ESLOVENIA LIBRE
Iskanje miru
Jugoslavija: kam?
Pred dnavi je vso svetovno javnost pretresla žalostna novico, da je bil v do sedaj tako mirnem mestu Stokholmu umorjen švedski prvi minister Olof Palme. Vest o tem tragičnem atentatu je presenetila svet, še prav posebno zaradi politične pripadnosti tega reprezentativnega državnika. Olof Palme je predstavljal' Pa mednarodnih forumih socialistično strujo mišljenja, bil je spoštovan zagovornik držav tretjega sveta (do katere mere mu je bil znan ta svet, je težko preceniti), v svojih nastopih je pa z veliko simpatijo podpiral levičarske vlade v latinski Ameriki. In kljub vsej tej naklonjenosti „napredni mentaliteti“, je postal žrtev levičarskega terorizma. Tudi geografsko politično okolje, v katerem so teroristi izvršili zločin, ne spada v poznane strateške točke. To pa dokazuje, da vzhodni blok v borbi za oblast, kot je to običajno, ne izbira okolja ne sredstev. Znano je, da Skandinavski polotok predstavlja že vrsto let „vzorec socializacije“ ter propagande za levičarske vlade v Srednji in Južni Ameriki.
Umor uglednega današnjega politika ni osamljen primer sodobnega terorizma. Takšne in podobne dogodke je zaslediti v dnevnih poročilih, kot običajni del dogajanj „civiliziranega sveta“. Medtem ko val nasilja narašča, se slišijo glasovi, ki opravičujejo takšna dejanja v imenu „visokih socialnih in političnih idealov“. Kje iskati vzroke posebno vidnemu nasilju, ki povzroča negotovost in nemoč v zahodnem svetu. (Kako to, da na Vzhodu ne pride do takih pojavov?!) Ako bi imeli za te dogodke eno samo razlago, bi bila rešitev lažja.
Poleg marksističnega hegemonizma, ki ga predstavljata in širita Sovjetska zveza ih Kitajska, imamo celo vrsto konkretnih narodnih, socialnih in političnih problemov posebno v nerazvitih državah. Pereče
Drugi dan dopoldne sem napravil v portoroški okolici še nekaj slik in tudi obiskal nekaj trgovin, namenjenih turistom. Predvsem sem hotel najti dobre diapozitive krajevnih zanimivosti, ki jih nisem imel časa obiskati in ujeti v kamero-
Toda zopet sem imel smolo. Nikjer nisem mogel najti diapozitivov s slovenskimi naslovi. Našel sem nemške, italijanske, angleške, italijanske, angleške in ■ pa — seveda — „bizantinske“. O slovenskih pa ni bilo ne duha, ne sluha.
Pravzaprav so imeli diapozitive tudi iz drugih krajev Slovenije. V spominu mi je ostal „Robova česma“ (iz Ljubljane). Iz protesta nisem končno kupil nobene diapozitive ne glede na jezik. Seveda so pa mnogi Slovenci, ki žive v SR Sloveniji, na te grobe kršitve ustavnih določil glede slovenskega jezika, in to večkrat od oblasti, že tako navajeni, da jih popolnoma prezrejo. Ko sem neki prodajalki rekel, da bom diapozitive kupil samo, ako i-majo slovenske naslove, mi je rekla, da ni na to nikdar niti pomislila, in, da bi je to ne motilo.
V Ljubljani sem imel še nekaj drugih zadev, katere bi rad omenil.
Najprej sen» se želel pozanimati, ali obstaja kakšen film, ki bi se lahko uporabil pni predstavljanju svetu slovensko ljudsko kulturo, predvsem folkloro. Poizvedoval sem tu in tam, pa nisem nič našel. Obrnil sem se zopet na moje zveze na univerzi. Tudi ti nekaj časa niso nič odkrili. Končno so menda od prosvetnega ministrstva zvedeli, da bi kaj takega najbrž imela Radiotele-
težave kličejo po čim hitrejši rešitvi in naletimo na skušnjavo državnih in celo verskih voditeljev, da bi z naglimi metodami preosnovaJi strukturo sedanje družbe. Evropski človek — in z njim bogastvo in hkrati dekadentnost zahodne kulture — je dospel do zgodovinskega obdobja, v katerem je priznan pluralizem, strpnost in demokratičnost v polnem smislu besede. Zavest o svobodnem človeku v demokratični družbi je do tolike mere zaživela v javnosti, da jo morajo v deklaracijah in ustavah priznati celo totalitaristični režimi. Njihova praksa je povsem drugačna a že sama obveznost priznanja demokracije „na papirjih“ razodeva sedanjo mentaliteto civiliziranega človeka, da je življenje v svobodi — življenje pristnega človeka .Po več stoletij dolgemu procesu je prav v tem XX. veku velik del človeštva prekinil s tradicijo in z večino tradicionalnih vrednot — tistih vrednot, ki so označevale krščansko zahodno kulturo. Tako kot je vera brez del mrtva, tako so človekove vrednote brez merila Absolutnega puhle, izvotljene in jalove.
V zapleteni problematiki tega obdobja zaznamovanega z nasiljem išče moderni človek rešitev v kulturno političnem preobratu in v gospodarskem napredku; tudi v moralni spremembi, ki se sklicuje na človekovo razumskost in dobronamernost, na neke vrste filantropijo brez metafizike. Večina dogodkov pa nam razodeva, da po tej poti sedanje generacije niso našle smisla ne človeku posamezniku in ne zgodovini. Ob vsem tem človekovem iskanju in v težavnih okoliščinah, ki kličejo po nujnih spremembah, pa nas že od pričetka tega leta besede papeža Janeza Pavla II. ponovno vabijo k miru. Mir pa je posledica ljubezni, dialoga, prepričanja in globoke osebne duhovne rasti.
Katica Cukjati
vizjij!a Ljubljana. Organizirali so obisk in jih obvestili, kaj želim.
Pripravljenih je bilo več krajših filmov, katere so začeli predvajati. Ne bom na tem mestu vseh našteval, ker to ni bistveno. Omenil bi samo, da je bil od vseh filmov le eden kolikor toliko primeren. Ta film je bil „Gorenjska kmečka oheet“. Toda tudi ta film ni bil zame povsem zadovoljiv.
V filmu se ta „Gorenjska kmečka oheet“ namreč zaključi s poroko na — magistratu! Sicer imamo tudi v Ameriki civilne poroke, toda zelo redko vidiš sliko v časopisju ali na TV od take poroke. V javnosti skoraj' vedno pokažejo samo cerkvene poroke katerekoli verske ločine. Seveda od civilne poroke nimaš bog-vekaj pokazati razen: „Now I pronounce you man and wife. Ten bucks.“
Ta film torej ni bil najbolj primeren za ameriško javnost, za slovensko pa še teliko manj. Lahko bi odstranil zadnji del filma, a bi potem manjkal najvažnejši dogodek.
Ta je bil eii primer nepričakovane kulturne revščine. Med razgovorom sem omenil, da v Ameriki redno kažejo samo „bizantinsko" folkloro, ki ji pravijo jugoslovanska. Teda med jugoslovansko bi Plorala biti tudi slovenska. Te pa nikoli Hi. Zakaj ni tukaj nobenega znaka „bratstva in edinstva“? S tem sem odkril, da so prav oblasti v SR Sloveniji krive za to pomanjkljivost, ker prav oblasti financirajo in določajo kulturno delovanje.
Po končanem razgovoru me je že omenjena oseba povabila na svoj
Pred kratkim so delavci tovarne traktorjev „Zmaj“ v Beogradu dva dneva stavkali. Mladi delavec, Sve-tisiav Durdevič, je izjavil: „Ozadje stavk je skoro vedno denarno vprašanje, tokrat pa je resnični vzrok treba iskati drugje: človekova čast je ogrožena. V državi, kjer naj bi vladal delavski sloj, se mora lè-ta dejansko boriti 'za svoj obstoj, saj plače, katere dobivamo, komaj zadoščajo za najemnino in mleko, morda še za kakšno cigareto. V zadnjih letih je pri nas nastala dvo-razredna družba: sloj izredno bogatih in sloj 'izredno revnih državljanov. Zato je prav za prav čudno, da so delavci samo stroje ustavili in da niso šli na cesto...“ Miloš Sta-nišič, ki dela v isti tovarni, je jezno dodal: „Mi delavci se nahajamo v obupnem položaju. Stalni porast cen življenjskih stroškov, ob plači, ki pa ostane vedno enaka, nas je (privedel do 'skrajne meje obstaja. Svojih družin že ne moremo več preživljati. Vsega smo siti, izgubili smo voljo za delo in. zato stavkamo.“ Dejanski dohodki prebivalcev so v zad-
V soboto, 8. februarja je umrl v Domžalah častni kanonik ljubljanskega kapitlja in častni doktor lju' bljanske teološke fakultete, skladatelj prof. Matija Tomc.
Pokojni je bil rojen na božični dan 1899 leta v fari Podzemlje pri Metliki v Beli krajini, po ljudski šoli v domači fari in v Novem mestu je tu in nato v zavodih v Šentvidu nad Ljubljano končali gimnazijo, vstopil v ljubljansko bogoslovje in
1.	1924. pel novo mašo. Prvo službeno mesto je imel kot kaplan v Mokronogu, a 'že po enem letu je dobil dekret za prefekta v škofijskih zavodih . v Šentvidu nad Ljubljano, od koder je šel študirat glasbo na Dunaj in L 1930. bil nastavljen kot profesor glasbe v Šentvidu. Tu je delal vse do vojne, ko so Nemci zasedli zavode, profesorje pa izgnali. Do 1. 1946. je bil Tomc nekaj časa profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani, obenem je učil orgle na ljubljanski Glasbeni Matici in na konzervatoriju. Tega leta je bil poslan v Domžale, kjer je bil 25 let spoštovan in vzoren župnik vse do upokojitve. Kot upokojenec je še naprej živel v Domžalah, tam tudi umrl in bil pokopan.
Ime prof. Tomca se je v slovenski glasbeni dejavnosti začelo pojavljati kmalu po 'letu 1930, ko je začel skupaj s pevovodjem Akadem-
dom. Sprej'el sem in sva odšla. Ko sva dospela do stanovanja, je že skoraj bil čas za poročila oziroma novice. Gledala sva to oddajo. Najprej se je na ekranu pojavila mlada manekenka, katere naloga je bila, da poročila podaja. Toda ta napovedovalka ni bila nikakršna žurna-listka, ampak izbrana za to nalogo zaradi svoje lepote. Poročila je podajala več alti manj kot kakšna papiga, ki samo ponavlja, kar je od drugih slišala. V Ameriki imamo tudi ženske v tej panogi, ki so izbrane zaradi lepote, toda vsaka od teh mora biti tudi izšolana žurna-Mstkä.
V slovenščini je oddaja trajala samo kakih pet ali sedem minut, nakar je brez kakega pojasnila slovensko oddajo zamenjala zagrebška oddaja. Tudi nobenega prevajanja Hi bilo. Seveda sem to oddajo bolj malo razumel. Ne verjamem pa, da bi v Zagrebu ali Beogradu sploh kdaj' oddajali samo v slovenščini.. Prav vsakikrat bi prevajali ali pa vsaj dodali podnapise v „bizantin-ščini“. Tudi to je najbrž primer „bratstva in edinstva“.
(Iz Ameriške domovine)
njih 5 letih padli za več kot 40% in so po mnenju hrvaškega gospodarskega časopisa „Privredni vjesnik“ na isti višini, kakor v letih 1967-70. Le 5% jugoslovanskih gospodinjstev živi s svojimi rednimi dohodki. 69.5% vseh zaposlenih, ali 4.5 milijonov delavcev zasluži manj, kakor potrebuje. <3e k tej številki delavcev prištejemo še njihove družine, pridemo do žalostnega dejstva, da živi 8-9 milijonov Jugoslovanov v pravi revščini. Tako vsaj je konec preteklega leta poročal član 'sedanje jugoslovanske vlade. Zagrebški sociolog Josip Zupanov smatra, da je pravi „jugoslovanski čudež“, da je spričo takšnega položaja ljudstvo še vedno mirno in da še ni prišlo do kakšne socialne eksplozije. Navaja primer Makedonije, kjer naj bi povprečni mesečni dohodek znašal 29.500 dinarjev (t. j. 98 dolarjev), toda do te vsote 70% delavcev ne pride.
Storilnost jugoslovanskih delavcev je padla, pa tudi površnost in zanemarjenost se zaznavata, kot še nikdar prej. Neki slovenski gospo-
skega pevskega zbora Francetom Maroltom orati novo ledino na polju prirejanja naše stare narodne pripovedne pesmi (Pegam in Lamber-gar, Kralj Matjaž, Marija in mlinar itd.), zlasti pa s svojimi edinstvenimi priredbami slovenske folklore, kjer poleg drugih pokrajin za-ivztema prvo mesto njegova nodna Bela krajina (Belokranjsko kolo, Zeleni Jurij, Kresne pesmi, Svatske pesmi itd.)
Pozneje njegova ustvarjalna sila seže na celotno polje glasbenega u-stvarjanja. Prednjači seveda cerkvena glasba (maše — latinske in slovenske, rekvijemi, kantate ter dolga vrsta pesmi za vse prilike in slovesnosti). Omembne vredni sta dve večji deli, ki smo jih s tega področja poslušalli tudi v Buenos; Airesu (v „Gallusovi“ (izvedbi) : kantata Marija, Kraljica 'Slovencev (Marijina božja pota) ter Slovenski Božič, od maš pa (spet v večkratni „Gallusovi“ izvedbi) maša Na čast sv. Jožefu, maša Na čast sv. Cirilu in Metodu, maša Surrexit Dominus (Vstal je Gospod) po napevih velikonočnih pesmi. Predvsem pa je tu omeniti njegovo znano in prelepo slovensko mašo Stopil bom k oltarju. Pri cerkvenih obredih in drugih slovesnostih pa smo imeli priliko poslušati neštetokrat še lepo vrsto drugih njegovih skladb.
Delo našega zbora „Gallusa“ je spremljal z velikim zanimanjem ter mu je za 20 letnico posvetil svojo mogočno skladbo Slovenija v svetu, ki je takrat doživela krstno izvedbo, pozneje pa še bila večkrat izvajana.
Tomc je znan kot skladatelj orgelskih del. Med odlična dela s področja religiozne glasbe je še omeniti njegov Križev pot za zbor, soliste, orgle in orkester, vokalni oratorij ‘Odrešenik sveta ter 'Sedem Zveličar-jevih besed.
Njegovo delo na področju svetne glasbe ni končalo le ob priredbah narednih pesmi za zborovsko petje. Zanimive so Hjegove skladbe za orkester (Nizki rej, Varijacije na pesmi od Kneza Marka), glasbena slika Morje, zlasti pa njegova celeve-černa skladba za zbor, soliste in orkester 'Stara pravda na Aškerčevo besedilo, katere izvedba je po vojni v Ljubljani doživela velik uspeh.
Zadnjih 40 let je Tomc veljal za nesporno najvidnejšo in vodilno glas-bjeno osebnost na polju slovenske cerkvene glasbe, za kar mu je ljubljanska teološka fakulteta 1. 1982. podelila naslov častnega doktorja.
Njegov celotni opus obsega nad 1300 del.
JS
BUENOS AIRES 6. marca 1986
darstvenik je ugotovil, da v sedemurnem delavniku delajo delavci dejansko le dve do tri ure 'in zato ni čudno, da za izdelavo električnih strojev rabijo tri- do petkrat več časa, kakor pa delavec v zapadni Nemčiji. Prof. Zupanov ugotavlja, da je jugoslovanski delavski sloj zelo potrpežljiv in da prenese marsikaj, čeiprav se potem na drug način „oddolži“ za nizke dohodke. Tako se je v zadnjem ča'su pojavil nov vir dohodkov. Izven delovnega časa si namreč ljudje poiščejo dodatno delo kot barvarji, zidarji, električarji itd. Kdor ima košček zemlje, jo obdeluje — na delovnem pro-'Storu pa se odpočije, če ima večsobno stanovanje ali hišo, skuša dobiti dodatni zaslužek iz oddajanjem sob inozemskim turistom. Zato je iskoro polovica deviz, dobljenih s turizmom — romala v privatne žepe.
Vladne oblasti se zavedajo tega težkega življenja državljanov in zato ne postavljajo ovir, če si ljudje poiščejo delo na zapadu. Celo javne izbruhe nezadovoljstva prenašajo. Tako je npr. neki brezposelni beograjski trgovsko izobraženi, ki j‘e moral začeti voziti taksi — javno preklinjal komunizem in titoizem — pa so ga oblasti pustile pri miru. O težavah tudi preko tiska javno razpravljajo in na radiu je neki komentator humoristično ugotavljal: „Zakaj je mleko vedno dražje in ga že primanjkuje? 'Zato, ker je pri nas vedno več volov...“ Neki delavec je pripomnil: „Pri nas nima pomena vreči našo ‘delavsko vlado’, 'ker smo delavci že itak čisto na tleh. Partijski bonci ravnajo z nami, kakor s sovražniki. Od našega denarja živijo, a usode ne delijo z nami,.. Zaslužijo šestkratno delavsko plačo, v našem ‘samoupravljanju delavcev’ mi nimamo več vpliva na vodstvo, tudi direktorjev si ne moremo več sami voliti...“ Dolgoletni opazovalec pa je v nekaj' besedah označil sedanjo Jugoslavijo: Tita ni več, denarja ni več, zaupanja ni, pa tudi zagona ni več. Praznina, dolgočasje in resignacija je vidna tako v Ljubljani, kakor v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. „Jugoslovanski model“, ki je bil upanje tretjega sveta in v katerega je bilo vloženo toliko navdušenje — je passé. Kritik režima, Milovan Djilas, je rekel: „Jugoslavija je mrtva — ne kot država — temveč kot ideja.“ To mrtvilo se zaznava v vseh republikah. Inozemski opazovalci pa trdijo, da Jugoslavija kljub vsemu ne stoji pred razpadom ali atomizacijo. Opaža se pa erozicijski proces sistema. To seveda najbolj občutijo partijski funkcionarji, ker izgubljajo pristaše iz delavskih vrst. Leta 1984 je iz partije izstopilo 75.000 članov, od katerih je bilo več kot polovico delavcev.
Pri hrvaških delavcih opažajo velik porast vernosti. V Splitu se je leta 1985 izjavilo za verne 52% mladine — med njimi je je tri četrtine iz delavskih vrst. Vzora te mladine sta mati Terezija in sveti oče Janez Pavel II. Lenin je dosegel komaj' 11. mesto, pokojnega Tita pa ni nihče omenil.
„Bratstvo jugoslovanskih narodov“ je zadobilo kaj čudne oblike, ker piše« članka, Andreas Kohlschütter, poroča, da se v Sloveniji in na Hrvaškem porajajo sovražni izbruhi proti „južnim bratom“ — to predvsem na nogometnih in drugih športnih igriščih. Na pročelju nekega slovenskega občinskega urada pa je baje bilo pred kratkim napisano: „Južnjakom in psom vstop prepovedan“...
Pet let po Titovi smrti se je neizprosno izkazalo, da njegov sistem brez njega ne funkcionira — niti politično, niti gospodarsko.
Enoletno, rotativno predsedstvo države in štiriletno ministrsko predsedstvo je privedlo do trenja med republikami, v katerih opažamo v zadnjih letih vedno večjo politično samozavest ter kritično sprejemanje (Nad. na 2. str.)
DR. TONE ARKO
Confiteor (ill)
f SKLADATELJ MSGR. MATIJA TOMC
Nastopi Janeza Vasleta
I
Tone Mizerit
V lanski glasbeni sezoni je Janez Vasle intenzivno nastopal kot solist bodisi v operi, orato ri ju, kon. certih, pa tudi na radiu. Meseca februarja je potoval v Brazilijo in tam obiskal glavne glasbene centre v Porto Aiegre, San Pablu in Rio de Janeiru za kroniko v reviji Pro Musica, katere poddirektor je. Svoje nastope je začel 18. marca z recitalom pri oddaji „Los Intérpretes“ na Radiu Rivadavia. S klavirsko spremljavo Haydée Trinca je izva-j'al dela Beethovna, Mendelssohna, Mozarta, Bacha, Massenetta in Čajkovskega med drugimi.
Aprila je bil Vasle povabljen v New York, kjer je sodeloval pri izvedbi Misa Criolla s zborom iz Banco de la Provincia de Buenos Aires. Koncert se je vršil v dvorani Avery Fischer Hall (Lincoln Center) v sredo 24. aprila pred dva tisoč poslušalci. V Salon Dorado Teatra C olona je sodeloval ipri spominskem koncertu ob 300. obletnici rojstva G. F. Haendla, v začetku julija pa na prireditvi v čast Baichu. Tu je pel profansko kantato „Amore traditore“ za solo-bas. V ponedeljek 22. aprila je bil povabljen k radijski oddaji „Mùsica para la Ju-ventud“, ki jo vodi Noemi Souza po Radio Nacional. Tam je govoril o slovenski pesmi, o izvoru, glavnih značilnostih in o slovenskem jeziku. Ilustriral je z dvema narodnima (Čej so tiste stezice? in Kaj ti je deklica?) in z Vilharjevo Mornar po Prešernovih verzih. Vasle je potem pel basovsko vlogo pri kantati št. 156 v skloipu Akademije Bacih, ki jo vodi Mario Videla. Med 3. in 16. septembrom se je kot aktiven sodelavec udeležil tečaja za interpretacijo oratorijev Bacha in Schiitza;
JUGOSLAVIJA KAM?
(Nad. s 1. str.)
odločb centralne vlade. V gospodarskem oziru pa naj bi bil prav samoupravni sistem podjetij temelj oz. jedro vseh težav, ker je razpoka med politično-gospodarsko realnostjo in sanjami o novem družbenem redu vedno večja in — nepremostljiva.
Na bosanski strani reke Drine je v steni visokega pogorja vklesano: „Tovariš Tito, prisegamo ti, da bomo vedno hodili po tvoji poti.“ Toda ta pot leži pod kupom marmorja na zadnjem Titovem počivališču in Andreas Kohlschüter vprašuje: „Jugoslavija — kam?“
Po „Die Weltwoche“ —
16.	januarja 1986 — povzela Pavlina Dobovškova
učitelj je bil švicarski baritonist Philip Huttenlocher. Prej je pel na koncertu posvečenemu francoski glasbi, v Francoskem klobu, Masse-netove in Thomasove arije, ter dela Faureja. Proti koncu avgusta je imel glavno vlogo pri koncertni predstavi Haendlove opere „Julij Cezar“ v Teatru El Circulo v Ro-sariu.
Septembra j'e pel kot solist pri maši v sanhuški stolnici z Mladinskim zborom (vodi: Andrej Selan) ob priložnosti otvoritve novega harmonija 'in v sklopu Mladinslkega dneva. Med 10. in 15. se'ptembrom je prišel na vrsto tečaj z ameriško črno altistko Betty Allen o interpretaciji oratorija in črnskih duhovni'1 bori organizaciji Fundación Teatro Colon; 22. septembra pa je slovenski basist prevzel vlogo starega filozofa Don Alfonso pri Mozartovi oner „Cosi fan tutte“ v dvorani Jockey Giuba, v La Plati. Predstave so spadale v redno sezono Teatra Argentino (vodil: Antonio Russo, režija: Daniel Suärez Marza!, orkester in zbor iz Teatra Argentino). Ponovitev se je vršila 6. oktobra. Med 7. in 10. oktobrom ie naš rojak sodeloval pri tečaj'u Mednarodne Akademije Bach, ki jo vodi nemški direktor Helmutih Rilling. Profesor je bil baritonist Wolfgang Schöne. Vršila sta se dva končna koncerta v Auditorium de Belgra-no. Vasle je pel pr: kantatah št. 110 in 70. Konec oktobra je prevzel vlogo Jezusa pri Bachovem Pasijonu po Svetem Mateju v Teatru 1 de Mayo, v Santa Fe. Triurna skladba se je prvič predstavljala v tem mestu. Vodil je Francisco Ma-ragno, s provincijskim orkestrom, zborom in otroškim zborom. 27. 'in 31. oktobra pa je zopet pel Don Alfonsa, tedaj' v Teatru Libertador (bivši Rivera Indarte) v Cordobi ("vodil: Carlos Giraudo, režija: Constantino Juri).
Decembra so sledili tile nastopi:
6.	v Museo de Arte Decorativo, pod naslovom „Samo Mozart“, koncert posvečen slavnemu komponistu; Vasle je nastopil kot član skupine Camerata Vocale, ki jo vodi Guillermo Opitz; 8. v cerkvi Fatima v Martinez in 13. v Teatru Coliseo, je pel •basovski del pri oratoriju „Izrael v Egiptu“ (Haendél) pod vodstvom Antonija Russa. (Orquesta Sinfònica Nacional, Coro Polifonico Nacional, vodi: Roberto Saccente.) Končno: 19. v Santa Fe in 22. v Espe-ranza, Deveto Beethovnovo Simfonijo (dirigent: Reinaldo Zemba, provincijski orkester in zbor).
Poleg tega je Vasle kot član Co-
Dolge počitnice smo imeli, najprej „pisec teh vrstic“, nato pa naš list. sploh. Mnogo stvari se je medtem dogodilo, in marsikatera izmed teh, ki je od blizu gledana izgledala važna, se nam sedaj zdi popolnoma nepomembna. Vendar bi, kot kratek pregled teh šestih tednov; navedli nekaj izstopajočih dogodkov, toliko, da si nekoliko osvežimo spomin, in od sedaj naprej znova teden za tednom sledimo odvijanju argentinskega političnega življenja.
Sindikalno področje: Po izredno uspeli stavki 24. januarja (prva presenečena je bila vlada), je vodstvo CGT z Ubaldinijem na čelu nekoliko omililo svoj borben nastop, a ni odstopilo od zahtev po izboljšanih delavskih plačah, niti od namena, da obdrži, ali pa. še ojači kontrolo ustanov socialnega skrbstva.
Prav tako je CGT, v 'bolj političnem kot sindikalnem zagonu gradnje neke opoziciomalne fronte, proti vladi, sklicala na „kongres ed-no-sti“, kamor seveda vlade in radikalov ne bo, kjer naj bi zedinili poglede na velike probleme sedanje argentinske družbe. Prav tako je sodelovanje pri tem odklonila Cerkev. Zadeva preveč diši po politiki. Medtem ko CGT pripravlja ta kongres, in se sestaja z delavskim ministrom za dosego povišic, pa posamezni sin-
lonskega zbora sodeloval pri vsej o-perni sezoni — nad petdeset predstav — pri sledečih operah: Lucia de Lamermoor, Boris Godunov, Norma, Carmen, La Forza del Destino, La Boheme, Götterdämerung, Der Rosenkaval'ier, Cosi, fan Tutte in El caso Maiilard. Pa tndi na koncertu, posvečenemu italijanskemu predsedniku Pertiniju in v raznih koncertih na Parque Lezama.
Kritike: „Priznanja vreden je bil nastop J. V.“ (Alberto E. Giménez, La Nación, koncert Haendel) „Zelo dobro je J. V. podal recitative pri Bachovi kantati.“ (M. M. Argentinisches Tageblatt, Akademija Bach) „Igralsko neprebrano in z glasovnim napredkom je rešil J. V. "giogo Don Alfonsa.“ (Juan Carlos Monterò, Tiempo Argentino, Cosi fan Tutte, La Plata) „Med solisti moramo pohvaliti talent basista J. V. pri vlogi Jezusa.“ (Mario Montrul, El Litoral, Santa Fe, Pasijon po svetem Mateju) „Vasl@ je bolj umirjeno o-digral vlogo Don Alfonsa, jo napolnil z veliko sigurnostjo, perfektno uglašenostjo in dobrimi; interpretativnimi sredstvi.“ (La Voz del Interior, Cordoba, Cosi fan Tutte)
dikati pridno rovarijo, organizirajo stavke in protestne pohode. To se bo še dolgo vleklo.
Gospodarstvo: Vsem je jasno, da plan Austral že poka in da vlak gospodarske reforme skače s tirnic. To so mnogi napovedovali ob razglasu načrta, ko vlada ni povedala s kakšnimi razvojnimi ukrepi bo dopolnila prvotno zamrznjenje. Gospodarska vladna ekipa se je izživela v odlokih o zamrznjenju in deklamacijah o odpravljanju državnega deficita. Ne eno, ne drugo v praksi n: delovalo. Vendar minister zatrjuje, da je še vedno glavni cilj celotnega delovanja borba proti inflaciji, za katero predvidevajo, da bo letos dosegla 28—30%. Bomo videli. Glede plač pa minister Sourouille trdi, da „nas bodo zahteve po povišanju spremljale še dolgo časa“.
Zunanji dog: Ta položaj je te-isno povezan s problemom zunanjega dolga. V tej zvezi se je argentinska vlada (in tudi druge po latinski Ameriki) naenkrat znašla pred dejstvom, da so bili upi na severnoameriško pomoč kaj prazni. Plan Baker, ki so ga prikazovali kot vesoljno zdravilo za bolezen zunanjega dolga že spi spanje pravičnega (saj nikomur ni nič žalega storil). Mežikanje iz Washingtona o večjem razumevanju do južno-kontinentalnih problemov pa je ponehalo. Ko bankirji spregovore, politiki zamolčč. Tako Argentina, v tem oziru prestaja težke dneve, ki se bodo še potemnili. Vremena se Argentincem zaenkrat ne bodo zjasnila.
Predsednikove težave: Gotovo je v prvo vrsto treba postaviti smrt obrambnega ministra. Roque Carranza je, vsled kapi, nenadoma postavil predsednika pred dejstvo, da mora znova iskati primernega moža za najbolj kočljivo fronto sedanje vlade: razmerje z oboroženimi silami. Imenovanje bivšega predsedniškega tajnika Germana Lópeza je presenetilo vse, a .pokazalo, da Al-fonsin še vedno ohranja politično gibčnost in prodoren pogled za izbiro sodelavcev. Druga predsednikova težava je razmerje v lastni stranki. Naj bo zaradi ideoloških razlik, alili zaradi političnega oportunizma, radikali so trenutno precej' razbiti. To se pozna v nastopanju in načrtovanju bodočih ukrepov (npr. energetsko polje in zadeva privatizacij), ali glede izbiranja kandidatov za bodoča volilna mesta, nipr. kdo bo guvernerski kandidat v ključni provinci Buenos Ai-
Dr. Tine Debeljak
(240)
MED KNJIGAMI IN REVIJAM!
DVE ZADNJI ŠTEVILKI
CELOVŠKEGA ZVONA
Tik pred odhodom redakcije Svobodne Slovenije na počitnice sem prejel dv& zadnji številki Celovškega Zvona: september 1985 III/8 in tudi že decembrska 1985 III/9. Oba zvezka te celovške vseslovenske revije bi rad zdaj ocenil istočasno.
Celovški Zvon, september 1985 III/8: Uvodni članek je napisal tržaški pisatelj Alojz Rebula, kjer o-bravnava 40-letnico končanja druge svetovne vojne (1945) in 10-letnico helsinške sklepne listine o mednarodnem miru in varnosti (1975). Zapiše: Proslavljanje končanja druge svotovne vojne je izzvenelo tolažilno vsaj v nečem, — da je pokazalo, da je čas le čas in da se je tokrat na slavolokih tega jubileja odločno pokazal prah zgodovine. O helsinški listini pa pravi, da je dovolj spomniti na eno samo dejstvo: na to, kaj je naredila sovjetizirana Poljska s tistim žarnim razlivanjem ljudi in idej, ki jih je razgibala Solidarnost. Spominja se tudi tržaškega intervjuja s Kocbekom, ki je poudaril, da je smrt nad dialektiko in človek nad revolucijo! Kot važno obletnico imenuje tudi 20-let-nico Drage, katere namen je vzpenjati mednarodne mostove tudi čez jarke slovenskega sveta.
Pesmi začenja koroški pesnik Janko Ferk s ciklusom Pesmi. Sledi esej Bojana Štiha Poraz ob štiridesetletnici zmage ali Mir pod Šmarno goro, to je imaginarna ipodoba, kako se zbirajo prijatelji pokojnega partizanskega borca. prof. Pirjevea-„Ahaca“ in njihov razgovor o idealizmu mladih let, ko so s© borili za boljši svet, pa iso sedaj razočarani. Ta poraz in zloraba njihove mladostne idejne revolucionarnosti je glavna vsebina članka. Pripovedno leposlovje predstavlja znani Janez Gradišnik z lepo psihološko črtico Obisk kjer opisuje, kako sta otroka kljub skrbnem materinem skrivanju o očetovi bolezni odkrila, da je oče v umobolnici. Pomemben je članek prof. slavistike v Celovcu Gerharda Neweklowskega o tem, kako so koroški Nemci v svojem pogovornem jeziku sprejemali slovenske jezikovne elemente. Profesor Janko Zerzer v članku Apartheid na Koroškem? enači ravnanje koroških Nemcev s slovensko manjšino z rasizmom v Južni Afriki. Za koroške Slovence je izredno pomembna študija Valentina Inzka „Šolsko vprašanje — preizkusni kamen za sožitje na Koroškem“. Omenjeni slovenski prevajalec Gradišnik je napisal spomin-
ski članek pokojnemu Nobelovemu nagrajencu Heinrich u Böllu in njegovih stikih s Slovenci (Kocbek). Alojzij Rebula nadaljuje svoj Dnevnik 1966, kjer tokrat omenja Jakoba Šolarja in obisk pri njem. Med drugim komentira umor tržaškega pesnika Stanka Vuka. Ljubljanski umetnostni zgodovinar dr. Ivan Sedej predstavlja ljubljanskega kiparja Toneta Demšarja pod naslovom „Na prometejski način preoblikovan kupček ila“. Več celostranskih umetniških prilog dopolnjuje ta umetniški esej. O koroški problematiki je tudi intervju profesorja Valterja Wosdhitza s slovenskim zdravnikom dr. Janezom Rugljem, ki sedaj deluje v Domu v Tinjah, strokovnjakom o psihoanalitiki alkoholikov. Zvezek zaključujejo: Z orumenelih listov v spomin ponatis z „Kroga“ dr. Rajka Ložarja, sledi ocena zbornika Ustvarjam, torej sem! itd.
Celovški Zvon, december 1985 III/9: Tudi v ta zvezek Celovškega Zvona ni napisal uvodnika u-rediVik revije, temveč ljubljanski pisatelj Andrej Capuder. Govori o ideji narodne siprave, ki jo je sprožila pisateljica Spomenka Hribar, in. ki je „kolikor toliko rešila čast vladajoče stranke v domovini“. „Pogumno dejanje ene ženske v trenutku, ko je zatajilo toliko mož, nam priča, da je narodna sprava možna, sicer ne še na ravni ideoloških in oblastvenih struktur pač pa v srcu njih, ki so žejni resnice.“ Zaključuje članek z: „Povojna generaeij’a mladih v Sloveniji želi, da se to sporno poglavje enkrat pošteno o-svetli in zaključi s častnimi posle-
dicami za obe nekoč se vojskujoči strani, četudi nam danes ni povsem jasno, kje je zmaga in kje je poraz. To je misel, ki zavezuje predvsem zmagovalce.“
Sledi zapis pesmi Stanislava Krepa Strah in up, ki pa nima nobene estetske ne folklorne vrednosti, pač pa dokazuje, da prihaja ideja sprave že v široke plasti naroda. Zelo zanimiv je prispevek škofa Alojzija Ambrožiča Moj maj 1945, ki opisuje odhod njegovega očeta z družino jz domovine ter svoja doživetja 15-letnega fanta na tej’ begunski poti in ki je bil nato vrnjen partizanom in v domovini izpuščen kot mladoleten.
Leposlovju se približuje feljton mariborskega časnikarja Franca Šrimpfa Skozi steno spomina- Na vprašanje velikemu pesniku, kaj misli o revoluciji, je dobil odgovor: „Tega naše ljudstvo ni zaslužilo.“ Anton Trstenjak prispeva svoj članek človek — bitje vrednot, iz dela, ki ga trenutno pripravlja. Študija Vmka Ošlaka obravnava Iskanje absolutnega v sodobni slovenski literaturi. Načenja staro vprašanje o obstoju „katoliške“ literature, ki jo zanika. Za Truhlarja je doživetje Absolutnega dokaz religioznosti, za Ošlaka pa le odkritje nekega delca doslej še skritega Boga, ki ga od-kilije umetnik jizjklj'uč'no s svojo ustvarjalno umetnostjo. Ošlak se zaveda, da nastopa proti Mahniču, pa tudi „vsega spoštovanja vrednemu Ušeničmiku“. Stopa pa tudi korak naprej od Truhlarja, toda kriterij mu ostane isti : osebno doživetje tega odkritja Boga. Zanimivo
res, kjer tako peronizem kot levica marširata z vso paro. Predsednik se očividno tudi ne more znebiti občutka, da je vsa argentinska družba ,ki ne spada v radikalizem, pripravljena za konspiracijo. Le tako je mogoče razložiti njegove in sploh vladne obtožbe glede povezave med •CGT in levico.
Ustavne zadeve: Znova jle prišlo do govora o spremembi ustave, katere posledica naj bi bilo skrajšanje predsedniške dobe od 6 na 4 leta, in pa možnost ene ponovne izvolitve. Vse govorjenje o tem je le dviganje prahu, da se s tem zakrijejo drugi važni problemi. Prvič Alfonsin je ponovno izraz®; da se „to mene ne tiče“. Po drugi strani pa ponovimo, da je za sklicanje ustavodajne skupščine, edine, ki more ustavo spremeniti, potrebna dvotretinjska večina v kongresu. Te pa radikalizem nima, in je brez perorilstšcne privolitve ne more imeti. Vse ostalo je mlatenje prazne slame.
Kaj pa razporoka?: Sedaj je že jasno, da bosta radikalizem, in tudi peronizem, letos postavil pred kongres zadevo zakona o razporoki. V tem je prišlo do neke variante. V kongresu je vsaj nekaj osnutkov, ki predlagajo dve vrsti zakonov: eni, ki predvidevajo Civilno in cerkveno poroko; drugi, ki predvidevajo le civilno poroko. Za prve ni razporočnega zakona; za druge razporoka obstaja. Vsak naj že ob poroki izbere, ali cerkveno brez ločitve, ali civilno z odprtimi vrati za nove poroke v bližnji ali daljni bodočnosti. Da bo volk sit in koza cela. Zadeva je, da tudi s tem ne bo niti volk sit, niti koza cela. Kon-gres'i'sti očividno ne razumejo, da je problem razporoke globlji kot le neka legalistična odredba o tem, ali človek lahko živi v „drugem zakonu“ uradno ali neuradno.
Peronisti: Zadnji sestanek med narodnim vodstvom, ki mu pačelju-je senator Saadi 'in voditelji obnoviteljske skupine (Grosso, Cafiero, Menem), je pokazal da, vsaj zaenkrat v peronizmu ne bo razpoke. S tem še ni rečeno, da so težave nehale. Sedaj se pravzaprav šele začnejo, a v isklopu legalnosti, in v spoštovanju temeljnega principa, da bomo „vsi skupaj zmagali“. Mnogo je bilo limanic, zlasti za Cafiera v provinci Buenos Aires. Nihče ne dvomi o njegovem namenu, da kandidira za guvernerja. Ponujali so mu celo povezavo med njegovimi pristaši in intransigenti, kar bi pritegnilo glasove vse levice. Cafiero je pametno raje ostal v legalnem peronizmu, kjer je prepričan, da je le združenemu peronizmu odprta pot do lepših uspehov, na volilnem področju. Bomo videli, kakšen bo še nadaljnji razplet.
je, da Ošlak podaja sedaj nekaj imen slovenskih sodoibnikov-litera-tov, ki jih muči iskanje metafizičnih skrivnosti od Rebule do Kermavnerja itd. Tudi največji nasprotnik vere je lahko v umetnosti najbližji Bogu. Končni rezultat razprave: „Slovenska literarna in publicistična kvaliteta se vse odločneje seli na pozicije krščanstva ali pa vsaj intenzivnega iskateljstva, kar je razumljivo, saj nazor, ki se vzdržuje s silo in delitvijo — tudi literarnih — fevdov, postaja privlačen le še za ljudi 'sebičnega interesa. Slovenska literatura zares postaja sodobna.“
Kot novo ime ise predstavlja prekmurski protestant Mihael Kuzmič, ki se posveča raziskavi prekmurske slovenske književnosti, o kateri je doslej pisal največ profesor Vilko Novak. Kuzmič piše v tej številki Zvona o prevajanju svetega pisma v prekmurščino, ki se je začelo leta 1715. V tem članku razpravlja o tem, ali je prekmurščina dialekt slovenščine ali je poseben pismeni jezik. Odloči se za pismeni jezik, ki pa se je kot tak končal po drugi svetovni vojni, ko so Prekmurci t celoti prevzeli slovenski pismeni jezik. Upajmo, da bomo ime Mihaela Kuzmiča še večkrat zasledili v naših revijah.
Dr. Vospernik je napisal nekrolog koroškemu pesniku Valentinu Polanšku pod naslovom Velike sanje velikega človeka. A. Rebula prispeva nadaljevanje svojega dnevnika. Umetnostni kritik Ivan Sedej predstavlja koroško slovensko slikarko mlajšega rodu Meino Seihe-
V IT
NOVICE IZ SLOVENIJE
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
LJUBLJANA — Jezikovno razsodišče
je predstavilo svoje člane: novi predsednik je komunikolog dr. Slavko Spli-chal, z njim pa razsojajo dr. Jože Toporišič, dr. Janez Dular, Boža Krakar Vogel, Viktor Majdič, Lidija Kuhar, Martin Ahlin in Ksenija Svetina.
LJUBLJANA — Naftno rafinerijo
v kitajski provinci Guangdung ho v treh letih zgradil Smelt: pripravil projekt, priskrbel tehnologijo in opremo, nadzoroval montažo. Rafinerija naj bi imela zmogljivost dva milijona ton nafte.
i MARIBOR — Tovarna avtomobilov Maribor TAM bo začela serijsko izdelovati motorje 515, ki se odlikujejo s '30% večjo močjo, so manj hrupni in 'zaradi boljšega izgorevanja manj onesnažujejo zrak.
MARIBOR — MTA 160 je oznaka avtožerjavov, ki jih je začela serijsko izdelovati Tovarna avtožerjavov in strojev iz skupine Metalna. Stroji i-majo nosilnost 16 ton.
LJUBLJANA — Izvozna rast v lanskem letu ni kaj zadovoljiva. Slovenija je povečala za 6% svoj izvoz (v primerjavi s predlanskim), istočasno pa povečala uvoz za 4% odstotke. Celotna Jugoslavija ima pa naslednje podatke: uvoz 4%, izvoz 1%.
LJUBLJANA — Za štipendije, ki
jih podeljujejo razna podjetja in tovarne (kadrovske štipendije), da bi si zagotovila kvalificirano delovno silo, ni zadostnega zanimanja. Za to je več razlogov. Eden je ta, da jih je več razpisanih za nižjo in srednjo stopnjo študija, mlade pa bolj zanima višja stopnja. Poleg tega se v večjih središčih, kjer je večja koncentracija šol, ne zanimajo za take študije,, v manjših pa tudi ne, ker ne dosežejo pokriti Straškov bivanja in študija v oddaljenem kraju.
LJUBLJANA — Na Kubi se uveljavlja podjetje Smelt. Vokviru ortopedske bolnišnice v Havani gradi tovarno za proizvodnjo ortopedskih pripomočkov, potem bo razširil isto bolnišnico, pa Iše v konstrukcijo turističnih objektov se je vrgel. Dela so po sistemu „ključ v roke“. (Misli Castro plačevati s kubanskimi vojaki?...)
LJUBLJANA — Bojan Štih je ob koncu leta kot direktor filmskega podjetja Viba podeljeval nagrade onim, ki zaradi ozkosti festivalskih pravilnikov ne dobijo zadostne pohvale. Zanimivo je, da je ob koncu prireditve vsem želel vesel božič.
llander z dvema celostranskima barvastima prilogama, ki ponazorujeta bolj kot besede njen moderni ekspresionizem.
Profesor Pavle Zablatnik piše o slovenski prisegi iz davnih časov, ki jo je odkril p. Bernard Kotnik v Koroškem deželnem arhivu v Celovcu v rokopisnem sodnijskem protokolu vetrinjske gosposke iz let 1591 do 1619. Napis prisege je: „Aydt-schwur in windiseher Sprach“.
V kritičnem delu revije obravnavana knjiga Trst v slovenski poeziji Denis Poniž. Blaž Rutar ocenjuje avstrijca Wilhelma Bauma: Deutsche und Slowenen in Krain. Poudari, da je iz historiata nemške oblasti nad Slovenci na Kranjskem, kljub tolikemu doseljevanju Nemcev, je ostala najbolj slovenska dežela do 1. 1918. Prej imenovani Mihael Kuzmič govori o knjigi Alojz, Janez in dr. Jože Sraka, Prekmurci in Prekmurje (izšla v Chicago leta 1984). Ester Sfereo piše o Sledovih Drage, Alojz Rebula ocenjuje knjigo Mire Miheličeve Ure mojih dni. Alojiz Rebula prispeva „šopek de-vetdesetletniku Josipu Vidmarju ob oknu zgodovine, tudi z mladega vrta Celovškega Zvona“. V svojem razmišljanju govori: „Ironija zgodovine je kmalu prisilila Vidmarja k premisleku, koliko je svoboden človek, ki se iz svetišča boginje lepote prešotori v svetišče, kjer stoji na oltarju ne samo tendenca, ampak partijnost.“ Tudi Ciril Žebot primerja dva devetdesetletnika Josipa Vidmarja in Franka Lauscheta, o katerem pripravlja posebno knji-*o.
ANHOVO — Azbest bo postopoma izključen iz izolacijskih materialov, ki jih izdeluje Salonit. Nadomestili ga bodo s celulozo ali pa z drugimi sorodnimi in novimi materiali. S tem bo o-kolje počasi dobivalo „boljšo barvo“ (ne bo več zastrupljanja). Tudi energetsko se počasi preusmerjajo od plina k premogu. Salonit proizvaja predvsem boljše vrste cementa, ki jih u-porabljajo pri gradnji elektrarn in mostov, zdaj pa še za naftne vrtine, katerega so morali do sedaj vsega uvažati.
LJUBLJANA — Vlamljanje avtomobilov v Ljubljani se vrti okoli 800 do 900' na leto. Pravijo, da je prvi vzrok „razstava“ predvsem dragih a-paratur in dragih predmetov, ki vzbudijo zanimanje mimoidočih klatežev. Zadnje čase se je zanimanje razširilo na gume, akumulatorje in druge avtomobilske dele.
UMRLI SO od 2:7. dec. 85 do 6. jan. 86:
LJUBLJANA — Ivanka Kermavner roj. Ramovš; Vlado Gruden; Leopold Omejc; Ana Vidic; Loti Poderžan roj. Coliary; Ciril Štrukelj; Vinko Zaletel; Marko Oscnar; Ivan Praznik; Terezija Lavrič roj. Mrak; Janez Jeras; Janez Pibernik; Marino Pavletič; Frančiška Pavčnik roj. Pajk; Martin Hartman; Marija Kosmač roj. Bizovičar, 90; Anton Šubic; Jože Burja, 91; Pavla Ramovš, 85; prof. Vida Zupanc roj. Clu-ga; Ivanka Hočevar raj. Laznik, 84; Marica Zajč roj. Brišnik, 88; Franc Kovač; Stana Markelj; Vida Zalokar roj. Kleindienst; Karel Mikolič, 86; A-nica Hiti roj. Grum; Ana Mesec roj. Šemrov; Janez Fajon; Zdravko Hafner; Angela Goričar, 76; Albin Ahčin; Dragan Trkulja; Milan Lupše; Terezija FŽlogar roj. Modic; Franjo Juvan; Stane Jerman; Anton Tomažin; Angela Marin roj. Pajek; Alojz Hočevar; Melita Svetina; Marija Korošec roj. Ver-ner, 94; Mira Zdešar roj. Herman, 79; Franc Planinc; Marija Jagodic roj. Zakrajšek; Vida Kastelic.
RAZNI KRAJI — Janko Kastelic, Novo mesto; Lea Zalar, Preserje; Albina Gorkič, 87, Portorož; Franc Galin, Kamnik; Marija Čebokli, 84, Sedlo pri Breginju; inž. Josip Teržan, Ruše; A-malija Bauerheim roj. Galle, Dol pri Hrastniku; Fran Rus st., Pristavlja vas; Ivanka Miler, šmarje-Sap; Tilčka Ramšak roj. Grobelnik, 76, Žabukovi-ce; Alojz Furlan, Postojna; Marija Ča-mernik, Šentvid pri Lj.; Edvard Aleš, Maribor; br. Odo Gubane, Pleterje; Eib ca Zupančič (Jernejeva Elea), Dobru-nje; Berta Razboršek roj. Korant, Žalec; Franc Šilc, 61, Novo mesto; inž. Janez Pucelj, Trbovlje; Antonija Žitnik roj. Babšek, 71, Babna gorica; Vekoslava Kasesnik, Šempeter v Sav. dol.; Slavko Borštnar, Trbovlje; Janez ši-berl, Šenčur pri Kranju; Marjeta Gregorka roj. Mikuž, 83, Preserje pod Krimom; Milica Djurkovič roj. čop, 83, Breznica; Barbara Ilnikar, Zagorje ob Savi; Vinko Ocepek, 85, Domžale; Vera Magajna, 63, Vreme pri Divači; Angela Majcenovič roj. Mazovee, Kamnik; Rudi Colja, Sežana; Marcel Godnik, Novo mesto.
Rojstva: V družini Marjana Pograjca in lic. Metke raj. Rajer iz Castelar-ja se je v torek, 4. februarja radii sinček, ki bo pri krstu dobil ime Andrej Marjan.
V	družini Renata Jerončiča in ge. Ane roj. Pergar se rodil sin, ki bo pri krstu prejel ime Aleksander.
V	družini Jureta Laha in njegove žene ge. Liliane roj. Scardini se je rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Noriberto Sebastian.
Srečnim staršem čestitamo!
Krsti: Dne .23. februarja je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Luka Marjan Horvat, sin Jožeta in Anice roj. Urbančič. Botrovala sta Alejandra Pinero in Evgen Urbančič.
Dne 1. marca istotam Viktor Andrej Radoš, sin Jožeta in Karmen roj. Pugelj. Botrovala sta: Kati Mustar por. Mouratian in Marjan Pugelj.
2.	marca pa je bila krščena v San Justu Angela Nakielski, hčerka Rube-na Alberta in Rozke roj. Munda. Botrovala sta Silvipa Beatrix Nakielski in Jože Martin Munda.
Vse tri otroke je krstil dr. Alojzij Stara.
Srečnim starišem naše čestitke!
Poroka: v slov. cerkvi Marije Pomagaj sta se v soboto 1. marca poročila Marta Korošec in Daniel Del Bene. Za priči sta bila. Jože Korošec in ga. Norma Tavernise de Del Bene. Poročil ju je g. Janez Cukjati. Čestitamo!
__ Umrli so: v škofiji San Luis ga. Marija Ogrin (82), mati dveh duhovnikov: žpk. Janeza in raj. žpk. Toneta; v San Martinu ga- Marija Bambič (73); v Haedo ga. Jožefa Bedenčič (91); v O-livosu ga. Marjana Marinšek (93); v Lomas del Mirador Angel Kobal (61). Naj počivajo v miru!
Nova diplomanta: Na Tehnološki fakulteti je dokončal študije Lojze Kočar iz Ramos Mejia in prejel naslov inženirja.
Na ekonomski fakulteti Buenosai-reške državne univerze . je decembra 1985 končal študije Gregor Hribar in postal contador publico nacional.
Obema diplomantoma čestitamo!
Nova župnika: V škofiji Quilmes sta v mesecu februarju prevzela novi žup-niji_ g. Janez Cukjati in g. Franc Urbanija. Prvi je prevzel župnijo „Ntra. Sra. de Lujan“ v Villa Espana, Bera-zategui. Drugi pa v mestu Berazate-gui-_ Slavnosti je prisostvovalo veliko ljudi, med njimi je bilo tudi več naših rojakov.
Cordoba
XXIV. OTROŠKA KOLONIJA V CORDOBI
Kakor vsako leto tako tudi letos so se naši osnovnošolski otroci odpravili s slovensko kolonijo v vasico Dolores med kordobske hribe.
Bilo je 73 otrok pod vodstvom ge. Marjane Mamove in sedmih spremljevalcev. Otroci so prišli iz različnih krajev Argentine kot so Bariloče, Men-
doza, San Luis, Tueuman in Buenos Aires.
Imeli smo lepo vreme. Izrabili smo ga in zato naredili veliko izletov. Prvi izlet je vedno lažji, da se noge privadijo hoji. Namesto vsakoletnega pešačenja v bližnjo mestece San Esteban smo se vzpeli na nižji hrib Cabeza del Sol-dado. Nato smo šli še malo višje'— na Mastil — in najpogumnejši še na „Anteno“. Letos smo tudi naredili precej dolgo vožnjo s tovornjakom in obiskali mesto Cruz del Eje. Šli smo do jeza in se tam kopali. Za novo leto smo šli na sladoled v C n p i 11 o del Monte in se Sprehodili po glavnih ulicah mesta. Proti koncu kolonije je pa prišla na vrsto tradicionalna (najtežja a prostovoljna) pot na Urritorco — najvišji hrib pogorja. Za slovo smo še naredili pot do Paredones in še zadnji sprehod po Capilli del Monte. Med izleti se je prepevalo, čeprav je bilo opaziti, da nekaterih navadnih narodnih pesmi otroci več ne znajo.
Če ni bilo izleta na programu, so se otroci kopali v potočku ali pa igrali nogomet, med dvema ognjema ali pa softbol. Za praznike sv. treh Kraljev so organizirali nogometno tekmo s fanti iz sosednje sirotišnice in jih nato obdarovali s slaščicami.
Med časom počitka po kosilu so se nekateri zaposlili z ročnim delom ali pa so pisali pisma in pošiljali pozdrave domov. Na žalost, zaradi stavke na pošti, ta pisma šele sedaj prihajajo.
Igrali so se tudi iskanja zaklada in imeli celo tombolo, katere dobiček je šel za lačne otroke na Madagaskarju.
Obiskali smo pokopališče, kjer počiva dr. R. Hanželič. Ob njegovem grobu smo molili in se tako zahvalili našemu dobrotniku.
Ne smemo pozabiti omeniti večerne prireditve silvestrovanja in sv. Treh kraljev, ko so pri skrbno pripravljenih prizorih vsi otroci sodelovali tako pri petju in igranju kot pri izdelavi scenerije in oblek.
Kar se tiče slovenskega govorjenja, je treba pohvaliti otroke iz notranjosti dežele, ki so s slovensko govorico pokazali, da je pri njih slovenstvo še živo.
V tem smislu bi želeli, da hi naše napore na koloniji podprli po družinah, da bi se v izseljenstvu naš slovenski jezik čim dalje ohranil.
M.	V.
SLO M		§	KOV 1
	iasiiiiB		
OBISK IZ ŠVEDSKE
V soboto 4. januarja je bilo v Slomškovem domu srečanje s sodelavcem slovenskega časopisa na Švedskem Svobodna misel g. Ferdinandom Urbančičem. Gosta je pozdravil predsednik Do-
Peti del vojne in revolucije
Že pred mnogim meseci sem prebral, in se pri nekaterih z veliko pi. sateljlsko močjo opisanih mestih vrnil in sipet bral Franka Biikviča literarno mojstrovino Vojna in revolucija, ki jo je založila in izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. Ta se je — mimogrede rečeno — s tem izdanjem izkazala za širokogrudno in lepi umetnosti posvečeno kulturno ustanovo, ko je o-mogočila izid literarnega dela, ki po svoji vseibini ne drži pravičnega zgodovinsko izpričanega ravnotežja, med partizanstvom na Slovenskem kot nosilcem revolucije, in njega nasprotniki, to je ogromno večino naroda. Ko sem z branjem prišel do konca, sem imel nesporen občutek, da je tu nekaj odsekanega, kar je z narodnega gledišča za iztek revolucije in njene posledice bistveno važno. Pisatelj svoje glavne partizanske junake ob zlomu njihove ideologije enostavno pošlje v Ameriko, ne da bi jih izpostavil doma razvoju dogodkov po končanem bojevanju in s tem preiskusil njihove značaje.
Nisem pa takrat ničesar ukrenil, ker se nisem imel za dovolj kompetentnega, da bi kritiziral tako izredno literarno stvaritev kot je Biikvičev roman. Z velikim zanimanjem pa sem pričakoval oceno tega
dela od strani p. Vladimira Kosa, ki je bila napovedana v Glasu SKA. V pojasnilo bralcem naj povem, da je jezuitski pater Vladimir Kos slovenski misijonar v japonskem glavnem mestu Tokio, je Biikvičev rojak iiz Prekmurja in med največjimi pesniki in pisatelji doma in na tujem. Ko sem pred kratkim preštudiral njegovo oceno knjige Vojna in revolucija v Meddobj’u, odlični reviji SKA, sem o tej stvari mnogo razmišljal in končno prišel do prepričanja, da bi bilo prav, če se oglasim in podprem Kosov predlog, naj bi pisatelj napisal naknadno še Peti del Vojne in revolucije.
Kos namreč ugotavlja, da je u-ravnovešeno izklesanih tipov le malo, da njihovi značaji ne prenesejo razvoja dogodkov, ko se njihov tako živo opisani boj za svobodo naroda prelomi v uzurpacijo diktatorske o-blasti od strani komunistične partije, ko narod kot resnični junak podleže v boju s „temnimi silami zla“, za katerih zmago so se v dobri veri borili proti lastnemu narodu. Ta narod slika pisatelj „najprej in predvsem na povprečni ravni vsakdanjega življenja, tako da izstopajo navadni liki“, vse drugo pa „ostane dej brezimne povprečnosti“. Ob tej ugotovitvi se kritik Kos vpraša: „Morda pa preostro sodim in se
razvoj teh treh ljudi (glavnih junakov Nika, Vere in Ivana) zdi drugim bralcem povsem umljiv v luči opisanih dogodkov?“
Jaz bi po svojem prepričanju rev. Kosu odgovoril: Vaša sodba je stvarna in resnična, z njo se popolnoma strinjam. Mislim in upam, da jih je med Slovenci mnogo, ki mislijo in sodijo tako kot vi.
Vendar bi v točki pravilne sodbe Btikvičevega romana ne bilo prav iskati razloga za pisanje teh vrstic. Ne gre mi za presojo ali celo obsodbo pisateljeve umetniške smeri kot take, ki se literarno izživlja v apoteozi partizanskega boja za osvoboditev naroda, boja, ki je v vodstvu zgodovinsko lažniv, marveč za usodo slovenskega naroda kot celote, v čigar krvi se je revolucija spočela, strahotno razbesnela in se v potokih krvi tragično zanj končala. Kje so opevani junaki romana, ki bi bil rezultat revolucije doživeli, spoznali prevaro in se ob takem spoznanji,! junaško postavili po robu doma (ne v Ameriki)?
S tega nacionalnega vidika je ne le, razumljiv, ampak naravnost imperativen, Kosov predlog, da bi „roman moral imeti pravzaprav pet delov; peti del (s svojimi desetimi poglavji) bi odkril tragiko celotne Slovenije (podčrtal jaz), ne le one matične, ampak tudi zamejske, ki je prav zaradi usodne povezave s Stalinom po komunistični OF izgubila
ma Jernej Tomazin in ga naprosil za pregled razmer med slovenskimi naseljenci na švedskem in dežele nasploh. G. Urbančič je nato prikazal nekaj značilnosti in v obširnem razgovoru s številnimi poslušalci pojasnil marsikatere podrobnosti iz njihovega življenja. Vsekakor lep in zanimiv večer, ki je potrdil, kako so nam po potrebni osebni stiki v tej naši Sloveniji v svetu.
VRHUNSKI PLANINCI MED NAMI
Po zmagoviti odpravi v južnih Andih so člani Planinskega društva iz Slovenije obiskali tudi rojake v Buenos Airesu. V soboto 15. februarja so v Slomškovem domu prikazali dva filma: Vzpon na Aconcaguo — nova smer v Južni steni (1983) in vzpon na Yasse-mite v Kaliforniji, tudi nova smer. Odpravo je vodil Stane Klemenc, sestavljali so jo pa še: Borut Belehar, zdravnik, Matjaž Fištravec, filmski snemalec, ter plezalci: Frane Knez, Janez Jeglič, Silvo Karo, Pavle Kozjek, Peter Podgornik in Slavko Svetičič. Ves vzpon po novi „slovenski smeri“ na goro Torre iso filmali na profesionalni ravni in nameravajo film predstaviti na festivalu Alpinističnega filma v Trento.
Številni rojaki so z navdušenjem pozdravili slovenske alpiniste, ko so se predstavili pred občinstvom. Predsednik Slomškovega doma Jernej Tomazin je nato pozdravil goste iz domovine: „V imenu Slomškovega doma in v zastopstvu Slovenskega planinskega društva iz Bariloč mi je v čast pozdraviti med nami skupino vrhunskih gornikov in plezalcev iz Slovenije. Sledeč gorniškim ciljem po vedno višjih in težjih vrhovih vas je pot pripeljala z domačih in evropskih gora ter s Himalaje v Ande južne Argentine. Bodite med nami iskreno pozdravljeni in dobrodošli! Ponosni smo na vas in vam k vašemu uspehu na Cerro Torre, na kateri ste začrtali novo ‘Slovensko smer’, čestitamo. S tem svojimi dosežki širite v svetu sloves slovenskih gornikov in delate čast našemu narodu.
Tudi naši starši, ki so ob koncu zadnje vojne kot prepričani Slovenci in svobodnjaki zapustili domovino, in mi, njihovi potomci, se trudimo, da bi veliki svet po nas spoznal slovenski narod. Zato se skušamo čim bolj uveljaviti z našo delavnostjo, poštenostjo in podjetnostjo na vseh poljih: v kulturi, gospodarstvu in športu. Boig daj, da bi skupen napor nas vseh: vas v domovini in nas v svetu, pripomogel slovenskemu narodu, da bi kmalu zasedel mesto, ki mu pripada med kulturnimi narodi sveta.
Dragi plezalci. Ko ste se vzpenjali na vrhove južnih Andov, vam verjetno ni bilo neznano, da stopate po sledeh, ki so jih pustili slovenski gorniki v tej deželi v zadnjih 35 letih. Imena kot so brata Jure in Peter Skvarča, Dinko Bertoncelj in že pokojni Tonček Pangerc, France Jerman in Jože Kastelic bodo za vedno ostala zapisa-(Nad. na 4. str.)
vsaj Trst in zaledje, in končna brezdomske ali Tretje Slovenije, ki je začela krvaveti Iz svojih neštevilnih ran, potem ko so ji brezpravno likvidirali domobrance, vrnjene z mac-millansko zvijačo... Zaradi odkritij, ki so jih prinesla v zadnjih letih v zvezi s prisilno vrnitvijo protikomunističnih Sovjetov in drugih . narodov,' upam, da bo naš umetnik ustvaril še peti del... Tako se bo lahko opiral na dejstva, ki mu bodo nadomestila pomanjkanje osebnega .-izkustva v zvezi z domobranci; vrednote, za katere smo se bojevali, in izdajstva, ki smo jih morali za to utrpeti... zdaj prihajajo na dan po ljudeh in poteh, ki jim svet tokrat rade volje priznava objektivnost“. (Meddobje, XXI, 1985, 1-2)
V imenu celokupnega naroda, pa naj njegovi sinovi in hčere živijo v komunistični zasužnjeni domovini ali kjer koli za mejami in po širnem svetu, izražam toplo željo, naj pisatelj Bukvič napiše še. sklepno poglavje svojega romana in ga proglasi za sestavni del svojega velikega teksta o najbolj tragičnem obdobju več kot tisočletne slovenske zgodovine. Vključitev tega dodatka bo posebno važna za prevode v tuje jezike.
IS tern dopolnilom zgodovinskih dejstev se bo pisatelj oddolžil svojemu narodu za idealistično pobarvani opis partizanskega boja in svojemu delu vtisnil vsebinsko objektivno podobo.
L. P.
( Slovenski srednješolski tečaj
RAVNATELJA MARKA BAJUKA
sporoča vsem dijakom, da bodo v soboto, 15. marca
■	• ob 14.00 popravni izpiti (edini rok)
•	ob 15.00 sprejemni, izpiti za Ì. razred
■	• ofo 16.30 vpisovanje v vse razrede
•	ob 18.00 začetna sv. maša
Profesorski zbor bo imel isti dan ob 9. zjutraj začetno sejo. Sprejemni izpiti za 1. razred: branje in narek. Za vpis v višje razrede je poleg spričeval in potrdila o vpisu v argentinske šole še počitniška naloga: „Dnevnik zunanjih dogodkov med j J Slovenci v zdomstvu, zamejstvu jn doma ter v Argentini in dru-\ god po svetu v zaporednih tridesetih dneh“.
Začetek rednega pouka bo v soboto, 5. aprila, ob 15. uri.
ZARADI SLABEGA VREMENA ODPOVEDANA
Tombola na Pristavi
bo v nedeljo, 9. marca, ob 16 ob vsakem vremenu.
DRUŠTVO ZEDINJENA SLOVENIJA
S •'•.j	\	>*/?	, S y	'■•s	'
XXXIX. REDNI LETNI OBČNI ZBOR
■
■
Upravni svet društva Zedinjena Slovenija sklicuje XXXIX. redni letni občni zbor v nedeljo, 16. marca 1986 ob 9.30 uri v mail dvorani Slovenske hiše, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires.
DNEVNI RED;
I J.S»
1.	Izvolitev dveh overovateljev zapisnika in preštevalcev glasov.
2.	Branje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročila upravnega sveta, nadzornega odbora ter sklepanje o njih.
4.	Odobritev članarine za leto 1986.
5.	Slučajnosti.
Po čl. 16 društvenih pravil bo občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi eno uro pozneje, kot je sklican.
Z vsemi pravicami se morejo med seboj zastopati zakonci in starši in otroci. Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo iizven Velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali so službeno zadržani. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom.
Pred občnim zborom bo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši sveta maša.
Poravnajte naročnino!
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
■EDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON «58 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 69-9508
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
sl§	FRANQUBO PAGADO
	Concesión NO 5775
Pl ^ 0	
	TARIFA REDUC3DA
	čončesidn NO 3824
Registro Nacional de la Propledad Intel ectual NO 299831	
Naročnina Svobodne Slovenije za L 1986:
Za Argentino A 24, pri pošiljanju po posti A 25; Združ. države in Kanada pri poSiljanjn z letalsko pošto 69 USA doL; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GRAFICOS "VILKO" SJUL., ESTÀ-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES • T. E 362-7215
REŠITEV POČITNIŠKE KRIŽANKE:
Vodoravno: 1) Hrum. 5) Zelo. 9) Obliv. 14) Pop. 17) Vari. 18) Tadej. 19) Dueti. 20) Deva. 21) Azil. 22) Cinika. 23) Urnik. 24) Igor. 25) Let. 26) Glina. 27) Urna. 28) Igraje. 30) Anagram. 32) Rižno. 34) Znak. 35) Roža. 36) Noga. 37) Nagradno. 41) Porabi. 44) Kane. 45) Kalin. 46) Rum. 47) Opaja. 48) Si. 49) Šega. 50) Ikona. 52) Četa. 53) Post. 54) Sile. 55) Steber. 56) Eva. 57) To.ča. 58) Širil. 59) Tul. 60) Parkira. 62) Moloh. 63) Paradiž. 67) Aha. 68) Polom. 69) Siva. 70) One, 71) Prevoz. 74) Opas. 75) Lipa. 75) Znan. 77) Ropot. 73). Dver. 80) Ta. 81) Oboki. 82) E'i. 83) Akord. 85) Vino. 87) Edison. 88) Dokupite. 9.0.) Reke. 91) Oker. 92) Tema. 93) Denar. 94) Lojalen. ,!T) Potica. 101) Alga 102) Emona. 104) Ilo. 105) Iver. 106) Vodar. 108) Rdijo. 110) Veča. 111) Enaka. 112) Jezim. 113) Pije. 114) Ose. 115) Cimet. 116) Anam. 117) Ukam.
Navpično: 1) Hvala. 2) Razen. 3) Urita. 4) Mil. 5) Zanima. 6) Edin. 7) Lekarna. 8) Oja. 9) Odurna. 10) Burno. 11) Lena. 12) Iti. 13) Vikingi. 14) Pega. 15) Ovoj. 16) Pare. 18) Tolaži. 2D) Dirka. 26) Groba. 27) Užge. 29) Garnitura. 31) Graja. 33) Iioni. 34) Zala. 37) Nagel. 38) Drob. 39) Nune. 40) Omar. 41) Počep. 42) Opeva. 43) Ratar. 44) Kisa. 45) Kelih. 48) Soča. 49) Širom. 51) Kela. 53) Poraz. 54) Silos. 55) Stava. 57) Tihotapec. 58) Šolar. 61) Kavo. 62) Moped. 03) Pipa. 64) Donos. 65) Inako. 66) Ženin. 68) Povre. 69) Sito. 71) Pred. 72) Rolo. 73) Elpik. 76) Zbira. 78) Dota. 79) Pika. 81) Odeja. 84) Kimavec. 85) Vena. 86) Nereden. 87) Ekonom. 89) Utira. 90) Regrat. 91) Olojim. 98) Dlake. 95) Lirik. 96) Elija. 97) Nočem. 98) Pivo. 99) Oves. 100) Teče. 101) Adam. 103) Miza. 107) Oni. 108) Rja. 109) Gpu.
Slomškov dom
(Nad. s 3. str.)
na v gorniški zgodovini Argentine. Slava jim! Z isto pieteto se spominjamo danes tudi vaših tovarišev iz gorniških navez, ki so prezgodaj omahnili v večnost v Himalaji in slovenskih gorah. Njih idealizem je vreden, če že ne posnemanja, pa gotovo občudovanja in spoštovanja. Slava njihovemu spominu!“
Plezalci so ostali nato v Domu na prigrizku ter ob nevezanem pogovoru in veseli slovenski pesmi prebili lep večer. Vidno so bili presenečeni, saj so odkrili tisti del Slovenije v svetu, ki je v matični domovini tako pogosto zamolčan in krivično prikazan.
-j
DRUŠTVENI OGLASNIK
Učiteljska seja bo v sredo 12. marca ob 20. uri v Slovenski hiši.
OBvCSTILCI
NEDELJA, 9. marca:
Mladinska sv. maša v Slomškovem domu. Po maši sestanek na katerem bo govoril bogoslovec Toni Hvalica.
SOBOTA, 15. marca:
V	Slovenski hiši začetek Slovenskega srednješolskega te,čaja ravn. Marka Bajuka.
V	Slovenskem domu v San Martinu
prijateljsko srečanje ob 20.30 uri.
NEDELJA, 16. marca:
Občni zbor Društva Zedinjena Slovenija v Slovenski hiši.
V	Hladnikovem domu redni letni občni zbor Druištva Slovenska vas ob 16.
NEDELJA, 23. marca:
V	Zavetišču dr. Gregorija Rožmana
ob 11.30 blagoslov butaric in oljk, sv. maša ter skupno kosilo.
SOBOTA, 5. aprila:
Začetek rednega pouka Slovenskega srednješolskega tečaja v slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 20. aprila:
Tombola na vrta Slomškovega do-
COOPERATIVA DE CREDITO “S.L.O.G.A ” Lid a,
(Sociedad Legal Orientadora General del Asociado) Matricola No. 5380
Bmé. (Mitre 97 Ramos Mejia La Matanza Pcia. Buenos Aires
CONVOCATORIA
De eonformidad con lo dispuesto por el articulo 319 de los Es-tatutos «Sociales, >se convoca a los Senores socios a' la Asamblea General Ordinaria, que se realizarä el dìa 5 de Abril de 1986 a las 19.30 horas e nel locai de la calle Castelli N9 28 de la Ciudad de Ramos Mejia, Partido de La Matanza, Provincia de Buenos Aires, para tratar el siguente
ORDEN DEL DIA:
V Minnesoti, ZDA, je 9. februarja, v 82. letu starosti, umrl gospod
Andrej Perčič
član ^načelstva Slovenske ljudske stranke.
Naj mu bo ljubi Bog plačnik za vse žrtve in napore, ki jih je sprejal nase iz ljubezni do Njega in do svojega naroda. Svojlcem naše iskrene sožalje.
Načelstvo SLS
Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je 20. februarja v 94. letu starosti mirno v Gospodu zaspala naša ljuba mama, babica in prababica, gospa
Marjana Marinšek roj črnilec
Zahvaljujemo se dr. Juretu Rodetu za vse obiske, s katerimi ji je nudil versko oporo in tudi opravil pogrebno sv. mašo in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoče družine : Marinšek in Ottenstein

Buenos Aires, Strahinj, Naklo, Ljubljana.
MALI OGLASI
Arhitekti
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 — 17. nad. ‘,5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned. sreda, petek od 16 do 19.
Gospodarstvo
ta varo van j a M. in H. Loboda — Sar-miento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 668-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Zemljišče (270 m2) v Slovenski vasi. Informacije: Lovro Jan ali T. E. 766-6376 v soboto in nedelje.
...ai - n N K ' K.! S3 ■ v L
Slovenski dom | v San Martinu
1 Je
PRVO LETOŠNJE PRIJATELJSKO SREČANJE Z ASADOM
bo v soboto, 15. marca ob 20.30	£
i
Nakaznice dvignite ali jih rezer- ! virajte v Domu (755-1266) ali pri £ odbornikih do 13. marca zvečer. :
£■
l9) Designaeión de dos asamibleistas para suseribir el Atta de la Asamblea segün el artieulo 399 de los Estatutos Sociales.
29)1 Election de una Oomisión eserutadora de tres miembros.
39) Consideración de la Memoria, Inventario, Balance Gene-neral, Bstado de Resultados, Anexos 2 y 3 e Informe del Sindico, correspondientes at Ejereido Econòmico N9 25, inieiado el l9 de Enero de 1985 y finalizado el 3i de Diciembre de 1985.
49) Consideración y aiprobación de la mod'ificación de los ar-ticulos l9, 269 ine. 5), 379, 450^ 430 y ggo (jg jos Egtatu-tos Sociales conforme al đietamen N9 1719 de la Secretarla de Acción Cooperativa.
59) Consiaeración y aprobación del Revalue contable segün Decreto Ley N9 20337 (Art. 459).
69) Elección de los m'iembros del Comsejo de Administración y Sindicos segün lo determinado por et articulo 419 inc. h) de los Estatutos Sociales. Por dos anos: un Vicepresidente, un Secretarlo, un Tesorero, dos Vocales Titula-res, un Vocal Sapiente,, un Sindito Titular y un Sindieo Suplente.
Ramos Mejia, 21 de Enero de 1986.
EL CON SEJO DE ADMINISTRACION ................................■■■■■■..........
	* " ; Odšel je k Bogu po plačilo
'DIM1) .j MM	msgr. MATIJA TOMC
i -o è	- o Gospodar življenja je poklical k sebi svojega zvestega služabnika v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 8. februarja. Pokopan je bil v ponedeljek, 10. februarja na pokopališče v Domžalah. Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
	Žalujejo za njim: brat Niko, svakinja Barbara, nečaki Niko, Tone in. Veronika z družinami ter ostalo sorodstvo.
	Florida, ZDA; Venezuela, Slovenija.
Sporočamo vsem, ki so jo' poznali', da je Gospod 28. januarja k sebi vzel gospo
Marijo Ogrin roj. Rus
in se zahvaljujemo za izraze sožalja.
Žalujoči : sin Janez,
brat Roman z družino.
Qu'ünes (San Luis), Rim.
t
Vsem znancem in prijateljem -sporočamo', da je 16. februarja v 92. letu starosti mirno v Bogu zaspala, prevedena s sv. zakramenti, naša dobra mama, tašča, babica in prababica, gospa
Jožefa Bedenčič
K zadnjemu počitku smo jo spremili v ponedeljek, 17. februarja na pokopališče Villegas, San Justo.
Posebej iskrena zahvala g. Jožetu škerbcu in dr. Alojziju Starcu za obiske in prinašanje Najsvetejšega ; msgr. Antona Oreharju za pogrebno mašo, pri , kateri so ga spremljali g. Ježe Škerbeć, Jože Hom in dr. Jurij Rode., Zahvala vsem prijateljem, ki 39 našo mamo obiskovali', kropili ob smrti in jo spremljali ma 'zadnji poti.
Priporočam« jo v molitev!
Žalujoči: v Argentini:
hčerka Vida, Marta in Olga, zeta Avguštin ih Bogdan,
vnuki in pravnuki, v domovini:
sestre Minka, Roza in Lojzka z družinami in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Ljubljana Grosuplje, Bičje, Zagorje, Zagreb.