VELENJE DANES. .. | SPORED PRIREDITEV OR ORČINSKEM PRAZNIKU • 4. oktobra v VELENJU — atletski troboj Velenje—Ravne—M. Sobota V ŠOŠTANJU: — ob 10. uri: razvitje prapora ZVVI na Trgu svobode? " " — ob 11. uri: odkritje doprsnega kipa Francu Hriberniku, ravnatelju šole in zgodovinarju v Šoštanju. Po odkritju spomenika bo otvoritev razstave likovnih del osnovnošolske mladine naše občine v osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh. V ZAVODNJAH: — koncert dekliškega zbora gimnazije Velenje. • 7. oktobra v TOFOLŠICI — ob 17. uri: mladinski tabor; V ŠOŠTANJU: — ob 19,30: večer zabavno-narodne glasbe v domu svobode; V VELENJU: — ob 18. uri: promenadni koncert rudarske godbe; • 8. oktobra v ŠOŠTANJU — ob 9. uri: komemoracija pri spomeniku talcev; V RAVNAH: — ob 10. uri: otvoritev asfaltirane ceste; — ob 11. uri: svečano zborovanje s podelitvijo Kajuhovih nagrad, s kulturnim sporedom in otvoritvijo nove šole. • 9. in 10 oktobra v VELENJU — srečanje pionirjev-dopisnikov in nagrajenih uredniških odborov pionirskih glasil Slovenije. • 10. oktobra v ŠMARTNEM OB PAKI — ob 19. uri: slavnostna akademija v domu Partizana. • 11. oktobra v GABERKAH — turnir v malem nogometu; ŠOŠTANJ-RAVNE: — ob 10. uri: društveni rally mopedistov na relaciji Šoštanj—Ravne—Šoštanj, pred startom bodo spretnostne vožnje na Trgu svobode. • 13. oktobra v VELENJU — ob 20. uri: večer zabavno-narodne glasbe v Domu kulture. Zaključek delavskih športnih iger. VABIMO OBČANE, DA SE PRIREDITEV UDELEŽIJO V CIM VEČJEM ŠTEVILU! Seminar za sekretarje Pretekli teden je komite občinske konference ZK Velenje organiziral enodnevni seminar za sekretarje organizacij, oddelkov in aktivov ZK velenjske občine. Na seminarju so obravnavali __ najaktualnejše probleme v mednarodnem dogajanju, ekonomsko politično stanje v občini ter razna organizacijska vprašanja. Seminarji s sekretarji postajajo stailna oblika dela sekretarjev, razprava na zadnjem 'seminarju pa je dokazala, da bo podobnih delovnih dogovorov potrebno še več. IN PRED PETNAJSTIMI LETI Foto PAJK, Velenje NOVA SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA Zaradi hitrega naraščanja števila zaposlenih so postali prostori obrata družbene prehrane v velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje premajhni. In ker v središču šaleške doline manjka gostinskega obrata, kjer bi bilo mogoče po zmernejših cenah kupiti kosilo in večerjo, so se v velenjskem Gorenju odločili, da v neposredni bližini tovarne zgradijo samopostrežno restavracijo, v kateri bodo lahko, ko bo povsem urejena, pripravili na dan 5.000 toplih obrokov, 1.500 kosil in 1.000 večeri j. Pri načrtovanju te velike samopostrežne restavracije pa so se odločili še za eno novost. Zraven re- stavracije bo tudi trgovina, v kateri bo vpeljan poseben sistem poslovanja. Zjutraj ali med malico bo mogoče oddati naročilo za nakup živil in nekaterih artiklov, kupec pa bo ob predaji naročila prejel itevil-ko, ob koncu službe pa bo imel pripravljeno željeno blago v posebni embalaži. Proti manjši odškodnini bodo blago dostavljali tudi na dom. V okviru novega objekta, ki mora biti dograjen do novembra, pa bo zraven velike samopostrežne restavracije še prodajalna izdelkov tovarne Gorenje, kjer bo mogoče kupiti tudi rezervne dele za vse izdelke te tovarne. 8. oktober - naš praznik ODGOVOR NA ČLANEK »ZOPET PRISILNA UPRAVA V POLYPEXU«, objavljen v številki 15 z dne 17, julija 1970, in na članek »V POLYPEXU IMENOVANA PRISILNA UPRAVA«, objavljen v številki 16 z dne 24. julija 1970. Smatramo, da je vsako predčasno objavljanje u-krepov, preden so le-ti zakoniti in pravnomočni, sen-zacionalistično, ki hote ali nehote zavaja javnost in krni ugled podjetja pri njegovem delu. List, kot je vaš, lahko povzroči s takim načinom objave več škode kot pa koristi, tako v domači okolici kot pri poslovnih partnerjih sirom po Jugoslaviji, pri katerih si je podjetje z dosedanjim delom pridobilo svoj ugled. Podjetje v letošnjem letu v redu in uspešno posluje in izvaja zastavljene planske naloge ter vse obveznosti do družbene skupnosti in se sprašuje kje in komu so ti članki namenjeni ter od koga izhajajo. Vprašujemo se, ali lahko nek delovni kolektiv, ki je pravni subjekt kot organizacija združenega dela, kot samoupravna skupnost delavcev, ki v redu in rentabilno po- sluje in katerega finančni rezultati so pozitivni, saj letošnji sedemmesečni obračun izkazuje 85 milijonov starih din dobička, šele iz vašega lista izve za datum prisilne uprave. Da se 23. julija uvede prisilna u-prava, smo izvedeli iz vašega časopisa. Dokument, ki naj bi ga pristojni občinski organ izdal zaradi u-vedbe prisilne uprave, je bil izdan 3. 8. 1970. Vprašujemo se, komu je potrebna prisilna uprava? Zakon o podjetjih in Zakon o sredstvih delovnih organizacij precizirata in navajata, kdaj in v katerih primerih je možno uvesti v nekem podjetju prisilno upravo. Vsega tega občinska skupščina in njen svet za gospodarstvo pred izidom obeh člankov nista izvedla, saj je bil upravni postopek uveden 30. 7. 1970. Direktor podjetja Rudi Delopst 2. oktober 1970 - Leto VI. 19 (125) - Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini | RA VNE VAB! J O Smo na začetku številnih prireditev ob našem občinskem prazniku, ki ga slavimo v spomin na dogodek, ko so 8. oktobra 1941. leta borci I. štajerskega bataljona hrabro napadli Šoštanj in ga sredi okupiranega ozemlja tudi osvobodili. Letos bo v velenjski občini več prireditev. Prva bo že 4. oktobra v Ve- lenju, praznovanje pa bo trajalo tja do 13. oktobra. Osrednja proslava občinskega praznika bo v Ravnah nad Šoštanjem. 8. oktobra, ob 10. uri, bodo v Ravnah predali svojemu namenu modernizirano cesto, zatem pa bo ob 11. uri zborovanje pred novim šolskim poslopjem. V kulturnem sporedu bodo sodelovali člani šoštanjske Svobode, recitatorji, pevci šaleškega okteta, godba Zarja in mladinski pevski zbor z osnovne šole Biba Ročk. Na tej slovesnosti bodo podelili tudi Kajuhovo nagrado. To veliko družbeno priznanje bodo letos dobili Franc Arlič, Ivo Gorogranc, oba iz Velenja, šaleški oktet in godba Zarja. glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva obclne velenje 2. oktober 1970 _ NAŠ AKTUALNI RAZGOVOR CILJ: dovolj stanovanj V javni razpravi je osiuitek izhodišč o nadaljujem razvoju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji. Občani iu vodstva družbeno političnih organizacij naj bi dali čim več koristnih pripomb in novih pobud. Ker je stanovanjsko vprašanje vedno bolj prisotno, smo v razgovoru z direktorjem stanovanjskega podjetja Velenje in članom upravnega odbora poslovnega združenja stanovanjskih podjetij Slovenije, Ivanom Gorograncem, izvedeli kaj predvidevajo izhodišča. Srednjeročni razvojni program občine Velenje do 1975. leta je v središču pozornosti. Komisija za sestavo programa intenzivno dela, kot osnova za sestavljanje srednjeročnega programa pa ji služijo izhodišča, ki sta jih sprejela oba zbo- Težave usnjarske industrije bo treba premagovati s preusmerjanjem vustreznejši asor-timan ob istočasnem razvijanju dodatne dejavnosti. V svetu namreč predstavlja industrija usnja v posameznih tovarnah le del celotne proizvodnje. Nujno bo treba poiskati tako usmeritev, kjer bo prišla do izraza kvaliteta in modno kreiranje proizvodov ob gibkem prilagajanju zahtevam najširšega trga. Delovne organizacije, ki svoje prihodnje proizvodne programe naslanjajo izključno na kovinsko predelovalno industrijo, bi morale izven tega poiskati še dodatno dejavnost, ki bi omogočala njihovo nemoteno dejavnost in nemoten razvoj tudi ob morebitnem zastoju kovinsko predelovalne industrije. Ker je ekonomsko družbeni razvoj občine Velenje v glavnem odvisen od dveh prevladujočih gospodarskih vej (kovinsko predelovalna industrija in energetika), bi morali, če hočemo tudi na daljši rok zagotoviti hiter razvoj občine, v naslednjih letih pristopiti k izgradnji neke močne dodatne Industrije, ki bi po letu 1975 predstavljala novo nosilko razvoja. To bi morala biti ena izmed panog, ki bodo tudi v svetu nosilke razvoja (kemična industrija, elektro indu-dustrija, industrija gradbenega materiala in podobno). Na območju občine so znatne zaloge nekovinskih surovin, kot so okrasni kamen, apnenec in tufi (proizvodnja gradbenega materiala). Za razvoj industrije gradbenega materiala je to določena prednost; te naravne vire bi morali v večji meri izkoriščati kot doslej. POSPEŠEVATI DRUŽBENO IN ZASEBNO KMETIJSTVO Obstoječa zemljiška struktura in konfiguracija terena že sami po sebi opredeljujeta kmetijstvo in njegovo vlogo v občinskem gospodarstvu. O-snovo predstavljajo živinoreja, krmne rastline in vrtnine. Sadjarstvo terja obnovo. Med industrijskimi rastlinami zavzema specifično mesto hmelj. Velenjska občina je v povojnem razdobju doživela izredno hitro in obsežno razslo-jevanje kmetskega prebivalstva (pred vojno smo imeli 60 odstotkov v letu 1969 pa le še 10,8 odstotka kmetskega prebivalstva). Čistih kmečkih družin je čedalje manj, pa še te nimajo ustrezne delovne sile. Zaradi staranja kmečkega življa, je zemlja, posebno na hribovitih kmetijah, čedalje slabše obdelana, število živine nazaduje, kmečke hiše in gospodarska poslopja so v slabem stanju in ponekod že propadajo. Ker le malo zemlje prihaja v poštev za mehansko obdelavo (dve tretjine obdelovalnih zemljišč je v hribovitem predelu, površine v dolini pa se zmanjšujejo) in ker ve- ra občinske skupščine in so bila obravnavana na skupnem sestanku občinskih družbeno političnih organizacij. Da bi se v razpravo o izdelavi srednjeročnega programa razvoja velenjske občine do leta 1975 vklju- liko zemlje podleže socialno ekonomskim spremembam (kmetije se delijo na nekmetijske dediče), je navedeni problem še posebno pomemben in občutljiv. Srednjeročna in dolgoročna politika kmetijstva mora biti usmerjena v preprečevanje nadaljnjega razslojevanja kmečkega prebivalstva in ustvarjanje takšnih pogojev, ki bodo kmečkemu prebivalstvu lahko zagotavljali boljše pogoje in ga zadržali tudi v hribovitem svetu (določene spremembe v odnosu do zasebnega kmeta, na primer odpis davkov za hribovske kmetije, izobraževanje, specializacija proizvodnje, večji obseg kooperacije, politika ustreznih odkupnih cen, uvajanje kmečkega turizma na hribovitih kmetijah, povezovanje kmetijstva s trgovino in drugo). Tako zastavljena naloga narekuje kmetijski zadrugi večje angažiranje v smeri pospeševanja družbenega in zasebnega kmetijstva in v iskanju ukrepov za izboljšanje ekonomskega položaja te panoge. TERCIARNI IN KVARTARNI SEKTOR Hiter gospodarsko družbeni razvoj občine zahteva za svoje nemoteno funkcioniranje pospešeno izgradnjo in urejanje terciarnega in kvartarnega sektorja, ki že sedaj močno zaostaja. Ugotovljeno je, da je terciarni sektor (trgovina, gostinstvo, turizem storitvena obrt) glede na slovensko poprečje in stopnjo razvitosti naše občine premalo razvit. Glede na sedanji primanjkljaj in potrebe v prihodnjem obdobju bi morali ob predvidenem povečanju števila prebivalstva zagotoviti dodatne kapacitete in sicer: — v trgovini okoli 6.000 mJ prodajne površine ob upoštevanju 0,30 m5 prodajnega prostora na prebivalca, kar predstavlja spodnjo mejo v srednji Evropi; — v gostinstvu okoli 1.900 sedežev, ob upoštevanju 7 prebivalcev na 1 sedež, kolikor je znašalo republiško poprečje že leta 1968; — v turizmu 360 ležišč, ob u-poštevanju celjskega poprečja iz leta 1968, ki znaša 48 prebivalcev na 1 ležišče; — v storitveni obrti okoli 600 obrtnih delavcev če bi hoteli doseči normativ v SR Sloveniji Iti znaša med 300 in 400 r>»i-*-iiIi delavcev na 10.000 prebivalcev. T--"iarne dejavnosti imajo vejikc razvojne možnosti. Razvojni proces gre v smeri intenzivnega zaposlovanja v teh dejavnostih, ker bosta zaradi splošne tehnizacije primarni in sekundarni sektor zaposlovala čedalje manj živega dela. Najpomembnejše mesto mora dobiti trgovina, ki se bo v čilo kar največ neposrednih proizvajalcev in občanov, bomo v nadaljevanjih objavljali v našem časniku »Izhodišča za sestavo srednjeročnega razvoja občine Velenje v obdobju 1971— 1915«. slovenskem merilu razvijala kot ena od dominantnih gospodarskih panog. Predvideno hitro naraščanje življenjskega standarda — in kot posledica tega izredno povečan turistični promet — zahteva kompleksno izgradnjo ne samo trgovske mreže, ampak tudi prometa, gostinstva, ter raznih športnih in rekreacijskih objektov. V kvartarnem sektorju (negospodarske dejavnosti) bi bilo treba za povečano število prebivalstva zagotoviti najmanj: — število stanovanj Letno 350 Skupaj do leta 1975 2.100 — komunalne naprave (20% od vrednosti zgrajenih stanovanj) — število šol 2/18 oddelkov — otroški vrtci 1/120 otrok KADRI IN IZOBRAŽEVANJE Uvajanje nove tehnologije in tehnike ter učinkovitost družbeno ekonomskega razvoja sploh postajajo v največji meri odvisni od izobraženega in strokovno usposobljenega prebivalstva. Zato je treba zagotoviti vsestransko povečanje splošne in strokovno izobrazbene ravni prebivalstva v občini. Koncept našega dolgoročnega izobraževalnega programa bomo morali zasnovati na naslednjih izhodiščih: — zagotoviti mladini višjo raven splošne izobrazbe in zmanjšati usip v osnovnem šolstvu na najmanjšo mero (omogočiti bi bilo treba, da bi bilo v gimnazijah, srednje strokovnih šolah ter v višjih in visokih šolah zajete več mladine kot doslej); — zagotoviti materialne in druge pogoje za razrešitev vseh vrst vzgojno varstvenih dejavnosti; — Najeti v posebne šole vse otroke z duševnimi in telesnimi motnjami; — razviti širok in učinkovit sistem dopolnilnega izobraževanja. Pri vsem tem pa bo treba doseči visoko stopnjo usklajenosti izobraževanja s potrebami gospodarstva in drugih področij. Dinamičen gospodarski razvoj bo zahteval razvijanje lastnega srednjega strokovnega šolstva, ki bo tudi najlažje dosegel potrebno stopnjo u-sklajenosti. Naraščanje števila prebivalstva bo ob predvideni višji življenjski ravni zahtevalo višji in kompleksnejši nivo zd-avstvenih storitev in pospešeno razvijanje športno rekreacijskih dejavnosti. Materialna razvitost, socialistični proizvodni odnosi in težnja po kulturnejši družbi zahtevajo tudi ustrezno razvijanje kulturne dejavnosti. Dalje prihodnjič • Kot direktor stanovanjskega podjetja poznate probleme stanovanjskega gospodarstva- Ali lahko na kratko povzamete osnutek izhodišč o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva in opišite njihove poglavitne značilnosti. — Izhodišča, ki so v javni razpravi, so zasnovana na resoluciji zvezne skupščine o nadaljnjem razvoju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva iz leta 1964. Ker je njihov namen, da bi odpravili ugotovljene pomanjkljivosti v izvajanju resolucije, izhodišča predvsem ugotavljajo, da je potrebno močno povečati stanovanjsko gradnjo in postopno odpraviti primanjkljaj. Za več kot 60 odstotkov bi morali povečati obseg gradenj, če bi hoteli do leta 1985 izenačiti število stanovanj s številom gospodinjstev; to pa v Sloveniji pomeni: zgraditi blizu 15 tisoč novih stanovanj na leto- Ni mi niajbržda potrebno posebej poudariti, da izhodišča zahtevajo čim večjo mobilizacijo sredstev namenjenih za stanovanjsko gradnjo. iSredstva pa bomo morali pridobiti iz različnih virov — iz stanovanjskega gospodarstva (povečane stanarine), iz sredstev interesentov, sredstev gospodarstva in kreditov pri bankah. Zavzemamo se za čimbol j smoterno trošenje družbenih sredstev. To pa pomeni, da je treba spodbuditi racionalnejše oblike gradenj, tako glede stroškov gradenj, kakor tudi velikosti stanovanj. Izhodišča nakazujejo bistveno drugačen sistem družbene pomoči. Ukinja se dosedanja pavšalna pomoč, družbeno pomoč pa bo lahko dobil le tisti, ki res za-riadi dohodkov in števila družinskih članov ne bo zmogel obveznosti. • Kakšno vlogo bo imela v prihodnje občina in vaše stanovanjsko podjetje? — V izhodiščih je močno poudarjena vloga občine v stanovanjski polliitiki in v stanovanjskem gospodarstvu. Zato se bo občina res lahko aktivirala in prevzela nase odgovornost za razvoj stanovanjskega gospodarstva. Aktivnost občine pa se bo predvsem pokazala v zemljiški politiki, načrtovanju graditve, urejanju krajevnih predpisov ipd. Občina bo morala sprejeti svoje normativne akte za izvajanje izhodišč, predvsem tistih, ki govore o samoupravnih odnosih in o družbeni pomoči, o programiranju in izločanju sredstev za finaciranje stanovanjske izgradnje- V bodoče pa naj bi občine prevzele tudi povsem določene socialne naloge. Zaradi tega je predvideno, da bodo pri občinah osnovani solidarnostni skladi. Viainje se bodo stekala sredstva namenskega priiSspev-ka — iz delovnih in drugih organizacij, socialnega zavarovanja i j i proračuna- Iz teh skladov bi izplačali subvencije, premije varčevalcem in delno kreditirali gradnjo najemnjilh stanovanj. predvsem za občane v, nižjimi osebnimi dohodki. Stanovanjska podjetja morajo |w>stati operativni organ izvajanja stanovanjske politike v občini, predvsem kar zadeva gospodarjenje /. družbenim najemnim fondom in njegovo reprodukcijo. Smotrno gospodarjenje pa je mogoče zagotoviti le v celotni organizaciji ter s sodobno organizacijo dela ol> uporabi sodobne tehnike, združenja služb itd. Zavzemati se je treba za neposreden vpliv vlagateljev in stanovalcev na poslovanje podjejtja s tem, da se zagotovi javnost dal iu podrobneje opredelijo pravlice in dolžnosti posameznih dejavnikov v organizaciji in poslovanju podjetja. Glede na probleme, ki so se v preteklosti pojavljali pri gospodarjenju z novim stanovanjskim fondom, je treba odločneje zagotoviti vpliv stanovanjskih podje-liij pri programiranju, projektiranju in izvajanju najemnega stanovanjskega fonda, predvsem kar zade- va racionalnejšo eksploata-cijo tega fonda po njegovi zgraditvi. Zato bi morala stanovanjska podjetja, vsaj kar zadeva najemni stanovanjski fond, dobiti položaj, ki ga imajo danes komunalne delovne organizacije, kli dajejo svoje usluge posameznim hišam. Stanovanjskim podjetjem je treba omogočiti, da nastopijo kot investitorji najemnega stanovanjskega fonda, ki združuje sredstva skupno s posojili kreditnih ustanov, tem ustanovam pa omogočiti pridobivanje kreditnih sredstev pod pogoji, ki veljajo Za gradnjo za trg. V velenjski občini moramo do 1975. leta zgraditi 2.100 novih stanovanj, zato bomo morali združliti vse sile !iin sredstva. • Morda izhodišča predvidevajo kako bi v bodoče preskrbeli stanovanja občanom z nižjimi osebnimi dohodki? — Večje stanarine in solidarnostni skladi bodo bistveno vplivali na povečanje obsega gradnje najemnih stanovanj- To pa bodo stanovanja, ki bodo namenjena predvsem družinam /. nižjimi dohodki. Seveda bodo morale to zamisel, ki jo predvidevajo izhodišča, predvsem podpreti v delovni h organizacijah, saj mora biti njihov interes, da rešujejo stanovanjsko stisko in probleme vseli zaposlenih, se pravi tudi tistih, ki imajo manjše dohodke. • Osnutek izhodišč je do druge polovice oktobra v javili razpravi. Ali v teh dneh pripravljajo v naši občini kakšno večjo javno razpravo? — Krajevna odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva v Velenju in Šoštanju bosta pripravila javno tribuno na kateri bi podrobneje spregovorili o osnutku izhodišč o nadalj-nem razvoju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji. Pričakujemo, da bodo občani prišli in povedali svoja mnenja. Razpravo pa pripravljajo tudi vodstva občinskih družbeno političnih organizacij. IVO GOROGRANC 2. oktober 1970 9ABESKI RUDAR Stran • V VELENJU GRADIMO PLAVALNI BAZEN Marsikaj smo v Velen ju že zgradili. Od starega Velenja počez proti Konove-mu in Skalam, pa od železniške postaje tja proti ša-leku se bohotijo stanovanjski bloki, stolpnice in lične hišice. Med njimi se vijugajo počesane livade, zelenice, parki. Vse to je zgradila roka arhitekta, gradbenika, rudarja, delavca, inženirja in gospodinje. Svoj delež je dala tudi mladina. Vsi nam zavidajo to velenjsko lepoto, ponosni smo nanjo. Mladi rod se sproščeno in razposajeno podi po otroškem igrišču, ki je včasih kar preveč vabljivo s svojimi rekviziti za malo starejše. Na kotalkališču in stadionu krepijo mišice kotalkarji, atleti, nogometaši. Pozimi se ti fiskultur-ni ki zatekajo v telovadnice. Mladina potrebuje razvedrilo, rekreacijo. Veliko objektov služi temu namenu. Že včasih so rekli, da so za dobro zdravje potrebni trije naravni medi-kamenti: zrak, voda, sonce. Zraka in sonca je v Velenju dovolj. Kaj pa vode, namreč vode na soncu in zraku? Mogoče bo kdo rekel, pa še koliko jo je v Velenjskem jezeru. Saj jo res je. Toda ta voda ni nič kaj prijazna, pa še kako zahrbtna zna biti! Kar čez 30 mladih življenj je že uničila. še celo med dobrimi plavalci ni izbirala. Pa vendar mladina hoče v vročih dneh sprostitve v vodi. Koliko je že bilo nevšečnosti v družinskih krogih med starši in otroki. Za vsako ceno so hoteli na kopanje v jezero. Potem pa ta večna skrb ali se bo sinko vrnil domov, ali ga ne bo pogoltnila zahrbtna globina jezera. Ob takem dejstvu se ni čuditi, da je med mladino, starši, učitelji in vzgojitelji že dolgo tlela vroča želja, da bi tudi Velenje dobilo svoj kopalni bazen. In res, želja se bo kmalu izpolnila. Pod nekdanjim »domom počitka«, v neposredni bližini otroškega igrišča, se že kažejo obrisi novega bazena. Kaj prinaša mladini ta bazen? Vsekakor zdravje, zdravo izkoriščanje prostega časa, najbolj pa varnostno preventivo pred utapljanjem. V njem se bodo lahko naučili plavanja vsi neplavalci, seveda v dobro organizirani plavalni šoli. Avto-moto društvo Velenje organizira TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Tečaj bomo začeli 19. oktobra ob 17. uri v prostorih gimnazije Velenje. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 17. ure v pisarni društva, Velenje, Celjska 4. Prijavite se čimprej, ker je število omejeno. za moj in tvoj dinar gre! Ni zgolj slučaj, da smo zadnje dni spet začeli razpravljati o programu negospodarskih investicij za razdobje do leta 1974, ki jih financiramo iz sredstev krajevnega samoprispevka lobčanov in združenih sredstev delovnih organizacij. INe gre za zbiranje denarja, saj smo se za to odločili na [referendumu 22. marca, pač pa bolj za to, kako zbran denar kar najbolj racionalno porabiti. Nobenemu namreč ne more biti vseeno. kako bo denar porabljen oz. ali ga bomo zbrali toliko, da ga bo dovolj za vse objekte, ki smo jih zapisali v program negospodarskih investicij. Res je, da se je pojavilo v zadnjem času nekaj problemov, ki prav gotovo zavirajo hitrejšo izgradnjo objektov oz. začetek del na nekaterih objektih. Eden »d bistvenih so nedvomno 10 odstotni pologi, saj je za idaj zbranega pravzaprav komaj toliko denarja, da bi bilo mogoče vplačati te nepredvidene pologe. Težave so tudi v tem, ker ni na vo-jo denarja za posojila. Letošnje leto je tudi leto ne- Tu verjetno okrog tega ne bo več takega problema kot je bilo v preteklih letih z ogtfanizacijo plavalnih tečajev v jezeru ali z vozarjenjem v Šoštanj. Pa kar čudno se sliši, človek skoraj verjeti ne more, da nekaterim baje ni pogodu gradnja bazena, nekateri so menda kar ostri nasprotniki te gradnje. Eni baje iz ekonomskih razlogov, drugi menda iz vrhunskih športnih ambicij, češ da je premajhen za tako zadevo in ne vem zaradi česa še vse. Če bi bilo več denarja na razpolago, bi verjetno zgradili večjega, trenutno pa bo tudi tak kot bo, velika pridobitev za vse tiste, ki si želijo sprostitve v vodi, pa tudi za starše, ker bodo svoje otroke lahko brezskrbno puščali na kopanje. Želimo samo, da bi bil bazen čimprej gotov, da ne privoščimo jezeru nobene žrtve več, da ne izpostavljamo naših otrok cestnim nevarnostim z vožnjami na kopanje v Šoštanj, da omogočimo prijetno uživanje dopustov in počitnic kjerkoli ob vodi, saj brez kopanja ni pravega dopustni-škega razpoloženja. F. Arlič IZREDNO POMEMBEN GOVOR PREDSEDNIKA TITA nehnih dražitev gradbenih del in drugega. Vmes pa so ^vskočile« tudi prevelike želje in hotenja nekaterih. Posamezniki, kot vse kaže, menijo, da bo pač denarja dovolj (čeprav si lahko vsak izračuna, koliko denarja se bo steklo s krajevnim samoprispevkom in z združenimi sredstvi delovnih organizacij) in v programu zapisane predračunske vrednosti posameznih objektov kar pozabljajo. Do znatnih podražitev so prišli npr. pri načrtovanju šol v Šoštanju (za 30%) in v Smartnem ob Paki (za nad 200%). So pa to šele idejni projekti in vprašanje je, če ne bodo nove predračunske cene še višje. Vprašanje je, če je mogoče na tako politiko oz. pritiske pristati. Sprejeli smo program del, določili vire financiranja in se dogovorili, koliko lahko posamezen objekt (šola, cesta itd.) tudi velja. In če so želje drugačne od tistih izpred pol leta, bi bilo prav, da združijo sile in moči še enkrat v kraju samem in zberejo denar za kritje teh novih želja. V Ravnah pri Šoštanju so tako že sto- OBVESTILO Da bi ustregli prebivalcem iz okolice, bo lekarna odprta tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. Lekarna Šoštanj Predsedstvo SFRJ bo kolektivni predsednik Predsednik republike Josip Broz Tito je 21. septembra govoril pred političnim aktivom Zagreba. Njegov govor je izredno pomemben. Med drugim je dejal: rili. Prebivalci so se odločili, da bi imeli radi pol metra širšo cesto. In ker so vedeli, da iz sklada za negospodarske investicije dodatnega denarja ne bo, so se dogovorili, da bodo zbrali potreben denar sami (pred tem pa so na račun krajevnega samoprispevka za cesto Šoštanj—Ravne zbrali nad 10 milijonov starih dinarjev). Kaj torej moramo storiti? V delovnih organizacijah bi se morali dosledno držati družbenega dogovora in pravočasno vplačevati denar v sklad za negospodarske investicije (ponekod za zdaj na to še pozabljajo), sicer se utegnejo pojaviti težave okrog realizacije programa že na začetku prihodnjega leta. Spremeniti pa moramo tudi odnose do denarja, ki ga zbiramo s krajevnim samoprispevkom in z združenimi sredstvi delovnih organizacij. Ob referendumu smo se dogovorili, katere objekte bomo gradili in koliko lahko posamezen objekt velja. Tega se moramo držati vsi, brez razlike, od projektantov do izvajalcev del. Res je, da plačujemo krajevni samoprispevek, vendar vemo že vnaprej, koliko denarja bomo zbrali in kako ga bomo porabili. Odstopanj torej ne more biti, ali pa se moramo zanje dogovoriti prav vsi, ki smo za krajevni samoprispevek glasovali ! »Ob tej priložnosti bi rad nekaj povedal tudi o potrebi reorganizacije sistema naše državne uprave, od najvišjega vrha navzdol. Nekaj ste o tem že slišali. Govorijo marsikaj, o tem pišejo zunaj že časniki. Sedaj, ko bomo imeli sejo predsedstva ZKJ, bo beseda tudi o tem. Nekoliko hitreje se bomo morali lotiti te reorganizacije. Predvsem je tu vprašanje formiranja predsedstva SFRJ. Skupščina bo, razumljivo — čeprav bodo v njej nekatere reorganizacije — ostala. Določen del pristojnosti, ki jih ima sedaj zvezni izvršni svet, se bo prenesel na predsedstvo. ZIS pa mora biti resnično prava vlada z vso odgovornostjo. Danes zvezni izvršni svet, ki je pogosto tarča, ne more storiti vsega tistega, kar bi hotel. Ljudje v njem si prizadevajo, toda srečujejo se z mnogimi težavami in zavorami pri izpolnjevanju svojih nalog. Ne bom rekel, da je ZIS vselej ekspediti-ven, tudi on bo moral delati nekoliko kakovostneje in se zavoljo tega kadrovsko okrepiti. • PREDSTAVNIKI REPUBLIK Ko bomo opravili to reorganizacijo, bomo imeli v vrhu ljudi, ki ne bodo — oprostite, morda mi bo kdo oporekal — republikanci zgoraj. To bodo najboljši ljudje iz republik, v katere boste imeli zaupanje. Biti bodo morali samostojni dejavnik, ki bo reševal probleme, ne pa, da bi kot predstavniki republik ubogali, kar bo iz republik prišlo. To ne velja samo za vas marveč za vse republike. Razumljivo je, da bo lahko njihovo delo podvrženo kritičnim razpravam v skupščini, če se ne bodo objektivno lotevali reševanja vseh družbenih vprašanj in spremljali vse družbene procese. • ČEMU REORGANIZACIJA? Čemu je ta reorganizacija potrebna? Zunaj se je mnogo pisalo tudi prej, da bo ta Jugoslavija razpadla, ko bom jaz odšel. Tudi pri nas je bilo mnogo kombinacij, kdo bo prišel na moje mesto. Pri tem sem mislil, da bi to utegnilo povzročiti tudi zelo hudo krizo. Tudi na samo vprašanje, kdo bo prišel na moje mesto in prevzel pristojnosti, ki jih sedaj po ustavi imam, čeprav tudi te moje pristojnosti — to moram reči — včasih kršijo. Prav zato, da naša jugoslovanska socialistična skupnost ne bi zašla v takšino krizo, da bo naša socialistična skupnost Jugoslavija, ostala trdna, neodvisno od tega, kdo bo na tem položaju. Ustvariti moramo torej avtoritativno telo, ki bo imelo vso odgovornost. V tem telesu je treba doseči kohezijo, ki bo vplivala na enotnost vse skupnosti. • NOVO PREDSEDSTVO Ne morem vam govoriti o vseh podrobnostih te reorganizacije. O tem bo še razprava. Obstaja zasnova, kakšno bi bilo bodoče predsedstvo SFRJ, ki pa bo vsekakor doživela še precej velike spremembe. Med drugim bo treba natančno opredeliti odnose med predsedstvom in skupščino. Vsekakor pa mislim, da je to izhod, da ohranimo našo enotnost, ker bodo morale vse republike imeti konstruktiven odnos do tega foruma. Predsedstvo bo sestavljeno iz ljudi, ki bodo uživali vse zaupanje. Iz vsake republike bosta v njem po dva ali trije. Poleg tega bodo v predsedstvu tudi predstavniki vseh glavnih družbeno političnih organizacij, razumljivo tudi ZK in predsedstva ZKJ. • NOBENEGA DIREKTORIJA Ko je stekla beseda o tej reorganizaciji, je bilo na nekaterih mestih negodovanje določena dezorientacija. Začeli so govoriti, da bo to nekakšen direktorij ipd. To so neumnosti. Nekaterim seveda to ne ustreza, toda dobro je, da bomo s tem spod,nesli tla določenim težnjam, ki so v nekaterih krogih naše dežele. • ODGOVORNOST Predsedstvo SFRJ bo moralo imeti določene pravice, da sprejema sklepe, o katerih ni nujno razpravljati v skupščini. S tem bomo dosegli večjo učinkovitost pri delu, kot je danes pa tudi odgovornost ne bo le na majhni skupini ljudi. To je tisto kar sedaj pripravljamo in tu ne bi smelo biti nobene zmote. Odkrito vam povem, da sem jaz kot predsednik republike dolžan to sprožiti. Ko sem bil izvoljen za predsednika republike, sem dobil po ustavi mnoge pravice. Sprožil sem to, ker če bi šlo mimo mene, bi se utegnilo komu zdeti, da so me hoteli odstraniti. • AVTORITATIVNI ORGAN Jaz sem sicer že precej časa na tem položaju in rad bi imel nekoliko več možnosti, da bi počel tudi kaj drugega. Tu bo sedaj kolektivni organ, za katerega moramo vsi skrbeti, da bo čim boljši, čim učinkovitejši, da bodo v njem ljudje s čim večjo avtoriteto v naši deželi. Potem ne bo niti tistih razpok med republikami niti razpok med posameznimi republikami in zvezo. Morda sem prevelik optimist, vendar mislim, da je to edini izhod za našo deželo.« Sestanek predsednika Tita s političnim aktivom Zagreba Spomeitik F ram c* u Hribom i k u Že pred I. svetovno vojno je občinski odbornik Fran Rajšter na seji občinskega odbora mesta šoštanj predlagal, da bi županstvo storilo vse potrebno za ustanovitev meščanske šole v Šoštanju. Predlog, katerega obravnavo so preložili na prihodnjo sejo, ni bil obravnavan niti na tej, niti na kaki naslednji seji. Čim so zasijali dnevi svobode izpod avstroogrske monarhije, so prosili za ustanovitev meščanske šole: šoštanjska mestna občina, dne 11. januarja 1920, krajevna organizacija jugoslovanske demokratske stranke v Šoštanju, dne 21. januarja 1920 in okrajni odbor v Šoštanju, dne 22. februarja 1920. Takratni višji šolski svet v Ljubljani je prošnje upošteval in pozval okrajni odbor v Šoštanju, naj preskrbi obveznice krajevnih dejavnikov za kritje stroškov za ustanovitev in trajno vzdrževanje meščanske šole. Odziv pozvanih občin ni bil ponovljen, le šoštanjska mestna občina je bila pripravljena ugoditi vsem zahtevam. Zaradi tega se je okrajni zastop sam zavzel skrbeti za vse potrebščine nove šole, in sicer na plenarni seji, dne 19. avgusta 1920. Na osnovi tega sejnega sklepa je bila šola ustanovljena in otvorjena še istega leta. Člani I. upravnega odbora so bili: Anton Jan, posestnik v Skalah, dr. Franc Mayer, odvetnik in Mat ko Zalar, lesni trgovec, kot zastopnik okrajnega zastopa ter Anton Arzenšek, uslužbenec tovarne usnja, Jakob Volk, krojaški mojster in Martin Vrečko, šolski upravitelj, kot zastopnik mestne občine. Član upravnega odbora je tudi vsakokratni ravnatelj. Za načelnika je bil izvoljen šolski upravitelj osnovne šole M. Vrečko, za podnačelnika pa dr. Franc Maver, kasnejši dolgoletni župan mesta šoštanj. Tako opisuje dogodke okoli ustanovitve meščanske šole v SošLanju njen edini ravnatelj Fran Hri-bernik v svoji knjigi o mestu šoštanj, ki jo je v sa- mozaložbi izdal leta 1930 in nato še leta 1932. Franc Hribernik, ki mu bomo ob 50-letnici ustanovitve meščanske šole pred stavbo, kjer je služboval, odkrili spomenik, je to šolo vodil od njene ustanovitve leta 1920 pa do začetka II. svetovne vojne in nato še nekaj časa po osvoboditvi. Ko je stopil v zasluženi pokoj, je odšel v Mozirje, in tam 21. aprila 1965 v 78. letu umrl. Zanimivo je, da Franc Hribernik ni bil le vzoren pedagog in ravnatelj, ampak je deloval tudi kot lo- Viktor Kojc PREMALO CENIMO PROSTOVOLJNO DELO kalrti zgodovinar in kronist, ki je napisal dve knjigi o mestu Šoštanju in njegovi okolici. Ti dve knjigi sta še vedno dragocen vir podatkov vsem, ki so se zanimali za zgodovino nekdanje metropole šaleške doline. Poprsje Franca Hribenii-ka, ki je delo akademskega kiparja Cirila Cesarja, je za spomenik odstopila Napot-nikova galerija iz Šoštanja. Postavitev pa bodo finančno omogočili: temeljna izobraževalna skupnost Velenje, krajevna skupnost šoštanj, DPD »Svoboda« šoštanj in še nekatere gospodarske organizacije v občini Velenje. Menimo, da je odločitev le-teh edino pravilna, saj bomo s postavitvijo spomenika uglednemu pedagogu in zgodovinarju dali svetal zgled mlademu rodu, ki bo vsak dan mimo niegovega spomenika prihajal in odhajal iz šole, kjer i c. nekoč dolgo vrsto let poučeval Franc Hribernik —• vionir srednjega šolstva v šaleški dolini. Zato vabimo vse bivše dijake meščanske šole v Šoštanju in druge, da se udeležijo svečanega odkritja, ki bo v nedeljo, 4. oktobra. Svečanost se bo pričela v okviru občinskega praznika 4. oktobra ob 10. uri na Trgu svobode, od koder bomo po razvitju prapora Zveze vojaških vojnih invalidov odšli pred bivšo meščansko šolo k odkritju spomenika. Kar težko je najti besede, s katerimi bi označili uspešnost prizadevanj posameznikov, ki hočejo z akcijami prostovoljnega značaja napraviti preokret v naši dolini. En sam cilj druži vse te ljudi — pa naj si bodo v mestu ali na vasi: urejanje šolskih prostorov, modernizacija cest, druge komunalne ureditve, ki so skupnega značaja in pomena za kraj. Skratka žene jih težnja po napredku, želja po boljšem jutrišnjem, želja da tudi ta ali oni kraj ne sme zaostati. Vendar bistveno je to: nekoč zelo razširjeno udarniško delo je zamrlo zaradi izboljšanega standarda 1i'idi, zaradi skrbi skupnosti. ki je imela, ali pa smo mislili, da ima dovolj denarja. Danes je drueače: ne samo organizatorji akcij, tudi nbčari smo' spoznali da je sredstev'vedno manj, da je vse dražje in če hočemo i-met;. moramo t"di k temu nekaj prisnevati. Kolikor hočemo imeti več. mora naš ^™''"wv'ek biti toliko večii. Toda danes spoznavamo še nekai več, morda nekoliko več na podeželju, kot na vasi (razlike postajajo večje), da je vzgojni pomen tega dela zelo velik. S dto-stovolinim delom želimo razviiati smisel za skupne. rl""b»nn nolitične akcite vt=h občanov, razviiati 'solidarnost. predvsem na ka-7=iti mladini not, kje ie mo-«i+o našeea človeka, kai ' ie niesova kraievna skupnost, Vit""? so osnove delovnih nVoij <3k*-atka. razviiati ho- pcrpr, v•'t«i"-■> našeaa deln-vRnia. vzeoini pomen tefa de!a. nrizadevani in uspehov. Razviti hočemo odnos dn vsesa, kar je naše, do v«o»a. ^ar im?mo. kf"-ustvarili s svoiim delom in »-ažurnem, s so enem letu velike alf''-^/rTr^Tp V.AS ne moremo Hati š-inšp ocene lahko ven-Ha so +a tvt*'"70-Hivania im^la 7,elo veliV r-rirr.pv tako v mestih, kot na vasi. Vendar površni ooazova-lr,« c^.rioiavR'* različnih ak-IphU-n nove svn-ie rnnp>--i« Vi io r>rav eotovo drugačno od mneni. ki iih da- jejo občani, ki nimajo niti interesa, še manj pa pobud za to, da bi se lotevali in sodelovali v akcijah. Menim, da razna razvrednotenja na račun ne-organiziranosti prizadevanj, površno pripravljenih akcij v prvem letu vsekakor ne morejo dati ocene negativno za vse, kar je bilo storjenega, kar je zraslo ob splošni podpori vseh občanov, zainteresiranih v mestih in na vaseh. Ko sem omenil vzgojni pomen teh akcij, je potrebno razmisliti o tem, kaj smatrajo otroci, kaj in kako ugotavlja mladina, kateremu cilju služijo taka namigovanja in kaj želimo doseči z akcijami? Skratka, vsak dejavnik se mora v polni meri zavedati, da so vsa prizadevanja namenjena doraščajoči mladini. Samo njej in našim zanamcem gradimo lepšo prihodnost in 'življenje in zavedati se moramo, da generacija, ki dela tako, ne gleda nase, ali morda na svojo slavo in si postavlja spomenike, kot pogostokrat slišimo. Lahko rečem, da delam zato. ker moram: in kaj pomeni ta moram, kaj pomeni to hotenje, je težko povedati . . . Kolikokrat se te loteva obup in izgubljaš vero v soljudi, ko pa vidiš napredek, ko vidiš uspeh in predvsem zadovoljstvo ljudi, potem te ponovno zgrabi nevidna sila, ki te žene v delo. v napore, v samo-premagovanje in samood-poved ... Zato vsi, ki kakorkoli delamo pri teh akcijah razmislimo dobro, da odločamo o velikih stvareh: ki ne pomenijo samo velika vlaganja (denar), enim letom, z veliko akcijo MESTO VASI, ni nič novega. Od bivših delovnih akcij za izgradnjo Velenja, so se delovne akcije preselile na podeželje: od Kozjaka do Belih vod, od Raven do Šentilja in končno našla svoj odmev v prvotnem središču del v Velenju . . . Cas prinaša svoje, vendar na žalost tudi drugačne pogoje in razumevanje ljudi in tako smo se znašli v velikih naporih, ki jih ne bo moč rešiti brez naših lastnih vlaganj, pa naj bodo ta vlaganja v denarju, ali pa v delu. Več želimo imeti, zato moramo tudi več dati, pokazati več razumevanja, predvsem pa volje po skupnem sodelovanju. Gre torej za družbeni ugled tega dela, večjo veljavo mora doseči to delo, skratka družbeno ga je potrebno ovrednotiti ne oziraje se na tiste manjše pomanjkljivosti, glejmo na končni efekt — rezultat dela! Smo pač ljudje takšni, da pogostokrat rajši tarnamo nad JOŽE MELANŠEK temveč in predvsem da delamo za velike stvari tudi v vzgojnem pomenu. Vzgoja človeka za skupne napore, vzgoja premagovanja skupnih težav, naporov in samoocipo-vedi pomeni tudi del našega kulturnega odnosa do skupne lastnine, del našega kulturnega početja, ki pomeni korak naprej v medsebojnih družbenih odnosih. Vzgojen človek ne more živeti sam zase, vzgojen človek vidi potrebo v združevanju, vzgojen človek vidi potrebo za skupne napore; skratka za dvig blagostanja naroda in ne le posameznika. In če delamo v tem smislu za mladino, delamo zato, ker ji dajemo s tem posojilo, ki se mora bogato obrestovati, ko nas bodo otroci nasledili. Teh obresti pa ne moremo pričakovati od tistih otrok, katerih starši se že v načelu ne •strinjajo z delovnimi akcijami, so proti skupnemu napredku in proti splošnemu dvigu . . . Razumeti moramo, da oživljanje delovnih akcij pred vsem. kar ni dobro in zato tudi ne vidimo velikih naporov, velikih moči in volje, ki so bili vloženi v skupna prizadevanja. Vidimo, samo težave, u-speha pa manj. I', izkušenj lahko povem, da mora reforma najti tudi tu svoj odmev. Bolj odgovoren odnos do organizacije dela, do akcij, upoštevaje ob tem tudi smisel za akcijo, pomen in namen. In končno, vendar zelo bistveno: bodimo pošteni v namenih, odkriti v akciji, in kar je zelo važno kulturni v pogledih in dejavnosti. Delovne akcije naj postanejo torej naša vsakodnevna naloga resnična prostovoljna odlo. čitev, vendar ne samo pri sprejemanju sklepov, pač pa predvsem pri izvrševanju nalog! Zato najbrž nihče zdaj, niti pozneje, ne bo mogel zavreči vrednot delovnih akcij, pomena in potrebe po tej družbeni aktivnosti, če se bodo v akcijah združevali ljudje, ki jih vežejo skupni interesi in družbena organiziranost. Mt* ?! C* V-' - ^^ /t*. „~%& ~ » Delovne akcije na j tudi v bodoče postanejo naša vsakdanja naloga IZ ŠMARTNEGA 015 PAKI Franc Hribernik, bron ŽIVAHNA DEJAVNOST PROSVETNEGA DRUŠTVA t Načrti za dozidavo prosvetnega doma v smartnem ob Paki so izdelani, ■"".to so ponudbe dostavili raznim privatnim mojstrom. Najboljšemu ponudniku bo zaupana izvršitev dozidave. Društvo je pred kratkim naročilo nov kinoprojektor pri Iskri v Kranju. Otvoritvena predstava je predvidena za 29. november. Pa tudi oder v dvorani bodo uredili, da bo odgovarjal sodobnejšemu uprizarjanju raznih dramskih del in drugih prireditev. Društvo je nabavilo tudi električne orgle, del teh stroškov pa bo kril tudi ansambel »Srnica«, ki bo te orgije uporabljal pri svojih nastopih. Program III. barvne televizije naj bi. bil isti kot je bil prejšnji, S temi deli se bodo izvršila gostovanja po šaleški in Savinjski dolini. Upajo, da bo ansambel »Srnica« kmalu organiziral kakšen koncert v kakšni drugi obliki in pripravil nekaj točk z novimi orgla-mi. V Smartnem pa se prometno društvo pripravlja na občni zbor, kjer bodo sprejeli nov program dela in tudi finančni načrt za prihodnje leto. Z. KOTNIK Vaši prispevki za PREMALO LJUBEZNI IN ČASA POSVEČAMO GOJITVI CVETIC Skupščina občine Občinska konferenca SZDL § Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB /VOl/ I Uredništvo Šaleškega rudarja Hortikulturno društvo je letos razpisalo tekmovanje o gojitvi cvetja na balkonih in ureditvi okolice hiš in stanovanj z željo, da bi se naše mesto odelo v cvetje. Z uspehom ne moremo biti povsem zadovoljni. Po večmesečnem opazovanju smo spoznali žalostno resnico, da ugoden materialni položaj še ne pogojuje ljubezni do lepe okolice in cvetja, ampak mu je lahko celo ovira. Nasprotno pa smo imeli priliko spoznati kaj pomeni vzgoja cvetic skromnemu delovnemu človeku. Lepo oceno za gojitev cvetja na balkonu pa so dosegli: Zdravko Vidmar in Ferdinand Knez, Šaleška 18 d, Ivan in Ana Kajtner, Tomšičeva 9, Marija Oštir, Tomšičeva 10, Pavla Klaus in Milka Zlodej, Slandro-va 15. Balkonov brez cvetja v Velenju ne bi smelo biti Skladno urejeno pročelje 'liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.' Tovarišica Venik in njena soseda iz provizorija imata obilo lepega cvetja pred stanovanjem. Obiskati naselje Šmartno 1 je pravi užitek. Povsod je cvetje in zelenje. Vsaka hiša ima nekaj svojskega. Izmed lepega pa je najlepši izbor cvetja, grmičevja in jdomuje družina tovariša Milana Stimaca. Grmičevje, cvetje in drevje obdaja hišo Milana Stimaca Redki so balkoni s toliko cvetja Na splošno ugotavljamo, da je v petorčkih in čet-vorčkih več cvetja kot v stanovanjskih blokih. Zavedamo se, da je v stanovanjskih hišah skoraj nemogoče ohraniti cvetice preko zime, ko jih moramo umakniti iz balkonov in je treba vsako pomlad odšteti kar precej tisočakov, če hočemo nabaviti nove sadike. Zato bo društvo organiziralo nabavo sadik po najugodnejših cenah in napravilo načrte za zasaditev. Hišni sveti naj bi se odločili za enotno ureditev in to svojo odločitev prijavili Hortikul-turnemu društvu, da bomo lahko svetovali in pravočasno zagotovili dovolj lepih in cenenih sadik. Že v jeseni se odločite, da bo prihodnje leto res cvetlični gredi podobno naše mesto. Prvo mesto za skladno ureditev pročelja so osvojili stanovalci petorčka v Vojkovi 16: Vili Bernjak, Franc Kos, Vili Skok in Rudi Mravljak. V tej hiši se stanovalci dogovarjajo kako bodo zasadili balkone, da bo čim lepši izgled. Lepo oceno za gojitev cvetja na balkonu pa so dobili: Zdravko Vidmar in Ferdinand Knez, šaleška 18d, Ivan in Ana Kajtner, Tomšičeva 9, Marija Oštir, Tomšičeva 10, Pavla Klaus in Milka Zlodej, Šlandrova 15. iitlllllllllllllllllllllllllliMIIIIIHIlllllllMIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlinil | Ob letošnjem | I prazniku velenjske 1 1 občine l 18. oktobru1 i čestitajo občanom in \ I delovnim kolektivom 1 Prvo mesto za skladno ureditev pročelja so osvojili stanovalci petorčka v Vojkovi 16: Vili Bernjak, Franc Kos, Vili Skok in Rudi Mravljak. V tej hiši se stanovalci dogovarjajo kako bodo zasadili balkone, da bo čim lepši izgled. Veliko cvetja je bilo na balkonih na zapadini strani v stavbi nad Namo. Nekateri stanovalci skrbijo za lepši izgled mesta, drugi pa imajo balkone brez cvetja Ustanovljena družba Kitajska delegacija Gorenje - Avstrija v GorenJu Delo v tovarni pralnih strojev IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA V ponedeljek, 28. septembra, je bila 4. seja občinske konference Zveze komunistov Velenje, na kateri so obravnavali vprašanja v zvezi s kadrovsko politiko, izobraževanjem in vzgojo v naši občini. Komunisti so ocenili sedanje stanje na področju predšolske vzgoje in obveznega šolanja, obravnavali so probleme na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, dalje, vprašanja štipendiranja, poklicnega usmerjanja, izvenšo-1-skega izobraževanja, povezovanje šole z gospodarstvom itd., glede na srednjeročni program razvoja občine in program potreb po kadrih v prihodnjih letih. Nesporno je, da zastavljenega programa razvoja ne bo mogoče uresničiti brez potrebnih kadrov. Komunisti velenjske občine se torej zavedajo, da element človeka, njegova sposobnost in kreativnost v največji meri vpliva na nadaljnji razvoj, da je človek s svojim znanjem in sposobnostmi izvor družbene moči, zaradi tega mora postati izhodišče družbene politike. Prav zato tema 4. seje občinske konference ZK ni bila slučajno izbrana, kolikšno je bilo zanimanje za to problematiko, naj ilustri- ramo s podatkom, da se je seje poleg skoraj vseh članov občinske konference udeležilo rekordno število predstavnikov večine delovnih organizacij v občini. Konferenca je izvolila tudi dva člana nestalnega dela konference ZKJ. Izvoljena sta bila Miha Golobič, kmetijski tehnik iz kmetijske zadruge Zagorje ob Savi in Andrej Marine, sekretar sekretariata CK ZKS. Oba bosta poleg našega stalnega člana konference ZKJ, Kristiana Hrastelja, zastopala področje medobčinskega sveta ZK Celje in Zasavja na bližnji seji konference ZK Jugoslavije. Več o 4. seji bomo poročali v prihodnji številki Šaleškega rudarja. SAVINJSKO ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOM VELENJE razpisuje 10 štipendij 2 za medicinsko fakulteto — splošna smer 2 za medicinsko fakute-to — stomatologija 2 za višjo šolo za zdravstvene delavce 2 za srednjo šolo za medicinske sestre 1 za zobotehniško šolo 1 za šolo za zobne asistentke Uprava sprejema prošnje do 10. oktobra 1970. Savinjsko šaleški zdravstveni dom išče honorarnega hišnika za zdravstveni dom v Šoštanju. KMETIJSKA ZADRUGA ŠOŠTANJ objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo odvečnih osnovnih sredstev in drobnega inventarja: Q traktor Steyer © traktor Ferguson O 2 traktorski prikolici @ traktorsko kosilnico, 3 motorne kosilnice, 2 obračalnika BCS, 3 motorne prevozne škropilnice, 2 molekuiatorja, 3 mopede, motorno kolo NSU-Maxi, 2 vprežna voza in drugo kmetijsko opremo in orodje. Javna licitacija bo v sredo 7. oktobra 1970 na dvorišču strojne postaje KZ Šoštanj v Šoštanju s pričetkom ob 9. uri. Ogled strojev in drobnega inventarja je možen od 5. oktobra dalje v času od 8. do 12. ure. Kupci morajo pred začetkom licitacije položiti 10 % varščino na izklicno vrednost. V prizadevanjih, da se velenjsko Gorenje v prihodnje v še večji meri vključi v mednarodno blagovno menjavo, je centralni delavski svet TGO Gorenje Velenje na zadnji seji potrdil sklep o ustanovitvi družbe GORENJE — AVSTRIJA, z omejenim jamstvom, s sedežem v Pliberku na avstrijskem Koroškem- Gorenje bo vložilo v to novo družbo 60% začetnega kapitala, druga dva partnerja, in sicer družba WI-NEX iz Dunaja ter FILTERWERK BLEIBURG (Tovarna filtrov Pliberk) pa preostalih 40 %. Poslovni predmet novoustanovljene družbe GORENJE — AVSTRIJA ? sedežem v Pliberku bo prodaja lastnih izdelkov in izdelkov kooperantov na drobno, opravljanje servisne službe, izvoz lastnih izdelkov ter uvoz in pa proizvodnja strojev za gospodinjstva. VELIKA PRIDOBITEV ZA PLIBERK Južna avstrijska Koroška je gospodarsko nazadovala. Področje je industrijsko nerazvito, zato je razumljivo, da so občinski možje v Pliberku močno podpirali prizadevanja velenjske Tovarne gospodinjske opreme Gorenje, da bi ustanovila družbo GORENJE — AVSTRIJA in postavila v Pliberku tovarno gospodinjske opreme cz. strojev. Občina Pliberk je to pripravljenost izrazila tudi v tem, da bo brezplačno odstopila zemljo za gradnjo tovarne, denarja pa nima, da bi na ta način podprla prizadevanja. Župan Pliberka, Siegfrid Kristan, je pred dnevi izjavil, da si prizadevajo, da bi v prihodnje v njihovi občini odprli čim več novih delovnih mest. Zaposlenost je majhna, veliko je ljudi, ki bi se radi zaposlili. In ker ne najdejo dela doma, odhajajo drugami Pritisk na odpiranje novih delovnih mest bo v prihodnje še večji, saj bo v prihodnjih petih letih končalo osnovno šolo okrog 700 otrok in ne vedo, kam bi z njimi. Tovarna, ki jo bo v Pliberku postavilo velenjsko Gorenje, bo pomenila torej pomemben prispevek h gospodarskemu prebujan ju Pliberka kot Podjune. GORENJE BO DRUGA SLOVENSKA TOVARNA, KI BO IZVOZILA KAPITAL V SOSEDNJO AVSTRIJO Potrebno je bilo precej razgovorov, poti in napo- rov, da je naposled vendarle prišlo do ustanovitve družbe GORENJE — AVSTRIJA. Gre šele za drug primer izvoza našega kapitala na avstrijska tla. Pred tem je namreč Tesnilka iz Medvod v Bližini Pliberka postavila tovarno filtrov. Tej se bo pridružila še tovarna gospodinjskih strojev in opreme velenjskega Gorenja. Ko bo nova tovarna Gorenje v Pliberku povsem dograjena, bo v njej, po zdajšnjih predvidevanjih, okrog 1.000 delovnih mest. Postavitev tovarne in zaposlitev ljudi v njej pa bo ugodno vplivala tudi na razvoj terciarnih dejavnosti v Pliberku in okolici. Torej bo občuten napredek na več področjih. Verjetno bomo lahko že v kratkem podrobneje pisali tudi o predvidevanjih za postavitev tovarne in o proizvodnem programu. Vendar pa kaže že zdaj omeniti, da predstavlja novoustanovljena družba GORENJE — AVSTRIJA in predvidena izgradnja nove tovarne v Pliberku pomembno oporo tudi slovenskemu življu, ki kleno vztraja na avstrijskem Koroškem. Spričo gospodarske nerazvitosti južne avstrijske Koroške je bilo zanj težko najti delovna mesta. V novi tovarni v Pliberku jih bo, ko bo dograjena, okrog 1.000. Tudi na io plat ne kaže pozabiti! V tovarni gospodinjske opreme Gorenje se je 22. septembra mudila gospodarska vladna delegacija LR Kitajske. Delegacijo je vodil kitajski veleposlanik v Jugoslaviji ClIENG TAO. Goste sta v Gorenju sprejela pomočnik glavnega direktorja Jože Herlah in Gregor Švajger, dipl. inž. Po ogledu tovarniških obratov so se člani delegacije zadržali na razgovoru, zatem pa so bili na kosilu v velenjskem hotelu Paka. Člani kitajske gospodarske vladne delegacije v »Gorenju« V STENI EIGERJA Vlak je potegnil in me rešil mučne garancije za mojega tovariša. Ni mi bilo potrebno lagati, kajti Eiger ni doslej še nikogar pooblastil za garancijo. To je bilo dejstvo! Dejstvo, o katerem sem mnogo razmišljal. In če tudi ne bi hotel, sem moral razmišljati. Vedel sem namreč, da je meja med tragiko in uspehom v Eigerjevi steni iziredno tesna. Tako so nastopili trenutki, ko sem razmišljal o problemu sokrivde, če se ponesreči eden mojih tovarišev, sam pa bi ostal živ, to je STTa v meni najmočnejša zavora, da bi se sploh podal v Eiger. Nastopili so trenutki, ko mi je bilo že žal, da sem sploh organiziral vzpon na Eiger. Toda v nas alpinistih je bilo hotenje — prekrita sila, ki nas je vlekla v steno kljub temu, da smo vedeli za nevarnosti, ki so prisotne pri vsakem plezanju. Piše: Dušan Kukovec Ali je to hotenje pogojevala želja za odkrivanjem. premagovanjem, odkrivanjem samega sebe, svojih tovarišev, ali zadana obljuba samemu sebi ali tovarišem, ki so me spremljali. Tega sam nisem vedel. V meni se je to hotenje izražalo v »besedi«, ki sem jo dal tovarišem, da jih spremljam v steno. Te nisem hotel prelomiti. Katera sila je vlekla moje tovariše v steno, ne vem! Vem le, da so si želeli v Eiger! Zato smo šli! Dne 19. 8. 1969 nas je vlak v zgodnji jutranji uri popeljal iz domovine. Prvi problem je bil za nami — psihološki pritisk, ki smo mu bili podvrženi še posebno nekaj dni pred samim odhodom, je s tem popolnoma odpadel, vse naše misli so se sedaj lahko prvič po dolgem času osredotočile na steno. Največ smo razmišljali o vremenu. Močno smo .si želeli lepega, saj smo dobro vedeli, da je za nas to sedaj eden glavnih pogojev za uspešen vzpon. Še istega dne zvečer smo prispeli v zeleno dolino (Grindenwald), nad katero se je dvigovala mogočna stena naših sanj. Ze na sami končni postaji nas je postajno osebje opazovalo z vprašujo-čimi pogledi? Eiger nord Wand. — so nas spraševali, ko so si ogledovali kup naše opreme. Hitro je stekel pogovor o- trenutnih razmerah v steni. Eiger so nam odsvetovali, rekoč, da je v steni še preveč snega in da tečejo vodni slapovi. Vse naveze so se te dni vračale, nam je dejal eden izmed njih. Njihovih nasvetov ni kazalo podcenjevati. Proga pelje tik pod steno, zato so vedeli kaj govore. Njihovo trditev so še podkrepile premočene naveze, Iti so se zadrževale pri hotelu »Alpinglen«. Toda, drugače čudovita vremenska situacija v Evropi, je premagala našo misel nad težkimi razmerami v steni. Nevarnost vremenskega preobrata, ki je onemogočila že mnogo navez, tako ni bila prisotna. To pa je bilo dovolj, da smo se odločili za v samo .steno, čeprav smo vedeli, da so razmere v njej zaradi padajočega kamenja in vode težke. Dva dneva sta bila popolnoma dovolj, da smo si opomogli od vožnje. V tem času smo si tudi še enkrat temeljito ogledali steno. Nakar smo že popoldne drugega dne našega bivanja v kampu krenili pod steno. Pot do stene je bila zaradi izredne teže nahrbtnika izredno težka. Potili smo se in ob tem prišli do zaključka, da bo v opremi potrebna temeljita redukcija, saj s takšno težo ne bi mogli plezati. Tako smo pustili pod steno: spalne vreče in več kot polovico hrane. Ni pa bila vzrok potenju samo pretežka oprema, sam sem se znojil tudi ob razmišljanju kopice težav, ki bodo nastopale v steni. Iskal sem odgovore na svoja vprašanja, o steni .. . To je bil boj s samim seboj — s prvim dotikom roke na skalo je odpadel. Naše razpoloženje je postajalo vse boljše. Vstopili smo ... Še zadnjič sem opozoril tovariše na padajoče kamenje, kar sem smatral za največjo nevarnost stene. Ker pa smo videli, da kamenje neprestano pada in bi tako bila naša plezanja lahko le en sam kup opozoril, smo se dogovorili, da za skale pod 5 kg teže ne bomo kričali in po nepotrebnem vznemirjali eden drugega, kakor tudi okolico! Seveda je bila to šala, v kateri je pa bil na žalost kanček resnice. DALJE PRIHODNJIČ LAVSKE ŠPORTNE IGRE VEGRAD NAJBOLJŠI V NOGOMETU V zadnji panogi tekmovanj v okviru delavskih športnih iger so se na pomožnem igrišču NK Rudarja pomerile ined seboj ekipe nogometašev. Od prijavljenih desetih ekip se je na igrišču zbralo pet moštev. Na splošno presenečenje je prvo mesto osvojilo moštvo Vegrada, ki je v finalni tekmi premagalo moštvo rudarskega šolskega centra z rezultatom 3:0 (1:0). Pogrešali pa smo ekipo rudnika, ki je veljala za favorita tega tekmovanja. Kezultati medsebojnih srečanj Vegrad : Tovarna usnja Šoštanj 2:0 (2:0) RSC : TGO Gorenje 1:2__(0:2) RSC : Polypex 5:2 (2:0) Polypex : Gorenje 1:0 (1:0) Vegrad : RSC 3:0 (1:0) Vrstni red: 1. SGP Vegrad 100 2. Rudarski šolski center 90 3. TGO Gorenje 85 4. Tovarna usnja Šoštanj 80 5. Polypex Šoštanj 10 Končni vrstni red za prehodni pokal: 1. TGO Gorenje 1285 točk, 2. Rudnik lignita Velenje 1135 točk; 3. Rudarski šolski center 1040 točk; 4. Termoelektrarna Šoštanj 965 točk; 5. Skupščina občine Velenje 580 točk; 6. Prosveta Velenje 400 točk; 7. Tovarna usnja Šoštanj 380 točk; 8. Polypex Šoštanj 370 točk; 9. Društvo telesnih invalidov 205 točk; 10. Gozdna uprava Velenje 200 točk; 11. Trg. podj. Vino, Šmartno ob Paki 140 točk; 12. Projektivni biro Velenje 120 točk; 13. Prosveta Šoštanj 120 točk; 14. Vegrad Velenje 100 točk. POKAL GORENJA ŠOLI MIHA PINTAR-TOLEDO Ob državnem, prvenstvu v hoji in v maratonu v Velenju, je bilo na stadionu tekmovanje mladih atletov osnovne šole Miha Pintar-Toledo in šole Gustava Siliha za prehodni pokal, ki ga je podarila tovarna gospodinjske opreme Gorenje. Pri dekletih so bile boljše učenke šole Gustava Siliha (41:35) pri fantih pa učenci šole MPT (41:29). V skupnem seštevku pa so bili zmagovalci atleti osnovne šole MPT z rezultatom 76:70. Štafeta 3 x 60 m 1. Gustav Šilih 34,6 2. Miha Pintar-Toledo 36,4 Fantje — tek na 60 m Tek na 300 m 1. Smidhofer GS 46,2 2. Hojan GS 46,4 3. Ježovnik MPT 49.8 4. Tamše MPT 51,9 Višina: 1—2. Krašek 1.—2. Verdev 3. Videmšek 4. Krajnc Daljina: 1. Safer 2. Toter 3. Verdev 4. Dolinšek MPT GS GS MPT GS MPT MPT GS 5 20 120 115 110 365 360 350 333 Rezultati posameznikov: Dekleta — tek na 60 m Krogla: 1. Vodišek MPT 9,2 1. Pevnik MPT 9,02 2. Baškovnik GS 9,2 2. Cujež GS 8,24 3.—4. Navodnik MPT 9,3 3. Ograjenšek MPT 8,01 3.-4. Goli GS 9,3 4. Dolar GS 7,23 1. Tamše 2. Kovač 3. Prlstovšek 4. Hudomalj Tek na 400 m 1. Hižar 2. Zagorc 3. Mlinar Višina: 1. Blatnik 2. Grčar 3.—4. Felicijan 3 —4. Kovačič Daljina: 1. Hriberšek 2. Kešmer 3. Režek 4. Kajtner Krogla: 1. Storman 2. Gradišnik 3. Duplšek Štafeta 4 x 60 m MPT GS GS MPT GS MPT MPT MPT MPT GS GS MPT GS MPT GS 8,4 8,9 9,0 9,4 60,0 62,2 63,8 135 135 120 120 460 432 410 405 MPT GS GS 1. Miha Pintar-Toledo 2. Gustav Šilih 10,83 8,80 8,69 32,5 33,5 Bo krenilo na bolje? Po petem kolu tekmovanja v slovenski conski ligi predstavnikoma velenjske občine ne kaže najbolje. Rudar je po zelo vzpodbudnem začetku v zadnjih dveh kolih ostal brez točk. Ali je to kriza ali pa se bo ponovila slika lanskega tekmovanja? Smarčani pa so se že kar krepko zasidrali na dnu lestvice. saj v petih kolih niso dosegli več kot neodločen rezultat in osvojili eno točko1. Upamo, da bo obema našima predstavnikoma krenilo na bolje- V petem kolu so Velenjčani gostovali v Rog. Slatini. Po zapravljenih možnostih Velenj-čanov za dosego gola v prvem delu igre so v nadaljevanju domačini prevzeli pobudo, dosegli dva gola in zmagali (2:0). Nogometaši Smartnega ob Paki pa so se v Slov. Konjicah pomerili z Dravinjo. Domačini so bili boljši in dosegli gladko zmago 3:0. Rezultati 5. kola Peca : Pohorje 2:3 (1:1) Fužinar : Kovinar 0:0 Olimp : Osankarica 2:1 (0:0) Dokležovje : Slivnica 0:1 (0:1) Lestvica: Fužinar 5 4 1 0 7:2 9 Olimp 5 3 1 1 10:5 7 Kovinar 5 2 2 1 8:3 6 Dokležovje 5 3 0 2 9:8 6 Pohorje 5 2 2 1 12:12 6 Slivnica 5 2 2 1 7:7 6 Steklar 5 2 1 2 10:8 5 Rudar 5 2 1 2 9:10 5 Dravinja 5 1 2 2 9:10 4 Peca 5 1 2 2 6:7 4 Osankarica 5 0 1 4 4:11 1 Šmartno 5 0 14 1:10 1 Gorenjčanke uspešne Rokometašice Gorenja, ki so spomladi morale zapustiti slovensko ligo uspešno nastopajo v Štajerski coni. Po dveh kolih so v vodstvu na lestvici. Glede na konkurenco v tej ligi, imajo velenjske rokometašice realno možnost, da se v prihodnje ponovno merijo z najboljšimi v slovenski ligi. V drugem kolu so brez težav premagale ekipo Drave iz Ptuja z rezultatom 17:6 (9:3). Lestvica Gorenje 2 2 o o 26:10 4 Celje 2 2 0 0 26:19 4 Vel. Nedelja 2 10 1 9:9 2 Drava 2 10 1 19:21 2 G. Radgona 2 0 0 2 7:16 o Branik B 2 0 0 2 16:28 o D i Kokome Dragocena točka za Šoštanjčane V šestem kolu so se rokome-taši Šoštanja pomerili s Trži-čem. V zanimivi in borbeni tekmi so domačini skoraj ves čas vodili. V zadnjih minutah pa so gostje iz Šoštanja rezultat izenačili na 13 : 13 in osvojili dragoceno točko. Gole so dosegli: Pevnik 4, Hajsek in Korpnik 3, Požun 2 in Bubik enega. Po šestih tekmah so Šoštanj-čani dosegli dve zmagi, enkrat igrali neodločeno in dvakrat izgubili. S petimi točkami so na 7. mestu na lestvici. Košarka Celjanom so napolnili koš Derby srečanje šoštanj-skih in celjskih košarkarjev je bilo vedno zanimivo. Zato si je tekmo ogledalo več kot 200 gledalcev. Že v začetku tekme so prevzeli pobudo domačini, kar je zmedlo Celjane, saj so mislili, da bodo zlahka prišli do obeh točk. Nezadržni Skornšek, Koren, Jerič in De Costa so vztrajno polnili koš Celjanov in ob koncu zabeležili zmago z rezultatom 73 : 69 (32 : 26). InesrečeA NESREČA NA ZELEZNIŠKEM PREHODU ANDREJ BOROVNIK iz Velenja, Tomšičeva 30, je 22. septembra vozil osebni avtomobil CE 127-56, last AMD šaleška dolina. Na železniškem prehodu v Pesju je spregledal potniški vlak, ki ga je zadel. Voznik je ostal nepoškodovan, na avtomobilu pa je za 8.000 dinarjev škode. PO NESREČI ODŠEL V POSTELJO 20. septembra 1970 ob 5.40 je FRANCA BOROVNIKA iz Pe-sja 18, zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v Šaleku s ceste in se je zaletel v drevo. Voznik je dobil le manjše praske in je odšel domov spat, kjer so ga odkrili uslužbenci milice in opravili preizkus z alkotestom. STEKEL JE PRED AVTOMOBIL Otrok SMILJAN KOTNIK iz Tomaške vasi 23, si je 12. septembra prišpl ogledat otroško igrišče v Velenju. Iz parkira- nega avtomobila je neprevidno stekel čez cesto, pri tem pa ga je zadel voznik osebnega avtomobila BRANKO FALE, iz Celja, Drapšinova 14. Petletni Smiljan je bil lažje poškodovan in odpeljan v slovenjgra-ško bolnišnico. ODVZEL PREDNOST Z obračanjem avtomobila na glavni cesti je 2. septembra PETER KODELA iz Velenja, Šaleška 19, odvzel prednost vozniku osebnega avtomobila CE 224-79 SLAVKU OCVIRKU iz Mozirja 189. Pri trčenju je nastalo škode za 1.000 dinarjev. TRČIL V TOVORNJAK RUDI STROHMEIER iz Celja. Ljubljanska 15, se je 9. septembra ob 6. uri peljal s svojim avtomobilom CE 289-70 po cesti II. reda Slovenjgradec —Velenje. Pred srečanjem s tovornjakom CE 340-44, ki ga je upravljal BOLTEŽAR ŽERJAV iz Pirešice 9, je Stroh-meier skrenil levo v tovor- njak. Bil je poškodovan in odpeljan v bolnišnico. Na vozilu je za 7.000 dinarjev škode. SOPOTNICA POŠKODOVANA 6. septembra 1970 ob 17.40 je MATEVŽ ZALOŽNIK iz Vitanja 51, vozil motorno kolo po Celjski cesti v Velenju. V križišču s Partizansko cesto je odvzel prednost osebnemu avtomobilu CE 205-57, ki ga je vozil FERDINAND KORPNIK iz Velenja, Tomšičeva 11. V križišču sta trčila pri čemer je bila poškodovana motoristo-va sopotnica MARIJA KAME-NIK iz Vitanja 52. Odpeljana je bila v bolnišnico, škode pa je bilo za 1.000 dnarjev. VINJENOST IN SPOLZKA CESTA Zaradi vinjenosti in spolzke ceste je pri zaviranju zaneslo v drog električne napeljave, na Prešernovi cesti. ANDREJA STROZAKA iz Velenja, Šaleška c. 22. Nesreča se je zgodila 5. septembra ob 17. url. Voznik je dobil poškodbe in je bil odpeljan v bolnišnico. Na avtomobilu pa je škode za 7.000 dinarjev. POŠKODOVANEGA PEŠCA ODPELJALI V BOLNIŠNICO Ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, je 5. septembra prečkal cesto v križišču Kosovelove in Kidričeve ceste v Velenju ALOJZ DOBOVICNIK iz Velenja, Šlandrova 12. Voznik osebnega avtomobila ST 217-830 DIETMAR WOLFSBUR-GER iz Knitenfelda nesreče ni mogel preprečiti in je trčil v Dobovičnika. Odpeljali so ga v bolnišnico. MOPEDIST BREZ LUCl Ponoči, 30. avgusta ob 22. uri, je vozil po cesti proti Skalam z mopedom brez luči ŠTEFAN PUŠNIK iz Plešivca 39. Zadel je pešca FANIKO in ANTONA STROPNIKA iz škal 105 ter padel tudi sam. Naslednji dan so zaradi poškodb odpeljali v bolnišnico Antona Stropnika. AVTOMOBIL NA STREHI FRANCA BALANTA — začasno zaposlenega v Nemčiji — je 31. avgusta ob 20.15 zaradi neprimerne hitrosti v Paki zaneslo v ograjo. Ograjo je podrl, avto pa je obstal v jarku na strehi. Pri nesreči sta bila voznik in sopotnica Brigita Balant lažje poškodovana. Škode je za 20.000 dinarjev. ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — Ust izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekočI račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišejl: Cetls Celje VODILNI SE NISO OKORISTILI DELADNO KULTURNO DRUŠTVO Tako trdijo v Vegrad« in zavračajo govorice, da so se štirje vodilni uslužbenci okoristili, čeprav trije že nekaj mesecev stanujejo v novih hišah, zanje pa niso plačali niti dinarja. Z REDNE SKUPŠČINE KD »IVAN CANKAR« V splošnem gradbenem podjetju Vegrad je letos prišlo do temeljitih kadrovskih sprememb v vodstvu. Takšni notranji ukrepi pa so brez dvoma terjali tudi prenekatero ostro odločitev, ki je seveda tu in tam katerega od zaposlenih prizadela. Zato nismo nasedli vse češčim govoricam, ki so se začele zadnje čase širiti po Velenju, da ni vse čisto pri gradnji štirih enodružinskih hiš, v katere so se že vselili trije vodilni uslužbenci iz Vegrada, ampak smo se za pojasnilo obrnili v Vegrad. • ZA KAJ GRE?_ Očitki padajo na rovaš novega direktorja Janeza Basleta, šefa sektorja Velenje dipl. inž. Venčeslava Svoljšaka in šefa komerciale Vilija Stiplovška, ki že nekaj mesecev stanujejo v novih hišah pa zaenkrat niso plačali še niti dinarja. Četrta zgrajena hiša je namenjena Jožetu Rajerju, šefu sektorja v Beogradu, ki se bo vselil v teh dneh. V Vegradu so na očitke že reagirali in sklenili, da bodo člane kolektiva in tudi širšo javnost objektivno seznanili o vsej zadevi. • PREDNOST ZASEBNIM GRADITELJEM____ Ko smo se oglasili v Vegradu in se o tem pogovarjali s tremi prizadetimi, z nekaterimi ostalimi vodilnimi delavci, 'predsednikom delavskega sveta, upravnega odbora in sekretarjem Povzročil nesrečo in pobegnil 10. septembra letos je dobil šoštanjski oddelek milice obvestilo, da je neznan voznik Zastave 600 podrl in hudo poškodoval žensko. Delavci šoštanjske milice so ugotovili, da je bila poškodovana 26-letna Jožica GOLTNIK iz Metleč 22. Skupaj z Antonom Hudobreznikom sta šla po desni strani ceste proti Topol-šici. Pri hiši št. 38, pa je neznani voznik zadel Goltnikovo in jo zbil v betonski podstavek ograje, kjer je obležala poškodovana. Nihče od prisotnih ni videl registrske številke avtomobila, niti barve. Pri podrobnem iskanju pa so le našli drobce laka svetlomodre barve. Ko so pregledovali vozila te barve, so odkrili Zastavo 600 D, z reg. št. CE 278-20, last Ivana Ju-raka iz Lepe njive 99. Na vozilu je bila sveže upognjena pločevina okrog desnega žaro-metnega stekla. Jurak je bil pred nesrečo v gostilni Ograjenšek in je vozil brez vozniškega dovoljenja. Ob nesreči je z nezmanjšano hitrostjo nadaljeval pot, ne da bi humano poskrbel za čimprejšnjo pomoč ponesrečenki. Mislil jp, da se bo s pobegom izognil odgovornosti, vendar so ga organi milice v zelo kratkem času odkrili. aktiva ZKS, so ti pojasnili stanovanjsko politiko podjetja in povedali, da so tudi te štiri hiše gradili enako kot doslej ostale. Vegrad je za svoje zaposlene zgradil 109 stanovanj v blokih. To pa je za tako veliko podjetje premalo, zlasti, če hočejo uveljaviti načrtovani razvoj in k sodelovanju pritegniti nove strokovnjake. Zato so se že pred dvemi leti oprijeli spremenjenega načina stanovanjske izgradnje za zaposlene. Odločili so se, da bodo kreditirali tiste zasebne graditelje, ki svoje hiše dograjujejo ali na novo gradijo in tiiste, ki se odločijo za stanovanjsko varčevanje. Prednost pa bodo imeli oni, ki stanujejo v Vegradovih stanovanjih. • ZA VSE ZAPOSLENE ENAKI POGOJI V skladu s stanovanjsko politiko podjetja so samoupravni organi konec leta 1968 odobrili Janezu Basle-tu, Jožetu Rajerju in Viliju Stiplovšku za dveletno varčevanje pri kreditni banki, vsakemu po 60 tisoč dinarjev. in ta sredstva kasneje tudi vezali. Z varčevalnimi dogovori pa so se vsi trije obvezali, da v tem dveletnem času varčevanja v banki vplačajo po 9.600 dinarjev. Tega leta je imelo podjetje blizu 300 tisoč din sredstev namenjenih za gradnjo stanovanj, trije uslužbenci pa so jih dobili 180 tisoč dinarjev. Lansko pomlad so začeli z gradnjo na zazidalnem PREKLICI • Veljavnost plačilnega kartončka RLV, številka 47, preklicuje: Ivan Ungar, Kersnikova 23, Velenje. • Anton Ajnik iz Kono-vega, preklicujem vse izjave, ki sem jih v jezi izrekel o Jožetu Medvedu iz Pre- Fotoamaterji! FOTO PAJK VELENJE vam strokovno in hitro razvije barvne in črno-bele filme ter kvalitetno izdela vse vrste fotopo-večav v črn obeli in color tehniki. Naši fotoamaterji dobijo brezplačno navodilo za uspešno fotografiranje. področju, kjer gradi Vegrad . hiše za zasebne kupce. Da ne bi prišlo do suma o kakršnem koli okoriščanju, so vodilni uslužbenci zaupali gradnjo svojih hiš Vegradu, ki ni zahteval naplačila, in sklenili predkupne pogodbe. Po končani varčevalni dobi, ki poteče 23. decembra letos, bodo Janez Basle, Vili Stiplovšek in Jože Rajer lahko sklenili kreditno pogodbo in šele na ta način dobili posojila okrog 145 tisoč dinarjev. Obenem so začeli graditi še četrto hišo za Venčeslava Svoljška. Njemu so lani odobrili 60 tisoč dinarjev iz stanovanjskega sklada in jih pravtako vezali pri banki. Tako bo Svoljšak dobil posojilo šele julija 1972. leta, čeprav v hiši že nekaj mesecev stanuje. Sam pa je v tem času privarčeval 16.800 dinarjev. • PODJETJE KREDITIRA IZ OBRATNIH SREDSTEV _ Vegrad, ki je vse štiri hiše gradil, je vanje doslej vložil 690 tisoč dinarjev obratnih sredstev. Na osnovi varčevanja pri kreditni banki bodo letos konec decembra lahko dobili blizu 450 tisoč dinarjev. Ostane pa še precejšnja razlika, ki jo bodo verjetno morali še naprej kreditirati. To velja tudi za Venčeslava Svoljška, ki bo, kot smo že zapisali, šele julija 1972 dobil večji znesek posojila. Povedali so, da končnega 0'bračuna gradnje še nimajo (nimajo še vseh raču- nov za obrtniška dela), vendar bo po vsej verjetnosti veljala hiša od 170 do 180 tisoč dinarjev. Tako je tudi to odprto vprašanje občutne razlike med ceno hiše in višino posojila, torej denarja, ki ga bodo imeli vsi štirje na voljo. Govorice, ki so se začele širiti, so najbrž nastale zaradi tega, ker so se v novozgrajene hiše trije že vselili, četrti pa se na vselitev pripravlja, niso pa doslej plačali niti dinarja. V Vegradu so povedali, da so drugim že gradili fako in tudi oni niso pred vselitvijo ničesar plačali. Pravijo, da se podjetju splača uporabljati obratna sredstva za kreditiranje gradnje zasebnih hiš in bodo tako delali še vnaprej. Pred nedavnim je o gradnji hiš štirim vodilnim delavcem razpravljala tudi organizacija Zveze komunistov v podejtju. Sektretar aktiva ZK Franc Ojstršek je o tem dejal:» Komunisti smo sklenili, da je treba člane delovne skupnosti objektivno obvestiti. Sicer pa sem prepričan, da ni nikakršnega okoriščanja.-« Pri vsej zadevi pa vendarle ostane še odprto vprašanje, če so v Veeradu ravnali v skladu z veljavnimi predpisi in če je tak način reševanja stanovanjske stiske res 'najbolj smo-tern in gospodaren. To bodo ugotovili pristojni organi, ki so že bili v Vegradu, niso pa še zaenkrat nič pojasnili. Lj. Naraks log. Izjave so neresnične in se mu opravičujem. i RAZNO • V varstvo sprejmem otroka. Naslov v uredništvu. • V varstvo sprejmem otroka, dojenčka ali večjega (dopoldan ali popoldan). M. A., Šercerjeva 10, Velenje. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in očeta JOŽETA KOVAČA se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in darovalcem cvctja. Zahvaljujemo se vsem, kli so ga pospremili na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Pirtovšku za njegov trud in kolektivu železničarjev Šoštanj. Žalujoči: žena Rozalija in hčerka Sandia z družino V petek, 25. septembra, je bila v prostorih velenjske gimnazije redna letna skupščina kulturnega društva »Ivan Cankar«. Poleg dijakov, članov društva, so se skupščine kot gostje udeležili predstavniki družbeno političnih organizacij ter nekateri člani profesorskega zbora gimnazije. Ustanovitev društva je pred leti narekovala želja po izpolnitvi vrzeli v kulturni dejavnosti našega okolja, prav tako pa tudi želja po boljšem in tesnejšem sodelovanju med sekcijami. Po rosnih začetkih, polnih težav in negotovosti, je delo zaživelo, društvo pa je tako preraslo v enega najbolj aktivnih v naši občini, kar prav gotovo izpričuje njegova dejavnost. Ob lastnem glasilu, ki so ga izdali literati, ne smemo pozabiti trinajst predstav mladinske igre »Jurček«, devetnajst lutkovnih predstav za naše najmlajše, samostojnega koncerta dekliškega pevskega zbora z novim programom dvajsetih pesmi ter ne nazadnje tudi številnih recitalov, od katerih pa je bil daleč najboljši prav zadnji — Poezija mladih. Vse sekcije se trudijo, da v svoje delo vnesejo čim več novega, predvsem pa jim gre za izvirnost, saj prav z rijo lahko najbolj navdušijo občinstvo. S svojo dejavnostjo društvo čedalje bolj posega in pomaga pri oblikovanju kulturnega življenja naše občine, kar pa je prav gotovo za mlado gimnazijo in še mlajše društvo izreden uspeh. V dokaj plodni razpravi, ki se je razvila po poročilih, so se mladi kulturniki dotaknili tudi nekaterih problemov s katerimi se srečujejo ob svojem delu. Ena izmed najresnejših je prav gotovo potreba po prostoru, v katerega bi lahko prenesli del svoje dejavnosti in jo tako neposredno predstavili občinstvu. Pred letom so imeli mladinski klub, ki pa ga danes žal ni, vendar so želje in hotenja po podobnem prostoru del vsakodnevnih razprav, zato upravičeno upajo, da bodo tak prostor, ki je potreben tudi nekaterim ostalim organizacijam, vendarle dobili. Predno so se razšli so izvolili še nov upravni odbor, katerega predsednik je Ana Ilijaš, dijakinja drugega letnika gimnazije. J. Poles • V cvetličarno sprejmem v uk pridno, pošteno dekle, najraje z dežele. Vprašajte v šaleški 22/a. STANOVANJA • Neopremljeno stanovanje (kuhinjo in sobo s posebnim vhodom) v bližnji okolici ali centru Velenja nujno išče ženska srednjih let. Naslov v uredništvu. Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje razpisuje po 9., 10., 11. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) in 5., 6., 7., 8. in 9. čl. odloka Skupščine občine Velenje o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Velenje, št. 5/67 in 1/68). J A V MI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča pare. št. 161/8 v izmeri 477 m2 v k. o. Šoštanj za gradnjo družinske stanovanjske hiše. I. Rok za začetek gradnje je eno lete po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi parcele, dokončati pa se mora v 3 letih. II. Zemljišče se oddaja proti reverzu, ki ga bo moral podpisati najboljši ponudnik pred sprejemom lokacijskega in gradbenega dovoljenja. III. Izklicna cena znaša 15,00 din za m2. IV. Varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik, znaša 1.000,00 din in jo nakaže na račun sredstev nacionaliziranih zemljišč, št. 5074-783-7 Skupščina občine Velenje, z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist navedenih .sredstev, če ponudnik odstopi od ponudbe, ko je že uspel na natečaju. Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu odškodnine. V. Rok za predložitev ponudb je vključno do 20. 10. 1970, odpiranje ponudb pa v sredo dne 21. 10. 1970 ob 8. uri, v sobi št. 39/111, kjer so lahko navzoči interesenti. Pismene ponudbe pošljite v zaprti kuverti na naslov: Premoženjsko-pravna služba Skupščine občine Velenje, z označbo »Javni natečaj za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš v Šoštanju ob Tovarniški poti«.