' . T' "" ■' ■ - - z .. . .. ■ ■ " " ' ......... " ..... '" '"Sfe r Volja za rae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $7.00 i Največji slorenski dnevnik ▼ Združenih državah . Š3 .< . $7.00 GLAS List ^slovenskih .delavcev t Ameriki. Issued everyday except Sundays 75,000 Readers.1 TELEFON: CHebet S—SS71 Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Past Office at New York, N. Y„ ander Act af af March 3, 1879 TELEFON: CHetaea «—«71 NO. 151. — ŠTEV. 151. NEW YORK, MONDAY, JUNE 29, 1931. — PONDELJEK, 29. JUNIJA 1931 VOLUME LAVAL JE POVABIL NEMŠKE DRŽAVNIKE V PARIZ PO DOLGI DEBATI V ZBORNICI JE DOBIL MINISTRSKI PREDSEDNIK ZAUPNICO GLEDE SVOJE POLITIKE V soboto se je posvetoval načelnik francoske vlade z amer. državnim zakladničarjem Mellonom.— Francozi skušajo dobiti od Nemcev garancije za za izvedbo Youngovega načrta. — Pogajanja se bodo danes nadaljevala. — Francozi upajo dobiti od Brueninga nadaljne koncesije. — Konferenc se je udeležil tudi francoski zunanji minister Ari-stide Briand. NAPREDOVANJE AMERIŠKIH ZRAKOPLOVCEV Letela bosta naprej kljub temu, da se jima aeroplan poškodoval.— Kabarovsk j e naslednja postaja. DLAGOVEŠČENSK, Sibirija, 27. junija. — Willie Post in H stroki Catty, ameriška letalca, ki se nahajata na poletu krog sveta, sta dospela semkaj iz Irkutska, katerega sta zapustila ob desetih zjutraj. Takoj sta pripravila vse potrebno, da nadaljujeta polet v Kabarovsk. Pri pristan ju je zadel aeroplan v veliko luknjo, in morali so poklicati traktor, da ga je izvlekel. Pri dohodu semkaj sta oba letalca premerila polovico njih poti krog sveta. V celem sta ipremerila 8750 milj, odkar sta zapustla New York. V Irkustsku, kjer sta pristala danes zjutraj, sta ostala le dve uri, nakar sta nadaljevala polet. Če bo šlo va' podpirajo vlado. Iljen bogatinom v prid. Brezuspešno Odpad te skupine ne pomenja ni- ( si je prizadeval izsiliti od mfavstr-kake nevarnosti za delavsko vlado,' skega predsednika obljubo, da bo ker so liberalci že v zadnjih tednih kaj storil za nezaposlene. . Konservativci pravijo, da je bil ABDMORE, Okla., 27. junija. — Prejšnji pomožni šerif G-uess je bil danes oproščen obtožbe, da je umoril Emilija Oortes Rubija, sorodnika mehiškega predsednika. Porotniki, katerim je bil predložen slučaj včeraj zvožer, so sporočili danes opoldne, da so se zedini-li. Porota je bila poslana nazaj na FRANCO NE BO MIROVAL Agitiral je baje za sepe-ratno republiko Andaluzijo.—Njegova aktivnost v volilni kampanji. hflralo v besedah. Rubio in njegov tovariš sta bilau-streljena od Guessa ter nekega drugega pomožnega šerifa. M. GonaaJes, odvetnik mehiškega gneralnega konzula v San Antonio, tisti človek, ki vrši delo za sovje-' Te3ras je državnega prav- t*>. V Rusiji je twej samo prisilno ; dnlka tekom procesa. G-uess je re- MADRID, Španska, 27. junija. — Slavni španski letalec Ramon Franco, ki je toil kot včeraj poročano, odstavljen kot načelnik vojaškega letalstvo, je izgubil svoje mesto, ker se je udeležil političnih agitacij, kar je vsem častnikom španske armade absolutno prepovedano. Franco se je baje zavzemal za separatno republiko Andaluzijo. Bil je že preje enkrat aretiran ter je moral pobegniti v inozemstvo radi svojih delavnosti kot republikanec. Njegov uspeh je bil radi njegove velike priljubljenosti velik, in to to prav posebno raditega, ker je govoril po konferenci, ki se je vršila med provizoričnim predsednikom Zamoro in ministrom za zunanje zadeve. V Svoji kampanji se je Franko o-brnil predvsem na delavce. On je sam zložil napise, katere so nosili pri obhodih: V ITALIJI POKAJO __BOMBE Štiri s o eksplodirale v Genovi ter povzročile veliko škodo. — En policist usmrčen, dva ranjena. - RIM, Italija, 27. junija. — Že tretjič tekom enega meseca so se za -vršile bombne ekaptazije v Genovi. Včeraj so eksplodirale na različnih mestih štiri bombe ter povzročile precejšnjo škodo. Neki policist je bil usmrčen, dočim sta bila dva nevarno ranjena. Prej si se završile slišne eksplozije v Bologni in v Turin u. Policija domneva, da je to delo neke tajne teroristične tolpe ter je neumorno na delu, toda dosedaj se ji še ni posrečilo izslediti atentatorjev. GENOVA, Kalija, 27. junija. — Danels so eksplodirane tukaj štiri bombe, in ena je močno poškodovala steno kraljeve palače. Več-kot sto šip je bilo ubitih. Pok je bil ta-"Ico moian, da so prebivalci sprva VELIKA BEDA V KANADI Kdor noče lakote umreti, mora krasti. — Bennet ni hotel obljubiti, da bo kaj storil za nezaposle- LONDON, Angiia, 27. junija. — V ne vrstah parlamentarne stranke li- beralcev pričakujejo v par dneh, če OTTAWA, Kanada, 27. junija. -ne ze v par urah, razkol. y Mberti prodajajo faTmerji jajca Kot se je danes izvedelo, je skle- po .pet centov ducat, maslo pa po milo par ducatov članov, pod vod- J deset centov funt. Ribe so po centu sbvom Sir John Simona, defenitivno funt. Navzlic tem3ali s politiko. Pojavil se je razkol, in člani so I redu. Kdor, noče lakote umreti, je, skoro prisiljen krasti. Voditelj delavske stranke v kanadski posl. Zbornici J. S. Woods-worth, je z ostrimi besedami napa- dni kasneje je prišel predsednik Hoover na dan s svojim predlogom. Ce hi hoteli, bi prezrli izjavo ^ Nemčije, da ne more plačati. In Ce 'bi hoteli, bi spre-' nedvisno glasovali. jeli Hooverjev načrt brez pridržkov, kot so to sto-l V gotovm slučajih so skrili vlad-'njegov goivor povsem boljševiSkega rile druge države. Tega pa nismo storili. Francoski ™ a ,nlkdar da bi ** , ° e r lahlrn rmrfjlft glnanmiitn .runuumiin «ro WOOdSWOlth je pOZVal Člane pO~ slanske zbornice k skupnemu delovanju ter jim skušal dopovedati, da morajo nekaj storiti, češ, da bodo v nasprotnem slučaju izbruhnili v Kanadi nemiri, ki bodo imeli dale-kosežne posledice. kabinet je sprejel Hooverjev načrt z pridržki. Tfrdno sem prepričan, da bi me jutri kritizirali, če bi preki nil pogajanja z Ameriko. — Pred dvema dnevoma je izdal namški drzayni kancler poziv glede sodelovanja s Francijo. Jaz sem na poziv odgovoril, dočim je zunanji minister Briand naprosil nemškega poslanika dr. Hoescha, naj povabi Brueninga in Curtiusa v Pariz. Mi ne potrebujemo nikogar, ki bi nas učil patriotizma. Jaz vem, v kakšnem tonu je treba govoriti z Brueningom.— Svete pravice Francije morajo biti zaščitene. Nato je govornik drzno zatrjeval, da je bila Francija leta 1 926 v bolj kritičnem položaju kot je pa danes Nemčija. Francija ni tedaj iskala nobene tuje pmoci, ampak je sama doprinesla potrebne žrtve. — Zdaj »e obrača Nemčija na nas, — je nadaljeval. Napram Nemčiji so začeli izvajati politiko sodelovanja. Tej politiki se zaenkrat še ne bomo odrekli. Nemčija preživlja težke čase, in pod gotovimi > / ' • lahko postalo iglasovanje nevarno za. vlado. ADVERTISE in "GLAS NARODA' pogoji bo dobila v Franciji pomoč. Brueningu bomo povedali, da bomo pomagali Nemčiji, če ne bo denarja, ki ga bo prištedila potom moratorija, upo-. rabila za oboroževanje proti Franciji in za ogrože-nje svetovnega miru. — Da dosežemo svoje cilje, ne bomo ničesar storili, kar bi škodovalo ugledu nemškega naroda. — Današnje glasovanje se ne bo vršilo za francosko vlado, pač pa za Francijo. Vprašajte svojo vest in glasuj te. Kakšen položaj bi zavladal jutri, če bi sklenili, naj se prekinejo vsa pogajanja z Ameriko in Nemčijo? Po tem govoru so začeli poslanci Lavalu navdušeno ploskati in so mu izrekli zaupnico. POŠASTNA STATISTIKA V petih letih je bilo pomor jenih 400,000 mož, žensk in otrok. — Južni vstaši se pripravljajo na vpad v Fukien. ŠANGiHAJ, Kitajska 27. junija. — Soglasno s poročili meščanskih organizacij v Čangšu je bilo tekom zadnjih petih let v iztočnem in centralne delu Hunan ubitih 400,000 moških, žensk in otrok cd banditov in komunistov. Posebno sta bili prizadeti mesti Kiavang in Pinkiang. V (prejšnjih letih je znašalo prebivalstvo Pingkianga nekako 700,000 duš, a danes jih je ostalo le še par tisoč. Ceni se, da. je bilo umorjenih nekčako 223,000 oseb. Glavno mesto Čangša je bilo lani oplenjeno ter požgano. HOGKONG, Kitajska, 27. junij-a. Tukajšnja: poročila pravijo, da so južni vstaši zaposleni z organiziranjem armade, da udre v province Fukien iter se polasti Amoya in Fu-čova. Šun Ši, ki poveljuje kvanturaski armadi je bil leta 1927 pregan od ruskega diktatorja Borodina. Zdaj je postal ravnatelj kanton-ske armade. Kantonski vstaši so kupili kanonske čolne od japnske vlade ter naročili -vojaško opremo v vrednosti dveh milijonov dolarjev. Poleg tega so kupili municije v vrednosti petih milijonov dolarjev. — Dolgo naj živi republika Anda- . luzija! Delavci, mi prihajamo, da IdorrmevaJli. da Jeudxrtl*. strela. vam preskrbimo deželo! Na stotine osumtjencefv je Sbilo aretiranih, toda pravega zaenkrat še niso dobili. KATAL0NCI SEPUNTAJO Voditelji katalonskega gibanja za neodvisnost so silno ogorčeni nad zadnjim ukrepom madridske vlade. BARCELONA, Španska, 27. junija. — Razkol med katalonskim generalnim svetom in madridsko vla-jdo se je poostrli. Madridska vlada I je namreč prevzela kontrolo nad barcelonskim pristaniščem. Katalonska republikanska stranka je poslala v Madrid odločen protest, v katerem pravi, da je predsednik Zamora storil neki j, česar si ni monarhistlžna vlada nikdar upala storiti — namreč, da je pre-/v0ei 'kontrolo nad barcelonskim pristaniščem. Isto ogorčenje kot proti madridski vladi, vlada tudi proti katoličanom. Oblasti nočejo posredovati, kadar razbije ljudska drhal kako zborovanje katolikov. LONDON, Anglija, 27. junija. — Z oziroma na volitve, ki se bodo vr- DVEMA DEŽELAMA SE MORAL ODPOVEDATI LOS ANGELES, Cad., 27. jaunija. Filmski igralec Bela Lugosi j« dobil včeraj državljanske pravice, toda prej se je moral odpovedati dvema deželama, namreč Romunski In Madžarski. Njegov rojstni kraj ni zaznamovan na nobenem zemljevidu, ki vtsled tega ameriški uradniki niso vedeli, <če leži na romunskem ali madžarskem osemlju. IZ PREMOGA JE MOGOČE DOBIVATI ŽIVILA DORTMfUND, Nemčija, 27. junija. Najnovejši uspeh nemške znanosti je pridobivanje "hrane iz kamenja". Po dolgotrajnih .poskusih se je namreč posrečilo pridobiti iz premoga in 'koksa neko živilo, ki pa še nima imena. Tako vsaj je izjavil Wil-helm Glur, ravnatelj tukajšnje družbe za premogovno tehniko. 'v ZA UTRDBO FRANCOSKIH MEJA PARIZ, Frantdja, 27. junija. — Navzlic opoziciji SocijalističnLh poslancev je bila sprejeta predloga, ki določa, naj se izboljša /trdnjave ob severovzhodni meji Francije. V to svrho Je bilo dovoljenih šestindevet-deset milijonov doiar}ev. šile jutri na Španskem, nd hotel dati bivši kralj Alfonso nobene izjave. Jutrišnje volitve bodo najbrž za vedno zapečatile njegovo usodo. Niti misliti ni namreč, da bi monar-histični kandidati dobili pri volitvah kaj prida glasov. 8 Megle de kje živite, 1 v Kanadi ali 1 Ižujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. I Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 °fo že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencer točna ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Mutorljend prejmejo toraj nadaljnih potov in stroškov. 1 \ Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljali« a naslovljencer in tlgom zadnjih poM, katero dostavljamo ptMUi^ teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enako povratnice so zelo potrebne sa pooameonlke v dntaji Uh srečo pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat t resnih ghh čajih tudi na sodnijl v stari domovini. ^__ Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. Y, --Telephone BArclay 1—0880 en 0381 ■ _ - ...... - _ ■ _ "Glas Naroda" Owned ud Published by limno mnusrara CQMTAHX . • . U Corporation) I*. and addresses of tbare ollicers: of Msnhsttsn. New Tack City, N. T. GLAS N A JU ODA" (Y«k» «t tlM reople) Day Except Sundays and Holidays «t NJEW TOME, BtONDAY, JUNE 29, 1931 '"^IT? JCLOygMji JMUBg Jb jg. .jp. fo In Kwxln Ust sa 4merlko _$6j00 49.00 .41.50 2a New Yo£k m celo loto $7.00 Za pol leta-------43-50 Za InonmitTO sa celo leto-$7.00 Za pol leta----------43 JO subscription Yearly >0 00. Advertisement on Agreement* "Olaa M«od-Mtotfa wmM dan tonemo nedelj In pr—alkor. rhrif-1 brai podpt— In cwwUmoetl ae ne prlobčujejo. Denar naj ae bla-pofltijatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da ae nam tudl prejšnje bivališče jnaananl. da hitrejs najdemo naslovnika.__ MABODA", w W. 18th Street, New tni N. t' Telephone: CHelsea 3—3878 POLOŽAJ V STAVKARSKEM OKROŽJU f em L Zadnji teden so priliajala iz stavkarskega okrožja Pennsy Ivani je in Ohia vzneniirljiva poročila. — V bojih oziroma spopadih je bilo ubitih in ranjenih več naših ljudi. Sporočeno je bilo tudi, da je bil sklenjen dogovor med organizacijo United Mine Workers in Pittsburgh TenuinaJ Coal Company ter da se je že nad tisoč premo garjev vrnilo na delo. Radikalna organizacija National Mine Workers se pa za ta sporazum ne briga ter nadaljuje z bojem.. V pittsburškem premogovnem okrožju divja med delavci in delodajalci bor^ba, kakršne še ni bilo izza leta 3927. fcJtrajk je izbruhnil v naseljih, ki so oddaljena komaj strejj&j od Pittsburgha. Razširil se je po dolinah Youghiogheny, Allegheny in Monongaheli. RazJširil se je razmeroma tiho in mirno ter je v dveh tednih zavzel večji 'obseg kot ga je imel štrajk leta 1927. ...... Spor med premogarji iii premogovnimi baroiii, k i je izlbruhnil leta 1927, je bil posledica izprtja leta 1925. V oni industrijalni vojni so namreč kompanije pregnale unije iz pittsburškega premogovnega okrožja. V letošnjem štarajku ne morejo majnerji ničesar izgubiti, pač pa le pridobiti. Štrajk se vrši pod vodstvom United Mine Workers in National Miners Union. Uniji se razlikujeta po metodah, po socijalnih teorijah, in med voditelji dbstoji odločno nasprotje. Cilj, ki ga skušata obe organizaciji doseči, je pa sko-ro i^td. Tudi štrajkarji, pa naj pripadajo tej ali oni organizaciji, po istem streme. Vsi so uverjeni, da kompanije niso pravillno ravnale. Skoro vsi imajo otroke, ki so že več mesecev stradali. Vsi so bjli že dolge mesece brez dela. Štrajk ar j i so se razcepili v dva tabora. Voditelji National Miners Union so Vincent &e-menovich, Prank Borich in William Z. Poster, ki je vo dil leta 1919 stavko jeklarjev ter je že dojgo let voditelj levega krila delavskega gibanja. Oni, ki zaupajo Philipu Murrayu, podpredsedniku United Mine Workers, in predsedniku pittsburškega premogovnega okraja, P. T. Faganu, so se pridružili United Mine Workers. Nekateri starejši majnarji odločno obsojajo politiko John L. Lewisa, mednarodnega predsednika United Mine Workers, ostali so pa zvesti Murrayu in Faganu, da-si je Lewis še vedno načelnik organizacije. &trajk je nenadoma izbruhnil v času najhujše depresije. Javnost se je silno čudila, češ, zakaj ljudje prostovoljno odlagajo delo v času, ko je vendar delo tako težko dohiti. Štrajkarji so pa odgovorili z besecUum, ki so postale v zadnjem času njihovo geslo: — — Za štrajkarja je dosti bolje, da strada, ležeč v senci, kot da bi stradal, poteč se v majni. 39 MET3ROV GJLOJBOttfiM VODNJAKU. Martin Jožef lz Čentibe je aapo-,sleci * Kobiljn kot nočni <6uvaj lesne tvsdfce NaftL&ka in pazi pa les in drva v tfdadKču v Ko/bilju. Martin J* v ted svoji službi, zelo vesten in sar pa ni po godu Keirtljča-i, ki bi radi po oenl prišli do tau- j oko ndtaega 6orve$a Mar- Ponoči me jih je zbralo nekoliko ki so Misurtfena kaznovali za (n jegovo vestnost. Ponesli ao ga k vodnjaku na vtreteno z dvema' vedro-ma, ga naložili v vedro in spustili v 80 m globok vodnjak. Potegnili so ga «eveda tudi tanrthi ven, vendar pa ima ta. hudobna šala zle poale-oe: Martin se je močno pobil po vsem telesu, poteg tega j» je od Mm. domov v Ceott-t». ^ fiAnt padei » Novi grobovi. V Gradišču v Ljubljani je umrla zasebnioa Katarina Kqp.sc begg. — V celjski »bolnici je umrla 81. letna zasebnica Helena Kresniko-va H Gaberj a. — V Graberju je umrl 84-letni delavec ACartin Vertanci. — Na Bregu pri Celju je umrl v starosti 47 let ravnatelj celjske podružnice Vzajemne zavarovalnice in bivši občinski odbornik celjske o-koliške občine Franc Pograde. — V Mariboru je umrla Mara Šnu-derlova, bivša magistralna uradnica, stara 30 let. — V ljubljanski bolnici je umrl Pran Fodlipnik, krojaški mojster In posestnik. —.V Celjski bolnici je umrla 77. letna Marjeta Vecova, vdova po mizarju iz Celja in 53-letni rcudar Jože Pristovšek iz Sevnice. — V Glognitzi v Avstriji je umrl hrastniški rojak Jakob Šikovec, rudniški nadpaznik, brat Martina Šikovca, uradnika Bratovske sklad -nice v Hrastniku. — V Ljubljani je umrla v starosti 74 let Terezija Kolbova, vdova bančnega nameščnea. — V Rimskih toplicah je umrl Vinko Supanič, železniški sprevodnik, star šele 33 let. — V Spodnji Šiški v Ljubljani je preminula Marija Favajeva, vdova po višjem železniškem, uradniku in pgsestnica. — V Šeščah pri št. Pavlu pri Preboldu je umrl v visoki starosti 86 let Franc Stter, posestnik. Samomor žitnega trgovca. Epidemija samomorov se v zadnje času zelo širi tudi po deželi in tako smo (beležili že vež primerov v okolišu v zadnjih dveh letih. Nov primer vega iz življenja se je pripetil sredi Lomanošev pri Gornji Radgoni. Živel je v tej vasi okrog 55-letni samec Iven Horvat, ki se je pečal s trgovino z žitom, ki pa mu zadnja leta ni posebno dobro uspevala. Neuspeh Je tako viplival na moža, da je začel popivati in zapravljati svoje prihranke iz boljših Časov. S svojimi sorodniki, pri katerih se je stalno zadrževal, se ni posebno dobro razumel in se je večkrat spri z njimi. V zadnjem času je bil mož nenavadno potrt. 12. junija se je podal popoldne v svoj vinograd, katerega je posedoval nedaloč od Plitvičkega vrha, od koder se ob poznih večernih urah še ni vrnil. V soboto 13. junija okrog 4. zjutraj pa je njegove sorodnike 'nenadno preplašil revolve rski strel. Na pragu hiše se je nesrečnik .ustrelil z revolverjem v,prsi in obležal na mestu mrtev. O samomoru Ivana Horvata je bila takoj obveščena orožniška postaja v Apačah, 'ki je. po ogledu odredila prevoz trupla v mrtvašnico pri* Sv. Petru v Gor. Radgoni. Kateri je bil neposredni povod za obupno dejanje. hi znanb.' * ' Smrtna nesreča zaradi eksptoBije. 15. junija dopoldne je bila poklicana reševalna postaja v delavnice državnih železnic, kjer je zadela 36. letnega ključavničarja, preddelav-ca Povšeta Ivana iz Studencev huda nbsreča. i Porše je namreč hotel preizkusiti odpornost nekega soda za bencin in je spustil vanj stisnjeni zrak iz aparata, prirejenega v ta namen. 1 Pri tem pa je postopal zelo neprevidno in je Spu^i-' naenkrat v sod na šest atmosfer stisnjeni zrak in se kretal okoli soda. Ta je imel o-Čividno hibo v materi jaJu in nenadno eksplodiral. Kosci okoli letečega železnega sodovnega dna so zadeli nesrečnega Povšeta na desno stran senc in mu razbili lobanjo. Nesrečnik se je zgrudil ob3it s krvjo na tla. Kljub takojšnji zdravniški ' pomoči je nekaj trenutkodv potem izdihnil in so odpeljali njegovo truplo v mrtvašnico. Pokojnik zapušča mlado ženo, s katero se je šele nedavno poročil. Smrtni nesreči pri kopanju v Savi. Sava je letos zahtevala svojo prvo žrtev in sicer je to postal vzo-Ven učitelj iščnik France Jernej čič. 15. junija dopoldne in popoldne do 4. je vladala izredno huda vročina, na kar se je stemnilo in vlil na zemljo blagodejni dež. Kdor je bil prost, vsak je hitel v vodo. Ob Savi se je dopoldne in prve ure popoldne zbralo prav mnogo kopalcev, v prvi vrsti dijakov srednjih šol, ki so že pouka prosti. Tudi Fran Jernejčič je šel s svojim prijateljem na Savo. Kopal se je pri Tomačevem, na kraju, kjer je Sava izredno deroča in globoka. Mladi Jernejčič je še vroč okoli 13,30 skočil v vodo. Postalo mu je mahoma slabo in zadel se je potapljati. Tudi ni prav isboren plavač. Voda ga je zanesla v deroče valove, ki so ga zagrnili in odnesli daleč naprej. Ostali kopalci so skušali potapljajočega po tegnirti iz vode, toda niso mogli priti do njega. Trupla do večera še ni-i so našli. Njegov prijatelj Kosec je pozneje starše obvestil o nesreči. Fratn Jernejčič je bil dijak v IV. letniku učiteljišča in kakor javljajo, je letos dovršil IV. letnik s prav dobrim uspehom. BI je blag, izredno marljiv in vzoren mAadenič.. z vso vnemo se je posvetil učiteljskemu poklicu, ki se je zanj prav vestno pripravijaL Pokojnik je tudi požrtvovalen član Sokola I. Pokojnikov oče je upokojeni {postajni mojster in stanuje na Zarinjskega cesti št. 5. Dijak Jernejčič je foil star 20 let. Drugo smrtno žrtev je zahtevala 15. junija Sava blizu Radeč. V vro-vih popoldanskih urah se je šel z drugi vred kopat v Salvo tudi 27-let-ni Alojzij Zidar, poslovodja mlina, ki je bil (poprej laist pokojnega župana Pogatčnika, seda j Laznika. Ker se je Alojz Zidar ■Voefcnat prišel kopat in je bil tudi zn>an kot dober plavač, mu drugi kopalci niso posvečali one pozornosti, katere so koli-kortoliko deležni novinci. Večkrat so ga videli plavati na raznih mestih in šele pozno, ko so se vsi razhajali in njega ni bilo od nikoder nas -pregled, jih je obšla zla slutnja. Daleč navzgor in navzdol so preiskali vso strugo, a ga niso našli. Alojzij Zidhir je bil miren, mar- KNJIGE VODNKOVE . DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe potejn knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. • • Uprava "G. N." Odpuščeni delavec se z nožem. je maščeval ljiv in splošno priljubljen mladenič. Rodom je bil iz Sv. Ruperta na Dolu. Zagovornik kačjega pika. Special Interest Accounts Vsak, kdor se nima vloge pri naa je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-xe vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po A°fo in obresti teko od vsakega prvega v meseeu naprej m se pripišejo h glavniei vsakega 1. januarja in julija. ~ .v v ^, . : i : • l : • Sajiser State Bank W T na STATE or NSW YORK , - »> -v • • » 13. junija se je oglasil v mOkro-noški lekarni viničar Ivan Pernie iz Vdmarta pri Telčah. pripovedujoč, da je pred štirimi dnevi pičil modras ženo Amalijo v nogo, ravno ko je šla 'čez rženo njivo. Prosil je "žav-be*'. Lekarnar ga je pousiil, naj posije ženo k zdravniku. Tam je možakar čakal dve uri, ker zdravnika ni bilo doma, nato je pa krenil ne da bi kaj opravil zopet v tri ure oddaljeno vas domov^ Pripovedoval je časnikarju, da je takoj po modraso-vem piku peljal 56-letno ženico k pol ure oddaljenemu zagovorniku kačjih pikOv v Telče. Kajči zagovornik je izgovarjal razne besede, ki pa doslej še niso /pomagale navzlic temu, da je ženo pri njem pustil čez noč in ves dam. Ker tevški zagovornik ni nič oba-vil jo je mdž odpeljal k drugemu vsevedežu, k nekemu Hostarju. No-g'a je postajala čedalje bolj plava, in žena je začela zatekati po vsem telesu. Mož se je odločil za zdravnika . šele ko žena ni mogla vd& prenašati silnih bolečin. Žalostno pri vsem je, da v dvajsetem stoletju ljudje še verujejo v za-governištvo pikov. Je pa dosti kriva še revščina ne le na duhu, ampak tudi v žepu. Ti ljudje naj bi dobivali zastonj zdravniško pomoč. Huda nesreča rudarja v Trbovljah. Rudar Centrih Feliks je bil zaposlen na dnevnem kopu na Neži. Pri delu mu je padel iz višine kakih 10 in težak kamen na glavo in ga srnrt-nonevarno poškodoval. Ima prebito lobanjo in so mu izstopili možgani. Prvi pomoli mu je nudil rudniški zdravnik dr. Jenšterle v rudniški amibulanci, od koder so ga prepeljali v rudniško bolnioo. Bil je se toliko pri zavesti, da je obupani ženi še lahko .ponudil roko in se od nje poslovil. Centrih je star 39 let in Je doma iz Prevoj pri Brežicah. Ženi zapušča p:it nepreskrbljenih otrok. Njegovo stanje je brezupno. Ko je šel 16. junija okrog četrt na 19. uro inž. Anton Kulhanek od tvrdke Siemens-Schuckert, ki gradi traonvajsko progo proto Viču po Kongresnem trgu, ga je nenadno od zadaj napadel z nožem delavec Josip K. iz Viča in mu prizadejal precej dolgo, vendar ne epasno vre-jl zimo. Napadalca eo takoj aretirali. Kakor se zatrjuje, je predzgodo-vina napada naslednja: Delavec K. je bil uslužben pri omenjeni tvrdki. Ko mu je inž. Kulhanek za ukazal kopati neko jamo za drog, se je K. izgovarjal,xia dela ne more opravljati sam. Inž Kulhanek mu je na ta odgovor odvrnil,' da bo vrhnje delo že lahko opravljal brez tovariša, a pozneje da bo dobil pomočnika. Delavec K. se s tem ni strinjal, nego je dejal, da rajši pusti delo, nakar je bil K. res tudi odpuščen. Pri zaslišanju na policiji se je de-huvec K. izgovarjal, da je napad na inženirja izvršil zaradi tega, ker ga je ta psoval z besedami "Windischer Hund". Ta očitek pa je inž. Kulhanek odločno odklonil kot izmišljotino. V SVRHO URAVNAVE ZAPUŠČINE SE PRODA FARMA 18S akrov, skoro vse v ravnini, dobra z«mlia, 39 akrov gozda, sadovnjak, poslopja, vredno nad $10,000. Elek. luč in elek. motorji v hiši in barnu. Studenci. 19 krav, par konj, vso orodje. 1 milja do trgovine, tovarn« in šole.— Cena $4,500, $2,500 v gotovini. — Druge razprodaje. — JfcLO.15 0R.OS.. IN£., SPRINGVILLE. N. V. (6x 6.26) Rana inž. Kulhaneka ni nevarna. Poklicani zdravnik je ukrenil potrebno, da se bo rana kmalu zacelila. Dal je ranjencu, ki je ostal v domači oskrbi, tudi injekcijo proti tetanusu. Nasilen kaznjenec. 281etni Anton Arh iz Vrbanje mora odsedeti v mariborski kaznilnici pet let ječe zaradi poskušenega u-mora, ropa, poskušenega požiga in nekaj sličnih dejanj. To pa, mladeniču še ni bilo dosti ter se je moral zagovarjati pred malim senatom marifcorskei^a okrožnega sodišča zaradi težke telesne poškodbe, ki jo je prizadejal delovodji kaznilniške mizar, delavnice na Klancu. Senatu je predsedoval sodni svetnik Lenart, prisednfka pa sta bila dr. Kotnik in Kolšek, dočim je zastopal obtožnico državni tožilec dr. Zorjan. Obtoženi Arh je zelo nasilen mladenič. Najprej je bil v zaporih v Stari Gradiški, pozneje pa je moral v mariborsko kaznilnico, kjer je bil prldeljen mariborskemu oddelku. Za časa odmora v mariborski kaznilnici je bil nič manj kakor 16-krat disciplinsko kaznovan. Ko je 11. marca stopil delovodja Kane v delavnico, je opazil, da je Arh razstavil stružnico za lais. Pozval ga je, naj stružnico zopet sestavi in nadaljuje zdelom. Arh pa se ža poziv ni zmenil, nego se je mirno vlegel na klop ter Je čakal z železno palico na Klanca. Ko se je ta vrnil v delavnico, še ni utegnil Arh a pozvati, naj nadaljuje z delom, kajpti Arh se je bliskovito pogmal nanj in začel z železno palico udrihati op njem. Paznik je bil težko poškodovan na glavi, gotovo pa bi mu predla še hujša, da mu niso drugi kaznenci priskočili ira pomoč. Zaradi težke poškodbe je bil za delo dalj časa nesposoben. Senat je Arha obsodil na dve leti ječe, tako da bo sedaj vsega Skupaj presedel 7 let. KJE JE moj brat FRANK KA-STELIC, doma iz Lasičje pri Ljubljani. Prosim ga, da se mi oglasi. Alojz Kastelic, Čabar, Gorski Katar, Jugoslavija. V soboto sem videl na trgu prvo californijsko grozdje. Pokusil sem jagodo — presneto je bila kisla. Toda zakaj pravim — kisla? Dosti bolj sladka je bila kot je bilo vino, s katerim si rojaki po nekaterih krajih v Downtown u in Brooklyn u žejo tolažijo. * V New Yorku se je vršil te dni nadvse značilen pogreb. Pomaga'3 nekega butlegarja je bil v boju s policijo ustreljen. Krsta, v kateri so ga peljali na pokopališče, je veljala dvajset tisoč dolarjev. V tridesetih avtomobilih so vozili vence in rože. Za to cvetje so baje dali nad deset tisoč dolarjev. Truplo bo počivalo v grobnici, ki stane petindvajset tisoč dolarjev. Če je kaj, je to neovrgljiv dokaz, da je prohibicija zares "nobel" eksperiment. * Malo liudno se sliši, da priredi slovenska župnija sv. Cirila v New Yorku piknik pri Revnem hudiču. Toda kdo bo v teh časih na oese-de porajtal? Revnega hudiča po pač treba pa-nati z nebeško-lepim vremenom, bogato zaibavo in vsestransko postrežbo. * V Fly Creeku, N. Y., bodo priredili Slovenci toar dva piknika na dan neodvisnosti. Prvi se bo začel dopoldne in bo trajal do večera, drugi se bo pa zvečer začel. Toda čemu dva piknika? Ali bi ne zalegel dosti en sam, ki bi se začel do poldne in bi trajal pozno v ter bi se ga udeležila vsa ta-mošnj-a slovenska naselbina? To !bi bilo vsekakor lepše znamenje napredka, sloge in neodvisnosti. * Skoro sleherni moški ima vse življenje dve ženski na svoji vesti: tisto, s katero se je mislil poročiti, pa se ni poročil ž njo, in tisto, s katero se ni mislil poročiti, pa se je poročil ž njo. * — Kaj boš spet šel? — je rekla žen/ica svojemu možu, ko se je začel po večerji .preoblačiti. — Seveda, — je rekel. — Oh, ti ne veš, kako je zvečer doma dolgočasno? — je zastokala. — Saj vem, da je, — je odvrnil. — Zato pa grem. * Rojakinja se je odpravljala na počitnice, ter pri odhodu zabičila svojemu možu: — Le glej, da boš dal zlati ribici vsak dan sveže vode. — Oh, nikar ne skrbi — je vzdih- nil. — Saj vendar vem, kaj je žeja. * K zdravniku je prišel strašno izdelan možak. — Kaj vam je? — ga je vprašal zdravnik. — Na čem trpite? — Trpim vsled nespečnosti moje žene, — je odvrnil, — vsled živcev moje hčere, vsled želodčnega katarja moje tašče in vsled revmatiz- ma mojega ooeta. * — Že dvajset let sem poročena — se je hvalila rojakinja — toda v vsem tem času mi ni moj mož rekel niti enkrat kake žal besede. — Je pa res obziren napram tebi, — so ji rekle (prijateljice. — Ah, kaj obziren — je ugovarjala. — Previden je, ne pa obziren. * Rojak je prišel domov in je strašno grdo gledal. — Čednega zlodja sem si nakopal na vrat — je dejal asorno svoji že-, ni — ko sem tebe vzel. — No, kaj pa zopet noriš? — ga je vprašala. — Kad mlaj norim, nič ne norim, ampak vse vem, kar sem hotel vedeti. — Potem si pa srečen, če vse veš. Taki ljudje so jedki, ki bi vse (vedeli. — Pri ciganki sem bil, in pet dolarjev sem ji plaiSal, pa mi je povedal, kar sem hotel vedeti. — Kaj ti -je povedala? — Povedala ml je, da me T>imnž rada. — O ti nesrečen zapratvljivec, ti, — je vzrojila. — Ciganki hodiš dajat pet dolarjev. Zatloaj p» aitei mene' vprašal? Jaz (bi U z največjim veseljem aaatotnj povedala, d» to almoin rada. ...... I 4- ji Iil'iiirr 1-ff.i.m- mil, ^ ■„-L >• . « :k t IV ** NEW YORK, MONDAY, JUNE 29, 1931 KlftG 1ST SLOVENE DAK* In t. S. !t TEFFI: Ni mogoče drugače, nego da tamkaj ponoči svoje gore nekam skrivajo, kajti če vstanetc zjutraj prezgodaj in dvignete glavo kvišku, ne najdete ondi niti ene gore na njenem navadnem mestu, a prej kakor pred osmo jih tja ne postavljajo. Cemu to Švicarji delajo, mi je— megleno, — vprašati pa se tudi nekako ne spodobi. Lepše je z dejstvom se sprijazniti in ne biti radoveden. Po dnevi so švicarske gore o-gromne, mogočne, krasne in čisto trdna* a z njih padajo izključno Nemci. Prelepi Grammont, ki se vzpenja v višave na sami granici Francije, Je za Nemce posebno fatalen. Padajo namreč z njega kar v celih tropah, vselej vsaj desetero oseb naenkrat, tako da se celo nekdo brezd.no na čast tc nemške posebnosti nazivi j a "gomila Nemcev". Na Grammont lazi vsak dan ne-število turistov, a ker je cesta položna in prijetna, se hodi tam docela svobodno, v navadnih oblekah, dame s solnčniki in navadnimi čeveljčki. Nemec pa ni sposoben, da bi tako priprosto obavljal gorske ture. Kajti če niti doma. po dunajski o-kolici. ne ma hoditi po cestah na izprehod drugače, nego v okovanih škornjlh in se petelinjim perjem za klobukom, potem si morete predstavljati, v kakšno turistovsko strast ga vrže pogled na pravo, ne-fazificirano švicarsko goro! V to svrho jemlje s seboj planinsko palico s kljuko, železno toporišče f kladivcem in lopato, oboroži se vrhu tega tudi še s planinskm noi-žem za izpodreaovanje ruše pod nogami (kdo bi razumel, čemu je tega treba!), s posebnimi škarjicami za prirezavanje vej, ki bi ga na poti mogle zbadatl v oči, z dolgo vrvjo za., "učaj, da bi se mu zl j ubilo sc obesiti na gori ter končno s širokim in dolgim suknenim pasom, ki bi lehko vzdržal težo desetorice SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop, do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, pondeljek do 7, zvečer. ure Poalninjmo m vsi brez h jem« te stare In stanovitne domače TURISTI (Iz Švice.) ljudi celih deset let (to za slučaj, da bi se Nemcem zahotelo obesiti se tam kje v družbi prijateljev na daljšo dobo.) Na ramena si poleg tega obesi turistovski nahrbtnik iz grobega platna, nabit z raznovrstno kramo, ki je doma nikoli ne potrebuje ter jo prav zato brez zapreke lehko jemlje s seboj na gore. A kot višek vsega si obesi do-bričina Nemec na pas še kotlič, da si v slučaju naliva lahko takoj skuha juho iz gorske vode. Na ta način opremljeni in obloženi Nemec ne more stati že niti na golem ravnem, zato pa leze vkreber, opirajoč se z enim bokom ob goro, z drugim — ob palico. Ravno nad brezdnom, ki se imc-nje "gomila Nemcev"(tombeau des Allemands), visi ogromna pečina, a preko nje se vije stezica prav do vrha gore. Francozi, Rusi, Lahki, Angleži in pripadniki vseh ostalih narodov na vsej zemeljski krogli korakojo po tej pešpoti, se ustavljajo nad brezdnlm, se naslajajo s pogledom vanj ter vzklikajo vsak po značaju svoje narodnosti, n. pr. — Uf! No, je to globočina! Tam bi še krokar človeških kosti ne razločil! Ali pa: — Mamma mia benedetta. Ali kaj druzega podobnega na način, ki izraža občudovanje, grozo in hkratu radost. Tako se vedejo pripadniki vseh narodov vse zemeljske obile, — vsi, razen Nemcev. Kaj.ti kakor hitro si je dal Nemec okovati svoje črev-lje, ga ne zadrži nič več na svetu. Dospe tja do gorske stene, toda ondi ti pomoli vse štiri od sebe in se zvali v prepad z vsemi svojimi palicami. vrvmi, kladvi, s turistov-akim nahrbtnikom, priročnim kot-ličem in petelinjim perjem vred! Vsak Nemec vidi v švicarskem redu mnogo nedostatkov, kjer je vredno in spodobno, da se človek ustavi, postavljena klopica in poleg je pribi deska, na deski pa jc napisano, kaj ima Nemec tu storiti oziroma česa ondi nima delati. Predvsem — brez tega sploh nikjer ne morejo izhajati — je Nemcu prepovedano pljuvati na tla. — Potem je tu zapisano, da je tole "Ruheort", kar pomeni: Sedi in poči j se! Ali "Aussichtsort", kar pomeni: Tukaj ne le sedi, nego se tudi naslajaj z razgledom! In Nemcu je največja naslada naslajati se. zato se uda j a povsod, kjer mu je to s tozadevno desko dovoljeno, temu nasladnemu počen jan ju z vso strastjo in samozatajevanjem. V Muenchen srečate večkrat turista Nemca, ki se vali v galerijo slik naravost s svojo planinsko palico, z nahrbtnikom na grbi in s kotlom za pasom. Na ponižno opozoritev paznikovo, da v dvorani nimajo nobenih pesebno visokih gora, da torej menda ne bo potreboval te'žko okovane gorske palice, se nemški turist le zmrači in obenem sumljivo ter z debelimi očmi motri stene: — Aber — kje imate tu tega Franca Stucka? — vpraša. Paznik mu pokaže sliko, mimo katere je šel turist že trikrat brez zanimanja.. — Aha! Schau, schau! Tu je! Nahrbtnik, palica, kotel — vse leti po tleh, klobuk s čopom zdrsne na zatilnik, roke pa švignejo v ekstazi kvišku: — Kol-los-ssal-no! — Ali ne ta! Talele tu! — razlaga paznik. — Tukajle ta na levi, — ta jc Franz Stuck! — Na levo? Ana, also talele tu-lele? No, ja. res: kol-los-ssal-no! Torej vidite! Če bi takole morda nad takim gorskim prepadom postavili Švicarji paznika ali, še bolje, desko z napisom, da je ondi pač dovoljeno se naslajati z razgledom, toda da je strogo prepo-vedno pljuvati na tla in padati v brezdno. — bi usoda soteske takoj izgubila žalostni zdevek "gomila Nemcev". In to bi bilo kol-loss-s&sal-no! USODA VLADARSKIH KRON Bodite zdravi in veseli liolehni m slabotni ljudje bi morali vtlvati Nuga-Tone, zdravilo, ki očisti život, bolezenskih glivic in vas napravi zdrave in močne. Nuga-Tone daje dober tek do Jedi. Odpravi želodčne neredno-ati ojačuje In daje novo moč oslabelim iivcem, mišicam in življemskim organom In napravi dobro poCItno osvežljivo spanje. Bodite gotovi In preskrblte ai steklenico tega. Ako lekarnar nima tega. recite mu naj istega za vas naroči od trgovca na debelo. —Adv"t. DRUŠTVA XI NAMERAVATE PRttfiDITI - i VESELICE, ZABAVE OGLAS U J TE . • » „ jiU. »l i .■» v. t. * "GLAS NARODA" m Sta mm* mim čStpffrr«, p*£ pa ju Slovenci t vrnil okolici, m M M rn-rr ■ n i l iftfrž—mmm rtup. ta na tss m Ne samo vladarji, ampak tudi njihove krone doživljajo včasih čudno usodo. Največ nekdanjih vladarskih kron so imeli shranjenih pred vojno v Petrogradu. V carski zakladnici so hranili. krono nekdanjih poljskih kraljev, potem pa krone velikih kneževin Finske,Kijeva, Ka-zana, Astrahana, Sibirije In Krima; jako malo verjetno pa je, da bi bile te krone še dandanes tam, kjer so bile. Med najbolj znane In znamenite krone spada brez dvoma "železna krona", s katero so kronali Napoleona Velikega za kralja Italije. To krono hranijo v nekem samostanu v Monzi; zadnji vladar pa, ki so ga kronali s to krono, je bil avstrijski cesar Ferdinand I., ki so ga kronali leta 1838. za-kralja Lombardi-je. "Železna" se imenuje ta krona zato, ker je v njej vdelan železen obroč, obroč pa je kovan baje iz žeblja, s katerim je bil Kristus pribit na križ. Najbolj dragoceno krono si je bil \dal pa napraviti angleški kralj Jurij IV. Ko pa se je bližal dan njegovega kronanja, mu zlatar krone ni hotel izročiti, ampak je zahteval takoj plačilo. Kralj Jurij IV. pa si je pomagal iz zadrege s tem, da je sklenil z zlatarjem pogodbo, naj mu krono posodi proti odškodnini 1000 angleških funtov.... .Kasneje so krono plačali in danes se nahaja krona v angleški državni zakladnici. Stara nemška cesarska krona se nahaja v nekdanji dvomi zakladnici na Dunaju, kjer je bila shranjena tudi avstrijska cesarska krona. Nekdanja nemška kraljevska krona pa je shranjena v stolni cerkvi v Aachen-u. V dvorni zakladnici na Bavarskem imajo shranjenih tudi lepo število kraljevskih kron, n. pr. krono cesarja Henrika H., cesarja Karla VII. in krono sv. Kunigunde. — Najmlajši kralj v Evropi, Ahmed Zogu, še ni bil kronan: stara albanska krona pa se nahaja na Dunaju. POZIVI Vsi naročniki katerim, je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so nap?oseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N r Iz Jugoslavije. Otvoritev novega parka ▼ Beogradu. Te dni bodo obvorili y Beogradu del kalhnegdanskega parka, ki se imenuje Gornji grad, katerega so popolnoma preuredili. S tem je kali-meg danski park razširjen, za 3 ha. Park je urejen jo vzoru angleških nasadoiv, na pobočju proti Saivi so zasajene samo planinske rastline. Izredno lepo je urejena terasa nad mastem, kjer so zasajene vrste visokih ražnaitih piramid. Na tej terasi je postavljen Meštrovičev spomenik "zmagovalca". Tu se bodo vrtšile v bodoče vse velike narodne manifestacije. Dogotavljanje Jadranske proge.____ Iz Kraljeva poročajo, da so pred dnevi položili tračnice na novi progi Kraljeva—-Raška, ki je del velike Jaidranske proge, na kateri sc vrši promet cd Kraljeva do Lopatica. Proga spaja Šumadijo preko Iba-rskih občin s Sandžakorn. Na tem delu nove proge je 8 postaj. Praga ima 14 tunelov, od katerih je najdaljši 1100 m. Proga drža preko 13 mostov, katerih je 7 nad reko Ibro. Popolnoma dograjena too proga sredi meseca julija. Z novo pro-g»o bodo imeli južni kraji jug. države tesnejšo »vezo Skopi ja, Beograda in s severnimi kraji. Tragična ljubezen 601etnega starca. V Kumodražu pri Beogradu je pred dnevi ustrelil Milenko Marin-koviij r-Vojega očeta Milivoja. ki je bil 60 let star. Bil je eden najbogatejših kmetov v vasi in že več let vdovec. Živel je s sinom, ki mu je 30 let in je tudi vdovec. Starec Marin kovic se je pa zaljubil v neko mlado in lepo vdovo v vasi. Zaradi tegia-so starca meščani zasramovali. on se pa ni zmenil za sovaščane in jim je celo povedal, da bo vzel mlado vdovo za ženo. Mladi vdovi je pa bilo najbrž prišel zopet k tebi. Skuluj uplivati nanj, kajti zdaj imaš moč! Obljubi mi! Ona mu je podala roko. — Bodi brez skrbi, Fred. Jaz sem izgubila precej samozavesti. Mi smo vsi le ubogi, grešni ljudje! Jaz se ne srdim na očeta. Naj pride kar hoče. Če bi imela še mater, bi bila popolnoma zadovoljna. Ali veš, kako je umrla? Pripovedoval ji je. Ona se je na tihem in bolestno solzila predse. — Strah zame ji je moral zlomiti srce. Morala bi biti močnejša ter pokazati svoje veselo lice. Ona je nosila svoje lastno gorje poleg mojega in to je bilo pretežko. Moja mati, moja uboga, ljuba mati! — Ne jokaj, Lena. ne jokaj! Franc bi me umoril, če /ba videl, da «em povzročil tvoje solze! Kaj si napravila iz tega človeka? Take izpre-membe nisem še doživel! Lena je tiho stokala. — On me ljubi bolj, kot sem mislila. Jaz vem, kaj lahko storim ž njim! Tej zavesti je predpisana moja življenjska naloga! Vemo jo hočem Izpolniti! Ko je Lena zapustila bolniško posteljo, jo je nosil Franc Borkenhagen na rokah kot otroka. Strežnica je bila odpuščena. Služabnica je prevzela vso oskrbo. Borkenhagen se je temeljito izpremenil in ž njim vred tudi celi grad. Bil je zelo srečen, da se je tako zanimala aa novi dom Sploh vse, kar je storila Lena, je bilo prav. Izpremenil se je tudi v zunanjem. Nič več se ni fbahal .ter se vedel tako neprijetno kot preje. Vedno je našel k temu pravi ton. — Povej mi vse, kar U ne ugaja, — je rekel nekega dneva. — Storil bom vse, da me boš imela še bolj rada! — ji je rekel. Tako so minuli tedni. Spomlad je prišla v deželo z vso svojo krasoto. Ovetke so se dvigale na trati pred gradom. Lena. je bila vedno par ur na prosstem. Vsepvsod, kjer ji je ugajalo, v parku, je dal postaviti Fraric udobne prostorčke. Veselil ae je kot otrok, če se mu je zahvalila. Naravnost iznajdljiv Je bil pri iamišljanju novih poaornosti. se je čutila v tem življenu boljša kot Je sploh pričakovala. ob navzočnosti mnogoštevilnih odličnih in uradnih osebnosti razstavo knjig, ki so bile last cesarja Napoleona in njegove druge žene Marije Luize. Razstava obsega v celoti okrog 12,000 zvezkov, ki so jih hranili neznani bibliofili, samo 426 zvezkov je last državne knjižnice. Skrbno sestavljen katalog z bibliografskimi podatki omogoča obiskovalcu, da se seznani podrobneje z vsakim posameznim delom. Razstava pa nudi res interesan-ten vpogled v psiho velikega Kor-zičana kot bibliofila in ljubitelja štiva. Vsi zvezki so sijajno oprem-leni, tiskani na najfinejšem papir-j ju in deloma na svili, vezani v najdragocenejše platnice, ki so bogato okrašene z zlatimi okraski in o- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH. SLOVENE READER) / Rtu« Mbnmi« ca prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA U« W«1 U Btrset Rev Iitk Ctty ali s cesarjevim knjižnim žigom. V vezavi prevladuje rdeči maroken, poleg tega tudi okusno žolto usnje. Formati so vsakovrstni, od mina-turnih do atlantnih. Najboljši tiskarji in knjigovezi tistih časov so storili tu svloje najboljše. Mnoge knjige nosijo posvetila in poklonila avtorjev cesarski dvojici. In vsebina knjig? Ni je stroke človeškega umstvenega ustvarjanja, ki bi se z njo po vsebini te knjižnice ne bavil Korzičanov duh. Poleg 27 gracioznih zvezkov v malem oktavu in rdečem marokenu. ki so ga spremljali na njegovih potih in ki vsebujejo glavne klasike in filozofe, najdeš tu s koloriranimi bakrorezi opremljen opis Egipta, literature skoro vseh kulturnih narodov, 70 zvezkov Beaumarchaisove izdaje Voltairea, ki je požrla imetje pisatelja "Figarove svatbe", sploh najvanejše knjige vseh strok, napisanih do Napoleonovih časov. — Knjižnica Marije Luize obsega nekaj knjig, ki izvirajo iz časa po Napoleonovem padcu do njene smrti, v ostalem pa prvo izdajo Boerne-jevih spisov in prvo izdajo Du-masovih, Gandyja, E. T. A. Hoff-mana. Viktorja Hugoja, Platona, Plutarha, Schiller j a, Saphirja, razpravo o nemškem sadju. "Maksim e mladim možem, posvečene vsem materam" itd. itd. V celoti ogromen pregled čez najboljše tiske empirske in restavracijske dobe in neprecenljiv zaklad za zgodovino vezave ter knjižne ilustracije v 18. in začetnem 19. stoletju, neprecenljiv zakald za literarne historike in znanstvenike. Samo, ta hip ni znano, kakšna bo nadaljnja usoda tfega bogastva, ki se je pojavilo tako nenadoma od bogvekod! i * nad njo oblak otožnosti, ta pogosto jo je ^grabila DRUGI VELIKI SKUPNI IZLET.. . PO FRANCOSKI PROGI priredimo dne 1. JTJLUA s parnikom "PARI S" Izletnike bo spremljal izkušen spremljevalec SLOVENEC skozi do Ljubljane, ki bo gledal nato, da bodo potniki potovali brezskrbno m udobno na parniku in po železnici. Vlak vozi samo 25 or iz Pariza do Ljubljane. PRIHODNJI IZLET se bo vršil na 11. JULIJA s parnikom "He de France" in ponovno na 1. AVG. TEDAJ BODO CENE ZOPET IZVANREDNO ZNIŽANE Rojake, ki žele potovati po COSULICH PROGI preko Trsta opozarjamo, da odpluje "SATCRNIA" na 9. JULIJA in so potnikom na razpolago kabine m., srednje JI in rednega 11. razreda. Potniki, namenjeni v Jugoslavijo se odpeljejo iz Trsta z avtobusom takoj po izkrcanju, vožnja do Ljubljane traja samo 3 ure. Prihodnji izlet po te progi se bo vršil na 30. julija a ladjo "VULCANIA" in ponovno na 21. avgusta za ladjo "SATURNIA" ko bodo zopet znatno znižane cene v veljavi. SE JE CAS Pridružiti se enemu naših izletov, kdor želi . , __ J, potovati v prijetni in veselo razpoloženi družbi Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam pril.ko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, oa boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno pravilno o vsem podučeni. ^ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE CUNARD WHITE STAR LINK "2® LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBtTRG-AME- RICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in droge 5£™JASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO l l Siakser State Bank New York, N. Y. 82 Cortlandt Street 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. SPISI ZA MLADINO: WANQL1 2. sv trdo Tr—no. Pripovedke In pesmi ........................ j| 3. sv. trdo retana Vsebuje 12 po- TC*« ........................ A0 4. it. trdo veseno. Vsebuje 8. povesti ........................ 8. ST. trdo Tesane. Vinski brat .. J| A sv. trdo Tesano. Vsebuje 10 po- ......................... A0 IGRE: trgovec. Igrokas t S. dejanj A0 Cyran de Bergen«. Heroična komedija t petib dejanjih. Trdo ve- ■MO ..........................Lil Edela. drama t 4. dej........... .M Gospa z morja, 5. dej................„..75 Lokalna železnica, 3 dej................50 Marta. Semenj t Ricbmcndn. 4 dejanja ...................... Ob vojski. Igrokas t Odrih slikah A0 Tončkove saj ne na Miklavšev večer ,MlcJinska igra s petjem v 3. dejanj ib .................. jfo R. U JL drama v 3 dejanjih s predigro, (čapek), ve«. .......... .40 Revtzsr, 5. dejanj, trds vesana .. .75 Veronika Deseniška, trda ves ....1A0 Za krti in svobod«, Igrokai v 5. dejanjih...................... Jg ljudski 4. sv. Tihotapec, S. dejsnj . 6. sv. Po 12 letih, 4 dejanja .00 Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin »od zemljo, Sv. . .Neža, Sanje ...................00 13. snopič. Vestaika, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ A0 14. snopič. Sv. Boštjan, JunaAaa deklica, Materin blagoslov .... JO 15. snopič. Torki pred Dunajem, Fabjola In Neia ............ JO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. At PESMI IN POEZIJE: Akropoli s In Piramide ........ ao broširano ................... jg Azazei, trdo vez. ...".............l._ Balade in romance, trda ves......1.23 Bob ta mladi sob. trda ves .... .10 Kraguljčkl (Utva) ............ .«5 trdo vezano ................ A0 Moje obzorje. (Gangl)............Ijss Naries (Gruden), broft........... A6 Primorske pesmi, (Gruden), ves. JS Slutne (Albreht) brog........... A0 Pohorske poti (Glaser) broi. .... At Oton Zupančtt: Sto Vijolica. Pesmi za mladost .M .00 sloven- ZvončkL. Zbirka peenij sko mladino. Trdo vessno .... 30 Zlatorog, pravljice, trda ves .... .00 Slovenska narodna lirika ............A0 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) _______________________ A0 Šest narodnih pesmi (Prelovec) AO Pesmarica moških, zborov (Balatka) __________________________1.— MEŠANI In MOŠKI ZBOR (Gram) ....L10 Slovenski akordi (Adasrič): ..L zvezek .....................75 O. zvezek .................. .75 Pomladanski odmeri. L In IL bv„ vsak ........................45 AmerISka slovenska lira (Hotmar) L— Orlovske himne (Vodopivec) ....UM 10 moških bc mešanih zborov — (Adamič) .................. .45 v MOŠKI ZBOK Trije moški zbori (Pavčič) Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nagrobniea (Pavčič) .. A6 Gorski odmevi (Laharnar) 2. sv. .45 SAMOSPEVI: Stir Ji samospevi. Izdala Glasbena Matica ../................... .45 Naši hminl ..................... & Kretanje Newt — 1. julija: •Paris, Havre men George Washington, Cherbourg, liam-burg Mew York. Cherbourg, Hamburg 2. ju'ija: Stutigart, Bremen 3. julija: Homeric, Cherbourg Republic, Cherbourg, Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoli, Genova 4. julija: Aiiuitania, Cherbourg Leviathan. Cherbourg 6. julija: France. Havre Europa, Cherbourg, Bremen 8. julija: Majestic, Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 9. Ju'ija: Saturnia, Trst. General von Steuben, Cherbourg, Bremen 10. Julija: Columbus, Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 11. lulija: He de France, Havre St. Louis, Cherbourg, Hamburg 15. JuliJa: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 16. Julija: Dresdor, Cherbourg, Bremen Bereiifraria, Cherbourg Olympic, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 17. julija: Bremen, Cherbourg. "Bremen Statendam, Bolugne Sur Mer, Rotterdam 18. JuliJa: Paris, Havre 22. julija: Europa, Cherbourg, Bremen Mauretanir., Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutschland. Cherbourg, Hamburg 23. JuliJa: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg 24. Julija: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoti, Genova 25. JuliJa: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 28. JuliJa: Aquitania, Cherbourg 29. Julija: George Washington, Cherbourg, Ham-bourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 30. Ju:iJa: Vulcania, Trst 31. ulija: Majestic, Cherbourg PARNIKI Z ZNAKOM O, označi skupni Izlet v Jugoslavijo. MEŠANI ZBORI: Planinske. IL sv. (Laharnar) Trije mešani short, n Matic« ..... .45 .45 BAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Oamiilnl, (Foester) ............ .40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero In petero raznih glasov .... .45 Jaz bi trni rmŠtBk rs«, molki sbor s bariton soiom ln priredbo sa dvomov ...................... jo V pepelnlčtri noči (Sattner), kan-fanta sasoU. sbor In orkester, lsdala Glasbena Matica 15 Dve pesmi (Prelovec), sa molki zbor Id bariton »oto............ J« Kupleti (Grom>. Učeni Mihec,— Kranjske šege In navade. Ne-zadovljstvo, 3 zvezki skopaj ..L— Kupleta Kuza Muca (Parma) _ A0 PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad ...SAO 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svlkarfilč) L. 2., In B. sv. skupaj...................L— MALE PESMARICE: St 1. Srbske narodne himne .. 13 St. la. &to čutiš, Srbine tuinl .. .15 Št. 10. Na planine _............ .15 St. 11. Zvečer ...................15 *t. 12. Vasovalec .............. JI Narodne pesmi sa mladine 17.1-rovnik) I. II. in m. stopnja po ......................................................20 Vse 3 stopnje skupaj .................50 Slavfek. zbirka šolskih pesmi — (Medved) .................... .« Vojaške narodne pesmi CKotd) .. At Narodne vojaške (FerjanCK!) .. Af fPrwIJ) .....................L- Lira. srednješolska. 2. svezks skn-P«J ...........................t- Troclasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (Aljaft) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Dlvna noč.........4« 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam priiielji Sar; Z vencem .em ovenčam slavo; Triglav.......41 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo........41 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; r>omorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .11 8. »vezek: Ti osrečiti Jo hotl (me-Ban zbor) ; Prijatelji ln senca (meSan zbor) : Stoji, solnčlce stoj; Kmetskl talSl.............4* CERKVENE PESMI: Domači g hud. Cerkvene pesmi sa mešan zbor....................L— 12. Tantum Ergo. (Premrl) .... A« Mašne pesmi za mešan zbor. — f Sattner) ................... j§ 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori. (Foerster) ............ M 12 Pange Lingna Tantum Ergo Ge- nitori (Gerblč* .............. Ji Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) ............... .4» 10 obhsjilnih In 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu, i G rum) ...... A Missa In bonorem St Joseph] — f Pogachnik) ...................4« Kjrle .......................... M K Tvetemu Rešnjemu telesa — ( Foerster) .................... Sv. Nikolaj..................... 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot ca potovanje na ogromnih oarnikih: PARIS 1. julija; 18. julija (6 P. M.) (8 P. M.) FRANCE 6. julija; 25. julija (10 P. M.) (6 P. M.) I!e de France 11. julija; 1. aug. (4.30 P. M.) (11 A. M.) Najkrajfta pot po želemicl. Vsakdo J* v posebni kabini z vsemi modernimi ud^bnoetmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Jsredno nizke cene. Vpraftajt« katererakoll pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE 8TREET NEW YORK, N. Y. fz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noto, ducat.............40 posamezne po ................ M ZEMLJEVIDI: Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platneneimi pregibi ............................7 A0 Pokrajnl ročni zemljevidi: Dravska Banovina ..................... A0 Jugoslavija _____________________________________ A0 Gorenjska .................... j| Slovenske Gorice, dravsko ptnj- skopolje ..................... At Ljubljanske ln mariborske oblasti M Pohorje, Rozjak .............. M Celjska kotlina. Spodnjo slovensko posavje .................. .29 Prekmnrje In MedumurJe .... A0 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. A0 Canada ........................ A* Združenih driav. veliki ........ .40 Mali ..........................1« Nova Evropa .................. AO Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado. Kansas, Kentnekv In Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana. Mississiimt. Washington. Wyominjc, vsaki po...... AO Zml Jevidi: Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin. Wnt Virginia, Ohio. New York — vsaki po .........................«0 Velika stenska mana Bvrssa ____A— Knjige pošiljamo poiinins prort* "GLAS NARODA" 216 W. 18. 8t.f New York S POZOR NOTE ZA CITRE: Koželjski: Poduk ▼ igranju na citrah, 4 zvezki ______________......2.5« Buri pridejo, koračnica.......... Ar NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tassbu- rašld zbor ln petje. (Bajuk) ..L* Bom šel na planince. Podpurl slov. nar. pesmi. (Bajuk) ..........L- Na Gorenjskem je (letno..........L- RAZGLEDNICE: Newyortke. Različne, ducat Velikonočne. beiHae In .41 ducat Ht(MM«.iMiH,i,(, A Nekateri nam se vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. __^Ltk___jLitaai^^ - ~