G (îrapharl' V Gorici so umaknili »Barbike« s prodajnih polic Slovenski premier Janez Janša s predsedniki parlamentarnih strank o odprtih vprašanjih s Hrvaško Primorski SOBOTA, 18. AVGUSTA 2007 št. 194 (18.977) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Stvari gredo v pravo smer Rado Gruden Čas pred volitvami običajno ni najbolj primeren za pogovore o zapletenih problemih, še posebej če gre za tako delikatno vprašanje, kot je meja na kopnem in morju. Pa vendar v zadnjem času med Slovenijo, kjer bodo jeseni predsedniške volitve, in Hrvaško, kjer je že v polnem teku kampanja za jesenske parlamentarne volitve, poteka živahen dialog o najbolj spornih vprašanjih, ki že dobro desetletje in pol dvigujejo temperaturo v odnosih med državama. Očitno je v obeh državah dozorelo spoznanje, da je skrajni čas, da se k reševanju vseh spornih zadev pristopi konstruktivno, brez populističnih akcij in incidentov, ki so v zadnjih letih na obeh straneh občasno poskrbeli za razburjenje. Če je bila v preteklosti Hrvaška tista, ki je bila veliko bolj »aktivna« (tudi kar se enostranskih akcij tiče), pa se je očitno zdaj Slovenija odločila, da v pogovorih prevzame pobudo. Od tod slovenski julijski predlog za celovito reševanje mejnega vprašanja, problema hrvaške ekonomsko-ribolovne cone, jedrske elektrarne Krško in dolga stare Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem. Čeprav hrvaška stran gleda na te probleme z drugega zornega kota, pa vsaj obstaja volja, da se o tem razpravlja in skuša najti rešitev. V Sloveniji je tudi dokončno dozorelo spoznanje, da je glede mejnega spora edina možna rešitev v posredovanju ali arbitraži nekoga tretjega. Pri tem je seveda pomembno, da se razpravlja o poteku celotne, torej tudi kopenske, meje med državama. Važno je tudi, da se s takim načinom reševanja meddržavnega spora strinjajo vse slovenske parlamentarne stranke, kar je dokaj jasno prišlo do izraza na včerajšnjem srečanju premiera Janeza Janše s predsedniki koalicijskih in opozicijskih strank. Slovenska vlada ima zdaj pooblastilo, da nadaljuje svoja prizadevanja za rešitev odprtih vprašanj s Hrvaško. Na drugi strani Janševega kolega Sanaderja srečanje z opozicijo še čaka. Daje tudi Hrvaška pripravljena na dialog, priča napoved, da naj bi se Sanader in Janša sestala že prihodnji teden. Kakorkoli že, lahko ugotovimo, da se stvari le premikajo v pravo smer. Dogovor o meji in ostalih spornih vprašanjih bi koristil obema. Navsezadnje sta državi obsojeni na sobivanje. Skupaj sta bili v avstro-ogrski monarhiji, nato v dveh Jugoslavijah in kmalu bosta spet skupaj v Evropski uniji, kjer je Sloveniji že, Hrvaška pa je prva v čakalnici za vstop. Z njenim vstopom pa bo tudi mejni spor samo še bolj ali manj neprijeten spomin. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) MOSKVA - Sporočilo predsednika Vladimirja Putina v slogu hladne vojne Ruski bombniki bodo spet poleteli Po prvi reakciji iz ZDA je odločitev »zanimiva« Skupne vojaške vaje šangajske organizacije za kooperacijo so se pri Čeljabinsku poleg gostitelja Vladimirja Putina udeležili predsedniki Kitajske Hu Jintao, Kazahstana Nursultan Nzarbajev, Tadžikistana Emomali Rakhmonov in Uzbekistana Islam Karimov ansa MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je izkoristil priložnost skupnih vojaških manevrov pri Čeljabinsku, ki so se jih udeležile države partnerice Šangajske organizacije za kooperacijo in je obvestil novinarje, da bo Rusija nemudoma obnovila stalne polete strateških bombnikov dolgega obsega. Ruski predsednik je povedal, daje Rusija pred petnajstimi leti enostransko prekinila z leti strateškega letalstva, »na žalost pa nekateri niso sledili našemu vzoru«, je dejal in očitno namignil na Združene države Amerike. Obenem je Putin skupaj s kitajskim predsednikom Hu Jintaom, ki se udeležuje skupne vojaške vaje v Rusiji, napovedal tesnejše vojaško sodelovanje v boju proti terorizmu. Na 11. strani V Krminu preverjajo možnost širitve slovenske osnovne šole na Plešivem Na 12. strani Protestniki sestopili s silosa tovarne Ineos Na 12. strani Euroservis se po spremembah pripravlja na nove izzive Na 7. strani MURSKA SOBOTA - Janez Podobnik Združitev Prekmurja in zvestoba slovenstvu MURSKA SOBOTA - »Kljub velikim pričakovanjem in optimizmu smo Slovenci po koncu prve svetovne vojne doživeli eno največjih razočaranj v svoji dotedanji zgodovini in izgubili ogromno ozemlja. V tej stiski pa j e vendarle zažarel tudi velik žarek upanja, saj smo dobili Prekmurje,« je na včerajšnji slovesnosti ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Murski Soboti v prisotnosti premierja Janeza Janše povedal osrednji govornik, minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Poudaril je »zvestobo sloven- stvu«, da si »ne dovolimo vzeti tega, kar so ime li na ši pred ni ki in kar varujemo za potomce.« Zato je slovenska politika dolžna doseči pravično mejo s Hrvaško, tako na kopnem kot na morju. Podobnik se je ob koncu dotaknil tu di od no sov z ma džar sko manj -šino v Prekmurju in jih označil za dobre. Po njegovih besedah je lahko Slovenija, glede na to, kako ščiti pravice manjšinskih narodov, zgled Evropi, »zato si lahko le želimo, da bi tudi države, v katerih živi slovenska manjšina, prevzele take standarde«, je dejal okoljski minister. Uhani L. SANT0RI0 4 - TEL. 040/772770 UL. GINNASTICA, 7 - TEL. 040/774242 2 Sobota, 18. avgusta 2007_MNENJA, RUBRIKE / ODPRTA TRIBUNA Ali so tudi med Slovenci že dozoreli časi za skupno streho? Uroš Koren* Strinjam se z Martinom Brec-ljem, ko vidi v nastanku Demokratske stranke prelomnico, ki jo velja izkoristiti za pogumne in izvirne korake, s katerimi premakniti iz pat pozicije tudi današnje razmerje med slovenskimi političnimi predstavništvi. Demokratska stranka navsezadnje nastaja predvsem zato, da bi poenostavila in poenotila odnose med tistimi levo-sredinskimi silami, ki imajo veliko skupnih vrednot in ciljev. Predvsem tam, kjer je do sedaj vztrajno iskanje lastne vidljivosti, sicer sad pravil igre italijanske politike, sistematično onemogočalo trezno skupno razmišljanje in temu primerno sodelovanje. In, posledično, ošibilo ene in druge. In ne nazadnje je tak korak v skladu s politiko Levih demokratov, ki so se v vsem tem obdobju še najbolj trudili pri širitvi idejne osnove levosredinske koalicije in se s tem izpostavili notranjim trenjem in negodovanjem dela svoje volilne baze. Rezultat, da je danes po šestdesetih letih končno možna združitev v en sam politični subjekt z naprednim delom katoliških krogov, je samo eden od ciljev, ki smo sijih s tem zastavili, seveda je normalizacija odnosov med nami in stranko Slovenske skupnosti važen sestavni del tega procesa. To je tudi odgovor, ki smo ga dolžni vsem tistim Slovencem, ki niso strogo vezani na to ali ono stranko ampak svoje opredelitve sproti oblikujejo glede na rešitve, ki jih politiki predstavljajo, in za katere so strankarske zdrahe vzrok negodovanja in postopnega oddaljevanja od politike (s tem pritrdim tudi Tenceju, ki je še dan prej izpostavil ta problem v svojem uvodniku). Brecljev poziv torej berem z iskrenim zanimanjem, ker bi odkrita in uravnovešena razprava vsekakor pri- nesla kaj novega in pozitivnega, kakršen koli naj bi bil potem razplet prizadevanj. Pišem to, ker je na poti do stičišča potreben še kakšen korak, saj ne gre pričakovati, da bi se eden ali drug odpovedal svojim dosedanjim izbiram in lastni zgodovini. Zaradi tega je širši manevrski prostor, ki ga imamo sedaj priložnost, ne pa jamstvo za rezultat. Demokratska stranka nastaja z jasno začrtanimi temeljnimi izhodišči, s programsko vsebino, ki je še predmet dogovarjanja, in z zavestjo, da je potreben inovativen in izviren pristop do problemov, s katerimi se politika sooča. Med cilji je gotovo ta, da dokončno odpravimo nekatere okostenele ovire, ki so nam kratile možnosti za uspeh. Mislim tu na ideološka razdvajanja, včasih realna, včasih zapuščina zastarelih kontekstov, na prepad med laiki in verniki, ki so ga spoznanje številnih skupnih vrednot že dodobra ublažila, na togo delitev med Slovenci in Italijani (mi smo sestavni in vitalni del vsedržavne stranke, SSk pa že vrsto leto partner Marjetice). Še vedno sem prepričan, da je skupna streha vseh enako (ali vsaj podobno) mislečih ljudi najboljša politična rešitev, in velja ugotoviti, ali so časi že dozoreli zanjo tudi med Slovenci. Poskusimo, razpravljajmo! Je izven te opcije možno sodelovanje, ki se ne bi vsakokrat zataknilo pri strankarskih interesih? Verjetno je, čeprav je taka rešitev šibkejša. Dajmo preveriti tudi to! Skratka, vsaj za nekaj so časi dozoreli: da si pogledamo v oči in temeljito analiziramo trenutek in opcije, ki so pred nami. Uroš Koren je načelnik slovenske komponente Levih demokratov za tržaško pokrajino KULINARIČNI KOTIČEK Gobovajuha s krompirjem Ena mojih najljubših jedi je gobova juha. Spominjam se je še, ko jo je pred mnogimi leti pripravljala moja nona in sicer s štorovkami, kar potem nisem več zasledil, največkrat jo pripravijo iz okusne mešanice raznih gozdnih gob. Ker nisem gobar, moram gobe kupiti, pri nas pa gozdnih gob v trgovinah ne najdeš prav pogosto, ko pa jih najdeš, so tako drage, da človek raje trikrat pomisli, preden jih kupi. Zato zelo rad naročim gobovo juho tam, kjer gobe najbolje uspevajo. Pred kratkim sem bil na Jezerskem, ki morda ne slovi kot kraj, kjer naj bi gobe bogato obrodile, jurčke pa le najdejo bolj pogosto kot pri nas. V dneh mojega bivanja na Jezerskem sem dvakrat naročil gobovo juho in dvakrat doživel bridko razočaranje. Prvič je bila juha preredka, drugič pa pregosta in lepljiva, ker so najbrž vanjo vkuhali preveč moke. Skratka, popolno razočaranje. Naj povem, da je to bilo edino razočaranje, saj je kraj prekrasen, dolina je tako zelena, da človek, ko pride iz naših krajih, kjer je suša požgala vso travo, skoraj ne more verjeti lastnim očem. Grintovec s svojimi skoraj 2600 m varuje dolino in umetno jezero, ki se kot biser skriva v njej. Sicer pa je priprava gobove juhe kar se da enostavna zadeva. Seveda je najboljša, če jo pripravimo s svežimi gozdnimi gobami, prav tako dobro uspe tudi s šampinjoni , ki pa jim moramo dodati nekaj suhih jurčkov, kar juhi da posebno aromo. Po naslednjem receptu pripravljam gobovo juho sam: Za dobro gobovo juho potrebujemo: 300 gr mešanih gozdnih gob (predvsem jurčkov in lisičk, če jih nimamo dovolj, lahko dodamo tudi nekaj šampinjonov in prgišče suhih gob, ki jih moramo prej 10 minut močiti v mlačni vodi), liter goveje juhe (tudi iz koncentrata), 200 gr krompirja, 2 stroka česna, 3-4 šalotke ali majhno čebulo, kozarec kisle smetane, olivno olje, moko, majaron, peteršilj, lovorov list, sol, poper, pol kozarca belega vina, malo limoninega soka. Gobe dobro očistimo in zrežemo na tenke lističe, krompir olupimo, ope-remo in narežemo na majhne kocke, česen stremo in sesekljamo, šalotko drobno zrezljamo, sesekljamo tudi pe-teršilj. Šalotko in česen pražimo na olivnem olju, toliko časa, da šalotka postane prozorna (ne smemo je obarvati), dodamo gobe, ki jih pražimo dobrih 56 minut, medtem jih seveda pridno mešamo; dodamo vino in pustimo, da alkohol izpari; nato gobe pomokamo z žlico moke, premešamo in prilijemo juho, dodamo krompir, lovor in majaron in preverimo, ali je jed dovolj slana. Ko zavre, kuhamo 15 minut, če se nam zdi preredka, lahko del krompirja pasira-mo in pustimo, da še nekaj minut vre. Ko je juha skuhana, dodamo sveže mlet poper, kislo smetano in peteršilj ter narahlo premešamo. Serviramo v jušniku, v skodelicah ali v globokih krožnikih. Vsakdo lahko doda še malo kisle smetane v svojo por-cijo. Pozoren bralec se bo vprašal, zakaj neki sem omenil limonin sok: slednjega dodamo gobam med praženjem, če hočemo, da ohranijo svetlo barvo. Dober tek! Ivan Fischer SKLAD M ITJA ČUK SVETUJE Odstopajoče vedenje Tematika o prijateljstvu in posebej o prijateljstvu v otroštvu je zelo raznolika in obsežna. Mnoga v otroštvu izoblikovana čustva zaznamujejo kasnejše človekovo življenje. S prijatelji vstopaš v življenje: tudi njihovo norčevanje ob tvoji nerodnosti je lahko spodbuda za tvoj pozitiven odziv, s katerim dokazati, da si »jih vreden«. Drugič pa morebiti take, nalašč sprožene puščice povzročijo, da se otrok umakne, izloči iz družbe, izolira in postane hkrati žrtev, maščevalec in nasilnik. Ob takem vplivu prijateljev moramo pomisliti tudi na osnove, katerih se je navzel v družini, iz odnosov med družinskimi člani, iz svoje nastavitve do staršev kakor tudi iz drže staršev do njega, iz šolskega dogajanja in vsega, kar ga pač doleti med odraščanjem. Tudi negativni odnos odraslih lahko vplivajo na otrokovo obnašanje, ki postaja vse bolj problematično ali celo lahko nasilniško in nastopaško. To se ne odraža vedno z neposrednim nasilnim dejanjem, pač pa otrok izvede manipulacijo - s pomočjo obrekovanja, laži, goljufij, odstranjevanja drugega, delovanja proti nekomu. Tako se pač otrok brani, čeprav na neprimeren način in bržkone na osnovi vzorcev, ki so mu jih dali odraslih, s katerimi ima največ stikov. Včasih lahko dobro prijateljstvo omili težave otrok, ki že imajo močno poudarjene vedenjske motnje in vidno odstopajo od vrstnikov. Mnogi starši, ki vidijo, da se njihov otrok rad umakne družbi, da je izločen, največkrat ne odkrivajo pravih vzrokov za to njegovo početje in s svojimi napačnimi ugotovitvami še poslabšajo začetno situacijo. Namesto, da bi otroka dobro »preučili«, ugotovili, da verjetno nekaj ne gre in mu stali ob strani, se mu še bolj odtujijo in od njega zahtevajo, da postane samostojen, ne da bi mu z najmanjšim namigom nakazali pot ali način k samostojnemu življenju in mu bili torej ob strani in na razpolago za razmišljanje in ugotavljanje tistega, kar se mu je zgodilo. Seveda ni rečeno, da so vsi otroci vedno in na vsak način potrebni družbe. Nekateri otroci so že značajsko tako samosvoji, da se prav lepo počutijo tudi vrez vrstnikov, ker lahko počnejo sami to, kar jih najbolj privlači. Drugi pa si morebiti nadvse močno želijo biti član neke »klape«, a niso sposobni vključitve v družbo vrstnikov - zaradi tega so osamljeni. Mnogi enostavno niso simpatični vrstnikom, mogoče zaradi svoje prevelike nadutosti, ker si prevzetno jemljejo preveč svobode, drugi pa zato, ker so preveč tihi in sramežljivi in si nekako ne znajo izboriti lastnega »prostora pod soncem«. Seveda resnično dogajanje ni tako linearno: včasih dobi otrok, ki se ne zna vključiti v skupino, kljub vsemu svojega srčnega prijatelja in ta mu popolnoma zadošča za premostitev svoje morebitno začasne nepriljubljenost v skupini. Po drugi strani pa ni rečeno, da ima vsak član neke skupine tudi sam dejansko svojega zvestega prijatelja. Mnogi otroci znajo delovati le v skupini, kot posamezniki pa nimajo pravega učinka. Mnoge novejše raziskave nakazujejo, da je otrok, ki teži k lastni izolaciji, navadno žrtev nekega napačnega razumevanja sporočil drugih: nekako tako, kakor da bi vse, kar mu rečejo ali naredijo jemal za slabo in negativno. Nedolžno šalo razume kot napad nase, smeh jemlje kot zasmehovanje in podobno. Kakor da bi bili taki otroci deficitarni v razumevanju drugega, njegovih želja in potreb. Ta naravnanost k razumevanju drugih kot sovražnih in nevrednih zaupanja ima svoj izvor - tako pravijo mnogi strokovnjaki - v družbeni ali družinski situaciji, ki jo otrok doživlja kot napetost in stres. Tako napetost, sad njegovih zgodnjih izkušenj, pogosto prenaša tudi v igro z vrstniki in zabavo spreminja v izmenjavo nasilnih dejanj oziroma v nasilje nad drugimi. Kakor da bi ne znal najti prave mere. Vrstniki ga zato doživljajo kot motečega in ga izločajo iz svoje srede, se mu mogoče celo posmehujejo. Izločeni otrok Mati, ki pomeni otroku prvo najtesnejšo vez, močno obarva nadaljnjo otrokovo sposobnost doživljanja sočloveka in odnosov z njim. Veliko vlogo igra tudi sposobnost staršev iskreno, nedvoumno in odprto izražati čustva. Tak način ne pušča dvomov in otrok se nauči prave interpretacije tega, kar čutijo drugi. se bo prav kmalu znašel v začaranem krogu, iz katerega ne bo mogel brez pomoči, saj v skupini, ki ga noče, nima sploh možnosti novih izkušenj, iz katerih rasti. Na osnovi nekaterih raziskav so izvedenci ugotovili, da je bodočnost takih otrok, od vrstnikov izločenih zaradi njihovega odstopajočega vedenja, zelo problematična. Največkrat jih čaka neuspešnost v šoli; zdi pa se tudi, da jim je kar trikrat bolj pogosto usojeno, da bodo kasneje v življenju prestopniki in kot taki tudi sodno obravnavani. Verjetno je razlaga zelo preprosta in po vzorcu »svoji k svojim«: nasilni otrok, ki ga vrstniki izločajo iz svoje družbe, bo laže sklenil vez z drugimi nasilneži, ki sprejemajo njegov, čeprav slab in negativen vedenjski vzorec. Občutek osamljenosti se pri takih otrocih stopnjuje: poleg tega, da jih nobena skupina ne prišteva k sebi, nimajo nikogar, s katerim bi se lahko uspešno pogovorili o svojih strahovih, občutkih in doživljajih. Kakor že omenjeno, imajo velik vpliv na otrokovo socialno ali asocialno obnašanje tudi njegovi starši. Posebej takrat, ko je otrokov odnos s starši zelo problematičen. Če je ta odnos moten, otrok podobne motnje velikokrat prenaša tudi na odnose z vrstniki. Razlika med obnašanjem otrok z motenim odnosom s starši in onih, ki so v starših imeli potrebno toplino in oporo, je očitna. Vedenjski vzorci, pri katerih se konflikti rešujejo nasilno, ali starševska brezbrižnost zaradi ekskluzivnosti, ki jo dajejo predvsem lastnim dejavnostim, naredijo svoje. Mati in oče, ki s svojim odnosom do otrok tem dajejo gotovost, bosta nedvomno ustvarila trdno in pozitivno izhodišče za vse tiste družbene veščine, ki jih bo otrok potreboval za kar najbolj primerno življenje v skupnosti že od vrtca in všolanja dalje. Mati, ki pomeni otroku prvo najtesnejšo vez, močno obarva nadaljnjo otrokovo sposobnost doživljanja sočloveka in odnosov z njim. Veliko vlogo igra tudi sposobnost staršev iskreno, nedvoumno in odprto izražati čustva. Tak način ne pušča dvomov in otrok se nauči prave interpretacije tega, kar čutijo drugi. Čustva, prikrita z molčečnostjo, tišino in neodzivanjem, bodo zelo verjetno predmet neke otrokove samostojne razlage, s katero bo ali pa ne bo pogodil razloga za tako starševsko obnašanje. Otroci, ki živijo v čustveno odprtih družinah, kažejo tudi sami večjo sposobnost izražanja čustev brez večjih ovir. Njihovo razmerje z drugimi je neproblematično. Ze zgodaj se naučijo primerno upravljati in krotiti jezo in negativna čustva ob odrekanju. Vzgojni model, ki ga sprejemajo starši za svoje otroke, je največkrat tudi model, katerega se otroci poslužujejo v odnosu do drugih. Če gre za iskrene in jasne odnose med starši in otrokom, bodo tudi njegovi odnosi do vrstnikov jasni in iskreni. V takih odnosih bodo vrstniki težko dobili vzrok za odstranitev svojega tovariša, kajti on sam bo sposoben razumeti, kaj čuti in zakaj to čuti ter kaj čutijo drugi. Hkrati pa bo znal to tudi izraziti drugim in pojasniti svoje stališče brez nepotrebnih umikov, izolacije, žalosti ali izločanja iz družbe. (jec) KRAS - Prikaz turistične ponudbe v treh delih Občini Komen in Miren-Kostanjevica v dvojezičnem priročnem vodniku ŠKRBINA - Agilna ekipa Mladinskega hotela Pliskovica na čelu s Tanjo Godnič je pred nedavnim v domačiji Lojzeta Spacala v Škrbini pri Komnu predstavila nadaljevanje oziroma drugo tretjino ambiciozno zastavljenega projekta: dvojezičnega, slovensko-angleškega sistematičnega prikaza turistične ponudbe Krasa v treh priročnih vodnikih. Prvi vodnik, ki zajema Gornji Kras, torej območji občin Divača in Sežana, je izšel lani jeseni, drugi, posvečen ob či na ma Ko men in Mi ren-Kostanjevica na Spodnjem Krasu, pa v prvih dneh junija. V pripravi je še tretji del, ki bo predvidoma »pokril« turistično ponudbo občin na Kraškem robu na italijanski strani in tako še bolj povezal ljudi vzdolž meje, ki jih je politična stvarnost do nedavnega bolj ločevala kot združe-va la. Ko se uporabnik vodnika v njem znajde, seveda tudi marsikaj najde. Poleg tistega, kar potrebuje za osnovno orientacijo, še to in ono za povrh. Vsebina obeh vodnikov namreč temelji na abecednem zaporedju predstavljenih gesel, ki so večidel krajevna imena. Poleg navedbe nadmorske višine in števila prebivalcev, je povsod, zanimivo, navedeno tudi, kako si ti pravijo, na primer Avberci, Betanjci, Bogovci, Brestovci, Bržani oz. Brežani, pa Brci in Brke, Brejci itn. Kjer je potrebno, je opisana še pot, ki iz večjih krajev vodi do manjših zaselkov. Povsod je tudi navedeno, kaj si je v določenem kraju vredno ogledati in na katera vrata velja potrkati predvsem za preganjanje lakote in gašenje žeje. Vmes je na kratko predstavljenih nekaj znamenitih Kraševcev, kulturnih druš tev in dru gih or ga ni za cij, sez nam pri re di tev in praz ni kov ter za okus še pe šči ca re cep tov za kraš ke spe ci a li te te, kot so jo ta, ku -ti na na slad ko ali te ra no va su pa. Oba doslej izdana vodnika s turistično ponudbo Krasa je uredila Tanja Godnič, ki l e poleg Nuše Kocjan in Tanje Ambrožič sodelovala tudi kot prevajalka besedil v angleščino, fotografije pa je večidel prispeval Borut Hočevar. Obema vodnikoma sta dodana priročna zemljevida z označenimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, informacijskimi točkami, naslovi kamnosekov in drugih obrtnikov ter vinarjev, čebelarjev in ponudnikov ostalih kraških ku li na rič nih po seb nos ti, ka kor tudi možnosti za prenočevanje ter še vrsto za orientacijo domačega in tujega popotnika pomembnimi lokacijami oziroma naslovi. I. Ilich / ALPE-JADRAN Sobota, 18. avgusta 2007 3 SLOVENIJA - Srečanje premiera Janše s predsedniki parlamentarnih strank Pri odločanju o meji s Hrvaško odprte vse možnosti Pooblastilo vladi za nadaljnje iskanje odgovorov na glavna odprta vprašanja s sosedo LJUBLJANA - Slovenski premier Janez Janša se je včeraj s predsedniki parlamentarnih strank sestal na pogovorih o glavnih odprtih vprašanjih s Hrvaško. Udeleženci so se strinjali, da mora vlada nadaljevati iskanje rešitev za ta vprašanja, saj hrvaški odgovor na slovensko pobudo omogoča nadaljnje iskanje skupnih rešitev. Kot je po srečanju dejal premier Janša, so glede vprašanja meje soglašali, da "nima smisla težiti k iskanju dvostranske rešitve", in se strinjali, "da se vključi tretja stran", pri čemer pa so odprte še vse možnosti, od mediacije do arbitraže. Premier je povedal, da odločitve o tem, katero obliko mirnega reševanja sporov - mediacijo, arbitražo idr. - bo Slovenija predlagala, še ni. Ob tem se ni želel opredeljevati o večji ustreznosti katere od oblik načina reševanja. Kar je bolj pomembno, so okviri, je dejal. Kot je še povedal, je Slovenija glede vprašanja meje "pripravljena na arbitražo oziroma na to, da se v iskanje rešitve vključi tudi tretja stran, vendar pod pogoji, da se upoštevajo ustavne odločitve obeh parlamentov 25. junija 1991, da se ne priznava enostranskih korakov, ki so bili narejeni po tem datumu, in da se poišče najboljšo obliko tretje strani". Potem ko je Hrvaška glede meje zavrnila slovenski predlog za spravo pred Sodiščem Ovse za poravnano in arbitražo, za Slovenijo pa ni sprejemljiv njen predlog o pristopu k Mednarodnemu sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu, bo namreč "treba pogledati, ali so še kakšne druge, dodatne, za obe strani sprejemljive in koristne rešitve", je dejal premier. Pri tem je še poudaril, da bo za nadaljnje odločitve Slovenije treba počakati na prihodnji sestanek koordinacije strank, "po katerem bo jasno, ali bo Slovenija storila kake nadaljnje korake". Do njega naj bi prišlo že konec meseca. Stranke pa so soglasno zavrnile predlog Hrvaške, da se vprašanje meje rešuje pred sodiščem v Hamburgu, s poudarkom, da je treba najti rešitev za vprašanje celotne meje, torej tako kopenski kot morski del. Premier je pogovore označil kot nadaljevanje razprave, ki jo je koordinacija strank začela z aprilskim sestankom, na podlagi katerega je po njegovih besedah nato vlada oblikovala predlog za rešitev štirih glavnih odprtih vprašanj s Hrvaško. Kot je še pojasnil, je za predlog nato vlada dobila soglasje odbora DZ za zunanjo politiko, ter ga sredi julija poslala Hrvaški. Odgovor hrvaške vlade je bil "delno pozitiven, v nekaterih točkah je formalno predlagala drugačne rešitve," je še dejal in dodal, da so se po njegovi obravnavi včeraj strinjali, daje treba nadaljevati iskanje rešitve za odprta vprašanja. Pri tem je dejal, da gre "predvsem za dva sklopa vprašanj", pri čemer je kot drugi sklop verjetno mislil vprašanje ribištva oziroma status maloobmejnega sporazuma SOPS, ki se rešuje v okviru EU, medtem ko morata za ostala vprašanja državi najti rešitve sami. Med slednje sodita še vprašanje Nuklearne elektrarne Krško ter "status, varčevalci, dolgovi in terjatve Ljubljanske banke", za katere bo po oceni premiera moč storiti dodatne korake k skupni rešitvi. Na novinarsko vprašanje, ali je res, da se bosta prihodnji teden sestala s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem, kot je dejal hrvaški premier v Splitu, je Janša dejal le, da bi bil "ta sestanek dobrodošel", da pa še natančno ni dogovorjen. Predsedniki parlamentarnih strank so po sestanku - najprej se je premier o hrvaškem odgovoru na slovenski predlog sestal s koalicijo, nato pa še na skupnem sestanku s koalicijo in opozicijo ter vodjo skupine neodvisnih poslancev Matejem Lahovnikom in poslanko madžarske narodne skupnosti Mario Poszonec - izrazili zadovoljstvo, da je do sestanka prišlo. Predsednik SLS Janez Podobnik je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do poenotenja v slovenskem političnem prostoru o "interpretaciji stanja na 25. junij 1991", pri tem pa namignil, da to pomeni tudi, da arbitraže o meji v Piranskem Slovenski premier Janez Janša se je včeraj s predsedniki parlamentarnih strank pogovarjal o odnosih s Hrvaško sta zalivu ne more biti. Tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec je poudaril, da srečanje pomeni korak naprej v reševanju odprtih vprašanj med državama. Po njegovih ocenah je Slovenija na pravi poti, da ponudi nove rešitve. Predsednik NSi Andrej Ba-juk pa je izrazil zadovoljstvo predvsem nad "konstruktivnim vzdušjem" in nad tem, da v Sloveniji prevladuje "neka zavest o zgodovinskem trenutku, da je potrebno storiti prave korake, da bo prišlo do dolgoročne rešitve in sožitja med obema državama, tako kot se pričakuje v EU". S srečanjem je bila zadovoljna tudi opozicija. Predsednik SD Borut Pahor je dejal, da njegova stranka podpira iskanje novih poti, ki bi v prihodnosti omogočile rešitev odprtih vprašanj, zlasti določitev meje na kopnem in morju, ki bo sprejemljiva za obe strani. Predsednica LDS Katarina Kresal pa je dejala, da bi do srečanja lahko prišlo že prej, še preden je slovenska vlada predlog poslala Zagrebu. S tem se je strinjal tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Matej La-hovnik, ki je dodal, da so v njegovi poslanski skupini podvomili v to, da bo do rešitve vprašanja meje prišlo v kratkem času, predvsem zato, ker na Hrvaškem že poteka kampanja pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami. Prvak SNS Zmago Jelinčič pa je v izjavi povedal, da je na sestanku zagovarjal znana stališča svoje stranke, ki vključujejo tudi referendum o vstropu Hrvaške v EU. (STA) BUZET - Srečanje istrskih županov Župani: Odnosi med državama so v Istri odlični Govor tudi o glavnih potrebah istrskega prebivalstva BUZET - Župani istrskih občin iz Slovenije in Hrvaške so se včeraj v Buzetu pogovarjali o odprtih vprašanjih med državama. "Čeprav je med slovensko in hrvaško vlado veliko nezadovoljstva, smo s skupnim sestankom želeli sporočiti, da župani v Istri, na obeh straneh meje, med seboj odlično sodelujemo," je povedal vodja istrske županije Ivan Jakovčič. Župani - s slovenske strani župana Pirana Tomaž Gantar in Kopra Boris Popovič - so se še strinjali, da bi morali državi glede reševanja vprašanj meje pristopiti k arbitraži. Za sestanek so se istrski župani odločili pred prihajajočimi slovenskimi predsedniškimi in hrvaškimi parlamentarnimi volitvami. Poleg Gantarja, Popoviča in Jakovčiča so bili v Buzetu še župani Lanišča Neven Mi-kac, Buzeta Valter Flego, Buj Lorella Li-moncin Toth in Umaga Vlado Kraljevič ter hrvaški poslanec Damir Kajin. Na delovnem posvetu so govorili o nerešenih vprašanjih med državama in se strinjali, da bi jih morali reševati na več ravneh. "Najprej bi morali rešiti vprašanja, ki se neposredno tičejo življenja ljudi na obeh straneh meje, na drugi stopnji bi reševali na primer vprašanje varčevalcev Ljubljanske banke in jedrske elektrarne Krško. Šele nato naj pride na vrsto definiranje meje na morju in kopnem, saj ta lahko še počaka," je pogovore povzel Kajin. Glede reševanja vprašanja meje na morju in kopnem so se strinjali, da je edina možnost arbitraža. Pomembna točka pogovorov pa je bila izgradnja avtoceste od Trsta do t.i. hrvaškega ipsilona, ki naj bi kmalu postal avtocesta. "Moramo dati vse od sebe, da vplivamo na našo vlado, da čim prej začne z gradnjo avtoceste na naši strani," je dejal Popovič, ki kot koprski župan v avtocesti vidi rešitev za ozka grla, ki upočasnjujejo promet na Obali. Popovič je še izrazil upanje, da bo Hrvaška čim prej postala članica EU: "Da bi čim prej sodelovali brez meje, ki se bo čez nekaj mesecev hudo zarezala v nekatere predele med državama." Gantar pa je v Buzetu poudaril, da je interes občine Piran predvsem v povezovanju na področju turizma. Prepričan je tudi, da bo sodelovanje med slovensko in hrvaško Istro kljub schengenski meji dobro. (STA) Lažen bombni preplah na sodišču v Ljubljani LJUBLJANA - Sporočilo o podtaknjeni bombi na sodišču na Tavčarjevi ulici v Ljubljani, o katerem so bili ljubljanski policisti obveščeni včeraj okoli 8. ure, se je izkazalo za lažno. Na kraj so takoj poslali več policistov, ki so zavarovali okolico sodišča ter evakuirali zaposlene in obiskovalce. Kot so sporočili s Policijske uprave Ljubljana pri pregledu policisti niso našli eksplozivnega ali drugega nevarnega predmeta. Mlad Romun hudo poškodoval brezdomca PORDENON - V noči na petek je 19-letni romunski priseljenec v parku Querini v Pordenonu brutalno pretepel 56-letnega brezdomca. Z brcami in udarci ga je tako hudo poškodoval, da se moški v porde-nonski bolnišnici bori za življenje. Po napadu je mladenič poškodovanca pustil v parku, kjer ga je našel neki mimoidoči. Ta je pretepenemu moškemu pomagal in poklical tudi rešilni avtomobil, s katerim so moškega odpeljali v bolnišnico. Napadalca so kmalu po napadu aretirali v parku. Mladenič, gre za Daniela Patkanyja, je bil ves krvav in popolnoma pijan. Pri aretaciji je tudi napadel policiste, ki pa so ga brez težav obvladali. Kot so sporočili, je silam javnega reda že dobro znan. V Cordenonsu pogrešajo sestri CORDENONS - Od velikošamren-skega popoldneva v Cordenonsu pogrešajo sestri F. in G. M. Prva ima 19, druga pa 16 let. Od doma sta odšli v sredo popoldne, namenjeni pa naj bi bili na glavni trg mesteca v neposredni bližini Pordenona. Obe obiskujeta poklicni zavod Zanussi v Por-denonu, starši pa so njuno izginotje prijavili včeraj zjutraj. Pri tem so povedali, da sta dekleti odšli od doma brez dokumentov, denarja in rezervnih oblačil. Prijava oblastem, ker je ustrelil sovo LIGNANO - Videmski menedžer se bo moral zagovarjati, ker je ustrelil sovo, ki sodi med zaščitene živali. Do spornega dogodka je prišlo že prejšnji teden, toda karabinjerji so javnost s prijavo seznanili šele včeraj. Vi-demčan je bil na vrtu svoje hiše v Li-gnanu, kjer je z zračno puško sovo zadele v krilo. Sova se je nato zatekla na sosednji vrt, stanovalec, neki švicarski državljan, pa jo je v poskusu, da bi ji rešil življenje, izročil policiji. Toda sova je kljub temu poginila, sledila pa je prijava Videmčana. ŠTANJEL - V okviru praznovanj 100-letnice rojstva Lojzeta Spacala Na štanjelskem gradu delavnice lesoreza z grafikom Frankom Vecchietom Franko Vecchiet na eni od svojih številnih razstav kroma ŠTANJEL - V okviru praznovanja 100-letnice rojstva Lojzeta Spacala pripravljajo v Štanjelu delavnice lesoreza, ki jih bo vodil slikar in grafik Franko Vecchiet iz Trsta. Delavnice bodo zajemale teoretični in praktični del, potekale pa bodo v Galeriji Lojzeta Spacala na gradu v Štanjelu. V te o re tič nem de lu bo do ude le žen ci se zna nje ni z zgo -dovino grafike, njeno vlogo v posameznih umetnostnih obdobjih, poseben poudarek pa bo na lesorezu in njegovem položaju v zgodovini grafičnih tehnik. V tem okviru bo posebej izpostavljeno Spacalovo delo in njegov doprinos k položaju lesoreza v modernistični umetnosti druge polovice 20. stoletja. V praktičnem delu delavnic bodo udeleženci izdelali manjši lesorez, ki ga bodo potem odtisnili na stari Spacalovi stiskalnici. Delavnice grafike v Štanjelu so, kot pravijo organizatorji, izjemna priložnost za spoznavanje lesoreza v družbi s Spacalovimi deli, ki gotovo predstavljajo enega vrhuncev te tehnike v moderni umetnosti. Strokovno vodstvo Spa-calovega prijatelja Franka Vecchieta, ki je tudi sam velik mojster te grafične tehnike in priznan pedagog, pa pomeni posebno doživetje tako za ljubitelje, kot tudi za poznavalce. Delavnice bodo potekale v dveh izmenah; prva bo 26. avgusta ter 2., 6. in 7. septembra, druga pa 30. septembra ter 4. in 5. oktobra. Prijavnice so na razpolago v turistični pi sar ni v Šta nje lu. 4 Sobota, 18. avgusta 2007 KULTURA / POLETJE - Medtem ko se na počitnice odpravlja milijon Italijanov Ta konec tedna je v teku prvi počitniški »protieksodus«: domov se vrača 5 milijonov ljudi Velika večina Italijanov potuje z avtomobili ansa RIM - Ferragosto ali po naše veliki šmaren je za nami, s tem pa se je počitniška sezona v Italiji začela iztekali. Ta konec tedna je v teku prvi letošnji počitniški »protieksodus«. Prometni observatorij iz Milana računa, da se domov vrača okrog 6 milijonov ljudi, medtem ko na počitnice odpravlja milijon ljudi. Na obzorju sta še dva množična povratka s počitnic: 25. in 26. avgusta ter 1. in 2. septembra. Te dni se vračajo domov predvsem trgovci in obrtniki ter delavci tercirarne-ga sektorja, ki se bodo v ponedeljek vrnili na svoja delovna mesta. »K tem moramo prišteti še družine z nižjimi dohodki, ki si lahko privoščijo največ teden dni počitnic,« je povedal direktor milanskega observatorija Massimo Todisco. Prihodnji konec tedna pa bo sovpadal z odprtjem velikih tovarn. Največ ljudi se kajpak vrača v velika mesta, in sicer okrog 400 tisoč v Rim, 200 tisoč v Milan, 120 tisoč v Turin, po 50 tisoč v Bologno in Genovo itd. Približno 65% potnikov se poslužuje avtomobila, 25% vlaka in 10% letal. Po podatkih observatorija se je počitniški promet letos povečal za kakih 5% v primerjavi z lanskim le tom. Kar zadeva uporabnike železnic, je le-teh ta konec tedna skupno okrog 2 milijona: 1,7 milijona se vrača domov, 300 tisoč pa se odpravlja na letovišča. Kljub povečanemu prometu vlaki vozijo brez večjih zamud. MAFIJA - Duisburg Preiskave okrog pokola brez sadu DUISBURG - Nemška policija intenzivno išče mafijske morilce, ki so na dan velikega šmarna v Duisbur-gu umorili šest italijanskih državljanov, vse doma iz kraja San Luca v Ka-labriji. Nobenega dvoma ni, da gre za novo epizodo v vojni med klanoma Nirta-Strangio ter Pelle-Voltari, dobiti v pest storilce pa je druga zadeva. Po mnenju nekaterih naj bi že zapustili Nemčijo in se skrivajo v kaki drugi evropski državi, mogoče na Nizozemskem. Nemška policija je medtem natančno pregledala prizorišče dogodka, se pravi picerijo Da Bruno v Duisburgu, pa tudi domove žrtev. V enem izmed njih je našla orožje. S pomočjo »zanesljive« priče je izdelala tudi identikid enega izmed morilcev. Pri preiskavah seveda sodelujejo tudi italijanski organi javne varnosti. V kraju San Luca pa se zdaj bojijo maščevanja. Do njega bi lahko prišlo 2. septembra, na praznik Marije iz Polsija, ki je tu zelo češčena. LAHKA GLASBA Umrl je avtor popevk Vito Pallavicini Vito Pallavicini VIGEVANO - V četrtek je v Vige-vanu umrl Vito Pallavicini, eden izmed najpomembnejših italijanskih avtorjev popevkarskih besedil. Star je bil 83 let, saj se je rodil 22. aprila 1924 v Vigevanu. Med njegovimi najboljšimi stvaritvami je besedilo popevke Azzurro, ki je zaslovela v izvedbi Adriana Celentana. Pallavicini ga je napisal skupno s kantavtorjem Paolom Contejem, s katerim je rad sodeloval. Pal-lavicinijeve stvaritve so npr. še besedila popevk »Le mille bolle blu« (pela jo je Mina), »Io che non vivo« (Pino Donaggio), »Deborah« (Fausto Leali), »Serenata« (Toto Cutugno), »Nel sole« (Al Bano). OKOLJE - ISTAT Slab zrak in ropot vse večja problema RIM - Velik odstotek italijanskih družin se pritožuje zaradi onesnaženosti zraka in zaradi ropota. Tako izhaja iz okoljskega letopisa, ki ga je včeraj objavil osrednji italijanski statistični zavod ISTAT. Gre za najnovejše statistične podatke o zraku, vodi, energiji, požarih, potresih ipd. v Italiji. Kar 41,7% italijanskih družin meni, da živi v hudo onesnaženem zraku. Ta problem je posebno občuten v Lombardiji, saj nanj opozarja 56,6% družin. Sicer pa se 22% prebivalcev pritožuje tudi zaradi smrada, v Kampanji kar 32,4% družin. Da je onesnaženost zraka resen problem, prihaja do izraza tudi v drugi obliki. Po podatkih ISTAT je leta 2004 Italija proizvedla 384 milijonov ton ogljikovega dvokisa, ki je eden izmed t. i. toplogrednih plinov, med tem ko jih je le ta 1980 72 milijonov. Kot rečeno, pa se vse več ljudi pritožuje tudi zaradi zvočne onesnaženosti. Na ta problem opozarja 37,8% družin. Najbolj »hrupne« dežele so po ocenah samega prebivalstva Kampanija (50,8%), Apulija (45,9%) in Lacij (44,6%). Vse to je tesno povezano s prevozi. V Italiji ta čas kroži več kot 45 milijonov vozil, točneje 77 avtov vsakih 100 prebivalcev. Leta 1985 jih je bilo 48 vsakih 100 prebivalcev. V letih od 1998 do 2005 se je za 11% zmanjšalo število avtomobilov na bencinski pogon, za prav toliko pa se je povečalo število avtomobilov na plinsko olje, metan ipd. Sicer pa velja poudariti, da se v Italiji ta čas kar 81,8% potnikov in 65,6% blaga prevaža po cestah. Po podatkih ISTAT v občinah pokrajinskih glavnih mest vsak prebivalec porabi letno 68,9 kubičnega metra vode, 429,1 kubičnega metra plina za domačo uporabo in 1.228,7 kilowatture električne energije, proizvede pa 626,8 kilograma odpadkov, kijih ločeno zbirajo le v 21,1% primerov. Zanimiv je tudi podatek, da le 4.567 občin od skupnih 8.101 razpolaga s kanalizacijo, ki v celoti prečisti odpadne vode. V letu 2005 S e 43,1% energije, ki jo uporablja industrija, izhajalo iz naftnih virov, 36% pa naravnega plina. TUJI TISK - Italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Mafijski pokol v Duisburgu globoko odjeknil v nemški in širši mednarodni javnosti Podoba Italije v tujih medijih je ta teden dokaj negativna, saj poročajo z velikim poudarkom o mafijskem pokolu v Duisburgu. Zanimivo je, da nemški mediji pišejo o zadevi dokaj umirjeno in brez običajnih stereotipov na račun Italijanov, kot se je na primer zgodilo lani, ko je italijanska nogometna reprezentanca začela prav v Duisburgu svoj zmagoviti pohod do zmage na svetovnem prvenstvu. Takrat je Der Spiegel označil italijanske nogometaše - in Italijane nasploh - kot parazite, tokrat pa naglaša, da številni delovni in pošteni državljani Italije, tudi na jugu polotoka, aktivno nasprotujejo mafiji in kriminalu nasploh, čeprav tako zadržanje ogroža njihovo življenje. Pod naslovom »Smrtni izvoz italijanske mafije« tednik izpostavlja dejstvo, da se italijanski kriminal razpleta tudi izven meja polotoka in da mafijsko nasilje ne pozna več meja. Pokol v Duisburgu poudarja pomembnost knjige Roberta Savianeja Gomorra, ki bo prav te dni izšla v nemškem prevodu: ob branju te knjige lahko bolje razumemo, zakaj so pred picerijo v Duisburgu ubili šest ljudi v okviru krvnega maščevanja kalabrijske 'ndranghete, meni Der Spiegel. Tudi Frankfurter Algemeine Zeitung piše o mafiji, in sicer pod naslovom »Denar, mamila in nepremičnine - Italijanska mafija prodrla v Nemčijo«. FAZ ugotavlja, da mafija ni več samo italijanski problem in pri tem navaja italijanskega preiskovalnega sodnika: z denarjem iz prodaje kokaina je kalabrijska kriminalna združba že kupila cele bloke v mestih nekdanje Vzhodne Nemčije, zgradila je verigo hotelov in odprla številne restavracije po vsej Nemčiji. Kalabrijski mafijski imperij nadzira trgovino s kokainom po vsej Evropi, razpolaga z več desetin milijard evrov letnega profita, to je z budžetom, ki ima prej razsežnosti manjše države kot pa kriminalne organizacije. Zato je zelo aktualno opozorilo omenjenega italijanskega preiskovalnega sodnika: »Če se Nemčija ne bo resno lotila problema, bo čez deset let imela iste probleme kot Kalabrija,« poroča dnevnik iz Frankfurta. Francoski Le Monde in švicarski Le Temps pa poročata s poudarkom o razsod- bi kasacijskega sodišča glede nasilja, kateremu je bilo podvrženo dekle iz muslimanske družine. Dnevnik iz francoskega kantona Švice ugotavlja, da je vrhovno italijansko sodišče oprostilo starše in brata mlade Fatime, ki so jo privezali na stol in jo pretepli do krvi: ni šlo za zakonski prekršek, ker so se za to odločili z dobrim namenom, da bi jo kaznovali zaradi njenega nespoštovanja islamske kulture. Vprašanje integracije islamskih priseljencev je v Italiji zelo problematično in mnogi oporekajo težnji, po kateri je treba spoštovati tudi nesprejemljiva zadržanja v imenu spoštovanja drugačnih po načelu »politically correct«, piše Le Temps. Le Monde pa poudarja, da so v razsodbi naglasili dobrohotni namen staršev in brata, ki so dekle pretepali »samo zato, da bi se vrnila na pravo pot« - to je pa vedenje v skladu z muslimanskimi predpisi. Pariški popoldnevnik poroča, da so v krogu priseljenih muslimanskih družin v Italiji samo lani ubili vsaj devet žensk, glede česar je politični razred dokaj odsoten in zaenkrat še ni na obzorju zakona, ki naj prizna polnopravnost priseljenim muslimanskim ženskam, medtem ko so sodišča tolerantna do fundamentalističnih predpisov islamske šarije. Italijanom se ne piše nič kaj dobro tudi pri manj dramatičnih oz. bolj prijetnih zadevah. Tako spletna izdaja newyorške-ga Daily News objavlja lestvico mesečnika Men's Health o najbolj zadoščenih moških s spolnega vidika. In italijanski moški so na 20. mestu, prav na dnu lestvice, pa čeprav je pevka italijanskega izvora Madonna ponosno nosila majico z napisom »Italians do it better« - to se pravi, da naj bi bili italijanski ljubimci najboljši. Raziskovalci pripisujejo nizko uvrstitev italijanskim moških vrsti dejavnikov: tako je četrtina intervjuvancev priznala, da redno vara ženo, število razporok narašča in samo 36 odstotkov Italijanov izjavlja, da je njihovo spolno življenje zadovoljivo. Na prvo mesto lestvice so se uvrstili Angleži, sledijo Poljaki, Nizozemci, Romuni, Filipin-ci itd do Italijanov na 20. mestu. Sicer pa: ali naj res verjamemo statistikam? Sergij Premru Evropska centralna banka 17. avgusta 2007 evro valute povprečni tečaj 17.08 16.08 ameriški dolar 1,3454 1,3405 japonski jen 152,74 153,19 kitajski juan 10,2104 10,1932 ruski rubel 34,7740 34,5990 danska krona 7,4409 7,4419 britanski funt 0,67920 0,67560 švedska krona 9,3590 9,4130 norveška krona B,0375 B,0350 češka krona 27,663 27,510 švicarski frank 1,6245 1,6302 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 260,20 260,20 poljski zlot 3,B337 3,B3B0 kanadski dolar 1,4416 1,4469 avstralski dolar 1,7213 1,7072 bolgarski lev 1,955B 1,955B romunski lej 3,2769 3,2575 slovaška krona 33,740 33,B00 litovski litas 3,452B 3,452B latvijski lats 0,6975 0,696B malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 92,B7 92,95 turška lira 1,B636 1,B755 hrvaška kuna 7,3330 7,3062 Zadružna Kraška banka 17. avgusta 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,35792 1,33004 britanski funt 0,6BB5 0,67265 švicarski frank 1,64775 1,60761 japonski jen 156,5135 147,0301 švedska krona 9,64361 9,1B23B avstralski dolar 1,7664 1,691BB kanadski dolar 1,4746B 1,41B54 danska krona 7,5B47B 7,29901 norveška krona B,21900 7,B5099 madžarski florint 312,24 244,5BB češka krona 31,6365 24,759 slovaška krona 3B,B7 30,42 hrvaška kuna 7,B2494 6,9774 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar hrvaška kuna 17. avgusta 2007 _evro_ nakup prodaja 1,361 B 0,6BB4 7,553 1,4703 153,10 ,6550 B,150 9,530 ,74BB 7,57 1,32B3 0,6714 7,367 1,4341 149,33 1,6142 7,950 9,295 1,705B 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 17. avgusta 2007 Indeks MIB 30:+1,92 delnica cena € var. % ALITALIA ALLEANZA ATLANTIA BANCA ITALESE BANCO POPOLARE BPMS BPM CAPITALIA ENEL ENI FIAT FINMECCANICA GENERALI IFIL INTESA LOTTOMATICA LUXOTTICA MEDIASET 0,B01 9,39 22,72 13,45 17,97 4,6625 10,0B5 6,75 7,33 23,B2 1B,05 19,3 29,3B 6,615 5,61 25,63 24,9B 7,69 15,52 5,26 2,4275 0,752 25,0B 4,095 12,1 B ,914 16,22 2,4625 1B,52 6,12 -0,57 +1,09 1,22 -1,79 +2,29 +1,5B +1,93 +3,BB +2,16 +2,19 -3,B3 -0,63 +1,31 -0,69 +3,33 1,50 +1,79 -0,90 +1,15 +2,16 +1,27 +0,94 +4,41 +0,61 +1,52 +1,65 -0,43 +3,12 +1,74 +4,0B 5 Sobota, 18. avgusta 2007 KULTURA / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it MAČKOLJE - Kmetijsko podjetje bratov Elene in Eura Parovel: tradicija vina in ekstradeviškega olja Deset hektarjev vinogradov in prav toliko oljčnih nasadov Kmetijsko podjetje Parovel se lahko pohvali z dolgo tradicijo pridelovanja olja in vina, saj sta brata Elena in Euro, ki danes upravljata tvrdtko, predstavnika četrte generacije te družine. Vse se je začelo v Mačkoljah, ko je ob koncu devetnajstega stoletja Peter Parovel pričel s kmetijsko dejavnostjo. Najboljše pridelke z domačih njiv so tedaj pošiljali samemu cesarju na Dunaj. Tudi tržaška gospoda je v tistem času ob koncih tedna rada zahajala v Mačkolje. Podjetje Parovel trenutno upravlja kakih deset hektarjev vinogradov in prav tolikšno površino oljčnih nasadov. Približno polovica oljk obrodi sad, drugo polovico pa predstavljajo mlade oljke, ki so jih posadili pred kratkim in bodo obrodile v naslednjih letih. Nasadi in vinogradi se nahajajo na hribovitih zemljiščih v Bregu. Podjetje je pred približno letom dni otvorilo novo vinsko klet in agritu-ristično postojanko nedaleč od občinskega gledališča France Prešeren v Bo-ljuncu. Prostori v Mačkoljah so namreč postajali iz leta v leto tesnejši. Nova klet se nahaja kakih šest metrov globoko, v pritličnih prostorih pa so nameščene naprave za predelavo vina. Poslovni prostori, skladišče in torklja podjetja Parovel pa se nahajajo v obrtni coni v Dolini. Agrituristična dejavnost v poletnih mesecih poteka kar na dvorišču, pozimi pa se ta preseli v notranjost, in sicer v zgornje prostore poslopja, ki so opremljeni z vrtljivim ognjiščem. Turistično središče gosti tudi kulturne prireditve. Pred časom so namreč tu predstavili zgoščenko mačkoljanskega noneta Primorsko, nastopili pa so tudi pevci zbora Obalca iz Kopra pod vodstvom Aleksandre Pertot. Olje in vino, ki ga pridelajo pri Pa-rovelu, prodajo povečini v tujino, od tega največ v Združene države Amerike. Slaba polovica pa se znajde na italijanskem tržišču. Podjetje Parovel je znano predvsem po svojem ekstradeviškem oljčnem olju z oznako DOP, vina pa pridelujejo več vrst. Med bela vina spadajo malvazija, vitovska in mešanica matos, med črnimi pa prevladuje refošk. Parovelovo vino se stara v jeklenih posodah in lesenih sodih. Steklenice gre- Novo gospodarsko poslopje podjetja Parovel v Boljuncu kroma do v prodajo dobrega pol leta po uste-kleničenju vina. Krajši je seveda postopek pri pridelovanju oljčnega olja. Oljke je treba namreč stisniti v najkrajšem možnem času. Ponavadi se to pri Paro-velu zgodi le kako uro zatem, ko so jih obrali. Olje v posodah počiva približno mesec dni, nato je pripravljeno za ste-kleničenje. Euro Parovel nam je povedal, da je bilo letošnje poletje za trte zelo dobro. Čeprav se pri nas dež ni pojavil približno štirideset dni, je grozdje dobro dozorelo. Tudi bolezni ni bilo, zato škropljenje v tem času skorajda ni bilo potrebno. Kar pa se oljk tiče, jih bo letos nekaj ostalo brez plodov, saj jih je močna vročinska pripeka presenetila prav med cve te njem. Pri Parovelu bodo zato kmalu trgali, in sicer v tednu po prazniku Velikega Šmarna. Letos bo trgatev potekala približno mesec dni prej kot običajno. Oljke bodo obirali predvidoma konec septembra, medtem ko to opravilo običajno poteka konec oktobra. (ps) PREVOZI - Po morju Trst - Gradež Povezava z Gradežem bo trikrat dnevno do 13. septembra Kdor želi v Gradež in bi se rad izognil gneči na cesti, ima lepo priložnost: do 13. septembra se lahko poslu-ži ladje prevozniškega podjetja APT, ki prepelje do 250 potnikov. Ladja je privezana pri pomolu Pescheria in proti Gradežu odpluje vsak dan (razen ponedeljkov) ob 8., 13. in 17. uri. Prihod v Gradež je ob 9.15, 14.30 in 18.30. Odhodi s pomola Torpediniere v Gradežu pa so ob 9.30, 15.00 in 18.45 s prihodi v Trst ob 11.00, 16.30 in 20.15. Podjetje APT je tudi za letošnjo sezono potrdilo povezavo med pomorsko progo in avtobusno izvenmestno progo št. 1. Slednja pelje iz Gorice mi- mo Fare, Gradišča, letališča v Ronkah, Tržiča vse do Gradeža, kjer se potniki lahko vkrcajo na ladjo in obiščejo Trst. Kdor se bo za obisk Gradeža po-služil ladje, lahko nabavi običajno vozovnico (5.25 evra) ali tudi s povratnico (8 evrov - vozovnica velja samo en dan). Lahko pa si nabavi tudi poimenski abonma za deset voženj (31.55 ev-ra) in za 50 voženj (63.10 evra), kar prinaša precejšen prihranek. Predviden je tudi prevoz koles ali mopedov (največ dva). V primeru slabega vremena bodo zagotovili povezavo po kopnem, brez vmesnih postaj. APrimorski ~ dnevnik Danes »okusi zaliva« Na novi ribji tržnici, na prostoru bivše Gaslini (nedaleč od trgovskega centra Torri d'Europa) se bo danes pričela eno-gastronomska manifestacija »okusi zaliva, ki jo prirejajo ribiči sami. Na voljo ne bodo samo obložene mize s pla-vo ribo, kalamari, školjkami itd., obiskovalci bodo imeli priložnost, da dodobra spoznajo tudi ribiški poklic. Že danes ob 11. uri bo tako možen ogled čolnov, na katerih bomo iz besed protagonistov slišali, kako poteka njihovo delo, opisali nam bodo opremo in orodje ter razne zanimivosti iz njihovega življenja. Ob 18. uri bo slovesna otvoritev, ki se je bo udeležil tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis, nakar bodo odprli kioske, ki bodo delovali do polnoči. Jutri je urnik prav tako od 11. do 24. ure, in tako bo ob koncu vsakega tedna, v sobotah in nedeljah, do 30. septembra. Tudi poezija in proza v vrtu La Carsiana Za obiskovalce botaničnega vrta La Carsiana so pripravili novost, namestili so razne table, na katerih so poezije in odlomki iz raznih del avtorjev, ki so pisali o Krasu (Saba, Ungaretti, Slataper, Svevo, Rilke, Kosovel, Cergoly, Domini, Jan Morris in Susanna Tamaro). Poleg tega so tudi lirike Guida Samba, Nore Paliaghi, Foelkel in Marin. Vrt je odprt od torka do petka od 10. do 13. ure, v sobotah in nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Spet za zapahi Bil je v hišnem priporu, vendar je na predvečer Velikega šmarna odšel preko meje. Ob povratku so ga agenti skušali ustaviti, a jim je zbežal in se skrival do včeraj popoldne, ko so ga mestni redarji in karabijerji odkrili v stanovanju neke znanke na področju Ul. Rossetti. Sedaj je 41-letni Maurizio Petrucci spet za zapahi, dolžijo ga pobega iz zapora. Mamila morda usodna V svojem stanovanju v Ul. dei Mirti je včeraj zjutraj umrl 46-letni moški, verjetno mu je bila usodna prevelika doza mamila. Ko je prispelo osebje službe 118, mu že ni bilo več pomoči. Okradel 84-letno žensko V Ul. Biasoletto, na vogalu z Ul. Mau-roner, je včeraj neznanec iztrgal 84-let-ni ženski torbico, v kateri je imela denar (okrog 80 evrov), dokumente in ključe. Bila je tako pretresena, da agentom napadalca ni znala niti približno opisati. OPČINE - Včerajšnja debata na Prazniku Unita in Novega Dela Ženske si v politiki zaslužijo več prostora Srečanje s Fulvio Premolin, Bruno Tam in Tamaro Blažina - Demokratska stranka je velika priložnost za uveljavitev žensk na krajevni in državni politični sceni Kar se tiče ženske prisotnosti v političnih krogih, Italija krepko zaostaja za evropskimi standardi, nastajajoča Demokratska stranka pa predstavlja lepo priložnost za velik preobrat, priložnost, ki je ne gre zamuditi. To je ena številnih ugotovitev z včerajšnjega srečanja o ženski vlogi v današnjem političnem kontekstu (foto Kroma). Srečanje je uvedlo letošnji Praznik Unita in Novega Dela, ki se kot ponavadi odvija v Prosvetnem domu na Opčinah. Omizja na openskem dvorišču so se udeležile tri predstavnice krajevne politike: dolinska županja Ful-via Premolin, tržaška občinska svetnica Marjetice Bruna Tam in deželna svetnica LD Tamara Blažina. Ga-briella Baroni, članica pokrajinskega vodstva LD, jih je vodila v razmišljanje o izzivih, s katerimi se morajo ženske soočati v krajevni in državni politiki. Fulvia Premolin je podčrtala, da je Italija na dnu lestvice ženskega sodelovanja v politiki. Glede na to je počaščena, da lahko vodi občinsko upravo in to z odborom, ki ga sestavljajo povečini ženske. V naši državi je to redkost. Kateri pa so razlogi za tako težko uveljavljanje žensk v politiki? V prvi vrsti ženske še vedno skrbijo za otroke in se zaradi tega pogosto odrekajo marsičemu, tudi politiki. Ženske se pogosto znajdejo pred življenjsko izbiro »družina ali kariera« in se navadno odločijo za prvo, je dejala županja. Moški se tem izbiram izognejo. Moralo bi priti do velikih sprememb, ki bi dokončno udejanjile enakost med spoloma. Tako bi si včasih tudi očetje privoščili starševski dopust, da bi skrbeli za družino. Bruna Tam je spomnila, da situacija v Trstu sploh ni rožnata, saj sedi v tržaškem občinskem svetu le 6 žensk, problem pa zadeva oba tabora. Deželni volilni zakon, ki zagotavlja ženskam enotretjinsko zastopanost, je le delno zadostil njihovim zahtevam. Eno večjih ovir pri uveljavljanju žensk v politiki predstavljajo mediji. Slednji (z nekaterimi izjemami) imajo malo posluha za ženske tematike, za odborni-ce in svetnice nimajo prostora, v ospredje pa porivajo moške politike. »Mediji naj poročajo, da Občina Dolina dobro deluje in da je niso ženske upraviteljice popolnoma uničile« je bil njen piker komentar. Ob koncu se je Tamova dotaknila še razlik med ženskimi in moškimi možgani: ženske so nadarjene za eno, moški za drugo in idealno bi bilo, ko bi v politiki v enaki meri izkoriščali sposobnosti obeh spolov. Tudi Tamara Blažina meni, da bi bila potrebna korenita revolucija v miselnosti ljudi. Ženske imajo danes premalo vpliva, tako v politiki kot v medijih in gospodarstvu. Ko se v deželnem svetu odvija razprava o kaki ženski tematiki in o enakosti med spoloma, je nujno doseči skupno stališče z svetnicami vseh strank, pa tudi z večino moških svetnikov. Drugače ne gre. Med temi razpravami pa se pogosto najde kdo, ki vso zadevo spremlja s posmehom, ki je do žensk žaljiv. Ženske vbrizgnejo političnemu svetu veliko dobrih učinkov, zato jih je treba spoštovati. Sama je opazila, da so svetnice veliko bolj natančne in marljive od svojih kolegov, ki so nasplošno bolj površni. V delu po komisijah pride do izraza tudi močen ženski značaj, ki omogoča svetnicam, da odločno zastopajo lastne ideje in usmerjajo skupne odločitve. Vse udeleženke debate so se strinjale, da predstavlja snovanje Demokratske stranke veliko priložnost za preobrat. Polovico ustanovne skupščine bodo sestavljale ženske, a to ni dovolj. Ženske se namreč tradicionalno manj zanimajo za politiko, morda, ker ji ne zaupajo. Vsekakor do jeseni ne preostane veliko časa in treba bo najti določeno število »pogumnih«, ki bi prevetrile italijansko (in krajevno) politično sceno. Praznik se bo nadaljeval do ponedeljka: kioski bodo danes in v ponedeljek odprli ob 18. uri, jutri pa bo mogoče kaj prigrizniti ali popiti že ob 17. uri. Današnji del bogatega politično-kulturnega sporeda bo namenjen izvoljenim predstavnikom Levih demokratov, Marjetice in Slovenske skupnosti, ki bodo obravnavali pereče probleme našega ozemlja (začetek ob 18. uri). (af) 6 Sobota, 18. avgusta 2007 KULTURA / DOLINSKA OBČINA - Županja Fulvia Premolin o boljunškem trgu Kmalu oddaja del za načrt za »novo« Gorico Z deželnim prispevkom publikacija o padlih občanih med drugo svetovno vojno Pred kratkim objavljeni idejni načrt za obnovo trga Gorice v Boljun-cu je izzval predvsem med domačini kar nekaj pomislekov. Najbolj pogosto je bilo slišati, da krajanom ne ustreza, ker »zapira« trg avtomobilom bivaj očih. Pa tudi, da bodo domači trgovci ob kliente, ker le-ti ne bodo mogli privoziti z vozili do trgovin na trgu. Fulvia Premolin Na dolinski občini so prisluhnili tem pomislekom. Pred tedni je županja Fulvia Premolin sklicala sestanek, na katerem je bila v ospredju prav obnova boljunške Gorice. Včeraj je Premolinova sporočila, da bo dala občinska uprava v kratkem na dražbo dela za načrtovanje nove podobe Gorice. Občina je že prejela prvi prispevek deželne uprave za struk-tu re in za pre u re di tev Go ri ce, in si cer v višini 500 tisoč evrov, čaka pa še na drugi del deželnega prispevka, ki naj bi znašal 650 tisoč evrov. O dodelitvi prispevka naj bi odločal deželni odbor na prvi seji po počitniškem premoru. Dolinska občinska uprava od začetka julija pozorno sledi novemu načinu ločenega zbiranja odpadkov na domu. Občinski delavci so odpeljali do se da nje za boj ni ke s cest. V ne kaj dneh bo končano razdeljevanje kant za vlažne odpadke. Delavci so jih sicer že razdelili, a del kant (kakšen odstotek od skupno več kot 3 tisoč kant, je pojasnila županja Premolinova) je imel poškodovan mikročip za razbiranje podatkov o odnašanju odpadkov, zaradi česar so jih morali zamenjati. Dolinska občina je že januarja vložila na deželno upravo prošnjo za prispevek za zabojnike za kompostiranje za smotrno reciklažo zelenih odpadkov. V pričakovanju deželnega prispevka bo občina verjetno koristila prispevek, ki ga je za izboljšanje sistema ločenega zbiranja odpadkov namenila tržaška pokrajinska uprava. Pokrajinska odbornica za okolje Ondina Barduzzi je sporočila, da je denar za ta namen že na zalogi. Idejni načrt za obnovo boljunške Gorice, ki je naletel na negodovanje številnih domačinov Občinska uprava bo vsekakor ponatisnila gradivo z navodili za nov na čin lo če ne ga zbi ra nja od pad -kov na domu. Številni, predvsem starejši občani, se še vedno obračajo na ob či no, da bi iz ve de li, kam naj od -vržejo odpadke. Po oceni dolinske županje Premo li no ve je do se da nji ob ra čun no ve -ga načina zbiranja odpadkov dober. Uradnih številk sicer še ni na razpo-la go, vse ka kor pa je za zna ti zni ža nje ko li či ne vlaž nih od pad kov. Levosredinska občinska uprava je pred kratkim prejela deželni prispevek v višini 5 tisoč evrov, ki ga bo izkoristila za tiskanje knjige o padlih občanih med drugo svetovno vojno. Teh je bilo okrog 300. V knjigi bo do za be le že ni po drob ni po dat -ki o vseh pad lih za svo bo do v do lin -ski občini, tako bo publikacija zapolnila vrzel na tem področju ter obenem postala pomemben dokumen-tar ni po mnik o pol pre te kli zgo do vi -ni teh krajev. MED TEKMO TRIESTINA-MANTOVA Bleščeči prah Perelli: »Železarna proslavila zmago Triestine...« Škedenjska železarna je izbrala kar nogometno tekmo med Triesti-no in Mantovo, da je spet opozorila, kako sama onesnažuje zrak in drugo okolje. Nad gledalce tekme za italijanski pokal se je skoraj nezaznavno usul bleščeč prah. Na ta za nogometna igrišča nevsakdanji fenomen je opozoril pokrajinski tajnik Nove socialistične stranke Alessandro Perelli. Politik, ki je pred nekaj dnevi pozval Silvia Ber-lusconija, naj prevzame škedenjski industrijski obrat, je ocenil, da obstajata o bleščečem prahu le dve možnosti. Prvič, da je zdravju škodljiv; drugič, da ni. Ko bi obveljala druga možnost, bi lahko pomenilo, da je hotela železarna na svojstven način proslaviti zmago tržaškega drugoligaša, je ironično pokomentiral Perelli. Tovrstno »proslavljanje« pa ni bilo prav nič všeč gledalcem, ki so se mo ra li po tek mi otres ti nad -ležnega praha. Podobno ni všeč Ške-denjcem vsakodnevno čiščenje tovrstnega praha z balkonov lastnih stanovanj, je menil Perelli, ki se je ob koncu že spet znesel nad tržaškim županom Robertom Dipiazzo, ker se še ni odločil, kaj storiti z žele zar no in nje ni mi de lav ci. Paolo Rumiz gost v Ausonii Časnikar Paolo Remiz bo v sredo, 22. t.m. ob 19. uri gost v kopališču Ausonia. Ob njem bo prof. Giovanni Brizzi, docent antične zgodovine na bolonjski univerzi. Glasba s F. Furianom Na Trgu 11 settembre 2001 v Bar-kovljah bosta v četrtek, 23. t.m. ob 20.30 na vrsti glasba in kabaret s Flaviom Furianom. Vstop je prost. m val ii • v* • Resi! ji je življenje Mimoidoči so včeraj v bližini naravnega predora na Obalni cesti opazili mlado žensko, ki je stala na izpostavljenem mestu. Takoj so razumeli, da si ne ogleduje lepot narave in so poklicali rešilec 118. Med tistimi, ki so opazovali njeno početje, je bil tudi gasilec v pokoju. Razumel je, da bi bilo do prihoda reševalcev morda že prepozno in se je odločil, da se ji približa. Navezal je pogovor in jo naposled prepričal, da se je odrekla svoji nameri. Žensko so zatem odpeljali v ka-tinarsko bolnišnico. ProSnje za delovna mesta Na stopnišču dei Cappuccini 1 bodo v ponedeljek, 20. t.m. od 9.30 do 12.30 in od 15.00 do 16.30 ter v torek, 21. t.m. od 9.30 do 12.30 sprejemali pristopne izjave za delovna mesta. Na razpolago je 7 mest pomožnega osebja na tržaški občini (čiščenje in urejevanje prostorov, storitve za mladoletne; določen čas do 30.6.2008) in 7 mest za osebje, ki ima v oskrbi otroke do 6. leta starosti ter čiščenje prostorov (določen čas do 30.6.2008). Rešili ranjeno želvo S čolna je v morju opazil ranjeno, okrog 80 centimetrov veliko želvo, in se nemudoma obrnil do pristaniškega poveljstva v Tržiču. Proti Rtu Sdobba, kjer je bila žival, je nemudoma odplul čoln pristaniškega poveljstva. Želvo je imela pet globokih zarez na hrbtu in preluknjana pljuča, zagotovo jo je zadel vijak kakšnega plovila. Odpeljali so jo v morski rezervat pri Miramaru, kjer jo je v oskrbo sprejel živinozdrav-nik. Kontrole prometne policije Prometna policija bo tudi v obdobju od 20. do 26. avgusta izvajala kontrolo na cestah v naši deželi, v vseh štirih pokrajinah. Izvidnice bodo nameščene na raznih odsekih avtocest kot tudi na ostalih cestah, njihova prisotnost naj bi šoferje navajala k večji previdnosti in spoštovanju prometnih predpisov. DEVIN-NABREŽINA - Pismo županu Giorgiu Retu ŽABNICE - Tabor Sporno »vabilo« Veliko pridobili Igor Gabrovec opozarja na poziv podjetja Rete Ferroviaria Italiana, naj lastniki zemljišč odstranijo veje ob elektrovodu Desetdnevni tabor priredila Slovenska mladinska pastorala Devinsko-nabrežinski občinski svetnik Igor Gabrovec je na župana Giorgia Reta naslovil pismo, v katerem se zgra ža nad le ta ki, ki so se na začetku avgusta pojavili na občinskem območju. Letaki so vsebovali poziv, ki ga je podjetje Rete Ferrovi-a ri a Ita li a na ( RFI) na me ni lo last ni -kom zemljišč, ki se nahajajo v neposredni bližini elektrovoda na trasi Opčine-Redipulja. Podjetje je takrat vabilo lastnike, naj svojim drevesom odžagajo veje, ki se preveč približujejo visokonapetostnim kablom. Navsezadnje ni najbolj primerno, da se veje skoraj dotikajo elek tro vo da. Le tak RFI je ob ve ščal, da se rastline po prefektovem odloku lahko približajo kablom največ do razdalje štirih metrov v navpični smeri in treh metrov v vodoravni smeri. Za kakršenkoli poseg na manj kot petmetrski razdalji od kablov pa morajo občani prejeti pisno dovoljenje s strani podjetja samega. Ga bro vec me ni, da je do ku ment vprašljiv iz več razlogov. Kot prvo ugotavlja, da se »podjetje, ki upravlja javno storitev, na območju dvojezične občine obrača na dvojezično prebivalstvo z letakom v izključno italijanskem jeziku«. Nadalje navaja Ga-bro vec ce lo vrs to dru gih ugo to vi tev. RFI v svojem sporočilu najprej »vabi« lastnike zemljišč, naj odžagajo omenjene veje, nato pa se vabilo prevesi v grožnjo: kdor ne bo poskrbel za to delo tekom 15 dni od datuma vabila (se pravi do 15. avgusta), bo podvržen stro škom za is to de lo, ki naj bi ga na -posled opravila sama RFI. Sredi avgusta naj bi po svetniko-vem mnenju med drugim veljala splošna prepoved žaganja dreves. Letake so sredi obdobja dopustov nalepili »na drevesa in zabojnike za smeti, tako da je upravičeno sumiti, da marsikdo od "obvezancev" ni dobil vabila-poziva-grožnje«. Gabrovec meni, da gre za »tipičen primer slepe arogance neke namišljene oblasti, saj so lastniki zemljišč, ki so bili že vsestransko oškodovani s postavitvijo elektrovoda, ponovno in krivično postavljeni v podrejen položaj«. Župana Reta sprašuje, ali je bila občinska uprava seznanjena z omenjenimi ukrepi, pa tudi zakaj na letaku ni videti žiga, ki bi potrjeval plačilo pristojbin, vezanih na javne letake in obvestila. Župana obenem poziva, naj se gle de te ga prob le ma jas no opre de li ozi -roma naj razloži, kaj namerava storiti uprava, da zaščiti dostojanstvo in interese svojih občanov pred enostranskimi zahtevami podjetja RFI. V Žabnicah smo tudi letos mladi iz vse tržaške pokrajine na taboru, ki ga prireja Slovenska mladinska pastorala (v organizaciji župnij Dolina in Mačkolje), preživeli prijetno desetdnevno preizkušnjo. Odpravili smo se na Trbiž, se kopali v Rabeljskem in v Pre-seškem jezeru (Šmohor), se sprehodili okoli mangartskih jezer ter povzpeli na Zahom- sko planino in na Ojstrnik. V nedeljo smo prisostvovali simpatični »gozdni« sv. maši. Lepota gorske pokrajine nam je prikazala čudež neokrnjene narave. V veselem vzdušju medsebojnega spoznavanja in sodelovanja smo tkali prijateljske vezi in se učili strpnosti, skupinskega dela, predvsem pa razumevanje in veliko moč skupnosti. (V.F.) / TRST Sobota, 18. avgusta 2007 7 INTERVJ - Predsednik in pooblaščeni upravitelj podjetja Euroservis Erik Švab Euroservis: ob evropskem načrtovanju prevajalska služba in prirejanje kongresov Podjetje se je povečalo in razširilo svoje delovanje - V začetku leta 2007 tudi sprememba lastništva Podjetje Euroservis, ki se je v prejšnjih letih uspešno ukvarjalo z evropskim načrtovanjem, se je v zadnjem obdobju zelo razvilo in se danes pripravlja na nove izzive. Če je po eni strani na obzorju novo programsko obdobje Evropske unije2007-2013, razvija podjetje po drugi specifičen sektor storitev na področju prevajanja in tolmačenja ter prirejanja posvetov in še zlasti kongresov. V podjetju je v zadnjem obdobju prišlo tudi do notranjih sprememb. O njegovem delovanju, novih izzivih in perspektivah za prihodnost smo se pogovorili s predsednikom in pooblaščenim upraviteljem Euroservisa Erikom Švabom. Kakšna je bila dosedanja in kakšna je nova struktura Euroservisa? Struktura se je začela razvijati leta 2001 z ustanovitvijo Urada za Evropo, ki sem ga sam upravljal. Po uspešnem naboru in izvedbi prvih projektov smo se s strukturo Servisa v začetku leta 2004 odločili ustanoviti storitveno podjetje Euroservis, v katerem je poleg mene začela delati Kristina Valenčič. To podjetje se je potem iz Urada za Evropo - kot samostojnega urada Slovenskega deželnega gospodarskega združenja - v sodelovanju s SDGZ in Servisom razvilo v samostojno podjetje. Naslednji korak je bilo sprejetje novih uslužbencev, da se je v teh letih v naših uradih zvrstilo več sodelavcev, tako stalnih kot zunanjih. Naj med temi omenim Maro Černic, ki je danes odbornica za okolje na Pokrajini Gorica. Struktura Euroservisa se je tako okrepila, da smo stopili v leto 2007 z reorganizacijo lastništva. S Kristino Valenčič, s katero sva imela prej minimalni delež, sva prevzela večinski delež podjetja in partner oz. solastnik v podjetju je namesto podjetja Servis postalo SDGZ. Posledično smo tudi ustanovili novo in prvo hčerinsko podjetje v Novi Gorici v partnerstvu z Gospodarsko zbornico Slovenije. Solastnika novega podjetja, ki se imenuje Evropski center za čezmejno gospodarsko sodelovanje, sta Euroservis in GZS, Euroservis pa ima spet večinski delež. Ob reorganizaciji lastništva smo spremenili tudi upravni odbor, v katerem sedi predstavnica SDGZ Martina Malalan, osebno pa sem spremenil status zaposlenega v upravitelja. Z Malalanovo sva skratka člana upravnega odbora, katerega sva predsednik oz. podpredsednica in sva oba pooblaščena upravitelja za določene tematike. V našem uradu so zaposleni še njegova koordinatorka Kristina Valenčič, Adriana Longo, Jelka Sancin, Kristina Di Dio in Aljoša Sošol. Pri Euroservisu pomaga tudi vrsta zunanjih sodelavcev, ki se delijo v bistvu na dve veliki skupini, in sicer prevajalci in tolmači ter strokovnjaki na več področjih. V Novi Gorici so trije direktorji, in sicer podpisani, Stojan Ščuka ter Mirjam Božič, in zaenkrat ena zaposlena oseba. To podjetje je začelo delovati v prvih mesecih leta 2007, v njem pa razvijamo poleg evropskega projektiranja tudi nove sektorje in nudimo več storitev, od spremljanja italijanskih podjetij na slovenskem trgu do prevajanja in tolmačenja ter pridobivanja nepovratnih sredstev za slovenska podjetja. Razvijamo torej predvsem slovenski del, a tudi goriški na italijanski strani. Kakšno je danes delovanje Euroservisa v sklopu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja? Ob spremembi lastništva je namesto podjetja Servis v lastništvo Euroservisa vstopilo neposredno SDGZ, ker smo s slednjim vedno delovali oz. sodelovali tako pri projektih kot pri promocijskih in informativnih pobudah. Euroservis sodi v bistvu v skupino podjetij SDGZ, v kateri je poleg Euroservisa in Evropskega centra še najpomembnejše in matično podjetje Servis, ki ima v lasti tudi podjetje Servis Koper. Danes imamo skratka dve podjetji s sedežem v Trstu in dve podjetij v Sloveniji, eno v Kopru in eno v Novi Gorici. Kaj nudijo ta podjetja? Ta skupina podjetij nudi tako italijanskim in slovenskim podjetjem kot tudi javnim ustanovam in ne-profitnim organizacijam vrsto storitev za razvoj in čez-mejno sodelovanje. Naj dodam, da je Euroservis v začetku leta 2007 v sodelovanju s Slovensko kulturno-go-spodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij odprl urad tudi v Čedadu, kjer deluje naša sodelavka Kristina Di Dio. Njegovo bistveno poslanstvo je stimulacija in priprava projektov čezmejnega sodelovanja na severnem območju meje in bo v sodelovanju s strukturami iz Kanalske doline pokril tudi območje Trbiža, kjer sicer že uspešno delujemo. Kakšni so vaši odnosi oz. sodelovanje z matico? V sodelovanju z Uradom vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu smo v prejšnjih letih razvili delovanje Euroservisa in po modelu Urada za Evropo oz. Euroservisa pomagali pri ustanovitvi podobne strukture na Koroškem v sklopu Slovenske gospodarske zveze, ki jo vodi Karli Hren. Tudi ta struktura je danes zelo uspešna na področju evropskih projektov. Prav tako smo v sodelovanju z italijansko narodnostno skupnostjo pomagali pri ustanovitvi Urada Evropa Italijanske unije v Kopru in slovenski narodnostni skupnosti na Madžarskem pri ustanovitvi strukture Skupina zaposlenih v tržaškem Eurosevisu, Erik Švab stoji med dvema kolegicama kroma v Monoštru. Za konec leta 2007 načrtujemo v sodelovanju z Uradom za Slovence po svetu prvi korak pri postavitvi strukture za slovensko manjšino na Hrvaškem. Dalje načrtujemo odprtje informativnega okenca v pomoč slovenskim in italijanskim podjetjem ter za čez-mejno sodelovanje v sklopu evropskih projektov v Beogradu. Tako bo zaokroženo celo območje, kjer je najpomembnejša prisotnost slovenskih narodnostnih skupnosti, se pravi v Sloveniji s prisotnostjo v Kopru prek italijanske manjšine in v Novi Gorici neposredno, v Italiji s prisotnostjo v Trstu, Gorici in Čedadu, v Avstriji v Celovcu, na Madžarskem v Monoštru, na Hrvaškem v okolici Reke in v Srbiji. S kakšnim ciljem? Ta mreža strokovnih struktur za pripravo in izvajanje evropskih projektov je pomembna za razvoj slovenskih manjšin v posameznih državah in za povezovanje ter čezmejno sodelovanje. Vendar ni pomembna le za narodnostne skupnosti, temveč so strokovni uradi na razpolago večinskim organizacijam, od podjetij do javnih in neprofitnih organizacij za spodbujanje sodelovanja. Euroservis deluje torej na več področjih in opravlja večino projektov za trg in še zlasti za javne ustanove. V tem smislu sodeluje z mnogimi javnimi subjekti, kot so npr. Dežela Furlanija-julijska krajina, pokrajini Trst in Gorica, številne občine (med zadnjimi Občina Milje), zdravstvene ustanove s Tržaškega, Goriškega in Videmskega ter druge pomembne ustanove, kot je tržaško gledališče Verdi. Te javne ustanove nam po eni strani nudijo delo, po drugi pa so dokaz, da nas v večinskem okolju cenijo zaradi naše strokovne sposobnosti, kar je za nas še najpomembnejše. Kaj ponuja podjetje Euroservis v novi sestavi? Med dejavnostmi in storitvami, ki jih ponuja, ostaja najpomembnejše evropsko projektiranje in skrb za čezmejno sodelovanje. Zdaj se začenja novo programsko obdobje 2007-2013, v katerem bomo lahko pozitivno izkoristili vse izkušnje, ki sta jih Euroservis in sploh slovenska manjšina pridobila v dveh zadnjih programskih obdobjih 1994-1999 in 2000-2006. V teh letih so današnji zaposleni pri Euroservisu pripravili in izvedli več kot 200 projektov. Naj omenim najpomembnejši evropski program čezmejnega sodelovanja Interreg III A Italija-Slovenija 2000-2006, v okviru katerega je Euroservis sledil več kot 80 projektom, kar ga uvršča daleč na prvo mesto med vsemi sorodnimi strukturami v deželi FJK, deželi Veneto in v Sloveniji. Na osnovi teh izkušenj bomo lahko delali in pomagali nosilcem bodočih projektov, da pripravijo kakovostne načrte, da ustvarijo dobra partnerstva in da na čimboljši način koristijo evropska finančna sredstva. Naj dodam, da bodo novi projekti in razpisi v obdobju 2007-2013 zaradi spremembe splošnih pravil, ki jih je uvedla EU, še bolj komplicirani kot v preteklosti. Predviden bo npr. en sam nosilec. Zato bo upravljanje projektov zahtevalo tesnejšo koordinacijo v čezmejnem sodelovanju kot sicer, poostrili pa se bodo tudi finančni in administrativni nadzor ter obveznosti, kar sicer že danes povzroča težave prijaviteljem projektov. Kaj pa drugi programi? Poleg čezmejnega sodelovanja bi radi razširili delovanje iz dvostranskih tudi na multilateralne progra- me. To so v bistvu programi, v katere je vključeno več držav, in torej ne več le Italija in Slovenija, Italija in Avstrija ali Slovenija in Hrvaška. To so program Alpsko območje, ki vključuje vse regije na območju Alp od Francije do Avstrije in Slovenije, dva programa na območju srednje in jugo-vzhodne Evrope, ki vključujeta desetino držav, program Jadran, ki vključuje jadranske regije Italije, držav nekdanje Jugoslavije in Albanijo, in program Med za sredozemske regije. Nameravamo torej razširiti delovanje iz specifičnega območja. Zato je tudi pomembna mreža sorodnih struktur na Hrvaškem, v Srbiji, na Madžarskem in v Avstriji, ki nam bo omogočala, da bomo skupaj pripravljali večje in kakovostnejše projekte. Kakšne so torej perspektive v prihodnosti? Upamo, da bomo tudi tokrat pripravili najpomembnejše projekte v sodelovanju s slovenskimi partnerji. S tem v zvezi poteka v tem obdobju usklajevanje t.i. operativnih programov, kjer bodo določili bistvene smernice sodelovanja, nova pravila, kakšne vrste projektov so prioritetni itd. Naš namen je v prihodnjih mesecih (predvsem v septembru in oktobru) prirediti tako za organizacije slovenske skupnosti v Italiji kot za druge subjekte vrsto informativnih srečanj in delavnic, na katerih bomo razjasnili novosti novih razpisov in možnosti za financiranje. Kmalu naj bi med drugim izšel nov razpis za program Kultura, ki bo zapadel 31. oktobra. V sodelovanju z deželno direkcijo FJK za kulturo spodbujamo pač vse večje in sposobnejše kulturne organizacije na deželnem območju, da pripravljajo in prijavljajo kvalitetne projekte. Obenem spremljamo tudi izide razpisov za strukturne sklade v Sloveniji prek podjetja Evropski center v Novi Gorici, kjer se nameravamo specializirati tudi na drugih za nas ne tradicionalnih področjih, kot so podpore v primarnem sektorju, strukturni skladi za turistične naložbe in tako naprej. Ob tem moram poudariti odlično sodelovanje, ki še naprej poteka z raznimi resorji, predvsem Republike Slovenije in še zlasti z generalnim konzulatom RS v Trstu, pa tudi s konzulatoma Hrvaške in Srbije in s slovenskimi ministrstvi, od seveda tistega za zunanje zadeve do službe vlade za regionalni razvoj, ministrstva za zdravje, za delo in socialo, za gospodarstvo in za kulturo, ki po svojih močeh dajejo tako strokovno kot politično podporo projektom, v katere so vključene slovenske organizacije v Italiji in drugih sosednih državah ter sploh projektom čezmejnega sodelovanja. Kakšni so novi izzivi? Med novimi izzivi, ki se jim nameravamo posvetiti, je po eni strani priprava projektov in spremljanje prijaviteljev na območjih, kjer doslej niso izkoriščali vseh možnosti, ki jih nudi EU. Zaradi tega smo tudi odprli urad v Čedadu. Spodbujati nameravamo skratka projektiranje v severnem delu italijansko-slovenske meje. Po drugi strani bomo še naprej krepili že odlično sodelovanje z italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem, predvsem v Istri in na območju Reke. Kateri so novi sektorji, ki jih nameravate razvijati? V prvi vrsti bomo v sklopu skupine SDGZ spremljali italijanska podjetja, ki nameravajo delovati v Sloveniji in drugih državah nekdanje Jugoslavije, tudi v so- delovanju z italijanskimi združenji podjetnikov. Tu mislim še zlasti na tržaško Assindustrio, s katero je SDGZ pred kratkim sklenilo sporazum. Nudili bomo celo paleto storitev, od ustanavljanja novih podjetij do spremljanja prek naših podjetij (predvsem Servis Koper), iskanja osebja, nameščanja struktur oz. iskanja nepremičnin za proizvodne strukture, pridobivanja nepovratnih finančnih sredstev za podjetja in drugih finančnih spodbud. V tej luči naj omenim odlično sodelovanje z Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije Japti s sedežem v Milanu, ki jo vodi Lara Čer-netič in kjer dela tudi naš rojak Rok Opelt. Vloga agencije je po eni strani pomagati slovenskim podjetjem pri internacionalizaciji in pri vstopu na italijanski trg in po drugi pridobivati ter pomagati italijanskim investitorjem, ki želijo vlagati v Slovenijo. Odlično je seveda tudi sodelovanje z ministrstvom za zunanjo trgovino in Inštitutom za zunanjo trgovino ICE, še posebno z njegovimi uradi v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Pri Euroservisu ste se v preteklosti že ukvarjali s prevajanjem. Kako nameravate to področje okrepiti? Euroservis bo že v bližnji prihodnosti začel specifično razvijati storitve na področju prevajanja in tolmačenja ter predvsem prirejanja posvetov, seminarjev in kongresov. Ponudba je lahko v tem sektorju zelo kvalitetna. Od vsega začetka, ko smo se ukvarjali s prevajanjem zlasti v luči pripravljanja evropskih projektov, smo namreč posvečali posebno pozornost kakovosti naših prevodov. Zato se nismo nikdar spuščali v konkurenco z agencijami za prevajanje, kjer je prvo merilo cena. Zaradi tega smo tudi izgubili marsikatero priložnost oz. klienta, ki je gledal samo na najnižjo ceno. Smo pa še vedno prepričani, da je bistvo kvaliteta. In ker še posebno želimo, da bi bili prevodi iz slovenščine in v slovenščino in sploh iz in v slovanske jezike dobri in kakovostni, nameravamo ta sektor razviti. Nenazadnje je za to otipljivo zanimanje, tako pri javnih ustanovah (kot so občine ali pokrajine) kot pri podjetjih, ki npr. poslujejo s Slovenijo. Obravnavali bomo vsekakor mnogo jezikov, od angleščine, nemščine in francoščine do albanščine in arabščine. Sklenili smo tudi dogovor z zadrugo Serling iz Vidma za prevajanje fur-lanščine. Kar se tiče tolmačenja, smo prisotni pri raznih prireditvah, kjer so potrebni tolmači. Skušamo se seveda posluževati predvsem tolmačev, ki so včlanjeni v sekcijo samostojnih poklicev SDGZ. Toda dela je precej in se zato poslužujemo tudi kolegov iz Slovenije in v zadnjem obdobju s Hrvaške. Nameravamo vsekakor še zlasti razvijati organizacijo posvetov in seminarjev (s tem se že ukvarjamo v sklopu evropskih projektov, ki jih izvajamo) kot tudi prirejanje specifičnih kongresov. V tem smislu bi radi nudili npr. farmacevtskim hišam ali drugim večjim strukturam, ki se standardno poslužujejo kongresov, možnost čezmejnih kombinacij. En del kongresa bo npr. v Trstu in drugi v Portorožu, en del v Gorici in drugi v Novi Gorici ali en del v Mariboru in drugi v Gradcu. Zato skušamo ustanoviti strukturo, ki bo tudi v sodelovanju s profesionalci na tem področju spet ponujala kakovostno in zanimivo storitev. Aljoša Gašperlin 8 Sobota, 18. avgusta 2007 KULTURA / MUZEJ SARTORIO - Muzeji zvečer K — i Pripraviti avgusta in to ob torkih in sredah zvečer vodene obiske raznih zbirk mestnih muzejev in zraven ponuditi še kulturni utrinek z manjšo pogostitvijo je bil pred leti velik izziv: avgust je namreč pregovorno in v praksi (danes sicer manj kot pred leti) mesec dopustov, ko naj bi se mesto izpraznilo, ponudba pa je bila povsem nova, čeprav ne posebej inovativna, da ne bi zbegala dokaj konservativnih Tržačanov. Očitno so pri Mestnih muzejih in občinskem odbor-ništvu vedeli, kaj počno, saj so Muzeji zvečer vse bolj priljubljeni. Z vztrajnostjo so si organizatorji, v prvi vrsti direktor Mestnih muzejev Adriano Dugulin s svojimi sodelavci, pridobili tudi naklonjenost zvezd in še višjih sfer, saj so se morali redkokdaj ukloniti vremenskim muham. Letos se je pobuda vrnila tja, kjer je najprej zaživela: muzej Sartorio s parkom so medtem temeljito preuredili, znatno pa se je obogatila tudi muzejska ponudba. V parku, ki so ga »ukrotili«, tako da je sedaj uglajeno urejen, vendar mu je bilo vzeto nekaj skrivnostno čarobnega, se ob torkih in sredah (začetek ob 21. uri) vrstijo koncerti, za katere skrbi Dom glasbe - Glasbena šola 55. Obiskovalci, ki za vstop morajo odšteti le 3 evre, pa lahko izbirajo med 12 vodenimi ogledi (vsakega ponovijo trikrat na večer). V tem tednu so program vezali na Trst, in sicer na glasbeno dogajanje v prvi polovici prejšnjega stoletja. V torek zvečer je bil v osredju glasbeni svet Romana Borsattija, skladatelja, kije izšel iz »avstroogrske« tradicije valčka, pristal pa pri ritmih tedanjega časa, ki se je oglašal s foxi, tangi in raznimi dopadljivimi plesnimi skladbami. Pela je Ornella Se-rafini, na klavir oz. čelo pa sta jo spremljala Corrado Gulin in Massimo Faven-to. Glasbenika in pevka so nastopili tu- ŠTIVAN - Festival Cello&Music V štivanski cerkvi začetek niza koncertov V štivanski cerkvi sv. Janeza Krst-nika se je v četrtek zvečer začel festival Cello&Music (KROMA). Pod vodstvom Vasje Legiša, ki je tudi pobudnik celot- nega niza, je nastopil orkester festivala. Koncerti, na katerih bodo nastopili tudi mladi udeleženci istoimenskega tečaja, se bodo zaključili prihodnjo nedeljo. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 18. avgusta 2007 HELENA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.09 - Dolžina dneva 14.01 - luna vzide ob 11.53 in zatone ob 22.01. Jutri, NEDELJA, 19. avgusta 2007 LJUDEVIT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,6 stopinje C, zračni tlak 1012 mb ustaljen, veter 17 km na uro zahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,8 stopinje C. [12 Lekarne Sobota, 18. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 - 308248), Naselje sv. Sergija - ul. Curiel 7/B (040-281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (0409221284) - samo s predhodnim telefonskih pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 -9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 - 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ¿i Čestitke Množičen obisk Tudi na predvečer in na veliki šmaren so vodeni ogledi in glasbeni program priklicali veliko obiskovalcev ALEŠ, 24 let nam srečo krojiš, ko z veseljem življenje z nami deliš. Zdravje in smeh naj te spremljata oba, to ti prisrčno voščijo Martina in žlahta vsa. Naši super noni in pranoni HEDVIKI želimo vse najboljše za rojstni dan. Alex, Žarko, Norman, Gregor, Roberto, Katja, Silvio, Elia, Simone, Alice in Samuele. V zibelki mali EVAN leži, Anej vesel nad njim že bdi. Kar hitro Tamara in Edi nazdravimo skupaj s čašo vina. Malemu Evanu vso srečo želimo, družinici pa mirne noči in vesele dni. Nonota Livio in Eda, pra-nona Marija in Tatjana. U Kino Izvajalci torkovega glasbenega programa kroma di naslednji večer, se pravi na praznični sredin, na katerem pa sta se jima pridružila še igralec Adriano Giraldi in violinist Marco Favento. Pod naslovom Dol z gledališčem! so povzeli tekste in zamisli Gandolfa Gandolfa in satiro na vse oblike odrskega nastopanja. Adriano Giraldi in Ornella Serafini sta pripovedovala in tudi pela, glasbeni trio, poimenovan Lumen harmonicum, pa je ni zgolj spremljal igralsko-pevski duo, temveč je tudi posegal v dogajanje. Kot je že običaj, se je torkovega oz. sredinega večera udeležilo številno občinstvo. Naslednji teden pa bo glasbeni program zapisan operi, v torek bo v ospredju Verdijeva Tra-viata v sredo pa Puccinijeva Boheme. Mamo Tamaro, očeta Edija in bratca Aneja je osrečil Evan Obilo veselja in zdravja želijo kolegi in vodstvo Servisa, SDGZ-ja, Euroservisa in Servisa Koper obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu. M Izleti ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Disturbia«. ARISTON - (poletna arena) 21.15 »Miss Potter«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Li-cenza di matrimonio«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disturbia«;16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Alla deriva«; 16.00, 16.30, 17.45, 18.45, 19.15, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA - Dvorana bo v poletnem času zaprta. FELLINI - 16.15 »Il brutto anatroccolo«; 17.40, 19.10 »The Protector: La legge del Muay Thai«; 20.40, 22.20 »Feed«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »The Reef: Amici per le pinne«; 17.45, 20.00, 22.15 »Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Smokin' aces«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Ratatouille«; 14.10, 16.00, 17.45 »Divji valovi«; 19.30, 22.00 »Na-pumpana«; 13.20, 16.10, 19.00, 21.50 »Transformerji«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Alla deriva«; Dvorana 2: 16.30, 20.10 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 18.40, 22.20 »Il mio ra-gazzo e un bastardo«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Il cane pompiere«; 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Catacombs - Il mondo dei morti«. SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.10, 22.10 »Disturbia«; Dvorana 2: 20.15, 22.15 »Alla deriva«; 19.50, 22.10 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 20.15, 22.20 »Fast food nation«; 20.00, 22.20 »La duchessa di Langeais«. H Šolske vesti DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da bo na sedežu šole do ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s for-mativnim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo uradi zaprti do danes, 18. avgusta 2007. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta do danes, 18. avgusta, ter vse sobote do 1. septembra. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih sol na Tržaškem potekalo v torek, 28. avgusta, in sicer ob 9. uri za osnovno šolo in vrtce na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. uri na DTTZ Žiga Zois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na SPDT NA TRIGLAV Po daljšem času smo se planinci SPDT spet odločili da se odpravimo na Triglav. Tridnevni pohod od 20. do 22. avgusta se bo pričel na Rudnem polju na Pokljuki. Pohod je zahteven, priporočljiva sta čelada in sa-mozavarovanje. Na razpolago bo društveni kombi. Število pohodnikov je omejeno. Odhod ob 7. uri zjutraj pred hotelom Daneu na Opčinah. Vse potrebne informacije dobite na telefonu 040-220155 Livio in 338-4913458 Franc. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Za informacije tel. št. 349-7597763 Na-stja. 3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Ev-gen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne večernice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693. Pohitite z vpisom! KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040360072. IH Osmice OB PRILIKI KRAŠKE OHCETI je od danes odprta osmica pri Batkovih. Tel.: 040-327240. IVO IN ANDREJ KRALJ sta v Slivnem odprla osmico. SANDRA IN JOŽKO ŠKERK sta v Saležu odprla osmico DARIO IN JELKA sta v Ricmanjih odprla osmico. OSMICO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21. DOLJAK MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Zigon. OSMICO so odprli pri Jurčevih v Cero-vljah. OSMICO so odprli pri Terčonovih v Ma-vhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040-299450. OSMICO ima odprto Stubelj v Šempo-laju. V KRIŽU PRI BELJANOVIH so odprli osmico. / TRST Sobota, 18. avgusta 2007 9 aj^ © Praznik Unita in Novega Dela OPČINE, 18., 19. in 20. avgusta v PROSVETNEM DOMU - Ul. Ricreatorio 2 DANES. 18. avgusta Ob 18.00 odprtje kioskov in srečanje izvoljenih predstavnikov Marjetice, Slovenske skupnosti in Levih Demokratov Ob 20.00 ples z ansamblom SOUVENIR JUTRI. 19. avgusta Ob 17.00 odprtje kioskov Ob 19.00 posega pokrajinske odbornice MARINE GUGLIELMI in deželnega tajnika LD BRUNA ZVECHA Ob 20.00 ples z ansamblom OASI PONEDEUEK. 20. avgusta Ob 18.00 odprtje kioskov Ob 18.30 srečanje: EVROPA: WORK IN PROGRESS - IZZIV EVROPSKE INTEGRACIJE NA BAI.KANIH. Moderator: deželni tajnik ML LD Štefan Čok. Sodelovali bodo: državna odgovorna za medn. zadeve ML LD Federica Mariotti, bivši predsednik Mladega Foruma Slov. Socialnih Demokratov Luka Juri in članica Foruma Mladih Socialdemokratske Partije Hrvatske in podpredsednica IUSY Mladinske Socialistične Internacionale Tanja Vrbat. Zaključki: vladni podtajnik Miloš Budin. Ob 20.30 glasbeni večer z ansamblom MAKAKO JUMP - (ML) 13 Obvestila ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MIL-ČINSKEGA OBVEŠČA, daje še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE, ki se bo odvijal v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (starostna skupina od 10. do 16. leta) in računalniško in šahovsko delavnico MIŠKA, ki bo potekala na DTTZ Žiga Zois v Trstu v jutranjih urah (od 9. do 14. leta). Za informacije in prijave kliči 040-567751, 3202717508 (tanja) ali e-pošta: »mail-to:franmilcinsk@libero.it«. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007. KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom od 9. do 13. ure in da so uradi zaprti do danes, 18. avgusta 2007. MAČKOLJE-ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na praznovanje vaškega zavetnika sv. Jerneja. Danes, 18. avgusta, ob 20. uri, v cerkvi spokorno bogoslužje. V petek, 24. avgusta, ob 19. uri, v župnijski cerkvi slovesna evharistija: somaševanje vodi tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Med mašo bo podelitev zakramenta birme. V nedeljo, 26. avgusta, pred župnijsko cerkvijo: ob 17. uri, srečanje pritrkovalcev; ob 19. uri, slovesna evharistija - somaševanje vodi msgr. Franc Bole, urednik revije »Ognjišče«. Sledijo procesija po vaških ulicah, blagoslovitev vozil ter tradicionalna družabnost. SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zaintere- B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst TRK SIRENA prireja Kradicionalno KARANALAD0I OD 17. DO 19. AVGUSTA Danes, 18. avgusta I S I PLES Z OLD STARS sirani morajo imeti bivališče na Op-činah. SLORI Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da je urad zaprt do danes, 18. avgusta 2007. TPK SIRENA prireja tradicionalno Ka-lamarado od 17. do 19. avgusta 2007. Danes, 18. avgusta bo ples z ansamblom Old stars. V nedeljo, 19. avgusta bo ples z ansamblom Happy day. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. V PROSVETNEM DOMU NA OPČI-NAH se bo 17., 18., 19., in 20. avgusta vršil Praznik Unita in Novega Dela. Danes, 18. avgusta, bo ob 18. uri srečanje izvoljenih predstavnikov Marjetice, Slovenske skupnosti in Levih Demokratov. Ob 20. uri ples z ansamblom Souvenir. V nedeljo, 19. avgusta bosta ob 19. uri posegla Marina Guglielmi in Bruno Zvech. Ob 20. uri ples z ansamblom Oasi. V ponedeljek, 20. avgusta bo ob 18.30 srečanje/razprava: Evropa: Work in progress / Izziv evropske integracije na Balkanih. Ob 20.30 Mladinska levica prireja glasbeni večer z ansamblom Makako Jump. V nedeljo bodo kioski odprti od 17. ure dalje. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da je urad zaprt do danes, 18. avgusta 2007. 19. AVGUST 2007 - PRAZNIK SV. ROKA V NABREŽINI ob 10. uri bo gospod Marko Rijavec, novomašnik, daroval slovesno sv. mašo. Sledita procesija z Najsvetejšim in blagoslov pred cerkvijo. Ob 20. uri bo na župnijskem vrtu koncert nabrežinske godbe. V župnijski dvorani razstavljata svoje slike Maria in Eugenio Pan-krazi. Ogled je možen od 18. do 22. ure. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež). PRED MARIJINO KAPELICO PRI LA-JNARJIH bo v nedeljo, 19. avgusta, ob 18.uri, vsakoletna sv. maša, ki jo bo daroval msgr. Franc Vončina. Vabljeni Marijini častilci od blizu in daleč! NA ROD NA IN ŠTU DIJ SKA KNJIŽ NI -CA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici ponovno obratovala s poletnim urnikom od ponedeljka 20. avgusta. PLANINSKA ŠOLA SPDT Mladinski odsek SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 338-4913458 (Franc). V četrtek, 23. avgusta ob 19. uri v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom. Vabljeni! KRUT vabi na skupinsko bivanje v Toplicah Dobrna od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpi- Jutri, 19. avgusta PLES S HAPPY DAY ODPRTJE KIOSKOV OB 19.00 sovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. ČASNIKARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati svet novinarstva, pisati članke, ankete in intervjuje. Od ponedeljka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 14. ure do 15.30 v Finžgarjevem domu na Opči-nah. Vodi Breda Susič. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamla-dih.org«, »rast_mladika@hotmail.-com«, 040-370846 (Raffaella, Patri-zia). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opči-nah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040635627. Info na tel. št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. FESTIVAL DRAGE MLADIH 2007 vabi vse mlade, ki si želijo ustvarjati in sproščati domišljijo, na teden mladinske ustvarjalnosti od 27. avgusta do 1. septembra v Finžgarjevem domu na Opčinah. V ponedeljek, 27. avgusta, ob 15. uri DOBRODELNI ODBOJKARSKI TURNIR (ekipe društev, organizacij, prijateljev...), ob 18.45 slovesno odprtje Festivala z nagrajevanjem in nastopom dekliške plesne skupine Light iz Trsta in break-dance skupine Go-Breakers iz Nove Gorice. Od torka do petka delavnice mladinske ustvarjalnosti (likovna, časnikarska, plesna, kolesarska, gledališka in make-up delavnica). V sredo, 29. avgusta, ob 19.30 improvizacijski večer Jam Session, kjer bodo udeleženci likovne in plesne delavnice skupaj ustvarjali s pomočjo glasbe. V petek, 31. avgusta, ob 21. uri gledališka predstava Molière za mlade v izvedbi mladinske gledališke skupine SKD Igo Gruden iz Nabrežine in nastop plesne skupine MOSP. V soboto, 1. septembra, gledališki in plesni nastop udeležencev Festivala mladinske ustvarjalnosti, odprtje razstave udeležencev likovne delavnice. Za dodatne informacije in prijave: www.dragamladih.org«, »rast_mladi-ka@hotmail.com«, 040-370846 (Raf-faella, Patrizia). GLEDALIŠKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati gledališko umetnost, recitirati in igrati. Od torka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 16. ure do 17.30 v Finžgar-jevem domu na Opčinah. Vodi Lučka Peterlin. V soboto, 1. septembra zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra-gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia). LIKOVNA DELAVNICA v okviru Festivala Drage mladih za vse mlade, ki si želijo spoznati likovno umetnost, risati, barvati in slikati! Potekala bo vsak dan od 10. ure do 11.30, od 27. avgusta do 1. septembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Matej Susič. V soboto, 1. septembra., ob 20.45, odprtje razstave del udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mla-dika@hotmail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia). OBČINSKA KNJIŽNICA vSaležu bo zaprta zaradi dopusta in preurejena od 8. do 27. avgusta (vključno). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). PLESNA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati umetnost giba in uživati ob glasbi v prijetni družbi. V torek, 28. avgusta, od 19.30 do 21. ure, v sredo, 29. avgusta, od 11.30 do 13. ure, v četrtek, 30. avgusta, od 19.30 do 21. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Raffaella Pe-tronio. V soboto, 1. septembra, zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra-gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia). USTVARJALNA MAKE-UP DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki bi radi spoznali tehnike in trike maskiranja. V sredo, 29. avgusta, od 18. ure do 19.30, v Finžgarjevem domu na Op-činah. Vodi Živa Kušče. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra-gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040/370846 (Raffaella, Patrizia). POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ANED-ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta. KOLESARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki ljubijo naravo in kolesarjenje. V petek, 31. avgusta, krajši izlet po Krasu od 11.30 do 14. ure. Zbirališče: Finžgarjev dom na Opčinah. Vodi Saša Žerjal. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.-org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia). KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust. DRAGA MLADIH vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka«. V soboto, 1. septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah. Pri okrogli mizi bodo sodelovali psihoterapevt-ka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni religiolog dr. Lenart Škof. AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motori-ki, mini basketu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa. SKD LONJER KATINARA IN PIHALNI OR KE STER RIC MA NJE vabita osnovnošolce na ustvarjalno-glasbeni teden v SKC v Lonjerju, od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra, od 8.30 do 12.30. Prijave na tel. št. 333-5062494 do 26. avgusta. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVA RI ŠI bo v avgustu zaprta. 13 Prireditve OPENSKA ŽUPNIJA IN CERKVENI PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na praznovanja farnega zavetnika svetega Jerneja. JERNEJEV TEDEN se bo začel to nedeljo, 19. avgusta, ob 9. uri, s procesijo okoli cerkve in slovesno sv. mašo, popoldne, ob 17. uri, pa bo pod lipami za cerkvijo vesel Jernejev popoldan s srečelovom; v ponedeljek, 20. avgusta, bo Jernejev pohod po open-skih poteh (zbirališče ob 16. uri pred cerkvijo); v torek, 21. avgusta, bo romanje na Sv. Višarje in ogled Humina; v sredo, 22. avgusta, ob 20.30, bo koncert duhovnih pesmi, ki jih bo v farni cerkvi izvajala Martina Feri ob orgelski spremljavi Iztoka Cergola; v četrtek, 23. avgusta, bo ob 20. uri predpraznična sv. maša na prostem za cerkvijo; v petek, 24. avgusta, pa bo slovesna sv. maša, ki jo bo vodil bivši župnik dr. Zvone Štrubelj ob 25. letnici mašniškega posvečenja, po njej pa družabno srečanje pod lipami za cerkvijo. V nedeljo, v četrtek in petek bo bogoslužja obogatilo tudi slovesno pritrkavanje zvonov. SKD BARKOVLJE V SODELOVANJU Z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD in pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete vabi na koncert pod zvezdami Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra (vodi Marjan Grdadolnik) v sredo, 22. avgusta 2007 ob 20. uri v Ulici Bonafa-ta 6, Barkovlje. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Br-dih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. ' . Mali oglasi GROZDJE: rebula, rizling, mal-vazija in merlot ter vino: kabernet, sauvignon in mešano belo prodam. Možna dostava. Tel. 00386-51-325199 PRO DAM motorno kolo 50 cc., model »yamaha Jog«, letnik 2005, 12.000 km, edini lastnik. Cena po dogovoru. Tel. na št.: 338-7613950. IŠČEM KNJIGE B.Beckett-R.M.Gallagher (Biologija) in D.Kapko (Odvozlanke). Tel. na št.: 3386036203. IŠČEMO 2 OSEBI za nego in skrb starejše gospe. Nudimo hrano in bivanje, doplačilo po dogovoru. klicati na št. 348-8050998 ali 348-1334085. KMEČKI TURIZEM naKrasuišče izkušeno kuhinjsko pomočnico in natakarico za delo ob koncu tedna. Tel. 040-229253 ali 348-3721844. LEKCIJE fizike in matematike nudim za univerzitetni in višješolski nivo. Tel. 329-156 3648. NOVO PRE NOS NO PEČ na kerozin HI-Star Model WKH 2200 prodam po nizki ceni. Info Ivana 040-291477. OD DAM dolgodlake psičke srednje rasti. Tel. na št.: 040-200210. PRODAJAM lesenoposodoza kuhanje vina, ki drži približno 500 litrov. Klicati na tel. št. 040-232209. PRODAJAM krompir v Doberdobu na Tržaški ulici 25. Tel. 0481-78066. PRO DAM knjige za vse razrede klasičnega liceja France Prešeren. Tel. 338-4791301 PRO DAM lancio K v zelo dobrem stanju, za 1.800,00 evrov. Tel. št.: 3393924888. PRODAM scooter phantom 100, mala-gutti po ugodni ceni, letnik 1999, 13 tisoč km. Tel. 0481-537525 v večernih urah. Prispevki V spomin na Aleksandra Bogatca darujejo družina Sarasini 50,00 evrov, Kamila Bogatec 50,00 evrov ter Aleks in Alenka Milič 50,00 evrov za Združenje Luca Onlus. Names to cvetja na grob Ele ne Ter zo ni Grgič darujeta David Crismani in Nataša Peric 20,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Ob 11. obletnici smrti ljubljenega sina Aleksandra, daruje družina Ciac-chi 50,00 evrov za MePZ Lipa in 50,00 evrov za potrebe bazovske cerkve. 10 Sobota, 18. avgusta 2007 KULTURA TOMIZZOV DUH Angulja iz gusterne Milan Rakovac Dobrohotna oseba slovenske kulture, ki globoko razume potrebo po mednacionalnih kontaktih, interakciji in prepletanju, za vsakim mojim miš-maš zapisom v Primorskem mi pravi; vse prav, samo ta tvoja mešanica. Hrvaščina, kakor kdo, vendar kdo razume tvoj zahodnoistrski dialekt? Govore mi drugi da propio ta miš-maš je najbolji; u Trstu žive danas zajednice iz cijeloga Hinterlan-da (i svijeta), i napose slavenske, is-tarske, dalmatinske, kraške zajednice i te kako rado čitaju to što pišerš. Boris I. - muoj stari kumpanjo-de-lota-kontinua, profešuor talijanske-ga u slo vien skih šku ol na tr žaš kem, mi se lipo veselo smije; samo na-pred! Doborstiva pak Slovenka veli mi; daj, piši razumljivije, tko danas razumije taj tvoj makaronski argo. Mnogi ga razumiju, a još več njih se služi z svin tin našin parlatinan, sla-vinskim i latinskin! To smo mi! To je tradicija od pamtivijeka, sankcionirana uz običaje i ozakonjenjem u doba Serenissime. Ča je to tradicija, dunque?: Brod »Zrmanja« donosi život na Otoke, vodu. Lijepu priču čujem na Malom Ižu; iako ponestaje voda u gusternama, neki ljudi ne uzima-ju vodu iz »Zrmanje«, jer voda je klo rira na, a oni po drevnom obi čaju dr že u gus ter na ma »an gulje«, jegulje, izvrsne biološke prečistače, pa bi jegulja ugi nula od klo ra. Trdi bodulski svit, kako i stina u koju sade maslinu, lozu, blitvu. Trdi i me ki na bot; visoki, ple čati » -Alan«, šoranome po vrhu Velebita, čisti gusternu i naruči vodu iz »Zrmanje«, ma najprija čapa angulju, ča u njegovoj gusterni živi jur cile de-cenije, vrže je u kabal (siga, sič) i par sto tin me tri niz brig pone se je u more. I je! Kuntenat je »Alan«, njegova angulja, ča je u Jadran došla iz Sar gaš kog muo ra, i la ko živi u vo di slatkoj i bočatoj, kako i u muo ru, zaj -no se lipo komoda u noven ambijen-tu. I tako fini dir živlienja. Ma guar da ti, cio mio, che cre -anssa; naturalmente che propio qu-esti xe i nostri fondamenti, medite-ranei, christiani, istriani, dalmati, veneti; raporto diretto con la natura, mo des ti a uma na. E raporti diretissimi tra noi al-tri, slavi e latini. Još jiena trda štuorija tradicije: Se do miš ljan iz di tinj stva, da je bilo hiž di šufit ni bija zasvin prikli-čen; to koja daska bi bila, ma u več hiž hi ni bilo: Mi povidaju stariji kako je bilo kad bi po Istri i Dalmaciji ki umra, kako u pismi Mate Balote «Dvi daske«. Siromaština je bila, bieči ni bilo ni driva. Pak uzmeš das-ke z pu o da šu fita, i do ma či ma ran -gun ti načini kasu za mrtvega. / I štuorija friška domača z otoka Iža; ljudi gori iz Slovenije kupu-ju stare hiže, i nek apur da, to je sve-jieno naš svit. Tako su jieni kupili teren, i da če zidati hiže z apartmani z turište. Ako je po zakonu, va ben! E ši! Uoni bi, normalno, i cestu za aute načinili do sprid hiž, ča bi bila i za druge ljude. Ma domači ne da-ju ni prodaju za to suoje mocire, zi-diče, gromače, particele velike »kao ku hinj ski stol«, kako je sa čude njem ustvrdio na Cresu prije pola stolje-ča britanski pisac Brian Aldiss. Ali zašto, čude se no vo doš li? Pa to bi bilo od koristi za cijelo mjes-to? Samo se naši novodošli susjedi nisu potrudili snimiti teren: Cilo misto, i domači i mi furešti udomačeni na Ižu, parkiramo auta tamo di se mo re, izvan mis ta, i poma lo z ka-rijolon i na ple čih no si mo vali že i provištu i mobiliju i japno i matune i dicu i buone i zdrave i mrtve. Sve to pri ko ni kih tri sto ti ne ška lin od muo ra do mis ta, i po tis nih ko lo vaj, lipega mediteranskega ambijenta. Ipak, ima us tupaka zdra voj pameti; »fičo« i »katrca«, i mali traktor ča ima špecijalni rimorčo uči-njen na mi ru, mo ru pasa ti kroz ko -lovaje i kale te - ma ne more pasati »pasat«, i neče ni pasivati! Ti ljudi, kao i neki domači ma-nipulatori nekretninama, kako da ne razume uno esencijalno; jušto te gusterne i mocire i škaline i tisne ka-lete i jesu največa vrijednost (pa i materijalna!); ne razumiju da ta tradicija - arheološka više nego arhitektonska, na žalost - i čini ovaj ambi-jent dragocjenim. Zato se sve više ljudi iz cijele Europe naseljava po Istri i Dalmaciji, jer ovdje još mogu nači »izgubljeni raj«; zato što nema dobrih cesta, zato što čes to ne ma teku če vo de, zato što ne ma ve li kih bal ko na i kli -ma uredaja. Govori se da je več nekih pede set ti su ča stra na ca (!) ku pi -lo nekretnine na hrvatskoj obali. Ali, ako se nastavi betonizaci-ja i apartmanizacija, ostakjljene verande i gipsnai patuljci i »antičke« cementne vitice po balkonima; i ovaj naš dragocjeni ambijent, od Nabre-žin do Lokev do Žejan i Rahovci i Malega Iža postat če jednako bezvri-jedan - bez ob lič na na ku pi na kiča i jeftine »slastičarske« arhitekture. I zato sam čestitao »Alanu«; jer objektivno što znači jedna jegulja u morima i oceanima našega nema i gramzljivosti?! Eno in edino jeguljo, ki je preplavala Atlantik in prišla v Jadran, so ujeli in pazljivo dali v neke vrste vodnjak, kjer je dolgo živela v čudoviti simbiozi s človekom, nato so jo enako pazljivo vrnili v morje, lahko ima mo za ve li ko več kot poe tič no metaforo. Ona je v nekem smislu jegulja - mati civilizacije Mediterana. SALZBURG - Stalnica festivala V skladu s tradicijo so tudi letos z Jedermannom obudili večno zgodbo o Sleherniku te. Tudi v tej postavitvi imajo efekti pomembno vlogo Večna zgodba človeka, ki se pred smrtjo pokesa svojih grehov, da bi lahko stopil brez strahu pred Sodnika, se vsako leto obnavlja na odru pred stolnico kot stalna sestavina gledališkega programa salzburškega festivala. Tako se je vse začelo daljnega leta 1920, ko so se Max Reinhardt, Hugo von Hofmannsthal in Richard Strauss odločili za dogodivščino festivala, kije kmalu prerasel v mednarodni dogodek s prisotnostjo najbolj uglednih gledaliških in glasbenih umetnikov. Festival je takrat odprla uprizoritev Jedermanna, srednjeveškega misterija v Hof-mannsthalovi priredbi, ki je postal simbol salzburškega poletnega kulturnega praznika. Misterij Slehernika je prisoten v evropski literaturi v raznih inačicah. Hofmannsthal je v svojem uvodu k tekstu napisal, da je preprosto prepisal brezčasno »pravljico«, ki pripada celotnemu človeštvu, saj se sleherni človek mora prej ali slej soočiti z lastno usodo. Na osnovi teksta mojstra pevca Hansa Sachsa in z upoštevanjem njegove arhaične, narečno obarvane nemščine, je avtor postavil most med srednjeveško preteklostjo in univerzalnimi sporočili v zvezi s krščanskim vprašanjem smrti in minljivosti življenja. Jedermann je bogat človek in hedonist, skrbi za zemeljske dobrine in zanemarja duhovne vrednote. Mati (lik, s katerim je Hofmannsthal nadomestil ženo srednjeveških dram) ga zaman svari pred usodno lahkomiselnostjo, srečanji z Ubogim sosedom in nesrečim Dolžnikom se ga ne dotakneta, zato ga nenadna Smrt sredi bogate pojedine zasači nepripravljenega. Slehernik prosi za dodatno uro življenja in v tem času ugotovi, da prijateljstvo, ljubezen in bogastvo mu nočejo in ne morejo slediti v grob. Človek je namreč popolnoma sam pred smrtjo, kamor mu lahko sledijo in prosijo za njegovo dušo le Dobra dela in Vera. Ko Slehernik izgubi stik z vsemi zemeljskimi dobrinami, mu globoko kesanje omogoči, da se izogne Hudiču in vdano sprejme poslednji objem Smrti. Poučna predstava je nekoč nagovarjala nepismeno ljudstvo, vzbujala strah pred zlom in vzgajala k moralnemu vedenju. Za sodobno publiko ima vse to fascinacijo arhaične estetike med ljudskostjo in umetnostjo, svetim in posvetnim. Simbolični in alegorični liki dobijo človeške poteze, ki jim dajejo večjo dramsko učinkovitost. Zato Hofmannsthalov Slehernik presega meje muzejskega oživljanja in prevzame z odkrito neposrednostjo črnobelih tonov tudi modernega gledalca, s pomočjo bogate in spektakularne postavitve z velikim ansamblom, zborom statistov v stilnih kostumih (predstava je v glavnem postavljena v 18. stoletje, s kakšnim povsem vmesnim letom domišljije), eksplozijami in peklenskimi plameni ter slikovitimi pri- zori pred impozantno fasado salzburške stolnice, kije od vedno naravna scenografija uprizoritve. »Jedermann« je za Salzburški festival skupni obred, simbol nadaljevanja ugledne tradicije, zato organizatorji ne iščejo inovacije na tem področju. Režija in izvajalci se menjavajo po večletnih obdobjih. Predstava v režiji Christiana Stückla živi na tem odru od leta 2002, odkar nastopa v naslovni vlogi igralec dunajskega Burgtheatra Peter Simonischek, ki si s popolnim obvladanjem lika lahko privošči vrsto ekspresivnih modu-lacij njegove pristne, univerzalne in vsakdane človečnosti. Odigrati vlogo Slehernika predstavlja veliko čast, saj je treba prevzeti dediščino, ki so jo po prvem interpretu vloge, Alexandru Moissiju, nosili mnogi, znameniti igralci kot Klaus Maria Brandauer. Velikega pomena je tudi vloga Pohote oz. Posvetne ljubezni, senzualne in nestanovitne Slehernikove ljubice, ki je z njim v sreči in ga prav tako kot navidezni prijatelji zapusti v nesreči (več let jo je igrala tudi italijanska igralka Maddalena Crippa). Mlada igralka Marie Bäumer je skušala dati novo, a neprimerno oznako liku, saj je spremenila fascinantno zapeljivko v živahno kmečko dekle. Vlogo Smrti v obliki kamnitega gosta je slovesno in grozljivo odigral Clemens Schick (škoda le, da je kostumografka dala golemu »kipu« stilne čevlje), poreden ljudski Hudič pa je bil Sven-Eric Bechtolf. Posebne omembe je vredna kreacija Gabriela Raaba v vlogi Mamona oz.Bogastva, ki je po režijski zamisli postal frivolni gay. Vsi igralci so uspešno in povsem naravno kljubovali izzivu podajanja teksta v verzih brez vsakršnega izumetničenja. Dober ansambel so dopolnili glasbeniki skupine Ars Antiqua Austria (glasba v tem primeru ni spremljava, temveč sestavni del predstave) in otroška godba, ki uokvirja zgodbo in jo postavlja v pravljično dimenzijo. V teh dneh priljubljeni »Jedermann« zaživi na raznih odrih salzburške pokrajine, saj so si ga polastili tudi amaterski in pol-profesionalni ansambli. Tudi v mestu Salzburg se vzporedno odvijajo ponovitve osrednje, festivalske predstave in alternativne različice v salzburški trdnjavi, v kateri nastopa v vlogi Pohote mlada koroška igralka slovenske narodnosti Magdalena Kropiunig. »Slehernik« seje s posebno glasbeno gledališko pobudo preselil včeraj tudi v Osoje, kjer je v okviru Karantanske-ga poletja zaživel večer samospevov Richarda Straussa z izvedbo Monologov iz Jedermanna Franka Martina, ki sta ga oblikovala slovenska mezzosopranistka Marjana Lipovšek in salzburški »Jedermann« Peter Simonischek. Rossana Paliaga NEMČIJA Ob obletnici rojstva slikarja Avgusta Černigoja Prihodnji teden bo obletnica rojstva inovativ-nega in svojstvenega slikarja Avgusta Černigoja, ki se je rodil v Trstu 24. avgusta 1898. Osmega avgusta je njegov sin Teodor odprl privatno galerijo v kraju Baddeckenstedt, blizu Hildesheima/Hannover-ja (Severna Nemčija) z izborom iz očetovega opusa in 25 deli iz Bauhausovega obdobja leta 1926. Ob tej priložnosti je sinu Teodorju uspelo organizirati očetu za leto 2009 razstavo v Bauhaus Stif-tungu (Dessau). V drugi polovici septembra pa je predvidena otvoritev razstave Černigojevih del kot predstavnika tržaške konstruktivistične skupine in slovenske ter predvsem evropske avantgarde v likovni umetnosti. Predstavitev bo v dvorani najpomembnejše katoliške gimnazije, Marienschule, v Hildesheimu. LJUBLJANA - CZ Izšel žepni slovar tujk Pri Cankarjevi založbi je v zbirki Žepni slovarji izšel slovar tujk s približno 20.000 gesli. Pred tem je založba leta 2002 izdala temeljni Veliki slovar tujk, leta 2005 pa Priročni slovar tujk, ki mu je kmalu sledila še elektronska izdaja. V žepni različici slovarja je združena večina najpogosteje uporabljenih geselskih iztočnic iz predhodnih izdaj, s kratkimi in jedrnatimi razlagami, so sporočili iz založbe.Žepni slovar tujk, ki ga je uredila Mirjam Beranek, je primeren za uporabnike, ki iščejo lahko dostopno, jasno in natančno informacijo splošnejše-ga značaja. Osnovni slovarski korpus Velikega slovarja tujk je v tej izdaji skrčen približno za polovico, predvsem na račun strokovnih gesel, piše na spletni strani založbe. V žepni različici so se znašle predvsem tujke in izposojenke, s katerimi se bralci redno srečujejo, predvsem pri izobraževanju in poklicnem delu. (STA) / SVET Sobota, 18. avgusta 2007 1 1 MOSKVA - Vladimir Putin seznanil novinarje z odločitvijo Rusija bo obnovila strateške polete bombnikov Skupna vojaška vaja s Kitajsko in srednjeazijskimi državami MOSKVA - Rusija bo nemudoma obnovila stalne polete strateških bombnikov dolgega dosega, s čimer bo končala 15-letni suspenz takšnih vojaških misij, je včeraj novinarjem v Čebarkulu v Rusiji dejal ruski predsednik Vladimir Putin. »Odločili smo se obnovitvi stalne polete ruskega strateškega letalstva,« je novinarjem dejal Putin in dodal, da bodo z leti pričeli v soboto, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Do razglasitve odločitve je prišlo nekaj dni po tem, ko je Moskva sporočila, da je njeno strateško letalstvo začelo z vajami nad severnim tečajem in le teden dni po preletih ruskih bombnikov nekaj sto kilometrov stran od ameriške vojaške baze na tihooceanskem otoku Guam. »Rusija je enostransko prekinila z leti strateškega letalstva na oddaljenih območjih vojaškega delovanja. Na žalost nekateri niso sledili našemu vzoru,« je dejal Putin in se s tem obregnil ob ZDA. ZDA so medtem odločitev Rusije za obnovitev strateških letov označile za »zanimivo«. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Sean McCormack je dejal, da je »to odločitev, ki jo morajo sprejeti oni (Rusi), je pa zanimiva«. Mednarodni preiskovalci so medtem v četrtek potrdili gruzijske trditve, da je rusko vojaško letalo 7. avgusta v bližini glavnega mesta Tbilisi in blizu nemirne regije Južna Osetija odvrglo bombo, ki pa ni eksplodirala. Rusija je medtem ugotovitve preiskovalcev iz Latvije, Litve, Švedske in ZDA že zavrnila in jih označila kot »neprepričljive«. V Tbilisi pa je prispela delegacija ruskih strokovnjakov, ki bo izvedla lastno preiskavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Mednarodni preiskovalci, ki jih je pozvala gruzijska vlada, so zaključili, da je rusko letalo trikrat kršilo gruzijski zračni prostor, v zadnjem preletu pa spustilo bombo tipa kh-58. Ker so Rusi na gruzijske obtožbe odgovorili, da so Gruzijci sami odvrgli bombo, so preiskovalci poudarili, da gruzijska vojaška letala nimajo primerne opreme za tovorjenje raket omenjenega tipa. Sicer pa je Putin skupaj s kitajskim kolegom Hu Jintaom, s katerim se trenutno udeležujeta skupnih vojaških vaj držav članic Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), napovedal tesnejše vojaško sodelovanje na področju boja proti terorizmu. »Skupno delovanje Rusije, Kitajske in ostalih članic SCO lahko pomembno prispeva v boju proti terorizmu,« je dejal Putin. Hu je medtem povedal, da skupne vaje »dajejo novo motivacijo državam za povezovanje njihovih oboroženih sil«. (STA) PRETORIA Obsojen nekdanji minister PRETORIA - Sodišče v južnoafriški Pretorii je včeraj na deset let pogojne zaporne kazni obsodilo ministra za pravosodje in policijo v času apar-theida Adriaana Vloka, ker je pred 18 leti načrtoval umor enega najgorečnej-ših nasprotnikov tedanjega režima, sedaj pa svetovalca predsednika Tha-ba Mbekija, Franka Chikaneja. Vlok, ki je bi bil v času apartheida sinonim za zatiranje temnopoltega prebivalstva, je priznal, daje poskušal Chikaneja umoriti z zastrupljenimi oblačili, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Globoko verni 70-letni Vlok, ki je bil minister med leti 1986 in 1989, ko so v Južnoafriški republiki prijeli okoli 30.000 ljudi, se je lani opravičil generalnemu sekretarju južnoafriškega sveta cerkva Chikaneju, slednji pa je Vloku po lastnih besedah poskus umora že odpustil. Med sojenjem so pred sodiščem tako demonstrirali preživeli in svojci žrtev, ki so izginili ali umrli med apartheidom. (STA) Skupne vojaške manevre Šangajske organizacije za kooperacijo so si pri Čeljabinsku ogledali predsedniki Kitajske, Rusije, Kazahstana, Uzbekistana in Tadžikistana ansa WASHINGTON - Poskus reševanja finančne krize Ameriške zvezne rezerve znižale bankam obrestno mero Palača Federal reserve v Washingtonu ansa BEOGRAD Enote srbske vojske na Kosovo? BEOGRAD - Srbija se zavzema za vrnitev svojih vojaških in policijskih enot na območje Kosova, je včeraj povedal tiskovni predstavnik srbskega premiera Vojislava Koštu-nice Aleksandar Simič. Kot je dejal, je prišel čas za vrnitev okoli 1000 pripadnikov srbskih varnostnih sil na Kosovo, kjer skoraj 90 odstotkov prebivalstva tvorijo Albanci, kar bi lahko povzročilo povečanje etničnih napetosti, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Vrnitev srbskih varnostnih sil na Kosovo bi bila po mnenju Simiča v skladu z resolucijo 1244 Varnostnega sveta ZN, ki je bila sprejeta po izgonu srbskih sil iz pokrajine leta 1999. Resolucija Srbiji dovoljuje namestitev do 1000 pripadnikov varnostnih sil na meje Kosova in za varovanje tamkajšnjih srbskih cerkva in samostanov. Vendar pa Nato in mirovne sile ZN na Kosovu do sedaj še niso dovolile vrnitve srbskih sil, saj se bojijo, da bi to sprožilo nezadovoljstvo med kosovskimi Albanci in bi lahko vodilo k novim etničnim spopadom. Nekdanji kosovski premier Bajram Rexhepi je medtem včeraj za srbski časnik Dnevnik izjavil, da bi bila za Prištino, če bi se v novih pogajanjih med kosovskim in srbskim vodstvom omenjalo tudi vprašanje delitve pokrajine, sprejemljiva zgolj menjava ozemlja - s srbskim prebivalstvom naseljeno Kosovo za ozemlje Srbije, kjer živi albansko prebivalstvo. Ob tem je sicer poudaril, da Priština še vedno odločno nasprotuje delitvi, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Kosovo je od leta 1999 pod upravo misije ZN, na območju pa je nameščenih okoli 16.000 pripadnikov mirovnih sil pod vodstvom Nata. Predlog posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaar-ija, ki je več kot leto dni vodil pogajanja med Prištino in Beogradom, je predvideval nadzorovano neodvisnost Kosova, vendar predlog ni bil sprejemljiv ne za Srbijo, kakor tudi ne za Rusijo. Zaradi tega je trojka EU, ZDA, Rusija začela nove pogovore s predstavniki Beograda in Prištine, ki naj bi vodila v nov krog pogajanj za rešitev kosovskega vprašanja, poročilo pa naj bi generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu predstavila do 10. decembra. (STA) WASHINGTON - Ameriške Zvezne rezerve (Fed) so v novem poskusu umiritve razmer na finančnih trgih znižale obrestno mero, po kateri bankam ponujajo neposredna posoji la. Zni žanje dis kontne stopnje za 0,5 odstotne točke, s 6,25 odstotka na 5,75 odstotka, je do sedaj najbolj dramatičen poskus centralne banke, da bi pomirila finančne trge, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Fed je v sklopu ukrepov za umiritev krize v sredo ameriškemu bančnemu sistemu ponudil novo finančno injekcijo, vredno 5,2 milijarde evrov. Ukrepi so namenjeni preprečitvi negativnih vplivov nepremičninske posojilne krize na celotno gospodarstvo. Od 9. avgusta je Fed bančnemu sistemu zagotovil že 52,7 milijarde evrov finančnih injekcij. Vendar pa dodatna sredstva, ki jih svetovnim finančnim trgom zagotavljajo ne le Fed, ampak tudi številne druge centralne banke po svetu, niso dosegla želenega učinka. Kriza na trgu hipotekarnih kreditov je namreč prizadela ne le majhne, ampak tudi velike investicijske družbe, kot je Goldman Sachs, zaradi česar so vlagatelji postali pri zagotavljanju denarja podjetjem skozi hipotekarne trge izjemno previdni. Fed je sicer ključno obrestno mero za kratkoročna medbančna posojila zaenkrat pustil nespremenjeno pri 5,25 odstotka. Številni ekonomisti pa menijo, da bo, če se bo finančna kriza zaostrila, moralo kmalu tudi pri tej obrestni meri priti do sprememb. (STA) LIMA Doslej preko 500 mrtvih v potresu Število smrtnih žrtev bo v prihodnjih urah še naraslo LIMA - V enem najhujših potresov v Peruju, ki je v noči na četrtek prizadel njegovo južno obalo, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 510 ljudi, je v sporočil namestnik vodje perujskih gasilskih enot Roberto Ognio. Reševalci še vedno rešujejo prebivalce, ki so ostali pod ruševinami, zdravstvene oblasti pa oskrbujejo več kot 1500 ranjenih. Po uničujočem potresu so številne mednarodne ustanove in druge države v Peru že poslale pomoč, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po najhujšem potresu v Peruju v zadnjih 37 letih so Združeni narodi sporočili, da bo število smrtnih žrtev najverjetneje še naraslo. Tudi perujski gasilci menijo, da bo število umrlih daleč preseglo 500, saj so možnosti, da bi pod ruševinami našli preživele, izredno majhne. Moč potresa, ki so ga čutili tudi v Braziliji, Ekvadorju, Kolumbiji in Boliviji, so najprej ocenili na 7,9 stopnje po Rich-terjevi lestvici, kasneje pa so sporočili, da je potres z žariščem kakih 145 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Lima dosegel moč 8 stopnje po Richterjevi lestvici. (STA) Po splošnih ocenah bo obračun žrtev potresa v Peruju znatno hujši, številni prebivalci obmorskih mest so namreč ostali pod ruševinami revnih, zasilno zgrajenih bivališč ansa 1 2 Sobota, 18. avgusta 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Poslopje osnovne šole Zorzut na Plešivem bumbaca TRŽIČ - Včeraj ob 18. uri se je zaključil sedemnajstdnevni protest S silosa sneli gusarsko zastavo Odločilna zagotovila podprefektke Rite Ilde Riccio in predsednika pokrajine Enrica Gherghette o pomoči za ponovno zaposlitev KRMIN - Problem prostorske stiske na osnovni šoli Ludvika Zorzuta na Plešivem Občina namerava preveriti možnost širitve slovenske šole Septembra se bo podžupan Pesaola pogovoril s pokrajinsko konzulto in ravnateljico o možnih rešitvah »Obvezali smo se, da bomo preverili možnost širitve poslopja slovenske osnovne šole na Plešivem. Septembra bomo izvedli meritve in ugotovili, ali je mogoče na zemljišču ob stavbi dozidati še eno učilnico, nato pa bo treba poiskati sredstva za uresničitev posega.« Zagotovilo je dal kr-minski podžupan Alessandro Pesaola, ki so ga z nerešenim vprašanjem prostorske stiske na osnovni šoli Ludvik Zorzut na Plešivem pred počitnicami seznanili predsednik slovenske pokrajinske konzulte Peter Černic, ravnateljica didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo Miroslava Braini, podpredsednica konzulte Nataša Ferletič, član konzulte Boris Fabiani in predstavnik Sindikata slovenske šole Dario Bertinazzi. »Ker je slovensko šolstvo na Goriškem med našimi prioritetami, smo sklicali srečanje z novim krminskim županom in podžupanom, da bi ju seznanili s problematiko šole na Plešivem in vrtca v Krmi-nu. V prihodnosti želimo, da bi v občini Kr-min prišlo do gradnje slovenskega šolskega centra, kjer bi imela svoj sedež vrtec in šola Zorzut. Zaenkrat pa je treba najti kratkoročno rešitev, na primer razširitev poslopja na Plešivem, za katero je treba vsekakor najprej preveriti, ali je izvedljiva,« je povedal Černic in pristavil: »S krminskima upraviteljema smo se dogovorili, da bomo septembra ponovno sklicali sestanek, na katerem bosta poročala o ugotovitvah tehničnih uradov.« Na razširitev poslopja na Plešivem gledajo slovenski predstavniki in krminska občina nekoliko drugače. Uprava vidi v dozidavi stavbe šole Zorzut dokončno rešitev, saj ima kar nekaj težav zaradi popravil bivše italijanske osnovne šole na drevoredu Roma in ne namerava vlagati denarja v dva različna posega. Malo možnosti pa je, da bi razširjeni prostori na Plešivem zadostovali tudi za slovenski vrtec. »Le-ta bo zaenkrat še deloval v poslopju vrtca, ki ga upravljajo sestre v Krminu. Vemo, da s tem niso vsi zadovoljni, žal pa je treba najprej poskrbeti za vprašanje italijanske osnovne šole,« je povedal Pesaola. »Želimo, da bi začasno rešili problem prostorske stiske z razširitvijo poslopja, v prihodnosti pa upamo v združitev šole in vrtca v slovenski center. Popravilo šole na Plešivem bi v vsakem primeru ovrednotilo stavbo, ki je v lasti občine. Denar bi ne bil vložen zaman,« j e zaključil Černic. (Ale) GORICA - Šolski urad Dodelitev suplenc Goriški pokrajinski šolski urad je določil datume, v katerih bodo izbrani suplenti šol vseh stopenj za šolsko leto 2007/2008. Dodelitev suplenc za slovenske šole goriške pokrajine bo potekalo na sedežu slovenskega družboslovnega in znanstveno-tehnološkega liceja Simon Gregorčič v ulici Puccini 14. Selekcije slovenskih suplentov bodo potekale v ponedeljek, 27. avgusta, od 9. ure dalje. V sredo, 28. avgusta in v četrtek, 29. avgusta, pa bo od 9. ure dalje na liceju Slataper v ulici Diaz v Gorici na sporedu tudi postopek za dodeljevanje suplenc za pomožno osebje ATA. Seznam kandidatov, ki se bodo lahko udeležili selekcij, bodo objavili v četrtek, 23. avgusta, na sedežu goriškega pokrajinskega šolskega urada, na sedežu liceja Simon Gregorčič in na liceju Slataper. Šolski urad obvešča, da je število kandidatov, ki se morajo predstaviti na selekcijah z osebnim dokumentom, višje od razpoložljivih mest. Vključitev v seznam zato še ni zagotovilo, da bo kandidat podpisal pogodbo za določen čas. Srečanja društva Cuore amico Združenje Cuore amico nadaljuje s poletnimi pobudami. 21. avgusta bo v Gorici ples (vstop samo z vabili), 31. avgusta ob 17. uri pa bo prireditev ob zaključku letošnjega poletnega središča za starejše občane »Estate serena«. Ob prisotnosti krajevnih upraviteljev bodo podelili priznanje prostovoljcem, ki so s svojim trudom prispevali k uspehu številnih poletnih pobud. Telematični koleki Iz goriške kvesture so sporočili, da bodo 31. avgusta telematični ko-leki dokončno nadomestili papirnate. Nove telematične koleke elektronsko izdajajo v trafikah, od prvega septembra bo treba uporabljati izključno le-te pri prošnjah za posest orožja, potne liste in dovoljenja za bivanje. V Tržiču nove videokamere V Tržiču bodo v kratkem postavili 8 novih videokamer, skupaj z že nameščenimi pa jih bo kar 23. Nove naprave bodo nadzorovale ulice ob raznih šolah, sicer pa bodo z optičnimi kablji povezane tudi s policijskim komisariatom. Postavitev novih video-kamer bo tržiško občino stala 208.000 evrov, sicer pa v znesek ni vključen davek na dodano vrednost. Gusarsko zastavo so včeraj ob 18. uri sneli z droga, nato pa so izčrpani protestniki sestopili z najvišjega stolpa tovarne Ineos, na katerem so vztrajali sedemnajst dni. K odločitvi, da prekinejo s protestom, je pripomogla obljuba predsednika pokrajine Enrica Gherghette, ki je delavcem zagotovil, da jim bo pokrajina pomagala do čimprejšnje ponovne zaposlitve. »Javna zaobljuba predsednika Gherghette, da nam bodo institucije pomagale pri iskanju novega delovnega mesta, je skupaj z zagotovili goriške prefekture v tem trenutku zadosten razlog za prekinitev protesta,« je v imenu enotnega sindikalnega predstavništva pojasnil Tiziano Pizzamiglio, nato pa poudaril, da delavci pričakujejo od družbe Ineos tudi plačilo odškodnine za nenapovedano odpustitev. »Povedati je treba, da Ineos ne zapira svojega tržiškega obrata, ker le-ta naj ne bi bil uspešen. Na podlagi vseh poslovnih standardov smo bili najboljša tovarna v Evropi za predelavo plastičnih mas, ne glede na to pa angleška multi-nacionalka zapira tovarno, da bi zaslužila s prodajo zemljišča,« je pojasnil Pizzamiglio. Po sestopu s silosa so protestniki izrazili nezadovoljstvo s pomočjo in s podporo, ki so jo bili deležni od sindikata CGIL. »Državnemu tajniku Guglielmu Epifaniju bomo vrnili sindikalne izkaznice,« so povedali protestniki in poudarili, da se tudi na pokrajinski ravni sindikalisti niso kaj preveč zanimali za njihovo stisko. Ob tem so delavci poudarili, da so jim v teh dneh najbolj stali ob strani župan Gianfranco Pizzolit-to, predsednik pokrajine Gherghetta, pokrajinski odbornik Marino Visintin, še najbolj pa vi-ceprefekt Rita Ilda Riccio, ki si je prizadevala, daje prišlo do srečanja med zaposlenimi in lastništvom tovarne, ob tem pa je zagovarjala pravico delavcev po odškodnini. Na trideset metrov visoki silos se je prvih pet delavcev povzpelo prvega avgusta, nato pa so se jim pridružili novi protestniki, tako da jih je bilo skupno dvanajst. Na vrhu so vztrajali noč in dan, tako da se je njihovo zdravstveno stanje hitro poslabšalo. Pred dnevi je enega izmed delavcev zajela slabost, nato pa je osebje tržiške bolnišnice še štiri izčrpane protestnike prepričalo, da so sestopili s silosa. Od začetka tedna so bili namreč protestniki brez hrane in so se preživljali izključno s tekočinami. Med protestom je odbor družinskih članov zbiral dokumentacijo o dejavnosti angleške družbe Ineos po vsej Evropi. Med drugim so odkrili, da naj bi Ineos prejel od dežele Sardinije in od medministrskega odbora CIPE prispevek za odprtje novih tovarn na Sardiniji. Zbrane dokumente nameravajo izročiti ministru Bersaniju. Po sestopu s silosa so bili izčrpani protestniki deležni izredno toplega sprejema s strani sodelavcev in družinskih članov bumbaca NOVA GORICA - Godbeniki Nastopili bodo tudi v Barkovljah Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) letos pripravlja že 27. tabor mladih godbenic in godbenikov. V sklopu tabora, ki bo potekal od 18. do 24. avgusta v Novi Gorici, bosta delovala koncertni in paradni orkester, sestavljalo ga bo 124 mladih godbenic in godbenikov iz 36 slovenskih pihalnih orkestrov oziroma godb v starosti od 13 do 28 let. Z namenom, da predstavijo svoje delo, bodo mladi godbeniki pripravili dneve odprtih vrat, širši javnosti pa se bodo predstavili s tremi koncerti.Koncertni pihalni orkester tabora bo združeval člane iz vse Slovenije in pet godbenikov iz zamejstva, deloval bo pod taktirko Marjana Gr-dadolnika ter izvajal koncertni program s tematiko glasbenega opisovanja zgodovinskih dogodkov in osebnosti. Paradni orkester bosta vodila predvodnika Ivan Medved in Michel Smeets. Ostali mentorji letošnjega tabora bodo Vid Pupis za pihala, Zoran Kobal za trobila ter Josip Mihelčič in Charles van Zanten za tolkala, so sporočili z območne izpostave JSKD v Novi Gorici. Dne vi od pr tih vrat bo do po teka li med po ne delj -kom, 20. avgusta, in četrtkom, 23. avgusta, od 9. do 20. ure v prostorih novogoriškega Dijaškega doma. Širši javnosti se bodo mladi godbeniki predstavili v Barkovljah pri Trstu (22. avgusta), v Novi Gorici (23. avgusta) in Idriji (24. avgusta). AJDOVŠČINA - Obrtna cona Prodanih deset hektarjev parcel Razvoj gospodarstva si vsaka občina razlaga po svoje, med uspešnejšimi na Primorskem pa je občina Ajdovščina, ki z različnimi potezami, v svoje nove obrtne cone privablja številne obrtnike. Ena večjih takšnih con nastaja v Gojačah, neposredno ob izvozu z avtoceste med Šempetrom in Adovščino. Cena za kvadratni meter zemljišča ni uradno določena, kot pravijo na občini, ker jo določa trg glede na situacijo. V končni fazi bo obrtnikom na voljo 17 hektarjev površin, urejanje pa občina vodi v dveh fazah. Prva je skorajda zaključena, pri rok za prijavo na razpis, ki so ga objavili, pa poteče v ponedeljek. Ta prva faza obsega dobrih 10 hektarjev površin, parcele pa so že v celoti prodane. Druga faza, urejanje vodohrama, cevovoda in druge infrastrukture, kot tudi preostanek podjetniških objektov, bo stekla takoj po zaključku prve, v celoti pa naj bi novo obrtno cono uredili do začetka leta 2009. Zanimanje za naložbe v obrtnih conah v občini Ajdovščina je izredno veliko tudi zavoljo pomoči, ki jo občina namenja investitorjem. Namreč, obrtniki in podjetniki, ki želijo v novih obrtnih conah vlagati v nepremičnine, naj si bo za prodajo ali opravljanje dejavnosti, so takorekoč, oproščeni plačevanja komunalnega prispevka. Ta olajšava je vidna iz državne pomoči, ki jo prejme podjetnik, in je enaka višini komunalnega prispevka, kar pomeni, da se vrednosti kompenzirata. Na enak način kot Gojače, občina Ajdovščina ureja tudi novonastajajo-čo obrtno cono neposredno ob letališču, kjer načrtujejo tudi ureditev sodobnega logističnega centra. (pmt) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 18. avgusta 2007 13 GORICA - Le ena trgovina prodajala sporne igrače znamke Mattel »Barbike« umaknili s prodajnih polic V Novi Gorici ni bilo artiklov s seznama ameriške družbe V goriških trgovinah skorajda ni bilo zloglasnih igrač znamke Mattel, ki jih je ameriška družba pred nekaj dnevi samoiniciativno odpoklicala, ker so bile nevarne za zdravje otrok. Edina trgovina v Gorici, ki je morala umakniti nekaj artiklov s polic, je bila Buonacquisto v veleblagovnici Smart. Šlo je le za eno vrsto spornih igrač, in sicer za punčko Barbie s psičkom Tan-nerjem: upravitelji so takoj umaknili s polic vse kose, ki so jih imeli v trgovini, nato pa so jih poslali deželnemu distributerju največjega svetovnega proizvajalca igrač. »Zaenkrat se ni še nihče pritoževal. V primeru, da bodo prišli in zahtevali odškodnino za kupljene igrače, bodo dopolnili polo, družba Mattel pa jim bo poslala bon v isti vrednosti,« so povedali v trgovini Buonacquisto v Štandrežu. Točnih navodil o ravnanju s potrošniki, ki so v prejšnjih mesecih kupili otrokom igrače znamke Mattel, pa niso dobili vsi trgovci. »Pregledala sem seznam strupenih igrač in ugotovila, da v trgovini nimam teh artiklov. V primeru, da bi nekdo zahteval povračilo denarja, bi mu ne mogla ugoditi, saj mi ni distributer še ničesar sporočil,« je povedala prodajalka v trgovini Yo-Yo na korzu Italia. Nobenega izmed nevarnih proizvodov, ki so bili izdelani na Kitajskem, nimajo niti v trgovini s pisarniško opremo Al Corso, v trgovini Domoplast na Travniku in v trgovini Fantasylandia v ulici Diaz, kjer pa so v preteklosti že imeli težave zaradi igrač - sicer ne Mattelovih -, ki so prihajale s Kitajske in so bile pobarvane z laki nizke kakovosti. Poverjeni upravitelj družbe Mattel Enrico Petrone je vsekakor zagotovil, da bodo do konca avgusta vse nevarne igrače izginile s polic italijanskih trgovin, potrošnikom pa je za katerikoli dvom na razpolago zelena številka 800-113-711. Tudi tri novogoriške trgovine z igračami, ki delujejo v sklopu Mercator centra V Mercatorjevih trgovinah v Novi Gorici niso imeli spornih Mattelovih igrač foto s.j. in v hiper marketu Mercator, nimajo v prodaji spornih Mattelovih artiklov. Gre za igrače blagovne znamke Cars, in sicer avtomobilček Sarge, ki za otroke ni primeren zaradi prevelike vsebnosti svinca ter za igrače z neustreznimi magneti, med katerimi so Barbie s psičkom, punčke Polly Pocket in njihovi dodatki ter lutka Batman. Sicer so nam v trgovini Direndaj v Novi Gorici povedali, da so igrače na prodajnih policah redno nadzorovane s strani zdravstvene in- KRMIN - Včeraj so se poklonili padlim Srednjeevropski narodi spet skupaj v Jasihu S spominsko slovesnostjo na pokopališču v Bračanu se je včeraj začel Praznik narodov, s katerim združenje Mitteluropa obeležuje 159. obletnico rojstva avstroogrskega cesarja Franca Jožefa (na sliki Bumbaca). V Bračanu so se žrtvam vojn in padlim vseh narodnosti poklonila krminski župan Luciano Patat, predsednik pokrajinskega sveta Alessandro Fabbro in predsednik združenja Mitteleuropa Paolo Petiziol, prisotne pa so bile tudi delegacije iz številnih srednjeevropskih držav. Danes se bo praznik nadaljeval v Jasihu, kjer bodo ob 18.30 nastopi glasbenih in folklornih skupin iz srednje Evrope, ob 21.15 pa bo ples z ansamblom Popovic. Praz- nik bo doživel svoj vrhunec jutri, ko se bodo ob 9. uri v Krminu zbrale folklorne skupine iz vseh držav srednje Evrope. Ob 10. uri bo mimohod po mestnem središču, ob 11. uri pa maša z molitvami v raznih j ezikih. Opoldne bodo na vrsti priložnostni nagovori krajevnih upraviteljev in predstavnikov gostujočih delegacij, nato pa se bo praznično druženje ob prisotnosti mariborske lepotice Tjaše Vezjak nadaljevalo v Jasihu. Od 15. ure dalje bodo nastopili skupine Musikkapelle Friesach s Koroške, Bukovinka iz Češke republike, Majeranki iz Poljske, Bintars iz Furlanije, Banda Refolo iz Trsta in novogoriško folklorno društvo Gartrož. mí Kino Dvorana 4: 20.15 - 22.20 »Fast Food Nation«. Dvorana 5: 20.00 - 22.20 »La du -chessa di Langeais«. 151 Šolske vesti RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR -VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org. SEJA UČITELJSKEGA IN VZGOJITELJSKEGA ZBORA goriškega didaktičnega ravnateljstva bo iz organizacijskih vzrokov v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih su-plenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gregorčič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Go- M Izleti špekcije. Vodja prodaje v Mercator centru Zvonko Zorn je dodal, da se takšni ukrepi, ko je igračo ali prehrambeni izdelek potrebno umakniti, kar pogosto dogajajo. Prodajalka v Baby centru v Novi Gorici pripoveduje, da so kupci vse bolj pozorni na to, kdo igrače izdeluje in ne marajo igrač Kitajskih proizvajalcev. Vendar, prodajalka poudarja, da so skoraj vse igrače izdelane prav v tej državi; izjema so Lego kocke, ki jih izdelujejo na Danskem. (Ale, SJ) Konjeniki v Gozdu Smučarsko društvo Gozd prireja jutri srečanje konjenikov, ki bo potekalo v kraju Gozd, štiri kilometre iz Cola proti Predmeji, na že znanem prizorišču konjskih dirk. Zbor konjenikov ter povor-ka vseh udeležencev bo ob 13. uri, tekmovanje v spretnostnem jezdenju za moške, otroke in ženske pa se bo začelo ob 14. uri. Sledila bo konjska štafeta, v kateri bodo tekmovale skupine. Od 18. ure dalje bo za zabavo in ples poskrbel ansambel Modri val. Po knjige v splet Tržiški medknjižnični sistem bo s septembrom omogočil iskanje knjig tudi preko svetovnega spleta. Na internetu bodo namreč na voljo informacije o knjigah, ki so na razpolago v knjižnicah devetih občin tržiškega mesta okrožja, med katerimi je tudi do-berdobska. [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju z agencijo Globtour iz Ljubljane od 17. oktobra dalje petdnevni izlet v Mostar, Medžugor-je, Makarsko, Dubrovnik in v dolino Neretve »po mandarine« ter vrnitev skozi Split. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih do 25. avgusta na tel. 0481-390688 (Save-rij), 0481-21361 (Ema), 0481882302 (Veronika), 0481-78061 (Ana K.). KRUT prireja skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah in v Dobrni od 26. avgusta do 4. septembra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, korzo Verdi 51 int. v Gorici, tel. 0481-530927. PD VRH SV. MIHAELA organizira celodnevni pevski in družabni izlet v Škofjo Loko po Tavčarjevih poteh v ponedeljek, 27. avgusta; informacije na tel. 333-1706760 (Nerina) do 22. avgusta. PD ŠTANDREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šumadi-jo; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo. UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence enodnevnega izleta na Goli otok, ki bo v soboto, 1. septembra, da bo odhod avtobusa ob 5.40 iz Gabrij, s postanki ob 5.50 na Poljanah, ob 6. uri v Doberdobu, ob 6.10 v Jamljah in ob 6.20 v Štivanu; obenem jih naprošajo, naj do 25. avgusta poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398) ali pri Milošu (tel. 0481-78121). □ Obvestila GORICA KI NEMAX: zaprto. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 20.10 - 22.10 »Disturbia«. Dvorana 2: 20.15 - 22.15 »Alla deri va«. Dvorana 3: 19.50 - 20.10 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valentinis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica - Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800955957. POKRAJINSKI ARHIV IN POKRAJINSKA KNJIŽNICA bosta zaprti do 29. avgusta. SEDEŽ DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško na Korzu Verdi 51/int. v Gorici bo v mesecu avgustu zaprt. SKD HRAST prireja predvajanje risanke za otroke sinhronizirano v slovenskem jeziku v četrtek, 23. avgusta, ob 20.45 na dvorišču pred župnijsko dvorano v Doberdobu. URADI MLADINSKEGA DOMA bodo zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. 0481536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošol-cev na vstop v srednjo šolo. URA DI GLAS BE NE MATI CE GO RI -CA bodo od 20. avgusta odprti od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poletno delavnico, ki bo v Doberdobu od 27. do 31. avgusta; informacije na tel. št. 0481-531508 od 10. do 12. ure. H Prireditve PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU PRI GORICI bo med 19. in 25. avgustom s plesnimi delavnicami in plesnimi predstavami: 19. avgusta ob 21.15 pred dvorcem Coroni-ni v Šempetru; 22. avgusta, ob 21.30 na vrtu HIT restavracije Mark v Šempetru; 24. avgusta, ob 21.15 pred dvorcem Coronini v Šempetru;25. avgusta ob 19.30 v veliki telovadnici OŠ Ivana Roba v Šempetru. V VILI CODELLI v Mošu je v teku prireditev Glasbeni večeri v vili Codel-li: drevi ob 21. uri komična opera Gaetana Donizettija »Don Pasqua-le«; v nedeljo, 19. avgusta, ob 21. uri klavirski večer z Maio Glouchkovo in Luco Trabuccom z naslovom Simfonični klavir. Vstop prost. Pogrebi ANAGRAFSKI IN DAVČNI URAD TERTAJNIŠTVO OBČINE DOBERDOB bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah zaprti. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ulici Ma-meli v Gorici bo zaprta do 25. avgusta. V tem času bo možno le vračanje knjig med 9.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi svoje člane na tradicionalno srečanje Društev upokojencev Primorske, ki bo v soboto, 25. avgusta, pri starem gradu v Vipolžah v Goriških Brdih od 10. ure dalje. Prevoz z lastnimi sredstvi. Obvezna prijava do 20. avgusta na tel. 0481-390688. KNJIŽNICA FEIGEL bo zaprta za dopust do 24. avgusta. Od 27. avgusta do 14. septembra bo odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; DANES V GORICI: 9.00, Luigi Guido iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 11.00, Gianni Leoni z glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OVM - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 14 Sobota, 18. avgusta 2007 KULTURA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it ATLETIKA - Glavnina »azzurrov« že odpotovala v Osako Italijani na Japonskem brez »turistov« Moštvo šteje le 37 članov - Z normo B le Vizzoni in Weissteinerjeva RIM - Glavnina italijanskih atletov, ki bodo od prihodnjega četrtka do nedelje, 2. septembra nastopili na svetovnem prvenstvu v Osaki, bo danes odpotovala na Japonsko. Italijanska odprava na SP šteje letos samo 37 športnikov (21 atletov in 16 atletinj), kar je doslej najmanj. Leta 1983 v Helsinkih in leta 2001 v Edmontonu jih je bilo 38, na ostalih izvedbah pa več. Resnici na ljubo je število potnikov nižje tudi zaradi tega, ker sta se zadnji hip morali nastopu odpovedati Rossella Giordano (hitra hoja) in Vincenza Sicari (maraton). Predsednik Franco Arese in njegovi sodelavci so torej držali obljubo, da bodo v Osako poslali kvalitetno moštvo, v katerem ne bo nobenih turistov. Takšna »skopost« se je že obrestovala lani na dvoranskem EP v Birminghamu, kjer so »azzurri« z omejenim številom tekmovalcev osvojili šest medalj in po številu odličij končali na drugem mestu. Glede kriterijev izbire, kdo gre in kdo ostane doma, so sicer naredili dve izjemi. Prva zadeva metalca kladiva Nicolo Vizzonija, druga pa dobitnico bronaste medalje na dvoranskem EP v teku na 3.000 metrov Silvio Weissteiner. Oba sta namreč pred Osako imela v žepu samo tako imenovano normo B. Za veterana Vizzonija je bila izjema dvojna, saj je bilo sprva rečeno, da lahko norma B velja kvečjemu za atlete stare manj kot 24 let. Toda zaročenec naše atletinje Claudie Coslovich (ki ji je mesto v Osaki v metu kopja po pričakovanjih pobrala Zahra Bani) se lahko vendarle ponaša z letošnjim 14. najboljšim izidom na svetu, kar mu vendar dopušča nekaj možnosti, da se na Japonskem uvrsti v finale. Italija je na dosedanjih desetih izvedbah svetovnega prvenstva osvojila 34 medalj, od teh 11 zlatih, 12 srebrnih in 11 bronastih. Najboljše so se »azzurri« odrezali leta 1995 v Goteborgu, ko so osvojili šest medalj, od teh sta bili dve zlati, ki sta ju osvojila Fiona May in Michele Didoni. Italijani bodo skušali v Osaki popraviti slab vtis z zadnjega SP v Helsinkih, ko je na zmagovalni oder stopil samo hitrohodec Alex Schwazer (50 km). Nobena skrivnost ni, da bodo na rezultate v Osaki v veliki meri vplivale vremenske razmere. Za prihodnji teden napovedujejo deževno vreme, kar pa pomeni, da bo še bolj neznosno vlažno. Pa še to: celotno prvenstvo si bo mogoče ogledati po postaji raidue. Prenosi bodo v glavnem med 12.25 in 15.45 po našem času. ODBOJKA - Na grand prixu proti Tajvanu Štirje napadi, tri točke Vitezove Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca je zadnji krog kvalifikacij za grand prix v Tajvanu pričela z zmago proti ekipi gostitelja. Domači Tajvan so »azzurre« odpravile z gladkim 3:0 (25:20, 25:17, 25:21), vendar pa so jim domačinke nudile silovit odpor in se jim postavile po robu zlasti z izredno požrtvovalno igro v polju. Tudi tokrat je največ točk za Italijo dosegla Kubanka z italijanskim potnim listom Aguero (21). S skupno 131 točkami je že najbolj produktivna igralka celotnega grand pri-xa. V tretjem setu - ko je Italija vodila z 2:0, a zmaga je bila vse prej kot v žepu - pa je na igrišče stopila tudi naša odbojkarica Sandra Vitez in k zmagi prispevala tri točke. V tem setu so igralke Tajvana že vodile s 7:1 in 16:14, na koncu pa so morale položiti orožje. »S svojim nastopom sem zelo zadovoljna, saj mi je tokrat zelo dobro šel od rok tudi sprejem servisa,« je povedala Vitezova, ki je bila učinkovita tudi v napadu, če vemo, da je tri točke dosegla iz štirih napadov. Ostale točke »azzurr« so bile takole porazdeljene: Lo Bianco 2, Barazza 5, Ortolani 7, Guiggi 8, Secolo 12. Danes bo Italija igrala proti Dominikanski republiki, jutri pa še proti ne-premagani Braziliji. »Upam, da bom do konca grand prixa imela še priložnost, da igram,« je povedala Sandra, vendar je boj za uvrstitev v finalni šesteroboj, ki bo konec prihodnjega tedna v Nangboju na Kitajskem, glede na ostale rezultate, še zelo odprt. Medtem je 28-letna Francesca Piccinini, ena od najbolj zaslužnih, da je Italija leta 2002 v Nemčiji osvojila naslov svetovnega prvaka, spo roči la, da ko nec septem bra ne bo nas topi -la na evropskem prvenstvu v Belgiji, to pa nekoliko povečuje možnosti Vitezove, da bi po nastopu na grand prix odšla še na celinsko prvenstvo. Vrstni red grand prixa po 7 tekmah: Brazilija 7, Italija in Rusija 5, Kuba, ZDA, Kitajska, Japonska, Nizozemska in Poljska 4; Kazahstan 1; Dominikanska republika in Tajvan 0. Voigt pred zmago MUENCHEN - Jens Voigt (CSC) bo bržkone končni zmagovalec letošnje dirke po Nemčiji. Nemec je na predzadnji, osmi etapi, ko je bila na sporedu posamična vožnja na čas, postavil najboljši izid na 33,1 kilometra dolgi progi po Fuerthu in tako odbil še zadnji morebitni napad pred današnjo zaključno etapo. Drugi je bil danes Madžar Laszlo Bodrogi (Credit Agricole), tretji pa Američan Levi Lei-pheimer (Discovery Channel). Ačimovič obrnil hrbet reprezentanci LJUBLJANA - Dolgoletni član slovenske nogometne reprezentance Milen-ko Ačimovič ne bo več nastopal za izbrano vrsto. Ačimovič bo javnosti podrobne razloge za omenjeno odločitev, ki so ji po njegovih besedah botrovale poškodbe in preobremenjenost, podal v naslednjih dneh. Triestina drevi v Bologni TRST - Na današnji tekmi 2. kroga državnega pokala v Bologni (pričetek ob 20.30) bo trener Triestine Rolando Maran lahko računal tudi na napadalca Grano-cheja, ki je končno dobil dovoljenje za igranje v Italiji. V obrambi bo diskvalifici-ranega Kyriazisa bržkone zamenjal Lima. Raptorsi v Trevisu TORONTO - Kanadska ekipa košarkarske lige NBA Toronto Raptors bo del priprav na novo sezono opravila v Italiji. Moštvo, ki ima v svojih vrstah osem košarkarjev, ki ne prihajajo iz ZDA, med njimi sta tudi Italijan Andrea Bargnani in Slovenec Radoslav Nesterovič (Uroš Slo-kar je ekipi zapustil) bo od 1. oktobra vadilo v Trevisu. Pet dni pozneje bo v Rimu igrala proti Boston Celtics, dan zatem pa še proti rimski Lottomatici. Izziv bo od 19. do 23.9. TRST - Tržaški Jadralni izziv, na katerem bodo merila moči moštva Ameriškega pokala (lani je zmagal BMW Oracle), bo letos od 19. do 23. septembta, po-stojana tekmovanja pa bo v starem pristanišču. Podrobnosti še niso sporočili. PRED ATLETSKIM SP V OSAKI Andrew Howe kandidat za »čisto« kolajno Evangelisti do nje s pomočjo atletske mafije Leta 1987 so mu »prizanesljivi« sodniki izmerili v Rimu razdaljo, ki je ne preskočil_ Adrew Howe (Besozzi) je velik up italijanske atletike za bližajoče se SP. Kljub imenu je »atletsko« Italijan, pretežno pa skače v daljino, čeprav je odličen tudi v šprintu. Pravijo, da zelo dobro igra nogomet, kot košarkar pa bi lahko igral v prvi ligi. Letos mu za sedaj ne gre naj bolje, forma pa se vzpenja. Dve najboljši znamki znašata 8,25 in 8,21 m, na DP v Padovi pa je s pomočjo vetra dosegel 8,40 m. V svetovnem merilu vodi Grk Tsatumas s skokoma 8,66 in 8,54 m, veliko bolj zanesljiv pa je skakalec iz Pa na me z eksotič nim ime -nom Saladino, kot sultan iz 12. stoletja, ki je zagrenil življenje križarjem. Če je Saladino favorit za zlato, je Howe za sre bro, čeprav je na sve tov ni les tvi ci tre nut no sa mo enaj sti. Howe pa se ne sme obremenjevati z dogodkom iz SP v Rimu pred 20 leti, ko je daljina postala najbolj odmevna panoga. Šlo je za faraonsko predstavo, ki je imela nalogo, da postavi tedanjega »presidentissima« italijanskega športa Prima Nebiola med kandidate za svetniš ko avreo lo. Organizacijsko ni šlo vse po načrtih, ker so se v aparat vključili tudi ljudje, ki so stremeli predvsem po vidljivosti. Na športnih tekmovanjih pa obveljajo rezultati in v tem pogle- du bo SP v Rimu ostalo v trajnem spominu. V krogu skrbno izbranih in zanesljivih ljudi (kljub navadam ni iz palače pricurljala nobena vest) so pridelali načrt za osvojitev kolajne. Treba je bilo poseči tam, kjer je bila konkuren ca ne kako v do me tu kan di da ta za odličje in bi izvedba ne preveč bodla v oči. Izbrali so skok v daljino. Bilo je 5. septembra 1987. Po petih skokih je bil Giovanni Evangelisti na četrtem mestu z znamko 8,19 m. Carl Lewis in Emijan (SZ) sta bila nedosegljiva, drugi Američan Myricks pa je pravkar dosegel 8,33 m. Vse je bilo skrbno pripravljeno. Evangelisti se je pognal po zaletišču in izve del skok, ki za oko ni bil poseb -no dolg. Tedaj pa so zadonele fanfare za eno od nagrajevanj. Pozornost gledalcev se je za hip usmerila na sredino igrišča in tja se je preselila tudi televizijska slika. Naslednja faza je bil semafor skoka v daljino, ki je prikazoval za Evangelistija 8,38 m! Skakalec je bil že daleč od doskočnega peska in je rea giral prej pre sene čeno kot navdušeno. Kmalu za njim je skočil Kubanec Jefferson, ki je dotlej taval na 8. mestu z rezultatom 8,09 m. Skok je bil res zelo dolg. Na oko nekje blizu 8,50 m. Morda je bilo v nevarnosti celo srebro Emijana (8,53 m). Toda: 8,14 Andrew Howe med favoriti za medalje, čeprav je na svetovni lestvici le 11. ansa m! Jefferson je nekaj protestiral, sodnik pa mu je kazal pesek in ga hotel verjetno prepričati, da se je kje dotaknil pes ka z rokama, za mes tom, kjer sta pristali nogi. Medijsko se je vse končalo z glo-rijo. Naš dnevnik je že ob poročilu iz tekmovanja kot edini (vsaj v Italiji) izrazil dvome o dolžini skoka. Dvomi pa so nastopili kasneje, ko so analize slik pokazale, da ne kaj ni bi lo v redu. V palači so najprej strnili vrste in se sami kolektivno oprostili. Za palačo lahko imamo tudi mednarodno atletsko zvezo (Predsednik? Seveda Primo Nebiolo!), ki je preko sodniškega kolegija, ki je »nadzoroval« tekmo vanje, izda la spo roči lo, da je vse potekalo v skladu s pravili. S pravili mafije! Zgolj slučajno je bil vpleten sodnik doma iz Sicilije. Kaj se je zgodilo po zadnjem skoku Evangelistija? Fanfare so tedaj za nekaj sekund pre us me rile pozor nost in tele - vizijo dru gam. V tis tih sekun dah je sodnik zapičil palčico za elektronsko merjenje na razdaljo, ki je dajala kolajno. Očitno si je sam na rob doskočišča postavil znak skoka, ki je dotlej veljal tretje mesto. Pesek so nemudoma izrav na li, da bi ne bi lo vidnih sle -di. Vzporedna pravica je mlela po svoje. Prišli so protesti iz tujine in tudi iz Italije. Zadeve ni bilo več mogoče zako pavati v pesek. Poseb no se je za primer zavzemal sodelavec RAI-a Gianni Mina. Ugotovili so, da je bil skok dolg največ 7,90 m. Baje so tudi v dru gih taborih ve de li, da se bo nekaj zgodilo, vendar ni nihče reagiral. Morda so koga tudi primerno podmazali, da je molčal. Vsemogočna organizacija atletskih sodnikov je branila udeležence pre vare do one mo glosti. Sodnik, ki je zapičil palčico v pesek na primerni točki, je na slednje le to izzival no celo kandidiral za predsednika deželne zveze na Siciliji. Uradni disciplinski ukrepi so bili na koncu izrečeni, ko se afere nihče več ni spominjal. Pri mer Evan ge lis ti je pome nil konec ere Prima Nebiola, čeprav se je v Italiji oprijemal oblasti še nekaj časa in jo v med na rod nem kro gu zara -di briljantnega in razsipnega vodenje zve ze tudi ob držal. ( dk) / ŠPORT Sobota, 18. avgusta 2007 1 5 KOŠARKA - Prvi trening članske ekipe Jadrana Na Popovičevem seznamu štirinajst igralcev Marušič še eno leto na posodo - Saša Ferfolja si želi v Gorico, a ga Jadranovo vodstvo želi v svoji ekipi Zadnji avgustovski tedni so vedno športno obarvani: večinoma ne zaradi začetka kakršnegakoli prvenstva, ampak predvsem zaradi začetka poletnih priprav naših ekip. Tako bodo v ponedeljek na parket stopili tudi jadranovci. Pod taktirko novega trenerja Bobana Popoviča in njegovega pomočnika Eriberta Delli-santija bodo ob 20.30 v večnamenskem centru v Briščikih začeli s predprvenstve-nimi pripravami. S člansko ekipo bodo v pripravljalnem obdobju trenirali tudi mladinci, ki bodo letos nastopali v prvenstvu U19. Spisek igralcev še vedno ni dorečen, predvsem zato, ker pravila italijanske košarkarske zveze dovoljujejo, da se prestopi nadaljuje vse do novembra. Obenem pa so možne še nadaljnje registracije med sezono, ki jih določa pravilnik zveze. Seznam igralcev, ki jih je odbor Jadrana povabil na prvi trening, šteje štirinajst igralcev: Dean Oberdan, Kristj an Slavec, Alen Semec, Matteo Marušič, Mauro Simonič, Peter Franco, Jan Umek, Kristjan in Saša Ferfolja, Saša Malalan, Andrej Šušteršič, Alex Vitez, Aleš Ukmar in Daniel Zaccaria. Pogoji letošnjega igranja v združeni ekipi, ki bo nastopala v deželni C2-ligi so jasni: le tisti, ki bodo 100 % razpoložljivi trenerju Popoviču, bodo dobili mesto v ekipi. To nam je potrdil tudi odgovoren za ekipo, Sandi Rauber, ki bo ob Marcu Corsiju sledil članom. Spisek je torej še ohlapen, saj je usoda nekaterih igralcev še nedorečena. STARA GARDA - Stebri ekipe ostajajo nespremenjeni: Franco, Semec in Slavec. Vprašanje, ali bo »veteran« Dean Oberdan še oblekel dres združene ekipe, ostaja še odprto. V vodstvu Jadrana se o njegovi usodi mnenja krešejo, bržkone pa bo imel v letošnji sezoni priložnost, da se izkaže tudi v trenerski vlogi. Če pa bo nastopal v vlogi igralca, bo nedvomno dodana vrednost. Mauro Si-monič bo tudi letos član ekipe, saj si je nastopanje v deželni ligi sam zaželel: o vlogi »Jadranovega borovca« bo odločal prvenstveni razplet in nastopi mlajših igralcev. Marušič, sicer igralec Nuove pallacanestro Gorizia, bo pri Jadranu igral na posodo tudi v naslednji sezoni. Igralski kader dopolnjujeta tudi brata Ferfolja. Starejši brat Kristjan se po enoletni izkušnji v Kalabriji spet vrača na domača igrišča. »Skoraj sigurno bom igral v naslednji sezoni pri Jadranu,« nam je povedal 23-letni Kristjan. Apetiti mlajšega brata Saše pa niso še potešeni: »Rad bi se preizkusil v višji ligi, in sicer v Gorici, ki bo letos nastopala v B2-ligi. Jadranovo vodstvo pa hoče, da ostanem.« 18-letni Saša bo vsekakor prisoten v ponedeljek, o njegovi igralski poti pa bo padla odločitev bržkone v naslednjem tednu. »Gorica ima sicer nekaj finančnih težav, kar pa bi lahko preprečilo moj nakup,« je še zaključil Saša. Mladinski pol Jadranove ekipe pa ostaja skorajda nespremenjen z Malala-nom, Šušteršičem, Ukmarjem in Zacca-rio. Lisjak in Guštin se vračata k matičnemu društvu in bosta torej pri Kon-tovelu igrala v D-ligi. »NEW ENTRY«- Edina novost je vključitev Jana Umka, ki je lani igral v D-ligi pri Sokolu. »Če bodo rezultati zadovoljivi, bo ekipa ostala nespremenjena, v nasprotnem primeru pa bomo morali poseči po okrepitvah,« je orisal načrte odgovorni za člansko ekipo Rauber in poudaril, da bodo v primeru novih nakupov poiskali vsekakor slovenske igralce: »Ker zamejskih košarkarjev, ki bi bili na nivoju naše ekipe, ni na trgu, bomo morali najbrž poiskati igralce onstran Jan Umek edino novo ime kroma meje.« Vodstvo Jadrana bo o potrebi odločalo šele oktobra, ko bo mogoče že oceniti kvaliteto ekipe in potrditi dokončni igralski kader. Med kandidati, ki jih je vodstvo v poletnih mesecih kontaktiralo, je tudi Elvis Klarica. Vrnitve v Jadranov dres niti letos ne bomo dočakali, saj bo slovenski košarkar nastopal v naslednji sezoni pri Kopru. Sokanovič, ki ima še vedno Ja-dranov potni list, pa bo naprej nastopal v C2-ligi v Latisani. VESELO NA DELO - Članska ekipa bo trenirala vsak dan, od ponedeljka do petka. Vikend bo bržkone preživela v Tolminu, sicer pa bodo celotne priprave potekale v telovadnici pri Briščikih. V ponedeljek bodo začele s treningi tudi mladinske ekipe Jadrana: ob 17.30 se bodo zbrali igralci U15 (letniki '94 in '95), ob 19.00 pa ekipa U17 (letniki '91, '92, '93). Obe ekipi bo treniral košarkarski strokovnjak Mario Gerjevic, treninge U15 bo vodil z Danielom Šušteršičem, ekipo U17 pa z Davidom Ambrosi. Vsakodnevnim treningom mladih košarkarjev bodo sledile tudi tedenske priprave: U15 bo trein-ral teden dni v Postojni (od 26. 8. do 1. 9.), starejša ekipa pa od 2. 9. do 8. 9. v Kranjski gori. □ Obvestila NK POMLAD sporoča, da bo prvi trening za ekipi naraščajnikov in najmlajših letnika 1993 v ponedeljek, 20. avgusta ob 17. uri v Dolini. FC PRIMORJE sporoča, da bo prvi trening ekipe mladincev v ponedeljek, 20. avgusta ob 18. uri na igrišču Ervat-ti. NK KRAS obvešča, da bo prvi trening ekip cicibanov in mlajših cicibanov (letniki od 1997 do 2002) v ponedeljek, 3. septembra na nogometnem igrišču v Repnu. Za informacije 328-9518440 (Maurizio). ŠD DOM organizira od 3. do 7. septembra v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič poletni kamp minikošarke. Dodatne informacije: urad ŠZ Dom v jutranjih urah (ul. Brass 20) ali na tel. 3292718115. ŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI 4. POLETNI KAMP za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini baske-tu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka, 3. septembra do petka, 7. septembra na odprtem igrišču Sokola in v občinski telovadnici.Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa. ŠD KONTOVEL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za dekleta letnikov od 1994 do 1998. Kamp bo od 3. do 8. septembra od 9. do 16. ure (v soboto do 13. ure) na igrišču in telovadnici na Kontovelu in Proseku. Vpis neposredno pred začetkom kampa. NAMIZNI TENIS - Pričetek nove sezone Pri Krasu z zaskrbljenostjo čakajo na sestavo skupin v ženski A2 ligi BALINANJE - Polfinale zamejskega prvenstva Gaja gladko zmagala Neodločeno v Štandrežu V četrtek so odigrali prvi polfinal-ni srečanji zamejskega balinarskega prvenstva. Vse je potekalo brez vidnejših presenečenj, saj je favorizirana Gaja kar v gosteh premagala zdesetkani Sokol s 6:2, zgoniški Kras pa se z gostovanja v Štandrežu vrača z remijem. Če imajo Calzi in soigralci eno nogo že v finalu pa se bodo morali čez teden dni Tence in ostali v povratnem srečanju v Sama-torci pošteno potruditi, če bodo hoteli streti odpor žilavih Makovcev. Kot smo že dejali niso gajevci naleteli v Nabrežini na tolikšen odpor, kot bi ga po vsej verjetnosti, če bi domačini nastopili s popolno postavo. Brez Ce-perja in Milanija je bila njihova naloga bistveno lažja. Ne glede na to, da so so-kolovci dali vse od sebe, da bi se enakovredno upirali objektivno močnejšemu nasprotniku. Srečanje se je pričelo z dvojno zmago gostov. Najprej se je Bonin v bližanjem in obveznem zbijanju zlahka otresel vse prej kot borbenega Lucignana. Kmalu na to je bil uspešen tudi Balos v enojkah, ko je z odlično predstavo premagal Michelija. Častno zmago sta za svoje barve priborila v dvojicah Pertot (ki je zelo dobro opravil svojo nalogo) in Micheli, saj sta bila z 8:5 boljša od Hrovatina in Balosa. S kančkom več športne sreče bi se lahko jeziček na tehtnici tudi v trojkah obrnil na stran domačinov, vendar je izredno razpoloženi Dario Calzi s številnimi mojstrskimi potezami preprečil, da bi do tega prišlo (končni rezultat je bil namreč 8:4 v njihovo korist). Poleg njega sta v zmagovalni ekipi nastopila še Coverliz-za in Milkovič. Za domačine pa poleg odličnega Lorenzija še Guštin in Bagoz-zi. Čeprav so bili načrti kraševcev pred srečanjem z Makom uresničeni (hoteli so se vrniti domov neporaženi) pa po vsem tem, kar je pokazalo igrišče v prvih dveh srečanjih (vodili so namreč že s 4:0), predstavlja zanje končni remi majhno razočaranje. Veliko pa pričakujejo od povratne ga sre čanja, kjer bodo skušali primerno izkoristiti prednost domačega igrišča. Za največji podvig je v četrtek poskrbel izredno solidni Doljak, ki je za razliko od prejšnjega nastopa prav z zadnjimi krogli uspel dohiteti in celo prehiteti najboljšega domačega predstavnika, B-kategornika, Crapiza. V izredno napetem finišu je nekaj podobnega uspelo tudi Skupku, ki je s 13:12 premagal Devetaka. Sledili sta naslednji dve srečanji (dvojica in trojka) kjer so bili neprepoznani kraševci za razred slabši od nasprotnika. Predvsem v bli-žanju so popolnoma odpovedali, saj je bila najprej dvojica v postavi Mervic -Milič in Doljak prisiljena potegniti krajši konec (1:13). Pred izredno razpoloženim Terpinom, kije nastopil skupaj s Furlanom Morucciom. Ista usoda je doletela tudi sicer običajno solidno trojko (Živec, Tence in Skupek) ki nikakor ni našla pravega orožja (5:13) proti vse prej kot nepremagljivim domačinom, ki so nastopili s Tomšičem, Pelli-zonom in Crapizem. (Z.S.) Pri namiznoteniškem odseku Krasa so priprave že v polnem teku. Dve skupini igralcev in igralk se je že vrnilo s kondicijskih pri-pravvZrečah. Pod vodstvom trenerjev Miloša Kalca in Martine Milič so teden dni nabirali moči okrog Doma Gorenje in v bližnjih športnih objektih, ta konec tedna pa so v Zgoniku pod vodstvom trenerja Linag Fenga na delu tudi že igralci in igralke, ki bodo nastopali v prvenstvenih konkurencah. »V normalnih okoliščinah bi z vadbo pričeli že prej, vendar pa se prenova telovadnice v Zgoniku še ni končala, v ponedeljek in torek smo morali najprej pospraviti prostore in vadba je lahko začasno stekla šele v četrtek,« je povedala športni vodja kluba Sonja Milič. Kras bo letos nastopal v štirih državnih ligah: v ženski A2 ligi in B ligi (z dvema ekipama) ter v moški C ligi. Po več letih se bo Kras v žensko A2 ligo podal brez kitajske igralke, saj bo nosečo Yuan Yuan zamenjala Slovenka Helena Halas. Slednja bo sicer pretežno trenirala v Ljubljani in se ekipi pridružila samo na tekmah, kljub temu pa krasovke ne bodo dolgo časa ostale brez močnega sparring partnerja za treninge, saj bo Yuano-va predvidoma januarja meseca spet po-prijela za lopar, teoretsko bi lahko v ligi celo igrala, saj Halasova kot državljanka Evropske unije v italijanski ligi ni obravnavana kot tujka. Sicer bodo Krasove barve v prvi ekipi tudi letos branile Martina Milič, Mateja Crismancich in Eva Carli. Kaj jih čaka v ligi je pravzaprav še čista skriv- nost, kajti federacija še ni objavila sestave skupin. Letošnja A2 bo povsem različna od lanske. Sestavili bodo tri skupine, vsaka pa bo štela šest ekip. Te se bodo med sabo najprej pomerile na štirih dvodnevnih turnirjih. Vsaka ekipa se bo z ostalimi pomerila dvakrat, na vsakem turnirju pa bo vsaka ekipa odigrala dve tekmi ali tri. Igralo se bo po tako imenovanem »francoskem sistemu, to se pravi na štiri zmage. Možen je tudi neodločen izid 3:3. Na koncu bodo sestavili lestvico, dve najboljši ekipi se bosta uvrstili v skupino za napredovanje, ostale pa se bodo borile za obstanek. »Vse je odvisno od tega, kako bo sestavljena naša skupina. Srčno upamo, da federacija ne bo upoštevala geografskega kriterija, sicer se lahko zgodi, da bomo v severni skupini združene vse najboljše ekipe v ligi. V tem primeru se lahko tudi zgodi, da bi se morali boriti zgolj za obstanek. Vendar bi bilo to nadvse krivično,« je nekoliko zaskrbljena in obupana nad »čudnimi« novosti, ki jih vsak leto uvaja osrednja zveza v Rimu. Prvi uradni nastop bo Kras imel konec meseca, ko bo organiziral tradicionalni Kraški pokal. Medtem je Krasov tabor razveselila vest o odhodu 11-letne Elise Rotella na priprave z reprezentanco v kraj Angolo Terme pri Brescii. Elisa bo nato v Belgiji nastopila na pokalu »Minichamps«. Na treninge z reprezentanco bo septembra odšel tudi nara-ščajnik Stefano Rotella. 304 Sobota, 18. avgusta 2007 KULTURA / TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Ta teden poroča Edinost o prvem koncertu slovenskega orkestra v Trstu, ki je požel pri poslušalcih velik uspeh. »In zopet smo naredili korak dalje na glasbenem polju: česar smo neobhodno potrebovali, to smo dosegli minule nedelje, namreč prvi nastop našega slovenske ga or ke stra, in to po zaslu gi ne u mor no de -lujoče »Čitalnice« pri sv. Jakobu. In to je bilo potrebno ravno v tem okraju, ki je največ obljuden po našem narodu in kjer se nahaja tudi mnogo društev, ki prebujajo narodno zavest. Rečeni orkester, da-si sestavljen večinoma iz mladih moči, ima za svojega kapelnika nam sokrvnega brata Čeha g. Teodora Depaula, ki je pokazal na ve le pomem ben na čin, kako je tre -ba vežbati v tehniki in v teoriji, da se slednjič do seže popoln us peh svo jega tru da. In to je pre pozna lo ob čin stvo, ki je pol ni lo pro stra ni vrt »Konsumnega društva« ter je dajalo izra- za svoji zadovoljnosti s frenetičnim ploskanjem in klici »Živijo Depaul«. Toda gosp. Depaul se ni predstavil Slovencem samo kakor dober kapelnik ampak tudi kakor vrl komponist. V zanimivem programu je bila tudi točka »Venec narodnih pesmi« uglasben od gosp. Depau la sa me ga. V tej kom poziciji nam je podal skladatelj pravo spričevalo svojega razuma in nadarjenosti v glasbenem pogledu. On je pridal pesmicam tako ljubke orkestralne »infioriture«, da so kaj slastno ugajali ušesom poslušalcev; tudi »quadrature« se je skladatelj skrbno držal. Posebno nas je ganila do sr ca pes mi ca » O mra ku«, v kateri sklad -bi se je tako milo pojavljal »Le doni zvon« za trombon-solo. Naravno, da so se morali vsi komadi ponavljati ob splošnem pritrjevanju. Veli ka zaslu ga gre tudi posa mez nim igral cem or -ke stra, ki so pri pomo gli, da so bi le vse točke pro izve de ne izbor no.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Tudi pred petdesetimi leti so se Tržačani, tako kot danes, odpravljali na počitnice ...in spopadali z neznosno vročino. »Huda vročina, ki že tako dolgo traja, noče ponehati. Ko se je v drugi polovici izredno vročega julija ozračje nekoliko ohladilo, smo mislili, in upali, da je najhujša vročina pri kraju toda kakor se mnogokrat dogaja so naši upi splavali po vodi. Zaradi tega se skoraj dva tedna parimo v hudi in neznosni sopari. Prav zaradi te hude sopare bo prišel ljudem kot nalašč tako imenovan »Ferragosto«. Kakor vsako leto ob velikem šmarnu, bo zapustila tudi letos velika množica ljudi Trst in se napotila na letovišče ali pa na izlete v bližnjo in daljno okolico. Vsakdo, ki bo le mogel, bo zbežal iz mesta, da se ohladi ali v planinskem zraku ali pa v morju. Seveda bo moral pri tem upoštevati kako globoko bo lahko segal v žep. Premožnejši se bodo s svojimi vozili odpeljali v Dolomite in v Avstrijo, drugi bliže v Karnio, na Kras ali pa v Jugoslavijo s propustnicami. Mnogo Tržačanov in okoličanov se bo odpravilo na Repentabor, saj je to tradicionalni izlet velikega šmarna. Kot vsako leto bodo tudi letos okrepili število vla kov, saj predvide vajo, da se bo z vla ki odpeljalo največ ljudi. Računajo, da bo odpotovalo v bolj oddaljene kraje od petindvajset tisoč do trideset tisoč ljudi. V naše mesto pa naj bi prišlo okol i petnajst tisoč ljudi, od teh okol i dve tretjini Italijanov in okoli ena tretjina tujcev. Že sedaj so skoraj vsi tržaški hoteli napolnjeni z izletniki. Največ tujcev bo iz Avstrije in Nemčije. Mnogo pa jih bo prišlo iz Francije, Švice in nekaterih dru gih dr žav.« FILMI PO TV Sobota, 18. avgusta, La7, ob 1.50 Tre colori - Film blu Režija: KrzysztofKieslowsky Igrajo: Juliette Binoche, Florence Pernel in Benoit Regent Najlepši film triologije, ki jo je poljski režiser posvetil trem barvam, rdeči, beli in modri je pripoved o samoti, svobodi in prostovoljnih izbirah. Pro-tagonistka Julie izgubi v isti sapi hčerko in moža. Oba sta namreč žrtvi prometne nesreče. Prikupna ženska, ki je do tedaj živela v senci moževega uspeha in slave - bil je namreč svetovno uveljavljen skladatelj - se znajde na križpotju in se odloči za samoto. Binochejeva je za film prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo v sklopu beneške mostre. Film pa je prejel zlatega leva ex aequo z Altmanovim celo-večercem America oggi. Ponedeljek, 20. avgusta, rete 4, ob 16.20 La moglie del prete Režija: Dino Risi Igrata: Sophia Loren in Marcello Mastroianni Film je leta 1970, je izzval celo vrsto kritik, ker se njegova vsebina bistveno oddaljuje od cerkvenih vrednot, ki so bile takrat posebej občutene. Zgodba pripoveduje o mladem dekletu, ki se odloči za samomor. Reši jo duhovnik, v katerega se prikupna Sophia tudi zaljubi in ga hoče na vsak način prepričati, da se odpove svojemu poklicu in se z njo poroči. Ponedeljek, 20. avgusta, La 7, ob 14. uri La noia Režija: Cedric Kahn Igrajo: Charles Berling Sophie Guillemin in Ariel-le Dombasle Francoski film pripoveduje o profesorju filozofije, ki se noro zaljubi v neko učenko in je zanjo pripravljen zapustiti tudi ženo. Po romanu Alberta Moravie je Cedric Khan posnel film, ki je ob svojem izidu leta 1998 naletel na precej deljena mnenja kritikov, saj so nekatere scene opisane nekoliko preveč morbozno . Sreda, 23. avgusta, Rai 1, ob 23.35 Profumo di donna Režija: Martin Brest Igrajo: AlPacino, Chris ODonnell, JamesRebhorn in Gabrielle Anwar Simpatični Charlie je marljiv študent, ki bi si želel nadaljevati študij na uglednem Harvar-du. Žal pa je cena //i za tako izobrazbo -C**** * * vv> daleč previsoka in kljub požrtvovalnosti nima vseh adutov, da bi lahko dobil denarno podporo. V upanju, da mu bo pomagal, se ponudi za spremljevalca slepemu polkovniku, ki odhaja v New York. Priletni gospod pa odloči, da se bo v družbi iznajdljivega Charlija posvetil zabavi... Četrtek, 23. avgusta, La7, ob 21.30 Fatti di gente per bene Režija: Mauro Bolognini Igrajo: Giancarlo Giannini, Catherine Deneuve, Fenando Rey in Tina Aumont Po realnem dogodku, ki je v začetku prejšnjega stoletja bistveno zaznamoval bolonjsko življenje, je Bolognini povzel tudi filmsko zgodbo. Odvetnik Tul-lio Murri prizna, da je ob pomoči nekaterih sorodnikov in znancev umoril grofa Francesca Bon-martinija. Zgodovinska postavitev in izbira glasbe, ki jo je napisal Morricone, sta nadvse posrečeni. Pripoved se nekoliko zatakne, pri nadvse stereotipnem opisu junakov in njihovih značajev. Sobota, 25. avgusta, Rai 3, ob 23.30 Brazil Režija: Terry Gilliam Igrajo: Jonathan Pryce, Robert De Niro, Katherine Helmond in Ian Holm Robert je po poklicu uradnik, ki se je do nedavnega nadvse vestno posvečal svojemu poklicu, a ga je krivica tako prizadela in zamorila, da se je povsem naveličal svoje službe. Kar nekaj skrbi mu pri tem dela tudi mati, ki je obsedena s kirurškimi posegi, s katerimi je prepričana, da si bo izboljšala videz, predvsem pa se bo pomladila. Končno tudi v njegovem življenju zasije žarek upanja, spozna namreč žensko... A vsa situacija se mu vsekakor zdi tako brezizhodna, da pripomore tudi to k stopnjevanju še hujše krize. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV UMRU ITALIJANSKI POUTIK FANFANI POKRAJINA IN REKA V BOSNI GOLDSMITH OLIVER STOJAN SPETIČ NASA PROSVETNA DELAVKA (DAMIJANA) KIRKINA DOMOVINA TURŠKI VEUKAŠ MOTOR Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM DEVETERO-KOTNIK REKA NA PELEPONEZU, EVROTAS ORGAN VIDA OPERNI SPEVI MOSKO IME NAJVIŠJI 6IN V MORNARICI LJUDSTVO V PALESTINI RIBIŠKA PRIPRAVA / SOVJETSKI ADMIRAL IN VOJNI PISATELJ (IVAN) AMERIŠKA IGRALKA (DOROTHY) INTERNA-TTONAL MEDICAL GROUP OBREŽJE SNOV, KI RAZPADA V IONE ZGODOVINSKA POKRAJINA V FRANCIJI GLAVNO MESTO GANE PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK OSEBA IZ TISOČ IN ENE NOČI ZADNJICA MESTO V SLOVENIJI, OB SAVI SKLEPNI DEL SKLADBE ANTONELLO VENDITTI LIČINKA TRAKULJE OČITEK PRVIM KRISTJANOM VILER ELDA LETALEC, PILOT GRŠKA PESNICA PODPIRA KAKO TRDITEV MESTO V DALMACIJI IZRAELSKI POUTIK RABIN SL. SKLADATELJ ADAMIČ SORODNICA ITALIJANSKA PISATELJICA NEGRI HUDA BOLEZEN SPODNJI DEL POSODE MANEKENKA CAMPBELL RAFKO DOLHAR ČAŠA BREZ VOKALOV PREBIVALEC SLOVENSKEGA MESTA / KOFI ANAN MESTO V SLOVENIJI, JU2NO OD CELJA LJAKI SLOVARČEK - AJA = otok čarovnice Kirke • ANAT = feničanska boginja ljubezni • CARAJA = indijansko pleme v Braziliji • ERINA = grška pesnica * IRI = reka v Peleponezu • MATS = švedski teniški igralec Wilander / PRIREDITVE Sobota, 18. avgusta 2007 1 J GLEDALIŠČE SLOVENIJA GLASBA ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kape-tanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. Danes, 18. avgusta: / Lutke brez meja: ob 18.00 Park pri kopališču: Andrej Rozman - Roza, Slo: Balon veli-kon, otroška predstava in lutkovna delavnica; ob 19.00 Paolo Valenti, Italija Ostržek (lutke). Jutri, 19. avgusta ob 10.30 / Lutkovno gledališče Sirova luknjica, Slo: Mišje zgodbe. V petek, 24. avgusta ob 18.00 / Kidričeva ulica, Teater Hobbit, Nemčija: Futzii Putzii (lutke); ob 19.00 Ploščad pri kopališču, M&M, Bolgarija, Sneguljčica (lutke); ob 19.30 Hrvatini: Lutkovna karavana, Don Kihot, premiera. V ponedeljek, 27. avgusta ob 19.00, Šmarje / Lutkovna karavana: Don Ki-hot. V torek, 28. avgusta od 17.00 do 20.00, Ploščad pri kopališču: Quichot de 8, Španija, igre iz recikliranih predmetov; ob 19.00 Trsek: Lutkovna karavana: Don Kihot. V sredo, 29. avgusta ob 19.00, Krkavče: Lutkovna karavana: Don Kihot. V četrtek, 30. avgusta, Montinjan: Lutkovna karavana: Don KIhhot. V petek, 31. avgusta ob 10.00, Park pri kopališču, Lutke Francija: Pepe; ob 19.00 Koštabona: Lutkovna karavana: Don Kihot. V soboto, 1. septembra, zaključek PUF festivala ob 10.00, Park pri tržnici: Pepe, Francija; ob 18.00 Dvorišče univerze: Chaussee Teater, Nemčija: Zgodba o zlati goski; ob 19.00 Titov trg: Lutkovna karavana: Don Kihot; ob 20.00 Dvorišče univerze: Materialteater, Nemčija: Georg v garaži; ob 21.00 LG Matita: Šala. V ponedeljek, 3. septembra, Atrij OŠ Koper: Gledališče Piki, Slovaška: Pa-skudarij. LJUBLJANA ■ MLADI LEVI Mednarodni festival scenske umetnosti Danes, 18. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Stefan Kaegi/Rimini Protokoll: Mnemopark. A mini train world (Švica, Nemčija). Danes, 18. avgusta ob 11.00, Mestni muzej Ljubljana, Galerija Vžigalica / Otvoritev - Stan's Cafe: Of all the people in all the world (Velika Britanija). Jutri, 19. avgusta, vsak dan od 16.00 do 18.00, Argentinski park / Etienne Charry: Siestes musicales (Francija); ob 20.00, Stara elektrarna / Hi-roaki Umeda: while going to a condition & Accumulated Layout (Japonska). V ponedeljek, 20. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Emma Dante: Il festino (Italija); ob 21.30, Stara elektrarna / Barbara Novakovic Kolenc: Rodin II (Slovenija). V torek, 21. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Yasmine Hugonnet: Latitude de pose (Švica, Francija/Switzerland, France); ob 21.30, Stara elektrarna / Radhouane El Meddeb: Pour en finir avec moi (Francija, Tunizija). V sredo, 22. avgusta ob 20.00, Kavarna Pločnik pri Figovcu / Mildreds: koncert (Slovenija). V četrtek, 23. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Saša Asentic: My own private biopolitics (Srbija); ob 21.30, Stara elektrarna / Art&Shock: Back in the USSR (Kazahstan). V petek, 24. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Matija Ferlin: Sad sam (Hrvaška/Croatia); ob 21.30, Stara elektrarna / Kate McIntosh: All natural (Nova Zelandija, Belgija). V soboto, 25. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Sebastijan Horvat: Predtem/Potem (Slovenija). V nedeljo, 26. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Martine Pisani: Hors sujet ou le bel ici (Francija). V ponedeljek, 27.avgusa ob 20.00, Stara elektrarna / De Utvalgte: Jimmy Young (Norveška). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ Festival Cello&Music 2007 Jutri, 19. avgusta ob 18.00, grad Dobrovo / Koncert komorne glasbe profesorjev. V torek, 21. avgusta ob 21.00, grad Dobrovo / Zlatko Kaučič & Strings. V petek, 24. avgusta ob 19.30, Pokrajinski muzej na goriškem gradu / Mladi glasbeniki se predstavljajo. V soboto, 25. avgusta ob 19.30, cerkev v Subidi, Krmin / Mladi glasbeniki v komornih zasedbah. V nedeljo, 26. avgusta ob 18.00, grad Dobrovo / Zaključni koncert mladih glasbenikov. SLOVENIJA LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana V ponedeljek, 20. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Godalni kvartet Kodaly, Elena Nogae-va - klavir. V torek, 21. avgusta ob 20.30, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. V sredo, 22. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Elegiague. V četrtek, 23. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / C. Gounod: »Faust«, opera. V četrtek, 23. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Tango Vesna Tornik »Apasionada«. V petek, 24. avgusta ob 20.30, Križanke / Zoran Predin & Mirjam Kalin »Čas za malo nežnosti«. V ponedeljek, 27. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera. V torek, 28. avgusta ob 20.30, Križanke / »Tesla Electric Company«. V torek, 28. in v sredo, 29. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera. V sredo, 29. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Jamski človek«, monokomedija. V četrtek, 30. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / Izraelska filharmonija. V četrtek, 30. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Bužec on, bušca jaz«, monokomedija. V petek, 31. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Kolumbovo jajce«, monokomedija. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Državna knjižnica: do 31. avgusta raz- stavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Dvorana Velikega jubileja (Nabrežje 3. november): do 28. avgusta od 17.00 do 21.00 »20 let zgodovine Miramarske-ga naravnega morskega rezervata«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«. REPEN Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481547499 (musei@provincia.gorizia.it, www.provincia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. KRMIN Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. SPILIMBERGO Šola mozaikov: do 26. avgusta je na ogled razstava »Mozaik&Mozaiki 2007«. Odprto od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 20.00. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KOZINA Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. DIVAČA Knjižnica: do 20. avgusta razstavljata fotografije o Kubi Tina Ban in Aleksander Svetina. Ogled je možen v času odprtosti knjižnice. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in TRST - Razstava v gledališču Miela Sovjetska zveza v Haldejevem objektivu »Zgodovina je v našem mestu vselej živ kamen spotike in preteklost, ki se je mnogi želijo znebiti, povzroča še danes nemalo sporov. Kaže pa, da se le nekaj premika in da se mesto končno odziva na dražljaje, ki mu jih ponuja sodobni čas. V prvi vrsti gre za to zasluga teatru Miela, ki želi s svojim delovanjem prekoračiti meje in se odpirati novim obzorjem in pogledom.« Docentka ruske zgodovine na tržaški univerzi Marina Rossi je s temi besedami na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavila izredno pomemben dogodek, ki bo v naslednjem tednu prevzel Trst; gre za razstavo ruskega fotoreporterja Evgenija Ananjeviča Haldeja (1917- -1997), ki jo bo gostilo gledališče Miela. Združenje Foto Hangar je v sodelovanju s fundacijo Solares iz Parme zbralo nemalo materiala tako iz Halde-jeve zasebne zbirke kot iz ruskih zgodovinskih arhivov in uresničilo bogato fotografsko pripoved zgodovine Sovjetske zveze od 30- -ih let preteklega stoletja do časa vlade Gorbačova. Nad sto črno-belih posnetkov enega izmed svetovno znanih mojstrov fotografije, ki je bil med drugo svetovno vojno fotografski dopisnik ruske tiskovne agencije TASS, bo obiskovalcem nudilo pogled na zgodovinska dogajanja na vzhodu. Vsakdo se bo lahko skozi res čudovite fotografije predal socialističnemu navdušenju in zanosu, ki sta preplavila Sovjetsko zvezo v tridesetih letih, okusil bo bedo in smrtno tragedijo druge svetovne vojne, se razvnel ob vrednotah odporniškega gibanja in zamislil ob težkih povojnih letih z Nurnberškim procesom, nazadnje pa spoznal posledice hladne vojne in rusko družbo petdesetih in šestdesetih let. Tako predsednik tržaškega novinarskega krožka Fabio Amodeo kot Rossijeva sta včeraj izpostavila dejstvo, da je Trst najbolj primerna lokacija, saj se lahko ponaša z dolgotrajnimi odnosi z Rusijo. Z navdušenjem je docentka orisala edinstvene posnetke, med katerimi izstopajo predvsem vojaški obrazi, smrtna tragedija civilnega prebivalstva, bombardiranje herojskega mesta Murmansk ob Barentsovem morju, osvoboditev Budimpešte, Dunaja in Berlina. Prav gotovo pa je Haldejevo najbolj poznano delo, ki prikazuje ruskega vojaka z rdečo sovjetsko zastavo na Reichstagu v Berlinu, kar ponazarja padec Hitlerjeve Nemčije (na sliki zgoraj). Rossijeva se je zaustavila tudi pri neutemeljeni polemiki, po kateri naj bi bila fotografija fotomon-taža. V sklopu razstave bodo predvajali tudi dokumentarec-intervju »Zmaga nima kril«, ki ga je v zadnjih letih Halde-jevega življenja pripravil Umberto Asti v sodelovanju z že omenjeno Marino Rossi in v katerem razkriva fotoreporter »življenjsko zgodbo« svojih najpomembnejših posnetkov. Vsak četrtek pa bo poskrbljeno tudi za vodene obiske in srečanja z zgodovinarji, ki bodo spregovorili o fotografiji in o dogajanju v prejšnjem stoletju. Razstava bo za občinstvo na ogled od torka, 21. avgusta, odprta pa bo vse do 16. septembra (večerni urnik od 18.30 do 22.30). (sas) praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. DOBROVO V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 1 8 Sobota, 18. avgusta 2007 POTOPIS BOJAN BREZIGAR Skrivnostni / Balti Litva (2) Izmed treh pribaltskih držav je bila Litva od nekdaj najbolj uporna. Za to je bilo kar nekaj razlogov. Eden je zagotovo v veri, saj so Litovci dejansko enotno katoličani, drugi bo v zgodovini, v tej prijateljski in obenem sovražni navezi s Poljaki, tretji zagotovo v dejstvu, da Litva za Sovjetsko zvezo še zdaleč ni bila strateški tako pomembna kot denimo Estonija ali Latvija na severu ali pa Kaliningrad na jugu. V Litvi ni bilo velikih strateških industrijskih objektov, podeželje je bilo pretežno kmečko in revno poseljeno. Skratka, povsem nepomembna dežela. Vendar to še zdaleč ni pomenilo, da so v njej ljudje svobodnejši. Velika palača na Gediminovi ulici je bila sedež sovjetske tajne policije NKVD, kasneje KGB. Na pročelju je vklesanih na desetine imen z letom rojstva in smrti: večinoma gre za mlade fante, pobite v letih takoj po drugi svetovni vojni. Danes je tu muzej žrtev genocida. Človeka stisne pri srcu že ko se vzpne po treh stopničkah, ki vodijo do glavnih vrat. Ob njih je poštni nabiralnik in na njem beseda POŠTA samo v cirilici: kraj, kamor so ljudje metali anonimne ovadbe. Veža je zelo režimska: okence ob vhodu, kjer sedaj prodajajo vstopnice, nekoč pa je bila tam stražar-nica, pa dvojna vrata, vse še danes tesni človeka, ko se poda v palačo. Čeprav veš, da greš v muzej, te prevzema nelagodje, celo podzavestni strah, zagotovo večji kot pri ogledu drugih zaporov, političnih ali navadnih. Tudi ozki hodniki in zelo ozko stopnišče pripomorejo k temu. Med vodniki po muzeju je nekaj takih, ki so jih tam zasliševali. Gre za starejše ljudi, ki v glavnem govorijo samo litovščino in ruščino, tako da si morajo turisti, ki teh jezikov ne poznajo, pomagati kar sami. Pripomoček so angleški napisi. Vendar noben napis ne more obrazložiti grozot, ki so se tu dogajale. Mraz te spreletava, ko se sprehodiš po dolgem hodniku v kleti, kjer se vrstijo celice, druga ob drugi vse različne, za različne ljudi in različne primere. »Navadna« celica z železnimi pogradi, celica, ki je velika le kake pol kvadratnega metra in v kateri je moral jetnik stati pokonci, celica, obdana z blagom in peno, da iz nje niso prodrli kriki mučenih jetnikov, popolnoma temna celica s prisilnim jopičem, ki so ga nadeli jetniku in ga pustili v temni samici, dokler niso dokončno strli njegovega odpora, pa poplavljena celica, velik prostor, 8 krat 10 metrov, v katerem je bil pod prekrit z nekaj centimetri ledenomrzle vode (ki je Mraz te spreletava, ko se sprehodiš po dolgem hodniku v kleti, kjer se vrstijo celice, druga ob drugi vse različne, za različne ljudi in različne primere. pozimi zmrznila in se spremenila v plast ledu), le na sredi je bil podstavek s premerom kakih 30 centimetrov, edini suh kotiček v prostoru. Potem so tu prostori za zasliševanje, radijska centrala za prisluškovanje, pa dvorišče, kjer so veliko jetnikov usmrtili. Mnogo je tudi osebnih predmetov in ostankov, od očal do glavnikov, pa tudi človeške kosti... Skratka, srhljivi prizori, ki se vrstijo drug za drugim. To so v glavnem zasliševali; nato so ljudi pošiljali v razne zapore ali pa v Sibirijo. In kdo so bile žrtve? Tu je treba opozoriti na veliko partizansko gibanje, ki se je uprlo sovjetski invaziji leta 1939. Ko si je Stalin prilastil vse tri pribaltske republike, je začel oblast izvajati s trdo roko. Litva je ob okupaciji štela 3.100.000 prebivalcev, v začetku petdesetih let pa le poltretji milijon. V prvih čistkah so Sovjeti iz Litve depor-tirali 45.000 ljudi; z deportacijami in po- koli so nadaljevali Nemci med drugo svetovno vojno in nato Stalin takoj po njej. Partizansko gibanje je štelo kakih 50.000 mož (kar je več kot 15 odstotkov takratnega prebivalstva); polovico jih je rdeča armada pobila v bojih, glavnino ostalih pa so ujeli, mučili in nato depor-tirali ali pobili v raznih taboriščih. Lov na te partizane se je nadaljeval še več povojnih let; te ljudi so zasliševali, mučili in pobijali v teh prostorih. Javnost za to v glavnem ni vedela, saj so le tu pa tam prodirale novice o gozdnih bratih, ki jih je policija lovila po državi še 10 let po koncu druge svetovne vojne. V muzeju so navedene naslednje številke: sovjetske oblasti so v času okupacije, do je v letih 1940-1941 in 19441990 aretirale 200.000 ljudi, deportirale so jih 132.ooo, 25.000 jih je umrlo v zaporu, 28.000 jih je umrlo v deportaciji, 25.000 pa je bilo ubitih partizanov. Za narod, ki je štel vsega tri milijone duš, so te številke res ogromne. To je tudi druga plat sedanjega nacionalizma: ne opravičuje ga, vendar ga človek lahko razume. Na neracionalne dogodke je namreč tudi odgovor pogosto neracionalen. Sicer pa je v Vilni marsikaj neracionalnega. Na primer odnos, ki so ga imeli do mesta razni oblastniki. Mestno obzidje je le eden takih primerov. Zgrajeno je bilo leta 1523, vsega tri kilometre obzidja z devetimi mestnimi vrati. Ko je bila Litva leta 1795 priključena Rusiji, so dali Rusi obzidje porušiti: za nove oblastnike je bilo neprimerno in tudi nevarno, če bi mesto ohranilo pogoje za obrambo. Vendar niso porušili celotnega obzidja, ampak še danes stoji manjši del z enimi mestnimi vrati, Vrati zore na vzhodni strani mesta. Tam je namreč shranjena ikona Matere božje, ki naj bi jo nadvojvoda Algirdas prinesel s Krima leta 1363 (dejansko pa naj bi šlo za iko- no in 16. stoletja); Litovci jo častijo in kapelica nad vrati je še vedno ena najbolj priljubljenih božjih poti v Vzhodni Evropi. Častijo jo predvsem Poljaki, ki prihajajo tja množično na romanja. Prav ta kapelica je »rešila« del obzidja pred rušenjem: delavci, ki jim je bilo naročeno, da porušijo obzidje, se tega dela niso hoteli dotakniti prav zaradi božje poti, in tako si človek še danes lahko predstavlja, kako je bila obzidana Vilna. Tudi sicer na vsakem koraku opaziš pomen Cerkve v tem mestu. Na primer dejstvo, da so prvo univerzo, Alma Mater Vilnensis, ustanovili jezuiti leta 1569 tik ob škofovi palači, ki je danes palača predsednika republike, ali pa bogastvo cerkva v tem mestu. Tu izstopata dve cerkvi: cerkev sv. Ane v starem mestu, biser gotske arhitekture 16. stoletja, zgrajena iz 33 različnih vrst opeke, ki je bila Napoleonu tako všeč, da jo je hotel odpeljati v Pariz, ali pa baročna cerkev sv. Petra in Pavla: navzven sploh ni lepa, tako da pročelje skoraj odbija obiskovalca, češ, kaj naj tu počnem. Ko prestopiš prag, pa ti zastane dih, saj notranjost krasi približno dvatisoč belih kipov, delo italijanskih kiparjev P. Pertija in G. M. Gal-lija, ki ju je graditelj cerkve, plemič Mi-kolas Kazymieras Pacas v drugi polovici 17. stoletja celih 30 let zadrževal v Vil-ni, da so opravili to delo. Res enkraten baročni spomenik, vreden ogleda. In, ker je bil Pacas - kot večina plemstva v tistem času - zelo samoljuben, je pod svoj plemiški grb na pročelju napisal Regina pacis, kraljica miru, in se tako poigral s svojim priimkom ter ga celo postavil na nekakšen piedestal blaženosti. Kaj hočemo, taki smo pač ljudje. In sedaj bo kdo vprašal, kaj se je zgodilo s spomeniki iz časa komunizma, ki jih zagotovo ni manjkalo. No, en most še krasijo kipi sovjetskega kova: delavci, vojaki, kmetje in telovadci, glavnino spomenikov pa so spravili v spominski park, dovolj daleč od glavnega mesta, da turistične skupine nimajo dovolj časa za ogled. Taka je pač usoda tistih, ki so jih slavili režimi, katerim je čas odvzel vsakršno aktualnost in oblast. V Vilni sami pa teh spominov ni več. Sicer pa je treba priznati, da tudi z novimi spomeniki niso pretiravali, saj, če izvzamemo spomenik Gediminasu, ni v arhitekturi in krasitvi mesta nikakršne vzhičenosti, vse je zelo normalno, evropsko (pa čeprav to besedo sedaj vsi po nepotrebnem uporabljajo). Tako, da se obiskovalcu ne vsiljuje nacionalni element; človek ima skoraj vtis, da je tu vedno bilo vse tako, kot je sedaj. Pa ni bilo. (Se nadaljuje) Levo pročelje poslopja nekdanje NKVD z vklesanimi imeni žrtev; desno novo in staro mesto: palača na Gedimino prospektas in glavna ulica v stari Vilni. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 18. avgusta 2007 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: OPZ OŠ Virgil Šček - Nabrežina 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 7.00 9.40 10.25 10.35 11.45 12.35 13.30 14.05 15.30 16.20 17.00 17.15 17.45 18.00 19.05 20.00 20.30 20.35 21.20 23.20 0.10 Rai Due ^ Rai Tre 7.00 Prepovedano mladoletnikom 8.00 Mi smo zgodovina 9.00 Film: Toto'Tarzan (kom., It., '58, i. Toto, B. M. Fusari) 10.30 Variete za najmlajše: Fantabosco in risanke 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.15 Tgr Zdravje 12.30 Film: La legge del piu' furbo (kom., Fr., '58, i. Louis De Funes) 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.45 Tgr tednik - Izbor 15.15 Glasba na Rai 3: Aida (G. Verdi, r. F. Zeffirelli) 18.00 Šport: IP v beach volleyju 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Dok.: Superstoria 2007 Bananas Revision - Slaba mineštra 21.00 Nan.: Primer za dva (i. Paul Frie-linghaus, Claus Theo Gartner) 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.30 Film: Comandante (dok., ZDA-Šp., '03, r. Oliver Stone) 0.20 Tg3 nočni dnevnik, vreme 1.25 Fuori orario u Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.15 Nan.: Pot za Avonleo, 7.40 Trije vnuki, 8.20 Pacific blue 9.15 Nad.: Il principe del deserto (i. Ka-bir Bedi, Carol Alt) m< Nad.: Sottocasa Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) Nan.: Zorro Gremo v kino, 10.30 Vremenska napoved Film: Fianco a fianco (kom., ZDA, '88, i. Milton Berle) Nanizanka: Lady Cop Nan.: Gospa v rumenem - Lagati se je umetnost (i. Angela Lansbury) Dnevnik Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu (vodi Donatella Bianchi) Dok.: Quark Atlante Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcello Mariucci) Dnevnik in vremenska napoved Verska odd.: A Sua immagine Dok.: Quark Atlante Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert, Fritz Wepper) Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard) Dnevnik Rai šport Variete: Supervariete Film: Doktor Živago (dram., ZDA, '65, r. David Lean, i. Omar Sharif, Geraldine Chaplin) Dnevnik Izžrebanje lota, Music 2007, Zmenek, 2.15 Homo ridens ^ JI » 6.00 Rainews 6.25 Dok.: Aljaska 7.00 Variete za najmlajše: Random, (7.00) Dnevnik 10.35 Dnevnik Tg2 10.40 Nad.: Out of Practice (i. Henry Winkler), 11.30 Ed (i. Julie Bowen) 12.10 Nan.: JAG (i. David James Elliott, Catherine Bell) 13.00 Dnevnik 13.25 Sereno variabile 14.05 Film: Carpool (kom., ZDA, '96, i. Tom Arnold) 15.30 Film: Squadra di classe (kom., ZDA, '95, i. Steve Guttenbberg) 17.15 Dok.: Abissi - V globinah 18.00 Dnevnik, vreme 18.10 Nan.: Sošolci (i. Massimo Lopez, Valeria Valeri) 20.00 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik 21.05 Variete: Abbiamo lavorato per noi 23.15 Dnevnik Tg2 23.25 Tg2 Dosje - Zgodbe 0.15 Gledališče ponoči I lili 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Nan.: Piu' forte ragazzi, 12.30 Road to justice 13.30 Dnevnik Tg 4, vreme 14.00 Film: Patton generale d' acciaio (vojni, ZDA, '70, i. Geoorge C. Scott, Karl Maiden) 15.00 Tgcom, informacije za jadralce 17.00 Včeraj in danes na TV 17.50 Aktualno: Donnavventura 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Nan.: Colombo (i. Peter Falk) 21.10 TV film: Maigret in izginuli dosje (krim., Fr., '02, i. Bruno Cremer, Andre' Brasseur) 23.10 Nan.: Boston Legal (i. William Shatner, Rhona Mitra) 0.15 Film: Vacanza mortale (dram., ZDA, '04, i. Eric Roberts, R. Mia-no) 2.25 Glasba: Matia Bazar 3.30 Pregeld tiska 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet, vreme 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.30 Dok.: Potovanje okrog sveta 9.05 Nan.: Končno sama - Zlata mrzlica (i. M. Amelia Monti, Gerry Scotti) 9.40 Film: La donna esplosiva (kom., ZDA, '85, i. Kelly Le Brock) 10.50 Tg com/Meteo5 12.00 Nan.: Summerland (i. Lori Lou-ghlin, Nick Benson, J. McCartney) 13.00 Dnevnik TG 5/Meteo 5 13.40 Nan.: Belli dentro - Tetovaža (i. Leonardo Manera, Claudio Batta, Stefano Chiodaroli) 14.10 TV film: Questa e' la mia terra (It., i., Kasia Smutniak, Roberto Farne-si, Remo Girone) 16.20 Nan.: Pepper Dennis (i. Rebecca Romijn, Lindsay Price) 18.25 Film: Dutch e' molto meglio di papa' (kom., ZDA, '91, i. JoBeth Williams, Ed O'Neill) 19.10 Tg com/Informacije za jadralce 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 Variete: La sai l' ultimissima? (vodita Pippo Franco in N. Estrada) 23.50 Film: Camerieri (kom., It., '95, i. Paolo Villaggio, D. Abatantuono) 1.20 Nočni dnevnik, vreme C/ Italia 1 6.15 Nan.: Zanzibar, 7.05 Lois & Clark - Čuden obiskovalec 8.00 Variete za najmlajše 10.45 Variete: Ziggie 11.20 Nan.: Ned - Šola preživetja, 11.50 Phil iz prihodnosti 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Nan.: Mr. bean 13.25 Šport: Grand Prix Moto 13.50 SP v motociklizmu: VN Češke (poskusne vožnje) 15.00 Tg com 16.00 Film: Odissea (pust., ZDA-It., '97, r. A. Končalovski, i. Greta Scacchi) 17.00 Tgcom/Nasveti za jadralce 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Anni '60 (It., '99, i. Ezio Greg-gio, Manuela Arcuri) 21.00 Film: Waterworld (pust., ZDa, '95, i. Kevin Costner) 22.00 Tg com/Meteo 23.45 Nan.: Surface - Genetska manipulacija (i. Carter Jenkins, Austin Nichols, Jay R. Ferguson) 2.05 Maraton: Lucky Luke ^ Tele 4 8.00 8.30 9.40 11.00 11.30 13.10 14.20 17.00 19.00 19.55 20.05 20.50 22.15 23.45 1.30 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik Družinski talk show Nad.: Sandokan (i. Kabir Bedi, Philippe Leroy, Carol Andre') Nad.: Marina Glasbena oddaja Nan.: Don Matteo 3 Oddaja o turizmu Risanke Automobilissima Športne novice Risanke Koncert: I love piano - Recital Ani-te Lerche Poletne osebnosti Film: L' assassino e' costretto a uc-cidere ancora (dram., '75, i. George Hamilton, Femi Benussi) Nočni dnevnik La 7 6.00 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 9.30 Aktualno: Intervju 10.00 Film: Passaporto per l' Oriente (kom., VB-It., '51, i. Eva Bartok) 12.00 Aktualno: Ime in Priimek 12.30 Šport 7 13.00 Nan.: Matlock 14.00 Film: Nel mirino del giaguaro (krim., ZDA, '79) 16.00 Nan.: Hustle 17.55 Rugby: Italija - Japonska 20.30 Barbarski intervjuji 21.30 Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John Nettles, Jane Wymark) 23.30 Film: Miranda (kom., It., '85, r. Tinto Brass, i. Serena Grandi) 1.50 Film: Tre colori - Film Blu (dram., Fr.-Poljska-Švica, '93) (t Slovenija 1 6.20 7.00 7.35 8.10 8.45 9.00 9.25 10.50 12.05 13.00 13.25 14.20 15.55 15.55 16.00 16.10 16.15 17.00 17.15 17.20 17.25 17.30 17.35 18.00 18.05 18.40 18.55 19.25 19.40 19.55 21.30 22.10 22.45 1.30 1.50 Kultura, 6.25 Odmevi Zgodbe iz školjke Iz popotne torbe Kviz Kratki film EBU Kino Kekec Polnočni klub Tednik Poročila, vreme, šport Dok. oddaja Film Vrtiljak Glasbeni gostje O živalih in ljudeh Absolunto Kraji in ljudje Poročila, šport, vreme Ozare Vrtiljak Turistika Glasbeni gostje Na vrtu Izbor iz političnih dialogov Očitno užitno Risanka Vreme, dnevnik Šport. Utrip Eutrinki Film: Hercule Poirot (krim., VB, i. David Suchet) Oddaja o turizmu: Poletna potepanja Poročila, šport, vreme Nad.: Sopranovi (ZDA, '06, i. James Gandolfini, Lorraine Bracco, Edie Falco) Film: Sosedovo okno Dnevnik (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.30 TV prodaja 9.00 Skozi čas 9.10 Absolutno globalno 9.45 Dok. oddaja 11.40 Dok.: Zadnji dnevi slavnih 12.30 Film 13.55 TV prodaja 20.00 Slovenski magazin 21.40 Vrtiljak 23.55 Nad.: Huff (ZDA) 0.50 Nad.: Pokvarjena dekleta 1.40 Dnevnik zamejske TV Koper 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Arhivski posnetki 15.15 Nan.: Napoleonove ženske 16.15 Avtomobilizem 16.30 Globus, 17.00 Vesolje je... 17.30 Dok.: City Folk 18.00 Program v slovenskem jeziku: Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, šport 19.25 Jutri je nedelja 19.35 Odmev 20.05 Potopis 20.35 Dok. oddaja 21.05 Folkest v Kopru 22.15 Košarka: Panathinaikos - CSKA (Evroliga) 23.45 Alpe Jadran 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 0.30 Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika 0.50 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 12.00 Videostrani, 17.55 Videospot meseca 18.00 Mala potepanja 18.40 Pod drobnogledom 19.40 Settimana Friuli 20.10 Duhovna misel 20.25 Hitova poletna plaža 20.40 Odbojka na mivki 21.00 Tedenski pregled 21.15 Glasbena oddaja 22.15 Ne prezrite 22.25 Rally za SP - Italija 23.25 Videospot meseca 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Glasba za vsakogar; 9.15 Sence nad menoj - radijska priredba pisem Zorka Jelinčiča iz ječe; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Klavirski duo Tamara Ražem - Cristina Santin; 12.00 Ta rozajanski glas; Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Naša pesem Maribor 2007; 18.00 Aleksander Zorn: Bajke in povesti o Slovencih (r. B. Kobal, 3. del); 19.20 Na-povednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Sobota in pol (vodi Karin Sabadin); 9.10 Prireditve; 10.45 z osebnostjo meseca julija; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00-19.00 SMS - Lestvica RK ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Drevosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.20 Vreme; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Lov na počitnice; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Glasbeni antagonisti; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasb. generacije; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Odlomki 18.00 V podvečer; 19.30 Resna glasba 0.05 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 18. avgusta 2007 VREME, ZANIMIVOSTI Vremenska fronta se iznad Alp pomika proti vzhodu. Za njo bodo pritekali v višinah bolj suhi jugozahodni tokovi, od vzhoda v prizemlju. V ponedeljek se bo predvidoma obsežno atlantsko ^ j-,__ciklonsko območje približalo . Italiji. " " DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.09. Dolžina dneva 14.01. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.53 in zatone ob 22.01. Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska, nad Britanskim otočjem pa ciklonsko območje. Z vzhodnimi vetrovi k nam priteka hladnejši in bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo danes dopoldne slabela. Popoldne večina ljudi ne bo imela z vremenom povezanih težav, le pri najbolj občutljivih bodo še možne manjše težave. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.39 najnižje -29 cm, ob 13.37 najvišje 33 cm, ob 20.22 najnižje -18 cm, ob 0.36 najvišje 16 cm. Jutri: ob 1.32 najvišje 4 cm, ob ob 6.57 najnižje -19 cm, 14.09 najvišje 27 cm, ob 21.55 najnižje -15 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............20 2000 m............9 1000 m...........17 2500 m............7 1500 m...........12 2864 m............5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 7, v gorah 8. TRBIŽ O _ 12/23 10/23 0 12/23 23 KRANJSKA G. o-ii s VIDEM O «ifi 17/30 O PORDENON 18/29 ČEDAD O 18/29 GORICA O -it\iii\ O N. GORICA 1A/0Q K o TRŽIČ 15/25 0 LJUBLJANA 17/26 POSTOJNA O 15/25 s REKA 19/29 CELJE 16/27 O c^l - N. MEST016/27 Jr" ZAGREB 17/27 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob morju in v nižinah bo pretežno jasno do zmerno oblačno, v gorah zmerno oblačno do spremenljivo z možnostjo posameznih popoldanskih neviht v Karniji. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. V nedeljo bo povečini sončno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V ponedeljek bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Pihal bo jugozahodni veter. HAAG Zgoščenka slavi 25-letnico HAAG - Glasbena zgoščenka praznuje 25 let. Podjetje Philips iz Hannovra je namreč 17. avgusta 1982 na tržišče poslalo prvo zgoščenko, ki jo je razvilo skupaj z japonskim kon-cernom Sony in s tem sprožilo v glasbenem svetu pravo revolucijo, ki je ni nihče napovedoval. O njenem uspehu priča podatek, da so jih v zadnjih 25 letih prodali 200 milijard, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je povedal Piet Kramer, ki je sodeloval pri razvoju zgoščenke, sicer bolj znane pod kratico CD, konec 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja niso mis li li, da se bo do v pri hod -nosti tudi v zabavni industriji in in for ma ti ki od lo či li za di gi tal no zgo ščen ko, na ka te ro bo mo go -če shraniti računalniške programe in filme. Zgoščenka do 90. let prejšnjega stoletja ne samo, da je iz-ri ni la vi nil ne plo šče, am pak je na ka za la še dru ge mož nos ti, kot sta na primer CD-ROM in DVD. Philips je sprva prišel na idejo digitalnega zapisa za video, za kar je razvil 30 centimetrov veliko zlato zgoščenko za predvajanje filmov, vendar se video disk ni prij el. Šele potem, ko j e ta možnost propadla, so Philipsovi inženirji predlagali manjši digitalni disk samo za zvok in tako se je rodila zgoščenka. (STA) KARIBI - Alarm ob začetku sezone tropskih neviht Orkan Dean se pomika v smer Mehiškega zaliva LONDON Tony Blair bo napisal spomine KARIBI -Na zahodnem Atlantiku se te dni začenja sezona orkanov, na katero se v državah srednje in severne Amerike že pripravljajo. Po predvidevanjih si bodo orkani, ki se kot vedno formirajo nad zahodnim atlantikom in se premikajo proti ameriški celini, sledili drug za drugim, težko pa je zaenkrat napovedovati, kakšna bo njihova moč. Nekateri se namreč izčrpajo še preden dosežejo celino in se spremenijo v blažje tropske nevihte, drugi pa znesejo svojo rušilno moč zlasti nad karibskim otočjem, Florido in obalnimi državami ZDA v Mehiškem zalivu. Znanstveniki univerze v Coloradu pa so spomladi že napovedali, da bo letošnja sezona atlantskih orkanov zelo aktivna. Predvidevajo, da se bo v prihodnjih tednih in mesecih zvrstilo pet večjih orkanov na skupno 17 tropskih neviht, za vseh pet orkanov pa po ocenah obstaja visok odstotek možnosti, da dosežejo ameriško obalo. Napovedi so vsekakor dokaj negotove, saj se pogoji za nastajanje orkanov lahko spremenijo, tako kot se je zgodilo lansko leto. Prvotno je bil napovedan črn scenarij, potem pa se je zvrstilo devet tropskih neviht, orkanov pa je bilo pet. Znatno huje je bilo leta 2005, ko se je razdivjalo kar 28 tropskih viharjev, od katerih je bilo 15 orkanov, med njimi pa tudi žalostno slavna Katrina, kije opus-tošila New Orleans. Včeraj posneta satelitska fotografija prikazuje orkan »Dean«, ki se pomika proti Karibskemu otočju in bi lahko dosegel obalo ZDA prihodnji teden. Alarm so včeraj sprožili na obalah mehiškega polotoka Yucatan in v znanih le-toviščarskih krajih Cancun ter Cozumel. LONDON, NEW YORK - Nekdanji britanski premier Tony Blair, ki se je konec junija poslovil od vodenja britanske vlade, namerava izdati knjigo. Najverjetneje se bo lotil pisanja spominov, pri tem pa mu bo pomagal znani odvetnik iz Washingtona Robert Barnett, ki je pri podobnih knjižnih podvigih že sodeloval z nekdanjim ameriškim predsednikom Billom Clintonom in nekdanjim predsednikom ameriške centralne banke Alanom Greenspanom, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Podrobnosti o tem, kdaj naj bi knjiga izšla in kolikšen honorar naj bi zanjo dobil 54-letni Blair, niso znane. Ve pa se, da je sodelovanje Barnetta in Clintona slednjemu prineslo 12 milijonov dolarjev honorarja za biografijo »Moje življenje«, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Blai- r je bil sicer že predmet številnih knjig, vključno s trenutno uspešnico »The Blair Diaries«, ki jo je napisal njegov nekdanji tiskovni predstavnik Alistair Campbell. Nekdanji premier pa je bil tudi avtor politične knjige »New Britain: My Vision of a Young Country«. Sicer so knjižni izzivi Blairovih predhodnikov imeli mešani uspeh. Margaret Thatcher je napisala uspešne spomine, številni spomini in različna zgodovinska dela Winstona Churchilla pa so nekdanjemu premieru prinesla Nobelovo nagrado za književnost. (STA)