I . Wajvtdji slovenski dnevnik .> j ♦ Zedinjenft državah . f Vslja sa vvt leto 1 $4.001 1 Z* pol leta 'I $2.50 1 I___i TUMUBBMD ATO DIBTEIBUTKD UHPEE FBEMIT (ico. 556) AUTHOMZKD BY THE ACT OF OCTOB« 1917, OH TO« AT THE POST OFFICE of How Yori. H.Y. By Order of tbi Prudent A. B. Buries^ Pestmi General j i JTlie Largest Slovenian Daily; ^ j in the United States lined Every Day Except Sundays and Legal Holidays - ^ r < * 75.000 Readers GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: 2876 COBTIANDT. ~ Entered » Second Clasa Matter. September 21, 1903, »t the Post Office at New York, H. Y„ nndsr the Act oi Congress oT^nrch 3, 1879. TELEFON: 4087 CORTLAHDT« NO 248. - Ž TE V 248. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 22, 1919. - SREDA, 22 OKTOBRA, 1919. VOLUME XXVII. _ LETNIK XXVII D'ANNUNZIJEVI PRIJATELJI i NE SMEJO ITI NA .REKO __1 ITALJANSKI TORPEDja ČOLN JE ZALOTIL PODMORSKI ČOLN, KI JE HOTEL PRITI NA REKO. — POSADKA JE DO-jBILA OSTER UKOR. — ZA REKO SKRBI ITALJANSKI RDEČI KRIŽ. -- SRBI NEZADOVOLJNI 7. VLADO. London, Anglija. 20. oktobra. — Vlada Nittija jo postala v zadnjem <"av.; bolj opn-zna. t»*r ne pusti vec" prijateljev D'Annuiizin ina Reko. \Vk laški podmorski čoln je pred kratkim tajno z. pu >til arzenal v Benetkah v namenu, da odide na Keko. Na krovu bilo os** ji t podrastii'kov in štirje mornarji. Coinu sta poveljevala Idva mehanika. Regun*i so bili že preeej daleč iz pristanišč ter med {lagunami. ko so dobile mornariške oblasti obvestilo o tej zaroti i»-r j poslale za begunei torpedni čoln Lov se je vršti na razdaljo dvajsetih milj in podmorski roln bi nujbrže ušel. če bi ne bilo neki- m-sret-e, ko sta se eolna zadela clni«r v drugega. Torpedni čoln je nato vjel submarin ter ga odvedel nazaj v ! Benetke. j Posadki je dobila le oster ukor. Srbi se hridko pritožujejo radi nedelavnost" njih vlade ter i/ jjavlja.io. je položaj na Reki v glavnem pripisovati sponi med j-Jugoslovani, hitremu padanju srbske denarne vrednosti ter n»--; ispešnost i srbskega parlamenta. Veeina srbskih listov daje izraza i I emu naziran ju ter poziva narod. naj spravi na noge srbskeir:* |H Anminzia. ki bo s pomočjo energične akcije rešil zavozlani prt jhlent. Ves srbski narod bo takega moža podpiral s protovoljei. Italjanski Rdeči križ pošilja vsak teden redno trideset tovorov živil na Reko. ANGL. UNIJA FARMERJEV Angleški fanner ji so sledili duhu časa, ter se organizirali za na-^kup in prodajo. Razredna zavest. , London, Anglija, 20. oktobra. Razredna za\est se je lotila eelo farmer je v in v Angliji se pripravljajo farmer ji. da slede vzgledu (irugih ter dobe nekaj več stvari ki nam slade življenje. Ker pa imajo farmer j i monopol na produkcijo stvari, ki so neobhodno potrebne za življenje, imajo v lokah t tuli bič, katerega hočejo j za vihteti nad vsemi boljševiki ter drugimi sličnimi pirati. Agrieulture Organization Society. ki je že dolgo vrsto let zagovarjala .'-'»delovanje angleških1 poljedelcev. obnovila sedaj svo-! je napore ter imela pri tem velik "speh. kot pravijo poročila, ki so i dospela iz različnih delov dežele i Najbolj čudna stvar pa j«', da lic j te ta najnovejša unija dobrobit' ne le svojih lastnih činov, temveč j tudi dobrobit občinstva v sploš-1 nem. Program družbe je znižati; (•ene poljskih pridelkov. I Dva glavna principa politike .te organizacij- sta naslednja: ' — Organizirana kombinacija j farmer je v v trgovske svrhe zinanj Mtje si roške produkcije in razdelitve živil t»r koristi vsled tega tako proizvajalcu kot konsumen- I1"-- I — Kooperacija je edina nieto-,da. ki zagotovi, da pridejo dobički kombinacije v korist vsem čla-nom-proizvajailcem ter ne nudi obenem nobene prilike, da bi se iie-produeenti okoristili z delom producentov. Soglasno s starim individualističnim sistemom je nakupoval' farmer svoja semena, umetna gno- j jila, krmo in poljedelsko orodje-cd različnih tvrdk in ponavadi s posredovanjem krajevnih agentov. Te tvrdke ponavadi kupujejo od različnih tvrdk in ponavadi s posredovanjem krajevnih ajrentov. Te tvrdke ponavadi t^k mujejo med seboj, kar povzroča seveda velike stroške. Treba je namreč plačevati za oglase v listih ter za potnike, ki potujejo po deželi ter prodajajo robo. Te izdatke, obenem z dobičkom tvrdke, mora seveda plačati farmer iz svojega lastnega žepa in prav tako očividno je, da mora prelo žiti farmer to breme na konsu-j menta, če hoče živeti. I 7 Farmerju, ki bo član kooperativnega sistema, pa ne bo treba imeti opravka s postameznimi tvrdkami. Vsa naročila, tikajoča se krme, umetnih gnojil, orodja, semena in drugih stvari, karere potrebuje, bo izročil upravitelju svoje lastne kooperativne družbe, ki bo poslal ta naročila obenem z naročili drugih članov centrali, i:i bo nato dobavila potrebni ma torijal direktno od proizvajalca, brez vsakega posredovanja. Z ozirom m* prodajo vzemimo r.aprimer žito iz seznama številnih predmetov, katere ima farmer na prodaj. Dosedaj je prodal kmet svoje žito ponavadi krajevnemu 'kupcu in to žito je šlo skozi številne roke ter postajalo vedno ctražje, dokler ni prišlo konečno "v roke konsumenta. Po uveljav-ljenju vzajemnega ali koopera-cijskega sistema pa bo nesel farmer uzoree svojega žita k krajevnemu upravilelju družbe, ki bo nato prodal žito direktno krajevnim konsumentom ali pa ga poslal na centralo. Organizacija bo , odredila vse potrebno glede pre-jvoza ter računala svojim članom le majhno svoto, da se pokrije Up jo tekoče izdatke ter računala svojim članom le majno svoto, da se pokrije žnjo tekoče izdatke. 'S tem bo mogoče izogniti se vsem NEMČIJA NI HOTELA MIRU.- BERNSTORFF Nemčija je ignorirala vsa priza devanja predsednika Wilsona, da bi se sklenil mir. Berlin, Nemčija. 21. oktobra. — (Poroča K. H. v on TViegaiul.) — V današnji seji narodne sknpšei-ne je nastopil ko priča grof .T. Bcrnstorff. bivši nemški poslal ij*v v Washingtonu. Rekel je. da j<; nemška vlala v letu 1916 premišljeno zavrnila vsa predsednikova prizadevanja za sklenitev miru. Dr. Shinsheiiner mu je stavil med drugim tudi naslednja vprašanja : * — Ali ste povedali pred sedi1 i kil Wilsonu. da je Nemčija popravljena skleniti mil ? Da. — je od vrnil bivši poslanik. — Ali je bil tudi predsednik Wilson pripravljen? — Da! — Ali je predsednik hotel vs'n-noviti mednarodni mir ko so mu bile znane vse nemške razmere? — Da. — se je glasil odgovor. Nadalje je povedal Bernstortf.j da ni bilo nemški vladi povolji, da bi se predsednik Wilson vme-šaval v teritorijalne zadeve, poč, pa se je strinjala njim glede kor_-ferenee vseh držav na svetu, pro-1 blemov Lige narodov, prostosli na morju ter mednarodnih raz.-o dišč. BOUŠEVIKIBEŽE ' IZ PETROGRADA Seboj so vzeli dokumente in denar. — Kronštadt še vedno ni pa-' del. — Mnenje admiralitete. Amsterdam, Nizozemsko, 21. oktobra. — Komisar Zinovijcv, načelnik boljševiške vlade v Pe-trogradu, je pobegnil iz mesta. — Seboj je odvedel vse možke, H zamorejo nositi orožje. Tozadevno poročilo je objavilo nemško časopisje Boljševiki so baje pobrali ves denar in dokumente ter jih odnesli v Moskvo. Helsingfors, Finska, 21. oktobra. — Boljševiške čete, ki so bile koncentrirane ob jezeru Pejus ter so ogrožale armado generaiu Yadenitova. so bile pregnane. General Judenič je za vstavi! boljševiško prodiranje pri Pnlko-vu. Takoj zatem je prenehal prodirati, da koncentrira svoje četo ter da pričaka težke artHerije, ki, mu bo prišla na pomoč. London, Anglija, 21. oktobra — Kronštadt še ni bil napaden ter ga ne bodo napadle pomorske sile, ki se nahajajo sedaj v Baltiku. Po mnenju admiralitete bo veliko presenečenje, če boljševiki izpraznijo trdnjavo, predno pade Petrograd. Kronštadt se bo moral vdati, kakorhitro pade Petrograd. Vdal se bo angleški mornarici. PROHIBICUSKA POSTAVA Washington, D. C.. 21. oktobra. Prohibicijska enforement postava. ki je bila v četrtek vročer..i generalnemu pravdniku. da odda o njej svoje mnenje, bo še danes poslana nazaj v Belo hišo, obenem z izvidom departmenta. ' Zakasnenje je imel svoj vzrok v tem, da je bil pomožni generalni pravdnik Frierson. ki ima v rok?V vse zadeve, tikajoče se prohibit-1 je, zaposlen pri najvišjem sodi-1 šču. Generalni pravdnik je prosil najvišje sodišče, naj pospeši rešitev zadeve, tikajoče se 2.75 txl < stotnega piva. i BERLIN SVARI PREO . PREVELIKO NADO Zaenkrat je še neumno misliti, d', i je usoda sovjetne vlade že zap?, catena. — Eksplozije v Petro-gradu. London, Anglija. 21 oktobra. Nikdar niso bila videti poroč;l i z ruske fronte tako obetajoea ie<* kazala tako velik uspeh kot v sedanjem easu- — pravi neka ve-t iz Berlina na Daily Telegraph. — Neumno optimistično pa bi bilo sklepati iz tega. da je usoda sovjetne vlade že zapečatena. Sedanji položaj vsebuje veliko možnosti ali tudi velike rizike. Najbolj hladne ruske vojaške glave, ki s«i tukaj, še vedno polagajo več varnosti nevarnosti, kot pa možr«-sti. Izjavljajo predvsem, da se u-? sme vojne v Rusiji meriti po sta«, dardu Hindetiburgove črte. Nikjer ni videti kake močne fronte, obstojeee iz velikih skupin li^i temvee vidimo le premikajoče se skupine čet. ki manevrirajo ter se bore za posestva strategicniii vanih točk. Danes izvojevana zmaga da lah ko tej ali oni strani par tisoč kva dratnih milj ozemlja« in poraz ju trišnjega dne lahko uniči vse te pridobitve. Prav posebno pa moramo izvedeti, kaj nameravajo storiti boh-ševiki s precejšnjimi silami, katere so koncentrirali proti desnemu krilu Denikina v bličini Caričina. En teden ali dva bosta najbrže odločila, in mm nje najboljših , strokovnjakov je, da bo končna odločitev preložena do bodoče' spomladi, Če n*> bo Denikin do srede novembra dospe! v Moskvo. V poročilu iz Kodanja se gla si. da umira število ljudi v Pe-trogradu od glada in da celo pre-1 bi val st vo strada. Bol j še viški vodi- ! telji so dali povelje, naj se razstreli hiše v številnih okrajih mesta. Padca Petrograda ie lahko pri-! čakovati vsako uro, vendar pa je vzbudila veliko senzacijo vest, da so koncentrirali boljševiki svoje čete pri Kdovu. s čemur najbrž-; nameravajo prerezati zvezo med; četami Judeniča ter Estonci, ki oddaljeni par ur od Pskova. Kodanj, Dansko, 2k oktobre ' — Naskakujoča armada je culi I včeraj ponoči iz Petrograda strašne eksplozije soglasno s poročilom iz Revala. Armada generala Judeniča j^1 dospela na razdaljo osmih milj in pol od Petrograda ter je lahki videti z naprej potisnjenih posto-jansk stolpe mesta. V*ak trenutek je pričakovati oproščenje Petrograda. PREVOZ PADLIH AMERI-KANCEV. Waakington, D. C., 21. oktobri. — Vojni departir.^nt je v sodelovanju z državnim departmentom izpopolnih načrte za prevoz tru-pelj ameriških vojakov, ki so pokopana v Angliji. Franeiji, Belgiji. Italiji. Nemčiji. Luksembur-gu in v severni Rusiji. Vojni department bo čakal na akcijo* i francoske vlad«* z ozirom na nase mrtvece, ki so pokopani v Franciji. '-m_ ~ J ITALJANSKI SOCUA LISTI SO KAMENJALI SALANDBO. Bin, Italija. 21. oktobra. — Ko je dospel v pondeljek bivši ita-1 Ijanski ministrski predsednik Sa landra v Ran Severo, so ga napa-, dli anarhisti in socijalisti s kamenjem. ZADEVE PREMOG. STAVKE PBKMOOARJI NOČEJO IZPBEMENITI SVOJEGA STALIŠČA TEB ZAHT7VAJ0 SPREJEM VSEH SVOJIH ZAHTEV. — DE I.AVSKI TAJNIK WILSON &E VEDNO UPA. — IZGOVORI KAPITALISTOV. Wash'n^ton, D. 21. okUbru. — Na predvečer konference, ■ ji i efo je sklical delavski tajnik Wilson v upanja, da prepreči stavko .MNHMM) |»cemoirar.»«*v v premogovnikih mehkega premoga, ki je dole« ena n t dan 1. 'lovenibra. je .John L. Lewis, predsednik 1'nited .Mine Worker* of Aa»cr*ea, objavil, da poziv jia stavko ne lw» razveljavljen, dokler ne i>odo deloduiulei ugodili vsem zahtevam delav-eev, vključno petdnevni delavni te»Iiij«h- kot «lržavni |M>srcdovalee, imenovan ie vedno upal, da se bosta stranki sporazu-iii« h m da iie t.osta vr«_di de/.elo v veliko stisko sedaj oli pričet kil ; me, ko je n;1 razp<.Ntro le toliko pr«-moga kot ga porabi dežela v enem ttoe*eeit. !'«» konferenci s »'lani komif -ja premogarjev, ki so dospeli vee-r.ij semkaj, -e predsoroi"il;i. da skušajo premogarji uveljavili i tra radikalno doktiino h tem. da zahtevajo petdnevni teden. < eprav določ ajo komiteji z t plačilno lestvico plače na centralnim tekmovalnem polju, ki ob vera Indiano. Illinois. Ohio in zapad-»io IVmiHvh irujo. j« Lewi* poja-nil, da m- tiče poziv na stavko vseh preti* of ar jev, za po-, »o i h pri proizvajanju mehkega premoga vse-povs^l Ti premogarji bodo dne L novembra zastavkali, raz v en če1 prvf»rcei stavko kak« stvar, ki pa ni še prišla na površje. le s,- narodi /..-d te vam premogarjev, bo postal premog predlo« t luksns.i. katera -i bodo mogli privošeiti le bogati. Kot indu-, slrijalen narid bi i;i» ne bili v stanu tekmovari z drugimi narodi. je rekel v poslan-ii zltorniei poslanec Mondell iz Wvominga. iepnblikanee. Premogarji so bili prvi delavci, ki so dobili tekon. vojne |Mivišii ie plače ter si, mogoče dobili več kot katerikoli drugi i tlrlhVW. (Momfeli bi bo! j še storil, če bi šePvpraiijt naše premogarje. kakšna sijajna eksisti nea je biti premolar. Vedno čujemo pritožit«- naših Ipi.li, da jih ptiganjači debnlajalcev ^leparijo kjerkoli jih morejo, pos« >>no p« p«-i va>ri. Kazvente^a pa je delo v premogovni-. ih najbolj nevarni »oklic in delavce mora tudi dobiti odškodnino /.: to, du neprodano stavlja svoje življenje v i »varnost. Se nikdar nismo culi, 4« bi kak premogovnik obratoval z izgubo ali da bi premogar^ki baroni ttiarialt in hixlil^ razirtrani naokrog, dočim bi vozili delavci naokrog z avtomobili ter živeli kot velika go spodu.) INDUSTRIJALNA KONFERENCA' PREDSEDNIK WIT^ON JE NASLOVIL NA INDUSTRIJALNO KONFERENCO PROŠNJO, V KATERI 0BRA2L0ŽUJE SVOJE NAZORE OLEDE POLOŽAJA. — DELO KONFEBENCE NI DO SEDAJ SE NIC NAPBEDOVALO. Washington, D < .. 21. oktobra — Pivdsednik Wilson je da ne* diktiral poslanie«, imlustrijalir konferenci. Pismo je bilo naslov-i I leno na t;i uika Lam. načelnika konferenee. V pismu izraža pred-«'d n i k svoje nazore 7|ede položaja, ki SI« je razvil tekom zasedanj«. «— * Predalnik Wilson je diktiral svoje pismo ležeč v postelji ter ga podpise I m navadnim svinčnikom. Pravijo, da je bito pismo privatno in da j<* vsebovalo poziv, naj konferenca nadaljnji s svojimi razpravami, dokler nc bo mogoče dogovoriti *e glede kake akcije 7. oziroma na sedanji težavni po ložaj. Tajnik I*ane lahko prečita pismo na konferenci ali pa ne. Pred- ■ vednikoT tajnik T«n«r!tv je osebno nesel l^anc ja to pismo. Danes zjutraj j » skupina delo •stroji za izpremenitev preostalega mleka v sir, pulverizirano mleko ali kak drug predmet, ki se ne pokvari, bo lahko farmer zahteval za svoj produkt ceno, ki se mu bo zdela primerna in zadovoljiva. • _ JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA V PARIZU. Pariz, Francija, 21. oktobra. — l Jugoslovanska delegacija na mi I rovni konferenci je dospela da I nes zjutraj iz Belgrada v Pari Načeljuje ji bivši srbski ministrski predsednik Pašič. Delegati imajo baje seboj m tančna navodila, kako bi bilo mogoče končati spor glede Reke. PRINCA 4 RUPPRECHTA Nil BODO DOBILI. Ženeva, Švica. 21. oktobra. — Ko so povedali princu Rupprech-tu, bivšemu poveljniku nemških čet v severni Frpneiji in v Belgiji, da je tudi on na listi oseb, katere nameravajo spraviti zavezniki pred mednarodni tribunal, seje strašno razjezil in se zaklel, da ga ne bodo dobili. Pazite na nove cene Pošiljamo denar na Kr&i)jako, fttajersko, HrvaUfco. ▼ Slavonija, Bosno In Hercegovino popolnoma xanealjivo in aelanjim razmeraoi primerno tudi hitro. ~ Jamčimo ali garantiramo sa vtako pošiljatev, toda za kake mo> f oče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj pošljemo v staro domovino, naprimer: 100 kron----$ 2.35 - 500 kron____$ 10.90 200 kron .... $ 4.65 1000 kron .... $ 21.80 300 kron .... $ 6.70 5000 kron____$105.00 400 kron .... $ 8.95 10,000 kron .... $205.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z dm- * gimi. — Denar nam poalati je najbolje po Domastk Postal Money Ordei aH pa po Hew York Bank Draft ____ _ TVEDKA mix linw, * ***** -- . _ Ve« Veric. m. % --------.1 , Denci zavarovati se v skupinah po petsto dolarjev proti izgubam plače valed starosti, r.ezaposljenosti, bolezni j, izprtij ali nesreč. I Delavska skupina pa je zahtevala, naj se odpravi z dnevnega reda to resolucijo ker je hotela razpravljati o novi resoluciji, kate-' ! Ml tA HMfll. vila (Imnint »vn/uli I »GLAS^ NAKOPA" «t 1» aovuuu rult.ibhihg ookpaii r^ WW IAEMW. PlMim LW — MEDIK. Trfli»| j rkw «C taf atM M tk« Sarparetlaa kad iflilr*—*■ »f tbor* offlsssai U OortaaM ■tree«. Bdrotch t* Menfcattsa. New Torte City. It. raui MBOOl" tst*m mk lu !■ !»■■■■ mMI m »rutflfii __ ■ ■ j h WIo IHi mit M « iBMlli bi Z* pol leta n BMto New York WW OsnaSo ...................... HM Za tetrt leta h M«ato New Zork IJ.M ®a pot leta HW .. _ mu ^ mlmt |. a ^ 1 mm £1 poi ivu •. cwavlbi > t ■a eete Ut« M »eeie f*«v Tort IS II Za Evrope M celo leto —. « ILAI NARODA ("Voice of t♦»• People".) __ ■M day ezcept 8undar« eni ttMRb Subscription jrfcarty M-Ok-_ Advancement o« eoreemeat. ___ , DogM bree podpisa In oeebnoetl m oa prtot**>e98. iMoar maj a* blarirroU poSllJatl po Money '»rder. ___ WT imataM kraja naročnikov proalmo. da aa nam to<11 predete MialTSli M«M«|, da kltreja najdeno naajovmtaa.________ 1 L A I NARODA* ■ NrttM Hrt— Boror.tk at Manhattan. N«» TM OV. It T. Telafam —f Corttandl-__ ! " ! Praktično vrednost te kombinacije je lahko presoditi, če se spomnimo na dejstvo, da je dal isti princ Lieven dne 28. avgusta preteklega leta razobesiti v svojem glavnem stanu v Mitavi rusko f in cesarsko nemško zastavo drugo poleg druge. * * * V splošnem pa ie videti vlada v Pskovu dobra. Priznala je vlado1 admirala Koleaka v Omsku ter se je s tem zvezala z ostalimi Člani1 podjetja, kojega namen je obkrožiti in zadušiti boljševike. Razen toga pa obstaja ta vlada iz velikega števila poštenih in zmožnih tr goveev in tehničnih izvedencev, katerim načelu je Štefan Georgje vič Liazanov, prejšnji predsednik velike ruske petrolejske družbe Liazanov in sin. a r * - * * Iz Berlina prihaja poročilo, da se bo kmalu sestalo državno so ;šče. kojega namen bo premotriti vprašanje odgovornosti za vojno. General Ludendorff, prejšnji kaneelar Bethmann-Hollweg in prejšnji nemški poslanik v Washingtonu Berrstorfi bodo prvi. k: bodo zaslišani. Piičetrk tozadevne obravnave je nemška vlada večkrat obljubila. a dosedaj brez vsakega vidnega uspeha. Po razkritjih, ki jib je bilo čut i v zadnjem času. je skoro nepotrebno tako sodni jsko postopanje. a Ebertova vlada je obljubila, da bo uvedla tozadevno preiskavo, in to mora tudi storiti, če ne za ugotovhenje resnice, pa \ ;«j za t«, da pokrije ostalemu svetu oči. OLAS XABOPA. 22, OKT. 1919 . Dom večnega mini Žeuevo, ki bo najbrž glavno T • .• mesto Lige narodov opisuje v nekem poročilu na Narodno Zemlje-; pisno družbo Ralph A. Graves na naslednji način: — Ženeva leži na obeli bregovih reke Ron, kjer zapušča slednja čisto vodovje Ženevskega jezera kot mirna rpka. ki se zelo raz-Pkuej od brzo tekoče in motne i i»eke, ki teče v jezero na drugi strani. Ženeva ni glavno mesto male švicarske republike, kajti Cnrih presejra Ženevo glede prebivalstva za celih 50 odtotkov in glavno mesto republike je Bern. Dvomljivo pa je? če je bilo pred vojno katero mesto takega obsega na svetu obiskano vsako leto od tako velikega števila turistov, kajti Ženeva j*1 predstavljala •javna vrata v slavno "igrišče Evrope". * Vprav sega zgodovina mesta /•'Ht*v»» nazaj v predkristijaiisko ti. -- namreč verska izgrede, ki nh spremljali reformacijo, ko »<> postali preganjani preganjalci. Ronssean. o katerem je rekei Xapoleon. da l>i Francija brez njega nikdar ne imela svoje revolucije in domoljub Bonivard, k«> .iega življenske izkušnje je i« t-kove»-il angleški pesnik lord Byron v svojem "Jetniku ("hillona". >la bila doma iz Ženeve. Karel, ki je bil nekoč to. kar je bil v Ameriki v zadnjem času Billy Sunday, katerega ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi prenehal s pripisovanjem. čeprav so ga ženske i jegove obe i ne vlekle za brado cerkvi gorinuol, je napravil to —k pi g] Jugoslovanska ^^ffl Katol. Jednofa iZSSLJ B f Ortanovljena lets 1898 — Inl orporir&na leta 1900, i Glavni urad v ELY, MINNJ —-—-- SLAVNI URADNIKI! - ____i EE. bos HI, Conama Mk. Ti. | Podpredsednik: T.OCIS BALA NT bos 10« Paarl A Ta.. LortlB, * S Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Mink. f| Blaaejnlk: GEO. L. BROZICH. Ely. Ulna ; **> 1 Bia*atnlk ne i »plačanih amrtnln: LOCJ8 COBTULLO. MM«, DRft ? VRHOVNI ZDRAVNIK: t i Or. JO« V. GBAHMK Ml Ohio St.. NB. Pl tU bur® k. F«. ) NADZORNIKU JOHN GOUZB. By. w«*- a J ' \ 1 ANTHONY motz. m41 Ara. k. Bo. Chlcaco. m. ' IVAN VAROGA. (lil Natron« Allay Plttabtirrt. j POROTNIKI: 1 GREGO?. J. PORENTA. bon IT«. Black Diamond. WaaflU LEONARD PLABODNIK. boa 410. Ely Minn. * i IOHN Ui'PMK- a. a. *om 14. Export. Pa. ' 1 ______ PRAVNI ODBORI „ v 1 JOSEPH PLAUTZ, Jr. 4M-7U Bt- Calumet, Mia«. * JOHN MOVERN. B24-2nd Ave.. DvJoth. Minn. -- 1 MATT POGOPEJ.C. 7 W M&dlaon Bt Room IM Chlaa««, m. 1 ________ ZDRUŽEVALNI ODMOR: \ ~ RUDOLF PERDAN. tOSf Bt. Clair Ave . NB Clevaland. OMMu ^ FRANK S'/HAHEC 41C4 Waahlnton Street. Denver Colo 1 -JRKGOV HREŠČ-AK. 407-Stb Ato.. Johnatown. Pa. " 3 Jadnotlna daal*o: GLAS NARODA. "" V?e stvar! tikajoe u-idnih zadev leaker tudi denarna poHiljatve naj -e po-ra e!avr^ tajnika- Vse pritoke naj se pošiljajo n predsedr.ika porotnega ."?T*: IT"*"* » rejem rovih Manov in ej h vsa. idravrufika apri. ^vila. ae na« poa.sjajo i:s» vrhfvnejfa adravnika. JoKoal-vah.^ka Katoliška Jednota se prlrorc'a Juroatovanom u obilen prl- Fto,j Jedrcta p. sluj- po "National Frat^rral C m^-s'* lestvici. V blagajni ima ekror ? : .tr^tot.sKW? dolarjev*. B.>lm*k;h podpor. odAkodnin In p«»rtt in i* pia. a.a i- nad poldrugi miljon dolarjev. Jed rota «te.e okroc S tiaoC rednih fUmov tic) in ol ro* 2 lis,/ otrok v Mladinikem odd-Ik.i Društva Jedr.ot- nahajajo po rainh slever.sk;ih naselbinah. Tam kjer Jih ri- * ror-amo vstanovitev novih. Kdor eii postati Tlan. naj m >ela«t pri tuj-nik-i bijiž .epa d-uStva J. S. K. J. » Za vstanovitev r.u>\1h druStev se pa obrnite na t:.jr.:ka Novo društvo »e lahko vstanovi * S flani ali flanjcami. nijt» :m Ktr«» v Ljubljani z fullo-k«»tu /. »lin- l:{. avjmsta 1919 ste\*. 11 II. 1 ~»7*J Vašo |>rito zoper tu-uradni ixilok z <'iu» 5. julija 191r) s kaN-rim je vaša ponudba za p >-toni javnega natečaja razpisano trafiko v Toplicah ol» Savi odklonila iit ta trafika podelila Rudolfu Drnovšek, ker je imenovani vojni invalid, brez denarnih sred- ua »lan ; -v. -tfrneja. Stj. rn»»jska no."- .! 1'i storji >■> bili j»o-.l.-itii na mejf>. j • sprejmejo bejrune»». o kater!.»1 >e je »rlasilo. • ki -o na poti prot.i temu pribežališt-u in <-;isi itljivi i Teodor di' Beze. ki je s|e«lil «';d-| vinu kot duševni vodja občine, j.'' dal relenin prebivalstvu ukaz. naj J se posti in moli za mučenike. Ženeva j«- iloločita mesto, kjer bo nahajal stalni Savi in okolici imamo 9 trafik. Med njimi je ime-j la trafiko tudi Katarina Trinker. in seier skozi 39 let. Bila je torej najstarejša trafikantinja, med njimi pa tudi najbolj revna, — Starka ima ©kolu 70 let. Vseh ostalih osem trafil^intov ima zraven dohodkov trafike, še: svoje druge glavne dohoke iz raz-j Jiih svojih podjetij. Edina Katarina Trinker je živela saino od bornih dohodkov svoje male trafike. In glej! Kakor je bilo treha dobiti tu trafiko za nekega invalida. pa so jo takoj odvzeli gospej Trinkerjevi! Omenjena se je pritožila na finančno poverjeništvo. od katerega pa je dobila sledeči odgovor: — s tem se obvestite, da je po-l verjeništvo ministrstva za Slove- Dopisi Pueblo. Colo. Wen* o! iiii r., .iko n, ki želijo /. le»j • .,.-nj«-e;:) v dom ivi- ■•!•.. naznanja s).-«l.*e« - 1 kampanja 7 *Ih j. v j** odpr*.j ■ d., vštevše-ja 1. ntvetiii»ra t. l. • :ajti i iirvt mbra se }>o vso zab*»-ije .'.dpo^lalo ]>» -ks;,n.ue "j. novembra se p.i bo sprejemalo z:»-boje eel i dan: ta dan je namreč jie n ha m b«< d-nolj č-isu. 4. Zaboji morajo !j>iti vsi p:ed-lesaii" mere. in sicer so večji 24x24 ali ::6 24> l± Jaz »1 vsakemu piiponw'-al slednje«;:'., ker .ie dovolj v 'lik. da oji >e ne morejo sprejeti. Koliko je treba plačati za pre-, voz i T/. New Vorka ter do bivališča v starem kraju, kamor pošl jete zaboj, italic picvoznina lf *nt »v od funta. Ta denar boste oddab l>ri oddaji ziihoja v dvorani sv. Jožefa kateri denar se bo p<)tem poslal na glavni urad v Cleveland.! i>bio. Se posebej boste morali plačati^ ekspnesiie stroške od vašega žabo-' ja iz Pueblo, Colo., lo New Torka. in sicer *g>7 od 100 funtov. Seveda, ako bti zaboj tehtal več,1 i bo treba tudi plačati več in ako bo tehtal manj, bo treba tudi plačati manj. Tudi prevozuino iz Pueblo do New Yorka boste plačali pri od-j da j i zabo ja. Povj rečna cena prevezi!ine iz; Pueblo v stari kraj znaša 22.s7<'.| To so torej glavni podatki. Za vse nadaljne informacije se obrnite ali na Johna Hutkoviča, iti 1 pa na mene spodaj podpisanega. John CJerm, zastopnik za Pueblo in okolico. | 7 54 Moffat Ave., Pueblo, Colo i _! POZOR ROJAKI! tNaJntpeftMjt ■uUo am. lan kakor tudi« mom» brk0 in -brado. Qd tc«a nifli naštelo v1 ttb krt* al, tomtt. ia doid las)« kakor tadl ■aftfai kraaift brki te brada te at; bodo odportoH Ja oalrelL Beraitt f. ra, koHftrt ali bM t rokab. Mik te v Mk, v ne. opeklte^P1S2l01terfir8^Mte P®tam nove. kazja ota, oa^j lino t par dncrlh pepoteoeca t"t*'1 •te. Kdor M moje adnrfio ttm i* te takoj po Mik, ki m takoj »Bjn Barva sa sive lase. od katero postane ' Jo kaj« kakorfoe st« imeli -r mlaOostl. steklenica. $1.76 ■ poAtnino. ' • JACOB WAHQC j PiUrbtir%h. Pi. Xaj j»riza-ilda I'itsl nrjii. k:i'•:»•:• t.id nje«*;i t.kolieo. Kilkti'- 'k*-!.! j/pre*. i»i *| 1U il / /i\nfs! ive^a \:r:». - ■ lavei i-;.- i.» t!-«i ♦ ill upat i .i«-, da d« ii«1. k.ir i;m p«» pravic . ^re in l:a* zahtevaj.. •.\.»iih dni/b. tis m 1 e<* S)irni» delo in pri/nanj« unij«*. V--:' imenom , i:» I.i se • I« -«t '• ># sa*u«» 7. v .! !*aju»-T jf. d<-lavev sai.iih. lil*-./.- T.* v/ti.ij m?stj ni da' mi narekovali ni«*/doTak«* in • i'nke l»e- le kaoicir pii>l<-» \i ."->id- ilo. d 1 liaŠ i:tr«»d t;ik«» slabo dr/i -i •!;.:.! K i «b'!ajo. !•<■!)*> r«.*čen»» -kel'aic«. di i«i - avk::je. \.i !)<■ p-iv.'dano tistim sk«'n -e. v vs»-h jeklavyab, k.itei i so s,- k.tili srde ga, ]>•> .Judežu imeiicivane^a ■».»sk-!, naj si zajNoimijii, thi ako s«* unije, katera upamo, pride prej ali slej. da ie .!•> vrženi na i-<'sto, ker liruirefra niso vredni. < 'hciii-in na, :;e jih tudi i/1'.či i/, društva ker oni nis'» naš: bratje, ker ne mislijo z nami in nam le slabo ž*-iij< Proč z izdajalci iz naše srede! »laz mislim, da se lahko vsak vzdrži pa:- mestt-ev od tovarne proč in ako prav pride malo v pomanjkanje. saj bo i*to nadomestil poli m. ko bo /maira na naši stta-ni. Nikakor ne moremo i^euJ.iti. le z vztrajnostjo se kaj doseže >lo??a jači nes!(»i;;i tlači. Ali vam ie k»j znav. prihod senatorjev iz Washington. 1). C., v Pittsburgh' Stavkal ji s 1 jim živo pripove«io-*ali. kako na])orno je njihovo tlelo in kako so dol«re ure njihovega del«; kako se morajo potikati ter stanovati v i/.adublih in slabih hi šah ter kleteh, kar bi komaj bilo zadovoljivo za živali, ne pa za Človeka, kateri st peha z delom dan za dnevom in še ponoei nima počitka da bi se pridobil novih moči Kakor je bilo razvidno iz tukajšnjega velekapitalLstičueapa lista "Press", so senatorji kar str rneli 1 h izpovedbi tukajšnjih «le l.iv&kih \{ iiteljev in različnih drugih posameznikov, kateri so dokazali kako niso bili liudje varni še na svojem lastnem domu ali v istega bližini. Deputiji jih ra/enali na vse kraje miške, ženske i*i otroke. Stavkarji, držite '»f trtlno in 7mai:a bo na naši strani! !irat?ki ;x»zdrav vsem stavkarjem' Pittsburžan Young*towi», Ohio. Kakor drusri. tudi .»az sem namenil nekoliko pojasni "i tukaj šnje razmere. Sedaj se nam skoraj iKiljše i»odi kot kapitalistom. •Nam že vsaj v tovarnah ni treba delati dima. Delamo sra na cesti s kajenjem cignr in citraret. Sam IIojt ve koliko časa '-edo trajaie te poeitnice. Mislim pa. da bo do I novembre vse. končano. Do tedaj se bomo kapitalisti mendi ;e navelhali. Vztrajati pa moramo do konca kajti le v slo«?i je mo«*. Tem [»otcni nazn«njcm vsem iklnit" ,irjem Slowiwkc^ii XnnVi-nc4ii v fiirardu. Ohio da se 'o vrvla'tr!i'»««vna ^''ia v ned»-liu dne oktobra Za«"» tel: točn» oh dreh popoldne. Va pmgnimu , imuino več rasnih točk. Pozdrav ^ Aaton KikeJj. P predsednik Slov. \ar. IV/ina. Protiboljseviška kampanja (, p,nrano zavret je Petr»»rrada strani ir<»tnM.ljševiškib katere v«j»li jreii. -al Jud« nič. resničnot. potem pml»ljirlja t«» 1« . bVi m tiri/arsk« si" p«do-bi S tem je priš*! .iš» k cele vr«te j ora/.o . ki ii. br/ >uačjo konee o)»stoja s.»vjt-tske«a režima. , T* kt 'ii radnj h dv«h ali tr«-b tednov so sovraži iki boljševizn a t/ . ali /u 1,t 'j* i a n i jmanj jH-tih frontah iu napreiloa anje pro*i ' #*-iln jtiiiii d« in prejsjjjt-ya ruske'ja cesarstva je :i id -v se znaeili:;. s v. verne str.ii.i. c».l Arhauyelska. napre«lnjej«» protiboliševiške <"ete ; 1 1 !m\. l i j:., ■ vologda železni«*!. Močna fuska nrmp.be -« nab.ij.t \ utrjenih |k»stojankah ol» jezeru i.ado^ra. p.-4n»srra niei ukrajinska na timeljti narcNlnostnefra principa. — Spor z l>em kinom pa je m> bolj bistvenega pomena, kajti 1'krajii i so jirepii-i'ani. «hi si bori usjKŠjii kozaški pineral za restavracijo združene iu rc-utralistiene liusije. kar hi se\etla pomenilo konei ukrajinske ne- 0 ivisii. s i. Dejstvo, da ima Denikin v svojih rokah Kijev, plavn. j est o Ikrajineev. lic govori ]>rav nič v njepov prilog. Nadalje pa je razkol v tem ozirn še večji vsled dejstva, da se boje Pol jaki Denikina še veliko bolj kot boljievikov. vsled česar ne n ore biti govora o kakem enotnem v«>dst\*u eelec i boja proti bol še.ikoni. * mi '1 t.m r*«- ni pa se je udal Kronstadt — ki ^e razen hell?^' isoda na jmo-'m jšn trdnjava na svetu. — anffleškc.nu brcwlovju. k-ffa je oldejralo. To ie bistveni usp<-h. katerega je mogoče i»rimerj»i; le s pade« m Pctrogrrada *ui ta uspeh j«* zapečatil angleško nadvlado .ta.i lialtikom enkrat za vselej. i' • * * j1 '/. /u* zet jem Kronštadta so Angleži brez dvoma veliko potna ' rdi stxaii Jud« t ia ter oni vlade v Pskovu. Dvomljivo vprašanje pr. ie. .ludeiuč s poro,'anim zavzetjem Pet rog rad a v resnici ponri •..al anjrbski stvari, kajti s tem j«* prišlo na j>ovr .jo liabolj zaplete no pra>.inje v «vr«pski situaciji, namreč vprašiinje: Kilo je gospodar Haltika iu kaj bo s tozadevnimi proviuca-j mit — x \ l . \ • s l1 . * p« \ « m. kar smo izved« li v zadnjih dneh glede ruskega polo-/,»ja. mo) aioo priti do prepričanja, da le/i ključ k ruskemu položa- , 1 v i'dtiškili pt-o\ incali. to je \ za padu ili provincah Rusije. Te pro tile c prelista v 1 ia jo vrata ne le /a angleško, francosko in ameriško t r*Hi\ i ii o t»m\eč tudi za ininško trgovino, ne da bi govorili o nem 1 di i oh* ist i iti armadah, ki se nahajajo v teh provincah. l.l.isi m iz Berlina, da je nemška vlada odpoklie'ala general i von ib ' Holfza in to predvsem radi ]>ritiska. katerega so izvedli z? ve/in',, r.ii \r mfijo * * Od »t ran jen je * * von der tloltza pa lahko po- , eni en., stvar ali drugo. Malo je vrjet do, da je s tem dan tudi s; gnal /a umaknetije nemške armade iz baltiških pro»«nc. Doljro čas;; bo trajalo, pred no bo odšel zadnji nemški vojak iz Kurske in to ce- ( |o na podlagi poro^O iz Berlina samega. M"1 tem <"asom pa dohivamr» vedno več poro«'il o takozvani ' eetti.sko-ruski" armadi, kateri poveljuje polkovnik Bermondt Ava-|..v Zanimivo bi bilo izvedeti, v kakem razmerju se nahaja nemška in ruska moč v tej armadi. s • * Voditelji te " nemško-ruske" armade izjavljajo, da je njih edini oauteti iztrebljenj« b«»ljš«'vikov, a dosed a j je bil praktični rezti!-l.ii njili delavn« sti edinole ta. «la sA prisilili nacijonalistični vlatli Letske in Kstoiinke k ]M)fajaiij«u z boljševiki. — kar seveda pome f*i dejansko izgubo za zaveznike. Razentega pa je armada Bermondt-Avalova pro-nemška ter ( ■»ona ril 1st ie nega razpoloženja. Vi pa. edina ruska sila. ki operira v ruskih baltiških provincah. Najdemo tam tudi privatiio armado t »rine a Kieveua. poruaenega baltiškega velikaša. kojega resnično na-', * rsnje ni znano in ki omahuje med zavezniki ter pronetoškimi sim 1 a .'1 jam i * • ii s Priil* m porceila. da nima vlada v Pskovu nobenega stika z Uermondt Avalo\oia Nadalje pa ac glaai. da sodeluje armada gene i«ia JudcnK-a a četami princa Lieven. i i mesto ob jezeru za svoj glavni' stan v času, ko je postajal sla-j ven. .Janez Calvin, veliki reformator, '"ki je našel Ženevo kot medvedji vrt, a jo zapustil kot pobožno nedeljsko šolo", je bil dejanski diktator v tem mestu sko zi četrt stoletja. Ena najbolj slikovitih postav v zgodovini Ženeve v tej dobi je bil I Francis de Bonivard. Ko so 11 jezovi zmagoviti prijatelji pridrli j v njegovo celico v ječi Cliillon ter kričali; — Bonivard, prost si!. ,,e odgovoril z vprašanjem: — Iu Ženeva ? Ko so mu zagotovili, da je t lesto tudi rešeno, je Šel vesel domov. Vsled enega onih čudnih slučajev, od katerih so odvisni vele-' I pomembni dogodki, je šel mladi! Itraneoski filozof. John Calvin,j i ki je bil doma iz Pikardije, nekega ;večera skozi Ženevo, na svoji po-; ti proti Ktrasburgu. Nameraval je preživeti v mestu le eno noč. j l arel, ki je čul o njegovem pri-j hodu, je pohitel k njemu ter pre j pričal z vso navdušenostjo, ki je! značila vsako njegovo dejanje, j Calvina, da je njegova dolžnost ostati ter pomagati pri orgatiiza-< iji teokratične države. - , Strogost gotovih odredb Calvina nudi modernemu čitatelju oL bilo gradiva za veselost. Tako je i bil naprimer neki brivec vržen v j ječo, ker je preveč gizdavo stri-, gel enega svojih klijentov. Vsak človek, ki je klel "brez potrebe", j je moral sneti svoj klobuk, po-i klekniti na mesto, kjer je grešil.! skleniti svoji roki ter poljubiti | zemljo. »Strogo je bilo p repo veda- j 110 nositi obleko iz svile ali nosit* našite čipke. Prepovedano je bi-! lo nadalje nositi na svoji osebi srebro ali zlato ter jesti in piti v J gostilnah izven mesta. Gostitelji! in gostiteljice so morali posvariti' s™je goste, da morajo biti v svo- j jih sobah kakorhitro bo zapela« trobenta ali bo čuti udarec na ^ zvon, to je ob devetih zvečer. Ni je bolj lepe slike krščanske '1-sinil jen ost i kot jo je predstavljalo to mesto, ko so dne 30. avgusta 1572 Driaoli trgovci iz Lvo- SEDAJ LAHKO POŠLdETE DENAR V JUGOSLAVIJO popolnoma varno, hitro doatavljenje In po najnlljlfi cenah potom AMERICAN EXPRESS COMPANY Glavnica $18.000.000.00 Pošljite tvoj denar potom it are polten« tvrdica. Ta velika družba Je bila vatanavtjena leta 1841. Ima veliko glavnico, agente In urade v vsakem delu svete ter pošilja v evropske dežele veliko več denarja ko« vsak drugI odpošlljalec. V svoji trgovini Je popolnoma poštena. Veak odjemalec dobi lato ceno Izmenjava. Cene Izmenjave eo sedaj tizice. Ce pošljete seda] svo* denar, bodo vail domačj dobili več kron sa an a ..t, v.I Pojdite na katerokoli pisarno American Expreaa Co. all nam pišite v svojem maternem Jeziku za da stavljenje listih naslovljenih zalepk In popolne im-formaetje, ali man pošljete po«no Ime In naslov a polnim imenom In naslovom osebe kateri ste na* menili denar. Pridenite ekspresni Money Order, pošt« ni Money Order all pa gotovino v reglsrlranem pl« smu, nakar- bomo poslali denar naprej In vam poslali potrdilo. DANAŠNJA CCNA (se lahko Izpremenl) Je tOO kros za 52.25. Pcitnina 25 centov za naročilo za vse kraje v Jugoslav.Ji. —- Varnost Hitrost Nizke Cene Naslovita na: Foreign Money Order Department American Express Company Ih'nsdtfsj . 1» Chstbsm Squar* 118 W. 39 St, Mow York City N«w .York [City New York City I■ atfSiMrtsw^n»MMBa?1«^*!!^"*0* c4p°nj*t* d*mr Stojte, As 4oM«« To veUko In knnw po-etopje ]-> sgradJla Amerlcaa. Expreaa Compass la 1« ajena last Glavni urad American Czpresa Comp. 65 Broadway, New Tort I Uničujeje se! i-:___5 T f nr DAnnunzijevo podjetje n* Reki se boljinbolj komplictra. Dne ■ 2"» septembra smo dobili obvestilo, da je četa italijanskih vijakov, ■ opremljenih s potrebnim Številom avtomobilov in urimerno množi-I u« munieije vkorakala meniničtebinič v Trogir, ki se nahaja onkraj | ilalijanske demarkacijske črte, torej na na&m ozemlju. ■ Sieer so italijanske vojaške oblasti takoj naznanile da o teiu, | ni. ne vedo, da so deli italijanske vojske korakali na svojo pest in I «»l> nevednosti armadnepa vodstva v gori omenjeno mesto, 1mmI i ponore drugod, obstoji še vedno. In na to bi radi opozo-j rili vrne, v prvi vrsti naši* ljudstvo. Xe morda iz razloga, ker se ^a-kih nespametnih podvzetij, bogve kako bojimo, nasprotno vemo I rf»v dobro, da bi imperija) i stična Italija s tem pospešila silno svoj neizbežni notranji razkroj in si izkopala grob, kajti dejstvo je. da jf ofieijelna Italija že v trenutku, ko je D'Annunzio mogel organizira-, ti svojo smešno vojaško harle.kinado. izgubila svoje poslednje ono-, rišče, namree enotnost in discipliniranost armade, marveč zato, ker j se nam z«li potrebno opozoriti ljudstvo na vse eventnalne možnosti. Ob reških in trogirskih "dogodkih" postaja predvsem evident-no, da ne more kapitalistična Italija, kakor že rečeno, računati več niti na strnjeno moč svoje vojske. (" e so v italijanski armadi razmere že take, di je kateremukoli j pustolovcu omogočeno delati na svojo pest, je pač očitno, da morajo take okolnosti. pa če se dogajajo makar ob tihem dopadajenju višjih činiteljev in eventuelno gospodov v Parizu omajati poslednji odstotek discipline in enotnosti med italijanskim vojaštvom. — Kaj pomeni to za sedanjo Italijo, ni treba veliko razlagati. Kako težke so notranje gospodarske in politične prilike v T*a-i liji, je itak že znano. Odkar se je končala svetovna vojna, se ni tamkaj soeijalno življenje niti najmanj ustalilo. Nasprotno. Ono postaji od tedna do tedna nemirnejše in kritičnejše. Razmere v -Tu»o- j •daviji si sieer močno razorane, toda nasproti razme-am v Italiji - en j dnrle vse bolj normalne. In s tem je menda vse povedano. Mrzlična nestrpnost v javnem življenju in rapidn! razkroj v vladnih inititueijah. to sta najvidnejša znamenja sedanjega momen ta v tej državi. Armada je bila še edina državna ii štitneija. na katero so italijanski imperijalisti gledali s sigurnostjo in ponosom.j Njo so negovali in podpirali, med njo razvijali zHsti z ozirom na nižje moštvo silno naeijonalističuo agitacijo. In res: izgledalo je.: kakor di bi bila ta armada dejansko solidna in disciplinirana. Pa se ti lepega dne pojavi nezadovoljnost tudi v armad!, nem j dovoljnost. ki se v gotovih slučajih izraža v tem. da vojaki sam: d.-mbilizirajo. v dragih pa v tem, — da začenja pfš<"ua prenapetih pustolovcev kar sama oosvajati mesta. j Take razmere morajo voditi ali do revolucije, ali pa do vojaške( diktature. Da se Nitti razburja, četudi prekasno. ter sklicuje kronske sve-' te in pošilja svarilne okrožnice in proglase, je pač razumljivo... 1 Vse te stvari nas morajo seveda močno interesirati. kajti sosed take vrste, zlasti dokler je še tam vojaškim klikau marsikaj dovoljeno, lahko pritegne v vrtinec svojih improviziran,h utilitarističnih pustolovščin, še druge četudi koncem konca le — v svojo škodo. (Jotovo je pač, da bo znal italijanski proletariat napraviti s' tvojimi sovražniki v državi obračun. Z naše strani pa je ravno tako, gotovo, da bomo napram našim sovražnikom v lastni državi izvršili svojo dolžnost. y Treba bo morda napeti vse sile. da prihranimo Izmučenemu! 1 iudstvn nova gorja. Vojaške pustolovščine so kakor nalaJtč zato. daj pride nepričakovano do velikih katastrof. Zato bo prav, da smo pozorni in pripravljeni. Kakor ne trpimo I nasilja od znotraj, tako ga ne bomo niti od zunaj Kar uganja ita-j lijanski imperij al izem na našo škodo, presega že vse meje tragične ! ga in smešnega. • Sledili bomo pozorno vsem momentom in če treba povedali It | podkrepili svoje mnenje o vsem tako, da bo prav. Kiti D'Annunzio1 in njegovi boljši ali slabši posnemale* ne bodo rešili imnerimizma ^^flEW YORI^^ JE SBEDlftČE SVETOVNEGA PROMETA V VSEH OZIBIH Denarne pošiljat ve - Potovanje v stari kraj - Svojce in prijatalja dohiti is domovine sem - vse to se izvrši najhitreje in najzanesljivejše v velikem New Yorku s posredovanjem v obce znane, ried DVAJSET leT obstojoče ter zlasti našim rojakom priljubljene POTNIŠKE PISARNE in BANKE EMIL KISS Ta tvrdka pošilja denar zanesljivo, hitro in po najnižji dnevni ceni, zastopa vse parobrodne družbe, izstavlja menjice DRAFTS na vse zanesljive denarne zavode sveta, sprejema denarne vloge, jih obrestuje od dneve vložitve in izplačuje vloge brez odpovedi. Ta tvrdka Vam daje GARANCIJO za vse po. a ^ slovanje ^^ Če kaj potrebujete, ne poskusajte dru-^^ gje. temveč vselej vprašajte to tvrdko ^^za pajasnilo, katera dobite brezplačno.^F 4 % £ M I L K I S S M Stemmi An, Cm. S St. New Y«rk, M.Y.^M , fUt: OitM 42M. " ti.njn. IIM ^^ Pod nadzorstvom držav- ^^^ bančnega oddelka. ^^^ GLAS NAHODA, 22. OKT. 1019 Frane, aviatik Ponlet, ki se je odpravil na dolgo zračno potovanje iz Pariza v Avstralijo. i j I ljudi kot i i o mi prav nič bati * rediti hočem < vse take. da bo jeclo K:ipus radovoljet . l>iie 17. septembra /.v« eer ob pol !» uri j.- pri;,-! zgorjj omenjeni jr.ispod na postajo k svetilni-jčaeju. j iMiklie. s katei im pa državi i i še nie koristil. Zgoditi se zna |na .lesenienb največja katastrofa. I Dolžnost mcrodajne oblasti je, d-» se omenjenemu člov> ku takoj od-vzame orožje, za katerega n"m?. .praviee da ga nosi. ker +ake pi->t< le že »lavno spadajo kam drugam ako bile rekvirirane., ter da se mu preskrbi potni list. Tatvina čevljev. i V Zaprtšiču so neznani tatovi i j nki ;:-lti za 15O„017. » Vodstvo tovarne se izjavi. .!;i' bo vsi. najemnino za prostore kan tine vplačalo v blagajno d« lav^ke knjižnice podjetja. J*. Določbe te sJogodbe stopijo \ ' 'veljavo /. d uiašnjim dnem. t«» je! 1 _ * i septembra 1!»!!». ter veljajo /.,t! »iobo <» ini'vn'V. V Kamniku IV «pt IfHU. Podpisi. I S tem uspeliom >o kamniški k«»-j vinarji lahko zadovoljni, aUo se jvz.iUie, »ia je t » prvi boj med ko-j j vinarji in iiultist.rijo v Kamniku.! i ler tudi. da prvič oticiji» ln<«' J'it!«*ležil obravna\ zastopnik Zvr-I j/.< iiidu«tr:j-_-ev. s tem -e jf tudi: ! /.e pričelo te kai* je bilo poprej-i v drugib večjih mestih nanir«'."- ' Ulu podjetnik ne obravnava z «'' j ilavstvom, t cm ves- or»»a;iiz.»cja i MK'iljetništva 7. orsranizacijo d• lav-J "iVi!- . . . M« <1 pogajanjem smo imeli kratko stavk-), ki je pa ponehala| : n;* poziv zaupnikov. Mladi in /davi oriranizneiji kli-j •Vmo: Naprej j>o tej poti' I loj bo| še prišel, ali treba se bo do'.-ro pripraviti te,* izpolniti, kar manjka, vsi do zadnjega morajo biti oreanizirani. \ ^Prijatelj'* delavstva. 7, Jesenie pišejo: Tukaj imamo j nek«-ga gospoda Kapusa pl. Ibi-1 -helsicina. !;i se mu .je že popolnoma udrlo o«l same agitacije proti zavednim delavcem. Hodi že namreč i»o Ziroviuvi slep*- miši lovit. Toda niti tam ne 1><» imel >re-čc. ker je tam ljndstvc bolj zavedno kakor Kapus. nkoravno ni plemenitega stmu. I*osebiu> rad bi prepričal, da hočemo orgajiizirat i delavci vse premoženje in vso zemljo popolnoma, odvzeti t n ni-knjšnjini kmetom ter j.» rtizdeliti :Toda kmetom se ni treba poštenih •• ^ "" ~'^---»----;-——_ _ _ Pogodba se sklepa v aavzačno-,« sti gosp,dcv: 1. od ravnateljstva podjetja g. inž. Josip Jellinka; " , 2. od osrednjega društva kovi- i narjev g. Ivan Hlebša; | ' od delavstva tovarne gf. l*e st-r Alojzija Pavič dosTpa in' Kramer H run a ter zastopnikom! strokovnega tajnfetva g. K.)si.' Franca: nadalj" navzoč za-topniU "Zveze in«b:t n;ymaiijš..| urno mezdo 1 K cM) v. pomožni de-L lav.-i pod 17 letom so deležni 4<> •Klstr.tnega povišanja mezde. i. Ženskim delavkam pri str« -, jih se poviša un a mezda za 70',. vs,.|,i drugim delavkam t>a za MK-c 1'rna mezda «e rarume deseda-i nja z vsemi draginjskiuii dokla-j darni. 4. Oženjenim delavcem (moškim 1 se plača na teden družinska dokhida ka ženo 6 K. za vsakega otroka pod 14 htm K ist«-Tako se i/f-laea nezikoiiMkim otrc>-Kom. to pa b*. če s«- očo i/kaže. d i uh vzdržuje. Z:i čas to pospodaisko škodo bohinjskemu kineiu in bajtarju »i v rimskem času. Bohinjska K:u?tska Zveza je z;ito o« I loč no ž«* večkrat zalite vala. «la se tir bivše vojaške železnice prejkomogoč;* odstrani in bo v/.trajala pri tri zahtevi Izpustili so iz zapora ženo Stjepana Ka«liča in njene hčerke. Preiskave se pa nadalju jejo. Stanovanjska beda v Gradcu. Da bi se odpravila stanovanjska beda v Graden, je sklenil ob činski svet, da se zgradijo lest-ne hiše za 41b stanovanj in 19 trgovin. Stroški bi znašali 10 milijonov kron. Te zgradbe za silo s » preračunjene za deset let. Stavke v Zagrebu. V Zagrebu stavkajo sedaj te-le stroke: — tiskarji, slaščičarji, eestui železničarji, kleparji, krojači, odpremno osobje, kočijaž5. in bančni uradniki. Francoščina in angleščina v naših faolah. V Dubrovniku se osnuje angleška gimnazija z angleškim učnim jezikom. V Belgradu se ustanovi francoski licej s francoskim uč- j nim jezikom. Francoske in angle i ške učitelje bo doilo min. prosve-te iz Francije, ravno tako za angleški jezik, ki bo obvezen, učitelje iz Angleške. Delitev zemlje vojakom. Poverjeniki min. za agrarno re formo v državi SHS so začeli de-1 lati na i zda vanju zemljišč in začasnih uajemščin za 1. 1919-20. — Dobrovoljeem s solunske fronte se deli po 5 oziroma po 3 hektare zemlje, kakor jim je bilo svoj čas obljubljeno. vv Zakon o borzah. Regent je podpsal ukaz. s katerim se razširja vejavnost zakona o borzah od dne 3. novembra 1886. na c«lo državo. . | Združitev agronomov v Belgradu. i Srbski, akademieno naobraženi agronomi, 70 po atevilu so se zdru • žili v stanovskem strokovnem društvu. Stavili so si za cilj razširje-^ nje društva na celo državo. Dru-' štvo se bo zavzemalo za stanovske interese agronomov in za intenzivni strokovni napredek v polje-! delstvu. H. Uspeh kovinarjev v Kamniku. Kovinarji Kranjske tvor nice zal železne in bravarske robe v Kamniku so petom svoje organizacije sklenili sledečo svojo prvo pogodbo: Pogodba, sklenjena med ravnateljstvom Kranjske tvornice za ie-! lezue in bravarske robe v Kamni-1 ku in delavstvom te tovarne, za-' M oranim po "Osrednjem društvu kdvinarjev in sorodnih strok v j Ljubljani" ter zaupnikom dela v-' atva. _ j Izplačevanje podpor invalidom. I Iz lielifrada %e poroči:Pa omo>'vH-i invalidom izplačevanje podpor in da bi jim ne bilo treba j kakor dosedaj potovati daleč, da prid' io do finančni- uprave, je poslanec Agatanovič ' de::--»kratska jzaj^dnieaj ]»r«»dla^;:l tiuančneinu ministru v obliki skupščinskega j vpr:iš;.nja. nuj se od sedaj izplačujejo invalidom podpore po občinah povodom me«ečnegi pobiranja davkov. Ta način izplačeva-! nja za invalide potreben in ko-j ri^tiMi t« r naj bi bila državna ad-| j miuistraeija d »Ižua, iti invalidom j v vsem na n ko. Kompenzacijski dogovor z Nemško Avstrijo. Iz Bolsirada Qe poroča: Sklonjen je r:i»v kompenzacijski trgov-i ski (logovc»r z Nemško Avstrijo. ^ a j sC lakij v okviru tega do-| -.rovom pii<"-n«' izvoz živil iz jugo-jsjuvanskih poknijin v Nemško Avstrijo. Kna »letina vre da izprosi imenovaui bnzojav, da slovenska božja služba prihodnjo nedelje ni več izostala. Električno vprašanje v Bohinju. Nadučitelj Fran Silvester iz Bohinjske Bistrice piše: Dr. Peter Vnvpotič razpravlja v članku, naslovljenem na komisarijat za tujski promet in na Slovensko planinsko društvo, o električnem vprašanju v liohinju. Da je napeljava elektrike v našem planinskem raju silno važno vprašanje, o t*m smo vsi edini Bohinjska Kmetska Zveza in tudi drugi faktorji se trudijo že več kot pol leta, da bi se el«?ktrika napeljala že do zime po vjem Bohinju, zaL da ne najdejo pri gotovih uradih naele-umevanja, kakor bi ga zaslužila ta za Bohinj' kakor tudi za tujski promet sploh najvažnejša zadeva. Kar se tiče bivše vojaške < Slovenske Slamnikarice v New Yorku Vljudno vabimo vse slamnikarice in lišpa-rice klobukov, (trimarice) da se udeleže seje, ki se bo vršila v petek, t. j. 24. oktobra, ob 7. uri zvečer v dvorani Webster Hall, 121 East 11 St med 3. in 4. Avenue, New York. Razložilo se jim bode razne stvari o naši organizaciji, zato naj ne bode ene Slovenke, ki je zaposljena v slamnikarski obrti, da bi se ne udeležila te ve- * k levažne seje. Vse Slovenke na sejo! * UNITED HATTERS gT NORTH AMERICA IŠČE SE AGENTE The Iron OHy Realty Company v FitUborgii, Pa. potrebuje več dobrih afantov n prodajo lotov. Visoka provizija, Vprašajte oaebno ali pa piameno pri: , Iron Gty Realty Co. ^ib^««,. pitowigh Ic'ir:kakor. pn>t»vni revolucijo-narn: akciji.. mi*lijo pa, da raz- ! s mer«' rsi to io niso zrele. 1 Vso frakcija upajo, da se na Kkorrjšnjom skupnem kongr.*u razlike o taktičnem naziranju 1 strnejo v eno samo. Okrožne finančne uprave.^ Finančni minister v Belgradu je odredil, da se po vsej kraljevi- ■ ni osnujejo okrožne finančne u-prave. 1TAUANSKE SOCUALISTlC NE STRANKE Notranja poleniiku v sti^inkinil: listih različnih temkv.e se vedno J močiiejne cxlraia v telil snusiu da bi se naj pojmi I.olikor mogoče temeljito izkristalizirali na sKup nem koii£re*u, kjer se naj bi i*-: delal skupen delovni proaram. Najmočnejša frakcija je tako-zvana tnaksiwalista-na. ki proglasa diktaturi* proletarijata za r.e-izU-/ni poicoj družabnesa pie-olirata. Vetnlar se pri vsein tem drž« itilil'i, da se ne sme prezreti nolveiicpa možnejra načina boja. tudi ne volilnega Iwwa, ter da za aeidaj tudi ni treba opustiti parlamentarno akcije. V t**m nazlra-nju *e !i>fi od maksimalistov thrajnJ levičar Bordig«. ki pravi,] GOZDNI ROMAR I fBAxoom ipnAL OAMOKL rmi. I* * OUi Maroda" pindil O F. 60 (Nadaljevanje.) — To je ura, v kateri nastavljajo demoni noči svoje zanjke. — je rekel Kanadee slovesno. — To je ura, ko *e potikajo naokro« Uoveški jagvarji ter iščejo svoje žrtve, Ntkdo ni odgovoril na te bes>ede Kanadea, a vsakdo je vedel. tU [»omenjajo svarilo Medtem pa .v postajale sence vedno bolj poste in grmičevje, le i je ra»lo .*b bregu, je pričelo zavzemati gorostasne oblike. — Pep*, — je rekel Kanade«- s tihim glasom, — ali se ti ne zdi. tla je oiu grm tam upremenil svojo obliko in da je postal širši? I>a, — je rekri Španec, — grm je izpremeuil svojo obliko. p.ig'ei, Kabi.iiu. — je nadaljeval Kanadee, — ti imaš ostro oko kot sem ?a imel jaz v tvoji starosti. Ali se ti ne zdi, da so veje on« vrbe iu skrajni levi strani v drugačnem položaju kot so bile preje T v Mladi m a/ je razmaknil bičevje ter se ozrl v dotično smer. Prise rel bi nale, — je rekel. Nato pa >e ozrl na neko mesto, ki je bilo bolj oddaljeno. No, — je vprašal Kanadee. — Ali vidiš še kaj drugega? D« ali ne f Tam doli, — je odvrnil Fabijan, — meti ono vrbo in trepetli ko, di set kot a ko v na Mran, vidim grm, ki pred eno uro gotovo še| ni bil tam. .... i — Ah, — je r-ktl Kanadee — Takoj poznam, da nisi živel v in. siili - Najmaujs* točke v pokrajini se utisnejo človeku v spo mit. t«-r pos:.mejo d-*aroeena znamenja. Ti si naravnost ustvarjen /a to, da postaneš k.vee. Pepe j" takoj dvignil puško ter jo nameril na omenjeni grm. — Pe po je takoj razumel, — je rekel Kanadee, — ter ve, da ►o Idijauci |M»rabili .,voj ras ter zgradili prenesljive ograje. To pa i i uič drti'-'-^a kot »r atrati belokožee za bedake, kajti slednji bi jib lahko na i'čil i stva*-;, o katerih nimajo niti najmanjšega pojma — Prepusti ta grm Fabianu, — je rekel Kanadee proti Pepelu, To Lo zanj lažji eilj in ti meri na one veje, kojih listi so se pričeli pobe^ati. Za temi vejami tiči Indijanec. Z otoki. Ma padla dva strela, ki sta predstavljala enega samega.j Poi arejent grm se jt sesedel in veje, na katere je streljal Pepe, so re pričele pr. mikati. Pepe, Fabijan in Bois-Rose so se vrgli na hrbte. Prva dva sta I iiMila svoji ; uški in tretji je bil pripravljen na strel. Počilo je več pušk in zaoril je bojni krik Indijancev. — (V s»* ne motim, jih je le še petnajst. — je rekel Kanadee. ki je medtem zlomil neko suho vejico na pet delov. — Dobro je šte ti njih mrtvece. liois-Rosr se j.» dvignil nato na kolena, Solnce je s svojimi zadnjimi žarki osvetljevalo vršiče dreves. — Pozor, otroci. — je reke? — Vidim, kako se premikajo li- CLAS NAHODA. 22. OKT. 1919 \ | j Phelps Črta l I Direktno potovanje na Or- i f . sko ali na Trst I 1 Cosutlch črta parnik Argentina — | s zgodaj v novembru. | Nek ameriški oarnlk — v prvi j I polovici novembra. | Nek ameriiki parnik — v drugI | polovici novembra. ! | Paniki odplnjejo a pomola I f 7 ob vznožju 41. ulice, South j I Brooklyn. | Za cene in druge informacije 11 f vprašajte pri: i PHELPS BBOS. * CO. j | 17 Battery PL New York. V NAŠEM URADU DOBE PIS MA 12 STAREGA KRAJA: JOHN JU'POLF. ki je bil v Camp 50. Riehwood AV. Va.. piše mu Ivanka Rudolf iz vasi Ravna J pošta št. Vid. ANTON GABREXJA. ki je bil v Madridu. Iowa, R. I), o. p;še mu žena Marija '/. 'Grahovega JOHN C,ALIAS. Miše mu Barbara Galian z Gore. FRANK Z AO AR, piše mu žena Filipka. KVA ŽAGAR, piše ji Janez Truden iz Loža FRANK OAP.RFX.TA pis p, O od žeut« Frančiške Gabrenja i/, vasi Martinjak p*-i Oirkniei. TF REZ l.l A REX It", pismo od Franceta Plevnik iz Zigorji ob Savi FRANK MOŽE. doma iz lokve ima pismo od Karoline Može 1.E0 PUXOVv'FK, ki je bil v j .Termine, Ariz., ima pismo oc! šte-; fana Drnovšek i/. ZaŽEF SALMIČ ima pismo od| =voje«a sina Ivana v itiljaiiskem vjetnistvn. FRP.AN STRAŽIŠAR ima pismo od Helene Stražišar iz Nove vu si MARIJA P.ARoVŽ roi. Knaus. ima pismo od Lucije Knaus i/ Prednje v:i«i. IGNACIJ MASTER od Ane Master iz Središča. ANA MEDLE od sestre Neže iz Novega mesta. Vpravništvo Glas Naroda, Cortlandt St New York, X. Y i f 22-2-1—10) ALI JE VASE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTA? • ' * Afe tSs Ako trpite na nerve Pj MjP znostl, želodčnih M Vjf gj^J mdienlh bolečinah, n prtju, eploinl elabtv t.' T " etl, glavobolu, nl- „ ^ * * mate teka. Imate ne- j *- **u"ei Cisto kri. ako sta u trujenl, se počutit« onemogli ajutraj, ako Imate ooleCIne v hrbtu, revmatlsam. pošljite nam pismo « znamko za 2 can ta In a svojim naslovom In ml vam bc* m« postali a obratno poftte POPOLNOMA PROSTO popolno trldnovno zdrav I Jen Jo natega JU VITO zdravila, ki Je, sestsvljeno Iz tlatlh zdravilnih ialltt. Adreea: JUVITO LABORATORY, ta H lila Branch f. Plttaburgh. P«. Kje sta moja dva prijatelja Gmj URIEL KOVA«" It: in ANIC« LUK S11". Pred letom sta se nI Lajala v Milwaukee. Wis. Spi .točiti jima imam več važnih i S či, zale ju prosim. d;lj se mi einH j »rej o»l isita. Frank Perkovielfl 16;i7 Ea-it Chicago, llfl Rada bi i/vedela za naslov ^v^jeH ?a brata JOŽEFA 11 Ril i ARB Doma je i/. Viha štev. 11. luiaB Žužemlieik Dolenjski). Prositnl eeaijene rojake, ee kdo ve ?:il nj< «a »la mi naznani, ali pa akofl sam eit j, ta ctilas, naj se sam I oglasi svoji sfstri, kei- mu uuaui I vee važnega poro-'ati iz starega I kraja. -- .\«rs. Mary Lo«sar. I 1VJ47 Saranac Road, Collin- fl wo:d, Cleveland, Ohio. Pit d odhodom v staro domovino I !»i rail izve l"l za sv«>i;». dva pri- I jatelja ALOJZIJA SORf iz šil I Ta!»ra pri št. Petru na Xotranj- j skem in FRANKA FlilLWrir I iz Knvžaka Xotranjskt-ui. Prosim cenjene rojake sirom .Amerike re !;do ve. da mi na-zuaui nju naslov, ali pa naj so <■ sama javita, — Alois Faliee Sedlar, Box 101. Morley, Colo. (21-24—10) Kje je J AKO P. PRIMOŽIČ? I>„-ma je iz Semiea št. Pied par I - * i i je pisal d'.unov in poslal >vo- H jo sliko, toda ni navisiel sv«»je-•ja naslova. Xaj se mi o^kisi. Oče iu m.ni so /ilia\i. Jauez je ]>a na eno oko sl<']» Janez Golobi.*. Vavpea \as st. M-. p Semie, OolenjsRo, Ju«r»>slav»a. (20 22—10) Rad I i izvedel za naslov mojega 1 prijatelja JOIIXA SOLA I.X I K, doma i/. St*ste*"ž na Sp. Štajerskem. Rojake prosim, t-e kdo ve za njcaa. da mi naznani, ali naj S" na sam javi, l:er mu imam j nekaj važnega sporočiti i/ starega kraja — A nt. Tanzer, 40.'; S. Pierce St.. Milwaukee, Wis. (20-22—10) VAŽNO NAZNANILO. Pisarna Ju^-jsldvanskesja nene-ralnega konzulata v Xcw Ycr!' i fl se je prešelil i iz hise .st \V. ' St. v razširjene prostore Srb-skf^a Doma v Nov V«*rl';i Kdor ona s konzulatom ka.i opravka, naj s.» obrne na sledeči naslov: Con«ulati General of the King, dom of the Serbs, Croats and Slovenes, 443 W. 22 St., New York, N Y. (15 10-15-11) Rojakom ▼ Cleveland, In spIoK r državi Ohio naznanjamo, da jik bo v kratkem obiakal nal potnik Save and yucceed Kje je HELENA PR IMC. rojena 1 ( ELIGOJ ? Doma je iz vasi Trnovo. po^ta Ilirska liistrica na Notranjskem. Prišla je v Ameriko pred IG. leti ter se l-a^ta-nila v Pittsburgh u, Pa. Prosim ct njene rojake, ako kdo ve za njiit naslov, naj n:i «ra izvol: javit1. Jaz sem njen brat in spo-r -liti imam važne novice. Naslov : Anthony Čeli^oj 511 W. 7th Avi, Homestead, Pa. (5x 16 18.20,22.2'»—10) IŠČEMO GOSPODIČNO od do 25 let. ki zna hrvatsko pisa-i na pisalnem stroju za veliko hankovuo podjetje Mora 11.7 umeti hrvatski jezik in biti dobra j tipkaiita. Sposobni oseln j» napredek zagotovljen. Pišite in p->-jaMiitc svoje sposobnosti. — Personnel Bureau, 05 Broadway, New York, N. Y. (22-23—10j PRILIKA PRI PODJETJU. The European Commercial-Co., In-., 226 Lafayette St., New York i City, želi dobiti dobro poznanega, izobraženega Srba, ki govori rm 'gleški in srbski jezik, tU bi prevzel srbski oddelek v pisarni pu-rohrodnih listov. Vprašajte «>s<'b-110 med 9. uro zjutraj in pop. (22-24—10) j--—--- I Rad bi izvede! za naslov svojega prijatelja LOCISA ŠA-JN. j»o-domaee Andrejev iz Ju!-sie pri St. Petru na Notranjskem. Pred par len je bil v 1'ledi, Pa., in se daj ne vem, kje se nahaja.' Prosim eenjene rojake in rojakinje, ee kdo ve. kje se nahaja, J a mi nai'.nani, ali naj se pa sani oglasi na: Louis Colister, Arden, Nev. (22-24—10) Rada bi izvedela, kje se nahaja moj brat JOTIN ŽNIDARŠlC, p »doni a ee Matcvžev iz Po:Icer-kve pri Ložu na Notranjskem. Cenjeno čitatelje prosim, ako kateri ve za njegov naslov, naj mi ga pošlje, ako pa sam b?re te-le vrstiee, naj mi piše. — Mary Seljak (roj. Žnidar-Hie). Box 56, Franklin, Kansas. (22 24—10) IŠČE SE 20 DO 30 MOŽ iza delali keiuiiMia drva. Plat"a od kvarta ^2.25. m>ziem je šel ? svojo družino nekam v St Louis, Mo. Cenjeni rojaki so naproxen i, ako kateri ve za njegov sedanji naslov, da ga nam naznani, ali pa ee satn to bere, naj ?e oglasi na uora\-ništvo <:Glas Naroda". 82 Cortlandt St, New York, N Y HARMONIKE MU KakMoll rata teteta) tm M popravljam po naJnUItli česati, a tel« II [njim in asnealJlTo. V poprav« as •Mlllr« vsakdo poOJo. kar wmm b aa« IS lot tukaj v trni posla ta ssdaj v fvojsos laaraian daao. V popravo na ■M kranjsko kakor rss dnfi > olka. Stan kaste tli nrsj— v m JOHH WEHZtL, 101? S. 62 ML. . .Olovoland. Okla. Mr. JAIK9 rUftKO. U jo pooblaHan pobirati aaroi nJfcno in iadajatl ^STireljanu po« trdila. Eoj&ka w^drno. U M gredo na rokfl. BwsnJIif Mm Mnoga. jjateljsko vez, dati priliko vsem. J«la po možn<»sti delujejo lahko z j i nami v obenD korist našega naroda. Mi ne zahtevamo ničesar kar nam ne pripada in ker sc nam vsiljuje sum, da so mnogi naši kraji že v rokah naših narodnih) sovražnikov rmo prisiljeni, da varujemo to kar smatramo za naše in kar nam hočejo odtrgati od ee-| lote. ! Danes ni še nie definitivnega 'plede teh krajev, ki so v disputu in zato je naša dolžnost boriti se z vsemi zakonitimi sredstvi, da se prepreei rop proti volji naroda in večina ljudstva v dotičnih . krajih je potem naša sveta dolž nost, da ust rajno delamo 11a to. žrtvujemo :n borimo, da se vine ozemlje, katero je bilo ukradeno. ne oziraje se nato. kako dolgo bo v*el3, da se skeleča krivica popravi in da bodo vsi jugoslovanski kraji v Jugoslovanski republiki. 'Trst, Goriška, Istra in drugt endotni kraj', katere nam hoče ugrabiti Italija so naša zemlja in 'naša naloga bodi, braniti to ze laljo in jo ohraniti narodu, kateremu resnično pripada. Tudi Cehi niso dosegli nspehov kar čez noč, temveč- delali so i* ta in leta in njihovo delo je bilo venčano z uspehom. Ce bomo mi ; svesti našim obljubam, če bomo vestno delali, in kazali na krivite, izvršene rad našim narodom, čo bomo složni in solidarni, pr?-. ■ šel bo tudi čas za nas. ko se bodo tudi naše želje izpolnile, ko bo! krivica popravljena in bomo lah-. ko s ponosom kazali našega u-. 1st rajnega dela in požrtvovalnosti. V to s vrhi priporočam, da se .U>. R. 7/. poslužuje: j (Dalje prihodnjič.) t Razno Ustanovitev svetov za rudarske ( okoliše na Češkem Iz Praije poročajo. d.i vlada pripravlja zakon, s katerim se usta- • navija institucija svetov za rudar-. ske okoliše. Ta načrt ima namen da potom zakonite določitve ob L se-^a, ki ga naj ima vpliv dela v ^ stva na vodstvo rudarske propa gande, prepreči nasilen prevrat Obenem pa se hoče zagot«>viii de-. lavstvu glede upravičenih zahtev-1 kov vpliv na upravo podjetij. * Socijalizacija produkcije elektri- ke v Nemčiji 1 Nemška vlada je podala v narodni skupščini predlogo o soeij i ^ lizatiji velike produkcijske panoge — eelega gospodarstva z tlek jtriko. j Angleški rudarji proti odkupitvi rudnikov. i Izvrševani obbor angleške rud. , unije je sklenil priporočiti svojim delegatom na državni konvenciji da odklonijo vladni predlog, ki hoče rešiti vprašanje nacionalizacije rudnikov s tem. da se odkupi rudniške pravice, da vztraja na zahtevi breznagradne nacionalizacije, da naročijo vsem zbo-■ rom strokovnih združenj, da pod pirajo zahteve rudarjev. Dr. Koler HjOVEVD SDKAYMK \ rtravaik, focj* ^HB Jjv M t PtttOvrtha. žniiiTi MBtaatatN« rr to to ka- •aaT*aaoto4bL bto Mteo^^Jita^ai »"»'M« rtmh wm Sakajta. ksn^pMMi lo Im som as Mo S t V. "jiMltJiali "a Jižl* as a i n n , Dr. L0RENZ££k 844 Penn ■DIHI 8L0VSHSK0 fja fr MTOBMl ZDSAVVia MoiKiH Kusn ^^ Pittsburgh, Pa. *»..M«Jo stroka Jo sarovljs«|o skvtalk lo kraaitela IuiIsmI Joo som Is adroTfoi ud 28 lot tor hwai skoinjo v rack linlr—Is lo km nam slorensko, os to ras morem popolaoou ranmsll m 90 ■lili vab Mmh, do vos oodrmrtaa la iimoa bo« lo adt«f)i JMak^os prldobU^ooafci^sImaoJo pri sdrsrljoajii moflklk !■( v uto, Ispodssjo loo, btioflas^TToŽak, tora^rooOBiM oolobolost. bolesal t Mnrju. lodlcok. Jotrok ta islsdao, fiolrn, rsrsaatifleaa. katar, doto ttlo, oortnlio ttd. 4akal as s. osoaMm? v torun, " S t ^Tr-*^1*-!^*-iTTrTiai? ??£!!!** JU nri ins n Dr7L0 RENZ, 644 PilT m., mie^ Pi. ALI STE BOLNI? imats hato Siliim. mm »lili m t*, kpk« Mo* In m eslrsjs as so ts. kstsH aOravnlk vas nI oiaosl aoOravftl. orMIta k naonL Vrnil vsrn 00 vate sOrsvJ* , , nOOOfllJsnJs sli os osmsnjksnfs OsnsrJs nal vaa as snOrSuJa. Vas zdravim snaka: k.sats In rsvns. Jas asm v Pltsfcuro.iu najbolj«! ipsdjallat as maSka In aam naatanjan ta mnaga lat. Imam ~«iaJSal|a asramljsn uraS. tudi itroj as X-tarka. « kstsnml m arom vlOotl skoa »as kakor skoal atak-la. imam svojo lastna lakarn'« v kateri aa nadaja-1 Ia vaa vrata Sanjačih in Importiranlh sdravN. Na bsdlts bsjsil In prlOlts k mani kot k prljataiju. Oovarlm v valim Jaslku. Cn obisk vss bs praprl-Cal kaj nins a vaa atarttl. , I Imam Crllchov sloviti CM ss krvns b«lasni * In ssdravlm bsssnl v na kaj axoh. Ozdravil aam tl- IMMNi CONO. * —^ Prof Dr. R G. BAER 311 SoMtfcfiald St. » rUlahurgh, P^. ti trepetlike in prav gotovo ni veter, ki dela to. Brez dvoma je to 1 Indijanec, ki pleza na drevo ali pa je že gori. Pril ♦•tela, je kroj»lja ter se zapičilo v deblo nekega drevesa. — Treba bo z z\ijačo prisiliti Indijanca, da se bo .pokazal. Pri teh besedah ;e snel Kanadee svojo kučmo ter slekel jopič. Oba predmet-' je položil na prostor, ki je bil precej viden. — « > r; imel b-lega vojnika pred seboj, — je rekel Bois-Rose. | — ho zavzel >voje mesto poleg jopit'a, kajti vojak bi gotovo stre , ' iul nanj. K"? pa inia.n pred seboj Indijanca, se bom postavil za jo pič, kajti rt leč i vojnik bo streljal brez dvoma na mesto poleg jo i piča. Le/i v za mene, Fabijan in tdi ti, Pepe in takoj bosta cula krogi je na levo in dv.wio od cilja Kanadee je pokleknil za svoj jopič ter bil pripravljen ustreli ii na trepetliko. Ni «-e zmotil v svojih pričakovanjih, pv predno jej izgovoril svoje besede sta dve indijanski kroglji raztrgali par ve-j „ie na levo in desno od kučme. Lovec »e pomer i nato na trepetliko in Indijanec je padel z; drevesa kol jiad** jabolko, katero je zadel kamen. j Na ta izvrstni ftrel Kanadea je odgovorilo tulenje, ki je bilo; tako strašno, tla je moral imeti človek v resnici živce iz železa, da ni obledel t d strahu Ranjeni Gayferos, katerega niso zbudili atre L, se je za trenutek prebudil te? šepetal: — Virge.i de dolores! Človek bi mislil da tuli tropa jagvarjev. Svet Devica! Usmili se mene! — Ti lijw>vi presenetijo s svojim tulenjem novinca kot ste vi. ne pa starega stezosb da. Gotovo ste že čuli ponoči v gozdu šakale, ki tulijo t**r o priletelo nešteto krogelj in pšic, ki pa niso ca dele. Zmago d a vn i krik je spremljal napad. Na otoku pa je ostalo vse mirno. — Ali ne leze »d1 v resničen je federativne Jugoslovanske republike. I Potrebno je, «ia smo vselej in pov-j sod na straži pred zunanjimi in ; notranjimi nasprotniki naše ide-. J je, ki se nam postavljajo na pot j ter ovirajo naše delo za pravično ; rešitev našega vprašanja in so ne-| kaka coklja pri reševanju zadev tičočih se svetovnega proletariats. Glavni cilj J. R. Z. mora biti i politična osvoboditev Jugoslova-. nov na podlagi republičanske I forme vladanja, kar mi prav lahko povspešimo. če pomagamo do izboljšanja političnih, ekonomskih in socijalnih razmer v Jugoslaviji. Ni naš nam-n, niti želja ustvarjati kaka sovraštva temveč nasprotno ustvariti hočemo solidarnost med vsemi vejami, gojiti pri-