r 1 Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za rte leto ... $6.00 Za pol leta .... . $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ! ■ I GLAS NARODA The largest Slovenian Daily i the United States. list slovenskih delavcev v Ameriki. Izmed every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 leaders. TELEFON: CORTLANDT 287«. NO. 96. — 6TEV796. Entered as 8econd Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON: CORTLANDT 2876 FRANCOZI SO NAHUJSKALI KOMUNISTEtovA ponudba i NEM$KE VUDE NEW YORK, TUESDAY. APRIL 24, 1923. — TOREK, 24. APRILA, 1923. VOLUME XXXL — LETNIK XXXI. WARDOV ZAGOVORNIK. Nemci izjavljajo, da so Francozi podpihovali upor v Ruhr okraju, da prisilijo nemške industrijalce k predaji. Poražene komuniste so baje ščitili Francozi. — Demonstranti so bili obroženi s karabinkami, ki so jih Francozi konfiscirali. Muelheim, NYnirija. 1*2. aprila. — Pa zaslišanju tri-lnenje vseh njenih obveznosti. pra vali >o omalovažvali povabi- | nemški kancelar Cuno. !a. katera so jim }>oslaIi vodite-; - Iji U|Hira. , K «• oblegana jnilicija kuip-noj^ BREMENU IMAJO \ pri/.criln izpad ter porazil« oh-j '••govalee, so pobegli komunisti s' "\ 'jiiiii ranjenci k Francozom, ki - ni*... hiteli ofieijeln« vmešati * Berlin, Nemčija. aprila. — «*j"-r. J Odkar je umrl lord (Virnarvon. .Sprejeli smo jih iz človeko- j*' razkril grobišče slavnega 1 iihnosti, — j.- rekrJ francoski Planske pa faraona Tutankame-' krajevni |N,veljnik. na prav hi 11 a- i«' i*»«tal obisk egipčanskega | (Ia navski način. Nemška jmlicija Fraiico/c ler čakala, da bodo iz- j'" l,iIa M,,rt lorda posledica London. Anglija. 23. Aprila. — | Berlinski poročevalec Centrali Xcws je brzojavno sporočil, da' je izvedel iz zanesljivega vira. da bo stavila Nemčija zaveznikom J novo ponudbo. Ta ponudba bo baje popolnoma pozitivna in rn-m-ška vlada bo izjavila, da je pri-: pra vi jena stopiti v fH>gaja.nja ter razpravljati <• vprašanju vojne odškodnine ter jamstev za dejan--' sko od plačan j«' te odškodnine. Berlin, Nemčija. april.a — Državno/borski odsek za zunanje zadeve se b » sest il jutri, da razpravlja o predlogih, tika joči h s-reparacijske p iunlbe na naslov' zaveznikov. Izvedenci «<• razpravljali danes o tej zadevi člani vlade, z izjemo nacijonalistov in od vseh strani izvajajo na vlado pritisk, naj stavi novo ponudbo. Večina prebivalstva je mnenja, da naj se po s luž i Nemčija prilike. ki ji je ntidena vsled zadnjega govora ngleskega ministra za zunanje zadeve, lorda Curzona v zbornici lordov ter stavi povsem določene pogoje. Del prebivalstva prav4 sicer, ne bo Francija sprejela nobe- V kratkem bo obnovljena obravnava proti mil jotiarju S. War-dn. k. je priznal. ,la je ustrelil bivšega vojaka Petersa. Oblaki >■. nar.-.-ile brzojavni družbi, naj jim da na razpolago vse brzojavke, ki >ta jih izmenj« la Ward in Peters. Brzojavna družba se j,. dolgem obotavljanju vdala. Pri prihodnji obravnav. bodo igrale te brzojavke glavno ulogo. Slika nam ka-ze \\ ardovega zagovornika Klvvooda Kabenolda. grelniki odšli, a slednji so se pro-stovtiljjiu javili za <|el<» pri IVan «-i»zih in odvedle so jih francoske st na že. . kot da so oddelek rekrutov. — je rekel župan. — .Med njimi je bil tudi neki 1'arz. ki je imel pred ustajo najbolj hujskajoče govore. Ncmci trdijo, da so Francozi dovolili izgrednikom oborožiti se a karabinkami, katere so Fran-« "/j v/eli nemški varnostni. poli-< i j i. Francoski poveljnik priznava, 11 a so mogoče komunisti ukrari I par teh pušk ali jih kupili od francoskih vojakov, a trdi. da ni bilo i/dano nobeno~oficijeln<» po-naj se obproži izgredgikc. I>.« so bili Francozi v stiku z uporom, je predvsem razvidno iz dejstva, da so dovolili komun is tnm proste shmlc. Nadalje dobavljajo komunisti Francozom vse |Mitrobne informacije glede položaja v Neme i j j. Pariz, Francija, 23. aprila. — Kardinal Touehet. škof v Orlean-su. je kot oficijelni zastopnik iraucotkega .svečeništva izjavil, da s . francoski duhovniki-popolnoma solidarni z nasilno politiko I'oineareja in njegovega kabine ta. tikajočo se reparacij. V odgo-\<>ru na cirkular, katerega je raz-poslal kardinal nadškof iz Kolina in v katerem je obsodil versail-lsko mirovno pogodbo, je rekel kardinal Tmichct : — Povsem naravno bi radi videli, da bi se vrniti vaši ljudje domov nemoteni potem ko so o-ptistošili naše province, porušili naše eerkve in tvorniee ter nato pričakovali, da.bo svet soglašal z \ašo izjavo, da ni bil nemški narod odgovoren in da naj vsled tega uide kazni. — To pa je bilo nemogoče. To bi bilo žaljenje navadnega zdravega razuma in človečanstva. Vi ste dolžniki in vi morate plačati. Povem vam pov»em odkrito, da nastopamo v okviru svojih pravic in ne obotavljam se vsled tega izjaviti. da sem doktrinalno in politično |»opolriorna soiidaren z vlado francoske republike. Berlin, Nemčija. 22. aprila. — Kljub možnoati skorajšnjih pogajanj glede reparacij bo v*trajala pra v 1 oddelka v bremenskem muzeju. 1 ne take poni,db(, kw /a trJno | je obkolila' ^»J*1 J , ,cJpre,>r^a.na* I sklesnila j>olastiti se Porenskc in Ruhr okraja. To trditev pa zavra-ucuiKovanja Skrivnostnega stru- ; i , • , , - , . vajo drugi, ki jiravijo. da bi o«|- I»a. s katerim so bdi ba ie potre- i i r- - 1 . . . . 1 ločna in defnutivna ponudba raz- seni vsi-predmeti, nahajajoči se' i . • . «-»- , ... ... Krila celemu svetu stališ«-«' m ei v kraljevi grobnici. , - ,, ^ U'* rrancije. Znanstveniki pa izjavljajo, da Berlin, Neničia. 23. aprila. — niso postopali s trupli navadnih \A zanesljivih virov se je izvede- Ijudi tako kot s trupli faraonov \iK ja st. VvC.a kancelar Cuno z OBRAVNAVA PROTI ČEŠKO-MADŽARSKA TIHKONO PRELOŽENA NAPETOST NARAŠČA TURKI NA LAUSANNSKI KONFERENCI Turki so izjavili, da ne bodo prišle Chesterjeve koncesije pred konferenco, ker jih ne more nikdo prisiliti, da bi razpravljali o njih. — Koncesije so. privatna zadeva turške vlade. — Pri konferenci bodo igrale Združene države poglavitno ulogo. Lausanne, Švica. 22. aprila. — Turčija ne bo liotcla razpravljati o Chester je vi koncesiji. Takt> so izjavili turški delepatje na predvečer obnovijenja mirovne konference. Ismid paša. načelnik turške delegacije, je izjavil: "Chesterjeva koncesija je privaten dogovor med Turčijo ter ameriškim državljanom. Nobenega opravka nima z Lčiusannom." Ismid pasa se ni hotel spustiti v podrobnejšo razpravo glede predmeta, o katerem so drugi domnevali, da glavni predmet razprave na konferenci. Rečad be j. katerega je imenoval Ismid pa.ša oficijelnini govornikom iu zastopnikom delegacije, pa je dal poročevalcu newyorsk«'-ga "Worlda" liadaljna pojasnila glede koncesije, o kateri so druge sile. zastopane tukaj, prepričane, da je prav tako važna, kot je bila bagdadska koncesija, podeljena pred vojno nemškim podjetnikom. — Če bo katerakoli delegacija j ^"oficijelna Amerika podpirala v Lausannu sk^la spraviti na ,e oni drf koncesijf ki nima nika. površje Chtesterjevo koncesijo. kih spornih lodk> tla pa bo uve. ho Turčija posedla vmes ter izja- ljavila svoje rezervac4je „le<1(S vda. da ne spada vprašanje v o-, to-k tiUajo..ih se ^1Pležev v Mo-kvir konference. ^Fi ne homo razpravljali o Chesterjevem načrtu in nikdo nas tudi ne more prisiliti k temu. Mi smo podelili to koncesijo in s tem je cela stvar končana. Kljub temu pa bo ta koncesija največje neposredno vprašanje pred konferenco, Anjrleži pravijo, da ne bodo spravili t»*fra vpra- j »ulu t«-r' Francozov pri Samstm železnici. 1'pajo. da bodo doživeli razkol interesov v Lausannu. —• Amerika in Turčija »ih eni strani, Francija in Anglija pa na drugi strani. Turki so prepričani, da je Amerika najbolj prizadeta pri dogovoru. ki določa, da ne sme Turčija tekom pet i h let importirati —• sanja na površje m tega jim tu-j poljedelskih strojev iz nobene Javna zaslišanja proti njemu Praga je pozvala nazaj čla-pa se bodo vršila še naprej. ne obmejne komisije. — Glasi'se, da je priznal svo- Jugoslavija je najela veliko posojilo za vojaške svrhe. ! jo krivdo. — Deloval je ba je proti sovjetskemu reži mu. di ne bo treba storiti, ker bodo Francozi skrbeli za to. Poslanik Grew, ki bo zastopal ^Združene države. ni hotel razpravljati o navodilih, katere je dobil. Turki se seveda živahno zanimajo za ameriško stališče. Prišli in da so jim le izrezali drob ter jih posušili na suhem zraku. TURKI ZAVRNILI PREDLOG ZA PRISILNO ŽENITEV. Carigrad, Turčija. 'Si. aprila. Angorska poslanska zbornica je zavrnila predlog nekega poslanca iz Erzeruma. ki je določal, da sc morajo vsi Turki v starosti pet in dvajsetih let poročiti in da mora imeti vsaka zakonska dvojica cn»*^a otroka vsaka tri leta. Poslanec j»- iniifnja. da bi bilo mogoče na tak način pomnožiti prebivalstvo Male Azije od osmih milijonov na osem iu štirideset milijonov. KMEČKA STRANKA NA KRMILU NA BOLGARSKEM. Sofija, Bolgarska. J3. aprila. — Izid splošnih volitev na Bolgarskem, v kolikor je postal dosedaj znan. kaže. da je dobila kmečka stranka Velikansko večino in dva člana te stranke sta bila izvoljena celo v Sofiji sami. V Jsofiji sta bila izvoljena pole? tega tudi dva komunista obenem z štirimi člani opozicijskega bloka. Med izvoljenimi sta tudi dva prejšnja ministrska predsednika. Mali no v in Da ne v, ki sta še vedno v ječi. ITALJANI SO ZASEDLI SENU . ZUSEO GLAVNO MESTO. izdelanjem novih naj bi dokazali, da obvladuje Francoze ie na fiksna ideja, koje namen je odločiti Po reus ko od o-stale" Nemčije. Kancelar bo baj«' tudi predlagal. naj znaša skupna vojna od-škodnina 35 tisoč milijonov zlatih mark, naj se Porensko popolnoma razmilitarizira in da naj vodi nadzorstvo nad pokrajino Liga narodov, ki naj pazi na to, da ne bodo gromadili tam nobenega vojnega materijala ali uvedli kake bojne priprave. Tudi Poljska naj bi dobila zagotovila, da bo o-^tala Nemčija nevtralna v slučaju vojne med Poljsko in Kusijo. Moskva, Rusija. aprila. — predlogov, ki Obravnava proti dr. Tikhonu, prejšnjemu partriarhu pravoslav- PROHUUCUSKI RAVNATELJ V CHICAGU ODSTAVLJEN. • .Waahingtcm, I>. <\. 23. aprila. Vrhovni prohibieijski komisar Ilavnes je danes suspendiral po-slujoeega prohibicijskega ravnatelja Andrewsa iz Illinoisa tekom preiskave v zadevi Gromnies Ul-rich distilerije. PREDSEDNIK BO GOVORIL V NEW Y0RKU. • - Washington, I). (*.. 23. aprila. Predsednik Harding bo odpotoval danes- iz tukajšnjega mesta, da govori jutri na letnem sestanku članov Associated Press. Svoj nagovor bo imel na banketu, ki se bo vršil ob tej priliki. VODITELJI REPUBLIKANCEV PROTI RAZSODIŠČU. Rim, Italija. 23. aprila. — Italijanske vojaške operacijc v Tripoli^ se nadaljujejo. Te dni so . .Washington, I> r »3 aprila zasedle laške čete mesto Agbeda- Trije najbolj uplivni in nmgočni voditelji republikanske stranke da je skušal ovirati izvedenje povelja sovjetov. j.« hila preložena in v sedanjem slučaju za nedoločen čas. Sovjestsko časopisje je priobčilo takozvano priznanje znanega prelata. ki se je turli dalj časa mudil v Ameriki. Ta "priznanja" kažejo, da je bil prelat že preje več kot enkrat zaslišan od sovjetskih oblasti. Rataio nasprotno; poročila ofiei-jelnih vladnih agentur iz provinc kažejo vsaj na videz, da zahtevajo delavci na svojih shodih usmr-čenje Tikhona radi njegovega proti - revolucionarnega del«»va-nja. I>r. Tikhon li<> nastopil pred sovjetskim sodiščem z izjavo, da "je nespravljiv sovražnik in nasprotnik boljševizma. Tekom prejšnih zaslišanj je baje priznal, da j*' bil v stiku z admiralom Koleakom in generalom WifwHbni in da je nudil obema 'duševno pomoč. Priznal je. da je pošiljal pisma potom inozemskih mi^ij in da s<> je na ta- način izognil sovjetski cenzuri da je bil v stiku s proti-re-volueijonarji leta 191S in lOPt j)o-tf»m nekega uniformiranega agenta. ki j«» bil znan kot Fjodor in da je objavil leta poslanico, v kateri je pozval vse vernike, naj so upirajo sovjetskemu režimu. Obenem j'-'tudi blagoslovil carja in njegovo družino. Dr. Tihkon j.* bil pred kratkim interniran v nekem samostanu v bližini Moskve a par dni nazaj so gti prevedli v glavno ječo v Moskvi. bijo. ki je glavno mesto rodu Senu zL Senuzi so mohamedansko pleme, ki iteje približno tri milijo- so se baje izjavili proti načrtu, da bi se Amerika vdeležila sve- VTSOKA STAROST. New York, 21. aprila. — Prejšnji senator Depew. etlen najbolj nglerta. Zaprle so jo - • 1 1 • 1 r , . . . J rati pri prvi iausannski konfe- I eehoslovaske oblasti. \ lada ie za- • ^ ..... ,1 u - i- , 1 1 1 - , renči, čeprav so pričakovali. Ne m. cerkve v Rusiji, rad, «M«W. 1-Ha vee madžarskih uradnikov, ikrivajo dcjstv d> s0 ideli k, baje odjrovnrm /a razne ne- k chesterjevi koneesiji v zad- rednosti, ko so se vršile na s Lova-i • . ^ « 1 .. • , . .. * 1 njem trenotJcu se Samsun zelez- sko-madzarski me p. I . . . ... . .. . r c,. „ ;. . • nico ter pnstaniske koncesije, kot Iz Jslovaske je bilo izgnanih 60 1 - « ••• . ., . , . fe udarec, namenjen Franciji, madžarskih federalnistov, 10 pa 1 _ izgnanimi 'el Turki tudi priznavajo, da je f cela koncesija politična kretnja. iz Karpatov. Med tu d i brat škofa 1'zhoroda. Vlada je odpoklieala člane obmejne komisije. Belgrad, Jugoslavija, 23. aprila. Jugoslovansko vlada je najela pri vendar pa trdijo, da je zaključeno dejstvo in da morajo vsi udeleženci na konferenci smatrati koncesijo kot tako. Pričakujejo da nekem francoskem konzorciju 1 31P^P0^' 8 >je 300.000.000 zlatih frankov poso-' jila. Za ta denar, ki bo ves upo-j rabljen v vojašek svrhe. bo mo- i rala plačevati po šest odstotkov obresti. Pogajanja za posojilo je vodil jugoslovanski poslanik v Parizu. druge dežele kot i7. Združenih držav. Prve pošiljatve so že na poti. in dežela, ki koprni po takih strojih, jih lahko porabi.za več milijonov dolarjev vrednosti. —-Oči vidno je angorski vladi vso.'-, da lahko dobe koncesijonarji po-* trebili kapital. Koncesija za zgraditev «;ekega predmestja v Angori, ki bo postalo resnično glavno mesto Turčije, bo manj dobičkanosna ter je za-raditega pravzaprav koncesija, katero so dali Chesterjevi interesi Turkom. Konferenca bo o tvor jen a z raz-pra vam i glede otomanskega dolga ter drugih ekonomskih vprašanj. Verjetno je, da bo poteklo par dni, predno bo prišlo na površje vprašanje koncesij. SIN PREJŠNJEGA SENATORJA . SE JE OBESIL. Utica, N. V.. 23. aprila. — Edvard O'Ne'11. ugleden meščan v St. Regis Falls in sin pokojnega senatorja. Williama O'Neill, se je obesil v svoji sobi. Nikdo ne ve, kaj ga- je tgnalo v smrt. Star j»* bil sedem in štirideset let ter ni bil oženjen. KOLIZUA PARNIK0V. Seattle, Wash.. 23. april a — Parnik L« Parisinia je. kolidiral z barketino Mary Wiekleman zgodaj danes zjutraj v bližini Slip Point. Parketina je bila močno poškodovana in na pomoč ji je prišel neki vladni parnik. H0LANDSKA POTREBUJE MORNARICO. obletnico svojega rojstva. Holandsko. 23. aprila. — Posebna komisija predlaga, naj zgradi vlada par ladij, ki bodo interese v ho-landski vzhodni Indiji. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah: Vreraj so bile naše cene bledeče: Jugoslavija: Raz]»o&i]ja ua zadnje jn^te in izplačuje "Kr. poštni C-ekovni urape i*»slani drnar v roke. Glede izpl«rii v ameriških dolarjih glejte poseben oglas v tem lista. I»enar nam je poslali najbolje (ki I^pmestic Money Order ali |>a New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. 7. Glavno zastopništvo Jadranske Banke. lAdvartlMMttl GLAS NARODA" MikVI and Published by *l L A I NARODA" _ (VM« — tN p— IUI 'Za Hmm trn V«h mm mmtm mm .M P*l MU tm* *mmm* »VSa »Jt *m IMB i m P«! MIS mmm ammm* mrwr. M-H Yearly M i •o Agrft M» l«wwitl mM] m» iMMkw. M M prloMuJtJo. P—T Pri (prtncnM kraja caroCslkOT. *mdi prajan)* btvmllM« bumbI. «a Mtr»J* "O LAS NARODA«* or Manhattan. I ▼alaphona: C« rt i an d t XS7S Peter Zgaga Vse na svetu s»e izplača. Le avstrijskih kron se ne izplača ponarejati. Katoliški patriarh. Tikhon je I .»»>« Ii"fcs« :n!d. otvor ir: priznal, da je ščuval proti Rusiji; v ' v" -aiik^. k« -in boljševiški vladi. ' VS1,;; "Agrarna banka' Zločinsko ščuvanje proti vladi | !' v,[:i' ' 1 u>: i - i - vevi; «1* 'lani' .».«! \- jc veleizdaja. ■ • ' 1 * Iz Jugoslavije. Nova inozemska banka v Jugo- ' slaviji. Iz gospodarskih krogov v Heo-gradu ■ > imeti«*- i:i bo sia-vi; vi iKi.j-držav . Ic „ . i Lepa dota iz Amerike. Svet se ne sme čuditi. ce s,, mu Med „I(rV;llwkil)lj ;H)iki | boljše viška, vlada ne bo uljudno j v Amwiki ^ v aollPiM11 s,„. j zahvalila. ^ ^ > minil Mrhajlo Krauuljevič. ki ju * * bil nekoliko let učitelj v aaneri- Duh avštrijaštva še ni izmrl i ških na^'-'l>ina!i. Ime' j- dv je o-', med našim narodom. rn-k. -»sna in h<*-rko. K-» mu je u- Pri neki. slovenski zabavi so .»»fin ž«s«*a. — • je r. otnu-i vrni v I slovenski godci odlikovali svoje-1 K»kik». kj»-r j«' kmalu n.r . u url. MODERNO SUŽENJSTVO VEC KOT VSAKE DRUGE OTROČJE HRANE SKUPAJ ga pevo vodjo z zlat i hi križem. VEČ otrok je vzrejenih na Eagle Mleku kot na vseh drugih otročjih hranah skupaj! Ta izjava je popolnoma potrjena od tisočih prič, kot pričevanj, katere dobimo letno od zdravnikov in hvaležnih mater. Vprašajte svoje sosede, kjerkoli stanujete o Eagle Mleku. Dobili boste še Eagle Mleko otroke vsepovsod o-koli sebe. Dokazano je bilo, da otroci, ki se hranijo z Borden's Eagle Mle kom, bolje napredujejo ter se fizično bolj razvijajo, kot če se hranijo s kakim drugim nadomestilom za mleko. Ni d«dg<> tvga. k«» ><» iiwle ameriški.' železnice, premo-; gorile kniii]i;tuijf, jeklarske družin.* m druge organizacije I d«do prstov. Ym priseljenei bodo prišli na ta način v galerijo zloi'incev. <•<• bo ta postava res sprejeta. Vsakemu posameznemu pi-iseljencu bodo povedali, eno izmpJ sredstev & lzboljšanje da že čaka nanj ladja, ki ua bo .«1 vedla v domačo deželo., te?a poiožaja. Dobro nam zna. kakoj hitro >«• bo skušal poslužili pravic ameriškega dr-j no. kaj so takf zakoni storili v žavljanst va. bo skušal organizirati ali vzgajati svoje so- l)istricf\ Columbia in driijrjc. Zna delavce. ( mo. da je povprečna mezda*za Tukaj rojenih Amerika lice v seveda ne morejo o bili rojeni v tej deželi, dovoljujejo Diserietu Columbia. Znamo T?i li. Sprejem takih delavstvu ><»vrsižliib postav brez vsakega s'> nekateri napredni d-1 ■!.-•-protesta. jalei v mnofrib kra.iih zagovarjali Kmalo |>a bo napočil dan. ko bodo spoznali, da soi minimalni mezdni zakon kot m. ! sužnji, da iili oblasti tehtajo ter jemljejo odtise prstov. jih|stvo za ^abilizae.jo induMrij^ n fotografirao ter spravljajo v poseben seznam. wt«ovitey resnično visokih Man- dardov v industriji. Kaj naj ho naš prihoflnji ko- rakf V tem trenutku je težko še kaj reči. ali zdi se mi. da je tu troje sil. ki utegnejo kaj storiti v tem pogledu. Javno mnenje j«4 žavaji". trdi Marv Anderson, rav-; . . .... , ' , , morda najmoenejsa izme.l teh tr. h nat««ljiea /e!i>k»'«ra urada, ki spa-i da I-Hl r. S. Department of La- sil' in se lahko ^anaSamo na to. bor. "Oni izmed nas. ki iw.zna-jho Javno mnenje v tekn časa vajo imiu.strijalne razmere, v ko- odločilo, da nikak deimlajalee nl-likor >e tiče žensk v ^flmženih. ma moralne Eagle Mleko ni pretirana otroška hrana. Zdravniki vedo, da je mleko popolna hrana, da ustvarja kosti in mišice in pospešuje rast, pod pogojem, da je mleko čisto. Eagle Mleko je mleko garantirane čistosti, pomešano s finim slad korjem—nič druzega. Daje pro-teine, soli m maščobo, v istem razmerju, poleti in pozimi. V Downtownu ni zaenkrat no-1 j bene slovenske gostilne. » Kot- sem videl v nedeljo, se lah-, | ko rojaki tudi brez gostilen po- ; poluoma zadovolje. V Ameriki je I> 1 i svoja «»ir*»ka ,teklo 1T> let. Ne»liivnii jo jugosW. ]M.-!aiiišt vo v WiLsh ir-tonu javilo v l>ee iz- ^ledita omenjena otr-'ka. k.-r je »nit-riška zavarovalnica i/plačala zanju S20.(HK>. fo je pii' !i/]i<. dva miljojia dinarjev. <>t:-«Jka >ta za-va-ovalnino /.• pn-jeia. Mi smo natisnili v vašem jeziku navodila, kako ga je treba pripravljati za otroke vseh starosti. Če hočete ta navodila, izpolnite ta kupon in ga nam pošljite da-danes. THE BORDEN COMPANY Borden Building, New York lz Hugo. "Oklaporočajo: l*t'i sestavljanju porote je izbral sodnik za porotnika tudi edinega pe- Industrijalec Petrincvič na poseka, ki je v toni kraju. Ženske se pritožile, češ. kdo nam bo p.i V.-lei,;-|UsirijaW Frani-- !' kruh pekel. Sodnik jim je odvrnil: Če so vaš t' matere in stare matere znale same peči kruli, zakaj bi se pa ve ne naučile'. Sodnik je okruten človek. Naj-brže se mu ne -smilijo možje, ki bodo morali .i* —-tI kruh. katerega jim bodo žene spe k le. tu v domovini. Vfleindusi rijalee Fran j. no\ r*. k s^. i, |»r,.f| o-j v .i.ižni Ameriki, je nn • r' Ho n«*de\jo inisipei v K;: 1- Jnvi. t I I- ■M da :no. p- Razne vesti. Cesar Viljem. Mati in sin. Nemški cesar Viljem se misli v y [»rao-j sla živela stotnikova zakonov, znašala i kratkem n«i-»'liti na otoku Krt'u vdova Kmrtija Mixa in nje« sin iv znanem prradii Aehileionu. ki Valde-mar. 221etni pravnik. Živela i voljujejo zakoni v državah Cali- "" -a ^»»rabili >eveda 1- .sta v strašni bedi: bila sta. brez fornia. Washington. Oregon in v! talijani. O teh ekscesarskih nam> - imetka. brez dohodkov, brez za- Distriktn Columbia in dru-ri«^. I S(' setlaj mnogo pisari v Ev- služka. Valdemar je skušal najti Znamo, da -je povprečjia mezda Ko je neki p^lanec v angleški zbornici predlagal, naj vlada u-veljavi prohibicijo. se pet poslancev tako strahovito zasmeja-jo .da su dobili krčni napad ter so morali iskati zdravniške pomoči. * * * Moj LJoir. kako čudni mu • lju-! d je. Povejte naprimer komu. da je na nebu petinsedemdeset milijonov zvez«!. Verjel vam bom kot pribito. Če bo pa i-? i človek videl na sveže pobarvani klop; li.stek z n;i-plsom "sveže pobarvano" ne b-> \rj»'l nrej. predno se bo > prstom dotaknil prebarvane klopi. * * * Na svetu so štiri >tvari. k^ im;t-jo izvanredno veliko naglico: brezžični brzojav. brzojav. telefon in zaupati ženski važno skrivnost. # * * Italija ima dva vladarja. Mus-solinija in papeža. Mussolini misli. t]a bo zavlada! celemu svetu, pa^ež pa misli, da celemu svetu vlada. Oba se pa strahovito motita. p • u je< Itn jen ju datr -.a1 krat oliišči' svobodno »i-mi Pel rin -vi.-, »-.len naj ve-'-jia jetnika v indust' iji -oi tra \ publiki ( hile. s.- zlasr v J-:>i svt lovne vojne odlikoval :»<• /ar-kc 'i >! •vanvkein ; - .1 ! i - rt. |','d je p:v; predvdn. . dag ■ ! vj. ,-kf naiod .-liram* oiit* velik»* iu vz- nie -ii'gauizaei i**, k j»* l»-!a v M vojne naš naivt čii ponos in pn za- • "; "dn*Ti nas !iaj\t o...,.:. , ti!! ti ju; V 7. Ii ;i na- loiG. j1* Instri- jaliia tnei i«* dk. za ženske v nekaterih državah, ki nimajo takih zakon-iv. znašala manj. kot je minimum, ki d • * voljujejo zakoni v državah < aii- in v Zakon o minimalni plači. Najvišje sodišče Združenih ilr-žav je pro^Ia^ib* j»rotiiisTavnini zakon o minimalni plači /.a delavke v Distriktn Columbia. Dvanajstero držav je vzakouilo slične postave. takozvane Minimum La« >. s katerimi se določa. da delavka mora prejemati najmanj po zakonu določeno mezdo. Odločba najvišjega sodišča Združenih držav, ki .s»> tiče le zakonu za Dirttriet of < olnmbia. u-tegne seveda vplivati tudi na slične *akon<» v drugih državah: radi tega je ta odločba izzvala mnogo komenta v javnosti. '*Razs«wlba, da je minimalni mezdni zakon protiustaven, treba smatrati za veliko nesrečo, ki je zadela delavke v Združnih dr- pa naj laje le-bi plačeval praviee. - državah, sn se zavedali že mnrgo mu tudi najvUje >,mHšč let nazaj, da velika večina žensk,- , . . j galno pravico v industriji ne dobiva niti od da-i ... . - i - ' . - . - j . i i ženski manj kot mezdo, zadostno lec place, ki ■ bi zadostovale za * J vzdrževanje primernega iivljen-1 za življenje. Napredni delodajal-skega standarda. Tekom zadnjih^ ci. katerih je hvala Bogu tudi štirih let je Women's Bureau pre-; precej v tej deželi, bodo. kakor iskal mezdne razmere glede vee upamo, propovedali nauk. da naj-od 120.000 žensk, m našli smo. da;slambSe pla-Ani dt.lilvci 80.000 izmed t*»h je zaslarilo manj nd $16 na teden in da več od 30 tisoč, zasluži manj od $10 na teden. Fpali jimo. da uveljavljenje minimalnih mradnih zakonov ropi. d a si se svet ne meni več za službo, a vse zaman. Z .to »ta tega živega mrtveea. Baš radi te- členila, skupaj umreti. Mladi juga mu Angleži niso poskrbeli za > P°Pi! legel na po-kak otok Sv. Helene, kjer je ne- MaTi ^ hmpečega sina po-smrtni Napoleon ob skalovju in obrežju viharnega morja končal . svoje samotn** dni rn ur«'. Ali n huda ironija usode, da naj ne- krila z blazinami in čakala tako dolgo, da je izdihnil. Nato mu je vtaknila med otrple prste šopek vij' lic. Potem se je obesila na Italjan.-ki cdvetr.iki v D-ilmaciji. Iz Ueogr^da poročaj*. je :'.-! -' -liui rg: j - * ■ - ; i \ -»- ii ii ,i j.u m od' et I >almaci - i n .d-: i. • Iz Beljrrada poročajo, da j»* jia-jela vlada v Franciji tristo milijonov z.lat-ih frankov posojila. Plačevati bo morala šest od-,tot ne obresti. Ves denar bo namenjen za vojne potrebščine. POZOR ROJAKI Preeejiue števil., r«.j:ik..v je z^la-in [mj^LuIo ar-- za i-amik "Paris" zi 16-maia iu ako jr* Je kat«*ri. ki i»*li t«-*l:»j j-o- tovati. naj naai nemn<)orna i«>'ljV S.IO.OO aro za IT. razr»*«J ali ? 10.00 za III. razrM. k^r >-i ž«*l»*li «l<>!sehen ulilelok, < i-to zaw na j-ar-niku zn nn^r* iN.rnTk^. zato je okrajni ftis za j-ri^tasiter. pr»s»'hiio za r-nc, ki žele ir«*eni «*«*-.;ir. m sel eele nesrečne Evrope, mesto bi se j»reselil kam — recimu na luno. • djul-.o pri durih. . ... S"rJ,ii' "I mo- ffts^ta zaradi neznosne b*--| To je jasna kulturna slika mala., na en. najbajne,isih to,-k | (|t. (pn^,Vfl|jlu> v wnrt. Kaj je iokulturue države. prestala ta mati. nekdaj ugledna j » * ofieiiv^ka gos]»a! FmHa je dva-l krai. - s.in<*m siima. da Zanimiv proces. Izvoz tobaka dovoljen. Londonski 1 i—r i pišejo o zanimivem procesu, ki ga vodi znana angleška pevka Phyllis L«-tt proti tovarni za gramofone. Pred desetimi leti j«- pela tej tovarni 19 o- Po njih voditeljih jih boste -znali! Kristan je bil voditelj. Katere je vodil za nos pa iui dobro veste. lz iJeMjrrada poročajo, da j«* finančno ministrstvo odobrilo sklep uprav*- državnih monopolov, pol Te dni enkrat bom objavil pro-. katerem se naj izvozi 100.000 kgj Sram bodočega Kristanovega de-najfinejsega tobaka. Ker se bo ta l°vanja. pernih arij. od katerih je pri- t,,bak pr^nlal izključno ya zdravo Program je obsežen ter obsega šlo na plošče. Reprmlukc-i ja je bi- alut račun«, da doli i tirža\nia • devet točk. la precej pomanjkljiva. V d">etin blagajna iiti!joinv\- fnu^ko^^ ' i ——— V £ M IOJAKE opozarjamo, da je cena z a "Slovensko- Am eri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov. Pošljite* nam »vo-to in naslov svojega prijatelja - v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost. letih je pevka izjwipojnila svoj srlas in postala slavna. Gramofonske plošče z njenimi arijami so postale zelo popularne, posebno pa one tri arije, ki jih prej tovarna sploh ni ho tebi reproducirati na plošče. Slaba gramofonska reprodukcija je škodovala umetniškemu ugledu pevke tako. da v niso ni- . 1 . . . ..... .... zadnjem času sploh ni mot najmočnejši politični in gospodarski faktor skiiia sedaj >toriti š» drugi kura k in reorganizirati potom novega volilnega zakona narodno skupščino tako. da ji bo v nji za-sigurana absolutna večina. Od-I*r»r drugih strank, izvzemši morda komunistično, ki se pod okriljem Stambolijskega prav dobro počuti. datira od onoga časa, ko so zemljoradniki prišli na krmilo. — |>..kff-r je obstojala vladna koalicija vsaj na papirju in vprašanje parlamentarne večine še iii bilo definitivno rešeno, je bil ta odpor bolj poleni i »"nega značaja in se je omejil le na nedobrohotno stališ-če meščanskih listov napram ministrskemu predsedniku. Ko je pa ta z nedavno reorganizacijo vki-de naniignil. da namerava reorganizirati tudi narodno skupščino ki je ne glede na vladno dementi-rs nje tik pred razpustitvijo, so postale meščanske stranke bolj /ivaJuie in žarele z remljoradniki resen politi«'ni dvoboj. V to -»vrho združil*- v konstitucionelni blok, ki skuša na vse načine rešiti državo pred popolnim bankrotom parlamentarizma. L'7. februarja je poslal blok tir. (iirginova. dr. Mutafova in Naj denova kot zastopnike združenih protizemljoradniških strank k — carju, ki jih je sprejel v daljši av-dijenei. Zastopniki so mu pred-o. ili kritieen politični in iro^pn-darski pol, i/a j države m nujno potrelni. da se izprement sedanji režim in uvedejo s volilne zako nodajne volitve, ki naj določijo bodoč i formo državne uprave. — /..i dosego tega cilja so zastopniki prosili earja. naj jim pomaga stvoriti vlado vseh strank, ki b on»o^gi. v prvi vrsti s«-veti u ministri. Najl>olj s«' boje reakci-joname stranke novega volilnega zakona, proti kateremu so nasto-pile z vso odločnost jo. (V bo sprejet ta zakon — in to je. sodeč |w. nekaterih podatkih, vprašanje najbližjih dni — dobe zemljorid-niki v roke tudi krmilo zakonodajne vlade, kar bi pomenilo za bolgarske razmere končno konsolidacijo države, ne pa nasilje in .samovoljo, k&kor skiiKaju infor- mirati evropsko javnost nasprotne stranke. V tem slučaju bi — manjšine ostale brez mandatov, ker bi ne dobile volilnega količnika. Njihovi glasovi bi bili izgubljeni ali pa bi bili oddani v priti zemljoradnikov in komunistov. Socijalizem na Angleškem. Delavci se sistematično bore za zmago •socialističnih idej. — Delavska stranka ne predlaga revolucije in je proti konfiskaciji. — Kdo je kriv sedanje velike socijalne bede? Angleška delavska stranka je začela v parlamentu sistematično borbo za zmago soeij al i stičnih i-dej. Ob priliki zadnje seje spodnje zbornice je nastopil poslanec delavske stranke Snowden s — predlogom, naj se uveljavi namesto kapitalističnega sistema v praksi družabnega življenja socijalizem. Govornik ni zahteval, •la se pride od kapitalizma takoj k socijalizmu. pač pa je predlagal parlamentu, naj se vočigled nesposobnosti kapitalističnega sistema v odgovarjajoči obliki izkoristi in organizira prirodno bogastvo in sredstva za proizvajanje. Osigura naj se obstoj ogromnega dela prebivalstva. Vzrok sedanje krize izvira iz osebne lastnine. polagoma, potom zakonodaje. naj bi se kapitalistični sistem zamenjal z industrijalnim in so-cijalnim redom, utemeljenim na družabni lastnini in demokrat ie nim nadzorom nad sredstvi za proizvajanje in razdelitvijo živ-Ijenskih potrebščin. Snowden je izjavil, da delavska stranka ne predlaga revolucije in je proti konfiskaciji. Ta pot bi bila predolga in bi pripeljala do pogina. Me«1 soeijalizmom in boljševizmom ni ničesar skupnega, marveč popolno protislovje. Kot politič-na stranka je boljševizem v svoji praksi in idejah fanatična reakcija. Kot odgovor na ta izvajanja je predložil sir Mond nastopno resolucijo: — Zbornica, ki je prepričana, da bi uničenje privatne lastnine privedlo narod do bede in sedanji položaj še poslabšalo, je proti vsakemu načrtu zakonodaje, ki bi odvzela državi koris-t od oseb-rte incijative. Ker srfatra. da je mogoee premagati socijalno bedo ne da bi se porušili temelji sodobnega družabnega reda. .je zbornica pripravljena sprejeti kakršnekoli predloge, ki gredo za tem da se odstranijo škodljive posledice monopola in verižništva Zbornica je odločno odklonila predlog, naj se zvali vso krivdo za socijalno bedo na kapitalistični sistem. Krivda je deloma " človeška narava, deloma pa civilizacija. Snowden pripisuje socijalizmu vse uspehe, ki jih je doseg la država na polju gospodarskega življenja tekom vojne. Sir Mond. ki ima 261etno prakso v privatni industriji in lOletno prakso kot minister, pa je izjavil, da privatni podjetnik izvršuje svoje -delo vedno hitreje in boljše kot državni. — Kakšna je zunanja politika Rusije? - Ruscija se pred vsem zanaša na Ameriko, kajti ameriški izdelki so Rusiji krvavo potrebni. Odnosa ji z Anglijo so nazunaj dobri, v resnici po sovražni. Lorda Russela je "luna trkala". O te ženske! — mora človek 1921.'porodila otroka in trdila. vzklikniti vsak čas. Presenečenj z ženske strani za moštvo ni konec. Celo licu Akiba bi včasih os-trmel. V Londonu so imeli nedav-j no sodno razpravo. Pred sodniki sta stala lord Russel in lady Rus-selova. Celih enajst dni so prali umazano perilo teh dveh sijajnih bogatašev in odličnjakov iz najvišje londonske družbe. Lord je zahteval ločitev zakona. Že lani se je pričela razprava, a šele letos se je lalijio nadaljevala in zaključila. Lady Russelova je obtobra "da je otrokov oče njen mož, lord Russel. Ta pa je protestiral, češ, da se ženi že davno pred pravim časom ni smel približati. Niti poljubiti jo mu ni dovoljevala^ — ,Zakonca sta spala v ločenih spalnicah. Ako se je mož hotel približati ženi, ga je psovala. in eelo opraskala in obrcala. Niti zlepa niti zgrda ni hotela biti možu žena. Kako naj bi bil torej tak mož oče * — Toda ladv je rekla pred sodniki: — Res je. da moža ni-sem marala, da sem ga psovala. parkrat celo praskala in obrea-la. ko je hotel biti preveč intimen. Ampak oče je vendarle. Lord je namreč mesečen in enkrat ga je luna zanesla v njeno spalnico. Takrat se je zgodilo! — Mož in sodniki si t strmeli. Ali je to mogoče? I ord je začel sam dvomiti, zakaj lady je vse popisala tako natančno in živo. da je moral verjeti. — Ko ga je luna trkala, je bil torej vendarle srečen mož? Toda nje-V berlinskem časopisu je eitattj „ova mat; ?a je prepričala, da žc-članck o Stinesovi delavnosti v ? na ]M;e f]a ga je osleparila. — Švici. — Stinnes. kateremu je Sodna preiskava je dognala, da nemška država že davno pretesna j,, bila ladv razuzdanka. da je hoje začel delovati v Švici. Počim ,]iia s prijatelji sama na plese in so Berlinčani v skrbeli, ali bo zla- da je včasih pri tem, včasih pri to posojilo popolnoma vpisano. ( drugem prijatelju po veselem ba- Iit prenočevala. Ker jo je vese- Nemški poglavar Stinnes. Stinnes je resnični vladar sedanje Nemčije. — Zadnji čas je investiral velike zneske v razna švicarska podjetja. — 18 milijard v inozemskih vrednostnih papirjih. Položaj na madžarskem vinskem trgu. Izvoz vina iz Madžarske miruje še vedno. Ker j>a domači kon-zum raste, naraščajo tudi cene vina. Navadna vina stanejo 60 do 200 madžarskih kron. tokajsko in ostala fina vina pa 1800 do 2400 madžarskih kron. Izvoz klavnih konj na Dunaj. V zadnjem času je nastalo veliko povpraševanje po jug. klavnih konjih od strani dunajskih mesarjev. Veliko je povpraševd jenje zlasti po konjih iz osi jaške okolice. Cene se gibajo od 20 do 26 kron za kg žive teže. Tedensko se izvozi iz. Osijeka na Dunaj 3 do 4 vagone konj za klanje. prihaja iz Švice glas. da je nedav jio razpisano posojilo švicarske vlade uspelo jako sijajno po zaslugi Stinnejsove skupine, ki je zapisala velike vsote. Govori se,-da je Stinnes investiral velike zneske v švicarska podjetja, tako da je bil Zvezni svet zadnji čas injter-peliran. kaj namerava ukreniti proti prodiranju inozemskega kapitala v deželo. Odgovor se je glasil v tem smislu, 'la ni nobenih zakonitih odredb, katerih bi se mogli posluževati. A tudi v Nemčiji sami spravlja Stinnes v svoje roke podjetje za podjetjem. Pa navsezadnje se bo le treba vprašati kakšne koristi ima Nemčija od o-menjene inozemske delavnosti tega nemškega industrijskega ma-gnataf Pred vojsko .so imeli Nem-, ci vsega vkup 18 milijard v zlatu vloženih v inozemskih vrednostnih papirjih. Nemški inozemski kapital se je skrčil po vojski konec leta 1922 na dve in eno četrt milijarde in sicet* z zavarovanjem deviz, likvidacij in mirovnimi dogovori ter diwrgimi prenosi. Ako bi bilo naše imetje v tiTji-ni v i>tini tako neznatna — nekatere **transakcije" bi mogle u-radnim statistikam uiti — bi si morali vsekako želeti nove udeležbe nemškega kapitala v tujini. Ali senčna stran vsega tega je, da se ojačuje z vsakim milijonom v zlatu, ki ga izgubi domače gospodarstvo, tuji kapital najmanj v enaki vrednosti nemškega blaga. In tako ne prineso tudi Stinnesove zmage v Švici nobene koristi nemškemu narodnemu gospodarstvu. ampak doseglo se bo s tem samo to, da bodo Nemci zopet osumljenk da svojega denarnega prebitka ne rabijo za poravnavo reparacij, ampak ga nakladajo v inozemska podjetja, i Ijačenje stalo ogromno denarja, je otvorila celo lastno modno tr-govino. Zaman je ugovarjal lord. da se njegova žena bavi s trgovino. Ladv pa je storila vse. da bi ji otroka priznali za zakonskega, kajti lord jc silno bogat in njen sinko bi bil dedič ogromnega imet ja^obitelji Russel - Amtliillove. Londonski porotniki, med katerimi sta sedeli tudi dve ženski, niso verjeli, da bi bila lorda luna trkala in da bi bil mesečen postal oče. Zdravniška preiskava je dognala, da lord sploh ni bil nikoli mesečen. Tako so sodniki zakon ločili in otrok je nezakonski. Obitelj Russel je potrošila za to ločitev preko 30.000 funtov šter-lingov! Po zaključku te dramatske in silno pikantne razprave je pričakovala množica lorda in lady pred sodiščem. Publika je priredila lordu, ki je dokazal, da ga ni luna trkala, prisrčne ovaeije. Še živahnejše pa so bile ovaeije ločeni ženi. ki si je s svojo inteligenco in temperamentom .pridobila simpatije žensiva. V Moksvi od leta 1922 dalje izhaja uraden "Vestnik narodnega komisarijata zunanjih zadev". Politična bilanca, katero je sestavil časopis ob začetku svojega drugega letnika, je zanimiva, ker, se v njej zrcali komunistično u-panje .Tu ni govora o ldizosti in nujnosti svetovne revolucije. Tudi ruski boljševiki si jo zdaj ne predstavljajo kot posledico direktne komunistične akejie. ampak le kot "posledieo spopada imperialističnih držav". Sedaj je I treba vpostaviti stike s svetovnim kapitalom. Veliko se pričakuje od Ameri-j ke. kajti v Rusiji so mnenja, da je ameriška industrija krvavo potrebna ruskim odjemalcem. Poročevalec "Vestnika". M. Pavlo vie. še navdušuje za meriško republikansko stranko težke industrije. | Demokratska zastopa veleposest- j nike in hoče izpodriniti Rusijo k*t nevarnega tekmeca. Najbolj obsovražena je Franci-1 ja. katero slika Vestnik" kakor; deželo duševnega in ekonomičnega propadanja. Cleinenceau in J Poincare so izvoljenci malega, buržuja. najhujšega sovražnika* svetovne socijalne revolucije. Njih nacionalna kratkovidnost nasprotuje vsakemu zbližanju s sovjetsko Rusijo. Rusija bi samo prido-' bila. če pride na Francoskem vlada zopet v roke '"ho vredne velikega zanimanja. V d oglednem času pride tudi v Japonski na površje struja. katera se bo hotela približati Rusiji in odstopiti Salialin. To je mnenje Kameneva. zastopnika Lenina in sedanjega predsednika sveta narodnih komisarjev. DOBRO ZA VSAKOGAR Vsled skrbne izdeljave in garancije, da so vse HELM AR iz istega IGO' < čistega turškega tobaka, so HELMAR dobre za vrakogar. Vsled milobe 100' < čistega turškega' tobaka so HELMAR dobre za vas. Vsled lepenkaste škat-lje. ki jih ščiti pred lomljenjem in ja-ušenjem, so HELMAR vedno sveže. ZAPOMNITE SI ŠKAT LJO IN IME. S5? * žSn ii si Isisil; «3 sšEftSS I/'•!•'! »\.«]•"! |in ivrstnih tur-kih iu i -kili ''ijraret li:i -\«-lu . IS-lii Mi | Ogrcmne denarne globe za obsojene bolgarske ministre. Narodno sodtšee v Sofiji je obsodilo ministre bivšega Radonla-vovega kabineta tudi na visoke denarne globe, ki znašajo skupno miljonov 700 t?***" levov. Ker ta -vota presega imetje at>«^eaih m i ti i gar je šel za psom in našel v goščavi pogrešanega fantka, izmučenega in jokajočega. Ležal je na mahu. — Dečku so dali kruha in klobase, da si je potolažil glad. nato s«» «a odnesli na toplo, kjer se je polnoma pokrepeal. tez par ur •j t» Iz Slovenije. Izpremembe v državni službi. Imenovali Srečko liivzigar za tajnika i. razreda pri ;uinistr--tvu za \ nanje zatleve, Slavko Barle za tajnika HI. razreda pri jiig«-.lovanskem p«»slan:š!vu \ Pragi: v p« štno-bi/ojaviii služo: pa >'aii'-:o Knez za uradnika razre^la pr: p«-štnem uradu Ljubljana 1 in Uajko Ki.i !t/ky za poštarja r,. r;.zreila pri glavnem brzojavnem uradu v Beogradu. Av-skullaJit dr. Janko Drnovšek pri deželnem v Ljubljani je l>odal ostavko na divtlvno .silužbo. 1 "ostni k« ntrraznjeno. Smrtna kosa. DiiV pT. :uarca je u'nrl v Mari-Iku*u dr. Kan-l Veix4 *\-šek. vodja Slov. ljudske stninke na Stajer-kem. Pokoju;k j.- bil eden najbolj •igilnih deiave v omenjtrne stranke in prist« V. je nastopi! vo«ija U! • • r i k a 11 o * t agile.i in • >* tudi zm»b lav-je ,'.<|flk š • >.• j:- od -i ■-t.'i Ju—!ovi'; žii{>au ' i ' všek kot . Ilil je . .i r. i oda ■j •-; m s-i' ljudi IZ kovo hi-u-:iu me-: je po-/ islutre erno dr-\ -\a l»o- s: ojmuii • ilas- • Virred — I žalni v .!il stolni •to dllll 'V. udarjal dr. Ve; *o\: z.-i mesto M a: iS •:■ in žavno m«-1 ». "'I »:*. V- , bifcillio dalU-% V Ze :i!.?->. \oj::n odl<-n:in p- ;nag.il pridobili d /a b'-ua Matiea je /:»|>--!,i " |K>\nif". Nato j.* spr»-vod. !\ater«»ga j--pn-^t dr. Matek - >•• >-' • i)o. p. gi - i!e!»v ! tudi ŠAi-f dr. Karli . /as i•]»*i•i obla-S t e" i/. L.pibljalle M••• bov'a, j ejfst 11 r-ški zo< :• milo«*; z:i»tv»piiiki , š> !. rasene 'l.-putaeij'*. ■ Orlov in številno ob.'-: ,\*rdi!;a i iiiik^ž ea ljudstva je na križiV-ih : ulic '-'ledala -p e\ -t!, o , Iprtelil j gr« lm >e je p-ulovil d ]»okojnika . ; -j: <"* n o «t»-žel::i odbornik je-:>~k<-iii. O'. |»re« brat u .i- lliee ter: !'.a Sta-; odločn« Iju, omenjal nit-ifi'vo v r . i pošten«-s« hi ne- | "t« pn U «>rla je p »veJič«--. •srv;;r !I v- i ) yovo (b'loVii i i»* t> ' 1 \.i r t -pil za *! »\ i-u-nova! k'ot pi " L -In iveta irp.jorja Maj-: la in mu dal p »Ino iu«.e v voja •sketii ■ z:-i:. s te..i j»- liil .Maribor r« š<»ii. V |>i-v, naročili! v'adi j«- pr«-.-| vzel dr. V.-rsti.vške po\ «-r i«*uišt v«» | za ul. ,n I'utf. čas; j«-. Ko j - padla J Hrejčcva vlada, s.- je posvetili • tr; fkai • k -mu d.-'u. Na z.idnjenn! 7orirt4ii In-gunee g. Krauje. .*'•< občnciii zb.: u Kmetijske družbe* čemi U a mariborskega Sok«.'la, tako P I 1»"V- mu«** ;i zbor .!] krsto sr.-do Js i >M»lezi Mefl pre i re ;i»ike. ki jo filasiwue Ma v K"rob. man-a j untrl v ••st ran--t. Za-il njc- >ki or-I joe i mi ' zapel ('(', SO ]> ► dolgi M iirilHva i s GLAS NARODA. 24. APR. 1921. PREDPISI IN NAVODILA ZA AMERIŠKO DRŽAVLJANSTVO Z odobrenjem vlade Združenih držav priredil Jugoslovanski Oddelek (Foreign Language Information Service — Jugoslav Bureau.) NATURALIZACIJSKO POSTOPANJE OBSTOJI IZ TREH STOPINJ. ke jrlede prosilca; njegovo ime. starost, poklic, osebni popis, rojstni kraj, zadnje bivališče v inozemstvu, dan prihoda, ime par-I'rvy stopnja: — Kdor >e po- nika. s katerhn je prišel v Zilru-teguje /a ameriško državljan- žene države, in njegovo sedanje stvo. mora najprej i/javiti svojo i bivališče. Sodnik klerk prepiše te namero, da hoče postati držav-1 ]»odatke iz tiskovine, ki jo je pro-Ijan Z-lruženih držav. To izjavo silec izpolnil. Radi tcjra mora pro-mora podati preti tajnikom silee jako paziti na to. da pravil-(elerk katere ga« i bodi sodišča.! no izpolnjuje Form 2213. kajti so-, pristojnega /a naturalizacijo ino- i dišča so se izrekla, da izjava o z^mccv. v okraju, kjer inozemec j nameri, ki vsebuje Iažnjive ali živi. Temu postopanju se pravi po napaene podatke, ni veljavna in «!omače : "w» ti prvi papir". Da ne more naknadno popraviti. Iz-poda izjavo o nameri, mora ino- j java o nameri ali ''prvi papir" zenice biti \sa.i osemnajst let star.1 ne napravlja prosilca državlja-"Prvi papir" lahko dobi v^ak imm .Združenih držav niti mu ne čas. potem ko se je za stalno na- odjemlje državljanstva v njego--tanil v Združenih državah in se j vi lastni državi. Prvi papir je enoje odločil, da želi postati ameri- stavno prva stopnja v post o paski državljan. nju. predpisanem za dobavo ame- l>ruga stopnja : — Ne prej kot ruškega državljanstva, dve leti in ne kasneje k..t sedem! Stroški te izjave. — Sodni klerk let *pot«tn, ko kandidat za dr-, dobi dolar za sestavo in vlo- Molitveniki: ho? ■ Pišna Daia t platno Tesano v platno vezano .. / platno vezano 1J85 Marija Varhinja: v platno vezano t nanje vezano . Kajaki glasovi: t platuo vezano v usuje vezano J9 1.89 žavljanstvo dobil svoj "prvi papir". on mora napraviti pr<»šnjo. naj se mu podeli ameriško državljanstvo. in vložiti to prošnjo pri sodnem klcrku. Zahteva se, tla je bil prosilec vsaj »kozi pet let neposredno pred vložitvijo prošnje nastanjen v Združenih državah in vsaj skozi eno leto-poprej v oni drŽavi/ kjer vloži prošnjo. Prošnjo za naturalizacijo imenujejo dostikrat: "vz^ti drugi papir". •ški te izjave. -•n dolar za st žitev izjav** o nameri in za prepis izjave, ki ga vzroči prosilcu. — njegov "prvi papir". Alkohol in potomstvo družin. staršev, ki so %dani al- >nja : — Pros ec mo- k: holu. s.• slabotni in zanika m i. Mil' ^ « jih umre že v najnežnejši d< !►■ ker niso življenja zmožni. Demme. <.tn-vški* zdravnik v Ber-nu v šviei. je <«pazoval 1S!H». otr>»ke 10 pijanskih državljanski papir. To postopa-* iu 10 zmernih družin. V družinah n j. • se imenuje "končno zasliša- -tiiršev pijajv-cv hil<> ."»7 otrok. 1 ret j a »t ra priti preti sodišče v javnem ,?a-sedanju i dvema pričama, podvreči se skušnji, za priseči zvestobo Združenim državam, in dobiti i • - • 7.isli>a- t t rt rs»*v nje". Med vložitvijo prošnje za aj devet- deset dni. V naslednjem bomo nctnnčnej-s« opisali te tri stopnje v naiura-!iza» ijsk»-m posipanju: 1. izjavo o nameri, J pr-šnjo /.a naturali->.at Ijo in 3. kon.'no zaslišanje. 1. Izjava o nameri. (Declaration of Intention.) Predhodna tiskovina. — Prosilec si mora najprej priskrbeti tiskovino (Form 2213. zv. "Facts for Deelaration of Intention". Tako tiskovino lahko dobi od nega klerka. j--*ivu za /ivljen>ko slabostjo. 13 pa v prvih me- «c:U za lmžjastjo. n »i jih je h:!o norih. 16 bolehav b j in te'.'»no nerazvitih, le 10 je bilo I p'.j> hiiHiia zdravih. Izmed > bili vdani pijači, napram raznim Indeznim. osohito pa na-!>*zljiv'm, .i«- 'ako majhna. N"a*rlo jih nalezejo in težko prelwle. Kar Poučne knjige: Snc^Sko-rltreaikl slovar (Dr. Kern) .............. IN ingeljsKe služba ali nauk kako naj se k sr. naši streie .... JI Domači zdravnik po Knajfa .... 1.15 »omari živinozdravnik .......... 1.25 Dva sestavljena plesa: Četvorka in beseda -pisano ia narisana.......35 jespodhistvo. Praktična knjiga ca na Se gospodinje. Trdo vezano ............ LN ■evedoreja ......<............. .75 Hitri računar ................ .M •u^oslavija. Z»-niljeptNiii pregled 1.25 Knjiga o lepem vedenju. Trdo vwano .............. l.M Knjiga o dostojnem vedenja .. 3% Mlekarstvo o P rtiča ml za živinorejo ..........................73 Nemško angleški tolmač ........ .H Največji spisovnik • ljubavnih picas -M Nemščina brez učitelja X- del ... *................ jM 2. del ...................... JM "ravlla za oliko ................ JU Tarotnlnar 1. letnik .....................................99 2- letnik .....................................99 3. letnik .....................................39 "'raktičnl računar .............75 ftočnl slovensko in slovensko gteski slovar .............. .99 Slovensko-angleŠka slovnica, i slovarjem, trdo vezana ......1.59 Sveto pismo stare in nove zaveze, vsebuje 1040 strani............3.99 Splošno knjigovodstvo. 1 In 2 det $2.50 Sloven^ko-italjanski in Italj.-slov. slovar ....................... L99 Slot ensko-neniški in nemško-sloven- ski slovar.....................50 Slovenska Narodna mladina .... 1.— 1'mni čebelar .................. 1.50 'ošilna knjižica .............. .59 Veliki slovenski spisovnik raznih raznih pisem. tr«lo vezano 1.59 ^mllic sv. pisma ...............39 Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev 1. zvezek ....................95 2. zvezek ................ A5 Razne povesti in romani: ,ie pa še na ižji!«»s.tnejše. otr«m-i ta- . .. , • •« . ^ > . ' ,, , , Amerika in Amenkanci, trd. vez. h stai-sev neredko podedujejo ^^ Hofer j nagnjen je do pxjace. v, torej r,,;^ rrdrž(>rmBuk ... od- j.*ni in zarad t.>o-a neozdrax-ni l>i-|pel-^ajski Biser naturalizac.jsk^ga } ianei. mnog,> jih je shdvminnih m',^ in p^^ti ... uradnika 1 nited Stat»*s Natu- i bedastd». nmogi t:-pč na božja -titrdo vezano rati za t i on Examiners in dosti- in drugih živčnih in daševnih 1^»- j^j- rouian, trdo vezano krat od Ijudskošol škrga tlčitelja. J lažnih in kAjtčajo svoje žalost no Tiskovina je brezplačna, niti ni , življenje pr> hiralnicah Ln blazui-treba plačati ničesar, ako kdo dru ^-Mars kateri iznosi njih pa gi pomaga izpolniti tiskovino. ' nn blazen, vendarle duše- ven slabič, manj vreden človek, ^dau zlobnosti in koleba vse živ-Ije'ije med ječo in blaznico. Dr. R-obida. kajti naturalizacijski uradnik. ljudsko-šoUki učitelj in mnoge dobrodelne organizacije pomagajo prosilcu pri tem brez nikakc pristojbine. Podanje izjave. — Ko je prosilec izpolnil Form 2213. naj jo prosilec vzame s seboj v urad klerka sodišča — bodisi 1'nited State-. District Court ali pa vsakega državnega sodišča, pristojnega za naturalizacijo inozemcev — v o-nem okraju, kjer on stanuje. Sodni klerk bo na podlagi podatkov, navedenih v izpolnjeni tiskovini, sestavil izjavo o nameri (Declaration of intention). Prosilec jo mora podpisati pred klerkom in zapriseči. Ako ne zna pisati, naj se podkriža. Xi treba, da bi prosilec privedel s seboj nlkakega spremljevalca, ker se priče za to ne zahtevaj 4.99 il .35 .35 .49 L99 .75 26 JS5 M — Moje srce je ko zlata skrinjica tvojega poljuba. — je rekel solncu oblak ob zahodu. Varno, takojSnja od pomoč za KURJA OČESA Ljmlska knjižnica: 1. zv. Znamenja štirih ...... J9 2. sv. Darovana. Zgodovinska povest ........................J9 3. zv. Jena! Zmagovat. — Bled Plazovi.................... i| 4. zv. Malo življenje'........ j»5 6. zv. Zadnja kmetica vojaka .75 9 zv, Gozdarjev sin ........ H 7. zv. Prihajat .............. .60 a zv. Pasjeglavci ............ LN 9. zv. Kako sen se Jas likal, i BrencelJ) ................ 1.99 10. zv. Kako sem se jas likal, < Brencelj) ................ 1.99 11. sv. Kaka sem se jaa likal, i Brencelj.» ................ 1.99 2. zv. b dnevnika malega ps- tedneža, trdo vezano ........ 1.99 14. zv. LjoblJanSke sllhe. — (Brencelj) ................ .71 5. zv. ima Mineria. Povest ia španskega življenja ........ .71 6. zv. Ne v Amerike. Po reani-Cnih dogodklk ...............71 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. I^ogirano ...................71 Trdo vezano ...»............ 1.25 MM* življenja, a van Cankar) M Mrtvi Gosta* ................. 15 Materina žrtev ................ JB9 foaotine .......................44 Mali Hatefl .................. .79 Pošten Jakovi* ....... Mitva area. Tovestl. (1. Tavčar) t Ji* Na«a Taa. 1. del vsebuje 14 po-rove*ti. (Novafan) — Vezano ................... 1^9 Itrofiirano .................... 1.99 Nate Taa. 2. del vsebuje 9 povesti Vezano ...................... ijf . Broširano .................... I.90 Na Indijskih otokih .......... .59 Naseljenci .................... Na Preriji .................. NihiUst .......................4« Na krvavih Poljanah. Trpljenje iu strahote z bojnih pohodov bivše-t ga slovenskea jK>lka .......... 1.50 «'arodna Biblioteka: Amerika in povsod dobro, dor najboljše ..................... .49 Berač ....................... .49 Boj s prirodo .................49 Božja kazen...................49 Tna uiinutn — iu lM>lečina l>o izginila. Tu napravijo Or. SehoU's Zino-pads varno in hitro 2 oil stran j en j em vzro- Tndi ni treba, da — drgneuja iu pritiska oh Čevelj, bi znal prosilec govoriti, citati ali It. Scholl's Zino pads Ao varne. No-pisati angleški. "Prvi impir*' nevarnosti infekcije ali zastmpije- more >*zeti vsak jwpir nju krvi. kar je večkrat poslediea reza- cas, izvzemsi na „ja kurjih o?es aH uporalie močnih tlan volitev ali tekom tridesetih zdravil, v«e)»ujoeihkisline, dni preti istim. Zino pads MHstijo tekom zdravljenja. Kaj je I >eclarat ion of Intention 1 So tanke, antiaeptk'-ne in nepremof9ji- Izjava - —......: - — ~___Vf* Velikosti za kurja očesa, zatiske o natiit-ri je zaprisezena iz- ve. ■P HH in liule. Natu vite si danes škatljo j»ri java, da prosilec namerava postati lekarnarja ali .VVljarju. Ne vzemite državljan druienth tlržav. stalno nadomestkov, stanovati v Združenih tlržavah in odreči se 7a vedno vsaki zvestobi "napram katerisibodi tuji državi, j posebno oni dr»vi. katere dri.v- Ijan ali podanik je on sedaj. Iz-1 tov sa utionnost no** m zdrav« «a nage. J#va navaja tudi nekatere podat- Prrii^fe j* - » U vež bolele; Božja pot na Bledu............ ,Božja pot na Šaiarno Goro..... Balkanska Turška vojaka...... Carovnira starega grada........ .25 Cvetke ............................................-25 (iganova ©sveta ............................^ l as je zlato ...................................39 'vetina Borograjska ....................^9 iNdi z orožjem .............................59 I>ve sliki — Njiva, Starka — (.Mesko) ............................69 lMes roka ....................^9 Devica Orleanska.............................59 kan in svet Letnik 1908 ..... C.99 Duhovni Boj «50 Kli/abeta ........................................^5 I ran Baron Trenk _____i.............35 Fra Diavolo ....................................59 (■ozdovnk <2 zvezka) ....................1*29 Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .75 (iočevski katekizem ....................JSS Gruda umira .................. -SO lledvikm ...................... .33 Kamereske. Groteske in Satira .M r dobe punta ia bojev ........ .59 z za peske globeU .............. U56 rralec ......................... 1.09 1.20 >biski. (Cankar) Trdo vezano .. 1.50 Ob 10 letnici Dr. Janeza E. Kreka 15 'ovestice, kaaindranath Tagora, Vsebuje 5 povesti ........ .49 Petelinov Janez, (Alesovec) — Trdo vezano ................ .71 BroSiraoo .................. .90 Pariški zlatar .................. .35 Pasti in zanke, kriminalni roman .35 Poaljednl Mehikanec .......... JI 'ovestl Mak sitna Gorkega ---- .71 Pod svobodnim solncem, 2 knjigi 2.59 Pravljice H. Majar .......... ^9 Po\ esti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo ............. .35 Požigaiec .......................25 Praprečanove povesti ............25 Praprečanove zgodbe............ Jt5 Predriani Prešern in drugi svetniki v gramofonu ............ .23 Patria, povesti iz irske junaSke debe ...................... .30 Podobe iz misijonskih deiel .... js0 Peter Zga^a .................. J50 Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 1J>0 Ptice selivke. (Rabindran&th Tagore) — L00 Razkrinkani HabsburžanL Moja preteklost ...........................il levolucija na Potrogalrim..... JO Rinaldo Binaldini ............ A9 Slovanska knjizniea. Zbrani spi- splsl. vsebnje 10 povesti .... JO Slovenski šaljive« .............. -50 Salomonovi rudniki ............. 1.50 Suneški invalid................ J»0 Skozi širno Indijo .............. Ji0 Epske, satira in humoreske .... jS9 Sanjska knjiga ............................JM Sanjska knjiga, velika ................1.00 Strelec ..............................................J9 Sosedov slfl. (Jurčič) .....................30 Stezosledec ...........................................30 'isto Šesto, povest is Abrucev J9 Veta noč ........................................M Stri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grahar; List Papirja ...................... Slovenski pisatelji: 1. sv. Jm. Jurčič shrani spisi. Vsebuje 33 poverti .......... LN 2. zv. Joo. Jurčič zbrani spftsL Vsebuje 7 povesti .......... It0 xv. Dr. Ivan Tavčar zbrani spisi Cvetje v jeseni. VisoSka kronika 2.99 Spiimanove pripovedke: *v. -25 Jt5 JI JI JB .povest ls I g r e:] D?« . zv. Marijina kavkaškib gora .'........... . zv. Praski judek .......... . zv. Tri Indijanske povesti .. . zv. KraUičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... C. sv. Zvesti sin. Povest lz vlado Akbarja Velikega............ 1. sv. Rdeča in bem vrtnica, povest ....................... 2. zv. Korejska brata, črtica is ml s Jonov v Koreji ............JI 3. zv. Boj in Zmaga, povest .. JI 4. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest ia zgodovine kanadske .................... J9 15. zv. Aagelj sužnjev. Braziljsha pojest ...................... JB9 16. zv. ZfaUokopI. Povest...... J9 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaragno ........ J9 3 S. sr. Preganjanje Indijskih mls- JonarJev .......v............ J9 19. zv. Mlada mornarja. Povest J9 Čaljivi Slovenec .............. JO Svitanje, roman, trdo vezano____1.00 trdo vezaiio ................... Turki pred Dunajem............ .99 Trenutki oddiha ...............49 1'mor v Sarajevu................10 išnjeva Repatica. Satiričen to- man. 2 knjigi .............. 13 Vera. roman .................. .35 Tr6Sti oooooooooooooaoooooooo . zv., trdo vezano. Pripovedke ln pPSIiil •••••••••••••••••••••• zv. trdo vezano.' Vsebuje 12 po- T€itl oo«oooo*ooooo*ooo»oooo sv. trdo vezano. Vaebujo 8 po- Tfftl o**oooooooooooooo«ao«o zv., trdo vezano. Vinski brat . mi., trdo vezano. Vsebuje 10 po- •••••••090000000000000 .7« .78 'njige m Mladi slikar ... Slike Is pravljic njige » slikanji dopisnic popolna z barvami in nr.vodilom: Mladi mnetnlk .............. UB9 LM lil U9 JI dolina Solz. 3 enodejanke: svetova, dediščina, trpini .... Lil hievnik. Veseloigra v 2 dejanjih JO •audeamus. Komedija v 4 dejan-jib JB5 Martin Krpan. Drama v petih dejanjih ........................ JI Medved snubai. Veseloigra v 1 dejanju ...................... JI Naša kri. Igrokas v 4 dejanjih .61 Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.H Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra a petjem v 3 dejanjih ....."............. .H Za križ hi svoboda, Igrokas v 5 dejanjih ...................... JS Zbirka ljudskih Iger. snopič. Kmet Herod, talka. Župan, Sardamsld. nad petelinom Ia kos........ JI snopič. Mlin. pod zemljo. Sv. Neža, Banje ................ In S. snopič, sinove maščevanja, Za IrtovBče, Občinsk tepček. Dve materi, Neža s Bleda, Naj- •••• »ooooooooooooo . snopič. Na Betlebemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, tašiea kave____ 1. snopič. Večna mladost in lepota, Repoštev, Preperljiva soseda J« 2. snopič. Izgubljen sin, T Ječi, pastlrlei In' kralji, Ljudmila, — Planšarica .................. 3. snopič. Vestalka, Smrt Matejo Pevico, Marijin otrok ...... 4. snopič. Junašk* deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. 5. snor>I(. Turki pred Dunajem, Pabjola In Neža ........ 7. snopič. Dimež. strah kranjsko dežele; Oh ta Polona, Prislljea stan Je zaničevan............ 8. In 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj. Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaška Slejke ................. 0 snop?č. Sv. Jnst; Ljubezen Marijinega otroka .............. 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj : Na dan ; Divna noč....... A9 4 zvewk: Ujetega ptička toiba; Zakipl du^a : Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu.......*....... .49 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpelji žar: Z vencem tam ovenčam sl^vo- Triglav........ .49 <5. "Zvezek: Opomin k veeeljn: Svo-ta noč: Stražniki: Hvalite Ckiepo-da : Ot»čutkl; Geslo.............49 T. zvezek: Slaveček : Zaostali ptič: Domorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtva fkem sprevorlu : Geslo .40 S. zvezek : TI osrečiti jo taotl < me-fan zb. > ; Ti osrečit ijo hoti (m ; Prijatelj ln senca < meSan zb.» ; Stoj. solnčice stoj; Kmetskl ..........................49 9. zvezek: Spi»minčlce: Večerni zvon Slrorl: Oče večni: Slovenska zemlja : ZLm*ki dan: Večerni zvon: Zdravjre I.; Zdralvre II.:<»če večni ; Tune Solnce ........*.......71 Cerkvene pesmi: Domači glasi. Cerkvene pe«aui zbor.................. 1.39 12 slovenskih pesmi za razne prilike tek«*m cerkvenega leta. — < Feerst^r» .................. J9 12 T an t um Ergo. (Focrsf on .....60 12 Tan t um Ergo. .................... Orel. Koračnica (Jaki; ......... Vojaški valček.................. Vojaška koračnica............... .451 Peš. Koračnica. (Jakl» .......... .451 Zdrav In vesel. Koračnica. (Jakli Vitez Herz. Koračnica. (Jakli .. Zlata Rena. Ihtermezzo. (Jfletter• Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ... jj0! Harfa. Valček. (Jakštč) ......... I i Aditha. Intermezzo. (Aletter) ... Za naše male. (Hchllai ......... Danes nam gre dobro. Koračnica. (Jaki 1 ....................... Buri pridejo. Koračnica. (Skorplnt .49 .40 L29 1.29 1.19 1.» .15 JS Nočne pesmL (AdamlC) Kupleti. (Gmm) — 1. Kranjske 5eg© in navade .... 2. Učeni Mihec; Slabi časi____ 3. Nezadovoljne^; To sareg ulit- kaml ........................ ,35 Slovenski akordL (Adamič) — Zbirke 22 mešanih in moSklh zbo-ror: 1. zvezek......................75 2. zvezek ......................75 Mešani in moški zbori. (AljaS) — 1 zvezek: Domovini; Nevesti: No svenl ml; Nato zveada; Ujetega ptiča tožba; Soči..............49 . 2. zvezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine: Oj s Bogom d planinski svet; Šolskodomsld mladini; Na bregu............ .49 2.00 .25 .25 .20 .20 .20 .2t) .20 .20 .20 .20 .20 .20 JO .20 .25 Zemljevidi: Združenih držav, veliki...........41 Združenih držav, srednji ........ JU Združenih držav. Mali ....... Slovenija .................... Jugoslavija .................. Jugoslavija, veliki ........... Nova Evropa ............... .19 .15 .25 .35 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, .Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee. Oklahoma, Indiana. Montana. Mississippi. Washington, Wyoming, — vsaki po____ zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Mhmeao> la. Michigan. Wisconsin. Weot Virginia, Ohio, New York — vsaki po...................... Velika stenska lčvreps Naro&lom ja priložiti bodisi v gotovini, Money Or. dar ali poten miki pa 1 ali S centa. & pdftiU |ots> "GLAS NARODA" (Slovente Publishing Company) 82 Gortlandt Sfc, New York Na naročajte knjig, katerih prosto. Knjiga pošiljamo poSlufno ni v cenika. G-LAS NARODA. 24. APR. 1923. (Nadaljevanje.) sled nt v a preiti na njegovega bra- --ta Otona. mo2a saksonske prince- Najprej m- j«* razširjala na pač- zinje Marije Jožefe. Kljub teinu *ia domneva. da b»» nadvojvoda je treba priznati, da t<>. čemur se t* rane Ferdinand v>led neenak«*- je t • i I s prisego odrekel, ni bilo rodnega zakona iz^ibil prestolo- brez resnega pomena. nasledstvo. T'»da niti v Avstriji) ]>red poroko se je .slišalo, da bo riti na (»prsnem ni bito u>vi na-iioI>>•'•!>»•. k; bi izključevala na !- ,jov nadvojvodin je - soproge. tla. vojvodo zaradi njegovega ne,-na- Tu,ij ,, tem je govorilo. da bo • rodnega /-ak<>nu od pn-stolona- zakon z.-opustitvijo vprašanja na-dedstva. Pragmatična sankcija 1 ^bd^tva izvzet kot morganatičen :.'".\'sega cesarja Karola VI.. ki je "zakon. Tudi če bi grofica < 'hotko-])ostala zakon. sicer ni obsegala |va postala soproga cesarjeva, bi . na.sledstveni pravici otmk iz w jj l>il<> treba poti vreči posebnim zakonov nadvojvod / necnako-rodnimi osebami nobene določbe a vendar biLi ti otrrwi vsi,-1 domačega avstrijskega zakona, ki je bil za Franca I., in njegovega men i J tako. da je postal v širokih slojih naroda naravnost nepri-ljubljcn. On in njegova soproga sta se dala a oba odpihnila s pne.orišča zgodovine. Nadvojvoda Ernest in gospodična Skublicsova. Ko sta se kmalu druga za druge) slavili poroki Štefanije in nadvojvode Franca Ferdinanda z grofico Chotkovo. povišano na knegiujo llohcnberško, ni nihče slutil, da je v habsburški hiši, tako bogati neenakorodnih zakonov smrt medtem razdruiila istotako neenakonKlen zakon, o katerem nihče ni vedel, ki je ostal celo blizu stoječim osebam dolga leta neznan. Zgodovina tega zakona je zelo predpisom dvorne etikete«. Ce je naprimer hotela spremljati nadvojvodo na kolodvor, kadar se je namenil kam odpeljati, se je na kolodvor lahko peljala ž njim v naslednika Ferdinanda v mn><- (cesarskem vozu. s kolodvora pa gih ozirih nei/premenjen. od n i-1 j,, morala rabiti drugo zanjo pri-sh dstva izključeni. Ker pa d >- j>ravIjeno kočijo, zakaj z vozom 1< -be hišnega zakona niso bile ni-1 z zlatimi žarki in služabniki v k" v obvezni obliki razglašene in | siax-n^tnih livrejah *e ni smela jim torej manjkalo brezpogoj-1 voziti sama. V dvorni loži. najsi-11• ■ zakonite veljavnosti, bi lehko ! j>f( v gledališču ali pri dirkah, ni t' k ir j.....1 redil o-cir Ferdinand Mnchi ž njim sedeti. In takim za-{čudna, in se sme imenovati, ob- Dohrotljivi, drug c< sar oJ-. >tarelim nazorom in formal it et am | enem romantična in tragična. — pravil. j sp je pripisovala velika važnost! Tragika se tu suče manj okoli za Zato je moral nadvojvoda dne I \7 t0j,H jasno, da grofica Chot-ro/nika 1900. v dvornem gra-1 kova ni mogla uživati dostojan-d ii v navzočnosti ministrov in na j- ' stva svojega soproga, prihodnje-višjih »Ivornih dostojanstvenikov vladarja, njene skrbi pa kot odreči s«» nasledstvu svojih otrok I soj*oge. niso bile nikakor orneje-in priznati. da bo njegov zakon1 ne. / grofi,- Chotkovo samo morga- Gra(1 Konopišt je bil zmerom uat u-*'Ti. priljubljeno prebivališče nadvoj- Takoj noto dne 1. malega srpa , Vode Franca Ferdinanda: zato se na tiopoldne se je izvršila prepr<- je takoj po poroki s svojo sopro-sIm. a vendar slovesno, v grajski ; gu umeknil tja. Ta grad leži v srcu Češke, sredi pota med Prago Lii *Taborom. blizu Benesova. — Nadvojvoda ga je kupil od princa Lobkovica. Iltle so in so v J njem spravljene krasne, zbirke in | kapeli v Reirhstadtu poroka nadvojvode Franea Ferdinanda z nj -gov o nevesto Sofijo Chotkovo. ko je bil malo poprej prišel na nad-\ v d o v vrhovni dv.»rjan>kli ura«! konskega življenja kakor bolj o-koli zunanjih okolnosti, ki so ga spremljale. V širši okolici nadvoj-vodske soproge, s čemer pa ni mišljen ožji krog. torej družina in služančad. so splošno menili, da po naših moralnih pojmih izvor četverice otrok ni čisto soliden, da. te otroke so smatrali kratko-malo za nezakonske. Poleg tega -je rodbina tudi živela v nič kaj t>i.iajuih razmerah. (Dalje prihodnjič.) — Ozrimo se deset let nazaj. V onih dneh je bil zločinec navaden, proprost tat in tak je ostal. Ce se je pečal z vlomi v blagajne, je bil nekoliko različen, arlstukrat v svojem svetu. Vlomilci v hiše so pre svojj jx.roki izpr-*- 13 samomorov v enem dnevu. k ne / moji knegin Stev nif.ien domač stopal njih s, dvojici nand Marij.. Vi sesl Anunz ves? a Slltl / lo>t. Pr< čestitko. . Itoluchotv > udeležen na najožji kr-.^ Ob e-n izpr proti k. sini, da se • sjmroči gosp cev y bilo , rodbinski 1 pob-najstih . »■'»! i/ riotr. V Berlinu se je na veliki četrtek ubilo oziroma, skušalo ufrit'. poročilu i^dieije. nič manj k >t l:{ oseb. Veliko pokornost vzbuja Razdejana Francija. Franeezi so iz toliko govori in p;>še o reparaikijah. je ziULimcvo izvedeti pozitivne rezultate iHiič*'valnega nemškega dela na Francoskem. lltš s> Nemci ni/.dejali in p škod«>vaJi 741,i>H-i. Do 1. januarja Olavnl sdmrnlkl. t*r«d»Mlnik- RUUOI.P P*R'>A.N, Ml E. l»6th St.. CtevolaaS. O codprodiKdnlk. LOUIS KAjuAXT. Bos iN PmtI Lormla. O. v&jnlk: JOriEI'H I'lBHLER, Ely. Mino. ^l»*ajnlk: GEO. L. BROZICH. EJv. Mtna. •U^Ajnlk neUpl&Canlk smrtala: JOHN MOVjfiRN, «11 — tttt An. Duluta. Ml— — > Vrhovni Mrivnlk • n jua t aiAHik. au ■ Okto itmt. N. s.. Ftttskwak. na. •ar. Dtaaos« aas Sry« M sSSsri kMTON BBAflNIK. Room tM BakswsU Bid«. tltmu, Pittsburgh. Pm. MOHOR MLADIC. 1114 W. II Strost, CUca«o. TO. HANS 8KRABKC. Mtt W«aklBStOB ItTMt. Dmt« Porotni o«bo» lSONaRD . SLABODNTR. Boa 410. JBy. Mlaa.* ;H»rtOR J PI>RENTA. Black Dlaaaoad. Wub. VtANK SO RICH. SS17 St. Clair At«., CI a rate Ml O. Urutmlnl »AUENT1N riRC. TH London Rd., N. «.. dSTSlaaC O. PAULINE ERMFAT, S St — trd La Bail«. TIL JOSIP STERI.K. 404 E Utn Avenue. Pueblo. Cola. ANTON CELAKC. 6?8 Market Ptre«t. Waukeaan. m. Jednotlxio aradno Klaallo: "Olae Vae itvari tikajoče ee oradnlb sadev kakor tudi danara« »otlljatv« aa) m poinjsjo na slavnega tajnika Vae prltoibe na) ae potllja aa araA •ednlka porotneipi odhora PmS'ile xa eprejem novih Alanov ln bolni tka •plPav&la na) ae poSllJa na vrhovnesa sdravnlka. Jnanalov\naka KatottSks Jednota se priporoma veem Juaoalovanom m> I obilen prlatrn*. * Kd»r *eli (oalatl član te or bllinjera druStva J. 8. K. J. Za ustanovitev novlb, druSter sa on obrnit ) na al. tajnika Novo druStvo a« lahko. Tstano*: a t •'Man1 •!< 'UnlfW»" • m ki je v tem poslu že več kot j I" L # P!M»"'v!j.--dh 533,9. < I h is. popraviti .liii je torej treba se kaznic. dvajset let. je odgovoril na vprašanje. če je še kaj premetenih zločincev. da jih je dosti. Ameriška poštna uprava *>e pogaja sedaj s lb raznimi inozemskimi državami glede upeijave j»o-šiljanja denarja potoku mednarodnih Money Orders. Le v slučaju dveh izmed teh jZinozemskih držav, namreč Nemčije in Avstrije. jrre za zopet no vzpostavi- jo danes prav' tako prebrisani kot biLi oni. ki so pred tridesetimi leti kradli nakit v bogatih hišah. — številne vrste konfidenenih sleparij so daaies izmrle. Xikdo tic i da je pred vstaii l>-da tisti faktor, ki žt-ne toliko ljudi v smrt. Tt l|M*liei. ,v pr dvojvoda Franc Kerd later jo. nalvojvodin. »režijo, /,i n.tima njejr »iailvoiv<«ltn ia Mari Razni nazori o ljubezni. ata In Elirabeta. n; •Jak; ne I rol Flioti m ki n»»v< janik »rr ;/vrs. ■ i\-fh »renlj t v Ueli atla-ov obleki, p / in trt mm cvetjem m z l»r: ri.rn vntieeni v n i nj»- njen ••<* aiie .slaba a!-.•• je ljuMjeua. iniuwia svojo le. ,-e ve. Ha jo m*"wki ljui»:. Illinjeaii ljul>*»zni t>e vda !:« .<•}!. m njen eut jj pove vsM*»j zlasti dejstvo, da se med temi prodaja, več zlatih opek. Noben kr.ndidati smrti nahaja 9 mlad K|Confident ne skuša prodati tujcu žen in deklic. Por hena druga ni l«j»šii aH blažja ali pametnejša ali elegantnejša ali ■ * Ijubeznivejia. /t*nska mora čutiti, da raste v svoji ceni. dokler se ne smatra na vrhuncu. Kako vzvišeno. ča>"eno. močno se čuti nad njnn — siromakom! Srečna je! In nekega dne se poniža k njemu. /aneV.jivost jo, a1 i je it o zaljubljen ali s* laj zvej ki J/p n porr ♦mce n*TJriružlji\ ^♦a -iba j™;-. n mi gla«*on eel i kamri ds «*»t Iren*it k.i 1 i J iT« »ree< i /i u »Iružnje ^ svoj — da cen*** izrekla t ja je bi!«» nI »ari po Ob poldvanajvih vi sedli k o bedu. pri katerem jh* wk!:eala / m:i«v v>. g«»*tje trikraten ii\ k» n v poročrncema Ta dva »ta takoj p. obedu *»dh' teLi na K«*nt»p4»T iu fiardnevn» prebivanje. Nadv»>jv<»dinja Mar -ja Tere/ija se je p<»dala v vv.»j'-in« hčerama v Hamburg, da hi s<* od i alti s svojim soprogom, nad vojvodo Karobim Štefanom <«1-pravila na sever. Zakon Franca Ferdinanda s ('hotkovo je bil torej samo m<»r-ganatičen. Tak zak«»n je ?»icer moralno in civilnoravno enak vsakemu d ril trem u m k oni t. toda soproga in otroei nimajo, kar se ti-č<1 nasledstva na posestvih in sta nu in dostojanstva, enakih pravic »fc®31 kakor soprog in kakor cnakorod-tia soproga. Zato tudi soproga W» d vojvode Franca Ferdinanda ni mogla nikoli postat i ee<*ariea in otr<»ci so bili za zmerom izključeni o>l naslcdstva na prestidu. •— Z» nadvojvodo samega ni imela sklenitev tega zakona direktnih za .grnec«. I.T;S.v>»n je wiia. t<«*ia «d»je ; Bj»re.if?r..ia. l*ri nv»ških ill p:. . .kah. Piier.ii-vn n IVaveda sta zelo zanr.mva T «ia mar iu j* \.sin-< si.ajala le !nfl*ozen* Tva phi ;it<* Ta. vedno vr«k*a, vy zitn-^ ljubezen, -v ju j*- zdruzila rn-'kdaj. k » ^a i<;:a m'ad« " Sv u j m1 • ž nI julije na\nda. skttp-n mtere^.v ju je valila. : i k u'-n«» stap- v. ki UMphva strast . Mar je bila to še ljulav-u! To j * utru.T'*no-Jt. hrej»enenje ]••■» ni. ii. *erah ]>re,J !«i»tvmenrbo :•* n*-ntii -m. Tak<» via st*«pala. cb»-!>r. t no smehljajoča, drug {>"-]<'iz tlnurc^ra. M'nier m*-šku ki jvzna ženske vsaj lit'skoliko. ne l>o nikoli t> -ril za »ak"Z\.Tie velike lepc»tit^-. Šaimanj hvaležni objekti ljubezni vi čudovite tniike. Kazen .e;- tt nimajo navadno |»rav niče-*>ar: ml-; KC-ija. nkti duha. niti du-i^e. Syvi vil»nr vi niti mo"-n,- nuv - I 20t*,01G. j 0Južbe. ki fidenti ali pa skladiščni roparji težko j.K»škodovaiiiii 22,900: odr je obstojala že pred vojno.. \* du- teh je do l. januarja t. 1. bilo P^Uaju drugih držav _ večina izmed p ra v| jen ih u, za obrat »podobnih. katerih je nastala še lf, po v„jn- 19.96 i : na popravilo torej čaka ^ _ t_____:1_____ se 29.'t-'{ t vornic. Železnic je bilo razdejanih in neuporabnih r»8,G'.»7 km: od teh je dosle j uporabil th Še>le :{2.6."»škodovanih krajih je bilo pred vojno 4.6!>0.18:J duš: seda/ jih je komaj 4.074.670. Zanimivo je vedeti, da so Nemci najbolj pust osi? i po krajih, ki ]»i!i bodali na zemeljskih pridelkih ali pa industrijsko razviti. 11 kraji sami so -pred vojno plačali eno petino celokupnih francoskih davkov. škoda, ki s» jo Nemci prizadejali francoski zemlji, znaša 102 miljardi zlatih frankov. Francka .ie mr rala škodo plačevati dusb-i iz la-tnih sredstev t.-r je v ta na-j ATT VF^TT men iH>tnj«lla nad .">0 iiiiljaitli Alal frankov. Nemčija pa na račun i^b-iua je l»il slovenski plemič >rr<»f Žica nove izročila k«»niaj 4 miljanl^.|,lerberstein iH,f*'bni oiiposianee av- ______•___ - , ' , - i st r;j«ke:rn «-*-sa rji i na tr:ikr:itn«'ni ru- Ak" primerjamo ti dve postavki. . ' , , • . , ' Jsk.tn dvoru v Moskvi ter napianl o teiu , . , , . nain postane umljivo. zaka.i so' ,nimiv<> knjic„? , „„ malce ukradenega nakita ter z „„,„,: „ i .> - ,, , • ' , , ** j rTaneoei I'orunrje. l'ra-Jpr«>t»l»-ni k:«j«» ' iffirft. lahkoto zasledila ukradeni nakit, vilno je. da FVmieija ne nmre x-|»iieli dane< ka.Iiti Helmar turške ri- — Metoda, katere se poslužu- fiiiančiifni pogledu vppopa«%titi sa ,p*rr,P? jejo taki tatovi danes, je povsem i ma .^ebe, če h -če popraviti nmi- dmgaena. Danes vzamejo velik<»J ^e grehe; z t-ga razloga je pri-j TrinoŠtVU se /rijate!ja .HM1NA TOMSK' A in nj«-gov<» že io. P . 1 Vi" l.i i sta bila v rlevc-lamlu. < »lii< . na 1 Ly .n Ave. Le. Ave. a K L nn lid. V «»ta-roiii kraju Jta 1 ila na -lo-en"eaii in \ r»or«»vljah ku]»;'j j. liošt-jan un š.->,t. IV -".m. da oglasita na: .John Nadu. \V s 41''. Nun t v Ido. I 'a. 24-2."»—Li^ POZOR, SLOVENCI v Los An«eles, Calif.! Slovenka želi v/et". n«i l;'fa.:i" iu stani vanje 4—6 tautov Vprašajte: 61"» S: i i; -.. t- ^ L - An-jreles. 24 2 a 4) — t>o Amerikancenl. ako bodo dotična pogajanja ugodno uspela, dana prvič prilika. e po-služijo iste olajšave pošiljanja denarja po pošti, ki že obstoja glede mnog i b inozemskih držav. Države, n katerimi se Zotovatl takrat na tem j>ar- tilkn. naj nam «1..pošlje Cim i>r>»J ?10/»0 are za III. razrpd fn f-Vi za drnri raTrred. »pota jiir. je v>»- in ljubijo le sebe. Pri-J pomenja. da je težko dognati, kaj. a k ti jejo pr i<-a aLi mjJj k!-' ne d««e±ejo tride- j dragocen prsten in š«- dos»ti tez.'^ s.-:.ga !'-*a. P'deal A*zamejo statva i zaslediti Tatu ter mu dokaza'. • Imenovanje. a .1 P Žetiske w ljubijo šlev. 1'estileC m'-r.t b r. skr-»nien. a pon Juaii. Ljubil ponižuje sebe. Skopuh, ki zloral>-| j^ ženske, ki n«» napravile Ija dekle ali ženo za svojo sužnjo, ,__. T J______:i * " 1 . , , . ... - , - a . . vlomilci, pa je spravila s povrsia nani vtisk. zakaj njegova liube-.mo'n lpibeee srce. Zena predstav- * . . . . ™ . .. . , - i - ta tip zlocmcev. zen je bila večna. T agrar- uratla v ilar*ie»ru «|r. •rja. bi je j>-. >t a1 veliki p •hI. župai:. prejšiij uradnik agrani--n urada dr. Šle tan <"-•'• nih vaseh in krajih. Moderna to m ova za novo ž»nio, znova in 1 kor ginvori, kakor »e znova.. je oblečena in ohnita-žena ali Iju- * * biea, takšen je njen moški tova- Ženske nikoli ne osvojiš z dov ris — vsaj po duši. Ako ni, grerta]mestna hanka ima ponavadi bla-t'spi, anekdotami, ftniehom. Znati prej ali pozneje narazen — Vsaj i ff®jno. ki bi bila varna pred naj-posb*lk*. ker je ontala njegova nmntš. da jo gineš do solz. Le po duSi. Povej mi. koga ljubiš,j boljšim vlomilcem prejšnjega pravica na prestol nedotaknjena, kdor zna biti nevsiljivo globok in' tn povem ti, kdo si! Najhuje je. oaaa. t*a je imela pravica aa-' ttW re-mM^n/antaga. Ženska «no- aramoveti ae av«»je Ijnbetni. 1 —«e eno utvar hočem poveda- 3 5EVER0VA ZDRAVIH VZMZUJEJO ZDPAv^t V ORUZIKAH Aaltfc 5EVERA S E 5 KO Priporočljivi) za odpocrjoc prt zdiviVljeiijb srbečice iti rvizqih kpzqil) bolezqi. CEHA SO c Vprawjte pri %Uies| Id^'k 4 W r. 5 E VE K A C0. > r r. r- i, r " ~ D vs ( + Hk * -K ^ * Nusa-Tofi€ Usodri v dvafselDi dneh al! se v; pa itm denar. • bogato rdečo kri,; stamovftne živce, živ)!}eB|a ec ia ieaskc. Ce ste slabega zdravja In pri clabi moči. če se vam" apomin m rac: in v^ie tc-o n ;-ači, če se ie nave-tt*1' J™45! pomirt.ura in »»rkoti«*-« c, f*jt*' »"»»-ToDr. ra izprvrujf!i bo t\ 't»kr> btm »r- '«■ *wtO« drsnem« *:»4&ka* D- f. ^»♦rin kot fcprtMvmjr. itisniM. r*mntien« bol-rm. (U">b»l. setnljiji. ^ T»*9r*b*ra. Ttlrovi In kolriajf. unf.J«, peCBSOjkanj« pamtniUajr i:'.-2hnf»t;. nwvotfi-t. we**namt. tx pomanjkanj«, iivčne Jcoč-, redit zvoe in pok > *«ca jezika. Nič več bolečin in bolezni! Nura-Tor»e da™r čudo v i tek dobro prebavo, stanovitne *ivee ter -a v o •okrepčujoče š"pa ije' Nusa-Tone ob^ftaU kri, čredi krvtio cirkuUcijo ter prižene žarenjo ,,c* ln Jasnost v oči. Gradi močp... in rostavne može, zdra-Tejie m krasnejše ienake. rfu»a-Tone ne >-»ebuje omamljivih aredste-, »dravil, katerih ae človek navadi. Zavit je v priprav.?n zavojče!; Pokrit j« ■ sladkorjem, usodnem okusa, ugoden =a jemati. Poskušajte ga. Pripo-^'iT aa boate »wb svojim prijateljem. Tsebuje devetdeset (BO) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi labVo <♦8.00) dolarjev. Jemajte NukJ-, vrnite preoatanek zaeno ■ ikatlje _ Borate izgubiti niti penija. — Ml rlziko. Nuga-Tone Jt na prodaj pri valh dobrih Ipkarj^ po enaki ceni garanciji. .... KO NAROČATE. SA POSLUZITfc "TCA KUPONA. ———— Invite test ikatelj, ž—tm.eačno zdravljenj« is sit Ton* dvajset (20) dni. Cm niJta aad^poljni * uspeh« a m* vais bomo takej vrnili dnar. Vidike, da n* NATIONAL. LABORATORY, S. 2C. »018 So. Wabash An., Chicago. III. Cospodje:—Prosim, dobit« priloženo..............za kar mi poil^ite. etaklenic Nuga-Tone. Casta ta »tv. ali R. F. O. 3rimrm .»-H - T»,- GLAS NARODA. 24. APR. 1923. A SKARAMUS Bpiaal Bafwl lUbittnl. b "Olai Naroda" podonaU O. *. Jugoslavia irredenta. ROYAL MAILOf Pooblaščena o«* jugoslovanske vlad«. H Ur... (Jirr-ktiiu služba, uuil Smrtna kosa. i Izginila jc, slovanski narodi so jo New York — Cherbourg — Hamburg E I .... . • , »BoHmi. Tolikimi. TrUrtatnim "O ' paniki. No- a a| V Podg^u-i je mnrl po dolgi iu zrušili v prah. Uosli so k nam 110- d*mi»▼■eaoairih. - iv^-^t.odpiuta. pM učni bolezni delavec Jožef Co-1 vi ozuanjc-valci Vobode, mini. ' ^ . ^ ------ - i . . » c-vro, t se prig/isuje pravičnosti, "prosvete. Govorih so _ ^. emu trn! jen ju! : "Istraui, veselite m.\ zado- sizsiuveč > lauti. Njegova smrt i 0 i fizičnemu in moralnemu trpljenju ( 1 med vojno. Podgorski delavci srn voljni boste in srečni! Dati vam priskočili na pomoč družini ! hočemo svobodo. (Nada Ijevauje.) Dvanajsto poglavje. •prtla: Pari«. Havre: Zetland, Cherbourg; Adama. Cherbourg. ----------•* Eww; „ „ III u m 2S. aprila: *lo3 3» Ilaiu'jr $13». i ti A eC-* 102.Su Mount Clay. Hamburg; Flnnland. Cher S 9U.UO Cherb-g $125. In več »lOO.Oo buurg. _ ..... - $ i'>«.35 zagreb.......... »1«5.00 -dpii«. SkozUkiz privatne kabitu- v iret.em rairulu. . . . ki vam jO Av- VA2t*0!Ne liK'ubljatr , nakupu™ tlkrU„ « rS^Z^nZn M™ T^"" i . .. . , , . . .... ... ve«e sorudnike v k* ropi Nov. kvota pr.dne 1 Bculo*ne. Rocftambeau. Havre; rrosldeni ■Vflrija lil hotela dat!. I Živali bo- Zanavudila v„ra»ajt*pri lokalnih aerntih aii pri Arthur. Cherbourg; Albania, Cherbour* ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPAIY « Hambur«. Samomor kaznjenca. . V. zamoru v ulici Ccrotieo v Tr- , . i -i m prazne obljube, gole besede. Mi itn je dne 4. aprila obesil 40- . 7 »- - » - i • Cruadway Xf» Y<>ik t'liv Ifetni Anton Juvt. ki je bil zaprt zaradi raznih sleparij. Smrtouov VSE NADKRILJUJOČI RAZLOG. .M la Tu ur d'Azyr ni prišel več v poslansko zbornico ter jej no zanjko si je napravil iz treh N|jluh zapustil Pariz tekom celega meseca, ko je zbornica še Zboro ! ™heev i-Ji se obesil na vodovodno v#!a. da za vrši delo, kojega namen je bil dati Franciji ustavo ■»kodbe. katerr je d<kupini j>I< menitaškili kurirjev, ki so neprestano potovali med fran ei»skim dvorom ter glavnini stanom francoskih izseljencev v Ko bb-ncu. Postal je. na kratko rečt»no. član rojalistične tajne službe, ki je koneeno u propast il a monarhijo. Aiwlre-Linis se ni nikdar več pokazal v hiši svojega botra, kajti prepričan je bil. da bo M. tie Kereadiou držal svojo besedo in da ga ne bo nikdar več sprejel pri sebi. če bo vojeval ta dvoboj. Posvetil se je svojim dolžnostim v zbornici s tako unemo in takim uspehom, da j«* bil izvoljen članom zakonodajne skupščine, kak orli i t ro se je stara zbornica razšla, potem ko "je završila svoj« delo. K«»t številni drugi jc bil mnenja, da je revolucija že za vršen;! in d;i je nedaj le* treba, da si vlada Francije sama na temelju usta \ *- in da bo vse dobro izšlo. Vse to -bi se mogoče zgodilo, če bi dvoi sprejel izpremenjeni položaj. Radi intrig tega dvora pa se je pri čela polovica Kvrope oboroževati. da plane po Franciji, koje narod se je prepiral s svojim kraljem. To jc bila kbrenika vseh grozot ij. vsega zla, ki jc prišlo pozneje. Svečeiiištvo je vsepovsod povzročalo protirevolucijonarne ne ni ire in zadrege in najslabši je bil položaj v Bretonski. Vsled teg; je komisija dvanajstih predlagala Andre-Louisu, takoj v prvil diifli (.»irondin ministrstva, naj gre v bretonsko provinco ter se bo ri tam proti nemiru, katerega so jiovzročali duhoviriki. Dobil jt naročila, naj |>o*-topa miroljubno, a njegove polnomoči so bile skorr absolutne, kot razvidno iz povelj, katera je nosil s seboj. — ki st ukazovala vsem. da mu morajo pomagati in ki so svarila vse one ki bi mu hoteli nasprotovati, da morejo storiti to le na lastn liziko. Sprejel je nalogo ter bil eden petih pooblaščencev, odposlanil po istem postu v znameniti spomladi leta 1792. Odsoten je bil L Pariza štiri mesece, a avgusta meseca je bil odpoklican. Obsežnejš lo-iniri kot na Bretonskem, so se pričeli pojtyljati v Parizu samem Politično obzorje j«- bilo temnejše, koi k«»d;ij izza leta 1789. Pari; je* prišel do spoznanja, da se hitro bliža ura, ki bo videla visel-doilgega hoja med enakostjo in privilejigiji. V to razburkano me Mo je priešl Andre-Louis ter dosegel tam tudi višek svoje lastni burne karijere. a Tudi gospodična dc Kereadiou je bila v onih prvih dneh av irusta v Parizu, na obisku pri madami' de Plougastel. Mesto je bih /.iibuie. razigrane volje in to razpoloženje jc marsikoga premotil*. ju untl njimi tudi obe ženski, ki se nista zu veda I i nemira, ki j< • »zinijal bližajočo s«- eksplozijo. M. de l'loiigastcl je medtem več Krat prišel iz Koblenca. na onih tajnih misijah. a bil drugače »ikon stalilo ločen «nl svoje žene. Na dvoru so bili prepričani, da mori priti do odločitve ter si celo želeli izbruha, kajti to bo nudilo dvo ril priliko, da kouečuo zdrobi revolucijonarno gibanje. Raditega jt 11 kralj tudi ostal v Parizu. < c bi ne imel te samozavesti, hi se brez dvoma skril v sredine s*..jih. Švicarjev ter plemiških pristašev ter zapustil v njih varstvi glavno mesto. Ti njegovi pristaši bi mu z lahkoto priborili prostf pot. če bi jo skušal kdo ovirati. \ «>nih prvih dneh avgust-a. po pomirljivih sporočilih njrne™s. ni"/a. jrl so se pričeli razvijati dogodki z elementarno silo ter na ;_'!ieo liudonrn'Jva. ki drvi prnti df»lini. I>ne 9. avgusta je dospel lišo luadame de Hotigastel neki sel \7. Meudona. ki je prinesel s po roeilo de Kercadiou-ja. v katerem je slednji nujno jv>zval gospo dieno. naj se vrne domov ter-svetoval 4udi madami, naj se j oridruii. a Itrez dvoma ste ic% spoznali, rla jc bil M. de Kereadiou edei p#. j cev, ki je peljala skozi eelie-j. Zdravnik rešilne p -ot. Ali kraj vsega i 04 25* 11 tega niii ne suiemo kloniti duhom. ~ Pouiisi^mo, da naš križev pot in NAZNANILO IN PRIPOROČILO in naše muke se niti od. daleč ne' - dojo primerjati z mukami in. Naročnikom "CJIas Naroda" \ 1. mala: A«ultanla, Chrbourg; Reliance, Cher-nourf In Hamburg. 2. maja: Clicrb«'Uig; Hannuver. Uremen. 3. -maja: Thuririgla. CherbourK In lliijnliurg; .Muugoliu. Olit-rbourg in llupiburg. 5. maja:. Homeric. Cherbourg; I.:i Savuie. Havre; I'rt-s. Fillmore. Cherbourg in Uri*inen; < irbita. Cherbourg Urt-men; Veendam, - Bolougne. 8. maja: Mauretania. Cherbourg. Cherbourg; 9. maja: „ . _ . . , - .... - • , America. C:«*r.oa; St I'aul smrtjo našega 0in;r,luie!1,t. lia!^1U | r^imo se pod našim križem in za-; jih bo obiskal naš potovalni za- ,0. maja: " "* "" * stopnik - Pres. WIl3on. Trst; Minnekalida, Cher Mr. Joseph Smalcel, je pooblaščen pobirati naroč- .p:l steklenico solne k;slme m w tekajmo ^ k Xjeniu. ki nam y]aU v strašnih bolečinah zgimdd lvkelVi vsi, ki s.te utru jeni; dvemšču hiše. kjer je stanoval, na hl „brenit-njcni. pridite k meni in ! ki 'la. Odpeljali ^ ga takoj v bol- ^ yas pott>laiinj,- Spremijajmo! llino za naš list. Zato prosimo ro mC°i kj°r mU ^^ ^^ j našega Jezusa od Hlatovega dvo-jjakc, da mu bodo koli^or .......... vendar ]>a je njegovo Mtan.p* se' _ .»„ v„ - -. -- ,,, - ... . . r u vedno ona«!to Ki i -a ie -nialo k1 Kal^anjc. Predocmio si sa- MakIonjeni. Upravništvc vei smo slišali in sprejeli svojo cji. Fantje dveh sosednih občin narodno imrtiio ob^xlbo. Hočejo ,0 se pretepli tako. tla je ed- n nas rriznaroditri in poital jančiti. i vsled udarca ipj glavi čez par te- To 111 pošteno in ni ipravično. Zato j "lxuirg in Hamburg; Mount Carroll, Hamburg. 12. maja: Majestic. Cherbourg: I-nfayettr. Havre >rca. Cherlx>urg in Hamburg: President Harding. Cherbourg in llretnen; I'.oter •lam. Poulogne. 15. maja: Berengaria, Cherbourg. 16. maja: I'aris. Havre: Belgenland. Cherbourg Ot>n«e Unsf».>. f;*"iioa; Seydlitz, Krcnjen Saxonla. Hamburg. 17. maja: Kroonland, Cherbourg In Hamburg H.insa. Hamburg. Cherbourg; Pittsburgh Dr. Koler je najatarej slovenski zdravnik \ Ivecljalist vPittaburghu Zastrupi jen je krrt slravim s glasovitim 60' ki ga je izumel dr. prof Erlif-h. f'e Imate mozo !je ali mehurčke po tele ■u: v gi'lu: Izpadanje la.* bolečine v kosteh. pridi- !te in lzclstil vam bom kri. .N« caKujt« lliov potem umrl. Ali ta slučaj nr;^iuo z ogorčenjem -prejeli to ob- ksT. ta bo!fze" ^leze. N«jb«!jia i« najkraji.«h,u»o Sredoz-m- . .. ., . . , | v se moške bolezni zdravim po okrajiam . pvv^ru jrcooi.ra »samljetil. Dogajajo se marsikje m : S.dbo. Ill \vsied te obsodbe mora- metodi. Kahor hitro opazite, da vam pre *"eni morju z našimi vebča.tn.mi parni la. iiMK^gokrat sLični pretepi. Marši-j mo*trpeti Vsleuig in Bremen; New Amsterdam. Boulogne. 5. junija: Berengaria. Genoa. Cherbourg; Colombo. — 6. junija: Paris, Havre: St. Paul. Cherbourg; Pre"*. Fillmore. Cherbourg in Bremen; Albania. Clierl-ourg in Bremen. 7. junija: I.aionia. Cherbourg In Hamburg: Mount Clay. Cherbourg in Hamburg. Mongolia, Cherbourg in Hamburg. ZNIŽANE CENE lz NEW YORKA t TRST (preko Genove) pu&čanju t i - i vode, ozdravim z gotovostjo, moji raz- kruit h nejxravsenosti. ki se nam j R.vmatt*em. trganje, boiecme: otekii- x>dnič «1a pregnala naše ljudi aj^^P * samo s\'oj narod, srvojo državo z rojstne grude. Ker fto naši ob -m mM SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaji . Vsebuje 808 strani. Cen« a poštnino $2.— in kako se je treba hrabro boje- lastniki prijatelji nase duševne | iAVNOIAi JX TZiT.i vati za ta narod in to državo. Na- teme, trpi 15.000 sloA^an«kih otrokj||I lUC^Ii ADADCVi dalje sc postavljajo za vzgled brez j>ouka v sAtiji žarki materini I llAJfCuJA AIiADuM •■azne vojskovodje ter hrabre vo- besedi. Naši gospodarji IkkIo sla-' jake, katei-i so še odlikovani s • rili svoje na.ro^t-n j.-i ve«hio bolnegdi. j Vow York Otty, It, X. jc to nekaj hvale^-ednega. Zatem žalost nejil... Žlobiie^ w se ve-' r ■ryjrj« FJ^'VPJ'JUij vstopi v fantovski zbor in m o nI selili Jezusovega trpljenja in ^'^WVWww trti za krst kak pretep, da se vsak smrti. Mislili so. da sta resjiiea iji { , izkaže, koliko je hraber. In ko pravičnost po "kopana /n vedno.' j fant nadene vojaško «ukaijo. se Ali kolo sreče se vrti... Luč je am ta meščanska A-zgoja sele iz- premagala temo. Poaiižni se je |*q*>hii. Ko je človek vzgojen .v vzA-išal. Pravičnost je nad vladala takih okolnostih, ni nič čuda. da nad lažjo iai hinavstvom. lfjl dogodi kak jxiboj. Ako bi pa noči je prišel dan. Za žalostjo in ""•troku že v rgodnji mladosti tugo radost in vesolje. Po trplje- veepljali in razlagali prave grozo- 11 ju in smrti je prišlo življenj;1, te ter vse posledice, katere nam Resnica in dobrota sta zrušili v prinesejo vojne, ter učjli, da ima- prah zlobo j»r;ibežljivo.st. T«^ko narodi e,»iako pravieo do vam je tudi na svetu! llristos vo- 1 življenja, bi .m* gotovo odpravile. >kr»-sc, vo istinu voskrese! vojne in tudi skrčili taki poljoji ,cr P^1 Zopet granate. Malokateri teden mine na Goriškem brez žrtev, ki jih zahteva ža-Z n.-kc poročajo: Dne 27. in 28. lostiia zaipusčina Vojne — neeks GUJLIO CEEARE 7. Julija IMobne kabine tretjega razreda z 2. 4 In 6 posteljami za družine in ženske. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vprašajte našega agenta v vašem mestu ali pa naravnost pri Htfl&OllE M ITAUM Italia-America Shipping Corporation 1 Stat* Street General. AgenUNew York NaSi zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka. Belgrad In njene podružnle«. Iščem svojega brata JOHNA l.l-ČAN. Če kateri rojakov ve za njega, naj mi javi njegov naslov, ali pa naj se sani oglasi svojemu bratu: Matija Ličan, P,ox 127, Black liiek. Pa. ( 24-25-1 > I5CE SE DOBRE D0GARJE. Imam dober b-s. Koliko zahtevate za 1001) francoskih Claret -d«>«r. mera i IG in 42 inčev. — Max KlcLscher, 475 North McNeil St., Meinjihis, Twin. (20-4—3-5) [DSUWCHilNF "s »ravnost v J ugoala vi j Vj Edino direktno spomladno odplutje PRESIDENTE WI LSO N. 10 m a ja ; 7. Jul. Otvoritvene vninja znaneva MARTHA WASHINGTON - 21. julija v Dubrovnik ali Tr«t $102.50 in $5. Želesnina v rorrao j« »« zmerna. Nolieiiih vi-M-fv Vnrakitc pri blitnjem »i»ntu»h pri PHELPS BROS. A CO., Z Wnl St.. N. Y. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. , KOI NI tLOVINiKO tOVOHlil Z D RAVNIM iPKC.'JALIST MOiKIH MLUNI. Mej» atraf« j« UravtjanJ* akutnih In kronlinlh baManl. Ju ■am ta zdravim nad <3 tet ter l.nam tkulnj« v ml) boleznih In kar znam alovanako. lato vaa moram popolnem a razumeti in apoanat« «•« bolezen, da vae ozdravim In vrnem mot in zdravja. SkHl S3 lat Min »rMobll aoaabno akulnje pri ozdravljenju maftklh bolezni. Zato ae moreta popolnoma zanesti na Tften«, meja akrb p« J«, m4*p>« l«a. »btlne v *-ootoH.atarorae.a; oolabo«ost.Slv£no In boioanl v mehu> Juloilcah. lotrah, želodcu, rmpnico rovmatlzam, katar; zlata tllotf naduha IM Uradno uroi V ponodaljek: arodu m patefc o« I. dopoldne do I. popoldne; ▼ torek. Četrtek la aobota od t J o poldne #c >. ave«er: v aedeUab tn prmsnikfb od ta. dopoldne da fc popoldne. Zahteva po Barošu in Delti. Kako še potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. T7ELTKE vaZnnetl sa potnika je, ^ da jo natanko poučen o iK>tni)i listih, prti ju tri io drugih strnreh. ki »o v zve?.i m ]Miti>Tanjem. Vsle<1 dolgoletne L«kušnje nam je mogolt* o vsem tem dati točna ftojnsilila. Prii^rr^nniu rt^ln« tu«li ramo naj holJSe t>arnike. ki Luiajo kabiue » III. razredu. Ako ste ae namenil) potovati v stari kraj. nam pUi»c ker t>o to v Va5o knrisL Tudi oni. ki t« ntao ameriikl drlav- IJani, smejo potovati v atari kraj na oblak in |im ja dovoljeno vrniti se. Na ielio dajemo vsakemu tozadevna pojaania. Kdor ifll dobiti »orodnih® ali znance iz starega kraja, naj nam piše za navodila, kajti Število prh ljencer Je ompjono. Za potne stroškR Irplačuje po na-Vm nar^ilu Jadranska banka tudi t dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlindt Street Glavno zaatopatvo J New York onih. ki imajo prijatelje v vseri bil po svoji naravi zelo ljubez.njiv, nekoliko kmečki in buržujski v"an-' 'e-ških trs\>vs.lcih. pridobitnih, Sv. Luciji sta našla dva 141ctna j«- imel t udi prijatlje m.il ljudmi, ki niso bili •njegovega stanu. \ 1 " tlnigih g" fspod^csikUi krogov, dečka na tra\niikn bombo in sta Meudoliii sr.! je poznat in spoštoval navadni narod in župan vasi j Konferenca jc končno sprejela re- Ke ž njo igraLa. liomba je nena- Koiiganc. jr-, je dne 9. avgusta obvestil o bližajočem se Viharju j solllc,j°- J«' Poslala Mussoli- doma eksplodirala in oba r.avi: S^no raz mesarija. Kden je iZgu-l -govega stanu. \ ; 11 g"■•si>«> končno sprejela re- *e ž njo igraLa. li ►čem se Viharju j ^ ^ poslala Mu*»oli- doma eksplodirala _________ _____________-.....-......... svetoval, naj j, I U1 [n ;h»kliče od tam. kajti v teku naslednjih štiri in dvajsetih ur bodo j Zb°r T kl<>- V nevarnosti vsi. k. imajo le količkaj zvez z dvorom. j ^ Tnn* . . . , .■ , j J , , tu ■ ros* lft Delto, ki sta nedeljivi se- Nobčnega dvoma m bilo ^Icde stikov madamc de Plougastel žl . . bil obe roki in de^no. oko, druge-i mu pa so drobci razbili glavo. , ~ . . . . . - > stavi ni reškega pristanišča, zato- « . , .. ... dvorom. Tajni a-enti porajajoče sc revolucije so-dobro vedeli za | odobrava stališče italjaarske! Redukcija sodisc. številna potovanja M. de Plotigastela v Koblenc ter tudi to. kak-j delegacije in zahteva na podlagi U Kima poročajo: Italjanski šen j.- namen teh potovanj. ! trianoiL-^e i>ogod"be energično in. 1 svet se je na svoji zad- -M. de Kereadiou se je grozno prestrašil, ko je cul svarilo župana. Na me-stu je od poslal pismo, s katerim je poklical nazaj v Meudon svojo nečakino ter prosil madamo. naj pride z njo. Zupan jc poslal to pi.smn po svojem sinu, inteligentnem dečku, ki je bil star devetnajst let. Madama de Plougastcl jja jc prijazno sprejela v svojem sijaj-n« m salonu in kakor hitro je prečitala pismo Kercadiou-ja. jc takoj sklenila otljx)tovati. - Dobro, madama. — je rekel slednjič. — potem mi ne ostaja drugega k«»t odpotovati. pre tcrvcncijo italjanskega zunanjega ^^ havil tudi z \7»rašanjeiii m"m; trstva pri vladi SILS. da ^ odp"'ave nekaterih sodišč. V ce-nevzdržno In transi genea Jugosla Ie"1. ^pvavljeni štirje naj-) -vije v tem oziru nelia m .se odpre ^f* ^^ <^ori, štiri prizj\ma so-j r«t\o pristanišče vsemu zaledju i deželnih sodišč in 550; Reke..Obenem zahtevajo reski go- P^e*111"* V novih pokrajinah bo spodarski kin-.gi. Alusvjl^ni Prenehalo poslovati prizmio sodi- podpre to intervencijo, i« izraža- ***** v ^adru, ki se bo zdnižilo s so-; j k> koncaio predsedniku vlade Ita- diščem v Anconi. V Kopni se' lije zivritoho in vdanost." Tega pa madama ni dopustila. Oil vedla ga je v kuhinjo, kjer mu j«» jM.stregla in nato sta sc ona in Alina oblekli za pot. Mlade-r Velika n0Č med neodrešenimi nh- je moral sesti v kočijo, s katero so se odpeljali v Meudon. Dratl. < HI potovali so nekako pol ure pred solnčnim zahodom ter ho-i "Istar>ka ^ «»hjavila teli zapustiti Pariz skozi Portc .Naint Martin. Kočija se je pribil ; ra^m-nljanja, iz kate- /ala mitnici, a tam jo „s,avil oddelek Narodne straže, postav-! nh. f ™ ,r^kanafib 7a I jen pred železna vrata. - nziijeruh bratov. Članek Ut^ke-( _ I ga lista punatiskujemo. sedeli je. da ga 'prečitajo vsi Jugoslova ..... , ...... , ni. ^Lslarska Rtjee** pše: fjihkoj ALI VESTE, itarijera je zaprta, madama. — j,> je na kratko informiral, j , Ixj; ustanovi novo deželno sodišče. Sekcija prizivnega sodišča -v Trentu bo piudeljena sodišču v ^ eroni ter p trnjevem p«tu. I)o ^rkvene slovens. Jaut^ Tete j uretLŠžIrlmLi^i-i iiAp^f^a lin <««Bnsi in da nj«*ore skladih ^ i davila ČTnorniena mora. Prišel ie Alr «'« ->-HHm:,r i *». w , , mora. Prišel je !rrftk^ Hgarete t le|N*nkastih Šk« 11 jaii. • — 7-hijo dan «*h\'ete m pravični hie.i«l