201
S knji`ne police
PE^EK, Mojca Irena: Pravi~nost slovenske {ole: mit ali resni~nost. 
Ljubljana, Sophia, in LESAR 2006
Pred kratkim je pri ljubljanski zalo`bi Sophia v zbirki Sodobna dru`ba 
iz{la knjiga Pravi~nost slovenske {ole: mit ali resni~nost avtoric Mojce Pe~ek in 
Irene Lesar. Nastala je na podlagi izsledkov obse`nega raziskovalnega projekta 
Pravi~nost v izobra`evalnih sistemih – primerjalni vidik, ki sta ga Pe~kova in 
Lesarjeva izvajali v letih 2003–2005.
V delu avtorici raziskujeta mehanizme reprodukcije nepravi~nosti, socialne 
neenakosti in diskriminacije v na{ih osnovnih {olah. Obenem ju zanima, kako 
lahko proces formalnega izobra`evanja izni~uje dru`bene neenakosti in zavira 
njihov nastanek. Obse`en del svoje {tudije namenjata vpra{anju, kolik{en 
dejavnik reproduciranja neenakosti in diskriminacije so osnovno{olski u~itelji.
Lesarjeva in Pe~kova svojo {tudijo razvijata okrog osnovnega vpra{anja, 
kak{no {olanje ponuditi otrokom v vsej njihovi razli~nosti (razli~no sposobnim 
in razli~no talentiranim, izhajajo~ iz razli~nih socialnih in nacionalnih okolij, 
razli~nospolnim ipd.). Zanima ju, kako organizirati {olanje in pouk, da bosta za 
vse razli~ne otroke pravi~na in omogo~ala vsem razli~nim dose~i predvidene in 
zahtevane standarde znanja. Spra{ujeta se, ali bi bilo pravi~no, da bi z vsemi 
u~enci ravnali enako ali pa bi bilo pravi~neje, da bi z razli~nimi u~enci ravnali 
razli~no. V raziskavi sta avtorici posebej izpostavili za pravi~nost posebno 
ob~utljive skupine: deklice – de~ki, Romi, priseljenci, bogati – revni, u~enci 
s posebnimi potrebami. Te posebne in izpostavljene skupine sta analizirali z 
na~elnega in formalnopravnega vidika ter slednji~ {e preverili ravnanje u~iteljev 
v praksi prek njihovih stali{~ o nepravi~nosti in diskriminaciji v {oli.
Ugotovili sta, da na na~elnem nivoju na{a osnovna {ola upo{teva principe 
pravi~nosti in enakosti. T oda na formalnoizvedbenem nivoju ni upo{tevan princip 
enakih mo`nosti, ki je posebno vpra{ljiv pri u~encih s posebnimi potrebami in 
pri Romih ter pri priseljencih iz nekdanje Jugoslavije. Prav tako ni upo{tevano 
na~elo diference.
Rezultati raziskave `al ka`ejo na nizko stopnjo senzibilnosti za razlike med 
u~enci pri velikem delu u~iteljev. Tudi razumevanje pravi~ne {ole med u~itelji 
sploh ni konsistentno, zato nastajajo pri ocenjevanju in vrednotenju {olske 
uspe{nosti med u~itelji samimi in med {olami velike razlike.
U~itelji bi se morali z ve~jo strokovno usposobljenostjo truditi za 
uresni~evanje vzgojno-izobra`evalnih ciljev pri vsakem u~encu.
V praksi je `al opazno razhajanje med zakonodajo in na~elnimi mo`nostmi 
ter dejanskimi strokovnimi re{itvami v {olski praksi.
Raziskava ka`e, da {olsko delo upo{teva le na~ela enakih mo`nosti, 
na~eli po{tene enakosti mo`nosti in na~elo diference pa sta v na{ih {olah 
zanemarjeni.

202 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2007
Izsledki ka`ejo, da se u~itelji ne ~utijo odgovorne za doseganje vzgojno-
izobra`evalnih ciljev, nasprotno, menijo, da so zanje odgovorni predvsem u~enci 
sami. Glede na to, da je u~ni uspeh rezultat tako pou~evanja kot u~enja, bi bilo 
prav, da u~itelji ~im bolj ozavestijo ve~jo stopnjo odgovornosti za u~ni uspeh 
svojih u~encev.
Analiza rezultatov raziskave jasno poka`e, da se slovenski u~itelji prav 
tako ne ~utijo odgovorne za vklju~evanje druga~nih u~encev. Njihovo zavedanje 
o tem problemu je zelo skromno. To dejstvo ka`e, da na~ela iz Bele knjige v 
{olski praksi niso dovolj dobro realizirana.
V na{ih {olah se uresni~uje le integracija, za inkluzijo {e niso ustvarjene 
niti sistemske re{itve.
Avtorici klju~no ugotavljata, da so u~itelji s svojim odnosom do etni~ne 
pripadnosti, spola, posebnih potreb in socialnega statusa u~encev pomemben 
dejavnik pri reproduciranju (oziroma zmanj{evanju) nepravi~nosti v na{ih 
{olah.
@al pa rezultati raziskave ka`ejo pri ve~ini osnovno{olskih u~iteljev 
pomanjkljivo znanje o delu z marginaliziranimi in druga~nimi u~enci.
Velika vrednost {tudije, ki sta jo izvedli Lesarjeva in Pe~kova, je prikaz 
realnih ugotovitev o pravi~nosti na{ih {ol, pomembni pa so tudi njuni predlogi 
za izbolj{anje sedanjega stanja:
– sprememba {olske zakonodaje v prid upo{tevanja na~ela diference in 
upo{tevanja na~ela enakih mo`nosti;
– izbolj{anje izobra`evanja u~iteljev;
– senzibiliziranje u~iteljev za prepoznavanje potreb druga~nih u~encev;
– vklju~itev ustreznega specialnopedago{kega znanja v izobra`evanje u~iteljev;
– spodbujanje inkluzivne usmerjenosti na{ih {ol.
Knjiga je aktualna in avtorici sta jo ustvarili v pravem ~asu. Opozarja na 
ob~utljive in nevralgi~ne to~ke na{e osnovne {ole, ki so v zadnjem letu predvsem 
pri romskem vpra{anju povzro~ile nemalo strokovnih polemik in `al vro~e krvi 
tudi v {ir{i javnosti.