JULIJ 19*57 Letnik II* Čtev. lo. tl LA eta 1939 »tik pred viharjem,ki je kmalu nato za- jel ves kulturni svet in povzročil toliko gorja, kakor doslej ge nobena vojska, je na kongresu Kris¬ tusa Kralja,ki se je vršil v Ljubljani, govoril med drugimi tudi kanonik « video: (Za lo.obletnic o smrti nadškofa dr, A. B .Jegliča 2.7.1977) a / ož božji,videc in prerok, glasnik Besnice, *'čuvar Pravice, svetilnik v vihri silnih zmot# Mladini zvest vodnik, to bil je naš vladika ih domovine drage dfka,, v nebesih naš je priprošnjik. Svaril je mladi rod naj varje se zvodnikov , in kriv ih učenikov brezbožnih vseh zablod. On bil je kladivar, odločen in gore5, za narod plamene g, duhovni naš vladar! Še zadnje dni življenja posvetil je mladini, da kvas bo domovini, opora v dneh trpljenja... Pie roško zrl je v novi čas, ko Satan bo zdivjal in znak up ora dal, da zlomil bi podoDO božjo v nas« Zdaj narod naš trpi, vresničena beseda je njegova. Oj vstani zdaj,mladina nova in pojdi v boj za lepše dni! 0,Čujte,kliče nam z neba« ‘Velik je čas in vsak od vas naj bo pripravljen,hrabrega srca» M * - ■ Prišel je časi Zvestoba bodi na-a lasti Le vstani zdaj mladina, da srca vsa edina borila bodo se za božjo čast! Naj zmaga luč Besnice po nas,ki Jegliča častimo, pOmoci ga prosimo, da spet zavlada Knez pravice! - ® ATELf MABME ne 2. julija t.l„ je minilo lo let,kar je umrl v ti* bem samostanu belih menihov v Stični nadškof dr« An« ton Bonaventura JEGLI*. Nekaj dni preje je bil na zboru slovenske mla- fine v Cel ju, katera je po dolgih letih ponižanja in preganjanja smela zopet izpovedati svoj Čredo« zvestobo B ogu in slovenstvu. Ni vzdržalo sivolasega cerkvenega kneza v Sti y ni. Prihitel je ned svo. je drage fante in se z njimi rad oval. Pričel je,^a J^im pove, kako jih ljubi, obenem pa tudi,da dvigne svoj glas,zadnji* v življenju ter mladino in ves narod opozori na pretečo nevarnost. Kdor je takrat videl nadškofa Jegliča in sli*al nje, gove preroške besede, jih pa- ne bo nikdar pozabil. Tafeo-le je go¬ voril* "Velik je čas! Hudobija se strahotno širi' Veliki časi zah¬ tevajo velikih ljudi! Satan ima že svojo fronto! Pa tudi Kristus ima svojo fronto,in ta fronta ste vi, katoliški fantje! Marsikdo takrat ni razumel teh besed. Danes jih ra¬ zumemo pač vsi! Naši ljudje doma,in mi begunci v tujini. Ves svet je razdeljen v dve fronti: tabor Kristusov in tabor Antikristov, med katerima ni premirja in ga tudi biti ne more. Tudi ne more biti nevtralnosti,ampak je možno le eno: Ali za Kristusa,ali pa pt-eti Njemu. Sredine ni! Pokojni nadškof dr, Jeglič je ljubil mladino z vsem žarom svetniške duše. V njo je stavil svoje upanje. Hotel je,da iz fantov v zraste j o zavedni možje,stebri domovine, skrbni glavarji dru¬ žin in verni očetje, iz deklet pa vzorne katoliške in slovenske ma¬ tere, sveče niče naših družin in sonce svoji deci. Gledal je v bodoč¬ nost in videl, kolika teža vzgoje bo neko* slonela na ramenih krščan¬ skih Staričev,' ko bo Cerkev izrinjena iz javnega življenja tudi v slovenski domovini. Zato je dal slovenski mladini vse,kar je le mo¬ gel. Kd<> more popisati,kaj je vse oboril Jeglič za mladino v ver¬ skem,nravnem in prosvetnem oziru? Dal j i je vso možno ljubezen, vse svoje velike duševne zaklade, odprl ji je na stežaj svoje o£etcvr »ko srce,pa tudi ni števil z denarjem,ko je bilo trebalo podpreti mladino bodisi pri študiju,bodisi drugače, ali če je šlo za "Orla", ki je bil skoroda punčica njegovega očesa. Na svoje "Orle" je bil najbolj ponosen,in ti so mu ljubezen vračali z ljubeznijo. Deset let je minilo od njegove smrti. Umrl je takrat, ko nam je povedal vse, kar nam je imel še povedati na tem svetu. Nje- •gove besede v Cel ju,govor jene na praznik sv .Petra in Pavla, 29 . ju¬ nija 1937 so nam oporoka. "Veliki časi zahtevajo velikih mož!" Da! Ali smo že dovolj dorastli velikim nalogam naših dni? Ali smo res veliki po duhu,veliki po srcu,veliki in silni po značaju»dovolj odporni pro¬ ti vsemu zlu,ki ga širi po vsem svetu organizirano brezboštvo v k . vseh možnih oblikah? Skazimo se vredne zaupan ja, ki ga je gojil ve¬ liki in svetniški škof do mladine' Potrudimo se, da postanemo res veliki v znača- jtosti,žrtvah, mi za vse,kar Čas,v katerem od nas. To od di domovina .Ko¬ mo potrudili, ju približamo, koristili tu— Pri njeni du~ tudi- socialni novi majhni _ ševnim. bbzor- v svoj: "jaz", ljenjskih smer¬ nega zaupanja prihaja vse ka in narod,pač ti! ju,vemosti,*i§ odpovedih in vne - je lepo in dobro? živimo, zahteva to nas pričakuje tu. liko bolj se bo - da se k temu cil~. toliko bolj bomo di naši domovini, hovni,nravni,pa in gospodarski ob- ljudje z ozkim du- jem,pogreznjeni le brez jasnih živ- nic in brez ne orna j v Boga,od katere- dobro za posamezni ne bodo mogli uspe Izpolnimo oporbko njegovo! "Kristus ima svojo fronto,in ta fronta ste vi,katoliški in slovenski fantje"' Kdor se bori na f ron- ti,pač mora biti na vse pripravljeno Tudi na najve>je žrirbe » Mora dobro poznati sovražnika®in njegovo taktiko. Mora biti x uje*,stalno na straži, da ga nasprotnik ne preseneti. Bodimo zvesti borci Kristu¬ sa Kralja' Disciplinirani in poslušni Cerkvi,papežu in kkofuf Le ta. ko bomo v duhu Jegličevih navodil uspešno delali za zmago.Kristuso¬ vih načel in dočakali lepše dni v domovini in v svetu. V tem smislu delajmo tudi v tujini. Tudi tukaj velja beseda o dveh frontah. Pov¬ sod, kjer koli bomo,bomo neizprosno postavljeni pred dejstvo* Ali i biti za Kristusa,ali pa se postaviti proti. Njemu. "Na noge v sveti boji" je pozival Jeglič ves slovenski na¬ rod. "V boj za temelje krščanske vere!" V tem boju bodimo odločni in neustrašeni borci tudi mi,slovenski fant je, mik begunci! Svetniš¬ ka škof Anton Bonaventura Jeglič bo naše prizadevanje blagoslov- ljal iz nebes. Le upajmo, da prosi pri Bogu in Mari ji,Kraljici Slo¬ vencev za .ves naš narod,za nas begunce,za lepšo našo bodočnost! a j do le-to dobrega prineslo, se vprašuje še danda¬ nes kak pode-želski očka ali mama,ko vidi mlade fan¬ te,ki "brcajo" žogo,teče jo,skače jo ali plezajo po »nevarnih gorskih lil. Ne morejo razume ti, da * se mladim fantom,ki so skozi ves teden trdo delali na polju,še ljubi ob nedeljah posečati športna igrišča,telovad¬ nice in podobno. Še večja uganka pa je zanjo dejstvo,da tega v njihovih mladih letit^ ni bilo,a so bili 1 judje.vseeno zadovolj¬ ni, dobre volje in tudi razigrani ob gotovih prilikah. Svoje stališče zagovovar ja jo običajno s tem,da so nekoč lahko brez te - ga živeli in tudi dočakali visoko starost. Ne bom se spuščal v podrobnosti,ki govore zato,da je današnja kmetska mladina na pravi poti,če pravilno goji te¬ lesne vaje in tudi Bočem stoodstotno odklanjati stali“ča na*ih kmetskih očetov in mater,ki imajo v toliko prav,kar se ti*e šport nega udejstvovanja mladine, v kolikor je šport po krivdi slabih športnih voditeljev in vzgojiteljev zašel na razna stranpota, ki so delno tudi pripomogla do današnjega žalostnega stanja na svetu. Poleg temnih točk,ki jih tudi v športnem udejstvovanju ne manjka, je pa v telesnih vajah vendar tolikd^ svetlobe ,da debe¬ lo odtehta vse one nevšečnosti,katerih se tudi telesna vzgoja ni mogla izogniti. Toliko v splošnem in preidimo',.na one pozitiv¬ ne strani,ki narekujejo tudi kmetski mladini, da se bavi s te¬ lesnimi vajami. Mestni človek in to¬ varniški delavec rabita telesne vaje v prvi vrsti radj. sonca,zra¬ ka pa tudi'razgibanja,kar velja še prav posebno za meščane. Kmet¬ ski fant se pa navžije toliko zraka in sonca,da smo mu meščani kar malo nevoščljivi za te do¬ brine . Tore j on ne rabi športa redi omenjenih činite1 jev,ki so človeštvu tako dragoceni in ne-a hodno potrebni. Ifezgiba se pa menda tudi več kot dovolj pri svojem poklicnem delu. Terej za¬ kaj naj se on bavi še s telovad¬ bo in športom? • . . , > Zdrava duša v zdravem telesu. Poklicno delo je običajno precej enostransko in to velja vprav za nag kmetski, stan. Telo kmetskega fanta se.vsled tega rarevija e no stransko, da ne govorimo o upognjeni hrbtenici,, ki je tako pogosta,krepi jo se samo gotove mišice*, na razvoj notranjih delov pa pri kmetskem delu bore ma- lo pazimo, Sroe in pljuča sta naše¬ mu telesu to,kar je motor pri av¬ tomobilu c In 'telesna vzgoja polaga prav posebno pažnjo ravno na ta dva organa*, In koneČno ne smemo prezre¬ ti lepe ? pokončne in prožne hoje pra¬ vilnega teka,spretnosti in okret¬ nosti, kar vse si pridobimo s pravil -\ no negovanimi telesnimi vajami. In še dosti drugih okolnosti je,ki ga-r vore za to,da naj kmetska mladina goji telesne vaje,In ni med zadnji¬ mi ona,ki odvrača kmetsko mladino od slabe druš x ine f gostilne in ple . sa itd a Odveč se mi zdi torej na "te . vati koristi,ki jih ima tudi kmetska mladina .od telesnih vaj,am¬ pak zdi se mi bolj umestno povedati, kakšne vaje so za kmetske - gp. fanta na jprikladne j še „ Na splošne velja nekako to-le načelo? Ni tolike važnosti, kake telesne vaje gojimo s kakor to,da se dosti gibljemo ha soncu in na" svežem zraku. Seveda ja treba paziti pri tem,da se'telo harmonične in vsestransko razvija ? in da stremimo za vedno večji¬ mi uspehi. Za kmetskega fanta res ni tolike važnosti gibanje na soncu in zraku (ker tega ima,kakor* sem že omenil,pri svojem po¬ klicnem delu v izobilju),ampak,da polaga posebno skrb na vsestran¬ ski razvoj svojega telesa in da posveča posebno pozornost onim mišicam.,ki se pri poklicnem delu zanemarja jo, ter da adstrhnja te¬ lesne hibe, ki so se morda že po¬ javile vsled poklicnega dela. Dal je sem mnenja,da je prav,da se kmetski fant v glavnem posveti tudi telesno vzgojni panogi,ki jo lahko goji tako na prostem, kakor tudi v zaprtem prostoru^po - leti ali pozimi. Zelo dovzetni so naši kmetski fantje za orodno telovadb o, težko atletiko (dvi¬ ganje ute ži, rokoborba), smukanje in plavanje. Nikdar pa ne smejo pozabiti na gimnastiko in talno telovadba,in kadar koli se jim nudi prilika, na j vadijo pravilno [ , . 7 ■ . { ž ho jo »teke < tatee^UjS^B in .plezanje. o je,da %?ra~ jo imeti i svojem pno^ramu tudi kake špo&tno igro. Pri nas ‘ee je že prav dobro udomačila edb^j- ka, dal j e namizni te nis in zadnje čase košarka -, /' Nikakor ne trdim,da bi na^ kmetski fant razen navedenega pe 3mel gojiti še kake druge športne panoge. Zlasti take,za katere veselje in uspehe. Gorbje pano^ž tvorijo za naše kmetske fante ^rav primeren okvirni program za nji¬ hovo udejstvovanje na oolju telesne vzgoje. Efezume se samo ob sebijda bodo mogli smučati in olavati le oni,ki imajo na razpolago primerne Smuške terene., odnosno vodo. Naga kmatska 'mladina prav tako rabi zabave in razvedrila kakor drugi sloji in ker tega ne dobi v obilni meri ravno v te- lOvadbi- in športu,zato naj se primemo posveti tudi tej panogi človekovega udejstvovanja. Pri tempa ne smemo pozabiti dejstva, da so ravno iz kmetskih, in delavskih vrst izšli najboljši šport¬ niki sveta. Ivo K~er. Telesa meč,duha krepost,to vzor je lepi tvoj mladost ' F.S. Gomilšek. =====0000000 ===== Silvin Sardenko» prs»r Z okenca zelenega nagsljnov rudečih smeh se razliva v kitah dveh do polja rumenega. Prva kita se razcvita za device praznik svet. V tufem Kraljice prvi cvet! Druga kita ni povita za nikogar kaker zanj,. Lepi logar, dober dan! Z okenca zelenega do polja rumenega. ip Ovnik je imel prav lepega bika .pa je bil nanj ne¬ malo ponosen. Zato tudi zdaj sluga spraviti pogovor ta tir meneč; 1—J.,. "Pri vzgoji dobrih mlekaric je tudi bik ve¬ like važnosti* Kaj pravite vi k temu?" "Imate popolnoma prav ",se^strinja z njim referent. "Na bika polagajo vse premalo važnosti. Če negujemo kravo z vso skrb¬ jo in z odbiranjem poskušamo najtu najboljše ter le njihove po¬ tomce rediti za pleme,moramo v veliko večji meri skrbeti za bi¬ ke. le nikar se ne čudite (nekateri sc nejeverno zmajevali z gla¬ vami)'? Od ene krave imamo do 12 potomcev,več že težko. Od enega bika pa jih lahko imamo po več sto. Ker prenašata krava in bik približno v enaki meri svoje lastnosti na petomce,poleg tega ima bik tolike potomcev,je torej silno velike važnosti,da odbiramo tudi bike le od najboljših krav in jih skrbno negujemo. Spominjam se,da so se ob zadnjem licencdvanju mnogi je žili in se znašali nad licenc ovalno komisijo, ker je iskala hi¬ be na bikih in jih pozneje ni potrdila« Kako neupravičeno* Le najdaljši biki lahka dajo najboljši zarod. Dolžnost komisije je, da liaencira le prvovrstne bike. lo je vendar v, interesu nagega skupnega napredka v živinoreji". Stopili so nekaj korakov dalje in se Ustavili ob "Ča¬ ru okrog 8oo kg težkem biku. "To pa je res postava,da ga je veselje pogledati? Le poglejte p ©same dne dele telesa (glej sliko)? Kratko širbko glavo s kratkimi rogovi nosi deb*l močan vrat s ši¬ rokim podbradkom. Pleča široka,križ raven,noge kratke,telo povi. •1»,sprednji del močne 3 še,zadnji del slabše razvit - obratno kot pri. kravl - dobri mlekarici -,koža v oljna, mehka, dlaka fina, svet¬ la...«' Začelo se je mračiti,zato so se vsi počasi odpravljali, "le j,le j! Slovele na vse pozabi,ko posluša te nauke, Malo bi vstopili v hišo,saj se vam. ne mudi tako silno". In že je go¬ spodar odhitel v fcišav* ’Hi vedel,da je skrbna gospodinja mislila tudi na to in uredila,kar je bilo potrebno. Zvrnili so vsak po en kozarec - nekateri, tudi več - odre¬ zali kos kruha,se še pomenili eno in drugo ter. odhajali. Referent jim je na njihovo prošnjo obljubil,da ho ge pri- Seliče tako želijo. Drugič se bodo pa kaj drugega pomenili,če bo vsem prav. Če pa bo imel kdo kaka vprašanja od te ga, kar so se¬ daj slišali,pa naj se kar oglasi. Zadovoljni so se poslavljali* Fantje so vstopili v krog in pred odhodom Še eno zapeli. Tudi oni,ki so bili spočetka bo¬ jeviti in maščevalni,so pritegnili... Maks 0. 0000 4-++++++++ + + f+4-4- "Človeka mora ganiti,kako je tisto Slovenstvo,ki je ostalo zve¬ sto svojemu narodu in svoji katoliški veri,poklicano,da Qela po ¬ koro za zablode človeštva..." (Volksbote,25 *7-194-7)'. IV. Glina sta zeml ja. f * Idna vsebuje v glavnem majhne delce,ki so manjši od V n^-TII 111111 iier se z vodo izpirajo v spodnje plasti N. | zemlje. Te majhne delce imenujemo k a 1 o i d e, kateri se v glini na gotovih mestih,v nižjih plasteh zemlje nakopiči¬ jo ter tako nastaja debeli sloj. Ti kaloidi ležijo čvrsto eden poleg dragega ter stvar jajo na ta način ozke kapilarne prostor re,skozi katere ne mere primakati voda,»1ti se širiti korenine rastlin. liirri-friMiiBi u H « ;«B » W Si iiiiir •" - Tako zgrajeno zemljo imenujemo zmastu strukturo 2tjnIJ« # Glinasta zemlja se radi tega,ker so kaloidi v njej tako tesno povezani,tudi zelo težko obdeluje. Pravimo,glina je Žilava in povezana. Pri oranju ae obračajo za plugom brazde,ki so cele,lz- gledajo kakor slanina ter se težko drobijo. Z vodo namočena gli* na se mesi kot te sto i uporablja se v lončarski obrti,za izdela¬ vo na jrazlionejših|preametcnr . Glina ima veliko vodno kapacite¬ to, veliko moč vpijanja razstopi jivih mineralnih snovi in ovira dostop zraku in vodi. Rekli smo že,da ima glina veliko mot voijanja vode. Nasprotno pa peščena zemlja sama ne v ni ja v ode, temveč je voda v kapilarnih cevčicah. Kaloidi in molekuli v glini nabreknejo in s tem povečujejo prostornino z ;mlje* v suši pa se glina kr¬ či,poka in radi tega povzroča tudi trganje korenin. Slaba Zračnost in vlažnost gline povzročata,da hran¬ ljive snovi,ki se tukaj nahajajo,zelo počasi razpadajo ali pa sploh ne. Glino imenujemo zato zaprto zemljo,ki se vsled ve¬ like vlage počasi segreva. Imenujemo jo zato tudi hladno zem¬ ljo* ’ Kaloidi vpijajo vodo in hranljive snovi in s tem ne dopuščajo, da se izpirajo v nižje plasti, kjer jih korenine ne bi mogle izkoristiti. S spremembo fizikalnih lastnosti gline jo je mogoče napraviti plodno. Plodnost gline se lahko dvigne z dovažanjem daobnega in praškastega peska. V praksi ločimo glino v dve vrsti: a) blaga glina, b)'„pjr£va glina. Blaga glina vsebuje manj kot 75$ kaloidov ter znathe množine drobnega in praškastega peska. Pravo glino smatramo tisto,ki vsebuje ve* kot 75$ kaloidov in manjše kor- li£ine praškastega in drobnega peska. Če je v glini apno zelo izprano,. vpliva to zelo ne¬ ugodno na fizikalne lastnosti. Tudi z gnojenji šfesfurtbkih kalijevih soli slabšamo fizikalne lastnosti glinaste zemlje* Če pa hočemo vendarle gnojiti s kalijevimi solmi, moramo isto¬ časno dodajati glini apna. Z odvajanjem odvisne vode iz gline,z gnojenjem dobro razkrojenega hlevskega gnoja ter z dodatkom apna,sto¬ rimo sčasoma glinasto zemljišče plodno,s povoljno strukturo. Glavne sestavine blage gline so sledeče: debeli pesek .4.80$ drobni pesek .11.80$ prašni pesek .*.2o. 60$ odplavnih delcev . 62.80$ =_loo_$ Takšna blaga glina vsebuje o.17$ dušika, fosforne kisline,o.15$,kali ja o.54$ in apna 2.7o$. (Dalje sledi) '3 že Barakar: ilo je nekaj dni po malem £'oamu,ko je drevje za¬ ključevalo z zorenjem in barvanjem svojih plodov. Poznejše jablane so bile že jelene,nad zgodne jši- mi pa so že brenčali sršeni in objedale bo jih ose. Letina je bila dob ra .Marsikatera veja se je zlomila od teže sadu. V vasi je bilo veselje. Sadnih izdelkov vse polno* sokovi,sadno vino,sušeno sadje,največ pa je bilo drobnega sad, ja,za žganje. Kdor je imel le nekaj dreves na vrtu, je hodil pO vasi po-konci,s klobukom po strani, češ, jaz sem tudi nekaj,^ Orsharjev Luka,ki ima samo par jablan pred drvarnico, je bil ve¬ sel takrat,ko mu je teklo po grlu. Kdor bi ne imel to leto nič v sodu,žganja ali mošta,bi bila sramota zanj. Pia Muhovcu so kuhali noč in dan samo hru~evca.Ku- hinje za to nisi. imeli. Kuhali so kar na prostem,pri oknu ob shrambi. Za čez dan in ob lepem vremenu je t& zadostoval o. Za slučaj dežja so pa naredili ne. hitro roko stene in streho.Na ve čer,ko se je natepla cela mjda postopačev,takozvanih trotov, jim je Muhovčeva Kati pokazala deske,in ti so naplavili kuhinjo drage volje in brezplačno. Niti ura še ni minila.,ko je že sta- la,sicer bolj klavrna,toda zasilno zatočišče pa je le bilo.De¬ lali so kot mravlje. Od znotraj so jo obložili s slamo;proti jutru je bilo namreč že mrzlo. Največ slame so navlekli v kot, kjer je curljalo v steklenico. Eden od njih je bil posebno pre¬ brisane glave,bil je nekak poglavar teh nočnih postopačev. Pra¬ vil je:"Nekoč sem kuhal žganje v hribih,pa so se hribovci meni¬ li, takšnega pa ge nismo imeli,ki bi znal kuhati tako izvrstno žganje. Vsi so se mi čudili",je zaključil. Žganje zna malokdo kuhati. Zato so ga vaščani imeli kot nekakega svetovalca, za žganjekuho. Samo pokuhal je,ta mrcina, pa govoril,da so ga vsi poslušali in gledali z odurtimi očmi. če si ga pa vprašal*"Ti¬ ne j! Kaj boš pa jutri delal",se je nagnil nekoliko nazaj in odgovoril: "A, kaj boš delal! Poleti je prvro v e /f po zimi pa pre mrzlo"! Torej svetovalec. Ko so Muhovčevi končali s kuhanjem,so kotel prevze¬ li drugi. Brezdelci in postopači pa kar za kotlom kot muhe za strdjo,ali pa kot mlatiči. Ba zlika je bila samo ta,da so se na noč oživeli,zakaj lažja je bila njih naloga. Pri Balantu se je nekoč zgodilo n.pr.to-le; Dobre volje so bili,seveda. Na misel jim je prišlo,da bi bilo dobro nekaj ukreniti za smeh po vasi. S krohotom so se dogovorili,da bodo pobrali vse pse,kar jih je v vasi. Ej,hudimana! Potlej pa so jih zaprli v Balantov hlev. Ko pa je Johanca z jutra, j odprla vrata, da bi pomolzla k ra - ve,bi kmalu znorela v hlevu. Psi so se naenkrat zagnali proti njej. Komaj jim je ušla,vsa preplašena. Kje je golido izg&bila, r 5 .- - 204 1 s^aaaaB&s=asMMScsscsss*58ctt»|i5i ni vedela,prav tako ni vedela,skozi katera vrata je ven pri¬ šla, bile so namreč trojne. To je bilo smeha po vasif Tudi Kovačev oče bodo kuhali,pa le nekaj malega,za zdravilo. Kovač,dasi je zvit, je premišljeval,kako bi Tine ja potlačil v vrečo. Sklenil je,da ga pokliče k sebi ob žganje¬ kuhi za navodila. "Mej kaš,pa ga bom",so se smehljali oče Kovačev sam pri sebi. Nekega dne gredo mimo hiše pa pravijo* "Žganje kuham. Tine j, če ti je mogoče,pridi pomagat;!" "Ka jpa „ da, oče Kovačev", je bil Tine j ves navdušen. "To pa vam rad ustrežem,saj imam v tem mnogo prakse". "MB omo kmalu videli", si je mislil stari Kova" in ga je peljal k kotlu. "No,Tinej,kak"no je to le žganje? Pokusi ga",tako je Kova£ nagovoril izvedenca in mu ponudil kozarec. Bil je najboljši. "Ja, ta pa ta, prvovrsten je .najboljši, 0*e,vi pa znate kuhati". Tine j pije,uro za uro,vse poooldne, Oče Kovač pa mu marljivo naliva. Tine j je skoro pijan. "Tine j, kakšen je pa ta"? ga vpraša z nasmehom ter mu nalije nov ko- . zerec. Bila je "blina",skoroda čista voda. " Prmej kuš,ta- ceg£ pa še nisem pil,kar sem na svetu. To pa je še boljše žganje. Kupim ga, če ga kaj prodaš te, samo te ga, ker tako pri* ja mojemu okusu"* "No,kar ta le liter ti ga prodam,če boš dobro pla¬ čal." "Dobro,dobro" l Naredila sta kupčijo. Tine j je drago plačal in odšel. Kovaču pa se je smejalo kar samo. Pre¬ pričan je bil, zdaj pa zdaj se mrcina priplazi na za j, zahteval bo denar. A zamanj! Ni ga dočakal. Tine j je mislil sam pri sebi,kaj,če ljudje zvedo,da sem vodo kupil;hudimana in pa žabja dlaka,smejali se mi bodo. Denar gor ali dol Ali to, takšna smola ....!" 4-+++-H-+4.4.4-4.-(. m-- 4 - 4 -++ 4 --M- 4 -m- 4 -+ 4 - 4 --M--M- 44.4.4.4.4. 4.4. 4*4. «.1.4.4. "Skrivnostno je dogajanje v zgod črvini,po katerem so parodi in plemena poklicani,da trpe! Način,kakor navadno pre miši ju jemo zgodovino in se to dela tudi po naših šolah, je ta-? ko površen in surov,da tega gledišča sploh ne upoštevamo,kaj šele,da bi umeli izkoristiti. Kaj je slovenski narod pre • trpel za nacistične strahovlade,ve samo tisti,ki je imel pri¬ liko s svojimi očmi gledati;potoke krvi in solza,prešelje - vanje in streljanje, zatiranje narodnosti in zapiranje .hramov božjih. Toda en veliki petek ni bil dovolj. Sledil je še dru¬ gi..**" (Volksbote,25 .5*1947 pod naslovom* Narod s trnjevo krono}. +++++++++++ ' + 4 -++++++ ++ + 4 * "Govorite v vseh govorih 01 svobodi... 0 svobodi ni govora tam,kjer se krivica ne kaznuje. Mati resnične svobode je resni¬ ca". (Papež Pij XII v pismu nadškofu v Torontu v Ottavi.ob marijanskem kongresu let. le ta. zidanice bele,nasme jane, s trto so obdane. Zemlja na«a,biserv božji roki si, tebi slava naj povsod doni* Hiše skromne in vasice kakor bele golobice, v sončnik žarkih se smejijo in kot suho zlato se blestijo. Gore strm;,sive stene, zgodbe naše priče nemej v gvetih jutrih Zvonov glas, sliši se v deveto vas, kakor sladka melodija, zemlje naše simfonija. V letu vročem silje mi bogato trudno sklanja klasje zlato, srpa Čaka in Žanjice, t da za hostije bo in potice. Njive plodne, njivg žitorodne, Bog vas '■'uvaj moče, varuj vas pogubne to*e * Zemlja naga rodna, kMi vedno mi svobodna! Bog te čuvaj in obvarji, mimo naj. grede viharji! febi,naša zemlja sveta, bodi bodi naša' duša vneta, v dnevih s rtiče, v dneh trpljenja* naj zvestoba nikdar ne odjenja, v tvojih posvečenih grudih naj sladak nam bo oddih, tebi, zemljica slovenska, v saki M-P* bodi našega srca utrip! TO Berlinska ulica . ., " \ \ . Z: ”01 mi te vendar m©ž,saj vidite ,Ja 6e morem nrt mn"i Y: "Z vami pa ni vse v redu,kakor izglpda ?" Z* "Ali nimate o x i,saj vidite,da sem j&z prvi zavozil semkaj"? Y; "Jaz sem bil prvi taka j, pa bi pomakali’" Z: "Kako more dandanes x lovek sploh še voziti s takim kljusetom. To mi ne gre v glavo*" V pogovor se vmeša neki tuj gospod. Kajti v Berlinu se vedno kdo vmeša vmes,in pravit 'Poglejte vendar,to je enosmerna cestai" Z; "Kakopak! Ni* ffevno to ne f Saj ni nj kak ih znakov na. meščenih". Yuj gospod: "Sitna zadeva. Kako moremo to ozko ulico i- menovati drugače kot enosmerno!" Yj "Torej,človek božji,obrni!" Z: "Kdo? Jaz? Nikoli!" ' ; Pa prikoraka mesar. Posreduje med obema,a vse zamanj. Končno izjavi: "Ako noče nihče od gospodov popustiti,pa napedimo zakol v sili. Namreč kljuse se ho zaklalo na liou mesta!" Ljubljans k a _u_l_i_c_a. Dva kmeta se srebata z vozom na ozki cesti. Pa pravi pr¬ vi,po imenu Luka«. "Ti.Miha,daj no,obrni! Saj vidiš,da ne morem dalje r Miha;"Jaz ne bom obračdl. Ti obrni! Saj vidiš,da sem jaz prvi tukaj!" Luka; "Zadnjikrat ti rečem,obrni. Če, ne,bom s teboj isto napravil,kot sem zadnjič & enim,ki mi ni hotel iti s poti!" Miha s težavo obme voz in oba vozita po ulici do i 2 hoda. Tam pa se Miha ustavi in vpraša Luka: "I,kaj si pa napravil zadnjič z onim,ki se ti ni hotel umakniti?" ( Luka pa rasno odvrne: "La,tako je bilo: Lepo sem pro¬ sil in tudi ozmerjal,a umakniti se ni hotel. Tedaj pa izvršim sklep in se jaz njemu umaknem,da je lahko šel mimo". Oba se široko zasmejeta in vsak jo zadovoljen ubere svo - jo pot. (Konec.- Iz nemščine H.Z.) r x ; ; t i voznikov je krenila od Flegarja protf Dobrliču. Naprej vozi Pie tar jev. Ima najlepše konje. Vozovi in oprema vse je okradeno z raznovrstnimi trakovi in u - metnimi cveticami,kajti pravih *e niso mogli dobiti. Se ftlhcunu se opletajo trakovi okoli,ko prešerno vle x e barmani - ko. pb mislih,da bo jedel danes in jutri z "veliko žlico",poteg . ne meh.da ušesa bole. f Na prvem vozu sedi Peter. Nova obleka mu p ris to ja,ko-£- vlita nanj. Na prsih se mu šopiri pušeljc. Sercev Prejo, ki ga je spremljal na vseh potih,ga tudi zdaj ni zapustil. Danes ima čast "družbama". Stari Hren je "starešina",Hrenovka pa "po- snihalja". Zadnji voz je poln družic v kričečih oblekah in cvet¬ jem v laseh. Vse so razigrane vol.je,samo Hršet.ova se drži,kot bi ji piščanci snedli kruh. Kar tišči jo nekaj v grlu: "Saj ne bi šla,pa bi takoj kdo mislil*da mi je žal,da-se Ema moži,jaz pa ne’" "Juhu.hu ! Juhuhu! " zavriska znani stari veseljak Bur¬ ja. Danes je "svedok", Modro sedi na zadnjem vozu med družicami. Nalašč se je stlačil med nje. "Stara klada' Kaj pa vpiješ"' se pošali ena. Ve,da ji ne bo zameril, "Ti pa vedno ostaneš lepa in mlada! Juhuhu 1 " ji vrne Burja. Kdo mu pa zameri? Saj jo gostija... Medtem je Kletarjev že zavil pri Dobrli x u na dvori~ x 3r« Flegarjev Peter, Se-r x ov Drejc in o x e Hren so se napotili proti hišnim vratom. "Skrici! Lej jih! Kar pred nosom so nam zaprli vrata 'j, se huduje Hren. "Bomo videli,kako vam bo tekel jeziček' Saj ste ga dobro namazali in zalili",se šali Dreij* 'Sum... Bum Bum...! " trka Hren. "Odprite!" "Kdo pa ste? Od kod prihajate? Kdo vas pošilja? In kaj hočete?" "Pošteni kristjani smo! Prihajamo o.d poštene krščan¬ ske hiše ,ki vam je gotovo znana po imenu..." Hren se malo odkaš- Juja-j-b&seda mu ne teče gD.adko. "Oče Flegar so nas poslali, če bi hoteli po božji Previdnosti izbrano - dati vašo Emo za ženo si¬ nu Petru"..„ Zdaj se nu je ustavilo. Nobena pametna mu ne piS.de več na misel. Iz zadrege ga -je rešil glas od znotraj; "Ka.r tako vam ne bomo verjeli. Pokažite nam,če so vaše listine v redu'" "Odprite, pa vam pokažemo'" Vrata se ^krinaje odpro. Stari Hren je izvlekel star, zmečkan časopis ter ga oblastno r°zgrnil. Nekaj časa niso hoteli verjeti listinam, x eš, da so ponarejene. KonCno pa so se le spo¬ razumeli. Era je stopila iz izbe v beli poročni obleki. Glavo ji je krasil krasen venček,v rokah pa je imela velik šopek. Objela je mater, oče ta, brate in sestre ter se tako poslovila. Solze so ji blestele v očeh. Slovo od samskega stanu je težko. Družice so jo prenesle Čez prag - po stari navadi ga nevesta ne sme prestopiti. Mati Dobrlička pa so pomili Hrenovki v roke kokoš,ki po navadi mora z nevesto. Na prvi voz je stopila Ema in Dre jc kot "družban",na drugi voz pa Peter s ,! posnihaljo" in drugim častnim spremstvom. Dokler gospod pred oltarjem ne potrdijo zvezs med njima,nima pra¬ vice do neveste. Nazaj grede se bosta vozila škupaj... 4 - 4 - + + Gruča fantov z Markovim na Čelu gradi;'jez cesto ovi¬ ro. Težak hlod so zagurali počez. Ob strani so postavili mizo. Pruhelkov se je vsedel za njo ter razgrnil šop časopisov .Modro je gjedal preko zaprašenih naočnikov. Jagodičev pa je strumno stopal pred oviro,v stari oguljeni vojaški suknji in leseno puško na rami. 'Točeni je ne bodo odnesli",de Prihelkov. "Ceneje od sto dinarjev pa ne",so vsi' enogLasno povedali svoje mnenje. "Kje pa jih bomo zapili?" je radoveden Jerič. Kar sline že požira ob mislih na dobro kapljic©.' 'Tri Cipotu! Ima najboljše vino! "Že gredo! Že gredo;" je vpil bosopetec ter jo ubiral proti oviri,da ja ne bi zamudil. Z glasnim vriščem so se kmalu prikazali prvi vozniki. Harmonika je neumorno pela. Pie tar jev je prvi dospel do ovire. "V imenu postave'" je nameril Jagodicev puško proti sta . tom. "Kaj želite?" se je oglasil Hren, 'Kot "starešina" mora povsod posredovati za vso družbo., 'To paragrafu petindvajsetem morate plačati sto dinar¬ jev za prehod"! je tehtno povdaril Prihelkov. Hočeš,nočeš so morali po kratkem prerekanju odšteti za¬ htevano vsoto. Vrsta se je pomaknila naprej. . + + + + "Toliko cela gostija ni vredna! Vse božji dan se moraš samo pogajati in prerekati! Ne dobijo me več zlepa!" se je potihoma jezil Hren pred zaprtimi vrati pri Flegarju. "Kaj hočete pri nas"? "Pripeljali smo vam nevesto." "Ste se zmotilio Mi nič ne vemo o tem!" Kren ni več slišal vprašanja. Preplašena kure. je zakoko- dajsala v veži. Svati so pitekanili domače. Varlečsva Micka,ki je bila kuharica pid. Flegar jevih, je Drejcu na ljubo odprla oknoJ3i- la sta si namreč malo na roke« Nič več ni pomagalo. Morali so od« preti. Zdaj pa je prišla do besede Hrenovka* "Pripeljali smo vam snaho,ki jo je Bog določil za vašo pošteno hišo..." iteJ je ni *TLo, čeprav je bila ena izmed najbolj glasnih v ženskih krogih, Ele^a- rica je izrodila velik "vrtanik" in s tem odorla svatom vhod v hišo. Harmonika je pela ter ;onila mlade pare po podu kot tok vode mlinska kolesa. V veselem razpoloženju je hitro minil ~as* Stara stenska ura je odbila polnoč. Kot je navada,je Ema snela Z glave poročni venec ter prvič zaplesala s Petrom. S tem je po* stala enakopravna drugim svatom,dočim prej ni smela od mize. Slek¬ la je poročno obleko in pomagala nositi jedila na mizo ter s tem prevzela gospodinjske posle. Jutro je našlo svate nekam mirne. Le najbolj živahni so še gostoleli. Ostali so se porazgubili po skednju in kamor je pač koga zaneslo. Stara Flegar jeva "izabela" ni kar tako.... Marijanski kongres. V Otta- vi (Kanada) se je vršil od l8*do 22.junija t.l. veli¬ ki mednarodni marijanski kongres. Udeležilo se ga je 8 kardinalov in loo.ooo ver- ; nikov. Višek in obenem za¬ ključek svečanosti j,e bil 22«VI.,ko je sv.©če po ra¬ diu nagovoril udeležence .Ob tej priliki se je Kanada po¬ svetila Brezm. Srcu Mariji¬ nemu. Posvetilno molitev sta molila dva kanadska minis¬ tra,eden v francoskem,drugi pa v kngLeškem jeziku. . Novi svetniki. V Rimu so bili na svečan na< in progla v eni svetni - kom; salezijanski duhovnik Jo¬ žef Kafasso, Bernardin de Bfea- lino in Jožef de Brito,Oba iz družbe Jezusove. Svečanosti se je udeležilo 18 kardinalov in 35-000 vernikov iz vseh delov sveta. Eramasonske lože so v Nemčiji po 15 letih pisstanka zopet prijele z delom. Prva loža po tej vojni je bila letos otvorjena v Kasse- lu... "Rast in propadanje narodov zavisi.od tega,ali se drži zakon¬ sko in družinsko življenje ter javna nravnost božjih zarovedi ali ne... /paoež Pij XII). (Nadaljevanje) ® a vsako stvar, za vsak del in delček posameznih strojev mora hiti določen-prostor® Kadar pride *as,da se ta ali oni kos potrebuje, ga lahko vzamem brez nepotrebnega is¬ kanja in zamude časa. Še na nekaj naj te ob tej priliki opozorim. Mnogi imajo voljo,resno voljo,si svoje gospodarstvo urediti. Z vso resnostjo gredo na delo. Delajo nekaj časa zelo vneto,potem pa jih prime spet stara bolezen in pustijo vse v nemar. Vztrajnosti ni,vztrajnosti T Brez te pa ni napredka. Kar si po dolgem,tesanem premišljanju spo¬ znal za dobro,to izvrši,oziroma izvršuj® Delo,izvršeno le na pol, je isto kot nič. Včasih še slabše kot ničj zapravil si nekaj časa brez koristi,če dela nisi tudi dovršil® l'o je navadno bolezen mlaj¬ ših! Če nimajo nad seboj trdne roke,ki bi jih stalno vodila,očesa, ki pazi na vsak njihov korak,in svetovaloa,ki bi jih usmerjal k do¬ bre mu, se kaj rado zgodi,da iz dneva v dan popuščajo. Vsi dobri skle pi,vse znanje - če