v M u bi jan i. nedelja dne 10. julija 1910.
Leto 1.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob > »6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom K 1 '20; s pošto celoletno K 18’—, polletno K 9’—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, roko* pisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Rusija in Japonska.
Še pred leti so si bili najhujši sovražniki, danes pa se pogovarjajo kot prijatelji in sklepajo za bodočnost merodajne pogodbe. Pogodba, ki so jo te dni podpisali Rusi in Japonci, je, kakor javljajo iz Londona, dodatek k oni iz leta 1907., ko ste se obe državi zavezali, da bodete čuvali objestransko nedotakljivost in vse pravice, ki izhajajo iz razmerja napram Kini. Obvezali ste se obe državi nadalje, da bodete varovali teritorialno nedotakljivost Kine in načelo enakopravnosti vseh narodov v trgovini in industriji. Konečno ste se še obvezali obe velevlasti, da bodete skušali ohraniti sedajne stanje z vsemi mirovnimi sredstvi, ki so na razpolago.
To je kratka vsebina stare pogodbe iz leta 1907. Potom nove dodatne pogodbe pa se obe velevlasti še zavezujete, da bodete skrbeli za izboljšanje svojih delov mandžurske železnice. Dogovorili ste se tudi na novo o vzdrževanju mira in obstoječih razmer ter sklenile, da bodete v slučaju kršenja mira postopali sporazumno. — Veliki pomen te pogodbe je pač očividen. Japonska je že dolgo gojila skrivno željo, da bi si priklopila korejski polotok in aneksijo, ki je že itak obstojala prej, izvedla tudi vidno. Zadnja ovira, ki bi nakano lahko otežkočila, je sedaj padla. Ker ste se obe velevlasti sedaj sprijaznili, lahko izvede Japonska svojo nakano popolnoma mirne vesti in izreče, da je Koreja njena krajina. In res se ne vara nikdo, če reče, d a smemo pričakovati aneksijo Koreje od strani Japonske v najbližjem času.
Zadeva pa nima interesa samo za Rusijo in Japonsko, ampak tudi za celo Evropo. Japonska država je sklenila z evropskimi državami kakor so Francoska, Angleška in Rusija pogodbe, katerih glavni namen je, si za večno zasigurati v vojnah pridobljeno posest in s tem varovati dragoceni mir. A tudi Rusija si je hotela diplomatskim potom zagotoviti vedno vse ono, kar jej je še ostalo po krvavih bojih in se je hotela zavarovati pred novimi pogubnimi prevrati. Pogodba z Japonsko je dala Rusom vse garancije, da ne more nastati več med obema spoprijateljenima državama nikak resen spor. A ker se je Rusija s svojimi rumenimi tekmeci lepo sporazumela, se bode ruska diplomacija z vso brigo in pozornostjo lahko bavila z evropskimi razmerami, kar bo gotovo doprineslo Rusiji več moči in ugleda, kakor ga je imela do sedaj. In to je glavno. Tak le bi bil pomen te pogodbe za Evropo.
Dunajski politični krogi so tudi prepričani, da je ta pogodba za to tako velikega pomena, ker je ustavila stabilne razmere v Mandžuriji. Portsmouthski mir ni določil glede na zahteve in želje v Man-
džuriji interesiranih sil nič gotovega in v Petrogradu kakor v Tokiu je postajala želja, ustvariti v Mandžuriji take razmere, da bode izključen za bodoče vsak spor, vedno bolj živahna. Predlog, ki ga je stavil svoj čas amerikanski državni tajnik Knox, ki je hotel neutralizirati mandžursko železnico, je gotovo mnogo doprinesel k pospeševanju pogajanj med Petrogradom in Tokiom, katero je imelo edini prozorni namen, prehiteti eventualno vmešavanje drugih velesil.
S tem dejanjem je sedaj Japonska končala svojo politiko osiguravanja svojih interesov na Iztoku, ker kakor hitro bi hotela poseči še, recimo, po kaki ruski ali kitajski lasti, bi prekršila ravno sklenjeno pogodbo in bi izzvala vse velevlasti proti sebi. Naprej torej ne more več, začela pa je svojo politiko v tej smeri z dogovori s Francozko in Anglijo in sedaj se je ta politika popolno mirno z ugodnim uspehom končala, ali pravzaprav, bode se šele z aneksijo Koreje.
Tako se je iztekla borba za oba tekmeca bolje nego sta si upala misliti v najbolj rožnih trenotkih. Japonska je dobila prav na lepem, po čemur je toli hrepenela; t¥} tihem je morda že računala, koliko žrtev bi se izplačalo darovati za to, kar jej je sedaj padlo v naročje. Rusija pa se lahko mirno oddahne po dolgem času. Za njo ni več onega morečega strahu, v katerem je trepetala več let. Na Daljnem Vztoku nima nobenega sovražnika, pač pa jih bo imela v Evropi očitih in prikritih in za te naj hrani svojo še neizčrpano silo in diplomatsko modrost.
Iz slovenskih krajev.
Zagorje.
Poziv bratskim sokolskim društvom! Dne 12. junija t 1. so bili razposlani pozivi in vprašalne pole vsem sokolskim društvom na Slovenskem zaradi udeležbe povodom otvoritve II. »Sokolskega doma“ na Kranjskem s pripombo, da naj nam v najkrajšem času vrnejo izpopolnjene vprašalne pole. Do danes pa se je odzvalo samo 6 društev, ko je bilo vendar razposlanih 86 pozivov. Apeliramo ponovno, da to kar najhitreje store ter nam že tako otežkočeno delo radi drugih prireditev vsaj nekoliko olajšajo in da moremo vsepotrebno pravočasno ukreniti.
Dragi bratje! Storite svojo narodno dolžnost in odzvajte se povabilu, saj se gre vendar za sveto našo narodno stvar! Na zdar!
Otroci med seboj. »Ti, gospod katehet so pa rekli, da bodemo morali biti v nedeljo, ko bodo »Sokoli* v Zagorju ves dopoldan in popoldan v cerkvi in da ne bomo smeli iti nič gledat. Jaz že ne bom“. Tako se čuje danes po Zagorju iz otroških pogovorov, kateri obiskujejo tukajšnjo za-
gorsko in topliško šolo. Iz tega sklepamo, da naša kaplana že sedaj zabičujeta otrokom v šoli, da	se	ja	nihče	ne sme prikazati
isti dan na ulico, temveč lepo mirno pre-čepeti ves dan v cerkvi. Gg. kaplanoma pa povemo za danes samo le toliko, da smo izven šole samo stariši gospodarji nad svojimi otroci in da bodemo že mi zaukazali, kam pojdejo otroci in kam ne. Poleg tega so pa 17. julija tudi že šolske počitnice in nima noben kaplan pravice gospodovati nad našimi otroci. Naj raje skrbita za svoje čuke in Marijine device, da ne bodejo divjali okrog kakor kozliči brez glave. Toliko za danes v ponižno svarilo, ako	pa	ne	bode	miru, podrezali
bodemo nekoliko globlje v to sršenovo gnezdo.
»R e vol ver bi a tt“. Tako nazivljajo nekateri ljudje »Jutro*, kateremu niso najboljši prijatelji. To jim prav radi verujemo; strašno se jeze in penijo, ako se jih malo podreza. Posebno pa nikakor ne gre našim rdečkarjem v glavo, da se je »Jutro* toliko razširilo in priljubilo po zagorski dolini. Povemo vam pa, tako nazivljati ga danes še nimate	vzroka,	toda prišel bode čas —
in ta ni	več	daleč —	ko bode »Jutro*
stopilo vam malo drugače na prste, ako v gotovih ozirih ne bode miru. Capito?
Jesenice.
Sokolski praznik. Pri nas se pripravlja velik naroden praznik dne 17 t. m. Sokoli iz vse Gorenjske in drugih pokrajin bodo ta dan prihiteli na Jesenice, da pokažejo moč in sposobnost narodne vojske. Velikega pomena je to za naše ogrožene Jesenice. Veliko ljudi in med njimi mnogo Slovencev je že prihajalo na Jesenice, češ, industrijelen trg so, tu se bo dalo nekaj zaslužiti, a le malo jih je bilo, ki so prišli z namenom, postaviti se v obrambo proti ošabnemu nemštvu. In še ti, ki so bili na mestu, so obnemogli, ali obnemagujejo, ker so, ali osamljeni, ali pa imajo preveč bridkih izkušenj, ki so jim pristudile narodno delo, dočim so drugi delali s frazo narodnosti dobiček. Toda ne dalje, ni čas za to! Marsikdo je že povdarjal: saj ni tako nevarno, kot se vedno kriči! Da ovržem to trditev, hočem objaviti samo en slučaj. Kakor rečeno, se pripravlja tu za veselico povodom izleta gorenjske sokolske župe dne 17. t. m. V to svrho je naprosil veselični odsek v tovarni uslužbene tesarje, da v svojem prostem času postavijo na veseličnem prostoru tribuno, šotore in druge enake reči. Nekaj časa so tesarji hodili delat, a enega večera jih ni bilo več; opravičili so se, da jim je vodstvo tovarne prepovedalo hoditi v prostem času proti plačilu delat. Tovarniško vodstvo si misli, da če tovarniški tesarji ne bodo postavili potrebnih reči, veselice ne bo, a se moti. S tem je tovarna zopet pokazala, kako visoko ceni Sokole kot narodne bo-
rilce, da jim na tak nizek način meče polena pod noge. Nekateri člani tovarniške godbe, kateri načeljuje Pongratz, igrajo z inštrumenti, ki so last tovarne tudi pri orkestru klerikalnega delavskega društva in temu ne nasprotuje nobeden. Ali mogoče cedi tovarna sline po klerikalni zvezi? Ali pa smatra klerikalce v narodnem oziru za tako brezpomembne, da jim ne nasprotuje? Eno je gotovo. Radovedni smo, kaj poreko k temu širokoustni socialni demokrati, ki imajo vedno polna usta osvobojenja delavcev. Gospoda ravnatetja tovarne bi pa vprašali: Kaj pomeni to, če gre delavec, ki mora 12 ur delati v tovarni, še po tem delu iskati postranskega zaslužka? Po našem mnenju nič drugega kot to, da je preslabo plačan. Dajte svojim tesarjem tak zaslužek, da bodo lahko živeli, potem jim ne bo treba gledati za postranskim zaslužkom. Delavci, imejte vedno pred očmi, da tovarna ni naša dobrotnica, ampak izkorišče-valka in vi ste njeni brezpravni sužnji. — Prijateljem sokolstva naj bo ta slučaj v bodrilo, da v mnogobrojnem številu' obiščejo 17. t. m. Jesenice.
Maribor.
Reški ropar? Dne 29. junija so neznani storilci oropali kapucinsko cerkev na Reki raznih dragocenosti in že 2. julija predpoldne je sumljiva oseba hotela zastaviti neke dragocenosti v Gajevi ulici v Zagrebu, ki so bile morda iz kapucinske cerkve. Detektiv Fotec je izvedel takoj za to ter je šel in prijel neznanega moža. Ta se mu je pa uprl, ga ranil s stiletom nekoli-kokrat prav občutno na gorenjem delu roke in na to ušel. Potem so našli kovčeg onega tujca z dragocenostmi do 15.000 kron. K temu se nam poroča iz Maribora: Mariborska policija je izvedela o cerkvenem ropu na Reki in o dogodkih v Zagrebu, ker se je mislilo, da je storilec doma najbrže kje iz Maribora ali pa okolice; to se je sklepalo iz raznih najdenih listin. Dne 7. t. m. je zaznal stražnik KuGmann, da je ponujal tujec, katerega osebnost se popolnoma krije z opisom starinski nakit po mestu, kdor bi ga kupil. Pri poizvedbah je spremljal stražnika policijski pes »Lux“ in že ob 6. uri zvečer sta našla nekega moža na tržaški cesti, ki je bil zelo sumljiv. Takoj ko ga je stražnik zadržal, je začel z nožem strahovito mahati krog sebe in ker je pobegnil, je dal stražnik psu znamenje, da ga naj zasleduje. Med psom in tujcem se je razvil strašen boj. Pes je česal roparju meso, ta pa je zabodel psa parkrat smrtno. Oba sta obležala in tujca so lahko zvezali. Pes bode gotovo poginil. Zvezani ropar je nedvomno član zelo razširjene družbe. Imenuje se Jožef Kojoše in je bil rojen v Spodnji Pristovi pri Ptuju leta 1878. Trdi, da je po poklicu elektromonter, a zanika, da bi se zavedal kake krivde.
LISTEK.
MICHEL ZfcVACO:	-----
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[31]
Vstopil je in zaprl vrata za sabo. Nahajala se je v sobi, ki jo je razsvetljevala mrtva in dimasta svetloba smolnate trske. Na slamnici v ozadju te sobe je sedela ali bolje rečeno čepela, z brado na kolenih — ženska postava, ki se je zdela silno stara, sodeč po njenem licu, ki je bilo vse pokrito z gubami; toda opazovalec, ki je videl živahnost njenega pogleda, ji je mogel prisoditi k večjemu šestdeset let.
• * iP^ vstoPu svojega gosta se ženska niti ni ganila, niti n* v,ni’a besede. Samo neopažen drhtljaj je stresel njene ude, kakor da je pogled na tega človeka oživil v njenem srcu globoko, skrito bolečino.
»Pričakovala si me, Maga,* je dejal moški. »Prav je
tako.*
»Ker sem bila zvečer obveščena o vašem prihodu, sem se pripravljala z zarotbami, da vam morem odgovoriti, kakor se spodobi; zdaj sem pripravljena . . .“
. Prišlec si je nato odpel plašč in odgrnil kapuco, ki mu je popolnoma zakrivala glavo. Toda njegovo lice je ostalo nevidno: imel je krinko na obrazu.
Zaradi večje previdnosti so se mu skrivale roke v rokavicah, in njegovi lasje so izginjali pod Čepico, ki mu je padala zadaj preko tilnika med pleča. Toda starka je iznova bolestno vzdrgetala.
Zagonetni gost se je naslonil s komolcem na pod-ročnik naslanjača, kamor se je bil spustil ob svojem prihodu ; oko mu je zamišljeno blodilo po sobi. Oprema sobe je bila silno fantastovska.
V kotu se je ostudno režalo mrtvaško okostje, ki so mu zaponke držale kosti, da	se ni	zrušilo na	kup.	Na rami
kosti mu je čepel petelin s črnim	perjem, ki	je zdajpazdaj
stresel perutnice in preteče odpiral kljun. Ob znožju starke je dvoje kač sikaje dvigalo glave. Pod stropom so viseli nagačeni kuščarji, a na vrata je bila pribita sova z razpetimi krili. Na široki mizi so	stali	bokali, retorte	in kotel
za destiliranje, na ognjišču	pa je v ponvi	nad	gorečim
ogljem vrela čudna mešanica dišečih trav.
Čarovnica, ki je prebivala v tem brlogu, je bila po egipčanski šegi odeta v pisano lepotičje. Nihče ni vedel kdo je in odkod prihaja. Nihče ji ni poznal imena.
Že dolgo časa je bila tu, že leta in leta; prihajali so jo vpraševat za svet v neštetih slučajih ; bali so se je zaradi peklenske moči, ki so ji jo pripisovali, in imenovali so jo »la Maga“. To je bila vsa njena zgodovina.
Menili so, da je Egipčanka; toda če bi bil dober opazovalec premotril njeno lice, ne bi bil našel nobene izmed potez, ki zaznamujejo Egipčane, pač pa bi bil lahko našel marsikatero, ki je lastna Španjolkam . . .
»Ali veš, kdo sem?“
Starka je molčala.
»Lorenzo Vicini sem, bogat meščan, ki ne bo gledal, koliko stane tvoj nasvet, samo da mu ugodiš . . .*
Čarovnica je zmajala z glavo.
»Pripovedovali so mi o tvojem znanju ... in dasi moja knstjanska duša obsoja tvoje čarovnije, sem se vendar namenil obrniti k tebi . . . Daj Bog, da mi ne bi bilo žal,
da sem prišel semkaj . . . prvič in zadnjikrat v svojem življenju . . .“
Maga se je nasmehnila s tajnim smehljajem, ki ji je zaigral okrog redkih zob, kolikor jih je še imela.
»Oho, kaj pomeni to? ... Ali mi ne verjameš?"
V tem trenotku se je splašil črni petelin in glasno prhnil s perotmi.
»Miruj, Altair!“ je velela starka.
Nato je nadaljevala z mirnim glasom:
»Že tretjikrat prihajate semkaj, mojster!«
Gost je planil preplašen pokoncu.
»Prvikrat ... ah, že dolgo je od tistih dob! — ste me prišli prosit sredstva, s katerim bi mogli moriti, ne da bi kdo znal, da ste morili . . . Sestavila sem vam tisto smrtnonosno vodico, ki vam je tako čudovito služila . . . Kdor je pil to vodo, pa makar da samo nekaj kapljic zamešanih v likvor ali v vino, odhaja miren in zdrav: voda, likvor ali vino ni dobilo nobene posebne barve, nobenega okusa, ki bi izdajal strup . . . Teden dni kasneje pa nena-.doma prične človeka tresti . . . Loti se ga mrzlica, zdravniki spoznajo bledenje v možganih, a prekasno: človek umre v strašnem napadu besnosti, umorjen od tiste vode brez barve in brez okusa, oddaleč ubit od vode, ki ne prizanaša, ne da bi vedel, kdo ga je umoril: saj niti ne vč, da je umorjen . . . Umrje, pravim, od skrivnostnega strupa, ki sem ga zvarila za vas . . .**)
*) To je takozvana »aqua toffana" sloveč strup, ki to ga rabili
Borgia in čigar sestave ni bilo mogoče najti vzlic vsemu prizadevanju kemikov-struposlovcev.
Splošni pregled.
Program za jesensko zasedanje.
Krščansko - socijalna korespondenca „Avstrija“ javlja, da bode parlamentarna počitniška pavza trajala do konca septembra.
V zadnji tretjini septembra bodo deželni zbori sklicani na kratko štiri do pettedensko zasedanje, samo češki deželni zbor se bode sešel šele početkom oktobra, da se bodo mogli storiti za njega omogočenja začasno potrebni koraki. Državni zbor se bode predvidno sešel koncem oktobra, delegacije, ki se bodo takrat na Dunaju posvetovale začetkom novembra. Državni zbor in delegacije bi morale delovati do božiča, čemur bode eventuelno sledilo kratko zasedanje deželnih zborov. Nato bi državni zbor in delegacije sredi januarja zopet zasedale, v kolikor že dela ne bi bila prej dovršena. Delegacije ne bodo imele samo opraviti skupnega proračuna za 1910, ampak tudi za leto 1911 in zraven se bodo posvetovale o potrebščinah za mornarico in armado. Državni zbor se bode sešel teden pred delegacijami, da bode volil nove delegate.
Socijalno zavarovanje v zbornici.
V petkovi seji podkomiteja permanentnega odbora za socijalno zavarovanje se je razpravljalo o tem, da li imajo posamezne bolniške blagajne tudi pravico ustanavljati lastne lekarne. V tem oziru je bil sprejet predlog poslanca Kreka, ki dopušča, da smejo imeti blagajne svoje lastne lekarne, ki se ustanovijo po modalitetah le-karnarskega zakona iz leta 1907. Nato se je odbor posvetoval o okrajnih bolniških blagajnah. Sklenilo se je za tozadevne pogovore uporabljati vladino predlogo in Drexel-Lichtov predlog, ki priporoča ustanovitev krajinskih lekaren in kolikor možno enotno jbiranje posameznih poklicev v edno kategorijo. Vendar pa ni prodrla predloga neizpremenjena, ampak po Drexel-Elder-schevem dodatnem predlogu bodo imele že obstoječe okrajne blagajne nalogo, izvesti potrebno organizacijo.
Bolgarski ministerski predsednik
o položaju.
Bolgarski ministerski predsednik Malinov je izjavil zastopniku „Pol. Korr.", da je razmerje med Avstrijo in Ogersko popolnoma neskaljeno, da prijateljsko in se je izrazil zelo zadovoljivo o svojem pogovoru z Aerenthaloin. Vseslovanski kongres v Sofiji nima političnega značaja in ni naperil svoje osti napram Avstriji. Tudi razmerje med Sofijo in Carigradom je popolnoma pravilno. Bolgarija po Malinovem zatrdilu ni nikoli mislila na to, kako bi oteževala Turčiji sebično delo na Kreti. Bolgarija je znana kot miroljubna dežela in bode taka ostala.
Nepotolaženi Finci.
Finske oblasti se z vsemi jim na razpolago stoječimi sredstvi protivijo proti izvajanju zakona, ki ga je sprejela duma in ki ga je sankcijoniral car, namreč, da bi se razširila ruska uradna moč v polni meri čez Finsko. Ministerski svet v Petrogradu je odredil številno disciplinarnih kazni za finske komunalne uradnike in jim žuga še z bolj energičnimi koraki, ako bi si še upali nadalje svojeglavno postopati. Nekateri posebno radikalni in oficijozni listi že groze Fincem celo z vojnim stanjem in prekim sodom.
Boj na Španskem.
V madridskem senatu je izjavil republikanec Laza, da bodejo republikanci podpirali vlado, dokler se bode ona voje-vala proti škofom in njihovi nadoblasti. Nenadoma pa se je oglasil Karlist Peyro-lon, ki se je izrazil, da se bodo Karlisti vedno protivili Canalejasovim protiklerikalnim odredbam in je še povedal, da so papeževemu nunciju že obrazložili svoje klerikalno mnenje. Na Španskem se duhovi sedaj že torej popolnoma ločijo in ne motimo se zelo, če pričakujemo že za bodoči čas kulturni boj, hujši kakor na Francoskem. — Klerikalci že sedaj upijejo o boju, ko še vlada vendar ni nič drugega velevala, kakor zatvoriti nekaj nepotrebnih samostanov in prepovedala ustanavljati nove. Ne-verojetno je tudi, da se bogoljubni samostanski predniki protivijo odredbam posvetne oblasti (katero je po samem njihovem prepričanju postavil Bog) in nočejo niti navesti števila in imen prebivalcev samostanov. In to vendar sme država zahtevati.
Položaj v Kini.
V Kini se je bilo bati proti koncu prošlega meseca resnih nemirov, ali duhovi so se sedaj že skoro docela umirili. Res je, da je ravno sedaj poslalo v iztočnih vodah križajoče nemško brodovje državnemu morskemu uradu v Berolinu poročilo, iz katerega sledi, da se je krajina Hunan umirila. Kitajskim četam se je posrečilo, napraviti red in potlačiti tujcem sovražno gibanje. Za kako dolgo?
Dnevne vesti.
Priloga „Jutru“. Današnji številki prilagamo vsem cenj. naročnikom kot brezplačno prilogo ponatis Vladimir Levstikovega feljtona „In vstali so divji psalmi" v brošur,i „Svoboda!"
Črni tabori. Danes bodo naši črni bratje po vsej slovenski domovini uganjali zopet velike komedije. Različni župniki in kaplani bodo nastopali kot rešitelji našega naroda in upili raz lec na ves glas: Domovina je v nevarnosti. Rojaki na delo! Pod narodno krinko se bo zabavljalo čez naprednjake in sploh vse nasprotnike rimske klike, kot največje sovražnike slovenskega naroda. Slikalo se bode, kako strašna poguba so za ves narod naprednjaki in kaka nevarnost preti za katoliško vero od strani protestantov. In črni bratje se bodo topili od narodne navdušenosti in prepevali vseslovanske narodne himne, odrinili bodo celo par grošev za tako imenovano „Slovensko Stražo", potem bo pa ves humbug pri kraju. Klerikalne garde si pa bodo dobro zapomnile besede gospodov fajmoštrov in kaplanov, da nasprotniki slovenskega napredka niso toliko Nemci, vsaj vendar celo ,.Kranjska šparkasa“, ki je steber vsega nemštva, daruje vsako leto na tisoče za katoliške cerkve, ampak edinole naprednjaki in protestanti, ki baje odtujujejo našo deco edino zveličavni katoliški veri. To hočejo naši klerikalci doseči in edino to, in to bodo tudi gotovo dosegli, narod naj pa trpi pošteno škodo, kakršno hoče.
Sankcijoniran sklep deželnega zbora. Cesar je potrdil sklep deželnega zbora kranjskega z dne 29. januarja 1910, s katerim se mestni občini ljubljanski dovoljuje kakor dosedaj, tudi od 1. prosinca 1910 do konca leta 1919. pobirati najemninske dohodke na ta način, da so najemnine pod 100 K proste davka, na najemnine od 100 do 200 K pa pripadeta na vsako krono 2 vinarja doklade. Od najemnine, ki znaša nad 200 K, se mora plačevati od vsake krone po štiri vinarje.
Povest o nekem izgubljenem menihu. V drugo nadstropje hiše, kjer se nahaja gostilna „Pri mlinskem kamnu" zahaja zelo pogosto neki menih v frančiškanski obleki k neki stranki v posete. Seveda ne manjka pri navzočnosti tega častitega moža na mizi različnih in najboljših vin in dobrih jedil, ki božjemu namestniku izredno ugajajo. Zabava traja navadno do pozne noči in sicer med prepevanjem pesmi in različnimi napitnicami. Kakor vidimo se božji namestnik v tej družbi jako dobro počuti. Samo to ne vemo, ali hodi ta frančiškan obenem tudi k stranki oznanjevat sveto vero, ali pa celo ustanavlja v omenjeni hiši kak nov klošter za bodoče fran-čiškanke. Na noben način se pa za tega meniha ne spodobi, da ostaja v hiši do pozne noči. Star pregovor namreč pravi: Noč ima svojo moč.
Kaj je novega po svetu? „Mir“ odgovarja na to: A. Bonaventura Jeglič je pristopil k »Slovenski Straži" kot ustanovnik z ustanovnino 200 K. Vendar jo je „Mir" enkrat dobro pogodel, saj je ta novica tudi za klerikalce v resnici pravi čudež. Še celo klerikalci se sedaj norčujejo iz našega pre-vzvišenega knezoškofa.
Italijanska pravna fakulteta dela naši vladi že sedaj skrbi, da se je ona mislila iste odkrižati s odgoditvijo državnega zbora. Italijanski dijaki so izjavili namreč na svojem sestanku, da mora vlada naredbenim potom ustanoviti italijansko pravno fakulteto, ker sicer v jeseni preprečijo na vseh avstrijskih vseučiliščih, kjer študirajo Italijani vsako predavanje. Vlada ve, da se z Italijani ni šaliti, kar dokazujejo zadnje hrupne demonstracije na dunajskem vseučilišču, zato jo pa tudi skrbi ta izjava. Da bi omogočila naredbenim potom italijansko vseučilišče, tega ne more, ker se boji potem obračuna s parlamentom, kjer je njena večina vsled poljske opozicije izgubljena! Ta dejstva dokazujejo na eni strani popolno nezmožnost avstrijske vladne politike, na drugi pa njeno pristranost in neobjektivnost. Radovedni pa smo, kako bo Bienerth jeseni — ako je še dočaka — polagal račun parlamentu v slučaju, da vlada ustanovi od-redbenim potom italijansko pravno fakulteto, ali pa, ko Italijani onemogočijo predavanja na avstrijskih vseučiliščih ?
Dr. Bock in njegove nervozne dame. Prijatelj našega lista nam piše: Imel sem naročilo plačati nek račun pri dr. Bocku. V ordinacijski sobi dr. Bocka nisem našel, pač pa sem izvedel, da sprejme denar tudi gospa v stanovanju v I. nadstropju. Šel sem torej v I. nadstropje in pozvonil. — Kakor furija prileti neka priletna dama in z veliko jezo nad menoj zavpije, seveda nemško: „Kaj se vam pa tako mudi, da morate dvakrat pozvoniti! Kaj hočete?" — Jaz nad tem nevljudnim sprejemom skrajno začuden vendar popolnoma mirno odgovorim, da mi naj oprosti, ker sem mislil, da je zvonec za to tu, da se pozvoni in povem
na to svojo željo. BWas, konnen Sie nicht deutsch?* (Kaj ne znate nemški?) bilo je njeno, če mogoče še osornejše vprašanje.
Ni se mi zdelo vredno na to odgovarjati ter sem ponovil svojo željo v slovenščini.
Ko je ljubezniva dama videla, da se gre za sprejem denarja, ga je sprejela, pri tem pa pikro dostavila: „Traurig genug, dass Sie nicht einmal deutsch konnen!" (Dosti žalostno, da ne znate niti nemški!) Sreča za to nemško damo, da nisem tako .nervozen" kot ona — sicer bi bil tudi jaz zaropotal, da nas v neolikanosti Nemci pač daleč prekašajo. Naredil pa sem trden sklep, da k Nemcu, zlasti pa k dr. Bocku ne grem več — računov plačati.
Agitatorji v Mostah. Danes se je oglasil v našem uredništvu g. I. Mohar iz Most in se je energično zavaroval proti očitanju, da bi bil on agitator za nemško šolo v Mostah, ker je zaveden Slovenec. Priporočamo izvestiteljem, ki nam nosijo novice, naj ne poročajo ničesar, o čemur nisu prepričani. G. Mohar trdi, da mu je hotel s tem nekdo samo škodovati na ugledu. Pustite poštenjake pri miru! Govori naš poročevalec.
Naše srednješolske razmere. Že dostikrat se je ožigosalo nekatere slovenske profesorje radi • krivičnega postopanja napram slovenskim dijakom. Kako slabo vpliva na naše dijake tako postopanje, kaže dejstvo, da v prihodnjem šolskem letu prestopijo trije slovenski dijaki iz I. državne gimnazije na nemško gimnazijo. Ker v kratkem prinesemo daljši članek o slovenskih srednjih šolah, smo se omejili za danes samo na kratko notico.
Koledar »Slovenskega Planinskega društva" za leto 1910. Izdal in uredil Fr. Kocbek, nadučitelj v Gomjem Gradu in načelnik Savinjske podružnice S. P. D. I. letnik. — Zaslužni planinec Kocbek je izdal ta praktično sestavljeni koledar, ki ga bodo tovariši gotovo sprejeli z veseljem. Kole-darjeva sestava in njegova mnogovrstna vsebina dokazujeta, da se je dela lotil in ga strokovnjaško izvršil izkušen turist.
Janko Žirovnik: Narodne pesni. Zaslužni zbiratelj narodnih pesni, ustanovitelj Zirovnikovega pevskega zbora, nadučitelj g. Janko Žirovnik je v korist naše šolske družbe odstopil ..Slovenskemu Braniku" svojo novo zbirko, ki jo je isti izdal kot IV. zve-vek „Žirovnikovih narodnih pesmi". Knjižico, ki se naroče za ceno 1 K pri upravi „Slov. Branika" najtopleje priporočamo.
Nemškutarstvo na Viču. Mizarska dela pri šoli na Viču pri Ljubljani so oddana nemški tvrdki in članu „Sildmarke“, dobava peči pa zopet nemški tvrdki iz Dunaja. Domače obrtnike pa slovita slovenska zavest vedno prezira.
Svetovnoznano cerkniško jezero in škocjansko jamo si vsakdo najlažje ogleda 10. julija, ko priredi podružnica Ciril-Me-todove družbe veliko ljudsko veselico na vrtu g. Stergulca v Cerknici. Vspored je zelo obširen; sodelovala bo vojaška godba pešpolka št. 47. iz Gorice.
Mednarodni muzej za jamsko znanstvo v Postojni. II. izkaz daril za zgradbo muzeja: inž. A. Climent v Kopenhagnu 100 K, vladni . svetnik A. pl. Globočnik na Dunaj 100 K, sekcijski načelnik dr. Ul pl. Globočnik na Dunaju 50 K, trgovski minister dr. R. Weisskirchner na Dunaju 30 K, cesarski namestnik grof Kielmansegg na Dunaju 20 K, skupni finančni minister baron pl. Burian 20 K, W. Treo v Ljubljani 10 K, deželni glavar pl. Pajer v Gorici 10 K, administrativni tajnik dr. R. Wilner 100 K (mesečno 10 K), primarij dr. E. Šlajmer v Ljubljani 10 K, kontrolor c. kr. žrebarne E. Finger v Prestraneku 20 K, stavbni nad-svetnik I. BOltz v Ljubljani 10 K, general baron pl. Teuffenbach v Gorici 50 K, dvorni svetnik dr. A. pl. Steindachner na Dunaju 10 K, višji ravnatelj dr. A. Schoeppel v Ljubljani 20 K, vladni svetnik I. Kre-menšek v Ljubljani 10 K, župan Ivan Hribar v Ljubljani 20 K, okrajni glavar I. Kresse v Kamniku 10 K, primarij dr. Bock v Ljubljani 10 K, živinozdravmk F. Kast-ner v Prestraneku 20 K, dr. vitez pl. Wit-tek na Dunaju 50 K, Leopold grof Gude-nus v Ulrichkirchnu 20 K, cesarski namestnik princ Hohenlohe v Trstu 50 K, dvorni svetnik I. Billek v Idriji 25 K, Alfred princ Lichtenstein na Dunaju 12 K, 1. Marinitsch v Trstu 10 K
Mestna blagajna v Ljubljani. Zaradi snaženja uradnih prostorov ostaneta mestna blagajna in mestni gospodarski urad prihodnji ponedeljek in torek za promet s strankami zaprta.
Na jubilejni veselici sta bila v tržaškem paviljonu zadeta dobitka tehtnica in servica za 6 oseb. Od teh dobitkov pa se je našlo v paviljonu od tehtnice krožnik in od service en pokrovček. Kdor te stvari pogreša, naj se oglasi na pisarno družbe sv. Cirila in Metoda, kjer dobi omenjene objekte.
Oj tl kolesarji! V soboto popoldne je nek neznan kolesar podrl neko ženo. Povožena je zadobila lahke poškodbe na rokah. Neprevidnež jo je hitro odkolesaril dalje.
Jance na ražnju bodo pekli v nedeljo na Fužinah pri g. A. Kališku (Štajercu) Hrvatje. Obenem se vrši tam velika vrtna veselica v velikem senčnatem vrtu.
Delovanje „Prvega ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje". V :eku drugega četrtletja je osobje „Prvega jubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje" poslovalo v 957 slučajih in sicer je našlo odprtih ter je zatvorilo ali naznanilo, da se zatvori: 692 vežnih vrat, 34 vhodnih vrat, 44 skladišč, 7 vodovodov, 2 tovarni,
8 pisarn, 24 trgovin, 41 izložnih oken, 19 deti, 34 vrtov. 19 ključev se je našlo v vratih, 5 gorečih svetilk ugasnilo, 11 tatvin preprečilo, 1 slučaj požara zapazilo in pogasilo. Nadalje se je dobilo 7 konj prostih ter se jih je privezalo. Različne obleke, perilo, vozna in konjska pregrinjala, ovratna igla, pelerina, dežnik itd. se je našlo ter oddalo gospodarjem. Osobje je trikrat priskočilo na pomoč policiji. Skupaj 957 slučajev.
Kolesarsko omizje ,,Sloga“ priredi danes popoldan izlet v Kamnik; odhod iz Ljubljane točno ob pol 2. uri popoldne, zbirališče Dunajska cesta št. 16. Prijatelji kolesarskega društva dobrodošli.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša.
Društvene vesti.
Narodna delavska organizacija v Ljubljani. Dramatični odsek N. D. O. v Ljubljani priredi dne 17. julija izlet v Kamnik. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 28 min. zjutraj z državnega kolodvora. Popoldne izlet v Stranje. Zvečer ob polu 9. uri v veliki dvorani „Društve-nega doma velika veselica spojena z gledališko predstavo. Spored: 1. Pozdrav. (Govori tov. V. F. Jelenc) 2. Na smrt obsojeni, drama v treh dejanjih. 3. Prosta zabava; ples. Sodeluje tamburaški zbor N. D. O. Vstopnina: I. prostor 1 K 20 v, II. prostor 1 K, ostali prostori 80 v, stojišča 40 v. Blagajna se odpre ob pol 8. uri zvečer.
Redni občni zbor „Narodne delavske organizacije se vrši v soboto, dne 23. t. m. v društvenih prostorih. Začetek ob pol 8. uri zvečer, v slučaju nesklepčnosti pol ure pozneje, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Sprememba pravil v smislu org. štatuta. 5. Organizacijski štatut. 6. Podporni zaklad. 7. Mladeniška organizacija. 8. Slučajnosti.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur“ v Ljubljani. Sprejme se: 1 knjigovodja, 5 konto-ristov, 1 korespondent, 2 poslovodja, 1 skladiščnik, 4 potnike, 6 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočnike železninske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 2 blagajničarki, 2 kon-toristinji, 3 prodajalke, 14 učencev, 2 učenki. — Službe išče: 2 knjigovodja, 6 kontoristov, 2 poslovodja, 1 skladiščnik, 3 potniki, 22 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železninske stroke, 9 pomočnikov manufakturne stroke, 8 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 12 blagajničark, 16 prodajalk, 4 učenci, 1 učenka. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Zahvala.
V zadregi smo. Tako veličastna slavnost — dosedaj edina na Slovenskem — zahteva izreden odziv: brezmejno zahvalo in naša dolžnost je izreči jo vsem in vsakemu posebej, kdor je koli na ta ali oni način sodeloval in omogočil, da se je 25-letnica družbe sv. Cirila in Metoda tako sijajno izvršila. V prvi vrsti gre topla zahvala poglavarju naše prestolnice velecenjenemu gospodu županu Ivanu Hribarju, ki je sedaj že drugič pozdravil skupščinarje ob njihovem delu.
Prav posebno hvalo smo dolžni p. n. zastopnikom bratskih društev gg.: drž. poslancu Vekoslavu Spinčiču, predsedniku družbe sv. Cirila in Metoda za Istro; njenemu podpredsedniku dr. Niku Fabianiču, odbornikoma iste dr. Ivanu Poščiču in Viktorju Tomičiču, načelniku „Pučke Pro-svjete" g. prof. Martinoliču; gg. poslancem: drž. poslancu dr. O. Rybaru, deželnim poslancem : Engelbertu Ganglu, dr. Iv. Oraž-nu, ki je kakor načelnik Slovenske Sokolske Zveze pozdravil zborovalce, dr. Slaviku, dr. Trillerju, dr. Vilfanu, nadsvetniku Viš-nikarju.
Na županov poziv se je oblekla Ljubljana v proslavo družbenega jubileja v slavnostno obleko. Vzhičeni ob tolikem poče-ščenju kličemo s pesnikom:	Bog živi te,
bela Ljubljana, ti zdaj naš ponos in vzor!
Slovenski pregovor: Zena tri vogle drži! se je obistinil v družbi sv. Cirila in Metoda. Slovenskim gospem in gospodičnam, ženam in dekletom, ki na vseh voglih drže našo družbo in ji zagotavljajo ob-
stoj: vekovita slava! Nad pol leta nevtrudno ■delujoče so pripravile družbi sv. Cirila in Metoda tako 251etnico, da bi se smela z njo ponašati društva večjih narodov nego je naš. Najsrčnejša hvala našim Slovenkam iz vseh pokrajin, ki so v posebnem veseličnem odboru, kateremu je bila načelnica gospa Franja dr. Tavčarjeva in blagajničarka gospa Ivana Supančičeva, tvegale vse svoje moči v proslavo njim tako drage družbe.
Najiskrenejša hvala vsem, ki so blagovolili pokloniti dragocena darila raznih strok. Priromala so na naše veselišče od povsod, kjer bijejo srca za prospeh naše družbe. Bog živi nabiralce in podpiralce in jim stoterno pomnoži imetje! V krasnih paviljonih so se razvajala družbi v prid ta darila. Hvala staviteljem, med njimi v prvi vrsti gosp. mestnemu pristavu Viktorju Zupancu in okrasiteljem teh nepozabnih šotorov !
O družbeni jubilejni slavnosti so delovala slavna društva: „Ljubljanski Zvon“ in Žirovnikov zbor iz Št. Vida nad Ljubljano, pred vsem pa praško akad. društvo »Adrtja", katere neumorno delavni odsek je priredil dvadnevni manjšinski tečaj, ki ne ostane brez sadu.
Poleg zastopnikov naših podružnic, pokroviteljev in skladateljev, katerim se zahvaljujemo za obilno udeležbo, se je zbralo izredno mnogo prijateljic in prijateljev dru-ibe sv. Cirila in Metoda, zlasti iz naših obmejnih pokrajin: iz Trsta, odkoder je bil poseben vlak, iz Goriškega, Štajerskega in Kranjskega. Zastopani so bili vsi naši stanovi, celo naši malčki so poslali svojo dično zastopnico Stanko iz Mozirja, ob katere srčkanem pozdravu so solzile mnogim oči. Toliko udeležbo na letošnji skupščini pišemo na rovaš našim, družbi naklonjenim časnikom. Vsem, ki so prišli od blizu in daleč navduševat se za sveto narodno stvar in proslavit družbeno 251etnico, kličemo: Hvala Vam! Ostanite i v bodoče zvesto vdani praporu družbe sv. Cirila in Metoda in delujoči za njen blagi namen!
Vodstvo družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani, 7. julija 1910.
Narodno gospodarstvo.
Naknadna prememba določitve čiste teže pri zacarinjenju na Nemško poslanega blaga. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je naznanil razpis pruskega finančnega ministrstva zadevajoč naknadno premembo določitve čiste teže pri zacarinjenju blaga, ki ga je odpraviti po čisti teži. Razpis je interesentom v zbornični pisarni na vpogled.
Tarifne odločbe švicarskega carinskega departeinenta. Švicarsko višje carinsko ravnateljstvo je na vzpodbudo iz trgovskih krogov sestavilo po tarifnih pozicijah tarifne odločbe carinskega departe-menta, ki so izšle po zadnji popravljeni izdaji carinske tarife, t. j. od 31. maja 1907 do 1. decembra 1909, ter jih dalo tiskati z odredbami vred, ki so se izdale vsled sporazuma z Avstro-Ogrsko in Nemčijo. En iztis teh določb je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v kratkem na borzi v Bruslju vršila javna ponudbena razprava za dobavo hrastovih in bukovih železničnih pragov (švelarjev) in čokov, palic, ročajev, držajev in toporišč za leta 1911 in 1912. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Natančnejša pojasnila dajeta »Bureau de la Direction des Voies et Travaux, Rue de Louvain 11, Bruselj" in »Bureau de reception du materiel de la voie, Rue de Italie 32, Izelles-Bruessel".
Naj novejša telefonska in brzojavna poročila.
Nesreča pri aviatiškem poletu.
Gorica, 9. julija. Ko se je inžener Zablatnik včeraj v Gorici drugič vzdignil v zrak, se je stroj nenadoma pokvaril in padel na tla, Zablatnik je samo lahko ranjen.
Nemci na Kranjskem o slovenski obstrukciji.
Dunaj, 9. julija. Dunajskemu „Deu-tscbes Volksblatt" se poroča iz Ljubljane: Utis slovenske, obstrukcije v slovenskih pokrajinah je bistveno drugačen, kakor sta to pričakovala^ voditelja slovenske obstrukcije dr. Šušteršič in dr. Korošec. Slovenci posebno oni na Spod. Štajerskem in Spod. Koroškem prihajajo do prepričanja, da je delovanje njihovih poslancev popolnoma sposobno, da bi dosegli kake gospodarske politične uspehe. Vprašanje ustanovitve italijanske fakultete Slovane v splošnem ne zanima. Za to se briga le hujskajoča klika Hribarjeva v Ljubljani in pa Šlovenci v Trstu. In drugi nihče.
Gališki cesarski namestnik na Dunaju.
Dunaj, 9. julija. Ministrski predsednik Bienerth je gališkega cesarskega namestnika telefonično pozval semkaj, da mu razloži razmere na lvovskem vseučilišču.
Poskušen samomor Colpija.
Dunaj, 9. julija. Včeraj se je hotel bančni tat Colpi v svoji celici usmrtiti, kar se mu pa ni posrečilo. Zadobil je samo lahke rane, ki si jih prizadejal z iglo.
Kretsko vprašanje.
Korea, 9. julija. Velesile so sklenile, da zasedejo vojaki posameznih držav v ponedeljek carinske urade, ako se stvari ne urede.
Vojna nevarnost na Balkanu.
Atene, 9. julija. Vojna nevarnost med Turčijo in Grško še sedaj ni odstranjena. Grška zalaga z veliko nervoznostjo skladišča s strelivom, kajti zadnje vesti s Krete niso nikakor pomirile razburjenih duhov.
Z loncem ga je.
Budjejovice, 9. julija. Žena občinskega svetnika in posestnika v Lickovu je ubila svojega moža z železnim loncem. Našli so ga težkoranjenega na glavi in ko so začeli zaslišavati ženo, se je zagovarjala, da jo je mož tepel, pri tem ga pa je ona sunila v prsa. Nato se je baje izpodtaknil in s padcem po tleh ubil. Sedaj pa so dognali, da ga je ubila žena, ne vedo pa še, zakaj.
Atentat v Lisaboni.
Madrid, 9. julija. Bankir Zalardo je priredil sijajen banket na čast svojim političnim prijateljem. Naenkrat je eksplodirala bomba pod mizo. 2 udeleženca sta mrtva, 13 težko ranjenih. Hiša je deloma porušena.
Nesreča v gorah.
Bern, 9. julija. Pri Bergli-koči je zasula lavina 2 turista in šest vodnikov. Upanje na rešitev je skoraj izključeno.
Vrednostno pismo izginilo.
Moravska Ostravica, 9. julija. Ko so odpirali vrečo z vrednostnimi papirji, so dognali na ostraviški pošti, da manjka pismo, ki je bilo namenjeno tvrdki Kohn na Dunaju in je vsebovalo 17.000 K. Ukradel ga je gotovo pošten uslužbenec
Amerika proti črncem.
New-York, 9. julija. Umorjenih je črncev vedno več in tako grozovito še Ame-rikanci niso nikoli gospodarili naoram svojim sodržavljanom. Ubitih je zamorcev nad 50, ranjenih 500. A tudi belci imajo znatne izgube.
Stavka 25.000 šivilj.
NoviJork, 9. aprila. One šivilje, ki delujejo po novojorških tovarnah obleko so zelo razburjene. 25.000 jih je že pričelo stavkati, a s sigurnostjo je pričakovati, da bode to število v ponedeljek naraslo na 75.000.
Listnica uredništva.
Zagorje: Dvakratna objava bi stala z ozirom na strani lista 24, 30 ali pa 48 K.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vi«. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah.
— Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Glasovir in drniro pohištvo se radi odpotovanja ceno proda.	Rožna	dolina	216.	125/3—3
Hiša s	prav	dobro	idočo	gostilno	in proda-
jalno s špecerijskim blagom ob glavni cesti poleg Ljubljane, kjer se sedaj vrše regulacijska dela, se radi bolezni gospodarja takoj proda, oziroma da v najem. Več se poizve v Mostah št. 81, pri Ljubljani.
128/3-3
Skoraj nove glinaste peči se zaradi preureditve stanovanj ceno prodajo. Vprašanja Spod. Šiška 243.
130/3-2
Učenca	sprejme takoj za ključarsko	obrt Leopold
’ " "	'	~~	123/2-2
VIVVIIV« o g ■ V. J HIV. 1(1 IV
Grošelj, Spod. Šiška 88
Učenca sprejme takoj slaščičarna v Ljubljani Kje, pove inseratni biro .Jutra*.	121/2—2
Topolove plohe suhe, debele, široke proda Cvek v Mostah pri Ljubljani	116/4—2
1).niško kolo skoraj novo se ceno proda. Več se poizve Metelkova ulica 4.	131/1—1
Sprejme se takoj zanesljiva
blagajničarka
vešča tudi nekaj knjigovodstva in
dva učenca
s primerno šolsko izobrazbo. A. Sušnik, Zaloška cesta.
Vinski
močni zdravi in ovinjeni od belega vina, ki drže 30 do 40 hi so naprodaj. Pismena poročila pod »Lepi sodi" Ljubljana poste restante.
dobi takoj zanesljiva pridna oseba za prodajo in inkaso. Nekaj kavcije ali poroštva se želi. Ponudbe »Okrajni zastopnik" na inseratni biro »Jutra".
Pozor Ljubljančani!
Danes bodo pekli pri g. A. Kallšku (pri Štajercu) na prijaznih Fužinah Hrvati
ja« ea ražnja.
Kdor še ni tega videl, naj si pride danes popoldne ogledat. Ob enem se vrši
K
0
0
v gostilniških prostorih in v senčnatem vrtu. K obilni udeležbi vabi najvljudneje
A. Kališek.
Specialna trgovina
finih ročnih del
Toni Jager
v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 5.
Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje
Ljltlji
so zopet odprte.
Slav. občinstvu se vljudno priporoča
Kavarna „Prešeren“.
>•—-------------------------------«i
Priporočljivi preparati!
c. in kr. dvorn. založnika in papeževega dvorn. založnika
lekarnarja G. Piccoli
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-logr. steklenicah po K 150, v sodih K 1 — 1 kg.
Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
Železnato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2'—.
Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni, Steklenica 50 vin.
Salmijakove pastile lajšajo hripavost in kašelj, mehčajo sliz. Škatljica 20 vin. 11 škatljic K 2'—.
Naročila se točno izvršujejo.
)•   •(
IL/£ocLiD.a,	52_8
Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev.
najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih Kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — Perilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in mansetov. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
Prijateljem godbe
naznanjamo, da smo ustanovili v Ptuju
»»M«
novo izdelovalnico godal
ter posebno priporočamo naše svetovno občudovane harmonike, ki so vkljub temu, da so skoraj polovico cenejše kot drugi fabrikati, oskrbljene le z najboljšimi jeklenimi glasovi, aluminskimi bom-bardon-basi, ter niklnastimi okovi.
Ceniki dobi vsakdo zastonj, kdor nam vpošlje 20 vin. v znamkah.
Za dobro delo jamčita
Vincenc Simonič & Komp.
izdelovalnica, ter razpošiljalnica harmonik in posameznih delov
v
—	=	Ptuj,	Štajersko.	=====
Slovenci,	brate	Srbe!
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani.
Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej).
Zaloga pohištva lastnega Izdelka in tapetniškega blaga.
Izvršuje vsa mizarska stavbena dela.
- Lastna delavnica na Glincah pri Ljubljani. -
I
Poletni predmeti, damske konfekcije, oblačil za gospode in dečke = ter slamnike in čepice =
70°|o ceneje v »Angleškem skladišču oblek44 O. Bernatovie
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
MAKSIMILIJAN SART0RY
: Ljubljana, Rožna ulica št. 39. :
Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave električne luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za :	zobozdravnike.	:
5 19
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VODNIKU
,	kamenarskem	mojstru..
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp.
v HijuLlolja.nl.
MIMMMMMMIMMIIIMMMMMMMMMMMMMMIMMMMMMMMMMMIMMMMMMMMMMI
II Milili llllllll llllllll IMHIMMHIIHHMMIHMIMHIMMHMMIHI MIIMIMI mmmmmmm MMMMIMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMIM
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301—46
Rezervni fond K 450.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva, ulica Ktev. Si.
======== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. =======
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistiti 4V|o
Brzojavni naslov: Bončar, Ljubljana.
•A* •V* • •
• • 'g* •V* • •
Valjčni mlin v Domžalah
J. BONČAR, LJUBLJANA.
Pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Sporočam, da so vsa rekonstrukcijska dela pri mojem valjčnem mlinu v Domžalah končana, in se nahaja mlin v polnem obratu. Tsled tega mi je mogoče postreči cenj. odjemalce točno in z najboljšimi izdelki.
• • 'A*
'i*
•w« • •
• • 'A*
•v«
Interurban telefon št. 129.