Uto
PHIHORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Štev. 232 (2542)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. X. gr.
TRST, petek 2. oktobra 1953
Cena 20 lir
Mlov nažrt
to.!"10 ie’ do ie Pella bjj „ ,° vedel, da Jugosla-
*!l(liiscit>„ Spr^ela Predloga - P°	pogo-
'i boli 3e Postav'h a da bi Sin J Bot°vo izzval negati-
kti°Z°vor za ™oj «demo-Hrati pzedlo9, je poslal t4(. dpn e na mei° izzi-
'trdte n°!Strirat in gradit si t*r.i°,datek 0 konferenci 3aU' posku*ov zait dofcn Ja, pa nai bi služil «i». ’ -	2	Ju0°slavijo ni
m°Mc neposreden stik.
'ii Mo?nVl,ada je toreJ seda-*icno „ 3 2po in z matema-ZmMiianCnosti° Predvide-*eon£K?e. it rnorda le v
8 ^inarnj0111 oceni odmeva •ju. p nem javnem mne-
bi,° Pred v tem pogledu “i ie /, dvidevanje težko,
»«lceB o e9ocija treh opazo-
tionajg oc'a!ls‘tcne interna-
»flilto katero so polagali
fotouci fanje nc samo sara-
^navn,lmVe£ tUdi uradni kit io’>oiTlv -R,mu'piebi-
J«»n0 °dlocno odklonila, ■Hnin ,pred vsem svetom. Mtevai	,e Rim tudi ‘o
‘e n°deja7	Taonnih in
!<Woru ’ 7 P° ne9ativnem fbel JuQoslavije ne bo Pred privržencev. tedv' 5ePtembrom in še B a. Poprej so torej i-slifco	S/1*?' Otlico ja-
. iti n;	anašnjega položa-
t,et!en „Prau.^ zavidanja .ni bita 9e dodamo, da ■ “»lici ;,‘ a Oovora na ” 'Odrti " "
,0Slici La°Va Bovora na O-,0^ni im?/ Rp3dtu v medna-ce in °i*‘ dobro spreje-'renH at- ■ -m kljub temu "I z	20«oti.	jo	je	za-
CJl	‘ucelt. .70 je za-
^ ti ^ nima-f bis«tom° e,ne9a opravka s ' «demnI, _s kakršno ko-»otrien ratično» rešitvijo. 'trrt ie v’ -P<1 39 listi, o kate-S, ec ^et eitamo: vsaj
fc^odiio*	v	Bene‘
S to /n -1ltrfibe od pntzga
ve 4, VPS ”;tsec-
I,e Zarji- ‘° vh vzdolž
So J»r 9rGri’,i -e Pred
S"2 dvnZad'!;'h.dneh sra‘
«)?cez a310 'or?ino. t« ne J ob r*1”’ nmPdk tudi pn-Osvetljavi mečnih i,Si .cnsk’.h žarnic, d -yeci,1o pravocira-S kršil se vedno boli in (S ne 0rfn7Ol,n° Pogodbo? ^iti?	dejo z meje? Kaj
S da čn’0,Crat smo pone-eie’1 'zvršhVi’-ker imai° va-«	tlerjansko	alc-
j1. ^tler■ lania danunciade 0i)!tui’. o)'Ske°a izvršenega
is s.rat“™
■	aa da cone A •—
> afcSj? nadaljuje z na-h °'ja r	°s(al 7e u Trst
' Bettiolu’ ki je tpJ1S|je « . zunaniepolitične k>i m°enatu' da za CLN »J. c°naS orandum s paro-biseru 3.e Premalo tudi v
ijS‘o in ,, °.ani“ brez ple-h''’ cbAl ?n.mpnt delne re-^“•o, jehoce tud' cono B. Co 't ttim„	3 Ponesel u-
hn- bi n 2adtevajmo obe lCla ie L °,blli vsaj eno -p^Ocijo ’leja s tovrstno di-iS v tel'in° »sPch.
II■* Pditon	Se Bovori,
b “'ijo „ .	‘ourstti
> d te!dp° usPeb.
S' Polton	Se POPorii
j nH:	nadaljnji načrt
ll. Izsili*! L 95 °<lporr> r<?2 anVloameri’
Spomenica	Slovencev
Organizaciji	združe
Spomenico so podpisali dva pokrajinska svetovalca goriške pokrajine, župani občin Sovodnje, Ste ver jan, in Doberdob In občinski svetovalci, izvoljeni na listab Demokratične fronte Slovencev in Slovenske demokratske zveze
Ker smo iz italijanskih časopisov, kot n. pr_ iz dnevnika «11 Nuovo Corriere della Sera« od 3. sept, 1953 štev. 209, leto 78, ki izhaja v Milanu iz. vedeli, da so štiri italijanske stranke v Trstu, to je liberalna, socialdemokratična, republikanska in demokristjanska ter «Comitato Liberazione Na-zionale« za Istro, predložile namestniku italijanskega političnega svetovalca pri ZVU v Trstu posebno spomenico, ki naj se dostavi tudi vsem zastopnikom držav podpisnic tristranske note od 20. marca 1948 je naša dolžnost, da to zadevo pojasnimo.
Omenjamo to spomenico na tem mestu, ker vsebuje stvarne netočnosti, ko trdi, da so V Italiji «pravice narodnih manjšin širokogrudno zaščitene od ustave in od deželnih štatutov«.
Kako smo zaščiteni Slovenci v Italiji pa lahko razberete iz te naše spomenice v spodaj navedenih poglavjih.
Zakoni o zaščiti manjšine
Clen 6. italijanske republi-ške ustave določa, da bo itali-janska republika s posebnimi zakonitimi določili ščitila narodne manjšine. Do danes pa ni bil izdan še noben zakon, ki bi govoril o kakršni koli zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji Slovenskim pokrajinskim svetnikom ni do. voljeno, da bi v pokrajinskem svetu govorili po slovensko. Isto se godi mestnim občinskim svetovalcem slovenske narodnosti v Gorici. Ko so pri prvi mestni in pokrajinski seji govorili slovenski, so jih z vpitjem in žvižganjem prekinili.
Slovenci v Italiji morajo tudi v uradih in javnih ustano. vah govoriti le italijansko, ker jih v nasprotnem primeru u-radniki zavrnejo. Nič bolje ni na sodnijah. Člena 122 Civil-nega sodnega postopka in 137 Kazenskega sodnega postopka pa celo obvezujeta rabo itali. janskega jezika. Clen 137 Ka-
ITALIJANSKA LETALA IZZIVAJO NAD CONO B
KOPER, 1 — Urad za informacije vojaške uprave JLA v Kopru je sporočil, da so včeraj okrog 11.30 tri italijanska letala, ki so priletela iz Italije, iz smeri Cradež. preletela ozemlje jugoslovanske cone STO pri Kopru in Piranu v višini okrog 2000 m. Italijanska letala so se po
je bilo paralizirano delo v vseh pristaniščih od Portlanda (v državi Maine) na severu do Hampton Roads (v državi Virginia) na jugu.
V stavko je stopilo tudi moštvo vlačilcev iz solidarnost do pristaniških delavcev. V newjorškem pristanišču je
tem izzivalnem dejanju vrnila ] sedaj 167 ladij. V drugih veli-v smeri Gradeža.
Zastoj zaradi stavke
v pristaniščih ZDA
NEW YORK. 1. — Danes opol. noči se je začela stavka v vseh giavnih ameriških pristaniščih na atlantski obali. Predsednik Eisenhower je sklenil, da se bo poslužil Taft-Hartleyevega zakona. Imenoval je komisijo treh članov. Ko bo dobil poročilo te komisije, bo od pravnega departmaja lahko zahteval, naj izda ukaz o prekinitvi stavke za 80 dni,
Deset ur po začetku stavke
| kih ameriških pristaniščih ob I atlantski obali je tudi stavka | popolna.
! Položaj se je še bolj zaostril, ker je stavko napovedal tu<Jj sindikat drugih poveljnikov in pilotov. Okoli 300 petrolejskih ladij ob atlantski obali in v Mehiškem zalivu Je imobilizi-ranih. Sindikat zahteva zlasti en mesec d.opusta za vsakih pet mesecev “dela in plačo 3,29	.
dolarjev na uro za izredne Stanje po mirovni ure. medtem ko je sedanja j „ritrniJhi tarifa 2,77 dolarjev. Mesečna j pogOaOl plača poveljnikov na ameriških | g čienom ]_=> mirovne pogod-
petrolejskih ladjah znaša 981,78 be od dne 10.2.1947, ki je sto-
dolarjev, plača po d:rejiemn I -, vei;av0 dne 1591947 se častnikov pa 468,61 dolarjev. lP“a v veljavo ane la.s.iasi, se
zenskega sodnega postopka pa predvideva še visoko denarno kazen za onega, ki italijanskega jezika noče rabiti. Vsi dosedanji protesti, naslovljeni v tem oziru na lokalne ali vladne oblasti, so bili brezuspešni in brez odgovora
Italijanska vlada namenoma krši te pravice slovensKe narodne manjšine, čeprav ve. da italijanska narodna manjšina, ki biva v Jugoslaviji, uživa iste pravice kot drugi jugoslovanski državljani in je v tem oziru popolnoma enakopravna. Zastopniki italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji lahko prosto govorijo v svojem jeziku v vseh uradih in tudi v obeh skupščinah.
Ustanovitev avtonomne pokrajine turlanija-Julijska krajina
Italijanska republiška usta-va v členu 116 določa tudi Furlaniji in Julijski krajini, ki tvorita enoto, deželno avtonomijo s posebnim Statutom. Do danes tega vlada ni izvršila. Ko so v parlamentu razpravljali o posebnih avtonomijah in izglasovali Siciliji, Sardiniji, Gornji Tirolski in Val D'Aosti poseben štatut, so prenesli za nedoločen čas u-stanovitev avtonomne pokrajine Furlanija-Julijska krajina, To zavlačevanje je jasen dokaz, da italijanska vlada nima resnega namena uveljaviti to, kar določa ustava. S tem ško-duje celotnemu gospodarstvu te dežele, posebno pa še slovenskemu življu, ki biva na Goriškem in v Beneški Sloveniji.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah so Francozi v Italiji, katerih je približno toliko kot Slovencev, dobili svoje zastop. nike v. parlamentu, prav tako Nemci v Tirolu, ker so jim ti zagotovljeni v posebnem statutu. Slovenci smo prav zaradi te krivice šli s praznimi glasovnicami na volišče.
je Italija obvezala, da bo pod-vzela vse potrebne korake, da zajamči vsem osebam, ki spa. dajo pod njeno jurisdikcijo, ne glede na njihovo narodnost, spol, jezik ali veroizpoved, uživanje človečanskih pravic in svoboščin z všteto svobodo izražanja misli, svo-bodo tiska, svobodo veroizpovedi, svobodo prepričanja in zborovanja Odkar je stopila mirovna pogodba v veljavo pa do danes, ni še italijanska vlada podvzela niti enega potrebne, ga koraka, ki bi zajamčil uživanje omenjenih pravic in svoboščin tudi slovenski na-
venci pod Italijo, ki je bila ta- rjanske narodnosti in veljajo, krat vedno pod liberalnimi re. torej, za Slovence kot za Ita. žimi in ko so z rapalsko po-I lijane isti zakoni«.
godbo prišli pod Italijo še nadaljnji Slovenci in Hrvati (o-krog 6110 tisoč), so italijanske vlade zatrjevale, da imajo tu-jerodci (mislili so na manjšine) iste pravice in dolžnosti kot ostali italijanski državlja-ni. Isto je odgovorila italijanska vlada na spomenico Demokratične fronte Slovencev v Italiji od dne 9-6.1949 in na zahtevo Slovenske demokratske zveze v Italiji od 15. 12. 1949 potom goriškega prefek-ta, da «Slovenci v Italiji ne potrebujejo nikake posebne
rodni manjšini v Italiji. Ko so zakonodaje, ker so enakoprav-leta 1866 prišli beneški Slo-1 ni ostalim državljanom itali.
S takim ravnanjem je italijanska vlada izrecno priznala, da kljub določilom člena 15. mirovne pogodbe in člena 6. in 116 Ustave, nima namena izdati nobenega zakona, ki bi jamčil in urejal jezikovne, politične, kulturne in gospodarske pravice Slovencev v Italiji.
Tako zadržanje pomeni, da Italija hote krši jasna ustavna in mednarodna zakonita določila, katera je sprejela bodisi s podpisom mirovne po. godbe, kakor tudi z izdaja, njem nove republiške Ustave.
Protest §111*25
proti ukinitvi desetih razredov slovenskih osnovnih šol v coni A
(Nadaljevanje m 3, strani)
Na svoji včerajšnji seji je Glavni odbor Slovensko-hr-vatske prosvetne zveze po poročilu načelnika šolskega odseka o ukinitvi 10 razredov slovenskih osnovnih šol s strani Prosvetnega urada ZVU. sklenil nasloviti na prosvetni urad ZVU naslednji pismeni protest;
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu najodločneje protestira zoper ponovno krivico, kii se dela slovenski šoli z ukinitvijo desetih razredov na slovenskih osnovnih šolah v mestu in na podeželju Tržaškega ozemlja;
SHPZ ugotavlja, da Prosvetni urad ZVU s tem izvaja diskriminacijske direktive rimske vlade, ki imajo za cilj okrnitev in dokončno uničenje slovenske šole na tem ozemlju;
SHPZ zahteva, da deluje Prosvetni urad ZVU samostojno in izključno v interesu tukajšnjega prebivalstva; da se zato nemudoma prekliče ukrep o ukinitvi desetih razredov na slovenskih osnovnih šolah in da se dokončno preneha z zapostavljanjem slovenske šole-
Glavni odbor SHPZ v Trstu je šc sklenil, da bo prepis tega protesta poslal v vednost šefu ZVU gen. Win-tertonu in jugoslovanski vla-
Nenni zagovarja „plebiscit“ In namiguje na podporo ZSSR
Voditelj PSI priporoča Pelli .resno diplomatsko pripravo' v Moški, zahteva, naj se Italija obrne na OZN. in primerja Trst z Reko po prvi svetovni vojni - Južni Tirolec Ebner za spoštovanje samoodločbe v vseh primerih
(Od našega dopisnika)
RIM, X. — Tudi danes se je zunanjepolitična diskusija v italijanski poslanski zbornici nadaijevale nekam leno. brez vsakega tempa in predvsem brez vsake očitne želje, da bi se hitro končala. Kot včeraj, tako ji je bila tudi danes posvečena ena sama seja in še ta ne kdo
no diplomatsko pripravo, ne le v Washingt.onu ali v Londonu, temveč tudi v Moskvi«. S tem Nenni torej napoveduje, da je mogoče «z resno diplomatsko pripravo« doseči od Moskve podporo za italijanske zahteve V zameno je zahteval samo «popravek tendenc zadnjih let
ve kaj dolga. Za jutri pa ven- j in podporo novim takovom, darle napovedujejo dve seji, eno j nevtralističmm ali ^ne,^ ki ho-
Takoj nato je sodišče začelo razpravo proti nekemu Ahmedu Mohamedu Avadu. ki je bil tudi obtožen izdajstva. Tudi njega je sodišče obsodilo na smrt.
Nove stavke
francoskih železničarjev
PARIZ. 1	— Kominformi-
stični sindikat CGT je danes
staji Lion je bila proglašena 24-urna stavka. Podobno gibanje se je sačelo na postaji Au-sterlitz.
Stevensonov razgovor
z Eisenhovverjem
WASHINGTON, I — Predsednik Eisenhovver je danes
predpoldne,	eno	popoldne.	Mor-j čejo	vrniti	Evropi	funkcijo in	|	začei z novimi stavkami med	j	sprejel demokratičnega vodi-
da, pravijo,	bo	ob	zaključku	po- j iniciativo«.	Zaključil	je^ tako,:	|	železničarji. Na južnovzhod-	voditelja Stevensona, ki mu
'J”'i,‘"nem sektorju je pozval železni-	je poročal o svojem potovanju
čar je. naj stavkajo za 24 ur iz	j	okoli sveta.
'*)«» °dpom an0loameri-SihTet , ^korakanje ita-
i« ‘ vkarnl. .	1 m cono A;
ua3 spremlja-v Tr^le Jošistovskih
Sa*ito!ijan t ’n 1>aliji knt in rf—
J-'»»e itali- ln solidar-
2 nitm’
Vnc*m jV p09r°™i proti
j lll tl	t - -1
^ cfa e« ’ ,iuj ooao ^0 j ne čQ, odo «*ščavi»
Nt\Se n e	ta-
K.ifdi „Jndo nikoli več
t«Sii ,
Presedejo **> j *	3°	vse	dose-
SŽFU« - « pa vsaj Posamezne de-
- , -mi °oni B * kli-5’ So J v Koper, Pi-
m°Žno5°t'itaia TSteca;
*Sa ‘da hmora biti ■ Cri Vrh ,	0 v nnJ-
2,*®*»w
Attlee o zunanji politiki
na kongresu laburistične stranke
Laburisti se zavzemajo za konferenco štirih, za sprejem LR Kitajske v OZN po rešitvi spora o Koreji, proti oborožitvi Nemčije pred ponovnimi poskusi, da se doseže mirno rešitev, proti obveznostim na Koreji in proti poskusom «osvoboditve» Vzhodne Evrope
narodi Vzhodne stranke Morgan Phillips, ki je rejemajo totali-
& VIV M'- **” ■ *■ • ,	,	, • .
tarnega režima ki jur1 je b.
.— ““Ha v Evro-Ntn°s«i t°2° itl občutek -	3e svetovne
n®j»*oi,e j* PVaui nam«-
I #«jn • n. prov°kacija-0,t«° U? te od-So/3'"'1 n nfununzi°vini N h sn i ' Cerkvi ”
}* tUr|Snes njih leBtonarji De c/0 vzor Od-
« O fe Pi Pnv°Va
“ctji Hetno gouo-
h eia n x'Jl-	------
ir	'tl	Sn
C'9«. \Pn listo' niih0~ uNea , °ornn! nekaj
^Se , ,ahk0 ^mascm se
Z listni. 00di	l
M,V>ki kdrnh
,ežko
b° vse to
MARGATE, 1. — Voditelj laburistične stranke Clement Attlee je danes začel debato o zunanji politiki na kongresu stranke. V svojem govoru je obrazložil načela laburistične zunanje politike. Med drugim je izjavil; ((Sprejeli bomo z zadovoljstvom vsak znak popustitve mednarodne napetosti. Lahko se reče, da je ozračje nekoliko manj hladno, toda ne dovoljuje nam še, da bi si slekli suknjo. Laburistična Stranj ka je še prepričana o potrebi konference štirih med najvišji-wi predstavniki. Odobravamo pobudo Churchilla, ki jo je dal preteklega maja, toda od tedaj sta vladni predsednik in zunanji minister bila bolna, in kakor se zdi, je vlada zgubila veliko priložnost. Konferenca v Washingtonu je za nas napačen korak. Niti ne vemo, kaj se je zgodilo ob tej priliki. Po sporočilu, ki nam je včeraj prišlo iz Francije, se ta baje m nitj posvetovala z Veliko Britanijo glede konference med štirimi vladnimi predsedniki. Cas je, da nas informirajo, o tem, kar se je zgodilo v Washing-tonu«,
Attlee je tudi dejal, da laburistična stranka še dalje podpira NATO in je dodal: ((NATO je činitelj stabilnosti, kajti za pogajanja s Sovjetsko zvezo je treba biti močni. To ni samo naše mnenje, pač pa tudi naših prijateljev Jugoslovanov«.
Glede EDA je Attlee dejal: ((Obsojamo procese proti čarovnicam v ZDA, moramo pa tudi paziti, da ne vršimo histeričnih napadov proti ameriški politiki«. O obrambi je Attlee poudaril, da je laburistična stranka naklonjena letni reviziji potreb oboroženih sil in trajanja vojaške službe, upoštevajoč mednarodni položaj: «Na primer, mi imamo čete v Egiptu Zdi se, da se bližamo sporazumu z egiptovsko vlado in bi zato lahko znižali število vojaštva na tem delu sveta«, O menil je nato afriška vprašanja, zlasti pa Srednjeafriško zvezo ter je prešel k evropskim vprašanjem:	((Zavračamo sle-
herni načrt ((osvoboditve« Vzhodne Evrope s silo. Obstaja-
jo znaki, da Evrope ne sprejemajo režima, ki jim vsiljen, kakor je v preteklosti pokazala Jugoslavija in sedaj Vzhodna Nemčija«.
O evropski enotnosti je Attlee poncvil, da Anglija ni samo evropska sila in zato se ne more vključiti v izključno evropski sistem«.
O Nemčiji je Attlee izjavn: ((Želimo paziti nad tem, da ne bo Nemčija znova zašla na pot militarizma. Združena Nemčija ne sme biti grožnja za Evropo. O tem se naši interesi skladajo z interesi Sovjetske zveze«. De-ial ie dalje, da ni mogoče govoriti o nemški oborožitvi, dokler se zahodne države nc po-
svetujejo .s
Sovjetsko zvezo.
poldanske seje že govoril Pella. [ «Ce bi Italija znala združiti ki bo odgovarjal posameznim i zavest o svojih pravicah v govornikom.1 Opazili so tudi, da • Trstu in v Istri z zavestjo svo-v začetku diskusije vlada nii.je odgovornosti v obnavljanju spregovorila nobene besede, če-; kolektivne varnosti in v o-prav je sicer običai. da pred za- j hrambi miru, bo našla ono no-četkom diskusije o proračunu ; tran j o strnjenost, ki jo potre-glavnega ministrstva poda vsaj | buje, da bi dosegla pravico in kratko poročilo zunanji mini- {zunanjo podporo, ki .11 je poster in da se potem diskutira o j trebna za priznanje nj^e pra-tem poročilu.	|	vične stvaru
r	t	,	.	1	Med	ostalimi	govorniki da-
Glavni vzrok za to zavlaceva- < nR§nje seje je treba omeniti nje diskusije in za. molk vlade , pajett kl pa se je Trsta je je po mnenju političnih krogo . j mjmogrede dotaknil. demo-kot smo omenili ze včeraj, ca- j,-rjsyana gettiola ki je zahte-
kanje na morebitni odgovor zahodnih velesil na italijansko noto od 13. septembra, ki je predlagala plebiscit. Zadostoval bi seveda tudi odgovor iz Wa-shingtona; italijanski veleposlanik Tarchiani, ki je včeraj obiskal ameriško zunanje ministrstvo, je nato izjavil, da Italije ne zanima toliko hiter odgovor kot zadovoljiv odogovor. Kaj so v Vfashingtonu povedali Tar-chianiju, ni znano, najbrž pa bo Pella vendarle na podlagi tega razgovora sestavil svoj verjetni jutrišnji govor.
Danes je bil glavni govornik Nenni, ki so ga tudi z največjim zanimanjem pričakovali. Nenni je sicer z nekaterih strani — in s povsem nacionalističnih po. zicij — kritiziral Pellov predlog
val izvedbo tristranske izjave s pomočjo plebiscita in zaključil. da je «Trst bistvene važnosti za italijansko demokracijo, ki je bistvene važnosti za evropsko demokracijo, ki je spet osnova miru« (iz tega izhaja torej, da Italija z vojaškimi provokacijami brani svetovni mir), in končno še poslanca Južnotirol. ske ljudske stranke Ebnerja.
Ebner je v svojem govoru pol previdno (ne smemo pozabiti, da je Južnotirolska ljudska stranka prav tako klerikalna kot italijanska demokristjanska in da je sodelovala na volitvah v vladnem povezanem bloku), na pol pa že ironično in obenem napovedujoče omenil, da bi načela o
Za tem je govoril o Daljnem vzhodu in je pripomnil, da je nremirje na Koreji samo prvi kokrak ((Popolnoma smesno je ne nriznati Pekinga kot dejansko vlado Kitajske. Ljudska Kitajska mora imet, v OZN tisto mesto, ki ji P° Pravici pripada«, je pripomnil Attlee, ki se ie izrekel za nevtralizacijo Koreje in po možnosti njeno združitev ter za nevtralizacijo Forrnoze. kjer naj bi razpisali nlehlscit za izbiro vlade. Obza-loval je izključitev .velike azHske demokratične države Indije iz politične konference
o Koreji®*
Na koncu svojega govora je Attlee dejal:	((Laburistična
stranka ima-svojo tiko in noče. na hi 6uA aii
Rusija narekovale svojo po 1-tiko Mi smo največja social-
st^na stranka sveta m svet pri
čakuje od nas. da mu pokaže
mpoP°Attleejevem ?ovoru je
kongrels^asnospreielres0-
katero ^'protest ira prot i pod-p isu^ pans k o- a m er i ške g a voja-
f a e tud f °re° o luc i ja, ki poudarja že znano stališče puristične
stranke »'^^^z^ije^ in
v rame zahodne org abujjetjčna »tra^ošljV svojega pratika
kot opazovalca na vse p proti španskim delavce . Govoril je nato glavni tajnik
najprej ugotovil, da so v mednarodnem položaju nastale važne spremembe, ter je nato opozoril kongres na «poluradno sporočilo iz Pariza, v katerem se izjavlja, da francoska vlada r.i mogla zavrniti v Washing-tonu predloga za konferenco med najvišjimi predstavniki, kakor zatrjuje Churchill, ker na \vashingtonski konferenci ni bil ta predlog nikoli postavljen«.
«Ce je ta informacija točna, je dodal Phillips, iz tega lahko sklepamo, da lord Salisbury ni v Washing-tonu niti Aačel vprašanja sestanka najvišjih predstavnikov štirih držav. Laburistična stranka še dalje podpira idejo takega sestanka tudi v sedanjem trenutku, ko so tori-jevci opustili pobudo«.
O Nemčiji je Phillips dejal, da se mora združiti jn ostati razorožena pod nadzorstvom štirih zasedbenih sil do sklenitve mirovne pogodbe. Ta pogodba bo morala vsebovati jamstva o varnosti za Nemčijo proti napadu s stran; drugih držav in tudi jamstva za druge države protj nemškemu napadu države proti nemškemu napadu.
Za tem je kongres odobril resolucijo o zunanji politiki, ki jo je predložil izvršni odbor stranke. Resolucija zahteva v glavnem: 1. konferenco štirih; 2. sprejem pekinške vlade v OZN po ureditvi korejske zadeve; 3. nevtralizacijo Koreje in Formoze; 4. odpor proti politiki Južne Koreje, toda tudi odločen odpor, če bi severni prekršili premirje; 5. odpor proti sleherni obveznosti razširitve vojne na Severno Korejo in proti slehernemu jioiz-kusu »osvoboditve« Vzhodne Evrope; 6. Nemčija naj se ne oboroži, dokler 6e ne napravijo novj poizkusi za njeno mirno združitev.
Francosko zunanje ministrstvo je danes potrdilo izjave nekega svojega predstavnika, da Velika Britanija na seji treh zahodnih zunanjih ministrov v Washingto-nu v letošnjem juliju ni predlagala Churchillovega načrta o sestanku velikih na enajvliji ravni«.
o plebiscitu, vendar je v glav- , (jgH^jrratjčnosti samoodločbe nem pristal na njega ln dodal | narodov morala veljati za vse
zahtevo, da je ta predlog treba spopolniti s korakom pri Varnostnem svetu OZN in z zahte-
koraknm nrl Var- I kraie in Primere, kjer gre za korakom pri Vai uredjtev odnosov med dvema
protesta proti morebitnim sank-1 Stevenson je izjavil, da mu cijam, ki bi jih utegnila nod-Ji- jiredsednik sporočil, da vzeti disciplinska komisija proti i skrbno proučuje predlog za enim nameščencem, ki so stav- nenapadalni pakt s Sovjetsko I kali avgusta. V Parizu na po-j zvezo.	I
di s prošnjo, da v zadevi in« tervenira pri ZVU.
(Podrobno poročilo o seji glavnega odbora SHPZ priria* šamo na drugi strani).
Odgovor «Politike» na rimske laži
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — V uvodniku i^d naslovom «Dejstva» ugotavlja današnja ((Politika« v zvezi s poizkusom italijanskih uradnih krogov, da pobijajo zgodovinska dejstva o raznarodovalni politiki Italije v Julijsk; krajini, da odgovorni ljudje v Italiji ne želijo razpravljati o tem vprašanju Raje se zavzemajo za plebiscit in obtožujejo Jugoslavijo za to, kar ji je podtikal tudi Mussolini, da bi upravičil svoj napad na jugo. slovansko ozemlje.
Palači Chigi je težko priznati, nadaljuje ((Politika«, da se je do konca druge svetovne vojne moralo izseliti iz Julijske krajine nad stotisoč Slovencev in Hrvatov in da so se v tem času naselili številni Italijani Celo po podatkih italijanskega štetja iz leta 1931 je bilo v Julijski krajini 128.879 Italijanov, rojenih v Italiji in od tam doseljenih.
ANSA, nadaljuje ((Politika«, trdi, da v Julijski krajini ni bilo gospodarske diskriminacije in da Slovenci in Hrvati že v času Avstrije niso bili gospodarsko močni, čeprav neizpodbitna dejstva dokazujejo, da so Slovenci in Hrvati imeli leta 1918 nad 600 kreditnih in gospodarskih zadrug, katerih premoženje je bilo ocenjeno na 300 milijonov avstrijskih zlatih kron, t. j približno 60 milijonov funtov šterlingov, da so Slovenci v centru mesta imeli 7 bančnih ustanov, medtem ko so jih imeli Italijani samo 3. Zakaj ANSA zamolčuje, da so bili s posebnimi ukrepi italijanske vlade vsi ti zavodi u-ničeni, tako da danes Slovenci in Hrvati v Trstu nimajo niti ene bančne in zadružne ustanove? Mar misli italijanska vlada, da se mi ne zavedamo teh sprememb v conf A in njihovega vpliva na morebitni plebiscit? Italijanska vlada se moti, če misli, da bo Jugoslavija nasedla povampirjeni italijanski imperialistični politiki.
Iz dobro obveščenh krogov se je zvedelo, da so tik pred koncem priprave za ustanovitev stalnega tajništva balkanskega sporazuma Na čelu tajništva bo komite treh veleposlanikov, ki bo deloval s pomočjo komisij za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. Y teh komisijah bodo kot člani strokovnjaki vseh držav. Poleg tega bo u-stanovlien tudi noseben tehnični biro, ki bo opravljal dnevne tehnične in administrativne posle.	B-	B.
Kaj so pravzaprav
vo, naj Varnostni svet «v obeh conah ustvari pogoje za svobodno izražanje ljudske volje«. Pri »obeh conah« je poudarek seveda na tem, da bi to moralo obsegati tudi cono B. Skratka. Nenni je v popolnem soglasju z imperialistično tezo rimske vlade, ki hoče z izgovorom priprav. Ijanja plebiscita ustvariti na
i narodnostnima skupinama in za odločanje o njihovi usodi.
Zanimivo je, da je poluradna agencija ANSA, ki sploh daje zelo sfrizirana poročila o poteku diskusije, ta stavek preprosto izpustila, pač pa navedla prejšnjega, ki se glasi: «Pella je v svojem govoru na Kapitolu naslonil svoj predlog
STO tak položaj, da bi ga bilo | za ureditev tržaškega vprasa-— -	nja na načelo pravice do sa-
moodločbe narodov, ki bi se praktično izvedlo v obliki plebiscita, in izjavil, da bi to pomenilo tudi izvedbo onih načel, ki niso samo temelj mednarodnega prava in morale, temveč so zgovorno vsebova-
mogoče priključiti k Italiji tudi brez plebiscita.
Da mu ne gre za plebiscit, temveč za priključitev Trsta k Italiji in to s katerim koli sredstvom, je Nenni dokazal še nekaterimi izjavami v svojem govoru. Ze začetek je tak: «Kot
ie je zgodilo po prvi svetovni I ;'e, v slovesnih dokumentih, v J 6	atlantski	listini, v ustanovni
vojni z vprašanjem Reke, tako stoji zdaj Italija nepremično pred tržaškim vprašanjem«. Reško vprašanje je na znani način rešil D’Annunzio — torej...
Za ustanovitev STO se Nenni sploh ni zavzemal, ! ty0riia temveč se je omejil na pri-1 pombo. da bi bilo bolje, ko bi se pred petimi leti STO ustanovil, čeprav ta rešitev «ne bi bila idealna, še manj pa trajna«. Torej STO kot vmesna stopnja za priključi-
j listini Združenih narodov in, I lahko bi dodali, tudi v zname-1 nitih 14 točkah predsednika | Wilsona». S predsednikom Wil-j sonom je ANSA svoje poročilo končala in tako očitno pogovor poslanca Ebnerja.
Omeniti je treba še, da vzpo-i redno s ponovnim razpihova-I njem tržaškega vprašanja s I pomočjo parlamentarne deba-I te spet upada delavnost na
tev k Italiji	"	"	j	sindikalni	fronti.	Tako	je	bila
Nenni je pohvalil tudi Pel- | odpovedana stavka delavcev v
lo in dejal, da so «besede njegovega govora na Kapitolu prijale ušesom velike večine Italijanov«, dodal pa je, da se bo »odobravanje kma lu spremenilo v grajo. če vlada ne bo znala dosledno izvesti svoje diplomatske akcije« Nato je opozarjal, da izhaja iz govora na Okroglici (ki jo tudi Nenni iz šovinizma imenuje »Sambasso«), da Jugoslavija ni imela namena priključiti cone B, tem. več zahtevati cono A in da Tito to lahko dela, ker «ima privilegiran položaj v primerjavi z Italijo in s sleherno drugo evr^ “ deželo«.
Nato je Nenni prešel k glavnemu namenu svojega govora: «Tako zahteva po plebiscitu kot korak pri Varnostnem svetu zahtevata res-
plinarnah. pa tudi stavka kmečkih delavcev in težakov, ki bi morala biti 5. oktobra. Vlada je namreč obljubila, da bo pripravila zakonski načrt o povišanju družinskih doklad kmečkim delavcem. Kdaj bo ta zakonski načrt lahko prišel v parlamentu na vrsto, je seve-
da drugo vprašanje...
A. P.
SMRTNE OBSODBE v Egiptu
KAIRO. 1 — Egiptovsko revolucionarno sodišče Je obsodilo bivšega ministrskega predsednika Hadi ja na smrt in na zaplembo vsega premoženja, ki sl ga je protizakonito pridobil.
Po zgodovinskem govoru predsednika Zvezne ljudske republike Jugoslavije na O-kroglici 6. septembra 1953, kjer je svet izvedel. kakšne krivice so Slovenci pretrpeli pod fašizmom in kakšne jih tarejo še danes, kakšne so bile njihove izgube zaradi grozovitosti italijanske vojske in kakšna je bila njihova Škoda zaradi italijanskega ropanja, požiganja, streljanja in vsakovrstnega uničevanja, videvamo zmeraj češče italijanske članke, ki radi dokazujejo, da so tudi Italijani veliko pretrpeli zaradi slovenskih in hrvatskih partizanov in da je Italija po krivici izgubila obsežna ozemlja, ki si jih je bila v prvi in drugi svetovni vojni priborila in se ji morajo čimprej vrniti, drugače si jih sama zopet vzame.
Da je Italija v zadnji vojni skoraj toliko pretrpela kakor Jugoslavija, bi človek skoraj nekako verjal. Vendar pa ni trpela zaradi jugoslovanskih odredov in čet ker so se Jugoslovani borili vselej samo na domačih tleh za izgon dveh divjaških osvajalcev, i-talijanskega in nemškega, temveč zaradi svoje evisoke svetovne politike«, s katero je privabila na svoje ozemlje od juga zavezniško vojsko, od severa pa nemško. da sta se obe v trdih bojih počasi pomikali po vsem Italskem polotoku od Sicilije in Mesinske ožine do Alp, dokler niso bili Nemci pobiti. Razen tega je Italija hudo krvavela od bratskega klanja in medsebojnega vojskovanja Italijanov zoper Italijane. To gorje je bilo stokrat tisočkrat hujše od tistega, ki so si ga Italijani sami nakopali na slovenskih in hrvatskih tleh, kamor so prišli brez vsake potrebe, po lastnem nagonu, ropat, požigat in pobijat.
Ko zdaj tožijo o svo jih izgubah zaradi Slovanov. se človek nehote vpraša, kaj so pravzaprav izgubili?
V prvi suetonni pojni so dobili zapadne slovenske dežele do Snežnika Istro in nekaj o-tokov. Kako so to dobili? V borbi za te slovanske dežele so prišli od Nadiže do Krna od Krmina do Vrtojbe in od Cervignana do Doberdoba. Nato so zbežali in prepustili Nemcem tudi svoje dežele do Piave Ko so jih zavezniki spravili spet na noge, sta se Avstrija in Nemčija zrušili sami v sebi. Zavezniki so"lta-lijane nagradili s slovenskim zapadom. Istro in otoki. V drugi svetovni vojni so zasedli še več slovanskih dežel in so nato izgubili tudi tiste ki so jim jih bili zavezniki p prvi velikodušno navrgli. Njih izgube so bile naropane in izropane slopenske tn hrvatske dežele z nekaj mešanimi obrobnimi kraji. Svojih, čisto italijanskih dežel niso izgubili niti pedi. Saj te■
če nova meja po čisto hrvatskih in slovenskih tleh. Obdržali pa so zapadni slovenski Kras. slovensko goriš ko oklico, nekaj slovenskih Brd, vso Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino — torej zelo obsežen kos slovenskega ozemlja.
V svojih listih in knjigah napovedujejo nove pohode zaradi izgubljenih, neodreše-nih dežel S pohlepom po slo-venskih in hrvatskih tleh napihujejo svoj imperializem, razburjajo sebe in zaveznike, lažejo svetu o svojih svetih naravnih mejah na Snežniku, brusijo meče, ki so jim jih drugi posodili, hočejo osvoboditi »brate« p Slovenskem Primorju in v Istri nato pa v Dalmaciji in dalje proti vzhodu, do koder bo mogoče prodreti po Mussolinijevih stopinjah...
Kako preudarno in načrtno vršijo ta posel, pričajo njih knjige, časopisi in zemljevidi, ki imajo za naše kraje do Snežnika samo italijanska i-mena, kakršnih v resnici nikjer več ni. ker pripadajo slo-venski kraji Sloveniji, hrvatski pa republiki Hrvatski in nosijo spet svoja slovenska in hrvatska imena. Celo v tako resni knjigi kakor bi moral biti n. pr. eAnnuario generale 1951», ki ga je izdal milanski Touring Club Italiano, z opisom vseh krajev Italije na 1140 straneh, stojita na koncu dva dodatka o slovanskih krajih, ki ne poznata nobenega slovanskega imena za te kraje. Prvi je dodatek o Svobodnem tržaškem ozemlju (str. 1083-1084) s kopo samo italijanskih imen za čisto ali pretežno slovenske in hrvatske kraje, kakor bi ti bili še zmeraj v Mussolinijevi Italiji Značilna je pripomba: eDrugi del (pas A), ki vključuje mesto Trst. je v praksi vrnjen pokrajinskim in občinskim oblastem Italije«. Mussolini-jepo imenoslovje se bohoti kakor pod fašizmom: Aurisi-na, D.uino. Malchina, San Pe-lagio, Sistiana, Monrupino, Rupingrande, Albaro Vescopa, Plavia Montedoro, San Dorli-go della Valle, Bagnoli della Rosandra, Caresana, San Giuseppe della Chinsa. Sant’Antonio in Bosco, Monte di Ca-podistria (Šmarje) Villa Dečani itd.
Se značilnejši je drugi dodatek «Občine in frakcije, izgubljene z mirovno pogod bo« (str. 1085-1090). To so skoraj samo slovenski in hrvatski kraji, ki pripadajo Jugoslaviji ter jim uradno in mednarodno tičejo samo slovenska in hrvatska imena, nikakor in nikjer več Mussolinijeve razveljavljene spakedranke. A l-talijani se tega ne držijo. Tu so nagrmadili pet in pol strani izmišljenih, umetno skovanih imen, ki jih ni nikjer na svetu, razen v fašističnih ar-
hivih Italije, na italijanskih zemljevidih in v italijanskih organizacijah snujočih nove načrte za zasedanje tujih dežel. Tako je Knežak za Touring Club Italiano še zmeraj Fontana del Conte, Ilirska Bistrica je Villa del Nevoso, njene frakcije pa: Berze di Torrenova, Bucovizza Grande, Bucovizza Piccola, Carie. Co-sesse, Merečce Poglie, Poste-gna, Sarecce, Sarecizza, To-migna, Topolza. Prem jim je Primarno, Ajdovščina — Ai-dussina, Breginj — Bergogna, Kanal — Canale dTsonzo, Kobarid — Caporetto, Dobrovo — Castel Dobra, Cepovan
— Chiapovano, Cerkno — Cir-china, Komen — Comeno, Grahovo — Gracova Serra-valle Cm i vrh — Montenero d’Idria, Opatjeselo — Opac-chiasella, Bovec — Pleezo, Renče — Ranziano, Štanjel
— San Daniele del C arso, Kojsko — San Martino Qui-sca, Vipava — Vipacco, Zminj
— Gimino Pazin — Pisino, Lokev — Corgnale, Dutovlje
— Duttogliano, Postojna — Postumia Grotte itd., itd.
Ob taki knjig i se ti mahoma zazdi da niso pravzaprav čisto nič izgubili.. Obdržali so vse svoje izmišljotine. Hranijo jih za sinove in vnuke v knjigah, časopisih in arhivih. To je zelo hvaležna snov za kak Mussolinijev muzej, ki ga najbrž kmalu kje svečano ot-vorijo. Da bi pa to vlačili s seboj kot svoje velike pridobitve iz sramotno propadle fašistične dobe. da bi s tem izpodbujali svoja bojna krdela k novemu ropanju, streljanju in požiganju po slovenskih in hrvatskih deželah — ne, tega naj rajši ne' delajo: naj rajši mirno začno uporabljati edina sedaj veljavna, med domačim ljudstvom nastala uradna imena, ki so prišla z velikimi krvavimi žrtvami do nove veljave in bodo ostala.. Tako bi Italija dokazala da misli resno na mirno sožitje s Slovani in hoče končno le postati vredna prosilka za članstvo v Organizaciji združenih narodov. Ta organizacija vendar ni ustanovljena za ropanje, streljanje in požiganje po slovanskih deželah. Razen tega bodo skušali tudi Slovani sami skrbeti za to, da se v bodoče prepreči italijansko ropanje po njihovih deželah.
Naj Italijani o tem pišejo in vpijejo kar koli, resnica je le ta: če so res kaj «izgubili», so to le slovenske, hrvatske in druge tuje dežele (albanske, abesinske itd.). Ker te dežele niso italijanske, je čisto prav da so jih ((izgubili«. Pri tem naj ne pozabijo, da obsežnih zapadnih slovenskih ozemelj še zmeraj niso «izgu-bilin, a bi morali tudi te ((izgubit i«, če naj obvelja pravica,
P—in
SFOMUiHKI »SEVI
Na današnji dan so leta 1944 imele partizanske enote ostre boje s sovražnikom zapadno od Nadiže.
n
Danes, petek 2.
Angeli varuhi, Miiran Sonce vzide ob 6.03 In zat'on 17.45. Dolžina dneva n«- KZ vzide ob 0.17 in 2®t0'vjhra Jutri, sobota. 3. oktoor Kandid, Vitomir
PO UKINITVI 10 RAZREDOV SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL NA TRŽAŠKEM
Val ogorčenih protestov zaradi	nove	di
Protest glavnega odbora Siovensko-hrvatske prosvetne zveze - Intervencija strokovnih organizacij slovenskih šolnikov ■ Protestne delegacije staršev s Katinare ter iz šolskih okolišev Sv. Frančiška in Donadoni
DANES PRVIČ V SOLO
Včeraj se je sestal glavni odbor Siovensko-hrvatske prosvetne zveze v Trstu in razpravljal poleg drugega predvsem o položaju slovenskih osnovnih šol v zvezi z diskriminacijskim ukrepom Prosvetnega urada ZVU, s katerim je ta ukinil 10 razredov slovenskih osnovnih šol v mestu in okolici.
Poročilo o tem je podal na. Želnik šolskega odseka SHPZ, tov. Tončka Čokova. Po podatkih s katerimi je razpolagal šolski odsek SHPZ, dan pred zaključkom vpisovanja, je tov. Čokova ugotovila, da se je letos vpisalo v prvi razred slovenskih osnovnih šol več učencev kot lani in da je tudi celotno število u-čencev vseh razredov slovenskih osnovnih šol, kljub izstopom močnih petih razredov ostalo skoraj neizpreme-njeno v primeri z lanskim letom.
Kljub temu pa je Prosvetni urad ZV.U, ki mu načeluje emisar rimske vlade prof. Fadda, ukinil kar 10 razredov na slovenskih šolah in sicer: 2 na Katinari ter po enega v Ul. sv. Frančiška, v Ul Donadoni, pri Sv. Ani, v Barkovljah, Sv. Križu, Bazovici, Dolini in Mačkovljah. (Torej selo dva več kot smo javili včeraj, ker se je medtem izvedelo, da sta bila u-kinjena še razreda v Dolini in Barkovljah.)
Čeprav so vse te ukinitve razredov popolnoma neupravičene in kot je razvidno iz števila učencev zanje tudi ne more veljati izgovor Prosvetnega urada o premalem številu otrok, pa je vendarle najbolj kričeč primer na Katinari, kjer sta bila samo za enega učenca manj kot lani ukinjena kar dva razreda in odpuščena dva učitelja.
Ta nezaslišana diskriminacija Prosvetnega urada ZVU proti slovenskim šolam je povzročila takoj, ko se je zanjo izvedelo, spontane protestne akcije prizadetih slovenskih staršev. Tako so ze včeraj starši iz šolskega okoliša Sv. Frančiška m Donadoni intervenirali pri slovenskem didaktičnem ravnateljstvu, kjer so dobili zagotovilo, da bo njih protest sporočen Prosvetnemu uradu.
Starši s Katinare pa so sklenili poslati danes depu-tacijo direktno na Prosvetni urad k prof. Faddi, kateremu bodo izročili pismen protest.
Zaradi tega najnovejšega a. tentata na slovensko šolo, je glavni odbor SHPZ ob za-
ključku seje na predlog načelnika oddelka za šolstvo sklenil danes nasloviti na Prosvetni urad ZVU pismen protest ki ga objavljamo na prvi strani.
Ist; protest bo Glavni odbor SHPZ poslal v vednost gen. Wintertonu razen tega pa tudi jugoslovanski vladi s prošnjo, da v zadevi intervenira pri ZVU
Razen SHPZ in prizadetih staršev samih, so podvzele akcijo za preprečenje izvedbe tega protislovenskega u kaepa strokovne organizacije slovenskih šolnikov. Zvedeli smo, da so se predvčeraj sestali predstavniki štirih strokovnih selniških organizacij, ki so sklenili odločno nastopiti pri odgovornih oblasteh. Delegirano odposlanstvo šolnikov se je tako vče-rai podalo k slovenskemu šolskemu nadzorniku kjer je interveniralo za ukinitev u-krepa Prosvetnega urada in da se vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred ukinitvijo razredov. Na šolskem nadzor-ništvu so deputaciji pojasnili, da je do ukinitve 10 slovenskih razredov prišlo po reviziji načrta za razvrstitev razredov, katero je i^ ed. la posebna šolska komisija, v kateri so štirje Italijani in samo dva Slovenca, ki o-staneta pri vsaki odločitvi komisije vedno v manjšini. V tej zvezi je zanimivo, da je taka komisija samo za slovenske šole, ki so kljub neštetokrat poudarjeni zahtevi po priznanju stalnosti, še vedno provizoričnega značaja.
Predstavništvo strokovnih organizacij slovenskih šolnikov je sklenilo počakati na izid njihove intervencije in podvzeti nadaljnje potrebne korake za zaščito interesov slovenskega prebivalstva na šolskem področju.
Od raznih protestnih delegacij, skupinskih in individualnih, ki so v teku zadnjih dveh dni hotele priti do načelnika Prosvetnega urada ZVU prof. Fadde pa smo še izvedeli, da jim to ni uspelo, ker je prof Fadda naročil v svojem uradu, da zaradi obiska nekega visokega gosta iz Rima ne more sprejeti nikogar. Vendar o tem nekaj več na drugem mestu.
preučevalnih tečajev, ki jim I vodstvo odklanja uresničenje njihovih zahtev. Čeprav je bil sestanek napovedan za 18. uro, so morali člani delegacije čakati tri četrt ure, da jih je inž. Visintin sprejel in se raz-govarjal z njimi o sporu.
Spor v Standardu
na uradu za delo
Danes se bodo na uradu za delo pogajali za poravnavo spora v rafineriji Esso-Stan-dard, ki se vleče že mesec dni in zaradi katerega so delavci že ves ta čas v stavkovnem gibanju.
Zavlačevanje rešitve
pokojnin občinskih uslužbencev
Vprašanje pokojnin občinskih uslužbencev že dolgo čaka na rešitev. Občinski odbor je sestavil nov pravilnik o pokojninah občinskih uslužbencev ter drugih javnih ustanov, toda pravilnik še sedaj ni bil objavljen v Uradnem listu ZVU, čeprav ga je potrdil že conski svet in tudi ZVU. Občinski uslužbenci proti temu odločno protestirajo in zahtevajo, da se stvar končno reši. V ta namen se bodo člani Delavske zbornice v soboto te-stali na zborovanju v kinu Ex-celsior, kjer bodo obravnavali to vprašanje.
Odobritev proračuna
občinskih podpornih ustanov
Conski upravni odbor je na svoji zadnji seji med drugim odobril tudi proračune občinskih podpornih ustanov tržaške, devinsko^iabrežinske in zgoniške občine. Razen tega je odobril tudi sklep upravnega sveta Glavne tržaške bolnice, s katerim bo povečano število bolničarskega osebja v krvni banki, kateri bo nakazana tudi nova zdravniška moč.
Avto v drevo
na Trgu Garibaldi
| neznanih vzrokov zaletel naravnost v platano tik ob prodajalni časopisov na vogalu Ul. Sonnmo lp Ul. Molino a vento. Avto je vozil v smeri iz mesta proti Senenemu trgu.
V avtomobilu je bilo pet oseb, od katerih 4 moški in ena ženska. Vsi so pri trčenju zadobili nude poškodbe, od ka. terih vsai dva zelo resne in se je njihovo stanje na prvi pogled zdelo brezupno. Prednji del avtomobila je popolnoma zmečkan, kar priča, da je morala biti brzina, s katero se je avto zaletel v drevo, izredna.
Takoj po nesreči so prišle na mesto avtoambulanta Rdečega križa, ki so ranjence odpeljale v bolnico.
Ponesrenči so:	28-letni Giu-
seppe Ritossa, 33-letni Boris Serani, 26-letni Guido Simon-celli-Cosaiii,' 20-letna Elena Torcello in 27-letni Romano Braut.
5 oseb ranjenih, od katerih dve zelo resno.
Delegacija preučevalnih
tečajev pri podžupanu Visintinu
Včeraj bi moral župan Bartoli sprejeti delegacijo učencev
To noč nekaj po drugi uri je prišlo na Trgu Garibaldi prav na začetku Ul. Sonnino do hude prometne nesreče. Avto «1400» sivozelene barve z evidenčno tablico TS 11623 se je z veliko brzino iz doslej
PO STATISTIKAH TRŽAŠKE TBOOVSKE ZBORNICE
Indeks življenjskih stroškov ne kaže nobenih znakov nižanja
Kupnu moč prebivalstva se stalno niža zaradi vedno večjega itevila brezposelnih delavcev, slabšanja kupčij, nižanja industrijske proizvodnje in rezkega padca prometa
Ze več let se opaža, da je tržaški trg na drobno v resnih težavah. Pritožujejo se trgovci z živili, tekstilom, čevlji pa tudi drogeristi peki in mesarji se ne morejo pohvaliti z dobrimi kupčijami. Ce pogledamo statistične podatke vidimo, da je že vrsto let potrošnja najvažnejših predmetov ostala neizpremenjena, da ne kaže nikakih teženj po zvišanju in da obratno prav v zadnjem času kaže znake upadanja.
Ze vrsto let tako potroši vsak prebivalec Trsta povprečno 1 kg in 15 dkg mesa mrtve teže na mesec (vračunane so vse vrste mesa in to skupno kosti, drobovje itd.), kar predstavlja izredno nizko potrošnjo. Ce izvzamemo razne sezonske dvige in padce potrošnje mesa (na primer okrog božiča in novega leta) je ta potrošnja že dolgo skoro vedno enaka in kaže zadnje čase rahle težnje po znižanju.
To je le en sam primer. Redna poročila tržaške trgovske zbornice pa zabeležujejo vedno slabše stanje, V gospodarskem poročilu za julij či-tamo, da se niso dvignile prodaje in da so prodali zelo malo kljub temu, da je bil trg dobro založen z raznovrstnim blagom. Nekoliko se je zboljšalo stanje pri prodaji živil, zato pa se je poslabšalo pri prodaji oblačil in obutve.
Ko ugotavljamo, da je potrošnja ostala neizpremenjena, kl.iub porastu prebivalstva in kljub povečanju deleža starejših letnikov, ki rabijo več, pa zadevamo na drug prav tako važen pojav. Cene potrošnih predmetov in indeks življenjskih stroškov, ki te cene odraža ne kažejo nikakih znakov padca temveč obratno porast kljub številnim kolebanjem
Indeks življenjskih stroškov, po računih urada za delo, je omovan na potrebah petčlanske družine (mož, žena in trije otroci 3-7-10 let stari) in vzame za osnovo stroške 1938 leta e-nake 100. Ta indeks je tako znašal 1950 leta povprečno 4 613 1 1951 4.895, 1. 1952. 5.055 in v juliju tekočega leta 4.931 Kot vidimo je indeks vztrajno rasel in je v juliju nekoliko padel izpod povprečja preteklih let.
Ta padec indeksa pa je žal le sezonskega značaja, ker i-mamo prej opravka z letnimi povprečji tokrat pa s stanjem enega samega meseca. V juliju pa se močno zniža cena zele-
njave, sadja in drugih živil, kar se seveda odrazi tudi na indeksu življenjskih stroškov. Mnogo točnejšo sliko o gibanju življenjskih stroškov nam da povprečni indeks prvih sedmih mesecev tekočega leta, ki pa znaša 5.135 in je torej vnovič, kljub sezonskemu julijskemu padcu, višji kot v katerem koli preteklem letu.
Padanje potrošnje, vedno o-strejša kriza v trgovinah na drobno in tudi vedno težji položaj trgovcev na veliko in i-stočasno vztrajno dviganje cen, katere odraža indeks življenjskih stroškov je na prvi pogled v ostrem nasprotju. Nastop krize prodaje je namreč vse do sedaj spremljal tudi zelo oster padec cen. Sedaj pa do tega pojava ni prišlo in to tržaške družine še toliko teže občutjo. Kupna moč prebivalstva se je namreč močno znižala zaradi vedno večjega števila brezposelnih, zaradi zmanjšanja nadur, poslabšanja kupčij, znižanja industrijske proizvodnje in rezkega padca prometa Istočasno pa se niža realna kupna moč prebivalstva tudi zaradi vztrajnega zvišanja cen, katerega gospodinje, pa čeprav se ne razumejo mnogo na indekse in statistiko zelo bridko občutijo.
Svetovni položaj res ni rožnat, vendar ne moremo iskati vzrokov za tako stanje izključno na svetovnem trgu Trst je vključen v italijanski gospodarski sistem in mora zato kupovati vse potrebno potrošno blago v Italiji. Qd tam prihajajo čevlji, tekstil in večina živil, V našem listu smo že objavili točne podatke, kako na primer gibanje cen mesa sledi večanju ali zmanjšanju uvoza mesa iz Jugoslavije in ostalih držav. Ta uvoz pa je odvisen od uvoznih dovoljenj, katera mora odobriti Rim, Pa ne samo meso tudi krompir, fižol in številna druga živila kažejo na isti pojav.
Italijanski trg je namreč že desetletja v rokah zelo ozkega kroga monopolistov, ki diktirajo cene, kot hočejo. Znana je zgodba z italijanskim žitom, katerega je Trst moral kupovati pa čeprav je bilo mnogo dražje kot na svetovnem trgu. Zato so za vzdrževanje politične cene k.ruha morali vnesti v polletni proračun ZVU postavko nad 500 milijonov lir. Da je tako stanje nepravično in absurdno je končno morala priznati celo ZVU in se obrni-
ti na svetovni trg Zal pa ni to sam primer z žitom temveč skoro z vsemi potrošnimi predmeti, katere rabijo tržaški prebivalci.
Tudi pri najosnovnejših življenjskih potrebščinah se torej srečujemo s vprašanjem samostojnosti Trsta in navezanosti na zaledje. Samostojen Trst bi lahko kupoval potrebne izdelke tam, kjer bi bilo za tržaško prebivalstvo ugodneje in ne izključno v Italiji.
Otroci na Proseku odhajajo v šolske prostore.
Danes bo na stotine slovenskih osnovnošolskih otrok na Tržaškem napolnilo šolske prostore in začelo s poukom v novem šolskem letu 1953-1954. Večina njih so že šolski znanci od lani in prejšnjih let, nekaj sto pa jih doživlja danes
prvi stik s šolo. $ tem *e zanje odpira novo življenjsko obdobje, ki je usodnega pomena za njihovo nadaljnjo rast.
Danes morda še ne bo šlo povsem za res, toda že jutri bo treba z vso resnostjo h
knjigam in k učenju. Zato želimo našim najmlajšim, da bi jim slovenska šola bila drugi res prijetni dom, v katerem si bodo v milem materinem jeziku dan za dnem pridobivali znanje, ki je neobhodno potrebno za življenje.
HUJ DELI U MU
II
rimsHe vlade J
Izvedelo se je, da je prišel iz Rima v Trst višji šolski inšpektor italijanskega prosvetnega ministrstva De Stefani, ki je imel zaupne razgovore z načelnikom Prosvetnega urada ZVU prof. Faddo, kateri je zasedel to mesto kot emisar rimske vlade po znanem londonskem sporazumu.
Po kaj je prišel v Trst ta šolski funkcionar rimske vlade? Se mar pripravljajo po izvršeni ukinitvi 10 razredov na slovenskih šolah, še nove diskriminacije in novi napadi na slovensko šolo? So mar med zaupnimi razgovori med prof, Faddo in De Stefani-1 jem izdelovali načrt za take nove diskriminacije in napade?
Ničesar takega ni mogoče vnaprej izključiti, saj je po vrsti ukrepov proti slovenskemu šolstvu na Tržaškem v poslednjem času jasno, da izvaja rimska vlada po svojih vrinjenih emisarjih širokopotezno akcijo za postopno uničenje vseh pravic slovenskega prebivalstva, ki si jih je priborilo z zmago nad fašizmom in s prenehanjem italijanske okupacije našega ozemlja.
In vse to ob tihem pristanku ZVU, katere posamezni oddelki so, kot dokazuje inšpekcija rimskega vladnega funkcionarja, direktno podrejeni rimski vladi...
ihiiihubviisti s i»Ri;nn:i:niiš\.ir; občlmske šejk v umni
Kominformisti in nacionalisti enotni na rimski imperialistični liniji
Kominforinističiii župan Pacco izjavlja, da Italija ni zaslužila kazni, ko ji je bilo odtrgano nacionalno ozemlje - Svetovalec toih Vatovec je v svojem govoru razkrinkal kominformističnn paktiranje z ostalimi iredentisti
Včeraj smo v našem listu
objavili vest o izrednji seji miljskega občinskega sveta, ki so jo sklicali kominformisti, da razpravljajo «o tržaškem vprašanju«. To je bila sicer že druga izredna seja v zvezi s tržaškim vprašanjem, prva seja je bila pred petnajstimi dnevi. Takrat je demokrščanski predstavnik. predlagal, da se seja ponovi, z namenom da se doseže s kominformisti enotno resolucijo o ((tržaškem vprašanju«, ki naj bi dokazala italijanskemu narodu in vsemu svetu, da je miljski občinski svet enoten v «obrambi ita-lijanstva teh krajev«. Ta predlog so kominformisti sprejeli in sklenjeno je bilo, da se bodo vodje političnih skupin v občinskem svetu sestali, da iz. delajo enotno resolucijo. Toda v zadnjih 14 dnevih so se kominformisti in ostale italijanske nacionalistične skupine, dogo- j vorile za tri resolucije:	dve	|
za notranji politični efekt, j tretjo pa za podporo rimski | imperialistični politiki in za-
prikrivati, da je bila naročena iz Rima, sporazumno s kominformističnimi voditelji zato, da omogočijo rimskim politikantom, da lahko vihtijo z resolucijo, ki je bila ((sprejeta soglasno, razen titovskega predstavnika«, kot to piše tudi včerajšnji «Giornale di Trie-ste«. To nam potrjuje tudi poročilo o seji, ki ga je včeraj objavila milanska «Unita», kjer je ta resolucija samo omenjena in kjer pravi, da zavrača delitev ozemlja. Popolnoma pa zamolčuje, da je glavni del re. solucije posvečen proti jugoslovanskemu predlogu o internacionalizaciji Trsta. Po drugi strani pa «Giornale di Trie-ste« najbolj obširno poroča o tej resoluciji. Kot vidimo se kominformisti bojijo obvestiti svoje pristaše, da so šli skupno z ostalimi šovinisti na rimsko imperialistično linijo o neposredni zahtevi priključitve celotnega ozemlja k Italiji.
Z motorjem v ograjo
Včeraj popoldne sta se 20-letni Sergio Callin iz Ul. Castaldi in njegov 19-letni prijatelj Egidio Luggeri iz Ul. DTsella vozila z vespo po Ul. Orlandini v smeri Ul. Battera. Ko sta fanta zavila na desno sta se zaradi prevelike hitrosti zaletela v drog, ki je postavljen za oporo ograji okoli hiše v gradnji. Zaradi silovitega sunka se je vozilo prevrnilo, medtem ko je fanta vrglo najprej v zrak ih sta nato padla neka; metrov naprej na tla, kjer sta obležala. Ker je bil Callin hujše ranjen, so ga z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico
V VEČERNIH URAH V SREDIŠČU MESTA
IZJALOVLJEN ROPARSKEGA NAPADA
Neznanec je na stopnišču stavbe v Ul. Vasari napadel mladeniča, ki je imel v rokah dve aktovki
Zadnje čase so nekateri tatovi postali zelo predrzni in so prešli v ofenzivo ter napadajo ljudi ne samo na temnih predmestnih ulicah, temveč tudi v vežah stavb v mestu samem Žrtev takega napada je postal včeraj ob 19.30 zvečer 23-letni učitelj Umberto De Vecchi iz Ul. Vasari, ki je malo prej zapustil z dvema aktovkama v rokah skladišče njegovega o-četa, ki je v Ul. A. Caccia.
Mladi učitelj se je z aktov, kama, ki sta vsebovali samo fakture in razne račune, odpravil proti domu. Ko pa je prišel do drugega nadstropja, kjer stanuje, je opazil nekega neznanca, ki je prihajal po stopnicah navzdol ter je držal roki v žepu Ko sta prišla vštric je De Vecchi o-pazil, da je neznanec dvignil roke in takoj nato začutil meščan udarec in ostro bolečino v glavi.
K sreči ni zgubil zavesti ter se je zato takoj obrnil in hotel reagirati na napad Ker je napadalec spoznal, da se mu je napad ponesrečil je jadrno izginil. V tistem trenutku je prišla na vrata De Vecchijeva mati, kateri je sin izročil aktovki in stekel za neznancem toda o njem ni bilo nobenega sledu več.
Ker mu ni preostalo dru gega se je odpravil na poli-
cijo, kjer je zadevo prijavil, nakar so ga v spremstvu nekega agenta poslali v bolnišnico, kjer se je pritoževal nad bolečino v glavi.
Med zaslišanjem ni mogel De Vecchi, ki je pojasnil, da je večkrat nosil v aktovkah tudi denar, pojasniti če mu je neznanec hotel ukrasti torbi.
Policija je uvedla preiskavo.
(iz jugoslovanske"cone sto)
Občinski praznik v Kopru in okolici
Jutri no v občini Koper-okolica občinski praznik, ki ga je z odlokom sprejel občinski ljudski odbor v spomin na dogodke pred desetimi leti. Tega dne je bila po slovenskih tleh v slovenski Istri velika nacifašistična o-fenziva, v kateri so okupatorji pobili na stotine ljudi in požgali na desetine hiš. Tega dne je izgubilo samo v Cežarjih in Pobegih življenje 56 partizanov in aktivistov.
Po vseh vaseh občine Ko-per-okoliea bodo jutri spominske svečanosti, v Dekanih pa bodo odkrili spominska ploščo štirim žrtvam fašizma.
To jim je povedal v govoru hte"v po Tržaškem ozemlju, ki | tudi tov. Vatovec, ki je kom-jc bila seveda sestavljena v informiste razkrinkal, da na izključno protijugoslovanskem ] obeh sejah niso znali obtožiti
duhu.
Tako so na izrednji seji v sredo predlagali tri resolucije: prva je bila kominformistična. v kateri zahtevajo ustanovitev STO na podlagi mirovne pogodbe in v skrajnem primeru, združitev obeh con pod upravo OZN. Vodja kominformistične skupine svetovalec Postogna je utemeljil svojo resolucijo, da je v tem trenutku najboljša rešitev tržaškega vprašanja ustanovitev STO. Ni pa hotel sprejeti dodatka k tej resoluciji, ki ga je predlagal svetovalec Ljudske zveze za neodvisnost tov. Vatovec, v katerem je zahteval, da se v resoluciji zagotovi obstoj Tržaškega ozemlja. Da se omogoči ustanovitev Tržaškega ozemlja v duhu mirovne pogodbe, je svetovalec tov. Vatovec zahte-val, da se v gornji resoluciji zahteva odstranitev rimskih funkcionarjev pri ZVU, ki so bili postavljeni na podlagi protizakonitih londonskih sklepov ter da se jih nadomesti z domačimi tržaškimi funkcionarji, da se prekličejo finančni, gospodarski in carinski sporazumi od leta 1948 med ZVU in Rimom. Ker je kominformistična skupina zavrnila te dodatke, je svetovalec Vatovec glasoval proti omenjeni resoluciji. Za to resolucijo so glasovali samo kominformisti. Predstavniki KD. P8VG in PRI so glasovali proti.
Drugo resolucijo je predlagal svetovalec Robba (PSVG), ki je bila sestavljena sporazumno z demokristjani in republikanci. Ta resolucija zahteva plebiscit kot ga je predlagal predsednik italijanske vlade Pella. Za to resolucijo so glasovali predstavniki treh o-menjenih strank. Proti je glasoval svetovalec Vatovec, kominformisti pa so se vdržali. Pri glasovanju za to resolucijo je nujno omeniti tudi dogodek, ki bi lahko privedel do «škandala»
med kominformističnimi sveto, valci. Ko je župan vprašal kdo glasuje proti resoluciji za plebiscit, je prvi dvignil roko svetovalec tov. Vatovec. Takoj za njim je dvignila roko tudi skoraj polovica kominformi-stičnih svetovalcev. Ko pa je začel tajnik že preštevati glasove, je vodja kominformistične skupine Postogna «strogo» pogledal ((iznevernike«, ki so hitro povesili roko in glasno izjavili,	da uniso	glasovali
proti«.
Tretjo resolucijo so tudi predlagali kominformisti. Bila pa je sestavljena že vnaprej sporazumno z ostalimi nacionalisti. Ta resolucija zavrača delitev	Tržaškega	ozemlja,
hkrati pa zavrača tudi jugoslovanski predlog o internacionalizaciji Trsta in priključitvi ostalega slovenskega ^o-zemlja k Jugoslaviji. Poleg tega pa resolucija trdi, da bi internacionalizacija uničila gospodarstvo Trsta.
Kot smo že omenili, so gornjo resolucijo sprejeli kominformisti	in ostali	italijanski
nacionalisti. Vsebina resolucije pa je takšna, da ne morejo
italijanskega imperializma, ki stremi po tuji zemlji da so visoki kominformistični predstavniki v Italiji in sam Vi-dali že večkrat odkrito povedali, da je za njih mirovna pogodba samo «najboljše sredstvo« za priključitev celotnega ozemlja k Italiji, da z molkom podpirajo italijani7.acijo javne uprave v Trstu in nadaljnje raznarodovanje na škodo Slovencev, da niso nikoli zahtevali odstranitev rimskih funkcionarjev in preklic protizakonitih finančnih, gospodarskih in carinskih sporazumov od leta 1948, da se v govorih, na dveh izrednih sejah niso nikoli dotaknili 25-letnega preganjanja, raznarodovanja in teroriziranja tržaških Slovencev po fašističn Italiji. Na te odkrite obtožbe, ki postavljajo miljske in tržaške kominformistične voditelje v sklop ostalih italijanskih šgvinistov, je župan Pacco
si Italija ni zaslužila takšne kazni, kot je mirovna pogodba, ki ji je odtrgala nacionalno ozemlje, češ da bi morali upoštevati italijansko odporniško gibanje. Ni. težko uganiti, kaj je hotel s tem povedati. Zal mu je morda celo, da se je morala Italija eodpovedath Postojni, skoraj vsej Primorski in Istri. No, saj ni nobena tajna, da je župan Pacco že večkrat zastopal stališča italijanskih šovinistov, kar dokazuje tudi njegov odnos do slovenščine v miljski občini, v kateri je ravno tako zapostavljena kot v tržaški občini, kjer so na oblasti klero-fašisti.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cammello, Drevored septembra 4: Godina, Čampo S. Giacomo 1; Sponza, Ul. Montorsi-no 9 (Rojan); Vernari. Trg Val. maura 10; Vielmetti, Trg della Borsa 12; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli, Skedenj.
GLASBENA MATICA v TRSTU
V sredo 7. oktobra 1953 ob 21. uri v AVDITORIJU
Slovenski vokalni oktet ii liokijane
bo pel slovenske narodne in umetne pesmi.
Vabila bodo na razpolago od ponedeljka 5. t. m. dalje v Ul. Roma St. 15 (SHPZ) od 11. do 13. in od 16. do 19. ure.
N-
PREDSEZONA
VUG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 3. oktobra 1953 ob 20. uri
gostovanje v DEKANIH z Žižkovo ljudsko igro
.Uma Zala
V nedeljo 4 oktobra 1953 ob 20. uri
gostovanje v ŠKOFIJAH z Žižkovo ljudsko igro (iMIKLOVA ZALA«
Ker si naše lanske velike uprizoritve aMiklove Zale« na prostem mnogo občinstva ni moglo ogledati, bo s priredbo tega dela za uprizarjanje v dvoranah ustreženo tudi občinstvu iz oddaljenejših krajev.
( GLEDALIŠČE VERDI)
Pri gledališki blagajni se nadaljuje s prodajo vstopnic za tretji ljudski simfonični koncert, ki ga bo izvajal Tržaški filharmonični orkester pod vodstvom di rigenta Toffola. Koncert bo v nedeljo dopoldne ob 11. uri.
OBVESTILO Odhod za udeležence tabora v Kočevju bo v soboto 3. t. m. ob 4. uri zjutraj z začetka Ul. F. Severo.
Zamudnikov se ne bo čakalo.
P D T
organizira 11. oktobra izlet v Crni vrh-Javornjk. Vpisovanje do 2. oktobra na sedežu.
Šolska obi/e»Bla
Ravnateljstvo Nižje *n * strijske strokovne šole v (Rojan. Ul. Montorsino »• '
sporoča, da se prične leto 1953-1954 v poneMl**
5. oktobra t. 1. Učenci m
ke naj se zbero ob 7
3/4 pttl
šolo, od koder odide)0 v župno cerkev k sv. m3 drobna navodila so ra na uradni šolski deski.
Ljudska prosveti
PROSVETNO DRUŠTVO «S. ŠKAMPERLE*
V zvezi z odkritjem pokojnemu Franu Venturi j # danes v petek ob 20.30.pej*^
v petek ob 20.30 P ja v prostorih na stad simo, da pridete vsi totn*
FILATELISTIČNI
«KOSIR»	j.
bo imel danes 2. t jm. sejojjjr nega odbora. Vabljeni
niki.	,;1U
Uredba o tropi
Predsednik cone j® -nim dekretom doloc»rfiS*® spravljanje tropin na 1 ozemlju,	ki poteče	^b®
1954. Po	preteku tega	.tI,»i.
do lahko lastniki hran
s r
da 1
ne le v primeru: 1. -- za shranjene v prostor:in stilacijo, kjer bodo cJ[|iiti nadzorstvom agenjt) ^ ji ki bodo odgovarjali e [i bodo tropine uporab J samo za destilacijo; «. močno okisane ali na a0t;J koli drug način	e:
da bodo dobro Pre da bodo zmešane z ^ tu1 rastlinskimi ostanki spremenjene v gnoj1 •	$
V vseh ostalih Pj0 f pred potekom roka, tr0šann' rali lastniki naprosn' strir ski urad, da na nJin ške tropine predela,
masa
Rossetti. 15.30: «Karaib5k°
J. Payne, A. Dahi. ,[evV, Evcelsior. 15.45:	‘<yr	q,	Cd
Camilla«. Fernandei; Nazionale. 15.00: <<VeL j L. Turner, F.	(tfil
Fiiodrammatico. 1*>00 sl* ;
P«.
Pirandellovi komediJL.
ellovi	.	Miin0.	ii«,
izpod 16 let Pr®P°'£te k**11 Arcobaleno. 15.00: «ReS (, A. Dexter. „ .ontnifO Astra Roiano. 16.30: i eeBi>f‘-,* Derek, M- FJp«oa ■
li», J. __________
Grattacielo. 16.00:
IZPRED VIŠJEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA
Svetovalec Anderson opravil svojo nalogo
Razprava proti razpečevalcem ponarejenih šterlingov je bila odložena na danes, ko bodo zaslišali obtožence
Končno so le končali z zasliševanjem mr. Andersona. Bil ie sicer že skrajni čas, kajti videlo se je, da je priča že precej utrujen, kar seveda ni nič čudnega, saj so ga držali pred sodnikom skoraj tri dni.
nik maj. Grabb in tudi odv. Kezich v imenu zagovornikov.
V začetku razprave je mr. Anderson odgovoril na nekatera vprašanja, ki so mu bila postavljena predvčerajšnjim in za katera si je pridržal pra-
vsem tudi pošteno. Dokaz za to je zahvala, ki mu jo je iz-znal «odgovoriti» le s tem, da I rekel v imenu sodišča predsed.
Kljub temu se je mr. An-|VjC0 (j0 kasnejšega odgovora, derson poslovil vidno zadovo-1 p0jasnji je in to v odgovor
ljen, ne morda iz veselja, ker | odv Lozichu, da angleški zase je končalo zasliševanje pac | kon jz J936 leta predvideva za pa zaradi občutka, da je svoje 1 ponarejevalce zlatih novcev delo opravil v redu in pred-1
PEREČE vprašanje prometa po tržaških ulicah
ŽALOSTNA STATISTIKA
prometnih nezgod v septembru
7 smrtnih žrtev, J6 hudo ranjenih in 142 laže ranjenih ter skoraj 600 poškodovanih vozil
September je bil brez dvo ma zelo nesrečen mesec za motorizirane osebe:	v teku
meseca so namreč zabeležili kar 353 prometnih nesreč, od katerih je 5 zahtevalo smrtne žrtve, 16 se jih je končalo s hudimi poškodbami, 142 pa z lažjimi poškodbami oseb, medtem ko se je 190 nesreč končalo samo s poškodbo vozil.
Na posledicah hudih prometnih nesreč je 7 oseb podleglo (1 pešec, 4 motociklisti in 2 potnika motornih koles). Med ranjenimi osebami je 74 pešcev, 19 kolesarjev, 60 mo tociklistov, 44 šoferjev in 23 potnikov Ce pogledamo kakš. na vozila so bila zapletena v nesrečah so na prvem mestu avtomobili, ki jih je bilo kar 201. Tem sledi 153 lažjih motornih koles, 73 tovornikov, 65 vozil, ki opravljajo javno službo, 39 koles, 25 motornih koles, 18 angleških vojaških vozil, 8 ameriških in 3 vozila civilne policije. Poleg motornih vozil je bilo zapletenih v manjše nesreče tudi 5 vozov, bodisi ročnih bodisi na živalsko vprego. t
Nezgode na delu
Zaradi poškodbe na prstu desne noge se je 32-letnu delavka Silvana Riccobon iz Ul Orlandini 58 včeraj zgodaj
popoldne zatekla v bolnišnico, kjer so ji nudili vso pomoč in jo nato s priporočilom 10 do I5-dnevnega počit ka odposlali domov.
Riccobonova je izjavila, da ji je poškodbo povzročilo kolo ročnega vozička, ki ji je šel čez noge med delom v tovarni likerjev «Stock» v Rojanu.
* * *
Med delom pri krožni žagi je ostro rezilo dobesedno odrezalo 29-letnemu Emiliju Ukmarju s Scale Sante pol členka kazalca lete roke. ponesrečeni Ukmar se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so ga morali sprejeti s prognozo okrevanja v 2Q dneh na ortopedskem oddelku. Ukmar je v bolnici pojasnil, da se mu je nezgo da pripetila med delom pri poveljstvu neke čete pri Lazaretu.
» * »
Medtem ko je s plamenom ( varil cev plinske napeljave na Trgu Valmaura se je 32-letni Anton Husu s Proseka 167 opekel po obrazu in rokah, za kar se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga zaradi opeklin druge stopnje sprejeli s prognozo okrevanja v fi ali 8 dneh na dermatološkem oddelku.
kazen, ki gre od 3 let zapora do dosmrtne ječe.
Vsa utrujenost se je pokazala proti koncu razprave, ko svetovalec ni mogel slediti več postavljenim vprašanjem, ki so bila precej zamotana in razmeroma dolga. Prav zaradi tega so morali tudi večkrat prekiniti razpravo, ter dati tako možnost priči, da jih v miru in počasi prouči. Predvsem so se vprašanja nanašala na razliko med vlaganjem v banko papirnatih in zlatih šterlingov. Potem ko sta tudi stranska sodnika, in sicer kap. Ve-rano in mr. Ellison postavila svoja vprašanja, so razpravo prekinili in se razšli. Sklenili pa so, da proces preložijo na danes zjutraj, ko bodo začeli zasliševati obtožence, o katerih do sedaj skoraj ni bilo govora.
Odvzem obrtnega dovoljenja
Policijsko poveljstvo je z včerajšnjim dnem odvzelo Josipini Markuza por. Kosmi. na iz Sempolaja 29 obrtno dovoljenje za gostilno. Kot vzrok za to je policija navedla, da se je lastnica odselila z našega ozemlja
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1, oktobra t. !. se je v Trstu rodilo 4 otrok, umrlo Je 5 oseb, poroki pa sta bili 2
POROČILI SO SE: tehnik Bruno Maitico in uradnica Reilenta Mongaziol, finančni stražnik Ser-sio Pischianz in frizerka Livia Godina.
UMRLI SO: 58-letna Caterina Zuravski por. Zuravski, 46-letna Štefanija Majer por. Gregoretti, 78-letni Marino Gregori, 48-letni Luigi Millo, 74-letni Carlo Pre-gazzi.
Za oglase, osmrtnice Itd. se obračajte vedno na Upravo PRIMORSKEGA DNEVNIK A Ul. sv. Frančiška 20/111. Tel. 733«.
Alabarda. 14.00:	„	J.
stava sveta«, B. Hu	mouf-
vvart, C. VVilde. D.	jj)
Ariston. 16.00; «An®*> no. R. Vallone. ,.rij|vl " I Armoma. 16.30: «0£3r	p
Gianni in Hinotto-	n)	r
Aurora. 16.00: «Sne2B® g limandžaru«, G. Fei- '	.(
wor(i-	,	F
Garibaldi. 15.00: «VohUn
aLotar"
n*,
Ideale. 16.30:
G. Kelly.
Impero. 16.00: limandžaru«, G.
ItaHa^ 15.30: ((Sovražn^^. f sani, F. Latimore, %treliea” Viale. 16.00: «Zadnja	-ft
Povver.	.	-p;
Kino ob morju.	L-
arene«, R. HayWoUn’ j, nell, T. Povver. r.fiMt*rW Massimo. 16.00: *D® zetti. Lollobrigida, G. **	$
doletnim prepovedi srnrto®ssč.'' Moderno. 16.00: «fJeS5 CftS lodije«, (Mrscagi*'” $ C. Del Poggio. ,-j. po" Savona. 15.30:	cti>r!aU
jem«, G. Kelly. C.
Vittorio Veneto. l-jJ ^ h® f bežen«, M. Odetoieiit Secolo. 16.00: «Tn C' *’ SkeU?°;„ bo*1’’
Azzurro. 16.00:	”-ii#'1
A3taire, R
Gravson, A- gGJJpnC«NfBpt#^
“SS; V
talban.	greš"1	V
Marconi. 16.00: «M‘ ■ST. 't M11
Šanson, S. Barclar^j) v
Novo cine. 16.00. « pe "~“r
u«, delo režiser)® ^ ton. 16.00: «SV<*rl. 1
Ml*1
nu Odeo«.
A. Valli, A. Naj*- yi nim prepovedano- rM
■Asr	,,
KINO	N»	">
Arena dei	.
((Preklelo,	kakšno j
Bali, E. Albert. ^ ^ »Z*5 Ponziana. 19.30,
R. Taylor.
PETEK. 2-
CWW A ,,78 k« (šf
«2-a7"oVw
14.40 Množične Pe$ & «Tone Tomšič«.17 " gl**", »'* pularne orkes'Irj*	oPeL M’
Ondina Otta poJd ianK'n(y 18.30 Pisan spore ve£er v bavne glasbe.	„^ ,6
21.00 Slušna jJ® Jo ^ win «Sinu, ko ,eS
22.00 Vabimo n» e p 1,* ba za lahko noč. ročila,
Tit**
ah
Ii
306.1 m
11.30 LahK,eoh Glasba po željam iz revij in Žabico V obzornik. giasb*^ ! lL A
20.30 Pestra Sla, 2}.^,jV
,7.30 Plesna
dlje. 22.00 Pr00fesnlk..^lVlt
ni avstrijski P loni® M0?5b*-gouth. 22.15 J* 23,0“ gl*5 rerlnih dvorzn.^tM spomini. j,H * T .»30
12.00 JazzjV M 'j
ka glasba. 1 • gia^ji.cL, Kf
nični 1	.	--	-
sa itosbanda.	%	>'. fi J
M I- ** V . pl, 2 ,ft. Ji 20J' ’
vir.
c;- CrC,lpoi vS|eS°* koncert P 30 P' .
327J m.
12.00 Opo^l^Kte^K«
Poročila. t3.l! slovtde v»<Jl kvarteti	2aD" P^VV'
pesml- fšne * t5^ui
ss&fe.
ki Vam usaJ?,L cert za mla pregled. 180g in revij. 21-° gevlJ' radiu. 2L«v
18.
■idkJii
iJT
plesne
glasbe.
idtt
^MENICA SLOVENCEV, KI ŽIVE V ITALIJI, ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV
Italija krši manjšinske pravice
/■fada Ijevan
je s 1. strani) I
'tfiU?6 g°ri omenjenih do-v I„iimeni’ da se Slovencem »s. JJ ne prizna uporaba
Wlt'iga-Jezlka v uradih, v To2 *n drugih usta'
«im P°raeni tudi pušča. «| roko vsem zatiral-. Movencev zlasti zloglas-ti lko!°«stom», ki še ved.
,IovensWUJe-° ,-n Pre6anjajo živelj, posebno v
j®*i pokrajini, de, rti trdltev italijanske vla-smo Slovenci enako-
pravni ostalim državljanom italijanske narodnosti, je le pusta teorija. Slovenci smo to že dobro preizkusili in vemo, da je prišlo pred vojno do popolne likvidacije našega narodnega izživljanja. Zaradi neštetih prekrškov zahtevamo, da se izvajajo določila, ki so navedena v členu 15 mirovne pogodbe in členu 6 Ustave, v katerih so nam zajamčene pravice do svobodnega izživ. ljanja na vseh gospodarskih, političnih in kulturnih področjih.
Slovenske sole
Soriški
Pob ■ encev S ‘raJini briška
Pokrajini je okrog v videmski Pa okrog 50.000 —
r918*>°kra^’na ie bda od
Ve»ske"Y\P° Avstriio in slo-■ sole so bile dc
vse raztnabu. prav ta-
'• kraie na,z.asedla leta 1918 oblast f=*- 3 in so Prišli na «li vse s/Stl’ 50 Ieta 1923 uki. 4i učitpi .ovenske šole, sloven-v notami?.*8® h}}} Premeščeni na sloven.
ske šole „	---------
Učitelii ;* i .S0 bdi nameščeni ki niso	narodnosti.
8loV|
foškega
najmanj poznali
v.osriega r9jal0
jezika. To stanje . raznarodovanja je
Svetovne ° let’ ‘° d0 d™’ SVetovn0 ,,„.V0Jne-. Med drugo '^dstvo ]n° s' -*e slovensko Venske s?Pet. vzP°stavilo slo-
2aveznišk1se’,kat-re ie P°zneJe
?*la, potran°_;]aska.oblast pre'
slovenskih osnovnih in srednjih šolah.
9. Ustanovijo naj se slovenske šole povsod, kjer bivajo Slovenci, to je tudi v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini in naj se uvede obvezno šolanje.
10. Prepreči naj se sleherno delovanje proti slovenskim šolam.
11 Provizoričnim učiteljem in profesorjem slovenske narodnosti, ki poučujejo na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, naj se uzakoni stalnost na slovenskih šolah in prizna posebnim zakonom stalnost na sedanjih mestih.
Edino na ta način bi Slovenci imeli svojo posebno šolsko avtonomijo, s katero bi morale biti pravice glede našega osnovnega in^rednjega šolstva točno označene in zajamčene.
’a- Ko m in tudi podpr-
Goriškn Pa *e*a 79^7 prevzeli
katero *iSpet *talijani, so ne-
k, ?r"ske zavedna uči-
temu. da so bili
li; °benem avliani- odpusti.
slovenst Pa so °dpustili tudi
nadzornik=a mVi,šiega šolskega
Venske p ' ako so vse slo-
k snet Snpvne in srednje šo-
hJU p°drejene italijanske.
'krbi ed.ltoratu, ki slabo * za p^v-
SloVi
tega	niih°v razvoj. Zaradi
psdaj0 „6?ske aole spet pro šinili’ k ekatere pa so celo Da k: kor n- pr. v Krminu. Scev 1 ZIPanjšali število u. ^ srpri a..f 0venskih osnovnih Šketi,	, šolah na Gori-
d*li \ letu 1D50 prepove-Vnsk " m za Ita>‘io, ki so ^..narodn°sti. obisko-
Ni
slove
nskih osnovnih in
Nih /	ker so se
^ iezit- *	ni>hov o!
No rt i.di italijanski
le.ti
njihov občevalno hq J1 *ta*ijanski s pre-'BVnUl. laže d°segli
svoiiK ' “vsegu resi Herr,	°PC1;| za Italijo-
'etcev'>kratižna fronta Slo-t*ka 1P ®i°venska demo-
fl^hicah^t Sta V svoiih Si	ki	sta bili	po-
Nijan , l®ta 1949 in prej
^Nve o,V ’ navedle vse
■n°vnih . ovencev glede _
3Nka v, ,srednjih šol. Jtali-
”i nrt_.|Voada pa na to sploh
...Poslali fili
w, ®SCo Sm° spomenico na pa v kateri smo opozo. vlskem n'jadeiane kriv ?>«m0 aP drožjn, a tudi s tem 1 80 Drf»^eSli ničesar. Potrdi-tlJgega naše spomenice, V “ dgovora ni bilo
®neški
v»d(
etn8kV"'OR'1 s'oveniji p°krajini
eta
Si0;'‘v‘“Jinl ie okrog 186 n ?Cev' kateri že od
r?s)ta vlart ajo’ da i‘m ,tali' r° • Turii f odpre slovenske Ni s;“dl to smo na
tiniia kater°
Ni XI Posl3li
°ken«„ ®°Vora
navedli smo v italijanski n tnez:8^0/3 nismo dobili . rašij0 v' Pač Pa trikoloristi . Vedrie„ 0 krajih Slovence
> "".Mf’"” J“i0 -C	...
Nbe Padpisane ‘!aaske 1Zvajanie členov ita .Slov	stave?
iNevLZahtevamo od itali l dovna j e> da se slovenske >io, p.? -Etednie šole uza
Viteva slerieTer pa sc n:'3 li dskim . . dece: 1, Vsem slo
r^epr0amrtV Ital>l> -iče-t. 1 sloven«i,e ■ ki mora fa šiiti ^-ke. nar°dnosti in
spoštovanje sve-mirovne po
St m°ra
ega popoJnoma vešč slo književnega jezika
Poznati slovenske
r‘
gospodarskim teme-so služile slovenski
Rezija; v ozadju Kanin.
Slovenski priimki,
iinena in društvena im o vina
Obče je znano, kako brutalno je nastopal fašizem proti narodnim manjšinam, ki so po prvi svetovni vojni ostale v mejah kraljevine Italije. Hotel je s silo uničiti vse kar je slovenskega. Ukinil je vse časopise ni dopuščal tiskanja slovenskih knjig in je plenil vse, kar je bilo slovenskega, da bi izbrisal na tem ozemlju sled da so tu bivali in živeli Slovenci.
V ta namen so fašisti izdali zakon z dne 10.1.1926 št. 17, po katerem so imeli prziekti vso oblast poitalijančiti slovenske priimke. Ta zakon je bil krivičen in je pustil velik madež, katerega bi morala v^ajsa demokratična vlada izbrisati in zakon preklicati.
Na podlagi tega zakona so bili poitalijančeni' pristni slovenski priimki, a do danes ni nobena povojna vlada izdala zakona, po katerem bi priimki, ki so bili uradno poitalijančeni, zopet uradno zadobili prvotno obliko. Jasno je torej, ds italijanska vlada še vedno noče priznati, da so v njeni republiki tudi prebivalci slovenske narodnosti in da imajo kot taki pravico do svobodne-
ljavijo vsi dekreti, ki sp bili izdani na podlagi citiranih zakonov. Razveljavitev omenjenih dekretov mora biti uradno izvršena
Najhuje je še to, da Slovenci v Italiji nimamo niti pravice dajati svojim otrokom slovanska krstna imena, ker zahteva obstoječi zakon samo i-talijanska.
Nadalje ni italijanska vlada ničesar ukrenila, da bi goričkim Slovencem vrnila Trgovski dom v Gorici, ki je bil do leta 1933 last slovenske u-stanove «Trgovsko-obrtne zadruge«. Ta stavba, ki je bila s slovenskimi žulji sezidana 1904, je bila po fašističnem komisarju leta 1933 prodana federaciji fašistične stranke v Gorici. Sedaj je državna last.
Ne samo to, čfa sedanje oblasti nočejo vrniti Trgovskega doma v Gorici slovenskim kulturnim in gospodarskim organizacijam, za katere je bil zgrajen in namenjen, ampak tem organizacijam ne dajo na razpolago nobenih drugih lokalov, nasprotno, celo zavirajo da bi si Slovenci ponovno preuredili kjersibodi kako dvorano in ne izdajo za to po-
vedno drži. To «Alojzevišče» je služilo kot dijaški zavod. Tako vladno ravnanje onemo-gočuje kulturno udejstvovanje Slovencev v Gorici
Gospodarstvo
ga izživljanja. Zaradi tega za- trebnih dovoljenj. Isto velja za
htevamo, da se zgoraj citirani zakon prekliče in da se razve-
slovensko «Alojzevišče», ki ga
država razlastila in ga še
je
\i7n šolnik To Vti n od	neposredno
! t,IIPa
ministrstva, s ka-
C Sl°vensvexne ?tike-\SestavliP„' , lski svet naj
vi st sloven-
tavljen l2 3. »i ^8tva
5S1»"io ■K"1”1
C^osti 3 mtl
Pred priključitvijo Julijske krajine k Italiji po prvi svetovni vojni in tudi pozneje do nastopa fašizma, smo imeli Slovenci samo v mestu Gorici naslednje gospodarske organizacije:
1. Zadružno zvezo v Gorici z lastno palačo na Korzu Verdi št. 37 in Ulica Morelli št. 36.
2. Centralno posojilnico z lastno palačo v Gorici na Korzu Verdi št. 32 s kinom »Central«.
3. Trgovsko-obrtno zadrugo tremi palačami v mestu,
med njimi sedanji Ljudski dom na Korzu Verdi.
4. Goriško ljudsko posojilnico z lastno palačo v Ulici Car-ducci št. 7.
5. Slovensko kmetijsko društvo s sedežem v Ulici Carduc-ci št. 6.
6. Slovensko čebelarsko zadrugo s sedežem istotam.
7. Kmečko banko v Ulici Carducci št. 24.
8. Katoliško tiskovno društvo z lastno tiskarno in knjigarno.
Zraven tega smo imeli mno ge dobrodelne organizacije ;
rav-slovenske
,nai
osti
■”{ne ' Pri
4. j. ,'v zmožn N JPameši
in di-
SS”
ujejo
capju učiteljstva
No‘Cni ravni,'?,-alovenski di’ mnenji1 * nai P°-
viceprovedito-
v‘h
5
Ztt>oŽn
nostih.
o učitelje-
Požig slovenskih knjig in publikacij ob prihodi italijanske vojske v Gorico septembra 1947.
POSKUSNI ELEKTRIČNI KABEL pod Rokovskim zalivom
Nedavno je bila v Parizu konferenca, na kateri so predstavniki britanske in francoske ustanove za elektriko ter britanske poštne uprave razpravljali o predlogu za položitev stalnega električnega kabla med Veliko Britanijo in Francijo
Ladja britanske poštne u-prave za polaganje kabla, «A-lert«, je nedavno potegnila iz vode poskusni kabel, ki ga je položila pod Rokavskim prelivom konec julija, in ga bodo sedaj strokovnjaki proučili. Pri poizkusu so uporabili dva tipa kabla, in sicer britanski tip, ki je sestavljen iz kabla 132v, in je napolnjen s plinom ter ima 1,25 cm debel električni prevodnik v svinčenem tulcu, ki je zaščiten z žično armaturo iz aluminijeve zlitine. Francoski tip kabla, ki so ga tudi uporabili pri poskusu, pa so izdelale tovarne žice in valjarne v Le Havreu.
močnim ljem, ki javnosti.
Fašistična vlada pa je izdelala po svojih komisarjih načrt zi uničenje vsega slovenskega gospodarstva. Ta načrt je bil predložen po požigalcu Narodnega doma v Trstu Francescu Giunti samemu Mussoliniju. V začetku leta 1928 se je začela prava ofenziva proti vsem slovenskim in zadružnim organizacijam, ki je dovedla do njihovega popolnega uničenja, kakor je bilo to načrtno predvideno. Ostala je samo še Kmečka banka, ki je bila le premajhen denarni zavod, da bi delal skomine fašistom. To so bile hude gospodarske sankcije, katere je uporabljal fašizem za poitalijančevanje Slovencev. Sedanja vlada ni pod-vzela prav ničesar, da bi popravila fašistične krivice, pač pa še danes ovira slovenskim podjetjem v goriški pokrajini vsako delovanje. Vsaka prošnja podjetij ali privatnikov za izdajanje obrtnic je vedno zavrnjena, medtem ko italijanskim podjetjem takoj izdajo potrebne obrtnice in dovoljenja, dasi — prav ta podjetja že posedujejo razne obrtnice.
Iz vsega navedenega je jasno razvidno, da smo Slovenci v Italiji tudi danes kot v času fašizma, brezpravna raja in da nas hočejo podtalno in zvijačno izbrisati kot narodno manj. šino ter svetu prikazati, da Slovencev v Italiji sploh ni. Medtem ko zavlačujejo priznanje naših pravic, hitijo z zidanjem ezulskih naselij na našem etničnem ozemlju, da bi nas čimprej zamešali med same Italijane in seveda tudi čimprej raznarodili.
Slovenci v Italiji zavzemamo stališče, da se mora prenehati šovinistična gonja in da se morajo čimprej izvesti vsa določila Ustave. Posebno važnost polagamo Slovenci v Italiji na vsebino onih zakonitih določil, ki naj jamčijo Slovencem v Italiji pravico do nemotenega kulturnega, jezikovnega, političnega in gospodarskega razvoja. Pod Avstrijo je imelo tukajšnje prebivalstvo italijanske in slovenske narodnosti z državnim in deželnim zakonom od leta 1867 zajamčeno pravico do uporabe svojega materinega jezika v vseh državnih, deželnih in občinskih uradih, ki so morali imeti uradništvc. ki je obvladalo vse deželne jezike in je v teh tudi uradovalo. Zajamčena je bila v vsem pravica do izobešanja narodnih zastav, pravica nemotenega delovanja političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij in prav tako pravica do šolanja v materinem jeziku. Vse te pravice bi morale ostati neokrnjene Slovencem v Italiji tudi po letu 1918, kar se pa žal ni zgodilo. Po padcu fašizma, k porazu katerega so v nemali meri prispevali tudi Slovenci, je njihova pravica do nemotenega narodnega razvoja še toliko večja.
Zato se obračamo na OZN in zahtevamo, da OZN s svojo polnomočnostjo izvede pri italijanski vladi, da izda s prevzetimi obvezami ter predvsem z določili člena 6 in 116 Ustave posebno manjšinsko zakonodajo, ki naj velja za vse Slovence, ki bivajo v Italiji in naj s posebnimi deželnimi zakoni zajamči;
1. Določeno število zastopnikov Slovencev v poslanski zbornici in v senatu ter de želnem parlamentu.
2. Enakopravnost slovenske ga jezika v vseh javnih uradih v onih krajih, kjer prebivajo Slovenci.
3. Obstoj in nemoten razvoj slovenskega osnovnega in sred njega šolstva.
4. Nemoten razvoj sloven skih kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij.
5. Kaznovanje onih oseb, ki bi se pregrešile proti določilom manjšinske zakonodaje.
Zahtevamo tudi, da se čimprej popravijo vse krivice, katere je fašistični režim povzro čil Slovencem v Italiji in da s-a uvede proti Slovencem nov
kurz strpnosti in razumevanja, ne pa raznarodovanja.
S spoštovanjem Viljem Nanut, pokr. svet.; Rudolf Bratuž, pokr. svet.; Darko Šuligoj, ob č. m. suet.; Bogomil Pavlin, obč. m. svet.; Karol Birsa, obč. m. svet.; Jožef CeSčut, župan, Sovodnje; Andrej Pipan, Anton Cotič, Alojz Tomšič, Janko Cotič, Janez Gulin, Jože Batistič, Mihael Devetak, Vincenc Bu-zin,- Andrej Tomšič, Peter Tomšič, Miroslav Ferletič, župan, Doberdob; Anton Frandolič, svetnik; Jožef Vižintin; Ciglič Ivan, župan, Steverjan. Zastopniki iz Beneške Slovenije: Marjan Kont, Alfred Jakolutti, Izidor Predan.
»Ag K" »“
/ V	A,:v	**	'	c
kb Wy ->•	•	.	k«-'	\
: ' V':	:
. v- M- m M:	•:	M
——
Pogled ne Gorico s Sv. Gore-
r
RAB: ŽIVA PRIČA «KULTURE IN CIVILIZACIJE* IT ALI JANŠKE 6 A OKUPATORJA ")
Kljub drugemu hlebčku kruha se je v oktobru, novembru in decembru 1942, ko sto pritisnila mraz in burja pokazalo, da ljudje le s težavo opravljajo odkazano delo/ bili so bedno oblečeni, zato je marsikdo od napora in mraza obolel in tudi umrl
XII.
Kar pet odej
V drugi polovici decembra 1942 so internirancem dodelili še drugo, tretjo in četrto odejo, kasneje še peto, odpravili nizke šotore in jih zamenjali z lerenimi barakami ali pa z velikimi asaporit« šotori za dvajset ljudi z železno konstrukcij jo, lesenim podom in lesenimi pogradi v eno nadstropje; razdelili so tudi slamarice, da nihče več ni Cežal na goli zemlji.
Hrana v okrevališčih se je izboljšala, bolniki so za priboljšek prejemali marmelado in nekaj kapelj v-i-na. Kljub .temu se interniranci dolg-o niso mogli popraviti; šele poletna meseca junij- in julij sta pokazala izboljšanje v večjem obsegu. Mnogo pa jih je še zaradi posledic prejšnjega stanja kljub negi pomrlo.
voljni sodelovati pri izdajalskem delu proti lastnemu narodu.
Žalostno je, da se je tega podllega posla udeleževal in se pri njem tudi omadeževal marsikateri duhovnik. Bili so primeri, ko je župnik kar s prižnice označil nekatere svoje farane za komuniste, da so jih potem Italijani odpeljali na Rab. O tem so pripovedovali mnogi interniranci v taborišču.
boljša
Stanje se
Od januarja 1943 dalje se je stanje v taborišču polagoma popravljalo. Število internirancev je zaradi umiranja, odhajanja domov in v druga taborišča ter ob neznatnem pritoku novih nenehno padalo; tudi zdravstvena služba se je izboljšala. da je bilo mogoče dobiti vsaj najpotrebnejša zdravila. Priti v bolnišnico ni bilo več
in drugi rokodelci, povečini pa interniranci; dela pa so vodili italijanski inženirji in stavbeniki. Za deisetarje delavskih skupin so pritegnili tudi internirance, enako za tehnična in pisarniška dela, seveda ljudi s primemo strokovno izobrazbo.
Podobno so izpopolnili tudi druga podjetja, o katerih govorimo na drugem mestu. Vrtove, njive, travnike itd. je urejalo vojaštvo skupaj z interniranci, pozneje pa prav tako farmo krav.
Gradnjo cest in potov v taborišču kakor tudi izven taborišča pri komandantih in oficirskih vojaških barakah so prav tako opravljali interniranci; tudi bunkerje so gradili.
Vse, kar je vojska delala v lastni režiji, so Italijani na
niče, ki so ostale v evidenci podjetja; dejansko pa so n* isto izkaznico, ki se je glasila na neko določeno ime, delali najrazličnejši delavci in je tako romala iz rok v roke. Klju-b drugemu hlebčku kruha se je v naslednjih mesecih, zlasti v oktobru, novembru in decembru 1942, ko sta pritisnila mraz in burja, pokazalo, da ljudje le s težavo opravljajo odkazano delo; bili so bedno oblečeni, zato je marsikdo od napora in mraza obolel in tudi umrl.
UMRL MI JE ATA...
Res je bilo hudo na Rabu, ko nas je voda zalivala in ko sem bil tako hudo lačen. Ali še bolj sem bil žalosten za sestrico Danico in za ata, ki sta od lakote umrla na Rabu. Ko sem zvedel, sem milo jokal. Tako sem še majhen, pa nimam več ata. Zapustil je našo ubogo mamo in šest revčkov. Naj lepo počiva v tuji rabski zemlji! Kadar bo mir, pridem na njegov grob.	pANTAR
Ta učenec je bil zaradi trpljenja in strahu tedaj v šoli še zelo živčen, vendar priden.
Rahski okostnjaki so kazali i tako neznansko težko. Stevilč-strašme posledice tega taborišča | no stanje Slovencev se je po j č a	nnr-iln 1 Qd.M iisfaliln na nekako
in drugih taborišč tudi še tedaj, ko so se vrnili domov in v prostost.
Kriterij izpuščanja
Postopoma so začeli v skupinah po osemdeset, sto, dve sto in tri sto ljudi odpravljati internirance domov, nekaj že v decembru, nato pa še vse naslednje mesece. Prvi osvobojenci so bili povečini belogardisti in plavogardisti. To je razumljivo. Po pripovedovanju ljudi in iz korespondence se je dal-o posneti, da so o povratku internirancev v domovino odločali predvsem belogardisti in njih kolovodje pa tudi razni duhovniki; interniranci ali pa njihovi domači so morali dajat; izjave, da se bodo vpisali v belo gardo, in so morali v mnogih primerih službo tudi nastopiti.
Beilogardisti so bili doma tesno povezani z italijanskimi okupatorji, zlasti s kraljevo vojsko in karabinjerji ter so soodločali o tem, kdo bo interniran in kdo izpuščen domov. Belogardist; in njihovo vodistvo so si naravnost prizadevali, da so Italijani čim več ljudi poslali v internacijo; tako so pritiskali na ljudi in jih mehčali za vstopanje v njihove vrste, kajti spočetka je bilo le neznatno število ljudii, ki bi bili
aprilu 1943 ustalilo na nekako 1700 oseb. Hrvatov pa je bilo okrog 500, Medtem so bile nasproti moškemu taborišču dograjene zidane barake, seveda s slovenskimi žuli ji in na slovenskih kosteh.
Nekako maja 1943 so v te zidane barake namestili židovske internirance; postaviti pa -so morali zanje še mnogo lesenih barak, tako imenovanih »ruskih barak«. Ravnanje z Židi je bilo dobrohotnejše; imeli so povsem drugačne pravice, bil; so dobro organizirani, hodili so se vsak dan kopat v morje, kar drugim internirancem ni bilo dovoljeno. Vendar smo jim te dobrote privoščili, saj smo vedeli, da so komaj ušli nemškim in ustaškim krvnikom. Med njim; ni bilo niti ene rodbine, ki ne bi imela enega ali več mrtvih; pobili so jih zverinsko Neme; ali uistaši. Razume se, da so bili naši odnosi z njimi prijateljski.
Rabu označevali
militare«.
z «impr«5a
Zaslužki privatnih tvrdk
Fašist Ruggieri
Interniranci so skušali delati čim manj in so ie ob priganjanju poprijeli krepkeje za delo. Vojaki, ki so stražili in neposredno nadzorovali delo, po navadi ljudi niso preveč gnali, pač pa nekateri asistenti, kakor na primer zagrizeni fašist Ruggieri in neki kapetan. Mnogo internirancev je šlo delat iz špekulativnih namenov, da bi prišli v stik s civilisti ter nakupili ail; zamenjali razno blago.
njudje so kmalu spoznali, da Italijani nimajo resnih namenov. plačati kaj zn delo. Splošna k-orumpiranost fašističnega sistema se je pokazala tudi tu. Pokradli so celo tisti de-nar. ki bi ga morali delavcem izplačati za delo Obleka in čevlji so se trgali, nadomestka pa ni bilo.
gele decembra 1942 so začeli delavcem deliti perilo in ponošeno italijansko vojaško oo--leko; razdelili so tudi nekaj desetin čevljev povečini pa ponošene vojaške čevlje 7 lesenimi podplati - coklje. Zatrjevali so, da delijo obleko brezplačno, toda iznenada so jo zaračunali vsakomur, ki ;e imel v depozitu kako liro df broimetja.
Pozneje sta gradnjo raznih poslopij itd. prevzeli podjetji !	...	i	.
»Isaslia« in «Boari». Značilna | nered V KUjlgOVOdslVU
Delo v taborišču
Ročno delo je bilo po mnenju italijanske uprave v taborišču obvezno za vse internirance že od prvih početkov.
Gradnjo zidanih stavb, ki se je pričela šele v avgustu, so pc.verild tvrdki «Impresa Par-di«.
Tu so delali zidarji domačini
za poslovanje italijanske fašistične uprave je gradnja barak na Rabu, ki se je vlekla dolgo leto, namesto da bi bile zgrajene v enem ali dveh mesecih. Privatne tvrdke, kj so delale v taborišču, so nedvomno zelo zaslužile. Po njihovi krivdi in krivdi odgovornih či-niteljev, Iti so bili soudeleženi pri teh goljufijah, je mnogo naših ljudi, ki so morali ležati kar na vlažni zemlji, pomrlo. Ko ugotavljamo krivce zločinov na Rabu, nikakor ne moremo mimo teh podjetij.
Avgusta 1942 so se ljudje le neradi odločili za delo. Vsakomur je bilo jasno, da ob taki hrani in pri takih stanovanjskih razmerah ne bo mogoče vzdržati. Italijani so za delo obljubljali nagrado in priboljšek pri hrani, to se pravi se en hlebček kruha in včasih kak deci vina. Septembra 1942 pa je vse to izostalo in poslej so ljudi le s težavo spravljali na delo. da so dosegi; zahtevano število delavcev.
Tvrdka »Pardi« je izstavila internirancem delavske izkaz-
5.
srednje šole
všl|.i,ke narori„ .. profesorji *tia«i a<hjo i?ostl.8 Popolno
611}.em »love??,, tem®ljitim »Jj Ka slov??n,S4inc-
t<vhau>. imenui!-srcdn3e Solc - 7- lt ,]i-	slovenski
* kot*
Janšči,,
!>0sa^ pr®drneta..naLse Pouču-
razred ViŽin‘ za 16 -o Peda - - kalror dn-
6o j?, tret
V6{.Z pN'S «erirazrada dalje
*• V is ,3e sed-ii ensko ln ne »S UV Solan !dal v praksi
tje8a
Koška
kakor do-
načela, to
io :useK čfe;'u.n naj se vne_
in 'esčati a Se n® sme-
‘i.
S*Pr°'a
* Slo
k
sJ-orj‘Tnskl učite-
**or^ v®ns,ri
1181 Pohčujejo
v notranjost učitelji in
Krasen prizor nudi na povratku rahla modričasta dnevna svetloba, ki se počasi javlja v dalji pod mogočnim svodom in se nazadnje spremeni v blesteče zelenilo dreves pred vhodom v jamo.
Za slovo smo si ogledali še eno kraško čudo—dolino potoka Raka, ki se razteza pod severnim pobočjem Snežniškega Javornika sem od Cerkniškega jezera. Po razvlečeni dolinici s sočnimi travniki brez potočka ali studenčka, med položnimi gozdnimi pobočji se počasi dvigamo po prijetni kolovozni poti mimo poedinih hiš. Kmalu se znajdemo pred idiličnim, starim — mlinom. Od kod voda? Komaj za desetino metrov pokuka Rak izpod brega in malo pod mlinom izginja v požiralnik pod skalno steno, ki ji niso daleč, v osrčju grička prej Ime novanl slapovi prea izlivom \
, podzemni Unec.
Sprehod najprej po stezici navzgor do vrha položnega hrbta in nato po cesti, vedno po visokem gozdu je redek u-žitek v neposredni bližini ^,rsta _ po gozdu, ki dela vtis predalpske pokrajine, ako ga ne bi včasih motile slike kra-škega skalovja ali n. pr. o-gromne kraške drage z divjimi stenami v globino skoro stotine metrov.
Sredi lepe travnate jase nas opozori g, Fretner na skupinico dreves in grmovja, ki zakrivajo ir grobo obdelanega kraškega kamna izklesan spomenik Italijanski šovinizem del iztolkel nemški
Po pivških kraških jamah
napis ki bi nam danes komaj izvabil nasmešek s svojo anahronistično vsebino oz dogodkom, ki ga spominja. Piše, namreč da je na tem mestu ustrelil avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand - srnjaka v
1.188.-.. . . .
Na mah se ustavi naš vodnik ter nas vede nekaj sez-njev od ceste v goz' , ,n | pred nami se odpre pod viso-
ko skalno steno čudovito zelena dolina Sredi po travnati ravnini veči del zamočvirjen med vodnim bičjem, travami in algami — teče potoček, ki izginja pod ogromno skalno duplino, morda 30 ali več metrov visoko, ki sega s svojim mogočnim obokom skoro pravdo višine naše ceste.
Se deset minut hoje, pa že lezemo po strmi stezici v dolinico pod sam ogromni obok, ki se drzno in elegantno pne kot most od enega brega do drugega. Po stezici ob potočku pridemo pod obokom, debelim morda komaj dobra 2 m in širokim 15, v ožjo, divjero-mantično sotesko s skalnimi stenami na obeh straneh. Pred nami zija nov obok ogromnega mostu ali skoro jame, tu dolge več kot 50 m. Drug za drugim se vrste pred nami ti o-
gromni mostovi in romantične soteske s skromnim potočkom. Pod daljšim obokom ni več stezice oz. je prekinjena, ker je poplava odnesla lesen mostiček čezenj, zato moramo spet v breg. Skozi gozd gremo položno navzdol po zaznamovani stezici, ki ostro obrne na
toček izpod enakega oboka votline, ki pa ni več most, marveč prava kraška vodna jama, prehodna še kaka 2 km v smeri proti Cerkniškemu jezeru. Tam, na zahodni strani jezera ponikne potoček, še vedno Rak, ki je glavni odtok vsega jezera, v požiralnik, ki
levo v strm skalnat breg, Sko-ije v suhi dobi dostopna kraška
zl nevisoko okno v skali se nam odpre pod navpično, pribl. 25 m visoko steno dolinica Raka tik za iztekom izpod veličastnega oboka. Takoj spodaj so vidni ostanki nekdanje žage.
Pod vsemi oboki, skozi vse soteske in globeli, na dnu Šumija vsepovsod prisotni, skromni mojster te velike pri-rodne umetnine — Rak. Gori ali od tam nekje — kdo se spozna v tem zapletenem kra-škem labirintu — priteka po-
jama — Velika Karlovica. S tem nam je jasna že tudi vsa daljna preteklost prirodnih mostov Skocijanske doline, kot domačini imenujejo dolino Raka. Mostovi niso drugega kot ostanki stropa nekdanje nepretrgane kraške jame, ki jo je izdolbel Rak, in se je vlekla od Cerkniškega jezera pa do Unca, Tam kjer danes teče potoček po dnevni svetlobi, po romantičnih dolinicah in soteskah, se je bil strop udrl kdove kdaj pred tisočletji, oz, je na-
stajala nad potočkom iz kraške vrtače, ki se je polagoma poglabljala in širila v Raka, ki je odplavljal podorni grušč in skale.
Po zaznamovani poti Planinskega društva na Rakeku, skozi gozd in po poljih, kjer nas je neusmiljeno žgalo julijsko sonce, prihitimo ravno še pravočasno na železniško postajo.
Ko se mi vrste v spominu v neizčrpni pestrosti veličastne, ljubke ali strahotne slike tega prelepega dela našega Krasa, mi je le žal, da jih svet, domači in tuji, premalo pozna in ceni. In tamkajšnje ljudstvo in Slovenija ima tudi materialno tako malo od njih. In vendar so to pri-rodne lepote, zbrane na tako malem koščku sveta, ki bi lahko postale edinstveno kra-škoprometno središče. Prišle so mi na misel želje avstrijskih jamarskih obiskovalcev in izvedencev: kaj bi napravili jz nje, ako bi imeli le eno samo tako kraško jamo kot je
n. pr, le Dimnica ali Divaška jama, da ne govorimo o Postojnski ali Skocijanski. Švicarski tujskoprometni strokovnjak in podjetnik je dejal nedavno: Imate zlato, a ga ne znate izčrpavati.
Primerjajoč ogromne napore in investicije nele za industrijo in za gospodarsko izgradnjo, marveč tudi za tujski promet ter podjetno velikopoteznost pri tem, se je čuditi nerazumljivi stagnaciji v tem kraškem predelu, če izvzamemo deloma le Postojnsko jamo, Vendar bi morali te, tudi zaradi manjših gospodarskih virov Krasa še v večji meri izkoristiti. Bližina Trsta, Avstrije nudi za to še posebno u-godne pogoje.
Kljub temu, da gre za turistično mnogostransko obsežno področje, ne bi bile potrebne kdove kako velike investicije. Skocijanska jama že precej let čaka na krvavo potrebno elek-
Delovne ure so podjetja pisala v izkaze za petnajstdnevno delovno periodo. Po nekaj mesecih so pri tvrdki «Fardi» imena istih delavcev vodili dalje, čeprav je zaslužek v neštetih primerih pripadal raznim ljudem. Tudi vojaška oblast je vodila protiizkaze brez kontrola; večinom so prepisovali izkaze podjetij. Dejansko so po petnajstdnevnih izkazih prišla v poštev le izplačila za mesece november in december 1942 in za januar 1943. Zmeda z izplačili je nastala zlasti zato, ker so «zaslužek» začeli izplačevati šele februarja 1943.
Kakor vselej, so se fašistični oblastniki tudi tu izkazali mojstre v izkoriščanju našega ljudstva. Interniranec-delavec je ob. leko, perilo in čevlje pri delu v blatu, dežju in burji čisto do kraja izrabil, zamenjano staro obleko pa je vsakdo, ki je imei pri komandi dobroimetje, moral plačati. Povprečni zaslužek za petnajst delovnih dni je bil osemdeset lir, redkokdaj sto ali sto petdeset lir itd-, da je bil vsak delavec, ki je pri komandi imel dobroimetje, na izgubi. Mnogi interniranci so si prav zato prizadevali, da bi dobro-imetja sploh ne imeli.
Izkoriščanje okostnjakov
Največja podlost v izkoriščanju delovne sile naših ljudi j« bila prav ta, da razcapanemu internirancu niti zaščitne obleke in obutve4nlso povrnili, kaj šele, da bi si interniranec z delom kaj prislužil. Od januarja 1943 dalje pa poznejših petnajstdnevni sploh niso izplačevali.
(Nadaljevanje na 4 strani)
Podjetje «I«astja» je izčrpavalo delavce z akordnim delom za kruh; silni napor je bil v kričečem nasprotju s koristjo in so tisti, ki so to delo jemali resno, pogosto omagali in v mnogih primerih tudi umrli. Bili so primeri, da je interniranec prejšnji dan še naporno delal, na&lednji dan pa od izčrpanosti iznenada umrl. Vrh vsega so pri tem podjetju čezmerno priganjali k delu. Omenjeni fašist Ruggieri je pri prenašanju težkih predmetov gnal ljudi tako, da so od onemoglosti padali. Prav tako je ravnal neki kapetan, ki je nadzoroval delo.
Nadaljevanje sledi)
ir
najvišja temperatura v nižja pa 18,3 stopinje.
Vremenska napoved za danes: Jasno vreme. — Včerajšnja -prstu je bila 24,8 stopinje; naj-
TRST, petek 2. oktobra 1953
PRIMORSKI DNEVKIK
RADI«
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 18.15:
Ondina Otta poje operne arije. Trst II-: 21.C0: Tržasi kulturni razgledi. Trst I.: 21.05: Simfonični koncert pofl vodstvom Hanisa Rosband a. Slovenija: 13.15: Okteti, kvinteti in kvarteti pojo slovenske narodne pesmi.
’ -------------------------
v::?«?*
 ■.........................
■Hi
v
<	v'...	,<	-	v	•	s	•	$	s
KAM POVEDE ŠOVINISTIČNA NESTRPNOST
ZA GORIŠKE NACIONALISTE pom oni objektivnost norost
Parri ju bi rudi »pravili v umobolnico »amo zato, ker je vsaj skušal biti nepristranski, čeprav mu to ni nspelo
Klerofašistični «Giornale di Trieste« se je na svoji gori-ški strani spotaknil 30. septembra ob članek bivšega ita. lijanskega ministrskega predsednika Ferruccia Parrija v literarni in politični liberalni reviji «11 Mondo«, v kateri se italijanska ugledna o-sebnost iz prvih povojnih let italijanskega političnega življenja dotika mirovne pogodbe z Italijo ter vsega tistega, kar je nastalo v zvezi z njo.
Ferruccio Parri je svoje izsledke napisal ne glede na uradno imperialistično italijansko politično linijo. Zapisal je tudi nekako tako, kot da je Italija odvzela Jugoslaviji v zameno za cono B mesto Gorico, ki «je punčica desnega očesa Slovencev«. Ze sama tako nedolžna izjava skupaj s trditvijo na istem mestu, da je Gorica «trg za Soško dolino« je goriške šoviniste tako zbodla, da so zacvilili kakor pes, ko mu stopiš na rep.
Zaceli so ga obmetavati, da je kratkoviden, da se je navzel jugoslovanskih teorij in misli na mirovnem kongresu v Zagrebu pred nekaj leti, ki ga je organiziral jugoslovanski odbor za mir in na katerega so bile povabljene u-gledne politične in kulturne osebnosti iz vsega sveta, Pro_ glasili so ga med vrsticami za objekt, ki bi bil primeren za študij zdravnika za umobolne. Zapisali so tudi, da je iz njegove podzavesti privrel na dan «kompleks krivde«.
Samo še nekaj manjka, in sicer da ga proglasijo za jugoslovanskega agenta, kakor je to splošno v modi pri strankah in državah, kjer je logika izgubila mesto in jo je zamenjalo podtikanje in laž, kot je v praksi pri kom-informistih.
Ze samo teh nekaj besed iz omenjenega članka kaže, kako italijansko uradno časopis, je neusmiljeno spravi med kladivo in nakovalo ljudi, ki se samo malo drznejo misliti s svojo glavo 'n obsoditi kratkovidno in megalomansko imperialistično italijansko politiko. Treba je po kominformističnem vzorcu trobiti v vladni rog; če vlada reče, da je neka stvar be. la, potem mora biti bela, in bog ne daj, d abi si kdo upal oporekati ali kritizirati. Le poglejte, kaj se je zgodilo z italijanskim režiserjem Ren-zijem, ki je napisal članek o pustošenjih italijanske vojske v Grčiji «L’armata s’agapo»!
Parri je storil smrtni greh nad domovino in italijanskim ljudstvom, da ni reproduciral Pellovih izjav. In sam Vatikan ga je najbrž že poslal v pekel med hudiče.
Toda pred Farrijem so v Italiji pošiljali zaradi takih neoprostljivih grehov k hudičem tudi druge ljudi in to veliko pred Parrijem. Tak primer se je dogodil med prvo svetovno vojno z italijanskim profesorjem Salvemini-jem, ki je na čelu nekaterih demokratičnih in dobronamernih Italijanov sklenil v Švici sporazum s srbskimi politiki in člani Jugoslovanskega odbora, da se Italija odpoveduje londonski pogod-
bi, katere duhovni oče je bil Sonino, ki je dajal Italiji pravico do okupacije Istre, Dalmacije itd.
Vidi se, da so vladni politiki udarjeni res z veliko slepoto, če nekdo v Italiji ne gleda skupaj s klerofašisti od demokristjanov do kominfor-mistov skozi iste protijugoslovanske naočnike in ne plo. ska slehernemu napadu na Jugoslavijo.
Prav to pa bo med italijanskimi poštenimi ljudmi še bolj ustvarjalo prepričanje, da se je treba enkrat za ved. no odpovedati miselnosti po širjenju ((življenjskega prostora« na Balkan, ker je tam nova močna in svobodna Jugoslavija, ne pa Jugoslavija Pašičev in Trumbičev in da se je treba z Jugoslavijo pogajati kot z enakopravnim partnerjem.
Pri tem pa je treba še dodati, da tudi Parri zahteva za Italijo Trst in obalna mesteca v coni B in da se seveda ne moremo strinjati z nje. govim pisanjem. Razlika med njim in šovinisti je v tem, da kaže vsaj dobro voljo in skuša biti objektiven, čeprav se mu to ne posreči. Toliko dosleden namreč ni, da bi priznal, da spada Trst k svojemu zaledju ter da bi morala biti Gorica jugoslovanska. Prav tako je nedosleden glede ocenjevanja dogodkov v osvobodilni vojni. No, čeprav je ravnal tako, da
SLOVENSKEGA
OTROKA V SLOVENSKO
ŠOLO!
bi bil volk sit in koza cela («un colpo al cerchio ed un colpo alla botte«, bi rekli Italijani), mU niso bili njego. vi prenapeti rojaki prav nič hvaležni in ga zmerjajo. To je pač najboljši dokaz, kako so v Italiji zatsrupili javno mnenje ter ima zanje vsak kolikor toliko objektiven človek nekak Freudov kompleks, ali ga je treba po njihovem mnenju celo poslati v norišnico. Vidi se torej, da ni na svetu hujše golazni od steklih nacionalistov.
Obvezno cepljenje otrok
proh koiam m davici
Goriško županstvo sporoča, da se bo te dni začelo v go-riški občini obvezno cepljenje proti kozam in davici, ki se bo vršilo po spodaj navedenem urniku. Cepljenje se bo vršilo z dvema zdravniškima pregledoma, in sicer pri prvem bo cepljenje proti kozam in prva injekcija proti davici, v presledku treh tednov bo pregled cepitve proti kozam in druga injekcija proti davici
Cepljenje se bo pričelo dne 5 oktobra in bo trajalo do 10 oktobra pri občinski ambulanti v Ul. Mazzini št. 7 od 9. do 10. ure za mesto Gorico in Standrež. Za Ločnik, Podgoro, Pevmo in Oslavje bo cepljenje v dneh od 15. do lfi. oktobra pri zdravniški ambulanti v Podgori od 8.30
Pogled na stari grad v Gabrljab.
do 10. ure.
Cepljenje proti kozam in davici je obvezno za vse o-troke, ki so dovršili leto starosti in ki niso še bili cepljeni. Starši se opozarjajo na obveznost cepljenja otrok; tisti, ki ne bodo imeli potrdila o cepljenju, ne bodo sprejeti ne v otroške vrtce in ne v šole.
Kršilci te obveznosti bodo kaznovani po členu 260 enotnega besedila zdravstvenih zakonov z dne 27. julija 1934, štev 1265.
■ ■
Lepa pokrajina pri So vodo ja ti.
KDAJ SE BODO VRNILI V SVOJ PAES1ELL0"?
italijanski na soliu	mm doberdi	m di Mski	sla n	t kn	ikado leiou
S tanki podirajo zidove, hkrati pa tudi »redčijo vinograde", kot bi dejal Manzoni					
V naši vasi je še vedno polno vojaštva. V glavnem so to tankisti, ki imajo svoja vozila v bližini vasi. Vojaštvo je na Krasu vse od dneva, ko je italijanski minister Pel-la pripeljal italijanske oborožene čete na jugoslovansko mejo, misleč, da bo s tem preplašil jugoslovansko ljudstvo ter odvrnil italijanske delovne množice od perečih notranjih italijanskih vprašanj.
Kljub temu da ni imela italijanska vojaška akcija nobene stvarne osnove, ampak da se je porodila v glavi nekaterih megalomanov, niso v rimski vladi naplavili še ničesar, da bi se tako stanje popravilo, čeprav so za-hedne sile namignile, da ni vzrokov, da bi se vojaštvo še nadalje zadrževalo na meji.
Nasprotno se s prisotnostjo vojaštva razmere po vaseh slabšajo, ker delajo vojaki precejšnjo škodo. Doberdob-čani se že ves čas, odkar imajo v vasi vojaštvo, pritožujejo zaradi škode, ki jim jo povzročajo. Tankisti namreč brez slehernega čuta in skoraj nalašč s tanki podirajo zidove, ki obkrožajo skromne kraške njivice, ter uničujejo grmovje, ki je na Krasu skoraj edino kurivo.
Predsinočnjim so z nekim tankom zavozili čez vodovodno cev, ki je bila zakopana v zemlji, ter ji odlomili varovalko. Voda je začela curkoma teči iz cevi, dokler niso zaprli pipe. Skoda, ki jo je utrpel lastnik, je precejšnja. Tudi grozdje zmanjkuje.
Prebivalstvo se sprašuje, kdaj se bo sedanje stanje končalo, zakaj zelo si želijo, da bi vojaštvo, če že ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi škode, ki jo povzroča, čim-prej zapustilo naše kraje.
do obratovale od 8, do 12.30 in od 15. do 19.
V nedeljah bodo omenjene trgovine ves dan zaprte.
Zveza rokodelcev sporoča, da bo od 1. oktobra dalje javno kopališče imelo sledeči urnik: parna kopel za žen. ske: vsak petek od 10. do 16. ure; parna kopel za moške: vsako soboto od 9. do 18. ure in vsako nedeljo od 8. do 12. ure; navadne kopeli in prha: od 8. do 18.30.
Ob sobotah se bo večerni urnik podaljšal do 19.30, ob nedeljah pa bo kopališče odprto samo do 12.30.
Kopališče bo vsak ponedeljek ves dan zaprto.
Slab pridelek vina
Ze nekaj dni po vseh krajih Goriške hitijo vinogradniki s trganjem grozdja. V.si se zelo pritožujejo nad izred. no slabo letino. Grozdje vsevprek gnije. Zato tudi računajo, da bo letošnja vinska letina precej slaba. Ker je zaradi peronospore tudi po ostalih krajih Italije pridelek grozdja zelo majhen, domne-
HUOA PROMETNA NESREČA
AVSTRIJSKI AVTO
smrtno povozil kolesarja
Prometna policija ni mogla ugotoviti, kdo je zakrivil nesrečo
V sredo popoldne okrog 14.30 se je na glavni cesti Gorica-Videm in sicer v kraju med Koprivo in mostom na Versi dogodila cestna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev.
Takrat je vozil po cesti 21-letni kolesar Jožef Bran-dolin iz Krmina, Ul. Barselli štev. 8, ki je pomožni gasilec v Bologni in se je te dni mudil doma na začasnem dopustu.
Ko je Brandolin prišel do omenjenega kraja, mu je prišel naproti avto znamke ((Citroen«, ki je iz V.idma vozil proti Gorici, katerega je vozil lastnik 19-letni Jožef Pir-ker iz Avstrije, bivajoč v O-berdrauburgu in v katerem so bili tudi njegovi starši. Av.to je trčil s kolesarjem Brandolinom, ki je obležal na cesti. Potniki, ki so bili v avtu, so takoj priskočili ponesrečencu na pomoč, toda bilo je vse zaman, kajti zaradi zloma lobanje in notranje krvavitve je mladi kolesar takoj podlegel poškodbam.
Na kraj nesreče je takoj prišla prometna policija, da bi ugotovila krivca nesreče. Po prvih ugotovitvah kaže, da ni kriv voznik avta, sicer pa ne morejo ugotoviti
posledice na cestah v strmini, kot je naša. Lahko rečemo, da je razen ravninskega dela od Pevme proti naši vasi, vsa cesta potrebna temeljitega popravila. Zaradi slabega stanja je prišlo tudi do nesreče neke kolesarke, kateri se je pokvarilo kolo prav zaradi poti, in ki so jo morali odpeljati v bolnišnico na zdravljenje.
Vozni red
PRIHODI:
Iz Trsta; 5.30,	6.24,	7.55,
8.22*), 8.30, 10.44, 13.55, 17.06, 19.10, 20.31, 23.19 Iz Vidma; 0.23, 4.25, 6.08, 7.21, 8.29, 10.00. 13.56. 15.56, 17.10, 18.30*), 20.13. 21.24.
ODHODI:
Proti Trstu; 0.24, 6.10, 7.23, 8.33, 10.02,	13.58, 15.58,	17.12,
18.32*), 20.17, 21.26.
Proti Vidmu; 4.33. 5.23. 6.29. 7.57, 8.32, 10.46. 13.59, 16.00*), 17.13, 19.15, 20.36. 23.21.
vajo, da se bo vino podraž,-. . ,	....
lo. Vsekakor želimo Bricem. (nič točnega, kajti razen njih
da bi pridelali čim več in
f ni bilo v času, ko se je pri-
tl Q tj 1 VJ 1 I V* tldl A-	*	tL	III	i	.-I	v	-1	1	■
da bi dosegli vsaj dobro ka- I fe‘lla nesreča nikogar, da b.
kovost, če že ne bode polni vsi ((škrtini« in «betuoni».
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-ducci št. 12 - tel. 22-68.
Podpore občinskega
podpornega društva
Občinsko podporno društvo (ECA) sporoča, da bo delilo navadne podpore potrebnim po sledečem abecednem redu, ki si ga prizadeti lahko ogledajo na oglasni deski na sedežu v Ul. Baia-monti št. 22.
Četrtek 1. oktobra črke A, B. C; petek 2 oktobra črke D, E. F. G; sobota 3. oktobra črke H, 1, K, L; ponedeljek 5. oktobra črke M, N, O; torek 6. oktobra črke P, Q, R; sreda 7. oktobra črke S, T; četrtek 8. oktobra črke U, V, Z.
Kakor vedno se morajo prizadeti predstaviti na pristojnem uradu dan pred določenim dnem in prinesti s seboj potrdilo o brezposelnosti, Naprošeni so, da se ravnajo po navodilih. Po 8. oktobru se ne bodo vej sprejemale prošnje za podeljevanje podpor v tekočem mesecu.
Zimski urnik za trgovine
s sadjem in kopališča
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da je s prvim oktobrom stopil v veljavo zimski urnik za trgovine s sadjem in zelenjavo, kakor določa prefektova odredba it. 15840/III z dne 8. oktobra 1951. Omenjene trgovine bo-
lahko kaj pričal.
Truplo Brandolina so odpeljali v mrtvašnico v Koprivo. Avto «Citroen» je zaradi nezgode bil precej poškodovan
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mastni občini je bilo od 20. do 26. setpemibra 13 rojstev, 11 primerov smrti,
5 oklicev in 9 porok.
Rojstva: Marija Marassi, Pa-squale Magliocca, Maria Ve-mer, Tullio Stani, Marija Marega (rojena mrtva), Giancarlo Pellis, Fausta Birri, Rosita G:u-liani, Letizia Lapini, Antoniet-ta Sabato, Salvatore Donadio,
Anastazija Zavadlav, Graziella Craccelli.
Smrti: 55-letni zidar Jožef Taglianut, 65-letni železničar v pokoju Fausto Visintin, 65-let-na Marija Torkar por. Doliani,
55-letni šofer Artur Figar, 89-letna Santa Calligaris vd. Co-solo, 33-letnj zidar Albin Gruntar, 78-letna Ana Mučič vd.
Mosetti. 74-lelni inženir Luci-
jan Velikonja, 76-letna Jožefa a	-.st‘	.	4,,nnvmHa
J	-	v	bližini	svojega	stanovanja.
Darovi
Za Dijaško Matico so še darovali: Namesto cvetja na grob pok. Jožefa Primožiča iz Oslav-ja: Družina dr. Mermolja iz Gorice 1.000 lir, Jožef Klanjšček z Oslavja - Trst 2.000 lir, družina Figelj z Oslavja 2.000 lir.
Jernej Kristan, Pavia 500 lir, Mirko R„ Gorica 1.000 lir, Rožič V. 2.000 Jir, Josipina Berginc 200 lir, Bregantič 1.000 lir, Mavrič., Krmin 12 kg fižola, N. V-, Gorica 25 kg češpelj, Kristina in Gizela Primožič, Oslavje 1 košaro smokev.
Vsem darovalcem najlepša hvala.
Padec s kolesa
Včeraj popoldne je 56-letni Francesco Suttorini iz Ul. Duca 55 padel s kolesa
Susmel vd. Turel, 68-letni trgovec Jožef Zatti, 51-letni čuvaj Santo Cevedale.
Oklici: delavec Stanislav Lutman in Marija Zavadlav, električar Oscar Lovisinj in trgovska pomočnica Iolanda Daris, Julij Cubej in Karmen Bran, mehanik Ferruccio Kasic in šivilja Miranda Furlani, šofer Elvito Pompeo in delavka Lucija Zampo.
Poroke:	Sergij Simone in
Vanda Šinigoj, agent policije Antonio Ferra in Bruna Stan-ta, mizar Valeriano Tuni in delavka Olimpla Persogilia, uradnik Bruno Bernardinello in Dolores Delieh, trgovec Renzo Ballarini in Jolanda Nicora, šofer-mehanik Valentino Schi-ratti in Adela Fulchir, dijak Umberto Bertolissi in trgovska pomočnica Braida Marina, agent tržaške civilne policije Emil Leghissa in Severina Bla-sizza, mehanik Alojz Percon in Luciana Santini.
Kljub hudemu udarcu v rebra je Suttorini šel sam domov, od koder ga je rešilni avto Zelenega križa malo zatem odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Pri pregledu je zdravnik ugotovil, da si je pri padcu zlomil rebra na desni strani- Sprejeli so ga v bolnico s prognozo okrevanja v 30 dneh.
Ceste v Št. Mavru
terjajo popravila
O naših cestah ste pred dnevi že nekaj pisali, toda kljub temu nanje ponovno o-pozarjamo. Menimo, da bi jih bilo treba čimprej popraviti. Sicer pa je že dolgo časa niso popravljali- Zanemarjanje cest ima svoje velike posledice že v ravnini, kjer je veliko manj možnosti, da postane cesta slaba. Zanemarjenost pa ima veliko večje
KINO
VERDI. 17: «Turek Napolita-nec», barvni film, Toto.
CENTRALE 17: »Noč izgube«, L. Darnel in G. Merrill.
VITTORIA- 17: «Ponoči na cestah«, H. Albert.
MODERNO, 17: wNe bo jutri«, J. Cagrvey.
PO PIVŠKIH
in kraških jamah
(Nadaljevanje s 3. strani)
trifikacijo Isto bi bilo potrebno tudi za ostale jame, posebno za Malograjsko, a seveda tudi za Dimnice za Diva-ško jamo, za Predjamo. Za aruge jame bi bilo treba izvesti še marsikako drugo delo, n. pr. dostojen vhod v Diva-ško jamo in v Dimnice, mostovi in čoln v Malograjski jami itd. Za dolino Raka, kamor že vodi cesta, razen cestnih kažipotov, zaznamovanj poti, ni treba drugega kot za vse o-stale t. j. dobrih slik in velikopotezne reklame In niti ni potrebno, da bi bila hrupna, obratno, bolje je, da je diskretna, toda biti mora dobra in stvarna, ter predvsem povsod razširjena, ki bi znala izkoristiti razne priložnosti po raznih državah
Seveda bi moralo biti primerno urejeno tudi središče te turistične delavnosti, ki bi ta promet vodilo, razmeščalo in poželo. Za začetek je brezpogojno potreben vsaj en pošten hotel v Postojni in pa kak avtobus za potnike — in zlato bi teklo. Naši prelepi kraški kraji s svojim prečudnim podzemnim svetom pa bi prišli do slovesa, ki ga zaslužijo po svoji vrednosti.
Z. JELINČIČ
!!UUihy:- "-is!:;;?3""šiisii:
; -i?
»M«'!- -V'S - H
ŠTIRJE JUGOSLOVANI med 17 izbranimi igrolcj
Med najboljšimi v Kontinentalni
»B»
reprezentanci je bil ČajKov
AMSTERDAM, 1. — Posebni kako so v nedeljo igrali i» odbor za sestavo evropske re-1 so se kaj poškodovali. ,
ce
DVOBOJ MOŠKIH MLADIN- j p Q TEKMI V AMSTERDAM?
SKIH REPREZENTANC |	“______fT. . ..	_-------------
Jugoslavija-Grčija 72-67
V Novem Sadu je bil moški mladinski lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Grčije. Zmagali so Jugoslovani v razmerju 72:67.
Rezultati prvih dveh v posameznih disciplinah so:
Krogla: Penko (J) 14.0, Pavlica (J) 13,88; višina: Marun. gos (G) 180, Marselos (G) 180;
3000 tn: Maurigamis (G) 9:14,2,
Vanbakasos (G) 9:15,4; daljina:
Ginegeorgidis (G) 6,85, Ziros
(G) 6,75; 400 ni; Grujič (J) 49,2,
Vranič 51,4; kopje: Lenos 53,56,
Marinšek (J)	49,45;	1500	m:
Konstantinidis (G) 3:57,2 (grški mladinski rekord), Vipotnik' (J) 3:57,6; štafeta. 4 x 100:
Jugoslavija 43,6, Grčija 44,5; disk: Kunidis (G) 44,60 (grški mladinski rekord), Zivojinovič (J) 38,36.
V Zagrebu je nastopila skupina finskih atletov. V teku na 1500 m je Johansson premagal Mugošo. Doseženi so bili naslednji rezultati; Johansson 3:52, Mugoša 3:53,2, Ceraj 3:54,8.
prezentance pri Mednarodni nogometni zvezi (FIFA) je določil 17 igralcev za tekmo v Londonu, kjer bosta 21. oktobra nastopili reprezentanci Anglije in ostale Evrope. Določeni so naslednji: vratarja: Zeman in Beara; branilci: Happel, Stotz, Navarro;
krilci: Čajkovski, Hanappi, Ocwirk, Posipal, Bosch;
napadalci: Boniperti, Kuhala, Nordahl. Vukas, Zebec, Di Stefano in Basora. Zadnja dva sta Argentinec in Spanec, ki nista igrala doslej med izbranimi za reprezentanco. Dokončna postava bo objavljena dan ali dva pred tekmo.
Tehnični vodje v posameznih državnih zvezah bodo vsak ponedeljek poročali o stanju kandidatov za reprezentanco,
NEKAJ SPREMEMB V LESTVICI NA TURNIRJU V ZUER1CHU
Zopet Elggnričeva zmaga
Z imago nad Reshewskym se je Bronslein povzpel na drugo mesto
Glede Di Stefana je ^ Lotsy, da bo verjetno v kem že pri nekem 8Pan?j klubu in bo torej lahko ir Holandec Lotsy,'ki je cla* vršnega odbora FIFA, Je enem član izborne komislle,.t jo sestavljajo še Špane« Galero, tudi član izvršnega
bora, Švicar Gassmann
Prekinjena partija med Re-shewskym in Bronsleinom je že dolgo čakala svojega konca. Marsikdo je rekel, da bi Reshewskemu ne bilo treba toliko časa čakati, temveč bi se lahko vdal že mnogo prej, kajti prekinjena partija je dejansko kazala premoč Bron-steina. To je gotovo vedel tudi Reshewsky sam, toda kdo ve, zakaj se mu je zdelo vredno, da svojega prvega poraza še ne pokaže. In je partijo še celo nadaljeval, toda pomanjkanje časa je bilo ob preočitni Bronsteinovi premoči le prehudo in končno se je vdal.
Prekinjena partija med Gli-goričem in Tftjmanovom iz XVII. kola je bila v takem stanju. ko sta se mojstra razšla, da je lahko vsakdo ugotovil bližnjo Gligoričevo zmago. Ko sta nadaljevala, se Tajmanov res ni mnogo časa mučil, tem-
več se je po štirih nadaljnjih potezah vdal. Končno po dolgem času vendar spet ena Gli-goričeva zmaga! Z njo se je zopet uvrstil v večjo skupino velemojstrov, ki imajo po 7 točk; nekateri imajo pri tem še kako prekinjeno partijo, torej možnost, da se jim točke še zvišajo, Gligorič sam pa je že imel prosti dan, ki druge še čaka. (In medtem ko v vsakem kolu po eden počiva, si drugi lahko naberejo točko ali vsaj pol — ali pa poraz).
Stanje po XVII. kolu:
Smislov 10.5; Bronstein 9,5; Reshewsky 9 (1); Najdorf 9; Keres 8.5;' »Boleslavski 8; Euwe 8,(1); Petrosjan 8; Tajmanov 7 (2); Kotov 7 (1); *Gligorič 7; Averbah, Szabo 7; Geller 6.5 (1); Stahlberg 4 (1).
gen«'
ralni tajnik zveze, ter teh na svetovalca Nausch in reau.	jj'
Od igralcev, ki so nas , na včerajšnji tekmi, so tzP zh reprezentanco (vsaj daj) Brinek, Lorenzi in ^ ^ pens. Po splošnem mnenl .
bili od reprezentance ' -
najboljši Čajkovski, Boniperti in Nordahl. ”a o Vukasu so zelo ug°dna
ročila.------------
LAHKA ATLETIKA
Svoboda z
zmagala v K°P*Unl
V nedeljo zjutraj je koprskem stadionu ,urore s ki dvoboj med moštvi ^ in Svobode z Viča. _aS^o![dr pokazali, da so v boljši
ciji skoraj v veeh
so zmagali z ^^vali
14.705 proti 13.962
so po švedskem načinu)-Najboljše rezultate čnc^. dosegel Zetto iz Kopra, ,5
U”6.
v skoku v daljino dosege1;
m in v teku na 100 m
Tehnični rezultat1- ^
100 m: 1. Zetto (A)
U”6;
pr
Logar (V) 12”.	150»	®:...' (V)
gačar (V) 4’35”; 2.
4-krat 100 m: 1- ^ „ 1
is”: * m;
višino; 1. Cernivam (A)
4’37”8. da 48”; 2. Aurora 48”;
2 Škerjanc (S) 1,55 mi Aj rti daljino: 1. Zetto (A)	’	po-
2. Logod (S) 5,88 m; . % gle: 1. France (S) 1®- (i«t
Kritžmančič (S) 9,75 ®
diska: 1. France (S) 2. De Carli kopja: 1. France (S)
33,0®
(A) 29,76
2 Grlo (A) 37.13 m- ^ Zenske — 100 m: *' ^ (A) 14”: 2. Ermann 5f(; (Z zvezdico označeni so igra-j 4-krat 100 m: 1. Svoho° g
li partijo manj kot ostali). | 2. Aurora 57”8.
TUDI AVTOMOBILSKI ŠPORT V JUGOSLAVIJI NAPR]
Dušan Malner^
slovenski avtomobilski dirk*!i
hvala
Vsem, ki so nas ob bridki izgubi tolažil; jn počastili spomin našega nepozabnega
Jožefa Primožiča
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Bregantu, pevcem in darovalcem cvetja. Zena, hči, sinova, mati, sestre in ostalo sorodstvo.
Oslavje, 1. oktobra 1953.
Avtomobilski dirkač, Slovenec Dušan Malnerič, je že ponesel dobro ime jugoslovanskega športa že tudi izven meja svoje domovine. Malnerič je začel dirkati po vojni. Njegov dobri znanec je o njem napisal:
Ko je bil v tretjem razredu osnovne šole, se je bolj kot drugi sukal okrog motornih vozil, ki so bila ta čas kaj redka v Črnomlju. Odločil se je, da bo avtomehanik. Vsak prosti čas je preživel v bližini mehanične delavnice ter skrivaj opazoval prihajajoče in odhajajoče avtomobile. «Včasih sem se že kar videl za volanom«, je pripovedoval pozneje.
Končno je očeta le preprosil. da se je smel učiti te obrti. Avtomehanik je postal 1941. leta.
Ko je vojni vihar zajel našo domovino, je Dušan odšel v partizane. Do osvoboditve je vozil zaplenjena motorna vozila.
Pravo obdobje pa je za Dušana Malnariča nastopilo po osvoboditvi. Začel je nastopati na motorističnih dirkah. Prvič je nastopil na cestni hitrostni dirki v Ljubljani 1946. leta z dirkalnim avtomobilom DKW, ki ga je za ta nastop dolgo skrbno pripravljal. Tik pred ciljem je prehitel znanega dirkača Vidmarja. Kmalu nato je začel pripravljati stroj za drugi nastop, poulične dirke v Ljubljani, in — zmagal.
Leta 1948 je bil določen kot republiški reprezentant za gorsko državno prvenstvo v Sarajevu. Spet sta se srečala z Vidmarjem. Ker je Malnariču stroj že dalj časa nagajal, je bil prepričan, da mu bo Vidmar tokrat odnesel prvo mesto in se mu tako oddolžil za poraz v Ljubljani. Med starimi, izkušenimi naisi« je bil Dušan novinec. Nihče ni mnogo računal nanj. Dušan pa je dokazal, da je mojster in da je zasluženo postal državni prvak za leto 1948.
Ko je nastopil 1949. leta na
gorskem državnem prvenstvu v sila slabe. To velja 1 _ C0" Boki Kotorski, je moral sjtup- nredei Olimnia - Janl cit s
no z Brankom Zivicem prevozit; skoraj 1000 km zelo slabe ceste od Ljubljane do Boke. Med potjo sta imela več okvar, vendar je spet dosegel najboljši čas dneva, Pozneje, 1950. in 1951. leta je še večkrat tekmoval. Zmagal je ob hudi mednarodni konkurenci v Opatiji, dvakrat v Kumrovcu, rojstnem kraju maršala Tita, itd.
Letos maja je bil določen za preizkusne vožnje («Rallye Acropole«) in gorske dirke, ki jih je priredil grški Turing club in nanje povabil tri jugoslovanske vozače. Dušan Mal-narič je vozil dirkalni avto znamke «Porsch». Tudi tokrat je imel med vožnjo več okvar.
V Atene so prispeli v četrtek zvečer. Avto iso grški mehaniki popravili do petka zvečer, ob pol osmih pa je Malnarič že startal izpod Acropole. Vozil je z največjo hitrostjo, čeprav ni poznal kraja in so bile ceste
isani - Solun. V A,t®"gtili ^ vrnili v nedeljo ob “ jj J poldan. Tu je Malnan v skupnem	cClT1
bilov od 1100 do 1,,0°aVdu5*^
sedel drugo mesto,
pozdravila večtisočglaV
Žica' . 8. 1®-Ki,0 Udeležil se je tu^ na g5 metrskih gor.-kih dnK ^soP1 Monpanes za Poka	„
«Athos».	. na
Ze pred časom j®...ten1 A slovanskem avtomo , ^od11® j motociklističnem me jop državnem prvenstvu^ zmagal	v kategor')1
ccm-	.	ki
To	je	del	uspehov,	^
imel	Dušan	Maln3^	tvovapil
letih aktivnega udc^	V
v motorizmu. Želim0-	--•*
ešel1 ■
tudi v bodoče ,ak° da bi imel mnogo P -
Predvsem pa, da • dirVj da na nedavni 8orS' nad8,j ovirala pri doseg1 lavorik.
(Mauvoi m urednik STANISLAV KENKO - OKEUN1STVO:	ULICA MONTECCHI *t. (S III. nad. - Telefon številka 93-808 In 8*-63k	- Poštni
nrMiai 302	— UPRAVA: ULICA SV. FHANCISKA št. 20 — Telefonska številk* 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18	— Tel.
7V3« _ (>[.» o*iasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtn.ee 90 lir — Za FLRJ za vsak uvir. Strine 1 rto^ca za vse vrstV oglasov po 25.. din. - Tiska Tiskarski tavod ZTT - Podrutn Gorica Ul. S. Pelllco I II. Tet. 33-82 - Rokopisi se ne vračajo.
NAKOCNINA: Cona A: inesefri? 350» Četrtletna ¥00, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud, repub. Jugoslavija: izvod 10»
PoJtnl teJročl račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inoz^ Ljubljana Trg revolucije 1» tel. 30-009 tekoč! račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60« - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tisk*