Vtoitaina platana v gotovini. Leto LXm., št. 272 V Ljubljani, petek 28. novembra 1930 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit It Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jug-oslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vraćajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, BnafIJeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. PO DR Už NICB : MARIBOR, Grajski trg št- 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. ŽELEZNIŠKA ZVEZA SLOVENIJE Z MORJEM Uspešno delovanje akcijskega odbora — Ljubljanski denarni zavodi bo pripravljena prispevati 80 milijonov za zgradbo proge Kočevje- Sušak Sušak, 28. novembra. Dopisniku zagrebških »Novosti« je dal sušaški župan dr. Ružić zanimive izjave o akciji ta. zgradbo železniške zveze Slovenije z morjem. O potrebi zgradbe te za gospodarski razvoj dravske banovine in sušaške luke velevažne železniške proge se je že mnogo razpravljalo na raznih gospodarskih in strokovnih konfe-Tencah. V zvezi s tem je bilo lansko leto osnovan poseben akcijski odbor za zgradbo proge Kočevje—Sušak, v katerem so zastopniki Sušaka. Ljubljane in Zagreba. Te dni je imel akcijski odbor, ki mu načeluje sušaški župan dr. Ružić. v Beogradu konferenco, po kateri je obvestil vse merodajne čintelje o vseh podrobnostih, ki so v zvezi z izvedbo tega načrta. Vsi merodajni krogi so izrazili svoje popolno razumevanje ter obljubili vso možno podporo. Ministrski predsednik general Peter 2ivkovič je pokazal za to vprašanje veliko zanimanje in izjavil, da bi se takoj pričelo z zgradbo te proge, če bi bilo mogoče kriti stroške iz rednih dohodkov. Ker pa tega kritja trenutno ni, bo treba iskati drugo rešitev. Akcijski odbor je skušal zainteresirati zasebni kapital in je stopil zato v stik z Zvezo denarnih zavodov v Ljubljani. Doslej je prejel odgovore posameznih slovenskih denarnih zavodov, ki izjavljajo v načelu, da so pripravljeni investirati za zgradbo te proge 80 milijonov dinarjev. Prihajajo pa še vedno nadaljni odgovori, tako da to še ni končna vsota, ki bi jo prispevali slovenski denarni zavodi. Akcijski odbor se je obrnil tu- di na Savez novčanih zavoda v Zagrebu, od kateTega pa je prejel odgovor, da razmer na denarnem trgu ne dopuščajo zagrebškim zavodom spuščati se v tako dolgoročne in velike angažmane. Naloge akcijskega odbora so v glavnem razdeljene na tri etape, in sicer, da izdela obširen elaborat o potrebi zgradbe te zveze s trgovskega, prometnega, nacijonalnega in turističnega stališča da zainteresira za stvar vse pristojne činitelje in tretjič, da angažira v čim večji meri domači kapital in potom njega tudi inozemski kapital. Doslej je akcijski odbor v glavnem vse to že izvršil, v prvi polovici meseca decembra pa se bo vršila v Ljubljani ponovna seja, na kateri bodo sprejeti sklepi za nadaljno delo. V elaboratu, ki ga je akcijski odbor izročil merodainim činiteljem v Beogradu, se naglasa potreba zgradbe železniške zveze Slovenije z morjem in povdarja, da gre ves promet iz naše bogate pokrajine zaradi prevelike oddaljenosti od naše obale v Trst in na Reko. Ta promet je znašal v 1. 1928 v izvozu 280302 toni, v uvozu pa 131.663 tone, skupno torej 411.965 ton. Od vsega tega je šlo v Trst 186.101 tona, a na Reko 225.864 ton. Razen tega vodi preko dravske banovine glavna prometna žila Jadran—Dunaj—Miinchen. Z zgradbo proge, ki bo vezala našo obalo s to prometno žilo, ne bomo oprostili samo našega lastnega prometa od tujega vpliva, nego bomo odprli tudi promet srednjeevropskih držav k naši obali. Pristaniški promet je za narodno go- spodarstvo velike važnosti. Če se upošteva, da od ene same tone blaga, ki gre skozi luko, ostane raznim gospodarskim in delavskim interesentom okrog 100 dinarjev in prav toliko državi na voznini, odnosno drugih pristojbinah, potem znaša po gornji statistiki izguba, ki jo trpimo vsako leto, okrog 80 milijonov dinarjev. Ce se k temu prišteje še tranzit tujega blaga, se ta številka malone podvoji. Druga važna stvar, ki govori za čim prejšnjo zgraditev zveze med savsko in dravsko banovino ter morjem, je vprašuje razvoja naše trgovske mornarice, ki mora imeti čim večjo zaslombo v domačem prometu. Z zgradbo projektirane proge bi se nadomestila sedanja 330 km dolga tretjerazredna proga Sušak—Ljubljana z drugorazredno, za 106 km krajšo progo. Tujci, ki prihajajo na jadransko obalo, bi se potem ne posluževali več krajše zveze na Trst in Reko, marveč bi potovali preko našega ozemlja. Vse to bi omogočilo dokaj naglo amortizacijo kapitala v iznosu 250 miKionov dinarjev, potrebnega za zgradbo te proge. V tem smislu je oila sprejeta resolucija, ki je bila dostavljena vsem pristojnim činiteljem. V resoluciji se posebej podčrta vajo interesi savske in dTavske banovine na zgradbi te proge, ki so obenem interesu vsega našega gospodarstva, turizma in končno tudi naši nacijonalni interesi. V zvezi s potrebo zgradbe te proge je akcijski odbor apeliral na merodajne činitelje, naj se obenem tudi zgradi zvezna proga Bakar—postaja, Bakar—pristanišče in zveza z Martinščico. Proces v Moskvi Obtoženi priznavajo krivdo, da so hoteli s sabotažo v industriji uničiti sovjetsko gospodarstvo in izzvati intervencijo inozemstva Zunanjepolitična debata v čsl. parlamentu Dr. Kramar o razorože vanju in od noša jih z Nemčijo — Oster odgovor na nemško vmešavanje v čsl. notranje zadeve Praga, 28. nov. V poslanski zbornici Be je nadaljevala razprava o državnem proračunu za L 1931. V debato so posegli poljski poslanec Chobot, narodni socialist David in pa dr. Kramar. Dr. Kramar se je v daljšem govoru ba-vil z gospodarsko krizo in nasvetoval vladi, naj bi pričela misliti na akcijo za splošno znižanje cen. Nato je prešel na zunanje-politično delo vlade ter ugotovil, da za enkrat še ni misliti na kako uspešno razorožitev, lokler ne bo pričela tudi sovjetska Rusija z razorožitvijo. Francija je s predčasno izpraznitvijo Porenja dosegla baš nasprotno, kar je pričakovala V zahvalo za to je nemški narod glasoval za hitlerjevce in aiplavdiral Stahlbelmu, ki je manifestiral v demilitarizirani porenskJ coni. Končno je celo doživela govor zunanjega ministra Curtiusa, ki je izjavil, da Nemčija ne zahteva samo razorožitve, temveč tudi revizijo mirovnih pogodb. Zato ni čudno, če Francija že danes obžalu je, ker ni zavarovala svojih mej pred izpraznitvijo Porenja češkoslovaška mora zato posvetiti vso svojo pozornost vojski ter poskrbeti, da bo pripravljena za vsak slučaj Govor nemškega zunanjega ministra Ourtiusa o praških demonstracijah kaže, da so v Berlinu o češkoslovaških razmerah in težnjah zelo slabo poučeni. Naloga nemškega poslanika v Pragi bi bila, poučiti zunanjega ministra Curtiusa, da ne goji nihče v Pragi sovraštva proti nemški kulturi, češkoslovaški narod pa je in bo vedno čuval ugled svoje države In zato bi bilo tudi umestno, da se dr Cur-tius ne vmešava v njegove notranje zadeve ter kaže kot poklicani zaščitnik vseh Nemcev in nemške kulture. Za dr. Kramafem so govorili še nemška socialistka Kirpalova. komunist Kopeckjr in bivši minister Najman. ki se je podrobno pečal z vprašanjem nemških zvočnih filmov ter ugotovil, da je bil protest praške javnosti docela upravičen, ker je se danes v okviru češkoslovaške države mnogo krajev, kjer je državni jezik osovražen, češkoslovaški narod se prav nič ne boji nemškega bojkota, ker bi v tem slučaja bila prva posledica, da bi češkoslovaške tvrdke odpustile najmanj 50 nemških ravnateljev, ki imajo milijonske dohodke, če-hoslovaki niso bili nikdar pristaši ekstremnega nacionalizma, zahtevajo pa a polno pravico, da se nihče ne vmešava ▼ njihove notranje zadeve. Spor v vodstvu Stahlhelma Vodstvo Stahlhelma nezadovoljno s svojo delegacijo v Rimu — Opravičevanje Stahlhelma pri Hindenburgu Berlin, 28. novembra. Nedavni poset zastopnikov nemškega Stahlhelma v Rimu in tamošnje fašistične manifestacije so zbudile ne samo v inozemstvu, marveč tudi v nemških političnih krogih veliko pozornost tembolj, ker je znano, da je častni predsednik Stahlhelma, državni predsednik Hindenburg. Komentarji tega nastopa Stahlhelma so končno prisilili Hindenburga. da je zavzel svoje stališče k temu redkemu posetu in pobratimstvu z Mussilinijem. Hindenburgovi izjavi, ki jo je podal te dni zastopnikom tiska, pripisujejo tem večjo važnost, ker se Hindenburg ni hotel odpovedati častnemu predsedstvu te organizacije niti takrat, ko so jo od njegn zahtevale vse nemške stranke. Hindenburg je izjavil, da n'kakor ne more razumeti, kako so splob mogli predstavniki Stahlhelma po- tovati v Rim in se sploh približati Mussoli-niju. Kako so mogli pozabiti, pravi ffindenburg, kaj je Mussolini delal po izbruhu vojne proti Nemčiji, kako je pisal o nemškem narodu in kako konsekventno zatira Nemce na južnem Tirolskem. V političnih krogih smatrajo, da se more ta izjava ffinden-burga tolmačiti obenem kot indirekten demanti vesti o nemško - italijanski zvezi, o kateri se zadnje dn- mnogo razoravlia Berlin. 28 nov V vodstvu stahlhelma je izbruhnil velik spor zarad' obiska nje gove delegacije pod vodstvom dr Heinka pri Mussoliniju Vodstvo Stnh'hp'm* ^r votno odobrilo ta obisk ter celo določrlo način pozdrava, ki naj ga izrečejo »stop niki Stahlhelma Mussoliniju Sedai na je na nritisk 1ržavn<=»ea pre^s^dnikp MFitsso linija, ki je pismeno izrazil svoje nezado- voljstvo s tem pozdravom, nastopilo proti stahlhelmovcem, ki se mude v Italiji. V odgovoru, ki ga je poslalo vodstvo Stahlhelma maršalu Hindenburgu. izjavlja, da je bilo presenečeno zaradi postopanja dr. Heinka v Rimu in da ne odobrava izročitve častnega znaka Stahlhelma predsedniku Mussoliniju. Nadalje se skuša opravičiti na ta način, da izraža sum, da je bila večina stahlhelmovcev. ki so se udeležili italijanske ekskurzije. pristašev narodno socialne stranke. Kdor je čital liste, ki stoje v tesnih od-nošajib s Stahlhelmom, se dobro spominja, da so vsi ti listi podrobno poročali o italijanskem potovanju in označevali avdijen-co pri Mussoliniju kot prav poseben uspeh. Nastop maršala Hindenburga pri vodstvu Stahlhelma pa se splošno komentira kot izraz njegovega nezadovoljstva proti Mussoliniju. ki mu ne more odpustiti, da je bil po izbruhu svetovne vojne eden glavnih protinemških agitatorjev v Italiji ter je najbolj pozival italijansko vlado, naj napove vojno Avstriji In Nemčiji. Pogreb Velje Beograd. 28. novembra. Danes ob 9. dopoldne se je vršil popolnoma tiho in skromno pogreb bivšega ministrskega predsednika Velje Vukičeviča. Po želji rodbine so izostale vse sicer običajne pogrebne svečanosti. Pogreba so se udeležili samo rodbinski člani in najožji prijatelji pokojnika Napredovanje profesorjev Beograd, 28. novembra. »Službene novi* ne« objavljajo ukaz o napredovanju pro* fesorjev. Med drugimi so napredovali v 1/4 a Fran Ferjan na III. realni gimnaziji v Ljubljani, dr. Matko Heric na realki v Mariboru, Peter Prosen na realki v Novem mestu, Franc Dolžan, profesor realke v Ljubljani. Anton Burgar. direktor realke v Kočevju in Andrej Preb 1 na II. državni gimnaziji v Ljubljani. V 1/4 dr. Janko Kotnik, profesor realke v Mariboru in Fran Vrhovnik, profesor realke v Ljubljani. V 1/6 Alojz Žitnik, profesor I. državne gim» nazije v Ljubljani, v II/l Fran Trcst telo* vadni TČitelj v Ljubljani in v Ff/2 Tosip On?c strokovrr tič teli v Ljubljani Ne*roč?* itnl^fc-trke^r Vrtala Rim, 28. nov. Nn !e^' xJ.i >s;voii 'n r zaporu skoraj e**eI1 Fedoiov, predsednik zavoda za tekstilne pre.skave, •ensfctf'J r nalno izjavo. Navajal jo ni«"J dragic -'a je bil lani umrl; :nž Lc-patin glavni Jikter sabotažne akc;je Lepa^ln je aftiv*] pri sovjetski vladi .-elik ugled in je S»U s ' j^-časno svečano pokopan na rtr.-.ne stroške. Tudi ob*-ože:ii čarnovski zelo obremenjeval urar'1^ LjOpatina, vendar pa je priznal, da je udJ sam dobro vede! za načrte sabotižne akcije. Z vi. za 'eksMVii inženjerjev je :>reje'a ^etrt m!!!jon* zlat:h rubljev proviz'je, ker je liaro^aia tekstilne stroje in bombaž iz Anglije Mezdno gibanje v angleških premogokopih Pogajanja med podjetniki in rudarskimi organizacijami o novih mezdah — Organizacija zmanjšane produkcije premoga London, 28 nov. AA. Upajo, da bodo preprečili premogovno stavko, k» grozi izbruhniti prihodnji teden v Southwalesu. Pogajanja med interesiranimi strankami napredujejo uspešno Včeraj je narodno mezdno razsodišče razpravljalo o pritožbah iz revirjev kjer so lastniki premogovnikov znižali plače. Danes se sestane konferenca rudarskih delegatov. Kakor poročajo, bo konferenca predlagala, naj se vprašanje razporedbe delovnega časa in skrajšanja delovni ka začasno odgodi, dokler ne stopi v veljavo prodajni načrt. Medtem bo osrednji premogovni prodajni svet, v katerem so zastopani lastniki vseh premogovnih revirjev, določil tonažo produkcije v vsakem premogovnem okraju za prvo četrtletje 1931. Ker se je povpraševanje po premogu znatno zmanjšalo, bo premogovna produkcija v primeri s Dre-tek lim letom znatno zmanjšana Vsi podatki o produkciji bodo javljeni posameznim izvršilnim svetom raznih revirjev, ki bodo nato dodelili vsakemu premogovniku gotovo količino produkcije. V Cumberlandu to v južnem Walesu Js bil me»d delodajalci in delojemalci dosežen sporazum o razporedbi delovnega časa. V Lancashdru se bo vršilo šanju danes glasovanje. o tem vprs- Nova zaupnica Tardieujevi vladi Pariz, 28. nov. V parlamentarni raz* pravi o dovolitvi naknadnih vojaških kre* ditov 650 milijonov frankov za izpopolni* tev zalog orožja in municije, izčrpanih za* radi vojaških eksped.cij v Maroku in Siriji, so radikalni socialisti izjavili, da bodo za* nje glasovali pod pogojem, če bo vlada ustanovila poseben znanstveni vojaški za* vod, ki bo uporabljal nove iznajdbe za iz* popolnitev francoske narodne obrambe. Radikali so izdelali podroben načrt za ustanovitev tega zavoda in izvedbo drugih zgradb ter ga predložili vladi, ki pa ga je odklonila, češ, da bi bilo potrebno posoji* lo, vlada pa ne namerava uvesti sistema izrednih državnih kreditov. Francija se bo rešila spolšne gospodarske krize z ohra* nirvijo popolnega ravnotežja v proračunu. Socialisti so vztrajali na svojem predlogu, ki ga je vlada ponovno odklonila, pri če* mer je postavila vprašanje zaupnice. Vladi je bila izglasovana zaupnica s 331 proti 253 glasovom. Odbor za biološko proizvodnjo Beograd, 28. novembra. AA. S sklepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje so postavljeni za Člane odbora za biološko proizvodnjo: dr. Adolf Nemec, direktor higijenskega zavoda v Novem Sadu, dr. Milivoje Rankov. direktor higijenskega. zavoda v S koplju, dr. Emil Prahak, profesor higijene na medicinski fakulteti v Zagrebu, dr. Amold Holste, profesor farmakologije na medicinski fakulteti v BeogTadu. dr. Tihomir Simič, profesor bakterijologije na medicinski fakulteti v Beogradu, dr. Vcjin Dimitrijević, državni kontrolor za zdravila rastlinskega izvora pri centralnem higiienskem zavodu v Beogradu, dr. Vojimir Kasič. bivši pristav centralnega higienskega zavoda v BeogTadu in dr. Dimitrije Klujič. pristav na šoli narodnega zdravja v Zagrebu. Železniške dobave Beograd, 28. novembra. Pri generalni železniški direkciji se je vršila včeraj licitacija za dobavo 1.4 milijona železniških pragov. 6.000 kubičnih metrov kretnične-ga materiala in 2.500 kubičnih metrov mostovnega materiala v skupni vrednosti nad 70 milijonov Din. Na licitaciji je sodelovalo 39 tvrdk. Dobavo so dobile izključno domače tvrdke. 17 finančne sltižbe Beoarad. 28 novembra Z odlokom fi- j nančn^r-a ministra Je premeščen k financ- t ni direkciji » Skoplje Alojzij Marinič. po- j možn! knjigovodja dravske finančne direk- i cije — Pr; nodružnici Poštne hranilnice v ; ; LJubljani sta imenovan' za uradnici Sta- i i na Vidmar in Julija Rojšek. 1 Poljski opozicijski poslanci izpuščeni iz zapora Varšava, 28. novembra. Aretirani opozicijski voditelji Lieberman, Witosz in Pu-tek so bili danes za kavcije od 5 do 10.000 ziotov izpuščeni na svobodo Istočasno je bil izpuščen bivši narodni demokratski poslanec Dembski proti kavciji 1O.000 ziotov. Listi zatrjujejo, da je vlada vsem izpuščenim poslancem priporočila, naj se čim prej umaknejo iz političnega življenja. Katofiška cerkev In nemški narodni socialisti Berlin, 28. novembra Katoliški gene* ral ni vikar v Mainzu Maver znova povdarja v klerikalnem listu »Rhein-Maini-sche Volkszeitung«, da vztraja katoliška cerkev na svojem znanem stališču, da ne sme biti noben katoličan član narodno-socialistične stranke v Nemčiji in da člani te stranke tako dolgo ne morejo dobiti cerkvenih zakramentov, dokler se ne obvežejo, da bodo izstopili iz stranke. Licitacija del za carinarnico v Ljubljani Ljubljana, 28. novembra Včeraj dopoldne se je vršila v mestnem gradbenem uradu licitacija za zgradbo ljubljanske carinarnice, njenih pomožnih zgradb ter stanovanjske kolonije za carinske uradnike. Licitacije se ie udeležilo 10 stavbnih tvrdk, 9 iz Ljubljane, 1 iz Zagreba. Zgradba vseh teh objektov je bila prora'unana na 9,139.129.29 Din, najnižja ponudba je bila 7,253.944, najvišja pa 8,291.582 Din. Razlika je bila torej cel milrijon. Mestni gradbeni urad bo poslal sedaj ves elaborat o licitaciji ministrstvu z?, zgradbe v Beograd v revizijo in kočnoveljavno odobritev. Sorzna poročila. LJUBLJANKA BORZA. Dev'ze: Amsterdam 22.78. — Berlin 13.4775 — 13.5075 (13.4925). - Bruselj 7.8905. — Budimpešta 9.S915. — Cu ih 1095.9 — Dunaj 795.22 — 798.22 (796.72). — London 274.78. — Newyork Pariz 222.33. — Praga 167.41 — 168.21 (167.80. — Trst 294.90 — 296.90 (295.90). INOZEMSKI: BORZE. Curih: Beograd 9.1285. — Pariz 20.2875. — London 25.0736. — Newyork 516.40. — Bruselj 72. — M'-lan 27.015. — Madrid 57.30. — Amsterdam 207.8625. — Berlin 123.10. — Dunaj 72.70. — Sofija 3.7325 — Praga 15.3125 — Varšava 57.845. — Budimpešta 90.26. — Bukarešta 3.0625. Sh-ati 2 >S L O V E N S K I NAROD<, dne 28. novembra 1930 Stev 272 Moderna Ljubljana hitro raste Predavanje podžupana prof. Jarca na družabnem večeru trgovskega društva »Merkur« Ljubljana, 28. novembra. Sinoćnje predavanje podžupana Jarca o novi Ljubljani na zabavnem večeru »Mer* kurja« je bilo za naše meščane prava ^en* zacija, saj je bila dvorana nabito polna že dolgo pred napovedano uro in ob vratih je stalo toliko poslušalcev, da je bil vstop skoraj nemogoč in je gotovo enaka mno* žica gostov morala oditi, kakršna je bila zbrana v dvorani. K predavanju podžupana je prišel tudi župan g. dr. Dinko Ptic, med drugimi smo opazili zlasti mnogo zastopa hikov društva hišnih posestnikov s pred* sednikom g. Frelihom na čelu. Predsednik generalni tajnik Zbornice za TOI g. dr. Fran \Vindischer je pozdrav vil občinstvo, posebno pa župana in pre* davatelja ter izrekel zadoščenje, da preda* vanje »Merkurja« v resnici postajajo prava univerza meščanskega stanu v Ljub* Ijani. Podžupan g. Jarc je v svojem tempe* ramentnem govoru izvajal: V Ljubljani vse kipi in vre, pripravlja §€ nekaj novega, čeprav pregovor pravi: Ljubljanci zaspanci. Vendar pa zida Ljub* ljana najvišjo hišo v državi m kmalu bo popravljen tudi simbol ljubljanske počas* nosti, naš tramvaj, ki se raztegne daleč v okolico. Starodavni ljubljanski kolodvor izgine, da napravi prostor modernemu cen* tru prometa, ljubljanske ceste se širijo in tlakujejo, trhli kostanji v Tivoliju padajo in se umikajo češpljam, letargija in kon* zervativnost pa bežita pred svežo podjet* nostjo in najživahnejso delavnostjo. Kje je vzrok tega poleta? Ljubljana je iz pro* vincijalnega mesta postala tretja prestolica velike države, sedež banovine ter tako Gospodarski in kulturni center vse Slovenije Z dežele tišči v mesto ljudstvo, ki na de* želi nazaduje število prebivalstva, v me* stih pa silno hitro raste. Tudi pri nas se pojavlja urbanizem, ki je v Nemčiji tako močan, da stanujejo % vsega prebivalstva ▼ mestih, pri nas pa šele samo ena petina. Namen predavateljevih izvajanj je predočiti še nerešena vprašanja in poka* zati, kako daleč smo z deli, ki jih je ob* činska uprava namenila izvesti. Nato je govornik na kratko razdelil zgodovino Ljubljane na tri dobe in sicer na baročno z zidanjem najlepših naših cerkva, rotovža z vodnjakom in drugih palač. Za drugo dobo smatra čas po potresu, tretja doba se mu pa zdi sedanji čas, ko se ustvarja nova in velika Ljubljana. Predavatelj je v dokaz svoje trditve navajal nekaj primerov iz Ljubljane pred 50 leti, ki je 1. 1980 imela 1300 hiš in 28.000 prebivalcev, danes ima pa že 3000 hiš s 60.000 prebivalcev Neposredna bližina mesta, namreč pet ob* čin Vič, Zgornja Šiška, Št. Vid, Jezica in Moste, je 1. 1880 imela 1129 hiš in 7500 pre* bivalcev, danes pa šteje 2S86 hi« z 32.000 prebivalci in ta teritorij je pravzaprav ve* lika Ljubljana, ki bi imela 108.000 kvadrat* nih kilometrov teritorija z nad 90.000 prebivalcev Sožitje Ljubljančanov in okolice je vedno tesneje in združuje jih elektrika, vodovod, tramvaj, avtobusi, plin, gasilstvo, policija, telefon, predvsem pa novi regulacijski na» črt velike Ljubljane. Nova ureditev velikega mesta je mogo* ča na več načinov. Po potresu smo dobili regulacijski načrt. ki se drži zastarelega sistema blokov ne glede na strani sveta in na teren. Nazori o gradnji mest so se pa izpremenili in novi regulacijski načrt se v glavnem ozira na razdelitev prebivalstva in na prometne razmere. Kakor v drugih velikih mestih, se tudi v Ljubljani vsak dan bolj kaže razdelitev mesta na tri dele in sicer na središče t. j. na poslovni del mesta s trgovinami, uradi, ki je prav red* ko naseljen, ker stanujejo poslovni ljudje v stanovanjsekm delu mestu z vilami in vr* tovi, tretji del mesta je pa industrijski, kjer je nastanjeno tudi delavstvo. Taka razdelitev narekuje zlasti ureditev prometa, ki naj na najugodnejši način zveze center s stanovanjskim delom, s cestno železnico in avtomobilskimi cestami ter s prostori za parkiranje. Odstraniti je pa treba s teh cest težki promet in ga urediti na križiščih. V vsa* kem regulacijskem načrtu morajo biti do* ločeni tudi prostori za javne zgradbe ter ostati nezazidane velike zelene ploskve, to* rej parki, ki so pljuča mesta Po računih modernih graditeljev mest mora priti na vsako osebo 4 kvadratne metre zelene ploskve. Kolodvor, ki je sre* dišce vsakega prometa, mora priti na sre* do mesta in od njega naj se stekajo pro* metne žile na vse strani. Tak regulacijski načrt za mesto Ljub* rjano in sosedne občine je Plečnikov in načrt za severni del mesta takoimenovani svetokrižki okraj, kjer je prostora za 40.000 prebivalcev je že odobren. Od Sv. Krištofa do Sv. Kj-i* ža bo tekla 40 m široka avenuja, druga glavna eesta tega okraja bo pa razširjena Smartinska cesta; obe bo pa vezala velika zvezna cesta. Na tem novem delu mesta hiše ne bodo več zgrajene v pravokotnih blokih, temveč razporejene na dolgih par* cel ah tako, da bo vsaka hiša imela solnee Tudi ostali načrt je mestna uprava že po* drobno preštudirala in ga v načelu sprejela ter pripravila we potrebno za njegovo realizacijo. Velika okrožna cesta bi šla od Zclne jame mimo Sv. Križa do Zgornje Šiške za Rožnikom na Vič in od tod v lo* ku skozi Trnovo na Dolenjsko cesto pri Rudniku. Kdaj bo ta veličastni po princi* pih moderne higijene in prometa zgrajeni načrt izveden, je še prerano govoriti. Ka* žejo se pa že pričetki realizacije načrta svetokrižkega okraja. Koslerjevo posestvo in tivolski parki z Rožnikom in Šišenskim hribom so rezervirani za univerzo z velikim botaničnim vrtom in narodnim parkom, urejen bo prostor pri Evropi in Dunajski cest ter del mesta z Muzejskim trgom. Šubičevo ulico in Kranjsko hranil* nico. Vegova ulica bo razdelila Zvezdo na dva dela in se razširila med hišami Selen* burgove, Prešernove m razširjene NVolfove ulice v velik monumentalni paradni trg. Izpremenjen bo tudi Ambrožev trg, na "V dn:kovem trgu bo postavljen novi ro* tovž in tržnice, ki bodo deloma stale nad preobokano Ljubljanico. V kratkem prične mesto urejati Marijin trg s tromostovjem. v načrtu je pa tudi zveza Tržaške ceste s Karlovško skozi Aškerčevo ulico in konč* no pride na vrsto seveda tudi preureditev Gradu. Regulačni načrt se bo moral raz* širiti še tudi na sosedne občine, a treba je čakati na novi gradbeni zakon, ki se je prav zadnje dni mnogo izpremenil. Naloga vsakega regulačnega načrta Je tu«li ohranitev kulturno-zgodovinsk:b spomenikov. In pravi kulturno zgodovinski muzej je naša stara Ljubljana, ki je njena ohranitev tako estetsko hvaležna, kakor produktivna, saj bomo z lepoto ^ašib starih stavb privabili v mesto več tujcev. Mestni gradbeni urad je Čuvar lica staro Ljub ljane in gremij ne sme dovoljevati nikake-ga pačenja. kakor se je to dogajalo p»o potresu pa do današnje dobe. Mojster Plečnik nam je že ohranil in pokazal lepoto Sv. Jakoba trga, Cojzove ceste. Vegov7*: ulice, sedaj pa čisti krasni rotovž dozidava in ureja prestore okrog cerkva, kakor vidimo pri Sv. Jakobu, Šenklavžu. pri nunah, sedaj ya pride na vrsto še Sv. Florijan. Restavr i rani bodo tudi stari spomeniki predvsem pa krasni Robbov vodnjak pred rotovžem, kakor je že popravljena sv. Trojica na Kongresnem trgu in bo restavriran tudi Marijin spomenik na Šentjakobskem trgu. Pogrešamo pa tudi mestnega muzeja ki ga lahko zberemo Šele, ko bodo rnestnt uradi dobili svoje nove prostore v novem rotovžu. Splošna gradbena delavnost je v novi Ljubljani silno živahna. Od leta 1922 do 1925 se je gibala v ozkih mejah letnih 2n milijonov. Od leta 1926 do 1929 je pa mestna občina zazidala 62 milijonov Din. V splošnem je bilo v Ljubljani zgrajenih leta 192G za 30 milijonov, leta 1927 za 35 milijonov, leta 1928 za 50 milijonov in leta 1929 tudi za 50 milijonov Din. Letos smo pa dobili in začeli graditi stavbe, ki bodo deloma končane leta 1931 in stanejo 90 milijonov Din Zato lahko tudi rečemo, da v Ljubljani pravzaprav nimamo breposelnosti. Mesto samo je zazidalo za stanovanjske hiSe 62 milijonov Din in ima 180 poslopij s 1100 strankami in 5.000 prebivalci, tako da lahko rečemo, da vsak peti Ljubljančan stanuje v mestni hiši, a vendar manjka še okrog 1000 stanovanj Že se pojavljajo ponudbe stanovanj, vendar so pa ta stanovanja predraga za srednje stanove in stanovanjska kriza zato še ni premagana. Kar se tiče ureditve prometa, sedaj končuje mestna uprava cestno-policijski red. Cest imamo v Ljubljani 10 km državnih tn 150 km mestnih, ki jih je ena petina še ne-izgrajenih, tlakovanih pa okrog 10 km, to rej le 7% namesto 70% kakor v modernih inozemskih mestih. Naša cestna politika gre za smotreno porazdelitvijo prometnih žil, ki jih delimo na radialne, ki vežejo okolico s centrom, na vezalne in okrožne ter na stanovanjske ceste in ulice. Položaj se bo izboljšal, ker nam mnogo pomaga tudi kaldrminski fond. Pri. hodnje leto bomo s 16 milijoni tlakovali Masarykovo. Resljevo. Miklošičevo. Celovško in Bleivveisovo. Šmartinsko in Vilharjevo cesto, potem pa pridejo na vrsto Zaloška cesta, Streliška ulica. Cesta Za Gradom in Karlovška cesta. Odstraniti je pa treba tudi več takoimenovanih grl, kar se je že zgodilo s Pražakovo cesto in je sedaj na vrsti Gradišče. Z avtobusi in tramvajem se prepreže mesto do Viča, Šiške, k Sv. Križu, na Jezico, Št. Vid in v Moste, ki je danes že pravo mesto z 8000 prebivalcev. Letos je bil dodelan velik zbiralni kanal po Vilharjevi cesti do Dunajske ceste in bo podaljšan še dalje do Šiške ter veljal 4 milijone Din. Tudi Pod Rožnikom je pričet zbiralni kanal, ki bo stal 2 milijona Din. Regulacija Ljubljanice se je zavlekla zaradi male formalne napake razpisa, a že je razpisana nova licitacija na 2. december. Prva licitacija je bila zelo ugodna, ker je pokazala 20?6 znižanje. Zgrajenih je bilo več mostov, zgradi se jih pa še več novih čez Gradaščico in Ljubljanico ter brvi čez Ljubljanico in Grubarjev kanal. Pri Sv. Križu prične mesto graditi mrliško vežo in zgradi več šol ter razširi ubožnico. Danes je pa licitacija za carinarnico. Spomladi se najbrž prične graditi Trgovska akademija, vseučiliška knjižnica in kolodvor, ki je o njem dosežen popoln sporazum z železniško upravo. Novo lice Ljubljani so pa dala mestna podjetja elektrarna, vodovod in plinarna ter klavnica, ki so se zadnja leta prav močno razvila in razširila, kar dokazuje, da so uprave na pravem potu. Mestna občina mora skrbeti tudi za nove socijalno higijenske naprave, ima pa tudi velike kulturne naloge ter se bo posebno ozrla na Narodno galerijo. Za Studiranje teh stvari so potrebna potovanja v inozemstvo, kar seveda stane mnogo denarja. Ljubljana je sicer zadolžena, njeni dolgovi znašajo 130 milijonov Din vendar so pa občinske doklade najnižje menda v vsej državi. Treba je le potrpljenja, strpnosti, lojalnosti in zaupanja vsega prebivalstva. Složno in stvarno delo ter solidarnost med občinsko upravo in Ljubljančani je najlepša poteza na licu nove Ljubljane. Predsednik dr. \Vindischer se je zahvalil in izrekel željo naj Ljubljančani opuste zaspano konzervativnost. ki naj napravi prostor dinamiki. Nato je pa povzel besedo g. župan dr. Dinko Puc in v daljšem, večkrat z aplavzom prekinjenem govoru, glosl-ral predavanje ter pozival meščane k sodelovanju. Predsednik Društva hišnih posestnikov g. Frelih je predsedništvu >Merkurja< po obeh govorih prijavil tudi svoje predavanje o teh vprašanjih. Zgodovinske najdbe Ljubljana, 28. novembra. Progovna sekcija državnih železnic v Ljubljani polaga te dni vodovodne cevi od železniškega rezervoarja na Glavnem kolodvoru proti Šiški Za napajanje lokomotiv uporabljajo mehko vodo, ki jo črpajo iz 30 m globokega vodnjaka poleg rezervoarja, nakar jo kemično prečistijo s soljo in apnom. Rezervoar je na visokem stolpu, da ima voda pritisk. Ker pa na gorenjskem kolodvoru niso imeli prečiščene vode, zato jo napeljavajo sedaj. Pri izkopu jarka za vodovodne cevi so včeraj naleteli, kot je soditi po izkopanih predmetih, na staro rimsko grobišče iz 1. stoletja p. Kr. Grobišče se po vsej priliki razteza približno 300 m od železniških objektov ob Dunajski cesti do Masarvkove ceste, ker so našli starine raztresene po vsej dolžini izkopanega jarka od rezervoarja do prelaza na Dunajski cesti; pri prelazu ob levem hodniku ceste so včeraj izkopavali ves popoldan rimsko zidovje. Najvažnejša najdba je zelo dobro ohranjen grob, ki so ga odkrili pri izkopu jarka ob pisarni progovnega nadzornika. V globini 1.50 so naleteli na veliko kamenito ploščo, katero so dvignili. Pod njo je bilo več vaz, žar, svetiljk itd. Skupno so izkopali doslej okoli 20 zgodovinskih predmetov; nekateri so zelo dobro ohranjeni in nedvomno velike vrednosti. Med drugimi naslednje: bučna vaza z zlomljenim vratom; rožna vaza z zlomljenim vratom in ročajem; svetiljka na olje; sredi prelomljena svetiljka znamke SABINI, signatura L. SEPTIMI; pokrov iz črne gline; bakren novec, prevlečen s patino, koščena puščica za pomado brez dna in pokrova (menda iz slonovine); prelomljeuo okroglo ogledalce (v premeru približno 10 cm) krasno izdelano iabruseno, iz srebra, dva balzam a rja in dno tretjaga iz zelenega stekla; dve osti in dela koščene igle; dve ženski broši, prevlečeni s patino; četve-rooglata igla iz plave mase; majhen val]-čast broš; visok cel lonec iz črne gline; lončeni fragmenti; fragmenti steklene žare: posodica kosti; več novcev cesarja Avgusta iz 1. stoletja p. Kr. • Čudno je vsekakor, da niso teh grobišč odkrili že prej, ker je svet tam okob bil gotovo že večkrat prekopan, zlasti ob priliki gradnje železnice. Znano pa je, da delavci pri kopanju navadno ne pripisujejo nobene važnosti črepinjam in podobnemu, po zorni postajajo šele tedaj, ako najdejo kak novec. Zato so take najdbe dostikrat prav zaprav odvisne od slučaja, četudi kopljeio v neposredni bližini starin. Priznanje za odkritje gre predvsem r ro-govni sekciji, odnosno nadzorniku proge, ki nadzira delo pri izpeljavi vodovoda. Starin še mora biti v bližini več in »e težko reči, če jih bodo sploB" kdaj odkrili Smrtna nesreča in pretep Novo mesto. 27. novembra, Lesni trgovec in 'astnik vodne žage Martin Malenšek iz ćrmošnjic je nakupil bukove hlode, ki mu jih je izpod Maharov-ca dovažal na njegovo žago poleg drugih tudi posestnik Janez ćimermančič vulgo Mavser iz Jurne vasi. Snoči okrog 23. je dospel s težko natovorjenim vozom iz Poganskih gozdov po vozni cesti na državno cesto pri Poganskem mlinu. Ker je cesta v sedanjem času precej zastavljena s kupi gramoza, so konji krenili na skrajni levi rob ceste in zadeli s sprednjim delom voza v obcestni kamen, odkoder ga niso mogli premaknit. Cimermančič je poslal svojega 17-letnega sina Jožeta po drug voz, da bi preložil tovor s pomočjo ostalih voznikov. Ko je pričel Cimermančič z drogom obvijati verige, so se hlodi, težki par tisoč kilogramov, zvrnili nanj ter mu zdrobili oprsje in glavo. Obležal je na mestu mrtev. Njegov sin ki mu je pri delu pomagal, je dobil samo lažje poškodbe, žalosten je bil prevoz smrtno ponesrečenega na njegov dom, kamor so ga. pripeljali okoli 2 ponoči. Pokojnik je bil dober posestnik ter občinski odbornik občine šmihel-Stopiče. V Pangerč grmu so pri Gorčetovih imeli mrliča, ker je umrl gospodar. Prišli so tja fantje iz Gaberja in Grma ter poleg drugih tudi 40-letni dninar Josip Hrvat iz Višnje v župniji Brusnicah. Sorodniki pokojnika so po običaju dali posetnikom pit^ in jesti. Hrvat je zapustil hišo, kmalu za njim pa tudi fantje, ki so postali na eesti precej razboriti. Ko so srečali Hrvata, gr niso pustili pri miru, temveč so se začel vanj zaletavati. Kmalu je dobil Hrvat s štirivoglatim remeljnikom udarec po gla vi. da se je zgrudil nezavesten, že na tlel: ležečega so ftant** tako preten^ ^a so -prizadeli tri velike rane na glavi, polomili štiri desna rebra in povzročili še veliko rano na desnem licu. Neznane suro veže zasleduje orožništvo. Georgij Baklanov v Ljubljani Snoči je prispel slavni ruski pevec v Ljubljano 7PU — Naše mesto mu zelo ugaja Ljubljana. 28. novembra. Spoči je prispel v Ljubljano s svojo soprogo slavni ruski baritonist svetovnega slovesa Georgij Andrejević Baklanov. Nastanil se je ▼ hotelu Union. Drevi nastopi Baklanov v »Tosck: kot Scarpia, v nedeljo zvečer pa v naslovni vlogi vBorisa Godu-nova«. 2e dolgo ni vladalo za nobeno gostovanje v naši operi tako veliko zanimanje, kakor za Baklanova. Operna publika je bila nekoliko razočarana, ko je izvedela, rta nastopi slavni ruski pevec samo v ^osci<, trm večje je bilo pa veselje in za.i rvolj-stvo, ko je gledališka uprava pridobila odličnega gosta še za eno gostovanje in sicer za »Borisa Godunovav, kjer lahko pride umetnik njegovega kova do mogočne veljave. Georgij Andrejevič Baklanov je bil rojen v Petrogradu. kjer je absolvira! juri-dično fakulteto. Njegov prvotni poklic bi moral biti torej iz pravnega področja. Toda kmalu se je pokazalo, da ga caka sijajna karijera drugje. Narava ca je namreč obdarila z izredno lepim glasom, ki ga je bilo treba samo še opilit in izšolati, da je postal Baklanov svetovno znan perec Peti se je učil Georgij AndrejeviO v Italiji. V Rusiji je bil član imperatorskih gledališč v Moskvi in Petrogradu, pozneje je pa nastopal v dvornih operah na Dunaju, v Parizu, Londonu in Newyorku. Zadnje čase se pa omejuje samo na gostovanja po večjih mestih Evrope tn Amerike. Pred tremi leti je pel Baklanov v Zagrebu .in v Beogradu. V Ljubljani ga bomo slišali drevi in v nedeljo prvič. V pogovoru z našim poročevalcem je izjavil, da je napravila Ljubljana s svojimi zanimivostmi, lepimi stavbami, čistočo :n krasno okolico nanj nepričakovano dober vtis. S soprogo se je hotel napotiti po gostovanju v Ljubljani v Dalmacijo, pa je bil včeraj brzojavno obveščen, da je sk!<*-nil njegov impresario z berlinsko opero pogodbo glede večfh gostovanj v Berlina, kjer nastopi v začetku decembra. Zato s« bo moral vrniti, za kar mu je zeio žal, ker se je že veselil, da bo preživel nekaj dni na naši rivijeri. Odličnemu pevcu in njegovi simpatični soprogi, ki mu prav pridno pomaga premagovati vse težave neprestanega potovanja po svetu, želimo, da bi se počutila med nami čim prijetneje. in da bi jima ostalo kratko bivanje v Ljubljani v trajnem a^v minu. Iz •VI e DRAMA. Začetek ob 20. 28. novembra ,petek: Gostuje ljubljanska drama v Kranju: ob 15. uri Snegulčica, ob pol 21. Sveti plamen, 29. novembra, sobota: Gospa ministrica. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. 30. novembra, nedelja: ob 15. Janezek-Nosanček, mladinska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Serija A-00001. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. 1. decembra, ponedeljek: Naš gospod župnik. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nocoj (petek) ostane drama zaprta, ker gostuje dramski ansambel v Kranju. Na odru čitalnice vprizori popoldne ob 16. mladinsko igro Snegulčica in škratje, zvečer ob pol 21. pa Maughamovo dramo Sveti plamen. Nušičeva komedija »Gospa minu strica«: se ponovi v soboto 29. t. m. ob 20. zvečer v ljubljanski drami, kot izven pred* stava pri znižanih, ljudskih cenah. Nedelja v ljubljanski drami. V ne* deljo 30. t. m. se ponovi v ljubljanski dra* mi mladinska igra »Janezek=Nosanček«, zvečer ob 20. pa Aleksej Tolstega komedija »Serija A*000003 Obe predstavi sta izven abonmana, pri znižanih, ljudskih cenah Miklavž v ljubljanski drami. Na* knadno so prispevale darila za Miklavževo prireditev še sledeče tvrdke: Drago Gorup & Co., kompletno zimsko obleko. Drago Schwab kompletno športno obleko s čepi* co in klobučkom. Elite dve dekliški obleki, I. C. Mayer tn zimske srajčke, F. M. Schmitt 36 kompletnih garnitur barvic za Šolsko uporabo. Tiskovna zadruga 7 mla* dinskih knjig, M. Lazar 1 svveater in 2 če* piči. — Miklavževa prireditev bo 7. in 8. decembra ob 15. v drami. Darila naj se pošljejo v dramo pod značko »Za Miklav. ža* ali pa izroče nabiralcu Narodnega gle* dališča, ki se izkaže s potrdilom. OPERA. Začetek ob 20. 28. novembra: Tosca. Gostuje slavni baritonist Baklanov in tenorist Marij Šimenc. Izven. 29. novembra, sobota: Vesela vojna, opereta. Red C. 30. novembra, nedelja: ob 15. La Ma-scotte. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Boris Godunov. Gostuje slavni baritonist Baklanov. Izven. 1. decembra, ponedeljek: Zaprto. Drevi se poje y operi »Tosc.a«. Kot Scarpia gostuje baritonist svetovnega slo* vesa, Georgij Baklanov. Tosco poje prvič gospa Thierrvjeva, Cavaradosija poje zna* ni priljubljeni tenorist Marij Šimenc, dalje sodelujejo gg. Zupan, Janko, Simončič. Perko in drugi. Dirigent g. Neffat. Pri no* cojšnji vprizoritvi opere »Tosca« gostuje poleg baritonista Baklanova tudi naš od* 'čni Mario Šimenc, ki poje Cavaradossija. V nedeljo popoldne ob 15. se poje priljubljena opereta »La Mascntte« z gospo Poličevo v naslovni part ji Sodelujejo: 4g. Španova Drenovec lanko, Peček, Pov* he. Jelnikar in drugi Dirigent g. Stritof, -e/. g. Kreft Predstava izven abonmana. ori znižanih cenah — Z\ečer ob 20. se po* e »Boris Godunov« s slavnim Baklanom v naslovni partiji. Glasom poročil je odlični pevec v tej partiji izredno velik in močan ter obeta biti vsled tega večer nereden irži» tek. Scena je deloma prenovljena po načr« tih priznanega gled inscenatorja g. Uljani* ščeva. Dirigent ravnatelj Polič. Predstava bo izven abonmana. KOLEDAR. Danes: Petek, 28. novembra 1930. katoličani: Jakob, pravoslavni: 15. novembra, Gurije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Gostovanje drame v Kranju ob 16. Snegulčica, ob 20.30 Sveti plamen. Opera: Tosca. Gostovanje Baklanova, Kino Matica: Pesmi je konec. Kno Ideal: Kurtizana. Predstava Uferini ob 20. v Lnionu. Kino Ljubljanski dvor: Za čast doroo* vine. DEŽURNE LEKARNE. Danes* Kuralt, Gosposvetska cesta. Sušnik, Marijin trg. „Pred poroko" v Mostah V nedeljo 33. t. m- zvečer je ponovil dramatični odsek našega Sokola burko v treh dejanjih »Pred poroko« v režiji brata Rozmana. Društvo je pridobilo v zadnjem času več novih, mnogo obetajočih igralskih moči, zato je ta sicer nelahka burka dosegla popol uspeh. Omenim naj, da j-e bUo pri prvovprizorkvi toliko publike, kolikor je še ni imela nobena druga predstava prejšnjih sezon. Preprosta, a hvaležna publika je pričela upoštevati resno stremljenje dramatičnega odseka in njegov viden napredek od predstave do predstave. Uprav to vpoštevanje mase pa je najboljša garancija za ntoščanskega Sokola in jasen dokaz njegovega moraJnega ter moštvene-ga podviga. Igra sama je bila podana pristno, humoristično ui elegantno. Igralci so se v svojih nemalih vlogah docela vživeli, podajali so jih originalno. Ce naštevam posamezne, tedaj moram na prvem mestu omenit: Filipa Zagorjana — starega gosta našega odra, za njim pa nadvse komična originalna Grčarja ter Ahačiča. Ugajala ie zelo Mideria — bila bi pa lahko boljša, če be se držala čiste vokalizacije in opustila koncem stavkov rezek glasovni poteg. (Menda ie bil to njen prvi nastop!) Tudi Jereb bi bolj ugajal, če bi bolj ležerno govoril, ne pa vlogo oddrdral — posledica je bila, da je bil njegov govor preveč monoton. Suhadolnikova je igrala vlogo guvernante preveč drastično, vplivala je s pozo na gledalce sicer komično, vendar pa v popolnem nasprotstvu z zahtevo igre. Ostali s** rešilri svojo nalogo prav zadovoljivo; reči pa moram da je drugovprizori-tev precej zakrila hibe pi^ovprizoritve. Naravno! Del uspeha je pripisati tudi novim, iako lepo izdelanim kulisam, ki sta jih v svoji priznani sokolski požrtvovalnosti skozi več nočd po itak napornem dnevnem delu brezplačno delala in dogotovila brata Bricelj in Kelbl: velika hvala pa gre bratu starosti Pavčiču, ki je ponovno dokumentiral svojo sokolsko zavednost, ko je dal ves potreben les za izdelavo kulis društvu brezplačno Hvala jim! Res s ponosom in posebno voljo je pričel delovati moščanski Sokol, kar kdaj poprej ni brlo opaziti. Želim le, da bi biđi v tej agilnosti složni in tako s svojim delom doprinesli dobršen del k zmagi velike sokolske ideje. P. V. Stev 272 »8LOVEN8KT NAROD«, dne 28. novembra 1930 Stran 3 ČARODEJ UFERIN „ Senzacije Una g** f 1« • in ostalih veiemes V nedeljo se bo vršila predstava ob pol 5 Znižane cene: Sedeži Din 15, 12,10,8, 7 Stojišča Din 6 in 4 — Pri vseh predstavah sodeluje godba 40 peš. p. w Triglavskega* Done* o ti s. hetela ^Uničita" Predstave vsak večer Vstopnice dobite v Matični knjigarni Dnevne vesti — Dr. Bcneš o češkoslovašso-jugoslo-venskih stikih. V Beogradu je izšla te dni knjiga profesorja dr. A. Jelačića »Zgodovina češkoslovaškem. Uvod je napisal češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki takoj v začetku ugotavlja, da vladajo med Jugosloveni in Oehoslovaki tradicijonalne simpatije, že slavni borec za pravice svojega naroda Kari Havlicefe - Borovsky je v prvi polovici preteklega stoletja spoznal, da vežejo med vsemi slovanskimi narodi ta dva najtesnejše vezi. Medsebojne simpatije so ukoreninjene tako globoko, da se počutijo čehoslovaki v Jugoslaviji kakor doma, enako pa tu tli Jugosloveni na češkoslovaškem Neprestano smo priče pomembnih manifestacij jugoslovensko-če-škoslovaškega prijateljstva. Medsebojnih prijateljskih čustev nam ni treba vzbujati umetno, ker so že itak globoko ukoreninjena v srcih obeh bratskih narodov. — Velik koncert ljubljanske Glasbene Matice v Zagrebu. Zagrebški listi poročajo, da priredi naša Glasbena Matica v decembru v zagrebškem gledališču velik koncert. Izvajalo se bo veliko delo francoskega skladatelja Berlioza »Prokletstvo Fausta« za zbor soliste in simfonični orkester. Kot solisti nastopijo člani naše opere ga. Zlata Gjungjenac ter gg. Gostič in Primožič. To je eno največjih del v svetovni glasbeni Literaturi in izvajalo ga bo okrog 200 članov Glasbene Matice Dirigent zbora in orkestra bo operni ravnatelj g. Mirko Polič. Dan koncerta še ni določen. — Hrvatski planinci na Mrzlici. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi v nedeljo za svoje člane skupni izlet na Mrzlico. Udeleženci se odpeljejo v nedeljo zjutraj do Hrastnika, zvečer se pa vrnejo iz Laškega — Bodite oprezni pri nakupovanju inozemskih strojev! Naše kraje preplavljajo agenti inozemskih tovarn in ponujajo razne stroje. Običajno podkrepljujejo svoje pondbe z zatrjevanjem, da se stroji, ka-koršne ponujajo, ne izdelujejo v naši državi in da se torej morejo uvažati carine prosto tudi v primerih, v katerih bi morali vedeti, da njihova trditev ni točna. Ljudje največkrat verjamejo, da bodo mogli dotični stroj res brez nadaJjnega uvoziti carine prosto in se odločijo za nakup. V zadnjem času se množe primeri, da naročniki inozemskih strojev šele ob dospetju strojev na carinarnico zvedo, da se naročeni stroji sploh ne morejo uvažati carine prosto ali pa, da morajo za carine prost uvoz šele prositi, če so za to sploh dani predpisani pogodi. S tem prihajajo naročniki inozemskih strojev največkrat v veliko zadrego, ker jim carina poviša ceno tako, da jo ali ne zmorejo, aH pa je stroj tako drag. da ni za nje več rentabilen. Spričo tega je za interesente inozemskih strojev, za katere reflektirajo na carinsko oprostitev, nujno potrebno, da se v vseh dvomljivih primerih še pred naročilom prepričajo, ali in v koliko so dani pogoji za carine prost uvoz dotičnih strojev. Take informacije je dobiti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Razid društva. »Narodna strokovna zveza« v Gračnici pri Rimskih toplicah je bala leta 1938 zaradi nezadostnega članstva prostovoljno razpščena. — V Beogradu v enem letu 811 žrtev tuberkuloze. Umrljivost se je v Beogradu povečala od predlanskega do lanskega leta za 218. Lani je umrlo 3436 Beograjčanov in 461 tujcev. Zanimivo je, da je pokosila samo tuberkuloza lani 811 prebivalcev Beograda. To je dokaz, da je ta zahrbtna bolezen v naši prestolici močno razširjena. Predlanskim je zahtevala tuberkuloza samo 739 žrtev. — Srečka 13.078 zadela 400.000 Din. Pravijo, da je 13 nesrečna številka, toda pri zadnjem žrebanju razredne loterije se je izkazalo baš nasprotno. Srečka 13.078 je zadela 400.000 Din. Polovica srečke je bila prodana v Novem Sadu nekemu uradniku, drugo polovico je pa kupil fitefan Katurić, sekretar sodišča v Nikšicu. — Sosrro. Občinska cesta, ki drži od nas na banovinsko Litijsko cesto, se je preuredila in razširila na šest metrov široko prometno žilo. Ostale ceste, po katerih je v obratu avtomobilski promet, pa posipamo z gramozom. Uredili smo vrt in napravili žedno ograjo pri občinski ubožnici. Ker je sedanje pokopališče že prenapolnjeno, smo kupili svet za novo pokopališče, ki bo dosti večje kakor dosedanje. Obseealo bo nad 7000 kvadratnih metrov. V idiličnem na šem kotičku imamo tudi zanimive hribe, v katerih se sledi svinčena in srebrna ruda V smeri proti Orljemu je izvestno tudi črni diamant kakor v Škofljici — Prašiči so iz redno poceni. Mesarji jih plačujejo po 10 in 12 Din žive vage. Meso in slanino vozijo v Ljubljano, kjer prodajajo meso po 2Q 24 Din, slanino pa po 16 in 17 Din. Tako se trud in stroški za svinjerejo skoro ne izplačajo. — Karel May: Old Surehand. Potopisna povest. Priredil Anton Debeljak. I. m H. del. V Ljubljani 1930. Izdala Tiskovna zadruga. Strani 628. Cena broš knjigama Din 96.—, vezanima Din 128.— Osrednja knjižnica mesta Prage je pred malo meseci priredila veliko dvorano za otroško čitalnico. Prva statistika o živahnem po-setu 8—15 letnih je ugotovila, da dekleta največ zahtevajo pravljice, dečki pa pustolovščine, v prvi vrsti Karel Maya. — Kipling je radi svojih razmlšljevanj dosti manj privlačen. Mayev »Old Surehand«, ki ga je pravkar izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani bo toliko prijetnejši, ker je prireditelj iztrebil dolgovezne filozofske po-menke. Knjiga sllkovith postav, resnih in šaljivih oseb. nenavadnih dogodkov, ki se razvijajo po visokih ameriških gorah, po ravnih savanah kakor tudi po žejni puščavi, to pa med zvermi, sovražnimi indijanskimi plemeni, med belokožnimi potepuhi in plemenitimi značaji V neštetih nevarnostih — bo držala pri mladih in starih pozornost napeto vse do zadnje strani, ko Vam bo žal, da je že konec. Zato pripravlja ista založba že Mavevo delo o rdečekožnem gentlemanu, Vinetuju. Old Surehand je izšel v jako okusni opremi in je prav pripravno miklavževo ali božično darilo za odraslejšo mladino. Naročila sprejme Knjigarna Tiskovne zadruge » Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo izpremenljivo, toplo vreme Včeraj je bilo v jugovzhodnih krajih naše države jasno, v severozapadnih pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu, Beogradu in Splitu 18, v Sarajevu 17. v Mariboru 16.4, v Ljubljani 15.5, v Skoplju 13 stopinj. Dobili smo torej za ta čas izredno toplo vreme in kazalo bi odložiti zimske suknje, ki so postale naenkrat pretežke in pretople. Morda bomo imeli letos zopet tako milo zimo, kakor lani. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765 mm, temperatura je znašala 11.7. — S kozolca je padla. Frančiška Tur-kova, 40 letna posestnikova žena iz Ho-tederščice, je 25. t. m. padla s kozolca in si zlomila levo roko. Prepeljali so jo v boLnico. — Samomor loletne deklice. Pri okrožnem inšpektorju v Mostarju je bila usluž-bena 151etna 2enka Letič. Te dni je Fili-povičevi ženi izginil nakit, vreden 20.000 Din. Policija je zaslišala ženko in dekle je priznalo, da je nakit ukradlo in prodalo za 2 Din. Po zaslišanju je odšlo dekletce na podstrešje in se obesilo. — Senzacijonalna aretacija v Pančevu. V Pančevu je te dni vzbudila veliko senzacijo vest, da so bili aretirani lekarnar Gjorgje Lazić .mestni notar Ladislav Pet-kovič in draguljar Miha Eicher zaradi zlorab v zadevi dedščine nedavno umrle bogate posestnice vdove Bogozani. Gre za ogromno premoženje. Notar Petkovič je bil baje glavni krivec. Mož je bil odstavljen in je proti njemu uvedeno disciplinarno postopanje. — Poroka llletnega dekleta. V farni cerkvi sv. Nikole pri Koprivnici se je te dni poročil neki 181etni mladenič s 141et-nim dekletom. Deklica je morala najprej predložiti zdravniško dovoljenje. — Zaradi umora ljubice 5 let ječe. Pred sodiščem v Kovinu se je zagovarjal 401et-ni Josip Zimerman, ki je 22. avgusta med prepirom ustrelil svojo ljubico Terezo Sctmeider, ki ga je hotela zapustiti. Pred prvo instanco je bil Zimerman obsojen na 2 leti ječe in na desetletno izgubo častnih, pravic, novosadsko vzklicno sodišče mu je pa te dni kazen zvišalo na 5 let ječe. — Epilog družinske tragedije. Pred okrožnim sodiščem v Somboru se je včeraj začela razprava proti 201etnemu po-sestnikovemu sinu Josipu Konigu, ki je 26. julija med prepirom zabodel svojega očeta, 521etnega posestnika Jovana, ker mu ni hotel dati 400 Din. Pri razpravi je obtoženec dejanje priznal, zagovarjal se je pa, da je ravnal podzavestno in da ni hotel očeta umoriti. Izvedenci so bili mnenja, da je obtoženec odgovoren za svoje dejanje, trije zdravniki so pa vztrajali na 5?tališču, da je duševno omejen in degeneriran in da za svoje dejanje ni odgovoren. Državni pravdnik je zato predlagal, naj o tem odloči višji sanitetni svet. kar je pa sodišče odklonilo. Razprava še traja m ^bsodba bo izrečena danes. — Potoaparate kupite najboljše nr; Fr P. Zajec optik, Ljubljana, Stari trg 9. L3T Iz Ljubljane —lj Samo še trije dnevi nas ločijo od velikega novinarskega koncerta, ki nam obeta letos same atrakcije. Naš zaslužni glasbenik viš. kapelnik dr. Josip Cerin proslavi na novinarskem koncertu svoj Jubilej, 40 letnico plodonosnoga delovanja kot skladatelj in dirigent Proslava sicer ne bo oficijelna, zato pa tem prlsrčnejša. In prepričani smo, da se bo tudi na novinarskem koncertu pokazalo, da zna naša javnost ceniti dr. čerinovo delo. Z močnim, okrog 100 članov broječim pevskim zborov državne realke, nastopi agilni učitelj petja g. Luka Kramolc. ki žrtvuje mnogo truda in prostega čaaa, da širi med našo srednješolsko mladino veselje do lepega petja. >Ljubljan8ki Zvon« 8 pevo-vodjo g. Zorko Prelovcem je mod S loven cd že tako znan in priljubljen, da njegovih vrlin ne bomo še posebej omenjali- V iru gem delu koncerta nastopi ljubljenec jaše operne in koncertne publike L tenor zagrebške opere g. Marij Šimenc, ki pa ni hotel povedati novinarjem, kaj bo pei. čes boste že na koncertu slišali. Koncert zaključi naš slavni pevski zbor Glasbene Ma tiče, ki ga poznajo že tudi daleč izven meja naše države. Novinarski koncert bo *o rej res prvovrsten umetniški užitek. Opozarjamo na predprodajo vstopnic v Mati*-ni knjigarni. —lj Adapcija V enonadatropni Jeretovi hiši (štev. 10) v Streliški ulici se predelava pritlično stanovanje v obrtne lokale. Baje bo v njib vinotočnica. Hiša je bila spomladi prebeljena. —lj Nov granitni prehod. Kjer se izteka Mišičevi cesti v Streliško ulico, delajo te dni prehod iz malih granitnih • kock. S kamenitim prehodom bo občinstvu zelo ustreženo. —lj Z naših cest in ulic. Cestišče za Gradom so zadnji čas nekoliko posuli z gramozom, a je še vedno jako blatno. Zdaj dovažajo drobnejši gramoz za naravni hodnik ob železni ograji. Občinstvo, ki ima tam svoja pota, je spričo blatne ceste hodnik silno pogrešale. V Streliški ulici urejajo cestišče. Ob Turkovih hišah ga znižujejo, dalje proti Kumanovski ulici, ki veže Streli š-ko ulici z Mišičevo cesto, ga pa posipajo -t gramozom. Da bo cestišče čim prej urejeno, je stopil v akcijo cestni valjar, ki bo gramoz v par dneh izravnal in ugladil Mestni cestni valjar tehta 15 ton, torej vse-kako dovolj, da kamenje zdrobi in cestišče izgladi. Bogata Izbira MIKLAVŽEVIH DARIL za malčke, in sicer lepe aluminijaste kuhinjske garniturice. vedrice za pesek in lopatice dobite najugodneje pri fcvrdki STANKO FLO«J 4NČIĆ LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Oglejte si izložbe! —lj število otroških igrišč je v Ljubljani sramotno majhno. Pod Tivolijem imamo »Ateno« (privatno) in zdaj bo v ta namen preuredila mestna občina tivolski ribnik. Tu pa tam je odkazan za par otrok še kakšen prostorček s svižom in peskom posut, pa smo pri kraju! Zato bo treba mestni občini tudi na pomnožitev teb igrišč kmalu resno misliti, saj ima še nekaj praznega sveta, ki bi bil za predmestja v ta namen uporabljiv, ker pač ne gre pustiti par tisoč otrok iz predmestij brez vsakega igrišča. —lj Realčno poslopje je bilo letošnje poletje zunaj in znotraj popravljeno in svetlo prebarvano. Zadnje dni je pa dobila ta monumentalna stavba na pročelju končno tudi — velik napis iz kovinastih črk: I. Drž realna gimnazija —lj Miklavžev semenj prično postav ljati na Kongresnem trgu v soboto Trgovine so pa napolnile svoje izložbe z naj različnejšim blagom in primernim' darili za odrasle iu deco že pred tednom —lj Ob Celovški cesti pod Cekinovint gradom je mestna občina zgradila krasno kamnito ograjo, približno 250 m dolgo Ograjo tvori pribLižno 1 meter visok kamnit podstavek, na katerem so postavljeni v razdalji 2 50 m 50 cm visoki kamniti steb-ričl Cez stebriče polagajo vrsto močnih mecesnovih letev, s čimer je ograja lepo zaključena Ena vrsta enakih letev še pride med stebre. Vhod k Cekinovemu gradu bo troje širokih dvokrilnih vrat z visokim kamniti vmesnimi stebri. —li »Za čast domovine«. Predstave lepega našega nacijonalnega rima »Za čast domovine« se vrše v kinu Ljubljanski dvor danes ob 4. 6., pol 8. in 9. zvečer. Narod-no-zavedne občinstvo opozarjamo na ta lepi fjlm s toplim priporočilom, da si ga vsakdo ogleda. —lj O violinskem virtuozu Manenu, ki koncentrira v aredo. dne 3. decembra v Unionski dvorani naj nam bo dovoljeno prinesti samo po par najznačilnejših stavkov iz raznih ocen, ki so izšle v svetovnih listih: Manena moramo prištevati k največjim violinskim virtuozom sedanjega časa. >Z največjo lahkoto premaga največje tehnične težave, katere si moremo komaj predstavljati na 4 strunah.< — Najodličnejsa posebnost Manenove igre je plemenit ton m njegova kolosalna tehnika«. — >Ni umetnika na svetu, ki bi Paganinijeve skladbe igral s tako dovršenostjo kakor Manen. Lahko ga imenujemo Paganinija redivivus«. — Manen je najodličnejSi muz i k, ki zavrača vse cenene efekte in podaja le čisto umetnost^. Podobnih cen bi lahko navedli brez števila. Vstopnice v Matični knjigami. —lj Peci je Petroviča »VozeU na Šentjakobskem odru. Velezabavno veseloigro »Vozel« vprizori Šentjakobski oder v sobo to, 29. in v nedelio. 30 nov. Trrra ie i m en i t no pisana in posamezni priron tako živi da se občinstvo lahko iz nrrn «meie Kdo-Hubi lahko zabavno komedijo, nai ooset-predstavi Pri predstavi sodelnjeio pole" -ežifcerja oro«p Ko5aka. dame Bara nov* Gorupova in Pirčeva, ter gg. Gnidovec in Cuk. Vstopnice za obe predstavi se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. —lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenimi upravi policije v Ljubljani v času od 1. do dne 15. t. m.: lOOdinarski bankovec; 2 bankovca po 100 Din; 270 Din 50 p; 2 bankovca po 100 Din in 2 zastavi jama listka; 700 Din in piačimi listek, glaseč se na ime Zamlen Ivan; denarnica, v njej 900 dinarjev in 1 srebrn obesek; ročna torbica, okrašena z zlatom, v njej 10 Din; torbica, v njej robec in 100 Din; torbica, v njej 50 Din; torbica, v njej robec, glavnik in 4 Din; denarnica, v njej 10 Din in razni spisi na ime Mere Florjan: torbica, v njej 19 bankovcev po 100 Din in 45 Din drobiža, dalje moška žepna ura, ključ, 2 rožna venca in ogledalce; otrošk: polsvilen dežnik; srebrna damska ura; zastavi jalna lista štev. 4170; zastavljali!i 1'istek št. 31-4S; zlat uhan z rdečim kamnom in 4 malimi diamanti; usnjata. s krznom o-bšita kapa; bda us-njata rokavica; double zapestna ura; delavska knjižica, šolska izpustnica in rodbinska pola, vse glaseče se na ime Božič Alojzij; zlata zapestnica; prazen hrastov sod za 341 htrov; kuverta z neko prošnjo z naslovom Slapar Marvina in zdravniško spričevalo; srebrna damska zapestna ura s srebrno zapestnico; zavoj pisemskega papirja in 2 orig. pismi rvrdke »Papieros« Zagreb, naslovljeni na firmo »Erarjon«. m menica, glaseča se na 25.000 Din in zlat obesek. —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih, upravi policije v Ljubljani v času od 1. do 15. t. m.: 100 Din oankovec; 150 Din; 100 Din, ura in pas; zlat pokvarjen prstan; zlat poročni prstan; tenka zlata o vratna verižica z obeskom v obliki srca s podobo M. B.; svilen dežnik v palici; 2 načrta carinarnice Jesenice; cilinder z ogljikovo kislino; 2 kolobarja črne žice; moško kolo znamke >Aiglon<; nikel. moška ura; volnen moški šal kavine barve in kovčeg iz pločevine preoblečen z usnjem, kovčeg ima označbo »A. D. 1720«. V železniških, vozovih najdeni predmeti: 6 dežnikov, 2 moška klobuka, 3 čepice, 2 nahrbtnika, zračna kolesna sesaljka, zavitek umazanega perila lovski stolček, zavoj praznih vreč. hlače in porsnik, žepna elektr. baterija, kos podplatov, pol litra jedilnega olja, delavske hlače, zavoj perila in orodje, damski površnik, ženska obleka, ruta, par galoš, moški suknjič in rabljena pelerina —lj Senzacija Hamburga bo za nekaj dni prenesena v Ljubljano. Letaki naznanjajo, da se bodo vršili čudoviti večeri v dvorani hotela Uniona. Prvi večer bo že današnji in ni dvoma, da bo ljubljanska publika napolnila dvorano do zadnjega kotička, saj je čarodej, mistik, iluzionist g Uferini s svojo družbo po vseh velemestih prav dobro do-šel, ljubljanska publika pa tudi ne odklanja velemestnih atrakcij. Predstava se bo pričela drevi točno ob 20., v nedeljo pa popoldne ob pol 17., tako, da bodo mogli po-setiti predstavo tudi okoličani. Občinstvo se naproša, da pride točno, da ne bo motenj pri predvajanju. Pri vseh predstavah bo sodelovala godba 40. pešpolka »Triglavskega«. 621 o —lj Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, zaradi praznikov posluje v nedeljo 30 novembra in v ponedeljek 8. decembra od 10. do 12. dopoldne. 626n —lj Kolo. vijoletno pleskano, je bilo ukradeno izpred trgovine Rudolf Deržaj, Kolodvorska ulica 28. Pri glavi pod balanco je isto oranžno rumeno pleskano. Balanca je dvignjena ia črno pleskana. Kdor bi mogel dati podatke ali bi tako kolo videl, naj sporoči proti nagradi na gorenji naslov. —lj Dežnik je izgubil otrok v sredo med 17. in 18. pred trgovino Krisper in pričakuje da mu ga bo prinesel najditelj v upravo »Slov Naroda«. —lj Težka nesreča na Selu. Na Selu se je davi pripetila precej težka nesreča. Anton Paternoster. 16-letni mehaniški vajenec tvrdke Goreč, se je okrog 7 zjutraj s kolesom peljal na delo Blizu državne žrebčarne na Selu je kolesarja podrl na tla spiašen žrebec in mu skočil tudi na Hrbet. Paternostra so morali prepeljati v bolnico, kjer so ugotovil precej resne notranje poškodbe —lj Avto podrl delavca. Snoči se je vračal 20 letni delavec Feliks črešnjevec iz Zgornje Šiške z dela. Na cesti ga je dohitel in podrl avtomobil nekega ljubljanskega trgovca črešnjevca so prepeljali v bolnico. Bil je sicer nekoliko zmeden, toda resnejših poškodb na njem ni bilo videti. Kdo je kriv nesreče, še ni ugotovljeno. li Celja —c Sokolska proslava praznika ujedinjenja. Jutri, v soboto zvečer ob 2U.30 priredi celjsko sokolsko društvo v celjskem mestnem gledališču v proslavo praznika ujedinjenja veliko sokolsko telovadno akademijo, iti bo obsegala 12 pestrih in zelo zanimih točk. Vstopnice se dobe v knjigarni Gorica^ & Leskovšek. Sodelovala bo na prireditvi celjska železničarska godba. Celjani, nihče naj ne izostane! —c Nekoliko več reda bi bilo treba. Na zadnji proračunski seji celjskega mestnega občinskega sveta je v svojem govoru o razmerah v celjski mestni občini nasveto-val občinski svetnik g. prof. Mravijak, naj bi se ^ mestni občini uvedlo nekoliiko previdnejše in štedljivejše gospodarstvo. Primanjkljaj v letu 1930 je preračunan na 420.000 Din. Potrebno je kritje prekoračenih proračnov za stanovanjsko poslopje pri Kroni, za modernizacijo klavnice, za novi dvoriščni trakt pri magistratu, za asfaltiranje Krekovega trga itd. Sklenjen je bil tudi odkup zemljišč pri okolišk-' osnovni § ni več mogoče delat: Tud; se vse pre-eč jemlje denarja iz vodovodnega fonda vs^k' n-,trob' Če "; ™n. Zato naj bi se napravila tudi potrebna tozadevna vloga na bansko upravo v Lj ubij ani. Sokolsko društvo Ljumrana III. je priredilo v sredo 26. t m. predaviire, na katerem je poročal starosta br. Danilo caplja o organizaciji in pravilih sokolskih društev. Predavanja se je udeležilo nad 150 članov »n članic ter mnogo drugoga cbčin-stva, tako da je bila prostrana dvorana gostilne Portuna na Vodovodni cesti do zadnjega kotička napolnjena. Predavanju jc prisostoval tudi komandant tukajšnjega artilerijskega polka, pukovnik Rad. Jovano-vič s Številnimi častniki in podčastniki, kar je navzoče članstvo pozdravilo z ve!k:ra navdušenjem. Poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili fzvajanjem predavatelja 91 dokazali s svojo številno navzočnostjo, da si vzišena sokolska ideja pridobiva tal tudi v bežigrajskem okraju. 624n Sokolsko društvo LJubljana lil. priredi v ponedeljek dne 1. decembra ob 11. dop. svečano proslavo državnega in sokoL skega praznika uedinjenja. LTdeležba je za članstvo, naraščaj in deco strogo obvezna! 625 n Sokolsko društvo v Mostah proslavi letošnji prvi december kot državni praznik v nedeljo, dne 30. novembra ob 8. url zvečer s telovadno akademijo v sokolski dvorani. Spored obsega: 1. E. Gan^l: >Dv1g-inmo srcalc (deklamacija); 2. Staretova-Ffeifer: Vaje z robci (ženska deca); 3. Heuffel: Vaje z zastavicami (mo^ka deca); 4. Heuffel-Pfeifer: proste vaje (ženska deca); 5. Božunovič-Ružič: Gimnastični rukovet (ženski naraščaj); 6. Heuffel: Skupino (moška deca); 7. KuŠČer: Vaje s palicami (moški naraščaj); 8. Staretova: Ples vešč z lampijoni (članice); 9. Ktvšfer: Sokolska koračnica (člani); 10. Živa slika. V ponedeljek, 1. decembra ob 8. uri se vrSi isto-tam slavnostna seja in zaobljnba novega članstva. Sredi decembra po dosedanjih dispozicijah pa priredi društvo veliko juco-slovansko-češko akademijo, na katero že danes naprej opozarjamo vso narodna Javnost. — Zdravo! Št. Vid nad Ljubljano. Sokolsko društvo proslavi državni in sokolski praznik 1. decembra v nedeljo dne 30. novembra t 1. ob 16. uri v telovadnici narodne Šole s svečano sejo upravnega odbora v prisotnosti članstva, naraščaja m dece s slavnostnim govorom, zaobljubo vsega stalnega članstva, z vpisovanjem v knjigo, s pripenjaniem znakov m s telovadno akademijo. Ob 20. uri zvečer bo pa družabni večer pri Slepem Janezu v 2apužah. Udeležba za vse članstvo obvezna. 623n Sokol n. prosilavi praznik ujedinjenja že v nedeljo dne 30. novembra ob 10. uri dopoldne v telovadnici na državni realki s sporedom: svečana odborova seja, nagovor br staroste, prestop dece v naraščaj in naraščaja v članstvo ter zaobljuba novosprejetega članstva, ki so prestali šestmesečno preizkusno dobo. K zaključku slavnosti se zapoje državna himna. Vsi v civilu z znakom. Zdravo! 632n KLJUČ Najboljše, najtrafne^e, U «tajcenejše! _ Tek ujedinjenja 1. decembra na dan proslave narodnega ujedinjeuja se vrši ▼ Ljubljani letos tretjič nacionalna športna proslava v okviru imenovanega tek-uovanj*. Pokroviteljstvo so prevzeli vršilec dolžnosti bana dr. Pirkmajer, župan mesta g. dr. Dinko Puc in komandant dravske divizije g. general Veselinovič. Tekmovalci, ki se plasirajo kot prvi trije v vsaki od razpisanih kategorij, dobe plakete. zmagovalec ▼ glavni kategoriji pa srebrn pokal, prehoden trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Tudi letos bomo imeli v nasi sredi iaii^koatletskega zmagovalca A. Sussititia iz Celovca. — G. Sussititi brani pokal. — Ljubljanski atleti bodo vsekakor skušali rev.; nž i rat i se mu za lanski poraz Kako bo tekmovanje izpadlo, se letos ne di niti približno presoditi. Razočaranja niso izkl;u?ena — Medklubska smučarska tekma štafet v Planici odpovedana! Medklubska smučarska tekma štafet, k! jo je za nedeljo 30. novembra razpisal Smučarski klub Ljubljana v Planici, je zaradi neugodnih snežnih razmer odpovedana. Tekma se bo vršila, ko bo vreme ugodnejše Podrobnosti o ponovnem razpisu bodo objaviti dnevniki TikD vrt. £ef: Dal sem vam včeraj prosto, ker ste dejali, da morate Dreko-pati svoj vrt. Zdaj pa slišim, da vrta sploh nimate. Uslužbenec: Kaj? Torej mi ga J* nekdo odnesel z okna. 91» 4 >8LOVEN8Kl NAROD«, dne 28. novembra 1930 Stev. 272 &. G. 65 Vitez enega dne Roman — Tobbv, kaj pa to pomeni? Kje si M? In čemu ta ... — Ne vprašuj mene, papa. Obrni se z vsemi vprašanji na gospoda Cardi-nala. Peter je pomagal svojemu potrtemu jetniku izstopiti in se nasmehnil siru Wa'lteru, ki ga je srdito pogledal. — Prignal sem nazaj tegale tička, — je dejal Peter, — ker mislim, da nima čiste vesti. In naglo je odpel Gibbsu suknjič tako, da lopov ni imel časa braniti se. Izza suknjiča je padlo nekaj lahkega na tla. — Letos nosijo vsi pravi gizdalini namesto telovnikov dela starih mojstrov, — je pripomnil Peter smeje. Nastala je tako globoka tišina, da Jo je bilo skoro slišati. Nekaj časa so ▼S& nepremično stali in molčali. Napetost je postajala že neznosna. Kar se je oglasil Hopper: — O, vi osel! Gibbs, ki si je previdno masiral trebuh, je imel opraviti s svojimi bolečinami in zato ni videl, kaj se godi okrog njega. Toda Hopperjeve besede so ga zbodle tako, da se je zdrznil in zaškripal z zobmi. — Prihranite tega osla zase! — je zaklical srdito. — Saj ste me sami najeli, da bi to storil. Hopper je nestrpno tlesknil s prsti. — Najel sem vas menda zato, da bi pokazali vso svojo zabitost in pokvarili še to, kar ni bilo pokvarjeno. Kaj ste pa že zopet storili, tepec neumni? Sam bog mi je priča — Hop-perjev glas je zadrhtel — dotični, ki mi je vas priporočal kot neznano bitje, je bH prismojen optimist. Biti z vami v zvezi se pravi igrati poker z glavo v vreči. Pod težo teh žaljivk je Gibbs pozaba na svoje bolečine. Njegova poklicna čast je bila zadeta v živo. — Čujte, gospod Hopper, zdaj mi je pa že dovolj! Vsak človek je zmotljiv in vi nimate pravice žaliti me, če nisem prav ravnal. Stavim glavo, da bi bili storili tudi vi tako, če bi bili v moji koži in če bi vas ta prokleta slika naravnost prosila, da jo vzamete. Saj bi bilo šlo vse gladko, da me ni presenetila lady Bellerbyjeva tako, da sem bil ves zmeden. Sploh pa, — je pripomnil strupeno, — če bi mi bili plačali, kar ste mi dolžni, bi vsega tega ne bilo treba. Vi ste ... — To je pa že prevelika predrznost! Najel sem vas, da bi mi preskrbeli to sliko, a plačati sem vajen samo storjeno delo. Še na misel mi ne oride. da bi... — No, saj sem vam to vražjo robo enkrat že prinesel, mar nc? Vi ie pa niste znali obdržati. Ce bi bili ... — Bedarija, nisem znal obdržati! Ce bi ne bili v hotelu nasedli *ej deklini, bi bil... — Jaz da sem ji nasedel? Glej, glej! Kdo je pa obtičal na splavu in tulil kakor bi živega drli, ker se je bai, da si bo zmočil nožice? Kdo ... Toda Petru se je zdelo, da sta si povedala že dovolj. Bal se je, da bi utegnilo še večje razburjenje škodovati Hopperjevemu slabemu zdravili !n zato je posegel vmes. Storil je tako, kakor pameten učitelj, če je treba razdvojiti dva šolarčka, ki si hočeta skočiti v lase. Položil je vsakemu svojo krepko dlan na prsa in ju pahnil narazen. — Tako, zdaj bi se pa že lahko malo pomirila, — je dejal osorno. — Saj bosta imete za medsebojne poklone še pozneje čas. Zdaj je na vrsti nekdo drugi, da nagovori zbrano občinstvo... Sir WaKer, s tem je zabava končana. Morda želite kaj pripomniti? Siru Warteru se je poznalo, da bi rad marsikaj pripomnil. Bil je pa tako presenečen, da ni vedel, kako začeti. Odprl in zaprl je opetovano usta, dvakrat je požrl slino, popravil si je ovratnik in se odkašljal, pokazal je s prstom na Hopperja in hripavo zagodrnjal: — Vi, gospod — — jaz___jaz___ to je neverjetno! Ali je res mogoče, da ste naročili temu možu, naj mi ukrade sliko? Hopper je nekaj časa molčal in se vlekel za bradico. Ko je pa slednjič dvignil glavo, je bilo takoj jasno, da ga je že minila jeza in da je zopet gospodar nad samim seboj. — No, — je odgovoril, — zdi se mi, da nima več pomena tajiti, ko je tale bratec vse izklepetal. Sir Walter si je zopet popravil ovratnik. Ves svet se je naenkrat postavil na glavo in sam ni vedel, kaj početi. — Toda — toda to je neverjetno! Torej je res, kar je trdil tale mladič? — je vprašal in pokazal poparjeno na Petra. — Seveda, — je odgovoril HooDer mirno. — Vse ie res, vsaj kar je govoril o nama. — Neverjetno! — je zašepetal sir Walter. — In bili ste tako predrzni, da ste se vrnili k nam? Hopper je potegnil iz žepa pločevinasto škatlico, vzel iz nje dve beli tableti in ju zavžil. — To pomiri živce, — je pojasnil zbranim. — Kadar se takole razburim, imam vedno sitnosti s prebavo. Človek mora biti v mojih letih previden. Glejte, sir Walter, bojim se, da ste me pri-je-li malo pretrdo. Sir VValter je nekad zamrmral. Bil je tako presenečen, da še govoriti ni mogel. — Seveda, — je pritrjeval Hopper. — To je čisto naravno. Toda presodite to z mojega stališča. Za seboj imam trdo življenje in zdaj. ko imam svoj kupček, me mika porabiti ga za to, kar mi prinaša radost. In to so slike. Morda bi tega ne mislili, če me vidite ali slišite govoriti, toda na slike se spoznam zelo dobro. Imam jih rad. In ceniti jih znam. Ta Canstable mi je bil všeč takoj, čim sem ga prvič zagledal, kar je bilo davno prej, predno ste vi sliko kupili. Takrat si je nisem mogel privoščiti, zdaj si jo pa lahko. — Ponujal sem vam za njo lepe de-narce, pa je niste hoteli dati. Ravnali ste z menoj kakor da sem nekaj, kar je privlekel pes z ulice v sobo, in to me je spravilo iz ravnovesja. Morda ste res nekakšen lord odnosno senator ali božiček na koleščkih, toda niti Coolidge bi ne smel ravnati z menoj tako in pričakovati, da mu oprostim. O ne! Ni mi bilo všeč, kako ste nad menoj vihali nos, a sliko sem hotel na vsak način imeti. In tako sem najel tegale dečka, da mi jo preskrbi. Posrečilo se mu je, čeprav bi mu človek po vedenju tu vpričo vas ne verjel, da zna suniti slepemu beraču groš iz klobuka. Potem se je pa polastil slike tale mladič z dekletom. Zakaj je bilo njima toliko ležeče na sliki, mi je uganka. Seveda, pozabiti ne smemo, — je pripomnil in se očitajoče ozrl na Petra, — da nekateri ljudje zelo radi vtikajo nos v stvari, ki jih prav nič ne brigajo. In to so razlogi, ki so me prignali danes k vam — če si vtepem kaj v glavo, ne odneham, dokler ne dosežem cilja ... No, sir VValter, tole je vse, kar sem imel na srcu. Zdaj mi pa povejte, kaj nameravate storiti? Dota ni več neobhodno potrebna Moderna doba izpodriva doto ki jo nadomestile z usposobljenostjo ženske za eksistenčni boj Vprašanje dote je prav tako važno, kakor zanemarjanje. Po vojni so se sicer razmere tudi v tem pogledu v marsičem izpremenile in fantje ne tehtajo več deklet po doti, kakor so jih v prejšnjih Časih, vsaj tako dosledno ne, vendar pa igra dota še vedno % až-no, pogosto žal celo odločilno vlogo. Tam, kjer bi morala govoriti ljubezen ali, da se izrazimo točneje, vsaj delna harmonija med ljudmi, ki se Iščejo zvezati za vse življenje, odločuje še vedno pogosto dota, denar, hiša, posestvo itd., ki spravi v mnogih primerih skupaj ljudi, katerih značaji si docela nasprotujejo. Zakonska zveza je bila in je deloma še vedno čisto navadna kupčija, kar človeka nedvomno ponižuje. Samo na doti ali sploh na premoženju temelječi zakoni 30 zelo redko srečni. Bogata žena se vedno zaveda svoje gospodarske premoči in če nima dovolj takta, to se pravi, če je roditelji niso dobro vzgojili in poučili, kako se mora vesti napram možu, nikoli ne pozabi tega dejstva in v zakonu, v katerem ne igra čustvo nobene vloge, kaže svojo moč na vsakem koraku. Mož se skrije pod debelo kožo ali pa si preskrbi z usnjem prevlečen želodec, da mu take neskladnosti ne morejo do živega. Občutljivejši moški se pa z bogatimi ženskami ne poroče, temveč si izbero družice iz ljubezni. Vprašanje je, ali naj ima žena doto ali tie, je bilo in je deloma še zdaj večinoma vprašanje onih moških, ki si življenja brez trdne gmotne podlage ali celo bogastva in iz njega izvirajočega brezdelja ne morejo misliti. Ce je šlo za pošteneišo žensko in seksualno moralo, se ni nikoli mislilo na doto. V Ameriki je za žensko že davno žaljiva misel, da bi morala poleg svoje izobrazbe in dobrih ^stnosti prinesti v zakon še denar. Tudi v drugih kulturnih državah izgublja dota vedno bolj svoj prvotni odločilni pomen. Pač pa zahtevajo zdaj moški od žen. da v zakonu služijo in pomagajo nositi breme zakonskega življenja. Tako sodelovanje žen pri pridobivanju gmotnih dobrin v zakonu je mnogo bolj moralno, kakor je bila kategorična zahteva, da mora žena imeti doto. Toda ta zahteva se da postaviti brez zlih posledic samo, če je zakon brez otrok. V nasprotnem primeru je skoro V Ameriki 3* let v Nemčiji 9 let, v Avstriji in č. S. R. 4 leta ---se uporablja--- CONCO izolacijski amer. materijal za ravne betonske strehe, vlažne zidove itd. •a>CONCO« produkti so priznano najboljši izolacijski materijal zoper vodo in vlago. The Continental Produkt Co, Enclid Ohio U. S. A. Zastopstvo: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva ulica 2(5. vedno vzgoja otrok kamen spodtike, kajti mati, ki ostane v službi, ne more dovolj skrbeti za otroke. Toda v naši gospodarski krizi je v mnogih primerih neobhodno potrebno, da služi tudi žena, kajti sicer se rodbina ne more preživljati. To, kar zna in more žena delati, je enako dragocen kapital kakor denar. Za zakonsko življenje je torej oborožena prav tako, kakor mož in če pride rodbina v stisko, je vedno umestno, da prime za delo fcidi žena. Zato je diskusija o tem, ali naj služi v zakonu tudi žena, brezpredmetna, kajti to narekuje eksistenčna nujnost, ne pa zapravljivost in nečimernost žen, ki bi si hotele prislužiti kaj za svojo parado. In izkušnja nas uči. da žena v zakonu nikoli ne gre z lahkim srcem za zaslužkom. Ve namreč zelo dobro, da trpi pri tem gospodinjstvo, da je vzgoja otrok pomanjkljiva in da domače ognjišče ne bo tako, kakršno bi moralo biti. Malo je žen, ki bi ne dale prednosti gospodinstvu in vzgoji otrok pred javnim poklicem, če bi jim bila dana možnost izbire. Pridobitev moderne dobe jt, da je dobila ženska enake pravice, kakor moški Z enakimi pravicami so pa prišle tudi enake dolžnosti. Noben pameten človek se sedaj ne spodtika na tem, da je dobila ženska tudi enako pravico do javnega udejstvovanja in odveč je govoriti o tem, da bi bilo treba ženske iz javnih poklicev odstraniti, ko jih čaka doma kopica gladnih in raztrganih otrok. Ženina delovna sposobnost je njena dota in že roditelji ki so mislili na to, da bi jo poslnli v šolo, so ji dali doto, ob katero je ne more pripraviti nobena finančna ne gospodarska kriza. Vlogo, ki jo je igrala dota v prejšnjih časih je prevzela zdaj v veliki meri usposobljenost ženske za eksistenčni boj. Pijavke Pijavke rabijo zdaj ljudje že zelo redko, v prejšnjih časih, ko so bile v medicini zelo razširjene, je bila pa trgovina s pijavkami razvita posebno v Franciji in v Hamburgu, zelo dobič-kanosna. Pijavke so dovažali zlasti z Ogrskega in iz Turčije, iz Hamburga so jih pa izvažali v vzhodno Indijo in v Ameriko. Po velikosti so bile razdeljene v pet vrst. Prve. tako /vane kravje, so bile največje in 1000 jih je tehtalo S funtov Tem so sledile velike pijavke, ki jih je šlo na 5—7 funtov 1000, srednjih je šlo 1000 na 3—i funte, manjših 1000 na 1 do poldrugi funt, najmanjših ali >nitk« pa 1000 na pol funta. Sredi preteklega stoletja so plačevali za 1000 velikih pijavk v Nemčiji 40, za 1000 malih pa 25 tolarjev. Lov pijavk se je izplačal in zato so ljudje poleg uvoženih lovili tudi domače ali pa so jih celo gojili. Glavno je bilo, da so imele pijavke v času razmnoževanja čim ugodneše pogoje za življenje in v tem je bila največja težava. Pijavke so lovili poleti in mnogi lovci so bili pri tem zelo spretni. Lovec je hodil do pasu po vodi in brskal z nogo po blatu na dnu. Moral je pa paziti, da se mu plazeča se pijavka ni prisesala na telo. Bližajočo se pijavko je moral spretno prijeti s kazalcem in sredincem desne roke ter jo potisniti v platneno vrečico, visečo za pasom. Pozneje so rabili posebne mreže, toda izkušeni pijavkarji so ostali pri starem in so lovili pijavke do zadnjega z rokami. Več vina, man] pivcev Čudno se sliši in gostilničarji bodo strmeli, če jim povemo, da se pije vina od leta do leta manj, čeprav se ga vedno več prideluje. To je razvidno iz poročila mednarodnega viničarskega urada v Parizu. Vzroki nazadovanja konzuma vina so trije. Največ so krive previsoke cene, deloma pa tudi preslaba propaganda za vino in velika propaganda za druge pijače, posebno za pivo, mineralne vode, čaj in kavo. Povprečna letna produkcija vina je poskočila v Evropi — z 800 litrov na 40 arov vinograda v letu 1909 na dobrih 1000 litrov lani. Poleg tega se je površina vinogradov povečala od leta 190 za 500000 ha. Poraba vina je pa od 1. 1900 močno nazadovala. V Franciji, ki je glavna dežela konzuma vina, je padel letni konzum od 150 litrov na prebivalca v letu 1925 na 130 litrov v lanskem letu. Najbolj žalostno pri tem pa je, da se je vino podražilo, ko M se moralo v takih razmerah znatno poceniti. Otto Sverdrup umrl Norveški polarni raziskovalec Otto Sverdrup je v sredo v starosti 76 let umrl. Zadela ga je srčna kap. Baš ko so novine vsega sveta poročale o oficijelnem koncu poti slavne ladje »Fram« v velikem polarnem muzeju, ki bo zgrajen nad njo, je za vedno zatisnil oči tudi njen kapitan Otto Sverdrup, ena najmarkantnejših postav žilavega znanstvenega boja z večn.m ledom iz konca preteklega stoletja. Za Amundsenom in Nansenom je odšel tudi Sverdrup. Iz očetove hiše v Haarstadu ga je vodila pot k morju in neprestano proti severu. Že kot 17 letni deček se je vozil po Severnem morju, kot izkušen mornar je postal s 25. leti krmar in kmalu tudi kapitan. Na prvi ekspediciji z Nansenom na Grenlandijo ie bil kapitan podmornice, kmalu po Nanse-novi ekspediciji se je pa vrnil na sever. Na Nansenovo prošnjo je vodil gradnjo ladje, določen za slavno ekspedicijo na severni tečaj, ladja, ki je postala s svojo borbo z večnim ledom simbol največjega junaštva ljudi severa. 22. julija 1893 je odplula slavna la-nja »Frani« pod skupnim Nansenovim in Sverdrupovim vodstvom iz Vardo v sibirsko Ledeno morje. 14. marca 1895, ko je Nansen zapustil ladjo s svojimi psi in se napotil proti severnemu tečaju, je postal Sverdrup poveljnik ladje. Skoro leto dni je bil jetnik polarnega ledu vendar se mu je pa posrečilo rešiti jo. Potem sta se z Nansenom zopet sestala v norveškem pristanišču Skj:.-no. Pozneje se je udeležil z isto ladjo druge polarne ekspedicije, ki je bila velikega pomena za poznejše raziskovanje polarnih krajev. Leta 1903 je odpotoval na Kanarske otoke, od 1. 1905 je bil pa ravnatelj švedskih plantaž v zapadni Indiji. Zadnja leta svojega življenja, baš v času, ko so zahtevali severni polarni kraji toliko žrtev med njegovimi nasledniki, je živel Sverdrup kot starec v miru in švedska vlada ga je do smrti podpirala. \ll ste ie naročeni na ŽIVLJENJE IN SVET44? Žrebanje v drže raz* loterij Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Dne 25. novembra 1930 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 40.OOO št. 36.653* Din 4.000 it. 68*744* Din 2.000 št. 37.705. Din 500 št. 1.874, 1.889, 8.014, 8.015, 8.027, 8.057, 8.071, 8.091, 9.745, 13.894, 16.022, 17.969, 17.982, 17.997, 19.117, 19.144, 27.714, 27.716, 27.718, 27.768, 29.222, 36.609, 36.615, 36.623, 36.639, 36.642, 29.275, 37.746, 47.459, 57.320, 66.408, 75.017, 77.301, 84.175, 33.762, 37.797, 47.465, 57.349, 67.521, 75.025, 77.344, 84.188, 34.175, 38.105, 48.323, 57.361, 68.746, 75.032, 77.353, 86.921, 35.372, 38.139, 49.410, 57.395, 68.756, 75.060, 78.011, 86.968, 35.396, 38.167, 49.433, 58.826, 69.145, 75.122, 78.029, 87.269, 39.578, 49.478, 58.829, 69.099, 75.130, 78.079, 87.298, 42.955, 56.023, 58.864, 69.451, 75.145, 78.081, 87.801, 44.116, 56.043, 58.869, 73.767, 75.193, 81.276, 87.946, 46.613, 56.080, 59.509, 73.785, 76.627, 81.293, 89.134, 47.439, 56.082, 59.546, 73.978, 77.249, 82.455, 89.184, 16.007, 29.249, 36.650, 47.447, 57.312, 59.570, 75.010, 77.251. 82.490, 96.608. 96.694, 96.802, 96.862, 96.876, 98.168. Včeraj, dne 27. novembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 200*000 Din srečka št.: 36.750; 40.000 Din srečka št.: 15.021; 20*000 Din srečka št.: 95.357; lO.OOO Din srečka št.: 58.024; 4.000 Din srečke št.: 16.919, 22.806, 39.975, 52.655, 87.774, 2.000 Din srečke št.: 1.593, 1.641, 2.321, 7.076, 9.818, 12.605, 13.513, 39.259, 46.571, 70.058, 89.479, 16.547, 39.408, 50.054, 71.322, 93.997, 23.695, 40.106, 50.727, 73.592, 95.268, 24.491, 40.797, 51.268, 79.629, 95.379, 25.173, 41.287, 53.865, 80.828, 96.148, 32.557, 42.078, 56.794, 83.230, 96.432, 32.879, 42.700, 65.277, 83.305, 96.595, 33.470, 34.894, 43.609, 44.384, 65.880, 66.068, 83.905, 86.186, 98.068, 99.554, 98.722; 13.190, 38.793. 45.496. 69.235, 88.234, 9».945. Ne čakajte z nakupovanjem do zadnjega dne! Obiščite naše prodajalne sedaj, ko so popolnoma sortirane in ko imajo naši sotrudniki dovolj časa. Omogočite nam, da vas moremo strokovno postreči z mnogo pažnje! K02E OD DIVJAČINE Ia kupujem po najvišji ceni. — Ivan Mihevc, trgovina z usnjem, Vrhnika. 2914 Naročilnice za srečke bomo priložili nedeljski številki »Jutra« Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 15. decembra. Zadružna hranilnica r. z. z o. zM Ljubljana. Sv. Petra c. 19 Ivan Magdič, krojač Ljubljana. Gledališka ulica št. 7 — se priporoča za jesensko sezono. 2822 Premog, drva, koks i orodaja Vinko Podobnik. Tria i ška cesta št 16. telefon 33-13. HIŠO Z GOSTILNO IN MESNICO dobro vpeljano, z inventarjem in gospodarskim poslopjem — prodam radi bolezni. — šterk, Dugoselo kod Zagreba. 2923 DEŽNE PLASCE, klobuke, perilo, obleke in vsakovrstne čevlje kupite za Miklavža najbolje pri Jančigajn, Ljubljana VH, Celovška cesta št. 44. 2925 KUPUJEMO IN PRODAJAMO vse državne vrednostne papirje, obveznice in srečke po najkulantnejših pogojih na bazi dnevnega tečaja. PRODAJAMO 2Vz% obveznice državne loterijske rente zc vojno škodo kakor tudi dolarske državne obveznice tudi na OBROČNA PLAČILA Kupon, amortizacija, dobitki teko v korist kupcu že od dneva vplačila prvega obroka. STROGO SOLIDNA POSTREŽBA. Bankovno komanditno društvo A. REIN I DRUG, Zagreb, Ilica 15 Beograd, Knez Mihajlova ulica 47 PREDCE IN KODRALCE za izdelovanje žime išče naj-moderneje urejena tovarna v Beogradu. — Ponudbe z navedbo plače na naslov: >Nova<, Beograd, Oblakovska 14-16. Železnato vino le kam ari a dr. G. PtccoD-ia 9 UobliaiK krepca oslabele. ma*o-krvae. odrasle ki otroke. 58-T MODROCE la afrik, močno blago. Din 260; spodnje modrece, mreže, posteljne odeje, kupite najcenejše pri RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg it. 2 Zahtevajte vzorce! 29/T Josip Zop snele. — Za »Narodno tiskarno« Fran J< mm Za opravo In tninrarnl dol _ JW-X