steme za konsonantischen; Grammatik der russische Sprache za russischen-, (2, 183) des Pronomes za des Pronomens; (3, 191) Lautenmicklung za Lautent- micklung-, (3, 238) Entgegung za Entgegnung; (2, 120) Doppelhert za Doppel- heft-, (2. 128) Vinokus za Vinokur; (3, 238) der Diphtongs za des Diphtongs; angl. (3, 11) Reading Rales za Reading Rules, (2, 128) of Soviet Linguistes za of So- viet Linguists-, itd., itn. Kl jub takšnim in drugačnim pomanjklj ivostim so tri knjige o vzhodnoslo- vanskih jezikoslovcih nenadomestljiv vir za zgodovino slovanskega jezikoslov- j a ; v njih bo našel koristne informacije specialist, obenem pa bodo knjige za- radi splošne dostopnosti tudi nestrokovnjaku odpirale pogled v bogato vzhod- noslovansko jezikoslovno izročilo. Franc Jakopin Filozofska fakulteta v Ljubljani R U D O L F A F I L I P O V I C A E N G L E S K O - H R V A T S K E K N J I Ž E V N E VEZE Knjigo Rudolfa Filipoviéa, profesorja anglistike na zagrebški univerzi, se- stavl ja jo študije, ki jih je že prej objavil v raznih znanstvenih publikacijah pri nas oziroma v Angliji in Ameriki (dve razpravi je objavila tudi Slavistična revija),'1 a jih je za sedanjo knjigo predelal in dopolnil. Tako sedaj te študije tvorijo zaključeno celoto ter kažejo širok spekter angleško-hrvaških kulturnih stikov v 19. stoletju, dvakrat pa sežejo tudi nazaj v 16. in 17. stoletje. Za slo- vensko slavistiko je knjiga zanimiva zaradi primerjalnega gradiva, še bolj pa zato, ker večkrat posega neposredno v slovensko literarno in kulturno zgo- dovino. Čeprav jezikoslovec, se je profesor Filipovič vedno znova vračal k temu specialnemu literarnozgodovinskemu področju. L. 1948 je na univerzi v Zagrebu branil doktorsko disertacijo Odjeci engleske književnosti и Ilrvatskoj и XIX. stolječu. Na njenih ugotovitvah temeljita dve razpravi v knjigi : prva govori splošno o odmevih angleške književnosti na Hrvaškem v 19. stoletju, druga pa o istočasni recepciji Shakespear ja na Hrvaškem. Prvi, ki se je v XIX. stoletju sistematično ukvarjal z angleško književnostjo, je bil ka jkavski pesnik Ivan Krizmanič, ki je prevedel Miltonov Izgubljeni raj, žal pa je ta prevod ostal v rokopisu. Med Ilirci je bil zelo pomemben posrednik angleške književnosti Stanko Vraz, ki ga Filipovič imenuje »prvog hrvatskog anglista večih razmjera« (str. 23). Tudi sicer je bilo zanimanje za angleški jezik in književnost precej razširjeno med Ilirci (Ljudevit Gaj) , pa tudi med hrvaški- mi književniki druge polovice preteklega stoletja (August Senoa, Josip Koza- rac, Silvije Strahimir Kranjčevič in drugi). Izmed angleških književnikov je v preteklem stoletju najdlje in najgloblje vplival na hrvaško književnost Byron. Shelley se pojavl ja šele ob koncu sto- letja. V vsem stoletju je čutiti močan vpliv Miltona. Zelo dolgotrajno je zani- Rudolf Filipovič: Englesko-hrvatske književne veze, Zagreb 1972, Liber, Iz- danja instituta za znanost o književnosti, 445 strani. 1 Rudolf Filipovič: Shakespeare in Hrvati, Slavistična revija II (1949), 306 do 317. Rudolf Fil ipovič: Bowring i Kopitar, Slavistična revija IV (1951), 113 do 130. nianje za dela S i ra W a l t e r j a Scot ia , p a tudi J a m e s a F e n i m o r a C o o p e r j a . Za- nimivo je, da so romani Bu lwer-Lyt tona bis tveno g lobl je vpl iva l i na h r v a š k o knj iževnost kot de la C h a r l e s a Dickensa . Izmed velikih anglešk ih romanopi scev 18. s to let ja s ta bila znana le D e f o e in Goldsmith . Zan iman je za ang leško pred- romant iko se j a v l j a šele r a z m e r o m a pozno in š ibko. Zan iman je za Ossiana j e prvič zabeleženo šele 1. 1826 (str. 17). Ime S h a k e s p e a r j a se prv ič p o j a v i v hrvašk i knj iževnost i I. 1827 v rokopisni p r ipombi K r i z m a n i c a k n jegovem prevodu Mil tonovega Izgubljenega raja. v tisku p a p r v i č 1. 1837 v Danici. Prvi je na H r v a š k e m uporab i l ang lešk i citat iz S h a k e s p e a r j a V r a z 1. 1840 v p i smu D r a g u t i n u R a k o v c u . In p r v a h r v a š k a uprizor i tev S h a k e s p e a r j a j e bila 1. 1841, Romeo in Julija v p revodu Dimi t r i j e Demetra , vendar po nemški Weissovi predelavi . Prv i popolni tekst v hrvaškem prevodu je bil upr izor jen 1. 1863: Ljubao soe može ili Ukročena toerdokornica v prevodu S p i r a D i m i t r o v i č a K o t a r a n i n a . V šestdesetih letih je bil odziv hrva- ške pub l ike na upr izor i tve S h a k e s p e a r j e v i h del s lab , to p a se j e spremeni lo v devetdesetih letih. Vel ika z a s l u g a gre zagrebškemu d r a m a t u r g u S t j e p a n u Miletiču, ki j e s i s temat ično u v a j a l prevode S h a k e s p e a r j a v hrvaško gledal išče . R. F i l ipov ič p o d a j a b i b l i o g r a f i j o vseh hrvašk ih prevodov S h a k e s p e a r j e v i h del do na jnove j še dobe kot tudi kronološki pregled uprizor i tev S h a k e s p e a r j e v i h iger v g ledal i šč ih na celotnem hrva škem ozemlju . O b koncu stolet ja se na H r v a š k e m p o j a v i j o prvi angl is t i z znanstvenimi k v a l i f i k a c i j a m i : N a t a l i j a Wickerhauser , p redmetna uči te l j ica ang le škega jez ika na ženskem liceju v Zagrebu, ki je o b j a v l j a l a s t rokovne č lanke s področ j a metodike p o u k a a n g l e š k e g a j e z i k a ; A l e k s a n d a r Lochmer , od 1899 d a l j e prv i lektor a n g l e š k e g a jez ika na z a g r e b š k i univerzi , avtor kn j ige o ang leškem iz- govoru (1887), ang le ške s lovnice (1889) in ang le ško-hrva škega s l o v a r j a (1906): V l a d o j e D u k a t , g imnaz i j sk i r a v n a t e l j in šolski inšpektor v Zagrebu, ki j e v letih 1891 — 1906 intenzivno seznanja l h r v a š k o j avnos t z ang le ško knj iževnost jo . V dveh r a z p r a v a h govori F i l ipov ič o n a s t a n k u s lavi s t ike v Angl i j i v 19. sto- let ju. P r v a r a z p r a v a o b r a v n a v a st ike a n g l e š k e g a pol ig lota J o h n a Bowr inga (1792—1872) s K o p i t a r j e m in o b j a v l j a n j egova p i s m a K o p i t a r j u . D r u g a raz- p r a v a nas s e z n a n j a s prv imi s lavist i n a anglešk ih univerzah, predvsem v O x - fordu (W. R Morfi l l , Nevi l le Forbes , b ib l iotekar Heinrich Krebs) ter o b j a v l j a n j ihovo korespondenco z Va t ro s l avom J a g i č e m (korespondenca s h r a n j e n a med J a g i c e v o zapušč ino v zagrebšk i univerzitetni knj ižnici ) . V teh dveh r a z p r a v a h so zanimivi tudi podatk i o interesu za s lovenščino pri prv ih ang lešk ih s lavist ih. Zan iman je za s lovenščino moremo ugotovit i pri vodi lnih ang lešk ih s lavis t ih 19. s tolet ja . T o ni bi lo omejeno le na K o p i t a r j a in Mikloš iča , a m p a k se j e raz tega lo tudi na s lovenski jezik in s lovensko knj igo . Ze v svo jem prvem pi smu, da t i r anem 14. j a n u a r j a 1827, pros i Bowr ing Kopi- ta r j a , n a j mu poš l j e svo jo K r a n j s k o g r a m a t i k o ter Blick auf die Crainischen Mundarien (str. 156). W. R. Morfi l l , prv i profesor s lav i s t ike na oxl 'ordski uni- verzi, p iše J a g i č u 20. d e c e m b r a 1901: »I a m now ab le to read s lovenish with to lerable ease, a s I have got the D i c t i o n a r y edited by Pleteršnik. I have a l so the f i rs t p a r t publ i shed b y C i g a l e in 1860.« (Str. 204.) Po Morf i l lovi smrti j e n j egova b o g a t a knj ižnica , v kater i j e bilo tudi prece j s lovenskih knj ig , p r i p a d l a Q u e e n ' s Col legeu v O x f o r d u , pri n jenem u r e j a n j u p a je imel b ibl iotekar Hein- rich K r e b s težave, ker ni dovo l j razumel s lovenskega j ez ika , k a r pr iča n jegovo nedatirano pismo Jag iču : Seit Juni d. J . mit einem Verzeichnis der mehrere Tausend Bände zählenden kostbaren Sammlung Slavischer Bücher beschäftigt, die wie Sic wissen, der Library of Queen's College dahier von dem verstorb. Prof. Morfill vermacht wurde, war ich neulich im Begriff Ihren gütigen Auf- schluss über den Titel einer dieser Bücher zu erbitten, glaube jedoch denselben inzwischen richtig verstunden zu haben, sodass ich Sie deshalb nicht weiter zu bemühen brauche: Der Titel des betreffenden Slovenischen Buches lautet: »Do- neski k Zgodovini Škof je Loke in Njenega Okra ja« , ed. Franc Kos, L jubl jana 1894. Ich übersetzte denselben: Beiträge zur Geschichte von Škof j a Loka in Krain [i.e. Alt-Lak oder Bischofslak, nordwestl. von L jubl jana (Laibach)], ein sogen. Urbarium über den Urbar o. Ertrag aus dem Grundbesitz des Kloster- Stiftes (zu dem Ško f j a Loka oder Bischof Lack gehörte). Die Urkunden reichen von 16 Saeculum bis a. 1795. Nur was »Njenega« bedeutet, ist mir unbekannt. Vielleicht = lluss. Nižnaja i.e. Unter-Krain? (str. 232). Medtem ко so Angleži razvili sami slavistiko v Veliki Britaniji, so jo v Ame- riki razvili predvsem priseljeni slavisti, približno v istem času kot v Angliji. Tudi mnogi ameriški slavisti so vzdržavali pismene stike z Jagičem, ki jih Filipovič objavl ja v posebni dodatni študiji. Končno moramo omeniti še dve razpravi o angleških potopisih XVI. in XVII. stoletja, ki govorijo o Dalmacij i . Ti so pomembni kot možen vir za Shakespearjevo poznavanje Ilirije. Filipovič pri tem razvija tezo, da je mesto v Shakespearjevi Iliriji prejkone Dubrovnik. Filipovičeva knjiga jc pomemben prispevek k proučevanju zgodovine an- gleško-jugoslovanskih kulturnih stikov in ima, kot smo videli, podatke ki so zanimivi tudi za slovensko kulturno zgodovino. Janez Stanonik Filozofska fakulteta v Ljubl jani A L E K S A N D E R V A S I L J E V I Č I S A Č E N K O 1910—1978 Marca nas je presenetila žalostna, nepričakovana novica, da je umrl Alek- sander Isačenko, predstojnik katedre za splošno jezikoslovje in slavistiko na celovški univerzi. Z njim je lingvistika izgubila znanstvenika svetovnega for- mata, ki je s svojimi deli zapustil globoke sledove na najrazličnejših področjih splošnega in slovanskega jezikoslovja. Z mnogoterimi vezmi je bil povezan tudi s Slovenci, sa j je bil na začetku svoje poklicne poti nekaj časa v Ljubljani , zad- nja leta, odkar je deloval v Celovcu, pa je vzdrževal z l jubljansko slavistiko živahne stike. A. Isačenko se je rodil leta 1910 v Peterburgu in še kot otrok zapustil do- movino. Šolal se je v Avstriji, kjer je na Duna ju študiral slavistiko, germani- stiko in primerjalno indoevropsko jezikoslovje. Slavistiko je poslušal pri enem vodilnih članov praškega lingvističnega krožka in utemeljitelju sodobne fonolo- gije, N. S. Trubeckoju. Po končanem študiju se je izpopolnjeval v Parizu pri znamenitih jezikoslovcih A. Meilletu in A. Vaillantu, nato pa še eno leto v Pragi, kjer je tudi sam postal član praškega lingvističnega krožka. Zato je ra- zumljivo, da je pri obravnavanju jezikoslovnih problemov enako naravno in