Po konfiskaciji druga izdaja.
Narodni Socijafist
2 vinarja.	Enakost narodov, enakost v narodu! vaciav	2 1
	Leto I. V Ljubljani, dne 20. vel. travHa 1911. Štev. 20. 			 Tahaia vsako soboto ziutrai.	vinarja. f
UredniSt™ in	čevliarska	ulica	št	1	I.	nadstr.	Nefrankovana pisma se ne sprejema, na anonimna se ne ozira, rokopisov se ne vrača. — Reklamacije je
nasloviti Narodni Soci?aHst“ Liubliana nefrankovano. Naročnina za dopošiljanje po pošti letno K, 2'40, za pristase potom organizacij letno K 1-20. Pol- m četrtletno soraz-merno. Oglase sprejema „Oenera”na ano’n?na pisarna" v Ljubljani in upravništvo lista,-Cene oglasom: Štiristopna petit-vrsta i S vin. - Pn veckratn. objav, primerni popust.
Izdajatelj in urednik Slavoj Škerlj. — Tisk Drag. Hribarja, Ljubljana
Ta številka ,.Narodnega Socialista" je zadnja, katero pošljemo onim poštenjakovičem, ki čitajo naš list, a ga ne plačajo.	Upravništvo.
Svetovni mir.
Smešna in neumerjena je borba za svetovni mir. Trusti, na čelu jim Taft, preds. združenih držav v Ameriki potrebujejo da se mnogo govori in piše o dridnavtih, češ, ako v gozd kličeš se z gozda razlega. Sama gola reklama za angleško in amerikansko jeklo, za katero reklamo so prav internacijonalni soc. dem. časopisi prav dobro plačani, sicer bi toliko vodene reklame ne delali za to, docela zgrešeno vprašanje. Primeri jasno dokazujejo, da one države, katere so pošiljale svoje delegate na konference v Haag, najbolj hite z oroževanjem, sama Angleška pa, da drži ves svet v groznici, nabavlja največ morskih premikajočih se trdnjav, seveda z gotovim namenom, da bodo morale tudi druge države storiti isto, ter spet naročiti Angleško jeklo, katero nabavljajo Angliji prostrane njene kolonije. Najbolj neumerjeno svetovnemu miru škodljivo politiko pa tira Nemčija, ki oborožava tudi otroke, ki izmeče ves kulturni napredek svojega žilavega in delavnega naroda v bojno kopje in strelni prah. Toliko Anglija s svojimi razvijajočimi se kolonijami, kolikor Nemčija, s svojo zagvoženo lego«
listekT"
Anica.
Družinski romap \z tržaškega življenja. Spisal Dologričev.
UVOD.
Ona stran vipavske doline, kjer stoji na prijaznem grička vas Gradišče, nudi opazovalcu krasen razgled. Tu se vspenja sivi Nanos, tupatam poraščen z grmičevjem, ali pa gabrovim gojzdičem, tam zopet kažoč skalnata rebra bogati in rodovitni vipavski dolini. Ako stopiš malce iz vasi, recimo gori nad „divjo jamo“, opaziš pod seboj vse polno vasij in sel, ki se odlikujejo po slikovitosti lege in bujnega zelenja.
Iz doline proti vasi se vspenjati dve poti, vodeče iz vipavskega trga ena v prvi del, a druga, ob kateri je postavljenih 14 postaj križevega pota v drugi del vasi, k cerkvi. Dasiravno jc ta kraj oddaljen komaj 10 minut od državne ceste, ter je v bližini vipavskega trga, vendar je malo vasij, ki bi bile vzdržale stare kmetske običaje tako dolgo kot Gradišče. Poslednji čas pa, ko je začel tudi kmetski stan upoštevati takozvane »kulturne potrebe“, propadajo stari običaji. namesto istih pa stopajo v življenje vedno novi načini oblačil, hranila in običajev.
sta v vedni nevarnosti, ter radi tega tudi potrebujeti veliko vojsko, vendar pa obedve pretiravati z oboroževanjem, kateremu morajo slediti tudi sosedne in manjše države. Iz časopisja, ki igra v dandanašnji politiki prvo violino, tudi izvemo, da hočejo Francija, Nemčija, Avstrija in Italija event. tudi Rusija imeti večje brodovje kot Anglija sama, le ta slednja pa hoče spet sama na morju odločevati, ter imeti po zatrdilih raznih lordov večino nad vsemi temi državami. In vso to grdo, izsesovalno igro igrajo te države med seboj brez vednosti ljudstva. Naši poslanci n. pr. raje glasujejo za postavke vojnega ministra, kakor bi se mu zamerili. To je tista uslužnost, s katero smo se ponašali že pred več nego sto in sto leti, a ki je mora biti enkrat konec, ker če ne, bo konec našega naroda, ki se mora v stotisočih izseljevati v Ameriko in drugam, zato, ker država ogromne svote, ki jih dobiva od ljudstva v obliki direktnih in indirektnih davkov nepravilno regulira, ler jih rabi skoro samo v vojne in v nemško politične namene, namesto da bi se skrbelo za izsuševanje močvirij, uravnavo voda, otvoritve železnic in vsakovrstnih šol. Vse to se bo dalo doseči šele takrat, ko bo zavladal svetovni mir, ko se države ne bodo več prepirale za ozemlja, ampak bo imelo vsako ljudstvo, govoreče enoisti jezik zarisane meje svojega posedujočega ozemlja. Ako bi na primer mi Slovenci imeli v Avstriji svojo avto-
Časa zob neizprosno ruši, kar so pozidala stoletja.
Zlasti pa okoliščina, da vsakdo, ki gre po svetu, s trebuhom za kruhom dokaj hitro pozabi na svoj dom, ter si ustvari novo ognjišče, kjer ga ravno slučaj zaloti, mnogo upliva na izpremembo pravega kmetskega karakterja, in to po celi naši domovini.
Vsekakor ostanejo kmetskemu stanu njegove stanovske lastnosti tako živo zarisane, da on svojega celotnega karakterja nikdar ne izpremeni.
Predvsem ga loči flegmatično naziranje svetovnega položaja, ki ga razsoja edinole on z istim mirnim, poštenim a izrazovitim naglašanjem o pokvarjenem človeštvu, dočim mestni proletarec smatra za krepost poklica to, kar smatra kmet za prekucuštvo.
Neimajoč pogleda v bodočnost, si ustvarja zaključke iz preteklosti in ako se primeri srečen slučaj, da na podlagi starih skušenj ugane v kakem navstalem slučaju, tedaj ga to tako utrdi v njegovem prepričanju, da postane celo ohol, žalibog, da čestokrat v prav smešnih dogodkih. In tako hiti kolo časa preko kmeta, le tu pa tam pusti moderna ljudskošolska izobrazba primeroma dobre sledove.
Na eni strani torej škodljivi zunanji uplivi, na drugi pa okorenelost domačih predsodkov, vse to loči kmeta v posebno organično celoto, na kateri ima človeštvo še mnogo
V nedeljo vsi člani ,Bratstva' na shod v društvene prostore ob 10. dop.
nomno državo, svojo vojsko, svoje narodne postave, potem stavimo ne vem kaj, da nam nihče ne vzame niti pedi -zemlje več, ker bi vsak pograbil pušo in branil to kar je našega s poslednjo kapljo krvi. Bila bi to prava narodna vojska, ki bi se sestala od slučaja do slučaja, a bi imela določene dneve v letu svoje orožne vaje, katerih bi se moral udeležiti vsak državljan, ki je sposoben nositi orožje. Na ta način je že urejena švicarska narodna milica, ter se ni izkazal nepraktičnim, nego naravnost sijajnim. Ker bi ne žugale večne vojske in prekucije, bi se vsaka država lažje posvetila svojemu notranjemu razvoju, kultivirala bi zapuščene in močvirnate zemlje, dvigala obrt, zavarovala interese delavstva, posplošila javnoprometna sredstva, humanizirala ječe in bolnice,	da bi res služile svojim	nalogam,	osvobodila ljudstvo verskih zlorab in	cerkvenega	terorizma,	dvignila
trgovsko mornarico, branila svoje naselbine, ter na splošno razvijala kulturo in zatirala ostanke divjaštva in fevdalstva med ljudmi. Kot tako državo si lahko predstavljamo Slovensko, Italijansko, Hrvaško, Nemško, Češko, Mažarsko, Rusko, Francijo itd. Ne moremo si pa predstavljati takih držav kot je n.	pr. Avstrija,	ko so vse	narodnosti	stlačene
pod en klobuk.	Take države	bi mogoče	še lahko eksistirale,
ako bi se kot smo v početku omenili, dalo vsem narodom lastno samoupravo. Neumnost je trditi, da bo Avstrija propadla, dokler dinastija vzdrži svoje starodavne pravice, ki edine družijo toliko različnih narodnosti z različnimi interesi. Do tega bo v Avstriji tudi prišlo, prišlo bo namreč do oblike združenih držav. Takrat bodo morali vsi narodi v Avstriji staviti svoje pogoje, svoj državnopravni program, na katerega se moramo tudi mi Slovenci pripraviti. To pa ne z blatenjem eden drugega kot to delajo naši dnevni časopisi nego z notranjim delom med ljudstvom. Vsak nar rod, ki obstoja kot močna neprodirna m«(ža, ima pravico do svojega državnopravnega na?irania^aio se moramo mi Slovenci in Jugoslovani v obče že sedaj pripraviti na oni čas, ko bodo ljudstva sama sklicala tako konferenco, kot je sedaj sklicujejo v Haag potentniil ri?|. Ljudstvo skpjjo^ž
mnogo hvaležnega polja toliko za kulturno, kolikor za gospodarsko delo.
Tak je torej naš vipavski	kmet.
Bodisi da poseduje svojo	zemljo	na	enem	ali drugem
koncu doline, ter da ima svoj dom blizo ali daleč od svojega polja, se on ne brine za dogodljaje okolo sebe, temveč živi v tihi zadovoljnosti sam seboj ter	se	svojo	okolico, ne
oziraje se na to, da se bližajo	kritični	časi toliko za kmeta,
kolikor za sotrpina mu proletarca.
In zato zahteva mesto vedno novih žrtev, katere odhajajo izpod mile domače strehe ter raz rodne grude tja v šumeče, slepo, mestno životarenje.
In v tem znamenju se vrši naša povest.
I.
Pri Gojačevih je stara mati Marijana morala od slučaja do slučaja opravljati v družbi 16 letne brhke unukinje Anice, domača opravila.
Obrezavanje, povezavanje, okopavanje, škropenje in žvepljanje trt, sadenje, plevljanje in okopavanje raznih sadežev kot krompirja, turšice i. dr. vsa ta in še nešteto drugih opravil, so spravila na polje poslednjo moč iz pridne Gojačeve družine. Delo in molitev, to so bile monotonne dolžnosti vsacega, ki je hotel biti pod Gojačevo streho.
(Dalje prih.)
Edino ljudstva, narodi so v stanu rešiti vprašanje ga miru in nihče drugi. Toda tudi ljudstva ga bodo edino v slučaju, če jih pri tem vodi kulturna, neego-istična misel, ideja miru in napredka.
Zato pa pravimo, svetovni mir bo prišel, ko bodo ljudstva kulturna, ljudstva bodo kulturna, ko bo dovolj šol, zato pa naj_ Avstrija, _ .m§ste...jto,p.0ŠiUa..	Haag.
dotični denar podari družbi sv. Cirila in Metoda, ker mir bo prej dosežen na ta način.
Pozdravljeni Sokoli!
Junake naše zmagujoče
pozdravljamo z veselim srcem,
pošiljamo pozdrave vroče
najboljšim sinom, hrabrim borcem!
Saj Vaša zmaga Bratje mili nevednim je oči odprla, da smo Slovenci narod čili, zavest je v svet po Vas prodrla!
Dologričev.
Pregled.
Iz Berolina je spravil pok. angleški kralj Eduard VII. takozvani politiški „Ballplatz“. Stalno se sedaj ta Ballplatz še ni naselil nikjer, toda z največjo gotovostjo se lahko trdi, da se bo naselil v Londonu ali pa v Peterburgu. Straši namreč po trozveznih državah ona strašna beseda „Trippellententa“ to je sporazumna in vzajemna politika Rusije, Anglije in Francije, ki dobiva prestiž, ter objema Nemčijo in Avstrijo vedno bolj in bolj. — Nemški cesar gotovo ni v Londonu ničesar zgubil, vendar je šel vposete k novemu potentatu Jurju V., kralju Velike Britanske, češ, mogoče ga pa le pregovorim, da se ne bo družil s carjem Miklavžem in predsednikom Faljerjem iz Pariza. Da pa ne bo Miklavž v Petrogradu pogruntal tega špasa, je zapodil Viljem klepetavi svojega prvorojenca v Petrograd, da zabava Miklavža na njegov rojstni dan. Špasno, a resnično. Ko bi bili vsi ljudje na celem svetu pametni, bi si take špase prav gotovo enkrat za vselej prepovedali. Toda tudi to pride!
Vstaje povsod zmagujejo, v Albaniji, v Meksiki, v Maroku, ter obetajo biti zmagujoče tudi v Koreji in na Kitajskem. Zdi se, da potentati spet gruntajo kako »Sveto Alijanco'1, ker se boje za svoje od Boga izvirajoče pravice. Mi siromaki se nimamo ničesar bati!
V Podpeči so delavci pri Czeczowizki pred nekaj dnevi zapustili delo. Res je ogavno, kakor ta poljski žid odira ubogo delavstvo. Toda neorganiziranemu delavstvu ni pomoči. Ne zasluži boljše usode kot jo daje krvoses velkopodjetnik.
Razno.
V predpreiskavi je več oseb iz bivše, razpuščene NDO. češ, da so ukradli tamburice. Ovadbo smo videli ter poznamo pisavo tega nečednega izmečka, tega malega Na-stiča. Ako slavna slovenska javnost hoče izvedeti, kaj se skriva za firmo ljubljanskih diletantov, pravzaprav denunci-jantov, naj se obrne do našega uredništva. Sreča je le to,
Dolžnost vsakogar je, razširjati naš list, kateri služi zahtevam ljudstva!
da je vsa ovadba nič drugega nego podlost, brez vsake stvarne podlage. Toda najlepše pri vsem tem je, da naši »napredni" časopisi niti popravkov nočejo priobčiti, ki jih pošljemo. Tudi napredno kaj gg. Pustoslemšek in dr.Lah?!
Denuncijantoni! Ako ne pridete z imeni na dan, vas prijavimo mi naši javnosti, ker vas poznamo. Za sedaj samo — fej!
Dr. Ravniharja bi radi. Klika takozvanih Jutrovcev kadi dr. Ravniharju. Čudno! Jutro, čigar lastnik se je zaklel da ne bo nikdar paktiral z liberalci, a je to zakletev prav energično snedel, izneverivši ,,Jutro" svojemu krasno zasnovanemu programu, „Jutro“ samo, ki zoblje drobtinice z liberalne mize, in je torej liberalno non plus ultra, hoče, da bi dr. Ravnihar, katerega so svoječasno liberalci hoteli linčati, kandidiral na programu one stranke, ki ga je prav po nevrednem zasmehovala. Mislimo, da se dr. Ravnihar pomilovalno smeje takim predpasjednevskim —racam na vodi.
Razburjeni, nervozni so ljudje ko pričakujejo novic z bojišč. Toliko vojska na mah! Na turškem, v Mehiki, v Ma roku, na daljnem vshodu, povsod sami početki za svetovno vojsko! Kam pridemo? Toda najslabše pri tem je, da marsikdo svojo nervoznost še poveča s tem, da zavživa razne razburljive pijače. Ako namreč kava n. pr. ni pravilno umešana s kavnimi dodatki, upliva na živčevje skrajno dražljivo. Kot poznavalci priporočamo kot najboljši dodatek kavino primes iz ljubljanske kolinske tovarne. Tudi upliva pomirjevalno to, da je ta kavina primes edina iz slovenskega podjetja, ki podpira narodna društva. Le pridno po njej 1 j
j^Blovenci, podpirajmo se med seboj!
Konjiscirano. f 30""^*”
... ■ podjetje Tolstovrške slatine je prišlo pred kratkim v^Tovenske ..c. h;.,co je bilo treba, da smo se Slovenci tudi na tem polju rešili tujega, kaže dejstvo, da je naročil za Tolstovrško slatino ogromno, ter da se jo pošilja cele vagone po vseh slovenskih pokrajinah. Pošilja se pa tudi v inozemstvo.
Podjetje Tolstovrške slatine se je moralo od začetka boriti z velikimi težkočami. Nikakor ni bilo mogoče takoj od začetka vrelec urediti, •lakor bi bilo treba. Zadnji čas se je posrečilo vso napravo izboljšati (ter se še vedno spopolnuje\ o čemur priča veliko število v zadnjem času doslih pisem, v katerih se ta voda hvali in od gg. zdravnikov priznava kot zdravilna mineralna voda. Kdor kdaj naroči bode gotovo zadovoljen! Vrhu tega se plača od vsakega zaboja 20 vin. v korist Ciril-Meto-dove družbe. Tudi zaloge oziroma preprodajalne se bodo sčasoma uredile P0, vseli slovenskih krajih. Kdor želi, naj se priglasi na naslov: Tolsto-vrška slatina pošta Guštanj, Koroško.
Nekaj razpeljančkov se je na „Bratstvo“ razhudilo, kor se jim je na primeren način povedalo, da „Bratstvo“ ni samo za to tu, da bi nepriznani diletanti dresirali svojo ne-omikanost pod njega firmo, ter so se skobacali na originalno fiasko idejo, ustanoviti iz naših disidentov, svoj dru-stvo-klub. Pa smola je smola. Skrpucala, ki mu taki ljudje pravijo „pravila" jim vlada ni priznala, ter s tem konštati-rala, da si ti dečaki niti pravil ne znajo sestaviti. Sedaj jim je pa voda zavrela. Hajd na delo. Uničimo »Bratstvo"! Če 011 ne smemo „teatra špilat" pa še drugi ne, seveda tudi »Bratstvo" ne. Tako smo videli dne 7. t. m. zvečer pri našega Bratstva predstavi, kako taka smrdljiva voda vre. Mislimo, da ni pametno niti za takozvane diletante, če prov-^r°čajo stvari, pri katerih lahko državno pravdništvo reče zadnjo esedo. Zato pa svetujemo našim uskokom, naj le pridno
agitirajo; kravalirajo in drugače čistijo naše razmere, smejali se bomo pa le mi, ker kakor nas naši izvestitelji informirajo, nima ta diletantski klub prav visokih ciljev. Kdor z intrigami začne bo z intrigami končal, kaj ne g, Plut! — Za prihodnjič priobčimo dopis enega vašega diletanta, ki je še aktiven. Priobčili bi ga že danes, pa če klub kljub kljubovalni kljubovalnosti zleze pod klop, vam to sramoto prihranimo. Mislimo namreč konec . . .
Za „Bratstvo“ so darovali: omizje pri „Maliču“ 1’—, omizje pri „Štajercu“ na Fužinah — -73, omizje diletantov »Bratstva" na Rožniku 2-25 z geslom:
Na Rožniku zbrani diletantje kličejo, proč intriguntje!
Ker pri sosednji mizi nas fiksirajo zato diletantje za »Bratstvo" zbirajo.
Proč razdorstvo!
Živelo .Bratstvo*!
V obližju Jakobskega mostu se nahaja neki trgovec, ki se je pred kratkem prelevil iz liberalca v najhujšega klerikalca, za katere sedaj strastno agitira. V oči so ga zelo bodli plakati in lepaki za nar. soc. majniško slavnost, katere je z velikim veseljem trgal raz deske. Priporočamo ga njegovemu somišljeniku g. Mateliču, da ga vzame v službo kot snažilca reklamnih desk.	Kj.
Gospodu katehetu Jancu bi svetovali, naj skrbi pri mladini za to, za kar ji je določen. Vsekakor pa odločno protestiramo, da že mlada srca zastruplja s svojo umazano klerikalno politiko. Nikakor se ne moremo strinjati s tem, da vsaja v vajenske duše škodljiv strup črnega sovraštva, do oseb in strank, ki jih vajenec niti ne pozna. Tako mlade ljudi, kakor so vajenci, vabiti v Marijine, čukarske in »gse-lenverajnske družbe, je tako bedasto in nepedagogično, da ne moremo odpustiti g. katehetu, in ne moremo si kaj, da mo mu imeli namen s temi vrsticami povedati v brk: „Du-ik skrbi za sedem blagrov človeške duše po smrti!" Povedal naj bi bil raje vajencem pri svojem slovesu od njih. naj se posvetijo z vso vnemo svojemu obrtu ter postanejo z leti pošteni in značajni možje! Za posvetna društva jim bomo že mi poskrbeli, nikakor pa ne katehetje, fajmoštri in kaplanje.
:	Prva	:
domača tvrdka
MilKo Krapeš
Ustanovljena s I. 1852.	:
Genius :
srebrna K 10’—
Ljubljana, Jurčičev trg 3
blizo čevljarskega mosta pod Trančo urar in trgovec z juveli, zlatnino in srebrnino
pridoroča bratom narod, socijalistom svojo bogato zalogo najnovejše naročenih predmetov svoje stroke.
0d*)rta 1 zlata . 70-Trojni I srebrna K 16— pokrov J zlata . 95—
Damska ura:
r., ,	f	srebrna	K	9'—
0dPrta	{	zlata	„	22-
Trojui	I	srebrna	K	14 50
pokrov	j	zlata	w	34’—
Zastonj nam nihče ne da, ako si to sami ne pridobimo!
Več soc. dem. Tako se glasi podpis na denuncijaciji, katero so poslali potepaški smrkavci na državno pravd-dništvo, oziroma g. Finku. Mi jih toplo priporočamo soc. dem. stranki, ki je bila dosedaj vsaj v tem oziru čista, da ni denuncirala, ko je pridobila še te propale duše, je mislimo na vrhuncu svoje slave, seveda če jih prevzame pod svojo rdečo marelo.
Naša socialna demokracija je doživela pri zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah enega izmed zadnjih smrtnih udarcev. Naj nas	ne moti to,	da je bil	eden izvoljen, to	ne
pomenja nič, ker	so soc. dem. sami računali na tri mandate
v najslabšem slučaju. Kot kolibri stranka si ne bodo mogli mnogo pomoči. Največ, da celo vso krivdo zvračamo na vodstvo stranke same, ki ni zamudilo nobene prilike, dane bi sramotilo naše narodnosti in naših delavsko stanovskih organizacij istočasno, ko je polnilo šulferajnske šole z našo deco. Taka stranka prav gotovo nima med nami nobene opore ter mora sama na sebi sprhneti, ker nima druge naloge, kot to, da	futra nekaj	prerokov	postopačev in pa	da
v slučaju volitev	daje tajne	direktive	svojim volilcem,	da
volijo — Nemce . . .!________________
Bratje, narodni socijalisti I Kupujte vse pri naših pristaših !
— sukna in vse blago za obleke —
naročajte pri tvrdki, ki je našega brata
M. K. RUŽIČKA, v HUMPOLCIH, ČEŠKO.
Vzorci na zahtevo gratis in franko. — Od vsakega naročila dajem tri po sto v pro-speh strankinega sklada.
■M
JOS. HERRISCH
Jurčičev trg 3.	Pod	trančo.
Blago najboljše vrste, po najnižji cenah. Specijaliteta: pravi hribolaški, podkovani ,GOISERCE“.
Najtopleje priporočamo
pri nakupovanju moškega sukna vseh vrst prvi češki razpošilja in zavod s suknom v Kralovem Polu u Brna, Moravsko (imejitelj br. I. K. Mrha,) Zmerne ljudske cene. Vzorce razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Poročajte laskavo, za kakšno obleko si naročate blago. (2°/„ z obrata v prospeh sklada jugoslov. nar. soc. stranke.) Zanesliji in pridni zastopniki s širokim poznanjem se iščejo.
G 49 13 5? 12
u :
Nujna naročila v najkrajšem času!
j Naj večja zaloga izgotovljene obleke \
i	za	gospode, gospe in dečke. o. 415411 \
Gričar $ JVlejač
LJUBLJANA, Prešernova ulica.
Velika izbera po poljubnem kroju izvršene obleke - iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas. -
Za lovce, turiste in potovalce.
V	zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter vspre-jemava naročila v izvršitev ololek: po izbranem blagu.
IIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIiMIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlltlllMIlDIHUlI'"1'" 1,11 »IIIIIII
Nujna naročila v najkrajšem času !
03 :
E
=
»
> E
flS \ >0 r e« :
E §
O = Q E
: Z
= w.
: 3’
E N<
I u>,
E &
E o : rt E 3 = rt
Pijte
m
samo Tolstovrško slatino, ki je edina
slovenska ter izborna zdravilna in namizna kisla voda! Naroča se v Guštanju na Koroškem.
Češka tovarna harmonik in heli ..onik
Josef Hlav; ček, Luon
ustano 1 eno 1. 1885.
priporoča slavnemu občinstvu svoje
svetovne znane izdelke najboljše kakovosti.
Razpošiljanje po vsem svetu.
Zahtevajte cenik brezplačno in franko.
FR. STUPICA, Ljubljena
Marije Terezije cesta št. 1
priporoča svojo zalogo najbolje priznanih slamoreznic, mlatilnic, vratil, čistilnih, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje. Dalje pumpe in cevi za vodv, vino in gnojnico, pluge in brane, peči štedilnike in poljedelsko orodje, trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, vedno svež cement ier vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. Zlasti opozarjamo cenj. dame na svojo veliko zalogo kuhinjske posode in predmete za gospogarstvo.	G 44 8 26 7
Izprašan CO T% JJ JEfl Izprašan : optik ;	® £ki i •	«	w	» w r optik :
LJUBLJANA, STARI TRG ŠTEV. 26.
priporoča svoj dobro urejeni
: optični zavod :
kakor različne vrste naočnikov, ščipalcev, toplomere, zrakcmerc, daljnoglede i. t. d. g. 45 2.) 5 m Priporoča svojo vel. zalogo
švicarsK&fa ur,
zlatnino in siebrnino
po nizkih cenah nikel. žepna	ura od	K	3’50	naprej
srebrna cil.	.	„	.	6 50	„
budilke	»	,	3-—
Zahtevajte	novi	cenik,	ki ga
pošljem zastonj.
Kupujte samo pri tvrdkah, katere inserirajo v našem listu!