Primorski nevnik Poštnina plačana v gotovini /-> /mn «• Abb. postale I gruppo LCD3 lU lir TRST, nedelja, 7. junija 1970 Leto XXVI - Št. 127 (7621) Za uveljavitev naših pravic D anes in jutri bomo odšli na volišča in bomo na našem področju izvolili nove pokrajinske ter, razen v Trstu, Romkah in Tavorjani tudi občinske svete. Ne bomo pa volili deželnega sveta, saj obstaja v deželi Furlaniji - Julijski krajini že več let deželna uprava s posebnim statutom. V dnevniku smo podrobno in Po najboljših močeh objektivno poročali o poteku volilne kampanje. Na tak način smo posredovali čitateljem objektivno oceno volilnega položaja v tržaški pokrajini, v petih izmed Šestih občin tržaške pokrajine, v goriški pokrajini, v občinah Soriške pokrajine ter glede u-veljavitve Slovencev v videmski pokrajini. Sedaj moramo počakati sa-jho še dobrih 36 ur in bomo Se vedeli za volilne izide, zaradi česar ugibanja o volilnih Pičlih niso umestna. Vendar pa lahko utemeljeno Predvidimo, da se bodo Slo-venci tudi na teh volitvah in v vseh treh pokrajinah, v katerih živimo, dobro uveljavili- Gre za odraz demokratičnega volilnega sistema, pri katerem od ljudi, je odvisen rezultat °d nas samih. V tej zvezi lahko pripomnimo, da temu ni tako, ko gre za imenovana predstavništva ali morda za nameščanje Slovencev, ko imamo ze-*° majhne možnosti za uveljavitev. Končno lahko v tej zve-ponovimo že večkrat napisani poziv: «Vsi Slovenci pojdemo danes ^ jutri na volitve, volili bo-^o za splošni napredek in za ^'eljavitev pravic Slovencev v Italiji. Iz našega dosedanjega sporočanja pa tudi izhaja, da i-^rajo volitve samo relativno u-?ravni značaj, tako v vsej državi kot tudi v naši deželi, saj gre za merjenje sil z globokimi političnimi posledicami: 1. Na teh volitvah se bo ugotovilo razmerje sil med socialdemokrati in socialisti (in to tudi na našem področju), M je politično zelo važno in verjetno tudi odločilno za nadaljnji družbeni razvoj v državi. Še več, na teh volitvah bo prišlo do izraza razmerje sil glede splošnega napredka ali glede moči konservativnih sil in s tem tudi do odgovora glede bodoče vladne strukture. Vsa ta vprašanja pa tudi nas Slovence globoko prizadevajo, saj je rešitev naših nerešenih zadev predvsem odvisna od splošnega demokratičnega in socialnega napredka v Italiji. 2. Današnje volitve pomenijo uresničitev deželnega upravnega sistema po vsej Italiji, ko se razbija centralistični sistem in se uveljavlja nova pomembna demokratična komponenta. To ne pomeni neko revolucionarno spremembo, vendar je istočasno tudi bistveni premik v družbenih odnosih v smeri večje moči ((upravljanega v odnosu do upravljalca.* Italija je nastala kot združena država v prvem preporodu iz majhnih kneževin, kraljevi-nic in papeške države. Morda je bilo takrat nujno, da se je poslužila francoskega zgleda Napoleonovih prefektur, ki so v Napoleonovem času (ko je šlo za mladega generala, ki je še čutil prebuditvene ideje francoske revolucije) pomenile razbijanje starega, do kraja preživelega fevdalnega sistema. Ta centralistični sistem pa je v- sedanjem modernem razvoju postal nesmisel in je napredek možen samo z demokratično razdelitvijo države z omejevanjem njenih pristojnosti, ali bolje rečeno z vključitvijo državljanov v odločanje. PO 22 LETIH URESNIČENO ENO IZMED OSNOVNIH USTAVNIH. NAČElO Z današnjim dnem deželna ureditev v Italiji Volilne rezultate bo v 12 urah uredil poseben elektronski računalnik Znani bodo v torek ob 2. uri zjutraj RIM, 6. — Z volitvami, ki se bodo zaključile jutri ob 14. uri bo v Italiji po 22 letih uresničeno osnovno ustavno načelo, ki predvideva razdelitev centralizirane državne uprave v 20 deželah, in sicer 15 navadnih in 5 dežel s posebnim statutom. Slednje že obstajajo, z izvolitvijo 15 deželnih svetov pa bo deželna reforma, ki jo predvideva ustava, postaja stvarnost. Vse je pripravljeno za volilne operacije po vsem državnem o-zemlju. V popoldanskih urah, na predvečer samh volitev, so predsedniki in skrutinatorji že sešteli glasovnice, jih oštevilčili in podpisali. Volišča se bodo odprla ob 8. uri in se bodo dokončno zaprla ob 14. uri v ponedeljek, ko se bo pričelo preštevanje glasov 35.874.987 italijanskih državljanov. Državljanov, ki tokrat ne bodo glasovali ne za deželne, ne pokrajinske, ne občinske svete ie izredno malo, vsega 785.967. Večina volivcev je tudi tokrat ženskega spola. Razlika, ženskam v prid, je za nad poldrug: milijon Volitve bodo potekale v 15 de želah, se pravi 57 pokrajinah, kjer bodo izvolili 690 svetovalcev bodo čih svetov dežel z navadnim sta tutom. Strank ali volilnih grupa rij, ki se potegujejo za ta svetovalska mesta, je tokrat 16. Pokrajinske vol'tve bodo potekale v 79 pokrajinah »na celini* in 9 siciljskih provincah, kjer je volilni sistem nekoliko različen. V pokrajinske svete bo ;zvoljeno 2325 pokrajinskih svetovalcev. Občinske volitve pa bodo potekale v 6632 občinah, kjer bodo občani izvolili 21.802 svetovalca. Kandidatnih list je bilo v ta namen predloženih 21.557. VoLlni rezultati bodo znani, vsaj tako trdi volilni urad pri notranjem ministrstvu, že 12 ur po zaprtju volilnih sedežev, se pravi med polnočjo in 2. uro zjutraj v torek. Volilne rezultate bo zbiral in Oiiiiiih,,,,,,............................................iiiiiiiiiiitiiimiiiiiimiiiiiiiiliiiiiiimimii« PO POROČILIH ZAHODNIH TISKOVNIH AGENCIJ Polovica Kambodže v rokah Sihanukovih osvobodilnih sil PHNOM PENH, 6. — Pritisk osvobodilnih sil v Kambodži 86 iz dneva v dan veča, Lon Nolova vojska pa je kljub ame-t&ki in sajgonski pomoči nezmožna, da bi ustavila napredovanje partizanskih enot proti sami prestolnici Phnom Penhu 'a drugim važnim kamboškim mestom. Kot poročajo tiskov-agencije AFP in Reuter, imajo Sihanukovi pristaši nadzorno nad skoraj polovico države, od pokrajin vzhodno od Me-j°hga, ki jih niso ameriški in sajgonski vojaki «očistili», severa države in do meje s Tajsko. Zadnja tarča partizanskih i^Padov je mesto Siem Reap severozahodni Kambodži. vse kr aest° je za gospodarstvo dr-r^e izredno ~ važno, saj leži nekaj kilometrov daleč p največje turistične atrakoi-v Kambodže in jugovzhodne Sfije sploh, razvalin Angakor Jtata iz devetega stoletja. S®dnarodno letališče mesta Reap, ki je sedaj pod jSbjem partizanskih enot in rjPrto za promet, je izhodiščna ?*ka za turistični ogled zname-ctih razvalin. Kamboški vojaški Vadenci so mnenja, da se ho-partizani polastiti teh razva-?’■ ki ležijo sredi gostega pra-r*da, kjer bi lahko postavili svo-5 Postojanke. Tu bi bile osvobo-sile na varnem vsaj pred S11 Niškim bombardiranjem, saj u svetovno javno mnenje ne do-{^jstilo, da bi Američani uničili važen spomenik. -* * * * vsi turisti, ki so se v teh dneh k:^ili v teh krajih, so se morali d* umakniti v Phnom Penh. C' Pomeni precej hud udarec za cjfiboško gospodarstvo, saj je bil Kitični dotok eden od najvažnej-(A virov dohodkov. K temu je I C^a še dodati, da je ameriško (Jdbardiranje povsem uničilo sko-I $ vse plantaže gumija, ki so (J* drugii najvažnejši vir dohod-^ države, tako da grozi sedaj 50, 1 ta. Kambodži zelo huda gospodarska kriza. Partizanski oddelki se medtem bližajo tudi prestolnici ter so pre- teklo noč napadli vas Muk Kam-pul, samo 12 kilometrov jugovzhodno od Phnom Penha. V prestolnici je vojska v stanju pripravljenosti, kakih dva tisoč vojakov vladne vojske pa je utaborjenih v južni periferiji Phnom Penha, kjer pričakujejo partizanski napad. Boji se nadaljujejo tudi v Kompong Thomu, kakih 140 kilometrov severno od Phnom Penha, v roke partizanov pa je včeraj padlo mesto Am Leang, 75 kilometrov severozahodno od prestolnice. Sajgonski podpredsednik Ngujen Cao Ky je medtem zaključil o-bisk v Phnom Penhu, kjer se je s kamboškimi voditelji sporazumel glede vojaškega sodelovanja «za izgon komunistov* iz Kambodže. Ob vrnitvi v Saj gon je Ky dejal, da se južnovietnamske vladne e note ne bodo umaknile iz Kambodže skupaj z ameriškimi silami ter napovedal, da bo tudi Tajska sodelovala s kamboško vojsko v zahodnih pokrajinah Kambodže. Ob včerajšnji prvi obletnici u-stanovitve južnovietnamske začasne revolucionarne vlade so sovjetski voditelji poslali vladnemu predsedniku Tan Phatu brzojavko s čestitkami, v kateri obsojajo »barbarska dejanja ameriških a-gresorjev* v Indokani ter izražajo prepričanje v končno zmago pravičnega boja ljudstev Laosa, Vietnama in Kambodže. Podobno brzojavko je poslal tudi predsednik vlade LR Kitajske Čuenlaj, ki izraža popolno podporo kitajskega ljudstva boju Vietnamcev proti a-gresorjem. BEOGRAD, 6. — Vojaško delegacijo Italije, ki ji načeluje poveljnik vojaške akademije Italije general Barsi di Parma, je sprejel včeraj pomočnik državnega tajnika za narodno obrambo generalni polkovnik Miloš Šumunja. Na sprejemu je bil tudi načelnik višje vojaške akademije Jugoslavije generalni polkovnik Rajko Tanaškovič. Vojaška delegacija Italije je od srede v Jugoslaviji elaboriral posebni elektronski računalnik, ki je na notranjem ministrstvu v Rimu. Tja bodo pošiljali rezultate, kot jih bodo telefonsko zbirali prefekti, in jih sproti prenašali na posebne formularje, od tod pa na kartončke. Ti bodo spuščeni v elektronski računalnik, ki bo že nekaj mi-lionink sekunde od trenutka, ko bo vanj spuščen zadnji kartonček, izdelal shemo rezultatov za deželne svete, število glasov za vsako stranko, njen odstotek, število izvoljenih svetovalcev in primerjavo z zadnjimi parlamentarnimi volitvami. Nekoliko pozneje bo elektronski računalnik, zagotavljajo v notranjem ministrstvu, nudil strokovnjakom (teh bo nad šeststo) rezultate občinskih volitev. Podatke bodo iz elektronskega centra posredovali posebnemu tiskovnemu uradu, kjer bodo predstavniki največjih dnevnikov in tiskovnih agencij. Volilna kampanja se je po vsem državnem ozemlju zaključila v petek zvečer, ko so utihnTi zvočniki in so aktivisti posameznih strank nalepili zadnje lepake na table za volilno propagando. Ni manjkalo, tudi tokrat, incidentov, k; so jih izzvali pripadniki MSI, katerim pa so neznanci opustošili včeraj osrednji sedež v Milanu. Policija je ob priliki uvedla preiskavo. Do incidentov je prišlo tud’ med zborovanjem nekega psiupovske-ga govornika v srednji Italiji. Mi-sovski aktivisti so med ljudi iz-strebli eksplozivni naboj, ki pa na srečo ni ranil nikogar. Mladinci so fašiste ujeli, bili so v avtomobilu, ko se je pričel pretep. Posegli so karabinjerji, ki so aretirali dva levičarska mladinca zaradi »odpora javnemu funkcionarju*. Fašista pa so pustili na svobodo in prijavili zaradi izstrelitve nevarnih umetnih ognjev. Bolonjski župan Fanti je vzbudil med desničarskimi strankami veliko zmedo, ko je ugotovil, da sme kot župan, na osnovi pokrajinskega in občinskega zakona, prepovedati za v bodoče vsa zborovanja MSI, ker so ta zborovanja privedla do ponavljanja prekrška »apologije fašizma* 'n »podžiganja mržnje*. Proti temu ukrepu, po katerem bi Bologna postala odslej »zaprto mesto* za MSI, protestirajo liberalci, monarhisti in, seveda, novofašisti. Tretja obletnica šestdnevne vojne na Bližnjem vzhodu KAIRO, 6. - Včeraj so bili v vseh arabskih državah na Bližnjem vzhodu veliki shodi ob tretji obletnici šestdnevne vojne junija 1967. V Kairu se je ogromna množica zgrnila ob ulicah, po katerih se je peljal Naser v mošejo v kairsko predmestje. Ves egiptovski tisk pa poudarja, da po treh letih v Izraelu prevladuje pesimizem, medtem ko je Egipt vojaško in gospodarsko vedno močnejši Posebne krajevne situacije. Sem spada n. pr. tudi Trst, kjer bomo volili samo za pokrajino, medtem ko bodo v okoliških občinah obnovili tudi občinske svete. iiiHiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiHininiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiuiiimiimiHiiiiimMiiiiiifiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiniiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiii PO STRAHOTNEM NEDELJSKEM POTRESU V PERUJU Ljudje v gorskih predelih umirajo od glada in mraza LIMA, 6. — Strahotnih posledic velikega potresa v Peruju preteklo nedeljo še dlje časa ne bo mogoče točno ugotoviti. Uradni krogi poudarjajo, da je potres povzročil najmanj 50.000 mrtvih in se bojijo ,da bo to število precej naraslo zlasti zaradi stalnega u-miranja ljudi od lakote in mraza ter ranjencev v gorskih predelih, ki jim ne morejo pomagati. Vladne in vojaške oblasti so sprejele stroge ukrepe proti ljudem, ki izkoriščajo nastali položaj v zapuščenih hišah. Tako so vojaške oblasti obsodile na smrt tri osebe, ki so ropale v dolini Huaylas v perujskih Andih. Vojaški predstavnik je izjavil, da je bil ta ukrep le začasen in da ga ne bodo razširili na vse prizadeto področje, kjer je bila seveda proglašena policijska ura. Perujska vlada je sklenila znižati ceno živil, zdravil, obleke, prevozov in gradbenega materiala, da olajša težave hudo prizadetemu prebivalstvu. Ko je včeraj prispel v vas Huayan prvi tovornjak z živili, zdravili in drugo pomočjo, se je pravkar utrgalo skalovje z gore INTERVJU ZUNANJEGA MINISTRA SFRJ TEPflVCfl ČASNIKU »MEDNARODNA POLITIKA* Odnosi z Italijo primer dobrega sosedstva Važnost in vpliv v svetu politike neuvrščenih - Vprašanje evropske varnosti in odnosi s socialističnimi državami (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. - Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Mirko Tepavac je v intervjuju časopisa »Mednarodna politika* izjavil, da se je po konferenci ne-* uvrščenih v Dar - Es Salamu po večala dejavnost neuvrščenih držav na mednarodnem področju in da so vse neuvrščene države e-nako odgovorne za pripravo in uspeh konference na vrha. Na vprašanje, ali je blokovska varnost ena od možnih variant evropske varnosti, je Tepavac odgovoril, da je sedanja varnost daleč od varnosti, ki bi jo evrop ske države želele in da sedanje stanje lahko postane bližje vojni kot pa varnosti. Tepavac daje velik pomen razgovorom med obema nemškima državama za normalizacijo odno- sov. Na vprašanje, ali je mogoče, da je ključ vzhodne politike Zahodne Nemčije v Moskvi, je Tepavac odgovoril: »Ne vem kje so ključi mnogih zaprtih ključavnic na svetu. Vem pa za edini ključ, ki lahko odpre vse ključavnice, to je univerzalna miroljubna in ak tivna koeksistenca enakopravnih narodov in držav. Ta ključ bi lahko vsak imel pri sebi.* Državni tajnik je glede sodelovanja s Francijo dejal, da niso izčrpane vse možnosti. Odnosi s sosedno Italijo pa so po njegovem mišljenju primer dobrega sosedstva, ka je v obojestransko in splošno korist. Tepavac je priznal, da so z Italijo tudi odprta vprašanja, pripomnil pa je, da dober splošni potek odnosov gotovo vodi k hitri rešitvi trii vprašanj. Na vprašanje o odnosih s Sovjetsko zvezo in socialističnimi državami je državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije dejal, da so odnosi s Sovjetsko zvezo in večino socialističnih držav dobri. Z Madžarsko so odnosi zelo dobri, taki bi lahko bili tudi z Bolgarijo, če bi se odstranile določene težave. Za odnose z Romunijo je Tepavac dejal, da so primer dobrososednega sodelovanja. Glede napovedi v izboljšanju odnosov z Albanijo je Tepavac dejal, da bi želel, da bi to dejstvo, kot pa samo napoved. Razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu vodi, po mišljenju Tepav-ca, brij k vojni kot pa k miru. Normalizacija diplomatskih odnosov s Kitajsko je po besedah Te-pavca, prvi neobhodni korak za razvoj prijateljskih odnosov. Ali bo normalizacija prepeljala tudi do obnovitve prijateljskih odnosov ni odvisno samo od Jugosla- vije, ki ni nikdar želela opustiti prijateljskih odnosov z LR Kitajsko. Na vprašanje, ali bi izboljšanje odnosov s Kitajsko lahko vplivalo na odnose s Sovjetsko zvezo, je Tepavac odvrnil, da Jugoslavija ni nikoli nikomur zamerila zaradi dobrih odnosov z neko državo, s katero Jugoslavija ni bila v najboljših odnosih. Sodimo, je dejal Tepavac, da nihče ne more imeti take pravice do nas, kdor je naš prijatelj gotovo ne bo tako ravnal. V zvezi z najnovejšim razvojem dogodkov v Jugovzhodni Aziji, Tepavac sodi, da štiri velike sile ne žele medsebojnega spopada na tem področju. Toda, je pripomnil, tudi velike sile niso tako »močne*, da bi se mogle izogniti vsemu, čemur bi si želele izogniti. B. B. in ubilo še 18 ljudi. Perujsko letalstvo je vso mobilizirano in stalno prevaža ranjence iz gorskih predelov v dolino. Toda potrebe so tako velike, da mnogo ranjencev podleže poškodbam preden jim sploh lahko pomagajo. Hkrati pa je začela prihajati pomoč v Peru iz vseh krajev sveta. Letalci, ki letijo nad prizadetimi področji, sporočajo, da se iz vseh dolin dvigajo visoki stebri dima, ker so oblasti naročile, da morajo sežigati trupla, ki trohnijo, ker predstavljajo veliko nevarnost za epidemije. Letalci, ko se vračajo v dolino, pripovedujejo o groznih primerih in o nepopisnem opustošenju, ki ga je povzročil potres. Ljudje želijo čimprej zbežati iz tega pekla in se zateči na varno, toda letal in helikopterjev je še vedno premalo, da bi lahko zadostili najnujnejšim potrebam. Pilot nekega a-meriškega helikopterja je povedal, da mu je bilo izredno hudo, ko je bil prisiljen zavrniti ranjence, ker ni mogel naložiti na helikopter več kot šest oseb. Na tleh je pustil številne hudo ranjene, ki gotovo ne bodo živi dočakali njegove vrnitve. Ob katastrofalnem potresu v Peruju je zvezni izvršni svet SF RJ sklenil, da se kot nujna pomoč pošlje vladi Peruja zdravila in drugi potrebni material v vrednosti 125.000 dinarjev. Istočasno je glavni tajnik Zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Beno Zupančič v imenu socialistične zveze in narodov Jugoslavije izrekel sožalje vladi republike Peruja. Zveza KP Jugoslavije je prav tako poslala sindikatu Peruja sožalno brzojavko in denarno pomoč. KAIRO, 6. — Danes so se tu začeli uradni razgovori med etiopskim cesarjem Haile Selasijem in egiptovskim predsednikom Naserjem. Navodila volivcem Danes ves dan in jutri dopoldne so na Tržaškem upravne volitve. Na vsem področju bodo volitve pokrajinskega sveta, v devinsko - nabrežanski, dolinski, zgoniški, repentabrski in miljski občini pa bodo obenem tudi volitve novih občinskih svetov. Zaradi tega bodo volivci v tržaški občini spolnili samo eno glasovnico, v drugih občinah pa dve. Glasovnice za pokrajinski svet so rumene barve in imajo deset znakov raznih strank in skupin, ki nastopajo na teh volitvah. Glasovnice za občinske svete pa so sivo - modre barve in imajo toliko znakov, kolikor strank in skupin se je v posameznih občinah prijavilo na volitva. Glasovnice za pokrajinski svet so enake za vse področje, za občinske se pa razlikujejo glede razporeditve volilnih znakov. Po zunanji obliki so si podobne glasovnice za devinsko ■ nabrežinsko, dolinsko in miljsko občino, v katerih velja proporcionalni sistem; razlikujejo se od glasovnic za re-pentabrsko in zgoniško občino, v katerih velja še vedno večinski sistem. Volišča bodo odprta danes od 6. do 20. ure, jutri pa od 7. do 14. ure. Predno volivec gre na volišče, naj vzame s seboj volilno potrdilo in osebno izkaznico a-li kak drug osebni dokument s fotografijo (potni list, pro-pustnico, vozniško dovoljenje, upokojensko knjižico itd.). Če nima pri sebi nobenega dokumenta, lahko voli samo, če ga pozna predsednik volišča, ali kak skrutinator. Volivci, ki volilnega potrdila niso prejeli, odnosno so ga izgubili ali uničili, lahko potrdilo prejmejo na občinskih uradih, ki bodo odprti danes ali jutri. Ta potrdila bodo izdajali samo prizadetim osebam, ne pa na posredovanje njihovih družinskih članov. Samo v primeru, da volivec iz upravičenih razlogov (bolezen) ne more prevzeti potrdila, naj zaprosi pristojni urad, da mu ga dostavi na dom. Ko volivec pride na volišče in izroči volilno potrdilo, mu predsednik izroči glasovnico in svinčnik. Nato gre v kabino in prekriža na glasovnici znak tiste stranke, za katero namerava oddati svoj glas. Nato naj zloži glasovnico, še prej pa naj dobro pregleda, če je pravilno glasoval in da ni morebiti zamazal glasovnice. Če je kaj napak, naj vrne predsedniku neveljavno glasovnico in zahteva drugo. Volivec naj pazi, da na glasovnico ne napiše ničesar drugega in da je ne zamaže, ker je sicer neveljavna. W J A OSNOVNA SOLA C E SPOMENIK NOB 19U 27+ BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze. Ul. Geppa 8/11., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 8, pritličje. v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 21) in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. Osrednja proslava 25. obletnice osvoboditve 20.r 21. in 22. junija na stadionu«Prvi maj Vreme včeraj. Najvišja temperatura 19,4, najnižja 14,9, ob 19. url 17,8 sto-pinje, zračni tlak 1017,9 nestanoviten, veter zahodnik 9 km/h, vlaga 80 odst., 11,7 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 7. Junija ZORICA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.51 — Dolžina dneva 15.35 — Luna vzide ob 7.49 in zatone ob 23,56 Jutri, PONEDELJEK, 8. junija MEDARD PO ZAKLJUČKU VOLILNE KAMPANJE Danes in jutri volitve za pokrajinski in občinske svete petih okoliških občin V petek se je zaključila volilna kampanja z govori krajevnih in enega osrednjega voditelja strank Danes In jutri do 14. ure bodo po vsej pokrajini pokrajinske volitve, v petih podeželskih občinah pa tudi občanske. Včeraj zjutraj so Izročili predsednikom 408 volišč v pokrajini ves volilni material, včeraj od 16. ure dalje pa so umestil! volišča in opravili vse potrebne formalnosti, to je oštevilčili ln sigli-rali so glasovnice. V petek so bila zadnja volilna zborovanja, o katerih poročamo danes ,ker nd naš list zaradi stav-karjev včeraj izšel. Za komuniste je zaključil volilno kampanjo vodja občinske svetovalske skupine v Trstu Rossetti, ki je dejal, da imajo volivci tokrat priložnost, da Izrečejo svoje nezadovoljstvo z načinom, kako se je levi center v vladi In v Trstu loteval in reševal razna vprašanja in kako je negativno odgovoril na zahteve delavcev po reformah in temeljiti preobrazbi družbe. Delavca so že dali lani v Trstu pravilen odgovor na to, s tem da so zasedli ladjedelnico Sv. Marka ter se potem borili za priznanje demokratičnih pravic na delovnih mestih. Ker se že napovedujejo novi boji za socialne reforme, je to dokaz, da levi center ni znal odgovoriti na zahtevo po obnovi, ki prihaja iz ljudskih množic. Za PSI Je zaključil v petek zvečer na Trgu Goldoni volilno kampanjo podtajnik stranke senator Tristano Codignola, ki je upravičil listo. V drugih občinah pa naj volijo za skupne liste KPI-PSIUP, pri čemer naj dajo preferenčne glasove kandidatom PSIUP. Skupna slovenska lista je imela v petek več shodov v mestu in na podeželju. V Miljah so njeni govorniki polemizirali z miljsko občinsko upravo, češ da ni nikjer namestila krajevnih dvojezičnih napisov. Med drugimi sta govorila o zavzemanju LSS za priznanje pravic Slovencev Ubald Vrabec v Nabrežini in Rebula v Zgoniku. Tudi deželni svetovalec Stoka je govoril v raznih krajih. Za Krščansko demokracijo je zaključil volilno kampanjo na Trgu Goldoni podtajnik Belci, ki je dejal, da morajo volivci odreči svoje glasove bodisi «stranki strahu* kakor tudi »stranki pustolovščin*, kajti ne sme se dovoliti, da bi se povrnil fašizem, ali pa da bi nastal pri nas takšen položaj kot v Grčiji. V Dolini pa je govoril pokrajinski tajnik Coloni, ki je nakazal glavne politične izbire KD za vzpostavitev novih in odprtih odnosov do slovenske manjšine. Omenil je boj za vključitev slovenskega socialista Dušana Hreščaka v tržaški občinski odbor in dejal, da ima KD v pro- gramu za dolinsko občino, da ji vrne izvirno Ime. Za PSU sta govorila zadnji dan volilne kampanje tudi Floridan in Pahor, slovenska kandidata na listah te stranke. Poudarila sta obveze socialdemokratov do slovenske manjšine in za mimo sožitje med narodi. Ponovila sta, da je PSU za absolutno enakopravnost med Italijani in Slovenci. (To si je vredno zapomniti!) V kratkem nova razsvetljava v kraskih vaseh Tržaški občinski odbor je sporočil, da se bodo v nekaj tednih pričela dela razloge sedanjega sodelovanja so- r____________za ureditev sodobne razsvetljave na Kontovelu, v Bazo vici, Trebčah, Križu in vzdolž Vrdelske ceste. V ta namen je občina namenila nadaljnjih 50 milijonov lir, dela pa bo opravilo podjetje Gemma iz Vicenze. Kritje je zagotovila mestna hranilnica, ki je priznala občinski upravi ustrezno posojilo. iiiHiiiiiiimiimiiiiiiiMiiiiiuiiiiiimiiiiimMiiHiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiHHiHiiiiiiniiiiiftiiiiiitniiiiiiiiiiui SPOROČILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE etalistov v vladi in poudaril, da lah ko izvedejo pravično preosnovo italijanske družbe Le socialistične sile Rekel je, da bi hotele nazadnjar ške sile s pomočjo volilnih rezultatov premakniti politično os v Italiji na desno, pri čemer je na čelu PSU, «strarika krize«. Ta načrt je treba preprečiti, kar so socialisti že storili in plačali za to znaten «davek», kar pa je bilo koristno, saj so s tem dosegli, da so bile sklicane deželne volitve, Izglasovani amnestija in delavski statut. Sedaj pa je treba tudi položiti temelje za nadaljnje važne reforme. Zato se socialisti obračajo na KD ln na KPI. Demokristjanom pravijo, naij se končnb odtočijo za napredne rešitve ter nehajo z Igro ravnovesij; komunistom pa pravijo, da je moč uresničiti reforme samo s podporo delavskega razreda, ki zelo široko zastopa KPI. Toda komunisti morajo razrešiti politične vozle, tako da bo vsem Jasno, da spadajo «med pobomllke reform*. PSI se je vsekakor odločila za popolno uresničenje ustave, ki predvideva globoko socialno preobrazbo z demokratičnimi metodami. Na Istem zborovanju je spregovoril v slovenščini Josip Pečenko, ki je poudaril, da je socialistična stranka stopila v vlado, da bi preprečila nevarne spletke fašistov, liberalcev, monarhistov ln drugih za-kmjenih desničarjev, Id so hoteli pomakniti V90 politiko na skrajno desnico in onemogočiti vse reforme z deželnimi volitvami vred. Ce bi se bilo to zgodilo, bi bili delavci ostali brezpravna raja. Na koncu je naštel, kaj so storili socialisti konkretnega v prid Slovencem. Tajnik federacije PSIUP Marto-ne Je na zaključnem zborovanju na Garibaldijevem trgu obsodil obtožbe CISL proti voditeljem CGIL glede njihovega vključevanja v volilno propagando ter naštel nekaj voditeljev CISL, ld so kršili zadevni sporazum s posegom v volilno kampanjo. Ko Je govoril o Infrastrukturah v Trstu, Je dejal, da je čudno, zakaj niso dokončali pomola VII, medtem ko je te dni ministrstvo za javna dela dalo dovoljenje ministrstvu za obrambo, da lahko pristajajo na ploščadi tega pomola vojaška letala in helikopterji. Za PSIUP so govorili v petek tudi Jer-cog, Mervi in Chersovanljeva. Slovenska komisija pri PSIUP poziva člane in simpatizerje naj v Zgoniku volijo za napredno levičarsko V sredo, 10. junija, stavka vseh slovenskih šolnikov Na predvečer stavke odpotuje v Rim večje število članov sindikata, kjer bodo uprizorili protestno demonstracijo Na članskem sestanku v petek 5. junija so člani sindikata potrdili sklep, ki ga je bil že sprejel občni zbor 18. maja: 1. v sredo 10. junija bo enodnevna stavka vseh slovenskih šolnikov, učiteljev in profesorjev: 2. večje število članov učiteljev in profesorjev odpotuje, v torek. 0. junija ob 22.25 z vlakom v R:m, kjer bodo v sredo 10. junija javno demonstrirali proti zavlačevanju še nerešenih perečih vprašanj slovenskih šolnikov in šole; 3. delegacijo sindikata bo v torek 9. ob 18. uri sprejel šef kabineta prosvetnega ministra; 4. zastopniki sindikata bodo na dan stavke odšli protestirat na šolsko skrbništvo v Trstu; 5. učitelji se ne bodo udeležili konferenc za izbiro šolskih knjig za prihodnje šolsko leto; profesorji pa se bodo zdržali ocenjevalnih konferenc, sej za določitev zaključnih izpitov in za ugotovitev oznak ter uspehov na nižjih in višjih srednjih šolah. Vzdržanje od napovedanih sej velja do preklica. Sindikat vabi vse člane, da se stavke strnjeno udeležijo. Prav tako vabi vso slovensko jav nost, kulturne in prosvetne organizacije ter politične stranke, da solidarno podprejo upravičene zahte ve slovenskih šolnikov. OBVESTILO hod v Rim, naj sporoči tajništvu sindikata vsaj v ponedeljek 8. junija. Danes posebna avto-fiiobusna služba Tržaška občinska ustanova ACE-GAT javlja, da se bo avto-filobusna služba začela danes že ob 5. uri za proge št. 1, 6, 9, 11, 15, 17, 19, 20, 21, 25, 28, 29, da bi omogočili vo-lilrim skrutinatorjem in predsednikom, da dospejo do volišč. Filobu-si in avtobusi bodo seveda odšli z vsake končne postaje. Jutri ne bo posebne službe, ker se volišča odprejo šele ob 7. uri. Če se hoče še kdo prijaviti za od- V ponedeljek, 8. tm. otvarjam v NABREŽINI, prt avtobusni postaji, nov KIOSK za PRODAJO ČASOPISOV in REVU Obiščite me ln ne bo vam žal 1 Ivan Gruden Dramski oder p. d. »Ivan Cankar* Partizanski miting pri Sv. Jakobu Marljivi dramski oder prosvetnega društva »Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu je v petek zvečer pripravil v svoji dvoranici v Ul. Montecchi C »Partizanski miting* za katerega sla po avtentičnih besedilih napisala tekst Polde Bibič in Marjan Belina. Kar takoj je treba povedati, da zaslužijo člani odra, zlasti pa njihov vodja Sergij Verč. vso pohvalo za izvedbo prireditve, ki je številne gledalce za uro in pol po peljala v vzdušje pristnega parti zanskega mitinga, kolikor je tako vzdušje pač mogoče dovolj avten tično poustvariti po več kot četrt stoletja od takratnih časov V režiji Sergija Verča so nastopili Vojka Lavrenčič, Onella Čuk, Jurij Kufersin, Samo Sancin in Verč sam, sceno je pripravil Ivan Verč, glasbeni svetovalec pa je bil Vlado Švara. Občinstvo je izvajalce nagradilo s spontanim aplavzom in cvetjem Zaradi pomanjkanja prostora bomo prireditvi obširneje še poročali. SLOVENSKI KLUB vabi vse svoje člane II. redni občni zbor ki bo v torek, 9. junija 1370 dinev- ob 20.30 z naslednjim nim redom: Poročilo predsednika Poročilo blagajnika Poročilo nadzornega odbora Diskusija Volitve Razno Vabilo velja tudi za osrednje prosvetne in kulturne u-stanove . prosvetna društva in tisk. Prosimo za številno udeležbo in točnost ODBOR Dramski p.d. »Ivan Cankar* - Sv. Jakob Trst V petek, 12. t. m. ob 21. uri v dvorani p. d. «1. Cankar«, Ul. Montecchi 6, IV. nadstr ponovitev predstave PARTIZANSKI MITING v dveh delih Po avtentičnih besedilih tekst napisala: P. Ribič — M. Belina Režija: Sergej Verč Scena: Ivan Verč Nastopajo: V. Lavrenčič, O. Čuk, J. Kufersin, S. Sancin, S Verč. Posebno vabljena mladina! V počastitev 25. obletnice obnovitve slovenske šole je priredila MLADINSKA REVIJA GALEB RAZSTAVO otroških risb, osnutkov, tipkopisov, ilustracij in prikaz kako nastane revija. Razstava je, razen nedelje, odprta vsak dan od 9. do 13. ure. __ ^ Mladinska revija GALEB pnredi v soboto, 13. Junija ob 17 uri v istih prostorih zaključno svečanost podelitve nagrad učenkam, id so zmagale na nagradnem natečaju za osnutek platnice Jubilejne številke GALEBA. Slovensko prosvetno društvo PROSEK -KONTOVEL V soboto, 13. junija ob 21. url v Prosvetnem domu na Proseku Miško Kranjec: POT DO ZLOČINA drama v treh dejanjih Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE* Sv. Ivan — Trst o Vietnamu Vabljeni člani društva 1 Gostuje dramska Skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda »Bratov Milavcev« Iz Brežic. Vabljeni! priredi v četrtek, 11. Junija ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje Vladlmira Kende Prosvetno društvo «SIovenec» - Boršt - priredi dne 14. in 15. junija t. 1. proslavo 70-Ietnice delovanja Spored: NEDELJA, 14. junija: ob 17. uri povorka skozi vas ob 17.30 nastopajo pevski aboti «Slovenec» iz Boršta, »Slavec« iz Ricmanj, «F. Venturini« od Domja, «F. Prešeren« iz BoJjunca in «V. Vodnik« iz Doline; osnovnošolski otroci; godba na pihala z Brega; folklorna skupina Breg. od 20. ure dalje ples ob zvokih orkestra «Kras«. PONEDELJEK, 15. junija: ples z orkestrom »Kras« s pričeta kom ob 20.30. DELOVAL BO KIOSK Z JEDAČO IN DOMAČIM VINOM. Vljudno vabljeni! Gledališča VERDI V torek se bo zaključila spomladan- 1 ska simfonična sezona gledališča Verdi s koncertom, ki bo predstavljal največjo prireditev gledališča v o-kvlru pobud za proslavo 200-letnice Beethovnovega rojstva. Na programu je namreč »Missa Solemnis* op. 123 za soliste, zbor in orkester. Skladbo «Missa Solemnis« bo dirigiral dunajski dirigent Hans Swa-rowsky. Zbor gledališča Verdi Je u-vežbal Gaetano Rlccltelli, vokalni kvartet pa bodo sestavljali sopranist, ka Els Bolkensteln, mezzosopranistka Glovanna Fiorlnl, tenorist Luigl Luigi Lega in basist Carlo Cava. Violino solo bo igral prof. Baldassare Simeone. OSNOVNA SOLA V RICMANJIH priredi v nedeljo, 14. junija v šolskih prostorih ZGODOVINSKO RAZSTAVO IN AKADEMIJO ob priliki petindvajsetletnice obnovitve slovenske šole Spored je naslednji: 1 ZGODOVINSKA RAZSTAVA bo odprta od 9. do 12. in od 16. do 20. ure: 2. AKADEMIJA bo ob 18. uri. Nastopili bodo učenci s petjem. baletom, prizorčkom in deklamacijami. 3. Po akademiji bo prijateljsko srečanje v šolskih prostorih. Na jubilejno proslavo so povabljeni vsi učitelji, ki so poučevali na naši šoli od 1945. leta do naših dni. Toplo vabimo k udeležbi vse prijatelje naše šole. Koncert se bo začel ob 21. uri. Vstopnice bodo v prodaji jutri pri blagajni gledališča (tel. 23-988). Koncert bo ponovljen takoj nato v nekaterih deželnih središčih, in sicer v sredo, 10. v Gorici v cerkvi sv. Ignacija, v četrtek, 11. v Palmanovi v «Duomo Dogale«, v petek, 12. v Ronkah v cerkvi sv. Stefana in končno v soboto v Poidenonu v gle-dališču kolegija Don Bosca. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vabi k predavanju Cortina. biser Dolomitov ki bo v torek, 9. tm. ob 20.30 v društvenih prostorih. Predavanje Selme Miche-luzzi bodo spremljali krasni barvni diapozitivi. Vabljeni 1 Vstop prost 1 Skupna vaja vseb mešanih in moških zborov ob spremljavi godbe na pihala bo v torek, 9. junija ob 21. uri v PROSVETNEM DOMU na Opčinah. Slovenska prosvetna zveza Nazionale 15.00 »Asteric e Cleopatra«. Slikanice. Eden 15.00 «Dossier prostituzione«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 »E venne il giorno dei limoni neri«. Antonio Sabato, Flo-rinda Bolkan, Don Backy. Prepove, dano mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.00 »I cannibali«. Britt Ekland, Pierre elementi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Technicolor. Excelsior 15.00 «L'unico gioco in cit-ta». Elisabeth Taylor, VVarren Bc-atty. Ritz 15j00 «Gli occhi del testimone«. Molly McCarthy, David Clarke in Crahan Denton. Filodrammatico 15.00 »La gatta giap-ponese«. M. Jasuda, S. Ogawa. Co-lorscope. Prepovedano mladini pod 18 letom Alabarda 15.00 «1 peccati di madame Bovary». Edvvige Fenech. Technt-color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 14.30 «0 cangaceiro«. Thomas Millian. Technicolor. Cristallo 15.00 «L’uccello dalle piume di cristallo«. Technicolor Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 14.00 »Aliče nel paese delle meraviglie«. W. Dlsney. Technico-lor. Sledijo slikanice. Moderno 14.30 »Lisa dagli occhi blu«. Mario Tessuto, Silvia Dionisio. — Technicolor. Impero 15.00 »Un uomo chiamato ca-vallo«. Richard Harris. Zadnji dan. Vittorio Veneto 14.30 «Candy e II suo pazzo mondo«. Evva Aulin, Marlon Brando, Richard Burton, Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 14.30 «Djurando». Montgomery Wood, Margaret Lee, Selila Gabel. Abbazia 16,00 «L‘ultimo volo delle aquile». Toshiro Mifune. Technicolor. Astra 15.00 «La bella addormentata nel bosco«. Technicolor. ku votijo za napreunu ieviuus»u - - — — - ‘-------— --------- — - ——— ...............mimo...um................mmmm.....»m........m.............mmmmmm............n..m......mn...............mmmummmmi.........n ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ---------Marl<5 VaSCOtW ta ura PROSEK danes ob 16. uri Ctoemascope barvni dramatični film: L’URLO DEI GIGANTI Igrajo: Jack Padanoe. Andrea Basic, John Granck. SPDT organizira skupno s SPD Koper dvodnevni avtobusni izlet v Avstrijo 28. in 29. junija. Vpisovanje ln orientacijske skice izleta v Ulici Geppa 9, tel. 31-119. prosvetno drnitvo Slovenec - Boršt priredi v dneh 14. ln 15. junija letos proslavo 70-lertmlce svojega delovanja. P.D. (Ivan Cankar* obvešča vse svoje odbornike, da bo Jutri, S. t.m. ob 21. url redna odborova seja. Prosimo vse za številno udeležbo. Ra/na obvestila Športno društvo »Vesna« v Sv. Križu pri Trstu vabi člane in prijatelje društva na redni občni zbor, ki bo v petek, ta. t.m. ob 21. uri v pr. vem sklicanju ln ob 21.30 v drugem sklicanju, v prostorih ljudskega doma v Križu. Na dnevnem redu: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora ln volilne komisije. 2. Poročili predsednika In tajnika. 3. Diskusija. 4. Razrešnlca staremu odboru. S. Volitve. 6. Razno. Mali oglasi ■CITROEN« — mehanična delavnica Samarlttani in Mtceo in prodaja nadomestnih delov. Ul. Rlttmeyer 4/a. VAJENCA ali pomočnika za termične instalacije išče podjetje v Ulici Udine 25, tel. 35-190. KNJIŽNICO z okoli 2ŠŠŠ Izvodi znanstvenih del, leksikonov, slovnrjev Itd. v slovenščini In srbohrvaščini proda ugodno zasebnik, bodisi v celoti nll tudi deloma, Teleton 410 971 PRIZNANO MEDNARODNO POD-JETJE Išče prodajalke, kvalificirane vodje oddelka, vajenke z znanjem slovenščine In srbohrvaščine. Dobri pogoji. Telefonirati na St. 36-231, PRIZNANO PODJETJE išče izkušenega urarja, zlatarja In vajenca za zlatarja. Možnost specializacije. Te-lefomratl na št 36-231. VAJENCE in valenke za skladišče ln prodajalno išče ugovlna ITALPLAST, Trg Ospedale 6 Tel. 95-919, HIŠNO pomočnico za dve osebi iščemo. Dobra družinska oskrba. Telefonirati ob prodajnih urah na št. 95-919 BUFFET TOMAŽIČ Išče 15-letnega vajenca pod dobrimi pogoji. Naslov dobite na Gosp. združenju, F. Filzi 8, tel. 37-808. Darovi in prispevki Danilo S tu bel daruje 5000 lir za So-lo-sipomenik NOB v Cerknem. V spomin pok. moža Ludvika Hervatlna daruje žena Gizela 3000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Ivanke Mahnič vd. Zega darujeta družini Škerlj - Sancin 2000 lir za šoto - spomenik NOB v Cerknem. Ker se ni mogel udeležiti proslave lOOJetnlce LENINA na Opčinah, daruje Jože Gržančlč za sekcijo KP na Opčinah 5000 Ur. Namesto cvetja na grob pok. Antonija Ferrera daruje družina Majoskl 1000 Ur za športno društvo Kantovel. Ob 45-letnic! smrti dragega moža ln očeta Ivana Kapuna daruje družina 3000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. V počastitev spomina pok. An. tona Malalana daruje Marija Kapun 2000 Ur za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Za Sodo-spomenik NOB v Cerknem so darovali Stanislav Renko 10.000, Mario Dolgan 10,000, Vera Udovič 2000, Milan Bodčlč 10.000, Vladimir Kenda 8000, Skerlj-Sancln 2000, Nad-Ja Pahor 1000 Ur. V počastitev spomina pok. Edvarda Furlana daruje Ignac Marc 2000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina pok. Racmana Draga darujejo družine Kosovel 1000 lir, Rlsmondo 1000 Ur, Grgič Olga 1000 lir, Grgič Silvan 1000 lir, Grgič Vida 1000 lir, Grgič Josip 1000 Ur za športno združenje Gaja, Družina Bak 1000 lir za šolo-spomenik v Cerknem. V počastitev spomina pok. prijatelja Dragiča Racmana darujeta Rafael in Marta Kocijan 2000 lir za prosvetni dom v Bazovici in 2000 Ur za športno društvo Zarja. V spomin pok, dr. Edija Križniča daiuje Livio Albi 5000 lir za sporna-nlk padlim partianom na Opčinah. Včeraj je bila 23-letnlca zahrbtno umorjenega partizana — našega nepozabnega Iva Caharlje. V njegov apomln daruje sestra Stana ll.tšt lir, teta Celestina 2006 lir in teta Delka 100Š lir ^a spomenik padlim v ** brežini, ■ ZAHVALA Toplo se zah valju lemo vsem, M so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega moža. očeta in nonota FRANCA GUŠTINA Posebna zahvala zdravniku dr. Grudnu in g. Zofki Baiss za bolniško nego, g. župniku, darovalcem cvetja in vsem. id so ga spremili na zadnji pota. Žalujoča družina Guštin Vel. Repen, 7. junija 1970. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža, očeta in deda KARLA PEČARJA Posebna zahvala g. župniku, darovalcem cvetja in vsem. ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnjo pot. Žalujoča žena, sin z družino, hčeri z družinama in drugi sorodniki Gropada, Trst, 7. junija 1970. __________ ZAHVALA Ganjeni ob izrazih ljubezni in spoštovanja, izkazanih ob bridki izgubi našega nepozabnega JUSTA PEGANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam na kakršen koli način pomagali. Posebna zahvala č. g. župnikoma Prinčiču in Rejcu, dr. Posarelliju, gospe Svetlič, zgomškemu županu Guštinu, požrtvovalnemu pevskemu zlaoru pod vodstvom tov. Obada, proseški godbi, zgomiški občini, vsem organizacijam, govornikoma poslancu škerku in dr. God; niču za poslovilne besede, vsem tistim, ki so mu na kateri koli način lajšali trpljenje, darovalcem cvetja Ln vsem. ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Salež, 7. junija 1970. Žalujoča žena Gizela in drugo sorodstvo ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega FRANCA KUZMIČA m njegovega sinčka MIRJANA Posebno se zahvaljujemo g. župniku, pevskemu zboru «V. Vodnik«, godbi z Brega, vsem vaščanom, prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ju počastili in spremili na zadnji poti. Žalujoči žena oz. mama, hčerka oz. sestrica Morena, bratje in sestre oz. strici in tete * družinami ter drugo sorodstvo Prebeneg, Nova vas, Trst, Brescia, Montreal, 7. junija 1970. ZAHVALA Ganjeni ob tolikem sočutju, se ob Izgubi našega dragega moža in očeta Dr. NINA FERRERA toplo zahvaljujemo vsem, ld so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Darinka in hči Xenia Trst, 7. junija 1970. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža Ln očeta EDVARDA FURLANIJA Posebna zahvala darovalcem cvetja Ln vsem, ki so pokoj* raka spremili na zadnjo pot. Žalujoči žena Lucija, sinova Pavel in Marjan in sorodniki Trst, 7. junija 1970, ZAHVALA Ob prvi obletnici smrti nepozabnega FRANČIŠKA GERLANCA se topilo zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki 9° nam pomagali ob bridkih urah. Žalujoči soproga Zora, sin DW° ln drugi sorodniki Buano« Aires, 7. junija 1970. 8. t. m. Je preminil naš dragi JOSIP KERPAN Pogreb bo danes, 7. Junija, ob 11. uri Iz mrtvašnice ff1*v ne bolnišnice. Žalostno veet sporočajo) lena Kristina In sin Marnto^j’ ženo Lino, vnuka Valter in Marko, sestre in družina Primarla imprse* limeto 'rimorski dnevi IZ PISEM UREDNIŠTVU Še o zatajevanju slov. šol med NOB Odgovarjamo na «pojasnilo» prof. Maksa Šaha Prejeli smo: Trst, 4. VI. 1970. P. N. Uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ulica Momteccha 6 TRST V zvezi s poročilom o proslavi 25-letnice obnovitve in ustanovitve slovenske šole v Nabrežini, dne 31. maja 1970, je Vaš dnevnik prinesel 2. junija 1970 poročilo o tej proslavi in dodail v podnaslovu in v poročilu: «PROF. MAKS ŠAH JE V SVOJEM NAGOVORU TUDI TOKRAT POZABIL NA USTANOVITEV ŠOL MED NOB.» Na to trditev sprejmite tole POJASNILO a) Oba poročevalca Primorskega dnevnika sta proslavo zamudila in dospela že po mojem nagovoru. Na prošnjo obeh sem jdma besedilo nagovora posodil. b) Slavili smo 25-tetnico obnovitve in ustanovitve slovenskih šol in ne 26. 27, 28 ali 29-letnico. c) Občinstvo je z navdušenjem sprejelo, kar sem povedal in ni nihče zahteval, ne popravkov ne dostavkov. č) Kar zadeva Nabrežino, so si vaščani sami oskrbeli med vojno šolo brez posredovanja NOB. Dokumenti in priče so na voljo. O tem še mislim pisati. d) Kako more poročevalec Primorskega dnevnika trditi, da sem •TUDI TOKRAT POZABIL«, saj sem doslej govoril le na proslavi v Nabrežini. e) Mislim, da sem zgodovino slovenskega šolstva od prvih početkov pa do danes dovolj jasno orisal z besedami: «Zgodovina slovenskega Šolstva je pisana v trplienju, s soi-*ami, pa tudi s krvjo...« Kdor pozna zgodovino slovenskega šolstva, mi bo pritrdil. S spoštovanjem Maks šah 1. r. PS. Prosim, da bd gornje pojasnilo v oeloti objavili v Vašem dnevniku. Čeprav gornje vismo samo po sebi ne bi zaslužilo obsežnejših pripomb našega uredništva, so takšne naše pripombe potrebne spričo nekaterih proslav na Tržaškem in Goriškem, na katerih se je preveč rado pozabljalo na ustanovitev slovenskih šol med NOB. Takšno ravnanje pa je v preostrem nasprotju l zgodovinsko resnico, da smo si šolo priborili sami, kar smo v našem dnevniku že tolikokrat poudarili; zato ne moremo in ne sme-Wo molče mimo zatajevanja te P« resnice, zatajevanja, ki smo ga in Sa bomo vedno zelo ostro obso-: 3ali. Zaradi tega tudi na gornje «po-jasnilo* odgovarjamo «po vrst!, kakor so hiše v Trsti* sledeče: a) Poročevalci našega dnevnika o kakršnih koli prireditvah se, kadar koli je mogoče, držijo navodila, da sestavljajo svoja poročila na podlagi pismenih dokumentov (govorov, resolucij, referatov itd.) vato, da bi dnevnik čim bolj točno poročal in da bi se izognil morebitnim popravkom, protestom itd. Zofo sta naša poročevalca — ne plede na zamudo — katere pa prof. *ah za oba poročevalca ob pazljivejšem opazovanju ne bi mogel Ugotoviti — tudi njega zaprosila za napisan govor (in se mu uredništvo za prijaznost sedaj tudi lavno zahvaljuje). b) Da: Slavili smo in slavimo ^-letnico in ne «26, 27, 28 ali 29-Jetnico*, kot nekoliko preveč pikolovsko — vsekakor pa ne dobronamerno —- ugotavlja pisec gornjega pisma. Vendar se pri nobeni takšni obletnici ne sme mimo točne in nepristranske ugotovitve, kdaj J* kako se je dejansko slovenska °ala obnovila. Že v lanskem decem-,ru, ko se je zvedelo za pobudo J* vrst slovenskih šolnikov, da se letos proslavljala petindvajsetletnica obnove slovenske šole, smo n našem dnevniku zapisali: «Sicer le 25 let že mimo, a iz tega res nima smisla delati vprašanja, če je *9fca slovesnost nekoliko v zamu-lz tega decembrskega članka Prof. Maks Šah na to vprašanje | doslej še ni odgovoril. Morda pa njegov posreden odgovor lahko najdemo v njegovi trditvi, da se ob 25-lelnici šole taka zverstva ne o-menjajo, ker da ne gre točno za 25 let? Ali spadajo profesorji s tako miselnostjo na proslave 25-letnice naših šol in na obnovljene slovenske šole sploh? c) Seveda: Občinstvo ni zahtevalo k temu Šahovemu govoru ne dostavkov ne popravkov, ker je toliko olikano, da govornikov ne moti. To pa seveda še ni dokaz, da so se vsi prisotni strinjali s celotno vsebino Šahovega govora. Že po prvi jubilejni proslavi v Trstu smo prejeli več protestnih pisem, ker na proslavi ni bilo poudarjeno niti tisto, kar je Venier zapisal v svoji razpravi. Pri tem ugotavljamo, da so bili ljudje, ki so bili nezadovoljni z utajevanjem šolstva v dobi NOB, vsekakor bolj «fain, kakor tisti slavnostni govorniki, ki so bili v imenu vsega učiteljstva pooblaš-1 ceni, da govorijo na proslavah in bi njihovi govori morali upoštevali vse, v imenu katerih so govorili. č) Nabrežinska šola med vojno. O tej šoli smo pisali v isti številki našega dnevnika, v kateri smo objavili tudi poročilo o Šahovem govoru. Sami vemo, da ni bila nabrežinska šola izrazito «partizan-ska», vendarle več kakor si prof. Š. domišlja. Zares, dokumenti in priče so na voljo in jih imamo pri rokah. Ker pa je morda spadala zaradi težkega položaja Nabrežine tamkajšnja šola verjetno med tiste «dvoživke» o katerih govori Bevkovo odprto pismo slovenskemu učiteljstvu (glej P. d. od 2. junija t. L), je prav, da se osvetli zgodovinsko dogajanje tudi z dokumenti z druge strani. Resen zgodovinar pa (tudi če je politično angažiran) poskuša biti objektiven vsaj glede njeni. Sicer pa smo v našem dnevniku v že prej omenjenem decembrskem članku zapisali tudi sledeče besede: «Ljudstvo ni čakalo nobenih navodil in ukazov od nikogar koli. Šole je začelo obnavljati samo. Prvi pojavi ob samem začetku so bili na Cerkljanskem, sledil je Kras in gonška okolica... Obnavljanje šol pa ni bila enostavna zadeva. Poleg sto objektivnih in subjektivnih tež-koč je bilo najtežje vprašanje učiteljstva. Fašizem je dodobra sčistil slovensko Primorje...» itd. (Nočemo ugotavljati, kje je bil takrat avtor gornjega pisma.) d) Trditev «Tudi tokrat pozabil...z seveda ni točna, vendar postane točna če se očitek, naslovljen na eno samo osebo, naslovi na določeni idejni krog, v katerega prof. Šah spada. Stavek iz njegovega članka v «Mladiki» smo že omenili. Poleg tega pa še poudarjamo, da je bilo na pr. govorniku na šolski proslavi v Gorici izročeno že pred proslavo izčrpno poročilo o slovenskem šolstvu na Primorskem od leta 1943 do leta 1945, pa je kljub temu tudi on «pozabih na sicer kratko a zato pomembno dobo naše borbe za svobodno šolo. To dejstvo dopušča domnevo, da so bili ti opusti namerni, morda celo dogovorjeni, vsekakor pa izvirajoči iz istega sovraštva proti vsemu najplemenitejšemu, kar je mogel naš mali narod dati od sebe v mukah in trpljenju v najbolj usodnih urah svoje zgodovine. Zaradi tega izpadejo besede citirane pod tč. e) kot nespretna kulisa, ki naj zakrije zelo verjetno namerno zanikanje pomena šolstva v času osvobodilnega boja. Kljub temu smo omenjene Šahove besede dobesedno objavili v našem poročilu o proslavi, na kateri jih je izrekel. VČERAJ V ILIRSKI BISTRICI Proslava in zbor borcev III. prekomorske brigade Ivan Košuta sedemdesetletnik Slavnostni govor je imela članica sveta federacije tov. Vida Tomšičeva, ki je poudarila ogromen delež Primorcev za zrušitev fašizma V Ilirski Bistrici so včeraj praznovali občinski praznik in proslavili 25. obletnico osvoboditve. Ob tej priliki je bil tudi zbor borcev III. Prekomorske brigade, ki ima v tej občini svoj domicil, in borcev dingih prekomorskih enot. Dopoldne je bil pohod tabornikov odreda «Snež-niški ruševci*, mladincev pred vojaške vzgoje in pripadnikov JLA po partizanskih poteh, ob 14. uri je bil sprejem borcev prekomorskih in drugih enot v hotelu «Zmaga», ob 16. uri je bila v avli osnovne šole «Dragotin Kelte* slavnostna seja občinske skupščine, katere so se udeležili kot častni gostje tudi delegati prekomorskih edinic. v Sloveniji boriti še, po uradnem koncu vojne zaradi interesov, ki so jih imele sosedne dežele in velesile. Opozorila je, da sta OF in partizanski boj prekrižala račune s slovensko zemljo, da se je že takrat pokazalo, kako proti svobodoljubnih narodom ni mogoče zmagati po metodi vietnamizacije. Na Vrh svobode med Trnovim in Ilirsko Bistrico je bilo pred spomenikom padlim množično zborovanje na katerem je govorila Vida Tomšičeva, članica sveta federacije. V svojem govoru se Je tov. Vida Tomšič posebej zadržala pri pomenu nastanka in bojev prekomorskih brigad in sploh boja primorskih Slovencev, ki so s svojim dolgoletnim odporom fašizmu izražali moč samoodločbe slovenskega naroda, v herojski borbi prekomorskih brigad dali pomemben delež k uresničitvi dolgoletnega sna o združeni Sloveniji in sploh dali svoj velik prispevek k zrušitvi fašizma v Italiji. Poudarila je, da govor o prispevku prekomorskih brigad ni samo poudarjanje njihovih zaslug, ampak trajen navdih današnjih generacij, dokaz vsem, ki bi poskušali poseči po tej zemlji, da tu živi rod, 'ki ni pripravljen biti suženj. Ko je govorila o narodnoosvobodilnem boju je posebej naglasila dejstvo, da se je v teh krajih zaključila II. svetovna vojna, da se je bilo treba IIIIIIIIIIIUIMIlllIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllllllllllllllllMI»llllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllUII1l1llllllllllll||||||||||||||II|||||||||||||||||,|mi||||l NA DRUGI AKADEMIJI GOJENCEV Odličen zaključni koncert GM mali dvorani Kulturnega doma Vsi nastopajoči so pokazali lep napredek in v mnogih primerih že kar pravo muziciranje Po zaključku koncertov letošnje iz 3. razreda srednje šole, je bil nekem sodnem postopku v septem- Omenila je, da slavimo letos tudi 25-letnico OZN. Eno izmed njenih glavnih načel je samoodločba narodov, moramo pa ugotoviti, da še ni uresničeno in da se morajo nekateri narodi še boriti za svojo neodvisnost. Poudarila je utemeljenost in nujnost politike neuvrščenosti in koeksistence, ki jo seveda velesile podcenjujejo. Ožigosala je ameriški napad na Kambodžo in Vietnam ter izraelski napad proti Arabcem ter pripomnila, da so taka zborovanja in j roslave obenem demonstracije proti sili in nasilju, proti imperializmu in hegemoniji, za uveljavitev načel OZN. Zvečer je bila v mladinskem športnem parku Nada Žagar tekma v košarki med moštvi Lesonita iz I-lirske Bistrice in Borcem iz Banjaluke, po brkinskih in pivskih hribih pa so zagoreli kresovi. Pred 28 leti, 4. junija 1942 — je v tek krajih gorelo 7 vasi in fašisti so umorili 33 domačinov, 462 oseb pa odpeljali v zapore in' internacijo. To je bila huda represalija fašistične Italije, ker so se tod že borile partizanske čete. Izid volitev v vzajemni bolniški blagajni za trgovce Preteklo nedeljo so bile v Trstu volitve v upravne organe vzajemne bolniške blagajne za trgovce iz tržaške pokrajine. V upravni svet so bili izvoljeni E. Puppi, A. Bregant, V. Riccobon, S. D’Agnolo. A. Zoch, A. Zacutti, G. Amaded in S. Sega (za trgovce s stalnim poslovnim sedežem), M. Cumbat (za trgovske potnike in zastopnike). C. Danie-lis. E. Bionddni, G. Tomeato in M. Bereini (za krošnjarje); v nadzornem odboru pa so S .Malfatti. nadzornik in V. Bottini. namestnik (za trgovce) in P. Bonifac-io (za krošnjarje)- jubilejne sezone tržaške Glasbene ^raga Pahorja, v katerem smo v?ovič dokazali, da nismo ozkosrčni'’ “moramo spričo prepogostega zamolčevanje nepristranskih ugotovi-glede obnove naše šole vsem slo • ^foškim «pozabljivcem» v pouk vr.o-"•f citirati' iz italijanske razprave plfreda Venier ja «La poVtica sco-J®stica delTAmministrazionc mili-l.are a Trieste dal 1943 al 1954» sle-stavek: , *In qucsto zone, nel periodo dal a| 1945, 1 partigiani aprirono "°Prie scuole con lingua d’insegna-e*ito slovena e croata che funzio-J^ono qua e la nonostante gli sfor-5 *klle autorita italiane e germa-£he per sopprimerle*. ifeveda prof. Maks šah zelo do-j7° ve, kdo je avtor te ugotovitve j kafco nepobitni s o dokazi zanjo, (J* i° je bil prisiljen zapisati v knji-fa’ ki je izšla s prispevkom °dbo- lfai*a proslavo 50 letnice prihoda Trst. (Sfav nobenega zadovoljstva ne bjf7110’ ko moramo citirano ugotovi3 italijanskega avtorja primer- i, s stavkom, ki ga je isti slo-pro}esor Maks Šah imel za L?rebno zapisati v prvi številki X. l^a Mladike* (str. 8) že v letu la stavek se namreč glasi: ,;%r so Imeli Nemci oblast v rokah, so skušali popraviti ki jih je Slovencem zadal Cje D. Pahor v že omenjenem t^em decembrskem članku v na-ijN dnevniku citiral ta Šahov sta-'• Oa je vprašal tudi sledeče: Je bilo popravljanje krivice, L Navedem samo eno epizodo, po- V <1 e T Hruševlju v Brdih, ko V y<>veške zveri Herrcnvolka vrgle Vwlen goreče šole učenki: 8-let- v*joleto ln 10-letno Lilijano To- šole in reči moramo, da se tudi slednji, še posebno skrbno pripravljeni nastopi zelo. dostojno vključujejo v proslavljanje letošnjega jubileja. V četrtek je bila v Mali dvorani že II. zaključna akademija gojencev tržaške glasbene šole in takoj moramo podčrtati, da je bila ta akademija ena najbolj kakovostnih in najbolj pestrih ter zanimivih akademij v zadnjih letih. Predstavili so se namreč gojenci iz različnih glasbenih oddelkov — violine, violončela, roga, trobente, klarineta, solopetja in seveda klavirja — ki so izvajali skladbe najrazličnejših skladateljev: poleg tega pa je bila letošnja akademija obogatena s skladbami za klavir štiriročno, za dva klavirja in za dva klavirja e-noročno. Večer je otvorila mlada pianistka Tea Košuta iz 4. razreda, ki je izvajala Mozartov prvi stavek iz Sonate v B-duru, sledila je ščekova «črnska duhovna* za trobento in klavir v izvedbi gojenca Evalda Krevatina (pri klavirju prof. Neva Merlak - Corrado), Prvi stavek iz Beethovnove Sonate v c-molu op. 1 v izvedbi pianistke Ivane Placer, Largo in Allegro iz Sonate v b-molu B. Marcella v izvedbi čelista Iztoka Kodriča in pianistke Mojce šiškovič, Trije preludiji F. Chopina v izvedbi pianistke Milene Pa-dovan, Martucijev «Scherzo» za klavir v izvedbi Ade Markon, Beethovnova «Romamca v G-duru op. 40» v izvedbi violinista Črtomirja Ši-škoviča ob spremljavi pianistke Mojce šiškovič, zanimiva «Sonata* za klavir štiriročno F. Poulenca v izvedbi gojenke Nadje Ambrožičeve in prof. Neve Merlak - Corrado, Stojanovičev «Andante» za rog in klavir v izvedbi Lucijana čandeka (pri klavirju prof. Neva - Merlak -Corrado) in Borodinova Arija iz opere «Knez Igor* v izvedbi baritonista Ivana Možine (pri klavirju prof. Neva Merlak - Corrado). V drugem delu pa so bile izvedene •Papillons* R. Schumanna v izvedbi pianistke Loredane Sancin, Boz-zova »Arija* za klarinet in klavir v izvedbi Boruta Kodriča in pianistke Mojce šiškovič*, Chopinovo •Impromtu op. 29 v As-duru» v izvedbi pianistke Vihre Kodrič, Simonitijeva »Pod Brajdo* in Dve črnski duhovni pesmi v odlični izvedbi basista Ivana Sancina in pianistke prof. Neve Merlak - Corrado, Swainova »Vrba* za klarinet in klavir v izvedbi Silvia Pibrovca in pianista Ravela Kodriča, ter dve zaključni točki sporeda — Smetanov »Rondo* za dva klavirja osem-ročno, ki so ga izjavali pianisti Lo-redana Sancin, Majda Terčon, Mojca šiškovič in Ravel Kodrič, slednja dva gojenca pa sta izvajala še Schumannov »Andante con va-riazioni* za dva klavirja. Bili smo torej priče zelo razveseljivemu glasbenemu večeru, na ,ra-terem smo lahko slišali izvedbe od zadovoljivega šolskega nastopa pa do skoraj že koncertnega izvajanja zahtevnih skladb; pri vseh gojencih, tako pri tistih iz nižjih razredov, kakor še posebno pri tistih opazen soliden napredek ter zelo I bru 1969 in v kričečem nesoglasju vestno delovanje gojencev kakor seveda njihovih profesorjev. Tak glasbeni večer je res najbolj razveseljiv in otipljiv dokaz neumornega in resnega ter navdušenega delovanja na tržaški Glasbeni matici, ki vrši na področju glasbenega izobraževanja naše mladine nenadomestljivo vlogo. Občinstvo, ki je tokrat še kar zadovoljivo napolnilo malo dvorano Kulturnega doma (čeprav bi ga bilo lahko mnogo več, kar bi bilo za trud naših mladih glasbenikov in njihovih vzgojiteljev najmanj, kar bi lahko naredili) je zelo pazljivo sledilo posameznim izvedbam ter vse nastopajoče nagradilo s prisrčrlim in navdušenim ploskanjem, s katerim je zlasti ob zaključku želelo izraziti svoje zadovoljstvo za tako lepo glasbeno prireditev, ki se na najbolj dostojen način lahko vključi v proslavljanje letošnje jubilejne sezone. —dn— Trojno kršenje naših pravic Na tržaškem sodišču se je v če trtek ponovil primer neupoštevanja določil čl. 5 posebnega statuta, priloženega londonski spomenici o soglasju z dne 5. oktobra 1954, ki dovoljuje državljanom, pripadnikom jugoslovanske etnične skupine, uporabo slovenskega jezika tudi v odnosih - upravnimi in sodnimi oblastmi Državljan Edvin Strajn iz Doline se je oglasil v uradu sodnika za vaiuštvo nad mladoletnimi v sobi št. 142 prvega nadstropja sodne pa-lače v Trstu, da bi s predložitvijo v Mariboru izdanega in v slovenščini pisanega dokumenta v slovenščini, dobil tnulla ostat za podaljšanje potnega lista. Uradnica je nato še neki uradnik, končno pa tudi sam sodnik dokumenta niso hoteli sprejeti, češ da mora biti napisan v italijanščini, da oni «teh besed ne razumejo» in da naj si o-skrbi avtoriziran prevod. Dejali so mu še, da se mora posluževati italijanščine, češ da zna italijansko, da oni razumejo «samo italijanščino» itd. Državljan Edvin Štrajn se je skliceval na svojo pravico do uporabe slovenščine v sodnih uradih in na note ministra Restiva s katero je tržaški prefekturi naročil, naj nadzoruje izvajanje čl. 5 posebnega statuta, ki — kot smo že v zdčetku omenili — daje pripadnikom slovenske etnične skupnosti pravico do uporabe slovenščine v odnosih z s sklicevanjem na demokracijo in druge take čednosti, o katerih poslušamo pravljico že 25 let. S hidrogliserjem kmalu v Portorož Motoma ladja «A. Mantegna« bo danes prvič v letošnji turistični sezoni odplula iz Trsta na Drogo Trst - Benetke - Rimini - Solit -Kotor - (Pulj) - Opatija - Trst. Ladja bo vzdrževala to progo enkrat tedensko, in sicer ob nedeljah. Vsako sredo pa bo odplula na proso Trst - Benetke - Ravenna - Ancona - Zadar - Šibenik - Split - Opatija - Trst. V soboto, 20. junija pa bo iz naše luke prvič odbrzel hidrogliser na redni poletni turistični progi Trst - Portorož s povratkom Isti dan v večernih urah. Hidrogliser bo ponovno odplul v nedeljo zjutraj, to pot na progo Trst - Poreč, z morebitnim podaljškom do Rovinja, če se bo za to prijavilo zadostno število potnikov. Spoštovani Primorski dnevnik, po zaključnem izletu v Rim in Neapelj z okolico ter na Capri se Vam podpisana Jože Gržančič in 1-vanka Dolenc najlepše zahvaljujeta za res lep izlet in za vse, kar ste nam nudili. Videli smo mnogo lepega in zanimivega. Najina zahvala tudi potovalni agenciji «Aurora> za pomoč in požrtvovalnost, saj smo se na izletu vsi prav dobro zavedali, koliko truda je bilo treba vložiti v organizacijo izleta, katerega se je udeležilo skoraj 500 ljudi. Kljub tolikšni množici je vse potekalo v redu. V zahvalo in priznanje poklanjava 5000 lir za sklad Primorskega dnevnika in 5000 lir za šolo-spomenik v Cerknem. Jože Gržančič in Ivanka Dolenc Ured.: Prisrčna hvala za priznanje in za prispevek. Veseli nas, da ste bili z izletom zadovoljni in potrudili se bomo, da bomo tudi v bodoče v čdmvečji meri kos nalogam, ki jih taki množični izleti zahtevajo. Prejšnji teden je slavil svoj 70. rojstni dan Ivan Košuta. Nini Pro-cesijov, kot ga imenujejo domačini, se je rodil v Križu pri Trstu 29. maja 1900 v številni zavedni kmečki družini. Bilo je namreč kar šestnajst otrok in Nini je bil šesti sin Marije in Kristjana od Procesije. Lahko rečemo, da spadajo med prave kraške korenine in ni dolgo, odkar so slavili lepe jubileje tudi ostali njegovi bratje in sestre. Po končani ljudski šoli je moral Nini pomagati nekaj časa pri delu na domu. Pozneje se je zaposlil pri železnici in kot nešteto železničarjev slovenske narodnosti je bil tudi on premeščen v razne kraje Italije. Leta 1925 se je oženil z domačinko Marijo Košuta-Kocjanovo, ki mu je v zakonu pazila štiri otroke, ki so vsi živi. Čeprav je dolgo let živel daleč od svojega rojstnega kraja, med tujimi ljudmi, je kot zaveden Slovenec s svojimi otroki vedno govoril svoj materin jezik. Kako je bila zavedna njegova družina, je pokazal starejši sin Boris, ki se je vključil kot partizan v NOB. Nini Procesijov je bil vedno skrben in delaven, rekli bi lahko celo čez mero, in je vedno vestno skrbel za družino. Marsikdaj je o-kusil grenkost življenja zaradi skromnega zaslužka pred vojno. V njegovem delovnem okolju je bil Nini zelo cenjen in priljubljen zaradi svojega vedno prisrčnega in veselega značaja. Po drugi svetovni vojni se je vrnil v svoj rojstni kraj in se aktivno vključil v delo pri narodnem. preporodu. Ni bilo prireditve ali manifestacije, da ne bi bil Nini navzoč, še dandanes vedno obiskuje naše prireditve. Pri svojih sedemdesetih letih ni bil nikoli resno bolan, le lani je moral v bolnišnico, a je popolnoma okreval. Današnji slavljenec je že dolgo let zvest čitatelj našega dnevnika, zato se čestitkam žene Marije otrok, vnukov ter vseh sorodnikov in prijateljev ob tem jubileju pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo srečnih in zdravih let. Razstava o «Calebu» V počastitev. 25. obletnice obnovitve slovenske šole je bila včeraj popoldne otvoritev razstave otroških risb, osnutkov, tipkopisov, ilustracij in prikaz kako nastane mladinska revija Galeb. Razstavo je priredila mladinska revija «Galeb» v fogerju balkona v Kulturnem domu in bo odprta vsak dan od 9. do 13. ure do prihodnje sobote, ko bo ob 17. tiri v istih prostorih svečana podelitev nagrad učenkam, ki so zmagale na natečaju za osnutek platnice jubilejne številke Galeba. Poletni urnik obmejnih prehodov druge kategorije Poletna sezona in lepo vreme vabita čedalje več meščanov v naravo tudi čez mejo. Marsikdo jo mahne tudi zgodaj zjutraj na pot, namenjen na sosedna področja čez katerega izmed mejnih prehodov druge kategorije (torej takih, ki niso odprti za mednarodni promet s potnimi listi), ki pa niso odprti neprekinjeno ves dan in vso! noč, ampak le po določenem urnd-i ku. Zato ne bo odveč, če danes objavimo urnik teh drugorazrednih prehodov, ki velja od 1. marca le-j tos in glede katerega so se itali-j jamski in jugoslovanski strokovnjaki sporazumeli na XV. zasedanju' stalne mešane komisije v Novi Go-' rici 13. novembra lanskega leta. Urnik Mejni prehodi Meseci od do PREČNIK januar, februar, november, decemb. 7.00 19.00 (Gorjansko) marec, april, oktober 6.00 19.30 maj, junij, julij, avgust, september 6.00 21 00 REPENTABOR januar, februar, november, decemb. 7.00 18.30 marec, april, oktober 6.00 19.30 maj, junij, julij, avgust, september 6.00 21.00 GROPADA januar, februar, november, decemb. 8.00 17.00 marec, april, oktober 7.00 18.00 maj, junij, julij, avgust, september 6.00 19.30 LIPICA januar, februar, november, decemb. 7.00 19.00 marec, april, oktober 6.00 19.30 maj, junij, julij, avgust, september 6.00 21.00 SOCERB januar, februar, november, decemb. 7.00 18.30 marec, april, oktober 6.00 19.30 maj, junij, julij, avgust, september 6.00 21.00 PREBENEG- januar, februar, november, decemb. 7.00 18.30 MAČKOVLJE (Osp) marec, april, oktober 6.00 19.30 maj, junij, julij, avgust, september 6.00 21 00 OREH januar, februar, november, decemb. 7.00 19.00 (Plavje) marec, april, oktober 6.00 19 30 maj, junij, julij, avgust, september 6.00 21 00 SV. BARBARA januar, februar, marec, april, ok- (Kaštelir) tober, november, december 6.00 19 30 maj, junij, julij, avgust, september 6.00 21 00 CEREJI Vse leto 6.00 19 30 ČAMPORE januar, februar, november, decemb. 7.00 18.30 marec, april, oktober 6.00 19 30 maj, junij, julij, avgust, september 6.00 21 00 Ker je bil urnik sestavljen sporazumno z Jugoslavijo, ki kakor znano ne uvaja legalne ure, so ure navedene po sončnem času. Za časa veljavnosti legalne ure v Italiji se torej prehodi na naši strani od^ pirajo in zapirajo eno uro pozneje (po legalnem času), kakor je navedeno na urniku. Tako je na primer na urniku navedeno, da se prehod pri Repcntabru v poletnih mesecih odpira ob 7.00 in zapira ob 19.30; po legalni uri na naši strani to je 8.00 zjutraj oziroma 20.30 zvečer. AVTOMOBILISTI M! Nekaj kvalitetnih proizvodov: naprava proti kraji «BLOSTER» naglo priključivi blatni ščitniki za vse vrste vozil varnostni pasovi «KL1PPAN#> zunanja vzvratna ogledala elektropnevmatične hupe «FIAMM» prtljažniki «FAPA» prevleke «NOVOLAN» preproge tipa moquette »NOVOLAN* gumijaste preproge slamnate prevleke za sedeže in naslonjala in druge pritikline dobite pri ZANCH1 AUT0F0RNITURE TRST— ULICA CORONEO št. 4 Prispevajte za solo- spomenik v Cerknem ! TRST - UL Boccaccio 3 Telet od 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI o vse lerafe tudi v inozemstve iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHUiiiiimiii upravnimi in sodnimi oblastmi. \Vse to uradnikov in samega gosphda sodnika ni prepričalo in dokumenta niso hoteli sprejeti. Po vsem tem ugotavljamo, da \o v sobi št. 142 tržaške sodne palaN kar trikrat kršili veljavne določbe) čl. 5 posebnega statuta, zakon št\ 568 z dne 14. VIL 1967 o namestitvi) uradnih prevajalcev za slovenščino' in nekatere druge jezike na tržaškem sodišču in končno navodila ministra Restiva v imenu predsedstva ministrskega sveta levosredinske državne vlade vse to povrhu v nasprotju s stališčem tržaške prokure in tržaškega kazenskega sodišča v Francu Kuzmiču in sinčku v spomin že o tragični smrti Pisali smo komaj 31-letnega Franca Kuzmiča in njegovega 4 letnega sinčka Mi-riama, ki sta bila žrtvi prometne nesreče. Pisali smo tudi o niuni zadnji poti v Dolini, na kateri ju je spremljala ogromna množica ljudi iz Prebenega, Doline, Mačko-velj in drugih krajev in na kateri sta jim posvetila zadnje žalostinke pevski zbor «Valentin Vodnik* iz Doline in godba na pihala iz Brega, poslovilne besede pa predsednik p. d. »Valentin Vodnik* Vojko Kocjančič. Pokojni Franc Kuzmič se je rodil 8. maja 1939 v Padni pri Kopru. Ko mu je bilo 10 let se je preselil k bratu Ivanu v Prebeneg in obiskoval osnovno šolo v domačem kraju in v Mačkovjjah. Po konča- nem osnovnošolskem šolanju se je zaposlil najprej na kmetiji pri bratu, nato pa se je izuril za zidarja in delal pri raznih podjetjih v mestu. Leta 1963 se je poročil z Gracije-lo Rojec iz Nove vasi pri Kopru in v srečen zakon sta kmalu vstopila 4-letni pokojni Miriam in 1-letna sestrica Morena. Pokojni Franc je bil skrben družinski oče in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Lotil se je vsakega dela in še je našel čas, da je zvesto in požrtvovalno sodeloval pri dolinskem pevskem zboru »Valentin Vodnik*. Bil je mol naprednih pogledov in narodno zaveden in tudi zato je njegova smrt huda izguba za našo narodno skupnost v Italiji kot je še posebno huda izguba za njegovo družinioo, ki je ostala brez skrbnega moža in očeta, brata in sestri pa brez dragega svojca. Naj počivata v miru nepozabni Franc in njegov sinček Miriam. Ul. Settefontane 58, 62, 64 Korzo Italia Ul Madohnina Ul S. lazzaro 3 POHIŠTVO SRKU ZADNJI DAN POSEBNE PONUDBE KUHINJSKE OPREME Hfines bo razstava v Uliti Settefontane 62 odprta od 9. do 13. ure mm BANCA Dl CRKIMTO Dl TIUKSTK Ai- p. A. TKŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000 Tekoči računi — hranilne vloge — krožni čeki varnostne skrinjice — neprekinjena blagajna Dopisniki po vsej Italiji MENJAVA VSEH TUJIH VALUT TRST Brzojavni naslov t UL. F. FILZI šle* 10 Tal- S A. 101 — 30-045 NEDELJA, 7. JUNIJA PONEDELJEK, 8. JUNIJA TRST A TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Harfa; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah; 15.30 D. Buzzati: »Plašč*; 16.20 Bjelinski, Sonata za čelo in klavir; 16.45 Orkestri; 17.30 Slov. pevski zbori; 18.45 Pratika; 19.00 Jazz; 19.30 Revije iz filmov; 20.00 Šport; 20.30 Ljudske pesmi; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; TRST 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Ansambel lahke glasbe; 12.10 Pomenek s poslušalkama; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zbor «La Rocca*; 19.15 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Pesmi; 21.05 Miniussi: »Kragulj*; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Tenorist Mitja Gregorač. TRST 9.00 Skladbe za orkester; 10.30 Tržaški motivi; 12.14 Športni pregled. KOPER 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba; 16.00 Simfonični koncert. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Nedeljsko srečanje; 10.10 Fumorama; 10.30 Operni zbori in baleti; 11.00 Bossanova; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 16.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.05 Dogodki in odmevi; 14.20 Lahka glasba; 14.30 Popevke; 15.00 Orkestri; 17.00 Prenos RL; 19.45 Danes na športnih igriščih; 20.00 Orkester Roelens; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Športna ne- ctelja NACIONALNI PROGRAM 7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Pod senčnikom; 10.45 Poje R. Karaklajič; 11.15 Strani iz albuma; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 športni ponedeljek; 14 30 Lahka glasba; 15.00 C.kestri; 16.30 Rezervirano za mlade; 17.20 Koncert lahke glasbe; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Radijski oder; 19.30 Moja poezija; 19.45 Operna glasba; 20.30 Prenos RL: 23.10 Orkestri; 23.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 9.00 Skladbe za godala; 10.45 Orkestri in ansambli; 11.35 Roditeljski krožek; 13.00 Po dnevnih vesteh, Giro dTtalia; 13.20 Program za popoldne; 15.10 Popoldne z Mino; 17.30 Nedeljski koncert; 18.30 Glasba in šport; 19.30 Pisana glasba; 20.25 Glasbeni variete; 21.15 Orkestri lahke glasbe; 22.05 Solisti; 22.30 Modeme melodije. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročala: 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Glasbena fantazija; 12.00 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Teden aktualnosti; med 14.30 in 16 00 Giro dTtalia; 15.00 Vam ugaja klasika?; 15.30 Plošča za poletje; 16.00 Preizkušajo se diletanti; 17.00 Glasba in šport; 18.40 Glasbeni aperitiv; 19.18 Giro dTtalia; 19.55 Prenos iz Mehike; 22.10 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 12.20 Schubertove klavirske skladbe; 14.00 Folklorna glasba; 14.10 Danski kraljevski simfonični orkester; 15.30 G. Cooper in D. Whinnie: Una famiglia felice; 17.30 Plošče; 18.00 Radijska črtica; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 21.30 F. Rabelais: Paotagruele. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 in 17.35 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz: 12.10 Kontrapunkt; 13 20 Hit Parade; 14.00 Program za popoldne; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Glasbeno-govomi spored: 18.00 Znanstvena oddaja; 19.00 Med glasbenim programom bodo neprestano oddajali volilne rezultate. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Mezzosopranistka F. Barbie-ri; 9.00. 10.15, 16.00, 16.35 Plošča za poletje; 9.40 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Dobrodošla Ro-sanna; 13.00 Tedenski šoortni pregled; 14 00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija: 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.18 Svetovno nogometno prvenstvo; 20.10 Glasba po željah; 21.15 Francoske nove plošče; 21.30 Brez naslova; 22.10 Kvizi; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM LISTE IN KANDIDATI Občinske volitve v Doberdobu Na prvem mestu (levo) je na glasovnici za izvolitev občinskega sveta v Doberdobu znak liste občinske enotnosti. NEKAJ KORISTNIH NAPOTKOV KAJ MORAMO VEDETI PROSVETNO DRUŠTVO «S0V0DNJE» Kandidati te liste pa so Jare Andrej, Černič Karel, Ge-gdet, Julko, Ferfolja Jože, Lakovič Mario, Colja Jože, Jelen Franc, Zanier 0-linto, Ferletič Stanko, Moro Hektor, Soban Ernesta, Semolič Mario. Na drugem mestu (desno) je na glasovnici znak lipove vejice. Kandidati te liste so: dr. Gergo-let Maks, Frandolič Alojz, Sobani Jožef, Lakovič Andrej, Devetti E-mil, Vescovi Tvan, Quinzi Ernesta, Ferletič Marija, Peric Gabrijel, Ferfolja Evgen, Peric Branko, Radetti Emil. Občinske volitve v Števerjanu Na prvem mestu (levo) je na glasovnici znak lipove vejice. 7.05, 8.00, 13.00, 14.00, 20.30 Po- 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Chopinove skladbe; 11.30 Od gotike do baroka; 11.50 Sodobna ital. glasba; 12.20 Schoembergove in Weillonove skladbe; 14.30 Liszta-va Simfonija 109; 15.25 Lebarjeva opereta »Dežela smehljaja:*; 17.10 Francoščina; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Duer- renmatt: »Romolo il grande*; 20.45 Kenton in njegov orkester. SLOVENIJA ročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.50 In-form. oddaja; 9.05 L. Suhadolčan: Pepelka; 9.48 Skladbe za mladino; 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 8.45 In- 10.05 V studiu 14; 11.05 Še pomnite, tovariši... — L. Jan: Kokrški odred je rešil zapornike iz begunjske kaznilnice; 11.45 Naši poslušalci čestitajo; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Novi ansambli domačih viž; 15.05 Priljubljene melodije; 15.30 E. Kdshon: Ura zapiranja — humoreska; 15.50 Orkester 101 Strings; 16.05 Melodije in ritmi; 17.00 H. Cecfl: Obe plati postave; 17.27 Orkestralna glasba; 18.05 Športno popoldne; 20.5) Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 »V nedeljo zvečer*; 23.15 Plesni orkester: 23.10 Popevke: 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 11.45 Nabožna oddaja: 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik: 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Giro dTtalia; 17.00 Spored za mladino; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Športne vesti in kronike; 19.40 Ekievnik; 19.55 Svetovno prvenstvo v nogometu; Bra-zilija-Anglija, v odmoru Dnevnik; 21.55 TV film: Letalo 5 ne odgovarja; 22.45 športna nedelja; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 12 00 Sinteza nogometnih tekem; form. oddaja; 9.01 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.20 »Cicibanov svet*, »Pesmica za najmlajše* in »Pozdravi*; 10.45 Orkester Caravelli; 11.15 Pri vas doma; 13.10 S simf. plesi s Koroškega v Makedonijo; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Koncert pihalnih orkestrov; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Orkester bavarskega radia; 16.40 Slov. skladatelji: Peter Lipar; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Operni koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.15 »Signali*; 19.35 Mladinska »Interna 469*; 20.15 Ansambel P. Kosca; 21.00 Simf. orkester RT Zagreb — v odmoru: Kulturna kronika; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 Literarni nokturno — Lojze Kovačič: Iz cikla Sanje; 00.15 Popevke; 00.40 Orkester Billy May. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Znanstvena antologija; Človek in mesta; 13.00 Habitat; 13.30 Dnevnik; 17.00 Dežela Giocagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Ukvarjajmo se s športom; 19.45 Športne vesti in ital. kroni- ke; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: SZ-Be!gija, Romunija-Češkoslova- Vojna in mir (prvi del); 22.30 Svetovno prvenstvo v nogometu; 24.00 Dnevnik. II. KANAL ška in Peru-Maroko; 17.00 Mehika: Urugvaj-Itah ja; 21.00 Dnevnik; 21.15. Settevoci; 22.25 Kino 70. 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanja 1970: Luis Bunuel; 22.15 Simf. koncert z Mozartovimi skladbami. JUG. TELEVIZIJA OD 7. DO 18. JUNIJA 1970 NEDELJA, 7. .Junija 21.45, 23.40 Poročila; 9.30 TV festival Bled 70: A P. Čehov; Striček Vanja — drama TV Beograd: 12.00 Zbor aktivistov OF — prenos iz Dolenjskih Toplic; 13.15 TV festival Bled 70: N. Ibrišimovič: Malopridnež — TV igra: 14.30 Sebastijan in odrasli — film; 14.55 TV kažipot; 15.15 Nogomet SZ-Bel-gija: 17.00 Nove melodije; 18.15 Atletska tekmovanja za Hanžeko-vičev memorial; 19.50, 20.55 Nogometno prvenstvo: Brazilija-Angli-ja: 22.20 Deset zapovedi — humor, oddaja; 23.05 športni pregled. PONEDELJEK, 8. junija 21.00, 24.00 Poročila; 16.45 Nogomet ZRN-Bolgarija; 18.50 Lutkovna oddaja; 19.15 Obzornik; 19.30 Po sledeh napredka; 20.05 Narodna in zabavna glasba; 21.35 Saul 0'Hara: Poroka je zmeraj tvegana stvar — TV drama; 23.25 Madžarski kratki in dokumentarni film. TOREK, 9. junija ja za otroke; 20.06 Mladi pojo pomladi; 20.20 Spet smo otroci kot vsi drugi; 20.45 Cikcak; 21.35 Monitor; 22.35 400 let slovenske glasbe; 23.06 24 ur Ljubljane — reportaža; 23.50, 00.55 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki: Pe-ru-ZRN. ČETRTEK, 11. junija 21.00, 23.45 Poročila; 16.45 Nogomet Švedska-Urugvaj; 18.45 Pi- 21.00, 23.45 Poročila: 18.45 M. šušmelj: Južna morja — oddaja iz serije Jure slon; 19.00 Risanka; 19.15 Obzornik: 19 30 Srečanje v studiu 14; 20.05 Nazaj k naravi; 20.25 Bomo imeli jutri kaj več časa za otroke; 20.30 S plavuti in masko; 20.50 Cikcak; 21.35 Lindsay Anderson: Športno življenje — angleški film. SREDA, 10. junija 21,00, 23.35 Poročala; 17.30 Mednarodni atletski miting — prenos; 19.00 Obrežje — oddaja za ital. narodnostno skupino; 19.20 Odda- ščalkar; 19.00 Glasbeni Cidban: Rojstni dan tete Eve; 19.15 Obzornik; 19.30 Risanke in še kaj; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Ko sem bil vojak; 20 50 Cikcak; 21.35 Slovenska popevka 70 — prenos; 22.50 Mannix - film; 22.50, 00.55 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki: Anglija-ČSSR. PETEK, 12. junija 20.00, 00.25 Poročila; 18.50 Sebastijan in odrasli — film; 19.15 Obzornik; 19.30 Glasba za staro in mlado; 20.05 Svet na zaslonu: Švica; 21.35 Slovenska popevka 70 — prenos; 22.50 Malo jaz, malo ti — quiz; 00.30 Evropsko prvenstvo v rokoborbi — posnetek iz vzhodnega Berlina. SOBOTA, 13. junija 21.00, 00.25 Poročila: 15.00 Tenis Jugoslavija - Romunija — prenos; 19.20 Busch: Cipek in Capek — mlad. igra; 20.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna; 20.45 Cikcak; 21.35 Slovenska popevka 70; 22.40 Skrivnosti morja — dok um. serija; 23.05 Močnejše od življenja — poljski film; 00.06 TV kažipot: 00.30 Evropsko prvenstvo v rokoborbi — posnetek iz vzhodnega Berlina. Kandidati te liste so: Klanjšček Stanislav, Corsi K a dri jan, Klanjšček Valentina, Knez Helena, Komjanc Simon, Mikulus Marij, Mužič Alojz, Prinčič Izidor, Skok Armand, Ter-čič Zdenko, Terpin Ciril, Terpin E-mil. Na drugem mestu (desno) je znak liste občinske enotnosti. Kandidati te liste so: štekar Venceslav, Buzzinelli Mario, Hlede Mario, Juretič Roman, Klanjšček Ciril, Komic Albin, Komjanc Ferdi- KO GREMO NA VOLITVE Slovenski volivci naj dajo preferenčni glas slovenskim kandidatom izbrane stranke Po zadnjih zborovanjih, ki so jih imele posamezne stranke tudi na Goriškem še v petek zvečer, je včeraj nastopila tudi pri nas predvolilna tišina, da bi dali tako možnost volivcem za miren premislek za odločitev pri današnjih ali jutrišnjih volitvah. Kot smo že pisali, imamo na Goriškem samo pokrajinske in občinske volitve (z izjemo občin Ronke, Villesse in Romans, kjer so samo pokrajinske volitve). V slovenskih občinah Sovodnje, Doberdob in Števerjan sta bili predloženi za občinske volitve samo dve listi; lista občinske enotnosti, ki je v Sovodnjah in Doberdobu na prvem mestu, v števerjanu pa na drugem in pa lista z lipovo vejico, ki je v Števerjanu na prvem mestu v ostalih dveh občinah pa na drugem. Lista, ki bo prejela več kot polovico glasov, bo dobila izvoljene vse svoje kandidate, opozicijska lista pa samo tri, ki bodo prejeli največ preferenčnih glasov. takoj in brezplačno. Tudi po drugih občinah izdaja taka potrdila občinski zdravstveni urad. Prepoved točenja alkoholnih pijač Goriška kvestura sporoča, da je za časa trajanja volitev danes in jutri prepovedano točenje alkoholnih pijač z gradacijo od 21 sto pinj navzgor. Kršitelji bodo kaznovani po zakonu. Urnik na mejnih prehodih Poveljstvo obmejne policije za go-riško področje sporoča, da je v zvezi z uvedbo legalne ure, po kateri smo pomaknili kazalce za eno uro naprej, spremenjen tudi urnik za mejne prehode druge kategorije. ter je prav tako pomaknjen za eno uro naprej. Praktično se bodo ti prehodi odprali zjutraj eno uro kasneje in zapirali zvečer za eno uro kasneje ter bodo tako ostali v skladu s sončno uro, ki še vedno velja na drugi strani, v Jugoslaviji. Urnik pokrajinskega arhiva, knjižnice in muzeja Obveščamo obiskovalce pokrajinske knržnice in historičnega arhiva v palači Attems v Gorici da velja za obiske od 1. junija do 31. avgusta poletni urnik ob delavnikih od 8. do 14. ure. Muzeji na Komu in na Gradu pa bodo še nadalje odprti od 10. do 12. in od 13. do 18. ure ter bodo zaprti ob ponedeljkih. prireja na športnem igrišču v SOVODNJAH dne 13., 14., 15., 18., 20. in 21. junija PROSLAVO 25-LETNICE PROSVETNEGA DRUŠTVA V SOVODNJAH PROGRAM PRAZNIKA: Sobota, 13.6.: ob 20. uri otvoritev praznika in otvoritev razstave kmečkih strojev. Nedelja, 14.6.: ob 11. uri: otvoritev razstave slovenskih knjig; ob 18. uri: koncert godbe na pihala iz ŽLrov; govori in koncert pevskih zborov; govoril bo tudi predsednik SPZ R. Hlavaty. Ponedeljek, 15.6.: Ples in tekmovanje v valčku v narodnih nošah. Četrtek, 18.6.: Večer modemih plesov «Beait». Sobota, 20.6.: Ples za mlade in starejše. Nedelja, 21.6.: ob 17. uri tekma v bniškoli z lepimi nagradami ; ob 20.30 uri: nastop folklorne skupine «EMONA« iz Ljubljane. Za zaključek izbor «mdss Sovoctatje«. Vse dni bo za ples igral odličen orkester iz ždrov. Vse dni bo deloval bife z odličnimi čevapčiči, kranjskimi in dunajskimi klobasami, izbornim vinom itd. Odbor vabi V Gorici in po drugih občinah, ker velja za volitve proporčni si- stem (Tržič. Krmin, Gradiška itd.) pa naj volivci prečrtajo znak stranke, za katero hočejo voliti. Obenem priporočamo slov« .iskjm volivcem, ki imajo možnost pripisati največ do štiri kandidate s tiste liste, ki jim hočejo dati preferenčni glas, da izberejo slovenske kandidate z dotične liste ter pripišejo njihova imena poleg prečrtanega znaka, ali pa pripišejo samo njihovo številko z liste stranke. Volilni sedeži bodo danes odprti ZAKLJUČILA SE JE VOLILNA KAMPANJA Danes in jutri glasujemo toda slovensko in napredno Volilna zborovanja list Občinske enotnosti z govori kandidatov KPI, PSI in PSIUP 7° do H^ure^lkoi’bodP°nefi^e*i I ^as,0P* kandidatov Waltritseba (PSI) v Sovodnjah, Tomassicha (PSI) v Gorici. Jarca (KPI) zaprli. Vsak volilni upravičenec bo' ' Doberdobu in Brajnikove (KPI) v Podgori in Slandrežu - Končna zborovanja SDZ in KD prejel na Goriškem po dve glaabv-................. nfit* niči: za občinske in za pokra ji; volitve. Za pokrajinske volitve je dovolj, da se prečrta znak tiste stranke, kateri želimo dati naš glas. Pri občinskih volitvah je tudi dovolj prečrtati znak izbrane stranke; vendar je priporočljivo oddati preferenčni glas tistim kandidatom, katerim želimo dati prednost, teh pa smemo navesti največ štiri z iste liste, katere znak smo prečrtali; slovenski volivci bodo pri tem izbrali slovenske kandidate. Bolni volivci, ki ne morejo sami na volišče, ter želijo spremstvo 'kakega družinskega člana v kabino, morajo imeti zdravniško potrdilo, ki ga v Gorici dobijo na občinskem zdravstvenem uradu v UL Mazzini Volilna kampanja je zaključena. Danes in jutri bo prišlo približno sto tisoč mož in žena na Goriškem na volišča, da izvolijo nove pokrajinske svetovalce in občinske svetovalce v dvaindajsetih občinah. Razmeroma mirna volilna kampanja je precej oživela v zadnjih dneh, ko se je število volilnih shodov povečalo, ko so se tudi kandidati potrudili delati svojo osebno propagando. Krščansko - demokratska stranka' je svojo volilno kampanjo zaključila v petek zvečer v Gorici v dvorani Ginnastica. Govorili so župan Martina, predsednik pokrajinske u-prave Chientarold, državni podtajnik nand, Koršič Rudolf, Maraž Drage, .................................................m.....m..... Štekar Bruno, Terpin Darko, Vo- grič Jožko. Občinske volitve v Sovodnjah Na prvem mestu (levo) je na glasovnici za izvolitev občinskega sveta v Sovodnjah naslednji znak liste občinske enotnosti. Kandidati te liste pa so: češčut Jožef, Cijak Vladislav, Cotič Ivan, Devetak Marcelino, Fajt Viljem, Grilj Franc, Ožbot Danilo, Peteani Franc, Primožič Vid, Tomšič Salomon, Visintin Emil, Zotti Virgil. Na drugem mestu (desno) je na glasovnici znak lipove vejice. OB IZLETU PRETEKLO NEDELJO Prisrčno srečanje na Reki med prosvetarji iz Ronk in domačini Nastop pevcev «S. Kosovelj* in ... M«v«bqf«B in P« SOfi" PO Sio^nt)« iouttnlimm« ozemlju ... ITT IZKAZ ^ ......K... .. . • • MRH ^.;;: ®=S~ ^ - v"—*«”' w„.. n&mtuiftk rtrttiAfco nrtvAfihm t$uKiortn* <*"*» #>**<*>"> 4.t»0 tf,bo ».Mi, Na položaju . __Jl : OD ZATRTJA DO OBNOVE SLOVENSKE ŠOLE Slovenske šole med osvobodilnim bojem je ustanavljala legalna ljudska oblast V maju 1944 je na Primorskem delovalo 333 partizanskih šol s 16.000 učenci in 472 učitelji, od katerih je bilo le 98 poklicnih in kar 374 pomožnih Vsa osvobodilna gibanja preteklo-1 vražnih vpadov in hajk, se moramo sti in sedanjosti imajo značilnost, čuditi kako naglo so bili organizira- da se ne manifestirajo samo v oboroženi, vojaški akc v temveč da so prav po svojem bu.vu tudi nosilci neke državne misli. Ta se uresničuje čim uspe osvobodilnim silam pridobiti teritorij, ki je popolnoma ali vsaj delno pod njihovo kontrolo. Prav tako je tudi Osvobodilna fronta slovenskega naroda med osvobodilnim bojem gradila slovensko svobodno državnost, ka tere izraz je bila postopna a nenehna rast demokratične ljudske oblasti. Na idejnih osnovah osvobodilnega boja je nastajala povsem nova državna oblast v vertikalni men' na vseh stopnjah, v horizontalni pa v razvejanosti, ki je zajela vse sektorje življenja sodobne družbe. V tem okviru je rastla lu-di prosvetna ljudska oblast, ki ji je bila naložena skrb za šolstvo, za ljudsko izobrazbo. Seveda je bil tudi razvoj prosvetne oblasti odvisen od situacije v posameznih predelih slovenskega o-zemlja in ni mogel zato biti povsod istočasen. Medtem ko je, na pr. prosvetni odsek Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) bil organiziran prej, je organizacija šolske oblasti na Primorskem nekoliko zakasnila. Ugotovili smo že, da je obnova slovenskega šolstva na Primorskem bila sad navdušenega, spontanega zakona ljudstva v «prvi svobodi*-, kot so Primorci imenovali čas od kapitulacije Italije do ponovne okupacije po nemških četah. Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo je utegnil v zad njih mesecih leta 1943 izdati komaj nekaj odlokov. Prvemu odloku od 22. oktobra, ki je odredil ustanavljanje šol, je sledil 31. oktobra o dlok o ustanovitvi in nalogah roditeljskih svetov, temu pa še tretji odlok od 9. novembra, ki je proglašal šolsko obveznost do 14. leta starosti. Oblastvenih izvršilnih organov do tedaj še ni. bilo mogoče vzpostaviti. Šele 30. decembra je Narodnoosvobodilni svet imenoval pokrajinskega šolskega nadzornika in s tem ustanovil pokrajinski prosvetni odsek. V ta namen je bil razrešen dotedanje svoje službe šef propagandnega odseka IX. korpusa Henrik Zdešar, ki se je kot pokrajinski nadzornik takoj odpravil na pot in je že v pričetku 1944. leta organiziral okrožne prosvetne odseke. Če upoštevamo tedanje prilike, ko so morali aktivisti peš prehoditi velike razdalje in jim je bila ni okrožni prosvetni odseki, ki so prevzeli na svoja ramena trojno nalogo: politično - organizacijsko in strokovno - pedagoško. Res je, da je bilo v prvotni organizaciji tudi nekaj težav: saj ni'bio mogoče niti v vseh okrožjih postaviti za okrožnega nadzornika poklicnega pedagoga, a vendar so bili ti prosvetni odseki del legalne oblasti osvobodilnega gibanja. N: brez pomena France Bevk, predsednik Slo- venskega narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo, k podpisu na Odprtem pismu slovenskemu učiteljstvu, o katerem smo pisali v našem dnevniku v številki od 2. t.m. pristav1! še oznako »član predsedstva AVNOJ*. S tem je bila poudarjena legalnost državne o-blasti, ki so jo priznali tudi veliki zavezniki in s tem tudi legalnost prosvetnih odsekov nastajajoče ljudske oblasti v nasprotju s kvislinški-mi šolskimi in drugačnimi funkcionarji, ki so s svojo raboto oku- Šolsko spričevalo za šolsko leto 1944, ki ga je izdala osnovna Sola v Šempoiaju. Vse šole zaradi varnosti takih spričeval niso izdajale, V#čkrat pot prekinjena zaradi so- j vendar so med drugimi šolami bili tudi na Sempolajski tako pogumni ljev, šest duhovnikov in devetinde- •aiiaHmHiiHiuiiiiinimiimiiiiiiimiimimiiiiMniiunimuiiiiiiuaiiiiiiimiiiKiiiiiiiiiiiiuiiuuiamiiiiiiiiiimimimuiiiiiiaiiiiiiimuiJiiiunammmmiiiiiiiiiiiiim pomožnih učiteljev Ob U patorjem poskušali hromiti odpor in borbenost primorskih Slovencev. Uspešnost dela pokrajinskega in okrožnih prosvetnih odsekov se je pokazala že na prvi pokrajinski prosvetni konferenci, ki je bila od 19. do 21. maja 1944 v Gačniku v Gornji Tribuši. Na tridnevnem posvetu so bila vsestransko obravnavana vsa šolska vprašanja in sprejeti ustrezni sklepi. Statistika iz te dobe kaže, da je tedaj delovalo na Primorskem 333 šol s 16.008 učenci in 472 učitelji, od katerih je h!o le 98 poklicnih in kar 374 pomožnih. v Razumljivo je, ds niso imeli spočetka učitelji v rokah niti pravega učnega načrta. Prejeli so le splošna navodila, ki so bila kažipot učiteljstvu pri njegovem delu. V tem navodilu piše: «Prva dolžnost vsakega učitelja je, da v tesnem sodelovanju s starši vzgaja mladino v narodnem duhu, v duhu socialne pravičnosti in demokratičnih načel, t.j. v duhu Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Poglavitno je, da se po naših šolah glasi spet slovenska beseda in učni uspehi bodo gotovo boljši kot tedaj, ko so tuji učitelji v nerazumljivem jeziku hoteli raznaroditr naše otroke. Glavno snov za pouk naj črpajo iz velikega osvobodilnega boja.» Že pred pričetkom šolskega leta 1944-45, ki se je pričelo 1. oktobra, pa so imeli učitelji v rokah učne načrte, podpisane od prosvetnega odseka SNOS in ciklostilirane v primorskih tehnikah. Ciklostilne tehnike so izdelale tudi slovensko slovnico in pravopis, učbenik za zgodovino in zeml.jeps Slovenije, razne brošure posvečene Jurčiču (ob stoletnici), Prešernu in Gregorčiču (ob stoletnici). Poleg teh tekstov pa so bile na razpolago še zbirke pesmi in otroške pesmarice. Že decembra 1943 ie začel izhajat; ciklosti-liran mladinski list «Mladi rod». Zaradi obsežnosti »partizanskega* šolstva, katerega pomen poiskuša-jo še danes nekateri zmanjševati, na-vaiamo Doročilo okrožnega prosvetnega odseka za Srednjo Primorsko z dne 12.X!944. Poročilo pravi, da se je šolsko leto pričelo 1. oktobra na 79 šolah, ostalo je zaprt h 5 šol, medtem ko je bil na nekaterih šolah pouk namerno ukinjen v smislu navodil iz Bevkovega odprtega pisma, ker je postavil v kraju okupator svojo postojanko. Na zgoraj omenjenih 79 šolah pa je poučevalo skupaj 125 učnih moči, od katerih je bilo dvajset poklicnih uele- PRED OSREDNJO PROSLAVO OSVOBODITVE NA STADIONU PRVI MAJ Folklorne skupine-muzeji duhovne ljudske kulture Ob gostovanju folklorne skupine «Emona» v Trstu Ob poplavi različnih folklornih In turistično - folklornih prireditev se nemalokrat sprašujemo kakšna je vloga in kakšne so naloge naših folklornih skupin. Vse preveč je razširjeno zmotno mnenje, da je folklorna skupina pač kul-lurno umetniška skupina, ki izvaja ljudske plese in morda tudi ljudsko pesem v svojih narodnih nošah. Noša naj bi bila po tem umišljen ju že nekaj, kar daje celotni prireditvi pečat folklore. *ako mislijo tudi organizatorji rinogih turističnih prireditev, katerim zadošča, da oblečejo nekaj ljudi v narodne noše in že imajo «nojvečjo folklorno prireditev» ‘vojega kraja v letu. P resnici ie folklora tesno po- vezana s pojmom duhovne ljudske kulture, t.j. s tistimi običaji, ki s° se ohranjevali in prenašali :z \oda v rod po ustnem izročilu, "led te običaje štejemo tudi ljudje plese, pesmi in glasbo. Seseda s tem obseg folklore nikakor ni izčrpan. Omenili smo le ti-*te tri panoge, ki so danes zlasti teradi tujskega prometa, pa tudi v°t posledica razvoja radia in te-!*®bije najbolj razširjene. V folkloro spada prav tako ljudsko Pesništvo, pravljice, pregovori, Jddska medicina in podobno. Po tej definiciji gojijo folklorne sku-\J.ve tiste ljudske plese, pesmi in utesbo, ki je prešla do današnjih °dov od naših prednikov preko 'fjteega izročila. Žal se je rav-0 zaradi silnega razvoja civili-,ac>)e ta nit že marsikje pretrga-0 in no razpolago so nam le še |°PisJci različnih raziskovalcev na- ® lriilfiirp B,6~ duhovne ljudske kulture, reduciranje običajev iz zapisanih j™alkov pa je silno kočljiva J>ar< saj nam noben zapisek ne n.°Le tako nazorno opisati potek ...ega običaja v vseh podrobno- ‘3 kot običaj sam. Zato posta-10 prav tako kočljivi sporedi 3'h folklornih skupin, ki skuriJ° prenašati te običaje na •'•- 3. V mislih imam tiste redke - klorne skupine, ki so se zavest- Dobro folklorno skupino moramo v osnovi primerjati z muzejem. Naloga muzeja je shraniti in razstavljati predmete naše materialne ljudske kulture. Ohraniti pred pozabo in izgubo ter prikazovati kasnejšim generacijam kakšno je bilo življenje njenih prednikov. Tako je tudi naloga folklorne skupine ohranjevati naše stare običaje in jih prikazovati doma in po svetu ter tako dokumentirati in popularizirati našlo slovensko ljudsko kulturo. Ni zgolj slučaj, da so številni zavojevalci našega malega naroda mnogokrat napovedali ogorčen boj ravno našim domačim šegam in običajem. Izguba duhovne ljudske kulture bi nas narodnostno precej razvrednotila. Tako so med obema vojnama tonili v pozabo mnogi običaji, plesi in pesmi na Primorskem. Danes se soočamo z dejstvom, da na Primorskem skoraj ni moč več zaslediti starih plesov in običajev. Radio in televizija sta dokončno razkrojila staro ljudsko izročilo in tako zaključila akcijo, ki jo je iz popolnoma drugačnih razlogov vodil tuji zavojevalec. Če so ti zakladi ljudske kulture izginili iz našega vsakdanjega kmečkega življenja, pa vsekakor ne bi smeli izginiti iz repertoarjev naših folklornih skupin Na žalost se le premalo skupin zaveda poslanstva, ki ga opravljajo, oziroma bi ga morale opravljati. Na Primorskem n. pr. nimamo nobene folklorne skupine, ki bi sistematično gojila primorsko ljudsko kulturo. A ravno tukaj bi bila taka skupina še tako potrebna. Seveda ne kot stihijska rekreacijska skupina, ampak kot dokumentacijska skupina, ki bi v verni obliki predstavljala običaje, plese in pesmi naših prednikov v tem delu Slovenije. Taka skupina bi imela izreden narodnostni pomen, na drugi strani pa bi bila interesantna tudi iz turističnega vidika. Ali bi bila ustanovitev takšne centralne skupine res tako težko izvedljiva?! Ob poplavi folklornih spektaklov moramo biti malo bolj kritični do tistega, kar nam nudijo nekatere folklorne skupine pod imenom folklora, a ga milo rečeno lahko označimo kot kič. Zato morajo biti folklorne skupine pod zanesljivim strokovnim vodstvom. Izogibati se morajo vsaki zavestni ali podzavestni potvorbi. Njihovi sporedi morajo biti veren o-draz tistega, kar je spremljalo naše prednike pri vsakodnevnem delu od rojstva do smrti. Le tako bodo postale naše folklorne skupine pravi muzeji naše duhovne ljudske kulture in izpolnjevale tisto nalogo, ki jim jo nalaga naš narod in naši pokojni predniki, katerim je naša ljudska kultura nekdaj pomenila mnogo več, kot pa to pomeni danes nam! Dipl. ing. Bruno Ravnikar Avtor tega sestavka je naš tržaški rojak inž. Bruno Ravnikar, ki živi v Ljubljani in je predsednik odbora za folkloro pri Zvezi kulturno - prosvetnih organizacij. gotovitvi, da se je že od avgusta -1944 stopnjeval pritisk in teror okupatorja, moremo to situacjo na šolskem področju imeti kar za u-godno. Saj je celo v severnoprimorskem okrožju v letu 1944-45 bil položaj v primeri s prvim letom nekoliko slabši, četudi je bilo to okrožje relativno najmirnejše. V okrožju je bilo 1944-45 60 šol (prejšnje leto 63). Tri učiteljice so odgnali Nemci, nekaj učiteljev je bilo mobiliziranih, nekateri so odstopili. Zanimiv je sestav preostalega učiteljskega kadra. Poklicnih učiteljev je bilo 21, od teh 12 s slovenskim, 9 z italijanskim učiteljiščem, od pomožnih učiteljev pa je bilo 14 z opravljeno malo maturo, 31 pa samo z osnovno šolo. Tudi število učencev je to leto padlo. Poročilo iz maja 1944 navaja v teh kraj1 h 1651 učencev, v decembru istega leta pa 1472 učencev. V šolskem letu 1944-45 je v severnoprimorskem okrožju ostalo brez pouka še 976 učencev. Navajamo te številke, ker nas privedejo do sklepov, ki nas morejo navdajati s ponosom: primorsko ljudstvo je obnovilo svoje slovensko šolstvo v neverjetno težkih pogojih in z relativno majhnim številom poki'eno usposobljenih pedagogov in tej obnovi je učinkovito stregla mlada šolska oblast, ki je rastla vzporedno z razvojem ljudske narodnoosvobodilne oblasti. Dekret o začasni namestitvi za pomožnega učitelja, ki ga je izdal Oddelek za šolstvo srednje - primorskega okrožja 1. 1944. Definitivno imenovanje je bilo prepuščeno prosvetnemu odseku SNOS in pričakovanju dokončne ureditve po osvoboditvi so tudi nadzorniki bili le v.d. (vršilci dolžnosti) DVE PUBLIKACIJI DRŽAVNE ZALOZBE SLOVENIJE v«Zdrava družba» in «Clovek organizacije» Obe sta iz zbirke «Moderna družba», v kateri sta že lani izšli dve knjigi Ob pomanjkanju literature o sodobnem družboslovju je Državna založba Slovenije začela lani izdajati zbirko Moderna družba. V njej sta izšli lani dve knjigi, in sicer «Mit o mislečem stroju* (avtor Mortimer Taube) in knjiga «Ameriško izzivanje* (Servan Schreiber). Zlasti slednja knjiga je vzbudila izjemno pozornost tako kot v svetu tudi med slovenskimi bralci. Zdaj je založba dala na trg še dve knjigi te zbirke. Prva je knjiga o «Zdravi druž-bi», ki jo je napisal Erich Fromm, druga pa knjiga o «Človeku organizacije* izpod peresa Williama Whyteja. Državna založba ima v svojih programih tudi za v bodoče nekaj knjig, s katerimi bo nadaljevala izdajanje tovrstnih del. Erich Fromm je avtor knjige ZDRAVA DRUŽBA, ki sta jo za slovenske bralce prevedla Zdenka in Frane Jerman. Slednji je slovenski izdaji napisal tudi uvodne besede, s katerimi je našim ljudem predstavil filozofa, sociologa in psihiatra Ericha Fromma, po rodu Nemca iz Frankfurta, ki se je pred nacizmom umaknil v Aneriko in tam ostal kot profesor psihoanalize in kot psihiater. Slovenski prevajalec predstavlja tako dejavnost Fromma kot njegova številna dela, ki so na meji filozofije, sociologije, psihoanalize, čeprav je filozofija temelj vseh njegovih knjig v največji meri. Fromm se loteva analiz problemov sodobnega človeka v odnosu do samega sebe in v odnosu do soljudi, do družine in do družbe. Taka je tudi knjiga «Zdra- V sredo 10. junija ob 18.30 bodo v občinski razstavni dvorani v palači Costanzi odprli razstavo »Grafike nemškega ekspresionizma* v ureditvi »Deutscher Kunstrat* ter pod pokroviteljstvom mestnega muzeja Revoltella In Nemškega kulturnega inštituta v Trstu. Razstava bo odprta do 30. junija ■iiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiHiiiiuiiiiilUMiiilitiiiiiiliiniiiiHiuiiiiiliiiRlimitsmmiuiiiiiiiHiMniiiimiiUiuuiiiinmHiiimiiiiiiiiiiiuiimiiKiMHHMmuiUliiiiiiiiiniiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiuiiiiem« KULTURNE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI V Sloveniji je 11.746 nepremičnih spomenikov Največ je arhitekturnih spomenikov, arheoloških objektov, spomenikov narodne zgodovine, bogoslužnih spomenikov itd. Spomeniškovarstvena dejavnost in služba v Sloveniji izkazuje naslednji razvoj in obseg poslovanja: 1939 1950 1960 1968 Štev. zavodov — 1 2 7 Strok, osebje 1 15 21 48 Število nepremičnih kulturnih spomenikov 11.746 od tega: arhitekturnih spomenikov bogoslužnih arh. spomenikov gradov etnografskih objektov mestnih spomeniških jeder vaških spomeniških naselij arheoloških objektov spomenikov narodne zgodovine, tehniških spomenikov, spomenikov NOB 2.500 Z zakonom o varstvu kulturnih spomenikov iz leta 1961 je spomeniško varstvo dobilo v določenem obsegu značaj drožbane službe. Glede na število spomenikov in njihovo ogroženost pa je spomeniška služba še preslabo razvita. Za popravi- 3.500 1.800 550 1.890 26 280 1.200 lo in obnovo kulturnih spomenikov I pritegnila občinske skupščine: kot so začela dotekati nekoliko večja sredstva šele po letu 1960, ko sta se pojavila zvezni in republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti, ki sta s svojim nači- koristnika nekaterih kulturnih spomenikov sta se pojavila tudi gostinstvo in turizem. Tako je bilo za popravilo in obnovo kulturnih spomenikov porabljeno v zadnjih petih nom financiranja kot parteedpante letih: Republiški sklad za po- 1965 1966 1967 1968 1969 speševanje kult. dej. Republiški proračun 735.500 619.000 554.000 557.593 456.500 1.500.000 Občinski proračuni 676.820 562.000 776.750 713.056 453.500 2.410.000 Ostali viri — — 280.000 Skupaj 1965-1969 7.884.719 din Ta sredstva seveda niso krila stvarnih potreb, zato so se akcije na večjem številu najvažnejših kulturnih spomenikov, kot so Kostanjevica, Rihenberk, Turjak, Ptuj, Žiče, Rimski limes, Drnovo itd. podaljšale, podražile in izgubile na u-činkovitosti. Ker je spomeniška služba glede na število spomenikov in njihovo ogro- ženost sicer dovolj razvejena — republiški in šest medobčinskih za, vodov — toda preslabo razvita, se bo morala zdržema dopolnjevati predvsem s tehničnim strokovnim kadrom. Mimo občinskih proračunov »investira* danes v najpomembnejše kulturne spomenike le še republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti, kar pa ne zadostuje, zato bo treba najti še druge vire. V letu 1969 je pri financiranju konservatorskih in restavratorskih del na najpomembnejših kulturnih spomenikih v Sloveniji (strokovnjaki so izbrali 15 takšnih spomeniških arhitektur) neposredno sodeloval tudi republiški proračun s sredstvi za negospodarske investicije. Nadalje je treba iskati možnosti financiranja tudi s strani gospodarstva bodisi s pokroviteljstvom (mece-natstvom) gospodarskih organizacij ali pa neposredno npr. z vključitvijo ^gostinstva za njegove potrebe oziroma delovnih organizacij za morebitne rekreacijske potrebe njihovih kolektivov. Razmotritd je potrebno tudi možnost, da bi stanovanjska podjetja vodila ločeno najemnino, ki doteka iz stanovanjskih in poslovnih prostorov v starih mestnih jedrih. Ta denar bi smeli porabiti samo za vzdrževanje zgradb in za obnovo starih mestnih četrti, to je tistih, ki jih urbanistični na va družba*, kjer avtor obravnava probleme človeka v odnosu do sodobne industrijske družbe in industrijske družbe do človeka. Fromm, ki izhaja iz osnov Mar-xovih mladostnih del, obenem pa iz Freudove filozofije, kritizira avtoritativno družbo, tako stalinistično kot kapitalistično. Po njegovem je človek danes razpet med robotizmom (v kapitalistični kot socialistični varianti) in humanitarnim socializmom. Večina dejstev kaže, da si je izbral robotizem, kar pomeni duševno nezdravo stanje. Izognemo se takemu stanju samo, če ustvarimo humanistični socializem, to je humanizem, ki je prilagojen industrijski družbi. Tak humanizem pa vidi Fromm prav v samo-upravtjavsKem sistemu, ki edini daje pogoje za ekonomsko učinkovitejši sistem socializma. Kritika kapitalizma in kritika dogmatizma, želja po humanizaciji odnosov, to so poglavitne ideje Ericha Fromma, ki po Russellovi smrti velja za enega zadnjih velikih humanistov našega časa. Zaradi aktualnih problemov, ki jih obravnava knjiga »Zdrava družba*, bo ta kritika sodobne industrijske družbe z željo po humanizaciji odnosov v njej, gotovo tudi pri nas deležna pozornosti. Seveda gre za knjigo, ki je pisana za intelektualnega, mislečega človeka, kateremu je tudi namenjena. William Whyte je avtor druge knjige «ČLuV EK ORGANIZACIJE*. To je knjiga, ki je za nas, za naše razmere močno potrebna in koristna in ki bo zaradi tega vzbudila mnogo asociacij na slovenske prilike. Zlasti, ker se tudi v Sloveniji ukvarjamo s problemi organizacije gospodarstva in imamo pri tem dokajšnje težave. Teamska morala, morala korporacije, kakor to imenuje avtor, nadomešča vse bolj individualno moralo. Iz tega pa nastaja osrednji problem ameriške družbe, grozeči komformizem in neustvarjalnost posameznika in v končni fazi tiranija. Avtor take grozeče nevarnosti neposredno ne izključuje, čeprav pri tem morda nekoliko pretirava. Toda ne glede na to podrobno in globoko analizira odnose v proizvodni družbi, odnose znotraj gospodarskih organizacij, odnose navzven, odnose med ustvarjalci samimi, med njihovimi individualnimi težnjami in težnjami gospodarske organizacije ter daje tako dragocen pregled problemov, ki jih pri nas sicer slutimo, ki pa se jih še ne lotevamo, večkrat pa samo primitivno in sproti rešujemo. Knjiga o problemih človega v industriji in sploh gospodarski organizaciji bo torej dragocena obogatitev tovrstne literature za marsikoga, čeprav se ukvarja s problemi organizacije, pa pravo odkritje. Sl. Ru. PREJ KIJ SMO France Klopčič: GRADIVO ZA BIBLIOGRAFIJO SLOVENSKEGA IN SRBOHRVATSKEGA TISKA V SOVJETSKI RUSIJI v letih 1918 1921. Separat iz »Prispevkov za zgodovino delavskega gibanja*. Ljubljana, 1968-1969 št. 1-2. MATICA, travanj 1970. Izdaje glavni odbor Matice iseljenika Hrvat-ske, Zagreb. RIVISTA DELLA CITTA' Dl TRIE-STE. Luglio-Dicembre 1968. Vsebuje samo podatke od julija do decembra 1968. PREVOD URADNEGA VESTNIKA dežele Furlanije-Julijske krajine štev. 12, leto VE. od 3. avgusta 1969. - ----- Janez Strnad: RELATIVNOST. črlf obravnavajo kot spomeniška I Knjižnica Sigma. Mladinska knji-1 Področja. * ga. Liubliana 1969. Uspeh mladinskega zbora šole Gl. matiee • m j • /\ v • v Zagorju ob Savi Že ob prihodu na oder koncertne dvorane v Zagorju je spremljaio pevce iz Trsta in z Opčin navdušeno ploskanje. Prisrčno in toplo priznanje, kj so ga mladi peva in njihov pevovodja Janko Ban dosegli z izvedbo treh pesmi, dveh Vrabčevih «Na širnem Primorju* in «Moja pot v šolo* ter Otove «Pesmi», je bila najlepša nagrada za • njihov trud in požrtvovalno delo. Zbor tokrat ni nastopil številčen, saj se je predstavilo le 26 pevcev, vendar je po zlitosti in zvočnosti učinkoval prepričljivo, čemur je pripomogla ritmična sigurnost, solidna intonacija in mestoma tudi pristno muzikalno podajanje. Prav gotovo naš zbor ni mogel z drugimi, številnejšimi zbori, večji del sestavljenimi s starejšimi mladinci, saj je vsa Slovenija poslala v Zagorje svoje najboljše pevske ansamble, kot gost pa je nastopil še dekliški zbor pedagogike gimnazije iz Gradca. Vseh zoborov je nastopilo 51. Že po številu nastopajočih, predvsem pa po visoki kvaliteti posameznih izvedb, upravičeno sodimo, da je mladinsko zborovsko petje med Slovenci na zelo lepi ravni. Primorska je poslala zbore iz Cerkna, Tolmina, Kanala ob Soči, iz Nove Gorice, Izole in Kopra. Nastopil je tudi naš dober znanec, mladinski pevski zbor osnovne šole Trnovo (Ljubljana) pod vodstvom Majde Hauptman - Jemec. Revijo mladinskih pevskih zborov je v dneh od 28. do 31. maja organiziral Svet revije mladinskih pevskih zborov Slovenije v Zagorju in Zveza kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije pod pokroviteljstvom predsednika Izvršnega sveta skupščine SRS tov. Staneta Kavčiča. Bila je to prisrčna kulturno - prosvetna prireditev, nam še zlasti ljuba zaradi posebnega priznanja, katero je predsednik glavnega odbora Glasbene mladine Slovenije Miloš Poljanšek, obenem z lepim darilom, podelil »Mladinskemu pevskemu zboru šole Glasbene matice Trst - Opčine in zborovodji Janku Banu za vztrajno delo, požrtvovalnost in dosežene uspehe pri gojenju mladinskega zborovskega petja*. Isto priznanje je razen našega, prejel še Mladinski pevski zbor osnovne šole Videm pri Ptuju, ki ga vodi Jožica Soko. Vsi pevski ansambli pa so prejeli diplome in šopek rož. Odrski amaterji s Proseka-Kontovela z «Dncvom oililiha» rt li* • V torek 2. junija je amaterski oder Slovenskega prosvetnega društva Prosek - Kontovel nastopil v okviru XIII. srečanja dramskih skupin Slovenije v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani s Katajevo veseloigro v treh dejanjih »Dan oddiha*. Izbirna komisija pri ZKPO je vključila v zaključno srečanje enajst dramskih skupin iz najrazličnejših krajev Slovenije. Izbrane so bile naslednje dramske skupine: Šentjakobsko gledališče, ki je u-prizorilo dve enodejanki španskega dramatika Lope de Vega »Prebrisana norica* in »Vitez čudes*; gledališka skupina Delavsko • prosvetnega društva Svobode iz Sladkega Vrna z uprizoritvijo drame Emanuela Roblesa «Montserrat»; gledališka skupina prosvetnega društva Zarj’a iz Trnovega z delom »Večna lovišča* slovenskega dramatika Mire Štafanca; amatersko gledališče Tone Čufar z Jesenic, ki je predstavilo Rabadanovo dramo »Ognjeni vihar*; gledališka skupina Delavsko - prosvetnega društva Svoboda iz Prevalj in Mežice z Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodarjev*; dramatično društvo I-drija s Sartrovo dramo »Nepokopani mrtveci*; gledališka skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda iz Mengeša, ki je uprizorila Gogoljevo komedijo «ženitev»; a-matersko gledališče iz Velenja z dramo »Nebeški odred*: amaterske gledališče »Slava Klavora* iz Maribora z Držičevo veseloigro »Skopuh*: gledališka skupina prosvetnega društva iz Horjul z delom R. de Obaldia: «Veter v vejah sa-safrasa* ter naša dramska skupina. Vse te predstave si je v Ljubljani ponovno ogledala komisija ter bo izbrala dve najboljši deli, ki bosta zastopali Slovenijo na zveznem tekmovanju na Hvaru. Vsaki uprizoritvi je naslednji dan sledil razgovor o delu samem, o režiji, o izgovarjavi in o inscenaciji dela. Pogovora o naši predstavi se je udeležil naš požrtvovalni režiser Stane Raztresen, ki je prikazal vse težave in ves trud, ki ga morajo naši amaterji vložiti, da pripravijo celovečerno predstavo. Celotna komisija se je zelo pohvalno izrazila o predstavi sami, pohvalila izgovarjavo ter dala napotke za nadaljnje delovanje. Izrazila je željo, da bi naša skupina sodelovala tudi v bodoče na republiških revijah. S to predstavo, ki jo je naša dramska skupina uprizorila v Ljubljani, je bila to deveta ponovitev veseloigre »Dan oddiha*. Sedaj nas čaka še gostovanje v Brežicah, ki bo predvideno konec junija ter še kakšen nastop v okoliških vaseh. S tem bi zaključili nadvse plodno sezono našega amaterskega odra. P. M. Sli lili li m Primorski dnevnik 7. Junija 1771 KRIŽANKA r ir ir == TT TT” h r 8 T ho Tir 12 br Vi U 1 T~ r r a |I9 2fi r S! 22 m 2? J j* L. 26 3 lir * n 1 30* 31 M 32 1 (jr m i5 3o 37 fjr |t Si 39 r- :.r. ; ; ji r- 1' i i r r §?• i5 ■6 J r Ul . 1 _p m J po 1 j J n 11 S Primorskim dnevnikom na jug (Vtisi z izleta v Rim in Neapelj z okolico ter na otok Capri) VODORAVNO: 1. vojskovodja, 7. letoviško mestece blizu Opatije, 13. predsednik ZDA po drugi svetovni vo..ni, 14. urad, biro, 15. govornik, 16 ječa, zapor, 17. avtomobilska oznaka Kranja, 18. upoštevanje, 19. skrb, 20. vodna žival s kleščami, 21 kosmata odeja, 22. nemški pisatelj (Wilhe’m, 1831 - 1910), 23. pisalna in risalna potrebščina, 24. a-rabski ornament, 26. drag kamen, 27. afriški ptič, ki so ga stari Egipčani častili kot sveto žival, 28. prizidek, pomol, mostovž, 29. škodljiva, samorasla zel, 32. pasma lovskega psa, 3. mladi slovenski književnik (Braeo), 34. čapkova drama, 38. moško ime, 39. kokrota, 40. kratica italijanske družbe za izkoriščanje nafte, 41. stoletie, 42. umetnostna galerija v Madridu, 43. kurivo za visoke peči, 44. pijača starih Slovanov, 45. nekdanji sultanov ukaz, 46 element hoje, 47. kitice iz sedmih vrstic, 49. tančina, nežnost, odlika, 50. dolg nališpan odstavek v govoru, ploha besed, 51. samomoril-Čez zločin. NAVPIČNO: 1. panoga poklicnega udejstvovanja, 2. bančna zakladnica, 3. robček, 4. rimski bog ljubezni, 5 himalajska koza, 6. glavni štev-nik, 7. industrijsko mesto v Belgiji, 8. pogorje v Tesaliji, 9. električna merska enota, 10. enaki črki, 11. kopališče pri Kopru, • 12. omama pred operacijo, 14. močvirska ptica, 16. glavna reka v Armeniji, 19. moldavski knez v 17, stoletju, 20. poljski pridelek, 22. pobočje, obronek, 23. stezica, 25. prenočevanje na prostem, 26. tlačansko delo, 28. francoski fizik in astronom (Dominique-Francois), 29. francoski pisatelj (Marcel)), 30. čez 130 metrov visoka skala na desni obali Rena med Bingenom in Koblenzom, ki jo je opeval nemški pesnik Heine, 31. naravoslovec, 32. spodnji del glave, 34. tnalo, 35. teoretično, še nedokazano načelo, 36. iztržek, prejemki v gotovini, 37. tipograf, 39. črna poljska ptica, 42. korist, interes. 43. odličen japonski telovadec, 45. del filmskega imena prve slovenske filmske igralke Ide Kravanje, 46. Kiplingov roman, 48. okrajšava za primer, 49. solmizacijski zlog. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. smreke, 7. utrinek, 13. Trevor, 14. Atair, 15. VR, 16. resa, 17. toraks, 19. kri, 20. Ank, 21. cement, 22. plač, 23. SA, 24. defekt, 25. Kreta, -t, 26. korala, 27. premoč, 28. Seneka, 29. Erazem, 30. Menart, 31. Plomin, -d, 33. oliva, 34. dretar, 35. mi, 6. reja, 37. premor, 8. pok, 39. ena, 40. klinik, 41. part, 42. Ni, 43. Kranj, 44. Omersa, 46. Atlanta, 47. lesket. S prirejanjem izletov ima Primorski dnevnik že kar lepo tradicijo. Trikrat z ladjo po Dalmaciji, v Pariz, Prago, Budimpešto. Sofijo, Carigrad je že vodila pot naše izletnike. Tokrat je bil na vrsti spodnji del italskega škornja z Rimom, Neapljem in Caprijem. Na pot se je v poznih večernih urah 28. maja podalo s posebnim vlakom nič manj kot 460 izletnikov, kar predstavlja rekord, kar pa je seveda predstavljajo tudi izjemen organizacijski napor in nemajhno odgovornost, saj se na tako dolgi poti in ob tolikšnem številu ljudi pri še tako skrbni organizaciji lahko dogodi marsikaj nepredvidenega. In v resnic' se je marsikaj nepredvidenega tudi zgodilo v prijetnem pa tudi v neprijetnem smislu, kar je sam potek že tako zanimivega izleta le še popestrilo z vsemi tistimi odtenk, ki jih znajo ustvariti ljudje s svojimi različnimi značaji in s svojim različnim reagiranjem Prvo presenečenje — prijetno — je izletnike čakalo ob samem prihodu na rimsko postajo Triburtina po bolj ali manj dobro prespani ali prebedeni noči. Kot se spodobi za dobro organizacijo, so na trgu pred postajo že čakali oštevilčeni avtobusi in vsakdo je na podlagi spremnega listka zlahka našel svojega. Presenečenje je nastopilo, ko je vsak avtobus že na postaji dobil svojega vodiča - Slovenca ali Slovenko. Priti v Rim in dobiti za vodiča Slovenca, povrhu pa še Štajerca, je brez dvoma prijetna zadeva. Razdalja od Trsta do Rima se tako v trenutku zmanjša in v velikem nad dvomili ionskem mestu se hitro počutiš bolj doma kot bi se sicer. Z Jožetom Lebanom — tako se je predstav'1 vodič avtobusa št. 9 — tam nekje od Maribo- ra, je bil kontakt hitro ustvarjen. Okrog 25-letnemu študentu teologije in sociologije je beseda tekla hitro in prijetno, resno in dovtipno, kakor je pač naneslo. Obdarjen z bogatim poznavanjem zgodovine, u-metnosti, arhkekture pa tudi mesta samega, je posredoval strnjeno in zanimivo razlago pri dokaj bežnem ogledu mestnih zanimivosti. Razumljivo, da je bil najbolj temeljit pri zgodovini Cerkve in najbolj zavzet tolmač v baziliki sv. Petra. Tudi ostali vodiči so bili v glavnem seminaristi, ki pa študirajo v Rimu tudi druge vede. Nekateri so sociologi, drugi spat zgodovinarji, eden celo medioinec. Uživajo štipendijo, sicer pa vsako leto obiskujejo svoje domače kraje. Turistični vodiči so le priložnostno in seveda zato, da kaj zaslužijo. Agencija «Aurorax>, ki je kot po navadi nudila tudi za ta izlet svoje usluge, je prišla do njih preko jugoslovanskega turističnega urada v Rimu. Opisovanju rimskih zanimivosti, katere smo k ogledali, bi se rad izognil, saj jih čitatelji bolj ali manj poznajo: Vsakdo ve za Kolo-sej, za Forum, za Palatin, za Ka-pitol, za Pantheon, za Vio Appio, za baziliko sv. Petra, za sikstinko kapelo s slavnim1 Michelangelovimi freskami in neizmerno bogatim vatikanskim muzejem in še za druge posebnosti in značilnosti rimskega mesta, ki je na nas napravilo presenetljivo lep vtis s svojim velemestnim a vendarle dokaj smotrno urejenim prometom in številnimi parki in zelenimi nasadi, neštetimi zgo do vinskim5 ostanki in mogočnimi palačami. Vse prekratek je bil ta obisk v mestu ob Tiberi, da bi se mogli vtisi osredotočiti na posamezne zanimivost. Ostal je le splo- Slovo ob odhodu s tržaške postaje .............I.milil......................... KRST PRI SAVICI rn riše Lovro Inkret ^vnoGoiJjt llillll Po prihodu v Trst takoj k telefonu s sporočilom o srečnem povratku šen vtis o prostoru in času, zlasti času, ki ima tu na vsakem koraku mrtva, pa vendarle živa pričevanja tisočletne zgodovine. Pa vendarle, vsaj name je naredil najgloblji vtis skelet Koloseja ne samo s svojimi vsega spoštovanja vrednimi dimenzijami, temveč predvsem s svojo drzno in skoraj perfektno funkcionalno arhitekturo, vse to ob pomisli, kako so to gradili pred skoraj 2000 leti ob takratnih tehničnih pripomočkih in ob pomisli kakšne drame so se odigravale v prostorni areni, koliko ljudi so raztrgale zveri in kokko poraženih gladiatorjev je do kraja pokopal navzdol obrnjeni cesarjev palec samo zato, da je v skladu z geslom «pa-nem et circenses* bilo zadoščeno krvoločnemu občinstvu. Z najvišjega vrha mogočnega okostnjaka je na eni strani razgled na Titov slavolok in na drugi na široko magistralo, ki vodi proti Kapi-tolu. Ob njej so pravkar postavljali tribune za veliko parado. Kako malo smo se spremenila v teh 2M9 letih! Kolikokrat je v komaj minuli preteklosti bila in je še danes usoda milijonov odv5sna od navzdol obrnjenega palca kakšnega modernega cesarja v kakšni veliki beli hiši... Tudi te in podobne asociacije vzbuja Kolosej... Skoraj nikogar med nami ni bilo, ki se ne bi bil v baziliki sv. Petra pomudil za trenutek ob grobnici papeža Janeza XXIII. Verni in ne so čutil5 neko notranjo nujo, da se poklonijo spominu človeka, ki je prvi na svojem mestu stopil v korak s časom, človeka, ki je hotel prilagoditi Cerkev in njeno politiko zahtevam in potrebam novega časa, katerega perspektive so v širini duha in akcije, ne pa v nazad-njaštvu. Žal se mu je življenje izteklo mnogo prezgodaj in marsika tera njegova pobuda ni našla nadaljevalcev. Prileten izletnik se je ob grobnici papeža Janeza XIII. spomnil še dveh iz trojke tistega časa; Hm ščeva in Kennedyja. Morda se je res pretvtro zaključilo obdobje, ki je ob teh treh imenih oznanjalo nov čas, pa se je z njihovim izginotjem tudi to oznanilo kaj kmalu izgubilo. Ko se je bilo v soboto 30. maja treba pripraviti za odhod iz hotela »Nuova Europa* v rajonu Mon-tesacro na samem robu razsežnega rimskega mesta, je bilo na videz vse v najlepšem redu. Tudi fantič, ki se je bil izgubil v prostornih vatikanskih muzejih, je z lastno iznajdljivostjo sam našel pot do hotela. Avtobusi so bili nared razen enega, pa tud5 ta je prišel še dovolj pravočasno, in vsa dolga kolona enajstih avtobusov se je od pravila na slikovito pot proti Neaplju. Toda pred tem ni bilo vse tako v redu, kot se je lahko zdelo izletnikom. V večernih urah prejšnjega dne je bila namreč v Rimu napovedana stavka šoferjev avtobusnih podjetij 'in torej tudi šoferjev rimskega avtobusnega podjetja «SITA», lastnika naših avtobusov. Lahko si je predstavljati, kakšna skrb je padla na vodstvo izleta, saj še neposredno pred polnočjo ni bilo znano, kako bo z odhodom v Neapelj No, zadeva se je nekako uredila, le da so v Neapelj vozili drugi šoferji, od tistih, ki so nas prepe-ljavali po Rimu. Tega sicer ne bi bilo treba omenjati, zlasti ne, ker je nemajhen problem šel mimo izletnikov. Omeniti pa je treba to dogodi vščino zato, ker se postavlja vprašanje, kako bi bilo, če bi nas na poti zajela stavka železničarjev. Pa tudi zato jo je vredno omeniti, da bo lažje razumljivo, kako je bilo treba vso pot, sicer skrbno programirano, reševati stvari, ki so se sproti pojavljale. Italija je pač taka; dežela prirodnih krasot in neštetih svojskosti, med katerimi je »arte di ar-rangiars'* le ena od tisočerih. (Se nadaljuje) Jože Koren SLOVENSKI GOSPODAR 26. V. 1870 Novičar. (Zaupnice slovenskim poslancem). Politično društvo »Soča* je, kakor smo že povedali, imenovalo poslance g. Hermana, dr. V o š n j a-ka in dr. Zarnika za častne ude. Diplome je kaligraf Franjo Ferfila prav lepo izdelal. Zaupnice se glasijo: «Slava velecenjenemu gospodu N. N. Vaše neprecenljive zasluge za «Slovenijo» visoko spoštovanje, Vas je politično društvo «Soča» v Gorici v občnem zboru dne 24. februarja 1870 enoglasno imenovalo svojega častnega u-da. Čast nam je naznaniti Vam ta sklep, kterega smo posebno veseli.» V Gorici 1. aprila 1870. Za politično društvo »Soča* predsednik: dr. Lavrič Lr„ tajnik: E. Klavžar l.r. (Tabo r) za sežanski okrai in 1 tržaško okolico se je odločil na 29. t.m. SLOVENSKI GOSPODAR 26. V. 1870 Razne stvari. (Zahvala). V dolžnost si štejemo javno zahvaliti se vsem rodoljubom, ki so nas v velikem številu počastili prišedši k otvarje-nju naše čitalnice. Posebno gosp. Cegnarju (g. Kodrmacu, našemu c k. okr. glavar.), pa tudi slavnim čitalnicam Rocoljskej, Škedenjskej, Pasjanskej, Rojanskej, sv. Iranske j in Kolonskej. Živela Slovenija! Odbor Bržanske čitalnice. SLOVENSKI NAROD 31. V. 1870 Razne stvari. («N a š a slog a»), tako se imenuje podučen gospodarsk in političen list, kterega bode za Primorske Hrvate v Trstu izdajal g. A. Karabaič. Prva številka je prav srečno uredovana, jezik jako popularen in zunanja oblika čedna. Mnogo sreče in uspeha! NOVICE 1. VI. 1870 Iz Ljubljane. (Društvene knjige za leto 1869). so se razposlale družbenikom dramatičnega društva v krajih, kjer je več udov, g. poverjenikom, kte-ri so: (...) v Gorici g. dr. Lavrič Dragotin, (...) v Trstu g. Krsnik Ferko, (...) SLOVENSKI NAROD 2. VI. 1870 Razne stvari. (O taboru v Sežani) še ni mamo nobenega lastnega sporočila. *Tr. Ztg.» naznanja, da se je zbralo 3-4000 ljudi — koliko jih je do-lični dopisnik zamolčal? Vladni komisar je bil iz Ljubljane znani policist Vidic. Predsedoval je g. dr. Lavrič, g. Klavžar je govoril za zedinjeno Slovenijo, poslanec Ravnik o vpeljavi slov. jezika v šole in urade, g. učitelj Sivec za usta novo mestne slovenske šole v tržaški okolici in posestnik Faganel o znižanju davkov. Vse resolucije so se soglasno in navdušeno sprejele. NOVICE 8. VI. 1870 Trst 3. junija. (Tabor v Sežani) nam ostane v večnem spominu. Tržaški Primorci smo se ga vdele-žili v ogromnem številu; velikansk je bil odhod s Rojansko zastavo na čelu, neseno od primorskega »Sokola* v modri srajci; na vsakem kraji sta kot stražnika stopala dva Sokola v rdečih srajcah, spredaj pa zopet drug Sokol, ki je prosti! cesto in red delal; še druge zastave, velika množica rodoljubov s pevskim zborami in godbo: vse to je dalo impozanten pogled. Do Sežane prišedše nas velika množica sprejme; godba zagode »Naprej* in živio — in slava — klicev ni bilo konca. Dr. Lavrič in Cegnar in ž njima po sokolsko oblečeni tminski pevca pridejo nam naproti in ko dr. Lavrič prisrčno bratovsko nas pozdravi, zadonijo zopet tako navdušeni živio — in slava — klici, da je donelo po hribih in dolinah. Sežana je bila vsa z narodnimi zastavami okinčana. Po kratkem postanku odrine vsa množica na taborišče. Predsednik tabora dr. Lavrič začne z ginljivlm govorom razprave. O prvi točki »zedinjeni Slovenije* je govoril dr. Klavžar, o 2. točki «19» prof. Ravnikar, o 3. točki zarad slovenskih mestnih šol v tržaški okolici kmet Jurij Grum iz ruiKoia. in o 4. za znižanje davkov nun okoličan iz Proseka. Vse je bilo e-noglasno zahtevano, še posebno živahno na i. Telegrami in aopisi iz razinn «u«-jev, kakor iz Prage, Gradca, Ljubljane, Gorice, Maribora, Trsta in še drugih krajev so bili navdušeno sprejeti, s posebno gromovito radostjo pa še pozdrav, ki so ga poslali Bokežki kapitani. Po končanem taboru zapoje izvrstni tminski pevski zbor, in za njim še več druzih, in množica vsa navdušeno se vrne v Sežano nazaj, kjer se je začelo rajsko narodno življenje, trajajoče do druzega dne. Ne moremo si kaj, da ne bi rodoljubni gospej Polajevi ne izrekli javne zahvale za gostoljubnost njeno, ki jo je tako izvrstno ljubeznivo nam razodela. Na taboru je bilo okoli 6.000 ljudi, pred več kot manj, al tetika «Triesterica», ki ima velika usta, jih je veliko tisoč požrla. Tabor je ooividno koristil mnogo ; gibanje je zdaj bolj živahno, ljudstvo bolj zavestno. Veljaven od 7. do 13. junija 1970 @ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pogosto se izgubite v formalnosti namesto, da bi zadevo jemali v njenem bistvu. Ce ne b06te bolj temeljiti, bi vam znale kaj uiti te rok, kar bd se maščevalo vašemu okolju. Srečali boste osebo, ki bi znala postati nova ljubezen. Zdravje odlično. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ce se boste pognali na delo z navdušenjem, ga bo ste speljali pravočasno, Aivgače se vam bo kje zataknilo z vsemi ustreznimi posledicami. Vtem ko vas čustva vlečejo v eno smer, vam razum narekuje drugo. Te-*ko bo izbrati. Nervoza. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 0.) Določene poslovne probleme je treba reševati kompleksno, druge pa posamezno. Vi morate vede«, kako bo bolje. V nekaterih zadevah se vam obeta velik uspeh. Zvezde so vam naklonjene tudi v ljubezni, le da ste vi nekoliko preveč izbirčni. Glavobol. RAK (od 22. 6. do 7.) Na delovnem področju se bo zataknilo že v samem začetku. Krivda bo deloma vaša, deloma vaših sodelavcev, škodo pa bi znali plača« vi. Izogibajte se nepotrebnim srečanjem. Neka oseba se zankna za vas, vendar ne računajte, da bo iz tega kaj na- ©; LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zelo primemo I okolje za tiste, ki se I ukvarjajo z ustvarjalnim delom. Prijetno presenečenje čaka mlajše ljudi. Ti bi znali doživeti tudi kaj lepega, kolikor niso zakonsko že vezani. Vsekakor bo tudi glede tega teden zanimiv. Nagajale bodo ledvice. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nepričakovano srečanje bo po 1 vsej verjetnosti spremenilo tok življenja. Možni so veliki uspehi, pa tudi ustrezno nizki padci. Izognite se preveč drznim pobudam. V prostih urah se ozrite malo naokrog, morda boste opazili kaj zanimivega. Glavobol. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Neko vprašanje, za katerega ste menili, da je nerešljivo, se bo v tem tednu razčistilo. To bo v olajšanje vam in vašim sodelavcem. Med tednom se boste morali spoprijeti z neprijetno čustveno zadevo. Zaradi nervoze boste morali k zdravniku. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Poslovno življenje ne temelji nikoli na ču stvih. Nasprotno, pogosto jih duši. Tega se morate zavedati in to boste tudi občutili. Naključno **ečamje vas bo razvedrilo in čez čas bo ste hvaležni za to srečanje. Pa STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ves teden bo zelo veliko dela in naporov. Vse to pa vam ne bo dalo niti moralnih niti materialnih zadoščenj. Izredno prijetno in lepo razpoloženje v družini oziroma v vaši ožji družbi. Privoščite si nekoliko počitka. KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.) čeprav bi vi radi, da bi se razmere drugače razvijale, boste morali po poti, ki so jo začr tali drugi. To so pač zakoni poslovnega žilvjenja. Nenavadna okoliščina vas bo pripeljala v prijetno družbo. Tu pa'ne rinite v ospredje. Nervoza se ne zdravi s pilulami. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Če boste hoteli resnično uspeti, boste morali zavihati rokave. Tekma ne bo lahka, kajti konkurenca je neizprosna. Kar zadeva čustvene odnose, bo teden zelo živ, rekli bi buren in vprašanje je, kaj se bo iz tega izcimilo. Zaupajte zdravnikom. ___ RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Če se poslovne ali delovne razmere ne odvijajo tako, kot bi vam bilo prav, je krivda tudi na vaši strani. Vsekakor bo tokrat račun velik in plačali ga boste vi. Tolažbe iščite v svojem družinskem ali prijateljskem ■’1 trot šp nikoli (D Pontecorvov film «AIžirska bitka* ima težave v Franciji PARIZ, 6. — Znani film »Alžfr-ska bitka* v Franciji zares nima sreče. Sicer je to razumljivo, saj film dejansko prikazuje zadnje zdihljaje francoskega imperija v severni Afriki in početje določenih francoskih krogov, toda Francij* se je bila vendarle odločila, d® svoje napake prizna in je bil film* ki ga je bil napravil Gillo Ponte* corvo, najprej prepovedan, pred nedavnim pa so dovolili, da bi Ža predvajali. Vse do tu je povr.en* naravno, vštevši nekajletno ocjkla-njanje s strani francoskin c(>l*' sti, kajti film ostro žigosa dolo* čene francoske predvsem vojaške kroge. Manj razumljivo je to, kar se dogaja sedaj, ko so oblasti dovolile, da se film predvaja, pa kinematografi odrekli predvajanja na račun grozilnih pisem. Jasno je> da prihajajo grozilna pisma s strani »ornih nog» torej s strani tistih« ki so ves čas proti temu, da se fi Francija iz Alžirije umaknila, toda motivacija za odložitev predvajanja filma na čas, «ko se bodo duhovi pomirili*, pomeni dati prav skrajnežem, oziroma zanikati veljak' nost politične geste, ki je ni odobril le ves svet, pač pa tudi ve" iikanska večina francoskega narn da, pomeni torej popustiti pešcic* desničarskih skrajnežev. V Moskvi je izšlo novo Sveto pismo , MOSKVA, 6. - Po petnajstih J* ! tih je tu ponovno izšlo Sveto | in sicer s tekstom, ki ga je odotmj sinod ruske pravoslavne cerkve, vest je včeraj objavila a8e,. Tass, ki ’e hkrati objavila tudi javo škofa volokolamske škofije* njegovem mnenju je to izdaja »v | tega pisma v tekstu »ki je bil drobno in skrbno pregledan in P pisan v sodobno ortografijo*. Novi testament tega Svetega PT ma je razdeljen »po starem* po odstavkih in ne po števil* . kot je bilo pri prejšnjih izdal Poleg tega je nova izdaja °Pr ^ ljena z zemljevidom v barvah, z reprodukcijami zelo starih u^ celo z reprodukcijami ikon stoletja. . Pred nekaj leti je v S°vje ^ zvezi izšlo več Svetih pisem, ven' m so te izdali baptisti, torej %eT{eS-neke krščanske ločine, ne P8 P ve, stavniki ruske pravoslavne cer* OGLEJ, 6. - Msgr. Marcu*« prišel v oglejski baziliki d° £)) membnega odkritja. Ker je z^jti liturgičnih potreb moral prem8, 0l-glavni oltar, je po odstranil tarja naročil, naj nekoliko «pU“ ^tr jo* v tleh. In že pri tridesetih ^ timetrih globine so odkrili ps |t,p« mozaika, ki prikazuje ribe krožne risbe. Seveda je ?e‘* r*" dostojanstvenik naročil, naj * ^ ziskovalna dela nadaljujejo. P no ko gre za zelo lepe mo* ^ podobe, ki so se doslej dobro nile. PULJ. 6. - Ko so v PulJu £ pavali teren za gradnjo neke že, so delavci naleteli na ps vijJ*. stare zgradbe, verjetno rimske ^ Arlinnlmfi mirni i/i rln ifro 7.3 ^ . .alL plnst, zn katero meniio. d” '\etp časovno iz dobe okoli XIII. Tn rlnho nakazujejo razne ''-e. ' j mm m HO IH IlUtli (el. 2 Hilli RISIAVHAIIJA HIB\ -• 2II82 KISI \VRK IJA I AVi.KN A - 2I322 KAVARNA LOŽA "2II8!I BlfE-RiNlAVRACIJA SOUDUA KOPER ŠD POLET SE PRIPRAVLJA NA ZAKLJUČEK ŠPORTNE SEZONE 1969-70 Prihodnjo soboto in nedeljo na Opčinah 2. «Sportni dan» in kotalkarska revija Na sporedu bodo turnirji košarke, odbojke in namiznega tenisa ■ 30 točk programa v dveh večerih kotalkarske revije - Orientacijski pohod za pokal PD Tabor Poleta so se izkazali že s svojim pivun javnim nastopom, lani 15. junija na Opčinah. Letos zagotavljajo, da bo njihov program še precej bolj privlačen. Športno društvo Polet na Opčinah bo tudi letos zaključilo športno sezono z večjo prireditvijo, ki naj pokaže dos^ke in organizacijske sposobnosti članov in vodstva. Prireditev bo v soboto 13. in nedeljo 14. junija. Program «športnega dne* — tako se namreč imenuje ta priredij tev, ki je bila ongamdriramia lani prvič — je žeto pester. Zajema vse Panoge, s katerimi se športno društvo ukvarja, krona vsega pa bo kotalkarska revija v dveh različnih izvedbah, na kateri bo nastopilo 34 otrok in mladincev. Program obsega nadalje tomerje v košarki, odbojki in namiznem tenisu ter orientacijski pohod. Če si pobliže ogledamo spored, tedaj se moramo ustaviti najprej Pri košarki, ki je poleg kotalkanja glavno delovanje in gibalo SD Polet na Opčinah. Na turnirju naraščajnikov bodo poleg domačega frušbva nastopili še Ricreatori iz Trsta ter ekipi iz Sežane in Po-stojne, najmlajSi (minibasket)^ se bodo pomenirili z ustrezno Bora, kar velja tudi za niedtem ko se bodo dekleta pomenila z ekipo MIVAR. Članska ekipa odbojke se bo ■Mirju pomerila z ekipama Brega >n VIS, mladinke pa bodo imele »a nasprotnice ekipi Gaje in Zarje; Od sobote popoldne do nedelje »večer bo torej na igrišču Proevet- *<>Uii„,„i„iiimii.............. ODBOJKA Na mediolsksm prvenstvu slovanskih srednjih šol Klasična in Trgovska kandidirata na zmago Y Trstu je v teku medšolsko ien-7° odbojkarsko prvenstvo višjih slovenskih srednjih šol. Nastopajo šolske reprezentance in sicer j~teljiišce, trgovska akademija ter in klasična gimnazija. Prva ječanja turnirja so potrdila, da ^ med našimi dijakinjami vrsta gjjj dobrih odbojkaric, zlasti med ka goje to panogo tudi v slovenskih društvih. Naj-^jšo igro sta doslej pokazali še ”teki klasične gimnazije in trgov-akademije. Ti dve ekipi se bo-*» verjetno tudi potegovali za r'v° mesto v zadnji tekmi tega “teni ria, ki bo na sporedu pribod-* teden. ■ čosloj so odigraili štiri srečanja »o dosegli naslednje izide: Ifgovsoa — Realna 2:0 Realna — Učiteljišče 2:0 Trgovska — Učiteljišče 2:0 •Clasičnia — Učiteljišče 2:0 i. ,v zanirem kolu bodo odigrali še Tjmi .iealna — Klasična in Kla-®"’a — Trgovska. Na slikah desno: Fllipčiieva blokira med tekmo Trgovska — Realna (zgoraj), v srečanju Trgovska — Učiteljišče pa »mo lahko videli tudi tak «baletni» nega doma na Opčinah odigranih 18 tekem v odbojki in košarki, medtem ko se bo v dvorani odvijal namiznoteniški turnir za naraščajnike (posamezno), ženske (posamezno), moške (posamezno) in moške ekipno, v nedeljo popoldne pa bo dvoboj med Trstom in Trn-glaivom iz Kranja. Da bo lahko odigranih toliko tekem v tako kratkem času je «za-sluga> novega igrišča za odbojko, ki ga prav v teh dneh dokončujejo. Odbor ŠD Polet je namreč s podporo domačega prebivalstva ter CONI zbral potrebna sredstva za gradnjo novega igrišča, ki bo namenjeno tudi kotalkanju. Zaključek športne sezone sovpada torej tudi z otvoritvijo novega igrišča. Omenimo naj še orientacijski po hod za pokal Prosvetnega društva Tabor, ld bo v nedeljo zjutraj in bo trajal kake štiri ure. Čeprav še ni znana udeležba ekip, pa vendarle lahko pričakujemo dober odziv, saj si je orientacijski pohod že v preteklih letih ustvaril določen ugled. Kot smo dejali že v začetku, bo krona prirediiive kotalkarska revija. Prvi nastop bo v soboto, 13. junija ob 21. uri, drugi pa v nedeljo, 14. junija ob 20.30. Obakrat bodo kotalkarji nastopili v 15 točkah, vendar bo program v številnih -točkah različen, tako da lahko govorimo o dveh predstavah z različnim programom. Zvedeli smo tudi, da bo Polet ob tej priložnosti izdal brošuro s programom, kar je nujno potrebno, če bodo obiskovalci hoteli slediti tako tekmam kot tudi kotal-karski reViji. Za zaključek naj še omenimo, da bo deloval dobro zatožen bufet, v. katerem bo poleg brezalkoholnih pijač in piva za mlade, na razpolago tudi odlično domače vino (iz Zgonika) za starejše obiskovalce te športne manifestacije. Na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah je te dni velik žiiv-žav. Tu barvajo koše, tam čistijo robove igrišča, vmes pa se na cementni plošči vrstijo košarkarji in odbojkarji na zadnjih treningih. Vse kaže, da bo 13. junija vse nared in da bo torej tudi drugi »športni dan» na Opčinah tako ali pa še bolje uspel kot lanski. BLIŽA NJE Čez teden dni v Zgoniku tekmovanje v bližanju V nedeljo, 14. t. m., bo ŠK Kras organiziral v Zgoniku turnir v bližanju. Tekmovanje se bo odvijalo na odbojkarskem igrišču pred občino, nastopale pa bodo dvojice. Tekmovalci se bodo lahko prijavili za turnir pred začetkom tekmovanja. Turnirja se lahko ude-1 leže b’ižaivci iz domače, pa tudi iz drugih občin. Organizator je pripravil za najboljše dvojice bogate nagrade. Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. HOTEL PIRAN vas vabi IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE Na turnirju SPZ bo nastopila tudi šesterka borevk ............................mi...........iii.iiimniiriiimiii............................................................iiiMminiiimiiimiiiiuiliiiiiiiimiiuiiiiiiinmiimiiiiii.......................... V ORGANIZACIJI SPZ Številna in kakovostna udeležba na turnirju 25-ietnke osvoboditve Ker letos praznujemo 25-letmico osvoboditve, ta proslava ne bd bila popolna če ne hi vsebovala tudi športne manifestacije. To še posebej sedaj, ko smo na športnem področju dosegli spodbudne uspehe. Saj skoraj rti več naše vasi, kjer ne bi imeli osnovne organizacije ali športnega objekta . Po skromnih začetkih je zdaj trenutni položaj še kar optimističen, ker je bila ubrana pravilna pot. S tem ni rečeno, da lahko sedaj držimo roke križem. Ravno nasprotno: začrtana pot in trenutni uspehi nam nalagajo še večje obveznosti in zahteve. Pobuda SPZ je zato hvale vredna. Moški in ženski odbojkarski turnir je bil za to proslavo popolnoma pravilno izbran, saj je to naša paradna športna panoga in smo prav na tem področju želi največje uspehe. Že to, da bo na tem turnirju nastopilo 16 šesteric je veliko zadoščenje. Poleg tega pa smo že vnaprej gotovi, da bo tudi prikazana igra vseh nastopajočih na zadovoljivi višini. Sedaj pa sd oglejmo moči in mož-konfeurenci bo stopilo ob mrežo 7 kofcurenci bo stopilo ob mrežo 7 šesteric, ki so razdeljene v dve skupini. V prvi bi si morala priboriti pot do sklepnega dela Breg in Bar. Igralke Gaje in gorniškega Doma ne bi smele predstavljati nepremagljive ovire bolj izkušenim igralkam omenjenih dveh društev. To pa še posebej Bregu, bi je obenem tudi resen kandidat za končno zmago. Vsekakor pa je spodbudna prisotnost odbojkaric Doma iz Gorice, ki se bodo to pot prvič predstavile našim gledalcem. V drugi skupina sta prav tako že gotova finalista Zarja in Sokol. Mlade igralke Primorca trenutno ne bodo mogle seči po višjih mestih. Za finalni del se torej pričakuje re-vanša pred kratkim končanega prvenstva italijanske B lige. Zarja, Sokol, Bor in Breg se bodo spet pomerili in tako poskušali spremeniti ah potrditi vrstni red ob koncu prvenstva 2. lige. V moški konkurenci pa je kar 9 ekip, ki bodo branile barve 8 društev in so razdeljene v tri skupine. Razveseljivo pa je dejstvo da bodo nastopili tudi trije zastopniki z Goriškega: Mladost, Juven-ttoa in Savodnje. V prvi skupina je izrazit favorit Bor A, čeprav »plavi* že precej časa ne trenirajo. Gaja in Sovodnje nista nasprotnika, ki bd jim mogla povzročati velike skrbi. V drugi skupini pa je že vnaprej oddano prvo mesto no- vemu prvaku D lige, Krasu iz Zgonika. Krašovci so letos pokazali velik napredek in tudi v odločilnih spopadih lahko presenetijo. Vsaj na papirju pa bi marala biti najbolj izenačena 3. skupina, ker je težko dati prednost eni ah pa drugi šesterici. Mladost je premočan zmagovalec promocijskega prvenstva za goriško področje. Prav tako uspešno nastopa na istem tekmovanju tudi Breg. Polet pa je v raznih preteklih nastopih dokazal, da je solidna ekipa. Torej., ne preostane drugega, kot počakati pa prve spopade, ki bodo najboljši sodnik. F' & LEV Hotel LEV Ljubljana VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Te!ex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan-clng travama Zabavni in artistični program plesna glasba Aperitiv oai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne in Konferenčne TVoTane Čitalnica Frizerski salon Menjalnica Taksi siužba Lasten parkirni prostor Prtst-ajallšče za nelikopu :■ je Bokal za pse Hladilnica za divjačino Hotel «Grad Mokrice> ob avto cesti Ljubljana - Zagreb 32 konfortnih sob-restavractja — Angleški park — Gostom na voljo jahalni konji — dvo-vprega s kočijo — Dnevno glasba s plesom. flotel in Motel »GRAD OTOČEC* OTOČEC ob Krki - Tel. 068/21512-21321 Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV ln XVIII. Priznana mednarodna in narodna restavracija RESTAVRACIJA 81114 A LB E B 6 0 AJŠEVICA Škerli (NOVA GORICA) Raki, ribe in vse specialitete na žaru Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU RESTAVRACIJA LIPA Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačim’ specialitetami, pristen Kraški pršut in salam ter Ubrana domača vipavska in briška fina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA Hotel «SOČA» T.Š Moderno urejen hotel - Pristna kuhinja s specialitetami na žaru -Domača postrv — Lep vrt — Glasba in ples ob sobotah — Izdajanje ribolovnic od 1. 4. do 31. 10. hc€EMTRAL'RIVIERApoooo2 Moderne sobe, moderna kuhinja, ■ GIRL BAR. z modernim programom odprt vso noč SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno* potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: ■SPLOŠNA PLOVBA. — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu Telexi: 341-22 Vu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN l»E FER RACI .A K A V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprlo vse leto Restavracija Marinella Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izredni popust. Vsak večer godba s plesom. HOTEL SLON UIMLJ/INA TITOVA UL. 10 - Tel. 24601 - Telex 31254 YU Slon Sodobni komfort, Mednarodna kuhinja in narodna restavracija, Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Kavarna. Bistri z delikateso, ekspresom, snack - barom in slaščičarno. Klubski prostori In banketna dvorana. Aperitivni bar. »kok (spodaj) ^050cooooooo«oco»oooooc«ooOoo«o(<)30ooo«ooc^^ i^Hiii-i-miiiniiHaintamiiiiiBiiiHiiiiHHliSijj ^IHiiHiiUilSliiiHiiiffiiiBniBiHJBtBIIHmsS Emil Frelih Ml v DEZELI vzhajajočega sonca Popotni vtisi ii Japonske 11. . Japonsko otočje Je izredno privlačno. S svojo bujno pri-L^ostjo in eksotično lepoto je kot nalašč ustvarjeno za jjteništvo in turizem. Kultiviranost pokrajine in notranjosti C^ttčnih objektov, ki jima botrujeta sorazmerna cenenost ^stičnih storitev, privabljata skozi vse leto turiste in po-Jjhikft z vsega sveta. Turističnemu pritoku pa služi izredno »(^Tbnirana ln do potankosti urejena uslužnost, ki zado l še tako razvajenega človeka. Tujcu, ki stanuje v enem 1*8 tokijskih hotelov, ni potrebno nič drugega kot, da se lijtovi v avli hotela eni izmed turističnih agencij, ki mu jJVnivo postrežejo s Številno izbiro privlačnih izletov. S JN>ektov ob pojasnilih prijaznih uslužbencev sd kaj hitro Izbere zanimivo pot. Zanimive pa so na Japonskem Z »meri, zato skoraj ne moreš pogrešiti. Tn kar je še poee-J kažno za tuje manj petične turiste, da so izleti ob vsej v^bUkocti bogati ln sorazmerno poceni, zlasti še, če človek v"* ,.«i vse ti nudijo za določeni denar. Japonci se doWo h da morejo le s solidno dejavnostjo in s tisto ustrež-id že itak preveva njihovo v" plošno vsakdanje visokem nivoju obvladati tudi turizem, ki Jim, -merno nizkim cenam, verjetno tudi zato, in s širo- ko razvejanostjo v svoji množični razpredenosti prinaša izredno visoke dohodke. Menda se vsakdo, ki pride v Tokio, najprvo odloči obiskati pravljične lepote okoli ponosne gore Fudji, ld so iz glavnega mesta dosegljive že po petdesetih in sto kilometrih. Dan, ki mi Je bil na razpolago za Met, sem nameni) starodavnemu mestu šogunov Kamakuri prepolnem buddstič ndh in šlnto templjev med katerimi stoji atraktivni drugi naj večji kip Bude na Japonskem, nadalje nacionalnemu parki z jezerom Ashi v Hakonu ob vznožju Fudjijame in žveple nimi izpuhi na vulkanskem hribu Koma nad jezerom. Rad bi, kolikor je to sploh mogoče, čimbolj vemo prikazal prirojeni čut Japoncev za turizem. Zato bom, vsaj v grobih obrisih, brez kakršnih koli komentarjev podrobneje opisal čudoviti dan, ki sem ga preživel v organizaciji tokijskega turističnega urada na izletu ob pacifiški obali tja do bližnje gorate notra njosti narodnega parka. Ob osmih zjutraj je v avli pričakal prijavljence Meta iz našega hotela prijazen turistični uslužbenec. Oskrbel je prevoz skupine s taksiji v Prince hotel, kjer je balo glavno zbirališče vseh prijavljenih izletnikov iz več tokijskih hotelov. Po razmestitvi v udobne avtobuse smo krenili na pot. V vozilu sta bila razen šoferja še vodič, ki je med potjo v arg'e*čind razložil smer potovanja kamor smo bili namenjeni in pa drobna stevardesa v vijoličastem modemom mini kostimu, ld Je takoj v začetku s prislovično ljubkim smehljajem «dežele smehljaja« razdelila med potnike okusno barvne načrt ■zleta. Iz mestnega vrveža smo se izvlekli po prometnih žilah, ki se pletejo kot pentlje, se dvigajo v zrak, se zavijejo in spet odvijejo kot iz zamotanega kačjega klopčdča na široke ravne ceste. S ternd čudesi prometnih vozlišč so Japonski graditelji, razrešili eno najbolj perečih problemov vsebolj naraščajočega prometa v prenaseljenem mestu. Včasih dobi Človek vtis, da se vozimo podobno toboganu na sejmišču, tako se dvigamo, padamo, zavijamo, se spet dvignemo in spustimo, le, da v udobnem avtobusu tega sploh ne občutimo, ampak vozlišče le vidimo. Vozimo se mimo naselbin, zgrajenimi druga ob drugi brez kakršnega koli urbanističnega načrta. Nizke hišice z majhnimi, a tako priljubljenimi vrtovi, so vsaka zase kot vveekend-hišica. Podobne so si in ogromno jih je, da so videti kot pravcate plantaže hiš. Lične so v svoji tipični japonski arhitekturi, lahke in prozorne kot igračke, čeprav so večidel modrikaste strehe pokrite tudi z razkošnimi keramičnimi opekami, ki blešče v svoji sinjini s pravljičnim leskom na jutranjem soncu. Bližamo se četrtemu največjemu mestu in drugemu pristanišču Japonske Jokohami, ki se pa z nepreglednimi naselbinami že spaja z glavnim mestom Tokiem v petnajst milijonsko velemesto. Po drugi svetovni vojni se japonska mesta na podeželju razvijajo s tolikšno naglico, da se kar vidno zlivajo v eno samo veliko človeško mravljišče. Jokohama je bilo leta 1859 prvo japonsko pristanišče namenjeno trgovanju z zapadom. Iz neizmerne poplave nizkih hišic se dvigajo nebotičniki z najmodernejšimi hoteli. Med njimi vzbudi pozornost po pomembnosti zlasti mornarski dom za pomorščake z zanimivim pomorskim muzejem; v domu pa je preskrbljeno tudi za trgovanje in za zabavo. V posameznih mestnih četrtih je raztresenih več starih templjev, med katerimi je posebej zanimiva trinadstropna pagoda iz 15. stoletja. V grajskem vrtu stoji čajna hišica Choshukaku paviljon imenovana, ki jo je v prvi polovici 17. stoletja zgradil tretji Tokugawa-Šogun Iemitsu. Zanimiv, zlasti še za duhovno miselnost Japoncev, je 1933. leta zgrajen tempelj «Osmih svetih« v katerem je osem kipov v naravnih velikostih in »cer Bude, Konfucija, Sokrata, Jezusa, princa Shotokuja, Kobo-Dadshia, Shinrana in Nichirena. Odraz izredno živahnega trgovanja v pristanišču Je ena največjih podzemeljskih tržnic na svetu z neštetimi trgovinami, restavracijami, kavarnami in bari. V naj večje občudovanje obiskovalcev Jokohame so prekrasni parki, negovani s tipično japonsko umetniško dovzetnostjo ln ljubeznijo do prirode, ld kljub prenaseljenosti še vedno najdejo dovolj prostora zanje. Med vožnjo po gladki cesti proti Kamakuri zvemo od vodiča za ginhgo drevo s sadeži oreškov, ki rastejo v tem kraju in nam jih pokaže iz avtobusa. Posebnost drevesa Je, da vselej raste kadar ga presadijo četudi je staro dvesto let. (Nadaljevanje sledi) 1 VČERAJ NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI Odprt 9. mednarodni lesni ob sodelovanju tvrdk iz naše sejem dežele mz. Na Gospodarskem razstavišču t Ljubljani je podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije inž. Tone Tribušon včeraj odprl 9. mednarodni lesni sejem, na katerem nastopa 188 domačih in tujih razstavljavcev, od tega 18 iz Italije in iz naše dežele (med slednjimi naj navedemo firme Caselli iz Vidma, Trad iz Trsta, Nova Adam iz Gorice, itd). Deželna podjetja, ki razstavljajo zlasti stroje za obdelovanje lesa in tehnično opremo za ustrezne industrijske obrate, so na sejmu neposredno soočena s proizvodnjo iz Velike. Britanije, Avstrije, Belgije, Francije, Češkoslovaške, Holandske, obeh Nemčij, Poljske, Švedske, Švice in Jugoslavije. Najmočneje je na sejmu zastopana Zahodna Nemčija, ki šteje kar 74 od skupnega števila 139 tujih razstavljavcev. Na otvoritveni slovesnosti je številne goste, med katerimi so bili tudi predsednik republiške skupščine Tone Bole, predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Scanko Bole, zastopniki domačega in tjjega konzularnega zbora ter gospodarstveniki in razstavljavci, pozdravil predsednik upravnega odbora poslovnega združenja «Les» inž. Janez Šter. Sejem je odprl podpredsednik IS SR Slovenije Tribušon - 139 razstavljavcev iz tujine Vojakom niso dali dopustov za volitve Tržaška federacija KPI sporoča, da so števtlniim vojakom in podoficirjem enot, lei spadajo pod tržaško voiaško poveljstvo, kakor tudi enot v vsej deželi, onemogočili izvajanje voiilnp prav'ca. Dali lim namreč niso dopustov za volitve, kot določajo predpisi. Zarr.ii tega je poslal senator Šema poveljniku vojaške posadke v Trstu brzojavko, v kateri pravi, da ga kot član obrambne komisije v senatu opozarja na nezadovoljstvo volakov tn podoficirjev ki niso dobili dopusta, da bi lahko izvršili svojo volilno dolžnost kljub jasni obveznosti ministrstva. pagande. CGIL zatrjuje, da ni noben njen voditelj preskršil sprejetih obveznosti. imajo v strankah, s tem da so sprejeli kandidature in opravljali volilno propagando. Nova DZ-CGIL ugotavlja, da ne ustreza stališče CISL ne črki ne duhu enotnega dokumenta CGIL, CISL in Ul L o tem vprašanju ter da ga nepravilno tolmači. Res je, da so se sindikalni voditelji obvezali, da bodo ločili svoje funkcije kot sindikalisti in pripadniki strank, toda pri tem je balo rečeno, da ne bodo imeli vodilnih govorov na delovnih mestih in v njihovi bližini. Toda s tem se sindikaitd niso obvezali, da bi oddaljili delavce od političnega življenja, kajti v pluralistični demokratični družbi imajo stranke nenadomestljivo vlogo. Zato imajo vsi delavci pravico, da se aktivno udeležujejo političnega življenja, vštevši pravico glasu in pro- limiiiiiiiiiiiiimmniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiininniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiniiiiiiniiiuimiiiiMii« S TRŽAŠKE TISKOVNE KONFERENCE LETOŠNJE ZAGREBŠKE POLETNE PRIREDITVE Sejem cvetja 70, mednarodni festival vaških folklornih skupin, razstava naivcev, lesnih intarzij in razstava psov Otrok neprevidno stekel čez cesto Med vožnjo z avtom belgijske registracije po Ul. Rossetti se je pred 46-letnim Dionigijem Pizzutti-jem iz Bruslja znašel 10-letnd Clau-dio Colombin iz Ul. Burton, ki je v tistem trenutku stekel čez cesto. Pizzutti je sicer zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Ranjenega otroka je takoj naložil v avto in ga odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v oskrbo zdravniki nevrokirurškega oddelka. Fantek se bo moral zaradi udarca po glavi in odrgnin po čelu, rokah in nogah zdraviti kakih 15 dni. KOLESARSTVO SAMO ŠE ENA ETAPA DO KONCA 53. «GIRA» Dancelli in Bitossi po štiri zmage NA NOGOMETNEM SP V MEHIKI Italija-Urugvaj: bleda igra Odgovor Nove DZ-CGIL na obtožbe CISL Nova delavska zbornica CGIL je izdala poročilo, v katerem omenja poročilo CISL, s katerim je ta stranka protestirala, češ da se CGIL ni držala sporazuma v zvezi z odnosom sindikatov do volitev Po trditvah CISL, naj ne bi nekateri sindikalni voditelji izpolnili obveznosti, da bi popolnoma ločili svojo funkcijo sindikalistov od vloge, ki jo Zagrebški časnikarji so se letos povezali s turistično zvezo in bodo osebno prispevali k organizaciji niza kulturnih in turističnih prireditev v poletnem času, pred odprtjem zagrebškega velesejma; ki bo 10. septembra. Nekatere izmed kulturnih pobud zaslužijo vsekakor pozornost in predstavljajo nov način privabljanja turistov, saj so obenem privlačne in angažirane. Tako »Sejem cvetja 70", mednarodni festival izvirnih vaških folklornih skupin, mednarodna razstava naivcev v Hlebinah, »Domenjak* z razstavo kulinaričnih posebnosti, razstava lesnih intarzij in razstava psov. Turistične - folklorne prireditve bodo organizirane v teku vsega poletja v okviru zagrebškega zgodovinskega centra. Folklorni nasto-p; bodo na mestnih trgih, kakor tudi gastronomska prireditev, medtem ko bo cvetlična razstava (ki jo organizirajo časnikarji »Večernega lista*) v Zgornjem mestu, razstava naivcev pa v razstavišču in Hlebinah, zibelki naivnega slikarstva. Tu bo odprta retrospektivna razstava jugoslovanskih naivcev, te razstave pa se bodo udeležili tudi naivci iz Alžirije, ČSSR, Francije, Haitija, Italije, Madžarske, Nizozemske, NDR in ZRN, Poljske, SZ, Švice in, seveda, Jugoslavije. Podroben program letošnjih poletnih prireditev so pred nekhj dnevi orisali predstavnikom tržaškega tiska zagrebški časnikarji in turistični delavci, ki so poudarili tudi, da se Trst in Zagreb čedalje bolj približujeta, tudi zaradi gradnje nove avtoceste iz Trsta preko Reke, Zagreba v Budimpešto. Dela na prvem odseku, med Zagrebom in Reko, so se pričela pred kratkim. Tržaška univerza razpisuje natečaj za tuje študente ..............................m« V OKVIRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA Žirija podelila nagrade za pohištveni natečaj V četrtek tiskovna konferenca predsednika Slocovicha o letošnji mednarodni prireditvi Predsednik tržaškega velesejma dr. Slocovich bo v četrtek dopoldne na posebni tiskovni konferenci orisal glavne značilnosti letošnjega 22. mednarodnega vzorčnega velesej- **********»••♦♦♦«********** mala Tržaška univerza razpisuje natečaj za pet štipendij po 250.000 lir vsaka za akademsko leto 1969-70 za tuje študente, ki živijo v slabih gmotnih pogojih in ki so vpisani Lšši’— Oviaške- t__k. 5 PRIKUPNIH PLOŠČ ZA OTROKE Uspavanke in nagajivke Šolske pesmice Otroške pesmice (3 plošče) Križ, kraž, kralj Matjaž Taščica, Mavčica Tomdidli Daja Katrca pledrca Jager pa jaga Sijaj, sijaj sončece PA ŠE VRSTA DRUGIH . .. 45 MONO ......****** na kako fakulteto pri tržaški univerzi. Za natečaj .le potrebno, da komisija ugotovi, če kandidat obvlada italijanski jezik. Prošnjo na navadnem papirju morajo študentje nasloviti na rektorja, ki jo mora dobiti do 11. ure 15. junija tl. Prošnjo morajo spremljati Sledeči dokumenti: izjava konzulata ali italijanskega predstavnika iz kraja, kjer živi študentova družina: potrdilo unverze o vpisu na fakulteto z oznako izpitov, ki jih je študent že položil v preteklih letih, in ocen, M jih je dobil. Tisti. M so se komaj vpisali v prvi letnik, morajo pritožiti diplomo ali potrdilo o diplomi z ocenami. Kandidati morajo v prošnji označiti letnik ln izjaviti. da niso dobili drugih štipendij s strani ministrstva za zunanje zadeve ali drugih ustanov. Plamen oplazil pomorščaka po glavi Med preizkušanjem kuhinje na ladji Iiliana, ki je zasidrana miljski ladjedelnici, je plamen oplazil po obrazu, rokah in nogah, 50-letnega pomorščaka Enrica Ostonija iz Carbassa di Gaeta, katerega so sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na dermatološkem oddelku. Padca dveh priletnih žensk Včeraj so kar dve priletni ženski, 84-letno Luigio Spiazzi vd. Adami iz Ul. Cumano in 77-letno Anno Rasmann iz Ul. Crispi, sprejeli na ortopedskem oddelku, ženski, ki sta padli v svojih stanovanjih, prt čemer sta si verjetno zlomili stegnenici leve noge, bosta okrevali, če seveda ne bo komplikacij. ma, ki je na sporedu za čas od 14. do 28. junija. Na letošnji prireditvi sodeluje 15 tujih držav, med temi s posebno obsežnimi razstavami zlasti sosedni republiki Avstrija in Jugoslavija. Včeraj se je na sejmu sešlo razsodišče, ki je imelo nalogo, da pregleda elaborate za 10. vsedržavni natečaj o pohištvu. Natečaja se je udeležilo 60 risarjev in arhitektov iz vse Italije: prvo nagrado je razsodišče podelilo ex aequo R. Picco-liju iz Vidma in L. Pezzatu iz Neaplja. Elaborati se nanašajo na o-snovno temo vključitve kosovnega pohištva v sodobno stanovanjsko o-premo. VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ V DREVOREDU SflNZIO Štiri ure po prometni nesreči žrte v podlegle hudim poškodbum Avtomobilist je pešca podrl na zebrastem prehodu Včeraj zgodaj zjutraj so nujno sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, 68-letnega Maria Gnesdo iz Ul. Ghega 3, kateremu so zdravniki ugotovili hudo lobanjsko poškodbo. Ker je mož umiral, so si zdravniki, ki so mu sicer skušali rešiti življenje, pridržali prognozo. Zdravniki se niso zmotili. Točno štiri ure po prihodu v bolnišnico je Gnesda ob 10.45 podlegel poškodbam. Agenti cestne policije so javili, da je Gnesda postal žrtev prometne nesreče. Mož je namreč prečkal po prehodu za pešce Drevored R. Sanzio v višini stavbe št. 2, ko je vanj treščil s fiatom 1100 Ts 25106 ki ga silovito podrl na tla 45-letni Včeraj in predvčerajšnjim sta bili na sporedu 18. in 19. etapa, ki sta dali dokončni videz skupni lestvici. Potrdili sta premoč Belgijca Eddyja Merekxa in terjali nekaj slavnih žrtev. Tako sta na Marmelado, na cilj 18. etape, Ritter in Adorni pripeljala eden z več kot 8 minutami zamude drugi pa je zaostal skoraj četrt ure, točneje 12 min. in 10 sekund. Zmagovalec je bil Dancelli, ki je tako žel že četrto etapno zmago na letošnjem «Girus>. 19. etapa je peljala tekmovalce do tirolskega mesteca Toblacha in je bila dolga 120 km. To pa nas ne sme zapeljati v zmoto, zakaj kljub svoji kratkosti je vsebovala štiri vrhove, veljavne za Veliko gorsko nagrado. Najvišji vrh, na katerega so se kolesarji morali povzpeti je bil Prelaz Falzarego v višini 2105 m, 23 km po odhodu iz Rocce Pietore. Na vrhu je prvi Dancelli za njim pa Armani, ki i-maia 50 sek. prednosti pred Van Den Bosschejem in Polidorijem ter 1’05” pred Merckxom in vsemi najboljšimi. Na 1814 m visokem prelazu Tre Croci je spet prvi privozil skozi cilj Dancelli, drugi pa Armani. Ta dva kolesarja vztrajata še več kot 30 km sama, px>tem pa jih na vzponu, ki pelje na Zovo (1482 m) dohiti četverica, ki jo sestavljajo Merckx, Gimondi, Bitossi in Van Den Bossche. Na vrhu je prvi Van Den Bossche, ki si tako zagotovi prvo mesto na lestvici za veliko gorsko nagrado. Na strmi cesti, ki pelje s tega prelaza se tako ustvari četverica z Merckxom, Bitos-sijem, Gimondijem in Van Den Bosschejem. Zdaj je že jasno, da bo osvojil etapo eden od teh štirih. Na spustu, ki sledi vzponu Monte Croce Carnico ne uspe nikomur, da bi pobegnil in tako se predstavijo skupaj na cilj. Pridružil se jim je v zadnjih km tudi Polidori. Na cilju je najhitrejši Bitossi, ki preseneti vse tovariše in si zagotovi tudi cm svojo četrto zmago. Merckx si je s to etapo skoraj matematično zagotovil zmago na letošnjem »Giru*. Ni namreč verjetno, da bi komu uspelo v eni sami etapi nadoknaditi prednost, ki si jo je Belgijec zagotovil z načrtnim delom skozi 19 etap, kolikor so jih kolesarji do sedaj prevozili. Danes je na sporedu zadnja eta-p>a letošnjega 53 «Gira»: Toblach -Bočen, ki meri 155 km. Vrstni red 19. etape: L Bitossi, ki je prevozil 120 km dolgo progo od Rocce Pietore do Toblacha v 3.46’38” s p. h. 31,769 km n. u. 2. Polidori 3. Van Den Bossche 4. Merckx 5. Gimondi 6. Lasa 1’36" zaost 7. Dancelli Skupna lestvica po 19. etapi: 1. Merckx 85.23’38” p. h. 36,736 km n. u. 2. Gimondi 3’14” zaost. 3. Van Den Bossche 3'59” 4. Dancelli 7’7” 5. Zilioli 8T4” 6. Pettersson G. 9'20” 7. Bitossi 1310” 8. Lasa M. M. 19’25” več napak, do več pomanjkljivosti: kot pomanjkanje trenerjev, organizatorjev itd. Zaključna slovesnost pa bo ugodna priložnost, da se vsi ali skoraj vsi igralci zberejo in vsaj delno napravijo obračun minule sezone ter se v veseli družbi pripravijo na prihodnjo športno sezono. Današnji spored: ob 17. uri: »Levi* — »Orli* (naraščajniki) ob 18. uri: »Beli* — »Plavi* (mladinci) ob 19. uri: «A11 Starš* — »Olimpija) (člani). Po tekmah bo zakuska, katere se bodo udeležili vsi igralci in gostje. b. 1. ODBOJKA Ekipa Primorca iz Trebč nadaljuje svojo zmagovito piot v ženskem promocijskem prvenstvu. Sinoči je premagala v povratni tekmi Zarjo s 3:0 (15:8, 15:2, 15:5). Postava Trebenk je bila naslednja: Mariza Dragoni, Milena Padovan, Zvorka Ferluga, Adrijana in Zmaga Čuk, Gabrijela in Aleksandra Busleta. Najtežjo tekmo te skupine pa mora Primorec odigrati prihodnjo soboto proti Gaji. To srečanje bo namreč odločilno in ekipa ki bo zmagala si bo priborila vstop v finale promocijskega prvenstva. V setih je trenutno nekoliko na boljšem Gaja, ki je vsa srečanja osvojila s 3:0, Primorec pa je v dveh tekmah predal po en set. * * # V petek zvečer je v drugi skupini tega prvenstva v slovenskem derbiju Bor premagal Sokola s 3:0 (15:7, 15:4, 15:2). Tekma ni bila posebno zanimiva, ker je bila med obema ekipama prevelika kakovostna razlika. Kljub porazu pa so Nabrežinke pokazale viden napredek, le da so obenem grešile tudi hude napake. • • * V ženskem promocijskem prven- stvu na Goriškem je Azzurra šele po petih setih premagala Dom. Tekma se je namreč končala z izidom 3:2 (15:2, 15:5, 12:15, 9:15, 15:3). Pri fantih pa je Dom v zaključni tekni moškega promocijskega prvenstva premagal Juventino s 3:2 (15:7, 15:8, 12:15, 11:15, 15:4). Ob udeležbi 4 odbojkarskih ekip Prihodnjo nedeljo moški turnir Krasa Športni krožek Kras obvešča, dla bo v soboto, 13. t. m., v Zgoniku 6. mednarodni moški odbojkarski turnir za Kraški pokal. Svoj nastop na tem turnirju so že zagotovile šesterke Save iz- Črnuč pri Ljubljani, tržaškega Libertasa in seveda domačega Krasa. Ime četrtega člana tega turnirja še ni uradno znano, ker organizatorji še niso prejeli odgovora na poslano vabilo. Verjetno pa bo to neka zelo kakovostna ekipa z Goriškega. Italija - Urugvaj 0:0 ITALIJA: Albertosi, Burgnich, Fac-chetti; Bertini, Rosato, Cera; Bo-ninsegna, De Sisti, Domenghdni, Mazzola, Riva. URUGVAJ: Mazurkievicz; Ubi- nas, Ancheta; Matozas, Mujiča, Ma-neiro; Montero-Castillo, Cortes, Cu-billa, Esparrago, Bareno. Prvi polčas tekme je bil obojestransko precej statičen in nobena ekipa ni pokazala posebno lepega ali učinkovitega nogometa. Zato v tem delu tekme tudi ni padel noben gol. DANAŠNJI SPORED 1. skupina: Mehika — Salvador 2. skupina: Izrael — Švedska 3. skupina: Anglija — Brazilija 4. skupina: Bolgarija — Z. Nem. Tudi v drugem polčasu Je bila igra poprečna in nobena ekipa id mogla izsiliti odločujoče prednosti. Izidi ostalih srečanj: 1. skupina: SZ - Belgija 4:1 3. skupina: Romunija - CSSR 2:1 4. skupina: Peru - Maroko 3:0 DANES ob 12.00 po drugem programu povzetek tekem SZ — Belgija, Romunija — ČSSR in Peru — Mehika; ob 17.00 po drugem programu: ponovitev tekme Urugvaj — R*1 lija; ob 19.55 po drugem programu: neposredni prenos: Anglija —■ Brazilija TENIS PARIZ, 6. — čehoslovak Jan Ko-deš je v finalu moških posameznikov na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije »open* v P&' rižu premagal goslovana Željka Franuloviča s 3:0 (6:2, 6:4, 6:0). V finalu ženskih dvojic pa je francoski par Chanfreau - Duff odpravil Američanki Casals - King za 2:1 (6:1, 3:6, 6:3). ■ i r— i incnuAni/rT fcii —j SUPERMARKET I_ZJI_IE3I_ ZA SPOMLADANSKO SEZONO ■ novi spomladanski modeli plaščev, kostimov ■ klasični in športni moški suknjiči V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU, NAPA TER LAKIRANEM USNJU OKRASNE BOBIČE v različnih barvah iz KUNE in NERCA OBOGATITE SVOJO GARDEROBO KOŠARKA' tišina je.... iz medenine (kromirane) Zaključni turnir Borovih košarkarjev Danes popoldne bodo na odprtem igrišču na Opčinah, Borovi košarkarji proslavili zaključek svoje sezone, 21. tega meseca pa bo turnir minibasketa, na katerem bodo nastopila naslednja moštva: Mivar, Servolana, Polet in Bor. Da je bila letošnja sezona za Borovo košarkarsko sekcijo uspešna, priča veliko število igralcev, ki se bodo udeležili današnje zaključne proslave. V treh tekmah bo namreč nastopilo približno 50 košarkarjev (in manjka 20 igralcev minibasketa), kar kaže, da je bilo letošnje delo plodno in skrbno opravljeno. Naj omenimo še en podatek: Bor je edino društvo v Trstu, ki je nastopilo na vseh košarkarskih prvenstvih, in sicer: s člani v moški D ligi, z mladinci v mladinskem prvenstvu in prvenstvu «prima di-visione*, z naraščajniki v prvenstvu naraščajnikov in na turnirju »Trofeja dečkov*, v monibasketu na turnirju za »Veliko nagrado Coca -Cola* in na turnirju »Trofeja prvi Carlo Cerovaz iz Ul. ckdle Cave, I maj*, na mladinskih igrah, ki je vozil proti Ul. Giulia. I Pri tem pa je seveda prišlo do 50 miVS flicfldrucK. 0Umi‘ehun9