11. številka
Trst v sredo 11. januvarja 1905.
Tečaj XXX.
M~ Izhaja vaakl dan. ~V>
fi- ii ot> neie!jah in praznikih ob .">. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
Posamične številke «e prodajajo po 3 novi. (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Olji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. <»r!ase In naroebe sprejema uprava lista . Edinost", nliea rrio (<alatti St. I4*. — l'radne ure so od 2. pop. do v zvečer. — Cene oela^om 16 f»t na vrsto petit; poslanice, smrtnice, javne zahvale in »lomači oglasi po pogodbi.
TELEFON štev. li:>7.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — >~a naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It. 18.
Ptošno-hranilnični račun št..652.841.
.
-J
(Brzojavne vesti.)
Predaja port £rturja.
LONDON 10. »Reuterjev h:ro« poroča
Brzojavne vesti.
Deželni glavar dr. Rfzzi.
DUNAJ 10. Dež.-lai glavar istrski dr. Rizzi se je danes vrnil na svoje mesto. Vojna ladija »Panther«.
DUNAJ 10. Pisma za vojno ladijo
z elavmea stana eenera a Nogija od 6. t. _ ,	.	.
, r, .	.	. ... .. ...! »Panther« nuj se pošiljajo do 14. t. m. v
\ d > e h vrstah s> najzadnji oddelki i . _	. ,	, , ,
rulo. rotem bodeta odpcslala postne posi
ljatve za omenjeno ladijo v Port Said in
sicer poštni urad Dunaj 76 dne 15. t. m.
ob S. uri 40 minut zvečer, poštni urad Trst
1 pa dne \f\. t. m o1) uri 25 minut zju
trai. Prihod v Port Said dne 21. t. m.
Preklicana Test.
ZAGREB 16. »Agramer Zeiturg« p:š*: Neki ^posicijotelni list je pritbJii včeraj vest, ki jo je dobil baje iz zanesljivega vira, da bo hrvat-ki sabor dne 12. t. m. s kraljevim rtskriptcm razpuščen ter da bedo raspisane nove volitve. Mi smo pooblaščeni izjaviti, da je to poročilo neosnovano. Čraogorski odposlanec odlikovan. CARIGRAD 10. Kakor se uradno razglaša, je sultan podelil Črnogorskemu odpo slancu Matanoviću veliki kordon reda Med-šidje.
Iz Švice.
BERN 10. Zvezni svet je vsprejel ostavko polkovnika Kellerja, ki izstopi kakor načelnik švicarskega generalnega štaba.
m. :
portarturske posadke, 5000 mož, prišli iz š it >r:šča pri Gole bje m zalivu na prstajo v <,'anlingsu, ter so se odpeljali po železnici v Dal ni. Iz te luke jih japonski transportni j.arn ki odpeljejo na Japonsko.
PARIZ 10. »Matn« je prejel poročilo :z Ć fu : Ruski odposlancc v Pekingu je prosil za dovol eaje, da sme cdposlati v Ć:fa pirnik, ki nsj bi prepeljal ruske begunce iz Port Arturja na otoke Taingvan ; od tam se pidajo na Ru?ko. Širi se govorica, da odpre i o Japonci P^rt Artur mednarodni trgo-viai.
TOKIO 10. Iz Port Arturja porečajo, d i ni radi viharjev bilo doseiaj ša mežno pre »kovati pogreznjene ladije ter poiskati podmorske mine.
LONDON 10. »Reuterjev biro« poroča is glavnega stana generala Nogi : Železniška proga je skoro do Port Arturja popravljena, 'ako, da bodo zamogli kmalo voziti vlaki. l>r*<Jav in teiefjn sta popravljena. Japonski lofenrji pregledu ejo sedaj razdejane fjrte.
Odlikovanje Steselja in Novija.
BEROLIN 10. Cesar Viljem je podelil generaloma Steselju in Nogiju v i riznanje njune junaške hrabrosti povodom cblegova-□ja Port Arturja, red »Pour les merites« ter •• -stečajno naprosil carja Nikolaja in Mi-kada za dovoljenje, da smeta omenjena ge-vsprejeti red.
Angleška krišarka »Andromeda«.
TOKIO 10. <KeuUsrjev biro). Pomorski u*ad je izrazil svoje obžalovanje radi nespo-tazumljenja, ki se je pripetilo povodom od-p aiijatve aogležke križarke - Andromeda« ter izjavlja, da ni hotel poveljnik Port Arturja vsprejeti pomoči na temelju Bplošnih n-trukdij. Angiežka oblastmja je prepozno obvestila svojega poslanika v Tokiju o peš-Ijatvi. Ko je pa odposlanec prejel poročilo, takoj storil potrebne korake, da bi japonske oblsstnije dovolile vsprejeti ponujano v meč. Ko je potem dospel tozadevni ukaz, n-j se pjnujena pomoč v sprejme, je bila »An* droa&eda« že odplula.
Plemenski ponos.
PETROGRAD 10. V Ćifu objavljajo K tajcem veliki lepaki c visokodonečimi frazami zavzetje Port Arturja, češ, da je žolta rasa porazila belo ra=o.
Utrdbe na korejskem otoku
PETROGRAD 10. Japonci utrjujejo otok ^uelport v korejski morski c žini.
Vseuciliscno vprašanje.
»Slovenec« cd mno'.ega ponedeljka piše na uvodnem mestu pod nislovim »Ino-most Ljubljana« :
»Inom ost je poeta I za vlado velika zadrega. Italijanska fakulteta tam je mrtva. Treba jo bo ustanoviti kje drugje, a to ni mogoče brez pritrditve dižavnega zbora.
Ali pa ni ziaj umestna prilika, da jugoslovanski poslanci zahtevajo tudi rešitev ljubljanskega vseueiliškega vprašanja, in sicer istodobno rešitev obeh vseueiliških zadev?
Dve fikulteti bi se lahko otvorili že v šolskem letu 1905/6„ Z b:gcs!ovno fakulteto ne bi bilo nobenih težav in pravoslovna se tudi lahko takoj otvori. Naj se torej zdfj oživotvori oni »j u n k t i m«, o katerem je govoril v državnem zboru poslanec Š u k 1 j e !
Zdaj je priležaost, kakršna se morda nikdar več ne ponudi.
Včeraj se je ministrski predsednik ba ron Gautsch posvetoval o laškem vseučili-škem vprašanju z načelnikom italijanskega kluba baronom Malfa^tjem, danes se bo pa rargovarjsl z dr. Erlerjem. Z* nas Slovence je to velikega pomena. Mi se moramo postaviti na stal šče : Italijansko vseuČi-
PODLISTEK.
9i»
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta ftenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć.
Prevel M. C—C.
X.
—	Z d k a j me muč tj? je zaklicala de klica, nu saj vzamem Gorjanskega, vzamem kogar Bi bodi — — —
—	Govori ! je rekel škcf, mi ne zahtevamo od tebe žrtve, ki bi zatrla tvoje srce. Resnico govori !
—	Stric ! Stric! je zaplakala deklica, spustivša se pred škofom na kolena. Ne morem ljubiti Gorjanskega — oprosti — ali ne morem drugače, ne dopušča mi srce. ker
— Ne tako Angelija moja ! je rekel ljubim druzega.
škof, ne kratim ti svobodne volje, svetujem ti samo kakor sorodnik, kakor drugi ti cče. Ne ljubiš ga, dete. Nu, ali je bilo ti možno v tem krat&em času, ko je v tebi se živa žalost po pokojni materi ? Govori žnjim, «lu-s»j njegove besede, meri njegovo srce, in 1» g da, da se mu cdzove tudi tvoje srce.
— Zastonj, stric I Pa naj govori tako
Tresoča je pog edala škcfa in glava jej je klonila na koleno, kakor da je izpovedala največi greh svojega življenja, kakor da fcleči pred spovednico v prahu največa gre-šnica. Pavel je prebledel in se umaknil.
— Drugega ? A pred menoj si zatajila to. Acgelija, meni, ki mi oko kakor zvezda plava n«id tvojim mladim življenjem ? Tega
-ladko kakor angelji pevajo, mojega srca ne nisem zaslužil od tebe.
bo imel. Zaobljubila sem se.
—	Da ne boš nikogar ljubila ! se je /.sletel Lacko.
Deklica ni odgovorila in je pordečela :znova.
—	( emu molčiš ? je vprašal škof strogo.
liško vprašanje se ne sme rešiti brez slovenskega. Ali oboje ali pa nobenega!
Inomoško vprašanje je velika zadrega za vse prizadete činitelje. Jugoslovanski poslanci naj to zadrego izrab jo, in sicer brezobzirno do skrajnosti !
Zaana pogodbi med »Slovansko zvezo« in mladočeškim klubom daje našim poslan cem v roko močno orožje. Trenutek je ugoden. Slovenski narod pričakuje, da njegovi zastopniki to priložnost tudi porabijo in nastopijo z vso odločnostjo«.
To izjavo v »Sloveacu« js izrabil »P.ccolo* v namen9 italijanskega vseučiliš5-n?ga postulata in zvaja naslednje ?:iključke :
1.) Slovenci niso protivni osnovi italijanske univerze v Trstu ; 2.) ^zahteva tržaških Slovencev izražena na znanem ljudskem shodu pri sv. Ivanu, naj bo eventuvelna univerza v Trstu dvojezična, je le delo malega števila agitatorjev ; 3.) naj se že ustanovljena italijanska pravna fakulteta premesti v Trst, o ustanoviti slovenske univerze naj ss razpravlja skupno z razpravo o ustanovi definitivne italijanske univerze.
Zavratnost italijanskega glasila je tu očitna. Kajti, čim bi imeli Italijani svojo pravno fakulteto v Trstu, bi lahko čakali na rešitev vprašanja glede definitivne univerze, Slovenci pa bi s svojim vprašanjem obviseli v zraku in — s prazno roko.
Ozirom na izjavo v »Slovencu« p^v-darjamo, da to ni glasilo skupnih Slovencev, ampak le glasilo ene stranke v eni provinciji. In ravno te dni smo čitali izjave v drugih slovenskih glasilih, ki so izhajale iz povsem drugačnega stališča. Sicer pa se tudi »Slovenčeva« izjava ne izreka za italijansko univerzo v Trstu ! »Piccolo« ni torej nikakor opravičen do gornjih zaključkov. Nrjmanje pa ima »Piccolo« pravico izvajati z izjave glasila kranjskih kle r i k al c ev, da mnenje izraženo na ljudskem ehodu pri sv. Ivanu, ne odgovarja pravemu javnemu mnenju traških Slovencev!!
Zadnje čase smo čitali po slovenskih glaeil'h razna mnenja o tem vprašanju. Mi se tudi daneB nočemo spuščati v te razprave, konstatujemo pa: Č9 8c poitavimo na stali* Š5e, da je zasnovati italijansko in slovensko univerzo, potem je zahteva Slovencev po slovenski univerzi v Ljubljani vse drugačnega pomeca, nego pa zahteva Italijanov po italijanski univerzi v Trstu. Ljubljana je slovensko mesto in bi tamošnje vseučilišče ne tangiralo interesov nobene druge narodnosti. Trst paje mesto, v katerem se bije hud boi med dvema narodnosti m h. Će bi tu ustanovili italijansko univerzo, bi ojačili eno narodnost na škodo druge, ki je itak že zapostav-
ljena in oškodovana. Po italijanski univerzi bi trpeli mi tržaški Slovenci. O načinu ustanovitve slovenskega vseučilišča si [ne prisvajamo pcs=bne besede, o načinu ustanovitve italijanske univerze smo pa od slovenske strani mi prvi pozvani, da g o v o r i m o. Zato izjavljamo slovesno, da ne bomo dopuščali neb.m slovenski stranki, da bi smatrala Trst kakor nekak objekt barantanja za kakoršnje si; bodi namene. Morda je tudi takih Slovencev, ki bi se lahkim srcem odrekli Trstu, ker ns vedo, kaj je Trst za slovenski narod. Tam v pouk hočemo ponatisniti članek, ki ga je priobčil dr. Tuma v »Omladini«. Tam dobe Slovenci temeljit pouk o tem, kaj je Trst za Slovence. Končno izjavljamo, da bi mogli mi privoliti v ustanovo italijanske univerze v Trstu le pod tem pogojem, ako se nam zago-tove kompenzacije, sposobne v to, da bi popolnoma paralizirali tiste škodljive posledice, ki bi jih imela za nas italijanska univerza !
Želeti je, da pridemo Slovenci ob vseu-čiliškem vprašanju prav hitro na jasno eami med seboj in da Be napravi konec kontre-veizam, ki na našo neizmerno škodo ovajaio svetu, da še sami ne vemo, kaj hočemo. Mi moramo hitro do definitivnoga sklepa. In zato bi predlagali ml, da se nemudoma skliče shod zaupnih mož iz vseh slovenskih pokrajin, ki naj formulira in določi naš vseučiliški postulat! Če ne prideaoo hitro na jasno, potem ne pridemo rudi do zložnega postopanja in moglo bi se nam zgoditi, da Italjani dobe svojo univerzo, ker so zložno hoteli, mi pa ne dobimo nič, ker sami niBmo vedeli, kaj hočemo !
— Saj nisem tudi sama vedele tega, je jecljala deklica. Bilo mi je od onega časa, kakor da vidim pred seboj Bamo zlato meglo, bilo mi je, kakor da elušam stotine lepih , pesmi, ali nisem vedela, kdo jih peva. Sni- [ vala sem o belem dnevu, a moja duša ai ni
znala najti izhoda iz te samote. Cula sem njegove besede, ki mi jih je prvikrat govoril milo in lepo, sli < d vse prošlosti si nisem zapomnila nego te besede; da, ko v tihih brezsnenih nočeh Bedevam sama, čujem skozi mrak one iste njegove besede in pazim na vsaki glasak. Vse to je bilo kakor sanje. Ali, ko ste mi rekli : Vzemi druzega, bodi mu žena, uprlo ee je moje srce, in vBaki udarec njegov mi pravi : Ne vzemi ga ! Ne vzemi ! Tedaj sem občutila, da je to ljubezen.
—	A njegovo ime ? je vprašal škof.
—	Ne morem, ne smem ga povedati ! je odgovorila deklica odločno, dvignivša se po konca.
—	Povem ti je jaz, brat, je pristopil Ladislav Horvat. Ime mu je knez Berislav Paližna od Ostrovice.
Iz Angeljinih prs se je izvil slaboten vsklik. Sramožljivo in zalita od rdečice si je zakrila obraz z rokama.
—	Je ii tako, Angelja ? je vprašal škof reeno.
—	Je, strio ! je dahnila deklica.
—	Ali da jaz nisem opazil ničesar, se je začudil Škof.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 10. januvarja 190.r>.
0 strategičnem položaju v Mandžuriji.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
Uradna vest generala Saharova o nekem velevspešnem ruskem rekognosciranju dne 5. januvarja t. 1. do okolice Hajčena je velikega pomena.
Iz tega je razvidno : 1.) da je ruska konjenica obišla japonsko levo krilo; _.) da je železnica Kajčan-Hajčen le na redko zavarovana b četami ; 3.) da je torej krajina zapadno od reke Hunho do kitajske meje le na redko preskrbljena z japonskimi varnost-nimi četami. Iz tega izhaja dalje, da je japonska fronta na svojem levem krilu od b tke na Šahu ostala še vedno ista. To je: da se na njenem levem kr lu, ki je tedaj ca eplch sezalo d) reke Hunho na zapadli, od tedaj zapadno od reke ni nič doseglo v ofenzivnem
— Jaz sem opazil, je potrdil Ladislav, tvojo misel, tvoje oči so vezali veliki država;, posli, za vse drugo si bil slep. Bili smo v Požegi na sklepanju miru. Nekega dne s ti s palatinom na gradu krojil usodo sveta, a jaz sem se razgovarjal z Angelijo na vrtu stare opatije. Poslal si bil ponjo Berislava. Detdica se je ustrašila, zardečela, vzkrikniia, ko je opazila mladeniča. Hvalil sem ga jej bil često, a nisem vedel, da ga je videla že poprej ; njemu pa ecm hvalil njo. Prvikrat jo je videl v vrtu. A istega dne smo sedeli v vrtu ti, Angelija in jaz. Berislav je peval poleg nas starinsko pesem. Gledal sem tebe. Ob zvokih starodavne pesmi potopil ee ti je spomin v minole dni ; razmišljal si o u-odi naroda. Gledal sem Angelijo. Široko se je odpiralo njeno oko, gledajoče mladeniča ; usta so se jej odpirala, kakor da jej duša želi popiti vsaki glas Berislavove pesmi. Videl sem oči in usta dekličins, in vedel Bem, kaj jej govori srce. Ni-li tako Angelija
moja
— Je, stric moj !
(Pride še).
smislu. To nam pa dokaiuje, da je ruska ! tem telegramu k-že vsa veličina Steseljeve kava eii a na -lesnem krilu ruske armeaoe daše in ker je ta telegram zgodovinske važ-
frjo'.« pot saj ena na naprej bržkone za naj-zran e 100 km med rekama Liaoho in Hunbo
proti jug-u. Kajti to ni tako, da bi posa mičn° patrulje kar tako plavale osamljene po svetu okolo. Hajčen lefci 60 km južno od L ao au! Id sicer na japonski dovozni želez-n ei. Prostor, ki je obdan zapadao od želea
nost-, prinašamo ga tu doslovno :
»Včeraj zjutraj izvršili so Japonci velikanske eksplozijo pod utrdbo 3 in pričeli so na to takoj močno bombardirati na vsej črt;.
uničena, deloma je zamogla zapustiti utrdboT Po dveurnem bembardiranju napadli so Ja-
nice nmintn Konpantze in vztočno od Muk- j ponci kitajski zid forta 3 do »Orlovega
dena resa Hunho, je globok circa 150 km, a širok >i0 km, dovoljuje sosebno asdaj, ko s t reke zamrznene, velike kavalerijske izlete
gnjezda. Dra napada Japoncev smo odbili. Neči poljski topovi provzročJi so Japoncem velike škod?. Mogoče nam ni več držati se
niji ter se poživlja na pomoč Nemce iz države. V članku je priobcena statistika
Drobne politične vesti.
Državni zbor bo akiisan, kaker
Nemcev v sremBki in virovitiški županiji ter javljajo iz Dunaja dne 20. t. m.
se v članku glasi : »Treba, da ta gospodarski in naredni položaj slavonskega nemštva pride do izraza tudi na politiškem potu. In
Mala garn zija utrdbe bila je v isti delonvsrlv resnici zavzema nemštvo tudi v tej smeri
proti eksponirani, kakih 100 km dolgi japin- na kitajskem zidu. L aazal sem, da se po-
tegnejo nese čete po noči za kitajski zid na
Tako bom, — kakor sem že svojedobno grioe. Veliki del vztočae fronte je v japon-
skih rokah. Na našem novem stališču se ne bomo mogli dolgo držati in potem bomo morali kapitulirati : vendar je vse v božjih o d d e 1-! rokah.
Naša izgube so velike. Dva polkovna japonsii glasni dovozni črti. In pozneje d obi komandanta sta ranjena, jeden izmed njih . je sedež nemške organizacije, a to jamči bo-m rda japonsko tak zvano genijalno vodstvo zelo težko. Komandaat utrdbe 3 prišel je ob doča gibanje. A kaKO močno da je to giba-ol ru'icega (evropejskega) pouk, da dovozna eksploziji ob življenje.
Veliki car, odpusti nam! Mi amo vse storili, kar je bilo mogoče človeškim močem. Sodi nas na podlagi § 46
ski dovorni Črti Hajčen-Liaojan.
akor s«e
o jen: ', v tem listu o ru-kem delovanju — n sicer v ti:t" meri, kakor bo odje-n;ava! mrar, culi o vedno stevilnejih in razeežnejih izpadih kov ruske kavalerije proti rečeni
važen in upliven položaj. Vsled podedovanega srbsko-hrvatskega bratskega spora tvori tamošnji nemški element jeziček na tehtnici ter umeje izrabljati ta svoj položaj«.
Dalje pravi omenjeni članek: »Panger-mansko gibanje v Sriemu so izzvali sami Slovani. Pred kakimi 12 leti je besnel silen boj med hrvatsko in srbsko mislijo v Sriemu. Tedaj so Srbi poklicali v življenje Nemce, ter jih politično organizirali proti Hrvatom. Tako vsaj trdijo Hrvatje«.
Potem navaja članek zgodovino organizacije slavonskih Nemcev :
»Ne po mestih, ampak ravno v vaseh
črta. ako ni mečno zasedena in utrjena, ne r.i.e teci na krilu, ampak da mora
n a v p i č
kolikor le možno
n • k 1'roDt i. Tako sodim jaz, da rusko reglementa o obrambi trdnjav. A sodi milo-i-tvo s podobnim delovanjem proti japon- đtno. V skoro jI mesečnem nepre - ^uu levemu boku zopet enkrat zavede stanem boju so naše moči opešale, p lae a japonska dova/inja čet — kakor se Samo ena četrtina braniteljev, od katerih je
e zLr »rlilo v grovju Fenšuli — Dl zapad, da svojemu vztočnemu krilu z a 1 o b i več sposobnosti za izpadanje.
M žno je torej, da se ru»ki kavaleriji s c rci 20* • eskadroni ca desntra ruskem ar-rn^ d m kriln z Dje živim delovanjfm po-
polofiei bol as, drži zasedeno 27 vrat trdnjave a ne dobiva pomeči, da niti celo tega ne, da bi bila vsaj za malo časa nadomeščena. Ljudje izgledajo kaker sence«.
Nova ruska flota.
Iz Petrograda poročajo : Gradnja ru?k;h vojnih ladij bo v 3 do 5 let h
- e" , da že takoj sedaj pritegne armado gena. 8 oklopnjaČ bo zgrajenih po N -z aa japonsko levo krilo, in da potem, v oklopnjače »Slava«, 8 oklopnjač po
Di-i- 'nos*.i, s podobnimi operacijskimi udred-' i:n Kur>patkin» doaeža to, da japinsko v	oistvo t. glavnim delom armade zares
»Andrej Pervczvan«, 6 križark po j »Bajan«, 6 križark po zbol šanem
novih dovr-uzorcu uzorcu uzorcu uzorcu
nje, svedoči dejstvo, da Nemci v okrajih Ruma in Indjija na bodočih saborskih volitvah postavijo tudi svoje samostalne kandidate«.
Konečno zivršuje članek : »Da, mi smo bogati, b)gateji, nego li slutimo. Mi niti ne znamo, koliko narodnih glavnic imamo zunaj. Bodo-li te glavnice kedaj nosile obresti? Mi mislimo, da bedo, ker se nadejamo, da tlačeno južno-ogrsko nemštvo s časoma dobi podporo v slavonskem nemštvu ter se žnjim združi v narodno politični smeri«.
• Novik«, »i križirk po uzorcu »Bogatir«, 50
upr z r. glavni operacijski napad proti črti bVCev torpadov od 500 tonelat vsak, 100
> n nintin Mukden, torej zapadno od reke Hunho. A to mora biii Kuropatkinu — in -i <-er iz razlogov, ki p1® 6e jih že večkrat tu dotaknil — le jako ljubo. Torej le proti r[ uske m u desnemu krilu naj se nadaljna japonska do r a i a n j a ne kocentrujejo in pot tem morejo Japonci v najboljem slučaju ubežati v Kita«, ali pa bodo ostanki njihove tepene vojske ako se jim sploh posreči odtegeiti se r ;ski savaleriji -- morali ubrat pot proti Dal/oemu.
(Glej: »Vpliv baltske fl »te« v »Eli-ntet*« )
Vladivostok.
le Pariza javi ajo. da je sedaj vsaka
akcija Japoncev proti Vladivostoku izključna, ker je sedaj tamkaj morje za mrznjeno.
Ku-ke ladije t nemški loki Tsintau.
Iz K ela poročajo, da se v kitajsko nem-£ki luki Tsintau nthajajo sledeča ruske
v^jnj ladije: Oaiopnjača »< asarevič«, uni-
lovcev torpedovk in torpedovk od 150, 240 in 350 tonelat, 10 ladij za polaganje min po vzorcu »Jenisej« in 4 ladije s plavajočimi delalnicami po vzorcu lsdije »Kamčatka«.
skupaj torej : 16 oklopnjač, IS križark in 164 drugih manjših ladij.
Kazpusrenje hrvatskega sabora in nove volitve.
Zagrebški »Obior« javlja, da je izvedel na jug iz p »vsem zaaes j vega vira, da bo hrvatsai sabor dne 12 t. m. (tega dne je namreč napovedana seja) s kraljevim reskriptom razpu-ščen ter da bodo razpisane nove volitve.
Tej vesti se z msdjaronske strani ne pripisuje posebne važnosti. A značilno je dejstvo, da se tako vedejo ravno oni hrvatski madjaronski krogi, katerim je znano, da vlada porabi nove volitve v to, da se reši nekate« rih poslancev vladne stranke.
Vest o razpušSenju sabora je našla opozicijo povsem nepripravljeno.
Značilno je tudi, da se Nemci, bivajo5i
Korberjevo vladanje v čudni luči.
Diinajski list »Die Zeit« prihaja sanza-cijoneinimi obelodanjenji o sredstvih, ki je je uporabljal dr. Korber, da se je vzdrževal na moči in si — pridobival pristašev. Nekaj smo že mi poudarjali večkrat, to namreč, da še noben avstrijski minister si ni oi^anizoval
Knez M i r s k i odstopi? Pa-rižki »Echo de Pariš« je prejel poročilo iz Petrograda, da je gotovo, da odstopi minister notranjih stvari knez Sviatopolk-Mirski. Najbrž odstopi knez dne 13. t. m. to je ca pravoslavno novo leto. Knez je baje izjavil nasproti nekemu prijatelju, da ne more ostati na svojem mestu, ker niso bile odobrene njegove reforme.
Kralj Viktor Emanuel v Carigradu. Iz Carigrada poročajo, da se v tamešnjih političnih krog li širi vest, da meseca junija italijanski kralj oficijelno obižČ3 sultana.
Nemški cesar Viljem. Rimski list »Italia Militare« poroča, da na spomlad pride cesar Viljem v Benetke, o kateri priliki da obišče na jahti »Hohenzollern« več obmorskih mest. Nato se cesar poda v Nea-pelj, kjer bo v velikem gledališču S. Carlo prisostvoval Leoncavallovi operi »Berolinski Roland«. Tem povodom se baje sestaneta cesar Viljem in italijanski kralj Viktor Emanuel.
Potovanje belgijskega kralja v Afriko. Belgijski kralj je izjavil, di odpotuje v Afriko, v državo KoDgo, čini bodo dovršene slavnesti povodom obleta.ee proglašenja Belgije za neodvisno državo.
Domače vesti.
Smrtna kosa. V soboto zvečer je umrla v Barkovliah v 54. letu svoje dobe, g.a Antonija Pertot, soproga našega starega rodoljuba, od nekdaj zvestega čitatelja našega lista in najatarejega pevca-tenorista v društvu »Adrija«. GoBp. Jakob Pertot peva namreč že od svojega šestnajstega leta, torej že 42 let. Lahka bodi zemlja pokojnici, za njo žalujočim pa izrekamo svoje sožalje.
Volitve za mestno opravo pazinsko. V tretjem razredu so zmagali Hrvatje a 3.">0 take armade plačanih novinarskih hlapcav, gia90vi, Italijani niso niti prišli na volišče. V ki eo mu morali peti hvalo iz registrov, kakor . prvem jn drugem razredu so zmagali pa Izravno dr. Korber. »Z:iU pa pripoveduje;	Mestna uprava pazinska je bila doBlei še vse drugačne stvari. Tu doznajemo, da je j gPStavljena na način, da ao ime'i tretji vatred Korber barantal tudi z nsslovi, odlikovanji in j[rvatje> v drugem in prv m razredu so ja calo z imenovanji v gospodsko zbornico, j ^ag^j s pomočjo c. kr. uradnikov Iti kadar je — trebal denarja za svoje novinar- ; jjjat j
ske sužnje. Takozvani dispozic jski fond! y Ljubljano nas pode ! Doe 14. de
v Slavoniji, Bamoštojco pripravljajo za bodoče čevaike torpedovk: > Bezevni«, »Bezpeštadni«,;	Nekoliko 8Vojih nemških kandidatov
»Bizstrašai«, »Smjeli« n »Bojk«. Nadalje . - - anrnB:t; v B„hnr
p«>r č*ajo, da j« ve! ka več na nemških vojnih iaJ; zapustila to luko.
Steseljev teleirram na earja pred kapitblaeijo.
»Edinost« je že priobčila v glavnih potezah Steseljev telegram na carja pred kt-p tuiae jo Port Arturja. Ker nam sa prav v
hočejo spraviti v sabor.
Ža dolgo let se širi nemšzi element po Slavoniji. V zadnjih letih ss je tam pojavilo tudi pangernransko g banje, a pr.šlo je vsled tega tudi že do izgredov.
znfcša v Avstriji bagatelo 200.000 kroi?, Korber pa je potreboval za podpiranje svojih novin najmanje dva milijona. Ta denar je iskal na gori označeni način. »Zeit« trdi, da je bila na ministerakem predsedstvu prava trgovina, in ona da pozna več oseb, katerim je bilo ponuđeno člemtvo goepedske zbornice, ako — dajo denarja. Pol milijona kronic se je zahtevalo baje cd vsakega. V podkrepljenje svoje trditve navaja dunajski list tudi nekatera imena. To sta znani milijonar Gutmann in borzni svetovalec Mautbner, ki sta imela biti proti plačilu imenovana članoma gospodske zbornice. Ali at/ar js šla po vodi, ker je med tem dr. Korber padel.
Z Dunaja poročajo, da ta razkritja \ zbujajo veliko senzacijo. Verujemo.	ta
razkritja kompromitujejo Korberjev režim in Korberjevo osebo notri do kosti. Slava moža, ki se nam ga je slikalo kakor samo mini-
V berolinskem »Tiigliche Rundschsu« stsrsko ČEdnost in kakor najpopolnejega dr-
je iz šel teh dni članek, v katerem se op -feujfc napredek nemškega elementa v Slavo-
Letu Koncert „Slovan, pev. flrnštva,!.
(dne 7. januvarja 1905.) II.
A sedaj, ko tmo v glavnih potezah iz-
žavnika, uradnika in človeka, je slonela torej na gnjilih tleh korupcije !
80l0 — ki je z vrlo ekupno in jednoatavno orkestracijo vrlega kapelnika Teplega (gosli, zamenjajoče se s klarineti, in podprte tu in tam z rogovi) in velikim sentimentalnim, do
ntšem jugu, v Bosni in Dalmaciji, kjer se n. pr. Š3 danes peva pesem, podobna »Begu«, metamorfoza, ki si jo predstavlja ljubeča duša v .'antaziji. V Slavoniji itd. je al;čnega. Lep
dokaz je to, da je vir vaeh narodnih pesmi prave umetnosti sezajočega izvajanja tenorja raz.ii svoje popoln , zadovoljstvo na proizva isti -- slovansk'. Pa kako ljubko se izražava1 g. J. ustvarjala najugodneje razpoloženje, janjih -Slov. pevskega društva«, želeli bi j pojedina pesniška fraza s pevanjem! Kako Bila je to poezija od poezije. Povsem dru-
veličanstven je v »Prstanu« v ritornellu ' gačne naravi je »Kmetovalčeva himna«, prava
zaustaviti se pri novitetah, sam h čestih.
Pvorakovi »Moravski dvos; evi , za žen- »Godba !e igraj !« itd., pak kontrast-antiteza eii dno, in to a) >B?g« in »Prstan« so pravi »Skrinja tam stoji« itd.! Predaleč bi nas za-b!-er: v niza narodnih moravsko-češk h pesmi vedla obširna studija o teh pesmiceh. Pov-D :crakovega uma. Človek ne ve, ali naj bi darjamo le še, da je ženski zbor izvel te se bolj divil oni naiivnosti in sent mentalno- pesmica jako solidno, s čisto in fiao modula-eti, k: — umerjeno boli in obupu, oziroma cjo glesu (kakor n. pr. pri besedi »kraj« z veselju in ljubezn , izraženim od besede — legatom v »Godba le igraj !< itd.) Vrle pevke teko z človeške dti-e, ali pa spretnosti moj- bo peložile vanje vse svoje čutstvo in zna-
*tra Antonina, ki svoje večkrat kompl cirano nje. Istotako zanimivi sta bili »Tatranska <>':><ie .»vanje tako lepo prilagodja narodni vijolica«, možki zbor v 3 oddelkih se samo-pe^rn . Oba dvospe^a zvenita kakor dve spevom tenorja in spremljevanjem orkestra bajki iz davnih časov, iz dobe, ki je sila ne- cd K. Bendla, ter Dvorakova »Kimtoval heške ljubavi navajala narodno fantazijo na ceva himna«. Prva : lirske pesmice, apoteoze, romanticizem in misticizem. Sami po sebi in- izvoljenci srca (h la Vrazove »Đulabije«) de teresaatni pesmici postajata še interesantneji lujejo intenzivno na dušo in srce. To po-s tem, ker jima nahajamo posestrime tudi na slednje velj* sosebno za drugo strofo, tenor n
himna poljskega dela. V svoji jednostavni veličanstvenosti s kompaktno instrumentacijo je navdušila občinstvo, ki je zahtevalo bis. Škoda, da je bilo spremljevanje nekoliko premočno.
cembra so mestni red&rji prijeli na cesti oko-iičanrki mlekarici Marijo M iković in Ivano Križmančič iz Gropade ter jima ualož .li, r a morati nemudoma na svoje vrče za mleko staviti naslove. Rečeni ženski s!a tudi še isti dan storili, kakor jima je bilo zaukazano. Ženski, oziroma njiju mož*, nista niti mislila več na to in sploh nista pr.čakovala, da bi stvar mogla imeti kake neugodne posledice.
Toliko bolj ata ee začudila, ko sta njiju ženi te dni dobili poziv od slavnega magistrata na odgovor: peveda je bil poziv v italijanskem jeziku. Mesto žensk pa ata šla njiju mc ža včeraj predpoludne na magiatrat. In ta dva okoličana, občana tržaška, od katerih se gotovo neizprosno zahtsva, da mc-rata vršiti vse svoje dolžnost, do občine — ta dva okoličana-obžana so na magistratu pošiljali v Ljubljano, ako hočeta — govoriti svoj materini jezik!! Na uradu nj'ju lastne občine so govorili ž njirra s pomočjo tolmača. A ker nisti hotela podpisat, kar ao napisali in nista ona uinela, (o ju — kakor rečeno, — ped li v Ljubljano, Češ, da na tržaškem magistratu se ne jpvori drugače, nego italijanski ! Jeden mož pa je odgovoril povsem umestno, da v Gropadi se ne govori drugače nego slovensko, ali radi tega je Gropada vendar del tržaške občite!
To so razmere ! Oi siromašnih okoličanov se zahteva, naj poleg svojega poznajo se ital janski jezik, ueani gospodje sami pa ne znajo nego en sam jezik ! A poleg eo m^uda ti dobro plačani gospodje radi obč* i
_ terej tudi radi okoličanov — tu, ne pa
narebe. Ti poslednji plačujejo občinake davfc e in doklade, občinski uradniki pa ao tu za te, da jim — služijo !
Pravda proti p. Grebencu In tova-
Pevale eta se še, kakor reprize, Nedve-dova »Popotnikova pesem« z vrlo debrim rišem, ki se je vršila meseca decembra v
tenor solo g. J. i a uglednim kvartetom, in dražeBtna Fursterjeva »Ljubica«, ki se je na občo željo ponavljala.
Ta koncert je brez dvoma nudil lep užitek. A mi ne moremo drugače, nego da se iz srca pridružimo odobravanju občinstva in čestitamo veščemu zborovodju g. Bartelu,
Ljubljani in ki se je završila z oproščenjem obtožencev, je sedaj definitivno rešena s tem, da je drž. pravdništvo odstopilo prijavljene ničnostne pritožbe.
Y počeščenje spomina na Reki umrlega Rajkota Bičića — poznanega rodoljuba — je daroval gosp. vitez Kornelij
ki seje izkazal zopet s »Slovanskim pevskim G o r u p »Trgovskemu izobraževalnemu dru-društvom«. Do videnja.	J. M. stvu« 25 kron.
Obeli zbor pevskeea društva »Kolo«.
M nolo aedeljo se je vrši občni zbor ttga ž..avtga carodnega društva. Navzoča je bila ; : et'zaa večina pevskih moči obojega spola. f j jako umestnem rodoljubnem nagovoiu predsednika, gosp. Maksa Cotiča, je tajnik _ Turk prečital poročilo o delovanju »Kola« v letu 1904. Iz tega poročila posnemamo: društvo je v minolem letu priredilo dva plesna ven- ia, dne 17. aprila je priredilo v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu kocsrt s pleeom, dne 5. junija ee je udUt-žilo rszvitja zastave »Bralnega in pevskega društva« na Brjah (in sicer po deputacji teze stavo) : dne 17. junija se je udeležilo raz-v.tja zastave g iriskega »Sokola« (in to ker« t> r.-t.vco se zastavo); dne 3. julija je sodelovalo na veliki veselici v korist družbe sv. Cirila in Met jdija : dne 23. julija je priredilo obletnico razvitja društvene zastave (in sicer na vrtu »Narodnega doma« pri Sv. Ivaaul; dne 25. septembra je priredilo »Prvo vinsko trgatev« v Trstu. S to prireditvijo je društvo imelo velikega dela in stroškov, kar se je pa vse izplačalo, ker je bila udeležba vel ka in zadovoljnoet obča : dna 13 novem-b.a j»Kolo« iz ul udnoeti sodelovalo na k rtu bratskega pevskega društva »Zarja« i L R tjane.
Zraven tu navedenega, so Kolaši prire-11 \eč malh izletov v okolico in več pevskih večerov v mestu.
Vče gori navedene prireditve so se iz-vr- le povsem povoljno za udeležence, ki so . mnogoštevilni na vseh priredbah. »Kolo« zreka tem poOm vsem iskreno zahvalo.
11 blagai mkovega poročila posnemamo, 1 i j« imelo društvo v minolem letu 4536 K 19 &t t nk pre meta in da se je društveco f reaaoženje, vkljub varčnosti odlora, zmanjkalo r a kakih «»0 kron. Bog daj, da se v ■ dočđ nadomesti ta mali primanjkljaj.
I; tijnikovega poročila smo še posneli, i je olštjpajoči odbor preskrbel tudi za z >-vo v tem letu s tem, da je najel dvorano »Trgovskega izobraževalnega društva«, v ka eri t o dne 14. t. m. domača plesna zabava ie za člene, njih družine in povabljene.
Za 2tdojo nedeljo pusta i o za pustni t -ek p2 je najel dvorano Mal v, kjer bo »K ;!o« imelo običajna plesna venčka. — Na "nem z1 oru so bili tt ivljeni racni predlogi e le prihodnjega delovanja društva in bi e ia?prave o teh predlogih jako ž vahne, ar priči, o živem zanimanju društven i kov y : cttris društva. Posebnim zadoščenjem st »tue.no tud. da so bile razprave st-ogo
-	v »a«, (dostojanstvene in da ni pala ni ena
-	mi 1 be-edi na nobeno strati. To je pov-ir ai tudi predsednik v svojem zaključnem
i: voru, v katerem je z ž vo besedo pozival : r -1 -1 n ke, da nej -a vsikiar in povB3di — v irui.vu in izven društva — dajajo voditi i navdušenja za namene društva in cd lju-bez .i d > vseh, ki delujejo za iste cilje, za — razvo našega naroda. Varovati moramo do--t cs.vo drufct^a, ob enem pa mera biti n- ša j ■ s-t panje ti ko, da bo v čast nloven-(■k-mu imenu v obče.
N >vi odbjr, ki se je v s nočaji prvi seji h . ?ttu,ral, je sestavljen tako-le:
Makso Cjt:č, predsednik ; Jo-ip Rože, iir'dssdaik ; Anton Skrinjar, tajnik ; Fran K 4, blagajnik; J-sip Kolb, arhivar ; Vek. V " e, J sip L kan, Štefan Brat .s, Dragot n M/i", Anirej 8aks'da, oiborniki. Nj;h na-m-rriv.k! [a: Ivan Vidmar, Rudolt' Vrč in M.rkj Strujšev «-. Preg edovalci računov : M ,dc K r, šec, Anton Turk, Šttfm Szoiačić. N - izi roik pevskih vaj je Andiej Saksida. Za-11\pa: St lin Brutoš, Ivan Vidmar in Feru nand Pavlič.
/nbavni odsek »Tržaškega Sokola« oazo rr,a v-tm členom in povabljenim gostom, da 1>o1j vršile redne ple°ne vaje ^ako •ob >to pofenš s 14. t. m. — Na zdar!
Odbor.
/cnski podružnici družbe st. Cirila in *1etodija je pristopila kakor udinja g.a
Ana ^iKMda.
Naj bi našla prav mnogo, mnogo posne-
m tvaik !
Snee in železniški promet. Med Keltom n Celovcem je dne 7. t. m. padlo snega, da je bil promet na di/.avni žcitzrici med nekaterimi p stajam; oviran.
Za »Božieoieo« so nadalje darovali sledeči jrg. :
Jan Biumenschein nadučit»lj v Svrovine u Brence (Ćesko) 1" K, Alojzij Poljšak Sv. T mtž 1 K, g. Jernej Veh v Mariboru 1 K, R- cn ind Jelnši^ župnik v Bsraeču 2 K, I.;!n Marija Vat^vec pri sv. Ivanu 10 K,
Anton Farian 4 K, g.a Slavfea 4 K, g.a Ana Saksida 1 K, M. Škabar 3 K, L. Šono 3 K, A. S rok 2 K, gdč. J. Dflkin 2 K, gdč. M. Kovač 2 K, K-a Zorica Lip: 3 K, g.a Mariia Dekleva 7 K, g.a Viktorija Žbona 4 K. Iskreno zahvalo izreka
Blagajništvo.
Požar. V silu Zamtdveje blizo Kanala je v hiši po=e^tnika Josipi Mark e navstal ogenj. Hiša je do tal pogorela, škode je nad 2400 kron.
Danec iz Hrvatske in Danec iz Tirolske. Prel nekimi dnevi je bil pršrl na tukajšnji danski konzulat neki človek ter se tam prijav:l za 27 letn. J.hna Hanvits, doma iz Danske. Dostavil je, da bi se rad povrnil v domovino iu je v t) svrho pros.l za denarno podpora. Imel je potni tist v redu in na podlagi tega mu je konzul dal neko malo svoto denarja. Takoj po njegovem odhodu se je pa v konzu u vzbudil sum, da ga je oni človek osleparil. Da pride v stvari na čisto, je konzul prijavil vs» stvar pol ciji. Ta je pa kmalu dognala, da Danec John H. r\v t < ni niti Danec, niti Johu, a ša naaje Haiu .ts, marvels Julij Rothmuller, <bma ;z Tirola. Nc, včeraj predpoludne s*a dva policijska agenta areto-vela tega tirolskega Dauca.
Na isti konzulat je prišel pred tremi dnevi neki drugi človek ter je na ravno isti način cslepaiil konzula rekoč, da je 30 letni Eaaerik Andersen, doma — seveda — iz Danske. Tuii o tem je začel konzul — po njtgjvem (dbodu — tumiti, da ni Danec, Prijavil je tudi ti slučaj na policiji in, glej, policija je dognala, da je Danec Emerik Andersen veaj Emerik čeravno ne iz Danske^ ampak iz Zagreba, in Čeravno ne Andersen, ampak Renderlich.
Hrvatskega Danca pa niso še prijel'.
Iz »Škrata«:
Skopuh na smrtni postelji.
Skopuh je ležal na pmrtni postelji, polt g njega na mizici je slabo brlela mala svetilka. Zdaj ee je m^ž vzdignil iz postelje ter vgasnil luč, rekoč:
»Pač škoda za olje, človeK tudi v temi lahko umrje«.
Hazne vesti.
Uredništvo »Novega Kraja« v Port Arturju Is Petrcgrada javljajo, da je glasom
vesti jz Port Arturja v kapitulacijo vzeto tudi uredništvo in stavci dnevnika »Novi Kraj«, ki je iihajal tamkaj do zadnjega. 1 redništ vo je dobilo svobodsn izhod. Osobje obstoji iz glavnega urednika polkovnika Ar-temjeva, pomožnega urtdoika Berevkina, uredniškega tajnika Lassmana, mtterja Mi hajlova, maš nista Tomarovi<:a in sedem stavcev.
Ustrelil Se je WoisiDger, župan v Išlu. Zmešalo se mu je vsled prenapornega dela za novo električno vf zaveti javo.
Letina v Argentiniji. V argent nski republiki v južni Ameriki je bila letos izredoo dobra letina. Računa s?, da bo mogla dežela izvoziti skoro 2 in pol milijona tonelat psa niče, 2 in pol milijooa tonelat koruze in 90O.000 tonelat otrobov. Volne bo izvozila republika okolo 420.000 bal.
Cena živine na Dunaju. Z Djnaja javljajo, da eo te dni cene goveje živine poskočile za 2 do 4 krone na kvittalu. Vzrok je, ker je bi!o prgnano na trg malo živine.
Prihodninski davek v Berolinu Največi davkoplačevalec v Berolinu je izkaral za minilo davčeo leto 2 970.000 mark prihodku, od katerega pleča pr h«?dninssega davka 11S 600 mark. Zi t^m pride drugi davkoplačevalec b 2 2S5 000 markami prihodka, tretji z 2,190000. Devet davkoplačevalcev ;ma prihodka od enega do dva ra bjona, trideset od 500 tisoč do ece^a milijona, 61"» od 100 do .">00 tinoČ. Nad 3 t aeče mark pii-hodkov je imelo o4.4«'»6 oseb a izpod tri tisoč pa 414.839 oseb.
Poljakov je v braziljski pokrajini Pa-raaa, ki je priblžao tako vel.ka, kakor italijansko kraljestvo, nad 70.000. Vseh prebivalcev je 320.000, med njimi 12u 000 tujesv. Poljaki gospodujejo takorekoč v pokraj ni, ker bo naipr dne ši.
Predstojeće operacije ob reki Li&o.
PETROGRAD 10. V 0 fu se govori o predstojećih vojnih operacijah ob reki L:ao. Rusi ne smatrajo levi breg te reke kakor mejno zono sovražnosti ter bodo najbrž pro drli do železnice, v Su^atne. Veliki del čet je baie že v vsi naglici odšel proti severu.
Ruska eskadra v Port Saidu.
PORT SAID 10. (Ob 1. uri f>0 min. pop.) Ruska eskadra pod poveljstvom pe trovskega, je dospela blizo mesta.
Francozka zbornica.
PARIZ 10. Zbornica je izvolila Dou-merja predsednikom z 265 glasovi. Brisson je dobil 241 glasov.
Pruska zbornica.
BEROLIN 10. V poslanski zbornici je bil danes predle žen proračun za leto 1905, ki pokazuje 2613 milijonov mark potrebščin. V praričunu je tudi postavka 150.000 mark | v ojačenje diapozic jskeg \ fonda višim predsednikom in to v svrho pospeševanja in utrjevanja nemštva v vztnčnih pokrajinah.
Nemško avstro-ogrska trgovinska pogodba.
BEROLIN 10. Predsednik državnega zbora gref Ballestrem j'e priobčil, da je dr-žavni kancelar pooblaščen izjaviti, da ie nade, ! da bo trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in NemSijo do zvršetka tega tedna dovršena.
Zastopniki katoliških društev pri mini stru Oautschu.
DUNAJ 10. Danes B'.> bili zietopniki katolišk h društev pri nrinistarskemu prad-sedniku baronu G;utschu, kateremu so ss poeebno pritoži i radi napada »Alld. Tag-blattu« na zakramente. Gaut?ch je obljubil, da bo zzdevo preiskoval. Deputacija je nato šla k voditelju pravosodnega min:8ter?tra.
Francozka Iudo-Kitajska in Japonska.
PARIZ 10. Z ozirom na včerajšnje ni-zoanilo je priobčil »Echo de Pariš« neko, kakor pravi, zaupno poročilo, ki ga je epo-mladi 1902 bivši japonski vojni minister Kodama poslal takratnemu minVerskemu predsedniku Katsur. V tem zelo obš rnem poročilu se izvaja, zakaj da mora Japonska nasprotevati Rusiji in kedaj in kako bi za-mogla napasti Francozko Indo Kitajsko, f Luiza Michel.
PARIZ 10. Včeraj je umrla tukaj Luiza Michel.
Pariz. (Sklep.) Avstrijska drfcavna železa' e —.— Lombardi —— uniSrirana taroka rant9 8S-5 avatrii9>' *!atn	101.05, odrska i*!0 zlnti
enta «.»it.7o Lfinderbt —.— tur5Ve »re^^t1 13".— parižt-* hsota	itallianske rr.<"-id-
onalne stciji 713.— akcii* Tiat") l?.7<i. ačau
London. (Sklep) Konsolidiran dolk Lombardi 3"'s arebr^ 2813,'t< šnaiaka ren^a H95,, i. liianaka renta 1C31,trzai diskont, 2 '/s monjj. e
Dunaju ^4.20 dohodki banke--izplačila hr.%
—.— Trdna.
Tržna poročila 10. januvarja.
BndimpeSta. Pšenic* april K 10.V ) K 11» i>2; rž za april K 15.5-'tdo K lF>.i6 ; ovea r «-pri' od K 14.16 do 14.18; koruza za maj K 15,— do K 15.02
Pšenica : nonudbe srednje ; povprufcevan slabotno, ugodneje. Prodaja LOuOO met. sr., delom i trdno, vzdržano. — Druga žita vzdržano. — Vrarn- : veter.
Ha vre. (Sklep.) Kava San:rw gooc* rage za tek. meaec po 50 kg 5 J. — frk, ea mar c
50.50.
New-York. fOtvoriBoj?,' Kav.T H''. -« N • A* dobave, vzdržano, 5 stotinic zvišanja. 1J stot. zvi?ianja
Hamburg, i^teiep pov-i	^ai.ui ga
uterage za marec 411 a maj 421 za september 43l/ea dec. 43*/t, vzdržano. Kr.va Kio mvadiK 40C0 40—4it, cavadnn reelu« 43 —4a navadn« 4 ti—47
Hamburg. <8klPD} Sladkor r« jaa. 31 »k) ep febr. 31.SO, za nrarec 51.8^ z«* april 32.— maj 3'/-15. za jun 3^.30. -tara leti ia mir jo; nov.i letina trdno. — Vrem? : lepo.
London. Sladkor iz repe *nrov	Su.
Java 15 10*/».
Sladkor tuzemaki Oan'rtfuital pila, protun"1.
K 66.50 do 68.00, za septembar K---da —. -
marec-avg. 66.50 do 68.— Oon^asaž ie aieliip i promptno K 68.30 do 69.30, za aaps K —. - i —.—, marec-avg. 6830 do S9.3U.
Pariz- Kž za tekoči mesm 16.30 rž h februvar 16.4% za marec april 16 50, z« m r*>c-junij 16 90 (mirno.) — Plenica za tefeofii m -sec 23.4U za februvar 23 80, za mneoapril 24 30 za marec-junij 24 nO (aialuo). — Moka za tekoči mesec 31.— za feb. 31.55 za marej - aprii 31.85, za marec-junij 32.1) (stala j). — UepiČn;i olje za tekoči me^ee 46.—, za februvar 46.— za marec - aptil 46.— za ruaj - avguat 46 — tmiruo špirit za tekoči mesec 4*."id, za feb. 49.2 > z> marec april 48 50 za maj - avgust 47 — (trdno,, rtladtor surov 88° ujio nov 40VJ-41 — trdio) ne, za tekoči me^ec 41:/M za feb. 46— za marec junij 46l/, za maj-avguat 46: R vt:dnoJ, raSniraa i-k1/s—75 Vreme: lepo
Trgovina se zaklanimi prašiči
V5er?j je bilo pripeljan h na tukajša i trg 22 zaklanih prašičev iz nk"l c<i; tcidnj skega bla,'a pa ni bilo n S, Prodalo ne jo vse po K 100 —104. Vr^me lep .
Borzna poročila dne 10. januvarja Tržaška borza.
Zahvala.
Podpisana družina se i/ dna svojega srca zahvaljuje vsem onim cenj. osebam, ki eo ji na katerikoli način izkazale svoje sožalje <» priliki smrti njih nepozabne soproge, tašče, matere in stare matere
Aptopije Pertot
Pos?bno
'.upniku
rojene Žnideršič
zahvaljujemo društvu » ž ilostinke
Yd
pre rija<
ki je toli gani j
tel jem vencev. —	plati
peva
V Karkovljali. dne 1«>. jan. 1505. Žalujoča družina
Jakob pertotova.

Napoleoni K 19 06— 19.08—, angležke lire K — — do —London kratek termin K 239 80—240.25
Francija K 95.45—95.65, Italija K 95 40-95.60
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija &	i - -	i i- i * i
1T7.50—117.75, nemSki bankovci E--—— ■ v cerkvi in na grobljali ter darova
avstrijska ednotna renta K 100--- 100.30 ogrski
kronska renta K 9810 «8.40, italijanska renta r
103.1 s 105 J/- kreditne akcije K 679 --.681.—
državut- železnice S 650.--€52.—. Lombsidi S
87.— 89.—, Lloydove akcije m. 710.--714 —
Srečke: Tisa K 325.--329.—, Kredit K 473 -
do 4T0 Bodenkredit 1880 K 305.— 315.—. Bo-denkredit 1889 K 2J S.— 30? —. InrSke K 136 — do 137.50 Srbeke —■— do —.—.
Dunajska borza ob 2. uri pop.
včeraj danes
Državni dolg v papirju	100.40 100.55
„ „ srebru	100.40 100.35
Avstrijska renta v zlatu	119.60 lli'.55
„ „ kronah 4°/0 100.35 100 35 Avstl investicijska renta 3Vt70 91-60 91.70 Ogrska renta v zlatu 4°/0	11K75 11^.75
„ „ kronah 40;0	98 35 98.35
" " 3%	.89 40 89.50
Akcije nacijonalne banke	1631.15 1616 —
Kreditne akcije	67 S.— 679,-
London, 10 Lstr.	239.95 249 —
100 državnih mark	117.55 117 55
20 mark	23.50
20 frankov	19.10 19.10
10 i tal. lir	95.40 9^ 45
Cesarski cekini	11.3* 11.32
Pari2ica In londonska oorz? Pariz. (Siiep.) — francozka icm* 97 92 italijanska renta 104.—, fpacski	S0 3o
atcije otomanske banke 593 —, menjice na L^ncon 251.45.
iA/VAAAAAA A/N
Tovarn*
Aleksander Levi Msnzi
=zz ulica Tasa St. 52 A
IV lastni hiši.)
ZALOGA:
Pš&zza Rosan« (šolsko poslopje),
Cean, d» nf bat! nJlrm feoifcs? a -
Sprejemajo se vsakovrstna dela te d i oo posebnih načrtih.
Sutrovia oenlk breiplt6ao la frauL r
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna.
Za mir.
KI M 10. V diplomaticoih krogih m siri vest, da s) cesar Fran Josip, cesar Viljem in kralj Viktor Emanuel pi?ali carja, naj vdprejme posredovanje glede sklepanja miru.
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.

Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo • in ojačuje organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh
slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000
I.
zdravniškimi spričevali.
SERRAVALLO
Crst.
* i<jem» EtTvcvan a . „tj B po najratnovrstnej-ih kombinaei-an pod tako ugodnimi poro ji. ko no->fra drogu »varoval niča Zlasti ie arodno rsvs.ro vanje na doživetje in Mnit t rmanj5ujoČimi ne vplačili.
" MLf <5Iau ima po preteku petih Jet -ravico do dividende.
a?

— vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 29,217.684.4-6 K Izolaćane odškodnine: 73,324.623-17 K
Po velikosti druira ribjemu* zavarovalnica n*še države r. vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE
Seaeralni zastop v Ljubljani, ^eenr pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopia in premičnin*1 t"- ' f požarnim Škodam po najnižjih etvm >. i Škode ceniuje takoj in pajakuntneie. Uživa najboljši sloves, koder pn*luie
Dovoljuje ir či«teea dobitka izdat* e podpore v narodne in občnokorisuie namene.
Zagrebški narodni tamburaši
bodo udar&li
v gostilni ..SECCESSION"
v ulici Rossetti štev. 6
vsako nedeljo In praznik
«»d 10. pr«*dp. d«» 1. pop. ter —11. ure zvečer, ofc «lf larnikih vsak dan od 7. in pol do 11. zvečer.
Vatopnina svobodna.	■■
Vodstvo tr"Htilne je v^treplo želji svojim gostom in -avuemu olnrinstvu mesta iu okolice, daje dol>ilo na vojo razpolago narodno hrvatske tamburaše, ka-Trr 'o po Trstu jako dobro poznani. lLadi tega prosi, da bi .-e istih koncertov udeležilo mnogo občinstva Kuhinja je no preskroljvna z gor«in i in n rz inii jedili. — Zme n° cene.
T-tif9 s! rat: mm pristu ?ina ii SteMeMa pi. o.
i- MIRODILNICA-^S
€miliju Cumar pok. fridenka
Općina št. 209 zraven kavarne „Air Elletrovia' Velika izbera in zaloga
4ip, žebljev. barv čopičev. mineralnih vod. vinskega špirita, voščenih in lojevih sveč. Kisline, laneno olje, navadno in dišeče milo
Gostilna T. MAJCEN
h/. A'/Vo/o Macchiavelli 34 (ex borni).
Toči istrska in dalmatinska Tina. beli opolo, posebna, tirolska mi Prve vrste pivo.
Gorke in mrzle jedila.
Sprejema naročbe na kosila in večerje.
>~B Za družino istrsko vino po 30 od 5 litrovnaprej po 34.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
meblovanje po najmodernejših zahtevah
KATALOGI BREZPLAČNO.
j^arodni kolek je vdobiti pri upravi
llpofop dobrega značaja, 5."» let star, Viaial vdovec, bi se rad seznanil v svrho ženitve z vdovo ali kako starejši> «lc-klino. Ponudbe pod „A. B." 11a glavno |ui>:«» v Trstu, poste restante.
„EBinost"
Ivan Koscbei
proDajalnica jedilnega blaga
Gdlikovana v Rimu s zlato
kolajno in — zaslužnem križcem —
Odlikovana tovarna
zn čopiče in ščetke
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajna in — častno diplomo —
IVAN ANGELI
ulioa Vincenzo Seiiini (nasproti cerkve sv. Antona novega).
Edini »pccijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev: lastna specijaliteta čopičev
za barvanje s po kostjo. Pleteni naslanjači francozksga sestava in nedosežne kakovosti. Sa ne beji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imeia.
■v URAR
F. PERTOT
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva m spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono »t. 847. - Via della Stadione Št. 17. - Telefono št 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
( Pošiljanje predmetov, lil se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse prage. )
Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripavljen-* skladišča.
M- Edini tržaški zavod za - „VACUNI-CLEANER"
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROG
Trst, ul. Poste nuove g priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause Longi-nes. Tavanes itd. kakor tudi I zlate, srebrne in kovinske | Izbor ar za birmo	ure za gospe.
8prejema popravljanja po nizkih cenah.j
Točna postrežba in nizke cene.
Velik izbor ur
zlatih, srebrnih in kovinskih p<» jako usrodnih reaah
Urar niča CAVESSO, Corso 19.
/Snlon Zerjal
TRST — ulica Belvedere štev 3 — TBST
priporoča svojim cenjenim rojakom v mestu, okolici in na d»-želi vedno sveže jedilno in kolonijalno Ma^o. tu in inozemskih testenin, raznovrstnega olja. Pošilja na deželo na debelo m drohno.
- — Cene zmerne. ■ -
Velikanski prihrane L se za<lol>i s kurjavo štedilnikov in |>cćij, ako se ra'>i
L Rntracit (Poscbna znamka)
Tržaški grafični zavod
R. G. Salom
TRST
Pt«'-ati ud
Corso štev. 2 kan-lika. kovine
Telefon 74^2
»li elastike.
Nuiueratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od cina. brona in pokosti. Fono-jirafi. <rrai»ofoni. cilindri in plošče. Eliograticen papir za pomnoževanje s pomočjo luči	Mehanična delavnica
za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst.
Se govori slovensko in hrvatsko.
Pumpe akoravno mno-
gokoristnein malih stroškov so pri nas Ie malo upeljane, ker gospodarji ne znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti, n tem daj a podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom.
Ž I VIC I DH.I
TRST, tr£ iz lica št. 2
TRST. — Trg Barriera vecchia 8 — TRST.
Prodaja na debelo in drobno. Moka pr ili mlinov Ogrske in Levanta. Otrobi. O.es. Testjnine I a inozemske itd. itd.
Zaloga istrskega vina
Trst, ul. S. Francesco d'Assisi št. 2 Prodaja na debelo in. drobno.
Istrski teran prvib kletij 3z Višnjana jo 36 nvv.
belo s'.adKo, osušeno ........ 5G
Franko na dom v sodčekih od f» litrov napi t . Krčmi rjem in tratorjem po dogovoru. — Oarilo K 2( 0«» se ivtplaČM istemu, koji bi /.amogel doktzar'. da je v no ponarejeno ali pomešano /. drugimi sn lvnii.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in motoMes „Poet".
B*~ Napeljava in zaloga električnih zvončkov, i/klju. prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zalo-., priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah
TELEFON štev. 1734.
Pekarna, sladčičarna in tovarna biškoiov
VsnHo ŠHerH
TRST	ulica Acquedotto št, »5 TRST
W Filijalka v ulici Miramare s t. /5 Raznovrsten kruh. moka prvih tovarn, sprejema na-ročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na doni. '/.a obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvi:.
Zalogo istrskih in dalmat. viri
r ulici Cecilia 16 {vogal ul. Raggero Muuna) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene: istrsko po 64 st., belo briško po ^ J opolo iz Visa po 72 st.. vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča
IVAN TONEL
Josip Zigon
ul. Hasenii:'
Izbor drog, barv. čoplcev, pokosti. parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode. voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca itd. itd.
ki se viloltiva v zalogi otjlja
v uViei Lazzaretto vecchio št. 52
kjer ui'li prodaja oglje ,,dries'4 posehao |>r pravno za jK'kurne.
—— Nizke cene.
Kdor sc hoče dobro in z veliko ekonomijo ^^^ obleči, naj se poda v
Iprodajalnico
izgotovljenih oblek
i Barriera vecchia 5
I kjer
„Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst
(Avstro-amerikauska pro2?a.) - Fratelli COSULICH.
Nova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzoparabrod
f>(0<) ton odpluje dne 21. januvarja v Nori Vork.
Potnina znaša III. razred K 165.—, I. razred K 300.—.
Potrežba in brana (vsak dan svež kruh in meso! dobro vino. zdravai^k^ službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2

vsaki dan izdeluje ohlck v lastni krojačnici.
—« „S ANU S" —
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parferrsirani zaprošen patent
se prodajajo povsod. C. COMIJSI, Trst Barriera 2S
Zaloga 1
izvozno-marčne (E^port-Marzen) | in vležane (Lager)
z= Pi ve ==
v odčekili in v boteljkah, kakor tudi
zz H/vasa nn
iz tovarne Bratov Reininghaua
Steinfeld pri Gradcu.
f5
Zaloga Jvtattonijeve Qiesshublcr |
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
___ tj
Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglaiena ljekovitom vodom rndnicom
£patova£ka kiselica
naravna aikaličko muriatična litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr tno : popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti liečnički auktoriteti preuisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom bod svih boleeti p obavnih orga a i grkljana proti uloz ma i reumi, kod že-Judačnog, pluč og. grlenog i svih drugih katara proti hemeroidima (zlatnoj žili), kod boli bubrega, mjehura. Kamen- a, šećerne bolest', zrnat'h i nattklih jtta a, žgaravice i mnogih drugih bolesti. Prokušano izvrstno i necadferiljivo sredstvo i od spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti.
Analizira >e ju prof. dr E. Ludwig c k.-, dvorski savjetnik i kr prof. dr. iS. Bo>njakovič.
Nagradjena na mnogim velikim strukovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja.
UPRAVITELJSTv 0 VRELA APAT0VAĆKE KISELICE 4,
ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u svim liekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama. Glavna xastupaL\o za Trst i Istru: Johannes Klingenberg & Comp. U Trstu ul Giorgio Galatti št b, I.
I I I I
i «
I I I
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degii Artisti štev. 11
™ jVlanu/akturna trgovina ® ^mbrosich £ ]V!odrichy
TRST - ul. Belvedere 32 - T^ST
r;
Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 no.i. Fuštanj veleur od 27 nove. dalje, bel, siv in piquet fuštanj. Kotenina bela In siva. Maje. š.'aji in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinja a preproge za mej posteljo. Kravate, srajce z* možke in ženske. Krila, nogovice, čipke in žamet, kakor tudi raznovrstne drobnarije
U
£
9 »
i
I
I
*
i
'S
„LJUBLJAJNSKA KREDITNA BANKA4* v LJUBLJANI
Podražnioa v Oelovoo.
Kupuje in prodaja
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
ZaminjATi ln eckomptuje
ktrabas« TrsdsosOi« papirje ts vaovinje upsie
«3 f *m Tista rent, ctaiavnlb pisem, prijoritefc. kcaiunslail I *	II
b. „»d), «rc k, dalale valut, sovorv is dsvis
I P >
SapoB«.
Daje predajmo na vrsd. papirje.
Zavaruje srećke proti kurznl -	iZKuai	—-■■—
PodružaSoa v gpjjetu
l^rtfck Titkims fcrsbanja.
vir ku u;e In dlvinkvluje vo«a^ko zan.tnmsKC Kavcije.
is * M MAMO »titic %M*|	^tttf «Or Ttt M*XCtS I M.
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali ca vložne knjižice proti ugo.iuiti* obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vlo^e 1 __... =	dne vzdiga. •
Premet a deki in rtaacamnioam:.