Za poduk in kratek čas. Freimavrerji, sedauji autikristi. -f V. Kako se moramomiobnasati nasproti freimavrerj em? Proti freimavrerjein se moramo sploh tako obnašati, kakor proti vsein naaprotuikom Kiistusovim. Obnaianje proti tem pa nas uči ljubljenec Jezusov sv. Janez takole: nKdor koli odstopi, in ne ostane v Kristusovem Dauku, nima Boga (za očeta); kdor ostane v nauku, on ima Očeta in Sina. Ako kdo k ram pride, in ne prinese tega nauka, nikar ga ne sprejmite v hišo in ga nikar ne pozdravljajte. Zakaj, kdor ga pozdravi, se njegovib hudobnib dcl deležnega etori." Freimavrerji niso ostali v nauku Kristusovem, ampak Cisto so ga zavrgli 8ami, ter ga še pri unib, ki se ga držijo, pačijo in tlačijo, kolikor moiejo. Naša dolžnost torej je, da se njihovih hudobnih del deležni ne storimo. To mora biti nam toliko veSja dolžnost, ker je naša vsele.j skrbna mati, katoliška Cerkva po izgledu sv. Janeza sedanje antikriste že mnogokrat obsodila ter najostrejšo kazni izrekla žrez one, ki bi se drznoli taka društva ustanovljati ali njihovih zborov se vdeleževati. Kumaj je fieimavrerstvo 20 let obstajalo, po- vzdignil je proti njemu svoj glas spoznavši njegov namen takratni glavar katoliške Cerkve papež Klement XII., ter ga je slovesno obsodil v kon- stituciji In eminenti ddo. 27. Aprilis 1738. On veli ondi: nker vidimo, kako so tajna društva nevarna za mir držar in za izveličanje duš, posvetovali smo se s svojimi Častitimi brati, kardinali, ter na- lagamo in doloSujemo, da so društva freimavrerjev ali kakor koli 86 imenujejo, prepovedana in ob- sojena, kakor jih mi z ovo konstitucijo prepove- dujemo in obsojamo. Iu zato prepovednjemo mi vsem vernim krš6enikom in vsakemu posebej, bodi kterega koli stana, dostojanstva ali položaja, omea- jena društva freimavrerjev ustanovljati, širiti, pospe- Ševati, v svoje stanovauje jemati, k njim pristopati, njihovih zborov se vdeleževati, pod kaznijo eksko- munikacije ip«o fticto (izobčenje od samega sebe), od ktere ne more izvzemši smrtDe nevarnosti nibče odvezati razun nas". Za Časa papeža Benedikta XIV. so nekteri mislili, da konstitucija Klementa XII. nima več veljave, da torej ne zapadejo v iz- ob5cnje, ki k freimavrerjem pristopijo. Da to krivo tuisel ovrže, je papež Benedikt XIV. osvedo- {ivši se, kako je to društvo Cerkvi in državi ne- varno, ponovil konstitucijo svojega prednika s pismoai Providas ddo. 10. Mai 1751 rekši: nda nam nibce ne oSita, da nismo svoje dolžnosti vestno izpolnili, zato smo se odlufiili konstitucijo svojega prednika ponoviti ter jo od besede do besede v to naše pismo sprejeti. Iu tako jo mi po svoji apostolski polflomoči ponavljamo, potrjujemo ter bočeino in zapovedanao, da zdaj velja, kakor bi bila prvič izdana. Kazen izobčenja je dalje od- ločil papcž Pij VII. za karbonare, neko posebno vrsto freimavrerjev na Italijanskein, v konstituciji Ecclesiam a Jesu Christo ddo. 13. septembris 1821., v kteri je dokazal, da so karbonari v ozki zvezi z freimavrerji, od kterib preti velika nevarnost vcri in krSŽanskemu društru. Komaj so 4 leta rninola in spet je bil prisiljen proti freimavrerjem I svoj glas povzdignoti papež Leou XII. v konstitu- I ciji Quo graviora ddo. 13. Martii 1825. V njej toži, kako velika nevarnost preti od tega društva državi in Cerkvi; kako se v njem u5i in širi ver- ska malomarno8t; kako se v njem hrani in goji mržnja proti vsakej avtoriteti; kako si svoji pra- vico črez življenje in smrt onih udor, ki bi izdali družbine tajnosti ali nebi naloženib jim nalog vestno izvršili. Na to izreče kazen izobčenja črez vse kristijane, ki bi se pod kakitn koli naslovora dali vpisati v ktero tajno društvo, zlasti v društvo fteimavreijev. Naposled je zdaj slavno vladajoči poglavar katoliske Cerkve Pij IX. potrdil konstitucije svojib prednikov od Klementa XII. do Leona XII. v svojem nagovoru dne 25. septembra 1865., t kterem toži črez zlo, ki ga delajo tajna društva, zlasti freimavrerska, katoliški veri in krščanski civilizaciji. Potem ponavlja kazen izobčenja proti vsem, ki k takim druatvom pristopajo ali jih kako koli podpirajo. Razun rimskih papežev so opominjali verne pred tajnimi diuštvi fieiniavrerjev tudi škofje različnib dežel; irski škofje 1. 1861, belgijski 1. 1867, fiancoski pa večkrat. Učena škofa Dupanloup in Retteler sta tudi obširne knjige napisala, v kterih sta pobijala kriva naeela freimavrerjev ter veine svarila pred njimi. Škof Ketteler svojo knjigo sklepa z besedami: »Pravo razmeije med katoliško Cerkvijo in sedanjim fieiraavrerstvom je to: ana je delo božje, delo Kristusovo in rseh ki na Kristusa veinjcjo, to pa je delo ljudi, ki Boga in Kristusa ali celo tajijo, ali rsaj vcro na Boga in Kristusa za nepotrebno smatrajo. Katoličan, ki postane freimavrer, zapusti živi tempelj božji, da postane blapec v teinpeljnu malikov, kder mesto Boga cloveka na altar stavijo." Ve6 pač katoliška Cerkev proti sedanjim antikristom ne more storiti. Več bi lebko proti njim storili posvetni vladaiji, kterim ravno taka, ali še večja nevainost preti, kakor katoliški Cerkvi. . (Konec prib.) Slovstvo. 1. Mož-beseda. Izviren igrokaz v 5 dejanjih. Spisal Mirko Sotlan. V založbi in na prodaj pri Jurju Lerberj u v Ljubljani. Cena 40 kr. — V tej knjižici nam spretni pisatelj predstavlja in opisuje deloma v vezani, delonia uevezani besedi poldrugi den slovenskega domačega živijenja, ki se yrši tako, da nam pred oči stavi nauk: poštenost velja, kar Sloveuec prilično izrazi z tnož-beseda. Dejanje se vrši y Celju, v Savinjski dolini biizu kranjskc mdje in v Ljubljani. V slovstveni naši zgodovini bo ta igra med igiokazi gotoyo to, kar je med dramami Tugomer. Zavolj tega priporočamo vsem izobražeuim Slovencem to knjigo; z obilnim kupovanjem bomo pripomogli, da bo pisatelj zamogel kmalu še svoje druge že izdelane in osnovane igie priobčiti. Od dramatičnega društva pa pričakujemo, da nam to igro kmalu na oder spravi. Po zgorej omenjeni ceni se knjižica dobiva tudi v Maiiboru pri Eduaidu Ferlincu, v Celju pri J. Geigerju, v Ptuju pri W. Blankeju. 2. Nesreča čez nesrečo ali mrtvaška glava. Knjižica trpečim in nesrečnim ljudem v tolažbo po ueiiiškem izvirniku poslovenil Lj. T. V založbi in na prodaj pri Klein in Kovaču (nekdaj Egerjeva tiskarna) v Ljubljani. Mična in podučIjiva povest y tej knjižici se priporoča tistim, ki o zimskih veeerih radi kaj čitajo. Pisatelj pravi, naj si vsak iz te povesti posname nauk, da brez tipljenja, tuge in grenkib britkosti na tem svetu ni nobenega življenja. Cena knjižice je 25 kr. Smešničar 46. V Lembergti je nedavno nekdo v večji ~ družbi pripovedoval, da je v Celju uuiila gospa 101 leto stara. Vsi so se temu čudili, samo neka stara gospa je rekla, da se ni treba temu toliko čuditi. ,,Moja mati", pravi nko bi še živeli, bili bi "zdaj že 110 let staii."