AKADEMSKI PEVSKI ZBOR
V ŠOŠTANJU
10. december 1971 — Leto VII. 20 (151) — Cena 0,30 din — Poštnina plačana v gotovini |
PREDOLGE SEJE
V odsotnosti predsednika, je vodil zadnjo sedem ur in pol trajajočo sejo velenjske skupščine, podpredsednik Drago Tratnik. Eden od odbornikov je zadelj tega na koncu seje predlagal, naj v prihodnje pogosteje sklicujejo zasedanje skupščine. Dolge seje so preveč naporne in tudi odborniki niso več zbrani. Razpravljati o dvajsetih točkah dnevnega reda in sprejemati kar 12 občinskih odlokov na eni seji, je res preveč utrudljivo.
Najprej so odborniki velenjske občinske skupščine obravnavali odlok o družbeni pomoči, ki so ga tudi sprejeli. Zavzeli so se, da bi dali tistim, ki nimajo denarja za primerno preživljanje, tolikšno pomoč, da jo bodo dejansko občutili. Podobno stališče so zago-
varjali tudi pri obravnavi spremembe odloka o priznavalninah in dijaški pomoči otrokom borcev NOV. To pomeni, da bi moralo biti na voljo več denarja, zato je podpredsednik Drago Tratnik pravilno opozoril naše odbornike naj bodo zagreti tudi takrat, ko bodo
LICENCA GORENJA NA POLJSKEM
Tanjug poroča, da so se v Wroclawu na Poljskem v trgovinah pojavili že prvi poljski avtomatski pralni stroji »Polar«, nai-ejeni po licenci tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja. V poljskem tisku so članki, ki opozarjajo, da so stroji po naši licenci visoko kvalitetni in sodijo v sam vrh svetovnih standardov. Napovedujejo, da bodo prihodnje leto naredili 20.000 pralnih strojev, kar je dvakrat več kot so Poljaki prvotno predvidevali.
Prvo serijo 2.000 pralnih strojev, ki jih bodo prodajali v Wroclawu, Varšavi,
ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Pred dnevom republike je podpredsednik skupščine občine Velenje Drago Tratnik izročil odlikovanja nekaterim zaslužnim občanom naše občine, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito.
Red dela z zlatim vencem je prejel Vlado Va-lenčak, red dela s sre-
brnim vencem Rudolf Ostruh, Marjan Pistot-nik, Antonija Sever in Gvido Špeh, medaljo dela pa Emil Cirar, Jože Gorišek, Ivan Gradišnik, Zvonko Grossman, Anton Knez, Božidar Led-nik, Anton Mirnik, Anton Petrovec, Viktor Podgoršek, Jože Poles, Ignac šalej, Jože Ši-banc in Jože Zakošek.
delili proračunska sredstva v te namene.
Precej pripomb so imeli odborniki k posameznim določilom osnutka odloka o ureditvi prometa v mestih in naseljih. Zedinili so se, da bo svet za splošne in notranje zadeve dopolnil o-snutek odloka. Odborniki in občani pa lahko pošljejo svetu še pismene pripombe.
Zazidalni načrt za novo stanovanjsko sosesko Gorica (Salek—Bevče) je vzpodbudil k besedi precejšnje število odbornikov. Tu naj bi živelo blizu 9 tisoč ljudi, zato je razumljivo, da odborniki niso mogli mimo brez obširne obravnave. Dve zadevi sta bili predmet spotike — cena zemlje, ki jo bodo plačali kmetom in možnost gradnje montažnih hiš. Za višjo poprečno gradbeno ceno se jc vztrajno potegoval odbornik Borut Jenko. Doseči je hotel, da bi poprečno gradbeno ceno določili na 2.500 din za kvadratni meter in znižali od 30 na 20 odstotkov stroške za komunalno ureditev vrednosti objekta. Jenko je pač hotel, da bi zemljo
(Dalje na 2. strani)
V nedeljo 12. 12. bo ob 15. uri v domu svobode v Šoštanju prvikrat gostoval akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane.
Mešani pevski zbor študentov in študentk iz vse Slovenije praznuje prav letos svoj srebrni jubilej, petindvajseto koncertno in pevsko sezono. Že samo ime APZ Tone Tomšič ne more biti neznano slehernemu ljubitelju zborovskega petja v Sloveniji, saj je njegova tradicija petja in koncertiranja doma in v tujini tako bogata, da skoraj ni slovenskega mesta ali trga, kjer ne bi apeze-jevci že peli. Tradicija, ki sega v leta še pred drugo svetovno vojno, ko je pevski zbor izmenoma vodil sedaj že pokojni France Marolt, se nadaljuje iz leta v leto: iz leta v leto se Že znanim narodnim in u-metnim pesmim priključujejo nove umetne pesmi in priredbe narodnih. Pri nas ni zbora, ki bi tako sistematično gojil slovensko narodno pesem iz vseh slovenskih pokrajin in tudi iz zamejstva.
Letošnji koncertni program obsega pesmi jugoslovanskih narodov. Pre-mrlova Zdravica na Prešernovo besedilo uvaja večer. Sledita dve znani partizanski pesmi Ubalda Vrabca Slovenska pesem in Rado-vana Gobca Jutri gremo v napad. Srednji del prvega dela koncerta poseže v vrh slovenske umetne pesmi: Anton Lajovic Lan in Ka-rol Pahor Oče naš Hlapca Jerneja! Prvi del zaključujejo Jenkova Lipa, Pahorjema-Pa Ki|,mWJ l>»i VrabčtnHi-Polka je ukazana. Drugi del se začenja z Marolto-vim Slovesom za ženski Z.bor, sledi dalmatinska Berdovičeva Lindjo in rta-_ rodna v Adamičevi prired-
bi Rasti rožmarin, Simičevi Pošla moma na voda sledijo Maroltovi Venci. Večer zaključujejo tri pesmi jugoslovanskih narodov: Boris Papandopulo Skoči, kolo, Stevana Mokranjca Sedma rukovet in Vinka Žganca Pjesme iz Medji-murja.
Skrbno izbran program omogoča mladim pevcem, amaterejem prikaz vrhov jugoslovanske zborovske glasbene kulture in poslušalcem, ljubiteljem zborovskega petja, enkratno doživetje. Danes cesto govorimo o prenasičenosti člove-
ka s kulturo in o vplivu potrošniške družbe na kulturne ustanove in prireditve. Toda žal moramo vedno znova ugotavljati, da smo Slovenci včasih prehitro gluhi za marsikatero kulturno prireditev, ki bi nam morda še pred par leti pomenila veliko doživetje, danes pa morda že ne več. Res, da si sproti u-stvarjamo nove vrednote, toda slovensko zborovsko petje je kljub vsemu samo slovenska nacionalna vrednota in potemtakem last samo Slovencev. In to smo mi.	M. Zlobec
Krakowu in drugih večjih središčih, montirajo iz delov uvoženih iz velenjskega Gorenja. Tanjug pa poroča, da je pod velikim pritiskom notranjega tržišča wroc-lawska tovarna »Polar« storila izredne ukrepe, da bi čim bolj skrajšala osvajanje tehnologije in čim prej prešla na samostojno proizvodnjo pralnih strojev.
Pri tem velja omeniti, da so poljskim gospodinjstvom priporočili, naj v novih strojih uporabljajo pralni prašek Bio uvožen iz Jugoslavije in še nekatera druga naša pralna sredstva.
Srečanje z zdomci
Občinski sindikalni svet Velenje bo tudi letos pripravil srečanje z zdomci, ki so zaposleni v inozemstvu.
Kot vsako leto doslej, bodo za letošnje novoletne praznike prišli na obisk v svoj domači kraj naši zdomci. Obiskali bodo svojce in znance in uredili nu jne opravke. To priložnost, ko bodo doma zdomci iz šaleške doline, bo
izkoristil tudi občinski sindikalni svet Velenje, ki bo zanje pripravil sprejem in razgovor.
Sprejem za zdomce bo v sredo 29. decembra ob 17. uri v restavraciji JEZERO v Velenju. Občinski sindikalni svet
Velenje vabi vse delavce iz šaleške doline, ki so na delu v tujini, da pridejo na srečanje v restavracijo JEZERO.
Na srečanju se bodo še posebej pogovarjali o delu in življenju zdomcev, o oblikah nadaljne-ga sodelovanja in načinu reševanja problemov, ki jih imajo delav-
ci v inozemstvu. Govorili pa bodo tudi o možnostih zaposlitve pri nas in odpiranju zasebnih obrtnih delavnic.
Razgovora se bodo u-deležili predstavniki občine, zavoda za zaposlovanje in socialno zavarovanje in velenjske poslovne enote Ljubljanske banke.
Novo leto pred durmi
Novoletno praznovanje je že pred durmi, vendar imamo še toliko časa, da lahko malo razmislimo o tem kako ravniti, da bi nam bilo za praznike vsem lepo, predvsem pa otrokom.
Starši, društva prijateljev mladine, šole, vzgojno varstvene ustanove in sindikati se že temeljito pripravljajo, da bodo otroci tudi letos deležni čim Več veselja. Novo leto je pomemben praznik, čas, ko ljudje obračunavamo s preteklim in delamo načrte za nova dejanja. Kako močno so otroci ob praznovanju čustveno vznemir-
jeni, koliko vsebin jim roji po glavi, kako močan motiv je praznik za njihovo delo, lahko povedo le tisti, ki skupaj z otroki doživljajo trenutke pričakovanja in toplino srečanja z dedkom Mrazom.
Naš sestavek naj bi izve-nel kot splošno navodilo za delo . v pripravah na praznovanje novoletne jelke, ker imamo vsi, šole, vrt-
ci, društva prijateljev mladine, kakor tudi sindikalne podružnice določene izkušnje, vendar želimo ponovno opozoriti na nekatera skupna stališča družbeno političnih organizacij, ki jih v naših skupnih prizadevanjih ne bi smeli prezreti.
Dejstvo je, da je praznovanje odvisno od materialne baze, zato smo priprav-
ljali program, izvedli tudi nabiralno akcijo za zbiranje sredstev pri gospodarskih organizacijah. Sredstva, ki jih zberemo so minimalna in žal, vedno znova ugotavljamo, da pomoč ni odvisna od velikosti in ekonomske moči delovne organizacije, temveč od sa-moupravljalske osveščenosti ljudi, ki zavestno namenijo pomoč tistim organizacijam in ustanovam, ki skrbijo, da naši otroci ne bi doživljali prvih razočaranj ob razlikah, ki jih.kot družba hote ali nehote pre-mnogokrat povzročamo, prav ob svojem najlepšem otroškem prazniku.
(Dalje na 2. strani)
NE BREZ
SODELOVANJA
DELAVCEV
Predsedstvo sindikalnega sveta Velenje in medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti za občini Velenje in Mozirje sta pred nedavnim razpravljala o uresničevanju samoupravnih sporazumov in plačevanju dela družbenih dejavnosti v prihodnjem letu.
Osnovnim organizacijam sindikata oba sindikalna organa priporočata, da v delovnih organizacijah in skupnostih vzpodbude samoupravne organe, ki naj čimprej začno vsklajevati sedanje samoupravne akte s samoupravnim sporazumom. Opozorili so, da morajo tudi upoštevati napredek delitve dohodka po delu, izboljšanje organizacije in kakovosti dela.
Na seji so soglašali s politiko republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, da naj bodo samoupravni sporazumi, ki so jih sklenile delovne organizacije in skupnosti družbenih dejavnosti, izhodišče vsem kalkulacijam o plačevanju dela teh dejavnosti v letu 1972. Zato bo sindikat v občinah Mozirje in Velenje u-veljavljal stališče republiškega odbora, zlasti takrat, ko se bodo dogovarjali z vsemi kolektivnimi plačniki dela za šolstvo, zdrav-
stvo, kulturo, socialno varstvo, upravo, pravosodje in druge družbene dejavnosti.
Sindikat pričakuje, da bodo podpisniki splošnih družbenih dogovorov najpozneje do sredine tega meseca določili valorizacijo za prihodnje leto, tako za kal-kulativne osebne dohodke, kakor tudi za osebne prejemke iz materialnih stroškov ter skladov skupne porabe, kot to določata oba družbena dogovora za gospodarske organizacije in družbene dejavnosti.
Sejem rabljene smučarske opreme
Društva prijateljev madine organizira sejem rabljene smučarske opreme.
•	v Velenju, 19. decembra ob 9. uri v avli osnovne šole Miha Pintar-Toledo;
•	v Šoštanju, 19. decembra ob 9. uri v osnovni šoli Biba Ročk.
Rudniški sindikat
skrbi za člane
Sindikalna organizacija Rudnika lignita Velenje si je na zadnjem občnem zboru, ki je bil pred enim letom, med drugim zadala tudi nalogo, da bo tudi v prihodnje v kar največji meri pomagala svojim članom pri reševanju njihovih socialnih problemov. V ta namen je v svojem proračunu za leto 1971 predvidela 25.000,00 din za individualno pomoč. Ta sredstva so bila v letošnjem letu v celoti izkoriščena. Poleg denarne pomoči pa se je skrb za svoje člane odrazila tudi v pogostih obiskih — tako na domovih, kot tudi v bolnišnicah. Ob teh obiskih ni šlo samo za to, da so tisti člani, ki so bili dalj časa priklenjeni na bolniško posteljo, dobili skromen paket, pač pa predvsem za pozornost, ki naj bi takim članom vzpodbudila zavest, da jih sodelavci v težkih dneh niso pozabili.
S takimi akcijami sindikata so rudniški člani zadovoljni, vsi prizadeti pa tudi hvaležni. O tem pričajo številna zahvalna pisma, ki jih je uredniški odbor prejel v tem letu.
Srečanje gasilskih veteranov
Pred nedavnim je bilo v Šoštanju srečanje gasilskih veteranov, ki sta ga pripravili občinski gasilski zvezi iz Velenja in Slovenj Gradca.
Srečanje se je začelo v Velenju, kjer so gasilskim veteranom iz Slovenj Gradca pripravili sprejem in jim razkazali kulturne in ostale znamenitosti Velenja. V Šoštanju so si najprej ogledali osrednji spomenik NOB na Trgu svobode, kjer so se seznanili z zgodovinskimi dogodki in razvojem Šoštanja. Po ogledu mesta so se gasilski veterani z območja Velenja in Slovenj Gradca zbrali v Kajuhovem domu, kjer jih je pozdravil predsednik
pripravljalnega odbora Rudi Bolha. Omeniti velja, da je bilo na podobnem zadnjem srečanju gasilskih veteranov v Slovenj Gradcu prisotnih še 52 veteranov iz občinske gasilske zveze Slovenj Gradec in 38 veteranov iz občinske gasilske zveze Velenje. Med tem časom pa jih je umrlo v Slovenj Gradcu 11 in v naši občini štirje.
Miloš Volk je v razgovoru obrazložil razvoj in delo gasilske organizacije na Slovenskem ter spregovoril
o nalogah, ki jih imajo gasilci pri vasrtvu pred požari in obrambe domovine. V razpravi so sodelovali Jaka Križaj, Franc Škarja, Jože Smodej, Ivo Gorogranc in Leon Koman ter poudarjali, da je gasilska organizacija zlastfpo VI. kongresu slovenskih gasilcev krenila naprej in opravičila svoj obstoj. Dejali so, da lahko k uresničenju kongresnih smernic v veliki meri pripomorejo tudi gasilki veterani, ker so obogateni z mnogimi izkuš-Na srečanju so se dogovorili, da bodo podobne sestanke z gasilskimi veterani prirejali tudi v prihodnje in se bodo v ta namen povezali z ostalimi občinskimi gasilskimi zvezami.
Gasilski veterani v Šoštanju
NADALJEVANJE S 1. STKANI - NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJEVANJE S i. STKANI - NADALJEVANJE S 1.
NOVO LETO PRED DURMI
želja nas vseh je, da bi bil dedek Mraz čim bolj pravičen, da ne bi delal izjem. še vedno naletimo na primere, ko so nekateri otroci deležni kar treh ali štirih obdaritev in srečanj s toliko različnimi dedki: v šoli ali vzgojno varstveni ustanovi, v očetovem podjetju in nato seveda še v materinem. Obdaritev je poleg tega odvisna še od materialnega stanja podjetja. Posebej lepo pa so obdarjeni še doma, saj so to vendar otroci iz družin, kjer je poleg ljubezni do otroka tudi največ možnosti za uresničitev želja.
Nekateri otroci pa so deležni le ubožnega dedka Mraza, ki nikakor ne more potešiti njihovih pričakovanj, čeprav je dedek za vse otroke poln lepili obljub ...
Žalostno in tiho potem ti otroci po praznovanju poslušajo pripovedovanje srečnežev in ni jim priza-nešeno spoznanje, da tudi v naši družbi več in večkrat dobiva tisti, ki več ima.
Vemo, da razlik, ki izhajajo iz nagrajevanja staršev po delu, ne moremo in nimamo namena odpraviti, vendar pa teh razlik ne bi smeli poglabljati z nepremišljenimi dejanji, ki čeprav majhna, prerasejo ob otroškem razočaranju v velike, težko popravljive napake družbe. Teh, na videz tako majhnih krivic v mladosti, se radi spominjamo tja v pozno starost.
Delovne organizacije in sindikalne podružnice naj
bi zato prispevale sredstva šolam, vzgojno varstvenim ustanovam in društvom prijateljev mladine, ki vsako leto organizirajo prireditve tudi za najoddalje-nejše otroke in odobrijo predvsem otroke, ki ne poznajo dobrot, kot jih pozna večina otrok v centrih.
Podjetja, ki želijo na vsak način obdariti svoje otroke, naj bi dala darilo tik pred novim letom staršem otrok. Ti ga bodo dali otrokom na Silvestrov večer. Tako bi pomagali utrditi družinsko praznovanje, kjer se otrok počuti najbolj srečnega v pričakovanju nečesa novega, v pričakovanju na darilce pod domačo jelko. Menim, da je to lahko največje zadoščenje za delovno organizacijo kakor tudi za sindikalno podružnico. Tudi pri tem načinu obdarovanja naj bi delovne organizacije bollj; pomislile na tiste otroke, ki so družbene pomoči bolj potrebni.
• KAKO BO LETOS?
Praznovanje novoletne jelke traja v naši občini po ves teden. Tudi letos bodo otroci obiskali mnogo prireditev. Vsi učenci do IV. razredov osnovne šole si bodo ogledali v celjskem gledališču predstavo »Domača naloga na potepu« v kateri nastopa znana Pika Nogavička in seveda tudi dedek Mraz. Vsem šolskim otrokom bomo predvajali barvne otroške in mladinske filme, v Šoštanju pa tudi lutkovne igrice. Pionirji bodo o zadnjih dneh
okrasili svoje razrede in šolske avle, kjer jih bo pozdravil dedek iin jim izročil darilo, ki ga bo zanje naročila delovna organiza-cija-mcntor pionirskega odreda na šojli. V razredih bodo potem pionirji rajali; v nekaterih krajih jih bodo pogostila društva prijateljev mladine, drugod pa šole same. Pionirji pripravljajo za ta razredna praznovanja vesele točke programa. Z najboljšimi bodo gostovali drug pri drugemu.
Za predšolske otroke pripravljajo tovarišice vzgojiteljice pravljične igrice, rajanja z dedkom Mrazom in skupno obdaritev z lepimi novimi igračkami.
Tudi predšolski otroci, ki ne hodijo v varstveno ustanovo, bodo lahko srečali prijaznega dedka v šoštanj-Skem vrtcu, v Velenju pa v kulturnem domu po predvajanju risank in pravljic. Predšolskih otrok se bodo spomnila DPM tudi v Šmartnem ob Paki in v To-polšici. Društva prijateljev mladine v Velenju in Šoštanju pa bodo poleg tega obdarila s paketi otroke, -ki so najbolj potrebni, da se jih še posebej spomnimo.
Ob naših prizadevanjih pa naj velja: prava mera — zlata mera! Rajši manj, a tisto globje in intimno! Ni slabšega kot to, če otrok hiti od predstave do predstave, od enega dedka Mraza do drugega, ob tem pa nima časa in priložnosti, da bi se stisnil k materi in
očetu in začutil, kako jih je ta čudoviti čas ponovno zbližal.
• DEDEK MRAZ JE LJUBEZNIV IN PRIJAZEN
Nekaj besed velja reči še o dedku Mrazu, ki ga bodo v dneh praznovanja otroci srečevali: To naj ne bo Strogi razsodnik o dobrih in slabih delih, utrujen možic, ki izrablja nekaj nerazumljivih fraz, ampak naj bo prijazen, ne vzvišen. Govori naj razumljivo, otrokom dostopno in prisrčno. Predvsem pa naj ne bo utrujen do onemoglosti, kot so mnogokrat dedki na svoji poti.
Krajevne skupnosti in družbeno politične organizacije naj v tem času ne pozabijo pravočasno urediti zunanjega videza kraja. Trgovine in gostinska podjetja bi se morala za okrasitev, ki vzbuja novo-kati tudi ne sme dobrih
igrač, mladinskih knjig in sebno zainteresirati. Manj-letno razpoloženje in povečane nakupe, še prav po-lepo bi bilo, če bi trgovine uredile okrašene stojnice z vsaj nekoliko znižanimi cenami predmetov, ki so primerni za obdaritev otrok pa tudi staršev.
Razmišljali smo tudi o obisku dedka Mraza z večjim spremstvom v posameznih krajih naše občine. To misel smo opustili iz naslednjih vzrokov: v večjih mestih, kjer so te sprevode večkrat organizirali, opuščajo sprevode zaradi izredno velikih izdatkov, ki jih taka organizacija terja. Nekvaliteten sprevod lahko starejši otroci hitro ocenijo kot navadno maškerado. Efekt sprevoda je odvisen tudi od vremenskih prilik, ki so precej nesigurne in nas prav zadnji hip hudo razočarajo. Otroci čakajo na sprevod v hudem mra-
zu, snežnem metežu ali pa požlcbici ob od jugi. Ce k temu pridamo še določene zamude, potem je veselje ob prihodu dedka Mraza že precej skaljeno. Dokler bodo naša sredstva za prireditve skromna, si takega tveganja ne moremo privoščiti.
Konec praznovanja se za nas odrasle precej pokriva s koncem koledarskega leta. Za otroke pa se tako pomembno praznovanje ne more končati tako hitro. O Dedku, o jelki, o darilih, o predstavah se je treba še dolgo pogovarjati in se spominjati vseh lepih trenutkov.
Doživetja naj pri otrocih le počasi izvenijo, a vse leto naj se ob spominih nanje zasveti iskrica sreče v otroških očeh.
Ce bo tako, si bomo starši in vsi rekli, ki smo za praznovanje skrbeli: letos nam je resnično uspelo!
PREDOLGE SEJE
kmetom bolje plačali. Odloka o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč so odborniki kljub vsemu sprejeli z veliko večino. Proti je glasovalo 5, vzdržalo pa 7 odbornikov.
Skupščina je na zadnji seji ustanovila podjetje za izdelavo cementnih strešnikov v izgradnji in imenovala Rudija Vizjaka za direktorja. Za to podjetje so se odločili iz ekonomsko u-pravičenih razlogov. Usta-
novitev tovrstnega podjetja pa bo tudi pripomogla k izboljšanju sedanje industrijske strukture v občini, ki temelji na energetiki in kovinsko predelovalni industriji. V novi tovarni bodo predvidoma izdelali na leto 12 milijonov cementnih strešnikov.
Velenjska skupščina je soglašala in sprejela sklep (s pripombami) o ustanovitvi sveta osmih občin širšega celjskega območja (o tem smo že poročali). Na
novo so tudi ustanovili občinski štab za civilno zaščito, namesto prejšnjega, ki se. je imenoval štab za o-brambo pred elementarnimi in drugimi nesrečami. Peter Krapež, dipl. inž. pa je postal predsednik občinskega štaba za civilno zaščito.
V današnji številki šaleškega rudarja je priloga, v kateri so objavljeni odloki, ki so jih sprejeli odborniki na zadnji seji skupščine občine Velenje.
ODBORNIKI SO VPRAŠALI
Na zadnji seji obeh zborov velenjske skupščine so odborniki Milenko Pipuš, Karel Šilih in Štefan Za-goričnik dobili odgovore na postavljena vprašanja.
Odbornik Milenko Pipuš je spraševal:
e Kdaj bo prodaja in raz-pareeliranje zemljišč za gradnjo na zazidalnem območju šalek—Bevče in kako daleč je zadeva glede izdelave načrtov?
« Že sedaj vidimo, da je problem pitne vode. Zanima me, če nameravajo potrošniki pitne vode, ki jo danes uporabljajo kot industrijsko, kaj ukreniti, ila bi dobili dovoljene količine industrijske vode?
•	V zadnjem času se širijo govorice, da komunalno obrtni center prodaja pitno vodo nekomu po višji ceni. Ali jc to res?
Odbornik Karel Šilih je spraševal:
•	Zanima me, kako daleč je urejena kanalizacija v zaselku Konovo? Odbornik Štefan Zagorič-nik pa je postavil naslednja vprašanja:
o Kako se trošijo sredstva prispevka za uporabo niestnega zemljišča v letošnjem letu.
•	Kdaj namerava občina nadaljevati s komunalnim urejanjem področja Kono-vega in Pesja, kjer jc velika koncentracija prebivalstva?
Odbornikom so na zadnjem zasedanju obeh zborov skupščine občine Velenje takole odgovorili:
•	Začetek gradnje na območju Šalek—Bevče jc odvisen od rešitve vprašanja financiranja odkupa zemljišča in komunalne ureditve. Za komunalno urejanje je zadolžen KOC. Za rešitev tega vprašanja so trenutno slabi izgledi, ker lii možnosti za najetje po-
sojil. Načrti za začetek del na omenjenem področju so v glavnem pripravljeni in ne bi predstavljali ovir.
•	V letu 1971 je skupščina občine pooblastila KOC Velenje, da v šaleški dolini kot celoti rešuje vodnogospodarska vprašanja in itehnološko vodo. Res je, da v šaleški dolini primanjkuje pitne vode, prav tako pa še ni rešeno vprašanje s tehnološko vodo. Trenutno posamezne gospodarske organizacije koristijo pitno vodo v tehnološke namene. Ostale gospodarske organizacije pa rešujejo preskrbo s tehnološko vodo, in sicer vsaka po svoje, torej neenotno. KOC je že naročil ustrezno dokumentacijo pri Zavodu za vodno gospodarstvo SRS v Ljubljani. Dokumentacija bo izdelana do konca meseca novembra. Študija bo nakazala rešitve preskrbe z vodo za današnje in prihodnje obdobje. Obdeluje se varianta, izkoriščanja voda Iz rudniških ugreznin za tehnološke vode. Druga varianta je akumuliranje vode v dolini Ponikve pri Hudi luknji, kjer je možno akumulirati različne količine vode od 3 milj. m1 vode do 5 in celo več. Vzporedno se rešuje tudi pitna voda. To študijo zaenkrat financira komunalni sklad.
•	Projekt za kanalizacijo soseske »Konovo« je že izdelal KOC Velenje. Za realizacijo projekta je potrebno zagotoviti ca. 90 milijonov starih dinarjev, ki jih trenutno ni.
•	Cena pitne vode se ni spremenila.
•	Finančni načrt komunalnega sklada se izvaja v skladu s sprejetim programom. V letošnjem letu se je kar je bilo praznovanje občinskega praznika v Velenju, dalo nekoliko večji poudarek na urejanju glavne prometne žile, to jc Šaleške in Celjske ceste, ki
sta postali že ozko grlo. Zaradi tega so se izdatki povečali in se bo zato v prihodnjem letu moralo del od skupne vsote poravnati za dela v letu 1971. Sicer se po finančnem načrtu ni u-rcdila samo cesta med Sta-netovo in Šlandrovo cesto, avtobusno postajališče pri Tržnici in nekatera manjša dela.
• Glede urejanja komunalnih objektov na območju sosesk, ki še niso urejene pripominjamo, da smo v sodelovanju s KOC sestavili plan še neurejenih komunalnih objektov po posameznih soseskah ter bi tako za kolikor toliko solidno urejene komunalne naprave potrebovali: v soseskah »za gradom« 2.284.704 din, »Stara vas« 1,707.674 din, Selo II 496.778 din, Šmartno III 174.421 din, ob Partizanski cesti 793.792, Konovo 4,137.269 din, Tre-buše 1,047.429 in v naseljih Pesje 5,656.296 in Šmartno ob Paki 7,417.927 din. Skupaj torej 26,716.290 dinarjev (vse izračunano v starih dinarjih). Pri tem niso upoštevana obstoječa območja, kjer jc potrebno urediti še javno razsvetljavo, izvršil razne rekonstrukcije cest, pločnikov, urediti parkirne prostore itd., kakor seveda tudi ne urejevanje novih območij, kar pa se namerava financirati predvsem iz komunalnega prispevka to je za sekundarne komunalne naprave, dočim primarne, kar je precejšnji strošek, za kar sc mora zagotoviti ppsebna sredstva.
Iz navedenega sledi, da v doglednem času ne bo mogoče urediti vseh komunalnih objektov na že zazidanih območjih, ampak dajati prednost najbolj perečim problemom, kar bo seveda zbudilo nejevoljo pri ostalih, kjer še komunalnih naprav ne bo mogoče v celoti urediti.
AKTIVNO DELO
Na redni letni konferenci so se zbrali člani KUD Anton Aškerc v rudarskem šolskem centru Velenje. Pregledali so delo in ugotovili, da so pripravili več proslav. Najbolj uspešno je bilo srečanje s pisateljem Tonetom Svetino.
Za novega predsednika društva so izvolili dijaka Kneza iz srednje tehniške šole. Sklenili so, da bodo
vse sekcije pripravile konkretne programe in jih tudi izvedle. Tako bo delo tega društva v prihodnje še bolj bogato.
V društvu deluje devet krožkov. V tej sezoni se pripravljajo, da bodo na-študirali igrico, kak zabavni večer, dva klubska večera in vse pomembnejše proslave.
Zaradi velikega povpraševanja DELAVSKA UNIVERZA VELENJE ponovno vpisuje v začetni in nadaljevalni šivalni tečaj »Bagat« ter v tečaj strojnega vezenja.
Prijavite se v upravi Delavske univerze Velenje najkasneje do 20. decembra 1971.
KULTURNA AKCIJA MOBILIZATOR LJUDI IN SREDSTEV
Kulturna skupnost Velenje je premagala začetni-ške težave in usmerila delo v vsa tista področja kulturne tvornosti, ki so za velenjsko občino glavna.
Tako je na zadnji seji izvršni odbor razširil delo s tremi komisijami. Imenoval je komisijo za Foitovo zbirko, za galerijo in za šaleški zbornik.
Doslej je bila Foitova zbirka črnskih umetnin v gornjih prostorih novo Zgrajene knjižnice Velenje. Zaradi nemotenega dela bo nujno poiskati za zbirko nove prostore. Komisija za Foitovo zbirko se je odločila za preureditev prostorov v velenjskem muzeju. Ta bi po predvidevanjih stala 13 milijonov starih dinarjev.
Komisija za galerijo in knjižnico je menila, naj bi prostor za galerijo v pritličju knjižnice postal likovni salon. V njem bi razstavljali domači in tuji likovni ustvarjalci. Zaradi izredne aktivnosti domačih ustvarjalcev in zaradi možnosti, da bi razstavljali tudi drugi umetniki ter zaradi primernega prostora za umetnine, ki so že v galeriji, pa bo prej ko slej po-
trebna dogradnja prostora za galerijo.
Skoraj prazne police knjižnice Velenje naravnost kličejo po knjižnem fondu. 30 milijonov bo malo za knjige!
Komisija za šaleški zbornik se je odločila, da bo pripravila vse potrebno za šaleški zbornik. Predlagala je že nekaj imen za širši uredniški odbor. Ta si bo izvolil še ožje telo, ki bo zbiralo in uredilo knjigo, ki naj bi izšla v tisoč ali več izvodih že naslednje leto. Odločili so se, da naj bi zbornik zajel vsa področja velenjske občine.
Ko je kulturna skupnost stimulirala potrebe za vsa področja navedenih dejavnosti, je ugotovila, da daleč presegajo finančne proračunske zmogljivosti. V kulturni akciji, ki so jo stavili na zdrava in krepka tla, bodo zaradi tega morali sodelovati vsaj dejavniki občine. Tako ne bo namen kulturne akcije le bolj neposredno seznanjanje občanov z vsem, kar se v kulturi novega dogaja, ampak tudi mobilizacija za zbiranje sredstev, s katerimi bi lahko reševali vse načrtane naloge kulturne skupnosti.
SAVINJSKO ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
razpisuje
naslednje štipendije:
2 na medicinski fakulteti — moški
1 višji šoli za zdravstvene delavce
1 za laboratorijskega tehnika
1 za fizioterapevtko
1 za višjega rentgenskega tehnika
1 na šoli za zobarske asistente
Prošnje sprejema u-prava Savinjsko šaleškega zdravstvenega doma Velenje, 10 dni po objavi.
W
Čestitka
Na medicinski fakulteti v Zagrebu je promo-viral Martin Medved iz Prelog pri Šoštanju. Starši ter vsi bratje in sestre s sorodstvom mu iskreno čestitamo!

V osnovni šoli Miha Pintar-Toledo je zelo delavna plesno športna sekcija, ki ,jo vodi Drago Šulek. Mladi plesalci so nastopali že na številnih tekmovanjih, v Velenju pa kar dvakrat na elitni prireditvi Evropa pleše.
Na kvalifikacijskem turnirju mladinskih parov v standardnih in latinsko ameriških plesih, ki je bil 27. novembra v Velenju, sta bila prva mlada plesalca Irena Gorogranc in Marko Hojan, drugo mesto sta zasedla Irena Ževart In Zdenko Lah, tretje pa Alenka Hojan in Igor Kočever.
m m
m
ym vm
P p
P p
vas
P
vfe
m
>M P
zm P
ifš P sag
1» Si
P ŠP ti p
P P
m p
Vžvt p
P P
(K	r T TT : ■	•■ ;	, : „; k,'
P
m
ELEKTROTEHNA
TRGOVSKO, UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM
NUDI v svojih prodajalnah:
CELJE - Stanetova ulica 16 VELENJE - Prešernova ulica SLOVENJ GRADEC
-	ves elektroinstalacijski material
-	elektromotorji, hidroforji
-	vodovodni in sanitarni material
-	keramične ploščice
-	akustika, radio in TV sprejemniki z nadomestnimi deli
-	kuhinja GORENJE
-	gospodinjski aparati: hladilniki, štedilniki, pralni stroji
VABIMO VAS K UGODNEMU NAKUPU!
!
asi
P
M®
P
vžis %-s
M P P
P P
P p
trn
m
? i iJs.*i>
i p
m
mi,
mi Ste®
mt mt
tm
m
M sM
md
Š8B
M m4
m/s
pm
m
j&cgjl
v'/"7H''///i 't
# # •
MLADI! Sodelujte s svojimi prispevki na vaši strani. Pomagajte izbrati ime vaši strani. Nagrada 100 dinarjev za najboljši predlog, še vedno čaka v uredništvu.
Predsednik Primožič med mladimi
Mednarodno sodelovanje mladine
Lani se je naša OK ZMS vključila v mednardno izmenjavo mladih in izmenjala skupino z zahodno-nemškim mestom Esslin-gen. Vsi udeleženci te zanimive in vsekakor tudi koristne izmenjave so bili nadvse zadovoljni. Program 14-dnevnega bivanja je bil zelo bogat in zanimiv za vsakogar.
Uresničila se je želja, da bi si tudi mladina, ki kot vemo, nima ravno preveč denarja lahko privoščila počitnice v tujini ter tako spoznala tuje dežele, ljudi in njih običaje. Zelo ko-
ristna je tudi izpopolnitev jezika in sklepanje novih znanstev.
Kljub temu je letos izmenjava zamrla. Vzrokov za to je več. Omenila bi predvsem pomanjkanje primernih prostorov, kjer bi lahko gostje stanovali in premajhno zainteresiranost mladine. K takemu stanju je veliko pripomogla neobveščenost mladine.
Za prihodnje leto imamo v načrtu izmenjavo na dom, ki je za našo občino edino izvedljiva. S tem bodo tudi stroški občutno nižji. Vsak udeleženec iz-
menjave so imel na stanovanju in hrani člana nemške skupine. Za 14-clnevno bivanje v Nemčiji, vključno z vožnjo, bo razen tega še plačal 770 din, lahko tudi v mesečnih obrokih. Prvi obrok — akontacijo 200 din, naj bi po možnosti plačali že do 25. 12. 1971. Tisti, ki nimate možnosti, da sprejmete člane nemške družine na dom, se lahko prijavite, vendar boste za 14 dnevno bivanje in vožnjo plačali 1.400 din po obrokih.
Izmenjava bo v mesecu avgustu. Ker Esslingen ni


preveč oddaljen od Miin-chena, bomo prav gotovo občutili olimpijsko vzdušje in si morda tudi ogledali kako srečanje. Skupine iz Nizozemske, Francije, Švedske in Jugoslavije si bodo skupno ogledale znamenitosti dežele Baden VVurtenberg in preživele nekaj prijetnih dni skupaj.
Zaželjeno je, da izkoristite to priložnost, ker s tem tudi mladina naše doline prispeva svoj delež k utrjevanju prijateljskih odnosov med že omenjenimi državami.
Vse druge informacije boste dobili na OK ZMS Velenje (telefon 85-158).
Marjeta Seher
Splošno gradbeno podjetje »VEGRAD« Velenje
razpisuje
prosti delovni mesti za sektor v ZR Nemčiji
1.	gradbenega delovodjo
2.	šefa gradbišča
Pogoji:
pod 1. Delovodska šola in obvezno znanje nemškega jezika
pod 2. Visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri, najmanj 5 let prakse in znanje nemškega jezika
Prošnje z dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek 20 dni po objavi razpisa.
V Družmirju so imeli redni mesečni posvet s predsedniki terenskih aktivov ZMS, na katerega so povabili tudi predsednika SZDL občine Velenje Martina Primožiča in predsednika krajevne skupnosti Gaberke Rafaela Blatnika.
Predsednik komisije za terenske aktive Vlado Vi-demšek je najprej obrazložil kako je organizirana mladina v terenskih aktivih in kateri problemi so pri njihovem delu še vedno prisotni. Razvila se je razprava, v kateri je Martin Primožič dejal, da je vesel, da so ga povabili na razgovor in poudaril, da je potrebno, da se v krajevnih skupnostih organizacije bolj dogovarjajo med seboj, ker edino tedaj bodo skupna prizadevanja tudi rodila sadove. Poudaril je, da morajo biti mladi pri svojem delu vztrajni, ker le tako lahko dosežejo lepe uspehe. Rafko Blatnik pa je dejal, da mu je oblika sodelovanja terenskih aktivov Zveze mladine zelo všeč in izrazil, da bi se tudi vodstva v krajevnih skupnostih morala večkrat skupno sestati in se dogovarjati o nekate-
rih skupnih akcijah in rešitvah.
Na posvetovanju smo se tudi dogovorili, kateri aktivi bodo pripravil klubske večere in dramska dela in se tako vključili v tekmovanje NASA BESEDA 72. Dogovorili so se tudi, da bo tekmovanje terenskih aktivov potekalo do 12. decembra in da bo zaključna prireditev 25. decembra, na kateri bodo podelili nagrade in priznanja najboljšim aktivom.
Za zaključek tega sestavka naj napišemo tudi to. da so predsedniki terenskih aktivov zelo prizadevni. V Velenju imamo primere, ko je marsikateremu težko priti nekaj metrov na sestanek, predsedniki mladinskih aktivov, kot so Anže-lalt Franc iz Zavodenj, Miha Smonkar iz Piešivca, Silvo Kovač iz Cirkovc in drugi se pripeljejo v mrazu po zasneženih cestah iz naših najbolj oddaljenih vasi in ne z avtomobili in plačano kilometrino, ampak z mopedi. Ti fantje dokazujejo, ila sc da z zavestjo, voljo in brez denarja še marsikaj napraviti.
K. J.
IMIIIMIIII.......11111M111111111......Illlll.....111111111111111111111111111.....Mil.....Illllll.....IMHIII
Šrangajo dekleta
V malokateri vasi ohranjajo še običaj šranganja deklet. Ta običaj imajo še vedno v Gaberkah. Najbolj pa vedo to tisti fantje, ki drago plačujejo svoje bodoče žene. Tudi posnetek kaže gaberške fante pred ženinom in nevesto. Gaberški fantje pa sporočajo vsem tistim, ki se želijo poročiti z gaberškimi dekleti, da so glede na ostale podražitve dvignili ceno tudi pri šranganju.
NOVA PRIČESKA BREZ TRUDA — Večna ženska želja za olepšanjem je omogočila razvoj industrije, ki nudi vse vrste pomagal — od umetnih trepalnic do lasulj vseh oblik in barv. Vsak dan pride iz teh tovarn kakšen nov proizvod, z namenom, da naredi ženske še bolj privlačne. Neki francoski frizer pa je začel izdelovati posebne lasulje z zelo elastičnimi lasmi. Pri teh lasuljah je s pomočjo ščetke mogoče narediti flve novi pričeski. Na fotografiji: izumitelj demonstrira svoj izum.
IIIIMIMIMMMIHIMHHIIMMMIllllMIHHIIIHHnilMHHIIMMMIHIHMMHnnilMIlMIHIIIIMMMMMI
POKAL XIV.
DIVIZIJE
OSVOJILI
MLADINCI
GORENJA
V	nedeljo je mladinski aktiv iz Pake pri Velenju organiziral športno tekmovanje v namiznem tenisu, šahu in streljanju za prehodni pokal XIV. divizije. Tekmovanja, ki je bilo v osnovni šoli, se je udeležilo 10 ekip.
V	dokaj hudi konkurenci so bili najbolj uspešni
mladinci iz Gorenja, ki so osvojili prehodni pokal XIV. divizije, drugi so bili mladinci in Gaberk, tretji pa mladinci iz Bevč. Ekipa Gorenja je bila najboljša v namiznem tenisu in šahu, v streljanju pa so zmagali mladinci iz RŠC. Zelo uspešni so bili tudi mladinci iz III. osnovne šole, ki so v konkurenci starejših mladincev zasedli odlično 6. mesto.
Tekmovanje za pokal XIV. divizije bo odslej vsakoletna tradicionalna športna prireditev v Paki.
K. J.
Zdaj še letalski krožek
Med pomembne izvenšol-ske aktivnosti v rudarskem šolskem centru v Velenju sodi tudi dejavnost Ljudske tehnike. V modelarskem, foto, radioamaterskem in astronomskem krožku je vključenih precej učencev RŠC.
Pred dnevi so se sestali na občnem zboru učenci, mentorji in ostali, ki se bodo v bodoče vključili v dejavnost LT. Pregledali so dosedanje delo ter sprejeli program za delo v tem šolskem letu. Zavzemali se bodo, da bi čim več mladih vključili v to pomembno dejavnost. Ustanovili so le-
talski krožek, za katerega sc je prijavilo kar 300 mladih. Razmišljajo pa še, da bi ustanovili avto moto krožek, za katerega je precejšnje zanimanje.
Za uresničevanje široko zastavljenega dela bodo potrebovali tudi izdatno [finančno pomoč. Računajo na pomoč in razumevanje pri skladu za pošolsko dejavnost RŠC in občinskega odbora LT Velenje. Predsednik upravnega odbora Dalibor Pečnik je prepričan, da uspehi ne bodo izostali, če se bodo vsi zavzemali za realizacijo obsežnega programa.
ZA DAN REPUBLIKE
V vseh krajih. velenjske občine smo svečano praznovali dan republike. Za o-srednje prireditve je tokrat poskrbel svet zveze kulturno prosvetnih organizacij Velenje. Njegov glasbeni sosvet je pripravil srečanje odraslih pevskih zborov v Velenju in Šoštanju. Prvo srečanje je bilo 25. novembra zvečer v domu kulture Velenje, drugo pa član pozneje v kulturnem domu Šoštanj. Na obeh prireditvah je nastopilo 7 pevskih zborov, kot gost pa je sodeloval tudi pevski zbor iz Mo- •
ziria. Vsem sodelujočim zborom so izročili posebna priznanja.
Ob dnevu republike pa so bile tudi druge prireditve. Kulturno umetniško društvo Anton Aškerc je pripravilo proslavo za dijake. Na prireditvi je prvič nastopil moški pevski zbor tega društva. Tudi v vseh o-snovnih šolah velenjske občine so imeli ob dnevu republike svečane akademije. Posebno praznično vzdušje so pripravili pionirji, ko so sprejeli v svoje vrste blizu 600 cicibanov.
SEMINAR ZA VODSTVA AKTIVOV NA OSNOVNIH ŠOLAH
Komisija za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci Zveze mladine je pripravila seminar za vodstva aktivov v osnovnih šolah, katerega se je udeležilo 18 mladink in mla-
dincev iz vseh osnovnih šol naše občine.
Na seminarju so govorili o vlogi in nalogah aktivov na osnovnih šolah, zgodovinski poti Zveze mladine, statutu in pravilih občinske konference, kako se vodijo sestanki in konference. Na koncu so se dogovorili tudi o skupnih akcijah vseh mladinskih aktivov na osnovnih šolah v tekočem šolskem letu.
K. J.
Pionirska izkaznica
ODMEVI NA OBJAVLJENE SESTAVKE
Kanalizacija Šmartnega
Slikai Skornšek razstavlja inesrečeA v velenjskem hote
u
šaleški rudar je v številki, ki je izšla 19. 11. 1971, objavil članek z naslovom »Kanalizacija Šmartnega«. Pisec je anonimen. Komunalno podjetje »Komunalni obrtni center Velenje« je v tem članku precej omenjeno. Menimo, da je po proučitvi tega članka dolžnost Komunalnega obrtnega centra Velenje, da o-svetli občanom stvarno stanje kanalizacije v Šmartnem ob Paki in obrazloži postopke za priključitev na kanalizacijo.
V starem delu vasi je bilo izvršene nekaj kanalizacije še v letih 1962/63. To kanalizacijo je gradilo podjetje Oljka iz Šmartnega. Zgrajeni del je bil speljan le skozi stari del naselja do cerkve. Novi del kanalizacije, ki ga je v izredno težavnih pogojih zgradil Komunalno obrtni center Velenje (ob nastopajoči podtalnici v močvirnem terenu) pa je sestavljen iz 139 m' 0 30, 169 m' 0 40, "I m' 0 50, 256 m' 0 65 in 228,80 m' 0 75. Padci so izredno majhni in je padec pri ceveh 0 75 le 2,50 %o. Prav zaradi malega padca nismo mogli izkoristiti že
napravljenega kanala pod cestno traso. V kolikor smo hoteli izpeljati odvodni kanal v Pako, smo morali točno upoštevati padec iz projekta. Seveda pa je bila napaka izvajalca cestnih del, da je cevi kanalizacije pod cesto položil znatno prenizko. Stroški novega kanala pod cesto znašajo vsega 2400 din, kajti podvojilo se je samo ca. 9 m' pod cesto. Vendar pa je podjetje prihranilo 5670 din, ker ni bilo potrebno pri gostišču, kjer je tudi avtobusna postaja, odstraniti greznico in izvršiti zavarovalna dela na stavbi. Ta prihranek je bil seveda tudi skrbno ocenjen, ko smo se odločili za novo izvedbo cestnega križanja z odvodnim kanalom. Vsa dosedanja dela na zbiralnikih in odvodnih kanalih so stala do sedaj preko 180.000 din. V dokončni izvedbi, ki si jo tudi mi želimo in bo izvedena takrat, ko bodo zagotovljena sredstva, pa pride v poštev še čistilna naprava v spodnjem delu Rečice.
S priključki pa je stvar taka: obstoja občinski odlok, ki točno določa kaj
Ta naša mrtvašnica
Odgovor na članek, ki je bil objavljen pod gornjim naslovom v »ŠALEŠKEM RUDARJU«, dne 19. 11. 1971 leta.
Res je, da ima Komunalno obrtni center Velenje v upravljanju pokopališče Šmartno ob Paki. Kot organ upravljanja se strinjamo z ugotovitvami glede stanja mrliške veže, zato že tri leta zapored tudi predlagamo v planu Skupščini občine Velenje, da se zagotovijo potrebna sredstva za obnovo mrliške veže na pokopališču Šmartno ob Paki. Ker se pa ta sredstva do danes še niso našla, je stanje takšno kot ga navaja pisec članka. Verjetno
je nesporno, da sredstva, ki jih dobimo od pogrebnih storitev ne zadostujejo za takšno investicijo. Mislimo, da je z naše strani vse storjeno, drugo presega naše možnosti in pristojnosti, ker smo Je organ u-pravljanja pokopališča. Pisec članka bi moral nasloviti poziv za zgraditev nove mrliške veže na Skupščino občine Velenje, kar bi bil verjetno tudi storil, če bi se bil bolj poglobil v zadevo in razčistil kdo je za kaj odgovoren in pristojen.
Glede neprimerne lokacije sedanjega pokopališča in mrliške veže pa bo potrebno razmišljati pri izdelavi zazidalnega načrta
.........1111111111 m 1111111111111111111111 m ■ 11111111 ■ 11 ti 1111111111111 r 111111111111111111111»111111111 > i > m I^J
Silvestrovanje
v domu na Slemenu (
Vabimo vas na veselo Novoletno noč v planin- = skem domu na Slemenu.	=
Rezervacije sprejemamo do 25. 12.
Menu z lovskimi spe-cialitetami in prenočiščem stane 100 dinarjev.
Cesta je plužena.
i SREČNO NOVO LETO ŽELI
I Planinsko društvo Šoštanj	=
iTl 11111 > 11 r) 11111) MI i 111111II t F11111111111111111111111 ■ 11111 > 111111111J111111111M111411M11111M11111M M11 iT
mora občan storiti, da se lahko priključi na kanalizacijo. Pobuda je namreč v občanovih rokah. Občan mora pri KOC Velenje vložiti zahtevek za priključek in naročiti pri KOC Velenje tudi priključitveni izvedbeni načrt. Priključek na zbiralni vod smejo izvršiti izključno le delavci Komunalno obrtnega centra Velenje, kajti le-ti so strokovno zanesljivi pri izvedbi priključka. KOC Velenje je tudi zadolžen za pravilno delovanje kanalizacije. Pri KOC Velenje se naroči tudi načelno soglasje. Načelno soglasje je seveda brezplačno. Priključitveni prispevek in stroški načrta za priključitev pa tudi nista tako velika, da ju občani, ki posedujejo hiše ne bi zmogli.
Ne vemo, ali je pisec članka iskal pojasnila pri KOC ali pa pri ustreznih organih komunalnih služb na občini. Povemo lahko le to, da smo v danih razmerah napravili kar največ je mogoče. Zelo radi bomo pojasnjevali in pomagali slehernemu občanu, ki bo na KOC Velenje to zahteval. Za konstruktivne misli smo vsakomur hvaležni, želimo le, da so pomanjkljivosti preverjene.
Šmartno ob Paki.
Pozdravljamo tudi idejo o napeljavi vodovoda na pokopališče. Pisec članka pa je tudi pri tem problemu »pozabil« povedati od kod dobiti potrebna sredstva. Ne smemo spregledati dejstva, da plačujemo za m3 vode samo 30 par, in da ta sredstva komaj pokrivajo stroške pridobivanja.
V	hotelu Paka si prizadevajo, da gostom ne bi nudiii zgolj udobne postelje in dobre hrane. Vseskozi skrbijo tudi za razvedrilo.
Zdaj pa so se odločili za svojevrstno potezo, lahko bi rekli, da tega nimajo v nobenem drugem slovenskem hotelu. V posebni sobi, ki je v pritličju, in v banketni dvorani v prvem nadstropju so odprli stalno likovno razstavo. Stene, z lepo obloženimi tapetami, krasijo sedaj še slikarske stvaritve domačega slikarja Miša Skornška.
V	obeh prostorih v hotelu Paka v Velenju bo Mišo Skornšek stalno razstavljal. Svoje slike pa tudi prodaja. Tako smo v Velenju dobili nov razstavni prostor, ki pa se nekoliko razlikuje od drugih. Namenjen je predvsem hotelskim gostom, ki bodo prosti čas izkoristili med drugim tudi za ogled likovne razstave.
Slikar Mišo Skornšek razstavlja v prvem ciklusu olja večjega formata. Tokrat se je odločil za pejsaže — Trate pod Kriško goro, šalek v jesenskem plašču, Štan-ti nad Hrastovcem, Pogled proti elektrarni, Za Savinjo, Družmirsko polje in Jutro v Skornem.
• ČLOVEK POD SNEGOM
Po Prešernovi cesti v Velenju je 23. novembra ob 2.20 vozil tovorni avtomobil CE 340-44 BALTAZAR ŽERJAV iz Crnove 1. V bližini kulturnega doma je zagledal zasnežen kup na cesti in ker ni mogel ustaviti vozila, je zapeljal čez kup. Ker je predvideval, da je pod snegom človek, se jc ustavii in pogledal, odkril je Antona KRAJNCA iz Velenja, Tomšičeva 11, ki je obležal zaradi močne vinjenosti in je zaradi predvidnosti šoferja dobil le manjše praske.
• V TOVARNJAK
19. novembra ob 9.30 je v Pre-logah pri glavni vratarnici RLV, zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati FRANCA URBANCA iz Skornega 2 z o-sebnim avtomobilom CE 340-46. Nasproti mu je pripeljal s tovornim vatomobilom CE l98-2r> STANKO KODAREJ iz Raven, ki se je ustavil, ko je videl, da Urbanca zanaša. Vendar se je osebni avtomobil zaletel v tovornjak, ko je ta že stal. Trčenje je bilo tako močno, da je na obeh vozilih škode za okrog 15.000 din. Poškodovana pa sta bila tudi dva potnika v osebnem avtomobilu.

PREKLICI
•	Plačilne kartončke RLV preklicujejo Mihajlo Guberinič, Kersnikova 3, Velenje, številko 20; Alojz Hriberšek, Hrastovec 20, številko 3 in Emil Malov-šek, Šercerjeva 4, Velenje, številko 388.
•	Preklicujem izkaznico za kolo. Alojz Hriberšek, Hrastovec 20.
PRODAM
•	Prodam večjo gradbeno parcolo na Konovem. Naslov v uredništvu.
•	Zelo ugodno prodam japonski avtomatski dia-projektor »Cabin« z daljinskim regulatorjem. Odplačilo možno v dveh obrokih. Naslov v uredništvu.
VELEBLAGOVNICA
20 ODDELKOV
T
DARILNI DONI NAGRADNA IGRA
sledite j jj
VEDNO IN POVSOD
T
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
Tehno-mercator
CELJE
VELEBLAGOVNICA |j|

I! , ♦
. ♦ . ♦ . ♦
M
li it u
It $1
I ii
i »♦
♦ ♦
♦ i
if ♦ ♦
i: it
!! «
::
ti t!
I! ♦ ♦
j: H
||
tt tt
i!
II ♦ ♦
♦»
* i
-"ifi«!^ i \ilJiil'\\
VELIKA NAGRADNA IGRA
OD 5. NOVEMBRA DALJE V
VELEBLAGOVNICI
IN V
13. PRODAJALNAH TRGOVINE NA MALO
PRI NAKUPU ZA VSAKIH POLNIH 100 DIN DOBITE KUPON
NAGRADE:
•	BARVNI TV SPREJEMNIK GORENJE
•	PRALNI STROJI
•	HLADILNIKI
•	ŠTEDILNIKI
•	MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE i.tl
ZATO
vedno in povsod
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
Tehno-mercator
CELJE

ŠPORT
ŠPORT
Priznanja
»Partizana« Slovenije
V Narodnem domu v Celju so na proslavi dneva republike podelili tudi priznanja telesno vzgojnim delavcem v društvih Partizan za 20 in 10-letno aktivnost.
Priznanja, ki jih je podelila zveza Partizana Slovenije so prejeli:
• za 20-Ietno aktivnost — Miligoj Jarnovič, Fanc Ko-lenc, Matjaž Natek, Gizela Natek, Miloš Volk vsi iz
Šoštanja; Karel Napotnik in Bernard Podkrižnik iz Šmartnega ob Paki;
• za 10-letno aktivnost — Rudi Bajec, Ivo Blekač, Miroslav Vrečko, Maks Dvornik, Miloš Ivančič, Hubert Jaki, Franc Kavnik, Riko železnik, Janko Skornšek iz Šoštanja ter Franc Berd-nik, Franc Podgoršek in Jože Založnik iz Šmartnega ob Paki.
BL0UDK0VA PLAKETA ZA JAMOVIČA
Na svečani podelitvi najvišjih priznanj za delo na področju telesne kulture v Sloveniji — priznanje Stanka Bloud-ka — je bil med dobitniki priznanj tudi Miligoj Jarnovič. Dobil je Bloudkovo plaketo za dolgoletno organizacijsko in strokovno teles-nokulturno delo v Šoštanju. Jarnovič je prvi dobitnik tega visokega priznanja v naši občini.
LJUBLJANSKA BANKA ZA ZDOMCE
ZMAGA KEGLJAČEV
V Celju sta se v prijateljskem kegljaškem srečanju pomerili ekipi Partizana Šoštanj in AERA Celje. Zmagali so kegljači iz Šoštanja z rezultatom 6467:6331. Med posamezniki pa je bil najboljši Raj-šter (Šoštanj) 881 kegljev.
V počastitev dneva republike je kegljaški klub Kovinar Štore priredil kegl jaški turnir na kattei-rem je nastopilo 18 ekip. Zmagala je ekipa Šoštanja in osvojila lep pokal.
•	Avgust FLIS, roj. 11919, dela-vec iz Velenja, šerccrjeva c. št. 8 in Silva VISINTIN, roj. 1950, delavka iz Velenja, Šcrcerjeva c. št. 8.
•	Stanislav VOH, roj. 1947, varilec iz Silove št. 3 in Zofija OCEPEK, roj. 1949, delavka iz Silove št. 5.
•	Božidar SENEGACNIK, roj. 1949, serviser iz Velenja, Jenkova c. št. 7 in Ivana ME-LANSEK, roj. 1951, trg. po-fnočnica iz Duplice št. 31.
•	Franc STVARNIK, roj. 1945, ključavničar iz Laz št, 8 in Bernarda VIDMAJER, roj. 1952, delavka iz Silove št. 33.
•	Mihael KRONOVŠEK, roj. 1946, gradbeni tehnik iz Ra-kovclj št, 2(9 In Stanislava PANTNER, roj. 1950, medicinska sestra iz Pake pri Velenju št. 8.
•	Franc SEŠEL, roj. 1911, delavec iz Škalskih Cirkovc št. 3 in Marija POCAJT, roj. 1930, delavka iz škalskih Cirkovc št. 3.
> Marjan LESJAK, roj. 1945, kmetovalec iz Bcvč št. 23 in Darinka PUSTINEK, roj. 1951, delavka iz Laz št. 28.
» Stanislav VIZJAK, roj. 1946, gozdni preddelavec iz Velenja, Celjska c. 91 in Milka ŠKRABL, roj. 1951, delavka iz Velenja, Celjska c. št. 91.
» Zdravko TANšEK, roj. 1947, strojni inženir iz Polzele št. 42 in Cirila BRGLEZ, roj'. 1950, ekonomski tehnik iz Kavč št. 25.
» Stanko FRIŠKOVEC, roj. 1948, rudar iz Šaleka št. 57 in Irena ŠPEII, krojačica iz Konovcga št. 98.
• Slavko KEVC, roj. 1952, mesar iz Topolšice št. 81 in Stanislava AVBERŠEK, roj. 1950. medicinska sestra iz Hrasto-ca 46.
ISJMIRVnil
—	Silvester ZACNIK, upokojenec iz Florjana št. 43, star 67 let
—	Marija NAPOTNIK, gospodinja iz Šoštanja, Nova ul. 4, stara 73 let
—	Franc KAC, upokojencc iz Gornje vasi št. 19, star 71 let
—	Rudolf MAGDAI.ENC, U-pokojenec iz Vrhova št. 33, star 64 let
—	Marija VANDRAŠEK, upokojenka iz Rog. Slatine št. 153, stara 64 let
—	Jožefa GAJŠEK, upokojenka iz Kompol št. 34, stara
69	let
—	Terezija PRISLAN, upokojenka iz Šoštanja, Koroška c. št. 2, stara 72 let
—	Franc ZUPANC, avtopre-voznik iz Celja, Cesta v Laško št. 2/b, star 46 let
—	Adolf MEDVED, upokojenec iz Stor št. 2, star 63 let
—	Alojzija PRISTOVŠEK, prcužitkarica iz Topolšice št. 30, stara 82 let
—	Frančiška KOZMELJ, upokojenka iz Kaple št. 21, stara
70	let
—	Franc ZVONAR, delavec iz Začreta št. 43, star 72 let
—	Anton DREVLJAK, upokojenec iz Rog. Slatine št. 69, star 67 let
—	Alojzija GOLOB, (upokojenka iz Celja, Na Rebru 13/a, stara 87 let
—	Marija MAROVT, gospodinja iz Braslovč št. 1, stara 66 let
—	Adolf KODltUN, upokojene« iz Podgorja št. 23, star 74 let
Za novoletne praznike bo v domovino prišlo blizu 350.000 naših delavcev, ki začasno delajo v evropskih deželah. Ni slučaj, da se je Ljubljanska banka za ta obisk še posebej pripravila. Z novo obrestno mero, ki velja od 1. decembra, bo zadovoljila vse svoje varčevalce. Obresti na dinarske hranilne vloge in devizne vloge občanov na vpogled so se povečale od 6 na 7,5 odstotkov. Pri deviznih vlogah na vpogled znašajo 5,5 odstotkov v devizah in 2 odstotka v dinarjih. Za dinarske in devizne vloge naložene z odpovednim rokom nad 13 mesecev znaša obrestna mera 9 odstotkov, z odpovednim rokom nad 24 mesecev pa 10 odstotkov. Devizna sredstva obrestujejo v Ljubljanski banki v devizah po obrestni meri 7,5 odstotkov, razlika od 9 oziroma 10 odstotkov pa v dinarjih.
V teh clneh bo Ljubljanska banka sodelovala tudi z zavodi za zaposlovanje in sindikati, ki bodo decembra organizirali sestanke za naše zdomce. Predstavniki Ljubljanske banke bodo pojasnjevali v zvezi z
varčevalno kreditnimi pogoji za nakup stanovanj ali gradnjo stanovanjskih hiš, obnovitev kmetij, obrtnih delavnic in podobno.
Ljubljanska banka je izdala tudi posebni prospekt, ki je tiskan v slovenskem in srbohrvatskem jeziku. Prospekt vabi delavce na j obiščejo poslovne enote Ljubljanske banke in jih seznanja z ugodnostmi in popusti pri nakupu v domovini z deviznimi sredstvi. Za zdomce zaposlene v ZR Nemčiji je Ljubljanska banka izdala posebne brošure v srbohrvatskem jeziku iz katere se lahko seznanijo kako obračunajo davčno izravnavo, kako si zagotovijo posebne pravice iz socialnega zavarovanja, kako sestavijo zahtevek za znižanje davčne osnove itd. Brošure so na voljo pri predstavnikih Ljubljanske
banke, jugoslovanskih diplomatskih predstavništvih in pri poslovalnicah za jugoslovanske delavce v ZR Nemčiji.
Ljubljanska banka pa bo presenetila devizne varčevalce še z izrednim novoletnim žrebanjem. Vsa navodila za sodelovanje pri žrebanju so napisana v prospektu, ki ima nagradni kupon in ga je mogoče dobiti na vseh cestnih mejnih prehodih ter na posebnih vlakih in letalih, ki bodo vozili delavce v domovino. Prospekt bodo imeli tudi v vseh poslovnih enotah Ljubljanske banke. Nagradni kupon je potrebno oddati od 1. decembra letos do 31. januarja prihodnje leto v eni od poslovnih enot in na podlagi tega odpreti devizni račun z začetno vlogo najmanj 200 DM v katerikoli konvertabilni valuti. Žrebanje bo 21. februarja v Ljubljani, trije dobitniki nagrad pa bodo lahko na stroške Ljubljanske banke s svojo družino preživeli 10 dni dopusta v Jugoslaviji. Kraj in čas bodo izbirali sami.
Društvo za varstvo in vzgojo ptic šaleška dolina Velenje prireja
ocl 18. do 27. decembra 1971 v avli osnovne šole Miha Pintar-Toledo Velenje razstavo ptic pevk
in rekvizitov. Vabimo prebivalce, da si ogledajo zanimivo razstavo.
BRALCE OBVEŠČAMO
Nadaljevanj »Za Parizom še Sarajevo« in »Naši alpinisti o sebi«, danes žal ne moremo objaviti, ker smo bili v prostorski stiski. Bralcem in avtorjem se o-pravičujemo.
Silvestrovanje v „PAKI in JEZERU"

m II ti
m
5S&S.
I! P P
i K®
Ha
lis
H-š sfe
II
/J/,i\\lJU\\!s.',:\\ljl.1.1lJU \ i/.
Obveščamo cenjene goste, da zervacije za Silvestrovanje.
že prodajamo re-
140
ve-
•	V hotelu PAKA stane Silvestrova večerja dinarjev.
•	V restavraciji JEZERO stane Silvestrova čerja 100 dinarjev.
V	hotelu PAKA bosta igrala kvartet »Bratov Rac« in kvintet »Jožeta Šaleja«.
V	restavraciji JEZERO pa bo igral kvartet iz Čakovca.
Rezervacije za hotel PAKA prodajamo v hotelski recepciji od 8. do 14. ure (telefon 85-133, 85-135), za restavracijo JEZERO pa v točilnici Jezero od 9. do 22. ure (telefon 85-170). Vabimo cenjene goste, da pravočasno kupijo rezervacije za Silvestrovanje v hotelu PAKA in restavraciji JEZERO.
Za vaše dobro počutje in prijetno razpoloženje bo poskrbel kolektiv gostinskega podjetja Paka Velenje, ki vam že ob tej priložnosti želi srečo v letu 1972.

im
m
mA
mi "M) lil it SMS
m mi
mZ.
mi ifd
It
mi Um hm
1)1$
mA
od 20. novembra 1971 do 20. januarja 1972
VKLJUČUJEMO
VSAKEGA KUPCA -
V VEIJKO JUBILEJNO
NAGRADNO IGRO
VELEBLAGOVNICE
DEKOR
Stanetova 19
in v poslovalnicah
Ueroniho
1.	„fičo"- !uxe	7. televizor
2.	olimpiada Miinchen - 1 oseba	8, električni štedilnik
3.	pralni stroj	a hladilnik
4.	moped jomos"	10. preproga 3«2
5.	pony ekspres	in še 20 moških srajc
6.	stroj za pranje posode	20 kombjnel
žrebanje	29. 1. 1972
ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK,
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: CETIS grafično podjetje Celje
PISMO NEKEMU DELAVSKEMU SVETU
Spoštovani tovariši!
Premišljeval sem, komu naj pišem, da napisano ne bi zletelo s pisarniške mize v koš. Odločil sem se, da pišem vam drage tovariši-ce in tovariši člani nekega delavskega sveta. Moram takoj z resnico na dan. To moje pismo ni namenjeno nekemu tovarišu direktorju, niti ne nekemu tovarišu sekretarju podjetja ali sploh komerkoli iz vodstva kake delovne organizacije. Namenjeno je vam — članom nekega delavskega sveta. Takšno pojasnilo sem moral napisati na začetku, da ne bo nepotrebnega razburjanja s strani zgoraj omenjenih tovarišev, da ne bo telefoniad, posredovanj in še česa podobnega.
Dolgo ste v podjetju, tovariši člani nekega delavskega sveta. Nekateri že celo več let. Zdaj ste člani nekega delavskega sveta, ki kot najvišji organ upravljanja sprejema za vaše podjetje odločilne, da ne napišem pravno veljavne sklepe. Večina vas, ki ste že dalj časa v podjetju, je že večkrat zapovrstjo sedela v tem nekem delavskem svetu. Dvigovali ste roke, ali pa tudi ne. Bili ste odločno nasproti vnaprej pripravljenim in vsiljivim odločitvam, ali pa tudi ne. Skratka, sprejemali in odklanjali ste sklepe v nekem delavskem svetu, ki naj bi po pripovedih vaših vodilnih povzpeli vaše podjetje in mu dali karakter gospodarske moči.
Vse prav in lepo. Ne samo jaz, tudi drugi poznajo vaše podjetje. Njegov razvoj sega že v prvo polovico tretjega desetletja in je potemtakem v rasti največje ekspanzije. Res je sicer, da vam je tu in tam zaškripalo, da so z občine že dvakrat poslali na pomoč prisilno, toda kaj hočemo, takšni so pač pogoji gospodarjenja. Brez težav ni dobrega razvoja. Vi pa ste svoj razvoj dosegli in vam tega nihče ne more oporekati. Sicer, res niste zgradili v teh kratkih desetletjih nove tovarne in kupili kdove koliko novih avtomatiziranih strojev. Znatno niste povečali niti obsega proizvodnje, niti ne takoimeno-vanega bruto produkta. Pa kaj hočete, vaša tovarna še vedno stoji in delavci iše vedno hodijo na šiht. Nekaterim odrežete manjši košček kruha, drugim (teh je seveda okoli polovica zaposlenih, ki delajo v režiji) pa večjega. Glavno je, da ste vseskozi složni, enotni in preudarni. Da, preudarnost nekaj velja v današnjih časih! Kaj bi se vendar razvijali takrat, ko so bili vaši proizvodi najbolj iskani. Potem bi morali več delati in zaposliti še kakšnega strokovnjaka. Veste, preveliki apetiti so morda škodljivi. Mhja, so že težave zdaj po reformi s temi blokiranimi žiro računi, zlasti pred plačilnimi dnevi,
ko vam zmanjka potrebnega denarja.
Vi, ki imate direktorja kampeljca, da mu ni enakega, si ne delajte skrbi še s temi stvarmi. On zna in zna. Brez plač še niste bili. Kje denar poišče, je njegova stvar. Nekoga že pretenta. Veste, roka roko umije.
Ja, res vas občudujem. Ni še dolgo od tega, ko so vam neki inšpektorji našli izgubo. Zdaj je od takrat že več kot 365 dni. Vi pa še vedno živite in se normalno razvijate kot takrat, ko ste začeli v istih obratih s proizvodnjo. Skratka, razvijate se v vaših razvojnih mejah. Taisti inšpektorji so kasneje tudi odkrili, da ste ponaredili bilanco in namesto primanjkljaja prikazali dobiček. Ljudje pač ne vedo, da ste tako morali storiti, ker ste se kot pravni subjekt in organizacija združenega dela, kot samoupravna skupnost delavcev, borili za svoj obstoj in ugled pri poslovnih partnerjih. Nekdo je zavidal vaš blesteči razvoj (beri obstoj) v zadnjih dveh desetletjih in je ponovno hotel uvesti prisilno. Enostavno so oni tam zgoraj dejali, da pri vas vladajo neurejene razmere, da nimate razvojnega načrta, gospodarsko stanje pa pri vas stagnira.
In spet se je znašel vaš kampeljc, vaš direktor. Kdor zna, pa zna. Najprej je šel tam k onim zgoraj in moledoval, da so se v času njegove bolezenske odsotnosti dogodile v vašem podjetju razne nepravilnosti, ki so podjetje pripeljale do takšnih abnormalnih medsebojnih notranjih odnosov posameznih delavcev, ki škodujejo nadaljnjemu razvoju in obstoju vašega podjetja. Povedal je še, da bo na prvi seji nekega delavskega sveta zaprosil za sporazumno razrešitev njegove delovne dolžnosti, torej za ex direktorja, in obljubil, da bo po svojih sposobnostih z vso svojo močjo delal za procvit podjetja. One tam zgoraj je še prosil, da primerno ukrepajo, ker sam tega ne more več. Ha, ha ... Ko pa je prišel k vam domov, se je zasmejal
v	brk in skupaj z vašimi dvignjenimi rokami drugače ukrepal. Zakaj tega niste povedali tovarišem inšpektorjem, pa bi brez težav razumeli, da ste morali ponarediti lanskoletni zaključni račun in da ste takšnega ponarejenega potrdili tudi
vi	člani nekega delavskega sveta? Roki pravice, ki je takrat razsojala o pravni u-pravičenosti odločitve onih tam zgoraj, ste pač morali prikazati najverjetnejšo in najbolj prepričljivo inačico. In glejte, verjeli so vam. Tehtnica pravice se je nagnila na vašo stran. V pravdi pa je zmaga več vredna kot, denimo dobro obstoječe podjetje, perspektiva in nekaj starih milijonov primanjkljaja, ki se da zamašiti tudi iz rezervnega sklada.
Nekaj pa bi vam le očital pri tej vaši dolgoletni preudarnosti, tovarišice in tovariši, ki večkrat sedite na sejah nekega delavskega sveta. Do tega očitka sem prišel ondan, ko sem vas takole mimogrede opazoval, ne v podjetju, ampak na cesti. Odhajali ste z izrednega zasedanja nekega delavskega sveta. O čem ste razpravljali in o čem sklepali, ne vem. Gledal sem vas Anica, Majda in Ivanka pa tudi vaju Franci in Ivan, pa . .. ne vseh dvajset pa res nisem luknjal z očmi. Vsi ste se mi zdeli nekam čudni — in ne zamerite, pomislil sem pač, kar mi je prišlo na um. Ne vem, laično povedano, nekam prožna so vaša telesa, zlasti tisti del na katerem je glava. Ta je na vrhu vas kimala, kimala ... In te vaše roke, desne so bile kot vzmeti, venomer so se dvigale in spuščale, kot da bi kdo drug z njimi ravnal in ne vi sami. Takšni ste, če vas gledam, tovarišice in tovariši člani nekega delavskega sveta. Sreča, da vas v podjetju ni veliko obdarjenih z radostjo biti izbrani člani nekega delavskega sveta. Drugače bi bilo hudo. Potlej bi vsi v vašem podjetju kimali in dvigovali desne roke. Tako vas je pa le nekaj srečnih izbrancev, ki ste zboleli v demokratičnih odnosih.
To tudi veste, da je v vašem podjetju nekaj takšnih, ki venomer nergajo in sitnarijo? Teh vesti, ki vam jih bom v mojem pismu napisal, pa zgotovo ne veste! — Zadržal se bom najprej pri okoli 100 strani napisanem perspektivnem planu, ki so ga strokovne službe sestavile v dveh ali treh dneh in to v času, ko bi moralo podjetje pod prisilno. Je bil ta razvojni program samo pesek v oči vam in tudi drugim? Zanj ste dvignili roko in pokimali z glavo tudi vsi člani nekega delavskega sveta. Kar vidim, kako je vaša tovarna rastla v oblakih. Brez denarja ni nič, veste. In tudi brez pomoči drugih ne (temu pravimo širša družbena pomoč). Aja, vi ste seveda računali na (ino)-zemski kredit. Ni bilo iz teea nič? Če še imate kje tisti perspektivni plan za večletno obdobie. potem sa izvlecite iz zaprašenih predalov in ueotovite niesovo realno vrednost. Kiloerame nevrednega papirja plačajo po dnevnih cena le še na odpadu pri Dinosu. Bolje nekaj kot nič. Sicer pa je pravda že tako v vašem žepu in lahko perspektivni plan, če ga do zdaj še niste uporabili, mirne duše odpeljete tja, kamor sodi.
Ta vest je še boljša. Res vam zavidam. Imeti v podjetju strokovnjaka tako širokega profila kot ga imate pri vas, je res nebeški dar. Zdaj je obratovodja tega ali onega obrata, zdaj sekretar podjetja, zdaj varnostni, zdaj ... Ne, resnič-
no, takšne sreče ste deležni samo v vašem podjetju.
Da nimate strokovnjakov, vam očitajo? Kako pak. Še na pravo delovno mesto ste zaposlili te vaše inženirje! Kaj morate vi zato, če imajo pri njihovi hiši sorodno popoldansko obrt in če si fantje (mislim vaše strokovnjake) kaj malega naredijo za obrtniška dela kar v službi, na svojem delovnem mestu? Vsi smo za razvoj obrti, zakaj jo ne bi še konkretno vi podpirali.
Tisto o kimanju in dviganju mi ne smete zameriti, tovarišice in tovariši člani nekega delavskega sveta. To navsezadnje tudi ni najhujše. V mojih očeh ste izgubili ceno zavoljo tega, ker niste usposobljeni, da bi vsaj nekateri med vami, ki že več let sedijo v tem nekem delavskem svetu, postali v mandatni dobi njegov predsedujoči. Tnko pa so izmed vseh vas le dva, ali trije, oziroma štirje sposobni, cla menjaje zasedajo predsedniška mesta v samoupravnih organih. Dobro, da tu in tam kakšen organ, denimo upravni odbor, preimenujete. Drugače bi izgledalo, da je samoupravljanje iz leta v leto v istih rokah.
To pa je res čudno. Vaš direktor in drugi vodilni imajo do inšpektorjev fair odnos. Kadar pridejo v podjetje, se jim vedno umaknejo, eni odidejo na dopust, drugi pa v bolniško. Dajte, dajte, okorajžite se in jih vprašajte, zakaj se jim umaknejo? Pa tudi vašega kampeljca, direktorja, ki vedno zboli, kadar se v vašem podjetju razmere zgostijo in zameglijo. Škoda, da ne vem, če je zdravnik njegov prijatelj? Ali pa ga možakar zna pretentati.
Oh, kako ste naivni! Za vašimi hrbti se skrivajo drugi. Veste, kaj pravijo. Delavski svet je sklenil, odločil, odobril. . . Tako je tudi po zadnji vaši odločitvi. Zdaj pa res premišljujem, če se nekateri ne skri-
vajo za vami in za sklepi, ki jih je sprejel neki delavski svet?
Ne vem, če nimate v statutu zapisano, da je biti obveščen o vsem kar vi sklenete in kako podjetje posluje osnovna pravica vsakega člana delovne skupnosti. Obveščati bi morali tudi vi, člani nekega delavskega sveta. Pri vas pa je drugače. Kdor je preveč radoveden, mu pokažete tovarniška vrata in ga pošljete skoznje. Ce ne gre sam. mu napišete odločbo. Končno imate prav, kaj bi se delavci vmešavali v vsako stvar. Kaj neki jih briga perspektiva? Pri vas vendar perspektivno delate že vsa leta. Ne širite se, pa dobro živite. To je prava perspektiva!
Tole, kar ste zadnjič sklenili na vašem izrednem zasedanju pa je že malce prehudo. Vem, da ste urejeno nodjetie in ne marate an^r-hiie. Disciplina je pri vas za vse enaka. Tudi za tovarn direktorja, ki sem ga pred časom iskal več dni zapovrstjo, pa tajnica ob devetih dopoldan ni mogla pojasniti kje je, ali doma ali kje drugje. Zato še tembolj razumem, da je potrebno vsako kršitev delovne dolžnosti v kali zatreti, zlasti kadar delavci ravnajo v očitnem nasprotju z delovno disciplino in postopkom, ki ga določa statut vašega podjetja. Vaši delavci so pa res smešni. Kaj vpijejo, ploskajo in razgrajajo kadar prideta tovariša direktor in sekretar med nje in jim hočeta povedati resnico, kar pomeni, da jih hočeta objektivno informirati. Da ni tako? Da so se delavci dogovorili z njima za sestanek na določen dan? Da potem obljube nista držala? Da je tovariš sekretar zanikal domenek? Da so delavci odšli ponj? A, če je bilo tako, potem se pa le naj razburjajo in vpijejo, pa ploskajo ... Samo nikar naj ne stavkajo! Ali ne
vedo, da imajo v podjetju neki delavski svet, pa sin dikat in še druge subjek tivne sile? Z njimi ni nič? Ne, tega pa res ne vem.
Slišal sem, da ste ukrepa li ostro, odločno in po sa-moupravljavsko. Tako je tudi pravilno. Spet ste bili na vrsti vi, člani nekega delavskega sveta. Glasoval ste, sicer ne vsi. Vendar je bilo več dvignjenih rok, kot onih, ki so ostale spuščene. Šest nediscipliniranih delavcev ste suspendirali. Ta ko j ste jih odstranili z dela, ker ste zoper nje uvedli postopek zaradi težke kršit,' ve delovne dolžnosti. Na, slednje jutro jim niste od nrli vrat, ker ste tako sklenili vi, člani nekega delav skega sveta. No ja, kljub vsemu ste bili človeški. Dokler ne bodo odstranjeni iz podjetja in z dela, jim boste dali polovico plače. Ni vam kaj očitati. Zakone dobro poznate!? Če bi bil zloben, se bi spet obregnil ob vaše hrbte.
Ne vprašajte, zakaj sem vam v mojem pismu tvezi to in ono. Napisal sem ga cla bi javno pohvalil vaše delo, da tudi drugi zvedo vaših prizadevanjih. Tako vsaj nihče ne bo mogel o-porekati, da je bilo pismo ki sem ga, ne zamerite, ob javil kar v časniku, pred časno priobčeno, senzacio-nalistično in da zavaja javnost. Tega pa res nočem storiti. Na napačno pot n bi rad zavedel niti vas čla ne nekega delavskega sveta. Saj že vseskozi hodit po navzkrižnih poteh.
S tovariškimi pozdravi!
Lj. Naraks
Opomba: V pismu napi sani podatki, številke in dejstva, so izmišljena. Če je v naši dolini takšen ali podoben delavski svet, direktor, sekretar ali podjetje, potem je podobnost resnično slučajna.
IZ SMARTNEGA OB PAKI
LEPI DELOVNI USPEHI
Na krajevnem uradu v Šmartnem ob Paki so zbrali vse podatke o izvršenih komunalnih delih in vzdrževanju objektov v letih 1966 do vključno 1970, torej za zadnjih pet let.
Zbrana sredstva so znašala: skupne dotacije občine v tem obdobju so znašale 46.240 dinarjev, dota-;ije krajevne skupnosti Šmartno ob Paki 108.070 dinarjev, prispevki delov-
nih organizacij 483.900 dinarjev, prispevki občanov pa 234.000 dinarjev, tako da je znašala vrednost vseh objektov 1,033.190 dinarjev.
Med drugim se je iz tega denarja zgradilo pet vodovodov, dva mostova in ena brv čez Pako, rekonstruiralo krajše ceste ter vzdrževalo 36 kilometrov krajevnih cest, kanalizacija Smartnega in Paške vasi ter asfaltiranje cest v
Šmartnem in Rečici ob Paki.
Brez dvoma moramo pohvaliti delovne organizi cije, ki so prispevale na več. Med njimi tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Velenje, ki je krila vse stroške asfaltiranja, ki so znašali 320.00 dinarjev. Pohvaliti pa je treba tudi ob čane, ki so prispevali neka; nad 20 odstotkov celotne vsote vseh stroškov za objekte.
Tu pač drži, da dobra volja in skupno delo rodita lope uspehe.
Naprave za hladni asfalt preizkušajo
Podjetje »Oljka« v šmartnem ob Paki se je že spomladi odločilo, da zgradi napravo za izdelovanje hladnega asfalta. Ker so si pred dobrim letom zgradili hidrirnico apna, ki se zelo dobro prodaja, so si se-
daj omislili tudi asfaltno bazo. Nabavili so tudi moderne naprave za drobljenje kamenja. Kamenje, katerega ne bodo porabili za hidrirno apno, pa bodo predelali v pesek, saj ga bodo v eni uri lahko zdrobili do
80 kubikov. Te dni so preizkušali naprave za asfaltno bazo. Po izjavah strokovnjakov naprave v redu' delujejo in bodo tako že zgodaj spomladi lahko začeli z izdelavo hladnega as falta. Zadeva pa je prece, draga, saj bodo celotne in vesticije znašale nekaj nad 30 starih milijonov, asfalt sam bo šel tudi dobro v denar.