10. številka. Izdanje za nedeljo 214. januvapija 1897. (T Trrti, t eehet* iraiir dne 23 jnnuvarija 1897) Tefaj XXII. „KOIIfOBT" lakaja p* trikrat na teden t iaatik la-danjih ik torklk, ««|v|klh in aobotah. Z jat ranje ladanje ii-kajn ab C. ari ijatraj, viiirio pa ab 7. ari veter. — Obajao iidanja itu« : «a JiitiBNi« . (. l._ IIVMI Avatrtj« t. 1..S0 aairi aiMM, .„«,-. . . „ aa Ml Ina ,.,»,- \ ; , ».-aaTMl.u .12— I , .1«.-Naraftatao je plačevati nprij ia iiriik« krtz priložena Baratala« m sprava ae ozira. Poiainiiae ite?ilke ae dobivaj* t pib morju adri-jauakem I".... G. dopisnik Vam je sicer naredil globok poklon, da ste dovzetni za podtikanja, ker nimate prilike neposredno opazovati naših razmer in našega položaja — ali jaz mislim, volespoštovani g. urednik, da se Vi niste čutili posebno zadete po t>».'j*Mjnkeni opominu, saj tu'li vi »./„aikl Slovenci občutite neposredno upliv naših »uzornih* razmer ; vem tudi, da ste uverjeni tako kakor sem jaz, — da tisti, ki ni zakrivil teh razmer, more biti objektivneji aodnik od onega, ki ae unče notri v vrtinci. Pred 4 leti ste obsojali tiste, ki so ae prutivili o sedanjih slovenskih razmerah jedino umestnim samoslovenskim uličnim napisom v LJubljani, torej že doalednost zahteva od Vas, da zopet grajate isti greh, ne gledć na osebo, ki ga je storila: da z isto mero merile grehe obeh narodnih strank na Kranjskem! Uverjen sem, da Vam v tem ne treba nikakih dvomljivih „informacij*. ... 1) Naj zabeležim, da g. dopisnik taji tipliv dra. SchnftVrja na deželni odbor in sploh procvit „uemškutarstva* na Kranjskem. Tu treba po*dar- *) Zukuflnjono radi obilico druzega gradiva. Op. ur. PODLISTEK Fromout mlajši & Rislcr starši. 13 ROMAN. — Francoski »pisal Alphonae Daudet, preložil Al. B. — Med delom so druge kramljalo med sabo, ne zmenč se za novinko. Bilo j« govorjenje o sijajni poroki, ki se ima ta dau vršiti kv cerkvi Saint-Gervais. .Kaj če bi šle tja?" je menilo krepko, rdeče-laso dekle, katero so klicale za Malvino. .Poroka bode ob dvanajstih... Ravno dovolj časa imamo, da hitro »letimo tja ter se vrnemo*. In res je ob uri zajutrkovanja vsa tolpa drla po stopnicah, preskakovaje po tri stopnice na-jedeukrat. Sidonija je bila kakor šolarica prinesla svoje jedi sabo v majhni košarici. S težkim srcem je na oglu mize prvikrat jedla sama... O B»g! kako žalostno in borno ae jej je zdolo življenje, kako grozno je potem hotela zadostiti zu te mračne ure!... Qb jedni so se dekleta vrnila hrumo in sila vzburjene. „Ste-li videle belo, v križ tkano obleko In naličje iz Čipk?,.. Ta inr. v istini srečo!* nazivlje druzega v neiz-slučaju, jati, da ima deželni odbor jako vestno uradniitvo, katero raznim referentom odvzema veliki dol njih dela. To nradniitvo ima veliko zaslugo na vsem tem, kar hvali g. dopisnik. 2) Nasproti trditvam dopisnikovim treba je povdarjati, da ko pritožbe zoper sedanjo narodno stranko na Kranjskem p* velikem delu opravičene. Ako bi bili voditelji narodne stranke vodili isto po poti, odločeni jej od shoda zaupnih mož, ne bilo bi treba nobenega „modus vivendi* z Nemci. Ta .modus vivendi* z nemškimi .naprednjak)", kakor jih dopisnik velikodnšio, ni narodni stranki prinesel nego da jo je razdružil I In to je stianki merno škodo, veliko velo, nego bi bila v da se je konservativna stranka združila z Nemci zoper narodne ! Narodni naši stvari bi to ne moglo škoditi toliko, kolikor jfj škodi tisti nje „modus vivendi* Naredna stranka bi imela vse drugače stališča narodu nasproti ter bi se bila morda ravno radi mrrebitne take zveze konservativcev z neai-škimi liberalci, in radi grehov storjenih v tej zvezi, povzdignila na tisto višino, do tistega ugleda, ki bi bil utemeljen v narodni doslednosti. Ako nnte žrtvovali zvezi z Nemci nobene točk« navmWora programa, žrtvovali pa ste jej vsa dejanja v dosego istih, kar ni ravno prevelik razloček. 3) Dopisnik je deloma pripoznal, da se ko-nečna rešitev vprašanja uličnih napisov v Ljubljani suče edino le okolu deželnega odbora, kar je poprej .Narod* trdovratno zanikaval ter usodo uličnih napisov izročal „rahločutnosti" bar. Heina. Razvidno pa je na dalje, da je bilo torej izvest-nim gospodom veliko ležeče na tem, da ta z a d e v a ne p r i (1 e pred deželni odbor, kjer bi bdi primorani pokazati barvo. Gosp. Povk pravi namreč, da ni govoril z drom. Tavčarjem o slov. napisih in da je neresničen dopis „iz krogov narodne stranke" v „Edinosti" glede njegovega glasovanja v deSclncm odboru. Ako ima g. Povže prav, sta se g. dr. Taviar v mestnem zbo/ u in dopisnik „Edinosti* malo zmotila. In ta zmota je bila odločilna za samonlovenske uličue napise v Lju- In sedaj so v delavnici ponavljale opombe-katere so s tihim glasom delale v cerkvi, ves čas med poročnim obredom na naslonu slon6. To raz-govarjanje o bogati možitvi in prekrasnem lišpu je trajalo ves dan ter nikakor ni škodovalo delu, bilo je cel6 obiatno. Te male pariške obrti, imeječe opraviti z najmanjšimi podrobnostim toaletnimi, seznanjajo delavke z modo ter njih misli neprestano obračajo na gizdo in velikolepje. Za ubega dekleta, ki se pri gospodičini Le Mire delale v mali sobi četrtega nadstropja, zaduhiih zidov in ozkih ulic ni bilo na svetu. Mislile so brez prestanka na druge reči ter so ves čas povpraševale: .Povej, Malvina, kaj bi ti počela, ako bi bila begata ?* „Jaz — jaz bi stanovala na Elizejsksm polji (Ckamps-Elys6es)"... In kakor jedno mi nato trajajola, očarljiva, poživljajoča prikazen pomolila so se pred njimi visoka drevesa okroglega planišča in zali, počasi svojo pot tekoči vozovi, tamkaj vozeči sena okrog. Chčbeova hčerka jo poslušala v svojem kotu, ne da bi sinila besedico, med tem pa t zgodnjo spretnostjo in okusom, ki si £a jo biLi prisvojila bljani! G. Povše je bil tudi pred leti odločno za samoslovenake ulične napisa v Ljubljani! 4) Želeti bi bile pač, da bi Slovenci vendar enkrat odložili grdo navado vednega napadanja na oaebe. „Don Quixote je mahal po mlinih, Slovenci pa mahajo po osebah*, pisal mi je nedavno prijatelj iz Prage ... Da bi ae doseglo aporazum-ljenje med narodno in — kakor jo dopisnik imenuje s« laj v svoji lojalnosti — .konservativno* (poprej .klerikalno* 1) stranko na Kranjskem, je pač želeti. In priznati je, da je v poslednji čas način polemike postat nekoliko blažji. Toda opravičeno je menenje, da bi se strauki, oziroma „Slovenec* ia .Slovenski Narod*, lasali še vedno in obmetavali raznimi priimki, da ui posegel vmes nekdo tretji — .Slovenski List*! To je golo dejstvo: kakor hitro je nastopil ta, toli bagatelizov.ini list, postala je karhkratu mogoča poprej baje nemogoča sprava. Sleherni Slovenec ae mora le veseliti na tem pieobratu. Ali jednega ne smemo pozabiti: trajna sprava jo mogoča le tako, da se odpravijo napake strank ali oseb, zastopajočih stranke, — in če pade vse, kar nas leči, tudi ,modus vivendi* z Nemci I Jaino mora biti na obe strani, in proč z vso neodkritosrčnoatjo! Ako pa ooil • nji ----- r 1----- ---------- li- lije sprave, potem bode treba skrbeti, da ves narod spregovori odločilno besedo. Idi potrebujemo širše sloge, na samo za državnozborske volitve. (To je povsem pravo. Toda mi menimo, da s sporaznuiljenjein za volitve bil bi atorjen prvi korak do tega cilja. Op. uredn.) Zato se nam ne vidi pravilno^ ako bi hoteli v vsakem pojavu, gibajočim se izven šablone obeh strank, iskati posebnih, postranskih in sebičnih namenov od strani tistih oseb, ki so> zvezi s terni pojavi. Čemu govoriti vedno o atraučicah. Tudi „sti ančice" dra. Gregoriča ne poznamo, ker — j e n i! Osebnega kulta ne poznamo. Okoli toli potrebnega, od obeh strank n e-odvisnega glasila se je zbralo lepo število, in kar je glavno, .Slovenski List* ima na svoji strani tisti činitelj, ki jo poklican za uadalje-vaaje narodnega dela: našo slovensko mladino. občevaje z De^irsjo, skrbno urejal« svoje grozde. Zategadelj je tudi gospod Chćbe, zvečer prišedši po svojo hčer, zaradi nje slišal največjih laskavostij. Odsihdob je bil jeden dau jeduak dtugemu. Drngi dau je namesto črnili biierov nanizavala bele in rdeče steklene korale, kajti pri gospodičini Le Mire se je delalo le z nepravim, ponarejenim blagom in uprav tu «e je morala Chčboova hčerka učiti za življenje. Od začetka je bila nova učenka — mlajša in bolje vzgojena od druzih — osamljena med svojimi to»arišicami. Pozneje, ko je postala veča, jim je bila prijateljica in zaupnica, njih zabav pa se nikoii ni udeleževala. Bila je proponosna, da bi opoludnć letala doli gledat poroke, kadar je čula o uočnem plesu t „Vanx-Hall* ali v »Dćlices du Marais", o fini večerji pri Bonvaletu ali v yQuatre Sergents de la Rocbelle", zgodilo se je to TaeleJ z najvećim zaničevanjem. Mi smo hoteli više, kaj ne da, ualička Clie-beova ? Razven tega je oče hodil po njo vsaki večer. Včasih, podobno o uovem letu, pa je bila prisiljena, z drugim vred delati vse uoč, ter opravljati najnujnejša naročila. (Pride Mi štejemo y zaslugo dru. Gregoriču, <1* je o zalnji driavnozborski volitvi, v najžalusUejili, naiaapetejili razmerah ujb<1 slovenskima staadkfca* na Kranjskem, upal povidigniti aroj glas za/.jedinjene strank ua Kranjske« in xa tesno zjedl njenje vseli Slovencev, da ai si je bil nut, da se zameri marsikateri oiebi, ki ima aerodajuo be»e4e v katoliško-uarodei ali pa narodii stranki. G. dopisuik naj a« pomiri. V občinskem svetu ljubljanskem, kak«r spleh aa narodne« polju ga čaka še toliko dela, da mu ne svetaj-sso tratiti svojih m oči j v boju — z naiuištjeaimi strahovi. Bog in narod — pa odločnost slovanska I PoUtiike vesti. V TRSTU, dae 2w. j«n*Tanja 1897. Državni zbor. Zadnja seja ! Usodna beseda 1 V gosposki zbornici je prečita! včeraj podpre.!*© i-nik grof Falkenhayn dopis ministerskega predsednika, glasom katerega je cestarskim patentom državni ef>or razpuSčen in se razpisujejo nove volitve Usndna prijava to za vse one, ki ae ne povrnejo več v zbornico poslaueev, dasi bi se — radii Volilna borba je tu, ki izvestno vrže na suho marsikatero politiško ekzist«nco Stopili smo torej v kritično dobo nejasnosti, borbe za bodočnost--Bog ve kako! Tudi takih ne bode več, ki bi se morda lahko vrnili. Tako je že prijavil načelnik kluba nemške levice, da je sklenil umakniti se v zasebno življenje. I on je znpel svojo labadovo pesem. Slab omen za bodočnost te stranke. V zbornici poslancev je povedal predsednik Chlumetzky v svojem zaključnem govoru vse, kar je sploh inoge! povedati dobrega o prerainoli zbornici. V zahvalo mu je Poljak Jaworski izustil par laskavih besrd, a načelniki velikih klubov so iuu izročili v -spomin zlat predsedniški zvonček. Le škoda, da poslanci niso mogli prinesti svojim volilce-n kaj več — zlatih zvončkov ! Banketi v slovo! V slovo so banketovnli tudi češki veleposestniki, Mladočehi iu Poljaki. Prvi so proslavljali svojeg t starosto, grof Deyma, a veleposestnik Parish je napil grofu Palffy-u, kakor prijatelju naroda češkega. — Na banketu Poljakov ju pa doalo do pojavov prijateljstva med *0»MTvat/!vei In Poijnfci. (Jvoi Hohj nejavno sejo, v kateri bode imenoval nekatere občinske uradnik«. Hijena! Hudo je, ako mora človek rabiti ta izraz o ženi, o materi. Vedno mislimo, da sti v ženski poosebljena rahločutnost in nežnost. Zlasti o srcu matere sodimo, da je veliko, da je neizmerno v ljubezni do uuža iu do otrok, do krvi od ivoje krvi. Bu^ uaui je usadil ljubezen v naša srca, a v srcu materinem cvete uajbujneja, najple-ineniteja ljubezen. Mari v srcu sleherne matere ? ! Žal, da ne! Tudi ženskih src je na svetu, ki so se oddaljila od narave, od onih zakonov, ki jih je Stvarnik zapisal lapidarnimi črkami v ženska srca, v srce — matere. Bog nam veli: Imej usmiljenje se svojim bližnjim 1 A kaj uaj rečemo o ženi, o materi, ki nima usmiljenja — da ne gsvorimo o ljubezni — se svojim lastnim otrokom? Ali taka ženska ni zatajila v sebi žensko nrav, blago, sočutno ljubečo nrav?! Ali se ni izneverila veliki nalogi, ki jo je prisodilo ženski božje stvarstvo?! Tako smo razmišljali, ko nam je prijatelj sporočil o naslednjem dogodku : „Te dni sem bil v okolici. Šel sem mimo tiste nesrečne hiše, kjer je nameščen italijanski otročiči izraza, ko sem vrt*c — sa slovenske otroke! Ustavil sem se. Milo se mi je stoiilo. Ravno so prihajali nedolžni fcHoveiiski otročiči! Nimam primernega da bi vam prav označil svoja čutila, čul, kako ti otročiči lepo slovensko kramljajo uifd seboj na poti ? italijanski zavod, v raa-narodovaloico 1 Kako dolgo še, kako dolgo še se bodo nedolžne stvarice naslajale na milini svojega materinega jezika ? ! Kako dolgo še bode trajalo dotlej, ko bodemo morali reči: ti so izgubljeni za nas! Uboge žrtve! Žrtve zbok zaslepljenosti Ijudij, zbok zaslepljenosti lastnih roditeljev! Žrtve — za skledico leče, žrtve uprav malenkostne sebičnosti! Prihajali so drug drugim. Ne bi govoril resnice, ako bi rekel, da jih je bilo mnogo, ali kolikor jih je prihajalo, toliko jih ie bilo — preveč! Nekateri so prihajali v spremstvu svojih — mater. Nijednega veselega obraza. Ubogi otročiči. Kako naj bi bili veseli, ko morajo v zavod, kjer učiteljica ne razume njih m oni ne učiteljice ?! Od kodi naj jemlje taka učiteljica ljubezni do otrok, in od kodi naj jemljejo otroci ljubezni do učiteljice ?!Aod kodi naj prihaja vzgoja, ako jej nedostaje ljubezni?l Ubogi otročiči! Za par laških nerazumljenih fraz morajo se odpovedati — vzgojil Brez vzgoje srca — kako naj postanejo ti otročiči značajni možje iti poštene zeue ? ! Uboge žrtve ! Tu pred mano jo stala hiša — razuarodo-valuica. In zročemu v to hišo stopila mi je pred oči v vsej svoji grozoti nemoralnost raznarodovanja, postizanja po tuji deci, po tuji lasti, po tuji krvi! In matere so dovajale te otročiče. Matere, ki nimajo usmiljenja se svojo deco! Mati brez usmiljenja — odurna prikazan ! Videl sem še hujšega, videl sem prizor, ki mi je pretresal dušo notri do globine. Videl sem mater, — ostudno materi Mater, ki je vzbudila v mojem srcu gnus in gnev. Privela je svojega otrofiiča, slovenskega otro-čiča. Ona je govorila slovenski in otrok tudi slovenski. Otrok je jokal, ker ni hotel iti v tisto h i š o. Matere niso ganile solze lastuega otroka — — le naprej, naprej je tirala svojega otroka! Dospela sta do pred vrat. In tu se je zgodilo nečuveno. Otrok j j vzdignil roki pred lastno materjo ' Mati, prosim, ne ! 1 A mati ui čula obupnega vzklika otrokovega, ampak zagrabila je otroka za ramo ter g^ kruto sunila preko praga v — raznarodo-valnico!! Gorje 1 Meni je porosila solza iz očesa. Krlo bi s* iif» jokal nad tako materjo, ki sirovo peha svojega otroka tja, kjer mu bodo zistensa-ticno dušili s,>omin na svoje lastno rojstvo lu n^j-naravnejo buoezeu: ljubezen do svoje krvi. In ko boile dovršeno to delo, ko se otrok popolnoma odtuji rojai (u svojemu, preklinjal bod* v tujem jeziku — avojo lastno tnater!! Prokletstvo od da zaslu- ;>jMŠtovani ženska, ta lastn^a (uroka; strašno prokletstvo, ženo. Kako bi Vi rekli taki materi gospod urednik ?" Kako bi rekli! Ta žemka ui mati ui mati, ampak — hijena! Doneski za možic« podružnico družbe sv. Cirila i:i Metoda v Trsti. Flenfikajnerji so nabrali 6 kron 60 *st., g. Ivan M. Vatovac, dež poslanec, je d tovr! 10 kron o priliki nabirsnia za božićnico. Ren iice v taroku je nesla 3 kroue 26 st. Staro-selski fan* j> daroval 2 kroni, ker se ni mogel udeležiti koacerta ženske podružnice. Flenčkojnerji so nabrali minule soboto 2 kroni. Kolonsko društvo je darovalo o priliki shoda pol. društva .Edinost-minula nedelje 4 krone 50 st Slovansko pevsko društvo v Trstu priredi dne 14. febnivarja tega leta p 1 e s v redatui dvo-ruai „Polite.ima Rossetti". Na plesu bode sviral vojaški orkester pšp. št. 87. Pevsko društvo .Kolo" bode imelo svoj redni občni zbor dne 7. februvarja t. 1. ob 5. uri popo-Indne v prostorih .Tržaškega Sokola«. Na to zborovanje vabi vse člane društveni odbor. Vodstvo „Tržaškega podpornega in bralnag« društva" vahi na veliki drnštveui ples, k bode v soboto dne 6. februvarja 1897. v redutni dvorani gledališča .Politeama Rossetti" (uhod via Chiozza). — Začetek ob 9. uri zvečer. Praktičen patrijotizem. Listu „Reictisvrehr' pišsjo iz Pulja: .Občinski zastop puljski namernjo tudi proslaviti vladai jubilej našega cesarja. Vedo-vod, ki se gradi, naj bi nosil ime našega cosarja. To ie kju lepo, ne stane nič — in up'ival.i nn bi t povspfševanjf! asaniranja meita. Kajti v h. s«ji Občinskega sveta, v kateri se stori vele-d.iši.; sklep o krščeuju vodovoda, naj se zaprične 11\ akcija v ta namen, da bi država dala potrnbt deuar za asaniranje. Kar hkratu so pogodiii go spodje, da Pulj večinoma pripada državi, le v in teresu dizave da je, da se zboljsajo zdravhua.i odnošaji, Pulj da je ubog in da ne more ničesar storiti za-se itd. Umazani lističi italijanski razkladajo na dolgo in široko o dolžnosti države, tort'; Avstrije, da potegu« Pulj iz mlake, v katero je zašel po slabem gospodarstvu občinskega zasiopa. In ko Avstrija zopet doprinese zahtevano ti tev, potem bodo prerekali »opet istej državi, da se nima brigati za italijanski Pulj; tn da so svobodni italijanski meščani, ki se ne pust« orcpali svoje narodnosti in ki se trdno oklepajo italijansko kulture iu šege. Po etn bodo dokazovali, da jrar za piav mora Avstrija biti hvaležna Pulju. A i ni ta Pulj daroval zemljišče in tla za zgradbo jed nega dela arzenala ? V očeh izvestnih honoraci-jorjev pa ne tehta čisto nič, da je ta ar/.enal postal vir v«emu življenju v Puljn, da je inoinar-rica, torej država, Avstrija, napravila me.si ♦ iz i>edne ribiške vasice, da imajo prebivalci tega mesta zahvaliti le moroaroico na vsem svojem imetju, iu tu pa tam celo na precejšnjem bogatsrvu ! Ob jemanju Avstrijci, ob davanju Italijani — to je praktični patrijotizem jed-nega uplivnega dela naše družbe l" Gola resnica 1 Iz Seiane: Povodom smrti dobrotnika S /unskih ubogih, p t. gospoda Petra Scaramanja v Trstu, je častivredna družina poslala Sežani* .emu županstvu 20:) gld. za odčiuske aboge. Župa istvo je od tega zneska o Istopiio 50 gld. šolskemu vodstvu za nakup ubogim otrokom potrebnega obuvala in oblek«! IS tem zneskom se je nabav.lo 16 parov čevljev, 4 jopiče in ene hlačice vbogej šolski mladini. Podpisana si vsojata tem potem izreči naj-prisrčnejšo zahvalo p. t. g. darovatelju v i nenu obdarovane šolske mladine. V Sežani, 22 janavarja 1897. Krajni šolski svet: Šolslco vodstvo : Ivan Renčelj, predsednik. Matko Kante šoi v« Sodnijsko. Učitelja sviranja na gosli Artura 3iaa-chija, j"-cte (Juttina, je obsodila včeraj tule jf«j» pretura v nejavni razpravi zaradi zapeijanja i n ;nve prijava na 5 tednov zapora. Soobtožene Zofi|e Stegu ni bilo i m l% Kolika.je nava. nost, da se kuga zanese v Evropo? Dunajska , Neue Fr. Pr." se je oirntla do p'ofesorj.i Drasclie, členu najvišega zdr* stve nega s\ 6ta, z vprašanjem, je-li in kolika je nevarnost, ia s*! zanese kug« v Avstrijo. Kak >r avlja omenjeni fnt, izrazil se je učenjak, da ju nevar nost v« bk t že zaradi te-^a, ker je med In nje in Evropo .-t dno in jako ž vahno trgovinsko ni,čitanje. V prvi vrsti pa se jo bati, ua za ne so kal b.»-lezui bosanski, romarji, ki hodijo v Meko. Kakor znanu, zbira se. o Bajramu v Meki in Medini ogromno število moliam'daucer iz vseh krajev. Beguni iz Bombaja utegnejo kugo trm laglj zanesti v Mek o, ker se turška viada bore malo Im^a za zdravstvene naredbe. Turči a je že pred leti o jednakih sijajih izjavila, da niti ne sme, niti n« more ua uobeu način braniti verskih običajev mohaiuedanee?. A žalibog tudi Angleži ne kažejo nikakoršue volje, da bi omejili svojo trgovino z Indijo, ImSejo braniti svoje materijalne in- terese,- in *ato hočejo imeti absolutno svobodno pot iz Bombaja in v obče iz indije v Aiabijo. Ako tudi umrje zaradi tega par tisoč oseb več, te malo briga Angleže. Torej j« prav lahko mogoče, da se kuga zanese v Arabijo, v svete kraje mohamedanske, Meko in Medino, iu od teh krajev jo morejo zanesti romarji iz Bosne k nam. Toda Avstriji preti nevarnost tudi od druge strani. Vsaki mesec prihaja iz Bombaja v Trst Lloydov paraik. Naj no potrebno je torej, da se takoj odredi vse potrebno, da ne bi se zanesla ta bolezen v Trst. V prvi vrsti b: se morala uvesti etroga karanteua in treba je vestno nadzorovati potnike. Upaimo pa, rekel je še učenjak, da se posredi Avstriji zapreti svoja vrata kugi ter obvarovati pred nje vso Evropo. 1. Ženske, iuvajte se! Dunajski profesor dr Guttenbauer je te dni v nekem predavauju navel vrč slučajev, da so ženske dobile jetiko le vsled teg*, ker so se »akitile z uhani, ki jih je prej nosila jetična ženska. In res se malokatera žena briga zato, od kod: so uhani, ki jih je dobila v dar, ali ki jih je morda sama kupila na javni dražbi. Kupujte zatorej ali nove uhane, še bolje « pa je, da popolnoma opustite to brezpotrebno po- ! trato. Nijedni civilizovani Evropejki ne pride na ' misel, ria bi s« prevrtala nos, kakor delajo to divjaki in si stavila prstan skozi luknjico. Baš tako smešno jo pa tudi prevrtati ai ušesa in stavi'ti si uhane vanje I VeMka zapuičina. V Regenbnrgu je te dni urnrl grof Ernest DSinberg ter zapustil ves svo imetek, 1B milijonov mark, omenjenemu mestu v dobrodelne avrhe. Razprava proti mitom pokojnega Ostromaaa (Dalje.) Temu je sledilo zasliševanje mnogih prič, ki so bili vei prisotni in očividci zločina. V G r a-d e c je prišla le dvenajsetorica; \\č njih ni moglo zadnje dnij z otokov na kopno radi slabega morja; odsotai ao doposlali pismene izjave, zaslišani od preiskovalnih sodnikov. Med vsemi pričami je bilo skoro popolno soglasje; isti pripadajo deloma italijanski, deloma hrvatski stranki in po takem so tudi govorili hrvatski ali italijanski, dasi oba jezika enako tečeta vsem Vsaka priča je morala zayriseči ter so večinoma potrdili to, kar je izjavilo rovinjsko državno pravdništvo. To trdijo vsi, da se je mnogokrat udrihalo po jetniku, 80, 40, da celo 50 krati je nekaterim premalo. Glavna svedoka Pičinič in Glavanič sta spravila obtoženca v zadrego. Prvi je povdaijal odločno in ostajal pri tem, daje R a d o s 1 a v i č obljubil o b d a r o v a t i j i h, ako bodo peli italijanski; Radoslavic začetkoma ni hotel nič vedeti o tem, nazadnje pa je priznal, da je nekaj govoril o nekem petaku, pa da.se ne more spominjati več. Skoi«i:iiii je vsled pritiska druge priče tudi priznal potem, da je velikokrat udaril toliko po Ostromanu, kakor po občinstvu, in je tudi pričo ranil v nogo. Zanimiva je bila izjava nekega pe»f-ca, edinega, ki je znal vsaj nekaj nemški. Njega je privabilo prijetno petje onih mladeničev v osode« polnem treuotkn, ko sta stražarja prijela Oitromana. Izrazil je svoje voli ko začudenje, zakaj se Ostro-mauu ni naznanilo aretovanje, kakor s« to godi povsod drugod po svetu, kjer j* imel on priliko opazovati take čine. On potrjuje, da se je krivično ravnalo z nesrečnim vji tnikom, katerega je moralo strašno razjariti vedenje straž. D dje je trdil, da jo našel one Skopiničeve kadanjole ab verižice ua me^Lu, kjer je bil O*troman zaboden, kar je razjarilo, zakaj je ve: prič izjavilo, da ju bil Ostro-mati res vklenjen nt lahti jedne roke. S tem jedo« ka'.aao, da ni resuičua trditev Sko;dnicfa, da ga ui mogel ukleniti, ker je precej zgubil verižico. Da sta stražarja zabodenega vlačili kacili deset korakov po tleh, potrdilo je tudi več prič, le ena je temu prigovarjala. Predsednik je prašal jedno pričo, je-li res, da je on prihodnjega dne šel v deputaciji z dm^imi na kapita >at, prositi, da bi zaprli morilca in zapričeli preiskavo, ':ajti pred-tednik misli, da kaj taceu;a bode vendar najbolje vedelo sodišče samo. —■ Priča pravi, da oni so bili druzega menrnj«, zlasti, ko sla morilca, kakor je dokazano, ono noč ie veselo pivo pila in kadila. O pokojnem Ostromann so ie pričo izrazile, d a mu nimajo ni e « s a r očitati, le pil je rad in tedaj vedno pel. Bil je jako silovite naravi in pogostoma surov. Ven priče so pritrdile, da sta bila stražarja prieiljnua potegniti sablje, ker je Ostroman tako divjal in se jima občinstvo tudi pro-tilno pokazalo, in ko sta prosila pomoči, ni jima nihče priskočil. Tudi ni nijedeu svedokov zatrdil na dotična vprašanja, daje Radoslarič zabodel z namenom. da umori Ostrouiana, ampak vsi so nalili uzrok le v tem, da se je amorjeni tako premikal in da je vsled tega Radoalavii tako nesrečno zgrešil svoj cilj. Nekega svedoka, trgovskega pomočnika Švicarja, pozval je prodsenik, naj poroča o tamošnjih razmerah in o pogrebu Svedok je rekel, da je veliko nasprotetvo med občinstvom, ker hočejo Hrvati iztrgati Italijanom upravo občine, vendar je ljudstvo miroljubno, in da bi bilo kedaj prišlo spopadov med občani radi narodnosti, mu ni znano iu kaj taeega tudi ne veruje Poročal je cfalje, kako sijajno se je v i š i 1 pogreb in da so se ga udeležili občanj obeb strank ; narodnih hrvatskih tro-bojnic pa je bilo videti mnogo, toliko na vencih kolikor v sprevodu. Posamičuiki so imeli narodne barve na prsih pripete, da, cele stražarja in vojaki da so imeli trobojnice na suknjah. To zadnjo izjavo mu je zavru d predsednik, čeč, priča niti ne pozna vojakov, kar pravi torej, je neresnično. Svedok je reke! nadalje, da je ves sprevod napravil nanj nti«, da se je pokopah narodnega mučenika. (Pride še.) £ Najnovejše vesti, Dunaj 23. „\Viener Zeitung4* objavlja dva cesarska patenta. Prvi nalaga takojšnje razpuŠČenje zbornice poslancev in razpis novi/? volitev, ki dopis In ker dopis ni prišel v list tako hitro kakor jo želel g. dopisnik, zlasti pit /»to. ker sta pred istim prišla v list. dva drugu spisa, prejeli smo pismo, polno žgočo ironije o ,,uredniški kurtuazi.ji". o „charmantiiem in kavalirskem postopanju1* itd itd. Inda bodo lekcija tem občutneja, pomolil nam jc pisec pisma pod nos ho ti ti sloviti „Audiatur ed altera pata" Sploh je bit tenor tega pisma tak, kakor da bi koži urednikova no bila za drugo na Bvetu, nego da moro nabijati na njo — kdor ima lo časa za to. Mi bi siccr lahko odgovorili dotičnomu gosp. do-pisniku, da sta ono dvo pismi zato prišli v list poprej, kor sta nam tudi došli poprej. Kdor prej pride, prej melje. To :e jedino pravično. Ali do tega nam ui, ampak le nu sploh i radi povedali^ onim gg. dopisnikom, ki toli radi postajajo osorni z uredništvom, ako jim isto ni takoj na uslugo, ker ne more biti: nlco bi le jrden (hm nedeli v našem uredni s. .■>« in bi videli, kakimi sred.il.ii moramo vrniti svojo novinarsko dolžnost in na koliko zelja in zahtev moramo ozir jemati, potem bi bili nekoliko — obzirneji z uredništvom. Tudi Spin-iič m Laginja n. pr. morata potrpeti, dasi so njuni govori menda tndi nekoliko važnosti za narodno stvar. Odkritosrčno besedo toroj. Mi smo od srca hvaležni vsakomur, ki nas dobrohotno podpira v izvrševanju našega težavnega posla, ali poleg tudi najizdatnega sodelovanja ne bi hoteli priznati pravice ko uurkoli, da — se brez potrobe drgne ob nas. — Razburjeni, ali če hočete, tudi nervozni smo itak dovolj že vsled vsakdanjih borb z nasprotniki, in menimo, da ui bafi potrebno da lit morali požirati grenko tudi od strani — prijateljev. Clara pneta boni amici. Preizkusili in priporočili so sloviti ui'ilisi'ni pr leso- ji in stdrirniki tinkturo za želodec lekarja Piccoii-ja v Ljubljani (Dunajska cesta), leutom jn ugodno ufiinkujo6e, želode;; kropeujoćo, slast in pribavljanje povspo:".. joče in tolo odpirajoče sredstvo. _ Stokleničie.a volja 10 novč. I TrjJovi >iske bk., Pfionu n tMj('>"!i —*— — — H 1 ■/.« ftpamlad <\U 4® » 1« < v:. >:.» spomlad « 5 65- (i 10 1'fieniea : Ponuduo, povprašovunjo in posul n eon. Pr.dalo so je le ;i()OQ mt. st. trg mlačen. Vrani • milo. .':ra; :„. Ntriiitaira.^t • ailknr (or. 11.95 inaj 13'36 ■liruo. Pr.'v-». Cnutrifu^l .vi, poiUaTjt'.: !'r«» i c i • ttto vi" I »i po ' twr >:t. i. a2 — H22 ■ v tmaste .14 -34*26 Cet'«4rni i b — • \ » ;rUt..'» » li T.i mlačno -vre. * «* »uf" . K m januvar «2 2B ■t . maj (iJl —. MlaČn®. « t .iuf4> i »o«i ,i«. r«Ko man. M.60 maj f. .f)2.—, /.a ••pimnber 63 25 a doeomber .r>4.60. Ttiift.fitfvkj«. 93 januvarja '97 včortii danes t*..-. v .i. . 101.96 10" 96 1 mv.K", 102 06 102.10 4»«irijv.» tftut.i r ,i , 123.16 i0 k-,. ..... 101.au 101.20 F< • • iit.i.v «>."•■.! - 874 — ,174.10 L,, ndot: |OU!. 119.80 110 75 9.52 9.68 JO nt ari 11.74 1174 'i «ti 45 l»5 46.10 ZELEZNISKI VOZNI RED. a) Državna železnica. (Postaja pri sv. Andreja Od dni 1, oktobra 189ti. ODHOD: 6.30 preJp. v Herptiljti, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.36 „ v Herpeljo, Rovinj, Pulj, Divačo in na Duuty 4 40 papo! v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj Rovinj, 7.80 „ v Herpolje (in od Herpelj brzo t lak » Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob prazniki h S.20 popol. v Divačo. DOHOD: d.Ofi prudp. iz Ljubljane, Divače. Horpelj. 9.50 B iz Pulja, Koviuja. 11.15 , iz H^rpelj, Ljubljano, Dunaja. 7.95 popol. 'u. Pulja, Ljubljane, Dunaja. t.4i n hrzovUk is Pslja, Rovinja, D«a»ja, lialjaka LjvMjaa«, Lokalni Tlak ob p r a e n i k i h : pot ol. u Divać«. I Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza in Farneto). Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem. da vas zamovem v vsakem obziru zadovoljiti. Jamčim za točno postrežbo in poštene vago ter se priporočam z vso udanostjo Vekoalav Grebeno. Še dober glasovir ima na prodaj Anton Bitenc v Trstu, via Belvedere št. 55. Odda se tudi v najem po 2 goldinarja na mesec. Iščem mladega fantiča za prodajalnico se žganjem. KAROL COLJA, ulica Arcata št. 2. Gospod G. Piccoli lekarnar r Ljubljani. Z ozirem na aepričako-v&ni vipeh, katerega sem dosegel z uporabo Y»Šh tiik-ture za 2«lod«c »»strani za potrebno, izraziti Vam svoje priznanje 8 72 nč lit., — Kis od 4 do 24 nč. lit. Sprejemajo se tudi naročila, na dom franko pustivSi na posodo vrč iz kisitnrja. — Ker je blag6 prve vrsti, se toplo priporoča slav. občinstvu. Udani Anton Sirca Velika Inomoat-ka 5Q nč. loterija | Žrebanje Glavni dobitek 75.000 kron |na novo 20.februvarji v gotovini z odbitkom Jžir'/« Srečke po 50 nč. priporočajo: Giusepp« BoUfflo, Ales^autfro Levi, Mandel &. Co., Glrolamo Morpurgo, Ign. Neuroann, Msrco Nigris. Enrico Schiffmann. II Mcrcuri«). h;utHik kondor«:; !i->ta ,Kv*r*i melii l'ran ^w