Gabi Bešlin, Nataša Šumak
KVALITETA ŽIVLJENJA MATER
V ENOSTARŠEVSKIH DRUŽINAH
POSKUSNA TEORIJA NA PODLAGI KVALITATIVNE ANALIZE
UVOD
Če nameravate ustvariti mešano ali enostar-
ševsko družino, se zavedajte, da je lahko prvo-
razredna. Ta družina lahko postane čudovit
prostor, kjer boste z veseljem živeli. Na voljo
so vam vse možnosti in tehnike, da uspete.
Naj vam bo vse, kar boste morali narediti za
uspeh, v izziv, dela pa se lotite kot zagnan
detektiv in eksperimentator. (Satir 1995.)
V. Satir govori o enostarševski družini kot
družini, ki ponuja posebne izzive. Pravi, da
imamo trenutno tri vrste takih družin: eden od
staršev po ločitvi odide in drugi se ne poroči
ponovno; samska oseba zakonito posvoji otroka;
neporočena žena obdrži otroka. Navadno pa
enostarševsko družino sestavljajo mati in otroci.
V današnji družbi še vedno velja enostar-
ševstvo za prehodno obliko družine, čeprav je v
Sloveniji že vsaka šesta družina enostarševska in
veliko jih takih tudi ostane.
V raziskavi naju je zanimalo, kako matere
vidijo in doživljajo svoje družine: kako živijo,
kako vidijo svoje otroke, kakšne so njihove stiske,
bolečine, katere so njihove radosti, kaj jim prinaša
srečo in veselje ...
Namen naloge je bil, pridobiti več znanj in
bolje razumeti enostarševsko družino. Želeli sva
opozoriti tudi na določene stereotipe, ki so še
vedno ukoreninjeni v naši družbi, saj meniva, da
je ena od nalog socialnega dela tudi ta, da jih
prepoznavamo in se jih s tem zavedamo ter
opozarjamo nanje. ч
PROBLEM
Število enostarševskih družin narašča. Zakonska
zveza postaja vedno bolj ranljiva, tako da se v
Sloveniji razveže že vsak tretji zakon in je enostar-
ševskih družin že več kot 100.000 - vsaka šesta.
V 85.000 enostarševskih družinah je samohra-
nilka mati, v preostalih oče (Grah 2001: 12-13).
Zanimala naju je kvaliteta življenja mater v
enostarševskih družinah ter kaj vpliva na njo.
Najina naloga je začela nastajati v času javne
debate o enostarševskih družinah in posledično
o »kvalitetnih« in »nekvalitetnih« otrocih. »Vpra-
šanje je, ali je res v korist otroka, da se rodi samski
ženski,« je zapisal dr. Karel Zupančič (Mladina,
10. 7. 2000: 19).
Zdelo se nama je, da je o tej temi premalo
napisanega in da se v okviru družinske teorije tej
družinski skupnosti posveča premalo pozornosti.
Pri raziskavi naju je najbolj zanimalo, kako
matere doživljajo enostarševsko družino, kako so
zadovoljne s svojim življenjem. ,;i ^ \
o|i   ax     VIRI PODATKOV       . r
Opravili sva intervjuje z osmimi materami. Edini
pogoj je bil, da ženske najmanj pet let živijo same
z enim ali več otroki. Njihova povprečna starost
je 37 let, vse so zaposlene. Tri med njimi imajo
končano osnovno šolo, pet pa jih ima višjo izo-
brazbo. Ker so bili intervjuji dokaj intimni, sva
se zavedali, da bova morali k sodelovanju povabiti
ženske, ki naju že od prej poznajo in nama
zaupajo. Ena je izbirala med svojimi prijateljicami
in znankami, druga med sodelavkami. Vse inter-
vjuje sva opravili oktobra in novembra 2000.
Sprva so bile ženske nezaupljive, doživele sva
tudi nekaj odklonitev.
281
gabi bešlin, nataša šumak
Ti intervjuji so za ženske pomenili nekakšno
evidenco lastnega življenja ter soočanja z njim.
Pri nekaterih sogovornicah se vidi, da so vajene
premišljevati o sebi, o doživljanju sebe in okolice,
medtem ko druge veliko težje govorijo o svojih
stiskah. Zdi se, kot da niso vajene govoriti o sebi.
Ena ženska je med intervjujem večkrat zajokala,
in morda je to bilo prvič, da se je spustila na pot
v lastne občutke, v brskanje po stvareh in
dogodkih, ki so boleči in jih je potisnila globoko
vase.
METODA
Raziskava je kvalitativna in deskriptivna.  >
Sestavili sva strukturirani vprašalnik, ki je zajel
več sklopov: materialni položaj, socialno mrežo
in odnose v njej, samopodobo.
Podatke, ki sva jih zbrali, sva obdelali kvalita-
tivno. Iz intervjujev sva izbrali izjave, ki so se
nama zdele najbolj relevantne za najino temo. Iz
teh izjav, ki govorijo o doživljanju mater, sva
oblikovali pojme.
V drugem koraku sva primerjali pojme med
seboj, iskali podobnosti in razlike ter jih združiU
v širše kategorije, ki sva jih tudi poimenovali. Ob
primerjavi pojmov sva prišli do spremenljivk;
opazili sva, da se matere razlikujejo med seboj
glede na izobrazbo, strukturo socialne mreže,
samopodobo in skrbjo zase.
Razdelili sva jih v dve skupini. V prvo skupino
sva dali matere, ki imajo nižjo šolsko izobrazbo,
slabše materialno stanje, skromno socialno mre-
žo, ki slabo skrbijo zase in imajo nizko samopo-
dobo. V drugo skupino sva dali matere, ki imajo
višjo izobrazbo, podpirajočo in razvejano social-
no mrežo, dobro mnenje o sebi ter znajo po-
skrbeti tudi za svoje potrebe. V prvi skupini sva
prepoznali tri intervjuvanke, v drugi pa pet.
Po razdelitvi v skupine sva s pomočjo tabele
pojme združili v kategorije. Tabela nama je rabila
kot izhodišče za oblikovanje poskusne teorije.
Priložena sta dva primera zapisa obdelanega
intervjuja (gl. naslednjo stran in naprej). Na enak
način sva obdelali vseh osem intervjujev. Raz-
delitev pojmov v kategorije nama je rabila za obli-
kovanje poskusne teorije. - .
POGLAVJA POSKUSNE TEORIJE
POMANJKANJE IN GMOTNI POLOŽAJ
Enostarševska gospodinjstva so pogosteje rev-
nejša kot tista, kjer se člani in članice gospodinj-
stva preživljajo tako z dohodkom moškega kot
ženske. Gre za več vrst pomanjkanja. Ob primer-
javi mater med prvo in drugo skupino sva opazili,
da gre pri prvih za več različnih oblik pomanj-
kanja, ki se kažejo kot pomanjkanje denarja, pro-
stega časa, stanovanjske stiske, pomanjkanje
podpore socialne mreže, zabave, sprostitve.
V prvi skupini je v ospredju denarna stiska, ki
vpliva na ostala področja kvalitete življenja ter se
kaže na več področjih :
• stanovanjska stiska - v neprimernih prosto-
rih ali v dragih najemniških stanovanjih, npr.:
»Stiskamo se v eni sobi,« aH »Denarja za odkup
stanovanja nimam,« ali »Težko se prebijam iz
meseca v mesec«
• pri pomanjkanju sredstev za otroka: »Otroci
težko hodijo na izlete, ko se začne šola, sem čisto
izgubljena, živiva skromno.«
• pri preživljanju dopusta in prostega časa,
npr.: »Na dopustu zadnjih nekaj let nismo bili,
kopamo se na jezeru, kjer ni treba plačati, nimam
dovolj denarja za sebe.«
Ženske se na različne načine lotevajo reševa-
nja denarne stiske, npr. z dodatnim zaslužkom, z
dodatnim delom na kmetiji, delno jim pomagajo
tudi starši - zlasti matere (s hrano in denarjem).
Kljub vsej pomoči so stiske zaradi pomanjkanja
denarja velike.
Nobena od treh mater iz prve skupine ne do-
biva preživnine, en oče živi v drugi državi, druga
dva pa je ne plačujeta.
Pri drugi skupini gre predvsem za pomanj-
kanje materialnih dobrin. To vrzel zapolni pod-
pora sorodnikov in prijateljev in tudi več prilo-
žnosti za dodatno plačano zaposlitev.
Dodatni zaslužek je višji, obenem pa jim to
delo pomeni ustvarjalni izziv: »Delam zaradi dela
samega, ker ga rada delam in sem zato sposobna.«
Pri reševanju denarne stiske so matere iz dru-
ge skupine bolj iznajdljive oz. imajo več podpore
in možnosti.
Tri matere iz druge skupine imajo urejeno
preživnino. Dve materi je ne dobivata, ker očeta
živita v drugi državi.
Kljub boljšemu materialnemu stanju žensk iz
druge skupine pa je tudi tu prisotna omejitev
282
kvaliteta življenja mater v enostarševskih družinah
Primer analize intervjuja Katje iz prve skupine:
porabe, odtegovanje dopusta, varčnost, skrom-
nost in občutek prikrajšanosti, vendar manj kot v
prvi skupini.
OBDOBJE PO LOČITVI , I
ALI ROJSTVU OTROKA
Šest intervjuvank je ločenih, dve pa sta se z
partnerjema razšli že med nosečnostjo. Vsem je
skupno, da so po ločitvi oz. rojstvu otroka
občutile strah pred prihodnostjo in negotovost
zaradi finančnega preživetja družine in padca
standarda.
283
gabi bešlin, nataša šumak
Primer analize intervjuja Bojane iz druge skupine:
284
kvaliteta življenja mater v enostarševskih družinah
285
gabi bešlin, nataša šumak
Hkrati jim je ločitev pomenila tudi olajšanje
zaradi prekinitve nezadovoljujočih odnosov.
Poleg finančne stiske se v obdobju po ločitvi
pojavi še nezaupanje vase, občutek manjvred-
nosti, neuspešnosti.
V prvi skupini je bila ločitev povezana z občut-
kom krivde, manjvrednosti in s poniževanji: »Na
steklih avtomobila sem našla napis 'kurva'. Po
ločitvi so me nekaj časa nepoznani nadlegovali
po telefonu ...«
Ženske iz druge skupine se od žensk iz prve
skupine razlikujejo po tem, da so doživljale po
ločitvi oz. rojstvu otroka manj negativnih odzivov
okolja oz. jih nekatere sploh niso.
Ločitev je javni dogodek. Vse ženske so ob
ločitvi doživljale različne reakcije okolja, od pomi-
lovanja, obsojanja, žalitev do občudovanja kot
npr.: »Kapo dol, da to zmoreš!« V tej fazi gre za
razreševanje bolečine, jeze, grenkobe skoz proces
žalovanja. Ženske morajo umakniti svojo čust-
veno investicijo iz zakona.
V tem obdobju so bile tako ženske iz prve
skupine kot ženske iz druge skupine v podobni
čustveni in materialni stiski. Tiste, ki so imele
trdnejšo socialno mrežo, so lažje šle skoz proces
žalovanja, jeze in izgube.
SOCIALNA MREŽA
Glavne vrste medosebnih odnosov so: prijatelj-
stvo, ljubezen in odnosi med intimnimi partnerji,
odnosi med otroci in starši, sorodniški odnosi in
odnosi med sodelavci, kot piše Nastran Ule
(1993).
ODNOS OTROK - MATI
Kot piše Brajša (1987), je materinstvo tem bolj
kvalitetno, čim bolj je samo del materine aktivno-
sti in ne nadomestek za njene življenjske zahteve.
Otrok matere ne potrebuje samo v vlogi mate-
rinstva, ampak tudi v vseh njenih odnosih in aktiv-
nostih. Mater potrebuje kot celovito osebnost, da
bi lahko tudi sam postal celovita osebnost.
Matere iz prve skupine si zelo prizadevajo,
da njihovi otroci ne bi čutili pomanjkanja: »Naj-
prej so otroci, šele potem sem jaz,« ali: »Za hčerko
pa kupim samo najboljše, da ne odstopa od dru-
gih,« ali: »Zase nakupujem na razprodajah, hčer-
kam pa le najboljše.«
Veliko časa preživijo z njimi. Svoje odnose z
otroci opisujejo kot prijateljske, ponosne so na
njihove šolske uspehe, na otroke se lahko zanesejo
in jim zaupajo: »... bolj prijateljski odnos kot
starševski.«
Lastne potrebe in želje postavljajo za potreba-
mi otrok. Pri dveh materah, ki sta manj samoza-
vestni, pa sva opazili, da njuni otroci prevzamejo
vlogo odraslega, da so do svojih mater zaščitniški
in pokroviteljski. Matere so zelo požrtvovalne,
skrbne in predane otrokom. Vse druge vloge žen-
ske podrejajo vlogi matere.
Tudi v drugi skupini preživijo matere veliko
prostega časa s svojimi otroki. Odnose z njimi
opisujejo kot dobre, prijateljske, med njimi je
iskrenost in zaupanje. Z njimi se o marsičem
pogovarjajo, npr.: »Nimamo tabu tem. Hočem,
da imata zdravo mamo. Z njuno rastjo sem delala
vedno več zase.« Kljub temu, da so do otrok
skrbne, vse matere skrbijo tudi zase.
Pri eni materi izstopa stiska zaradi odtujenosti
med njo in otrokom: »Težko sprejemam, da se je
sin odtujil.«
Vse matere čutijo močno povezanost in nave-
zanost s svojimi otroki. Občasno se soočajo z
dvomi o pravilnosti svoje vzgoje in s strahom o
prihodnosti svojih otrok.
MATI - NJENI STARŠI - SORODNIKI
V večini kultur so sorodstvene mreže glavna os-
nova vseh odnosov. Čeprav so sorodniški odnosi
podobni prijateljskim, se od njih vendarle tudi
razlikujejo. Te odnose odlikuje visoka stopnja
medsebojne povezanosti, kar kaže dolgo trajanje
teh odnosov. Kot pravi Nastran Ule (1993), so
sorodniške mreže izredno pomemben vir mate-
rialne in instrumentalne pomoči za posameznike.
Vendar pa so zaradi intenzivnosti odnosov pogo-
sti tudi konflikti.
Tudi Zaviršek (1994:269) pravi, da je pogosto
za žensko najtrdnejša osebna mreža njena dru-
žina in najožje sorodstvo. Ta socialna mreža po-
meni za žensko prostor podpore predvsem takrat,
ko življenje posameznice odgovarja predstavam
o »normalnem« ženskem življenju. Bistveno
vprašanje je, kaj se zgodi s podporno socialno
mrežo osebe, ki hoče izstopiti iz pripisana ji so-
cialne vloge. Ali je takrat njena mreža še vedno
zaščitna in podporna? Najpogosteje taka socialne
mreža, predvsem tisti del, ki ga sestavljajo družin-
286
kvaliteta življenja mater v enostarševskih družinah
ski člani, odpove. To doživljajo tudi osebe, ki se
ločijo. V takih situacijah se zgodi, da postane tisti
del socialne mreže, ki velja za najtrdnejšega, prav
najbolj ogrožajoč za osebo, ki je soočena z manj
družbeno sprejemljivimi dejstvi v svoji biografiji.
Te ugotovitve potrjuje tudi najina raziskava.
Podpora staršev ima zelo pomembno vlogo. Ma-
tere, ki imajo dobre odnose s svojimi starši, so
bolj zadovoljne, čutijo to podporo in se je zave-
dajo, tiste pa, ki se starši ne razumejo, imajo več
stisk in predvsem slabo samopodobo.
V prvi skupini pri dveh materah ni podpore
staršev in sorodnikov, npr.: »Starši mi ne poma-
gajo, ne materialno in ne s spodbudami,« ali: »Z
očetom se veliko kregam. Z brati nimam nobenih
stikov ... Mama se mi smili...« ali: »Doma veliko
delam na kmetiji, denar pa pobere oče.«
Druga skupina ima močno podporo sorodni-
kov, staršev, dobri odnosi so tudi z družino nekda-
njega partnerja, vendar gre predvsem za mate-
rialno podporo in pomoč pri varstvu in skrbi za
otroka, manj paje čustvene in moralne podpore,
ki so je te ženske več deležne pri prijateljih. Samo
pri eni materi gre za res enakopraven, spoštljiv
in podpirajoč odnos: »Mama me je v celoti pod-
prla.« Morda je razlog ta, da je imela njena mati
enako izkušnjo.
Iz intervjujev je opaziti, da imajo več kon-
fliktov in slabše odnose s starši tiste matere, ki
živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu. Gre za
avtoritaren in podcenjujoč odnos staršev do hče-
ra, za nezaupanje matere v sposobnosti hčera,
kot npr.: »Moti me, da me mama kljub štiridesetim
letom še vedno obravnava kot otroka,« ali: »Ma-
ma se včasih vživi v vlogo, kot da je ona mama.«
Socialna mreža vpliva na občutek moči, samo-
zavest in na splošno zadovoljstvo z življenjem.
Vpliva na preživljanje prostega časa, zabavo,
reševanje problemov, materialno podporo,
ot- V socialni mreži ima pomembno mesto odnos
matere do njenih staršev. Kjer je odnos staršev
do matere, ki je ostala sama z otroki, podpirajoč,
enakopraven, spoštljiv, skratka, kjer vidijo hčerko
kot odraslo samostojno osebo, ki ji zaupajo, je
kvaliteta življenja matere boljša. Kjer pa je odnos
staršev do matere podcenjujoč, nezaupljiv, kjer
jo vidijo kot neuspešno, je pri materah opaziti
manj samozavesti.
Socialna mreža je zelo pomembna in od nje
je odvisno, kako matere dojemajo in doživljajo
lastno stvarnost,   ,
ODNOS OTROK - OČE
Stike z očeti imajo oz. so imeli otroci iz samo
dveh družin. Razlogi, zakaj otroci in očetje nimajo
medsebojnih stikov, so različni: alkoholizem
očeta, v treh primerih očetje živijo v tujini in se
občasno javijo samo po telefonu, strah pred
nasilnim očetom, neodgovornost in nezrelost oče-
ta, npr.: »Nikoli ne piše za rojstni dan, nobenega
darila,« »Hčerka se bivšega moža boji,« »Sin o
očetu nikoli ne spregovori.«
Samo v enem primeru ima otrok redne stike
z očetom, za katere se sedaj, ko je večji, tudi sam
dogovarja. Zanimivo je, da gre za otroka, katerega
starša sta se razšla še pred njegovim rojstvom oz.
nista bila poročena. it- x>
ODNOS MATI - OCE
Od osmih žensk, s katerimi sva opravili intervju,
ima stike z otrokovim očetom samo ena ženska.
Razlogi, da ostale ženske nimajo nobenih
stikov z otrokovimi očeti, so različni: trije očetje
živijo izven Republike Slovenije in stikov z mate-
rami in z otroci niti ne iščejo in si jih ne želijo. To
je razvidno iz naslednjih izjav: »Preživnine ne
dobivam. Tožila ga nisem, bila sem vesela, da
nimam stikov z njim ...« (zaradi njegovega nasil-
nega vedenja), »Oče živi v drugi državi. Nekajkrat
se je oglasil po telefonu. Hčerka ga še ni videla,
ker oče živi v Aziji.«
V enem primeru je oče umrl, do njegove smrti
pa sta se starša dogovarjala glede vzgoje in skrbi
za otroka. Starševski odnos sta uspela obdržati.
Tudi ostali trije primeri se razlikujejo med
seboj, čeprav očetje živijo v bližini. V enem
primeru gre za težak alkoholizem očeta, ki ima
za posledico, da se ga hčerki sramujeta, mati pa
ne želi imeti z njim nobenih stikov: »Deklici
nimata z očetom stikov, nimam jih niti jaz in si
jih ne želim.« V drugem primeru ima mati ob-
čutek, da oče sploh ne zna ločiti vloge očeta in
moža. Ker mati ni hotela imeti z njim nobenih
partnerskih stikov več, želela pa je obdržati star-
ševski odnos, je oče otrok, ki ni prenesel izgube
žene, prekinil vse stike tudi z otroci: »Želela sem,
da me spoštuje in se odloči, kaj želi. Vsa leta nisem
imela miru, vedno se je želel vračati ... Nimava
nobenih stikov.«
V najtežji situaciji je mati, ki ji je oče ugrabil
sina (hčerka je pri njej) in nima nobenih stikov s
287
gabi bešlin, nataša šumak
sinom, ker jo zavrača. »Cela zadeva je na sodišču.
Bivši mož je fantka ugrabil. Zelo sem razočarana
nad delom CSD. Hčerka se bivšega moža boji.
Jaz tudi nimam stikov z njim. Na sinovo vzgojo
nimam vpliva. Še vedno se bojim moža.« V tej
situaciji so popolnoma porušeni tako partnerski
kot starševski odnosi. Prisotna je velika bolečina
in nemoč ter razočaranje nad delom CSD.
Samo v enem primeru sta starša uspela ohra-
niti starševski odnos ter ga uspešno vzdržujeta
in negujeta. Uspela sta razčistiti partnerski odnos:
»Mislim, da imava sedaj dober odnos. Sva kar
spoštljiva drug do drugega. Včasih gremo vsi trije
skupaj na kosilo aU pijačo. Pomembno mi je, da
ima sin stike z očetom.« V tem primeru gradita
oče in mati svoj starševski odnos na dogovarjanju,
upoštevanju potreb drugih in predvsem na spo-
štovanju.
MATI - PRIJATELJI/CE -
,     v        SODELAVCI/KE
Prijatelji so pomemben vir življenjskega zadovolj-
stva. To so ljudje, ki jih imamo radi, uživamo v
njihovi družbi, delimo z njimi svoje interese in
dejavnosti, pomagajo nam in nas razumejo, lahko
jim zaupamo, z njimi se počutimo udobno in emo-
cionalno nas podpirajo. Najpomembnejše stvari,
ki jo prijatelji počno skupaj, so pogovor, pomoč,
skupno preživljanje prostega časa. Posebno pogo-
vor stalno spremlja vse početje prijateljev. Prija-
telji so najkoristnejši pri dajanju nasvetov, so
pomemben izvor pomoči v reševanju problemov.
So dobri poslušalci in zaupniki.
Glede prijateljstva je zelo opazna razlika med
prvo in drugo skupino. Za vse tri ženske iz prve
skupine je značilno, da nimajo prijateljev in jih
pogrešajo, npr.: »Rada bi šla večkrat s kom ven,
pa nimam s kom,« »Velikokrat sem osamljena. V
bloku imam nekaj znank, vendar je to poznanstvo
bolj površno.Včasih bi se rada s kom pogovorila
o svojih problemih,« aH »Prijateljice nimam
nobene,« «Rada imam plesno glasbo, a malokrat
s kom grem v hotel«
Pomanjkanje prijateljstva vpliva na osamlje-
nost, občutek pomanjkanja podpore, občutek izo-
liranosti. Vpliva na preživljanje prostega časa,
zabavo in reševanje problemov.
Morda je razlog za pomanjkanje prijateljic ta,
da so to ženske, ki zelo težko govorijo o svojih
problemih, o svoji intimi, pri njih je čutiti strah
pred navezovanjem novih stikov, negotovost in
pomanjkanje samozavesti. Dobre odnose pa ima-
jo s svojimi sodelavkami in sodelavci oz. tam, kjer
ne gre za veliko mero zaupnosti.
Za ženske v drugi skupini je značilno, da imajo
vse močno, podpirajočo prijateljsko mrežo. »Zelo
veliko mi pomenijo prijateljice. Skupaj preživljam
dopust s prijateljičino družino.« »Imam nekaj zelo
dobrih prijateljic. S prijateljicami delim strahove,
skrbi, trenutke sreče, uspehov. Podporo imam s
strani družine, največ psihične pa dobim od pri-
jateljic« »Veliko oporo čutim s strani prijateljic«
»Srečujem se z ženskami, ki živijo same, dosti se
pogovarjamo. Imam zdravo, pozitivno naravna-
no družbo, kar mi veliko pomeni.« »Veliko stikov
imamo v službi s kolegicami, tudi v prostem času.
Dobro se razumemo.«
Vsem ženskam dajejo prijatelji oz.sodelavci
močan občutek podpore in pomoči. S prijatelji-
cami in prijatelji preživljajo velik del prostega
časa, skupaj preživljajo tudi dopuste, predvsem
pa dobijo od njih veliko psihično, moralno in čust-
veno podporo, ki je velikokrat ne dobijo pri so-
rodnikih.
Iz intervjujev je razvidno, da je socialna mreža
zelo pomembna in je od nje odvisno, kako matere
dojemajo in doživljajo svojo stvarnost. Ugotovili
sva, da je socialna mreža v korelaciji z višino izo-
brazbe in materialnim standardom. V prvi sku-
pini, kjer imajo vse matere nižjo izobrazbo in
slabši materialni standard, gre za šibko in slabo
podpirajočo socialno mrežo.
Te najine ugotovitve se ujemajo z trditvami
Nastran Uletove (1993):    .r^.     ^
Ljudje so kljub velikim možnostim »komajda
; fi svobodni« pri izbiri, ker podlegajo pritiskom
rt vsakdanjega življenja. Te omejitve predstav-
; Ijajo višina izobrazbe, materialni standard,
ш starost, spol itd. Bolj izobraženi ljudje imajo
več in širše socialne mreže kot manj izobra-
ženi, prav tako bolj premožni za razliko od
:M' manj premožnih, s starostjo se pomembno
zmanjšajo socialni stiki z ljudmi, in sicer še
bolj za moške kot za ženske.
Iskanje in negovanje socialnih stikov spremlja
človeško življenje od rojstva do smrti. Odsotnost
socialnih stikov pomeni socialno izolacijo posa-
meznika in močno stresno situacijo. Važna poteza
socialnih stikov je možnost, da drugim ljudem
razodenemo svoje probleme, stiske, želje.
288
kvaliteta življenia mater v enostarševskih družinah
f     TEŽAVE IN STISKE MATERE     з
Vsak od nas nosi v sebi spomin na različne težave
in stiske, ki so v določenem življenjskem obdobju
pretresli ali obremenili naše vsakdanje življenje.
Razlikujemo se po tem, kako se odzivamo na
stresne situacije in na uvid v možnost rešitve. Na
reševanje vplivata tudi individualna življenjska
zgodovina in človekova trenutna psihofizična kon-
dicija. Če posameznik obvlada krizno situacijo,
je to korak naprej v osebnostnem razvoju, če ga
ne, lahko to pelje v stagnacijo ali regres. Obliko-
vanje osebnosti oz. identitete se odvija skoz šte-
vilne krize in konflikte.
Vse ženske, ki sva jih intervjuvali, govorijo o
stiskah, težavah, občutkih nemoči, ki jih doživlja-
jo. Opazili pa sva občutne razlike med skupi-
nama:
V prvi skupini gre za več vrst stisk: materialna,
psihična, obup, nemoč, razočaranje, osamljenost,
dvom o vzgoji otrok, strah, občutek krivde, fizično
utrujenost, občutek izoliranosti in nepomembno-
sti. Opaziti je, da ženske iz prve skupine pogosteje
omenjajo negativne občutke in manj ali skoraj nič
pozitivnih občutkov oz. občutkov moči in zado-
voljstva. Ob primerjanju najinih dveh skupin sva
opazili v prvi prepričanje, da same težko vplivajo
na reševanje težav, npr.: »Imam občasne krize in
občutek, da bom znorela,« ali: »Dostikrat mi je
strašno hudo. Ne vidim nobenega izhoda. Veliko-
krat bi najraje udarjala z glavo ob zid.« »Veliko-
krat sem osamljena. Zelo, zelo sem razočarana
... Mislim, da bi vseh mojih problemov bilo konec,
če bi dobila sina.« Svoje stiske povezujejo z zuna-
njimi dejavniki in ne verjamejo, da imajo same
vpliv na rešitev težav. Res pa je tudi, da se sreču-
jejo s težjimi stiskami in problemi (zaradi slabših
materialnih pogojev, nerešenih konfliktnih od-
nosov in ker svojih stisk in problemov nimajo s
kom deliti). Opazili sva, da ženske iz prve skupine
zelo veliko govorijo o težavah in stiskah, o zado-
voljstvu in občutku moči in sreče pa bolj malo, v
nasprotju z drugo skupino, kjer je ravno narobe.
To se opazi že med samimi intervjuji. Intervjuji
iz prvih skupin so krajši, kar povezujeva s tem,
da ženske težko govorijo o sebi, ne najdejo pravih
besed, niso naučene govoriti o svojih problemih.
Ne vidijo koristi od tega, da bi svoje občutke delile
s kom drugim in z njim iskale rešitve ali možnosti
za obvladovanje svojih težav. »Boljše se počutim,
če sem sama.«
ši- V drugi skupini se ženske prav tako srečujejo
z več vrst stisk: najpogosteje govorijo o osamlje-
nosti, denarni stiski in občutku nemoči, tem pa
sledijo še občutki krivde, depresivnosti, nesamo-
zavesti...: »Problem je, da podpiram pet vogalov.
Občutki nemoči se velikokrat pojavijo, ampak
minejo, ne pustim se.« »Včasih se počutim zelo
osamljeno.« »Doživljam občutke negotovosti in
dileme, kaj je prav in kaj ne. Imam občutek krivde
zaradi ločitve. Težko sprejemam, da se je sin
odtujil.«
Stiske so bile pogostejše v obdobju po ločitvi.
Skoraj pri vseh ženskah iz druge skupine je
opaziti, da so v času od ločitve do sedaj dosegle
osebnostno rast in večje zadovoljstvo, kar je manj
opaziti pri ženskah iz prve skupine. »Razvila sem
se iz nemočne v močno žensko«. Te ženske se
zavedajo, da je njihova usoda v njihovih rokah in
da so iz premagovanja stisk in težav znale prido-
biti tudi moč: »Imam občutek moči, da zmorem,
če sem šla skoz vse to!« ali: »V vseh teh letih sem
dosegla osebnostno rast. Naučila sem se zanesti
nase in pridobila na samozavesti. Dobila sem
zaupanje vase. Vem, da zmorem preživeti sama!«
ZADOVOLJSTVO -
OBČUTEK MOČI IN SREČE   ■
Dejstvo vsakdanjega življenja je, da nam največ
sreče in nesreče prinaša dogajanje v naših intim-
nih odnosih, zlasti z najbližjimi osebami, npr.
partnerjem, bližjimi sorodniki, otroci, dobrimi
prijatelji. Najpomembnejši vir zadovoljstva v živ-
ljenju je družinsko življenje in partnerski odnos.
Tudi rezultati najine raziskave nama to potrjujejo.
Večina mater veže občutek sreče na svoje otroke.
Občutek moči in vir sreče jim daje vloga matere.
Svoje zadovoljstvo identificirajo z uspehom otrok.
Za ženske iz prve skupine je značilno, da govorijo
o občutku sreče samo v zvezi z otroci in njihovimi
uspehi: »Zadovoljstvo in sreča sta povezani z
mojimi dekleti,« ali: »Edina svetla točka mi je moja
hčerka.« »Ko prinese kateri od sinov dobro
oceno.«
Občutek sva imeli, da gre za zaprte družinske
sisteme, ki ženski niti ne dopuščajo, da bi lahko
iskala zadovoljstvo izven družine. »Imela sem
partnerja, vendar sem imela občutek krivde zara-
di hčerk.« Misliva, da je to posledica še vedno
močnega vpliva patriarhalne miselnosti.
Pri ženskah iz druge skupine se poleg za-
dovoljstva z otroki kot vir moči in zadovoljstva
289
gabi bešlin, nataša šumak
pojavljajo naslednji pojmi: zadovoljstvo ob delu,
uspešno reševanje problemov, osebnostna rast,
zadovoljstvo z življenjem, večja kvaliteta življenja
kot v zakonu, zadovoljstvo z neodvisnostjo, dober
odnos s prijateljicami, zadovoljstvo z svojim
načinom življenja: »Imam občutek moči, da zmo-
rem, če sem šla skoz vse to. Zadovoljna sem s
tem, kar je danes. Sedaj živim dosti bolj kvalitetno
kot v zakonu. Delam lahko to, kar mi je všeč, kar
me zadovoljuje.« »Razvila sem se iz nemočne v
močno žensko. Svoboda mi dosti pomeni. Ne
čutim, da bi imela večje probleme. Svoja sinova
vidim kot srečna otroka. Zaupam jima, vem da
bost obstala.« »Tako kot živim, mi zelo ustreza in
mi je všeč. Moje življenje je razgibano. Imam
večjo svobodo, več izbir. Sama si krojim krog
ljudi.« »V glavnem se mi zdi, da sem zadovoljna.
Manj je prilagajanja. Delaš stvari, ki jih rad
počneš, več časa imaš zase. Bolj si svoboden.
Čutim se bolj močna kot kadar koli prej.«
Ženske iz druge skupine upajo iskati srečo in
zadovoljstvo izven družine. Pri tem jim pomaga
krog prijateljic in prijateljev, boljši materialni stan-
dard pa jim ponuja več izbir. Višja izobrazba jim
daje več kreativnosti in zadovoljstva pri delu. V
nasprotju s prvo skupino, kjer se osebnost in iden-
titeta žensk izčrpa samo in edino v materinstvu,
je v drugi skupini materinska funkcija samo del
identitete. Te ženske se zavedajo, da otroci ne
potrebujejo matere samo v funkciji materinstva,
ampak tudi v vseh njenih odnosih in aktivnostih.
PREŽIVLJANJE PROSTEGA CASA    ^
IN PRAZNIKOV
Kako in kje preživljamo prosti čas, je neke vrste
kazalec osebnostnega razvoja. Prosti čas ponuja
priložnosti in izzive, ki lahko marsikaj prispevajo
k razvoju in obogatitvi osebnosti, pravi Brečko
(1998).
Preživljanje prostega časa je povezano s skrbjo
zase in s socialno mrežo.
V preživljanju prostega časa so razlike med
prvo in drugo skupino. V prvi skupini ena mati
prostega časa sploh nima: »Na kmetiji veliko
pomagam, prostega časa nimam.«
Ostali dve ženski iz prve skupina prosti čas
imata. V glavnem ga preživljata s svojimi otroki.
Pri prostem času se najbolj čuti pomanjkanje pri-
jateljev. Ker so otroci že večji in jima ostaja vedno
več časa, večkrat čutita osamljenost: »Velikokrat
sem osamljena. Rada bi šla večkrat ven, a nimam
s kom.«
Ženske v drugi skupini znajo bolje poskrbeti
za svoj prosti čas. Znajo ga aktivno in kreativno
izkoristiti. Več zadovoljstva in uspehov doživljajo
ob svojem delu. Znajo poskrbeti za zabavo, bolj
se zanesejo nase, bolje si znajo organizirati čas
zase in za otroke: »Hodimo se večkrat kopat,
privoščimo si izlete.« V prostem času se družijo s
prijatelji, hodijo na izlete, ene se ukvarjajo s
športom, druge obiskujejo kulturne prireditve,
veliko berejo.
Po drugi strani pa prav tako občasno doživljajo
občutke osamljenosti in depresije: »Veliko časa
imam zase, a ga včasih nimam s kom deliti.«
»Dopusti in prazniki so zame boleča točka.«
Prazniki so prav posebno poglavje. Zaradi po-
trošniške kulture, ki poudarja in poveličuje »ve-
like, srečne družine«, kijih praviloma sestavljajo
oče in mati in srečni otroci, večina žensk doživlja
praznike kot nekaj neprijetnega: »Občutke osam-
ljenosti doživljam predvsem ob praznikih. Tako
je bilo tudi letos za Silvestrovo. Imela sem obču-
tek, da bom znorela.« »Groza me je praznikov.«
Matere na različne načine rešujejo svoje stiske
ob praznikih: »Groza me je praznikov, ker takrat
zelo občutim svojo samoto. Najraje za praznike
delam,« ali: »Pomembno mi je, da praznike
preživim skupaj z bratovo družino. Sami doma
bi mi bilo zelo težko.«
;,);ис... SKRB ZASE   ':,:ujmkiy..:
Skrb zase je eden pomembnejših dejavnikov pri
zadovoljstvu in kvaliteti življenja mater v eno-
starševskih družinah. Še zlasti je pomembna v
enostarševskih družinah, kjer ni partnerja, ki bi
pomagal in podpiral žensko. V enostarševskih
družinah ni možnosti za ustvarjanje koalicije med
starši in težje je v njih vzdrževati generacijske raz-
like. Ohranitev teh pomeni, da starši v zadovolje-
vanju svojih potreb ne smejo postati odvisni od
otrok. Otroci praviloma zahtevajo skrb in pod-
poro matere. Zato mora mati skrbeti poleg otrok
tudi zase in za svoje potrebe. Tudi najina raziskava
potrjuje, kako pomembno je zadovoljevanje last-
nih potreb za zadovoljstvo in samopodobo ter na
kakšne načine ženske skrbijo zase in koliko so
sploh sposobne artikulirati svoje potrebe.
Pri ženskah iz prve skupine je že na prvi po-
gled opaziti, da premalo ali nič ne skrbijo za svoje
290
kvaliteta življenja mater v enostarševskih družinah
psitiično in telesno počutje. Svoje potrebe zane-
marjajo in jih postavljajo za potrebe otrok. V tej
skupini je primarno zadovoljevanje materialnih
potreb in potreb otrok. Zdi se, kot da si o sebi
sploh ne upajo razmišljati. Počutijo se krive zaradi
neuspelega zakona. Ne upajo si vzeti časa samo
zase. Dajejo vtis, kot da jim to ne pripada in si
tega ne zaslužijo.
Drugače je v drugi skupini. Ženske upajo in
znajo poskrbeti za svoje potrebe, ki se jih tudi
jasno zavedajo: »Z njuno rastjo sem delala vedno
več zase. Hočem, da imata zdravo mamo,« ali:
»Vzamem si čas samo zase.« »Delam po avtorski
pogodbi zaradi dela samega, ker ga rada delam
in sem za to sposobna.« »Tedensko hodim na re-
kreacijo, smučam, plavam, sama grem tudi včasih
na kakšno potovanje.« »Čas zase si vzamem in
ga imam dovolj.«
Skrb zase pomeni tudi negovanje prijateljskih
vezi, druženje s prijatelji, pogovore z drugimi:
»Srečujem se z ženskami, ki živijo same, dosti se
pogovarjamo.«
Ženske iz druge skupine se bolje zavedajo
pomena skrbi zase kot ženske iz prve skupine,
kar vpliva na njihovo zadovoljstvo, boljšo samo-
podobo in kvaliteto njihovega življenja.
ODNOS DO MOŠKIH    r
Nobena od žensk, s katerimi sva opravili intervju,
nima stalnega partnerja. Razlogi za to so različni.
Nekaj mater iz druge skupine ima prijatelje,
vendar ne razmišljajo o trajnem partnerstvu. Na
ta način ti partnerji ostanejo izven njihovih družin
in ne posegajo v družinsko dinamiko.
Pri nekaterih ženskah je prisotna želja po part-
nerstvu, obenem pa je ta želja povezana z občutki
strahu in krivde: »Imela sem partnerja, vendar
sem imela občutek krivde zaradi deklet.« »Pogre-
šam partnerja, da bi z njim podelila tako žalostne
kot srečne trenutke.« »Živela bi s kom, a se ne bi
poročila.« »Želela bi, da mi kdo pomaga, da lahko
deliš skrbi.« »Pogrešam iskreno človeško zvezo,
ampak vem, da jo bom še imela. Včasih pogrešam
moškega, da bi lahko odložila težko breme ureja-
nja, organiziranja,... da si malo oddahnem. Part-
nerja nočem, ker hočem razviti materinstvo, no-
čem prikrajšati otrok, ker vem, da ne znam najti
ravnovesja. Imam prijatelje in z otroki o tem govo-
rim. Nočem, da mislita, da je s tem kaj narobe,
žensko se hitro določi, da je kurva.«
SAMOPODOBA MATERE    -rt'
Samopodoba je vzorec predstav in pojmov posa-
meznika o samem sebi. Identiteta se oblikuje tako
pod vplivom individualnih, osebnih izkušenj o
sebi (osebna samopodoba) kakor pod vplivom
mnenj, ki jih imajo drugi o nas (socialna iden-
titeta). Čačinovič Vogrinčič (1998) pravi, da se
pojem socialne identitete nanaša na pričakovanja
drugih oz. na družbeno določena pričakovanja,
ki se vežejo na posamezne vloge.
Kobal (2000) opredeljuje pojem samopodobe
kot eno temeljnih področij osebnosti, ki se postop-
no oblikuje že od otroštva naprej in se spreminja
vse življenje. Samopodoba je celota predstav,
stališč, potez, lastnosti, mnenj in drugih psihičnih
vsebin, ki jih človek pripisuje samemu sebi, in je
pomemben del osebnosti v vsakem življenjskem
obdobju in v vsaki situaciji. Vrednostni vidik
samopodobe Kobalova označuje z izrazom samo-
spoštovanje, ki ga po Rosenbergu opredeljuje kot
pozitivno ali negativno stališče posameznika do
sebe. Pozitivno stališče ali visoko samospoštova-
nje pomeni, da se posameznik sprejema takega,
kot je, da se ceni, da je zadovoljen sam s seboj,
da se čuti vrednega spoštovanje itn. In narobe:
oseba z negativnim stališčem do sebe ali z nizkim
samospoštovanjem se ne ceni, svojih lastnosti ne
odobrava, njeno mnenje o sebi je negativno itn.
V prvi skupini prevladujejo pojmi, kot so zapr-
tost vase, nemoč, občutek žrtve, redkeje občutek
moči. Pri materah iz te skupine je značilno, da
povezujejo svoje občutke sreče z uspešnostjo svo-
jih otrok. Lastne potrebe so izrazito neprepoznav-
ne. Gre za nižjo samopodobo teh mater, ki jo
spremljajo občutki krivde, nemoči, občutek manj-
vrednosti, občutek žrtve, nesamostojnosti. Ven-
dar pa se pojavlja tudi občutek moči: »Najbrž sem
močna, ker vse skupaj to zdržim.« »Za otroke je
treba živeti in zaradi njih zdržim.« »Začela sem
sama graditi hišo.« Kaže, da so to vseeno močne
ženske, ki se svoje moči premalo zavedajo.
V drugi skupini je pri treh ženskah zaznati
odločnost, zaupanje vase in pozitivno samopo-
dobo. Skupno jim je, da nobena nima občutka
krivde zaradi ločitve, vse imajo dobre odnose s
svojimi starši in s svojimi otroki, iz česar lahko
sklepamo, da igrajo starši veliko vlogo pri samo-
podobi. Pri ostalih dveh ženskah ne moremo
govoriti o pozitivni samopodobi: »Imam občutek
krivde zaradi ločitve, zaradi nedokončanega študi-
ja, ki mi jih je zbujala predvsem mama. Doživljam
2915
gabi bešlin, nataša šumak
občutke negotovosti in dileme, kaj je prav in kaj
ne.« Obe ženski živita še vedno pri starših in
imata predvsem s svojimi materami odnose, ki
so prepredeni z nezaupanjem ter nepredelanimi
konflikti. Moč in podporo pa dobita iz razvejane
in podpirajoče mreže prijateljev in sodelavcev.
PREDNOSTI
i-     ENOSTARŠEVSKE DRUŽINE
.. i ji, ,
V čem vidijo prednosti enostarševske družine
ženske, s katerimi sva opravili intervju?
Več prednosti najdejo ženske iz druge skupine:
• delaš lahko stvari, ki jih rad počneš in več
časa imaš zase
• bolj si svoboden - '
• manjša fizična obremenitev
• naučiš se zanesti nase, kar ti daje občutek
moči
. : • postaneš bolj borbena mati
• bolj kvalitetno življenje kot v zakonu; dejav-
nosti si lahko izbiraš sam
• stoodstotno se lahko posvetim otrokoma
• manj je gospodinjskega dela
• medsebojna pomoč žensk.
Enostarševska družina ima tudi prednosti. En
kazalec je prav gotovo ta, da se ženske, ki so bile
prej poročene in so živele v nerazumevajoči za-
konski skupnosti, kjer sta bila tudi nasilje in alko-
holizem, sedaj počutijo veHko bolje, so bolj za-
dovoljne same s sabo, nekatere so skoz izkušnjo
enostarševske družine veliko pridobile: občutek
moči, samozavest, svobodo.
Vse ženska omenjajo, da veliko časa preživijo
s svojimi otroki, da se z njimi dobro razumejo,
da imajo z njimi prijateljske odnose.
и1тшН:мЉ^<      POVZETEK   nrit ^^v;\ t     !
Analiza intervjujev je pokazala, da je kvaliteta
življenja žensk v enostarševskih družinah pogo-
jena s temi postavkami:
• izobrazba
: : • socialna mreža ^
• samopodoba
• skrb zase
Te postavke niso jasno ločene med sabo, tem-
več se prepletajo in so med sabo soodvisne ter
povezane, tako da med njimi ne moremo postaviti
stroge ločnice. i
Intervjuje sva razdeliU v dve skupini. V prvi
skupini so matere z nižjim socialno-ekonomskim
statusom (nižja izobrazba, slabše materialno sta-
nje), v drugi pa materi z višješolsko izobrazbo in
zadovoljivim materialnim stanjem.
Ugotovili sva, da med skupinama obstajajo
tako določene razlike kakor tudi skupne značilno-
sti. Najbolj opazne razlike so:
Matere iz prve skupine imajo slabo razvito
socialno mrežo, kar se kaže v odnosih s starši,
sorodniki in prijatelji. S starši in sorodniki imajo
slabše odnose, ali pa jih sploh nimajo. Imajo več
nerešenih konfliktnih situacij. Srečujejo se s
težjimi stiskami kot matere iz druge skupine. Go-
vorijo o občutkih osamljenosti, nimajo prijateljev,
imajo manj podpore svoje socialne mreže, pa tudi
manj podpore institucij. Posledica slabo razvite
socialne mreže je nižja samopodoba teh mater, s
tem pa tudi kvaliteta njihovega življenja. Pogosteje
doživljajo občutke nemoči, osamljenosti, obupa,
brezizhodnosti, občutek izoliranosti in nepomem-
bnosti, pa tudi obremenjenosti in utrujenosti.
Opazno je, da te matere dajejo prednost pri
zadovoljevanju potreb drugim, predvsem otro-
kom, zanemarjajo pa svoje potrebe in želje. Zara-
di lastne vzgoje in predsodkov so prepričane, da
je tako tudi prav. Časa zase nimajo, ga ne upajo
oz. ne znajo porabiti zase.
Matere iz prve skupine živijo v slabših mate-
rialnih pogojih. Srečujejo se z več vrstami pomanj-
kanja: od denarja, prostega časa, odtegovanja
dopusta, bivalnega prostora, podpore družine,
prijateljev, sorodnikov do zabave, pogovora in
počitka.
Matere iz druge skupine imajo dobro razvito
socialno mrežo, pozitivno mnenje o sebi, pa tudi
boljše materialne pogoje. Večina teh mater iz
druge skupine je zadovoljnih s kvaliteto lastnega
življenja, znajo zadovoljevati svoje potrebe in
poskrbeti zase. Dobre odnose imajo s starši, soro-
dniki, prijatelji, sodelavci. Kvalitetno znajo izkori-
stiti prosi čas. Nekatere matere vidijo v enostar-
ševski družini prednost: manj prilagajanja, šele
sedaj lahko delajo to kar jim je všeč, kar jih za-
dovoljuje, imajo večji občutek svobode in moči.
Najbolj opazne skupne značilnosti so tele. ii
Vse matere poudarjajo, da imajo več časa za
otroke. Vse imajo slabe odnose z bivšimi partnerji
ali sploh nimajo odnosov z njimi. V obdobju po
ločitvi so vse doživljale občutek nemoči, strahu
pred prihodnostjo, razočaranje, bolečino, obup,
obsojanje ali pomilovanje okoHce, materialno
292
kvaliteta življenja mater v enostarševskih družinah
krizo. Vse matere doživljajo občutek nemoči,
utrujenost, obremenjenost občasno še sedaj.
SKLEP
Iz analize intervjujev sva ugotovili, da kvaliteta
življenja mater v enostarševskih družinah ni
odvisna od dejstva, da te ženske živijo same, brez
stalnega partnerja, temveč od lastne samopodobe,
od tega, kako znajo zadovoljevati svoje potrebe,
od podpore socialne mreže in od odnosov, ki jih
imajo z drugimi (starši, prijatelji), delno pa tudi
od materialnih pogojev.
LITERATURA
Brajša, R (1987), Očetje, kje ste. Ljubljana: Delavska enotnost.
Brečko, D. (1998), Ka/co se oJras/i spremm/amo. Radovljica: Didakta. •
Čačinovič Vogrinčič, G. ( 1987), Osnovni teoretični problemi svetovalnega dela z družinami. Ljubljana:
VŠSD.
- (1998), Psihologija družine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
- (1993), Oče - pravica do stvarnosti. Časopis za kritiko znanosti, 21, 162-163: 23-29.
- ( 1987), Osnovni teoretični problemi svetovalnega dela z družinami. Ljubljana: Visoka šola za socialno
delo (študijsko gradivo).
- (2000), Socialno delo z družino. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo (študijsko gradivo).
Grah, M. (2001), Obilo gospodinj, le za vzorec gospodinjcev. Sobotna priloga, 20. 2. 2001.
Kobal, D. (2000), Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Mesec, B. (1998), Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: VŠSD.
Nastran Ule, M. (1993), Psihologija vsakdanjega življenja. Ljubljana: Znanstveno in publicistično
središče.
Satir, V. (1995), Družina za naš čas. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Zaviršek, d. (1994), Ženske in duševno zdravje. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo
Zaviršek, d., Škerianc, j. (2000), Analiza položaja izključenih skupin v Sloveniji in predlogi za
zmanjšanje njihove izključenosti v sistemu socialnega varstva. Socialno delo, 39, 6: 394-395.
293