o i-, t» » i, i -1 —— — — ■ _ » « Leto LXXUI., št. 19 Ljubljana, sreda 24* 1 Cena Din 1.— LOIENS iznaja vsa* lan popoldne izvzemBi aedelje in praznike. — inseratl do 80 petit vrst 9 uiD ^. do 100 vrsi d Uic i 50 oo 100 dc 300 vrst a Din 3, vecjl inseratl petit vrsta OiD 4.—. Popust pc dogovoru, mseralm daveK posebej. — »Slovenski Narod« velia mesečne v Jugoslaviji Dtn L2-—. sa tnoasmstvo Dio 25.—. Rokopisi se ne vraćajte. UREDNIŠTVO IN tJTSAVNMTVO fJUBUANA. Knafllm «Hea ttrv. 6 relefon: 31-22, 31-23, 31-26 tn 31-2* Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št G5: podruinica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE Ob kolodvoru 101 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10 351 Balkan hoće ostati izven vojne vihre m ■ ii---■-——^— Pomembni izjavi bolgarskega ministrskega predsednika in našega zunanjega ministra ob tretji obletnici pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki sta potrebni druga drugi — Rumunski tisk poudarja važnost bližnje konference Balkanske antante — Tudi Italija za mir med podunavskimi in balkanskimi naredi Sofija, 24. jan. p. Ministrski predsednik in unanji minister dr. Kjoseivanov je dal glede na tretjo obletnico pakta o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo novinarjem naslednjo izjavo: Potekla so tri leta, odkar je bil v Beogradu podpisan pakt o večnem prijateljstvu in neomajnem miru med Jugoslavijo in Bolgarijo. Na ta način sta bili izraženi želja in volja dveh sosednih bratskih narodov, da hi živela v miru in sporazumu ter se tako počutila vzajemno okrepljena v dneh, ko bi nastopila nevarnost. Čeprav je vsebina jugoslovensko-bolgarskega prijateljskega pakta kratka, je vendar ogromen njen pomen, ker je ta pakt pomenil osnovno spremembo odnošajev med dvema državama, ki sta nekoč prestali težke iz-knšnje. Z njim so se ustvarili trajni pogoji za njnn miren razvoj in napredek. Istočasno je ta pakt pomenil in Se pomeni doprinos za utrditev miru na Balkanu, doprinos, ki je nadvse dragocen balkanskim narodom bas v burnih časih in sredi usodnih dogodkov, ki jih doživljamo. Pomen pakta postaja s časom vedno večji. Razvoj prijateljskih, prisrčnih In zaupnih odnošajev, ki so se ustvarili in utrdili med jugoslo-ven*ikim in bolgarsk?m narodom, jima omogoča, da se posvetita miru in veri v bodočnost. Junroslovenskl zunanji minister dr. Cincar- Markovič je dal ob tej priliki bolgarskim novinarjem v Beogradu naslednjo izjavo: V teh težkih časih, ki jih Evropa preživlja, mislim z velikim zadovoljstvom na pakt večnega prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo ob priliki obletnice njegovega podpisa. Ta zgodovinski dokument ne pomeni le, da se je ustvarila popolna prisrčnost v bolgarsko-jugoslovenskih od nosa-jih, nego predstavlja tudi važen prispevek za mir na Balkanu. Kakor doslej bo tudi v bodoče ta pakt vir povoljnih rezultatov v od noša jih med obema narodoma in povsem se zanašam na to, da se bodo v njegovem okviru ustvarili med njima Se vse tesnejši odnosa ji. Sofija, 24. jan. AA. Večerni Mir« prinaša uvodnik pod naslovom »Tri leta« izpod peresa glavnega urednika Brzicova. Uvodnik je posvečen triletnici jugoslovensko-bolgarskega pakta o večnem prijateljstvu in pravi med drugim: Ce se upoštevajo nekdanji sporazumi med dvema narodoma in kadar se upoštevajo vs: zapleteni odnosi med njima, potem tri pretekla leta zares zaslužijo, da s: jih zapomnimo. Zgodovinske razmere so postavile ti dve državi v položaj, da sta neobhodno potrebni druga drugi. Neodvisno od vseh dogodkov in zapletov sta se Jugoslavija in Bolgarija druga drugi zaobljubil:, da bosta skupaj delovali v težavnih časih mednarodnega življenja. Pred tremi leti so bile te težave še iluzorne, danes pa njuna zaobljuba dobiva tol:ko večjo vrednost, ko se dve ideologiji vodita ne samo v Evropi in v svetu. Toda Jugoslavija in Bolgarija, ki sta mladi in polni moči, sta na fronti miru in pravičnosti. Bukarešta, 24. jan. AA Vsi rumunski listi prinašajo obširne članke o bližnji konferenci Balkanskega sporazuma in poudarjajo pomen, ki ga ima za utrditev miru nedavni sestanek med Gafencom in Cin-car-Markovićem. List »Journanul« pravi, đa je bil ta sestanek v zvezi z bližnjo konferenco Balkanskega sporazuma. Oba ministra sta razpravljala o novih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu konference. Ta konferenca Balkanskega sporazuma ima izključno namen, da ustvari nove elemente za ohranitev miru in mednarodne solidarnosti v tem delu Evrope, kar pa je olajšano s podobno tendenco Italije. Balkanske države si žele miru in prospeha ter so odločene, da ohranijo svojo nevtralnost. List »Universul* meni, da ima beograjska konferenca zelo velik pomen za chra-nitev miru na Balkanu in v južnovzhodni Evropi, za kar so se izjavili vsi ba'kanski narodi. List pravi dalje, da je Gafenco že večkrat poudaril rekoč, da je bil Balkanski sporazum ustanovljen za sodelovanje z vsemi balkanskimi narodi, ker ni niti ekskluzivne niti napadalne narave. Nato po- udarja pomen, ki ga ima za ohranitev miru nedavno turško-bolgarsko zblizanje ter komunike o ohranitvi miru na Balkanu »Curentul« pravi med drugim, da imajo vse štiri države balkanskega sporazuma danes najboljše stike z Italijo, ki je največja nevtralna država, in katera ima po zasedbi Albanije bitne interese za ohranitev miru v tem delu Evrope. Italijanska sodba o pritisku na nevtralne države Države donavske IsotUae in Balkana ne želijo, da M Jih zajela sedanja vojna Rim, 24. jan. AA Diplomatski urednik agencije Štefani poroča: Churchillov govor je naletel v vseh nevtralnih državah na živahno reakcijo. Celo angleški tisk je naglasi!, da je bil ta govor slabo sprejet ter se zato trudi ublažiti, pomen izjav prvega lorda admiralitete, češ da te izjave niso izraz uradnega stališča dasi se številni ljudje v Angliji strinjajo s Churchillovo izjavo in to tudi več ministrov. Argumenti, ki jih navaja tisk nevtralnih držav proti Churemilovim argumentom, so v glavnem tile: 1. Ako bi nevtralne države intervenirale, bi bila neizogibna posledica ta. da bi tudi one stopile v vojno ter postale vojno področje za vojskujoče se velesile. Tega pa nevtralne države ne želijo. %, Anglija ni niti v najmanjšem obsegu pomagala Poljski navzlic obveznostim, ki jih je napram njej imela in navzlic garancijam, ki jih ji je dala. 3. Angleška vlada ni intervenirala v obrambo Finske ter ni prekinila zvez z državo, ki je Finsko napadla. 4. Anglija in Francija nista objavili vojne sovjetski Rusiji. Zapadni velesili delata torej izključno v lastnem interesu, ki pa ne odgovarja idejam miru nevtralnih držav. Na Churchillov govor so posamezne države že jasno odgovorile. Belgijski tisk naglasa, da bo Belgija obranih} svrjrjo nevtralnost. Nizozemska je isto tako odločena energično braniti svojo nevtralnost. Švedska je že odgovorila z govorom svojega pred sod n k a vlade, norveška pa s prestolno besedo. Švica je izjavila, da želi v vsakem primeru ostati izven spopada. Kar se tiče držav donavske kotline in Balkana, obstojajo tudi ta vsi znaki, da ne želijo, da bi jih zajela sedanja vojna vihra. Gibanje nemških čet Na S v* vaškem, v zapadni Ukrajini in po zadnjih poročilih tudi med Labo in Odro Bratislava, 24. jan. (Tlavas) Čedalje bolj j očitno postaja, da se zadnji čas metodično j nadaljuje germanizacija slovačke vojske. Na čelo vseh slovaških polkov so bili imenovani polkovniki nermke narodnosti. Prav tako so bile slovaške graničarske čete zamenjane z nemškimi četami in sicer zaen- | krat na slova:ko-madžarski meji Iz raznih virov se izve na drugi strani, da se je opazilo gibanje nem k i h čet v okrožjih Ma i lakv in Kuty v bližini nekdanje avstrijske | meje v smeri proti severovzhodu, zlasti j proti Prešovu pod Karpati i Moskva, 24. jan. AA. (Havas) V nem ^kih krogih v Moskvi izjavljajo, da je v zapadni Ukrajini okoli 100 nemških uradnikov, ki organizirajo selitev Nemcev iz tega kraja v domovino. Dasi so te osebe mobilizirane in v sivih uniformah, se v nem ških krogih trdi, da so to civilisti in da ni nemških čet v zapadni Ukrajini. Berlin, 24. jan. s (Associated Press). O novi koncentraciji nem>ke vojske poročajo z obal Severnega in Vzhodnega morja med ustji Labe in Odre, zlasti pa pri Kielu. Fatepljan angleški rušilec Rušilec , E*mouth" je postal Žrtev mine ali torpeda — Njegova posadka izgubljena — Zopet dva nevtralna parnika Žrtvi pomorske vojne London, 24 jan. s. (Reuter) AngTe?k? ad-mraliteta je penoči objavila naslednji komunike: Tajnik admiralitete z obžalovanjem sporoča, da je bil rušilec kraljevske mornarice »Exmouth« potopljen po mini ali torpedu. Bati se je. da med posadko ni preživelih. Sorodniki izgubljenih mornarjev so bil: obveščeni. Rušilec =Exmcuih« je :mel nek^i nnd 1.400 ton ter je vozil normalno posadko 175 oficirjev in mornarjev. Zgrajen je bil v Portsmouthu. »E>:mouth« je že drugi rušlec. ki ga je v teku enega tedna izgubila angleška mornarica. Ob začetku vojne je razpc'aeala angleška mornarica s 174 rušilci. nadaljnjih 24 pa ie bilo v gradnji Kapitan »Exmoutha« Benson in prvi častnik ladje sta še pretekli mesec prejela odlikovanja zaradi vel ke spretnosti v borbi proti nemškim podmornicam. Rušilec »Exmout« je bil zgrajen s stroški 300.000 funtov (nad 60 milijonov dinarjev). Ko je lani kralj Jurij VI. uradno posetil predsednika francoske republike je potoval v Francijo na »Exmouihu«. London, 24. jan. s. (Reuter) Javljeni sta zopet izpiti dveh nevtralnih ladij. V Bergen je dospelo nekaj članov posadke norveškega parnika »Miranda« (1 600 ton), ki se je potopil v nedeljo v Severnem morju po eksploziji iz še neugotovljenega vzroka Dva člana posadke sta bila ubita, 12 jih pogrešajo. 3 so rešeni. Ob Škotski obali je bil torpediran nor- veški parnik Svfold« (4400 ton) 19 članov posadke je rešenih. 5 jih še pogrešajo, pa so morda tudi rešeni. London, 24. jan. s. (Reuter) Nemški ra-dlo je objavil imena štirih preživelih č'a-:iov posadk angleških podmornic »Undi-ne«, »Seahorse« in »Seafish«. Med njimi sta kapitan in radiotelegrafist s podmornice -Undine«. Poljska in čsl. vojska v Franciji Pariz, 24. jan. s. (Reuter). V svojem govoru pred poljskim parlamentom je sporočil včeraj ministrski predsednik general Sikorski, da bo poljska vojska v Franciji kmalu odšla na fronto in da bo v kratkem štela čez sto tisoč mož. General Sikorski je izjavil, da je bil poljske vojske v kratkem štela čez sto tsoč mož. General Sikorski je izjavil, da je bil poraz poljske vojske zakrivil prejšnji poljski režim. London, 24. jan. AA. (Reuter) Češkoslovaški narodni odbor je začel z vpisovanjem češkoslovašk h prostovoljcev, ki živijo v Angliji, v češkoslovaško armado, ki je ustanoljvna v Franciji. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je objavil proglas, v katerem naglasa, da je moralna, človeška in nacionalna dolžnost ter častna naloga Cehoslovakov v inozemstvu boriti se skupno z angleško in francosko vojsko. C&upaa berta s plameni Nove podrobnosti o koncu italijanske ladje ,Orazio" — Italijanska zahvala francoski ! Iz notranje politike JUGOSLOVENSKA AKADEMIJA OSTANE Poti tem naslovom piše zagrebška »Nova Riječ«: »Kakor smo slutili, g. dr. I. Subašič nI potrdil sklepa Jugoslovcnske akademiji«, da se njeno Ime spremeni v Hrvatsko akademijo. G. ban je zavzel pravilno stališče, da more tako spremembo skloniti samo hrvatski sabor, ki je 1861 sprejel zakonski načrt o ustanovitvi Jugoslovcnske akademije. Tako je propadla akcija, ki jo je vodila bolj ulica, da se veliko Strossmayerjevo delo in njegova misel, naj bi bil hrvatski Zagreb kulturno žarišče za vse fazne Slovane, uniči po novo ustvarjeni Hrvatski. Hrvatski sabor bo kot pravi predstavnik naroda mogel z večjo resnostjo proučiti to vprašanje. Ugotavljamo veselo dejstvo, da je glede tega v vseh krogih prevladala tre-/n >:ša In mirnejša presoja. Ob tej priliki lahko še ugotovimo, da v Ljubljani no obstoji »Slovenska« akademija, temveč so imenuje samo Akademija v Ljubljani.« NASA VOJSKA IN JUGOSLOVANSKI SOKOM V nedeljo je bilo v Sarajevu veliko ma-nifostacijsko zborovanje Sokolskoga društva sarajevske matice, na kateri jo zastopnik komandanta n. armije Ljubo No-vakovič med drugim Izjavil: »če je kdo, ki v teh težkih trenutkih nikoli ni bil neodločen, potom so to jugo-slovonski Sokoli in naš up, naša hrabra vojska.« Zborovalcl so sprejeli to besede z velikim navdušenjem ter so pri rodili nnšl vojski burne manifestacijo, ki so se končale s petjem himne »Hej Slovani«. ZA PRIJATELJE SLOVAKOV Splitski »Narodni list« priobčuje o slovaški politiki dolg članek, čigar konec se glasi: Mi iskreno ljubimo Slovake in slovaški narod, toda pri tem se spominjamo besed hrvatskega metropolita pokojnejra dr. Antona Bauerja, ki jih je v prisotnosti Še šestih hrvatskih in vseh slovaških škofov Izrekel 1. 1929 na banketu, ki so mu ga priredili v Bratislavi. Odgovoril jo na pozdrav svojega starega tovariša v budimpeštanskom parlamentu pok. Andreja Illinke: »VI Slovaki no pozabite, da so na Madžarskem postopali z vami kot «Tot nom cm-ber» (Slovak ni človek) in da niste Imeli niti osnovnih šol in da so bili v madžarskom parlamentu dnevi, ko vi sploh nl^te bili zastopani! Svoboda, vaša skopoost • Cehi In ta republika So napravili iz vas ljudi In svoboden narod!« Prepričani smo, da STovakl te*ra nlss pozabili n!ti v sedanjih razmer:«h. To pozabljajo neki Hrvati, M so večji prijatelji Slovakov nego so sami. Genova, 24. jan. AA. Reuter. Greta Lar-sen iz Kodanja, ki je prispela v Genovo v pižami, ker ji je edino ta ostala od vse obleke, je izjavila dopisniku Reuterja: Zjutraj ob štirih me je zbudilo kričanje l zgornje palube ladje. Ko sem prihitela na palubo sem videla, kako se posadka ladje obupno bori s plamenom, ki je zajel že velik del ladje. Istočasno so se ustavili stroji na ladji ter so ugasile vse luči. Popadki se je treba zahvaliti, da panika, ki je nastala v začetku, ko je bil dan signal za alarm, ni dolgo trajala. Srednji del ladje je bil kmalu ves v plamenu. Večina potnikov je hitela k sprednjemu delu ladje, dasi je tudi tu pretila nevarnost. Strašen dim, ki se je valil iz ladje nas je du- 5il. Bilo je zelo težko videti posadko, ker je bil dim zelo gost. Na koncu je Greta Lasen izjavila, da je več potnikov, katerih obleka je začela goreti, skočilo v morje. Toulon, 24. jan. AA. (Havas) AtaSe za pomorstvo italijanskega veleposlaništva v Parizu je prispel v Toulon, kjer je obiskal viceadmirala de Vina in se mu zahvalil za pomoč, ki jo je nudila francoska mornarica brodolomcem »Orazia«. Pomorski ataše je izrazil zahvalo italijanske vlade in Italije. Kapitan »Orazia« se je zahvalil pomorski prefekturi v Toulonu s sledečo brzojavko: »Prisrčno se vam zahvaljujem za pomoč, ki sta jo vaše letalstvo in vaša mornarica izkazali o priliki reševanja bro-dolomcev.« Francoski odgovor Ameriki Pariz, 24. jan. s. (Reuter* Sedaj je tudi francoska vlada od govoril« na sklep panamske konference o določitvi nevtralnost-ne cone 300 milj okoli ameriške cel'ne Enako kakor angleška vlada ugotavlja tudi francoska, da si pridržuje pravico izvrševati protinapade na nemške ladje, ki bi napadale trgovinske ladje v ameriški nevtralnostni coni. Vlada sicer s simpatijo sprejema idejo določitve nevtralnostnih con, smatra pa. da je treba potem tudi pod vzeti zadovoljive ukrepe, da ne bo mo~ g1 a nobena nemška vojna ali pomožna ladja v to nevtralnostno cono dospeti. Francoski trgovinski minister v Londonu London, 24. jan. j. (Havas) V Londonu se mudi francoski trgovinski minister Gen-tin zaradi izmenjave misli z načelnikom angleškega trgovinskega ministrstva An-drewom Duncanom, 8 katerim se je že danes sestal. Razpravljata, predvsem, kako se bolj poenostaviti in poglobiti trgovinske odnosa je med Anglijo in Francijo. Danes je bilo v francoski trgovinski zbornici v Londonu prirejeno kosilo, po katerem je imel minister Gen tin kratek nagovor, v katerem je zlasti naglasfl dobro voljo obeh držav, da se odstranijo Se vse preostale ovire v izmenjavi dobrin med Anglijo in Francijo po konceptu doslej tako dobso uspevajoče angleško - francoske totalne gospodarske in vojaške kooperacije. Helandci ne smejo služiti v tuji vojski Haag, 24. jan. s. (Reuter) V nizozemskem parlamentu je izjavil včeraj na neko vprašanje ministrski predsednik de Geer, da je nizozemskim državljanom prepovedano vstopiti v katerokoli tujo vojsko ki da vsak nizozemski državljan, ki to stori, takoj izgubi nizozemsko državljanstvo. Ministrski predsednik je nadalje sporočil, da je vlada dovolila finskemu Rdečemu krizu večjo denarno pomoč. Amsterdam. 24. jan. AA (Havas) Vojaška oblastva so prepovedala vsem ladjam v nizozemskih teritorialnih vodah oddajo telefoničnih ali telegrafskih vesti po radiu. Bolgarska zunanja Sofija, 24. jan. AA. Včeraj je bil v Sofiji podpisan dopolnilni sporazum k ma-džarsko-bolgarski trgovinski pogodbi. Sporazum določa povečanje trgovinskega prometa med Bolgarijo in Madžarsko. Madžarska bo uvažala iz Bolgarije deželne pridelke in rude, izvažala pa bo v Bolgarijo proizvodnje svoje težke industrije. Včeraj se je vrnila v Sofijo bolgarska delegacija, ki se je pogajala v Madridu m ki jc podpisala novo špansko-bolgarsko trgovinsko pogodbo. ZAHTEVE ZAGREBŠKE DELAVSKE ZCORNICE V Beogradu se mudi delegacija zagrebške delavske zbornice. Delegati se podajajo z delegati beograjske delavske zbornice glede zastopstva pri Moi'narodnrm delovnem nradu v ženevi. Hrvatski delegati zahtevajo, da se dosedanji delegat Ro^da« Krekić kakor tudi dopisnik dr. L. Steinitz, odstavita. Le v takem primeru bo zagrebška delavska zbornica pripravljena sodelovati z beograjsko delavsko zbornico. Zagrebški delegati predlagajo, da se most« enega delegata pri mednarodnem delovnem uradu v bodoče imenujojo po trije, in sicer eden iz Zagreba, drugi iz Beograda, tretji pa lz Ljubljane. KAMEN PREIZKFŠNJE »Novo Doba« (Split) piše: Tudi v tem vidimo ključ za spremembo ustavnega stanja, ki je nastala s sklenjenim sporazumom, katerega Iskreno pozdravljamo, ker menimo, da je s sporazumom dana hrvatskemu narodu možnost, ki jo bo znal Izkoristiti. To je široka možnost, v katere mejah mora hrvatski narod pokazati, kakšne so njegove konstruktivne sposobnosti In konstruktivne sile. Ta sporazum je za nas Hrvate kamen preizkušnje, na katerem moramo pokazati, kaj in koliko moremo. Doslej smo bili objekt državne administracije, odslej bomo to administracijo opravljali sami na svojem točno odrejenem teritoriju. Ml bomo go.epodfir.il ol-nosno sogospodarji svoje usode. Toda ta sporazum je kamon preizkušnje tudi za srbsko Iskrenost pri Izvajanju sporazuma, kajti če na tej strani ne bo Iskrenosti, bo nastalo slabše in nevarnejše stanje nego Je bilo pred sporazumom. MED NAŠIMI NEMCI Včeraj smo pod naslovom »NaSl katoliški Nemci proti Kulturbundu« poročali o ostri kritiki, ki jo je objavil list »Dle Do-nau« proti tako imenovanemu obnovitvenemu pokretu v okrilju Kulturbunda. Novosadski »Deutsches Volksblatt« je na to kritiko priobčil « Odprto pismo« nemškega dijaškega nacionalno socialističnega društva »Svevia'< v Beograda, naslovljeno katoliškemu župnika Adama Berenza (ki je urednik Usta »Dle Donaa«), Društvo poziva župnika, naj Imenuje one nemške dijake, ki izgubljajo čas In zapravljajo denar svojih staršev, ne da bi dokončali svojih Študij. Na koncu pisma je trditev, da seje katoliški Ust »Die Donau« samo sovraštvo proti nemškemu naroda. Cnrih, 24. januarja. Beograd 10.—, Pariz 10.035, London 17.71, New York 446.—, Bruselj 75.00, Milan 22 50, Amsterdam 236.90, Berlin 178.70, Stockholm 106.15, Oslo 101.35. Kodanj 86.05, Sofija 5.30, Bukarešta 3.30, Finci odbijajo sovjetske napade na Mannerheimovo črto Ofenziva sovjetskih čet na jugu lit stveru Ladošk pri Salll dva metra visok sneg, ki ovira vojne operacije jezera — Na bojište Helsinki. 24. jan. s. (Reuter). Čeprav sovjetsko vojno poročilo ne omenja posebnih dogodkov na bojišču, se euI, da je velika ofenziva sovjetske vojske na jugu in na severu Ladoskega Jezera v polnem teku. Včeraj se Je vrstil napad za napadom na Mannerhclmm o linijo na Karelljski zemeljski ožini. Vsi nanadi pa so bili s topniškim in strojniškim ognjem odbiti z velikimi izgubami za sovjetsko vojsko. Helsinki. 24. jan. A A. (Reuter). Sovjetske čete pritiskajo na bojišču v širini 80 km od severnovzhodnega dela Ladoskega jezera do meje, tako da ta odsek postaja sedaj vedno važnejši. Ce bi se sovjetski vojski posrečilo prodreti, kar se zdi pa malo verjetno, bi sovjetske čete prišle v hrbet Mannerheimove linije. Najnovejša uradna poročila nnglaštijo, da so Finei odbili vse dosedanje napade sovražnika ter mu prizadejali veliki* izgube. Sovjetske Čete napadajo v množicah, potem ko topništvo preneha streljati. Sovjetske čete napadajo sedaj pod zaščito topniških baraž. Finci čakajo samo na ugoden trenutek ter začnejo nato njihove strojnice sejati smrt med sovražniki, ki se zdecimirani vračajo na svoje prvotne položaje. Tisoče mrtvecev, ki ležijo pri Kolandijokiju, daje sliko o sedanjih sovjetskih naporih. dr» bi zasedli Finsko. Helsinki, 24. jan. s. (Reuter). Z bojišča pri Salll ni nobenih novih poročil o bojih. Sneg leti tam okoli dva metra visoko in so zato skoro vse operacije zastale. I dejstvu jejo se trenutno samo patrulje, sestavljene zlasti iz švedskih prostovoljcev. V nekem zapuščenem sovjetskem taborišču so našli Finci 400 zmrznjenih sovjetskih vojakov. Francosko poročilo da je sovjetska ofenziva že propadla Helsinki, 24. jan. A A. Posebni Havasov dopisnik poroča, da je sovjetska ofenziva na severu ter severnovzhodno od Ladoskega jezera propadla, ker so Finci izvrSili protinupad Ob Ladoikem jezeru se je dogodil dramatičen incident. Okoli 200 sovjetskih vojakov sc je z dvignjenimi rokami približalo finskemu cnidelku 00 mož. Zdelo se je. da se hočejo predati, toda ko so prišli do finskih linij so izvlekli izpod sukenj skrite strojnice ter začel' streljati na Finec, od katerih jih je 50 padlo. Nekoliko pozneje ie finsko topništvo uničilo ves sovjetski oddelek. Finska poročila o dogodkih na bojišču Velike izgube sovjetskih čet na moštvu in vojnem materialu Helsinki. 24. jan. s. (Finska tel. ag.). Vojno poročilo finskega vrhovnega poveljstva., izdano včeraj opoldne, o dogodkih 22. januarja pravi: Na kopnem: na Karelijski zemeljski ožini mestoma močen topniški ogenj. Sovražnik je podvzel med Sumo in Luolanj&rvi-jeiii izvidniškn akcijo, pa je bil odbit. En sovražni tank je bil uničen, 3 pa so bili napravljeni neporabni. Severno od Ladoskega jezera so nase «*ot«' uspešno nadaljevale boje. Vsi sovražni napadi na različnih mestih so bili 1 znatnimi :zgiibami za sovražnika odbiti. Zaplenili smo mnogo vojnega materiala r> uničili več tankov. Kakšne so bile zadnje dni ?ovražnikcve izgube, kaže dejstvo, da so sovjeti samo pri Kolanjokiju izgubili nad tisoč mrtvecev. Pri Ajtojokiiu in v odseku 1'omant.i močna topuiška aktivnost. Pri Ajtojokiju je sovražnik poskusi! več napadov, vendar so bili vsi odbiti. Z drugih delov fronte nič posebnega. Na morju: Nase obrežne baterije so na več mestih uspešno bombardirale razne točke na kopnem. V zraku: Sovražna letala so 22. januarja bombardirala predvsem mesti Ivalo in Sor-tavalo. kakor tudi več drugih mest. Po dosedanjih podatkih sta bila dva civilista ranjena. Na Karelijski zemeljski ožini v glavnem delovanje sovražnih izvidniških letal, severno od Ladoskega jezera pa bombni napadi. Naše letal, je podvzclo predvsem Izvid-niške polete, napravilo več važnih fotografskih posnetkov in vodilo artiljerijske operacije. Ugotovljeno je, da je bilo 22. januarja sestreljenih 6 sovražnih letal, za 3 nadaljnja pa to še ni sigurno. Sovjetsko poročilo Moskva, 24. jan. AA. (Havas). Sporočilo generalnega štaba lenineradskega vojnega okrožja z dne 23. janurja se glasi: Na odseku Uhte in odseku Repa le so se udejetvovali Lzvidniski oddelki. Na odseku Petroaavodsk je bilo opaziti udejstvovanje gotovih pehotnih oddelkov. Na Karelijski cžinl topniško streljanje In izvidnliko udejstvovanje. Sovjetsko letalstvo je izvršilo več Izvidniških poletov ter bombardiranj. Sovjetski letalski napadi Helsinki, 24. jan. s. (Reuter). Včerajšnji sovjetski letalski napadi so zahtevali doslej najtežje žrtve med civilnim prebivalstvom. V nekem mestu v notranjosti Finske je bila zadeta bolnišnica ter sta bila pri tem med drugim ubita dva zdravnika. V mestu Nurmes je padla neka bomba prav na zaklonišče garnizijske bolnišnice. 19 oseb je bilo ubitih, med njimi en zdravnik ter mnogo žensk in otrok. Pozneje so se sovjetska letala spustila prav nizko nad mesto In obstreljevala ulice s strojnicami. Helsinki, 24. jan. (Reuter). Pri včerej-šnjih letalskih napadih na finska mesta je bilo po dosedanjih podatkih ubitih nad 30 civilistov. Junaški poročnik Helsinki, 24. jan. s. 'Finska tel. ag.). Poročnik Jarma Sarvanto je dosegel menda svetovni rekord v letalski borbi s sovražnikom. Bil je s svojim letalom 7 minut v zraku, pa je v borbi, ki je trajala 4 do 5 minut sestrelil 6 sovjetskih letal. Poročnik Sarvanto je rojen leta 1912 v Turku. Angleški delavci za Finsko Stockholm, 24. jan. s. (Reuter). Vodja angleške delavske delegacije sir Walter Cintrin, ki je na poti na Finsko, je izjavil da je namen delegacije poročati o pomoči, ki je finskemu delavstvu potiebna. Delegacija hoče dati angleški vladi tudi predloge za bolj uspešen način pomoči Finski. Cintrin je še poudaril, da je angleški narod proti sovjetski Rusiji zato. ker je nasproten vsaki agresiji. Pacifistični letaki v Leningradu Helsinki, 24. jan. AA. (Havas). Finski list Suomi poroča Iz Leningrada preko Tnl-lina, da so bili 21. januarja zvečer tik pred proslavo Leninove obletnice razmetani letaki, na katerih je bilo napisano: Naredite koner vojni, živel pacifizem. Delavci, ki so zjutraj prihajali na delo. so povsod našli te letake. GPU je začela s preiskavo is prijela v^čie število oseb. na katere je padel sum, da so letake raztrosile. Ameriški interesi na Kitajskem so odločilni za no\*o trgovinsko pogodbo med Z edin j enimi državami in Japonsko VVashinston. 24. jan. s. (Assoicated Press) } Ker te dni poteče veljavnost odpovedane l ameriško-japonske trgovinske pogodbe, je vč raj ameriško zunanje ministrstvo obve- \ stilo japonskega poslanika v \Vashingtonu, j da ho sklenila ameriška vlada novo trgo- | vinsko pogodbo z Japonsko samo. če bo Japonska pristala, da n&oSteVB amerišk«* interese na Kitajskem. Za enkrat ostanejo določbe pogodbe sicer provizorično v veljavi, toda samo od dneva do dne\;i in bodo takoj razveljavljene, če bi se Japonci zopet pregrešil' proti ameriškim interesom. Japonske oblasti v Sanghaju so ponudile ameriškemu generalnemu konzulu, da od primera do primera nadoknadijo Škodo, ki je nastala ameriškim državljanom Po navodilu amer'ške vlade Da je konzul to i>onudbo odklonil. Ne\v York 24. jan. s. (United Press) Kakor je bilo šele sedaj ugotovljeno, so angleške vojne ladje pretekli četriek v bližini ameriške obale ustavile še drugo japonsko trgovinsko ladjo, -urno 12 ur po njenem odhodu iz luke v San Franciscu Vojne ladje so japonsko ladjo pol ure pregledovale, niso pa sadržale pet nemških dr-žav'janov. ki so bili na ladji. Incident smatrajo kot resen, ker se ie primeril v mejah ameriške nevtralnostne cone 300 m:lj. Kanada kontrolira prodajo žita Ottavva, 24. jan. j. (Reut.) Iz zanesljivega v;ra poročajo, da bo kanadska vlada z jutrišnjim dnem uvedla kontrolo nad Izvozom kanadskega žita. Ta odločitev je bila prejeta na včerajšnji sej: kanadske vlade, čeprav službeno ta vest še ni potrjena. Kakor poročajo iz istega zanesljivega vira, se je kanadska vlada odločila za uvedbo kontrole zaradi ogorčenih protestov, s katerim: je kanadska javnost sprejela vest, da je bilo nedavno okrog 3000 vagonov kanadske pesnice prodanih Sovjetski uniji. V Kanadi se boje. da m šlo to žito preko Rusije ?amo kot tranzit in da bo v resnici žito dobila Nemčija. Ker se ie doslej kanadsko žito brez omejitev lahko prodajalo na svobodnih tržišč:h in ker se na drugi strani nahaia Kanada v normalnih odno-šajih z sovjetsko Rusijo, ni bilo mogoče izogniti se nevarnosti, da bi se preko Sovjetske unije zalagala s kanadskim žitom Nemčja. na drug način, kakor da se uvede kontrola nad izvozom, čeprav ie bila kanadska vlada doslej odločno proti slehernemu ukrepu te vrste. Kakor trdijo iz istega vira, si bo sedaj kanadska vlada prizadevala, da bo svoj celotni odvisni žitni pridelek prodala zapadnima zavezniškima državama. Kanadska pšenica ne sme v sovjetsko Rusijo OtUwa, 24. jan. s. (Reuter) Kanadska vlada je sinoči objavila prepoved izvoza kanadske pšenice v sovjetsko Rusijo. Kakor se zdi. je nedavno preko nevtralnih držav sovjetska Rusija hotela kupiti 1 in četrt milijona bušljev pšenice. Cim je nastal sum, da je blago namenjeno za sovjetsko Rusijo, je kanadska vlada izvoz preprečila. Ottaua, 24. jan. AA. (Havas) Kanadska vlada je uvedla kontrolo izvoza blaga v nevtralne države v sosedstvu zasedenega ozemlja ali ki stoji pod kontrolo sovražnika. Ta kontrola se bo vršila posebno pri prodaji pšenice, ker Je v zadnjem času na borzi v Winn:pegu bil 3 predanih milijon ton pšenice v sovjetsko Rusijo ter obstoja sum, da je ta pšenica določena za Nem-tijo. Pogreb princa Krištof ora Atene. 24. januarja AA Atenska agencija poroča: Svečan pogreb princa Kri-stofora bo v četrtek ob 11. Vsi grški list: objavljajo sliko pokojnega princa Kri-stofora ter podrobnosti o zadnjih časih njegove bolezni. Naglašajo. da je z njegovo smrtjo zadela Grčijo velika izguba. O pokojnem princu govore kot o človeku izredno dobrega srca, ki si je znal pridobiti pri^ubljenost pri vseh Grkih. Fronta narodnega preporoda v Romuniji Bukarešta, 24. jan. AA (Kador) Na osnovi zakona o organizaciji fronte narodnega preporoda jc s kraljevim ukazom imenovan za predsednika fronte kraljcv:>k» svetovalec Vajda Vojcvod, za podpredsednika predsednik ministrskega sveta Jurij Tata-rescu, za generalnega tajnika bivši poljedelski minister Konstantin Kuresco. za prvega tajnika za poljedelstvo ta delo Corno-ceanu, za prvega t;ijn;ka za industrijo in trgovino bivši industrijski minister Buzoi, za prvc«a tajnika za intelektualno sodelovanje Moldovani, za poveljnika nacionalne garde pa general 1'ctcr Georgescu. Položaj katolikov v Nemčiji in na Poljskem Rim, 24. jan. s. (Reuter) Vatikanski radio je ponoči govoril o preganjanju katolikov v Nemčiji. Pouk verouka v nemških strokovnih šolah je ukinjen, kar smatrajo vat:kanski krogi kot kršitev obstoječega konkordata. Včeraj je bilo v Vatikanu objavljeno poročilo nekega katoliškega duhovnika na Poljskem, ki ga je poslal kaedinalu Hlon-du. Poročilo navaja strahotne podatke o preganjanju duhovščine in katolikov sploh na Poljskem, Angleške zaloge tobaka London, 24. jan. s. (Reuter.) V zvezi s poročilom iz Wa«hingtona. da bodo Zedi-njene države ustavile izvoz ameriškega tobaka v Anglijo, ker Anglija za plačilo ne daje na razpolago potrebnih, tujih, valut, izjavljajo v angleških gospodarskih krogih, da razpolaga Anglija že z zalogami viržiivkega tobaka, ki zadostujejo za 2 in pol tata. Vojni poročevalci na angleški fronti London, 24. jarr. AA. (Havas) Vojni dopisniki francoskih listov so obiskal: na va bilo angleške vlade posamezne edinice angleške vojske. Včeraj dopoldne so obiska I i veliko vojno šolo. popoldne pa taborišče kanadskega bataljona, v katerem služijo tudi francoski Kanadčani iz Quebeca Francoski novinarji so prisostvovali tudi vajam tega bataljona Izjavili so, da so kanadski prostovoljci napravili na njih najgloblji J vtis. Spremembe v grški diplomaciji Atene, 24. jan. (Havas.) Grški pos'anik v Rmu Peter Metaksas ie imenovan za poslanika v Parizu, kjer bo nadomestil dosedanjega tamkajšnjemu grškega poslanika Nikolasa Politisa. ki bo zaradi starosti upokojen. Na mesto ^rškecra poslanika v Rimu pride dosedanji grški poslanik v Stock-holmu Jean Politis. Izkoriščanje krompirjevih odpadkov Draždane. 24. januarja. AA. (DNB) Tu se je ustanovilo podjetje, ki preiskuje možnosti, kako bi se dalo izkoristiti listje in krompirjevi olupki v industrijske namene, predvsem za proizvodno celuloze. Znano je. da je nekaj mescev pred začetkom vojne nemško prebivalstvo bilo pozvano, naj zbira in suši krompirjeve liste, kakor tu>.:i da ne meče proč krompirjevih olupkov. Med tem časom je bilo izvedenih nekaj poskusov ter se je ugotovilo, da se krompirjevi listi morejo izkoristiti v papirni industrij!. Petrolej za Nemč »o London. 24. jan. AA. (Havas) Mini=ter za gospodarsko vojno Ronald Cros je izjavil v parlamentu, da so podvzeti vsi potrebni ukrepi, da se onemogoči Nemčiji obnoviti zaloge petroleja iz nevtralnih držav. Iz Kamnika Smuk in slalom SK Kamnika. Zaradi ugodnih snežnih prilik in navdušenja članstva je klub priredil v nedeljo popoldne tekmo za prvenstvo v alpski kombinaciji. 2200 m dolga proga z višinsko razliko 300 metrov je vodila nad vasjo Slevo na Osredku pod Kamniškim vrhom. Tekme se je udeležilo lt senior jc v in 7 junior jev; dva tteniiHJa sta odstopila. Seniorjl sc vo.ili progo prvič od vrha Osredka v smuku do senika, kjer je prešla v slalom do cilja v vasi Slevo Drugič pa so vozili seniorjl od senika do vasi le slalom, kar je bila tudi juniorska proga. Med eeniorji je zmagal Ja-nežič Milan v času 2 min. 15 sek. (1 min. 33 sek.. 43 sek.). za njim Ravnik Adolf z 2 min. 18 sek.. Pogačnik Tone z 2 min. 26 sek.. slede Janežič Jože. Presl Janez itd.; med iuniorji je zmagal Keršnianc Stojan v času 1 min. 16 sek. Koželj Bogo z 1 min. 19 sek.. za njima Bremšak Frane, Kriz Ja-roslav itn. Zmagovalci so prejeli praktična darila Novi sneg nam je omogoči! popravo skakalnice in bodo na njej na S večni co ob 3. popoldne medklubske skakalne tekme. RAZUfNA POSVETILA — Očka mi jc podari! za božič jedilni pribor s posvetilom »An:ci, ker jc bila pridna«. — Tudi jaz sem dobila za božič pribor, na njeni pa jc bilo vr^ra \ iruno: »Hotel Astoria*. Preskrba podeželja s pitno voilo V teku lanskega leta je obilo sedem podeželskih naselij podporo za vodovode, največ je dobil St« Vid pri S lični Ljubljana.24. januarja . Pridobivanje pitne vode je po mnogih j slovenskih vaseh ostalo tako preprosto, kakor je bilo v davnih časih, m vendar se jc vse drugo v teku stoletij spremenilo. Dru jačna jc danes kmečka hiša, kmetova oblek*, hrana, orodje, studenec na vasi pa teče iz istega nezavarovanega kraja kakor jc tekel pred stoletji, samo da ga rabi več ljudi in je ob njem večji promet. Ker so črevesne bolezni bolj razširjene kakor nekdaj, je tudi možnost za okuženje studenca večja. Odločilni činitelji silijo zaradi tega k odločitvi, da bi se za vse ozemlje Slovenije izdelal širokopotezen načrt za preskrbo s pitno vodo, čeprav bi imeli od njega koristi šele zanamci. Rešitev vpra anja vodne preskrbe je po mnenju strokovnjakov v skupinskih pokrajinskih vodovodih. Popravljanje studencev in vodnjakov je samo krpanje, ki mnogo stane in se z njim le odlaga najboljša rešitev vprašanja preskrbe našega ljudstva s pitno vodo. Bolje bi bilo, da se zgradi krajevni vodovod, ki ga 00 mogoče kasneje priključiti na skupinski vodovod. Ob koncu 1. 1936 je bilo v Sloveniji preskrbljenih s pitno vodo iz vodovodov >24 podeželskih naselij s 132.652 prebivalci. Vi.eh naselij jc v Sloveniji 5267 in ima torej vodovod 6.1°,'o podeželskih naselij in 12.4°, o podeželskega prebivalstva. S pitno vodo iz vodovoda je torej preskrbljen zelo nizek odstotek našega podeželskega prebivalstva, kar ne more odločilno vplivati na zmanjšanje nalezljivih črevesnih bolezni in higieno sploh, saj ima le vsako šestnajsto naselje vodovod. Po razdelitvi vodovodov po okrajih vidimo, da so na zadnjem mestu, globoko pod povprečjem, dolenjski, srednji in severni štajerski ter prekmurski okraji, kjer imi^ le 58 naselij izmed 324 vodovode. Nesorazmerje jc šc večje, če pregledamo samo severnoštajersk" in •""•^Vfnurake okraje, Maribor levi in desni breg Pmit L«uto-r- Murska Sobota in Dt 'nja Lendava, kjer je 944 naselij in pb ima »zmed njih vodovod samo 6, pa se ta imajo majhne vodovode, kajti z njimi ie preskrbljenih s pitno vodo samo 2818 ljudi. Razumljivo jc, da posvečajo zaradi slabih razmer, v kolikor se tičejo preskrbe prebivalstva s pitno vodo iz vodovodov, naši higienske oblasti zadnja leta čeda'je vet jo pozornost vprašanju volovodov. Pri asa naciji slovenske vasi sodeluje lli"icnski /avod, ki je v teku lanskega leta izdal skoraj 1 milijon dinarjev za vodovode, za a-a-nacijo studencev, za kapnice, vodnjake in kanalizacije. Največje podpore jc bil lani deTežcn St. Vid pri Stični, ki je dobil za vodoved izplačanih 107.721 din. Za njim pride *truk-Ijeva vas, ki je dobila za vodovod din, nato pa Javor^čica. ki je dobila 70*500 đi" Razen teh treh podeželskih naselij so bili deležni subvencije Higienskega zavoda za vodovod še Zagradi "če—Ce:niice 64 640 din. Gora 54.666 din, Gorjuše. kjer so popravil: tudi kočo, 33.414 din, in Studenice 328-» din. -anacija studencev sc jc izvršila v pe tih krajih in sicer v Križki vasi za vsoto 58.275 din, v Velikem Trnu za 20.272 din, v Jurišni vasi za 2.694 din. v ru/nji vum za 230 din in v Dolenjem Suhadolu, kjer jc zajetje vode v rezervoarju 31.800 din, asanacija studenca »Bič« pa 3450 din. Kapnici sta bili zgrajeni in urejeni po sodobnih h;g'enskih načelih v Martin j i vasi za 63.66S din in v Dečji vasi za 60.275 din. Lani jc bilo nadaije asaniranih ali zgrajenih šest vodnjakov in sicer v čepljah za 1. .875 d'n, v B-itni Brezovici za 20.071 din. v Gorenjem Ulobodolu za 28.987 din. v Gorenji Prekopi za 24.063 din, v St. Vida pri Ptuju za 11.438 din in v Srednjem bregu za 8.850 din. Vas kot taka je bi'a lani asanirsna samo ena m sicer Knževska vas, kjer je Higienski zavod uredil devet gnoji-Č z gr:zn'ca-nrp in stranišči in izpeljal tudi de! kanalizacije kar te v?e skupaj stalo 40 500 din. Kanalizacija je bila lani izpeljana samo v vasi Retje za vsoto 42.572 din. Za preureditev prostorov za Zdravstveni tlom v ("trnom! ju ie zavini porabil 31.139 din, iz banov, nskega bednostnega fonda pa jc dobila Žirovnica za kritje stroškov za vodovod 2500 din. Snežne razmere To ročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru. SPD in JZSS 24 januarja 1940. Ratećc-Planica 870 m: -8, sneži. 60 cm pršiča na 30 podlage, skakalnica uporabna. f»lan*ca-Slatina (Doui Ilirije) 950 m: —7, sneži, 75 cm pršiča na 25 podlage, drsališče neuporabno Kranjska gora 810 m: —9, sneži, 75 cm snega, pršič, drsališče in sankališce uporabno Podkoren 800 m: —9, sneži. .10 cm pr§iča na 45 podlage Jee^nice 584 m: —8. sneži, 40 cm prslča na 40 podlage Bled o01 m: —7. sneži, 90 cm snega, pr- šič. jezero zasneženo Bohinj-Sv. Jan«^ 5S0 in: —S. sneži, 125 cm snega pršič Bohinj-Zlatorog 530 m: —8. sneži, 10 cm pršića nr 125 podlage Bohinjska Bistrica 512 m: —8 sneži. 30 ciu pršića na 90 podlage, skakalnica uporabna Radovljica 470 m: —7, sneži. 12 cm pršića na 75 podlage, drsališče neuporabno Dom na K°mui 1520 m: —12, sneži. 15 cm pršića na 210 podlage I)nm na Voglu 1540 m: —12, sneži. 15 em pršiča na 210 podlage !><>ni m Krvavcu 170O m: —8. sneži. 40 cm pišiea na 100 podlage Koča na Veliki planini 1558 m: —7, sneži ."»O cm pršiča na 90 pod'age Polževo 620 m: —9. sneži, 62 cm snega. pršić Sodražica 550 m: —9, vetrovno, sneži, 65 cm pršića na 20 podlage Bloke 900: —9, vetrovno, sneži, 80 cm snega, pršič Rihnica na Pohorju 715 m: —7. sneži, 65 cm pršiča na 12 podlage Peca 1654 m: —5, sneži, 150 cm snega. pršić Rimski vnele« 530 m: —S, sneži 65 snega pršić Kora pri Sv. Treh kraljih 1191 m: sneži. 90 cm snega, pršič. OUZD v decembru Decembra je bilo pri ljubljanskem okrožnem ura lu za zavarovanje delavcev zavarovanih povpnčno 99.077 delavcev ali 1618 več kakor pred letom. Prejšnje mesce septembra, oktobra in novembra pa je bilo maki zavarovancev kakor v istih mescih predlanskim. Občutno je naraslo število bolnikov, in sicer za 312 već v primeri z istim mescem predlanskim na skupno 3015 bolnikov. V odstetkih je izražen ta porast za 0 27 ali 3.04 zavarovanega članstva, Skupn 1 dnevna zavarovana mezda je znašala 2.494 304.40 ter je bila za 55.209.60 višja kakor pred letom. Dvignila pa se je samo pri moških, medtem ko ie pri zavarovankah nazadovala za 19.328 din. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 2^.17 din ter je bila Ra 15 par višja kakor pred letom. Zvišala se je pri zavarovancih zn 36 par. pri zavarovankah se je pa znižala za 40 par. četrtek, 25. januarja, 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, po-i-očila. — 7.15: Pisan ven Čok veselih kvrkov (plošče). — 12: VaJčkovi kraJjl (plofiče). — 12.30: Poročila, objave, — 13: Napovedi. — 13.02: Operni trio. — 14: Poroci J a — 18: Prijubljeni napevl {radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf KolariČ). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo (Beograd). — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Samosrpevi Tončke Ma»eijSKe pre^iOjOKjp-i. diL.žoe je sklicalo za copoluue v Ljuo.ja~i vse glavne zaupnike il. ruuarske SKupnu in jim spoioo.o, aa bo zvtbaio naoavn. pnsffc&veii vsvin oženjenim lUuarjem biez razi.Kc kategorij za 3ou cLu, neužoujciiiiu pa za loo con. — 0*v»cz.ii* urad za zavarovanje delav cev v Lji-bijuni opo*.a»ja aeio**uj.*.oe, d. so : p:ej_njem meseca uoslhvIjCo-u p.aoii ni ntuogi zapad.i v piajiio Prispe .kj mu iaj>» b^c poravnani v osmih dnen po p.c je^iiu p.ac.jie^a naloga: Za čuvanje p.a vice jhkvarovancev ao poKojnine je potrebno, da so zavaio\alru piLspcvki rt p*a^ani! 10 opozorilo naj se suia..a ko^ opomin! PioLi deio^aja-ccm. ki ne bod^ poravnali pA ispe v kov, luora u*ad uvest. P-iSJino izterjavo b.cz p^ejiujega opomJ na. Liad iz\išuje soc.alue dolžnosti, kine dopuste odavanja. 12 L — t vedna nak;irn c za bencin 8. febru arja na ti ut.^ m. Na H. .aLSiCem ao priprave za medlo nakazn.c za bencin tako napredovale, da oedo nakaznice cvedtt te S. februarja Prosta prodaja oen-cina bo tedaj povsem us^av-jena Nakaznice txx:o vel„u.e za vse leto m bo«o veljam za nv pri trgovinskem ministru. Nedavn smo p ročah. da Je bn na sestanku gosr*' darsk.h d: i;a .-.izacij ski.taneni pod oKn ijem Avtoiiiob..skega kluba v Lj.bl an sestavljen poseben akciiski odbor z nalo go da pos.edujt na pristojnih mestih za odpiavo se tanjih . jivlf) predpisov o omejitvi porobe tekoc.h goriv Ta akc.jsKi odboi je bil včeraj korporativno sprejet v deputaciii pr trgovinskem rnimstru Za-stopn.ki naših o.ganzacij so obrazložili ministru kako di.no je p.izadeta S.ovenija za:a -i ustavitve moloinega prometa ter da je nujno potrebno ne!;aj čim p.ej ukie-niti. da bo Sloven.ja do v olj preskrbljena s tekoč.m gorivom — Nnša država j« bila zastopana na konfereiici ,»'fai«,ke feaeracije. iz Berna so se vrnib zastopnik, našega civilnega letalstva, ki so se ucekž.li konfeience Med-na;ocine aeronavtične federacije (FAI) Konfeienca jc bi!a venkrga pomena glede na sedanjo vojno za našo državo pa trd: zaradi tega. ker drže preko Jugoslavije številne mednarodne letalske linije. Konieienci sc pr.sostvovah zastopniki Ru-munije, Belgije Švice. Anglije, Italije in Francije razen naše države, številne druge države so pa sporočile, da se ne mo-reio udeležiti konference, a da odobravajo vnaprej vse sklepe. Med tenu državami je bila tudi Nemcija. — Naš uvoz nafte iz Rumunije. Lani smo uvozili iz Rumunije 150.000 ton nar te Skupno je Rumunija izvozila 4.15 mbijo-na ton nafte in sicer največ v Nemčijo, nato sledijo Italija. Anglija, Francija Belgija. Madžaiska in šele na zadnjem mestu je Jugoslavija — Ponovna podražfte\ železa. Po novem letu sc je železo zopet podiažilo. in sicer za 45 din pn 100 kg Staro železo je zdaj po 1.20 do 2 din. baker po 15 bron pa po 12 din kg. V naši kovinski industriji je že precej časa občutno pomanjkanje si rovin in starih kovin, a organizacija zbi-rarja starega železa in drugih kovinskih predmetov še vedno ni izvedena, čeprav gospodarski krog: in strokovnjaki že dolgo r ozarjajo oblasti, da bi bile potrebno organizirati smotreno zbiranje starih zdaj zavrženih predmetov. — Izvoz vina iz Slovenije. Slovenija izvaža največ vina v Nemčijo. Zadnje tedne in sicer decembra smo ga izvozili 1344 hi, in sicer samo iz severne Slovenije. Največ vina za izvoz pridelujejo v Slovenskih goricah. Skupno je bilo Lani izvoženega iz Slovenije 15.615 hI vina v Nemčijo 209 hI v Češkoslovaško. 49 hI na Poljsko in 9 hI na Nizozemsko. — Nezaposlenost v državi. Osrednja uprava za posredovanje dela v Beogradu poroča da je decembra iskalo pri vseh javnih boizah dela v državi delo 46 810 nezaposlen.h delavcev ter 8010 delavk, skupno torej 53.820 nezaposlenih Skupno z nezaposlenimi. prijavljenimi prejšnji mesec, je bilo v vsej dižavi ob koncu decembra prijavljenih 82.785 nezaprslenih delavcev in 13.353 delavk. Nezasedenih razpoložljivih službenih mest je osta.o iz prejšnjega meseca za 423 nezaposlenih. Podpore je prejemalo -kupno 14.585 nezaposlenih, izplačano pa je bilo 2,908.071 din. 1. januarja je bilo prijavljeno pri borzah dela v vsej državi 24.254 nezapo-sJenih. — Zelo dober lov p^Iam'd. Ribici v okolici Šibenika sc imeli včeraj izredno srečo. Ujeli so okrog 3.000 kg palamid. kar je nekaj posebnega v tem času. Nekaj rib je bilo odposlanih tudi v notranjost d zave in najbrž jih bo nekaj tudi na ljubljanskem tr0!! naprodaj — Romarski napad na pošti v Zagrebu. Včeraj so imeli na zagrebški pošti v Zvonimirovi ulici nenavaden obi3k. Na pošto sta prišla dva m a?!: i ran a razbojn ka ter brez besede začela sreljati proti uradnicam. Mlada uradr.ica Nada Kafka je bi**, to'iko prisebna, da se je vrgla na tla pod mizo ter si tako relila življenje. Ranjena je pa bila na reki upraviteljica pošte. Klfub temu je upraviteljica p-grabila denar, da ga reši pred rcp?rjema. kar se ji je tudi posrečilo. Na pošti je bilo tedaj v gotovini 1C0 00) din, skupno v vrednotni-cah pa 213.641 din. Medtem ko je upravi-tellca reševala denar, je skušala pDgumna uradica Kafka zadržati roparja. Ugasnila je luči ter začela metati iz mračnega prortora na napadalca sto'e Roparja sta se Lako ustail-' pogumne uradnice, da sta jo popihala. Policija še ni prišla na sled napadalcema. — Nove telefonske zveze r. inozemstvom Z odlokom poštnega ministra je dovoljen reden telefonski promet med drugim tudi v np.slednnh relacijah < cene v francoski! frankih): Bled—Picdicolle 2.25, Celje-Građo 2.25. Grahovo pri Cerknici Reka 2.2*" Jesenice—St. Lucia di Tolmino 2.24. Kranj ska gora- Ranziano 2 25. Ljubljana Maz zeratta 3 60. Maribor Serrer.to 4.20. Rn kek—Napoli 420, Slatina Radenci Postoj- aa 2.25 Železniki- eRka 2.25, Ljubljana-^entini 5 25, Kranj M oaza 3.60. Kranj— -ieniina 2.65, Bled St Luzia di iolmino ia 2.25, Železniki-Reka 2.25, Ljubljana— isola u ibiia z.ob. iViuiiooi j*loH^*a. J.60 -tuj Monza J.60 nzič Opatija 2.25, Ce-tje—Me rano 3.60. Jesenice -Trbiž 2.55 -Cranj ±>klia 4.20. Kokra-Trst 2.25. Ljub jana Biella 4.20. Ljubljana Genova 2.55 Ltjubljana- Giado u' isonzo 2.55, Ljubljana Zoi vara di tiadio 3.bo, Siwarje-^ap Re-*u z jj iu.c kam -t.^u, Bicu Gemoiic -55, Bled Mesti e 3. , Celje Rim 4.2U -.ohuk Zadei 2.55 Kranj Catania 5.25 duoijana Rapuiio 4.20, Ljubljana Dlgna to i^iua 2 55 Maribor Biella 4.20. Ma lbor Le^nano o 00 Maribor Ventimigiia i.20 Maribor Zader 2.55. Ptuj -Postojna .25 Siari trg pri Kakvku Castelimart li Stabia 4.20. Tr2:č—Brusso 3.60 in Vrh-..ua Cacia 2.^o. Promet se začne 10. februarja. — lila nik udru en ja aktuara kraljevine Jugo la.ijc. izšla je koiobin.rana St 3 4 1939 ki piii.rt. a vse zakonske predpise c ^asebieru zavaio.an^u Uredbe in pravil-u ki so picvedeni tudi v francoščino, da je naša zakonodaja o zasebnem zavarovanju pristopna tudi inozemskim akluaijCm in drugim L.t resentom (Uprava :n ured-iiSXvo Glasid.ca-i je v O^ZD v Ljubljani.) — \ reme Vt enienska napoved pravi, da »c večinoma oblačno zinemo cm zlo vre-aie. tu m tam bo še ma o snežilo. Včeraj je sncž.lo v Ljubbani. Mar.boru. Zagiebu m iaiajevu. deževalo pa v Splitu Kumboru. Rabu in Dub.ovniku Naj višja temperatura je bila v Kumboru 14 v Splitu 13. v Dubrovniku 11, na Rabu in Visu 10. v Beogradu 3 \ Sarajevu L v LjuLljani 5.8 v Zagrebu -6. v Mariboru —7.5 Davi je kaza barometer v Ljub jani 769.8 tempeiatu:a 'e znaša-a -7.6, na aerodro-nu —8.0 C. I. L*^"~~3 — lj Ljn^lSkn univerza. Kongresni trg, mala dvorana t dharmonije. Danes 24. bo ob 20 predaval dr Leo savn.k o snovi i Rak na maternici Vstop prost 41 n —lj Predavanje pri l ubljnnsUi p;»cl n»ci SVD. Drevi oo 19 bo pie.iavala ga Andreja K juč.n.co o »Cveticah trajnicah, posebno o potonkah« Predaval«.ica: komi ska dvorana l državne realne gimnazije v Vegovi ubci Skioptične siike Vstop prost. — lj V Stritarjevi uliri At. 6 v Ljubljani pri frniičiskanskom mostu s«- sedaj nahaja optik In urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — s»aiuo kvalitetna optika. 3.i. —lj liaz>tava planinskih slik Edo Der-trnja« Čeprav je vreme skrajno slabo obiskuje ljubljanska ku.turna pob.ika prav prid.io razstavo planinskih slik našega priznanega slikarja Edo Deižaja. Ob-sk piav toplo pi iporočamo naši srednješalski in meščanskobol^ki mladni Razstava je odprta vsak dan od 9. dopoldne do IS popoldne. Razstavni prostori so . toplo zakurjeni. — Pripominjamo, da je slikar, kljub izrednim razmeram, prodal že nekaj svojih del, kar govori za to, da so dela kvalitetna. — lj »Ij-žff desetie na šentjakobskem odru. Sentjakobčaru bodo ponovili to zabavno m duhovito Nusieevo veseloigro v soboto 27. in nedeljo 28. t. m. ob 20.15. Občinstvo, ki je vselej napolnilo dvorano do zadnjega kotička se je izvrstno zabavalo Zasedba vlog bo ista kakor pn premieri le vlogo Dane bo igrala na mestu gdč šubičeve gdč. Prahova Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane in je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite ž-2 v naprej. —lj Ptnlatjoško društvo v Ljubljani pr;-red* v soboto 27 t. m. ob 6 zvečer v dvo- rani mineraloškega instituta na univerzi zanimivo pedagoško p edavanje Prof Ven-ceslav Čopič bo govoril o enem izmed naj bclj perečih vprašani naše vzgoje: *Držav Ijanska in narodnostna vzgoja naše mladine«. Vsi, ki se zanimajo aa naše najvaž nejše pedagoške probleme, vljudno vabljeni. Vstop prost. lj— V Ljubljani so umrli od 12. januarja do 18. januarja: Jeršek Marija, roj Rozman, 70 let, vdova žel. nadkretnika. Japlje-va ul. 2, Vidmar Marija, 71 let. kuharica Japljeva ul. 2, Mlakar Marija. 72 let. učiteljica v p.. Ilirska ul. 25. Travn Jakob. 79 let, zasebnik. Tržaška c. 54. Mlakar Marija. 9 dni, hči polic, stražnika. Celovška c. 250, Oven Alojzij, 10 mesecev sin miz. pomočnika. Čebelarska ul. 16. Dravije. Jamar Avgusta. 39 let. zas., Vidovd c. 9. Jano\vsky Otilija, 88 let, zasebnica. b vša blagainičar-ka pr; tvrdki Krisperju. Kneza Koclja ul 60. Križ Josip, 70 let. uradnik drž železnic v p., Ipavčeva ul. 2, Oberšek Franc. 6 tednov, sin miz. pom., Ilirska ulica 20. Stoječ Rajko, 52 let. pis. ravnatelj, okrož. sodišča, Resljeva c. 12, Pregarec Dušan. 3 in pol mesca sin friz. pom.. Rožna dolina c. XV-5. Lončar Jul j. 41 let, trgovec. Po lanska c. 0, Kokalj Cecilija, roj. Pirnat. 80 let vdova mizarja. Japljeva ul. 2. Kosem Albin, hran kontrolor v p., Vidovdanska c 9, 2ugelj Nikola, 75 let. župnik v p.. Rokova pot 8, GaberšČek Katarina. 87 let, zasebnica. Tovarniška ul. 25. Lamoič Fran c, 2 meseca, sin mehanika. Aleševčeva ulica 37. Klančičar Franc, 81 let. mastni ofici-jant v p.. E nspielerjeva ul. 27. Mezek Franc, 51 let, višji poštni kontrolor v p.. Cankarjevo nabr 15, Praprotnik Jožefa mati Tek'a, uršulinka-učiteljica. 75 let. Kongresni trs 18. Zupančič Marica 67 let, zasebnica. Vidovdanska c. 9. Jereb č Než-*. "9 let. služkinja. Vodma*ski trg 5. — V ljubljanski bolnici so umrli: S'apar Peter, vratar pap;rn:ce. Prisojna ul. 1. Sulic Ro-zal-ja. roj Kogoj 70 let. vdova sodn. paznika, Vodovcdna c. 50. Valič Ivan. 53 let, kov. pomečnik, Milčinskega ul. 26. Peterka Brigita, 42 let, žena posestnika, C esence 7, obč. Moravče pri Kamn:ku. Jagodic Jožef, 32 let. delavec, Moste 58 rbčna Komenda pri Kamniku, Campa Da~ij2la. 33 let, žena pos?stn"ka, Je!ovec. obč S dra-ž ca. Ra?potnik Cilka 22 let. hči poses n:-ka. Kostanj 10. obč Šmartno v Trh'nju. Hiteic Jožef 64 let. posestnik. le 28. Lipovec Franc. 60 let. posestnik. B-bao pol-e 78. obč. Stari tre pri Loeatcu. št°mp*h^r Tomaž. 27 let. šofer. Cerknica 215. Hand-!er A,oi7ii. 70 let. cbč ubožec. Sloven-ka vas 4. obč Sta-a cerkev pri Kočevju Al*»$ Mar ja. 60 let. delavka. Graben 7. obč Mengeš, srez Knmnk. Spruk Ber^ardka. 5 mesecev, hči k^jučavn^aria M-fanova pot 13. Horvat Ivan. 70 let. vook orežn tražmoj^ter. Sv. Jak-ba trg 7. LeskoŠ^k Alojzij, 55 let. zasebni rr-dn;k S'a^ trt* 19, Skuti Anton 56 let ug! jev, Gregorčičeva uL 5 I PREMIERA! I ske akademije. — Predst Veaela komedija iz življenja gojencev ameriške pomorske akademije dstave danes ob 16., 19. in 21. uri ANNAPOLIS Robert Young, Florence Riee, Llonel Barrvmore KINO MATICA — 21-24 i —lj Občni zbor *r. jugo*»|ovenskega aerokiuba »Naša krila« v Ljubljani« bo 15 februarja in sicei za Krajevni odboi ob 18.. sa oblastni odboi pa pol are Kasneje v prostorih tukaj-njega avtomobil skega kluba. Kongresni trg 1 Člani se vabijo naj se udeleže občnega zbora v čim večjem številu 44—n —lj Maska rada Ljubljanskega Sokole oo tudi letos na pustni torek v Narodnem domu. 43—n —lj Za planinski ple«, ki ga bo priredilo Slovensko planinsko društvo v četrtek 1 februarja ob 20 v Sokolskem domu na Ta toru, so že na razpolago vstopnice v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti Pravočasno si rezervirajte lože in mize. 45—u —lj Združenj* čevljarjev v Ljubljani poziva gg člane naj najkasneje do 31 t m vsi brez izjeme vlože davčne prijave vse nadaljnie informacije dobite v združenju. — Uprava. 42—n Nase gledališče O R A M A Začpr*»k it 20 uri Sreda. 24. januarja- Tri komedije. Red A Četrtek. 25. januarja: Kupčija s smrtjo. Red Četrtek Petek. 26 januarja: Na prisojni strani Premiera Premierski abonma Sobota. 27. januarja: Profesor Klepoc. Izven o p e R A Začetek jr. 20 url Sred4 22. januarja: Nižava. Red Sreda Cet;. ... 25. januarja: zaprto Petek, 26. januarja: zaptro, (generalka) Sobota. 27. janu . Rusalka. Premiera. Premierski ah i PFAFF ŠIVALNI STROJI Iz Kranja iglaševalec klavir- J Namirko 7>SlovenskOora Xar<>d;»« v Stra-žlšču obveščane, da jim bomo od>h-j dostavljali naš ll9t istega dne, ko bo izšel, na dom po posebnem ruznašalru. S tem bodo odpadle pritožbe, da prejemajo naš list šele naslednji dan. »Slovenski Narod« je najstarejši slovenski dnevnik in prinaša najaktualnejša poročila iz tujin*- in iz domačih krajev, kljub temu pa je mesečna naročnina zanj samo 12 din. Priporočajte in širite ga! — Novi odbor Glasbene šo|e podružnic \ t-Glasbene Matice« v Ljubljani se je konstituiral na prvi seji po odstopitvi novoizvoljenega predsednika dr. Stanka Sa-jovica takole: preds. Rupert Vinko, podpredsednik Toporiš Ivan. tajnik Rant Fr. blagajni V reze c Milan, gospodar Ko i bar Franjo, odbornika Cesenj Karol in Prah Adolf, nam. Vidmar Franc, revizorja Ekar Ivan in Oprešnik Zdravko. V šoli poučujeta še nadalje g. Lipar Peter in gdč. Av-saiStin Jožica, število gojencev se je nekoliko povečalo in jih je sedaj 44. — Občni zbor kr. jugo*!ov. aerokluba »Naša krila« bo v četrtek 25. t. m. ob 20. v sebi hotela »Stara pošta«. Odbor vabi vse člane in ptiia^elje kluba, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. — Vse »vtobi'*ne uveze prekinjene. Zaradi velikega snr:i. ki ga je namedlo v zadnjih dveh dneh od 80 do 100 cm na debelo, so bila vsa avtobusna podjetja prisiljena ukiniti promet. Včeraj je rrilo mesto brez avtobusnih zvez, vlaki pa so imeli velike zamude, tako da je bil potniški promet oviran kakor malokdaj. Seča je. da so ceste vsaj za sani urejene, sicer bi bilo zaledje zaradi prekinitve avtobusnih zvez odrezano od mesta. — Oj predpust, ti čas presneti, marsikomu zmeSa glavo. Ni čuda če jo je zmešal tudi nekemu piscu članka v »Gorenjcu«, kjer razvija misli o p-esih in je s posebnim veseljem oblatil prireditelje in udeležence akademskega plesa v Kranju. Pisec se navdušuje za odpravo plesov zlasti takih, ki jih prirejajo kulturna društva, tudi akademska, češ. da je žalostno, kar si pridobivajo sredstva za životarjenje iz takih prireditev. >fe glede na to da je pisec hotel le oblatiti omenjeni ples in da ni prav resen sovražnik plesov, bi bilo lepo. če bi hoteli goapodje po3krrjeti. da bi vsa kulturna društva in tudi strokovna akademska v Ljubljani in še vsa ostala, dobivala primerne podpore, da bi lahko dostojno delovala brez veseličnih prireditev. Pisec naj poskTbi. da bodo društva prejema'a dovoljne podpore in ko bomo odpravili te plese, bomo kljub plačevanju oglasov za plese v »Gorenjcu r ki jih sramežljivo v isti številki imenuje predpust-na »prireditev« ali gasi-ska vprired.tev« j Čeprav vsakdo ve. da se za to »priredi- i tvijo« skriva ples, odklanjali vabljivi de- \ nar in takih oglasov ne bomo sprejemali, i S tem se bo pisec znebil že precej plesov j in da liudje ne bodo obiskovali tudi go- | stilniških plesov, bo treba najrrže piscu svoi:m bVžnjfm gosnodom samo šepniti in bodo plese v svojih obratih p*epove:1 ali. ^udi akademska, češ da je žalostno, ker OB je pi?ec res proti nVsom. naj pridne j z dtlcm morda v svoji HfSnii okolici Udeleženec pieaa 4 SIJAJNA JTN VELEZABAVNA CESKA KOME- MfmgmXZZ Aanfla DMA I — Samo še danes in jutri! T F (IZ JI JlllUtlll J C Vsa Ljubljana — staro in mlado — je z največjim zadovoljstvom gledala to burko, se prisrčno zabavala in od srca nasmejala. — Po odrskem komadu >šola zaklad življenja«. — Predstave ob 16., 19 in 21. uri. KINO UNION — TEL. 22-21 Film napete akcije, opasnih pustolovščin — plemenitega po_i tvovanja in verne ljubezni. Kino Sloga, tt-1. 27-30 FATALNA BOLNIČARKA Saliv Eilers — Paul Kelly — Larry Blake PREMIERA DANES ob 16., li*. in 21. ur: Poziv. Gospod, ki sem mu v ponedelje' 15. t. m. ob 11. dopoldne izročil nasproti Savnika v Kranju denarnico z orožnim listom, naj se oglasi proti nagradi z dopisom na naslov, ki je na orožnem listu. 46-2 Iz Stražišca Muhasta zima. Ker je zapadel sueg so se zbrali velmožje iz Stražišča, da ga iz-orjeio po banovinskih cestah. Seveda so se J zbrali samo veliki, močni in vročekrvni. | Vpregli so 5 konj, pa hajd proti Medvo-dam. Od doma je še precej dobro šlo, ko pa so obrnili, se jim je zmešalo v glavi, i Ker so vozili preveč blizu gostiln in trgovin, v katerih so se nasrkali blažene slivovke. so pozabili na konje ter so pričeli tlačiti sneg na cesti z glavami. Ko so prišli v vas Breg, jim je postala široko izorana cesta veliko preozka in so brez pluga in konj orali sneg. Ko so po dolgem času skoro na pol zmrznjeni prilomastili do gostilne, so zavili vanjo s preklinjanjem. Pričeli so takoj razbijati ttole. mize In kozarce. Vse kar jim je prišlo pod roke, so zdrobili. Sreča je bila. da so bili enake barve. Udrihali so s stoli drug po drugem, da so bili na mah vsi v krvi. Po tem junaškem delu je bilo treba iti domov. Ker to ni bilo lahko, so morali pozvati izvoščke, da so junake boja prepeljali na domove. Zaradi smrtno nevarnih poškodb so morali iskati tudi zdravniške pomoči. Zdravniki so jim svetovali, naj ostanejo nekaj Časa v postelji, da pomirijo preveč vročo kri. Po usodepol-nom oranju snega jih menda bolita glava in ves život, ker je komaj najti prostora, kamor ne bi bil priletel udarec z stolom. *e bolj pa jih bo bolela glava, ko bodo moi II V zapore zaradi divjanja, razgrajanja in pohujšanja javnosti in plačati odškodnino gostilničarju. Ljudski smučarski tečaji v škofjeloškem okraju Deset dvodnevnih tečajev za gorce V škofjeloškem srezu so se pričeli dvodnevni smučarski tečaji. Namenjeni so prebivalcem naših gorskih krajev, ki jim smučanje n zgolj šport marveč praktična življenjska potreba, ako hočejo iz kraja v kraj, zlasti v sedanji trdi zimi ko je snega meter na debelo m več. Tečajev so udeležujejo odrasli obojega spola in šolska mladina, ki uporablja smuči na poti v šolo. Blagodejnost tečajev se je prvič pokazala pred par leti. Ko je s prirejanjem podobnih smučarskih tečajev zanimanje za smuko izredno naraslo In so ljudje že tedaj izrekali svojo pripravljenost, da se smuki še bolj posvete Letošnje tečaje prireja Zinisko-sportni savez v sporazumu 1T% s podporo banske uprave. Vseh t^.ajev »o 1C in sicer no Aolskih okoliših Malo,s»ki vrh, Javorje. Leskovica, Lučine, Sv. Lenart. Crni vrh, Sorica. Stara Oselica. Martin j vrh ter Davča. Sami gorski kraji v škofjeloškem pogorju in v Polhograjskih dolomitih! Prva dva tečaja sta že bila. Kot prvi je prišel na vrsto Malenski vrh pod Blegašem 631 m visoko. Smuka je bila dobra, pršiča 40 cm. Tečaja se je ude-U žilo 22 moških in 14 žensk, ki so im*.le zelo solidno smučarsko opremo. B^h so to lastni, prav dobri gorski izdelki. Domače delo! Maž doslej niso uporabljali, smučem pa se je poznalo, da so prekratke preozke in preveč ukrivljene. Ob tej piiložno- Iz Mokronoga — Sokolsku društvo v Mokronogu se dobro zaveda svojega poslanstva. Dasi ga v delu ovirajo razne- zapreke, vendar ga to ne moti v izvrševanju lepih sokolskih idej. In to je prav. Sokolstvo se ne sme ozirati na levo niti na desno, temveč mora iti naravnost proti cilju ne strašeč se zaprek in ovir, pa naj pridejo od koderkoli. Sokolsko društvo je v zadnjem Času priredilo več prireditev, tako ^Miklavžev večere, na katerem sta bila bogato obdarovana sokolska deca in naraščaj. Za božič je skupno z mokronoškim: dobrodelnimi diuštvi priredilo bogato bo-žičnico. za katero je med članstvom in ostalim občinstvom nabralo za tukajšnje razmere prav veliko vsoto blizu 10.000 din, da je tako bilo mogoče obdarovati z obleko in obutvijo 183 revnih, največ šolskih otrek. Od starega leta se je z zabavno priredilvLjo v sokolskem domu primerno poslovilo in vstopilo v novo leto v trdni zavesti, da hoče tudi v novem letu posvetiti sokolstvu in sokolskemu napredku vso potrebno pozornost. Preteklo soboto ie UDrisorilo šalotgro }Maskarada Severni ali polarni sij«. Dne 29. t. m. pa bo imelo društvo redni letni občni zbor. na katerem bo polagalo obračun svojega dela v preteklem poslovnem letu in določilo načrt dela za tekoče poslovno leto. Iz Trbovelj — Pregled volilnega imenika. Občinski urad mora po zakonu o volilnih imenikih izvršiti vsako leto v januarju uraden popravek volilnega imenika. Da bo poprava pravilna in popolna, naj se volilci prepričajo v tukajšnjem občinskem prijavnem oddelku, ali so vpisani v volilni imenik. Za vpis naj se priglasijo vsi tisti, ki mislijo, da v imeniku še niso vpisani, predvsem tisti, ki so se lani vrnili od vojakov, kakor tudi tisti, ki so leta 1939. postali polnoletni. Enako naj store vsi starejši moški, ki bivajo vsaj eno leto stalno v občini Trbovlje ter uživajo častne pravice. Ker poznejše pritožbe, zlasti na dan volitev, ne pridejo v poštev, naj se pravočasno pobriga vsak sam prej, dokler je še čas. Priglase sprejema občinski tajnik v svoji pisarni. Gasilska četa Trbovlje-trg je imela v nedeljo 21. t. m. svoj občni zbor. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dolgoletni predsednik g. Guček, ki pa je novo irvolitev odklonil zaradi prezaposlenosti. Nato je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik g. Bregar \L, poveljnik g. Hlaatan SL, sti je bila prirejena mala tekma v slalomu. Med najboljšimi je bil smučar Ciril Krek iz Dolenje Ravni pod Malenski m vrhom. Značilno za Malenski vrh je, da je tod mnogo s.nučark. Smučanje je kot prva uvedla -21etna deklica Vida. Tečajniki so ob za"- ičku izrazili toplo željo, naj bi se prire-; Še nadaljevalni tečaj gorsko-i; u I -iega značaja. Kakor v Mal' rerm vrhu Je tuspel tečaj v Javorjah z 41 udeleženci, ki so imeli na osojni strani Z tprevala 2 m odličnega snega. Prvi d* bil tečaj v Soli, drugi dan na proste.»; O kaki tehniki doslej v Javorjah ni bii' i govora. Zavijali so vsak na svoj nafin. Zaradi velikih strmin sploh, so toči smučarji zelo pogumni. Mnogi skačejo čez grive in meje. Uporabljajo tudi kristijanijo, čeprav jim je to ime neznano. Najboljši smučar je mladenič Grošelj, ki je posebno spreten v terenskih skokih in smuških likih. Veselje je bilo opazovati smučarje, ki so se v vedoželjnosti kar nadkriljevali. Spomladi bodo priredili tečajniki skupen izlet na Stari vrh. ki ima tja do aprila dovolj snega. Vse tečaje v loškem srezu vodS g. Janko Sicherl iz Škofje Loke. smuški učitelj, ki je obenem predavatelj in tehnični vodja. Smučarski tečaji po naših hribih bo potrebni. Pozdravljamo jih in jim želimo tudi za naprej najlepših uspehov! njegov namestnik g. škrabar, tajnik g. Cestnik L., blagajnik g. Klenovšek, orodjar g. šmagur. Nadzorni odbor je ostal skoraj isti. Oddelni vodje so gg. Kajtna, Pavlovlč in Cahun, za mladinski odsek: g. Okorn Vili in praporščak škoflek Mirko. Po pohvalnem govoru g. podpredsednika občine in odposlanca župe je skupščina soglasno izvolila za gasilstvo zaslužnega dolgoletnega predsednika g. Gučeka za častnega člana čete. Smučanje in sankanje po cestah. Zadnje čase se je udomačila po naši dolini nevarna razvada, da se mladina smuča in sanka na cestah. Le po srečnem naključju uideš brezobzirnemu dirkaču, da te ne podere na tla, ko pridrvi po tej aii oni strmi poti navzdol baš pod noge. Dogodilo se je celo, da sta — v grozo vseh mimoidočih — pridrčala dva otroka z divjo brzino navzdol tik mimo avtobusa, ki je prav tedaj pri-vozil po glavni cesti. Le za las sta ušla hudi nesreči. Po vseh cestah in poteh mrgoli mladih smučarjev in sankačev, ki ogra-žajo pasante. Posebno nevarna so mesta kjer stranske poti prečkajo glavne prometne ceste. Vsak sport se goji na posebej odrejenem prostoru, za smučanje in sankanje pa so zlasti močho frekventlrane ceste docela neprimeren teren. Dovolj je prikladnih pobočij v naši najbližji okolici; zato bi ar moral napraviti red tudi tu. — Prepoved sankanja po javnih cestab Uprava občin*' Trbovlje je prepovedala vsako sankanje in drsanje po cestah to potih, zlasti po onih, kjer je živahnejAf promet. Starši naj zabranijo otrokom sankanje po cestah, ker nosijo v nasprotnem primeru oni kazenske posledice. — Potres. V ponedeljek ob 21. je zemljo potresel rahel potresni sunek. Iz škofje Loke — Karambol Prometnim nesrečam v sem srezu se je pridružila nova. Te dni sta trčila skupaj žirovski avtobue in neki tovorni avto iz Poljanske doline. Žirovski avtobus je vozil na škofjeloško postajo 28 potnikov in je bila velika sreča, da ni bilo človeških žrtev. Oba avtomobila sta se srečala za nekim skednjem v Zmincu na banovinski cesti med škof jo Loko in Poljanami. Avtobusni Šofer je opazil tovorni avto kakih 20 m pred seboj. Iz previdnosti je zavodi čisto na rob ceste, kar pa mu je le delno ur pelo. Kraj ceste je bil namreč kup gramoza. V tem je že privozll iz nasprotne smeri tovorni avto, ki je zadel s svojim zadnjim delom v prednji del avtobusa. Udarec je bil izredno hud. Prednji del žirovskega avtobusa je temeljito zdelalo ter ima lastnik škode za 10.000 din. Tudi tovorni avto je bil poškodovan. Na kraju, kjer je prišlo do karambola, je cesta široka štiri in pol metra in je bila poledenela. Zato je verjetno, da zavore niso dobro držale in je v tem nedvomno del krivde za nesrečo. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! Borba za simplon Kadarkoli gledam ekspresni vlak, ki je znan pod imenom Simplon-Orient-Expi ess, ko zapušča Lyon. piše Paul Allard v listu Paris-Soir. se mi zdi, da lahko označimo vso zgodovino Evrope v zadnjih 70 letih, v kolikor se tiče prometnih zvez, kot borbo med Simplon-Oi ient-Expi essom in Orient-Ebcpressom. Po zmagi nad Francozi 1. 1870. so se Nemci prizadevali, da bi utrdili svoje postojanke na vzhodu in v ta namen je bilo potrebno zgraditi primerne prometne zveze z orientom. L. 1875. je Nemčija vzpostavila prvo moderno zvezo z vzhodom s tem, da je otvorila Železniški promet iz osvojene Alzacije preko Bavarske. Madžarske in južnega Balkana s slavnim mednarodnim luksuznim vlakom, ki je znan pod imenom i-Orient-Expiessc. izhodiščna postaja ekspiesa je bil Pariz, toda glavna svrha te zveze je bila nemški prodor na vzhod in obvladovanje prvega odseka na poti do Bagdada. Od 1. 1875. do 1. 1914 ie bila nadvlada nemškega ekspresa v prometu zagotov-liena. saj je vozil večinoma po deželah, ki so bile pod nemškim gospostvom. L. 1918. je nemški flispres dobil mla-desra konkurenta. Dne 11. aprila 1. 1919. je prvič odpihal v svet s postaje v Lyonu simn.on-orient-ekspres Rodil se ni naravnost v Ve saju, toda bil je izraz versaj-skega duha. V teku mirovnih pogaanj v Versaju so Francozi in Angleži sklenili označiti svoio zmago tudi v medna ;odnem že'ezni'kem voznem redu. V sre:'nji Evropi so nastale nove dižave. treba je b'lo mednarodne žrlezni'ke zveze na novo vzpostaviti in Francozi kakor Angleži so se vr>~a^pli aH je nuino. da imajo zvezo s S:rijo, Irakom in Palestino samo >reko Mnakove^a in Budimpešte. Take numosti ni bilo in teko je bila ustvarjena železniška zveza, ki veže naravnost Francijo in s tem tudi Anglijo o:eko Italije, Jugoslavije in Bolgarije z Bližni4m vzhodom. Odt'ej sta Pariz in London zvezana naravnost z Bosporjem in preko tega s Si"ijo ter Irekom in sicer s sinvolonom ki mu ni treba voziti po podunavski n*ži-ni. ker je bil med tem zgrajen simplonski tunel. Nemčija si je po L 1918 opomogla in je hotela vzd: žati svoje prejšnje železnške zveze z vzhodom. Na mednarodnih Železnikih zvezah je Nemčija naiprej zahtevala, naj se k simplonu priključijo spalni ki vozi tudi skozi Ljubljano I vagoni iz Berlina, Dresdena in Dunaja, m sicer v Beogradu. Zahteva je bila sp.eje-ta, toda p:oga London- Pariz -Simplon— Milan — Beograd je ostala kljub temu glavna prometna mednaiodna železniška žila, proga Berlin—Beograd je ostala postranska zveza. V zadnjih letih so zastopniki nemških železnic na mednarodnih konferencah v Stockholmu in Buda-pešti skušali doseči kar največje ugodnosti za zvezo do Beograda, zastopniki francoskih in angleških železnic pa so se razburjali, ker ekspresna zveza med Beogradom in Berlinom preko Budimpešte ni dobro funkcionirala ter so zamude te zveze zadrževale in ovirale reden promet simplona. ki je prihajal iz Pariza v Beograd. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je postala ekspresna zveza Nemčije z Beogradom boljša. Lani je na mednarodni železniški konferenci v Budimpešti nemški delegata je prodrl in slavni onent-ekspres dve uri boli zgodaj v Budimpešto ter tako tolče hitrostni rekord s'mp.ona. Zaradi tega je nemški delegat zahteval naj se otvorlta dve novi žele"mi*ki zvezi, m sicer zveza med Budimpešto in Beogradom ter zveza med Beogradom in Carigradom Obe zvezi naj bi bili neodvisni od francosko-anglefkega simplona. Predlog nemškega delgata je p:odri in s'avnf orient-ekspres izpred 1. 1914 je bil rehabilt;ran Tudi v arijskem de^u p~oge 1e b^o že vse določeno za vzpostavitev nove zveze, ki b: b;la nadalje-".nje nemškega ekso*e-sa. V Be**Mn ^e bil že poklican šah Pan-levi, ki mu je ponudPa Nemčija svo^e tehnike in svoj material, da zaradi tako zva-no trans'ra.sko železnico to^a izbubnla je vojna in vs' načrti so padli v vodo Danes neukega ekspresa ni več v francoskih voznih red'h. kar ie iazumT;ivo Pariz zanoščajo samo še vlaki ki vozijo j do Strasbourgs ali Pavema Na postali v Lyonu pa je še ve^no izhodna postaja simp'ona ki vsak dan zao-šča deželo, ki ie v vomi. ~*n drvi *^eko dežel, ki so še v m'ru. do Male Az^je. Preko Italije. Jugoslavije in Bolgarije sta Francija in Anglija zvezani s s'mplo-nom s svojo zaveznico Turčijo in s tem z bližni"m vzhodom, ki bo igral. kakor vse kaže. še veliko vlogo pri odloč:tvah o mednarodnih perečih problemih ki so se začeli reševati z vojno med Nemčijo in Poljsko. Kaj najbolj zanima ameriško javnost Ugotovitve zavoda za proučevanje javnega mnenja V Ameriki imajo institut za proučevanje javnega mnenja in sicer Gallupov institut, ki se obrača pogosto do prebivalstva, da zve. kak:no je njegovo razpoloženje ali javno mnenje o razn'h pomembnejših dogodkih in pojavih Ob koncu leta je ta zavod poizvedoval pri Američanih, za kai so se najbolj zanimali v preteklem letu. Gallupov institut se obrača na pripadnike raznih socia'nih plasti, da bi tako dobil prerez ameriškega javnega n.nenja. Ob koncu lanskega leta se je obrnil nanje z vpraa-nem, kakšno pozornost so Američani posvečali na primer monakovskemu atentatu ali potopitvi ladje »Admira1 Spee« nem'kemu pohodu na Poljsko itd. Izkazalo >e e, da povprečen Američan ni posvetil posebne pozornosti nekaterim dogodkom ki so zelo razg:bali evropsko javno mnenje. Na prvem mestu pa je bilo vendar zanimanje za vojno napoved Anglije in Francije na drugem mestu so posvečali Američani veliko pozornost odpravi prepovedi izvoza Orožja iz Amerike Sele na tretjem mestu je bil monakovski atentat, a že na četrtem pomorska bitka med Angleži in Nemci pri Montevideu ter potopitev ladje »Admiral Spee«. Posebno značilno za Američane je, da tako pomembnemu svetovnemu dogodku, kakršen je bil sklenitev pakta med Nemčijo in Rusijo, niso posvečali sko-rai nobene pozornosti. Institut nam tega ne ve razložiti, lahko pa si sami. kajti povprečni Američan ima zelo nejasne pojme o zemljepisju. Rusija je nekje tako neskončno daleč od povprečnega ameriškega obzorja, da se Američani ne morejo zanimati za takšne »malenkosti«. Zato si ne mo rejo misliti, da bi imelo zbližanje med Rusijo in Nemčijo kakšen poseben pomen. Približno tako kakor so ocenjevali Američani pakt me i kusijo in Nemčijo, so tudi posvečali pozornost drugim zgodovinskim dogodkom preteklega leta s svojega tesnega s,talibca. Izjema je bil le monakovski atentat. Razumljivo pa je zakaj so se toliko zanimali za potoptev nemške oklopne ladje, sa? jc ob tisti priliki ameriški tisk delal posebno \ciik hrup ter pripisoval Angležem veliko zmago. Upoštevati je tudi treba, da je Hitlerjevo ime v Ameriki /e.o popu.arno in da so se zarad1 tega Američani tako zelo zanimali za monakovski atentat Iz Celia —c Velike prometna ovire za'.i.- . ^a. V" noči od ponedeljka na torek je zapadlo v Celju in v vsem ce.jskem okrožju zelo mnogo snega. V Celju in okolici je dosegel sneg višino 60 cm, drugod pa je snežna odeja debela tudi 1 meter in še čez. Zaradi snega je moralo mestno avtobusno podjetie ukiniti avtobusni promet na progah Celje—Kozje—Podsreda, Celje — Sv. Peter pod Sv. gorami in Mozirje—Solčava, dokler ne bodo zasneženih cest zo:aTi. Tudi na ostal h avtobusnih progah so bile motnje, ki so jih pa v torek odstranili. V mestu Celju so v torek do poldneva zorah ulice in tako odpravili zastoj v lokalnem prometu, zla radi visokega snega ni moglo v torek zjutraj mnogo otrok iz okolice v* šolo. Ker je prišlo v torek zjutraj v mesto zelo malo kmetov in kmetic, je bil živilski trg skoraj prazen Zaradi snega in snežnih žametov so imeli vlaki v torek velike zamude. —-c Smuško skakalno te**mo za prvenstvo Marico-skega zimskospoitnega pod-saveza in za prvenstvo Celja bo priredil Smučarski klub Celje na Svečnico 2. februarja popoldne na svoji skakalnici v Liscah pri Celju. Poleg domačih je prijavljenih doslej tudi že mnogo naših mednarodnih tekmovalcev iz Gorenjske. —c Debatni ve£er Sokoisl^ega društva Celja- mati oe se bo pričel d revi ob osmih v mali dvorani Naro nega doma. Članstvo je vabljeno, da se udeleži večera v čim večjem številu. —c Predavanje o novih davčnih predpisih bo priredilo Slovensko obrtno društvo v Celju v petek ob 19.30 v restavraciji »Beli volim. Dr Viljemu Srihariu bodi ohrani«.., spomin, svojcem naše iskreno so-žnfe! —c PmH ie v tri CVlm ie riadei ?61etni delavec Anton ^ t„i,„0 nri <^rbi z lestve in si zlomi1 desno lon->rir>o Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnico. Srednješolska matineja konservatoristov V nedeljo dopoldne so priredili konser-vatoristi v Hubadovi dvorani matinejo za srednješolce. Središčni namen ji je bil. vzbuditi zanimanje zorečega rodu, ki se vzgaja na naših srednjih šolah, za glasbo. Nedeljska niat;neja je bila le uvod v serijo sistematičnih koncertov, ki jih bodo priredi:i ljubljanski konservatoristi, s tem nrdad:no uvajali v glasbeno življenje in ji večali snrsel za koncertno življenje; ne-dvemno bodo s tem mnogo doprinesli za-stajajočemu koncertnemu in glasbenemu doga-'a^ju sploh, sočasno pa bodo mladim posredovali vrednote ki bodo n.ogle plodno razširiti duševno življenje poedincev. Nedvomno je že ideja sama na sebi nad ■ vse pozitivna; mladinski koncerti pri nas j sicer niso nekaj novega, ker so se vršili j že pred leti, vendar so kasneje povsem prenehali. S tem je mladina izgubila mnogo spodbud, možnosti globljega glasbenega izobraževanja in poznavanja umetnin, kar se je poznalo tudi pri ob'skih ljubljanskih koncertov. Da pa so mladini takšni koncerti dobrodošli, kaže dovolj odličen poset včerajšnje matineje in pa navdušenje, s katerim so poslušalci sprejeli izvajalce. Zato moramo smatrati naloge, ki so si jih v tem pogledu zastavili konservatoristi. za pravilne ter vredne hvale; želimo le, da še pritegnejo v krog izvajalcev bodočih koncertov naše najboljše moči, da bo srednješolska mladina deležna vsestianskih glasbenih kvalitet in se bo z njimi oplajaJa v naših, za kulturno delo sicer neugodnih Časih. Uvodoma je govoril prof. dr. Dragotin Cvetko, ki je prikazal pomen glasbe v sodobnem življenju glede na poedinca in narod ter naglasil življenjsko vrednost glasbe in pomen mladinskih koncertov. Zatem je sledil pester program, ki so ga izpolnjevali skladatelji Mozart, Snint-Saens, Gruber-Pichler. Chopin. Reger. Verdi. Rei-cher. Springer, Premrl. Osana in Goršič. Zlasti so zanimale skladbe Osane (Trije preludiji. Zvezde žarijo. Devojčica moja) in Goršlča (Moment melancolique. Kolo za vasjo), ki šele študirata, pa že sedaj dokazujeta s svojimi deli mnogo smisla za kompozicijsko tvorjenje ter dajeta upanje za uspešen bodoči razvoj. Ves spored so izvajali izključno konservatoristi (Osana, Zunančič. Ramovš. Capuder. Linuš^ek. Ei-letz. Tiranova. Pokorn in Fabianri, ki so se pripra' ili prav lepo in s tem pokazali ne !e razumevanje, marveč tudi veselje nad delom, ki so ga započeli v korist dviganja slovenske glasbene kulture. Po uspehu, ki so e:a doživeli že prvič, bodo nedvomno uresničevali svoje načrte še z večjim elanom in ob vedno ugodnejšem cdzivu tistih, ki so iim mladinski koncerti prvenstveno namenjeni. cd.— Filozofija v srednji V soboto, dne 20. t. m. je imelo naše Filozofsko društvo svoje redno predavanje v predavalnici mineralo-kega instituta na univerzi. Predaval je g. ravnatelj dr. Simon Dolar o pomenu in nalogah filozofskega pouka v srednji šoli Predavatelj je za to temo posebno poklican, saj je na eni strani desetletja praktično poučeval filozofijo na srednji šoli. na drugi strani pa ie znan tudi po svojih teoretičnih sestavkih. Po uvodnih besedah društvenega predsednika g. univ. prof. dr F? Vebra je po-vze1 besedo predavatelj. V daljnem zgodovinskem uvodu nam je prikazal kako je bila filozofija spočetka prav za prav matica vseh ved in kako je v vsem svojem razvoju, k* nam kaže najrazn >vrstnej::e strani filozofije in filozofskega delovanja, ohrani- la svoje izjemno mesto. Se celo v dobah, ki so najbolj nenaklonjene iilozofij\ ohrani ta svoje mesto vsaj kot splošna veda, kot okvir in osnova vseh posamičnih specialnih ved. Vsaka specialna veda ima namreč neke splo-ne predpost;n kc. neke postulate, ki jih sama ne more rešiti. Ne oziraje se na ta najbolj zoženi obseg filozofije, je njena idejna globina in pedagoško bogastvo že zgodaj uveljavilo nje no mesto v srednji šoli. Dandanes so vne-Ijali filozofski pouk na srednjih š^lah že po vseh kulturnih državah in na Francoskem je to celo predmet pri zrelostnem izpitu. V današnjih časih pa. ko povsod opažamo znake splošne kulturne krize, ko vi dimo, kako hira naše šolstvo in še poseb no srednja šola, je nujno, da ob zahtevah po poglobitvi pouka in vzsoje ne pozabimo na filozofijo. Dober pedagog in učitelj ima tukaj sredstvo, da v največji meri ugodno vpliva na razvoj osebnosti mladega človc ka. Izvršitev te namere je lahko trojna Filozofija je lahko poseben predmet, filozofski pouk more biti slučajen in priličen, kadar pač trčimo ob kak problem, kjer je po trebna filozofska poglobitev, ali pa oba ta načina zdru/'mo. Tretji način ie najpopolnejši, postavlja pa največ zahteve na učitelja. Ze vsak strokovni učitelj bi moral znati pojasniti filozofski problem, do katerega prihaja v svojem strokovnem pouku. Po'eg tega pa naj bi bila filozofija ^e poseben predmet od 7. razr. dalje. Ves filozofski pouk bi se moral vršiti na seminarski način, v pogovorih. Zahtevati na pamet naučeno verbalno znanie bi bilo nespametno in škodljivo. Filozofija v srednji 5oli bi se mora'a zato bripati predvsem za žive probleme. Vprav zaradi repa ra je filozofski pouk tudi tako težak. LTč;telj tukaj ne sme biti samo dober strokovnjak, amnak mora biti poleg tega tudi še močna osebnost in vzgTcdnega življenja Kar se tiče potrebnega časa za filozofski pouk v sedmem razredu, bi se dal morda po mnenju g. predavatelja dobiti tako. da se v realni gimnaziji vzamejo ure predmetom z eno uro na teden (telovadba, higiena), ki v tej obliki itak ne kažejo pravecja uspeha, na klasični gimnaziji pa bi se lahko uporabila ena ura od zemljepisa, ena pa od grščine ali latinščine, ker je vprav pri teh predmetih učitelj itak primoran, da se spušča v filozofske probleme. Predavatelj pa je poudaril, da ne more biti prej uspeha s filozofijo na srednji ;oli. dokler si tudi vsi profesorski kandidati na univerzi ne pridobe temeljitejšega filozofskega značaja. Uvesti bi se morala specif C na predavanja za vse bodoče profesorje. Potem bo mogoče tudi po filozofiji in vprav po njej poglobiti in razširiti izobra/bo našega mladega rodu in jih vzgojiti za kladi varje lepše bodočnosti. Predavanje je bilo dobro obiskane in >>tc vilno občinstvo je z največjo pozornostjo sledilo predavateljevim izvajanjem. Dolgotrajno odobravanje je nagradilo g. predavatelja za njegovo uspelo predavanje. ALI OGLASI tiesedo 50 par. davek posenei PreKItci izjave oeseca Din l.— davek posebej 6b pismene odgovore ^lede »nauft oglasov je treba priložit; znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo raz no iSeseoa cjO y<^i iavek pot»eoe Najmanjši zne&ett Um CONTINENTAL na ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, VTetrinjska 30 Male oglase »Slov. Narod« •»prejema uprava đo a. are dopuidnt MRE2E za postelje najceneje pri ANDLOVIC, zaloga pohištva, Komenskega ul. 34. 373 50 PAK ENTLANJE izuriranje vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic Velika zaloga perja po 7.— din »Juhjana«. Gosposvetska c. 12. i. L. ZA VSAKO PKIIJKO najboljša tn najcenejša oblačila si nabavite pri P K E S K E K Sv Petra cesta 14. Inserirajte V -SLOV. NARODU'* KOTU J ItltiOG&AHKA sv. Km mm MLAD BRIVSKI POMOĆNIK želi prakticirati v boljšem dam-skem salonu. Naslov v upravi lista. 394 IZVEŽBANO PLETTLrfJO za Intarsien ročni pletilni stroj iščem. Mesto stalno, zaslužek dober. Trikotaža 3>Zlatno janje« Joahlm'Kurath, Čakovec. 391 SLUŽBO PORTTKJA hišnega sluge ali čuvaja išče invalid, Ki sta mu svojčas kot rudarju v Srbiji ozebli obe nogi in sedaj živi v veliki bedi v rudniškem kraju v Sloveniji. Je zanesljiv in skrajno pošten in bi voljno opravljal vsakršno službo. Blagohotne ponudbe naj se pošljejo na naslov: Anton Brečko — Senovo pri Rajhen-burgu, Reštanj 10. 392 GOSTILNA »TRIGLAV« se odda takoj. Pojasnila: Ciber, Cojzova cesta. 390 PROD Beseda 50 pai davek poseOej. Naimamši znesek S.- Din OREHOVA JEDRCA nova. sortiran cvetličm med m medico dobite oaiceneje v MEDAKXI Ljubljana židovska ui 6 2 L POUK Beseda 60 par, davek poseoej. Najmaniši znesek s. - Dln. Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od Vfe7. do 8. m od M: 8. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4. mesece. Novi tečaji se prično 1. februarja. Šolnina zeio nizka Moderna in največja strojepisnica' Vpisovanje dnevno do b ure zvečer. Christofov učni zavod. Ljubljana. Domobranska c 15. tel. št. 48-43. 389 Makulatura! papir proda oprava ^Slovenskega Naroda4* Ljubljana! Knafljeva ulica štev. s mZ. C. Bentley: 33 ,Skok f kozi okno* ROMAN — Gotovo bi moral stric vedeti resnico, toda še hol j zadovoljna bi bila, če bi bila tvoja radovednost povsem potolažena in vsa zadeva urejena. Potem je čital dalje: »Nedavno sem zvedel stvari, ki so moje naziranje izpremenile. Nočem reči s tem, da bi hotel objaviti svoja dognanja, toda rad bi z vami otem govoril in vas prosil, da mi odgovorite na nekatera vprašanja. — Ce bi mi lahko povedali kaj, kar bi postavilo to zadevo v drugačno luč. Ne vidim vzroka, zakaj bi tega ne mogli storiti. Upam torej, da bom zvedel od vas, kdaj in kje bi se lahko sestala. Vsekakor želim, da bi mogel prisostvovati najinemu sestanku gospod Cupples, ki se ga gotovo spominjate in ki mu je priloženi rokopis znan. Z globokim spoštovanjem Philip Trent.« — Kako hladno je to pismo! — je vzkliknila. — Da, — je odgovoril, — prav praviš. Najbolje bi bilo poslati mu ga s posebnim slom, da bi mu zanesljivo prišlo v roke. Sedla je k njemu na preprogo. — Moraš mi nekaj povedati, — je zašepetala. — Ce to vem ... — Ko si snoči govoril s stricem, ali si mu kaj omenil o nama? — Ne, — je odgovoril. Moraš se sama odločiti, dali naj o tem obvestim znance zdaj ali pozneje. -— Torej mu vse poveš? — Za hip je povesila oči. — Hočem, da mu to poveš. Potem bo pa vse. jasno. Dvignila je oči in nekaj časa sta se molče vsa srečna gledala. Naslonil se je na stol. — Mabel, — je dejal tiho, — ali bi ne hotela zaigrati nekaj, kar izraža čisto radost, neskaljeno srečo ? Stopila je h klavirju in zaigrala nekaj akordov. Potem je pa zaigrala iz vse duše zadnji stavek -Devete simfonije«u Ob teh zvokih se je zdelo, da se odpirajo rajska vrata. XII. Pred staro hrastovo pisalno mizo je stal John Marlowe in iz predalčka je vzel debelo, dolgo kuverto. — TY>rej vi ste to čitali? — je vprašal Cupplesa. — Čital sem to prvič prod dvema dnevoma, — je odgovoril Cupples. — Govoril sem o tem temeljito s Trentom. Marlowe se je obrnil k Trentu. — Tu je vaš rokopis, — je dejal in ga položil na mizo. — Prečital sem ga trikrat in ne mislim, da bi se bil kdo drugi bolj približal resnici kakor vi. Trent je preslišal poklon in nepremično se je zagledal v ogenj v peči. — Mislite, da v njem ni čiste resnice, — je odgovoril končno. — Pripravljen sem poslušati, kaj nam poveste. - - — To bo nedvomno dolgo pripovedovanje. — Tem bolje, kajti rad bi spoznal vse zveze. Najraje bi pa slišal kaj o vaših zvezah z Mandersonom. V začetku se mi je zdelo, da je v vsem tem igral važno vlogo pokojnikov značaj. — Prav pravite, — je odgovoril Marlowe trpko. Stopil je k peči in se naslonil na prizidek. Storim, kar predlagate. — Vendar vam pa moram že v naprej povedati, — ga je prekinil Trent, — da zaenkrat, čeprav sem pripravljen pazljivo poslušati vas, nimam prav nobenega razloga dvomiti o pravilnosti svojih zaključkov. — Bobnal je s prsti po kuverti. — Vaša stvar je braniti se, mar ne? Marlowe je prikimal. Bil je zelo hladen in samozavesten. To je bil čisto drugačen človek, ne več tisti nervozni in skrušeni MarIowe, ki ga je videl Trent v Marlstonu. Njegove modre oči so bile jasne, le gube okrog ust so kazale, da se zaveda položaja. — Manderson ni bil povprečen človek, — je začel z mirnim glasom. — Neumorno je delal, da bi povečal svoje bogastvo. To je bil mož izredno močne volje in imel je tudi mnogo sreče. Nedvomno bi se sto in sto ljudi lotilo njegovih načrtov z enako žilavost jo in brezobzirnostjo, če bi jih imelo. Nisem pa še srečal človeka, ki bi bil prinesel v svojo kariero toliko prebrisanosti, opreznosti in inteligence kakor on. Nazivali so ga Napoleon Walstreeta. Toda le redki ljudje so vedeli, koliko resnice je bilo v tem zdevku. Nikoli ni pozabil, kaj bi mu moglo koristiti, v svojih trgovskih načrtih je bil kakor Napoleon-Proučeval je poedine dogodke v posebnih poročilih, ki so bila sestavljena zanj v kratkih razdobjih in ki jih je imel vedno pri rokah, tako da se je lahko vsak čas podrobno informiral o premogu, pšenici, železnici ali o čemer je pač hotel. Potem je lahko prišel s po-gumnejšim in bolj premišljenim načrtom nego drugi. Bilo je znano, da Manderson nikoli ni storil ničesar, kar je bilo najverjetnejše. Njegove poteze so bile vedno presenečenje in odtod tudi njegov uspeh. Borza je postala nervozna, ko se je razširila vest, da tiči Manderson za to ali ono akcijo. Znal je zasnovati načrt do najmanjših podrobnosti ta čas ko se je bril. — Ali je imel Manderson kakšno versko prepričanje? — je vprašal Cupples naenkrat, Marlowe je malo pomislil. — Nikoli ga nisem slišal govoriti o tem. Ne mislim, da bi bil imel predstavo boga, ali da bi bil zmožen misliti na boga. Njegovo zasebno življenje je bilo brez napak — v bežnem pomenu te besede. Imel je skoraj asketske navade, izvzemši morda kajo. Živel sem v njegovi bližini štiri leta in nikoli ni govoril neresnice, čeprav je varal ljudi na drugačen način. Ali morete razumeti dušo človeka, ki se ni nikoli ustrašil korakov, ki so mogli ljudi prevarati, ki je segel po vsakem triku, da bi opeharil borzo, ki pa si je obenem prizadeval, da bi nikoli niti v naj neznatne jši zadevi ne govoril neresnice? Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran I J Za upravo in inseratni del lista Oton Christof II Vsi v Ljubljani Stev i g »SLOVENSKI M A ROP sreda. 24. januarja 1940. Stran 8 DNEVNE VESTI — Zastopniki naših gospodarskih kro gO\ pri ti uisuein nii.n^iiu .Neaavm smo poročali, aa je on na sestavine guapu darsk-h jiganizacij sklicanem poa oRn ijem Avtomobi.sKege kjuds v Ljubljani sesiavijen poseber aKciisK. odboi z nalogo, da pos. taujt na piia».c»jaih mestih za odpiavo sedanjih škoUijivib pteupusov o omejitve porabe tekočih goriv Ta akcijski odboi je bil včeraj Korpoiativno sprejet v depulaciji pr trgovinsKem mimsuu Za-stopn-K: aasih o.gan.zacij so obrazložili m.nistru Kako snno je p.izadeta S-oven.ja zara-i ustavitve motomega piometa ter da je nujno potrebno ne:;aj čim p-ejukie-niU. da bo Sloven.ja dovolj preskrbljena s teKoo:m gorivom. — Naša država je bila zastopana na konferenci .ctaKke re^eracije. 12 Berna so se vrnili zastopnik, našega civilnega le-taistva. ki so se udeležili konference Mednarodne aeronavtične federacije (PAl). Konfeienca jc bila ve.ikega pomena glede na sedanjo vojno za našo državo pa tud zaradi tega. ker drže preko Jugoslavije številne mednarodne letalske linije. Konte;enci sc prisostvovali zastopniki Rti-munije, Belgije Švice Anglije, Ita.ije in Francije razen naše države. Številne druge države so pa sporočile, da se ne mo-re^o udeležiti konference, a da odobravajo vnaprej vse sklepe Med temi državami je bila tudi Nemčija. — Nas uvoz nafte iz Itumunlje. Lani smo uvozili iz Rumunije 15U.000 ton nafte. Skupno je Rumumja izvoz.la 4.15 milijona ton nafte in sicer največ v Nemčijo, nato sledijo Italija. Anglija. Francija Belgija. Madžarska in šele na zadnjem mestu je Jugoslavija — Ponovna podražitev železa. Po novem letu sc je že.ezo zopet podiažilo. in sicer za 45 din pri 100 kg Staro železo je zdaj po 1.20 do 2 din. baker po 15 bron pa po 12 din kg. V nadi kovinski industriji je že precej časa občutno pomanjkanje si-rovin in starih kovin, a organizacija zbi-rar.ja starega železa in drugih kovinskih p'.edmetov še vedno ni izvedena, čeprav gospodarski krog: in strokovnjaki že dolgo *)zarjajo oblasti, da bi bile potrebno organizirati smotreno zbiranje starih zdaj zavrženih piedmetov. — Izvoz vina \7 Slownlj*>. Slovenija isvaža največ vina v Nemčijo Zadnje tedne in sicer decembra smo ga izvozili 13 44 hI, m sicer samo iz severne Slovenije. Največ vina za izvoz pridelujejo v Slovenskih goricah. Skupno je bilo lani izvoženega iz Slovenije 15.615 hI vina v Nemčijo 209 hI v Češkoslovaško. 49 hI na Poljsko in 9 hI na Nizozemsko. — Nezaposlenost v državi. Osrednja uprava za posredovanje dela v Beogradu poroča, da je decembra iskalo pri vseh javnih borzah ciela v državi delo 46.810 nezaposlen.h delavcev ter 8010 delavk, skupno torej 53.820 nezaposlenih Skupno z nezaposlenimi, prijavljenimi prejšnji mesec, je bilo v vsej dižavi ob koncu decembra prijavljenih S2.785 nezaposlenih delavcev in in.353 delavk. Nezasedenih razpoložljivih službenih mest je ostalo iz prejšnjega meseca za 423 nezaposlenih. Fodpore je prejemalo "kupno 14.585 nezaposlenih. izpJnčano pa je bilo 2,968.071 din. 1. januarja je bilo prijavljeno pri borzah dela v vsej državi 24.254 nezaposlenih. — Zelo dober lov palam'd. Ribiči v okolici Šibenika so imeli včeraj iziedno srečo. Ujeli so okrog 3.000 kg palamid. kar je nekaj posebnega V tem času. Nekaj rib je bilo odposlanih tudi v notianjost d.zave in najbrž jih bo nekaj tudi na ljubljanskem trgu naprodaj. — Nove telefonske zveze z Inozemstvom. Z odlokom poštnega ministra je dovoljen reden telefonski promet med drugim tudi v naslednjih relacijah (cene v francoskih frankih): Bled—Pis^icolle 2.25, Cvlje- tirado 2 25, Grahovo pri O rknicl—Reka 2.23. Jesenice—St. Lucia di Tolmino 2.24, Kranj ska gora — Ranzi.mo 2.23, Ljubljana Maz- zeratta 3.60, Maribor Scrrento 4.20. Rakek—Napoli 4.20. Slatina Radenci i-vstoj-na 2.25. Železniki -eRka 2.25, Ljubljana— Lentini 5 25, Kranj MonZa 3.60. Kranj— Gomina 2.65. Bled St. Luzia di Tol. 1 k. 2.25, Ljubljana- Marmirolo 3.60, Ljubljana —Isola d* Istra 2.55. Maribor MonZa ^ SO, Ptuj—Monza 3.60. Tržič Opatija 2.2" C -lie—Merano 3.60. Jes» n:cc Tri iž 2.55 Kranj- Biella 4.20. Kokra Trst 2 2'. I ljana Biolla 4 20. Ljubljana Genova 1 Ljubljana Grado d' fsOflčo 2."5. Ljubljana —Zor v ara di Badio 3.C0, Smarje-Sap lic- ka 255. Tržič Rim 4.20. Bled—Gtemoii. 2.0&, Biea Mestre 3.- , Cege -Rim Oolnik- Zadei 2.55. Kranj- Catania 6.25 Ljubljana Rapallo 4.20. Ljubljana—Dlgna no latila 2.55 Maribor -Jdiella 4.20, Mt» ribor Legnano .i.60. Maribor VenUml^lii 4.20 Maribor Zader 2 55, Ptuj—Poatojn* 2.25, Stari trg pri Rakeku Castelimar« dl tSabia 4.20. Tržič Bruaao 3.G0 in Vrhnika Cacia 2.25 Promet se začne 10. fe bruarja. — l»ia nik udruženja aktuara kraljevini Jugo laUJo. IzSla je kombinirana št. 3- 4 1939 ki prinaša vse zakonske predpise 1 zasebnem zavarovanju Uredbe in pravd-n ki so prevedeni tuda v francoščino, dt« je naša zakonodaja o zasebnem zavarovanju pristopna tudi inozemskim aktuarjem in drugim interesentom. (Uprava m uredništvo Glasnika« je v OUZD v Ljubljani.) — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, zmerno mnlo vreme, tu in tam bo *e malo snežilo. VCeraj je snež 10 v Ljubljani. Mariboru. Zagrebu In Sarajevu, deževalo pa v Splitu Kumboru. Rabu In Dubrovniku Najvišja temperatura je bila v Kumboru 14. v Splitu 13. v Dubrovniku 11. na Rabu in Visu 10. v Beogradu 3 v Sarajevu l, v Ljubljani —5.8. v Zagrebu 6. v Mariboru —7.5. Davi je kaza1 barometer v_ Ljubljani 769.8. temperatuia ie znašala —7.6. na aerodro* mu —8.0 C. I? Ljubljane —lj Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije Danes 24. bo ob 20 pi eda val dr Leo šavnik o snovi: Rak na maternici Vatop prost. 41—n —1 j Predavanje pri ljubljanski podru n»ci SVD. Drevl ob 19 bo predavala ga Andreja Ključenko o ^Cveticah trajnicah, posebno o pot on k a h«. Predavalnica: kemijska dvorana I. državne realne gimnazije v Vegovi ulei. SkioptiČne slike' Vstop prost. —lj »Ujež« desetič na Šentjakobskem odru. sentjakobčnm bodo ponovili to zabavno m duhovito NušiCevo veseloigro v soboto 27 in nedeljo 28. t. m. ob 20.15. Občinstvo, ki je vselej napolnilo dvorano do zadnjega kotička se je izvrstno zabavalo Zasedba vlog bo ista kakor pn premieri, le vlogo Dane bo igrala na mestu gdč šnibičeve gdč Prahova Ker 9o bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane m je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej. —lj IVdairoško društvo v Ljubljani pn- red* v soboto 27 t. m. ob 6 zvečer v dvorani mineraloškega instituta na univerzi zanimivo pedagoško p edavanje Prof Ven-ceslav Čopič bo govoril o enem izmed naj bel j perečih vprašani naše vzgoje. »Državljanska in narodnostna vzgoja naše mladine« Vsi. ki se zanimajo za naše najvažnejše pedagoške probleme, vljudno vabljeni. Vstop prost. —lj Občni zbor kr. jugoSlovenskega aerokluba Naša krilu* v Ljubljani« bo 15 februarja in sicer za krajevni odbor ob 18.. za oblastni odbor pa pol ure kasneje v prostorih tukajšnjega avtomobilskega kluba. Kongresni trg 1. dani se vabijo naj se udeleže občnega zbora v čim večjem številu 44-—n —lj Maskarada Ljubljanskega Sokols' bo tudi letos na pustni torek v Narodnem domu. 43—n —lj Za planinski ples, ki ga bo priredilo Slovensko planinsko društvo v četrtek 1 februarja ob 20 v Sokolskem lomu na Taboru, so že na razpolago vstopnice v druftveni p'sarni SPD na Aleksandrov: cesti 4-1 Pravočasno si rezervirajte lože in mize 45—u —lj Združenji čevljarjev v Ljubi jan poziva eg člane naj najkasneje do 31 t ni vsi brez izjeme vlože davčne prijave Vse nadaljnje Lnfo-macije dobite v združenju. — Uprava 42—n S0R0I Savezni prcdnj&škl tečaj za članice b od 8. do 22. {ebr^arja t 1. v Beogradu Stroške za hrano in stanovanje nosi save? med cm ko plačaj .ož.ij ed niče xin ,sn« poram znice Prijavi ene ae~tre imajo pra vic.- do ro'o.ičn;* vcZhlne Sestre ki s» žele tečaja ud.L žiti aaj se prijavijo žup ? i 1 bil č Istvom na kas:eje do l februar-: t. 1. Me?r~1)$r$fte iti* v c — Velike zamude vlakov. Zr.ra U sn ž :h žametov so n .s.aie zo^eL ve.ikt? za.uu... vlakov. Včerajšnji no^ni brzi vlak je prispel v fiaarlbof z zaiuudo 150 minut, 'jluui ostali potniški in brzi vlaki so prinaj 4W včeiaj v Maribor z zamudo 100 do ItJ minut. — Zaradi velikh 'Hnud v lako\ prihajajo v Maribor tud., lisli neic-oiio in kaJSnO Na^e cenjene aaicč like in čitate.je p.o-simo, naj to upc^tevajo, ako ne dobe lista, kakor je bilo doslej običajno. _ Na.no ie..ainijko službo imata tekoči ted:n Minaf.kova u.est.:a lekarna pri Orlu na G avnem trgu 12. tel 25 35. ter Rem-sova lek^ras na vogalu AJeksandrove in lleijske ccct:. tel. 25-C2 _ VlaKi prihajajo \ M^.l"t še vei :o z i zamudami. Danušiij: jutranji brzi vlak Ki prihaja v Maribor redio ob 3 je pr.šei v Maribor šele ob 7., avtobusni promet pa poteka v mestu in v okolici redno v; j •jI1' y di ' t.s ' ■» ' - • » W - '1* V r * . A * i- - «* , iy j t >j / - t v r * t • • »■ l jk * 1 i i 11 4 i / t. — Iz vrst mariborskega ženstva. Kul turn^- emln sičnl ods?k ženskega dristva v Marrboru ima dr ne? s ojo ?ejo Na dnevnem redu je razprava o letošnjem materinskem tečaju. — Mariborske dru?t ene novice. Muzejsko di-uštvo v Mariboru, ki je bilo v preteklem letu zelo agilno, bo dalo obračun o sojem kulturnem delu v pretekli poslovni dobi v nedeljo 4. februarja s pričet-kom ob 10. v čitalnici Stud jske kn "žnice O tej prTiki bo po poroMHh odbora in pregled iko/ tudi vodtev no.e^a odbora — V soboto 27 t. m pa ima na stadionu ob TržaSKi cesti svoj redni občni zbor tukajšnji SK Železničar. _ Davi je stražnik našel na Glavnem trsu vsega okrvavljenega Rudolfa SchneJ- - derja iz Selnice ob Dravi Stiažniku je k>cuiie.uei po»e.a*. da so ga na pv.il v Ma-i'^o. nai^u.i ne^ianci m pietepli s k^.i te* je s Lczavo piišel v ^j.a-lbor s tež-i*..m, iw0..bc;mi — rs.v r.»i_a na ulici. Na ciiavnem trgu so L5i^tiic .L.ićarKu iv*ai ijo *esenjako»o iz iv^š„ko pop-ui porjd.11 *trt_i M-ii„orsiii :"cšl.alci 9c mlado niatei pieprijali v porod, lozico kjer je rudila zd.avrga otroka — ruoka ni za vaa.»o„'ar. v' Part.nju jl aauieravai t8.etai pos_8tniški sin Milan Dudaša s pašno Suie.jdt, vrane Ravnat pa je i puii^j tako nerodno, da se je -pro-^i.a in j- ,\ 1 ga ^ on.uS zadela v noge «-di\av; 3^ ^ -. ^ribor-;-:! oolnici — Cikava je /Aa n ura v Delavec jož:: Mai-Kovič U Suden-ev je našel a!at.; žen ^ko smo uro ki io dob; lastnica na pciiciji .— Kam v Oa doma je prea dn^vi po begnil 9ietni delavčev sin Franc Lorber stanujoč v Krčevini. Aleltsr.ndrova česUf št 14 Starši se bojijo, da se fantu ni kaj hudega pripetilo, ter so zadevo prijavili po lciji ki sedaj poizveduje za pobegr-im fantom — Kaj se do aja na Mali Kopi? Kakor znano je pod Malo Kopo neki smučarski dom od koder so se preteklo nedeljo čule neke bojne pesmi Oči v'del pravijo, da so bile v tamofiml okolici tudi neke vezbe Prav bi bilo. ako bi se kdo zanimal, kaj se pod Malo Kopo dogaja. — Drag vžigalnik. V neki gostilni na Aleksandrovi cesti je neki Franc D pred o~ož~dkoTi de ^onst-ativno prižgal svoi vžlTaHik Stražnik je možakarju vžigalnik Z9plenil Ker ni bil žigosan, bo kazen občutna — Studrnške novice. V eatrtek 25. t. m bo predaval učitelj meSCanska Sole Ivar. šumlrk o temi ».\n~Uja in Angleži«. Predavanje bodo sp-emljaV izvirne angleške skioptične slike. Pričetek piedavanja bo ob 1». Pred predavanjem tedensko poročilo 9 slikan. — Ifebro sree Bmjsv Pri Devici Mariji ' Brezju deluje aeio marljivo tamošnji idect kriz. To so pokazala tudi poročila na društvenem občnem zboru Društvo 4teje 122 članov in 21 pomladkarjev. Pri volit-ah so bili isvoljeni: predsednik Avgust ikerbič. podpredsednik Franc Cep. tajnik Merilne, blagajnik Urade, gospodar Prane vrumpi. -- Mariborsko vreme. Višina snega je nila davi ob T 46 cm Novega snega je apadlo po opaaovanjln teaenake vremenske poBtnje satno aa 1 cm. Dopoldne ob 10 je Še snežilo Včeraj je bila najvišja .' temperatura -*.2 davi pa najnižja —7.5. Padavin je bilo od raztopljenega snega 2.4 mm. Terenska vremenska postaja napoveduje sboljso&je vremena. Mariborsko gledališče Sreda. 24.jan. ob 20.: >Othello«. Premiera Red C. Četrtek, 25. jan. ob 20.: .Zaroka na Jadranu«. Red A. Premiera nad vse učinkovite žaloiyn »Otuello«, ki bo danes v sredo, zasluži za radi nesmrtnega imena njenega avtorja, največjega dramatika svetovne literature, polno gledališče. Premiera je sicer name njena za abonente reda C. vendar je posebno v parterju, na balkonu in v ložah še dovolj prostora tudi sa drugo občinstvo Zlasti naša inteligenca naj bi pri tej priliki s svojim obiskom pokazala, da uvezuje znamenitost tega kulturnega dogodka sa naše Narodno gledališče in za nnš Maribor. Umevanje sodobnih socialnih potreb Hutterjeva tcJtttllna tvornica plača 1,250*000 din dra glnjsklh doklad svojim delavcem in nameščencem Maribor 23. januarja. Znano je, da posveča vodstvo tukajšnje Hutterjeve tekstilne tvornice živahno po- j zornost sodobnim socialnim nalogam in potrebam. O tem priča velikopotezna zasnova zazidave kompleksa ob Ciril-meto-dovi. Maistrovi. Prešernovi in Vrazovi ulici, ureditev pokojninskega sklada za tvor-n:ško namešcenstvo in zgradnja čednega stanovanjskega bloka na Pobrežju. kjer i imajo Hutterjevi delavci svoja skromna toda udobna in zdrava stanovanja. Kakor je vodstvo Hutterjeve tekstilne tvornice že v prejšnjih letih potrdilo svoi sloves širokogrudnega ravnanja s svojim nameščenstvom. tako se tudi v sedanjih težkih časih, ko narašča draginja, v poln: meri zaveda svoj h socialnih nalog. Te dni bo namreč Hutterjeva tekstilna tvornca | razdelila svojim nameščencem in delav- I cem skoraj en in četrt milijona dinarjev, kot posebno draginjsko doklado za 1. 1939. Tvorniško vodstvo je spoznalo, da je treba ob naraščanju cen vseh življenjskih potrebščin pomagati delavstvu in nameščen-stvu Od omenjene vsote dobi vsak delavec po 1000 din. vsak mojster pa po 1500 do 2000 din Od tega zneska bo odstopil vsak nameščenec in delavec po 25 odstotkov v skupni pokojninski sklad S tem je vodstvo Hutterjeve tvornice pokazalo razumevanje za težke razmere, v katerih živi njegovo namešcenstvo in delavstvo Posledice te širokogrudnosti se bodo poznale tudi v mariborskih trgovinah n mariborski obrti, sai pride denar v gospodarski krogotok Upati je. da bodo temu zgledu sledila tudi druga podjetia. ki so v srečnem položaju, da to lahko storijo Kadar prihajajo k nam indijski princi Resnična zgodba z naše meje — Tajinstveni indijski princ in njegov avto Maribor, 23. januarja. Te dni se je pripeljal na našo mejo v krasnem avtomobilu elegantno oblečen mlajši človek. Takoj je bilo videti, da se pretaka po njegovih žilah modra kri. Pripeljal se je iz notranjosti nase države. Namenjen je bil čez mejo. Našim obmejnim organom je pojasnil, da je Indijski princ. Tudi listine so to njegovo Izpoved potrdile To je bilo vse v najlepšem redu. Skrivnost se je pričela šele, ko Je indijski princ vprašal naše obmejne organe, če zna kdo francosko. Med obmejnimi organi je carinik, ki perfektno govori francosko. Ko se je v brezhibni francoščini predstavil galantnemu indijskemu princu, pa se je pokazalo, da princ francoščine sploh ne zna ali pa je noče erovorit!. Poslednje bi bilo komaj verjetno, ker bi ne bilo za to nobenih tehtnih razlogov. Pač pa je Indijski princ govoril perfektno neki drugi tuji jezik. Naši obmejni organi so se zanimali za neka pisma, ki jih je imel »indijski princ« pri sebi. Ta pisma in se druge okolnosti so potom povzročile, da je moral princ s svojim avtomobilom nazaj proti Mariboru in napiej proti Zagrebu Princ pa je imel smolo Povozil je nekega Kolesarja, pri Konjicah pa je doživel karambol s tovornim avtomobilom Pri tem se je karoserija njegovega krasnega avtomobila občutno poškodovala. Epilog te zgodbe o skrivnostnem indijskem princu pa je bil čisto svojevrsten. Na meji se je pojavil prinčev poškodovani avto, toda brez princa. Avto je še sedaj ob meji Najbolj zanimivo pa je to. da se za avto nihče ne zanima. — Ukinitev avtobusne proge Maribor— S t. II j. Ker je železnica uvedla vlak na progi Maribor—št. IIj ? odhodom iz Maribora ob 11.30 in s povratkom iz St Ilja ob 12.10 se avtobusna proga mestnega avtobusnega prometa na tej progi ukinja. Za zitnreženitni okni na Pobreški cesti.. Do 31« decembra je bilo sprejetih v mariborsko kaznilnico 14*391 obsojencev Maribor. 2^ Tanuarja Zanimive so številke, v katerih se od-aža razvoj m stanie manborske moške 'h izvrševala samo kazen ječe ia težke ie-e pr* odras'-h od enega leta rtaprei v sa notnem in skupnem zanoru pr mladost-nh od f* mesecev naorei pa v m'adosrnem ►dde'ku. s 1 januarjem \9%0 pa se ?e rud' * manborsk kazn,Tn'C uvede' rsk' progresivni >7stem izvrševanja kazni Kazen ;c po tem sistemu začema v celici nada 'uit se v sVunnem zar* rn ontem v noseb-nem oddelku za svobodnjake in naposled na pogojnem dpustu Sedaj ie v kaznilm oi 525 obsojencev med njinv 17 k» so bi-i obsojeni na dosmrtno zaporne; kazen \*a Pobegu je 11 ob^oiencev Po«oinr izpuščenih je bilo dos'cj skunno S57 obsoiencev z đragfli kazni'nic 23 obsojencev 1 obsojenec je vrnjen « pobega n<~> %\ decembra an* je bilo sprejetih v mariborsko mn'ko vaznilnico od 1 188° dahe 14.591 obsojencev Poučni in zanimivi so podatki o obsojencih ki prestajajo sedaj svojo zaporno ka zev v manborbk moi-'k- kaznilnici Po zakonskem stanju prevladujejo med njim' ;ainci. ki jih je H2 Oženjenih jc 105. vdovcev 17, ločen-h 11 Po ven je 488 pripadnikov rim«:kokatob ke vere. 2.5 pravo-ya*'n:h ? grcfca kuto'*Va 9 protestantov \ t;d 2 mus'imana m 2 btez koncesije Največ ph te kmečkega *tnnu in sicer 279 Iz mdttSfrtfe ter obrti i;b 'p 1°0 tn?ovine m bančn^tva 17. sve brdr'h pckli-ev 8. dninarjev m sluz nčadi 18 drugih poklicev 9. brez pokuca 7 drža-na la samoupravna služHa l Po vrst' kazn- nh je 17 obsojenih v dosmrtno robijo. 423 prestaja začasno robijo, 6 zatočenja. 78 stroei zapor. 5 pa navadni zapor. Značilno je. da jc med obsojenci, ki sc nahaiajo v mariborsk: mo*ki kaznilnici največ tak?n;h, ki so stari 25 do 35 let Teh ie 237 Od 17 do 21 let jih je 3i od 21 do 23 let 81. od 23 do 40 let 84. nad 40 do 50 let 65. nad 50 do 60 let 19 nad 60 let pa jih jc 12 iMcd obsojenci jih je 224. ki »o bili kaznovani že več kakor trikrat 53 jih ;ma tri predkazni. 49 Ive. 87 Da jih je enkrat predkaznovanih. 456 obsojencev ima osnovno solo, 26 srednjo šolo 26 je nepis-men'h. 21 pa samoukov Po državljanstvu '^h je 516 .JugosJovenov 8 Italijanov, 3 Nemci in 1 Rus. Iz dravske banovine ;e 157 obsojencev tz drinske 5. iz dunavske 10. iz hrvatske 33. iz moravske 3. 12 var-larske 2, iS vrbaske 4. iz zetske 3, iz Beograda 2, iz inozemstva 10. Zoper obstoj države in njeno ureditev se je pregrešil samo 1» »oper življenje in telo 216. zoper občno varnost ljudi in imovine 11 zaradi naprav-lianja lažnih listin m mer prestajajo svojo kii/fcn 4 obsojenci zaradi ponarejanja denarja 8, zoper javne moralo se jih ie pre-grešik) 7 zaradi tatvine in utaje ph je bilo obsojenih 179 zaradi razbojništva in izsiljevanja 81 z radi prevare in bankrotstva 10. po zakon*' o zaščiti javne varnosti in reda v držnv 10. po vojaškem kazenskem zakoniku pa 12. V smislu razpisa ministrstva pravde tz 1 1929 pa se je ustanovil v mariborski kaz nilnici tud» poseben oddelek pridržsncev Z razpisom ministrstva pravde z dne 9 novembra 19^9 je odrejeno da izvršujejo v posebnem oddelku rnar'borske kaznilnice pridržanje po prestam kazni « vse moške obso'ene na pridržanje od sodišč na področju vse države izvzemsk' hrvatske banovine Do $1 decembra 19^9 je bilo sprejetih v oddelek za pridržane« lOft oseb V zavodu sc nahaja sedaj 74 eridržancev Toda v mariborski moški kaznilnici je poskrbljeno tudi za zdravstvo in za izobrazbo V kaznilniški bolnišnici je 42 postelj za polnoletne obsojenec. 10 postelj pa za mladoletnike Tudi ima kaznilnica 2 na novo urejeni knjižnici Knjižnica za odrasle šteje sedaj 5230 knjisj. knjižnica za mladoletnike pa 175i knjig Na posestvu pri Sv Miklavžu je gospodarska knjižnica, ki šteje sedaj 116 knjig Obsojenci so po potrebi zaposleni v obratih Učijo sc krojaštva. čevljarstva tkaistva. mizarstva, pleskarstva, knjigove.štva. litografije. iZdelov.«iija papirnatih vrečic. kovaštva. kleparstva, ključavničarstva, metlarstva, košaratva. pekarstva poljedelstva in vrtnarstva. Vsera m'aJMin obsojencem in vsem tistim, ki prestajajo daljše zaporne kazni, sc nudi prilika, da sc izučijo v kakem obrtu. Obsojenci mladoletnik5 in obsojenci iz celic obiskujejo šolo. odrasli nepismeni obsojenci analfabetski tečaj, obsojenci 12 obratov pa obrtno nadaljevalno šolo Poučuje se tudi petje. Mladu'ctniki dvakrat na teden te- lo\adijo Tako je v vsakem pogledu po* skrb'jeno. da se tistim, ki so dobre volje in dobre narave omogoči vrnitev k pametnemu, poštenemu in zadovoljnemu življenju p<> prestani kazni. Izpred sodišča Drzen roparski napad. V Savcih sta v noči na 5. november 1939 vdrla dva mlajša m ozka v stanovanje posestnika Josipa Marina. Eden roparjev je bil oborožen s samo» kresem. drugi pa s sekiro. Navalila sta na Marina, ga vrgla na tla in mu odvzela 300 din gotovine ter samokres. Orožnikom se je posrečilo, da so roparja kmalu izsledili in zaprli. Bila sta to 191etni Jožo F. in iOletni Anton C. ki sta se morala zaradi omenjenega ropa včeraj dopoldne zagovarjati pred velikim kazenskim senatom ma- J 1 i'.joi skegrr. ekrožnega sodišča. Ježe F. je 1 bil V Ujni raspravi oJttojen aa % leti Id 6 mescev ječe, Anton C. pa na 2 leti jece in na 31etno izgubo častnih državljanskih pravic. Ker SO kradli vino in kokofci. je mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil 321etnega Stanka Vrbnjaka na 4 mesce strogega zapora, 251etnega Stanka Križana na 3 mesce strogega Ea-pora, prav tnko tudi 321etnega Bogomirj« Križana na 3 mesee strogega zapora. Obsojenci so namreč lani v aprilu ukradli Štirim posestnikom v Ključarevcih kokoši in vlro ter povzročili okoli 1500 din škode trkradeno vino 30 doma izpili, kokofci pa pojedli. l>iu mu .e denar, da bi pretepe! feeiio. Spet prek/' na jo bila kazenska razprava priti B2totnemu zidarju Francu Stepisnikn iz Trbolce, Ki se ie moral ponovno zagovai -jati pred vcllkhv -tensltim senatom mariborskega okri'.'i'.r ;ga sodišča zaradi obtožbe državnegn f»#ilca, češ da je 31. avgusta 1939 v Z 11 "tonskem gozdu isropal posestnika Jake1 -i Vesenjaka ter mu odvzel 1200 din gotovine. Pri včerajšnji razpravi je obtoženi Stepišnik dejal, da mu Je Vesenjak dal prostovoljno denar kot nagrado, da ni pretepel njegovo Zeno. Ovire v prometu PoljCane, 23. januarja Novi sneg, ki je zapadel v pretekli noči je zmMo v prometu Se po\ ^čal. Zima je zdaj prav takšna, kakor je bila v letih 1929-1930. Snega je ponekod namedlo toliko, da je gledal v hiše skozi okna in da so vrat.i komaj odpirali. Otroci niso mogli priti v šolo, ki je ostala prazna. Izostal jc avtobus Ptuj—Mako'e—PoljČane, ki zaradi velikih žametov ni mogel voziti. Izostali so peki. mlekarji ali pa prihajali z velikimi zamudami. Vlaki z ljubljanske strani so imeli veču* ne zamude, manjše zamude pa so imeli tudi vlaki z mariborske strani Dijaški jutranji vlak je odpeljal ndmestu ob pol 7. šele ob 8., dopoldanski vlak iz L.jibljane pa je tudi prispel s poldrugo-urno zakasnitvijo. Take zime kakor je letošnja s tako dolgotrajnim mrazom in z obilnim snegom ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Res je bila huda zima tudi l. 1929. toda ne tako dolgotrajna. Zjutraj na cestah ni bilo videti ljudi. Kdor ni imel nujnih opravkov, sploh ni Sel iz hiše. šele poooldne, ko so sneg na cest! iz Makcl pa do Poljčan zorali. je bilo nekoliko boljše. V dolinah nekako Še gre. po gričih in hol-mih raztresena naselja pa se nahajajo v silnih zametih. V nevarnosti je tudi uboga živina, ki prezeba in zmrzuje v slabo opaženih hlevih. Močno je oviran zaradi mraza tudi obrat tukajšnje elektrarno. Iz Ptuja Tragična smrt dveh bratov. Pri Sv. Marjeti pri Ptuju se je primeril tragičen dogodek, ki je zahteval dve človeški žrtvi. Pri nekem lončarju sta bila zaposlena kot pečarska pomočnika 21 letni Ivan in 20 letni Joško Jakobec. doma iz HrvaŠkega Zagorja, ki sta se zvečer, preden sta šla spal. vlegla pred veliko peć za glino Ker sta bila zelo trudna in od toplote prevzeta, sta pri peči kmalu zaspala, od strupenih plinov ki so uhajali iz peči, pa sta &e kmalu zastrupila in se nista več prebudila Zjutraj so našli domači oba mrtva. Takoi. ko so jih našli, so skušali spraviti jih z umetnim dihanjem k življenju, vendar je ostal ves trud zaman. Ptujska gasilska četa je imela preteklo nedeljo svoj redni občni zbor. ki ga je vodil namestu obolelega predsednika g Vidmarja, poveljnik Čete g. Vauda. Četa je leni posredovala pri 11 podeželskih požarih in enem velikem požaru v Ptuju. Blaga 1-na izkazuje 22.451.50 din dohodkov in 21.446.25 din izdatkov. Reševalni avtomobil je imel 89 prevozov in ie prevozil v 163 urah 1650 km. Pri volitvah jc bil ponovno izvoljen za predsednika g Vidmar, za poveljnika g. Vauda, za podpoveljnika pa g. Močnik Štefan. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestnika Petra Marjana prt Sv. Tomažu pri Ormožu. Škode je za 20.000 din, Velike zamude vlakov. Zaradi snega jo promet na naših cestah zelo omejen. Že nekaj dni je prekinjen avtobusni promet Halozami in Slov goricami. Tudi vlaki imajo velike zamude, zlasti pa brzo vlaki, ki prihajajo iz Madžarske. Včerajšnji popoldanski brzi vlak je imel knr nad 3 uro zamude. Odbor za t otrok se je osnoval. Pretekli teden Je Oilu v mestni posvetovalnici seja vseh društev, ki se pečajo za vzgojd otrok. Na tej seji je bil izvoljen odbor za zaščito otrok in je bil za predsednika izvoljen mestni župan dr. Remec, za podpredsednika pa m. s. Matija Križan in gdč. Dragica Bratkovič. Iz Gornje Radgone — Vinarski in tadjarski tečaj. Banska uprava jc razpisala za tekoče leto 9meseč-ni tečaj iz vinarske in sadjarske stroke v banovins' trsn-^i in drevesnici pri Kapeli, pošta Slatina Radenci. Prošnje se ima jo vložiti najpozneje do 1. februarja pri upravi banovinske drevesnice in trsnice pri kapeli, kjer daje upravitelj Fr. Novak vse potrebne informacije. Prošnji je treba priložiti krstni list, šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo, izjavo staršev o dovoljenju go:<3ncem za vpis v tečaj ter izjavo staršev o prevzemu stroškov za tečajnika — Sokolsko društva jc razposlalo te dni vabila za sokolsko maš'- .rado dne 3. februarja. — Vzajemna pomoč obmejnih gasilcev. V ponedeljek je bil v Ljudski šoli redni občni zbor gasilske c-tte Gornja Radgona. Četa ima 131 članov. Gasila je pri 8 požarih, med njimi pri 4 požarih onstran meje Sktirna po požarih prizadeta Škcr'* je znašala okrog 210.500 din, medtem ko jc t.ia ogrožena in otete vrednost nad 800 tisoč din. Meseca maja je četa uspešno sodelovala pri reševanju zaradi poplav in naraščanja Mure. Dohodkov je imoia četa lani 34.537.0o din, izdatkov 23.209.40 din in je prebitka 11.327.65 din. Med izdatki je tudi dotacija v gradbeni fond za novi gasilski dom, ki 2nftsa ob koncu leta 30.000 din. Skupno premoŽenje Čete v gotovim je 41.327.65 din. Cet* ima lasten dom, mo torno brizgalno, lasten gasilski avtomobil in ostali potreben gasilski material. Pri volitvah za bodočo poslovno Jletno dobo je bil izvoljen z malimi spremembami po večini dosedanji odbor s predsednikom Jos. nrasteljeni ter poveljnikom St. Ćividim- jem na čelu. Borba za simplon Kadarkoli gledam ekspresni vlak. ki je znan pod lmčnom Simplon-Orient-Exp-ess, ko zapušča Lvon p.še Paul Aliard v listu Paiis-Soir. se mi zdi. da lahko označimo vso zgodovino Evrope v zadnjih 70 letih, v kolikor se tiče prometnih zvez, kot borbo med Simp.on-0*ient-Expresso:n in Or.ent-Exprc&som. Po zmagi nad Francozi L 1870. so se Nemci p.izcdevali, da bi utrdili svoje postojanke na vzhodu in v ta namen je bi.o potiebno zgladiti p..merne p.ometne zveze z oiientom. L. 1875. je Nemčija vzpostavila prvo moderno zvezo z vzhodom s tem. da je otvori.a železniški promet iz osvojene Alzacije p.eko Bavaiske. Madžarske in južnega Balkana s slavn:m mednarodnim luksuzn.m vlakom, ki je znan pod ime noja »Or.ent-Kx p. ess«. izhodiščna postaja eksp.esa je bil Pariz, toda glavna sv. ha te zveze je bila nemški predor na vzhod in obvladovanje prvega odseka na poti do Bagdada. Od 1. 1875. do 1. 1914 ie bila nadvlada nemškega ekspresa v prometu zagotovljena saj jc vozil večinoma po deželah, ki so bile pod nemškim gospostvom. L. 1918. je nemški fl_sp.es dobil mladega konkurenta. Dne 11. aprila 1. 1919. je prvič odpihal v svet s postaje v Lyonu simolon-orient-ekspres. Rodil se ni naravnost v Ve:sajti, toda bil je izraz versaj-skega duha. V teku mirovnih pogajanj v Versaju so Francozi in Angleži sklenili označiti svojo zmago tudi v mednarodnem železniškem voznem redu. V srednji Evropi so nastale nove države, treba je b-lo mednarodne železni' ke zveze na novo vzpostaviti in Francozi kakor Angleži so se vprašali ali je nujno, da imajo zvezo s Sfrijo, Irakom in Palestino samo preko M~nakovega in Budimpešte. Take nujnosti ni bilo in tako je bila ustvarjena železniška zveza, ki veže naravnost Francijo in s tem tudi Anglijo preko Italije, Jugoslavije in Bolgarije z Bližnjim vzhodom. Odtiej sta Pariz in London zvezana naravnost z Bosporjem in preko tega s Si-ijo ter Irakom in sicer s simolonom, ki mu ni treba voziti po podunavski nižini, ker je bil med tem zgrajen simplonski tunel. Nemčija si je po 1. 1918 opomogla in je hotela vzd žati svoie prej§nje že.ezn'ške zveze z vzhodom. Na mednarodnih železniških zvezah je Nemčija najprej zahtevala, naj se k simp.onu priključijo spalni Kaj najbolj zanima ameriško javnost Ugotovitve zavoda za proučevanje javnega mnenja V Ameriki imajo institut za proučevanje javnega mnenja in sicer Gallupov institut ki se obrača pogosto do prebivalstva, da zve, kak:no je njegovo razpoloženje ali javno mnenje o raznih pomembnejših dogodkih in pojavih Ob koncu leta je ta zavod poizvedoval pri Anici ičanih. za kai so se najbolj zanimali v preteklem letu. Gallu-pov institut se obrača na pripadnike raznih socialnih plasti, da bi tako dobil prerez ameriškega javnega n.nenja. Ob koncu lanskega leta se je obrnil nanje z vpra a-nem. kakšno pozornost so Američani posvečali na primer monakovskemu atentatu ali potopitvi ladje -»Admiral Spee^ nemškemu pohodu na Poljsko itd. Izkazalo >e e, da povprečen Američan ni posvetil posebne pozornosti nekaterim dogodkom ki so zelo razgibali evropsko javno mnenje. Na prvem mestu pa je bilo vendar zanimanje za vojno napoved Anglije in Francije na drugem mestu so posvečali Američani veliko pozornost odpravi prepovedi izvoza orožja iz Amerike. Šele na tretjem mestu je bil monakovski atentat, a že na četrtem pom: rska bitka med Angleži in Nemci pn Montevideu ter potopitev ladje *Ad-miral Spee«. Posebno značilno za Američane je, da tako pomembnemu svetovnemu dogodku, kakršen je bil sklenitev pakta med Nemčijo in Rusijo, niso posvečali sko-rai nobene pozornosti. Institut nam teg i ne ve razložiti, lahko pa si sami. kajti povprečni Američan ima zelo nejasne pojme o zemljcpisju. Rusija je nekje tako neskončni* daleč od povprečnega ameriškega obzorja, da sc Američani ne morejo zanimati za takšne »malenkosti«. Zato si ne mu rejo misliti, da bi imelo zbližanjc med Rusijo in Nemčijo kakšen poseben pomen. . Približno tako kakor so ocenjevali Američani pakt me i Rusijo in-Nemčijo, so tudi .posvečali pozornost drugim zgodovinskim dogodkom preteklega leta s svojega tesnega tališča. Izjema je bil lc monakovski atentat. Razumljivo pa ie zakaj so se toliko zammali za potopitev nemške oklopne ladje, sa? je ob tisti priliki ameriški tisk delal posebno velik hrup ter pripisoval Angležem veliko zmago. Upoštevati je tudi treba, da je Hitlerjevo ime v Ameriki tč.o popu.urno in da so sc zarad' tega Američani tako zelo zanimali za monakovski atei tal Iz CeHa —c Velike prometne ovire za;^ V noči od ponedeljka na torek jo zapadlo v Celju in v vsem oejjskem okrožju zelo mnogo snega. V Celju in okoiici je dosegel sneg višino 60 cm, drugod pa je snežna odeja debela tudi 1 meter in Še Cez. JKaradi snega ie moralo mestno avtobusno podjetje ukiniti avtobusni promet na '»ro-gah Celje—Kczje -Pods*eda. Celje - Sv. Peter pod Sv. eo'ami in Mozirje —So*C jva, dokler ne bodo zasneženih cest zoiali. Tudi na ostal h avtobusnih progai, bo bile motnje, ki so jih pa v torek odstranili. V mestu Celju so v torek du poldneva zorali ulice in tako odpravili zastoj v likalnem promet'.:. Zaradi visokega snega ni moglo v toie\ zjutraj mnogo otrok iz okolice v Solo. Ker je prišlo v torek zjutraj v mesto zelo ma^o kmetov in kmetic, je bil - živilski trg skoraj prazen Zarasti snega in snežnih žametov bo iir.ei. vlaki v torek velike zamude —c Smučko skakalno te*»nio za prvenstvo Marilo: skega. zimsko.spoi tn«-*g a pod-saveza in za prvenstvo Celja bo priredil Smučarski klub Celje na Svečnico 2. februarja popoldne na svoji skakalnici v Liscah pri Celju. Poleg domaČih je prijavljenih doslej tudi že mnogo naših mednarodnih tekmovalcev iz Gorenjske. —c Debatni večer Sokoljega dru.šr\a Celja-matioe se bo pričel drevi ob osmib v mali dvorani Narodnega doma. Članstvo je vabljeno, da se udeleži večera v čim večjem številu. ki vozi tudi skozi Ljubljano vagoni iz Berlina. Dresdena in Dunaja, in sicer v Beogradu. Zahteva je bila speje-ta, toda proga London--Pariz—Simplon— Milan — Beograd je ostala kljub temu glavna piometna mednaiodna železniška žrla, pioga Berlin—Beograd je ostaia postranska zveza. V zadnjih letih so zastopniki nemških železnic na mednarodnih konf e encah v Stockholmu m Buda-pe?ti skušali dišeč: kar na večje ugo_.no-sti za zvezo do Beograda, zastopniki francoskih in angleških železnic pa so se razburjali, kei ekspiesna zveza med Beo-graom in Berlinom peko Budimpešte ni dobro funkc'on'rala te so zamude te zve-| ze zadiževa.e in ov'rale reden promet Fimnlona, ki je piihajal iz Pariza v Beograd F. p ik'jueltv: Avstrije k Nemčiji je postala ekspresna zv^za Nemci ie z Beograd- n boljša Lani je na mednarodn-' Železniki konferenci v Bi.d:mpešti nemški delegata je prodrl in slavni orient-ekspres dve uri boli zgodaj v Budimpešto ter tako toliie hitrostni rekord s'mp ona. Zaradi tega je nemški delegat zahteval naj se otvorita dve novi že.emi/ki zvezi, in sicer zveza med Budimpešto in Beogradom ter zveza med Beogradom in Carigradom Obe zvezi naj bi bili neodvisni od francosko-angle/kega simplona. Predlog nemškega delgata je prodrl in slavni orient-ekspres izpred L 1914 je bil rehabilitiran. Tudi v azijskem delu proge ,je bilo že vse določeno za vzpostavitev nove zveze, ki bi bila nadaljevanje nemškega ekspresa. V Berlin je bil že poklican šah Pah-levi. ki mu je ponudila Nemčija svoje tehnike in svoj material, da zgradi tako zvano transiransko železnico toda izbruhnila je vojna in vsi načrti so padli v vodo. Danes nemškega ekspresa ni več v francoskih voznih reddi. kar je razumljivo. Pa: iz zamiščajo samo še vlaki, ki vozijo do Strasbourga ali Sa verna. Na postaji v Lvonu pa je še vedno izhodna poitaja simplona ki vsak dan zaDršča deželo, ki je v vomi. m drvi nreko dežel, ki so še v m'ru. do Male Azije. Preko Italije, Jugoslavije in Bolgarije sta Francija in Anglija zvezani s šampionom s svojo zaveznico Turčijo in s tem z bližnim vzhcdcm. ki bo igral kakor vse kaže. še ve.iko vlogo pri odločitvah o mednarodnih perečih problemih ki so se začeli reševati z vojno med Nemčijo in Poljsko. —c Predavanje o novih davčnih predpisih bo priredilo Slovensko obrtno društvo v Celju v petek ob 19.30 v restavraciji »Beli vol«. Predaval bo referent Zbornice za TOI. —c Uboj pri Rogatcu. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala v torek 441etni posestnik Anton Gobec iz Stojnega sela pri Rogatcu in njegov pastorek. 251etni posestn:kov sin Janez Cajzek iz Stojnega sela. Gobec se je lam 13. decembra zvečer v svoji hiši spri s svojim sosedom Avgustom Artičem. Artič je začel razburien siliti v Gobca, nakar ga je Gobec sunil, tako da je Artič padel. Go*~ec je zakl:cal na pomoč, nakar je prih:'tel Cajzek in zabodel Artiča z n^ž~"Ti v trebuh. Artiča so prepeljali v ce'^ko boVi^o. kier ie dva dni pozneje podlegel težki poškodbi. Gobec je bil oo^oš^n ya^ez Ca "zek pa obsojen na 4 leta robiie in izgubo cestnih pravic za d^b" 4 7et. Artičevi materi pa mora plačati bolniške fn ro^Tebne stroške za Artiča v zne-kii 2fi^« d"n. —c V ceTj~k| ho'nfc' ie umrl v ponede-H«k v starosti 54 let sodnik v p. g. dr. V Vem ftribar s So. Hudlnle pri Cel ni. Pokorni je služboval ored volno, v začetku vome in no volni kot sodnik v Bosni. Bil je odločno nacionalen mož. V začetku vojne si je pri procesih proti nacionarstom v Saraievu. ki so ga kot nacionalista zelo pretresti, nakopal živčno bolezen. ki je n' mogel več iziečiti. Njegov pokojni oč«» Jakob šnhar je bil pred vojno gostilničar v Narodne-n domu v Ptuju, nozneje pa v Domovi pri Brežicah in nato v Gaberju pri CeHu. Dr. Viljemu šrihariu bodi ohra-nien Vp spomm. svojcem naše iskreno so-žalje! —c UraH je v torek v celjski bolnici TTletm dninar Jakob Mi^e'er iz Velenja. —c Dve nesreči. V ponedeljek je padel 571etni brusač A ntnn Steble s So TTnd'nje pri Celju ra no^e^eneb" cest* pri Sokolskem d^mu v Giberju tako nesrečno da si ie z'cin'1 ]evo no?o v erfeSuju. V TrnovMah pri Celin ie nadel 36!etni delavce Anton Miabne pri delu z lestve in si zlomil desno lor>-»*ir*o. Obrt ponesrečenca so oddali v celjsko bolnico. Srsđnfešslska matineja konservatoristav V nedeljo dopoldne so priredili konser-vatoristi v Hubadovi dvorani matinejo za srednješolce. Središčni namen ji je bil. vzbuditi zanimanje zorečega rodu, ki se vzgaja na naših srednjih šolah, za glasbo. Nedeljska mat'neja je bila le uvod v serijo sistematičnih koncertov, ki jih bodo priredili ljubljanski konseivatoristi, s tem m!ad:no uvaiali v glasbeno življenje in ji večali snrsel za koncertno življenje: nedvomno bodo s tem mnogo doprinesli za-stajaiočemu kmcertremu in glasbenemu dogajanju sploh, sočasno pa bodo mladim posredovali vrednote ki bodo mogie plodno razširiti duševno življenje poedincev. Nedvomno je že ideja sama na sebi nad vse pozitivna: mladinski koncerti pri nas sicer niso nekaj novega, ker so se vršili že pred leti, vendar so kasneje povsem prenehali. S tem je mladina izgubila mnogo spodbud, možnosti globljega glasbenega izobraŽevanja in poznavanja umetnin, kar se je poznalo tudi pri obiskih ljubljanskih koncertov. Da pa so mladini takšni koncerti dobrodošli, kaže dovolj odličen poset včerajšnje matineje in pa navdušenje, s katerim so poslušalci sprejeli izvajalce. Zato moramo smat/ati naloge, ki so si jih v tem pogledu zastavili kon-servatoristi. za pravilne ter vredne hvale: želimo le. da še pritegnejo v krog izvajalcev bodočih koncertov naše najboljše moči, da bo srednješolska mla lina deležna vsestranskih glasbenih kvalitet in se bo z njimi oplajala v naših, za kulturno delo sicer neugodnih časih. Uvodoma je govoril prof. dr. Dragotin Cvetko, ki je prikazal pomen glasbe v sodobnem življenju glede na poedinca in narod ter naglasil življenjsko vrednost glasbe in pomen mladinskih koncertov. Zatem je sledi] pester program, ki so ga izpolnjevali skladatelji Mozart, Saint-Saens, Gruber-Pichler. Chopin. Reger. Verdi. Rei-cher. Springer. Premrl. Osana in Goršič. Zlasti so zanimale skladbe Osane (Trije preludiji, Zvezde žarijo. Devojčica moja) in Goršiča (Moment melancclique. Kolo za vasjo), ki šele študirata, pa že sedaj dokazujeta s svojimi deli mnogo smisla za kompozicijsko tvorjenje ter dajeta upanje za uspešen bodoči razvoj. Ves spored so izvajali izključno konservatoristi (Osana, Zupančič. Ramovš. Capuder. Lipušcek. Ei-letz. Timnova. Pokorn in Fabiani), ki so se priprav ili prav lepo in s tem pokazali ne le razumevanje, marveč tudi veselje nad delom, ki so ga započeli v korist dviganja slovenske glasbene kulture. Po uspehu, ki so ga doživeli že prvič, bodo nedvomno uresničevali svoje načrte še z večjim elanom in ob vedno ugodnejšem cdzivu tistih, ki so iim mladinski koncerti prvenstveno namenjeni. cd.— Filozofija v srednji šoli V soboto, dne 20. t. m. je imelo naše Filozofsko društvo svoje redno predavanje v predavalnici mineralokega instituta na univerzi. Predaval je g. ravnatelj dr Simon Dolar o pomenu in nalogah filozofskega pouka v srednji šoli Predavatelj je za to temo posebno poklican, saj je na eni strani desetletja praktično poučeval filozofijo na srednji hdH, na drug! strani pa je znan tudi po svojih teoretičnih sesta\kih. Po uvodnih besedah društvenega predsednika g. univ. prof dr F* Vebra je po-vze' besedo predavatelj. V daljšem zgodovinskem uvodu nam je prikazal kako je bila filozofija spočetka prav za prav matica vseh ved in kako ie v vsem svojem razvoju, k' nam kaže najrazn tvrstdejše strani filozofije in filozofskega delovanja, ohrani- la svoje izjemno mesto. Se celo r dobah, ki so najbolj nenaklonjene filozofij:, ohrani ta svoje mesto vsaj kot splošna veda, kot okvir in osnova vseh posamičnih specialnih ved. Vsaka specialna veda ima namreč neke splošne predposta\ke. neke postulate, ki jih sama ne more rešiti. Ne oziraje se na ta najbolj zoženi obseg filozofije, je njena idejna globina in peda go trajno odobravanje je nagradilo g. predava telja za njegovo uspelo predavanje. MALI OGLASI desefla 50 pai. davek posenej Preklici izj2ve oeseltlue VEČBARVNE UGOGUAflKA cScšcdj v. lave** >»t'^ na ugodne mesečne ou: oKe Ljubljana. Prešernova 44 M.iribor, Vetrinjska JO HffRFIžfT; za poc telja na i e e n e j e pri ANDLOVIC, zaloga pohištva, Komenskega ui. 3i 373 ih t AH C.MLA.NJL ižuiU'unje vezenja zuves. pe-rila Litonogramcv gnmbnic zaloga pezj& po 7.-- din •JuUjana«, Gosposvetska c 12 1. L. ZA VSAKO Plfll.lKO aajbeljša m najcenejša oblačila s i nabavite pri P R E S K E R Sv Petra cesta 14. Inserirajte V SLOV. NARODU4* MLAD BRIVSKI POMOČNIK Seli prakticirati v boljšem dam-skpr.i salonu. Naslov v upravi lista. 394 IZVEŽBANO PLETILJO za Intarsien ročni pletilni stroj iSCem. Mesto stalno, zaslužek dober. Trikotaža r,Zlatno janje*: Joahlm Kurath, Čakovec. 391 SLUŽBO PORTIRJA hišnega sluge ali čuvaja išče invalid. Ki sta mu svojčas kot rudarju v Srbiji ozebli obe nogi in sedaj živi v veliki bedi v rudniškem kraju v Sloveniji- Je zanesljiv In skrajno pošten in bi voljno opravljal vsakršno Službo. Blagohotne ponudbe naj se pošljejo na naslov: A.nton Brečko — Senovo pri Rajhen-burgu, Reštanj 10. 392 GOSTILNA »TRIGLAV« se odda takoj. Pojasnila: Ciber, Cojzova cesta. 390 CEH*!*« Beseda 50 pat davek posebej. Nairnaniši /.neseh *v Din oUKIlov a lEDECa nova. sortiran cvetlični med in medico dobitP najceneje v MEDARNI Ljubljana židovske uj 6 2 L*. POUK Beseda dO pai. davek posebej-Najmaniši znesek H. - L)m Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od *^7. do 8. in od Vb 8. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4. mesece. Novi tečaji se prično 1. februarja, šolnina zelo nizka Moderna in največja strojepisaica! Vpisovanje dnevno do b ure zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska c 15. tel. št. 48-43. 389 Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda*4 Ljubljana, Knafljeva ulica Stev« s C. Bentlev: 33 (Skok skozi okno* ROMAN — Gotovo bi moral stric vedeti resnico, toda še bolj zadovoljna bi bila, če bi bila tvoja radovednost povsem potolažena in vsa zadeva urejena. Potem je čital dalje: »Nedavno sem zvedel stvari, ki so moje naziranje izpremenile. Nočem reči s tem, da bi hotel objaviti svoja dognanja, toda rad bi z vami o tem govoril in vas prosil, da mi odgovorite na nekatera vprašanja. — Če bi mi lahko povedali kaj, kar bi postavilo to zadevo v drugačno luč. Ne vidim vzroka, zakaj bi tega ne mogli storiti. Upam torej, da bom zvedel od vas, kdaj in kje bi se lahko sestala. Vsekakor želim, da bi mogel prisostvovati najinemu sestanku gospod Cupples, ki se ga gotovo spominjate in ki mu je priloženi rokopis znan. Z globokim spoštovanjem Philip Trent.« — Kako hladno je to pismo! — je vzkliknila. — Da, — je odgovori^ — prav praviš. Najbolje bi bilo poslati mu ga s posebnim slom, da bi mu zanesljivo prišlo v roke. Sedla je k njemu na preprogo. — Moraš mi nekaj povedati, — je zašepetala. — Ce to vem . •. — Ko si snoči govoril s stricem, ali si mu kaj omenil o nama ? — Ne, — je odgovoril. Moraš se sama odločiti, dali naj o tem obvestim znance zdaj ali pozpeje. — Torej mu vse poveš? — Za hip je povesila oči. — Hočem, da mu to poveš. Potem bo pa v-c ^j- n<>. Dvignila je oči in nekaj časa Sta Se mol& vsa srečna gledala. Naslonil se je na stol. — Mabel, — je dejal tiho. — ali bi ne hotela zaigrati nekaj, kar izraža čisto radost, neskaljeno srečo ? Stopila je h klavirju in zaigrala nekaj akordov. Potem je pa zaigrala iz vse duše zadnji stavek Devete simfonije . Ob teh zvokih se Je zdelo, da se odpirajo rajska vrata. XII. Pred staro hrastovo pisalno mizo je stal John Marlowe in iz predalčka je vzel debelo, dolgo kuverto. — Torej vi ste to čitali? — je vprašal Cupplesa. — Čital sem to prvič pred dvema dnevoma, — je odgovoril Cupples. — Govoril sem o tem temeljito s Trentom. Marlowe se je obrnil k Trentu. — Tu je vaš rokopis, — je dejal in ga položil na mizo. — Prečital sem ga trikrat in ne mislim, da bi se bil kdo drugi bolj približal resnici kakor vi. Trent je preslišal poklon in nepremično se je zagledal v ogenj v peči. — Mislite, da v njem ni čiste resnice, — je odgovoril končno. — Pripravljen sem poslušati, kaj nam poveste. — To bo nedvomno dolgo pripovedovanje. . — Tem bolje, kajti rad bi spoznal vse zveze. Naj-raje bi pa sliial kaj o "vaših'zvezah z Msndersonom. n četku n»i Je zdelo, da- je v vsem tem igral . a*bo j logo pokojnikov značaj. — Prav pravite, — je odgovoril Mariovve trpko. Stopil je k peči in se naslonil na prizidek. Storim, kar predlagate. — Vendar vam pa moram že v naprej povedati, — ga je prekinil Trent, — da zaenkrat, čeprav sem pripravljen pazljivo poslušati vas, nimam prav nobenega razloga dvomiti o pravilnosti svojih zaključkov. — Bobnal je s prsti po kuverti. — Vaša stvar je braniti se, mar ne? Mariovve je prikimal. Bil je zelo hladen in samozavesten. To je bil čisto drugačen človek, ne več tisti nervozni in skrušeni Marloive, ki ga je videl Trent v Marlstonu. Njegove modre oči so bile jasne, le gube okrog ust so kazale, da se zaveda položaja. — Manderson ni bil povprečen človek, — je začel z mirnim glasom. — Neumorno je delal, da bi povečal svoje bogastvo. To je bil mož izredno močne volje in imel je tudi mnogo sreče. Nedvomno bi se sto in sto ljudi lotilo njegovih načrtov z enako žila-vostjo in brezobzirnostjo, če bi jih imelo. Nisem pa še srečal človeka, ki bi bil prinesel v svojo kariero toliko prebrisanosti, opreznosti in inteligence kakor on. Nazivali so ga Napoleon \Valstreeta. Toda le redki ljudje so vedeli, koliko resnice je bilo v tem zdevku. Nikoli ni pozabil, kaj bi mu moglo koristiti, v svojih trgovskih načrtih je bil kakor Napoleon-Proučeval je poedine dogodke v posebnih poročilih, ki so bila sestavljena zanj v kratkih razdobjih in ki jih je imel vedno pri rokah, tako da se je lahko vsak čas podrobno informiral o premogu, pšenici, železnici ali o čemer je pač hotel. Potem je lahko prišel s po-gumnejšim in bolj premišljenim načrtom nego drugi. Bilo je znano, da Manderson nikoli ni storil ničesar, kar je bilo najverjetnejše. Njegove poteze so bile vedno presenečenje in odtod tudi njegov uspeh. Borza je postala nervozna, ko se je razširila vest, da tiči Manderson za to ali ono akcijo. Znal je zasnovati načrt do najmanjših podrobnosti ta čas ko se je brii. — Ali je imel Manderson kakšno versko prepričanje? — je vprašal Cupples naenkrat. Marlowe je malo pomislil. — Nikoli ga nisem slišal govoriti o tem. Ne mislim, da bi bil imel predstavo boga, ali da bi bil zmožen misliti na boga. Njegovo zasebno življenje je bilo brez napak — v bežnem pomenu te besede. Imel je skoraj asketske navade, izvzemši morda kajo. Živel sem v njegovi bližini štiri leta in nikoli ni govoril neresnice, Čeprav je varal ljudi na drugačen način. Ali morete razumeti dušo človeka, ki se ni nikoli ustrašil korakov, ki so mogli ljudi prevarati, ki je segel po vsakem triku, da bi opeharil borzo, ki pa si je obenem prizadeval, da bi nikoli niti v naj neznatne jši zadevi ne govoril neresnice? Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran II Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani