SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za jedea
mesec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za eslo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 fld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. reč na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedieija) ▼ „Katol. Tiskarni", Vodnikove ullee St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlatvo je v SemeniSkih ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 259.
V Ljubljani, v ponedeljek 11. novembra 1895.
Letnik: XXIII.
Klerikalne — Pyrrhove zmage.
Sobotni »Narod" pripoveduje svojim čitateljem v vvoduem članku: »Klerikalne — P y r r -bove zmage" pravljice, ki se bero kakor „Tisoč in jedna noč", o kapelanih in »skoro vseb župnikih" po deželi, kako s hudičem in peklom agitujejo za našo stranko, kako se leča zlorablja v politične posvetne namene, kako se razlaga z leče laž in obrekovanje proti narodni stranki in potem »Narod" goreč in skrben, kakor je za veljavo duhovskega stanu, dostavlja: »Naj se dovrše volitve kakorkoli, to, kar uganja sedaj duhovščina kot nasprotnica, spreobrne se prej ali slej v njeno škodo. Velik del prebivalstva, in to razsodnejši, mora izgubiti vsako zaupanje v našo duhovščino in izgubiti vsako spoštovanje do nje. Po našem mnenju gotovo ni v korist, če duhovni pastir nima zaupanja velikega dela fa-ranov. Tudi navadni kmetski ljudje bodo prišli naposled do prepričanja, da ni vse resnica, kar se jim je trobilo, in jeli se bodo od duhovščine vračati, ki so jim pri volitvah razne neresnice natvezali. In tedaj bode gotovo tudi ljudstvo sploh jelo izgubljati zaupanje v svoje oznanjevalce božje besede. Daleč se motijo, če mislijo, da bodo za zmiraj mogli ljudem zapreti pot do resnice. — Tudi na kmetih že znajo ljudje misliti in bodo spoznali, da klerikalcem ne gre za vero, temveč le za gospodarstvo in svoje glavstvo. In tedaj ne bode duhovščina več slavila takih zmag, kakor jih letos, ampak žela bode zaničevanje, kjerkoli se pokaže na volišču."
Potem »Narod", ki se je v teh besedah boril za »resnico", neresnično piše, da je izdal Leon XIII. okrožnice, v katerih je priporočal duhovščini, da naj se preveč ne meša v politične stvari, ker je to škodljivo veri in cerkvi. Mi namreč poznamo od Leona XIII. le okrožnice, v katerih on priporoča, naj duhovni in katoličani skrbe za dobre volitve. — Ako pa je Leon XIII. za kako posamezno deželo določil kako drugo taktiko, je to storil iz krajevnih vzrokov, mej temi deželami pa Leon XIII. naše ni imel nikoli v mislih.
Ves svoj gnjev razlil je »Narod" tudi ob tej priliki zoper našega prevzvišenega škofa. Celo vrsto člankov je objavil proti njemu zaradi uradnega navodila, katero je dal duhovščini glede bližnjih volitev zato, da se ne ruši disciplina mej duhovščino, kar bi bilo res v kvar veri in narodu. Koliko je bilo v teh člankih neresnic in zavijanja! Ne čudi naj se .Narod", ako mu pravi narod, da je na take neču-vene napade na škofa dal dostojen odgovor s tem, da po volitvah volilnih mož javno svetu oznanja, da je vse rovauje »Narodovo" proti škofu mej narodom brezvspešno, da se ljudstvo tem tesneje oklepa svojega škofa, čim ostudneji ga Dapadata »Narod" in »Rodoljub".
Seveda ta glas ljudstva »Narodovcem" ni po godu, toda »Narod" sam pravi, »da tudi na kmetih že znajo ljudje misliti" in zato, ker znajo misliti, zato tako soglasno obsojajo tako nepošteno postopanje »Narodovcev". „Narod" tudi pravi, da bode škof Missia tudi odgovoren za napake, ki jih bodo klerikalci storili, ako bi imeli večino v deželnem zboru. To je pač prevelika skrb za našega Škota od .Narodove" strani. Skof je storil svojo dolžnost in, ako bodo poslanci storili svojo, bo vse dobro, celo
dosedanje napake s« bodo popravile, kolikor bo mogoče v zavoženih razmerah.
Glede skrbi, katera tare »Narod" za ugled duhovščine, pa le toliko rečemo: Mi se v listu v vsej volilni borbi poslužujemo samo dovoljenih sredstev, zavijanja in neresnic se nam ni treba posluževati, tem manj to stori gg. duhovniki na prižnici. Ugled vere in duhovščine *orej ne bo trpel. Dokler bodo duhovniki spolnovali svojo dolžnost ter se povsod in vselej kazali kot prijatelji ljudstva, toliko časa se ni bati za dobro stvar. Seveda, ako bi duhovni zanemarjali to svojo poglavitno dolžnost, tedaj bi pač ne zaslužili zaupanja in spoštovanja. Da se pa to ne bo zgodilo, zato so nam porok sedanji dogodki, zato nam je porok naša neumorno delavna duhovščina, ki bo tem krepkeje pod vodstvom svojega škofa branila pravice in koristi naroda, čem grje se bodo v škofa in duhovne zaletavali narodni klevet-niki, ki nimajo nobenega programa, ne verskega, ne narodnega in ne gospodarskega. V svoji breznačel-nosti naj iščejo naši nasprotniki vzroke svojega propadanja !
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. novembra.
Budgetni odsek se je v svoji sobotni seji posvetoval o proračunu za državne železnice. Poslanci Lupul, Nitsche, Beer in Kaizl so interpelovali trgovinskega ministra glede zgradbe nekaterih lokalnih železnic ter predlagali v pokritje navstalih stroškov zvišanje vožnih cen. Poslednjemu predlogu se je krepko ustavljal posl. Beer, češ da je zvišanje vožnih cen največji udarec za poljedelstvo in obrt. Govornik sicer toplo priporoča zgradbe novih lokalnih železnic, koder so te nujno potrebne, vendar naj se pokrijejo dotični stroški na drug način. Jednako je ugovarjal vladini predlogi poslanec grof Pininski ter svaril vlado pred zvišanjem vožnih cen. Trgovinski minister barou Glanz omenja najpreje nekaterih lokalnih železnic v Galiciji, ki se imajo zgraditi v najkrajšem času. Kar se pa tiče zvišanja vožnih cen, pravi minister, da se bode pri tem sicer po možnosti oziral na potrebe poljedelcev in obrtnikov, vendar pa ne more v tem oziru ničesar obljubiti. Posl. Mauthner pojasnuje, da bode vlada lahko pokrila večje stroške z direktnimi in indirektnimi davki obrtnikov, ako se bode oziralo na razvoj obrt-nije. Finančni minister Bilinski izjavlja, da se popolno strinja s pojasnilom trgovinskega ministra, ter povdarja, da so se morali nadejati zvišanja vožnih cen vsi krogi, kajti s to naredbo so se pečale že prejšne vlade. Pred vsem namerava vlada podrža-viti več obstoječih železnic. Da se pa ljudstvo po-državljenju nikakor ne bode upiralo, bode vlada znižala sedaj obstoječe cene, nasprotno pa bode morala cene zvišati pri nekaterih državnih železnicah. Po nekaterih nadaljnih pojasnilih se odobri poglavje »državne železnice" po vladini predlogi. Na to poroča grof Pininski v poglavju »poduk". Poslanec Kaizl graja odlok praškega namestnika, s katerim se zapoveduje krajnim šolskim svetom, da morajo oskrbeti črno-rumene zastave. S tem činom se le še bolj poejstruje Thunov odlok. Naučni minister baron Gautsch povdarja, da se je v odloku praškega na-mestništva že dovolj govorilo, da pa je naprava ee-
Barskih zastav popolno umestna. Kar se tiče večkrat imenovanega Thuuovega ukaza, se ne more dvomiti, da ima vsak deželni predsednik pravico, ukreniti, kar se njemu zdi najbolj primerno glede na deželne razmere. Vlada je s tem odlokom želela jedino to, da se učitelji povsodi zavedajo važnosti in pomena svojega poklica. Sole imajo to jedino nalogo, da vsprejemajo otroke brez razločka vere in narodnosti, in morajo stariši imeti popolno zaupanje do učiteljev. Z omenjenim ukazom se ne kratijo učiteljem nikake državljanske pravice, pač pa se opozarjajo na to, da se strogo zavedajo svojih dolžnostij. Poslanec Nietsche polemizuje izjavo poslanca Kaizla glede cesarske zastave. Govornik pravi, da se Nemci nikdar niso protivili taki naredbi in so bili vselej pripravljeni zadostiti svojim patrijo-tičnim dolžnostim. Konečno graja znani ukaz ter pravi, da se mora sicer ohraniti disciplina, toda nič manj se ne smejo spoštovati državljanske pravice učiteljev. Po nekaterih opombah poročevalca Pinin-Bkega se vsprejme poglavje »centrala naučnega ministerstva".
Češko Celje. Že dolgo časa si prizadevajo Cehi, da bi se jim dovolila ustanovitev češkega učiteljišča v Budejevicab. Vlada jim je pred nekaj leti deloma izpolnila to opravičeno željo, toda vsled pritiska Nemcev ne v Budejevicah, ampak v Sobieslavi. S tem činom ni budejeviškim Cehom prav nič ustreženo, ker morajo pošiljati svoje otroke izvan mesta in jim to provzročuje mnogo nepotrebnih stroškov, poleg tega pa je sobieslavsko učiteljišče že prenapolnjeno. Vsled tega so Cehi znova uložili prošnjo za ustanovitev učiteljišča v svojem mestu, ter so pripomnili, da so pripravljeni oskrbeti vse potrebno na lastne stroške. Kakor povsodi, je tudi tukaj ta zadeva dala povod peščici Nemcev, da se z vso silo ustavljajo taki naredbi. Nemštvo je v nevarnosti, si mislijo, iu za to na vse pretege delajo proti ustanovitvi, ne oziraje se na to, da je zahteva po češkem učiteljišču popolno upravičena.
Nova češka stranka. Neki brnski mladočeški list poroča, da se snuje mej Mladočehi nova stranka pod imenom »Ceska Moderna". V svojem programu povdarja, da se bode vzdrževala popolno samostojno in se ne bo ozirala na nobeno drugo stranko. Ne glede na osodo češkega jezika in kulture bode mirnim potom skušala sporazumiti se s nemškimi sodeželani ter bode delovala samo na humanitarnem in socijalnem polju. »Moderna" zahteva splošno, jednako in direktno vol. pravico ter želi, da imajo vsi stanovi dovolj opravila, ker le na ta način upa privesti svoje somišljenike do sreče in blagostanja. Za glavno nalogo si je prevzela varstvo delavcev nasproti pogubnemu vplivu velikega kapitala. Jednakih pravic zahteva stranka tudi za ženske. Za svoj delokrog si je izbrala poleg Češke tudi Moravsko.
Katoliški shod v Št. Politu se je, kakor smo poročali, najsijajneje zaključil. Na tem shodu sklenjene resolucije je doposlal shodov predsednik grof Kuefsteiu dotičnim ministerstvom. Včerajšnji listi objavljajo pismi poljedeljskega in naučnega ministerstva, v katerih se potrjuje sprejem resolucij ter obljubuje, da se bodo uvaževale ob priliki. Kaj laskovo se glasi pismo ministra Ledeburja. Minister se toplo zahvaljuje za vposlauo resolucijo, ter ob-
ljubuje, da se bode pri vsaki priliki oziral ua želje zborovalcev v St. Politu iu je bode blagohotno uva-ževal, v kolikor te spadajo v njegov delokrog. — Želeti je le, da bi te obljube ne ostale samo na papirju, ampak da bi se minister dejanjsko oziral nanje.
Pruski naučni minister o Šoli. Naučni minister Bosse skuša otresti od sebe vsakovrstne napade, posebno pa napade gledd na šolstvo. Minister pravi, da se mu očita preosnova sedanjega šolskega zakona. Ta trditev je popolno napačna. Minister skuša samo prilagoditi sedanjim časovnim razmeram neugodne naredbe. Najgorje očitanje pa je, pravi nadalje minister, ako se trdi, da hoče izročiti šolo cerkvi. On je namreč najodločneji zastopnik državne šole. Njegova jedina želja je, da si šolstvo pridobi zanesljivih državnih nadzornikov. Dalje pravi minister, da on nikakor ne misli zlorabljati občinskih pravic v šolskih zadevah in je vedno odločen nasprotnik novih bremen za občine._
Deželnozborske volitve.
Iz kostelske občine, 8. novembra. Pri današnji volitvi volilnih mož bilo je izvoljenih 6 značajnih in poštenih zastopnikov občinskih, ki bodo 21. nov. oddali svoje glasove onim kandidatom, koje bo priporočila katoliška narodna stranka. V kočevskem okraju je že do sedaj precej kandidatov, pa kakor se čuje, mislijo še Kočevarji svoje postaviti. Ako bi se do dneva volitve slovenski poslanci v našem okraju ne zjedinili , zna se zgoditi, kar se je že včasih, da bodo Kočevarji s svojimi zmagali. Cuje se, da od liberalne strani g. Višnikar moleduje za glasove od nemških Kočevarjev, obetajoč jim, da se bo zanje potegnil v državnem zboru , zlasti da bo deloval zoper omejitev krošnjarstva. Ako bi Kočevarji v resnici hoteli dati glasove slovenskemu poslancu, naj je dado takemu, kateri bo v resnici zanje deloval v zadevah krošnjarstva, glavnega vira njihovih dohodkov. To je pa že storil gosp. kanonik Klun, ki sedaj kandiduje v tem okraju, ki je v državnem zboru govoril za krošnjarstvo. Pozor torej slovenski volilci v kočevskem okraju, da nas ne premagajo Kočevarji s svojimi kandidati ali liberalci združeni s Kočevarji.
Iz Sodržice. Pri včerajšnji volitvi 8. t. m., katera se je lepo in mirno izvršila, so bili izvoljeni za volilne može: Jurij Drobnič, Janez Lušin, Matija Skulj, Jože Kozina in Alojzij Pehani. Vsi zvesti pristaši kat.-narodne stranke za Pakiža in Kluna.
Dolenja vas pri Ribnici. Poročam Vam, da so bili pri včerajšni volitvi volilnih mož občine Dolenja vas pri Ribnici izvoljeni vsi (4) možje katol.-narodne stranke, ki bodo glasovali za gg. Kluna in Pakiža; ti so: Jožef Cešarek, župnik Jožef Jaklič, Karol Kromar in župan Ignacij Merhar.
V	Slivniški občini žalinske župnije sta bila v četrtek 7. novembra izvoljena dva volilna moža za ljubljanski okraj, sta pa zanesljiva pristaša katol.-narodne stranke: župan Anton Ahlin iz Mal. Mla-čevega in Anton Kastelec iz Zagradca.
V	Kamni gorici je bil izvoljen volilnim možem župnik g. Anton Verbajs.
S Planine na Vipavskem dne 8. novembra: Naša deželno-zborska volitev. Planina ni velik kraj. Dokaz temu, da voli samo jednega volilnega moža. Pa naša prvotna volitev za deželni zbor je bila vse jedno tako zanimiva, da Planinci priznavajo, da kaj tacega še niso doživeli, tem bolj zanimiva, ker je katoliško - narodna stranka pri volitvi podlegla.
Niti najmanjšega dvoma ni bilo, da ne bi volila občina planinska konservativno, še posebno zaradi tega, ker je dosedanji gospod poslanec res hvale vredno se potrudil, da se je dobila za novo cesto planinsko precej znatna podpora. — Pa ko so liberalni gospodje v Šturiji propali, so si mislili: halo zdaj pa na noge. Ko bi njim trda ne začela iti, bi se ne prišli tolikanj poganjat za bori planinski glas. Gosp. Mayer iz Lož in g. Horvatin iz Trga sta v svoji skrbi za Planince prišla v »Novakov malin", da sta zanetila ogenj in v »Novakovem malinu" je bil zdaj »generalštab" za liberalno agitacijo. Od tu je šla komanda po vsej Planini, gorelo je pri Gu-štinih in gorelo v Dolenjah. Večer pred volitvami je bila prava egiptovska tema. Pa v Gorenji Vasi in po Brišlu so švigale luči sem ter tja, da so nekateri kar mislili, kaj je to, da tako z »laternami" okoli hodijo. Delalo se je pozno v noč. Agitatorji so si drug drugemu vrata podajali. Pri T. K. v Strancarjih jih ni bil o nič manj kakor 6. Celo ,Šta-
ciaov dohtar", ki se prikaže malo kedaj na Planino in nikdar v cerkev se je o tej priložnosti toliko ogrel, da je prišel agitirat.
In kaj se je vse govorilo. Liberalna stranka je res povsod jednaka. Mej gospodarje se je trosila laž, da so vsi dozdaj izvoljeni volilni možje za Božiča, češ, »kaj hočete Planinci na sramoti ostati." Znano je, da so liberalci od 10 do takrat izvoljenih volilnih mož, imeli le jednega na svoji strani. Pretilo se je posebno dolžnikom. Horvatin je dal Filipu Kobalu v Dolenji Vasi sporočiti: »Ce ne voliš z nami, v 14 dneh denar pripravi 1" Pa mož je odgovoril: »Ce ga pripravim, drugod ga dobim po 5 odstotkov — Vam ga moram plačati po 6 odstotkov." Mož je ostal stanoviten, volil je za volilnega moža katol. stranke. I. M. iz Marcev je A. P. v Brišhu dolg odpovedal, ker je volil z nami. Kar se je moglo osebnega porabiti, porabilo se je vse, češ, vsaka bilka nekaj drži.
V dan volitve je prišlo volit, kar le leze in gre. Celo starega Zborjačevega očeta, ki komaj s palico prišepa na Planino, privedli so iz Dolenj, da odda svoj glas za liberalce. Vseh volilcev šteje Planina 80, od katerih so še nekateri odpadli, ker niso bili pravilno vpisani; volit jih je prišlo 50, kar je za skromno občino, ki šteje dobrih 700 duš, gotovo veliko. Več jih je prišlo na volišče, ki vender voliti niso hoteli, drugi so se bali »zamere", in se odtegnili v vinograde. Vkljub vsemu pritisku in vsem zvijačam in strastni agitaciji, bi bila naša stranka zmagala vse jedno, da se niso nekateri zbali mogotcev in zdržali volitve. Prav niso ravnali, pa ne zamerimo jim toliko, kakor oftim, ki s takimi pripomočki hočejo pri volitvah ljudi strahovati. Ce kaj, gotovo je to nepošteno in nečastno. Naš volilni mož dobil je 21 glasov — nasprotni Trbižan Jožef iz Guštinov št. 5! — 27.
Na volišču je ponosno stopal kakor kak grajski valpet, Majerjev hlapec, katerega je Mayer navlašč poslal na Planino, z naročilom, da naj plača pijače za volilee, naj stane kolikor hoče. In ta »likof" je bil tudi pošten. V Marcih je Mayerjev »misijonar" na Planini kupil hektoliter vina. Pred Pangerčevo hišo, menda na kljub gostilničarju, ki je z nami volil, so postavili hektoliter ob cesto in pili na zdravje Božičevo. Vršilo se je to zmagoslavje na način, kakoršnega se sedaj možaki sramujejo. Če bi se dali mladeniči tako zapeljati, nič ne bi bilo tako čudno, pa možje ki imajo »sode" doma — pa si puste tako plačevati! Tudi topiče so izsilili iz župana, da so s streljanjem naznanili celi vipavski dolini, da se je na planinskem griču zasadila liberalna zastava. Vrli Budanjci v drugem bregu so se smejali. — Prav res obžalujemo, da so se dali nekateri Planinci tako zapeljati. Nič ne bi rekli, če ne bi vedeli dotičniki, za kaj se gre. Pa izgovarjati se ne morejo; vedeli so lahko, če so hoteli vedeti. — Pa cerkev, škof, domač duhoven je takim od liberalizma nadahnjenim možem deveta briga. Mayerjev hlapec je bil njim večji prerok, kakor domači župnik, kateremu se je reklo : Kaj mu je to mari I — To dobro ima naša volitev, da bodo sedaj Planinci vedeli, kako se liberalno voli. Kdor ima kaj dobre volje in trezne pameti, spoznal bo lahko, kedo ima prav.
Planinci! ste slišali drugi dan popoludne pokanje v Trgu ? Naznanjalo je, da vsa slava Horva-tinova ni preplašila Tržanov, da ne bi volili za gosp. Lavrenčiča.
Resnici na ljubo in v svoje veselje pa moramo povdarjati, da se veliko Planincev svojega dejanja sramuje. Posebno pa moramo čaBt dati onim možakom, ki so pogumno na našo stran svoj glas oddali. Piti niso dobili, ker naša stranka ni pijače delila; kedor bi za pijačo z nami volil, tacega n e maramo. Kedor je mož, ki se zaveda svojih dolžnosti do cerkve, volil bo katoliško in bo pri volitvi vselej to rekel, kakor nam je odgovoril ob neki priliki jeden žirovskih možakov : liberalcane!
Iz Stranj. V naši župniji so 3 občine: Bister-šica, Stranje, Županje njive, ki volijo po enega volilnega moža. Vsi trije izvoljeni naši.
Za občino Dobrniško, h katerej spada tudi župnija Selo pri Sumbregu, bile ao včeraj volitve peterih volilnih mož. Izvoljeni so vsi značajni možje naše stranke in ti so: Gospoda župnika Kari Jan-čigar in Josip Kos, Julij Treo, veleposestnik v Mali Vasi, Janez Zupančič, posestnik in župan na Luži, in Josip Verce, posestnik iz Korit.
Ie Osilnice, 7. novembra. Deželnozborske volitve vrše se nekako tihim potom v našem okraju
to leto. Marsikateri čitatelj našega lista težko pričakuje definitivnega rezultata v tem prevažnem predmetu. Da bi pa Čim preje bilo mogoče tej želji vstreči, usojam si iz obrežja Kolpe in Čubranke poročati v zadevi navedenih volitev nastopno:
Ista vršila se je danes pod vodstvom c. kr. okrajnega tajnika Leske-ja iz Kočevja v vzornem redu v Osilnici. Volilnim možem bila sta jednoglasno imenovana č. g. Anton Znidaršič, župnijski upravitelj osilniški, ter v obče poznati poštenjak gosp. Ivan Volf, posestnik v Bezgarjih, hiš. št. 11. Z veseljem pozdravljamo izid te volitve ter radostnim srcem prav zagotovo pričakujemo, da bodeta izvoljena storila svojo dolžnost v tej važnej zadevi ter na ta način zadostila zaupanju svojih volilcev.
Mnogozaslužni župan g. Jože Ožura ni hotel sprejeti volitve radi preobilega posla ter drugih even-tuvalnih zadržkov. Sicer bi bil pa gotovo žel i v tej zadevi vse zaupanje svojih občanov.
Iz Št. Petra na Notranjskem. Dne 7. novembra smo imeli pri nas volitev volilnih mož. Zmagala je sijajno katoliška narodna stranka v veliko jezo nasprotnikom, katerim vsa mogočna sredstva niso mogla pripomoči do zmage. Agitiralo se je po noči in po dnevu z vsakovrstnimi obljubami in groznimi pretenji. Celo sam gospod Arko se je ponižal med naše, pa ne lanskih volilnih dolgov plačevat ali o svojem delovanju poročevat, ampak prav po domače za svoj mandat moledovat. Pa dobro jo je naletel. Neupogljivi Selčani so ostali ko hrast vsi (45) za nas. To je bil odgovor, kateri je jednako razvuel pogumne Petelinče, Gradačane in Nemškovce. Odlikovali so se vkljub tolikemu pritisku od nasprotne strani vedno nam zvesti Trnjani in Palčani. Slava in hvala jim vsem! Nečuven pa je moral biti pritisek na nam nasprotne volilee. Vse se je vzdignilo v boj, a vse ni nič pomagalo. Cel6 tak mož jim je pomagal, katerega so sami spravili radi tatvine v zapor, a je le volil z njimi. To je nekaj posebnega, kaj ne! Pa tudi zvijača jim ni pomagala. Treba je bilo v imeniku dognati do 50 popravkov. Obetali so kolovodje, da se volitve niti ne udeležb. Tako se je veljak vozil tako dolgo in tako srečno v Gradec, se v6 samo v domišljiji, da jo je naposled privozil cel6 med kandidate volilnih mož, da je srečno pogorel v vsej svojej mogočnosti. To vam je bil polom, kateri kaj blagodejno vpliva vsestranski, najbolje pa se ga vesele zatirani in stiskani volilci naših nasprotnikov!
Pa tudi ni čuda, če pomislimo, kako z njimi ravnajo, ako jih niso slepo ubogali. Pa o tem vam povem kaj več, ko se kaj več nabere, da bode svet vedel, kako hudo je pri nas, odkar je z največjim pivškim kmetom pogorel še sijajno »pivški gospodar" z vsemi svojimi pomagači noter do »kikel-komija".
Z Iga, 9. novembra. V občini Studenec je bila včeraj volitev; izvoljeni so vsi trije možje katoliško-narodne stranke in bodo glasovali za gg. Povšeta in Jelovšeka (če je sprejel kandidaturo). V občini Iškavas sta tudi dva za katoliško narodno stranko, Povšeta in Jelovšeka. V občini Pijavigorici je jeden volilee, v občini Tomišelj sta dva in v občini Loka dva, kateri utegnejo glasovati za gospoda Martina Peruzzija, ki baje tudi kandidira.
Iz Svibnega, dne 8. nov.: V občini Sv. Križ, katera obsega Svibenjsko, Dobovsko in del Št. Jurške fare, izvoljenih je pet katoliško - narodnih mož, in sicer Janez Vidergar, Simon Smitek, Frančišek Vr hovšek, Martin Medved in Anton Bervar. Živeli!
Iz Žirov, 10. novembra. Pri nas so se pretekli teden vršile volitve volilnih mož. Sedem mož je voljenih katoliško narodnih, osmi pripada nasprotni stranki, a je bil izvoljen še le pri ožji volitvi. Do letos smo volili le po sedem, a letos smo jih osem. Do letos še nismo poznali nobenih političnih strank, a pri letošnjih volitvah se je pa že dobro poznal kal liberalizma. Samo to je, da prosto ljudstvo še ne pozna političnih razmer, da se da zapeljati. Imeli smo tudi agitatorja iz stare nemške Idrije. In tudi doma5ih agitatorjev ni manjkalo, ki so zabavljali proti izpostavljenemu Najsvetejšemu po receptu »Slovenskega Naroda".
Iz Mošenj. Na željo rad poročam o izidu volitve tu in v okolici. Prav zadnji v tem okraju smo volili pri nas v petek popoludne vse štiri volilne može katoliške narodne stranke z veliko veČino. V radovljiškem okraju je letos 63 volilnih mož, od katerih bode 48 zanesljiv o g 1 a s o v a 1 o za kandidataAŽ-m a n a. Delali smo pač — a pošteno, javno in ne
za hrbtom, tudi ne z lažjo. Nasprotniki so se lahko prepričali, da gorenjska tla niso godna za liberalizem. Bog daj srečo tudi v kmetskih volilnih okrajih.
V	Mavčičah so bili 8. novembra izvoljeni trije volilni možje kat.-narodne stranke.
V	občini Tržišče smo izvolili pretečeni petek dva odločna katoliško-narodna volilna moža.
Iz Metlike, 10. oktobra. V občini Radovica je izvoljen Janez Kramarič, župan in Marko Petric; v občini Drašiči Janez Pezdirec, župan; v občini Rozalnice-Božakovo Davorin Vukšinič, župan in Jure Bajuk; v občini Lokvica Janez Dragovan, župan in Jakob Snedec; v občini Suhor Peter Ogrin, župnik Grkšič, župan in Franc Kenda, učitelj. Vsi ti volilni možje so značajni katoliški narodnjaki in bodo oddali svoje glasove g. župniku Schweigerju. — Po Metliki je nosil policaj cel šop zadnjega »Rodoljuba" ter ga delil mej meščane iz hudobnega namena, da bi se počrnil kandidat Schweiger.
lz Suhorja, 9. novembra. Pri včerajšnji volitvi volilnih mcž za deželnega poslanca na Suhoru so vsi trije glasovi zagotovljeni gospodu kandidatu Fr. Sehweigerju. Volilni možje so: Peter Ogrin, Franc Kenda in suhorski g. župan Martin Perkšič.
V	občini želimeljski so bili dne 8. novembra izvoljeni katoliški narodni možje Ant. Lesjak, Mat. Ponikvar in Ivan Lenarčič.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. novembra.
(Za poplavljence na ljubljanskem barji) nam je izročil preč. g. prelat dr. Andrej Cebašek 10 .gld. — Bog plačaj I
(Slovensko gledališče.) Na čast dragim gorenjskim gostom, katerih je došlo blizu sto, se je pela v soboto veličastna Meyerbeerjeva opera »Afričanka" zopet pri popolnoma razprodanem gledališču. Ta najnovejša opera slov. gledališča vzbuja zadnji čas med občinstvom mnogo zanimanja, katerega tudi zasluži radi nekaterih glasbenih točk (basov zbor, inkvizitorjev, uspavanka, septet v ječi i. t. d.) in pa glede na to, kako se je uprava našega gledališča potrudila za sijaj in čarobnost velikih prizorov. Zdi se nam pa, da »Afričanka" pri nas ni tako splošuo prodrla kot je »Trubadur", dasi so sosebno melodije kraljice-sužnje Selike (gospica Sevčikovajin Vasce de Game (tenorist gospod Purkrabek) v vseh dejanjih pravi glasbeni biseri. Opera je precej težka, ter je za sedajni naš oder nekoliko prescenična. Prvi dve predstavi »Afričanke" ste bili nekoliko boljši, nego je bila sobotna. Zbor — častna izjema njegov ženski del 1 — ne vemo iz katega vzroka ni bil posebno varen, vender so sodelujoče umetnice in umetniki — opozarjamo na naravnega sužnja Neluska gospoda Nollija — potrudili, da je opera pridobila dober utis na goste. Naj bi se sosebno tedaj, kadar se je nadejti gostov, skrbelo doseči po-popolnoma dovršenih predstav 1 Konečno izražamo še svoje veselje nad prihodom Gorenjcev, ki so prvi dejanski prišli pokazat svojo radost, da se jeden prvih naših posvetnih zavodov tako nepričakovano razvija. Tudi slov. gledališče je dokaz za našo redko življensko moč, ki se kaže v tem, da pri nas posvetni zavodi, kakoršni drugod morejo izhajati le z ogromno podporo (n. pr. hrvatsko gledališče), pri nas procvitajo takorekoč sami iz sebe. Naj bi se vzgled Gorenjcev posnemal in naj bi bilo možno prirediti večkrat predstavo za kako slovensko mesto ali trg. Za to naj skrbi »Dramatično društvo" ter naj podrega po vsem Slovenskem osnovanje posre-dujočih odborov. Rodoljubi pa naj se tej plemeniti agitaciji obilo odzivajo! — Jutre ponovi »Razbojnike".	=
(Iz Črnomlja.) Minuli teden je prišel novi voditelj okrajnega' glavarstva I. Orešek in mislimo, da bode krepko vodil svojo službo. Dne. 7. t. m. smo pa dobili v svojo sredo novega župnega upravitelja prečastitega gosp. Frančiška M und o. Sprejem je bil slovesen. V četrtek ob '/» 10 uri je naznanil strel, da se bliža mestu Črnomlju voz, ki nam pripelje novega g. župnika. V spremstvu č. g. dekana Aleša se je pripeljal in pri Gradu stopil raz voz, ker tam so ga čakali mestni odbor, voditelj okr. glavarstva, učiteljstvo, nežna mladina, požarna
bramba in tudi mestna godba, ki je igrala en komad.
Najprvo ga pozdravi g. župan Janko Schvvager in želi, da bi skupno delovali; dalje se predstavi župniku voditelj Orešek; nagovori ga g. okrožni šolski nadzornik Anton Jeršinovič in g. Setina v imenu uči-teljstva; nato ga nagovori belo oblečena deklica v imenu šolskih otrok. Nato je šla v cerkev šolska mladina in za njo je spremljal župan novega župnika do cerkvenih vrat, kjer sta pričakovala oba domača kapelana in eden ga pozdravi v imenu duhovščine in župe, da se bode ž njegovim prihodom začelo v Črnomlju katoliško mišljenje in življenje. Potem stopi v cerkev, kjer se mu da blagoslov z Najsvetejšim. Novi župnik je vnet duhovnik, in je upati, da se spravi vse v red, sosebno pa naša borna cerkev in altar. Bog daj g. župniku dolgo let bivati v Črnomlju v korist sv. cerkvi in sebi. Bog mu daj svoj blagoslov.
(Slovenski klub na Dunaju) ima v četrtek 14. nov. t. 1. v dvorani zimskega vrta »Restaurant Iu-teruational" I. Neuer Markt 8, drugi svoj večer v tej sezoni s koncertom gospice Marije Luzar-jeve i gg. pevcev slov. akad. društva »Slovenije". Začetek ob 8. uri zvečer. Kedor je bil letos pri prvem večeru slov. kluba, moral je občudovati res lepo dvorano, katero je letos slov. klub pridobil za svoje večere; jedi in pijače so jako okusne in mnogo ceneje, kakor v dosedanjih dvoranah. Upati je torej, da bodo letošnji večeri slov. kluba še živahneji nego do sedaj. Na Dunaju živečim Slovencem se ponuja lepa prilika vsaj nekaj uric bivati v izborni slovenski družbi, ker, kar je slovenske inteligence na Dunaju, rada zahaja v to družbo. Mimogrede bodi omenjeno, da slovenski klub s prihodnjim večerom završi deseto leto svojega obstanka. — Občni zbor podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaju bode istega dne v gore imenovani dvorani ob sedmih zvečer.
(Požar.) V Rosalnicah pri Metliki je poleg tri-farške cerkve dne 9. t. m. pogorelo gospodarsko poslopje kovača Kremesca iz Metlike.
(Skušnje na podkovski šoli) bodo 27. decembra za kovače, ki niso obiskovali šole, in 28. decembra za učence imenovanega zavoda.
(Podiranje hiš v Ljubljani.) Danes je prišel iz Ljubna polir stavbeniškega mojstra, ki bode podiral Sehreyerjevo hišo v Spitalski ulici. V to svrho obgradil se bode v tej ulici ta teden cel prostor, kar ga zavzema širokost in dolgost hiše, za promet pa se bo druga polovica ulice zaprla. V tej hiši nastanjena kavarna »Valvazor" ostane notri še 8 dni, na kar se preseli, kakor čujemo, v gospoda Ivana Frischa hišo na Marijinem trgu.
(Premestitev poštne fllijale II.) Dozdaj na Starem trgu nastanjena poštna iilijala št. II. proseli se koncem tega meseca v Jos. Bahovčevo hišo na sv. Jakoba trgu št. 9.
(Vojaška bolnišnica in oskrbovališče na Dunajski cesti.) Kakor čujemo, namerava dunajska stavbena družba »Union" kupiti od vojaškega erara prostor, kjer stojč sedaj ta vojaška, že na pol podrta poslopja, ter po stavbenem načrtu in določeni črti zgraditi prihodnje leto ondi več dvonadstropnih hiš z večjimi in srednjimi stanovanji.
(Nove zgradbe v Ljubljani.) Stavbinska tvrdka G. Treo namerava prihodnje leto ob novi Tržaški cesti nasproti Rudolfinuma zgraditi tri dvonadstropne hiše v podobi vil in si je v to potrebni prostor nakupila. Le ta sega, kakor znano, do železničnega tira. Hiše bodo obdane spredaj s predvrti.
(Poslopje za muzejsko in gledališko opravo, rekvizite in garderobo,) ki se je nameravalo zgraditi nasproti Vollheimovi vili, zidalo se bode stoprav kasneje na drugem prostoru.
(Policijska kronika.) Mestna policijska straža aretovala je od petka (8.) do sobote (9. nov.) zjutraj 7 oseb in sicer: 3 zaradi tatvine in 4 zaradi potepanja in beračenja. — Zaradi tatvine so bili prejeti: Ignacij Tomažič, — Karol Kremžar, klučarski vajenee, ker se je našlo v njegovi posesti več kotlovine, in potepuh Janez Jedrejčič iz Lindara, okr. pazinski, zaradi tatvine kruha v pekarni Gregorja Panceta na Starem Trgu.
(Imenovanja.) Finančni komisar dr. Napoleon F a b b e r v Trstu je imenovan višjim komisarjem v Inomostu. — Tržaško namestništvo je imenovalo dr. Mateja Lukšida-Nižetiča začasnim okr. zdravnikom v Tolminu.
(Petdesetletnico mašništva) je obhajal 30. m. m. č. gospod Martin Strajnšak, častni kanonik, dekan in župnik v Hočju brez vsake slovesnosti.
Društva.
(Društveni shod konservativnega obrtnega društva) vršil se je včeraj prav sijajno. Zanimivi vspored privabil je nenavadno število društvenikov in prijateljev, kateri so paznim zanimanjem sledili blagra obrtnikov tičočih se razprav. Prav posebno zanimale sta zborovalce prvi dve globoko v obrtniško delovanje in razvoj posezajoči točki o namerjani uvedbi knjigoveznice v prisilni delavnici in o stališču obrtnikov napram vlogi trgovskega premija radi vrnitve kaznjencev na ljubljanski grad. Po dokaj živahni in rezki debati, katere se je udeležilo več govornikov, sklenili so zborovalci jedno-glasno, da se gledč prve točke izvoli deputacija, katera se ima čim preje predstaviti deželnemu odboru, oziroma gospodu deželnemu glavarju, ter naprositi, da se prepreči namerjena nakana, glede druge točke pa se društvo pismeno obrne s protestom do iste instance, do katere se je s prošnjo obrnil trgovski gremij. Pri slučajnostih sprožila se je misel, da skli-čejo obrtniki javen shod, na katerem bi eventuelno obrtniki izmed sebe izbrali kandidata za volitev v dež. zbor in seje v to svrho izvolil odsek, kateremu se je poverila naloga, da ukrene potrebno za sklicanje javnega shoda. — Obširneje poročilo nam je obljubljeno.
Telegrami.
Trnovo, 9. novembra. Vkljub vsem spletkam naših nasprotnikov smo danes sijajno zmagali.*)
Novo Mesto, 11. novembra. Občina Pre-čina je izvolila vseh pet volilnih mož kat.-narodne stranke. Silna nasprotna agitacija je bila brezvspešna.
Škof j a Loka, 11. novembra. Včerajšni volilni shod je proglasil dr. Šušteršiča kandidatom. Tri četrtine so bile zanj.
Trnovo, 11. novembra. V Jablaniei danes sijajno zmagali.
Velike Lašče, 11. novembra. Uradniška stranka zmagala z jednim glasom.
Kresnice, 11. novembra. Danes po nepričakovani borbi izvoljena volilna moža sta katoliško-narodne stranke.
Krka, 11. novembra. Izvoljeni štirje možje; vsi zanesljivo katoliške nar. stranke.
Ribnica, 11. novembra. Občine Dane, Jurjevica, Poljane, Sušje izvolile naše može.
Levoy, 10. novembra. Člani tukajšnjega občinskega odbora so se danes poklonili novoimenovanemu deželnemu maršalu grofu Badeniju. Na pozdrav podžupana Marchwic-kega je odgovoril deželni maršal, da bode po moči podpiral deželne interese. Konečno se je zahvalil za podeljeno mu častno meščanstvo.
Madrid, 10. novembra. Finančni minister se marljivo peča z vprašanjem glede davčne preosnove. Preosnova se bode dotikala neposrednih davkov.
Madrid, 10. novembra. V jedilni sobi deškega semenišča pri sv. Jožefu je eksplodirala petarda. Dva učenca sta ranjena. V ženskem samostanu v Cordejueli pri Bilbao so eksplodirale v istem času tri petarde, vendar se ni pripetila nikaka nesreča. Pro-vzročitelje so zaprli.
Carigrad, 10. novembra. Uradni list objavlja imenovanje Kiamil-paše governejem v Smirni.
Carigrad, 10. novembra. Nemiri v Mali Aziji trajajo na dalje. Po zanesljivih konzularnih poročilih je število žrtev jako ogromno. Francoski konzul v Erzerumu je včeraj došel
*) V soboto doiel brzojav že po sklepu lista.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
V kurznem listu
zaznamovanih
aienic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk, nsplats
Nr. 11, Parterre.
v Carigrad ter tu poročal o zadnjih d< godkih.
Carigrad, 10. novembra. Kiamil-paša je odpotoval s svojo rodbino v Smirno.
Carigrad, 10. novembra. Položaj na borzi se ni nič zboljšal. Odbor, ki je imel uravnati denarne razmere, se je odpovedal.
Umrli ho:
8.	novembra. Jožef Bogel, kleparjev sin, 7 let, Marije Terezije cesta 10, hiba srčnih klopcev.
9.	novembra. Karol Novak, strojevodjev sin, 8 let, Marije Terezije cesta 6, daviea. — Marija Slanovc, delavčeva vdova, 61 let, Kladezne ulice 7. — Viktor Martino, privatni uradnik, 45 let, nagloma umrl na Križevniškein trgu za otrpnjenjem srca.
Tujci.
8. novembra.
Pri Slonu: Bohm, Mae, Sax, Schmidt, Meisl, Ulrich, Streut, Rosenbum, Gellis z Dunaja. — Danzer iz Saugen-berg-a. — Mayer iz Linca. — Andoljšek iz Drage. — Bive pl. Westen iz Celovca. — PleBkot iz Prage. — Kreiner od Sv. Križa. — Sprimar iz Gradca. — Krainc iz Ilir. Bistrice.
—	Weiss iz Trsta.
Pri Maliču: Brausewetter z Dunaja. — Hiifler iz Mod-linga. — Knecht, Haut, Tansky, Lowy, Satter iz Kočevja. — Pertirsch iz Trsta. — Kuketz iz Žalca. — Reisinger iz Zidanega Mosta. — Sehafranek iz Krnova. — Zorzenon iz Bistre.
—	Pick, Richter iz Prage. — Wagner iz Pulja. — Wolf iz Monakovega.
Pri bavarskem, dvoru: Schubert iz Litije. — Krenn in Rades z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: Herschl iz Avtovača. — Zinovvseheg iz Beljaka. — Gross iz Schlaining-a.
Pri avstrijskem caru: Pačič iz Broke. — Hrowath, iz Zidanega Mosta. — Hrovvath iz Trebnjega.
Pri Lloijdu: Hanss s Krškega.
Meteorologično poročilo.
g o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
9	9. zvečer	73^	13-4	sr. zah.	oblačno	
10	7. zjutraj 2. popol.	7364 735-9	12.4 14 4	sr. szah. sr. zszah.	oblačno dež	00
10	9. zvečer	736 1	130	sr. zah.	oblačno	
11	7. zjutraj 2. popol.	736-1 735-3	110 15-2	si. szah. sr. zah.	skoro jasno del. jasno	00
Srednja temperatura 9. in 10. novembra 13'3° in 13-6°, ozir. za 8 2° in 8'7° nad normalom.
Zahvala.
652 1-1
Za tako tolažilne izraze sočutja ob britki izgubi svoje najmlajše, 2'ii leta stare hčerke
ilice,
kakor tudi vsem darovateljem vencev, ter za prijaznost blage rodbine Cirarjevev dneh žalosti izreka tem potem najsrčnejšo zahvalo
rodbina Ravnikar.
V Mokronogu, dne 10. nov. 1895.
651 1-1
Dr. Ivan Gersak, c. kr. biležnik, javlja za-se, svojo soprogo Marijo in za svoje otroke Milana, Ireno in Cirila britkim srcem, da je Vsemogočni k sebi poklical njegovo ljubljeno hčerko, oziroma sestro
©Ig©
9
katera je danes, previdena s bv. zakramenti za umirajoče, umrla.
Pogreb bode jutri na Martinovo ob 4. uri popoldne.
Ormož, dni 10. novembra 1895.
• CaiiTZMAMai
Najboljše kakovosti, blago-pejen, oživljajoč, krepilen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni ali
Marijaceljski liker
1 steklenica 20 kr., 6 steklenic I gld., 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr.
Dobiva se v	442 17
Maral iMIa ni, Trater-ja
v Ljubljani, zraven rotovža
in se vsfk dan s prvo pošto razpošilja.
in ispraiani živinozdravniški pomagač se
išče. Kovačija je pri okraini cesti, kjer veliko voznikov prehaja. Ako je isti vešč delati železna drevesa za orati. ima lep zaslužek še posebej. — Pisma pod: „T. L. 15" na upravništvo „Slovenca". 644 3-3
!! Zahtevajte!?
biirnl oenlk, katerega bre: lačno ln franko razpoilljaj
bratje Placht,
prva in mednarodna
za sina u glasbeno orodje,
Schiinbach 379 pri Hebu, Češko.
Za slavnoznana svoja godala in strnne jamčimo.
Gosli brez loka od gld. 150, 2, 3,
4, 5. 10 do gld. 80. Loki od gld. 1, 2, 3, 4 do gld. 30. Cello za koncerte, fino delo, od
gld. 25 do gld. 50. Citre z najčistejšim ročnikom od gld. 7-50,11,13,18,25 do gld. 50. Gitare z najčistejšim ročnikom od gld. 3-50, 4, 7. 9, 10 do gld. 30. Piščali (flavte) za koncerte iz gie-nadilnega lesa C. H, Fuss od gld. 5, 7, 9, 11, 13 do gld. 100. Klarineti za koncerte iz grenadilnega lesa C, B, Es, D, od
gld. 8, 12 15, 16. 18, 20 do gld. 50. Toki za gosli od gld. 2. 3, 5, 6, 8, 12, 14 itd.
Pošilja se po poštnem povzetju. — Kar ne ugaja, se rado zamenja. Naslov prosimo „Bratje Placht" ali „Bratri Placht".
Dopisuje se nemško, češko, francosko in rusko. Iščemo tudi sposobnih zastopnikov po posameznih mestih. 579 26—18
Ravnokar je izšla za proučevanje narodnega gospodarstva veleznamenita knjiga :
v
(Srne Bufive
s^S^^ RtnečRega stanu.
(Jedro kmečkega vprašanja.) <3. Sov ran.
268 strani, v tnali 8°; cena 50 kr., po pošti 10 lir. več.
Dobiva se v Katol. Tiskarni, pri H. Ničmanu, Vodnikove ulice št. 2 in v Katol. Bukvami.

n
SE
„Plinove žarnice!"
(Gasgliililiclit).
Usojam si p. n. odjemalcem uljudno naznaniti, da sem prevzel samoprodajo pllnovih žarnic spedioijske tvrdke ,,Loewlnger ln aodr. v Trsta. — Prevzel pa sem ob jednem tudi samoprodajo plin lzvajajočlh svetilk za pllnove žarnloe. — Ker se pri uporabi teh žarnio in svetilk prihrani mnogo plina in so vzlic tej prihranitvi plamena dvakrat bolj žareča nego ona Auerjevih žarnic, pa so tudi mnogo oeneja od Auerjevih, torej jih z lehko vestjo priporočam, ter se nadejam obilih naročil.
649 2	Velespoštovanjem andr druškqvič
V Ljubljani — Mestni trg štev.
estni trg štev. 10. jjj^
D u n a j s k a borza.
Dnč 11. novembra.
Sknpni državni dolg v notah.....98	gld.
Skopni državni dolg v srebru.....98	,
Avstrijska zlata renta 4 %......119	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	99	„
Ogerska zlata renta 4%.......118	.
Ogerska kronska renta 1%, 200 kron . .	97	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1030	„
Kreditne delnice, 160 gld............370	.
London vista...........120	„
Nemški drl. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	59	„
80 mark............11	„
80 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........44	„
C. tar. cekini......................6	„
80	kr.
70	.
95	.
65	.
70	.
70	.
25	I
75	.
78	; 58",.
40	„
69	„
Dn6 9. novembra.
4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . .	146 gld.	—	kr.
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	145	„	-	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........197	,	50	„
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	„	25	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141	„	-	„
Dnnavike vravnavne srečke b% ... .	130	„	—	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 , ,	107	,	bO	,
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—■—	„
i% kranjsko deželno posojilo.....99	„	25	B
Zastavna pisma av. oar zem.-kred.banke4%	99	„	--	„
Prijoritetne obveznice državne železnice. .	217	„	—	.
„ „ južne železnice 3% .	153	„	50	„
„ „ južne železnice a% .	132	„	—	„
dolenjskih železnic 4 %	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld................200	gld.	50	kr,
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	—	,	—	.
Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld.	17	„	25	B
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld................69	„	50	„
St. Genois srečke, 40 gld.......71	„	50	,
Waldsteinove srečke, 20 gld......53	.	—	„
Ljubljanske srečke.........23	.	—	.
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	135	,	—	»
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st. v.	3340	.	--	.
Akcije tržaškega Lioyda, 500 gld. ...	420	.	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	91	,	50	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	—	.	—	.
Montanska družba avstr. plan.....74	,	—	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	145	,	—	„
Papirnih rubljev 100 ................129	„	50	„
AT Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj* za zgu^ 3 pri irebanjlh, pri izirebanja
najmanjšega dobitka. k a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U
VoHziili it 10 Dunaj, Ririihiltiritraui 74 B.
66
attf" Pojasnila *£XS v vseh gospodarskih in tnaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoljakih vrodnoitaik papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viaooega jorestovanja pri popoini varnosti g0T naloženih glavnic.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janelič.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec.
Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.