KRANJ, petek, 1. 10. 1982 CENA 9 din Št. 75 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v d. Jože Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO I Novost v pokojninskem in invalidskem zavarovanju t Kmet enakopravnejši delavcu l| Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju I *ied temeljnimi spremembami zajema tudi novosti pri starostmi *em zavarovanju kmetov - Poslej zavarovani vsi člani »I Vitkega gospodarstva, ki jim je kmetovanje edini in glavni iHaklic Nov republiški zakon o pokojninskem in inyalidskem zavarovanju bi tudi kmete, ki jim je delo na ***ietiji edini vir zaslužka, obvezno ^kojninsko in invalidsko zavaroval. naj bi odpravil dosedanjo neenakopravnost kmetov v odnosu na letalo prebivalstvo, ki ima zagotov-^no varno starost, po drugi strani naj bi kmečka pokojnina v večji izhajala iz kmetovega dela in ^ iz njegove lastnine. Določila dosedanjega zakona so zajemala le ozek krog kmečkih zavarovancev, saj je bila za eno kmetijo predvidena le ena pokojnina, ta pa se je v enakih delih delila med vse upravičence. Danes znaša kmečka pokojnina 2.550 dinarjev, kar pomeni polovico mejnega zneska pokojnine delavskega zavarovanca. Število kmečkih zavarovancev je majhno in vsako leto upada, saj ostareli kmetje umirajo, mlajši pa se odločajo za druge oblike zavarovanja. Na Gorenjskem je starostno zavarovanih 1743 kmetov, lani pa jih je bilo kakih 50 več. V kranjski občini je od 647 upokojencev 566 starostnih, 24 je preužitkarjev, 43 pa jih prejema borčevsko pokojnino. Starostno zavarovanje kmetov je doslej solidarnostno financiralo združeno delo. Zlasti zadnja leta je poskočil odstotek sredstev, ki ga je le-to namenjalo kmečkim upokojencem. Razlogi za to so v kratki dobi uveljavljanja sistema starostnega zavarovanja kmetov in hitri rasti upokojevanja tik po uvedbi sistema. Kmetje sami so ekonomsko šibki in težko zagotavljajo svoj delež za zavarovanje. Po novem republiškem zakonu naj bi krog kmečkih zavarovancev precej razširili. Obvezno zavarovanje naj bi pripadalo vsem članom kmečkega gospodarstva, ki jim kmetovanje pomeni edini in glavni poklic, če se seveda odločijo za ta status. Kako bodo uredili merila za plačevanje prispevkov za zavarovanje posameznih kmetov, da ne bi jemali za osnovo zopet lastnine, se za zdaj še niso zedinili. Razmišljajo, da bi uvedli nekakšne zavarovalne raz-, rede, ki bi bili zastavljeni tako, da bi prispevek zmogli oboji, ekonomsko močnejši in šibkejši kmetje. Razprava že zdaj ugotavlja, da mnogi ne bi mogli plačevati niti najnižjega zneska. Slednje bo v okrilje verjetno sprejelo socialno skrbstvo. In še eno ni povsem jasno: če se bo krog kmečkih zavarovancev širil, bo treba poiskati nove vire financiranja zavarovanja. Združenemu delu ostanejo njegove obveznosti, kmetom Erav tako. Razmišljajo pa o tem, da i se davščine tistih, ki imajo kakršenkoli dohodek od kmečke zemlje, stekale tudi v sklad skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov. Novi zakon je torej zamišljen na osnovi izenačitve položaja kmeta in delavca tudi glede minulega dela. Ker pa nov sistem še ni ekonomsko ovrednoten, bo terjal prehodno obdobje, preden se uveljavi v praksi. D. Z. Žlebir Pohvala za trud Za letošnji dober pridelek žitaric in presežen načrt odkupa krušnih žit 9e moramo za velika prizadevanja ter za uspešno opravljeno delo v prvi vrsti zahvaliti kmetijskim zadrugam, kmetom in kmetijskim pospeševalcem, je na petkovem posvetu s predsedniki komisij za informL-ranje pri občinskih konferencah SZDL in predsedniki komisij za informiranje, agitacijo in propagando pri medobčinskih svetih ZKS iz Slovenije v Ljubljani, poudaril Franc Šetinc, predsednik predsedstva RK SZDL Slo-\ vemje. Letošnje leto nam mora \ tudi dobra šola, da bomo z i D°vinii spoznanji v letu 1983 do-) še boljše rezultate. Upo- rabiti moramo vse znanje in spolnosti ter delovno zavzetost za popoln uspeh jesenske setve, kar edino lahko v bližnji prihodnosti Pripelje do samopreskrbe naše republike s krušnimi žiti. Zato, je poudaril Franc Šetinc, se moramo vsi boriti za vsako ped obdelovalne zemlje! Tudi socialistična , T'eza delovnih ljudi mora mnogo bolj prisluhniti željam in problemom ljudi, saj je SZDL fronta ljudi za ljudi! Kot taka naj ne bi bila noben slepi zagovornik upravnih organov in njihov advokat. SZDL mora biti prisotna v vseh porah našega družbenopolitičnega življenja, saj si brez SZDL ni mogoče zamisliti bratstva in enotnosti. V času velikih stabilizacijskih naporov mora biti odnos SZDL do družbenih poia-vov mnogo bolj kritičen, vendar na mora biti kritika argumentirana in konstruktivna z iskanjem najboljših rešitev. Kritika rnora imeti tudi ime in priimek, sicer je presplošna in kot taka neučinkovita. Za hitrejšo gospodarsko stabilizacijo je pogoj stabilizirati tudi naše medsebojne odnose, oiačati samoupravljanje, dati ponovno veljavo in avtoriteto skupščinam, delegatom in delegacijam ter vso podporo uveljavitvi odgovornega in kvalitetnega dela. Tudi mladi generaciji je potrebno posvetiti mnogo več pozornosti, kot je je bila deležna do sedaj. ___J IPinnirii so praznovali Dan pionirjev so naši šolarji v sredo se po^bej ! slovesno praznovali, saj letos ^n^o fUr« letja od ustanovitve P'omrske Na pionirskih konferencah so ucenu ra^ p li o delu svojih odredov v miimlem totetom ;™SHi iz osnovne sole Simona jerm« Kranju, na primer, so sprejeli kar zajeten sveženj nalog. Med drugim so se s predstavniki krajevne skupnosti dogovorili tudi o tem, da bodo skrbeh za spomenik pri Šorlijevem mlinu. Razen tega so v sredo pripravili tudi problemsko konferenco z naslovom Pionir varčuje. Osemnajstletniki pred naborno komisijo — V kranjski občini je letošnji nabor tako kot običajno potekal na dveh mestih: 20. in 21. septembra v zadružnem domu v Cerkljah za fante s področij krajevnih uradov Šenčur, Cerklje in Preddvor ter za vse ostale od 22. do 28. septembra v Delavskem domu v Kranju. Medtem ko so se še lani fantje vrstili pred naborno komisijo po abecednem redu, so bili tokrat prvič razdeljeni po krajevnih skupnostih. S tem so predstavnikom mladinske organizacije in socialistične zveze omogočili, da so sodelovali tudi pri zaključku regrutacije. Pri razvrščanju v rodove in službe jugoslovanske ljudske armade je komisija upoštevala poklicno usposobljenost, družbenopolitično in interesno dejavnost, želje nabornika kot tudi mnenje njegovega delpvnega in življenjskega okolja. Nekdaj so fantje prihajali na nabor z nageljnom na prsih, ki so jim ga pripela njihova dekleta. Zdaj je nagelj redkost in pesem po končanem uspešnem naboru prava posebnost. — C. Z. --; Akcija NNNP v kranjski občini Preizkus pripravljenosti Danes ob dvajseti uri se bodo oglasile sirene in naznanile pri-četek sklepnega dejanja letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti v kranjski občini. Mesto Kranj in vse krajevne skupnosti v občini se bodo pogreznile v polurno temo. Zatemnili ali izključili bomo vsa svetlobna telesa z izjemo prometne signalizacije. Zagrnili bomo okna v vseh osvetljenih prostorih, ugasnili svetlobne reklamne napise na trgovinah in tovarnah, izključili ulično javno razusvet-Ijavo ter se odpovedali vožnji z avtomobili. Zatemnjevanje mora čim manj zmotiti vsakodnevni utrip v tovarnah in družbenih ustanovah, kjer naj bi tudi v spremenjenih okoliščinah tekla proizvodnja, šolski pouk in druga redna dejavnost. Nesmiselno bi bilo enostavno ugasiti luči, ustaviti stroje in čakati na ponoven glas sirene, ki bo oznanila konec nevarnosti. To bi bil lažen preskus naše pripravljenosti in usposobljenosti, zato se v nocojšnji akciji za-temnjevanja obnašajmo, kot da gre zares. Še sveža so časopisna poročila o nočnem napadu izraelskih letal na zahodni Bejrut in o strahotnem jutranjem razdejanju. Tudi Kranj bi bil v času vojne kot močno industrijsko središče z velikim številom prebivalcev ugodna točka nočnih napadalcev. Jutri ob trinajsti uri bodo mesto Kranj in krajevni skupnosti Šenčur in Naklo napadla (namišljena) sovražna letala. V času nevarnosti bomo prekinili proizvodnjo in vsakdanja opravila, izpraznili trgovine in gostinske lokale, izkljiičili električno omrežje in plinske naprave, odprli okna in z najnujnejšo opremo disciplinirano pohiteli v zaklonišča, zaklonilnike in rove. Če bi vas napad pe-senetil med vožnjo, ustavite in zapustite vozilo. Starši, poskrbite za svoje otroke, da ne bodo ostali na cesti, igrišču, pred blokom ali kje drugje na dosegu »sovražnikovih« letal. Predvsem pa ne dopustimo, da bi se ponovile lanskoletne pomanjkljivosti, ko je marsikdo zaradi »firbca« stal na ulici in opazoval prelet »sovražnih« letal. V času vojne, ko bi ta sejala tudi smrt, bi ravnali povsem drugače. Mar ne? Namen današnje in jutrišnje akcije je jasen: preveriti obrambno — zaščitilo pripravljenost in usposobljenost delovnih ljudi in občanov, delovanje sistema obveščanja in opazovanja, prek katerega bodo delovne organizacije in krajevne skupnosti sporočale o nevarnosti, napadu in njegovih posledicah. Ponovno bomo v akciji preskusili člene razvejanega sistema splošne ljudskega odpora in družbene samozaščite — pripadnike teritorialnih enot, narodne in civilne zaščite. Akcija Nič nas ne sme presenetiti se s tema dvema preskusoma ne bo končala. Nocojšnji in jutrišnji preskus sta le dve vmesni postaji na poti vsakodnevnega obrambnozaščitnega preverjanja ria delovnem mestu,-v stanovanju, na cesti. Tudi številke o prometnih nesrečah in delovnih nezgodah, o požarih in kaznivih dejanjih so merilo uspešnosti letošnje akcije. C. Zaplotnik _4 3. stran: Nov hlev za 180 krav 14. stran: Spravilo h kraju, prodaja na pol poti 12. stran: Rezultati množičnega tekmovanja v streljanju 20. stran: Nemirne gostilne 1 5. se em — prodaja stanovanjske opreme za vaš dom po sejemskih cenah: pohištvo, tekstil, dekorativa, bela tehnika * stanovanjske opreme zl^^T W L^rori j _22 10. '82 ~ razstava: ekonomično ogrevanje (materiali, sistemi) V rviailj, - • — prodajna razstava likovnih del G LAS 2 STRAN PO JUGOSLAVIJI NOTRANJA POLITIKA PETEK, 1. OKTOBRA J 1 IZ SLOVENSKE SKUPŠČINE Prvo jesensko zasedanje slovenske skupščine je bilo izjemno bogato. Delegati so obravnavali poročilo o mednarodnem sodelovanju in dejavnosti Slovenije pri oblikovanju skupno dogovorjene zunanje politike Jugoslavije, osnutek sprememb in dopolnitev republiškega srednjeročnega plana, med zakoni, ki sta jih sprejela, pa sta najpomembnejša zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter zakon o stanovanjskih razmerjih. »Naš skupni cilj je pripraviti takšno zakonsko ureditev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki bo celovito urejala vsa najpomembnejša vprašanja obrambe in zaščiteje poudaril republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, ko je delegatom predstavljal novosti novega zakona. Zakonske določbe so usklajene s temelji zasnove SLO v SFRJ, obenem pa poudarjajo vlogo delovnega človeka in občana kot temeljnega subjekta samozaščitnega delovanja. Kljub dolgotrajnim pripravam na sprejem novega zakona o stanovanjskih razmerjih se je še med sejo skupščine pojavil predlog, naj delegati o zakonu ne bi dokončno odločali. S podporo družbenopolitičnega zbora, sta zbor združenega dela in zbor občin, zakon sprejela. Stanovanjska pravica na družbenem stanovanju, kakor tudi nekatera druga vprašanja stanovanjskih razmerij bodo poslej na novo urejena. Se naprej bo na primer imetnik stanovanjske pravice na enem stanovanju le ena oseba, ljudje, ki bodo dobili stanovanja pa bodo že vnaprej morali podpisati izjavo, da bodo uporabljali stanovanje s splošnimi samoupravnimi akti skupnosti stanovalcev, vplačati pa bodo morali tudi lastno udeležbo. S sprejetjem predloga za izdajo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so začrtani temelji nove republiške zakonske ureditve na tem področju. Delegati slovenske skupščine so se zavzeli, da pravic ne bi smeli niti krčiti, niti ožiti, zahtevali pa so tudi, da predla gatelj čimprej oblikuje zakonski osnutek, da bi bilo dovolj časa za javno razpravo. Šola se ukine, dejavnost ostane KRANJ - Kljub temu, da bo skupščina občine Kranj na eni (tvojih sej letos sprejela sklep, da se Letalsko modelarska šola v Kranju ukine, se ni bati, da bi tudi dejavnost, ki jo je opravljala ta šola 20 let, prenehala. Še posebej ne zato, ker je samo v lanskem šolskem letu obiskovalo to šolo 50 učencev v starosti od 12. do 18. leta. V dveh desetletjih pa se je nekaj sto učencev spoznavalo z aerodinamiko, aero-navtiko, astronavtiko in raketno tehniko, za mnoge pilote, letalske tehnike in druge strokovnjake s tega področja pa je bila prav ta šola spodbuda za poklicno odločitev. Ukinitev šole torej ne pomeni, da ne bi bilo tudi vnaprej tako. Dejavnost, ki bo mladino navduševala in usposabljala za tehniko, ostane še naprej, prav tako usposabljanje za učitelje tehničnega pouka. Šola namreč po zakonu o združenem delu nima pogojev za obstoj kot organizacija združenega dela, saj je imela zaposlenega le enega učitelja letalskega modelarstva, ravnatelj šole pa je bil obenem tudi ravnatelj osnovne šole Staneta Žagarja. Gre torej za formalno ukinitev šole, le dejavnost bi se v bodoče opravljala v okviru osnovne šole Staneta Žagarja kot stranska dejavnost. Glede na vse dosedanje zanimanje mladine tudi ni razlogov, da te dejavnosti v Kranju ne bi obdržali še naprej v sedanjem obsegu, vei-jetno pa bo treba za zagotavljanje sedanje ravni pouka urediti tudi finančna vprašanja. Prijetno srečanje — Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne je pripravilo v gostišču Trnove v Dupljah prijetno srečanje civilnih invalidov vojne. Ob kratkem zabavnem programu je bilo dovolj časa za pomenek in skromen prigrizek, ki so ga pripravili prizadevni člani društva, ki so za srečanje prispevali tudi skromen prispevek. — S. P. Tržičani pred kongresom sindikatov Za mlačnost ni izgovorov Tržič — V okviru priprav na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije so v tržiški občini v torek {»ripravili okroglo mizo o vlogi in de-ovanju samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela. Vabilu se je sicer odzvala večina pričakovanih, žal pa je razprava izzvenela bolj kot predavanje družbenega pravobranilca samoupravljanja o tem, kaj vse sodi pod okrilje delavske kontrole kot pa o tem, kje oziroma kateri so vzroki za mlačnost in kako jih premagati. Da so organi samoupravne delavske kontrole v tržiškem združenem delu mlačni, je okrogla miza jasno potrdila. O koreninah zla pa je bilo slišati manj. Izgovor, da je krog nalog za delavsko kontrolo preširok in da v teh organih ni dovoli usposobljenih ljudi, ne bi smel zadovoljiti. Že res, da je lažje pregledati potne naloge kot pa se vmešati v zapletene dohodkovne odnose udeležencev reprodukcijske verige, v kateri finalisti plačujejo tudi dvakratno priznano vrednost surovin. Kot je dejal predstavnik iz Peka, bodo organi samoupravne delavske OS !VAU TAVČAR GCKEUIAVAS (M KS 10CINE VABITA NA sl0vesnc otvoknbv rk&kn' LfENJr PŠ LOČINE kontrole zaživeli šele takrat, ko jih bodo v to prisilile še večje gospodarske težave; ko delavci ne bodo imeli dela in torej tudi ne zadovoljivih osebnih dohodkov. Na okrogli mizi "so spregovorili tudi o kadrovanju v organe samoupravne delavske kontrole, ki doslej, kot kažejo izkušnje, ni bilo najbolj načrtno. Vprašanje pa je, kako se je mogoče na eni strani izgovarjati z neusposobljenostjo članov, na drugi pa vedeti, da je seminar pred dvema letoma, ki naj bi jih za delo pripravil, rodil piškave sadove. Krog se torej spet sklene pri mlačnosti Članov, njihovi nezainteresirandsti za to, kaj se v neki organizaciji združenega dela dela prav in kaj ne, za to, zakaj delegacije, razen redkih izjem, stojijo ob strani in podobno. Osnovne organizacije zveze sindikatov so med drugim odgovorne tudi za delo organov samopravne delavske kontrole. Zato pred kongresoma slovenskih in jugoslovanskih sindikatov kaže pogledati tudi vase; kaj so sindikati storili za to, da bi delavska kontrola resnično zaživela. H. Jelovčan ?Kim>rTEV BO V NEDELJ &<3*tt mz ob ao. mt v soli v tvčmAH. V nedeljo svečanost v Gozdu Tržič - V četrtek, 7. oktobra, bo minilo 38 let od dneva, ko so okupatorji požgali partizansko vasico Gozd. V spomin na ta dogodek praznujejo prebivalci krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično krajevni praznik. Bogat program športnih srečanj, ki se bodo poldne, dopolnjuje še skupna sklenila danes po- slavnostna seja svetov vseh štirih krajevnih skupnosti. Seja bo jutri ob 18. uri v osnovni šoli Kokrškega odreda, na njej pa bodo med drugim podelili tudi priznanja Osvobodilne fronte. Kot vsako leto bo najbolj slovesno spet v Gozdu. V nedeljo, 3. oktobra, se bo slavje začelo ob 8.30 s poletan zmajev s Kriške gore, medtem ko bo tradicionalno srečanje nekdanjih borcev, mla- dine in drugih občanov ob 10. uri. Ob tej priliki bo jem mladincev prostovoljcev v tudi svečan spre- enote teritorialne obrambe. H. J. Poziv borcem 31. divizije Odbor skupnosti borcev 31. divizije IX. korpusa NOV in POS vabi borce Gradnikove, Prešernove in Vojkove brigade, jurišnega in inžinjerskega bataljona ter štaba in njeeovih služb ter svojce borcev na zbor skupnosti borcev 31. divizije. Srečanje bo v soboto, 9. oktobra ob treh popoldne v Domu Jugoslovanske ljudske armade v Ljubljani. Po zboru bo tovariško srečanje. Odbor skupnosti vabi vse borce in svojce na srečanje in jih obenem tovariško pozdravlja. _ _ _ ii«»«novitelii Glasa občinske konferenc« SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skofja Loka in Tržič - Izdaja Časopisno podjetje Glas O LAS " G|' , urednik Igor Slavec — V.d. odgovornega ure tarejo mlade. Prav gotovo ta&i mladina občuti posledice gaep* ske krize. Zapirajo se oe*1 mesta, štipendije ne zagoarl zaposlitve, mlademu Človefe večkrat nemogoče priti do st® nja, mlada družina ima s* družbenega standarda možnosti, usmerjeno i rojeva nove probleme ... MP gotovo te probleme boleče Delo v mladinski organiac? ni edini kazalec dejavnosti d®* mladine. Njena zanimanja * & tudi v specializiranih orgusa^ društvih, klubih, združenjih * mladinski organizaciji. 3 mogoče posploševati, da j« postala nedelavna, da ne več upanj naše družbe. D. z; Nov odlok o pokopališkem redu Kranj - Sedanji odlok o pokopališkem redu v kranjski občini je star že 12 let, zato v Kranju ugotavljajo, da bo zaradi vrste novosti na tem področju treba sprejeti novega. O osnutku odloka sta zbora kraievnih skupnosti in zbor združenega dela že raspravljala junija letos, predlog novega odloka pa prihaja pred delegate skupščine občine v razpravo in sprejem v oktobru. Predlog odloka vsebuje med drugim tudi določbo, po kateri je za kranjsko pokopališče in pokopališče v Stražišču obvezen ureditveni načrt, medtem ko za ostalih 22 pokopališč v krajevnih skupnostih ni obvezen. Ureditveni načrt, ki ga sprejme upravljalec pokopališča v sodelovanju z organizacijo zfxx^ar" stvo naravne in kulturne dediščine, ureja prostor na pokopališču, to je potrebne površine za grobove, za parkovni in ostali prostor ter določa tudi opremo grobov. Prav o opremi grobov so na kranjski zboru združenega dela že pred dvema letoma. D_ takrat zavzeli za takšno grobov, ki ne bi izstopala glede nagrobnikov. V neki gih slovenskih občinah so . z odloki in ureditvenimi odločili za drugačen videz površinah, namenjenih za šča, tako da ne bi bilo več kamnitih nagrobnikov, skromnejše, vodoravne plošče, ki bi se z zelenimi stapljale v zadnje počivv in miru. Sedanji predlog Eriporoča drugačno obliko« ov, drugačno od sedanjih, segajočih kamnitih gmot Erepušča načrtom, ki bodo iti sprejeti za nova pok konca prihodnjega leta. pomeni predlog odloka povsem drugačno urej počivališč na novih Poudarek sadju in zelenjavi Novi Sad — Jutri dopoldan bo predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo dr.Milorad Stanojevič odprl največjo kmetijskosejemsko prireditev v državi — 19. mednarodni jesenski sejem v Novem Sadu. Na 55 tisoč kvadratnih metrih površine bo razstavljalo okoli 700 proizvajalcev in trgovskih organizacij iz Jugoslavije, Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Francije, Nizozemske in od drugod. Sejem se s svojo zasnovo vklaplja v družbena prizadevanja za čim večjo pridelavo in proizvodnjo hrane na domačih tleh in za izdelavo strojev in preme v domačih tovarnah. Iz republik in pokrajin bodo na sejmu sodelovali vsi pomembnejši proizvajalci in pridelovalci hrane. Poudarek bo na razstavah svežega in predelanega sadja, zelenjave in grozdja. Pomembno mesto so organizatorji namenili otroški hrani in izgotovljenim jedem ter opremi in strojem za potrebe prehrambene industrije. Zadružna zveza Jugoslavije bo na posebni razstavi prikazala možnosti pridelovanja hrane v planinskih področjih. Novosadski sejem — odprt bo do 7. oktobra — bo hkrati tudi priložnost za samoupravno sporazumevanje med pridelovalci in predelovalci. (cz) NAŠ SOGOVORN Tina GALOF, delegatka za 10. sindikalni kongres Še vladajo monopoli SkofiH T oka - »Na kongresu sindikatov bomo vnOvič pos!^ o orobtemfh slovenskih delavcel. Vendar, ali se bo to čez leto. d* kjerkoli poznalo ah pa bomo ob naslednjem kongresu ugotavl^-se sprašuje T^na Galof, delegatka za kongres slovenskih sindikat • ^ Dosedan j i kongresi niso dali r a zčle nj e vala uresničev a iij e patike združevanja dela m sred,:, SamroP?emihvp0=ju smo v zaprav je bilo združe vanje ki so JO pripravili žirovski čevljarji t p sporazumevanju in spf* Največ smo tedaj govonli kovanih reprove^ vanju sprejetih aktov ter o odn<^ v 0 dohodkovnih pc« Ugotavljal, smo, da sam^pravne sp^on»zu ^ £ zavah navadno spodbujajo f^^f^nji zaradi tega r^ nekateri pa potegnejo kraj A konec, rrav J mož ^ „ zaupanja v dohodkovno Psovanje še) g ^ p , - vanja in nespoštovanja s sporazum, sk^enj &M kfbShiral uSčevTnje samoupravnih spo^ in klical kršitelje na odgovornost ¥ t • •: ■lantavliall lical kršitelje na odgovornost da ^ , Usnjarji so tedaj ugotavljal. - "JJJJSjaki proces od surovi* nas tekstilce - da bi Žal imajo vsi. L ^ končnega izdelka povezat, v enotn^eproj!ng Radi bi naffi^ lujejO v izdelavi končnega artikla^»jb ^ ^^ Pod^ procesa iztrži , kar največ češ ^ so vanj t y reprodukc^ z združevanjem deviz, zarad katenn F j ^ surovim> ^ procesu do večnih izsiljevanj: t. meni devi ^ gospods>v no je s cenami, ki jih navadno krojijo usu neskladja: su*** položajem. Tako navadno pnhaja dc. stranov s Uončnega ^ m reprodukcijski material, .^ neznansko clrag ^^ , pa smešno nizka in proizvajalec nc> «no«m n nadtorom bl Z izravnano politiko cen in s strogim marsikaj popraviti. , kritični in pikri, nihče p& * V predkongresnih razpravah sm^kntie ^ ^ predlagal kake resne, trne^(Cresu konU-tnejši. saj delava napake. Upajmo, da bomo na kongresu k j mnogo pričakujejo.« D.Z.&efcr PETEK. 1. OKTOBRA 1982 GOSPODARSTVO .3. STRAN G Premalo o največjih problemih Izvoz v škofjeloški občini zaostaja za načrti, primanjkuje naročil za izvoz, premalo je materiala za proizvodnjo in zaostruje se oskrba z energijo — O tem na zboru združenega dela ni bilo govora — So pa delegati več pozornosti namenili rasti osebnih dohodkov SkoJja Loka — Čeprav so gospodarski rezultati v škofjeloški občini ob koncu prvega polletja ugodni, je vendar treba biti pozoren na nekatere pokazatelje, ki Že opozarjajo, da * bodo v marsikateri delovni organizaciji morali bolj prizadevati za večji dohdek. Problem je v tem, da dohodek prepočasi raste zlasti v velikih delovnih organizacijah in se s tem manjša akumulativna sposobnost celotnega škofjeloškega gospodarstva. Za polovico manjšo rast akumulacije kot lani so letos dosegli v Termiki, Niku, Kladivarju, Iskri Železniki in Reteče, Alpini, Gorenjci predilnici, Šeširju, Kroju in še nekaterih drugih, je na sredini seji zbora združenega dela škofjeloške občinske skupščine poudaril predsednik izvršnega sveta Miro Pinte -rit Prav tako je opozoril, da je v škof-jdoSci občini 15 do 20 delovnih organizacij, ki si stalno najemajo kredite za osebne dohodke. Ta denar postaja vse dražji in od oktobra dalje bodo obresti za tovrstna posojila že 25 odstotna, kar tudi zmanj-Juje akumulativnost. Največkrat so med dolžniki Kl adi var, LTH, obe Iskri, Alples, Jelovica, Gorenjska predilnica, Etiketa, Alpina, Alpe-tour, KŽK-Mesoizdelki, Termopol, Remontgradnje Žiri in Ratitovec. Najemanje tovrstnih kreditov opozarja tudi na slabo likvidnost. Industrijska proizvodnja je do konca avgusta komaj dosegla lansko raven. Problem, ki se še zaostruje, pa je pomanjkanje naročil za izvoz, ki ae pojavlja predvsem v lesni industriji V tem je tudi vzrok, da je do konca avgusta loško gospodarstvo izpolnilo komaj 51 odstotkov plana izvoza za letos in prav toliko odstotkov tudi plana uvoza. Slabša se todi preskrba z repromateriali, vendar na seji zbora združenega dela o tem niso spregovorili in pričakovati* težave z energetskimi viri. Ceorav je zaradi omenjenih težav Psovati motnje v proizvodnji v ?{tfs4ateri delovni organizaciji, vse «ie, da se v večini delovnih kolek: tivov premalo zavedajo resnosti *4ožaja. Le tako je mogoče razla-ti podatek, da je od 83 delovnih '^vov, komaj 5 pripravilo pro- NA DELOVNEM MESTU Kamnik - Junija so v Kamniku odprli trgovino Eksperimentalne tkalnice, ki m namenjena le prodaji izdelkov te tekstilne tovarne, temveč predvsem svetovanju, kako s tekstilnimi dodatki opremiti stanovanje. Prvi odmevi, ki jih kupci beležijo v knjigo vtisov, so ugodni. Zlasti so obiskova ci navdušeni, ker se jim svetovalke prijazno posvetijo in družno z njimi tehtajo možnosti o tekstilni opremi bivalnega kotička. Na prodajalno, ki bi jim kot Sveto-valno-.prodajni center »Ideja« v Kamniku poleg blaga ponujala tudi prijaznost, ni moč tako hitro naleteti. Fani Centa je v »Ideji« šivilja. »Moje delo obsega krojenje in konfekcioniranje blaga po želji strank. Tu v centru namreč ne le prodajamo metrsko blago, temveč ga po zamislih naših svetovalk in kupca ukrojimo v poljubni dodatek. Kupci najraje segajo po prtih, pregrinjkih, vseh vrstah zaves, najraje pa po zdaj modernih rolojih, pregrinjalih za sedež: ne garniture. V šivalnici sva zdaj dve Šivilji, vendar se je dela nabralo toliko, da bo morala kmalu vročiti 5e ena. Posebno šivanje gram dela v takoimenovanih zoženih gospodarskih razmerah. Za zgled je lahko Alpina, ki je predvidela težave septembra in hkrati tudi ukrepe in dejavnost, da bi bile težave čimbolj omiljene. S sprotno aktivnostjo in ' prizadevnostjo so uspeli, da je ta mesec proiz . odnja normalno potekala in če ne bo dodatnih zapletov, pričakujejo, da bo šlo po načrtih vse do konca leta. Na zboru združenega dela je bilo največ razprave o prekoračitvah osebnih dohodkov. Delegatka LTH Tatjana Nastran ova je predlagala, da bi kršitelje obravnavali po temeljnih organizacijah in ne le v delovnih organizacijah. Dogovorili so se, da bodo na ta način pregledali uresničevanje dogovora ob devetmesečnih obračunih. Sprejet je bil tudi ukrep družbenega varstva za Remont gradnje Žiri, ker se plan razvoja ne uresničuje in je s tem ogrožena socialna varnost delavcev. Delovne organizacije ne bi sanirali, temveč naj bi razmislili o priključitvi k močnejši gradbeni organizaciji, ki bo izvajala gradbena dela tudi v Zireh, kjer je sedaj gradil Remont gradnje. Delegat združenih kmetov Danilo Benedik pa je pripravil obrazložitev, zakaj kmetijska proizvodnja zastaja za planirano. Na pobudo zadružnega sveta je namreč Kmetijska zadruga Škofja Loka izdelala analizo vzrokov za zaostajanje kmetijske proizvodnje. Osnovna ugotovitev je, da se plan ne uresničuje, ker se ne uresničujejo spodbude za kmetijstvo. Regresi izgubljajo vrednost ob visokih cenah repromateriala, kreditiranje višinskih kmetij se slabo uresničuje, socialna varnost še vedno zaostaja za deklarirano in prav tako so kmetje še vedno veliko preveč obremenjeni s prispevki za nujno izgradnjo infrastrukture. L. Bogataj Cilj večji devizni priliv Kranj — Na zadnji seji so člani izvršilnega odbora Ljubljanske banke _ Temeljne banke Gorenjske več pozornosti posvetili akcijskemu programu ukrepov in aktivnosti za zagotavljanje devizne likvidnosti in ohranjanje proizvodnje ter plana prilivov in odlivov do konca leta 1983. Kot vse banke, se tudi Temeljna banka Gorenjske dnevno srečuje z deviznimi likvidnostnimi težavami. Tudi njo je najbolj prizadela ukinitev deviznega trga pri nas februarja 1980. Od takrat dalje si je prizadevala obveznosti svojih članic poravnavati z menjalniškimi devizami od 3. 4. 1981 pa mora te devize odvajati Narodni banki. Zato devizne likvidnosti svojih članic Temeljna banka Gorenjske ni mogla zagotavljati brez dodatnega terminskega kupovanja deviznih sredstev, kar pa je silno drago, saj so obresti za takšne kredite zelo visoke. Od 5. avgusta 1981 pa morajo članice, ki ne poravnavajo svojih obveznosti devizno, nositi stroške njihovih deviznih plačil, ki nastajajo pri poslovnih bankah. Konec lanskega leta je bila Temeljna banka Gorenjske še vedno v precej ugodnejšem položaju in je uspevala sproti urejati obveznosti članic. Letos pa so se pogoji še zaostrili. Dobavitelji zaostrujejo plačilne pogoje, roki za odplačila so vse krajši. Hkrati pa imajo prilivi deviznih sredstev — od občanov, odkup deviz od delovnih organizacij, menjalniški posli — tendenco padanja, odlivi pa rastejo. Da bi Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske zboljšala stanje deviznih sredstev na svojih računih, si bo še naprej prizadevala, da poveča stanje terminsko kupljenih deviz, da bi s tem zmanjšala zadolžitve v tujini, prosta likvidna sredstva bo namenila za nakup občasno prostih deviznih sredstev v drugih bankah, še naprej pa si bo prizadevala za dokončni odkup deviz od občanov ali delovnih organizacij, in temu namenila tudi del limita. Zavzemala se bo za to, da se obresti za najete kredite in depozite v tujini pokrivajo iz združenih sredstev. Še naprej bo podpirala razvoj menjalniške mreže na Gorenjskem. D. D. Kupci so presenečeni rolojev je zamudno delo. Za zdaj smo dobili šele prvi dohodek. Suče se med 16.000 in 18.000 dinarji. To je nekako toliko kot sem imela prej v Velani.« logo olajšuje. Nekateri pa so tudi trdovratni.« Marjeta Leban, inženirka oblikovanja tekstili j, igra vlogo prodajalke in svetovalke. »V ,Ideji' smo zdaj zaposlene Štiri inženirke tekstilnega oblikovanja. Vse smo prišle neposredno iz šole, tako da smo še brez izkušenj, po drugi strani pa tudi polne novih zamisli. Naša temeljna naloga je svetovanje. S kupcem se pogovarjamo o tem, kako naj bi opremil stanovanje. Pogovarjamo se, kakšno pohištvo ima, koliko steklenih površin obsega stanovanje, kakšne so talne obloge, na podlagi teh spoznanj pa potem oblikujemo skupne zamisli o pohištvenem blagu. Kupci se še niso navadili na svetovanje. Prihajajo zato, da bi kaj kupili, zato so kar precenečeni, ko se toliko ukvarjamo z njimi. Naša naloga je tudi vzgoja. Našemu potrošniku žal manjka stanovanjska kultura, s katero bi znal sodobno, lepo, skladno in estetsko opremiti svoje bivališče. Tega se naši kupci zavedajo in to nam na- Breda Tesner, prav tako svetovalka, inženirka tekstilnega oblikovanja. »V svetovalno-Lprodajnem centru bomo inženirke tekstilnega oblikovanja poleg prodaje in svetovanja oblikovale tudi nove vzorce. S tem nameravamo začeti potem, ko bomo koncept trgovine nekoliko razširili. Gre za kataloško prodajo, za katero se zanimajo zlasti tisti, ki opremljajo večie objekte. Tudi v inozemstvo bi lahko prodajali zamisli, medtem ko bi neposredna prodaja blaga ostala domačim individualnim potrošnikom. Le- teh je za zdaj največ. Prihajajo pa od vsepovsod. Prav nič jih ne moti, da Kamnik ni ravno središče Slovenije. Iz Ljubljane, Gorenjske in iz drugih krajev Jugoslavije prihajajo in se presenečeni vpisujejo v knjigo vtisov. Dali so nam tudi prenekatero pobudo, na primer o prodaji talnih oblog, skratka o celovitejši ponudbi... Predlagali so tudi, da Di kupovali s krediti, saj naše cene niso tovarniške, kot bi od .tovarniške prodajalne' pričakovali.« . D. Z. Žlebir Nov hlev za 180 krav Na Blatih pri Bledu, kjer je farma govedi KŽK Gorenjske — TOZD Kooperacija Radovljica, gradijo delavci SGP Gorica iz Nove Gorice nov hlev za 180 krav — Hlev bo urejen za prosto rejo in bo nared dO praznika dela — Samo molzišče, ki bo eno najbolj sodobnih v Jugoslaviji, bo stalo 10 milijonov dinarjev, celotna novogradnja pa blizu 70 milijonov Bled — Sedanja mlečna kriza in zagate z mesom so v tesni povezavi z dokaj ponesrečeno naložbeno politiko v slovenskem kmetijstvu, ko smo preveč razvijali predelovalno industrijo, premalo denarja pa namenili razvoju poljedelstva in živinoreje. Novi hlev na Blatih pri Bledu je poskus, da bi tudi na Gorenjskem ta razkorak omilili, če že ne odpravili. Vendar to ni edini razlog za novogradnjo. Stara dva hleva, v katerih je od 130 do 140 odraslih goved in okoli 40 mlade živine, sta bila zgrajena pred 22 leti. Razvoj ju je prehitel, in danes, takšna kot sta, ne omogočata sodobne prireje mleka. Živina je privezana in 14 zaposlenih na farmi mora večino dela opraviti ročno. Z novim hlevom na Blatih bodo rešili še enega izmed problemov. Stara hleva sta bila namreč doslej vedno na očeh varstvenikov okolja in mnogi so celo povezovali onesnaženost Blejskega jezera s farmo govedi na Blatih. Z novogradnjo bodo razčistili te dvome, saj se bodo odpadki skozi rešetke odcejali v jamo za gnojevko, ki bo zgrajena pod hlevom. Novi hlev bo urejen za prosto rejo. V njem bodo ležalni boksi za 180 krav ter sodobno molzišče, katerega Erednost je v tem, da bo molža pote-ala izjemno hitro. Stara dva hleva bodo preuredili; v prvem bosta skladišče in prostor za kmetijsko mehanizacijo in v drugem porodnišnica in prostor za teleta. Gradnja novega hleva bo stala blizu 70 milijonov dinarjev. Več kot 41 milijonov predstavlja kredit Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske, 6,8 milijona kredit kmetijsko-živilske razvojne skupnosti ter 3 milijone kredit izvajalca gradbenih del. Občini Radovljica in Jesenice bosta prispevali 6,8 in 2 milijona dinarjev, medtem ko bo ostala sredstva zagotovila temeljna organizacija Kooperacija Radovljica. Hlev so sredi avgusta pričeli graditi delavci SGP Gorica iz Nove Gorice in bo nared do 1. maja. Del notranje opreme bo poskrbel jeseniški Kovinar, kar pa ni mogoče dobiti pri domačih proizvajalcih, bodo uvozili. Kaj prinaša naložba? Prireja mleka se bo na farmi povečala od 923.630 litrov, kolikor so namolzli v lanskem letu, na načrtovano letno f>roizvodnjo milijon in 350 tisoč itrov. To bo ob molznosti njihovih krav, ki so v povprečju takoj za jugoslovanskimi rekoderderkami iz Poljč, tudi uresničljivo. CZ. Surovin le za slab mesec V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič bi za nemoteno oskrbo proizvodnje s surovinami in reprodukcijskimi materiali namesto komaj 30-odstotnega ostanka ustvarjenih deviz potrebovali vsaj 60 odstotkov — Težave povzroča tudi neusklajen asortiman surovin — Trenutno jih imajo le za slab mesec dela Tržič — Zakon o razpolaganju z ustvarjenimi devizami prinaša dokaj negotovo prihodnost tudi delavcem tekstilne industrije, saj je njihova proizvodnja odvisna skoraj izključno od uvoženih surovin, pa tudi precej reprodukcijskih materialov, ki jih na domačem trgu ni mogoče dobiti ali teijajo devizno združevanje, morajo kupiti v tujini. V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič so izračunali, da bi za nemoteno oskrbljenost proizvodnje potrebovali 60 do 65 odstotkov ustvarjenih deviz, saj več kot polovico surovin dobivajo s konvertibilnega trga. S komaj 30-odstotnim ostankom dolarjev si težko pomagajo, čeprav po izvozu osvajajo povprečje v tekstilni panogi. Letos nameravajo izvoziti za več kot tri milijone dolarjev izdelkov, naslednje leto za milijon dolarjev več. JNi dovolj, da proizvodnja tudi vse sobote do konca leta dela samo za uresničitev izvoznih ciljev. Trenutnih zalog osnovnih surovin imajo tržiški tekstilci komaj za dober mesec dni, če upoštevajo še asorti-mansko neusklajenost, pa celo za nekaj dni manj. Razkorak med izbiro in kvaliteto naročenih ter dobljenih količin surovin namreč povzroča dodatne motnje v proizvodnji. Tako bodo morali na eni strani okrog 60 ton bombažev slabše kako- vosti in na drugi strani precejšnje količine kvalitetnih bombažev, prikladnih za česanje, prihraniti za naslednje leto, hkrati pa najti novo primerno kvaliteto. Po izkušnjah sodeč bodo namreč pogodbeno dogovorjene količine bombažev iz Sovjetske zveze dobili šele v prvih mesecih naslednjega leta namesto v zadnjem letošnjem trimesečju. Delavci Bom-, bažne predilnice in tkalnice zato iščejo surovine v deželah v "razvoju, od koder pričakujejo približno 200 ton boljšega bombaža za mikanje. Vendar pa ta uvoz še ni povsem gotov, saj bodo večje količine izdelkov izvozili šele proti koncu leta, devize zanje pa dobili prihodnje leto. Će se bo proizvodnja v Bombažni predilnici in tkalnici do konca leta vendarle kolik ortoliko nemoteno odvijala, pa novega leta ne pričakujejo prav nič optimistično razpoloženi. Menijo, da bi izvozniki na konvertibilni trg, ki izpolnjujejo in celo presegajo svoje obveznosti, morali postati deležni večjih ugodnosti pri uvozu surovin in materialov, razen tega pa tudi pri izravnavanju izgub zaradi izvoza, ki jih izvozne stimulacije ne pokrivajo. V tržiški tovarni namreč predstavlja izvoz vrednostno okrog 15,5 odstotka v celotnem prihodku, količinsko pa približno 20 odstotkov proizvodnje. H. Jelovčan Prednost imajo krediti za izvoz Da bi ohranili proizvodnjo, bo Temeljna banka Gorenjske omejevala naložbe, finansirala pa bo vse oblike izvoza, posebej na konvertibilno področje. Kranj — Kot pravi poročilo za 6. sejo izvršilnega odbora Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske, je bilo v prvih osmih mesecih letošnjega leta članicam odobreno za 4,4 milijarde dinarjev izvoznih kreditov. Vendar se je obseg korišče-nih izvoznih kreditov konec avgusta v primerjavi s koncem lanskega leta zmanjšal za 213 milijonov dinarjev. V prvem tromesečju je obseg koriščenja izvoznih kreditov sicer skokovito narastel. Toda sklep sveta guvernerjev o skrajšanju roka vnosa deviz iz 90 na 60 dni, je, kot kaže, vplival na to, da je koriščenje izvoznin kreditov v polletju padlo. To je eden od vzrokov, drugi pa je Velik problem pri zagotavljanju deviz za uvoz reprodukcijskega materiala, ki se je z uvedbo novega deviznega zakona še zaostril, kajti velika večina gorenjskih uvoznikov je vezana na uvoz surovin in repromateriala. Bilo pa je v tem obdobju odobreno za 4,4 milijarde dinarjev kreditov za proizvodnjo in pripravo blaga za izvoz ter za pripravo storitev tujim §ostom, kar je bilo za 390 milijonov inarjev več kot ob koncu pretekle- ga leta. Povpraševanje gorenjskega gospodarstva po kreditih za proizvodnjo in pripravo blaga za izvoz je še vedno večje od povpraševanja po izvoznih kreditih, to pa zato, ker več kot 30 odstotkov koriščenih kreditov za pripravo izvoza pri članicah TBG odpade na članice, ki svoje izdelke izvažajo preko posrednikov v drugih regijah. So pa članice do konca avgusta 1982 koristile tudi precej več izvozne stimulacije kot od koncu lanskega leta. Da bi ohranili proizvodnjo na Gorenjskem, predvsem proizvodnjo namenjeno izvozu, bo Temeljna banka Gorenjske svojim članicam prioritetno zagotavljala dopolnilna sredstva za finansiranje vseh oblik izvoza, še posebej za konvertibilno področje, tekoče reševala zahtevke za vse vrste izvoznih kreditov, konvertibilnim izvoznikom kreditirala izvozne stimulacije in obrestne mere bodo najugodneje obravnavane. Ce pa bi morala zaradi ukrepov monetarne politike omejevati kredite za tekočo dejavnost, bo banka kar najbolj minimalno omejevala izvozne kredite. D. D. 4. STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI DcTnr i rti tu. v. i ^ mm , a . -Mm? m^mm ate Moje, tvoje, naše parkirišče Včasih so si bogataši lastili pravico, da so za svoj avtomobil označili parkirni prostor in bognedaj, da bi se kdo zmotil, danes pa ponekod skoraj ni več parkirnega prostora brez belih številk — Foto: D. Dolenc Čudna reč se je razpasla po Kranju zadnje čase. Na parkiriščih ob stanovanjskih blokih na Planini, Zlatem polju, pri Vodovodnem stolpu in še kje drugje so se pojavile velike bele registrske številke avtomobilov, ki naj bi imeli izključno pravico parkirati prav na teh mestih. Kot da pripada tisto belo oštevilčeno parkirišče lastniku avtomobila in nikomur drugemu. Tako■ Mi smo svoja parkirišča označili in glejte, občani, da ga nihče ne zasedel In če se je kdo le usodil in zapeljal na parkirišče, recimo stanovalec iz sosednjega bloka, ki na nesrečo ni imel svojih parkirišč, temveč zelenico, na kateri so lahko otroci iz vseh blokov, se je ob oštevilčenih parkiriščih pojavila še tabla; lepa, bela in modra, kot bi jo naredili na občini, na njej pa napis, da imajo tu pravico parkirati le stanovalci tega in tega vhoda ... Da bo vsem jasno, kdo sme in kdo ne. No, ponekod so bili tako dobri, da so po eno, dve parkirni mesti vseeno pustili za kakšnega sosednjega lastnika avtomobila ali slučajnega obiskovalca. Toda ve naj se, da je to naše, vsi ostali se pa znajdite, kakor se pač morete. Naj vsem tem ozkogledom, ki so si takole »prisvojili« parkirišča, povemo na glas, da nihče v Kranju nima lastninske pravice nad parkiriščem. Vsakdo lahko parkira, kdor pač prej pripelje. Res da so prvenstveno namenjena stanovalcem, toda vsem iz tistega okoliša, ne le nekaterim. Belih številk na asfaltu nikomur ni treba jemati resno, za tiste table pa upamo, da se bo našel kdo od pravih redarjev in jih odštraniul. Nesklepčnost v delegatskih klopeh i t de ne pomagajo številke, je tu še tabla ... — Foto: D. Dolenc Tržič — Pravzaprav je zelo zaskrbljujoče, da se v tržiških samoupravnih interesnih skupnostih če na samem začetku tretjega delegatskega mandata srečujejo s problemom nesklepčnih sej. Kot izrazit primer spet izstopa občinska kulturna skupnost, v kateri delegati niti po treh sklicih skupščine niso dosegli kvoruma in je bilo zato potrebno izvesti korespondenč-ni sklic. Tudi občinska izobraževalna skupnost je že na drugi redni seji doživela nesklepčnost, čeprav se v tej skupnosti zbira v občini največ denarja in bi ob začetku izobraževalnega leta bilo pričakovati živahno dogovarjanje ob kopici perečih problemov osnovnih šol, družbenopolitičnega izobraževanja in podobno. V drugih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v Tržiču ravno tako ugotavljajo, da iz nekaterih delegatskih sredin kot po pravilu ne pošiljajo delegatov na seje ter da je dve tretjini prisotnih delegatov že kar zavidanja vreden uspeh. To še posebej velja za zbore uporabnikov, ki so številčnejši. Pojavi, ki ne morejo biti izkaz dobre delegatske aktiimosti v Tržiču, upravičeno zaslužijo pozornost družbenopolitičnih Organizacij v združenem delu, krajevnih skupnostih ter v celotni občini. Ni težko uganiti, da vzporedno z nesklepčnimi skupščinami vlada skorajda popolno mrtvilo tudi v delegacijah v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Če bi se delegacije v temeljnih sredinah redno sestajale in obravnavale delegatska gradiva, bi bilo nemogoče, da bi pozabile določiti delegata za posredovanje svojih stališč v skupščini interesne skupnosti. Resda ob tem obstajajo svetle izjeme; v obeh največjih tržiških delovnih organizacijah ter v največji krajevni skupnosti delegacije dobro delajo. A v najboljšem primeru je to le šestina delegatov zbora uporabnikov in z dogovarjanjem o svobodni menjavi dela zaradi neaktivnosti drugih osnovnih sredin ni nič. Dobrih sklepov in usmeritev za delo delegatskega sistema v naši družbi in tudi v tržiški občini ne manjka. In vendar praksa dokazuje, da so sklepi problemske konference SZDL ostali na papirju. Jeseni se bo začelo izobraževanje za novo izvoljene delegate; nedvomno nekaj mesecev prepozno. Kajti ob tej akciji se vsiljuje bojazen, da se delegatsko mrtvilo in nesklepčnost ne preselita tudi v izobraževalne oblike. Zato v prihodnjem obdobju v Tržiču nobena seja zveze komunistov, sindikata, mladine in tudi poslovod- nega organa v združenem delu oziroma socialistične zveze in samoupravnih organov v krajevnih skupnostih ne bi smela zaobiti dela delegacij. Odkrito, odgovorno in brez formalnosti bo v vsaki sredini po- trebno pogledati, kaj že u pm ni tretjega delegatskega r duši delo delegacij. Vse ugo ovire bo treba premagati ah predlagati ukrepe ca njihovo g ovan je. Kje še iskati rezerve? Dogovorjenih sredstev za zdravstveno varstvo na Gorenjskem letos očitno ne bo dovolj, najbolj pa Jih že sedaj zmanjkuje v radovljiški in jeseniški zdravstveni skupnosti — Ob že vpeljanem varčevanju v zadnjih letih bo treba se ustavljati širjenje zdravstvenih dejavnosti in iskati najracionalnejšo porabo sredstev za zdravstveno varstvo Če so ob polletju v občinah ugotavljali, da so gospodarski rezultan komai še zadovoljivi, pa so morali v družbenih dejavnostih, posebej * v zdrivstrSvliti še dosti slabšo situacijo ki se, kot kaže. do koncaletanebo bistveno spremenila. Takšna slika sferni nič pr* seneU i i ve eaZe vsa leta nazaj se ^zdravstvenih skupnostih neprestan uk^rjajo s finančnimi vprašanji - kako z omejenimi prihodki pokrr-Ske za zdravstveno varstvo, ob tem pa večini gorenjskih zdrai nih sktipnosti tudT m uspelo izboljšati položaja delavcev, zapc* v zdravstvenih organizacijah. Številke ki so jih te dni pregledovali delegati v občinskih ščinah občinskih zdravstvenih skupnostih, niso razveseljive Se ™ ne za radovljiško in jeseniško zdravstveno skupnost ki sta poslovanje z večjim primanjkljajem ta pa se obeta tudi ob koncu V delegatskih skupščinah - to velja posebno za jeseniško - » pogovarjali celo o zapiranju ambulant. Vendar takšni drastični , proti koncu leta. ko bo zmanjkalo denarja za ambulantno in še dejavnost, niso najprijetnejša rešitev iz finančnih zadreg, verjetne p* tudi ne edini izh$ iz nastalega položaja. Če so bile lam nekate* zdravstvene skupnosti v gorenjski regiji na robu negativne^ finančnega položaja, nekatere tudj krepko v minusu, pa letos kaže, da bodo: iz^ibS gospodarile tudi zdravstvene delovne organizacije. V vseh zdravstvenih skupnostih in tudi v zdravstvenih dele_ organizacijah že vre to let sprejemajo akcijske programe varčevanja: set udlravna j o po njih, vendar očitno to ne■ more rešita vprašani kako v refriji z letos dogovorjeno 1,8 milijardo novih dm izp zdravstveno varstvo za vso gorenjsko populacijo. Verjetno na ve* stev za zdravstveno varstvo letos ne bo mogoče računati, kljub da so v prvih mesecih letos zelo porasle cene vseh storitev, materialnih stroškov sredstev za osebne dohodke zdravstvenih delavcev ozimna sredstev' za njihovo povečanje v vseh zdravstvenih^upnostih ne tc dovolj. Verjetno ne gre za vprašanje, na čigavih ^čA »aj se raz«* takšna nezavidljiva finančna situacija, saj je bil zadnja leta že tak* preveč očiten neenakopraven položaj zdravstvenih delavcev v primerjavi z delava v gospodarstvu. Pač pa je izhod v nadaljnje* EtenjuZmanjševanja stroškov zdravstvenega varstva, ki tudi uporab h ntfa ne b?pieveč prikrajšalo pri pravicah. Gre vsekakor za nadalje., ^ nje ustalitvene politike tudi v skupni porabi s tem da družbeni ukie? j silijo izvajalce v družbenih dejavnostih, tudi v zdravstvu da i^jc najbolj racionalen način dela in poslovanja. Delni uspehi glede tega sc bffi na Gorenjskem doseženi že doslej, verjetno pa bo treba še nap«; zmanjševati število novoza posle nih v zdravstvu, črtati nekatere no« Si načrtovane zdravstvene dejavnosti, krčiti preventivno dejavna d pregledati nekatere že sprejete dogovore, o racionalnosti v sistem zdravstvenega varstva, za kar so se na primer še posebej dogovorih « jeseniški občini. < L M Spravilo h kraju, prodaja na pol poti * Kranj — Kljub obilni in ponekod celo rekordni letini so bile vse poljščine na Gorenjskem pravočasno pospravljene. Pšenica in krompir sta že v silosih in skladiščih, v teh dneh bo požeta še zadnja silažna koruza. Zunaj ostaja samo še del sadja, toda tudi zanj je mogoče napovedati, da bo pravočasno obrano in pobrano. Velik del letošnjega pridelka je odkupljen in tudi za preostalega ne bo večjih težav, ker so se zadružne organizacije in predelovalna industrija dobro pripravile na odkup. Se najmanj skrbi imajo s prodajo kmetje, ki so se z zadrugo dogovorili za načrtovano in naročeno pridelovanje. Obveznosti so tu obojestranske: pridelovalec mora oddati s pogodbo določeno količino in zadruga zagotoviti kupca. Razveseljivo je, da je naročenega pridelovanja za trg na Gorenjskem vs*? več. Če so še pred leti kmetje tarnali, da težko dobijo delavce za večja kmetijska opravila, so zdaj razmere precej drugačne. Pozna se, da delavčev standard pada in da je tudi ozimnica za povprečen žep že postala predraga. Bolje jo je zato 7aslužiti s pobiranjem krompirja in obiranjem sadja, kot globoko seči v denarnico. Za množične akcije, v katerih bi pri pospravljanju poljščin priskočila na pomoč mladina, doslej na Gorenjskem nismo slišali. Zanje tudi m biio potrebe, morda bo to zahtevalo obiranje sadja. toča opravila svoje / KŽK Gorenjske — temeljni organizaciji Kmetijstvo so glede na vložena sredstva in trud pričakovali boljšo letino, vendar je toča tudi pri njih opravila svoje. Zgrešila je le 15 hektarov pšeničnega polja, medtem ko je na preostalih 150 hektarih uničila do tri petine načrtovanega pridelka in »zbila« hektarske donose na 30 stotov. To pa je daleč pod povprečjem prejšnjih let. Na žetev so se v KZK dobro pripravili. Če je že odpovedal stroj (»klinasti jermen« za kombajn so iskali od Murske Sobote do Zagreba), človek ni odrekel. Njihovi delavci so v času žetve delali ves dan in tudi v soboto in nedeljo. Vso pšenico. 500 ton jo je h lo, e odkupilo ljubljansko Žito, medtem ko so ječmen prodali pivovarni iz Laškega. Toča ni prizadela le pšenice. Močno je zmanjšala tudi pridelek semenskega krompirja. Spravilo je potekalo brez zastojev in ves krompir je bil do 10. septembra v šenčurskem skladišču, kjer ga bodo kmalu pričeli prebirati in pripravljati za prodajo. V Cerkljah, na Zlatem polju, v Velesovem in s Sorskega polja so krompir pobrali s kombajnom, le na 35-hektarskem polju v Šenčurju so zaradi kamenja med prstjo delali na roke. Pomagali so šolska mladina, gospodinje in upokojenci. Pred leti so stežka dobili pobiralce, letos jih je bilo dovolj. V teh dneh gre h kraju še spravilo silažne koruze. Kombajnisti delajo s starimi in iztro-šenimi stroji, ker novega in že plačanega do žetve niso dobili. Ker ni nagajalo vreme, so KŽK-jevi delavci do danes opravili delo na 225 hektarih, tako da jim je do konca spravila ostalo še blizu 90 hektarov površine. Z žetvijo hitijo, saj morajo silos zapolniti vsaj v treh dneh, če hočejo živini zagotoviti kakovostno krmo. rekorden odkup pšenice Pred lansko setvijo pričeta akcija »Za kruh in sladkor« je spodbudila številne kmete v Gorenjski kmetijski zadrugi, da so se odloČili za tržno pridelovanje pšenice. Seveda brez osebnega stika pospeševalcev in predstavnikov zadruge s pridelovalci ne bi bilo doseženih rezultatov. Člani in kooperantje zadruge so namreč že krepko presegli dogovorjeno količino (300 ton). Računajo, da bodo do izteka gospodarskega leta zbrali rekordnih 390 ton; če pa tudi njim ne bi toča oklestila del pšeničnih polj, bi številko pomaknili nad 400. Za primerjavo zapišimo še podatek izpred ueh let: takrat so v Gorenjski kmetijski zadrugi odkupili le 34 ton pšenice. Dober odkup je posledica obilne žetve — odličnih hektarskih donosov, ki so se gibali med 46 in 56 metrskimi stoti. Krompir je tako kot na dr.užbenih poljih ludi v zadružnem sektorju slabo obrodil. Vzroki so neugodno vreme, tudi toča in deloma neprimeren čas sajenja. Lani je po dolgem času odpovedal »črni prekupčevalski trg«, zato so kmetje pritisnili na zadrugo in sklenili z njo pogodbe o oddaji 12.915 ton krompirja. Zaradi zmanjšanega pridelka bodo kmetom, ki so doslej redno izpolnjevali obveznosti do zadruge, znižali pogodbene količine za 30 odstotkov, medtem ko bodo od ostalih zahtevali dogovorjeno. Ukrep je na mestu, če vemo, da vsako leto »uide« mimo zadruge (in zagotovljene cene) po nekaterih ocenah vsaj 1500 ton krompirja. Ni pa nikakršnih bojazni, da zadruga za pogodbene količine ne bi zagotovila prodaje. SADJE V KADI Na področju blejske kmetijske zadruge, kjer je le nekaj več kot deset »čistih« kmetov, spravilo in odkup letine ne predstavljata nobenega problema. Kmetje pridelujejo poljšči- ne v glavnem za potrebe živinoreje in majhne količine presežkov oddajo zadntf Pšenice bodo zbrali za prodajo pet ton. '&■>' kor so se v akciji »Za kruh in sladkor« tud: a* vezali. Z blejskimi hoteli imajo pogocbc odkupu 110 ton krompirja, tudi to količino M, do v zadrugi »izbrskali« kljub slabemu pn*" ku. Redno vsako leto odkupujejo industrij sadje, prejšnja leta so samo hruške, le«" zaradi obilne letine tudi jabolka. Pred treer leti ko je bilo sadja manj, so zbrali 314«* hrušk tepk, letos bo vsega sadja le 50 ton. Kmetje se raje odločajo za namaka1 saj bo žganje vrglo precej več kot prodni : sedanjih cenah -3.50 dinarja za kilogram * i bolk in 4,50 dinarja za hruške. Le probJec* i posodo imajo. C.ZapIotn* 1 1. OKTOBRA 1982 KULTURA 5! STRAN C L, A 8 erkljanska kultura se ne predrami ™ je pred leti kulturno življenje v Cerkljah domala zamrlo, nobena navdušena generacija,mladih ne more obuditi — Od " j bogatega snovanja je ostal le še priznani pevski zbor -občinstva ni. _lje - »S cerkljansko kulturo nikamor. Ne le, da ni priprav-za kulturno snovanje, tudi likov ni,« pravi predsednica za kulturo Julka Hrova->Na površju se drži edinole _ pevski zbor, ki v nasprotju z kulturnim mrtvilom že skoraj t je živi intenzivno. Letos je z kega festivala ,Naša pesem' celo bronasto plaketo, je pripravil koncert domačih za ljubljansko televizijo ,Ve-Jenkovo lipo'. Pevci so nas Ji tudi iz finančnih zagat.« pevskega zbora cerkljansko mmetniško društvo, ki se po slavnem rojaku Davorinu, sestavljajo še dramska in sekcija, instrumentalna sku-1 ter knjižnica. Instrumentalna »Davorin« je nedavno », likovniki so brez prostora tave povsem obupali, malo-dramska sekcija skuša iz v leto rešiti, kar se rešiti da, ne priteguje. ..To je v ne-besedah odsev cerkljanskega ažitja. „JO so obiskovalcem odprli at tedensko. Poleg 1900 dru-- knjig literarni fond dopol-tudi kranjska osrednja knjiž-Kljub bogati ponudbi pa obi-ni. Morda zato, ker je prostorček knjižnice v dru-stropju zadružnega doma, — ~ bralec ne potrudi rad. Ker > tudi kranjska knjižnica blizu, " i raje izposojajo tam. Ijah je nekaj zagnanih mla-, ki bi radi dvignili na noge sekcijo. Zal jim vsako leto jemljejo pogum finančni pro-tudi pravega umetniškega nimajo, najbolj pa jih po-ker pri domačinih ne odmevajo, bi radi. Ugotavljajo, da ljudem več do kulturnih dobrin, da so ob predstavah polprazne in njič še peščica za delo pnprav-" kulturnikov obupa, ko nima posredovati svoje umetnosti, že vsa leta tako slabo kaže, 5*ajam r Cerklj bodo jeseni dramatiki znova zagrabili. Sprva so razmišljali o kaki sodobni predstavi, vendar bi z njimi še bolj odtegnili občinstvo, ki je na vasi vajeno gledati stare, preproste kmečke.igre. Da bi se prilagodili okusu gledalcev, bodo mladi dramatiki verjetno znova segli po starem repertoarju. »Ena prvih nalog moškega pevskega zbora je oživljanje starega ljudskega pevskega izročila. M rda bi temu sledili tudi dramatiki, ki bi s svežino in preprostostjo ljudske pesmi razgibali repertoar in pritegnili ljudi,« razmišlja Julka Hrova-tova. »Za delo pripravljenih kulturnikov je vse manj. Šola d£ veliko nadarjenih kulturnikov,« pravi Hro-vatova, ki je sicer, likovni pedagog v cerkljanski osnovni šoli. »Vendar se po osnovni šoli porazgube in tako domača kultura ostaja brez podmladka. Tudi povezava krajevne kulture s šolo je bolj šibka in formalna. Morda bi bila tesnejša, ko bi se tudi učitelji (nekdaj so bili prav slednji prosvetitelji in nosilci vaške- ga kulturnega življenja^ le bolj posvečali kulturnemu žit ju kraja. Vendar s krajem lahko žive le domačini, teh pa je med pedagoškim kadrom vse manj.« Čeprav za cerkljansko kulturo ni videti svetlejših obzorij, mladim vendarle vliva optimizem uspeh domačega zbora in še vrsta neizkoriščenih možnosti na drugih kulturnih področjih. Upajo tudi, da bo vaška mladina kaj bolj dovzetna za kulturo, kot je sedanje okorelo občinstvo, ki se ne odzove niti najbolj kakovostnim predstavam. D. Z. Žlebir Italijanski zbor na loškem gradu Škofja Loka - Drevi ob 19. uri bo v kapeli na loškem gradu, koncert moškega pevskega zbora Ccro Asi-ago iz Asiaga v Italiji. Pevski zbor, ki se mudi v Jugoslaviji na povabilo Zveze kulturnih organizacij Slovenije, škofjeloški koncert pa prireja Zveza kulturnih organizacij Skofja Loka, ima naštudiran obsežen repertoar iz katerega bo predstavil najlepše italijanske narodne pesmi, posebej narodne pesmi iz dežele Venete. Spored koncerta bosta govezovala Marija Lebar in Marko rtalič. Prvo leto izvajanja programa Triglavskega narodnega parka Naravni in kulturni spomenik Radovljica - Med najlepša zavarovana naravna območja v Slove-niii sodi brez dvoma Triglavski narodni park, ki obsega 800 .kvadratnih kilometrov in je največji narodni park v Jugoslaviji z najviše lezeco tnčko - Triglavom. . Triglavski narodni park je poleg naravnih lepot bogat tudi z zname-nftimi kulturnozgodovinskim, spomeniki in obeležja nami £ svetovne vojne v dolini Krnu, Rusko kapelico Soče in na na Vršiču, Kulturni koledar Radovljica - v Sivčevi Mii je od petka, 24. septembra dalje, odprta razstava akademka slikarja Milana Bizovi-čaija LJUBLJANA - Nocoj ob 18. uri odpira Društvo slovenjih likovnih umetnikov razstavo »Problem kontinuitete«. Razstava bo na ogled v Mestni galeriji v Ljubljani. . KRANJ - V Mestni hiSi Gorenjskega muzeja v Kranju je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umet-nostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. Ogledate si lahko tudi stalno razstavo Ljudska umetnost na Go- "vPrešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej m Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše pa je od danes na ogled razstava Vizualna poezija avtorja Radomira Mašiča Kule z naslovom »Ego sum ego«. V galeriji Mestne hifte je na ogled zgodovinska razstava Začetki organiziranega planinstva na Gorenjskem. V Mali galeriji in StebnriŠčni dvorani Mestne hife so na ogjed likovna dela iz zbirk Gorenjskega muzeja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka NOB na Gorenjskem m republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galeriji je na ogled "tava otroškega avtopor-1 delo učencev osnovne šole ma Jenka iz Kranja. . Na prehodu med Titovim trgom in Tavčarjevo ulico je odprta stalna zbirka Kulturnozgodovinski spomeniki Kranja. Razstave so odprte vsak dan med 10. in 12. uro in od 17. do 19. ure, od 1. oktobra dalje pa od 16 do 18. ure ter ob sobotah 111 nedeljah od 10. do 12. ure, ob po nedeljkih pa zaprte. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loftkega muzeja v Škof ji Loki so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 17. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 9. do 17. ure. Na ogled so zgodovinska, kulturnozgodovinska, etnološka, zbirka NOB, prirodoslovna, zbirka poslikane meščanske keramike 16. in 18. stoletja, galerija Subicev, galerija del loških rojakov UToaleriji na loškem gradu prireja postaja gorske reševalne službe v počastitev 75-letmce razstavo o delu in razvoju r RS Razstavo bodo odprli danes 1. oktobra, ob 17. uri, odprta pa bo ob istem času kot zbirke muzeja. . ŽIRI - Čevljarska in čipkarska zbirka, zbirka NOB in galerija žirovskih likovnih umetnikov so odprte vsako soboto, nedeljo in praznike od 9. do 11 ure in od 14. do 16. ure. ŽELEZNIKI - Zbirke v Železnikih so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. Zbirke obsegajo: plavž, prvi tehniški spomenik na Slovenskem, zbirko Železarstva in žebljarstva, zbirko gozdno-8lesnega gospodarstva z domačo obrtjo sodar-stva, zbirko skrilave kritine, zbirko čipk, spominsko sobo Franceta Koblarja in galerijo nomembnih mož Selške doline. SORICA - V Groharjevi spominski sobi v Sonci je na ogled 13 slikarjevih mladostnih del, ki so dopolnjena s posnetki slikarjevih osebnih dokumentov. Ogled je ob nedeljah od 14. do 16. ure, med tednom pa se ključ dobi v gostilni v Sorici. V Lubniški jami bo v nedeljo, 3. oktobra, ob 10.30 koncert Komornega pevskega zbora iz Škofje Loke. Pod vodstvom Janeza Jocifa bodo izvajali pesmi iz standardnega programa, povezovalca pa bosta Alenka Bole- Vrabec in Marko Crtalič. Literarna kolonija Od 1. do 3. oktobra bo v Gradišču v Slovenskih goricah 7. literarna kolonija, delovno srečanje mladih literarnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Kolonijo pripravlja Zveza kulturnih organizacij Slovenije v sodelovanju z društvi in družbenopolitičnimi organizacijami Gradišča in Lenarta, republiškim svetom Zveze sindikatov, revijama Antena in Mladina, časopisom Kmečki glas in Društvom slovenskih pisateljev. Poleg predavanj in nastopov mladih literatov ImkIo v okviru »literarnih kažipotov« tekli pogovori o literarnem ustvarjanju. cerkvijo svetega Janeza in svetega Duha v Bohinju, spomeniki NOB na Pokljuki, Mežaklji, v Radovni in Vratih, planinskim domom Kredarica in slovitim Aljaževim stolpom na vrhu Triglava. Zanimiva so tudi alpska naselja BavŠčica, stara Fužina in Studor, kjer so še ohranjeni dokazi bogate ljudske- arhitekture. V Trenti in na Logu sta muzeja domačih značilnosti in krajevne zgodovine. Zanimiv je tudi muzej planšarstva in sirarstva v Stari Fužini. Za narodni park skrbi zavod Triglavski narodni park na Bledu, ki si je za minulo leto zadal nekaj zahtevnih nalog in jih tudi opravil. Spomladi so na primer pripravili strokovni seminar za Vse naravno-varstvene nadzornike, tako da so le-ti opravili številne komisijske oglede na terenu zaradi spremembe namembnosti in drugih posegov v prostor. Z dvema ekipama so delavci zavoda popisali nepremičnine naravne in kulturne dediščine. Predlogi aktov za zavarovanje teh nepremičnin bodo predloženi vsem trem občinskim skupščinam — Jesenicam, Radovljici in Tolminu in slovenskemu izvršnemu svetu. Za označitev meje parka in cestnih vstopov vanj so izdelali 38 cestnih tabel in 70 tabel za osrednje območje, ki jih nameravajo postaviti v prihodnjih dneh. Da bi preprečili onesnaževanje, gozdne požare in lov ter zagotovili pogoje za življenje divjadi, so na Pokljuki in Mežaklji zaprli stranske poti in izdelali v ta namen 18 cestnih zapornic. Za raziskovalne potrebe so uvedli kataster o stanju rastlinskih in živalskih vrst. Izdelali so tudi osnutek informativne topografske karte z vrisanimi naravnimi znamenitostmi in kulturnimi spomeniki v 3000 izvodih. Že konec lanskega leta ; a je zavod izdal prospekt »Triglavski narodni park« v 12.000 izvodih, ki so ga prejele turistične in kulturne organizacije ter gostinska podjetja, razdelili pa so ga tudi na vseh planinskih postojankah v Julijcih. V načrtu je tiskanje vodnika po Triglavskem narodnem parku, ki ga pnpravlja Prirodoslovno društvo Slovenije. Naredili so tudi fotografske posnet-1.,, ,,™rro nhmn^ia narka iz zraka. JR Milan Bizovičar, akademski slikar: Do otrok moraš biti iskren Kateri otrok ne pozna njegovega ježka, ki se ženi? Zelen klobuk z »žnorico« in ^»gamsprtom« mu je poveznil na vrh glave, pod rilček potisnil pipo in kratke nožice mu je oblekel v zelene hlače. In ježek nabrito gleda predse in puha bele rožice dima ... Pa tistega Butalca, ki je čakal, da se mu bo iz- velikih rumenih buč izvalil konjič? Pa z rožnatimi in sivimi pikami pobarvanega »Šimla« iz Najdihojce, po katerem »boža« kmetič z velikimi širokimi brki z »gajžlo«, okrašeno s čopki. Ej, to so slike! Ampak nič manj prima ni njegov zeleni maček, ki je s svojimi črtami in progami in ostrimi zobmi kar nekam krokodilast. Ta zeleni maček je njegovi mali Maši najbolj všeč. Pa njenim sošolcem tudi. »Tako smešno rišeš, da se ves razred smeje,« mu včasih oponese Maša, a je ponosna na svojega očija. Mar zna še kdo narisati tako vrano z debelim kljunom kot njen oči pa takega volka in lisico, ki so ju sami ostri zobje in resasta dlaka. In kdo bi tako smešno obesil zvonce na Tantadruja? »Ni lahko risati otrokom,« prizna naš poznani otroški ilustrator Milan Bizovičar iz Ljubljane, ki se te dni prvič predstavlja v Šivčevi hiši v Radovljici. »Do otrok moraš biti iskreg. Prav nič ne moreš ovinkariti. In v ilustraciji, čeprav je otroška, hočeš izraziti sebe, zraven moraš pa še misliti za druge. Ni lahko. Otrok je pa povrhu vsega še naj ostrejši kritik.« Ilustracija je danes isti medij kot grafika. Tudi vedno večji pomen ima. Prvo, kar otrok zazna v knjigi, je ilustracija. Ne tekst. Teksti so za prva leta zelo kratki ali pa jih sploh ni. Zato morajo govoriti barve, risba. Zunaj umetniki sami postavljajo tekste pod ilustracije. Te so dostikrat najboljše, kajti tekst je podrejen risbi in ne obratno. Milan Bizovičar je že opremil' dosti slikanic naših pisateljev. Mladih in starih, ki .so pisali tudi za otroke. Posebno mu je pri srcu Levstik. Pri tem se povsem prilaga ja času. Ne moreš Butalca risati enako kot na primer ilustrirati kakšen moderen tekst. Otroci nič več ne marajo sladkobnega risanja. Dve, tri črte, pa »sfališ« ali uspeš, pravi umetnik. Njegovi Butalci in podobne zgodbice so risane preprosto, z nekaj črtami, a otroku čudovito pričarajo tedanji svet. In povrhu še barve, ki so tople, žive in polne. Mlade je navdušil. Pa ne le nje, tudi starejše. Vsak jih rad pogleda, kajti tako prisrčne so, da mimogrede ogrejejo. Veliko otroških knjižic je že opremil in brez števila Cicibanov, Ku-rirčkov, Pionirjev in podobno. Rad riše, rad ustvarja. Zna se prilagajati vsakemu tekstu. Zal mu je le, da v tiskarnah tako slabo posnamejo barve z originalov. Za revije, kjer se uporabljajo slabši papir, cenene barve je razumljivo. Toda knjige za otroke,-te bi morale biti bolje tiskane Ni pravega odnosa do barv. In tisto, kar si gradil vse leto, ti podere-jo v eni minuti, knjiga z ilustracijami pa otroku ostane za vse življenje. Skoda, res, kajti znano je,da je pri nas risba na evropskem nivoju. Tudi zunaj je cenjena. V tiskarnah se zdaj potrudijo le še za izvoz. Pa imajo naši otroci prav tako radi lepe, živobarvne slikanice. Take, kakršne jim je namenil umetnik. D. Dolenc Sodelovanje ljubiteljev fotografije Gorenja vas — Leta 1972 je gorenjevaški fotoklub spodbudil sodelovanje s koroškimi ljubitelji fotografske umetnosti. Istega leta sta bili v fotogaleriji »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi postavljeni dve skupni razstavi ki sta pokazali, da ni težko navezati stikov z zamejstvom na področju kulturnega snovanja. Vsakoletna srečanja in izmenjava vzgojno ustvarjalnih izkušenj so vse desetletje poglabljala odnose. Posledica tega sodelovanja so bile tudi nove organizacijske oblike fotografske dejavnosti na Koroškem. ... Minulo soboto, 25. septembra, so v gorenjevaški galeriji odprli ze deveto skupno razstavo in proslavili deseto obletnico uspešnega sodelovanja. Številno občinstvo je spoznalo enajst koroških avtorjev in njihova dela. Priredili so jim tudi koncert slovenske pesmi, ki jih je zapel Gorenjevaški oktet. Posebno pozornost so na razstavi zbudila dela go-renjevaške otroške fotografske šole, ki je že mednarodno priznana. Zveza fotoamaterjev Koroške in Zveza prijateljev narave Koroške sta mentorju škofjeloških fotoamaterjev Vlastji Simončiču podelili priznanje prvega častnega člana. V nedeljo so objektivi gostov in gostiteljev na skupnem izletu beležili na filme zanimivosti in lepote slovenske zemlje in sončne jeseni. Srečanje je omogočila škofjeloška Zveza kulturnih organizacij. Z otvoritve fotografske razstave v Gorenji vasi. GLAS6. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 1. OKTOBRA KAREL LESKOVEC TRNU L JE 14 »Oče, ali imate pri hiši kakšno cigareto?« Stari je dvignil sivo glavo in ga pogledal, se mu nasmehnil in povedal, da najbrž ne bo nič, ker sinova, ki kadita, še nista prišla domov. Je bil pač nedeljski večer, zato sta se zadržala v vasi. Ženin je še nekaj z rokami vrtal po žepih, če bi se mu posrečilo dobiti kakšen pozabljen čik, a vse zastonj. Po tobaku nobenega sledu. Čeprav oče ni bil kadilec, je vseno vedel, kaj pomeni ostati brez cigaret. »Ja, tja do Rovt ni daleč. Zdaj bi jih še dobil,« sem zaslišal očetov hripav glas. Kot da me je nekaj speklo. V hipu mi je bilo žal, da se nisem odpravil v hlev kot po navadi. »Ja,« je spet spregovoril oče, »saj je vendar pastir na peči, bo pa on skočil tja do vasi. To res ni tako hudo.« Vstal je izza mize in počasi stopil proti peči. Še bolj sem se stisnil in močno zasmrčal. Streslo me je ob misli, da bi v tem času moral v vas. Stari se je s kolenom naslonil na klop zraven peči in me narahlo prijel za hlače, me stresel in na pol glasno poklical. Šele ko me je drugič močno po-tresel, sem se na videz zbudil. Kakor da me je res prebudil iz najglobljega sna, nikakor nisem mogel priti k sebi. Prav po očetovsko mi je povedal, za kaj gre. Če si le upam v tem času v vas, najjstopim po cigarete. Po pravici moram povedati, da ni nikdar zavpil nad mano, čeprav sem že drugo jesen pri njih pa-sel krave. Bil je dober človek in še v sorodstvu smo bili. Ko je povedal, kaj bi rad, sem občutil po vsem telesu, kako mi pod kožo mrgoli na tisoče mravljincev. Tudi ženin je vstal in se približal peči. »No, fant, saj vem, da si pogumen, zato ti v takem času pomeni pot do vasi prav toliko, kot da bi šel podnevi.« Še na kraju pameti mi ni bilo, da bi jima priznal, da me je strah, posebno ne zato, ker je pristavil, da mora nocoj še v Žiri, in kaj je zame potem teh deset minut do vasi. Če bi vedela, da se mi je od strahu kar zvrtelo v glavi, bi odnehala. Ni mi kazalo nič drugega, kot vzeti pot pod noge in se čimprej vrniti nazaj pa naj se zgodi karkoli. Kako bi vendar bilo, če si ne bi upal v vas? Saj drugi dan ne bi imel miru pred domačimi dekleti in fanti. Kaj vse bi počeli z mano? Moja strašljivost bi se zvedela tudi do sosedov in bi me vsi imeli za strahopetca, čeprav sem imel šele sedem let. Pripovedi starejših vaščanov o strahovih so v nas kmečke otroke vcepile strah pred temo in nočjo, a dokler te nekdo ne porine v preizkušnjo, veš za to le sam. »Grem,« sem komaj komaj izustil. Ženin mi je porinil denar v roke in dejal, naj prinesem dva zavojčka zete in, kar ostane, naj bo moje. Skočil sem s peči in pod klopjo poiskal svoje škornje iz kravine, ki mi jih je čevljar prav tisto jesen napravil. Denar sem porinil v žep in že sem se izgubil iz hiše. V veži je vame butnil mraz. Še ves sem bil razgret od tople peči in tudi strah mi je pognal toploto po telesu. Veža je bila temna, da sem oprijemaje prišel do hišnih vrat. Joj, kaj bi dal, da mi ne bi bilo treba v vas. Že v veži sem občutil, kako segajo po meni razni strahovi. Tudi zunaj je bilo temno in snežilo je. Nič se nisem obiral in gledal okoli sebe. Kot pes, ko vržeš kamen za njim, sem jo ucvrl čez dvorišče in že sem bil na cesti. Do vasi je bilo dobrih deset minut. Novi sneg je pokril zemljo. Če bi ga *bilo čez koleno ali pa še več, ga ne bi čutil spričo strahot, ki so se mi motale po glavi. Tekel sem in gledal naravnost v tla. Okoli sebe se nisem upal ozreti. Vse bi bilo lažje, če bi se na svoji poti lahko izognil cerkvi in pokopališču. V mislih sem že videl mrtvake, kako stoje po grobovih. Malo sem se oddahnil, ker ura še ni bila enajst. Po ljudski veri ob tistem času mrtvi vstajajo. Skoraj vsi starejši ljudje so znali toliko povedati o uri duhov od enajstih do polnoč^Če si hodil ta čas okrog cerkve in pokopališča, si videl, kako vstajajo iz grobov in se zbirajo za mašo. Ko v zvoniku udari polnoč, se nevidno in brez glasu spet izgubijo v svoje grobove. Tu ni bilo nobene pomoči. Moral sem mimo cerkve in pokopališča, ker je tam vodila cesta. Če ne bi bila noč tako temna ali če bi bilo kopno, bi se cerkvi lahko izognil in z druge strani prišel do gostilne, tako pa mi je preostala le cesta. Tekel sem, gledal v tla in ves čas potihoma molil, naj mi vendar ta večer vsi svetniki prizanesejo. Snežinke so se gosto usipale skozi zrak. Včasih je potegnila burja, da se je golo vejevje upognilo in zaškripalo. Nobenega človeka ni bilo nikjer. Vse tiho in mirno. Ko bi se vsaj kdo oglasil in bi kaj zaropotalo, da bi občutil kakšno živo bitje, bi mi bilo takoj laže pri srcu. Tako pa povsod gluha tišina kot v grobu. Že sem bil blizu prvih hiš. Tik nad vasjo se cesta začne spuščati narahlo navzdol proti cerkvi. Skozi meglo se je prikazala črna postava. Počasi se je premikala, sprva naravnost proti meni, potem pa je zavila na levo. Skril sem se za zid in čakal, kaj bo. Ko se je nekoliko približala, sem zaslišal,da nekaj godrnja predse, a nobene besede nisem mogel razumeti. No, toliko sem spoznal, da se ga je možak najbrž nalezel in jo zdaj maha domov. Kar odleglo mi je, ko sem videl, da še vedno hodijo po vasi pravi, živi ljudje. Kako bom prišel mimo cerkve in pokopališča? To je bilo zdaj najhuje. Počasi sem zlezel izza zidu in strahoma pogledoval dol proti cerkvi. Bummm! je zagrmelo v cerkvenem stolpu, da me je vsega streslo. Kako drugače se ponoči in zraven cerkve sliši bitje ure. Podnevi komaj čuješ, kdaj udari ura. Že sem tekel mimo visokih cerkvenih zidov in mimo župnišča. Na koncu je zavila cesta tik ob pokopališkem zidu navzdol proti gostilni. Nisem se mogel zadržati, da ne bi pogledal prek zidu. Skoraj sesedel sem se, ko sem na grobu blizu njega zagledal veliko lučk. Za božjo voljo, kaj naj to pomeni? Tako sem se prestrašil, da sem komaj premaknil noge. Povsod drugod je bila tema, samo na tistem grobu so gorele lučke. Pogleda sploh nisem mogel odtrgati od njih. Na hrbtu sem začutil znoj. Še nekaj skokov in že sem stal v gostilni, ki je bila dober lučaj daleč od pokopališča. Kakor da bi me nekdo vrgel, tako sem zletel v hišo. Takrat je bila v njej tudi trgovina. Nekaj moških je zganjalo šale in se na glas smejalo. Stal sem za vrati, gledal in poslušal. Nikoli ne bom tako brez skrbi. Malo sem se oddahnil od strahov, ki sem jih čutil zunaj. Spet sem bil na varnem. Ko sem tako stal za vrati, me je opazil možakar pri mizi blizu mene. Z veliko šapasto roko me je prijel vrh glave, kakor da mi jo misli odviti in zagrmel: »No, mulček, kaj pa ti počneš tukaj ob tako pozni uri?« Čez čas sem komaj spravil iz sebe, po kaj sem prišel. Ko je videl, da je res, kar mu govorim, in povrhu tega še zvedel, od kod in čigav sem, se je zakrohotal in povedal, da so taki pobje kot jaz nekaj vredni, ker jih ob taki uri ni strah. »In mimo cerkve priti ponoči tudi niso mačje solze,« je potrdil še gostilničar Tonček. Ko je povedal tisto o cerkvi, me je kar nekam skrivilo. V hipu sem spoznal, da tudi tile možakarji verjamejo, da je okoli pokopališča ob tej uri nevarno. Čeprav sem se že malo ohladil, kar sem stopil v gostilno, so se mi ob tem spoznanju spet zašibile noge. Potegnil sem roko iz žepa in dejal, naj mi dajo cigarete. »No, fant, tu imaš, pa pazi, da se ne izgubiš v snegu.« Kako rad bi ostal med možakarji, ki so se mi zdeli brezbrižni in pogumni. Ob misli, da moram nazaj in da bo ura kmalu enajst, me je streslo. Smuknil sem na dvorišče, stisnil cigarete v žep in jo ucvrl nazaj, od koder sem prišel. Na vrhu klanca sem le z enim očesom pogledal proti grobu, na katerem so tako skrivnostno migljale lučke. Kakor da bi me nosil veter, sem stekel mimo cerkve in v glavi mi je vrtala samo ena misel: kdaj bom zgrabil ža kljuko domačih vrat, da bom rešen tega strašnega strahu. Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIh KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (55. zapis) Za Črnuče, ki se vedno bolj širijo in razčlenjujejo celo v nekdanje gozdnate predele (posebno v Pod-boršt) severno od vaškega središča ob veliki cesti, je značilna tudi nenavadno živahna društvena dejavnost. Deluje TVD Partizan, LPD Svoboda, v Domu zveze borcev NOV je celo muzej NOB za celotno občino Ljubljana-Bežigrad. V Zadružnem domu ima prostore Zdravstveni dom pa tudi Kinematografsko podjetje. Stari potopisci so vselej opozarjali na dobre gostilne, v katerih so bili s postrežbo posebno zadovoljni. Celo dobrodušni kranjski zgodovinar in popotnik Valvasor ni pozabil povedati, kje je dobro jedel in pil. No, komur je v Črnučah Rogovilec prebučen — ta bo zavil tostran mostu čez Savo k. nanovo urejeni gostilnici pri Žagarju. Tako lepo in čisto je tamkaj! In prijazno! STIČIŠČE DALJNOVODOV Črnuče so bile že pred pol stoletjem pomembe za elektrifikacijo vse osrednje Slovenije. Tu je bilo stičišče daljnovodov raznih visokonapetostnih naprav. Transformatorska postaja je bila dograjena leta 1931. Tedaj je bil ljubljanski bazen povezan preko visokonapetostnega 60000 voltnega daljnovoda s termoelektrarno v Velenju. Tako je bila vključena tudi Štajerska in s tem je bila potem dana osnova za širšo elektrifikacijo Ljubljane, Gorenjske, Notranjske in Dolenjske. Vso to velikopotezno akcijo so vodile takratne Kranjske deželne elektrarne. ČRNUŠKA CERKEV No, ker sem že rekel besedo o gostilnah, moram reči še kaj o črnuški cerkvi, saj ti dve »ustanovi« sta živeli vedno druga ob drugi. Ena je skrbela za blagor duše, druga za blagor telesa ... Črnuška župnijska cerkev sv. Simona in Jude je zelo stara; omenja se v listinah že leta 1526. Sprva gotsko stavbo so pozneje barokizirali — a so bili pobožni verniki gotovo bolj zbrani v preprosti gotski hiši kot pozneje v bahaški in načičkani baročni cerkvi! Sedanja cerkev je povsem nova, saj je staro podrl potres leta 1895. To je prav v onem letu, ko je tudi Ljubljana doživela to hudo preizkušnjo. Nova črnuška cerkev je zgrajena v novoroman-skem slogu. Prav velikih umetnin v črnuški cerkvi nimajo; le krstna kapela, ki jo je uredil arhitekt Jože Plečnik, velja za dragoceno umetnino. Kot primestno naselje so se Črnuče kar skokovito večale: pred 100 leti so imele le 436 prebivalcev, danes jih imajo že krepko čez 2000! Zato so .morali tudi svojo šolo vrli Čmučani nenehno večati in dozida-vati. Prvotna redna šola iz leta 1837 je dobila že leta 1898 novo lice. Še občutneje je bila dozidana v letih 1938 in 1962. Današnja velika in popolna osemletka nosi od leta 1959 ime po narodnem heroju Maksu Pečarju. 5'bramba Obramba Sbramba Tudi čas NOB je častno ob« številne hiše, iz katerih so izšli ja ki osvobodilnega boja: Cene Stgi Franc Ravbar-Vitez, Rezik^ Anton Dragar. V avli Osnova* j stoji bronasto poprsje Maksa ja, pred Zadružnim domom n postavljen skupen spomemfc padlim borcem, talcem in NOB. Lep spomenik je delo kip Stojana Batiča. ŠE O KARTOGRAFU SELA-V Zares, kar preveč na kratko a bežno sem v prejšnjem zapišsi« nil Saveljca (rojaka iz Savi) Ivana Selana, 18. no*** 1902 v hiši št. 23 rojenega skvj slovenskega kartografa, samota ka. Velja, da se podrobneje seti m o z njegovo življenjsko pot j a Po končanem tretjem raziwh novne šole sta ga vzeli k sebi sfeg materini teti, ki sta tedaj gospo« v Suhodolah pri Komendi. D** ja, ki ji je pripadalo blizu 20h*, travnikov in gozdov, je potre^ moške moči. In tako je tedaj ^ 12-letni deček moral poprih vsakršno kmečko delo, če je a postati dedič posesti in dt^g Suhadolah št. 22. (Še dan* domačiji pravi »pri Šimno^ Pravica dedovanja pa je fantov sicer pripadala, saj je bil to « dom njegove matere, ki se i* i odtod primožila v Savije. Kljub nenehni utrujenosti, j prinaša celodnevno delo z ze^jg živino, se je Ivan Selan kotla samorastnik pričel že zgodaj Oh ti za risanje, posebej Še za t* zemljevidov. Hkrati pa je naprednom^ mladega moža začelo i umno izboljševanje kmečkih ziu Marsikaj je izboljšal, poenost^r olajšal - da je domačija bolje vala. Čeprav je Ivan Selan t šestnajstim letom začel risat* g. Ijevide za domačo rabo in za bližnjih šol in uradov, je dobil temeljit vpogled v sko delo šele v letih 1929-v takratnem Vojno geografskem tu tu v Beogradu. Od tedaj d^ postal Ivan Selan splošno zijj, priznan slovenski kartograf Ni pa zapustil svoje zei_ naprej je oral, sejal in kosil, bilo kmečko delo postorjeno. jej Ijivi mož - že s številnimi ramenih — sedel za mizo in z & vimi, a hkrati začuda nežnih* občutljivimi rokami risal zem^ slikal panorame in izdeloval mu mest (Kranja in Kamnika). Postal sem pozoren tudi na rico moža, ki tako obilo in nata*' ustvarja: bila je skopa, resna, sc* na. Nobenega klepeta! In ko j naposled sedla k mizi v kotu - i kajkrat sem bil pri Selanu v je bilo tudi njegovo gostoijjo* stilu njegove osebnosti* pnsš\< toplo, zadržano, široko — a ni*? ne nasilno. Komaj leto je minilo od njej? smrti, zato naj velja ta zapt? fc spomin, kot vejica rožmarina n* govo gomilo v Komendi.. _Obramba— 2 V tel ki, »ji kol b« jev » raz Poc pol ( pra Pai 802 s t cen in; dos V d K *>V Pros Hen iktf 35 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO Poročnik Kirchner, ki je vodil to akcijo v imenu nemškega vrhovnega poveljstva, je bil po poklicu pravnik in doma iz Stuttgarta. Vodnik Kiesling je bil doktor in profesor berlinske univerze. Komandir 1. voda je bil Nemec Waller, komandir 2. voda pa Bayer. Svoje enote so pripeljali v rajon Potoki neopazno, nato pa so čakali na priložnost za napad. Toda 3. bataljon 1. proletarske brigade je že po prvem rafalu jurišal na sovražnikove položaje. Kratek, vendar ogorčen boj, kakršen ie navadno boj s specialnimi enotami, je bil hitro končan. Proletarci so razpodili sovražnikove vojake, toda nevarnost 3 tem Še ni bila odstranjena. PREBIVALSTVO DAJE NEMCEM NAPAČNE PODATKE Sovražnik je prodrl v rajon vasi Potoki in Uvala s svojimi najmočnejšimi bojnimi skupinami namenjenimi za operacijo »konjev skok«, iz sedmih smeri. Vse te enote so se lakopičile v omenjenih vasicah. Specialne -note in obveščevalci so preiskali do podrob- nosti vsako hišo, vsak grm in jarek ter vso širšo okolico. Ko so Nemci videli, da je »konjev skok« izveden z zamudo, so minirali malo letališče pri Uvali in ga onesposobili. Požgali so barake in hiše ter porušili progo in vse, kar bi mogla upčrabljati prebivalstvo in njegova osvobodilna vojska. Gozdove na Klekovači so preiskovali tri dni, vendar brez vsakega uspeha. Takrat sta bila tovariš Tito in Vrhovni štab že daleč od tod. Ponoči od 29. na 30. maj sta krenila na jug proti planini Šator, kajti dostop na Mlinište je bil zaradi navzočnosti esesovskih enot onemogočen. Na poti proti Satoru se je Vrhovnemu štabu poleg 3. bataljona 1. proletarske brigade priključila kot spremstvo še 3. proletarska brigada. General Rendulic je 30. maja z veliko težavo vzpostavil zvezo z generalom von Leyser-jem, ki je bil nenehno na pohodu. Zanimalo ga je, če so Tita našli v vasi Potoci, in je zato takoj vprašal: »Ali ste ga obkolili. Leyser?« »Gospod general! Potoki in Uvala so povsem prazni in ni nobene sledi, ki bi pričala, da sta tam bila Tito in vrhovni štab. Zaslišali smo nekaj žensk, ki so še ostale v vaseh. Zatrjevale so, da Tita sploh ni bilo v vas,« je dejal von Leyser. »Meni je odred .divjih lovceV sporočil, da je Tito z vrhovnim štabom v Gornjem Ribniku, kjer sta se priključila štabu 5. korpusa,« ga je obvestil Rendulic in dodal: »Poslal sem vam brzojavko, ki ste jo nedvomno že prejeli.« »Kdaj so odšli v Ribnik?« je vprašal Leyser. »Sedemindvajsetega maja popoldne.« »Nemogoče, gospod general. Moj šef obveščevalne službe ima podatek, po katerem je Tito prešel progo južno od vasi Potoki,« je trdil general Leyser. »Leyser, to informacijo je potrdila tudi obveščevalna služba 7. SS-divizije,« ga je prekinil Rendulic. »Zaslišali so nekaj ujetnikov in večje število civilnih oseb. Vsi so izjavili, da je Tito resnično v Gornjem Ribniku. Nekateri od njih so ga celo videli,« je vztrajal Rendulic. Gornji Ribnik je od vasi Potoki oddaljena kakih petnajst kilometrov, toda tovariš Tito in Vrhovni štab sta zares krenila proti jugu. Toda naslednjega dne je komandant 373. divizije »Tiger« general Eduard Aldrian, ki je prispel v vas Potoki, poklical generala von Ley-serja,da bi mu sporočil, kar je bil zvedel njegov šef obveščevalne službe poročnik Bonke. »Pravkar smo zvedeli, da je Tito z vrhovnim štabom in vojaškimi misijami pri štabu 6. liške divizije,« je dejal. »Pri štabu divizije so tudi nekatere enote 2. liške brigade v rajonu Deline kose in Velike KlekovaČe.« »Toda Aldrian, mene je general R«*^ obvestil, da je Tito v Ribniku. To p« .V čisto drugi strani, kot pa trdite vi Tako pa prek Klekovače le ni mogel priti.* odvrnil Leyser. TITO JE ODLETEL IZ uvale Ko sta bila že na koncu pogovora, general von Ley9er dejal: »Se trenutek, Aldrian. Pravkar so at * ročili, da je Tito z vrhovnim štabom in<> chillovim sinom z letalom odletel v nes* smer, in to-z letališča pri Uvali,« ga je ^ stil Leyser. >Saj sem bil vendar sam na tem let** preden smo ga minirali,« je vzkliknil nečeni Aldrian. »V zadnjih dneh se adw* dvignilo nobeno letalo. Kdaj pa naj w * zgodilo?« je vprašal Leyseja. »Tridesetega maja dopoldne, nepos** pred prihodom naših enot v ta rajon.. * * govoril Leyser. »Naši vojaki so povedi £> v tej smeri opazili neko veliko letalo * Kmalu zatem se je oglasil genenst ? ^''»Priključila se vam bo 3. četa polj& darmerije iz Knina,« je dejal von Ley*r<: »Kakšna pa naj b. bila njihova irtjj. »Preiskali bodo Drvar in Bosaruduf* vac« je odgovoril Rendulic. »Te poznajo in bodo iskali tajni arhivv^ Štaba, ki bi nam prišel zelo prav,« je doda. Co H J* Ž1* s % J s N, S Vi H S Ne % s M Si Sia Si s* k PETEK. 1. OKTOBRA 1982 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 7. STRAN GLAS amoprispevek za potrošniški center V Predosljah ne manjka ravno krajevnih problemov, saj nimajo telefona, občasno zmanjkuje vode tako v ceveh kot v Belci, ven-dar okoli tisoč krajanov najbolj pogreša dobro založeno trgovino Predosije — S proslavo ob spominskem obeležju na Suhi v nedeljo, ^■oktobra ob 11. uri se bodo v krajevni skupnosti Predosije zaključile Prireditve ob letošnjem krajevnem Prazniku. Začele so se že v začetku tega tedna s Športnimi tekmovanji v nogometu, namiznem tenisu, odbojki, streljanju, gasilskem tekmovanju, v nedeljo zjutraj bo še trimsko ^lesarsko tekmovanje. Jutri zvečer bodo na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti v kulturnem domu Podelili priznanja aktivistom OF, tega pa bodo na slovesnosti Podelili tudi diplome in prehodne Pokale za športne dosežke. Ob prazniku, ki ga vsako leto Praznujejo v spomin na krajane Partizane, ki so zaradi izdaje padli v gozdu nad Suho, bodo v krajevni {"topnosti z nekaj več kot tisoč baiani pregledali, kaj so v zadnjem jWobju uspešno opravili in česa se H) lotili še v prihodnje. Letos julija so začeli zbirati s samoprispevkom denar za gradnjo potrošniškega !*ntra, ob katerem bo tudi skladišče ? zbiralnica mleka. Trgovina v Preje namreč že nekaj časa ne- ustrezna, zato so se krajani odločili, da za novo prispevajo okoli 10 odstotkov potrebnih sredstev. Obenem se zbirajo sredstva tudi za popravilo gasilskih domov na Suhi in v Predosljah. Na Suhi bodo v obnovljenem gasilskem domu dobili tudi družbene prostore, ki jih zdaj nimajo. V Predosljah imajo že nekaj časa težave tudi pri oskrbi z vodo, saj ugotavljajo, da bi bilo treba vodovodno omrežje obnoviti, vendar bo to prišlo na vrsto verjetno ob gradnji novega stanovanjskega naselja. Tudi problem Belce še vedno ni umaknjen z dnevnega reda. Ob sušnih obdobjih voda rada presahne, zato iz struge skozi Predosije kar precej zaudarja. V strugo je namreč napeljana tudi kanalizacija, niso pa tudi redki krajani, ki v vodo odlagajo najrazličnejše odpadke. Občasno čiščenje struge ne pomaga, tudi letos so že imeli očiščevalno akcijo, upajo pa, da bo v bodoče nekaj bolje, ker so sklenili, da bo odslej odvoz smeti v tej krajevni skupnosti obvezen. Sicer pa pričakujejo, da bo predvidena regulacija Belce zmanjšala Večnamenska hala dosegla svoj namen Kranj - Lani za dan republike • v Savskem logu, kjer so sejemski froRtori, slovesno otvorili večnamensko halo, ki so jo zgradili s po-*oijo združenega dela. Hala ni namjena samo sejemski dejavnosti, J^več so v njej dobili prostor tudi wtniki. Še posebno so je bili veseli Itvk^.i.:____* J__-1 Al ir> onirarla hnl/Pll. ™iniki. se poseono so je um »cacii kreativni drsalci in seveda hokeji-51 kranjskega Triglava. Drsalcem ni g® treba več drsati v Ljubljani, na fMu in Jesenicah, hokejisti pa so ^ko trenirali in svoja prvenstvena ^nja v hrvaško-slovenski hokej-igrali na domačem ledu. Več-^easska hala je že v prvem letu obratovanja dosegla svoj 2»en. Res v začetku še ni bilo vse Jo kot je treba. Potrpeti je bi o .7* in splačalo se je. Danes je hala kot je potrebno za tak večinski prostor. Upravitelj je v S dneh postavil Elanove premične ^une, tako da sedaj ta prostor J^jme do tritisoč gledalcev. To so Jko videli in doživeli v torek vsi Hovalci zabavne prireditve Bra-,jropical. .Večnamenski prostor ie v tem ^ tak da je v njem lahko skoraj V*L V njem so lahko razni kongresi, ^avne prireditve in vse športne FNitve. Hala je namreč grajena ^o, da se v najkrajšem času na prketu da postaviti igrišče za Hrko, odbojko in še kaj. V njem JJthko tudi gimnastične prireditve, jJJso tla grajena tako, da lahko P°staviš vsako gimnastično orodje, ^dar pri tem ne moremo mimo Jftovitve, da je prišlo že do prvih ' ^amacij. Te gredo predvsem na -Un svetil, ki so povsem odpoveda- la. Prepričani smo, da bosta izvajalca del Gradbinec in ETP te nepravilnosti kmalu odpravila. Drug problem, ki je tudi problematičen, je odpadanje tlakov v garderobah in talne obloge pri vhodu in še kje. Odstopanje je prišlo zaradi napačnega lepila. Ta dva problema lahko zavreta obratovanje drsališča, saj je predvideno, da bodo Kranjčani lahko drsali že prve dni novembra. Prvič v novi sezoni bo drsališče obratovalo tako kot je treba, saj bo na voljo tudi soliden gostinski lokal. V novi sezoni bo treba za dve uri drsanja odšteti od 30 do 40 dinarjev. Te cene so nižje kot na ostalih slovenskih d rsa liščih. Drsališče ima pri obratovanju velike stroške, tako da so morali - izgubo treh milijonov, ki je nastala pri začetnem obratovanju, pokriti iz sejemske dejavnosti. Pri tem pa imajo še dolžnike. Športna rekreacija jim namreč še vedno dolguje 1,2 milijona dinarjev. Ustanovili-so tudi sosvet, ki bo okvirjal politiko programa hale, koordiniral cene in predlagal prednostno listo drsanja in podobno. Če bo dvorana z drsališčem zasedena stoodstotno, potem se ni treba bati izgube. Vendar je kljub temu, da imajo kompletirani kader, še nekaj nevšečnosti. Rolba ne ustreza in razmisliti bo treba o nabavi nove, ni prave čistilne opreme in ne pobiralca vode. Toda upravljalci hale ne obupujejo. Prepričani so, da bodo prebredli tudi te težave, ki jih drsalci in drugi korist-niki hale ne bodo občutili. D.Humer Cooperjev test v Kranju 3. oktobra bi ugotovili, kakšne so vaše 3bne sposobnosti ne glede na to, ali f kaj trenirali ali nič, je najboljši na-J že znani Cooperjev test. Pn tem te- • * iz razdalje, ki jo premagate v >ajstih minutah, na osnovi večlet-raziskav ugotavlja stopnja pridnosti, izražena z ocenami odlic-^ dobro, srednje, slabo in zelo slabo. I^bej je treba poudariti, da trim. J1-kakor ga imenujemo, ni nikakrs-J tekmovanje, ampak je namenjen JHsem občanom, ki bi radi ugotovili S« psihofizično stanje. Ce bodo za-ocene ki jo bodo dobili na poseb-> kartončku, vendarle spremenili 5 način življenja v prid zdravju in Jšemu počutju, potem je test dose-F svoj namen, posebno, če bo teh ob-^ čimveč. ' Ao Kranj s svojim programom tetivnih prireditev podpira tudi ,^'adanski in jesenski trim test. ki a aprila in oktobra organizira Parti- Kranj. ^nski trim test STRANJ — Vsi, ki bi se radi testirali, b,'ahko prijavijo na stadionu Stanka h^karja v Kranju v nedeljo od 8. do Tu bo namreč jesenski trim C Start preizkusa bo v skupinah po "M udeležencev na atletski stezi. PARTIZAN KRANJ PRIČENJA Z VADBO KRANJ — Tudi v sezoni 1982-83 bo Partizan Kranj imel večino svojih de javnosti v telovadnicah OŠ Bratstva in enotnosti na Planini, ki ima zaradi celodnevnega pouka edina možnost nuditi svoje prostore tudi zunanjim uporabnikom. Vadba so bo pričela 4. oktobra za otroke, mladino in članice v OS Bratstva in enotnosti na Planini, za ostale pa še po drugih telovadnicah. Urnik vadbe — OS Bratstva in enotnosti — predšolski otroci skupaj s starši (otroci od 2 do 3,5 let) - ponedeljek od 16.30 do 17.30, cicibani — mlajša skupina — (otroci od 3,5 do 5 let) - torek od 17. do 18. ure, pionirji — športna gimnastika — ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19. ure. pionirke in mladinke - športna gimnastika in ritmika — ponedeljek in četrtek od 19. do 20.30, športna ritmična gimnastika (selekcija) sreda od 18. do 19.30 in petek od 17 30 do 19. ure, članice — splošna telesna vadba — ponedeljek in četrtek od 20.30 do 21.30 in odbojka v sredo od 19.30 do 21.30, člani - splošna vadba v telovadnici OS Helene Pu-liar v torek in četrtek od 19.30 do 21. ure, rekreacijski nogomet v telovadnici OŠ Simona Jenka (Komenskega) torek in četrtek od 20 do 21.30 in rekreacija v košarki v telovadnici OS Simona Jenka (XXXI. divizije) vsak torek od 20.30 do 22. ure. d H u mer tudi občasno ponikovanje vode ter tako zagotovila vsaj minimum vode. Po petnajstih letih želja in prošenj so v Predosljah končno dobili lokalni avtobus, ki vozi vsako uro v smeri proti Kokrici. Prav zdaj pa si prizadevajo, da bi dobili telefonsko napeljavo. Naročnikov je sedaj že okoli sto v Predosljah, medtem ko vsaj za sedaj na Suhi ne bo mogoče napeljati telefona. V krajevni skupnosti Predosije so sicer že mimo časi, ko sta bili glavni temi asfaltiranje cest in obnova kulturnega doma, vendar nalog in potreb kljub temu ne zmanjka. Nemalo skrbi jim povzroča že samo vzdrževanje tako velikega kulturnega doma, v katerem imajo sicer prostor vse organizacije in društva, kljub temu pa bodo najverjetneje del prostorov oddali v najem za izobraževanje. V domu se sicer pogosto izmenjujejo, tudi različne sekcije DPD Svobode, od dramske do reci-tatorske, medtem ko se večina športne dejavnosti, za katero v Predosljah ni ravno malo zanimanja in navdušencev, odvija večinoma v telovadnici osnovne šole Josipa Broza-Tita. O vsem, kar se v krajevni skupnosti dogaja, obveščajo krajane z glasilom, vendar pa bi ga radi izdajali, pogosteje kot doslej, ne le nekajkrat letno. Zadnja številka je izšla ta teden pred krajevnim praznikom v 300 izvodih, dodali pa so še informacijo o akciji NNNP, ki bo,danes in jutri v kranjski občini. V Predosljah se ji bodo pridružili z vajo, v kateri bodo sodelovali člani civilne zaščite. L. M. Več skupnega sožitja Sedem krajevnih skupnosti pod Krvavcem složno gradi svoj danes in jutri — Dosežki plod dela krajanov — Z več sodelovanja k lažjemu življenju Cerklje — V krajevnih skupnostih pod Krvavcem te dni slave krajevni praznik. Taki dnevi ponujajo priložnost pregledati dosežke in se pomuditi pri težavah. V sedmih krajevnih skupnostih pod Krvavcem — Cerkljah, Poženiku, na Šenturški gori, Velesovem, Zalogu, Gradu in Brnikih — je obojega dovolj. V zadnjih letih so z lastnimi rokami ustvarili vrsto nepogrešljivih dobrin, ostalo pa je še veliko želja in načrtov, ki se jih bodo družno lotili v prihodnje. V nekaj letih je vasem pod Krvavcem uspelo asfaltirati nove ceste, obnoviti javno razsvetljavo, urediti obrežje potoka, polepšati videz naselij, razširiti preskrbo z novo trgovino, povečati telefonsko omrežje ... Prav ob krajevnem prazniku bodo na Brniku dobili sodobne družbene prostore, ki bodo omogočili tudi razvoj družabne in kulturne dejavnosti. Na Šenturški gori se lahko pohvalijo z novimi metri asfalta, prav tako v Zalogu. Razen teh pa je še cela vrsta drobnih dosežkov, na videz nepomembnih, za krajane pa odločilnega pomena. Še več pa je želja. V Zalogu bi radi dogradili mrliško vežico, ob letu bi se že želeli sestati v novem domu kulture, tudi v Poženiku so izrazili potrebo po družbenem domu: Domala vsem pa je skupna želja po več telefonskih priključkih in napeljavi telefona v vaseh, ki ga še nimajo. Med temi so tudi hribovske vasi, kjer bi jim telefonska žica zaradi odmaknjenosti pomenila edino hitro povezavo z dolino. Želja je že stara, možnosti za njeno uresničitev pa nič večje, kot so bile pred leti. Celo manjše, saj krajani sami ne bodo zmogli velikih materialnih stroškov, ki jih terja razširitev telefonskega omrežja. Cerklje, največja vas vseh sedmih krajevnih skupnosti, so trenutno najbolj komunalno razvite, pa tudi širijo se najhitreje. Zal pa razvoj ne dohaja potreb krajanov. Ze pred leti so skušali to središče zaradi preglednosti razdeliti v ulice, pa jim ni uspelo. Dosegli so odvoz smeti, vendar le-ta še ni urejen za vse območje. Tudi v Cerkljah že dolgo zori želja po modernih mrliških vežicah, a je trenutno neizvedljiva. Kaj šele telefonsko omrežje, ki bi ga radi razširili za nekaj sto številk! Vsaj avtomatsko telefonsko govorilnico so dobili, vendar le-ta ne more zadostiti vsem potrebam. V sedmih krajevnih skupnostih pod- Krvavcem so že pred leti dojeli, da le skupno delo in zavzetost krajanov vodita k uspehu. Resda so posamezne krajevne skupnosti marsikaj pridobile tudi brez sodelovanja, vendar temeljni pečat njihovemu sedanjemu delu vendarle daje sožitje. Krajani menijo, da bi bilo lahko še tesnejše, zlasti na samoupravnem področju, kjer doslej še niso našli skupnega jezika. D. Ž. Brankina Zanka V pritličju mogočne hiše, nekdanjega Rotovža na Mestnem trgu v Skofji Loki, že dober mesec vzbuja zanimanje butika Branke Petračeve s simboličnim imenom Zanka. Urejena po načrtih Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane, ki je pripravila osnovne zamisli in načrte za revitalizacijo starega dela Škofje Loke. Je prvi vzorčni lokal, kakršnih naj bi bilo v prihodnosti v tisočletnem mestu vedno več. Oprema in ureditev, skratka vsa notranjost se lepo dopolnjuje z zunanjostjo hiše in Mestnega trga in je že sam obisk butike zanimiv, pa tudi pletenine, ki jih lastnica plete in šiva po lastnih zamislih, ne zaslužijo, da bi šli brezbrižno mimo njih. »Že v osnovni šoli sem zelo rada šivala in kreirala,« pripoveduje Branka Petračeva. »Sošolkam sem šivala hlače. Zato odločitev za poklicni bila težka. Vpisala sem se v tekstilno šolo na pletilski oddelek. Po maturi sem delala v kranjski butiki Boža, čeprav sem vsa leta imela željo in načrte, da bom nekoč začela na svoje. No, potem sino se preselili v Skofjo Loko in tu sem štiri leta spraševala za lokal, nekaj let pa imela tudi prošnjo na občini. Šele, ko so začeli pripravljati prenovo starega dela mesta, je bil razpis in sem se javila, povedala svoje zamisli in tudi uspela. Res pa je, da sem ta lokal, prej so bile v njem pisarne, opazila že, ko sem prvič Šla čez Mestni trg; značilna široka vrata in lokacija sredi trga, skratka idealno.« Najbrž bi lahko tu uredili še podobne lokale? »Prav gotovo. Že zaradi ponudbe bi bilo dobro, da bi bil tu še kakšen čevljar, usnjar, lokal, kjer bi prodajali modne dodatke. Tako bi vsi skupaj lahko strankam ponudili več; od obleke do obutve in modnih dodatkov. Tako dodatke sama kupujem v Ljubljani, največ pri Borcu in, ker jih ne smem prodajati, jih dajem k obleki kot del oblačila. To ^o rutke, šali, broške, ogrlice.« Najvažnejše pa še nismo rekli. Kaj delate in kaj si lahko pri vas kupimo? »Izdelujem pletenine. Obleke, razne komplete, kostime. Krilo, brezrokavnik, jopica ali pa namesto navadnega, hlačno krilo. Skratka, samo pletenine.« Škofja Loka je majhno mesto. Je dovolj povpraševanja? »Res sem se v začetku bala in če ne bi bila mlada, ko si nekako bolj korajžen, bi najbrž ne upala toliko vložiti v lokal. Pričakovala sem slabše povpraševanje, vendar se sedaj ne morem pritožiti. Kar nekako ne morem toliko narediti, da bi lahko kaj več hkrati pokazala in ponudila. Vse namreč delam sama, pletem in šivam in tako ne naredim prav veliko,« Tudi kreirate sami? »Že ko dobim material, se odločim, kaj bom iz njega naredila. Nič posebej ne rišem, u sedem se za stroj in model nastaja. Imam sicer nek svoj stil, kot bi se temu reklo. Ne morem biti ekstravagantna, pač pa želim, da bi bil vsak model lep in tudi moden. Predvsem ga želim vedno prodati ženski, ki ji pristoja. Zame je namreč najslabša reklama, če obleka izgleda slabo. Zato vsaki raje svetujem, naj počaka, če trenutno nimam nič primernega zanjo, čeprav bi sicer mogoče malo več zaslužila. Za vsako obleko mora priti prava ženska. Sicer pa si pomagam malo s tujimi revijami, ogledam si kakšen modni sejem in potem iz vseh vtisov skušam narediti nekaj svojega.« Pravzaprav bi lahko rekli, da sodi vaše delo med storitveno dejavnost. Imate zato kakšne olajšave pri davkih? »Imam popolnoma enake pogoje kot vsak obrtnik. Za začetek so predvidene olajšave zaradi investicije, sicer pa bom plačevala davek od prometa. Verjetno bom res v najnižji grupi, vendar kakih posebnih ugodnosti nimam.« Prvi vzorčni loka4 na Mestnem trgu je vsekakor vreden ogleda. Zaradi dveh razlogov, kot je že v začetku rečeno: zaradi lepo urejene prodajalne in zaradi lepih modelov. Pa še cene so ugodne, prav nič bu-tične. L. Bogataj __!_________________Sa GLAS 8. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 1. OKTOBRA pripravimo se na zimo PAPRIKE V GORČICI Ta preizkušeni recept vlaganja paprike za zimo smo dobili od sla-ščičarke, ki pa bi bila raje kuharica, Darke Audič iz Kranja. Pravi, da ga je dobila od neke mlade gospodinje, ga malce po svoje prikrojila, pa pravi da je odličen. Potrebujemo 4 kilograme mesnatih paprik. Očistimo jih, operemo, poljubno narežemo in damo v veliko posodo, v kateri jih bomo kuhali. Paprikam pridamo 6 očiščenih, celih šalotk, 4 stroke česna, 4 sveže feferone, 1/4 litra vode, 1/4 litra kisa za vlaganje, 2 žlici soli, 2 žlici "sladkorja in 2 del olja. To naj se skupaj počasi zavre, nekajkrat premešamo, ko pa paprika spremeni barvo, odstavimo posodo od ognja. Paprika naj v posodi ostane na hladnem čea noč, da se napije kisa in vsega osta- sam svoj mojster lega, naslednji dan pa poberemo papriko s penovko v drugo posodo. Papriki zdaj dodamo velik kozarec gorčice (800 gramov). Gorčica naj bo po možnosti od Ete Kamnik, kajti ta nima nobenega posebnega priokusa. Papriko dobro premešamo z gorčico in zložimo v 4 litrske kozarce. Zapremo jih ali s celofanom ali s plastičnim ali pločevinastim pokrovčkom. Držala bo čez zimo. Paprika z gorčico je odlična priloga h kuhani govedini, hrenovkam, mrzli pečenki, šunki in podobnim mesninam. Lahko jo pa postrežemo tudi namesto solate. Če se vam pa zdi 4 kilograme paprik premalo, lahko pripravite iz preostale tekočine še 4 kilograme paprik. Tekočini, ki ostane, ko vzamemo prve paprike iz posode, v kateri smo jo kuhali, dodamo 1 del olja, 1 del kisa, 1 čajno žličko soli, pa Z malo spretnosti in veselja za mi-zarjenje, si lahko sami napravite prijetno polico za kuhinjski kot, za knjižno polico v dnevni sobi ali kjerkoli drugje v stanovanju, kjer imate primeren prostor. Seveda lahko polico kupite, saj jih prodajajo vseh vrst in dolžin, toda narejeno doma, ima svojo posebno vrednost. Pose ben mik domačnosti daje lepo oblikovana konzola. Šablono konzole, ki jo objavljamo, morate samo povečati. En kvadratek naj v resnici meri 2 centimetra. Če pa mislite, da luknje ne boste mogli sami lepo izvrtati, nesite kozole k prvemu mizarju, pa vam bo pomagal. Imajo pa v naših prodajalnah naprodaj tudi tako imenovane hoby-progra-me, pri katerih se dobe vse vrste žagic in vrtalnikov, s katerimi boste igraje vse to napravili. Polica je lahko poljubno dolga, vendar, kolikor daljša je, toliko več konzol bo rabila. Razmak med dvema konzolama ne sme biti večji od 80 centi- metrov, kajti sicer bi se polica, če bi nanjo naložili kaj več, upognila. Pri montaži moramo paziti, da ploščato ušesce pritrdimo na konzolo toliko višje, da jo bomo potem, ko bomo na konzole pritrdili gornjo desko, lahko obesili na kjukico oziroma vijak, ki smo ga pritrdili v steno. Ko privijamo polico na konzole, moramo paziti, da razmak ne bo večji kot 80 centimetrov. Sprednja letev, ki pride na čelo police, naj bo pomaknjena malce navzgor, da predmeti s police ne bodo mogli zdrkniti na tla, pa tudi lepši videz ima polica, posebno še, če rob malce zaokrožimo in ga odrsamo z brusnim papirjem. Luknje v konzolah namažemo s hladnim lesnim limom in potegnemo palico skoznje. Na koncu še vse obrusimo s papirjem in obarvamo s poljubno barvo. Lahko pa polico premažemo le s prozornim lakom in bo ostala V; naravnem lesu. bo spet dovolj močna, da v njej prekuhamo nove 4 kilograme paprik. In potem postopek ponovimo. Tudi tej potem, ko smo jo pobrali iz tekočine, jo ohladili, dodamo velik kozarec gorčice. PEHTRAN V SLADKORJU Tudi tale nasvet smo dobili pri Darki Audič. Pehtran za zimo zamrznemo ali posušimo, lahko ga pa tudi spravimo v sladkorju. Pehtran očistimo, operemo in osušimo na prtu. Ko je lepo suh, ga na drobno sesekljamo in zmešamo s sladkorjem (kristal). Sladkorja naj bo toliko kot pehtrana. Ne po teži, po posodi. Kolikor je v posodi pehtrana, prav toliko namerimo sladkorja. Pehtran, pomešan s sladkorjem spravimo v steklene kozarce, malo potlačimo in zavežemo s celofanom ali pokrijemo s pločevinastim pokrovom. Hranimo ga v suhem, temnem in hladnem prostoru. Ko pa boste za Novo leto pripravljali za goste pehtranovo potico, pazite pri nadevu. Tako pripravljenemu pehtranu ni treba dodajati nobenega sladkorja več. M. Messegue: Narava ima 1 grozdje Kot dober Francoz — in kar je še važnejše kot dober Gaskonjec — in kot prebivalec vinorodne pokrajine sem seveda odmer. m grozdju častno mesto. Zelo sicer cenim dobro vino v majhnih količinah, vendar raje previdno ravnam z njim, nikoli pa ne bom prenehal peti hvalnice svežemu grozdju. Grozdno kuro bi morali začeti takoj jeseni, ko so grozdi lepo zreu in prepojeni-s soncem. Kuro delajte brez vmesnega premora teden ai. celo dva tedna' Jej te izključno samo grozdje, približno kilogram de dva kilograma na dan. Če imate doma trgatev, kot jo imamo tu pri nas. si ero/dja krepko privoščite. Po končani kun boste imeli cisto nova je tra in popolnoma prečiščene ledvice, tako boste lahko polni moči dočakali zimo. , . , , Vendar ne pozabite grozdja temeljito umiti, zakaj samo tako sperete z njega vse kemikalije. Sulfat, ki ga že od nekdaj uporabljajo s škropljenje vinske trte, ni nevaren v primerjavi z vsemi drugimi ke- mičnimi škropivi. . . . Ker vsebuje grozdje veliko naravnega sladkorja (ki ga telo veliko lažie asimilira kakor rafiniran sladkor), boste imeli občutek, da ste sit in se sploh ne boste počutili šibke. Grozdje pogosto primerjajo g^ na njegovo vrednost z mlekom, kot rastlinska hrana je baje prav ko vredno kot materino mleko. _ Včasih so na deželi pripravljali marmelado iz grozdja. Ta lada je bila najboljša in najbolj zdrava izmed vseh marmelad. Grozdje imgrozdni sok priporočam otrokom, nosecnicam, športnikom ljudem, ki bolehajo na jetrih in revmi pa tudi vsem, ki jih e ~ visok krvni pritisk ali kaka kožna bolezen. Samo diabetiki se mu rajo odreči, ker je v grozdju preveč sladkorja. Tudi rozine dajejo moč in ugodno vplivajo na dihalne organe. Zaa dajajte otrokom rozine namesto bonbonov. Tako bodo veliko bolj zdra- V1 Če ste pretanjen sladokusec, uporabljajte v kuhinji namesto limone zeleni grozdni sok! Ta sok tudi pri angini dobro nadomesti limoni Obložite z grozdnimi jagodami nekatere pečenke, npr. perutnino in divjačino in sveža, po gaskonjsko v peči pečena gosja jetra. Grozdje raztaplja maščobe in olajša prebavo. Iz grozdnih zrnc izdelujejo z vitaminom E bogato olje; to olje pr-poročam vsem, ki imajo prevelik odstotek holestenna v krvi ali ki bolehajo na srčnih boleznih. Toda sladokusci znajo se drugače uporabit grozdna zrnca. Primešajo jih na primer nekaterim smetanastim sarom, katerim dajejo odličen okus. Trtno listje je odlično sočivje, polno vitaminov, ki naj bi ne krasisc samo slastnih grških specialitet. Trtne liste bi morali kuhati kot zelenjavo in jesti kot špinačo. -. Učinkovit je tudi trtni sok, imenovan »solze vinograda«. Če gs uporabimo za rane, pospešujejo celjenje. Kaj pa deblo stare trte? Mar m za nobeno rabo? Pac, iZ njega si lahko naredijo lepo popotno palico vsi, ki so se vse življenje opirali na trto in v njej našli svoj življenjski eliksir. : ■ RS.1 v*' m ) \ ■M in P m w k ) {St* m / 1 j J 7 Kako sem preživel počitnice mlinček za kavo Čudna je ta vas pri nas s kavo. Je, pa je ni. Če si jo prinesemo izza meje, pa jo prinesemo navadno v zrnih, daje cenejša. Potem pa jo je treba seveda zmleti. In to kar najbolj drobno. Izkazalo pa se je, da so stari dobri ročni mlinčki še najbolj zanesljivi. Le težko jih je dobiti. Te dni so pri FUŽINARJU na Jesenicah dobili medeninaste kavne mlinčke, ki dobro meljejo. 1.499 dinarjev stane eden. _ j ta mesec na vrtu Oktober je mesec spravljanja in vzimovanja. Nekaj zelenjave pustimo še zunaj in jo pospravimo prihodnji mesec. Vse je odvisno od vremena. Prvi sneg in prva slana nista odločilna, za njima pride ponavadi lepo vretne. Spravljamo v lepem, kajti zelenjava mora biti suha! Solato lahko presadimo v zaprte grede in jo prekrijemo z okni; vmesni prostor izkoristimo z mesečno redkvico. Ker se v pozno jesenskem času pod steklom ah plastiko kaj rada pojavi plesen, škropimo s karat hanom in zi-nebom (0,20 odstotka). Zalivamo le malo, pač pa mnogo zračimo, če le vreme dovoljuje. Tunelom podvojimo krovino, vmesna zračna blazina varuje pred mrazom, pod tunelom imamo solato, ea-divjo, peteršilj, kolerabico, ' run: ohrovt, zelje, karfijolo, špinače. radič (glavati), mangold in de motovilca. Celo paradižnik je ^ lahko pod folijo, če to dovoliuie vreme. D rob n jak presajamo v lončke; zaenkrat ga imamo pod folijo ali v zaprti gredi, postopoma ga prenašamo v kuhinjo na okno, da je na voljo vso zimo. Na vrtu gnojimo s hlevskim gnojeni (300 do 500 kg-na 100 kvadratnih metrov). Prvi teden počitnic sem preživel doma. Nato sem šel k babici in dedku na kmetijo. Tam sem pomagal pri košnji. Grabil sem seno in ga tlačil na vozu. Potem so me prišli iskat starši. Odpeljali so me k bratrancu v Ljubljano. Z bratrancem sva se igrala, brala knjige in se vozila s kolesom. Naslednji teden sva šla k meni domov. Pri meni sva se igrala z žogo in se skrivala. Kmalu je bratranec odšel domov, mi pa smo odšli na morje. Tam sem se kopal in lovil ribe. Ko sem prišel z mer-ja, se je kmalu začel pouk. Primož Smolkovič, 2. b r. osn. šole Simon Jenko Kranj Športni dan V sredo nam je tovarišica povedala, da bomo imeli športni dan. Mamica mi je pripravila malico. Zbrali smo se pred šolo. Sli smo na Andreja. Pot nas je vodila skozi Puštal. Hodili smo v skupini. S tovarišico smo se pogovarjali o straneh neba. Na vrh smo prispeli vsi zasopli. Najprej smo si ogledali spominsko ploščo, nato pa smo odšli k cerkvi. Tam smo poma-licali. Nato smo šli v gozd, kjer smo se lovili in iskali gobe. Dobil sem nekaj golobic in lisičk. Čez nekaj časa smo se odpravili proti domu. Na sredi poti smo se ločili. Nekaj otrok nas je odšlo proti Zmincu. Veseli in razigrani smo se vrnili domov. Matjaž Ljubeč, 3. b r. osn. Peter Kavčič Škofja Loka Prvič na Triglav Mea letošnjimi počitnicami se mi je izpolnila velika želja. Bila sem na Triglavu. Domenjeno je bilo kar hitro. Na Triglav se je namenila moja starejša sestra z možem in,dvema sosedoma. Eden od njiju je gorski reševalec, tako da je bilo tudi za varnost poskrbljeno. Povabili so tudi mene in sestro Marijo. Kar kmalu je prišel zame težko pričakovani dan. Do Aljaževega doma nas je peljal očka. Tam smo prespali in drugo jutro ob pol petih krenili našemu najvišjemu vrhu naproti. Po krajšem počitku pri Sta-ničevi koči smo šli na Kredarico in od tam do vrha. Ta del poti je bil najbolj naporen. Toda ob veliki želji, da pridem na vrh, sem ga kar dobro premagala. Nahrbtnik, ki niti ni bil tako lahek, me ni dosti oviral. Na vrh smo prišli ob dveh. Občutek, da sem na najvišji gori v naši domovini, je bil čudovit. Z Marijo sva bili prvič in so naju kar pošteno krstili z veliko planinsko vrvjo. Po slovesnem opravilu smo se tudi nekajkrat fotografirali. Pogled pa mi je neprestano uhajal v dolino in mislila sem na to, kako bom prišla dol. Zadovoljni smo se vračali, čeprav se mi je zdela pot nazaj veliko težja. Prespali smo na Doliču in naslednji dan krenili prek Sedmerih jezer. Tretjo noč smo prebili v koči pod Bogatinom. Zdenka Valjavec, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča Tržič Nerada sem šla od doma Mojca in Sandi na srečanju Letošnje srečanje slovenskih pionirjev dopisnikov se je začelo včeraj v Ajdovščini. Tri dni bo 130 šolarjev, najmarlji-vejših sodelavcev časopisov, revij in radijskih postaj spoznavalo nove prijatelje, Ajdovščino in njeno okolico, slovenske pesnike in pisatelje, ki pišejo za mladino, najboljša šolska glasila in podobno. Uredništvo Glasa je tokrat izbralo za sodelovanje na srečanju dva pionirja dopisnika: Mojco Studen, osmošolko iz Preddvora, in Sandija Bogataja, ^edmošolca z Godešiča pri Škof j i Loki. V torek dopoldne smo ju obiskali v šolah in ju za hip odtrgali od učenja. In kaj Mojca v prostem času najraje počne? Igra v mladinski rokometni reprezentanci, bere, klepeta s prijateljicami, zdaj, ko doma obnavljajo hiso, pa mora poprijeti tudi za kakšno bolj »oprijemljivo« delo Sandi Bogataj je prišel iz učilnice za gospodinjstvo. Fant ki je, tako kot Mojca, lansko šolsko leto s svojimi spisi pogosto sodeloval v rubriki I/, šolskih klopi, že drugo leto obiskuje dopisniški krožek. Rad piše, je povedal, najraje,, kadar sam izbira naslove. Doživetja s počitnic je ze po pisal. Veliko jih je bilo, saj je bilo na morju, v hribih pa tudi doma, v vasi, prav prijet™ Pisanje je eno najljubših Sandijevih del tudi v prostem času. ko sicer precej pomaga doma, še raje pa se igra nogomet. V šoli je i vesel ur slovenskega zemljepisa. Za poklicno t tev pa ima, kot pravi, še< časa. H . J« Ekskurzija po Jugoslaviji Sedim v sobi in premišljujem. Skrbi me, kako bo z mamico, ki je pri zdravniku. Že nekaj časa še je slabo počutila, vendar upam, da ni kaj hujšega. Pogledam na potovalno torbo, v kateri je že vse pripravljeno za odhod na morje. Nobene »potovalne mrzlice« ne začutim. Takrat zaslišim avto. Hitro stečerrT iz sobe, da vprašam, kaj je dejal zdravnik. »Mami, kako je?« vprašam, vendar takoj vidim, da ni nič dobrega. Mami brez besed odide v kuhinjo, da bi nekaj skuhala. Stopim za njo: »Kar pojdi ie-žat, bom že sama.« Hvaležno me pogleda in res gre v po- steljo. Medtem kuham in vsa nesrečna ugotovim, da bo teta, s katero grem na morje, vsak hip prišla pome. Res kmalu pozvoni. Prav nič se ne veselim odhoda. S težkim srcem se poslovim od mamice. Najraje bi jo vprašala, če lahko ostanem doma. Dnevi na morju se mi prvič grozno vlečejo. Skrb za mamico mi ne daje miru. Končno mine sedem dni in vesela se vrnem domov. Stečem mamici v objem, hkrati pa vem, da tako težko ne bom šla nikoli več od doma. Polona Križaj, 7. c r. osn. šole Cvetko Golar Škofja Loka Mojca Studen, ki smo jo zmoiili med uro glasbe, je povedala, da rada piše spise, seveda če so naslovi »pravi«. Doživljajski ji ne gredo tako dobro od rok. Raje ima domišljijske, v katerih zelo zrelo razglablja o življenjskih resnicah. Rekla je tudi, da je prav škoda, ker v šoli ni dopisniškega krožka. Sicer pa Mojci slovenski jezik ni najljubši predmet, tako kot večini naših dopisnikov. Bolj sta ji všeč fizika in kemija. Morda bo na enem od teh področij izbrala tudi po klic. Ni se še odločila Letos sem potovala z atijem po Jugoslaviji, ko je vodil ekskurzijo gimnazijcev. Deset dni smo se vozili z avtobusom in videli vse republike. Obiskali smo vrsto muzejev, cerkev, džamij, samostanov, spomenikov ' narodnoosvobodilnega boja in drugih znamenitosti Prvi dan-smo se vozili do Sarajeva in ustavili smo se tudi na Kozari. Spomenik NOB mt je bil zelo všeč. .. V Sarajevu smo si naslednji dan ogledali tudi Pokrajinski muzej, kjer sta mi bila najbolj všeč arheološki in rimski oddelek. Prvič v življenju sem bila v džamiji. Tretji dan smo potovali v Dubrovnik in se spotoma kopali V Dubrovniku smo se sprehodili po obzidju in po pro: menadi. V akvariju smo videli veliko zanimivih rib. Peti dan smo najprej videli, kako je potres porušil Kotor, nato pa smo se po ostrih serpentinah peljali na Cetinje in na Lovčen. Prehodila sem oU" stopnic, da sem prišla do -Nje- goševega mavzoleja. Nato s* se še okopali v Skadarske-zeru in prespali v Titograci- Šestf dan smo se povzpel * slabi česti čez divji prela: ~ Kosovo. V Peči je bilo -umazano in veliko hiš je ra> podrtih. Sedmi dan smo vstal. zgodaj. Skoraj ves dan s:rrc tovali proti Ohridu. Vmes š~r-videli samostan Bigorsk.h : " pim lesorezom. Proti \\\v~ smo se že kopali v Ohr.dšv" jezeru. Osmi dan smo se voziit > Makedoniji. Ogledali srne > slavno najdišče Stobi in pj spali v Skopju, kjer je bile S* 1 vroče. Deveti dan smo po zelo a* vožnji prispeli v Beograd " dan sta mi bila najbolj Celekula in Oplenac. Zadnji dan smo si agi**' še Hišo cvetja in m«^ 25 maj. Po osemurni v«W smo končno prispeli dome* Veronika Cenčur, 3. c r. * Simon Jenko Kranj 1. OKTOBRA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE — PISMA UREDNIŠTVU 9 STRAN O VAŠA PISMA ali ne bi kazalo poti na Črnem kalu pri blegošu bolje zaznamovati? Za mnoge je Blegoš zelo priljubljena planinska postojanka, zlasti še sedaj, ko se ponaša z novo in lepo urejeno planinsko kočo. Tudi poti do Blegoša so dokaj dobro urejene, pa najsibo s katerekoli strani. Res pa je, da največ planincev ali turistov, ki se namenijo obiskati Blegoš,gre preko Črnega kala. To pa je za tiste, ki do tu pridejo z osebnimi vozili in nameravajo še naprej do planinske koče, za marsikaterega lahko' dokaj neprijetno. Tudi karta Škofjeloškega pogorja mu ne more kaj dosti pomagati. Na ravnini Črnega kala je sicer postavljen kažipot za dostop na Blegoš, vendar pa je tik ob tabli, ki kaže smeri, postavljen znak »Prepovedana vožnja*. To je ob cesti, ki pelje na Prvo ravan. Voznik, ki ne ve, da je ca. 30m od omenjene table oz. znaka naprej odcep, ki vadi do planinske koče in da je to še voznik, ki spoštuje promet-.ne znake,potem jo le-ta ubere na desno kakih 30 metrov pred znakom po cesti navzdol v Farji Potok in naprej proti Železnikom, misleč, da se bo pripeljal do Blegoške koče. Ah ne bi kazalo, da bi znak »Prepovedana vožnja za vsa vozila« pomaknili nekaj metrov naprej ob cesti za odcepom na desno in natančno nakazali smer ceste, ki pelje uO Blegoške koče. Do Črnega kala sicer pripeljejo štiri ceste, če jih sploh lahko tako imenujem. Ena iz Železnikov preko F ar ji ga Potoka, druga prav tako iz Železnikov preko Martini vrha, tretja iz Poljan v Poljanski dolini preko Javorij in četrta iz Hotavelj preko vasi Suša. Toda na Črnem kalu ni nobenega smerokaza, ki bi pokazal v katero smer naj bi se namenil voznik, če želi napraviti krožno vožnjo, da se ne vrača po poti, po kateri je prišel na Crni kal. Tudi v neposredni bližini koče bi lahko bil še kakšen kažipot, k naj bi pokazal smer do vasi L**kovica in smer proti Črnemu »rta. Upam, da nakazane želje ne to bile finančno toliko zahtevne, opravil mnogo koristnega dela. Prepričan sem, da bi se do danes lahko že zelo uveljavil v praksi. O sedanjih povezavah K S z OZD pa le to, da niso slonele samo na »zvezah in poznanstvih« (vsaj v KS Stra ži -šče ne), ampak, da so bili to dogovori, sporazumi KS z OZD in rezultati sodelovanja odgovornih organov v K S in OZD in so na ta način bili doseženi pomembni rezultati. Koordinacijski odbor bi lahko pri tem opravil velik korak naprej. In seveda se spet ne bo nič zgodilo. Odgovorni tovariši bodo prevzeli druge odgovorne naloge itd. Škoda. Milan Bajželj, KS Stražišče da jih ne bi bilo moč realizirati. Blegoš pa hi s tem veliko pridobil, še več pa tisti, ki prvič zaidejo v to smer. Znaki naj bi bili postavljeni predvsem za tujca, to kar je sedaj, pa je za domačine tega kraja, ki to točko dobro poznajo in jim niso potrebni orientacijski napisi. P. Dolinar PREVEČ BESEDIČENJA Mnenje o prispevku »Sindikat ii^ krajevna skupnost z roko v roki«, objavljenem 24. septembra. Za ta prispevek je škoda prostora v časniku, škoda časa ljudi, ki ga berejo in škoda truda novinarke. Mislim, da ZdL rKS^&^tn^lu PROMETNE TEŽAVE nimajo kaj govoriti. Torej tudi škoda časa delegatov. Članek je dezinformacija. Za to seveda ni kriva novinarka. Zapisala je pač prispevek na osnovi podatkov, ki jih je dobila. Vse to pišem za to, da bi drobtinico prispeval k temu, da ne bi pred tem kongresom govorili na dolgo in široko in si izmišljevali prispevke zato, da zadostimo razdelilniku ali kakor pač se že te razprave za kongres spravljajo skupaj. Bolje bi bilo, da se podrobneje pogovorimo o odgovornosti za nedelo ali za slabo delo mnogih ljudi na odgovornih dolžnostih. O koordinacijskem odboru sindikata v K S Stražišče bi lahko spregovorili mnogo krajše če bi hoteli povedati resnico. Ta pa je: koordinacijski odbor se v vsem obdobju (leto in pol) ni niti enkrat sestal (razen usta- novne seje), nobenega dela ni opravil. Razčistimo raje odgo- Ne samo mesta, tudi vasi imajo večkrat težave s prometom. Tako je tudi v Ratečah. Zaradi vse pogostejših nesreč na nezavarovanem Železniškem prehodu v Retečah je namreč dala železniška uprava predlog, naj se ta prehod ukine. Vaščani se s tem ne strinjajo in so pred krajevne skupnosti že posredovali upravi železnic svoj ugovor. V njem so navedli razloge, zakaj so proti ukinitvi in dali predlog, kako naj se poskrbi za varnost. Ob rekonstrukciji železniške proge sta bila v neposredni bližini tega prehoda ukinjena dva prehoda, zato je sedanji zelo obremenjen. Kmetom je tod edina pot na polje. Ce bi omenjeni prehod ukinili, bi morali kmetje po precej daljši poti na polje, razen tega pa je zavarovani prehod, ki naj bile dobre bi bilo poiskati primerne mer tode itd. ne pomaga. In tudi ni kriv »nepravi čas«. Vodstvo koordinacijskega odbora preprosto ni nič naredilo za to, da bi odbor delal in premalo truda je vložil tudi občinski sindikalni Skoda. Bila je to pobuda tov. Vinka Hafnerja že v začetku leta 1981 in odbor bi lahko bi se ga posluževali v bodoče, na slabo vidnem delu proge, pa tudi cesta je dokaj nepregledna. Zato krajani tnenijo, da bi bile na tem prehodu nesreče še pogostejše. Vaščani zato predlagajo, naj prehod, ki ga sedaj uporabljajo, železniško gospodarstvo varnostno uredi. Na obeh straneh proge naj postavijo signalne luči, bližnji gozd naj bi posekali toliko, da bi vidljivost na progi povečali. Tako bi preprečili nesreče. Franc Rant, Reteče A kovinotehna OPREMA MENGEŠ Razstava igrač v Creini Kranj — Od 4. do 8. oktobra bo v hotelu Creina v Kranju velika razstava igrač, ki jo pripravlja Veletrgovina Kokra Kranj. Ne gre za razstavo, kjer bi si potrošniki lahko ogledovali in na drobno kupovali igrače, pač pa je namenjena komercialistom, trgovcem, ki kupujejo igrače v večjih količinah za prodajo v svojih poslovalnicah. Zanjo je veliko zanimanja po vsej Jugoslaviji. Lani so delavci Kokre pripravili razstavo z okrog 700 vrst igrač, letos pa obljubljajo kar 1200 vrst plišastih, mehansko-tehničnih in podobnih igrač. Lani je Kokra naredila z igračami 25 milijonov dinarjev prometa, letos pa ga pričakuje kar 40 milijonov dinarjev. Igrače, ki jih bo Kokra razstavljala te dni v hotelu Creina, so večinoma domače proizvodnje, nekaj pa jih je tudi iz uvoza. D. D. ♦ 'VII PA nismo se uklonili Zanimivi igri narave — Narava se vedno ne ozira na veljavne zakonitosti in razmerja, ne tako redko ubere svojo pot. Primer za te »naravne izrodke« sta tudi goba in krompir na sliki. Pred dobrim tednom je Franc Hvasti iz Drulovke prinesel v uredništvo jurčka, ki je zrastel na skali. Kot zanimivost je povedal, da je našel že majhnega, vendar mu je v enem dnevu zrastel do velikosti, ki jo vidimo na sliki. Franc Hvasti nabira gobe le priložnostno, zato je bil te zanimivosti še posebno vesel. Gospodar Janko Tičar iz V okla pri Šenčurju pa je med številnimi krompirji izbrskal iz zemlje tri med seboj zraščene gomolje. Kot da je krompir delo vešče kiparjeve roke in ne dosežek prirodne delavnice. (Ib, cz) Tovariš, plačate pivo? »Zreli« ljudje pogosto (verjetno zaradi nevoščljiv os ti) grdo gledajo na mladež, češ da je zanemarjena, nede lavna, malodušna, da nima idealov, za katere bi se borila kot generacije pred njo in podobno. Očitki so običajno neumestni in za večji del današnje mladine ne veljajo. So pa tudi izjeme oziroma dogodki, ki bodejo celo razumevajoče »zrele« ljudi. Bilo je v torek opoldne v neki gorenjski vasici, znani po kulturnozgodovinskih vrednostih. Učenci prvega letnika srednje šole iz Ljubljane, torej petnajstletniki, so izlet izkoristili, da bi jih videli. Potem so se zapodili v vaško gostilno. Niso vsi pili piva in kadili, bili pa so precej redki, ki so posegli po nedolžni coca-coli. Pivo je za mladega človeka, skoraj še otroka, lahko kar hudo breme. Razposajeni fantje in dekleta so menda stavili, kdo ga več »nese«. Natakarica pa očitno že dolgo ni prebrala napisa: alkohola ne točimo mladoletnim in vinjenim osebam. Ce pa ga je, jo je najbrž zbegala popustljivost »tovariša« in »tovarišice«, ki sta pri drugi mizi srkala svoje doze »spodbude«. Vsa stvar niti ne bi bila tako čudna, če učenci ne bi izzivali »tovariša«, naj jim plača »rundor. Zakaj pa ne? Petnajst, dvajset steklenic piva je spet prirornalo od šanka do mize. J a, ta tovariš je pa res dober, ta pa zna z mladimi! Upajmo, da se pri naslednji šolski uri ne bo jezil, če ga otroci ne bodo poslušali, če ga ne bodo spoštovali. Že res, da je delo delo in družba družba, vendar taka praksa je za prvi letnik srednje šole le nekoliko zgodnja. ' ri. J. V soboto, 2. oktobra ELAN bo ELAN, tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, nastežaj odprla svoja vrata vsem, ki si žele ogledati delo in naprave v proizvodnih obratih smuči, športnega orodja in čolnov. Ogled bo od 10. do 13. ure. VABLJENI! Nikomur nisi smel zaupati d VVeiss-Janez ^ Cele , Ce le more pride na vsa srečanja koroških vencev^^>osebno še, če se zbero nekdanji partizani. Tudi srečanja korofkih C^cev s te in onstran meje ne zamudi. Na bhJ 2irovnk:i je bil zadnjič, tisto vročo SKS neusmiljeno žgalo sonce na dvorišče,kjer so za srečanje ko- ivnici je on wu tako neusmiljeno žgalo sonce na „vorišče, kjer so za srečanje> ko-borcev Dostavil mize. Pa ga ni motilo ^tudi vsePh"rugih ne. Vsakokrat> med Nuni, med starimi znanci iz vojne * znova 8 katerim se doma še vedno sr« 1 sovraštvu do vsega, kar je slovensko. Hanzi je doma v Šentjanžu v Rožu. Vasici pod Šentjanškimi Rutami. Prvič je slišal za partizane konec avgusta 1942, ko so na Robežu pognali v beg celovške policiste. Prvi Rartizan, ki ga je od blizu spoznal, je bil fatija Verdnik-Tomaž. Ta mu je tudi nadel ilegalno ime »Janez«. Hanzi je bil krojač in dosti moških je hodilo k hiši zaradi šivanja. Za aktivistično delo je bila ta obrt kot nalašč. Kmalu je bila VVeissova hiša v Šentjanžu glavna javka za ves Rož, vse vasi nad njim in še dlje. Od tu so se ustanavljali narodnoosvobodilni odbori, ki so imeli nalogo podpirati partizane, spravljati koroške Slovence v ilegalo in jih oskrbovati z vsem potrebnim. Glavni sestanki so bili v vrhnjih prostorih hiše. Tu so zvedeli tudi za vse radijske novice. Hanziju je uspelo zadržati radio. Vsaka spodbudna novica je tedaj veliko pomenila za njihovo delo. Nikoli ne bo pozabil tistega božičnega večera leta 1943. Vsi so bili zgoraj: Tomaž Verdnik, Dušan Pirje-vec-Ahac, Janez Kmet-Mirko in še vrsta drugih. Oče je zunaj stražil, da bi jih kdo ne presenetil, Janez pa je vrtel radio. In potem je radio London povedal, da so Rusi začeli ofenzivo pred Moskvo. Ko jim je povedal to novico, se je od veselja kar bajta tresla, se smeje danes Hanzi. To so bile novice! Hudo je bilo ves čas, pripoveduje Hanzi danes, toda naihuje je bilo aprila 1942, ko so selili koroške Slovence. Tudi oni bi morali biti izseljeni, pa je - bilo 15. aprila izseljevanje ustaljeno. Vojaška komanda ga je pre-preprečila, ker se je toliko sinov koroških Slovencev, vojnih obveznikov, prišlo pritožit, da se ne bodo borili zanje, če bodo iz njihovih domov izseljevali. Res so tedaj nehali. V hiše, iz katerih so naše ljudi že izselili, so naselili Kanalce. Pa potem spomladi 1944, ko so aretirali vrsto njegovih najožjih sodelavcev. Prepričan je bil, da bo kdo izdal. Med njimi je bilo veliko tudi mladih. Ogrisova Ančka s Šentjanških Rut je bila stara komaj šestnajst let. Kdo bi ji zameril? Pa ni nihče izdal! Imel pa je Hanzi tedaj vse pripravljeno za selitev. Ni bilo izdaj med njimi. Da so Nemci odkrili tisti bunker na Šentjanških Rutah v Žingarici, je bila kriva le neprevidnost partizana Janeza Kranjca, ki je šel na Rute, pa ni za sabo zabrisal sledi. Trije so bili tedaj ustreljeni, pet ali šest jih je ušlo. Bosi, brez vsega. Te je bilo treba spet obleči, obuti, opremiti. In seveda, spet je moral za vse poskrbeti Janez. Koliko partizanov je oblekel?! Kdo bi vedel? Vse si dal, kolikor si le mogel. Da le ni bilo izdaj! Najbolj se je bal raztrgancev, ki so se klatili tudi tam okrog. Nekoč je prišel k njemu z neko pošto možakar iz Podpece. Sienčnik iz Mokrij v P od juni pri Dobrli vasi je bil. Čisto nepoznan je bil in Hanzi se ni hotel izdati, da je prišel prav. Nikomur nisi smel zaupati. Pisma ni notel prevzeti, nikakor pa tisti Čas tudi ni mogel preveriti, če ie pravi. Gesla ni poznal. In ko sta trdila vsak svoje, Hanzi, da ne bo jemal nobene pošte, da nič ne ve, oni pa, da so ga poslali z nujno pošto in da mora nesti odgovor. Vres jezen je Sienčnik potegnil izza prepotene srajce pismo in ga porinil na mizo. Mokra srajca je omočila tudi pismo in skozi ovoj je Hanzi prepoznal pisavo Pirjevca Ahaca. Zdaj je vedel, da je možakar zanesljiv. Ko je za moške prenašanje pošte postalo prenevarno, so jo prevzele ženske. Iz Podjune v Rož jo je nosila Mičej, hčerka slepega organista iz Šentvida v Podjuni. Dalj časa jo je nosila. Vse dokler ni gestapo proti njej nahujskal raztrgancev. Dobili so jo, aretirali njo in njeno mamo in ju obsodili na smrt. Spomladi 1944 so jima v Gradcu odsekali glavi. Bele gaide tedaj na Koroškem ni bilo. Tudi župniki so bili tod z ljudstvom. Po vojni pa jim je bela garda napravila veliko škode. Nikoli pa ne bo našel pravih besed, da bi opisal dogodke, ki so se vrstili ob kapitulaciji Nemčije, v dneh, ko je na Koroško prihitel Kokrški odred, ko so bile vse ceste, poti, travniki polni beguncev. 7. maja sta Kokrški in Koroški odred zavzela Bistrico v Rožu. Hanzi Weiss in Blatnik iz Bistrice v Rožu sta bila med parlamentarci. Velika skupina Nemcev se je zadrževala na »Grenzwachtkompaniji«. Zahtevala sta, naj se predajo. Ubili bi ju, če bi se ne našel med njimi nemški polkovnik, ki je zabranil streljanje. Kar je bilo motoriziranega, je tedaj ušlo. Kar pa je hodilo peš, so partizani zajeli. Ko so na občini že prevzeli oblast, je prišel poročnik Gaukel in javil, da se predaja s šestnajstimi možmi, orožniki. Tudi vse orožje so predali. Orožnike so partizani pozneje spustih. Bilo pa je takrat čudno. Vsak-trenutek je bilo lahko po tebi. Angleži, Nemci, vseh vrst beguncev, ki so vsi hoteli čim hitreje naprej, da bi ušli roki pravice, ki se je stegovala za njimi vse bolj in bolj. Kako trdovratno so se držali... Pa je minilo tudi to. Potem so začeli prihajati iz taborišč njihovi ljudje. Tudi te je bilo treba obleči, kot nekoč partizane. Spet je bil Hanzi tisti, ki je od sebe vse dal. S hvaležnostjo se ga spominjajo prav vsi, ki so bili kdaj z njim povezani. Danes živi v Celovcu. Dolga leta je bil podpredsednik Prosvetne zveze za Koroško. Med vojno pa je bil član Pokrajinskega odbora OF za Koroško. D. Dolenc Daljše pitanje prazni mesnice Cene koruzi določamo na zvezni ravni, oblikuje pa jo povpraševanje, po mesu v republikah, regresi se določajo v občinah, vendar koruze ni, kmetje pridelajo premalo, klavnice imajo izgube, potrošniki pa meso (če ga dobimo) predrago plačujemo — Rešitev se lahko išče le dolgoročno, z upoštevanjem ekonomskih zakonitosti oziroma določanju cen na osnovi realno določenih proizvodnih stroškov — Zaradi previsoke cene kmetje kupujejo manj krmil, zato se je čas pitanja podaljšal — 40 ton mesa so Mesoizdelki tudi izvozili Če bo v jaslih le trava, bodo kosila brez mesa vse pogostejša. KONČNO ŽIVAHNO TUDI V BELSKEM OTROŠKEM VRTCU »Čričku« pomagajo krajani Po podatkih komisije za prehrano pri OZN bi lahko jugoslovansko kmetijstvo prehranilo najmanj 80 milijonov ljudi. Ce bi pridelali in predelali živila vsaj za 30 milijonov ljudi, se pravi, dovolj za domače potrebe in jo izvozili toliko, da bi z njo nasitili še 10 milijonov ljudi, bi bili rešeni vsi naši zunanjetrgovinski problemi in tudi vprašanja našega nadaljnjega industrijskega razvoja. Res pa je tudi, da se obrata v razvoju gospodarstva, kjer naj bi imelo kmetijstvo večji pomen in prednost v razvoju, ne da narediti čez noč. V Sloveniji smo si zastavili za cilj, da leta 1985 sami pridelamo doma 85 odstotkov potrebnih količin hrane. Z načrtno akcijo za večji pridelek žita smo letos dosegli lepe uspehe, saj smo odkup pšenice od 15 tisoč ton leta 1981 letos povečali na 46 tisoč ton, prihodnje leto pa naj bi na domačih poljih pridelali že 64 tisoč ton tržnih viškov pšenice. Skoraj enako spodbudni so rezultati pri setvi in odkupu sladkorne pese in te dni smo iz tovarne v Ormožu že ZGORNJA BELA -Marsikateri krajan je vrtcu na Beli v času gradnje prerokoval temno prihodnost. Kje boste na podeželju dobili otroke za vrtec, le kdo jih bo vozil semkaj in zato še drago plačeval? Našim otrokom ni potrebna vzgojiteljica, še naprej jih bodo varovale mame, potem so tu še babice in dedki ter v skrajnem primeru vedno na pomoč Eripravljene sosede, je ilo slišati po vaseh. Sedaj, po treh letih, je tudi v belskem »Čričku« končno postalo živahno. Starši so zadovoljni, ker lahko vsaj nekaj dni v tednu postorijo dopoldanska opravila brez skrbi za otroke. Sproščenost in veselje je opaziti tudi na obrazih otrok, saj radi zahajajo v vrtec. Če jih vprašaš, koga imajo poleg očka in mamice najrajši, v en glas za kričijo — tova-rišico Vesno. Vzgojiteljica Vesna Mugerli-Lotrič za svoje učen-čke pravi, da so dobrosrčni in poslušni. Po- zna se jim, da so doma s podeželja, kjer morajo pogosteje kot v mestu poprijeti tudi za delo. ZA ZAČETEK ENAJST OTROK Prvo leto po izgradnji vrtca na Zgornji Beli je še kazalo, da se bodo uresničile napovedi črnogledov. V celodnevnem varstvu je bilo takrat le enajst otrok in mnogi so se norčevali, da imajo v belskem »Čričku« več zaposlenih kot otrok. To leto so končali s precejšnjo izgubo. Naslednje leto so bila vrata novozgrajenega »otroškega hrama« zaprta in v njem so opravili le obvezni 120-urni tečaj za predšolske otroke. Krajanom Zgornje, Srednje in Spodnje Bele, Bašlja in Hraš, ki so vrtec zgradili večinoma s svojim delom in prispevki, ni bilo všeč, da Di prostori ostali neizkoriščeni. Menili so, da prejšnje celodnevno varstvo ni primerno za kmečke in Zelje otrok - peskovnik, gugalnice in otroška hišica - se uresničujejo. - Foto: C. Z. druge podeželske otroke. N a skupnem sestanku so se dogovorili za novo in neobvezno obliko, za vzgojni progam brez varstva, ki je v začetku predstavljal pravo posebnost v kranjski občini' in na Gorenjskem sploh. Zdaj je »Čriček«, sicer del vzgojne enote Maksa Rozmana-Tat-jane v Straži šču, zaseden vsak dan. V ponedeljek, sredo in petek je v njem obvezna mala šola. Obiskuje jo 27 otrok. Torek in četrtek sta dneva za »sredinčke«, za štiri in pet let stare otroke. Trinajst jih ima sedaj tovari šica Vesna. Iz bolj oddaljenega Bašlja jih na Belo vozijo starši z avtomobilom, iz drugih vasi prihajajo peš. Oboji, »sredin-čki« in malošolarji, dobijo v vrtcu le malico. Za prve prispevajo starši 300 dinarjev na mesec, za druge 150 dinarjev več. S tem denarjem se morata gospodinja Tončka in vzgojiteljica Vesna prebiti skozi mesec. Varčujeta, seveda ne na škodo malic, da bo ostalo kaj za igrala in morda na koncu še za otroško veselico. UDARNIŠKO DO IGRIŠČA Če belskemu »Čričku« za kratek čas opeša glas, so takoj pri roki krajani, da mu pomagajo do lepšega petja. Krajani namreč skrbijo za vtec kot za svoj dom. Omenimo samo nekaj primerov. Že ob otvoritvi je šiviljstvo Klakočar s Vzgojiteljica v belskem vrtcu Vesna Mugerli-Lo-trič. Srednje Bele podarilo otrokom črno-beli televizijski sprejemnik. Nekaj krajanov je pred kratkim obljubilo, da bo ob letošnji obilni sadni letini brezplačno odstopilo najmlajšim več gajbic jabolk. Gospodinja iz Bašlja se je ponudila, da bo cicibanom planincem sešila nahrbtnike, če bodo v Jaršah staknili kak poceni material. Tudi drobna popravila na zgradbi opravijo Bela- . ni, Bašljani in Hrašani sami. V času našega obiska je skupina krajanov ravno betonirala jamo za peskovnik, ob njem bodo postavili še gugaliiice in otroško hišico, kakršno imajo na Kokrici. Četudi je bila sobota in dela f>rost dan, sta pomaga-i tudi gospodinja Tončka in vzgojiteljica Vesna. Za izgradnjo igrišča je prispevala 80 tisočakov skupnost otroškega varstva Kranj, vendar v vrtcu pravijo, da mora del denarja ostati tudi za nakup prepotrebnih učil in igral. Zasedenost vrtca skozi ves teden kaže, da je Vzgojno varstvenemu zavodu Kranj in krajanom petih vasi pod Storži če m očitno uspelo najti pravo rešitev. To je nov dokaz, da velja obliko vzgoje ali varstva prilagoditi razmeram kraja. C.Zaplotnik dobili prve kilograme sladkorja iz letošnjega pridelka. Uspešno potekajo tudi planirane melioracije v Vipavski dolini in v Prekmurju kjer bomo namesto sedanjih dabih travnikov in pašnikov ter močvirij, uredili obširna pšenična polja Zato so realna pričakovanja da bo pri žitu zlasti pridelovanju krušnih žit, srednjeročni plan uresničen. Veliko manj obetavno je v živinoreji ki je glavna kmetijska panoga v Sloveniji, posebno še na Gorenjskem, kjer so podnebne razmere za žito še veliko manj ugodne. Ze dve leti se zmanjšuje odkup mleka, ki je prvi pokazatelj, da je v živinoreji nekaj narobe. Letos pa je že spomladi začelo primanjkovati mesa in junija smo se morali soočiti z najhujšo mesno krizo doslej. S sprostitvijo republiških rezerv je bila ponudba, zlasti govedine, julija m avgusta boljša, zadnjih štirinajst dni pa se ponavlja junijska slika. Primanjkuje predvsem govedine in perutnine. Hkrati pa so zasebne mesnice polne najrazličnejših vrst mesa. Če bi držalo, da so spomladansko pomanjkanje mesa povzročili kmetje, ki so v upanju na višjo ceno zadrževali živino v hlevih, bi moral biti sedaj na jesen odkup večji, zlasti še, če drži tudi podatek, da se čreda ni zmanjšala. Toda mesa m. Odkup namreč za naprej upada. Tako so v škofjeloških Mesoizdel-kih, ki preskrbujejo z mesom 85 odstotkov Gorenjske in del Ljubljane letos do 13. septembra odkupili 4930 glav mlade pitane govedi, kar je 1459 manj živali kot lani v enakem Času oziroma 23 odstotkov manj. Starejše govedi, to je volov in krav pa so odkupili 1189, za 232 mani kot lam v enakem času, kar predstavlja petino manjši odkup. Skupaj so odkupili 1691 glav govedi manj. Ta primanjkljaj ustreza dvomesečni proizvodnji Mesoizdelkov. Hkrati so letos izvozili 40 ton mesa, medtem ko prejšnja leta niso prodajali na tuje. L izvoženo količino bi lahko mesec dni normalno oskrbovali občino Skoljo Loko. , . ... Mesa ni predvsem zato, ker je bilo odkupljene manj živine Torej jo kmetje res zadržujejo v hlevih, ali pa se je tako močno zmanjšala čreda. Po podatkih kmetijskih pospeševalcev, kmetje staleža živine v ravnin- skih predelih ne že sedaj zaradi i in usmerjenosti v ___ privezovali predvsem Za hribovske predele dokupovale teleta ni v Prekmurju. Lani " kupijo le še na cena občutno višja E remija ne pokrije rvaško tele moral leta rediti zastonj škodo, se je privez t od nekdanjih 400 škofjeloške zadruge. Franc Bešter: Začetek »Sava« nas je p Tdvala. Vsa pokrajina je bila v ^to^Tfo^, fectaciie sai ie šest tujih in množica domačih, folhlc manj kot 38 katalonskih krajih. Folklorne skupine . Kntnloniie Poljske, Ukrajine in Jugoslavije so vsaka ^HkZle/oesem in glasbo dežel, iz katerih so priha^ ro^e predstavila^kranjska folklorna skupina .Sava K" T ani ie savska skupina nastopila na ko- munističnem festivalu ?reball povabili, da se predstavi na istočasno poteka jočem folklornem festivalu. Navdušila je m organizatorji so sklenili, da jo naslednje leto novabiio na svoj festival kot rednega gosta. PT°ZHe letos Vud. zgodilo. Osem celovečernih nastopov na različnih koncih Katalonije pa rada in zaključni nastop, to je bilo v teh dneh delo skupine. Čeprav se slisi mn o so b.l člani skupine - plesale, tamburašii m kvintet - mnenja, da takšen urnik glede na to kaj so že Svili na podobnih turnejah, n, bil preti-. ran;Tu, hvalabogu, vsaj ni mučenja v nošah gks b?ti nVla^olago.sleberm trenutek,«^1 plesalec ^^^f^Ie mojl deveta turneja v skupini niso popu- Stilsr in odgovorna ^J?™^ Kot predstavnikdržave. Izb^J - venčne lokranjskih, rezijskm, P plesov in kih, sumadijskih ter bunje ,a5ostni za. nemo kolo iz Glamoča, vearu v, . di nos in znanje so znal, združi z ^^ ciphniranostjo ^.^f^no na zavidlji-Vzdušje v skupini je bilo rtsim vi višini. Zakaj sem folklorist? Nekaj članov savska an-mbla^em povprašala po urokih zakaj J^m j stala del življenja. Miran Hud£ na članov, pri folklori ze štin leta, je svoji peti turneji. KlarineUfe. anja, pa »Pritegnila me je dru^m „v ^ da še po končani šoli za klarinet n b, znanje spuhtelo <. prazno «L Kuhar je to prva tairneja v stareJS0 tošnjo sezono je iz srtanj h priprave plesno skupino, zato so bile n eg f na_ na turnejo še posebno mten»™^ dru_ stop je svoje doživetje. Vidiš o rug PETKOV PORTRET več. Žival lahko zadržiš v hlevu teden ali dva, ko je dopitana, več ne.« • Stalež živine se ni zmanjšal, živine ne zadržujete. Zakaj manjši odkup? »Prenizke cene. Hrvatje plačujejo 3 dinarje več za kilogram. To pri pitancu znese že dva stara milijona. Zato tudi pokupijo veliko živine iz Slovenije, predvsem iz Dolenjske, Štajerske in Prekmurja. In imajo več mesa. Njim se to splača, ker ga prodajo skozi turizem. Naše cene pa so občutno prenizke. Povsod po svetu računajo ceno živine po ceni koruze. Devet kilogramov koruze je kilogram živine. Pri nas te zakonitosti ne priznamo. Res je, da je izvršni svet določil za lani, da naj bo kilogram koruze 8,5 dinarja, prodajali pa so jo po 15 din. Če bi veljala uradna dena, bi slo, ker pa vsi vemo, da ima koruza uradno in prodajno ceno, krmil kmetje enostavno nem oremo več kupovat, ker so predraga, oziroma je živina prepoceni. • V Sloveniji smo se dogovorili za vrsto premij, ki naj bi te razlike pokrile? »Res je. Imamo premije, za kilogram gnojila, za privez'telic, za povečanje črede. Toda, če to izračunaš, pride nekako tisočaka na 1000 kilogramov prireje, zaradi prenizke cene pa izgubiš 20.000 dinarjev. Ker pa takih stroškov ne zmoremo, skušamo živali prehraniti s čimveč domače krme, to pa se pozna pri prireji in mleku. Razen tega pomenijo vse te premije in dodatki kup administriranja od republike, prek občine, kmetijskih zadrug, do zadružne enote. Vse skupaj nima pravega učinka, ker ne upoštevamo ekonomskih zakonitosti. Teh se enostavno ne da izračunati nekje v pisarni ali fotelju, temveč je treba stvari poznati od blizu.« • Kako? »Izračunat bi bilo potrebno povprečne stroške za kilogram prireje ali za liter mleka in potem določiti ceno. Potem se bo vsak kmet prizadeval, da bo čimveč zaslužil, korist pa bomo imeli vsi skupaj. Saj končno, kmetje ne delamo le zase. Le zato, ker bi imeli le veselje do kmečkega dela ali ker sami zase toliko potrebujemo. Za svojo prehrano bi potreboval kvečjemu kravo ali dve. Zanje mi ne bi bilo treba traktorja, kosilnice, nekladalke, trosilca in drugih kmetijskih strojev, vrednih nekaj milijonov din, temveč bi lahko vse naredil s koso in grabljami. Skratka, zavedat se je treba, da je kmečko delo pomemben del proizvodnje, v katerega je treba veliko vlagati in prav zato je kmetu treba omogočiti tudi vloženemu delu primeren zaslužek.« • Prej ste rekli, da živine ne zadržujete v hlevih. Vendar ste jo kmetje letos prodali več kot petino manj? »Vzrok so, kot sem že omenil, krmila, oziroma koruza, ki je osnovna substanca krmil. Ta je v primerjavi s kilogramom živine ali litrom mleka veliko predraga. Tako kupimc in porabimo manj krmil in zato na-molzemo manj mleka in tudi" priredimo manj kilogramov mesa. Pitanje se podaljša. Zato je odkup manjši. To je vsa skrivnost. Enako je z mlekom. Dokler bo 50 kilogramov krmil za krave več kot 1000 dinarjev, porabiš pa ga v nekaj dneh in z več namolženimi litri ne pokriješ večjih stroškov, bo proizvodnja mleka padala. Razen tega kmetom plačujejo veliko manj, kot so izračunani stroški za proizvodnjo na družbenih posestvih. Če drži da je proizvodna cena litra mleka na družbenih posestvih 19,20 din, sem pri prodaji 25.000 litrov mleka letos, podaril državi ali komurkoli 10 do 15 starih milijonov s tem, da so meni plačevali mleko po 11,95 din. Če so mi seveda izmerili pravo tolščo. Kajti takoj, ko se je podražilo, je bilo v mojem mleku namesto 4,2 komaj 3,4 odstotka tolšče. Približno dva meseca v letu se to zgodi vsakemu kmetu in mu pokvari veselje do dela. Na to kmetje nimamo nobenega vpliva.« • Kdaj bi torej, če bi govorili kmetje, lahko pričakovali polne mesnice in mlekarne?« »Problem je vsakakor treba reševati dolgoročno. Tudi v kmetijstvu je treba dosledno upoštevati ekonomske zakonitosti in odpraviti administriranje na najrazličnejših ravneh. Treba je določiti realno ceno koruze in potem ne bo težko izračunati realnih stroškov proizvodnje in cen v celotni reprodukcijski verigi. Sedaj, ko določamo cene koruzi na zvezni ravni, mesu v republikah, ko se o regresih dogovarjamo v občinah in zadrugah, koruze ni, kmetje preslabo zaslužimo, da bi pridelovali več, izgubo imajo klavnice in mlekarne, potrošniki pa hrano (pre)drago plačujejo. Če ne prej, se bomo o tem morali dogovoriti, ko bo začelo zmanjkovati še kaj drugega, ne le mesa.« L. Bogataj S tem ae je v hribovskih pre-stalež živine prav gotovo »1, kar pa se bo poznalo pri-! in še nekaj let naprej. taimnostc, je na vprašanje ali je res zadržujejo živino, odgo-kmet Franc Bešter iz Selc, in sposoben gospodar pre-rjene kmetije. »Ko žival dose-določeno težo, jo moraš lati. Naj jo pitaš še mesec ali , jo krmiš le v svojo škodo, na teži ne pridobiva več. Kot ilko. Ko dozori, se ne debeli označil za .povzetek kiksov', Lidija Jakupak pa je ugotovila, da so se razvadili glede publike. Oder ni bil najboljši, svoje pa je naredila tudi že rahla utrujenost. Kakšna razlika v vzdušju po nastopu! Če uspe, pesem na poti nazaj v Barcelono kljub utrujenosti in pozni uri zmaguje spanec, če se ponesreči, še za debato ni prave volje. Nato predviden nastop na festivalu Trebali, ki ga organizirajo združene socialistične stranke Katalonije in na katerega so prišli tudi slovenski komunisti. Slovenska izdaja časopisa Komunist je priredila razstavo o naših narodih in narodnostih, organizirala pa še nastop ansambla Franca Flereta in folklorne skupine Sava Kranj. Izvrsten je bil večerni nastop skupine v Santa Colomi de Farners, kjer je .publika stoje navdušeno skandirala. Zadnji dan festivala se je dopoldanska parada po ulicah Barcelone zaključila s kratko predstavitvijo vsake od skupin na improviziranem odru pred palačo katalonske skupščine. Pri našem nastopu so bile težave z ozvočenjem ... Zvečer so bili v katalonski filharmoniji zaključni nastopi vseh sodelujočih folklornih skupin. Po oceni umetniškega vodje savske skupine, Andreja Košiča, so na njem najvišjo stopnjo plesne tehnike pokazali Ukrajinci, najbolj celovito usklajeno in pevsko dovršeno je delovala poljska skupina, naša skupina pa je prednjačila v pestrosti programa, barvitosti narodnih noš in po svoji usmerjenosti v izvirnost programa. nadaljevanje prihodnjič D. Šeško Marija Savli ivljala v Španiji - , ____ cr,fii Traven. To ie ta- celo 90- fe-'ihani-]vnič šfce, bližati >folklo- ^nom dni ^ 'ozna, da ni v obnovil, saj • n in v zna-^estno delo. dobro je dejal. *eto. »K fol-^rušćina pa Povezanost *bnost na !iah. Sku-Gremo v ^rimo.c Eva iz veselja, oniko že j flted nasto-khko dose-temu pri-doba. Le —i? ne dopu-^ £ za mano burnih vaj letno, pa seveda vse, kar sod. zraven To je tako kot bi bil v službi,« je odgovoril. »Kdor misli da je pri skupini težko zdržati, ne pozna dela Glasba ima veliko oblik in načinov, vsaka izvedba ki spremlja plesalce, je enkratna ^ neponovljiva. Pa še skupni dogodki in dozi-vetjaf ki tečejo vzporedno, te vezejo na sku- PinTudi Janko Bajt, nekdanji pevec pri savskem oktetu, je že lepo vrsto let kontrabasu* fn kitarist kvinteta. »Bilo je pravzaprav hec-no Rekli so, igral boš kontrabas dokler ne dobimo drugega. Zdaj je pa ze 15 let, m se vedno niso dobili drugega,, se je zasmejal. In kij človek po tolikih letih lahko rece, da mu ie skupina dala? »Prvič to, da te enakovredno sprejme, drugič Pa te s tem, ko te povede v svet bistri in uči.« ... u Janez Kermelj, trenutno vodja tamburas- kega orkestra .Bisernica' pravi, da se je za Igranje odločil ,iz firbca'. »Bila je možnost, pa Sm se ie ooriiel.« Igralka drugega braca pri tamburiškem orkestru Nevenka Abina je naTmlajša v skupini. Nima jih se sestnajst, Tpa že šesto leto. »Če imam tremo? Ne, zdaj pa res ne več. Publika je taka, da jo na mah izgubiš, če si jo sploh imel.« Skupina ji je všeč in si boljših tovarišev ne bi mogla želeti, čeprav prizna, da so jo prvič novi obrazi bega- U' Sleherni iz skupine bi tako lahko na temo'folklore povedal svojo življenjsko zgodbo. Kolikor so si različne, so si po svoje tudi po-?nbne Druži jih medsebojno prijateljstvo, razumevanje in ljubezen do našega folklorne- ga blaga, ki je toliko bogato, da smo nanj lahko ponosni. Poseben ponos pa je, če si sam most, ki ga iz preteklosti obuja v sedanjost. Od nastopa do nastopa Vsega skupaj je bilo enajst nastopov, od tega osem celovečernih. Drug drugemu podoben, vendar je bil vendarle vsak dogodek in doživetje zase. Najprej mesto Gava, ki je navdušeno ploskalo, nato Olot, ki je v celovečerni program vključil tudi domačo folklorno skupino, pa La Roca del Valles z improvizirano šotorsko dvorano, tenkočutno publiko in deklicami, ki so v ozadju dvorane svobodno zaplesale po taktih slovenske glasbe, potem Martorelles s častnim spremstvom in pozdravnim govorom predsednika festivala Joaquima Navarra ter venčkom domačih pesmi in plesov v pozdrav skupini iz Jugoslavije. Zatem nastop v prijaznem L'Hospitalet de Llobregat in prisrčen sprejem pri naših starih znancih, tamkajšnji folklorni skupini Sveti Izidor, ki je bila že letos gost odra na Visokem pri Kranju. K prijetnemu večeru je pripomogel še obisk poljske skupine, ki se je vračala z nastopa v sosednj-' em mestu. Naslednji dan je skupino pozdravilo mesto Tiana, s prisrčnim sprejemom pri županu, pa tudi z ozračjem, ki je bilo po svoji svežini pravo nasprotje sicer vročemu in vlažnemu katalonskemu podnebju. Sledil je nastop v Olesi de Montserrat, svojevrstno dno te turneje. Janez Kermelj ga je malce zlobno Ko je bil v škofjeloški občini referendum za uvedbo samoprispevka za gradnjo šol, so bili na volišču ves čas tudi otroci s svojo učiteljico. Delili so gla'sovalne listke in ob tem tudi pokazali staršem, starim mamam in dedkom, starejšim bratom, tetam in stricem ali sosedom, kje morajo obkrožiti, da bo šola zgrajena. Če so se pred referendumom bali, da v Selcih ne bo uspel, ker so se krajani naveličali desetletja neizpolnjenih obljub, so se po glasovanju lahko pohvalili z najboljšim rezultatom v občini. »Marsikaj smo tedaj počeli,« se smeje učiteljica Marija Šav-lijeva. »Po vasi smo šli s transparenti, da potrebujemo novo šolo in, da jo bomo dobili le, če bomo vsi prispevali, pisali smo spise, prepričevali starše.« Letošnje šolsko leto so že začeli pouk v novi lepi šoli, prvi, ki so jo zgradili s pomočjo občinskega samoprispevka. V njej je toliko prostora, da so lahko uvedli celodnevni pouk s štirimi oddelki. V šoli je tudi vrtec in v njej trenutno gostuje tudi davška osnovna šola, ki pravkar dobiva novo podobo. »V začetku je bilo čutiti malo nezaupanja do nove oblike pouka, sedaj ko starši vidijo, kako smo zagnani in, da se vsi v šoli trudimo, da bi dobro delali, že bolje sprejemajo novost. Res pa je, da je izraz celodnevna šola povsem napačen. Otroci so v šoli od pol osmih, zadnji pa so nekako ob tretji uri doma in to nikakor ni celodnevna šola.« Marija Šavlijeva je učiteljica 22 let. Je domačinka. Rojena je bila v Martinj vrhu, učiteljsko pot pa je začela v Stari Oselici v Poljanski dolini, potem je dolgo učila v Spodnji Idriji. Nekako, pravi, ji zrak v tistih krajih ni dobro del, zato sta se z možem vrnila na Gorenjsko. Leta 1971 je bilo prosto mesto v Davči, že naslednje leto pa v Selcih, kjer je sedaj deseto leto vodja podružnične, štirirazredne šole. Najprej je učila tretješolce, sedaj pa je prevzela prvošolčke. Pogosto je slišati, da učiteljski poklic izgublja na ugledu, da je učitelj le še delavec, ki tako kot drugi opravi svoje delo, potem pa tudi na vasi gre brez njega. »Res se je marsikaj spremenilo. Ljudje so bolj izobraženi in-tudi bolj zaprti v družino in povezava z vaškim učiteljem se izgublja. V Stari Oselici so še prišle mame, da bi se pogovorile ne le o šoli, temveč tudi o.drugih težavah. Sicer pa je od učitelja odvisno, kako se bo počutil med ljudmi. Kako si prizadeva, da bi se v ključil v kraj in med ljudi. Če si pripravljen delati, te povsod sprejmejo medse. Hkrati pa ima učitelj izredno veliko možnosti, da prek otrok pokaže staršem in vsem krajanom, kaj je naredil. Predvsem pa je od prizadevnosti učitelja odvisno, kako bo otroke navdušil za delo. Ne le za učenje, tudi zato, da bo kaj prostovoljno naredil popoldne ali v nedeljo. Tu še vedno velja pregovor .besedo mečejo, zgledi vlečejo'. Ko otrok začuti, da je opravil nekaj pomembnega, potem bo vedno rad delal.« Marija Šavlijeva pravi, da 9e v Selcih dobro počuti in je staršem na roditeljskem sestanku že povedala, da jo bodo najbrž morali še nekaj časa »prenašati«. Sicer pa jima z možem tudi v kraju želijo najbolje. Ko so podirali staro šolo, v kateri sta stanovala, so poskrbeli da si bosta lahko v Selcih zgradila hišo. Ne bo velika, le tolikšna, da bova v njej prijetno živela. L. Bogataj Predstavniki naše in poljske folklorne skupine pred katalonsko skupščino. Nastop na prostem. O LAS 12. STRAN SPORT PETEK, 1. OKTOBRA 1 Kegljanje Urbane in Zoretova prvaka KRANJ - Na kegljiščih v Školji I oki Medvodah in Kranju so je končalo letošnje gorenjsko člansko prvenstvo v kegljanju za posameznike in dvojice. Pri članih je letošnji gorenjski prvak dan kranjskega Triglava Boris Urbane, medtem ko je pri članicah največ kegljev podrla triglavanka Marjana Zore Franc Marinšek in Zvrsen iz Triglava sta bila najboljša v pa*ib. Zajčeva in Zoretova (Triglav) pa sta zmagali pri dvojicah članic. Rezultati - člani - posamezno - l Urbane 2745, 2. Marinšek 2725, 3. Zalokar (vsi Triglav) 2677 4. F. Pečar (Kranjska gora) 2668, 5lurk (Triglav) 2650, 6. M. Pečar (Kranjska gora) 2610. 7. Zvršen (Triglav) 2587, 8. Lovše (Kranjska gora) 2574 9 Žemva 2538, 10. Fister (oba Bled) 2531; članice - 1. Zore l648 2. Cej 1615, 3. Zaje (vse Triglav) 1565 4. Šorn (Krvavec) 1560. 5. Pire 1503, Vidali 1454, 7. Virant (vse Triglav) 1441; dvojice — člani - 1. Marinšek-Zvršen 1783, 2. Urbane—Zalokar (vsi Triglav) 1761, 3. Jaka Lovše-M. Pečar 1697, 4. Janez Lovše—F Pečar (vsi Kranjska gora) 1691 5. Fister-Beravs (Bled) 1684; članice - 1. Zaje-Zore 3213, 2. Firs_Cej (vse Triglav) 3118. -i. Šorn-Novak (Krvavec) 2942. -dh O:- mM J Nogomet PORAZ LESC Kranj — V nadaljevanju nogometnega prvenstva Gorenjske so člani Lesc doma doživeli prvi poraz. Premagalo jih je borbeno moštvo Bohinja. Bled je doma s težavo premagal Alples, tekma med Tržičem in LTH pa bo odigrana naknadno. Rezultati — člani: Lesce : Bohinj 1 :2, Bled : Alples*4 : 3. Lesce in Bled imat& po 4 točke, Alples pa 2. Pri nionirjih je Bohinj v gosteh premagal i^esce 10 :7, pri kadetih pa je Sava igrala z LTH neodločeno, Britof je premagal Alples, Jesenice Triglav, Britof Triglav, Sava Alples in LTH Jesenice. Vodi Sava z devetimi točkami pred LTH 8, Britofom 7 itd. Člani so odigrali tudi prvo kolo tekem za jugoslovanski pokal. Lesce so premagale Jelovico s 4 : 3, Jeseničani Kondor s 3 :0 brez borbe, Bled Bohinj s 5 :2, Alples Gorenjo vas s 3 :1, LTH Reteče z 2 :1 in Alpina Polet s 7 :6. P. Novak r lokostrelstvo Uspešna letna sezona KRANJ — Z državnim prvenstvom v dvojni FITI so jugoslovanski lokostrel-ci uspešno zaključili letošnjo lokostrelsko sezono. Gorenjski lokostrelci so dosegli zavidljive uspehe. Na državnem prvenstvu v Varaždinu je v dvojni FITI sicer zmagal Rečan Milinkovič, vendar sta na naslednjih mestih že Gorenjca Marjan Podržaj (Exoterm) in \ci Oblak (Donat Radovljica), medtem ,>- - - T* : - Na mednarodnem mitingu Kranj '82 je bilo veliko zanimanja za tek članov na 1500 metrov. V tem teku sta nastopila tudi člana državne reprezentance Dragan Zdravkovič in Borislav Perica iz Ćuprije. Zdravkovičje takoj po startu krenil v ospredje, sledila sta mu Perica in Celjan Zičkar. Zdravkovič ni imel težkega dela, da je zmagal. - Foto: S. Butič Mednarodni atletski miting v Kranju Ob jubileju kvalitetna udeležba KRANJ - Več kot sto gledalcev je v torek popoldne na stadionu Stanka Mlakarja videlo kvalitetno mednarodno atletsko udeležbo, ki je bila dopolnjena še z dobrimi rezultati Atletski delavci kranjskega Triglava so se tokrat potrudili, da so za dvajseti miting Kranj '82 dobili res Kvalitetno mednarodno in domačo zasedbo. V kategoriji članov, dame, mladincev in mladink ter pionirjev in pionirk je nastopilo nad sto osemdeset tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. . . , •, Na stadionu Stanka Mlakarja je bilo v torek popoldne vse dobro pripravljeno. V tekmovalnem sporedu ni bilo lukenj, tako da so gledalci lahko uživali in videli res pravo atletsko predstavo. Sicer je največ zanimanja pritegnil tek članov na 1500 metrov. V tej disciplini je namreč nastopil tudi državni reprezentant in nas najboljši srednjeprogaš Zdravkovič. Toda na peščeni stezi Zdravkovič ni mogel pokazati vsega, čeprav je imel ob sebi odličnega Perico in Celjana ZiČkarja. Gledalci so videli dva nova rekorda stadiona. Naš najstarejši atlet Ivančič iz beograjskega Partizana je sunil kroglo kar 20,31, metalec diska, član Crvene zvezde iz Beograda Dimitrov Marčeta, pa disk 58,64. Posebne nagrade organizatorjev so za svoje dosežke dobili pri članih Ivančič, pri članicah skakalka v višino Prezljeva, Brešerjeva je bila najboljša pri pionirkah. Kranjc pri pionirjih in Lotrič pri mladincih. Tudi ostale discipline v vseh konkurencah so pritegnile, še posebno je bil zanimiv skok članov v daljavo. Tu je nastopil tudi državni reprezentant Spasojevič, lri je specialist v troskoku. Toda tokrat sta ga premagala člana kranjskega Triglava Udovč in Omerza. Se posebno dobro je skakal Omerza, ki je troskokaš, a vendar mu je uspelo, da je bil pred Spasojevičem. Rezultati - člani - 100 m - 1. Du-dež (GKR) 11,2, 2. Dubnik 11,4, 3. Zehentner (oba KLC) 11,6; 400 m - 1. Pessentneiner 51,5, 2. Jochum (oba KCL) 52,1, 3. Kotnik (Olimpija) 52,9; 1000 m _ 1. Lotrič (Kladivar) 2:27,9, 2. Kavka 2:29,1, 3. Bernot (oba Olimpija) 2:29,1; 1500 m - 1. Zdravkovič 3:51,5, 2. Perica (oba Ćuprija) 3:52,4, 3. Zičkar (Kladivar) 3:52,5; daljava - 1. Udovč 706, 2. Omerza (oba Triglav) 061, 3. Spasojevič (Radnički) 647. disk - 1. Marčeta (Crvena zvezda) 58,64, 2. Frank (KCL) 5410 3. Okleščen (Novo mesto) 52,34; kopje - 1. Cerne (ZAK) 67,82, 2. Zalar Rokomet Jutri v Šk. Loki Alples : Borovo Naš najstarejši atlet, metalec krogle, član beograjskega Partizana, Ivan Ivančič je v torek na mednarodnem atletskem mitingu dokazal, da še ni »za staro šaro«. Kroglo je sunil 20,32 in s tem dosegel nov rekord stadiona Stanka Mlakarja. - Foto: S. Butič 66,22, 3. Erceg (oba Olimpija) 55.78; krogla - 1. Ivančič (Partizan) 20,31, 2. Lakner (ZAK) 14,19. 3. Erceg (Olimpija) 13,84; članica - 100 m - 1. Bradač (ZAK) 13,4, 2. Novak (Triglav) 13,7, 3. Citzinger (KCL) 13,9, 800 m - 1. Lihten-eger 2:23,4, 2. Tominc (obe KAK) 2:26,9, 3. Trobec (Olimpija) 2:30,4; viftina - 1. Prezelj (Kladiva^ 176, 2. D. Lihteneger (KAK) 169, 3. Aljančič (KCL) 160; krogla - 1. Tavčar 13,76, 2. Kralj (obe Bor) 12,38; mladinci - kopje - 1. Kabič 57,50, 2. Mencinger (oba Tnglav) 56,84, 3. Adamle (Olimpija) 55,06; mladinke -daljava - 1. Purič (Bor) 522, 2. Novak (Triglav) 414, 3. Jakopitsch (KCL) 412; kopje - 1. Oitzinger 36,44, 2. Dolnig (obe KCL) 33,96; krogla - 1. Pftaus (Triglav) 13,27, 2. Oitzinger (KCL) 10,79, 3. Zadnikar (Olimpija) 10,30; pionirji -60m - 1. King 7,7, 2. Koselj 7,7, 3. Kavčič (vsi Tržič) 7,9; 600 m - 1. Kranjc (Kladivar) 1:27,7, 2. Rus (Triglav) 1:29,1, 3. Medvidovič (ŽAK) 1:33.6; pionirke -daljava - 1. Brešar (Triglav) 435 , 2. Knific (ZAK) 430, 3. Radeljak (Mladost) 426; veterani - 5000 m - 1. Žerjav (Olimpija) 16:20,8, 2. Stros (Triglav) 16:26,8, 3. Mlinar (Partizan-Vič) 16:29,0. D. Humer Kranj — V prvi B zvezni rokometni ligi — sever se obeta jutri ob 19. uri derbi srečanje še neporaženih ekip Alplesa in Borova v športni dvorani Poden v Šk. Loki. Po uspehu na gostovanju v Novem Sadu nad ekipo Železničarja (17 : 15), lahko tudi v tretjem kolu ob borbeni in dinamični igri pričakujemo ugoden rezultat. Po dosedaj prikazani igri lahko pričakujemo, da bosta točki ostali v Šk. Loki. Rokometaši Jelovice so v soboto v republiškem derbiju na domačem igrišču izgubili srečanje z ekipo Inlesa z rezultatom 21 : 24. Zelo neugoden nasprotnik jih čaka tudi v četrtem kolu na gostovanju, ekipa Šoštanja. V četrtem kolu druge zvezne rokometne lige _ sever gostujejo tudi rokometasi-ce Preddvora. V derbiju z dna lestvice se bodo pomerile v Puli z ekipo Arene. V tretjem kolu pa so uspele osvojiti točko proti Lokomotivi iz Vinkovcev. Rezultat srečanja je bil 23 : 23. V moški republiški rokometni ligi bo izredno zanimivo prvenstveno srečanje na igrišču v Bistrici v nedeljo ob 10 uri, ko se bosta pomerili ekipi Peka in Minerve. Minerva je do sedaj izgubila le eno srečanje in bodo trd »oreh« domačinom. Tudi ženski ekipi v republiški rokometni ligi igrata pred domačim občinstvom. Rokometašice Du-pelj se bodo po neuspehu v četrtem kolu v Šmartnem (18 : 28) v petem kolu pomerile z ekipo- Radgone, ki ima do sedaj le eno zmago. Ob vse boljši igri rokometašic Dupelj zmaga nad ekipo Radgone ne bi smela biti vprašljiva. Srečanje Duplje : Radgona bo jutri ob 18. uri v Dupljah. Rokometašice Peka pa se bodo v petem kolu na igrišču OŠ heroja Bračiča v Bistrici pomerile z ekipo Šmartna. Tržičanke so v štirih kolih osvojile le točko v srečanju z ekipo Dupelj na gostovanju. V četrtem kolu so srečanje z ekipo Polane izgubile le za gol. Rezultat je bil 19 : 18 za Pola-no. Srečanje Peko : Šmartno bo v nedeljo ob U. uri. V drugi moški republiški rokometni ligi bo gorenjski derbi v Preddvoru med ekipama Preddvora in Žabnice. Težko pričakovano srečanje bo jutri ob 17.30 v Preddvoru. V drugi ženski republiški rokometni ligi — z$hod bodo vsa srečanja četrtega kola na sporedu že jutri. Ob 16.15 bo srečanje v.Selcih Alples : Olimpija. Tekmo bosta sodila Bašar in Kuželj, srečanje v Kamniku pa bo na sporedu ob 19. uri med Kamnikom in Metliko, sodila pa bosta Svojšak inMartinčič. V mladinski republiški rokometni-ligi — skupina center bo najzanimivejše v Sk. Loki med Jelovico in Kamnikom, ostale gorenjske ekipe pa gostujejo. Mladinke bodo v četrtem ko- 'lu skupine-center odigrale naslednja srečanja: jutn ob 15. uri v Selcah Alples : Olimpija, v Dupljah ob 16.30 Duplje: Peko ter v nedeljo ob 11. uri Preddvor : Polje. J. Kuhar Rezultati tekmovanja v streljanju Rezultati tekmovanja v streljanju, ki so ga v okviru akcije NNNP za delovne ljudi in občane Kranja priredili na strelišču v Struževem v boto, 18. septembra. Številka za sodelujočim pomeni Število do krogov. Občani: ; 1 Kalan Alojz 47 krogov, 2. Benedičič Matjaž 47, 3. Stojkovič Peter 46. 4. NikaČ Nikola 46. 5. Zirovnik Ivan 46, 6. Jazbec Alojz 45, 7. Hočevar Franc 44, 3. Mrgole Jože 44, 9. Cebokli Marian 44, 10. Premelč Jurij 44, 11 Kozjek FVanc 4* 12. Bizovičar Rudi 44. 13. Badalič Drago 44, 14. Rešek Zvone 43, 15 ftrih Oskar 43 16 Košnik Silvo 43, 17. Smolej Andrej 43, 18. Hribar Milan 43, 19. Bernik Milan 43, 20. Jalovec Boris 43, 21. Eljon Stane 43. 22. Galjot Brane 43. 23. Tavčar Jože 43, 24. 2vab Marjan 43, 25. Mam Franc 43. 26. Šepetavec Slavko 43, 27. ToporiŠ Zdravko 43, 28 Knapič Slavko 42, 29. Saje Tomaž 42, 30. Markič Roman 42, 31 Praprotnik Silvo 42, 32. Eržen Jože 42. 33. Bizjak Miro 42, 34 Rakovec Sandi 42, 35. Omejc Janez 42, 36. Naglič Ivan 42, 37. Ankerst Bogdan 42. 3& Zupan Janez 42, 39. Soklič Ludvik 42, 40. Gatalo Spaso 42 41 Merše Vih 42, 42. Plesnik Franc 42, 43. Vukanc Branko 42, 44. Grašič Ivan 42, 45. Kristan Boris 41. 46. Hudobivnik Igor 41, 47. Ropret Tone 41, 48. ^vdek Lojze 41, 49 Hvasti,Janko 41 50 Perne Avgust 41, 51. Smid Branko 41, 52. Culibrk Milan 41, 53, Poljak Miro'40 54 Jurievec Edvard 40. 55. Kern Stane 40. 56. Rakovec Aleš 40. 57. Sar FVanc% 58 Stoji« Vladimir 40, 59. Alidžanovič Asim 40 60. Kladnik Zivko 40, 61. Valenčič Franc 40, 62. Pirjevec Tomaž 4£ 63. Logar Roman 40, 64. Zorč Cveto 40, 65. Kokalj Marjan 39, 66. Sabljak Dragan 39, 67 Hudobivnik Slavko 39, 68. Dvajmoč Viljem 39, 69. Vidmar Cveto 39, 70. Mrak Cveto 39, 71. Gorjanc Franc 39, 72. Rihtaršič Jurij 39, 73. Perne Igor 39 74. Nunar Jernej. 39, 75. Pibernik Janez 39, 76. 2ugec Franjo 39, 77 So elšek Lado 39, J* Debeljak Pavel 39, 79. Bešter Janez 38, 80. Lokar Karel 38, 81. Kotnik Alojz 38,82. Šafran Robert 38, 83. Gombac Adam 38, 84. Zorman FVanc 38 85. Burgar M1S0 38, 86. Leban Dušan 38, 87. Pufič Andrej 38, 88. Iglič Tomaž 38, 89 Sunič Miroljub 38, 90. Carman Rado 38, 91. Gorjanc Miloš 38 92. Sajovic Miha 37 93. Strupi Ivan 37, 94. Dejanovič Dušan 37, 95. Grohan Stane 3^96. Plut Anton 37, 97. Jurkovič Zvonko 37, 98. Malenšek Jože 36, 99. Cermelj Darjo 36, 100. Mencmger Vojko 36, 101. Culibrk Rado 36, 102, Zaletelj Boris 36, 103. Grašič Ton^ž 36. 104 Fende Anton 36, 105. Jerala Marjan 35, 106. Fabjan Slavko 35, 107. Bujak Bojan 35, 108. Krevs Iztok 35,109. Jenko Andrej 35, 110. Balderman Bor 35, m. Repinc Vasja 34, 112. Lipušček Edo 34, 113. Jerkič Maver 34, 114. Kralj Roben 34, 115. Sušeč Milan 34, 116. Kozina Stane 34 117. Unterverger Janko 33 11S. Tušek Vili 33, 119. Pelko Tone 33, 120. Flerm Robert 33, 121..Zadnikar Jo ie 33. 122. Podied Jože 33, 123. Grohar Lado 33, 124. Krnc Tone 33, 125. Jaklič Boris 33, 126. Zupanfič Zmago 33, 127. Kastelic Leon 33 128 Jenšterle Jure 32. 129. Mrak Ciril 32, 130, Vozel Janez 32, 131. Gajšek Milan 32, 132. Cermlec Marjan 32, 133. Šaljanin Džoko 32, 134. Oblak Anton 32, 135. Zugec Janez 32 136. Verner Anton 32, 137. Šenk Franc 32, 138. Bernik Ivan 32, 139. Stare Lojze 32 140. Kralj Lojze 31, 141. Nunar Jože 31, 142. Uršič Miro 31, 143. Skodlar Vinko 31. 144. Bohorič Janez 31, 145. Zaje Janez 31, 146. Fende Bromslav 31, 147 Stare Alojj 31, 148. Kacin Jelko 31. 149. Ivanovič Boris 31, 150. Markovič Jože 30, 151. Nadi žar Janez 30, 152. Renko Vojko 30, 153. Kebetič Jure 30, 154. Cavlovič Marko 30, 155. Horvat Anton 29, 156. Valant Janez 29. li>7. Pmtarič Ivo 29. 158. Ovniček Stane 29. 159. Konc Tone 29, 160. Ravtner Zoran 29, 161. Hudobivnik Ivan 29, 162. Bizjak Franc 29, 163. Perne Tomaž 28, 164. Okreia Drago 28, 165. Zavrl Jože 28, 166. Gorenc Jože 28, 167 Cvar Ivan 28, 16S. Vavpotič Jože 28, 169. Snedic Miro 27, 170. Nemec Ferdo 2/, 171 Rekar Andrej 27, 172. Novak Iojze 26. 173. Sever' Milan 26, 174 Kotnik Franc 26, 175 Florjančič Rudolf 26, 176. Naglič Janko 26, 177. Nežmah Miro 26, 178. Halvadič * Os man 25, 179. Zaletelj Jože 25, 180. Zelnik Andrej 25,181. Pirjevec Samo 25. 182. Perne Sandi 24, 183. Okorn Marjan 24, 184. Beguš Jože 24, 185. Polajnar Madia 24, 186. Prislan Miloš 24. 187. Mrgole Martin 24, 188. Brezovec Zeljko 23; I89. Nunar Nejc 23, 190. Vukašinovič Vid 23, 191. Peternelj Branko 23, 192. Knifk Iztok 23, 193. Resnik Marjan 23, 194. Bidovec Peter 23,195. Feldm Dušan 23, 196 Dimovski Milan 22, 197. Ledrar Danilo 22, 198. Perčič Stane 22, 199. Meglič Boštjan 22, 200. Heška Zlatko 22, 201. Podobnik Boris 22, 202^11^ Zlatko 22, 203. Pire Franc 21, '204. Grozdek Štefan 21, 205. Bohinc Jože 21, 206. Kovač Prane 21 207. Štefan Bojan 21, 208. Stariha Miro 20, 209. Dolenc Maks 19, 210 Draksler Marko 19, 211. Golob FVanc 18, 212. Dobrajc Vinko 18, 213. Bercko Franc 17, 214. Hafner Stane 16, 215. Oblak Janez 16, 216. Podjed Marjan 16, 2i7 Štefur Igor 16, 218. Nograšek Janko 15, 219. Kert Janez 14, 220. Roblek Tone 221. Novak Marjan 14.222. Redžep Jože 13, 223. Frantar FVmiož 13, 224. Perko Jože 12, 225. Kastelic Štefan 11,'226. Lokaš Zdravko 10, 227. Rakovec Stane 10. 228. Bartol Franc 8, 229. Sulejmanovič Idriz 6, 230. B»tenc Andrej 5, 231. Bradeško Bojan 5, 232. Novak Tone 5, 233. Makuc Karol 5, ^234. 1Cerne Brane 4. 235. Renko Zdenko 4, 236. Žonta Martin 3, 237. Urbanftč Jože 2, 238. Ahmed Sali 1, 239. Benčevič B-ane 0, 240. Prisar Ivan 0 krogov. Ob^Ankc! 1. Golob Vida 44 krogov, 2. Rohaček Ivica 41, 3.^Štular Irena 40, 4. Špend«! Simona 36, 5. Gec Lidija 36, 6. Jerala Damjana 34 7. Suligoj Mannka 31, a Bogataj Eli 31, 9. Zupan Anica 30, 10. Rozman Vida 25,11. Zupane Ivanka 24, 12_ Pestar Slavita 24, 13. Pirjevec Cilka 24, 14. Mravlje Zdravka 21, 15 Sulc Darja 17, 16. Kert Danica 17, 17. Premelč Marjeta 15, 18. .ftrbenk Andreja 14, 19. Lu šina Kristina 13, 20. Pelko Majda 11, 21. Markovič Snežana 8, ffi. St^ Cveta 6, 23. Plut Silva 4, 24. Bozovičar Ani 3, 25. Konc M^ra 2, 26. Mam Mura 0, 27. Koc ančič Draga 0, 28. Zorman Marjeta 0 29 Lavnč Manca 0 30 Tavčar Vida 0, 31. Šlibar Marija 0, 32. Grilc Ivanka 0, 33. Prislan Klara 0, 34. BeSter Nežka 0 krogov. Strelci: Člani: 1. MarkiČ Toni FM Predoslje 48 krogov 2. Zižmond Zdravko TP Preddvor 47, 3 Strniša FVanc FM Predoslje 47, 4. Žagar Pavel SK leskovo 46, Zupančič Jože SK Primskovo 45. 6. Lombar Jože TP I^d^or 45 .. Rnapx* Slavko FM Predoslje 42, 8. Brajdič Darko JM Šenčur 42, 9 Plčulm Igor IB R ?n if 42 10 Sladič Stane FM Predoslje 41. 11. Rotar Drago Sava Kranj 41. 12. S2B iLomu- TN 40 13 Uknar Alojz SK Primskovo 40, 14. Šavs Ciril TP Preddv o™39, 15. Sitar Jože FM Predoslje^ 16. Pfljuj.M. TPP^,^ 39. 16. Pflaum Boris TP Preddvor 39, 17. TophšekStaneBE Kran 39. 1& ™dX 3f a »ir SBE Kranj 32, 24. Lešnjak Jure TN Cirče 23 krogov. Članice: . 1. MarkiČ Nada FM Predoslje 44 krogov, 2. Murovec Mojca BE Kranj 41. 3. , Lovrenčič Vera BE Kranj 36 krogov. Mladinci: „ . _T, _ . . _ ' 1. Zupan Darko SK Primskovo ^rogov, ^^ 3. Strniša Janez FM IVedoslje 42 4. »^J^^ld^^ S^e A^drefsK Jani FM Predoslje 39, 6r Unmik Manan FM ^edo^t37ja'nkrs^ Sesio^ ^.^O. Zi^fen'ond Igor IT^red^/^ ^ p^^^d^sfj^25\rogov'6 ^ ^ ^ Roman SK Primskovo 27,1.1. Mub. Franc f M Predoslje ib krogov. ""TCataj Alenka FM Pr.do..j. 25 krogov, 2. StrniS. Mij. FM P^o^ 22 krogov S Organizatorji tekmovanja »e «odel«jo6im zahvaljujejo *a »de-ležbo! _ Tenis Klubsko prvenstvo KRANJ — Ob zaključku letošnje teniške sezone je teniški klub Triglav iz Kranja za svoje člane priredil klubsko prvenstvo. Na klubskem tekmovanju je igralo več kot sto igralcev v devetih kategorijah. Večjih presenečenj ni bilo, saj sta se v finalu pri članih ponovno pomerila Jane/. Mulej in Davor Zni-dar. Mulej je bil tudi tokrat boljši od Znidarja. Veliko število igralcev in igralk dokazuje, da je tenis v Kranju izredno priljubljen. Vrstni red po kategorijah: člani — 1- Mulej, 2. Znidar. 3. Jezeršek, 4. Nadi-*ar, 5. P. Stare. 6. Pisk, 7. Por. 8. Ur- bane; članice - 1. Ferenčak 2 T«; nik 3 Por; članice (rekreativke) - Gantar, 2. Urbane. 3^do 4 Grm, Pav nik mladinci - 1. P»vk. 2. Filipe.^ Pisk 4 Stare, 5. Kermavrer; pionirji * štirinajst let - 1. Saje 2. Klevnša: ; Pnr 4 Pevc; pionirke do štirinajst * Gantar. 2. Zaje. 3. K. Prodn k j dban -1 Boštjan Mulej K. Pisk^ cibanke - 1. Barbara Mulej, 2. O^ nar, 3. Jezeršek. PETEK. 24. SEPTEMBRA 1982 RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED Inagradn^rižan^ SOBOTA, 2. OKT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 730 Z i^diom na poti -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Zapojmo pesem- DPZ ZGBI - Ljubljana - 9.20 Klavirski ntennezzo... 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Panorama lahke glasbe • 10.40 Po republikah in pokrajinah - 11.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Janez Zadnikar -U.40 Karakteristični plesi iz baleta Krestač Petra - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam .<. - 14.05 Glasbila panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - ' 1550 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18 00 Poje mezzo-»opanistka Zlata Ognjanovič - 18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19-35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program . glasba Drugi program 7-30 Sobota na valu 202 -13jOO Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Človek m prosti čas«, koledar večerni prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in k kaj - 19.25 Stereorama -21.15 Pol ure za šanson -21.45 60 minut z ... - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba z> konec programa kovinotehna PRODAJALNE NA GORENJSKEM _ > NEDELJA, 3. OKT. Prvi program 5jOO Jutranji program - glasba - 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! - 7.40 Vedri zvoki - 8.07 Radijska igra za otroke -Sldadbe za mladino - 9.05 Se Planite, tovariši! - 10.05 Ne-deli*ka matineja - 11.00 Naši P^luSalci čestitajo in pojavljajo - 13.10 Obvestila " zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce -14.05 Humoreska tega tedna -Hiša mojih očetov -1425 Z majhnimi ansambli -14.40 Pihalne godbe - 15.10 Pri nas doma -15.30 Nedelj-»ka reportaža - 15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino -1705.Priljubljene operne melodije . 17.50 Zabavna radij-»1® igra - Na zgornji polici -1930 Obvestila in zabavna glasba - 19.36 Lahko noč, cfcoci • 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Skupni prodam JRT - studio - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Nočni koncert lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7-30 Nedelja na valu 202 -1-3.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj - Zimzelene melodije - 19.30 Stereorama -20-30 Glasba iz starega gramofona - 21.33 Lahke note -21.45 Jazz - klub - Gost kluba: Mladen Kenda - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 4. OKT. Prvi program 4/% Jutranji program - glasba - 730 Z radiom na poti - Obvestila in zabavna glasba - 19 35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute s klaviatun-stom Miho Kraljem - 20.M Slovenska zemlja v pesmi in Su U ansambli JRT -21.05 Radijska igra - Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22£5 Iz naših sporedov - iz musicalov in glasbenih revij, -23 05 Lirični utnnki - 23.10 Paleta popevk jugoslovan-avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7 30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku v .. ., koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za UP » * >W " 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 1l.dJ Specter - 22.15Zvočniportre- ti - Don Cherry v Cankarjevem domu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 6. OKT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ...- 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Jakob Jež: Do fraig amors (Prošnja za ljubezen) - 18.15 Naš gost -18.30 Odskočna deska - Benjamin Saver - klavir - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Slovenija in njegovimi pevci - 20.00 Balada v zborovski glasbi 7 20.25 Iz opusa Charlesa Ivesa - Three Page - Sonata za klavir in Sonata za klavir in violino št. 3 -21.05 Wolfgang Amadeus Mozart: odlomki iz opere »Beg iz Seraja« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Edvard Vesala - 00.05 Nočni program - glasba (iz studia radia Maribor) Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.33 Me'odije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 7. OKT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje -Republiška revija Zagorje 82 (4) - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za . . . -11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.4p Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Gershvvin: Porgy in Bess - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Z ansamblom Bleiski kvintet pojeta Agata Šumnik in Tone Burja - 18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 Priljubljene melodije FVitza Kreis-lerja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa -20.00 Četrtkov večer domačih Eesmi in napevov - 21.05 iterarni večer - Rimska dramatika - VII - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Mozaik lahke glasbe -00.05 Nočni program - glasba ZAHVALA * Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE TROHA iz Poljan ae iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem ki ste jo spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Zahvaljujemo ae dr. Bojanu ^eaorfiCu. g. župniku in pevcem. Iskreno se zahvaljujemo podjetjem Ter-mika, Jelovica, Gorenjska predilnica, Varnost in Tekstilindus. ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: hčerke Marica, Lojzka, Štefka, sinova Jemej in Tone z dru- Žinami Poljane nad Škof}« Loko, 24. septembra 1982 i.lnjrjM Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Od ena do pet - 21.03 Glasba za razvedrilo- 22.00 S festivalov jazza - 23. Mednarodni festival jazza Ljubljana - 82 - I. oddaja: Sončna pot - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa PETEK, 8. OKT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe v ritmu polke in valčka -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... 13.50 Človek in zdravje -14.05 S poti po domovini 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Glasbeni casi-no - 22.15 Popularna coun-try glasba - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Rešitve pošljite do srede, 6. oktobra, do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke l dne 24. septembra: asistentka, nena vadnež, A vdo, krapi, teint, Leo, orjen, por, LN, tor, lasi, Loara, jamski plin, kmetovalka, Aer, Gide, RR, pan, gad, Pilon, Amo, oker, Stein, vata, metla, objektiv, Alt, ona. Prejeli smo 149 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Anka Mrak, PTT Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Ivanka Megli«, Bistrica 183, Tržič, 3. nagrado (100 din) prejme Ciril Jurhar, Kranj, Ul.31 .divizije 54. Nagrade bomo poslali po pošti. A ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj s 1. oktobrom višje obresti za vezane dinarske in devizne hranilne vloge vezane nad 12 mes. 24 mes. 36 mes. obresti dinarske devizne 13X 15 X 20/. 9X 11X 12,5X varčevalec lahko prekine staro pogodbo o vezavi sredstev s pogojem, da sklene novo po novih pogojih in višjih obrestnih merah. informacije dobite pri vseh enotah ljubljanske banke, temeljne banke gorenjske. G LAS 14. STRAN. TELEVIZIJA. KINO PETEK, 1. OKTOBRA 1*t TELEVIZIJSKI SPORED kovinotehna TOZD Tehnična trgovina SOBOTA, 2.10. 8.00 Poročila - 8.05 Mali pingvin, danska otroška serija -8.20 ZBIS: Tri predice - 8.35 Begunec, otroška serija, T V Priština - 9.05 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd -9.35 Gusarji kapitana Gan-cha, brazilska nadaljevanka - 10.00 Novo vznemirja, nadaljevanje in konec serije -11.00 Pozdravljena, Makedonija - 11.15 Včeraj... za jutri: Kres, dokumentarna serija - 11.50 Poročila (do 11.55) - 14.25 Titograd: Nogomet Budučnost : Olimpija, prenos - v odmoru... - 16.20 Poročila - 16.25 TV kaseta: Novi fosili, oddaja TV Skopje - 16.55 Beograd: Košarka CZ : Partizan, prenos - v odmoru ... - 1830 Naš kraj: Sentgotard - 18.45 Ciciban, dober dan: Jesen v dolini ribnikov - 19.05 Zlata ptica: Miškolin - Miša je spregledala - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrn t - 19.30 TV dnevnik -19/i Vreme - 20.00 Bes, ameriški film - 21.35 Zrcalo tedna - 21.50 Večer s Tomažem Domiceljem - 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže r 16.30 Test - 16.45 Prvošolci, otroška predstava - 17.45 Kapelski kresovi, ponovitev nadaljevanke - 19.00 Narodna glasba »Fantje z vseh vetrov« - 19.30 TV dnevnik -20.00 Mladi za mlade, zabavno glasbena ddaja - 20.30 Poezija: En ver Derčeku -21.05 Poročila - 21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota - 22.00 Dediščina za prihodnost: Molče govori zemlja, japonska dokumentarna serija T V Zagreb I. program: 9.00 TV v šoli: TV koledar, Iz arhiva šolske TV - 10.00 Poročila - 10.06 Romantika proti klasicizmu, dokumentarna serija - 14.10 Poročila -14.15 TV koledar - 14.25 Nogomet Budučnost : Olimpija - 16.15 Iz sporeda TV Skopje: Kratovo - 16.40 Mali koncert - 16.55 Košarka CZ : Partizan - 18.30 Srčno vaši, dokumentarna gerija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zadnji žarek somraka, ameriški film - 22.00 TV dnevnik - 22.15 Nočni žep - 23.45 Poročila NEDELJA, 3.10. 9.20 Poročila - 9.25 Živ žav, otroška matineja - 10.15 B. Čopič-A. Diklič: Osma ofenziva, nadaljevanje in konec - 11.40 T V kažipot -12.00 Slovenski pihalni orkestri - 12.30 Ljudje in zemlja -13.30 Lendava: Speedway za Zlato čelado, prenos - 15.00 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete - 15.30 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja T V Koper - 16.10 Alpe-Jadran, aktualna oddaja sosednih dežel - 16.40 Športna poročila - 16.55 Jaz, Nathalie, ameriški film - 18.40 Opera narave: Iran - Kakšna je tvoja usoda? - 1. del, dokumentarna serija - 19.05 Risanka -19.23 T V in radio nocoj -19.25 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Partizanska šola, l.del nadaljevanke T V Novi Sad - 20.50 Športni pregled - 21.20 Človek brez meja: O tem pa pesmi ne poj o, dokumentarna serija - 21.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za' JLA - 12.00 Odbojka za Memorial Zdenka Mikine -Mladost : Šangaj, vključitev v prenos - 14.45 Test - 15.00 PJ v boksu - Pula : Budučnost, posnetek - 16.30 Sabac: PJ v rokometu Metaloplasti-ka : Sloga, prenos - 17.55 Konjeništvo za Pokal maršala Tita, posnetek - 18.15 Dela P. I. Cajkovskega na dubrovniških poletnih prireditvah - 19.30 TV dnevnik -20.00 Jazz na ekranu: Jazz kvartet Boška Petroviča -20.45 Včeraj, danes, jutri -21.05 Alpska saga, avstrijska nadaljevanka (do 22.35) TV Zagreb I. program: 10.50 Poročila - 11.00 Glasbeni tobogan - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.30 Jugoslavija, dober dan - 14.30 Balkanski festival Ohrid "82 - narodna glasba - 15.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija - 16.00 Grenki čaj generala Yena, ameriški film - 17.25 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Partizanska šola, T V nadaljevanka - 20.50 Športni pregled - 21.20 Potovanja -22.00 TV dnevnik PONEDELJEK, 4.10. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Kultura pisanja in govora,« Ceščina, Odmor, Povej mi, povej, Poročila, Starohrva-ška arhitektura v lesu - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute -16.10 Kmetijska oddaja TV Zagreb - 17.10 Poročila -17.15 Poljudnoznanstveni film - 18.05 Muzeji Makedonije: Memorialni muzej »11. oktober« v Prilepu -18.30 Obzornik - 18.45 Hit meseca - 19.15 Risanka -19.24 T V in radio nocoj -19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Anton Ingolič: Delovni dan sestre Marje, drama - 21.00 Kulturne diagonale - 21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pet petelinčkov, lutkovna serija - 18.00 »Ce-pelepeletilica«, otroška zabavno glasbena oddaja -18.15 Kako vzgajamo otroke, izobraževalna oddaja - 18.45 Piranski glasbeni večeri: Ko-, morni orkester RTV Lj -19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Poletno srečanje, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 Etnografski muzej v Zagrebu Slovenščina - 17.40 Poročila -17.45 Pet petelinčkov - 18.00 »Cepelepeletilica« - 18.15 T V koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin -18.45 Hit meseca - 19.30 TV dnevnik - 20.00 S. Rozman: Zasilna zavora, drama TV Ljubljana - 20.55 Glasbeni trenutek - 21.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja - 21.30 TV dnevnik TOREK, 5.10. 8 35 TV v šoli: T V koledar, Bitka na Sutjeski, Otok Hvar, Odmor, Dnevnik 10, Poročila, Dalmacija v NOB -10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Risanka, Glasbeni pouk. Zadnje minute - 16.10 Šolska TV: Atletika I, Geološka preteklost, Generator - 17.25 Poročila - 17.30 Lolek in Bolek, poljska risana senja -17.40 Ljudski plesi in pesmi iz Istre, 1. oddaja - 18.00 Pisani svet: Jup - 18.30 Obzornik - 18.45 Obramba in samozaščita -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zmo do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Beg, dokumentarna oddaja -20.35 A. Doblin: Berlin -Alexanderplatz, zahodno-nemška nadaljevanka - 21.35 V znamenju Oddajniki H. TV mreže: 16.40 Test - 16.55 TV dnevnik - 17.15 Suncokrili, otroška glasbena oddaja - 17.45 Radost Evrope, prenos otroške prireditve - 1930 TV dnevnik - 20.00 Folk parada, oddaja narodno zabavne glasbe - 20.45 Spomeniki revolucije: Borec za mir -21.35 Zagrebška panorama -21.50 En avtor, en film -Krsto Papič: Halo, MUnchen T V Zagreb L program: 15.55 Videostrani - 16.05 T V v šoli: Bitka na Sutjeski, Muzej mesta Zagreba - 17.10 Poročila - 17.15 TV koledar - 17.25 Kronika občine Osijek -17.45 Radost Evrope, prenos - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V žarišču, notranjepolitična oddaja - 20.50 Dva Fjodora, sovjetski film - 22.15 TV dnevnik kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE SREDA, 6.10. 8.35 TV v šoli: T V koledar, Kakšno vodo pijemo, Velika Britanija, Odmor, Mačka, Poročila, Učenci v sžuno-upravni družbi - Moje mesto Rovinj, Risanka - 1035 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute - 17.35 Poročila - 17.40 Ciciban, dober dan: Hura, pekli bomo koruzo - 18.00 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka - 18.30 Obzornik - 18.45 Razigrana mladost, glasbena oddaja TV Beograd - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Sladoledar, ameriški film - 22.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 22.35 Poročila Oddajniki U. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Radost Evrope - nacionalni program - 18.15 Obramba in samozaščita -18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavni kolaž - 21.00 Športni pregled - 21.15 Koncert orkestra Bol-šoj teatra na Varaždinskih baročnih večerih '82 - 22.00 TV dnevnik T V Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Radost Evrope, nacionalni program - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Pod zastavo, oddaja TV Novi Sad - Od 19.30 naprej isto kot na oddajnikih II. T V mreže! ČETRTEK, 7.10. 835 TV v šoli: T V koledar, Mehkužci, Jedrska revolucija, Odmor, Čistoča, Poročila, Človekovo telo - 10.35 T V v šoli: Namesto odmora, Risanka, Združeni narodi, Kako naj ..., Risanka, Kolari-ču-Paniču, Zadnje minute -13.40 Šolska TV: Atletika I, Geološka preteklost, Generator - 14.55 Novi Sad: Nogomet Vojvodina : Rijeka, prenos - v odmoru... - 17.05 Poročila - 17.10 Mladi virtuozi: Trobenta - 17.30 Zapisi za mlade: Slavko Mihelčič - 18.00 Bunraku, japonsko lutkovno gledališče - 18.30 Obzornik - 18.45 Mladi za mlade: Pred kongresom : 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 T V dnevnik -1955 Vreme - 20.00 Studio 2 - 21.30 Iz koncertnih dvoran - J. Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru, Op. 43 - 22.15 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Tmjeva trdnjava, otroška oddaja -18 15 Znanost - 18.45 Humor Vojvodine - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gibliive slike -20.45 Jutri, dokumentarna serija TV Zagreb I. program: 14.45 Videostrani - 14.55 Nogomet Vojvodina : Rijeka, prenos - 16.50 TV v šoli: Mehkužci, Jedrska revolucija - 17.40 PoroSla - 17.45 Tmjeva trdnjava - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Humor Vojvodine - 19.30 TV dnevnik -20.00 Politični magazin -21.05 Srečanja, zabavna oddaja - 21.50 TV dnevnik kovinotehna TEHNIKA MENGEŠ promet: Na poti stojnosti - 19.05 1___ terminologija: Ukrepi v nomskih odnosih, s ta, 1. del • 19.15 Risanka • 1 TV in radio nocoj Zmo do zrna -dnevnik -19.55 Vi Fantje s Hill Si riška nadaljevan Modni utrinki -prezrite - 21.15 delavnice, hi ____ ja TV Beograd - Spremijajmo - 22.10 Nočni kino: popoldne, fi -23.45 Poročila PETEK, 8. 10. 8.55 T V v šoli: T V koledar, Nemščina, Odmor, Mačka, Poročila, TV gledališče -I. Vojnovič: Na terasi - 10,35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Svet okoli nas, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.05) - 17.25 Poročila - 17.30 Begunec, nadaljevanje in konec serije TV Priština - 18.00 Srečanje s Tončko Maroltovo - 18.30 Obzornik - 18.45 Otrok in Oddajniki IL TV 17.10 Test -dnevnik - 17.45 ška oddaja • 18,15 ekran - 18.45 nik, zabavno ja - 19.30 TV Moj svet gla sturica - 20.45 norama - 21.00 men tarna oddaja -Nočni kino: Sanjski jugoslovanski fim TV Zagreb L prograi 16.30 Videostrani - ? j v šoli: TV gledalSče,! ščina - 17.40 Poročila -Plavica - 18.15 TV kc 18.25 Kronika občine 18.45 Beseda mladih. TV Sarajevo -dnevnik - 20.00 J< stophe, francoska _ vanka - 21.00 Večer s žem Domiceljem - 2L dnevnik - 21.55 Ob 150 rojstva Djure Jakšača Poročila 1930 ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče LOVRE KLEMENČIČ Leskovica 25 ^ Hvala vsem za izrečeno sožalje, posebno sosedom, gospodu Župniku iz Gorenje vasi in gospodu župniku Trnovcu za pogrebni obred, DO Termika Poljane in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena, hčerka in sinova z družinami Leskovica, 25. septembra 1982 NOVO V KINU Zadnji metro je ljubezenska zgodba, pretkana s pustolovščinami u okupiranem Parizu 1942. leta. Žid Lucas Steiner emigrira pred Nemci v Južno Ameriko. Gledališče, ki gaje vodil, prepusti svoji ženi Marion (Catherine Dejieuve). Vtem hudem času, ko so se tudi gledališke predstave morale končati do odhoda zadnjega me troja, se Marion trudi, da bi uspela. Ne ve, komu sme zaupati in komu ne, kdo je njen prijatelj in kdo sovražnik, toda vsemu navkljub r predstava mora biti«. Film, ki gaje zrežiral Francois Truffaut, je prejel ka r deset nagrad cesar in najvišje priznanje francoske filmske akademije. Tudi švedski film našega režiserja Dušana Makavejeva Mister Montc-nearo ie precej slaven, vendar bolj zaradi smelih prizorov kot umetniške vrednosti, čeprav dokaj nepristransko opisuje življenje tujih delavcev na Švedskem. Kaznilnica je surova pripoved iz zapora nekje na jugu ZDA. Nedolžen fant se znajde v kleščah siaiih jetnikov na eni strani in paznikov na drugi. Vsaki imajo svoja pravila. V domačem filmu SavumaJa režiserja Žike Mitrovića spoznavamo del Beograda in njegove prebivalce pet let pred ■a če t kom druge svetovne vojne. Mirno nas se ob sočnih dialogih vrstijo prizori s stavk, prvih spopadov s fašističnim i somišljeniki, z zabav, pijančevanj. skratka življenje „udih ljudi na pragu svetovne katastrofe. V filmu se je z odlično igro spet izkdzal Ljubisa Saniardžič. KINO KRANJ CENTER /. oktobra amer. barv. film VABA ob 15,10 uri, amer. barv. z god. film RAJSKA V RATA ob 17JO in 20. uri r,. , 2 oktobra amer. barv. zgod. film KAJ&KA VRATA ob 17. in 19.30 uri. premiera Sred. angl barv. komedije MONTENEGRO -BISERI IN SVINJE ob 22. uri 3 oktobra amer. barv. risani film NORČIJE RACMANA JAKE ob 10. uri. premiera amer. barv. komedije GREMO NAPREJ ob 15. uri, amer. bari. zgod. sfiektakel RAJSKA VRATA ob 16.30 in 19. uri premiera amer. ban . akcij, filma KAZNILNI CA ob 21.30 uri 4. in 5. oktobra franc. bari. film ZADNJI METRO ob 16., 18. m 20. uri 6. in 7. oktobra Šved. angl. ban>. komedija MONTENEGRO - BISERI IN SVINJE ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STOR2l€ / oktobra ital. ban. film ZAVETIŠČE ZA ZABLODELE ob 16.. 18. in 20. uri 2. oktobra hongk. ban film NA ZMAJEM POTI ob 16. uri, nem. barv. erot. krim film HAMBURSKA MAFIJA ob 18. in 20. uri 3. oktobra Hal. amer. ban', pust. film PONUDI SE DRUGO LICE ob 14. uri, avst ban . film ABC - LJUBEZNI IN SEKSA ob 18. uri, špan. barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 16. uri, premiera domačega barv. filma SA VAMA LA ob 20. uri 4; oktobra angl. barv. glasb film ZVEZDA DISKO K L UBA ob 16.. 18. in 20. uri 5. oktobra amer. uest. film CHEYEN ob 16., 18. in 20. uri 6. in 7. oktobra domaČi ban', film S A VA -MALA ob 16., 18. in 20. uri TRŽlC 2. oktobra hongk. barv. film NA ZMAJEVI POTI ob 16. uri, nem. ban', erot. film HAMBURSKA MAFIJA ob 18. in 20. uri 3. oktobru amer. barv. risani film NOR ČIJE RACMANA JAKE oh 15. uri, ital barv. film ZAVETIŠČE ZA ZABLODELE ob 17. in 19. uri. premiera Šved. angl. barv. filma MONTENEGRO - BISERI IN SVl NJE ob 21. uri 4. oktobra amer. barv. film VABA ob 18 m 20 uri 5. oktobra unter ban. zgod. spektakel RAJSKA VRATA ob 17.30 in 20. uri 6. oktobra u mer. ital. ban-, film SUPER VOHLJAČ »b 18 in 20. u ri 7. oktobra amer uest film < H EV EN ob 18 uri amer ital:barv. film SUPER VOII UAC ob 20. uri KAMNIK DOM 2. oktobru hongk. ban. film MORILEC FINGFICHER ob 16. uri, amer. ban . ljub film POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT o b 18 m 20. uri 3. oktobra hongk. burv. film NA ZMAJEVI POTI ob 15. uri, amer. barv. ljub. film POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT ob 17. in 19. uri. premiera amer. akcij, filma RAZ J A RJEN1 BIK ob 21 un 4. oktobra amer. film RAZJARJENI BIK ob 18. in 20. uri .„rcr a 5 oktobra franc. erot. film EMANUELA ob 18. in 20. uri . 6'. oktobra amer west. film C H FA EN ab 18. uri, premiciv ital. ban erot. filma ZA VET IŠČE ZA ZA bLODEL E ob 20. u ri 7. oktobra amer. barv. film VABA ob 18. m 20. uri DUPLICA 2. oktobra domači bari film SAVAMALA ob 20. uri ... r.-7fi , 3. oktobra angl. barv. glasb, film /A E/.DA DISCO KLUBA ob 15. uri. franc. barv. film ZADNJI METRO ob 17. m 19 uri 6 oktobra amer. baru. akcij, film ha/. NILNICA i>b 20. uri ;FNI 7. oktobra amer. akcij, film RAZJARJENI BIK ob 20. uri KOMENDA 1 oktobra amer. Iran film POŠTAR VEDNO ZVONI DVA KRA T ob 20 uri 2 oktobra avstr. bari erot film Atn -U U BEŽNI IN SEKSA ob 20. un S KO FJ A LO KAS OR A 1 oktobra dan. barv. erot. film SEKS V STO LEKCIJA H ob 18. in 20 uri 2. in 3. oktobru amer. akcij film HM' * PADALOM ob 18 in 20 uri „ 5. in 6 oktobru kanad. uest. film JAl A LONDON- ZLA TO KO P ob I^JO^i 7. okti/bra angl. zgod. film MASI E v Al-C EVA PRISEGA ob 20 uri ŽELEZNIKI OBZORJE 1. oktobra amer. akcij, film BEG S PADALOM ob 20. un „„n 2. oktobra dan en>t film SEKS V SI U LEKCIJA II ob 20. uri ' 3. oktobru domači ban komedija L f. v v SRCU ob 20. uri , 6. oktobru ital. akcij, film PAZI DA NE BO ZMEDE ob 20. uri POLJANE 1. oktobra jugosl ban komedija LFA SRCU ob 20 uri r, i vf 3. oktohra ital akcij. film PAZI DA HO ZMEDE ob >8.30uri . ; 5. oktobra angl zgini, film MAŠČEVAL C EVA PRISEGA ob 20. un JESENICE RADIO 1. oktobm ital. franc. barv. erot. film RAJ ZA VOZNIKE KAMIONOV ob 17. 2. ui 3. oktobra amer barv. film SI VOH l*JAC ob 17. tri 19. u n 4 in 5. oktobra-u tint barv. film P(fOH-z> NEl.l MAKS ob 17 in 19 un ii(,D„, . 6. oktobra ume r. krmi. film SEDMERI( A SEJE SMRT oi> 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 1. oktobra ital. barv. film ZGODBE 0 v VADNIH NOROSTIH ob 18. in 20. urt 2. in 3. oktobra angl. ban. film c^* SNELI MAKS ob 18. in 20. uri 4 in 5. oktobra arner. ban\ film VOHLJAC ob 18. in 20. uri 7 oktobra amer. barv. film SEDlltS. SEJE SMRT KRANJSKA GORA 2. oktobra amer. ban>. film BEG N A JI ZAHOD ob 20. uri 6. oktobra angl. ban . film POBESS: MAKS ob 20. un DOVJE 2. oktobra ban>. film SJL-- amer. BLUES ob 49 JO un 1 oktobra u me r ban-, film BFt DIVJI ZAHOD ob 19.30uri RADOVLJICA / in 6. oktobra hongk. ban-, film TT& NAPADA ob 20. uri 2 oktobra amer. bam. film PACIFIK VANA ob 18. uri. nem. ban. film SLADKA JE NJENA DOLINA objft-n l oktobru nem. ban fibn 1LADKA JE NJENA DOLINA ob S *n amer barv. film PACIFIK RANAM ' 204"' oktobra nem ban>. film SLADKA JE NJENA ^ 5 oktobru amer. ban-, film PAk it BANANA ob 20. uri 7 oktobra ital. barv. film TKS& EXPRES ob 20. uri NA NAPADm^H^m Mg™ 2°4 "oktobm franc. 0anf(l. ban, fil„ TK* Cfr\iiNbnrlT'ban, fUm K* SLADKA JE NJENA fi oktobra amer. barv. film PA\ ■ lif^nihon7 barv. film T IG F S v PADA ob 20. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA /. oktobra an^ borc. film \AP

j«* ZMEDA* nATri ECREEKUob 7 oktobra [ram. ban . film TESSA i i> Ž ENA i>b 20. ur t letalski skok v mUnchen Kompasova poslovalnica v Kranju orga= ^novembra enodnevn, izlet z .etalom na« ™£«odm se^em v Mun^n"' Udeleženci se bodo ^»'"^asnejeao ^ tamJkajSnjem letališču ^^ pSma o?7. urUn^po ureditvi torma.noJse bodo ude-po pristalo preaviuuii mesto n na sejmisce. Povratek na ezenci izteta z «ipeljah v> ^ ^ ^ ^ letališče bo ob 18.30 m ob ur p prevoz, letališka taksa, din na osebo, vanjo P^u^Cp?evoz v Mtinchnu in vodstvo. Cena vstopnica za sejem a^^obusn^ prevo lahko do 15 oktobra. brez obiska sejma pa je ain. ruja TRGATEV NA MADŽARSKEM Kompas v sodelovanju z -jo JANA v Badacsony, mesto na zahodini. ^ svetovno znana badac- ci se raz^os^ajo vinogradi k ^ruie ^ na Ba,aton namesti. sonska vina. Prvi dan ^ bodo izieuim P^ v Naslednji dan bo dopol-li v hotelu, kjer bo po večerji spoznavn ciganski glasbi in dne ogled zahodne ^fami ob.ral. grozdje, ga s pomočjo do-popoldne trgatev. Izlet"\^0^°o|ta p0 končani trgatvi bo tradicionalni maćinov prešah intposk^ ^^k00kušin0 badacsonskih vin. Na-trgatveni bal z večerjo in brezpmcn p odhod v znano le-slednji, zadnji dan, bo^trku tne p s ^ v lovski reslavra. tovišče Keszthelj.inpogl^u tosito na Ljubljani. Cena izle-ciji. Popoldne bodo id^i* nad^e pa je vračunan prevoz z udobnim ta po osebi je f^P^^^nske usluge, vino na trgatvenem balu in v^o.Tbfrafelahko ^dTemiVodi, vsakič ob petkih: 8., 15. ali 22. oktobra. _)_ kompas JUGOSLAVIJA POSLOVALNICA KRANJ vabimo vas na enodnevni izlet z letalom v torek, 9. novembra v MUNCHEN na sejem elektronike Informacije in prijave: v poslovalnici na Koroški 2 (stara pošta) v Kranju, tel. 28-472 ali 28-473 yugotoursova baltiška jesen Sredi oktobra prireja Yugotours osemdnevni letalski izlet v Sovjetsko zvezo. Posebnost programa tega izleta je v tem, da v njem ni predviden obisk Moskve, kar bo razveselilo izletnike, ki so tam že bili, pa bi radi spoznali druge kraje. Na tem izletu bodo iz Beograda direktno poleteli v Leningrad. Razen po Leningradu in okolici se bodo izletniki peljali z avtobusi v Novgorod, kjer so čudoviti spomeniki preteklosti in umetnosti. Z vlakom bodo nadaljevali pot v estonsko prestolnico Tallin, z avtobusom prekrižarili Estonijo, nadaljevali pot z vlakom v Petrozavodsk, mestece ob obali jezera Onega (Karelija) se po njem z ladjo zapeljali na otok Kiži, ki velja za enkratno atrakcijo, ki je pod zaščito Unesca. Na tem otoku sredi ogromnega jezera, obdanega z gozdovi so ohranjene pradavne lesene cerkve. Program izleta predvideva predvsem obisk krajev, ki so zelo redko v programu potovanj v Sovjetsko zvezo. V ceno izleta 20.850 din na osebo je vračunan letalski prevoz iz Ljubljane v Leningrad in nazaj, prevozi z avtobusi, vlaki in ladjami po SZ, polni penzioni, vstopnine in vodstvo. Število udeležencev je omejeno, zato velja s prijavo pohiteti — sprejema jih tudi Alpetour. PETEK, 1. OKTOBRA 1982 ____:_GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH________________lg GRflSKI VELESEJEM 2. -10. OKTOBER 1982 34 DRŽAV - 2200 RAZSTAVUALCEV VSTOPNINA PLAČLJIVA V DINARJIH PRIJAVE SPREJEMAJO KOMPAS IN VSE TURISTIČNE AGENCIJE V SLOVENIJI Tekstilni in krzneni izdel ki Sobno in stavbno po hištvo Prehrambni izdelki Mednarodna pokušnja vin Restavraciji z jugoslovanskimi in madžarskimi spe-cialitetami Stroji za predelavo lesa in kovin Orodja za avtoservise Avtooprema Posebna razstava „Varče- vanje z energijo" — Strokovna razstava gastronomije — Aparati ža opremo gostinskih lokalov — Mednarodni bazar - Zabavna elektronika - Kmetijsko gospodarski center - Foto - kino opiika - Lepotilna sredstva — Sanitarne naprave in keramika "Tudi ta vesela druščina je bila navdušena nad našim izletom v Kumrovec in Podčetrtek, ki smo ga organizirali skupaj s TTG V___I--J IZLETI: • z veselim vlakom na MARTINO VANJE v Moravče, 2 dni, 13. 11. • na Plitvice, avtobus, 2 dni, 16. 10. • z zelenim vlakom v BENETKE za 1 dan, vsako soboto • z vlakom v POSOČJE, 1 dan, 16. 10. • BEOGRAD - ULJCINJ - DUBROVNIK, vlak - letalo, 5 dni, 7. 10. Organiziramo izlete in potovanja za dijaške, sindikalne in druge skupine PRIJAVE IN INFORMACIJE v turistični poslovalnici TTG v Ljubljani, telefon: (061) 311-852 HOTELI TTG vabi v svoj hotel ATOMSKE TOPLICE (turistični in zdravstveni paketi) ZA DAN REPUBLIKE smo pripravili krajši oddih v Bohinju, Kranjski gori, na Pohorju, v Mislinji, Portorožu, Poreču in Puli estera elegantno, prožno in in Mirka modno MIRKA O LAS 16. STRAN OBVESTILA OGLASI OBJAVE PETEK. 1. OKT« SO Zk ¥A$ Sadja je letos obilo in zakaj naj bi zgnilo, ko ga lahko stisnemo v dober jabolčnik ali tepkovec. Pri FUŽINARJU na Jesenicah so dobili pripravne stiskalnice za stiskanje sadja, 15 in 30-litrske. Cena: 2.842,70 in 3.263,35 dinarjev Jesen je tu in zima tudi ne več daleč, kako bomo pa ogrevali naša stanovanja, je pa še marsikje vprašljivo. Vendar prehodni čas lahko dobro premostimo s kaloriferjem, električno pečico, ki hitro segreje prostor. Šest različnih vrst takšnih pečic smo videli pri FUŽINARJU na Jesenicah. Cena: od 1.363 do 2.165 din "^f SGP TEHNIK TOZD Gradbeništvo — kadrovska komisija objavlja proste delovne naloge in opravila za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. AVTOMEHANIKA Pogoj: — KV avtomehanik, lahko začetnik 2. STAVBNEGA KLJUČAVNIČARJA _ Pogoj: - KV stavbni ali strojni ključavničar, lahko začetnik 3. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA Pogoj: — KV strojni ključavničar, lahko začetnik 4. KLEPARJA Pogoj: — KV klepar, lahko začetnik Čas poskusnega dela za vsa opravila je 2 meseca. Prednost pri izbiri imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o zahtevani izobrazbi in delovnih izkušnjah na kadrovsko službo SGP Tehnik, Stara c. 2, Škofja Loka, kjer lahko dobijo tudi ostale informacije. Rok prijave je 15 dni od objave. Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt nSmnja in zunanja trgovina, Ljubljana, Mestni trg 24 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PRODAJALKE za poslovalnico Tržič (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu čas) — za določen Pogoj: - Šola za prodajalce, — 1 leto delovnih izkušenj Kandidati na i pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev v foku 15 dni od objave oglasa na naslov: Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt Dom, notranja in zunanja trgovina, Ljubljana, Mestni trg 24. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih objave v roku 30 dni od poteka roka za sprejemanje ponudb. Umrla je naša draga mama ANTONIJA ZUPANČIČ roj. 16. januarja 1908 Pogreb drage pokojnice bo v petek, 1. oktobra 1982 ob 15. uri izpred mrliške vežice na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: sin z družino, sorodtjiki in prijatelji Cestno podjetje KRANJ Jezerska 20 ^ razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. trikolo AP 550 PIAGGIO, letnik 1970, izklicna cena 9'500din tn i ki k A .• 2. fiat Zastava 435, letnik 1978. izklicna cena 19.000 clui 3. 2 kom knjigovodski stroj tip DIEHL, letnik 1974, izklicna- cena 1.800 din fto(1..(U. ,, 4. buldožer TG-90, letnik 1972, izklicna cena 280.000 din, nevozen V ceni ni vračunan prometni davek. Licitacija bo 5. 10. 1982 ob 12. uri v sejni .sobi podjetja, Jezerska cesta 22. Ogled vozil in strojev je možen dne 5. 10. 1982 od 6. ure dalje, na Jezerski cesti 20. K licitaciji lahko pristopijo fpravne in fizične osebe, ki morajo pred pričetkom licitacije plačati 10 odstotkov pologa od izklicne cene. SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA 'razpisuje na podlagi sklepov delavskih svetov in statutov TOZD dela in naloge V TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET ŠKOFJA LOKA 1. VODJE DELOVNE ENOTE MEDNARODNI TRANSPORT 2. VOD J E^D EI^OVN E ENOTE DOMAČI TRANSPORT ŠKOFJA 3. VODJE DELOVNE ENOTE DOMAČI TRANSPORT LIUBLIA- 4 VODJE DELOVNE ENOTE DOMAČI TRANSPORT KAMNIK 5 VODJE DELOVNE ENOTE DOMAČI TRANSPORT TRŽIČ 6. RAČUNOVODJE 7. VODJE KOMERCIALE V TOZD ŽIČNICE VOGEL 8. TEHNIČNEGA VODJE 9. VZDRŽEVALCA ELEKTRO INŠTALACIJ Poleg splošnih pogojev in zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: -tišja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, od tega več kot eno leto na področju organizira- ^S^I^Si^SSS^ druge ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj, od tega več kot eno leto na področju organizira-nja mednarodnega transporta — aktivno znanje enega tujega jezika mPHnarodni — kandidati morajo predložiti smernice razvoja DE mednarodni transport Škofja Loka — zaželena zunanje trgovinska registracija — družbenopolitična aktivnost -tišja"izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri leta delovnih izkušenj, od tega več kot eno leto na področju organizira nja transportne dejavnosti ali . . , — srednja izobrazba prometne ali druge ustrezne smeri in 4 leto delovnih izkušenj, od tega več kot eno leto na področju organizira nja transportne dejavnosti . . „note — kandidati morajo predložiti smernice za razvoj delovne tnott za katero se prijavljajo družbenopolitična aktivnost -tišja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, od tega več kot eno leto na področju računovodstva ali — srednja izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izku šenj, od tega več kot eno leto na področju računovodstva — uspešno opravljen preizkus znanja — družbenopolitična aktivnost Pod 7 -višja izobrazba ekonomske, komercialne ali prometne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto na področju Komerciale v cestnem prometu ali • — srednja izobrazba ekonomsko komercialni ali prometne smeri in 4 leta delovnih izkušenj od tega več kot eno leto na področju ko merciale v cestnem prometu — uspešno opravljen preizkus znanja — družbenopolitična aktivnost srednja izobrazba strojne ali elektro smeri in 4 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na področju žičnicarstva — izpit iz varstva pri delu — družbenopolitična aktivnost srednja izobrazba elektro smeri (šibki tok) in eno leto delovnih izkušenj — izpit iz varstva pri delu Izbrani kandidati od 1 do 8. bodo imenovani za 4 leta. Izbran kandidat pod 9. bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. . . , Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in doKa/.n o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh pooDjavi na naslov: SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA, Titov trg 4 b z oznako »ZA RAZPIS 2« in navedbo zaporedne številke del in haiog, ki jih kandidat želi opravljati. .. Delavska sveta in komisija za delovna razmerja bodo o r/oiri kw> didatov odločili v 60 dneh po končanem zbiranju ponudb. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi delavsnin svetov in komisije za delovna razmerja. POLIKS ŽIRI Komisija za delovna raz m pri DO Pohks Žiri, TOZD Kovinarstvo Zin objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNIKA Pogoji: - — VKV delavec kovinske ritve ali — KV delavec kovinske ritve, * — 2 leti delovnih izkušenj pr skladiščenju kovinskih materialov, — opravljen tečaj za skladiščnika, — po možnosti tečaj za viličarja. Delo je za nedoločen čas nim delovnim časom in nim poskusnim delom. Kandidati za objavljena de!a naloge naj svoje vloge z dokar-pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: DO Poliks TOZ-Kovinarstvo, Komisija za dekana razmerja, Jezerska ulica " 64226 Žiri. Kandidate bomo o izbiri obrstili v 30 dneh po objavljeneo roku. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE Kandidati morajo poleg nih pogojev izpolnjevati še naslednji pogoj: — končana osemletka Delo se združuje za določen — nadomeščanje delavke v časa: dela nezmožnosti. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave z dokar o izpolnjevanju pogojev pošlje* v 15 dneh po objavi na naslc* Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o. Kranj, Gosposvetska 10 - kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obves*-li v 15 dneh po preteku roka sprejemanje prijav. imos sgp tehtf* škofja loka TOZD GRADBENIŠTVO ponovno objavlja proste delovne naloge: 1. DELAVCA ^ ZA MONTAŽO AVTOPLAŠČEV V MEHANIČNI DELAVNICI Pogoj: končana osemletki 2. SNAŽILKE za ĆiSčenje poslovni* prostorov v stranski obratih Pogoj: nedokončana £ dokončana osemletka Poskusno delo za obe mesti i< 1 mesec. Nastop dela možen takoj. Kandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov SGF TEHNIK, Škofja Loka, Sti-ra cesta 2, v roku 15 dni o* objave. POKRAJINSKI ODBOR ZA GORENJSKO KRANJ objavlja prodajo osebnega avtomobila znamke Sk A1978 s 54.000 p roženimi kilometri. Ogled avtomobila je mol*1 vmk delovni dan od 7. <* 14 ure in ob sredah do 16 . u* na Sejmišču, Številka 4. Informacije na tel-- 26-471 __/ 1 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE .17. STRAH O LA SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJE LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun Delovna skupnost komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora upravnih organov občine Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: REFERENTA ZA URBANIZEM Pogoj: - visoka izobrazba gradbene ali arhitektske smeri in 2 leti delovnih izkušenj Kandidat mora biti družbenopolitično aktiven in mora imeti ustrezne moralnopolitične vrline. Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Občina Škofja Loka, sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska cesta 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bod« preteka veljavnosti oglasa. 15 dneh po SUKNO Industrija volnenih izdelkov ZAPUŽE / Odbor za medsebojna delovna razmerja pri TOZD Tekstilna tovarna Sukno Zapuže z n. sol.o. razpisuje naslednja prosta dela in naloge VZDRŽEVANJE PARNIH IN VODNIH INSTALACIJ Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat izpolnjevati še sledeče pogoje: - KV instalater, - opravljen tečaj za varjenje Delovno razmerje bo kandidat sklenil za nedoločen čas. s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim ddorm Vh^to^ pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Sukno Zapuže, Kadrovski sektor, 64275 Begunje. ....... 0 rezultatih bodo kandidati obveščeni v 10 dneh Po opravljeni izbi«. t cestno PODJETJE _ kranj obvešča, da podaljšuje občasno popolno zaporo ceste II/319 POLJANE do 20. 11. 1982, in sicer ob torkih, če-- SnpetK.45 do 11.45 in od ^ dolBm Obvoz za ves promet je določen na relaciji ŠKOFJA LO-KA^LJUBLJANA-- LOGATEC—ŽIRI in obratno. Občasna popolna zapora ceste je nujno potrebna zaradi miniranja bSžin ?n izravnave nivelete ceste pri gradnj, URANKE III. Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da ^^a dela fz tehničnih in varnostnih razlogov ne moremo iz- vajati med prometom. Hh alples Industrija pohištva Železniki Objavlja po 8. čl. pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa delavskega sveta TOZD Fonsko m garmturno pohištvo ler odigra za kadre TOZD Kovinska predelava naslednja dela in naloge ^fo^a^^a izobrazba - lesne, strojne, organizacij- -eiSlXustreznih delovnih izkušenj v lesni stroki, _ organizacijske sposobnosti komuniciranja, vodenja in de- - pasivno znanje enega svetovnega jezika VODENJE PROIZVODNJE v?soka ^izobrazba - lesne ali organizacijske sme- - 1 leto ustreznih delovnih izkušenj v lesni stroki _ organizacijska sposobnost vodenja in dela z ljudmi TOZD Kovinska predelava _ KLJUČAVNIČARSKA OPRAVU A II. Pogoji za zasedbo: - KV strojni ključavničar. - 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj na opravilih v ko- Za dela v^enTe tehnične priprave dela ter vodenje proizvodnje se 4ne de^o razmerje za 4 letno mandatno obdobje, za kljucav -mS^ka opravila se sklene delovno razmerje za nedoločen cass ^ delovnim časom. Pismene prijave » potrebnim, dokaz.!. S^a Evski oddelek DO Alples, železn.k., v roku 15 dn. v po objavi. DRUŠTVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Likozarjeva 1 OBRTNIŠKI MOŠKI PEVSKI ZBOR KRANJ VABI k sodelovanju nove pevce. Vaje so vsak ponedeljek in četrtek, ob 19.30 v Društvu obrtnikov Kranj, Likozarjeva 1. Vabljeni tudi drugi, saj v zboru lahko sodelujejo tudi drugi ljubitelji lepe slovenske pesmi! CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo občinska cesta ZGORNJA BESNICA-NE-MILJE zaprta za ves promet v času od 4. 10. 1982 od 8. 10. 1982 od 6.do 18. ure. Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Za ostali promet pa je obvoz na relaciji BESNICA - KRANJ - JAM-NIK - NEMILJE in obratno. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi asfalta v vsej širini vozišča naenkrat. V času zapore velja avtobusni vozni red, ki je bil objavljen v Glasu, dne 27. 8.1982. Komunalno gospodarstvo OBČINE RADOVLJICA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VOZNIKA - STROJNIKA \ « za kar se zahteva opravljen izpit za KV voznika ali poklicna šola ustrezne smeri z opravljenim strokovnim izpitom in 1 leto delovnih izkušenj, poskusna doba 1 mesec. 2. GRADBENEGA KOMUNALNEGA DELAVCA — 2 delavca Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov Komunalno gospodarstvo občine Radovljica, kadrovska služba, Radovljica, Ljubljanska 13. DEŽURNI VETERINARJI OD 1.10. DO 8.10. 82 za občini Kranj in Tržič TERAN JANEZ, dipl. vet., Kranj, VreČkova 5, telefon 26-357 aH 21-798 RUDEŽ ANTON, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, telefon 23-055 za občino Školča Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 Za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel. 77-639 Dežurna sludba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. ¥ RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - TODRAŽ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. VODJE OPERATIVNE PRIPRAVE PROIZVODNE JAME — 1 delavec 2. PROJEKTIRANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM DEL za rudarski obrat — 1 delavec 3. KURJAČA PARNIH KOTLOV (KV ključavničar z dodatnim izobraževanjem) — 1 delavec 4. KLJUČAVNIČARSKA, KOVAŠKA IN VARILSKA DELA — 1 delavec 5. RAZNA RUDARSKA DELA — možnost prekvalifikacije za KV delavce — več delavcev Pogoji: pod 1. — dipl. inženir rudarstva — strokovni izpit — do 5 let delovnih izkušenj — kot tehnični vodja jame pod 2. — dipl. inženir rudarstva, — strokovni izpit — znanje tujega jezika, — do 5 let delovnih izkušenj, pod 3. KV ključavničar, — izpit za kurjače parnih kotlov — možnost opravljanja tega izpita po sklenitvi delovnega razmerja — preizkus znanja iz varstva pri delu, — 2 leti delovnih izkušenj, pod 4. — KV ključavničar, varilec ali kovač, — do 5 let delovnih izkušenj, pod 5. — KV rudarji ali kandidati s KOVINARSKIMI POKLICI (mehaniki, ključavničarji idr.), ki se obvežejo, da se bodo prekvalificirali v rudarski poklic, — vozniški izpit B kategorije, zaželjeno tudi C kategorije, — do 5 let delovnih izkušenj, — starost nad 21 let, za kandidate za prekvalifikacijo starost od 21—30 let. Za dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled. Jamsko delo: stalno — na delih pod točko 3., 4:in 5., občasno — na delih pod točko 1., 2. in 4. Izmensko delo: stalno — na delih pod točko 3., 4. in 5., občasno — na deiih pod točko 1. in 2. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljeni kandidati bodo vabljeni na razgovor. O izbori bodo obveščeni v roju 30 dni. •J ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽlC ZLIT Svet delovne skupnosti objavlja na podlagi 113. člena statuta prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji za zasedbo del in nalog: — višješolska izobrazba pravne, upravne, ekonomske, komercialne smeri ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali ustrezne prakse, — srednjeSolska izobrazba splošne smeri in 5 let delovnih izkušenj ali ustrezne prakse, ' — organizacijske sposobnosti za vodnje, — moralno politične vrline Delavec za opravljanje del in nalog vodje splošnega sektorja mora izpolnjevati tudi splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja in zadovoljevati kriterijem družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Tržič. Izbira na ta dela in naloge je za 4 leta in se po poteku te dobe lahko ponovi. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkuftnjah naj podjjejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov Združena lesna industrija Tržič, Bistrica 117 - za razpisno komisijo DSSS. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh od objave razpisa. i= zavarovalna skupnost triglav ^^ Gorenjska območna skupnost Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela ir naloge: - sklepanje premoženjskih zavarovanj zasebnega sektorja, zbiranje ponudb za sklenitev življenjskih zavarovanj in inkas*. ranje premij (zavarovalni zastopnik) v zastopu Kropa s polalsa. delovnim časom za nedoločen čas. Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo popolno srednjo šolo oziroma najmanj poklicno šolo, - 2 leti delovnih izkušenj, - odslužen vojaški rok in posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v območju zastopa. K prošnji za sklenitev delovnega razmerja je potrebno predložiti kratek življenjepis in zadnje šolsko spričevalo. Prošnjo je treba nasloviti na naslov, Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Rok za oddajo prošenj poteče 15. dan po objavi. O izbin bodo kandidati obvefcčeni najkasneje v roku 30 dni po poteku objavljenega roka. OLA8 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK. 1 OKTOBRA MALI telefon 27-960 Prodam JABOLKA: jonatan, carević, voščenke. Jože Rozman, Sp. Duplje 29 9893 Prodam salonitne PLOŠČE. Pože-nik 27, Cerklje 9894 nasproti porodnišnice C.JLA16 rto ARI — uprava ^o-^oo — komerciala 1prodam Prodam trda mešana suha DRVA, primerna za centralno kurjavo in suhe BUTARE. Sp. Bela 11, Preddvor 9895 VRTlCKARJI! KOKOŠJI GNOJ v vrečah, dobite: v Srednji vasi 7, Goriče, Golnik , , 9559 Prodam leto staro JAHTO, dolgo 7 m, široko 2,4 m, komplet opremljeno za 5 oseb. Ponudbe pod šifro: CITA 9573 Prodam 150 kosov BETONSKIH BLOKOV (veliki), 150kg ŽELEZA, premera 6 mm ter PUNTE in BANKINE za celo hišo. Čemažar, Češnjica 7, Železniki 98(g Nudim prvovrstne domače ČEBELJE PRIDELKE: med, cvetlični prah, propo-lis in melbrozin po primernih cenah. Konc, Poljšica pri Podnartu 1, telefon 70-122 9810 Prodam več cvetočih OLEANDROV. Telefon 064-26-150 ^ , , J82? Prodam GAJBICE. Sp. Bela 4, Preddvor 9873 Prodam otroške PLANINSKE ČEVLJE št. 34 in modro žametno deško OBLEKO, 8-9 let starosti. Bogataj, Haf-narjevo naselje 117, Škofja Loka, telefon 064-60-295 9874 Prodam 7 mesecev brejo TELICO. Pe-ternelj, Žirovski vrh 4, Gorenja vas 9875 Prodam 4 različne nove RADIATORJE in kombiniran nemški OTROŠKI VOZIČEK. Jože Čebular, Tenetiše 57 9876 Prodam 8 kub. m suhih smrekovih PLOHOV in VW, starejši letnik. Miro Pe-ternel, Delavska 19, Šenčur 9877 Prodam 1 kub. m smrekovih PLOHOV. Olševek 3, Preddvor 9878 Prodam plemenskega OVNA solčav-sko-jezerske pasme, težkega 90 kg. Telefon 70-044 9879 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Cešnjevek 3, Cerklje 9880 Prodam otro&o POSTELJICO z jogi-jem. Alenka Golenko, Kebetova 20 9881 Prodam domača zimska obrana JABOLKA, po 10 din. Logonder, Crngrob 2, Zabnica 9882 Prodam otroško POSTELJICO z jogi- t'em in odejo ter rabljen KAVČ. Pavlm, delavska c. 15, Stražišče 9883 Prodam plemenskega OVNA. Alojz Klemenčič, Kovor 46, Tržič 9884 Prodam elektronski ŠAH chess chal-lenger, osem jakostnih stopenj, senzorska polja, skoraj nov. Telefon 24-840 dopoldan 9885 Prodam ročni dvoredni PLETILNI STROJ regina. Telefon 26-098 9886 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46, Šenčur 9887 Ugodno prodam suhe PLOHE in DESKE, modularno OPEKO 29X19X14, " VOGALN1KE, višine 14 cm, MREŽO za »estrihe« ter rabljena garažna VRATA, kopalno KAD, STREŠNO OPEKO špičak in PECNICE od kmečke peči. P. F., Hudo 1 pri Kovorju, Tržič 9888 Prodam troje zastekjenih, novih OKEN z roletami 140 x 80 ter nova vhodna VRATA iz mahagorfijevega lesa. Draks-ler, Drulovka 17, Kranj 9889 30 odstotkov ceneje prodam 9 kosov rabljenih iprem PLASTIČNIH PEN za nadomestila blazin, debeline 10 cm. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 23-507 9890 Prodam 8 tednov stare PIŠKE. Telefon 40-146 9891 GOSTINCI! Ugodno prodam PRIKOLICO, preurejeno za potujoči bife. Telefon 57-014 9892 Prodam dolgo poročno OBLEKO, svet-lomodere barve, številka 38, z belim ogrinjalom. Smledniška 44, Kranj 9896 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje, ekran 65, dobro ohranjen. Janez Hudo-bivnik, C. JLA 29, Kranj 9897 Prodam PEC na olje EMO 5. Rozman Ivana, Zg. Bitnje 9 9345 Prodam čistokrvno 7 tednov staro nemško OVČARKO. Štirnova 10, Kranj -Primskovo Prodam nov 2 kW električni RADIATOR. Informacije po telefonu 77-755 10109 50 navadnih SMREK, višine do 1,5 m, primernih za živo mejo, prodam. Informacije po tel. 21-000 10110 Ugodno prodam tračno ŽAGO, velikost koles 54 cm, delovna višina 45 cm. Stane Kolman, Zgoša 40, Begunje 10111 Prodam približno 370 kosov opečnih ZIDAKOV MBV 19. Ogled po 15. uri. Marjan Kolman, Begunje 10112 Ugodno prodam termoakumulacij-sko PEČ elind 2. Informacije po tel. 77-546 10113 Prodam JABOLKA za ozimnico, lahko tudi na drevju. Milan Globočnik, Voglje 85, Šenčur 10114 ŠKOTSKEGA OVČARJA (mladiča) odličnih staršev prodam. Zoran Kopač, Rakovnik 7, Žiri, tel. 064-69-338 10115 Ugodno prodam lepa ZIMSKA JABOLKA. Sr. Bela 6, Preddvor 10116 Prodam betonsko ŽELEZO, debeline 10 mm. Podobnik, Mlaka 76, Kranj, tel 22-569 . 10117 KAKOVOSTNA ZIMSKA JABOLKA, neškropljena, priznanih sort: jonatan, defler, krivopecelj, voščenka itd.....prodam po 10 din. Prodam tudi odpadno sadje. Benedičič, Prezrenje 19, Podnart, tel. 70-028 10118 Prodam konzolno DVIGALO s košaro, motor, menjalnik, vodno črpalko z dinamo za avto Z-750, 50-litrski HLADILNIK in POSTELJE z žimnicami in iogiii. Galičič, Predmost 26, Poljane 3 eJ 10119 Prodam MIZARSKI kombinirani STROJ, širine 40 cm (7 operacij). Jože Trček, Dražgoška 10, Žiri » 10120 Prodam 10 prm suhih bukovih DRV. Telefon 70-125 10121 Poceni. prodam 4 kante GRADBENEGA LEPILA stironol. Naslov v oglasnem oddelku. 10122 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 do 150 kg. Posavec 16, Podnart 7994 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO z visokim naslonom, obod oblečen v rjav skai, v zelo dobrem stanju. Ogled danes in jutri od 15. do 18. ure. Rupa 13/A, Kranj 9898 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Mež-narec, Selo 22, Žirovnica 9899 Prodam KAJAK. Telefon 064-79^435 Prodam otroško POSTELJICO. Blaže Ristov, Gorenjskega odreda 18, Kranj yyul Prodam 4-letno delavno KOBILO. Adergas 20, Cerklje 9902 Prodam 3 kub. m. PESKA teranova, dvoje zunanje ŽALUZIJE 140 x 140, železno balkonsko OGRAJO in alumini- P, jast profil za zasteklitev stene. Hrastje 117, Kranj, tel. 24-538 9903 Prodam ca. 120 kom. S1POREKSA za oblaganje in večjo količino KLIN-KERJA. Anderle, Zevnikova 8 a (Ore-hek), Kranj. Prodam 6 novih OKEN 90 X 120 z roto okovjem. Delavska c. 41, Stražišče 9904 Prodam betonske MREŽE 9/6 - 6 kosov in 9/5 — 4 kose. Černigoj, Senično — nova pokrita hiša pri cesti. Ogled v nedeljo, 3. 10. popoldan 9905 Prodam KABINO za traktor IMT in mulčar humus, primeren za urejanje pašnikov, ter komplet os za težjo traktorsko prikolico. Ljubno 27, Podnart 9906 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in nosečniške obleke. Mihevc, Pot na Kolodvor 1, Kranj 9907 Prodam 2,5 kub. m kamniške MIVKE, 1 tono APNA in 10 vreč PERLITA. Zupan, Jezerska c. 93/D _ 9908 Prodam izolacijsko SMOLO, ŠTEDILNIK (2 elektrika, 4 plin), HLADILNIK, aomivalno MIZO z dvema koritoma. Štefan Zupan, Zalog 92, Cerklje 9909 Proaam veliko italijansko STAJICO. Informacije po tel. 40-562, Drole.Zg. Desnica 26 9910 Prodam rabljeno termoakumulacijsko PEĆ AEG, 4 kW, emajlirano prostosto-ječo kopalno KAD in dve kombinirani PEČI za v kopalnico. Kokrica, C. na Rupo 6 9911 Prodam PIANI NO hsinghai, za 60.000 dinarjev. Informacije po tel. 24-241 — interna 389 dopoldan 9912 Prodam PRAŠIČKE, težke približno 20 kg. Jože Uril, Zasip, Reber 3, Bled 9913 Prodam stereo RADIOKASETOFON Continental. Tone Marku ta, Ul. Gorenjskega odreda 14, Kranj, tel. 27-508 9914 Prodam KINOPROJEKTOR sanvo. Naslov v oglasnem oddelku 9915 Prodam KLAVIR. Nograšek, Predosije 168. Kranj * 9916 Proaam MULO staro 4 leta, sposobno za vožnjo. Srednja vas v Bohinju 59 9917 Ugodno prodam SPALNICO (hrastov furnir) in dvojno PISALNO MIZO, bele barve. Vanda Jaklič, Mlakarjeva 24, Kranj, tel. 23-123 9918 POHIŠTVO: spalnico in predsobo, zaradi selitve prodam. Informacije po tel. 064-26-593 dopoldan 9919 Prodam KRAVO simentalko, Prapro- še 3, Podnart _____ „ 9920 Prodam neškropliena JABOLKA od 12 do 13 din za kg. Mežan, Bled, Zagonska 13 (rdeči kadet) od 17. do 19. ure 9921 Ugodno prodam SPALNICO. Naslovv oglasnem oddelku 9922 Prodam KAVČ (francoska postelja) Informacije po tel. 25-371 - int. 27 9923 Zaradi selitve prodam dobro ohranjeno klasično SPALNICO. Ogled v petek 1. 10., ob 16. uri in v soboto 2. 10., ob 17. un Svetelj, Kranj, Valjavčeva 9, stanovanje Št 18 Prodam kakovostna JABOLKA - sorte: boskop&ki kosmač jonatan, detler itd ..., cena za kg od 10 do 15 din. Sodja Ribno28, Bled . , ri STENSKO OBLOGO iz kvalitetnega smrekovega lesa, širina deščic 6 in 9cm^ dolžina 2,5 do 5 m, prodam. Tel. 70-107 Poceni prodam neškropljena JABOLKA za ozimnico in predelavo; ter KRAVO s teletom. Posavec 14, Ftx™71 Prodam SADIKE celoletnih JAGOD, sorte humigrande. Rastejo ob palici do dva metra aliplantažno. Ohrodijo 6 mesecev letno. Ena sadika da 5 kg jagod, cena 1 sadike je 20 din. Poljem po povzetju najmanj 20 sadik. P"1?*™ vodilo za gojenje. Slavka Ivezič, 37240 POprokd0ata razne GOBELINE. Ogled popoldan. Naslov v oglasnem oddelig ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očeta, brata, dedka in strica FRANJA __ BRUNSKOLETA ae iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Še posebna zahvala dr Bavdku, doc dr Debevcu in osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za nego in skrb, krajevnima konferencama ZB Zlato polje in Vodovodni stolp ter DO Iskra Kranj. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in darovali cvetje. ŽALUJOČI: hčerka z družino in drugo sorodstvo Kranj, 29. septembra 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše predrage hčerke in sestrice _ __ SIMONE KRIVEC T. sorodnikom, sosedom, sovaščanom, delavcem kolektiva ETE Kamnik ter „ i^ izXaževa^eTadbenih inštruktorjev Ljubljana, ki ste jo množično spremili na Zveznega centra zai izobraževanj g ^ žal je. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvene zadnji poti, ji ™ ^ * o veCe r k lj et e nd u h o v n i k u m pevcem za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: mamica, atek, bratec Damir, stara mama, stari ata ter drugo sorodstvo genturdka gora, 23. septembra 1982 Prodam ŠTEDILNIK kilppersbusch in kombinirano PEC za v kopalnico. Grad št. 15, Cerklje, tel. 42-167 9930 Prodam STRUŽNICO, 1,20 m strufrie dolžine in namizni VRTALNI STROJ. Križnarjeva pot 5, Stražišče - Kranj Prodam otroško STAJICO z jogU?™: primerno tudi za posteljico in električni SUŠILEC za perilo tobi. Kos, Sp. Bes-nica 81 . „ 9932 Dobrim ljudem podarim 5 ™esecev stare MUCKE. Kropa 77 . ?933 Prodam PEČ na olje alfa potez, ki je še v dobrem stanju. Ogled vsak dan popoldan. Marjan Likar, Leskovica 26, Gorenja Prodam ŽREBIČKO. Žirovnica __ Prodam 8 mesecev brejo KRAV" bo tretjič teletila. Sr. vas 9934 vas . Prodam PLOŠČO gorenje, vgrajeno v ultra pas omarico (2 plin, 4 elektrika) električni ŠTEDILNIK in ultrapas pult-omarico. Smledniška 126, Kranj 9935 Ugodno prodam OVCO. Kržišnik, Šv. Ožbolt 21, Škofja Loka 10063 Prodam ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Svoljšak, Godešič 92, Škofja Loka 10064 Predam suha bukova DRVA. Jelov-čan, Čabrače 5, Gorenja vas nad Skofjo Loko 10065 Prodam večje in manjše PRASILL. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 10066 Prodam dva meseca stare Tjave JARČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 10067 Prodam macesnovo OBLOGO, 40 do 50 kv. m. Telefon 61-691 10068 Prodam KONJA, starega 8-10 let ali menjam za starejšega. Visoko 90, Šenčur , x „ Prodam ZLATNIK, star 251 let. Ponudbe pod Šifro: Zlatnik 10069 Ugodno prodam več rabljenih z roletami in 250 kosov novomeške, ce-mentnosive STREŠNE OPEKE ter nekaj gredbenega LESA, deske, punte Kranj - Čirče, Retljeva 9 10070 Prodam stenski OBEŠALNIK. Kranj, Janeza Puharja 4, 6. nadstropje. Duričič - vsak dan od 13. do 19. ure 10071 Prodam DIRKALNO KOLO rog sprint. Britof 120 - Osterman 10012 Prodam otroški športni VOZIU^K. Kranj, Mandeličeva 13 10073 Prodam LEŽIŠČE, cena 1000 din. Kranj, tel. 23-232 *°°74 Prodam 1 leto starega BIKCA si-mentalca, za pleme. Sp. Bitnje 25 10075 Prodam nova OKNA z roletami GLIN, 1,20x 1,20 m, 080x 1,20 m in VRATA LIP 0,80 x 2,00 m. Mihevc, Pot na Kolodvor 1, Kranj 10076 Prodam 20 vreč PERLITA, 9 litrov •PENILCA in 4 kW električno modulno PEČ iskra. Korošec. Orehovlje 18 Kranj . „ 10077 Ugodno prodam otroški športni VOZIČEK, tudi avtosedež, rjav žamet. Srednja vas 15/A, Šenčur 10078 Ugodno prodam rabljeno SPALNICO in POHIŠTVO za dnevno sobo. Srednja vas 36, Šenčur 10079 Prodam smrekov OPAŽ (320 din za kv m). Izdelujem varjene kovinske predmete (jaške, balkonske ograje ipd ) po naročilu. Dušan Ferjan, Rib- no 131, Bled _ 10080 Prodam dva KAVČA in vhodna VRATA inles Ribnica. Oblak, Cerklje 10081 Prodam 6 mesecev starega BIKCA ali zamenjam za kravo. Lahovče 49 Cerklje 10082 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak. Kokrica, Golniška42, Kranj^ lOOoo ŠTEDILNIK (2 elektrika, 2 plin) Rade Končar, star 4 leta, kuhinjsko POHIŠTVO z nerjavečim pomivalnim koritom in HARMONIKO melodija, 80-basno, zelo ugodno prodam. Jezerska c. 93/A, Kranj 1 ZIMSKA JABOLKA na drevju (obiranje) ugodno prodam. Jelar, Udruga 5 Duplje lUUoD 'Prodam 100 kg belega CEMENTA. Zupan, Jezerska c. 93, Kranj 10086 Prodam OPAŽ (pobjon), nove marmorne OKENSKE POLICE (30 cm) in OPEKO špičak. Zalog 11, Cerklje 10087 Prodam rabljene DESKE in PUNTE za zidavo. Umnik, Pekarija Šenčur Kraniska c 6 lUUtto Prodam električni ŠTEDILNIK na 4 plošče in novo STISKALNICO (preso) za sadje, 15-litrsko. Hafner. Forme,9 Žabnica , - 10089 Prodam ČEBELE iz dveh AŽ panjev. Dobje 6, Poljane nad Škof jo Loko ^^ Dobre KRAVE za meso, prodam ali zamenjam za plemenske. MocniK. Medvode pri elektrarni "J"1 Prodam skoraj nov PRALNI SI KUJ. Langus, Partizanska 18, Škofja Loka tel. 60-343 T Prodam PUNTE in BANKINE. Anton Nartnik, Sv. Barbara 17, Skolja Ixika 1W»«> Prodam semenski KROMPIR igor in kupim mlado KRAVO simentalko z drugim ali tretjim teletom, dobro molznico. Jože Hafner, Trnje 9, Škofja Loka Prodam JABOLKA za ozimnico, 10 sort, neškropljena. Vrbnje 3, Radov^ ljica , . Ugodno prodam dobro ohranjen barvni TELEVIZOR gorenje. Malo Naklo 3, Naklo 10096 Prodam teden dni starega BIK^A si" mentalca. Malo Naklo 3, Naklo 100»' Prodam ELEKTROMOTOR 3 kW, z jermenico in stikalom. Dra^J.Qr' Zg. Bela 63, Preddvor luuyi5 Ugodno prodam dobro ohranjen zidan ŠTEDILNIK. Telefon 26-361 — int. 25. Ljubica Šušteršič 10°9» Ugodno prodam rabljen HLADIL . NIK, 130-litrski zoppas in tri rabljene RADIATORJE Informacije po tel. 22-974 po 15. uri 10100 Prodam dva nova FOTELJA, vt PLOHE, macesnove STOPV. 350 x 80 cm stara okna in vrata. C -cev 23, Kranj, tel. 28-674 Prodam DRVARNICO in ZTDCC barake, ki jo je treba odstrar-FIČKA po delih. Ul. Tuga Vidmar? stanovanje 4, Kranj Prodam 5 tednov starega BIKD mentalca. Vopovlje 7, Cerklje ifl Prodam dveletne SADIKE liguster in suhe hrastove DESKI le fon 47-244 Prodam 200 kv. m KOMBI PL£n 5 cm, troslojnih. Strehovec 231/A, Kranj Prodam nov DOMOFON z gariar s slušalko. Huje 3/A, Kraci 064-25-222 kupim Kupim delovnega. VOLA. par, Zg. Log 5, Škofja Loka Kupim dobro ohranjeno FUGO« za sušenje perila. Jane: * ralt, Hrastje 44, Kranj Kupim nerjaveča »VRATCA kmečko peč. Sp. Bela 12, tel. 45-1* Kupim rabljene LESONTTSI kritje kozolca in rabljeno »VW?> z rača nje voz. Naslov v delku. Kupim HRUŠKE za Frančiška Ziherl, Sr. Bitnje ca Kupim termoakumulacijsko 3 do 4 kW. Marija Zdešar, F 46, Šenčur Kupim termoakumulacijskc 2 kW ali 2,5 kW. Kličite po- tel popoldan VOZILA; Motorno kolo MZ 250 TS/ LUX 1 nik 1981 avgust, prevoženih* prodam zaradi odhoda v JLA. i 5 M. Informacije na tel. 21-435 T Brezarja 20, Kranj Kupim novo ZASTAVO 750 ai do enega leta. Sp. Bela 4, tel. 45-2; Prodam osebni avto ZASTAV.1 Bašelj 23, Preddvor Prodam OPEL KADETT letnik 1977. Porenta. Sv Du: Škofja Loka Poceni prodam ZASTAVO Srednja vas 23, Šenčur Prodam dobro vzdrževan R-4, je 1977. Rupar, Kidričeva 21 ka, tel. 61-275 ' ™ Prodam ZASTAVO 101, letruk Zorko, Zg: Bitnje 183 pri puškarr. Prodam ZASTAVO 101. Ietntk registrirano do septembra 1983 Sitar, Visoko 70 J Prodam ZASTAVO 101, letni-Ogled vsak dan od 14. d0 ; ob nedeljah od 9. do 12. Ure ^ Kavčič, Sitarska pot 16, S tražiš:1 1 Prodam ZASTAVO 750, leui.i 5 dobro ohranjeno. Ogled može- ^ popoldanskem času. Milutin B^ Tončka Dežmana2, Planina. Krar, , Prodam ZASTAVO 101, Jetrni --1 Pantelič, Vrečkova 11, Kranj Fir. * Prodam 5 novih GUM sava i4č Groharjevo naselje 43. Škofja -tel. 064-61-513 Prodam ZASTAVO 750. letrus , registrirano za 3,2 SM: Ogled \ c*5" soboto in nedeljo. Vreeek. Rečni. Šenčur Prodam tovorno PRI KOLI O-osebni avto, 100 kg izolacijske ^ LE ter otroški športni VOZIČEK na Klanec 61, Kranj Prodam SIMCO 1307 GLS. L^ 11, Cerklje Prodam dve leti starega, kara*' ranega WARTBURGA, MLIN »pajkel« in 50 LAT 4x5. Predel „ (Drobun) Prodam avto ZASTAVA 101 C. 1979. Oblak, Zg. Bitnje 246 Prodam 126-P, letnik 1979 Pa=*J Trojarjeva 7/A Prodam ZASTAVO 750. PoLxi s Naklo Ugodno prodam ZAPOROŽCA ^ nik 1976, neregistriranega, ohranjenega. Telefon 21-404 od > 18. ure. Onič, C. na Klanec 29, Krar^ Prodam ELEKTRONIC 90 ccrf formacije po tel. 25-756 v večernih Prodam ČZ enduro 250. Rft 833 Prodam GOLFA, letnik 1979 T^ 064-61-712 zvečer Prodam ZASTAVO 750, lemik * Marko Proj, Virmase 2, Škofja Lc*^ Prodam dobro ohranjen PEl«£ 204. Pevno 6. Škofja Loka OPEL KADETT karavan, ^ 1069 dobro ohranjen, prodam SJ. Binkelj 18. Škofja Loka Prodam KOMBI) ZASTAVA K £ letnik 1979, cena 14 SM. Ogled j» dan. Pet-rnel, Javorje 31, Polj**-Škofjo Loko , , m KKNAULT4, letnik 1 r° fln do avgusta 1983. Oglec * PETEK, 1. OKTOBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 19. STRAN GLAS r Prodam MOTOR z menjalnikom za zastavo 750, 30.000 km, leva vrata, streho in sedeže. Štefan Zupan, Zalog 92 Cerklje 998,6 Prodam ZASTAVO 101. Ogled popoldan. Janez Udir, Sp. Besnica 150 9987 Kupim še dobro ohranjene zadnje BLATNIKE za škodo 100 Š, letnik W5. Porenta, Breg ob Savi 32, Mavči- 99oo Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976 Majkič, Savska c. 1, Kranj 998» Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Majkič, Savska c. 1, Kranj 99«9 Prodam dobro ohranjen RENAUia 4 TL special, letnik 1978, garažiran, registriran do septembra 1983. Luskovec Zanova 26, Kranj 9999 Prodam R42 TL, sive barve, letnik 1974, TOVORNO PRIKOLICO, 450 kg, za osebni avgo ter vlečno KLJUKO za R-12. Milisav Misajlovski, Moše Pijade 5. Kranj , 19Q979,1 Prodam ZASTAVO 101, letnik 973 v dobrem stanju. Kokrica, C na Belega Prodam FIAT 125 S. Rupa 4, Kranj^ tel. 22-320 po 17. uri Prodam VW KOMBI BUS, letnik mi. Miran Štern, Šmidova 13, Kranj- 'ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. Moste 76/A, Žirovnica teL 82-337 , yyyo Prodam ZASTAVO 750 v dobrem stanju. Velesovo 45, Cerklje «»»» Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1976, menjani blatniki, pragi m čelna stena. Informacije dopoldan po tel. 22-320 in popoldan 25-012, cena po dogovoru. Tomažič, Zupančičeva Kranj Prodam VW, letnik 1967 nevozen, z nekaj rezervnih delov. Kalan, Suha ^Prodam DIANO, letnik 1978. Jona-tan Gašperlin, Valjavčeva 8, Kranj teL 24-319 R-16 registriran, tudi po delih, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Ogrm Kemična čistilnica Cerklje 10000 Ugodno prodam ZASTAVO 101, let nik 1977. Vavpotič, Zg. Bitnje 259^ Prodam ZASTAVO 101 L, karambolirano in smrekove PUNTE. Fliser, Predoslje 62 10002 Prodam osebni avto ZASTAVA 101, neregistriran in LADO, celo ali po delih ter AVTO-RADIO z ojačevalcem. Bubanja, Brifot 99 10003 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do maja 1983. Čuturič, Predoslje 61/C 10004 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Zofija Grmšek, Tatinec 1, Preddvor 10005 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1979, prevoženih 47.000 km. Ogled vsak dan. Musič, Preddvor 5 10006 Prodam dve GUMI trajal s PLETIŠ-ČI za škodo. Matevž Ažman, Savska 38, Kranj ' 10007 ALFA ROMEO 1750 BERLINA, letnik 1970, prva registracija leta 1977 (stroj od 2000, glava od GTV, letnik 1979 — 150 KM)", po generalni, prodam. Frenk Stroj, Luznarjeva 20/A, tel. 064-21-201 soboto in nedeljo popoldan 10008 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, Jensterle Drago, Selo 41 pri Bledu 10009 Prodam VOLVO avtomatic, PONY EXPRESS solex in AVTO-RADIO. Le-bar Gubčeva 3, Kranj 10010 Prodam novega VVARTBURGA, I. re: gistriran avgusta 1982, brezhiben. Hu-dohmet. Ul. Juleta Gabrovška 19, Planina, Kranj 10011 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do septembra 1983. Informacije po tel. 23-369, Golniška 63 10012 ZASTAVO 101 C, 26.000 km, letnik 1980 ugodno prodam. Informacije dopoldan po tel. 50-770, popoldan 50.-849 10013 Dobro ohranjeno ČZ 175, prodam za 1 3 SM Šenčur, Zupanova 11 10014 ' Prodam OPEL KADETT, letnik 1975 Prebačevo 62/A, tel. 064-49-042 10015 Prodam VW GOLF, letnik 1978. Informacije vsak dan od 15. do 19. ure po tel. 24-563 10016 Prodam karamboliran 126-P, letnik 1977, prevoženih 35.000 km. Franc Lav-tižar, Podkoren 41, Kranjska gora 10017 Zelo ugodno prodam BMW. Jevšek, Britof 209, Kranj 10018 Prodam KOMBI IMV, letnik 1973, povišan, triosni, registriran do septembra 1983. Informacije po tel. 064-82-710 10019 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Robič, Žeje 1, Duplje 10020 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1977 — julij. Informacije po tel. 064-26-593 dopoldan 10021 Prodam FIAT 1100 R, starejši letnik, vozen. Kranj, Stara c. 15, tel. 23-067 10022 Prodam novega GOLFA JGL, tem-no-rdeče barve. Informacije po tel. 82-889 10023 VIZO CLUB, letnik 1982, prodam. Kranj, Gubčeva 4, stanovanje št. 10 (Planina) 10024 Poceni prodam AMI 8, letnik 1973, neregistriran. Telefon 26-211 10025 Ugodno prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, registrirano do maja 1983. Štefan Kodeh, Kropa 3/B 10026 Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1977. Ogled v soboto v popoldanskih urah. Jože Godnov, Lom 26, Tržič 10027 Prodam BMW 1602. Telefon 26-851 od 14. do 16. ure 10028 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do marca 1983. Posavec 132, Podnart 10029 ALFA SOUD 1200 L, prodam. Informacije po tel. 82-738 10030 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, cena 25.000 din. Kavčič, Grahovše 7» Tržič 10031 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1978. Dušan Majcen, Prešernova 9, Bled. Informacije po tel. 77-418 10032 Prodam GOLFA, letnik februar 1982. Informacije po tel. 83-148 po 14. uri 10033 Kupim zadnjo PREMO od ZASTAVE 1300 ali Z-101. Telefon 60-855 10034 TERENSKO osebno vozilo UAZ džip, letnik 1980, prevoženih 14.000 km, odlično ohranjeno, primerno za podjetja, obrtnike, vojsko ali planinska društva, za prevoz oseb in tovora, takoj prodam za 18 SM. Telefon 061-341-835 popoldan razen sobote in nedelje 10035 MOPED tomos, starejši tip, prodam. Valant, Radovljica, Jurčičeva 1, tel. 75-632 10036 Ugodno prodam ZASTAVO 750 ZC, letnik 1979, garažirano. Metod Savs, Preddvor 6, tel.45-197 10037 Prodani GOLFA, letnik lf)78. rdeče barve, cona 25.5 SM. Telefon 74-328 popoldan 10038 FORI) FIESTA, letnik 1979, prodam. Informacije po tel. 28-7(14 v soboto od 17. do 19. ure 10039 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Boris Krkoč. Savska 14, Bohinjska Bistrica 10040 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, 30.000 km. Telefon 064-22-341 10041 Zelo ugodno prodam RENAULT 4, letnik 1975, prevoženih 00.000 km, registriran do maja 1983. Janez Ahačič, Zlatnarjeva pot 6. Kranj, Stražišče 10042 OPEL KADETT city, letnik 1978, prodam. Dežman, Sp. Gorje 99/B 10043 APN-4, prodam za 13.000 din. Janko Bevk, Pod jelovo Brdo 6, Sovodenj 10044 Ugodno prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Brane Trbič, Žano-va 36, Kranj 10045 Prodam novega GOLFA, rdeče barve. Čirče 29, Kranj 10046 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do decembra 1982. Alojz Mohorič, Sr. Dobrava 8/B, Kropa 10047 ZASTAVO 750, letnik 1972, prodam. Bojan Kropivšek, Strahinj 101, Naklo 10048 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Luže 19, Šenčur 10049 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Darko Krničar, Gradnikova 107, Radovljica, tel. 74-317 10050 Prodam VW 1200. Franc Krajnik, Podlubnik 161, Škofja Loka 10051 ZASTAVO 1300, vozno, prodam za 1 SM. Ogled pri Rudiju Buhu, Gosteče pri Škof j i Loki 10052 KOMBI IMV, letnik 1974, motor nov, prodam za 7 SM. Telefon 47-083 10053 Prodam 126-P, letnik 1980 (november). Telefon 75-150 (Košti) 10054 Prodam RENAULT 16 TS, .letnik 1970. Stojan Davidovič/Veljka Vlaho-viča 9, Kranj 10055 Nujno prodam dobro ohranjen AUDI 60 L. Nada Starman, Podlubnik 13, Škofja Loka 10056 Prodam MOTOR MZ 250, dobro ohranjen. Tine Kocjan, Šorlijeva 3, Kranj 10057 FIAT 132 special, 1600 ccm, letnik 1973, prevoženih 96.000 km, ugodno prodam, cena 125.000 din. Marjan Koren, Zg. Gorje 14 10058 Prodam ZASTAVO 101 confort, garažirano, letnik september 1980, 23.000 km, zaščita dinitrol, elektronski vžig. Telefon 25-860 10059 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Jože Perger, Alpska 78, Lesce. Ogled popoldan 10060 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do avgusta 1983, prevoženih 46.000 km, za 13 SM. Toman, Gorenjska 43, Radovljica 10061 Prodam avto NSU 1100, v nevoznem stanju. Simona Ferjan, Moste 22, Ži-, rovnica. Ogled od 15. ure dalje. 10062 Ugodno prodam VW 1200, starejši letnik, registriran do februarja 1983. Jože Benedik, Trubarjeva 8, Bled 10124 Prodam ZASTAVO 750, generalno obnovljeno, registrirano do septembra 1983. Ogled pri: Strehovec, Britof 231/A, Kranj 10125 R-4, letnik 1974, ugodno prodam. Muraja, Planina 36, Kranj 10126 stanovanja Na stanovanje sprejmem upokojenko, staro do 60 let, urejeno, pošteno, nekadilko, nealkoholičarko, s srčno kulturo in iskreno nematerialistiko. Ako imate te lastnosti, se čimrej oglasite. Šifra: Ne bo vam žal 10127 V Kranju oddam za leto ali dve opremljeno, centralno ogrevano dvosobno STANOVANJE, za predplačilo vsaj za 1 leto. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod: Središče 10128 Uslužbenec išče opremljeno SOBO s souporabo kopalnice na Bledu, oziroma kjerkoli na območju radovljiške občine, kjer obstajajo ugodne avtobusne zveze z Bledom. Ponudbe po tel. 76401 po 15. uri 10129 Iščem STANOVANJE ali večjo SOBO. Stara sem 44 let. Lahko delno pomagam. Šifra: Jesen 10130 V najem vzamem GARSONJERO ali SOBO s souporabo kopalnice. Ponudbe pod: Čimprej 10131 Prodam enosobno STANOVANJE v Škof j i Loki. Ogled po 20. uri. Naslov v oglasnem oddelku. 10132 Zaposlena izobraženca, iščeta manjše STANOVANJE za eno ali največ dve leti v Kranju ali okolici. Šifra: Gradiva hišo 10133 V najem vzamem manjšo starejšo HIŠO ali STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Informacije po tel. 064-28-016 10134 Takoj vseljivo dvosobno STANOVANJE z nekaj vrta, prodam. Ul. prvoborca 4, Javornik, Jesehice. Ogled v petek popoldan 10135 Dvosobno STANOVANJE, garažo in vrt, na mirnem in sončnem kraju, oddam za dobo 3 do 5 let. Šifra: Predplačilo — Jesenice ali tel. 83-125 vsak dan popoldan, razen nedelje 10136 STANOVANJE (45 kv. m) z možnostjo adaptacije podstrešja, v centru Škofje Loke, prodam. Informacije dopoldan po tel. 061-343-424 ali 343-455 -Dolenc 10137 i posesti Zazidljivo PARCELO, z začeto gradnjo, ali starejšo hišo, do 20 km iz Kranja, kupim. Ponudbe pod: Oktober 10138 Prodam PARCELO ZA VIKEND na Šenturski gori pod Krvavcem. Ponudbe pod: Cerklje t 10139 Na Trati oddam PROSTOR za obrt. po želji tudi stanovanje. Ponudbe pod; Prostor 10140 POSLOVNI PROSTOR, lahko manjši, vzamem v najem. Kličite po tel. 28-016 popoldan 10141 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO med Kranjem in Ljubljano. Ponudbe po tel. 061-722-125 ali pod šifro: Gotovina . 10142 zaposlitve RESTAVRACIJA »SEJEM« išče samostojno KUHARICO ali KUHARJA. Nastop službe takoj. Telefon 21-890 9864 Honorarno zaposlimo tovarišico, ki je pripravljena čistiti prostore v bloku in okoli nj'.'ga. Oglasite se v ponedeljek, 4. 10. 1982, popoldan od 15. do 17. ure pri predsedniku HS Moše Pi-jadeja 7. Kranj, stanovanje 2 10143 ORODJAR (strojni tehnik) s 15-letno prakso, samostojno konstruiranje in izdelava orodij za brizganje plastičnih mas, išče zaposlitev. Keber, C. na Svetje 12, Medvode 10144 Na domu VARIM manjše kose. Ponudbe pod: Varilec 10145 Mlajša ženska išče honorarno POPOLDANSKO DELO. Naslov v oglasnem oddelku. 10146 Hišni svet Šorlijeve 11, Kranj, išče ČISTILKO za 3-krat tedensko. Informacije pri predsedniku HS v soboto popoldan 10147 obvestila; OPRAVLJAM VRTANJE za centralne in DOLBENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Informacije popoldan po tel. 064-24-788 9539 ŽAGAM DRVA na širšem območju Škofje Loke. Kavčič, tel 61-032 9793 LUBNIKARJI POZOR - Vaš tradicionalni piknik bo v soboto, 9. oktobra ob 15. uri na Lubniku. ^ 1 111 ——— KEGLJANJE - REKREACIJA! Še nekaj ur je prostih v ponedeljkih in sredah na KEGLJIŠČU »BENEDIK« v popoldanskem in večernem času. VABLJENI! 10148 Termoakumulacijske peči POPRAVLJAM, ČISTIM in MONTIRAM. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 061-737466 10149 LEPE SADIKE CIPRES za ograje (delno v kontejnerjih, za takojšnjo saditev), OKRASNO DREVJE (srebrne smreke in pančičke) za vrtove in grmovnice za pokopališče, dobite pri KANCILIJA. Kranj, C. Kokrškega odreda 12/A (v bližini Vodovodnega stolpa, takoj za št. 12) 10150 EXPRES POPRAVILA OBUTVE! Se priporoča Marjan KRISTAN, Vodopiv-čeva 10, Kranj (Mohorjev klanec) 10151 Nudim storitve - VRTANJE in DOLBENJE (štemanje) s kompresorjem. Telefon 62-581 10152 OBVEŠČAM upokojence Save Kranj, da je izlet v Sežano, Dutovlje, Komen v soboto, 23. 10. 1982. Cena izleta je 450 din. Prijave in informacije v trgovini Sava in pri Pajerjevi do sobote, 9.10.1982 10153 KK ZRVS CERKLJE organizira streljanje z vojaško puško v nedeljo, 3.10. 1982 ob 8. uri na strelišču v Pože-niku. Vabljeni vsi člani ZRVS in ostali občani! 10154 prireditve V SOB. 2. X. OB 20* MLADINSKI PLES V ŽELEZNIKIH IGRA SKUPINA PLES! Svetovni plesni program: ROCK'N'ROLL - DISCO, SKUPINSKI PLESI — vsak petek ob 20. uri v Delavskem domu Kranj. VODI JANEZ BORIŠEK 10155 DISCO! Vsako soboto ob 19. uri v domu KS STRAŽIŠČE 10156 Ansambel SIBILA vabi vsako soboto ob 20. uri na ples v hotel Transturist in vsako nedeljo ob 16.30 na ples na Primskovem 9819 DRUŠTVO MODRINA KRANJ in BOUTIQUE »RJABINA« iz Kamnika prirejata v soboto, 2. 10. 1982 ob 20. uri v prostorih restavracije hotela CRE-INA Kranj MODNO REVIJO s kolekcijo oblačii JESEN - ZIMA 82-83. Pre-dprodaja vstopnic v recepciji hotela! VABLJENI 10157 ANSAMBEL JEVŠEK igra vsako soboto v hotelu SVOBODA na Bledu 10158 izgubljeno Na cesti ob Bohinjskem jezeru sem 26. 9.1982 izgubil obleko za surf (Farmer John). Ker je izdelana po meri, prosim najditelja, da mi jo vrne. Marijan Zupane, Srednja vas v Bohinju 33 10160 najdeno Našli smo MOTORNO KOLO. Dobite ga v Orehovljah 8, Kranj "0159 ostalo Iščem VARSTVO /a 8-mesečno punčko. Telefon 27-707 10161 Mlada zakonca iščeta VARSTVO za dva otroka na domu, v Selški dolini. Informacije po tel. 064-40-583 ali naslov v oglasnem oddelku 10162 Nujno rabim žensko zu VARSTVO 5-letnega otroka v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 10163 Izjavljam, da je moj podpis, katerega sem pred leti napisal na prazen papir Antonu ŠKRABU in drugi ponarejeni podpisi neveljavni. Franc FER-MFNTIV Huje 10/A, Kranj 10164 LOTERIJA Srečka din Srečka din št. št. 10 120 06721 2.000 20 60 109431 20.000 50 80 274531 20.000 10130 8.000 278501 500.000 24720 2.060 32990 2.000 3 40 046322 50.000 9943 640 111770 20.000 82143 6.040 019723 20.040 42 60 059973 20.040 25512 6.000 195903 20.0*n 48342 4.060 46322 20.000 75 60 150892 20.000 ' 195 160 222182 20.000 0615 400 306642 20.060 36955 4.000 40 44065 8.000 4 56125 4.000 49284 2.040 85115 6.000 078944 1,000.040 88215 2.000 428424 20.040 488055 100.000 443054 20.040 46 60 27 100 56 80 47 100 656 480 57 • 80 1316 400 77 60 2596S 2.000 417 437446 20.060 3337 6UU 6267 1.000 7668 800 05637 6.000 219038 20.000 16837 4.000 484948 20.000 67767 8.000 421557 20.080 51 60 81 80 939 160 001 200 03309 8.000 4371 400 057349 20.000 TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 40 din, špinača 80 din, . tača od 60 do 70 din, korenček din, česen od 120 do 150 din, čebula od 40 do 50 din, fižol 120 din, pesa 30 din, kumare 30 din, paradižnik 35 din, paprika od 30 do 35 din, slive od 30 do 35 din, jabolka 25 din, hruške 35 din, grozdje 40 din, smokve od 70 do 80 din, limone 82 din, ajdova moka 85 din, koruzna moka 30 din, kaša 80 din, surovo maslo od 280 do 300 din, smetana 110 din, skuta 90 din, sladko zelje od 25 do 30 din, kislo zelje od 40 do 50 din, orehi 500 din, jajčka od 8 do 9din, krompir od 15 do 18 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto 2. oktobra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček — Duplje, Krvavec — Cerklje, Hrib - Predvor, Kočna Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so c4- S rte od 7. do 19. ure in sicer PC lobus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pi-jadeja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina-Center, Ul. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Likozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Delikatesa - poslovalnica 7, Titova 7 in Delikatesa — Kašta 4 na Plavžu Tavčarjeva 6 ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg, mesnica Mestni trg BOHINJ Ljubljanske mlekarne — Delikatesa BLED Špecerija delikatesa Park hotel in Živila Center II, Cesta svobode GORJE Špecerija marketZgornje Goije LESCE Špecerija market, Finžgarjeva RADOVLJICA Kmetijsko živilski kombinat — trgovina Ciril Ambrožič med Cveto (na levi) in Vidro (na desni). - Foto: C. Z. Cveta in Vidra Na Gorenjskem so vasi, kjer kmetje nimajo niti enega konja, ponekod so jih že nadomestile traktorske »konjske sile«. V Koritnem pri Bledu so od nekdanjih številnih konj ostali samo trije. Za dva od njih je mogoče zanesljivo trditi, da bosta ostala v vasi vse dotlej, dokler bo Sil in zdrav Ambroži če v Ciril. »Odkar sem gospodar na kmetiji, letos se izteka štiriintrideseto leto, sem imel pri hiši enega ali več konj in tako bo ostalo tudii za naprej,« je na kmečkem dnevu v Lescah pripovedoval velik zagovornik konjereje in ljubitelj konj. Dve predstavnici »boljšega spola« ima, desetletno kobilo Cveto in pol leta staro žrebico Vidro. Dobro se no»n»in med seboj, Ciril, Cveta in Vidra. Med pogovorom sta »mlada« in »stara« vneto grizli gospodarjev prst, starejša pa je hotela poskusiti tudi novinarsko beležnico. Žival takoj začuti, kdo jo ima rad, je razlagal Ciril; do neznanca je še človek nezaupljiv in kako ne bi bila žival. Na kmečkem dnevu v Lescah, kjer so ocenjevali plemenske in *i«tnvkrvne konje ter križance, za kobilo in mladoletno žrebico ni bilo nobenega priznanja. Toda Ciril se zaradi tega ni razburjal, konje je pripeljal na ocenjevanje zaradi tradicije. Če gredo ljudje nič kolikokrat v družbo, zakaj ne bi vsaj enkrat letno spustili med njihovo druščino tudi konje. »Ne vem, kako da so kmetje tako množično opustili konjerejo, saj ta žival ne zahteva od gospodarja prevelike skrbi. Poleti ju spustim na pašo, da se sami preživljata. Za krmo nista izbirčni, tudi ostro in močvirnato travo potrgata. Žleht pa nista, ne brcata in tudi če kdo zleze nanju, ga potrpežljivo prenašata. Dobro jima gre skupaj tudi takrat, ko sta za preže ni v isti voz,« pravi Ciril Ambrožič iz Koritnega, ki z njima obdela pol hektarja. »Osem starih milijonov mi je nekdo ponujal za žrebico, toda niti za ta denar je ne dam,« je še enkrat odrezavo pribil. Če bi bHo na Gorenjskem več tako odločnih zagovornikov konjereje, nam ne bi bilo treba iz leta v leto poslušati statističnih podatkov, da število konj vztrajno upada. C. Zaplotnik NESREČE PO LEVI V SMRT Vrba — Voznik tovornega avtomobila koprske registracije Silvo Samsa, star 34 let, doma iz Ilirske Bistrice je v torek, 28. septembra, na vožnji iz smeri Jesenic proti Radovljici zaradi nepazljivosti nenadoma zašel na nasprotni vozni pas. Nepazljivost se je kruto maščevala. Nasproti je namreč pripeljal drug tovornjak, vozil ga je 27-letni Zdrav-ko Babič iz Zrenjanina. Vozili sta silovito trčili, tako da je iz kesona Samsovega tovornjaka padel tovor in poškodoval za njim vozeči osebni avto Willyja Jurgena Saverja, zaho-dnonemškega državljana. Voznik Samsa je v nesreči umrl, njegov sopotnik Marijan Macarol, star 34 /let, prav tako iz Ilirske Bistrice, pa % je utrpel lažje poškodbe. Gmotna škoda velja 600.000 dinarjev, zaradi raztresenega tovora in razbitin tovornjaka pa je bil kaki dve uri oviran promet. Le-tega so med 11. uro, kar se je zgodila nesreča, in 13. uro preusmerjali na lokalno cesto Vrba —Žirovnica. POVZROČITELJ NEZGODE POBEGNIL Kranj — Na cesti Staneta Žagarja na mostu čez reko Kokro v Kranju se je v torek ob 22.30 pripetila nezgoda zaradi pretesnega prehitevanja. Voznik osebnega avto-- vbila 20-1 et ni Zdravko Zarnik iz Olsevka je peljal iz središča mesta proti Pfirnskovemu. Na mostu čez Kokro je dohitel motorista Martina Pavliča, starega 19 let, doma iz Kranja. Pri tesnem prehitevanju ga je z bokom vozila oplazil, zaradi česar je Pavlič izgubil ravnotežje in padel po cesti. Zarnik se je po nesreči odpeljal, ne da bi hudo ranjenemu Pavliču pomagal. S pomočjo očividca so brezvestnega povzročitelja že po kaki uri izsledili. SPREGLEDAL ZNAK Kranj - V ponedeljek, 27. septembra, se je na lokalni cesti na Kokrici ponesrečil voznik kolesa z motorjem Tomaž Štular, star 74 let iz Srakovelj. Ko se je vključeval na lokalno cesto, je spregledal znak stop in ne, da bi se prepričal, ali lahko varno zapelje na prednostno cesto, zaprl pot osebnemu avtomobilu ki ga je vozil Milan Košnjek, star' 27 let iz Kranja. Kljub zaviranju in umikanju le-ta ni mogel preprečiti nesreče. Voznik Stular je bil težko ranjen. SPLAŠEN KONJ VLEKEL OTROKA Selške Laj še - V sredo, 29. septembra, se je v Selških Lajšah pri vodenju konja poškodoval otrok, 13-letni Jernej Pfaifar. Domačega konja je namreč na metrski verigi Keljal na pašo. Nekaj metrov od leva pa se je* žival iz neznanega vzroka splašila in zdirjala. Otrok je padel in konj ga je na verigi vlekel kakih 10 metrov za sabo. Hudo ranjenemu so nudili prvo pomoč v zdravstvenem domu v Železnikih, od tod pa so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljano. D. Ž. 1-1 ,Unimanie — 2e lanskoletna razstava soaooneyu u,u*ju Vedno velikon^Jni^keaa sejma je privabila veliko število delovnih Iju-v prostorih ^^/^Zadii in otrok. Podobno je bilo tudi pretek-di ^občanov predvsem mtaa rmlno ohramho pripravil ob stre- lo soboto, ko je Obcinsktrtao -jo razstavo orožja enot tento- Ušču v 'dS^,, strelske akcije so si jo z velikim za- rialne obrambe. Poleg udeleže ^^ b( bllo< da bl na nimanjem °9leda^l^Zdi srednješolci in da bi jo videli vsi ob-OTiS^MS" domače lojne industrije. , Jubilej našega alpinizma Vrhunec vzpon na Everest KRANJ — Letos mineva dvajset let, ko se je jugoslovanski alpinizem prvič vpisal v mednarodno alpinistično areno. Pred dvajsetimi leti sta alpinista PD Ljubljane prvič preplezala severno steno Matterhorna in direktno smer Velini Cini v Dolomitih. Tej ljubljanski navezi je sledila jeseniška naveza Milan Valant-To-maž Ažman in kranjska Srečo Tre-ven in Franci Ekar, ki so plezali peto do šesto stopnjo. To je bila hkrati prelomnica za naš alpinizem, ki je iz leta v leto pridobil vse več mladih alpinistov. Porajale so se nove generacije, ki so plezale po vseh gorstvih sveta in s tem dokazovali, da tudi naš alpinizem ne zaostaja za ostalimi na svetu. Mladi so osvajali gorstva sveta in mednarodno alpinistično veljavo je dobil tudi Krani saj so se njihovi alpinisti uveljavljali tako kot drugi. Krona kranjskega alpinizma je bilo leto 1979, ko sta kranjska alpinista Zaplotnik in Štremfelj kot prva Jugoslovana stopila na streho sveta Mount Everesta. To je bil hkrati tudi Zaplotnikov tretji osem tisočak, V kranjskem alpinističnem odseku je nad šestdeset alpinistov z mednarodnim, zveznim in republiškim razredom. Vsi ti vsako leto vzgajajo nove in nove alpiniste in alpinistke, ki se zapišejo temu športu., Že predlani so kranjski alpinisti začeli načrtovati svojo odpravo v Karakorum, saj so se zavedali, da je osvojitev najvišjega vrha na svetu enako medalji, ki jih naši športniki dosegajo na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Ta kranjska alpinistična odprava naj bi v Karakoru-mu osvojila osem tisoča k Broad Peak. Alpinizem je kot šport množično-" sti in aktivnosti. Moštvo alpinistov deluje tudi na področje gorske reševalne službe, njihovi člani so primerni za reševanje pri elementar-nih nesrečah, potrebni so pri civilni zaščiti, so inštruktorji v JLA in drugih sorodnih organizacijah. Prav zato je bila tudi opravičeno načrtovana samostojna kranjska odprava na vrh Broad Peaka. To bi bila tudi animacija za še boljšo osnovo množičnega planinstva, ki ima iz leta v leto več privržencev. Prav zato bi bila samofetojna kranjska alpinistična odprava opravičena, čeprav so zaostreni gospodarski ukrepi. Tega se zavedajo, toda vseeno upajo, da bodo v bližnji prihodnosti le dobili zeleno luč, da bodo lahko začeli s pripravami za naskok oseni-tisočaka Broad Peaka. D. Humer glasova anketa Nemirne gostilne Šibka to&a javnega reda in miru so prav gotovo gostinski lokali, koder običajni razgrajači z vinsko kapljico dobijo dodatne spodbude za kaljenje mirnega življenja. Zlasti nekatere gostilne so večna žarišča nemira, razgrajanja in razbijanja, ki mu gostinsko osebje ni več kos in je prisiljeno klicati na pomoč miličnike. S takimi posegi žal lokal izgublja na ugledu in spodobni gostje se ga začno izogibati. Kako je z javnim redom in mirom v kranjskih lokalih, kako obvladujejo nemirne goste in kolikokrat kličejo na pomoč miličnike, smo se te dni pozanimali pri Jelenu, Zlati ribi in v mestni slaščičarni in kavarni. čilnici zbirajo vse vrste tudi že močno vinjeni, pač ne moreš zapirati vrat. silo miličnikov sicer za silo pomirimo lokal. Mislim, da šitev drugje. Ko bo lokal in lepo urejen, bodo ustvarjajo nemir, sami v niem nimajo kaj iskati.« Marija Petrovič iz Zlate ribe: »Pred leti je naša gostilna veljala za eno najbolj razgraja-ških, vendar se je zdaj to nekoliko umirilo. Gostje so postali bolj disciplinirani, k temu pa je prav gotovo pripomoglo tudi večkratno posredovanje miličnikov. Sicer pa je z gostom, ki dela težave, treba znati ravnati strogo in nepopustljivo in prihodnjič m več težav. Kateri se ga še vedno napije in je potem siten, tudi kak kozarec vrže ob tla. S takim skušamo opraviti sami, če ne moremo, kličemo miličnike.« Jože Martinec iz Jelena. »Natakarice se pritožujejo, da so v točilnici stalni problemi z vinjenimi gosti. Če jim nočejo po-streči, ker ga imajo že malce preveč, grozijo s knjigo pritožb, celo da bodo pripeljali miličnike. No, slednje smo imeli že velikokrat tu, da so delali red med vročekrvnimi razgrajači. Vselej tudi njim ne uspe pomiriti kakega pre-številnega in predivjega omizja. V Jelenu je tradicija, da se v to- rt- Štefka Slapar iz slaščičarne in kavarne: »Odkar so pri nas v pretepu nili miličnika, ni bilo večjih izgTe-dov. Zvečer imamo lokal odprt ie do devete ure, razgrajači pa navadno bolj pozni, tako pri na* nimajo kaj iskati. Imamo stalne goste: dopoldne prihajajo stan? ^ na kavico, popoldne starši ' otroki, zvečer pa mladi, a so vs kar disciplinirani. Razgra skušamo sami pomiriti in le t o primeri, da smo klicali nika. To se zgodi, resnično takrat, kadar sami ne obvladat gostov, a po t&ki intervenciji * dolgo vse mimo.« D. 2. „_,.• {nr; na primskovem krajani že dlje ču& Primskovo - Pri osnovni šoli na m . kipar Vinko ^ urejajo okolico spomenika, t a« . nob bodo svečano odknh dokončuje prav te dni. SpomemkpadUm ^ oAotoa sporne* sredi tega meseca ob krajevnem prazn*u.v vrttčkarn k ka še ne daje urejenega ™ ZJih fižol«*; v kroječ niso pospravili pridelkov, predvsem pa ob memim skupnosti pričakujejo, da bodo do otvoritve m ^ primerno uredili. — Foto: L. M. . ■ : . Mesta in otroci »4 j j .:;Q UNlfEF vsako leto opredeli nosa" Mednarodna organ.zac a lJNIChr jn jo posreduje ^ temo iz obvezne vsebine celovite skrbi za c oktobra narodni javnosti. Letošnji teden otiona ou " geslo Mesta in otroci. . Tudi v naši družbi se zaradi naglega r^o^^^ ki jih v sistemu samoupravnih cxlnosov su; darjenja ^ jaT, Se premalo učinkovito. V zaostrenih ^^i ne bodo prikrajšam i* potrebno iskati take rezerve >n resim, koVQ okolje, zlasti krajev* zdrav razvoj. Posebno pozornost terja u postati pobudniki is skupnost, kjer morajo društva povezovalci pri uresničevanju programa skrDi J