St. 1.
V Gorici, 4. januarja 1884.
Tedaj XIV,
,.,Soča" izhaja vsak petok in velja
po pošti pr*\iem:ina ali v Gorici na flon-
jioSHjana:
Vse lct».....t',  l.-io
Pol leta........' 3li
Cctvrt teU      ......  i.Ui
Tri oziniijlih :s.   uke tudi .ni „//o-
f iinicdh" bt' plačuje zu jiuvailuo tnstop-
iio vrut«):
8 kr. <V -" tiKlca 1  krat
<>    "     "     I!       •'    L    r Zuv*»V t-.U   i.o |,r<«i«n.
Pocamczae Mcvilke Be d«biv.i.jo po 8 kr. v tuhakandVah v grsposki nlini I'hV.u .-.tn-li 1.-V.U!". na' tttamn h-«-ii m v mm ski uli«'i iui- v .Tr-slu.   via Oa-
lMj-i-i naj *<¦ liIa«ovoIjho poiiljajo iiiTiliii-itu: ..Sort'-- v (ifin'ci mi Tiuvniicu Ki, I., iias-'ji'iiiiui paoprAvniStvn „KmV Via della Croco kt. 4. II.
Rol,opi-;i w ii(i vra/lflio: il'tpitii >mj «e Mugnvoljiio fr.-i idvii.jp jo. - Dclnlrcm in ilnutini iii-pi'i<iiio/.iiiiii n> n.-iro^niiiit, z;n/.ii, uku :>p •jj-Iiuip pr! opiavin-ihn.
Vabilo.
Podpisano BSo6inotf opravni&tvo uljudno va-bi rodoljubne Slovence, naj .si narocijo goriski tednik nSofio", ki prinaSa razcu zaniiuivih uvod-nih clankov, raznovrstne listkr, vsakojako do-pise, domaCc in razue vcsti in obSircn politicen pregled. Posebno razuwcu Slovence na Goriskcm bi ne srael bin brez tega dontaeega glasila, ki umljivo govori a de2cluiii, driavnih in ubeinskih zadevah, o narodnihf pvlitiLtiih in gospodarskih stvareh, o navadnih, izrcdnili in splosuih potre-bah. P. n. gospode narocmkc prosituo, naj nam narofinino koj poSljejo, da boino v tiskarni vec" veljali, kajti komur se tiska na vero, mora vcdno incmati klobuk in ne more ukazati, tudi ko bi hotel. Ce bomo dcnarno dobro prcskrbijeni, se tudi uaS dull ruzvcdri in poisct'ino gg. citatcljcui fee bolje dusevne hraue od dosedanjc. Zdrnzeni-ini niocmi du.se2cma vse; ako se pa naroenina ne zdru^i vsaj na poti do opravnistva, ne do-ac&eino uic. Kudoljubi, naro&te si n8uuoa in poSljitc nuroemuo
OPKAVXlSTVU  „SOCJK.B
Pogled v preteklo leto.
Pnitikarji in easnikarji imajo tiavado, da o no-vein letu skusijo it tl j; s1 u 111 ijuho, ki zaktiva du-godke, ki mc Lodo vtsiii v zaeetem letu. Vi\ir.ih za-denejo kako ree, kakor tudi slepo kure kcdaj zrno polkre; a najvickr.il &o iiudo opehanjo, ne da bi koiif-c lota o rem ka; ziuiit. Kar nas zadova, o.lkri-tysu':uo povetuo, da i.iniaiui pjoroskofia dulia; vsakdo r.aj ti turoj ns;1, v >v*ijv:n usaa pfiho.bso.-t pu t»\oji voiji v tiajiCfiiii barvab. Nskdw it»a jsh uc hj podirai, d.-kler m: ue /.acucj«) ti ct i^pt»l;t>jvati; kadar piidi'jy dcjaoja, \»duU b-jnu. kakoiua budu.
Da iw Oitatit* v iiatu prazeu oui prostor,   ki bi
LISTEK.
Cecilijansko  petje.
Iz goriskc okoiice, deceaibra 1883.
Muogo se je letos govorilo in pisalo o cccilijan-skem pttji in cccilijanskem druStvu, zakaj bi tudi jaz svoje ne povedal? PraSal aem Petra: kaj je tisto cecilijansko druStvo V Ikkel mi je: druStvo je, ki goji cecilijaosko petje. 6el sem k I'avlu ia ga praSal: kaj je cecilijansko petje? In mi je rekel: petje cecilijan-skega druStva. Mialtl sera si: ali vera kaj vec ko prej? Puatil seai popiasevauje in zaCel iem razmi-Sljevati po svoji pamett in sem dejal: ceciHjausko petje je izvestno petje cecilijancttv in cecilijausko druStvo je druStvo ceciiijaiicev. Cecilijaaci so pa nasle-dniki ali otroci svete Cecilije v pel :i in mati sv. Ce-cilije je cerkev. Ker je iaiela sv. Cecilija prijeteu glas io polno sree, je rada pela, iu ker je ccrkey ljubila, je pela tako, kakor jo je cerkev ufiila. Kdor koli torej poje izpobo^nega »rcaiu po navodu sv. e e r k v e, je ceeilijanec, naj poje sam ali v druzbi, euo ali innogoglasno pescm, spremljajo? pesem z goaoo ali ne, v douiaeem ali tujeiu jeziku, pri veliki ali pti tihi maSU Tako sodiui jax; ce ve kdo kaj boljega, naj pove.
Po mojem mnenji so torej nepoplni cecilijanci, ki meuijo, da bistvo cecilijanskega petja je v latinskem jeziku, v gtegorijaus^em koralu, y har-
se moral uapolniti s prorokovanjem, ozreti se bo-Cemo nekoliko na/aj v preteklo 'leto in pogledati, ku-ko so Siovenci na GotiSkem v proSlem b'tu ornfi Bvnjn uarodno iu politiCuu polje. 'Mi so nam, da ta pogled uc bo ncprijeten, kajti pietekle rcfii se navadno lepfte in prijetniSe ka?.ej«> v spominu, ko same na sebi. Ako so nas torej nekatero stvari u2o na sebi veselile, bo« do nam toliko bolj pn godu, ako se na nj.i,spom-nimo.
Preslo je euo leto, odkar je bil draavui poslancc vitez dr. T « n k I i povubd nekaiete gon^ke rodoljubu k privatminu pogovoni o tern, za kar bi morali po-sebe delati v teku lauskega leta. Sestavil se je program euoletuega delovauja, kateri so odobravali vsi itavzoei gospodje. ftjeniw je bilo zasojano, prej«do m je in aaCelo je pogaiijati in dirati se po ceil diriteli. V mestti zasadil ne je drev, a koreiiike je glial na vse atrani, kakor je imcl tudi veje raxprostirati daleC na okrug, da bi dajal bladuo kciiuu ob vrofib dneh iiarodiu'ga dela,
Obudila so je nSloga", politifino druLtvo, ki je uekaj let Hem kimala in dremala. V U dneh, a tednih nestavljene ho bile resolucije iu peticije na vi-soko miuisteratvo; dolocen je bil dan oiicnemu zborn, katerega m je udelezilo aadosluo Stovilo udov kljub hitegu iu dezu, ki je M t'sti dan. l/.volil se je od-bor, ki je vzel drustvene zadeve v roke in je stvar tako dobro sukal, da je pridobilo dru§tvo 342 udov. Pndobilo bi pli b'lo Se v.»6, ako bi bilo inogofe do-bui v vsukeni kraji po^rtovalnih poverjenikov. Glavna zasiliiga piobujenju if* krcpkeiuu ruzSujeuju dmStva gre :^e ve da gg. j>overjeuikom, ki so •/. velikim tru-df in, in tudi veliko uavduSeuostjo delali za razSirje-nje prekoribtnega druStva.
aSlyga* dala je povod „G o r i S k i 1 j u d s k i p 0 s o j 11 a i e i", kateri je bilo pri nSlogiuema ob-cnem zbmu izvoljenu prvo ravnateljstvo. Dolgo so trajale priprave, preduo se je mogel ta zavod odpreti; 1. juisija zacel je sledujie svoje delovanje. Od tistega ca^a ne dela sicer velikanskih korakov, pa vendar veduo napreduje in je ze marsikomu poinogcl iz sti-hke. Ako bi nasi Ijudje nekoliko bolj skrbeli za pri-htduoBt, pristopdi bi bili uze do zdaj v ve^jein &te~ vih tej u>tauovi. Z.ibbog da tnuogi Se le tedaj pri-htupijo, ko uze pumoc putiebajejo. Dobro je sicer ttuii takrat, a liolje je piej. Vlozeui deuar je posojil-nica veduo scroti izposojevala iu lahko bi bila izpo-bodiia le Se, ako bi ga bila imela.
|           ObCni zbor drufitva  BSIogatt jo bil gklonil naj
edbor vse Btori, kar jo treba, da se odpro v Goriei wlen ali vofi slovenskih o t r o 6 k i h v r t o v, v" kn-1 terih bi se odgokvali sloveuskili voditeljev otroci, ki niso §e za ljuddv Solo, od 3. do 6. leta. PosreC'ilo ; ho je tudi to po muogili uaporih in raznein trudu. „Sloga" si je odgojila mliteljico, ki vodi prvi otvnski vrt, iu je prisktbehi ginotne poino^i, da more vrt iz-hajati. Vsakdo lahko spozna, kako volike va&noiiti so ott'odki vrti za nravno, telesno in daSovuo odgojo otrok. Mat'Hikateri otrok dobiva v Vi'tu izpodbulo iu navod, na kateri bi bil dotna zastouj cakal. Neve-rjetno je, kako je prizadevanje gori&kili rodoljubov %a ustanovitev tega vita, v oci bodla uaprcdujasko so-meScane druge narodnosti, ki so v svojem' glteila klicali na pomoc javno oblasti, da bi Slovoncisin u-preeile odgojevalni zavod. Na^l otroci se pa uejjo v otraskom vrtu, naj drugirn piivoS6ijf#, kar Hnbt i?elijo, in mislimo, da to tiaeelo ni nasprotno pravamii na> predkn.
V politidiiom oziru imeli ho goiiikt Siovenci laui
bojno leto, katoro Jo za nje prav ^astuo koucalo. V o-
litvc v de^clui zbor prizad^jale so Livo borbo,  ki
je trajala dolgo tmn, in je pokazala nauavadno zrelost
guriskih rodoljubov. Nasprotniki narodovih teijenj osta-
1 li so osr.unoCeni in narod se je pokazal v najlep^em
{ avilu v vseh svojih vrstah. Mo^je, ki 4iv6 V sredifici,
| mislili so na vse strani,  posvetovali se in delali pri -
! prave.   Svoje misli in naklepo so drugiin razodevali,
; da so jih odobrili ali pa premenili.  Tako so je zgo-
' dilo,  da so bili vsi volilei  preSiiijeni o va^nosti lan-
i skill volitev iu da  so voliici kot  politikarji  oddajali
, svoj glas, ki so vedeli, za kaj gre.   Narod je zmaga!
| nad inozmi, ki bi se bili radi utrdili z Ijudskimi gla-
sovi.   To je storil politi^ni razum in organizactja, ki
i je bila ua nekatcrih krajih jako tesna. Voditelji nianj-
' §ih  in  vecjih   skupin   po  de^eli   spricali so svojo
'. spretnost,  ki jib sposobi,  da bi o dani pnliki vodili
, tudi velike oddelke.   GoriSkim Sloveucem ne manjka
( ni voditeljev vsake vrste, ni  krepkih borilcev.   Slava
*  jim I
]           Na duSevnem in dru§tvenein polji  zbirala jo v
« mestu gori§ka ditalnica mestue iu dezelske Slo-| vence v preprijazne vecere, obsegajotSe razgovore, igre, ! petje, pies, domaco zabavo.  B r a 1 u o i u p o d p o r-
•  no druStvo delalo je nekaj po vzgledu cltalnice, uekaj pa po svoje. Trudilo se je za omiko svojih udov, pa tudi za njih gmotni blagor s podporaini v bolezni.
moniziranji spevov, v bugatem spremljanji z god-bo, v mesanih zbonh, v oto2ni inelodiji, v re-suem pripovedanji, v mnogih glasovih, v umetnj sestavi, uatancni izpeljavi in kolikor mogofie veliki razliki od dose lanjega uavaduega petja. Pobozuo s rce ia ceikveuo pravilo nam zadostuje; tudi sv. Cecilija ni drugega pozoala. Kar posamezni pevci in godci vpeljujejo, naj imajo za se; da samo za slovesne pete ma§e skibijo iu navadno tiho ma§o zaueuiarjejo, jim ne inorem odpustiti. Ali ui vet tihili ma§ v letu ko petsh? ali ne velja tiba maSa toliko, ko peta, kakor nas duhovni ucijo ? ali ui treba, da je clovek tudi pri tihi tuaSi (tj je pri taki, pri kateri duhoven ne poje) pubozeu iu zbranega duha? Zakaj torej toliko skrbi za veliko slovesuo maSo, za tiho, navadno pa niC? Po mojih mislih to ni prav.
Pevsko drustvo, ki hoCe av. Cecilijo posnemati iu cerkvene dolobbe glede cerkvenega petja izvrSevati, mora gojiti uajprej uarodno ljudsko petje. V cerkvi se ne poje zato, da Ijudje posluSajo, ampak ljudsivo poje, da svoje notranje Cute iu svojo poboz-nost izra^a, kakor v niolitvi. Kakor je potreben podak v molitvi, tako tudi v petji. Glede vtisa, ki ga petje naredi na poslu§alca„ se ne more primerjati nobeno petje z lepim, mogocaim, etioglasnim ljudskim petjem. V Neiueiji in na vzhodu so ponosui na to petje, ka-tero imajo iz katoliske cerkve, ki ga goji od nekdaj. Muogoglasuemu petju in inStrumeutoin (razon orgelj, katere naj podpirajo ljudsko petje) cerkev aikoii ni bila poseboa pnjateljicu, ker mnogoglasno petje siii
J ljudstvo, da molči, in da prav lahko zgubi duha po« j božnosti ter se navzame duha časne hvale, preširnosti in posvetuosti. Muogoglasna petje in inštrumente cerkev samo trpi v mejah, katere je določila. j           Goji naj se tudi narodno mnogoglasno p e-
( tje, pevski zbori, kvarteti, ali kar hočete; ali to petje naj :ie  prevaguje,  naj ne duši ljudskega  petja. Cerkev ni kraj, kjer naj se nekateri kažejo s svojimi glasovi in svojo izurjeuostjo, med tem ko morajo drugi molčati.   To petje  pogost« preganja  pobožnost iz i cerkve.   Pri  ljudskem petji poje,  kdor ima srce za tako pesem in tak napev; komur ne ugaja, molči. Pri zborih  poje pa  kdor je izučen,  ne glede na to,   ali ima srce ali ne. Zato se na Dunaji razglašajo  imena pevkinj v raznih cerkvah po Časnikih,  da jih  hodijo I ljudje poslušat kakor v gledišče. Naj bi namesto pri-I medoce zapelo zbrano  ljudstvo:   „Glej o  grešnik," I radovedni jud bi se moral spokoriti  ali pa iz cerkve [ /.bežati. Taki pevci pogosto motijo pobožnost zbranega I ljudstva, katero so izključili od svojega petja. j           Latinsko eno in mnogoglasno petje zahte-
I va se pri velikih, petih mašah, ko jo ljudstvo po svojih I pevcih združeno po nekdanji navadi z mašnikom in I moli ali poje ž njim ene in iste pesmi: Gloria, Čredo, j Siinctus, Benedictus. Pa tudi pri takih mašah dajo se vpleati pesmi v ljudskem jeziku po izrečuem dovolje-I nji papeževem. Pri teh mašah bilo bi veliko popraviti v I besedah, ki se pačijo in krajšajo, v uapevu in glede m-j štruraentacije, katera spominja včasih ne na cerkev, am-I pak »a bojno jolje ali  hrpaeše sprevode po mestih,
Goriski Slovenci imeii so tudi svoja glasila: ,So-So* na narodno-politicnem, ,Gospodarski list* na go* spodarskem in ,So)oa na iolskem in odgojevalnem polji.
Po vsi pravici smemo torej reii, da Slovenci na Goriskerav preteklem leta niso nazadovali, ampak veselo uapredovali. 2elimo, da bi tndi letosnje leto lepo se razvijali in ohraniK si castno imfc, katero so si i.ridobili pri drugih Sloveacih. Slednjic* pa hvala raozem, ki odgojujejo ljudstvo v politicnera oziru, ~Mj'^aBTlwifi8^"'iB~pft"it'<iiBidi, ia hvala raj*-kom, ki se brigajo za poduk ia podpirajo tako delo Bvojih izobrazenejSih moi. Po takera sloznem in skup-nera delu zagotovi si narod boljo prihodoost.
Kako sodijo Nemci o nas.
Zadojic arao porocali, kako sodjjo Nemci zanaj Avatrijc o naSih narodnih pesuih, basnib, o naSera loposlovji ia njogovih zastopnikih. Iz podanih notes so se Sitatelji „Soco* lebko prepricali, da je rassodba Lipsijskega Neuaca o nas in oa§ih razmerah pravicna, stvarna, da celo mila. A isto tako stvaroa, istioita je podoba. katero je narisal pisatelj, ki mora na§e raz-mere natauko poznati, o politicoem poiozaji sloven-skega naroda, Evo jo v prevodu:
,G)avno srediice vsega politifinega boja in pri-zadevaoja pri Slovencih je v tern, da bi svojo na-rodnos P ohrauili ter jezik v Soli, uradu in v jav-nem tivljenjt do veljave spravili. Ce zahteva sloven-sko ljudstvo pogojo za prusti razvoj svojega* jezika in m obstanek svoje uarodoosti, sledi le zakonu ohranitve in spostovaoja samega sebe. Pri vsem sno-gtovanji do ptuiih kulturnih jezikov in posebno do v leposlovji bogatega nemskega jezika noce slovensko ljudstvo nikako odstopiti od svojega narvcja v korist ptujemu, ker b: s tem svojemu razvoju skodilo. Vsa-ko ljudstvo more se le na narodni yodlagi razvijati in napredovati, kaiti kjerkoli se poskusi po drugem naSina narodni razvoj pospe§evati, napredu-jejo in razvijejo so v najboljlem slucaji posamezne osebe, celofca ali mnozina pa spi, zaostaja ali celo na-zaduje. Da je tenia tako, to svedofii slovensko ljudstvo sumo. 6e se dusevni in gmotni razvoj sloven* skega ljudstva §e tako nizko oceni, stalno je, da je pridobilo ljudstvo vse, kar ima, le na narodni pod-lag:, a v najzalostnej&h razmerah je biio ta Cas, ko se je narodna zavest najhuje tlacila."
»V obce si prizadevajo vsi narodi, da bi svojo narodno individualnost ohranili in branili. Bistveno znamenje in duSevna zveza narodne indivi-dualnosti je pa skupnost jezika. S tern, da brani slovensko ljudstvo svoji jezik, brani svojo narodnost in zahteva le to, kar mo zagotavlia §. 19 avstrijske-ga drzavnega zakooa, ki se tako-le glasi: „Vsi narodi so jednakopravni; drzava priznava jednakopravnost vseh jezikov v Soli, uradu in v javnem zHvIjenji". Toda ta paragraf je, kakor je rekel neki slovenski poslanec v drzavnem zboni, podoben sfinksi, ki mol-Ceca pred cami lezi, se vedno prijazno smehlja in z glavo majaje vse zanikuje. V tern tici povod, zakaj raste ze nekaj let sem razburjenost med narodi; jed na stranka bi botela hitro napredovati druga pa nic"
Pri vsakorsnem cerkvenem petji treba je gledati na besede, da so dostojne in da se ujemajo z dnevom, ko se pojejo. Enako je treba gledati na napev, ki naj bo v soglasji z besedami. Nekate^e pesmi, ki Be daudanes pojejo v ct-rkvi, bi se z drugimi besedami prav lahko tudi dragje pele, kjer se ne maSuje. Ce-cilijausko druStvo naj skuSa najprej to odpraviti, kar nasprotuje cerkvenim doiocbam, potem naj vpeljuje, kar cerkev priporo^a. Neprimerno se nam zdi, da za^enjajo cecilijanci po nekaterih krajib z najtezjimi latiuakirai ma§ami. Umetue muogoglasne mase so vr-huuec trkvenega petjav umetnostaem oziru; zato naj pridejo zadnje na vrsto; drugaLe bi morebiti cecilijanci zidali pri strehi in bi se jim celo poalopje po-sulo, ker bi ne iwelo trdne podlage. Neprimerno zdi se nam tudi to, da se po nekaterih krajih ljudsko petje izpodriva in da se vsilwjejo sami zbori. Ali ljudstvo ni vredno, da bi pelo ? Siednjie zdi se wi tudi to neprimerno, da se na mesto pokvarjenih, sv^t-nih napevov, katerim je ljudstvo v&jeno, stavijo brez lahkega in pofiasnega prehoda najoto^nejSe in rekel bi naj2alostnej§e ma§e. TJzor se ne doseze in se ne more doseCi naenkrat, treba ma je polagorua pot pri-pravljati.
Kakor na petje, ozirati se mora cecilijansko drn-§tvo na orglanje. Tudi v tem oziru je mnogo pomanj-kljivo. Orglavci naj bodo najprej tehnicno, v prstih dobio izurjeni; potem naj poznajo nekoliko cerkverdh obredov in cerkvenega duha. Ce kdo med povzdigo-vanjem svira svojo ,,Milo, milo lunico", kakor jo je nekdo letos v resnici sviral, se more trditi, da je do globocine srca presunjeu cerkvenega duba. Polagoma in brez velikega hrupa pride se naprej, pocasen ko-rak je bolj varen ko hiter in ima navadno tudi bolji uspeh. Nadejam se, da cecilijansko druStvo bo mi dritrjevalo z bese# jn z dejaDjem. Bog da)l
dati. Vendar so se valovi ? zadnjem caso nekoliko polegli in nadejati se je, da se tudi takaj mir povr-ne, ako obe siranki svoje zahteve zmanjSati ter jib istinitim potrebam podrediti."
„Boj suCe se veCinoma okoli Solstva, posebno okoli srednjih Sol in neroSkega nfcnega jezika. Od vefi strani se namre6 Udi, da hoficjo Slovenci nemSki jezik iz srednjih Sol popoluoma odstraniti. Reii smemo, da poznamo zahteve Slovencev prav do-bro, a zagotoviti moramo, da ni dobiti niti jeduega Slovenca, ki ima kij veljave, ki bi tako uespametno naredbo priporoCal. Vsak pameten ciovek sprevidi. da je neobhodno potrebno, da si prisvoji slovenska uceca se mladina nentiki jetik pop >laorna, ne le radi javuih sluieb, katere bi imeta zavzeti, temved tudi radi drultvenih ozirov in razlicnih razmer v toj ronogojeziini drzavi. To je le prazen strah, ako kdo trdi, da se ne bodo Slovenci nemiclneuejK, ce se jim to na prosto da. Te nevarnosti ni. Slovene! so marvefi uve-rjenl, da je potrobno ali pa saj previdno in koristno, da si prisvoji vsak omik.ttH'C v Avstriji saj dva jezika, ter pripoznajo, da jcilcn teh jezikov mora biti noraSki. Ne dvomimo, da ne bi bila nemiSina radi njene slovstvene veljave in njene dosedanje oMe rabe tudi tedaj v nekem suiislu d rzavni j ez i k, to je jezik drzavnega zbora, vojske in viSjib uradov, ko se jedoakopravnost popoluoma izvede. Proti takcmu nad-vladanju nemS6ine, ki ima svojo podteso v veljavi jezika in medsobno potrebo drzavlianov, ne bodo Slovene! za stalno nikdar resno nrsprotovaii."
sPrimerno se nam zdi, da opomtiino na tem raestu na zavod, kateri si je pridobil za omiko slo-venskega ljudstva neprecenljivib zailug, to je namrtd druStvosv. Mobora. To druStvo je izdalo 1. 1882 28.925 gl. za omiko slov. naroda. Drustvo je ( imelo istega leta 23.925 udov, katerih placuje vsak j 1 gl. na leto in dobi od drusiva po §est Kiijig. Leta 1882 je tedaj drustvo 28925 X 6 =: 173.550 knjig med ljudstvo razposlalo. DruStvo obsfoji ie 22 let in je 2e naddva milijona knjig zgodovinske, naravoslov-ske, kraetijske, leposlovske in poduCljive vsebine med ljudstvo razdelilo. Ce doStejemo §e to, kar je „M a-tica slovenska" za narodno omiko storila in kar pedagogics in leposlovski listi podajejo, priporf-iwti moramo, da so Slovenci za narodno omiko primerno mnogo stoiili. V zadnjem tmu je obrnila tndi vlada, t. j. parlament, svojo pozornoat slov. Solstvu. Za^et-kom leta 1882-83 vpeljale so se v vseh srednjih §o-lah na Kranjskcm slovenske paralelke ter se je nadejati, da se vpelje ta naredba prihodnje leto tudi na spodojem Stajerskom, KoroSkem in Frimor-skema.
„Tudi glede narodnoga jezika v uradu so se razmere nekaj zboljSale. V tem oziru velja 2e izza casa cesarice Marije Terezije, po cesarji Jo^efu II. vpeljan zakon, ki ni bit §e nikdar preklican in ki zapoveduje uradoni, naj sprejemajo vloge v de^elnem jeziku pisane, ter jih v istem jezika reSujejo. Toda na oni zakon so v teku casa tako pozabili, da je raoralo izdati ministerstvo posebno naredbo, ki veieva nrad'iikom, naj reSojejo vloge strank, ki ue znajo druzega nego slovenski, v slovenskem jeziku. To je gotovo le Cin pravice do slovenskega ljudstva.1* \          aVeLkrnt se je sprozila misel, da naj se Sloven-
\ ci ponemcijo ali pa s sorodnimi Hrvati spo-• jijo, ker jib je premalo, da bi moglt biti sami za : se; toda mocno se vara, kdo* §e danes o ponemcenji t Slovencev sanja, ko se je slov. jezik toliko razvil . in ima narod z ozirora na kratek cas resnega dela . ze veljavno leposlovje. Isto tako brezuspeino bi bilo tudi, Ce bi si hotel kdo z uprasanjem glavo beliti, '. kaj nasfane iz Slovencev, Ce se ne dajo pouem&ti in ! Se bi se ne hoteli sorodnemu narodu prisloniti." j          nRo bi bili hoteli Slovenci ponemCiti se ali pa
; se s sorodnim narodom spojiti, imeli bi bili za oboje j v tisoc" Ietih casa dovolj. Toda Slovenci ne hrepene po drugem nego po tem da pos-tane jedcakopravnost v Avstriji tudi zanie resnica terdabi naglivtej drzavi sebi primerno postavno zavetje. Naravno pa je, 6e pozdravljajo dan danes z veseljem napredek v dusevnem razvoji in ugodni uravuavi dr-zavnih, gmotuih in drustvemh razmer pri sorodnih narodih sedaj, ko je med vsem izobrazentm svetom narodno so^utje tako mocuo razvito."
nGIavna to^ka v politicnem programn slovenskem je zdruienfe vseh pokrajtn, kjer Slovenci prebivajo, v eeo skupino. To hrepenenje je daudanes pac lehko razumljivo, «e premislimo, da so Slovenci, dasi 8tanujejo zdr^oma, razcepljeni v Sest pokrajia in vsem nezgodam potujeavanja podvr2eni. Ko bi se pa drzavi posredilo, jednakopravnost v vseh pokrajinah, kjer Slovenci stanujejo, izpeljati, potem bi potihnil najbr.?e tudi ta klic po zjediujenji.a
„Drzavi je bilo slovensko ljudstvo pri vsaki pri-iiki zvesto in lojalnoinje 2rtovalo za ujo v Casu stiske radostno vse, zivljenje in imetje. StarejSa in novejsa zgodovfna avstrijske drzave mora sinovom tega ljudstva spriCevati, da so bili vselcj med naj-hrabrejSimi.a
BV Casnikih nahajajo se veSkrat izjave, da so Slovenci liberal nim mi slim nasprotni in kleritaUniDi oagoeoi.  Toda vpraSamo, kakoSno mora
biti ljudstvo, ki se bojufe za svobodo svojega narod-nega obitanka in pravico svojega jezika, ki pa ni zaviralo nikdar vere, narodnosti in slobode drugih narodov, nego liberalno? More li biti tako ljudstvo nazadnjaSko? Nas;adnja§ko ne, pa klerikalno, trdijo nekatcri."
^Slovenci prisli so tako na glas nazadnja§kega misljenja, kakor Poncij v kredo. Klerikalno je toliko kakor duhovsko, tedaj duhovsko ljudstvo. Ako ozna-frjje ta izraz nagon za duhovsko nadvladanje, potem ne pomeni gled6 Slovencev iz dveh uzrokov nic. Kajti Slovenci si niti ne ieU duhovske via<Ie, niti ni du-hovnikov, ki bi 2eleli vladati, SpoStovanje do duhov-Mine v Slovencih ima vse drugo zaslombo. D n h o v-I d t n a je pri Slovencih skoraj jedini varuh nravnosti in, kakor stvari dandanes stoje, saj na de2eli jedina podpora narodnega jezika in narodnosti. Za stalno pa se ne najde niti najmanjSa znamenje, po katerim bi se dalo dokazati, da tu duhovSCina gospodtije, — Ce niso rozdcljerii Slovenci v dva tabora, v liberalni in klerikalni, ne sme se to krivo tolmaCiti, Led da Slovenci nimajo pravega razuma za v resnici liberalne misli in pravi naprudek."
sZaostaja nam Se, da spregovorimo nekoliko tudi o polozaji slov. poslancev v ddavnem zboru. Ti so se nastonili na vejino ddavnega zbora, sestavljeno iz konservativcev, Cehov in Poljakov, da bi I njih pomoCjo 2elje slovenskega naroda uresnifiiU. Vsi napori ddavno-zborskega slovenskega oddelka, ki Steje sicer le 14 glasov, pa je pri sedanjih razmerah avstrijski»ga parlamenta lehko ocllociven, veljajo do sedoj izkljudljivo jezikovni jednakopmvnosti Slovencev ; splah pa se je bavil do sedaj diiavni zbor vecinoma z gradivom, namenjenim urediti ustavne razmere avstrijskih narodov. Kar so Slovenci dosegli v Stirih letih Taaffejevega vladanja, je jako neznatno in ni v nikakcm razmerji z nadami, katere so gojili; vendar nekaj so dosegli: slovenske paralelke na kranjskih sr^dnjih Solah, ministerskA naredba glede" vpeljave slovenskega jezika pri sodnijah, so uspehi, na katere smejo Slovenci z zadovoijstvom ozirati se in kateri mowjo njih nadb povekSati."
Tako Nemec o nas, SH§ati smo mnrali z>, da smo Slovenci jednaki otrokom, kateri bitijo mntcri povedat, ako jih kdo pohvali. Odgovarjatuo tem gos* podom sledece: Po velletttem b»jj utrjeni smo toliko, da nas nasprotnikova neopraviCena graja ali celo nje-govo psovanje i.ikako ne oplaSi in ne spravi iz na-vadnega tirfi narodnega dela. a §e manj nas omaroi hvala all pravifina sodba o nas. PrepriCani smo, da je koristno in potrebno, da si sosednc nnrode ogledntno od obeh strani, dobre in slabe, ter da poi/.vemo, kako mtslijo in sodijo o nas pisatelji zaslepljctni po strasti, in kako mozje, kt sostrasti prosti. To nas je napotilo, da smo objavili te vrstice.                             B.
Dopisi.
V GoriCt, 31. dec. — Slovensko bralno in pod-porno druStvo imelo je vfieraj svoj letui ob5ni zbor, kakor sem uze zadnjid jiaznanil. Ob doIoCeni uri zbralo se je toliko dru§tvenikov, da je mogel zbor priCeti; a dohajalo je tudi pozneje toliko udov, da je bila srednja soba. natlafiena, med tem ko v prvi bilo je §e nekoliko prostora. Zborovanje odpre predsednik g. Fr. Pov§e s primernim uagovorom. Sledilo je poro* cilo tajnika g. IC. PrinCiia, ki je poudarjal ugodno drustveno stanje in je rekel, da se ima druStvo za to zahvaliti Bogu, ki je druStvenike varoval bolezni, pa-tronoma sv. Cirilu in Metodu, ki sta za drustvo pro-sila, in druStvenemu zdravuiktt dr. Al. Rojcu (ter nje-govemu namestnrktt dr. M. KerSovaniju), ki je boine ttde skrbuo in naglo zdravil. Denaroi6ar g. A. Klobular poroLat je o stanji denarnice v zacetkn in pri konci upravnega leta ter o njeoi usodi v razaih lan-skih getrtletjih. Obe porocili sprejel je zbor prav pri-jazno in ji je odobriL
Knjrgovodja dr. A. GregorSic porocal je potem o sklepu raduna za leto 1883 in o proraCiuu za 1884. Navajal je posebe dohodke in posebe stroSke ter je opraviceval posamezne zneske v dohodkih in stro§kih, primerjaje j»h z Ianskim proraiunom. PoroSiio trpelo je precej dolgo, ker je poroeevalec poja§ojeval tudi §e tako male vsote. Po nasvetu g. Jul. pi. Kletnmay-rja sprejelo se je v prurafiun za muzikalije 20 gl. na* mesto uasvetovanih 10 gl. ObCui zbor je pohvalil ra-fcuo in proraLunr kateri zadnji kaze dohodkov brez Ieto§njega preneska 1535 gl. 60 kr., stro§kov pa 953 gl. 10 kr. DruStveno premozenje pomno^ilo bi se torej v prihadnjera leta za 582 gl. 29 kr. Gospodarriik g. J. Vuga poroCai je o dru&vcnein inventarji in o knjiznici. Za drultveno zastavo nabranih je bilo 260 gl. 10 kr., ki so na!o2eni v posebui kojiiici v hranil-nici goriSki.
Volil se je potem nov odbor. Predsednik bil je izvoljen z vsklikom g. Fr. P o v s e. V odbor so bili voljeni gg.: prof. BerbuS, dr. N. Tonkli, dr. A. Gre-gortid, C. g. Hilarij Zora, Anton Fou, Jozef Hvala, Anton Klobucar, Ludovik Lodati, Karol PiinCiC, Ju5t Vuga. Namwtnlki so vo^'eai gg.: Fr, Krtf&D, $, Mu*
rovec, J. Oblak. V senat ali mirilno iodnijo so pri§li: L g. P. Kobal, dekaa, Fr. Podgornik, J. Katuik, J. pi. Kleinmayr in mejni grof A. Obizzi.
Potem sa pnsli na dnevni red razni predlogi. Drustvenik J- Buda je prasal, kaj se zgodi z drustve-nikota, ako celo leto podporo uzlva in se vendar ne o-zdravi. Pretlseduik odgovori, da po druStvenih pravilih i??:a odbor pravico, placati takeum druStveniku prime-reft znesek enkrat za zmiraj, in da s tern preneha dottcoik bit't ud druStva, Dalje je prasal isti druStve-nik, alt imajo prifiikovati udje, ki bl plaecvati 10, 15, 20 let v drustvo, za svej© starost kako podporo, in ce oe, ali se ne sprejiue kaka doiocba v tern oziru v drustvena pravila. Predseduik je odgovoril, da po bedanjib doloebah druStvctiik pravil se ue more do-voijevati podnora v starosti in da zarad tega je spro-zll misel, da bi se uatauovila pokojninska zadruga, kt bi dopoinovala podporno dru§tvo. Vname se o tern razprava, kutere so se udekfdi gg. praSalec, predsed-nik, J. Oblak, Fr. Persic, Hit 'lorn, grof Obizzt, dr. Gregortft, prof. Berbut in K. Priiieic. Slednjift obvelja predlog g. Bcrbuca, uaj se nalozr novemu odboru, da Btvar vseslrausko pretrese in priliodnjemu rednemu zboru o tem poroca, ozitoma, ako za dobro spozna, nasvetuje premerabo pravil v tew smislu.                   i
Drttstvcnik g. J, Oulak je nasvttoval, naj se bcre vsako leto, ako je mogoce zacetka novembra, ena sv. iuada za vse umrle dru&Wenike, Nasvet se a po-kvalo sprejrae in zbor se kooca.
V svoji stji 2. Jan. sestavil se je odbor tako, da je bil voljen*: podpredsedutk iu knjigovodja dr, Gregorcic, denarnicar castiti gospod Hilarij Eorn, taj-nik K, Princtc, kujizriifar profesor Berbuc, gospodar-nik J. Vuga. V veBelicncm odseku so prof. Berbuc, J. Vuga in K. Priutie. G. Ant. Ktobucar ni prevzel odbouiistva, zato se je na tsjegovo mesto poklical v odbor oauiuatoik g. J. Oblak, ki je bil 2e dve leti v »,boru. Iz srea 2elit»o vztrajne moCi novemu odboru blagoslov in sreco celemu dru§tvu.
Iz Mima, 29. deccmbra. Pritrkovanje zvonov in streljauje moiuarjev naznaujalo je blttujim obfii-nam jireteklo soboto izvolttev uovega nam 2upana v osebi g. Vinko*tti Faganeli-ja. Ker se je bil g. Jancz Skatettari 21 let irajajoccga iupanovanja utrudil ter bc nadaljnemu vladauju prostovoljno odpovcdal, na-stalo je bib mala dnij prcd volitvijo ve6 strauk za nwne kantlitlate, tnko d\ je bilo opazovatelju Uiko odlocUi, kd«»' bode zmagal. Se le zaduji trenutek pred volitvijo se je luanja strauka z v?Cjo zjedinila ter zvoljen je bil z vso fiastjo (enoglastio) g. V. Faga-neli. Prcverjeni amo, da volitcv je dobro premiSljena la da bode novi 2apas vrwlen nastednik svojega, u> lej obLini za veduo v dobrem spominu ostak'ga, se zlatita kriiem za srasluge odlikovauega, prednika.
Popoludne bil je skupui obed, pri katerem uas je poeastil c. k. okrajni glavar, visokorodui gospod baron Rechbach se svojo navzocnostjo. Da] je bilo muogo napitaic: Nj. VdiCaustvu, c. k. okrajnemu glavarju, novemu 2upanu itd., razume se po sebi.
V Sebreljah, 27. dec. 1883. — Kakor ti je znano, draga mi BSote% napravili so bili naii pevci aa dan sv. Stefana zopet veselico. Ljudstva, dasi je bilo tisti dan nekako oblafino — zbrato se je bilo to-Uko, da je bila velika gtijeda. Sprevideli &o ffienda nasiljadje, da tudi Sebreljci lahko kaj lepega uapra-i^jjo. Se celo onib, ki so temu pc»cetju vedno naspro-tovalt, bilo je araogo pritojocib.
Tads pri tej priliki itas je bilo^ poCastilo mnogo zauanjih gostov, tako \z JagerSc, s St. Vi§ke gore iff celo iz Otakztu Petja, ki je oaSa ulesa razveseljevalo, clovok ue more prebvaliti; posebno BDomovini" in pa „kttica narodnih pesmi* povzdignili sti na§ega duha. V takem trenotku mora clovek svoju tugo pozabiti in se radovati. 2a ra^Sant zbor se moramo posebno c. pev-kiiijam zabvaliti, da so hotele na odru peti; pa rae-mm, da tudi v pribodnje uam zapojejo Se katcro.
Igra vrSila se je bolje, nego smo pricakovali. Tudi tu uiso nail diietantif neizurjeni, posebuo g. Iv. Rejec pokazal se je spietnega igralca. Naj izreCem svojo hvalo posebno C. igraiki, ki se je toliko potru-dila, da se je igra mogla vr§iti.
Tudi druge tocke niso sc izvrlile ni6 manj hvale vredno, posebno sre^kaoje bilo je prav zabavnj iu razveseljivo. Napravili smo bili bo&cuo drevo, za pri-meren kiaC iztekam tu sreuo hvalo gosp. Harmeljevi. Po drevesu razpostavljeni so bili dobitki, kterih je bilo Sest: krasna slika Z2latim okvirom, ma§na knji-ga, urna veriiica. listuica, ogledalo, krasna sveca za cerkveno rabo. Kako je bil vesel mo2, ki je dobil sliko, ktero si je 2e dolgo casa zelel, ktera se mu je pa predraga zdela, da bi jo bil kupil, pa §e z zlatim okvitom.
Ravno tako je bil vsak drugi zadovoljen s svojim darom, ki ga je dobil za malo novcev. Po koncanem programu vriila se je domaiSa vefierna zabava, med katero so lias pevci vztrajuo razveseljevali. Res kra-sen vecer je bil. Komu se imamo za to zabvaliti, dobro vemo uri, pa tudi 5. g. bralci. Bog nam ga omaiii ge muogo kt, Zivio!
31. dee. — V kratkemza-toue staio leto z ysemi veselimi in minimi spominiv dolgo vednost.   Mnogo  2elj   ostalo j«   iKiiesoifienili, mnogo nad ueizpolneuih; ielirno, da se tuesuicijo saj ; v prihodiije.  Za naS .okraj na primer bi si jaz 2elel, j da bi nam saj v prihodiije slavni c. k. urndi dopiso- | vali v mili nam materinScini,   Cesar §e zmerom   2ivo • pogregamo. Euako bi zeK-l nam saj toliku zave(*nosti, da bi, kadar imamo kaj opravi*! pri sodniji, davkariji, notarji itd,, tirjali resno, eesar nam sami od Kobe ne ' dajo.   Pa tudi se mnogo knijcvnih  ali lokalnih  zelj imamo, o katerih 2elin.o, da bi s« izpolnile saj v pri-boduje. Otale2em bi Lelt*l, da v krntkem dobijo novo solsko poalopje in svoj obcinski zbor, ki bi skrbel za vse jednako, tudi zaobcaue na levi strani Idrijce, da bi oe imfli  takih potov,   po katerih se vsakdo boji hoihti,   kugar  sre5a   ali   nesiefia  zauuse v le ktaje. Cerkljanom bi 4««Ud,  da bi iineli  saj  pol manj kr-Lem, v poStuo hranilnico pa da bi vlozJIi saj toliko goldinarjev,  kolikor sedaj soldov.   Obcini v N—-kah bi 2elel saj Scstorico (pol ducata) pevcev,  vnetih ce-cilijancev, da bi imel potem naa okraj veciuoma pravo eerkvenernu  duhu  primerno  petje.   Jagerlcanom pa M\m izvrstnega duinega pastirja,  kterega h\ dalje casa zeljtittj a do zdaj brtz usppha pricakujejo, stc«r iemu bi Jim bil izvrstui cecilijanski zbor, fie pa mas« nimajo ? Obcini v It. bi Selel prijateljskega porazom-Ijenja na cerkvenem in golskem polji itd.
Tako bi imel se mnogo in muogo povedati in 2eleti, na primer „Socitt polovico ve6 narocnikov, na-rocnikom pa Ijubo zdravjo in saj toliko novcev, da bi jih itneli za vsakdanje pot robe in da bi jim jthSeto^ liko ostajalo, da bi volecenjeno nS«fiou lehko naproj placevali. Pa rajfii sklenem, da se komu ne zamorim; le srfino voScilo §e i/.refiem vscm dragim fiitateljem ^Soce" za novo leto. Da ste mi srecni in zdravi; Bog vas 2jvi!                          _
Pod KuklO, due 17. decemb. — (Ttentarska Sola. Napredek I Wma prikima I) V starlit casih so pu-Stavuiki iu samotaici v svojih cidieub mlailino podu» cevali. To nam ka?A'jo podobe, ki se td pa tain im-hajejo. Isto tako je bilo do sedaj v Trouti. TukajSnji duhovnik, ki jo ob ctiem tudi pomocni uCitelj, moral je imeti Solo v svoji sobi, ali pa onustiti poduceva-nje. Da prvo ni kaj prijetuo, temvcC za dnbovna jako motljivo, mi mcuda vsakedo pritrdi, Da dmgega tu- i kaj ni leleti, je umljivo I                                t
Nu seiaj bit ce dragace. Vsled trkanja se je od-prla Sola v Spikovi hisi. Res, da soba ni napravljena in opravljena po najnovejSih tirjatvah; a za nas »te boge* je zadosti dobra I — Se v6 da, ce bi bil za-gotovljon obstanek sedanjemu pomocnemu ucitelju — duhovuu ; sem hotel reCi: «e bi bilo gotovo* da bodo Treutarji vedno imeli s-vojega duhovna kakor bi tikalo: onda, bi se labko Se boljse napravilo! A tako: hvala sK okrajuemu Solskemu sovetu, da imamo vsaj toliko 1 —                                              ,. ,
Ves advent smo imeli tukaj zoraice; ljudstvo je kaj rado prihajalo v cerkev do zadnjega dne.
D a n e s v c s d a n aneii; snega je 32 cm. pn cerkvi. Ce bf bil res R*r, bi se veselH, ter uskliknil: bele muhe, bele muhct A tako pravim: Bog daj dobro I___________
pismo, po katerem preneha za Krajino komi-sarjat; tako je s tern odstranjen zadnji ko§cek starih krajinskili uredeb, ter se upelje v polni meri ustavno ftvljenje.
V Budapelti je navada, da gredo prijatelj-ske politiene stranke ministerskemu predsedniku in di-ugim cestitat. Iz odgoyora, MJe_naVadno__ politifine Tsebiffe, pfoFokujejo potem dasniki i» politiki, kaj pribodnost prinese. Iz leto§njega odgovora ministra Tisze mu casuiki prorokujejo, da ne bo dolgo kot minister 2ivel.
Poro6a sef da se vrne ruski minister zu* nanjih zadev sredi tega meseca domov; pri tej priliki se bo mddil nekaj dasai tudi na Dunaji. Ruskemu curju pripetila se je nezgoda; ko se je peljal na lev, so se mu konji splaisili, car je padel iz sani, ter se je inofino pogkodoval. ?on* dar poSkodovanje ni bilo Liv)jenju nevarno, iu car je sedaj Le skoro popolnoma okreval. — Nihilisti so pricelt zopet rogoviliti, usmrtili so nckega vfsjega policijskega uradnika.
Iz Egipta se brzojavlja, da je bil napad ustajnikov od posadke v Geriveli odbit. Ustaj< niki so imeli velike zgube in imeli bodo se vedje, ker je Sel tudi neki navduSea Dunajian v Egipt, da se bo boril proti Madiju, ako mu poguin ne pade ali Bieca ne /Mo,
Domade in razne vesti.
Politidni pregled.
Za prvo sejo drzavnega zbora, katera bo dne 22. t. m., je na dnevnem redu med drdgi-mi tofekami dr. Herbstov in Wurmbrandov predlog o jezikovnem vpra§anji, odkaterega si obe-tajo ustavoverci zlate gradove. V tem predlogu so nasli sredstvo, tako se saj nadjajo, ki grofa Taaflfeja in njegovo vlado uuiCi. Nanasajo se na podporo Coronini-jevega kluba in trek konser-vativcev — med temi Lienbacher; s pomodjo teh upajo vecino doseei. Ce misli ali mora grof Taaffe res odstopiti, kakor nekateri trdijo, po-nudi se mu tu lepa prilika, da izvede svoj namen.
Na Dmraji je bila 30. dec. 1. 1. grda de-monstracija proti misijonskemtt pridigarju Ham-merlu. Nezadovoljue^i, ki so nered pouzro&li, ve6iaoma delavci, so zadcli 2vizgati, sikati in proti leci kamenje raetati, kar je naredilo vehk strab. Sedem oseb je bilo v gnjeci ranjeuih. Drugi dan je Hammer! pridigo nadaljeval, ne da bi se bil nered povrnil. To ka^e zopet, da je zaMo socijaluo upra§anje na duri trkati in da bo treba resnega dela,   da se vredi, 6e ne, ne
pojde prav,                                .        ,   j m   •
Na Hrvatskem sta odstopila ptedsedmk in podpredseduik sabora, ker so se po vstopu po-slancev iz Krajine   razmere v saboru predruga-
DruStvo „Sloga" bo imelo 1,7. januarja 1.1. ob 11. uri znjutra v prostorih podpovuega dniStva svoj lotni obfini zbor. Rnzon nnvadnih porocll bodo na dnevnem redu peticije do visdke vlado za vpeljavo di^,eluega ktilturuega wveta na Goriskem, za ddavuo podporo otroSkemu vrtu in za girjeojo in zravnjenje cest. Odborovo poro5ilo so bo razposiljalo se le po obenem zboru, da pridejo tudi dotiLtie peticija vauj. DruStvcniki so vabljeni, da se snidejo v obihiem Ste-Vila.
Slov. bralno in podp. dn§tvo izvolilo je v svojem obCuem zboru 30. dec. prvega ^astitega uda milostljivega gospoda knezonadskofa goriskega dr. Alojzija Zorna. — Prihodujo uedeljo ob 11. uri bb dru§tvo dra'^ilo svoje casopise.
Hiralnica ali hiSa, v katero bi se sprejemali alabotni, stari, Sibkoumni in taki ljudje, ki potrebu-jejo varstva *n nadzorstva, potrebna je na§i deielt. To spricuje Oa.^aSnje porocilo iz Kanala, kjer] imajo zblazuenega faut? ki movebiti zdaj ni uevaren, ki pa lahko nevareu p» stane, ki je tudi zdaj jako nadlezen, ker stra§i $ svo. > iiavzocnostjo ljudi po hiSali. Takim reiem moralo bi se na vsakuaCia kako v okom priti.
Slovenska narodna ditalnica skleailaje.da se bo dr^ala tudi letos veselicuega programa drugih let ter da priredi leto§nji pust tri besede s plesno zabavo in en pies, v poatu dve besedi, po Veliki noci in proti koucu druStveoega leta po eno besedo. Pu-stne besede bodo 19. januarja ter 2. in 16. februarja, pies pa 24. februarja, dva dni pred pustom. Natanc'ni program posamicnim veaeticam t« drtevi poznejim bo-sedam nazaatiijo se drultvenikom o primernem Casu. §tevilo druStve'tiikov poskoCilo je od zadnjega obcae-ga zbora za 22, tako da steje citalnica zdflj 145 udov, iu odbor se nadeja, da poraste stevilo §e za uekoliko udov. Gori§ki Slovene;, hitite, «iokler iraa Sitalnica vstopnih hstov. Kdor se prej oglasi, njemu se prej izroci sprejemni list.
Pokojnlnska zadruga ustauovi se v Gorici in sicertako, da ji bodo labko tudi 2enske ptistapal e.. V nedeljo, 23. decembra, zbralo se je bilo v podpor-nemdru§tvu, kakor smo predzadnjie* nttsnauili, precej-§nje stevilo druStvenikov, ki so csnoglasno sklonUi, naj se osnuje tako dru§tvo. ? osaovatai odbor so bili volieni ti le gospodje: Fr. PovSc, mejni grof A. Oblzzi, Aut. JeretiC, Ju§t Vuga in Jozef Hvala. Tisti daft o^lasilo se je U 30 ino2, ki so izraaili M\% da ho-cejo pristopiti dru§tvu, ako se ustaaovi. 0 postanku zadtuge se oe more torej ve6 dvomiti. Pomagaj si sam, in Bog ti bo ponugal.
DeSelna blagajfiica imela se je zdru2iti po sklepu finanCnega odseka v zadnjem zasednnji de2. zbora z gori§ko driSavno blagajnico, da bi se pi»wauili stroSki, ki sc plafiujejo za razmeroma majhuo delo denarm-carjevo. Razni razlegt nagaili so ^eln: odaor, da je
odadr, on'rskiep'nopustil in da je sktenil Uagaj;u.iovo sMbo rupte&ti. Ker je tudi c. k. goi *ti urad v Qo-ricinameraval oddati svojo blagajnico drugim v oskr-bovauje, ali bi se ne moglo tako narediti, da bi de-2eloi blagajnik sprejel tudMenarnico gosdnega.urada i
\ cile, a bila sta zopet voljena. Volitve krajmskih • Mt <bi ne imel preve5 arapak le toliko, kolikor en poslancev je zbor odobril. Uradni list iz Buda- j M uhko omagaje. StroSki ^^ff^^ peste obiavlk a duem   i, jaa, t. 1. cesaiyevo « M i0 dr|avif ker bi vsaka uol |la^al^ yrhu tep
bi priSIa gozdna denarnica v mesto, kar bi mesLanom mocno ngajalo, da bi jim ne bilo txeba boditi na sol-kansko cesto. Menimo, da stvarje vredua, da bi jo na§i zastopn-ki vzeli ? resen pretres. To je toliko Me, ker ziaj sti obe sluzbi izprazneni in c&kati oame-Scenja.
Opozarjemo castite Sitatelje na dopis ,S Cer-kljaoskega," ki smo ga dobili iz kmedke roke, ki pa nikakor ni edini svoje vrste. Iz tega lahko spozoajo brez trada neki na§i sosedje, ki znajo sam o zabav-Jjati, kak« naS narod napredaje. SkwenskiJ kmet je ze toliko izobraSeo, da pile ? casnike; nekateri Slovencem nasprotni iasnikarji so pa v pravi omiki toliko zaostali, da jim je najljubSa pica porocati sn-rova dejanja in zagovarjati surova naCela. Siovenci, poiteua pot omikc in resuice pripelje nas do zmage; nikar ne obupati, prihodnost je naSa!
Pogreb raiijke Marije Fabijanijeve bi! je preteklo nedeljo jako dostojen. Pokazalo se je pri tej priliki, kako phljubljeni sti pri Goricanih, posebno pri goriSkih Slovencih draiini Fabijanijeva in Pefcen-kova. Spnnistvo bilo je nioogoitevilno, sestavljeno iz uajrazltfnejsih staaov. Sprevoda udelezi! se je po lepi navadi, ki je pa v Gorici raalo znana, tndi soprog raejce z njenimi brati. Blag spomin pobozni gospej in veien ji pocitek.
Pomlad pozimi. VRavni, ograjna v Pevmi, so se prikazale cvetlice in sicer; zvoncifi, trobentice, anemone in dve drugi vrsti, ki so ueznane naznaiiil-en, ki so bile poslane v Gorico ruznhn druzitiam za novoletni dar.
0. k. kmetijsko druStvo goriSko imelo bo 7. januarja ob 11. «ri predpoiadne v drustveni pisar-ni obeni zbor, v katerem se bo volil nov podpred-sednik vsled odpovedi Yiljelma viteza Ritterja. Ob-ravnavali se bodo tudi razni predlogi, ako se stavijo.
Pr. Erjavca „Mineralogija" potrjena je od visokega c. k. ministerstva kot uiua knjiga za nizje razrede sredujib Sol. Vesel mora bits vsak Slovenec lepega napiedka na naSem slovstvenem polji.
Postava za pogozdovanje Krasa, katero je bit sklenil goriiki deielni zbor v svojem zadnjem zase-danji, dobila je najviije potrjeoje.
Na Oradiidiso predkratkira ustanovili „bralno druStvo," katero je imelo due 26. dee. svoj pivi obeni zbor. V odbor so bili voljeni: g. Anton Bel6, predsed-nik; g. France Ker§evanit tajnik; g. Janez Skomina, blagajnik; g. Jozef MozetiS, odbornik; g. Anton Vodo-pivee, namestnik.
Iz Kanala se nam pise dne 2. Jan. — Prod letoin dnij je neki mlad kanalski fant zblazni'. Bil je uze dvakrat v bolnisnici usmiljenih bratov v Gorici. Djali so ga zopet na prosto pretekle dni in izrociii ga njeguvim stariSera. Starisi so nze stari in se ne npajo ve6 blazuema sinu strah delati. Zatorej prosili bi slavno zupanstvo, da bi poskrbelo, dokler se ne zgodi kakor drugud kaka nesreca, da pride nesreciti clovek pod varstvo. Zalostnib vzgledov imamo povsodi, kakor na primer na Korilnici. Kanalci in okoliCani so v velikem strabu, ker blazni fant pride neprica-kovano v hiso, kjer je sama 2ena, gospodinja ali kjer so sami otro&ci doma. Torej opozarjam na tega fan-ta, ker po tofr ne pomaga ve5 zvooiti.
Koboiidski Kotarji dobili so na osebno pro§-njo svojega poslanca viteza dr. J. Tonkiija iz drzavne biagajnice 3Q00 gld. za svoje ceste, kateri se morajo porabiti do 31. marca t. I. Skoro da tak poslanec ni slab.
V Krizi zbran! narodnjaci nabrali so za otroSki vrt v Gorici 8 gL 56 kr. Slava jim. G. Soeebranski spomnil se je vrta celo z Moravskega. Hvala!
Klub slovenskih. poslancev kranjskega de-ztlnega zboia poslal je pruvzviseuemu gubpodu c. k. mimsterskemu predsednika pismo, v katerem izjavlja svojo uadot da izvrSi vjsoka vlada resno in brez od-lega obecano aarodno ravnopravnost za vse Slovence, tistim »vojim clauom pa, ki so ob enem drzavai po-slanci, ualo^il je, kakor smo ze o svojem casu ome-nili, naj ustno visokemu ministerstva podrobneje raz-Me potrebe slovenskega naioda in kranjske dezele.
Mil. gosp. lmezoSkof ljubljanski, dr. Janez Pogacar, je hudo zboiel. Govorilo se je, da Leli kot. pomoCnika kanoiiika prec. dr. Gogolo.
„SlovensM pravuik", katerega je izdajal dr. Alf. Mosche v Ljnbijani, ne bo vec izbajaL Skoda za . strokovnjaSki list.
V. Stanic in nem&ka natandnost. V „Zeit-scbrift des deut. uad Ssterr. Alpenvereines* 1881. 3. str. 386. natisuen je Stauifiev spis „Meine Erfabrun-gen bei den Excntsionen auf den hohen G5hl", kakor je bilo brati v Zvonu 1883. str, 126. Nekoliko od tega je bilo brati tudi v sGlasiiK 1. 1874. broj 5. Stanifevo popisovanje je kaj mikavno. Vidi se, da je
bil na§ moz navdo§en, vfiasih ce!6 predizen 9tnristB (hri^olazec). Bil je pa tndi zaanstveoo izobrazen, do-ber opazovalec prirode. Za to "so se tudi odlicnej§i inozje radi ninj zaaasali (a. pi. prof. Schiegg).            i
A kaj sem hotel re5i? Nemei se racL pona§ajo znatau^nostjo; a v oni BZeitschrifEs jenatisneno „V. | St. aus Bodenz iui Gorzischen", mesto: Bodrezali: | Vodrez. Sicer je zgdrnji pogreSek p«>vzet iz Worz- j bachovega biogr. L-xtc. paizpodatkov H. Waltraann-a i v nTouristtt-o.
N(',iiaeancE:a.<t ni cwtnost; tern raanje. fie se CIo- | vek z natancnoMtjo hrnpi!                                      O.     j
tistniea a. r «.• d n. i s t * ft. Go-podo drtjdsnikti: iz L o - | risko o k ti I i c c , s t* r i u: n r h k <¦ -¦ a in U I s t r v uljud- ' no proximo. n.ij i»:tL^i\ iLim*. y.- i;st indeu.                                 j
Javna zahvala.
V.^ein fasfitim gospcm in gospodom, ki so k zadnjeniu potriikft t-prt'tuilt o.-itanku iwpozabljive MA-RUE FABIJAXI. izieka takaj v imetm vseh sorodni-kov uajpriM-cmso zahvalo
1\ FABIJxiNL
Podptsani ft' srfno zahvaljujt'in c. L. ANDUEJU L1SJAKU, zd.-avuikn v Kanalu, ki me je Seo.pravem iasu resil neziuuui bob'Ztti na desni roki s tern, da mi je joko vlektrizii-al, tako da seta tiepriCakovano hitro hi popoht(»ui.i ozdravil.
Tako vi'tifit'ga m prijaznega zdravaika nam B>g §c dolgo v naSi sredi ohrani. Bog mil ylati.
V Kanalu, due 1. januarja 1884.
VINCENCIJ VALENTIN&C.
Siva se \m mev'u
pri Ignaeiji Steinerji v Uoriei,
nasproti nadskolijski palavi,
dobi se najbolje  iu najceneje oblcka za go-
spode, deCke iu otroke vsake vrste in veliko-
ati na poljubno izbiro vedno gotova.
Cudovito dober kup!
1 zimska suknja od 10 gl. naprej,
I .zioiska owleka za gospode od i(J gl. naprej,
I hla6e za gospode od 3 gl. naprej,
I obleka za otroks od 2 gl. 20 kr. naprej.
Poprave vsuke vrste najteueje.
Lekarniea k Materi Bozji
Kunski trg v Korminu
Obdarjene Franzonove krogltce
proti kaslju,j!agrljenju, boleainam v praih.
Skatljica 25 kr.
V Gorfei pri PONIONV.
CYET ZUPBB TR6ANJE
po  dr. Mali en
y je odloijnii najlmljse zdmvilo zo;tor protin mr reviuatizein, terg:mje po udih, ijolef ine v krizi tor zivcili,  oteklino, otrpnele ude m   kite
itd., nuilo oa-i;v i:u so nibi, p:i mine po poliKiiii tr-gatijo, kiir do'Mi/uju o^iltui zahval. Xuhtitva naj so Humo „cvet zoper tpganje po dr. JHulifiuM s zraven htojeeim znamenjem: l stcLIenicu 50 kr,
MT* Zahvala. ~&&
5ffjuftmarf». (.0jjpod„ pL irnk0(;2y.juf k-karju v J.jubljnni. Moja mutt su na protiu<iki'j bolu/nl na tur/i silnu trpeli in razna ijomuCa zJravila bro/vipi.'Sin) radili. Ro jo pa buLazcn cedalju kuj.ia prihajala in uze v«c dnij iiho moffli stopitt na «'>«<>, bpomnim se na Vaft dr. Malicev protinski cvet po 30 kr. tut- t»i ga nomudoma naroe'iin. la roo imel j« rudovit vspch, da «o si? po kratk-.;j tubi oprontili mufnih bolctiu. ri popolniiu prepricanjem prizuavam torej dr. Ulalidev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in jja v«a-kumu holniku v jodnukcj lioluzni priporocam. Vasuj blugo-roiluo-tti pa izrukam uajprisreuejho zahvalo, z vhuhi bpoa'to-vanjem mlani
Fran Ju^, posu;iruk v Smarji p. Cclji.
J^f Pliiuiiiski zeliscni sirup krajuski, "^(g
izboren zopur ka5«lj, Jiripavo.it. vratobol, pr.sntj in pljucno Lolefiuo; 1 Htckluniuu y'i kr. Ivori^tiifj^i nuga v.-si v trgovini so nahnjajoci soki in Htropi.
ig^P" Kri ciitilne lii'O^liec. c. kr. priv.,  "^ffi
no sinolo bi ho v uijadnoui ^o.spodinjstvu po^rcfiati in so ht; uzo tisuckrat Hijajno oHViidocilo pri zaba-»aiiji clov<».iiio^ft tulw.ia, glavobulu, utrpnuniii udili, .skaztnioiii /.i.lodcu, jctruih in obistniU bulu/.uih, v skariiljak a 2? kr.; joden zavoj h 0 tikutuljuiui 1 gold. 5 kr. Kazpuailja so lo judcu zavoj.
Narocila so i/vrse:  najhiti'iye s postnim pov/.etjcni v lekarni pri „s$iinorogutt
Jul. pi, TEEtUV-ja u Mm t@ip ? Ijulljaii,
ft           Soubi-u beyaim /u (.-rsciiuinen uud sind i'rospef
"joder liuchkaudlu'ii^ vorraih.;;:
I    Das ciseritt' Jahrhuudert,
'A                                                Von
A. d. Schwcigcr-Lcri-licuiVld.
Jlit UtiU Illus:ra:iom--u   un '2u Karu s   Werk eraclii-im in   genau -•> Liefi-ruii^e Itilniassi^L-u   zt'Iiii.ii^i^ua   Av>i»».ht;nraauifii
i'iiiuon.        []
i,   ttdclio ii.| :ur   AosjabcM
tPreis jeder Lieferung 30 Kr. -60 Pf. —80 Cts. — 36 kop.y •Jodo Lie.orun^ cnthiilt zwui Dnickbo^'ou Tor , uud b: da.-.ft 'an/e Work mit -U0 sorjtaln^st ausjutuuru-n Oriiinal-1* .Bllolz.icknitt-Illuatratioaen fhtervun 41) Vullb;lder, zum Thtil.tt mini uparten Carton:.!,   sowie mit ^0   Karton uud niohrurtuiSi
tPlauen iui Text au^staite:. —                                              j|.
Das Work :sc bis Kude isSo Tollstfindig. 1 •jjln Iribonivollun s?i-hiM---rnna'<-n, anrogond uud gemeint'a-«3liclijl iSj^enehrieben, soil „Uas e»e?ne Jahrhuudert", uuturattttziiHj gvun zahlroicbon tretfiiLlitu lliUhtvatiouen und mtorcssanienU [|Karteu, dviijunigou Ab^liaiit inou-ichUrhor Arbu:t schil-Jj jjdei-u, der wic'koin ai:d. i\ r uusurur L'ultur und Civilisationm: jB-seinfa Stempcl aufgjdnwkt liat.                                              .»
**           Seiner j-tuii'.id on uLiodoi-auij nacii zcrfilit dor Inlmlt™
||des "Wcrkes in folgonde UauptabtiiojIungo:i: I. Die Cison-jJ] iSjaliiieu. — 2. SchiiKahrt. — i>   Uas oiserno Gt-spinnst del™
tErde ^Telegraphen und Kabel) — 1. Eiaea und Kohle.ljj (.Hiitlennc-en, Grossindustrio etc.) — 5. Die modernou Krie-iHi iggsinittei. — tJ. i'lugteehnik. — Verfasscr und Verlcger|j! ||iiabea fceine Muko gescheut. darch Anknupfung \voit-oto"ion-|| iHjder und vielfachcr Verbiudungen mit den hervorragendoiiMi j|Vertretem abgenannter FSchcr, sewohl in Be;'.ug auf denl| «iextbcjjen_ wie ijlusirativeu Theil das ^euesto zu bietou ™ iguurch alle Buchhandlungen zu bczichen. - Lieferung IJ l»                                   iiberall vomiting.                                   ™
jjA. Hartleben*s Vcrlag in Wiea I., Walifisehgasse 1.1
U^mii iu Qtymm isetoaki M, KOBglC...— Tiski; »Hilaryanska tiskmrn" r Qorici.
>
j Jožef Pallicli,
t prodajalec c. k. šolskih in vsakovrstnih diu i gih knjig ter pisuih potrebščin v Gorici, na | Travuku h. it. 6, pnporoča svojo bogato za-b lago za piaaujv, risanje iu šolo potrebnih* | priprav ter sprejema naročila na knjige, i»u-' strovane liste iu časupise vsake stroke in v i vsakem jeziku z zagotovilom natančne pos-l trežbc m nizke cene. Veliko zalogo cerkvenih | tiskovin in molitvenih bukev iz Ljubljane | priporoča posebno častiti duhovščini.