RAZBOJNIK ROGOVILEŽ
Šestega decembra lani je Miklavž,
tiho in konspirativno, kot je
njegova navada, Ljubljani
prinesel novo gledališče. Moje
gledališče je ime poklicni
gledališki skupini, ki se je za svojo
prvo premiero zbrala pod streho
kulturnega doma Španski borci
v Ljubljani. V poplavi
samozvanih komedijantskih
skupin, ki bodo do Novega leta
služile njegovemu veličanstvu
dedku Mrazu oziroma Božičku
- če bo uspel v naglici preobleči
ideološko suknjo - so Španski
borci v Mostah potegnili pravo
potezo. Na Iržišče so poslali
otroško predstavo, ki ustreza
vsem profesionalnim merilom, in
celo precej presega ponudbo
prednovoletnega gledališkega
sejma.
Pieusslerjev Razbojnik Rogovilei v prevodu Stanka Jarca in priredbi Staneta Potiska žal ni najsodobnejše odrsko besedilo. ki ne bi nekoliko
zaudarjalo po naftalinu, vendar se je uprizoritev osredotočila predvsem na tiste iztočnice. ki so v otroški domi-šljiji bolj ali manj večne. Te pa so: čarovnije. lumparije in zabava. To. kar pri uprizoritvi v Španskih borcih skoraj preseneča. je bogata in domi-
selna inscenacija. Za večino otroških predstav, sploh če jih primerjamo s produkcijo za odrasle. je značilna na eni strani skromna ustvarjalna in ma-terialna investicija ter na drugi soraz-merno velik iztržek pri hvaležni otro-ški publiki. Razbojnik Rogovilei pa ni nikakršna varčna predstava kakega velikega gledališča, predvsem drugi del. katerega zvezda je čarovnik Pe-teršilius. je spektakelsko razkošna paša za otroške oči. Peteršilius na-mreč kar prepričljivo čara. celo bre-zhibno Ieta po zraku; skratka prav nikomurv dvorani. niti staršem. ne
da priložnosti, da bi podvomili v nje-gove čarovniške sposobnosti. razen seveda takrat. ko ne uspe na lahek čarovniški način olupiti krompirja. kar pa se navsezadnje uglednemu ča-rovniku niti ne spodobi. Scenografski in režijski triki Branka Stojakoviča in Mirana Herzoga so razmeroma pre-prosti. vendar prepričljivo realizirani in smotrno nanizani na skelet dokaj preproste zgodbice o dveh nepridi-
pravih: razbojniku in čarovniku ter dveh fantičih in nespretnem policaju. Slednji seveda na koncu premagajo zlikovce.
Novoustanovljeno Moje gledališče ima očitno precej neopredeljeno ime. še vedno namreč ne vemo. na koga se ta svojilni zaimek sploh nanaša, ne bi pa bilo slabo. če bi ostalo, kakršno je nastalo: dobro otroško gledališče.
METOD PEVEC
Predstavo so odigrali do se-daj 70 krat. Videle so jo skoraj vse ljubljanske osnovne šole, gostovali so v Ptuju, Slovenski Bistrid, Murski Soboti, Idriji, Novem mestu in na Vrhniki. V maju bo »Moje gledališče« gostovalo na Koroškem in v Postojni, junija pa bodo obi-skali slovenske otroke na Av-strijskem Koroškem.
Otroška igra Otrfrieda Preusslerja RAZBOJNIK ROGOVILEŽ v izvedbi gledališke skupine Moje gledališče v Kulturnem domu Španski borci. Prevod Stanko Jarc, priredba Stane Potisk, režija Miran Herzog, scenograf in kostu-mograf Branko Stojakovič, glasba Lado Jakša, izdelovalka lutk Sonja Lužar. (fotografija Tihomir Pinter) Igrajo: Jurij Souček (razbojnik Rogovilež - na sliki), Aleksander Valič (policaj Dolinšek), Irena Prosen (babica - na sliki), Zvezdana Mlakar (vila Rožca), Iztok Valič (Peteršilius Koloradar), Gorazd Jakomini (Miha), Bojan Emeršič (Pepček).