$2Si>88 SVETO PISMO stare in nove zaveze z poleg nemškiga, od apostoljskiga Sedeža poterjeniga sv. pisma, ki ga je iz Vulgate ponemčil in raziožil O r »Jožef Franc Vllioli. Natisnjeno po povelji prečastitljiviga Kneza ©©»DA --- 30090 - 4 ' ' (Tretji zvezek.) V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1858 . O B S E Z E K. Jobove bukve. — Psalmi. — Pripovesti. — Pridigar. — Visoka pesem. — Modrostne in Si ra h o ve bukve. j # ' - v Jobove bukve. Sveti Job, kteriga pobožnost, poskušnja, poterpežljivost in prelepo plačilo se v teh bukvah popisuje, je bil bogat pastirski knez ali poglavar, ki je imel veliko družine in živine. Živel je, terdijo sveti očetje in imenitniši razlagavci svetiga pisma, tisti čas, ko so Izraelci v egiptovski sužnosti zdihovali, ter je prebival v tisti okrajini puste Arabije, ki je bila med deželama Edomam in Kaldejo. Deržal se je prave vere očaka Abrahama, molil je namreč edino praviga Boga, ter mu je zvesto služil. De je Bog njegovo čednost po¬ skusil, ter jo še bolj poterdil in očistil, iz tega namena, pa tudi še iz druzih nam skritih namenov je bil dopustil, de mu je satan veliko hudiga storil ; naj poprej mu je vse pobral in pokončal, kar je imel, po tem pa ga je udaril s silno bolečimi turovi od temena do podplatov. Ko Jobovi prijatli zvedo njegovo nesrečo, ga pridejo tolažit; ko pa slišijo, kako britko se Job pertoži nad svojim revnim življenjem, ga zavoljo tega močno grajajo, ko bi ga mo'gli s krotko besedo svariti, ljubeznjivo opominjati in njegove pre- silne pertožbe njegovi prehudi bolečini perpisovati. Ti nadležni tolaž- niki namreč v Joba tiše, de naj svojo bolezen in svoje terpljenje spozna za kazen, ki mu jo je Bog poslal zavoljo njegovih grehov, in mu očitajo naj hujši pregrehe, ktere mu pa le zavoljo njegoviga terpljenja podtikujejo, ker namreč terdijo, de Bog po svoji pravič¬ nosti pobožnim srečo pošilja, hudobne pa z nesrečo kaznuje. Job jim odgovarja v pogovoru, ki ga med seboj imajo; on sam ne taji, de Bog lahko nad vsakim človekam dovolj vzrokov najde, če ga hoče kaznovati, taji pa, de bi bil on taki grešnik, kakor si ga oni mislijo. Job zagovarja svojo nedolžnost, in žaluje zavoljo svoje nadloge, per tem pa, desiravno je vdan v Božjo voljo, vender le večkrat tako' deleč zajde, de celo hoče, naj mu Bog odgovor da, zakaj de mu toliko terpljenja pošilja. Jobovi perjadi terdijo, de nadloge le hudobne zadevajo, ne pa pravičnih in pobožnih; Job pa nasprotno skazuje iz skušnje, de so hudobni velikokrat srečni na tem svetu, pobožni pa v mnozih nadlogah in britkostih. Job najde vzrok svoje nesreče v žalostni usodi človeškiga rodu sploh, po¬ slednjič pa z gorečo in zmagovavno zgovornostjo dokaže, de ima Bog po svoji nerazumljivi modrosti skrivne namene, kadar pobožne 6 Vvod v Jobove bukve. s terpljenjem obiskuje. Na to ne vedo njegovi trije prijatli, ki so dosihmal govorili, nič več nasproti reči; tode za njimi se oglasi doslej še neimenovan nov prepiravec, ter tudi dolži Joba doperne- senih grehov, s kterimi si je svoje terpljenje nakopal, in stavi Jo- bovirn besedam, ktere mnogoterno presekuje, pa jih vender ne more ovreči, ravno tiste dokaze nasproti, kakor uni prijatli, samo de jih drugači zavija. Zato mu Job celo nič ne odgovori, teinuč Bog sam pride, de prepiru konec stori, in se ne zmeni za to, kar je poslednji govoril. Bog sicer svari Joba, ker se je bil prederznil, z njim se pravdati, in od njega odgovor terjati zavoljo terpljenja, ki mu ga je poslal; tode njegove prijatle še bolj graja, ter z ne¬ beško zgovornostjo zaverne na neizvedljivo modrost in vsigamogoč- nost Božjo, ter s tem naznanuje, de ima svoje skrivne namene per terpljenji ljudi, in posebno pravičnih. Naposlednje poplača Jobovo zvestobo in poterpežljivost, ter ga postavi v veliko srečnejši stan memo poprešnjiga. To je zapopadek Jobovih bukev, ktere, kar visokost misel, mikavnost in lepoto besedi tiče, vse druge sveto¬ pisemske bukve presežejo, in njim ni enačili na svetu. Brezkončen zaklad njih resnic, in njih perserčno opominovanje k pobožnosti in čednosti jim je perdobilo visoko spoštovanje vsili časov, in nihče, ne jud ne kristjan, nikoli ni dvomil, de so delo svetiga Duha, in de imajo nezmotljivo, gotovo resnico v sebi. — Kar tiče besede Jobovih prijatlov v teh bukvah, terdijo, in sicer to po pravici, nekteri sveti očetje (Gregori, Avguštin, Krizostom), de so večkrat lažnjive; pa je treba dobro pomniti, de te laži le iz tega izvirajo, ker Jobovi prijatli resnične besede zvijajo in jih napak na Joba v terpljenji obračajo, zato de bi njegovo nedolžnost overgli. Samo na sebi in v drugim oziru je pa to res, kar pravijo, in je bilo po svetim Duhu vdihnjeno v naše podučevanje in boljšanje. — Kdo je te bukve pisal, in kdaj so bile pisane, učeni niso ene misli. Tudi če se je vsa povest ravno tako godila, in ali so bile vse besede ravno tako govorjene, kakor so v teh bukvah zapisane. Gotovo pa je, de je Job res živel, in vse to skusil, kar je v teh bukvah za¬ pisano. Sam sveti Duh temu spričevanje daje, ker Joba kakor zgled poterpežljivosti z drugimi resničnimi osebami skupej stavi (Eceh. 14, 14. Tob. 2, 12. Jak. 5, 11.}. Kar pa govore zadeva, je verjetno, de jih je ali Job sam, ali pa kaki drugi od Boga raz¬ svetljen pisavec obširniši popisal, kakor so bili spervenja, in de je bukvam to podobo dal, v kteri jih zdaj imamo. Pisane so bile gotovo že, preden so Izraelci iz Egipta šli, ker se sicer v teh bukvah dela vsigamogočnosti in previdnosti Božje v misel jemljejo, ne pa tisti čudeži, ki jih je Bog ob izhodu Izraelcov delal; tudi Mojzesova postava se v njih nikjer ne vzame v misel. X I. Poglavje. Job je bil pravičen, bogaboječ in silno bogat mož. Satan ga dolži, de le za¬ voljo bogastva Bogu služi. Bog dopusti satanu, de Jobu škodo dela. Job pride ob vse svoje otroke in premoženje, pa to zgubo voljno prenaša. 1. fUH il je mož v deželi Hus ‘j z imenam Job, in ta mož je bil pri prost 1 2 J in pravičen, 3 ) ter seje Boga bal, in liudiga zderževal. 2. In je imel sedem sinov in tri hčere. 3. In je posestval sedem tav- žent ovac, in tri tavžent kamel, tudi pet sto jarmov volov, in pet sto oslic, 4 ) in silno veliko dru¬ žine; in ta mož je bil velik med vsimi j utr ovci. 5 6 ) 4. In njegovi sinovi so ho¬ dili, ter so gostovanje po hišah napravljali, sleherni ob svojim dnevu. 5 ) In so poslali, ter po¬ klicali svoje tri sestre, de so z njimi jedle in pile. 5. In kadar so bili dnevi go¬ stovanja zaporedama pretekli, je Job k njim poslal, 7 ) in jih je po¬ svečeval, 8 ) ter je o svitu vstajal, in je žgavne daritve za vsaciga opravljal. Rekel je namreč: Mo¬ rebiti so moji sinovi grešili, in Boga v svojih sercih blagoslo¬ vili. 9 ) Tako je Job vse te dni delal. 10 ) 1. Dežela „Hus a je bila med Edomam in Kaldejo v pusti Arabii, kar se kaže iz sosešine prijatlov iz edomskih krajev v (spod. 2, 11.), in Kaldejcov (v. 17.); permeri 1. Mojz. 22, 21. Jer. 25, 20. Žalost, pesem 4, 21. 2. brez vse zvičaje in goljufije. V hebrejskim: v popoln u . 3. „pravičen u ali pošten ali ravniga serca. 4. za nošo tovorov na popotvanji; tudi so jih zavoljo mleka radi imeli. 5. Arabljani (Sod. 6, 3.), ktere sveto pismo tudijutrovce imenuje, ker jih je nekoliko na jutrovi strani Palestine prebivalo. Zastran Joboviga bogastva pravi sveti Avguštin: „Bog daje bogastvo dobrim in hudobnim; dobrim zato, de bi nihče ne mislil, de je bogastvo samo na sebi pregrešno; hudobnim pa, de bi ljudje ne mislili, de je bogastvo prava ali celo edina dobrota“. 6. ob rojstnim dnevu. Glej spod. 3, 1: 1. Mojz. 40, 20. 7. je Job poslal po nje, naj bi k njemu prišli. 8. z umivanjem, de jih je perpravil k spravni daritvi. Job je bil, ko glava svoje družine, tudi duhoven, kakor Abraham, Jakop i. t. d. 9. „}>lagoslovili il pomeni tukaj: Bogu se odpovedali, mu slovo dali po skrivnih grehih v sercu, in ga ravno s tem preklinjali. Glej 3. Kralj. 21, 10. Job ne misli tukaj le zunanjih grehov, ampak tudi notranje hude misli in želje. 10. Job je lako delal po vsakim rojstnim dnevu. 8 Jobove bukve 1. 6. Nekiga dne pa, kadar so sinovi Božji u ) prišli, de so pred Gospodam stali, 12 ) je bil tudi satan 13 ) med njimi. 7. Temu je Gospod rekel: Od kod prideš? On pa je odgovoril in rekel: Šel sim okrog po zemlji, in sim jo obhodil. u ) 8. In Gospod mu je rekel: Si li premišljeval mojiga služab¬ nika Joba, de mu ga ni enaciga na zemlji, de je priprost in pra¬ vičen človek, kteri se Boga boji, in hudiga zderžuje? 9. In satan mu je odgovoril in rekel: Se li Job zastonj Boga boji? 15 ) 10. Ali nisi ti z osipam ogradil njega, 16 ) in njegove hiše, in vsiga njegoviga premoženja okrog nje? Dela njegovih rok si blagoslovil, in njegovo posestvo seje narastlo v deželi. 11. Stegni pa nekoliko svojo roko, in dotakni se vsiga, kar posede, če te ne bode v obraz blagoslovil. 17 ) 12. Gospod je tedaj satanu rekel: Glej, vse, kar ima, je 18 ) v tvoji roči, samo čežnj ne ste- gaj svoje roke. In satan je šel spred Gospodoviga obličja. 13. Ko so pa nekiga dne nje¬ govi sinovi in hčere jedli, in pili vino v hiši svojiga pervorojeniga brata, 14. pride oznanovavec k Jobu, in reče: Voli so orali, in oslice so se pasle zraven njih, 15. in Sabejci 19 ) so planili, in vse pobrali, in mladenče 20 ) so po¬ tolkli z mečem, in jez sam sim ušel, de ti oznanim. 16. In ko je ta še govoril, pride drugi, in reče: Ogenj Božji 21 ) je z neba padel, in je zadel in po¬ končal ovce in miadenče, in jez sam sim utekel, de ti oznanim. 17. Pa ko je tudi ta še go¬ voril, pride drugi in reče: Kal- dejci 22 ) so se v tri trume raz¬ delili, ter so na kamele planili, in so jih odgnali, in so tudi mla¬ denče potolkli zmečem, in jez sam sim pobegnil, de ti oznanim. 18. Se je ta govoril, in glej, drugi je noter stopil, ter jerekei: Ko so tvoji sinovi in hčere jedli 11. to je, angelji. Spod. 2, 1 : 38, 7. Kar se tukaj in v naslednjim od tega posvetvavskiga zbora perpoveduje, se ni res tako godilo, temuč se le v člo¬ veški podobi pred oči stavi, kako Bog dobre angelje pošilja, de ljudi varujejo (Hebr. 1, 14.), pa tudi satanu perpuša, de jih skuša, ker se po skušnjavah njih čednost očišuje, uterduje in spopolnuje. Permeri 3. Kralj. 22. razi. 13. 12. ter so njegove svete povelja sprejeli. 13. to je, zopernik, sovražnik, tožnik. Glej 3. Kralj. 22. razi. 13. 14. Kako satan okrog hodi, glej 1. Petr. 5, 8. 15. „ zastonj to je, brez plačila, brez samoprida. 16. Ali nisi ti varoval njega in njegove hiše i. t. d. 17. in potem boš vidil, de ti bo naravnost slovo dal, ali se ti bo brez strahu odpovedal. Glej v. 5. 18. bodi v tvoji roči ali v tvoji oblasti. 19. ljudstvo v srečni Arabii. Glej 3. Kralj. 10, 1.; ali pa pomeni beseda „Sa- bejci 11 Arabljane sploh, ki so bili zmirej roparji, kakor so še zdaj. 20. pastirje so pomorili z mečem. 21. „Ogenj Božji“ se imenuje v svetim pismu strela. 22. kterih dežela je bila na meji puste Arabije. 9 Jobove bukve t. 2. in vino pili v hiši svojiga pervo- rojeniga brata, 19. se je nanaglama silen vihar vzdignil od strani pušave, in je potresel štiri vogle hiše, ktera se je poderla, in je tvoje otroke po- terla, ter so umerli, in jez sam sim ubežal, de ti oznanim. 20. Tadaj je Job vstal, in je svoje oblačila pretergal, in ko je bil glavo obril, 23 ) je na zemljo padel, in molil, 21. ter je rekel: Nag sim pri¬ šel iz telesa svoje matere, in nag se povernem tje; 24 ) Gospod je dal, Gospod je vzel; kakor je Gospodu dopadlo, tako se je zgodilo; bodi češeno Gospodovo ime. 22. V vsim tem Job ni grešil s svojimi ustnicami, in nič nespa- metniga ni zoper Boga govoril. II. Poglavje. Bog dovoli satanu, de Joba udari s hudo bolečino na životu. Njegova žena ga zasramuje zavoljo njegove pobožnosti, on pa jo svari. Trije prijatli ga pri¬ dejo tolažit, žalujejo z njim sedem dni, in ne pregovore z njim kar besedice. dolžnost? Ti pa si me nadražil zoper njega, de sim ga zastonj stiskal.') 4. In satan mu je odgovoril in rekel: Kožo za kožo, in vse, kar človek ima, bo dal za svoje življenje; * 1 2 ) 5. pa stegni svojo roko, ter dotakni se njegove kosti in mesa, in tedaj boš vidil, de te bo v obraz blagoslovil. 6. Gospod je tedaj satanu rekel: Glej, v tvoji roči je, vender ohrani njegovo življenje. 7. Satan je tedaj šel spred 23. v znamnje žalosti. Glej Izaija 15, 2. 24. Job spozna, de je Bog gospodar vsili reči; zatorej se ne pertoži zavoljo svoje zgube nad roparji, tudi ne nad satanam, temuč perpisuje jo Božji previdnosti, ktera vse nam v prid obrača; zatorej jo hvali tudi v svoji nesreči. 1, n zastonj u , to je, brez vzroka, brez zadolženja. Prepustil sim ti ga, de si ga skušal in stiskal, tode tega si ni zaslužil s pregrešnim življenjem. — Bog govori tukaj spet po človeško, pravi sv. Gregori. 2. Vse, tudi svojih nar ljubših življenje človek da, ako sistem svoje življenje ohrani. Dokler Job na svojim življenji škode ne terpi, svojo zgubo lahko prenaša, in je pobožen. 1. Zgodilo se je pa, ko so nekiga dne otroci Božji prišli in stali pred Gospodam, de je tudi satan med nje prišel in je stal pred njegovim obličjem, 2. in Gospod je satanu rekel: Od kod prideš ? y On pa je odgo¬ voril in rekel: Šel sim okrog po zemlji, in sim jo obhodil. 3. In Gospod je satanu rekel: Si li premišljeval mojiga služab¬ nika Joba, de mu ga ni enaciga na zemlji, de je priprost in pra¬ vičen mož, ki se Boga boji in hudiga zderžuie, in še ohrani ne- 10 Jobove bukve S. 3. Gospodoviga obličja, in je Joba z nar hujšimi turovi 3 ) udaril, od podplatov do njegoviga temena. 8. In on je s čepino 4 ) gnoj stergal, in je na gnojišu sedel. 5 ) 9. Njegova žena pa mu je rekla: Ali še ostaneš v svoji pri- prostosti? 6 ) Blagoslovi Boga, in umri! 7 ) 10. On pa ji je rekel: Kakor ktera zmed neumnih 8 ) žen si go¬ vorila. Ako smo dobro iz roke Božje prejemali, zakaj bi hudiga ne sprejeli? V v sim tem Job s svojimi ustnicami ni grešil. 11. Ko so tedaj trije Jobovi prijatli vse hudo slišali, kar se mu je pergodilo, so vsakteri iz svojiga kraja prišli, Elifaz Te- manejic, in Baldad Suhejic, in Sofar Naamatejic. 9 ) Pogovorili so se bili namreč, de bi skupej prišli, ga obiskat in tolažit. 12. In ko so bili od deleč svoje oči povzdignili, ga niso spoznali, ter so vpili in se jokali; in ko so oblačila pretergali, so prah tro¬ sili čez svojo glavo proti nebu. 10 ) 13. In so sedeli z njim na zemlji sedem dni in sedem noči, 11 ) in nihče ni besede z njim govoril j vidili so namreč, de je bolečina silno velika. III. Poglavje. Job si želi, de bi ne bil nikoli rojen, ali pa de bi bil precej po rojstvu umeri; blagruje mertve, in vpraša, zakaj je nadloga nad njega prišla. 1. Po tein je Job odperl svoje 2. in je rekel: usta, in je preklinjal svoj dan, 1 ) 3. Naj pogine dan, ob kterim 3. Sveti Krizostom in tudi drugi nekdanji in sedanji razlagavci terdijo, de je Job nar hujši gobe imel, ktere so bile v Egiptu navadna bolezen (5. Mojz. 28, 27—35.), in se slonovica (elephantiasis) imenuje, ker v ti bolezni zlasti noge tako močno otečejo, de so slonovim podobne. Bolečine te bolezni ne zadevajo samo života, ampak prepadajo tudi dušo, de človek koperni v grozi, v strahu, omedlevci in otožnosti. 4. S čepino je gnoj po životu stergal, ne pa s persti, ker so bili preslabi ser- bečico potolažiti, in torej je bilo v to treba terjiga in ostrejšiga orodja. 5. zavoljo žalosti. V hebrejskim .... v je sedel v pepelu ,“ in pomeni ravno to; ker so pepel v nesnažni kraj metali. 6. v svoji nerazdeljeni popolni ljubezni do Boga? 7. mu je posmehovaje rekla: Le hvali svojiga Boga, ki te je zavoljo tvoje pobožnosti tako obilno poplačal, in pojdi k njemu. Drugi razlagajo: Daj slovo Bogu, odpovej se mu, in umori se! 8. brezbožnih, hudobnih žen. Neumnost pomeni v sv. pismu brezbožnost ali hudobnost (Ps. 13, 1.). 9. Kakor Teman (Jer. 49, 7. Eceh. 25, 13., permeri 1. Mojz. 36, 10. 11.), tako sta bila, pred ko ne, tudi Suah in Naama edomska kraja. 10. v znamnje, de tudi oni žalujejo. Glej žalost, pes. 2, 10. 11. Toliko časa je žalovanje terpelo (1. Mojz. 50, 10: 1. Kralj. 31, 13.); ta čas so žalovavci na zemlji sedeli, in le malo slabihjedi vživali. Sir. 22,13. 1. svoj rojstni dan. Ko je bil satan pobožnimu Jobu vse njegovo premoženje poropal, in ga z nar hujšimi bolečinami na vsim životu udaril, de bi ga v Jobove bukve 3. sim bil rojen, in noč, ob kteri se je reklo: Človek je spočet. 2 ) .Jerem. 20, 14. 4. Tisti dan naj se v temo spremeni, naj ga Bog od zgorej ne iše, in luč naj ga ne raz¬ svetli. 5. Temota in smertna senca naj ga otemnite, tema naj ga pokrije, in z brit kos tj o naj se zagerne. 6. Tisto noč naj temen vihar obseže; naj se dnevam v letu ne peršteva, in tudi v mescih naj se ne šteje. 7. Tista noč naj bo samotna, 3 ) in ne hvale vredna; 8. naj jo kolnejo, kteri dan preklinjajo, ki so perpravljeni le- vijatana zbuditi. 4 ) 11 9. Zvezde naj bodo z nje ta- moto otemnjene; 5 ) perčakuje naj svetlobe, in naj je ne vidi, in tudi ne izhoda vstajoče zarje; 10. ker ni zaperla vrat telesa, ktero me je nosilo, in ni vzela spred mojih oči nesreče. 11. Zakaj nisim v maternim telesu umeri, ali naglo poginil, ko sim iz telesa prišel? 12. Zakaj sim bil sprejet na kolena? 6 ) zakaj dojen na persih? 13. Zdaj bi namreč spal in molčal, in v svojim spanji bi po¬ čival, 7 ) 14. s kralji in svetovavci na zemlji, ki si zidajo pušave, 8 ) 15. ali s poglavarji, ki zlata imajo, in svoje hiše s srebram polnijo; 9 ) nepoterpežljivost in bogokletstvo zapeljal, se je po tem tudi njegove duše lotil, in jo je v britke skušnjave pahnil, de je Job tudi nad svojim bitjem žaloval. Job tedaj začne tožiti nad nesrečo svojiga življenja, preklinja svoj dan, to je, ga imenuje nesrečniga (spod. 5, 3.) ter vpraša v silni skušnjavi, zakaj de živi, in čimu sploh revni žive. Une pertožbe in te vprašanja so izreki njegove notranje skušnjave, stokanje njegove natore, žalostni glas njegovih nižjih moči, ktere je satan nadražil. Njegova blaga duša, in njegova sveta volja ni pervolila v te britke občutljeje, tožbe in vprašanja. Njegova volja je bila z voljo Božjo vedno sklenjena, ako ravno se je njegova natora ustavljala. To se ne vidi le iz njegove blage lastnije (1, 22: 2, 10.j in iz spričevanj druzih svetih pisavcov, kteri njega v zgled poterpežljivosti stavijo (Tob. 2, 12. Jak. 5, 11.), ampak tudi iz njegovih lastnih besedi [6, 10. 26.), kjer pravi, de s svojimi tožbami ni bil Boga razžalil. (Kri z o sto m., Hierou., Anibr.). 2. Dan mojiga rojstva je zgubljen, je nesrečen. Tako so tudi naslednje pre- klinjevanja razumevati le ko močno poterdovanje njegove prevelike nesreče in bolečine. 3. tista noč bodi nerodovitna in pusta. 4. vražarji, ki znajo beli dan v temo spreminjati, in imajo tudi nar strašnejši zverine v svoji oblasti. Glej spod. 40, 20: 41, 1. n Levijatan u je strašni krokodil, ki v Nilu živi. 5. V hebrejskim: »zvezde njeniga mraka naj bodo temne 11 , to je, nje zvezde o mraku naj bodo temne. 6. Oče je sede rojenčike na kolena vzel v znamnje, de bo za nje skerbel. Gl. 1. Mojz. 30, 3. 7. bi ne čutil telesnih bolečin. Smert se v svetim pismu velikokrat imenuje spanje v naznanilo prihodnjiga vstajenja od smerti. 8. to je, poslopja, ktere, naj so še tako lepe, vender sčasama razpadejo v puste razvaline. 9. ki so si hiše zidali in s srebram napolnili. 12 Jobove bukve 3. 4. 16. ali de bi kakor negodni po- rodek, ki se skrije, ne bival, ali kakor tisti, ki so bili spočeti, pa niso svetlobe vidili. 17. Tam 10 ) hudobni jenjajo raz¬ grajati, in tam zmamljeni počivajo; 18. in tisti, ki so bili nekdaj vklenjeni, so brez nadlege sku- pej, in ne slišijo perganjavcoviga glasu. 19. Mali in veliki sta ondi, in suženj je rešen svojiga gospoda. 20. Zakaj je revnimu dana luč, in življenje tem, ki so v dušni britkosti ? 21. ki čakajo smerti, in ne pride, kakor tisti, kteri zaklad kopljejo, 22. in se silno vesele, kadar grob najdejo. 23. Možu, 11 ) kteriga pot je skrita, in kteriga je Bog obdal s temoto? 12 ) 24. Preden jem, zdihujem; 13 ) in kakor dereče vode, tako je moje ječanje; 14 ) 25. ker strah, kteriga sim se bal, me je zadel; in kar me je skerbelo, se je zgodilo. 15 ) 26. Alinisim bil poterpežljiv? 16 ) Ali nisim molčal? Ali nisim bil pokojin? in serd je nad me pri¬ šel. 17 ) IV. Poglavje. Elifaz očita Jobu nepotcrpežljivost, in terdi, de nedolžnima ne zadeva nesreča. Neki glas mu pravi, de je Bog še celo v svojih angeljih hudobijo našel, koliko lože jo najde v slabim in grešnim človeku. govoril 1. Elifaz Temanejic pajeod- tn r ekel: 2. Ako začnemo tebi govoriti, ti bode morebiti težko djalo; pa kdo se bo mogel zderžati per- pravljenih besed? 10. na unim svetu v mertvaškim kraljestvu. 11. Cimu je dana luč „mo£u u i. t. d. 12. kteri je peljan po temnih potih, in ne ve, kje ven kje noter, kakor popotnik, kteri je pot zgrešil, in mora v terdi noči tavati. 13. Ako hočem jesti, me bolečina zaderžuje, in sili zdihovati. 14. Moje stokanje se ne da ustaviti, enako povodnji. 15. Premenjenje sreče, česar sim se zmirej bal, je nastopilo. Morebiti je Bog sam dal Jobu ta strah, de bi ga nesreča neperpravljeniga ne zadela. In ko bi tudi to ne bilo, modri mož vender le ne stavi svojiga zaupanja v minljive dobrote tega življenja, temuč se v srečnih dnevih hudiga dne (Sir. 7, 5.) boji. 16. v poprešnjih nesrečah, ob zgubi svojih čed i. t. d. 17. in vender le je serd nad me prišel, vender le me je strašna nadloga gob zadela! Job tukaj v ponižnosti ostermi, in se ošabno ne pravda. Drugi pre¬ stavljajo iz hebrejskiga v. 25. 26: „A ko se strahu bojim, me zadene; in kar me straši, nad me pride ; nimam miru, ne pokoja, ne spanja , le strah prihaja Po misli razlagavcov merijo te besede na okolišine gobove bolezni, v kteri je bolnik v vednim strahu, nepokoji in budenji. Po tern takim bi Job, kakor je bil začel, tudi jenjal s popisovanjem svoje nesreče. 13 .lob o ve bnkve 4. 3. Glej, veliko si jih poduče- val, in utrudenim rokam si moč dajal; 4. nje, ki so omahovali, so tvoje besede pokrepčevale, in ko¬ lena, ki so se tresle, si poter- doval j 'J 5. zdaj pa je prišla nad te nadloga, in si obnemogel; zadela te je, in si zbegan. 6. Kje je tvoj strah, tvoja moč, tvoja poterpežljivost, in po- polnamost tvojih potov? 1 2 ) 7. Spomni se, te prosim, kdo je kdaj nedolžen poginil? ali kdaj so bili pravični pokončani? 3 ) 8. Veliko več sim vidil nje, ki hudobijo dopernašajo, in brit— kosti 4 ) sejejo, in jih žanjejo, 9. de so, ko je Bog pihnil, poginili, in de so bili s sapo nje¬ gove jeze pokončani. 10. Rjovenje leva, in glas le¬ vinje, in zobje mladih levov so bili razdrobljeni 5 11. tiger 5 ) je poginil, zato ker ropa ni imel, in levovi mladiči so bili razkropljeni. 12. Dalje mi je bila skrivna beseda rečena, 6 ) in kakor kra- dama je moje uho nje šeptanja glas vjelo. 13. V grozi ponočne perkazni, 7 ) kadar terdo spanje čez ljudi na¬ vadno pride, 14. me je prepadel strah in trepet, in vse moje kosti so bile preplašene 3 8 ) 15. in ko je neki duh vpričo mene memo šel, so lasje mojiga života po koncu vstali. 16. Neka podoba, ktere obraza nisim poznal, je stala pred mojimi očmi, in slišal sim glas kakor rahliga pihljanja. 17. Je li človek 9 ) v permeri z Bogam pravičen, ali je li mož čistejši, kakor njegov stvarnik? 10 ) Spod. 25, 4. 18. Glej, kteri njemu služijo, 1. Veliko nesrečnih si podučeval, tolažil, v poterpežljivosti poterdoval. 2. tvojiga življenja. Kje je zdaj tvoja pobožnost, poterpežljivost, popolnamost, v kterih si hotel učenik biti? Drugi prestavljajo to versto iz hebrejskiga : Ali ni tvoj strah Božji tvoja tolažba, ali ni tvojih 'potov popolna- most tvoje upanje ? u Oni te besede z naslednjimi zvežejo in sklenejo: „Saj moraš tolažbo in upanje imeti, ker hočeš pobožen biti 11 ; pobožni namreč ne pogine, ampak le hudobni, če je še tako divji in močan. 3. To je res; pobožni ne morejo poginiti; zakaj če tudi tukaj terpe, bodo tam povzdignjeni; tode Elifaz to resnico napak oberne, ker, de bi Joba krivice prepričal, na nesrečo kaže, ktera hudobne na tem svetu zadeva, kar se le večkrat permeri, ne pa vselej. 4. in britkosti drugim napravljajo. 5. V hebrejskim: n lev il . Lev je v teh verstah podoba mogočnih hudobnežev. 6. Elifaz razklada zdaj razodenje Božje, ki ga je, kakor veči del očetov in razlagavcov misli, res od Boga prejel. S tem naznanuje, de ni nihče pravičen pred Bogam, kteri je celo nad svojimi angelji madeže najdel. S to resnico hoče Elifaz skazati, de Job zavoljo svojih grehov terpt. 7. V hebrejskim: „0b času misel, še pred ponočnimi p er kaznimi (sanjami) 11 . Elifaz prestreže tukaj ugovor, de bi bilo njegovo razodenje le navadno sanjo. 8. Začetek pravih perkazen je strah, njih konec pa je mir in pokoj. Glej Tob. 12,16. 9. Tukaj se začnejo besede razodenja do Elifaza. 10. Pomen: Je mar človek pred Bogam pravičen in čist — brez vsiga greha — in takč nedolžen, de bi kazni ne zaslužil? Jobove bnkve 4. 6 . 14 niso stanovitni, 11 ) in v svojih an- fi-eliih ie hudobijo našel: 12 ) Spod. 15, 15': 3. Petr. 3, 4. 19. koliko bolj bodo oni, ki v ilovnatih hišah prebivajo, ki per- steno podlago imajo, kakor po molji pokončani! 13 ) 20. Od jutra do večera 14 ) bodo posekani, in ker si nihče 15 ) k sercu ne jemlje, 16 ) bodo na ve¬ komaj poginili 5 17 ) 21 . kteri pa ostanejo, 18 ) bodo izmed njih vzeti; umerli bodo, pa ne v modrosti. 19 ) V. Poglavje. Elifaz še dalje Joba dolži krivice, ter ga opominja, naj se k Bogu spreoberne, in mu obeta, de se mu bode potem zopet dobro godilo. 1. Kliči tedaj, 1 ) če je kdo, kteri bi ti odgovoril, in k kakimu svetniku se oberni. 2. Resnično togota umori ne¬ umneža, in nevošljivost ubije ma- loserčniga. 2 ) 3. Jez sim vidil neumneža terdno vkoreninjeniga, 3 ) in sim precej preklel 4 ) njegovo lepoto. 5 ) 4. Njegovi otroci bodo od sreče oddaljeni, in per vratih 6 ) bodo poterti, in ne bo ga, kteri bi otel. 5. Lačni bo jedel njegovo že¬ tev, in oboroženi ga bo vzel, 7 ) in žejni bodo njegovo bogastvo pili. 6 . Nič se ne zgodi na svetu 11. to je, angelji niso stanovitni v dobrim, to je, po svoji notranji natori kakor Bog, ampak le po gnadi Božji so stanovitni v dobrim. 13. v satanu in v njegovih angeljih — v njegovih tovaršili. 13. Ce so mogli angelji grešiti, kolikanj lože pozemeljski (J. Moj z. 3, 7.) ljudje, ki ravno zato tudi toliko hitrejše poginejo. 14. v kratkim času bodo pokošeni. 15. Tukaj je govorjenje od neskerbnih grešnikov. 16. si k sercu ne jemlje minljivosti, in ne dela pokore. 17. V hebrejskim: ... „bodo posekani in vekomaj poginili, ko nihče ne spozna “. 18. njih otroci, ki niso boljši, kakor njih očetje. 19. Tukaj jenja razodenje do Elifaza. 1. Ker si tedaj grešnik, kakor se iz tega razodenja posname, nikar ne toži, de se ti krivica godi; tvojih tožba nihče ne bo poslušal, noben svetnik ne bo tvoje pravičnosti spoznal. 3. Po svojih tožbah se razodevaš tudi bedaka; ker le bedak serčnost zgubi, in se huduje nad srečnejšimi hudobnimi, ne pa modri, kteri ve, de sreča hudobnežev(bedakov) dolgo ne terpi; kakor zdaj Elifaz iz svoje skušnje skazuje. 3. Vidil sim bedaka — grešnika — srečniga. 4. sim nesrečno imenoval njegovo lepoto, ker vem, de grešnikova sreča nima obstanka. 5. V hebrejskim: ... „preklel njegovo prebivališe a . 6. Njegovi otroci ne bodo sreče imeli, in per vratih, to je, pred sodbo bodo poterti. Stari so imeli navado per vratih soditi; torej se večkrat „vrata“ imenujejo „sodba". 7. ropar ga bode v sužnost vzel. V hebrejskim: „ Lačni bo njegovo žetev jedel, tudi zmed ternja jo bo izpulil, in ropar bo požerl njih (otrok) bogastvo “. Jobove bukve 5. 15 brez vzroka, 8 ) in bolečina ne iz¬ haja iz v zeralje. 9 ) 7. Človek je za delo rojen, 10 ) in ptica za letanje. * 11 ) 8. Zavoljo tega bom Gospoda prosil, in obernil bom svojo be¬ sedo k Bogu, 12 ) 9. ki dela velike, in nezapopad- ljive, in čudovite reči brez števila; 10. ki daje dež na zemljo, in 13 ) vse z vodo moči; 11. ki ponižne povikšuje, in žalostnim pomaga v blager; 12. ki razdeva naklepe hudob¬ nih, de ne morejo njih roke do¬ polniti, kar so bile začele; 13. ki vjema modre v njih zvi¬ jači in podera svet hudobnih. 14. Po dnevu bodo v temo za¬ bredli, in o poldne bodo kakor po noči tavali. 14 ) 15. Revniga pa bo rešil meča njih ust, 15 ) in uboziga iz silne roke. 16. In revni bo imel upanje, hudobija pa bo svoje usta zakle¬ nila. 16 ) 17. Blagor človeku, ki ga Bog tepe; torej ne zametuj Gospodo- viga strahovanja. 17 ) 18. Ker on rani in celi, on udarja, njegove roke pa ozdrav¬ ljajo. 19. Iz šestih nadlog te bo rešil, in v sedmi te ne bo nič hudiga zadelo. 18 ) 20. V lakoti te bo otel smerti, in na vojski iz roke meča. 21. Pred šibo jezika boš ob¬ varovan, in ne boš se bal nad¬ loge, kadar pride. 22. Ob razdjanji in lakoti se boš smejal, in zveri na zemlji se ne boš bal; 23. temuč s kamnjem okrajin boš v zavezi, 19 ) in zveri na zemlji bodo mirne s teboj. 20 ) 8. V hebrejskim: n Ker hudo (nesreča) ne poganja iz prahu, in spače¬ nost ne prihaja iz zemlje 9. Pomen: Nič se ne zgodi po naključji, in tudi nesreča ne pride sama od sebe, kakor lulika iz zemlje, temuč izvira iz nespameti, iz greha; človek sam je namreč kriv svoje nesreče, z greham si jo nakoplje. 10. Človek je za trud, težavo in nadlogo rojen. 11. V hebrejskim: ... v rojen, in iskre se kviško povzdigujejo 11 ; vgreškim: ... „rojen, mladi skoliči pa prav spretno letajo 12. V tem stanu naše grešne natore, ki je za terpljenje vstvarjena, se bom saj zaupljivo obernil k Bogu, ki je čudodelen, milostljiv, pravičen, moder Gospod vsih vstvarjenih reči. Stori tudi ti, Job, enako z menoj! 13. V hebrejskim: „m pošilja vode na pašnike “. 14. To je popisovanje slepote, s ktero Bog kaznuje svojih sovražnikov posvetno modrost. 15. Revniga bo rešil obrekovanja. Ps. 30, 21. 16. hudobnež se bo osramoteniga čutil, in bo umolknil. 17. Ker je revnim tako častitljivo in veselo odrešenje odločeno, smemo srečne imenovati tiste, ktere Bog z revšino, nadlogo i. t. d. skuša in pokori, ker jim tako pokorjenje veliko srečo pernese. Pripov. 3,11.12. Skriv. razod. 3,19. Ne zametuj tedaj Gospodoviga pokorjenja, temuč obračaj si ga v prid, in spre- oberni se k Bogu; ker on te bo rešil, in zopet oblagodaril. 18. v šestih, sedmih, to je, v mnozih nadlogah ti bo na strani stal (Pripov. 6, 16: 30, 15. Amoz 1, 3.), tako de ti ne bodo nič škodovale. 19. V noben kamen se ne boš spotaknil, brez nevarnosti boš hodil. Ps. 90. Drugi razlagajo: v kamnje na tvoji njivi ne bo škodovalo tvoji žetvi". 20. ne bodo tvojiga posestva pokončale, in tudi tebe samiga se ne bodo lotile. 16 Jobove bukve 5. 6. 24. In vidil boš, de ima mir tvoja hiša, in glede na svojo le¬ poto ne boš grešil; 21 ) 25. tudi boš vidil, de se bo množil tvoj zarod, in tvoja rodo¬ vina bo kakor trava na zemlji. 26. V veliki starosti pojdeš v grob, kakor se spravi pšenična kopa ob svojim času. 22 ) 27. Glej, to je tako, kakor smo preiskovali; in kar si slišal, pre¬ mišljuj v sercu. 23 ) VI. Poglavje. Job kaže, de je veči njegovo terpljenje kakor zadolženje, in se pertožujezavoljo nezvestobe svojih prijatlov, ki ga z očitanjem žalijo, in terdi, de svoje nadloge ni zadolžil z greham. 1. Job pa je odgovoril, in rekel: 2. O de bi bili moji grebi, s kterimi sim jezo zaslužil, in nad¬ loga, kijo terpim, na tehtnico po¬ loženi ; ') 3. kakor morski pesek bi se ta težji vidila; zato so tudi moje besede polne žalosti; 2 ) 4. ker Gospodove pušice tiče v meni, njih serd pije mojiga duha, 3 ) in Gospodovi strahovi se vojskujejo zoper mene. 4 ) 5. Bo li divji osel rigal, kadar travo ima? ali vol mu¬ kal, kadar pred polnimi jaslimi stoji? 5 ) 6. Ali se more neslano jesti, kar ni s solijo osoljeno? ali more li kdo pokusiti, kar pokušeno smert pernese? 6 ) 7. Cesar se moja duša po- 21. imel boš srečo, pa se ne boš v nji prevzel, in ne boš grešil. Nekteri pre¬ stavljajo hebrejsko: ... „hiša, in ogledoval boš svoje stanovališe, in nič ne boš pogrešal u . Drugi zopet drugači. 22. Drugi: „kakor se snopovje vzdiguje ob svojim času u . 23. To je tedaj, kar mi je Bog po moji prošnji (v. 8.) zastran tebe razodel; ohrani to v svojim spominu, in bodi pokojin, ter nespametno ne toži. 1. Elifaz je v svojim govorjenji skazoval, de terpljenje je nasledek greha, in je torej Joba pregrešnosti dolžil. Na to zdaj Job odgovori, ter sicer spozna, de je grešnik, pa vender misli, de Bog po svoji navadni previdnosti ne kaznuje majhnih grehov z velikim terpljenjem. Kdor hi njegovo terpljenje in njegove grehe na tehtnico položil, bi vidil, de je terpljenje veliko teži, kakor grehi, in bi iz tega sklenil, de mu pravični Bog ni mogel tega terpljenja v kazen z.a njegove^ grehe naložiti. Za tega voljo naj se pa tudi nihče njegovim tožbam ne čudi. V hebrejskim je ta versta: „0 de bi se moja jeza % mojim terpljenjem stehtala l u to je, ko bi se moje pertožbe z mojim terpljenjem zmerile, bi se ne zdele prevelike. 2. polne britkosti, tako hude. Drugi drugači. 3. Bolečina, ki mi jo je Gospod poslal, slabi mojo dušno moč. 4. strahota sedanjiga in prihodnjiga terpljenja me stiska. 5. Če^ ima človek dobre^ in tečne jedi, je lahko miren; kaj pa tadaj, kadar je bolečina in bolezen naša jed? 6. V hebrejskim: ... „osoljeno? je mar slad v jajčnim beljaku? 11 Pomen: Tvoje tolažbe so mi zoperne, kakor neslane in pljevke jedi. Jofoove bnkve 6 . 17 prej ni hotla dotakniti, je zdaj v britkosti moja jed. 7 ) 8 . Kdo bo dal, de se spolni moja prošnja, in de mi Bog po¬ deli, česar perčakujem? 8 ) 9. On, ki je začel, naj me zatere; naj stegne svojo roko, ter naj me poseka. 10. In to bodi moja tolažba, de on, ki me z bolečino tepe, ne perzanaša, in de se jez 9 ) bese¬ dam Svetiga ne ustavljam. 10 ) 11. Kakošna pa je moja moč, de bi prenašal ? 1 ') ali kaj moj konec, de bi poterpežljiv ostal? 12 ) 12. Moja moč ni moč kamnja, in moje meso ni iz brona. 13. Glej, zame ni pomoči v meni, in tudi moji prijatli so od mene pobegnili. 13 ) 14. Kdorsvojimu prijatlu usmi¬ ljenje odtegne, zapusti Gospodov strah. 15. Moji bratje so šli memo mene, kakor potok, ki po dolinah naglo teče. 14 ) 16. Kteri se slane boje, nje bo sneg zapadel. 15 ) 17. Ob času, kadar bodo raz¬ kropljeni, bodo poginili 5 16 ) in ka¬ dar bo perpekalo, se bodo na svojim mestu raztopili. 17 ) 18. Steze njih stopinj so zavite; v prazno bodo hodili in poginili. 18 j 19. Prevdarite temanske steze, sabejske poti, in malo poča¬ kajte; 19 ) 20 . sramovali so se, ker sim zaupal; 2e ) prišli so tudi do mene , 2 ‘) in s sramoto so bili pokriti. 7. Nihče nima rad zopernih jedi, jez pa bi vžival, česar se sicer nisim hotel dotakniti, namreč svoje gobe bi prenašal, in bi per tem molčal! 8. namreč smerti. — Zopet žalosten glas njegove natore. 9. in de se per vsim svojim terpljenji vender le besedam i. t. d. 10. zapoved Božjih ne prelomujem z zopergovoram, z nepoterpežljivostjo. Tukaj .Job izreče spričevanje svoje vesti, de tudi v nar hujši skušnjavi k nepoter- pežljivosti zapovedi Božje ni zatajil, temuč de je voljno terpel, in hvalil roko, ki ga je tako močno tepla. V Jobovim govorjenji je tedaj treba dobro raz¬ ločiti občutljeje njegove natore od njegove volje. Ivo so se občutljeji njegove natore pertoževgli, je bila njegova volja Bogu vdana. 11. Vender če sim tudi dozdaj prebil, se li smem še dalje v svoje moči za¬ našati? zlasti ker sim popolnama zapušen, tudi od svojih prijatlov; ali bi ne bila smert nar boljši zame? 12. Kakošin bo moj prihodnji stan, de v njem močnejši nagibe k poterpežljivosti dobivam ? 13. nimam je tolažbe v sebi, pa tudi per svojih prijatlih je ne najdem, ker so me zapustili; manjka mi tedaj notranje in zunanje tolažbe. 14. Moji prijatli so podobni hudourniku, ki po dolini naglo dere, in se v pesku kmalo posuši, de nima kaj popotnik piti. 15. Moji prijatli se boje in ogibajo moje družbe, pa bodo še v veči nadloge padli. 16. Kmalo se bodo med seboj razperli, in bodo v svoje pogubljenje hiteli. 17. se bodo raztopili in zginili po ognji jeze Božje. 18. Njih življenje ni vravnano, njih vedenje je nečimerno in napčno, in njih konec je pogubljenje. 19. če kje ne pridejo odtod taki, ki so se nekdaj moji prijatli imenovali, me tolažit; — ni jih ne! a 20. v njih pomoč. V hebrejskim: „Ker je (vsak zmed njih) upal (v mojo pomoč) . 21. nekteri so prišli k meni. V hebrejskim: ,,-prišli so do njega 1 - , to je, do upanja, do mojiga stanovitno preneseniga terpljenja. lih 3 18 Jobov© bnkve 6. 21 . Zdaj ste prišli, in, ko vidite mojo nadlogo, se bojite. 22 ) 22 . Sim mar rekel: Pernesite mi, in podelite mi od svojiga pre¬ moženja? 23 ) 23. ali: Rešite me iz roke so¬ vražnika, in iz roke močnih me potegnite ? 24. Podučite me, in jez bom molčal; in ako morebiti nisim kaj vedil, me naučite. 24 ) 25. Zakaj kratite resnične be¬ sede, 25 ) ko ni nobeniga zmed vas, kteri bi me mogel prepričati? 26 ) 26. Le v očitanje spletate be¬ sede, in v veter govorite. 27 ) 27. V siroto se zaganjate, in si perzadevate svojiga prijatla preverniti. 28 ) 28. Vender le spolnite, kar ste začelij 29 ) nagnite uho, in glejte, če lažem. 30 ) 22. „se bojite “, de bi mi ne mogli od svojiga premoženja kaj podeliti; ali pa: „se bojite “ moje bolezni. V hebrejskim: „Zdaj ste prišli , kakor de bi ne bili prišli “. Ves oddelek, od 15. do 21. verste,-imajo razlagavci hebrej¬ skima svetiga pisma ko priliko, ter permerjajo Jobove prijatle s hudournikam, ki se spomladi po raztajanim ledu in snegu silno naraste, in obilno vode obeta, pa kmalo upade, in se po solnčni vročini v pesku popolnama posuši, tako de se popotniki s svojo živino močno ogoljufajo in žeje poginejo, ako gredo s pota k njemu vode zajemat. Prestavljajo pa se omenjene verste takole po sedanjim hebrejskim branji: 15. Moji bratje slepe kakor potok , kakor reke v dolinah , ki memo derejo, 16. ki se vale kalne zavoljo ledu, in v njih se sneg skriva; 17. kmalo upadejo in zginejo na svojim mestu, ko prihaja vročina. 18. Popotniki se s pota umaknejo, gredo tje v pušavo, in poginejo. 19. Temanejci gledajo po njih, Sabejci vanje upajo. 20. Pa sram jih je, ker so upali; prišli so do njih, in so se sramovali. 21. Tako ste tudi vi podobni imenovanimu hudourniku; vidite (mojo) potertost, in se bojite. Pomen: Moji prijatli so podobni hudourniku, ki popotnikam obilno vode obeta, pa jim jene da, ker je suhelj. Tudi jez sim upal, de mi bodo tolažbo dajali, pa mi je ne dajo, še britkosti mi napravljajo s svojim sovražnim očitanjem, in mi še bolj grene življenje; boje se me kakor hudobniga človeka, ki ga Bog kaznuje in pokori. 23. Nič vas nisim prosil, in vender ste tako neusmiljeni do mene. 24. Iz mojiga terpljenja sklepate na moje grehe, to pa se ne pravi spričati; pokažite mi mojo pregreho (Krizostom)! 25. Zakaj prevračate resnico, de bi me po krivih dokazih obsodili? 26. greha. Nekteri prestavljajo to versto: „Kako sladke so razumljive be¬ sede, tode kaj dokažejo vaše spričbe?“ Drugi drugači. 27 . Ako je vaše grajanje obernjeno le na besede, ki sim jih po silni telesni bolečini permoran izgovoril (zgor. 3, 1.), potem to grajanje ne zadeva mene — moje Bogu vdane volje; taka graja je namreč prazna in v hlipu zgine. V hebrejskim: „Mar mislite moje besede grajati ? besede obupniga pašo vet er'' , zginejo ko veter. Pomen: Pertozbe do obupnosti skušaniga človeka, ki svoje silne bolečine z besedami zmanjšuje, se ne smejo ostro presojevati, ker so le prazni glasovi, ki v hlipu zginejo in nikomur ne škodvajo. 28. si perzadevate, mene ko hudobniga človeka razglasiti. 29. Spričajte z dokazi, kar govorite! 30. ko pravim, de tega nisim kriv, česar me dolžite. Jobove bukve 6. 7. 19 29. Odgovorite, prosim, brez prepiraj in ko govorite, sodite to, kar je prav; 31 ) 30. in ne bote našli krivice na mojim jeziku, in v mojih ustih se ne bo glasila neumnost. 32 ) VII. Poglavje. Job popisuje reve in nadloge človeškiga življenja, in svoje britkosti in bolečine, ter prosi Boga, de naj ga iz njih reši. 1. Vojska je človekovo živ¬ ljenje na zemlji; in njegovi dnevi so kakor najemnikovi dnevi. ‘) 2. Kakor hlapec po senci hre¬ peni, in kakor najemnik konca svojiga dela željno čaka: 2 ) 3. tako sim tudi jez imel prazne 3 ) mesce, in težavne noči sim si peršteval. 4 ) 4. Kadar grem spat, rečem: Kdaj bom vstal? in ko zopet večera čakam, sim napolnjen z bolečinami do teme. 5 ) 5. Moje meso je oblečeno v gnjilobo in v nesnažen prah; 6 ) moja koža se je usušila in zger- bala. 7 ) 6. Moji dnevi so hitrejše pre¬ tekli, kakor tkavec nit odreže, 8 ) in so brez vsiga upanja minuli. 9 ) 7. Spomni se, 10 ) de je moje življenje veter, in de moje oko ne bo zopet vidilo dobrot. 8. Tudi človeško oko me ne bo vidilo; ozri se name, in ne bo me več. 1 ') 31. V hebrejskim: „ Ver nit e se vender, krivica se ne sme goditi ; vernite se vender, še velja moja ■pravica v ti reči“. 32. me ne bote dolžili krivice, in prav mi bote dali. 1. Ko je bil Job nehal tožiti nad svojimi prijatli, se poverne k svojim popreš- njim željam (zgor. 6, 8. 9.), de bi namreč umeri. Job kaže, de so te želje glede na človeško revo sploh, zlasti pa v oziru na njegovo nadlogo prav natorne; ker čas tega življenja ni čas prostosti, mini in pokoja, ampak je čas sužnosti, vojskovanja, skušnjav, nevarnost (Gregori Veliki ). Kakor delavec še le na koncu dneva, in vojšak še le po zmagi počitek in plačilo dobiva, tako tudi človek še le na koncu svojiga življenja. 2. po dokončanim delu svojiga plačila željno čaka. 3. nepokojne, trudapolne, težavne mesce. 4. zatorej si želim tudi miru in plačila. 5. Nič več ne pridem z ležiša. Noč in dan terpim bolečine. Nekteri pre¬ stavljajo iz hebrejskiga: ... „Hdaj bom vstal ? Noč se daljša, in sit sim valjanja do svita 11 . Drugi drugači. Noči so gobovim navadno silno nepokojne. 6. Moje meso je gnjilo, in je viditi umazano in persteno; tako je meso po navadi v gobovi bolezni. 7. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Moja koža se ozdravi, in se spet gnoji 11 . Drugi drugači. 8. Eni prestavljajo: ... „so hitrejši pretekli, kakor snovavnica , in so minuli brez vsiga upanja li . 9. de bi se podaljšali in zboljšali. 10. o Bog! — Job zdaj prosi rešenja iz nadlog, ker si misli, de bo le še malo časa živel, in de ne bo več dosegel svoje poprešnje sreče. 11. Po smerti me ne bo nihče več na svetu vidil, ne človek, ne ti! 2 * Jobove bukve 1. 20 9. Kakor oblak mine in pride; tako tisti, kteri gre pred pekel, 12 ) ne bo vstal, 10. in se ne bo vernil v svojo hišo, in njegov kraj ga ne bo nikdar več spoznal. 11. Za tega voljo tudi jez ne bom zanašal svojim ustam, go¬ voril bom v stiski svojiga duha, in pogovarjal se bom v britkosti svoje duše. 13 ) 12. Sim mar morje, ali morski som, ker si me krog in krog z ječo obdal? 14 ) 13. Ako pravim: Moja posteljica naj me tolaži, in mi je lože, ko se na svojim ležišu sam seboj pogovarjam; 15 ) 14. me s sanjami strašiš, in po perkaznih z grozo pretre¬ saš; 16 ) 15. za voljo tega je ljubši moji duši obešenje, 17 ) in smert mojim kostem. 16. Obupal sim, 18 ) nikakor ne bom več dalje živel; zanesi mi, 19 ) ker nič so moji dnevi. 17. Kaj je človek, de ga po¬ veličuješ? ali zakaj staviš nanj svoje serce? 20 ) 18. Zjutrej zgodaj ga obišeš, 2 ‘) in naglo ga skusiš. 22 ) 19. Kako' dolgo mi ne boš zanesel in me pustil požerati svoje sline? 23 ) 20. Sim grešil, kaj ti bom sto¬ ril, 24 ) o človeški varh? zakaj si me postavil sebi nasproti, 25 ) de sim sam sebi težak? 12. v pekel u pomeni tukaj: grob, podzemeljski svet. 13. Ravno zato, ker je moje življenje tako kratko, se nočem več zderževati, de bi ne tožil. Job pade v skušnjavo, in spet vpraša: „Za/ca/?“ kakor v 3. pogl. Tudi Kristus je od vsih zapušen vprašal: »Zakaj ?“ desiravno je bila njegova volja z voljo njegoviga nebeškiga Očeta popolnama sklenjena. Enako si moramo od Joboviga vprašanja in pertoževanja misliti. 14. Sim li kakor morje, ali zver, ki se ne sme nikoli iz zaklenjeniga kraja izpu¬ stiti, de mi nič počitka ne dovoliš? 15. ter se z verskimi resnicami tolažim. 16. tadaj me strašijo sanje in grozovite perkazni. Glej razi. 5. Verjetno je, pravi sv. Krizostom, de je satan Jobu s temi perkaznimi znotrej strah in grozo delal. It. ljubši mi je zadergnjenimu ali zadavljenimu biti, kakor tako strašno terpeti. 18. Drugi prestavljajo hebrejsko: »Studi se mi a . Drugi pa sklepajo to s po- prešnjo verstjo: Zato me mika obesiti se (zadergniti ali zadušiti se), usmertiti se, s svojimi lastnimi kostmi; »pa se mi studF ali „gnusi“ (kaj taciga storiti); »saj ne bom na večno iiveF, saj bo smert sama prišla ob svojim času. 19. v zadnjih trenutkih, ki so vender takč kratki, kakor bi jih ne bilo. 20. Zakaj zanj toliko maraš, zakaj ga (me) vredniga šteješ, de ga (me) imaš vedno pred očmi, in ga (me) skušaš? ' 21. kakor hišni oče že zjutrej za svoje skerbi. 22. zdaj s terpljenjem, zdaj s skušnjavami, ki jih dopušaš, de ga poskušaš. 23. Koliko časa me boš pustil še terpeti te vedne skušnjave, ki mi še toliko počitka ne dajo, de bi mogel sline požreti? 24. Ako sim se pregrešil, kako mi je mogoče, te utolažiti, ker tako ostro na ljudi gledaš, in tako natanko njih djanje preiskuješ? 25. Zakaj me imaš za sovražnika, kar le misliti mi je že neprenesljivo ? Neki učen razlagavec meni, de se Job s temi besedami nad poželjivostjo v sebi pertoži, ktere tudi pobožni ni prost, ki je zavoljo nje nekakošno nasprotnik Jofoove bukve 1. 8. 21 21. Zakaj ne odvzameš mojiga prahu spal ; in ako me boš zjutrej greha, in zakaj ne izbrišeš moje iskal, me več ne bo. krivice? 26 ) Glej, zdaj 27 ) bom v VIII. Poglavje. Baldad obeta Jobu, de se mu bo bolje godilo, če se k Bogu spreoberne, in terdi, de Bog dobrim srečo, hudobnim pa nesrečo pošilja. 1. Baldad Suhejic pa je od¬ govoril, in rekel: 2. Kako dolgo boš še tako' govoril, in so ko velik piš besede tvojih ust? 1 ) 3. Je mar Bog krivičen v sodbi? ali Vsigamogočni overže, kar je prav? 4. Ako ravno so tvoji otroci zoper njega grešili, in jih je pre¬ pustil roki 2 ) njih krivice; 5. ako se pa ti zgodej k Bogu vzdigneš, in Vsigamogočniga pro¬ siš; 6. ako čisto in pravično živiš; se bo hitro k tebi zbudil, in mirno storil prebivališe tvoje pravice 3 ) 7. toliko, de bo tvoje poslednje silno pomnoženo, ako je tvojiga poprešnjiga malo bilo; 4 ) 8. le prašaj namreč poprešnji rod, in skerbno preiši spomin očakov; 5 ) 9. (zakaj včeranji smo, in ne vemo, de so kakor senca naši dnevi na zemlji). 6 ) Spod. 14, 2. Ps. 143, 4. 10. in oni te bodo učili, po¬ vedali ti bodo, in besede iz svo- jiga serca bodo govorili. 11. More li 7 ) ličje brez mokrote zeleneti ? ali ločje brez vode ra¬ sti? 8 ) 12. Ko je še v cvetji, in ni Božji. Ta poželjivost mu je nadležna, kakor aposteljnu, ki je zdihoval; „Kdo me bo rešil od telesa te smerti? u Rim. 7, 24. 26. sej bi ti bilo to lahko, in mojiga terpljenja bi bilo potem konec. 27. to je, kmalo. — Tedaj zavoljo mojiga kratkiga življenja mi dopusti, de so počijem! 1. Kako dolgo boš še s toliko silo tožil in pihal zoper Boga, kakor de bi te po krivici tepel? 2. jih je Bog prepustil sili — hudim nasledkam njih krivice, ker so poginili pod razvalinami poderte hiše. 3. Bog, ki je dosihmal tako rekoč za te spal, ter ni nad teboj čul, in te varoval, se bo spet za te zbudil, bo tebe in tvojo pravično hišo — tvojo družino — varoval in osrečil. 4. Gospod ti bo vsiga obilniši podelil, kakor si poprej imel. Glej spod. 42, 10, 5. „ očakov spomin “, to je, zgodbe starih očakov. 6. Mi ne doživimo let starih očakov, in torej tudi nimamo njih skušinj in vednost. Prašaj tedaj stare očake! Oni ti bodo povedali, de hudobni, če je tudi nekoliko časa srečen, vender le kmalo pogine; pravični pa, ako ravno ga Bog za storjene grehe tepe, se vender ne pogubi', temuč po kesanji in pokori zopet milost in srečo dobi. 7. Zdaj nasledvajo do 20. verste nauki starih. 8. Bičje in ločje raste le v močvirni, debeli zemlji; tako tudi hudobnež le v zunanji sreči, po zložnim življenji, hitro v hudobii raste. Hudobnež je tedaj v svoji sreči podoben rastlini, ki naglo iz močvirja zraste. 22 Jobove bukve 8. utergano z roko, usahne pred vsimi zeliši; 9 ) 13. take so pota 10 ) vsih, kteri Boga pozabijo, in upanje hinav¬ ca * 11 ) bo zginilo. 14. Njegova nespamet 12 ) mu ne bo dopadla, in njegovo za¬ upanje je kakor pajcina. 15. Na svojo hišo se naslanja, pa ne stoji; podpera jo, pa po koncu ne ostane. 13 ) 16. Viditi je sočnat, preden solnce pride, in ob njega izhodu njegova berst poganja; 14 ) 17. na skalovji se njegove ko¬ renine zgošajo, in med kamni se razraša; 15 ) 18. ako se iztrebi z njegoviga mesta, ga zataji, 16 ) in pravi: Ne poznam te! 17 ) 19. To je namreč veselje nje¬ goviga življenja, 18 ) de zopet drugi poganjajo iz zemlje. 19 ) 20. Bog ne bo priprostiga 20 ) zavergel, in hudobnim ne bo roke podal, 21. dokler tvoje usta niso smeha polne, in tvoje ustnice polne ra¬ dosti. 22. Kteri so te sovražili, bodo s sramoto pokriti, in hudobnih prebivališe ne bo obstalo. 9. Te rastline, ko so še mlade, lepo zelene, pa, preden so za košnjo zrele, hitro zvenejo, pred ko vsaka druga trava; ravno tako hudobni, še preden je njegova sreča doveršeua, hitrejši in poprej pogine, kakor drugi ljudje, ki se ne vidijo tako srečni. 10. taka je usoda vsih, tako se jim godi. 11. ki je zavoljo svoje sreče po zunanjim pobožen viditi, v sercu pa je hudoben, taciga hinavca sreča bo kmalo zginila. 12. Njegovo nespametno, prederzno upanje. Hudobniga sreča je nestanovitna, enaka je pajčini, ki se lahko in hitro razterga. 13. Hudobniga sreča je podobna hiši, ki se hoče podreti. 14. V hebrejskim: „Zelen je pred solncam, in na njegovim v er tu mla¬ dika poganja 11 . Tako imajo enako s hebrejskim mnogoteri rokopisi naše latinske prestave. 15. Hudobni je podoben plevelu, ki hitro raste, in se po vsim vertu razširja, ter se tudi po grobljah in po ozidji razraša, naposlednje pa bo naglo iztrebljen. 16. ga mesto zataji; ga ni več na mestu dobiti. 17. Tako zaničevan je plevel, de se ga mesto sramuje, kjer je rastel, potem ko ga je vlastnik izroval. Enako bo tudi hudobnež zaničevan, če ga nadloga nanaglama zadene; celo njegovi nar bližnjiši ga nočejo več poznati, in ga- zataje. 18. To je njegoviga življenja veseli konec; to namreč posmehovaje reče. Ali pa: To je njegoviga veseliga življenja konec; tako naglo se spremeni hudobneževa sreča v strašno nesrečo. 19. de drugi, njemu enaki hudobneži, ki se kakor plevel razrašajo, na njegovo mesto stopijo, in njemu enako poginejo. 20. „ priprostiga “, ki le Boga iše. V hebrejskim: ..pravičniga u . Baldad tedaj sklene: (e hudobni tak žalosten konec imajo, in bodo zapušeni; vender Bog pravičnih ne zaverže, temuč jih resi iz njih nesreče. Za tega voljo boš tudi ti, če se k Bogu verneš in poboljšaš, kakor je bilo zgorej rečeno, tako srečen, de bodo tvoje usta smeha polne, to je, de bos vesel. .lohove bukve 9 23 IX. Poglavje. Job spozna pravičnost, mogočnost, in modrost Božjo, in de Bog hudobnimu in nedoižnimu nadloge pošilja. Job zagovarja svojo nedolžnost. 1. Job pa je odgovoril, ter je rekel: 2. Resnično, vem, de je temu tako, in de človek permerjen z Rogam ni pravičen. 1 ) 3. Ako bi se hotel z njim pre¬ pirati, bi mu ne mogel na tav- žent ene odgovoriti. 2 ) 4. On je modriga serca, in terdne moči; kdo se mu je ustav¬ ljal, in je mir imel? 3 ) 5. On gore prestavlja, oni pa, 4 ) ki jih zverne v svojim serdu, ne vedo. 5 ) 6. On potresa zemljo z nje mesta, in njeni stebri se tresejo. 7. On zapove solncu, in ne izhaja; in zapera zvezde kakor pod pečatam. 6 ) 8. On sam 7 ) nebo razpenja, in hodi po valovih morja. 8 ) 9. On naredi 9 ) voz, palice in gostosevce, 10 ) in skrite zvezde v jugu. 1 0 1. To je res, in ti prav dam, de v permeri z Bogam, in v sodbi pred njim _ nihče ni pravičen, ker neskončno čisti Bog tudi nad naj pravičnišim še madeže najde. 2. Ako bi pravični z Bogam v sodbo stopil, in bi mogel odgovor dajati od vsih svojih del, in odgovarjati na tavžent in tavžent Božjih tožba, bi se še zavoljo eniga samiga očitanja ne mogel izgovoriti in opravičiti. Zakaj človek velikokrat greši, ko se tega še ne domisli. Kolikokrat so naše misli in želje ošabne in samopridne, pa še ne vemo! Kolikokrat lastna ljubezen naše tudi nar pobožniši dela oskruni 1 Kolikokrat kaj dobriga zamudimo! Kolikokrat se z jezikam pregrešimo! Glej Ps. 142, 2: 1. Kor. 4, 4.— Prepiranje z Bogam bi bilo toliko nespametniši, ker je on neskončno moder in vsigamogočen, kterimu nič ne more zoperstati, kakor se iz naslednjiga vidi. 3. „in je mir imel 11 , to je, in ni škode terpel v svoji zunanji sreči in v pokoji svojiga serca? 4. n oni pa«, to je, brezbožni, hudobni ljudje. 5. ki jih Bog konča v svoji pravični jezi; hudobni pa „nt* vedo 11 , to je, ne previdijo svojiga pokončanja, ki jih nanaglama in neprevidama zadene. 6. Bog zvezde otemnl, kakor de bi jih v kaki hram zaperl, ali kakor de bi na nje pečat pertisnil. 7. Glej Ps. 103,2. Iz. 40, 22. On je stvarnik neba, in ga ohrani, kakoršno je. 8. Kadar morski valovi šume, in se kopičijo kakor gore, hodi Gospod po njih v silovitih viharjih, in jih tapta z vsigamogočno nogo. Po kaki reči ^hoditi 1 S se tudi pravi: Jo krotiti “. Glej 5. Mojz. 33, 29. Amoz 4, 13. 9. Bog je vstvaril, in ohrani zvezde na nebu. 10. n voz li ali „borovž«, sedem zvezd na severni strani; imenujejo se pa „voz a , ker so tako razstavljene, de imajo nekako podobnost z vojem p er vozu; „palice“, tudi „rimšice il ali „ rimske palice v latinskim „orion , sprelepe zvezde; „gostosevce u ali „gostožirce u , ki niso deleč od „paltc , in se bolj medlo svetijo. 11. „skrite zvezde«, ktere se na .Jutrovim, kakor tudi pernas, ne vidijo, ker so na spodnji nebni polovici; vidijo jih tedaj le prebivavci v spodnji polovici zemlje. 24 Jo ho ve bnkve 0. 10 . On dela velike, nerazum¬ ljive in čudovite reči, kterih ni števila. 11. Ko pride k meni, ga ne vidim 5 ko odide, ne čutim. 12. Ako bi naglo vprašal, kdo mu bo odgovoril? 1 ’) ali kdo more reči: Zakaj tako delaš? 13. Bog je, čigar jezi se nihče ne more ustaviti, in pred njim se perklanjajo, kteri svet nosijo. 13 ) 14. Kolik sim tedaj, de bi se mu odgovarjal, in s svojimi be¬ sedami z njim govoril? 14 ) 15. Ako ravno bi kaj pravice imel, se ne bom odgovarjal, te- muč bom svojiga sodnika pro¬ sil. 15 ) 16. In ako ga prosim, in ne sliši, ne verjamem, de moj glas posluša; ,6 ) 17. zakaj v viharji me bo sterl, in bo pomnožil moje rane tudi brez vzroka, 17 ) 18. mojimu duhu ne da po¬ čitka, 18 ) in polni me z britkostmi. 19. Ako se vpraša po moči, on je nar močnejši; ako po pra¬ vičnosti v sodbi, si nihče ne upa zame pričevanja dati. 19 ) 20. Ako bi se hotel opraviče¬ vati, me moje usta obsodijo; 20 ) ako bi se nedolžniga delal, me bo prepričal, de sim hudoben. 21. Ako sim tudi priprost, 21 ) ravno tega ne ve moja duša, 22 ) in studi se mi moje življe¬ nje. 23 ) 22. Eno je, kar pravim, de on nedolžniga in hudobniga po¬ konča. 24 ) 23. Ce tepe, naj bi le na en- 12. V hebrejskim: n Če prime (zgrabi), kdo ga bo zaderxeval?“ 13. ki svet vladajo, nar mogočniši, vladarji. V hebrejskim: „pred njim se uklanjajo prederzni pomočniki^ ; Bogu se morajo podvreči tisti prcderzni ljudje, kteri bi radi njim pomagali, ki jih Bog stiska in tepe. 14. Kako bi se prederznil jez siromak, s tako pravičnim, modrim, in vsiga- mogočnim Bogam pravdati se! 15. de bi me bolj po milosti, kakor po pravici sodil. 16. ne morem verjeti, de bi me zavoljo moje mile prošnje uslišal. To se vidi iz terpljenja, ki mi ga pošilja. Glej naslednje. 17. brez meni znaniga vzroka. Job je namreč veroval, de ima Bog veliko skrivnih vzrokov, zavoljo kterih človeka tepe; to se vidi iz druge verste. 18. Drugi prestavljajo: „mi ne pusti oddahniti se 19. Ko bi se hotel z Bogam pravdati, bi gotovo vselej zgubil. Zakaj ko bi se hotel k mogočnim pomočnikam oberniti, je on nar mogočniši, ktcrimu se nihče ne more zoperstaviti; ako bi hotel pravice iskati, je njegova pravičnost tako gotova, de se je vsak boji, in de bi se nihče ne upal me zagovarjati. V hebrejskim: ... „v sodbi, kdo ga pokliče “, de bi odgovor dal pred sodbo? 20. Ako bi se hotel v svoje opravičenje, ker nimam prič, na svojo vest sklieo- vati, me bodo moje lastne usta pogubile; zakaj Bog bo skrivne grehe niojiga serca razodel, de se bom sam mogel obsoditi. 21. Ako sim tudi le Bogu vdan, pravičen, nedolžen. 22. si vender svoje nedolžnosti nisim svest; ker nihče ne ve, ali je jeze ali ljubezni vreden; in apostelj pravi, desiravno mi vest nič ne očita, vender še nisim za tega voljo opravičen. 23. zavoljo negotovosti, v kteri tičim, si morem le smerti želeti. 24. Pravite, de sim zavoljo pregreh stiskan; jez pa le to rečem, de se iz tega, kar Bog na tem svetu človeku pošilja, ne sme na njegovo pravičnost ali pa Jobove bukve 9. 25 krat usmertil, in se ne smejal kaznim nedolžnih! 25 ) 24. Hudobnimu je zemlja v roke dana, 26 ) £Bo klado“, ali v precep, t. j., moje noge si vklenil. 30. li ravnaš z menoj kakor s hudodelnikam do izpolnjene sodbe (3. Mojz. 24, 12.). UI. 3 34 Jobove bnkve 13. 14. zami si cul, in stopinje mojih končan, in kakor oblačilo, ki ga nog si ogledoval; 31 ) molj razje. 32 ) 28. ki bom kakor gnjiloba po- XIV. Poglavje. Job premišljuje človeško slabost, občuduje previdnost Božjo, perčakuje drugo življenje, in prerokuje prihodnje vstajenje. 1. Človek, od žene rojen, malo časa živi, in je z mnogimi nadlogami obdan. 2. Kakor cvetlica on izhaja, in se potapta, in beži kakor senca, in nikoli ne ostane v enim Stanu. * 1 ) Zgor. 8, 9. Ps. 143, 4. 3. In taciga šteješ vredniga, de nad njim svoje oči odpreš, in ga seboj v sodbo pelješ? 2 ) 4. Kdo more očistiti spoče- tiga iz nečistiga semena? Nisi li ti sam? 3 ) p s . 50, 7. 5. Kratki so človekovi dnevi, število njegovih mescov je per tebi; 4 ) postavil si mu meje, ki se ne morejo prestopiti. 6. Odstopi malo od njega, 5 ) de se počije, dokler ne pride njegov zaželeni dan, kakor na¬ jemnikov. 6 ) 7. Drevo ima upanje; če je posekano, zopet zeleni, in nje¬ gove mladike poganjajo. 7 ) 8. Akoravno se njegova ko¬ renina v zemlji postara, in nje¬ govo deblo umerje v prahu, 9. vender ob vodenim hlapu 31. Allioli prestavi hebrejsko: „in moje stopinje si ogradil z okrogam obdal, ki ga ne smem prestopiti. — To je podoba naj veči tesnobe. Drugi prestavljajo: „na gležnje mojih nog je vtisnjeno železje Spet drugi: „na podplate mojih nog si vtisnjen 11 , t. j. tvoje ime je vtisnjeno. To po¬ dobo je Job posnel s stare navade, po kteri se je sužnjem ime njih gospo¬ darja, liudodelnikam pa njih sodnika na noge vžigalo. Ko so v gobovi bo¬ lezni zlasti noge močno bolele, torej je Job rekel, de ga je Bog na nogah zaznamnjal. 32. ki sim že tako slab, minljiv in trohljiv človek. 1. ne na duši ne na telesu, ker sta oba spremenljiva. 2. Boš li tako slabiga in uboziga človeka tako natanko in ostro sodil? Glej zgor. 7, 17. 3. Z menoj, siromakam, greš zavoljo mojih grehov v sodbo; pa, ali nisim že po natori nečist, in v grehu spočet? .Job razodene tukaj svojo vero v izvirni greh, iz kteriga vse telesne in dušne nesreče izvirajo (Klemen Aleks., Ciril, Avg., Bazili in drugij, zlasti pa huda poželjivost, ki je korenina vsih pregreh. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Kje se najde kakošen cist iz neči- stiga?“ Ni ga ne eniga. Greški prestavljavci dodevajo začetek naslednje verste, ter prestavljajo: „Kdo je namreč čist iz nečistiga ? Gotovo nihče, ko bi bilo njegovo življenje tudi le en dan na zemlji Naj stareji keršanski učeniki dokazujejo iz teh besedi katoliški nauk od izvirniga greha. 4. število njegovih mescov si ti odmeril in določil. 5. Prenehaj nekoliko me tepsti. Glej zgor. 7, 19. 6. to toliko bolj, ker se pozemeljsko življenje nikdar več ne verne. 7. Posekano drevo poganja na deblu, ki še stoji. Jobove bnkve 14. poganja, in dela perje, kakor tadaj, ko je bilo vpervič vsa- jeno. 10. Človek pa, ko je mertev, in slečen, in ukončan, prosim, kje je? 8 ) . 11. Kakor, če voda iz morja izteče, in potok usahne in se po¬ suši ; 12. tako človek, kadar spi, 9 ) ne bo vstal, dokler nebo ne pre¬ ide; 10 ) ne bo se zbudil, in ne bo vstal s svojiga spanja. 13. Kdo mi podeli to, de me v peklu varuješ, * 1 ') in me skrivaš, dokler tvoj serd ne preide, in mi 35 ne odločiš časa, ob kterim se me spomniš? 12 ) 14. Meniš li, de mertev člo¬ vek zopet oživi? 13 ) Vse dni, ktere se zdaj vojskujem, čakam, dokler ne pride moje spremenje- nje. 14 ) 15. Poklical me boš, 15 ) in jez ti bom odgovoril; delu svojih rok boš podal desnico. 16. Ti si sicer preštel 16 ) moje stopinje, pa zanesi mojim greham! Spod. 31, 4:34, 21. Pripov. 5, 21. 17. Moje grehe si kakor v mošnjici zapečatil, 17 ) tode mojo krivico si ozdravil. 18 ) 8. kje je namreč na zemlji? Job govori od pozemeljskiga bitja, kar prilika od drevesa očitno naznanuje. Človekovo bitje na zemljini kakor bitje drevesa I Permeri zgor. 7, 9. 10., kjer Job tudi kaže, de človekovo bitje po smerti telesa ne neha, temuč se le spremeni, iri vekomaj ostane. 9. Kakor se voda nič več v morje ne verne, ko je iz njega iztekla, in se usušila; tako se tudi človek nič več na zemljo ne poverne, kadar umerje. 10. to je, nebo bo prešlo, ko se bo človek zopet zbudil. Job s tem izreče, de se bo človek zbudil, ko se bo nebo spremenilo. Glej Rimlj. 8, 19. 20. Hebr. 1, 11. Skriv. razod. 21,1. (Krizost.). Job tedaj vstajenje prerokuje. Permeri spod. 19, 25. i. d. Iz. 26, 14. 19. Ps. 87, 11. 11. O de bi me v prebivališu mertvih terpljenja varoval in skrival do odloče- niga časa, kadar me boš obudil, in mi spet življenje dal (Greg., Krizost.)! 12. ter me zopet v novo življenje obudiš. 13. Ali mar ni res tako? Job tukaj vprašaje terdi, de bo oživel, kar se vidi iz naslednjih besedi, kjer pravi, de je vtem vse njegovo upanje, de bo zopet živel. 14. dokler ne pride moje prihodnje vstajenje. 15. potem per oživljenji. Glej Jan. 5, 28. 16. Ti si sicer vse moje dela ojstro presodil, in mi zaslužene kazni zanje odločil. 17. Moje grehe si v maševanje dobro shranil kakor vedne tožnike. 18. desiravno si mojo dušo s terpljenjem že očistil krivice. V hebrejskim: ,,Moje grehe in mojo hudobijo si zvezal 11 . Drugi drugači. Hebrejske besede so tukaj, kakor tudi na več druzih krajih v teh bukvah temne in v branji negotove. Neki pismar je naslednje verste po drugim hebrejskim svetim pismu, ki so ga naj starejši prestavljavci pred seboj imeli, takole prestavil: 14. Ako človek umerje , bovender spet oživel. Vse svoje dni bom upal v svoj nov izhod , de pride čas , ko bom zopet ozelenel. Pomen: Vse dni svojiga življenja se bom tolažil z upanjem svojiga prihod- njiga vstajenja; vstal bom iz groba, kakor rastlina, ki iz korenine požene in ozeleni. 15. Zakaj (potem .) me boš poklical , in bom odgovoril', delu svojih rok boš podal roko. 3 * Jofoove bnkve 14. 15. 36 18. Gora se podere in preide, I9 ) in skala se prestavi s svojiga mesta. 19. Vode kamne izdolbejo, in po pljuskanji se sčasama spere zemlja; ravno tako tedaj tudi člo¬ veka pokončaš. 20. Malo si mufdal moči, 20 ) de bi za vselej prešel; 21 ) njegov obraz boš spremenil, 22 ) in ga boš izpustil. 21. Ali bodo njegovi otroci blagi, ali neblagi, ne bo vedil. 23 ) 22. Vender njegovo meso terpi bolečino, dokler živi, in njegova duša le nad njim žaluje. 24 ) XV. Poglavje. Elifaz Joba dolži', de je prevzeten, nepoterpežljiv, in de Boga preklinja, pred kterim nihče ni pravičen, ter popisuje hudobnih nesrečo. 1. Elifaz, Temanejic, pa je odgovoril in rekel: 2. Ali modri odgovarja, kakor de bi v veter govoril, ali svoj želodec z vročino napolnuje? 1 ) 3. Z besedami svariš njega, ki ni tebi enak, 2 ) in govoriš, kar ti ni v prid. 4. Kolikor je v tvoji moči, si strah zaterl, 3 ) in odpravil 4 ) molitev spred Boga. 5. Tvoja hudobija namreč je Pomen: Ti me boš iz groba poklical, in jez bom pred te prišel in ti odgovoril; meni, svoji stvari, boš tako rekoč roko podal in me iz groba vzdignil. 16. Desiravno zdaj ■preštevaš moje stopinje, vender mojiga greha ne boš ohranil. 17. On je v preiskovavnih pismih zapečaten; moj dolg boš prebelil. Pomen: Desiravno zdej na moje grehe gledaš, in me tepeš zavoljo njih; vender mi jih boš odpustil, in zbrisal boš moj dolg. Ko je tedaj v svetim pismu veliko temniga, in kar berilo zadeva, marsikaj negotoviga, ker se kaka beseda lahko tako ali pa tako bere; zatorej dajajmo Bogu hvalo, de nas je iz te negotovosti rešil po svoji nezmotljivi cerkvi, ktera nam zapoveduje in nas uči, kako besedo Božjo berimo in razumevajmo. 19. Job zdaj sklene svoje govorjenje s popisovanjem človeške omahljivosti in minljivosti. Saj se še gore poderajo , velike skale premikajo, in voda terde kamne zliže in zemljo odnese; koliko lože še le slabi in revni človek omahne in iznad zemlje zgine! 20. ali pa: „le malo časa si mu dal moč“. V hebrejskim: „Podereš ga, de gre tje' , ‘, namreč na uni svet. Drugi drugači. 21. de bi na tem svetu dolgo ne ostal. 22. ob smerti mu boš ves obraz spremenil. 23. človek umerje, in ne ve, kaj se bo godilo z njimi, ki jih je zapustil. 24. Na smertni postelji se človek druziga ne zave, kakor svojih bolečin in težav. 1. ali pa takole: „ali svoje oserčje s togoto napolnuje ?“ V hebrejskim: „ali svoj trebuh z vročim vzhodnjim vetram napolnuje u . Mar ima modri prazne in serdite, škodljive pogovore? 2. Boga svariš. V hebrejskim: „Mar se modri prepira z besedami, ki nič ne veljajo, in z govorjenjem, v kterim ni nič pridal 3. si ljudem strah božji vzel po nauku, de pobožnost in pregrešnost nimate v tem življenji nobeniga povračila (Zgor. 9 ; 22.). 4. in si odpravil in zadušil gorečnost v molitvi, ker se sam nočeš z molitvijo k Bogu oberniti. 37 Jobove bukve 15. tvoje usta podučila 5 ), in posne¬ maš 6 ) jezik preklinjavcov. 6. Tvoje usta te bodo obso¬ dile, in ne jez; in tvoje ustnice ti bodo odgovorile. 7. Si bil mar ti pervi človek rojen, in vstvarjen poprej ko griči ? 7 ) 8. Si mar slišal Božji sklep, in je li njegova modrost manjši kakor ti? 8 ) 9. Kaj veš, kar bi mi ne ve- dili? Kaj razumeš, kar bi ne spo¬ znali ? 10. Tudi sivi in stari so med nami, ki so veliko starejši kakor tvoji očetje. Sir.18, 8. 11. Je li kaj veliciga, 9 ) dete Bog tolaži? 10 ) pa tvoje hudobne besede to zaderžujejo. n ) 12. Kaj te povzdiguje tvoje serce, in imaš ostermele oči, kakor de bi kaj veliciga mislil? 13. Kaj se tvoj duh napihuje zoper Boga, de iz svojih ust take besede govoriš? 14. Kaj je človek, de bi bil brez madeža, in de bi se pravi¬ čen vidil, 12 ) ki je od žene ro¬ jen? 13 ) 15. Glej, med njegovimi svet¬ niki ni nobeden nespremenljiv, 14 ) in nebesa 15 ) niso čiste pred nje¬ govim obličjem. Zgor. 4, 18. 16. Koliko bolj ostuden inne- priden 16 ) je človek, kteri pre¬ greho kakor vodo pije. 17 ) 17. Pokazal ti bom, poslušaj me; kar sim vidil, ti bom po¬ vedal. 18 ) 18. Modri spoznajo, in ne skri¬ vajo svojih očetov; 19 ) 19. kterim samim je bila dežela dana, in noben ptujic ni skozi nje hodil. 20 ) 20. Vse svoje dni se hudobnež 5. Iz obilnosti svoje hudobije govoriš. Drugi prestavljajo: „ Tvoje usta uče (dokazujejo) tvojo hudobijo “. 6. V hebrejskim: „in zvolii si besedo zvijačnikov,“ krivih sodnikov, ki postavo zvijajo in kaze. 7. Ali si starejši kakor vsi drugi ljudje, tako de si svoje znanje po dolgi skušnji perdobil (Krizost.)? 8. V hebrejskim: „in si li modrost v se popil ?“ 9. Je li Bogu nemogoče, te tolažiti ? 10. Drugi prestavljajo hebrejsko: „So ti mar tolažbe Božje premajhne ? u 11. Drugi prestavljajo hebrejsko: „in skrita je beseda v tebi, u ali pa: „m nekaj skritiga je v tebi ft . Drugi drugači. 12. de bi se pravičniga štel in kazal. 13. Zena je moža zapeljala, de je grešil. Kako more biti čist, ki pride iz grešniga človeka? 14. ni nobeden nepremenljiv po svoji natori, ampak le po gnadi. 15. prebivavci v nebesih, angelji. Primeri zgor. 4, 17. 18. 16. vnepriden u , to je, spriden, spačen človek. 17. Človek je po svoji natori spačena, pred Bogam neprijetna stvar, ki po grehu in hudobii hrepeni kakor bolnik v vročinski bolezni po vodi, in iz svoje sla¬ bosti greh na greh naklada. 18. Job je bil zgor. 12, 6. i. d. skazal, de se iz človekove sreče ali nesreče ne da z gotovostjo na njegovo bogaboječnost, ali pa pregrešnost sklepati; temu nasproti hoče sedaj Elifaz iz svoje in ptuje skušnje spričati, de so hudobni zmirej kaznovani, ali de vsaj nikoli niso dolgo srečni. 19. modri ne skrivajo naukov svojih očetov. 20. Leti modri sami so bili vladarji v moji domovini, in noben ptujic ni bil Jobove bnkve 15. 38 napihuje, 21 ) in število let njegove grozovitosti je negotovo. 22 ) 21. Šum strahu je zmirej v njegovih ušesih ; in ko je mir, on vedno zalezovanje natolcva. 22. Ne verjame, de bi se mogel iz teme k luči verniti, 23 ) in po¬ vsod gleda okrog sebe po meču 24 ). 23. Kadar se vzdigne iskat kruha, ve, de je dan teme 25 ) per- pravljen per njegovi roči. 26 ) 24. Nadloga ga bo strašila, in britkost ga bo obdala, kakor kralja, ki se perpravlja v boj. 25. Zakaj zoper Boga je svojo roko iztegnil, in zoper Vsiga- mogočnigaje obernilsvojo moč; 27 ) 26. tekel je zoper njega s povzdignjenim vratam, in obo¬ rožil seje s tolstim zatilnikam. 28 ) 27. Debelost je pokrivala nje¬ gov obraz, in od njegovih strani mast visi. 29 ) 28. Prebival je v razdjanih mestih, in v zapušenih hišah, ki so v groblje sesute. 30 ) 29. Ne bo obogatel, in njegovo premoženje ne bo ostalo, tudi se ne bo na zemlji vkoreninil. 31 ) 30. Temi se nebo umaknil, 32 ) njegove mladike 33 ) bo plamen usušil, in odnesen bo po sapi njegovih ust. 34 ) 31. S prazno pomoto ogoljufan ne bo verjel, de bi mogel s kako ceno odkupljen biti. 35 ) 32. Predenj se njegovi dnevi izpolnijo, bo poginil; in njegove roke 36 ) bodo usahnile. 33. Poškodvan bo njegov grozd sprejet med moje ljudstvo, de bi bil mogel pervotne nauke popačiti. Iz tega tedaj sodi, de je moj nauk čist in prav. Jutranjci čislajo modrost po nje starosti, in po čistim in nepopačenim izročilu. 21. Drugi prestavljajo hebrejsko: ... „je hudobnež v težavah, “ ali pa: „.ve trese u . 22. desiravno je število ... negotovo, in bi se mogel zato bati in tresti. Vse, kar Elifaz tukaj govori, je gola resnica, tode na Joba se napčno obrača. 23. Ne verjame, de bi mogel nesreči uiti. 24. hudobnežu se dozdeva, de so mu povsod meči nastavljeni. 25. „dan teme 1 - 1 , t. j., njegova nesreča je blizo. 26. Ako živeža iše, iz svojiga prazniga perzadevanja lahko previdi, de se je njegova nesreča perbližala. 27. Grešnik se punta zoper Boga, in obrača svoje dušne in telesne moči zoper Boga, njegovi sveti volji nasproti. 28. Njegovo orožje ste bile prederznost in ošabnost. 29. Hudobnež je le to mislil, de bi dobro jedel in pil, svoje meso redil, in se debelil. Po misli svetiga Jakopa so taki pitani hudobneži perhranjeni pravici Božji v dan klanja. Jak. 5, 5. 30. S svojo roparsko derhalijo je mesta in hiše napadel, jih’oropal in pokončal, in svoje staniše ondi postavil. 31. se ne bo na zemlji uterdil in razširil. 32. Hudobnež ne bo nesreči odšel. 33. njegove otroke bo strela pobila. 34. po sapi Božjih ust. Z naglo smertjo bo umeri. 35. Obupal bo, ker od Božje milosti in Božjiga usmiljenja nič ne ve. V hebrejskim: „Naj ne zaupa v nečimernost, kdor se moti; zakaj ncčirnernost bo njega e o plačilo u . 36. Njegova moč, njegove dela, kar zapusti, vse bo razdjano in pokončano. V hebrejskim: „in njegova veja ne bo ozelenela “, to je, umeri bo brez otrok. Jobove bnkve 15. 16. 39 kakor vinograd v pervim cvetji; 37 ) in kakor oljka, ki odverže svoje cvetje. 38 ) 34. Zakaj hinavcova družba je nerodovitna, 39 ) in ogenj bo požerl bajte tistih, ki radi darove jemljejo. 40 ) 35. Bolečino je spočel, in hu¬ dobijo je rodil, in njegov tre¬ buh 41 ) perpravlja goljufijo. 42 ) XVI. Poglavje. Job toži nad govorjenjem svojih prijatlov, perpoveduje svojo veliko nesrečo, in poterduje svojo nedolžnost. 1. Job pa je odgovoril, in je rekel: 2. Take reči sim velikokrat slišal; vi ste vsi nadležni tolažniki! 3. Bo li konec praznih besedi? ali ti je li kaj težavniga, če go¬ voriš? 1 ) 4. Tudi jez bi mogel kaj ta- kiga govoriti kakor vi; in o ko bi bila vaša duša na mestu moje duše! 5. tolažil bi vas tudi jez z govorjenjem, in svojo glavo nad vami majal; 6. s svojimi ustmi bi vaspo- terdoval, in svoje ustnice bi majal, kakor bi vam zanašal. 2 ) 7. Pa kaj mi je storiti? 3 ) Ako govorim, ne bo odjenjala moja bolečina; in če molčim, ne pojde od mene. 8. Zdaj pa me je poterla moja bolečina, in vsi moji udje so v nič djani. 4 ) 9. Moje gerbe 5 ) zoper me pričujejo, in kteri govori laži, se zoper me vzdiguje in me v obraz dolži. 6 ) 37. obletel bo njegov grozd v pervim cvetji. 38. Hudodelnik bo zgodej zgubil svoje otroke. Viditi je, de Elifaz tukaj Joba pika, ker je zgodej svoje otroke zgubil. 39. Hinavec, hudobnež ne bo imel otrok. 40. bajte hudobnih sodnikov, ki se dajo podkupiti. 41. „ njegov trebuh^, t. j., njegov posvetni duh. 42. perpravlja sebi in drugim nesrečo. Glej Ps. 7, 15. i. d. Iz. 59, 4. 1. Bo li prazniga govorjenja skorej konec; ali ti je morebiti to, kar si govoril, kaj teže delalo? Sej ne more nič ložjiga biti, kakor tolažiti, kakor si ti -(Elifaz) tolažil. Drugi prestavljajo hebrejsko: v ali kaj te tako »ene , de zopergovoriš ?“ 2. Ako bi bili vi na mojim mestu, bi vas tudi jez s praznimi besedami lahko tolažil, ter tudi z glavo majaje vas grajal, tako perzanesljivo, kakor vi. Gl. zgor. 15, 11. 3. Ce je pa vaše tolaženje prazno, kaj mi je storiti, de se potolažim ? 4. Zdaj sim brez tolažbe zunej in znotrej , in ležim pod težo svojih bolečin, kakor pokončan. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Zidaj pa me je poterla moja bolečina , in ti (Bog) si razderl vse, kar sim;“ drugi: n si po¬ končal vso mojo hišo 11 . Drugi drugači. 5. „gerbe, u ki se per gobovi bolezni kažejo, pomenijo tukaj gobe.. 6. Na videz me obsodi moja bolezen, ter daje mojim nepoštenim prijatlam per- ložnost, de me v obraz hudobneža imenujejo. Jobove bukve 10. 40 10 . Zbral je 7 ) svoj serd nad me, in mi žuga, ter s svojimi zobmi zoper mene škriplje; moj sovražnik me je pogledal s straš¬ nimi očmi. 8 ) 11. Odperli so zoper me svoje usta 9 ) in zasramovaje so bili moje lice, 10 ) in našito vali so se z mojimi bolečinami. 1 ‘) 12. Zaperl me je Bog k kri— vičnimu, in hudobnikam me je v roke dal. 12 ) 13. Jez, nekdaj tisti bogati, sim bil naglo potert; zgrabil je moj zatilnik, poterl me je, in me je postavil sebi kakor v znam- nje. 13 ). 14. Obdal me je s svojimi sulicami, 14 ) ranil je moje ledje, ni perzanesel, in raztresel je po zemlji moje oserčje. I5 ) 15. Vsekal mi je rano za rano, planil je na me kakor velikan. 16. Žakelj sim sošil čez svojo kožo, 16 ) in zakril sim s pepelam svoje meso. 17 ) 17. Moj obraz je otekel 18 ) od jokanja, in moje vejice so otem- nele. 19 ) 18. To sim terpel brez krivice svoje roke, ker je bila čista moja molitev 20 ) k Bogu. 21 ) 19. Zemlja! ne pokrivaj moje kervi, 22 ) in moje vpitje naj na 7. Moj sovražnik je ves svoj serd nad me zbral. 8. Job popisuje svoje neštevilne bolečine. Nekteri menijo, de je bil satan neusmiljeni sovražnik, od kteriga Job govori; bolj prav pa se ume vsa truma nadležnikov, ki so svetiga terpinca napadali in mu nadlego delali. Job govori zdaj od eniga (v. 10.) zdaj od več (v. 11.) sovražnikov. 9. Svoje hude jezike so nad menoj brusili. 10. „so bili moje iice“ pomeni nar veči zasramovanje in zaničevanje (glej Mih. 5, 1. Ps. 3, 8.); in res je Joba bolj bolelo, de so mu njegovi prijatli po krivici hudobije očitali, kakor de bi ga bili v lice udarjali. 11. V hebrejskim: ... n lice; vsi so se zbrali zoper me u . 12. in mojim hudobnim prijatlam me je prepustil. 13. in me je postavil sebi v tarčo, de je v me streljal pušice nadlog in britkost. 14. Drugi prestavljajo: „ Obdal me je s svojimi strelci 15. V hebrejskim: „in razlil je po zemlji moj xelč“. Te besede pomenijo boleče ranjenje sploh. Glej Žal. pesem 2, 11. Prip. 7, 23. 16. Oblačilo žalovanja (rasovnik) sim oblekel. 17. od besede do besede v hebrejskim: „in svoj rog sim djal vprah a , to je vso svojo moč sim zgubil. Glej 1. Kralj. 2, 1. 18. Nekteri prestavljajo: „Moj obraz sc je orudečil u . 19. „moje vejice “ ali jrepavnicej to je, moje oči so otemnele po obilnih solzah. 20. ker je bila čista moja služba Božja; bila je namreč soglasna z mojim živ¬ ljenjem; ali pa: ker sim čiste roke — proste krivic — v svoji molitvi k Bogu povzdigoval. 21. Sveti očetje nam po pravici Joba ko predpodobo Jezusa Kristusa pred oči stavijo. Kakor je Jezus, desiravno ves čist in nedolžen, vender le grehe sveta nase vzel, in je sam sebe kakor grešnika storil, in je za nas grešnike terpel; tako je tudi Job terpel, čeravno ne tako nedolžen, kakor Kristus, vender pa mu je bil v tem podoben, ker je bil po krivici obrekovan in zani¬ čevan, in ker je terpel ko pravični ves v voljo Božjo vdan in v zedinjenji z daritvijo Kristusovo za krivične. 22. mojiga terpljenja. Jobove bnkve 16. 11. 41 tebi ne najde kraja za perkri- vatije. 23 ) 20. Zakaj glej, v nebesih je moja priča, in kteri me pozna, je na visokosti. 21. Moji prijatli so zgovor¬ ni; 24 ) moje oko pa solzikBogu. 22. In o de bi človek z Bo- gam tako prišel v sodbo, kakor človekov sin v sodbo pride s svojim bližnjim! 25 ) 23. Zakaj glej, kratke leta minejo, in grem po stezi, po kteri se ne bom vernik XVII. Poglavje. Job sklepa po svojih velikih težavah, de bo mogel kmalo umreti, očita svojim prijatlam nespamet, de le od plačila na tem svetu govore, in perčakuje prihod- njiga miru. 1. Moj duh omaguje, * 1 ) moji dnevi se krajšajo, in sam grob mi ostaja. 2. Nisim grešil, in v brit— kostih se mudi moje oko. 2 ) 3. Reši me, Gospod! in deni me zraven sebe, in slednjiga roka naj se z menoj bojuje. 3 ) 4. Njih serce si deleč djal od nauka, zato ne bodo povik- šani. 4 ) 5. Tovaršem rop obeta, oči njegovih otrok pa bodo oma¬ gale. 5 ) 6. Postavil me je kakor v pregovor ljudstvu, in zgled sim pred njimi. 6 ) 7. Moje oko je od nevolje 7 * ) 23. moje nezadolženo terpljenje naj ne ostane skrito na zemlji; zvedo naj ljudje, de tega svojiga terpljenja nisim s svojimi grehi zadolžil. 24. V hebrejskim: „Moji 'prijatli me zasramujejo 11 . 25. O de bi se mogel človek z Bogam tako pravdati, kakor se človek s svojim prijatlam pravda! 1. V hebrejskim: „Moja sapa je smerdljiva; u ker človeku v gobovi bolezni smerdi iz ust. 2. Nedolžen sim, pa vender mora moje oko gledati moje terpljenje in britkosti, ki mi jih moji prijatli delajo. V hebrejskim: „Obdajajo me okrog in okrog zasmehovavci, in moje oko mora vedno gledati njih žaljenje “. 3. sej me ti varuješ in braniš. V hebrejskim: „ Postavi , prosim, poroštvo, ti mi daj per sebi poroka; kdo drugi bi mi mogel dati roko? 11 to je, ti sam bodi moj porok; kdo drugi bi mogel biti moj porok ? Kdo bi se sicer za me potegnil in mojo nedolžnost skazal, ker so me moji prijatli zapustili, in me hudodelnika imenujejo? 4. Perpustil si, de so se moji prijatli v mislih in naukih zmotili, torej tudi ne boš pustil, de bi me premagali. 5. Elifaz in njegovi tovarši si upanje delajo, de bodo zmagali, pa nesrečni bodo on in njegovi otroci. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Kdor da v rop svojiga prijatla, njega otroci morajo obnemagati". Drugi drugači. 6- Bog je dopustil, de me je njih opravljanje zadelo. V hebrejskim: ... „ljud- stvu, in vsim se studim ,“ ali pa: „vsak s studam na me pljuje to je, vsak ine zaničuje in čerti ko hudodelnika. 7. Moje oko je po britkosti in joku zavoljo tacih zasramljivih besedi otemnelo, in ves moj život je tako usušen, de je (v hebrejskim) „kakor senca". Jobove bnkve l 1 ?. 18 . 42 otemnelo, in moji udje so kakor v nič storjeni. 8. Pravični bodo nad tem stermeli, in nedolžen se bo zoper hinavca vzdignil. 8 ) 9. In pravični se bo svojiga pota deržal, 9 ) in čistim rokam bo moči dodal. 10 ) 10. Vernite se tedaj vi vsi, in pridite, in ne bom našel med vami nobeniga modriga. 1 ') 11. Moji dnevi so pretekli, moje misli so raztresene, 12 ) in stiskajo moje serce. 13 ) 12. Noč so v dan preobernile, u ) in po temi zopet upam luči. 15 ) 13. Če tudi preterpim, grob je moja hiša, in v temi sim svojo posteljico postlal. 16 ) 14. S trohljivosti sim rekel: Moj oče si! červam: Moja mati, in moja sestra ste! 17 ) 15. Kje je tedaj zdaj moje upa¬ nje, 18 ) in kdo gleda mojo poter- pežljivost? 19 ) 16. Vse moje pojde v nar glo- bokejši brezen; 20 ) meniš li, de bom vsaj tam imel počitek? 21 ) XVIII. Poglavje. Baldad svari Joba zavoljo nepoterpcžljivosti in njegoviga prederzniga terjanja, de bi Bog zavoljo njega svet drugači vladal, in kaže iz kazen hudobnih, de Job zavoljo svojih grehov nadloge terpi. 8. Nedolžni, pobožni se bodo z menoj v pravični jezi vzdignili zoper moje nasprotnike, ki se v svoji sreči pobožni dozdevajo. 9. Pravični se ne bo dal zapeljati. 10. in njemu, ki po nedolžnim terpi, bo Bog vedno nove moči dajal. Pobožni po terpljenji močnejši prihaja v dobrim. 11. Ako ravno zmiram z noviga začenjate govoriti, me vender ne bote prepričali. Posebno bi ne imeli govoriti od njegoviga zdravja in njegove časne sreče, ker le smerti perčakuje, kar naslednje besede pričajo. 12. ker mi bolečina mir in pokoj jemlje. 13. V hebrejskim: „ misli , misli mnjiga serca so raztresene “. 14. Noe so v dan spremenile, ker nimam spanja. 15. Po trudapolnih nočeh, ki sim jih prebil, čakam luči; pa je ne dosežem. Drugi prestavljajo temne hebrejske besede: „Noč bi radi v dan spremenili; luč naj bi bila , kjer je tema, 11 to je, moji prijatli mi obetajo zdravje in časno srečo, ko vidim, de se mi smert bliža. Drugi drugači. 16. Ako bi tudi moje življenje še nekoliko časa terpelo, sta vender grob in tema moj delež. 17. Kar si nar bolj želim, je smert; z njenimi služabniki sim se popolnama soznanil (Permeri Prip. 7, 4: 18, 9.). 18. Kako bi tedaj zdravja in časne sreče upali 20 V** 0 mo S e } ver jeti, de bi se spolnilo tako upanje, ko bi ga tudi imel? • se to upanje, ki mi ga vi dajete, se bo pogreznilo v nar globokejši brezen, pojde z menoj v grob. 21 «>TJ le - 1)re ^ skim , : ”^ se mo J e pojde v nar globokejši brezen, in bo z menoj v prahu počivalo “. Jobove bukve 18. 1. Baldad, Suliejic, pa je od¬ govoril, io rekel: 2. Kako dolgo se bote še besedovali? ’) razumejte poprej, in potlej bomo govorili! 3. Zakaj smo šteti ko živina, in smo umazani vpričo vas? 2 ) 4. Ki končuješ svoje življenje v svojim serdu, 3 ) bo mar zavoljo tebe zemlja zapušena, in bodo skale s svojiga mesta prestavljene? 4 ) 5. Ne bo li ugasnila luč hu- dobniga, 5 ) in ali se ne bo svetil plamen njegoviga ognja? 6. Luč bo v njegovim stanišu otemnela, in svetilo, ki je nad njim, bo ugasnilo. 6 ) 7. Stopinje njegove moči bodo v tesnobi, 7 ) in njegov svet ga bo vergelj 8. ker je svoje noge vtaknil v mrežo, in po nje zapletih hodi. 43 9. Njegova peta bo v verv vjeta, in žeja se bo zoper njega vnela. 8 ) 10. Nastava zanj je v zemlji skrita, in njegova past na stezi. 9 ) 11. Strahote ga bodo od vsih strani plašile, in ovijale njegove noge. 12. Oslabi naj njegova moč po lakoti, in strad naj napade nje¬ gove rebra 5 13. smert, pervorojena, 10 ) naj požre lepoto njegove kože, in povžije naj njegove roke. 1 ’) 14. Od njegoviga staniša bodi odtergano njegovo upanje, 12 ) in poguba naj po njem tapta, kakor kralj. ,3 ) 15. V njega hiši naj njegovi tovarši prebivajo, kadar ga več ne bo, in žveplo 14 ) naj se po njegovim šotoru raztrosi. 16. Od spodej naj se njegove 1. Kako dolgo se bote še besedovali in prepirali ti, Job, in oni, ki so tebi enaki ? 2. Zakaj nas zaničujete kakor neumne, nečiste živali, in zametujete naše govorjenje? Baldad blezo meri v Jobove besede pogl. 17. v. 10. 3. Ki se moriš v svoji nepoterpežljivosti. 4. bo mar Bog začel zavoljo tebe svet drugači vladati, ki vselej hudobnim, zmed kterih si ti, nesrečo pošilja? 5. „luc hudobnih, “ t. j., njegova čast, bogatija, imenitnost bo minila. 6. Baldad meri tukaj na navado, po kteri je svetilnica v hiši na strop obešena, de od zgorej doli sveti. 7. svojo moč bo zgubil in ne bo mogel spolniti svojih sklepov. 8. žeja hude poželjivosti ga razjeda. V hebrejskim: „ Njegova peta je v rerv vjeta, in okrog njega se zaderga ovija 9. Hudobnež ne čuti nevarnosti, v ktero se po svojih lastnih naklepih po¬ daja. 10. smert, ki je pervorojena hči iz greha. Drugi prestavljajo: „nar strašnejši smert, 11 in si mislijo kugo. 11. »njegove roke,“ t. j., njegovo moč. Ps. 78,11. Drugi prestavljajo: »nje¬ gove mladike,“ t. j., njegove otroke. 12. Vse, v kar je svoje zaupanje stavil, otroci, denarji in blago, i. t. d. 13. Drugi prestavljajo hebrejsko: »in bo gnan k kralju strahov,“ v pod¬ zemeljski svet. Drugi drugači. 14. žveplo spod neba. Glej 1. Mojz. 19, 24. 25. Nekteri si mislijo očiševanje po hiši z žveplenim soparam. 44 Jobove bnkve 18. 10. korenine usušijo, od zgorej pa naj se njegova žetev pomandra. I5 ) 17. Njegov spomin naj zgine znad zemlje, in njegovo ime naj ne slovi natergeh. 16 ) Prip. 2, 22. 18. Pregnal ga bo 17 ) iz svet¬ lobe v temo, ter ga bo vzel s sveta. 19. Za njim ne bo zaroda, ne mlajšev med njegovim ljudstvam, in tudi ne nobeniga ostanka v njegovih krajih. 20. Nad njegovim dnevam 18 ) bodo stermeli poslednji, in naj starejši bo strah prepadel. 19 ) 21. Take tedaj so hiše hudob- niga, in tako je mesto tega, ki ne pozna Boga. 20 ) XIX. Poglavje. Job graja neusmiljeno ravnanje svojih prijatlov; pravi, de ne terpf zavoljo hudo- delnosti, ampak zavoljo drugih vzrokov, in se tolaži s prihodnjim vstajenjem. 1. Job pa je odgovoril, in rekel: 2. Kako dolgo še žalite mojo dušo, in me tarete z besedami? 3. Glej, desetkrat 1 ) ste me zasramovali, in ni vas sram, me zaterati. 4. In če sim tudi neveden, bo z menoj moja nevednost. 2 ) 5. Vi pa se zoper me vzdi¬ gujete, in mi mojo sramoto oči¬ tate. 3 ) 6. Saj zdaj spoznajte, de me Bog ni po sodbi pravice stiskal, in me s svojimi šibami obdal. 4 ) 7. Glej, kličem, ker silo ter- pim, pa me nihče ne sliši; vpijem, pa ga ni, kteri bi sodil. 5 ) 15. Ves njegov sadež (ves njegov zarod, vsa njegova družina) naj zvene, usahne in se posuši. 16. pred vratmi, kjer zbore imajo. Nobene časti naj mu ne skazujejo. 17. Pregnal ga bo Bog iz svetlobe v temo, t. j., iz zgornjiga sveta, kjer solnce sije, v spodnji sve't, kjer je terda noč. 18. to je, nad njegovim sodnjim dnevam, ko bo poginil. 19. mladi in stari bodo nad njegovim pogubljenjem stermeli. Drugi prestavljajo: „y>rebivavci vzhodnjih in zahodnjih krajev bodo stermeli, u t. j., vse ljudstva se bodo čudile in stermele. 20. Taka je usoda hudobnih. Tako hoče nepremenljiva postava previdnosti Božje; torej nikar ne toži ! 1. »desetkrat ,“ t. j., že večkrat ste me zasramovali. 2. Ce sim se v svojih besedah, v zagovarjanji svoje nedolžnosti zmotil, je moja škoda, ne pa vaša. 3. Krivico mi delate, ker pravite, de sim si bolezen s hudobijami nakopal. 4. Spoznajte vender, de me Bog ni kakor sodnik zavoljo storjenih pregreh in krivic s terpljenjem obiskal, (temuč le ko vsigamogočni stvarnik, kteri s svojimi stvarmi po nerazumljivih namenih svoje večne modrosti ravna, in človek — njegova stvar — ga ne sme vprašati: Kaj delaš ? V hebrejskim: „ Vedite zdaj, de me je Bog poderl, in me je s svojo mrexo obdal, “ t.j., Bog mi je poslal terpljenje,. torej si ga nisim sam nakopal. 5. Vsaj poslušajte me, in imejte usmiljenje z menoj! Job zdaj popisuje svoje hudo terpljenje, in opominja svoje prijatle, de naj usmiljenje z njim imajo (v. 7—22.^, Jobove bnkve 19. 45 8. Mojo pot je ogradil, in ne morem čez iti, in na mojo stezo je temo postavil. 6 ) 9. Ob mojo čast me je per- pravil, in krono mi je z glave vzel. 7 ) 10. Od vsih strani meje raz- djal, in poginjam: in kakor iz- dertimu drevesu mi je upanje vzel. 11. Njegov serd se je zoper mene vnel, in tako me je imel kakor svojiga sovražnika. Zgor. 13, 24: 16, 9. 12. Njegovi roparji so skupej prišli, 8 ) in so si napravili pot do mene, in so moj šotor okrog in okrog oblegli. 13. Moje brate je od mene deleč ločil, in moji znanci so ko ptujci od mene bežali. 14. Moji bližnji so me zapu¬ stili; in kteri so me poznali, so me pozabili. 15. Moji domači, in moje dekle so me ko ptujca imeli, in kakor ptujic sim bil v njih očeh. 9 ) 16. Svojiga hlapca sim klical, in ni odgovoril, z lastnimi ustmi sim ga prosil. 17. Moji ženi se je gnusilo nad mojo sapo, 10 ) in sinove svojiga materniga telesa u ) sim pro¬ sil. 12 ) 18. Tudi nespametni so me za¬ ničevali, in kadar sim od njih od¬ šel, so me opravljali. 13 ) 19. Mojim nekdanjim svetvav- cam se je nad menoj studilo; in kteriga sim nar bolj ljubil, je bil moj zopernik. 20. Na moji koži vise moje kosti, ker je zginilo meso, in samo ustnice so okrog mojih zob ostale. 21. Usmilite se me! usmilite se me! vsaj vi, prijatli moji; 14 ) ker Gospodova roka me je za¬ dela. 15 ) 22. Zakaj me preganjate, kakor Bog, in se z mojim mešam na- situjete? 16 ) 23. Kdo mi da, de se moje besede zapišejo? kdo’ mi da, de se v bukve začerkajo 24. z železnim pisalam, in na 6. Bo g me ima v tesnobi in temi, t. j., v stiskah in težavah, de ne vem, kam bi se djal. 7. „Cast u in v krona a pomenite tukaj vse, zavoljo česar so Joba njegovi rojaki spoštovali, t. j., bogastvo, družina, dobro ime. 8. V hebrejskim: „$kupej so prišle njegove trume misli si: mnogo terp- ljenje je prišlo nadinj. 9. Misli si še: me imajo ko ptujca, in sim ko ptujic v njih očeh. 10. V gobovi bolezni ima človek tudi smerdljivo sapo. 11. sinove svoje matere, t. j., svoje brate, sim prosil. V greškitn: „sinove svojih postranskih žen sim lepo prosil “. 12. Drugi prestavljajo hebrejsko: „in otrokam svojiga materniga telesa smerdim il . Drugi drugači. 13. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Celo otroci me zaničujejo; če se jim zoperstavim, me kolnejo “. 14. Takiga duha so pravični, pravi sveti Gregori, de se ne jeze nad svojimi nasprotniki, ki z njimi po krivici ravnajo, temuč si jih s prošnjami išejo perdobiti. 15. Gospodova roka me je terdo zadela. 16. Drugi: in niste nikoli siti, me razmesarjati. 46 Jobove bnkve 19. svinčeno plošico, ali de se z die¬ tam vsekajo v skalo? 17 ) 25. Vem namreč, de moj od¬ rešenik živi, 18 ) in poslednji dan bom vstal iz zemlje; 19 ) 26. in zopet bom obdan s svojo kožo, 20 ) in v svojim mesu bom vidil svojiga Boga. 21 ) 27. Jez sam ga bom vidil, 22 ) in moje oči ga bodo gledale, in ne drugi; 23 ) to upanje je hra¬ njeno v mojim sercu. 24 ) 17 . Perprava, na ktero so v nekdanjih časih pisali, je bilo perje rastlin, platno, živalske kože, svinčene plošice, in skale ali kamni. Besede, ki Job želi, de bi bile zapisane, je naslednje spoznanje njegove vere v neumerljivost duše in vstajenje mesa po prihodnjim odrešeniku. 18. Če tudi nimam upanja, de bi na zemlji zdravje spet zadobil, in če tudi svoji smerti ne uidem fpogl. 7, 7. 21: 17, 1. 15. 16: 30, 23.), imam vender upanje prihodnjika vstajenja po odrešeniku, ki nam je bil obljubljen (1. Mojz. 3, 15. Permeri zgor. 16, 20. 21 : 17, 3.). Hebrejska beseda v goel, u ki jo prestavljamo z besedo „ odrešenik ,“ se prav za prav pravi „kervni maše- vavec, u t.j., nar bližnjiši sorodnik, ki je imel dolžnost, zavoljo smerti svojiga umorjeniga rodovinca se maševati nad ubijavcam (Glej 4. Mojz. 35: 3. Mojz. 25, 25.26. Joz. 20, 2. 3.). S hebrejsko besedo „904:/,“ t.j., „kervni maše- ravec,“ se kej prav zaznamnja naš odrešenik, Jezus Kristus, Sin Božji, ki je po svojim včlovečenji postal naj bližnjiši sorodnik vsiga človeškiga rodu, de se je maševal zavoljo umorstva, ki ga je bil satan dopernesel nad ljudmi. 19. Ker moj odrešenik živi, ker ga smert ne obderži, in on iz groba vstane, torej bom tudi jez po njem v neumerljivo življenje vstal iz zemlje (Hieron., Greg., l.Kor. 15, 45. Rim. 6, 5.). V hebrejskim: „tn poslednjič bo vstal iz zemlje 11 . Je ravno listo; zakaj vstajenje pravičnih sodnji dan je (v tem pomenu) tudi Jezusovo vstajenje, ker je vstajenje pravičnih le po Jezusovim vstajenji mogoče (1. Kor. 15, 45.). 20. bom zopet v ravno tem telesu od smerti vstal, ki ga imam tukaj na zemlji Cl. Kor. 15, 53. 54.). V hebrejskim: „in potlej bo moja koža tole (mojo osebo) obdala 11 . Je ravno to. 21. bom k Bogu prišel, in se bom njegove sreče vdeležil (Mat. 5, 8 : 1. Kor. 13, 12. Jan. 3, 2.). Po misli sv. Avguština je Job s temi besedami tudi včlovečenje Sinu Božjiga prerokoval, kteri je v človeškim mesu na svet pri¬ šel, in izvoljeni so ga v njem spoznali. 22. V hebrejskim: „Jess si ga bom vidil 11 . 23. „in ne drugi, “ prav za prav: ne ptujic, ne človek druzih misel, ne od Boga ločeni, ali Boga nevredni človek. 24. V hebrejskim: „moje ledvice pojemajo (omagujejo, koperne zavoljo hre¬ penenja) v mojih persih“. Doslej razlagane verste 25—28. so zavoljo njih nerazumljivosti stari in novi razlagavci mnogotero prestavljali in razlagali. Tudi v naj starejših časih so bili zastran njih mnogoterih misel, in to je bilo vzrok, de teh versta niso jemali med, dokaze, s kterimi bi bili spričevali pri¬ hodnje vstajenje, ktero je v njih prerokovano; in res se te verste ne vzamejo v misel ne v novim zakonu, kjer je od vstajenja govorjenje, pa tudi ne per svetim Ireneji, ki je posebne bukve od tega spisal. Ko je pa poznejše nezmot¬ ljiva cerkev kersanske resnice in sveto pismo obširniši razlagala, je bila tudi te temne verste razjasnila. Prestava teh versta po svetim Hieronimu je bila memo diuzih za boljši spoznana, in sveti očetje so učili, de imajo v sebi dokaz za vstajenje od mertvih, in cerkev, ktera se na nauke svetih očetov opera, jih je kakoi take, ki imajo v sebi vero v vstajenje mesa, sprejela v svoje duhovne molitve, ktere za mertvimi opravlja. Zatorej smemo dano pre¬ stavo m razlago omenjenih versta brez pomišljevanja in bolj brez strahu ko Jobove bnkve 19. 20. 47 28. Zakaj tedaj zdaj pravite: Preganjajmo ga, in najdimo ko- reninino besedo zoper njega? 25 ) 29. Bežite tedaj spred obličja meča ; 2B ) ker meč je maševavec krivic $ in vedite, de je sodba! XX. Poglavje. Sofar vnovič terdi, de so hudobni nesrečni. 1. Sofar, Naamatejic, pa je odgovoril, in rekel: 2. Za tega voljo * 1 ) me mno¬ gotere misli sprehajajo, in moj duh je sem ter tje zaganjan. 3. Nauk, s kterim me svariš, bom poslušal, 2 ) in duh moje pa¬ meti bo meni odgovoril. 3 ) 4. To vem od začetka, kar je bil človek na zemljo postavljen, 5. deje hudobnih hvala kratka, in veselje hinavca kakor trenutek. 6. Ako bi se tudi njegovi na¬ puh vzdigoval do neba, in bi se njegova glava oblakov dotikala; 7. se bo naposlednje zgubil, kakor gnoj, in kteri so ga vidili, porečejo: Kje je? 8. Kakor sanje bo zginil, in ne bo ga najti, prešel bo kakor ponočna perkazen. 9. Oko, ktero ga je gledalo, ga ne bo več vidilo, in njegovo mesto ga ne bo dalje gledalo. 10. Njegovi otroci bodo po uboštvu zaterti, 4 )in njegove roke 5 ) mu bodo njegovo žalost pover- nile. 6 ) 11. Njegove kosti bodo s pre¬ grehami njegove mladosti napol¬ njene, 7 ) in v prahu bodo z njim počivale. 8 ) 12. Ker je bila namreč hudo¬ bija v njegovih ustih sladka, jo bo pod svoj jezik skril. 9 ) 13. Ohranil jo bo, in je ne bo pravo sprejeti, kakor pa vsako drugo, ki jo je le eden ali drugi napravil, pa ni sploh sprejeta. 25. Per takim terdnim upanji se še prederznete, kako gotovo besedo, kaj uterje- niga zoper me na dan spraviti? 26. Bežite tedaj pred jezo Božjo! 1. Ravno zato, ker se na Božjo pravičnost sklicuješ (zgor. 19, 29.), ki nobe- niga nedolžniga ne tepe, je moja duša polna misel, in se ne morem zderžati, de bi ti ne rekel, de si hudoben, ker te nadloga tepe. 2. Potlej, ko bom zgovoril, te bom poslušal, kaj moreš mojimu govorjenju pametniga nasproti staviti. 3. in moj bister um bo na to odgovoril. 4. Drugi prestavljajo: „Revni tarejo njegove sinove u . Drugi drugači. 5- »njegove roke,“ t. j., hude dela njegovih rok. 6. mu bodo povernile žalost, ktero je on drugim napravljal. Njegove hudobne dela bodo pernesle britko povračilo njegovim otrokam. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Z lastno roko plačuje svojo hudobijo 7. v njegove kosti se bodo vkoreninile pregrehe, kterih se je v svoji mladosti pcrvadil, in bodo ostale do njegove starosti, celo do smerti in groba (sv. Greg.). 8. in se bodo še v prahu njegoviga trupla deržale. 9. jo bo ko sladčico pod svoj jezik skril. 48 Jobove bnkve 20. zapustil, in v svojim gerlu jo bo skrival. 10 ) 14. Njegov kruh se bo znotrej v njegovim želodcu v modrasov želč premenil. 1 ‘) 15. Bogatije, ki jih je požerl, bo izbij e val, in iz njegoviga, tre¬ buha jih bo Bog izlekel. 12 ) 16. Modrasov glavo bo sesal, in gadov jezik ga bo umoril. 13 ) 17. (Ne vidi naj potočnih voda, rek medu in siroviga masla). 14 ) 18. Plačeval bo za vse, kar je storil, vender pa ne bo ukon- čan; 15 ) kolikor hudiga je počel, toliko bo tudi terpel. 16 ) 19. Zakaj uboge je zateral in slačil, hiše je poropal, kterih ni bil sozidal; 20. in njegov trebuh ni bil na¬ siten, in ako ima, kar je po¬ želel,ne bo mogel obderžati. Sir. 5 , 9 . 21. Od njegove jedi nič ni ostalo, 17 ) in zato ne bo nič ostalo od njegoviga premoženja. 22. Kadar bo sit, ga bo tišalo in mu vročino delalo, in vsaktera britkost bo nanj planila. 18 ) 23. O de bi bil napolnjen tre¬ buh, de l9 ) jezo svojiga serda nanj spusti, in svojo vojsko nanj de¬ žuje! 20 ) 24. Pred železnim orožjem bo bežal, in naletel bo na brončen lok. 21 ) 25. Potegnjen je, 22 ) in gre iz svojih nožnic, in se bliska v svoji grenkosti; pojdejo in bodo prišli nadinj strahoviti. 23 ) 26. Vsa tema je perkrita v njegovih skrivnostih; 24 ) požerl ga 10. in jo bo imel v svojih ustih. To je takole razumeti: Kakor človek kake sladke reči iz ust ne verze, temuč jo prav počasu žveči, de delj časa njeno sladkost okuša; ravno tako tudi hudobnež ne verze iz sebe svoje hudobije, temuč vživa njeno sladkost, dokler mu je le mogoče. 11. „v modrasov želč, u to je, v modrasov strup. Pomen v zvezi s poprešnjim je tale: Ako ravno mu je bila hudobija sladka in prijetna, mu bo venderle v pogubo. 12. Kakor strup bljevanje budi, tako bo greh storil, de bo hudobni krivično blago, ki ga je z greham perdobil, nanaglama zgubil. 13. Sladki strup greha bo pil, in v tem bo svojo smert najdel. 14. Potoki, in obilno mleka in medu so per Jutrovcih podobe nar veči sreče. 15. ne bo pokončan, ter bo mogel živeti sebi v terpljenje. 16. V hebrejskim: „s trudam per dobljeno bo mogel dati , in ne bo požerl ; kakoršno premoženje, tako premenjenje (povračilo); in ne bo se ve¬ selil', t. j., po krivici perdobljeno premoženje mu bo vzeto. 17. Od njegove jedi ni nič ostalo za uboge. 18. Ce bo tudi vsiga zadosti imel, vender ne bo srečen, temuč strah mu bo nepokoj in skerb delal, de bi ne zgubil tega, kar ima. 19. de Bog svojo serdito jezo nanj spusti. 20. O de bi bil vender mero svojih grehov napolnil, de bi Božje maševanje nadinj prišlo I Drugi prestavljajo hebrejsko: „ Ko bo imel svoj trebuh poln, bo Bog svojo serdito jezo nadinj poslal. Drugi drugači. 21. Em nevarnosti se bo ognil, pa bo v drugo padel 22. Potegnjen je meč Božjiga maševanja. 23. ,,strahoviti 11 , t. j., vse, kar je strašno, bolečine, kazni i. t. d. 24. Vsaka nesreča ima svoj skrivni vzrok v krivičnih zalogah hudobniga. Kri¬ vični bogatini bodo kaznovani, ° Jobove bnkve 30. 31. bo ogenj, ki se ne užge, 25 ) kdor ostane v njegovim šotoru, njemu se bo hudo godilo. 27. Nebesa bodo njegovo hu¬ dobijo razodele, in zemlja se bo zoper njega vzdignila. 26 ) 49 28. Zelenjad njegove hiše 2 7 ) bo odperta, razvlečena bo v dan serda Božjiga. 29. To je delež hudobniga člo¬ veka od Boga, in dedina nje¬ govih besedi 28 ) od Gospoda. XXI. Poglavje. Job terdi nasproti, de so hudobni velikokrat na tem svetu srečni, ker so per- hranjeni za dan maševanja. 1. Job pa je odgovoril, in rekel: 2. Poslušajte, prosim, moje govorjenje, in delajte pokoro. * 1 ) 3. Poterpite z menoj, de go¬ vorim, in potem, ako se vam bo zdelo, se smejajte mojim besedam. 4. Je li zoper človeka moj prepir, de bi po pravici ne mogel žalovati? 2 ) 5. Glejte v me, in ostermite, in položite perst na svoje usta! 3 ) 6. Tudi jez, kadar se spom¬ nim, se prestrašim, in trepet pre¬ šine moje meso. 7. Zakaj žive tedaj hudobni, so povzdignjeni, in si opomagajo z bogastvam? 4 5 ) Jer. 12, 1. Habak. 1, 13. 8. Njih zarod ostane per njih, s ) truma sorodnikov in vnukov pred njih obličjem. 9. Njih hiše so varne in po¬ kojne, in Božje šibe ni nad njimi. 10. Njih goveja živina se uple- meni 6 ) in ne izverže; krava stori, in ne zgubi svojiga teleta. 11. Njih mali hodijo ven ka¬ kor čede, in njih otroci per igrah skačejo; 12. imajo boben in citre, in se vesele ob glasu pisal. 7 ) 25. ki ga ljudje ne užgejo, in ne ugasne, ogenj, ki je brez plamena in luči, peklenski ogenj (Krizost., Greg., Ciril). 26. Vse stvari v nebesih in na zemlji bodo pričale zoper hudobniga in ga bodo pogubile. 27. vse njegovo premoženje, in vsi njegovi prihodki ne bodo obvarovani. 28. to je, delež njegovih hudobnih misel in djanj. 1. V hebrejskim: „Posluiajte, prosim, moje govorjenje, in to mi bodi namesti vaše tolaxbe u . 2. Pač imam vzrok tožiti, ker nimam z ljudmi opraviti, za ktere bi ne maral, temuč opraviti imam z Božjo previdnostjo, ki mi je poslala kazni, s kterirai dolženje mojih sovražnikov na videz poterduje (Sv. Greg.). 3. Glejte na mojo nadlogo, in strah naj vas spreleti; pa ne sodite prederzno, temuč molče spoznajte svojo nevednost, ker vam nasproti morem pokazati, de so tudi hudobni na tem svetu srečni. 4. Ako jez, kakor ti (Sofar) praviš, zavoljo grehov terpim, zakaj, so pa hu¬ dobni srečni? Ali ne priča to, de se zemeljska sreča ne ravna vselej po našim vestnim stanu ali po našim življenji? 5. Tudi njih otrokam in mlajšem se dobro godi. 6. in njih živina ne ostane jalova. 7. ne de bi se učenja poprijeli, in se pridno čednost vadili, se se raz¬ veseljujejo z godbo in plešam. UL 4 50 Jobovc bnkve 21 . 13. Svoje dni v dobrim pre¬ žive, in v hipu gredo v grob. 8 ) 14. Oni pravijo Bogu: Pojdi od nas, ter ne maramo za znanje tvojih potov! 9 ) 15. Kdo je Vsigamogočni, de bi mu služili ? in kaj nam pomaga, če ga molimo? 10 ) Malah. 3, 14. 16. Ker pa njih premoženje ni v njih rokah, 11 ) bodi hudobnih svet deleč od mene! 12 ) 17. Kolikokrat bo hudobnih sve¬ tilo 13 ) ugasnjeno, in pride nad nje povodenj! in deli bolečine svojiga serda! 18. Bodo kakor pleve pred vetram, in kakor prah, kteriga piš raznese. 14 ) 19. Bog bo njegovim otrokam perhranil očetovo bolečino; in ka¬ dar bo povernil, takrat bo vedil. 15 ) 20. Njegove oči bodo vidile njegovo končanje, in od serda Vsigamogočniga bo pil. 16 ) 21. Kaj mu je namreč mar njegova hiša za njim, ko bi tudi število njega mescov polovico manjši bilo? 17 ) 22. Bo li kdo Boga modrosti učil, kteri visoke sodi? 18 ) 8. Dosežejo, kar v svoji slepoti žele: vedno srečno življenje do svoje visoke starosti, in naglo smert brez bolečine. 9. Očitni hudobneži so bili, ki niso tega skrivali, temuč so prederzno rekli, de nočejo od Boga in njegove volje nič vediti, in de se hočejo le po svojih željah ravnati. 10. Naša sreča je v naši roči, ne pa v previdnosti Božji (pravijo)! 11. ker le prederzno pravijo, de je njih sreča delo njih rok. 12. Job se s tem zavarva zoper ravno omenjene nauke hudobnih. Zraven tudi skazuje, kako lažnjiva je njih misel, de bi bila sreča v njih roči, ker mno¬ gokrat že na tem svetu nanaglama v nesrečo pridejo. 13. Kolikokrat hudobnih sreča zgine! 14. Njih spomin se na zemlji zbriše in pozabi. 15. Kadar ga bo Bog pokoril, bo spoznal, de je v Božji oblasti, in de ni njegova delavnost vzrok njegove sreče. 16. in bo pil od serda vsigamogočniga Boga tudi po svoji smerti; zakaj nje¬ gova smert in nesreča njegovih zapušenih bi bila premajhna kazen, per kteri bi mogel nemarljiv biti. 1<. ko bi tudi števila njegovih mescov konec bilo. Verste 16—21. prestavljajo nekteri poleg hebrejskiga takole: 16. Vender (govoriš ti Sofar): „Glej , njih sreča ne terpi! Deleč od mene bodi svet hudobnih /“ (Tu te’ vprašam). 1». Kolikokrat pa ugasne hudobnih svetilo , in pride nad nje po~ ir ' in jim bo njih dele% odločen v serdu ? * ia ^ or sternje na vetru, in kakor pleve, ki jih vihar 19. (Dalje praviš) Bog perhrani njegovim otrokam njegov dolg! (pa) on n Jf. mu sam }‘jj nu (očetu) naj poierne ; on naj čuti! ^U. I\jegoye oci naj vidijo njegovo končanje, in od serda Vsiga- mogocmga naj sam pije • 2/. kaj mu je namreč mar % a njegovo hišo po smerti, če je število njegovih mescov doverieno^ 1 Permeri 27 13 18_ Tako ravna Bog s hudobnim in s človekam sploh' ki ga kmalo s srečo, kmuloz nesrečo obisc, m mhce ne more Božje modrosti razsoditi, ktera vsaki Ulil jHCSCZG (^V* tio — .)■, Jobove bnkve 21. 23. Ta umerje močan in zdrav, bogat in srečen 5 24. njegovo oserčje je polno masti,. 19 ) in njegove kosti so z mozgam povlažene; 25. uni pa umerje v dušni britkosti brez vsiga bogastva; 26. in vender bota skupej v prahu spala, in červi ji bodo pokrivali. 20 ) 27. Resnično vem vaše misli, in krivične sodbe zoper mene. 28. Pravite namreč: Kje je poglavarjeva hiša? in kje so pre- bivališa hudobnih? 21 ) 29. Prašajte kteriga koli zmed popotnikov, 22 ) in bote spoznali, de on ravno to ve, 23 ) 51 30. de bo hudobni perhranjen v dan pogubljenja, in perpeljan k dnevu serda. 24 ) 31. Kdo graja vpričo njega njegovo pot? in kdo mu poverite, kar je storil ? 32. On je v grob peljan, 26 ) in čuje na kupu mertvih. 26 ) 33. Prijeten je bil kremenam s Kocita, 27 ) in za seboj vleče vsa- ciga človeka, in teh, ki so bili pred njim, je brez števila. 28 ) 34. Kako bi me tedaj zastonj tolažili, ker je vaš odgovor, ka¬ kor je skazano, resnici naspro¬ ten? 29 ) 19. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „ \jegore cede imajo veliko mh‘ka a . 20. Bog deli ljudem srečo in nesrečo po svoji nerazumljivi previdnosti, torej se ne sme iz tega na njih vestni stan sklepati. Pravo povračilo pride še le v pri¬ hodnjim življenji (v. 30.). 21. Vem, kako krivično me sodite. Spominjate me nesreče hudobniga bogatina, in hočete reči, kakor se je drugim hudobnim bogatinam godilo, tako se je tudi tebi zgodilo. 22. Prašajte slednjiga popotnika, ki je veliko po svetu vidil, in slišal, in skusil. 23. Kar jez pravim, terdijo tudi popotniki, ki so povsod ravno to skusili. Drugi prestavljajo: „Ali niste pr as ali popotnikov , in ali ne poznate njih znamenj (njih skušenj) ?“ 24. Skušeni bodo povedali, de hudobni niso vselej v tem življenji kaznovani, temuč de bodo perhranjeni za maševanje v prihodnjim življenji. Hudobni za tega voljo pogostama brez kazni živi, še čast dobiva ob svoji smerti, kar naslednje dokazuje. 25. On je v grob peljan z veliko častjo, ter ga jih veliko spremlja. 26. „in čujej 1 to je, živi po veličastnim spominku, ki mu ga na grob posta¬ vijo, in njegovo ime nanj zapišejo. 27. Prijeten je bil kremenam (produ, pesku) s Kocita, in nasproti kremeni s Kocita so bili prijetni njemu; t.j., pesek ne leži težko, neprijetno na njem, desiravnoje bil hudoben. Pesek pomeni tukaj grob. Nekteri Arabljani imajo v navadi na grobe nametati kup kremena ali peska iz potokov, poleg kterih so navadno napravljeni njih grobi. „/voc/(“ se imenuje peklenski potok, kteriga so si stari ajdje mislili, de v peklu spodnji in zgornji svet loči. Tukaj „Kocil u pomeni slehern potok sploh, per kterim so grobi. Pcrmeri Judit. 16, 8. razi. 28. Njegova smert nobeniga ne spreoberne; njegov hudobni zgled jih veliko za seboj^ vleče v greh in v pogubljenje, pa tudi pred njim je že silno veliko hudobnežev živelo. 29. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ Vaši odgovori so in ostanejo Kako bi me tedaj zastonj tolaiilH la*“. — Kako me hočete s tem tolažiti, 4 * 52 Jobove bukve 22. XXII. Poglavje. Elifaz dolži Joba mnogoterih pregreh, in mu obeta boljši prihodnje čase, ako se spreoberne in poboljša. 1. Elifaz, Temanejic, pa je odgovoril, in rekel: 2. Se more li človek Bogu permerjati, ko bi tudi imel po¬ polno znanje? 1 ) 3. Kaj pomaga Bogu, ako si pravičen? ali kaj mu dodaš, ako je tvoje življenje neomade- žano? 2 ) 4. Se bo li bal te svariti, in s teboj v sodbo priti? 3 ) 5. In ne zavoljo tvoje preve¬ like hudobije, in tvojih brezšte¬ vilnih krivic? 4 ) 6. Zakaj pobral si zastavo svojih bratov brez vzroka, in po- ropal si nagim oblačila j 5 ) 7. trudnimu nisi dal vode, in lačnimu si kratil kruh $ 8. z močjo svoje roke si se polastil zemlje, in si jo posedel ko naj mogočniši; 6 ) 9. vdove si prazne izpustil, in sirotam si roke polomil. 7 ) de zavoljo svojih grehov terpim, ker je gotovo, de hudobni niso vselej na zemlji kaznovani, in de moje terpljenje ni nasledek mojih grehov. 1. Z Bogam se hočeš pravdati (zgor. 21, 4.); pa kako se hočeš z nar Mo- drejšim meriti? Ali on ne sprevidi bolje, kaj si zaslužil? Podverzi se torej po- terpežljivo svoji nesreči ko nasledku svojih storjenih grehov. . Ne misli, de te Bog zavoljo sebe pusti terpeti. Kakor mu čednost ljudi nič dobička, in njih pregreha nič škode ne pernese, tako jih tudi ne plačuje in ne kaznuje zavoljo sebe, ampak zavoljo njih samih. Drugi prestavljajo hebrejsko: n More li človek biti Bogu v prid? Modri sam sebi koristi /“ Pomen: Praviš, de se moraš z Bogam pravdati (21, 4.), ker zavoljo Boga terpiš; tode ne terpiš zavoljo Boga, ampak zavoljo svojih grehov; kakor je namreč človek le sebi v prid, ne pa Bogu, ako je pravičen, in je v škodo sebi, ne pa Bogu, ako je krivičen; tako bo tudi le zavoljo sebe, ne pa zavoljo Boga obdarovan ali pa kaznovan. 2. Ravno tako tudi Bog ne pošilja tebi kazni zavoljo sebe, ampak pošilja jo zavoljo tvojih grehov. 3. ker terdiš, de te le zavoljo svojih vzrokov kaznuje. 4. Ali niso tvoje hudobije vzrok tvojiga terpljenja? Elifaz zdaj Joba dolži naj gerših pregreh, ne kakor bi mu bile znane iz Joboviga življenja (permeri nasproti zgor. 4, 3. 4. 6.), temuč ker so Joba stiskale posebne nadloge, ktere so po njegovih mislih mogle biti nasledki silno velike hudobije. 5. Elifaz si misli z n %astavo il zgornje oblačilo, s kterim se ubogi Jutrovci tudi po noči odevajo. Job ni bil tako neusmiljen, de bi bil zgornje oblačilo od ubozih v zastavo jemal (permeri 2. Mojz. 22, 26. 27.j, in jim še celo spodnje oblačilo slačil. n l\agi 11 se dostikrat imenujejo taki, ki imajo samo spodnje oblačilo na sebi. Glej. 1. Kralj. 19, 24. Iz. 20, 2. 6. silo si delal. Drugi to s poprejšnjim sklepajo poleg hebrejskiga: v Moiu z r oko (mogočnimu možu) pa je bila de »c ta odperla , in imenitni je smel v nji prebivati “, to je: Ko si lačnimu in žejnimu nar potrebniši po¬ živitve kratil, si iz ošabnosti in samoprida mogočne in imenitne v svojo okrajino sprejemal, de so se v nji naselili. 7. in sirotam si vse podpore pobral. Jobov*' bukve 22 . 10. Za tega voljo si z vervmi obdan, in nagel strah te bega; 8 ) 11. in mislil si, de ne boš vidil teme, in de te sila povodnji ne bo vtopila. 9 ) 12. Ali se ne spomniš, de je Bog viši kakor nebo, in nad verh zvezd povzdignjen? 10 ) 13. in praviš: Kaj namreč Bog ve ? ki sodi kakor skozi meglo! 1 ‘) 14. Oblaki so njegovo skriva- liše, in našiga ne preudarja, ter se sprehaja med nebeškimi te- čaji. 12 ) 15. Mar se hočeš deržati pota sveta, po kterim so hudobni ljudje hodili? 13 ) 16. ki so bili pobrani pred svo¬ jim čašam, ter potok je podkopal njih stališe; 14 ) 17. ki so Bogu rekli: Pojdi od nas ! in so si ga domišljevali, kakor bi Vsigamogočni nič ne mogel storiti; 18. desiravno je on njih hiše z 53 blagam napolnil; tode njih misel 15 ) bodi deleč od mene! 19. Pravični bodo vidili, 16 ) in se bodo veselili, in nedolžni jih bo zasmehoval. 17 ) 20. Ali ni poderto njih povi¬ ševanje, l8 ) in ni li ogenj požerl njih ostankov? 21. Podaj se mu tedaj, in mir imej; in po tem boš nar boljši sad imel. 19 ) 22. Sprejmi iz njegovih ust po¬ stavo, in položi njegove besede v svoje serce. 23. Ako se verneš k Vsiga- mogočnimu, boš postavljen, 20 ) in deleč boš odgnal hudobijo od svoje hiše. 24. Namesti zemlje bo dal kre¬ men, in namesti kremena zlatih potokov. 2 *) 25. In Vsigamogočni bo zoper tvoje sovražnike, in srebro se ti bo kopičilo. 26. Takrat se boš nad Vsi- 8. zato je kazen nad te prišla. 9. mislil si, de ne boš prišel v nesrečo, in de te pravica Božja ne bo zadela. 10. Ali se ne prederzneš misliti: Bog' je nad nebam in nad zvezdami, in mu ni mar za ljudi? 11. V toliki daljavi od ljudi ne ve vsiga natanjko, in torej ne more vsiga čisto razsoditi. 12. prav za prav se sprehaja po zadnjih krajih neba. 13. „pota sveta 11 , t. j., tacih naukov (v. 12—14.), kakoršnih so se hudobni ljudje deržali. 14. Tukaj meri na hudobne pred potopam (1. Mojz. 6.), ali pa na pokončanje sodomskiga mesta (1. Mojz. 18, 19.). 15. „njih misel “, t. j., čertim misli ali duha tacih, ki se Bogu ustavljajo. 16. Pravični bodo vidili tem hudobnežem persojene kazni (v. 16. 17.); ob enim pa tudi: so vidili persojene kazni. 17. Pravični in nedolžni se bodo veselili, in bodo krive misli in prazne dozdevke zaničevavcov Božjih zasmehovali, ko bodo vidili, de je previdnost Božja po kaznovanji hudobnih k časti povzdignjena, de je Bog svoje sovražnike pre¬ magal, in de so ljudje perložnost dobili, v kteri se uče, Boga bati se. 18. kakor se podere visoko poslopje, če se njegove podlage pogreznejo. Drugi prestavljajo: ,,.4/č ni pokončati naš zoper ni k so besede pravičnih. 19. Elifaz Joba opominja, de naj se spreoberne; in potem bo zadobil mir in vse dobro, kar iz miru izhaja. 20. boš spet postavljen v popresnji srečni stan. 21. Bog bo potem zemljo, na kteri tvoje prebivališe stoji, kakor skalo uterdil, 54 .Jobove bukve 23. gamogočnim obilno veselil, in k Bogu boš povzdignil svoje obličje. 22 ) 27. Prosil ga boš, in te bo uslišal, in spolnoval boš svoje obljube. 23 ) 28. Sklenil boš reč, in se ti bo zgodila, in luč bo svetila na tvojih potih. 24 ) 29. Zakaj kdor se bo ponižal, bo v časti; in kdor bo oči obe¬ sil, on bo rešen. 25 ) Prip. 29, 23. 30. Nedolžni bo otet, otet pa bo po čistobi svojih rok. 26 ) XXIII. Poglavje. Job želi, de bi Bog’ skorej svojo pravično sodbo nad njim sklenil, ter upa, de bo nedolžen spoznan, vender pa se boji njegovih sodba. 1. Job pa odgovori, in reče: 2. Še zdaj je britko moje go¬ vorjenje, in roka, ki me tepe, je teži kakor moje zdihovanje. l ) 3. Kdo mi da, de ga spoznam in najdem, in pridem do njego- viga prestola? 4. Vpričo njega bi razložil pravdo, in svoje usta bi s per- tožbami napolnil; 2 ) 5. de bi zvedil besede, ktere bi mi odgovoril, in de bi raz¬ umel, kar bi mi rekel. 6. Nočem, de bi se z veliko močjo z mano pravdal, in me tlačil s težo svoje velikosti. 3 ) 7. Naj pove, kar je prav, zoper mene, in moja pravda naj pride k zmagi! 4 ) 8. Ako grem proti izhodu, 5 ) se ne perkaže; ako proti zahodu, ga ne začutim; in tvoji gorski potoki bodo namesti kamnov zlato nosili. Drugi prestavljajo težke hebrejske besede: r >Srebra boš več ko prahu, in nar čistejšiga zlata več kakor prodnih kamnov nakopičil “. Drugi drugači. 22. kar si krivičnik, odertnik, in grešnik ne upa. 23. in boš svoje obljube spolnoval, ker si bil uslišan. 24. Vse se ti bo po volji godilo, in razsvetljen boš v dvomljivih pergodkih; ali pa: srečo boš imel per vsim svojim djanji in nehanji. 25. Drugi prestavljajo hebrejsko: „zakaj kteri se ponižujejo, te on po¬ vili š a , in kdor svoje oči obesi, ta bo ozdravel “. Drugi drugači. 2(i. to je, rešen bo po svojih molitvah in dobrih delih. 1. Se zmiram moram tožiti, vender pa je moje terpljcnje veliko veči, kakor moje tožbe. 2. svoje usta bi z dokazi napolnil; permeri Jer. 12, 5. Zgor. 13, 18. 3. Naj ne dela z menoj po svoji nepremakljivi ostrosti, ampak ravna naj po svoji milosti, in po svojim usmiljenji. Drugi prestavljajo hebrejsko: „\aj se ne pravda z menoj v svoji oblasti, ko bo name gledal u . Drugi drugači. 1- moja pravica bo po tem zmagala, moja pravda bo dobljena. V hebrejskim: nikaTel“ ^ ^ u ^ len * n j ,m pravdal , prost bi spred svoji ga sod- 5. Pa kje bi Boga najdel? Jobov© bukve £S. 254. 9. ako na levo, 6 ) kaj bi storil? ne dojdem ga ; ako se na desno obernem, ga ne vidim. 10. On pa ve mojo pot, 7 ) in me je poskušal kakor zlato, ki gre skozi ogenj. 11. Moja noga je hodila po njegovih stopinjah, njegove poti sim se deržal, in z nje se nisirn umaknil. 12. Od zapoved njegovih ustnic se nisirn ganil, in v svojim sercu sim ohranil besede njegovih ust. 13. Pa 8 ) on sam je, in nihče ne more odverniti njegove misli, 55 in njegova duša, kar koli hoče, to stori. 14. Kadar ho svojo voljo nad menoj dopolnil, ima še veliko dru- ziga enaciga per rokah; 15. in za tega voljo sim pre¬ strašen pred njegovim obličjem, in ko ga premišljujem, me strah sprehaja. 16. Bog je omečil moje serce, 9 ) in Vsigamogočni me je zmešal; 17. nisirn namreč poginil za¬ voljo nastajočih temin, in mrak ni pokril mojiga obraza. 10 ) XXIV. Poglavje. Job razklada mnoge hudobije na zemlji, ktere Bog ob svojim času kaznuje. 1. Vsigamogočnirnu niso časi skriti, kteri ga pa poznajo, ne vedo njegovih dni.') 2. Nekteri 2 ) so mejnike pre¬ stavljali, čede ropali, in jih pa¬ sli ; 3 ) 6. ako grem na levo, t. j., proti polnoči. Ako hoče Jutrovec zvediti čvetere kraje sveta, se oberne z obrazam proti jutru ali vzhodu, in potem mu je poldan ali jug na desni, polnoč ali sever na levi, večer ali zahod pa za herbtam. 7. On pozna moje djanje in nehanje, ali moje življenje. Če se mu tudi ne pokažem, vender ve, de sim nedolžen. 8. Pa per vsi svoji nedolžnosti me misel v Vsigamogočuiga navdaja z velikim straham; on, ki je resničen, in ne spreminja svojih misel po ljudeh, mi lahko še kaj hujšiga pošlje. 9. Bog mi je serce poderl, ali serčnost vzel. 10. Pobitiga serca in klavern sim bil, ker nisim mogel umreti, preden me je terpljenje napadlo. Drugi dajo pomen: Zakaj mene ni moje nahajoče terp- ljenje v smertni strah perpravilo, ampak Bog. 1. Le Bogu je znan čas, kdaj de bo hudobne kaznoval; ljudje pa tega ne vedo, tudi taki ne, ki Boga poznajo, namreč dobri in pobožni. Job začne tukaj govoriti od tega, kar njegovi prijatli terdijo, de namreč Bog vsaciga hudobneža že tukaj na tem svetu prav gotovo kaznuje. To pa se že za tega voljo ne more terditi, hoče Job tukaj reči, ker nihče ne ve časa, ki gaje Bog v kaznovanje hudobnih odločil. Ta čas je prav lahko tudi v prihodnjim življenji. Job potem našteva več hudobnežev, ki na tem svetu brez kazni po svojih potih hodijo. — V hebrejskim: „ Zakaj nima Bog časa v kazno¬ vanje pripravljeniga, zakaj ne vidi hudobnež dni mašeranja? 1 — Zakaj ne pride kazen nad hudobniga precej na tem svetu, kakor naslednje skušnje kažejo? Odgovorite na to, in sodite, ali je vaša terditev resnična. Pomen je ravno tisti, kakor zgorej. 2. Nekteri zmed hudobnih, ki so na zemlji brez kazni ostali. 3. so poropane čede na pašo gonili. 56 Jobove bukve 24. 3 . osla sirot so odgnali, in vola vdoviniga so v zastavo od¬ peljali ; 4. pot ubozih so pre verni! i, 4 ) in tudi krotke na zemlji so terli. 5 ) 5. Drugi hodijo k svojimu delu kakor divji osli v pušavi, 6 ) preže na rop, in otrokam kruha per- pravljajo. 6. Njivo, ki ni njih, požanjejo, in obirajo vinograd tega, ki so ga zaterli s silo. 7. Ljudem oblačila jemljejo, in jih nage spušajo, kteri nimajo odeje v mrazu; 7 ) 8. ktere ploha z gora moči, in ker nimajo ogrinjala, skale objemajo. 8 ) 9. Sirotam silo delajo, ter jim ropajo, in ubogo ljudstvo oderajo. 10. Nagim, in tistim, ki brez obleke hodijo, 9 ) in lačnim klasje jemljejo. 10 ) 11. O poldne počivajo med ko¬ picami tistih, ki žejo terpe, po¬ tem ko so tlačivnice tlačili. * 11 ) 12. Može v mestih perpravljajo v zdihovanje, ,2 ) in duša ranjenih vpije, 13 ) Bog pa tega ne pusti brez maševanja. ,4 ) 13. Oni so puntarji zoper luč, nje potov ne spoznajo, in se ne vernejo po njenih stezah. 15 ) 14. Zjutrej zgodaj vstane ubi- javec, umori potrebniga in ubo- ziga, po noči pa je kakor tat. 16 ) 15. Oko prešestnikovo gleda po temi, 17 ) ter pravi: Nebo me vi- dilo oko; in zakrije svoj obraz. 1S ) 16. Per temi v hiše lomi, ka- 4. uboge so s pota sovali, zlasti če so bili dolžniki. 5. V hebrejskim: „ob enim, se skrivajo siromaki po deželi 6. Glej 1. Mojz. 16, 12. Job govori od roparjev. 7. v merzlih nočeh. Glej zgor. 22, 6. V hebrejskim: „ \'agi prenočujejo brez oblačila, in brez ogrinjala v merzloti “. 8. se k skalam v streho pertiskajo, ali: si pod pečmi — v berlogih — strehe išejo. 9. Zastran „nazih u in „zgornje obleke 11 ' glej zgor. pogl. 22. razi. 5. 10. celo naj revnišim jemljejo klasovje, ki ga po njivah za žnjicami pobirajo. V hebrejskim: „(Oderuhi) slačijo nage (uboge, posle), de hodijo brez oblačila “ (brez zgornje obleke), in lačni snope nosijo“, t. j., svoji dru¬ žini še naj potrebnejšiga oblačila in živeža ne dajo. 11. Gostijo se s pograbljenim premoženjem ubozih, kterim še potrebne pijače ne dajo, ko jim grozdje tlačijo. — Na Jutrovim so tlačivnice v skale vsekane votline ali pa v zemlji prav terdo ometane jame, v ktere grozdja namečejo, in ga z nogami tlačijo. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „ Med njih (namreč oderuhov) ozidjem izžemajo (ubogi) olje, tlačijo tlačivnice in jih žeja“. 12. Ne le po deželi, ampak tudi v mestih delajo ubogim silo. 13. kri pobitih vpije v maševanje. Permeri 1. Mojz. 4, 10. 14. Ko bi tudi na tem svetu še dalje hudobije uganjali, vender Bog tega ne pust* i. d. Drugi prestavljajo: n Ali Bog ne puša tega brez maševanja?“ — Ah ne vi is, Ehfaz! de na zemlji niso kaznovani ? V hebrejskim se bere: ,,/n Bog se ne zmeni za milo prošnjo (zatertih)", to je, ne kaznuje na 1 °deVa[o 8 pokore ^ svo, i e P ame t>> in so ob spoznanje Božje prišli, in ne 16. O belim dnevu mori, po noči pa krade, in ni kaznovan na zemlji. 17 Presestnik si ise teme m skrivnih krajev. ^ 18. in se preobleče, de bi ga kdo ne spoznal. Jobove bnkve 24. kor so se po dnevu /govorili, in ne vedo za luč. 19 ) 17. Ako se zarja naglo per- kaže, jo imajo za smertno sen¬ co ; 20 ) in hodijo tako v temi ka¬ kor v svetlobi. 18. Lahkejši je 21 ) kakor pena na vodi; preklet bodi njegov del na zemlji, in naj ne hodi po potu vinogradov! 2 2 ) 19. Iz snežnice naj pride v preveliko vročino, 23 ) in do pekla (naj grej njegov greh! 24 ) 20. Usmiljenje naj ga pozabi, červi naj bodo njegova sladkost, naj ne bo v spominu, temuč raz- tere naj se kakor nerodoviten les ! 25 ) 57 21. Zakaj redil je nerodovitno, ktera ne rodi’, 26 ) in vdovi ni storil dobriga; 22. poderl je mogočne s svojo mogočnostjo; in ko stoji, si ni svest svojiga življenja. 27 ) 23. Bog mu je dal časa za pokoro, in on ga je v napuh po¬ tratil; 28 ) njega oči pašo na nje¬ govih potih. 29 ) Skriv. razod. 2, 21. 24. Malo časa so bili povzdig¬ njeni, in ne bodo obstali, in po¬ nižani bodo kakor vse, ter bodo pobrani, in kakor konci klasovja poterti. 30 ) 25. Ako ni temu taki), kdo me more laži' prepričati, in moje besede pred Boga položiti? 31 ) 19. Tatje po noči v hiše lomijo, po dnevu pa so v svojih beriogih skriti, ter se boje svetlobe. 20. Tatje imajo zarjo ali dan „%a smertno senco", t. >, za noč, ker beže v svoje berloge spat, kakor hitro se zarja zazna. Tatje tedaj dan v noč, noč pa v dan spreminjajo; ker po dnevu leže in spe, po noči pa delajo, t. j., kradejo. 21. Hudobnež je ložji kakor pena ali mehurci na vodi, t. j., njegova sreča hitrejše zgine kakor pena ali mehurci na vodi. 22. in naj ne hčdi po deželi, kjer ljudje stanujejo, naj bo pahnjen v pušavol 23. Iz teh besedi sklepajo nekteri s svetim Hieronimom, de pogubljeni vročino in mraz ob enim terpe. Na mraz meri tudi škripanje in klepetanje z zobmi, ki ga Kristus (Mat. 8, 12.) ko kazen pogubljenih imenuje. 24. V peklu bo kaznovan, ker na zemlji brez kazni živi. V hebrejskim po nekterih: „ Kakor suša in vročina snemico poire, tako naj njega v njegovim, grehu pekel sprejme 25. njegova kazen bodi vekomaj nespremenljiva; od njegoviga veselja naj dru- ziga ne ostane, ko grizenje vesti; njegov spomin bodi zaveržen. Vse to je zaslužil; „ zakaj redil je" i. t. d. glej naslednjo versto. 26. zakaj redil je žensko le zavoljo svoje poželjivosti, ne pa zavoljo zakona. 27. in ako si je tudi vse podvergel, se vender ne misli varniga zavoljo svoje hude vesti. 28. je bil po tem ošaben, in je v se zaupal. 29. tode Bog gleda in pozna njegovo djanje, in ga bo ob svojim času kaznoval. 30. ^.Kakor klasje, kadar dozori, požanjejo in razmanejo, tako Bog odreže nit življenja unih hudobnežev ob svojim času, in jih kazni prepusti. 31. Kdo mi more skazati, de so moje besede lažnjive in Božji previdnosti nasprotne? Ali ni Božja previdnost, njegova nerazumljiva vlada vesoljniga sveta taka, de hudobni na tem svetu svoje hudobije uganjajo, in de jih Bog še le po smerti kaznuje? 58 Jobove bukve 25. 26. XXV. Poglavje. Baldad terdi, de se ne more noben človek pred vsigamogočnim Bogam pravič- niga imenovati. 1. Baldad, Suhejic, pa je od¬ govoril, in rekel: 2. Oblast in strah je per njeni, ki edinost dela na svojih viša¬ vah. ‘) 3. Se li morejo njegovi voj- šaki prešteti? * 1 2 ) in nad kom ne izhaja njegova luč ? 4. More li človek pred Boga postavljen 3 ) opravičen biti, ali se čist perkazati rojeni od žene? 5. Glej, tudi luna se ne sveti, in zvezde niso čiste pred njego¬ vim obličjem. 4 ) 6. Koliko bolj človek, ki je gnjiloba, in sin človekov, ki je červ! XXVI. Poglavje. Job kaže, de Bog ne potrebuje, de bi mu bil Baldad v pomoč s popisovanjem njegove vsigamogočnosti, ktera se da iz njegovih del spoznati, ki jo veliko lepše oznanujejo, ka"kor jo more človek popisati. 1. Job pa je odgovoril, in rekel: *) 2. Čigav pomočnik si? mar slabotniga ? ali podperaš roko tega, ki ni močan? 2 ) 3. Komu si svet dajal? more¬ biti temu, ki nima modrosti, in si skazoval svojo preveliko raz¬ umnost? 4. Koga si hotel učiti ? ali ne njega, ki je sop vstvaril? 3 ) 5. Glej, velikani ječe pod vo¬ dami, in oni, ki ž njimi prebi¬ vajo. 4 ) 1. per Bogu, ki vsimu zapoveduje, in vse v red spravlja. Želiš, de bi te Bog sodil Ogor. 23, 3—7.); pa kako moreš upati, de bi bil opravičen, ker nobena stvar ni pred Vsigamogočnim čista? 2. De je vsigamogočen, kaže neštevilna truma njegovih stvari. 3. „pred Boga postavljen “ in v permeri z Bogam pravičen biti? 4. Tudi nebeške stvari niso čiste pred njim. S temi že (zgor. 15, 14—17.) izrečenimi besedami sklene Baldad svoje govorjenje. Job njih resnice nikoli ni tajil, le tega ni pustil veljati, kar so njegovi prijatli iz njih posnemali, de bi zato velik grešnik bil, ker še nebeške stvari niso dosti čiste. 1. Job na Baldadove besede (perm. sprednjo razi.) celo nič ne odgovori; to pa, kar je Baldad zastran vsigamogočnosti Božje omenil, mu da priliko, de „jo še bolj veličastno popisuje, kakor Baldad. 2. Po združeni misli greških in latinskih razlagavcov Job Baldada graja, de se je prederznil Božjo reč zagovarjati, kakor de bi Bog zagovarjavcd po¬ treboval. Bog (pravi Job) tvoje pomoči ne potrebuje, ker je sam nar mogoč- msi in nar modrejši; ali je mar Bog slab in ni moder, de bi tebe potreboval? VSG v8 ^ vari ^> kar s °pe in diha, kar ima življenje in duha. Drugi: , * om govoriš, in čigav duh je iz tebe *e/?“ kdo te je podučeval? 4. Job zdaj popisuje vsigamogočnost Božjo, in začne s tem, kako jo tudi pod- Jobov« bukve 26. 2?. 6. Pekel je vpričo njega od¬ krit, 6 ) in pogubljenje nima nobe- niga pokrivala. 7. On razpenja sever nad praznoto, in zemljo na nič obeša. 6 ) 8. On veže vode v svojih oblakih, de se skupej doli ne uderejo. 9. On derži obličje svojiga prestola, 7 ) in razgrinja čezenj svojo meglo, 8 ) 10. daje okrog in okrog meje vodam do tje, kjer se luč in tema končujete. 9 ) 59 11. Stebri nebeški se tresejo in trepečejo na njegov migljej. 10 ) 12. V njegovi moči so se na- naglama zbrale morja, 11 ) in nje¬ gova modrost je prevzetniga po¬ bila. 12 ) 13. Njegov duh je olepšal ne¬ besa, 13 ) in njegova pomagavna roka je naredila krivo kačo. 14 ) 14. Glej, to je bilo rečeno od eniga dela njegovih potov, 15 ) in ker smo komej kapljico njegove besede zaslišali, kdo bo mogel gledati grom njegove velikosti? 16 ) XXVII. Poglavje. .Job dokazuje svojo nedolžnost, ter kaže, de bodo hudobni po kratkim srečnim življenji o smerti kaznovani. zemeljski svet, pekel, razodeva. Job doveršuje Baldadovo govorjenje, kteri je le Ogor. 25, 2. 5.) od Božjih višav, od nebeškiga veličastva Božjiga govoril. „ Velikani “ so ostudni grešniki ob času vesoijniga potopa, prave puntarske pošasti (1. Mojz. 6, 4 : 7, 21. Modr. 14, 6: 1. Petr. 3, 19. 20.), „in oni, ki z njimi prebivajo 1 ' , so pa drugi pogubljeni. Podzemeljski svet, pekel, so si mislili stari spodej pod morjem. 5. Drugi prestavljajo: „ Brezno je pred njim odkrito 6. Polnočno nebo s svojimi zvezdami je razpeto na praznim prostoru, in ravno tako visi tudi zemlja brez podpore v praznoti. 7. Bog terdno derži planjavo svojiga prestola, t. j., nebez, na kterim ali za kterim je — v nebesih — per svojih svetnikih. 8. Po druzih: „in pod njim razgrinja svoje oblake “. 9. daje morju in sploh zemlji, ki jo morje obteka, ozračje ali obnebje, na kterim se noč in dan med seboj verstita. 10. n mtebri nebeški “ pomenijo, prej ko ne, gore, na kterih, se dozdeva, de nebo sloni, in ktere se začnejo tresti, kadar po oblakih germl. Vhebrejskim: „se tresejo in gibljejo, kadar se krega". 11. Po njegovi moči so se ulegli valovi. 12. in njegova modrost je pobila ali upokojila razdraženo, razburjano morje. 13. „i\jegov duh “, t. j., njegov vredovavni um, je djal zvezde ko lepotije na nebo. Glej Ps. 32, 6. Po misli nekterih razlagavcov govori' Job tukaj od vstvarjenja angeljev. 14. Bog je vstvaril na polnočnim nebu tako imenovaniga severniga zmaja, t. j., dve in trideset zvezd, ki se severni zmaj (diakon) imenujejo. 15. To je le nekoliko del njegove vsigamogočnosti. 16. Ce je to, kar od vsigamogočnosti Božje vemo, le kapljica v morji njegovih čudežev, kako bi še le stermeli, ko bi nam njegov gromoviti glas vse čuda vstvarjenih reči odkril! 60 Jobove bukve 21. 1. Job je še dodal, in svojo priliko povzel, 1 ) ter je rekel: 2 ) 2. IKakor resničnoj Bog živi, ki je mojo pravico odlašal, 3 ) in Vsigamogočni, ki je mojo dušo v britkost perpravil; 3. de, dokler je sapa v meni, in dihanje od Boga v mojih nos¬ nicah, 4. ne bodo govorile moje ust¬ nice krivice, in moj jezik ne bo zmišljeval laži. 5. Tega ne, de bi vas za pravične sodil; dokler ne umerjem, ne bom odstopil od svoje nedolž¬ nosti; 4 ) 6. svojiga opravičenja, kte- riga sim se poprijel, ne bom opustil; zakaj moje serce mi nič ne očita v vsim mojim življe¬ nji ! 5 ) 7. Moj sovražnik bodi kakor hudobnež, in moj zopernik, ka¬ kor krivičnik! 6 ) 8. Kakošno upanje namreč ima hinavec, če lakomno grabi, in če Bog njegove duše ne reši? 7 ) 9. Bo li Bog njegovo vpitje slišal, kadar stiska nadnj pride? 10. Ali se bo li mogel vVsiga- inogočnim veseliti, in v Boga kli¬ cati vsaki čas? 11. Učil vas bom po Božji roči, 8 ) kaj ima Vsigamogočni, 9 ) in ne bom perkrival. 10 ) 12. Glej, vi vsi veste; in za¬ kaj govorite brez vzroka neči- merne reči? 11 ) t. „ Prilika 11, se v svetim pismu imenuje vsaki govor, ki se da mnogotero razlagati, ki zraven bližnjiga pomena se kaj druziga naznanuje, in je mnogo- umeven. 2. Potem ko Jobovi prijatli nič več ne vedo odgovoriti, govori le Job sam, ter dokaže svojo nedolžnost, in v prepiru dobi zmago. 3. ki moje nedolžnosti in vzrokov mojiga terpljenja ni razglasil. 4. dokler ne umerjem, bom nedolžno živel, in svojo nedolžnost zagovarjal. 5. moje serce mi ne očita tiste krivice, ktere me vi dolžite. Enako govori sveti Pavel 1. Kor. 4, 4. Ako pa Job v družim kraji spozna, de je grešil, govori le od majhnih grehov, v ktere tudi pravični pada, dokler živi na zemlji (sv. Greg.). 6. Kdor dvomi nad mojo nedolžnostjo, tega moram krivičnim perštevati. Tudi ga bo usoda krivičnih zadela. 7. Kako bi se namreč smel pravičniga imenovati, ko bi res ne bil? Kakošno upanje neki ima hinavec, ki je v tem življenji lakomno in po krivici zaklade na kupe spravljal, če Bog njegovo dušo zaverže? Kako bi smel tako pred svojiga sodnika stopiti, in milosti perčakovati? Drugi prestavljajo hebrejsko: »Kakošno upanje bi smel imeti hinavec , ako bi bil pograbljen , ako bi Bog njegovo dušo od njega terjal ?“ Drugi drugači. 8. Učil vas bom z Božjo pomočjo. Drugi: „Učil ras bom roko Boijo,“ njegovo modro previdnost. 9. kako ravna vsigamogočni Bog per vladanji sveta. 10. Job se zdaj perpravlja, svoje prijatle podučiti, kteri so pravi vzroki njego- viga terpljenja. On jim da veljati, de Bog hudobneža kaznuje, graja jih pa, de to nanj obračajo. 11. Glejte, vi veste, de mora spoznanje moje nedolžnosti resnično biti; zakaj tedaj napak na me obračate besede, de so hudobni kaznovani? Ker je oboje res, namreč de sim jez nedolžen, in de so hudobni kaznovani, bi mogli rajši iz tega skleniti, de mora biti nerazumljiva modrost Božja, ktera tudi pravične z nadlogami obiskuje. — Ko je bil Job spričal svojo nedolž- Jobove bukve 21. 2$. 61 13. To je delež hudobniga člo¬ veka per Bogu, 12 ) in silovitih dedina, ki jo bodo od Vsiga- mogočniga prejeli. 14. Ako se bodo njegovi otroci množili, bodo za meč, in njegovi vnuki ne bodo s kruham nasiteni. 15. Kteri bodo ostali od njega, bodo v pogubljenji pokopani, 13 ) in njegove vdove se ne bodo jokale. 16. Ako bi nanosil srebra ka¬ kor persti, in bi oblačil perpravil kakor blata 5 14 ) 17. bo sicer perpravil, tode pravični se bo z njimi oblačil; in srebro bo delil nedolžni. 18. Napravil si je hišo kakor molj, in kakor čuvaj je naredil senčni šotor. 15 ) 19. Bogatin, kadar bo zaspal, nič ne ponese seboj; odperl bo svoje oči, in nič ne bonajdel. 16 ) Ps. 48, 18. 20. Vboštvo ga bo zajelo ka¬ kor voda, po noči ga bo hudo vreme napadlo. 17 ) 21. Goreč veter ga bo vzdignil, in odnesel, in kakor piš ga bo pobral z njegoviga mesta. 18 ) 22. In poslal bo nadinj, 19 ) in ne bo zanesel; iz njegove roke bo beže bežal. 20 ) 23. S svojimi rokami bo nad njim ploskal, in žvižgljal bo nad njim, ko bo gledal njegovo mesto. 21 ) XXVIII. Poglavje. Job kaže, de človek veliko reči ve in znajde, de prave modrosti, ki je nar več vredna, ni drugej najti, kakor per Bogu, in de človek modro ravna, če se Boga boji in hudiga varuje.*) nost, potem tudi perpoveduje, de je hudobni res kaznovan, in začne v na¬ slednjim poglavji govoriti od nerazumljive modrosti Božje. 12. delež hudobniga človeka, kakor zdaj nasledva v. 14—23. 13. potem ko v nesrečo pridejo. Drugi: „umerjejo nepokopani Drugi drugači. 14. in bi si prav veliko oblačil napravil. 15. Njegova hiša, ki si jo nareja, ne bo terdnejši, kakor moljeva hiša, ali ču¬ vajev senčni šotor v vinogradih. 16. ob smertni uri. Ako hudobni bogatin ob svoji smertni uri, ko strasti v njem potihnejo, in ga svet zapuša, v se pogleda in premišljuje, kaj je v resnici dobro, in kaj je v resnici hudo; tadaj še le prav spozna, de mu zmed vsiga njegoviga premoženja in djanja celo nič ne ostane, v čimur bi mogel tolažbo in veselje najti. Gl. Ps. 75, 6. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Bogat se spat uleie, in nič še ni pospravljeno (s polja); odpre svoje oči, in nič več ni tukaj,“ t. j., nanaglama mu je vse poropano. Drugi drugači. 17. ubožen in prazen bo pred Bogam stal, in nanaglama ga bo zadela kazen. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ Kakor roda ga strahovi zajamejo, in po noči ga vihar vzame, a t. j., strašna smert ga nanaglama pobere. 18. S tem se popisuje hudobueževa nagla smert. 19. Bog bo poslal nadinj pušice svojiga serda. 20. hitro, hitro pojde na podzemeljski svet, v pekel. 21. Bog ravna s hudobnežem, kakor zmagovavec s svojim sovražnikani, ki ga spodi s hiše, in se mu posmehuje, ko gleda njegovo prazno hišo in posestvo, kjer je poprej ošabno gospodaril. *) Permeri Prip. 3, 8. 9. Modr. 7. Sir. 1, 24. Jak. 1, 5. Obsezek tega po¬ glavja se s poprešnjim lahko v tile zvezi misli: Če se hHdobni, kakor je Jobove bukve 28. 62 1. Srebro ima začetke svojih žil, in zlato ima mesto, kjer se raztaplja;') 2. železo se iz zemlje jemlje, in kamen, v vročini razpušen, se v bron spremeni; 3. temi je čas postavil, 2 ) in konec vsih reči on vidi, tudi ka¬ men v temi in smertno senco; 3 ) 4. potok loči od popotniga ljudstva tiste, kterih je noga ubo- ziga človeka pozabila, in do kterih pota ni; 4 ) 5. zemlja, iz ktere je rastel kruh na svojim mestu, je z ognjem prerita; 5 ) 6. nje kamni so kraj safira, in nje kepe so zlato; 6 ) 7. za pot 7 ) ni vedila ptica, in ni je vidilo jastrobovo oko; 8 ) 8. kupcov sinovi 9 ) niso po nji hodili, in levinja je ni preho¬ dila; 9. na kremen je stegnil svojo roko, gore je do dna preril; 10 ) 10. v skalah je presekal po¬ toke, 11 ) in vse drago je vidilo njegovo oko; 12 ) 11. tudi globočine potokov je preiskal, 13 ) in skrite reči je na svetlo spravil: — 12. pa modrost, kje se naj- bilo (pogl. 27, v. 13—23.) naznanjeno, z nesrečo kaznuje, bi torej mogel pravični vedno srečo vživati; ker pa tega ni vselej na zemlji najti, temuč se večkrat ravno narobe godi, de je namreč hudobnež srečen, pravični pa ne¬ srečen, torej mora človek spoznati per vladanji sveta viši modrost, ktere pa ne premore razumeti (v. 12., 13.), akoravno se je učil v zemlji skrite dra¬ gotine na dan spravljati (v. 1 —12.). 1. Človek je sicer do skritih žil srebra prišel, in se je učil zlato topiti in obdelovati, tode — (zadnji stavek k temu, in k drugim prednjim stavkam,- glej v. 12.). 2. Človek, kot rudar, stavi temi mejnike, ker tudi naj globokejši jame v zemlji, kjer je ruda skrita, s svojo svetilnico razsvetljuje. 3. t. j., rude, ki so v terdi noči, v znotranji zemlji skrite. 4. Te temne besede blezo pomenijo: Zaderžek, nevarna jama, loči kakor vmes tekoči potok ljudi, kteri po zemlji hodijo, od rudarjev, kterih še siromak ne najde, ker ni nobene poti do njih. Še temnejši, kakor latinska prestava, so hebrejske besede, ktere se zato mnogotero prestavljajo. Nekteri jih takole prestavljajo: „ Potok iz dna gore pertrče , oni ga spraznijo, ki je za- pušen od njih noge, oni, ki deleč od ljudi vise". T. j., v zemlji voda rudarjem nasproti teče, ki jo, ne stoječi, ampak na vervih viseči, zajemajo. Drugi drugači. 5. prav za prav: „je kakor z ognjem prerita li . Zemljo, ktera na svojim poveršji sad obroduje, rudarji znotrej tako prerijejo, kakor de bi jo ogenj prežgal. 6. v nje kepah se najde zlato. V hebrejskim: „in zlati prah najde tukaj Človek “. Drugi drugači. 7. za pot k tem zakladam ni vedila ptica. 8. Drugi: „ni*o je redile naj prederznejši živali “. Drugi drugači. 9. ljudje niso po nji hodili. 10. Celo skozi kamnitne gore je jame skopal, in hribe je preril, de bi dobil drage rude. 11* skale je presekal, de je iz rudniških jam voda odtekala. 12. vse zaklade pod zemljo je vidil. 13. V hebrejskim: n &olze potokov ustavljaj' 1 t. j., zamaši vode, kjer iz zemlje solzijo ali vrejo. Jobove bnkve 28. 63 de ? in kje je mesto razumno¬ sti? 14 ) 13. Človek ne pozna nje cene, in ne najde se v deželi tistih, ki sladno žive. 15 ) 14. Brezen 16 ) pravi: V meni je ni! in morje pravi: Per meni je ni! 15. Ne daje se zanjo nar či¬ stejši zlato, in ne odtehtuje se srebro za njeno menjo; Modr.7,9. 16. ne da se permeijati rečem v Indii barvanim, 17 ) tudi ne pre- drazimu kamnu sardoniku, ali sa- firu; 17. ni ji enako šteto zlato in steklo, 18 ) in ne zamenjujejo za¬ njo zlatih posod; 18. visoko in veličastno se v permeri z njo ne imenuje; mo¬ drost pa se dobiva iz skrivnot; 19 ) 19. topas iz Etijopije ji ni enak, in naj čistejši barvi se ne per¬ meri ! 20 ) 20. Odkod tedaj pride modrost? in kje je mesto razumnosti? 21. Skrita je očem vsih živih, tudi pticam pod nebatn je zager- njena. 22. Poguba in smert ste rekle: S svojimi ušesi sve slišale njeno slavo! 2 *) 23. Bog pozna nje pot, in on ve za njeno mesto; 24. on namreč gleda pokrajine sveta, in vidi vse, kar je pod nebam; 22 ) 25. kije naredil vetrovam težo, in je vode na mero stehtal, 26. kadar je dal dežju postavo, in pot germečim nevihtam; 27. takrat jo je vidil, 23 ) in oznanil, 24 ) in perpravil, 25 ) in pre¬ iskal. 26 ) 28. In je rekel človeku: Glej, strah Gospodov, to je modrost, in hudiga se varovati, je raz¬ umnost. 27 ) 14 . „Mo dr o st" in ^razumnost" pomeni tukaj Božjo modrost, s ktero Bog svet in človeške pergodbe vlada. Te modrosti človek ne more zvedili, in nikjer ne najti, naj si še tolikanj perzadeva. 15. V hebrejskim: „in ne najde se v deželi živih"'. 16. V besedi »brezen" si nekteri mislijo tiar globokejši prepade v zemlji, drugi pa veliko morje. 17. ne da se permerjati s pisanimi kamni v Indii. V hebrejskim: »ne preseže je zlato iz Ofira". 18. Steklo je bilo v Jobovih časih še redka reč, zato se peršteva dragotinam. 19. modrost ima skriti izvirek. V hebrejskim se ta versta glasi: »ne jemljejo sev misel koravde in derstan (kristal); in posestvo modrosti preseže bisere". 20. V hebrejskim: »naj čistejši zlato je ne preseže 11 . 21. Kakor malo ljudje na zemlji spoznajo Božjo modrost per vladanji sveta, tako malo jo spoznajo v kraljestvu mertvih, pred peklam in v večnim pogub¬ ljenji; zakaj če »o tudi duše, ktere so se na drugi svet preselile, od nje kaj slišale, vender le nje skrivnosti ne morejo razumeti. 22. Bog je namreč vsigavedoč. 23. Ko je Bog vse bitja vstvaril, je imel modrost pred seboj, in se je z njo tako rekoč posvetoval. 24. in jo je razodeval v svojih delih. 25. in jo je perpravljeno imel v vedno ohranjenje sveta. 26. in jo je torej prav popolnaina poznal. 27. Bog je človeku rekel: Moja modrost, ktera svet vlada, in vse človeške reci obravnava, ni za tvoj um, vedno ti bo nerazumljiva; je pa druga modrost 64 Jobove bukve 29. XXIX. Poglavje. Job si svoj nekdanji srečni stan želi, in zopet zaterduje, de je nedolžen. 1 . Job je še dodal, ter je svoj govor v prilikah povzel, in je rekel:') 2. Kdo mi da, de bi bil kakor v poprešnjih mescih, kakor v dne¬ vih, v kterih me je Bog varo¬ val, * 1 2 ) 3. ko je njegova luč nad mojo glavo svetila, in sim per njegovi svetlobi po temi hodil, 3 ) 4. kakor sim bil v dnevih svoje mladosti, 4 ) ko je bil Bog skrivši v moji hiši, 5 ) 5. ko je bil Vsigamogočni z menoj, in okrog mene moji otroci, 6 . ko sim umival svoje noge s sirovim maslam, in mi je skala potoke olja lila, 6 ) 7. ko sim k mestnim vratam hodil, in so mi na tergu sedež perpravljali ; 7 ) 8 . mladenči so me vidili, in so se skrili j 8 ) in stari so se vzdignili in so stali; 9. višji so prejenjevali govo¬ riti, in so perst na svoje usta pokladali 3 10 . poglavarji so svoj glas za- derževali, in njih jezik je na njih nebu obticeval; 11 . uho, ki je poslušalo, me je blagrovalo, in oko, ki me je gledalo, mi je spričevanje dajalo; 9 ) 12 . zato ker sim rešil vpijo- čiga siromaka, in siroto, ki ni imela pomočnika. 10 11 ) 13. Blagoslov tistiga, ki bi bil sicer poginil, je prišel nad me, in vdovi sim serce obveselil. 14. S pravičnostjo sim bil oble¬ čen, in kakor s plajšem in krono sim se oblačil s svojo pravico. 1 ') zate, ki je v tem, de se mene bojiš, de se moji volji podveržeš, de se moje postave deržiš, in se greha varuješ. Glej Ps. 110, 10. Prip. 1, 7. 1. Ker Jobovi prijatli na njegove poprešnje besede ne odgovore, se on daljo prepusti svojim občutljejem. Ko svoj sedanji stan s svojo nekdanjo srečo per- merja, si voši, de bi bil v poprešnji srečni stan prestavljen. 2. O de bi se povernil moj poprešnji srečni stan, v kterim me je Bog varoval slednje nesreče! 3. ko me je po svoji milosti vedno razsvetljeval, in me varno vodil po temnih nevarnih potih tega življenja. 4. V hebrejskim: „kakor sim bil v dnevih svoje jeseni ,“ t.j., v nar lepšim času svojiga življenja. „Jesen u je na jutrovim nar prijetniši letni čas. 5. ko je bil Bog kakor prijate! per meni, in me je vsiga zlega varval. Glej Ps. 24, 14. Prip. 3, 32. Amoz 3, 7. 6. ke sim imel obilno mleka, masla in olja. 7. ko sim s svojih pristav k mestnim vratam hodil, de bi se očitnih presoje- vanj vdeleževal, kjer so mi častni sedež perpraviii. 8. so se skrili iz spoštovanja do mene. 9. vsi v mestu, ki so me vidili in slišali, so me blagrovali in hvalili. 10. Ce Job tukaj govori od svojih dobrih del, stori to le v bran svojiga dobriga imena (Greg.). 11. Pravica in pravičnost ste se mi takti oblegale, kakor moja obleka; bile ste vedne spremljavke in tovaršice mojiga življenja. Jobove bukve 29. 30. 15. Slepimu sim bil oko, in kruljevimu noga. 12 ) 16. Oče sim bil ubozim, in reč, ktere nisim vedil, sim prav pridno preiskoval. 13 ) 17. Krivičniku sim zdrobil koč¬ nike, in iz njegovih zob sim rop iztergal. 18. In sim rekel: V svojim gnjezdcu bom umeri, in kakor palma bom množil svoje dni. 14 ) 19. Moja korenina je vodam odperta, in rosa bo ostajala na moji žetvi. 15 ) 20. Moja čast se bo vedno po¬ navljala, in moj lok bo v moji roki omočnel. 16 ) 21. Kteri so me poslušali, so 65 čakali sklepa, in so pazili, ter so molčali k mojimu svetu. 22. Mojim besedam si niso upali nič perstavljati, in moje govorje¬ nje je na nje rosilo. 17 ) 23. Čakali so me kakor dežja, in svoje usta so odperali kakor po poznim dežji. 18 ) 24. Ako sim se jim kterikrat nasmejal, niso verjeli, 19 ) in luč rnojiga obraza ni padala na zem¬ ljo. 20 ) 25. Ako sim hotel k njim iti, sim pervi sedel; in ako Sim tudi sedel kakor kralj med okrog sto¬ ječo trumo, sim bil vender tolaž- nik žalostnih. XXX. Poglavje. Job obžaluje naglo spremembo svoje sreče, ter razlaga nadloge, ki so ga po Božjim dopušenji zadele. 12. S svetam in v djanji sim ubogim pomagal. 13. sim prav pridno presojeval po vsih pravdovskih postavah. Drugi prestav¬ ljajo: f) in pravdo neznaniga sim preiskoval v sodbi sim bil pravičen do znanih in neznanih. 14. Mirno in tiho bom umeri v svoji hiši, ko sim že dolgo živel. „Palma i( je podoba dolziga življenja in srečniga očeta, ki ima veliko srečnih otrok. Drugi prestavljajo hebrejsko: ... v umerl, in kakor pesek pomnožil svoje dni 11 . 15. Rekel sim, mislil sim sam per sebi: Sočnato bo moje drevo ostalo, in rosa na moji žetvi, to je, bom per čverstim zdravji, in v ravno tistim blagim stanu ostal. 16. in moja moč se bo množila. „Lok“ je podoba moč/. 17. Sv. Gregori k temu pravi: Iz tega naj se pridigar uči, v svojih govorih po razumnosti svojih poslušavcov se ravnati; zakaj če so slabiga razuma, ne bodo visociga govora umeli. Učenik naj se torej ravna po zmožnosti tistih, ki ga poslušajo, de njegovo govorjenje ne bo baharija, temuč poslušavcam v prid. 18. po spomladanskim dežji, ki pride pred žetvijo. Glej 5. Mojz. 11, 14. 19. niso verjeli, de bi bilo mogoče, in so me per vsi moji perljudnosti ravno tako spoštovali. 20. moje oči niso temno na zemljo gledale zavoljo odrečeniga spoštovanja. Drugi: Moja perljudnost jih ni delala prederznih, vedno so me spoštovali, in niso nikoli kaj taciga govorili in storili, de bi jih bil zavoljo tega s temnim in ojstrim obrazatu pogledal. Drugi drugači. m. 5 65 Jobove bukve 30. 1. Zdaj pa me zasmehujejo, ki so mlajši v letih, kterih oče¬ tov nisim štel vrednih, de bi jih bil postavil k psam svoje cede;') 2. njih moč v rokah sim imel za nič, in celo' življenja so bili nevredni spoznani ; 2 ) 3. ki so po revšini in lakoti suhi, v pušavi glodali, 3 ) po revi in nadlogi umazanij 4 ) 4. in jedli so zeliša in dre¬ vesne skorje, 5 ) in njih jed so bile brinjeve korenine: 6 ) 5. ki so te reči po dolinah ropali, in ko so jih sem ter tje nahajali, so z vpitjem k njim te¬ kal':. 7 ) 6. Prebivali so v pušavah per potokih, 8 ) in v pozemeljskih luk¬ njah, ali na groblji; 9 ) 7. ki so se tacih reči vese¬ lili, in med ternjem prebivati so za radost imeli; 10 ) 8. otroci nespametnih in za¬ ničljivih, in ki se v deželi nikdar niso pokazali. 9. Zdaj sim obernjen v njih pe¬ sem, in storjen sim jim v pregovor. 10. Gnusim se jim, in deleč beže od mene, in ni jih sram, mi v obraz pljevati; 1 11 ) 11. svoj tul je 12 ) namreč od- perl, in me je poderl, in berzdo mi je djal v usta. 13 ) 12. Ko sim si bil opomogel, so moje nadloge na desni strani nanagiama vstale; 14 ) moje noge 1. ker so bili tatovi; to se iz tega vidi, kar spodej nasledva, tedaj so bili zavoljo nepoštenosti slabši kakor ovčarski psi, kteri so zvesti. 2. njih močne roke mi niso bile v prid, ter niso varovale mojih čed, bili so tatje in roparji, in torej niso bili vredni, de bi živeli. Job popisuje tukaj in v naslednjih verstah roparsko derhal, ki od nekdaj v pusti Arabii v nar veči revšini in razujzdano živi. Taki ljudje, pravi Job, me zasmehujejo, tedaj mora moja nadloga velika biti. Drugi prestavljajo hebrejsko: „tudi moč njih rok dimu mi je? per njih ni siviga lasii,“ ali: , } oni ne učakajo sta¬ rosti, a t. j., kmalo kje poginejo, ker hodijo krast in ropat. Drugi drugači. 3. kaj de so v pušavi glodali, glej v. 4. 4. Drugi prestavljajo hebrejsko: ... „glodali , v vekomaj pusti pušavi Drugi drugači. 5. V hebrejskim: „ltteri so koprive (slano travo, ktere veršiči so bili živež naj revniših ljudi) okoli germov tergali c ‘. 6. namesti „ brinjeve korenine 11 nekteri prestavljajo: ^lakotnikove korenine “ ali „ bodičevje “. Glej 3. Kralj. 19, 4. 7. V hebrejskim: v ki so bili zmed ljudi pregnani, za kterimi so kakor za tatovi vpili “. 8. ali: „Prebivali so v pustih dolinah “. 9. v berlozih in v skalnatih spoklinah ali votlinah. 10. Drugi prestavljajo hebrejsko: „kteri so po germovji tulili , in so pod ternjevcam nečistovali “. Drugi drugači. 11. Drugi: „ni jih sram, pred mojim obličjem pljevati, u kar je bilo v jutrovi deželi zelo razžaljivo. 12. Bog je svoj tul odperl. „T ul a je posoda za pušice. 13. Bog me je namreč v terpljenje pogreznil, in mi zato ves izgovor vzel. V hebrejskim: „Bog je mojo vajet razvezal, in me je uklonil (ponižal), zato so pred mojimi očmi berzdo preč vergli, li t. j., so bili razberzdani in nagajivi. 14. V hebrejskim; ,,/V« desnici stoje mladenči, u t. j., mladi ljudje zoper Jobove bukve 30. 67 so spodnašali, 15 ) in so me po svojih potih kakor valovi napa¬ dali. 13. Razdjali so moje pota, 16 ) zalezovali so me, in so prema¬ gali, in nikogar ni bilo, de bi bil pomoč pernesel. 14. Kakor skozi predert zid in odperte vrata so na me pla¬ nili, in k mojim nesrečam so se pervalili. 15. V nič sim bil djan; od¬ nesel si ko veter moje želje; 17 ) in kakor oblak je zginila moja sreča. 16. Zdaj pa moja duša v meni medli, 18 ) in dnevi britkosti so se me polastili. 17. Po noči prebadajo bolečine moje kosti; in kteri me grizejo, 19 ) ne spe. 18. V njih obilnosti se ukon- čuje moje oblačilo, 20 ) in kakor ovratnik per suknji me vežejo. 21 ) 19. Permerjen sim blatu, ter sim podoben prahu in pepelu. 20. Vpijem k tebi, in me ne uslišiš; stojim, in me ne pogle¬ daš. 21. Premenil si se mi v ne- usmiljeniga, 22 ) in mi nasprotvaš s svojo terdo roko’. 22. Povzdignil si me, in ka¬ kor na veter si me postavil, in močno si me trešil. 23. Vem, de me boš smerti izdal, kjer je vsakimu živimu hiša perpravljena. 24. Vender pa ne steguješ svoje roke v njih pokončanje; in ako bodo padli, boš [sam poma¬ gal! 23 ) 25. Nekdaj sim jokal nad tistim, ki je bil stiskan, in moja duša je usmiljenje imela z ubogim. 26. Dobriga sim čakal, in hudo mi je došlo; luči sim se nadjal, in perderla je teina. 27. Moje oserčje je vrelo brez vsiga počitka, 24 ) dnevi nadloge so me prehiteli.) 28. Žalosten sim hodil brez mene pričajo. Nekdaj go stali per sodbi tožniki in priče na desni strani za¬ toženima. 15. storili so, de mi je spoderknilo, de sim prišel v nesrečo. 16. Razdjali so pota, po kterih bi bil mogel uiti. 17. V greškim: »zginilo je moje upanje kakor veter a . V hebrejskim: „ strah, je razpodil kakor vihar mojo mo6“. 18. Serčnost me zapuša. V hebrejskim: „Zdaj pa se topi moje serce a ( v žalosti). 19. „me grizejo, “ morde: bolečine, britkosti. 20. Mnoge bolečine, ki me grizejo, pokončujejo moje telo, ktero je oblačilo duše. 21. tako tikama na meni leže, in tako terdo se me derže, kakor zgornji del mojiga spodnjiga oblačila, ki se prav tesno po životu oblega. 22. Kakor z menoj delaš, se mi neusmiljen zdiš. Zopet žalostna pertožba nje¬ gove natore 1 23. Vem, de me pelje moje terpljenje v smert, za tega voljo pa vender ne zgubim upanja v tvoje usmiljenje; zakaj ako človeka z nadlogami obišes, ni tvoj namen ga pokončati, ampak rešiti. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ Vender pa (Bog) ne bo stegnil svoje roke po gomili (p° grobu), in (mertvi) ne bodo vpili po pogubi (po drugi smerti); v smerti bo mir“. Drugi drugači. 24. Moje serce je bilo v nepokoji. 68 Jobove bukve 30. 31. serda, vstal sim, in med mno¬ žico sim vpil. 25 ) 29. Zmajev brat sim bil, 26 ) in štrucov tovarš. 27 ) 30. Moja koža je na meni očer- nela, in moje kosti so se od vro¬ čine usušile. 31. Moje citre so se v žalost premenile, in moja pišel v glas jokajočih. XXXI. Poglavje. Job kliče Boga, nar višiga sodnika, za pričo svoje nedolžnosti, ter perpoveduje, kako je bil že od mladosti in zmirej čednostim vdan. 1. Zavezo sim naredil s svo¬ jimi očmi, de bi celo ne mislil na devico! *) 2. Zakaj kakošen del bi imel Bog zgorej v meni, in kakošen deležVsigamogočni zvisokosti? * 1 2 ) 3. Ali ne gre pogubljenje hu- dobnimu, in umaknjenje 3 ) njim, kteri krivico delajo? 4. Ali ne ogleduje sam mojih potov, in ali ne prešteva vsih mojih stopinj? 4 ) 5. Ako sim v nečimernosti ži¬ vel, in j e moja noga k goljufu hitela; 6. naj me na pravični tehtnici pretehta, in spozna naj Bog mojo priprostost. 5 ) 7. Ako se je moja stopinja s pota ganila, in ako je moje serce nasledvalo moje oči, 6 ) in ako se je prijel madež mojih rok; 8. bom sejal, in drugi naj po¬ je, in moj zarod bodi s korenino izdert! 9. Ako je bilo moje serce po ženi zapeljano, in ako sim per vratih svojiga prijatla prežal; 7 ) 10. naj bo moja žena kurba 25. Svoje bolečine sim poterpežljivo prenašal, pa sim mogel v drušini veliko¬ krat na glas zavpiti. 26. Nekteri prestavljajo: »krokodilov brat; a drugi: n kačji brat’, a drugi: »Ša¬ kalov (rumenih volkov) brat sim bil’, 11 drugi drugači. 27. „štrucoi'“ t. j., ptičev, ki svoj glas žalostno zavijajo. 1. Job pravi, de je varoval svoje oči, de bi ne bil z neprevidnimi pogledi ne¬ čistih misel v sebi obudoval. Oči, kakor tudi drugi počutki, so vrata, skozi ktere se zunanji sovražniki v našo dušo vrivajo; de nas tedaj ne oskrunijo, de nam čistosti ne poropajo, jim moramo zaperati vrata do svojiga serca, to je, svoje zunanje počutke. Zlasti je treba, de radovidnost oči berzdamo, ako zares želimo čistost svoje duše in svojiga telesa ohraniti; zakaj ako je duša, pravi sv. Gregori, tako neprevidna in lahkovoljna, de to gleda, kar lahko poželji- vost v nji zbudi, bo tudi poželela, kar je vidila. 2. Kako bi mogel Bog biti moj, in jez njegov, ko bi čistosti serca ne imel? 3. ali ne gre umaknjenje ali ločenje od Boga njim, ki krivico delajo? 4. Ali nisim tega zmirej mislil, de me Bog vidi, in de vse moje stopinje šteje, de bi s tem svoje serce vsih hudih misel čisto obvaroval? 5. t. j., „ako sim v nečimernosti živel,“ i. t. d., to naj premisli, in naj spozna moje priprosto perzadevanje, njemu dopasti. 6. Ako sim pot čednosti zapustil; ako sim poželel, kar sim vidil; ako sim s ptujim blagam svoje roke oskrunil: naj me Bog kaznuje! 7. Prelestnih preži per vratih, dokler ženin mož ne odide. Glej Prip. 7. Jobove bukve 31. 69 druziga, in drugi naj se nad njo sklanjajo; 8 ) 11. zakaj to je nesramnost, in silno velika hudobija; 9 ) 12. je ogenj, ki do pogube žre, in vse mladike s korenino izruje. 10 ) 13. Ako mi ni bilo mar iti v sodbo s svojim hlapcam in s svojo deklo, ko sta zoper me tožila; 14. kaj bom namreč počel, * 11 ) kadar bo Bog vstal, mene sodit? in ko bo prašal, kaj mu bom od¬ govoril ? 15. Ali me ni v maternim te¬ lesu vstvaril, kteri je tudi njega naredil; me ni li sam upodobil v maternim telesu? 12 ) 16. Ako sim ubogim odrekel, kar so hotli, sim vdovine oči pu¬ stil čakati (pomoči ); 17. ako sim svoj grižljej sam pojedel, in ni jedel sirotej od njega; 18. (ker je od mojiga otroštva rastlo usmiljenje z menoj, in je z menoj prišlo iz telesa moje ma¬ tere) 13 ) 19. ako sim zaničeval tega, ki je poginil, zato ker ni imel obleke, in uboziga brez odeje; 20. ako me ni blagoslovilo nje¬ govo ledje, 14 ) in ni bil ogret s kožami mojih ovec; 21. ako sim svojo roko čez si¬ roto vzdignil, 15 ) tudi kadar sim se višiga per vratih vidil; 16 ) 22. naj pade moja rama iz svo- jiga sklepa, in naj se zlomi moja roka s svojimi kostmi. 23. Zakaj Boga sim se vselej bal kakor čez me derečih valov, in njega teže nisim mogel no¬ siti. 17 ) 24. Sim li imel zlato za svojo moč, in sim li rumeni rudi rekel: Ti si moje zaupanje? 25. Sim se li veselil svojiga obilniga bogastva, in ker je moja roka prav veliko perdobila? 26. Sim li gledal šolnce, ko je sijalo, in luno, ko je hodila čista? 18 ) 27. in se je li moje Serce na skrivnim veselilo, in sim li svojo roko s svojimi ustmi kuševal? 19 ) 8. De Bog večkrat prešestnike b tem kaznuje, se vidi iz 2. Kralj. 12, 12. 9. Prešestvanje, pravi sv. Krizostom, je roparija na cestah, in je še huji, kakor vsaka roparija. 10. Prešestvanje požre kakor ogenj vse prešestnikovo premoženje, in pokonča njegov zarod. 11. Kaj bi storil tačas, kako bi se mogel zagovarjati, ko bi me Bog prišel sodit ? 12. Ali nismo bratje, sinovi eniga očeta? 13. V hebrejskim: „0n (sirotej) je rast el od svoje mladosti per meni, kakor per svojim očetu; za vdovo sim skerb imel že od matermga telesa “ (že prav zgodej). 14. Nagi siromak se mi je zahvalil za kožo, ki sim z njo ogernil njegov život, de se je ogrel. 15. ako sim dal siroti občutiti svojo obla»ft. 16. tudi tistikrat, ko bi bil svojo oblast in imenitnost v sodbi lahko napčno obračal. 17. ni mi bilo mogoče, njegoviga veličastva spoštovati in častiti, zraven pa lahkovoljno ravnati. 18. n čista,“ svetla, lepa, polna. Sim li solnce in luno ko malike časti)? 19. sim li jima (solncu in luni) kušljeje s svojo roko v čast podajal? Glej 3. Kralj, 19, 18. 70 Jobove bnkve 31. 28. kar je nar veči pregreha, in zatajenje Boga, Najvišiga. 29. Sim se Ji veselil pogube tistiga, ki me je sovražil ? in sim se li radoval, de ga je nesreča zadela? SO. Nisim namreč dal v greh svojiga gerla, 20 ) de bi mu bil s kletvijo smert pervošil. 31. Niso li možje moje hiše rekli: Kdo nam da od njegoviga mesa, de se nasitimo? 21 ) 32. Ptujic ni zunej ostajal, moje vrata so bile popotniku odperte. 33. Sim li svoj greh skrival po človeško, 22 ) in svojo hudobijo v svojim sercu zakrival? 34. Sim se li bal prevelike mno¬ žice, 23 ) in me je strašilo zaniče¬ vanje sorodnikov; in nisim veliko več molčal, 24 ) in skozi vrata šel? 35. Kdo mi da izpraševavca, de 25 ) Vsigamogočni mojo željo sliši; in sam bukve piše, kteri sodi, 26 ) 36. de jih na svoji rami nosim, in si jih ovijem kakor krono? 27 ) 37. Per sleherni svoji stopinji jih bom oznanoval, in kakor vi- šimu jih bom pomolil! 28 ) 38. Ako moja dežela zoper mene vpije, in z njo vred nje brazde jokajo; 29 ) 39. ako sim nje sad brez pla- 20. Nisim grešil s svojim jezikam, de bi mu bil i. t. d. 21. Sv. Gregori, Krizostom, in drugi razlagavci menijo, de je Job s tem hotel popisati veliko ljubezen, ktero so njegovi domači do njega imeli, ki so tudi želeli, ga v svojim oserčji nositi. Tudi cerkev rabi te Jobove besede, de z njimi naznanja goreče želje, ki jih imajo njeni pravi otroci po presvetim mesu Božjiga Odrešenika. Novejši razlagavci prestavljajo hebrejsko: „ Kje je, kteri bi ne bil z njegovim mešam (z njegovo hrano) nasiten f a 22. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „S 'im li svoj greh skrival po Adamovo 11 ali „kakor Adam 11 . Glej 1. Mojz. 3, 12. 23. Sim se mar ljudi bal in njih očitanja ? 24. nisim veliko bolj molčal per nje očitanji? Drugi sklepajo to versto s po- prešnjo: „sim li svojo hudobijo v sercu zakrival, ker bi se bil pre¬ velike množice zbal?" 25. de namreč Vsigamogočni sliši mojo željo. 26. Ko bi pač Bog sam mene poslušali Permeri zgor. 9, 32: 13, 22: 19, 23. Ko bi tudi Bog sam tožbo, pravdni list, zoper mene pisal, se za tega voljo ne bojim, de bi bil tistih pregreh prepričan, kterih me vi, moji prijatli, dolžite. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Kdo mi da izpraševavca ? Tukaj je moje pismo (zagovorni list, namreč spričevanje moje nedolžnosti): Vsiga¬ mogočni naj mi odgovori, moj nasprotnik (Bog ) naj spiše pravdni list“. 27. de ta pravdni list kot zagovorsko pismo, kot spričevanje svoje nedolžnosti, kot častito in premagavsko znamnje očitno na rami nosim, in z njim svojo glavo kakor s kraljevim vencam lepšam. Častitne znamnja so stari na ramah nosili (Permeri Iz. 9, 6: 22, 20. 22.). Pisma, bukve, so bili zvitki. 28. Po tem bom tožbe zoper mene, eno zadrugo, iz teh bukev, iz tega pravdniga lista bral, se bom zagovarjal, in^bom razsodbo Bogu kot svojimu kralju zročil. — Ne preglej v vsim tem govoru terdniga zaupanja dobre vesti in ponižnosti, s ktero Job Bogu razsodbo svoje pravde zroči, ter noče verjeti, de bi bil opravičen, dokler ga Bog ne opraviči. Drngi prestavljajo hebrejsko: „Rad bi mu število svojih stopinj spoznal, kakor knezu se mu bli- žal a t. j., brez strahu, z otročjim zaupanjem, in s ponižno vdanostjo. 29. „jokajo“ nad tem, de sim jih po krivici v lasti imel. Job, svest si svoje Jobove bukve 31. 33. 71 čila jedel, 30 ) in sim dušo njenih obdelovavco v žalil: * 1 2 3 *) 40. naj mi namesti pšenice osat raste, in namesti ječmena ter- nje. Tak6 se končajo Jobove besede. XXXII. Poglavje. Eliu, mlad mož, ki je doslej prepir le poslušal, se jezi nad Jobam in njego¬ vimi prijatli, in kot raznmniši zabavljivo naznani svoje misli, de bi s pravično razsodbo pravdo končal. 1. Uni trije možje pa so je- njali Jobu odgovarjati, ker si se je pravičen zdel.') 2. In Eliu, Barahelov sin, Bu- zejic, 2 ) iz Ramove rodovine, se je razjezil in razserdil ; razjezil pa se je bil nad Jobam zato, ker je rekel, de je pravičen pred Bo- gam; 3 ) 3. dalje se je razserdil nad njegovimi prijatli, zato ker niso razumniga odgovora našli, temuč so Joba le pogubili. 4. Eliu je tedaj čakal Joba, ki je govoril ; zato ker so bili starejši, ki so govorili. 4 ) 5. Ko je pa vidil, de uni trije niso mogli odgovoriti, se je silno razserdil. 6. In Eliu, Barahelov sin, Bu- zejic,je odgovoril, in rekel: Mlajši sim v letih, vi pa starejši, za tega voljo sim se s perklonjeno f lavo bal, vam svoje misli pove- ati. 7. Upal sim namreč, de bi viši starost govorila, in mno¬ žina let modrost učila. 8. Pa, kakor vidim, je duh v ljudeh, in navdihovanje Vsiga- mogočniga daje razumnost. 5 ) 9. Perletni niso modri, 6 ) in tudi stari ne razumejo pravice. 10. Zato bom govoril: Poslu¬ šajte me, tudi jez vam bom svojo modrost pokazal! 11. Čakal sim namreč vaših besedi, poslušal sim vašo raz¬ umnost, dokler ste se z bese¬ dami prepirali; 12. in sim premišljeval, dokler sim menil, de vi kaj poveste; pa, nedolžnosti, ne more nehati, de bi je še bolj ne spričeval, zatorej konec svojiga govorjenja še s persego svojo poštenost poterdi. 30. ako si nisim njive po pravičnim kupu perdobil. 31. z zaderževanjem najemšine, s pretežko službo. 1. ker ni nehal svoje nedolžnosti zagovarjati, in mu njegove krivičnosti niso mogli dokazati. 2. „ftuz a je ime druziga Nahorjeviga sina (1. Mojz. 22,21.) in nekiga kraja v pusti Arabii (Jerem. 25, 23. 24.). Eliu tudi resnico govori, tode jo napak na Joba obrača, in mu po krivici očita. 3. Eliu se je razserdil nad Jobam, ker je mislil, de se Job šteje popolnama pravičniga pred Bogam. Glej zgor. 4, 17: 9, 23. 4. ko mlajši je pustil, de Job in vsi drugi starejši poprej izgovore. 5. Vidim, de leta ne delajo ljudi razumnih, ampak duh, ki jim ga Bog deli. 6. Kteri dolgo žive, niso zato že naj modrejši. Jobove bukve 32. 33. 72 kakor vidim, ga ni med vami, kdor bi mogel Joba prepričati, in odgovoriti na njegove besede. 13. Nikar kje ne recite: Mo¬ drost smo našli, Bog ga je za- vergel, ne človek ! 7 ) 14. Nič mi ni govoril, 8 ) in jez mu ne bom odgovarjal po vaših besedah. 9 ) 15. Prestrašili so se, in niso dalje odgovarjali, ter umolknili so v govorjenji. 16. Ker sim tedaj čakal, in niso govorili 5 so stali, in niso dalje odgovarjali; 17. bom tudi jez svoje go¬ voril, in bom pokazal svojo uče¬ nost. 18. Zakaj poln sim govorov, in sapa me tisi' v mojim životu. 19. Glej, moj (rebuli l0 ) je ka¬ kor mošt brez duška, ki nove posode 11 ) razžene. 20. Govoril bom, in se bom malo odahnil; odperl bom svoje ustnice, in bom odgovoril. 21. Ne bom gledal na člove¬ kovo osebo, in Boga ne bom člo¬ veku enaciga delal; 12 ) 22 . zakaj ne vem, kako dolgo bom ostal, 13 ) in če me čez malo časa moj stvarnik ne pobere. XXXIII. Poglavje. Eliu si perzadeva Jobu iz njegovih lastnih besedi skazati, de ni pravičen, ter razklada, kako Bog uči, kaznuje in spokornim odpuša. 1. Poslušaj tedaj, Job, moje besede, in pazi na moje govorje¬ nje ! 2 . Glej, odperl sim svoje usta, govori naj moj jezik v mo"m gerlu. 3. Iz mojiga priprostiga se ca [pridejo') moje besede, in čisto resnico bodo govorile moje ust ¬ nice. 4. Božji duh me je vstvaril, in dih Vsigamogočniga me je oživil. ‘) 5. Ako moreš, odgovori mi, in ustavi se mojimu obličju na¬ sproti. 1 2 3 * ) 6 . Glej, tudi mene je kakor tebe Bog vstvaril, in iz ravno tistiga ila sim tudi jez izdelan. 7. Vender pa naj te ne pre- 7. Prave vzroke Joboviga terpljenja smo naznanili, Bog nam jih je razodel; ni bil tedaj človek, ampak Bog sam, ki je zoper njega govoril. 8. Nič ni z menoj govoril zoper vzroke, ki jih bom povedal. 9. ne bom mu tako odgovarjal, kakor ste vi govorili. ' 10. „moj trebuh ,“ to je, moje znotranje, moje oserčje. 11. V hebrejskim: nove mehove razžene u . Moje navdihnjenje vre po meni kakor novo vino, in me hoče razgnati. 12. ne bom Jobove pravičnosti pred Bogam zagovarjal. V hebrejskim: „Ne bom gledal možu na obraz, in nobenimu človeku se ne bom perli- zoval“. 13. V hebrejskim : „ zakaj ne znam se perlizovati; moj stvarnik bi me kmalo pokončal, ako bi se perlizoval 11 . 1. Jez sim človek kakor ti, ni se ti treba mene bati. Glej v 7 Zgor 9 34. 35: 13, 20. 22. 2. Ustavi se mi nasproti k prepiru. Jobove bukve 33. straši moje čudo, 3 ) in moja zgo¬ vornost ti ne bodi težka! ' 8. Govoril si namreč na moje ušesa; in glas tvojih besedi sim slišal: 9. Jez sim čist, in brez greha; neomadežan, in krivice ni v meni! 4 ) 10. Ker je tožbe zoper mene najdel, zato je mislil, de sim mu sovražnik. 5 ) 11. Moje noge je v klado djal, cul je nad vsimi mojimi stezami. 6 ) 12. To je tedaj, v čemur nisi opravičen; odgovoril ti bom, de je Bog veči kakor človek. 7 ) 13. Se li pravdaš z njim, ker ti ni na vse besede odgovoril? 8 ) 14. Enkrat govori Bog, in v drugo ravno tega ne ponavlja. 9 ) 15. V sanjah v ponočni per- kazni, kadar terdo spanje čez ljudi pride, in spe v posteljici; 73 16. takrat odpre možem ušesa, in jih uči in podučuje z ukam, 17. de bi človeka odvernil od tega, kar dela, in bi ga rešil napuha; 18. de bi otel njegovo dušo pogubljenja, in njegovo življenje, de pod meč ne pride. 19. Svari ga tudi z bolečino v posteljici, in stori, de se vse njegove kosti suše. 10 ) 20. Gnusi se mu kruh v nje¬ govim življenji, 11 ) in njegovi duši jed, ktere je poprej želela. 21. Njegovo meso se suši, in kosti, ki so pokrite bile, bodo gole. 22. Njegova duša se bliža po¬ gubljenju , in njegovo življenje smertnim težavam. 12 ) 23. Ako bi angelj, eden zmed tavžent, zanj govoril, 13 ) 3. Nisim tako strašen kakor Bog. Meri na pogl. 13. v. 21. 4. Job sicer enako govori zgor. 10, 7: 13, 18: 16, 18; pa hoče s tem le reči, de tistih hudobij ni kriv, kterih so ga njegovi prijatli dolžili. De se noben človek pred Bogam ne more popolnama opravičiti, to sam spozna 9, 2. 20. Eliu tedaj Jobove besede napčno razlaga. 5. Ker je Bog vzrok nad menoj najdel, zato me kaznuje. Glej zgor. 13, 24: 19, 11. 6. Dela z menoj, kakor z naj večini hudodelnikam, kakor ravna sodnik z naj nevarnišim jetnikam. Gl. zgor. 13, 27. 7. Nimaš prav, de se pertožiš; pokazal tl bom namreč, de Bog ni kakor človek, de bi nedolžnimu krivico delal. 8. Se boš mar z Bogam pravdal, de ti ne odgovori, zakaj de s teboj tako ravna? Kako smeš to upati? 9. Ali Bog ni že s teboj govoril, ter te znotrej opominjal? Ker njegoviga opominovanja nisi poslušal, ne govori vdrugič s teboj. Eliu zdaj perpoveduje, kako Bog človeka po mnozih prilikah svari, in skesaniga sprejme. Drugi pre¬ stavljajo hebrejsko: „Bog govori enkrat, dvakrat; človek pa ganepo~ gleda ,“ t. j., se zanj ne zmeni. 10. V hebrejskim: „ de se suše njegove kosti, če so tudi terdne 11 . Drugi, drugači. Če znotranje opominovanje in svarjenje per človeku nič ne opravi, mu Bog pošlje terpljenje, de bi ga z njim poboljšal. Eliu hoče s tem leči, de je Bog tudi Jobu terpljenje poslal, zato de bi ga poboljšal, tedaj zavoljo njegovih grehov. H. Bog mu je posla) tako hudo bolezen, de se mu celo nad kruham gnusi. 12. V hebrejskim: „in njegovo življenje umorivcam 11 . 13. Ako bi bil angelj njegov srednik. Ako bi angelj, zlasti tisti, ki je v nje- Jobov« bukve 33. 34. 74 de bi oznanil človekovo pravič¬ nost; 14 ) 24. se ga bo usmilil, in po¬ reče: 15 ) Reši ga, de ne pojde doli v pogubljenje; najdel sim, v čemur mu bom milostljiv. 16 ) 26. Njegovo meso je od brit— kost zmedlelo, poverne naj se k dnem svoje mladosti! 17 ) 26. Prosil bo Boga, 18 ) in mu bo milostljiv; in gledal bo njegov obraz v radosti, in spet bo dal človeku njegovo pravičnost. I9 ) 27. Ozerl se bo po ljudeh, in poreče: Grešil sim, in zares sim hudo storil, in nisim prejel, ka¬ kor sim bil vreden. 20 ) 28. Rešil je svojo dušo, 21 ) de ne pride v pogubljenje, temuč de živi in gleda luč. 22 ) 29. Glej, to vse dela Bog po trikrat per slehernim; 23 ) 30. de njih duše od pogublje¬ nja odverne, in razsvetli z lučjo živih. 31. Pazi Job, in me poslušaj; in molči, kadar jez govorim. 32. Ako pa imaš kaj reči, od¬ govori mi, povej; želim namreč, de se pravičniga skažeš. 33. Ako pa nič nimaš, me po¬ slušaj ; molči, in učil te bom mo¬ drost. XXXIV. Poglavje. Bliu dolži' Joba mnozih pregreh, dokazuje Božjo pravičnost, in kakč je mogoč¬ nosti in modrosti Božji vse podložno. 1. Tedaj 1 ) je Eliu dalje go- 2. Modri, slišite moje besede, voril, in je tudi to rekel: in učeni, poslušajte me! govo varstvo odločen (Hebr. 1, 14.), per Bogu zanj prosil, in bi sam bol- nimu vdihnil, kaj naj stori, de Boga utolaži; se ga bo (v. 24.) Bog usmilil, in mu bo zdravje dodelil. Tukaj je po nauku svetih Očetov govorjenje od angelja varha, ki ga ima vsaki človek. 14. de bi oznanil to, kar človeka opraviči, namreč pokoro. 15. in Bog poreče angelju. 16. najdel sim namreč njegovo pokoro in priprošnjo angeljevo, zavoljo tega mu bom zanesel. 17. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ Potlej se bo njegovo telo pomlajeno zopet razcvetalo, povernil se bo v dni svoje mladosti Drugi drugači. 18. Bolnik sam bo Boga prosil. 19. Bog mu bo njegovo zgubljeno pravičnost zopet dal. 20. ker sim prejel dobro za hudo. 21. Rešil je svojo dušo po pokori in molitvi. 22. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Rešil je (Bog) njegovo dušo“ i. t. d. 23. Glej, tako dela Bog s človekam, de bi ga poboljšal; opominja gane enkrat, ampak večkrat, tode odločil je tudi, kolikokrat de ga bo opominjal. Ako člo¬ vek opominovanj, ki mu jih je Bog odmenil, ni poslušal, zapade Božji kazni. 1. ker Job ni odgovoril. Job ni imel kaj odgovoriti, ker ni Eliu nič noviga povedal. De hoče Bog grešnike po nesreči, po bolezni k poboljšanju napeljati, so bili prijatli že večkrat opomnili, in Eliu jim je tudi v tem enak, de šteje Joba za veliciga grešnika, ki je take pokore potreben. Jobove bnkve 34. 3. zakaj uho skuša besede, in gerlo jedi po okusu razsojuje. Zgor. 12, 11. 4. Sodbo si izvolimo, in po¬ glejmo med seboj, kaj je bolje. 2 ) 5. Ker je rekel Job: Pravi¬ čen sim, in Bog je overgel mojo pravico; 3 ) 6. zakaj v moji sodbi je laž; 4 ) silovita je moja pušica 5 ) brez vsiga greha. 6 ) 7. Kdo je mož, kakoršen je Job, kteri pije zasmehovanje 7 ) kakor vodo? 8. Kteri se s hudodelniki paj¬ daši, in hodi s hudobnimi možmi? 9. Rekel je namreč: Mož ne dopade Bogu, tudi če po njego¬ vih potih hodi. 8 ) 10. Torej, serčni možje, poslu¬ šajte me; deleč bodi od Boga 75 hudobija, in od Vsigamogočniga krivica. 9 ) 11. Zakaj človeku bo njegovo delo plačal, in slehernimu bo po- vernil po njegovih potih. 10 ) 12. Zakaj v resnici Bog ne pogubi zastonj, in Vsigamogočni pravice ne preverže. 13. Koga druziga je postavil čez zemljo? 11 ) ali komu je dal oblast čez svet, ki ga je vstvaril? 14. Ako bi svoje serce nanj obernil, njegoviga duha in sapo nase potegnil; 15. na enkrat bi vse meso po¬ ginilo, in človek bi se v pepel vernih 12 ) 16. Ako imaš tedaj razum, po¬ slušaj, kar se govori, in pazi na glas moje besede. 17. More li biti ozdravljen, kdor 2. Preišimo to pravdo, de zvemo, kdo ima prav! 3. in Bog je mojo pravico v krivico premenil, ker me kaznuje. Glej 13, 18: 19, 7 : 27, 2. 4. krivično sim obsojen, to se vidi iz kazni, ktero terpim , ker je nisim za¬ služil z greham. Drugi prestavljajo: „Per vsi svoji pravici moram lagati, “ ter se moram ko grešnik kazati, desiravno nisim. Drugi drugači. 5. silovita je moja nesreča, ali smertna je moja bolezen. 6. n brez vsiga greha “ kteri bi bil kaj taciga zaslužil, je Job hotel reči. Eliu terga Jobove besede iz njih zveze, in jih tako stika, de se morajo kakor preklinjevanje dozdevati; kar pa gotovo niso; zakaj permeri 17, 2: 19, 7 : 23, 7 : 27, 2. 7. kteri pije zasmehovanje, t. j., preklinjevanje, kakor vodo. 8. od besede do besede: n tudi če x njim teče“ t. j., tudi če po njegovi volji živi. Tega Job nikoli ni terdil. Rekel je pa, de pobožniga večkrat nesreča zadene, in de je hudobni večkrat v tem življenji^ srečen; tega pa ni nikoli rekel, de bi pobožni Bogu ne dopadel, ker je včasih v terpljenji, in nasproti, de bi bil hudobni Bogu prijeten, ker je v sreči. Drugi prestavljajo iz hebrejskiga: „ Nič ne pomaga možu, če je v prijaznosti zBogam u - 9. kteri, namreč hudobija in krivica, bi se mogle Bogu perpisovati, ko bi bil tacih misel, kakor si ga Job domišljuje. 10. slehernimu bo po njegovim djanji in nehanji povernil. Bog ne sovraži pra- vičniga, de bi mu zato terpljenje pošiljal. To je sicer sploh res; vender pa ne v tem tesnim pomenu, kakor si Eliu misli, de bi namreč dobriga na zemlji ne moglo nikoli terpljenje zadeti. 11. Ali mar misliš, de ne gospoduje sam na zemlji? de je komu druzimu vla- darstvo izročil? ... ... 12. Ko bi ne bil sam s svojim duham per veih rečeh pričujoč, in bi svoje oci 76 Jofoove bukve 34. ne ljubi pravice ? in kako ti tako prederzno obsodiš njega, ki je pravičen? 13 ) 18. Kteri pravi kralju: Od¬ padnik! kteri oblastnike hudobne imenuje; 14 ) 19. kteri ne gleda oseb pogla¬ varjev, in ne spozna terdobneža, ko se z ubogim pravda; 15 ) za¬ kaj vsi so delo njegovih rok. 5. Mojz. 10, 17: 2. Kron. 19, 7. Moilr. 6, 8. Sir. 35, 16. Djan. ap. 10, 34. Rim. 2, 11. Gal. 2, 6. Ef. 6, 9. Kol. 3, 25 : 1. Petr. 1, 17. 20. Nanaglama pomerjejo, 16 ) in opolnoči se ljudstva pretresejo, in gredo tje, 17 ) in siloviti je po¬ bran brez roke. 18 ) 21. Njegove oči namreč gle¬ dajo na pota ljudi, in vse njih stopinje ogleduje. 22. Ni jetemote, in ni je smertne sence, de bi se tamkej skrili, kteri hudobijo dopernašajo. 23. Zakaj nič več ni v člove¬ kovi oblasti, de k Bogu v sodbo pride. 19 ) 24. Potere jih veliko, in brez števila, 20 ) in postavi druge na njih mesto; 25. ker pozna njih dela, in za tega voljo pošlje noč, 21 ) in po- terti bodo. 26. Kakor hudobne jih je po¬ bil na mestu, kjer se je vidilo; 22 ) 27. ki so kakor nalaš od njega odstopili, in niso hotli razumeti vsih njegovih potov, 28. de bi storili, de vpitje rev- niga do njega pride, in de bi glas ubozih slišal. le z ojstrostjo na človeka obračal, ter bi mu zavoljo njegovih grehov živ¬ ljenje vzel; potem bi kmalo vsi ljudje pomerli, ker so vsi grešniki pred Bogani. 13. Kako hočeš zdravje zadobiti, če tako krivično misliš, in pravičniga Boga tako hudo preklinjaš ? Drugi prestavljajo hebrejsko: »More li gospodovati , kdor sovraži pravico ? Ali si v stanu pravičniga , mogočniga (Boga) obsoditi?« t. j., krivice obdolžiti? Drugi drugači. 14. Kako moreš njega preklinjati, ki se ne boji mogočnosti kraljev in oblast¬ nikov, temuč kaznuje hudobijo, če jo nad njimi najde? 15. Kteri v sodbi nobeniga razločka med osebami ne dela, temuč vsakimu po zasluženji ali plačilo ali pa kazen persojuje. 16. Nanaglama pomerjejo terdobneži, zateravci. 17. „opolnoči,“ t.j., nenadama, pride pokončanje (kuga, potres) nad cele ljud¬ stva, in zginejo. 18. siloviti, terdobni mogočnik je pobran znad zemlje brez človeške roke, Božja roka ga namreč s sveta pobere, ter nanaglama umerje. 19. Ni več v človekovi oblasti, ali naj pred Božjo sodbo pride ali naj ne pride; Bog ga pozna in ga sodi, ako bi tudi ne hotel priti, in bi se hotel skriti. Besede „de k Rogu v sodbo pride“ nekteri razlagajo: de od Boga, ki ga je že obsodil, še enkrat k Bogu pride, de bi voljnejši sodbo zaslišal; tode poprešnja razlaga je bolj naravna. V hebrejskim: „Božje oko ne gleda dolgo po človeku , de bi ga poklicalo pred svojo sodbo t. j., Bogu ni treba, človeka iskati, ga pred sodbo klicati in njegove dela preiskovati in presojevati, ker ga že brez tega pozna. Drugi drugači. 20. V hebrejskim: »Potere jih veliko brez preiskovanja« t.j., brez težav- niga preiskovanja, ker je vsigavedoč. 21. za tega voljo perpravi pogubljenje. 22. »kjer se je vidilo," to je, na očitnim kraji, de so se lahko drugi nad njimi razgledovali. Jobove bukve 34. 35. 77 29. Zakaj če on mir podeli, kdo je, de bi pogubljal? 23 ) če skrije svoj obraz narodam ali vsim ljudem, kdo ga bo gle¬ dal? 24 ) 30. Kteri stori, de zavoljo pre¬ greh ljudstva kraljuje hinavsk človek. 25 ) 31. Ker sim tedaj jez govoril Bogu, tudi tebi ne bom bra¬ nil. 26 ) 32. Ako sim se zmotil, me ti poduči; ako sim krivico govoril, ne bom več tega storil. 33. Mar Bog od tebe terja, 27 ) ker ti ni dopadlo? Ti si namreč začel govoriti, in ne jez; ako kaj boljšiga veš, govori! 28 ) 34. Razumni možje naj mi go¬ vore, in moder mož naj me po¬ sluša! 35. Job pa je nespametno go¬ voril, in njegove besede ne raz- glasujejo razumnosti. 36. Moj oče! 29 ) naj bo Job do konca skušan; 30 ) ne jenjaj kri— vičniinu človeku; 31 ) 37. ker perdeva k svojim gre- liarn preklinjevanje; imejmo ga ta čas v klešah ; in potem naj kliče Boga s svojimi besedami v sodbo. 32 ) XXXV. Poglavje. Eliu še dalje Jobove besede pregrizuje, ter kaže, de pobožnost ni v prid in hudobija ne v škodo Bogu, ampak človeku. 1. Tedaj je Eliu spet to go¬ voril : 2. Se li tebi tvoja misel prava zdi, de si rekel: Pravičniši sim ko Bog? 1 ) 3. Rekel si namreč: Tebi 2 ) 23. Bog sliši tožbe ubozih, in če jih on zagovarja, kdo jih je v stanu pogubiti? 24. Ako se v jezi od ljudi odverne, kdo bo vidil njegov obraz? 25. Bog stori' ljudem v kazen zavoljo njih pregreh, de hudoben vladar nad njimi kraljuje in jih zatera. Permeri Iz. 3, 4. Jer. 15, 4. V hebrejskim: „ Kteri stori, de ne kraljujejo hudobneži , ne zapeljivci ljudstva “. Drugi drugači. 26. V hebrejskim: „Ali se tedaj sme (ker Bog greh kaznuje) Bogu reči : Po nedolžnim sim tepeni Drugi drugači. 27. Ali Bog od tebe odgovor terja zavoljo mojih besedi ? 28. Drugi prestavljajo to temno versto iz hebrejskiga: „Mar naj od tebe pride, kako naj povraeuje ? fin ali naj Bog govori:) Ako ti to ni všeč, izvoli ti namesti mene. Ako veš kaj (boljiga), pa povej ! a Drugi drugači. 29. Tukaj Boga nagovori. Drugi prestavljajo hebrejsko: »Moja želja je, naj bo Job“ i. t. d. 30. dokler ne spozna, de je kriv, in dokler se ne spokori. 31. V hebrejskim: ... „do konca skušan, zavoljo njegovih odgovorov po šegi krivičnikov 32. Tačas ga še prav s svojimi besedami pestimo, potlej pa (ko bo premagan) naj se k Bogu oberne, ako se mu bo še ljubilo. 1. Tudi tega ni Job nikoli govoril; Eliu je to napčno posnel iz besedi, s kte- rirni je Job svojo nedolžnost zagovarjal, in zoper svoje nadloge tozd. 2. Tebi, o Bog! ne dopade, kar je prav. Jobove bnkve 35. 78 ne dopade, kar je prav; ali kaj tebi pomaga, ako jez grešim? 3 ) 4. Zato bom odgovoril na tvoje besede', in tvojim prijatlam s teboj vred. 4 ) 5. Ozri se v nebo, in poglej, in premisli hlip, de je viši ka¬ kor ti! 6. Ako grešiš, kaj mu škod- vaš? in ako se tvoje pregrehe množe, kaj storiš zoper njega? 5 ) 7. Dalje, ako pravično delaš, kaj mu daruješ, ali kaj prejme s tvoje roke? 8. Človeku, ki je tebi enak, škodva tvoja hudobija ; in člove- kovimu sinu pomaga tvoja pra¬ vičnost. 6 ) 9. Zavoljo množice zaterav- cov vpijejo, in zavoljo silne roke terdobnežev tulijo ; 7 ) 10. in nobeden ne pravi: Kje je Bog, ki me je vstvaril, ki je po noči hvalne pesmi dal ? 8 ) 11. ki nas bolj uči kakor ži¬ vino na zemlji, in nas modrejši dela kakor ptice pod nebam. 12. Ondi vpijejo, in jih ne usliši zavoljo napuha hudobnih. 9 ) 13. Bog tedaj ne bo zastonj poslušal in Vsigamogočni bo sled- njiga reč pogledal. 10 ) 14. Če tudi praviš: Ni mu mar; sodi se vpričo njega, 11 ) in ga čakaj! 15. Zdaj namreč ne izliva svo- 3. Čednost ti ne dopade, ker je ne poplačuješ, in tudi za greh ti ni mar, ker g a hrez kazni pušaš. Vse eno ti je, kar počnem. Ne bom ne za čednost poplačan, ne za hudobijo kaznovan. — Tega Job ni govoril, ampak se je le pertožil, de ga Bog kaznuje, desiravno si iz vsih moči perzadeva hudiga se varovati. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Rekel si namreč: Kaj imam od tega , koliko mi bolj pomaga , kakor ko bi bil grešil?« 4. Eliu zdaj dokazuje, de pravičnost ali pa tudi hudobija ni sicer Bogu ne v prid, pa tudi ne v škodo, ker je Bog še dalje od zemlje, kakor nebo, do kteriga obnašanje ljudi nima nobene moči; de pa ljudem pravičnost koristi, hudobija pa škodva, in de torej niste zanje enake vrednosti; pa tudi Bogu ni vse eno, ali ljudje pobožno, ali pa hudobno žive, ker mu je njih sreča per sercu. 5. Ako nebo zavoljo svoje visočine nad nami ne more nič dobriga in nič hudiga od nas prejeti, koliko manj Bog, ki je viši kakor vse nebesaI 6. Samo tebi, ali tebi enakim škoduje hudobija, in koristi pravičnost. 7. Desiravno pa dela ljudi Bogu niso ne v prid, ne v škodo, vender on zanje ve, in če ubogi stiskani zoper silo mogočnežev k njemu vpijejo, gotovo po¬ moč dosežejo. Tode velikokrat se zgodi, de so ti ubogi ljudje svojimu stvar¬ niku nehvaležni, de se ne spominjajo njegovih dobrot, in ga tudi iz serca na pomoč ne kličejo; torej zastonj kličejo, in Bog dopusti, de jih ljudje, kteri so še hujši kakor oni, stiskajo, in tako plačilo za svoje grehe prejemajo. To je blezo pravi pomen 10—12. verste. 8. ki je po noči gorečnost v molitvi dal. 9. ki se ne obernejo ponižno k Bogu. Drugi prestavljajo: ... „jih ne usliši (vpijočih) zoper napuh hudobnih “. Kolikokrat zaterani Boga' prosijo maše- vanja, pa jih ne usliši! 10. Zavoljo tega^pa, ker teh prevzetnih revežev ne posluša, se ne sme misliti, de celo ne sliši! Bog pregleda reč sleherniga človeka, in ako prav stanovitno • prosimo, bomo uslišani. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Prazniga zdiho- vanja Bog ne usliši , in Vsigamogočni se nanj ne ozre “. 11. sodi se sam vpričo njega, ponižaj se. Jobove bukve 35. 36. 79 jiga serda, in se tudi ojstro ne svoje usta in brez uma množi mašuje zavoljo pregrehe. 12 ) besede. 13 ) 16. Job tedaj zastonj odpera XXXVI. Eliu zagovarja Božjo pravičnost, ktera srečo obeta, ako se 1. Eliu je tudi dodal, in je tole govoril: 2 . Poterpi majhno z menoj, in ti bom povedal; zakaj še nekaj imam za Boga govoriti. * 1 ) 3. Svojo modrost bom vzel iz začetka, 2 ) in bom skazal, de je moj stvarnik pravičen. 4. Zakaj v resnici brez laži so moje besede, in popolna učenost se ti bo dokazala. 3 ) 5. Bog mogočnih ne zame¬ tuje, ker je tudi sam mogočen; 4 ) Poglavje. zato tepe, de bi poboljšala, in tudi Jobu spreoberne in poboljša. 6. pa ne ohrani hudobnih, in ubogim pravico dela. 7. Ne obrača svojih oči od pravičnih, in ko kralje jih za vse¬ lej postavlja na prestol, in oni so povišani. 5 ) 8. Ln ako bi bili v železji, in z vervmi revšine zvezani; 9. jim naznani njih dela in njih pregrehe, ker so silo delali, 10. tudi jim odpre uho, de svari; in pravi, de naj se vernejo od krivice. 6 * ) 12. ker je še perzanesljiv in milostljiv. 13. V hebrejskim 15. in 16. versta: „Zdaj pa, ko njegova jeza ne kaznuje, in zelo ne gleda obilnosti grehov, odpera Job brez vzroka svoje usta, in veliko govori brez uma 11 . Pomen: Ker pravica Božja ne kaznuje greš¬ nika precej po storjenim grehu, in ga zavoljo njegovih obilnih pregreškov ojstro ne sodi, ter ima z njim poterpljenje; zatorej Job veliko nespametniga govori zoper pravico Božjo, ker terdi, de Bog grešnikov ne kaznuje. — Job ni nikoli tajil pravice Božje, temuč je le rekel, de marsikteri hudobnež na tem svetu v obilni sreči živi ves čas svojiga življenja. Iz tega pa se ne izhaja, de bi ne bil Bog pravičen, ako marsikteriga grešnika pusti v sreči živeti, in ga z nadlogami ne obiskuje, ker še le v prihodnjim življenji sle- hernimu povračuje po svoji ojstri pravici. 1. Eliu se hvali, de se le za Božjo čast poganja; tako jih dela veliko druzih njemu enacih prevzetnežev, ki pa s tem nič druziga ne išejo, kakor de bi jih ljudje raji poslušali, svojo modrost skazovali in si čast perdobivali. 2. Svojo modrost bom prav iz dna vzel. 3. V hebrejskim: ... „in odkritoserčen govori s teboj “. 4. Bog ne zametuje mogočnih zavoljo njih mogočnosti, in ubozih zavoljo njih ubožnosti, samo hudobijo nad vsimi kaznuje; pa tudi to le iz tega namena, de bi jih poboljšal. V hebrejskim: „Glej , Bog je mogočen, in vender nikogar ne zaverže ; velik je v moči duha a . 5. Bog pravične neprenehama osrečuje in povišuje. Ta pomen imajo, prej ko ne, besede te verste v zvezi s tem, kar nasledva. Drugi prestavljajo : „0d pravičniga ne obrača svojih oči, in kralje postavlja xa vselej na prestol, in oni so povišani “. 6. Ako so pa pravični venderle nesrečni, je to znamnje, de so v skrivne grehe padli. Iz teh skrivnih grehov jih Bog želi po nesreči in nadlogi k pokori in gn Jobove bukve 36. 11. Ako poslušajo in so po¬ korni, bodo svoje dni v dobrim in svoje leta v časti spolnili; 12. ako pa ne poslušajo, poj¬ dejo pod meč, in bodo v neum¬ nosti poginili. 7 ) 13. Hinavci in potuhnjenci dra¬ žijo jezo Božjo, in ne kličejo, 8 ) ko so zvezani. 9 ) 14. Njih duša umerje v ne¬ vihti, 10 ) in njih življenje med ne¬ čistniki. 1 ’) 15. Uboziga bo rešil iz nje¬ gove nadloge, in njegovo uho bo odperl v brhkosti. 12 ) 16. Tedaj te bo rešil iz tesniga žrela, ki nima dna pod seboj, na prav velik prostor; tvoja mirna miza pa bo polna mašobe. 13 ) 17. Tvoja pravda je bila so¬ jena kot hudobneževa, pravda in sodba te zadene. 14 ) 18. Naj te tedaj jeza ne pre¬ maga, 15 ) de bi koga zateral; in tudi mnogi darovi naj te ne na¬ gnejo. 16 ) 19. Zapusti svojo visokost brez nadloge, 17 ) in vse močne kore¬ njake. 20. Ne daljšaj noči, de ljud¬ stva namesti njih gori pridejo. 18 ) 21. Varuj se, de se ne ober- neš v hudobijo; 19 ) zakaj začel si za njo hoditi po nesreči. 20 ) čednosti perpeljati. Eliu je tedaj hotel od 5—10. verste Jobu reči: Bog te ni zato zavergel, ker si bil mogočen, ampak zavoljo tvoje hudobije. Nekdaj ko si bil pravičen, te je povzdignil k kraljevi časti in k bogastvu; ko si se pa prevzel, te z nadlogami obiskuje, de bi te poboljšal, in nagnil k pokori. 7. bodo umerli ko neumni, ki se niso hotli po nadlogah, po Božjim opomino- vanji poboljšati, in kazni odverniti. Zgor. 4, 12. Iz. 5, 13. Oz. 4, 6. 8. in ne kličejo ponižno v Boga. 9. ko so v stiski in v nesreči. 10. „v nevihti, u t. j., nanaglama, silama. V hebrejskim: „w mladosti 11 . 11. umerjejo kakor nečistniki, mehkužniki, zgodej in v strašnih okolišinah. 12. po terpljenji mu bo uho odperl, de bo slišal Božje svarjenje. 13. Velik prostor in z mastnimi jedmi obložena miza je podoba prostosti in obil¬ nosti srečniga človeka. Eliu oberne to na Joba. Kakor tega reveža, ki se je poboljšal, tako bo tudi tebe rešil, če pokoro storiš. Že si bil sojen, in kazen te je zadela (17.'); verni se tedaj k Bogu, de se tudi tvoja sreča po- verne (18.). 14. Ako se ne poboljšaš, Bog ne bo preklical sodbe, ki je sklenjena nad teboj. 15. Eliu Joba uči, kako naj svoje življenje vravna. 16. in tudi mnogi darovi naj te ne nagnejo k krivični sodbi, ali: ne daj se podkupiti z mnozimi darovi. 17. Prostovoljno, ne pa po nadlogi posiljen zapusti svojo visokost. 18. Ko se ozdraviš, zgodej vstajaj, de pastirski rodovi pred te k sodbi hodijo, namesti unih ošabnih mogočnežev, ktere rad okrog sebe imaš. Drugi drugači. 19. de bi Boga krivičniga imenoval, in sploh greh delal. 20. tudi potem, ko te je Bog z nesrečo obiskal. Verste 17—21. se dajo v hebrejskim mnogotero prestavljati in razlagati. Nekteri prestavljajo: 17. Pa če si poln pravde hudobniga, si bote pravda in sodba hitro nasledvale. 18. Togota! de te v pogubljenje ne pograbi! Tudi velika odkupnina te ne bo rešila. 19. Ro li na tvoje bogastvo gledali Ne na zlato, ne na zaklade bogastva. Jobove bukve 30. 81 22. Glej, Bog je visok v svoji mogočnosti, in nihče mu ni enak med postavodajavci. 2 ') 23. Kdo more pregledati nje¬ gove pota? ali kdo mu je v stanu reči: Krivico si delal? 24. Spomni se, de ne spoznaš njegoviga dela, od kteriga so možje peli. 22 ) 25. Vsi ljudje ga vidijo , 23 ) vsakteri od deleč gleda. 24 ) 26. Glej, Bog je velik, in pre¬ sega našo modrost, in število nje¬ govih let je neizmerno 5 27. ki gori jemlje deževne kap¬ lje, in izliva ploho kakor po¬ toke; 25 ) 28. ki tečejo iz oblakov, ki po¬ krivajo vse od zgorej. 26 ) 29. Ako hoče razpeti oblake kakor svoj šotor, 30. in od zgorej doli bliskati s svojo lučjo, tudi končnice morja pokrije. 27 ) 31. S tem namreč sodi ljud¬ stva, in daje jedi mnogim umer- Ijivim. 28 ) 32. V rokah skriva luč, in ji zapove, de naj zopet sveti. 29 ) 33. Oznanuje od nje svojimu prijatlu, de je njegova lastnina, in de more do nje gori priti. 30 ) 20. Ne hrepeni po tisti noči , de bi gori hodil k ljudstvom , ki spo¬ daj prebivajo. (Ne želi k ljudstvam v mertvaškim kraljestvu, kjer se ti ne bo dobro godilo). 21. Varuj se, ne obračaj se k pregrehi-, zakaj njo rajši zvoliš (jo rajši imaš) kot nesrečo (ali uboštvo). Drugi drugači. 21. Drugi prestavljajo: „nobeden mu ni enak med učeniki (ali) vladarji*. Bliu zdaj popisuje mogočnost in modrost Božjo, de bi se Job vklonil pod Božjo roko, de bi Boga pomoči prosil, in upal dobiti rešenje iz nadlog. 22. Pomisli, de ne spoznaš dela vstvarjenja, del Božje vsigamogočnosti in modrosti, ki se v starih pesmih hvalijo. V starih časih so bile imenitne per- godbe in pobožne povesti v pesmi zložene, in tako so se vedno v spominu ohranile in med ljudmi razširjale. 23. Vsi ljudje vidijo Boga v njegovih delih. 24. vsakteri le nekoliko, nepopolnama, temno spozna Boga in njegove dela. Permeri 1. Kor. 13, 12. 25. V hebrejskim: „izliva ploho iz megle'-'-. 26. V hebrejskim: n ki iz oblakov tečejo, in na veliko ljudi kopljejo*. 27. pokrije v hudim vremenu, v silni uri s temo tudi zadnje bregove morja. Hebrejsko nekteri takole prestavljajo : 29. In kdo razume razpenjanje oblakov, pokanje njegoviga šotora. „ Pokanje*, t. j., germenje v oblakih, v kterih Bog kakor v šotoru prebiva. 30. Glej! on razširja okrog sebe svojo luč (svoj blisk), in odkriva dno morja. Drugi drugači. 28. S silno uro, z viharji in s povodnjimi Bog kaznuje mnoge narode, druge pa oblagodarja, ter jim pošilja pohlevniga dežja. 29. Po menitvi greških razlagavcov si Eliu tukaj misli verstenje dneva z nočjo; lahko si pa tudi misli blisk, ki se perkaže in zgine. 30. Bog razodeva njim , ki ga ljubijo, de prebiva v luči, ktere se bodo tudi oni kdej vdeleževali, ako ga ne jenjajo ljubiti. Zadnji versti ste v hebrejskim tako temni, de je več kakor šest in trideset različnih prestav m razlag. Nekteri ji prestavljajo: 82 Jobove bnkvc 37. XXXVII. Poglavje. Eliu govori še dalje od vsigamogočnosti, modrosti in pravičnosti Božje. 1. Tega se je moje serce ustrašilo, in se je s svojiga mesta premaknilo.') 2. Poslušajte don njegoviga strašniga glasu, in germenje, ki pride iz njegovih ust. 3. Pod vse nebesa on pogle¬ duje, * 1 2 ) in njegova luč (gre') čez pokrajine zemlje. 4. Za njo 3 ) rjove hrum, on germi z glasam svoje velikosti, in ne zve se, ko se je bil nje¬ gov glas zaslišal. 4 ) 5. Bog čudno germi s svojim glasam, ki dela velike in neiz¬ vedljive reči; 6. ki snegu zapoveduje, de gre na zemljo, in zimskimu dežju, in plohi svoje mogoč¬ nosti; 7. ki na roči vsili ljudi za- znamnjuje, de slednji spozna nje¬ gove dela. 5 ) 8. Zver gre v skrivališe, in ostane v svojim berlogu. 9. Od znotranje dežele 6 ) pride vihar, in od severja merzlota. 10. Kadar piha Bog, se na- raša led, in zopet se vode prav široko razlivajo. 7 ) 11. Žito želi oblakov, 8 ) in oblaki svojo luč razgrinjajo, 9 ) 12. ki se okrog vlačijo, kamor koli jih vladarjeva volja vodi, k vsimu, kar jim zapove po širjavi sveta; 10 ) 32. F obeh rokah derki ogenj , in ga pošilja nad puntarja. Bog ima v svoji oblasti blisk, in ga spuša v svoje sovražnike. 33. On naznanja svoj glas zoper ljudi , zoper cede in zoper rastline. Drugi drugači. 1. zavoljo velikosti Božje, ktera se razodeva v gromu in blisku in v vsi natori. 2. s svojim bliskam. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Pod vsim neham, ga (Bog germenje) razširja". 3. Za lučjo ali za bliskam grom germi. 4. To se ne da popolnama razjasniti ali razložiti. Nekteri prestavljajo iz hebrejskiga: „z glasam svoje velikosti germi, in ne zaderkuje (dežja, toče), potem ko se je njegov glas slišal “. 5. ki po zimi oratajem roke veže, de se človek uči spoznati, kako malo za- more iz lastne moči opraviti; ali: de se človek Božje dela, lepo naredbo v natori tudi po zimi uči spoznati. 6. od juga. Glej zgor. 9, 9. Odtod so v Palestini in Idumeji viharji hodili. Glej Ps. 77, 26. Cah. 9, 14. 7. kadar je odmeklo ali južno vreme. V hebrejskim. ... „led, in široke vode so v ožini j 1 so ozke. 8. Žito, setev, sadovje želi dežja. 9. razgrinjajo bliske, ki pred dežjem pridejo. Nekteri prestavljajo hebrejsko: ,,/u vedrost prežene oblak, njegova luč razkropi oblake". Drugi drugači. 10. Oblaki so v Božji roči; nektcre pošilja sem, druge tje, kmalo zato, de solnce omračujejo in vročino pomanjšujejo ; kmalo zato, de dežja dajejo, ali pa Jobove bnkve 39. 83 delal, ki so prav terdne, kakor de bi bile iz brona zlite? 17 ) 19. Pokaži nam, kaj naj mu rečemo; mi smo namreč s temo obdani. 18 ) 20. Kdo mu bo povedal, kar govorim ? Ko bi tudi človek go¬ voril, bo požert. 19 ) 21. Zdaj pa ne vidijo luči; 20 ) naglo je hlip posiljen v oblake, 21 ) in veter, ki memo vleče, jih raz¬ podi. 22 ) 22. Od severja pride zlato; 23 ) in k Bogu hvala strahu polna. 2 ^ 23. Po vrednosti ga ne moremo de bliskov, viharjev in toče donašajo. Bog se kaže v njih vsigamogočniga Gospoda, kterirnu je vse pokorno. 11. bodi v kaki rodovini. V hebrejskim: „bodi si v kaznovanje^. 12. v njegovi deželi sploh. Bog pošilja sem ter tje oblake, de s slabim vre- menam, s točo in povodnjo ljudi tepe, ali pa de jim po pohlevnim dežji svojo milost in dobroto skazuje. 13. Ali razumeš, kdaj in kako Bog zapoveduje, de z dežjem iz oblakov bliski pridejo ? 14. Drugi prestavljajo: „Poznaš li težo oblakov? 11 15. V hebrejskim: ... „oblakov, in poznaš li čudeže tega , ki ima po¬ polno modrost ?“ 16. Tvoje oblačila te žgejo na životu, kadar jug vleče ; ali pa tudi veš, zakaj ta veter vročino daje, in od kod de pride? 17. Hlip obdaja zemljo kakor terdnjava. Moč hlipa je res čudovitna, ako se začne gibati in sukati. 18. Mi drugi ne poznamo vzrokov teh čudežev, mi se le čudimo in molimo; ti pa, ki hočeš moder biti, nas v tem poduči, de odgovorimo vprašanja, ki nam jih daje. 19. Že tega, kar sim rekel, bi mu nihče ne mogel povedati in kot resnico na¬ znaniti, de bi si ne zaslužil s svojo prederznostjo nagliga pokončanja; koliko manj se sme prederzniti, globokejši vzroke unih natornih čudežev razlagati. Drugi drugači. 20. To pa se že ne more zgoditi, ker človek ne doseže praviga spoznanja na tem svetu. 21. Velikokrat mislimo, de kaj spoznamo, pa nanaglama se na jasnim nebu oblaki naredijo, in hitro moramo spet spoznati svojo nevednost. 22. Vender ta temota ne bo zmirej terpela, Bog jo bo enkrat pregnal, kakor veter oblake razžene. 23. „zlato“ , to je, vedro ali jasno. Sever namreč razpodi oblake, ktereje jug pergnal. Vse to je v podobi rečeno, in pomeni: Kakor polnočni vetrovi nebo zvedre, tako bo tudi, ko bo kdaj Bog nebo našiga duha njegove temote očistil, tista luč persvetila, per kteri bomo natanko spoznali njegove čudeže, in vse, kar nam je zdaj zastran njegove previdnosti se temno in neraz¬ umljivo. 24. Spoznanje Božje velikosti nas navdaja s hvalo in s straham. 6 * 13. bodi si v kakim rodu, 11 ) ali v njegovi deželi, 12 ) ali v kterim koli kraji svoje milosti jim ukaže, de naj se znajdejo. 14. Poslušaj to, Job: stoj, in premišljuj Božje čuda! 15. Veš li, kdaj Bog dežju zapove, de naj pokaže svitlobo njegovih oblakov ? 13 ) 16. Veš li za velike pota 14 ) oblakov, in (imaš popolno učenost? 15 ) 17. Niso li tvoje oblačila gorke, kadar jug po zemlji vleče? 16 ) 18. Si mar ti z njim nebesa 84 Jobore bnkve 3J. 38. najti ; velik je v moči, in v sodbi, in pravici, in se ne more izreči. 24. Za tega voljo se ga bodo možje bali, in nobeden njih, ki se modre štejejo, si ne bo upal ga ogledovati.' 5 ) XXXVIII. Poglavje. Bog pride končat pravdo, in kaže, de je njegova modrost v njegovih delih nerazumljiva. 1. Gospod pa je Jobu odgo¬ voril iz viharja, * 1 ) in je rekel: 2. Kdo je tisti, ki z nespamet¬ nimi besedami sklepe zagrinja? 2 ) 3. Opaši kakor mož svoje ledje; 3 ) vprašal te bom, odgo¬ vori mi! 4. Kje si bil, ko sim zemlji podlage stavil ? Povej mi, ako um imaš. 4 5 ) 5. Kdo je njene mere nare¬ dil, če veš? ali kdo je čez njo verv potegnil? 5 ) 6. Na čem je njeno podnožje uterjeno? ali kdo je nje vogelni kamen vložil, 25. Nihče, ko M bil še tako moder, ne bo zvedil nerazumljivih čudežev in potov njegove previdnosti; podaj se torej, Job, in vkloni se njegovim sodbam. 1. Bog pride kot sodnik, torej ob gromu in blisku. 2. Ker je v pervi versti rečeno, de govori Bog z Jobam, in ker so besede od tretje verste dalje ravno tako na .Joba obernjene, se prav lahko misli, de tudi svarjenje v drugi versti ne zadeva Eliuta, ampak Joba. Ta misel se opera tudi na greško prestavo sedemdeseterih tolmačev, in jo terdijo sveti Kri- zostom, sveti Avguštin, in veliko druzih. Terdijo namreč, de Bog Joba s po¬ prej imenovanimi besedami graja, pa ne kakor de bi se bil zoper resnico pre¬ grešil, ali de bi ne bil prav od previdnosti in pravice Božje govoril (temu nasproti je v 28. poglavji popolnama prav učil, de je Božja modrost neraz¬ umljiva, in de za tega voljo kratkovidni, slepi ljudje ne morejo presojevati potov njegove previdnosti}, temuč le zato, ker je poglavitno misel tako rekoč zagrinjal z mnogimi drugimi besedami, ki so bile sicer vse tudi resnične, vender pa niso bile ravno potrebne, in so njegovim prijatlam le perložnost dajale, de so jih presekovali, napak obračali in iz njih krive sklepe delali. Bog tedaj pride, in izreče uno razločivno misel brez vsih okolišin, ktere bi jo utegnile zatemniti. Kaže namreč iz nerazumljivih čudežev vstvarjenih reči, de je Božja modrost neskončna; iz tega pa se samo po sebi sklep izhaja, de se človek ne sme pravdati z Bogam zavoljo tega, kar mu pošilja, temuč de se mora vsim naredbam Božjim brez popraševanja po njih vzrokih podvreči. Bog ne pove', zakaj Job terpi, ali po čem de se ravna, kadar ljudem časno srečo in nesrečo pošilja, ker ne gre, de bi Bog človeku, ako se pertoži, od svo- jiga djanja odgovor dajal, in ker se človeku nar bolj spodobi, de se Bogu brez izgovora podverže, in v njegovo previdnost terdno zaupa brez vsiga pomišljevanja. 3. Perpravi se, de se boš z menoj pravdal, tode moško I Kadar seje jutrovec v boj napravljal, je svoje dolgo oblačilo podpasal. 4. Bog kaze, kako majhen je človek, in kako nezmožen je, de bi Božje sklepe sprevidil. „Zemlji podlage staviti se pravi, jo vstvariti. 5. Zemlja se permerja s poslopjem, kteriga deli so z vervjo natanko zmerjeni, de so vsi med seboj v pravi razmeri. Jobove bukve 38. 7. ko so me jutranje zvezde ob enim hvalile, in so vsi otroci Božji prepevali? 6 ) 8. Kdo je morje z durmi za- perl, ko je ven derlo, kakor de bi šlo iz materniga telesa? 7 ) 9. ko sim mu v oblačilo dal oblake, in sim ga s temo povil kakor otroke s plenicami? 8 ) 10. S svojimi mejniki sim ga •obdal, in postavil sim zapah in vrata, 11. ter sim rekel: Do tukaj boš prišlo, in dalje ne pojdeš, in tukaj boš razbijalo svoje napete valove. 12. Si li kdaj po svojim roj¬ stvu jutru zapovedoval, in zarji nje mesto odkazal? 9 ) 13. In si li zemljo za krajce deržal, 10 ) in majal, in hudobne z nje otresel, 1 ') 85 14. de se spet upodobi'*) ka¬ kor pečatni vosek, 13 ) in stoji ka¬ kor oblačilo, 14 ) 15. de se hudobnim njih luč 15 ) vzame, in visoka roka 16 ) potare? 16. Si li šel v globočine morja, in si se na dnu brezna sprehajal ? 17. So ti li odperte bile smertne vrata, in si lividil temne duri? 17 ) 18. Si li ogledoval širjavo zem¬ lje? Povej mi, ako veš, vse, 19. na kteri poti luč prebiva, in ktero je mesto terne; 20. de pelješ slednjo IS ) na nje pokrajine, in zveš steze do nje stanovanja. 21. Si li takrat 19 ) vedil, de boš rojen, in si li spoznal število svo¬ jih dni? 22. Si li prišel v zaklade sne¬ ga, 20 ) ali si li vidil zaloge toče, 23. ki sim jih perpravil za čas 6. „Jutranje zvezde “, kakor tudi „otroci Božji 11 , pomenijo angelje, klerim se tako pravi, ker so bili pred našo zemljo, tako rekoč ob nje jutru vstvar- jeni. Tukaj per vstvarjenji se stavijo pred oči, ko se radujejo, ko hvalijo in poveličujejo stvarnika. Glej 1. Ezdr. 3, 10. 11. Cahar. 4, 7. 7. Kdo je postavil morju per stvarjenji meje? Glej Ps. 103, 5 —9. 8. Temni oblaki so bili kakor oblačilo, s kterim je bilo pokrito neizrečeno ve¬ liko dete, namreč morje. 9. Ali sta se kterikrat na tvoje povelje noč in dan verstila? 10. kakor jez po jutranji zarji delam? H. Kadar jutranja zarja s svojo lučjo do zadnjih krajev zemlje persveti, prime tako rekoč zemljo kaltor ruto na konceh za vogle, in strese iz nje hudobne; zakaj oni zbeže v temo, ko se nje svitloba razširi. 12. de se zemlja spet upodobi, t. j., de spet dobi svojo poprešnjo podobo, potem ko teme in hudobni zginejo. 13. Kakor il ali vosek dobi podobo pečatnikovo, če se pečatnik nanj pertisne; ravno tako spet dobi zemlja zjutrej svojo podobo, ko jutranja zarja s svojo lučjo reči spet razsvetli, de se lahko razločijo, kakor bi jim pečat vtisnila in jim podobo dala. 14. in stoji kakor oblačilo v blišeči lepoti. 15. Luč hudobnih, per kteri delajo, je noč. Njih luč ali njih dan zgine, kadai se svetloba pokaže. Glej zgor. 24, 17. 16. in de se roka prevzetnežev potare. 17. Poznaš li mertvaško kraljestvo pod zemljo? 18. de pelješ slednjo, namreč luč in temo, na njih pokrajine. 19. „takrat“, ko sim vse to vstvarjal. 20. Si li prišel v založnice ali sklade snega? «6 Jobove bnkve 38. sovražnika, za dan boja in voj¬ ske? 21 ) 24. Po kterim potu se razširja luč, se razdeluje vročina po zem¬ lji? 22 ) 25. Kdo je presiini plohi tek perpravil, in pot donečimu gromu, 26. de dežuje na zemljo brez ljudi v pušavi, kjer nobeden umer- ljivih ne prebiva, 23 ) 27. de se napije zapušena in pusta, in požene zeleno zeliše? 28. Kdo je dežju oče? ali kdo je rodil rosne kaplje? 29. Iz čigaviga telesa je pri¬ šel led? in slano spod neba, kdo jo je rodil? 30. Kakor kamen se vode uter- dijo , 24 ) in poveršina brezna je zvezana. 25 ) 31. Ali moreš leskeče zvezde gostosevce 26 ) zvezati, ali si li v stanu kolo voza potreti? 27 ) 32. Ali perpelješ gori danico ob njenim času, in ali storiš, de zvečernica izhaja čez otroke na zemlji? 28 ) 33. Ali poznaš red na nebu, 29 ) in ali mu postavo daješ na zemlji? 34. Ali povzdiguješ svoj glas v oblaku, 30 ) in te bo sila voda pokrivala? 31 ) 35. Mar pošiljaš bliske, in gre¬ do, in, ko se povernejo, ti pra¬ vijo : Tukaj smo ? 36. Kdo je v človekovo serce modrost položil? ali kdo je pete¬ linu razumnost dal? 32 ) 37. Kdo pove ravnilo nebes, 33 ) in kdo stori, de soglasje na nebu zaspi ? 34 ) 38. Kdaj se je prah ulil v 21. ki sim jih perpravil, de bi ž njimi hudobne kaznoval. Glej 2. Mojz. 9, 19. Joz. 10, 11. Razod. 16, 21. 22. V hebrejskim: „luč, vleče izhodnji veter po zemlji 1 *. 23. de bo rodovitna tudi dežela, v kteri ni ljudi, zavoljo žival, dreves in želiš, ki so v nji. 24. Vode zmcrznejo, de so terde kakor kamen. 25. in poveršina nad globočino je zmerznjena, ali voda je po verhu zmerznjena. 26. Glej zgor. 9 9. Ali moreš zvezde, kterim se „go*tos,epci a ali „gosto- xirci“ pravi, in ktere v odločenih prostorih ena per drugi stoje, skupej po¬ makniti ? 27. ali moreš zvezde, kterim se „voz a (rimske kola ali borovž) pravi, z njih mesta premakniti, njih tek spremeniti ? 28. V hebrejskim: „Ali perpelješ severno ozvezdje ob pravim času , in vodiš medveda mraven njegovih otrok ?“ Drugi drugači. Govorjenje je od zvezd; medvedovi otroci se namreč imenujejo zvezde, ki so na polnočnim nebu okrog velikiga medveda, kterimu se tudi veliki voz ali voznik ali voz¬ nikove kola ali borovž pravi. 29. Poznaš li red letnih časov in moč, ki jo nebo do zemlje sploh ima. 30. Ali moreš germeti, in dež poklicati iz oblakov? 31. in se bo li dež obilno čez te ulil na tvojo besedo? 32. de ob določeni uri s petjem dan naznanuje. Različno prestavljajo hebrejsko : „Kdo je vložil modrost v njih (bliskov) zvijanje, kdo je dal bliska¬ nju razum ?“ Drugi drugači. 33. Kdo izreče postave na nebu in njegovo gospodovanje čez zemljo? 34. Kdo razdera red na nebu, kdo ustavlja premikanje zvezd? V hebrejskim: „Kdo prešteva oblake po modrosti, kdo izliva mehove na nebuV‘ t. j., kdo daje dež ? 87 Jobove bnkve 38. 39. zemljo, in so se kepe spri¬ jele? 35 ) 39. Boš li levinji rop lovil, in žertnost njenih mladih nasitoval, 40. kadar leže v berlogih, in preže v luknjah ? 41. Kdo krokarja njegovo jed perpravlja, kadar njegovi mladi k Bogu vpijejo, sem ter tje le- taje, zato ker nimajo jedi? 36 ) Ps. 146, 9. XXXIX. Poglavje. Bog dalje razkazuje čuda svoje vsigamogočnosti iti Joba graja, de se je ž njim pravdal; Job pa se pred Bogam poniža, ter spozna svojo krivico. 1. Veš li čas, kdaj divje koze v skalah mlade imajo, ali si li vidil košute, ko storjajo ? 2. Si li štel mesce od tega, kar so se ubrejile, in si li vedi! za čas, ko so storile? 3. Ključijo se proti mladiču, in storijo, ter zamakajo. 4. Njih mladi se ločijo, in gredo na pašo 5 gredo ven, in se k njim ne vernejo. 5. Kdo je izpustil divjiga osla prostiga, in kdo je razvezal nje¬ gove vezi ? ’) 6 . Kterimu sim dal v pušavi stanovanje, in na slani zemlji 2 ) prebivališa. 7. Mestno množico zaničuje, vpitja perganjavca ne sliši. 8 . Gore svoje paše ogleduje, in vse zelenjave preiskuje. 9. Ti li hoče nosorog 3 ) slu¬ žiti, ali se mudi per tvojih jaslih? 10. Boš li nosoroga s svojim 35. Kdaj je zemlja iz prahu postala ? Veš li to ? To mende pomenijo latinske besede. V hebrejskim se ta versta k poprešnji jemlje , in se takole veže: „Kdo izliva mehove na nebu , kadar se prah steka v plavi, in se kepe sprejemajo ?“ 36. Materna skerb previdnosti Božje ne obsega le kralja zverin, namreč leva, ampak tudi krokarja, to požrešno žival, ktere ljudje radi ne gledajo in ne poslušajo. Desiravno se krokarji zelo množijo, vender Bog za mladiče skerbi in jih z živežem previduje. Ps. 146, 9. 1. Bog je podvergel človeku v službo veliko močnejših in večjih žival, kakor je divji osel; divjiga osla je pa te podložnosti oprostil, in človek si ga ne more podvreči. Nima ne hleva, ne gospodarja, in dobiva deleč od mestniga šuma po dobrotljivi previdnosti Božji svoj živež v pušavi, desi mu človek k temu nič ne perpomore. Sveti Gregori opomni, de je stvarnik s prostostjo te živali ob enim hotel naznaniti prostost tistih, ki se ne vdajo zunanjim opra- vilam, ktere apostelj človeško sužnost imenuje, temuč si le za spoznanje Božjih reči perzadevajo, in za svoje lastno posvečanje skerbijo. Modrijani tega sveta take priproste zaničujejo, in jih neumne in zanikerne imenujejo ; tode modrost tega sveta je pred Bogam nespamet. Bog sicer ne terja od vsih, de bi se v samotne pušave podali; pa kdor hoče zveličanje svoje duše zavarvati, mora saj prostost in samotnost serca ohraniti, in naj se službi, v ktero ga je Bog poklical, le zato vda, de v nji dolžnosti keršanske ljubezni spolnuje. 2. „na slani zemlji “, t. j., na nerodovitni zemlji. Glej 5. Mojz. 29, 23. 3. n nosorog Ct (žival z rogam na nosu) nekteri prestavljajo „bivol" ali j ,divji vol“. Jobove bnkve 39. 88 jermenam pervezal k oranju? ali bo terl kepe razorov za teboj? 4 ) 11. Boš li zaupanje imel v njegovo veliko moč, in mu boš perpustil svoje dela? 12. Boš li njemu zaupal, de ti seme spet pernese, 5 ) in ga spravi na tvoje gumno? 6 ) 13. Štrucovo perje je podob¬ no štorkljinimu in jastrobovimu perju. 7 ) 14. Kadar svoje jajca na zem¬ lji popusti, jih boš mar ti v prahu ogreval? 8 ) 15. Pozabi, de jih noga po- tapta, ali poljska zver potare. 16. Terd je do svojih mladih, kakor de bi ne bili njegovi; za¬ stonj je delal, ko ga noben strah ni silil. 9 ) 17. Bog mu je modrost vzel, in mu ni dal razumnosti. 10 ) 18. Kadar je pa čas, perut¬ nice kviško vzdigne; zasmehuje konja in njegoviga jezdica. 1 ‘) 19. Boš li konju moč podelil, ali njegov vratzrazgetanjem obdal? u ) 20. Ga boš li obudil (k ska¬ kanju') kakor kobilice ? Berhkota njegovih nosnic je strahota. 21. Z rogam zemljo koplje, derzno poskakuje, in gre oboro¬ ženim nasproti; 22. zaničuje strah, in se tudi meču ne umakne. 23. Tul na njem 13 ) rožlja, su¬ lica in škit 14 ) se blisketata. 24. Zdivjan in peršeč požera zemljo, 15 ) in ne mara, če troben- tin glas doni. 16 ) 4. ali bo vlačil (brano vlačil) za teboj? 5. s svojim delam na polji? 6. Pomen vsiga je : Glej, tudi nosorogova natora preseže tvojo moč; nič ne moreš persiliti! Bog nad vsim gospoduje, ti pa se podverzi vsim njegovim zapovedim in naredbam. 7. in vender ne more leteti (ferčati); si li v stanu njegovo natoro prena- rediti ? Štruc ima v svojih perutnicah in v repu velike bele in Černe peresa, kakor štorklja in jastrob; pa ne more ferčati, temuč se le z razpetimi perut¬ nicami spoganja, in prav hitro po zemlji teče. V hebrejskim: „Ali ni enaka perut štruca, kteri veselo teče , štorkljinimu peresu in perju ?“ 8. Štruc nima svojiga gnjezda na višavi, kakor drugi ptiči, temuč si ga v pesku izkoplje. Pozabivši pusti samica jajca v pesku ležati, dokler jih solnce ne izvali, ali se kaka druga štrucovka nanje ne usede. — Ali razumeš, zakaj Bog štrucu ni tolike ljubezni do mladičev dal, kakor štorklji, ktera svoje gnjezdo na visokim naredi? ali moreš njegovo natoro spremeniti? 9. Trud njegoviga plodenja je dostikrat prazen , ker svojih mladih ne varuje, in se nič ne boji, de bi jih ne zgubil. Ali razumeš, zakaj Bog to in toliko druziga nerodniga, hudobniga, na svetu terpi? ali zamoreš natoro pre- stvariti ? 10. Bog per njem stori, de je pozabljiv in neumen. 11. Ob času, kadar se v beg poda, ali svoje sovražnike podi, prekosi konja in jezdica v hitrosti. Tako je Beg živalim različne darove podelil, in človek ne more vzroka vsiga tega spoznati. 12. Zamoreš li bojnimu konju dati razgetanje, ki se okrog njegoviga vratu razlega ? 13. 'lul (posoda s pušicami) nad njim, prav za prav na njegovim jezdicu rožlja. 14. Drugi prestavljajo: „kopje (špica) in sulica se blisketate 11 . 15. Ves nepokojin in penast koplje in perše v tla. 16. ne stoji in se ne da uderžati, ko sliši bučati trobento k odstopu. Jobove bukve 39. 40. 25. Kadar trobento 17 ) sliši, reče: Ala! od deleč voha boj, klicanje vojvodov, in vojskini krič. 26. Dobi li jastrob perje po tvoji modrosti, ki svoje perutnice proti jugu razteguje? 18 ) 27. Se li na tvoje povelje po- stojna vzdigne, in naredi na vi¬ sokim svoje gnjezdo? 28. V skalah ostaja, in v ster- mih pečinah prebiva in na nedo- hodnih stenah. 29. Od ondod na živež pazi, in od deleč gledajo njene oči. 30. Nje mladiči kri serkajo, in kjer koli je merha, je hitro tam. 89 31. In Gospod je dalje govoril, in je rekel Jobu: 19 ) 32. Se li, kdor se z Bogam prepira, tako lahko umiri? 20 ) V resnici! kdor Boga graja, mu mora odgovoriti. 33. In Job je Gospodu odgo¬ voril, in rekel: 34. Ker sim nepremišljeno go¬ voril, kaj morem odgovoriti? 21 ) Svojo roko bom položil na svoje usta. 35. Eno sim govoril, o de bi ne bil rekel! in drugo, pa tega ne bom nikoli več storil! 22 ) XL. Poglavje. Bo g še dalje skazuje Jobu svojo vsigamogočnost nad behemotam in levijatanam. 1. Gospod pa je odgovoril Jobu iz viharja, in je rekel: 2. Opaši kakor mož svoje ledja; vprašal te bom; in povej mi! 3. Boš li overgel mojo sodbo, in me obsodil, de bi se ti opra¬ vičil ? ‘) 4. Mar imaš roko kakor 17. Kadar zasliši trobento, ki kliče v boj, zaperše: Huj! 18. Ali moreš jastrobu perutnice dati, in ga učiti, de leti v južne kraje, kadar se zima bliža ? 19. Bog je dozdaj Joba marsikaj vprašal zastran mnozih naredeb v natori, po¬ sebno pa zastran žival, de bi ga od svoje nedosegljive modrosti, kakor tudi od nevednosti in slabosti ljudi bolj prepričal, in ga perpravil, de bi se brez izgovora podvergel, in de bi molčal. Po kratkim premolkljeji Jobu ukaže, de naj odgovor da. 20. Se li da on, ki se prederzne, z Bogam se pravdati, tako lahko ugnati, de umolkne ? 21. Ker sim brez vsiga premislika govoril, ter sim se občutljejem svoje bolne in razdražene natore prepustil. 22. Job se obtoži, de je enkrat in drujikrat, t. j., večkrat v svojim govorjenji mero prestopil, de je preveč govoril. Prej ko ne, govori tukaj od tožba svoje natore zavoljo terpljenja, ki ga je zadelo, in od svojih želja, de^ bi Bogu svojo nedolžnost razložil, in ga za vzrok svojiga terpljenja vprašal. ■ V oboji reči je Job nepopolnama ravnal: zakaj bolje bi bilo, ako bi bil molče terpel, in se naredbi Božji podvergel brez vsiga preiskovanja. 1. Ker je Job tako močno tožil zavoljo svojiga terpljenja, in ker si je toli¬ kanj želel, pred Bogam zagovarjati in skazati svojo nedolžnost, se je iz tega pozdevalo, kakor de bi Boga imel za krivičniga, desiravno to ni bilo 90 Jobove bokve 40. Bog , in genniš z enakim gla- sam ? 2 ) 5. Obdaj se z lepotijo, in na visoko se povzdigni, in bodi ča¬ stitljiv, in obleci lepe oblačila! 3 ) 6. Razkropi prevzetne v svo¬ jim serdu, ozri se na vse ošabne in ponižaj jih! 7. Poglej po vsili prevzetnih, in osramoti jih, in zateri hudobne na njih mestu! 8. Poskri jih vse skupej v prahu, in njih obličja pogrezni v jamo ! 4 ) 9. In jez bom spoznal, de te more rešiti tvoja desnica. 10. Glej, behemot, 5 ) kteriga sim vstvaril s teboj, 6 ) je travo kakor vol. 7 ) 11. Njegova moč je v njego¬ vih ledjih, in njegova krepkost v popku 8 ) njegoviga trebuha. 12. Svoj rep raztega kakor ce- drovo drevo, in kite njegovih je¬ der so zapletene. 9 ) 13. Njegove kosti so kakor pi- šali iz brona, njegov hrustanec kakor železne ploše. I0 ) 14. On je pervina Božjih po¬ tov ; 1 ‘) kteri ga je vstvaril, mu napravi meč. 12 ) 15. Njemu obrodujejo goretra- res, kar se sploh že iz tega vidi, ker večkrat Božjo modrost in pravičnost očitno spozna, in svojo pobožnost zaterduje, posebno pa, ker ga Bog sam na zadnje kot pravičniga in po krivici obdolženiga poplača. S tem pa, de je pred svojimi prijatli tako tožil, in jim perložnost dajal, de so ga napčno sodili, si je Božje svarjenje zaslužil. Bog mu je tukej hotel reči: Cimu so tvoje tožbe, čimu tvoje želje, de bi svojo pravdo pred me položil? Ali šene obnašaš na videz tako, kakor de bi hotel mene krivice dolžiti, svoje lastno djanje in nehanje pa hvaliti? 2. Ako bi hotel od moje pravičnosti z menoj govoriti, ali jo celo soditi ali grajati, bi mogel tudi vsigamogočen biti, t. j., mogel bi Bog sam biti. Spoznaj torej , kako nespametne so tvoje želje, de bi šel z menoj v sodbo. 3. Perkaži se v lepoti in v veličastni vsigamogočnosti!— Bog kaže (5—9.), kako bi Job mogel vsigamogočen biti, ko bi se hotel z njim pravdati, in si pravico persoditi. 4. Job je zgorej pogl. 24. krivico hudobnih prav ojstro popisoval; torej Bog zdaj hoče, de naj jih pokonča, in tako svojo mogočnost pokaže - ; ako mu je to mogoče, potem sme svojo pravdo predrij položiti, ter upati, de bo dobljena. 5. ,,/ie/iemnt" je velika zver; nekteri menijo, de je slon, drugi, de je mamut, spet drugi, de je povodnji konj. Nekteri sveti očetje in razlagavci svetiga pisma na satana obračajo, kar Bog tukaj pravi. Potem ko je Bog Jobu za¬ povedal, de naj svojo mogočnost skaže, ako se hoče ž njim pravdati, začne sam dalje govoriti od del svoje vsigamogočnosti, in hoče s tem pokazati, de je ravno zato, ker je vsigamogočen, tudi nar modrejši in nar pravičniši, in de zoper njegove razsodbe nobena pertožba nič ne velja. 6. „.v teboj", t. j., kakor tebe, z ravno tisto vsigamogočnostjo, kakor sim tebe vstvaril. 7. t. j., je neškodljiv per vsi svoji moči. Glej Iz. 11, 7: 65, 25. 8. „v popku “ ali v močnih delih njegoviga vampa. 9. Gosto spletene žile in kite njegoviga moštva so znamnje njegove moči sploh. 10. V hebrejskim: „ njegove kosti so kakor palice iz železa 11 . H. On je izverstno delo Božjiga vstvarjenja. Glej Prip. 8, 22. 12. Njegov stvarnik mu je (slonu ali povodnjimu konju) koso (serpaste zobe) dal, de z njo travo seče. Jobove bukve 40. 41. vo; vse poljske živali si tam igrajo. 13 ) 16. V senci spi skrit v terstji, in na močvirnih mestih. 17. Sence pokrivajo njegovo senco, verbe ob potoku ga ob¬ dajajo. 18. Glej, potok pije, in se ne čudi; in si misli, de mu Jordan 14 ) teče v žrelo. 13 ) 19. Pred njegovimi očmi 16 ) ga kakor s ternikam vjame, in skolmi prebode njegove nosnice. 17 ) 20. Ali moreš levijatana 18 ) s ternikam izvleči, in boš li z vervjo zvezal njegov jezik ? 21. Mu boš li ternek v nosnice djal, ali mu boš s kavelj nam če¬ ljust prebodel ? 19 ) 91 22. Te bo li veliko prosil, ali ti mile besede dajal? 70 ) 23. Bo li s teboj zavezo 71 ) sto¬ ril, in ga boš li za večniga slu¬ žabnika vzel? 24. Si boš mar ž njim kakor s ptico igral, ali ga boš perve- zal svojim deklam? 77 ) 25. Ga bodo li prijatli razse¬ kali, kupci ga razdelili? 73 ) 26. Boš li mreže z njegovo kožo napolnil, in ribnjak z nje¬ govo glavo? 74 ) 27. Položi nanj svojo roko; spomni se boja, in nikar več dalje ne govori! 28. Glej, njegovo upanje ga bo goljufalo, 75 ) in ko bodo vsi vi- dili, 76 ) se bo zvalil. XLI. Poglavje. Natančniši popisovanje levijatana. 13. Strašna zver je tako krotke natore, de se poljske živali okrog nje brez strahu radujejo. 14. n Jordan“ tukaj pomeni „potok“. 15. Povodnji konj ne živi le v vodi, ampak tudi na suhim. Tisti pa, ki si v ti zveri slona mislijo, menijo, de je tukaj lastnost njegoviga rivca naznanjena, v kteriga na enkrat veliko vode- vzame. Drugi prestavljajo hebrejsko . . . „m je brez skerbi, če tudi kak Jordan (potok) v njegovo žrelo dere". 16. ko sam vidi, ga s ternkam vjame lovec. 17. Per vsi svoji moči se da lahko vjeti. Kako čudno je to! 18. prej ko ne, krokodila. Permeri Ps. 73, 13. 14. Ps. 103, 26. Iz. 27, 1. Levijatan ali krokodil je tukaj ko kerviželjna zver krotkimu behemotu nasproti postavljen kot priča Božje vsigamogočnosti. Drugi mislijo, de je levijatan morski som. 19. Ga li-moreš vjeti, in vjetiga na obroč ali kavelj obesiti? Egiptovski ribči še zdaj vjete ribe z okroglastim kaveljnam naNilovim bregu v vodo obešajo. 20. Meniš li, de imaš s krotko živalijo opraviti, kakoršen je behemot? 21. Bo li s teboj zavezo storil, de ti hoče pokoren biti? Glej 2. Mojz. 21,6. 22. Jutrovci obdarujejo svoje dekleta s ptiči, ki jih na trakeh pervezane vodijo. 23. Ga bodo li kakor kako drugo morsko ribo razrezali in povžili? 24. Ne spraviš ga v nobeno mrežo in v noben ribnjak. V hebrejskim: „Mores h predreti njegovo kožo s .strelo al' z ribiškimi ostmi njegovo glavo V 25. Upanje bo goljufalo njega, ki ga bo lovil. 26. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ko ga (levijatana) vidi, pade na tla ob njegovim pogledu “, ter se ga ustrasi. 92 Jobove bukve 41. 1. Ne bodem ga kot neusmi¬ ljeni budil; zakaj kdo more ino- jimu obličju zoperstati ?') 2. Kdo mi je pred dal, de bi mu povernil? 1 2 ) Vse, kar je pod nebam, je moje. 3 ) 3. Ne bom mu perzanašal, naj mogočno govori, ali pa milo prosi. 4 ) 4. Kdo bo poveršje njegoviga oblačila razkril? 5 ) in kdo bo šel v sredo njegoviga žrela? 6 ) 5. Kdo bo vrata njegoviga obličja odperl? Okrog njegovih zob je strah. 6. Njegov život je kakor vliti škiti, z gosto stisnjenimi luski¬ nami obdan. 7. Ena je z drugo sklenjena, in še sapica skozi nje ne gre. 8. Ena na drugi tiči, in spri¬ jete se nikakor ne ločijo. 9. Njegovo kihanje je ognjena svetloba, in njegove oči so ka¬ kor trepavnice jutranje zarje. 10. Iz njegoviga gobca gredo svetila, kakor peržgane ognjene baklje. 11. Iz njegovih nosnic se dim vali, kakor iz podkurjeniga in vreliga kotla. 12. Njegovo dihanje vnema žerjavico, in plamen šviga iz nje¬ goviga žrela. 7 ) 13. V njegovim vratu moč pre¬ biva, in pred njegovim obličjem hodi sirošina. 8 ) 14. Kite njegoviga mesa se skupej derže; pošilja 9 ) nadnj stre¬ le, in ne padajo na drugo mesto. 15. Njegovo serce je terdo ka¬ kor kamen, in zgosteno kakor ko¬ vaško naklo. 10 ) 16. Kadar se vzdigne, se an- gelji boje, 11 ) in prestrašeni se očišujejo. 12 ) 1. Ko bi hotel neusmiljen biti in terdo ž njim ravnati, bi ga lahko preplašil, kadar nasiten leži in spi; zakaj kdo se more meni zoperstavljati ? Drugi pre¬ stavljajo hebrejsko: „ Nihče ni tako prederzen, de bi si upal , ga dra¬ žiti, in kdo je, kteri bi se meni zoperstavljal 11 ? Ako si nihče ne upa, moje stvari dražiti; kdo je, kteri semeni ustavlja? Kako nepremišljeno tedaj, Job, ravnaš! 2. Kdo je pred svojim opravičenjem kaj storil, kar bi bilo zaslužilo to opra¬ vičenje? Glej Rimlj. 11, 35. 3. Kdo je v stanu milost Božjo po pravici terjati, kakor de bi mu jo bil Bog za poprešnje službe dolžen? Po kakošni pravici tedaj zaslisbo terjaš? 4. Kdor se bo meni ustavljal, ali mojo milost kot pravico terjal, njega pre- derznost bom kaznoval, in mu ne bom perzanašal, naj si prederzno z menoj govori, ali pa naj se s prošnjo k meni oberne, kadar vidi, de s prederz- nostjo nič ne opravi. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ \e molčim od nje¬ govih (levijatanovih) udov, od njegovih moči in od lepote njegove zrasti 11 . 5. Kdo je v stanu luskine od njegove kože vzeti, ki so kakor oklep. 6. Drugi prestavljajo: „in kdo bo šel med njegove zobe ?“ Drugi drugači. 7. Vse to (v. 9—12.j so podobe njegove moči in grozovitosti. 8. pred njim hodi siromaštvo, ker vse pred seboj pokončuje. Drugi prestav¬ ljajo hebrejsko: „pred njim poskakuje strah lt . 9. Bog pošilja i. t. d. V drugi Vulgati pa se takole bere: v Ako bi tudi strele vanj letele, bi se ne umaknil na drugo mesto u . 10. v hebrejskim: ... „terdo kakor spodnji mlinski kamen u . 11. „angelji a , t. j., tudi nar močnejši ljudje. 12. delajo pokoro, in se z milimi prošnjami k Bogu obračajo, de bi jih varoval. Jobove bnkve 41. 17. Ako ga zadene meč, nič ne premore, in tudi ne sulica, in ne oklep ; ’ 3 ) 18. za železo namreč toliko mara kolikor za slamo, in za bron kolikor za trohljivi les. 19. Lokar 14 ) ga ne prepodi, kamni iz prače se mu premenijo v sternje. 20. Za kladvo 15 ) toliko mara kolikor za sternje, in namerjeno sulico zasmehuje. 21. Pod njim so solnčni žarki, 16 ) in z zlatarn si postilja kakor z blatam. 17 ) 93 22. Globoko morje napravi, de vre kakor kotel, in stori, 18 ) je takoj , kakor de bi mazilo kipelo. 23. Za njim se sveti pot, vidi se starikasto 19 ) valovje. 20 ) 24. Na zemlji ni oblasti, ktera bi se mu permerjala, ki je vstvar- jen, de se nikogar ne boji. 21 ) 25. Vse visoko pregleduje, 22 ) on je kralj čez vse prevzetne otroke. 23 ) 13. Drugi prestavljajo hebrejsko: „se ga ne prime ne kopje (špica), ne sulica, ne šilo 11 . 14. V hebrejskim: „ Njega ne prepodi lokov sin“, t. j., pušica, ki se streli iz loka. 15. Za kij, betico ali gorjačo toliko mara, kolikor za slamo. 16. t. j., ojstri roglji so na njegovim spodnjim životu; to je, kratke, debele krokodilove tace, zmed kterih imate dve prednji po pet, zadnji pa po štiri perste ali ojstre in močne kremplje. 17. to je, ulega se na rumene, po solncu posušene in oterjene ilnate tla. Drugi drugači. V hebrejskim: njegova spodnja stran ima ojstre roglje, on ojstrine (kremplje) v blato vtika 11 . Drugi drugači. 18. Ko se krokodil po vodi giblje, se okrog njega voda tako kopiči in peni, kakor oljnato mazilo, ki se v kotlu kuha. 19. „ starikasto “, to je, sivkasto valovje. 20. Kadar krokodil po vodi plava, se za njiin delajo pene, ki se svetijo, kakor siva glava stariga človeka. Drugi drugači. 21. Neki preiskovavec vstvarjenih reči piše od krokodila: Ta velika zver, ki na suhim in v vodi živi, razodeva svojo moč nad prebivavci v morji in na suhim. V velikosti preseže vse živali svojiga plemena. Svoje samostalnosti ne deli ne z jastrobam kakor orel, ne s tigram kakor lev; torej krokodil mogočniši gospoduje kakor lev in orel. In to njegovo gospostvo je toliko terdnejši, pervič ker na suhim in v vodi živi, in torej zalezovanju lože uide; drugič ker njegove moči tako kmalo ne oslabe, in mu jih ni treba obnavljati, ko nima toliko vročine v svoji kervi; in poslednjič ker ni v boji zanj tolike nevarnosti, ko lahko delj časa lakoto terpi. 22. „ Vse visoko “, to je, vse tudi naj veči, naj prederznejši in močnejši živali zaničljivo ogleduje, ki je med njimi kakor kralj. 23. Sveti očetje Ciril, Atanazi, Gregori in drugi greški in latinski razlagavci mislijo, de je tukaj sv. Duh sicer po čerki govoril od velike povodnje zveri, v visim pomenu pa je govoril od satana. Tudi sv. Hieronim, kakor se kaze, se je v naši prestavi te misli deržal, in ako se povedano z lastnostmi pe- klenskiga poglavarja permerja, se lahko spozna, de se povedano z njegovimi lastnostmi vjema; vemo pa tudi, de ima hudo in dobro svoje podobe v natori, ki naj nam bodo v spodbudo k dobrimu in v svarjenje pred hudim. 94 Jobove Imkve 42 » XLII. Poglavje. Job spozna, de je nepremišljeno govoril od reci, kterili ni razumel. Bog ga povzdigne vpričo njegovih prijaflov, za ktere prosi, in nadlog reši, in zavoljo pravičnosti obdaruje. 1. Odgovoril pa je Job Go¬ spodu, in je rekel: 2. Vem, de vse premoreš, in de ti ni nobena misel skrita. 1 ) 3. Kdo je tisti, ki sklep brez razuma perkriva? 2 ) Torej sim ne¬ spametno govoril, in to, kar moje znanje visoko presega. 3 ) 4. Poslušaj, in jez bom go¬ voril; vprašal te bom, in odgo¬ vori mi! 5. Z ušesam sim te poslušal, zdaj pa te vidi moje oko. 4 ) 6. Za tega voljo sam sebe svarim, in delam pokoro v prahu in pepelu. 5 ) 7. Potem pa, ko je Gospod te besede Jobu govoril, je rekel Elifazu, Temanejcu: 6 ) Moj serd se je vnel zoper tebe in zoper tvoja dva prijatla, 7 ) ker niste pred menoj prav govorili, kakor moj služabnik Job. 8 ) 8. Vzemite si tedaj sedem juncov in sedem ovnov, in poj¬ dite k mojimu služabniku Jobu, in darujte žgavni dar za se; Job pa, moj služabnik, bo za vas pro¬ sil; 9 ) nanj se bom ozerl, de vam ne bo neumnost peršteta; ker mi niste prav govorili, kakor moj služabnik Job. 10 ) 1. de ti ni nobeno delo nemogoče; zakaj očitna misel v Bogu je vstvarjeno delo, in kar Bog misli, to je. Job spozna Božjo vsigamogočnost, in ž njo Božjo nerazumljivo modrost in pravičnost. 2. Glej zgor. 38, 2. Job spozna, de so bile besede, ki jih je Bog zgorej izrekel, govorjene njemu v svarjenje. Job se obtoži, de je Božji sklep, raz¬ sodbo svoje pravde, iz neumnosti bolj perkril, kakor pa razjasnil. Glej zgor. pogl. 38. razi. 2. 3. „in to,“ kar se mi ne spodobi, to namreč, kar zdaj v četerti versti na- sledva. Permer. zgor. 38, 4: 40, 7. 4. Le nepopolnama sim te poprej spoznal po nauku; zdaj pa te vidim, spo¬ znam natanko tvojo modrost in previdnost. — De bi bil Job Boga po obličji vidil, ni tukaj misliti, ker Bog ni bil vidno, temuč le za oblakam pričujoč. 5. Zavoljo svoje nevednosti, in zavoljo tožba, ki izvirajo iz moje nevednosti, in zavoljo nespodobnih želja sam sebe kaznujem s pokoro v prahu in pepelu. 6. ki je bil nar bolj milostljiv zmed Jobovih nasprotnikov. 7. Mladiga in prevzetniga Eliuta še ni vzel v misel. 8. Elifaz in njegova prijatla so iz terpljenja, ki na tem svetu večkrat hudobne zadeva, sklepali, de Job zavoljo storjenih velikih pregreh terpi. To sklepanje je bilo lažnjivo in celo neusmiljeno. Job je nasproti prav skazal, de je Božja modrost v vladanji sveta nerazuinljiva, in se je le vtem motil, de te resnice ni zadosti natanko dokazal, de je preveč tožil, in de je nespametno Božjo razsodbo terjal. 9. Job pa, terpeči pravični, bo za vas prosil. 10. Božje besede, pravi sv. Gregori Nazianzenski, so bile zdravilo za Jobove rane, venec vojskovanja, plačilo za poterpežljivost, Jobove bnkve 42. 9. Tedaj so šli Elifaz, Te- manejic, in Baldad, Suhejic, in Sofar, Naamatejic, in so storili, kakor jim je bil Gospod rekel, in Gospod je sprejel Jobovo obličje. 1 ‘) 10. Gospod se je tudi k Jo- bovi pokori obernil, ko je on za svoje prijatle prosil. 12 ) In Gospod je Jobu dal vsiga dvakrat toliko, kolikor je imel. 11. Prišli so pa k njemu vsi njegovi bratje, 13 ) in vse njegove sestre, in vsi, ki so ga poprej poznali, in so jedli z njim kruli v njegovi hiši, in so nad njim z glavo majali, 14 ) in so ga tolažili zavoljo vsiga hudiga, kar je bil Gospod čežnj poslal: in dali so mu sleherni eno ovco 15 ) in en zlat uhan. 16 ) 95 12. Gospod pa je naposlednje Joba bolj oblagodaril, kakor v njegovim začetku. In on je dobil štirnajst tavžent ovec, in šest tavžent kamel, in tavžent jarmov volov, in tavžent oslic. 13. In je imel sedem sinov, in tri hčere. 14. In je imenoval ime perve Dnevka, 17 ) in ime druge Di- šavka, 18 ) in ime tretje Lepotic- nica. 19 ) 15. Ni pa bilo najti v vsi de¬ želi tako lepih žen, kakor so bile Jobove hčere; in njih oče jim je dal delež med njih brati. 20 ) 16. Job pa je po tem živel sto in štirdeset let, in je vidil svoje sinove, in sinove svojih sinov do četertiga rodu, in je umeri star, in poln dni. 21 ) 11. in Gospod je uslišal Jobovo prošnjo. 12. Pokora in ljubezni polna priprošnja za prijatle ste dobile pobožnimu terpinu milost per Bogu, de je nazaj dobil dvakrat toliko, kolikor je bil zgubil. 13. njegovi sorodniki. V nesreči so ga bili vsi zapustili (zgor. 19, 3.); potem pa, ko je bil spet dosegel veliko srečo, so ga spet obiskovali, in Job jih je Ijubeznjivo sprejemal, kakor poprej. 14. so nad njim z glavo majali, ter so ga milovali zavoljo nadlog, ki jih je bil preterpel. 15. V hebrejskim: „eno kesito u . Nekteri mislijo, de je bila „ kesita “ denar z jagnjetovo podobo. Gl. Mojz. 33, 19. 16. V jutrovi deželi imajo navado, de per obiskovanji darila dajejo. Gl. 1. Kralj. 9,7. 17. Job je dal svojim trem hčeram prav lepe imena, ter jih je posnel od zalih reči. Perva hči se imenuje v latinskim: „Dies a , to je, dan; v hebrejskim: „ Jemimah J , n Jemina“, to je, dnevna svetloba, zarja, zora, tedaj n Dnevka“ ali „Z,orka“-, v arabskim se pravi „jemima“ ali „jemama/i“, gerlica. 18. V latinskim: n Kasia u , v hebrejskim: „ Kesiah “ ali „ Kesiba/i“ , to je, dišava, prijeten duh, dišeča skorja, dišeč les vArabii, tedaj „l)išavka ■ 19. Vlatinskim: „Kornustibium a , v hebrejskim: v Keren-hafuli u , ali „Keren- hapua/d 1 , rog za lepotico, lepotična pušica, tedaj „ Lepotičnica“ ali »Za- lika“. 20. Tako so delali bogati očetje, ker je bila sicer šega, de so le sinovi dedo¬ vali. Glej 4. Mojz. 27, 8. 21. V greški, arabski in v stari latinski prestavi je ti versti perdjano : t- sano pa je, de bo s tistimi vstal, ktere bo Gospod obudil“. Greškimu svetimu pismu je še tole perstavljeno: ,,Iz sirskiga se posname, de je Job v Ausitidi na idumejski m arabski meji prebival, in bilo mu je ime Jobab. Ko se je bil pa ossentl z 96 Arabljanko , mu je rodila sinu z imenam Emon. Sam pa je bil iz očeta Žarela zmed Ezavovih sinov, matere pa Bosore; tako de je bil peti od Abrahama. In ti so kralji, ki so kraljevali v Idumeji, kjer je tudi on (Job) kraljeval: Pervi Balak, sin Beorjev, in ime njegoviga mesta (je bilo) Denaba; za Balakam pa Jobab, ki se imenuje Job; za njim pa Asom, ki je bil vojvoda iz temanejske pokrajine; za tern pa Adad, sin Baradov, ki je pokončal Madiam na moabskim polji, in ime njegoviga mesta (je bilo) Getem. Prijatli pa, ki so k njemu (Jobu) prišli, so: Eli faz, izmed Ezavovih sinov, kralj Temanejcov, Baldad, kralj Suhejcov, Sofar, kralj Mt'nejcov a .— Ta perstavek je silno star, in mnogi greški in latinski očetje, ki so pred svetim Hieronimam živeli, so ga ohranili; sveti Hieronim pa ga ni bil sprejel v sveto pismo. v Psalme. Psalmi so nabirek svetili pesem, ki so jih, nekoliko David, nekoliko pa drugi sveti pisavci zložili, v poznešnjim času pa so bile v bukve zbrane in zverstene. Stari Judje so razdelili te psalme, kakor Mojzesovo postavo, v petere bukve, ker so ravno tistiga zapopadka kakor postavaj v njih se namreč naznanja v svetih občutljejih ravno to, kar postava po svetih šegah in pred- podobah v sveto premišljevanje pred oči stavi. Sveti očetje hva¬ lijo te bukve ko neusahljiv studenec modrosti in čednosti, ter jih perporočajo v sveto branje pred vsimi drugimi svetimi bukvami. ,,Te bukve“, pravijo, „ako bi se tudi v misel ne jemalo toliko pre- lepiga in očitniga prerokovanja, ki zadeva Božjo natoro Jezusa Kristusa, njegovo rojstvo, njegove djanja, njegovo terpljenje, nje¬ govo vstajenje in njegov sveti evangeli, so preobiln studenec Božjih resnic, zapopadek vsiga djanskiga nauka, splošen in ne¬ izmeren zaklad svetiga življenja, zdravilo prijetne zgovornosti, pesmi polne nebeškiga hladila, in prav perpravne v ozdravljanje vsake dušne britkosti, naj si bo kakoršna koli; bukve, v kterih je nauk z vso prijetnostjo združen, in kterih branja nobene druge bukve ne presežejo; bukve za vsaciga, kteri želi častiti in hvaliti Božje veličastvo, Božjo vsigamogočnost, modrost in previdnost, ali kli¬ cati v usmiljenje naj višiga Sodnika, ali pa sprositi pomoči v sle¬ herni nadlogi, zahvaliti Boga za prejete dobrote, se podučevati in k dobrimu spodbudovati“. Zapopadek psalmov je tedaj mnogoter. V nekterih psalmih prepeva sveti pevec slavo Božjo, ter hvali Boga iii. 7 98 V vod v psalme. za prejete dobrote; v druzih pa popisuje svojo revo in svoje nadloge, ter Boga ponižno prosi odpušenja grehov. Nekteri psalmi navda¬ jajo človeka s tolažbo v sleherni nadlogi in z zaupanjem v pre¬ vidnost Božjo. Spet drugi psalmi perporočajo mnoge čednosti, ter opominjajo, varovati se tovarsije hudobnih in grešniga življenja. V nekterih psalmih jemlje sveti pevec v spomin Božje dobrote, ki jih je Bog skazoval Izraelovimu ljudstvu; v druzih pa prerokuje prihodnjiga Odrešenika, njegovo rojstvo, djanje, terpljenje in vsta¬ jenje. — Greška in latinska prestava se ločite od hebrejskiga v štetvi psalmov, ker sklepate 9. in 10. psalm, in zatorej za hebrej¬ skim za eno številko zad ostajate do 147. psalma, kteriga v dva psalma razdelujete, in tako spet imate s hebrejskim enako število psalmov; tudi sklepate 114. in 115. psalm, pa precej 116. psalm v dva razdelujete, in tako ta razloček zopet zgine. BUKVI PSALMOV. I. Psalm. Srečen je, kdor koli Boga ljubi, ter se njegovih zapoved derži; nesrečni so pa vsi hudobni. 1. iBBI lagor človeku, kteri ne hodi po svetovanji hudob¬ nih, *) in ne postaja na potu grešnikov, in ne sedi na stolu kuge; 1 2 ) 2. temuč ljubi postavo Go¬ spodovo, ter noč in dan premiš¬ ljuje 3 ) njegovo postavo! 3. In je enak drevesu, ki je zasajeno ob potočili, 4 ) in daje sad oh svojim času; 5 ) nje¬ govo perje ne obleta, in vse, kar koli počenja, mu gre po sreči. 6 ) 4. Ne tako, hudobni, ne tako; temuč so ko prah, ki ga veter od zemlje vzdiguje. 7 ) 5. Zatorej hudobni ne bodo obstali v sodbi, 8 ) in grešniki ne v zboru pravičnih; 9 ) 6. zakaj Gospod pozna 10 ) pot pravičnih; pot hudobnežev pa zgine. 1 *) 1. kteri ne živi po svetovanji hudobnežev. Po besedi: „kteri ni hodil, a kakor v hebrejskim, kjer se pretečeni čas tudi takrat rabi, kadar se za vse čase sploh govori. V slovenskim se tedaj sedanji čas perlega. 2. na stolu hudobniga, napčniga, spačeniga nauka. V hebrejskim: „na stolu zasmehovavcov u (prim. Prip. 9, 7. 8: 13, 1: 14, 6.), kteri Božji nauk zasmehujejo, ga kakor nespametniga zametujejo, ter svoje krive nauke, ki so res kakor kuga, na njegovo mesto stavijo (Atan. in Bazil.).— Sveti Avguštin in sv. Ambrož opomnita, de je v besedah te verste naznanjena zmirej viši stopinja hudobije; hudobno namreč ravna že tisti, ki po svetovanji hudobnih na napčno pot stopi; še hudobniši dela tak, ki na ti hudobni poti ostane; nar hudobniši pa tisti počenja, ki tudi druge s svojim hudobnim naukam zapeljuje. 3. prevdarja, bere, na se obrača in si jo k sercu jemlje. 4. Pobožni človek je poln dobre moči, dobre terdne volje. 5. misli si, dobre dela pobožniga, in njegovo plačilo v večnosti. 1. Pet. 1, 7. (Hier.). ti. Vse, kar pravični dela, se mu v prid obrača. Gl. Rim. 8, 28. 7. V hebrejskim: n kakor pleve so, ki jih veter raznaša,“ kadar se žito veje. 8. per poslednji sodbi, ko bodo pravični od hudobnih ločeni (Avg.). Gl. Iz, 8, 14: 26, 8 : 59, 18. Mal. 3, 5. 9. v sveti družbi, ki bo per sodbi odločena. 10. Bog pozna, ter tudi čisla in plačuje pobožno življenje pravičnih. Gl. Mat. 7, 23. H. življenje hudobnih pelje v pogubljenje. 100 Bnkve Psalmov 2 . II. Psalm. Sveti pevec govori v tem psalmu od kraljestva in od njegovih sovražnikov. 1 ) 1. Zakaj hrume narodi, in si ljudstva vmišljujejo prazne reči? 2 / 2. Kralji zemlje se vzdigu¬ jejo, in pervaki se zbirajo zoper Gospoda, in zoper njegoviga Ma¬ ziljen iga. 3. „Raztergajmo njih vezi, 3 ) in verzimo s sebe njih jarem 44 . 4 ) 4. On, ki v nebesih prebiva, se jim smeja, in Gospod jih za¬ smehuje. 5. Takrat 5 ) jim bo govoril v svoji jezi, ter jih bo prestrašil v svojim serdu. 6 ) Jezusa Kristusa, Sina Božjiga, kov.') ■6. Jez pa 7 ) sim od njega kralj postavljen čez Sion, njegovo sveto goro, 8 ) ter oznanujem njegovo povelje. 9 ) 7. Gospod mi je rekel: Moj Sin si ti; dans sim te ro¬ dil. ,0 ) 8. Prosi me, in dal ti bom narode v delež, in pokrajine zem¬ lje v tvojo lastnino. 11 ) 9. Vladal jih boš z železno palico, in ko persteno posodo jih boš poterl. ,2 ) 10. In zdaj umejte, kralji! I. Tako razumejo ta psalm ne le aposteljni (Dj. ap. 4, 35: 13,33. Hebr. 1, 5.), greški in latinski očetje, ampak tudi vsi stari judje. Kralja Davida, kterimu se ta psalm perlastuje, je bil Bog zastran Mesija posebno razsvetlil in pod¬ učil. Gl. 3. Kralj. 7. in 33. pogl. 3. prazne naklepe delajo, ter se mislijo vzdigniti zoper Mesija, tode ne bojo nič opravili. Vedi, de keršansko vero sicer napadajo, pa upaj v vsigamogočniga Boga, ki poklada vse njene sovražnike v podnožje svojih nog, to je, jih po¬ niža in potare. 3. pravijo nasprotniki in sovražniki. 4. Tako so govorili Kristusovi sovražniki že ob njegovim času (Gl. Luk. 19,14.) 5. ko bodo svoje hudobne naklepe izpeljali, ali ko bo čas kazni prišel. 6. namreč: bo s strašnimi čudeži skazal, de ima njegov Sin oblast in gospostvo. 7. To govori Mesija od sebe. 8. čez njegovo cerkev, njegovo sveto družbo, ki se tukej imenuje Sion, ker se je sveta cerkev v Jeruzalemu začela; gora pa se imenuje zavoljo svoje terdnosti in stanovitnosti (Avg.). 9. Po hebrejskim svetim pismu govori Bog sam: „Jez sim svojiga kralja (Mesija) mazilil na Sionu, svoji sveti gori. Jez (zdaj govori Mesija) bom oznanoval postavo “ (novo postavo svete vere. Jan. 3, 16: 16, 9.). Je vse eno. 10. Tudi pozemeljski kralji (3. Kralj. 7,14. Ps. 88,37.) in angelji (Job. 38,7.) so v časih imenovani sinovi Božji, tode ne v pomenu rojenih, ampak le po¬ sinovljenih sinov (Gl. Hebr. 1, 5.); torej se mora tukaj razumeti pravi Sin Božji, ki je rojen od Boga Očeta. Besedo n dans“ so razlagali sv. očeta Atanazi in Avguštin in z njima sv. cerkev od večnosti, ker večnost nima ne pretečenosti ne prihodnosti. II. Ako prosiš, podveržem vse narode tvoji oblasti.— Glej, de celo Sin Božji dobi svoje kraljestvo le po prošnji; Božje kraljestvo se tedaj le po molitvi po svetu razširja; pa tudi v tebi bo rastlo le po molitvi in ponižnosti. „ 13. ako se ne podveržejo. Gl. Skriv. razod. 3, 37: 13, 5: 19, 15. „ Železna Bukve Psalmov 3. 3. 101 dajte se podučiti, ki ste sodniki na zemlji! 13 ) 11. Služite Gospodu v strahu, ter se ga veselite s trepetam! 12. Sprejmite svarjenje, 14 ) de se kje ne razserdi Gospod, in ne zajdete v pogubljenje s praviga pota, 13. ker se bo njegova jeza v kratkim vnela. 15 ) Blagor vsirn, ki vanj zaupajo! 16 ) III. Psalm. David toži zavoljo tolikanj sovražnikov, ki ga preganjajo; ko se pa spomni tolikanj dobrot Božjih, ki jih je pretekli čas prejemal, se z upanjem navdaja v Božjo pomoč, ter prosi Gospoda rešenja. 1. Psalm Davida, ko je be¬ žal pred Absalomam, svojim si- nam. 2. Kralj. 15, 14. 2. Gospod, kako so se na¬ množili, ki me stiskajo; veliko se jih vzdiguje zoper mene. * 1 ) 3. Veliko jih pravi moji duši; 2 ) Zanjo ni pomoči per njenimBogu. 3 ) 4. Ti pa, o Gospod ! si moj sprejemnik, 4 5 ) moja sla vaj 6 ) in mi vzdiguješ glavo. 6 ) 5. S svojim glasam sim v Gospoda klical, 7 ) in uslišal me je s svoje svete gore. 8 ) 6. Spal sim, terdo sim spal, in sim vstal, 9 ) ker me je Go¬ spod sprejel. 10 ) 7. Ne bojim se tavžentov zmed palica “ je podoba nepremagljive oblasti Kristusove. Dosihmal so bili vsi narodi, ki se niso podvergli keršanski veri, zaterti ali pa razkropljeni. 13. Prerok se oberne na kralje in vladarje na zemlji, ker njih zglede veči del podložni posnemajo. 14. nauk in strahovanje. Sprejmite njegov nauk, in si z vso skerbjo perzade- vajte, de se tudi vaši podložni po njem ravnajo. V hebrejskim: „Kušnite Sina u (Božjiga), t. j., dajte mu čast. S kušljeji so na jutrovim čast in vdanost skazovali. Gl. 1. Kralj. 10, 1: 3. Kralj. 19, 18. Job. 31, 27. 15. zakaj dan maševanja hitro pride, kadar mine čas milosti Božje. 16. „vanj, u to je, v maziljenca in Sinu Božjiga; saj ni v nobenim drugim zve¬ ličanja (Dj. ap. 4, 12.). 1. Sveti očetje so spoznali v Davidu, ki ga je njegov lastni sin preganjal, podobo Jezusa Kristusa, ki so ga Judje preganjali, vjeli, nevernikam izdali ter križali, pa je spet častitljivo od smerti vstai. 2. Veliko jih pravi- meni in od mene. 3. Veliko jih je, ki pravijo, de ne bom zadobil pomoči in milosti per svojim •Bogu. Perm. Semejeve besede 2. Kralj. 16, 8.; tudi preklinjevanje zoper Kri¬ stusa Mat. 27, 40. 41. Celo veliko prijatlov Davidovih je zgubilo serčnost, on pa je zaupal v gotovo pomoč Božjo. 4. me sprejmeš v svoje varstvo. 5. ti si moja čast, to je: ti mi namestuješ čast, ali: ti si mi namestilo za mojo zgubljeno čast, ali pa: ti mi spet povračaš mojo zgubljeno čast. 6. in me z upanjem navdajaš. Žalostni, maloserčni nagne glavo, upajoči pa jo vzdigne. 7. v poprešnjih britkostih. Drugi: „Gospoda kličem, in me usliši 11 . 8. Na sveti sionski gori je bila skrinja zaveze, na kteri je bil med kerubi- nama Bog pričujoč. 9. sim vstal v sredi med sovražniki. 10. v svoje varstvo. Po misli sv. Justina, Avguština, Evzebija, Teodoreta in Bukve Psalmov 3. 4. 102 ljudstva, ki me oblegaj vzdigni se, Gospod! reši me, moj Bog! 8. Ker ti si poterl vse, ki mi nasprotvajo brez vzroka; zobe grešnikov si zdrobil. 1 ') 9. Per Gospodu je pomoč; in tvoj blagoslov pridi nad tvoje ljudstvo.* 2 ) IV. Psalm. David prosi Boga pomoči; opominja sovražnike, de naj se prostovoljno Božjimu ljubljencu vdajo ; svoje serce zopet k Bogu povzdiguje. 1. K koncu med pesmimi. 1 ) Psalm Davidov. 2. Ko sim klical, me je usli¬ šal Bog moje pravičnosti; 2 ) iz stiske si mi pomagal. Usmili se me, ter usliši mojo molitev! 3. Človeški otroci! 3 ) doklej bote še težkiga serca? 4 ) Za¬ kaj ljubite nečimernost, in išete laži? 5 ) 4. Vedite pa, deje Gospod ču¬ do storil nad svojim svetim; 6 ) Go¬ spod me usliši, ko v njega kličem. 5. Ko se jezite, ne grešite; 7 ) kar pravite v svojih sercih, ob¬ žalujte na svojih ležiših. 8 ) druzih učenikov je David te besede govoril kakor predpodoba Jezusa Kri¬ stusa, ki je od mertvih vstal; tudi sveta cerkev jih deva med molitve veliko- nočniga časa. 11. si jih storil neškodljive; divje zveri ne morejo nič več škodovati, ako se jim zobje sfarejo. 12. Tukej in večkrat se bere v hebrejskih psalmih beseda „sela,“ ktera po misli nekterih pomeni neko godbino orodje, po misli druzih pa je klic ali opomin k premišljevanju ravno poprej rečeniga, po misli druzih pa spet nekaj druziga pomeni. 1. Napisi psalmov so prav nerazumljivi, in zato jih prestavljavci svetiga pisma različno prestavljajo. Zastran pomena tega napisa se razlagovavci ne zedinjajo. Nekteri mislijo, de se ta psalm ni pel le v nekterih odločenih časih, ampak vsak dan k koncu posebnih psalmov. Po misli druzih to pomeni, de ta psalm zadeva Kristusa, ki je »konec“ vsiga, in njegovo cerkev. V hebrejskim: (pesem j »pevcu na strunah “. Drugi drugači. 2. Bog začetnik moje pravičnosti, ali zagovornik moje pravične reči (Avg.j. Veči del postavljajo razlagavci tudi ta psalm, kakor poprešnjiga v dobo, ko je David bežal pred Absalomam. 3. ki se krivice deržite. 4. oterpnjeniga serca. V hebrejskim: »Kako dolgo bo skrunjena moja čast ? a 5. Zakaj se slepite s praznim upanjem, in spletate laži, de bi nedolžniga obdolžili ? 6. Vedite, de Bog pobožniga čudovito vodi; odstopite tedej od svojih hudobnih naklepov. 7. Ako vas jeza in nevolja premaga, ne grešite s tem, de bi jo dalje deržali; solnce naj med tem ne zajde (Ef. 4, 26.), in obžalujte jo na svoji postelji. V hebrejskim po nekterih: »trepetajte , in ne grešite “. 8. Zbrisujte s solzami po noči greh, ki ste ga po dnevu storili (Hier.). V hebrejskim sklepajo: ... »ne grešite ; premislite v svojim sercu na svojim le&iiu, in utihnite Bukve Psalmov 4. 5. 6. Darujte darove pravice, 9 ) in zaupajte v Gospoda. Veliko jih pravi: Kdo nam bo skazoval dobrote? 10 ) 7. Luč tvojiga obličja, Go¬ spod, je zaznamnjana nad nami, 1 ‘) dal si mi v serce veselje. 103 8. S sadatn žita, vina in svo- jiga olja so obogateli; 15 ) 9. v miru na to spim in po¬ čivam; 13 ) 10. zakaj ti, Gospod, si me po¬ sebno poterdil v upanji! 14 ) V. Psalm. David prosi Boga, de naj ga brani sovražnikam, in upa, de bo uslišan, ker Bog Narsvetejši naklepov hudobnih ne more poterditi. 1. K koncu 1 ) za njo, ki de¬ lež prejme. 5 ) Psalm Davidov. 3 ) 2. Zasliši, Gospod! besede moje; umej moje vpitje. 3. Poslušaj glas moje proš¬ nje; moj kralj, in moj Bog! 4 ) 4. zakaj k tebi bom molil, o Gospod! zjutrej boš moj glas uslišal. 5 ) 5. Zjutrej bom pred tabo stal in premišljeval; 6 ) ker ti si Bog, ki noče krivice. 7 ) 6. Hudobni pa ne prebiva zra¬ ven tebe, 8 ) in krivični ne osta¬ nejo pred tvojimi očmi. 7. Sovražiš vse, ki hudo de¬ lajo ; pogubiš vse, ki lažnjivo govore; 9 ) kervi željniga in go- Ijufniga Gospod studi. 8. Jez pa bom zavoljo tvo¬ li. dar spreobernjenja in prave pobožnosti. Prim. 5. M oj z. 33, 19. Ps. 50, 19. 10. Veliko mojih prijatlov pravi: Kdo nam bo dal že enkrat boljših časov? 11. David odgovori svojim prijatlam z molitvijo k Bogu. Gnade, s kterimi si nas obdaroval, so gotova zastava tvoje božje previdnosti. 12. so obogateli moji sovražniki, in imajo svoje veselje nad svojim bogastvam in nasiteno serce; zakaj notranjiga veselja v Bogu ne poznajo. 13. vse to me nič ne žali, de le Boga imam. 14. V hebrejskim: „/c er ti sam , Gospod , mi pomagaš, de varno pre¬ bivam' 1. Glej 4. Psalm 1. razi. zastran napisa. 2. za verno dušo, ki jo bo Bog poplačal. V hebrejskim je napis: „Pevcu na pisalih “. 3. Nekteri menijo, de misli David v tem psalmu preganjanje po Savlu ali pa po Absalomu; pozdeva pa se, de ga je bil zložil zoper sovražnike Božje sploh, ter spodbuda k zaupanju v Boga. Bog je bil prav za prav kralj izraelski; pozemeljski kralj je bil le njegov namestnik. 5. zjutrej zgodej boš mojo molitev uslišal; zakaj, kteri tako zgodaj k Bogu čujejo, ga najdejo (Prip. 8, 17.). 6. Tako sveti Ciprijan. Drugi prestavljajo: »stal in gledal “, t. j., v te zaupal. 7. Ko zjutrej molim in premišljujem, me boš uslišal, ker ne ljubiš krivice hudobnih, ki me čertijo. 8. ni sklenjen z Bogam, ne Bog z njim, je brez Boga, brezbožen. 9. obrekovanje in druge laži spletajo. 104 Bnfeve Psalmov 5. 6. jiga obilniga usmiljenja stopil v tvojo hišo; 10 ) molil bom proti tvojimu svetimu tempeljnu v tvo¬ jim strahu. * 11 ) 9. Gospod! vodi me v svoji pravici; 12 ) zavoljo mojih sovraž¬ nikov ravnaj mojo pot pred svo¬ jim obličjem; 13 ) 10. zakaj 14 ) v njih ustih ni res¬ nice; nečimerno je njih serce. 15 ) 11. Odpert grob je njih gerlo; 1G ) s svojimi jeziki goljufno delajo, 17 ) sodi jih, o Bog! 18 ) Stori v nič njih naklepe; izženi jih 19 ) zavoljo obilnosti njih hudobij, ker so te dražili, o Gospod! 20 ) 12. Vesele pa naj se, kteri v te zaupajo; vekomaj se bodo ve¬ selili, in ti boš v njih prebival. 21 ) In hvalili se bodo s teboj vsi, ki ljubijo tvoje ime; 22 ) 13. zakaj ti blagosloviš pra- vičniga. Gospod! kakor s ški- tam si nas kronal 23 ) s svojo dobro voljo. 24 ) VI. Psalm. David zdihuje v hudi stiski, spozna svoje pregrehe, in kliče v milost Božjo. Svest Gospodove pomoči, se s serčnostjo navdaja, in sovražnikam veli od¬ stopiti. 10. Jez se prederznem, pred te priti, in pred teboj se muditi, tode ne z zaupanjem v svoje zasluženje, ampak z zaupanjem v tvoje preobilno usmi¬ ljenje. 11. mčlil bom tudi v svojim stanovanji v svetim strahu, obernjen proti tempeljnu, kjer si ti pričujoč. Hebrejci so se obračali per molitvi proti tempeljnu. Gl. Dan. 6, 10. „Hiša“ in „tempelj Ll pomeni tukej sv. šotor, ki je imel ko prebivališe Božje to častitljivo ime, in to ime je bil poznejše Salomonov tem¬ pelj dobil. 12. vodi me po potih pravice. Bodi ti sam moj vodnik, de se ne spotaknem, ne omahnem ne na desno ne na levo. 13. Zavoljo mojih sovražnikov mi pomagaj hoditi po potu, in bodi vedno per meni. 14. David imenuje vzrok, zakaj naj ga Bog zavoljo sovražnikov ohrani v pra¬ vici , zato namreč, ker so silno hudobni. 15. njih govorjenje je zvijačno in lažnjivo, njih serce pa je hudobno. 16. Kdor pride njim v usta, pade v grob, t. j., zgubljen je. 17. imajo lepe, pa hinavske, perliznjene besede v ustih. 18. Ta želja ne izvira iz sovraštva, ampak iz gorečnosti za čast Božjo; in tudi ni prav za prav želja, temuč je le bolj napovedovanje tega, kar bo Bog storil s hudobnimi ob svojim času. Gl. 2. Ezdr. pogl. 4. razi. 2. 19. iz kraja, kamor so se po krivici vsilili. 20. V hebrejskim: „ker so se zoper tebe vzdignili, Gospod ! u 21. ti boš večno prebival v pravičnih, kakor v tempeljnu, in oni bodo polni veselja in veličastva vekomaj. V hebrejskim : „m ti jih boš varoval “. 22. ki tebe ljubijo. Ime Gospodovo je Gospod sam. 23. kakor z brambo si nas obdal in obvaroval. 24. s svojo gnado; ker razsvetljena dobra volja ima gnado. Bukve Psalmov 6. 105 1. K koncil med pesmimi. 1 ) Psalm Davidov za osmino. 2 ) 2. Gospod! ne svari me v svojim serdu, in ne tepi me v svoji jezi. 3 ) 3. Usmili se me, Gospod! ker sim slab; 4 ) ozdravi me, Gospod! ker moje kosti se tresejo. 5 ) 4. In moja duša je silno omam¬ ljena; ti pa, o Gospod! doklej? 6 ) 5. Oberni se, Gospod ! in reši mojo dušo; pomagaj mi zavoljo svoje milosti. 6. Ker ga ni ob srnerti, de bi na te mislil; v peklu pa kdo bo tebe hvalil ? 7 ) 7. Utrudil sim se v svojim 1. Glej Ps. 4. razi. 1. zastran napisa. 2. za neko orodje z osmimi strunami. V hebrejskim: n Pevcu na osmerih strunah 11 . David, zavoljo svojih grehov kaznovan po sovražnikih, prčsi v tem psalmu milosti in rešitve, ter je zvesto upa. 3. David po storjenim grehu ne prčsi, de bi ga Bog celo ne kaznoval, temuč prčsi, de bi Bog po svoji milosti kazen zmanjšal. 4. prav za prav, kakor je v hebrejskim: „ker sim zvenjen zavoljo žalo¬ vanja nad. svojimi prehi u . 5. se od žalosti in strahu gibljejo. 6. doklej mi še pomoč odlašaš? ali pa: doklej me boš še kaznoval? To vpra¬ šanje ne naznanuje nevolje, temuč je otročje zaupanje v Božjo dobroto. 7. Pomagaj mi, o Bog ! zakaj ako moji sovražniki premagajo, in jez umerjem, te na spodnjim svetu, pred peklam ne bom tako spoznal in častil, kakor zdaj v življenji. „ Pekel, spodnji svet “ (4. Moj z. 16, 30. 33.), kjer so se odmerli zbirali (Job. 30, 23.), preden je Kristus svoje rešivno delo dokončal, je bil sicer za hudobne v resnici pekel, kraj joka in terpljenja (Job. 26, 5.), vender pa tudi za pravične kakor n predpekel“ ni bil kraj veselja, ampak tihe ža¬ losti (Ps. 29, 10: 87, 13. Iz. 38, 18. Prid. 9, 10.), in v tem oziru ni bil kraj češenja in hvale Božje, kakor je še zemlja. Še le po Kristusu je smert nehala biti žalostna, ker je On odperl nebesa, kraj češenja in hvale Božje. Kristjan v molitvi naj per ti versti misli na dušno smert po smertnim grehu in na večno smert v peklu, v kraji zaverženih, kjer ni več češenja in hvale Božje. 8. Drugi po hebrejskim : „ Truden sim po zdihovanji“■ 9. n percm svojo posteljo “ s solzami, ter se močno jokam. Glej tukej izraelcovo pokoro, kaj boš storil ti, ki si kristjan ? 10. Silna žalost me je postarala pred očmi mojih sovražnikov, ki se bodo tega veselili. Spokorni kristjan naj per teh sovražnikih misli na strasti, skuš¬ njave, slabe zglede in tovarše, na priložnosti in na vse, kar mu je zaderžek v zveličanje. V hebrejskim: ... n oči otemnele , starajo se zavoljo mojih sovražnikov 11 . 11. Ko moli, zdajci čuti, de je njegova molitev uslišana. zdihovanji, 8 ) vse noči perem svoj'o posteljo; s svojimi solzami močim svoje ležiše. 9 ) 8. Od žalosti so moje oči otemnele; postaral sim se med vsimi svojimi sovražniki. 10 ) 9. Poberite se spred mene vsi, ki hudo delate; zakaj Gospod je glas mojiga joka uslišal. 1 ') 10. Gospod je mojo prošnjo uslišal; Gospod je sprejel mojo molitev. 11. Naj se sramujejo, in silno prestrašijo vsi moji sovražniki; prav hitro naj se obernejo in sramujejo. 106 Bukve Psalmov 1 VII. Psalm. David prosi Boga pomoči zoper svoje sovražnike, priča svojo nedolžnost, in se zanaša v sodbo Božjo. Svest svoje nedolžnosti in pravice Božje preti sovraž- nikam pogubljenje, ako se ne spreoberuejo; ter se nadja, de bo slavil pravico Božjo. 1 . Psalm Davida, ki ga je pel Gospodu zavoljo besedi Ku¬ sa,') Jeminitoviga sina. 5 ) 2 . Gospod, moj Bog! v tebe upam 5 otmi me od vsili, ki me preganjajo, in reši me. 3 ) 3 . De kje ne zgrabi 4 ) ko lev moje duše; 5 ) ker ni nikogar, de bi me rešil; in nikogar, de bi me otel. 4 . Gospod, moj Bog ! če sim to storil, 6 ) če je v mojih rokah krivica, 7 ) 5 . če sim povernil njim, ki so mi hudo storili; po pravici padem brez pomoči pred svojimi sovražniki; 8 ) 6. naj preganja sovražnik mojo dušo, in naj zgrabi in potapta na tleh moje življenje, in naj dene v prah mojo slavo. 9 ) 7 . Vstani, Gospod! v svoji jezi; 10 ) vzdigni se nad pokrajine mojih sovražnikov, in vstani, Go¬ spod, moj Bog ! po zapovedi, ki si jo dal;") 8. in zbirališe narodov te bo obdalo, 15 ) in zavoljo njega se verni na višavo. 13 ) 1. t. j., ki ga je pel Gospodu zavoljo Kusa. 2. Kus, Benjaminovec ali iz Benjaminoviga rodu, je bil po misli nekterih raz- lagavcov Semej, ki je Davida preklinjal (2. Kralj. 16, 5-3; drugi pa s svetim Hieronimom menijo, de je bil ta Kus Savel, ki se mu je zato reklo Kus (černi, zamurecj, ker je bil želčeve, serdite, togotne natore. 3. reši me tovaršev Rusovih. Zastran tega, kaj naj si kristjan v molitvi misli per sovražnikih, od kterih je v psalmih govorjenje, glej 2. Kralj. 22. razi. 34. 4. ne zgrabi Kus, v. 15—17. Gl. Ps. 6. razi. 10. 5. de mi ne vzame življenja. 6. kar mi Kus očita in podtikuje. 7. če je krivica v mojih delih in opravilih. „Roke u so tukej imenovane na¬ mesti del in opravil, ktere se z njimi opravljajo. 8. nisim vreden tvoje pomoči, in prav je, de me pokončajo moji sovražniki. V hebrejskim se bere ta versta: „Ako sim hudo 'povernil svojimu pri¬ jat tu , ako sim poškodoval tega , ki mi je bil sovražiti brez vzroka, naj preganja “ i. t. d. v naslednji versti. 9. naj dene v nič mojo čast, to je, mene in vse, kar sim. 10. Ker sim pa nedolžen, pridi sodit, o Gospod, moje sovražnike. 11. Pridi sodit, ker si sam zapovedal, de se je treba potegniti za nedolžniga in zatertiga, in mu pravico storiti. V hebrejskim: „ Vzdigni se per napuhu mojih sovražnikov, ter vstani, o Gospod, moj Bog, in napravi sodbo“. Drugi drugači. 12. ljudstva se bodo zbrale, ter te bodo obdajale. David zdaj popisuje sodbo, ki jo bo Gospod imel. Bog se perkaže, in ljudstva, posebno njegovi sveti, so okrog njega. 13. „Višava‘ l tukaj ne pomeni nebes, ampak visoki sedež Božji na sionski gori, kakor Ps. 67, 19. Sveti pevec hoče reči: Verni se k sodbi na sionsko 107 Bukve Psalmov H. 8. 9. Gospod sodi narode. u ) Sodi me, Gospod! po moji pra¬ vici, in po moji nedolžnosti se mi zgodi. 15 ) 10. Pokončana bodi hudobija grešnikov, pravičniga pa vodi, Bog! ki pregleduje serca in obisti. 16 ) 11. Moja pravična pomoč je od Gospoda, 17 ) kteri oteva nje, ki so pravičniga serca. 12. Bog je pravičen sodnik, močan in perzatiašljiv; se mar serdi’ vsaki dan? 18 ) 13. Ako se ne spreobernete, bo on svoj meč zasukal; svoj lok je že napel, ter ga je per- pravil. 14. Smertne strele je nanj po¬ ložil, svoje pušice je ognjene na¬ redil. 19 ) 15. Glej ! krivico je rodil; 20 ) spočel je žalost, in je rodil hu¬ dobijo. 21 ) 16. Jamo je kopal in jo sko¬ pal, in je v jamo padel, ki jo je bil naredil. 22 ) 17. Njegova žalost 23 ) se bo vernila na njegovo glavo, in na njegovo teme bo prišla njegova krivica. 18. Hvalil bom Gospoda po njegovi pravici, 24 ) in imenu Go¬ spoda, Narvišiga, bom hvalo pel. VIII. Psalm. David slavi Božje veličastvo, ki se na nebu in na zemlji razodeva, zlasti pa dobrotljivost Božjo, ker je Bog- človeka po svoji podobi vstvaril, in v Kristusu prerodil, ter ga postavil gospodarja vsim stvarem. 1 ) višavo; zakaj pozdeva se, kakor de bi jo bil zapustil, ker krivica tako mogočno gospoduje; verni se zavoljo tistih ljudstev, tistih svetih, ki te k sodbi perčakujejo. 14. Gospod je sodnik vsih ljudi, torej mi bo pravico storil. 15. Tukaj opomnijo greški očetje, de David s tem ne misli reči, de je popol- nama pravičen in nedolžen, teinuč le dokazuje svoje pravično djanje do Savla (gl. 1. Kralj. 24, 12.); zakaj drugod sam pravi, de so vsi ljudje grešniki in krivični pred Bogam (Ps. 142, 2.). 16. „obisti u ali „ ledvice Pomen: Per ti sodbi stori konec hudobii, ter pospeši reč pravičnih, kar ti je lahko, ker poznaš notranjiga človeka. 17. Terdno upam doseči pomoč od Gospoda ravno zato, ker moje notranje pozna. 18. Sveti pevec si zdaj odgovori z naslednjimi besedami: Res, ako se ne spre¬ obernete, je Bog zmirej perpravljen, vas pokončati. V hebrejskim: ,,Bog je pravičen sodnik, Bog se serdi vsaki dan a . 19. V vojski so v časih ovijali pušice z gorljivimi rečmi, ter so jih zažigali in izstreljali. 20. uni hudobni preganjavec si je krivico zmišljeval. 21. je delal hudobne naklepe bližnjimu v škodo, ter jih je tudi v djanji spolnoval. 22. Poln zaupanja v Božjo pomoč previdi sveti pevec nesrečni konec svojiga nasprotnika. 23. Žalost, ki jo je drugim namenil, bo njega zadela. 24. Hvalil bom Gospoda, kakor zasluži. 1. Kristus in aposteljni (Mat. 16, 16: 1. Kor. 15, 26—28. Hebr. 2, 8. 9.) 108 Bnkve Psalmov 8, 1. K koncu, * 2 ) za tlačivnice. 3 ) Psalm Davidov. 2. Gospod, naš Gospod! kako čudovitno je tvoje ime po vsi zemlji; 4 ) ker tvoje veličastvo je zvikšano nad nebesa. 5 ) 3. Iz ust otrok in dojencev si si napravil hvalo zavoljo svo¬ jih sovražnikov, de odpraviš so¬ vražnika in maševavca. 6 ) 4. Ko gledam tvoje nebo, delo tvojih perstov: luno in zvezde, ki si jih vstvaril; 5. kaj je človek, de se ga spominjaš; ali sin človekov, de ga obiskuješ? 7 ) 6. Le malo si ga znižal pod angelje; 8 ) s slavo in častjo si ga ovenčal, 9 ) 7. ter si ga čez dela svojih rok postavil. 10 ) 8. Njega nogam si podvergel so obračali ta psalm na veličastvo Mesijevo, in to se kaže tudi iz njegovima zapopadka. V njem se sicer sploh popisuje veličastvo odrešeniga človeka, ki ga je Bog po storjenim grehu spet z gnadami obdaroval (v. 5.), s tem pa ob enim in sosebno se tudi popisuje veličastvo Jezusa Kristusa, ker so v njegovi novi človeški natori človeški otroci spet poveličani. 2. Glej Ps. 4. razi. 1. zastran napisa. 3. V hebrejskim: „gitit u , mende orodje, ki je bilo podobno vinski tlačivnici. V hebrejskim: „ Percu na gitit a ali „tlačivnici“. 4. kako čudoviten si v svojih delih po vsim svetu. 5. tvoje veličastvo se ne razodeva le na zemlji, temuč seže tudi nad vidne nebesa. 6. V hebrejskim: „de k molčanju p er praviš sovražnika in maševavca 1 - 1 . Otroci razglašajo v svoji nedolžnosti in ljubeznjivosti tvojo hvalo, de bi nje k molčanju ugnali, ki nočejo spoznati tvojiga veličastva, ali ki se zoper tebe vzdigujejo. Te besede so se posebno spolnile, ko so otroci v tempeljnu (Mat. 21, 16.) Kristusa poveličevali, ter so s tem njegove togotne, razkačene so¬ vražnike osramotili. 7. David tukaj ne misli le natornih darov, ampak zlasti tudi darove gnade; zakaj beseda „spomniti se a , „obislcati‘ l v dobrim pomenu, pomeni v svetim pismu „ rešiti “, „oteti“ (1. Mojz. 8, 1: 21, 1: 50, 24: 2. Mojz. 2, 25.); torej je tukaj posebno govorjenje od noviga, odrešeniga, z gnadami napol- njeniga človeškiga rodu. Pomen te verste je tedaj tale: Ako nebo in zvezde premišljujem, in vidim, kako si se ondi veličastniga skazal, se moram vpra¬ šati, kako si se hotel veličastniga skazovati šestem, de si se človeka v svoji milosti spomnil? — Ker je popolno in novo človeštvo prav za prav člo¬ veštvo Kristusovo, ker je on predpodoba, ter v njem vsi odrešeni gnado in pomoč per Bogu dobivajo, zato sv. aposteljni in očetje po pravici obračajo tukaj rečeno na njega še v posebnim pomenu. 8. Le malo si znižal človeško natoro pod angeljsko, namreč le tako dolgo, dokler je človek na zemlji; zakaj v prihodnjim življenji so ljudje, kakor angelji v nebesih (Mat. 22, 30.). Nekteri prestavljajo hebrejsko: „Le malo si ga znižal pod Boga,“ t.j., le nekoliko manjšiga od sebe si ga naredil. 9. odrešeniga človeka si s slavo, s častjo, z gnadami obdaroval. Natorni člo¬ vek sam na sebi nima veličastva, ampak je ves nezmožen, poln sramote in slabosti. 10. Kakor si perviga človeka čez vse stvari na zemlji postavil (1. Mojz. 1, 26.), tako tudi druziga, namreč Kristusa (Hebr. 1. pogl.) in v njem svojo sveto družbo, ki ne vživa le samo vstvarjenih reči, temuč tudi velikokrat s čudo¬ vito močjo nad njimi gospoduje. Bnkve Psalmov 8. 9. vsej ovce in goveda sploh vse, verh tega tudi živali na polji, 9. ptice pod nebam, in ribe v morji, ki se sprehajajo po ste¬ zah morja. 109 10. Gospod, naš Gospod, kako čudovitno je tvoje ime po vsi zemlji! * 1 ’) IX. Psalm. David hvali Boga, de njega in druge uboge brani sovražnikam. Prosi, de naj hudobne overa in bogaboječe varuje. 1 ) 1. K koncu, za skrivnosti si¬ nove. 2 ) Psalm Davidov. 2. Hvalil 3 ) te bom, Gospod, iz vsiga svojiga serca; oznano- val bom vse tvoje čuda; 3. veselil se bom in radoval v tebi; tvojimu imenu, Narviši! bom hvalo pel. 4. Ko si moje sovražnike za- vernil, so oslabeli in poginili pred tvojim obličjem; 4 ) 5. ker si razsodil mojo pra¬ vico in mojo pravdo ; sedel si na sedežu, ki pravično sodiš. 6. Kregal si narode, 5 ) in hu¬ dobnež je poginil; njih ime si zbrisal za vselej in vekomaj. 6 ) 7. Sovražnikovi meči 7 ) so končani; 8 ) njih mesta si razvalil; njih spomin je s lirupam zginil. 9 10 11 ) 8. Gospod pa vekomaj ostane, perpravil je svoj sedež k sodbi; 9. in on sodi svet po spo¬ dobi, sodi ljudstva po pravici. 10. Gospod je perbežališe si¬ romaku,’ 0 ) pomočnik o pravim času, v stiski. 11. In v te naj upajo, kteri tvoje ime poznajo ; zakaj ti, Go¬ spod! ne zametuješ njih, ki tebe išejo. 12. PojteGospodu, ki vSionu 1 ‘) prebiva; oznanujte narodam nje¬ gove dela. ’ 2 ) 11. Kako čudoviten si v svojih delih po vsim svetu ! 1. Sveti očetje Avguštin, Krizostom in Hieronim si mislijo ta psalm ko za¬ hvalno pesem keršanske cerkve za zmago, ki jo je dobila čez sovražnike človeškiga rodu in neverstvo (v. 6.) ; potem pa si ga tudi mislijo ko pro- sivno molitev svete cerkve za pomoč zoper prihodnje sovražnike. David je blezo ta psalm pel po kaki zmagi čez sovražnike. 2. t. j., skrivnosti Kristusove, kakor imenovani očetje mislijo. V hebrejskim: „ Pevcu ob sinovi (Absalomovi) smerti “. Drugi drugači. 3. Drugi prestavljajo: „ Slavil , častil te bom 4. tvojiga pogleda, tvoje moči niso mogli prenašati. 5. nevernike, sovražnike Boga in svete vere. 6. Tak je konec vsih sovražnikov Boga in njegove cerkve. 7. Drugi prestavljajo: »sovražnikovo razdevanje je minilo u . 8. Sovražnikovi meči so zlomljeni ali počivajo. 9. njih spomin je zginil kakor glas. — Kristjan naj si tukaj misli svoje pre¬ magane hude navade in nagnjenja, ter naj Boga hvali za zmago. 10. perbežališe vernima, kteri, če tudi ni vselej ubog v blagu, vender mora biti vselej ubog v duhu, ponižen in Bogu vdan. 11. v Jeruzalemu; v višim pomenu je Sion sveta cerkev £Avg., Hier.). 12. nevernikam dela njegove pravice in milosti. 110 Bnkve Psalmov 9. 10. 13. Zakaj on, maševavec njih ker vi, 13 ) se jih je spomnil; vpitja ubozih ni pozabil. 14. Usmili se me, Gospod! glej moje ponižanje po mojih so¬ vražnikih; 14 ) f5. ki si me spred smertnih vrat potegnil; 15 ) de oznanujem vso tvojo [hvalo med vratmi sion¬ ske hčere. 16 ) 16. Radoval se bom v tvojim rešenji. 17 ) Narodi so se v jamo vderli, ki so jo bili napravili; v tisto mrežo, ki so jo bili nasta¬ vili, so se njih noge vjele. I8 ) 17. Gospod je spoznan, de pravico dela. Grešnik se v delih svojih rok vjame. 18. Grešniki naj se zvernejo v pekel, vsi narodi, ki Boga po¬ zabijo. 19. Zakaj ubogi ne bo pozab¬ ljen do konca; poterpežljivost ubo¬ zih se ne zgubi do konca. 19 ) 20. Vzdigni se, Gospod! člo¬ vek naj ne biva močen; 20 ) so¬ jeni naj bodo narodi pred tvojim obličjem. 21. Postavi jim, Gospod! za- povedovavca, 2 ’) de narodi spo¬ znajo, de so ljudje. 22 ) X. Psalm. Po hebrejskim. 1. Zakaj si se, Gospod! preč * 1 2 ) o pravim času, 3 ) v deleč umaknil; 1 ) zakaj gledaš nadlogi? 13. Gospod se mašuje za preganjane pravične, ki zavoljo njega kri prelivajo (Hier.). 14. glej moje terpljenje, ki mi ga moji sovražniki napravljajo; zakaj niso še vsi pokončani. 15. iz ječe, iz smertne nevarnosti si me potegnil. 16. Pred vratmi je bilo zbirališe (5. Mojz. 21, 19: 22, 15.). Sionska hči je — Sion, t. j., Jeruzalem, kakor babilonska hči — Babilon. Mesta si namreč mislijo kakor ženske osebe. 17. Veselil se bom zmage, ki si mi jo dal čez sovražnike. 18. Hudobni poginejo v svojih lastnih naklepih, s kterimi pravičnim jamo kopljejo. Zato tedaj k Gospodu perbežimo in njegove pomoči perčakujmo, kadar nas sovražniki preganjajo in zalezujejo. 19. poterpljenje in upanje ni prazno vekomaj. 20. in ne dopusti, de bi bil človek preveč mogočen, prevzeten. 21. modriga učenika. Drugi prestavljajo hebrejsko: prestraši jih a . Drugi drugači. 22. de so slabi, nezmožni ljudje, ter naj se ponižujejo. 1. Sveti pevec, premagan po svoji občutljivosti, začne še bolj živo tožiti nad zgorej (9, 14.) imenovanimi novimi sovražniki, v kterih si mende misli roparske neverne narode (Filistejce, Arabljane), ki so v deželo vdarili. Toži nad njih silovitostjo in stiskanjem (i—11.), prosi rešenja (11—15.) in upa uslišanje (15—18.). Tisti, kteri tega psalma ne sklepajo s poprešnjim, mislijo nove sovražnike, kakor so bili popisani. ~ Kristjan misli per temna mnogotere sovražnike svojiga zveličanja. 2. zakaj obračaš svoj obraz od mene? zakaj mi ne pomagaš? V hebrejskim: „zakaj se skrivaš ?“ 3. ko imaš lepo priložnost mi pomagati. Bukve Psalmov 10. 2. Ko se hudobni napihuje, gori ubogi; 4 ) vjeti so (hudobni) v svetih, ki si jih zmišljujejo; 3. zakaj grešnik se hvali v poželjivosti svoje duše; in kri¬ vični se blagoslavlja. 5 ) 4. Grešnik jezi Gospoda; za njegovo obilno jezo nič ne vpraša. 5. Nima Boga pred očmi; njegove pota so ognušene 6 ) vsaki čas. Tvoje sodbe so mu zginile spred oči, 7 ) nad vsimi svojimi sovražniki bi rad gospodoval. 8 ) 6. On pravi namreč v svojim sercu: Ne bom se premaknil, od roda do roda (boni) brez ne¬ sreče. 9 ) 7. Njega usta so polne kletve, grenkosti in zvijače; 10 ) pod nje¬ govim jezikam je težava in bo¬ lečina. 1 *) m 8. On sedi v zalezbi z bo¬ gatimi na skrivnim, 12 ) de bine- dolžniga umoril. 9. Njegove oči ogledujejo ubo- ziga; on na skrivnim zalezuje, ko lev v svojim berlogu. On zale¬ zuje, de bi siromaka zgrabil; on zgrabi siromaka, ter ga k sebi potegne. 13 ) 10. V svoji mreži ga na tleh derži, I4 ) perpogne se, in pade nanj, ko uboge v pest dobiva. 1S ) 11. On namreč pravi v svojim sercu: Bog je pozabil; obernilje svoje obličje, de nikoli ne vidi. 16 ) 12. Vstani, Gospod Bog! tvoja roka naj se vzdigne; ubozih ne pozabi. 13. Zakaj je hudobni Boga razserdil? rekel je namreč v sercu: Ne bo se maševal. 4. t. j., je preganjan ubogi (61. i. Mojz. 31, 36.), ali je ves v strahu (Iz. 13, 8.), koperni v stiski. 5. se blagruje ali se srečniga imenuje. Tu je prevzetnost popisana. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ropar blagoslavlja (to je, preklinja. Job. 1, 5.). ter zaničuje Gospoda". Drugi drugači. 6. s hudobijami. Drugi prestavljajo hebrejsko: ,, njegove pota so krive". Drugi drugači. 7. jih ne prevdarja zavoljo svoje terdovratnosti in oterpnosti (Bruno). 8. V hebrejskim, »piha zoper vse svoje sovražnike" terdo namreč z njimi dela. 9. Ne bom se premaknil v svojim srečnim stanu, nikoli me ne bo nesreča zadela. 10. Drugi prestavljajo: „ polne krivih perseg, goljufije in sramote". Drugi drugači. 11. pod njegovim jezikam tiči nesreča in žalost, ki jo hudobni misli pravičnimu napraviti. »Pod jezikam" kakor per kačah; prim. Ps. 65, 17. Job. 20,12. 12. „ Bogat" v sv. pismu večkrat pomeni toliko kolikor „ hudoben", »ubog" pa toliko, kolikor pravičen. V hebrejskim: »zalezuje po vaseh" — kakor roparski Arabljani še zdaj. 13. V hebrejskim: »k sebi potegne v svoji mreži". 14. V svoji mreži uboziga na tla verže. 15. Kakor se lev in vsaka žival mačjiga plemena sključi in potuhne, kadar zalezuje, in potem hitro skoči in na plen plani, tako dela hudobni, kadar se pravičniga polastuje. V hebrejskim: »se sključi in potuhne, in nesrečni padejo v njegove kremplje". 16. Bog ne misli na moje hudobije, in si je tako rekoč obličje ogernil, de tudi naslednjih ne vidi, in jih torej ne kaznuje. Bukve Psalmov 10. 112 14. Ti vidiš, 17 ) ker gledaš te¬ žavo in bolečino, de jih v svoje roke dobiš. 18 ) Tebi je izročen ubogi; ti si pomočnik sirot. 15. Poteri ramo grešniku in hudobniku, de, če se njegova pre¬ greha iše, se ne najde. 19 ) 16. Gospod bo vedno kraljeval, in vekomej; poginili bote, narodi, z njegove dežele. 20 ) 17. Gospod je željo ubozih uslišal; perpravljanje njih serca je slišalo tvoje uho, 21 ) 18. de pravico persodiš zapu- šenimu in nizkimu; de se človek več ne poveličuje na zemlji. 22 ) X. (11.) Psalm. Prijatli bogaboječimu pevcu svetvajo bežati, de zalezovanju sovražnikov uide; on pa stavi svoje upanje v Boga, ki bo sovražne naklepe overgel. Nedolžni naj tedaj bodo mirniga serca, hudobni pa naj se boje pogubljenja. 1. K koncu, * 1 ) psalm Davi¬ dov. 2 ) 2. V Gospoda upam, kako' pravite 3 ) moji duši: Beži v goro, kakor vrabec. 4 ) 3. Ker glej! grešniki lok na¬ penjajo, svoje pušice v tulu per- pravljajo, 5 ) de bi na skrivnim streljali nje, ki so pravičniga serca; 17. David govori tukaj ravno temu nasproti, kar hudobni v 11. versti terdi. 18. Ti vidiš reve in težave, ter se jih spominjaš, in kaznuješ hudobne, kteri so jih krivi. 19. Vzemi oblast in moč hudobnimu, potem bo nehal njegov greh. Ako kaka reč zgine, Hebrejci to s temile besedami naznanjajo: v lše se, pa se ne najde u . Ps. 36, 10. Job. 20, 7. 8. Skriv. razod. 16, 20. 20. „Dežela“ v višim pomenu je kraljestvo Božje, iz kateriga so pahnjeni neverniki v duhu, hudobneži. 21. še celo perpravljanje njih serca si slišal. Allioli prestavi to versto: „ Go¬ spod je željo ubozih uslišal; perpravil si njih serce (s svojo gnado si ga prenaredil, in k molitvi naklonil), de ga sliši tvoje uho u . Z gnado Božjo perpravljeno, čisto serce in gorečnost v dobrim daje pobožnim veliko zaupanja per molitvi. Zato pravi sveti Avguštin: „Molčiš (in nisi uslišan), če nehaš ljubiti. Merzlota ljubezni je molčečnost serca, gorečnost ljubezni je vpitje serca“. 22. Drugi prestavljajo hebrejsko; ... „n izkimu, de se ljudje nič več ne ganejo iz dežele “. 1. Glej Ps. 4. razi. 1. zastran napisa. 2. Veči del razlagavcov misli, de je bil David zložil ta psalm, ko ga je Savel preganjal (1. Kralj. 26, 1. i. d.). Njegovi prijatli so mu svetovali, de naj beži v hribe; on pa je odgovoril, de v Boga zaupa. 3. kako mi pravite, vi maloverni! 4. Kakor ptiči, ki so na ravnim preganjani, hitro v gojzd na hrib zbeže: tako beži tudi ti v gore, kjer ti bodo berlogi v perbežališe in v zavetje pred sovražniki, ki imajo na ravnim svoje staniše. 5. V hebrejskim: v pokladajo svoje pušice na žilo,“ namreč na napeto struno. Bukve Psalmov 10. 11. 4. zakaj kar si postavil, so razvalili. 6 ) Kaj pa je pravični storil ? 7 ) 5. Gospod je v svojini svetim tempeljnu; Gospod ima v nebesih svoj sedež; njegove oči gledajo uboziga; njega trepavnice pre¬ iskujejo človeške otroke. 8 ) 6. Gospod preiskuje pravič- 113 niga in hudobniga; kdor pa kri¬ vico ljubi, sovraži svojo dušo. 9 ) 7. Nad grešnike deži zader- ge; 10 ) ogenj, in žveplo, 11 ) in vi¬ harji 12 ) so njih delež. 18 ) 8. Zakaj Gospod je pravi¬ čen , ter ljubi pravico; pravič¬ nost gleda njegov obraz. 14 ) XI. (12.) Psalm. David prosi pomoči zoper spridene ljudi tega sveta, kjer goljufija in hinavsina gospoduje, de ni ne pravičnosti ne zvestobe med ljudmi; ter želi, de bi Bog hinavce in bahače odpravil. 1. K koncu za osmino, *) psalm Davidov. 2. Pomagaj mi, Gospod! ker zmanjkuje svetih; ker resnica se zmanjšuje med človeškimi otroci. 2 ) 3. Nečimerno govore, 3 ) sle¬ herni s voj imu bližnjima; njih ust¬ nice so goljufne, z dvojim ser- cam govore. 4 ) 4. Gospod naj konča vse go¬ ljufne ustnice, in bahaške je¬ zike, 5. ki pravijo: (Svoje jezike bomo poveličali; 5 ) naše ustnice 6. kar si napravil vsim v prid, vse tvoje dobre naredbe so spet pokončali. 7. Drugi prestavljajo: ... »Kaj jiaj pa pravični stori ci v toliki stiski? Drugi prestavljajo hebrejsko: „ C e so razdjane podlage (postava in red), kaj naj pravični stori ?“ Drugi drugači. 8. Sveti pevec odgovori: Bog na visokim sedežu v nebesih vse vidi. 9. V hebrejskim: »Gospod preiskuje pravične, njegova duša pa sovraži hudobne, in nje, ki pregrehe ljubijo 11 . 10. Bog bo dopustil, de bodo v mnogoterih nevarnostih poginili. Drugi mislijo z besedo »zaderge“ strele. 11. kakor v Sodomi (1. Mojz. 19, 24.). 12. V hebrejskim: v in vroči veter (l . 13. prav po besedi: »so delež njih kupe,“ to je: Gospod jim vse to nataka v pijačo, jim daje v delež. Prim. Job. 20, 23. Po mislih sv. Bazilija in Kri- zostorna sveti pevec s tem naznanja v podobi, kako mnogotere, hitre in po- končevavne so sodbe Božje, ki hudobneže zadevajo. 14. tj., na pravične, poštene se milostljivo ozera. Drugi prestavljajo: »Pra~ vtčni gledajo njegovo obličje “. 1. za neko orodje z osmerimi strunami. 2. resničnost, poštenost, zvestoba zginja zmed ljudi. 3. prazne reči in laži govore. 4. govore drugači, kakor mislijo, ter lažejo. 5. S svojimi jeziki bomo vse premagali. Tako so zmirej govorili krivoverci, ki so se ustili, de bodo s svojo puhlo učenostjo in zvito zgovornostjo pre¬ magali resnico nezmotljive cerkve. lil. 8 i 14 Bukve Psalmov 11 . 12 . so z nami; 6 ) kdo je naš Go¬ spod? 7 ) 6. Zavoljo reve siromakov, in zavoljo zdihovanja ubozih se bom zdaj vzdignil, pravi Gospod. Pomoč mu bom skazal, zaupljivo bom z njim ravnal. 8 ) 7. Besede Gospodove 9 ) so čiste besede; 10 ) ko srebro z og¬ njem skušeno, poterjeno za svet, sedemkrat očišeno. 1 ‘) 8. Ti, Gospod! nas boš ohra¬ nil, in nas obvaroval tega rodu 12 ) vekomaj. 9. Hudobni hodijo okoli; 13 ) po svojim visokim namenu si na¬ množil človeške otroke. 14 ) XII. (13.) Psalm. Sveti pevec v veliki nadlogi in nevarnosti prosi s perserčno molitvijo pomoči Božje, ter upa z vso evestjo, de bode uslišan. 1. K koncu, psalm Davidov. *) Doklej, Gospod! me boš popol- nama pozabljal? Doklej boš obra¬ čal svoje obličje od mene? 2. Kako dolgo se bom po¬ svetoval v svoji duši; * 1 2 ) delal svojimu sercu žalost vsak dan? 3. Doklej se bo moj sovražnik povzdigoval čez mene? 4. Ozri se, ter me usliši, Go¬ spod, moj Bog! Razsvetli moje oči, 3 ) de kje smertno ne za¬ spim ; 5. de kje moj sovražnik ne poreče: Užugal sim ga; kteri me nadlegvajo, se bodo veselili, ako bom omahnil. 6. Jez pa upam v tvojo mi- 6. nam pomagajo, naš zgovorni jezik nam pomaga. 7. Ker našim jezikam nihče ne more zoperstati, se nam ni nikogar bati, kteri bi nam mogel braniti, delati to, kar hočemo. 8. Rešil jih bom, ter se bom ž njimi prijazno pogovarjal in pečal. V hebrejskim: „pravi Gospod. Pomagal bom Ustim, zoper ktere pihajo, “ t. j., varoval bom nje, ktere hudobneži preganjajo. 9. Besede Gospodove, zlasti njegove obljube, in zgorej v 6. versti dana obljuba. 10. so zveste brez zvijače. Prim. Prip. 30, 5. Ps. 118, 140. 11. poterjeno za ves svet, ali pa za deželo, namreč Palestino. Allioli prestavlja: ^poterjeno v persteni posodi stara prestava pa: r od persii odločeno; a „sedemkrat,“ t. j., velikokrat očišeno. Prim. 3. Mojz. 26, 24. Prip. 24, 16. 12. tega spačeniga sveta, posvetnih ljudi in njih hudobij. Gl. Prid. 1, 4. 13. Hudobni so okrog pravičnih, in jim išejo škodovati. 14. Ti dopustiš po svojih nerazumljivih sklepih, de se hudobni množe. Mi ne razumemo neskončne poterpežljivosti, ki jo imaš s hudobnimi, pa molimo in terdno verujemo, de ravnaš vse v svojo čast in v zveličanje svojih izvoljenih. 1. O kteri priložnosti je bil ta psalm zložen, se ne ve. Nekteri mislijo tadaj, ko je Savel Davida preganjal. 2. Kako dolgo se bom sam seboj posvetoval, kako de bi se rešil? 3. t. j., poživi me (1. Ezd. 9, 8.) ali okrepčaj me (1. Kralj. 14, 27.); zakaj trudnimu, zmamljenimučloveku oči otemne (Žal. pes. 5, 17.). Ali pa: Raz¬ svetli moje oči, de najdem pot, de uidem in ne umerjem. Pobožni kristjan naj spet misli na sovražnike svoje duše, ter naj prosi Boga za razsvetljenje, de ne umerjc njegova duša po smertnim grehu. Bukve Psalmov 12. 13. 115 lost, moje serce se raduje v tvoji je dobro storil; in hvalo bom pomoči; pel bom Gospodu, ki mi pel imenu Gospoda, 4 ) Narvišiga. XIII. (14.) Psalm. David zdihuje, ker je svet poln hudobnih, ki zalerajo uboge; unim napoveduje Božje kaznovanje, letem pa rešenje. 1. K koncu, psalm Davidov. Neumnež * 1 ) pravi v svojim sercu: „Ni Boga u . 2 ) Sprideni so, in ostudni so v svojih naklepih. 3 4 ) Ni ga, de bi dobro delal, kar eniga ni. 4 ) 2. Gospod je z nebes pogledal na človeške otroke, 5 ) de bi vidil, če je kdo razumen, ali po Bogu vpraša. 6 ) 3. Vsi 7 ) so zašli; vsi so malopridni postali; 8 ) ni ga, de bi dobro delal, kar eniga ni. Od- pert grob je njih gerlo; s svo¬ jimi jeziki goljufno delajo; gadji strup je na njih ustnicah. Njih usta so polne kletve in grenkosti; njih noge hite kri prelivat. Na njih potih je zateranje in nesreča, ter mirne poti ne poznajo; pred njih očmi ni Božjiga strahu. 9 ) 4. Ali ne bodo vsi spoznali, I0 ) ki hudobijo uganjajo, ki zrejo moje ljudstvo, kakor grižljej kruha? 11 ) 5. Gospoda niso klicali; ondi so trepetali od strahu, kjer ni bilo strahu; 12 ) 6. zakaj Gospod je per pra- 4. Ime Gospodovo je Gospod sam, t. j., Gospod, kolikor ga imenujemo in poznamo. 1. ki se krivih ukov in zmot derži, zraven tega pa tudi hudobno živi. Gl. Iz. 32, 6. 2. tedaj tudi ne Božjiga Sodnika. 3. v svojih mislih, namenih in delih. 4. med temi neumneži ali hudobneži. 5. na veči število človeških otrok. David ne misli, de bi bili vsi ljudje hudobni; zakaj v 6. versti govori od pravičniga zaroda, od majhniga števila pravičnih, ki še pobožno žive, ako ravno imajo še človeške slabosti nad seboj. 6. ali je kdo v Božjih rečeh podučen, ali se v svojim djanji Boga boji, ter se po njegovih svetih postavah ravna. 7. Vsi uni hudobni neumneži so zašli. 8. Drugi prestavljajo: „vsi so se spačili ft . 9. te verste ni v hebrejskim do besedi: »njih gerlo“. Po mislih več učenih razlagavcov so bile sem postavljene iz 3. pogl. Rimlj. Sv. Pavel jih je vtem listu, berž ko ne, sostavil iz različnih verstasvetiga pisma (Ps. 52, 2: 139, 4: 9, 7. Iz. 59, 7. Prip. 1, 16. Ps. 35, 2.). 10. Prerok govori v imenu Božjim. 11. ki moje ljudstvo zaterajo in oderajo. Mih. 3, 3. Habak. 3, 14. 12. ti hudobneži so živeli brez molitve, ter so se bali časnih nadlog, ki so jih zadevale, ali so jim žugale, desiravno bi se teh nadlog prav za prav ne bilo treba bati, ker so človeku bolj v prid, kakor v škodo, in mu v pobolj- šanje služijo; tresli so se, ker jim ni dajala serčnosti misel v vsigapričujo- čiga Gospoda. 8 * H6 Bukve Psalmov 13. 14. vičnim rodu, 13 ) svet uboziga 14 ) ste zasmehovali, ker je Gospod njegovo upanje. 15 ) 7. Kdo bo dal s Siona Izraelu rešenje? 16 ) Ko bo Gospod od- vernil sužnost svojiga ljudstva, 17 ) se bo Jakop radoval, in Izrael veselil. 18 ) XIV. (15.) Psalm. David uči, kteri so pravi služabniki Božji, in se smejo nadjati Božje prijaznosti. 1. Psalm Davidov. Gospod! kdo bo prebival v tvojim šotoru;') ali kdo bo počival na tvoji sveti gori! 2 ) 2. Kdor hodi brez madeža, in pravično dela; 3 ) 3. kdor resnico govori v svo¬ jim sercu; 4 ) kdor s svojim jezi¬ kam ne goljufuje; 5 ) tudi ne dela liudiga svojimu bližnjimu, in za¬ sramovanja ne sprejema zoper svoje bližnje; 6 ) 4. pred njega obličjem hudobni nič ne velja; 7 ) nje pa, ki se boje Gospoda, čisla; kdor svojimu bližnjimu persega, pa ga ne go¬ ljufuje; 8 ) 5. kdor svojiga denarja ne daje na obresti, 9 ) in ne jemlje daril zoper nedolžniga; ,0 ) kdor tako dela, ne omahne veko¬ maj. 11 ) 13. Gospod je per pravičnih, ter jih varuje. 14. zaupanje pravičnika ste zasmehovali. 15. V hebrejskim se berete versti 5., 6.: „ Gospoda ne kličejo. Potem (ko k spoznanju pridejo) se prestrašijo ; zakaj Bog je per rodu pravičnih. Le zaničujte svet uboziga! saj Gospod je njegovo zaupanje “. 16. O de bi kmalo prišlo rešenje, Zveličar, Odrešenik iz Siona, ki nas bo rešil iz te spridenosti in nesreče! 17. nesrečo svojiga ljudstva (prim. Job. 36, 13.), ki ga stiskajo hudobni. 18. n Jakop" in „ Izrael" ste imeni očaka tega ljudstva, ter pomenite ljud¬ stvo samo. 1. Po mislih nar več razlagavcov je David pel ta psalm o priložnosti, ko je bila skrinja zaveze prenesena, in ko se je novi sveti šotor posvečeval (2. Kralj. 6,1. i. d. 1. Kron. 15, 1. i. d.). Vender pa utegne biti ta psalm, brez ozira na te pergodbe, odgovor na vprašanje, kdo je deležen družbe in gnade Božje ter zveličanja v njem? Na to poslednje naj misli tudi pobožni kristjan. 2. kdo bo imel pokojno vest in večni mir v Bogu? 3. Kdor se_ varuje hudiga in dela dobro. Gl. Ps. 36, 27. 4. kdor pošteno misli, kakor govori. 5. V hebrejskim: „ne obrekuje 11 . 6. obrekovanja in opravljanja ne posluša, ampak ga graja. V hebrejskim: n ne govori 7. ako je tudi mogočen in bogat. 8. persego spolnuje. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ki hudobnimu (tudi svojimu sovražniku) persesše ". 9. Gl. 2. Mojz. 22, 25 : 3. Mojz. 25, 36. I,uk. 6, 35. 10. se ne da z darili podkupiti. Gl. 5. Mojz. 16, 19. 11 . terdno stoji, je večno srečen. Bukve Psalmov 15. 117 XV. (16.) Psalm. Ko je bil David k nevernikara zbežal, Le v Bogu najde David vso svojo sre< besedah sv. aposteljnov Petra in Pavla svoje pokoršine do nebeškiga Očeta, o od svojiga 1. Davidov napis. 1 ) Obva¬ ruj me, Gospod! ker v tebe upam. 2 ) 2. Rekel sim Gospodu: 3 ) Moj Bog si ti, ter mojiga blaga ne potrebuješ. 4 ) 3. K svetim, ki so v njegovi obljubi Bogu, de ne bo raalikam služil, o, in ga hvali za njega varstvo. Po govori v tem psalmu Jezus Kristus od d svojiga terpljenja, od svoje smerti in vstajenja. deželi, je vse moje nagnjenje ču¬ dovito obernil; 5 ) 4. Namnožile so se njih nad¬ loge, 6 ) potem so hiteli. 7 ) Njih shodov ne bom zbiral k kervavim kapljam, 8 ) in njih imeu 9 ) ne bom izrekoval s svojimi ustnicami. 10 ) 1. t. j., ta psalm je David zložil. V hebrejskim: „Z lata dragotina je Da- vidova“. Tako se imenujejo zavoljo njih imenitniga in visokiga zapopadka tudi psalmi 56—60. Drugi prestavljajo: napis na spominek “ ali „na znamnje“, na kak steber, ali „grobni spominek Davidov Drugi drugači. V tem psalmu govori Mesija (gl. Ps. 2. razi. 1.), ki se ves vda Bogu (v. 1 — 8.) in na zadnje (8—11.) razodene vero, de ga bo Bog trohnobe varoval, ter ga peljal v novo veselo in častitljivo življenje. De ta psalm od Mesija govori, in de David v njem ne popisuje sebe, sta naravnost učila sveta aposteljna Peter in Pavel (Djan. ap. 2, 22—31: 13, 35—37.; kar se tudi iz zapo¬ padka kaže. 2. Kristus, piše sveti Pavel do Hebr. 5, 7., viši duhoven po redu Melkizedekovim, daruje svoje molitve v dnevih svojiga mesa, ter prosi njega, ki ga more oteti smerti (po vstajenji); pa ne le za se, ampak za celo svoje skrivnostno telo, za sveto cerkev, za vse verne moli k svojimu nebeškimu Očetu, de bi v njem vsi ostali. — Ker se mora slehern kristjan Bogu darovati, ter ima slehern svoje vstajenje v Kristusu in po Kristusu, naj torej občutljeje tega višiduhovskiga psalma v sebi obuduje. 3. Rekel sim tebi, Oče! 4. ker si moj Bog, me ohranuješ in varuješ, če ti tudi nič nimam dati; saj tudi nič ne potrebuješ, sam sebi si zadosti. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Moj Bog si ti, ni sreče za me zunaj tebe. u 5. Ta versta se da tudi takole prestaviti: „Nad svetniki, ki so v njegovi deželi, je čudovito dopolnil vso mojo voljo. (i Pa zgornja prestava je bolji, ker se tudi v hebrejskim tako bere. 6. ko so bili še na napčnih potih in v grehih. 7. po nadlogah so se prebudili, in so hiteli k zveličanju. 8. Svetih ne bom zbiral k malikovavskim darovam. 9. ,,nji/i imen u , to je, imen kervavih darov. 10. še celo ne bom izrekoval, koliko manj opravljal. Ta versta se da tudi Po¬ staviti: „ Pomnožile so se njih (hudobnih) slabosti (maliki); za njimi so hiteli (jih molit). Njih shodov (namreč shodov pravičnih) ne bom ££ i. t. d. Po hebrejskim: v Oni, ki nekam drugam hite u (kakor k pravimu Bogu in njegovi postavi j, bodo imeli velike bolečine. Jez nočem darovati njih kervavih darov (njih malikovavskih daritev), tudi ne njih imen izrekovati.“ 118 Bnkve Psalmov 15. 5. Gospod 11 ) je del mojiga deleža in moje kupe; 12 ) ti si, ki mi boš dal nazaj inoj delež. 13 ) 6. Vervi so mi sprelepo 14 ) padle; 15 ) zakaj moj delež mi je veličasten. 7. Hvalil bom Gospoda, ki mi je dal razumnost; 16 ) k temu me opominjajo celo v noč moje ledvice. 17 ) 8. Vedno vidim Gospoda pred svojimi očmi; ker mi je na desni, de ne omahnem. Djan. ap. 2, 25. 9. Zato se moje serce veseli, in moj jezik se raduje; in tudi moje meso bo počivalo v upa¬ nji ; 18 ) 10. ker ne boš pustil moje duše 19 ) v peklu, 20 ) in tudi ne boš perpustil svojimu svetimu 21 ) viditi trohnobe. 22 ) Djan.ap. 2, 32: 13,35. 11. Naznanil si mi pot živ¬ ljenja; 23 ) z veseljem me boš na¬ vdajal pred svojim obličjem; raz¬ veseljevanje je na tvoji desni vekomej. 24 ) 11. Mesija imenuje Boga svojiga Gospoda, kakor Ps. 109, 1. 12. n kupa“ pomeni tukaj toliko, kolikor „odloček u , ali to, kar je človeku odločeno (Perm. Ps. 10, 7.). Pomen : Gospod je moja dedšina, on mi je odločen v delež, v njem imam vse svoje zaloge, vso svojo srečo. 13. To, česar sim se na svetu znebil, mi ti poverneš v visim načinu ali v viši stopinji. V hebrejskim: „ki mi je perhranil moj delež a . Besede te verste lahko vsak kristjan nase obrača, posebno pa duhoven, ki od altarja živi. Glej 4. Mojz. 18, 20. i. d. 14. v sprelepih ali v prav prijetnih krajih. Zmerjevskimi vervmi, ko so namreč ž njimi deželo merili in jo delili (Joz. 14, 5. i. d.), so mi prav prijetne kraje odmerili. 15. Pomen te verste: Prav velika sreča mi je došla, ker mi je prav lepa dežela odločena, Bog sam mi je v delež dan. 16. de sim si zvolil ta lepi delež, Boga samiga. 17. Ledvice pomenijo tukaj notranji občutljej (Ps. 7, 10: 16, 3.j, t. j., tudi do terde noči, dokler čujem, me opominja moj notranji občutljej k hvalež¬ nosti za to gnado. 18. t.j., tudi moje telo, ko uinerje, bo imelo upanje, de ue bo zmirej v smerti ostalo. V hebrejskim: „bo varno prebivalo “, t. j., obvarovano bo trohnobe in červov. 19. „moje duše 11 , t. j., mene ali mojiga trupla, kar tudi pomeni hebrejska beseda „nefeš u , 4. Mojz. 9, 6. 7. 10. in mora to tudi tukaj pomeniti, de 10. versta naznani vzrok, zakaj de meso (v. 9.) z zaupanjem in mirno po¬ čiva ; zakaj če duša v grobu ne ostane, zato še truplo ni varno in nestrohljivo. 20. v grobu (Prip. 9, 18.), kakor se spet iz zapopadka posname. 21. Drugi berejo: „wo)iga svetiga u ; de se pa mora tako brati, kakor je zgorej prestavljeno, terdijo naj starejši in naj imenitniši priče. 22. tako so vsi stari prestavljavci prestavljali hebrejsko besedo. Tisti razlagavci pa, ki terdijo, de David besedi „grob“ in „trohnoba IJ ' ni govoril v besednim, ampak v podobnim pomenu (prim. Eceh. 37, 5.), se motijo, in so nasproti vsim starim razlagavcam, ki so besedi „grob u in „trohnoba u prav po čerki razumeli. 23. me po mojim vstajenji osrečuješ. 24. Po vstajenji je šel Kristus pot življenja, ter se je usedel na desnico svojiga Očeta, t. j., prejel je Božje zveličanje in Božjo oblast (Gl. Ps. 109,1.). Njegov delež zadobi ž njim ves prerojeni človeški rod, ko bo sodnji dan v njem od smerti vstal, Prim, 1. Kor. 15. Bukve Psalmov 16. 119 XVI. (17.) Psalm. David prosi Boga pomoči zoper sovražnike, in upa doseči večno plačilo. 1. Molitev Davidova. Usliši, Gospod! mojo pravico, ‘) glej na mojo prošnjo. Poslušaj mojo mo¬ litev iz negoljufnih ust. 2 ) 2. Spred tvojiga obličja naj pride moja sodba; 3 ) tvoje oči naj gledajo pravičnost. 4 ) 3. Poskušal si moje serce, 5 ) in obiskoval po noči; 6 ) z ognjem si me skušal, 7 ) in ni se najdla v meni krivica. 8 ) 4. De ne govore moje usta od človeških del , 9 ) sim se deržal terde poti, 1 °) zavoljo besedi tvojih ust. 1 ‘) 5. Poterdi mojo hojo na svojih stezah, de ne spodletemoje sto¬ pinje. I2 ) 6. Jez sim klical, ker meti, o Bog! uslišiš; nagni mi svoje uho, ter usliši moje besede. 7. Čudovitno skazi svoje usmi¬ ljenje, ki otevaš nje, ki v te upajo. 8. Vari me ko punčico v očesu njih, ki se v bran stavijo tvoji desnici; 13 ) brani me pod senco svojih perut 14 ) 9. hudobnim, ki me nadlegvajo. Moji sovražniki so mojo dušo oblegli; 10. svoje serce somi zaperli; 15 ) njih usta so ošabno govorile. 11. Ki so me zavergli, me zdaj obdajajo; sklenili so, svoje oči obračati v tla. 16 ) 1. Gospod, usliši mojo pravično molitev. 2. ki pride iz resničnih ust in iz ravniga serca. 3. od tebe, iz tvojih ust naj pride moje obsojenje. 4. tvoje oči naj gledajo mojo nedolžnost. 5. namene in želje mojiga serca. 6. ter si na me gledal, če kje ne mislim kaj krivičniga in hudiga; zakaj noč je čas, v kterim človek rad premišljuje mnoge reči. Ps. 15, 7: 4, 5. 7. z ognjem britkost in skušnjav si me skušal, če sim tudi poterpežljiv in zvest. 8. namreč tista krivica, zavoljo ktere me sovražniki preganjajo. 9. de celo ne govorim od hudobnih človeških djanj (Efež. 5, 3.). 10. poti ojstre čednosti, zatajevanja in mertvenja. 11. zavoljo tvoje svete postave. V hebrejskim se bere ta versta: »Moie misli se ne umaknejo iz mojih ust (kakor mislim, tako tudi govorim). Per človeškim djanji sim se ogibal po besedi tvojih ust (z njeno močjo) pota hudobnih “. 12. de odstopim od prave poti, od pravičniga življenja. 13. ko zerklo ali ko punčico v očesu, to je, varuj me kakor to, kar ti je nar ljubši (prim. 5. Moj z. 32, 10. Prip. 7, 2.), tistih, ki se ustavljajo tvoji moči, tvojim naredbam in sklepam. 14. kakor koklja svoje pišeta (Gl. 5. Mojz. 32, 11. Mat. 23, 37.). 15. po besedi: „svojo mast so zaperli “, to je, z mastjo so obdali svoje serce, to je, svoje serce so neobčutljivo storili. »Mast 11 je v sv. pismu navadna podoba dušne oterpnosti in neobčutljivosti. Prim. Ps. 118, 70. Iz. 6, 10. 16. de bi moje nesreče ne vidili, de bi ne bili k usmiljenju naklonjeni. Drugi po hebrejskim: »svoje oči obračajo v tla , de bi me vergli“, Drugi drugači. Bukve Psalmov 16. 17. 120 12. Popadli so me, ko lev, ki je na rop perpravljen; in ko mlad lev, ki preži v zatišji. 13. Vzdigni se, Gospod! pre¬ hiti ga, 17 ) ter gapoderi; odtegni me hudobnimi!, svoj meč sovraž- nikam tvoje roke. 18 ) 14. Gospod! loči jih v njih življenji od njih, ki jih je malo na zemlji j 19 ) s tvojimi skritimi zakladi je njih trebuh napolnjen, 20 ) bogati so z otroci in svojim mlaj¬ šem zapuste ostalo. 21 ) 15. Jez pa se bom v svoji pravičnosti perkazal pred tvojim obličjem; 22 ) nasiten bom, ko se perkaže tvoja slava. 23 ) XVII. (18.) Psalm. David hvali Boga za prejete dobrote, zlasti ker ga je iz toliko in tolicih ne¬ varnost rešil. 1. K koncu. 1 ) Gospodovimu služabniku Davidu, 2 ) ki je go¬ voril besede te pesmi Gospodu tisti dan, ko ga je Gospod otel iz roke vsih njegovih sovražnikov in iz roke Savlove; ter je rekel: 3 ) 2. Ljubim te, Gospod, moja moč, 3. Gospod, moja terdnjava, mojeperbežališe, in moj rešenik, 4 ) moj Bog, moj pomočnik, in v njega bom zaupal; moj varh, in rog moje blagosti, 5 ) in moj spre¬ jemnik. 6 ) 4. Hvalil bom Gospoda in ga klical; in rešen bom svojih sovražnikov. 5. Smertne bolečine so me 17. poglavitniga sovražnika in njegove tovarše. 18. njim, ki so sovražniki po tvoji moči. Vzemi jim meč, ki si jim ga dal, ker brez tebe nič ne premorejo. 19. loči jih od majhniga števila pravičnih. 20. ki tvojih darov preobilno vživajo. 21. svoje bogastvo zapušajo otrokam. V hebrejskim: „Gospod! loči jih od hudobnih s svojim mečem , od ljudi s svojo roko ^kterim si ti moč dal), Gospod, od ljudi tega sveta , ki imajo svoj del v tem življenji; s svojimi zakladi napolnuješ njih trebuh, siti so sinovi (njih sinovi), in zapušajo svojim mlajšem “ i. d. 22. Jez pa se bom hudiga varoval in dobro delal, de po svoji smerti pravičen pridem pred tvoje obličje. 23. takrat bom popolnama osrečen, ko bom tvoje veličastvo gledal in vžival. V hebrejskim: „feo se zbudim po tvoji podobi to je, ko bom vstal in spet zadobil Božjo podobo. David tukej z jasnimi besedami izreče vero v srečno neumerljivost. 1. Gl. Ps. 4. razlag. 1. V hebrejskim: „Pevcu“. 2. perlastena zahvalna pesem; ali pesem, ki jo je bil David zložil. 3. Permeri Ps. z 2. Kralj. 22, 2. 4. V hebrejskim: ^Gospodje moja skala, moja terdnjava, moj odrešenik“. 5 - » ro 9“ pomeni moč: kakor vol v boji z rogam premaga, tako tudi jez pre¬ magam z Bogam. Gl. 1. Kralj. 2, 1. Luk. 1, 69. 6. moj sprejemnik — moja podpora v nevarnosti. Bukve Psalmov II. obdale, in potoki hudobije some prestrašili. 7 ) 6. Peklenske bolečine so me obdale; 8 ) smertne zatlerge some prehitele. 9 ) 7. V svoji stiski sim Gospoda klical, in vpil sim k svojimu Bogu; in uslišal je moj glas s svojiga svetiga tempeljna, in moje vpitje pred njegovim obličjem je prišlo do njegovih ušes. 8. Zemlja se je gibala in tresla; 10 ) gore so se do dna ma¬ jale in tresle; ko se je nad njimi serdil. 1 ') 9. Dim se je vzdigoval v nje¬ govi jezi; 12 ) ogenj se je unel pred njega obličjem; 13 ) oglje se je užgalo. u ) 10. Nagnil je nebo', 15 ) ter je doli stopil; in tema je bila pod njegovimi nogami. 16 ) 11. In na kerubine 17 ) se je usedel in je letel; letel jena pe- rutah vetrov. 18 ) 12. In postavil je temo za svoje 121 skrivališe, okrog njega je njegov šotor: temna voda v oblakih hlipa. 13. Pred svetlobo njegoviga obličja so šli oblaki, toča in ognjeno oglje. 14. In Gospod je germel z neba, in Narviši se je glasil, toča in ognjeno oglje. 15. In je streljal svoje pušice, in jih je razkropil; 19 ) strele je množil, in jih je prestrašil. 16. In perkazali so se studen¬ ci, 20 ) in dno zemlje se je raz- gernilo 21 ) zavoljo tvojiga hudo- vanja, o Gospod! zavoljo viharja tvoje jeze. 17. Poslal je z višave 22 ) in me je sprejel, ter me je izlekel iz veliko voda. 23 ) 18. Otel me je mojih nar moč¬ nejših sovražnikov, in njih, ki so me čertili, ker so bili močnejši kakor jez. 19. Planili so name ob času moje nadloge; in Gospod je bil moj varh. 7. moji serditi sovražniki so me prestrašili. 8. V hebrejskim: peklenske vezi“. 9. Pomen: Silne nevarnosti so mi pretile pokončanje. 10. Zdaj popisuje David v podobi nevihte ali hude, silne ure Božjo serditost, ktera se je izlila na njegove sovražnike. 11. „fco se je nad njimi t. j., nad mojimi sovražniki. 12. V hebrejskim: „dim se je valil iz njegoviga nosa 11 . 13. V hebrejskim: „ui iereč ogenj je švigal iz njegovih ust u ; podobe silne jeze Božje. 14. poslal je strele (podobe kazni.) 15. V silni uri se vidi, kakor de bi se nebo nagnilo, ker oblaki niže segajo. 16. cerni oblaki so bili pod njim. 17. na vihar germečih oblakov. Prim. Eceh. 1, 5. razi. 14. „Kerubini“ pomenijo nekterikrat tudi natorne moči, kterih se Bog ko angeljev posluži, de po njih svoje sklepe spolnuje. 18. letel je, ker ga je veter nesel. 19. in je sovražnike razkropil ali razpodil. 20. dno, globočine morja, zavoljo potresa in viharja. 21. to je, dno morja se je odgernilo. 22. Stegnil je svojo roko z višave. 23. me je rešil iz veliko nevarnost. Bukve Psalmov !?. 122 20. Ia peljal me je na širja¬ vo; 24 ) otel me je, ker me je ljubil. 21. In Gospod mi bo povernil po moji pravici, 25 ) in po čistosti mojih rok mi bo povernil; 22. ker sim se deržal potov Gospodovih, in nisim hudobno ravnal pred svojim Bogam. 23. Zakaj vse njegove sodbe sim imel pred svojimi očmi, in njegovih pravic nisim zametoval. 24. In neomadežan bom z njim, ter se bom varoval svoje hudo¬ bije. 26 ) 25. In Gospod mi bo povernil po moji pravici in po čistosti mojih rok pred njegovimi očmi. 26. S svetim boš svet, in z nedolžnim boš nedolžen. 27 ) 27. Z izvoljenim boš izvoljen, s hudobnim boš hud. 28 ) 28. Zakaj ponižnimu ljudstvu boš pomagal, in oči prevzetnih boš ponižal. 29 ) 29. Ker ti, Gospod! razsvet¬ ljuješ moje svetilo; 30 ) moj Bog, razsvetli moje teme! 30. Zakaj po tebi bom rešen skušnjave; in s svojim Bogam zid preskočim. 31 ) 31. Pot mojiga Boga ni ognju- šena; Gospodove besede so z ognjem očišene; varh je vsih, ki vanj zaupajo. 32. Zakaj kdo je Bog zunaj Gospoda? ali kdo je Bog zunaj našiga Boga? 33. Bog je, ki me je z močjo opasal, in je mojo pot neomade- žano naredil; 32 ) 34. ki mi je noge napravil, ko jelenam, 33 ) in me je postavil na višavo; 34 ) 2. Kralj. 22, 34. 35. ki je učil moje roke za boj, in mi je dal rame, ko ž - lezen lok. 35 ) 30. In dal si mi varstvo svoje pomoči, in tvoja desnica me je sprejela, in tvoje svarjenje me je poboljšalo do konca, in tvoje svarjenje me bo učilo. 36 ) 24. „na širjavo«, t. j., v prostost; me je rešil. 25. „po moji pravici t. j., zavoljo moje pravične reči. 26. „svoje hudobije 11 , t. j., spačenosti, ki je v meni, in greha, ki me nar bolj mika. 27. s pobožnim ravnaš pobožno, t.j., dobrotljivo: z nedolžnim pa nedolžno, t. j. tako, de mu uobeniga zadolženja in nobene kazni ne persojaš. V hebrejskim: Z usmiljenim boš usmiljen , .v popolnim pa popoln a . 28. V hebrejskim: „.v čistim (z odkritoserčnim) boš čist ( odkritoserčen), sspri- denim (z nezvestim) boš nezvest. 11 Slehernima boš povernil, kakor se bo proti tebi obnašal. 29. prevzetne boš ponižal. 30. „moje svetilo«, t. j., mojiga duha. 31. Ako sim s teboj sklenjen, ubežim skušnjavam, in premagam vsako težavo na potu zveličanja. V hebrejskim: „s teboj se zaletim proti trumam . in s svojim Bogam “ i. d. 32. Bog me podpera, de pravično živim. 33. Bog mi je dal hitre in urne noge. 34. kjer sim bil zavarovan svojih sovražnikov. 35. David je bil silno močan. V hebrejskim: „in mojo roko je učil napenjati železni lok“. 36. V hebrejskim: ,,tvoja desnica me podpera , tvoje poniževanje me Bnkve Psalmov 11. 123 37. Moje stopinje si pod me¬ noj razširil; 37 ) in moje stopinje niso opešale. 38 ) 38. Svoje sovražnike bom po¬ dil, 39 ) in jih bom zagrabil; ter se ne bom verni!, dokler ne po- ginejo. 39. Poterl jih bom, in ne bodo mogli stati; popadali bodo pod mojimi nogami. 40. Z močjo si me za boj opa¬ sal, in njim noge spodbil, ki so se zoper me vzdignili. 41. Moje sovražnike si mi v beg zagnal, in razkropil nje, ki me čertijo. 42. Vpili so k Gospodu, in nikogar ni bilo, de bi jih bil rešil; in jih ni uslišal. 43. Razmel jih bom, kakor prah pred vetram, kakor blato na potu jih bom potrebil. 44. Rešil si me zopergovora ljudstva; 40 ) postavil si me po¬ glavarja narodam. 4 ') 45. Ljudstvo, ki ga nisim po¬ znal, mi služi; berž ko je sli¬ šalo, mi je bilo pokorno. 46. Ptuji otroci 42 ) so se mi lagali, 43 ) ptuji otroci so se po¬ starali, 44 ) in so se na svojih ste¬ zah spotikovali. 45 ) 47. Gospod živi, in hvaljen bodi moj Bog, in poveličevan bodi Bog mojiga odrešenja. 48. Bog! ki mi daješ maše- vanje 46 ) in pod me ljudstva sprav¬ ljaš; moj rešenik od mojih ser- ditih sovražnikov, 49. ti me boš povzdignil čez nje, ki se zoper me vzdigujejo; hudobniga človeka me boš rešil. 50. Zato te bom med narodi hvalil, Gospod! in tvojimu imenu bom hvalo pel; Rim. 15, 9. 51. ki poveličuješ blagost svo- jiga kralja, in milost skazuješ Davidu, svojimu maziljenimu, in njegovimu zarodu vekomaj. poveličuje 11 . — Ko me ponižaš, sim velik. Po poniževanji se pride k po- vikšanju. Efež. 4, 9. 10. 37. si mi naredil široko pot, de sim lahko in zložno hodil. 38. mi ni spodletovalo, se nisim opotekal. 39. kteri so tudi tvoji sovražniki, ker se vzdigujejo zoper tvojiga maziljeniga in zoper tvojo postavo. Pobožni kristjan misli per teh in enacih verstah, kjer se sovražniki v misel jemljejo, na svoje slabe navade in grehe, ktere mora kakor svoje nar hujši sovražnike premagovati in pokončevati; ali pa tudi misli na hudobne peklenske moči, ki se nikoli ne utrudijo, njegovo zveličanje v nevarnost postavljati, in celo podkopati. 40. Rešil si me podpihovavcov in razporov med mojim ljudstvam. 41. David, predpodoba Kristusova, govori tukaj z besedami, ki se bolj Kristusu, kakor pa njemu perlegajo. 42. v prešeštvu spočeti in rojeni otroci, t. j., Izraelci, ki so Boga zapustili, svetu in posebno malikam služili, ter po nauku sveta svoje življenje ravnali, tedaj so bili tako rekoč od sveta rojeni (Mat. 12, 39.'!. 43. so se mi hlinili po zgolj vnanji službi. 44. so oterpnili v svoji hinavski službi. Prim, Heb. 8, 13. _ ... 45. po kterih so popred prav hodili. Drugi po hebrejskim: »Otroci ptujsnu (neverniki) se mi perlizujejo (se mi podajajo), otroci ptujšine hiram (pešajo), in hitro bexe iz svojih gradov “ (ter vse popuste velikanu kralja). Drugi drugači. 6- „maševanje“ se imenuje v hebrejskim vsako zadostovanje, zadobljena pravica. 12 4 Bnkve Psalmov 18. XVIII. (19.) Psalm. David slavf Božjo vsigamogočnost in modrost, ki se razodeva v prečudnim stvarjenji sveta in v Božji postavi. 1. K koncu. Psalm Davidov. 2. Nebesa perpovedujej‘o Božjo slavo, 1 ) in dela njegovih rok oznanuje nebez. 2 ) 3. Dan dopoveduje dnevu, in noč daje noči na znanje. 3 ) 4. Ni ga jezika in ne besedi, de bi se njih glas ne slišal: 4 ) 5. po vsi zemlji se njih glas 5 ) razlega, in njih besede do konca sveta. 6. V solncu je postavil svoj šotor; 6 ) in ono gre kakor ženin iz svoje stanice ; 7 ) veseli se kakor velikan, ko po potu teče. 7. Od naj zadnjiga neba je njegov izhod, in do naj zadnjiga taistiga njegov tek; in nihče se ne moreperkriti njegovi vročini. 8 ) 8. Gospodova postava 9 ) je čista, 10 ) ter spreobrača duše; 1 ') Gospodovo spričevanje je zve¬ sto , 12 ) ter daje modrost malim. 13 ) 9. Pravice Gospodove so rav- 1. Nebesa spričujejo Božjo mogočnost in modrost. 2. Obširni nebez oznanuje, kaj je Bog naredil. V visim pomenu so po svetim Pavlu QEtim. 10, 18.) razumevali z nebezam — sveto cerkev, z nebesi — aposteljne, s solncain — Kristusa, Solnce pravice, in začetnika postave, ktero David v 8. versti hvali. 3. vsigamogočnost in modrost Božjo. Noč in dan, t. j. neprenehama, doni hvala Božje mogočnosti in modrosti po vstvarjenim svetu. 4. Te po vstvarjenim svetu doneče besede niso take, de bi se ne slišale. Ali pa: Ker ni nobeniga jezika, de bi se ne slišal, ali: ker se vsak jezik sliši, torej se slišijo tudi te besede. Perm. 1. Kor. 14, 10. Drugi: Desiravno nimajo jezika in ne govore, vender se sliši njih oznanovanje Božje vsigamogočnosti in modrosti. 5. „njih glas 11 , t. j., glas nebeza in nebes. V visim pomenu: glas cerkve in aposteljnov. Rim. 10, 18. 6. namreč: solnce je Bog postavil na svoje prebivališe (na nebesa), kakor se iz hebrejskiga vidi. Te besede, kakor jih imaVulgata, razlagajo sveti očetje od velike skrivnosti, de Bog v Kristusu resnično prebiva (^Kol. 2, 9.). 7. polno mlade moči in serčnosti, zjutrej zgodej. 8. Solnce gre neutrudljivo po svojim potu od vzhoda do zahoda, ter vse obseva in ogreva. Ob enim se o tem tudi popisuje zemeljsko življenje Kristusa in sleherne bogaboječe duše. Kristus je bil rojen, je rastel, učil, terpel, je spet vstal in se vzdignil; je tekel, ni nikoli počival na svojim potu, pravi sveti Avguštin. 9. Kakor vstvarjeni vidni svet oznanuje veličastvo in modrost Božjo, tako tudi postava ali duhovno razodenje. Tudi se lahko misli, de je sveti pevec prestopil od vidniga solnca k nevidni duhovni luči, t. j., k postavi. 10. Drugi prestavljajo: „je popolna*. 11. Drugi prestavljajo: „ poživlja duše*. 12. »zvesto* , t. j., resnično in nezmotljivo. 13. »malim*, t. j., priprostim, ponižnim. Prim. Mat, 11, 25. Bukve Psalmov 18. 19. ne , u ) in serca razveseljujejo; Go¬ spodova zapoved je svetla, ter oči razsvetljuje. 15 ) 10. Strah Gospodov je svet, in ostane vekomej; sodbe Go¬ spodove so resnične, opravičene same v sebi. 11. Bolj so zaželene kakor zlato, in prav drag kamen; in slajši kakor med in sat. 12. Tvoj služabnik se jih tudi derži; 16 ) v njih spolnovanji je obilno plačilo. 125 13. Kdo spozna pregreho? 17 ) Očisti me mojih skrivnih grehov in zavoljo ptujih zanesi svojimu hlapcu. 18 ) 14. Ako ne gospodujejo nad menoj, ne bom omadežan; in očišen bom nar večiga greha. 19 ) 15. In govorjenje mojih ust ti bodopadlo; in zdihovanje mojiga serca bo vedno pred tvojim oblič¬ jem. 20 ) Gospod, ti si moj pomoč¬ nik in moj odrešenik. XIX. (20.) Psalm. Ljudstvo želi' kralju, ki gre na nevarno vojsko, srečo in zmago, ter moli, de bi ga Bog ohranil. 1. K koncu. Psalm Davi¬ dov. ') 2. Usliši te, Gospod! ob dnevu stiske; varuj te ime Jakopoviga Boga. 2 ) 3. Pošlje naj ti pomoč s sve- tiša, 3 ) in s Siona 4 ) te obvari. 4. Spomni naj se vse tvoje daritve, 5 ) in tvoja žgavna dari¬ tev 6 ) bodi debela. 7 ) 14. n ravne“ ali prave. Tukej in v naslednjim omenjene besede namreč: „pra- vice, sodbe, zapovedi “ in potem „strah“ pomenijo vse eno, namreč: „ postavo “. 15. dušne oči ali duha razsvetljuje. 16. V hebrejskim: „tudi tvoj služabnik je bil ž njimi poplačan 17. Pa kdo spozna vsak greh, ko bi tudi še tako pazil, de bi Boga ne žalil? 18. zavoljo ptujih grehov, kterih sim jez kriv, de jih drugi delajo. Drugi pre¬ stavljajo hebrejsko: „ zavoljo premišljenih (prostovoljnih) grehov mi za~ nesi“. Še drugi: „prevzetnežev varuj svojiga služabnika 19. „nar večiga greha 11 , t. j , napuha (Avg.), ki izvira iz pomanjkanja spoznanja samiga sebe. 20. Nekteri prestavljajo hebrejsko 14. in 15. versto: ,,Varuj svojiga hlapca prevzetnežev , ne pusti , de bi nad menoj gospodovali, potem bom nedolžen, in čist velike hudobije. Naj ti dopadejo besede mojih ust, in misli mojiga serca pred tvojim obličjem. Gospod “, i. t. d. 1. V tem psalmu prosi ljudstvo Boga za kralja, ki so ga blezo peli, preden je sel na vojsko. Kristjan naj ta psalm obrača na svoje viši in njih potrebe, posebno pa na deželskiga poglavarja in papeža, očeta vsiga keršanstva. 2. varuje naj te rešivni in previdni Bog; zakaj taciga se je skazal Jakopu. 3. skrinje zaveze, kjer je bil Bog pričujoč. 4. s svetiga hriba, kjer je bil sveti šotor in skrinja zaveze. 5. Ozre naj se na tvoje nekervave daritve (Gl. 3. Mojz. 2.). 6. Živina žgavne daritve se je vsa sežigala na altarji (Gl. 3. Mojz. 1.). 7. „bodi debela “, t. j., bodi tebi dopadljiva; zakaj kolikor bolj debela je bila darovana živina, toliko prijetniši, so mislili, je Bogu. 126 Bukve Psalmov 19. 20. 5. Dodeli naj ti po tvojim sercu, in poterdi naj vse tvoje sklepe. 6. Radovali se bomo v tvoji blagosti, 8 ) in poveličevali se bomo v imenu našiga Boga. 9 ) 7. Gospod naj spolni vse tvoje prošnje. Zdaj spoznam, de Go¬ spod svojiga maziljeniga varu¬ je; 10 ) uslišal ga bo s svojih svetili nebes; v mogočnih delih je blagost njegove desnice. 11 ) 8. Eni se zanašajo v vo¬ zove, eni pa v konje; 12 ) mi pa kličemo v ime Gospoda, našiga Boga. 9. Zamotajo se, 13 ) in padejo; mi pa stojimo, in se deržimo po koncu. 10. Gospod! ohrani kralja; ter nas usliši ob dnevu, ko kličemo v tebe. XX. (21.) Psalm. Zahvalna pesem svete cerkve za zmage Jezusa Kristusa, njeniga kralja. * 1 ) 1. K koncu. Psalm Davi¬ dov. 2. Gospod! v tvoji moči se kralj veseli, 2 ) in zavoljo tvoje blagosti 3 ) se močno raduje. 3. Želje njegoviga serca si mu spolnil; 4 ) in prošnje njegovih ust 5 ) mu nisi odrekel. 4. Ker si mu s sladkim bla- godarovanjem 6 ) naproti prišel; 8. Veselili se bomo sreče, ki jo sebi in nam zadobiš. 9. hvalili se bomo z Bogam, ki se nam je razodel. 10. O kako terdno zaupanje v Boga je imel David v svoji molitvi, ker previdi uslišanje svoje prošnje, kakor de bi bila že uslišana. 11. »v mogočnih delih“ , to je, v čudoviti pomoči, ki jo daje njegova desnica, je blagost, sreča, rešenje, ohranjenje. Allioliprestavlja. . . . »nebes; zakaj mogočna je blagost njegove desnice. (l V hebrejskim: . . . „nebes s močno pomočjo svoje desnice Pomen: Bog ga bo uslišal s svojih svetih nebes, ter mu bo pomagal s svojo vsigamogočno roko. 12. Sovražniki se zanašajo na vojskine vozove in konjike. 13. V hebrejskim: »se podveriejo in padejo “. 1. Stari judje in sveti očetje so terdili, de David v tem psalmu od Kristusa govori. To se tudi lahko iz besedi tega psalma posname, de namreč David ne govori od sebe in tudi ne od kaciga druziga zemeljskiga kralja, ampak od Kristusa, prihodnjiga Mesija; ker mu takošno veličastvo perlastuje, ka- koršniga ni bil dosegel ne on in ne kdo drugi zmed njegovih naslednikov. — Ker vsak kristjan s Kristusam kraljuje, in je v tem pomenu tudi kralj, ki ima svet pod svojimi nogami, naj se pobožni kristjan v svoji molitvi veseli oblasti, ki mu jo Bog daje zoper sovražnike; ter naj tudi druge besede v tem psalmu na se obrača. 2. vsak čas; zakaj Kristus je kraljeval, kraljuje in bo kraljeval vekomaj. 3. zavoljo tvoje pomoči, zavoljo tvojih gnad sploh. 4. Kaj si more kristjan boljiga želeti, kakor de bi se večno z Bogam sklenil? 5. tega, kar je v molitvi prosil, mu nisi odrekel. 6. ali s prijetnim blagodaram, z zmago, s pomočjo. Bukve Psalmov 20. 21. 127 djal si mu na glavo krono iz dra- ziga kamna. 7 ) 5. Za življenje te je prosil, 8 ) in dal si mu veliko dm' za vse¬ lej in vekomej. 6. Velika je njegova slava v tvoji blagosti; 9 ) slavo in veliko lepoto boš nanj djal; 7. zakaj dal ga boš v blago- dar na večno; 10 ) z veseljem ga boš razveselil s svojim obličjem. 1 ') 8. Ker kralj v Gospoda upa, in v milosti Narvišiga ne omahne. 9. Tvoja roka 12 ) naj dobi vse tvoje sovražnike; tvoja desnica naj dobi vse, ki te čertijo. 10. Naredil jih boš kakor og¬ njeno peč ob času svojiga pri¬ hoda; 13 ) Gospod jih bo v svoji jezi prestrašil in ogenj jih bo požerl. 11. Njih sad 14 ) boš 15 ) potrebil z zemlje, in njih zarod zmed člo¬ veških otrok. 12. Ker so hudo na te zvra- čali; sklepe so si zmišljevali, kterih niso mogli izpolniti. 13. f Zakaj djal jih boš za her- bet; 16 ) v svojih ostankih boš ohranil nj ih * obraz. 17 ) 14. Vzdigni se, Gospod, v svoji moči; peli in prepevali bomo tvojo mogočnost. XXI. (22.) Psalm. David toži svoje britkosti in težave, v duhu pa previdi in popisuje terpljenje Jezusa Kristusa in njegovo kraljestvo. 1 ) 7. v ti zmagi si ga vnovič ko kralja poterdil, in si mu kraljevo krono, ki je bila v nevarnosti, na glavo djal. 8 . za časno življenje te je prosil. 9. tvoji darovi mu dajejo veliko lepoto. 10. ki je sam oblagodarjen, in druge oblagodarja (1. Mojz. 12, 2. 3: 22, 18.). Ti oblagodarjaš njega, in po njem tudi druge. 11 . s svojim milostljivim pogledam in z zveličanjem per sebi. 12. Tvoja roka, o kralj! Drugi: o Bog! 13. jih bos zavergel v ogenj, ko prideš k sodbi. Drugi: „06 času svoje .jeze". 14 - »N/tA sad il , to je, njih otroke. 15. boš ti, o kralj! — v kazen za hudo, ktero so ti namenjali (v. 12.). 16' storil boš, de bodo herbet obernili, t. j., de bodo bežali; v beg jih boš za¬ podil. Drugi mislijo: boš breme na nje djal; drugi drugači. 17. na njih, ki jih ostale pustiš, ali v ostankih izraelskiga ljudstva boš ohranil judovske obraze. Drugi: boš ohranil življenje, de jih boš vedno kaznoval za- voljo umorstva, ki so ga nad Sinam Božjim dopernesli. V hebrejskim: ... „ierbet; s svojo struno (na loku) boš meril v njih obraz 11 . . De v naslednjim psalmu Mesija govori, so spoznali že stari Judje, in to pričajo tudi aposteljni (.Jan. 19, 24. Hebr. 2, 11. 12.) in Kristus sam (Mat. 7, 46. Maik. 15, 34.); pa tudi ves zapopadek tega psalma to naznanja, ker se ne da obračati ne na Davida, ne na kakiga druziga terpečiga zmed Izraelcov, de bi se besedam sila ne delala, ter bi se jim drugi pomen pod- kladal; nasproti se pa popolnama vjema z življenjem in terpljenjem Kristu¬ sovim. 128 Bnkve Psalmov 21. 1. K koncu, za zjutranjo po¬ moč. 2 ) Psalm Davidov. 2 . Bog, moj Bog! ozri se na mej zakaj si me zapustil? 3 ) Vpitje mojih grehov mi odteguje pomoč. 4 ) 3. Moj Bog! kličem po dnevu, in me ne uslišiš; in po noči, in mi ni v nespamet. 5 ) 4. Ti pa prebivaš v svetišu, 6 ) hvala Izraelova! 7 ) 5. V te so upali naši očetje; upali so, in si jih rešil. 6. V te so klicali, in so bili oteti; v te so upali, in niso bili osramoteni. 7. Jez pa sim červ, in ne človek; 8 ) zasramovanje ljudi, in izveržek izmed ljudstva. 8. Vsi, ki me vidijo, me za¬ smehujejo; z ustnicami gibljejo, 9 ) in z glavo majejo: 10 ) 9. ,,V Gospoda je zaupal, naj ga reši; otme naj ga, ker ga ljubi“. Mat. 27, 43. 10. Zakaj ti si, ki si me iz- lekel iz telesa, moje upanje od pers moje matere. 1 ‘) 11. Tebi sim bil verzen iz ma- terniga naročja; 12 ) od materniga telesa si bil ti moj Bog. 2. Gl. Ps. 4, 1. Besede: „za zjutranjo pomo6 a nekteri razlagajo: Kristu¬ sova molitev za pomoč od nebeškiga Očeta ob dnevu njegove smerti, t. j., ob jutru njegoviga častitljiviga vstajenja. V hebrejskim: „ Pevcu ob začetku zarje il , t. j., pevec naj da to pesem v tempeljnu peti, ko se jutranja zarja začenja; in to se prav perlega; zakaj vse prerokovanja so v duhovnim po¬ menu zarja, ki pride pred Solncam pravice. Drugi drugači. 3. Tako toži Kristus na križu (Mat. 27, 46.). Ker je Kristus hotel vse terp- ljenje preterpeti, tudi nar hujši dušno terpljenje, namreč občutljej, de ga je Bog zapustil; se je zgodilo, de je njegova Božja natora odtegnila človeški natori vso tolažbo, in jo je v njenim terpljenji pustila, in tako se je začelo nar hujši terpljenje, ki se imenuje zapušenje od Boga; to terpljenje pa le prav pobožne duše zapopadejo (Hier., Teod.). 4. Moji grehi zaderžujejo moje rešenje. Ktere grehe je pa imel Jezus?— On je storil naše grehe za svoje grehe (Jan. 1, 29.), de je kazen zanje terpel; zakaj ranjen je bil zavoljo naših hudobij, raztepen zavoljo naših pregreli (Iz. 53 : 2. Kor. 5, 21.). Jezus tedej tukej toži v imenu vsiga grešniga človeškiga rodu. V hebrejskim: „Deleč od moje pomoči .vo besede mojigu klicanja “, t. j., kličem sicer, tode moja pomoč je še deleč. 5. „po dnevu ...po noči 11 , t. j., neprenehama kličem, in mi ni v nespamet šteto, ali: moja prošnja ni nespametna. Allioli prestavlja: ... „po noči , ali ni zastonj za me?“ Drugi prestavljajo: ... „po noči , in brez svojiga zadolženja tt (nisim uslišan). Drugi: ... „po noči, in tega ne delam sebi v nespamet “ (ampak sebi v pomoč). V hebrejskim in v greški pre¬ stavi: ... „po noči, in ne molčim “. 6. od koder je vselej pomoč prišla, in bo tudi zdaj prišlo odrešenje, t. j., odre¬ šenje človeškiga rodu, ne pa rešitev od smerti. 7. ti, Gospod, kteriga Izraelci hvalijo. 8. tedej sim res pomoči potreben. Kaldejska prestava ima: „.7es sim ne¬ zmožen červ, nosim sramoto ljudi, sim v zasmehovanje ljudstvu “• 9. ustnice navskriž vlečejo, ali se pačijo v znamnje zasramovanja. Ps. 34, 21. Job. 16, 11. 10. v znamnje zasmehovanja (gl. Mat. 27, 39.), ter govore kakor nasledva. 11. ti si mi dal rojenimu biti; v te sim zaupal od svojih otroških let. Drugi po hebrejskim: v Si me pustil brez skerbi sloneti na persih svoje matere' 1 - 12. tebi sim popolnama izročen, ali tebi sim se izročil popolnama. Gl. Ps. 70, 6- Bnkve Psalmov 2i. 12. Ne hodi od mene; zakaj stiska je prav blizo; ker nikogar ni, de bi pomagal. 13. Veliko telet 13 ) me je ob¬ dalo ; debeli junci so me obsuli. 14 ) 14. Reže vrne, ko zgrabljiv in rjoveč lev. 15. Ko voda sim razlit; 15 ) in vse moje kosti so se razklenile. 16 ) Moje serce je kakor raztopljen vosk v mojim telesu. 17 ) 16. Moja moč se je usušila kakor Čepina, in moj jezik tiči na mojim nebu; in v smertni prah si me perpeljal. 18 ) 17. Ker veliko psov me je ob¬ sulo; truma hudobnih me je ob- 129 legla. Moje roke in moje noge so mi prebodli, 19 ) 18. vse moje kosti so raz- šteli, 20 ) oni pa so me premiš¬ ljevali in gledali; 21 ) 19. moje oblačila so si raz¬ delili, in za mojo suknjo so vad- Ijali. 22 ) Jan. 19, 23. 24. 20. Ti pa, Gospod! mi ne od¬ teguj pomoči; glej na mojo hra¬ nitev. 23 ) 21. Reši meča, 24 ) Bog! mojo dušo in iz pasje roke mojo edino. 25 ) 22. Otmi me iz levoviga žrela, in mene ponižaniga od rogov eno- rogov. 26 ) 13. Veliko mladih juncov. V hebrejskim: „ veliko bikov 11 . 14. Podoba močnih sovražnikov, viših duhovnov in ajdovskih vojšakov. V he¬ brejskim: »junci iz Basana u , dežele z rodovitnimi pašniki proti jutru od Jordana, kjer so se posebno močni divji junci pasli. 15. t. j., moje moči so se raztekle, kakor tekoča voda, ki se skupej ne derži, t. j., vse moči so me zapustile. 16. so skočile iz udov, kakor se je navadno zgodilo per tistih, ki so bili križani. 17. To je podoba groze in strahu. Gl. 2. Kralj. 17, 10. 18. na kraj groba si me perpravil. 19. Stari prestavljavci svetiga pisma in tudi naj imenitniši razlagavci sedanjiga časa razumevajo hebrejske besede te imenitne verste v pravim besednim pomenu. Sveti prerok popisuje posamezne okolišine, ko je bil Kristus križan. 20. t. j., lahko so šteli vse kosti, ker je bilo telo na križu razpeto. V he¬ brejskim: »štejem vse svoje kosti“. 21. V hebrejskim: »so me z veseljem gledali “. 22. Kristjan se per branji teh versta lahko postavi v duhu na Kristusovo mesto, in si prilastuje v živi veri njegovo terpljenje; ali pa tudi lahko premišljuje svoje terpljenje, ter ga daruje v ljubezni in zaupanji s Kristusovim terpljenjem vred nebeškimu Očetu. 23. Tvoj milostljivi pogled naj me varuje mojih sovražnikov, de mi kaj hujsiga ne store, kakor je po tvoji Božji volji. V hebrejskim: ... „ pomoči} moja moč, hiti mi pomagat 11 . 24. »Meč il pomeni sploh silovitost. Besi me silovitnih, kakor je tvoja volja. 25. mojo zapušeno dušo, ki je tudi edina, nar ljubši, ker človek nima nič Ijubšiga, kakor svojo dušo. je podoba za hude sovražnike. 26. Nekteri prestavljajo namesti »enorogov a (žival z enim rogam) „ bivolov “ (divjih volov); še drugi: „orig“ (nekih divjih nevarnih koz z visokimi rogmi). Gl. 4. Mojz. 23, 22. Job. 39, 9. V hebrejskim: »in reši me eno- rogov“. Podoba sovražniga človeka in velike smertne nevarnosti. Po ti svoji prošnji začne obudovati zaupanje, de bode uslišan, in de bode njegovo terp¬ ljenje nehalo, in pove, kaj bo zato storil v zahvalo. m. 9 130 Bnkve Psalmov 21. 23. Oznanoval 27 ) bom tvoje ime svojim bratam, 28 ) v sredi zbora te bom hvalil. 29 ) Hebr.2,12. 24. Ki se bojite Gospoda, hva¬ lite gaj ves zarod Jakopov 30 ) častite ga. 25. Boj se ga ves Izraelov zarod; ker ni zavergel in ne za¬ ničeval prošnje uboziga, tudi ni obernil od mene svojiga obličja; in ko sim vanj klical, me je uslišal. 26. Per tebi je moja hvala 31 ) v velikim zboru; 32 ) svoje obljube bom spolnoval 33 ) vpričo njih, ki se ga boje. 27. Jedli bodo 34 ) ubogi, 35 ) in bodo nasiteni, in hvalili bodo Go¬ spoda, ki ga išejo; 36 ) njih serca bodo živele vekomej. 37 ) 28. Vse pokrajine zemlje se bodo spomnile, ter se vernile k Gospodu; 38 ) in vsi rodovi never¬ nikov bodo molili pred njega obličjem. 29. Zakaj Gospodovo je kra¬ ljestvo, in on bo gospodoval nad narodi. 39 ) 27. Oznanoval bom, kdo in kaj si ti; razširjal bom Božje spoznanje. Jezus še leje ljudi učil Boga ko Očeta spoznavati in ga ljubiti. Jan. 17, 3. 28. svoje brate imenuje Jezus ljudi, potem ko je bil svoje rešivno delo za nje dokončal, ter jih je bil s svojo smertjo na križu v otroke Božje prerodil. Mat. 28, 10. Jan. 20, 17. Gal. 4, 5. 29. v zbirališu, kjer sim jez pričujoč. 30. vi Izraelci, ki ste pervinci nove keršanske družbe. 31. to je, tebe hvalim v velikim i. t. d. 32. v cerkvi Božji, ki je zbrana iz Judov in nevernikov. 33. svoje obljube t. j., prav za prav v svoje obljubljene daritve Beseda n obljuba il pomeni večkrat daritev (3. Mojz. 7, 16: 22, 18: 4. Mojz. 29, 39: 5. Mojz. 12,6.), in mora tudi tukaj daritev pomeniti zavoljo naslednjiga, ker (v. 27.) je govorjenje od jedilnih daritev, za kterimi je vselej nasledovala obljubljena daritev, in sicer zahvalna daritev (Gl. Ps. 60, 9: 115, 14—18.). Per teh daritvah so mastne kosove na altarji sežgali; drugo pa potem, koso duhovni svoj del prejeli, se je obernilo za daritvine pojedine, ktere so se vsi revni in potrebni vdeleževali. Sveti Avguštin in Hieronim pravita, de je s temi daritvami razumeti daritev svete maše, ker se Kristus vsak dan daruje po mašnikovih rokah nebeškimu Očetu v popolnama spoznanje Božjiga veličastva in v opravljanje neskončne zahvale za nezmerne dobrote, ki jih Bog Oče deli odrešenimu človeškimu rodu. 34. od zahvalne daritve. Zahvalna daritev (sveta maša) je tudi večerja (sveto obhajilo). 35. Tako se imenujejo udje nove občine ali srenje (Mat. 5, 3. 6. Luk. 12,32: 4> v (8.). Uboštvo v duhu je per ti večerji posebno potrebno; zakaj le po¬ nižni podverže svojo pamet sveti veri v skrivnost Božjo. 36. Njih nasitenje jih osrečuje, in njih sreča jih perganja k Božji hvali za vse gnade, ktere jim Bog deli. 37. To je prečudna moč te večerje, de ne živi le duše za večno življenje, ampak daje tud) našimu truplu zastavo častitljiviga, neumerljiviga telesa, kakor Kristus uči Jan. 6, 55. 38. Vsi narodi na zemlji se bodo spomnili nar starejšiga razodenja, od kteriga so zašli v neverstvo, in se bodo vernili k Gospodu. 39. Ves človeški rod mora priti pod Gospodovo oblast, in se k njemu po- verniti. Bnkve Psalmov Sl. 22 . 131 30. Jedli bodo in molili vsi de¬ beli zemlje ; 4 °) pred njega obličjem bodo popadali vsi, ki pridejo na zemljo. 41 ) 31. In moja duša bo njemu živela, 42 ) in moj zarod bo njemu služil. 32. Po Gospodu se bo ime¬ noval prihodnji zarod; 43 ) in ne¬ besa 44 ) bodo oznanovale njega pravico ljudstvu, ki bo rojeno; ktero je Gospod naredil. 45 ) XXII. (£3.) Psalm. David prepeva v tem psalmu, de je Gospod njegov pastir in oskerbnik. 1. Psalm Davidov. Gospod me vodi,*) in nič mi ne bo manj¬ kalo; iz. 40 , ll. 2. na pašnik, tje me je po¬ stavil; per vodi, ki poživlja, me je zredil; 2 ) 3. mojo dušo je spreobernil; 3 ) na pot pravice me je peljal za¬ voljo svojiga imena. 4 ) 4. Torej, ako bi ravno po smertni senci 5 ) hodil, se ne bom bal hudiga, ker si ti z menoj; tvoja šiba in tvoja palica ste me tolažile. 6 ) 40. „ debeli “, t. j., bogati. Tudi bogati ne bodo v novim kraljestvu Boga zani¬ čevali, ampak bogaboječi bodo. Besede: „ Jedli bodo in molili kažejo, de se morajo darovi Božji pobožno vživati. Sveti Ciprijan misli, de je tukaj tudi naznanjena sveta daritev, ki jo vživamo, in jo tudi molimo. 41. t. j., vsi ljudje. Drugi prestavljajo hebrejsko: »pred njim se bodo per- klanjali vsi, ki pridejo v prah u , t. j., vsi umerljivi — vsi ljudje. 42. Po nekim hebrejskim berilu, ki ga naj imenitniši možje poterdijo, se pre¬ stavlja: »In moja duša, ki si jo je obudil 11 , tudi pade na tla. 43. Prihodnji rodovi se imenujejo kristjani po Kristusu (Dj. ap. 11, 26.). V hebrejskim: »od Gospoda se bo perpovedovalo per prihodnjim rodu a . 44. V hebrejskim : »in ki pridejo, bodo oznanovali 11 ; po mislih svetih očetov: aposteljni bodo oznanovali. 45. ljudstvo, ki ga bo Gospod prerodil ali prestvaril. On je vse prav storil! 1. „Gospod me pase a (Sv. Avg. in Hier.). V hebrejskim: »Gospod je moj pastir 11 . Sveti pevec primerja Boga pastirju, ki skerbi za vse potrebe svoje cede. Bog nam ne daje le pomoči za naše časne potrebe, ampak nas živi in nasituje tudi s svojo besedo in gnado. 2. s potoki svoje tolažbe — s svojimi obilnimi tolažbami me je poživljal. Gl. Jan. 4, 10: 7, 38. 3. kakor dober pastir svojo zgubljeno ovčico k svoji čedi pernese. 4. „ zavoljo svojiga imena “, t. j., zavoljo samiga sebe; ali pa: ker je on Bog, kteri oskerbuje, varuje, reši; zakaj „ Jehova “ je rešivni Bog (Gl. Tob. 13. razi. 8.Prim. Ps. 24, 11 : 30, 4. Iz. 43, 22. 25.). 5. v telesni in dušni smertni nevarnosti. 6. ali pa: »me tolažite “; tvoja pastirska palica, tvoja voditev, je moja tolažba, moje upanje. Sveti Hieronim dela razloček med »šibo a in »palico^, ter misli, de „ palica 11 pomeni modro oskerbovanje, ,,šiba u pa potrebno strahovanje ovcic. 9 * 132 Bnkve Psalmov 22 . 23 . 5. Mizo si napravil pred mojim obličjem, njim nasproti, ki me nadlegvajo. 7 ) Glavo si mi mazilil zoljem; 8 ) in moj upijanljiv kelih kako veličasten je! 9 ) 6. In tvoja milost me spremlja vse dni mojiga življenja; 10 ) 7. de stanujem v hiši Gospo¬ dovi dolgo časa. * 1 *) XXIII. (24.) Psalm. Naslednji psalm je David zložil tisti čas, ko se je nesla skrinja zaveze na sionsko goro. V njem imenuje Boga stvarnika zemlje in vsiga, kar je na nji; uči, kakošni morajo biti ljudje, ko bodo hodili na goro pred sveti šotor molit; opominja pervake, naj z veseljem sprejmejo skrinjo Božjo, ter naj ji odpri vrata v šotor. 1. Pervidan posaboti.')Psalm Davidov. 2 ) Gospodova je zem¬ lja, in kar jo napolnuje; 3 ) ve¬ soljni svet, 4 5 ) in vsi, ki na njem prebivajo, l. Kor. 10, 26. 2. Ker on ga je nad morja vterdil,*) in nad vode 6 * * 9 ) postavil. 3. Kdo pojde na Gospodovo goro ? ali kdo bo stal na njegovim svetim kraji? 7 ) 4. Kdor je nedolžnih rok in čistiga serca; 8 ) kdor ne obrača svoje duše v nečimerno, 9 ) in ne persega krivo svojintu bliž- njimu; 5. on bo prejel blagodar od 7. Ti si mi kakor postrežlji v prijatel napravil pojedino vkljub mojim sovražnikam, ki me zavidno gledajo, ter ne morejo podkopati moje sreče. Po misli sv. Ciprijana, Ambroža in druzih pomeni ta v miza u mizo Gospodovo, per kteri dobivamo moč zoper svoje hude nagnjenja, skušnjave in druge sovražnike našiga zveličanja. 8. Maziljenje je bilo v navadi per pojedinah. Gl. Luk. 7, 46. Ara. 6, 6. V duhovnim pomenu si misli z maziljenjem gnado svetiga Duha. 9. K pojedini gre tudi kozarec dobriga močniga vina. Gospod napolnuje do¬ stikrat svoje služabnike z veseljem in srečo že na tem svetu. 10. Tvoja gnada pride moji volji naproti, jo spremlja in doverši z njo vsako dobro delo. Gnada Božja, pravi sveti Avguštin, pride človeku naproti, de hoče (t. j., de ima človek voljo, po Božjih zapovedih živeti), in spremlja njegovo voljo, de brez sadu ne hoče (4. j., de njegova volja ne ostane brez sadu dobrih del). 11. tvoja gnada me spremlja vekomaj. 1. t. j., pervi dan v tednu, našo nedeljo, naj se poje. 2. David je zložil ta psalm, ko se je skrinja zaveze iz Obededomove hiše na sionsko goro prenesla. Gl. 2. Kralj. 6. in 1. Kron. 15. Po splošni misli svetih očetov meri ta psalm tudi na Kristusov častitljivi vnebohod. 3. in kar na nji prebiva; vse je Gospodovo. 4. vesoljni svet“ ali zemeljni krog, to je, vsa zemlja. 5. nad podzemeljske vode, ki so sklenjene z velikim morjem (1. Mojz. 7, H-)- Drugi prestavljajo : „zraven morij “. 6. nad podzemeljske potoke ali ob potocih. 7 - v Gospodovim svetišu v nebesih. Pomeni nar prej sveti šotor, potem pa tudi Božje kraljestvo in nebesa. 8 - ki je čist v mislih in v djanji. 9. ki ne hrepeni po nečimernih rečeh, ampak po pravih zalogah (Avg.). Bukve Psalmov 23. 24. 133 Gospoda, in usmiljenje od Bogi, svojiga rešenika. 6. Takošen je zarod 10 ) njih, kteri ga išejo; ki išejo obličja Jakopoviga Boga. 7. Odp rite, pervaki! svoje vrata; 11 ) in odprite se, večne vrata, 12 ) de pojde noter slavni kralj. 13 ) 8. Kdo je tisti slavni kralj? Gospod, močni in.mogočni; Go¬ spod , mogočni v vojski. 9. Odprite pervaki svoje vrata; in odprite se, večne vrata; de pojde noter slavni kralj. 10. Kdo je tisti slavni kralj? Gospod vojskinih trum, on je slavni kralj. XXIV. (25.) Psalm. David prosi, de naj ga Bog reši sovražnikov in naj mu odpusti grehe. 1. K koncu. Psalm Davidov. K tebi, o Gospod! povzdigujem svojo dušo; 2. moj Bog v te zaupam, naj ne bom osramoten, 3. in naj me ne zasmehujejo moji sovražniki; zakaj nihče ne bo osramoten, kdor tebe čaka. ‘) 4. Osramoteni naj bodo vsi, ki krivico delajo prederzno. * 1 2 ) Po¬ kaži mi, Gospod, svoje pota, 3 ) in uči me svoje steze! 5. Vodi me v svoji resnici, 4 ) in uči me; zakaj ti, o Bog! si moj zveličar, in v tebe sim upal ves dan. 5 ) 6. Spomni se, Gospod! svo¬ jiga usmiljenja in svoje milosti, ki je od vekomej. 7. Ne pomni grehov moje mladosti, 6 ) in moje nevednosti. 7 ) Po svoji milosti seme ti spominjaj, zavoljo svoje dobrote, o Gospod! 8. Gospod je dober in pra¬ vičen, torej daje postavo njim, ki greše na potu; 8 ) 9. vodi pohlevne v sodbi; 9 ) in uči krotke svoje pota. 10. Takošni so, tako ravnajo, kteri ga i. t. d. 11. odprite, viši tempeljna (svetiga šotora), vrata. V višiin pomenu: Odprite, angelji, vrata večnosti Sinu Božjimu, ki se častitljivo v nebesa verne. Tako vsi očetje in cerkev per svojih opravilih. Po drugim berilu v hebrejskim: »Vzdignite, vrata , svoje glave “ (vzdignite in razširite se)! 12. „ večne vrata “ pomeni tudi močne vrata. 13. slavni kralj a , ki je sam slaven ali častitljiv in drugim slavo daje. 1. Zaupaj tedej v Boga v svesti poterpežljivosti per vsih britkostih, skušnjavah, potrebah. 2. »prederzno« ; drugi prestavljajo: „ brez vzroka 11 . Drugi: „v prazni prevzetnosti V hebrejskim: „ osramoteni bodo hudobni izdajavci u . Zastran sovražnikov v psalmih gl. Ps. 17. razi. 39. tudi 2. Ezdr. 4. razi. 2. 3. Razodeni mi, Gospod, svoje zapovedi! 4. Vodi me s svojo resnico, s svojim ukam. 5. Vse svoje žive dni sim poterpežljivo upal v spolnovanje tvojih obljub. 6. „ mladosti “ nekteri prestavljajo: „ otroških let 11 . 7. „moje nevednosti« ali »pozabljivosti«, ali »neumrljivosti«. V hebrejskim: „mojih pregreh “. 8. Učil bo grešnike, ki so s praviga pota zašli, kaj jim je storiti, de spet k njemu pridejo. 9. v pravičnosti. V hebrejskim: „prav vodi siromake “. 134 Bnkve Psalmov 24. 25. 10. Vse pota Gospodove so milost in resnica njim, 10 ) ki se derže njegove zaveze in njegovih pričevanj. 1 ') 11. Zavoljo svojiga imena, 12 ) Gospod, zanesi mojima greha 5 zakaj veliko ga je. 12. Kdo je, ki se boji Go¬ spoda? 13 ) Dal mu je postavo na potu, ki naj si ga izvoli. 14 ) 13. Njegova duša se bo mu¬ dila v dobrim, l5 ) in njega zarod bo dedval zemljo. 16 ) 14. Gospod je terdnjava 17 ) njim, ki se ga boje; in njegova zaveza 18 ) je, de se jim razodeva. 15. Moje oči so vedno v Go¬ spoda (obernjene ); zakaj on bo rešil moje noge iz zaderge. 19 ) 16. Glej na me, in usmili se me, ker sim sam in ubog. 17. Brhkosti mojiga serca so se namnožile; iz mojih nadlog me reši. 18. Poglej moje ponižanje 20 ) in mojo težavo; in odpusti mi vse pregrehe. 19. Poglej moje sovražnike, ker so se namnožili, in me s krivič¬ nim sovraštvam čertijo. jan. 15, 25. 20. Vari mojo dušo, in reši me; ne bom osramoten, ker sim v te zaupal. 21. Nedolžni in pravični seme derže; 21 ) ker sim tebe dočakoval. 22. Reši, Bog! Izraela 22 ) iz vsih njegovih nadlog! XXV. (26.) Psalm. David spričuje svojo nedolžnost, in prosi Boga rešenja iz sprideniga sveta. 10. Vse Gospodove voditve so očitne znamnja njegove guade in zvestobe, t. j., spolnovanja njegovih obljub. Gl. Ps. 25, 3. 11. ki njegovo vero in njegove zapovedi v časti imajo, in po njih žive. 12. Zavoljo samiga sebe. Glej Ps. 22. razi. 4. 13. Kakošna je sreča taciga človeka, ki se Boga boji? Odgovor nasledva v 13. versti. 14. Temu bogaboječimi! je dal Bog postavo, kako naj živi. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Kdor se Boga boji, njemu on pokaže pot, ktero naj si zvoli u . 15. Kdor se Boga boji in mil zvesto služi, bo napolnjen z dobrotami, z duš¬ nimi in telesnimi; zakaj kdor iše Božjiga kraljestva, mu bo tudi potrebno časno dodeljeno. Mat. 6, 33. 16. bo srečen v deželi. Gl. 3. Mojz. 26, 4: 5. Mojz. 4, 1. 40. 17. terdna podpora. V hebrejskim: „ Gospod je prijatel“. 18. jim bo znana. Jan. 17, 3. V hebrejskim: „in svojo zavezo jih uči spozna.vati li . 19. on me bo iz nevarnosti^ greha rešil. Ako ravno svet in satan zaderge na¬ stavljata, vender le pobožni človek per čuječnosti in molitvi zaupa v Božjo pomoč. 20. Glej, kako sim ponižan in reven. 21. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ nedolžnost in pravičnost me morate varovati 22. izvoljeno ljudstvo, zdaj pa kristjane. Bukve Psalmov 25. 1. K koncu. Psalm Davidov. Sodi me, 1 ) Gospod! zakaj hodil sim v svoji nedolžnosti; 2 ) in ker upam v Gospoda, ne bom oma¬ gal. 3 ) 2. Preiši me, Gospod! in skušaj me; 4 ) skusi z ognjem moje ledja in moje serce. 5 ) 3. Zakaj tvoje usmiljenje mi je pred očmi; in nad tvojo res¬ nico imam dopadenje. 4. V zboru nečimernosti nisim sedel, 6 ) in s hudodelniki nočem hoditi. 7 ) 5. Sovražim zbor hudobne¬ žev, in z malopridnimi nočem sedeti. 6. Med nedolžnimi umivam 135 svoje roke; 8 ) in obdajam tvoj altar, 9 ) Gospod! 7. de poslušam hvalni glas, 10 ) in oznanujem vse tvoje čuda. 8. Gospod! ljubim lepoto tvoje hiše, 1 ') in kraj, kjer prebiva tvoje veličastvo. 9. Ne pogubi s hudobnimi, o Bog! moje duše, in s kervi- željnimi mojiga življenja; 10. v njih rokah je krivica, njih desnica je polna daril. 12 ) 11. Jez pa sim hodil v svoji nedolžnosti; reši me, in usmili se me! 13 ) 12. Moja noga je stala na ravnim; 14 ) vzbiralih te bom hvalil, o Gospod! 1. Persodi ali stori mi pravico. 2. pravično sim živel (2. Kralj. 15, 11.). David je mogel to reči, vender pa se zavoljo tega ni imenoval čistiga vsih grehov. 3. v pravičnosti in v službi Gospodovi. V hebrejskim: „»e dom omahoval “. 4. deni me na skušnjo. Glej Ps. 16, 3. 5. natanko, ojstro preiši moje nar skrivnejši namene, in glej, ali bo tvoj oči- ševani ogenj napčnost v meni našel. Tako poterduje David svojo nedolžnost (de je namreč prost smertnih grehov) in pravičnost. Gl. Ps. 7, 10. 6. per nečimernih, lažnjivih ljudeh nisim sedel, nisim z njimi vlekel. 7. se nočem pečati. V hebrejskim: n z la&njivimi (ali) zvitimi 11 . 8. Z nedolžnimi umivam svoje roke, in s tem poterdujem, de sim vreden moliti in darovati. Judje so si pred molitvijo in daritvijo roke umivali (Hier.). 9. s takim nedolžnim, čistim, pobožnim sercam bom k tvojimu altarju hodil, in svoje darove nosil. 10. „hvalni gla$“, t. j., hvalno petje levitov, in tudi jez z njimi prepevam vse tvoje čudovite dela. — Leviti in darovavec so med darovanjem svete pesmi prepevali. 11. lepoto tvojiga svetiga šotora, ki je tebi v čast lepo in drago olepšan. 12. se dajo z darili podkupiti, de nedolžne zaterajo. 13. Ko David govori od svoje nedolžnosti, sicer ne misli, de bi bil popolnama nedolžen in brez vsiga madeža, ampak misli in terdi, de je le v tistih rečeh nedolžen, zavoljo kterih ga njegovi sovražniki obrekujejo; de si pa neoma- deževane nedolžnosti ni pripisoval, se vidi dovolj razločno, ker spoznava svojo lastno nevrednost (Gl. Ps. 24, 7. 18.). Tudi se ni zanašal na svojo nedolž¬ nost, temuč je le toliko upal, kolikor sme dobra vest upati. Nekteri pre¬ stavljajo hebrejsko: „J e z pa hodim“ i. t. d. 14. „na ravnim “, t. j., potu; pošteno, pravično sira živel. V hebrejskim: »Moja noga stoji“ i. t. d. 136 Bnkve Psalmov 26. XXVI. (21.) Psalm. David terdno upa v Boga, in hrepeni po njeni. 1. Psalm Davidov, preden je bil maziljen. 1 ) Gospod je moja luč, in moja pomoč; koga se bom bal ? Gospod je varh mojiga življenja; pred kom se bom tre¬ sel? 2. Ako se mi hudobni bli¬ žajo, de bi moje meso žerli; 2 ) bodo oni, moji sovražniki, ki me stiskajo, oslabeli in padli. 3. Ako bi šotoriše meni na¬ sproti stalo, se moje serce ne bo balo. Ako bi se boj vzdignil zoper mene, bom per tem za¬ upal. 3 ) 4. Eno sim Gospoda prosil, to ga bom se prosil, de bi pre¬ bival v Gospodovi hiši vse dni svojiga življenja; 4 ) de bi gledal sladnost 5 ) Gospodovo, in obisko¬ val njegov tempelj. 6 ) 5. Zakaj on me je skril v svojim šotoru, me varoval ob hudim dnevu v skrivališu svojiga šotora; 7 ) 6. na visoko skalo me je po¬ stavil, 8 ) in zdaj mi je glavo po¬ vzdignil nad moje sovražnike. 9 ) Okrog sim hodil, 10 ) in sim da¬ roval dar veselja v njegovim šo¬ toru ; prepeval bom, ter hvalo pel Gospodu. 7. Usliši, Gospod, moj glas, s kterim v tebe kličem; usmili se me, in usliši me! 8. Moje serce ti je reklo: Moje obličje te iše;") tvojiga obličja išem, o Gospod! 12 ) 1. Nekteri mislijo pervo maziljenje (1. Kralj. 16.); drugi mislijo drugo ( 2 . Kralj. 2, 4.); še drugi mislijo tretje maziljenje (2. Kralj. 5, 3.). 2. de bi na me planili kakor zverine; ali pa: ... „ bližajo, de me vjedajo 11 . 3. bom v Božjo pomoč zaupal. Cista vest oživlja upanje. 4. Pred svojim drugim maziljenjem je mogel David ubežen okrog hoditi, ker ga je Savel preganjal; ni imel sreče, de bi bil zmirej per svetim šotoru, ali de bi ga bil pogostama obiskoval. Prim. 1. Kralj. 26, 19. Drugi razlagavci pa, ki ne gledajo na Davidov beg, tako le vežejo: Per takim mogočnim Bogu, kakoršen si ti Ql —3.), bi rad zmiram prebival. 5. lepoto, ljubeznjivost, prijetnost Gospodovo; — pomenljive svete šege in opravila per službi Božji. 6. Zastran tempeljna glej Ps. 5. razi. 11. 7. zakaj per njem v svetim šotoru sim bil obvarovan; tam me je skril pred vsako nevarnostjo, in tam me bo tudi v prihodnje varoval. 8. me je tako postavil, de sovražniki do mene niso mogli. Drugi prestavljajo v. 4 — 6: „Eno Gospoda prosim“ ... „o?t me skriva “ ... „me va- ruje li .. ■ v mi glavo vzdiguje 9. Gospod me ni le sovražnikov otel, ampak mi jih je tudi podvergel. 10. okrog altarja per daritvi, v hebrejskim: „ In zdaj se je vzdignila moja glava nad moje sovražnike okrog in okrog, in jez darujem v nje¬ govim šotoru daritev med trobentinim g lasam , ‘ter pojem in godem hvalo Gospodovo “. 11. išem tvoje pričujočnosti nad skrinjo zaveze. Gl. Ps. 23, 6: 2. Mojz. 23, 17. 12. V hebrejskim se bere ta versta: „Moje serce misli v tvojo besedo: Išite mojiga obličja; zato , Gospod, išem tvojiga obličja Bukve Psalmov 26. 21. 137 9. Ne obračaj svojiga obličja od mene; ne hodi v jezi od svo¬ jiga hlapca. Bodi moj pomočnik; ne zapusti me; in ne zaverzi me, o Bog, zveličar moj! 10. Zakaj moj oče in moja mati sta me zapustila; 13 ) Gospod pa me je sprejel. 11. Daj mi, Gospod! postavo na svoj pot, 14 ) in pelji me na pravo stezo zavoljo mojih sovraž¬ nikov. 12. Ne izdajaj me željam mojih stiskavcov; zakaj lažnjive priče so se zoper me vzdignile; 16 ) in hudobija je sama sebi lagala. 16 ) 13. Verujem, 17 ) de bom vidil Gospodove dobrote v deželi ži¬ vih. 18 ) 14. Zaupaj v Gospoda, moško ravnaj; tvoje serce naj omočni, in čakaj Gospoda! 19 ) XXVII. (28.) Psalm. David pr6si Boga, de naj ga reši iz neke velike nevarnosti; moli, de bi ga s hudobnimi vred ne pogubil; hvali Boga za rešenje. 1. Psalm Davidov. V te, Go¬ spod, kličem, moj Bog! ne molči od mene; de kje, ako molčiš od mene, ne bom enak njim, ki gredo v jamo. ‘) 2. Usliši, Gospod! glas moje prošnje, ko molim k tebi; ko svoje roke vzdigujem k tvojimu svetimu tempeljnu. 2 ) 3. Ne poberi me z grešniki vred; in ne pogubi me ž njimi, ki hudobijo delajo; 3 ) ki s svojim bližnjim mirno govore, v njih sercu pa je hudo. 13. t.j., tisti, ki so mi nar bliže, so me zapustili; namesti njih se tukaj „oce“ in „mati u imenujeta. Prim. Cah. 13, 3. 14. Gospod, uči me svoje pota, svoje zapovedi, ti me vodi. 15. tisti čas, ko me je Savel preganjal; morebiti se bodo spet vzdigni i p 16. hudobija je z lažjo sama sebi škodovala. V hebrejskim. ... „vzdignili y ki po hudobii hlepe 11 . 17. Verujem in upam, de bom i. t. d. . . 18. de bom vžival Gospodove dobrote že tukaj na zemlji, ki se tako imenuje (Iz. 53, 8. Ps. 51, 7: 114, 9.); pa tudi v prihodnjim življenji. 19. Sveti pevec opominja samiga sebe k poterpežljivosti in stanovitnos i. 1. ne molči obernjen od mene, kakor de bi me bil pozabil ; ali pa: ne o raJ se od mene brez odgovora, brez uslišanja, kakor bi bil odločen za g in večno pogubljenje, kjer ni več uslišanja. , • : 2. V hebrejskim: ,,/i tvojimu nar svetejšimu“. Hebrejci so moli i o J proti tempeljnu; s tempeljnam se pa lahko tudi nebesa razumejo L 8 , 22 .). . . ... 3. Ne pusti, de bi nesrečno umeri, kakor grešniki, zlasti hinavci, store pravo in popolnama nesrečno smert tudi po telesu; zakaj ei njih telesa od smerti vstale, se bo to zgodilo le v njih večno ® r P J J ; Nasproti pa taciga človeka, ki umerje v gnadi Božji, smert P ,es a '' s ’ življenje, v kterim bo duša s telesam vred poveličana. Gl, Skriv. raz. , ■ • ■ 138 Bukve Psalmov 27. 28. 4. Daj jim po njih delih, in po malopridnosti njih zmišljav. Po delih njih rok jim poverili, po njih zasluženji jim poplačaj. 4 ) 5. Ker niso spoznali del Go¬ spodovih, 5 ) in ne del njegovih rok; 6 ) poderl jih boš, in ne po¬ stavil. 7 ) 6. Hvaljen bodi, Gospod! ker je uslišal glas moje prošnje. 7. Gospod je moj pomočnik in moj varh; moje serce je vanj upalo, in pomagano mi je bilo. In moje meso seje razcvetelo; 8 ) in iz vse volje ga bom spozna¬ val. 9 ) 8. Gospod je moč svojiga ljudstva, in varh blagosti svojiga maziljeniga. 10 ) 9. Pomagaj, Gospod ! svo- jimu ljudstvu, in blagoslovi svoj delež; * 11 ) ter jih vladaj 12 ) in po¬ višuj vekomej. 13 ) XXVIII. (29.) Psalm. David poveličuje Božjo slavo in mogočnost, ki se zlasti v gromu in blisku razkazuje. — Sedmeri gromi, sedmeri milostljivi glasovi Božji. 1. Psalm Davidov; po dode- ] lani snidnici. *) PernesiteGospodu, 4. S temi besedami sveti pevec ne želi hudobnim pogubljenja, temuč jim le po navdihovanji Božjiga Duha pred oči postavi njih prihodnjo sodbo, ktera jih bo gotovo zadela, ako se ne spreobernejo. Prim. tudi 2. Ezdr. 4. razi. 2. 5. Gospodoviga milostljiviga obiskovanja, stoterniga klicanja njegove gnade. Gl. Luk. 19, 41. 42. 6. in ga niso spoznali v delih njegove vsigamogočnosti — v njegovih stvareh. 7. popolnama jih boš pokončal, in jim ne boš dal zaroda, pa tudi ne upanja, de bi bili kdaj rešeni. 8. Jez sim spet vnovič lepši oživel — v svetli luči njegove gnade. 9. ga bom častil in zahvalil. V hebrejskim: ... „in pomagano mi je bilo . In moje serce se veseli , in spoznaval (slavil, častil) ga bom s svojo pesmijo 11 . 10. „varh blagosti 11 , t. j., varh sreče, ohranjenja, zveličanja svojiga mazilje¬ niga, namreč kralja Davida; Gospod pa je tudi varh zveličanja vsili kristjanov, kteri se derže njegoviga Maziljeniga, namreč Kristusa, ker so ž njim vred maziljeni, in se po njem kristjani imenujejo. 11. „svoj delež 11 t. j., svoje ljudstvo (5. Mojz. 9, 29.). 12. vodi jih, ter skerbi zanje ko pastir. Gl. Ps. 22, 1. 13. poveličuj jih vekomej. Drugi: „nosi (ali) podperaj jih u . 1. David je dal za skrinjo zaveze nov šotor narediti (1. Kron. 15, 1.). Ko je bil dodelan, je blezo po tem napisu, ki je vzet iz greške prestave, ta psalm pel, de je v njem prepeval skrivnosti duhovniga šotora, svete cerkve, ktere predpodoba je bil pozemeljski šotor Davidov. Sveti pevec prepeva v njem nar popred veličastvo in moč glasu Božjiga (groma) v natori, misli pa zraven tudi veličastvo in moč glasu gnade Božje v kraljestvu gnade (svete cerkve); zakaj kakor je vsa natora podoba njegove Božje postave, tako utegne tudi veličastvo in mogočnost groma, ki je od njega govorjenje v tem psalmu, služiti v podobo moči in veličastva besede Božje, Bukve Psalmov 28. 139 sinovi Božji, 2 ) pernesite Gospodu mladih ovnov! 3 ) 2. Dajajte Gospodu slavo in čast; dajajte slavo Gospodu, nje- govimu imenu; 4 ) molite Gospoda v njegovim svetim dvoru. 5 ) 3. Gospodov glas je nad vo¬ dami ; 6 ) veličastni Bog germi; Gospod je nad veliko voda¬ mi. 7 ) 4. Gospodov glas je močen; Gospodov glas je veličasten. 8 ) 5. Gospodov glas polomi ce¬ dre; on Gospod razlomi cedre na Libanonu, 9 10 ) 6. in jih raztare ko tele na Libanonu; ,0 ) in Ljubljeni, ki je kakor mlad samorožec. n ) 7. Gospodov glas razdeli og¬ njeni plamen, 12 ) 2. Z besedo „ sinovi Božji"' se lahko mislijo angelji (Ps. 88, 7.), in ljudje (Ps. 81, 6.). Sveti pevec nagovori vse svetnike, de naj hvalijo Boga zavoljo njegoviga veličastva, ktero se razodeva v natori in v kraljestvu gnade. 3. „ mladih ovnov 11 , t. j., darov sploh. V hebrejskim: „Dajte Gospodu mladih ovnov; dajajte Gospodu slavo in moč". 4. „njegovimu imenu 11 , t.j., Gospodu, kakor se imenuje in je znan, kakoršniga se je razodel in poveličal. 5. Ljudstvo se je smelo le na dvoru svetiga šotora in tcmpeljna k molitvi zbirati. Tukej pomeni dvor sploh zbirališe. V hebrejskim: ... „ molite Go¬ spoda v sveti lepotii “. 6. nad oblaki (Prim. Ps. 17, 12: 103, 3.). Bog da germenje nad oblaki slišati. 7. Po misli svetih očetov je grom Gospodov v visim pomenu mogočna beseda njegove gnade. V sedmerim naznanovanji njegove moči, kakor se popisuje od 3. do 9. verste, se zazna nekaka podobnost s sedmerimi zakramenti nove zaveze. Nar popred zadoni Božja beseda nad vodo svetiga kersta, v kopeli prerojenja, kjer nas Bog prestvari iz grešnih stvari v otroke Božje. Drugi razumevajo z besedo „nad vodami “ narode (Skriv.raz. 17,15.), kterim seje Božja beseda oznanovala. 8. Božja beseda se razodeva posebno močno in veličastno v zakramentih svete birme in svetiga poslednjiga olja, v kterih prejme kristjan moč, v pervim, namreč per sveti birmi, stanovitnost v keršanski veri, v drugim, namreč v zakramentu svetiga poslednjiga olja, poterpežljivost v bolezni in v smertnih težavah. Drugi si mislijo tukaj moč Božje besede sploh. Gl. Heb. 4, 12. 9. Blisk, za kterim grom nasledva, razdrobi tudi nar viši drevesa, kakoršni so cedri na Libanonu. S cedri se primerja napuh hudobnežev (Ps. 36, 35.). Ta napuh se razdrobi z glasam Božjim v zakramentu svete pokore, kteriga le ponižni viedno prejemajo. Drugi razumevajo z besedo „ cedri “ učene in imenitne tega sveta, kteri so vklonili svojo pamet in svoje veličastvo pod resnico svetiga evangelija. 10. jih tako lahko raztare, kakor tele, ki se na Libanonu pase. ■ ,0S P 0( 1, ljubljeni, potare cedre, kakor jih mlad močen samorožec (žival z enim logam) s svojim rogam izdere in podere. V hebrejskim se bere ta veista: m naredi, de (cedri) skačejo kakor teleta na Libanonu, in &uion (verh na Libanonu), kakor mlad samorožec 11 . Gospod pošlje več¬ krat z nevihto ali s silno u ro tudi potres, de se cedri na Libanonu in njegov verh Sinon močno majejo in gibljejo. ' ' t ros ' plamene (bliske). V duhovnim pomenu je to tista vsigamogočna beseda, ki spreminja kruh v sveto rešnje Telo, in ga deli vernim ko pla¬ mene ljubezni, — Drugi si mislijo gorečnost, ki jo vnema Božja beseda. 14O Bnkve Psalmov 28. 29. 8. Gospodov glas pretresa pušavo; 13 ) in Gospod pretresa kadeško pušavo. 14 ) 9. Gospodov glas nareja, de košute storijo, 15 ) in razkrije goj- zde; 16 ) in v njegovim tempeljnu pravijo vsi: Oast! 17 ) 10. Gospod naredi povodenj v prebivališe, 18 ) in Gospod sedi ko kralj na vekomaj. 11. Gospod bo dal moč svo- jimu ljudstvu; Gospod bo svoje ljudstvo blagoslovil v miru. XXIX. (30.) Psalm. David hvali Boga, de ga je rešil iz nevarnosti, in slavi njegovo dobrotljivost. 1. Hvalni psalm. Ob posve¬ čevanji Davidove hiše. 1 ) 2. Povzdigoval te bom, Go¬ spod ! ker si me sprejel; in nisi dal mojim sovražnikam se veseliti nad menoj. 3. Gospod, moj Bog! v te sim klical, in si me ozdravil. 2 ) 4. Gospod ! izvlekel si mojo dušo iz pekla; 3 ) rešil si me zmed njih, ki v grob gredo. 4 ) 5. Pojte Gospodu njegovi svetniki, in slavite spomin nje¬ gove svetosti. 5 ) 6. Ker kazen (pride") iz nje- goviga serda, življenje pa iz njegove dobrovoljnosti. 6 ) Zvečer pride jok, zjutrej pa veselje. 13. potrese celo strašno pušavo, zverine, ki v nji žive. 14. nar strašnejši pušavo, kakoršna je pušava z iinenam Kades, skozi ktero so Izraelci šli (5. Mojz. 1, 19.). Po mašnikovim posvečenji, ali po besedi, ki jo mašniki oznanujejo, se pušava prerahlja, de je rodovitna. Pušava tedej pomeni človeški rod, ki je bil v zmoti in grehu pust in nerodoviten, enak pusavi. 15. Košute (jelenke) se strašniga germenja ustrašijo, in iz strahu pred čašam storijo. V duhovnim pomenu je ta glas Božji gnada zakramenta svetiga zakona, po kteri se otroci za Božje kraljestvo rodijo in zrejajo. 16. potiebi listje iz gošav, oklesti drevje, ga polomi in še celo s korenino zrnje. Beseda Božja ljudstva omika in obdela, de so ljudje. 17. Po moči njegove besede mu dajejo vse stvari v nebesih in na zemlji čast m hvalo. 18. si naiedi vodene oblake v prebivališe. Nekteri prestavljajo: ..Gospod na- p r sedel bo Gospod ko kralj ve- ^ 24*^2 5 .°t 1) ® svc ® e ^® n j' Prostora za poznejši tempelj po veliki kugi (2. Kralj, šotora 12 Knii"« ’ 4 D J rugi . mislijo per posvečevanji noviga snidniga o • . . •{" . ’ . ’J’ K P e ^ drugi: per posvečevanji Davidove dvorne hiše. 2. s moje telo bolezni varoval, ali: si me v bolezni ozdravil. 3. s. mojo dušo obvaroval, de ni šla na spodnji svet, pred pekel. 4. s, me ločil od njih, ki jih je smert pobrala. ’svetn*l hVallte d f • ie , "j e ^ 0va svetost v spominu, v časti, (iospodova ene ™ n V razodevala .las i ob kugi, ker je od ene plati kaznovala, od ene pa milost, perzanesljivost skazovala J/oS rej8kim: ” %akaj kr rterlh 2. zavoljo Gospoda, zavoljo njegove vsigamogočnostl in ju , ta psalm govori. . rA k 23* 3. V hebrejskim: „hinor“, orodje z dvanajsterimi strunami (L liiaj. > 18, 10.3, njegova podoba pa ni bolj znana. • , • :. n pi„ tole 4. V hebrejskim: Jnebel*, orodje z deseterimi strunami, ki je imel podobo V7. 5. ki 6 se „ n ’ n** 10 !' P°P re j pela. Gl. Skriv. raz. 5, 9. Ps. 95, 1. ali P a: ,,On ljubi pravičnost in pravico 11 , ter pravične plačuje, grešnike 7 v>V 1at 'a“, t, j., resnična; kar Bog govori je vse resnično, , «=> , -v *. tn vse, kar obljubi, zvesto spolni (Hiei.j. 8. ali pa: „0" , pa kaznuje. tudi polna usmiljenja 9. Zemlja, pravi sv. Avguštin, ) e .P ol ", a r v ^rfšnike. spodbuda lene, tolaži Božjiga. Na tem svetu Bog milostljivo klice ” . , ^ n i| i0 gar ne zapusti. žalostne, podučuje nevedne, pomaga tem, 'i se -j, ^jer več liobemga Glejte čas velike milosti! za njim pa pride eas sodbe, kje kesanja. Božje osebe, teh besedah 10. vsi varjene. Glei i a. . 11. z močjo Duh a J R > ? VToj:5 - 2 - 3 - > n Jan. 1, 3. i. d. Gospoda, Besedo ir/rf^ (M °j z - 1) 2.). Glej per stvarjenji tri naznanjena skrivno«* ' Uha! Po s P ,0Šni misli svetih očetov je v 12 . Lepota na nebu j e Tl ° jiCe - angelje v nebesih v h a , zvezd ’ t,i u S' i mislijo z besedo „njin lepota u tudi • hebrejskim: „vsa njih vojska u , t. j., zvezde. 10 146 Bukve Psalmov 32. 33. 7. On zbira morske vode ka¬ kor v mehu, * * * 7 * * * ii. * 13 ) in vodne brezna deva v shrambe. 14 ) 8. Boj se Gospoda vsa zem¬ lja ; tresejo naj se pred njim vsi, ki prebivajo na svetu. 9. Ker on je rekel, in je bilo; on je ukazal, in je bilo vstvar- jeno. 15 ) Judit. 16,17. 10. Gospod razdera sklepe na¬ rodov, zametuje misli ljudstev, in zametuje sklepe poglavarjev. 16 ) 11. Gospodov sklep pa ostane vekomej; misli njegoviga serca od roda do roda. 17 ) 12. Srečno ljudstvo, 18 ) kteriga Bog je Gospod; ljudstvo, ki si ga je v delež zvolil. 13. Z nebes gleda Gospod; on vidi vse človeške otroke. 14. S svojiga perpravljeniga prebivališa gleda na vse, ki pre¬ bivajo na zemlji. 15. On jim je vstvaril vsakte- rimu serce; on pozna vse njih dela. 19 ) 16. Noben kralj si ne pomaga z veliko vojsko, in velikan si ne pomaga s svojo obilno močjo. 20 ) 17. Goljufiv je konj za po¬ moč; 21 ) v obilnosti svoje moč/ se ne reši. 18. Glej! Gospodove oči gle¬ dajo v nje, ki se ga boje; in v nje, ki upajo v njegovo milost; 22 ) 19. de njih duše smerti reši, in jih živ/ v lakoti. 23 ) 20. Naša duša čaka Gospoda; ker on je naš pomočnik in varh. 21. Zakaj naše serce se bo v njem veselilo; ter upamo v nje¬ govo sveto ime. 24 ) 22. Tvoja milost, Gospod ! bodi z nami, kakor smo upali v te. XXXIII. (34.) Psalm. David hvali Boga, ker ga je rešil iz smertne nevarnosti, ter tudi svoje tovarše opominja, de naj Gospoda hvalijo, ker hudobne kaznuje, pravične pa oteva. 13. Bog je rekel per vstvarjenji, de naj se vode stečejo v en kraj (1. Mojz. 1, 9.j, in so še zdej ondi zbrane. 14. deva morje v posebne globočine; ali pa: deva podzemeljske vode (1. Moj fr 7, 11.) v votline v zemlji. 15. Gospod je tedaj vsigamogočni Bog. 16. Ia vsigamogočni Bog podera naklepe narodov in poglavarjev, ki si jih zoper Božje kraljestvo zmišljujejo. 17. Bog izpeljuje svoje sklepe na tem svetu in v večnosti. 18. Od osramotenja nevernih narodov, kterih naklepe Bog v nič deva, se zdaj ozre sveti pevec na srečo ljudstva Božjiga, in popisuje Božjo previdnost (13—- 15 .), potem ko je bil popred (6—11.) Božjo vsigamogočnost popisat 19. in jim tek daje; zakaj (kakor dalje popisuje) ni človeška moč, ki oteva, ampak Bog. 20. junak si ne pomaga s svojo telesno močjo. 21. Kdor se na konje (na konjnike v vojski) zanaša, se goljufa. ii. Gospod gleda na vse, zlasti pa na svoje ljudstvo. 23. ob času lakote in dragine, in v vsaki sili, 24. t. j., upamo v njega samiga, ki ga imenujemo zvestiga Boga, ki pomaga. Bnkve Psalmov 33. 147 1. (Psalm } Davidov, ko je bil spremenil svoj obraz pred Abi- melekam,') in gaje spustil, in j e šel. 2. Hvalil bom Gospoda vsaki čas; 2 ) njegova hvala bodi vedno v mojih ustih. 3. V Gospodu naj se hvali moja duša; naj poslušajo po¬ hlevni, 3 ) in naj se vesele. 4. Poveličujte z menoj Go¬ spoda; 4 ) in povišujmo skupej nje¬ govo ime. 5. Iskal sim Gospoda, 5 ) in me je uslišal, ter me je rešil iz vsili mojih nadlog. 6. Perstopite k njemu, in bote razsvetljeni; 6 ) in vaši obrazi ne bodo osramoteni. 7 ) 7. Ta revni 8 ) je klical, in Go¬ spod ga je uslišal, ter ga je otel iz vsih njegovih nadlog. 8. Angelj Gospodov se bo vstopil okrog njih, ki se ga boje, in jih bo otel. 1 2 3 4 * 6 * 8 9 ) 9. Pokusite in glejte, kako sladek je Gospod; blagor mu, kdor vanj zaupa. 10. Bojte se Gospoda vsi nje¬ govi sveti; 10 ) ker nič ne bo manj¬ kalo njim, 11 ) ki se ga boje. 11. Bogati 12 ) bojo pomanjka¬ nje terpeli in stradali; njim pa, ki Gospoda išejo, ne bo nič dobriga pomanjkalo. Luk. 1, 53. 12. Pridite, otroci, poslušajte me; strah Gospodov vas bom učil. l. Pet. 3, 10. 13. Kdo je človek, kteri si voši življenje, in rad vidi dobre dni? 13 ) 14. Vari svoj jezik hudiga, in tvoje ustnice naj ne govore go- ljufuo. 14 ) 15. Ogibaj se hudiga, in delaj dobro; iši miru, in hiti za njim. 15 ) 1. prav za prav: pred Akisam (1. Kralj. 31.); „Abimelek“ je bilo splošno ime filistejskih kraljev. , ... 2. v sreči in nesreči. Sveti Avguštin per tem opomni: Hvali Boga, ko ti tolažbo daje, hvali ga, ko ti jo vzame; zakaj on je, ki jo daje, on je, i jo vzame; le samiga sebe ne vzame njemu, ki ga hvali. .... 3. V hebrejskim: „ siromaki “ ali „reveši“. David jih opominja, de naj z njim vred Boga hvalijo. 4. Poveličujte, častite njegovo veličastvo. 5 - Gospoda sim pomoči prosil. „ , . ... 6. in bote ovescljeni; bote oprosteni vse teme, sleherne nesreče. ^ e iejs i »ozrite se nanj (upajte pomoč od njega, Iz. 31, 1-), tu vasi i. 1. kakor de bi vam bil kaj odrekel; gotovo bote uslišani. 8. Sveti pevec tukaj sebe misli. . 9 - in jih bo rešil kakor mene. Pobožni so obdani z angelji, kakor s terunjavo, 4 e jim sovražniki nič ne morejo (Hebr. 1, 14.). Tako je vaiovaa ruma angeljev Jakopa, ko je šel iz Mezopotamije (1. Mojz. 33.). . „. 14 ' V1 vs ', ki ste zmed njegoviga ljudstva, zmed njegove sienje. Iiun. razi. 12. 11. ne bo manjkalo notranje gnade; tudi časno jim bo podeljeno. Mat. 6, 33. 12. »Rogati« v slabim pomenu (1. Tim. 6, 17.); prevzetni (v . hc £ r ®J 8 J J . ’ „levi •), ki v svojo moč in v svoje blago zaupajo, nimajo dušnih ’ velikokrat zgube tudi časno srečo. Id. ki si zeli dolziga iiTsrečniga življenja in ga sme upati? 14. Varuj se hudiga, zlasti greha z jezikam, in boš srečen, ker po bos popoln (Jak. 1, 26: 3 2 ), in popolnamost dela človeka srecniga. 15. Prizadevaj si z vso močjo, de notranji serčni mir (Ps. 4, 9.) zadobis, m svojim bližnjim v miru živiš (Dionizi). 148 Bnkve Psalmov 33. 34. 16. Oči Gospodove so (ober - njene') na pravične, in njegove ušesa na njih prošnje. 17. Gospodovo obličje pa je zoper hudodelnike, 16 ) de potrebi z zemlje njih spomin. 18. Pravični so klicali, in Go¬ spod jih je uslišal, in jih je rešil iz vsih njih nadlog. 19. Blizu je Gospod njim, ki so potertiga serca, in ponižnim v duhu pomaga. 20. Veliko nadlog zadeva pra¬ vične, in iz vsih teh jih reši Go¬ spod. 21. Gospod varuje vse njih kosti'; 17 ) kar ena zmed njih se ne bo sterla. 22. Smert grešnikov je silno huda; in kteri pravičniga sovra¬ žijo, se pregreše. 18 ) 23. Gospod oteva duše svojih služabnikov; in vsi, ki v njega upajo, se ne bodo pregrešili. 19 ) XXXIV. (35.) Psalm. David prosi Boga, de naj ga varuje sovražnikov, ki ga po krivici zalezujejo in preganjajo, ter mu tudi obljubi, 1. Samimu Davidu. * 1 ) Sodi jih, Gospod, ki mi škodvajo; pre¬ ženi jih, ki me napadajo. 2 ) 2. Primi za orožje in škit; 3 ) in vzdigni se meni v pomoč. 3. Izderi meč, in zapri jim, 4 ) de ga bo za to dobroto vedno hvalil. ki me preganjajo; reci moji duši: Tvoja pomoč sim jez ! 4. Sramujejo naj se, in osra- moteni naj bodo, 5 ) kteri po moji duši strežejo. 6 * * ) Y r ernejo naj se, in sram jih bodi, ki mi hudo mislijo. 16. t. j., Gospod se jim kakor sovražnik nasproti postavi. 17. »njih kosti 11 , t. j. njih osebe, rije same (1. Mojz. 2, 23. Ps. 34, 10.). 18. ali: „se zadoiže u , t. j. si zadolže silno hudo smert. Allioli prestavlja: „zajdejo “; ter ne store samo greha, temuč zgreše tudi svoj namen (Belarm.). V hebrejskim: „Greinika umori nesreča , in kdor sovraži pravičnga, se mora pokoriti 19. Drugi prestavljajo: „se ne bodo zadolžili Allioli: „ne bodo zašli“. 1. se perlastuje ta psalm. Po mislih svetih očetov in starih keršanskih razla- gavcov moli v tem psalmu Mesija v svojim terpljenji, zastran kteriga so bili stari Izraelci (Iz. 53.) podučeni; in res se stan in okolišine tega nesreč- niga, ki v tem psalmu zdihuje, močno vjemajo z življenjem .Jezusa Kristusa. 2. To so očitni sovražniki, sovražniki kraljeve oblasti in zato tudi Božji so¬ vražniki, zoper ktere ta nesrečni pomoči iše, in Božje maševanje nad nje kliče (Prim. Ps. 82, 13 : 138, 21.). Svojim osebnim sovražnikam je David dobrote skazoval (1. Kralj. 24: 2. Kralj. 16.). Prim. zastran sovražnikov Ps. 17. razi. 39 : 2. Ezdr. 4. razi. 2. 3. V hebrejskim: veliki in mali škii u . David tukaj stavi Boga pred oči v podobi vojšaka. 4. pot; zadelaj, zagradi jim pot. 5. po tvoji meni podeljeni pomoči in zmagi. C. meni po življenji strežejo. Sovražnike, ki življenje jemljejo, imenujejo Izra¬ elci očitne, narodove sovražnike. Prim. v. 4. z Jer. 19, 9: 21, 7: 34, 21- Kristjan misli na življenje svoje duše. Bukve Psalmov 34. 5. Naj bodo kakor prah na vetru; 7 ) in Gospodov angelj jih stiskaj. 8 ) 6. Njih pot bodi temen in polžek; 9 ) in Gospodov angelj jih preganjaj. 7. Zakaj brez zadolženja so mi skrivši nastavili svojo zadergo v pogin; zasramovali so mojo dušo brez vzroka. 10 ) 8. Zaderga naj mu pride, ki za njo ne ve; mreža, ki jo je skrivši nastavil, naj ga vjame, ter naj v ravno tisto zadergo pade. 1 ') 9. Moja duša pa se bo ra- dovala v Gospodu, ter se vese¬ lila njegove rešitve. 12 ) 10. Vse moje kosti ,3 ) porečejo: Gospod ! kdo ti je enak ? Ki iz- tergaš uboziga mogočnim iz roke; 149 siromaka in reveža niim, ki ea ropajo. 6 11. Krive priče so vstale, ter so me vpraševale, kar ne vem. u ) 12. Povračevali so mi hudo za dobro, pustoto 15 ) moji duši. 13. Jez pa sim se v ojstro oblačilo oblekel, ko so mi nadležni biii. 16 ) Ponižal sim s poštam svojo dušo, 17 ) in moja molitev seje vračala v moje persi. 18 ) 14. Kakor bližnjimu in kakor našim bratam, tako sim bil (njim j dobrovoljin ; enako jokajočimu * 9 ) in prežaljenimu sim bil potert. 15. Oni pa so se veselili zoper me, 20 ) in so se zbrali; šibe 21 ) so bile nabrane zoper me, in ni- sim vedi!. 22 ) 16. Bili so razkropljeni, pa ne skesani; 23 ) skušali so me, za- 7. Drugi prestavljajo : „kakor pleve na vetru a . 8. Drugi prestavljajo : „jih zapodi “ namreč v beg. 9. V begu naj jih zaderžuje temna noč in slaba pot, de jih kazen dohiti. 10. V hebrejskim: . . . „v pogin; perpravili so moji duši jame brex vzroka“. 11. V hebrejskim: „w jame, ter naj pade v pogin a . V arabski prestavi se bere ta versta v množnim številu: „Zaderga naj jim pride, ki za njo ne vedo 11 ; i. t. d. 12. ali: ,jer se bo veselila svoje rešitve 11 . 13. „moje kosti “, t. j., vse moje bitje, jez ves (Ps. 50, 10.). 14. so me obdolžile hudobij, kterih nisim poznal. Zastran krivih prič zoper Kristusa glej Mat. 26, 60. 15. „pustoto moji duši-, t. j., storili so, de je bila moja duša vsa klaverna, suha, prazna, enaka pustoti, ker so ji vso zunanjo tolažbo odrekli, in niso imeli z menoj celo nobeniga usmiljenja. Ifi. Jez tega (v. 12.) nisim zaslužil, ker sim se vse drugači do njih obnašal. Žaloval sim, ko jih je nesreča zadela, in ko so mi nadlego delali. 17. de bi s svojim poštam, s svojim pokorjenjem Boga nagnil, de naj jim skaže svojo pomoč in milost. !• j., per molitvi sim svojo glavo tako perklonil, de so moje usta molitev proti persim izrekovale; t. j., z veliko serčnostjo in pobožnostjo sim molil. Tako ponižno, priklonjen in zbran je tudi Elija molil. Gl. 3. Kralj. 18, 42. 19. V hebrejskim: ... „enak njemu , ki po svoji materi žaluje 11 . 20. V hebrejskim: „0ni pa so se veseliti moje nesreče “. 21. „šibe u ali „biči“, t. j., opravljive, preklinjevavske besede. 22. „ nisim vedil" tega, kar so mi očitali. 23. Bili so razdvojeni, ali: niso bili zedinjeni v svojih tožbah, pa vender niso Odstopili od svojih hudobnih naklepov. Tako je tudi Kristus tožil. Gl. Mark. 14,56. Bukve Psalmov 34. 35. 150 sramovali so me z zasmehova¬ njem , s svojimi zobmi so zoper mene škripali. 24 ) 17. Gospod! doklej boš gledal? otmi mojo dušo iz njih hudobnosti, zmed levov mojo samo. 25 ) 18. Slavil te bom v velikim zbiralu; med mogočnim ljudstvam te bom hvalil. 19. Naj se ne vesele nad mano, kteri mi hudobno nasprotvajo; ki me brez vzroka čertijo, in migajo z očmi. 26 ) Jan. 15, 25. 20. Zakaj oni so se sicer z menoj mirno pogovarjali, pa so v jezi zemlje 27 ) govorili in v go¬ ljufijo mislili. 28 ) 21. In so v me široko odpe- rali svoje usta, in so rekli: Prav, prav! 29 ) naše oči so vidile. 30 ) 22. Vidil si, Gospod, ne molči; Gospod, ne hodi od mene! 23. Vzdigni se, in poglej na mojo pravico, moj Bog in moj Gospod, na mojo pravdo! 24. Sodi me 31 ) po svoji pra¬ vici, Gospod, moj Bog! de se ne vesele nad mano. 25. De ne pravijo v svojim sercu: Prav, prav, po našim sercu! De ne pravijo: Požerli smo ga. 26. Sramujejo naj se in osra- moteni naj bodo vsi, ki se moje nesreče vesele. Obdani naj bodo s sramoto in z zasramovanjem, ki se bahajo zoper me. 27. Radujejo in vesele naj se, ki mi žele pravice, 32 ) in ki žele miru njegovimu služabniku, 33 ) naj vedno pravijo: Poveličan bodi Gospod ! 34 ) 28. In moj jezik bo razglasoval tvojo pravico, ves dan tvojo hvalo. XXXV. (36.) Psalm. David popisuje hudobo ljudi in milost Božjo, poslednjič pa prosi za pomoč. 24. V hebrejskim se bere ta versta: „S hinavskimi sne de m (z ljudmi, ki za eno kosilo svojiga bližnjiga čast prodajo) so s svojimi zobmi zoper mene škripali^, v svoji togoti. 25. zmed levov mojo zapušeno dušo. 26. si migajo z očmi, si skrivne znamnja dajejo. Pomen: ne mislijo pošteno z menoj. Gl. Prip. 6, 13. 27. „v jezi zemlje 11 , t.j., z zaperto, skrito jezo. Drugi: v jezi pozemeljskiga hudobniga serca. Beseda „ zemlje li se pogreša v več starih rokopisih in tudi v greški prestavi. 28. V hebrejskim se bere ta versta: „Z akaj oni niso govorili za mir, in zoper lihe (pohlevne, ponižne) v debeli (ki nikomur nič žaliga ne store) so si zvijačo umišljevali u . 29. Glasno, na vse gerlo,^ so se smejali moji nesreči, ter so rekli: Prav mi je! 30. kar smo že zdavnej želeli, namreč njegov pogin. 31. Stori mi pravico, ter skaži mojo nedolžnost! 32. ki žele, de bi se moja pravičnost in nedolžnost skazala. 33. „ njegovimu služabniku “, namreč Gospodovimu služabniku. 34. V hebrejskim: ... ,,bodi Gospod! ki želi mir svojimu hletpcu a ■ Bnkve Psalmov 35. 151 \. K koncu, Gospodovimu služabniku, Davidu samimu. ‘) 2 . Hudobni pravi sam per sebi, de hoče grešiti; strahu Božjiga ni pred njegovimi očmi. 2 ) 3. Zakaj on goljufno dela pred njegovim obličjem; 3 ) de se najde njegova hudobija in se sovraži. 4 ) p s . 13, 3. 4. Besede njegovih ust so hudobija in goljufija; noče raz¬ umeti, de bi dobro delal. 5. Krivico si zmišljuje na svojim ležišu; postaja na vsih malopridnih potih; hudiga pa ne sovraži. 6. Gospod! tvoja milost seže do neba; 5 ) in tvoja resnica 6 ) do oblakov. 7. Tvoja pravica je kakor gore Božje; 7 ) tvoje sodbe so velike brezna; ljudi in živali ohra¬ niš, Gospod! 8. Kako mnogo je tvoje usmi¬ ljenje, o Bog! človeški otroci pa upajo pod senco tvojih perut. 8 ) 9. Napili se bodo od obilno¬ sti tvoje hiše; 9 ) in s potokam svoje radosti jih boš napajal. 10. Zakaj per tebi je studenec življenja, in v tvoji svetlobi bomo gledali luč. 10 ) 11. Razteguj svojo milost na nje, ki te poznajo; 11 ) in svojo pravico na nje, ki so ravniga serca. 12. Prevzetna noga naj nad me ne pride, 12 ) in roka krivič- niga naj me ne premakne. 13 ) 13. Ondi 14 ) popadajo, ki hu¬ dobijo počenjajo; izgnani so, in ne morejo obstati. 15 ) 1- se perlastuje ta psalm. 2. V hebrejskim: „ Izrek čez hudobijo krivičniga je na dnu mojiga serca (zdaj nasledva izrek ali popisovanje hudobije): „ Strahu Božjiga ni “ i. d. 3. pred Božjim obličjem; se hlini pred Bogam, po zunanjim, navidez, opravlja dolžnosti do Boga, v sercu pa ima hudobijo. 4. de Bog in ljudje njegovo hudobijo spoznajo in jo zavoljo hinavšine še bolj sovražijo (Belarm.). Drugi prestavljajo to versto iz hebrejskiga: v Se V svojih očeh sam sebi prilizuje (ker si greh zakriva), de svojiga zadolžen)a, (svoje krivice) ne najde in ne sovraži 3. Gospod, velika je hudobija ljudi, pa neskončno veči je tvoja milost in ljubezen. 6. tvoja zvestoba v spolnovanji tvojih obljub. Tvoja pravica je tako očitna kakor nar viši gore (kakor Ps. 79, 11.). ® e sedi: „Pravica“ in n sodba“ pomenite tukej, kako modro Bog svet vlada, namreč previdnost Božjo. Tvoja previdnost je visoka, kakor gore, in globoka, kakor morje; neskončno radodarna je tvoja dobrotljiva roka. P°d varstvam tvoje ljubezni, pod tvojo previdnostjo. 3- vživali bodo preobilno veselje v nebesih. IH- ako nas ti razsvetliš, vidimo luč, spoznamo tvoje Božje skrivnosti. 11. in spoznavajo (kakor je v hebrejskim) po pokoršini in ljubezni. 12- Ne dopusti, de bi me poterl prevzetnež. 13. naj me ne premakne od dobriga k hudimu (Hier.). ^ . u . 14. ali pa: „ Po tem (ko se tvoja pravica tako v djanji kaže) popadajo i. d. 15. V hebrejskim: ..Potem popadajo hudodelniki, poderti so, in ne morejo vstati «. 152 Bukve Psalmov 36. XXXVI. (37.) Psalm. David uči v tem psalmu, de sreča hudobnih hitro zgine, sreča pravičnih pa vekomaj terpi. 1. Psalm Davidov. Ne serdi se nad hudobnimi ;*in ne vnemaj se nad hudodelniki. ‘) 2. Ker se bodo kakor trava hitro posušili; in kakor zeleno zeliše naglo zvenili. 3. Upaj v Gospoda, in delaj dobro; 2 ) in prebivaj v deželi, ter se živi od nje bogastva. 3 ) 4. Imej veselje nad Gospo¬ dam, in ti bo dal, kar želi tvoje serce. 5. Izroči 4 ) Gospodu svojo pot, 5 ) in upaj vanj; in on bo storil. 6 ) 6. In on bo odgernil tvojo pravičnost kakor luč; in tvojo pravico kakor poldan. 7 ) 7. Podverzi se Gospodu, 8 ) in ga moli. 9 ) Ne huduj se nad njim, kteri je srečen na svojim potu, nad človekam, ki krivice dela. 8. Jenjaj od jeze, in zapusti togoto; ne daj se vneti, de bi hudo storil. 10 ) 9. Zakaj, kteri hudobno rav¬ najo, bodo iztrebljeni; kteri se pa v Gospoda zanašajo, bodo dedvali y deželo. u ) 10. Še malo je, in več ne bo hudobniga; in iskal boš njegoviga mesta, pa ga ne boš našel. 11. Pohlevni pa bodo ded vali deželo; in veselili se bodo v obil¬ nim miru. Mat. 5, 4. 12. Grešnik ogleduje pravič- niga, 12 ) in škriplje nad njim s svojimi zobmi. 13 ) 13. Gospod pa ga zasmehuje; ker previdi, de bo prišel njegov dan. 14 ) 1. „ne vnemaj se“ ali: „ne huduj se a iz nevošljivosti, ako imajo srečo. 2. ter naj te nikar ne moti sreča hudobnih. 3. ne zapušaj dežele zavoljo hudobnih, ki zaterajo pobožne. V hebrejskim: „oidani v deželi in živi se pošteno^. 4. Prav po besedi: „Razodeni u , potoži Gospodu terpljenje. 5. svoje nadloge, težave, skerbi, terpljenje. 6. on bo že vse prav storil in obravnal. Gl. Ps. 21, 32. 7. Ako si v nesreči, in se zavoljo tega komu pozdevaš krivičen, bo Bog razodel tvojo nedolžnost; in tvoja pravica (tvoja pravična reč) bo tako svetla in očitna kakor opoldanska svetloba. 8. v tem terpljenji (v nadlogah), v opravilih (Tomaž). V hebrejskim: v Molči Gospodu “. 9. V hebrejskim: „m vanj zaupa} a . 10. Ne jezi se zavoljo sreče hudobnih; zakaj s tem bi le grešil sebi v škodo. 11. bodo deželo zmirej v lasti imeli, časno deželo, kjer jih hudobni ne bodo nadlegovali, in večno deželo, ki upajo vanjo priti (Hebr. 11, 13—16.). 12. V hebrejskim: „ Hudobnež misli zoper pravični ga^, t. j., mu v svojih mislih hudo perpravlja. 13. iz jeze, ker želi, ga pokončati. 14. dan smerti in sodbe, kjer se mu bo povernilo. Bukve Psalmov 36. 14. Grešniki izderajo meč, na¬ penjajo svoj lok, de bi poderli reveža in uboziga, de bi pomo¬ rili nje, ki so ravniga serca. 15. Tode njih meč bo presunil njih serce; in njih lok se bo zlomil. 16. Bolji je malo pravičnima, kakor veliko bogastvo grešni¬ kov. 15 ) 17. Ker rame grešnikov se bodo zlomile; 16 ) pravične pa Go¬ spod poterduje. 17 ) 18. Gospod pozna dni neoma- dežanih, 18 ) in njih delež bode večen. 19. V hudim času ne bodo osramoteni; 19 ) v dneh lakote bodo nasiteni; 20. zakaj grešniki poginejo, in sovražniki Gospodovi zginejo, ka¬ kor hitro so k časti povišani; kakor dim zginejo. 20 ) 153 21. Grešnik bo na posodo je¬ mal, in ne bo poplačal; 21 ) pra¬ vični pa se usmili in daje. 22. Zakaj, kteri ga 22 ) hvalijo, bodo deželo dedvali; kteri ga pa preklinjajo, bodo poginili. 23 ) 23. Gospod vodi človeku sto¬ pinje; 24 ) in njegova pot mu do- pade. 24. Ce pade, se ne pobije; 25 ) ker mu Gospod podtakne svojo roko. 25. Mlad sim bil, in sim se postaral; pa nisiin vidil pravič- niga zapušeniga, in ne njegoviga zaroda, kruha prositi. 26 ) 26. Vsak dan se usmili, 27 ) in posojuje; in njegov zarod je obla- godarjen. 27. Ogibaj se hudiga, in delaj dobro; in prebival boš vedno in vselej. 28. Ker Gospod ljubi pravico, 15. Mirna vest je vedna vesela gostija. Boljši je malo v Božjim strahu, kakor veliki zakladi, ki nikogar ne nasitijo. Prip. 15, 15. 16. y,rama u , t. j., moč grešnikov (Ps. 10, 15.), ki ž njo bogastvo grabijo, in pravičniga oderajo, hitro zgine. 17. pravične Gospod podpera, de si opomorejo. 18. Gospod skerbi za življenje pravičnih, vidi njih potrebe, jih tolaži, jim po¬ maga, ter jih večno plačuje. Prim. 1. Pet. 1, 4. 19. se ne goljufajo v svojim zaupanji, ki ga v Boga stavijo. 20. V hebrejskim: ... ^poginejo, sovražniki Gospodovi , kakor lepota po lokah zginejo , kakor dim“ i. d. 21- Grešnik, ako ravno je bil spervenja bogat, bo obožal (v. 17.), ter bo na posodo jemal, pa ne bo mogel plačati pred svojo smertjo. 22. Boga hvalijo, časte in mu zvesto služijo. 23. Boga prav hvali in časti tisti, ki ga ne časti le z besedo, ampak tudi s uvelim življenjem; tisti pa ga kolne, mu čast in hvalo jemlje, ki hudobno z 'vi in tudi tako govori. V hebrejskim se bere ta versta: „zakaj oblaga- dar j eni Božji bodo prejeli deželo v delež , od njega prekleti pa bodo iztrebljeni^. 24. stopinje pravičniga človeka, njegovo življenje. 25- Ako tudi pade v dušno ali telesno nesrečo, ga vender Gospod ne pusti Poginiti. 26. Pravični je tukej tak pobožin misliti, ki tudi vbogajme daje, kar se iz na¬ slednje verstc skaže (Prim. Dan. 4, 24.j. Tak ima obljubo tudi za sedanje življenje. Gl. 2. Kor. .9, 6-8. 37. V hebrejskim: „ Vsak dan podarja “, 154 Bnkve Psalmov 36. 31. in ne bo zapustil svojih svetih; večno bodo ohranjeni. Krivični bodo kaznovani, in zarod hu¬ dobnih bo poginil; 29. pravični pa bodo zemljo v delež prejeli, in bodo zmiram in večno v nji prebivali. 28 ) 30. Usta pravičniga govore modrost, in njegov jezik izrekuje, kar je prav. Prip. 31, 26. 31. Postava njegoviga Boga je v njegovim sercu; in njegove stopinje ne bodo spodletele. 29 ) Iz. 51, 7. 32. Grešnik ogleduje pravič¬ niga, 30 ) ter ga želi umoriti; 33. Gospod pa ga ne pusti v njegovih rokah; 31 ) in ga ne po¬ gubi, ko je sojen. 32 ) 34. Čakaj Gospoda, in derži se njegoviga pota, 33 ) in te bo povišal, de prejineš deželo v de¬ lež; vidil boš, ko grešniki po¬ ginjajo. 35. Vidil sim hudobneža po- višaniga in visociga kakor cedre na Libanonu. 34 ) 36. In sim memo šel, in glej! ni ga bilo; in iskal sim ga, in ni bilo najti njegoviga mesta. 37. Obvari nedolžnost, in glej, kar je prav; zakaj mirnimu člo¬ veku bo nekaj ostalo. 35 ) 38. Krivični pa bodo vsi sku- pej poginili; ostanki hudobnih bodo konec vzeli. 39. Pomoč pravičnih pa je od Gospoda; in on je njih varh ob času stiske. 40. Gospod jim pomaga, in jih reši; ter jih iztrgagrešnikam, in jih otme, ker so v njega upali. XXXVII. (38.) Psalm. David popisuje v podobi hude in ostudne bolezni svoje pregrehe, nad njimi žaluje, in Boga prosi odpušenja. 1. Psalm Davidov, v spomin *) sabote. 1 2 ) 2. Gospod! ne svari me v svojim serdu; in ne tepi me v svoji jezi; 3 ) 3. ker tvoje pušice v meni 28. Gl. v. 9—11. Zdaj nasledva, kako de pravični to srečo zasluži. 29. pravični terdno stoji na potu Božjim, na potu čednosti. 30. V hebrejskim: „ Hudobnež :zalezuje “ i. t. d. 31. Drugi prestavljajo: v ga ne prepusti njegovim rokam 11 . 32. ,,/co je sojen “ od hudobneža. Bog zaverže sodbo hudobnih zoper pravične. Drugi: „ko je sojen 11 , namreč od Boga. 33. Zaupaj v Gospoda in spolnuj njegove zapovedi. 34. V hebrejskim : „ I idil sim hudobneža terdniga (hebrejska beseda po¬ meni tudi „hogatiga u ali „premožniga u ~), ki se košati kakor zeleno (domače) drevo 11 . 35. ostali mu bodo njegovi mlajši, potem pa tudi njegovo premoženje. 1. V spomin grehov in nesreče, ki iz njih izvira. 2. t. j., zmed psalmov, ki se v saboto molijo. Drugi drugači. 3. Gl. Ps. 6. razi, 3. Sploh permeri oba psalma, 155 Bukve Psalmov 37. tiče, 4 ) in perterdil si nad menoj svojo roko. 5 ) 4. Nič ni zdraviga na mojim mesu pred obličjem tvoje jeze; 6 ) ni ga miru v mojih kosteh za¬ voljo mojih grehov. 7 ) 5. Ker moje krivice so mi čez glavo zrastle; 8 ) in me tla¬ čijo kakor težko breme. 6. Moje rane gnjijejo, in so se usmradile zavoljo moje neum¬ nosti. 9 ) 7. Reven sim, in ves potert; 10 ) ves dan prežaljen hodim. 8. Zakaj moje ledje je polno zmotnjav; 11 ) in nič zdraviga ni | na mojim mesu. 9. Pobit sim, in silno sim ponižan; 12 ) rjovem zavoljo zdi¬ hovala svojiga serca. 13 ) 10. Gospod! pred teboj je vsa moja želja; 14 ) in moje zdihova- nje tebi ni perkrito. 11. Moje serce je zbegano, moja moč me je zapustila; in luč mojih oči, še ona ni z me¬ noj. 15 ) 12. Moji prijatli in moji bližnji se proti meni bližajo, in stoje; in kteri so okoli mene bili, stoje od deleč; 16 ) 13. in kteri po moji duši stre¬ žejo, silo delajo. 17 ) In kteri mi hudo žele, nečimerno govore, 18 ) 4. »pušice a so križi in težave, ki jih Bog: pošilja. 5. »iperterd.il 11 , to je, pertisnil si na me svojo roko; ali težka je tvoja roka nad menoj ; s težkimi križi si me obiskal. 6. Jez sim v nar veči revi pred tvojo jezo, t. j., zavoljo tvoje jeze, ki me kaznuje. David popisuje s tem posebno svoje dušno terpljenje, svojo dušno potertost, ki tudi vselej telesu škodva; zakaj greh konča dušo in telo. 7. Ako premišljujem svoje grehe, se celo kosti po meni tresejo. 8. S tem naznani David velikost svoje pregrehe. 9. Rane, ktere so mi moji grehi naredili, so se ognojile in so jele že gnjiti, tedaj smerdeti zavoljo moje neumnosti, t. j., svojo nesrečo sim si s svojo neumnostjo še pomnožil. Po misli naj več razlagavcov David žaluje tukej nad svojo neumnostjo, de je deset mescov v nespokornosti živel. — Ker je David toliko časa v grehu živel, so njegove dušne rane čedalje hujši prihajale, t. j., njegovo hudo nagnjenje in poželenje je bilo čedalje bolj sprideno in spačeno. 1°. po teži svojih grehov, britkost in terpljenja. tl- poln sim goljufive poželjivosti, ki dobrote obeta, pa siromaštvo pernaša. Sveti Pavel govori od natorniga človeka: »jez pa sim mesen, prodan pod greh; v meni, to je, v mojim sercu dobro ne prebiva .“ Rim. 7, 14. 18. V hebrejskim: „ moje ledje je polno prisada^. !'• V hebrejskim: „Oslabljen sim in ves raztepen 13. na glas zdihujem zavoljo notranje bolečine in britkosti. tl- tebi so odkrite vse moje želje. 15- zavoljo preveliciga žalovanja in joka so mi oči otemnele. 16- Moji prijatli in bližnji se mi sicer bližajo, pa si ne upajo iz strahu pred sovražniki mi k pomoči perstopiti. V nesreči človeka dostikrat tudi prijatli popuste, zato ne smemo nikoli v ljudi zaupati. V hebrejskim: „ Moji. prijatli in bližnji so moji nesreči nasproti stali * i. t. d. David tukaj blezo meri na tiste prijatle, ki so se Absaloma bali, de mu niso bili k pomoči pertekli. 1'• V hebrejskim: »in kteri mi po življenji strežejo, mi zaderge na¬ stavljajo 11 ', si namreč prizadevajo me pokončati. 18. „ nečimerno govore , a namreč obrekovanje ali laži. David je imel veliko nasprotnikov, ki so se njegovi gorečnosti za Božjo čast zoperstavljali, in so Bukve Psalmov 37. 38. 156 in si ves dan goljufije izmišlju¬ je) 0 - 14. Jez pa, gluhimu enak, ne slišim; in sim kakor mutec, ki ne odpera svojih ust. 19 ) 15. In sim kakor človek, kteri nič ne sliši; in kteri nima zoper- govora v svojih ustih. 20 ) 16. Ker v te, Gospod ! zaupam; ti, Gospod, moj Bog! me boš uslišal. 17. Zakaj rekel sim: Naj se nikoli ne vesele zavoljo mene moji sovražniki, 21 ) in če se mi noge spotaknejo, zoper me mogočno govore. 22 ) 18. Sej sim za šibe perprav- Ijen; 23 ) in moja bolečina mi je vedno pred očmi. 24 ) 19. Očitno spoznam svojo hu¬ dobijo, in mislim na svoj greh. 25 ) 20. Moji sovražniki pa žive, in so omočneli zoper me; in množe se, ki me po krivim so¬ vražijo. 21. Kteri dobro s hudim po- vračujejo, me opravljajo; ker si za dobro perzadevam. 22. Ne zapusti me, Gospod, moj Bog! ne hodi od mene. 23. Misli v mojo pomoč, Go¬ spod, Bog mojiga zveličanja! XXXVIII. (39.) Psalm. David popisuje svoje terpljenje, kratko pa težavno življenje, in prosi Boga pomoči, preden umerje. 1. K koncu, za Idituna sa- 2. Rekel sim: 2 ) Varoval bom miga, 1 ) Davidova pesem. svoje pota, 3 ) de se ne pregre¬ ha zato preganjali (v. 21.). Slehern, ki se trudi za Božje kraljestvo, je v enaki okolišini, in naj se zato z Davidain pripravi, de se bo stanovitno v bran stavil sovražnikam in nasprotvanju. 19. Storil sim se gluhiga in mutastiga, ko some sovražniki obrekovali in pre- klinjevali; nisim jim dajal odgovora, kakor de bi jih ne bil slišal. Tako se je obnašal David, ko ga je Semej preklinjal. Gl. 2. Kralj. 16. razi. 9. 20. Blagor mu, pravi sv. Ambrož, ki se sam stori mutastiga, kakor David, ker molči svojim sovražnikam, in je zadovoljin, de se z Bogam pogovarja. 21. kar bi se zgodilo, ko bi bil nepoterpežljiv, ker bi me potem Bog zapustil, in bi me ne rešil iz mojiga terpljenja. 22. „ mogočno govore“, t. j., se bahajo z mojim zapušenjem. Drugi prestav¬ ljajo hebrejsko: ..Zakaj rekel sim (prosil sim): Ve pusti, de bi se maji sovražniki zavoljo mene veselili-, in ako bi se moje non“, de so namreč že močni in bodeči, t. j., preden vi, hudobneži (terni), v svoji hudobi morete meni škodvati, mene pokončati, vas Bog ali pa ogenj (v. 9.) tako naglo in silovitno požre, pokonča, kakor žive, to je, take, ki so še polni življenja. Perm. 4. Mojz. 16, 32. (Talhofer).— Ali pa takole: V takim kratkim času, v kakoršnim zraste ternje v germ, pokonča Bog krivične v svoji pra¬ vični jezi. — Drugi: Preden vaši terni (hudobni, ki med vami prebivajo) v germ zrastejo (k vsi moči pridejo), jih hitro v cvetji njih življenja jeza Božja pokonča. — Drugi poleg hebrejskiga: ,, Preden vaši lonci ternje (s ter- njem zakurjeni ogenj) čutijo, bodi si (ternje) sirovo ali goreče, ga vihar odnese “, to je: Preden vaše lonce, o hudobneži! kadar na svojih potih v pušavi pod milim nebam kuhate, ogenj ogreje, potegne nanaglama vihar, in odnese še sirovo ali goreče ternje ali hosto. Vse to je v hebrejskim jeziku pregovor, in tole pomeni: Preden se vaši sklepi dopolnijo, so že poderti. 12. Pravični se ne bo veselil kazni hudobnih, kakor bi se želel maševati, ampak iz vneme za Božjo pravico; ali pa takole: Pravični se bo veselil, ko bo vidil, de se pravica Božja razodeva. 13. Pravica Božja bo toliko terdovratnih grešnikov pokončala, de bi si lahko pravični v njih kervi roke umivali. Sveti Avguštin pravi, de pravični umi¬ vajo svoje roke v kervi grešnikov v tem pomenu, ker si perzadevajo, svoje dela, ktere njih roke pomenijo, zmiram bolj in bolj popolnama opravljati, ko namreč vidijo, de se sodbe Božje nad hudobnimi ojstro in natanko dopol- nujejo. V hebrejskim: v svoje noge bo umival v herci hudobnih 1 ' 1 '. 14. ,,ima sad pravični “, to je, plačilo. 15. Resnično, pravični bo poplačan, in Bog krivice ne pusti brez kazni. 1. Še perstavi: David pa je vNajot zbežal, ko ga je bila Mihola skozi oknu spustila. 1. Kralj. 19, 19. 188 Bukve Psalmov 58. kov, moj Bog! in reši me ki se zoper me vzdigujejo. 3. Otmi me njih, ki hudobijo delajo; in reši mekervoželjnihmož. 4. Ker glej! love mojo dušo; 2 ) močni me napadajo; 5. saj ni moja hudobija, tudi ne moja pregreha (tega zadol¬ žila), o Gospod; brez hudobije sim hodil, in sim (prav') ravnal. 3 ) 6. Vzdigni se meni naproti, in glej; 4 ) in ti, Gospod, Bog vojskinih trum, Izraelov Bog! glej in obiši vse narode; nikogar se ne usmili zmed vsih, ki hudo delajo. 3 ) 7. Vernili se bodo zvečer, 6 ) in bodo lakoto terpeli, kakor psi, in po mestu hodili. 7 ) 8. Glej, z ustmi govore, 8 ) in meč je na njih ustnicah; zakaj kdo sliši? 9 ) 9. Ti pa, Gospod, jih zasme¬ huješ ; v nič devaš vse narode. 10 ) 10. Svojo moč bom per tebi hranil, 11 ) ker ti, o Bog! si moj sprejemnik. 11. Moj Bog je on; njegova milost me bo prehitela; 12. Bog mi bo pokazal (svojo moč) čez moje sovražnike; 12 ) ne pomori jih, de kje ne pozabijo mojiga ljudstva. ’ 3 ) Razkropi jih v svoji moči; in poderi jih, Go¬ spod, moj varh! 13. Greh njih ust je govorje¬ nje njih ustnic; 14 ) in vjamejo naj se v svojim napuhu, in zavoljo kletve 15 ) in laži se jim bo napo¬ vedalo 2. radi bi me vjeli. V hebrejskim: n me -zalezujejo “. Gl. razi. 1. 3. saj jim vender nisim nič žaliga storil; n sim hodil“ po potu tvojih zapoved, „m sim ravnal u svoje stopinje po tvoji volji. V hebrejskim: „brez mojiga zadolienja se zaganjajo in pripravljajo 4. glej moje sovražnike, de jih ponižaš. 5. David ne kliče sodbe Božje le nad svoje sovražnike, ampak po svoji goreč¬ nosti tudi nad vse krivične sploh, de bi se ves svet Boga bal, in de bi se Božje ime posvečevalo. 6. Moji preganjavci se bodo prazni vernili od svojiga zalezovanja (jv. 4.). 7. Kakor psi, ki gospodarja nimajo, bodo lačni, ko se vernejo, in bodo po mestu letali, de bi me najdli. Več svetih očetov je, ki si tukej mislijo so¬ vražnike Božje sploh, in potem še posebej Jude, ki so Kristusa zatajili, kteri se bodo še le konec časov k Gospodu vernili, potem ko bodo nepo- kojni na svetu za časnim blagam letali, in kruha večniga življenja stradali. 8. obrekovanje, preklinjevanje, vse hudo. 9. de bi se ga bilo treba bati, ker se tudi Boga ne boje. Drugi: Kdo (pra¬ vijo) sliši, de bi se ga mi mogli bati? 10. V hebrejskim: ... „ zasmehuješ; zasramuješ vse narode “. Prim. v. 6. 11. Svojo moč v te stavim; moja moč je le per tebi in v tebi; le na te se ope'ram. V hebrejskim: „ Zavoljo njih moči se tebe deržim“. 12. V hebrejskim: „Bog mi bo dal gledati (maševanje) nad svojimi so- vražniki a . 13. Ne pusti jih naglama umreti, de imajo moji podložni, moji tovarši zgled pravice Božje nad njih kaznijo. Kteri ta psalm na Kristusa obračajo, mislijo, de tukaj Jezus Kristus po ustih preroka Davida, ki je bil njegova pred- podoba, Boga prosi, naj ne pokonča Judov, de bodo neprenehama kristjanam v svarivni zgled. 14. t. j., njih usta greše, kolikorkrat njih ustnice govore. 15. „kletve“, t. j., zavoljo njih preklinjevanja. 189 Bukve Psalmov 58. 59. 14. pokončanje, v jezi pokon¬ čanje, de jih več ne bo. 16 ) In vedo naj, de Bog gospoduje nad Jakopam, 17 ) in do pokrajin zemlje. 15. Vernili se bodo zvečer, in bodo lakoto terpeli kakor psi, in po mestu hodili. 18 ) 16. Oni se bodo razkropili jedil iskaje, in bodo godernjali, ako ne bodo nasitenb 19 ) 17. Jez pa bom prepeval tvojo moč, in se zjutrej razveseljeval tvoje milosti; ker si moj spre¬ jemnik in moje perbežališe ob dnevu moje stiske. 18. Moj pomočnik; tebi bom prepeval; ker si Bog moj spre¬ jemnik, moj Bog, moje usmilje¬ nje."" 2 0-J LIX. (60.) Psalm. David vzame v misel nadloge, s kteriini je bil Bog deželo in svoje ljudstvo obiskal, pa se je vender svojih ljubljenih usmilil, ter jim je pomagal premagati sovražnike. Potem pa prosi Boga, de bi jim pomagal še ostale sovražnike užu- gati, ter tudi terdno upa v Božjo pomoč.*) 1. K koncu. 1 ) Njim, ki se znamnje po Davidu samim v bodo spremenili, 2 ) za napis na poduk; 3 ) 16. Drugi prestavljajo hebrejsko: „v napuhu, zavoljo kletve in goljufije, ki jo govore. Pokončaj jih v serdu, pokončaj jih, de jih nič več ni 11 . 17. nad izraelskim ljudstvam. Ime očaka Jakopa je tukej namesti ljudstva. 18. kakor izstradani psi, ki gospodarja nimajo. Gl. zgor. 7. razi. 19. Kakor zgorej 7. versta, tako tudi v. 15. 16. v duhovnim pomenu obračajo na Jude, kteri se, od kar so Kristusa umorili, nestanovitno po svetu klatijo, po časnim blagu hrepene, de bi pokoj našli, pa se ne morejo z njim nasititi. Te besede zadevajo tudi sploh od Boga ločene, nepokojne, v svet zaljub¬ ljene duše. 20. Poln hvaležnosti za Božje dobrote, pravi sveti Avguštin, David ne ve Boga z bolj primerjenim imenam imenovati, kakor de ga imenuje usmiljeniga, ime, per kterim dobiva sleherni tolažbo, in nihče ne obupa. *') Po misli sv. Avguština in sv. Hieronima in druzih sv. očetov govori prerok v tem psalmu od cerkve Božje, ki je v vedni stiski in vojski s svojimi so¬ vražniki, pa vender terdno upa v Boga, de se bo po njegovi moči ohranila in razširjala po vsim svetu, in de bo poslednjič premagala vse svoje sovraž¬ nike. — Pobožni kristjan, ki je ud cerkve Božje, in se tudi njeniga vojsko¬ vanja vdeležuje, naj misli na kraljestvo svoje čednosti, ktero bo per vsih zaderžkih in nasprotljejih venderle* z Božjo pomočjo in s svojo resnično voljo v sebi ustanovil in poterdil. 1. Zastran tega napisa glej Ps. 4. razi. 1. 2. Zastran tega glej Ps. 44. razi. 1. 3. Bila je navada, dajati narodske pesmi ljudem, de so se jih z glave učili in jih premišljevali. Gl. 2. Kralj. 1, 18: 5. Mojz. 31, 19. V hebrejskim: „Pevcu, za petje po šušan edut, Davidov spominski list za učenje»tiušan edut“ je bila ali neka pesem, ki se je s tema besedama začela, in po nje napevu naj bi se tudi ta psalm pel; ali pa je bilo meko godbino orodje, ktero pa nam je zdaj neznano. 190 Bukve Psalmov 59. 2. ko je bil požgal sirsko Me¬ zopotamijo in Sobal, in ko se je bil vernilJoab, in pobil dvanajst tavžent Idumejeov v solni dolini. 4 ) 2. Kralj. 8, 1: 10, 7: l.Kron. 18, 1. 3. Ti, Bog! si nas zavergel, in razdjal; 5 ) serdiš se, pa se nas usmiliš. 6 ) 4. Deželo si zmajal, in jo po¬ tresel; zaceli nje razpoke, ker je bila pretresena. 7 ) 5. Skazal si hudo svojimu ljudstvu; napajal si nas z vinam britkosti. 8 ) 6. Njim, ki se te boje, si dal znamnje, 9 ) de naj beže pred lo¬ kam; 10 ) de se rešijo tvoji ljub¬ ljeni. 7. Pomagaj s svojo desnico, in me usliši! 11 ) 8. Bog je govoril v svojim svetišu: 12 ) „Veseliin se, de bom 4. Ko je bil David Sirjane in Edomljane srečno premagal (2. Kralj. 8.), še niso bili njegovi sovražniki popolnama ponižani, ampak bili so še zlo mogočni (2. Kralj. 10, 6.). Zato so morebiti v deželo ropili, in Izraelce terdo stiskali. V ti stiski moli psalmist k Bogu, ter jo popisuje (3—7.), in se nadja po¬ moči in zmage čez zunanje sovražnike (8—10.) v zaupanji v Boga, kije bil dal tudi. poslednjo zmago čez Edom (11 —14.). Od te stiske se ne bere v kraljevih in v kroniških bukvah. To pa ne spričuje zoper napis tega psalma, kakor de bi ne bil pravi; zakaj imenovane bukve ne obsegajo vsih zgodeb, ker so le okrajšan zapopadek večih zgodovinskih bukev. Pa tudi to, kar se ondi bere, ni nasproti napisu tega psalma. Ako se v napisu tega psalma zmaga čez Edomljane ali Idumejce perpisuje Joabu, v druzih bukvah Kraljev (8, 13.) pa Davidu, in v pervih kroniških bukvah (18, 12.) Abisaju, ni to nikakoršno nasprotje; David je bil kralj, in v tem oziru je bila zmaga njegovih vojskinih trum njegova zmaga; Joab je bil vojvoda vsih vojskinih trum, Abisaj pa je bil viši le eniga dela vojskinih trum, ki je Idumejce potolkel, in se mu tedaj tudi lahko zmaga perpisuje. Ako se bere (2.Kralj. 18, 12. in l.Kron. 18,12.j: „osemnajst tavxent“, zgorej v napisu pa: „dvanajst tavs&enV*, je bila ta številka ali popravljena v ^osemnajst tavžent“, ali pa se je per pisanji pogrešek vrinil. Ta razloček pa celo nič ne oslabuje naše vere, ko terdimo, de je sveto pismo pisano po navdihovanji svetiga Duha. 5. si nas razkropil pred našim sovražnikam. 6. pa desiravno se serdiš, se nas vender le usmiliš, V hebrejskim: ... „raz- djal, si se serdil, oberni se spet k nam /“ Drugi: „spet nam na noge pomaga j /“ 7. Besede: ,,l)exsclo zmajal“ ... „potresel a ... „ razpoke “ ... »pretresena? pomenijo zmešnjave, ki so po vojski deželo zadele, in rane, ki so bile der- žavi vsekane. 8. Drugi: „z grenkim vinam 11 . V hebrejskim: „z omotičnim vinam 11 , t. j., s takim vinam, ki človeka omoti in omami. Beseda „kozarec“ ali „rmo“ pomeni sploh odločeno usodo (Ps. 15, 5.), namreč to, kar je človeku usojeno in umerjeno; „omotični kozanec il ali „omotično vino “ tedaj po¬ meni usodo ali umero omotice, omamljenja, strahu, zlasti ko pride sodba Božja. Ps. 74. 9. Iz. 51, 17. 22. Skriv raz. 14, 10. 9. „si dal znamnje “ ali bandero. 10. si vender postavil bandero, kamor so lahko moji zvesti po veliki nesreči bežali. V hebrejskim: ... „bandero, de se vzdigne zavoljo resnice u tvojih obljub. Iz. 11, 10. Pomen: Ti si napravil, de je moglo moje meni zvesto ljudstvo sovražnikam ubežati. 11. Pomagaj nam s svojo mogočnostjo, in nas usliši! 12. ali pa: »Bog je govoril v svoji svetosti 11 , t. j., terdno, sveto je obljubil,— Bukve Psalmov 59. razdelil Sihem, in premeril dolino šotorov. 13 ) 9. Moj je Galaad, 14 ) in moj je Manase; in Efrajm je moč moje glave, Juda je moj kralj. 15 ) 10. Moab 16 ) je pisker mojiga upanja; 17 ) v ldumejo stegam svoj čevelj; 18 ) ptujei 19 ) so mi pod- Iožni“. 11. Kdo me popelje 20 ) v terdno | 191 mesto ? 2 *) Kdo me popelje v Idu- mejo? 12. Ali ne ti, Bog! 22 ) ki si nas zavergel? 23 ) in ali ne poj— deš, Bog! z našimi trumami? 24 ) 13. Pomagaj nam iz stiske, ker nečimerna je pomoč človeška. 14. Z Bogain bomo močno delali, in on bo pokončal nje, ki nas stiskajo. Zdaj nasledvajo besede, ki jih je Bog govoril, še preden je bil kanansko deželo Izraelcam v last dal, in pomenijo razširjanje judovskiga kraljestva, ki je bilo predpodoba cerkve Božje. 13. „ Si/iem “ je Jakopovo mesto in se imenuje tukaj namesti dežele takraj Jordana; „ dolina šotorov “ (prav za prav polje mesta po imenu n Snkot“) se imenuje namesti dežele unkraj Jordana. Pomen: Cez deželo takraj in unkraj Jordana gospodujem po svoji volji. 14. n Gataad“-, dežela unkraj Jordana. 15. „Manase a , „Efrajm“ in n Juda u so bili rodovi, in njim razdeljeni kraji takraj Jordana. Pomen: Jez ostanem gospod svoje dežele, ki jo dam svo- jimu ljudstvu v delež. — Bog, gospod svete dežele, se tukej pred oči stavi ko vojašk junak, dežela pa ko njegova bramba, zlasti Efrajm, ki je bil nar močnejši rod, ko njegova čelada, v moč a njegove n glave“, in Juda, iz kteriga je imel priti kralj (1. Mojz. 49,10.), ko vojvoda vojskinih trum. Bližnji neverski narodi pa morajo služiti Bogu-Kralju (in njegovimu ljudstvu), v znamnje sužuosti pa se permerjajo »nalovrednimu orodju: Moab piskru, Idumeja deski, kamor se čevlji mečejo, tudi „ ptujei “, t. j., Filistejci se mi bodo podvergli in me spoznali za svojiga kralja (10. v.). Tako Talhofer. — Pobožni kristjan si per branji 8. 9. 10. verste lahko misli obljube Božje, ki zadevajo varstvo in razširjanje svete cerkve. 16. „31oab il majhna deželica proti jutru od obljubljene dežele. 17. Moab si bom podvergel, in bo kakor mesa poln lonec moje želje utolažil. Drugi po hebrejskim: „Moab je moj umivavski pisker “, t. j., se mi bo prav globoko podvergel, in mi bo nar niži službe sužnjev opravljal. 18. v ldumejo postavljam svojo nogo, ter si jo bom podvergel. V hebrejskim: »v Edom bom svoj čevelj vergel“, tudi to je hebrejski pregovor, in pomeni: Edom si bom podvergel. 19. to so Filistejci, ki se zato ptujei imenujejo, ker so se v Palestino vselili. 20. Tukej vpraša David, kdo ga z vojskinimi trumami popelje v terdno mesto, in si da precej odgovor, de Bog sam, ker mu je Obljubil. 2 1. v terdno edomsko mesto z imenam Bozra. Iz. 63, 1. 22. Ali nisi ti milostljivi, ki si nam pomagal in še pomagaš; ali nimamo tedaj vzroka, tudi v sedanji stiski v te zaupati? 23. v poprešnjih časih. Glej 3. 4. 5. versto. 24. V hebrejskim: ... „ki si nas zavergel, in nisi hodil, o Bog, z našimi trumami 11 - 192 Bukve Psalmov 60. 61. LX. (61.) Psalm. David v begu pred Savlam ali pa pred Absalomam prosi Boga, de naj ohrani kraljevo čast njemu in njegovim naslednikam, zlasti pa njegovimu velikimu nasledniku, prihodnjimu Mesiju. 1. K koncu, med pesmimi Davidovimi.') 2. Usliši, o Bog! mojo proš¬ njo; ozri se na mojo molitev. 3. Od pokrajin zemlje v tebe kličem, 1 2 ) ko je v težavah moje serce; na skalo me postaviš, 3 ) vodiš me; 4. ker si moje zaupanje, mo¬ čen tabor zoper sovražnika. 5. Prebival bom v tvojim šo¬ toru vekomej; obvarvan bom pod odejo tvojih perut. 4 ) 6. Ker ti, moj Bog! uslišiš mojo molitev; daš delež njim, ki se boje tvojiga imena. 5 ) 7. Dni na dni dodajaš kralju, 6 ) njegove leta od roda do roda; 7 ) 8. on ostane vekomej pred Božjim obličjem. 8 ) Kdo bo izve- dil njegovo milost in resnico? 9 ) 9. Tako 10 ) bom prepeval tvo- jimu imenu zmiram in na veko¬ maj, de opravljam svoje obljube dan na dan. LXI. (62.) Psalm. David zaupa v Boga, ko ga nadlegvajo sovražniki. 1 . V hebrejskim: „Pevcu, psalm Davidov na strune “. — Kristjan moli ta psalm v stiskah, ter upa prihodnjiga zveličanja in večniga kraljestva Božjiga. 2. Davida je bil ali Savel pregnal, ali pa je bežal pred Absalomam. — Kristjan naj misli, kadar ta psalm moli, na svoje popotvanje na zemlji, kjer je še ločen od svoje prave domačije, ali pa na kako drugo potrebo. 3. „na skalo me postaviš il , t. j., me rešiš, de sim na terdim. 4. Spet bom molil v svetišu neprenehama. Besede: v pod odejo tvojih perut 11 pomenijo posebno varstvo Božje. Glej Ps. 16, 8. Mat. 23, 27. 5. ki se boje tebe. pomeni bitje, tedej je v ime Bo£jc“ Bog sam. 6. Dal boš kralju dolgo dolgo časa živeti in kraljevati. 7. „ njegove leta u podaljšuješ od roda do roda. David je živel in kraljeval, od roda do roda v tem pomenu, ker je zmirej ostal njegov kraljevi sedež, na kterim so kraljevali njegovi mlajši, zlasti pa je kraljeval, in kraljuje, in bo kraljeval vekomaj njegov veliki naslednik, Jezus Kristus; zakaj njegov sedež je sedež Davidov. Glej Luk. 1, 23. 33. 8. Kralj bo potem vedno per Bogu. — Ker je vsak kristjan v nekim pomenu kralj (Ps. 20, razi. 1.), lahko per tem misli na svoje večno zveličanje pel' Bogu. 9. Kdo more njegovo usmiljenje razumeti? Nihče ne, ker je neskončno. — Vhe- brejskim: ... „ obličjem. Gnado in usmiljenje bo ohranil “. 10. Zato tedaj, ker boš spolnil moje upanje, te bom hvalil vekomaj. Bukve Psalmov 61. 193 1. K koncu, zaldituna, psalm Davidov. ‘) 2. Ali ne bo Bogu vdana moja duša, 2 ) ker od njega ('pride j mi pomoč? 3. Zakaj on sam je moj Bog in moj pomočnik, moj sprejemnik, nič več ne bom omahoval. 4. Doklej se zaganjate v člo¬ veka, kakor v nagnjeno steno in v razvaljeno ozidje, de bi ga umorili vi vsi? 3 ) 5. Zares, mislijo mi vzeti ceno; 4 ) žejin tečem; 5 ) s svojimi ustmi blagoslavljajo, v svojim sercu pa preklinjajo. 6. Ti pa, moja duša! pod- verzi se Bogu, ker od njega (pride j) moja poterpežljivost. 7. Ker on je moj Bog, in moj odrešenik; moj pomočnik; ne bom se premaknil. 8. V Bogu je moje zveliča¬ nje in moja slava; on je Bog, ki mi pomaga; in moje upanje je v Bogu. 9. Upajte vanj vse zbrane ljudstva; pred njim razgernite svoje serca; Bog je naš pomoč¬ nik vekomej. 10. Tode nečimerni so člove¬ ški otroci; lažnjivi so človeški otroci na tehtnici, 6 ) de se vsi skupej goljufajo z nečimernostjo. 7 ) 11. Ne zanašajte se na kri¬ vico, in ropa ne želite; akoravno se namnoži bogastvo, ne nave¬ zujte nanj serca. 8 ) 12. Enkrat je Bog govoril. 9 ) To dvoje sim slišal, 10 ) de je per Bogu mogočnost,. 13. in de je per tebi, Gospod! usmiljenje; zakaj ti povračuješ vsakterimu po njegovih delih. Mat. 16, 27. Rim. 2, 6 : 1. Kor. 3,8. Gal. 6, 5. 1. Gl. Ps. 38, 1. razi. 1. zastran „ldiluna“. 2. Bo mar moja duša v brhkostih nevoljna, bo mar godernjala zoper Boga, saj mi od njega pomoč dohaja? V hebrejskim: ,,Moja duša tiho upa v Boga, ki mi pomaga a . 3. Poleg hebrejskiga: ,, Doklej vpijete v moža vsi , kako dolgo ga išete podreti, kakor steno , ki se je nagnila , kakor ozidje, ki razpada ?“ 4. „ceno l ‘, plačilo za pobožnost in čednost, namreč čast, s ktero se navadno čednost poplačuje. Sv. Avg., Hilar. Drugi: „mi mislijo vzeti nar boljši “, namreč kraljevo čast. 5. tako hitro bežim, de, čeravno žejin, še piti ne utegnem. V hebrejskim: „8e posvetujejo, kako de bi ga z njegove visokosti pahnili (mu kra¬ ljevo čast vzeli), se pridno lažejo, s svojimi ustmi“ i. t. d. 6. Človeški otroci se na pravični tehtnici goljufni pokažejo; na videz so namreč dobri, pošteni ljudje, ker se znajo hliniti, ako se pa prav pretehtajo, so lahki kakor pleve brez zerna, brez vse notranje vrednosti. — Drugi prestavljajo: ... „lažnjivi so človeški otroci s tehtnico t. j., goljufni in krivični so per tehtanji. 7. se goljufajo s,svojim nečimernim, praznim upanjem, s svojimi krivimi na¬ klepi. — (Sprednje in naslednje se takole veže: Upajte v Boga (v. 9.), na ljudi pa se nikar ne zanašajte, ker so lažnjivi in goljufni, tudi ne upajte v krivico in v bogastvo, kar une mogočne dela. 8. saj vse pozemeljsko kmalo mine. 1. Kor. 7, 30. 31. 9. Enkrat je Bog obljubil pomagati; njegova beseda je za vselej dana, vedno je nespremenljiva. 10. namreč, kar nasledva, deje per Bogu mogočnost in usmiljenje. V hebrejskim: ,,dvakrat sim slišal t. j., večkrat, m. » 194 Bukve Psalmov 62. L\II, (63.) Psalm. David naznanuje svoje želje po svetišu in po Bogu. 1. Psalm Davidov, ko je bil v idumejski pušavi. ’) l. Kralj. 22, 5. 2. O Bog, moj Bog! s svi¬ tam vred čajem k tebi; mojo dušo žeja po tebi, kako dosti¬ krat moje meso po tebi. 2 ) 3. V pusti deželi, kjer ni pota, ne vode, tako se perkazu- jem v svetišu pred teboj, 3 ) de gledam tvojo moč in tvojo slavo. 4 ) 4. Zakaj bolje je tvoje usmi¬ ljenje, kakor življenje; 5 ) moje ustnice te bodo hvalile. 6 ) 5. Tako 7 ) te bom hvalil v svojim življenji, in v tvojim imenu bom povzdigoval svoje roke. 8 ) 6. Kakor z mastjo in mašobo bodi napolnjena moja duša, 9 ) in moje usta te bodo hvalile z ve¬ selimi ustnicami. 7. Ko se tebe spomnim na svojim ležišu, še zjutrej v te mislim; 10 ) 8. zakaj ti si moj pomočnik. In pod odejo tvojih perut se ve¬ selim ; 1 11 ') 9. moja duša se tebe derži; tvoja desnica me podpera. 10. Oni pa išejo zastonj moje duše, pod zemljo 12 ) pojdejo, 11. meču v roke bodo dani, 13 ] lesicam bodo v delež. 14 ) 12. Kralj pa se bo veselil v 1. ko je bil na idumejski meji, v južnim delu Judoviga rodu, blezo takrat, ko je pred Savlam bežal. 1. Kralj. 22, 5. V hebrejskim: „ko je bil v Ju¬ dovi pušavi a . 2. t. j., moja duša in moje telo, ves človek hrepeni po tebi, ter te želi gle¬ dati v svetišu. 3. Desiravno sim v pušavi — deleč od svetiga šotora, sim venderle v duhu v njem pred teboj, „ion u cerkev Božjo. 24. prav po besedi: „je debela (tolsta) gora“. Sionska gora je v permeri z debelo basansko goro, kjer so dobre paše in se nareja obilno masla, tudi debela, rodovitna gora; tode le v duhovnih rečeh, v gnadah, ki jih Bog z nje ljudem deli. 25. prav po besedi: „soserjena gora 11 , t. j., skupej deržeča gora. 202 Bukve Psalmov 61. 17. Zakaj se zavidno ozerate na terdne gore? Gora je, ki Bogu dopade, na nji stanovati; zakaj Gospod bo £na nji ) stanoval vekomej. 26 ) 18. Božji voz je z desetimi tavženti pomnožen, 27 ) tavžente je njih, ki se vesele; 28 ) Gospod je med njimi na Sinaji, v svetišu. 29 ) 19. Greš na višavo, 30 ) vzameš seboj vjete, 31 ) prejmeš darove zmed ljudi, 32 ) celo nje, ki ne verujejo, 33 ) de Gospod Bog (tukaj ) prebiva. 20. Hvaljen bodi Bog vsak dan; 34 ) dal bo nam srečno pot 35 ) Bog, naš rešenik. 21. Naš Bog je Bog, ki oteva; in Gospodova, Gospodova je pot iz smerti. 22. Resnično! Bog potare glave svojih sovražnikov,porašeno teme njih, ki žive v pregrehah. 23. Gospod pravi: Iz Basana 36 ) jih bom verni], 37 ) vernil jih bom v globočino morja; 38 ) 24. de se pomoči tvoja noga v kervi, in jezik tvojih psov v kervi sovražnikov. 25. Vidi se tvoj prihod, o Bog! 26. Zakaj se ozerate, vi posvetili ljudje! na rodovitne (debele) terdne (so- serjene, sosedene, skupej deržeče) visoke gore, ter mislite, de bi bile one bolj vredne, de naj bi na njih Bog stanoval ? Poleg greškiga pa takole: „ Ve soserjene gore ! zakaj nevošljivo gledate na, to goro, na kteri bo Bog prebival vekomaj “? Bog bo prebival na sionski gori ..vekomaj a vtem oziru, ako si mislimo z besedo „Sion u katoliško cerkev, ktere predpodoba je bil Sion. 27. v Boiji roz“ je podoba zmagovavne moči Božje zoper vse sovražnike Božjiga kraljestva; ta Božji vojskini voz je pomnožen z desetimi tavženti tacih vojskinih vozov, t. j., Gospod, ki na Sionu prebiva, je obdan z veliko močjo in z velikim veličastvam. 28. tavženti njih, ki se vesele, so angelji Božji okrog Gospodoviga sedeža. Perm. 4. Kralj. 6, 17. Dan. 7, 10. Cahar. 14, 5. Sveti pevec popisuje ime¬ nitnost sionske gore s tem, de opomni nebeške družbe, ki Boga na Sionu obdaja. 29. Gospod je na Sionu v svetišu med angelji, kakor je bil nekdaj na Sinaji, ko je postavo dajal. 5. Mojz. 33, 2. Sion je zdaj Sinaj. 30. Ti, Gospod, greš na sionsko goro s skrinjo zaveze. 31. seboj slovesno pelješ vjete v vojski. 32. Drugi prestavljajo: „prejmei darove za ljudi, de jim ji/l deliš 11 . 33. tudi malikovavce, kteri se ti vdajo in tvojo moč in oblast spoznajo. V he¬ brejskim: ... „tudi puntarje, de bi tukaj (na Sionu) prebivali“ (de bi službo Božjo tukaj opravljali). — Desiravno ta versta zlasti meri na slovesni prevod skrinje zaveze na sionsko goro, vender pa je prerok zvolil take besede, ktere ves svoj pomen še le potem dosežejo, ako se obračajo na Kristusov vnebohod, kteriga tukaj prerokuje, kakor uči sveti Pavel (Ef. 4, 8.). Ko je bil Kristus, Gospod, svoje delo dokončal, je šel v nebesa, je peljal nje, ki jih je na zemlji rešil sužnosti greha in satana, tako rekoč vjete v časti seboj, in deli od ondod svoje gnade, tako de se še neverni malikovavci k pravi veri spreobračajo in so prebivališe Božje in svetiga Duha. 34. Ko je sveti pevec naštel gnade Božje (5 — 19.), spet vabi vse, de naj Boga hvalijo in časte. 35. bo tudi še dalje z nami. V hebrejskim: „Ako se nam naloii breme, nam bo Bog pomagal!“ 36. Basan je proti jutru od kananske dežele; tedaj od jutra sem sploh. 37. ,,jih bom rernil a , t. j., sovražnike Izraelcov. 38. Pomen: Iz Basana (od jutra sem) bom perpeljal sovražnike vKanaan, kjer Bukve Psalmov 67. prihod mojigaBoga; mojiga kralja, ki je v svetišu. 39 ) 26. Spredej gredo pervaki s pevci združeni, 40 ) v sredi devic, ki bobnajo. 27. V zbirališih hvalite Gospod Boga, ki ste izviralzraeloviga! 41 ) 28. Ondi 42 ) je mladi Benja¬ min, 43 ) v duhu zamaknjen, 44 ) Ju¬ dovi pervaki, njih vojvodi; 45 ) Za- bulonovi pervaki, Neftalijevi per¬ vaki. 46 ) 29. Zapovej, o Bog! svoji 203 moči; 47 ) poterdi to, o Bog! kar si med nami storil, 30. s svojiga tempeljna v.Je¬ ruzalemu. 48 ) Kralji ti bodo da¬ rove pernašali. 31. Ukroti zveri v terstji; 49 ) truma juncov je med kravami ljudstev, de bi pregnali nje, ki so skušeni kakor srebro. 50 ) Raz¬ kropi narode, ki vojske hočejo. 32. Poslanci naj pridejozEgipta; Etiopija naj perva povzdiguje svoje roke k Bogu. 51 ) bodo v morje pahnjeni. V hebrejskim: ... „v črnil jih bom iz globočine morja il (od morja, od zahoda sem). Pomen hebrejskima: Od vzhoda in za¬ hoda bom zbral izraelske sovražnike, de smert najdejo v kananski deželi (v. 24.j. — Kristus pošilja strašne kazni svojim sovražnikam. Ps. 2, 9. Skriv. raz. 2, 27: 12, 5: 19, 15. 39. ,,/« je v svetišu 11 , t. j., ki je svet. Hrumi prestavljajo: ... „ mojiga kralja v 8vetiše“. Sveti pevec popisuje prihod Gospod Boga na sionsko goro. 40. za pevci gredo pervaki, knezi, poglavarji. V hebrejskim: „Spredej gredo pevci, potlej godci v sredi“ i. d. 41. „ki ste iz vira 11 , t. j., iz rodu Izraeloviga. Iz. 48, 1. To je del pesmi, ki so jo peli. 42. „()ndi a med unimi pervaki (v. 26.). 43. Benjamin, nar mlaji Jakopovih sinov. Benjaminov rod je bil pcrvi med rodovi, ki so spremljali skrinjo Božjo. V njegovi okrajini je bil en del Jeruzalema in veči del tempeljna. Gl. 5. Mojz. 33, 12. 44. „v duhu zamaknjen “, t. j., nar bolj vnet. V hebrejskim:... „Benjamin in njegovi pervaki “. 45. v hebrejskim: ... „pervaki in njih trume“. 46. Sveti pevec imenuje le nektere rodove namesti vsih, namreč Benjaminoviga in Judoviga, ki sta bila nar bolj proti jugu, Zabulonoviga in Neftalijeviga, ki sta bila nar bolj proti severju. — Veličasten je vhod Kristusov in njegove družbe v nebesa. Zmed vsih dvanajsterih Izraelovih rodov zbira svoje zveste (Skriv. raz. 7, 4. i. d.). Nar manjši dobe nar veči gnade, in gredo pervi za njim. 47. Pokaži svojo moč! V hebrejskim: „Tcoj Bog zapoveduje (o Izrael), on, tvoja moč“. 48. Drugi: „zavoljo tempeljna, v Jeruzalemu “, zavoljo službe Božje, ki se ondi opravlja. Gl. Ps. 5, 8. 49. Zveri v terstji so behemoti, nilski konji in krokodili, pomenijo pa grozo- vitne, sovražne in mogočne Egipčane. Eceh. 29, 3.: 32, 2. Pomeri: Prema¬ gaj mogočno kraljestvo Egipčanov in podverzi ga svojimu ljudstvu. 30. Med narodi, ki so prepušeni svojim poglavarjem kakor krave juncain, so razujzdani, serditi poglavarji, ki mislijo skušene služabnike Božje (Izraelce) pregnati iz njih deleža; tudi nje strahuj, o Gospod! V hebrejskim: „Ukroti zver v terstji, trume juncov med teleti narodov, de na tla popadajo ssrebernjaki u . Pomen: Ukroti Egipt, vso trumo razujzdanih pervakov med narodi, de dajejo srebernjakov za davek. 51. Egipt in Etiopija naj se podveržeta Bogu. Obe deželi ste bile perve zmed 204 Bukve Psalmov 67. 6$. 33. Kraljestva po zemlji, pojte Bogu ; prepevajte Gospoda, pre¬ pevajte Bogu! 34. ki se pelje na nebu neba proti vzhodu. 52 ) Glej, dal bo svo- jimu glasu glas moči'. 53 ) 35. Dajajte čast Bogu, ki je čez Izrael, njegovo veličastvo in njegova moč je v oblakih. 36. Cudoviten je Bog v svojih svetih; 54 ) Izraelov Bog sam bo dal moč in krepkost svojimu ljud¬ stvu. Hvaljen bodi Bog! LXVIII. (69.) Psalm. Mesija v terpljenji. 1. K koncu, za nje, ki se bodo spremenili. David. * 1 ) 2 . Pomagaj mi, o Bog! ker so vode pertekle do moje duše. 2 ) 3. Tičim globoko v blatu, in ni najti dna; 3 ) prišel sim v glo¬ bočino morja, in vihar me je po¬ greznil. 4 ) 4. Trudim se z vpitjem, moje gerlo je zamolklo; moje oči pe¬ šajo, 5 ) ko upam v svojiga Boga. 5. Več ko las na moji glavi jihje, ki me sovražijo brez vzroka; močni so moji sovražniki, ki me preganjajo krivično; kar nisim ropal, sim potem povernil. 6 7 * ) 6. Bog! ti veš mojo nespamet; in moje pregrehe ti niso perkrite. 1 ) nevernih narodov, ki ste keršansko vero sprejele. Gl. Iz. 19, 19. Sof. 3, 10. Djan. ap. 8, 39. 52. ki gre po dobljeni zmagi na Sion in v nebesa proti solnčnimu vzhodu! Rajda spremljavcov je prišla od večera. Gl. razi. 4. Prav popolnama veljajo te besede od Kristusa, ki je šel v nebesa z oljske gore, ki stoji proti jutru od .Jeruzalema. Zato so cerkve ('kjer je mogoče) proti jutru obernjene, in kristjani proti jutru obernjeni molijo. V hebrejskim: hodi po nebesih nebes od za" 6etka il , t. j., po naj viših nebesih. 53. močen glas bo zagnal, dal bo oznanovavcam svete vere v usta gromu enake močne, pretresljive besede svetiga evangelija, ki bodo ljudi iz grešniga spanja k pokori budile. 54. Čudoviten ie Bog v milostljivi voditvi svojih svetih. Gl. Ef. 3, 10. V he¬ brejskim: „ Cudoviten v svojim svetišu u , v svetim šotoru, od kodar pre¬ čudno deli pomoč svojimu ljudstvu. 1. V tem psalmu govori terpeči David, predpodoba Jezusa Kristusa, z bese¬ dami , ki se popolnama Jezusu Kristusu perlegajo. De Jezus govori iz Da¬ vidovih ust, so verovali tudi aposteljni, ki se na ta psalm ozerajo, in vsa cerkev pervih časov. 2. Jez sim v smertni nevarnosti utoniti, t. j., moje terpljenje me bo v smert spravilo. „ Voda 11 in „blato a ste podobi velike nevarnosti. 3. ni terdiga dna, kjer bi te^dno stal. 4. V hebrejskim: ... „m povodenj me je zalila 5. ker se toliko po pomoči ozeram. Gl. Ps. 118, 82. Žalost, pes. 4, 17. 6. česar nisim zadolžil, za to sim se mogel pokoriti. Enako govori apostelj 2. Kor. 5, 21. 7. t. j., Bog, ti veš, koliko sjrri grešil-! — Kristus je bil brez lastniga greha, pa je nosil grehe vsih ljudi. Bnkve Psalmov 68 7. Naj ne bodo osramoteni zavoljo mene, kteri v tebe upajo, o Gospod, Gospod vojskinih tram! Naj ne bodo osramoteni zavoljo mene, kteri tebe išejo, Izraelov Bog! 8 ) 8. Ker zavoljo tebe prenašam zasmehovanje; sramota pokriva moje obličje. 9. Ptuj sim postal svojim bra- tam; 9 ) neznan otrokam svoje ma¬ tere. 10 ) 10. ‘Ker gorečnost za tvojo hišo me je; 1 ‘) in zasramovanje njih, ki tebe zasramujejo, na me pada. 12 ) 11. S poštam pokrivam svojo dušo, in bilo mi je v zasmeho¬ vanje. 13 ) 205 12. Naredil sim si žimnato obla¬ čilo, 14 ) in bil sim jim v prego¬ vor. 15 ) 13. Zoper me so govorili, kteri so sedeli per vratih; 16 ) in od mene pojejo, kteri vino pijejo. 14. Jez pa, Gospod! k tebi molim; čas dopadenja je, 17 ) o Bog! Po obilnosti svojiga usmi¬ ljenja me usliši, v resnici svoje blagosti. 18 ) 15. Potegni me iz blata, de ne obtičim; reši me njih, ki me čertijo, in iz globokih voda. 19 ) 16. Naj me ne vtopi sila vode, in globočina naj me ne požre; in jama naj nad mano ne stisne svojih ust. 20 ) 8. Ne pusti, de bi se tvoji častivci pohujšali nad mojim terpljenjem, de bi jim namreč moje terpljenje priložnost dajalo, mene zapustiti. Gl. Iz. 53, 1. Mat. 11, 25. Križ je Judam pohujšanje, nevernikam pa nespamet. Koliko jih je, ki bi radi hodili z Jezusam po prijetnim potu duhovne tolažbe, po križevim potu pa se branijo za njim hoditi! 9. celo moji učenci so me zapustili in zatajili. 10. , : otrokam (l , namreč Judam, ki imajo ravno tisto mater, kakor jez, shodnico. Prim. Jan. 7, 5:1, 11. H. Ves gorim za čast tvoje hiše, kjer se opravlja služba Božja, in zavoljo tega me sovražijo. 12. ki tebe zasramujejo, s svojimi deli zaničujejo, zaničujejo tudi mene, ker se tebe deržim. Gl. Jan. 2, 17. Rim. 15, 3. 13. S poštam, z vednim zatajevanjem sim varoval svojo dušo skušnjav, in sim jo s teboj sklenjeno ohranil, zavoljo tega pa so me zasmehovali. V hebrej¬ skim: „ ttritko sim se jokal in postil“ i. t. d. 14. Naredil sim si spokorno oblačilo. 15. bil sim svojim sovražnikam v smeh. 16. Per vratih, ali na prostoru pred vratmi so leno posedali za kratek čas. Ti leni postopači so me obirali in opravljali. 17. „čas dopadenja“, t. j., čas milosti in nslišanja. 18. daj, de se v resnici nad menoj spolni tvoje zveličanje. Drugi: usliši me po svoji zvestobi zastran obljubljeniga zveličanja ali rešenja. 19. n iz globokih voda “, t. j., iz velikih nevarnost. Tudi Kristus je lahko tako molil; zakaj desiravno Bog, je bil vender tudi pravi človek, in je zato imel zunaj greha z nami vred vse slabosti naše natore, kakoršna je tudi groza pred terpljenjem. 20. v jama l ‘, prav po besedi: „ vodnjak naj nad mano “ i-1. d., t. j., naj se nad mano ne zapre, in naj me grob ne obderži. — Kristus je ko Bog dobro vedil, de bo dokončal svoje delo, in premagal smert, grob in pekel; vender pa prosi za to, ker nam je ko človek hotel dati zgled zaupljive in preserčne molitve. Bukve Psalmov 68. 206 17. Usliši me , Gospod ! ker dobrotljivo je tvoje usmiljenje; in po obilnosti svojiga usmiljenja glej v me! 18. Ne obračaj svojiga obličja od svojiga služabnika, ker sim v stiski; hitro me usliši! 19. Glej na mojo dušo, in reši jo; zavoljo mojih sovražnikov me otmi! 20. Znano ti je moje zasramo¬ vanje in osramotenje, in moja sra- možljivost. 21. Pred tvojim obličjem so vsi, ki me stiskajo; moje serce per- čakuje zasramovanja in reve. 21 ) Perčakoval sim ga, de bi me mi- loval, pa ga ni; in de bi me to¬ lažil, pa ga ne najdem. 22. In dajejo mi želča v jed, in v moji žeji me napajajo skisam. 22 ) 23. Njih miza jim bodi v za- dergo, in v povračilo, in v spotik— Ijej. 23 ) Rim. 11, 9. 24. Njih oči naj otemne, de ne vidijo; 24 ) njih herbet zmirej uklanjaj. 25 ) 25. Izli na nje svojo jezo; in serd tvoje jeze naj jih zgrabi. 26. Naj bo pusto njih prebi- vališe, in nihče naj ne prebiva v njih šotorih. 26 ) 27. Zakaj, kteriga si ti uda¬ ril, 27 ) ga preganjajo, in bolečinam mojih ran še perdevajo. 28 ) 28. Pusti jih padati iz greha v greh, 29 ) in naj ne pridejo v tvojo pravico. 30 ) 29. Izbrišejo naj se iz bukev živih, ter naj se ne pišejo med pravične. 30. Jez sim reven in terpeč; tvoja blagost, o Bog! me bo sprejela. 31. Hvalil bom s petjem Božje ime; in ga poveličeval s hvalo; 32. in to bo Bogu bolj dopadlo, 21. Ker imam toliko hudih sovražnikov, torej še vse hujšiga zasramovanja in terp- ljenja perčakujem. V hebrejskim:... ^stiskajo. Zasramovanje mi je serce poterlo, de kopernim il . 22. „s kisam 1 - 1 , t. j., z jesiham. Gl. Mat. 27, 34. 48. Jan. 19, 29. 23. Ker mi dajejo toliko grenkiga vživati, ker mi neprenehama življenje grenijo; naj tudi oni nasproti grenko, škodljivo, zoperno vživajo, t. j., naj imajo grenek delež (Hier.j. Te verste 23—30. niso želje maševanja, ampak prerokovanje Božjih kazen, ki bodo prišle nad vse judovsko ljudstvo, ki svojiga Mesija ni spoznalo, in ga je celo umorilo. V tem pomenu meri v to sv. Pavel v listu do Rim. 11, 9. 10. Enako govori Jezus sam. Mat. 23, 37—39. Sicer pa te besede niso nasproti Jezusovi krotkosti in milosti, po kteri je bil zmirej pripravljen odpušati; ker pa Judje niso spoznali gnade obiskanja, jih je mogla, kakor vse terdovratne grešnike, zadeti kazen Božje pravice. 24. To se je spolnilo nad Judi, ker ne spoznajo tudi nar bolj očitnih preroko¬ vanj, ki govore od Jezusa Kristusa. Gl. 2. Kor. 3, 14. 25. de bodo pod jarmam in bremenam, in de bo njih pogled le v pozemeljsko obernjen. 26. Obljubljena dežela je dan današnji v primeri z nekdanjo, ko so Izraelci v nji prebivali, pušava, pa tudi nima pol toliko ljudi, kolikor nekdaj. Prim. Mat. 24, 2. Djan. ap. 1, 20. 27. kteriga si zavoljo zveličanja ljudi k terpljenju obsodil. 28. zaničevanje, zasmehovanje, prederzno grozovitnost. 29. To je nasledek terdovratnosti, v kteri Judje ostajajo. Gl. Rim. 1, 24. 30. in naj ne dosežejo opravičenja. Bukve Psalmov 68. 69. 70. 207 kakor mlado tele, ki mu rastejo rogovi in parklji. 31 ) 33. Reveži naj vidijo, in naj se vesele 5 išite Boga, in živela bo vaša duša 5 34. ker Gospod usliši reveže, in ne zaničuje svojih jetnikov. 32 ) 35. Hvalite ga nebo in zemlja, morje in vse, kar v njem lazi. 36. Ker Bog bo Sionu 33 ) po¬ magal, in mesta Judove se bodo stavile, 34 ) in ondi bodo prebivali, in v delež ga dobili. 35 ) 37. In zarod njega služabnikov ga bo v lasti imel ; 36 ) in kteri lju¬ bijo njegovo ime, bodo v njem prebivali. LXIX. (70.) Psalm. Molitev za hitro pomoč. 1. K koncu, psalm Davidov, v spomin, de mu je Gospod po¬ magal. ') 2. O Bog! glej na mojo po¬ moč ; Gospod, hiti mi pomagat! 3. Osramoteni naj bodo, in sramujejo naj se, ki mojo dušo zalezujejo. 4. Zavernejo naj se, iti sram jih bodi, ki mi hudo žele j hitro naj se zavernejo osramoteni, kteri mi pravijo: Prav! prav! * 1 2 ) 5. Vesele in radujejo naj se vsi nad tabo, kteri te išejo; in kteri tvojo pomoč ljubijo, naj vedno rekajo: Hvaljen bodi Gospod! 6 . Jez pa sim reven in ubo- žen ; Bog, pomagaj mi! Moj pomočnik in moj odrešenik si ti; Gospod, nikar se ne mudi! LXX. (71.) Psalm. Molitev za pomoč zoper sovražnike. 1. Psalm Davida, 1 ) Jonada- | bovih sinov in pervih vjetih. 2 ) 31. to bo bolj dopadlo, kakor daritve. Hvala Božja v revšini in v terpljenji je boljši, kakor daritve. — Tele, ki mu rogovi in parklji rastejo, je bilo ži- vinče eniga leta do treh let; ako je bilo stareje, tadaj ni bilo perpravno za daritev. 32. , } sr>ojih jetnikov^, t. j., tacih, ki so zavoljo njega z brhkostmi in terp- ljenjem obdani. 33. mestu Jeruzalemu, višimu Sionu, sveti cerkvi. 34. bodo spet bolj terdne. Tudi mesta nove vere se lahko imenujejo mesta Judove, t. j., mesta praviga spoznanja. 35. v ga dobili t. j., Sion. Gl. zgor. 33. razi. 36. n ga bo v lasti imel “, namreč Sion, mesto Jeruzalem; ali pa: v jo bo v lasti imel u , namreč deželo Palestino, ...bodo v nji (v deželi) prebivali “. 1. Ta psalm je skorej enak Psalmu 39,14. i. d. V hebrejskim: „Psalm Da¬ vidov, za petje v spomin u . 2. „Prav , prav “ ti je! 1. David, ki je ta psalm zložil v visoki starosti fv. 9.18.), prosi v njem po¬ moči zoper sovražnike; zaupa v Boga, in hvali njegovo dobrotljivost. 2. t. j., ki so ga peli sinovi Jonadabovi in pervi vjeti. Jonadabovi sinovi so Bukve Psalmov ?0. 208 V te, Gospod! zaupam, naj ne bom o sramote n vekomaj; 2. reši me po svoji pravici, 3 ) in me otmi! Nagni mi svoje uho', ter mi pomagaj. 3. Bodi mi Bog varh, in ter- den kraj, de mi pomagaš; zakaj moja terdnjava in moje prebiva- liše si ti. 4. Moj Bog! potegni me greš¬ niku iz roke, in njemu, ki zoper postavo dela, in hudobnimu; 5. ker ti, Gospod! si moja poterpežljivost. 4 ) Gospod, ti si moje upanje od moje mladosti. 6. Na te sim uterjen od svo- jiga rojstva; od telesa moje ma¬ tere si ti moj varh. Od tebe je vedno moja pesem. 7. Ko čudo sim bil dosterim; 5 ) in ti si bil moj terden pomočnik. 8. Moje usta naj bodo polne tvoje hvale; de prepevam tvojo slavo, ves dan tvoje veličastvo. 9. Ne zaverzi me ob času starosti; ko peša moja moč, me ne zapusti! 10. Ker moji sovražniki go¬ vore od mene; in kteri mi po življenji strežejo, se posvetujejo, 11. rekoč: Bog ga je zapustil; derite za njim, in ga primite; ker nikogar ni, de bi ga otel. 6 ) 12. Bog,neodteguj se odmene; moj Bog, glej na mojo pomoč! 13. Sramujejo naj se, ter naj zginejo, 7 ) kteri me obrekujejo; z osramotenjem in s sramoto naj bodo obdani, kteri mi hudo žele. 14. Jez pa bom vedno upal, in bom množil vso tvojo hvalo. 15. Moje usta naj oznanujejo tvojo pravico, ves dan tvojo bla¬ gost. Ker ne poznam iz buket učenosti, 8 ) 16. se bom podal v moči Go¬ spodove; 9 ) Gospod! le tvoje pra¬ vice se bom spominjal. 17. Bog! učil si me iz mla- Rehabejci (4. Kralj. 10, 15. Jer. 35.}, ki so bili blezo ob času perve sužnosti (4. Kralj. 24, 1. razi. 2.) z Danielam in Joakimam (v. 12.) peljani v Babilon. 3. reši me j ker si pravičen sodnik. 4. ti si moje poterpežljivo upanje. . 5. ker me je Bog prečudno ohranil v tolikim terpljenji. — David je pač lahko to rekel; zakaj le po posebni, eudovitni pomoči Božji mu je bilo mogoče si življenje oteti, ker ga je Savel toliko let vedno zalezoval. Tudi slehern kristjan lahko to obrača na svojo dušo, ki je v vedni nevarnosti, in gotovo bi se pogubila, ako bi je Bog ne varoval. 6. Absalomova in Savlova stran niste bile popolnama zaterte. V visoki sta¬ rosti Davidovi, ko je njegova moč pešala, ste si delale novo upanje, so kraljevanja polastiti. 7. v Sramovali se bodo “ i. t. d. S tem jim sveti pevec ne želi hudiga, ampak jim le hudo napoveduje! in prerokuje. 8. „tvojo blagost “, t. j., tvojo pomoč, tvoje rešenje, tvoje zveličanje. „Ker ne ■poznam’’ 1 i. t. d., to je, ker se ne pečam z učenostjo in s pisarijo, de bi obširno popisoval veličastne dela Gospodove, jih bom le premišljeval. v hebrejskim: ... „ tvojo blagost; zakaj številek ne poznam “, t. j., šte¬ vila tvojih dobrot ne vem, ker jih je silno veliko; ali pa: v zakaj mere ne poznam t. j., nimam nobene mere v tvoji hvali. 9. „se bom podal “ v premišljevanje Gospodove vsigamogočnosti in njegovih veličastnih del. V hebrejskim: „ Hodil bom v moči Gospodovi “, t. j., hvalil bom Gospodovo mogočnost. Bukve Psalmov 70. 71. diga 5 in dosihmal oznanujem tvoje čuda; 18. in do starosti, do sive sta¬ rosti, me, Bog! ne zapusti; de vsim rodovam, ki pridejo, ozna- nujem tvojo ramo, 10 ) tvojo mo¬ gočnost, 19. in tvojo pravico, o Bog! do višav , 1 ‘) kar si storil veliciga; Bog! kdo je tebi enak? 20. Kolike stiske, mnoge in hude, si mi pokazal! pa si se obernil, me poživil, in si me zopet speljal iz breznov zemlje. 12 ) 209 21. Pomnožil si svoje veliča¬ stvo; 13 ) obernil si se, ter si me tolažil. 22. Zakaj tudi jez te bom slavil, na psalmskim orodji tvojo resnič¬ nost; 14 J prepeval ti bom na citrah, o Bog, ti Sveti v Izraelu! 23. Moje ustnice se bodo ra- dovale, ko ti bom prepeval; in moja duša, ki si jo odrešil. 24. Pa tudi moj jezik bo ves dan oznanoval tvojo pravico; ker so osramoteni in zasmehovani, ki mi išejo hudo storiti. LXXI. (72.) Psalm. David prerokuje srečne čase, ko začne kraljevati veliki kralj. 1. Psalm do Salomona. * 1 ) 2. Bog! daj kralju svojo sod¬ bo, 2 ) in svojo pravico kraljevimu sinu, 3 ) de sodi tvoje ljudstvo po pravici, in tvoje uboge v sodbi. 4 ) 3. Naj prejmejo gore mir za ljudstvo, in griči pravico. 5 ) 4. Sodil bo uboge med Ijud- stvam, in bo pomagal otrokam revežev, in bo ponižal obreko- vavca, 6 ) 5. in bo ostal s solncam in pred luno od rodu do roda. 7 ) 6 . Prišel bo kakor dež na 10. » tvojo ramo 11 , to je, tvojo moč. 11. »tvojo pravico u , ki sega do nebeških višav. 12. »iz breznov zemlje t. j., iz velicih nesreč. 13. ker si mi pomagal. V hebrejskim: »Pomnožil si moje veličastvo u , mojo kraljevo čast. 14. »tvojo resničnost “ ali tvojo zvestobo. 1. to je, do moža mini fl.Mojz. 49, 10. Iz. 9,6.), ker to pomeni ime »Sa~ lomon u . Drugi prestavljajo: „ Psalm za Salomona “. Ta psalm obsega hvalo veliciga kralja, večniga kralja miru (3. 5. 6. 7. 16. 17.), prijatla ubozih (12. 15.), Gospoda vsiga sveta, ki oblagodarja vse narode (8. 11.17.). De je ta kralj Mesija, se vidi, ne le iz lastnost , ki se mu priiastujejo, ampak tudi iz enoglasniga razlaganja starih Judov in svetih očetov. Kristjan lahko ta psalm moli za razširjanje svete katoliške cerkve. 2. Daj svojo sodbo, kakoršno sam imaš, Mesiju, t. j., sodbo čez vse narode, sodbo z oblastjo, jo sklepati ali obsojevati. 3. naslednika kralja Davida. Gl. 2. Kralj. 7, 12. Jer. 33, 17. Prim. Jan. 5, 22. 4. »tvoje uboge “, t. j., tvoje pravične prav sodi. Iz. 11, 4. 5. Stori, de bo vsa dežela polna miru in pravice. 6. „obrekovavca“, v hebrejskim: » zateravca“. 7. bo ostal, dokler bo sijalo solnce z luno vred, t. j., vekomaj: Hebrejci so si mislili, de bo solnce in drugo ozvezdje večno terpelo. * III. 14 210 Bukve Psalmov 71. kožo, 8 ) in kakor deževne kaplje na zemljo. 9 ) 7. Ob njegovih dneh bo vzha¬ jala pravica in obilnost miru, 10 ) dokler ne zgine luna. 11 ) 8. In bo gospodoval od morja do morja, in od reke do pokrajin zemlje. 12 ) 9. Pred njim bodo padali Eti— opci, 13 ) in njegovi sovražniki bodo zemljo lizali. 14 ) 10. Kralji sTarsa 15 ) in otoki mu bodo daril dajali; kralji Arab- Ijanov in s Sabe darov pernašali. 16 ) 11. In molili ga bodo vsi kralji zemlje; vsi narodi mu bodo služili. 12. Ker rešil bo reveža od mo- gočniga, in uboziga, ki nima po¬ močnika. 13. Zanesel bo 17 ) ubozimu in siromaku, in duše revežev bo rešil; 18 ) 14. iz odertije in krivice 19 ) bo njih duše rešil, in častitljivo bo njih ime pred njim. 20 ) 15. In bo živel, in dajalo se mu bo od arabskiga zlata, in vedno bodo pred njim molili; vsak dan ga bodo hvalili. 16. In žito 21 ) bo v deželi na nar viših gorah; 22 ) njega sad se bo vzdigoval čez Libanon; 23 ) in 8. Gedeonovo; čudovituo bo prišel Mesija, kakor je nekdaj čudovitno padla rosa na Gedeonovo kožo (Sod. 6, 37.). Tako več sv. očetov. Drugi: kakor dež na pokošeno senožet. Kar je dež pokošeni senožeti, ker jo namreč rodo¬ vitno dela, to bo Mesija svojimu ljudstvu. 9. Po misli več sv. očetov je v ti versti naznanjeno, de bo Odrešenik prišel iz nebes v naročje presvete Device tako, de nje devištva ne bo poškodoval. 10. Pravi mir, ki ga ima človek sam seboj, z Bogam in z drugimi, izvira iz pravice, iz pravičniga življenja, iz čednosti in svetosti. Ko je bil Kristus prišel na zemljo, so angelji mir oznanovali. Luk. 2, 14. 11. to je, neprenehama, večno. Glej zgor. 7. razi. 12. Srednje morje in reka Evfrat ne bo meja njegoviga kraljestva, kakor do zdaj, ampak nar zadnje okrajine zemlje; Mesija bo namreč gospodoval nad vso zemljo (v. 10. 11.). 13. Njemu se bodo uklanjali zamurci, v hebrejskim: V prebivavci v pušavah il , t. j., divjaki sploh. 14. bodo tla kuševali, ko se mu bodo do tal perklanjali iz pokoršine in spošto¬ vanja. Iz. 49, 23. 15. v s Tarsa u , t.j., Tartesa na Španskim. To je bila zadnja Izraelcam znana dežela ob morji proti zahodu; pomen tedaj je tale: kralji iz nar daljniših dežel ob morji proti solnčnimu zahodu in otokov mu bodo daril dajali. 16. tedaj tudi kralji iz jutrovih dežel. Drugi prestavljajo hebrejsko: „kralp iz 8abeje cl (v Arabii). Drugi mislijo v Meroe (l v Egiptu. 17. Zanesel bo per sodbi (v. 2.). 18. Kristus je blagroval uboge. 19. „ krivice “, t. j., zateranja. Gl. Ps. 54, 12. 20. V hebrejskim: ... „rešil in njih kri (njih življenje) je draga pred njim“. 21. n <šito a , prav po besedi: ali „terdnost li , nekaj taciga, kar daje telesnimu življenju moč in terdnost, in to je namreč žito. Pomen tega je tedaj: Obilno bo po vsi deželi žita. 22. še celo tudi po nar viših gorah bo obilno žita. 23. klasje se bo vzdigovalo čez Libanon, ker bo na njem žito rastlo. — Ob Mesijevim prihodu* bo zemlja rodovitna. S keršansko vero se je razširjalo po Bukve Psalmov 71. 72 . 211 pricveteli bodo iz mesta, kakor trava iz zemlje. 24 ) 17. Njega ime bodi hvaljeno na vekomej; kakor solnce ostane njegovo ime. In oblagodarjeni bodo v njem vsi rodovi zemlje; 25 ) vsi narodi ga bodo poveličevali. 18. Hvaljen bodi Gospod, Izra¬ elov Bog, ki čuda dela sam. 26 ) 19. In hvaljeno bodi ime nje- goviga veličastva na vekomaj; in polna bodi vsa zemlja nje- goviga veličastva. Zgodi se, zgodi se! 20. Jenjajo hvalne pesmi Da¬ vida, Jesetoviga sina. 27 ) LXXII. (73.) Psalm. Sreča grešnikov je minljiva, in njih konec je pogubljenje. 1. Psalm Asafov. ') Kako dober je Bog Izraelu, njim, ki so praviga serca! 2 ) 2. Moje noge pa bi se bile kmalo spotaknile; kmalo bi bile spoderknile moje stopinje. 3 ) 3. Ker sim se vnel zoper hu¬ dobne, ko sim vidil mir grešnikov. 4 ) 4. Ker ne mislijo na smert, in njih nadloge (doh/oj ne terpe. s ) 5. Niso v trudu, ko drugi ljudje, in niso tepeni z ljudmi vred. 6. Zato se jih je napuh po¬ lastil; zagernjeni so s svojo kri¬ vico in hudobijo. 6 ) 7. Njih krivica izhaja, kakor iz masti; 7 ) hodijo za nagnjenjem serca. 8 ) 8. Izmišljujejo in govore kri— svetu tudi obdelovanje zemlje; sosebno so mnihi in pusavniki puste kraje s svojim trudain in potam v lepe verte, njive in travnike spremenili. — Misli si tudi obilnost duhovnih darov, ki jih je Kristus na zemljo pernesel. 24. tudi ljudje se bodo močno množili, zlasti prebivavci noviga Jeruzalema, t. j., svete cerkve. 25. Gl. 1. Mojz. 22, 18. Drugi prestavljajo : „ Vrijem sc blagrujejo vsi rodovi “ i. d., t. j., pravijo: O Bog! stori nas, kakor njega, stori nas njemu podobne. 26. S 17. versto se končajo druge bukve psalmov. Naslednje verste so hvala Božja, ki seje navadno perstavljala sklepu. 27. Sveti Hieronim tukaj pristavi: Ta psalm se imenuje konec Davidovih pesem, ker je v njem to popisoval, kar se bo poslednjič godilo, namreč čas Kri¬ stusov. 1. Ob Davidovim času je živel neki Asaf (1. Kron. 16, 7. Prim. Ps. 49.). 2- V hebrejskim: „ki so čistiga serca“. 6- bi bil kmalo v veri v Božjo previdnost omahnil. 4. Zavidil sim hudobne in sim se nad njimi hudoval, ko sim jih vidil v miru in sreči živeti. 5. če jih tudi kako terpljenje zadene, pa ne terpi dolgo, in so zato dobre volje, ker ne mislijo na smert. *>• Ker nimajo križev in težav kakor drugi ljudje, zato so se v svoji sreči prevzeli, prevzetnost pa jih je zapeljala v mnoge krivice in hudobije. 7- „iz masti u , t. j., iz obilnosti, ali ga: iz neobčutljiviga in zakerknjeniga serca. Gl. Ps. 16, 10. žive po željah svojiga hudobniga serca. 14 * Bukve Psalmov ? 2 . 212 vico; hudobijo govore v svoji visokosti. 9. Svoje usta devajo v ne¬ besa, 9 ) in njih jezik hodi po zemlji. 10 ) 10. Zato se moje ljudstvo tje 1 ') obrača, de hi se našli (veselja) polni dni per njih. 12 ) 11. In pravijo:Kako Bog ve? Je li znano Narvišimu? 13 ) 12. Glej ! grešniki so, pa imajo obilno, in perdobili so si boga¬ stvo. 13. In sim rekel: Ali sim tedaj zastonj opravičeval svoje serce, in med nedolžnimi umival svoje roke? 14 ) 14. In sim tepen vsak dan, in pokorjen vsako jutro? 15 ) 15. Ako sim rekel: Tako bom govoril; glej! zavergel bi zarod tvojih otrok. 16 ) 16. Premišljeval sim, de bi to spoznal, 17 ) pa bilo mi je težavno, 17. dokler nisim v svetiše Božje stopil, 18 ) in spoznal njih konca. 19 ) 18. Pa zaderge si jim nasta¬ vil; vergel si jih, ko so se vzdi¬ govali. 20 ) 19. Kako so bili pokončani, hitro so zginili, poginili so za¬ voljo svoje hudobije! 20. Kakor sanje njih, ki se prebude, Gospod! boš v nič storil njih podobo v svojim mestu. 21 ) 21. Ker se je bilo moje serce vnelo, 22 ) in so se moje ledvice 23 ) pretresle, 24 ) 9. Govore od nebeških reči, tode zoper nje'. 10. v svoji ošabnosti svoj jezik nad vsim brusijo, vse presojujejo, kar se godi na zemlji. 11. „moje ljudstvo “, to je, Izraelci se obračajo tje k hudobnežem. 12. Drugi: „ najdejo -pa vender le britkost per njih 11 . 13. Pravijo: se mar Bog peča za svet? 14. rekel sim sam per sebi, ker me je napeljevala moja občutljivost (v. 21.): Ali sim zastonj pravično živel, ker moram zavoljo svoje pravičnosti toliko terpeti ? 15. Tako tedej zastonj prenašam svoje nadloge od zgodujiga jutra in ves dan? 16. Sveti pevec sam sebe zaverne, rekoč: Ako sim sam per sebi rekel: Tako bom tudi očitno govoril, kakor sim sam per sebi mislil; bi se s takim go¬ vorjenjem perdružil hudobnim, in bi zavergel tvoje prave služabnike. Ali pa: S takim govorjenjem bi zavergel djanje otrok Božjih, kteri so tudi v svoji nesreči, in per sreči hudobnih mirni in pokojni, ter se tiho vdajo v previd¬ nost Božjo. 17. veliko sim se trudil, de bi bil spoznal skrivnost, zakaj de so pobožni v nesreči, hudobni pa v sreči. 18. dokler nisim v Božji šotor stopil, in v svoji molitvi, v tihim premišljevanji razumel Božjih sklepov. 19. dokler nisim spoznal nesrečniga konca hudobnih. 20. Sveti pevec zdaj uči, de je sreča hudobnih goljufua, ker so hitro derli v svoje pogubljenje. 21. Kakor zginejo sanje, ko se človek prebudi, tako bo zginila po tvojim p<>' velji njih podoba, to je, njih bitje, njih življenje, ki je enako goli sanjski podobi; iztrebil jih boš iz svojiga mesta, namreč iz Jeruzalema. 22. je bilo nepokojno in razdraženo moje serce zavoljo sreče hudobnežev. 23. v ledvice li pomenijo tukej sploh notranje občutljeje. 24. V hebrejskim: ,,/ko je moje serce žalovalo, in me je bodlo v mojih ledvicah 11 , ker sim hudobne vidil srečne. Bnkve Psalmov 72. 73. 22. sim bil tudi jez v nič storjen, 25 ) in nisim razumel. 26 ) 23. Kakor žival sim bil pred teboj ; vender pa sim bil vedno per tebi. 27 ) 24. Za desno roko si me der- žal, 28 ) in si me vodil po svoji volji, 29 ) in v veličastvu si me sprejel. 30 ) 25. Kaj imam namreč v nebe¬ sih, in kaj ljubim na zemlji ka¬ kor tebe? 213 26. Moje meso koperni, in moje serce, Bog mojiga serca in delež moj je Bog vekomej. 27 . Ker glej ! kteri se tebi od¬ tegnejo, poginejo; vse pokončaš, kteri so ti nezvesti. 28. Za me pa je dobro, de se Boga deržim, in de stavim v Go¬ spod Boga svoje zaupanje; de oznanujem tvojo hvalo med vratmi sionske hčere. 31 ) LXXIII. (74.) Psalm. Prošnja v sili, ko je bilo svetiše razdjano. 1. Poduk Asafov.‘) Zakaj, o Bog! si nas popolnama zavergel, in se jezi tvoj serd nad ovcami tvoje paše? 2. Spomni se svoje občine, ki si jo v lasti imel od začetka, * 1 2 ) ki si jo odkupil ko palico svo- jiga deleža; 3 ) sionska gora je, ki si na nji prebival. 3. Vzdigni Svoje roke zoper njih napuli za vselej! 4 ) Koliko hudiga je sovražnik storil v sve¬ ti šu! 5 ) 4. Bahajo pa se, kteri te čer- tijo, v sredi tvojiga praznovanja. 6 ) Postavili so svoje znamnja v znam- nje 7 * * ) 5. na vrata in na višavo, in 25. sim bil tudi jez ob vso svojo dušno moč, ob pravo spoznanje, prišel. 26. nisim razumel tega, kar se je s hudobnimi godilo. 27. sim bil ehak neumni živali, ki ne spozna Božjih namenov, vender sim bil s svojo voljo združen z Bogam. 28. me nisi pustil poginiti v mojih dvomih (v. 2.). 29. si me vodil po potu britkosti, kakor ti je dopadlo. 30. si me častitljivo sprejel v svoje varstvo. 31. de oznanujem tvojo hvalo v Jeruzalemu, v keršanski cerkvi. 1- Tako se imenuje ta psalm, ker je v sredi Asafovih psalmov, zakaj pred ko ne, je bil še le po babilonski sužnosti zložen, in meri ali na sužnost (2. Kron. 36.), ob kteri je bil tempelj požgan (jv. 7.), ali pa na oskrunjenje svetiga tempeljna po Antiohu Epifanu (1. Mak. 1.). — Kristjan naj moli ta psalm v hudih stiskah svete cerkve. 2. „od začetka 11 , t. j., že od Abrahamovih časov. 3- ki si jo odkupil iz egiptovske sužnosti ,,/fo palico u , t. j., ko odmerjen del svoje dedšine; s palico so se namreč deli odmerjali, psalmist tedaj imenuje merjavsko palico namesti odmerjeniga dela. _ 4- Drugi prestavljajo hebrejsko: „ Vzdigni svoje stopinje k razvalinam •, pojdi in glej razvaline. 5 - „v svetišu“, to je v tempeljnu. 6. v sredi kraja, kjer se opravlja služba Božja, t. j., v tempeljnu, ki je razdjan. Ko so bili Kaldejci Jeruzalem premagali, so postavili na visocih mestih 214 Bukve Psalmov 13. niso spoznali. 8 ) Kakor v logu les so s sekirami 6. posekali njegove 9 ) vrata vse; 10 ) s sekiro in s toporišem so ga razdjali, 7. z ognjem so požgali tvoje svetiše; po tleh so oskrunili pre¬ bivalce tvojiga imena. 4.Kralj.25,9. 8. Oni in vsa njih rodovina so rekli v svojim sercu: Odpra¬ vimo vse Božje praznike v de¬ želi. 1 ‘) 9. Svojih znamenj ne vidi¬ mo, 12 ) tudi ga ni preroka več; 13 ) in on 14 ) nas več ne pozna. 10. Doklej, Bog! bo sovražnik zasramoval, nasprotnik dražil 15 ) tvoje ime neprenehaina? 11. Zakaj odteguješ svojo roko in svojo desnico; 16 ) (stegni jo) od svojih pers do konca. 17 ) 12. Vender je Bog naš kralj od nekdaj; pomoč skazuje v sredi dežele. Luk. 1, 68. 13. V svoji moči si morje uter- dil; 18 ) zmajem si poterl glave v vodah. I9 ) 14. Ti si zmaju glavo sterl; v jed si ga dal etiopiškim ljud¬ stva m. 20 ) 15. Ti si storil, de so perderli studenci in potoki; 21 ) ti si posušil reke etanske. 22 ) 16. Tvoj je dan, in tvoja je noč; ti si naredil zarjo 23 ) in solnce. 17. Ti si postavil zemlji vse pokrajine; poletje in pomlad siti vst varil. svoje bandera v znamuje svojiga gospostva čez Jeruzalem in vso deželo. Drugi prestavljajo: »Svoje šege so perstavili judovskim šegam 8. „na višavo ll , morde verh vrat, ali verh strehe, ali pa verh kaciga hriba; »in niso spoznali' 1 ', de je Bog gospod in kralj vse dežele (Talliofer). 9. „ njegove vrata 11 , t. j., vrata v tempelj, ali pa tudi v mesto. 10. V hebrejskim: ,,so posekali njegove izrezane dela li . 11. V hebrejskim: „ Rekli so v svojim sercu: Pokončajmo jih vse skupej vse šotore ti oži e so požgali v deželi “. 12. „Svoji/l znamenj 11 , t. j., svojih šeg per službi Božji ne vidimo. Te šege se pomenljivo imenujejo znamnja, ker so podobe viši keršanske resnice. — Talhofer razlaga; »Svojih znamenj 11 , t. j., svojih bander, ali pa: tem- peljna, altarjev in več tacih svetih reči ne vidimo, ker so jih sovražniki po¬ končali. 13. V sužnost odpeljani Izraelci so bili brez prerokov, ker se je bil Jeremija v Egipt podal. Jer. 43. 14. Bog nas mende več ne pozna. V hebrejskim... »ni ga preroka več, in noheniga ni per nas, de hi vedli, kako dolgo ho ierpelo. 15. V hebrejskim je namesti »dražil * 11, : preklinjal 16. Zakaj nam odteguješ vso svojo moč in pomoč? 17. Drugi: Zakaj vedno odlašaš stegniti svojo roko od pers, kjer jo deržiš, de bi z njo pokončal naše sovražnike? 18. kakor suho zemljo si naredil rudeče morje, ko je ljudstvo skozi njega šlo- V hebrejskim: »si razdelil morje 11 . 19. »zmajem 11 , t. j., Egipčanam. 2. Mojz. 14, 21. V hebrejskim: »levija- tanam si poterl“ i. t. d. Gl. zastran te zveri Job. 40, 20. 20. V hebrejskim:... „dal prehivavcarn v pušavi u , t. j., zverinam. 21. Glej 2. Mojz. 17, 6: 4. Mojz. 20, 8. 22. t. j., reke, ki vedno tečejo, in se same nikoli ne posuše. Gl. Joz. 3,15. 16. 23. »zarjo 11 , v hebrejskim: »zvezde". 215 Bukve Psalmov 13. 14. 18. »Spomni se tega: 24 ) so¬ vražnik zasmehuje Gospoda; in neumno ljudstvo 25 ) draži tvoje ime. 19. Ne dajaj zverem duš njih, ki te poznajo; 26 ) in duš svojih ubozih nikdar ne pozabi. 20. Ozri se na svojo zavezo, 27 ) ker oni, ki so bili temni v de¬ želi, 28 ) imajo polno hiš krivice. 29 ) 21. Ponižani 30 ) naj se ne verne osramoten; revež in ubožec bota hvalila tvoje ime. 22. Vzdigni se, Bog! razsodi svojo pravdo; spomni se svojiga zasramovanja, s kterim te neumni vsaki dan oklada. 23. Ne pozabi očitanja svojih sovražnikov; prevzetnost njih, ki te sovražijo, vedno veči prihaja. LXXIV. (15.) Psalm. Bog je sodnik. 1. K koncu. Ne pokončaj! * 1 ) Hvalni psalm Asafov. 2 ) 2. Hvalimo te, o Bog! hva¬ limo in kličemo 3 ) tvoje ime; 4 ) oznanujemo tvoje čuda. 3. Ko čas dobim, bom po pravici sodil; 5 ) 4. (tadaf) se bo raztopila zemlja 6 ) in vsi, ki na nji prebi¬ vajo; 7 ) jez sim uterdil nje stebre. 5. Rekel sim 8 ) hudobnim: 9 ) Nikar hudobno ne ravnajte; I0 ) in pregrešnim: Nikar roga ne po¬ vzdigujte ! 1 ') 24. „tega“ , kar je bilo zgorej povedano, in kar zdaj nasledva. 25. ljudstvo, ki Boga taji. Gl. Ps. 13, 1. 26. V hebrejskim: »Ne dajaj sovražni derfiali duše svoje gerlice u . — »Gerlica“ je podoba pohlevniga, krotkiga, tihiga, nedolžniga človeka. 27. ki si jo storil z Izraelci, de jih boš rešil njih sovražnikov. 28. ki so bili nekdaj neznani v deželi, namreč Kaldejei. 29. imajo obilno hiš v lasti po 1 krivici. V hebrejskim: ... »zavezo , ker temni kraji (skriti koti) v deželi so prebivališč krivičnikov “. 30. »Ponižani 11 , t. j., izraelsko ljudstvo, ki prosi. 1. Glej zastran tega Ps. 56 , 1. razi. 1. 2. Psalmist se zahvali za prejeto pomoč (v. 2.), in ojstra sodba, ki je zadela hudobne (3. 4.), mu daje priliko, jih posvariti in opomniti še prihodnjih Božjih sodba (5—9.). 3. te kličemo po imenu, ter te s tem častimo. 4. V hebrejskim: ... »se zahvalimo , de je tako blizo tvoje ime u , de si tako blizo s svojo pomočjo. 5. Ko pride čas, ki sim si ga odločil, govori Bog, bo zadela hudobne moja pravična sodba. 6. Ko pridem sodit, bo svet od strahu kopernel. V hebrejskim: »se bo tresla zemlja 7. Kerpke besede tih dveh versta ne merijo tolikanj na posebno sodbo posa¬ meznih hudobnežev, ampak le bolj na poslednjo sodbo. Prim. 2. Pet. 3, 10. 8. Tukej govori psalmist in sklene iz Božjih besedi, de naj se hudobneži boje sodbe Božje. 9. Drugi prestavljajo: „ Rekel sim prevzetnim u . 10. Drugi prestavljajo: »Nikar prevzetno “, ali pa: „ krivično ne delajte “. H. Nikar se ne zanašajte na svojo moč. „Rog u je podoba moči. Ps. 17, 3. 316 Bukve Psalmov 94. 95. 6. Nikar ne povzdigujte na kvišku svojiga rogaj nikar ne govorite krivice zoper Boga! 12 ) 7. Zakaj ne od vzhoda, ne od zahoda, ne odpustih gora... I3 ) 8. Ker Bog je sodnik; on tega poniža, in uniga povikša; 9. zakaj v Gospodovi roči je kelih poln močniga, namešaniga vina, 14 ) in ga nagnuje 15 ) sem ter tje; vender pa ni spraznjena nje¬ gova goša; pili ga bodo vsi grešniki po zemlji. 10. Jez pa bom oznanoval na vekomaj, 16 ) pel bom Jakopovimu Bogu, 11. in vse rogove bom greš- nikam polomil; 17 ) povišani pa bodo rogovi pravičniga. 18 ) LXXV. (96.) Psalm. Zahvala za zmago. 1. K koncu, med hvalnimi pesmimi psalm Asafov. ‘) Pesem do Asirijanov. * 1 2 ) 2. Znan je Bog v Judeji, ve¬ liko je njega ime v Izraelu. 3. In v miru 3 ) mu je bil per- pravljen kraj, in na Sionu nje¬ govo prebivališe. 4. Ondi je poterl moč lokov, škit, meč in vojsko. 4 ) 5. Ko si prečudno svetil z več¬ nih gora, 5 ) 6. so se vsi prestrašili, ki so bili neumniga serca. 6 ) Spali so v svojim spanji; 7 ) in nič niso Ali pa: Nikar se ne napihujte; ali pa: Nikar ne tišite svojevoljno, kakor vol s svojim rogam. 12. V hebrejskim: „nikar ne govorite terdovratno zoper Boga u ; ali pa: „s povzdignjenim vratam t. j., ošabno. 13. Tukej si misli besede: „ni pomoči zoper sodbo Božjo". 14. z močnimi, omamljivimi, omotijivimi rečmi namešaniga vina. Skriv. raz. 14, 10. Sveto pismo večkrat Boga pred oči stavi ko ojstriga sodnika s kozarcam v roči, ki ga v svojim pravičnim serdu grešnikam nataka, t. j., jim mnoge kazni pošilja. Ps. 59, 5. 15. „ga nagnuje “, t. j., ga piti daje. 16. namreč: de Bog hudobne kaznuje. 17. grešnikam bom napuh in moč poderl z oznanovanjem ojstre sodbe Božje. 18. pravični pa bodo serčni in močni prihajali. 1. V hebrejskim: „Pevcu na strunah, psalm Asafov". 2. Več starih Judov, greška in latinska prestava obračajo ta psalm na veliko zgubo, ktero so terpele asirske vojskine trume pod Senaheribam (4. Kralj. 19.); drugi, kakor sv. Avguštin, mislijo sploh na neko zmago in zahvalo za njo. V hebrejskim ni pristavka: „Pesem u i. d. 3. prav za prav „v Salernu ( v Jeruzalemu); n Salem“ pomeni mir (l.Mojz. i4, 18.). 4. „Ondi“ per mestu miru (per Salernu ali Jeruzalemu) je pokončal vso sovražno vojsko. 5. ko si nam poslal iz svojiga večniga prebivališa svojo prečudno pomoč. 6. prestrašili so se slepi neverniki. Gl. Ps. 13, 1. T- v smertnim spanji (Ps. 12, 4.), ko jih je bil angelj pomoril (4. Kralj. 19.). lirik ve Psalmov 75. 76. našli v svojih rokah vsi možje bogastva. 8 ) 7. Zavoljo tvojiga hudovanja, Bog Jakopov! so pospali, ki so na konje sedli. 9 ) 8. Ti si strašin, in kdo se ti bo zoperstavil, odkar (se je vnela j tvoja jeza? 9. Z neba si dal slišati svojo sodbo; zemlja se je tresla in je počivala, 10 ) 10. ko se je Bog vzdignil v 217 sodbo, de bi otel vse pohlevne na zemlji; 11. zakaj človeška misel te slavi, in ostanki misli ti bodo obhajali praznik. 1 ‘) 12. Delajte in opravljajte ob¬ ljube Gospodu, svojimu Bogu, vi vsi, ki ste okrog njega, in nosite darove strašnimu, 13. ki jemlje duha poglavar¬ jem; 12 ) ki je strašin kraljem na zemlji. LXXVI. (77.) Psalm. Psalmist toži in zdihuje zavoljo nadlog, pa se berž potolaži in v upanji poterdi, ko se spomni preteklih časov, v kterih je Bog svoje ljudstvo iz mnozih nevar¬ nost rešil. 1. K koncu, za Idituna, psalm Asafov. ‘) 2. S svojim glasam v Go¬ spoda kličem, s svojim glasam v Boga; in se v me ozera. 3. Ob dnevu svoje stiske išem Boga, svoje roke (stegujem ) po noči k njemu, in se ne goljufam; 2 ) moja duša se ne da potolažiti. 3 ) 4. Mislim v Boga, 4 ) in se 8. »mo&je bogastva 11 , možje ropa željni še orožja niso imeli v rokah, de bi se bili z njim branili. V hebrejskim: „ Bolj si sloveč in veličasten kakor roparske gore (gradovi roparjev s svojimi poglavarji). Oropani so junaki in spe v svojim spanji , in vsi rojaki nimajo (moči) v rokah*. 9. so pospali konjniki. V hebrejskim: „je zaspal konj in roz u . 10. Germenje si dal slišati, in potres je bil, ko so sovražniki padali; „ zemlja je počivala “, t. j., mir je bil v deželi, potem ko so bili sovražniki pokon¬ čani (Talhofer). H- „čioveška mišek 1 , t. j., hudobni naklep Asirijanov, ki so mislili pokončati tvoje ljudstvo, ta sovražni naklep namreč, ki si ga razdjal, ti čast dela in te poveličuje; pa tudi »ostanki misli*, t. j., hudobni naklepi ostalih Asiri- janov, ki so ubežali, ti bodo v čast, ker boš tudi nje pokončal (Talhofer).— V hebrejskim: „Togota ljudi te slavi (daje priliko, te slaviti), ko se opašeš s poslednjim serdarn “, ko skleneš svojo poslednjo sodbo zoper sovražnike. 12- »ki jemlje duha poglavarjem 1,1 , t. j., serčnost ali pa tudi življenje kne¬ zom , pervakam, vojvodam. 1- Perm. Ps. 4. 38. 72. Kristjan naj moli ta psalm v brhkostih in težavah. 2- v svojim upanji, de bom uslišan. V hebrejskim: ... „k njemu, in se ne utrudim 3 4 ■ Ravno zato, ker se moja duša ne da utolažiti, išem Boga i. d. • kako milostljiv in dobrotljiv je bil v nekdanjih časih (v, 6 . 7.). 218 Bnkve Psalmov 76. veselim; 5 ) vadim se, 6 ) pa moj duh omaguje. 5. Moje oči prehitujejo po¬ nočne straže; zbegan sim, in ne govorim. 6. Premišljujem dni nekda¬ nje, 7 ) in večne leta si jemljem k sercu, 8 ) 7. ter preudarjam po noči v svojim sercu, 9 ) in se vadim, in pometam svojiga duha. 10 ) 8. Ali bo Bog vekomej za- vergel, in se ne bo dal več po¬ tolažiti ? 9. Ali bo vedno svojo milost kratil od rodu do roda? 10. Ali je Bog pozabil se usmi¬ liti? Ali bo v svoji jezi perder- ževal svoje usmiljenje ? 11. Rekel sim pa: Zdaj za¬ čnem ! 1 ‘) Ta sprememba (pride ) od desnice Narvišiga. 12 ) 12. Spominjam se del Gospo¬ dovih, ker premišljujem tvoje čuda spervenja, l3 ) 13. in preudarjam vse tvoje dela, in vadim se v tvojih na- redbah. 14. Bog! tvoja pot je sveta; kteri bog je velik, kakor je naš Bog ? 15. Ti si Bog, ki čuda de¬ laš, oznanil si med ljudstvi svojo moč, 16. rešil si s svojo ramo svoje ljudstvo, Jakopove in Jožefove sinove. 14 ) 17. Vidile so te vode, o Bog! 15 ) vidile so te vode! bali in tresli so se brezni. 18. Velik je bil šum voda; oblaki so dajali glas, 16 ) in tvoje pušice so memo letele. 17 ) 19. Glas tvojiga groma (se je) okoli (razlegal ), tvoji bliski so svetili po vsi zemlji; gibala in tresla se je zemlja. 20. Tvoja pot je bila v morji, in tvoje steze v velicih vodah; 5. ko se spomnim njegovih dobrot. V hebrejskim: „in zdihujem**. 6. v poterpežljivosti. V hebrejskim: v in premišljujem 7. Premišljujem nekdanje srečne čase. 8. V hebrejskim: „ Premišljujem nekdanje dni in zdavno pretekle leta“. 9. V hebrejskim: ... n po noči svoje hvalne pesmi 10. preudarjam v svojim duhu, ali bi se moglo to zgoditi, kar v naslednjih verstah vpraša. V hebrejskim: ... „ premišljujem v svojim sercu , in moj duh preiskuje “. 11. „ Zdaj začnem 11 , terdno v Boga zaupati, in to naglo spremenjenje moje duše iz maloserčnosti v terdno, pokojno zaupanje pride od Boga (Talhoferj. 12. V hebrejskim: „ Poslednjič sim rekel: Terpeti moram; roka Narvi¬ šiga more prenarediti u . 13. Sveti pevec se poterduje v zaupanji v Boga, ker premišljuje njegove čudo- vitne dela in dobrote, ki jih je skazoval izraelskiinu ljudstvu že precej v začetku. 14. Sveti pevec imenuje tukej Jožefa ko očaka, ker je Izraelce nekaj časa v Egiptu preživih 15. Tukaj psalmist meri na pergodbe, ko so šli Izraelci skozi rudeče morje- Gl. Ps. 113: 2. Mojz. 14. 16. Vode so šumele, in v oblakih je germelo. 17. bliski so sem ter tje švigali, Bnkve Psalmov 76. 77. 219 in tvoje stopinje se ne pozna- ljudstvo za roko Mojzesovo in jo. 18 ) Aronovo. 19 ) 2. Mojz. 14, 29. 21. Kakor ovce vodiš svoje LXXVII. (78.) Psalm. Kratka zgodovina izraelskima ljudstva do Davidoviga časa. 1. PodukAsafov.') Poslušajte, moje ljudstvo ! postavo mojo, na¬ gnite svoje uho k besedam mojih ust. 2. Odperl bom v pnpovestih svoje usta, govoril bom uganjke od začetka. * 1 2 ) 3. Kar smo slišali in zvedili, in so nam naši očetje pravili, 4. ni skrito njih otrokam v naslednjim rodu. Perpovedovali so hvalo Gospodovo, in njegovo moč, in čudeže, ki jih je delal. 5. Saj je obudil spričevanje 3 ) v .Jakopu, in je dal postavo v Izraelu, de naj, kar je 4iašim očakam zapovedal, svojim otro¬ kam naznanujejo, 6. de zve naslednji rod, de otroci, ki bodo rojeni, in ko zra¬ stejo, perpovedujejo svojim otro¬ kam; 7. de stavijo svoje upanje v Boga, in ne pozabijo Božjih del, in de prašajo po njegovih zapo¬ vedih, 4 ) 8. de ne bodo kakor njih očetje malopriden in dražljiv rod, rod, ki ni bil ravniga serca, in ki se njega duh ni deržal zvesto Bo- g a ? 5 ) . . . 9. kakor Efrajmovi sinovi, ki lok napenjajo in ž njim stre¬ ljajo, pa se vračajo ob dnevu boja. 6 * 8 ) 10. Oni se niso deržali Božje 18. t. j., morje se je razplatilo, ko so bili pa Izraelci skozi njega odšli, je spet skupej šinilo, in ni bilo sledu , kje jih je Gospod skozi peljal. 19. Zatorej se bom tudi jez kakor ovčica tvoji voditvi zročil, in v te zaupal, v veselji in žalosti, v luči in temoti. 1. Sveti pevec popisuje v tem psalmu, kako je Bog vodil izraelsko ljudstvo do Davida, in ga je zlasti zato zložil, de svari v njem Izraelce pred nepo- koršino in terdovratnostjo, ter jih opominja, de naj se vsi zedinijo pod kraljem Davidam. 2. perpovedoval bom zgodbe od začetka. Psalmist imenuje zgodbe zato v utjanjke u , ker jev njih dosti resnic skritih, ki so le v podobah naznanjene, ki so bile še le v novim zakonu bolj natanko razodete; zakaj vse, pravi sv. apostclj 1. Kor. 10, 11., kar se je Judam v podobah pergodilo, je pisano v naše podučevanje (to ima v sebi za naš poduk duha keršanske postave}- Prim. Mat. 13, 55. Hebr. 8, 5. 3. Saj je dal zapovedi Jakopovim mlajšem. 4. Svoje upanje v Boga staviti, pravi sv. Avguštin, se ne pravi upati v svojo pravičnost, ampak v njegovo gnado. Božjih del ne pozabiti, se ne pravi, svoje lastne dela hvaliti, ampak Boga, ki je njih začetnik. 5- „ror/“, ki ni obračal svojih misel priprosto v Boga, in se ni zvesto Boga deržal, in njemu služil. 8. Ti nezvesti, Bogu nepokorni očetje so enaki K trajni o vi m mlajšem, ki so 220 Bnkve Psalmov ¥?. zaveze, 7 ) in niso hotli živeti po njega postavi, 11. in so pozabili njegovih dobrot, in čudežev, ki jim jih je kazal. 12. Vpričo njih očetov je delal čudeže v egiptovski deželi, na taniškim polji. 8 ) 13. Razdelil je morje, in jih je skozi peljal; postavil je vode, kakor v mehu. 9 ) 2.Mojz. 14, 21.22. 14. In vodil jih je po dnevu z oblakam, in vso noč s svetlim ognjem. 10 ) 15. Prederl je skalo v pušavi, in jih je napojil kakor v obilnim natoku. 2. Mojz. 17, 6. Ps. 104, 4'. 16. In perpeljal je iz skale vodo, * 11 ) in ko reke je napeljal vode. 17. Vender so še dalje gre¬ šili zoper njega; dražili so k jezi Narvišiga v suhi okrajini. 18. In skušali so Boga v svojih sercih; ko so terjali jedil za svoje duše. 12 ) 19. In hudo so govorili od Boga, ter so rekli: Nam bo li mogel Bog napraviti mizo v pušavi? 13 ) 20. On je sicer skalo udaril, in vode so pertekle, in potoki so se uderli; mar tudi more kruha dati, ali napraviti mizo svojimu ljudstvu ? 21. Zato je Gospod slišal, in odložil; 14 ) in ogenj se je vnel v Jakopu, in serd se je vzdignil nad Izraelam; 15 ) 4. Mojz. 11, 1. 22. ker niso vervali v Boga, 16 ) in ne upali v njega zveličanje. n ) 23. In zapovedal je oblakam zgorej, in nebeške vrata je od- perl, 24. in dežil jim je mano v jed, in jim je dal nebeški kruh. 18 ) 2. Mojz. 16, 4: 4. Mojz. 11, 7. 25. Kruh angeljev 19 ) je jedel človek; jedil jim je poslal v obil¬ nosti. 26. * Prestavil je južno sapo z neba, in perpeljal jug v svoji moči. 20 ) 4. Mojz. 11, 31. bili večkrat (Sod. 12, 1. i. d. 3. Kralj. 12, 13—16.) v vojski nestanovitni, in so iz nje bežali, desiravno so bili z orožjem dobro prevideni. 7. „Om“, t. j., nepokorni očetje se niso deržali i. d. 8. „n« taniškim polji 11 , t. j., v taniški okrajini. Taniš u , v hebrejskim: „Koan u , je bilo sedliško mesto egiptovskih kraljev (4. Mojz. 13, 23. Iz. 19, 11. 13.). 9. V hebrejskim: v je dal .stati vodam, kakor kup“, kakor zid. 10. Glej zastran tega 2. Mojz. 13, 21. 22. 11. Glej 2. Mojz. 17, 6: 4. Mojz. 20, 8. 12. svoje duše “, t. j., za svojo sprideno, poželjivo, požrešno natoro. Gl. 2. Mojz. 16, 3: 4. Mojz. 11, 4-6. 13. V hebrejskim: ... „mogel Hog mesa dati v pušavi ?“ 14. je odložil peljati neverne in poželjive Izraelce v obljubljeno deželo. 15. V hebrejskim: „Ko je Bog to slišal, se je razserdil in ogenj se je vnel“ i. t. d. Gl. 4. Mojz. 11, 33. 16. in ker niso terdno vanj zaupali. 17. in niso upali v njegovo pomoč. 18. desiravno so bili neverni, je vender dajal mane z nebes. 19. V hebrejskim: „Kruh močnih 11 , kteri so angelji, kakor Ps. 102, 29. Gl- Modr. 16, 20. Angeljski,’nebeški kruh se imenuje mana, ker je bila pred- podoba svetiga rešnjiga telesa. Jan. 6, 31. 49. 50: 1. Kor. 10, 3. 20. Bog je obudil pod neham južno sapo, in po njegovi vsigamogočni volji je Bnkve Psalmov Ti. 27. Ter je dežil na nje meso kakor prah, in ptiče kakor pešk morja. 28. In so popadali v sredi njih šotoriša, okoli njih šotorov. 29. In so jedli, in bili so pre- nasiteni; ter jim je dodelil po njih želji; 30. in niso bili perkrateni v svojim poželjenji. Bila je še njih jed v njih ustih; 4. Mojz. ti, 33. 31. in serd Božji se je vzdignil nad nje, in je pomoril njih de¬ bele, 21 ) in je zaderžal izraelske zvoljene. 22 ) 32. Per vsim tem so vender še grešili, in niso vervali njego¬ vim čudežem. 33. Zato so se njih dnevi iz¬ tekli v nečimernosti; in njih leta v naglosti. 23 ) 34. Ko jih je pokončeval, so ga iskali, in so se vernili, ter so zgodej prišli k njemu, 35. in so se spomnili, de je Bog njih pomočnik, in Bog, Nar- viši, njih odrešenik. 36. Ljubili pa so ga le s svo¬ jimi ustmi, ter so se mu hlinili s svojim jezikam, 37. njih serce pa ni bilo ravno z njim, in niso bili zvesti najdeni v n J e g a zavezi. 38. On pa je usmiljen, ter jim 221 je zanesel grehe, in jih ni po¬ končal. In obilno je odvračeval svoj serd, in ni vnel vse svoje jeze, 39. in se je spomnil, de so meso', ko sapa, ki memo gre, in se več ne verne. 40. Kolikokrat so ga razjezili v pušavi, k jezi nadražili v suhi okrajini, 41. ter so se obernili in skušali Boga, in razdražili Svetiga Izra- eloviga ? 42. Niso se spomnili njegove roke 24 ), ne dneva, ko jih je rešil iz roke stiskavcove, 43. kako je delal v Egiptu svoje znamnja, in svoje čuda na taniškim polji, 44. ko je v kri spremenil njih reke, 25 ) in njih deževnice, de bi ne bili pili, 2. Mojz. 7, 20. 45. ko je poslal nad nje muh, de so jih jedle; in žab, de so jih končevale, 2. Mojz. 8, 6. 24. 46. ko je dal gosencain njih sad, in njih delo kobilicam, 2. Mojz. 1 o, 15. 47. ko je s točo pokončal njih nograde, in njih murve s slano, 2. Mojz. 9, 25. 48. ko je dal njih živino toči, in ognju njih premoženje, 26 ) 49. ko je nad nje poslal jezo svojiga serda, serd in jezo in od juga v pušavo vlekla. „Juxna sapa “ in „jug“ v tej versti je en in ravno tisti veter. V hebrejskim: „Ual je juterniku pod neham vleči, in jug je perpeljal v svoji moči u . 21. „debele “, t. j., imenitne in bogate, kteri so blezo pervi mesa poželeli. 22. „zvoljene“, t. j., zbrane, močne, zdrave ljudi, de niso šli v obljubljeno deželo. V hebrejskim: „je pokončal izraelske mladenče u . 23. V hebrejskim: „Z ato je dal, de so zginili njih dnevi v sapi (zato jim je dal naglo umreti), in njih leta v liitrim poginu “. 24. „njegove roke 11 , t. j., njegove moči, ktero je v delih skazal ob času, ko jih je rešil i. d. 23. „njih reke a , t. j., reke Egipčanov. 26. v hebrejskim: ... „ toči, in strelam njih čede“. Bukve Psalmov 3?. 222 stisko, pošiljanje hudobnih an- geljev, 27 ) 50. ko je naredil pot svoji jezi, in ni zanesel s smertjo njih du¬ šam, 28 ) in je njih živino 29 ) v smert zaklenil, 51. ko je pobil vse pervoro- jeno v egiptovski deželi, pervino vsiga njih truda 30 ) v Kamovih šotorih, 31 ) 2. Mojz. 12, 29. 52. ko je izpeljal kakor ovce svoje ljudstvo, ter jih je perpeljal kakor čedo v pušavo, 53. in jih je vodil v upanji; 32 ) in se niso bali, in njih sovraž¬ nike je morje pokrilo, 2. Mojz. 14, 27- 54. ko jih je perpeljal do svoje svete gore, 33 ) do gore, ki jo je perdobila njegova desnica, ko je izgnal spred njih obličja narode, in vadljaje jim oddelil zemljo z delivno vervijo, Joz. 13, 7. 55. ko je dal prebivati v njih šotorih Izraelovim rodovam. 34 ) 56. In skušali so in dražili Boga, Narvišiga, in njegovih pričevanj se niso deržali, 57. in obernili so se preč, ka¬ kor njih očetje so se sprevernili v spriden lok. 35 ) 58. Dražili so ga k jezi s svojimi griči, 36 )in s svojimi podo¬ bami so ga klicali k sumljivosti. 37 ) 59. Bog je slišal, in (jih) je zavergel, in celo v nič je djal Izrael. 60. In zavergel jev Šilu šotor, svoj šotor, kjer je nad ljudmi prebival, 38 ) Jer. 7, 12. 14: 26, 6. 61. in daJ je njih moč v sužnost, in njih lepoto sovražniku v roke, 39 ) 62. in je uklonil pod meč svoje ljudstvo, ter je zavergel svojo dedino. 27. Drugi prestavljajo: trume hudobnih angeljev u . 28. v njih dušam“, t. j., njih življenju. 29. v njih živino 11 , v hebrejskim: , } njih življenje “. 30. V hebrejskim: „pervence njih moči u , t. j., pervorojence (1. Mojz. 49 ’ 3 -> 31. v egiptovskih kočah; Egipt se še dan današnji v koptiškim jeziku imenuje n Kemi u , po n Kamu li , očaku Egipčanov. 32. Drugi prestavljajo: „in jih je vodil varno a . 33. „do svoje svete gore“, t. j., do Siona (Ps. 75, 3.); drugi mislijo, de pomeni n sveta gora u vso obljubljeno deželo, ktera se zavoljo svojih obilnih gora imenuje gora. Gl. 2. Mojz. 15, 17: 5. Mojz. 3, 25. 34. v v nji/j. šotorih “, t. j., v šotorih narodov je dal prebivati Izraelcam. 35. so se sprevernili in spridili, ter so vso svojo dušno moč zgubili, in so podobni slabimu, pokaženimu loku, ki ni napet. Gl. Oz. 7, 16. 36. ker so na njih postavljali altarje malikam v čast. 3. Kralj. 3, 2. 37. Bog gon' za svojo čast, in ne terpi zraven sebe nobeniga malika. Kakor zakonski mož ne terpi nezveste žene, in ji ne zanaša (Prip. 6, 34.); ravno tako tudi Bog, ki gori za svojo čast (2. Mojz. 20, 5.), ne zanaša-svojimu nezvestimu ljudstvu, s kterim se je zaročil (Oz. 2, 19.). 38. Ker je bilo ljudstvo Bogu nepokorno, in ga je bilo zapustilo, torej ni več ostal pričujoč na skrinji zaveze v Šilu, kjer je bil popred sveti šotor (Joz. 18, 1: 1. Kralj. 1, 3.), in tako se je zgodilo, de je prišla skrinja zaveze sovražnikam v roke (1. Kralj. 4, 17.). 39. „Moč K in „lepota u Izraeleov je bila skrinja zaveze (1. Kralj. 4, 21. Pš- 131, 8.> Bnkve Psalmov H. 223 63. Požerl je ogenj njih mla- denče; 40 ) in njih device niso ža¬ lovale. 41 ) 64. Njih duhovni so pod me¬ čem padli, in njih vdove niso bile objokovane. 65. In Gospothse je zbudil kakor spijoč, kakor junak, ki je vinjen. 42 ) 66. In je udaril svoje sovraž¬ nike zadej; 43 ) večno sramoto jim je navlekel. 67. In zavergel je šotor Jo¬ žefov, 44 ) in Efrajmoviga rodu ni izvolil, 68. ampak Judov rod je izvolil, sionsko goro, ki jo je ljubil. 69. In postavil je kakor sa¬ morog svetiše v deželi, 45 ) ki jo je uterdil vekomej. 70. In Davida, svojiga hlapca, si je izvolil ter ga vzel od drob¬ nice, vzel ga je od doječih ovec, 71. de bi pasel Jakopa, nje- goviga služabnika, in Izraela, njega delež. 72. In pasel jih je v nedolž¬ nosti svojiga serca, in z razum¬ nostjo svojih rok jih je vodil. 46 ) 40. ogenj v vojski. Gl. Sod. 14, 15: 15, 6. 41. „niso žalovale“ za mladenči, ki šobile z njimi zaročene, ker so se bale, de bi ne bile pomorjene. 42. Per tih nesrečah se je zdelo, kakor de bi Gospod spal. Ko so pa minule, in je bilo ljudstvo pokorjeno, se je tako rekoč prebudil, kakor junak, ki je bil vinjen zaspal. Tukaj je treba opomniti, de sveto pismo po človeško in v podobah z nami govori. „ Vinjen junak ' 1 , ki se po vinu k serčnosti in junaštvu vname, je bil nekdaj per starih podoba serčnosti, torej ni bila ta podoba zoper Božje veličastvo (Brentano). 43. „%adej“ na skritih delih (Gl. 1. Kralj. 5, 6.). 44. in hotel, de bi še dalje ostal njegov sv. šotor v Šilu, v deležnini Efrajma, sinu .Jožefoviga, v kazen temu rodu, ker mu je bil nezvest. 45. Napravil si je svetiše tako močno, terdno in lično kakor rog samorožcov. Samorožec je žival z enim rogam. Dežela in svetiše, klero je v nji napravil, se imenujete n ve6ne“ v tem pomenu, ker ste bile predpodobe svete cerkve in kraljestva Božjiga v nebesih. 46. Ako se zapopadek tega psalma preudarja, se pozdeva, kakor de bi sveti pevec ne bil hotel le zgodbe in voditve izraelskiga ljudstva perpovedovati; saj so te zgodbe že sicer vedili njegovi bravci; velikoveč se pozdeva, de je hotel, ker od uganjk govori, naznanovati skrivnostne nauke, ki so v teh zgodbah skriti. Pred ko ne, je hotel učiti posamezne Izraelce, kako naj v voditvi vsiga ljudstva spoznajo zgodbo lastniga življenja, in kako naj^ se Po tem ravnajo. Kakor je bilo namreč izraelsko ljudstvo po Mojzesu rešeno •z Egipta, iz dežele terde sužnosti, in je bilo peljano v obljubljeno deželo, tako je tudi tisti, ki v svojim notranjim zasliši glas Božji, peljan iz dežele sužnosti, namreč greha, ako je pokoren postavi, in v pušavi tega življenja ne zgubi vere v Boga. Njega živi in vodi Bog, kakor nekdaj Izraelce, po vsih svojih potih, ter ga perpelje v domačijo, kjer vživa pod mirno pastirsko palico svojiga nebeškiga Davida večni mir in pokoj. 224 Bnkve Psalmov 78 . 19. LXXVIII. (19.) Psalm. Sveti pevec toži Bogu, de so sovražniki tempelj oskrunili in mesto razdjali, in ga prosi, de naj se usmili svojiga ljudstva. 1. Asafov psalm. 1 ) O Bog! narodi so prišli v tvojo deležn/no, oskrunili so tvoj sveti tempelj; spremenili so Jeruzalem v ču¬ vajnico v sadnim verlu. 2 ) 2. Dali so merliče tvojih slu¬ žabnikov v jed pticam pod nebam; meso tvojih svetih 3 ) zverinam na zemlji. 3. Izlili so njih kri kakor vodo okrog Jeruzalema; in ni ga bilo, de bi bil pokopoval. 4. K sramoti smo storjeni svojim sosedam, v smeh in za¬ sramovanje njim, ki so okoli nas. 5. Doklej, Gospod! se boš jezil neprenehama? Bo li gorela kakor ogenj tvoja gorečnost? 6. Izli svojo jezo nad narode, ki te ne poznajo, in nad kra¬ ljestva, ki vtvojeimene kličejo; Jer. 10, 25. 7. ker so Jakopa pojedli, in njega kraj razdjali. 8. Ne spominjaj se naših starih krivic, kmalo nas prehiti tvoje usmiljenje, 4 ) ker smo močno obo- žali. Iz. 64, 9. 9. Pomagaj nam, Bog, naš Zveličar! in zavoljo slave svojiga imena nas reši, o Gospod! in zanesi našim greham zavoljo svo¬ jiga imena; 10. de kje ne porečejo med narodi: Kje je njih Bog? in de se zve med narodi pred našimi očmi maševanje za prelito kri tvo¬ jih služabnikov. 11. Pride naj pred tvoje obličje zdihovanje jetnikov; po velikosti svoje roke vzemi v last sinove pomorjenih; 5 ) 12. in poverni našim sosedam sedmero njim v naročje njih za¬ sramovanje, 6 ) s kterim so tebe zasramovali, o Gospod! 13. Mi pa, tvoje ljudstvo in ovce tvoje paše, te bomo slavili vekomej, od rodu do roda bomo oznanovali tvojo hvalo. LXXIX. (80.) Psalm. Sveti pevec prosi Boga, de naj ohrani izraelsko ljudstvo, ki so ga zaterali sovražniki. 1. Ta psalm je bil blezo, kakor 73. psalm zložen o priložnosti, ko sta bila Jeruzalem in tempelj razdjana. 2. Jeruzalem, veliko, veličastno mesto, je tako revno in zapušeno kakor ču¬ vajska koča, ali pa kakor hram za sadje (Talhofer). V hebrejskim: „ Jeru¬ zalem, so djati v grobljo “. — Kristjan naj moli ta psalm v hudih stiskah svete cerkve. 3. „tvojih scetih u , t. j., Izraelcov, ki so bili izvoljeno ljudstvo Božje. 4. Prehiti nas s svojo ljubeznijo, ter nas prav kmalo, hitro reši, pred ko se tega smemo nadjali. 5. „po velikosti svoje roke 11 , t.j., s svojo vsigamogočno roko vzemi i. t. d- V hebrejskim: „ohrani sinove smerti “, t. j., ohrani smerti odmenjene Izra¬ elce, ki so v sužnost odpeljani, ohrani ljudstvo, ki je že blizo pogina. 6. obilno poverni našim sovražnim sosedam, de bodo prav močno občutili. Bukve Psalmov 19. 1. K koncu, za nje, ki se bodo spremenili, Asafovo spri- čevanje, psalm. ‘) 2. Izraelov vladar, poslušaj! ki vodiš Jožefa 2 ) ko ovco, ki sediš na kerubinih, 3 ) razodeni se 4 ) 3. pred Efrajmam, Benjami- nam in Manasetam; 5 ) zbudi svojo inoč, in pridi nas otet! 4. O Bog! spreoberni nas, 6 ) ter nam pokaži svoje obličje, in oteti bomo. 5. Gospod, Bog vojskinih trum! doklej se boš jezil per molitvi svojiga hlapca? 6. nas nasitoval s solznim kru- ham, in nas napajal s solzami v polni meri? 7. Dal si nas v prepir našim 225 sosedam; 7 ) in naši sovražniki nas zasmehujejo. 8. Bog vojskinih trum! spre¬ oberni nas, ter nam pokaži svoje obličje, in oteti bomo. 9. Vinograd 8 ) si prestavil iz Egipta; narode si pregnal, in si njega zasadil. 10. Vodnik na potu si bil pred njega obličjem, 9 ) vsadil si njegove korenine, in napolnil je deželo, ,0 ) 11. njegova senca je gore po¬ krivala, in njegove veje cedre Božje, u ) 12. svoje terte je razširjal do morja, 12 ) in svoje mladike do reke. 13 ) 13. Zakaj sipoderl njega ograjo, de ga obirajo vsi, ki hodijo mem po potu? 14 ) 1. Gl. Ps. 59,1- V hebrejskim: „ Pevcu na šošanim edut, psalm Asafov 11 . Kristjan naj moli ta psalm za ohranjenje sv. katoliške cerkve. 2. Sveti pevec imenuje tukaj Jožefa, Jakopoviga ljubljenca, namesti vsih nje¬ govih bratov, namesti vsih tzraelcov. Gl. Ps. 76, 16: 80, 6. 3. ki si pričujoč nad skrinjo zaveze. Gl. 1. Kralj. 4, 4: 2. Mojz. 25, 22. 4. pokaži svojo pomoč, svoje veličastvo. 5. pred svojim ljudstvam. — Ti trije rodovi so bili v stanišu nar bližej skrinje zaveze, in so za njo hodili. Gl. 4. Mojz. 2, 18. i. d. 10, 21 — 24. 6. Tvoja šiba nas tepe, ker nismo spreobernjeni; spreoberni nas, ker to le ti zamoreš; potem nam bo pomagano. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ Pomagaj nam spet na noge u . 7. zavoljo nas se prepirajo naši sosedje. Za Palestino so se velikokrat vojsko¬ vali Egipčani in Asirijani. 8. „Vinograd“ se imenuje tukaj izraelsko ljudstvo, kakor tudi sicer večkrat (Iz. 5, 2. Jer. 2, 21. Eceh. 17, 6.), ker je bilo predpodoba Jezusa Kristusa, kteri se je sam imenoval terto. 9- v ognjenim oblaku, ko angelj zaveze, Bog odrešenik. Mal. 3, 1. 10. Sveti pevec popisuje, kako se je izraelsko ljudstvo razširilo po kananski deželi (_11. 12.); kar pomeni razširjanje sv. keršanske cerkve. D. „cedre Bosžje a , t. j., nar viši drevesa. 12. „rfo morja a , namreč do srednjiga morja. 13. do Evfrata, do kteriga je segalo izraelsko kraljestvo ob času, ko je bilo naj bolj razširjeno (2. Kron. 9, 26.). 14. Zakaj si odtegnil izraelskimu ljudstvu svoje varstvo, de zgubi, svojo nar veči dobroto, svojo prostost in pravico po svoji veri živeti? Varhi slednjiga ljudstva so pobožni, veri zvesto vdani vladarji, goreči pastirji in učeniki. Ako Bog dopusti, de tacih pomanjkuje, plane sovražnik med ljudstvo in mu vzame v se viši dobrote. Ul. 15 226 Bnkve Psalmov 19. 80. 14. Divji prešič iz gojzda 15 ) ga je razril, in samotna zver ga je objedla. 15. Bog voj skurili trum! oberni se; ozri se z nebes, ter glej, in obiši ta vinograd, 16. in obdelaj njega, ki ga je zasadila tvoja desna; in (jglejj na simi človekoviga, ki si ga po- terdil sebi. 16 ) 17. Posmojen je z ognjem, in razkopan! Zavoljohudovanja tvo- jiga obličja bodo poginili. 17 ) 18. Tvoja roka bodi nad mo¬ žem tvoje desnice, 18 ) in nad si- nam človekovim, ki si ga po- terdil sebi. 19. In ne bomo od tebe od¬ stopili, poživil nas boš, in v tvoje ime bomo klicali. 20. Gospod, Bog vojskinih trum! spreoberni nas, ter nam pokaži svoje obličje, in oteti bomo. LXXX. (81.) Psalm. Sveti pevec spodbuduje ljudstvo k posvečevanju zapovedanih praznikov in k pokor,šini. 1. K koncu, za tlačivnice,') psalm Asafa samiga. 2. Radujte se Bogu, našimu pomočniku; ukajte Bogu Jako- povimu. . 3. Vzemite psalm, in dajte boben, * 1 2 ) prijetne brenklje s ci¬ trami. 3 ) 4. Trobentajte o mlaji; 4 ) ob slavnim dnevu svojiga prazno¬ vanja, 5 ) 5. ker je zapovedano 6 ) v 15. Divji prešič z gojzda je Nabuhodonosor, ako meri ta psalm na prigodbo, ko so Kaldejci Jeruzalem v oblast dobili. 16. „obdelaj njega u , stori ga popolniga; „sinu človekoviga “, t. j., izraelsko ljudstvo, ki se .zato tako imenuje (Oz. 11, 1.), ker je predpodoba Jezusa Kristusa, Sinu človekoviga. De je sveti pevec v tem psalmu tudi na Kristusa mislil, so stari judje s svetimi očeti vred terdili. Besede: n ki si ga pater dil sebi “, drugi prestavljajo: v ki si ga ter dno zvolil u . 17. n bodo poginili“ naši sovražniki, ki nas zaterajo. Hiti tedaj jih pokončat! 18. n nad možem tvoje desnice a , t. j., nad izraelskim ljudstvam, ktero se zato tako imenuje, ker mu je ,Bog persegel s svojo desnico; ali pa, ker ga ž njo vodi; ali pa, ker mu je zmed vsih ljudstev naj bliže in naj ljubši, ki ga posebno varuje; zlasti pa zato, ker je predpodoba Sina Božjiga, ki sedi na desnici (Ps. 109, 1. Cah. 13, 7.). 1. Gl. zastran „tlačivnice“ Ps. 8, 1. razi. 3. 2. „ Vzemite psalm“, t. j. , pesem v roke, „m dajte boben slišati 3. Drugi prestavljajo: „prijetne harpe s citrami'-'-. 4. Hebrejci so šteli mesce po luni. Pervi dan mlaja v vsakim mescu so prazno¬ vali, de bi začetek sleherniga mesca in sploh čas posvečevali s spominani v Boga (4. Mojz. 10, 10.). Tukej je blezo govorjenje od mlaja tistiga mesca, ki so mu rekli v kterim so velikonoč praznovali. 5. Praznik, kteriga jim tukaj praznovati veleva, je bila mende velikanoč, ker se v 6. versti bere, de je bil v Egiptu ustanovljen (2. Mojz. 12, 1. i. d.)- 6. „ker je zapovedano “, namreč praznovanje je zapovedano. Bukve Psalmov 80. 227 Izraelu, in postava Jakopoviga 6. Ko spričevanje 7 ) ga je po¬ stavil v Jožefu, 8 ) ko je šel iz egiptovske dežele; jezik, ki ga ni znal, je slišal. 9 ) 7. Odtegnil je CBogJ njegov lierbet bremenam, ko so služile njega roke z jerbasam. 10 ) 8. V stiski si me klical, 1 ‘) in sim te odrešil, v temnim viharji sim te uslišal; 12 ) skušal sim te per vodi zopergovora. 13 ) 9. Poslušaj, ljudstvo moje! spričeval ti bom, 14 ) o Izrael! ako me boš poslušal. 10. Ne imej per sebi nobeniga noviga boga, tudi ne moli nobe¬ niga ptujiga boga. 11. Jez sim namreč Gospod, tvoj Bog, ki sim te izpeljal iz egiptovske dežele; razširi svoje usta, in jih bom napolnil. 15 ) 2. Mojz. 20, 2. 12. Pa moje ljudstvo ni poslu¬ šalo mojiga glasu; in Izrael se ni na me ozeral. 13. In prepustil sim jih željam njih serca; in hodili so po svojih izmišljavah. Djan. ap. 14, 15. 14. Ako bi me bilo moje ljud¬ stvo poslušalo, ako bi bil Izrael po mojih potih hodil: Bar. 3, 13. 15. ko nič bi bil morde 16 ) njih sovražnike ponižal, in bi bil na njih stiskavce stegnil svojo roko. 16. Gospodovi sovražniki bi se mu bili perlizovali, 17 ) in njih čas bi bil večen, 18 ) 17. in živil bi jih bil s pše¬ nično mašobo, 19 ) in z medam iz skale bi jih bil nasitoval. 20 ) 7. prečudnima izhoda iz Egipta; ali pa: Ko postavo ga je dal Jožefu (Talhofer). 8. v izraelskim ljudstvu. Gl. Ps. 79. razi. 2. 9. namreč glas Božji je slišal, ki ga je vabil in rešil iz Egipta. Drugi mislijo egiptovski jezik, ki je bil Izraelcam neznan. 10. Bog je rešil ljudstvo iz terde sužnosti, v kteri je moglo nositi težke jer- base (2. Mojz. 1, 14.). 11- De bi sveti pevec ljudstvo tolikanj bolj spodbudil k hvaležnosti in kpokor- šini, svojo pesem tukaj tako zasuče, ter jo tako napravi, de v nji Bog sam govori, rekoč: „V stiskih i. t. d. V hebrejskim začne Bog že v 7. versti govoriti, rekoč: „ Odtegnil sim njegovi herbet“ i. t. d. 12. iz viharja, temniga oblaka je Bog gledal na Egipčane, ter jih je pokončal, (2. Mojz. 14, 24. 25.). 13. kjer se je bilo jelo ljudstvo z Mojzesam prepirati (2. Mojz. 17, 2.). 14. razodel se ti bom, dal ti bom zapovedi. Talhofer prestavlja: „zapričeval te bom“. 15. De sim te iz Egipta peljal, je velika dobrota; pa še več terjaj od mene, in prejel boš, ako spolnuješ moje zapovedi. 16. Drugi prestavljajo: Jahko bi bil kmalo njih sovražnike “ i. t. d. . . 17. prav za prav „bi se mu bili lagali^ , ali pa: hlinili. Gospodovi sovražniki bi sicer ne bili radovoljno in radi vdani izraelskitnu ljudstvu , pa bi se ga bili bali, in se mu zato prilizovali. Ali pa: sovražniki bi se bili Izraelcam podvergli, in se jim prilizovali. 13. Izraelci bi bili večno v gnadi in v sreči. Gl. Prid. 37, 27. „s pšenično mašobo u , t. j., z naj boljši pšenico. 2 °- »s medam iz skale 11 , t. j., tudi vtacih nerodovitnih, skalnatih krajih, kjer bučele nimajo paše, bi jih z medam, t. j., z obilno hrano, z obilnimi perdelki čudovitno oskerboval (Talhofer). Ko bi bili judje spoznali obiskanje. Božje v Kristusovim času, bi vživali v hiši Božji sveto rešnje telo, in bi okušali 15 * 228 Bukve Psalmov 81. 82. LXXXI. (82.) Psalm. Bog je sodnik sodnikov. 1. Psalm Asafov. Bog je v zboru bogov, 1 ) in v sredi sodi bogove. 2. Doklej bote sodili krivično, in obraz grešnikov sprejemali? 2 ) 3. Persodite (pravicoj ubo- zimu in siroti; nizkiga in reveža opravičite! 4. Rešite reveža, in uboziga izderite grešniku iz roke. Prip. 24, 11. 5. Ne umejo, tudi ne spo¬ znajo, v temi hodijo; 3 ) tresejo se vse podlage zemlje. 4 ) 6. Jez sim rekel: Bogovi ste, 5 ) in sinovi Narvišiga vsi, 6 ) 7. tode ko ljudje bote umerli, in kakor vsak poglavarjev padli. 7 ) 8. Vzdigni se, o Bog! sodi zemljo; ker ti dedvaš med vsimi narodi. 8 ) LXXXII. (83.) Psalm. Sveti pevec prosi Boga pomoči zoper sovražnike, ki nadlegvajo deželo. sladkost keršanskih resnic. Bodi pokorn, o kristjan, dp te Gospod nasiti s svojo pšenico in svojo nebeško modrostjo I 1. „v zboru bogov 11 ', t. j., sodnikov in kraljev, ki se tako imenujejo (2. Mojz. 21, 6: 22, 8. 28.), ker so Božji namestniki na zemlji. Gl. 2. Kron. 19,6.7. Rim. 13, 1. 2. 3. Pomen: Bog je poglavar sodnikov in kraljev. Ta psalm je ojster nagovor Božji za tiste sodnike in kralje, ki svojo oblast napak obračajo. 2. n obraz grešnikov sprejemali t. j., kako dolgo bote v sodbi ljudem le na obraz, na njih osebe, na njih imenitnost in darila gledali, ne pa na njih pravdo, ako je pravična? (Talhofer.) 3. Oblastniki, viši gosposke nočejo spoznati, deje pravica do narodov podlaga mirti in sreče. 4. ravno zato, ker pravice ne spoznajo, gre vse skrižem, je vse zmedeno. 5. Jez sim sicer rekel, de ste bogovi, t. j., moji namestniki. 6. „ sinovi Narvišiga “, t. j., otroci Božji. Kristus obrača (per sv. Jan. 10, 34—36) te besede na vse ljudi, ker so vsi iz Boga, vstvarjeni po njegovi podobi (1. Mojz. 1, 27.). Pravi Sin Božji pa je le Kristus, ki se zato ime¬ nuje edinorojeni Sin. Jan. 1, 14. 18: 3, 16. 18: 1. Jan. 4, 9. 7. desiravno ste moji namestniki, vas vender le ta vaša imenitnost ne more rešiti nagle smerti in kazni, ako krivično ravnate ; pometli bote kakor drugi nizki ljudje, in prišli bote pred mojo sodbo; saj še poglavarjem ne zanašam, ako krivično ravnajo (Talhofer). 8. Drugi prestavljajo: „ker ti imaš v lasti vse narode si vsih Gospod. Sv. pevec tukaj spet sam govori, in prosi Boga, de naj prevzame sodbo, ker sodniki zanemarjajo svoje dolžnosti. Bukve Psalmov 82. 1. Pesem, psalm Asafov.') 2. Bog! kdo je'tebi enak? 1 2 ) ne molči, in ne daj se zaderže- vati, 3 ) o Bog! 3. Ker glej! tvoji sovražniki, in kteri te čertijo, vzdigujejo glavo. 4. Zoper tvoje ljudstvo delajo hude naklepe, in zoper tvoje svete 4 ) se posvetujejo, 5. rekoč: Pridite, in potre- bimo jih zmed narodov, de se Izraelovo ime več ne bo imeno¬ valo. 6. Ker sklenili so z enim gla- sam, in zoper tebe zavezo 5 ) na¬ redili 7. šotori Idumejcov in Izma- eličani, Moabljani in Agarenci, 8. Gebal in Amon, in Ama- 229 lek, 6 ) ptujci 7 ) z njimi vred, ki prebivajo v Tiru. 8 ) 9. Tudi Asur 9 ) je prišel z njimi, pomagali so Lotovim sinovam. 10 11 ) 10. Stori jim kakor Madija- nam, u ) in Sisaru, 12 ) kakor ja- binu ob potoku Kisonu. 13 * ) 11. Poginili so v Endoru, stor- 12. Stori njih poglavarje, ka¬ kor Oreba, in Zeba, in Zebeta, in Salmana, I5 ) vse njih poglavarje, 13. ki so rekli: Ko delež si v last vzemimo svetiše Božje, i 6 ) 14. Moj Bog! naredi jih, ka¬ kor kolo, 17 ) in kakor pleve na vetru. 15. Kakor ogenj, ki gojzd 1. Ktero zgodbo sveti pevec v tem psalmu pred očmi ima, je težko določiti; zakaj to, kar se bere v bukvah 2. Kralj. 10. in 2. Kron. 20., se z njo ne zlega, ker ondi niso imenovani vsi narodi, ki se v tem psalmu (v. 7. 8. 9.) v misel jemljejo. Nar bolj prav je, ako si mislimo ta psalm ko splošno prošnjo za pomoč zoper sovražnike Izraeloviga kraljestva. V psalmu imeno¬ vani narodi pomenijo potem sovražnike sploh, kar je tudi permerno, ker so se vsi ti narodi večkrat sovražno obnašali proti izraelskimu ljudstvu. — Kristjan naj misli na sovražnike svete cerkve in vere. 2. kdo ti je enak v perzanašljivosti £v. 3.)? 3. ne daj se utolažiti, de bi ne kaznoval. 4. n .wete a v hebrejskim: „skrite u , ki skrito žive pod tvojim varstvam. 5. vsi sovražniki so se združili zoper tvoje kraljestvo, tedej zoper tebe, ker si ti njegov kralj. 6. Vsi ti narodi so prebivali v Arabii, in so od roparije živeli. 7. „ptu>ci (l so Filistejci, ker so se bili v Palestino preselili. 8 - ,,i> Tiru (i , v bogatim, velikim mestu. 9. n Amr u , to je, Asirijani so prišli z njimi. 10- „ Lotovim. sinovam “, t. j., Moabljanam in Amončanam, ki so bili mlajši Lota, ki se je bil spečal s svojima hčerama (1. Mojz. 19, 37.). 11. Glej zgodbo z Madijani Sodn. 7. pogl. 12. Glej zgodbo s Sisaram Sodn. 4. pogl. 13. Glej zastran tega Sod. 5, 21. 14- Oni, ki so bili v Endoru, blizo Tabora, pokončani, so potaptani gnojili zemljo, ker niso bili pokopani. Perm. 4. Kralj. 9, 37. Jer. 8, 2: 16, 4. 13- Glej zastran teh knezov Sodn. 7, 25: 8, 21. 16- Premagajmo in v last vzemimo Jeruzalem in sveto deželo.— Enako bi radi - gospodarili sovražniki svete vere po svoji volji v svetišu — v cerkvi Božji. 1L „ kakor kolo a nestanovitne. V hebrejskim: „kakor vertinec“, t.j., veter, ki prah, pesek in listje okrog verti. Ps. 1, 4. Iz. 5, 24. 230 Bnkve Psalmov 82. 83. požge, in kakor plamen, ki gore posmodi: 18 ) 16. tako jih podi v svojim vi¬ harji, in prestraši jih v svojim serdn. 17. Napolni jim obraz s sra¬ moto, de vprašajo po tvojim imenu, o Gospod! 19 ) 18. Sramujejo naj se, in zbe¬ gani naj bodo na vekomej; osra- moteni naj bodo, in naj pogi¬ nejo! 20 ) 19. In naj spoznajo, de je tebi Gospod ime, de si ti edini Narviši po vsim svetu. LXXXffl. (84.) Psalm. Goreče želje po svetišu Božjim. 1. K koncu, za tlačivnice, * 1 ) Koretovim sinovam, 2 ) psalm. 2. Kako ljube so mi tvoje prebivališa, 3 ) Gospod vojskinih trum! 4 ) 3. Moja duša hrepeni in ko- perni po lopah Gospodovih. 5 ) Moje serce, in moje meso 6 ) se veseli v živim Bogu; 7 ) 4. vrabec si namreč najde hišo in gerlica svoje gnjezdo, ker iz¬ vali svoje mladiče; (jez pa naj najdem ) tvoje altarje, Gospod voj¬ skinih trum, moj kralj in moj Bog ! 8 ) 5. Blagor jim, kteri prebivajo v tvoji hiši, o Gospod! vekomej in vekomej te bodo hvalili. 6. Blagor človeku, kteri ima pomoč od tebe; v svojim serca si napravlja stopnjice 7. po dolini solz k kraju, ki si ga je odločil. 9 * ) 18. tako hitro jih p6di v svojim serdn, kakor naglo se ogenj po suhim hribu razširja. 19. de po tebi vprašajo, tebe išejo, časte in po tvoji postavi žive. To je namen vsih Božjih kazen in sodba na tem svetu, de bi se grešniki spreobernili; zlasti pa grešnike budi in k Bogu obrača nestanovitnost in zmota duha (jv. 14.), ki povsod iše miru, pa ga nikjer ne najde kakor le v Bogu samim, v vesti pekoči ogenj Božji (v. 15.), in osramotenje-pred svetam (17.). 20. „naj poginejo^, ako te ne išejo. 1. Gl. zastran „tlačivnice “ Ps. 8, 1. 2. Gl. Ps. 41. Po misli razlagavcov je David zložil ta psalm, ko je predAbsa- lomam bežal, in je s svojimi zvestimi uukraj Jordana, deleč od svetiša, živel. 3. Sveti šotor je imel več razdelkov (2. Mojz. 26. razi. 1.). 4. „ vojskinih trum a , t. j., nebeških moči, angeljev in zvezd. 5. Razdelki svetiga šotora se imenujejo preddvori, lope, veže. 6. duša in telo, ves človek se veseli. 7. v Bogu, ki se živiga skazuje s svojo gnado, ktera našo dušo oživlja- 8. Drugi prestavljajo: ... v kjer izvali svoje mladiče , na tvoje altarie 11 i. t. d. Pomen: Gospod, daj mi priti v tvoje svetiše, po kterim tolikanj hre¬ penim; saj pustiš še ptičem, nespametnim živalim, gnjezda narejati v tvoji hiši, tolikanj bolj meni dovoli ondi prebivati (Talhofer). 9. Blagor mu, kdor prejema pomoč v tvoji hiši; zakaj tak ne zapusti le greha, ampak ozaljša tudi svoje serce z vsimi čednostmi, ktere so mu ko stopnjice Bnkve Psalmov 83. 84. 231 8. Zakaj postavodajavec 10 ) daje blagodar; hodijo od čednosti do čednosti; vidi se Bog bogov na Sionu. 11 ) 9. Gospod Bogvojskinih trum, usliši mojo molitev; poslušaj, Bog Jakopov 1 10. Ozri se, Bog, naš varh, in poglej na obličje svojiga raa- ziljeniga; ,2 ) 11. zakaj bolji je en dan v tvojih lopah, kakor tavžent. 13 ) Raji sim nar manjši v hiši svo¬ jiga Boga, 14 ) kakor de bi stanoval v šotorih grešnikov. 12. Ker usmiljenje in resnico ljubi Bog; 15 ) Gospod bo milost in slavo dal. 13. Dobrot ne bo kratil njim, 16 ) ki žive nedolžno; Gospod voj- skinih trum, blagor mu, kdor v te zaupa. LXXXIV. (85.) Psalm. Prošnja za posvečenje. 1. K koncu, Koretovim si- novam, psalm. 1 ) 2. Blagoslovil si, o Gospod! deželo svojo; odvernil si Jako- povo sužnost, 3. odpustil si krivico svojimu iz tega težavniga življenja v nebeško domačijo, v ktero je namenjen (Avg. Hier.). 10. zakaj Bog, on, ki je pomagal (v. 6.), je postavodajavec, in zato tudi daje moč, postavo spolnovati; on vodi človeka od čednosti do čednosti, in se mu daje gledati in vživati. 11. V hebrejskim se'bere 6., 7. in 8. versta: „ Blagor človeku, ki ima svojo moč v tebi; v njegovim sercu so narejene pota (varno hodi). Ako tudi gre skozi dolino solz, jo stori studenčno (ako tudi joka, so mu solze v tolažbo in polajšanje); in jesenski dež jo pokrije z blagosloram (njegovo težavno življenje bo prejelo polajšanje). Gredo od moči do moči, de pridejo pred Boga na 8ion u . 12. „ svojiga mazil) e nig a“, t. j., svojiga kralja; usmili se ga! — Kristjan misli na veliciga maziljeniga, kteriga je Bog mazilil pred vsimi druzimi (Ps. 44, 8.), vkterim so vsi drugi maziljeni, de so kristjani; misli na srednika (1. Jan. 2, 1.), Jezusa Kristusa. 13. En dan v Božji hiši je boljši, srečnejši in zaslužljivši, kakor tavžent družili dni, ki jih človek preživi v raztresenji pozemeljskiga življenja. 14. Rajši stojim zaničevan za vratmi v tvoji hiši, kakor de bi v časti in sreči med hudobnimi prebival. V hebrejskim: ,, Veliko raji stojim za vratmi v hiši Božji « i. d. 15. Bog je usmiljen, in spolnuje svoje obljube, ako sim mu zvest; kaj mi bodo pa grešniki na poslednje dali? V hebrejskim: v ker Bog, Gospod, je solnce m škit “, t. j., Bog nas razsvetljuje in brani nesreče. 16. Drugi prestavljajo: „Ne bo odrekel dobrot njim“ i. t. d. 1- Gl. Ps. 41. Ta psalm obsega prošnjo nekiga Izraelca za ohranjenje gnade Božje, potem ko so bili Izraelci rešeni iz (berž ko ne, babilonske) sužnosti (1—8.), potem obljubo Božjo zastran te gnade, ako bodo Bogu zvesti (9—14.). — Kristjan naj prosi v tem psalmu za posvečenje svoje duše, potem ko je bil rešen iz sužnosti greha. 232 Bnkve Psalmov 84. ljudstvu; zagernil si vse njih grehe, 4. potolažil si vso svojo jezo, odjenjal si od jeze svojiga serda. 5. Spreoberni nas, 2 ) o Bog, naš zveličar, in odverni od nas svojo jezo. 6. Se boš mar vekomaj jezil nad nami? ali boš raztegal svojo jezo od roda do roda? 3 ) 7. O Bog! ako se [k nam) oberneš, 4 ) nas oživiš, in tvoje ljudstvo se bo veselilo v tebi. 8. Pokaži nam, Gospod! svojo milost, in dodeli nam svoje zve¬ ličanje. 9. Poslušal bom, kar mi Go¬ spod Bog govori; 5 ) ker govori mir svojimu ljudstvu, 6 ) in svojim svetim, 7 ) in njim, ki se ober- nejo v serce. 8 ) 10. Res, njegova pomoč je blizo njim, ki se ga boje; 9 ) de pre¬ biva slava 10 ) v naši deželi. 11. Milost in resnica se sre¬ čate; 11 ) pravica ino mir se ob¬ jameta. 12 ) 12. Resnica poganja iz zem¬ lje; 13 ) in pravica gleda iz ne¬ bes. 14 ) 13. Zakaj Gospod deli dobro- 2. Ohrani nas k tebi obernjene v svoji gnadi. V hebrejskim: „ Postavi nas v poprešnji stan a . 3. Ali nas boš mar še enkrat tepel, za očeti še njih otroke, in bo tako ter- pela tvoja jeza od roda do roda? 4. O Bog! ako nam deliš svojo gnado. 5. Poslušal bom, kaj mi bo Bog odgovoril na mojo prošnjo. 6. daje svojimu ljudstvu mir, pokoj, srečo, ako živi v svetim strahu (v. 10.). To prerokovanje zadeva tudi prihodnji čas, ki bo prinesel kralja miru, Mesija (Jan. 14, 27.). 7. „svojim svetim. t. j., pravim pobožnim Izraelcam. Gl. Ps. 78, 2. Mih. 7, 2. 8. ki v se gredo. V hebrejskim: ... „svojim svetim , ako spet neumnosti ne počenjajo 11 . 9. ki so potertiga serca. Ps. 33, 19. — Delajte pokoro, 'pravi Kristus, nebeško kraljestvo se bliža. 10. „de prebiva slava v deieli“, de se poverne k nam v deželo naša po- prešnja čast in sreča, ki je zginila zmed nas, ko so nas naši sovražniki tolikokrat premagali; ali pa po misli druzih: de prebiva v deželi Bog-angelj nad skrinjo zaveze pričujoč (2. Mojz. 25, 22.), ki se bo ob svojim času vidama perkazal v Jezusu Kristusu (Jan. 1, 14.). 11. Bog govori dalje (v. 9.): Milost in zvestoba v spolnovanji Božjih obljub bo zdajci očitna, zlasti ko pride Mesija, ker se bo potem milost posebno v poklicu nevernikov in zvestoba v sprejemanji Judov pokazala. Gl. Rim. 15, 8. 9. 12. pravica in mir se spravita, ker ljubezen kazen odverne. To nar bolj velja od Kristusoviga prihoda, ob kterim ste se Božja pravica in ljubezen ob enim nar bolj popolnama razodevale. 13. Zvestoba v spolnovanji obljub se preobilno razodeva, zlasti pa spet v Kri¬ stusu, ki se je ko večna Resnica včlovečil. 14. pravica sega iz nebes na zemljo; nebeška pravica bo prišla na zemljo. — Zato poje sveta cerkev: Rosite nebesa pravičniga, oblaki dežujte ga, zemlja rodi ga! Bnkve Psalmov 84. 85. 233 to; 15 ) in naša zemlja daje svoj 14. Pravica gre pred njim, 17 ) sad. 16 ) in hodi po svojim potu. LXXXV. (86.) Psalm. Prošnja za pomoč zoper sovražnike. 1. Molitev Davida samiga.‘) Nagni, Gospod! svoje uho, in me usliši; ker sim siromak in revež. 2. Vari mojo dušo, ker sim svet; 2 ) pomagaj, moj Bog! svo- jimu hlapcu, ki v tebe upa. 3. Usmili se me, Gospod! ker v tebe kličem vsaki dan. 4. razveseli dušo svojiga hlap¬ ca, ker k tebi, o Gospod! po¬ vzdigujem svojo dušo. 5. Ker ti, Gospod! si Ijubez- njiv in milostljiv, in veliciga usmi¬ ljenja do vsih, ki v tebe kličejo. Joel 2, 13. 6. Zasliši, o Gospod! mojo molitev; in glej na glas moje prošnje. 7. Ob dnevusvoje stiske sim v tebe klical, ter si me uslišal. 8. Ni ga tebi, Gospod! ena- ciga med bogovi; in nič ni ena- ciga tvojim delam. 9. Vsi narodi, ktere koli si ustvaril, bodo prišli, in bodo pred teboj molili, Gospod! in slavili tvoje ime. 10. Ker ti si velik in čudo¬ delen ; ti edini si Bog. 11. Vodi me, Gospod! po svo¬ jim potu, in hodil bom v tvoji resnici; veseli naj se moje serce, 3 ) de se boji tvojiga imena. 12. Hvalil te bom, Gospod, moj Bog! iz vsiga svojiga serca, in slavil bom tvoje ime vekomej. 13. Ker tvoje usmiljenje do mene je veliko; in si rešil mojo dušo iz naj spodnejiga brezna. 14. Bog! krivični so se vzdignili zoper mene, in derhal mogočnih mi streže po življenji, ter te ni¬ majo pred svojimi očmi. 15. Ti pa, Gospod Bog! si usmiljen in milostljiv, poterpežljiv in veliciga usmiljenja in resni¬ čen ; 4 ) 16. ozri se name, ter se me usmili; daj svoje gospostvo 5 ) svo- jimu hlapcu, in pomagaj sinu svoje dekle. 6 ) 15. Gospod deli' svojo gnado, nar veči dobroto, resnico samo. 16. zemlja daje svoj navadni sad; v visim pomenu: Kristusa, Sinu človekovima, l?- Ljudje bodo pravično pred njim hodili. L Ta psalm je David blezo molil, ko ga je Savel preganjal. — Kristjan ga lahko moli, de zadobt pomoč zoper skušnjave in napade notranjih in zunanjih sovražnikov. 2 - »svet 11 , t. j., tebi posvečen, ker sim tvoj. 3- »veseli riai se moje serce“, v hebrejskim: „zberi moje serce (vse občutljeje mojiga serca). f- »resničen drugi 'prestavljajo; „zvest“. 5. »srnje gospostvo t. j., svojo moč svojimu hlapcu, de premaga svoje sovražnike. 6- pomagaj deklinimu sinu, ki je bil rojen v tvoji hiši, in je torej tvoj suženj, tv °ja lastnina. 234 Bukve Psalmov 85. 86. 17. Stori nad menoj znamnje mujejo, kteri me sovražijo; ker ti, k dobrimu, 7 ) de vidijo, in se sra- Gospod! si mi pomagal in me tolažil. LXXXVI. (87.) Psalm. Novi Jeruzalem. 1. ZaKoretove sinove, * 1 ) pe¬ semski psalm. 2 ) Njega 3 ) stalo je na svetili gorah; 4 ) 2. Gospod ljubi sionske vrata bolj kakor vse jakopove šotore. 5 ) 3. Veličastno se govori od tebe, Božje mesto ! 6 7 ) 4. Spomnil se bomRahaba 7 ) in Babilona, de me spoznajo. 8 ) Glej, ptujci, 9 ) in Tirjan, in ljud¬ stvo Etiopcov, oni so ondi. 10 ) 5. Ali se ne bo Sionu reklo: v Človek in človek je bil rojen v njem, 11 ) in Narviši sam gaje uterdil? 6. Gospod perpoveduje v po¬ pisovanji ljudstev in pervakovnjih, ki so v njem. 12 ) 7. Veselim 13 ) so enaki vsi, ki prebivajo v tebi. 14 ) 7. Stori nad menoj tako delo, de moji sovražniki iz njega lahko spoznajo, de si ti z menoj; to delo pa je rešenje iz rok sovražnikov, ki je svetimu pevcu „k dobrimu “, t. j., v srečo (Talhofer.). 1. Mlajši levita Koreta so bili pevci. Gl. Ps. 41. razi. 1. 2. V tem psalmu sveti pevec prerokuje, de bo Sion, t. j., Jeruzalem, središe keršanske vere. V Jeruzalemu, kjer je Kristus svojo daritev na križu do¬ končal, se je začela sveta cerkev. 3. „Njega 11 , namreč Siona, Jeruzalema, svete cerkve. 4. Jeruzalem je stal na treh gričih; duhovni stebri svete cerkve so aposteljni in njih nasledniki. Gl. Ef. 2, 20. 5. „sionske vrata u , t. j., mesto Sion ali Jeruzalem. Ker se bo ob svojim času sveta cerkev v Sionu ali Jeruzalemu spočela, zato ga Gospod bolj ljubi, kakor druge prebivališa Jakopove, ktere judovsko shodnico pomenijo. Cerkev je ko terdno, nepremagljivo, večno mesto; judovska shodnica pa je, kakor trohljiva, minljiva bajta. 6. častitljive imenitne reči se prerokujejo od tebe. Gl. naslednje in Tob. 13, 13—17. Skriv. raz. 21, 9. i. d. 7. „Rahaba“, t. j., Egipta, ki se zavoljo svoje neukrotljive prevzetnosti in ošabnosti tako imenuje (Iz. 30, 7: 51, 9. razi.). 8. Obiskal bom (govori Bog) s svojognado Egipt in Babilon, t. j., vse narode (te dve nar mogočniši kraljestvi ste imenovani namesti vse zemlje sploh), de se spreobernejo in se uče spoznavati mene, praviga Boga, in pravo vero. 9. „ptujci il , t. j., Filistejci, ker so se v Palestino vselili. 10. „oni so ondi" ko prebivavci noviga mesta. Tudi nar daljniši in nar so- vražniši narodi bodo sprejeti v novi Sion, v sveto cerkev. — V hebrejskim: „oni so ondi rojeni 1 ', t. j., oni bodo ondi v novo življenje prerojeni. 11. Človek za človekam, vsakoršni ljudje bodo zaporedama v njem rojeni z a novo življenje. 12. Gospod perpoveduje ter zapisuje te novorojene v bukve, ki so namenjene za ljudstva in poglavarje, kteri v njegovim novim mestu dobe mestnjanske pravice. 13. „ Veselim",- v hebrejskim: „pevcam u , ki Boga hvalijo. 14. ki prebivajo v tebi, o mesto Božje! Bukve Psalmov 89. 235 LXXXVII. (88.) Psalm. Molitev v britkosti in zapušenji. 1. Psalmska pesem, za Ko- retove sinove, k koncu, na ma- tieletu za odgovarjanje, 1 ) poduk Emana, Ezrahičana. 2 ) 2. Gospod, Bog mojiga zve¬ ličanja, po dnevu kličem, in po noči vpričo tebe. 3. Naj pride pred tvoje obličje moja molitev; nagni svoje uho k moji prošnji! 4. Ker moja duša je z nadlo¬ gami napolnjena, in moje življe¬ nje se peklu 3 ) bliža. 5. Perštet sim njim, ki gredo' v jamo, enak človeku, ki je brez pomoči, 6. med mertve sim spušen, kakor pobiti, kteri spijo v grehih, in se jih več ne spomniš, in oni so pahnjeni iz tvoje roke. 4 ) 7. Položili so me v nar glo- bokejši jamo, v temo, in vsmertno senco. 5 ) 8. Tvoj serd tiči terdo nad mano, in vse svoje valove si nad me navlekel. 9. Odvernil si od mene moje znance; imeli so me za gnusobo. Izdan sim, in ne morem uiti; 10. moje oči slabe zavoljo rev- šine; v tebe kličem, o Gospod! ves dan, proti tebi razpenjam svoje roke. 11. Boš mar nad mertvimi čuda delal? ali jih bodo zdravniki obu¬ dili, de te bodo slavili? 6 * * * * ) 12. Bo mar kdo v grobu per- povedoval tvojo milost, in tvojo resnico v pogubljenji? 13. Se bodo mar v temnicah spoznale tvoje čuda; in tvoja pra¬ vica v deželi pozabljivosti? 1. ki se poje in spremlja z nekim orodjem, ki se mu pravi „mahelet u (Ps. 52, 1.); n %a odgovarjanje u , ali odpevanje, pevci so namreč peli zapore¬ doma v dveh verstah. 2. Nek „Eman u se jemlje v misel 1. Kron. 15, 17. 19. 3. „peklu il , t. j., spodnjimu svetu, smerti. — V brhkostih stiskani kristjan obrača to na svoj dušni stan. 4. tvoja mila roka mertvim nič več ne skazuje telesnih dobrot. 5. „jama“, „tema“, v smertna senca“ so podobe nar veči nesreče in reve 6. Sveti pevec prosi Boga, de naj ga reši iz smertne nevarnosti, ter naj ga še dalje ohrani v življenji, in sicer zato, de ga bo mogel častiti in hvaliti na tem svetu; svojo prošnjo pa takole podpera: Ker z mertvimi po navadi ču¬ dežev ne delaš, in jih ne obujaš v življenje, pa tudi zdravniki jih ne morejo obuditi v življenje, de bi te potem obujeni spet častili in hvalili; torej tudi mene, ako umerjem (si misli sveti pevec), ne boš obudil, in tudi zdravniki me ne bodo mogli obuditi v življenje, de bi te potem še dalje častil in hvalil; v grobu, pogubljenji 11 , t.j., v trohnjenji pa nihče ne perpoveduje in ne poveličuje tvoje milosti in zvestobe v spolnovanji storjenih obljub (v. 12.), na spodnjim svetu nihče ne oznanuje tvojih čudežev, tvojih veličastnih del (v. 13.). Talhofer.— Kristjan v terpljenji misli tukaj (v. 11 —13.) na svoje dušno zapušenje, na suhoto in otožnost svoje duše, ko namreč ne more, kakor ti si rad, z veseljem in z gorečnostjo Boga hvaliti in moliti; iz take dušne otožnosti in suhote pa more le sam Bog človeka rešiti. 236 Bukve Psalmov 8¥. 88. 14. Jez pa, Gospod! v tebe kličem, in zjutrej ti moja molitev naproti pride. 15. Zakaj, Gospod, zametuješ mojo molitev, in odvračaš svoje obličje od mene? 16. Revež sim, in v težavah od svoje mladosti; povišan pa, sim bil ponižan in prestrašen. 7 ) 17. Tvojajezasenameobrača, in tvoji strahovi me begajo, 18. obdajajo me ves dan ka¬ kor voda, obdajajo me vsi skupej. 19. Odpravil si od mene pri- jatla in bližnjiga, in moje znance od moje reve. 8 ) LXXXVIII. (89.) Psalm. Sveti pevec prosi Boga, de naj spplni svoje obljube. 1. Poduk Etana Ezrahičana.') 2. Gospodovo usmiljenje bom vekomej prepeval, od roda do roda bom oznanoval s svojimi ustmi resnico tvojo. * 1 2 ) 3. Ker si rekel: 3 ) Vekomej se stavi usmiljenje v nebesih, 4 ) perpravljena je v njih resnica tvoja. 5 ) 4. Naredil sim zavezo s svo¬ jimi izvoljenimi, persegel sim Da¬ vidu, svojimu hlapcu: 6 7 8 ) 5. Do vekomej ti bom per- pravljal zarod, 7 ) in postavljal tvoj sedež od roda do roda. 6. Slavile bodo nebesa 8 ) tvoje čudeže, Gospod, in tvojo res¬ nico 9 ) v zbirališu svetnikov. 10 ) 7. Zakaj, kdo v oblakih je enak Gospodu, zmed Božjih si¬ nov Bogu podoben? 11 ) 8. Bog, ki je slavljen v zboru svetnikov, je veči in strašneji, kakor vsi, ki so okoli njega. 7. V hebrejskim se bere ta versta: „iSiromak sim in z mladiga umiram; ■prenašam troje strahove, in sim maloserčen a . 8. v tem nesrečnim stanu si mi odtegnil moje prijatie, kteri bi mi imeli bili v tolažbo. V hebrejskim: r mo]i znanci so v temi t. j., se ne vidijo. 1. Dva Etana se imenujeta v svetim pismu, eden 1. Kron. 2, 6. 8., eden pa 3. Kralj. 4, 31.; nobeden nju pa, kakor se kaže, ni zložil tega psalma; zakaj sveti pevec je živel ob času, ko je bila Davidova hiša že razpadla (v. 39—46.), in zato Boga prosi, de naj po svojih obljubah (2—5:20 — 38.) to hišo spet sozida, po tem takim je bil ta psalm blezo zložen v nesrečnim času kratko pred babilonsko sužnostjo. — Kristjan naj misli na razdjanje v Gospodovim vinogradu, ter naj Boga prosi, de naj spet poveliča svoje kraljestvo na zemlji, kakor je bil obljubil. 2. ^resnico “, t. j., zvestobo v spolnovanji tvojih obljub. 3. V hebrejskim: „Zakaj jez sim rekel “ ali „mislil‘ l . 4. Sveti pevec permerja tukaj usmiljenje Božje velikimu poslopju, ki se nepre- nehama stavi ali zida, in nikoli ne razpade. (Talhofer). 5. v perprarljena Ci , drugi prestavljajo: „uterjena u ; tvoja zvestoba v spol¬ novanji obljub je tako uterjena in nepremakljiva, kakor nebesa. 6. Glej, zastran storjene obljube Božje 2. Kralj. 7, 12. 13. 7. neprenehama bom ohranil tvoj zarod, tvoje mlajše na kraljevim sedežu. 8. „nebesa u , t. j., nebeški duhovi. 9. ,,tvojo resnico t. j., tvojo zvestobo v spolnovanji tvojih obljub. 10. angeljev (Job. 5,1: 15, 15. Cah. 14, 5.). 11. „v oblakih “, t. j., v nebesih; n zmed Božjih sinov“, t. j., angeljev. Bnkve Psalmov 88. 237 9. Gospod, Bog vojskinih trum! kdo ti je enak? mogočen si, Gospod! in tvoja resnica je okoli tebe. 12 ) 10. Ti gospoduješ nad močjo morja, in vzdigovanje njegovih valov ti tolažiš. 11. Ti ponižaš prevzetnika, ka¬ kor ranjeniga; 13 ) z ramo svoje moči razkropiš svoje sovražnike. 12. Tvoje so nebesa, in tvoja je zemlja; vesoljni svet, in kar ga napolnuje, si ti uterdil. l. Mojz. 2,1. 13. Sever in morje 14 ) si ti vstva- ril; Tabor in Hermon se radu- jeta v tvojim imenu. 15 ) 14. Tvoja rama je z mogoč¬ nostjo (navdana). Bodi močna tvoja roka, in povzdigni se desnica tvoja! 16 ) 15. Pravica in sodba je per- prava tvojiga sedeža. Milost in resnica hodita pred obličjem tvo¬ jim. 17 ) 16. Blagor ljudstvu, ki zna hvalo peti; 18 ) Gospod! v luči tvojiga obličja bodo hodili, 19 ) 17. in v tvojim imenu se bodo radovali vsaki dan, in v tvoji pravici bodo povišani. 18. Ker slava njih moči si ti, 20 ) in po tvojim dopadenji se naš rog zvikšuje. 21 ) 19. Zakaj Gospod je naš spre¬ jemnik, 22 ) in Izraelov Sveti naš kralj. 20. Takrat 23 ) si govoril v per- kazni 24 ) svojim svetim, 25 ) in si rekel: 26 ) Djal sim pomoč na moč- niga, in povišal sim izvoljeniga izmed svojiga ljudstva. 27 ) 12. tvoja zvestoba je okrog tebe; vse okrog tebe priča tvojo zvestobo. 13. tedaj z majhnim trudam. Talhofer: Ti si prevzetne Egipčane tako ponižal, de se niso mogli nič več ustavljati, kakor se ne more nič več ustavljati in braniti človek, ki je smertno ranjen. 14. „i$ener“, t. j., polnočno stran, „morje“, t. j., rudeče morje, ki se raz¬ prostira od Palestine proti jugu, tedaj južno stran si ti vstvaril. 15. „Tabor u , gora, ki stoji proti zahodu, pomeni tukaj zahodnjo stran; „He?non cl , tudi gora, ki stoji proti vzhodu, pa pomeni vzhodnjo stran sveta; tedaj: vse štiri dele sveta si ti vstvaril, in vsi tebe poveličujejo. 16. Pokaži svojo vsigamogočnost v ti pričujoči stiski. Drugi prestavljajo poleg hebrejskiga: „ Mučna je tvoja roka, in tvoja desnica je povišana “. 17. „je perprata u , t. j., podlaga tvojiga kraljestva. v Milost“, dobrota, „resnica “, zyestoba, se iz vsiga razodeva, karkoli delaš (Brentano). 18. ki zna hvalo Božjo oznanovati. 19. pod tvojim razveseljevavnim varstvam bodo prebivali, ki tebi, svojimu Bogu in kralju, hvalo prepevajo, t. j., ki tebe časte (Brentano). 20. To je njih močna slava, njih posebna čast, de si ti njih kralj, v tebi imajo moč. 21. po tvoji dobroti in milosti raste naša moč. 22. V hebrejskim: „Gospod je naš škit“, t. j., naša hramba, naš pomočnik, naš varh. „ Izraelov sveti a , t. j., Bog je naš kralj. 23. ko si bil z Davidam zavezo naredil fv. 4. 5.). 24. „v perkaznf 1 , t. j., v prerokovanji f2. Kralj. 7, 4.). 25. Natanu in Davidu. V hebrejskim: „ svojimu svetimu “ (Natanu ali pa Davidu). 26. Svojo moč sim dal (govori Bog do 38. verste) junaku, de z mojo pomočjo pomaga ljudstvu (.Talhofer). 27. „izvoljeniga“, namreč Davida, kakor precej nasledva. 238 Bnkve Psalmov 88. 21. Najdel sira Davida, svojiga hlapca, s svojim svetim oljem sim ga mazilil. 28 ) l. Kralj. 16, 1. 12. Djan. ap. 13, 22. 22. Moja roka mu bo pomagala; moja rama ga bo poterdovala. 23. Sovražnik ga ne bo užu- gal; in sin krivice se ne bo pre- derznil njemu škodvati. 29 ) 24. In poterl bom pred njego¬ vim obličjem njega sovražnike; in nje, ki ga čertijo, bom v beg zapodil. 25. Moja resnica pa 30 ) in moja milost bote z njim; in v mojim imenu bo njega rog povišan. 26. In djal bom na morje njega roko, in nareke njega desnico. 31 ) 27. On bo klical v mene: Ti si moj Oče, 32 ) moj Bog, in za¬ vetnik mojiga zveličanja. 28. In jez ga bom postavil pervorojeniga, naj višiga med kralji zemlje. 33 ) 29. Vekomej mu bom ohranil svojo milost, in moja zaveza mu bo terdna. 30. In na vekomej bom postavil njega zarod, in njega sedež ka¬ kor dni na nebu. 31. Če bodo pa njegovi sinovi zapustili mojo postavo, in se ne bodo ravnali po mojih pravicah; 32. če bodo moje povelja oskru¬ nili, in se ne bodo deržali mojih zapoved: 33. bom s šibo obiskal njih hudobije, in s tepenjem njih pre¬ grehe. 34. Svoje milosti pa mu ne bom odtegnil, in svoji resnici ne bom škodoval, 34 ) 35. tudi ne bom razderl svoje zaveze; in kar je šlo izmed mojih ustnic, ne bom preklical. 36. Enkrat sim persegel per svoji svetosti; bom mar Davidu lagal ? 37. Njega zarod bo vekomej ostal, 38. in njega sedež bo kakor solnce pred mojim obličjem, in kakor luna popolnama vekomej; 35 ) in kakor zvesta priča na nebu. 36 ) 2. Kralj. 7, 16. 39. Ti pa 37 ) si zavergel in za- 28. Kralji in duhovni so bili maziljeni z oljem, v znamnje, de morajo hiti prevideni z viši močjo per opravljanji svoje imenitne službe. — To, kar prerok tukaj in v naslednjih verstah v podobi od Davida govori, velja po čerki od Kristusa v njegovim povikšanji do 38. verste, in v njegovim ponižanji od 39. do 52. verste. 29. Njegovi krivični sovražniki naj ne dosežejo nobene oblasti do njega. 30. v Moja resnica “, t. j., moja zvestoba v spolnovanji obljub. 31. Dal mu bom gospostvo na vodi in na suhim. 32. Glej 2. Kralj. 7, 14. Ps. 2, 7. Jan. 1, 18. 33. Vsi kralji so moji sinovi (Ps. 81, 6.); on pa naj bo pervi pred vsimi. 34. po svoji zvesti obljubi mu ne bom nič odrekel. 35. tako svetla in stanovitna, kakor solnce in luna. Gl. Ps. 71, 5. 17. 36. Priča v nebesih je Bog sam, in zato spolni, kar priča ali obljubi. Drugi razlagajo besede: „m kakor zvesta priča na nebu“, t. j., kakor luna, ali kakor lepa mavrica (1. Mojz. 19, 9. 13.), ki je znamnje zaveze med Bogam in med ljudmi. 37. Sveti pevec zdaj primeri z dano obljubo žalostni pričujoči čas, kako de je namreč vera opešala, in kraljestvo, ki ga je Bog ustanovil, razpadlo, de je kralj zasmehovan in zaničevan (39—46.). Potem pa še prosi Boga pomoči v ti sili in nadlogi. Bukve Psalmov 88. ničeval, si odpravil 38 ) svojiga maziljeniga, 40. si overgel zavezo svojiga služabnika, 39 ) ponečastil si v de¬ želi njega svetiše, 40 ) 41. poderl si vse njega ogra¬ je 5 4 ‘) djal si strah v njega terd- njavo; 42. ropali so ga vsi, ki so po potu mem hodili; bil je v zasra¬ movanje svojini sosedam. 42 ) 43. Povišal si desnico njego¬ vih zateravcov; oveselil si vse njega sovražnike, 44. odvernil si pomoč njego- viga meča, in v vojski mu nisi pomagal, 45. poderl si njega čistoto, in njegov sedež si na zemljo tre- šil, 43 ) 46. okrajšal si dni njegoviga 239 časa, 44 ) s sramoto si ga po¬ kril. 47. Doklej, Gospod! se boš odtegoval popolnama ? se bo vne¬ mala kakor ogenj tvoja jeza ? 48. Pomisli, kaj je moje bitje; si mar zastonj vstvaril vse člo¬ veške otroke? 45 ) 49. Kdo je človek, ki živi, in ne vidi smerti, in reši svojo dušo iz roke pekla? 46 ) 50. Kje je tvoje nekdanje usmi¬ ljenje, Gospod! kakor si perse- gel Davidu v svoji resnici? 47 ) 2. Kralj. 7, 15. 51. Spomni se, Gospod! za¬ sramovanja svojih služabnikov (ki ga hranim v svojim sercu) (za¬ sramovanja) odtolikonarodov, 48 ) 52. ki ga očitajo tvoji sovraž¬ niki, Gospod! ki z njim zasme- 38. , y n odpravil 11, od sebe, si mu odrekel svojo pomoč. V hebrejskim: n si se jezil nad svojim maziljenim “, t. j., kraljem. 39. razderl si zavezo s svojim služabnikam. 40. dopustil si, de so sovražniki njegovo „ svetiše “, t. j., tempelj s hudobijo in malikovanjem oskrunili; drugi pa pravijo, de n niega svetiše “ pomeni njegovo posvečeno krono, ki je prišla nevernikam v roke. 41. „ograje“, t. j., vse, kar je kralja varovalo in branilo; „» njega terd- tijavo 11 , t. j., v mesto; vsi v mestu so se bali, ko se mu je sovražnik bližal; ali pa: vse je strah sprehajal, ko so vidili terdno mesto razvaljeno (Talhofer). 42. Poslednje čase pred babilonsko sužnostjo so mogočni bližnji kralji Palestino napadali, ter so kralja z ljudstvam vred zasmehovali in zaničevali. 43. „ njega čistoto 11 , t. j., njegovo blišobo, njegovo veličastvo n in njegov sedesž u , t. j., njegovo kraljevo oblast si razdjal in pokončal. 44. Kralji proti koncu judovskiga kraljestva so le po malo časa kraljevali. Gl. 4. Kralj. 33, 31. i. d. 45. Ne daj nas pokončati! Spomni se, de že sicer dolgo časa ne živimo; ali je mar človek „zastonj u , t. j., le za terpljenje rojen? Gotovo ni tega hotla tvoja ljubezen! — Sv. pevec se ne opera le na zvestobo Gospod Boga v spol- novanji njegovih obljub, ampak tudi na njegovo ljubezen. >; Pekel li pomeni tukej sploh smertno kraljestvo. Kdo more uiti smertnimu kraljestvu, t. j., smerti in grobu? Saj smo že tako umerljivi in revni ljudje, zanesi nam tedaj s svojo jezo! 47. svoji resnici “, t. j., per svoji zvestobi. 4o u ' , ' J 7 l K '-'J‘ ,, i v » •» 8 ; » zasramovanja “, ki ga je toliko narodov perzadevalo tvojim siuzaoniKam, m zato ga nikdar ne pozabim. 240 Bukve Psalmov 88. 89. liujejo spremembo 49 ) tvojiga ma- 53. Hvaljen bodi, Gospod! ve- ziljeniga. komej; zgodi se, zgodi se! 50 ) LXXXIX. (90.) Psalm. Sveti pevec premišljuje večnost Božjo in minljivost človeškima življenja, ter prosi Boga, de naj vlada vse naše dela in opravila. 1. Molitev Mojzesa, moža Božjiga.‘) Gospod! ti si nam perbežališe od roda do roda. 2. Preden so gore postale, in je bila zemlja vstvarjena in nje okrog; si ti od vekomej do vekomej, o Bog! 3. Ne zaverzi človeka v po¬ gubo, ki si rekel: Spreobernite se, človeški otroci. 2 ) 4. Ker tavžent let je v tvo¬ jih očeh kakor včerejšnji dan, ki je minil ; in kakor straža po noči. 3 ) 5. Kar se za nič ima, to so njih leta. 4 ) 6. Zjutrej zvene kakor trava; zjutrej se razcveti in zvene; zve¬ čer pade, oterpne in se posuši. 5 ) 7. Zakaj po tvoji jezi oma¬ gujemo, in po tvojim serdu smo prestrašeni. 6 ) 49. „ spremembo “, t. j., nesrečo, ki je vanjo prišel tvoj kralj, kterimu si bil obljubil svoj blagodar. 50. S temi besedami se končajo tretje bukve (Gl. vvod v psalme in Ps. 40, 14.). 1. služabnika stare zaveze (5. Mojz. 33, 1.) in preroka za' novo zavezo (Hebr. 3, 5.). Po misli svetima Hieronima in starih judov je blezo Mojzes ta psalm zložil, ko se je ljudstvo v pušavi puntalo zoper vhod v kanansko deželo, in jim je Bom zato napovedal kazen, de bodo vsi, ki so več ko dvajset let stari, v pušavi pomerli, ter ne bodo vidili dežele, razun Jozveta in Kaleba. Gl. 4. Mojz. 14. 2. Ne zaverzi ljudi, ker jih sam vabiš k pokori! — Vzrok, zakaj de naj Bog zanese, nasledva od 4. do 11. verste, kjer popisuje Božjo večnost (v. 4.) in človeško minljivost in slabost, ktera potrebuje Božje milosti. Potem nasledva prošnja za gnado, de bi ljudje svojo minljivost in revo spoznali ko kazen Božjo .(Ib- 12.), poslednjič pa prosi sveti pevec za usmiljenje sploh (13—17.)- V hebrejskim je vse do 11. verste popisovanje večnosti Božje in človeške minljivosti; od 11. verste do konca pa je, kakor v latinski prestavi. V 3. versti se bere: ,,/u človeka v prah razdrobiš, in praviš: Vernite sc (v prah), vi človeški otroci /“ 1. Mojz. 3, 19. 3. Sveti pevec tukej popisuje v podobi večnost Božjo. Pred Bomam, ki je večen, je tavžent let toliko, kolikor en dan, in še krajši čas, namreč ena ponočna straža (Ps. 62, 7.). 4. Kar je prazen nič, kar naj hitrejši zgine na ljudeh, to so njih leta; tedaj prazen nič (Talhofer). V 7 hebrejskim se bere ta versta: /Vi jih plaviš (kakor po dereči vodi) tje u , t. j., naglo jih pobereš; „so kakor spanj e“- 5. //jjutrej 1 ‘, t. j., že v svoji mladosti zvene človek kakor trava; „zjutrej se razcveti, in zvene a , t. j., v cvetji svojiga življenja, v svojih mladih letih zvene človek, ter ga hitro smert pobere; „zvečer“, t.j., v starosti g® prav gotovo čaka smert, ter ga pokosi (Talhofer). 6. Jeza Božja je Izraelce v pušavi zavoljo njih nepokoršine z naglo smertjo kaznovala. Vender tudi brez ozera na to je res, de jeza Božja, ali prav z® Bukve Psalmov 89. 241 8. Naše hudobije devaš pred svoj obraz, čas našiga življenja pred luč svojiga obličja. 7 ) 9. Zakaj vsi naši dnevi zgi- njajo, in po tvoji jezi omagujemo; naše leta so misliti kakor paj- čina; 8 ) 10. Dnevi naših let — v njih je sedemdeset, in per močnejših osemdeset let; 9 ) in kar jih je več, so težava in bolečina; 10 ) ker pride krotkota, 1 ') in straho¬ vani bomo. 12 ) Sir. 18, 8. 11. Kdo pozna meč tvojiga serda ? in (zamore j) v strahu pred teboj tvojo jezo 12. meriti? 13 ) Pokaži tedaj svojo desnico, 14 ) in nje, ki so v sercu podučeni v modrosti. 15 ) 13. Oberni se (k nam'), o Go¬ spod! Doklej še? 16 ) in daj se sprositi zastran svojih služab¬ nikov! 14. Napolnjeni smo zjutrej s tvojo milostjo, 17 ) in radujemo se, ter se veselimo vse svoje dni, 15. veselimo se dni, ko si nas poniževal, in let, ko smo gledali nesrečo. 16. Ozri se na svoje hlapce, in na svoje dela, 18 ) ter vladaj njih otroke. 19 ) prav greh, ki jezo Božjo vnema (v. 8.), ljudem življenje krajša, in jih pre- zgodej iz tega sveta spravlja. 7. Ti, Gospod, sodiš naše hudobije, vse naše še tako skrivne dela vidijo tvoje oči, vse je tebi znano. 8. n naše leta 11 , t. j., naše življenje je tako rahlo kakor pajčina, ki se koj razterga. V hebrejskim: „naše leta so kakor misel*, hitro minejo. 9. „per močnejših 11 , t. j., per tacih, ki so zdravi in posebno močniga in terdniga života. 10. Drugi prestavljajo hebrejsko: „(« njih prevzetnost je težava in bole¬ čina “, t. j., zavoljo česar so prevzetni, ali s čemur bahajo, ravno to jim trud, težavo, bolečino dela. 11. „krotkota a , t. j., slabost, omamljenost v starosti, ko v človeku ogenj nje¬ gove mladosti že ugasne, ko si sam nič več ne more pomagati, temuč se mora vdati vsimu, kar druji z njim počenjajo (Talhofer). 12. ff in strahovani bomo“, namreč v starosti, ker mladi s starimi gerdo ravnajo (Talhofer). V hebrejskim: „ker hitro zgine (življenje), in mi letimo “. 13. Kdo spozna v tem kratkim življenji tvojo jezo (v. 7.), in živi bogaboječe? Ali spoznajo ljudje kratki čas svojiga življenja ko kazen Božjo, in ali ravnajo svoje življenje po tem? 14. Daj nam tedaj spoznati tvojo mogočnost! 15. -Daj nam poznati nje, ki so podučeni v tej tvoji ojstri pravici. Vhebrekim: ■»uči nas šteti svoje dni, de zadobimo modro serce 11 . !(>• „ Dokle j še* se ne boš obernil k nam, in nam ne boš skazal svoje milosti (Talhofer) ? 17- V hebrejskim: „ Nasiti nas zjutrej s svojo milostjo, in mi se bomo vodo-ali in veselili vse svoje žive dni*. „Nasiti nas* pomeni: Daj nam obilno; „ zjutrej“ pa pomeni: kmalo (Brentano). 18' „na svoje dela*, t. j., na svoje hlapce ali služabnike, ker so delo tvojih r ok, ti si jih namreč vstvaril; skaži jim tedaj svojo milost (Talhofer). 19. V hebrejskim: „ Pokaži svojim hlapcam svoje dela (svojo čudodelno moč) in svoje veličastvo njih otrokom*, m. 16 242 Bnkve Psalmov 89. 90. 17. In bodi svetloba 20 ) Go¬ spoda, našiga Boga, nad nami, in dela naših rok vladaj nad nami, in dela naših rok vladaj! 21 ) XC. (91.) Psalm. Kogar Bog varuje, njemu ne škodva nobena nevarnost. 1. Hvalna pesem Davidova. Kdor stanuje pod pomočjo') Nar- višiga, on prebiva pod varstvam nebeškiga Boga. 2. Poreče Gospodu: Ti si moj sprejemnik, in moje perbežališe; moj Bog! v tebe upam. 3. Ker on me je rešil iz za- derge lovcov, 2 ) in iz terde reči. 3 ) 4. S svojimi perutnicami te 4 ) bo obsenčeval; in pod njega pe- rutami boš zaupal. 5. Kakor škit te obdaja njega resnica, ne boš se bal ponočniga strahu, 6. ne pušice, ki po dnevu leta; 5 ) ne reči, ki po noči hodi, 6 ) ne napada poldanske hudobe. 7 ) 7. Naj jih pade tavžent na tvoji strani, in deset tavžent na tvoji desni; k tebi pa se ne bo perbližalo; 8. tode s svojimi očmi boš gledal, in povračilo grešnikov boš vidil. 9. Ker ti, Gospod! si moje upanje ; 8 ) Narvišiga si postavil sebi v perbežališe. 10. Hudo ne bo do tebe pri¬ šlo, in šiba se ne bo perbližala tvojima šotoru. 11. Ker svojim angeljem je za¬ povedal zavoljo tebe, de naj te varujejo na vsih tvojih potih. Mat. 4, 6. Luk. 4, 10. 12. Na rokah te bodo nosili, 20. »bodi svetloba “, t. j., gnada Gospoda i. t. d.; ali: Gospod, glej s svojim svetlim milostljivim očesam na nas! 21. Sveta cerkev zapoveduje duhovnam besede poslednjih dveh versta moliti vsak dan v dnevnicah ali dnevnih molitvah, ter prosi svojim služabnikam pomoči Božje, de z njo podperani svojo sveto službo vredno opravljajo, in se trudijo za zveličanje njenih otrok. 1. »pod pomočjo drugi prestavljajo: »pod varstvam “ ali »v zavetji “. 2. iz zalezovanja zvitih, prekanjenih ljudi (jAvg.j). Moja lastna skušnja spri- čuje, de se v zavetji Božjim varno prebiva. 3. »ter de reči li , prav za prav: »terde besede v hebrejskim in latinskim ravno tista beseda pomeni tudi „reč u . David morebiti misli s tem kugo, ki jo je Bog poslal v kazen njegovih grehov, ali pa Absalomov punt, ali pa obrekovanje, ali sploh kako drugo nesrečo. V hebrejskim: »me je rešil ■■■ in pokončevavne kuge“. 4. »te u je tukaj namesti »ga a (v. 1. 2.). Osebe se v psalmih večkrat spre¬ minjajo. — Pomen: S svojo močjo te (ali ga) bo varoval v nevarnosti. 5. t. j., ne boš se bal očitnih napadov sovražnikov. 6. V hebrejskim: »ne kuge, ki v temi lazi u , t.j., ki neprevidama ljudi za¬ lezuje in pobira. 7. ne hudičeviga zalezovanja v poldanski vročini. 8. Tukaj se sveti pevec vname, in nagovori Boga, rekoč: »Ti Gospod “! i. t. d., potem pa pravičniga, rekoč: „ j\arvišiga (i i. t. d. k Bukve Psalmov 90. 91. de kje s svojo nogo v kamen ne zadeneš. 13. Po gadih in baziliskih 9 ) boš hodil, in boš potaptal leva ino zmaja. 10 ) 14. „Ker je v me zaupal, u ) ga bom otel; varval ga bom, ker je moje ime spoznal. 12 ) 243 15. V me bo klical, in jez ga bom uslišal; per njem sim v stiski; rešil ga bom, in ga poveličal. 16. Z dolžim življenjem ga bom napolnil, in mu bom pokazal svoje zveličanje^. XCI. (92.) Psalm. Sveti pevec hvali Božje dela 1. Hvalni psalm, sabotni dan. ‘) 2. Dobro je, slaviti Gospoda, in prepevati tvojimu imenu, Nar- viši! 3. Desezjutrej oznanuje tvoja milost, in tvoja resničnost * 1 2 ) po noči, 4. na brenkljah z desetimi strunami, 3 ) s pesmimi na citrah. 5. Ker me razveseljuješ, o Gospod! s svojimi stvarmi; in radujem se nad deli tvojih rok. 6. Kako veličastne so tvoje dela, o Gospod! Pregloboke so tvoje misli. 7. Neumen človek tega ne spozna, in nespametnik tega ne razume. , sosebno pa pravičnost Božjo. 8. Kadar grešniki poženejo kakor trava, in ko se perkažejo vsi, ki delajo krivico (tedaj se zgodi'), de poginejo na vse večne čase. 4 ) 9. Ti pa, Gospod! si Nar- viši vekomej. 10. Ker glej, tvoji sovražniki, Gospod! ker glej, tvoji sovraž¬ niki poginjajo, in razkropljeni so vsi, ki počenjajo krivico. 11. Moj rog pa se zvišuje, kakor samorogov, 5 ) in moja sta¬ rost je v obilni milosti. 6 ) 12. In moje oko gleda zanič¬ ljivo tje po mojih sovražnikih, in moje uho posluša nad hudob¬ neži, ki so se zoper me vzdi¬ govali. 7 ) 9- „ baziliskih “, t. j., po nekih večih kačah. 10. Kristjan misli tukaj na sovražnike svojiga zveličanja, posebno na peklenske moči. 11. Zdaj govori Bog, ter rečeno popolnarna poterdi. 12. »moje ime 11 , t. j., mene spoznal, de namreč pomoč od mene pride. 1- ki se poje v saboto. Ker ta psalm hvali vsigamogočnost Božjo, se je prav primerno prepeval v saboto, ki je bila odločena v praznovanje Bogu v čast in hvalo. 2- »resničnost’' 1 ali zvestoba v spolnovanji obljub. 2- V hebrejskim se imenuje to orodje „nebel u . Gl. Ps. 32, 2. razi. 4. 4- Veličastvo Božjih del se posebno razodeva v kaznovanji hudobnežev. 5 - »Moj rog a , t. j., moja moč. Gl. Ps. 88, 18. Ps. 21, 22. V hebrejskim: ... »samorogov, in se oblivam z zelenim C z novim, ietašnjim) oljem 11 , t. j., živim v obilnosti in veselji. Gl. Ps. 22, 5. t- „ posluša u nesrečo, ki hudobneže zadeva; ali pa: »posluša’ 1 jok in zdiho- v nnje hudobnežev (Talhofer). 16 * 244 Bnkve Psalmov 91. 92. 13. Pravični bo cvetel kakor palma, kakor ceder na Libanu bo rastel. 8 ) 14. Ki so vsajeni v hiši Go¬ spodovi, bodo cveteli v preddvorih pred hišo našiga Boga. 9 ) 15. Še v obilni starosti bodo rastli, in pra^ v stanu bodo 16. oznanovati: de je Gospod, naš Bog, pravičen, in v njem ni krivice. l0 ) XCII. (93.) Psalm. Bog je kralj vsiga sveta. 1. Hvalna pesem Davidova, v dan pred saboto, * 1 ) ko je bila zemlja uterjena. Gospod kraljuje, veličastvo je oblekel; Gospod je moč oblekel, in se je opasal; zakaj uterdil je okroglo zemljo, ki ne omahne. 2 ) 2. Napravljen je tvoj sedež od tadaj; 3 ) od vekomej si ti! 3. Vzdigujejo se reke, o Go¬ spod! reke vzdigujejo svoj glas, reke vzdigujejo svoje valove 4. v šumenji veliko voda, ču- dovitno je vzdigovanje morja, ču- doviten je Gospod na višavi. 4 ) 5. Tvoje spričevanja so prav verjetne; 5 6 ) tvoji hišise svetost spo¬ dobi, o Gospod! na večne čase. 5 ) 8. „Palma u , ki od 30 do 100 čevljev visoka zraste in do 200 let terpi, pre¬ žalo drevo v Palestini , je s svojim zmirej zelenim verham podoba stanovitne in obilne sreče; ravno tako tudi „ceder il ; „cvetel“, v hebrejskim: „zelenel a ; „zeleno u je podoba moči. Pomen je tedaj tale: Grešnik naglo zgine kakor trava, pravični pa je poln duhovne moči, in vživa neminljivo, stanovitno srečo (Talhofer). 9. Tisti, ki v tempelj hodijo, in Gospoda v njem prav časte, bodo ravno s tem dosegli stanovitno neminljivo življenje, večno srečo. 10. Pravični vedno v dobrim rastejo, in so živa priča, de je Bog pravičen in zvest v svojih obljubah, ker jih vedno oblagodarja, grešnike pa kaznuje. 1. se poje v petik, kteri dan je bilo končano stvarjenje s človekam. Ker je tudi drugič človeški rod po Kristusovi smerti v petik prerojen bil, zamore kristjan ta psalm moliti v zahvalo za častitljivo moč Jezusa Kristusa. 2. Gospod je s stvarjenjem tako rekoč zalo oblačilo oblekel, zato je kralj svojih stvari, ter jih ohrani. — Kristus, stvarnik noviga človeštva, je ča¬ stitljiv, veličasten, v njem novo (po njem prerojeno) človeštvo ne omahne. 3. n od tadaj 11 , od vstvarjenja sem, celo od vekomej stoji terdno njegov kra¬ ljevi sedež (Talhofer). 4. Nar silniši perkazni v vstvarjenih rečeh, hrup in punt po svetu, vzdigo¬ vanje nar mogočnejših narodov, ki se zaganjajo zoper kraljestvo Božje, se morajo vdati čudovitni moči Gospod Boga, ki je kralj vsiga sveta; te per¬ kazni in vzdigovanja narodov, sovražnikov Božjih, so sicer čudovitne, silno močne, 'tode Bog v nebesih je še čudovitnejši, še močnejši (Talhofer). — Kristus zapove viharju na morji, in utihne, on gospoduje nad svojimi sovraž¬ niki (Avg.). 5. S svojo čudovitno — vsigamogočno oblastjo in močjo, ki jo imaš čez vse vstvarjene moči, poterduješ svoje spričevanje — svoje besede in zapovedi, in so zavoljo tega prav verjetne, resnične in pravične. 6. „ tvoji hiši“, t. j., tvojimu terapeljnu, ki bi ga tvoji sovražniki radi razdjali, Bukve Psalmov 93. 245 XCIII. (94.) Psalm. Psalmist prosi Boga, de naj se mašuje nad krivičniki, ki ubogo ljudstvo stiskajo in oderajo, ter tudi upa, de jih bo Gospod iztrebil po svoji pravici. 1. Psalm Davidov, četerti dan v tednu.') Bog maševanja je Go¬ spod; * 1 2 ) Gospod maševanja pro¬ sto dela. 3 ) 2. Vzdigni se, ki sodiš zem¬ ljo; daj prevzetnim povračilo. 4 ) 3. Doklej se bodo grešniki, o Gospod! doklej se bodo greš¬ niki hvalili, 4. se ustili in hudobno go¬ vorili, se bahali vsi, ki počenjajo krivico ? 5. Tvoje ljudstvo, o Gospod! ponižujejo in tvoj delež stiskajo; 6. morijo vdovo ino ptujca, in pobijajo sirote, 7. ter pravijo: Gospod ne vidi, in Bog Jakopov ne ve. 8. Spoznajte, vi neumneži gre spoštovanje (Talhofer); Allioli: »tvoja hiša li , tvoji častivci naj si per“ zadevajo za svetost. 1. Tega napisa ni v hebrejskim. 2. Gospod Bogu gre maševanje (5. Mojz. 32, 35. Jer. 51, 56.). Nihče tedaj se ne sme sam maševati nad svojimi sovražniki. 3. »prosto dela (i , t. j., nihče mu ne more braniti, hudobnih kaznovati. V he¬ brejskim: ,,Bog maševanja, Gospod, Bog maševanja, perka&i se“. Sveti pevec ne moli, kakor de bi škodo želel, temuč, de bi se razodela Božja pravica, hudobnim v strah, pobožnim pa v tolažbo, in de bi se hudobni po kazni poboljšali. Le s takimi mislimi sme kristjan moliti zoper sovražnike vere. Lastnim sovražnikam ne sme nikoli liudiga želeti, veliko več mora moliti za njih blagor in spreobernjenje. 4. poverni „ prevzetnim “, t. j., žateravcam, oderuham svete srenje, ljudstva Božjiga. ... 5. »neumnežih ... „nespametni “, t. j., vi prevzetni zateravci Bozjiga ljud* stva, ki postavo Božjo zastran vdov, ptujcov in sirot v nemar pušate, spo¬ znajte svojo krivico, svoje neumno, nespametno ravnanje. »Ki uči človeka vednost mar ne bo vedil, kaj počenjate? t- Gospod ve, de je človeška ošabnost prazna, in nič ne opravi. 8 - Blagor človeku, kteriga ti, o Gospod, učiš svoje postave, ter ga ravno s lem svojim podukam poterduješ v veri in zaupanji v tvoje obljube, m ga z njimi tolažiš ob času stisk in težav, dokler ne poginejo hudobneži, kteri so mu jih napravljali (Talhofer), zmed ljudstva, in vi nespametni vender enkrat razumejte! 5 ) 9. Mar on, ki je uho usadil, ne sliši? ali on, ki je oko na¬ redil, ne vidi? 10. Mar on, ki narode pokori, ne bo kaznoval? Ki uči človeka vednost? 6 ) 11. Gospod ve misli človekove, de so nečimerne. 7 ) 12. Blagor človeku, kteriga ti podučuješ, o Gospod! in ga učiš svojo postavo; 13. de mu polajšuješ hude dni, dokler se grešniku ne skoplje jama; 8 * * ) 14. zakaj Gospod ne bo za- vergel svojiga ljudstva, in svo- iiga deleža ne bo zapustil, 246 i Bukve Psalmov 93. 94. 15. dokler se pravica ne oberne. v sodbo; 9 ) in kteri se nje derže, so vsi ravniga serca. 10 ) 16. Kdo se bo vzdignil zame zoper malopridne ? ali kdo bo stal z menoj zoper nje, ki po¬ čenjajo krivico? 17. Ko bi mi ne bil Gospod pomagal, bi blezo že v peklu 11 ) prebivala moja duša. 18. Ko sim rekel: Moja noga omahuje; 12 ) mi je pomagalo tvoje usmiljenje, Gospod! 19. Po obilnosti bolečin v mo¬ jim sercu so tolažbe tvoje raz¬ veseljevale mojo dušo. 13 ) 20. Se mar sedež krivice derži tebe, ki napravljaš trud v zapo¬ vedi? ,4 ^ 21. Življenje pravičniga zale¬ zujejo, in nedolžno kri obsojujejo; 22. Gospod mi je perbežališe, in moj Bog v pomoč mojimu za¬ upanju; 23. in povernil jim bo njih kri¬ vico, in v njih hudobii jih bo po¬ končal; pokončal jih bo Gospod, naš Bog. XCIV. (95.) Psalm. David vabi Izraelce, de naj hvalijo in molijo Boga, ter naj vsi ginjeni točijo solze veselja in hvaležnosti zavoljo prejetih dobrot, in naj ne bodo terdovratni, kakoršni so bili nekdaj njih očetje v pušavi. 1. Hvalna pesem Davida sa- | miga. 1 ) Pridite, radujmo se v 9. dokler ne pride pravica Božja v sodbo, dokler ne pride pravični sodnik sodit hudobnežev. 10. ko pride pravica Božja sodit in kaznovat grešnike, se bodo vsi pravični „nje u , namreč kaznovavne pravice Božje deržali; vsi pravični se bodo per sodbi z Bogam združili zoper hudobne, ter bodo tako rekoč priče njegove pravice {Talhofer). — Sveti pevec razodeva v ti in v naslednjih verstah svoje upanje, de bo Bog varoval njega in vse pravične prevzetnih hudobnežev. 11. „v peklu 11 , v hebrejskim: „v tihoti “, t.j., v tihim kraji mertvih. Pomen: Ako bi me ne bil Gospod varoval, bi bil že zdavno mertev, ter bi me bili moji sovražniki umorili. Ali pa poMenokii: Bi ne bil deleč od večne smerti. 12. Ali pa: „Ako pravim “, de sim v nevarnosti, de sim blizo pogina, me precej varuje dobrota Božja. 13. „Po obilnosti bolečin “, t. j., po me'ri britkost in težav mi tudi tolažbe daješ. Gl. 2. Kor. 1, 5. 14. Mar s krivičniki vlečeš, mar hudobneže v njih krivici in hudobii podperas, ki si dal toliko težavne zapovedi, kterih spolnovanje toliko truda perzadeva? Tega ne! ker ravno v teh svojih težavnih zapovedih se kažeš, de si svet in sovražnik sleherne krivice.— V hebrejskim: „Mar ima sedež krivice tebe seboj v zvezi, ki si umišljuje nesrečo zoper postavo ? u Pomen: Si mar s hudobneži, s krivičniki v zvezi, ki si zmišljujejo in napravljajo toliko težav in terpljenja njim, ki se derže postave? Nikakor ne! Naj tudi sovražniki nekoliko časa pravičnimu po življenji strežejo in ga zaterajo (v. 21.), Gospod ga bo varoval (v. 22.), nje pa bo poslednjič pokončal (v. 23.). Talhofer. 1. Cerkev moli ta psalm vsak dan v začetku juternic, pa po stari latinski prestavi, in nekoliko drugači kakor je v naši Vulgati. Bukve Psalmov 94. 95. Gospodu j ukajmo Bogu, svojimu zveličarju. 2. Prehitujmo 2 ) njega obličje z zahvalo ; in v psalmih mu ukajmo! 3. Ker Gospod je velik Bog, in velik kralj čez vse bogove. 3 ) 4. Zakaj v njega roči so vse pokrajine zemlje; 4 ) in njegovi so verhovi hribov. 5. Ker njegovo je morje, in on ga je vstvaril, in suho so njegove roke naredile. 6. Pridite, molimo, in padimo na tla, in jokajmo pred Gospo¬ dam, ki nas je vstvaril. 7. Zakaj on je Gospod, naš 247 Bog j in mi smo ljudstvo njegove paše, in ovce njegove roke. 8. Dans, ko njegov glas sli¬ šite, nikar ne zakerknite svojiga serca, 5 ) Hebr. 3, 7. 9. kakor v razdražonji ob dnevu skušnje v pušavi, 6 ) kjer so me skušali vaši očetje; skusili so me, in v so vidili moje dela. 10. Stirdeset let sim imel te¬ žavo s tem rodam, 7 ) in sim rekel: Oni se vedno v sercu motijo; 8 ) 4. Moj z. 14, 34. 11. in oni niso spoznali mojih potov, de sim persegel v svoji jezi: Nikoli ne pojdejo v moj pokoj. 9 * * ) Hebr. 4, 3. XC V. (96.) Psalm. Psalmist vabi vse narode, de naj hvalijo in poveličujejo Boga. 1. Pesem Davida samiga, ko se je hiša zidala po sužnosti. *) Pojte Gospodu novo pesem; pojte Gospodu vse dežele. 2. Pojte Gospodu, ter hvalite njega ime; oznanujte dan na dan njegovo blagost. 3. Oznanujte med narodi nje- 2. „Prehitujmo u , t. j., prav zgodej hodimo Gospoda molit in hvalit; to je znamnje velike gorečnosti za čast Božjo (Talhofer). 3. „če-z vse bot/ove“ , t. j., čez vse krive bogove nevernikov. 4. On je Gospod vse zemlje. Drugi prestavljajo hebrejsko: ... „so vsi brezni %emlje a . 5. v Dans“ pomeni čas gnade in zveličanja, čas usmiljenja in odpušenja gre¬ hov, kteriga nam je Kristus zaslužil. Lahko pa tudi pomeni ta beseda v dans a tisti le samimu Bogu znani čas, ko namreč Bog človeka zadnjikrat k pokori kliče, in ga potem, ako ga ne posluša, za vselej prepusti terdovratnosti nje- goviga serca. 6. V hebrejskim: n Kakor v Meribi, kakor v Masi v pušavi a . Gl. 2. Mojz. 17, 2. 7: 4. Mojz. 14, 22. t- V stari latinski prestavi je: „ Štirdeset let sim bil blizo (s svojim na¬ vdihovanjem, opominjevanjem, svarjenjem, kaznovanjem) temu rodu 1 ■ 8. zmirej navezujejo svoje serce na druge stvari, ne pa na mene! 3- „v moj pokoj 11 ', t. j., v obljubljeno deželo, v Kanaan, v večni mir in pokoj, v večno zveličanje. 1- V hebrejskim ni tega napisa. Iz njega se posname, de je bil ta psalm blezo zložen za posvečevanje noviga tempeljna po babilonski sužnosti. Ako se primeri s 1. Kron. 16., se kaže, de je bil veči del vzet iz neke pesnr Davidove, 248 Bnkve Psalmov 95. 96. govo slavo, med vsimi narodi njegove čudeže. 4. Zakaj Gospod je velik in vse hvale vreden, bolj strašen kakor vsi bogovi. 2 ) 5. Zakaj vsi bogovi narodov so hudi duhovi; 3 ) Gospod pa je nebesa vstvaril. 6. Slava in lepota je pred njega obličjem; svetost in veli¬ častvo je v njega svetišu. 4 ) 7. Skazujte Gospodu domo¬ vine narodov! skazujte Gospodu slavo ino čast! 8. Skazujte Gospodu slavo, njegovimu imenu; vzemite darov, 5 ) in pojdite v njegove dvore. 6 ) 9. Molite Gospoda v njego¬ vim svetim dvoru; 7 ) ves svet naj se trese pred njega obličjem. 10. Perpovedujte med narodi, de Gospod kraljuje; saj je on napravil svet, 8 ) ki ne omahne; sodi ljudstva po pravici. 11. Veselite se nebesa, in ra- duj se zemlja; giblji se morje, in kar ga napolnuje; 12. Veseli se polje, in vse, kar je na njem. Takrat se bodo radovale vse drevesa v gojzdih 13. pred obličjem Gospoda, ker pride sodit zemljo. 9 ) Sodil do okroglo zemljo po pravici, in ljudstva po svoji resnici. 10 ) 2. „kakor vsi bogovi a nevernikov. Gl. Ps. 46, 3: 144, 3. 3. ki se dajo častiti ko bogovi, desi nimajo moči Božje. Sovražnik človeškiga rodu, namreč satan, in njegovi tovarši so se perkrili v malikovavsko službo, de so Bogu čast jemali, in sebe na njegovo mesto postavljali. Umorstvo v človeških daritvah, nečistost in goljufija, ki so bile od nekdaj sklenjene z malikovanjem, tudi dovolj pričajo, de je bil nečisti lažnjividuh, kije morivec od začetka, z malikovanjem združen. 4. „v njegovim svetišu “, t. j., v tempeljnu, zlasti v nebesih. 5. V hebrejskim: „ pernesite močnatih darov 11 . Ko sveti prerok narode vabi v novo zidani tempelj, ki je bil predpodoba svete cerkve, meri s tem na nekervavo daritev naših altarjev, kjer se pod podobama kruha in vina daruje Jezus Kristus. 6. Tempelj je imel več zagrajenih prostorov, ki so se imenovali „dvori li , ali „preddvori u , ali „vexe“, tudi n lope“, in so bili predpodobe vsih tistih pod- družnih cerkva, ktere so v veri in ljubezni sklenjene z eno rimsko-katoliško cerkvijo. 7. V hebrejskim: „Molite Gospoda v sveti lepotii “, t.j., v duhovskim obla¬ čilu v tempeljnu, pa tudi s svetim sercam. 8. „ napravil svet 1 ', t. j., vstvaril svet in ga ohrani. Ob enim pa tudi sveti pevec meri tukaj na Kristusa, ki je s svojim naukam, križem in terpljenjem nesrečni grešni svet spet spravil v pravi duhovni red. 9. Vse stvari naj se vesele kraljestva Gospodoviga, ki spet vse dene v pravi red. 10. Ob svojim pervim prihodu je Gospod svet sodil s svojim naukam, ker je pokazal, de je svet v hudobii zakopan, in de se mora spreoberniti; ob svojim drugim prihodu (Ps. 96, 2.) pa bo sodil s poplačevanjem dobrih in s kazno¬ vanjem hudobnih. Bukve Psalmov 96. 249 XCVI. (97.) Psalm. David hvali Božje veličastvo. 1. Temu Davidu, ko mu je bila dežela zopet dana.*) Gospod kraljuje, raduj se zemlja; ve¬ sele naj se mnogoteri otoki. 2. Oblaki in tema so okoli njega; * 2 ) pravica in pravičnost je terdnost njegoviga sedeža. 3 ) 3. Ogenj hodi pred njim, 4 5 ) in požiga okrog sovražnike njegove. 4. Njega bliski svetijo vesoljni zemlji; vidi in se trese zemlja. 5. Gore se tope kakor osk pred Gospodovim obličjem, vsa zemlja pred Gospodovim oblič¬ jem. 3 ) 6. Nebesa oznanujejo njega pravico; in vse ljudstva vidijo njegovo slavo. 6 ) 7. Sramujejo naj se vsi, kteri molijo podobe, in se bahajo s svo¬ jimi maliki. 7 ) Molite ga vsi nje¬ govi angelji! 2. Mojz. 20, 4: 3. Mojz. 26, 1 : 5. Mojz. 5, 8. Hebr. 1, 6. 8. To posluša Sion, 8 ) in se veseli, hčere Judove se radujejo zavoljo tvojih sodba, 9 ) Gospod! 9. Ker ti, Gospod! si Nar- viši po vsi zemlji, visoko si po¬ vzdignjen nad vse bogove. 10. Kteri ljubite Gospoda, so¬ vražite hudo; Gospod varuje duše svojih svetih, iz grešnikove roke jih oteva. Am. 5, 15. Rim. 12, 9. 11. Luč se je pokazala pra- vičnimu, in veselje njim, ki so ravniga serca. 10 ) 12. Veselite se v Gospodu, vi pravični! ter slavite spomin nje¬ goviga posvečevanja. 1 ') 1. »Temu Davidu“ se perpisuje ta psalm, ko je bil spet vzel kos dežele malikovavskimu ljudstvu. Tega napisa ni v hebrejskim. — Besede tega psalma so vesela hvalna pesem zavoljo dobljene zmage Izraelcov; v visim pomenu pa merijo na zmago prihodnjiga Mesija, ki je s svojim terpljenjein in s svojo smertjo zemljo spet zadobil, vesoljno kraljestvo (v. 1.) postavil, in bo enkrat ko strašin sodnik zopet prišel (2 —6.), ločit dobre od hudobnih (v. 7. 8.); zatorej moramo biti dobri (9—12.). 2. Kristus pride v drugič sodit v oblakih. Mat. 24. 3. Kraljestvo Božje je uterjeno na pravico in na pravično sodbo. Gl. Ps. 88, 15. 4. Prerok popisuje strašno sodbo Božjo, ki bo zadela grešnike. Gl. 2. Pet. 3, 12: 2. Tes. 1, 8. 5- Permeri to versto z 2. Petr. 3, 10. 12. 6- Ves vidni svet in nebeški duhovi bodo spoznali njegovo pravico, vsi narodi bodo vidili njegovo mogočnost in veličastvo. Gorje takrat malikovavcam, ki strežejo svojimi! trebuhu in hudimu pože¬ lenju, ki hrepene po posvetnim veselji in zložnosti, ki denar in blago ljubijo kakor Boga! »Sion u , t. j., sveta srenja v Jeruzalemu, v visim pomenu: sveta cerkev, j, hčere Judove 11 , t. j., vse mesta v Judeji se vesele sodbe Božje, ki za¬ deva nevernike in grešnike, ker se po nji razodeva pravica in slava Božja (Talhofer). 1°- „Lmč k , t. j., viši spoznanje Božje, rešenje, gnada, zveličanje, mir, veselje Poganja njim, ki so dobriga serca (Talhofer), zlasti po velikim Mesii. 11- Spomnite se, de vas posvečuje, in hvalite njegovo ljubezen. Drugi: mislite, de je svet, in zato ga hvalite. 250 Bnkve Psalmov 91. 98. XCVO. (98.) Psalm. Sveti pevec hvali rešenika in sodnika. 1. Psalm Davida samiga. 1 ) Pojte Gospodu novo pesem, ker je čuda storil. Pomagala si je njegova desnica in njegova sveta rama. 2 ) 2. Gospod je dal na znanje svojo pomoč; vpričo narodov je svojo pravico razodel. 3. Spominja se svojiga usmi¬ ljenja in svoje zvestobe do hiše Izraelove. 3 ) Vse pokrajine zemlje gledajo zveličanje našiga Boga. 4 ) Iz. 52, 10. Luk. 3, 6. 4. Ukajte Bogu vse dežele; pojte, ter se radujte,in prepevajte! 5. Prepevajte Gospodu na citrali, na citrah in z glasam psalmskim, 6. s trobentami in z bučanjem rogov. Razveseljujte se pred obličjem kralja, Gospoda! 7. Giblje naj se morje, in kar ganapolnuje, vesoljna zemlja, in kteri na nji prebivajo. 8. Reke naj ploskajo z roko, ob enim naj se gore radujejo 9. pred Gospodovim obličjem; ker pride sodit zemljo. 5 ) Sodil bo okroglo zemljo po pravici, in ljudstva, kakor je prav. XCVIII. (99.) Psalm. David hvali Boga, zlasti pa njegovo pravico in svetost. 1. Psalm Davida samiga. 1 ) Gospod kraljuje, ljudstva naj se hudujejo, 2 ) on ki sedi na keru¬ binih; 3 ) zemlja naj se trese. 4 ) 2. Gospodje velik na Sionu, 5 ) in zvišan nad vse ljudstva. 3. Slavijo naj tvoje veliko ime, 6 ) ker je strašno in sveto; 7 * * ) 1. V hebrejskim je le: n Psalm u . — Ta psalm je hvalna pesem po zmagi, kakor poprešnji; v njem spodbuduje sveti pevec k hvali Božji zavoljo prihodnjiga Rešenika in Sodnika. 2. Bog si je sam pomagal, s svojo lastno močjo je sovražnike premagal. 3. Bog ne pozabi svojih obljub, ki jih je oznanoval izraelskimu ljudstvu po svojih prerokih. 4. vsi prebivavci po zemlji gledajo Božjiga Zveličarja. 5. Ploskanje z rokami je znamnje veselja. — Pomen: Vse stvari naj se vesele Božjiga Sodnika. Ker je Bog vso sodbo svojimu Sinu izročil, torej razla- gavci to versto zlasti na Mesija obračajo (Brentano). 1. V hebrejskim je samo: „Psalm il brez perstavka. 2. Gl. Ps. 2, 1. Drugi prestavljajo: „narodi trepetajo “. 3. „sedi na kerubinih 1 - 1 , t. j., kraljuje. Gl. Ps. 79, 2. 4. Drugi: »sedi na kerubinih, (t. j., kraljuje), zato se trese zemlja “. 5. Gospod je bil veličasten že po svoji pričujočnosti nad skrinjo zaveze v šotor« na sionski gori; še bolj veličasten je s svojo telesno pričujočnostjo v taber- nakeljnih keršanske cerkve. 6. Ne, de bi se ljudstva zoper njega in njegovo postavo vzdigovale, naj velikoveč časte njegovo ime, ki je ime čez vse imena. Fil. 2, 9. 7. Še dvakrat, v 5. in 9. versti se s povdarkam ponavljajo besede: „k< r J e svet u , blezo nam v poduk in spodbudo, de moramo Boga častiti, sebe p« posvečevati zlasti zavoljo njegove svetosti, Bukve Psalmov 98. 99. 251 4. in kraljeva čast pravico ljubi. 8 ) Ravnala ti perpravljaš, 9 ) sodbo in pravico ti vJakopu narejaš. 5. Povzdigujte Gospoda, na- šiga Boga, in molite pred pod- nožjemnjegovih nog; ,0 ) ker je svet. 6. Mojzes, in Aron zmed nje¬ govih duhovnov, in Samuel zmed njih, ki kličejo v njega ime, so klicali v Gospoda, in on jih je uslišal. u ) 7. Iz oblačniga stebra jim je govoril; 12 ) ohranili so njegove spričevanja, in zapoved, ki jim jo je bil dal. 8. Gospod, naš Bog! ti sijih usliševal; Bog! ti si jim bil mi¬ lostljiv, in si se maševal zavoljo vsih naklepov zoper nje. 13 ) 9. Povzdigujte Gospoda, na- šiga Boga, ter molite na njegovi sveti gori; ker je svet Gospod, naš Bog. XCIX. (100.) Psalm. Sveti pevec spodbuduje Izraelce, de naj hvalijo in molijo Boga, zlasti v nje¬ govim tempeljnu. 1. Zahvalni psalm. 2. Ukajte Bogu vse dežele, služite Gospodu v veselji; 1 ) pri¬ dite pred njega obličje z radostjo. 3. Vedite, de Gospod sam je Bog; on nas je naredil, in nemi sebe; 2 ) njegovo ljudstvo smo in ovce njegove paše. 4. Pojdite s hvaljenjem skozi njega vrata, 3 ) v njegove dvore s pesmimi; slavite ga, hvalite njega ime; 5. ker prijeten je Gospod; vekomej terpi njegova milost, in od roda do roda njega resnica. 8. Bog ima svojo čast tudi v tem, de je pravičen (Teod.); zato moramo sveto živeti, de bomo po njegovi pravični sodbi opravičeni. 9. ^Ravnala"', t. j., pravične zapovedi, povelja, postave (Hier.), po kterih se je treba ravnati, ti Izraelcam daješ, in se za njih pravice poganjaš, ter jih varuješ sovražnikov (Brentano). Pravične postave in Božja pravica v sodbi naj nam bodo tudi nagibi, ga častiti. 10. n pred podnožjem njegovih nog u , t.j., pred skrinjo zaveze, na kteri je bil Bog pričujoč, in je bila predpodoba našiga tabernakeljna. 11. Kdor Boga prav časti in vanj kliče, bo uslišan, kar uče prigodbc pobožnih služabnikov Božjih. 12. z Mojzesam in Aronam je Bog govoril iz oblačniga stebra. 13. in si se maševal nad njih sovražniki zavoljo hudobnih naklepov in krivic, ki so jim jih delali. Drugi prestavljajo: ... n ti si jim bil milostljiv (namreč Mojzesu, Aronu in Samuelu); desiravno si se maševal nad njimi -zavoljo njih pregreškov il , ter si jih kaznoval. — Talhofer pa takole prestavlja: ... „ti si jim bil milostljiv “ (namreč Izraelcam); pa šibil tudi maševavec vsih njih naklepov^; ker misli, de te besede: „ti si Hm bil milostljiv 11, i. t. d., ne zadevajo več imenovanih svetih mož, ampak izraelsko ljudstvo, ki se je tolikokrat pregrešilo zoper Boga. 1. Človek more pravo in stanovitno veselje imeti le v službi Božji. P a Bogu služiti, pravi sveti Pavel, je kraljevati; ker le potem je človek gospod cez se in čez svet, ako živi po Božji volji. Sveti Avguštin pravi: Človeška služba (ako ni obravnana po Božji volji) je polna grenkosti in zopernosti, v službi Božji pa je prostost in veselje, ker v nji ne služi persiljava, ampak ljubezen, ki izvira iz resnice, t. j., iz Kristusa. 2- Bog nas je vstvaril, torej nismo sami svoje stvari, ampak Božje stvari smo, 3 - 5 ,skozi njega vrata u , t. j., skozi vrata v tempelj. 252 Bnkve Psalmov IOO. 101 €. (101.) Psalm. David dela sklepe, de bo pravično živel, de se s hudobnimi ne bo pečal, de bo le pravične jemal v svojo službo, hudodelnike svoje dežele pa bo s smertjo kaznoval. 1. Psalm Davida samiga. Usmiljenje in sodbo') ti bom pre¬ peval, o Gospod! 2. Hvalo (ti) bom pel in gle¬ dal na neomadežano pot, kadar k meni prideš; 1 2 ) hodil bom po svoji hiši v nedolžnosti svojiga serca. 3. Ne bom si pred oči jemal krivične reči; 3 ) prestopovavce bom sovražil. 4 ) Naj se me ne derži 4. sprideno serce; hudobniga, ki se od mene loči, 5 ) nočem po¬ znati. 5. Kdor skrivaj svojiga bliž— njiga obrekuje, njega bom pre¬ gnal; 6 ) s prevzetnim očesam in z nenasitenim sercam, z njim ne bom jedel. 7 ) 6. Moje oči so obernjene na zveste v deželi, de naj sedijo z mano: 8 ) kdor po neomadežanim potu hodi, on mi bo služil. 9 ) 7. Ne bo prebival v moji hiši, kdor prevzetno dela; I0 ) kdor kri¬ vično govori, 1 ‘) pred mojimi očmi ne bo nič opravil. 8. Zarano 12 ) bom pokončeval vse grešnike v deželi, de potre- bim iz mesta Gospodoviga vse, ki hudobno delajo. CI. (102.) Psalm. Sveti pevec toži Bogu svojo revo vsužnosti, ter ga prosi iz nje rešenja; upa, de se bo Sion zopet zidal, in de bodo Izraelci zopet prebivali v obljubljeni deželi. 1. prepeval bom milost, dobrotljivost in pravico, ki si jo bom sosebno per- lastoval. 2. Varoval se bom greha, ko me obišeš, skušaš. 3. Nič krivičniga si ne bom umišljeval in počenjal. 4. s prestopovavci se ne bom pečal, njih dela pa bom sovražil. 5. „ Na j se me ne derži sprideno serce “, t.j., človek sprideniga, hudob¬ niga serca naj se me ne derži, njega ne terpim per sebi v svoji službi ali družbi; ali pa: sprideno serce naj ne tiči v meni (Talhofcr); „hudobniga, ki se od mene loči 11 , ki se od moje vere loči, ki mi je nezvest, nočem za svojiga spoznati. 6. „njega bom pregnal 11 , t. j., spodil iz svojiga dvora. 7. prevzetnih, častiželjnih in lakomnih ne bom terpel okrog sebe. 8. Za svoje svetovavce bom le take zvolil, ki so zvesti Bogu in svojimu vla¬ darju. — Zvestoba do Boga je vedno sklenjena z zvestobo do kralja; nasproti pa služabniki, ki nimajo strahu Božjiga, ki niso zvesti Bogu, ker po veri ne žive, tudi nikoli niso zvesti služabniki svojih vladarjev. 9. kdor po veri živi, njega bom imel v svoji službi. 10. ,,kdor prevzetno dela u , v hebrejskim: n kdor goljufijo počenja “. 11. V hebrejskim: „kdor lainjivo govori “. 12. ,,Zarano li ali „zjutrej xgodej u , t.j., o pravim času, kmalo, brez odlašanja; v hebrejskim: „ Vsako jutro K . Na jutrovskim so večidel zjutrej sodbe sklepali- Bnkve Psalmov 101. 1. Molitev uboziga, ki je v stiski, in izliva svojo molitev pred obličjem Gospodovim, 'j 2. Gospod, usliši mojo mo¬ litev, in moje vpitje naj do tebe pride! 3. Ne obračaj svojiga obličja od mene; kteri koli dan sim v stiski, nagni svoje uho k meni. Kteri koli dan te bom klical, naglo me usliši! 4. Ker moji dnevi zginjajo kakor dim, in moje kosti se su¬ šijo kakor terstje. 2 ) Ps. 36,20: 67, 2. 253 5. Pobit sim 3 ) kakor trava, in moje serce se suši; 4 ) ker po¬ zabil sim svoj kruh jesti. 5 ) 6. Od glasu mojiga zdihova- nja mi kosti tiče na mojim mesu. 6 ) 7. Enak sim pelikanu v pu- šavi; 7 ) sim kakor sova v ( [po- deri im) domu. 8 ) 8. Cujem, in sim kakor sa¬ moten vrabec na strehi. 9 ) 9. Vsaki dan me zasramu¬ jejo moji sovražniki, in kteri so me hvalili, se zoper me ro¬ tijo. 10 ) 1. Nek silno žalostni Izraelec toži Bogu svojo veliko nesrečo (2—12.), se nadja, de se bo razderti Sion spet sozidal (12—24.), ter v tem upanji prosi Boga sebi daljšiga življenja, vsimu Izraelovimu zarodu pa vedniga stanovanja v kananski deželi (25 — 29.). Kristjan naj moli ta psalm ob času, ko vera in jpobožno življenje peša, ali pa tudi v drugih britkostih; tudi ga lahko moli ko spokorno molitev, ter naj od 2. do 12. verste Bogu toži svojo dušno revo in merzloto v dobrim, od 13. do 24. verste pa naj obuduje upanje, de se bo on in ves človeški rod prenovil v boljši življenje po milosti Božji, v tem upanji pa naj prosi sebi daljšiga življenja, vsimu odrešenimu človeškimu rodu pa vedne stanovitnosti (26—29.). 2. „kakor terstje “, kakor hosta ali dračje; v hebrejskim: »kakor glavnja“, kakor osmojeno ali ožgano poleno, kakor ogorek so suhe naše kosti, brez mozga in moči. Pomen: Jez in moji rojaki hitro zginjamo kakor dim, ki ga veter razpodi, enaki smo suhimu terstju ali glavnji, brez vse moči, t. j., pešamo in hiramo ter smo že blizo smerti, zavoljo prevelike žalosti in težav, ki jih tukaj v terdi sužnosti prenašamo (Talhofer). — Sveti pevec popisuje v teh in naslednjih podobah žalostni stan izraelskiga ljudstva v babilonski sužnosti, kjer je že blizo svojiga pogina (v. 4.), zdihovaje v samoti (v. 7. 8.), preganjano in zaničevano (v. 9.), v silnih stiskah in težavah (v. 10.) ko- pernelo in poginjalo (v. 11. 12.). 2. Ves sim pobit zavoljo nesreče, ki me zadeva; enak sim travi, ki jo solnce osmodi, ali pa červ spodje. 4- »moje serce se suši u po vročini toliciga terpljenja; ker je „ serce 11 sre- diše telesniga življenja, torej je pomen teh besedi tale: moč mojiga življenja peša, omaguje zavoljo toliciga terpljenja (Talhofer). jed bi mi še moč dajala, pa moje britkosti in težave so tolike, de mi jed »ič več ne hodi na misel, mi nič več ne diši, enak sim bolnimu človeku (Talhofer). Po tolikim zdihovanji sim tako shujšal, de me ni druziga kakor kost in koža. Gl. p s . 21, 18. Job. 19, 20. 'j' vpelikan “ je ptič, ki živi v močvirnih samotah. Iz. 34, 11. o- sim tako samotin, kakor sova v podertim ozidji. v< 2' sim tako zapušen, tako slab, tako nezmožin kakor ptica na strehi, ki čivka Po mladičih, ki so ji bili vzeti (Talhofer). Ki so nekdaj, pred sužnostjo, od mene (od Izraeloviga ljudstva) slavno govorili, ki so me zavoljo čudovitniga varstva Božjiga slavili in blagrovali, We zdaj preklinjajo per svojih bogovih. 254 Bnkve Psalmov 101. 10. Ker pepel 1 ‘)jem kakorkruh, in svojo pijačo s solzami mešam, 11. zavoljo tvoje jeze in tvo- jiga serda, ker si me vzdignil in o ob tla trešil . 12 ) 12. Moji dnevi so se nagnili kakor senca, in kakor trava se sušim. 13. Ti pa, Gospod, ostaneš vekomaj, in tvoj spomin od roda do roda. 14. Vstal boš, in se Siona usmilil; zakaj čas je, se ga usmi¬ liti, ker prišel je čas. 13 ) 15. Ker tvojim služabnikam so všeč njegovi kamni, 14 ) in milujejo njegovo perst. 1S ) 16. In bale se bodo ljudstva tvojiga imena, o Gospod! in vsi kralji zemlje tvojiga veličastva. 17. Zakaj Gospod bo sozidal Sion, in kazal se bo v svoji časti, Jan. 1, 14. 18. gledal bo na molitev po¬ nižnih , in ne bo zaničeval njih prošnje. 19. Zapiše naj se to prihod- njimu zarodu, 16 ) in ljudstvo, ki bo vstvarjeno, 17 ) bo hvalilo Go¬ spoda, 20. ker on gleda s svojiga vi- sociga svetiša; Gospod z nebes na zemljo gleda, 21. de bi slišal zdihovanje vje- tih, de bi rešil sinove pobi¬ tih; 18 ) 22. de bodo oznanovali v Sionu ime Gospodovo, in njegovo hvalo v Jeruzalemu, 23. kadar se bodo narodi zedi¬ nili, in kralji, de bi služili Go¬ spodu. 24. Odgovoril mu je na potu svoje moči: Malo (jštevilo ) mo¬ jih dni mi naznani. 19 ) 25. Ne pokliči me v sredi mo¬ 11. „pepel" pomeni tukej žalost, ker so nekdaj v žalosti s pepelam glave po- tresali. Pomen tega je tedaj tale: Žalost, britkost, nesreča je moj vsakdanji kruh, mi je tako navadna, kakor vsakdanja jed (Talhofer). 12. ti si mene in moje ljudstvo visoko povzdignil, ker si nas zmed vsih narodov izvolil, se nam razodeval, nas s svojo vsigamogočno roko varoval i. t. d.; zdaj pa si nas „ob tla trešil 11 , t. j., globoko ponižal, v toliko nesrečo pahnil (Talhofer). 13. ^prišel je čas 11 Božjiga usmiljenja, ker je ljudstvo zmožno prejemati Božje gnade, je po nadlogah omečeno, spozna svoje krivice, in hrepeni po službi Božji v Jeruzalemu (Talhofer). — Več razlagavcov misli, de ima sveti pevec pred očmi tisti „čas u , ki gaje prerok Jeremija (29,10.) prerokoval ( 4 . Kralj- 24. razi. 1.), in de je bil ta psalm zložen proti koncu babilonske sužnosti. 14. tvoji služabniki bi spet radi sozidali razvaljeno sveto mesto, njega kamni so jim ljubš, kakor naj lepši poslopje v Babilonu (Talhofer). 15. „milujejo njegovo perst", t. j., žalujejo, de je Sion v grobljo razvaljen- 16. „prihodnjimu rodu" v spomin naj se zapiše to čudovitno rešenje. 17. To ^ljudstvo" ni samo judovski rod, ki bo molil v novo sozidanim Jeru¬ zalemu, ampak iz vsih narodov zbrana (v. 23.) družba, namreč kristjani, ki so prerojeni po svetim kerstu (Gl. 1. Pet. 1, 23. Jak. 1, 18.). 18. „ sinove pobitih ", v hebrejskim: „otroke smer ti". „Otroci smer ti" na¬ menjeni so Izraelci v babilonski sužnosti; v daljnim pomenu pa so sploh vsi ljudje, ki zdihujejo v sužnosti greha, in so zavoljo izvirniga greha otroci smerti. Gl. Iz. 61, 1. Luk. i, 74. Hebr. 2, 15. 19. Po tem tolažbe polnim pogledu v prihodnji čas, ki ga Bog odpre pevcu, se oberne on, ki je bil n na potu svoje moči", v svojih nar boljših letih, Bnkve Psalmov 101. 102. jih dni; 20 ) tvoje leta so od roda do roda. 21 ) 26. V začetku si ti, Gospod, zemljo uterdil, in delo tvojih rok so nebesa. 27. One preidejo, ti pa ostaneš; in vse se starajo kakor obleka, 255 in kakor oblačilo jih spreminjaš, in so spremenjene; 28. ti pa si ravno tisti, in tvoje leta se ne manjšajo. 29. Sinovi tvojih hlapcov bodo stanovali, in njih zarod bo ob¬ stal na vekomaj. CII. (103.) Psalm. Hvala in zahvala za prejete dobrote Božje. 1. Davidu samimu. Hvali,moja duša, Gospoda, in vse, kar je v meni, 1 ) njegovo sveto ime. 2. Hvali, moja duša, Gospoda, in nikar ne pozabi vsih njegovih dobrot; 3. ki ti odpuša vse pregrehe, ki ti ozdravlja vse slabosti; 4. ki oteva pogina tvoje živ¬ ljenje, ki te venča z milostjo in usmiljenjem; 5. ki tvojo željo z dobrotami napolnuje, 2 ) de se tvoja mladost obnovi, kakor orlu. 3 ) 6. Gospod dela usmiljenje, in sodbo vsim, ki delajo krivico. 7. Oznanil je Mojzesu svoje pota, Izraelovim sinovam svojo voljo. 4 * * * ) 8. Milostljiv in usmiljen je Go¬ spod, poterpežljiv in obiln usmi¬ ljenja. 4. Mojz. 14, 18. 9. Ne serdi se večno, tudi ne žuga vekomaj. 10. Ni nam storil po naših grehih, in ni nam povračeval po naših hudobijah. 11. Ker kakor visoko so nebesa od zemlje, tako močno je nje¬ govo usmiljenje nad njimi, ki se ga boje. 12. Kakor deleč je vzhod od zahoda, tako deleč dene naše hudobije od nas. k Bogu, in ga prosi, de naj mu razodene, koliko časa bo se »'vel, de bi vedil, ali bo dneve te tolažljive in vesele pergodbe sam doživel, kar s in prosi. V hebrejskim: „ V klonil je (Gospod) mojo moc (opešala je moja moč), okrajšal je moje dneve 11 . ... ^0. Ne daj mi zdaj umreti, ampak daj rešenja učakati. 21- ti, ki večno živiš, ohrani mi življenje! 22. Nebo in zemlja ne bote ukončane, ampak le spremenjene, prenovljene, u. 2. Pet. 3, 10—13. Rim. 8, 20. 21. •« t : *• „Davidu samimu “ se perlastuje ta psalm; v vse, kar je v m > vse moje znotranje naj njega hvali. „ , alm - 18 t 2- „ki tvojo željo 11 i. t. d., prestavlja sveti Hieronim „ki lepoto . ■ •, a( j am j, ni navadno s to besedo dušo misli. Pomen: Ki obdaruje tvojo us - * . 3 ' Kogar Bog s svojimi dobrotami, s svojimi gnadami napo nuj , ^ dušna moč pomladuje, t. j., močneji prihaja, kakor se pom ai mu po opipanji ali musanji novo perje raste (Talhofer). . „ Iwae ,_ Priča Božjiga usmiljenja je postava, ki jo je Gospod p cam 4 a i. 256 Bukve Psalmov 103. 103. 13. Kakor se oče otrok usmili, se Gospod usmili njih, ki se ga boje; 14. ker on ve, kakošne stvari de smo; pomni, de smo prah. 15. Človek, njega dnevi so ka¬ kor trava, kakor cvetica na polji tako izcvete; Job. 7, 10. 16. ker veter 5 ) memo nje po¬ tegne, in ne obstane, in ne zna se več njeno mesto. 17. Usmiljenje Gospodovo pa je od vekoma, in do vekoma nad njimi, ki se ga bojijo; in njegova pravica nad otrok otroci, 18. nad njimi, ki njegovo za¬ vezo ohranijo, ter pomnijo nje¬ gove zapovedi, de jih spolnujejo. 19. Gospod si je v nebesih pripravil sedež, in njega kralje¬ stvo bo nad vsimi gospodovalo, 20. Hvalite Gospoda vsi nje¬ govi angelji; ki, mogočni v moči, spolnujete njegovo voljo, ki po¬ slušate glas njegoviga govorjenja. 21. Hvalite Gospoda vse nje¬ gove moči, 6 ) njegovi služabniki, ki spolnujete njegovo voljo. 22. Hvalite Gospoda vse nje¬ gove dela; po vsih krajih nje¬ goviga gospostva hvali, moja duša, Gospoda! CIII. (104.) Psalm. Sveti pevec hvali Božjo vsigamogočnost, modrost in dobrotljivost v vstvarjenji in ohranjenji vsi ga sveta. 1. Davidu samimu. * 1 ) Hvali, moja duša, Gospoda! Gospod, moj Bog, ti si silno poveličan! slavo 2 ) in lepoto si oblekel, 3 ) 2. opasan z lučjo kakor z obla- čilam, 4 5 6 ) razpenjaš nebo kakor kožo, 5 ) 3. ki ga zgorej z vodo kri¬ ješ, 6 ) ki narejaš obiake v svoj voz, ki hodiš po perutih oblakov, 7 ) 5. ko pa vroči veter memo nje i. t. d. Drugi prestavljajo: „ako veter meW njega (memo človeka) potegne, in ni ga več, in ne ve se več njegovo mesto*. Ko človek umerje, ni za njim sledu, kmalo je pozabljen. 6. „vse njegove moči*, drugi prestavljajo: »vse njegove vojskine trume, t. j., vsi njegovi angelji. 1. »Davidu samimu u se perlastuje ta psalm, v hebrejskim pa ni tega napisa. 2. „slavo a , drugi prestavljajo: „ poveličanje ali „ veličastvo “. 3. Pomen: svoje veličastvo, svojo vsigamogočnost in modrost kažeš v sprelepih delih svojiga stvarjenja. 4. Sveti apostelj pravi, de Bog prebiva v nedohodljivi luči. 1. Tim. 6, 16. 5. „kakor kožo“, v hebrejskim: »kakor odejo, ki se razgrinja nad šo¬ torom*. 6. ki nebo, t. j., nebez ali terdino nad oblaki, „ zgorej u , t. j., prostor nad nebezam ali nad terdino, „% vodo kriješ*; Hebrejci so si namreč nebez ko terdino (ko terd strop) mislili. V hebrejskim: »ki svoj zgornji hram iz vode narejaš “, t. j., si nad nebezam ali nad terdino prebivališe na¬ pravljaš. — Zgornji hram je bil v jutrovski deželi narejen na hišni strehi (gl. 3. Kralj. 17, 19.), in se zato permerja z Božjimi nebesi, ki so nad nebezam ali nad terdino. 7. ki se voziš po oblakih, t. j., ki imaš ves stvarjeni svet v svoji oblasti. Bnkve Psalmov 103. 257 4. ki delaš svoje angelje ve¬ trove, in svoje služabnike žgeč ogenj, 8 ) 5. ki si vstavil zemljo na njeno terdnjavo, 9 ) de se nikoli in nikoli ne premakne. 6. Brezno je bilo njeno ogri¬ njalo kakor oblačilo; na hribih so vode stale. 10 ) 7. Pred tvojim žuganjem so bežale; 11 ) pred glasam tvojiga groma so trepetale. 12 ) 8. Gore so se vzdignile, in doline so se usedle namesto, ki si jim ga vstanovil. 9. Mejo si jim postavil, ki je ne prestopajo; in se ne povra- čujejo, de bi pokrile zemljo. 13 ) Job 38, 10. 10. Ti pošiljaš studence po do¬ linah, de med gorami vode tečejo. 11. Pije jih vsa poljska živina; divji osli čakajo v svoji žeji. 14 ) 12. Ob njih stanujejo ptice spod neba; zmed pečevja 15 ) se gla¬ sijo. _ ♦ 13. Ti namakaš gore od zgo- rej; 16 ) s sadam tvojih del se pre- napolnuje zemlja. 14. Daješ travo živini rasti, in zeliša ljudem v postrežbo, de kruh perpravljaš iz zemlje, 15. in vino razveseljuje serce človeku; de razvedruje obličje z oljem, 17 ) in kruh človeku serce poterduje. 16. Nasituje se 18 ) drevje na polji, in cedri na Libanu, ki jih je zasadil; 17. ondi vrabci gnjezdijo; čap¬ ljina hiša gospoduje nad nji¬ mi. 19 ) 8. ki delaš svoje angelje hitre kakor veter in močne kakor ogenj, kadar jih pošiljaš spolnovat tvoje povelja. Gl. Hebr. 1, 7. 9. »na njeno terdnjavo na nič zunaj nje (Job 26, 7.), le na svojo vsiga- mogočnost. 10. Sveti pevec popisuje, kako seje zemlja izvode odločila (1. Mojz. 1, 2.6. 7.). 11. po tvojim vsigamogočnim povelji so bežale. 12. »so trepetale “, v hebrejskim: »so se iztekle a , namreč v globočine po tvoji vsigamogočni besedi. 13. V kaldejski prestavi: »Mejo si postavil vodam v morji 11 . 14. »vsa poljska živina 1,1 , t. j., vsa domača živina; »divji osli “ se imenu¬ jejo tukaj namesti vse zverine sploh. V prestavi svetiga Hieronima: »divji osli si gasijo xejo u . 13. »zmed pečevja a ali skalovja, v hebrejskim: »med vejami “. 10- »od zgorej“, v hebrejskim: »iz gornjiga hrama “, t. j., z vodo, ki je nad nebezam ali terdino. It. Olje, kakor vsaka mašoba, dela reč gladko in lepo. Prerok hvali radodarnost Božje previdnosti, ki ljudem ne daje le nar potrebnišiga, namreč kruha in sočivja, ampak tudi to, kar ga razveseljuje in lepša, namreč vina in olja (Teod.). — Poleg hebrejskiga: »de kruh perpravljaš iz zemlje jv. 14.) in vino, ki razveseljuje serce človeku, de razsvetljuje obličje bolj ko olje u , t. j., razvedruje obraz človeku, de se mu bolj sveti, kakor ko bi Bil z oljem maziljen. Hebrejci so imeli v navadi se maziliti por gostijah in ob druzih veselih prjjikah (Talhofer). j )Nasituje se a z dežjem drevje na polji. v , . ... * 9 - »čapljina hiša“, t. j., čapljino gnjezdo. Čaplja ali rangar ali skobe si nared: gnjezdo više kakor drugi ptiči, in vtem pomenu nad njimi gospoduje (Talhofer). — Allioli pa prestavlja: „ čapljina hiša gre pred njimi s UL 17 258 Bukve Psalmov 103. 18. Visoke gore so jelenam, 20 ) skalovje ježem perbežališe. 2 ') 19. Vstvaril je luno za čase; 22 ) solnce ve, kje zahajati. 20. Ti narediš tei^o, in je noč; tadaj so vse gojzdne zverine na nogah. 21. Mladi levi rjovejo po ropu, in išejo od Boga svoje jedi. 22. Kadar pa solnce izide, se zbero', in v svoje berloge ule¬ žejo. 23. Človek gre na svoje delo, in po svojim opravilu do večera. 24. Kako veličastne so tvoje dela, o Gospod! vse si v mo¬ drosti naredil; napolnjena je zem¬ lja s tvojo lastino. 25. Leto veliko in široko morje, v .kterim gomaze živali brez šte¬ vila ; živali majhne z velikimi vred; 26. tam ladije hodijo, (tam jej tisti zmaj, 23 ) ki si ga vstvaril, de ga zasmehuješ. 24 ) 27. Vse pričakujejo od tebe, de jim daješ jed o pravim času. 28. Ko jim daješ, pobirajo; ko odperaš svojo roko, se vse na- sitijjejo z dobroto. 29. Ako pa svoj obraz preč oberneš, se prestrašijo; ako jim sapo vzameš, 25 ) poginejo, in zopet se v prah 26 ) povernejo. 30. Izpošiljaš svojiga duha, in so vstvarjene, in obnavljaš obličje zemlji. 2 J) 31. Čast bodi Gospodu veko¬ maj ; veselil se bo Gospod v svo¬ jih delih, 28 ) 32. ki pogleda zemljo, in ona se trese; ki se gora dotakne, in se kadijo. 2. Mojz. 19,18:20,18. 33. Pel bom Gospodu, dokler bom živel ; prepeval bom svojimu Bogu, dokler bivam. p s . 145, 2. 34. Prijetno bodi njemu moje govorjenje; jez pa se bom veselil v Gospodu. 35. Zginejo naj z zemlje greš¬ niki, in hudobni, tako de jih več ne bo ! Moja duša, hvali Go¬ spoda ! 29 ) svojim zgledam, ker si poprej gnjezdo nareja, kakor vrabci. — V hebrejskim: „čaplji so smreke hiša“. 20. v jelenam“, drugi prestavljajo: „divjim kozlam “. 21. „jeazem u , v hebrejskim: „ gorskim 22. ,,-sa čase 11 , t. j., de se po njenim spreminjanji časi merijo in določujejo. Naj stareji narodi, n. p., Hebrejci, so leta po luni šteli. Gl. Sir. 43, 6. 23. „zmaj“, silno velika, morska žival, v hebrejskim: „leviatan u , ki se tukaj imenuje namesti velike zveri sploh. Gl. Ps. 73, 14. 24. Bog je vstvaril neznano veliko in močno morsko zver, de zasmehuje njeno • velikost in moč, ker namreč kaže, de je on še veči in močnejši, kakor ta zver, ker jo lahko ukroti in pokonča (Talhofer). 25. Ako jim svojo milost, svojo dobroto odtegneš, jih prepade smertni strah; ako jim „sapo a , t. j., ako jim to, kar jih oživlja, vzameš, poginejo. Vse življenje izvira le od Boga. Gl. '1. Mojz. 2, 7. Prid. 12, 7. 26. „v t. j., v zemljo, iz ktere so bile vzete. 27. Ko izpošiljaš svojiga duha, ki vse oživlja, se namesti v prah spremenjenih stvari druge nove stvari spočenjajo, in s tem vedno obnavljaš zemljo (Tal- hofer). Sveta cerkev spremeni te besede v prošnjo: „ Izjiošlji svojiga Duhaj i. t. d., de naj nam naše serca spreoberne in obnovi. 28. „i7 svojih delih ci , t. j., v svojih obnovljenih stvareh, ker so dobre. Gl. l.Mojz.1,31. 29. V hebrejskim je še perstavljeno: ,,Aleluja /“ t. j., hvalite Boga. Tukej s e pervikrat bere „aleluja“, in je blezo sklep po petji v koru. Bukve Psalmov 104. 259 CIV. (105.) Psalm. Sveti pevec opominja svoje rojake, de naj hvalijo Boga, ter jim jemlje v misel dobrote, ki jih je Gospod skazoval Izraelovimi! ljudstvu, ko ga je peljal iz Egipta v obljubljeno deželo. 1. Aleluja! ‘) Slavite Gospoda, in kličite v njegovo ime; ozna- nujte med narodi njegove dela. 2. Pojte mu, in mu brenkajte; perpovedujte vse njegove čuda. 3. Hvalite se z njegovim sve¬ tim imenam; veseli se serce njih, ki Gospoda išejo! 4. lšite Gospoda, in se po- terdujte; išite njegoviga obličja vselej. * 2 ) 5. Spominjajte se njegovih ču¬ dežev, ki jih je storil, njegovih znamenj in sodba njegovih ust, 3 ) 6. Abrahamov zarod, njegovi hlapci, Jakopovi sinovi, njegovi izvoljeni! 7. On je Gospod naš Bog; po vsi zemlji sO njega sodbe. 8. Večno pomni svojo za¬ vezo , besedo, ki jo je zapovedal na tavžent rodov, 9. ktero 4 ) je naredil z Abra- hamam, in svojo persego z Iza- kam. 10. Tudi Jakopu jo je dal v postavo, in Izraelu v večno za¬ konito , 11. rekoč: Tebi bom dal ka- nansko deželo, ko verv vaše dedine; 5 ) 12. ko jih je bilo malo po številu, prav malo, in ptujci v nji. 13. In ko so hodili od naroda k narodu, iz kraljestva k druzimu ljudstvu, 14. ni perpustil nikomur, jim škodvati, in zavoljo njih je kralje strahoval. 15. „Ne dotikujte se 6 * ) mojih maziljenih, in nad mojimi preroki se nikar ne pregrešujte ! U7 ) 16. In je poklical lakot v de¬ želo, 8 ) ter je kruhu vso podporo sterl. 9 ) 17. Poslal je moža prednjimi; v sužniga je Jožef bil prodan. 18. Z vezmi so poniževali nje¬ gove noge; železo je presunilo njegovo dušo, 10 ) !• ni v hebrejskim. Perve petnajstere verste so vzete iz 1. Kron. 16, 8. i. d. Plim. tudi Psalm 95, 7. 2. Obiskujte Gospoda, njegov tempelj, kjer kraljuje nad skrinjo zaveze. Gl. 1. Kron. 16. razi. 6. . , jj njegovih znamenji, t. j., čudovitih znamenj ali čudežev, ki jih je Bog delal; n sodba njegovih ust u , t. j., sodnjih sklepov, ki jih je Gospod izre- koval zoper sovražnike, njim v kaznovanje (^Talhofer). 4- „ktero“, namreč zavezo ... pomni „svojo persego a i. d. 5- ,,ko verv a , ko merjevsko verv, tedaj to, kar se z vervjo odmerja, tedaj odmerjeni delež. Gl. 5. Mojz. 32, 9. Ps. 77, 54. 6 - „A ; e dotikujte se u i. d., je Bog govoril. 7 - Očaki so bili kralji in preroki, zato se imenujejo maziljeni. Gl. 1. Kron. 16. razi. 11. 8 - Glej zastran lakote 1. Mojz. 41, 54: 42, 1. , .. . 9. vzel jim je ves živež; kruh je bil na Jutrovim perva podpora telesniga življenja. 10. železo je obdajalo njegovo dušo, njega samiga. V hebrejskim: ^vjselezji je bila njegova duša“, t.j., Jožef je bil v železje vklenjen veječi. Bnkve Psalmov 104 . 260 19. dokler se ni spolnila njega beseda. 11 ) Gospodovo govorjenje ga je bilo razsvetilo. 12 ) 20. Kralj je bil poslal, in ga je bil odklenil; poglavar ljudstev ga je spustil. 21. Postavil ga je gospodarja svoji hiši, in oblastnika vsiga svojiga premoženja; 22. de bi podučeval njegove pervake kakor sebe, 13 ) in njegove starašine učil razumnost. 23. In Izrael je bil stopil v Egipt, in Jakop je bil ptujic v Kamovi deželi. 14 ) 24. In močno je namnožil svoje ljudstvo, in ga je močnejiga storil od njega sovražnikov. 2.Mojz. 1,7. 25. Preobernil jim je serce, de so čertili njega ljudstvo, in go- Ijufovali njega hlapce. 15 ) 26. Poslal je Mojzesa, svojiga hlapca; Arona, ki gaje bil izvolil. 2. Mojz. 3, 10: 4, 29. 27. Dal je njima besedo svojih znamenj in čudežev v Kamovi deželi. 16 ) 2. Mojz. 7, 10. i. d. 28. Poslal je temo, in je otem- nelo; in si ni ogrenil svojih be¬ sedi. 17 ) 2. Mojz. 10, 21. 29. Njih vode je v kri spremenil, in njih ribe je pobil. 2. Mojz. 7,20. 30. Njih dežela je rodila žabe (še celo) v stanicah kraljev. 2. Mojz. 8, 6. 31. Rekel je, ter so prišle muhe, in komarji po vsili njih okrajinah. 2. Mojz. 9, 16. 32. Dež jim je naredil v točo, požigajoč ogenj po njih deželi. 2. Mojz. 8, 24. 33. Potolkel je njih nograde in figove drevesa, in polomil drevje po njih pokrajinah. 34. Rekel je, in prišle so ko¬ bilice in kebri, ki jih je bilo brez Števila, 2. Mojz. 10, 12. 35. in so požerli vso travo v njih deželi, in so požerli ves sad njih zemlje. 11 . „ njega beseda u , t.j., njegovo prerokovanje, ktero je razodel sojetnikama, kraljevimu točaju in peku. Gl. 1. Mojz. 40, 22. 23. 12. Gospod ga je bil razsvetlil, de je znal sanje razlagati. Drugi prestavljajo: „Gospodovo govorjenje ga je poskusilo v ognji“ (terpljenja, de je pri- jatel Božji). 13. n kakor sebe u , t.j., po svoji učenosti, kakor je sam vedil in znal. Allioli pa prestavlja: „kakor njega sami g a 1 j namreč kralja. 14. Jakop je živel ko naseljnik v Egiptu. 15. Bog ni vdihoval Egipčanam sovraštva in zvijače do Hebrejcov; pa ko je svoje ljudstvo množil in ga oblagodarjal, jim je to dajalo priliko, sovražiti in preganjati Izraelce. Sveti Avguštin pravi: Bog ni vdihoval sovraštva v njih serca, pa previdil je to sovraštvo, in ga je dopustil, de je spolnil svoje namene in sodbe. 16. Dal je njima moč, čudeže delati v Egiptu. 17. „si ni'ogrenil svojih besedi “, t. j., svojih obljub, de bi mu bilo zoperno, jih spolniti, temuč je vse natanko spolnil. V hebrejskim: ... v otemnelo in nista (Mojzes in Aron) zopervala u (se ustavljala) njegovim besedam “ (perm. 4. Mojz. 27, 14.); drugi prestavljajo: }) nista nič več dvomila nad njegovimi besedami “. — v greški prestavi in v nekterih latinskih starih prestavah pa se bere: „in so zopervali njegovim besedam u , t. j., Egip - čani so se ustavljali Božjimu povelju, ter niso hotli spustiti ljudstva (Tal- hofer). Bukve Psalmov 104.105. 261 36. In udaril je vse pervence v njih deželi, pervinevsiga njih dela. 2. Mojz. 12, 29. 37. In izpeljal jih je s srebram in z zlatarn vred; in ni ga bilo bolniga med njih rodovi. 2. Mojz. 12, 35. 38. Egipt se je veselil ob njih izhodu; ker njih strah ga je pre¬ padel. 18 ) 39. Oblak je bil razgernil njim v varstvo, in ogenj , de jim je po noči svetil. 2. Mojz. 13,21. Ps. 77, 14: 1. Kor. 10,1. 40. Prosili so, in so prišle pre¬ pelice; in z nebeškim krubam jih je nasitoval. 2. Mojz. 16, 13. 41. Prederl je skalo, in tekle so vode; tekli so potoki po suhim. 4. Mojz. 20, 11. 42. Ker je pomnil svojo sveto besedo, ki jo je govoril Abra¬ hamu, svojimu hlapcu. 1. Mojz. 17,7. 43. In peljal je svoje ljudstvo z radostjo, in svoje izvoljene z veseljem. 44. In dal jim je okrajine na¬ rodov; in delo ljudstev so v last dobili, 45. de bi se deržali njega pravic, in prašali po njega postavi. CV. (106.) Psalm. Sveti pevec opominja Izraelce, de naj hvalijo Boga zlasti zavoljo njegoviga usmiljenja, ker je nekdaj njih očetam perzanašal toliko hudobij. 1. Aleluja! 1 ) Slavite Gospo¬ da, ker je dober; ker vekomej ( terpi ) njegova milost. Jud. 13,21. 2. Kdo more dopovedati Go¬ spodove mogočne dela, naznaniti vso njegovo hvalo? sir. 43, 35. 3. Blagor jim, ki se derže pravice, 2 ) ter pravično delajo vsaki čas. 4. Spomni se nas, Gospod! iz dobrovoljnosti do svojiga ljud¬ stva; 3 ) obiši nas s svojo po¬ močjo, 5. de vidimo srečo tvojih iz¬ voljenih, de se veselimo veselja tvojiga naroda; de si hvaljen s svojim deležem vred. 4 ) 6. Grešili smo s svojimi očeti vred; krivično smo delali, hudo¬ bijo smo počenjali. Jud. 7, 19. 7. Naši očetje v Egiptu niso spoznali tvojih čudežev ; -niso pomnili obilnosti tvoje milosti, te- muč so te dražili, grede k morju, k rudečimu morju. 8. On pa jih je otel zavoljo svojiga imena, 5 ) de je svojo moč pokazal. 18. Egipčani so se veselili ob izhodu Izraelcov, ker so bili po njih vsi pre¬ strašeni. 1- Hvalite Boga! Prim. ta psalm s Ps. 77, 104. 2- „pravice “, v hebrejskim: v postave u - ■ • i a 3 - „tc dobrovoljnosti ali pa: n po dopadenji, ki si ga zmirej imel nad svojim ljudstvom “. . . 4' de si hvaljen zavoljo svojiga ljudstva ^Ps. 73, 2.), zavoljo velikih reci, ki ®i mu jih storil. » zavoljo svojiga irnena a , t. j., zavoljo svojiga bitja, ki je usmiljenje In ljubezen, zavoljo samiga sebe. Drugi: zavoljo svoje časti. F Bnkve Psalmov 105. 262 9. In zarotil je rudeče morje, 6 ) in se je posušilo; ter jih je peljal po globočini, kakor po pušavi. 2. Mojz. 14, 21. 10. In otel jih je iz roke čer- tivcov, in rešil jih iz roke so¬ vražnikov. 11. In voda je pokrila njih stiskavce; kar eden izmed njih ni ostal. 2. Mojz. 14, 27. 12. Tadaj so verjeli njega be¬ sedam, in so peli njemu hvalo. 13. Hitro pa so pozabili nje¬ govih del, in niso čakali njega sklepa. 7 ) 14. In poželeli so po poželji- vosti v pušavi, in skušali so Boga v kraji, kjer ni bilo vode. 2. Mojz. 17 , 2 . 15. In dal jim je po njih želji, ter jim je poslal do presitosti. 8 ) 4. Mojz. 11, 31. 16. In dražili so Mojzesa v šotorji, Arona, posvečeniga Go¬ spodu. 17. Odperla se je zemlja, in je požerla Datana ; in je pokrila Abironovo derhal. 4. Mojz. 16, 32. 18. In ogenj se je vnel v njih zboru, plamen je grešnike požgal. 19. Tudi so naredili tele na Horebu, in podobo so molili. 2. Mojz. 32, 4. 20. Zamenjali so svojo slavo 9 ) s podobo teleta, ki travo je. 10 ) 21. Pozabili so Boga, ki jih je otel, ki je delal veličastne reči v Egiptu, 22. čudovitne v Kamovi deželi, strašne v rudečim morji. 23. Rekel pa je, de jih bo po- trebil; ako bi ne bil Mojzes, nje¬ gov izvoljeni, stopil v predertijo pred njega obličje, * 11 ) de bi od- vernil njegovo jezo, de bi jih ne potrebil. 24. Oni pa so za nič imeli za¬ želeno deželo; 12 ) niso verovali njegovi besedi, 25. in so godernjali v svojih šotorih; niso poslušali Gospodo- viga glasu. 26. Tadaj je vzdignil svojo roko zoper nje, 13 ) de bi jih poderl v pušavi; 27. de bi razvel njih zarod med 6. zapovedal je rudečimu morju z besedo svoje vsigamogočnosti. 7. niso poterpežljivo čakali spolnjenja Božjih sklepov, so se dali zmotiti po zaderžkih, in niso spoznali, de Božje pota po zaderžkih in britkostih k koncu peljejo. — V poterpežljivosti sad obrodujemo. 8. V hebrejskim: ... v po njih želji, ter jim je poslal sušico a (ali jetko), sploh hudo bolezen, ker so se bili prenajedli prepelic. Gl. Ps. 77, 18. 20. 9. „svojo slavo 11 , t. j., veličastniga, neskončniga Boga. Gl. Rim. 1, 23. 10. To se sme v nekim pomenu reči tudi od tacih kristjanov, ki se od Boga obračajo, in svoje serce na svet, na njegovo sladnost, bogastvo in čast natvezujejo. 11. ako bi ne bil Mojzes s prošnjo pred Boga stopil. Ta podoba: „stopil ® predertijo 11 , je vzeta od zidu, ki ga sovražnik a silo predere, in skozi to predertijo, ali skozi prederti zid v mesto sili; kak junak pa se v to pre¬ dertijo vstopi, in sovražniku v mesto brani. Gl. Eceh. 13, 5: 22, 30. Tukaj je Bog sovražnik, ki hoče v svoji pravični jezi v šotoriše Izraelcov planiti in jih pokončati; Mojzes pa je junak, ki se v predertijo pred Boga vstopi) ter ga milosti in perzanašljivosti prosi. Gl. 2. Mojz. 32, 10. 32. — Glej in pomisli, koliko moč irna molitev svetnikov! (Avg.) 12. Oni pa so zaničevali zaželeno deželo. 4. Mojz. 33, 14. 13. je vzdignil svojo roko in je perscgel zoper nje. Gl. 4. Mojz. 14, 28. 30. Bnkve Psalmov 105. 263 narode, in jih razkropil po de¬ želah. 14 ) 28. Tudi so se spečali s Belfe- gorjem, 15 ) in so jedli daritve mert- vih, 16 ) 29. in so ga serdili s svojimi umišljavami, in pomnožil se je pogin med njimi. 17 ) 30. Tadaj je vstal Finees, in je storil spravo, in morija je ne¬ hala. 4.Mojz. 25. 31. In šteto mu je bilo v pra¬ vičnost, od roda do roda do ve¬ komaj. 32. Dražili so ga tudi per vodi zopergovora; in zavoljo njih je prišel Mojzes v zamero; 33. ker so razdražili njegoviga duha, de je nepremišljeno go¬ voril. I8 ) 34. Niso potrebili narodov, ktere jim je bil Gospod ukazal. 35. In pomešali so se med narode, in so se njih del na¬ učili, 36. in so služili njih podobam, in bilo jim je v spotikljej. I9 ) 37. Tudi so darovali svoje si¬ nove in svoje hčere hudičem. 20 ) 38. In so prelivali nedolžno kri, kri svojih sinov in svojih hčer, ki so jih darovali kananskim mali- kam, in zemlja je bila s kervjo ognušena, 39. in omadežana je bila z njih deli, in so nečistovali po svojih umišljavah. 21 ) 40. Tadaj se je Gospod raz- serdil v svoji jezi nad svojim ljudstvam, in je studil svojo de¬ ležnim). 41. In dal jih je narodam v roke; ter so gospodovali z njimi, ki so jih čertili, 42. In stiskali so jih njih so¬ vražniki, in poniževani so bili pod njih rokami. 43. Velikokrat jih je otel, oni pa so ga togotili s svojim skle¬ pam ; in ponižani so bili v svojih hudobijah. 22 ) 44. Ko pa je vidil, de so bili stiskani; je slišal njih molitev. 45. In spomnil se je svoje za- 14. Glej Božje žuganje in pretenje 3. Mojz. 26, 33. 15. n z Belfegorjem cl , z nečistim malikam. Gl. 4. Mojz. 25. razi. 2. 16. so jedli od daritev mertvih malikov, ne pa od daritev živiga Boga. 17. „pogiri a , kazen. V hebrejskim: »in prištet te nad nje velika nadloga “, kuga. 18. v de je nepremišljeno govoril 1,1 , drugi prestavljajo: „de je dvomil s svojimi ustnicami “, če je Bogu mogoče, dati vode iz skale. Gl. 4. Mojz. 20, 10. razi. 8. — Ker so Izraelci s svojo nepokoršino in terdovratnostjo Mojzesu veliko nadlego in silo delali in ga dražili, ter s svojo nevero tudi v njem vero in zaupanje v Boga slabili; so bili oni krivi, de je Mojzes v svoji nevolji iz naglosti marsikaj taciga govoril, kar bi ne bil smel go¬ voriti, in de je bil nekoliko v svojim zaupanji v Boga omahnil, ter se s tem zavoljo njih Bogu zameril (v. 32), de jih ni peljal v obljubljeno deželo (Brentano). 19- „i’ spotikljej 11 , t. j., v zapeljevanje k malikovanju. 20. Gl. Pg. 95, 5: 5. Mojz. 32, 17. Sveti pevec misli tukaj zlasti Moloha, kterimu v čast so lastne otroke sožigali. Gl. 3. Mojz. 18, 21. 21. ločili so se od Boga, s kterim so bili zaročeni, in so se spečali z zmislje- uimi bogovi — z maliki, ter so njim v čast nečistost uganjali. Gl. 2. Mojz. 24, 16: 3. Mojz. 17, 7. razi. 4. Prim. 10. razi. tega psalma. 22. v nesrečo, v revo so zašli po Svojih hudobijah. Drugi: hirali so v svojih hudobijah. 264 Bnkve Psalmov 105. 106. reze, ter mu je bilo žal po obil¬ nosti njegove milosti. 5.Mojz. 30,3. 46. In dal jim je najti usmi- enje pred njimi, kteri so jih bili vjeii. 23 ) 47. Pomagaj nam, Gospod, naš Bog! in zberi nas zmed naro¬ dov, 24 ) de častimo tvoje sveto ime, in se hvalimo s tvojo hvalo. 48. Hvaljen bodi Gospod, Izra¬ elov Bog, od vekomaj do veko¬ maj; in vse ljudstvo naj pravi: Zgodi se, zgodi se! 25 ) CVI. (107.) Psalm. Zahvalna pesem rešenih. 1. Aleluja! 1 ) Hvalite 2 ) Go¬ spoda, ker je dober; ker veko- mej (terpij njegova milost. 2. Tako naj rekajo, kteri so rešeni po Gospodu, ktere je on rešil iz sovražnikove roke, in jih j zbral iz dežel, 3. od solnčniga vzhoda in za¬ hoda, od severja in morja. 3 ) 4. Potikali so se po pušavi, kjer ni vode; 4 ) pota v mesto pre- bivališa niso našli 5 ). 5. Bili so lačni in žejni; njih duša je opešala v njih. 6. Klicali so pa v Gospoda, ko so" bili stiskani; in otel jih je iz njih potreb. 7. In jih je peljal na pravo pot, de so šli v mesto prebi- vališa. 8. Naj hvalijo Gospoda zavo¬ ljo njegove milosti, in (naj ozna- nujejoj njegove čuda človeškim otrokam, 6 ) 23. usmiljenje so našli n. pr. pred Ciram, Darijem in drug. Gl. bukve Ezdrove. 24. ki nas zdaj v sužnosti imajo. Ta psalm je bil blezo zložen v babilonski sužnosti. — Kristjan lahko per njegovim branji misli na svoje brate, ki si jih bo Bog ob svojim času perpravil izmed vsih narodov, de bo en hlev in ena čeda. 25. S to hvalno molitvico jenjajo četcrte bukve psalmov. Gl. Ps. 40, 14. 1. ni v hebrejskim. V tem psalmu se pred vsim zahvaljujejo Judje, ki so se bili vernili iz babilonske sužnosti, svojimu Bogu, de je otel nje, ki so bili pre¬ gnani (v. 4—7.), vjeti (v. 10—14.), blizo smerti (v. 18—20.J, po viharji zaneseni (v. 23—30.), in de je spet oblagodaril njih deželo (_v. 33—43.).— V visim pomenu se tukaj zahvaljujejo Bogu kristjani, ki so bili rešeni po Kristusu iz nesreče greha. — Ta psalm je zahvalna pesem iz več stavkov; verste 1 — 3. so vvod v to pesem, verste 4—7: 10 — 14: 18—20: 23—30 so njeni stavki, verste 8. 9. 15—17. 21. 22. 31. 32. so vmesne verste, in verste 32—43. so splošni sklep te pesmi. 2. tudi: f,slarite, častite , poveličujte Gospoda “, ali pa: zahvaljujte se Gospodu 11 . 3. „mor/a“, t. j., od južniga morja, ali od juga. 4. Po pušavi se potikati, žejo iu lakoto terpeti, pomeni veliko revo in nadlogo. 5. t. j., niso našli pota v mesto, kjer bi prebivali. — Človek hodi tako dolgo v zmotah po tem svetu, dokler ne najde mesta Božjiga, mesta vere, upanja in ljubezni, svete cerkve, ki le sama zamore utolažiti lakoto in žejo nje¬ gove duše. 6. S to versto Se konča pervi stavek te zahvalne pesmi. Beseda se bere v kaldejski prestavi, enako tudi v 15., 21. in 31. versti. 265 Bnkve Psalmov 10G. 9. ker je napolnil prazno dušo, in lačno dušo z dobrotami nasitil. 10. (Vidimj jih sedeti v temi in smertni senci , 7 ) vjete v uboštvu in železji, 11. ker so nasprotvali besedam Božjim, in so sklep Narvišiga za- vergli. 12. In njih serce je bilo po¬ nižano v trudu5 omagali so, in ni ga bilo, de bi bil pomagal. 13. Klicali so pa v Gospoda, ko so bili stiskani 5 in otel jih je iz njih potreb, 14. ter jih je izpeljal iz teme in smertne sence, in njih vezi raztergal. 15. Naj hvalijo Gospoda zavo¬ ljo njegove milosti, in (naj ozna¬ nil je jo j njegove čuda človeškim otrokam ; 16. ker je razbil bronaste vrata, in razlomil železne zapahe. 17. Sprejel jih je s pota njih hudobije; zakaj zavoljo svojih krivic so bili poniževani. 8 ) 18. Vsaka jed se je studila njih duši, 9 ) in perbližali so se do smertnih vrat. 19. Klicali so pa v Gospoda, ko so bili stiskani; in jih je otel iz njih potreb. 20. Poslal je svojo besedo, 10 ) in jih je ozdravil, ter jih je po¬ tegnil iz njih pogina. 21. Naj hvalijo Gospoda zavo¬ ljo njegove milosti, in (naj ozna- nujejoj njegove čuda človeškim otrokam, 22. ter naj darujejo hvalno da¬ ritev, in naj oznanujejo z radostjo njegove dela. 23. Kteri so šli na morje v ladij ah, in so opravljali dela v veliko vodah, 11 ) 24. oni so vidili Gospodove dela, in njega čuda v globočini. 12 ) 25. Rekel je, in vihar je vstal, in njega valovi so se nakopičili. 26. Vzdignili so se do neba, in so padli v brezno; njih duša je kopernela v hudim. 13 ) 27. Opotekali so se in oma¬ hovali kakor pijani, in vsa njih modrost je zginila. 28. Klicali so pa v Gospoda, ko so bili stiskani, in otel jih je iz njih potreb. 29. Premenil je vihar v sapo; in njega valovi so utihnili. 30. Oni pa so se veselili, de so bili utihnili; in peljal jih je v brodiše njih želja. I 31. Naj hvalijo Gospoda za- „sedeti v smertni senci 11 je podoba terde sužnosti. 8 V hebrejskim: „Neumneži! ki so tirpeli zavoljo ivojiga hudobniga življenja , zavoljo svojih pregreh 9- „njih duši", t. j., njim se je studila vsaka jed. Zavoljo težav in britkost niso mogli jesti, ter so bili za smert bolni. tO- »svojo besedo “, t. j., svoje povelje. Ob enim mislijo sveti očetje večno Besedo, drugo osebo v presveti Trojici, ki jo je Bog Oče poslal v naše odrešenje. Gl. Modr. 16, 12. Mat. 8, 8. Jan. 1, 14. *!• Bili so ko brodniki, ki imajo na morji veliko opraviti s svojimi ladijami, in s o v veliki nevarnosti. — Vsi smo enaki mornarjem ali brodnikam na morji, ki smo v velicih nevarnostih na viharnim morji tega življenja, dokler ne pridemo na brodiše večniga zveličanja. 2 - Na morji so vidili Božjo vsigamogočnost, kakor dalje pravi: namreč njegovo moč, ki ž njo zapoveduje viharju, de naj se vzdigne, ali pa potihne. l3, Drugi prestavljajo: „njih serčnost je zginila v sili". 266 Bukve Psalmov 106. voljo njegove milosti, in (naj oznanujejoj njegove čuda člo¬ veškim otrokam, 32. in naj ga povišujejo v zboru ljudstva, in v seji starašin 14 ) naj ga hvalijo. 33. Reke je spremenil v pu- š%vo, in studence v žejno zemljo, 34. rodovitno zemljo v solino 15 ) zavoljo hudobije nje prehivavcov. 35. Naredil je pušavo v sto¬ ječo vodo, in zemljo brez vode v studence. 16 ) 36. In je tje vselil lačne, in sozidali so mesto v prebivališe, 37. ter so posevali njive, in zasajali vinograde, de so perde- lovali sad od tega, kar raste. 17 ) 38. In jih je oblagodarjal, in silno so se množili; pa tudi njih živine ni zmanjševal. 39. In bili so pomanjšani 18 ), ter so bili terti po stiski zlegov in po bolečini. 40. Zasramovanje se je zlilo na pervake, 19 ) ter jim je dal se potikati po nehodljivih krajih, kjer ni pota; 20 ) 41. revežu pa je pomagal iz uboštva, in je pomnožil rodovine kakor ovce. 21 ) 42. To vidijo pravični in se vesele; vsa hudoba pa zapera svoje usta. 22 ) Job 22, 19. 43. Kdo je moder in to ohrani, in razume milosti Gospodove? 23 ) 14. „» seji starašin li , t. j., v zboru starašin, kjer so sedeli. 15. „v solino 11 , t. j., v solnato nerodovitno zemljo. Gl. 5. Mojz. 29, 23; 1. Mojz. 13, 10. Sod. 9, 45. 16. Pomen versta 33—35: Zavoljo naših grehov je Bog našo deželo storil pusto in prazno, zdaj pa jo je spet z ljudmi napolnil. Sveti Avguštin in Hieronim obračata to versto na judovsko shodnico in na keršansko cerkev. Shodnica je bila od začetka obrošena z vodo Božje milosti, poznejše pa se je usušila, in je bila nerodovitna; nasproti je bila cerkev spervenja majhna in ne očitna, sčasama pa je bila močno rodovitna in polna žive vode. Mi živimo v ti z vodo Božjo (Jan. 4, 10.) obrošeni cerkvi; tode skerbno se varujmo, de po lastnim zadolženji ne zajdemo v suhoto in nerodovitnost, kakor Judje; ako je pa spačenost našiga serca branila, de se živa voda svetiga Duha ni mogla po nas razlivati, obračajmo svoje oči v dobroto in mogočnost njega, ki more spremeniti pušave v jezera in suho zemljo v stu¬ dence ! 17. V hebrejskim: „de so perdelovali vsakoletni sad u . 18. Ob času sužnosti po mnozih stiskah in nadlogah. 19. ki so tudi v terdi sužnosti zdihovali. 20. Bog je storil, de so se potikali po ptujih deželah. 21. tako obilno je pomnožil družine kakor drobnico (Avg. in Teod.). 22. Vsi hudobni umolknejo, ker so osramoteni. 23. Kdo preudarja previdnost Božjo, ki se očitno kaže v zgodbah vsih narodov in lastniga življenja? — Kdor to dela, mora velikost Božje milosti in gnade spoznati, in se ji čuditi. Bnkve Psalmov 107. 108. 267 CVII. (108.) Psalm. HvaJa Božja zavoljo razširjanja Mesijeviga kraljestva. 1. Psalmska pesem Davida samiga.') 2. Perpravljeno je moje serce, o Bog! perpravljeno moje serce; pel bom in prepeval v svoji slavi. 2 ] 3. Vstani, slava moja! vsta¬ nite, brenklje ino citre; s svitam bom vstajal! 4. Slavil te bom, Gospod! med ljudstvi, in hvalo ti prepeval med narodi; 5. ker veči ko nebesa je tvoja milost, in do oblakov seže res¬ nica tvoja. 6. Povzdigni se, o Bog! nad nebesa, in tvoja slava po vsi zemlji; 7. de bodo rešeni tvoji ljubi. Pomagaj s svojo desno, in me usliši! 3 ) 8. Bog je govoril v svojim svetišu: Veselim se, de bom razdelil Sihem, in dol šotorov premeril. 9. Moj je Galaad, in moj je Manase, in Efrajm je moč moje glave, Juda je moj kralj; 10. Moab je pisker mojiga upanja; v Idumejo stegam svoj čevelj; ptujci so mi prijatli. 11. Kdo me popelje v terdno mesto? Kdo me popelje v Idu¬ mejo? 12. Ali ne ti, p Bog! ki si nas zavergel? in ali ne pojdeš, o Bog! z našimi trumami? 13. Pomagaj nam iz stiske; ker nečimerna je pomoč človeška. 14. Z Bogam bomo močno de¬ lali; in on bo pokončal naše so¬ vražnike. CVIII. (109.) Psalm. Sveti pevec napoveduje nesrečo svojim sovražnikam, ker ga po krivim preganjajo. 1. K koncu, 1 ) psalm Davi¬ dov. 2 ) 2. O Bog! ne zamolči moje hvale; 3 ) ker so usta grešnikov in usta goljufove zoper mene od- perte. 1. Ta psalm je sostavljen iz Ps. 56, 8—12. in Ps. 59, 7 14. z malimi pie membami. Sveti pevec obeta Boga hvaliti za resenje (v. <•) (v. 4.j po usmiljenji in resnici (v. 5.); to resenje se bo zgodi o, obljubil združiti vse narode ( v. 10.) s svojim ljudstvam C • vanje (v. 11.) pa potrebiti. 9 2- „v svoji slavi", v svoji duši, t. j., s svojo dušo. Gl. P ■ > 3. Po drugim berilu: „in nas usliši ". 1- Zastran tega napisa glej Ps. 4. .... „a zoner 2. Kar David v tem psalmu prerokuje zoper svojesovraznie P pomen|I emga zmed njih (morde zoper Doega 1. Kialj. 21, 7.J, je . prerokovanje Kristusovo zoper sovražnike njegoviga kraljestva, P lahko Judeža (Djan. ap. 1, 20. Jan. 17, 12.). Avg. in Teod. - Kristjan lahko moli ta psalm v imenu svete cerkve, ter naj z njim hva i P Božje, ktere zadevajo njegove terdovratne sovražnike. 3. „moje hvale", t. j., moje nedolžnosti. Pokaži jo očitno. brejskiga: „0 Bog! ti moja slava, ne molčiš 268 Bakve Psalmov 108. 3. Govorijo zoper mene z lažnjivim jezikam,* s sovražnim govorjenjem me obkladajo, in se bojujejo z menoj brez vzroka. 4. Ne de bi me ljubili, 4 ) me se obrekujejo; 5 ) jez pa molim. 6 ) 5. In povračujejo mi hudo za dobro, in sovraštvo za ljubezen mojo. 6. Postavi čezenj 7 ) grešnika, 8 ) in hudič naj stoji' na njega desni. 9 ) 7. Ko je sojen, naj gre ven obsojen, in njega molitev mu bodi v greli. 10 ) 8. Njegovih dni bodi malo, in njegovo čujsko službo naj prejme kdo drugi. * 11 ) 9. Njega otroci naj bodo sirote, in njega žena vdova. 10. Ubežni naj se potikajo njega otroci, ter naj beračijo, in pahnjeni naj bodo iz svojih pre- bi vališ. 12 ) 11. Odertnik 13 ) naj preiše 14 ) vse njegovo premoženje, in ptujci naj poropajo njegove dela. 15 ) 12. Nihče naj mu ne pomaga, nihče naj se ne usmili njegovih sirot. 13. Njega otroci naj bodo po¬ končani.; v pervim rodu bodi njega ime izbrisano. 14. Hudobija njega očetov naj se verne v spomin pred Gospo¬ dovim obličjem, in greh njegove matere ne bodi zbrisan. 15. Vedno naj bodo pred Go¬ spodam, 16 ) in njih I7 ) spomin bodi potrebljen z zemlje, 16. za to, ker si ni domislil skazovati usmiljenja, 17. in je preganjal uboziga 18 ) 4. V hebrejskim: v Za to , ker sim jih ljubil , me sovražijo^. 5. Za mojo ljubezen mi sovraštvo povračujejo. 6. „molim a namreč za nje. Tako je storil David; tako je storil Kristus še na križu, ter nas s tem uči, kako moramo obrekovanje in sovraštvo s po¬ nižno in serčno molitvijo povračevati, de nas hudo ne premaga, temuč de mi premagamo hudo z dobrim. 7. „Postavi“ čez vsaciga zmed njih, zlasti čez nar hujšiga zmed njih. 8. „grešnika u , t. j., terdiga, mogočniga oblastnika. Naslednje verste 6—19- nimajo v sebi preklinjevanja, ki izvira iz maševanja željniga serca, ker tega ni imel ne David, ne Kristus (v. 4. 5.), temuč so prerokovanje, de bo Bog gotovo poslal kazni, ki jih je v postavi žugal svojim terdovratnim sovraž- nikam. Nekteri razlagavci naštevajo v teh verstah trideset kazen, permerno trideset srebernikam, za ktere je Judež Gospoda prodal. 9. hudič naj ga toži per sodbi. Gl. Zah. 3, 1. 10. njegova prošnja za odpušenje (ki jo razklada brez gnade Božje, brez prave ponižnosti in resničnosti} še bolj zdraži sodnika. Tako se je zgodilo Judežu po Mat. 27, 4. 11. Doeg je bil viši čujnik Savlovih pastirjev. Perm. Djan. ap. 1, 20. 12. V hebrejskim: ... „ beračijo in (kruha) prosijo deleč od svojih raz- dertih pohištev 13. v Odertnik u , ki jim je posodil denarja na obrest. 14. v naj preiše u , t. j., naj zarubi njegovo premoženje. 15. „ njegove dela “, t. j., vse kar si je'perdelal. 16. grehi staršev naj bodo vedno pred Gospodam. 17. namreč grešnikov spomin in spomin sleherniga zmed njih (razi. 7.)’ 18. „uboziga“, namreč svetiga pevca In druge njemu enake; v visim pomenu Kristusa, ki je bil sam reven, in je revnim evangeli oznanoval. Bukve Psalmov 108. 269 in revniga človeka, de bi usmertil njega, ki je potertiga serca. 19 ) 18. Ljubil je prekletev, in ga bo zadela 20 ) j ni hotel blagoslova, torej se od njega odmika. Oblekel je prekletev kakor oblačilo, in šla je kakor voda v njegovo notranje, in kakor olje v njega kosti. 21 ) 19. Bodi mu 22 ) kakor oblačilo, ki je z njim odet; in kakor pas, ki je zmiram z njim opasan. 20. To je plačilo mojih obre- kovavcov per Gospodu ino njih, ki hudo zoper mene govorijo. 21. Ti pa, Gospod! Gospod! bodi z mano zavoljo svojiga imena; ker prijetna je milost tvoja. Reši me, 22. ker sem reven in ubožen, in moje serce je prežaljeno v meni. 23 ) 23. Kakor senca, ko se nagne, zginjam; in otresen sim kakor kobilice. 24 ) 24. Moje kolena so oslabele od posta; in moje meso je shuj¬ šalo zavoljo (pomanjkanja') olja. 25 ) 25. Tudi sim jim v zasramo¬ vanje, gledajo me, in majajo s svojimi glavami. 26 ) 26. Pomagaj mi, Gospod, moj Bog! reši me po svoji milosti, 27 ) 27. ter naj spoznajo, de je to tvoja roka, in de si ti, Go¬ spod ! to naredil. 28. Oni bodo rotili, ti pa boš blagoslavljal; kteri se zoper me vzdigujejo, bodo osramoteni; tvoj hlapec pa se bo veselil. 29. Sramota naj odene nje, ki me obrekujejo; in z osramo- tenjem naj bodo ogernjeni kakor s plajšem. f 9. je revniga človeka do smerti žalil, v smert prodal, kakor Judež Gospoda. 20. Rad me je preklinjal; pa ravno to preklinjanje, ki ga je zoper mene izre- koval, bo njega zadelo (Taihofer). 21. »Oblekel je prekletev kakor oblačilo 11 , t. j., prekletje ga bo vsiga obdalo in ogernilo kakor kako oblačilo; „in šla je kakor voda v njegovo notranje “, sveti pevec tukaj meri na prekleto vodo, ki jo je mogla spiti žena, k'tera je bila prešeštovanja dolžena (glej 4. Mojz. 5, 22.); »kakor olje lt , ki mozeg in kosti prešine, ako se vanje vžene (Taihofer). S podo¬ bami: oblačilo, ki se obleče, voda, ki se spije, olje, ki se v kosti vžene, sveti pevec pred oči stavi moč prekletja, ki hudobneža zadene, ga vsiga prešine, se tako rekoč v njegove meso in kri zarije, in ga nikoli ne zapusti (Kriz. in Teod.). 22. „Bodi mu il namreč prekletstvo kakor oblačilo. 23 - »prežaljeno“, drugi prestavljajo: „pobito“ ali »ranjeno 11 . Gl. Mat. 26, 38. 24. „ kakor kobilice “, ki jih vihar z drevja otrese; ali pa: „ kakor kobilice sim izsut u , ali pa: „ prepaden 11 . Pomen: nikjer me ne terpe, kakor kobilice me preganjajo (Taihofer). „moje meso je shujšalo 11 , prav po besedi: „ moje meso se je spre¬ menilo 11 , ter je zmedlelo. — Z oljem se maziliti, je bilo per Hebrejcih z namnje veliciga veselja, z oljem pa se ne maziliti, je bilo znainnje žalosti, re ve, posta, pokore; „ moje meso je shujšalo zavoljo pomanjkanja °lja“ tedaj pomeni: zmedlel sim zavoljo svoje žalosti, reve in nadloge (Taihofer). 2 • »majajo s svojimi glavami} 1 , t. j., me zasmehujejo. 27 Kristus je prosil rešenja iz groba. Hebr. 5, 7. 270 30. Močno bom slavil Gospoda s svojimi ustmi, in v sredi mno¬ goterih ga bom hvalil. BnkTe Psalmov 108. 109. 31. Ker stoji revežu na des¬ ni, 28 ) de reši mojo dušo zmed preganjavcov. C IX. (110.) Psalm. Veliki kralj, duhoven po redu Melkizedekovira in sodnik. 1. Psalm Davidov. *) Gospod je rekel 2 ) mojimu Gospodu: 3 ) Usedi se na mojo desno j 4 ) dokler ne denem tvojih sovražnikov v podnožje tvojih nog. 5 ) 2 . Palico tvoje moči 6 ) bo Go¬ spod poslal s Siona. 7 ) Gospoduj v sredi svojih sovražnikov! 8 ) 3. S tabo 9 ) je gospostvo 10 ) ob dnevu tvoje moči 1 ‘) v svetlobi 28. se za reveža poganja, kakor zagovornik per sodbi. 1. V tem psalmu sveti pevec prepeva častitljiviga, veličastniga kralja, ki ga je Bog sprejel za svojiga sovladarja (v. 1. 2.), ki, obdan s svetimi vojšaki (v. 3.), nima le kraljeve, ampak ima tudi viši duhovsko oblast poreduMel- kizedekovim (jv. 4.j, in tiste, ki se njegovi oblasti nočejo podvreči, s svojo silno močjo, ki jovrevšini in britkosti perdobiva (v. 7.), premaga in podere (v. 5. 6.). De je ta častitljivi kralj — Mesija, so stari Judje vsi enoglasno verovali, kakor se vidi iz Mat. 22, 43. Mark. 12, 36. Luk. 20, 42., kjer Jezus to vero Judam svojiga časa prilastuje, in jim iz tega psalma nad¬ človeško natoro Mesijevo dokazuje. — Kakor Jezus v zgorej naznanjenih verstah, so tudi aposteljni Dj. ap. 2, 34. 36: 5, 31: 1. Kor. 15, 25. Ef. 1; 20. Hebr. 7, 17., potem tudi sveti očetje in vsa keršanska cerkev od nekdaj ta psalm od Mesija razumevali. 2. „Gospod", t. j., Bog je rekel i. t. d. 3. „ mojimu Gospodu ", t. j., Mesiju. Ako je David zložil ta psalm, kakor napis pravi, in on, ki je bil na nar viši stopinji človeške imenitnosti, tedaj sam gospod, imenuje tukaj nekiga druziga svojiga Gospoda, torej ne more ta Gospod noben drugi biti, kakor Mesija (Teod.). 4. Na Jutrovim je šega, de kralji posajajo na svojo desnico tiste, kterim svojo oblast dajo. Kdor tedaj sedi na desnici Božji, ima oblast Božjo. 5. Kraljuj z mojo popolno oblastjo, dokler ti ne podveržem vsih tvojih sovraž¬ nikov. Gl. l.Kor. 15, 25. Hebr. 10, 12. 13. Premagane sovražnike so devali pod noge, in so si jih tako rekoč narejali za podnožje. Gl. Joz. 10, 24. 25- 6. Tvojo kraljevo oblast, o Mesija! bo Bog razširil po vsim svetu. 7. „s Siona", t. j., z Jeruzalema. Gl. Iz. 2, 3. Mih. 4, 2. 8. Ker ti je Bog svojo oblast in moč dodelil, pokaži jo tedaj svojim sovraz- uikam, ter gospoduj nad njimi (Talhofer). — Y 7 si naklepi, zvijače in prega¬ njanja, ki si jih Kristusovi sovražniki zmišljujejo in napravljajo, ne morej 0 škodovati njegovimu kraljestvu, temuč ga še le razširjati pomagajo (Avg-J- Drugi razlagajo: „ Gospoduj v sercu svojih sovražnikov 9. „S tabo", o Mesija! govori spet Bog Mesiju. c 10. Latinska beseda „principium" tukaj pomeni toliko, kolikor „ principatus > gospostvo (Avg.). v v • 11. „ob dnevu", t. j., ob času, ko kažeš svojo moč. S tem čašam si nekte mislijo časKristusoviga prihoda nasvet, drugi njegovo vstajenje, drugi pril 10 svetiga Duha, drugi poslednjo sodbo. Bnkve Psalmov 109. 110. 271 svetih; 12 ) iz sebe sim te rodil pred zgodnjo danico. 13 ) 4. Gospod je persegel, in se ne bo kesal: Ti si duhoven 14 ) vekomaj po Melkizedekovim re¬ du. 15 ) 5. Gospod, na moji desni bo poterl kralje ob dnevu svoje jeze. 16 ) 6. Sodil bo narode, dopolnil bo pogin, razdrobil glave po de¬ želi mnogoterih. 17 ) 7. Iz potoka bo pil na potu; torej bo povzdignil glavo. 18 ) CX. (111.) Psalm. Sveti pevec hvali Gospoda, ki je tolikanj dobrot dodelil svojirau ljudstvu. 1. Aleluja! 1 ) Hvalil te bom, | Gospod, iz vsiga svojiga serca, 12. »v svetlobi svetih “, t. j., v časti tvojih svetnikov, ki te obdajajo ko pre- magovavci mesa, sveta in hudiča, in pridejo s teboj k sodbi poslednji dan. 13. Te besede obračajo nekteri sveti očetje na večno rojstvo Simi Božjiga iz večniga bitja Boga Očeta pred vsim stvarjenjem (Hier. in Avg.), prim. Hebr. 1, 5. Drugi na človeško rojstvo Jezusa Kristusa iz presvete Device pred jutranjo zarjo (Avg. in Tert.). V hebrejskim se bere taversta: „06 dneva tvoje moči pride voljno tvoje ljudstvo v sveti lepotii: kakor rosa iz naročja jutranje zarje pride k tebi mlado moštvo“. Pomen: Ko se pokažeš v svoji moči (ko greš v boj), se voljno zbero tvoji zvesti okrog tebe v lepoti svetih misel in djanj. Kakor rosa pada ob zgodnjim jutru, tako obilno se zbira pomlajeno novo človeštvo, de bi se s teboj vojskovalo zoper tvoje sovražnike. 14. Ti nisi le kralj mojiga kraljestva, ampak tudi moj večni viši duhoven. 15. ne kakor Avon, ki je živino daroval, in je bil le duhoven, ampak kakor Melkizedek, ki je daroval kruh in vino, in je bil ob enim kralj in duhoven. Gl. Hebr. 5, 6: 6, 20: 7, 1. i. d. 16- Mesija, o Bog, na tvoji desnici, bo poterl. i. d. Njega, ki sedi na desnici Gospodovi, si moremo le Mesija misliti, ker se mu perlastuje oblast in moč, de si bo podvergel kralje. Gl. Ps. 2,9. V hebrejskim je beseda „Adonaj“ 1- j-, „Gospod u , pisana ko ime Božje, in naznanuje Božjo natoro Mesijevo. 17. „ dopolnil bo poyin a svojih sovražnikov, v hebrejskim: „ napolnil bo vse s nierliči u , t. j., doveršil bo število merličev, to je, Mesija bo pokončal vse svoje sovražnike; »po deželi mnogoterih 11 , t.j., po deželah, kjer jih dosti ali veliko prebiva (Talhofer). Prim. Ps. 2, 9. Kristus premaga vse svoje sovražnike. Ker so pa mnogoteri, jih torej tudi udarja z mnogoterim orožjem. Sovražnike luči udarja z močjo svoje luči; sovražnike, ki se vzdigujejo s pozemeljsko močjo zoper njega in njegove naslednike, udarja tudi s posvetno močjo, kar velja posebno od poslednjih časov. Gl. Skriv. raz. 19, 11—21. * 8 - Mesija »bo pil na potu a svojiga zemeljskiga življenja „iz potoka" , iz hudournika kalno, grenko vodo britkost in težav; po tem britkim, težavnim življenji pa »bo povzdignil glavo“, t. j., bo povišan, ter pojde po terpljenji v svojo čast. Gl. Ps. 21, 23. Ps. 68, 15. Mat. 26, 39. Luk. 24, 26. (Kriz., "i' e od. in Avg.). 'l'a psalm se v hebrejskim per vsaki versti začne z drugo čerko iz abeced¬ na, in se zato imenuje abecedniški psalm. 272 Bukve Psalmov 110. 111. v zboru in v shodu pravič¬ nih. 2 ) 2. Velike so dela Gospodove, zbrane po vsi njegovi volji. 3 ) 3. Slavno in častito je nje¬ govo delo, in njega pravica ostane vekomaj. 4. Spomin svojih čudežev je naredil milostljivi in usmiljeni Go¬ spod. 4 ) 5. Dal je jesti njim, ki se ga boje, 5 ) vekomaj se spominja svoje zaveze; 6. svoje mogočne dela je oznanil svojimu ljudstvu, 7. de jim je dal dedino na¬ rodov. 6 ) Dela njegovih ro'k so resnica in pravica; 7 ) 8. zveste 8 ) so vse njegove zapovedi, poterjene vekomej in vekomej, narejene po resnici in pravici. 9 ) 9. Rešenje je .poslal svojimu ljudstvu, svojo zavezo je naredil vekomej. Sveto in strašno je nje¬ govo ime. 10. Začetek modrosti je strah Gospodov. Pravo razumnost imajo vsi, ki se po njem ravnajo; njega slava ostane vekomej in veko¬ mej. 10 ) Prip' 1, 7: 9, 10. Sir. 1,16. CXI. (112.) Psalm. Blagor njim, ki se Boga boje. 1. Aleluja! Ob vernitvi Age- | jevi in Zaharijevi. ’) Blagor mu, 2. hvalil te bom s pobožnimi v tempeljnu. 3. Božje dela so zato take, kakoršne so, ker jih je Bog naredil po svoji vsi- gamogočni volji (Teod). Drugi prestavljajo hebrejsko: „zbrane njim v.tin (pobožnim) v veselje so tako zbrane, de si pobožni ne morejo nič boljšiga želeti. 4. Večen spominek si je Gospod postavil po svojih čudovifnih delih. 5. Jed je dajal svojim častivcam, Izraelcnm, čudovitno mano v pušavi, ki J e bila predpodoba presvetiga rešnjiga telesa. Kristjan tukaj misli na to sveto skrivnost ter za njo Boga hvali, posebno ker so v nji skrite Božje skrivnosti rojstva, terpljenja in smerti Jezusa Kristusa, in je bila nova zaveza gnado ž njo poterjena (Avg. in Teod.). 6. je pokazal svoje veličastno delo v tem, de je dal Izraelcam posestva Ka- nanejcov, še bolj pa s tem, de je nevernike Judam pridružil, in vse v eno družino Božjo zedinil. 7. Vse, kar Bog stori in govori, je resnično in pravično. 8. „zveste il , t. j., resnične so njegove zapovedi. 9. Vse Božje zapovedi, verske in djanske povelja, so nepremenljive, so na- , rejene in dane po nespremenljivih postavah Božje resnice in pravice. 10. Pravo modrost imajo le oni, ki se Boga boje, in njegovo sveto voljo zvesto spolnujejo; „njega xlava“, t. j., hvala Gospod Boga terpi vekomej, ker je nad svojim ljudstvam storil toliko čudežev, in mu je dal postavo (Talhofer)- 1. Ta napis se bere le v latinski prestavi, in blezo izvira iz pobožniga zročil a > de sta rnorde preroka Hggej in Zaharija, ki sta se bila z Judi iz babilonske sužnosti vernila, ta psalm ljudstvu perporočala, de naj ga pogostama P re ' peva. Bukve Psalmov 111. 112. 273 kdor se boji' Gospoda; on bo imel prav veliko dopadenje nad njegovimi zapovedmi. 2. Mogočen bo na zemlji njega zarod; rod pravičnih bo oblago- darjen. 3. Slava in bogastvo bo v njega hiši, in njega pravica bo ostala vekomej. 4. Luč je zasvetila v temi pravičnim; milostljivi in usmiljeni in pravični. 2 ) 5. Prijeten je človek, kteri se usmili in posojuje, 3 ) obravnal bo svoje reči v sodbi; 4 ) 6. zakaj vekomej ne bo omah¬ nil. 7. V večnim spominu bo pra¬ vični , ne bo se bal hudiga ozna¬ nila. 5 ) Perpravljeno je njega serce, 8. poterjeno je njega serce; on ne omahne, dokler ne vidi svojih sovražnikov (ponižanih). 9. On trosi, daje ubogim; njega pravica 6 ) ostane vekomej; njegov rog 7 ) se zvišuje v slavi 3 ). 10. Grešnik bo to vidil, in se serdil; z zobmi bo škripal, in kopernel; želje grešnikov bodo zginile. CXII. (113.) Psalm. Sveti pevec opominja Izraelce, de naj hvalijo Boga, ker ponižne povišuje, in jim skazuje svojo milost. 1. Aleluja! Hvalite, služab¬ niki, 1 ) Gospoda; hvalite ime Gospodovo! 2. Bodi hvaljeno Gospodovo ime; od zdej in na vekomej! 3. Od solnčniga vzhoda do zahoda bodi hvaljeno Gospodovo ime! 4. Povišan čez vse narode je Gospod, in čez nebesa nje¬ govo veličastvo. Malah. 1, 11. 5. Kdo je enak Gospodu, 2- „Luč a je podoba pomoči, rešenja, blagosti ali zveličanja, „tema“ pa je podoba nesreče (Ps. 96, 11. Iz. 58, 7. 8: 60, 1. i. d.); ta „luč“, namreč po¬ moč, rešenje, tolažba „v temi 1 , v nesreči je Bog sam, on „vn/7 oxtljivi u i. t. d. (Talhofer). Pobožni človek v nesreči najde potrebno tolažbo v pre¬ mišljevanji usmiljeniga in pravičniga Boga; zakaj akoravuo so mu nektere permere težavne, vender le ve, de mu Bog ne more nič taciga poslati, česar bi ne bil s svojimi grehi zaslužil, ali kar bi mu ne bilo v zveličanje, ker je Bog zgolj ljubezen in pravica. 3. Gl. 5. Mojz. 15, 8. „ Prijeten* 1 (vhebrejskim: „Srečen“') Bogu iti ljudem je človek, kteri je usmiljeniga serca in rad posojuje (Talhofer). 4. dosegel bo pred sodbo svoj namen zoper svoje sovražnike. Talhofer pa takole: „sooje besede tako previdno obravnava pred sodbo u , de nikomur ne škodva s svojim prenaglim in nepremišljenim govorjenjem. ,hudiga oznanila t. j., obrekovanja. „ njega pravica u , t. j., plačilo za pravico ostane. »njegov rog 11 , t. j., njegova moč se zvišuje k časti, slavno premaga vse svoje sovražnike (Talhofer). *• »služabniki Boxsji a (Hier.). Sveti Avguštin, Atanazi, in drugi prestav¬ ijo: „ Hvalite , otroci /“ in mislijo kristjane, kteri so ko novorojeni ( . le. 2.) tukaj opominjani, de naj hvalijo začetnika svoje sreče, Gospoi a Jezusa Kristusa. m. 18 274 Bnkve Psalmov 112. 113. našimu Bogu? ki prebiva na vi¬ šavi, 6 . in gleda na nizko v ne¬ besih in na zemlji, 2 ) 7. ki vzdigne iz prahu ubo- ziga, in potegne iz luže reveža 5 8 . de ga postavi med pervake svojiga ljudstva; 3 ) 9. ki daje prebivati nerodo¬ vitni v hiši ko veseli materi otrok. 4 ) CXIII. (114.) Psalm. Bog je z nami, zatorej gre njemu čast, ne pa nam. 1. Aleluja!') Ob izhodu Izra¬ ela izEgipta, Jakopove hiše izmed ptujiga ljudstva, 2 ) 2. Mojz. 13,3. 2. je bila Judeja njega sve- tiše, 3 ) Izrael njega gospostvo. 4 ) 3. Morje je vidilo , 5 ) in je bežalo; Jordan se je vernik 6 ) 4. Hribi so poskakovali kakor ovni, in griči kakor jagnjeta. 7 ) 5. Kaj ti je, morje! de bežiš, in tebi, Jordan! de si se ventil? 6 . vam, gore! de poskakujete kakor ovni, in vi griči kakor jagnjeta? 7. Pred Gospodovim obličjem se je tresla zemlja, pred obličjem Jakopoviga Boga, 8 . ki je preobernil skalovje v stoječe vode, in kamnje v stu¬ denčnice. 8 ) Tukaj se začne v hebrejskim 115. Palm. 9 * ) 9. (1.) Ne nam, Gospod! «e nam, ampak svoj imu imenu daj čast, 2. ki se tako poniža, de se ozera na vse nizko. Ponižnim v nebesih in na zemlji, ki svoj nič spoznajo, in zato vse le od Boga pričakujejo, daje Bog svojo gnado. 3. Tako so bili Jožef, Mojzes, David, Daniel in toliko druzih iz nar veci nizkote povzdignjeni k nar viši časti. Tako povzdiguje Bog nas vse iz blata pregreh do angeljskih sedežev (4Iier., Teod.). 4. Tako se je zgodilo Sari, Rebeki, Ani in drugim. V hebrejskim: • • • »otrok, Aleluja /“ t. j., hvalite Boga! 1. Ni v hebrejskim. Sveti pevec popisuje v tem psalmu pomoč, ktero je Bog delil Izraelcam ob izhodu iz Egipta (1—8.), in na to opera prošnjo, naj bi jim Bog še dalje zavoljo svoje lastne časti pomagal, ter š tem pokazal, de je živi Bog, ne pa mertev, kakor so maliki (9—16.); poslednjič tudi zvesto upa to pomoč doseči (47—26.). Prim. Ps. 115, 9—18. 2. »zmed ljudstva* 1 , ki ptuj jezik govori. 3. »Judeja 11 , t. j., kananska dežela, se tukaj imenuje namesti njenih prebi- vavcov, namreč Judovih mlajšev, ki šobili »njega, sveliše a , t. j., Bogu po' svečeno (Talhofer), sveto ljudstvo, ki si ga je Gospod zmed neverniko ¥ odločil, de bi ga posvetil, in v njem odrešenje vsiga človeškiga rodu per- pravljal. Gl. 2. Mojz. 19, 5. 6. 4. Izrael je ljudstvo njegoviga gospostva, njega kralj je Bog sam. 5. Morje je vidilo njega izhod iz Egipta. 2. Mojz. 14. 6. Glej zastran tega čudeža Joz. 3. pogl. 7. Vsa zemlja se je tresla (prim. Nahum. 1, 5. Hab. 3, 6.), posebno pa Sinaj ()2. Mojz. 19, 18.). Hier. in Teod. 8. Sveti pevec meri na zgodbo 2. Mojz. 17, 6: 4. Mojz. 20, 8. 10. 9. Vender pa je v več dobrih hebrejskih rokopisih naslednje sklenjeno s P°' prešnjim v en psalm. Bukve Psalmov 113. 114. 10. (2.) zavoljo svoje milosti in resnice, 10 ) de kje narodi ne rečejo: Kje je njih Bog? 11. (3.) Naš Bogje v nebesih; vse karkoli hoče, stori. 12. (4.) Maliki narodov so srebro in zlato, delo človeških rok. p s . 134, 15. 13. (5.) Usta imajo, pa ne govore; oči imajo, pa ne vidijo; Modr. 15, 15. 14. (6.) ušesa imajo, pa ne slišijo; nos imajo, pa ne duhajo; 15. (7.) roke imajo, pa ne tipajo; noge imajo, pa ne hodijo; ne dajo glasu iz svojiga gerla. 16. (8.) Njim enaki naj bodo, kteri jih narejajo, in vsi, kteri v nje zaupajo. 11 ) 17. (9.) Hiša Izraelova v Go¬ spoda upa; on je njih pomočnik in varh. 18. (10.) Aronova hiša 12 ) v Gospoda upa; on je njih po¬ močnik in varh. 275 19. (41.) Kteri se boje Go¬ spoda, upajo v Gospoda; on je njih pomočnik in varh. 20. (12.) Gospod se nas spo¬ minja, in nas oblagodarja; obla- godarja Izraelovo hišo, oblago¬ darja Aronovo hišo, 21. (13.) oblagodarja vse, ki se boje Gospoda, majhne z ve¬ likimi vred. 22. (14.) Naj vam doda Go¬ spod (še več blagodara ), vam in vašim otrokam. 23. (15.) Bodite oblagodarjeni po Gospodu, ki je nebo in zemljo vstvaril. 24. (16.) Nebo neba 13 ) je za Gospoda, zemljo pa je dal člo¬ veškim otrokam. 25. (17.) Mertvi te ne bodo hvalili, o Gospod! in ne vsi oni, ki gredo v pekel; 14 ) Baruh 2,17. 26. (18.) mi pa, ki živimo, hvalimo Gospoda od zdej do ve- komej. I5 ) CXIV. (116.) Psalm. Sveti pevec hvali Boga, ki ga je iz hude nevarnosti otel. 1. Aleluja! 1 ) Ljubim Gospo¬ da, ker je uslišal glas moje proš¬ nje. 2 ) 2. Ker mi je svoje uho nagnil; torej bom v njega klical svoje žive dni. 10. Ti, o Bog, si napravil naš izhod iz Egipta s svojimi čudapolnimi deli; za¬ torej bodi tudi zdaj naša pomoč, ne zavoljo nas, ki nič ne zaslužimo, ampak zavoljo svojiga imena, zavoljo sebe samiga, de bodo ljudje spoznali tvojo milost in zvestobo v spolnovanji obljub, in de te bodo poveličevali ko živiga Boga, mertviin malikam nevernikov nasproti. 11. Vsi, kteri malike narejajo in jih časte, naj bodo brez moči, kakor maliki, ter naj nič ne premorejo zoper izraelsko ljudstvo (Talhofer). Gl. Modr. 13,10. i. d. 13. Aronova hiša pomeni duhovski stan, Izraelova pa neduhovski stan. V pravi cerkvi je bil zmirej ta razloček. 13. n nebo neba“, t. j., nar viši nebesa. 14. V v pekel“, t. j., na spodnji svet. Pomen: Zato nas ne pusti poginiti, ker na spodnjim svetu te ne hvalijo. Gl. Ps. 6, 6. razi. 7. 15. V hebrejskim: ... „ vekomaj. Aleluja!“, t. j., hvalite Boga! 1. ni v hebrejskim.— Kakošne so bile nevarnosti, iz kterih je bil pevec resen, se iz psalma ne razvidi. Kristjan misli na nevarnosti svojiga zveličanja. 2. Drugi prestavljajo: „ Ljubezen (drugi: „veselje“) me napolnuje, ker je Gospod uslišal 11 i. d. 276 Bukve Psalmov 114. 115. 3. Smertne bolečine so me obdale, in peklenske nevarnosti 3 ) so me zadele; stisko in britkost sim na j d el; 4. tadaj sim klical v ime Go¬ spodovo: o Gospod, reši mojo dušo! 5. Gospod je milostljiv in pravičen, in naš Bog je usmiljen. 6. Gospod varuje majhne; po¬ nižan sim bil, in me je rešil. 7. Poverni se, duša moja! v svoj pokoj; 4 ) ker Gospod ti je dobro storil; 8. zakaj rešil je mojo dušo od smerti, moje oči od solz, moje noge od padca. 9. Gospodu bom dopadel v deželi živih. 5 ) V hebrejskim je s tem psalmam tudi naslednji sklenjen. CXV. Psalm. Sveti pevec se dalje hvali Boga, ki ga je bil otel. 6 ) 1. (10.). Aleluja! Veroval sim, 7 ) zatorej sim govoril; 8 ) tode silno sim bil ponižan. 2. (11.) Rekel sim v svoji težavi: Vsak človek je lažnjiv. 9 ) Rim. 3, 4. 3. (12.) Kaj čem verniti Go¬ spodu za vse, kar mi je dodelil? 4. (13.) Kelih zveličanja bom vzel, 10 ) in ime Gospodovo bom klical. 5. (14.) Svoje obljube bom Gospodu opravljal vpričo vsiga njegoviga ljudstva. 6. (15.) Draga je pred Go¬ spodovim obličjem smert njegovih svetih. 1 ‘) 3. „ peklenske nevarnosti^ , ali: „ nevarnosti spodnjiga sveta pomen: v silno veliki nevarnosti sim, zgubiti življenje (Brentano). 4. bodi spet mirna, moja duša, po premagani nevarnosti. 5. Zdaj, ko sim rešen, želim Gospodu dopasti v svojim življenji na zemlje V hebrejskim: „Hodil bom, o Gospod! v deželi %ivih“, t. j., mirno ti bom služil na zemlji. Ps. 55, 13. 6. V hebrejskim je ta psalm s poprešnjim sklenjen. 7. Veroval sim Bogu, ki je obljubil pomagati svojim zvestim častivcam. 8. zatorej sim pravil, de mi bo Bog pomagal, posebno iz nevarnost, ki so se mi bližale. Veroval sim, ter sim svojo vero z besedo razodeval. — Sveti apostelj Pavel obrača te besede na očitno spoznovanje svete vere. 2. Kor. 4, 13. Rim. 10, 10. Prim. Luk. 12, 8. — Drugi: Veroval (upal) sim, de- siravno sim rekel: Veliko moram terpeti. 9. Rekel sim v britkosti svojiga duha [Hier.), ko sim bil zavoljo strahu, žalosti in rev ves sam iz sebe (Talhofer): Vsa človeška pomoč je lažnjiva, prazna, negotova; zato se bom zanašal na zvestiga, zanesljiviga Boga (Baz., Hier-, Avg.). 10. Zahvalno kupo bom vzel, ter jo bom Bogu v čast in hvalo pil. Per p<>' jedinah, ki so jih imeli po opravljenih zahvalnih daritvah (v. 14.), so ^ okrog podajali zahvalno kupo, ki so jo izpivali Bogu v čast in hvalo. Kristjn 11 s temi besedami obeta opravljati nar prijetniši zahvalno daritev, daritev svete maše, in ž njo hvaliti Boga za prejete dobrote. 11 . „smert njegovih svetih “, t. j., pobožnih Izraelcov ni kaka majhna reč v Bukve Psalmov 115. 116. 117. 277 7. (16.) 0 Gospod! 12 ) saj sim tudi jez tvoj hlapec; tvoj hlapec sim, in sin tvoje dekle. 13 ) Ti si raztergal moje vezi’. 14 ) 8. (17.) Tebi bom daroval hvalni dar, in ime Gospodovo bom klical. 9. (18.) Svoje obljube bom Gospodu opravljal vpričo vsiga njegoviga ljudstva, 10. (19.) v lopah Gospodove hiše, v sredi tebe, Jeruzalem! 15 ) CXVI. (117.) Psalm. Hvalite Boga! 1. Aleluja ! 1 ) Hvalite Gospo¬ da, vsi narodi! hvalite ga, vse ljudstva! 2. ker poterjena je nad nami njegova milost, in Gospodova resnica ostane vekomej. 2 ) < (118.) Poglavje. Zahvala za veliko zmago. 1. Aleluja! 1 ) Slavite Gospo¬ da, ker je dober; ker vekomej terpi njegova milost. 2. Reci zdaj, Izrael, de je dober; ker vekomej terpi njegova milost. Božjih očeh, de bi se namreč Bog še zato ne zmenil, če tudi hudobneži more pravične; tenmč njih smert je nekaj prav imenitniga in draziga v Božjih očeh (Talhoferj. 12. „0 Go$pod“, ozri se milostljivo na me! 13. „.?m“ ene izmed tvojih dekel, in v gospodarjevi hiši rojen, tedaj veden hlapec; zakaj v gospodarjevi hiši rojeni sinovi iz suženj so bili vedni hlapci hišniga gospodarja. Gl. Ps. 85, 16. 14. Ti si me sužnosti rešil. Sveti pevec si tukaj misli ali babilonsko sužnost ali pa tudi drugo terpljenje sploh, n. pr. sužnost greha, na ktero naj kristjan misli. 15. V- hebrejskim: ... »Jeruzalem ! Aleluj a“ ! t. j., hvalite Boga! 1. V hebrejskim je »Aleluj «“ na koncu psalma. Ta psalm je blezo vse ljudstvo pelo v začetku ali na koncu službe Božje, ali pa vmes med drugimi pesmimi in duhovnimi opravili. Sveti pevec vabi vse narode, de naj hvalijo Boga za rešenje. Gl. Rim. 15, 11. 2. „ Milost" je bila nevernikam podeljena, „ resnica “ (t. j., zvestoba v spol- novanji obljub) pa Judam; zakaj neverniki so bili poklicani iz zgolj milosti, Judje pa’ tudi zavoljo njim danih obljub, kakor uči sveti Pavel v listu do Rim. 15, 8—12. 1. ni v hebrejskim: Ta psalm je po misli starih judov (Mat. 21, 9.), pomisli Jezusa in aposteljnov (Mark. 12, 11. Luk. 20, 17. Djanj. ap. 4, 11.), in svetih očetov zahvalna pesem Mesijeva zavoljo častitljive rešitve iz njegoviga terpljenja. V začetku tega psalma spodbuja sveti pevec vse k hvaležnosti (v. 1—4.), potem pove, de njegovo zaupanje ni bilo osramoteno (v. 5 — 18.), de gre kakor zinagovavec v hišo Gospodovo (v. 19—21.), kjer ga njegova 278 Bukve Psalmov II3. 3. Reci zdaj Aronova hiša: Ker vekomej terpi njegova mi¬ lost. 4. Rečejo naj zdaj, kteri se boje Gospoda: Ker vekomej terpi njegova milost. 5. V stiski sim klical v Go¬ spoda; in Gospod me je uslišal, (ter me peljalj na širjavo. 2 ) 6. Gospod mi je pomočnik; ne bom se bal, kar koli bi mi storil človek. 3 ) Hebr. 13, 6. 7. Gospod mi je pomočnik; in jez bom svoje sovražnike pod sabo gledal. 8. Rolje je upati v Gospoda, kakor upati v človeka. 9. Rolje je upati v Gospoda, kakor upati v pervake. 4 ) 10. Vsi narodi so me obdali; v Gospodovim imenu pa sim se maševal nad njimi. 5 ) 11. Obsuli so me in oblegli; v Gospodovim imenu pa sim se maševal nad njimi. 12. Obsuli so me, ko bučele, 6 ) in so se vneli kakor ogenj v ternji; 7 ) v Gospodovim imenu pa sim se maševal nad njimi. 13. Sovan sim omahoval, de bi bil (kmaloj padel; Gospod pa me je sprejel. 8 ) 14. Moja moč in moja hvala je Gospod; in on mi je bil v rešenje. 2. Mojz. 15, 2. 15. Glas veselja in rešitve (se razlegaj v šotorih pravičnih. 16. Gospodova desnica je moč skazala, Gospodova desnica me je povišala, Gospodova desnica je moč skazala. 17. Ne bom umeri, ampak živel bom, in oznanoval dela Go¬ spodove. 18. Gospod me je pokoril in tepel, smerti pa me ni izročil. 9 ) sveta družba z veseljem sprejme (v. 22—26.), in praznični dan z daritvami in zahvalno molitvijo praznuje (v. 26—29.). Ker vsak kristjan Kristusovo življenje bolj ali manj popolnama v sebi ponavlja, lahko slehern ta psalm tudi na se obrača, in svete misli Božjiga Učenika v sebi obuduje. 2. Gospod me je izpeljal iz tesnobe, iz nevarnosti „na širjavo “, t. j., v prostost (Talhofer). — Gl. Ps. 17, 19. Kristus je šel iz terpljenjav veselje. 3. Talhofer pa takole prestavlja: ... „nič se ne bojim ; kaj mi nek more storiti človek ?‘ l — Ako je Bo g z menoj, kaj mi morejo ljudje storiti? Kristjan lahko per tem tudi misli na popačeno človeško natoro. 4. „pervake u , kneze, poglavarje; zakaj okolišine, misli še tako mogočniga človeka se lahko spremene, ne pa Bog, ki je nespremenljiv ^Teod.). . 5. v moči Gospodovi sim jih premagal. Drugi prestavljajo hebrejsko: n ' imenu Gospodovim sim jih potrebil u . — Med vsimi narodi je Kristus nasprotnike najdel, pa je vse premagal in jih bo še dalje premagoval. Vsak pobožni kristjan premaga v imenu Gospodovim vse svoje sovražnike. 6. „Bučele (l so podoba nar hujšiga preganjanja; če jih človek bolj od sebe goni, tolikanj bolj vanj tiše. Gl. 5. Mojz. 1, 44. 7. so me preganjali z velikim hrupam, pa nedolgo; podobni so ognju v ternji, ki se hitro vname, in močno poka, pa tudi hitro ugasne. 8. Vse terpljenje, ki so ga sovražniki Kristusu napravljali, mu ni bilo v pogin, ampak v njegovo povišanje per Očetu. Tako tudi sveta cerkev, ki je du¬ hovno telo Jezusa Kristusa, častitljivo premaguje vse skušnjave in preganjanju, enako premaguje svoje dušne sovražnike slehern pravi kristjan, ker je ud Kristusoviga telesa. 9. Bog me je tepel, zavoljo grehov mojih bratov me je tudi s smertjo udarih Bukve Psalmov 117. 279 19. Odprite mi vrata pravice, 10 ) stopil bom skozi nje, in slavil Gospoda. 20. To so vrata Gospodove, pravični pojdejo skozi nje. 21. Slavil te bom, ker si me uslišal, in si mi bil v pomoč. 22. Kamen, kteriga so zvergli zidarji, on je postal vogelni ka¬ men. 1 ') 23. Gospod je to storil, in je čudoviten v naših očeh. 24. To je dan, ki ga je Go¬ spod naredil; radujmo se, in ve¬ selimo se v njem. 12 ) 25. O Gospod, 13 ) reši me! 14 ) o Gospod, daj dobro srečo! 26. Hvaljen bodi, kteri pride v Gospodovim imenu! Blago¬ slavljamo vas iz hiše Gospo¬ dove. 15 ) 27. Bog je Gospod, in nam sveti. 16 ) Napravite praznični dan z gošavo do altarjevih rogov. 17 ) 28. Moj Bog si ti, 18 ) tebe bom tedaj slavil; moj Bog si ti, tebe bom tedaj povzdigoval. Slavil te bom, ker si me uslišal, in si mi bil v pomoč. 29. Slavite Gospoda, ker je dober, ker vekomej terpi njegova milost! tode me ni za vselej smerti prepustil, ampak častitljivo me je obudil. — Kristjan lahko misli na svoje duhovno vstajenje. 10. Odprite mi, vi duhovni, vrata v tempelj! Imenujejo se pa zato V vrata pravice 11 , ker je prayični Bog v tempeljnu prebival in švojimu ljudstvu pra¬ vico delal (Talhofer). — Kristus je odperl v trojnim pomenu v vrata pra¬ vice' “. Šel je vidama v jeruzalemski tempelj (Mat. 21, 9.); to je bila le predpodoba njegoviga vhoda v dva viši tempeljna. Z delam svojiga odrešenja je namreč odperl tempelj prave čednosti in pravice, v kteriga zdajci vsi ljudje lahko gredo; s tem Božjim delam je odperl tudi nebeške prebivališa svojiga Očeta. — Ako kristjan te besede na se obrača, si lahko misli stan gnade Božje, v kteriga je stopil po vstajenji iz greha, ali pa si tudi lahko misli večno plačilo v nebesih, ki ga upa, ker ga je Kristus zaslužil in obljubil (Hier.). 11. Verste 22—27 so besede, ki jih je govorilo ljudstvo, ko je Kristusa ob njegovim prihodu v tempelj z veseljem pozdravljalo. — „ Kamen 11 Kristus (Mat. 21, 42. Ef. 2, 20.), kteriga so zidarji, viši duhovni in judovski pis- marji zavergli, je postal vogelni kamen, t. j., kamen, ki dva zida ali dve steni sklepa in nosi, namreč Jude in nevernike, ljudi in angelje veže v euo družino Božjo. Tako sveti očetje. Gl. Iz. 28, 16. Mat. 21, 42. Djanj. ap. 4, 11: 1. Pet. 2, 6. 12. Dan, ko je Kristus po svojim terpljenji častitljivo od smerti vstal, je nar bolj veseli in praznični dan za človeški rod; ker takrat je bil rešen iz suž- nosti satana in sveta po Jezusovim zasluženji. 13. Tako govori slehern zmed svete srenje Kristusu, svojimu Gospodu. 14. V hebrejskim:... „odreši u ! t. j., „hošiana u , „/iosiana‘ l , od tod v hosana“, kakor so zares klicali Mesiju, ko je šel v tempelj. Mat. 21, 9. 15. Tako je v tempeljnu zbrano ljudstvo pozdravljalo Mesija, hvalilo in častilo ž njimi vred, ki so ga spremljali. 16. „nam sveti “, nam daje svojo pomoč in milost. 17. Napovejte praznik in ozaljšajte tempelj z gostimi vejami, z drevjicem (z maji) in z venci, de sežejo do voglov daritevniga altarja. Gl. 3. Mojz. 23, 40. — Tako se je zgodilo, ko je Kristus našo cvetno nedeljo v tempelj šel. 18. Te besede in naslednje do konca tega psalma si lahko mislimo besede Me- sijeve do Boga Očeta, ali pa tudi besede svete srenje do Mesija. f 280 Bnkve Psalmov 118. CXVIII. (119.) Psalm. Srečni so, kteri zapovedi Božje prav spoznajo, in jih natanko dopolnujejo. Aleluja!') Alef.M 1. Blagor nedolžnim na potu, 1 2 3 ) ki hodijo po Gospodovi postavi. 2. Blagor jim , kteri preisku¬ jejo njegove spričevanja, 4 ) ga išejo iz vsiga serca; 3. zakaj kteri hudobijo delajo, ne hodijo po njegovih potih. 4. ti si ukazal spolnovati prav natanko tvoje zapovedi. 5. O de bi bile moje pota obernjene v ohranjenje tvojih pra¬ vic ! 5 ) 6. Tadaj ne bom osramoten, ako gledam na vse tvoje zapo¬ vedi. 7. Slavil te bom z ravnim sercam zato, ker sim se učil sodba tvoje pravice. 6 ) 8. Tvoje postave bom ohranil; nikar me ne zapusti popolnama! 7 ) Bet. 9. S čem mladeneč popravi svojo pot? Z ohranjenjem tvojih besedi. 8 ) 10. Z vsim svojim sercam te išem; ne zaverzi me od svojih zapoved. 11. V svojim sercu hranim tvoje govorjenje, 9 ) de zoper tebe ne grešim. 10 ) 12. Hvaljen bodi, Gospod! uči me svoje postave. 1. t. j. „ hvalite Bogati tega pa ni v hebrejskim. 2. To je perva čerka v hebrejskim abecedniku. Ta psalm je abecedniški, po osem versta se začenja s sleherno zmed dve in dvajset hebrejskih čerk, zato se imenuje veliki abecednik. Ta psalm obsega mnogotere misli in občutljeje zastran besede Božje, ki niso v nobeni tesni zvezi med seboj. V vsaki versti je taka beseda, ki pomeni Božjo besedo. Po mislih sv. Ambroža in Hilarija so te misli zastran besede Božje v abecedniško versto postavljene ljudem v opomin, de naj si besedo Božjo ravno tako globoko v spomin vtisnejo, kakor čerke v abecedniku. Sveta cerkev zapoveduje svojim služabnikam ta psalm moliti v vsakdanjih dnevnicah, de bi se v ljubezni do Božje postave in v njenim spolnovanji od dne do dne bolj poterdovali. 3. „na potu“ tega življenja; ali pa: Blagor njim, ki nedolžno živijo, in spolnujejo Gospodovo postavo. 4. Blagor njim, ki premišljujejo njegove zapovedi, de jih prav natanko spol- i nnjejo tudi v naj manjših rečeh. Božja beseda se imenuje V spričevanje ker spričuje svetost in ljubezen Božjo. 5. O de bi bilo vse moje djanje in nehanje tako obravnano, de bi bilo vedno po tvojih postavah (Brentanoj, Božja beseda se imenuje v pravica 11 , ker ima Bog pravico, jo dajati, ko nas je za svetost vstvaril. 6. ..nodbd tvoje pravice u , ali: „ tvojih pravičnih sodba 11 , t. j. tvojih pra¬ vičnih postav. Vsaka postava je ob enim tudi v sodba“-, ker po nji se raz¬ sodi, ali človek dobro ali hudo dela, ali plačilo ali kazen zasluži. T. pomagaj mi jih spolnovati s svojo gnado. 8. „.vro;o pot u , t. j., svoje življenje? Ako se ravna po tvojih besedah. 9. „ tvoje govorjenje “, t. j., tvojo Božjo besedo hranim v svojim sercu kakor zaklad. 10, de se ž njo v skušnjavah poterdujem, Bnkve Psalmov 118. 281 13. S svojimi ustnicami ozna- nujem vse pravice tvojih ust. 14. Pota tvojih spričevanj se veselim kakor vsili zakladov. 15. V tvojih zapovedih se bom vadil, in prevdarjal tvoje pota. 16. Tvoje postave bom pre¬ mišljeval; tvojih besedi ne bom pozabil. Giniel. 17. Poverni svojimu hlapcu, oživi me;") in deržal se bom tvojih besedi. 18. Odgerni mi oči, de vidim čuda v tvoji postavi. 19. Ptujic sim na zemlji; ne pokrivaj mi svojih povelj. 12 ) 20. Moja duša želi in hrepeni po tvojih postavah vsaki čas. 13 ) 21. Huduješ se nad prevzet¬ nimi; prekleti so, kteri odstopijo od tvojih povelj. 14 ) 22. Vzemi od mene zasmeho¬ vanje in zaničevanje; ker išem tvojih spričevanj. 15 ) 23. Zakaj pervaki sede in go¬ vore zoper mene; tvoj hlapec pa se vadi v tvojih postavah; 16 ) 24. zakaj tvoje spričevanje so moje premišljevanje, in tvoje po¬ stave so moj svet. Dalet. 25. Na tleh tiči moja duša; oživi me po svoji besedi. 17 ) 26. Svoje pota 18 ) perpovedu- jem, in me uslišiš; uči me svoje postave. 27. Pot svojih postav mi po¬ 11. n oiivi me a s svojo posvečujočo gnado, daj mi dušno življenje! 12. „Ptujic sim na zemlji t. j., v Božjih rečeh neveden popotnik sim na tem svetu, torej sim tvojiga poduka v postavah močno potreben (Talhofer).— Popotnik v ptuji deželi, ki je ne pozna, je večkrat v veliki nevarnosti, na krive pota zaiti in v nesrečo priti. Tudi kaka na videz majhna stvarica, ko njenih nasledkov ne sprevidi, mu je lahko v veliko škodo, de po nji zgubi svoje zdravje, svoje ude, svojo prostost, ali celo svoje življenje. Kako srečen je tedaj, ako ima zvestiga, znajdeniga prijatla per sebi, kteri mu pot kaže po ptuji deželi, ter ga uči in svari! Ravno taka je z nami na zemlji. Ptujci, popotniki smo, v vedni nevarnosti zaiti na krive pola pregreh, in zgubiti dušno življenje. Božje zapovedi so nam tedaj v teh okolišinah nar zvestejši prijatel, ki nam daje nar boljši svet. kako popotvajmo skozi to ne¬ znano in ptujo deželo, de ne bomo kake škode tcrpeli. 13. V hebrejskim: „ Moja, duša je poterta hrepene po tvojih pravicah vsaki 6as“. 14. Prekletje bo zadelo nje, ki tvojih zapoved ne spolnujejo. Gl. 5. Mojz.27, 26. 15. Vzemi od mene sramoto, ki jo po nedolžnim terpim, ker zvesto spolnujem tvoje zapovedi. Tako tudi mi molimo, ako nas nezadolženo zaničevanje za¬ deva ; še bolj popolnama in po Jezusovim zgledu pa delamo, ako zaničevanje voljno in z veseljem prenašamo. 16. „.verfe“ v zborih. Tudi imenitni, mogočni se posvetujejo zoper mene; jez pa sim per tem miren in pokojin, ter se ne dam motiti v spolnovanji tvojih zapoved, in si mislim, de mi zoper tvojo voljo nič ne morejo škodovati. 17. Po terpljenji sim v prah potlačen, zavoljo težav in britkost sim blizo smerti; pomagaj mi ti spet kviško, kakor si obljubil. — Po misli sv. Avguština toži prerok čez postavo mesa, t. j., čez svoje hudo poželenje, ki ga na zemljo tlači, ali k posvetnim rečem vleče, in prosi za življenje gnade Božje, v kterim je postava mesa podveržena postavi duha. 18. „Svoje pota a , t. j., svoje potrebe, prošnje, želje. 282 Bukve Psalmov 118. kaži; in vadil se bom v tvojih čudežih. 19 ) 28. Moja duša dremlje zavoljo otožnosti: 20 ) poterdi me po svoji besedi . 2 *) 29. Krivično pot 22 ) odpravi od mene, in po svoji postavi se me usmili. 23 ) 30. Pot resnice sim si zvolil; tvojih pravic nisim pozabil. 31. Deržim se tvojih spriče- vanj, o Gospod! nikar me ne osramoti. 32. Po potu tvojih zapoved tečem, ko mi serce razšir¬ jaš. 24 ) He. 33. Za postavo mi daj, Go¬ spod! pot svojih postav 5 in vedno je bom iskal. 25 ) 34. Daj mi pamet, in preisko¬ val bom tvojo postavo, ter jo spolnoval iz vsiga serca. 35. Pelji me na stezo svojih povelj, ker je želim. 36. Nagni moje serce k svo¬ jim spričevanjem, in ne k lakom¬ nosti. 37. Odverni moje oči, de ne gledajo nečimernosti j oživi me na svojim potu. 26 ) 38. Poterdi svojimu hlapcu svojo besedo, v tvojim strahu. 27 ) 39. Odverni mi zasramovanje, ki se ga bojim 5 ker tvoje pra¬ vice so prijetne. 28 ) 40. Glej! želim tvoje zapovedi; oživi me v svoji pravici. 29 ) Vav. 41. In tvoja milost pridi nad me, Gospod! tvoja pomoč po tvoji besedi. 30 ) 42. In odgovoril bom besedo njim, ki me zasramujejo; zakaj v tvoje besede upam. 31 ) 43. Ne vzemi nikdar iz mojih 19. Pelji me na pravo pot, in po nji bom hodil. Talhofer pa takole: Uči me v mojim notranjim spolnovati tvoje postave, potem bom še le mogel spoznati čudeže tvoje modrosti v postavi. 20. Jez sim ves suh, zaspan, otožen v dobrim, brez vse gorečnosti. 21. Drugi prestavljajo: poterdi po svoji obljubi 22. V hebrejskim: „Goljufno (ali napčno) pot“. 23. V hebrejskim: ..mene , in podeli mi svojo postavo 24. Tvoje zapovedi bom rad in urno spolnoval, ker mi ti z veseljem, s tolažbo in serčnostjo napolnuješ serce. 25. „in vedno bom u po nji hodil. Drugi prestavljajo: „in se je bom do konca deržal a , t. j., tvoje zapovedi bom nepreneliama, do konca svojig* življenja spolnoval. 26. Odverni svoje oči od, minljivih, nečimernih reči, tudi od praznih naukov; v tvojih zapovedih mi daj najti moč, življenje, večno življenje. 27. Spolni svojimu služabniku obljubo, ki je uterjena na tvoj strah, ki je dana njim, ki žive v tvojim strahu; ali pa takole: Spolni svojo obljubo svojimu služabniku, ki je v tvojim strahu (Talhofer). 28. n ki se ga bojim u , de bi me še utegnilo zadeti; vender pa tega ne boš pe f ' pustil, ker tvoja beseda je tolikanj prijetna, tolikanj dobra, tolikanj tolažljiva- 29. v oskivi me a , daj mi moč, de živim po tvoji pravici. 30. „tvoja pomoč “ mi dojdi po tvoji obljubi! 31. de morem odgovoriti svojim zasmehovavcam, ki mi pravijo, de si me z®' pustil, zakaj zanesem se na tvojo besedo. 283 Bukve Psalmov 118. ust resnične besede; zakaj na troje pravice se popolnama za¬ nesem. 32 ) 44. In tvoje postave se bom vedno deržal, vekomej in veko- mej. 45. In bom hodil po širjavi; 33 ) ker tvojih zapoved išem. 46. In govoril bom od tvojih spričevanj vpričo kraljev; in ne bom osramoten. 47. In premišljeval bom tvoje zapovedi, ker jih ljubim. 48. In povzdigoval bom svoje roke k tvojim zapovedim, 34 ) ki jih ljubim; in vadil se bom v tvo¬ jih postavah. Zajn. 49. Spomni se svoje besede do svojiga hlapca, 35 ) po kteri si me z upanjem navdal. 50. To me tolaži v moji nizkoti; zakaj tvoja beseda me oživlja. 51. Prevzetneži ravnajo ven in ven hudobno; jez pa od tvoje postave ne odstopim. 52. Spominjam se tvojih sodba od nekdaj, in se tolažim. 36 ) 53. Groza me obhaja 37 ) za¬ voljo grešnikov, ki zapušajo po¬ stavo tvojo. 54. Tvoje postave so mi pesmi v kraji mojiga popotvanja. 38 ) 55. Spominjam se po noči tvo- jiga imena, o Gospod, 39 ) in se deržim tvoje postave. 56. To je moj delež, de tvoje postave išem. 40 ) Ilet. 57. Moj delež, o Gospod, pra¬ vim, je: deržati se tvoje postave. 58. Molim pred tvojim obličjem iz vsiga serca; usmili se me po svoji besedi! 59. Premišljujem svoje pota, 41 ) in obračam svoje noge k tvojim spričevanjem. 42 ) 60. Perpravljen sim, in nisim zbegan, 43 ) se deržati tvojih po¬ velj. 61. Zaderge grešnikov 44 )me obdajajo ; tvoje postave pa ne pozabim. 62. O polnoči vstajam, tebe hvalit, zavoljo tvojih pravičnih postav. 45 ) 32. Ne pusti, de bi kdaj.pozabil tvojih resničnih obljub; vanje se zanesem. 33. „po širjavi “, t. j., prosto in brez strahu pred ljudmi (Kriz.). 34. Tvojih zapoved se bom z veseljem poprijel, in jih zvesto dopolnoval. 35. Spomni se svoje obljube, de mi boš pomagal. 36. Ako premišljujem, kako si od nekdaj sodil, nedolžne varoval, krivične kaznoval, sim ves pokojin. 37. Drugi prestavljajo: n Omedlevam u , močno me boli, de mi je umreti, ko vidim grešnike ravnati zoper tvojo postavo (Talhofer). 38. Tvoje postave so moje nar veči veselje v mojim življenji (Talhofer). 39. Tudi po noči molim, o Gospod! 40. To je moje edino in moje vse, de ljubim in spolnujem tvoje zapovedi. 41. Preiskujem, prevdarjam svoje dozdanje življenje (Hier.). 42. Neprenehama pregledujem svoje življenje, in ga obravnavam po tvojih za¬ povedih (Talhofer). 43. hitim in se ne abotavljam spolnovati tvojih zapoved. 44. slabi zgledi, zalezovanje sveta in pekla (Avg., Teod.). 45. Desiravno sim od znotrej in od zunej zalezovan, vender tudi v nar veci nevarnosti mislim v tvojo postavo (v. 61.); še celo po noči vstajam, tebe, 284 Bukve Psalmov 118. 63. Združen sim z vsimi, 46 ) ki se te boje, in tvoje zapovedi dopolnujejo. 64. Zemlja je polna tvoje milo¬ sti, Gospod! svoje postave me uči. Tet. 65. Dobro si storil, o Go¬ spod! svojimu hlapcu po svoji besedi. 47 ) 66. Dobrotljivost in strah in spoznanje me uči; ker tvojim za¬ povedim verjamem. 67. Preden sim bil ponižan, sim grešil; zatorej se deržim tvoje besede. 48 ) 68. Ti si dober, in po svoji dobroti me uči svoje postave. 69. Namnožila se je zoper me krivica prevzetnežev; jez pa bom iz vsiga serca tvoje zapovedi prevdarjal. 49 ) 70. Zasirilo se je kakor mleko njih serce; 50 ) jez pa premišljujem tvojo postavo. 71. Dobro mi je, ker si me ponižal; 51 ) de se učim tvoje po¬ stave. 72. Bolji 52 ) mi je postava tvojih ust, kakor tavženti zlata in srebra. Jod. 73. Tvoje roke so me naredile in upodobile; daj mi pamet, de se učim tvojih povelj. 74. Kteri se te boje, 53 ) me bodo vidili, in se veselili; ker se na tvoje besede terdno za¬ našam. 54 ) 75. Spoznam, Gospod! de so tvoje sodbe pravične, in de si me v svoji resnici ponižal. 55 ) 76. Zgodi se tvoja milost, de me tolaži, po tvoji obljubi tvo- jimu hlapcu. 77. Dojdi mi tvoje usmiljenje, in bom živel; ker tvoja postava je moje premišljevanje. 78. Osramoteni naj bodo pre¬ vzetni, ker so mi po krivim hudo svojiga zapovedovavca in sodnika molit in častit (Talhofer). — Po mislih več svetih očetov so že aposteljni ponočno molitev vernim naročevali; sveti Duh jo je vpeljal po samostanih ali kloštrih, in vsak pobožni kristjan čuti v sebi nekaj, kar ga spodbuja k ponočni molitvi. 46. Jez sim v družbi svetih, vsih, ki te ljubijo in časte.*— Razlagavci mislijo na občinstvo (gmajno) svetnikov, po kterim so vsi otroci Božji ena duhovna družba, v kteri se vsj vdeležujejo duhovnih dobrot in zasluženja. 47. „po svoji besedi “, t. j., po svoji obljubi. 48. Popred sim grešil, potem sim bil pa ponižan po množim terpljenji, P° mnozih nadlogah in težavah; zatorej bom tvoje zapovedi zvesto spolnoval, in ne bom več grešil. Gl. v. 71. 76. 49. Prevzetniki, ki me zavoljo moje nizkote in reve zaničujejo, mi veliko hudiga perzadevajo; jez pa spolnujem tvoje zapovedi iz vsiga serca. 50. Njih serce je zakerknjeno, de ga ne presune nobeno svarjenje, noben žark Božje gnade. V hebrejskim: ..Njih serce je debelo (neobčutljivo), kakor mast“. Gl. Iz. 6, 10. 51. de si me ponižal po mnozih nadlogah in težavah. Gl. v. 67. 52. „Bolji u , t. j., ljubši, dražji mi je tvoja postava. 53. „Kteri se te boje“, t. j., tvoji častivci. 54. Tvoji častivci se bodo veselili moje čednosti in moje sreče, ki si mi jo dodelil, ker bodo vidili, de plačuješ moje upanjfc v tvoje obljube (Talhofer)- 55. , } de si me v resnici t. j., iz resničniga namena, v zvesti ljubezni, m eD1 v prid ponižal. Bukve Psalmov II8. 285 storili; jez pa se vadim 56 ) v tvo¬ jih zapovedih. 79. K meni naj se obernejo, 57 ) kteri se te boje; in kteri poznajo tvoje spričevanja. 80. Moje serce bodi cisto po tvojih postavah, de ne bom osra- moten. Kaf. 81. Moja duša koperni po tvoji pomoči, in v tvojo besedo upam. 82. Moje oči koperne po tvoji besedi, 58 ) rekoč: 59 ) Kdaj me boš potolažil ? 83. Zakaj postal sim kakor meh na slani; 60 ) tvojih postav nisim pozabil. 84. Koliko dni je tvojiinu hlapcu; kdaj boš sodbo storii nad njimi, ki me preganjajo? 61 ) 85. Krivični mi perpovedujejo zmišljave; tode niso kakor tvoja postava. 86. Vse tvoje zapovedi so res¬ nica; po krivim me preganjajo, pomagaj mi! 87. Skorej so me pokončali na zemlji; jez pa nisim zapustil tvo¬ jih zapoved. 88. Po svoji milosti me po¬ živi; 62 ) in ohranil bom spriče¬ vanja tvojih ust. Lanied. 89. Vekomej, o Gospod! ostane tvoja beseda v nebesih, 63 ) 90. od roda do roda tvoja res¬ nica; zemljo si uterdil, in ostane. 64 ) 91. Po tvoji naredbi ostane dan; 65 ) zakaj vse tebi služi. 92. Ako bi ne bila tvoja po¬ stava moje premišljevanje, tadaj bi morde poginil v svoji revi. 93. Nikdar ne bom pozabil tvo¬ jih postav; ker si me po njih poživil. 94. Tvoj sim jez, pomagaj mi; ker išem tvojih postav. 95. Grešniki na me preže, de bi me pokončali; jez pa razume¬ vam tvoje spričevanje. 96. Sleherne popolnamasti vi¬ dim konec; 66 ) tvoja postava pa je neskončna. 67 ) 56. ,,jez pa se vadim“ , v hebrejskim: ,.jez pa premišljujem tvoje zapovedi". 57. Z menoj naj se združijo v spolnovanji tvojih zapoved. 58. Željno gledajo moje oči po tvoji obljubi, kdaj de jo boš spolnil, ter me rešil mojih sovražnikov. 59. Iz oči govori duša, ter pravi: „Kdaj u i. d. 60. V hebrejskim: ... ; ,sim kakor meh v dimu“. Pomen: Zavoljo veliciga terpljenja, britkost in težav sim ves gerbast in suh kakor meh na mrazu ali pa v dimu, kjer se suši. — Hebrejci so vodo in vino v mehove devali. 61. Kristjan misli na sovražnike svoje duše, svoje hude navade, nagnjenja i. d. Sveti Avguštin tukaj opomni, de je to glas mučencov, kterim je zapovedano poterpeti, dokler ne bo polno njih število. Skriv. raz. 6, 11. V hebrejskim: ,)Jame mi kopljejo prevzetniki, ki ne delajo po tvoji postavi u . 62. Po svoji milosti in dobroti mi ohrani življenje. 63. „tvoja beseda“, t. j., tvoja obljuba je nespremenljiva, ter tako terdno in nepremakljivo stoji kakor nebesa (Talhofer). 64. Tvoja resnica ostane na zemlji, dokler bo zemlja stala. 65. Drugi prestavljajo: „Po tvoji naredbi še dans vse stoji“. 66.. Vsake reči, bodi si še tako popolnama, vidim konec, vse namreč mine. 67. tvoja postava pa nima konca, ampak večno terpi. 286 Bnkve Psalmov 118. Meni. 97. Kako ljubim tvojo postavo, o Gospod! vsak dan jo premiš¬ ljujem. 98. Bolj razumniga, kakor moje sovražnike si me naredil s svojo zapovedjo, ker mi je večna. 68 ) 99. Bolj urnem, kakor vsi, ki me učijo j 69 ) ker so tvoje spri- čevanja moje premišljevanje. 100. Bolj urnem, kakor stari; ker išem tvoje zapovedi. 101. Od vsake hude poti za- deržujem svoje noge; de se der- žim tvoje besede. 102. Od tvojih pravic ne od¬ stopim; ker si mi ti postavo dal. 103. Kako sladke so tvoje be¬ sede mojimu gerlu, bolj ko med mojim Ustam! 104. Po tvojih ‘zapovedih sim razumen; torej sovražim vsako krivično pot. Nun. 105. Tvoja beseda je svetilo mo¬ jim nogam, in luč mojim stezam. 106. Persegel in sklenil sim, deržati se tvojih pravičnih sodba. 107. Ponižan sim prav močno, o Gospod! 70 ) poživi me po svoji besedi. 71 ) 108. Prostovoljne daritve mojih ust naj ti dopadejo,* 2 ) o Gospod! in svoje sodbe me uči. 109. Moja duša je zmiram v mojih rokah; 73 ) tvoje postave pa ne pozabim. 110. Grešniki mi nastavljajo za- dergo; od tvojih zapoved pa ne zajdem. 111. V delež sim perdobil tvoje spričevanja vekomej; ker so ve¬ selje mojiga serca. 112. Nagnil sim svoje serce ravnati po tvojih postavah veko¬ mej; zavoljo povračila. 74 ) Šanieh. 113. Krivične sovražim, 75 ) tvojo postavo pa ljubim. 114. Moj pomočnik in varil si ti, in v tvojo besedo terdno upam. 115. Poberite se od mene, malo¬ pridni ! ker prevdarjam zapovedi svojiga Boga. 116. Sprejmi me po svoji be¬ sedi, 76 ) de živim, in ne osramoti me v mojim upanji. 117. Pomagaj mi, in bom otet; in premišljeval bom tvoje postave neprenehama. 118. Ti zaveržeš vse, kteri od¬ stopijo od tvojih pravic; ker njih misli so krivične. 77 ) 119. Za prelamljavce štejem vse 68. v ker mi je večna a , t. j., ker me nikoli ne zapusti. 69. Sveti pevec tukaj misli učenike, ki so ga podučevali v družili rečeh, ° e pa v veri. 70. zakaj kdor hoče pobožno živeti, mora terpeti. Gl. 2. Tim. 3, 12. 71. reši me mojiga terpljenja po svoji obljubi. 72. Naj ti dopadejo moji sklepi, ki jih delam. 73. t. j., moje življenje je v vedni nevarnosti. Gl. 1. Kralj. 19, 5.- Job. 13, w 74. V hebrejskim: ... „vekomej, vedno in vemo“. 75. V hebrejskim: ..Hude misli sovražim“ (Brentano), 76. „ Varuj me“. Drugi: „ohrani me“. Drugi: „j oodperaj me“ po svoji ob¬ ljubi- . a 77. „ker njih misli so krivične v hebrejskim: „kernjih goljufija je prazna > t. j., jim nič ne nese, sami so ogoljufani. Bukve Psalmov 118. 287 grešnike na zemlji; 78 ) torej lju¬ bim tvoje spričevanja. 120. Presuni moje meso s svo¬ jim straham; 7 9 ) zakaj tvojih sodba se bojim. Ajin. 121. Prav in po pravici delam; ne prepušaj me njim, ki me ob¬ rekujejo. 80 ) 122. Sprejmi svojiga hlapca (njemu) v prid, de me ne ob¬ rekujejo prevzetniki. 81 ) 123. Moje oči koperne po tvoji pomoči, in po besedi tvoje pra¬ vice. 124. Delaj s svojim hlapcam po svoji milosti, in svoje postave me uči! 125. Tvoj hlapec sim; daj mi pamet, de spožnam tvoje spriče¬ vanja. 126. Čas je delati, o Gospod ; 82 ) tvojo postavo so razdjali. 83 ) 127. Torej ljubim tvoje povelja, bolj kakor zlato in bisere. 84 ) 128. Zatorej se ravnam po vsih tvojih zapovedih, čertim vsako krivično pot. Fe. 129. Čudovitne so tvoje spri¬ čevanja, zato jih prevdarja moja duša. 130. Razlaganje tvojih besedi razsvetljuje, 85 ) in daje spoznanje malim. 86 ) 131. Svoje usta odperam in so¬ pem po duhu; 87 ) ker želim tvo¬ jih povelj. 132. Ozri se na me, ter se me usmili po pravici njih, 88 ) ki lju¬ bijo tvoje ime. 133. Vladaj moje stopinje po svoji besedi, in nobena krivica naj ne gospoduje z mano. 134. Reši me obrekovanja ljudi, de spolnujem tvoje zapovedi. 89 ) 135. Razsvetli svoje obličje nad svojim hlapcam, 90 ) in uči me svoje postave. 136. Moje oči točijo potoke voda, ker se ne derže tvoje postave. 91 ) 78. „prelatnljavce“ ali „preslopovavce“ Božje zapovedi. V hebrejskim: „Kakor žlindro zaveržes vse hudobneže na %emlji u . 79. „Presuni“, drugi prestavljajo „križaj“. — „Kteri so pa Kristusovi pravi sveti Pavel, „so svoje meso križali z grehi in željami vred“. Gal. 5, 24. 80. ne prepušaj me sovražnikam mojiga zveličanja. 81. Vzemi me v svoje varstvo, de me hudobneži ne zatarejo. 82. „čas je“, mi pomagati, o Gospod! 83. Drugi prestavljajo: „tvojo zavezo so raztergali“. 84. „bisere“, drage kamne; v hebrejskim: ... „bolj kakor zlato in čisto zlato“. 85. „j Razlaganje 11 , t. j., razodenje (Talhofer), natančno spoznanje tvoje besede. 86. „malim“, t. j., ponižnim, priprostim ljudem. 87. „po duhu“, t. j., po spoznanji Božjih reči prav močno hrepenim. 88. „p 0 pravici“, ki jo oni imajo, kteri tebe ljubijo. 89. Reši me zateravcov, de lože spolnujem tvoje zapovedi, in de se zoper nje ne pregrešim z nevoljo in jezo. 90. Ozri se na me s svojim milostljivim očesam. 91. Močno žalujem, ker ljudje tvojih zapoved ne spolnujejo, ker ti nečast delajo, ker sebi in drugim nesrečo nakopavajo (Brentano). 288 Bnkve Psalmov 118. Sade. 137. Pravičen si, Gospod! in prava je tvoja sodba. 138. Zapovedal si svoje pra¬ vične spričevanja in svojo res¬ nico prav ojstro. 92 ) 139. Moja gorečnost me suši, ker tvoji sovražniki pozabljajo tvojih besedi. 140. Tvoja beseda je v ognji močno očišena, 93 ) in tvoj hlapec jo ljubi. 141. Jez sim mlad 94 ) in zani¬ čevan, tvojih postav pa ne po¬ zabim. 142. Tvoja pravica je pravica vekomej, in tvoja postava je res¬ nica. 143. Stiska in zadrega ste me zadele; tvoje zapovedi so moje premišljevanje. 144. Pravične so tvoje spriče¬ vanja vekomej; daj mi spoznanje, in bom živel. Kof. 145. Kličem iz vsiga serca, usliši me, Gospod! tvojih postav bom iskal. 146. V tebe kličem, pomagaj mi, de se deržim tvojih povelj. 147. Vstajam pred svitam ino kličem; ker se na tvoje besede 95 ) prav zanašam. 148. Moje oči te prehitujejo pred svitam, 96 ) de premišljujem tvoje besede. 149. Poslušaj moj glas po svoji milosti, o Gospod! in po svoji pravici me oživljaj. 97 ) 150. Kteri me preganjajo, se bližajo krivici; od tvoje postave pa so se deleč odtegnili. 151. Blizo siti, Gospod! in vse tvoje pota so resnica. 98 ) 152. Zdavno sim spoznal iz tvo¬ jih spričevanj, de si jih na ve¬ komej uterdil. Reš. 153. Glej mojo nizkoto, in me reši; ker tvoje postave nisim po¬ zabil. 154. Razsodi mojo pravdo, in me reši; po svoji besedi me oživljaj. 155. Deleč od grešnikov je zve¬ ličanje, ker ne prašajo po tvojih postavah. 156. Tvoje usmiljenje je obilno, o Gospod! po svoji pravici 99 ) me oživljaj. 157. Veliko jih je, ki me pre¬ ganjajo in stiskajo; od tvojih spričevanj ne odstopim. 158. Vidim prestopovavce, in kopernim, 100 ) ker se tvojih be¬ sedi ne derže. 92. Ti si spoznanje in spolnovanje tvojih pravičnih in resničnih besedi močno zaterdil. 93. Tvoja beseda je resnična, čista kakor v ognji očišeno zlato (Talhofer). Gl. Ps. 11, 7. Ps. 18, 9. 94. ,.mlad“, v hebrejskim: „majhen“. 'Desiravno moji sovražniki z menoj ravnajo kakor s priprostim otrokam, vender tvoje postave ne pozabim (Talhofer). 95. „nu tvoje besede“, t. j., na tvoje obljube se zanašam. 96. V hebrejskim: „Moje oči prehitujejo ponočne straže“, t.j., zjutrej zgodej se zbujam, še pred svitam, še preden ponočne straže minejo. 97. „po svoji pravici t. j., po svoji pravični besedi, po svoji obljubi. 98. , } vse tvoje pota“, t. j., vse tvoje postave so resnične. 99. „po svoji pravici“, t. j., po svoji obljubi, po svoji milosti. 100. močno me serce boli, me grize in peče, ker moji sovražniki tvojih zapoved 289 Bukve Psalmov 118. 119. 159. Glej, Gospod! de ljubim tvoje zapovedi, po svoji milosti me oživljaj. 160. Tvoje besede so na res¬ nico uterjene; večne so vse sodbe tvoje pravice. Sin. 161. Poglavarji me preganjajo brez vzroka j pa le tvojih besedi se boji moje serce. 101 ) -•162. Veselim se tvojih besedi, kakor kdor veliko ropa najde. 163. Krivico sovražim, in jo studim; tvojo postavo pa ljubim. 164. Sedemkrat 102 ) na dan te hvalim zavoljo sodba tvoje pravice. 165. Velik mir imajo, kteri lju¬ bijo tvojo postavo; in nič jim ni v spotikljej. I03 ) 166. Čakam tvoje pomoči, o Gospod! in ljubim tvoje zapovedi. 167. Moja duša hrani tvoje spri- čevanja, in jih močno ljubi. 168. Spolnujem tvoje zapovedi in tvoje spričevanja; ker vse moje pota so pred tvojim obličjem. Tav. 169. Bliža naj se moja molitev tvojimu obličju, o Gospod! po svoji besedi mi daj spoznanje. 170. Pride naj moja prošnja pred tvoje obličje; po svoji be¬ sedi me reši! 171. Izmed mojih ustnic bo vrela hvalna pesem, ko me boš učil svoje postave. 172. Moj jezik bo perpovedoval tvojo besedo; 104 ) ker vse tvoje zapovedi so pravične. 173. Tvoja roka mi pridi na pomoč; ker tvoje zapovedi sim izvolil. 174. Hrepenim po tvoji pomoči, o Gospod! in tvoja postava je moje premišljevanje. 175. Moja duša bo živela, in te hvalila; in tvoje sodbe me bodo podperale. 176. Potikam se kakor zgubljena ovca; poiši svojiga hlapca, ker tvojih zapoved nisim pozabil. CXIX. (120.) Psalm. Psalmist toži zoper obrekljive, prepirljive in goljufne ljudi, in prosi Boga, de naj jih ga reši. 1. Pesem stopnjic. ‘) V Go¬ spoda kličem, ko sim stiskan, in me usliši. 2. Gospod! reši mojo dušo krivičnih ustnic in goljufniga je¬ zika. ne spolnujejo fTalhofer). V hebrejskim: „Vidim nezvestnike, in se mi studi, ker“ i. t. d. 101. Poglavarji, mogočni ljudje, me po krivim preganjajo, vender se po njih ne dam odverniti od spolnovanja tvojih zapoved; zakaj ne ljudi, ampak tebe se bojim (Talhofer). 102. prav velikokrat (Belarm.). Po misli druzih meri sveti pevec v preroškim duhu na sedmere dnevne čase, ob kterih sveta cerkev hvalo Božjo oznanuje po ustih duhovnov. 103. „u spotikljej 11 , t. j., v pohujšanje; ker jih Bog varuje, de v greh ne za¬ bredejo (Brentano). , 104. Rad se bom pogovarjal od tvoje besede in postave. 1. Ni gotovo določeno, ali napis tega in naslednjih štirnajst psalmov pomeni kak poseben napev; ali pa če se zato tako imenujejo, ker so jih leviti peli lil. 19 290 Bukve Psalmov 119. ISO. 3. Kaj se ti bo dalo, ali kaj se ti bo dodalo za goljufjii je¬ zik? * 2 ) 4. Oj stre pušice mogočniga s požigavnim ogljem vred. 3 ) 5. Gorje meni, de se moje popotovanje podaljšuje ! Med ce- darskimi prebivavci stanujem. 4 ) 6. Dolgo je ptuja moja duša. 5 ) 7. Z njimi, ki mir sovražijo, sim miren; ako z njimi govorim, se vojskujejo z menoj brez vzroka. 6 * * * * ) CXX. (121.) Psalm. Nek Izraelec v sužnosti obrača svoje oči na gore proti Jeruzalemu, in se nadja pomoči Božje. 1. Pesem stopnjic.*) Svoje oči vzdigujem na gore, 2 ) od kodar mi pomoč dohaja. 2. Kron. 20,17. 2. Moja pomoč je od Go¬ spoda , ki je nebo in zemljo vstvaril. na petnajstih stopnjicah, ktere so bile iz ženskiga preddvora v moškiga narejene; ali pa če se mora prestavljati: „ Pesem ob hoji 11 , namreč v Jeru¬ zalem, ker so jo Judje peli, ko so v Jeruzalem hodili ali iz sužnosti, ali pa vsako leto k trem praznikam. 2. Sterni besedami ogovori sveti pevec svoje lažnjive sovražnike. V hebrejskim: „Kaj ti bo dal (i , namreč Bog, kakošno kazen ti bo odločil, o goljufni jezik ? 3. ,,Ojstre puš/ce“, t. j., ojstre kazni vsigamogočniga Boga te bodo zadele; „s požigavnim ogljem vred“, t. j., z živim ogljem vred, ki vse požge in po¬ konča, pomen: v žerjavici britkost boš gorel. Drugi dajo tale pomen: Božja pušica, nagla, neprevidena smert te bo zadela, po smerti pa te bo žgal peklenski ogenj. Nekteri prestavljajo hebrejsko takole: „On (namreč obre- kovavcov jezik) je kakor ojstre pušice močniga in kakor brinjevo (smrinjevo) oglje“; drugi : „kakor bodičevo oglje“. Oglje iz brinja (smrinja) ali iz bodičevja dolgo tli, in je zato podoba dolgo terpečiga sovraštva. 4. „Med cedarškimi prebivavci“, t. j., med divjimi, sovražnimi ljudmi. Cedarji ali Kedarji so bili roparski rod v Arabii, in se tukaj imenujejo namesti divjakov sploh. Gl. 1. Mojz. 25, 13. Iz. 42, 11: 60, 7. V hebrejskim: „Gorje meni, de sim ptujic med Meseki (1. Mojz. 10, 2., blezo med Mošerji ob kaspiškim morji), in moram prebivati pod kedarskimi šotori“. Sveti pevec ni pre¬ bival med tema narodama, temuč le hoče reči, de so njegovi sovražniki ravno takošni divjaki, kakoršna sta ta dva naroda. — Kristjan si per tem lahko misli spačenost tega sveta, kjer mora še dalje popotvati, in zdihuje po pre- bivališu večniga miru. 5. Dolgo časa že živim med ptujci, med sovražnimi ljudmi. 6. Drugi prestavljajo 6. in 7. versto iz hebrejskiga: „Dosti dolgo že prebivam med njimi, ki mir sovražijo. Rad bi mir imel; pa če (mirno) % njimi govorim, že boj (prepir) začnejo 1. Zastran tega napisa glej zgor. 1. razlag. 2. „na gore“ proti Jeruzalemu. Izraelci v sužnosti so se per molitvi proti Jeruzalemu obračali (Dan. 6, 10.). Talhofer.— Kristjan naj si misli nebeški Jeruzalem, ter naj se proti njemu ozera. Gl. 5. Mojz. 33, 15. Ps. 124, 2. Bukve Psalmov 320. 121. 291 3. Naj ne da tvoji nogi spo- derkniti, in naj ne dremlje, kteri te varuje. 3 ) 4. Glej! ne dremlje, in ne spi, kteri varuje Izrael. 4 ) 5. Gospod te varuje, Gospod je tvoja bramba na tvoji desni roči. 5 ) 6. Po dnevu te solnce ne bo peklo, tudi ne luna po noči. 6 ) S kri v. raz. 7, 16. 7. Gospod te varuje vsiga budigaj Gospod naj varuje tvojo dušo. 8. Gospod naj varuje tvoj vhod in tvoj izhod 7 ) odslej in na ve- komej. CXXI. (122.) Psalm. Sveti pevec hvali Jeruzalem, in mu srečo vosi. 1. Pesem stopnjic. J ) Veselim se tega, kar mi pravijo: ,,VGo¬ spodovo hišo pojdemo“. 2. Naše noge stoje 2 ) v tvojih preddvorih, 3 ) o Jeruzalem! 3. Jeruzalem, ki je zidan ka¬ kor mesto; 4 ) njegova zveza je v njem. 5 ) 4. Tje namreč hodijo rodo- 3. Gospod, tvoj Bog, o Izrael, naj te ne pusti poginiti, tvoj varh „naj ne dremlje“, t.j., ne bodi neskerben za tvojo srečo, naj se za te peča (Talhofer). 4. Gospod, tvoj varh čuje nad teboj, in skerbl za te (Talhofer). 5. Gospod varuje in podpe'ra tvojo desno roko. — Junak se vojskuje z desno roko, in ako jo Bog varuje in podpera v boji, bo z njo sovražnika gotovo premagal. 6.. Ne bo ti škodvala prevelika vročina po dnevu, ne prevelik mraz po noči. Mraz po noči Jutrovci perpisujejo luni. Sveti pevec je hotel s tem reči: V nobeni nevarnosti in težavi ne boš obnemagal. 7. „tvoj vhod“ v hišo, ,,in tvoj izhod“ iz hiše, t. j., kjer hodiš, stojiš ali sediš, povsod naj te varuje (Talhofer), vse tvoje djanje in nehanje, življenje in smert. 1. V hebrejskim: „Psalm Davidov“. Ta psalm je pred vsim popotna pesem romarjev, ki so v Jeruzalem hodili k praznikam, ali pa vjetih, ki so se iz sužnosti vračali, in so jo po potu grede prepevali, ter Jeruzalem sveto mesto slavili in blagrovali. Sveti pevec pa si tudi lahko misli v preroškim duhu sveto cerkev in nebeški Jeruzalem' (Skriv. raz. 21, 2.). Kristjan naj si misli sveto cerkev in nebeški Jeruzalem, ter naj moli ta psalm zlasti za blagor keršanskc cerkve. 2- Naše noge že stoje. Sveti pevec se misli v duhu že na svetim kraji. Drugi pa prestavljajo: „Naše noge bodo (kmalo) stale u . 3- prav za prav: „pred tvojimi vralmi“, kjer so bili preddvori, posebni mestni prostori. Jeruzalem je terdno in močno zidan, kakor se tacimu imenitnimi) mestu spodobi. Sveti pevec ima tukaj zlasti pred očmi sveto cerkev in nebes Je¬ ruzalem, ki sta podobna mestu. Glej naslednje. 5- Ali pa takole: ... „kakor mesto, zvezano v sebi u , kjer je hiša s hišo zvezana, kjer so vse hiše sklenjene v eno celoto, kjer vsi mestnjani mirno skupej prebivajo, kamor tudi drugi Izraelci hodijo, in se ondi duhovnih dobrot 19 Bukve Psalmov 121. 122. 292 vi, 6 ) rodovi Gospodovi po Izra¬ elovim spričevanji hvalit Gospo¬ dovo ime. 7 ) 5. Zakaj ondi stoje stoli v sodbi, 8 ) stoli čez Davidovo hišo. 9 ) 6. Prosite, kar je Jeruzalemu v mir; 10 ) in obilnost bodi njim, kteri tebe ljubijo. * 11 ) 7. Mir bodi v tvoji terdnja- vi, 12 ) in obilnost v tvojih stol¬ pih. 13 ) 8. Zavoljo svojih bratov in svojih bližnjih ti vošim mir; 14 ) 9. zavoljo hiše Gospoda, na- šiga Boga, 15 ) ti vošim dobro. cxxn. (123.) Psalm. Sveti pevec prosi pomoči v splošni potrebi in stiski. 1. Pesem stopnjic. ‘) Svoje oči vzdigujem k tebi, ki prebi¬ vaš v nebesih. 2. Glej! kakor oči hlapcov na roke svojih gospodarjev, ka¬ kor oči dekle na roke svoje go¬ spodinje: tako' gledajo naše oči na Gospoda, našiga Boga, do¬ kler se nas ne usmili. 2 ) 3. Usmili se nas, Gospod! vdeležujejo (Talhofer). Sveta cerkev, telo Kristusovo (Efež. 4,16.), je skle¬ njena v eno celoto po veri, po ljubezni in po vdeleževanji vsih duhovnih dobr-ot, do kterih imajo vsi njeni udje pravico; ravno tako je tudi sklenjen nebeški Jeruzalem, zmagovavna cerkev v nebesih po gledanji in po ljubezni. 6. „Tje“ v zemeljski Jeruzalem hodijo Izraelci kpraznikam, poklicani v cerkev Kristusovo (Gl. Iz. 11.) hodijo v cerkev Božjo, mestnjani nebeškiga Jeru¬ zalema pa v nebesa. 7. „po Izraelovim spričevanji“, po zapovedi, ki je bila Izraelcam dana, de naj se trikrat v letu snidejo per sv. šotoru. Gl. 5. Mojz. 16, 16. (Teodor.). „Spričevanje“ se imenuje postava ali zapoved. Gl. Ps. 118,2.— Drugi pre¬ stavljajo: „v spričevanje Izraelu“, de je Gospodovo ljudstvo. Drugi: „k šo¬ toru spričevanja“. 8. ondi so nar viši sodnije in vladije. Gl. 5. Mojz. 17, 9. 9. čez Davidove podložne, namreč Izraelce; v višim pomenu: čez podložne Sinu Davidoviga, Mesija (Avg.). 10. kar je Jeruzalemu v blagost, v prid, v srečo. 11. Prosite, vi pravični Božji, de Bog da svetimu mestu, njegovim prebivavcam, mir in pokoj. Obilnost v vsih zalogah naj imajo tvoji prebivavci, o Jeruzalem, ki radi prebivajo v tebi. 12. „v tvoji terdnjavi“, v tvojim terdnim mestnim ozidji, ali pa tudi v terd- njavi, ki se ji pravi „milo“ (Talhofer). Allioli pa prestavlja: „Mir bodi v tvoji moči“, t. j., mir, sreča, blagor dojdi tvojim obilnim prebivavcam; ker latinska beseda „virtus“ večkrat pomeni v sv. pismu vojskino trumo, mno¬ žico ljudi. Gl. Ps. 23, 10: 67, 13. V hebrejskim: „Mir bodi (prebivavcam) v tvojim ozidji“. 13. „v tvojih stolpih“, t. j., v tvojih turnih; drugi: v tvojih visocih hišah. 14. Srečo ti vošim, o mesto Božje! ker so vsi tvoji prebivavci moji bratje in moji bližnji, z menoj sklenjeni po ravno tisti veri in ljubezni. 15. zavoljo tempeljna, v kterim Bog prebiva, ti vošim srečo. 1. Zastran tega napisa glej Ps. 119. razi. 1. Z. Kakor hlapci in dekle gledajo na svoje gospodarje in gospodinje, ker vse Bukve Psalmov 122. 123. 124. 293 usmili se nas; ker silno smo na¬ polnjeni z zaničevanjem, 4. res, prenapolnjena je naša duša. Zasramovanje premožnim in zaničevanje prevzetnim! * * 3 ) CXXIII. (124.) Psalm. Zahvala za resenje. 1. Pesem stopnjic. Ako bi Gospod ne bil z nami, reci zdaj Izrael: 2. Ako bi Gospod ne bil z nami, ko so se ljudje vzdigovali zoper nas, 3. bi nas bili morde žive po- žerli 5 J ) ko se je njih jeza togo- tila zoper nas, 4. bi nas bila morde voda požerla; 2 ) 5. ko je naša duša skozi de- rečo vodo hodila, morde bi bila šla naša duša skozi neprenes- Ijivo vodo. 3 ) 6 . Hvaljen bodi Gospod, ki nas ni dal v rop njih zobem! 7. Naša duša je bila oteta kakor vrabec iz zaderge loveov; zaderga je pretergana, in mi smo rešeni. 8 . Naša pomoč je v imenu Gospoda, 4 * * * ) ki je nebo in zemljo vstvaril. CXXIV. (125.) Psalm. Kteri v Gospoda upajo, ne bodo osramoteni. 1. Pesem stopnjic. 1 ) Kteri v | Gospoda upajo, so kakor sion- iz njih rok perčakujejo, tako se tudi mi ozeramo zaupljivo v te, o Gospod! ter te pomoči prosimo. 3. jim dojdi, ali jih zadeni, ker so nas zasramovali in zaničevali! Talhofer. Drugi pa prestavljajo: ... „naša duša; v zasramovanje smo premožnim (ošabnim) in v zaničevanje prevzetnim 11 . 1- „reci zdaj“, o Izrael! po dobljeni zmagi: Ako bi Gospod ne bil z nami, z našimi vojskinimi trumami, bi nas bili naši sovražniki res žive požerli (Talhofer), t. j., naglo pokončali. 2. bi nas bili naši sovražniki požerli kakor voda (Talhofer). 3. „dereča voda“ ali „ hudournik“ (suhelj), ki po plohi nanaglama perdere, je podoba naglih, sovražnih napadov, ki so jih Izraelci pogostama terpeli; „skozi neprenesljivo vodo“, t. j., skozi tako vodo, ki se ne da uderzati v brodu, ki močno terga in vse seboj pobere; tudi to je podoba sovražnikov, ki v deželo perderejo. Pomen tega je tedaj tale: Ko so nas sovražniki na¬ padali, bi se jim ne bili mogli ustavljati, ako bi nam ne bil Gospod pomagal (Talhofer). V hebrejskim 4. in 5. versta: „tadaj bi nas bile vode pokrile, hudournik bi bil šel čez našo dušo, tadaj bi bila šla čez našo dušo pre¬ vzetna voda u , t. j., prevzetni sovražniki bi bili nad nas perderii, ako bi Go¬ spod ne bil z nami (2. v.). 4. Naša pomoč je per Bogu, ki oteva. Gl. Ps. 19, 2. „Ime Gospodovo je imenovani Bog, Beseda Božja, ki je vstvarila nebo in zemljo. !• Ta psalm je blezo zložen v babilonski sužnosti, ko so neverniki Jude za- terali (v. 3.). Kristjan ga lahko moli v nadlogah in stiskah svete cerkve. 294 Snltve Psalmov 124. 125. ska gora; ne omahne vekomej, kdor prebiva 2. v Jeruzalemu. 2 ) Gore so okoli njega, in Gospod je okrog svojiga ljudstva od slej in do vekomej. 3 ) 3. Zakaj Gospod ne bo pu- šal šibe grešnikov nad deležem pravičnih, 4 ) de pravični ne ste- gajo svojih rok k krivici. 5 ) 4. Stori dobro, o Gospod! dobrim in njim, ki so ravniga serca. 6 ) 5. Nje pa, ki se obernejo na krive pota, 7 ) Gospod popelje z njimi vred, ki delajo krivico. 8 ) Mir bodi Izraelu! 9 * ) CXXV. (126.) Psalm. Sveti pevec prosi Boga, de naj vse Izraelce reši iz sužnosti. 1. Pesem stopnjic.’) Ko je Gospod obernil sionske vjete, 2 ) smo bili enaki potolaženim. 3 ) 2. Takrat so bile napolnjene z veseljem naše usta in naš je¬ zik z radostjo; takrat so rekli med narodi: Gospod je velike reči storil z njimi. 3. Gospodje velike reči sto¬ ril z nami; oveseljeni smo. 4 ) 2. „kdor v Jeruzalemu prebiva 11 , t. j., kdor je zmed svetiga ljudstva, in v varstvu Božjim živi, se mu ni nikogar bati. 3. Kakor so gore okrog Jeruzalema in ga varujejo sovražnikov, ravno tako je tudi Bog okrog svojiga ljudstva in ga varuje. V hebrejskim:_ „sion- ska gora, ki se ne gane, vekomaj stoji. Kakor so okoli Jeruzalema gore, tako je Gospod okrog svojiga ljudstva 4. „šibe grešnikov“, t. j., terdiga gospostva nevernikov nad Palestino, ki je bila izvoljenimu ljudstvu podeljena (Talhofer). 5. de ne bodo po hudobnih sovražnikih v greh zapeljani. 6. „ki so ravniga serca u , ki so ti zvesti in ti s pobožnim sercam služijo. 7. Nje pa, ki se dajo zapeljati. Talhofer pa takole prestavlja: „Nje pa, ki se obernejo zaderge nastavljata, t. j., ljudi, ki se obernejo k zvijačam in goljufijam. 8. „Gospod popelje“ z neverniki vred v pogubljenje. 9. „Mir“, sreča, blagor Bog daj Izraelcam! 1. Glej Ps. 119. razi. 1. Kristjan prosi v tem psalmu rešenja vsili svojih bratov. % 2. Ko nas je Gospod peljal iz babilonske sužnosli. 3. nam je bilo per sercu kakor njim, ki jih veselo naznanilo nanaglama raz¬ veseli in utolaži; vsi smo bili iz sebe. — V hebrejskim: „smo bili, kakor de bi se nam sanjalo — smo imeli ko sanje svečo, ki nam je bila dosla. 4. Ker v hebrejskim jeziku besede, ki čas naznanjajo, lahko pretekli, sedanji in .irihodnji čas pomenijo; zatorej si nekteri razlagavci mislijo, de psalmist od prihodnjiga časa govori, in te verste takole prestavljajo: „Ko bo Gospod obernil . .. bomo enaki (1. v.) ... Takrat bodo napolnjene .. . takrat po¬ rečejo ... Gospod bo ... storil (2. v.) ... velike reči bo storil .. ■ ove¬ seljeni bomo“ (3. v.). Ako se tako prestavlja, si moramo misliti, de je bil ta psalm v sužnosti zložen. Bukve Psalmov 125. 126. 295 4. Oberni, Gospod! našosuž- nost, 5 ) kakor potok v južni de¬ želi. 6 ) 5. Kteri sejejo s solzami, ža¬ njejo z veseljem. 7 ) 6. Hodijo in jokajo, kteri svoje seme sejejo ; pridejo pa z vese¬ ljem, ter nesejo svoje snope. CXXVI. (m.) Psalm. Prazen je trud človeški, ako ga Bog ne oblagodaija. 1. Salomonova pesem stop- njic.') Ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, kteri jo zi¬ dajo; ako Gospod ne varuje me¬ sta, * 1 2 ) zastonj čaje, kdor ga va¬ ruje. 2. Zastonj vstajate pred svi¬ tam; 3 ) le vstajajte, potem ko ste sedeli, ki jeste kruh britkosti! 4 5 6 ) Ko svojim ljubim spanje daje, 3. glej, delež Gospodov so otroci; plačilo je telesni sad. 5 ) 4. Kakor pušice v rokimogoč- niga, tako so otroci pregnanih. 6 ) 5. Reši naše brate iz sužnosti, ki so še v nji ostali. 6. Potoki v južnih krajih judovske dežele se po leti večkrat popolnama po- suše. Jeseni pa, ko pride deževni čas, se vnovič napolnijo z vodo, in se raz¬ livajo po pusti in razsušeni zemlji, in potem začne spet zeleneti. Enako tem potokam, želi sveti pevec, naj se kmalo vernejo še v sužnosti ostali Izraelci, ter naj pridejo pusto in prazno zemljo obdelovat. 7. Sejavec seje svoje, večkrat morebiti poslednje, semevskerbi, v trudu, in z žalostjo, ker ne ve, če bo tudi žel; ko pa pride čas obilne žetve, se veseli perdelka. Tako tedaj se na svetu vse spreminja: za nesrečo uasledva sreča, za žalostjo veselje, za čašam naše skušnje čas našiga veselja. 1. Drugi prestavljajo: „Pesem stopnjic do Salomona“. Tega imena naj berž ni bilo v nar starejših hebrejskih rokopisih, ker ga nima nar starejši greška prestava sedemdeseterih tolmačev, ki se ji pravi „Septuaginta“. Po veijetni misli je bil ta psalm zložen po babilonski sužnosti, v kterim sveti pevec uči, de je prazen ves človeški trud, ako ga Bog ne oblagodarja. 2. „Siša u in „mesto ic pomeni tukaj vse, kar osrečuje kako družino, namreč: otroci, premoženje, čast. Gl. 2. Mojz. 1, 21: 2. Kralj. 7, 11. 3. „pred svitam“ k delu, ako Bog vam ne pomaga. 4. le vstajajte k delu, ko se komaj usedete, ko se komaj utegnete nekoliko počil, ki si v trudu in potu, z velikimi skerbmi in z brhkostjo kruh sluzite; saj vam ne bo vse to nič pomagalo, ako Bog ni z vami, ako vam Bog dela ne oblagodarja! (Talhofer). 5. Ko Bog svojim ljubim, svojim zvestim služabnikam „spanje“, t. j., počitek, mir in pokoj, pokojne, srečne čase daje; glej, potem jim daje Gospod tudi otroke v delež, „telesni sad‘ ( , t. j., zarod ko plačilo za sedanje terpljenje (Talhofer). , 6. „pregnanih“ Izraelcov, ki so bili nekdaj iz dežele pregnani, in v suznost odpeljani. Kakor so pušice vojaku koristne za boj in brambo, tako so o roči svojim staršem v varstvo in podporo. V hebrejskim: ... „mocniga, a ioso sinovi mladosti“, t. j., mladi, močni otroci. Talhofer daje tale pomen. Kar so pušice junakam, namreč v brambo in za boj, to bodo zdaj se stiskanim in ponižanim Izraelcam njih otroci. 296 Bnkve Psalmov 126. 121. 128. 5. Blagor človeku, kterimu so želje spolnjene po njih; 7 ) ne bo osramoten, ko s svojimi so¬ vražniki per vratih govori. 8 ) CXXVII. (128.) Psalm. Sreča pobožne hiše. 1. Pesem stopnjic.'j Blagor vsim, ki se boje Gospoda; ki hodijo po njegovih potih. 2. Zakaj delo svojih rok boš vžival; 2 ) blagor tebi, in dobro ti bode. 3. Tvoja žena je kakor polna vinska terta ob steni tvoje hiše; * 1 2 3 ) tvoji otroci so kakor mlade oljke okoli tvoje mize. 4 ) 4. Glej! tako bo oblagodar- jen človek, kteri se boji Gospoda. 5. Blagoslavljaj te Gospod iz Siona, 5 ) in glej srečo Jeru¬ zalema vse dni svojiga življe¬ nja, 6 ) 6. in glej otroke svojih otrok, mir Izraelov! 7 ) CXXVIII. (129.) Psalm. Gospod Bog, ki je stiskanim Izraelcam že tolikokrat pomagal, jih bo tudi iz te nadloge rešil. 1. Pesem stopnjic. ‘) „ Večkrat so me stiskali od moje mladosti 44 , zdaj reci Izrael, 2 ) 2. večkrat so me stiskali od moje mladosti; in venderminiso mogli kaj. 3 ) 7. „po njih“, t. j., po otrocih; pomen: Blagor človeku, kterimu je dal Gospod po njegovi želji obilno otrok. S. oni ga bodo varovali, branili, ako ima pravde s svojimi sovražniki pred sodbo; „per vratih 11 , t. j., pred sodbo (ali pa na vojski), Izraelci so tumreč pred mestnimi vratmi sodbe sklepali. Perm. 1. Mojz. 22, 17. 1. Sveti pevec popisuje v tem psalmu srečo pobožne družine. 2. sam boš vžival perdelke svojih rok, nihče ti jih ne bo s silo jemal, kar je zažugano zaničevavcam Božje postave. Gl. 3. Mojz. 26, 16: 5. Mojz. "8, 33. 3. ,,polna“, t. j., rodovitna vinska terta. V hebrejskim: „v notranjim tvoje hiše“. Poštena žena živi spodobno v svoji hiši (Ps. 67, 13.), razujzdana pa nasproti dela. Gl. Prip. 7, 11. 4. ,,mlade oljke“, ki v Palestini lepo rastejo, so permerna podoba obilno lepih in čverstih otrok (Talhofer). 5. „iz Siona 1,1 , kjer prebiva v sv. šotoru. 6. „srečo Jeruzalema u , blagor kraljestva Božjiga. 7. Drugi prestavljajo: „otrok. Mir bodi Izraelu!“ 1. Nek Izraelec, ki se je bil iz babilonske sužuosti vernil, se ozera v tem psalmu na prestano terpljenje svojiga naroda in na Božjo pomoč, terprero- kuje pogin sovražnikam izraelskiga ljudstva. 2. „zdaj“, po zgubljenim rešenji reci Izrael. 3. „mi niso mogli kaj“, t. j., me niso mogli premagati. 297 Bukve Psalmov 12$. 129. 3. Na herbtu so mi kovali grešniki, 4 ) podaljševali so svojo hudobijo; 5 ) 4. pravični Gospod pa je po- terl zatilnike grešnikam. 6 ) 5. Sramujejo naj se, ter naj se vernejo vsi, ki sovražijo Sion. 6. Bodo naj ko trava na stre¬ hah, ki usahne, preden se izdere, 7. ki z njo ne napolnuje ženjic svoje roke, in ne svojiga na¬ ročja, kdor snope veže; 7 ) 8. in kteri memo hodijo, ne pravijo: 8 ) Gospodov blagoslov bodi z vami; blagoslovimo vas v Gospodovim imenu“. CXXIX. (130.) Psalm. Prošnja za odpušenje. 1. Pesem stopnjic.') Iz glo¬ bočine 2 * ) vpijem k tebi, o Go¬ spod! 2. Gospod, usliši moj glas! Naj poslušajo tvoje ušesa glas moje prošnje! 3. Gospod! ako boš na pre¬ grehe gledal, kdo bo obstal, o Gospod! 3 ) 4. Tode per tebi je sprava, 4 ) in zavoljo tvoje postave 5 ) čakam tebe, o Gospod! Moja duša čaka njegove besede; 6 ) 5. moja duša v Gospoda upa. 4. V hebrejskim: „Na herbtu so mi orali orači“, t. j., po herbtu so me pretepali; psalmist meri tukaj na egiptovsko sužnost, kjer so Izraelce ko sužnje z biči pretepali (Brentano). 5. podaljševali so svojo hudobijo, t. j., delj časa so tako grozovito in krivično z Izraelci ravnali (Talhofer). V hebrejskim: „so narejali dolge brazde t. j., so mi delali z jermeni globoke rane. 6. „zatilnike grešnikov“, t. j., Gospod je pokončal naše prevzetne zateravce, Egipčane, Filistejce, Kaldejce. Kaldejsko kraljestvo je razdjal kralj Cir, in je dovolil Judam, se verniti v Palestino. 1- Na Jutrovim so strehe ravne, zatorej na njih lahko trava požene; ker pa nima globokih korenin, se naglo posuši. Za to travo nihče ne mara, nihče je ne požanje, ne pokosi ali ne poseče. Ta trava je podoba hitro minljive sreče hudobnežev. 8 - kakor je navada, ženjce in ženjice pozdravljati. Gl. Rut. 2, 4. 1- Po misli več razlagavcov so molili Izraelci ta psalm v dan vesoljne pokore, ki ga je bil Ezdra zapovedal. Gl. 1. Ezdr. 9, 5. i. d. Sveta cerkev ga moli ko spokorno molitev živih in tistih mertvih, ki so se sicer v sveti ljubezni ločili iz sveta, pa so še zaderžani v kraji očiševanja zavoljo svojih nepopolnost In pregreškov, dokler tega, kar so Bogu dolžni, ne poravnajo, in dolga, kakor Kristus pravi, do zadnjiga venarja ne poplačajo, iz globokiga brezna svoje reve, iz ječe, sužnosti, nadloge, pregrehe. 3. ako bi hotel hudodelnika natanko in ojstro soditi, ga tako kaznovati, kakor zasluži, kako bi mogel obstati? 4 - „per tebi je sprava u , t. j., per tebi je odpušenje grehov. 5 - „zavoljo postave ktera spokorniku odpušenje obeta. 6l »i\jegove besede 11 , t. j., njegove obljube. V hebrejskim: ... „sprava, de se te boje (de te ljudje zavoljo tvoje dobrote in milosti čedalje bolj časte (Talhofer). 298 Bukve Psalmov 129. 180. 6. Od jutranje straže do noči 8. In on bo rešil Izrael vsili naj Izrael 7 ) v Gospoda upa; 8 ) njegovih hudobij. 7. ker per Gospodu je usmi¬ ljenje, in per njem je obilno od¬ rešenje. 9 ) CXXX. (131.) Psalm. Sveti pevec pravi, de ne sega po velicih rečeh, in de je vdan v Božjo voljo. 1. Davidova pesem stopnjic.') Gospod! moje serce šene napi¬ huje, in moje oči se ne povzdi¬ gujejo, tudi ne hodim po velicih in čudovitih rečeh, ki so mi pre¬ visoke. * 1 2 ) 2. Če nisim ponižno mislil, temuč če sim povzdigoval svojo dušo, 3 ) ... Kakor je odstavljeno dete per svoji materi, tako je plačilo v moji duši. 4 ) 3. Izrael naj v Gospoda upa, od slej in na vekomej! Čakam Gospoda, moja duša čaka, in njegove besede čakam u , v njegovo obljubo se zanašam. 7. „naj izrael“, in slehern pravoverni v Gospoda upa. 8. Vsak čas naj pravoverni v Gospoda upa. V hebrejskim 5. in 6. versta: „Moja duša čaka Gospoda bolj kakor čuvaji zjutrej, čuvaji zjutrej (dneva). Izrael v Gospoda upaj! ker u i. t. d. — Čuvaji, ko po noči na straži ne spijo, prav željno dneva čakajo, de se potem k počitku podajo. Ta prilika tedaj naznanja močno željo po Gospodu (Brentano). 9. Kristjan si tukaj misli, de ni odkupljen s srebram ali zlatarn, ampak z drago kervjo Gospodovo, in ne le za en čas, ampak za vso večnost. 1. Greška prestava „Septuaginta“ nima Davidoviga imena. Po misli nekterili razlagaveov je David zložil ta psalm, in v njem zaterduje, de je z malim zadovoljin in ne sega po velicih rečeh, česar so ga dolžili Savel in njegovi dvorniki. (1. Kralj. 24, 10. 11: 26, 19.). Po misli druzih pa je bil zložen v zagovarjanje tistih Judov, ki so bili iz sužnosti prišli, in so bili nezvestobe do perzijanskiga kralja obdolženi (2. Ezdr. 6, 5—7.). 2. ne hrepenim po rečeh, ki moje zmožnosti presegajo. 3. tukaj si misli in dostavi: „naj mi Bog to in to stori u , ali pa: „naj nw tako m tako kaznuje take besede po navadi nasledvajo po persegah, ki se z besedico „če“ začenjajo. Gl. 1. Kralj. 3, 17. Drugi pa prestavljajo: „Mi nisim bil ponižen, ali sim mar povzdigoval svojo dušo?“ 4. Kakor zatoljeno dete tiho, pokojno, zadovoljno na persih svoje matere počiva, in nima želje po maternim mleku; tako sim tudi jez tih, pokojin, z vsim zadovoljin in ves v Božjo voljo vdan, ter nimam nobene želje po velicih rečeh; in to, de sim kakor odstavljeno dete, je „plačilo“, je posebni darTložji, „v moji duši“. — Drugi pa takole: Če nisim ponižen, če se napihujem in po kraljevanji segam, naj se mi godi kakor odstavljenimu otroku, k!sriga mati od svojih pers dene in mu odreče svoje mleko; ravno tako naj tudi Bog mene odstavi od svojiga ljubeznjiviga serca, in naj mi vso svojo milost in tolažbo odreče (Talhofer). Bukve Psalmov 131. 299 CXXXI. (132.) Psalm. Sveti pevec prosi Boga, de naj spolni svoje, Davidu dane obljube, ter naj prebiva v svojim svetim šotoru na sionski gori, in ohrani Davidove mlajše na kraljevim sedežu. 1. Pesem stopnjic. 1 ) Spomni se, Gospod! Davida in vse njega krotkosti, 2 ) 2 . kakor je Gospodu perse- gel, obljubo storil Jakopovimu Bogu: 3 ) 1. Ta psalm je bil, pred ko ne, zložen v imenu Salomonovim per posvečevanji jeruzalemskiga tempeljna (2. Kron. 6.). Sveti pevec hvali nar popred Da¬ vidovo prizadevanje, de je bil zvolilkraj za skrinjo zaveze (v. 1 — 6.), potem vabi svoje brate k obiskovanju tega njeniga noviga sedeža (v. 7.), prosi Boga, de naj ga v last vzame (v. 8.), kralja in ljudstvo blagoslavlja (v. 9—12.); kar tudi upa, ker je Bog obljubil (v. 13—18.). — Talhofer pa misli, de je bil ta psalm blezo tisti čas zložen, ko je bila kraljeva Davidova hiša močno opešala, in se je dozdevalo, kakor de bi bil Bog pozabil svoje obljube, ki jo je bil naredil Davidu in njegovim mlajšem (2. Kralj. 7, 12.). Smemo si tedaj misliti, de je bila ta pesem v sužnosti zložena, in je ponižna prošnja, de naj Bog reši iz sužnosti vjetiga kralja Jekonija, ter naj ga spet posadi na kraljevi Davidov sedež. Zapopadek in pomen tega psalma je po tem takim tale: Sveti pevec naj popred spomni Boga Davidove ponižnosti, ker ta pobožni kralj ni skerbel naj popred za se, ampak za to, de bi Go¬ spodu napravil permerno prebivališe, ter je persegel in obljubil, de si ne bo dal poprej miru in pokoja, dokler mu ne napravi spodobniga prebivališa (v. 1—5.), po tem pa perpoveduje sveti pevec, kaj je David govoril ob tisti perložnosti, ko se je skrinja Božja prenašala na sionsko goro v narejeni šotor; rekel je namreč svojim rojakam: Ko sim bil še doma v Efrati — v Betlehemu — sim slišal od te skrinje govoriti, zdaj pa sim jo v gojzdnim mestu — v Kirjat-jearimu — našel (v. 6.); posihmal pa, ko bo prenesena na sionsko goro, bomo na njo hodili in Gospoda molili v njegovim šotoru (v. 7.); potem pa zakliče David: Vzdigni se, Gospod, in pojdi — nad skrinjo pričujoč — na sionsko goro v svoje prebivališe (v. 8.), kjer naj ti duhovni služijo v svetosti, kjer naj te tvoje ljudstvo poveličuje z velikim veseljem (v. 9.). — Potem ko je sveti pevec to povedal, kar je David v svoji gorečnosti govoril, prosi Boga, naj se zavoljo Davida usmili „svojiga maziljeniga“, namreč kralja Jekonija, ter naj usliši njega prošnjo, in ga spet posadi na kraljevi sedež (v. 10.). Saj je Davidu persegel, de bodo njega mlajši neprenehama sedeli na njegovim kraljevim sedežu, če bodo spolnovali Božje zapovedi (v. 11. 12.). V 13. versti pa pove sveti pevec še drugi vzrok, zakaj naj Bog ,,maziljeniga“ iz sužnosti reši, zato namreč, ker si je Sion v prebivališe zvolil, ter je rekel: Ondi bom vekomaj prebival, od ondod bom ljudstvo in duhovne oblagodarjal (v. 13—16.), ter je tudi obljubil, de bo ondi dal Davidu mogočniga naslednika, namreč Mesija (v. 17-)j de se bo pa vse to moglo zgoditi, se morata mesto in tempelj spet sozidati, poprej pa se mora vjeti kralj s svojim ljudstvam iz sužnosti v Jeruzalem verniti. — 2. „krotkosti“, s ktero je prenašal svoje terpljenje. Drugi: „vse njegove po* nižnosli“; še drugi: „vse njegove britkosti“ . 3. Spomni se njegove persege in obljube. Zdaj nasledva obljuba, 300 Bnkve Psalmov 131. 3. Ne pojdem v šotor svoje hiše, ne bom stopil v ležiše svoje postelje, 4. ne bom dovolil svojim očem spanja, in svojim trepavnicam dremanja, 5. in svojim sencam pokoja; * * * 4 ) dokler ne najdem kraja Gospodu, šotora Jakopovimu Bogu. 5 ) 6. Glej! slišali smo od nje v Efrati; 6 ) našli smo jo na gojzd- nim polji. 7 ) 7. Poj demo v njegov šotor, molili bomo na kraji, kjer stoje njega noge! 8 ) 8. Vzdigni se, Gospod! v svoj počitek; ti in skrinja tvoje svetosti. 9 ) 2. Kron. 6, 41. 9. Tvoji duhovni naj se oble¬ čejo v pravičnost, in tvoji sveti naj se radujejo. 10 ) 10. Zavoljo Davida, svojiga hlapca, ne odverni obličja svo¬ jiga maziljeniga. 11 ) 11. Gospod je Davidu per- segel resnico, in ne bo od nje odstopil: Od sadu tvojiga telesa bom posadil na tvoj sedež. 12 ) 2. Kralj. 7, 12. Luk. 1, 55. Djan. ap. 2, 30. 12. „<3e bodo tvoji sinovi ohranili mojo zavezo, in te moje spričevanja, ki jih učim; bodo tudi njih sinovi ven in ven sedeli na tvojim sedežu“. 13. Zakaj Gospod je zvolil 4. Ne bom si dal mini in pokoja, ,,dokler ne najdem“ i. t. d. 5. Prav po besedi se prestavljajo 3—5. versta: ,,Ako pojdem v šotor svoje hiše, ako bom šel v posteljo svojiga ležiša, ako bom dal spanje svojim očem, in svojim trepavnicam dremanje in svojim sencam počitek; dokler ne najdem kraja Gospodu, šotora Bogu Jakopovimu“, zdaj si misli tale sklep judovske persege: „naj mi stori to in to Bog 11 , ali pa: „naj me Bog tako in tako kaznuje Gl. Ps. 130, 2. 6. „od nje“, t. j., od skrinje zaveze, „v Efrati“, t. j., v Betlehemu (Mih. 5, 1.), kjer je bil David rojen, in je ko deček in mladeneč marsikaj slišal od skrinje Božje perpovedovati (Talhofer). 7. „na gojzdnim polji“, t. j., v okrajini mesta z imenam „Kirjat-jearim“ v našim jeziku: „v gojzdnim mestu“, kjer je bila skrinja hranjena, odkar so jo bili Filistejci nazaj dali. Gl. 1. Kralj. 7, 1. i. d. 8. Zdaj pa, ko je sedež sveti skrinji že narejen na sionski gori, „pojdemov njegov“, t. j., v Božji šotor, in molili bomo pred sveto skrinjo. Kraj, „kjer stoje Božje noge“, je skrinja zaveze, nad ktero so si Izraelci Boga pri- čujočiga mislili (Talhofer). V hebrejskim: ... „molili bomo pred podnožjem njegovih nog“. 9. V ti versti je zaklical David, rekoč: „Vzdigni se, Gospod!“ i. t. d., ko so skrinjo vzdigovali, de so jo iz Kirjat-jearima prenesli na sionsko goro; „skrinja tvoje svetosti“, ali pa: „skrinja tvojiga posvečevanja“, t. j-) skrinja, nad ktero tvoja svetost prebiva, kjer ti, Sveti in Posvečevavni, kra¬ ljuješ (Talhofer). V hebrejskim: „skrinja tvojiga veličastva 10. „tvoji sveti u , t. j., tebi posvečeni, v kaldejski prestavi: „leviti naj hvalo prepevajo 11. ne zaverzi molitve svojiga maziljeniga kralja; namreč Salom ona, ki je tempelj zidal (prim. 3. Kralj. 1, 39.), ali pa kralja Jekonija, ki v sužnosti zdihuje in rešenja prosi. — Kristjan si z „maziljenim“ lahko misli sebe in vsaciga kristjana, kei- se vsi pravi kristjani vdeležujejo Kristusoviga mazi¬ ljenja, njcgoviga duha, njegovih misel. 12. Bog je Davidu s persego obljubil, de bodo njegovi mlajši neprenehama za Bnkve Psalmov 131. 132. 301 Sion, 13 ) izvolil si ga je v pre¬ bivališč. 14. To je moje počivališe ve- komej in vekomej; 14 ) tukaj bom stanoval, ker sim ga izvolil. 15. Njegove vdove I5 ) bom obil¬ no blagoslavljal, njegove uboge bom s kruham nasitoval, 16 ) 16. njegove duhovne bom obla¬ čil v blagost, 17 ) in njega sveti se bodo z radovanjem radovali. 18 ) 17. Tam bom dal Davidu zrasti rog, l9 ) perpravil bom svetilo svo- jimu maziljenimi!. 20 ) Malah. 3, l. 18. Njega sovražnike bom oble¬ kel v sramoto; nad njim pa bo cvetelo moje posvečenje. 21 ) CXXXII. (133.) Psalm. Sveti pevec hvali edinost in bratovsko ljubezen. 1. Davidova pesem stopnjic. *) Glej! kako dobro, in kako pri¬ jetno je, ako bratje skupej pre¬ 2. (Leto jej kakor mazilo na glavi, 2 ) ki se cedi na brado, na Aronovo brado, 3 ) ki se cedi na rob 4 ) njegoviga oblačila; njim kraljevali, dokler ne pride iz njegoviga rodu njegov veliki naslednik Mesija. 13. „Gospod je zvalil Sion“ , prav za prav „Morijo“, goro, kije del sionske gore. 14. „To moje prebivaliae“, govori Gospod, „to moje prebivališe“ i. t. d. 15. V hebrejskim: „Njegovo (Sionovo) hrano bom“ i. t. d. 16. S Siona bom blagoslavljal vse perdelke, de ne bodo vdove in ubogi stradali. 17. ,,bom oblačil v blagost % jih bom obdarjal z gnadami, s čednostjo in s pobožnostjo. • 18. „njega sveti t. j., pobožni, pravični se bodo močno veselili, ter mu hvalo prepevali. 19. „rog“, t. j., moč; pomen: dal bom Davidu in njegovimu zarodu moč na kraljevim sedežu, poslal mu bom mogočne naslednike, zlasti pa veliciga na¬ slednika, Mesija, kteri bo premagal vse sovražnike. Perm. Luk. 1, 69. 20. „svetilo u , t. j. svetle (častitljive, srečne) naslednike (gl. 3. Kralj. 11, 36.), zlasti pa veliko „Luč“, ki razdeni vse temote, namreč Jezusa Kri¬ stusa (Talhofer). Perm. Jan. 1, 9: 8, 12. V visim pomenu: „svojimu ma- ziljenimu“, svojimu Sinu, Jezusu Kristusu bom perpravil razsvetljenje, du¬ hovne otroke. 21. nad Mesijem, velikim kraljem in višini duhovnim, se bo svetila Božja svetost (Talhofer). 1. Po misli nar več razlagovavcov je zložil David ta psalm ob svojim drugim maziljenji, ko so se vsi izraelski rodovi po dolgi ločitvi med seboj zedinili pod njegovo oblastjo. Po misli druzih pa perporoča sveti pevec edinost Izra- elcam, ko so se bili iz babilonske sužnosti vernili, ali pa (Talhofer), ko so k praznikam v Jeruzalem hodili. 2. Nar boljši reči Jutrovci radi permerjajo z mazilam. Pomen tega je tale: Bratovska ljubezen je tako draga, kakor sveto, iz drazih reči napravljeno t mazilno olje, s kterim so duhovne mazilili,, ko so jih posvečevali. Gl. 2. Mojz. 30,30. 3. Ko je Mojzes svojiga brata Arona v višiga duhovna posvečeval, mu je v anamnje, de prejme popolnost duhovske oblasti, svetiga olja na glavo zlil (3. Mojz. 8, 12.) in sicer, po besedah svetiga pevca, v toliki obilnosti, de se mu je na brado in na rob njegoviga oblačila cedilo (Talhofer). 4. „na rob“ , t. j., na zgornji rob njegoviga oblačila okrog vratu. Gl. 2. Mojz. 28, 22. 302 Bukve Psalmov 132. 133. 134. 3. kakor rosa na Hermonu, 6 ) ki pada na sionsko goro. 6 ) Ker tje 7 ) Gospod pošilja blagoslov in življenje vekomej. 8 ) CXXXIII. (134.) Psalm. Oporainovanje k hvali Božji. 1. Pesem stopnjic. * 1 ) Glejte! zdej hvalite Gospoda vsi služab¬ niki Gospodovi, ki stojite v hiši Gospodovi, 2 ) v hišnih preddvorih našiga Boga. 2. Po noči povzdigujte svoje roke proti svetišu, in hvalite Go¬ spoda! 3. Gospod te blagoslovi iz Siona, 3 ) ki je nebo in zemljo vstvaril! CXXXIV. (135.) Psalm. Hvalite Gospoda zavoljo 1. Aleluja! Hvalite Gospo¬ dovo ime ; hvalite, služabniki Go¬ spodovi, 2. ki stojite v Gospodovi hiši, v hišnih preddvorih našiga Boga, * j 3. hvalite Gospoda, ker Go¬ spod je dober; prepevajte nje- govimu imenu, ker je sladko. 4. Zakaj Gospod sije Jakopa izvolil, Izraela v svoje posestvo. njegove vsigamogočnosti! 5. Saj vem, de je Gospod velik, in de je naš Bog čez vse bogove. 2 ) 6. Vse, kar koli hoče, stori Gospod na nebu in na zemlji, v morji in v vsih breznih; 7. ki perpelje oblake od po¬ krajin zemlje, 3 ) ki dela bliske v dež, 4 ) ki jemlje vetrove iz svojih shramb, 5 ) 5. „rosa na Hermonu “, na gori proti severju je posebno velika, ter zelišem vlago daje, de morejo rasti. 6. Posebno dobre reči Jutrovci radi permerjajo tudi z roso, ki je na Jutrovim po leti edina vlaga rastlinam. — Bratovska ljubezen je tako dobra, prijetna, hladivna kakor rosa na Hermonu in na Sionu. 7. „tje“, kjer bratje mirno in pokojno skupej žive. 8. Gospod pošilja blagodar in srečo neprenehama. 1. Po misli razlagavcov je ta psalm stražna pesem, s ktero so se leviti po noči spodbudovali k čuječnosti in molitvi. 2. „ki stojte“ na straži, ki svojo službo opravljate (Talhofer). 3. Ako to storite, vas bo Gospod blagoslovil s Siona. 1. Hvalite ga vsi, duhovni in ljudstvo! — Kristjan si per branji tega psalma lahko misli izvoljene sploh (v. 4.), ter jih vabi k hvali Božji; hvalijo naj pa Boga za vse čudeže, zlasti pa za to, ker vse po svoji modri previdnosti vlada. 2. Bog je čez vse zmišljene bogove praznovercov. 3. ki perpelje oblake od daljnih krajev. 4. ki nevihto, silno uro, v dež spreminja. 5. „i% svojih shramb“, v kterih ima Bog vetrove tako rekoč zaperte. Gl. Jer. 10, 13: 51, 16. Bukve Psalmov 134. 135. 303 8 . ki je udaril pervorojeno v Egiptu, od človeka do živine, 2. Mojz. 12, 29. 9. ki je poslal znamnja in ču¬ deže 6 ) v tvojo sredo, o Egipt! nad Faraona in nad vse njegove hlapce, 10 . ki je udaril veliko narodov, in je pokončal mogočne kralje: Joz. 12, 1. 7. 11. Sehona, kralja amorejski- ga, in Oga, kralja basanskiga, in vse kananske kraljestva, 4.Mojz. 21, 24. 35. J ’ 12 . in je dal njih deželo v de¬ lež, v delež Izraelu, svojimu ljudstvu. 13. Gospod! tvoje ime je ve¬ komej ; Gospod! tvoj spomin je od roda do roda. 7 ) 14. Ker Gospod sodi svoje ljudstvo, 8 ) in svojim hlapcam se da sprositi. 15. Maliki narodov so srebro in zlato, delo človeških rok. 9 ) 16. Usta imajo, pa ne govore 5 oči imajo, pa ne vidijo. Modr. 15,15. 17. Ušesa imajo, pa ne sli¬ šijo; tudi ni namreč sape v njih ustih. 18. Njim enaki naj bodo, kteri jih narejajo, in vsi, kteri v nje zaupajo. 19. Hiša Izraelova! hvalite Go¬ spoda; hiša Aronova! hvalite Go¬ spoda. 10 ) 20. Hiša Levijeva! hvalite Go¬ spoda; kteri se bojite Gospoda, hvalite Gospoda! 21. Hvaljen bodi Gospod iz Siona, 11 ) ki prebiva v Jeruza¬ lemu. 12 ) CXXXV. (136.) Psalm. Hvalite Gospoda zavoljo njegove milosti. 1. Aleluja! Hvalite Gospoda, ker je dober; ker vekomej (terpi) njegova milost! 1 ) 2 . Hvalite Boga bogov; ker vekomej (terpi) njegova milost! 3. Hvalite Gospoda gospodov; ker vekomej (terpi) njegova mi¬ lost! 4. Kteri 2 ) dela sam velike čudeže; ker vekomej (terpi) nje¬ gova milost! 5. Kteri je nebesa z umnostjo 3 ) 6- ki je delal znamnje in čudeže po Mojzesu v sredi tebe. '• „spomin“ tvojih dobrot se ohranuje od roda do roda. 8. Gospod dela pravico svojimu ljudstvu. Gl. 5. Mojz. 32, 36. 9- Kakor je Gospod hvale vreden zavoljo svojih ■ prečudnih del (v. 6 14.), tako tudi zavoljo svojih spredkov pred maliki. To poslednje, ki je posneto v/ ‘ 113. psalma, sveti pevec razklada do konca tega psalma. 'O- Vi vsi, ljudstvo in duhovni, hvalite Gospoda! J k Kristjan naj si misli sveto cerkev. ^2. V hebrejskim je šeperstavljeno: } ,Aleluja“, kar ima naša latinska prestava v začetku naslednjiga psalma. k Ta psalm so blezo v tempeljnu zverstama prepevali, tako de so na koncu sleherne verste perstavljeno verstico odpevali ali leviti v drugim redu, ali Pa ljudstvo; enako odgovarja ljudstvo per naših litanijah. Pred besedo: „Kteri“ si misli: „Hvalite Gospoda“. ;>3 umnostjo t. j., z modrostjo ali po svoji modrosti. 304 Bukve Psalmov 135. 136. vstvaril; ker vekomej (terpi) nje¬ gova milost! l.Mojz. 1,1. 6 . Kteri je zemljo uterdil nad vodami, 4 ) ker vekomej (terpi) njegova milost! 7. Kteri je vstvaril velike luči 5 ker vekomej ('terpi) njegova mi¬ lost, 8 . solnce v gospodovanje dne¬ va; ker vekomej (terpi) njegova milost! 9. luno in zvezde v gospo¬ dovanje noči; ker vekomej (terpi) njegova milost! 10. Kteri je udaril Egipt z njega pervenci vred; ker vekomej (terpi) njegova milost! 2 . Mojz. 12, 29. 11. Kteri je Izrael izpeljal izmed njih; ker vekomej (terpi) nje¬ gova milost, 2. Mojz. 13, 17. 12 . z močno roko in z vzdig¬ njeno ramo; ker vekomej (terpi) njegova milost! 13. Kteri je razdelil rudeče morje v dela; ker vekomej (terpi) njegova milost, 14. in je peljal Izrael skozi njega sredo; ker vekomej (terpi) njegova milost, 15. in je poderl Faraona in njegovo moč v rudečim morji; ker vekomej (terpi) njegova mi¬ lost! 2. Mojz. 14, 28. 16. Kteri je svoje ljudstvo skozi pušavo peljal; ker vekomej (terpi) njegova milost! 17. Kteri je potolkel velike kralje; ker vekomej (terpi) nje¬ gova milost, 18. in je pobil mogočne kralje; ker vekomej (terpi) njegova mi¬ lost: 4. Mojz. 21, 24. 19. Sehona, kralja amorejskiga; ker vekomej (terpi) njegova mi¬ lost, 20 . in Oga, kralja basanskiga; ker vekomej (terpi) njegova mi¬ lost, 4. Mojz. 21, 33. 21. in je dal njih deželo v de¬ lež; ker vekomej (terpi) nje¬ gova milost, Joz. 13, 7. 22. v delež Izraelu, svojimu hlapcu; ker vekomej (terpi) nje¬ gova milost! 23. Ker se je spomnil nas v našinizkoti; ker vekomej (terpi) njegova milost, 24. ter nas je rešil naših so¬ vražnikov; ker vekomej (terpi) njegova milost! 25. Kteri daje živež vsimu me¬ su; ker vekomej (terpi) njegova milost! 26. Hvalite nebeškiga Boga! ker vekomej (terpi) njegova mi¬ lost! Hvalite Gospoda gospodov; ker vekomej (terpi) njegova mi¬ lost! ČXXXVI. (131.) Psalm. v ^ ’ Žalostna pesem vjetih. 1 . Psalm Davidov (ali pa) | Jeremijev. * 1 ) Ob babilonskih re- 4. „nad vodami 1 ki so pod zemljo. Gl. Ps. 23, 2. 1. t. j., psalm zložen po načinu Davidovih ali pa Jeremijevih žalostnih pesem. V hebrejskim ni tega napisa. — Ta psalm je zložil nek Izraelec, ki se je bil pred kratkim iz babilonske sužnosti vernil, in toži v njem, de takrat, ko Bukve Psalmov 136. 305 kah, 5 ) ondi smo sedeli ter se jo¬ kali, ko smo se Siona spominjali. 2. Na verbe, 3 ) v sredi nje¬ ga, 4 ) smo obesili svoje citre. 5 ) 3. Ker tam so nas popraše- vali, kteri so nas vjete peljali, po pesmih, in kteri so nas bili odpeljali (so rekli ): „Pojte nam ktero sionskih pesem u . 4. Kako bomo peli Gospodovo pesem v ptuji deželi? 5. Ako tebe pozabim, o Je¬ ruzalem ! 6 ) bodi pozabljena moja desnica! 7 ) 6. Moj jezik naj mi obtiči na nebu, 8 ) če se ne spomnim tebe, če ne denem Jeruzalema v pervo svojiga veselja. 7. Pomni, o Gospod, edorn- skim sinovam, ki so ob dnevu Jeruzalema 9 ) vpili: Razdenite, razdpnite ga do dna! 8. Hči babilonska! 10 ) reva! 1 ‘) Blagor mu, kdor ti bo vernil tvoje plačilo, ktero si nam dala! 12 ) 9. Blagor mu, kdor bo tvoje otroke zgrabil in na skalo tre- šil ! 13 ) so bili Izraelci še v Babilonu, ni bilo slišati svetiga petja. K koncu se grozi nad jeruzalemskimi sovražniki, ki so tudi Božji sovražniki. Kristjan naj žaluje z besedami tega psalma zavoljo marsiktere sužnosti, v ktero je zašel na zemlji. 2. „Ob babilonskih rekah u , Evfratu, Tigridu, Kaboru i. d. Ob vodah so Judje radi prebivali, de so imeli za zapovedane očiševanja in umivanja potrebne vode; zato so bile tudi njih shodnice veči del per vodah. 3. „Na verbe u , ki se proti tlarn obešajo, in jim pravijo žalujke. 4. „v sredi njega“, t. j., Babeljna, ali babilonske dežele. 5. „svoje cilre u , drugi prestavljajo: „svoje harpe u . 6. „Ako tebe pozabim ako tebe zatajim, kar bi se zgodilo, ko bi svete, za službo Božjo namenjene pesmi pel v omadeževani deželi, „bodi pozabljena “ i. d. 7. „bodi pozabljena moja desnica “, naj na me, nekdaj slovečiga iglavca na strunah, nihče več ne misli (Talhofer); ali pa: naj sama sebe pozabi; naj pozabi igrati; naj oterpne. 8. Moj jezik naj oterpne v ustih, naj umolkne. 9. Kaznuj, o Gospod, Idumejce, ki so se veselili ob času nesreče, ki je bila nad Jeruzalem prišla. Idumejci so se bili združili s Kaldejci, ki so Jeru¬ zalem razdevali. Gl. Eceh. 25, 12. i. d. Abd. 10. i. d. 10. Babilonsko mesto!— Mesta so tako rekoč hčere kraljestev in srenj, ktere so jih sozidale. Mesta se tudi večkrat imenujejo namesti kraljestev in njih prebivavcov, kakor se tukaj imenuje babilonsko mesto namesti babilonskiga kraljestva, ali Babilon namesti Babilonije. 11- V hebrejskim: „ti razdjana“, ali „pokoncana!“ Sveti pevec previdivduhu nesrečo, ki bo Babilon zadela. Gl. Jer. 50, 9. 41. (Brentano). 12. Blagor Božjimu maševavcu!— Ta maševavec je bil kralj Cir, kteri je Babi¬ lonu to povernil, kar je bil on Jeruzalemu storil, ter je na babilonskih laz- valinah ustanovil perzijansko kraljestvo. 13. Blagor mu, kdor bo prišel z vojsko nad te! — Nekdaj so imeli v vojskah to grozovitno navado, de so otročiče premaganih narodov na kaninji lazterar (4. Kralj. 8, 12.); to divje ravnanje z otroci je prerok Izaija (13, >• J Babiloncam napovedoval, tukaj pa se imenuje namesti vojske sploh. Ul. 20 306 Bukve Psalmov 137. CXXXVII. (138.) Psalm. Sveti pevec hvali Boga, in ga pomoči prosi. 1. Psalm Davidu samimu.') Hvalim te, Gospod! iz vsiga svo- jiga serca; ker si uslišal besede mojih ust. 1 2 ) Vpričo angeljev ti bom prepeval, 3 ) 2. molil bom proti tvojimu svetimu tempelj nu, in bom slavil tvoje ime zavoljo tvoje milosti in resnice; 4 ) zakaj poveličal si čez vse svoje sveto ime. 5 ) 3. Kteri koli dan te kličem, me usliši; pomnoži moč v moji duši! 4. Tebe, Gospod! naj slave vsi kralji po zemlji; ker so sli¬ šali vse besede tvojih ust, 6 ) 5. in naj pojejo od potov Go¬ spodovih; 7 ) ker velika je slava Gospodova. 6. Zakaj Gospod je visok, in na nizko gleda, in visoko pozna od deleč. 8 ) 7. Ako ravno hodim v sredi stiske, me poživljaš, in nad jezo 9 ) mojih sovražnikov steguješ svojo roko, in tvoja desnica me oteva. 8. Gospod bo povračeval na¬ mesti mene; l0 ) Gospod! tvoja mi¬ lost je večna; del svojih rok ne zaverzi! 1 ') 1. Veči del razlagavcov misli, de je David zložil ta psalm v zahvalo, ko je bil rešen vsih svojih sovražnikov, ko so ga bili vsi rodovi kralja spoznali, in ko je bil prejel Božjo obljubo zastran svojiga velikiga naslednika in njego- viga večniga kraljestva (2. Kralj. 7.). Kristjan se zahvalnje z besedami tega psalma posebno za gnado rešenja, in se še dalje nadja Božje pomoči zoper vse sovražnike svojiga zveličanja. 2. Besedi: „ker si slišal besede mojih ust“ , ni v hebrejskim. 3. Kakor kristjani so verovali tudi Judje, de so angelji pričujoči per molitvi vernih (Skriv. raz. 8, 3.). 4. zavoljo „resnice“, t. j., zvestobe v spolnovanji obljub. .5. bolj kakor vse si poveličal svoje sveto ime z veliko obljubo (2. Kralj. 7.), ktero boš tudi spolnil. 6. V vse besede tvojih ust“, t. j., tvoje obljube, tvoje tolažljive resnice, ki si jih razodel v zveličanje vsiga sveta. 7. „od potov Gospodovih 11 , t. j., od Gospodovih ljubeznjivih vodstev (Teod.). 8. Desiravno je Bog neskončno visok Gospod, vender milostljivo gleda na po¬ nižne, jim deli svoje gnade; visoke, ošabne pa zaničuje, ter jim svojo milost odrekuje (Talhofer). 9. „nad jezo“, t. j., zoper jezo i. t. d., to je, moje serdite sovražnike krotiš in kaznuješ. 10. Gospod bo vse moje sovražnike ponižal. Drugi poleg hebrejskiga: n Gospod bo vse dognal namesti mene a , kar je začel delati. 11. mene, ki sim delo tvojih rok, in moje reči, ki je tudi delo tvoje vsiga* mogočnosti, nikar ne zametuj (Talhofer); dela, ki si ga nad menoj začel, ne pušaj nedokončaniga 1 Bnkve Psalmov I3§, 307 CXXXVIII. <139.) Psalm. Sveti pevec slavi vsigavednost Božjo. 1. K koncu, psalm Davidov.') Gospod! preiskuješ me, in me poznaš; 2 . ti poznaš mojo sejo in moje vstajanje. 1 2 ) 3. Ti pregleduješ moje misli od deleč 5 mojo stezo in mojo verv 3 ) si preiskal, 4. in vse moje pota si pre- vidil; zakaj ni je besede na mojim jeziku 4 ) ... 5. Glej, Gospod! ti veš vse, novo in staro; ti si me upodo¬ bil, 5 ) in si položil na me svojo roko. 6 ) 6 . Čudovitna je za me tvoja vednost; 7 ) previsoka je, ne mo¬ rem do nje. 7. Kam pojdem pred tvojim duham ? in kam pobežim pred tvojim obličjem? 8 . Ako bi šel v nebo, si ti ondi; ako bi se podal v pekel, 8 ) si tukaj. Amoz 9, 2. 9. Ako bi vzel zarjine perute in bi prebival na kraji morja: 9 ) 10 . bi me tudi tje 10 ) peljala tvoja roka,' *) in me deržala tvoja desnica. 11. In ko bi rekel: Morebiti me bo tema pokrila; tudi noč bi mi bila luč v mojih sladnostih; 12 ) 1. Gl. Ps. 4. razi. 1. V tem lepim psalmu popisuje sveti pevec vsigavednost Božjo. Temu svojimu spoznanju pa še perdene sklep, de bo čertil sovražnike Božje (kteri s svojimi deli taje vsigavedniga Boga), ter tudi poslednjič prosi, naj mu Bog razodene pravo pot, de. mu bo mogel dopasti. 2. ,.mojo sejo“, t. j., moj počitek, n moje vstajanje“ k delu; pomen: ti veš vse, kar per svojim počitku in delu mislim, čutim, želim, govorim i. t. d. CTalhofer), ti poznaš moje djanje in nehanje. 3. n od deleč“, t. j., s svoje visokosti; ti veš moje misli, desiravno je med teboj v nebesih in menoj na zemlji nezmiren prostor (Talhofer); ,,mojo verv li , t. j., mojo z vervjo meni odmerjeno deželo, moj delež, kjer stanujem in po¬ čivam, tedaj moje počivališe. Enako tudi v hebrejskim: „mojo hojo in mojo ležo u ; v greškim: „mojo pot in moje ležiše si preiskal t. j., ti me povsod vidiš, kjer hodim in počivam; ti pregleduješ vse moje dela in opravila, vse •noje nehanje in opušanje (Allioli in Talhofer). 4- per pikah si misli: n de bi je ti ne vedil K (Talhofer). v novo in staro 11 , t. j., vse sedanje in preteklo; „si me upodobil v he¬ brejskim: „me obdajaš “. 6. me varuješ s svojo vsigamogočno roko. Cudovitna se mi zdi tvoja vsigavednost, nezmožin sim, jo razumeti. 8 - pekel- 1 , t. j., na spodnji svet, v kraj mertvih. V hebrejskim: „ko bi si postlal e peklu “ i. d. 3- Ali pa takole: „Ako bi si vzel perute ob zori u i. t. d. n Zora a ali „*«- r ija“ pomeni vzhod ali jutranjo stran, „morje“ pa zahod ali večerno stran. Pomen: Ko bi tako hitro tekel kakor zarija od vzhoda do zadnjiga zahoda, bi me ti spremljal, ter bi bil povsod per meni. 1®- „ tje“, namreč do zahoda; drugi prestavljajo: „bi me tudi tukaj u i.t.d. 41. bi bil ti tudi ondi vedno pričujoč, ter bi za me vedil. 12. Ko bi si mislil: Tema me zamore skriti pred teboj, skrito bo ostalo, kar 20 * Bukve Psalmov 138. 308 12. ker tema ni pred teboj temna, in noč je svetla kakor dan; tema je njemu kakor luč. 13. Ker ti imaš v lasti moje ledvice; 13 ) sprejel si me od te¬ lesa moje matere. 14 ) 14. Hvalim te, ker si strašno velik; 15 ) čudovitim so tvoje dela, in moja duša jih spozna prav dobro. 15. Niso ti perkrite moje ko¬ sti, ki si jih na skrivnim nare¬ dil, 16 ) in ne moje bitje v zemeljski globočini. 17 ) 16. Moje nedopolnjenje 18 ) so vidile tvoje oči, in v tvojih bukvah so vsi zapisani; 19 ) dnevi so od- menjeni, preden je kdo v njih. 20 ) 17. Meni pa so prečastitljivi tvoji prijatli, o Bog! Njih go¬ spostvo je zelo poterjeno. 21 ) 18. Ko jih štejem, jih je več ko peska; 22 ) ko vstanem, sim še per tebi. 23 ) 19. De bi le pokončal grešnike, o Bog! Kervi željni možje, 24 ) odstopite od mene! v temi pregrešnima storim, bi celo tema razodela moje sladnosti, moje pre¬ grešne misli, želje in dela, ,,ker tema “ i. d. (v. 12.). V hebrejskim „tudi noč bi bila tud okrog mene /“ 13. „moje ledvice“, t. j., moje notranje. 61. Ps. 7, 10. V hebrejskim: „ Ker ti si naredil moje ledvice “. 14. Ker si me vstvaril in me ohraniš od materniga telesa, torej tudi lahko vse veš. 15. V hebrejskim: „jHvalim te, ker sim grozno čudovitem^ vstvarjen. 16. „n« skrivnim t. j., v maternim telesu. 1%. „v zemeljski globočini u , t.j., v maternim telesu, kjer je tako temno, kakor pod zemljo. 18. „Moje nedopolnjenje 11 , t. j., mene še nedopolnjeniga, ne še upodobljeniga, še v spočetku so me vidite tvoje oči, 19. „v tvojih bukvah 11 , v tvojim duhu so vsi ljudje zapisani, še preden so spočeti; ti za vse veš, kteri bodo kdej na svet prišli (Talhofer). 20. ker so vsi ljudje v tvojih bukvah zapisani, še preden so spočeti, zatorej so vsakterimu dnevi odmerjeni, še preden kdo v njih živi. V hebrejskim: „dneri so odmenjeni (ali) odločeni, ko ni še tii nobeniga zmed njih 11 . 21. Potem ko je sveti pevec popisal Božjo vsigavednost, zaterduje, de časti prijatle Božje, pobožne Izraelce (ki per svojih delih vsigavedniga Boga pred očmi imajo, ki so silno močni, in jih je grozno veliko), in de sovraži so¬ vražnike Božje. 22. ,,več ko peska u , t. j., jih je silno veliko. Gl. Skriv. raz. 7, 9. 23. Ko zjutrej vstanem, potem ko sim vso noč premišljeval njih število in njim dodeljene dobrote, še nisim dokončal svojiga premišljevanja, „shnšeper tebi 0, s svojimi mislimi, ter še premišljujem tvoje dobrote, ki jih skazuješ svojim služabnikam.— V hebrejskim 17. in 18. versta: ,. Kako nerazumljive somi tvoje misli, o Bog ! (tvoja vsigavednost in modrost). Koliko število jih je'- (Ves svet je ž njimi napolnjen). „Ako jih preštevam (te misli vsigaved- nosti in modrosti), jih je več, kakor peska: ko vstanem (potem, ko sin' vso noč njih število premišljeval), sim (zjutrej) še per tebi (i (v njih pre¬ mišljevanji). 24. Desiravno je v Izraelu veliko veliko pravičnih, pa se tudi hudobnih ne manjka; v spričevanje, de sveti pevec ž njimi ne vleče, želi, de bi jih Bog pokončal, ker si perzadevajo, pravičnim moč vzeti (v. 20.). Z besedami: ■. . grešnike “ ., . „Kervi željni možje“ ... misli David zlasti tiste tolo¬ vajske zunanje sovražnike, ki so prežali na pogin Izraelcov, in so se tako 309 Bukve Psalmov 198. 139. 20. Ki pravite v mislih: „Zastonj se polastujejo tvojih mest!“ 25 ) 21. Mar ne sovražim njih, kteri tebe, Gospod , sovražijo, in ne kopernim zavoljo tvojih sovraž¬ nikov ? 22. S popolnim sovraštvam jih čertim, in sovražniki so mi. 23. Skusi me, Bog! in pre¬ glej moje serce; izprašuj me, in spoznaj moje steze! 26 ) 24. ter glej! če je v meni pot krivice, in me pelji po večnim potu. 2 7 ) CXXXIX. (140.) Psalm. Sveti pevec prosi Boga, de naj ga resi iz zalezovanja •sovražnikov. 1. K koncu, psalm Davidov.') 2. Besi me, Gospod ! hudob- niga človeka, 2 ) krivičniga moža me otmi. 3. Oni mislijo hudo v sercu, vsaki dan boj napravljajo; 3 ) 4. svoje jezike brusijo kakor kača; gadji strup je pod njih ustnicami. 4 ) p 8 . 5, 11. Rim. 3, 13. 5. Obvari me, Gospod! greš¬ nikove roke; reši me krivičnih ljudi, ki mi mislijo spodnesti stopinje. 6. Prevzetniki mi nastavljajo zadergo, in vervi razpenjajo v mrežo, na potu mi pokladajo spo¬ tiko. 5 ) 7. Rekel sira Gospodu: Moj Bog si ti; usliši, Gospod, glas moje prošnje! 8. Gospod, Gospod, moč mo- jiga zveličanja! glavo mi obsenčiš ob dnevu vojske. 6 ) 9. Ne prepusti me, Gospod! grešniku zoper mojo voljo, 7 ) zo- skazali posebne sovražnike Božje. — Kristjan misli na prekanjene sovražnike svete vere. 25. Vi, hudobneži, vi, roparji, pravite: Ako tudi Izraelci tvoje mesta, o Jehova! v lasti imajo, saj je vender le zastonj, saj jim to nič ne pomaga, ker jih ne bodo dolgo imeli, temuč jih bodo per vsim tvojim varstvu kmalo spet zgubili. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Ker od tebe govore s preklinjeva- njem, in krivo persegajo per tvojih mestih“ (persegajo n. pr. per svetim mestu. Gl. Mat. 5, 35.}. Po ti prestavi misli sveti pevec domače hudobneže. 26. Preglej, Gospod, vse moje misli in želje, vse moje djanje in nehanje, in vidil boš, de sim resnico govoril, de namreč vse dobro ljubim, hudo pa sovražim (Talhofer). 27. „po večnim potu u , po potu, ki večno terpi, in v večno življenje pelje. !• Po misli nar več razlagavcov je zložil David ta psalm in sicer tisti cas, ko ga je Savel s svojimi služabniki preganjal. Drugi pa mislijo, de je ta psalm žalostna pesem iz babilonske sužnosti rešenih Judov zoper sovraštvo in čertenje Samarijanov in druzih sovražnikov. Gl. 2. bukve Ezdr. Potem ima napis tale pomen: „Psalm po Davidovim 11 . 2. „hudobniga človeka *, drugi prestavljajo: „ silniga človeka' 1 . 3. žive v vednim prepiru in nepokoji z menoj. 4. hudobno govore, imajo sovražne pogovore zoper mene. 5. Pomen: Moji prevzetni sovražniki me z mnogimi zvijačami zalezujejo (Bi entano). 6. „obsenčaš“, v hebrejskim: „ pokrivaš t. j., ti me varuješ. 7- Drugi prestavljajo: ... „ grešniku, kakor me želi“. V hebrejskim: „JVe spolnuj, o Gospod! želj grešnikom “. 310 Bukve Psalmov 139. 140. per me naklepajo; ne zapusti me, de se kje ne povikšujejo, 10. Poglavitno njih zvijač, 8 ) perzadevanje njih ustnic jih bo pokrilo. 9 ) 11. Oglje'«) bo na nje padlo, v ogenj jih boš vergel, v nadlo¬ gah ne bodo sterpeli. * 1 ') 12. Jezičnimu človeku se ne bo dobro godilo na zemlji; kri- vičniga moža bo nesreča zadela v poginu. 13. Spoznam, de bo Gospod pravico napravljal siromaku, in maševanje revežem. 12 ) 14. Vender pa bodo pravični slavili tvoje ime; in pošteni sta¬ novali pred tvojim obličjem. CXL. (141.) Psalm. David prosi Boga, de naj varuje njegov jezik greha; dela sklepe, de se ne bo vdcleževal sladnost hudobnežev; njim pa napoveduje nesrečen konec. 1. Davidov psalm.') Gospod! v tebe kličem, usliši me; poslu¬ šaj moj glas, ko v tebe kličem. 2. Moja molitev pridi ko ka¬ dilo 2 ) pred tvoje obličje, vzdigo- vanje mojih rok bodi ko večerna daritev. 3 ) 3. Deni, Gospod! stražo na moje usta in terdne vrata 4 ) na moje ustnice. 5 ) 4. Ne nagibaj mojiga serca k hudobnim besedam v zago¬ varjanje izgovorov v grehih 6 ) enako ljudem, ki krivico delajo; 8. Poglavitna reč njih zvijač je obrekovanje in laž (Talhofer). 9. n perzadevanje“ ali „trud u ali v delo njih ustnic“ ali njih jezikov je, me z lažmi počerniti in v nesrečo spraviti; pa ravno ta nesreča, ki jo hudobni jeziki meni nakopujejo, bo nje zadela (Talhofer). 10. „Oglje“, goreče oglje, ogenj spod neba, blisk. Gl. Ps. 17, 13. 11. V hebrejskim: . .. „ vergel in v jamo, de ne vstanejo'-''. 12. Gospod dela pravico pobožnim in se zanje mašuje nad hudobneži (Talhofer). 1. V hebrejskim: „Pevcu, psalm Davidov “. — Po misli nar več razlagavcov je David zložil in molil ta psalm v enaki okolišini kakor poprešnjiga. Po misli druzih pa je ta psalm žalostna pesem, kakor se je v poprešnjim psalmu opomnilo. Gl. Ps. 139. razi. 1. — Kristjan naj moli*ta psalm zoper zapeljivost. 2. Gl. zastran kadila in kajenja 2. Mojz. 30, 7. 8. 3. Moja molitev ti bodi tako prijetna kakor večerna jedilna ali nekervava da¬ ritev.— Izraelci so vsak dan dvakrat, zjutrej in zvečer Bogu darovali moko in vino (2. Mojz. 29, 38—42: 4. Mojz. 28, 3—8. J. Nekteri razlagavci mislijo, de je David to molitev zvečer opravljal, ko je pred Savlam bežal, ker ni mogel biti pričujoč per večerni daritvi v svetim šotoru. Po misli več svetih očetov prerok zato ni vzel v misel jutranje daritve, ampak le večerno, de je ž njo naznanil daritev nove'zaveze, ktera je bila kervavo opravljena proti večeru, nekervavo pa zvečer postavljena. 4. „terdne vrata “, prav po besedi: vrata terdnjave, ali terdnjavine vrata, tedaj močne, terdne vrata (Talhofer). 5. Pomen: Gospod! prav močno me varuj, de se ne bom togotil in preklinjal zavoljo obrekovanja in preganjanja svojih sovražnikov. 6. Ne perpusti, de bi se moje serce nagnilo k malopridnim besedam, de b! namreč izgovarjal in zagovarjal svoje pregrehe, Bukve Psalmov 140. 311 in tega se ne bom vdeleževai, kar so si oni izvolili. 7 ) 5. Pravični naj me svari po milosti, in naj me krega; olje grešnikovo pa naj ne mazili moje glave; zakaj moja molitev je tudi se zoper njih sladnosti. 8 ) 6. Požerti bodo — tik skale 9 ) — njih sodniki; 10 ) (potem) bodo slišali moje besede, ker so močne. 1 ') 7. Kakor se debela perst raz¬ koplje 12 ) po zemlji, 13 ) so naše kosti raztresene pred peklam. 14 ) 8. Ker so v te, Gospod, Go¬ spod! (obernjene ) moje oči, (ker) v te zaupam, ne poberi moje duše! 15 ) 9. Vari me zaderge, ki so mi jo nastavili, in spotikljejev njih, ki krivico delajo. 10. Grešniki bodo padli v nje¬ govo 16 ) mrežo; 17 ) jez pa sim sam, 18 ) dokler ne odidem. 19 ) 7. se ne bom vdeleževai njih veselic, sladnost in pregreh, kterim so oni vdani. V hebrejskim se bere ta versta: „Ne naklanjaj mojiga serca k hudimu, de bi hudodelstvo počenjal s hudodelniki, de ne jem, tega, kar se njim poljubi ali pa: v de ne divam njih sladčic“. 8. Sveti pevec hoče reči ob kratkim: Gospod! ne daj, de bi zgubil poterpež- Ijivost zavoljo tega, kar mi sovražniki perzadenejo (v. 3. 4.), tudi ne pusti, de bi za njimi potegnil zavoljo njih veselja (4.), to pač lahko pogrešam; zakaj ljubši mi je še modro posvarjenje pravičniga človeka, bodi si mehko ali ojstro, kakor nar veči veselje, ki ga mi grešniki ponujajo; nasproti pa molim zoper to veselje, de mi ne bode v zadergo. V hebrejskim se bere ta versta: n Pravični naj me tepe v ljubezni, in naj me kaznuje, to je ma¬ zilo glavi (meni prav prijetno), moja glava se ne brani; pa še molim zoper hudobijo unih u . 9. „Požerli bodo u v brezno, „tik skale il , t. j., terdo per skali bodo požerti, ali se bodo prekucnili v brezno, t. j., žalostno bodo poginili (Talhofer). 10. „njih sodniki u , t. j., njih poglavarji: Savel, Doeg in drugi viši (Talhofer). V hebrejskim: v Njih sodniki se bodo prekucnili s skale a . 11. ,,/fer so močne tl , ali krepke, v hebrejskim: „ker so ljubeznjive 11 . Pogla¬ varji mojih sovražnikov bodo s smertjo kaznovani; potem se bo verjelo mojim besedam. 12. „ razkoplje “ per oranji, in raztrese po njivi. 13. Drugi prestavljajo hebrejsko: n Kakor se zemlja razkoplje in razorje a . 14 „pred peklam“, t. j., pred grobam ali na kraji ali blizo mertvaškiga kra¬ ljestva, — tako smo mi blizo smerti, ali tako nas davijo naši sovražniki. 15. v ne poberi “ i. d., t. j., ne vzemi mi življenja. 16. „c njegovo “, namreč v Božjo mrežo, t. j., prišli bodo Bogu v roke. 17. Drugi prestavljajo: „ Grešniki bodo padli vsakteri v svojo mrežo u . 18. „jez pa sim sam u obvarovan njih zalezovanja. Drugi po hebrejskim: v Gres- niki padejo vsi ... de jez odidem „ 19. „ dokler ne odidem u nevarnosti; ali pa takole: Grešniki, moji sovražniki, popadajo, desiravno jih je veliko; jez pa sim sam, in vendcr vsaki nevar¬ nosti odidem, ker me Bog varuje (Talhofer). 312 Bukve Psalmov 141. 142. CXLI. (142.) Psalm. David prosi Boga polnoči v smertni nevarnosti. 1. Poduk Davidov. Molitev, ko je bil v jami. 1 ) l. Kralj. 24. 2. S svojim glasam v Go¬ spoda kličem, s svojim glasam Gospoda prosim. p s . 76, 2. 3. Pred njega obličjem izli¬ vam svojo molitev, in pred njim oznanujem svojo stisko. 4. Ko moj duh v meni po¬ jema, ti poznaš moje steze. 2 ) Na potu, po kterim hodim, so mi skrivej nastavili zadergo. 5. Ozeram se na desnico, in gledam, pa ga ni, de bi me po¬ znal. 3 ) Beg je od mene zginil, 4 ) in ni ga, de bi se pečal za mojo dušo. 5 ) 6. V tebe kličem, o Gospod! ter pravim: Ti si moje upanje, moj delež v deželi živih. 6 ) 7. Ozri se na mojo prošnjo; ker sim zelo ponižan. Reši me njih, ki me preganjajo; ker so močnejši od mene. 8. Pelji me iz ječe, de slavim tvoje ime; pravični me perčaku- jejo, dokler mi ne poverneš. 7 ) C VLII. (143.) Psalm. Sveti pevec prosi Boga pomoči v smertni nevarnosti. 1. Psalm Davidov, ko ga je preganjal njegov sin Absalom. ‘) 2. Kralj. 17. oospou poslušaj mojo prošnjo ; resnici; 2 ) usliši me po sv vici, 3 ) 2. in ne hodi v sodbo s svo¬ jim hlapcam; ker pred tvojim obličjem ni noben živih pravičen; 4 ) 3. zakaj sovražnik preganja mojo dušo, 5 ) tlači k tlam moje življenje, postavlja me v tetnoto, kakor nekdanje merliče; 6 ) 1. David upa v svoji stiski pomoč le od Boga. 2. Ako moj duh serčnost zgubi, ti poznaš moj nevarni stan, in mi pomagaš. 3. „ Ozeram se na desnico “, t.j., gledam po pomočniku (ker je zagovarjavec njemu, ki ga je zagovarjal, na desnici stal), pa ga ni, de bi mi pomagal (Talhofer). 4. Ne morem ubežati svojim zalezovaveam. 5. nikogar ni, de bi se za me pečal. 6. ti si moj delež v tem in unim življenji. 7. „iz ječe l ‘, t. j., iz stiske. Pravični željno čakajo časa, ko me boš rešil, de te bodo z menoj vred hvalili. 1. Kristjan naj moli ta psalm v veliki stiski, in ko spokorno molitev za odpu- šenje svojih grehov. 2. ,.po svoji resnici “, t. j., ker si resničen in zvest v svojih obljubah. 3. T po svoji pravici “, ali po svoji milosti; pravica pomeni v svetim pismu velikokrat toliko, kolikor milost in usmiljenje. Gl. Ps. 21, 32: 39, 10. Sod. 5, 11. (Kriz.). 4. Ne preiskuj ko ojster sodnik, ker nihče ni čist pred teboj. 5. Kristjan naj misli na sovražnike svojiga zveličauja. 6. n kakor nekdanje merliče t. j., kakor nje, ki so že davno umerlh David Bukve Psalmov 142. 143. 313 4. in moj duh je v meni stiskan, moje serce je v meni prestrašeno. 5. Spominjam se starih ča¬ sov, 7 ) vse tvoje dela premišlju¬ jem; naredbe tvojih rok pre¬ udarjam. 6. Svoje roke proti tebi ste¬ gujem; moja duša je kakor suha zemlja pred teboj. 8 ) 7. Hitro me usliši, o Gospod! moj duh omaguje; 9 ) ne obračaj svojiga obličja od mene, sicer bom enak njim, ki v grob gredo. 8. Daj mi zgodej 10 ) slišati tvoje usmiljenje; ker v te za¬ upam. Stori mi znano pot, po kteri naj hodim; * 11 ) ker k tebi povzdigujem svojo dušo. 12 ) 9. Reši me mojih sovražnikov, Gospod! k tebi perbežim. 10. Uči me spolnovati tvojo voljo, ker moj Bog si ti; tvoj dobri duh 13 ) naj me vodi po ravnim potu. 14 ) 11. Zavoljo svojiga imena, Go¬ spod, me oživljaj po svoji pra¬ vici ; 15 ) izpelji mojo dušo iz nadloge, 12. in po svojim usmiljenji raz¬ kropi moje sovražnike, in pokon¬ čaj vse, kteri mojo dušo stiskajo; ker sim tvoj hlapec. CXLIII. (144.) Psalm. Prošnja po dobljeni zmagi. 1. Psalm Davidov, zoper Go- lijata. ■) Hvaljen bodi Gospod, moj Bog, ki uči mojo roko za boj, in moje perste za vojsko, 2. on, moja milost, in moje perbežališe, moj sprejemnik in moj odrešenik, moj varh, ki vanj zaupam, ki mi podložno dela moje ljudstvo. 2 ) 3. Gospod! kaj je človek, de hoče reči: Usliši me; ker moji sovražniki so me preganjali do smerti. Brentano misli, de David popisuje svoje zapušenje v jami, kjer je bil pozabljen kakor ljudje, ki so že davno umerli. 7. v kterih si tolikokrat skazal svojo milost, 8. Kakor suha zemlja zeva po dežji, ravno tako hrepeni moja duša po tvoji pomoči ( Brentano). 9. moj duh omaguje zavoljo hrepenenja po tvoji pomoči. 10. »zgodej^, t. j., kmalo mi skaži svojo milost. 11. de odidem vsim nevarnostim svojiga zveličanja. 12. ker po tebi močno hrepenim. 13. tvoj sveti Duh, tvoja gnada. 61. Ps. 50, 13. 14. „j»o ravnim potu 0, čednosti in pravičnosti. 19. »po svoji pravici 11 , t. j., po svoji milosti. 61. zgor. 3. razi. 1- Besedi: n zoper Go lij ata“ ni v hebrejskim. Po misli več razlagavcov je David zložil ta psalm po svoji zmagi zoper Absaloma, ko mu je i spet v es Izrael podložen (v. 2.). Drugi pa mislijo, de ga je David zlozil po svoji zmagi zoper Dolijata, tode ti misli je nasproti druga versta, kjer David pravi, de mu je bilo podložno vse ljudstvo. — Kristjan naj v tem psalmu hvali Boga za prejete gnade in naj prosi nove pomoči. ■ ’ 'lako je David lahko govoril po zmagi zoper Absaloma. 314 Bukve Psalmov 143. se mu razodevaš; 3 ) ali sin člo¬ vekov, de ga čislaš? 4 . Človek je enak nečimer- nosti; 4 ) njega dnevi zginejo ka¬ kor senca. Job 8, 9: 14, 2. 5. Gospod! 5 ) nagni svoje ne¬ besa, 6 ) ter stopi doli; dotakni se gora, de se kadijo. 6. Posveti z bliskam, de jih razpodiš; 7 ) pošlji svoje pušice, de jih prestrašiš. 7. Stegni svojo roko iz viso¬ kosti, potegni me, in reši me iz obilnih voda, iz roke ptujih sinov! 8 ) 8. Njih usta govore neči- merno, 9 ) njih desnica je krivična desnica. I0 ) 9. Bog! novo {tešem ti bom pel, na brenkljah z desetimi stru¬ nami ti bom igral. 10. Ki daješ blagost * 11 ) kra¬ ljem; ki si rešil svojiga hlapca Davida meča malopridniga; 11. potegni me, 12 ) in izderi me iz roke ptujih sinov, kterih usta govore nečimerno, in kterih des¬ nica je krivična desnica, 12. kterih sinovi 13 ) so kakor mlade vsajenke v svoji mladosti. Njih hčere so napravljene, na- lišpane, enako tempeljnu. 13. Njih žitnice so polne, ki izsipajo iz tevuno; 14 ) njih ovce so plemenitne, obilno jih je v njih izhodiših; ,s ) 14. njih goveja živina je de¬ bela. Podertije ni v zidu, ne pre- hodiša, tudi ne vpitja na njih ulicah. 16 ) 3. „se mu razodevaš“ po svojih podukih, zlasti pa po svojih dobrotah. 4. „nedimemosti i ‘, t. j., nečiineruim, minljivim rečem. Drugi prestavljajo he¬ brejsko : v enak soparu“ ali „sapi“. 5. Po ti zahvali David prosi Boga, de naj ga reši še druzih silnih sovražnikov (5~12 ; ). 6. Versti 5. 6. pomenite: O Bog! pokaži se v svojim strašnim veličastvu in me reši! 7. razpodiš vse sovražnike, ki so še ostali na Absalomovi strani. 8. ,)iz roke “ izverženih, malopridnih otrok, ki so se z mojim sinam Absa- lomam zoper mene vzdignili. Drugi si mislijo zunanje sovražnike. 9. „ nečimerno “; drugi prestavljajo: v laz a . 10. oni so krivični, ker se ne derže zvestobe, ki so mi jo persegii. O Bog, vnovič te prosim, reši me tacih nezvestnikov! 11. „ki daješ blagost ®, t. j., zmago, pomoč, srečo. 12. ki si me tolikokrat rešil pogina, reši me še dalje. 13. Od 13. do 15. verste razklada sveti pevec srečo svojih nezvestih sovraž¬ nikov, blezo zato, de bi s tem pokazal, kako brez vzroka so se spuntah zoper svojiga kralja. — Tisti razlagavci, ki si tukaj mislijo zunanje sovraž¬ nike frazi. 8.), pa menijo, de sveti pevec s temi besedami popisuje časno srečo hudobnežev sploh, de je mogel ob koncu tega psalma fv. 15.) skleniti in reči: Prava sreča je le v Bogu. Ta nauk naj si kristjan posname! 14. Njih žitnice so tako do verha napolnjene z žitam, de bi ga žitnica rada v drugo žitnico izsula, de se per verhu že iz nje usipa; ali pa: njiii žitnice so tako napolnjene, de žito iz tega leta v drugo leto vsipajo; njih žitnice tedaj niso nikoli izpraznjene (Talhofer). 15. „r njih izhodiših“, t. j., v njih tamorih in hlevih. 16. Mestno zidovje je terdno, ni nikjer prederto, de bi sovražuik mogel v mesto priti, v njem je vse tiho in mirno. Vse je v dobrim stanu. Bukve Psalmov 143. 144. 315 15. Blagrujejo ljudstvo, cigar stvo, ki je Gospod njegov je to j srečno (pa je le') ljud- Bog. 17 ) CXLIV. (145.) Psalm. David hvali vsigamogočniga, pravičuiga in dobrotljiviga Boga. 1. Hvalna pesem Davida sa- miga. Povzdigoval te bom, o Bog, moj kralj! in hvalil tvoje ime ven in ven, vekomej in vekomej. 2. Vsak dan te bom hvalil, in častil tvoje ime ven in ven, vekomej in vekomej. 3. Velik je Gospod in prav častitljiv, in njegovo veličastvo je nezmerno. * 1 ) 4. Rod in rod bo hvalil tvoje dela, in oznanovali bodo tvojo mogočnost. 5. Perpovedovali bodo slavno veličastvo tvoje svetosti, in na- znanovali bodo tvoje čuda, 2 ) 6. in govorili bodo od moči tvojih strašnih del, in perpove¬ dovali tvojo velikost; 7. .spomin tvoje obilne prijet¬ nosti bo iz njih vrel, 3 ) in zavoljo tvoje pravice se bodo radovali. 8. Milostljiv in usmiljen je Gospod, poterpežljiv in prav mi¬ lostljiv. 9. Dober je Gospod vsim, in njega usmiljenje je do vsili nje¬ govih del. 10. Slave naj te, Gospod ! vse tvoje dela, in tvoji sveti naj te hvalijo. 11. Slavo tvojiga kraljestva 17. Ljudje blagrujejo tako ljudstvo, ki vse to ima; vender pa je v resnici srečno le samo Božje ljudstvo. — V hebrejskim se verste (12—15.) nekoliko dru- gači glase, in se z 11. versto takole vežejo: Vil. versti prosi David Boga, de naj ga reši vsih njegovih sovražnikov; de bi pa Gospod toliko bolj gotovo uslišal njegovo prošnjo, začne perpovedovati v naslednjih verstah, koliko srečo de Gospod daje Izraelovimu ljudstvu, namreč: /2. de so naši sinovi zrastli kakor mladike v svoji mladosti, naše hčere so kakor lepo obdelani vogelni stebri per velicih hišah; 13. naše žitnice so polne, in dajejo založbo za založbo; naša drobnica se množi tavžentero in deset tavžentero na naših gninah; 14. naša goveja živina je debela; ni škode, ne pomanjkanja, ne vpitja po naših ulicah. 15. Blagor ljudstvu, kterimu se tako godi; blagor ljudstvu, ki je Go¬ spod njegov Bog! Sveti pevec hoče reči v teh verstah: Naša sreča je sicer velika , tode naša nar veči sreča je zlasti ta, de je pravi, živi Bog — po posebni zvezi z nami — naš Bog (Brentano). 1. Drugi prestavljajo: „njegovo veličastvo je nezapopadljivo a . 2- V hebrejskim: „Perpovedoval bom ... in oznanoval ... (v. 6.), de bodo govorili ... spomin “ i. t. d. 3. Sveti pevec hoče s tem reči: Kakor voda neprenehama vre iz studenca, ravno tako bo tudi spomin tvoje velike dobrotljivosti iz njih hvaležniga serca v rel, ter ne bodo nehali razglasovati tvojih obilnih dobrot, in jih s hvalnimi pesmimi slaviti (Breutauo). 316 Bukve Psalmov 144. 145. bodo oznanovali, iti od tvoje moči govorili, 12. de oznanijo človeškim otro- kam tvojo mogočnost, in veli¬ častno slavo tvojiga kraljestva. 13. Tvoje kraljestvo je kralje¬ stvo za večne čase in tvoje go¬ spostvo za vse rodove. Gospod je zvest v vsih svojih besedah, 4 ) in svet v vsih svojih delih. 14. Gospod vzdigne vse, kteri padejo, in pomaga kviško vsim potertim. 15. Oči vsih upajo v te, Go¬ spod ! in ti jim daješ jed ob per- pravnim času. 16. Ti odperaš svojo roko, in nasituješ vse živo z blagodaram. 17. Pravičen je Gospod na vsih svojih potih, in svet v vsih svojih delih. 18. Blizo je Gospod vsim, ki ga kličejo, vsim, ki ga kličejo v resnici. 5 ) 19. Spolnuje voljo njim, ki se ga boje, ter njih prošnjo usliši, in jih reši. 20. Gospod varuje vse, ki ga ljubijo, potrebi pa vse greš¬ nike. 21. Hvalo Gospodovo bodo moje usta oznanovale, in vse meso 6 ) naj hvali njega sveto ime ven in ven, vekomej in vekomej. CXLV. (146.) Psalm. Sveti pevec perporoča zaupanje v Boga. 1. Aleluja! Agejeva in Za- harijeva.') 2. Hvali Gospoda, moja duša! hvalil bom Gospoda svoje žive dni; prepeval bom svojimu Bogu, dokler bom. Ne zanašajte se v poglavarje, 3. v človeške otroke, per kteri h ni pomoči. 4. Njih duh gre iz njih, in se vernejo v svojo zemljo; tisti dan zginejo vse njih misli. 5. Blagor njemu, kteriga po¬ močnik je Jakopov Bog, kteri zaupa v Gospoda, svojiga Boga, Djan. ap. 14, 14. Skr. raz. 14, 7. 6. ki je naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, 7. ki ohrani resnico * 1 2 ) veko¬ mej, pravico dela njim, kteri terpe krivico, lačnim daje jed. Gospod oklepa jetnike, 8. Gospod razsvetljuje slepe, Gospod vzdiguje poterte, Go¬ spod ljubi pravične. 9. Gospod varuje ptuje, spre¬ jema siroto in vdovo, pota greš¬ nikov pa pokončuje. 3 ) 10. Gospod bo kraljeval ve¬ komej, tvoj Bog, o Sion! od roda do roda. 4. vsih svojih besedah “, t. j., v vsih svojih obljubah. — Besedi: .Go¬ spod ... delili“, ni v hebrejskim. 5. , } v resnici a , t. j., resnično, odkritoserčno. Jan. 4, 23. 6. V vse meso 11 , t. j., vse, kar živi (Brentano). 1. pesem. — Po izročilu sta preroka Hagej in Zaharija tar psalm pela ob vernitvi iz babilonske sužnosti. 2. „ resnico drugi prestavljajo: n zvestobo“. 3. „pota grešnikov t. j., naklepe grešnikov pa razdeva. Bukve Psalmov 146. 149. 317 CXLVI. (149.) Psalm. ►Sveti pevec opominja vse, de naj hvalijo Boga zavoljo njegovih dobrot. 1. Aleluja! Hvalite Gospoda, ker je dobro hvalo peti; prijetna in lepa bodi hvala našimu Bogu! 2. Gospod zida Jeruzalem, 1 ) in zbira Izraelove razkropljene. 3. On ozdravlja nje, ki so potertiga serca, in njih rane obe- zuje. 4. On šteje množino zvezd, ter jih kliče vse po imenu. 5. Velik je naš Gospod, in velika je njegova moč, in nezmerna je njega modrost. 2 ) 6. Gospod vzdiguje pohlev¬ ne; 3 ) grešnike pa do tal ponižuje. 7. Pojte Gospodu z zahvalo, 4 ) prepevajte našimu Bogu na citrah. 8. On zagrinja nebo z oblaki, in perpravlja zemlji dež. On daje, de trava raste po gorah in ze- liše ljudem v službo. 5 ) 9. On daje živež živini in mladini vranam, ki ga kličejo. 6 ) 10. Nima veselja nad konjevo močjo, 7 ) tudi ne dopadenja nad moževimi nogami. 8 ) 11. Gospod ima dopadenje nad njimi, ki se ga boje, in nad njimi, ki v njegovo milost upajo. CXLVII. Psalm. Sveti pevec še dalje opominja Izraelce, de naj hvalijo Boga zavoljo njegovih dobrot. 9 ) 1. (12.) Aleluja! Hvali, Je¬ ruzalem! Gospoda; hvali, Sion! svojiga Boga; 2. (13.) ker je zapahe tvojih vrat poterdil, tvoje otroke v tebi oblagodaril. 3. (14.) On ti daje mir na pokrajinah, in te nasituje s pše¬ nično mašobo. 10 ) 4. (15.) On pošilja svojo be¬ sedo 1 ') na zemljo; hitro teče nje¬ govo govorjenje. • 1. Iz teh besedi sklepajo razlagavci, de je bil ta psalm zložen po vernitvi iz babilonske sužnosti. — Kristjan misli na visi Jeruzalem, na sveto cerkev, zbrano zmed nevernikov in Judov. Gl. Jan. 11, 52. 2. Po besedi: n njega modrosti ni števila u , je tedaj neskončna. 3. ,,pohlevne", krotke, poterte, Bogu vdane. 4. Drugi prestavljajo: n Pojte Gospodu zverstdma a . 5- „m zeliša ljudem v službo “, ni v hebrejskim. Gl. zastran previdnosti Božje Job. 38, 41. ?. nad močjo konjnikov, t. j., Bog ne potrebuje konjnikov. nima dopadenja nad pešci, sploh nad zemeljsko močjo. Drugi: On ne po¬ trebuje ne konjnikov, ne pešcov, de bi koga rešil. 9 - V hebrejskim je ta psalm drugi del poprešnjiga, tako de se število hebrej¬ skih psalmov spet vjema z Vulgato. 10. „s pšenično mašobo “, t. j., s cvetam, z nar boljši pšenico. It. „svojo besedo “ drugi prestavljajo: „svoje povelje 318 Bnkve Psalmov 14?. 148. 5. (16.) On daje sneg kakor volno; raztresa meglo 12 ) kakor prah. 6. (17.) Meče svojo točo ka¬ kor koščke; 13 ) kdo bo preterpel njegov mraz? 7. (18.) Pošlje svojo besedo, in jo raztopi; njegova sapa piše, in vode tečejo. 8. (19.) On oznanuje svojo besedo Jakopu, svoje postave in pravice Izraelu. 9. (20.) Ni storil tako vsim narodam, in svojih pravic jim ni oznanil. 14 ) Aleluja. CXLV11I. Psalm. Sveti pevec vabi vse stvari,' de naj hvalijo Boga. 1. Aleluja! Hvalite Gospoda z nebes; *) hvalite ga na višavah! 2. Hvalite ga vsi njegovi an- gelji; hvalite ga, vse njegove vojskine trume! 3. Hvalite ga, solnce ino luna; hvalite ga, vse zvezde ino luč! 4. Hvalite ga, nebes nebesa, * 1 2 ) in vse vode, ki so nad nebesi! 3 ) Dan. 3, 59. 60. 5. Naj hvalijo ime Gospodovo; zakaj on je rekel, in bile so storje¬ ne ; on je ukazal, in bile so vstvarjene. 6. Postavil jih je za vselej in na večne čase; dal je postavo, in ne bo prešla. 4 5 ) 7. Hvalite Gospoda na zemlji, zmaji 1 ) in vsi brezni! 8. Ogenj, toča, sneg, led, vihar, ki njega povelje spolnujejo! 9. Hribi in vsi griči, rodno drevje in vsi cedri! 10. Zverine in vsa živina, laz¬ nina in perutnina! 6 ) 11. Kralji zemlje in vse ljud¬ stva; poglavarji in vsi sodniki zemlje! 12. Mladenči in device, stari in mladi naj hvalijo ime Gospo¬ dovo ! 13. ker njegovo ime samo je visoko. 14. Njegova slava 7 ) ( seže) 12. »meglo 1 - 1 drugi prestavljajo: »slano u . 13. Meče spod neba na zemljo debelo točo. 14. Nevernikam je Bog pustil le natorno postavo njih pameti, ter jim ni dajal naukov v posebnim razodenji. To razodenje so prejemali po večnim sklepu Božjim nar popred Judje, potem po Judih sčasama tudi drugi narodi po svetu. — Drugi po hebrejskim: ... »narodam, in njegovih pravic ne po¬ znajo 11 . 1. »z nebes u , t. j., vi nebeški prebivavcil 2. Hvalite ga, vi prebivavci nar viših nebes! 3. „ nad nebesi 11 , t. j., nad podnebjem, kjer so si mislili vode. 4. „ postavo “, namreč natorno postavo, ki ostane. 5. „ zmaji velike morske živali, morski somi, levijatani. 6. „ laznina in perutnina tt , drugi prestavljajo: »kače in ptiči s perutami u . 7. »slava“, drugi prestavljajo: »Njegovo veličastvo^. Bnkve Psalmov 148 . 149 . 319 nad nebesa ino zemljo; saj je novim Izraelovim, ljudstvu, ki se povišal rog svojimu ljudstvu. 8 ) njemu bliža. 9 ) Aleluja! Hvala vsim njegovim svetim, si- CXLIX. Zahvala s 1. Aleluja! Pojte Gospodu novo pesem; ‘) njega hvala (naj se razlegaj v zbirališi svetih. 2. Izrael naj se veseli v svo¬ jim stvarniku; 2 ) in sionski otroci naj se radujejo v svojim kralji. 3. Naj hvalijo njegovo ime v versteh; z bobni in brenkljami naj mu igrajo; 4. zakaj Gospod ima dopa- denje nad svojim ljudstvam, ter povišuje krotke k zveličanju. 3 ) 5. Sveti se radujejo v slavi, 4 ) vesele se na svojih ležiših. 6 ) Psalm. i zmago. 6. Poviševanje Božje je v njih gerlih, in na dve plati ojstri meči so v njih rokah, 6 ) 7. de se mašujejo nad narodi, i n lj ud stva kaznuj ejo; 7 ) 8. de zvežejo njih kralje z verigami, in njih plemenitnike z železnimi vezmi; 9. de jim store po zapisani pravici. 8 ) Ta slava bodi vsim njegovim svetim! Aleluja! 8. „saj je povišal rog u , t. j., saj je pomnožil moč Izraelu. 9. Hvala svetimu, Bogu posvečenimu, duhovskimu ljudstvu, ki je v posebni zvezi z Bogam, in se mu sme bližati (Talhofer). 1. Pojte Gospodu zahvalno pesem za veliko zmago. Ktera je bila ta zmaga, se ne ve. Kristjan naj si misli zmago svojiga Odrešenika zoper sovražnike svojiga zveličanja. 2. V hebrejskim po besedi: „Izrael naj se veseli v njih, ki so ga vstvarili“, t. j., v svojih stvarnikih; s tem naznanuje sveti pevec tri Božje osebe v pre¬ sveti Trojici. 3. „krotke il , poterte, Bogu vdane (Talhofer). V hebrejskim: „venča ponižane x blagostjo s pomočjo. Izraelsko ljudstvo je bilo veliko let zaterano in poniževano (Brentano). 4. Izraelci se močno vesele v svoji sreči po dobljeni zmagi. 5. vesele se v pokoji, ker so mir dosegli. 6. perpravljeni so za novo vojsko, ako bi se sovražniki spet prederznili, jih zaterati. — Kristjan si misli z besedami: „na dve plati ojstri meč u besedo Božjo. Gl. 2. Kor. 10, 4. Ef. 6, 17. Hebr. 4, 12. 7 - ako jih bodo spet napadali. »po zapisani pravici “, t. j., po zapisani postavi (5. Mojz. 7.) naj inali- kovavske ljudstva v deželi pokončajo. Narodi, ktere pokončati so Izraelci povelje imeli, so bili predpodobe sovražnikov našiga zveličanja, ki nas nadlegvajo na potu čednosti in pobožniga življenja. — Kristjan naj zato misli Da povelje Božje, de naj si s pota spravlja vse zaderžke in opovere svojiga zveličanja. 320 Bukve Psalmov 150. CL. Psalm. Vabilo k hvali Božji. 1. Aleluja ! Hvalite Gospoda v njegovih svetih; ‘) hvalite ga v njegovi močni terdnjavi! 1 2 ) 2. Hvalite ga v njegovih mo¬ čeh; 3 ) hvalite ga po njegovi mno¬ goteri velikosti. 3. Hvalite ga s trobentinim glasam; hvalite ga z brenkljami ino citrami! 4. Hvalite ga z bobni in v versteh; hvalite ga s strunami in pišalmi! 5. Hvalite ga s prav glasnimi cimbali; hvalite ga z veselimi cimbali! 4 ) ti. Vse, kar sope, hvali Go¬ spoda! Aleluja! 5 * * ) 1. v v njegovih svetih “, ki jih s svetostjo obdaruje. — Talhofer pa takole: v v njegovih svetih “, namreč lopah, v svetišu na Sionu. V hebrejskim: „« njegovim svetišu 11 , v tempeljnu. 2. njegovi močni terdnjavi 11 , t. j., v nebesih, kjer prebiva. 3. „v njegovih močeh 1 ', t. j., v njegovih mogočnih delih. 4. Izraelci so imeli dvoje cimbale, male in velike, to je, orodje, podobno dvema plitvima skledama, ali pa renama, ki so z njima skupej udarjali in šum narejali. Tdmu enako orodje se vidi per turški muziki. 5. Prav permerno se končajo bukvo hvalnih pesem z besedo: Aleluj a /“ t. j., hvalite Boga! O de bi vsi, ki to besedo tolikokrat izrekujemo v duhovskib molitvah, tudi v nebeškim Jeruzalemu vekomaj prepevali: Aleluja! v Salomonove pregovore ali pripovesti. Bukve , ki se jim pravi „Salomonovi pregovori u ali „> Salo¬ monove pripovesti u , obsegajo mnoge nauke in pregovore Salomo¬ nove modrosti in razumnosti, pa tudi pregovore in opominovanja družili modrih mož, ki jih je bil Bog razsvetlil. Razdelijo se te bukve v dva dela, namreč v vvod in podučevanje. V vvodu (od 1. do 9. pogl.) perporoča modri, berž ko ne Salomon, modrost, ter hvali njeno imenitnost in vrednost, vmes pa tudi že vpleta nektere daljši ali krajši poduke. Poduki in pregovori, ki nasledvajo od 10. pogl. do konca, in so zdaj bolj zdaj manj v zvezi med seboj, se dajo po času njih nabire v tri dele razločiti. Nekoliko namreč (od 10. do 24. pogl.) jih je že Salomon nabral ali sostavil; neko¬ liko (od 25. do 29. pogl.) jih je bilo nabranih pod pobožnim kraljem Ezekijem (4. Kralj. 18.); vsim tem so bili poslednjič perdjani Agurjevi pregovori in nauki neke bogaboječe matere, ki jih je dajala svojimu sinu Lemuelu (pogl. 30. 31.). Lepi nauki, ki jih Božja modrost v teh bukvah v toliki obilnosti daje, so za slehern stan in za vsaciga človeka, zlasti pa za odrašeno mladost, ktera v njih najde krepke svarila, varovati se greha, in močne nagibe, se pota čednosti stanovitno deržati. Po mislih svetiga Hieronima je Salomon v svojih pregovorih razlagal perve podlage prave modrosti, j., prave čednosti in pobožnosti; v naslednjih bukvah, namreč v pridigarjevih, je učil človeka, po potu čednosti in pobožnosti še dalje hoditi, in kako naj vse minljivo zaničuje; poslednjič v visoki Pesmi pa je pokazal popolno, doveršeno pobožnost, ko se duša popolnama z Bogam združi po sveti, čisti ljubezni. III. 21 BUKYE P»MOY0KO¥, ali v hebrejskim: mm&m* I. Poglavje. Modri hvali korist pregovorov; opominja sina, de naj posluša nauke svojih staršev, in de naj se ne vdaja vabljenju grešnikov; modrost vabi ljudi, de naj jo sprejemajo, in žuga pogin svojim zaničevavcam. 1. J^govori ') Davidoviga sina, kralja Salomona, Izraeloviga 2 . za spoznavanje 1 2 ) - modro¬ sti 3 ) in krotitve, 4 5 ) 3. za umevanje razumnih be¬ sedi, in za sprejemanje poduka v nauku, 9 ) pravičnosti in pravice in spodobnosti j 6 * ) 4. de bi se dajala malim pre- 1. Po hebrejsko „mešalim“. To so govori v prilikah in podobah, ki vse kaj yec povedo, kakor kar beseda pomeni (4. Mojz. 23, 7. razi. 4.); potem sploh modre pravila za življenje v prilikah in podobah. V 3. bukv. Kralj. 4, 32. se bere, de je bil Salomon tri tavžent tacih pregovorov zložil, ki jih je zgodovinar (3. Kralj. 4, 3.) v deržavne letnike vse ravno tako zapisal (3. Kralj. 11,41.), kakor jih je modri kralj pravil. Kar jih je v teh bukvah od 10. do 24. pogl. in kar jih je že v vvod (od 1. do 9.pogI.) vpletenih, jih je berž ko ne Salomon sam iz deržavnih letnikov spisal pobožnim v poduk in boljšanje; še nekoliko jih je bilo pod kraljem Ezekijem odbranih in po- prešnjim pridjanih. Vsa nabira tacih pregovorov je bila še poznejše z Agurje- vimi pregovori in z nauki do Lemuela dokončana (Glej vvod). 2. Od 2. do 7. verste se naznanja namen, iz kteriga so bili pregovori na svitlo dani. 3. djanske modrosti, kako de se prav dela in živi (Bazili). 4. kako de se morajo krotiti strasti in hudo poželenje. 5. kako de bi človek pravo umnost dosegel, ktera ga k pametnimu življenju napeljuje, in se iz lepiga obnašanja kaže. 6. de bi človek spoznal, kaj je res in prav; temu nasproti je zmota uma in spačenost serca. Glej spod. 4, 24. i. d. Bukve Pregovorov J. 323 kanjenost, 7 ) mladim vednost in razumnost. 5. Ako jih posluša modri, bo (se) modrejši, in umni dobi va¬ jet. 8 ) 6. Pazil bo na pregovor in razlago, na besede modrih in na njih uganjke. 9 ) 7. Strah Gospodov je začetek modrosti ; 1 °) neumni 1 *) modrost in poduk 12 ) zaničujejo. Ps. 110,10. Sir. 1, 16. 8. Poslušaj, moj sin! nauk svojiga očeta, 13 ) in ne pušaj v nemar postave svoje matere; 9. de se ti da lišp na glavo, in verižica okrog tvojiga vratu. 14 ) 10. Moj sin! ako te grešniki vabijo, ne vdaj se jim. 11. Ako pravijo: Pojdi z nami! na kri prežimo, nedolžnimu mreže skrivej nastavljajmo brez vzroka; 12. požrimo ga živiga kakor pepel, in celiga 15 ) kakor de bi se bil v jamo pogreznil; 16 ) 13. našli bomo vse drago pre¬ moženje, svoje hiše bomo s ple- narn napolnili. 14. Poskusi srečo z nami, 17 ) ena mošnja bodi nas vsili! 15. Moj sin! ne hodi z njimi, zderži svojo nogo od njih potov; 16. zakaj njih noge v hudo teko, in oni hite kri prelivat. Iz. 59, 7. 17. Pa zastonj se razgrinja mreža ptičem pred očmi. 18. Tudi oni na svojo lastno kri preže, in svojim dušam zaderge nastavljajo. 18 ) 7. „prekanjenost“, t.j., kačja razumnost, prebrisana glava, previdnost v vsili delih in opravilih, de jih kdo ne prekani, ne ogoljufa (_Glej Mat. 10, 16.j. 8. „dobi rajet“ v roke, t.j., zmožnost, sebe in druge vladati. V hebrejskim: „dobi ladjino verv“. 9. Razumeval bo ... „njili uganjke“, t. j., skriti pomen njih govorjenja. — S tem se začne opominovanje k modrosti. 10. Ta modri pregovor ima več pomenov. — Sleherna čednost se perčne s straha in Božjim, t. j., s straham pred sodbo Božjo; po tem še le nasledva čednost iz ljubezni (Avguštin). Ali pa: Strah Gospodov je poglavitni del modrosti (čednosti), ako namreč strah Gospodov pomeni otročjo boječnost, ktera iz ljubezni izhaja, in se človek boji Boga razžaliti, ker je naš nar boljši oče. Nekterim pa pomeni strah Gospodov toliko, kolikor vera, in (a pregovor takole razlagajo : Vsaka modrost (učenost in čednost) mora iz vere izvirati, in po nji se poterdovati. H. Hudobni, ki se Boga ne boje, ampak ga z besedo in z djanjem taje. 12. poduk« drugi prestavljajo: „krotitev“, t. j., tako ravnanje s človekam, po kterim se v njem hudo poželenje kroti, se tako v vojnicah derži, de ne živi po svpji spačeni volji, ampak po danih postavah lepe in spodobne obnase. 13. Otroci naj se derže naukov svojih staršev, kleri so se že po lastnih skuš¬ njah zmodrili. 14. Pomen te verste je: To te bolj lepša, kakor dragi kamni in vsaka druga 13. Spravimo ga s sveta, kakor de bi ga bila zemlja požerla. Glej 4. Mojz. 16,30. 16. kakor de bi se bil v grob, v zemljo uderl. 17. Naše sreče se vdeleži! Z nami jo potegni! .. 18. Pomen 17. in 18. verste je: Kakor ptičar zastonj mrežo razgrinja.p iccm pred očmi, ker ptiči nevarnost vidijo in se je varujejo: tako tun um zape Ijivci ne bodo dosegli svojiga namena, temuč bodo sami se c po^uui, o mislijo druge pogubiti; ko drugim jamo kopljejo, bodo sann vanjo pa< i. 324 Bukve Pregovorov I. 19. Takošne so pota 19 ) sle- herniga lakomnika; 20 ) one po- sestnikam življenje jemljejo. 21 ) 20. Modrost zunej uči, 22 ) na ulicah povzdiguje svoj glas. 23 ) 21. Pred množicami vpije, per mestnih vratih 24 ) govori svoje besede, rekoč: 22. Otročaji! doklej hote lju¬ bili otročarijo, 25 ) doklej bodo neumneži 26 ) želeli, kar jim je škodljivo, 27 ) in nespametniki ved¬ nost sovražili? 23. Spreobernite se na moje svarjenje! glejte! svojiga duha vam bom razodela, in svoje be¬ sede vam bom oznanila. 28 ) 24. Ker sim vas klicala, pa ste se branili; sim stegovala svojo roko, pa ga ni bilo, de bi se bil ozerl; Iz. 65, 12: 66,4. Jer. 7, 13. 25. ker ste ves moj svet zaniče¬ vali, in moje svarjenje zanemarjali: 26. se bom tudi jez k vaši pogubi 29 ) smejala, in posme¬ hovala, kadar vas zadene, česar se bojite. 27. Kadar nadloga nanaglama perdere, in poguba kakor vihar perverši; kadar stiska in težava nad vas pride: 28. tadaj me bodo klicali, pa jih ne bom uslišala; zgodej bodo vstajali, 30 ) pa me ne bodo našli; 29. zato, ker so krotitev so¬ vražili, in za Gospodov strah niso marali, 30. ker se niso mojimu svetu vdali, in so vse moje svarjenje zaničevali. 31. Naj tedaj vživajo sad svo¬ jiga obnašanja, in s svojimi sveti naj se nasitujejo. 31 ) 32. Otročaje bo njih odverni- tev 32 ) pokončala, in nespametne bo njih sreča 33 ) pogubila. 19. Taka nesreča zadeva lakomnike in samogoltnike. 20. V hebrejskim: ... ..pola tistih, Meri hrepene po krivičnim dobičku". 21. Krivično blago pernaša nesrečo, in večkrat še telesno smert, kakorNabotu. Glej 3. Kralj. 21. 22. „zunej u , t.j., očitno, vpričo ljudi uči modrost. 23. Pomen te verste: Kdor gleda na početje ljudi in pazi na nasledke njih početja, si povsod modrost perdobiva, ker se uči spoznavati, iz kakošnih del sreča, iz kakošnih pa nesreča izhaja. 24. kjer je bila navada, de so se ljudje na smenj in pa tudi k sodbam shajali. Pomen je: Slehernimu govori. 25. Neumneži, doklej bote ljubili greh in hudobijo? 26. „ neumneži v hebrejskim: '„zasmehovavci“ , namreč zasmehovavci vere. 27. V hebrejskim: „ doklej bodo zasmehovavci nad zasmehovanjem dopada- jenje imeli 11 P 28. Modrost zdaj pričakuje, de se bodo neumneži po njenim vabljenji za njo podali. Pa nobeniga ni. Tedaj vsa nevoljna dalje govori: Ker vi moje vab¬ ljenje vnemar pušate in ga zasmehujete, se bom tudi jez vam smejala, kadar nesreča nad vas pride. 29. „k vasi pogubi “, t. j., k vaši nesreči. 30. ter me bodo hodili iskat, pa me ne bodo našli. 31. naj žanjejo, kar so sejali. Glej Gal. 6, 8. 32. n Otročaje“, t. j., neumneže bo njih odvernitev od modrosti pokončala; nesrečni bodo, ker so modrost zapustili. 33. y njih sreča u , drugi prestavljajo: „njih (domišljena) varnost “, njih goljufhi miri Bukve Pregovorov 1. 2. 33. Kdor pa mene posluša, bo nost vžival. počival brez strahu, in bo obil- hudiga bati. 34 ) 325 in se mu ne bo nič II. Poglavje. Modri pred oči stavi, koliko dobriga človek po modrosti zadobi, in v kolike zadrege pride, kdor jo v nemar pusti. 1. Moj sin! ako sprejemaš moje besede, in moje zapovedi per sebi hraniš, 2. de tvoje uho modrost po¬ sluša: nakloni svoje serce k spo¬ znanju razumnosti. * 1 ) 3. Ako namreč modrost kli¬ češ, in svoje serce k razumnosti naklanjaš 4. ako je kakor denarjev išeš, in jo kakor zaklade izko¬ pavaš : 5. tadaj boš strah Gospodov razumel, in spoznanje Božje na¬ šel. 2 ) 6. Zakaj Gospod daje modrost, in iz njegovih ust pride razum¬ nost in spoznanje. 3 ) 7. On pravičnim blagost hrani, in varuje nje, ki priprosto hodijo, 4 ) Rimlj. 12, 16. 8. varuje steze pravice, in pota svetih brani. 5 ) 9. Takrat 6 ) boš spoznal pra¬ vičnost in pravico in spodobnost in vsako dobro pot. 7 ) 10. Ako pride modrost v tvoje serce, in znanje tvoji duši do- pade: 11. te bo dober svet obvaroval, in razumnost te bo branila, 8 ) 12. de boš obvarovan hudobne 34. V hebrejskim: „Kdor je meni pokoren, bo varno prebival, in brez strahu pred nesrečo počival “. 1. Moj sin! — govori modri pisavec — de si boš moje besede k sercu vzel iu v sercu ohranil, ter vedno po njih živel, si prizadevaj, modrost dobro spoznati; potem jo boš gotovo ljubil, jo boš rad poslušal, in njene besede ohranil. 2. Ako serčno po modrosti hrepeniš in je željno išeš, boš strah Božji zadobil, ki je začetek modrosti (glej zgor. 1, 7.), je nekako že sam modrost (Glej fazi. 10. v 1. pogl. Modr. 10, 10.). 3. Verste 6., 7., 8. naznanjajo vzrok 3. verste, zakaj de je namreč treba v modrost klicati, in so vmes djane, tako de se 5. versta z 9. sklepa. 4. „priprosto hodijo u , drugi prestavljajo: „brez zadolženja hodijo “; še drugi Pa: „ki pobožno žive“. v 5. Bog po svoji modrosti pravične varuje, in jih perpelje k večnima počitku, ker jim daje moč, de skušnjave premagajo, in nevarnostim odidejo, ki nespa¬ metni v njih poginejo. Bog jih pelje k njih večnimu namenu, ker jih varuje, de od pota pravičnosti in svetosti ne odstopijo. 6- ,,Takrat“, kadar boš Boga prosil modrosti (v. 3.). Vse te besede so eniga pomena, namreč: Takrat boš spoznal m s on , \ai jeprav. 'A e prava modrost tvoje serce prevzame, imaš modriga svetovavca, 1 vse nevarnosti kaže, in pove, kako se^ih ogibaj. kteri 326 poti, 9 ) in človeka, govori, 10 ) 13. njih, ki pravo pot zapu- šajo, in po temnili potih hodijo, 14. kteri se vesele, kadar kaj hudiga store, in se nad nar huj¬ šimi rečmi radujejo, 15. kterih pota so hudobne, in njih stopinje nepoštene; 11 ) 16. de boš obvarovan ptuje žene, 12 ) in ptujke, ktera sladko govori, 13 ) 17. in vodnika svojih mladih let zapusti, 14 ) 18. in zaveze svojiga Boga pozabi; 15 ) zakaj njena hiša se je k smerti 16 ) nagnila, in njene pota proti peklu. 19. Vsi, kteri k nji hodijo, se ne vernejo, in se pota življenja ne poprimejo: 17 ) 20. de 18 ) po dobrim potu hodiš, in se deržiš steza pravičnih. 21. Zakaj pravični bodo v de¬ želi 19 ) prebivali, in priprosti bodo v nji ostali; 22. hudobni pa bodo iz dežele potrebljeni, in kteri krivično de¬ lajo, bodo iz nje pregnani. Job. 18, 17. Bnkve Pregovorov 2 . 3. kteri napčno III. Poglavje. Modri perporoča modrost zavoljo njenih dobrih nasledkov, kteri so zlasti tile: dobrotljivost, poterpežljivost in zaupanje v Boga, potem pa še tudi zdravje, dolgo življenje, bogastvo in čast. 1. Moj sin! ne pozabi moje postave, in tvoje serce naj ohrani moje zapovedi; 2. zakaj dolgo življenje, do¬ bre leta 1 ) in pokoj ti bodo per- nesle. 9. hudobne poti", t. j.', greha in vsakoršne nesreče. 10. zvitiga, prekanjeniga človeka, kteri pobožnim zaderge stavi in jih zapeljuje. 11. V hebrejskim: ... „in njih stezo ovinkaste“, t. j., niso po postavi. 12. de boš obvarovan nečistosti in prešestva. Drugi menijo, de „ptuja žena, ptujka“ pomeni vsak hudoben, kriv, zapeljiv nauk. Perm. 7. pogl. Kakor modri pisavec zgorej v 1. pogl. Božjo modrost pred oči stavi ko osebo, ki je človeku zaročena; ravno tako tudi tukej popisuje nespamet, zapeljiv, hudoben nauk, krivo vero ko osebo, namreč ko „ptujo ženo“, ki je svojiga moža zapustila, in ko „ptujko“ ali nečistnico (očitne nečistnice so bile ptujke), ki se z drugim spolam peča. Kdor tedaj Božjo modrost — pravo vero — zapusti, in se kriviga uka — krive vere prime, on zapusti svojo pravo za- ročnico, ki mu jo je Bog dal, in se s prešestnicami , z vlačugami peča. 13. ki zna perlizrijeno, zapeljivo govoriti. Glej Ps. 5, 11. 14. ki svojiga moža zapusti. Drugi razlagajo: ktera resnico zapusti. Učeniki krivih naukov, krivoverci zapuste resnico, ktera jim je bila poprej vodnica po potu v večnost. 15. zakonske zaveze pozabi. 1. Mojz. 2, 24. Drugi razlagajo: pozabi svoje zaveze z vero. 16. njena hiša je blizo smerti, derži v smert in pogubljenje. 17. Nečistniki se težko poboljšajo, in so malokdaj stanovitni. Tudi krivoverci malokdaj k spoznanju resnice pridejo. 18. Ta versta je z 11. v zvezi, ravno tako tudi 12. in 16. 19. v obljubljeni deželi; misli si pa tudi nebesa, ker obljubljena dežela je bila predpodoba nebes. Glej Mat. 5, 4. 1. j ,dobre leta u , prav po besedi: n leta življenja “. Bnkve Pregovorov 3. 327 3. Usmiljenje in resnica 2 ) naj te ne zapustite; na vrat si ji obesi, in na table svojiga serca ji zapiši: 3 ) 4. in našel boš milost in pri¬ jaznost per Bogu in per ljudeh. 4 ) 5. Zaupaj v Gospoda iz vsiga svojiga serca, in ne zanašaj se na svojo razumnost. 5 ) 6. Na vsih svojih potih misli v njega, in on bo tvoje stopinje vodil. 6 ) 7. Ne bodi sam per sebi mo¬ der; Boga se boj, in hudiga se vari. 7 ) Rimij. 12, 16. 8. Zakaj to bo zdravo za tvoj život, in bo poterdovalo tvoje kosti. 8 ) 9. Časti Gospoda s svojim premoženjem, in dajaj mu per- vine vsih svojih perdelkov; 9 ) 10. in tvoje žitnice bodo z obil¬ nostjo napolnjene, in tvoje tla— čivnice bodo prepolne vina. 11. Tepenja Gospodoviga, l0 ) tnoj sin, ne otresuj od sebe; in naj ti ne upada serce, kadar te on strahuje; Hebr. 12, 5. 12. zakaj kogar Gospod ljubi, ga tepe, in ima nad njim dopa- dajenje, kakor oče nad sinam. 1 ') 13. Blagor človeku, kteri mo¬ drost najde, in ima obilno raz¬ umnosti. 12 ) 14. Nje perdobitev je boljši, kakor kupčija s srebram, njen sad boljši, kakor nar boljši in nar čistejši zlato. 15. Ona je dražji, kakor vse bogastvo, 13 ) in kar koli si kdo želi, se ne more nji permerjati. 16. Dolgo življenje je v njeni 2. Dobrotljivost in pravičnost, “to je, vsa modrost. 3. Vedno ji imej pred očmi, in globoko si ji vtisni v serce. Glej 2. Mojz. 13, 9: 5. Mojz. 6, 8. 4. Bog in ljudje ti bodo dobri. Drugi prestavljajo hebrejsko: v in prijaznost in dobro srečo bos našel per u i. d. 5. Le v neskončno modriga Boga zaupaj, ne pa v svojo modrost! Pred vsim bodi ponižen! Ponižnost, pravi sveti Bazili, je nepotekljiv zaklad vsih čednost, in kolikor manjšiga človek dela sebe, toliko bolj zaupa v Boga. 6. Kdor ima Boga pred očmi, lahko z Davidam reče; Gospod je moj pastir, nič mi ne bo manjkalo. Ps. 22, 1. 7. Ne tvoja, ampak tista modrost, ki se imenuje strah Božji, naj bo vodilo tvojiga djanja. 8. po besedi: „to bo zdravo za tvoj popek, in bo močilo tvoje kosti 11 . — Popek in kosti pomenijo dušo in telo. Glej Job. 21, 24. Modrost berzda po- čutno poželenje; s tem pa raste dušna moč in prostost, in život, kteriga strasti ne slabe in ne razdevajo, je tudi bolj terden in zdrav. 9. Spolnuj vse dolžnosti svete vere; zakaj to je modrosti podlaga in začetek (zgor. 1, 7.). Pervine Bogu darovati je vera zapovedovala. Glej 2. Mojz. 23, 19: 3. Mojz. 2, 12. 14. Modrost se po mnozih straneh perporoča. 10. Terpljenja, ki ti ga Bog pošilja, ne sprejemaj z nevoljo ali z jezo ; knzev, k* ti jih Bog naklada, ne meči s sebe! Le prositi smeš, de bi ti jih Bog preložil ali odvzel. Tudi od te strani modri modrost perporoča; zakaj kdor težave voljno terpf, je moder, ker spozna, de mu v duhovno boljsanje k popolnamosti pomagajo. . .. . u 11- Greška prestava ima: „in je kakor oče, ki sina tepe, kteriga ljubi . Glej Hebr. 12, 6 . ... 12. kteri ima pravo razumnost. Drugi: kteri modrost od sebe daje, razširja. 13. n kakor vse bogastvo “, drugi prestavljajo: „ kakor biseri • Drugi. n kakor 32S Bukve Pregovorov 3. desnici, in v njeni levici boga¬ stvo in čast. 14 ) 17. Njene pota so lepe pota, in mirne vse njene steze. 15 ) 18. Drevo življenja je njim, kteri jo sprejmejo, in kdor jo obderži, je srečen. 16 ) 19. Gospod je z modrostjo zem¬ ljo postavil, in z razumnostjo je nebesa uterdil. 17 ) 20. Po njegovi modrosti so se brezni odperli, 18 ) in oblaki se nacejajo v roso. 19 ) 21. Moj sin! naj ne zgine to 20 ) spred tvojih oči, ohrani postavo in dober svet; 21 ) 22. iri tvoja duša 10 življenje imela, in tvoje govorjenje bo pri¬ jetno. 22 ) 23. Tadaj boš varno hodil na svojim potu, in tvoja noga se ne bo spotikala. 24. Kadar boš spal, se ne boš bal; počival boš, in tvoje spanje bo sladko; 23 ) 25. de 24 ) se ne boš bal nagliga strahu in perhrumeče sile hudob¬ nih; 25 ) 26. zakaj Gospod ti bo na strani, in bo tvojo nogo varoval, de se ne vjameš. 27. Ne brani mu storiti dobriga, kdor more; če moreš, tudi sam dobro stori. 26 ) 28. Ne reci svojimu prijatlu: „pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal!“ ako moreš precej dati. 27 ) !§9. Ne naklepaj kaj hudiga koravde 11 . Z zlatarn, srebram, drazimi kamni si moremo le časne, minljive dobrote kupiti; modrost pa nam perdobiva večne, neminljive zaloge. 14. Modrost še celo tudi časne dobrote z obema rokama deli. Glej 3. Kralj. 5. 15. Pota, ki jih ona kaže, peljejo k prijetnimu, mirnima življenju. 16. Enako drevesu življenja v raji (1. Mojz. 2, 9 : 3, 22.) podeluje zdravje in necmerjočnost. 17. Iši modrosti, ker je tako imenitna, de je še Bog po nji nebo in zemljo vstvaril. 18. Po njegovi mod nosti so se v globočine vode stekle, ki so v začetku zemljo pokrivale (1. Mojz. 1, 2.). Drugi prestavljajo hebrejsko: „so se brezni ločili, ter se razločili v spodnje in zgornje vode cl (1. Mojz. 1, 7.). 19. Drugi prestavljajo hebrejsko: „in oblaki rosljajo roso u . 20. teh naukov ne spušaj spred oči, vedno jih pomni. 21. Drugi: Ohrani razumnost in prevdarnost. Drugi: stanovit opt in previdnost. 22. tvoje govorjenje bo vsim prijetno. Drugi prestavljajo: ... življenje imela, in tvoj vrat lepotijo li . Glej zgor. 1, 9. 23. Z zaupanjem v Božje varstvo se boš spat ulegel, ter bos mirno in sladko spal v naročji Božje previdnosti. 24. in se ne boš bal, de bi te kak hudobnež nanaglama napadel. 25. Modri mirno zaspi in pokojno spi; tudi v nevarnih časih se ne boji napada hudobnih: „se ne boš bal ... tudi ne viharja hudobnih, kadar pride“, t.j., viharja, ki ga ali hudobni vzdignejo, ali pa, ki nad hudobne pride. 26. Od te do 31. verste nasiedvajo djanski nauki ali pravila, ki zadevajo lju¬ bezen do bližnjiga, in so postavljeni namesto splošniga opominovanja: „bodi moder v obnašanji do bližnjiga ! u V greški prestavi: „Ne brani se, revežu dobro storili, kadar si mu v stanu pomagati Revež ima pravico do obil¬ nosti bogatinove, ker bogatin ni prav za prav lastnik, ampak le oskerbnik Božjih darov (1. Pet. 4, 10.). Zatorej pravi sveti Krizostom: ..Zakaj si ne- voljin, če reveži od tebe kaj hočejo? Očetov dar hočejo, ne tvojiga!“ 27. V hebrejskim: ,,ako imaš — Dobro storiti ne odlašaj! Bnkve Pregovorov 3. 4. 329 svojimu prijatlu, kadar ima v tebe zaupanje. 2 ®) 30. Ne prepiraj se z nikomur brez potrebe, kadar ti ni nič ža- liga storil. 31. Ne zavidaj krivičniga člo¬ veka, 29 ) in ne posnemaj njegovih potov; Pb. 36, 1. 32. zakaj gnusoba pred Go¬ spodam je vsak zasmehovavec, 30 ) s priprostim pa se pogovarja. 31 ) 33. Revšina v hiši hudobniga je od Gospoda, prebivališa pra¬ vičnih pa so oblagodarjene. 32 ) 34. On zasmehovavce zasme¬ huje, krotkim 33 ) pa milost daje. 35. Modri bodo slavo posedli, nespametnih poviševanje je sra¬ mota. 34 ) IV. Poglavje. Modri se dalje opominja, hrepeneti po se hudobnih, poslušaj lepe nauke, 1. Poslušajte, otroci! očetov¬ sko krotitev,’) in glejte, de se naučite razumnosti. 2 ) 2. Dober dar vam dajem, moje postave ne zapušajte! modrosti, ter razklada nje korist. Vari in čuj nad vsimi svojimi počutki. 3. Zakaj tudi jez sim bil sin svojiga očeta, perserčni otrok in edi * * * * v »rojeni 3 ) svoje matere; 4 ) 4 . in me je učil, ter je rekel: Nej sprejme tvoje serce moje 28. in če kaj hoče od tebe. Glej v. 28. V hebrejskim: vče zaupljivo per tebi stanuje *, če je tvoj gost. Glej 1. Mojz. 19, 8. Sodn. 19, • 1 P • r zraven tebe stanuje “, če je tvoj sosed. ,. . 29. Ne bodi žalosten, če vidiš, de se hudobnimu boljši godi, kakor tebr, n nikar si po enakim potu ne iši sreče; zakaj desiravno je u ej sr c , po smerti pogubljenju zapadel. Glej Ps. 36, 1 : Spod. 24, ■ • ® j pravi sveti Krizostom, na tern svetu vse hudobne kaznoval, bi nihče P v prihodnje življenje, ker bi se povračilo že tukej spolnova o; za o 0 dela hudobnih ne kaznuje v tem življenji. . .. . • vnn 30. Zasmehovavci so tukej imenovani vsi hudobni, kteri ožje na , ne vselej z besedo, vendar pa s svojimi deli zasmehujejo .n zamcoje) 0 . Drugi prestavljajo: »brezbožni 11 . Drugi: „ odpadniki “, namreč o ver ®; jU 31. s pobožnimi se Bog peča, jih ljubi. Drugi: »pobožnim je V ri J ,' avno 32. V hebrejskim: „Vhiši hudobniga je prekletstvo Gospodovo i. d. A. ima hudobnež veliko bogastvo, je vender le revež v primeri ^ kterimu Bog ne daje le, česar potrebuje za telo, ampak mu pos j hovne dobrote. 33. „ krotkim “, drugi prestavljajo: „ ponižnim , kar je vse eno.■ Drugi: 34. Drugi: „ nespametni pa sramoto, desiravno jih povz gvj Sramota bo nespametne sloveče delala. • e-raianie. 1- Beseda „krotitev“ pomeni tudi poduk, opominovanje, sva j J. ^ vfl . ožc 2- Poslušajte moj poduk, ki vam ga poln ljubezni dajem, ^ je imel po 3. „ edinorojeni “ pomeni toliko, kolikor. r ljubcik , zak j !• Kron. 3, 5. še tri brate. . . tnrei sim prav 4 - Poslušajte me, zakaj jez sim bil Ijubcik svojih stars > lepp nau|ie prejel od njih. 330 Bukve Pregovorov 4. besede; ohrani moje zapovedi, in boš živel. 5 ) 5. Perdobivaj si modrost, per- dobivaj si razumnost; 6 ) ne pozabi, in ne odstopi od besedi mojih ust. 6. Ne zapusti je, 7 ) in te bo.ohra- nila; ljubi jo, in te bo varovala. 8 ) 7. Začetek modrosti je: per¬ dobivaj si modrost, in za vse svoje premoženje si kupi razumnost. 9 ) 8. Primi se je, in te bo po¬ višala; 10 ) s častjo te bo obdala, kadar jo boš objel. 1 *) 9. Na tvoji glavi bo lepoto množila, in s častitljivo krono te bo pokrivala. 12 ) 10. Poslušaj, moj sin, in sprejmi moje besede, de se ti množe leta življenja. 11. Pot modrosti ti bom po¬ kazal, in po stezah pravice te popeljem, 13 ) 12. če jih boš nastopil, tvoje stopinje ne bodo tesnobne, in če boš po njih tekel, se ne boš spo- • tikal. 14 ) 13. Derži se poduka, ne od¬ stopi od njega, ohrani ga, ker on je tvoje življenje. 14. Ne veseli se steza hudob¬ nih, in pot malopridnih naj ti ne dopade. 15. Beži pred njo, in ne hodi po njej; ogni se je, in zapusti jo! 15 ) 16. Zakaj oni nezaspe, dokler kaj hudiga ne store; in spanje jim je vzeto, dokler komu ne spodnesejo. 16 ) 17. Oni jedo kruh maloprid¬ nosti, 17 ) in pijo vino krivice. 18 ) 18. Pot pravičnih pa je kakor svetla luč, 19 ) nahaja in raste do polniga dne. 20 ) 5. „in boš živel", t. j., imel boš pravo, dušno življenje, gnadoBožjo; zraven pa boš tudi še dolgo in srečno živel. 6. Nič boljšiga si nisi v stanu perdobiti, kakor je modrost. Glej zgor. 3, 14. 7. Ne zapušaj modrosti, in te bo ohranila v gnadi Božji. 8. te bo varovala greha in njegovih žalostnih nasledkov. 9. Modrosti iskati, po nji hrepeneti, je začetek modrosti. Modrost je tisti drag biser, ki je kupec zavoljo njega vse prodal, kar je imel, de ga je kupil. Mat. 13, 46. 10. Popolnama se ji vdaj, in pravo vrednost in imenitnost ti bo pridobila- V hebrejskim: „ Povzdiguj jo, in tudi ona bo tebe povzdigovala". 11. S častjo te bo obdajala per Bogu in per ljudeh. Roke, ki ž njimi modrost objemajmo, so premišljevanje in prizadevanje. 12. Modrost te bo lepšala, zaljšala, de boš vsim ljub in prijeten. 13. Drugi prestavljajo: v in po pravim potu te bom vodil". 14. Ce pojdeš po potu, ki ti ga modrost pokaže, te ne bodo nobene nevarnosti ustavljale, nič te ne bo zaderževalo na tvojim popotvanji, urno potečeš tje, kamor si se namenil, ničesar se ti ne bo treba bati. 15. „zapusti jo", v hebrejskim: v pojdi memo u . 16. Pomen te verste je ta: Beži pred hudobnimi, zakaj nesrečni so; njih hudo' bija jim še spati ne pusti, če niso nasitili svojih hudih želj. 17. n kruh malopridnosti", t. j., z greham, po krivici perdobljeni kruh. 18. Drugi prestavljajo: „Jedo hudobijo kakor kruh, in pijo krivico kakoT vino". — Z vsim svojim bistvam so tako grehu vdani, de tako rekoč od njega žive, kakor drugi ljudje od jedi in pijače. Glej Job. 15, 16: 34, 7. 19. „kakor svetla luč", drugi: „kakor luč zjutranjiga svita". 20. Luč pomeni v sv. pismu spoznanje in blagovitnost ali srečnost (4*8.98, H : 331 Bukve Pregovorov 4. 5. 19. Pot hudobnih je temna; ne vedo, kje padejo. 21 ] 20. Moj sin, poslušaj moje go¬ vorjenje, in k mojim besedam nagni svoje uho. 21. Naj ti ne zginejo spred oci; hrani jih v sredi svojiga serca. 22. Zakaj življenje so njim, kteri jih najdejo, in zdravje vsirnu mesu. 22 ) 23. Z vso skerbjo vari svoje serce; 23 ) zakaj iz njega izvira življenje. 24 ) 24. Odpravi od sebe hudobne usta, in opravljive ustnice naj bodo deleč od tebe. 25. Tvoje oči naj naravnost gledajo, in tvoje trepavnice naj hodijo pred tvojimi stopinjami. 25 ) 26. Poravnaj cesto pred svo¬ jimi nogami, in vse tvoje pota bodo uterjene. 26 ) 27. Ne zakreni ne na desno ne na levo, odverni od hudiga svojo nogo; 27 ) zakaj pota, ktere so na desni, 28 ) so Gospodu znane; pota na levi pa so napčne. On sam pa bo tvoje tekališe po¬ ravnal, in bo v miru vodil tvoje pota. 29 ) V. Poglavje. Ogibaj se nečistnice, de te ne zapelje v greh, iz kteriga toliko hudiga izvira; bodi zvest svoji ženi in ljubi jo; Bog vidi tudi skrito nezvestobo; nezvestnik pogine v svoji hudobii. 116,105. Job. 18, 5: 22, 28.). Pravični rastejo v spoznanji resnice, v pra¬ vičnosti, v notranji blagovitnosti ali srečnosti, v notranjim miru in veselji do svoje doveršene popolnamosti. 21. Hudobni so brez praviga spoznanja, so slepi, gredo svojimu pogubljenju naproti, ker nevarnosti ne vidijo in ne čutijo. 22. Moje besede so zdrave V vsimu mesu 11 , t.j., vsimu človeku, duši in telesu. 23. V hebrejskim: „Bolj kakor vse drugo vari svoje serce u . 24. vse dobro izvira iz dobriga, vse hudo iz hudiga serca. Glej Mat. 15, 19. De svoje serce (hudiga) obvaruješ, pravi sv. Bernard, naj ti služi zoper poželjivost mesa ojstra pokora; zoper sodbo Božjo sodba ponižniga obtoženja samiga sebe; zoper veselje nad storjenimi grehi večkratno branje Božje besede; zoper hude skušnjave stanovitna molitev; zoper sitnosti tvojih bratov po- terpežljivost in usmiljenje. 25. Glej, kam boš stopil, in ne obračaj oči radovedno zdaj na levo, zdaj na desno stran na cesti; zakaj neberzdana prostost oči odpre sovražniku vrata v serce. Drugi tako razlagajo; Tvoje oko ne bodi potuhnjeno, ampak pri- prosto, na eno samo potrebno bodi obernjeno, namreč na svetost m pra¬ vičnost. 26. Bodi resničen, odkritoserčen in brez zvijač v vsim svojim djanji in nehanji, in obvaroval se boš vsaktere škode. 27. Varuj se ovinkov, stranskih potov, goljufije in zvijač. 28. ..pota, ktere so na desni “ pomenijo v ti versti srednjo pot, in ta je prava; kav jih j e na 0 h e h straneh, so krive. . 29. Besedi: zakaj pota, ktere ... vodil tvoje pota 11 ni v hebrejskim, so pa v greški prestavi. Bukve Pregovorov 5. 332 1. Moj sin! glej na mojo mo¬ drost, in nagni svoje uho moji razumnosti, 2. de varuješ misli, in de tvoje ustnice poduk 1 ) ohranijo. Ne glej zapeljive ženske; 2 ) 3. zakaj kakor satovje, ki se med iz njega cedi, so kurbine ustnice, in glajši kakor olje je njeno gerlo; 3 ) 4. nje konec 4 ) pa je grenek kakor pelin, in ojster kakor na oba kraja nabrušen meč. 5 ) 5. Njene noge gredo' v smert, in njene stopinje peljejo v pekel, 6 ) 6. ne hodijo po potu življe¬ nja; nje stopinje so nestanovitne, in nezasledljive. 7 ) 7. Poslušaj me tedaj, moj sin! in ne odstopi od besedi mojih ust. 8. Deleč od nje si naredi pot, in ne bližaj se durim njene hiše; 9. ne dajaj ptujim 8 ) svoje časti, 9 ) in grozovitimu svojih let; 10 ) 10. de se kje ptuji ne bodo na- sitovali s tvojim premoženjem, in de tvoj trud ne pride v ptujo hišo; 11 ) Spod.23, 21. 11. de ne boš poslednjič, ko boš svoje meso in svoj život oslabil, 12 ) zdihoval, rekoč: 1. Modri se varuje slabih misel, in pomisli, kaj govori, de nikogar ne raz¬ žali. Drugi prestavljajo: „de zavest ohraniš, in de tvoje ustnice nauk obderžet. j., de se zaveš, de si razumen in previdin v vsim svojim djanji in govorjenji. 2. Mesena poželjivost je nevednimu, neskušenimu mladenču nar nevarniši skušnjava; zato modri pisavec večkrat svari, de se je treba varovati zaderg sprideniga ženstva. Glej zgor. 2, 16. Po misli druzih, kakor tudi po misli sv. Hieronima, pomeni zapeljiva ženska nespamet in sicer zlasti krivi nauk — krivoverstvo; čista zvesta zakonska žena pa jim pomeni modrost. Besedi: „Ne glej zapeljive zenske a ni v hebrejskim, treba si jih je pa tukej misliti, sicer bi bile naslednje verste brez vse zveze s poprešnjimi. 3. Malopridna ženska sladko, perliznjeno govori, je prav zgovorna in jezična; jezik ji teče, kakor bi imela gerlo z oljem namazano. Drugi tako razlagajo: Bolj ko olje so prešinljive njene besede — tolika zapeljivost tiči že v kurbinih besedah, pravi sveti Ambrož. Vlačugo le poslušati je že hudobija, ako te misli zapeljati. 4. Drugi prestavljajo: n nje poslednje namreč slad ali okus, ki v ustih ostane. 5. ima hude nasledke. Že neki ajdovski modrijan vpraša in si odgovori: Kaj je kurba? — Potop moža, pogin družine, rop prostosti v življenji, zgrabljiva levinja, ozaljšano brezno, dereča zver! 6. pekel “, t. j., v pogubljenje časno in večno. Nečistost pospeši telesno smert, in dušo pahne v večno pogubljenje; zato pravi sveti Ciprijan: Nečista ljubezen ima več kakor eno smert med svojimi spremljavci. 7. V hebrejskim: ... v so nestanovitne, in ona se ne zmeni"' za slabe, strašne nasledke, ter gre brez skerbi svojimu pogubljenju naproti. 8. „ptujim a ali „ptujkam tt , t. j., vlačugam (Glej zgor. 2, 16.). 9. ne skruni svoje časti s tem, de bi se z vlačugo pečal. 10. ne dajaj svojiga življenja smerti in hudiču v oblast. 11. Sveti Krizostom vlačuge imenuje brezna, ki očetovo dedišino požerajo, kakor se je zgodilo zgubljenimu sinu. Glej Luk. 15, 17. 12. ko bo tvoj život zavoljo razujzdaniga življenja hiral. — Koliko nesreč, koliko rev, pravi sveti Avguštin, spremlja že na tem svetu nečisto ljubezen•' Od pekla še nič ne rečem. Glej, de si sam ne boš pekel že v tem življenji! Bukve Pregovorov 5. 6. 333 12. Zakaj sim sovražil kroti- tev, in se ni vdalo moje serce svarjenju ? 13. zakaj nisim poslušal glasu svojih podučevavcov, in nagnil svojiga ušesa učenikam? 14. Skorej vsaki nesreči sim zapadel v sredi srenje in zbira- liša. I3 ) 15. Pi vodo iz svojiga vod¬ njaka, in tekočino svojiga stu¬ denca. 14 ) 16. Tvoji viri naj ven tečejo, in na tergih deli svoje vode; 15 ) 17. imej jih 16 ) ti sam, in ptujci naj se ne dele s teboj. 17 ) 18. Bodi blagoslovljena tvoja žila, 18 ) in veseli se z ženo svoje mladosti. 19 ) 19. Ona je spreljuba kakor košuta, in kaj prijetna kakor serna; 20 ) njena nježnost te naj napaja vsaki čas, in v njeni lju¬ bezni se vedno veseli. 20. Čemu, moj sin! bi se dajal ptujki zapeljevati, in bi počival drugi v naročji? 21 ) 21. Gospod vidi pota človekove, in vse njegove stopinje gleda. 22 ) Job. 14, 16. 22. Hudobnigavjamejo njegove hudobije, in vezi njegovih grehov ga zvežejo. 23 ) 23. On bo umeri, ker ni spre¬ jel krotitve, in po obibusti svoje nespameti bo ogoljufa:. VI. Poglavje. Ne bodi za vsaciga porok; vari se lenobe; ohrani nauke svojih staršev; vari se prešestva. 1. Moj sin! ako si se po¬ roka storil za svojiga prijatla, si ptujcu v roko segel, 1 ) 2. si se z besedami svojih ust zavezal, in vjel z lastnim govorjenjem. 13. Vsi ljudje so priča moje nesreče, kakor je tudi vsira znana moja hudobija. 14. Bodi zadovoljin s svojo ženo, ki si po zakonu ž njo sklenjen s čisto lju¬ beznijo.— V podobinim pomenu: Bodi z živo vodo modrosti zadovoljin. 15. Iz poštene in svete zakonske zveze naj ti izvira veliko otrok, de bodo člo¬ veški družbi v prid in v lepoto, tebi in tvoji ženi pa v veselje ino čast. 16. namreč vire ali studence, t. j., svojo ženo sam imej. 17. Tako živi s svojo ženo, de ti ne bo nezvesta; ko njena glava, ko nje gospod jo vodi in vari; bodi sam moder, pobožen in čist, in tudi njo uči, de bo modra in pobožna, in de bo ljubila zakonsko čistost. 18. „ tvoja %ila u , tvoj studenec, t. j., tvoja žena. 19- ktero si si zbral v svojih mladih letih. jjO. „serna“, drugi prestavljajo: »divja koza 11 . 21- Modri perporoča zakon ko pomoček zoper nečistost; ravno tako tudi sveti Pavel od zakona govori v 1. Kor. 7. in ga svetuje njim, ki jih ni Bog v Popolniši — v deviški stan poklical. Ko bi ravno tvoje prešestvanje pred svetam skrito bilo, bi Bog vendei le vse vidil in vedil; „zakaj Gospod vidi pota“ i. d. f v Grešnik je suženj svoje poželjivosti in hudobniga duha. Glej 2. I im. 2, 26. ako si mu kaj obljubil, de boš zanj storil ali plačal. Modri svari, de se ne 334 Bukve Pregovorov 6. 3. Stori tedaj, kar pravim, moj sin! in reši sam sebe, ker si svo- jimu bližnjimu v roko padel. 2 ) Teci, hiti, zbudi svojiga prijatla, 3 ) 4. ne dajaj spanja svojim očem, in naj ne dremljejo tvoje trepav- nice, 5. iztergaj se iz rok kakor mlada serna, in kakor ptica iz ptičarje ve roke. 4 ) 6. Pojdi k mravlji, o lenuh! in ogleduj njene pota, 5 ) ter se uči modrosti. 6 ) 7. Ona nima vojvoda, ne uče¬ nika, ne oblastnika, 7 ) 8. pa si vender po leti hrano perpravlja, in ob žetvi nabira, kar vživa. 9. Lenuh, doklej boš spal? 2 kdaj boš vstal iz svojiga spa- s nja? 10. Nekoliko boš spal, neko- j liko dremal, nekoliko roke križem z deržal, de bi spal; Spod. 24, 33. z 11. in pomanjkanje bo prišlo k tebi kakor popotnik, 8 ) in revšina s kakor orožen človek. Če pa ne d boš len, bo prišla tvoja žetev kakor studenec, 9 ) in pomanjkanje r bo deleč od tebe bežalo. 10 ) 12. Odpadnik 11 ) ni nič prida p človek, 12 ) hodi s spačenimi ust- h mi. 13 ) 13. Z očmi miga, z nogo terka, v s perstam govori', 14 ) p 14. s hudobnim sercam si hudo prenagli, za koga porok biti ali obljube delati. V visim pomenu slehernimu tukej s nauk najde, de naj ne prevzema službe, ki ni zmožen nje dolžnosti spolnovati; visi, poglavarji in duhovni pastirji pa, de naj dolžnosti, ki so jih prevzeli, s zvesto spolnujejo. 2. ako si se mu za poroka ponudil, de boš zanj kaj storil. 3. K njemu hitro tepi, za kogar si porok, ter ga naganjaj, de naj svoj dolg plača, sicer boš ti mogel zanj plačati. — Duhovni pastir bo sam sebe rešil, ako svoje ovčice z vso močjo perganja, de naj svoje dolžnosti do Boga spolnujejo. Ce v ti reči kaj zamuja, njega dolg in kazen zadeva. 4. Stoli, kar te živali delajo, kadar komu v roke pridejo: prizadevaj si z vso 1 močjo, de se rešiš. To se bo zgodilo, če boš prijatla, za kteriga si porok, neprenehama k spolnjenju njegove dolžnosti perganjal. 5. „ogleduj njene pota i( , t. j., njene početja, njene dela. 6. Mravljina pridnost in previdna skerb naj človeka uči, de naj se v mladih letih za starost preskerbuje, in de naj si v tem življenji zaloge dobrih del za prihodnjo življenje nabira (Ciril Jeruz j. Kristjan naj namreč zmirej misli, de pride noč, ko nihče ne more delati. Jan. 9, 4. 7. Mravlja nikogar nima * kteri bi jo k delu perganjal. 8. „ kakor popotnik t.j., kakor roparski popotnik, ki ob cesti preži in memo- 1 gredoče nanaglama napada. 9. bo tvoja žetev tako obilna, kakor dober studenec, ki nikoli v njem vode ne zmanjka. 10. Besedi: „Ce pa ne boš ... bežalo 11 ni v hebrejskim, so pa tudi v greški prestavi. 11. V hebrejskim: „Belialovi sinovi u , satanovi sinovi (5. Mojz. 13, 13.), t.j., taki, ki se zoper Boga in njegovo postavo uperajo, kakor satan, razujzdam ljudje, ljudje brez vsiga jarma, kakor prestavlja sveti Hieronim. 12. je spriden, hudoben človek. Glej Job. 15, 16. 13. drugači govori, in drugači misli. Drugi prestavljajo hebrejsko: ,,Zaveržen človek je lažnjiv mož, ki s spačenimi ustmi hodi a , ki hinavsko govori. 14. Ko goljuf s priprostim človekam govori, ter ga s svojimi zvitimi besedami Bukve Pregovorov 6. 335 zmišljuje, in vsaki čas prepir seje. 15. Nad taciga bo nanaglama prišel njegov pogin, in hitro bo zatert, de ne bo več zdravila zanj. 16. Šest reči je, ki jih Gospod sovraži, sedmo pa studi njegova duša: 17. Visoke oči, 15 ) lažnjivi jezik, roke, ktere nedolžno kri prelivajo, 18. serce, ki prehudobne misli pase, noge, ki hitro tečejo v hudo, 19. krivo pričo, ki lažnjivo go¬ vori, in njega, ki med brati raz- pertije trosi. 20. Ohrani, moj sin! zapovedi svojiga očeta, in ne zapusti po¬ stave svoje matere. 16 ) 21. Navezuj jih vedno na svoje serce, in obešaj jih na svoj vrat. 22. Kadar si na potu, naj te spremljajo, 17 ) kadar spiš, naj te varujejo, in kadar se zbudiš, se ž njimi pogovarjaj; 18 ) 23. zakaj zapoved je svetilo, in postava je luč, in podučljivo svarjenje je pot življenja; 24. de te varujejo hudobne žen¬ ske in perliznjeniga jezika ptuj- ke. 19 ) 25. Naj ne želi tvoje serce nje lepote, in ne daj se vjeti po nje¬ nih migljejih; 26. zakaj kurba je komej eniga hlebčika vredna, in taka žen¬ ska vjame moževo drago dušo. 20 ) 27. More li človek skriti ogenj v svojih nederjih, de bi se nje¬ govo oblačilo ne vnelo? 28. ali po žerjavici hoditi, de bi se mu podplati ne ožgali? 29. Tako on, ki gre k ženi svojiga bližnjiga, ne bo čist, če se je dotakne. 21 ) vzanjke lovi, daje unim, ki so ž njim zmenjeni, z očmi, z nogami in s persti znamnja, de ga bo ogoljufal. 15. »Visoke oči u , t. j., prevzetne, ošabne misli. 16. Če sveti Duh v svetim pismu tolikrat opominja, de naj otroci nauke staršev spolnujejo, se ve, de se morajo dobri starši misliti, kteri vero in čednost spoštujejo in spolnujejo, in nimajo imenitniši skerbi, kakor de otroke v veri podučujejo in k čednosti napeljujejo. Blagor otrokam, kteri imajo take starše! Pa kolikokrat se zgodi, de starši svojim otrokam ne perporočajo prave modrosti in strahu Božjiga, temuč jih še celo z besedo in svojim zgledam uče nespa¬ metne šege, poželjivost in ljubezen do sveta! It- Modri tukej meri na 5. Mojz. 6, 6—8. 18. Permerjaj ž njimi svoje obnašanje, in iz njih posnemaj, kaj de delaj, kaj paopusaj. 19. Sveti Duh pogosto svari pred nečisto ljubeznijo, ker skušnja uči, de se na tem kamnu nar več ljudi, zlasti pa neumna mladost spotikuje in v nesrečo pada, in ker nobena reč ljubezni do prave modrosti in spolnovanja čednosti tako ne overa, kakor ta ostudna in škodljiva strast. 20- Ne daj se po telesni lepoti kake nečistnice zapeljati; zakaj ona je kaj za¬ ničljiva stvar, komej grižljej kruha vredna, in vender moža ob naj dražji ree perpravi, ob zveličanje njegove duše. Drugi prestavljajo hebrejsko: „za 'aj^ kurba perpravi človeka ob kruh, žena (prešestnica) pa vjame drago 11,80 (je še veliko bolj škodljiva, ker mu dušno in telesno življenje vzame, ko se mož prešestljive žene nad njenim ljubejem zavoljo njegove nesramnosti z umni stvam mašuje. V hebrejskim: ,,ne bo brez kazni, če“ i. t. d. Kakor ni mogoče, n^njac nederjih nositi, de bi se obleka ne vnela, ali po žerjavici hoditi, de bi se pod- Bukve Pregovorov 6. I. 336 30. Ni tolik greh, 22 ) če kdo kaj ukrade; saj le ukrade, de svojo lačno dušo nasiti, 31. in vender more, če je za¬ sačen, sedmerno 2 3 ) poverniti, in 24 ) vse premoženje svoje hiše dati. 32. Kdor pa je prešestnik, po¬ gubi zavoljo neumnosti svojiga serca 25 ) svojo dušo. 26 ) 33. Nečast in sramoto si na¬ bira, in njega gerdoba se ne bo izbrisala; 34. zakaj sumni in serditi mož ne bo zanesel v dan maševanja^ 27 ) 35. in se ne bo nikogar prošnji vdal, in ne bo vzel še tolikih darov v zadostenje. 28 ) VII. Poglavje. Modri popisuje prekanjenost in perliznjenost zapeljive nečistnice, ki neprevid niga mladenča v greh zapeljuje. 1. Moj sin! ob vari moje be¬ sede, in moje zapovedi si hrani. 2. Sin! obvari moje zapovedi, in mojo postavo kakor punčico svojiga očesa, 1 ) in boš živel. 3. Navežijonasvojeperste, 2 ) zapiši jo na table svojiga serca. 4. Reci modrosti: Ti si moja sestra! 3 ) in razumnost imenuj svojo prijatlico, 5. de te varuje zunanje žene in ptujke, ktera sladke besede govori. 4 ) 6. Gledal sim namreč z okna svoje hiše skozi omrežje, 5 ) 7. in sim vidil mlade ljudi, plati ne ožgali, ravno tako se ni v stanu nobeden z nesramno nečistnico pečati, de bi v nesrečo ne prišel. Naj bi si to posebno mladost k sercu jemala, ki večkrat lahkovoljno z drugim spolam znanje dela, in se neprevidno ž njim peča. Nekteri se sicer na svojo moč zanašajo, de bodo skušnjavo premagali; ali ravno ti bodo toliko prej padli, in norec je, kdor pravi: V ogenj bom skočil, pa ne bom gorel! 22. n Ni tolik greh “ v permeri s prešestvanjem in z nečistostjo. Tudi je tukaj govorjenje le od tatvine v veliki sili in potrebi, kadar kdo le toliko vzame, de si lakot utolaži. 23. „sedmerno u , t. j., sedemkrat več kakor je ukradena reč vredna. Glej 2. Mojz. 22. 24. t. j., in ko bi to bilo vse premoženje njegove hiše. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Tatu ne puste brez kazni, če tudi le zato krade, de svojo lačno dušo nasiti; sedmerno mora poverniti 11 i. d. 25. „zavoljo neumnosti 11 , po besedi: „ zavoljo revšine svojiga serca a . 26. Tatvino je še mogoče poverniti; prešestnik mora pa zavoljo svoje hudobij® življenje dati. 27. mož nezveste žene se bo maševal z umorstvam nad njenim ljubejem. 28. V hebrejskim: n Ne vzame odkupnine, in ni zadovoljin, ko bi mu tu^ 1 veliko podaril “. 1. Kaj človek bolj varuje, kakor punčico svojiga očesa? 2. Glej zastran tega 2. Mojz. 13, 26: 5. Mojz. 6, 8. 3. Ljubim te, kakor ljubi brat svojo sestro. Modri modrost imenuje sestro in prijatlico morde zato, de s tem njeno čisto in sveto zvezo s človeško dušo naznanja. 4. de te varuje nečiste ženske, ki perliznjeno govori. 5. Gledal sim skozi omreženo okno. Salomon perpoveduje neko pergodbo, Bnkve Pregovorov 7. 337 ogledoval sim nespametniga mla- denča, 8. ki je po ulicah memo šel poleg vogla, 6 ) in je blizo pota njene hiše hodil 7 ) 9. v mraku, ko se je bil dan nagnil, v temni noči in v temi. 8 ) 10. In glej, naproti mu je pri¬ šla ženska v kurbinim lišpu, 9 ) vajena duše zapeljevati, 10 ) je¬ zična, vlačuga, 11. ki nima pokoja, 11 ) in ne more s svojimi nogami doma biti, 12. ki zdaj zunaj, zdaj na ce¬ stah, * 2 ) zdaj ob voglih zalezuje. 13. Oklene se mladenča in ga kušuje, ter se s prederznim obra¬ bam perlizuje, rekoč : 14. Klavnih darov 13 ) za srečo sim bila obljubila, dans sim svojo obljubo spolnila, 14 ) 15. zato sim ti naproti šla, ker sim te želela viditi, in sim te našla. 16. Svojo posteljo sim s trakmi prepletla, 15 ) in s pisanimi egip¬ tovskimi odejami ogernila, 17. svojo spalnico sim z miro in z aloo in s cimetam poškro¬ pila. 16 ) 18. Pridi, upijaniva se z lju¬ beznijo, in objemajva se po željah, dokler se dan ne zaznaj 19. zakaj moža ni doma, po¬ dal se je na prav dolgo pot, 17 ) 20. mošnjo z dnarji je seboj vzel, in še le o polni luni 18 ) se bo domu vernik 21. Tako ga je z mnogim go¬ vorjenjem zapletla, in s perliz- njenimi ustmi seboj vlekla. 22. Berž gre za njo, kakor vol, ki se v mesnico pelje, in kakor prešerno jagnje, in ne¬ umnež ne ve, de ga v železje vleče, 19 ) 23. dokler mu pušica jeter ne ktere se vidi, kako se neumna mladost sama prostovoljno v bližnjo priložnost podaja, in kako jo verh tega hudobni in sprideni svet zalezuje in v greh vabi. Drugim je ta pergodba podoba ali prilika, kako posvetna modrost člo¬ veka k sebi vabi in zapeljuje. 6. r poleg vogla 0 njene hiše. Ona je imela hišo na voglu ulic, de je memo- gredoee od več strani vidila, in jih k sebi vabila. 7. je sem ter tje hodil, ter se je sam v skušnjavo podal. 8. „mrak Li , „temna noč°, v tema° pomeni dušno slepoto, v ktero oslepljeni mladeneč sčasama zabrede. 9- „ zenska v kurbinim lišpu 0 , t. j., v 'nesramni obleki. 10. V hebrejskim: ... „ skritiga serca 1 ’ 1 ', ki svoje nesramne namene skriva. 11- „nima pokoja u , dokler koga v svoje mreže ne vjame. 12. V hebrejskim: „ki zdaj na terzih, zdaj na ulicah“, i. t. d. 13. mirnih (hvalnih) darov, od kterih so en del doma per pojedinah povzi i (Glej 3.Mojz. 7, 15.). Po hinavsko ga na pojedino vabi; in ravno njega je svoji poželjivosti namenila v klavni dar (v. 22.). It. dans sim obljubljene darove darovala; zato bom ravno dans gostje napravi a. 15. Drugi prestavljajo: „Svojo posteljo sim, na pasove obesila". 16. V hebrejskim: ... ^pokadila 0 . To troje se tukaj imenuje names i < iazl1 dišav sploh. — Glej 4. Mojz. 24, 6. Ps. 44, 9. Vis. pesem 3, 6. 17. mojiga moža dolgo časa ne bo domu. , u . , . 19. „o polni luni", drugi: „o mlaji 0 " ; drugi: „ob odločenim času , „ »k prazniku šotorov “. Glej Ps. -80, 4. . 19. Drugi poleg hebrejskiga: „ I"*'”” l '* 1 S voriti je vselej nar boljši. , . „„r, PS am. 2 '- Modri hodi po potu življenja, po potu vecm mccc, pi - ,| c Božje vdovino premoženje pa obvaruje. Prevzem m> is ’. pomo č in tolažbo pomoči ne potrebujejo; njim nasproti je revna vdova, k, vso P omo le od Boga perčakuje, in jo tudi dobiva. 7 3. čisto, nedolžno, pobožno govorjenje pa mu ( opat e. 358 Bukve Pregovorov 15. 16. 27. Kdor ljubi lakomnost, 24 ) zmešnjavo dela v svoji hiši ; kdor pa darila sovraži, 25 ) bo živel. Z usmiljenjem in zvestobo 26 ) se grehi izbrisujejo ; s straham Go¬ spodovim pa se vsakteri kudiga ogiblje. Spod. 16, 6. 28. Pravičniga serce misli na pokoršino 5 usta hudobnih so polne hudiga. 27 ) 29. Gospod je delec od hu¬ dobnih, molitve pravičnih pa usliši. 30. Svetloba oči razveseljuje dušo; 28 ) dobro slovilo 29 ) omasti kosti. 31. Uho, ki posluša svarjenje življenja, 30 ) se mudi v sredi mo¬ drih. 31 ) 32. Kdor krotitev zametuje, svojo dušo zaničuje; kdor se pa svarjenju vda, je gospodar ser¬ ca. 32 ) 33. Strah Gospodov je krotitev modrosti, 33 ) in ponižnost ho'di pred častjo. 34 ) XVI. Poglavje. Bog ljudi vlada, vse je njemu znano, vse je zavoljo sebe vstvaril, prevzetnež mu je gnusoba, z milostjo se človek greha reši, tehtnica je pod Božjo sodbo, kraljeva serditost in dobrotnost, hvala modrosti in razumnosti, graja nespameti, Bog deli človeku srečo. 1. Človek serce perpravlja, I 2. Vse človekove pota so od- Gospod pa jezik vodi. * 1 ) Spod. krite njegovim očem; Gospod du- v - 9 - kove tehta. 2 * * ) Spod. 20, 24. 24. Kdor lakomno po blagu hrepeni, de se da z darili podkupiti. 25. de se ne da nikdar podkupiti. Ta nauk velja posebno sodnikam. 26. Z deli usmiljenja in pravice. Besedi: ,,Z usmiljenjem .. . ogiblje a ni v hebrejskim. 27. Pravični je postavi pokoren, ter misli in govori, kakor postava veleva; hudobni pa je nepokoren, in tudi misli in govori, kar je postavi nasproti — namreč hudo. V hebrejskim: n Pamet pravičnih preudari, kar odgovori; usta 1,1 i. t. d. 28. Prijazne oči (prijazen pogled) človeka razveseljujejo. 29. dobro ime, če drugi dobro govore od njega. Drugi prestavljajo: v dobro (ali veselo) naznanilo mozga da kostem “, t. j., človeka poživi in poterdi. 30. Kdor lepo opominovanje in svarjenje posluša. 31. je rad per modrih; ali pa: je moder in bo čedalje modrejši. 32. ,,/e gospodar svojiga serca svoje nagnjenje in poželenje berzda in kroti. 33. Strah Gospodov uči človeka pravo modrost. 34. kakor napuh pred padcam (Gregori Naz.). 1. Človek misli, kaj in kako bo storil, Bog pa vodi djanje. Človek obrača, Bog pa oberne. Krivoverec Pelagi se je motil, ko je iz besedi te verste nauk posnel, de človek zamore brez gnade Božje dobro delo začeti, le ne ga končati; zakaj tukaj se kar nič ne govori od pomoči gnade Božje, ampak se omeni le razloček, kteri je večkrat med človeškimi mislimi in sklepi in pa med Božjimi naredbami. 2. n Pota človekove “ pomenijo zunanje dela. Človek vidi zunanje dela ljudi, ne vidi pa in ne ve namena, iz kteriga izhajajo; njega le Bog sam popol- nama pozna. Zato ima človek večkrat svoje dela za čiste in dobre, pred Bnkve Pregovorov 16. 359 3. Razodeni 3 ) Gospodu svoje dela, in spolnili se bodo tvoji sklepi. 4 ) 4. Vse je Gospod zavoljo sa- ffliga sebe naredil, 5 ) tudi hudob- niga za hudi dan. 6 ) 5. Gnusoba je Gospodu sle¬ herni prevzetnež; če je tudi roka z roko sklenjena, 7 ) ne bo brez kazni. Začetek dobriga življenja je, pravico delati; 8 ) ona je pa Bogu bolj dopadljiva, kakor da¬ rovati klavne darove. 9 ) 6. Z usmiljenjem in z res¬ nico 10 ) se (j človekJ hudobije reši, in v Gospodovim strahu se hu- diga ogiblje. Zgor. 15, 27. 7. Če človekove pota Go¬ spodu dopadejo, bo tudi njegove sovražnike k miru obernil. 1J ) 8. Boljši je malo po pravici, kakor obilni prihodki po krivici. 9. Človekovo serce si izmisli svojo pot, Gospod pa njegove stopinje vodi. zgor. v. l. 10. Na kraljevih ustnicah je beseda Božja; 12 ) njegove usta se ne bodo zmotile v sodbi. 13 ) 11. Kembelj in tehtnica sta pod sodbo Gospodovo; 14 ) in vsi težni kamni v mošnji so njegovo delo. 15 ) 12. Gnusoba so kralju, kteri hudobno delajo; zakaj po pra¬ vici se kraljevi sedež uterduje. 13. Pravične ustnice kraljem dopadejo; 16 ) kdor govori, kar je prav, bo ljubljen. 14. Kraljev serd je smertin poslanec; moder človek pa ga potolaži. Bogam pa niso take, ker izvirajo iz skrite lastne ljubezni, iz sebičnosti, časti- zeljnosti i. t. d. Torej naj se nobeden pravičniga ne šteje, ampak naj se Božje sodbe boji, Glej 1. Kor. 4, 3. 4: 2. Kor. 10, 18. V hebrejskim: n Vse člo¬ vekove pota so čiste v njegovih očeh; Gospod pa “ i. d. 3. Perporočaj, daruj Bogu vse svoje dela in opravila. 4. spolnili se bodo tvoji dobri sklepi, vse se ti bo prav izšlo. 5. Vse je Gospod sebi v čast naredil, de je svoje lastnosti razodel. 6. „za hudi dan a , t.j., za sodnji dan. Bog je od vekomej vedil,-de bo veliko ljudi pogubljenih, ker je vedil, de ne bodo hotli živeti po njegovih zapovedih, desiravno bi bili lahko; in vender jih je vstvaril, de se bo nad njimi njegova pravica razodevala, ko se niso hotli njegove dobrote in njegoviga usmiljenja vrednih storiti. če tudi drugi druzimu pomaga, kazni ne bo ušel. Drugi razlagajo: če pre¬ vzetnih pride tudi rod za rodam, t.j., ko bi jih bilo še toliko, ne bodo kazni odšli. Glej zgor. 11, 20. 8. „ pravico delati a , t. j., Božje zapovedi spolnovati. Glej Luk. 10, 28. 9- Besedi': ^Začetek . . . darovati 1 ' 1, ni v hebrejskim. 10. Z zvestobo in pravičnostjo. Glej Jan. 1, 14. 17. 11- Pobožno, Bogu dopadljivo življenje sovražnike potolaži. 12. Kralji so namreč namestniki Božji, in Bog jim daje svojo pomoč, de težavne dolžnosti zvesto spolnujejo. V znamnje tega so bili kralji maziljeni enako duhovnam in prerokam. 13. dokler namreč zvest ostane Bogu in njegovi sveti postavi. Drugi prestav¬ ljajo: „ njegove usta naj se v sodbi ne zmotijo “. 14. Gospod ji presojuje, naj bota tedaj pravična. t5 - V jutrovi deželi nosijo kupci težne karane per sebi v mošnji za pašam. Drugi prestavljajo poleg hebrejskiga: „Teža in prava tehtnica ste p> er go¬ spodam; njegove dela so vsi kamni v mošnji 11 , t.j., Bog vse natanko pretehtajo. 16- Resnično, odkritoserčno govorjenje je kraljem dopadljivo. 360 Bukve Pregovorov 16. nima posestniku; nauk nespamet¬ nih je neumnost. 13 ) 23. Serce modriga uči njegove usta, 11 ) in prijetne dela njegove ustnice. 15 ) 24. Meden sat so zverstene besede, 16 ) sladke duši, zdrave kostem. 1 ?) Zgor. 15,13. Spod. 17,22. 26. Je pot, ki se človeku prava zdi, tode njen konec pelje v smert. Zgor. 14, 12, 26. Delavec sebi dela; zakaj, njegove usta ga perganjajo. 28 ) 27. Hudoben, človek hudo kop¬ lje, in na njegovih ustnicah gori ogenj. 19 ) 28. Malopriden človek prepire nareja, in, jezičnik poglavarje loči. 30 ) 29. Malopriden človek vabi svo- jiga prijatla, 31 ) in ga pelje po poti, ki ni dobra. 30. S stermimi očmi 31 ) misli 17. V hebrejskim: ,.je kakor oblak pozniga dežja", kteri je polju silno potreben, in v Palestini navadno pred žetevjo mesca sušca in maliga travna pride. Glej 5. Moj z. 11, 14. Job. 29, 23. 18. kdor na pravim potu čednosti ostane, obvaruje svojo dušo. 19. „s pohlevnimi", drugi prestavljajo: »z nizkimi", še drugi: „s ponižnimi 1 . 20. Drugi prestavljajo: „Kdor je izurjen v govorjenji", ki zna lepo zversteno govoriti. 21. Spreten, umeten človek zna svoje dela dobro izpeljevati, pa srečen jo le tadaj, če se ne zanaša na svojo spretnost in umetnost, ampak če v Boga zaupa. 22. bo še več sadu dobil od svoje modrosti. 23. ^Pamet" (drugi prestavljajo »učenost") srečniga dela njega, kdor jo ima; nauk nespametnih pa je vir pogubljenja. 24. Modrost v sercu dela, de človek tudi modro govori. 25. V hebrejskim: .. . »usta, in z njegovih, ustnic se poduk dobiva". 26. „ zverstene besede", drugi prestavljajo: ,. prijazne besede", 27. prijetne, lepe, prav zverstene besede poživljajo dušo in telo. 28. Lakota, sila sploh perganja človeka k delu. 29. Hudoben človek nalaš priložnosti iše, kje in kako bi razpertje, prepire, ne¬ srečo napravil (v. 28.), in njegove besede so enake ognju, ki vse okrog sebe požge in pokonča. 30. V hebrejskim: .. • „ podpihovavec prijatle loči", ali razdvoji. 31. „ vabi", t. j., zapeljuje svojiga bližnjigo. 32. V hebrejskim: »Zapre oči, de misli" i. t. d. »Stermne", zaperte" ali pa v kaj vperte oči so znamnje močniga umšanja ali tuhtanja. 15. V kraljevim veselim obrazu je življenje; in njegova milost je kakor pozni dež. 17 ) 16. Perlasti si modrost, ker je boljši kakor zlato; in perdobi si razumnost, ker je dražji kakor srebro. 17. Pot pravičnih od hudiga odpeljuje; varh svoje duše se derži svoje poti. 18 ) 18. Prevzetnost hodi pred po- trenjem, in napuh pred padcam. 19. Boljši je ponižan biti s po¬ hlevnimi, ,9 ) kakor rop deliti s prevzetnimi. 20. Kdor je izurjen v kaki reči, 10 ) bo srečo našel; in kdor v Gospoda zaupa, je srečen. 11 ! 21. Kdor je modriga serca, se imenuje pameten; in kdor zna prijetno govoriti, bo še več za- dobil. 11 ) 22. Pamet je vir življenja nje- 361 Bukve Pregovorov 16. 17. hudobne reci, si grize ustnice, 33 ) in spolni hudobijo. 31. Starost 34 ) je častitljiva krona, ki se po potu pravice najde. 34 ) 32. Boljši je poferpežljiv ka¬ kor močen človek, in kdor nad svojim sercam gospoduje, je boljši kakor-imi, ki mesta premaguje. 33. Vadljeji se v naročje me¬ čejo, Gospod pa jih razdeluje. 36 ) XVII. Poglavje. Sreča v mirni hiši, moder hlapec, Gospod skuša serca, zaničcvavec siromakov, krona starih, pokrivavec pregreškov, ahotnik v svoji neumnosti vse zaupa, bogastvo abotniku nič ne koristi; kdor visoko hišo dela, podertije iše; prijatel vselej ljubi in se v nadlogi pokaže, veselo serce, žalosten duh, abotnik, če molči. 1. Boljši je suh grižljej z ve¬ seljem, kakor polna hiša klavnih darov 1 ) s kregam. 2. Moder hlapec gospoduje nad neumnimi sinovi , 2 ) in deli dedšino med brati. 3 ) Sir. 10, 28. 3. Kakor se srebro v ognji, 4 ) in zlato v plavžu skuša, tako Gospod serca skuša. 5 ) 4. Hudobnež je pokoren hu- dobnimu jeziku, 6 ) in goljuf laž- njive ustnice posluša. 7 ) 5. Kdor uboziga zaničuje, očita njegovimu stvarniku; in kdor je vesel druziga nesreče, ne bo brez kazni. Zgor. 14, 21. 6. Sinovi sinov so starim krona, in očetje so čast svojim otrokam. 7. Abotniku se »ne prjstjajo zale besede, in poglavarju ne laž- njive ustnice. 8 ) 8. Kar kdo željno pri čakuje, mu je kakor nar dražji kamen; 9 * ) 33. „si grize ustnice a , to je znamnje hudobnih, piekanjenih im epo\. 34. Drugi prestavljajo: „Sivi lasje so častitljiva krona . 35. Pravični, pobožni jo dosežejo; Bog jim jo namreč da. 36. Tudi take reči, ki se nam dozdevajo, de se po naključji go c, og 1. Po klavnih daritvah so imeli gosti. Torej hiša polna klavnih darov tako hišo, kjer je polno dobrih jedil. Pomen: Slaba jed y miru vz bolje diši in tekne kakor dobre jedila, kjer ni miru. Glej zgor. , • 2. Gospodar mu skerb čez nespametne sinove izroči. \ he lejs iin. „ kteri sramoto dela 11 . . ■ • m „.i ,.j e _ 3. Modri hlapec razdeli po gospodarjevi smerti njegovo piemo. j . st gove sinove, ali pa gn s sinovi vred deduje. Ta pregovor uci, več velja kakor prostost in bogastvo. Glej Sir. 10, 28. 4. „e ognji“, v hebrejskim: „® kotlu 1 . 5..skuša v ognji terpljenja. Glej Sir. 2, 5. 6- Hudobnež stori, kar mu hudoben človek svetuje. • nrC stav- 7- ; goljuf posluša nje, ki ga uče, kako naj druge ™pe W e ' ^ r « d . ■jajo poleg hebrejskiga: ^Hudoben je, kdor i. ., „j J / ■ igto j no j 0 8- Ajdovski modrijan Aristotel pravi: „Laz je gre suv.nje ‘ * a |j d e bodo torej bilo, de so greški cesarji ob nastopu svojiga vladanj P le potem vselej resnico govorili. Vender je bila pa a persega nagnjenje v peljana, ko je bilo spačenje na Greskim splosno, n J Brekov do laži vsih stanov polastilo. . Kar kdo prav močno želi, to mu je kakoi drag mer. Bukve Pregovorov II. 362 kamorkoli se oberne, razumno dela. 10 ) 9. Kdor greh zakriva, iše pri¬ jaznosti; kdor vedno od njega go¬ vori, loči združene. * 11 ) 10. Več zda posvarjenje per modrim, kakor sto palic per be¬ daku. 11. Hudobni vedno prepirov iše; 12 ) pa neusmiljen angelj bo poslan zoper njega. 13 ) 12. Boljši je srečati medvedko, kteri so mladi vzeti, kakor be¬ daka, kteri se na svojo neumnost zanaša. 14 ). 13. Kdor dobro s hudim vra- čuje, ne pojde nesreča od nje¬ gove hiše. Rimlj. 12, 17: 1. Tes. 5, 15: 1. Pet. 3, 9. 14. Kdor vodo spuša, je za¬ četnik kregov; 13 ) preden pa terpi sramoto, pravdo opusti. 15. Kdor hudobniga opravi« čuje, in kdor pravičniga pogu- buje, sta obadva gnusoba pred Bogam. iz. 5, 23. 16. Kaj pomaga abotniku imeti bogastvo, ko modrosti ne more kupiti? 16 ) Kdor svojo hišo visoko zida, podertije iše, in kdor se podučenju ogiblje, bo prišel v nadloge. 17 ) 17. Kdor je prijatel, vselej ljubi; in brat se v sili pokaže. 18 ) 18. Aboten človek z rokami ploska, kadar se je poroka storil za svojiga prijatla. 19 ) 19. Kdor si razpertije izmiš¬ ljuje, prepire ljubi; 20 ) in kdor svoje vrata zvišuje, 21 ) iše po¬ dertije. 20. Kdor j e spačeniga serca, 2 2 ) ne najde dobriga; in kdor jezik spreobrača, 23 ) v nesrečo pade. 10. de bi dosegel, kar želi. Ta pregovor se tudi lahko obrača na želje po nebeškim kraljestvu, ki se biseru permerja. Kdor ima namreč serčne želje po Božjim kraljestvu, si tudi perzadeva, tako živeti, de ga bo dosegel. 11. Kdor pregreške, napake druzih zakriva, in jih ne raznaša, in če mu kdo kaj žaliga stori, rad odpuša, tak človek ohrani edinost in prijaznost med ljudmi: kdor pa druzih pregreške raznaša, jih ne odpuša, tak razdera edi¬ nost med ljudmi, in dela razpertije med njimi. 12. V hebrejskim: ... v jmnta iše a ; ker ljudi šunta in podpihuje. 13. Bog bo poslal hudiga angelja, ga kaznovat. Glej Ps. 77, 49. 14. Nevarniši je, se pečati z ošabnim neumnež.em, kakor z razdraženo zverino. 15. Kdor družim v škodo na svoje travnike vodo spuša ali obrača, si s sosedi prepir napravi (Glej 1. Mojz. 21, 20.). Tak človek naj ne čaka, de bi ga sosedje tožili, ker bi se pravda v njegovo škodo in sramoto iztekla, ampak naj ž njimi lepo poravna. 16. V hebrejskim: „ Čemu je kupnina v roki neumneža, de bi si modrost kupil? Saj nima pameti“; saj ni zanjo zrnožin. 17. Besedi: n Kdor svojo hišo .... v nadloge 11 , ni v hebrejskim. 18. V hebrejskim: „brat pa se v sili rodt u , t. j., zlasti v sili, v potrebi svojo ljubezen kaže svojimu prijatlu. 19. V hebrejskim: „ Človek brez pameti hitro v roko seže, in se za druzigu stori poroka 11 . Glej zgor. 6, 1 : 11, 15. 20. iše priložnosti, de bi se prepiral, ker od tod pride razpertje. Poleg hebrej- skiga: „Spačenost ljubi, kdor prepir ljubi 11 . 21. kdor vrata svojih ust široko odpera (glej Ps. 140, 3. Mih, 7, 3.), de bi se prepiral. 22. Drugi prestavljajo: „Kdor je nevošljiviga serca 11 . 23. kdor svoj jezik spreobrača, de zdaj tako, zdaj tako govori. 363 Bukve Pregovorov 17. 18. 21. Abotnik je rojen v lastno sramoto; 24 ) pa tudi oče nima ve¬ selja nad bedakam. 25 ) 22. Veselo serce leta pomla- duje; žalostni duh kosti usuši. Zgor. 15, 13: 16, 24. 23. Krivičnik 26 ) darila iz ne¬ drij 27 ) jemlje, de pota pravice sprevrača. 24. Modrost se sveti modrimu na obrazu; oči nespametnih švi¬ gajo do pokrajin zemlje. 28 ) Pridig. 2, 14: 8, 1. 25. Neumen siii je očetu v jezo, in v žalost materi, ki ga je ro¬ dila. 26. Ni dobro, 29 ) pravičnimu škodo delati, tudi ne poglavarja tepsti, 30 ) kteri prav sodi. 27. Kdor svoje govorjenje ber- zda, je učen in moder; in učen mož je blaga duša. 31 ) 28. Tudi abotnik velja za mo- driga, če molči, in za pametniga, če stiska svoje ustnice. 32 ) XVIII. Poglavje. Nezvest prijatelj aboten in hudoben človek; moder mož; hudoben jezik; meh¬ kužen in zanikern človek; Gospodovo ime; bogatin in bogastvo; človekovo serce; pravični sam sebe toži; če brat bratu pomaga; jezikova moč; dobra žena; prešestnica; ubožčeva in bogatinova beseda; v družbi prijeten človek. 1. Kdor bi se rad od prijatla ločil, perložnosti iše; vselej je svarila vreden. * 1 ) 2. Abotnik ne sprejme pa¬ metne besede, razun če mu kaj taciga poveš, kar mu tiči v sercu. 2 ) 3. Hudobnimu ni nič mar, če pride v globočino pregreh; tode za njim gre sramota in zaničevanje. 3 ) 4. Globoka voda so besede iz ust moža, 4 ) in prepoln potok je studenec modrosti. Spod. 20, 5. 24. V hebrejskim: „je rojen v sramoto svojimu očetu«. 25. desiravno bi ga imel že po natorni postavi ljubiti. 26. Krivični sodnik, ki se da z darili podkupiti. 27. darila, ki mu jih podkupovavec v nedrih, t. j., skrivcj pernese. 28. Moder, dober človek ima miren, prijazen pogled, vsacimu naravnos pogleda; neumnež, hudobnež pa je v pogledu nestanoviten, oci sem J meče. Drugi prestavljajo poleg hebrejskiga: ^modrimu je mo< očmi« (t. j , se po nji ravna), oči neumniga V a (je isejo j na pokrajinah zemlje 1,1 (t. j., povsod, z velikim trudam, in je vendei ne naj ejoj. 29. Hudobno je, komu škodo delati, celo pa pravičnimu. 30. gerdo ž njim delati, ga žaliti zavoljo pravičnosti. ^ 31. Drugi prestavljajo: ... ..učen možje bla-zi g a duha . 32. „če stiska svoje ustnice t. j., če svoj jezik za zo mi 1 el2l ‘ / ( i oc j. 1. V hebrejskim: „Po svojim poželenji ise modrosti, kdor se o< v vsaktero modrost se vtika«. . . . v he- 2. kar je po njegovih neumnih mislih, kar s e njegovim /.e ja P a ^ o d em njem blejskim: ^Neumnež nima veselja nad pametjo, amp t maje svojih misel«, t. j., abotniku ni mar pravo spoznanje, ampak le J mar, nad tem ima veselje, de drugim svoje neumnost dc n j£ ve č 3. Ce hudobni greh na greh naklada, mu poem sere pI ,j e njg- a , nespo- »e mara za nobeno svarjenje in opommovanje, m nj „ . korniga grešnika, čaka večna sramota, večno ci p jenje. 4. Kakor globoka voda so besede iz ust modnga moža. 364 Bnkve Pregovorov 18. 5. Ni dobro, gledati na osebo hudobniga, de bi zavoljo njega v sodbi od resnice 5 ) odstopil. 6 . Ustnice abotnikove se v prepir vtikajo, in njegove usta kreg napravljajo. 6 ) 7. Abotnikove usta so nje¬ gova nesreča in njegove ustnice so poguba njegove duše. 8 . Dvojezičnikove besede se zde priproste, pa segajo do oserč- ja. 7 ) — Strah podere leniga; meh¬ kužne duše pa bodo stradale. 8 ) 9. Kdor je mehkužen in za- nikern v svojim delu, je brat njega, ki svoj trud 9 ) zaprav¬ lja. ,0 ) 10 . Gospodovo ime je naj terd- nejši stolp 5 pravični vanj beži in je povišan. * 11 ) 11. Bogatinu je bogastvo nje¬ govo terdno mesto, in kakor mo¬ čen zid v ga obdaja. 12 ) 12 . Človekovo serce se povzdi¬ guje, preden pade, in se ponižuje, preden k časti pride. Zgor. 11,2. Sir. 10, 15. 13. Kdor poprej odgovori, ka¬ kor sliši, pokaže, de je neumen in osramotenja vreden, sir. 11 , 8 . 14. Moški duh prenaša svojo slabost; duha pa, ki je k jezi nagnjen, kdo ga more prenašati? 13 ) 15. Razumno serce modrost posede, in modrih uho je uka željno. 16. Darilo človeku pot raz¬ širja, in mu pred poglavarjem prostor dela. 14 ) 17. Pravični nar poprej sam sebe toži; (potem) pride njegov prijatel, in ga bo preiskal. 1S ) 5. „otf resnice u , t. j., od pravice odstopil. 6. V hebrejskim: „ Neumneževe ustnice kreg napravljajo, in njegove usta vpi¬ jejo po pretepu t.j., njegove neumne, zabavljive besede kreg podpihujejo, de se boj in pretep spočne. 7. Opravljivec in podpihovavec tako govori, kakor de bi slehernimu vse dobro iz serca vošil; pravi, de hoče dobro tebi in unimu, od kteriga govori; na videz mu je le za čednost in za vero mar. Vender pa škoduje tebi, ker ti slabe misli od bližnjiga obuduje, in škoduje tudi sebi, ker ljubezen do bliž- njiga ugasuje. V hebrejskim: „ Obrekovavcove besede so kakor sladčica, do oserčja segajo a . 8. Mehkužen, len človek se boji dela, in pride v revšino. 9. „svoj trud u , t. j., perdelke svojiga truda. 10. Lenuhu in zapravljivcu se enako godi; oba obožata in stradata. 11. Bog je pravičnimu kakor močna, nepremagljiva terdnjava, v kteri pribeža¬ lišč najde zoper svoje sovražnike, in je visoko povzdignjen nad vse njih napade. „ Bežati “ pomeni: po rešenji hrepeneti, in se Bogu zaupljivo in brez vsiga pomislika izročiti. 12. Nasproti pa hudobni bogatin ne zaupa v Boga, ampak v denar in v blago. V hebrejskim: ... „mesto, in visok zid po njegovih mislili 13. Človek vsako telesno hudo lahko prenaša, če je njegov duh močen ; kdor je pa slabiga duha, de mu zavoljo vsake majhne zoperue reči jeza skipi, ni v stanu nič prenesti, in je težak tudi drugim. V hebrejskim: .. . „ slabost; poterto serce pa kdo ga je v stanu potolažiti ?* 14. Na jutrovim nobeden ne pride brez daril pred vladarja. Glej 1. Kralj. 9,7.— Nobeden ne more k Bogu priti, kdor si ni z dobrimi deli pota pripravil. Glej Mat. 25, 34—46. 15. Pravični spozna svojo napčnost; pride potem še njegov prijatel k njemu, ga še bolj natanko preiskuje, de ga na pravo pot perpelje. — Grešnik naj Bukve Pregovorov 18. 19. 365 18. Y 7 adljej zatera pravde, in tudi med mogočnimi razsojuje. I6 ) 19. Če brat bratu pomaga, sta kakor terdno mesto; 17 ) in sodnije so kakor mestni zapahi. 18 ) 20. Človeku se s sadam nje¬ govih ust trebuh polni, in po¬ ganjki njegovih ustnic ga nasi- tujejo. 19 ) ♦ 21. Smert in življenje je v roki jezika; kteri ga ljubijo, bodo nje¬ gov sad vživali. 20 ) 22. Kdor najde dobro ženo, najde nekaj dobriga, 21 ) in bo pre¬ jemal veselje od Gospoda. 22 ) Kdor dobro ženo zaverže, 23 ) kaj do- briga zaverže; kdor pa prešest- nico obderži, je neumen in hu¬ doben. 24 ) 23. Ubožec govori z milimi be¬ sedami; bogatin pa terdd odgo¬ varja. 24. V d ruši ni prijeten človek je veči prijatel kakor brat. 25 ) XIX. Poglavje. Modli hvali priprostost, poštenost, resničnost, krotkost in poterpežljivost in graja tem čednostim nasprotne pregrehe. 1 , Boljši je revež, kteri hodi | v svoji priprostosti, kakor bogatin, svoje grehe spozna, potlej naj gre k svojima prijatlu, k spovedniku, in naj se jih spove, de ga on še bolj preiše, in na pravo pot pcrpelje. 16. Kadar pravdarji s sodnikovo sodbo niso zadovoljni, poravnajo svojo pravdo po vadljanji; tako tudi delajo mogočni, ki nobeniga sodnika čez se ne spoznajo. 17. Ce je edinost med brati, mestnjani, je njih hiša, njih mesto kakor močna terdnjava. 18. Dobra gosposka, pravični sodniki so kakor terdni zapahi per mestnih vra¬ tih, in branijo sovražnikam v mesto. V hebrejskim: „ Bratje, ki se sprejo, so tersi, kakor lerdo mesto, in njih prepir je kakor zapah v gradu a , to je, prepiri in pravde med brati dolgo tcrpe in se silno težko z lepo po¬ ravnajo. 19. Glej zgor. 12, 14: 13, 2. „ poganjki njegovih ustnic t.j., kar mu izmed ustnic poganja ali pride, to je, njegove besede ga nasitujejo z dobrim ali pa s slabim, kakoršno je že njegovo govorjenje, človeku se namreč sreča^ ravna po njegovim govorjenji. Ljudje ga spoštujejo ali pa zaničujejo, je srečen ali pa nesrečen po tem, kakor govori dobro ali hudobno. ^9. n v roki jezika“, t. j., v jezikovi oblasti, kteri jezik ljubijo, t. j., radi govore, bodo sad svojiga govorjenja želi, namreč dobro ali pa hudo, življenje ali pa smert. 21. „nekaj dobriga li , namreč pomočnico, ki mu pomaga prenašati težave sei a- njiga življenja, in si pridobiti večno zveličanje. 22. bo po nji prejemal od Boga veliko pobožniga veselja. 23. Kdor dobro ženo zaverže, ter se od nje loči. 24. če namreč taka žena v hudobii terdovratna ostane: nasproti pa, ce zena svojo pregreho obžaluje, in ji mož odpusti, je to znamnje kersans e ju czni (Avg.). Besedi: „Kdor dobro ženo zaverže . . . in hudoben u m v hebrejskim. 25. Kdor v obhoji z ljudmi pravo ljubezen skazuje, je veči prijatel, a oi as m brat, ki take ljubezni nima. V hebrejskim: „Nekteri ima ,el '° j" V® or v svojo nesrečo (ker 'so med mnozimi nekteri nezvesti); prija e , > > ga ljubi, mu je bolj vdan, kakor brat “. Bnkve Pregovorov 19. 366 kteri viha svoje ustnice, in je ne¬ spameten. *) 2. Kjer duša nima spoznanja, ni dobro; 1 2 ) in kdor je v nogah prenagel, se spotakne. 3 ) 3. Neumnost človeku noge spodnese; 4 ) in njegovo serce je zoper Boga vneto. 5 ) 4. Bogastvo močno pomnoži' prijatle; od reveža pa se ločijo še oni, ki jih je imel. 5. Kriva priča ne ho brez kazni; in kdor govori laži, ne bo ubežal. Dan. 13, 61. 6. Mnogi časte osebo mogoč- niga, 6 ) in so prijatli njemu, ki deli darove. 7. Revniga človeka sovražijo njegovi bratje, in tudi njegovi prijatli se odtegnejo deleč od njega. 7 ) Kdor le za besedami hodi, ne bo nič dobil; 8. kdor pa ima pamet, ljubi svojo dušo; in kdor razumnost hrani, bo srečo našel. 8 ! 9. Kriva priča ne bo brez kazni, in kdor govori laži, se pogubi. 10. Neumnežu se razveselje¬ vanje ne spodobi, in hlapcu ne gospodovanje nad pervaki. 11. Moževa razumnost se spo¬ zna po njegovi poterpežljivosti; in čast njegova je, krivico 9 ) pre¬ gledovati. 12. Kakor levovo rjovenje, taka je tudi jeza kraljeva; in kakor rosa na travi, taka tudi njega prijaznost. I0 ) 13. Žalost očetova je neumen sin, in prepirljiva žena je ko streha, ki vedno skozi njo kaplje. 11 ) 14. Hiša in bogastvo se od staršev dobi; umna žena pa samo od Gospoda. 12 ) 1. Boljši je, če je človek reven, in pošteno govori in ravna, kakor če je bogat, zraven pa nepošteno govori in dela; zakaj pervi je moder in bo po¬ slednjič srečen, drugi je pa nespameten, in bo poslednjič nesrečen. 2. Kdor ni še nič skusil, kdor nič ne prevdari, mu ne bo dobro. 3. Kdor prenaglo, brez premislika ravna, zabrede v greh in v nesrečo. 4. Neumnost je kriva, de človek v nesrečo pride. V hebrejskim: „Neumnost mu preve7'že pot u , neumnost ga vsiga spači. 5. de zoper Boga godernja*, kakor de bi mu bil Bog nesreče kriv, pa si je je sam. 6. V hebrejskim: „ Veliko jih is e obraza radodelnikoviga, in vsak je pri- jatel možu, ki deli darove “. Kdor rad deli, ima veliko prijatlov, tode malo pravih. 7. Drugi prestavljajo poleg hebrejskiga: „ bratje, koliko bolj se mu odtegu¬ jejo njegovi prijatli 8. „Kdor le za besedami hodi a (7. v.), t. j., kdor le lepih besedi iše, bodi si učenik ali učenec, ne bo imel nič koristi; kdor je pa moder, le tega iše, kar mu je v resnici koristno. Tak ohrani pravo modrost, in le dobro najde po nji. 9. „ krivico ki mu je bila storjena, „ pregledovati “. 10. Levovo rjovenje vse zveri v strah pripravi; ravno tako kraljeva jeza vse prestraši, ki so okrog njega. 11. Pomen: prepirljiva žena je družini in sploh vsi hiši ravno tako škodljiva kakor streha, ki skozi njo teče. 12. ker le Bog ji more dati take lastnosti, ki zakon osrečujejo. Greška prestava sedemdeseterih prestavljavcov ima pa tako le: „6r ospod je, ki možu da ženo enakih misel a . Iz te verste sklepajo sv. očetje, de naj katoličan ne jemlje Bnkve Pregovorov 19. 367 15. Lenoba navdaja s spanjem, in tolažljiva duša bo stradala. I3 ) 16. Kdor ohrani zapoved, ohrani svojo dušo; kdor pa svojo pot vnemar puša, u ) bo umeri. 17. Kdor se uboziga usmili, na obresti posodi Gospodu; 15 ) in mu bo povernil. 18. Strahuj svojiga sina, ne obupaj; 16 ) le umoriti ga ne misli. 19. Kdor je nepoterpežljiv, bo terpel škodo; če pa s silo kaj vzame, bo škoda dvojna. 17 ) 20. Svet poslušaj in krotitev sprejemaj, de boš poslednjič mo¬ der. 21. Veliko misel je v sercu človekovim; volja Gospodova pa ostane. ,8 ) 22. Reven človek je usmiljen, in boljši je ubožec kakor lažnji- vec. 19 ) 23. Gospodov strah (pelje) v življenje, in v obilnosti bo pre¬ bival, in nesreča ga ne bo za¬ dela. 20 ) 24. Lenuh vtakne svojo roko pod pasho, in je ne pernese k svojim ustam. 21 ) Spod. 26, 15. 25. A ko je brezbožnih tepen, se abotnik zmodn’; 22 ) ako pa modriga posvariš, sprejme kro¬ titev. 23 ) Spod. 21, 11. 26. Kdor očeta žali in mater zapodi, je ostuden in nesrečen. 24 ) 27. Šin! ne jenjaj nauka po¬ slušati, in naj ti ne bodo neznane besede vednosti. 25 ) neverke ali krivoverke, in nasproti katoličanka ne nevernika ali krivoverca, ker v takih zakonih, pravi sveti Ambrož, ne more biti vselej prave edinosti. t3. Lenoba dela človeka zaspanima, delavnost zatera, in kdor ne dela, mora stradati. 14. „kdor svojo pot 11 i. t. d., t. j., kdor zapovedi, svoje dolžnosti vnemar puša. 15. Kdor je usmiljen, Bogu posojuje in sicer za obilne obresti; ker Bog ne vrača le, kar se revnimu podeli, ampak še veliko po verhu da, in mnogotero poverne (Bazili). 16. „ne obupaj “ nad njegovim poboljšanjem. 17. V hebrejskim: n Kdor se togoti, mora škodo terpeti (mora kaznovan biti, de se poboljša); ako ga pustiš (brez kaznovanja), ga boš mogel še kazno- vati“, de se bo poboljšal. 18. Človek premišljuje, kaj bo storil, in vender se le to zgodi, kar Bog hoče. Človek obrača, Bog pa oberne. 19. Boljši je ubožec, ki ima dobro serce, in rad da, kar ima, kakor tak bogatin, ki sicer veliko obeta, pa nič ne da. V hebrejskim: „ Človek se perkupuje z dobrotljivostjo, in boljši je u i. t. d. 20. Kdor se Boga boji, ne bo v greh zabredel. 21. Lenimu se še skorej toži žlico v roko vzeti in jesti, nikar pa de bi se za jed kaj trudil. Lenuh je rajši lačen, kakor de b; delal. V hebrejskim: v ke- nuh vtakne svojo roko v skledo, bije k ustam ne pernese t.j., globoko z roko v skledo seže, in jo komej iz nje k ustam pernese. 22. Terdovratni hudobnež (v hebrejskim: n zanicevavec verej se po a zrn ne poboljša, vender pa utegne njegova kazen kteriga druziga manj spaccniga zmodriti in poboljšati, ker vidi, kaj tudi njega čaka. 23. Pametniga človeka opominovanje, svarjenje in kazen poboljša. . 24. V hebrejskim: . . . ..zapovedi, je sin, ki staršem sramo o in *,a os dela“. t 25. V hebrejskim: „Moj sin, ne poslušaj nauka, ki od besen moti os i ~a vračUje K . 368 Bukve Pregovorov 19. 20. 28. Kriva priča pravico za¬ smehuje, 26 ) iu usta hudobnih po- žerajo krivico. 27 ) 29. Zasmehovavcam so sodbe perpravljene, in telesam abotni- kov kladva, ki jih bodo tolkle. XX. Poglavje. Modri graja pijanost, jezo, laž, lenobo, hinavšino, krivico, gerdo ravnanje s starši, zateranje pobožnih, zanemarjanje storjenih obljub, in daje nektere nauke kraljem. 1. Vino nečistost dela, in pi¬ janost hrup; kdorkoli ima nad tem veselje, ne bo nikdar mo¬ der. ’) 2. Kakoršno levovo rjovenje, tak je kraljev strah; kdor ga draži, greši zoper svojo dušo. * 1 2 ) 3. V čast je človeku, ki se prepiram odteguje; vsi neumni pa se v krege vtikajo. 3 ) 4. Zavoljo mraza 4 ) ni hotel lenuh orati; torej bo po leti be¬ račil, in nič se mu ne bode dalo. 5 ) 5. Kakor globoka voda je svet v sercu človekovim; modri človek pa zajme. 6 ) Zgor. 18,4. 6. Mnogi ljudje se imenujejo usmiljeni ; 7 ) zvestiga moža pa kdo ga najde? 8 ) 7. Pravični, ki hodi v svoji priprostosti, bo srečne otroke za seboj pustil. 8. Kralj, ki na sodnjim sedežu sedi, razpodi s svojim pogledam vse hudo. 9 ) 9. Kdo je v stanu reči: Moje serce je čisto, jez sim brez greha! 3. Kralj. 8, 46: 2. Kron. 6, 36: Prid. 7, 21 : 1. Jan. 1, 8. 10. Dvojna tehtnica in dvojna mera, oboje je gnusoba pred Bo- gam. Zgor. 11, 1. Spod. v. 23. 26. Kriva priča sodbo in pravico zaničuje. 27. greh kakor vodo pijo (Job. 15, 16.), zlasti pa krive priče, ki bližnjimu v škodo brezvestno lažejo in krivo pričujejo. 1. Pijanost vnema poželjivost, ,a serca e a ' bo razumel (če resnico govoriš, ali ne), ki tvojo dM80 varuje, ega n spoznal; ne bo povernil človeku po njegovih delih . “ » . . 10. Ne pregleduj del pravičniga s hudobnim očesam, de bi aj napcnig njim našel, in ne spodkopuj mu sreče. Zakaj de ne, pove nah ® '0 .. . 11. zakaj grešiti je nekaj človeškiga, in še pravični večkrat pa e, o )c ne ostane v grehu, ampak kmalo vstane, če je bil pade , in £ re «» a i; e so memogrede oglasil, ne pa per njem uselil (Kriz., Avg., Greg. ■ •j )ni pregreški, ki se pravični iz človeške slabosti z njim 1 za o zuj , ^ vjra J ki mu dušniga življenja, vere, ljubezni, in posvečujoče gna e '■ jn s - ( mejo (Beda). Vse drugači pa je s hudobnim: On se * * * * v *. ,e .' Ji zv »linami za- iz njega ne pomaga; zavoljo grešne navade je pod lastnim kopan, pravi sveti Avguštin. 13. in bi je na te ne zvalil, ter tebe kaznovab 13. »ne bodi nevošljiv “ zavoljo njih puhle sreče. zemlji, dolžan 14. Časti Boga in kralja, ki si mu, ko Božjimi, namestniku na zenuj , 380 Bnkve Pregovorov 24. 25. 22. zakaj njih poguba naglo pride, in kdo ve razdevanje obeli? 15 ) 23. Se to za modre: I6 ) V sodbi na osebo gledati n ) ni dobro. 3.Mojz. 19,15: 5. Mojz. 1, 17: 16,19. Sir. 42, 1. 24. Kteri liudobnimu pravijo: Ti si pravičen, take bodo ljud¬ stva klele, in rodovi jih bodo studili. 25. Kteri ga pa svare, bodo hvaljeni, in blagoslov bo prišel čez nje. 26. Pravi odgovor je kušljej na ustnice. 18 ) 27. Opravi zunej svoje delo, in pridno obdelaj svojo njivo, de si boš potlej hišo zidal. 19 ) 28. Ne pričaj brez potrebe zoper svojiga bližnjiga, in s svojimi ust¬ nicami nikogar ne zapeljuj. 29. Ne govori: Kakor je on meni storil, tako bom jez njemu storil; vsakimu bom povernil po njegovim delu. Zgor. 20, 22. 30. Šel sim čez njivo leniga človeka, in skozi nograd neum- niga moža; 31. in glej, vse je bilo polno kopriv, in ternje je pokrivalo nje¬ govo poveršino, in kamnata ograja je bila poderta. 32. Ko sim to vidil, sim si k sercu vzel, in iz zgleda sim si nauk posnel, 20 ) 33. ter sim rekel: Nekoliko boš spal, nekoliko dremal, mer- vico boš roke skrižem deržal, de bi počival; 34. in pomanjkanje bo čez te prišlo kakor tekavec, in siro¬ maštvo kakor orožen mož. 21 ) XXV. Poglavje. Čast Božja in kraljeva; ne bahaj se; vari se pravde; skrivnosti ne razglašaj; beseda o pravim času je kakor zlate jabolka; svarjenje dano modrimu in po¬ kornimi! je kakor zlat uhan; vesel oznanovee je enak hladilu; bahač je enak oblakam brez dežja; mehka beseda omeči terdobo; ne obiskuj prepogosto soseda, pokorsino zavoljo vesti (Rimlj. 13, 5.), in ogibaj se družine tacih, ki od nju slabo govore. V hebrejskim: ... „kralja, in s šuntarji se ne pečaj ! a 15. v kdo ve u , kako Bog in kralj hudobneža razdevata, kaznujeta? 16. Te besede so napis naslednjih (v. 23—34.) pregovorov. 17. „n« osebo t. j., na mogočnost, bogastvo, plemenitost ali imenitnost člo¬ vekovo. 18. Pravi odgovor je znamnje prijaznosti, kakor kušljej. 19. ,,/ižšo zidal “, t. j., olepšal. Skerbi nar prej za potrebno hrano, potlej se le za zložnost in lepoto. 20. Življenje leniga človeka, pravi sveti Gregori, je vse s koprivami, s ter- njem obrašeno, je polno posvetnih želja in hudobij, ki dušo zbadajo. Zid lepe sramožljivosti, ki je bil okrog njega postavljen, je do tal podert. Ko modri vidi hudobniga v takim žalostnim stanu, si iz vse moči prizadeva, čedalje boljši prihajati. 21. n kakor tekavec 11 , t. j., tako naglo in hitro kakor človek, ki s kakošnim naznanilam hitro po potu teče; v kakor orožen mož li , ki se mu ne more nihče zoperstaviti. Glej zgor. 6, 11. Bukve Pregovorov 25. 381 de se te ne naveliča; kriva priča je kakor meč; upanje v nezvestima je kakor gnjil zob; žalostnimu vesele pesmi peti ni dobro; žalost je škodljiva; sovraž¬ niku stori dobro; temni obraz odverne opravljanje; s prepirljivo ženo živeti je težavno; ne preiskuj Božjima veličastva; kdor jezika ne kroti, je kakor mesto brez ozidja. 1. Tudi ti pregovori so Sa¬ lomonovi, ki so jih nabrali možje Ezekija, Judoviga kralja. 1 ) 2. Božja čast je perkrivati besedo, kraljeva čast pa je go¬ vor preiskovati. 2 ) 3. Kakor nebo zgorej, in zemlja spodej, ravno tako neza- popadljivo je kraljevo serce. 3 ) 4. Vzemi srebru žlindro, in prav čista posoda se bo poka¬ zala. 5. Vzemi hudobne kralju spred oči, in njegov sedež se bo s pra¬ vico uterdil. 4 ) 6. Ne bahaj se pred kra¬ ljem, in ne stoj na mestu veli- kačev. 5 ) v 7. Zakaj boljši je, de se ti reče: Pomakni se sem gori, ka¬ kor de bi bil ponižan pred po¬ glavarjem. 6 ) 8. Kar so tvoje oči vidile, nikar ne nosi hitro k pravdi, morde bi potlej ne mogel popra¬ viti, ako bi bil svojiga prijatla onečastil. 7 ) 9. Obravnaj s prijatlam svojo pravdo, in ptujcu skrivnosti ne razodevaj j 10. de te kje, ko sliši, ne ozmerja, in ti očitati nejenja. 8 ) — 1. Ob času kralja Ezekija je živelo več modrih in učenih mož (4. Kralj. 18, 26.). Leti so iz deržavnih letnikov ali letnih zapisnikov (glej zgor. 1, 1. razi. 1.) še nekaj Salomonovih pregovorov odbrali, ter jih poprej nabranim pridjali. 2. Bog kaže svojo visokost v svojih skrivnostnih besedah in v svojih skritih namenih in sklepih; kraljeva visokost pa se kaže v preiskovanji in pravim spoznanji Božjiga razodenja in njegovih namenov in sklepov. Kralji in vsi vladarji naj bi tedaj imeli per vladanji svojih narodov tale namen pred očmi: Božjo voljo kar nar bolj mogoče spoznavati in spolnovati. 3. Kralji so Božji namestniki na zemlji. Kakor so Božje pota neizvedljive, tako kralj tudi v tem Boga posnema, de svoje modre namene prikriva. 4. Ljudstvo in dežela sme dobro, blagor in stanovitno srečo le tadaj perčako- vati od svojiga vladarja, kadar ima vestne in zveste svetovavce okrog sebe. 5. Pred kraljem se nikar ne povišuj, in ne iši visoke časti, imenitne službe; sicer bi te morde še bolj ponižal. — Časti so tudi skerbi, polne težav in nevarnost. 6. Glej Luk. 14, 10. Ponižni bo povikšan, prevzetni pa ponižan. L Prenaglo ne začenjaj pravde, in v tem še svojim očem ne zaupaj, de komu ne storiš krivice; zakaj storjeno škodo je težko popraviti. Drugi pa 7. in 8. versto po hebrejskim izvirnim spisu tako dele in prestavljajo: 7- •.. »ponižan pred poglavarjem, na kteriga so tvoje oči (tako silno) gledale. 8. Ne hiti ven k prepiru, de, če te bo uni zasramoval, ne boš mogel po¬ slednjič reči: Kaj čem zdaj početi?' 1 Če si se z bližnjim zavoljo kake reči speri, poravnajta jo med se oj, ega Pa, kar sta med seboj imela, drugim nikar ne pravi, de te ne bo graja m zaničeval, ko bi zvedil, de ga raznašaš. Drugi poleg hebrejskiga: „vozem pravdo s prijatlam, pa ne razodeni njegove skrivnosti, de te^ ne m za¬ sramoval, kdor bo slišal, in se sramota nikoli ne odverne , t. j., ako 382 Bukve Pregovorov 25. Milost in prijaznost otevate; ohrani si ji, de se ti ne bo kaj očitalo. 9 ) 11. Beseda o pravim času go¬ vorjena je kakor zlate jabelka na srebernih posteljicah. I0 ) 12. Modriga in poslušavno uho svariti je kakor zlat uhan in bli- šeč biser. * 11 ) 13. Kar je sneženi hlad ob času žetve, 12 ) to je zvesti poslanec nje¬ mu, ki ga je poslal$ on mu stori pokojno duŠO. Spod. 26, 6. 14. Bahač, ki obljube ne do¬ polni, je kakor oblaki in veter, ki dežja ne pernesejo. 15. S poterpljenjem l3 ) se po¬ glavar potolaži, in mehka beseda terdobo omeči. Zgor. 15, 1. 16. Ako si najdel med, jej ga, kolikor ti je treba, de ga kje presit ne izbljuješ. 14 ) 17. Zaderžuj nogo od hiše svo¬ jiga bližnjiga, 15 ) de te ne bo kdaj sit, in te ne bo sovražil. 18. Človek, kteri po krivim priča zoper svojiga bližnjiga, je kakor strel in meč in ojstra pu¬ šica. 19. Kakor gnjil zob in trudna noga je zaupanje v nezvestiga ob času stiske, 20. in kakor če kdo plajš zgubi v mrazu. 16 ) — Pobitimu sercu pesmi peti je kakor kis na so- litarji. 17 )— Kakor molj oblačilu, in červ lesu, tako škoduje ža¬ lost sercu človekovimu. 18 ) 21. Ako je tvoj sovražnik la¬ čen, daj mu jesti; ako je žejin, daj mu vode pitij Rimlj. 12, 20. 22. žerjavico namreč mu boš na glavo nosil, 19 ) in Gospod ti bo povernil. 23. Sever dež odžene, in te¬ men obraz opravljivi jezik. 20 ) 24. Boljši je v kotu na strehi sedeti, kakor s prepirljivo ženo v ravno tisti hiši. Zgor. 21, 9. imaš s poprešnjim prijatlam kakošno pravdo, ne raznašaj skrivnosti, ki ti jo je bil poprej zaupal. Taka nezvestoba bi ti za vselej sramoto nakopala. 9. Naši prijatli in zavetniki od nas dobro mislijo, in nas zagovarjajo, če v stisko pridemo. Besedi: „ Milost ... očitalo 11 , ni v hebrejskim. 10. posteljicah 11 , drugi: „r, srebernih skledicah drugi: n na srebernih stal - cih li , t. j., se prav lepo poda. 11. Svarjenje dano modrimu človeku, ki ga rad posluša, se ravno tako lepo poda, kakor ušesu zlat uhan. Poleg hebrejskiga: ,,Kakor zlat uhan in Uš]) iz naj čistejšiga zlata je, kdor posvari modriga, ki ima pokorno uho 11 . 12. S snežnikov na Libanu dobivajo Jutrovci poletni čas snega, de si ž njii« pijače hlade. 13. „<$' poterpljenjem *, drugi prestavljajo: ,.iS' pohlevnostjo “. 14. Nedolžno veselje je perpušeno, tode naj ga človek pametno in zmerno vživa. 15. Ne obiskuj prepogostama svojiga prijatla, de se te ne naveliča. 16. zaupanje v nezvestiga je prazno in neprijetno, ker od njega človek ne dobi pomoči, ki je je perčakoval. 17. Žalostnim vesele pesmi peti, je ravno tako nepristojno, kakor kis ali jesih na solitar ali na lugasto sol vliti, ki zasumi, in hud smrad dela. Brentano prestavlja hebrejsko: „kakor če kdo kis v rano vlije 11 , kar močno skli. 18. Besedi: „Kakor molj . . . sercu “ ni v hebrejskim. 19. ga bo rudečica spreletela, se'bo sramoval, ga boš ogrel, k ljubezni vnel (Avg.). Glej Rimlj. 12, 20. 20. Ko bi obrekovavca radi ne poslušali, bi molčal. Bnkve Pregovorov 25. 26. 383 25. Kar je merzla voda žejni duši, to je vesela novica iz daljne dežele. 26. Kakor z nogo skaljen stu¬ denec, in kakor skažen vir je pra¬ vični, ki pred hudobnim pade. 21 ) 27. Kakor njemu, ki je preveč medu, ni dobro; tako njega, ki veličastvo preiskuje, častitljivost potare. 22 ) Sir. 3, 22. 28. Kakor odperto mesto brez ozidja, tak je človek, ki ne more v govorjenji svojiga duha zader- ževati. 23 ) XXVI. Poglavje. Bedaku se čast ne pristuje; nezaslužena kletev ne zadeva njega, nad komur se izrekuje; ne govori z bedakam po njegovi neumnosti; kdor bedaku kaj sporoči, bo škodo terpel; abotniku čast skazovati je prazno in neumno; modri pregovori se ne pristujejo bedakam; sodba pravde dokonča; bedak psu podoben; lenuh se boji nevarnost, kjer jih ni; človek, ki se v ptuje pravde vtika; potuhnjen pri- jatel; podpihovavec; napuhnjen človek s hudobnim sercam; sovražnik se že po govorjenji spozna; kdor drugim nesrečo perpravlja, bo njega zadela; perliznjen, hinavsk človek. 1. Kakor sneg po letu in dež ob žetvi, ravno tako nepristojna je bedaku slava. 2. Kakor ptica kam drugam leti, in vrabec hodi kamor si bodi; ravno tako kletev, brez vzroka') izrečena nad kom, čež-nj leti. * 2 ) 3. Konju bič, in oslu uzdaj neumnežem pa šiba po herbtu. Zgor. 23, 13. 21. Kakor je žalostno gledati skaljen studenec, ravno tako britko je viditi pra- vičniga, ki vpričo hudobniga v nesrečo pride. Nar veči nesreča pa je greh. Brentano pa takole razlaga: Kakor se skaljen (moten) studenec spet učisti, ravno tako tudi zaterana, obrekovana nedolžnost, ter spet zadobi svojo čistoto in blišobo. 22. Med je sicer dober, tode preveč ga vživati, težavo dela in je škodljivo zdravju. Dobro je, hrepeneti po spoznanji Božjim, ter premišljevati skrivnosti Božje, tode škodljivo je, če jih kdo pregloboko preiskuje, ter si jih s svojo omejeno in plitvo pametjo misli zapopasti; ali če le iz nečimerne radovednosti veličastvo Božje pretuhluje, in svojiga uma ukam svete cerkve ne podverže, kaj taciga ga zapelje v naj veči in naj hujši zmote. — V hebrejskim: „Adoi preveč medu je, mu ne bo dobro, in kdor težke reči preiskuje, mu bo pretežko “. 23. V hebrejskim: ... „ človek, ki svojiga duha ne krotr 1 , t. j., kdor svoji i strast ne kroti, svojih počutkov ne berzda, je v silno veliki nevarnosti, dušnim sovražnikam v roke priti. t- „brez vzroka u , t. j., nezaslužena kletev nikogar druziga ne zadene. 2. Kakor zleti ptica čez človeka, ter se nanj ne usede; ravno tako zleti nezas u. žena kletev čez njega, nad komur je izgovorjena, ter ga ne zadene. 1 hc re J M '"J' „Kakor vrabec . . . kakor lastovka “ . • • Brentano pravi : 1 'odoba v kuuoi lustov/ia“ sc tukaj prav perlega; kakor se namreč lastovka v (e/.o o verne, 'Z ktere je prišla: ravno tako se tudi kletev vanj verne, ter njega za¬ dene, kdor jo je izrekel. 384 Bnkve Pregovorov 26. 4. Ne odgovarjaj abotniku po njegovi neumnosti, 3 ) de mu ne boš enak. 5. Odgovori neumnežu po nje¬ govi neumnosti, 4 ) de se ne bo modriga mislil. 6. Kruljev na nogah je in krivico pije, kdor po neumnim poslu kaj sporoči. 5 ) Zgor. 25, 13. 7. Kakor ima hrom zastonj lepe pisali, ravno tako nepristojni je pregovor ustam neumnežev. 6 ) 8. Kdor neumnežu čast skaže, je kakor on, ki verže kamen na grobljo Merkurjevo. 7 ) 9. Pregovor v ustih bedakov je kakor tern, ki se vsadi v roko pijancovo. 8 ) 10. Sodba pravde dokončaj in kdor bedaka k molčanju perpravi, jezo utolaži. 9 ) 11. Kakor pes, ki se verne k temu, kar je izkozlal, tak je ne¬ umnež, kteri svojo neumnost po¬ navlja. 10 ) 2. Pet. 2, 22. 12. Si li vidil človeka, ki se sam sebi moder zdi? — Več je upati od norca kakor od njega. “) 13. Lenuh pravi: Lev je na potu, levinja na cestah. 12 ) 3. Ne govori in ne delaj ž njim tako hudobno, zarobljeno, kakor on govori in dela. 4. ,,po njegovi neumnosti- l , t. j., odgovori mu, uči in svari ga tako umevno, razložno in poljudno, de bo lahko s svojo neumno pametjo tvoje nauke in svarila razumel in sprejel. 5. Kdor svoje opravila neumnimu, hudobnimu človeku izroči, ne bo po njem nič dosegel, še škodo in krivico bo terpel. 6. Kakor hromiinu človeku njegovo stegno nične pomaga, ravno tako tudi neumnimu nič ne koristijo modri pregovori, kijih ima le v ustih, v djanji pa jih ne spolnuje. 7. Bedaku čast skazati je ravno tako nespametno in nepotrebno, kakor k Mer- kurjevimu stebru kamen vreči. Malika Merkurja so neverniki častili ko varha popotnikov, torej so njemu v čast znamnja ob cestah stavili. Memogredoči so kamne zraven metali, de bi se mu s tem perkupovali; po tem takim so sča- sama velike groblje kamnja zraven tacih stebrov nametali. — V hebrejskim: „Kakor mošnja dražili kamnov na groblji, ravno tako če kdo bedaku čast skaže Drugi: „ Kakor ko bi kdo dragi kamen s slabimi kamni okoval, ravno tako je, če kdo abotniku čast skaže'- 1 . 8. Pijanec ne čuti, če se zbode; tako tudi neumnež ali hudobnež ne čuti, de pregovor, ki ga ima v ustih, ki ga drugim pravi, ravno njega zbada, njega zadeva; torej se ne poboljša, temuč ostane v svoji hudobii. Koliko je tacih oterpnjenih hinavcov, ki Jezusove lepe nauke drugim pravijo, sveto pismo berejo in razlagajo, in vender jih beseda Božja ne gine, de bi se poboljšali in po nji živeli! Drugi pa tako le razlagajo: Kakor pijanec, kadar ternjevo vejo v roke dobi, ž njo sem ter tje maha, in druge rani, tako abotnik, hu¬ dobnež modre pregovore napak obrača, ker ne razume njih pomena. 9. Kakor sodnikova razsodba konča pravde, ravno tako jezi, sovraštvu, pre¬ piram konec stori, kdor njega užene, de umolkne, kteri jih je bil napravil. 10. Na jutrovim radi primerjajo vse nečedno in gerdo z nesnažnim in per njih močno zaničevanim psam. Pes je Turkam še dandanašnji nesnažna žival, ne sme v hišo, in če se njih obleke dotakne, ga ubijejo. Na Turškim tedaj ps> žive pod milim nebam, se po ulicah klatijo, in žro le, kar jim kdo iz usmi' ljenja verže, ali pa merhovino in druge nesnage, ki jih na ulice mečejo. Perm. 2. Petr. 2, 22. 11. Človek, kteri svoje napake in slabosti spozna, se bo prej poboljšal, kakor uni, ki se modriga in pobožniga misli, pa res ni. Prim. 1. Kor. 8, 2. 12. Lenuh vidi nevarnosti, in se jih boji, kjer jih ni. Bnkve Pregovorov 26 . 385 14. Kakor se verte vrata na svojih tečajih, tako lenuh v svoji postelji. I3 ) 15. Lenuh svojo roko pod pa- zdiho derži, in jo le s težo do svojih ust pernese. Zgor. 19, 24. 16. Lenuh se sam sebi modrejši zdi, kakor sedem mo'ž, ki pra¬ vijo pregovore. 14 ) 17. Kdor se memo grede ne¬ voljno v ptuj prepir vtika, je ka¬ kor kdor psa za ušesa zgrabi. 15 ) 18. Kakor je škodljiv, kdor za smert pušice in sulice meče: 19. ravno tako človek, kteri z zvijačo svojimu prijatlu l6 ) ško¬ duje; in kadar se zaleze, pravi: Igraje sim storil! 17 ) 20. Ko derva poidejo, ugasne ogenj; in ko se odpravi podpi— hovavec, jenjajo prepiri. 21. Kakor oglje per žerja¬ vici, in derva per ognji, ravno tako togoten človek prepire vname. Zgor. 15, 18. 22. Podpihovavcove besede se pozdevajo nedolžne, pa vender v oserčje sežejo. 18 ) 23. Kakor perstena posoda, ko bi jo hotel s sreberno peno olep¬ šati, so napuhnjene ustnice s pre- hudobnirn sercam združene. 19 ) 24. Sovražnik se spozna na ustnicah, kadar v sercu goljufijo plete. 20 ) 25. A ko ravno ponižno govori, mu ne verjemi; zakaj sedem hu¬ dobij 21 ) je v njegovim sercu. 26. Kdor zvijačno perkriva jezo, njegova hudobija se v zbi- rališu razodene. 22 ) 27. Kdor janio koplje, bo va- 13. Lenuh je podoben vratam, ki se vedno verte na svojih tečajih, in se vender iz njih ne premaknejo; ravno tako se tudi lenuh obrača po svoji postelji, in vender le v nji ostane; lenuh nerad vstaja. 14. Kdor si v svoji prevzetnosti dopade, si misli, de je modrejši kakor veliko pametnih mož skupej. 15. Kdor se nepoklican v prepir vtika, mu prepiravci ne bodo hvale vedili, ampak ga bodo zmerjali, ali mu pa še kaj hujšiga storili. 16. „svojimu prijatlu“, t. j., svojimu bližnjimu. 17. Kdor svojimu bližnjimu na skrivnim škoduje, zraven se pa dela, kakor de bi mu dobro želel, je enak tacimu, ki skrivaj na koga strelja. Tak je bolj nevaren, kakor očiten sovražnik, ker temu se lahko v bran postaviš, ali pa se mu ogneš.— V hebrejskim: ,, Kakor on, ki goreče pušice meče, in proži usmertivni strel, tak je čtovek, kteri prijatla žali, in potlej pravi: Saj sim le iz norčije storil ! x Pomen: Aboten človek, ki pušice okrog meče, ne misli sicer umoriti, pa vender le umori; tedaj se lahko tudi z norčijo bliž¬ njimu škoduje. Ne glej tedaj le na namen, kadar kaj delaš, ampak tudi na nasledke svojiga dela. 18. Globoko v serce sežejo in ga ranijo. Glej zgor. 18, 8. 19. Besede potuhnjeniga človeka, ki ima hudobno serce, so kakor popenjena perstena posoda, tedaj lepe, pa malo vredne. , 'HO. V hebrejskim: n Z ustnicami se sovražnik hlini, v sercu P a goju/ij 1 snuje a , ali kuha. 2*. „ sedem hudobij u , t. j., veliko hudobij. , 22. Hinavec svoje sovraštvo zakriva z lepimi besedami, te pozdrav ja i. • •» per sodnii pa boš vidil, de ti misli škodovati, ondi tedaj se njegova u o ija pokaže. V hebrejskim: „Hinavšina (drugi: „Prija«no pozdrav janje ) so vrastvo zakriva, v zbirališu pa se njegova hudobija razo c ene Sto III. 386 Bnkve Pregovorov 26. 21. njo padel; in kdor kamen vali, resnice; in sladke usta 25 ) pogin se bo nanj prevalil. 23 ) napravljajo. 28. Goljufen jezik 24 ) ne ljubi XXVII. Poglavje. Ne hvali sc; abotnikova jeza je silno težka; boljši je graja kakor ljubezen, ki vse pregleda; sit in lačen človek; prijatlovi dobri sveti; človek, ki lahkovoljno zapusti svojo domačijo; hrepeni po modrosti; razumni se ogne hudimu, ne pa priprosti; človek, ki preveč koga hvali; ko raztergana streha je prepirljiva žena; prijate! zbrusi prijatla; kdor svojimu gospodarju zvesto služi, čast doseže; razumni kmalo spozna človeka; človeške oči se nikoli ne nasitijo; hvala deva človeka na skušnjo; abotnik ostane aboten; bodi skerben gospodar. 1. Ne hvali se zavoljo jutriš— njiga dneva, ker ne veš, kaj pri¬ hodnji dan seboj pernese. ’) 2. Drugi naj te hvali, ne pa tvoje usta; ptuji, ne pa tvoje ust¬ nice. 3. Težek je kamen, in težko- ten je pesek; pa bedakova jeza * 1 2 ) je težji, kakor oba. Sir. 22, 18. 4. Jeza 3 ) nima usmiljenja, tudi ne kipeča togota; in kdo je v stanu silo razdraženiga prenesti? 4 ) 5. Boljši je očitno svarjenje, kakor skrita ljubezen. 5 ) 6. Boljši so rane od njega, ki ljubi, kakor goljufni kušljeji od njega, ki sovraži. 6 ) 7. Sita duša tapta satovje; lačna duša pa tudi grenko vzame za sladko. Job. 6, 7. • 8. Kakor ptica, ki zbeži iz svojiga gnjezda, tako človek, kteri zapusti svoj kraj. 7 ) 9. Mazilo in mnoge dišave razvesele serce; prijatlovi dobri sveti pa so duši prijetni. 10. Svojiga prijatla in prijatla svojiga očeta ne popusti; v hišo svojiga brata pa ne hodi v dan svoje nadloge. 8 ) Boljši je imeti 23. Glej Pridig. 10, 8. Ps. 7, 16. 17. Sir. 27, 28. 29. 24. »Goljufen jezik u , t. j., hinavsk jezik, potuhnjen človek. 25. „ sladke usta“, t. j., priliznjen, hinavsk človek. 1. Ne zanašaj se na juteršnji dan. Glej Jak. 4, 13. i. d. 2. Raztogoteniga bedaka ni prenesti, ker se ne da potolažiti. Drugim pomeni ,.jeza“ — otožnost, čmernost. 3. „Jeza . . . in kipeča togota“ laeiga abotniga, ali otožniga, čmerniga člo¬ veka nima usmiljenja. 4. V hebrejskim: »Grozovitost je togota, in jeza je naliv (ali: »povodenj^, drugi: »nevihta 1 ‘j; in kdo je v stanu sumljivost (drugi: ,,nevošljivost“) prenesti?“ t. j., sumljivost je še grozovitniši kakor jeza. 5. »skrita ljubezen“, ki se namreč v djanji ne kaže, ki napačnosti svojimu prijatlu pregleda, mu jih ne razodene, ga ne posvari. 6. V hebrejskim: „Prijatel rani iz dobriga namena, sovražnikovi kušljeji pa so hinavšina“. 7. Kdor lahkovoljno, brez premislika svojo domačijo, svoj stan in poklic zapusti, je podoben ptiču, ki iz gnjezda skoči, in je potem v mnogi nevarnosti. 8. Zanesi se bolj na svojiga in svojiga očeta prijatla, kakor na brata, in pojdi v sili k unimu poprej, kakor k temu pomoči iskat. Bukve Pregovorov 21 . 387 soseda 9 ) blizo, kakor brata de¬ leč. 11. Perzadevaj si, moj sin! za modrost, in razveseljuj moje ser¬ ce ; de boš očitavcu mogel odgo¬ vor dati. 10 ) 12. Prebrisan vidi nesrečo, in se skrije; priprosti gredo' memo, in terpijo škodo. Zgor. 22, 3. 13. Vzemi obleko njemu, kije za ptujiga porok, in namesti ptu- jih ga ti rubi. Zgor. 20, 1«. 14. Kdor po noči vstaja, in svojiga bližujiga z močnim gla- sam blagoslavlja, je enak njemu, ki ga kolne. 11 ) 15. Votla streha o zimskim času, in prepirljiva žena ste si enake; Zgor. 25, 24. 16. kdor jo zaderžuje, je ka¬ kor de bi veter uderževal, in olje v svojo v desnico stiskal. 12 ) 17. Železo se z železarn brusi; človek pa obraz svojimu prijatlu zbrusi. ,3 ) 18. Kdor varuje figovo drevo, bo jedel njegov sad; kdor pa je varil svojiga gospodarja, 14 ) bo čast dosegel. 19. Kakor se zasvetijo v vodi obrazi njih, ki vanjo gledajo, tako so človeške serca očitne modrim. 1S ) 20. Pekel in brezen nista ni¬ koli polna; ravno tako tudi člo¬ veške oči niso nikdar site. sir 14, 9. 21. Kakor se srebro v topiv- njku, in zlato v peči poskusi; tako se poskusi človek po ustih hva- livcovih. 16 ) — Serce hudobniga iše hudobije, pošteno serce pa iše modrosti. 17 ) Zgor. 1-7, 3. 22. Ako bi neumneža v stopah stolkel, kakor se pšeno v stopi dela, bi se mu ne vzela njega neumnost. 23. Skerbno glej na stan svoje živine, in ogleduj svoje čede; 24. zakaj ztnirej ne boš imel 9. »soseda 11 , t.j., prijatla. V hebrejskim: »Boljši je bližnji sosed kakor daljni brat Lt . 10. „ očitavcu kteri mene, tvojiga očeta, zasramuje ali opravlja. Moder sin je nar boljši priča očetove poštenosti. H. Kdor te preveč hvali, in ti srečo vosi, se hlini, misli si, de te graja. Pre¬ velika hvala je na pol graja. 12. Kdor misli prepirljivo, jezično žensko ugnati, de bi molčala, se ravno tako zastonj trudi, kakor tak, kteri bi hotel veteruderžati ali olje v pest stisniti; zakaj olje bi mu skozi perste šinilo, in bi ga le še bolj umazalo. Drugi pre¬ stavljajo: ... uderževal , in bo olja za svojo roko potreboval t. j., jo bo pretepel, ranil, ter olja za mazilo potreboval. 13. prijatel svojiga prijatla zbrusi, omika, zuri v učenosti in čednosti. 14. kdor pa svojimu gospodarju zvesto služi in ga škode varuje. 15. Kakor človek svoj obraz v vodi vidi, tako modri svojo podobo gleda v zerkalu svojiga serca; se spozna iz svojih misel, želja, iz svojiga nagnjenja. V hebrejskim: „ Kakor je v vodi obraz proti obrazu obernjen, ravno tako človekovo serce proti sercu druziga u ■ — Kakor se ti do družil) °l )naaa • tako tudi oni do tebe. „ . . . 16. Kakor se zlato in srebro v ognji poskusi, ali je čisto ali pa se z in(,as ravno tako se tudi človek pokaže po hvali, ki jo prejme a.i ,e 1,101 1 nespameten. Nespameten je, če ga hvala dela prevzetniga m osa ni„a > n,0 390 Bnkve Pregovorov 28. 29. teti, in druge zavida, ne ve, de bo revšina nad-nj prišla. Zgor. 13, ll. 23. Kdor posvari človeka, se mu bo potem bolj perkupil, ka¬ kor tisti, kteri ga slepi s perliz- njeniin jezikam. 24. Kdor svojimu očetu ali ma¬ teri kaj zmakne, in pravi, de to ni greh, 22 ) je ubijavcov to- varš. 23 ) 25. Kdor se baha in košati, 24 ) prepire napravi; kdor pa v Go¬ spoda upa, bo ozdravljen. 25 ) 26. Kdor se na svoje serce zanaša, 26 ) je abotnik; kdor pa modro ravna, on bo ohranjen. 27. Kdor ubogimu daje, mu ne bo pomanjkovalo; kdor pa proš- nika zaničuje, bo pomanjkanje terpel. 28. Ko se hudobni povzdigne¬ jo, se ljudje skrivajo; ko pa po¬ ginejo, se množe pravični. XXIX. Poglavje. Zaničevavec svarjenja; množitev pravičnih in gospodovanje hudobnih; človek, kteri modrost ljubi; kteri kurbe pase; pravičen kralj in lakomen mož; perlizo- vavec; hudobnež in pravični; zapeljivci in modri; kervi željni možje; abotnik vse pove; vladar, ki rad laži posluša; siromak in posojevavec; pravičen kralj; šiba daje modrost; uči svojiga sina; prerokovanje ponehuje; terdovraten hlapec; hiter v govorjenji; mehkužno zrejen hlapec; togoten človek; prevzetnost; tatov deležnik; človek, ki se ljudi boji; Gospod je sodnik; hudobnež je pravičnim gnusoba; sin, ki po postavi živi, ne bo pogubljen. 1. Nad človeka, kteri sva- rivca terdovratno zaničuje, bo pri¬ šel nagel pogin, in mu ne bo po- j magati. 2. Nad zvišenjem pravičnih ima veselje ljudstvo; kadar hu¬ dobni oblast prevzamejo, zdi¬ huje ljudstvo. 3. Človek, kteri modrost ljubi, svojiga očeta razveseljuje; kteri pa kurbe redi, bo zgubil premo¬ ženje. Luk. 15, 13. 4. Pravičen kralj deželo po¬ vzdiguje ; lakomen človek ‘) jo razdeva. 5. Človek, kteri priliznjeno in hinavsko govori s svojim pri- jailam, razdeva mrežo njegovim nogam. 6. Hudoben človek se zaplete premožnost i. t. d., se po tem lahko ua tako preslepiti, de zavoljo nar manj- šiga dobička krivično sodbo sklene. 22. Ker si misli, de bo po njih sinerti tako vse njegovo. 23. V greški prestavi; ,,je hudodelnikov tovarn 1 . 24. V hebrejskim: „Kdor ni nikoli sit“, t. j., kdor nima nikoli dovolj, ki j e lakomen, rad prepire in pravde začne. 25. „bo ozdravljen t. j., mu bo dobro, bo mirno in srečno žive). Pomen te verste je tedaj : Kdor je časti in bogastva lakomen, vedno v prepiru živi » svojim bližnjim, ker misli, de mu je on na potu; kdor je pa z malim zado¬ voljiti, in v Boga zaupa, je srečen, in v miru živi s svojim bližnjim. 26. „na svoje serce“, t. j., na svojo pamet in umetnost. 1. „lakomen“, t. j., krivičen človek, kteri se da v sodbi podkupiti. vzadergo, ko greši; pravični pa bo hvalo pel in se veselil. 2 ) 7. Pravičnim« je znana revnih reč; hudobni nima znanja. 3 ) 8. Zapeljivi ljudje 4 ) mesto razdenejo; modri pa serd odver- nejo. 5 ) 9. A ko se moder človek z abotnikam prepira, naj se jezi ali smeja, ne bo našel pokoja. 6 ) 10. Kervoželjni ljudje sovra¬ žijo priprostiga; 7 ) pravični pa po njem poprašujejo. 11. Bedak pokaže vsiga svo- jiga duha, modri pa odlaga in za prihodnje kaj perhrani. 8 ) 12. Vladar, kteri lažnjive be¬ sede rad posluša, ima zgolj hu¬ dobne služabnike. 9 ) 13. Revež in upavec l0 ) se sre¬ čata; oba Gospod razsvetljuje. Zgor. 22, 2. 14. Kteri kralj revne po pra¬ vici sodi, njega sedež bo uterjen za vselej. 15. Šiba in svaritev podelujete | 391 deček pa, ki je svoji volji prepušen, dela sramoto svoji materi. 16. Ko se množe hudobni, se množe pregrehe; in pravični bodo vidili njih pogin. 17. Uči svojiga sina, in te bo hladil, ter veselje delal tvoji duši. 18. Kadar prerokovanje poje- njuje, se ljudstvo razkropi; 1 ') kdor pa postavo spolnuje, je srečen. 19. Hlapec se ne da z bese¬ dami zučiti; ker noče odgovoriti, desiravno ume, kar praviš. 12 ) 20. Si li vidil nagliga človeka k govorjenju? Od njega je pred neumnost perčakovati kakor po- boljšanje! 13 ) 21. Kdor svojiga hlapca z mla- diga mehkužno zreja, bo potlej njegovo termo čutil. 14 ) 22. Jezov človek prepire na¬ pravlja ; in kdor je kmalo neje¬ volji«, je še bolj k grehu nagnjen. 23. Za prevzetnim gre poni- Bnkve Pregovorov 29 . modrost; 2. ,,se bo veselil “ svoje prostosti in svoje sreče. 3. Pravični ve za potrebe ubozih, in se zanje poteguje; hudobni pa noče zanje vediti, in mu niso mar. 4. V hebrejskim: „-zasmehovavci“, ki vero in pobožne zasmehujejo. 5. ,, modri pa“ odvernejo vse puntarske naklepe. 6. Bedaku ne boš prišel na konec, ne z gerdo, ne z lepo. 7. „priprostiga“, dobriga, posteniga, pravičniga človeka. 8. Abotnik vse pove, kar ve; modri pa premišljeno govori, in ne pove vsiga, kar ve. 9. t. j., dobiva le hudobne služabnike v službo, modri pa gaza puste. t0- „upavec“, posojevavec ; drugi: „od.ertnik“ ; drugi: , , bogatin • It. Kjer vera peša, in sc njeni nauki zaničujejo, ondi ljudstvo lazujz ano zim. in razpade v mnoge ločine v veri. Drugi najdejo v teh besedah P' ero o vanj e sedanjiga razkropljenja Judov, ki je nastopilo po tem, ko je g as oy, -.l a nauka utihnil med njimi. . . n ■ 12. Tak je terdovraten hlapec, in se da le z ojstrimi kaznimi poboljšati. 'iig . • •• „ izučiti , če ume, kar praviš, pa si ne vzame k sercu ■ 13. V hebrejskim: ... „več od bedaka, kakor od njega pričakuj . l 14. ^Drug^prestavljajo hebrejsko: „Če kdo svojiga hlapca' »mladig a mehkuži, . bo hotel poslednjič celo njegov sin biti“. 392 Bnkve Pregovorov 29. 30. žanje ; kdor je pa ponižniga serca, bo čast zadobil. Job. 22, 29. 24. Kdor ima delež s tatani, sovraži svojo dušo 5 sliši zaper- segajočiga, l5 ) pa ne razodene. 25. Kdor se človeka boji, bo hitro padel j kdor pa v Gospoda upa, bo povzdignjen. 26. Y r eliko jih iše poglavarje- viga obraza; Gospod pa je vsih sodnik. 27. Pravični studijo hudobniga človeka; in hudobni imajo gnu¬ sobo nad njimi, ki so na pravim potu. Sin, kteri se derži postave, bo obvarvan pogubljenja. XXX. Poglavje. Nabiravec naslednjih pregovorov ponižno spozna svojo nevednost brez Božjiga razodenja; njegova prošnja; ne opravljaj hlapca per njegovim gospodarji; hu¬ dobni rodovi; pijavka in nje dve hčeri; tri nikoli site reči; oko, ki svojiga očeta zasmehuje; tri nezapopadljive reči; tri reči, ki deželo pretresejo; štiri prav majhne stvari na zemlji, pa so vender modrejši od modrih; tri stvari dobro stopajo; abotnik se pokaže potem, ko je povišan; človek, ki sesce stiska, ki se močno usekujč, in ki draži k jezi. 1. Besede nabiravca, sinu njega, ki je dajal iz sebe. ‘j Per- kazen, ki jo je pravil človek, s kterim je Bog, in ki poterjen od Boga, ki per njem prebiva, go¬ vori : * 1 2 ) 2. Naj rievedniši sim zmed mož, 3 ) in človeške modrosti ni per meni. 3.. Modrosti se nisirn učil, in učenosti svetnikov 4 ) ne poznam. 5 ) 4. Kdo je šel v nebesa, in od ondot prišel? 6 ) Kdo je deržal veter v svojih rokah? 7 ) Kdo je 15. „zapersegajočiga“, t. j., sodnika, ki ga na persego dene, in vender še tatvino skriva. 1. V hebrejskim: „To so besede ('nauki) Agurja, sinu Jaketoviga 11 . VVuI- gati ste besedi „Agtlr“ in „Jake“ po pomenu prestavljene; ,,Agur“ se namreč pravi „Nabiravec“, „Jake“ pa „Izsebedajavec“. \ekteri razlagavci menijo, de je Agur pregovore tega poglavja sostavil; nekteri pa pravijo, de Agur ni nihče drugi kakor Salomon; Jake pa David, njegov oče, ki je Božjo modrost iz sebe dajal ali govoril. 2. Nekteri prestavljajo hebrejsko: Nauki in govori moža Leitiela, Leitiela in Ukala“, t. j., „mož-a u , ki ima Boga per sebi, ki ima Boga per sebi in zatorej zamore govoriti. Drugi pa prestavljajo: „Prerokovanje, ki ga je pravil ta mož Itielu, ltielu iti Ukalu“. „ltiel“ in „Ukal“, pravi Brentano, sta bila ali sinova ali pa prijatla Agurjeva. 3. ako gledam na to, kar sam iz sebe vem, sim brez Boga, brez Božjiga raz¬ odenja, gola tema in nevednost, sim naj nevedniši. 4. Božjih reči sam iz sebe, brez Božjiga razodenja ne vera. 5. To naj bi spoznal vsak posveten modrijan, ker človeška pamet sama po sebi skrivnosti Božjiga bitja in njegove zadeve in zveze s svetom ne more spoznati. 6. Tukej Agur pove, zakaj de sebi prepušeni človek take modrosti nima: namreč zato je nima, ker ne more noben človek v nebesa priti, in od ondot spoznanja nebeških reči na zemljo pernesti. 7. Sebi prepušeni človek je tudi neveden v skrivnostih vstvarjenih reči, ker Bukve Pregovorov 30 . 393 vode navil kakor v oblačilo? 8 ) Kdo je zemlji vse meje postavil? Kako mu je ime, 9 ) in kako je ime njegovimu sinu, 10 ) če veš? 5. Vsaka beseda Božja je ognjena, 1 ') škit njim, ki vanj za¬ upajo. Psal. 11, 7. 6. Ničesar ne perstavljaj nje¬ govim besedam, de ne boš kazno¬ van, in za lažnjivca spoznan. 5. Mojz. 4, 2: 12, 33. 7. Dveh reči sim prosil; 12 ) ne odreci mi jih, preden umerjem. 8. Nečimernost in lažnjive be¬ sede 13 ) odverni deleč od mene. Ne dajaj mi ne uboštva ne bo¬ gastva ; podeli mi le, kolikor mi je v živež treba; 14 ) 9. de kje presit ne bom na¬ peljevati te tajiti, in ne rečem: Kdo je Gospod? 15 ) ali de po revšini persiljen ne kradem, in krivo ne persegam per imenu svo- jiga Boga. 10. Ne toži hlapca po krivim njegovimu gospodarju, de te kje ne kolne, in ne padeš. 16 ) 11. Je rod, 17 ) ki svojiga očeta kolne, in svoje matere ne blago¬ slavlja. 12. Je rod, ki se sam sebi čist zdi, in vender ni omit svojih ma¬ dežev. 13. Je rod, ki oči visoko nosi, in njega trepavnice so kviško obernjene. 14. Je rod, ki ima meče na- mest zob, in s svojimi kočniki žveka, de bi ubožce iz dežele, in reveže zmed ljudi požerl. 15. Pijavka ima dve hčeri, ki pravite: Le daj! le daj! 18 ) Tri reči niso nikdar site, in četerta nikoli ne pravi: Zadosti je! jim ne more zapovedovati; vstvarjene reči le On pozna, ki jih je vstvaril, in jim zapoveduje, to je, Bog sam. 8. Kdo je vodam meje postavil, jih zagradil? 9. „Kako mu je ime“, t. j., kakošno je njegovo bitje? 10. ,,njegovimu Sinu“, t. j., njegovi modrosti, ki je od vekomej per njem. Zgor. 8, 22. Primeri Sod. 13, 18. H. ,,ognjena u , t. j., v ognji poskušena, čista, popolnama resnična. Od Simi Božjiga — Besede-- prestopi modri s svojim govorjenjem k razodevanju večne Besede. 12. ... „sim te prosil 11 , o Bog! — Naslednji pregovori niso med seboj v zvezi. 19. zlasti vso goljufnost, nevošljivost in prekanjenost. 14- V poprešnji in v ti versti prosi modri Boga dveh reči, namreč poštenosti in srednjiga stanu. t-j., de ne pravim: Nimam nobeniga druziga gospoda, kakor svoje blago. le - „de ne padeš“, v hebrejskim: „de ne boi ti kriv“, ako namreč hlapce skaže, de ni kriv pregrehe, ktere si ga obdolžil. ^ V štirih naslednjih verstah našteva modri štiri verste hudobnih ljudi, kten so: Nehvaležneži, hinavci, prevzetneži, grozovitneži. , ■,« '8- Pijavka ni nikoli sita; njeni dve hčeri ste dve besedi: „Le daj. •< ve zaver žena žena zopet gospodinja postane‘‘. Žena, ki jo mož zaverže in od sebe spodi (5. Mojz. 22, 15—17.), serd in jezo kuha zoper uno, ki jo mo* raji ima. Če se možu zopet perkupi, in gospodinstvo prevzame, vso svojo jezo nad zopernico izliva, ji ne da miru, in v hiši vse križem spravi. 28. ker se taka dekla rada prevzame. V hebrejskim: „če dekla svojo gospo¬ dinjo spodrine“. 29. Naslednje živalice so po svojim umetnim natornim nagibu modrejši kakor tisti [modrijani, kteri svojo modrost le iz lastne pameti zajemajo (zgor. v. 3. 4. Ji zakaj te živalice imajo umetavnost od Boga, ter svoje dela bolj ročno, un)0' tavno in prav opravljajo, kakor človek to, česar se je s trudam naučil, 395 Bnkve Pregovorov 30. 31. 25. Mravlje, slaba množica, ki si živež ob žetvi nabiraj 30 ) 26. zajčki, nezmožin polk, ki si ležiše na skali napravi; 31 ) 27. kobilice, ki nimajo kralja, in se vender vse kmalo v tropah vzdignejo; 32 ) 28. ašerica, ki se na roke ope¬ ra, in v kraljevih hišah prebiva. 33 ) 29. Tri stvari so, ki dobro sto¬ pajo, in četerta srečno hodi: 30. Lev, nar močnejši med zve¬ rinami, ki se nikogar, ki ga sreča, ne ustraši; 31. petelin s prepasanim led¬ jem; 34 ) in oven, in kralj, kte- rimu se nihče ne srne zopersta¬ viti. 35 ) 32. Nekteri se potem pokaže, de je neumen, ko je bil visoko povzdignjen; zakaj ako bi bil pa¬ meten, bi bil roko na svoje usta položil. 36 ) 33. Kdor sesce močno stiska, de bi mleko izmolzel, sirovo maslo iztiska; in kdor se močno use- kuje, si kri usekne; in kdor k jezi draži, prepir napravi. 37 ) XXXI. Poglavje. Svarjenje zoper nečistost in pijanost. Hvala pridne in pobožne žene. 1. Besede Lamuelu, kralju. 1 ) Perkazen, 2 ) ktere ga je njegova mati učila. 2. Kaj ? 3 ) ljubi moj ! kaj ? Ijubčik mojiga telesa! kaj? ljubčik mojih želja! 3. Ne dajaj ženskim svo- jiga premoženja, 4 ) ne svojiga 30. Mravlje si po leti živeža nabirajo za zimo. Gl. zgor. 6, 7. 8. 31. Morski ali beli zajčiki v trumah skupej žive, in si napravijo v berlogih med skalovjem varne staniša. 32. Kobilice, navadna šiba na jutrovim, se vsipajo v zverstenih trumah po de¬ želah, in vse pokončajo. Glej Joel. 2, 25. 33. Ašerica (aserica) ali martinec po zidu prav urno pleza, in tihotapasto celo v kraljeve poslopja prileze. 34. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „konj s prepasanim ledjem“; drugi: „herl (pes na dolzih nogah, tanciga in podpasaniga života) s; dobrim ledjem“; še drugi: ,, čebra z rižas/im (s pasastim, pisanim) ledjem". 35. Agur primerja kraljevo hojo s hojo teh treh žival, in blezo s tem opominja, de paj bi si vsak dober poglavar dobre lastnosti teh žival perlastil, namreč: levovo serčnost, petelinovo čuječnost, in ovnovo hojo pred tropam; oven namreč hodi pred ovcami in jim pot kaže. 36. ,,ako bi bil pameten", bi ne bil prevzel službe, za ktero je preslab. 4 he¬ brejskim: „Ako si bil v prevzetnosti neumen, in si hudo mislil, položi roko na usta", molči, ne izgovarjaj se, ne terdi svoje. 3 7. Kroti svojo jezo, de se še hujši prepir ne vname, ko bi zadel v koga, k. je prav nagle jeze. . . .. k „Lamuel" se pravi ,,Bogu posvečen", in je blezo balomonov prime - , i mn ga je dala Betsabeja, njegova mati. 2. „Perkazen", t. j.. Božje razodenje, pregovori. . 3 - Kaj tedaj stori? — Naslednji nagovori so znamnje presercne ljubezni prc- skerbne matere do svojiga sina. k t. j., svojih telesnih in dušnih moči* in svojiga blaga. 396 Bukve Pregovorov 31. bogastva temu, kar končuje kra¬ lje. 5 ) 4. Ne dajaj, o Lamuel! ne dajaj kraljem vina 5 6 ) zakaj kjer pijanost kraljuje, ni nobene skriv¬ nosti: 7 ) 5. in de kje ne pijejo, in pra¬ vice ne pozabijo, in pravde ubo- zih ne preveržejo. 6 . Dajte močne pijače žalost¬ nim, in vina njim, ki so britkiga serca ; 7. oni naj pijejo, de pozabijo svoje revšine, in se nič več ne spomnijo svoje žalosti. 8 . Odpri svoje usta za mutca, 8 ) in za pravde vsili sinov, ki gredo memo : 9 ) 9. odpri svoje usta, razsodi, kakor je prav, in stori pravico revežu in ubožcu. 10 . Kdo bo našel močno že¬ no? 10 ) Njena cena je ko reči iz daljniga in od zadnjih pokrajin. 11 ) 11. Serce njeniga moža se na njo zanaša, in dohodkov mu ne bo manjkalo. 12 ) 12. Ona mu skazuje dobro, in ne hudiga vse svoje žive dni. 13. Poiše si volne in prediva, in dela po umetnosti svojih rok. 13 j 14. Ona je kakor kupcova ladija ; iz daljniga si pernaša kruha. ’ 4 ) 15. Še po noči vstaja, in daje perdobitka svojim domačim, in jedi svojim deklam. 15 ) 16. Ogleda njivo, in jo kupi; 5. „temu“, t. j., ženstvu. V hebrejskim: „ne svojih potov njim, ki kralje končujejo“. Zapeljive ženske na kraljevih dvorih kralje pačijo in prezgodej pod zemljo spravljajo. 6. O Lamuel! kraljem se ne spodobi, veliko vina piti. 7. V hebrejskim: „Kr oljem ne gre, o Lamuel! kraljem ne gre piti vina, in knezom ne gre močna pijača“. 8. „mutca le , t. j., za taciga, ki se ne zna sam odgovoriti. 9. „vsih sinov, ki gredo memo l ‘, t. j., vsih ptujih. V hebrejskim: ,,vsili sirot“. Vladarjev perva in naj svetejši modrost je, varovati pravice zapu- šenih in revnih. 10. „močno ieno“, t. j., v čednosti močno, pobožno ženo? Naslednjo hvalo pridne in pobožne žene, s ktero se bukve pregovorov končajo, je po misli nekterih razlagovavcov Salomon sam zložil, nekteri jo nekimu drugimu sve- timu pisavcu perpisujejo. V nji se sleherna versta zaporedama z drugo čerko hebrejskiga abecednika začne; zato se ji zlat ženski abece pravi, in tudi katoliška cerkev jo je sprejela v berilo v dan svetnic, ki niso ne device ne mučenice (marternice). 11. Pobožna žena s terdnim, moškim, serčnim duham se težko najde. V he¬ brejskim: .... „ženo ; njena cena visoko presega bisere“, t. j., drage kamne. 12. Drugi prestavljajo: ... ,.zanaša, in ropa ne bo potreboval u , mu ne bo treba hoditi na rop. 13. Po besedi: ,,dela s svetam svojih rok“. Drugi prestavljajo: „po želji svojih rok“, t. j., dela s pridnimi, urnimi rokami, delo ji gre od rok. 14. Skerbna in delavna žena zna tudi prav majhne reči v prid obračati, ter tudi svoje domače perdelke s ptujiin blagam zamenjuje, kolikor ga ji je hišo treba. 15. De nič časa per delu ne zamudi, še pred dnevam družini daje jesti, kar si je s pridnostjo pridobila. V hebrejskim: ,,in daje jed svojim domačim, in delo svojim deklam,“, že na vse jutro skerbno razdeli družini živež in delo. ' Bnkve Pregovorov 31 . 397 od perdelka svojih rok zasadi vinograd. 16 ) 17. Z močjo si prepaše ledje, in uterduje svojo roko. 17 ) 18. Skusi in vidi, de je dobra nje kupčija; njena luč po noči ne ugasne. 18 ) 19. Svojo roko izteguje po težkih rečeh, 19 ) in njeni persti prijemajo vreteno. 20. Svojo roko odpera ubo- gimu, in svoje dlani steguje proti potrebnimu. 20 ) 21. Ne boji se za svojo hišo sneženiga mraza; zakaj vsi njeni domači imajo dvojno oblačilo. 22. Odeje si napravlja; tan¬ čica in škerlat je njeno oblačilo. 23. Sloveč per vratih je nje mož, kadar sedi z deželnimi svet- vavci. 2 ‘) 24. Dela tanko platno, in pro¬ daja, in pas daje Kananejcu. 22 ) 25. Moč in lepota je njeno obla¬ čilo, in poslednji dan se bo sme¬ jala. 23 ) 26. Svoje usta odpera modro¬ sti, in postava milosti je na nje jeziku. 24 ) 27. Pregleduje pota svoje hiše, in ne je brez dela kruha. 25 ) 28. Njeni otroci se vzdignejo, in jo blagrujejo; tudi njen mož jo hvali. 29. Veliko hčer je nabralo bo¬ gastvo; 26 ) ti si vse presegla. 30. Goljufiva je prijetnost, in prazna je lepota; žena, ktera se boji Gospoda, ona bo hvaljena. 31. Dajte ji sadu njenih rok, 27 ) in naj jo hvalijo per vratih njene dela. 28 ) 16. Gleda, de bi še več polja in nogradov pridobila, in jih res dokupi z za- služkara svojih rok. 17. Sama za delo prime, in na vso moč dela. 18. Veseli se, de ji gredo vsi opravki prav po godu, in to jo spodbuduje, de še tudi po noči dela. 19. Tudi težkih reči se loti. V hebrejskim: ,,1-ztega svojo roko po koželji 11 i. d. 20. Je usmiljena do ubozih, ter jim rada pomaga, kjer more. 21. Lep red in premožnost per hiši, ki se gospodinji perpisuje, še možu daje veči veljavo, kadar pride k mestnim vratam sodit ali pa v posvetvavni zbor. 22. „Kananejcu“, t. j., tergovcu. Kananejci so bili namreč veči del tergovci, in zato so takrat vsaciga tergovca ali kupca Kananejca imenovali. 23. Žene, ktere so v svojih mladih letih le po veselicah hodile, in svoji neči- mernosti stregle, morajo svoje stare dni žalovati; une pa, ki so skerbele le Bogu dopasti, in svojimu možu ustreči, se vesele svoje poslednje dni, ker so si sveste, de so svoje dolžnosti spolnile. V hebrejskim: ... „oblačilo, in se smeja prihodnjimu dnevu“, t. j., ne skerbi je prihodnji čas. 24. Ni jezična in blebetava; kar koli govori, je primerno in podučimo; tudi ne ukazuje terdo in serdito, ampak rahlo in pohlevno, kakor se spodobi žen¬ skima spolu. 25. Gleda na svoje posle, jih k delu perganja, in ž njimi vred dela, toicj ne je zastonj kruha. 26. V hebrejskim: „Veliko je hčer, ki pametno žive' 1 . 27. Dajte ji plačilo za njene dela. Drugi: Dajte ji hvalo zavoljo truda m sadu njenih rok. 28. ,,per vratih t.j., očitno. Pomen: Njene dela bodo očitno govoide od nje, zlasti per sodbi Božji. v Eklesiasta ali Pridigarja. Te bukve se imenujejo v hebrejskim „Kohelet u , v greškim imajo ime „Ekklesiastes u , in to ime je tudi Vulgata ali latinska prestava ohranila, v našim jeziku pa se jim pravi „Pridigar u , kar pomeni modriga učenika, kteri stopi pred zbrano ljudstvo, in ga uči veliko imenitnih resnic, ter mu perporoča lepe nauke za življenje. Po splošni misli judov in kristjanov je te bukve spisal modri kralj Salomon, ter v njih razklada nečimernost, minljivost in spremen vsih zemeljskih reči, in dokazuje, de si človek z nobeno posvetno rečjo ne more upokojiti uma in serca. Ker tedaj človek ne najde miru in pokoja v pozemeljskih rečeh, torej mu nič druziga ne kaže, kakor živeti v strahu Božjim. In ravno ta strah Božji je, kteri človeka že na tem svetu mirniga in pokojniga dela, ter mu tudi neminljivo, večno srečo zagotavlja; zatorej ga n Pridigar u perpo¬ roča še konec svojih bukev s temile besedami: „Boj se Boga, in spolnuj njegove zapovedi , ker to dela človeka popolniga. In vse , kar se zgodi , bodi si dobro ali hudo, bo Bog zavoljo vsa- ciga prelomljenja vzel v sodbo u . • i EKLESZAST ali v hebrejskim: »<*»»&»*« I. Poglavje. Vse na svetu je nečimerno in minljivo; pod solncam ni nič novica; preisko¬ vanje sleherne reči je težavno. Pridigarja, l)a- ralja v Jeruza¬ lemu. 2. Nečimernost čez nečiiner- nosti!') — pravi Pridigar — ne- čimernost čez nečimernosti, in vse je nečimernost! 1 2 ) 3. Kaj več 3 ) ima človek od vsiga svojiga dela, s kterim se trudi pod solncam? 4 ) 4. Rod odide in rod pride; zemlja pa terpi na vekomej. 5 ) 5. Šolnce vzhaja in zahaja; in se vračuje na svoj kraj; in ondi spet vzhaja; 6. verti se proti poldnevu, in 1- O nečimernost čez nečimernosti, t. j., vse je nečimerno. 2. V 2. in 3. versti napove Pridigar, kar v vsili bukvah razklada. Sveti očetje razlagajo bolj natanko, kako de so vse pozemeljske reči nečimerne ali prazne. Nečimerne so, ker le prenaglo minejo; -— ker ne morejo človeka srečniga storiti; — ker so marsikdaj človeku po napačnim vživanji v spotiko, de se časno in večno nesrečniga stori. Nečimerni, nesrečni ljudje! zakaj ljubite nečimernost, de se po nji pogubljate? 3. ,,Kaj več“ kakor prazno nečimernost ima. 4. Kaj si perdobiva človek z vsirn svojim delam? Se li zamore človek z vsim svojim trudam resnično srečniga storiti na zemlji? — Kakor je vse neci- merno, tako mu tudi le nečimern sad ostane od njegoviga zgolj pozemelj- skiga perzadevanja. — Pridigar razkazuje nečimernost iz spremenljivosti vsih reči od 4. do 11. verste. 5. Na zemlji se vse spreminja in povračuje, vse mine in preide; le samo zemlja je terdna in neminljiva. Zemlja se imenuje v ti versti večna, tode ne v tem pomenu, kakor de bi nikoli ne prešla, ampak le v oziru na druge stvari, ki se na nji vedno spreminjajo in preidejo, se imenuje večna, t. j., stanovitna, ki ne preide, ter vedno ostane ravno tista. 400 Eklesiast ali Pridigar 1. se nagnuje proti polnoči. 6 ) Veter vleče prepihovaje vse okrog, in se vračuje zopet v svoj okrog. 7 ) 7. Vse reke tečejo v morje, in morje se ne razlije; na kraj, od kodar izvirajo, se reke po- vračujejo, de spet tečejo. 8 ) 8. V se reči (našteti ) je težko; človek jih ne more z besedo do¬ povedati; oko se ne nasiti z gledanjem, in uho se ne napolni s poslušanjem. 9 ) 9. Kaj je to, kar je bilo ? Ravno to, kar bo. Kaj je to, kar se je godilo? Ravno to, kar se bo godilo. 10. Nič noviga ni pod solncam, in nihče ne more reči: Glej, to je novo; ker prešlo je že v časih, ki so pred nami bili. 10 ) 11. Mi ne pomnimo poprešnjih reči; pa tudi kar bo poznejše, ne bodo pomnili oni, ki bodo po¬ slednji. * 11 ) 12. Jez, Pridigar, sim bil Izra¬ elov kralj v Jeruzalemu, 13. in sim se bil namenil modro preiskovati in prevdarjati vse, kar se godi pod solncam. 12 ) To pre¬ hudo opravilo je dal Bog člo¬ veškim otrokam, naj se ž njim uperajo. 13 ) 14. Vidil sim vse, kar se godi pod solncam, in glej! vse 6. V 5. versti je po misli razlagavcov govorjenje od vsakdanjika solnčniga kroga, v 6. versti pa od letniga kroga, ko se namreč solnce v svojim teku po zimi proti juga , po leti pa proti severju obrača. 7. „in se vračuje“ i. d., t. j., vedno svoj tek v krogu ponavlja. Drugi pre¬ stavljajo 5. in 6. versto poleg hebrejskiga: ,,Solnce vzhaja in zahaja, in hiti na svoj kraj , de tam spet vzhaja. Veter vleče proti poldnevu, in se zaverti proti polnoči, in se zaver ti in oberne; in pride spet na kraj, od kodar je bil izšel 11 . 8. Morje napolnuje reke po svoji zvezi z viri in studenei in po soparih, kteri iz morja vstajajo, in ko dež ali sneg na zemljo padajo; reke pa se spet razlivajo v morje. 9. Vse spremembe v natori ali v vstvarjenih rečeh, okrožni tek vsih reči do¬ povedati, bi bilo pretežko, celo nemogoče, ker nagliga spremena perkazen na zemlji ne more noben človek z očmi in ušesi dosti čisto razločiti. 10. Tu je posebno misliti na perkazni v natori, ktere nič noviga ne kažejo; pa tudi svetne dogodbe, perzadevanja, znajdbe in zboljšanja so tudi le ne¬ kako sukanje in verterije v krogu ali povračevanje; s čimur se svet nar bolj baha, to je že zdavno bilo. 11. Ker ljudje preteklo sčasama pozabijo, zato menijo, de se kaji noviga zgodi.— Do tega je Pridigar nečimernost posvetnih reči razkazoval sploh na per- kaznih reči, ki se spreminjajo in vedno povračujejo; zdaj pa dopoveduje, kar je on sam zastran nečimernosti vsih posvetnih reči in perzadevanj skusil; kako pomanjkljive namreč de so (v. 12—15.), in kako de tudi človeška uče¬ nost ne osrečuje (v. 16—18.). 12. Jez, ki to učim, sim ko izraelski kralj imel priliko, mnogo viditi in slišati; tudi sim bil sklenil, vse preiskovati, in lastna skušnja mi je poterdila, de je vse nečimerno. 13. Preiskovanje se imenuje „prehudo opravilo“, ker je težavno, in per vsim tem ne daje prave zadovoljnosti in praviga osrečenja (gl. spod. v. 17. 18.); veuder pa je to preiskovanje in hrepenenje po učenosti človeku le potem v prid, če v svojim trudu spozna, de je vsa vednost in učenost nečirnerna, de se prava sreča le samo v Bogu in v bogaboječim življenji najde. Eklesfast ali Pridigar 1. 2. 401 je nečimernost in obtežnost du¬ ha! 14 ) 15. Neporedni se težko pobolj¬ šajo, in neumnih je brez števila veliko. 15 ) 16. Govoril sim v svojim sercu, rekoč: Glej, velik sim postal, in presegel sim v modrosti vse, kar jih je bilo pred menoj v Jeruzalemu, in moj duh je veliko reči modro prevdarjal, in sim se jih naučil, 17. in sim svoje serce vdal, de bi spoznal razumnost in uče¬ nost, 16 ) in zmote in nespamet, in sim najdel, de tudi v tem je trud in obtežnost duha; 18. zato, ker per veliki mo¬ drosti je tudi velika nevolja; 17 ) in kdor si množi učenost, si množi tudi težavo. 18 ) II. Poglavje. Sladnosti, bogastvo, vednost, učenost, vse je nečimerno in ne dela nikogar srečniga. 1. Rekel sim v svojim sercu: 1 ) Pojdem in se bom vdal sladno- stim, in bom vžival dobrote; pa vidil sim, de tudi to je bilo ne¬ čimerno. 2. Smeh sim štel za zmoto, in veselju sim rekel: (3emu se zastonj goljufuješ? 2 ) 3. Mislil sim v svojim sercu, svoje meso zderžati vina, de bi svojiga duha obernil na modrost, in se varoval nespameti, dokler bi ne sprevidil, kaj je človeškim otrokam koristno, kaj naj delajo vse dni svojiga življenja pod soln- cam. 3 ) 14. Spoznal sim, de je vse „nečimerno“, t.j., tukaj: nepopolno; in moje pre¬ iskovanje je obteževalo mojiga duha, le v terpljenje mi je bilo. 15. Posebno se vidi nečimernost v dušnih rečeh, kjer je toliko napačniga, kal¬ ni moč poboljšati, kjer je silo veliko nespametnih. V hebrejskim se bere ta versta tako le: ,, Vse je bilo vegasto in se ni dalo poravnati; povsod pomanj¬ kanje, ki ga ni bilo mod s števili spolniti“. Pomen : Vse pozemeljsko je krivo in pomanjkljivo, in se ne da poravnati in spopolniti. 16. in sim svoje serce, svojiga duha, v to obernil, de bi spoznal razumnost in modrost. 17. ker mora človek na svoje zmote toliko bolj nevoljin biti, kolikor bolj pravo resnico in dobroto spoznava (Hieron.). 18. ker si učenost le z velikim trudam, z veliko težavnostjo perdobiva. — Tako je tedaj vsa vednost in učenost nečimerna, še celo vednost in učenost v Božjih rečeh je nečimerna in prazna, ako ni združena s pobožnim življenjem, ki edino zamore človeka zadovoljevati in osrečevati. 1. Pridigar dalje spoznava in toži, de ni najdel sreče v sladnostih in boga¬ stvu (v. 1 —11.), ne v slavi zavoljo modrosti in veliciga perzadevanja (v. 12—26.). 2. „Čemu se zastonj“ i. d., v hebrejskim: „Kaj pocenjaš?“ Pomen: Spoznal sim, de smeh in veselje sta tudi goljufiva in nespametna, ker ne dajeta prave sreče. 3. Ko sim spoznal, de sladnosti ne osrečujejo, sim sklenil zderžati se vina, ki človeku glavo zmeša, zato de bi se tolikanj lože poprijel modrosti, dela in m. 36 402 Eklesiast ali Pridigar 2. 4. Velike dela sim počenjal; zidal sim si hiše, in zasadil vino¬ grade ; 5. naredil sim vertove in Sa¬ dovnike, in sim jih obsadil z mno¬ goterimi drevesi; 6. in napravil sim si vodnjake, de bi močil log zelenečih dreves; 7. posestval 4 ) sim hlapce in dekle, in sim imel veliko dru¬ žino, tudi goveda in velike cede ovac, več ko vsi, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu; 8. nabral sim si srebra in zlata in premoženja kraljev in dežel; 5 ) napravil sim si pevce in pevke, in veselice človeških otrok, ko¬ zarce in verče v strežbo za na¬ takarje vina; 6 ) 9. in presegel sim v premo¬ ženji vse, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu; tudi modrost je z menoj ostala. 7 ) 10. In vsiga, kar so poželele moje oči, jim nisim nič odrekel; in svojimu sercu nisim branil, de bi ne vživaio vsih sladnost, in se razveseljevalo nad rečmi, ki sim jih bil napravil; in to sim si mislil ko svoj delež, de vživam svoje perzadevanje. 8 ) 11. In ko sim se obernil k vsim delam, ki so jih bile naredile moje roke, in k delam, v kterih sim se zastonj potil; sim vidil v vsim nečimernost in obtežnost duha, in de pod solncam nič ne ob¬ stane. 9 ) 12. Prestopil sim se k premiš¬ ljevanju modrosti, zmot in nespa¬ meti. I0 ) (Kaj je, pravim, človek, de bi mogel nasledvati kralja, svojiga stvarnika ? 1 ') 13. In sim vidil, de modrost preseže nespamet toliko, kolikor se loči luč od teme. gospodarstva (glej naslednje); morde bi najdet v tem svojo srečo? V he¬ brejskim: ,,Mislil sim v svojim sercu, pokrepčevati svoje meso z vinam; in moje serce je iskalo modrosti, in kako bi v nespameti ostal, dokler bi ne sprevidil“ i. t. d. Pomen: Hotel sim najti srednjo pot, manjšal sim svoje veselice, poprijemal sim se modrosti, pa nisim opustil posvetne sladnosti, in sim iskal svoje sreče v marsikterim početji, delanji in perdobivanji, kje bi jo tukaj najdel. 4. „posestval sim“, v hebrejskim: „nakupil sim si“. 5. Modri misli drage darove, ki jih je dobival od kraljev mejnih dežel. 6. Drugi prestavljajo hebrejsko: ... „pevke in razveseljevanje ljudi, mnogo¬ tero igro na strunah“. 7. t. j., me ni zapustila, moje vednosti so mi ostale. Salomon je premogel per vsi svoji posvetni ljubezni ohraniti ne le natorno razumnost, ampak tudi visokeji spoznanje Božjih reči. 8. mislil sim, de je nar bolj pametno, de je to moj namen, če vživam, kar sim si s tolikim perzadevanjem in trudam perpravil. 9. V hebrejskim: ,/m de pod solncam ni praviga dobička“, t. j., prave sreče. 10. de bi zvedil, koliko de ljudem k sreči perpomorejo, ali jo ovirajo. 11. Pomen oklepja: Kako nespameten sim bil, de sim tolikanj poskušal, svojo srečo najti; ko se prava sreča le v Bogu najde, in je tu na zemlji nihče po- polnama ne doseže! — Drugi hebrejsko tako le prestavljajo: „Kaj bo po¬ skušal človek, ki za kraljem pride ? Kar so drugi pred njim že delali“■ — Pomen tega : Kaj bi jez kraljev sin poskušal, de bi svojo srečo najdel? Ravno to, kar so že drugi pred mano poskušali , de bi namreč vidil, ali morde modrost osrečuje 1 Eklesiast ali 14. Oči modriga so v njegovi glavi; abotnik hodi v temi; in sim spoznal, de obeh je enaki konec. 12 ) Spod. 8, 1. Preg. 17, 24. 15. In sim rekel v svojim sercu: Ako bo abotnikov in moj konec enak, kaj mi pomaga, de sim se bolj trudil za modrost? In ko sim tako sam per sebi govoril, sim spoznal, de je tudi to nečimer- nost. 16. Zakaj spomin modriga, ravno kakor nespametniga, ne bo večen, in prihodnji časi bodo vse enako s pozabljenjem po¬ krili: učeni umerje kakor tudi ne- učeni. 17. In zato mi je moje življe¬ nje merzelo, ker sim vidil, de vse pod sobicam je slabo, 13 ) in vse nečimernost in obtežnost duha. 18. Tudi sim studil vse svoje perzadevanje, s kterim sim se tako Pridigar 2. 403 pridno pod sobicam trudil, ker bom dediča za seboj imel, 19. ki ne vem, ali bo moder ali nespameten, ki bo pa gospo¬ daril z mojim delani, v kterim sim se potil in skerbel. Ali je kaj tako nečimerniga? 14 ) 20. Zato sim odjenjal, in moje serce se je odpovedalo dalje de¬ lati pod sobicam. 15 ) 21. Zakaj ko je kdo z modrostjo in učenostjo 16 ) in skerbjo ,7 ) de¬ lal, zapusti perdobljeno lenimu človeku j tedaj je tudi to neči¬ mernost in veliko hudo. 22. Kaj namreč pomaga člo¬ veku vse njegovo delo in obtež¬ nost duha, s ktero se križa pod solncam ? 23. Vsi njegovi dnevi so polni bolečin in nadlog; še po noči z duham ne počiva. 18 ) Ai li tudi to nečimernost? 12. Vsvojim premišljevanji sim spoznal, (le je modri boljši kakor nespametnik, ker modri vidi pot, po kteri mu je hoditi ; nespametnik pa po temi tava in se moti; vender pa tudi modrost nekako nečimernost na sebi ima, ker ne reši človeka telesne smerti, in ker tudi njen spomin zgine. 13. ,Je slabo 11 , t. j., nepopolno, minljivo. 14. Veliko se truditi, ter si bogastvo nabirati, je nečimerno, ker človek ne ve, komu bo svoje premoženje zapustil (Ps. 38, 7.j; če ima otroke, utegnejo še pred njim umreti; če pa tudi po njem dedvajo, vender ne ve, ali bodo njegovo blago modro vživali. Nabiranje bogastva ima tedej vselej negotov konec in je zato nečimerno. — Takim gospodarjem, ki menijo, de niso dolžni vbo- gajme dajati, ker morajo za svojo družino skerbeti, odgovori sveti Ciprijan: „Praviš, de imaš veliko otrok, in de ti to ne dopuša skazovati del milosti; jez pa ti rečem, de ravno za tega voljo bodi toliko dobrotljivši do revnih; veliko je namreč reči, zavoljo kterih potrebuješ usmiljenja in odpušenja; ravno milošina pa pokriva obilnost grehov <£ . 15. moje serce seje odpovedalo hrepenenju po zemeljskim blagu. — Pridigar nas s tem ne odvračuje od'dela in od perdobivanja časniga premoženja, ampak le od prevelike, nepokojne skerbi za časno, ker se utegne permeriti, de lenim in nevrednim dedičem zapustimo, kar smo si s toliko ekerbjo in s tolikim trudam nabirali. 16. ,,učenosfjo“, v hebrejskim: v pametjo“, ali 17. Drugi prestavljajo: ,,umetnostjo“ ali „spretnostjo“. 18. Človeka, ki le za zemljo živi, in le na to misli, kako de bi svojim stra- stim, svoji poželjivosti stregel, in si bogastvo pomnožil, njega tarejo vedno skerbi in mu še celo po noči pokoja ne dajo. 26 * 404 Eklesiast ali Pridigar 2 . 3. 24. Ali ni boljši jesti in piti, in svoji duši dobro streči s svo¬ jimi deli? 19 ) Sej je tudi to iz Božjih rok. 20 } 25. Kdo bo tako jedel in obilno veselice vžival, kakor jez? 21 } 26. Bog daje človeku, ki je v njegovih očeh dober, modrost in umnost in veselje 5 grešniku pa daje nadlogo in nepotrebno skerb, de naklada in spravlja, in zapu¬ sti njemu, ki Bogu dopade; pa tudi to je nečimernost in prazna skerb serca. 22 } III. Poglavje. Vse ima svoj čas, in kmalo mine. Per spremenu posvetnih reči naj živi človek v strahu Božjim. 1. Vse ima svoj čas, in vse pod nebam preide ob svojih ča¬ sih. ’} 2. Je čas rojstva in čas smerti; čas saditi in čas rnvati, kar je bilo sajeniga; 3. čas moriti in čas ozdrav¬ ljati ; čas poderati in čas zidati; 4. čas jokati se in čas sme¬ jati se; čas žalovati in čas ple¬ sati; 5. čas kamnje razmetavati in 19. Ker je gotovo, de moramo marsikdaj malopridnim dedičem zapustiti, kar smo si v trudu in grenkosti perpravili; ali ni tedej boljše, de svoje perdelke v lastni prid obračamo, in jih zmerno in v Božjim strahu vživamo, kakor de bi se za take dediče trudili? 20. Saj je to, hoče Pridigar reči, Bog dalvvžitek, tedaj se tudi sme po Božjim namenu vživati! Pridigar permerja življenje taciga človeka, ki blago, kar mu ga je Bog dal, za svoje potrebe obrača, z nespametjo uniga človeka, ki se trudi, perzadeva in skerbi, spraviti si zaklade in jih imeti, ki pa ne ve, komu jih bo zapustil; in Pridigar pravi, de uni boljše dela, kakor ta. Vender pa Pridigar s temi besedami ne perporoča mehkužnosti, kakor nekteri na¬ pačno menijo, ravno tako pa tudi s temi besedami ne zametuje taciga življenja, ki je še veči hvale vredno, kakor zmerno in pošteno vživanje časniga pre¬ moženja, ko se namreč človek iz ljubezni do Boga in do keršanske čednosti odpove veselju in zložnimu življenju, in si ojstro, spokorno izvoli, de bi se svojih pomanjkljivost in nepopolnost bolj in bolj očiševal in se posvečeval. 21. Zveza s prošnjo versto je ta le: Ali ni boljše, vživati Božjih dobrot? To sim jez storil: kdo me bo v tem dosegel? 22. Dobrote, ki jih Bog pobožnim daje, so modrost, razumnost v življenji in mir serca; grešnika pa prepuša skelečim skerbem po bogastvu, daje pa ga njim, ktere ljubi. Skerb grešnikova je tedej prazna in zastonj. Gl. Job. 27,16. 1. Pridigar uči v tem poglavji: Per vednim spreminjanji posvetnih reči (v. 1—8.), ktere spričujejo nadložnost in reve tega življenja (v. 9.), pa jih je Bog po svojih neizvedljivih namenih v naše očiševanje napravil (v. 10. 11.), naj vživa človek življenje (v. 12. 13. 22.) v strahu Božjim (v. 14. 15.), in za¬ voljo krivice na zemlji, zavoljo spremenljivosti pravice naj upa v nespremen¬ ljivo pravico Gospod 6oga, ki bo ob vesoljni sodbi sodil ljudi zavoljo vsih reči (v. 16. 17.), če ravno človek, kakor živali, tudi umerje, in neumerjoč- nosti njegove duše z zunanjimi počutki nihče ne vidi in ne čuti fv. 18. 19. 20 . 21 .). Eklesiast ali Pridigar 3. 405 najde dela, ktero Bog od začetka do konca nareja. 8 ) čas pobirati; 2 ) čas objemati in čas odtegovati se objemanju; 6. čas perdobivati in čas zgub¬ ljati; čas ohranovati in čas raz¬ dajati; 3 ) 7. čas parati in čas šivati; čas molčati in čas govoriti; 8. čas ljubezni in čas sovra¬ štva; čas vojske in čas miru. 4 ) 9. Kaj več ima človek od vsiga svojiga dela? 5 ) 10. Vidil sim nadlogo, ki jo je dal Bog človeškim otrokam, de se v nji uperajo. 6 ) 11. On dela vse dobro ob svo¬ jim času, 7 ) in daje svet njim v preiskovanje, pa de človek ne 12. In sim spoznal, de ni bolj- šiga, kakor veseliti se, in dobro delati v svojim življenji. 9 ) 13. Zakaj sleherni človek, ki je in pije, in dobro vživa od svo¬ jiga dela, ima Božji dar. 10 ) 14. Zvedil sim, de vse dela, ktere Bog nareja, večno ter- pijo; ne moremo jim nič ne dodati ne odvzeti; to Bog dela, de bi se ga bali. 15. Kar se zgodi, to ostane; kar še bode, je že bilo; in Bog ponavlja, kar je prešlo. 11 ) 16. Vidil sim pod solncam na 2. je čas zidove podelati in zopet staviti. 3. je čas perdelano perhranovati in perhranjeno razdajati. 4. je čas, ko nas ljubijo; drugi čas je, ko nas sovražijo. 5. Ker se na svetu vse spreminja in prehaja; ker se večkrat kaj taciga per- godi, kar človeku vse sklepe in namene podere, de jih ne more doveršiti, ker se mora človek v to vdati, kar čas nanaša; torej se lahko vpraša: Kaj ima človek od vsiga svojiga truda in perzadevanja? — Nič druziga ne kakor žalost, nevoljo in težavo. — Človek naj tedaj ne navezuje svojiga serca na pozemeljske stvari, ki se neprenehama spreminjajo in naj ne žaluje preveč ob nesrečnih pergodbah; mar naj ohrani v veselji in žalosti sveto mirnost, ki jo apostelj Pavel (1. Kor. 7, 29. i. d.) perporoča. 6. Vidil sim mnoge nadloge in težave na svetu, ki jih Bog pošilja ljudem iz svetih, modrih namenov, de bi v njih sercih obudil željo po viših dobrotah, ki imajo stanovitno vrednost (^Glej zgor. 1, 13.j. 7. Ob vednim spremenu časnih reči daje Bog, de se vse ravno takrat zgodi, kadar je za vse nar boljše. 8. Vse spremene in pergodbe na svetu prepuša Bog ljudem v premišljevanje, tode ne zato, de bi spoznali njegove skrite namene, ki jih s temi pergodbami ima, tudi ne zato, de bi zvedili po njih prihodnje reči, ker tega njih plitvi in omejeni um ne more spoznati; temuč zato jim jih daje v premišljevanje in prevdarjanje, de naj bi po njih spoznali resnico: Na svetu je vse nečimerno. 9. „in dobro delati v svojim življenji drugi prestavljajo: „in si dobro pervošiti v svojim življenji t. j., življenje veselo vživati, zraven pa Boga se bati, kakor v. 14. naznanja. 10. Per tem vednim spremenu na zemlji naj človek, kar mu je Bog dal, veselo in v strahu Božjim vživa, ravno zato, ker je dar Božji. 11. Pomen 14. in 15. verste je: Po tem vednim vertenji pergodeb, ki se zmirej vračajo in ponavljajo, pa vender nič noviga ne pernašajo (v. 15.j, sim spo¬ znal, de imajo Božje dela svojo nepremakljivo, v njegovi previdnosti skle¬ njeno pot, ki je ne moremo plemeniti, - si jo pa v ta prid obračajmo,. Boga ko nespremenljiviga vladarja vesoljniga sveta spoznavajmo, častimo in lju¬ bimo. Eklesiast ali Pridigar 3. 4. 406 mestu sodbe hudobijo, in na me¬ stu pravice ‘krivico. 12 ) 17. In sim rekel v svojim sercu: Pravičniga in krivičniga bo Bog sodil, in tadai bo čas za vsako reč. 13 ) 18. Rekel sim v svojim sercu od človeških otrok: Bog jih po¬ skuša in dokazuje, de so enaki živini. 14 ) 19. Zato 15 ) je človeka konec kakor živine, in obeh enak stan; kakor umerje človek, tako pogine tudi uiia; vse enako sope, in človek nima nič več, kakor ži¬ vina; vse je podverženo neči- mernosti, 20. in vse gre na eni kraj; iz persti je narejeno, in v perst se zopet vračuje. 21. Kdo ve, ali se vzdigne duh Adamovih otrok gori, in ali gre duh živine doli? 16 ) 22. In sim najdel, de ni nič boljšiga, kakor de se človek ve¬ seli v svojim djanji, in de je to njegov del. 17 ) Zakaj kdo ga bo napeljal, de bi spoznal, kaj bo za njim? 18 ) I IV. Poglavje. Nečimernost tega življenja zavoljo zateranja revnih. Prazno perzadevanje ljudi. Nečimernost kraljeve visokosti. 1. Obernil sim se na druge godi pod solncam, in solze ne- reči, in sim vidil stiskanje, kise dolžnih, pa nobeniga tolažnika; in 1?. K tem rečem, ki se po svetu gode, in kijih ne moremo preuarediti, se šteje tudi tole, de po sodnijah namesti pravice večkrat krivica gospodari. 13. Ker se na zemlji večkrat vidi, de ljudje pravico prevračajo, sim se tolažil z vesoljno sodbo Božjo, kjer bo Bog človeške sodbe preiskoval, in bo vsa- kimu pravico persodil, kakor po svojih delih zasluži. — Pridigar, ki tukaj govori od sodbe Božje, ludi s tem naznanja svojo vero v neumerljivost člo¬ veške duše. 14- Daljej sim mislil: CeBog dopuša, de krivica na zemlji gospodari (v. 16.), ima tale namen, de bogoljubne duše poskuša, če so mu tudi v.nesreči zveste; potem pa tudi hoče s tem ljudem pokazati, de so neumni živini podobni, ker take in tolikošne hudobije počenjajo. 15. Zavoljo krivic, kterih se vsi ljudje več ali manj vdeležujejo, ima človek po truplu eno usodo z živino, de namreč umerje; ako bi bil človek v pra¬ vici ostal, bi bil tudi po telesu neumerljiv ostal. — De Pridigar tukaj le od usode in konca trupla govori, in de ne taji neumerljivosti človeške duše, se vidi iz pogl. 12, 7., kjer očitno uči, de se človekov duh poverile k Bogu, ki ga je vstvaril. 16. Vse umerje, in kdo se more s svojimi počutki prepričati, de je med člo- vekam in živino kak razloček zastran bivanja po smerti ? Neumerljivosti člo¬ veške duše nas namreč ne učijo počutki, ampak sveta vera, razodenje Božje. 17. Per taki spreminljivosti (1 — 15,), krivici (16—18.) in omahljivosti na zemlji (19—21.) nisiin najdel boljiga, kakor življenje veselo in zadovoljno vživati, ne pa za dediče nezmerno skerbeti (Hier.). Vzrok tega se pove v naslednjim. 18. Zakaj, kdo mu bo razodel, ali bo vredne ali nevredne dede imel (Hier.)? Eklesiast ali Pridigar 4. 407 de se ne morejo ustaviti njih sili, ker so brez vse pomoči. 1 ) 2. In sim mertve imenoval bolj srečne kakor žive; 3. in srečnišiga, kakor oba, sim štel njega, ki ni bil še rojen, in ni vidil zlegov, ki se gode pod sobicam. 2 3 ) 4. Spet sim premišljeval vse opravila ljudi, in sim vidil, de njih perzadevanja so odperte ne- vošljivosti bližnjiga; tudi v tem tedaj je nečimernost in nepotrebna skerb. 5. Neumnež deva križem svoje roke, in pojeda svoje meso, 5 ) rekoč: 6. Boljši je pešica v pokoji, kakor obe roki polni s trudam in z dušno brhkostjo. 4 ) 7. Premišljevaje sim najdel še drugo nečimernost pod soln- carn. 8. Sam je, in nima druziga, ne sina, ne brata, in vender ne preneha delati, in njegove oči se ne nasitijo z bogastvam; tudi ne premisli, rekoč: Komu li delam, in pertergujem svoji duši do¬ brote? 5 ) Tudi vtem je nečimer¬ nost in kaj huda brhkost! 6 ) 9. Boljši je tedej, de sta dva skupej, kakor en sam; ker imata vsaj dobiček svoje družbe. 7 ) 10. Ako eden pada, ga drugi podpera. Gorje samimu! zakaj če pade, ga nima, de bi ga vzdignil. 11. In ako dva skupej spita, se ogrevata; en sam kako se bo ogrel? 12. In če kdo eniga premaga, 1. Po tem ko je Pridigar le bolj sploh iz mnozih spremenov in pergodkov na svetu nečimernost tega življenja naznanil, še tukaj dalje dokazuje, kako ne- čimerno (nesrečno) je življene zavoljo zateranja, ki ga morajo ubogi terpeti, de bi rajši imeli, ko bi jih na svetu ne bilo (v. 1—3.); zavoljo lakomnosti in nevošljivosti ljudi, pa tudi zavoljo nasprotne nespameti, namreč zavoljo lenobe (v. 4—6.); kako nečimern je trud, če se kdo sam in le za se trudi, ko trud v družbi saj nekoliko koristi (v. 7—12.); kako nečimerna je še celo kraljeva čast (v. 13—16.). 2. Tukej blagruje Pridigar stan mertvih in nerojenih samo zavoljo nečimer- niga zemeljskiga življenja, ker ne čutijo nadlog, ki na tem svetu ljudi zadevajo, ne govori od prihodnjiga življenja, kjer se poterpežljivost plačuje. Ako se pa na to ozeramo, tedaj moramo nesrečne, ki svoje terpljenje poterpežljivo pre¬ našajo, prav srečne imenovati, ker ..sedanja, kratka in lahka nadloga nam perpravlja nezmerno visoko, večno čast, ktera vse preseže 1 . 2. Kor. 4,17. 3. Nekteri ljudje pa spet drugači svojo neumnost razodevajo; oni sicer ne hrepene po blagu, niso nevošljivi svojima bližnjimu zavoljo pridelkov; so pa leni, ter derže pod pazho svoje roke, povživajo svoje premoženje, in pravijo: ^Boljši je a i. d., glej naslednje. 4. Boljši je človeku malo premoženja, ki si ga nabira z zmernim delam in s pokojnim duham, kakor obilno bogastvo, ki si ga s prevelikim trudam , s pre- velicimi skerbmi skupej spravlja. 5. ne pomisli in se ne vpraša: Komu nek s tolikim trudam premoženje nabiiam, ga tako skerbno spravljam, de še svojim ustam pertergujem, ker nikogar svojih nimam, de bi mu ga zapustil? 6. Tudi taki neumnež je nečimern, in kaže, de je svet nečimern. 7. Zmirej je še boljši, z druzimi v družbi delati; ker v tem imamo vsaj ta dobiček, de se med seboj podperanio in si pomagamo. 408 Eklesiast ali se mu dva ubranita: trojin trak se težko preterga. 8 ) 13. Boljši je reven, pa moder mladeneč, kakor star, pa neumen kralj, kteri ne ve previditi v pri¬ hodnje. 9 ) 14. Zakaj iz ječe in železja pride včasi kdo k kraljestvu; ,0 ) in kdo drugi, rojen v kraljestvu, v po¬ manjkanji omaguje. 15. Vidil sim, de vsi ljudje pod solncam se derže druziga mlaj- šiga, ki se bo namesti uniga vzdignil. 1 *) Pridigar 4. 16. Neskončno je število vsih ljudi, ki so pred njim bili; 12 ) in uni, ki bodo za njim, se ga ne bodo veselili; sej je tudi to ne- čimernost in britkost duha. 13 ) 17. Obvaruj svojo nogo, ka¬ dar greš v Božjo hišo, in per- bližaj se, de slišiš; 14 ) zakaj ve¬ liko boljši je pokoršina, kakor da¬ rovi nespametnih, ki ne vedo, kaj hudiga počenjajo. 15 ) l. Kralj. 15, 22. Oz. 6, 6. 8. Pridigar govori tukaj sicer le od časnih dobičkov, ki jih imamo, ako smo združeni s tovarši, ker se namreč v nesreči in potrebi med seboj podperamo, k delu vnemamo, in sovražnikam lože branimo; vender pa tudi meri na du¬ hovne dobipke, ki jih človek prejema, če po potu čednosti ne hodi sani, ampak če ima kakiga tovarša ali prijatla na strani in se mu razodeva. Če pade v pregreške, mu on pomaga spoznati jih in poboljšati se; če prihaja mla¬ čen in len v dobrim, ga on spodbuja; če pride v priložnosti, ki bi utegnile njegovimu zveličanju nevarne biti, ga on podpera s svetam in djanjem. 9. V hebrejskim: ... „ kralj, ki je neumen, in ne zna vladati “. Od neči- mernosti eloveškiga perzadevanja se prestopi Pridigar k nečimernosti človeške visokosti. Oria je brez cene, ako je ne spremlja modrost (v. 13.); nečimerna je kraljeva visokost, ker jo marsikdo le po naključji doseže, pa jo tudi lahko kmalo zgubi; in ker se tudi nar boljši vladar poslednjič vender le tudi pozabi. V ti versti meri pisavec na egiptovskiga Jožefa, ki je v previdnosti stariga Faraona presegel. 10. ravno egiptovski Jožef je prišel iz ječe k vladarstvu. 11. Vidil sim tudi vse ljudstvo nekiga kraljestva, de se je deržalo kraljeviča ali mladiga kraljeviga naslednika, ko je še stari kralj živel. 12. ki so pred kraljem ukaje hodili, ter so ga ko svojiga kralja pozdravljali, in mu spodobno čast skazovali. 13. Noviga kralja ljudje ljubijo, tode njih nasledniki se ga bojo naveličali, in ga ne bodo radi imeli, ter si bodo druziga želeli. Tako spremenljivo je ljud¬ stvo, tako nestanovitna je celo kraljeva sreča! Vse je nečimerno! 14. nauke. Po spoznanji.nečimernosti vsiga pozemeljskiga nasledujejo razni nauki, kterih spolnovanje perpomore k pravi sreči. Ker je namreč namen teh bukev, dokazati, de je vse nečimerno razun bogaboječiga življenja po Božjih zapovedih (gl. Vvod), zato je mogel pisavec per popisovanji nečimernosti, nektere posebno zanemarjene zapovedi omeniti. Tukaj nasledvajo do pogl. 6, 8. take opominovanja. — Kadar v tempelj greš, pojdi tje s čistim, čuječim sercam, in zvesto poslušaj nauk. 15. če namreč zaslišani nauk pokorno in zvesto spolnuješ, je to veliko boljši kakor dar, ki ga ljudje perneso, ki iz nevednosti hudo delajo, in med kte- rimi si tudi ti, ako si v poslušanji Božje besede počasen in neskerben, in tedaj svojih pregreškov ne spoznayaš. — De zvemo in spoznamo, kaj hudiga storimo, opominja Pridigar, poslušajmo pridno nauke! Eklesiast ali Pridigar 5. 409 V. Poglavje. Ne govori predetzno, ter ne moli nepremišljeno; spolnuj svoje storjene obljube; ne čudi se, de Bog krivice na svetu dopuša; 'lakomnik nima nikoli dovolj; delavec lahko spi, ne pa siti bogatin; bogastvo je posestniku v škodo; nič ni seboj pernesel, in nič seboj ne ponese; vživaj svoje premoženje ko Božji dar, in Bog ti bo razveseljeval serce. 1. Ne govori nič prederzno, in tvoje serce naj se ne pre¬ nagli govoriti pred Bo ga m; ker Bog je v nebesih, in ti na zem¬ lji; zatorej bodi malo tvojih be¬ sedi. ‘) 2. Za innozimi skerbmi pri¬ dejo sanje, in v obilnim govorjenji se najde nespamet. 1 2 ) 3. Ako si Bogu kaj obljubil, ne odlašaj spolniti; ker nezvesta in nespametna obljuba mu ne do- pade; ampak spolni vse, kar si obljubil. 3 ) 4. Veliko boljši je, ne obe¬ tati; kakor po obljubi obljublje- niga ne dati. 5. Ne dopušaj svojim ustam, de bi dajal svoje meso v greh; 4 ) tudi ne rekaj vpričo angelja: 5 ) Ni previdnosti! 6 ) de se kje ne bo Bog serdil nad tvojim go¬ vorjenjem, in de ne borazdjal vsih del tvojih rok. 7 * * * ) 1. Ne razodevaj Bogu v molitvi nepremišljenih želj, ki so morde zoper Božje popolnosti, zoper natorne postave in zoper srečo ljudi; nikdar ne pozabi, de je neskončen razloček med njem in teboj, in malo govori. Glej Mat. 6, 7. 2. Kakor se ni ubraniti sanj per veliko delih in opravkih, ravno tako se per veliko besedah (posebno v molitvi pred BogamJ ni ogniti kaj nepremišljeniga, neumniga. 3. Neumna je obljuba Bogu storjena, če je nepremišljena, pa tudi, če je kdo obljubil storiti kaj hudiga ali manj dobriga, kakor je to, kar je že tako dolžan storiti. Nezvesta je obljuba, če se ne spolni iz pozabljivosti, ali ker se je človek premislil. Permeri 4. Mojz. 30, 3. Vsaki ima prosto voljo obljube delati, ni pa mu na prosto voljo to dano, jih opušati; sleherni je ojstro zavezan, dopolniti svoje storjene obljube. 4. Ne obetaj kaj taciga, kar bi bilo tvojimu mesu, t. j., tvoji slabosti, tvoji slabi natori pretežko dopolniti, de ne boš svojiga mesa, svoje slabosti, t. j , samiga sebe v greh spravljal s tem, ko bi svojih storjenih obljub ne dopolnil. Pa tudi kaj taciga ne obetaj, kar je zoper Božje zapovedi, ali kar je zoper spolnovanje tvojih dolžnost, ker bi s tacimi pregrešnimi in nespametnimi oblju¬ bami grešil (Brentano). 5. Nekteri mislijo z besedo „angelja il duhovna, ki je obljube razsojeval. Glej 3. Mojz. 5, 4. i. d. 27, 8. Permeri Mal. 2, 7. Drugi menijo angelja varha; eni pa angelja zaveze. Glej 1. Kor. 11, 10: 2. Mojz. 23, 20. Bazod. 1, 20. 6. Bogu ni mar za ljudi, tedaj tudi za moje obljube ne. V hebrejskim: „Bila je -zmota“ (prenaglost)! Prenaglil sim se s svojo obljubo. 7. tvoja obljuba bi bila Bogu zoperna, in on bi vso srečo tvojimu delu vzel. Sveti Hieronim še drugači razlaga: Tvoje usta naj ne reko: Moje meso, moja slaba uatora je grešila; ako bi kdo tako govoril, bi samiga Boga greha dolžil in modro vlado Božjo tajil, ki je natoro pustil priti v slabostni stan. Naj bo že slabost tvoje natore kakoršna koli, vender se zamoreš s pomočjo Eklesiast ali Pridigar 5. 410 6. Kjer je veliko sanj, tam je veliko nečimernost in brez šte¬ vila besedi; ti pase Boga boj ! 8 ) 7. Ako vidiš zateranje ubo- zih, in silovite sodbe in pra¬ vico prevračevati v deželi, ne čudi se temu početju; 9 ) ker nad visokim je kdo višji; in nad obema so še drugi višji; 8. in verh tega ukazuje kralj vsi deželi, ki je podložna. 10 ) 9. Lakomnik se ne nasiti de¬ narja; in kdor bogastvo ljubi, ne bo imel sadu z njega; * 11 ) tedej je tudi to nečimernost. 10. Kjer je veliko blaga, ondi jih je tudi veliko, ki ga vživajo. 12 ) ln kaj to pomaga posestniku, ka¬ kor de s svojimi očmi bogastvo gleda? 11. Sladko je spanje delavcu, naj malo ali veliko je; sitost pa bogatiga mu ne da spati. I3 ) 12. Tudi je še druga prehuda slabost, ki sim jo vidil pod soln- cam: bogastvo spravljeno svo¬ jima gospodarju v škodo. 14 ) 13. Zgine namreč v kaki prav hudi nesreči: rodil je sina, ki bo v nar večji revšini. 14. Kakor je 15 ) nag prišel iz telesa svoje matere, ravno tako pojde, in nič od svojiga dela seboj ne ponese. Job. 1,21: l.Tim. 6, 7. 15. Prav revna slabost! Ka¬ kor je prišel, tako se bo vernik Kaj mu tedaj pomaga, de je v veter delal? 16 ) 16. Vse dni svojiga življenja gnade Božje skušnjavam ustavljati; torej prostovoljno grešiš, kolikorkrat grešiš. 8. Kakor je veliko sanj tudi zato nečimernih (praznih), ker ene druge pre- ženo, in jih pozabiš; ravno tako je tudi veliko obljub nečimernih, ker obe- tavec nič več na nje ne misli, in jih ne dopolni. Varuj se take prederznosti, in boj se svetiga vsigavedniga Boga! 9. „ne čudi se u , de Bog to dopuša. 10. Ako vidiš krivice v deželi, ne čudi se, de Božja previdnost to dopuša, in de ne kaznuje hudobnežev; vedi pa, de ne bodo ostali brez kazni; ker nižji gosposka, ki to dela, ima nad seboj viši gosposko, in nad vsimi je kralj (zemeljski in nadzemeljski); torej hudobija ne bo ostala skrita, kaznovana bo pred ali potle. V hebrejskim: „čez nje je kralj, ki ga ko mogočniga boga častč il . 11. Kdor denar ljubi in stiska, ga ne obrača ne sebi ne drugim v prid; torej nima nobeniga dobička od njega. Bogastvo je le njemu v prid, kdor ga obrača v dobre dela. Pridigar tedej od 9—16. verste graja nečimernost skoposti in hrepenenje po bogastvu. 12. Kdor ima obilno blaga, potrebuje tudi veliko služabnikov, ki jih mora rediti, in ima veliko izlako; zato pravi že sveti Bernard: Bogati ne vživajo svojiga bogastva, ampak drugi; oni imajo samo ime in skerb. 13. Delavni človek je v svojim trudu srečnisi kakor bogatin, kteri zavoljo svoje prenasitosti in skerbi ne more spati. 14. De kdo bogastva preveč ne čisla, in de ga po volji Božji obrača, ga inora že vsakdanja skušnja nagibati, ako pomisli, de so nabrani zakladi posestniku velikokrat v nesrečo; ako jih po kaki nesreči zgubi, mora v revšini, ki je ni vajen, stradati in umreti. 15. Kakor bogatin ni nič seboj na svet pernesel, tudi seboj nič ne ponese. 16. „de je v veter delal t. j., de se je zastonj trudil. Eklesiast ali Pridigar 5. 6. je jedel v temi 17 ) in velicih sker- beh, in v revi in v žalosti. 17. To tedaj 18 ) se mi je zdelo dobro, de človek je in pije in veselje vživa od svojiga dela, s kterim se trudi pod solncam vse dni svojiga življenja, ki mu jih je Bog dal; ker to je njegov delež. 19 ) 411 18. In vsakimu človeku, kte- rimu je Bog dal bogastvo in pre¬ moženje, mu je tudi dal oblast, de je in vživa svoj del, in se veseli svojiga dela; to je Božji dar. 19. In ne bo dosti mislil na dni 20 ) svojiga življenja, ker Bog navdaja njegovo serce z veseljem. VI. Poglavje. Pridigar še dalje popisuje nečimerno žalostno življenje skopiga človeka; * 1 ) po¬ tem pove nagibe, zakaj naj človek reve in težave tega življenja voljno prenaša. 1. Je še drugo hudo, ki sim ga vidil pod solncam, in je tudi pogostno med ljudmi. 2. Človek, ki mu je Bog dal bogastvo in premoženje in čast, in nič ne manjka njegovi duši izmed vsiga, kar želi; tode Bog mu ni dal oblasti tega vživati, ampak ptujic to povživa. To je nečimernost in velika reva. 2 ) 3. Naj bi bil kdo tudi sto otrok 3 ) rodil, in živel veliko let, in dosegel visoko starost; bi pa njegova duša ne vživala dobrot njegoviga premoženja, in bi ne imel pogreba; 4 ) od njega re¬ čem, de je negodnik boljši, ka¬ kor on. 5 ) 4. Ker zastonj je prišel, 6 ) in gre v temo, 7 ) in pozabljivost bo izbrisala njegovo ime; 8 ) 5. ni vidil solnca, 9 ) in ni po- 17. „i> temi ker se mu je per večerji luči škoda zdelo. Drugi: „0 brit kos ti u . 18. Pridigar zopet sklene, de vživajmo časno premoženje ko Božji dar. Glej zgor. 2, 24: 3, 13. 19. ,,/cer to je njegov del 11 , .to mu je odločeno, de svoje premoženje vživa, po smerti pa ga mora zapustiti. 20. Ne misli na svoje slabe dni, na svoje nadloge in težave. 1. Od 1. do 9. verste popisuje modri skopiga človeka. 2. Tak človek je prav nesrečen in milovanja vreden. 3. t. j. , prav veliko otrok. Veliko otrok so si Hebrejci šteli v veliko srečo. 4. pogreba 11 , t. j., častniga pogreba, ker se iz gole skoposti boji stroškov za spodoben pogreb, ali pa ker nehvaležni dedje zanj nič ne marajo. 5. Negodnik (otrok, ki prezgodej na svet pride), pravi sveti Hieronim, ni skusil ne dobriga ne slabiga ; leta skopuh pa ni le nič dobriga vžival, ampak veliko slabiga; ker se je trudil z vednimi skerbmi, in si je verh tega večno terpljenje nakopal. 3- »zastonj je prišel •• skopuh na svet. — Namen človekov na svetu je, de si po vživanji pozemeljskih dobrot nebeške zasluži. Skopuh pa ne vziva ne tega življenja, in ne doseže prihodnjiga. 7. „v temo“, t. j,, na spodnji, mertvaški svet. 8. stiskač ni v spominu, kakor pravični. Ps. 111. 9. je živel v samoti, ker se je ljudem ogibal. 412 Eklesiast ali Pridigar O. znal razločka med dobrim in hu¬ dim. 10 ) 6. Ko bi tudi živel dva tav- žent let, in bi dobrot ne vžival; ali ne hiti vse v eni kraj ? 1 ‘) 7. Vse delo človekovo je za njegove usta, pa njegova duša se ne nasiti. 12 ) 8. Kaj več ima modri, kakor neumni? in kaj ima revni, kakor de gre tje, kjer je življenje? 13 ) 9. Boljši je gledati, kar želiš, kakor želeti, kar ne poznaš; u ) pa tudi to je nečimeruost in pre¬ vzetnost duha. 15 ) 10. Kdor bo prišel, ima že svoje ime; in ve se, de je člo¬ vek, in de se zoper močnejiga memo sebe ne more prepirati v sodbi. 16 ) 1. Kralj. 13, 14: 3. Kralj. 13, 2. 11. Prav veliko besedi je, in imajo veliko nečimernosti 17 ) v prepiranji. 18 ) 10. Skopuha zadeva le hudo, skerb, otožnost i. d.; on je tedej nesrečniši kakor negodnik, ali otrok, ki prezgodej in mertev na svet pride, ki ga sicer nič dobriga, pa tudi nič hudiga ne zadeva. Nekteri 4. in 5. versto takole pre¬ stavljajo: „zakaj zastonj je prišel (negodnik na svet), in je šel v temo (v jamo, ria spodnji svet) in pozabljenje zbriše njegovo ime (na tihim ga pokopljejo, in nihče nanj ne misli, za vselej je pozabljen); ni vidil solnca in ni poznal razločka med dnevam in nočjo“ (ker je prišel mertev na svet). 11. Naj bi skopuh še tako dolgo živel, bi pa ne vžival svojih zakladov, kaj bi mu pomagali, kaj njegove skerbi in noči, ki jih je prečul? Ali bi ne šel poslednjič pod zemljo brez sadu svojiga perzadevanja, kakor vse drugo ? Drugi prestavljajo to versto: „Ako bi živel (skopuh) dva tavžent let, in bi nič dobriga ne vžival, ali bi se ne sošla oba (skopuh in negodnik) na enim kraji? a Pomen: Na spodnjim svetu mertvi ne vživajo nič več veselja in dobrot tega življenja, kaj tedaj pomaga skopuhu dolgo življenje, ki ga ni vžival? 12. Delo perdobiva ustam dosti hrane za potrebo, pa ne dosti duši, to je, po¬ želenju, ki ni nikdar sito. Ako išeš le natornim potrebam zadostiti, ne boš nikoli reven ; hočeš pa svoje poželenje zatoliti, ne boš nikoli dosti imel. Natora le malo potrebuje, poželenje pa nima mere. 13. Pridigar permerja neumniga bogatina modrimu revežu. Modri revež, ki je s potrebnim zadovoljin, najde srečo že na tem svetu, na unim pa plačilo; lakomnik pa, ki je v časno ves zamišljen, je že tukaj nesrečen, in umerje brez upanja. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ Kaj ima modri več, kakor neumnež; kaj revež, ki si zna po svetu pomagati ?“ — Nihče nima nič druziga dobička od pozemeljskih dobrot, kakor de si jih lahko v svoje po¬ trebe obrača. 14. Boljši je imeti, kar želiš, to je, kar potrebuješ, kakor veliko želj imeti po rečeh, ko ne veš, če ti bojo v prid. 15. nečimernost in prevzetnost je to, če po tacih rečeh hrepeniš, ki jih ne moreš nikoli doseči. 16. Od 10. verste do pogl. 7, 1. naznanja Pridigar tri nagibe, zakaj naj člo¬ vek nadloge tega življenja poterpežljivo prenaša: a) človek je slaba stvar, ki se ne more z Bogam, Vsigamogočnim, pravdati zavoljo vladanja sveta (v. 10.); b) pertožbe le še bolj množe terpljenje (v. 11.); c) mi neverno, kaj nam je v pravo srečo za čas in večnost (pogl. 7, 1.). Beseda „ človek “ je v hebrejskim „Adam“, t. j., zemljak, iz zemlje narejen. Že njegovo ime pove, deje slaba stvar. 17. „veliko besedi u , t. j., veliko pertožb zoper terpljenje je nečimerno, ker si človek s svojim vednim pertoževanjem terpljenja ne polajša, ampak ga le še bolj množi. 18. Kolikor bolj pogostama človek zoper svoje terpljenje toži, toliko bolj tudi Eklesiast ali Pridigar 7. 413 VII. Poglavje. Ne hrepeni po rečeh, ki jih ne moreš doseči; dobro ime je boljši ko drago mazilo; boljši je hoditi v hišo žalovanja kakor v hišo veselic; boljši je svarjenje ko perlizovanje ; obrekovanje tudi modriga omoti; ne bodi nagel k jezi; ne grajaj časov; ne vertaj previdnosti Božje; Bog je človeka vstvaril pravičniga. 1. Činm je treba človeku hre¬ peneti po rečeh, ki so viši od njega, *) ko ne ve, kaj mu tekne v življenji, v malo dneh njego- viga popotovanja, v času, ki zgine kakor senca ? Ali kdo mu more povedati, kaj bo za njim pod solncam? * 1 2 ) 2. Boljši je dobro ime, kakor drago mazilo j 3 ) in boljši smertni dan, kakor rojstni dan. 4 ) Preg. 22, 1. 3. Boljši je iti v hišo žalo¬ vanja, kakor v hišo gostije j ker v lini se spomni konca vsih ljudi, in živi misli, kaj de bode pri¬ šlo. 5 ) 4. Boljši je jeza, 6 ) kakor smeh; ker po žalostnim obrazu se poboljša grešnikovo serce. 5. Serce modrih je (ondi), kjer je žalost, in serce neumnih, kjer je veselje. 7 ) 6. Boljši je po modrim svarje- nirnu, kakor po perlizovanji ne¬ spametnih goljufanimu biti. 8 ) 7. Ker kakor pokanje gore- nanj misli, in toliko bolj ga čuti. V hebrejskim: , ; Veliko pertožb le množi revo. Kaj ima človek od tega?“ t. j., kaj mu to pomaga, če vedno toži zoper svojo nadlogo ? 1. „po rečeh v , po bogastvu, po zakladih, ki jih ne more doseči. 2. Kratkoviden človek sam ne ve, kaj mu je v prid, ali bogastvo ali revšina, ali čast ali ponižanje, ali zdravje ali bolezen. — Morde po njegovi smerti še bolj žalostne reči nasledvajo. Bog mu tedej dobro hoče, če dopuša, naj se zdaj z manjšim terpljenjem ubija. 3. Duh, ki ga čednostno življenje razširja, je perjetniši od duha naj drajših mazil. Po jutrovih deželah so imeli ljudje radi lepo dišeče mazila, ter so se ž njimi zlasti per pojedinah mazilili, de so si ž njimi zoperni pot zmanjše¬ vali, in zagatni slap odganjali, pa tudi de so gostem per mizi prijetno dišali; „drago mazilo u tudi pomeni mehko, zložno, prijetno življenje (Brentano). 4. Ob rojstvu pride človek na svet, kjer ga čaka terpljenje in nevarnosti; ob smerti pa se vsimu temu umakne. Pomen te verste je lahko tudi tale: Boljši je pravično in pobožno, kakor pa mehko in zložno živeti; potem je tudi smertni dan boljši kakor rojstni dan. 5. Hiša žalosti je tista, kjer je kdo umeri, in za njim žalujejo. V taki. hiši se spomni človek smerti in sodbe, se uči iz tega berzdati svoje strasti, spo¬ znavati nečimernost pozemeljskih dobrot in čislati večne. V hebrejskim: „in živi si vzame k sercn“. 6. ,.jeza ci nad pregreški bližnjiga, kakor se jim smejati, jih hvaliti. 7. Poleg hebrejskiga: „Modri je rad v hiši žalovanja t. j., rad misli na smert; ,,abotnih pa je rad v hiši veselja v gostivnici, t. j., le na vese¬ lice, pojedine, ples, igro rad misli. 8. Boljši je človeku, de ga modri svari in kaznuje, kakor de ga bedaki s svojim perlizovanjem slepe in goljufujejo. 414 Eklesiast ali Pridigar 7. čiga ternja pod loncam, je smeh neumnežev; 9 ) pa tudi to je ne- čimernost. 8. Opravljanje omami modri- ga, in mu podere moč serca. 10 ) 9. Boljši je konec kake reči, kakor začetek; boljši je poter- pežljivi, kakor prevzetni. 11 ) 10. Ne bodi nagel k jezi; ker jeza tiči v neumneževih per- sih. 12 ) 11. Ne govori: Kaj meniš, je vzrok, de so bili poprešnji časi bolji kakor sedanji? ker tako vpra¬ šanje je neumno. 13 ) 12. Modrost z bogastvam je koristnejši, in je bolj v prid njim, ki solnce vidijo. 14 ) 13. Zakaj kakor varuje mo¬ drost, tako varuje tudi denar; to pa več imata poduk in modrost, de dajeta življenje svojimu po¬ sestniku. 15 ) 14. Premišljuj Božje dela, ker nihče ne more poboljšati, kogar je on zavergel. 16 ) 15. O dobrim dnevu vživaj do¬ brote, in preskerbi 17 ) se za hudi dan; zakaj kakor tega, tako tudi uniga je Bog naredil, de ne najde človek pravičniga pertoževanja zoper njega. 18 ) 9. Ternje, ki gori pod kotlarn, dela veliko šuma, pa malo greje, ker kmalo ugasne: taka je z besedami perliznjencov; veliko govore in se šopirijo, pa ne boljšajo. 10. v omumi' 1 , omoti, zmeša, razžali. Sveti Hieronim opomni, de Pridigar tukaj misli taciga modriga, ki ni še dosegel stopnje prave popolnosti; ker popolni pravični človek ne prenaša le stanovitno zopernosti, ampak se je še celo veseli. Vender pa je resnično, de obrekovanje tudi pravičniga uterne, ali zbode in de bogaboječi po njem v nevarnost pride, ornerzniti v gorečnosti za dobro. Glej Ps. 118, 134. Jer. 20, 8. i. d. 11. Ako je začetek kake reči težaven, pa utegne njen konec vesele nasledke imeti, če jih poterpežljivo čakaš; zato človek razumniši ravna, in njegova je boljši, kakor ošabniga uepoterpežljivca, ki hoče, de bi bilo vse nanaglama po njegovi termi storjeno in dokončano. 12. le neumneži godernjajo, in se jeze zoper Boga in njegove navedbe. Perm. Jak. 1, 19. 20. 13. tako vprašanje je nespametno, ker pod soincatn ni nič noviga; ker je na svetu vedno dobro in hudo zmešano; nespametno je tako vprašanje tudi zato, ker časi niso krivi zlegov, ampak ljudje, ki imajo prosto voljo. 14. »ki solnce vidijo 11 , t. j., ki so srečni in bogati. Pomen: Ako je bogat človek tudi moder, mu to, več pomaga, kakor, če je le bogat. Vzrok tega se pove v naslednjim. 15. »poduk in modrost “ presegata denar v tem, de dajeta njemu, ki ji inča, »življenj e li , zadovoljnost, večno srečo; denar pa tega ne more dati. 16. Zgledi so: Faraon, Judež, Judje. Boj se tedej Božjih del, sodba, in prosi, de ti Bog vzame kamnito serce, preden te zaverže! V hebrejskim: .. . »nihče ne more zravniti, kar je on skrivil — Z mirnim, pokojnim sercam glej in premišljuj vladanje vesoljniga sveta, ne grajaj, ampak vervaj, de je vse dobro storjeno; zakaj, kar je Bog sklenil storiti, ne'more nihče prenarediti. IT. »preskerbi se“, t.j., perpravi se za hudi dan, de boš tudi v nesreči zvest Bogu, in vdan v njegovo sveto voljo. 18. človek nima nobeniga vzroka, se pertoževati zoper Boga in njegove naredbe; rajši naj s svetim Jobam pravi: Ako smo prejeli dobro iz roke Gospodove, zakaj bi tudi hudiga ne sprejemali? — V hebrejskim: ... »naredil, de člo- i Eklesiast ali Pridigar I 415 16. Tudi to sim vidil v dnevih svoje nečimernosti: 19 ) Pravični unierje 20 ) v svoji pravičnosti, hu¬ dobni pa živi dolgo časa v svoji hudobnosti. 21 ) 17. Nikar ne bodi prepravi- čen, 22 ) tudi ne modrejši, kakor je treba, 23 ) de ne obnoriš. 18. Ne delaj prehudobno, in ne bodi neumen, de ne umerješ pred svojim čašam. 24 ) 19. Dobro je podperati pravič- niga, pa tudi unirnu ne odteguj svoje roke; 25 ) zakaj kdor se Boga boji, ničesar ne opusa. 26 ) 20. Modrost poterduje modriga bolj, kakor deset mestnih pogla¬ varjev. 27 ) 21. Ni ga pa pravičniga člo¬ veka na zemlji, de bi delal dobro, in bi ne grešil. 28 ) 3. Kralj. 8 r 46: 2. Kron. 6, 36. Preg. 20, 9 : 1. Jan. 1,8. 22. Pa tudi k vsaki govorici, ki se govori, ne naklanjaj svo- jiga serca, de kje ne slišiš svo- jiga hlapca te preklinjati; 29 ) 23. ker tvoja vest ti pravi, de si tudi ti večkrat druge prekli¬ njal. 30 ) 24. Y r se sim poskusil v mo- vek ne ve svoje prihodnosti t. j., de ne ve, kaj bo nad-nj prišlo; zatorej naj se ne prevzame v sreči, ker lahko pridejo hudi dnevi; v nesreči pa naj ne zgubi serčnosti, ker pride boljši prihodnost. 19. dnevih 11 svojiga pozemeljskiga življenja. 20. n umerje u zgodej, Bog mu ne da dolziga življenja. 21. Ako je Bog moder in pravičen, zakaj pa da pravičnimu tako zgodej umreti, hudobniga pa pusti dolgo časa živeti? Judje so si mislili „dolgo življenje" ko plačilo za čednost, „ zgodnjo smert" pa ko kazen za greh. Ta ugovor in to zmoto Pridigar zavrača v naslednjih verstah (Brentano). 22. Ne štej se bolj pravičniga, kakor je Bog; ne misli si in ne želi v svoji termi, de naj bi Bog že v tem življenji vsaciga hudobneža kaznoval z zgodnjo smertjo, pravičniga pa plačeval z dolgim življenjem. Na unim svetu bo Bog obema povernil po njunih delih (Brentano). 23. skrivnosti Božje previdnosti nikar bolj ne preiskuj, kakor je prav; nikal¬ ne vertaj, zakaj de pravični zgodej umerje, hudobnež pa dolgo živi, de s takim praznim vertanjem ob pamet ne prideš. 24. Ko vidiš, de Bog hudobneža vselej ne kaznuje na tem svetu, ne bodi za¬ voljo tega prederzen, ter ne počenjaj hudobij, varuj se velicih grehov, in glej, de ne boš sam kriv z razuzdanim življenjem svoje prezgodnje smerti. 25. Ni pa še zadosti, de se velicih grehov varuješ (v. 18.), stori tudi dobro pravičnimu in hudobnimu. 26. kdor se Boga boji, nič ne puša vnemar, kar on zapoveduje. 27. Prava modrost (prava vera v Boga in njegovo previdnost) daje modrimu zlasti v dvomih nad previdnostjo (v. 16.) več tolažbe, serčnosti, pomoči in moči, kakor veliko mestnih poglavarjev in sodnikov, ki krivico zaterajo, ter zateranim pravico persojujejo, in jih oderuhov varujejo. Število v deset" po¬ meni sploh „ veliko “ (Brentano). \ 28. ker v mnozih rečeh se pregrešimo vsi. Jak. 3, 2. 29. „ preklinjati", t. j., opravljati, obirati, slabo od tebe govoriti. Pomen te verste v sklepu s poprešnjim je: Ker noben človek ni popolnaina pravičen, tudi ti nisi, ter imaš svoje pregreške, od kterih morde tudi ljudje govore. Vender pa ne maraj toliko, kar ljudje od tebe pravijo. Ako poslušaš vsako besedo, ki se od tebe govori, bi utegnil zvediti, de tudi tvoji lastni posli od tvojih pregreškov govore. 30. de si tudi ti večkrat druge opravljal; torej sprejmi za pokoro, če te ljudje obirajo. 416 Eklesiast ali drosti. Rekel sim: Zmodril se bom, ona pa je še dalje od mene stopila, 25. veliko dalje, kakor je bila poprej; in, o globoko brezno! kdo jo bo najdel? 26. Pregledoval sim vse s svo¬ jim duham, de bi zvedil in pre¬ mišljeval in preiskoval modrost in vzroke, 31 ) in de bi spoznal hudobnost neumneževo in zmoto nespametnih; 27. in sim najdel, de je žen¬ ska grenkejši kakor smert; ona je zaderga lovcov, in nje serce je mreža, in nje roke so vezi; 32 ) Pridigar 1. kdor Bogu dopade, ji bo ubežal; kdor pa je grešnik, ga bo vjela. 28. Glej, to sim najdel, 33 ) go¬ vori Pridigar, eno in drugo, de bi našel vzrok, 34 ) 29. ki ga moj duh še iše, in ga nisirn najdel. Izmed tavžent moških sim najdel eniga, ženske izmed vsih nisirn najdel. 35 ) 30. Samo to sim najdel, de je Bog človeka pravičniga vstvaril, in de seje sam v neskončne vpra¬ šanja zapletel. 36 ) Kdo je tak mo¬ der, in kdo zna razložiti go¬ vor? 37 ) 31. v vzroke (l vsili reci in pergodil, zakaj in kako je vse na svetu. Pomen 24-—26. verste: Perzadeval sim si, vse sam poskusiti in pretuhtati, de bi spoznal dobro in hudo v vsih rečeh, in dosegel popolno modrost; tode kolikor bolj sim mislil v modrosti rasti, toliko bolj se mi je umikala, ter se mi je skrila v globočino, de je nisirn mogel najti. Pridigar govori (v. 24—30.j, de ni mogoče popolne modrosti po človeškim preiskovanji doseči. 32. Premišljevaje nečimernost sveta sim najdel, de ni nič bolj nečimerniga, goljufiviga, grenkiga, kakor zapeljiva ženska, ki vabi može, in jih iše v svojo mrežo potegniti. Taki ženski se vdati je nar veči neumnost in slepota, izvir vsih zlegov (^Hieronim). Permer. Prip. pogl. 7. 33. „to sim najdel u , de le on, ki se Boga boji, nečistnici uide, grešnika pa vjame (Brentano). 34. ko sim eno reč z drugo permerjal in prevdarjal, „de bi našel vzrok * vsih reči na svetu; Brentano pa takole: „rZe bi našel razumen svet 11 , pravd per- pomoček (v. 29.), „še ga išem, pa ga ne najdem “ sam iz sebe, kako de bi nečistnici ubežal. 35. Med velikim številam mož sim vender najdel sem ter tje kakiga modriga in popolniga moža; ali med enakim številam žensk nobene modre, popolne nisirn najdel. Sveti Peter (1. Petr. 3,7.) imenuje zato ženski spol ko slabe- jiga, ki mu pa vender gre spodobna čast. 36. Bog je vstvaril človeka v pervotni pravičnosti in svetosti po svoji podobi, človek pa je želel zvediti: kaj je dobro in hudo; po ti svoji spolnjeni želji je zgubil svojo pervo pravičnost in svetost, je oskrunil na sebi Božjo podobo, je zabredel v zmote, ter se zapletel v mnoge vprašanja, kterih si ni mogel sam razrešiti. Potem takim je sam kriv svoje nesreče, ne pa njegov stvarnik. 37. Kdo je tako moder, de bi mogel spoznati resnico tega, kar je bilo rečeno, in de hi mogel popolnama razložiti veliko vprašanje zastran sedanjiga po- pačeniga stanu ljudi, zastran nagnjenja k hudimu, zastran njih slepote ino reve ? Eklesiast ali Pridigar 8 417 VIII. Poglavje. Modrost se razodeva človeku v obrazu; modri je pokoren kralju; človek se veliko trudi in ne uide smerti; hudobni prederzno greh delajo zavoljo Božje perzanašljivosti; Božjiga vladanja ne more nihče pretuhtati. 1. Modrost se sveti človeku na njegovim obrazu, in Vsigamo- gočni spremeni njegov obraz.*) Zgor. 2, 14. 2. Jez poslušam besedo kra¬ ljevo in zapovedi persege Božje. 1 2 ) 3. Ne hiti spred njegoviga obličja, in ne ostani v hudim djanji; 3 ) ker stori vse, kar ho¬ če; 4 ) 4. in njegova beseda je polna mogočnosti; in nihče mu ne more reči: Zakaj tako delaš? 5. Kdor se derži zapovedi, ne bo nič hudiga terpel; 5 6 ) serce modriga ve čas in odgovor.®) 6. Vsako opravilo ima svoj čas in perložnost; in človeku je velika težavnost, 7. ker pretekliga ne ve, in prihodnjiga po nobenim sporočilu ne more zvediti. 7 ) 1. Na obrazu se vidi modrimu resnoba, sramožljivost, čednost, in to je od Vsigamogočniga. V hebrejskim: „Modrost človeku obraz osvetluje, sirovost pa mu spači obličje “. Od tega eplošniga izreka prestopi Salomon na obnašanje modrosti do gosposke; modrost je namreč tukaj postavljena namesto modriga. 2. Jez (govori modrost v imenu modriga) sim pokorna kraljevimu povelju, ker sim persegla per Bogu, de sim mu podložna. Izraelski kralji so per nastopu svojiga kraljevanja s slovesno persego v tempeljnu ali pred skrinjo zaveze ljudstvo zavezovali k zvestobi in pokoršini. Glej 2. Kralj. 5, 3: 4. Kralj. H, 17 : 1. Kron. 29, 20—24. Drugi dajo pomen: Ker je Bog sam persegel, de naj kralj gospoduje. Po misli svetiga Hieronima je ta kralj, ki ga ima modri tukaj v misli, Bog sam, ki je dal ljudem svoje zapovedi s persego, de jih bo večno osrečil, če mu bodo pokorni. 3. Ne zapušaj ga, ne odrekaj mu zvestobe in pokoršine, varuj se hudiga.— Z malo besedami uči Salomon, kako seje vesti do kralja, ako bi tudi krivičen bil. Bodi pokoren, pravi, in varuj se hudiga. To so pravi pomočki, ki jih imaš zoper oblast poglavarjev; ne orožje in punt, ampak pokoršina in nedolž¬ nost; vse drugo Bogu zroči, ki govori: Moje je maševanje! 5. Mojz. 32, 35. 4. Salomon s tem noče reči, kakor de bi bilo kralju vse perpušeno, ko bi tudi bilo zoper pravico in vest; ampak le pravi, de neusmiljen kralj vse stori po svoji volji zoper podložne, ki se mu puntajo; de tedej podložni raz- umniši ravnajo, če krivico stanovitno prenašajo, kakor de bi se s puntarsko roko ustavljali gosposki, ker punt le še veči zlege napravlja, in oni si že¬ lezne verige kujejo, ki lesene s sebe mečejo (Hieronim). 5. „terpel“ po gosposkah. De se ti ne bo treba bati oblasti, delaj dobro, govori sveti Pavel. 6. Modri ve, de bo tudi kralju prišel čas, ko bo mogel odgovor dati, in sodbi se podvreči. Drugi: Modri dela prav o pravim času, in ve odgovor dati od svojih del. 7. Vse ima svoj čas in svoj konec, tudi vladanje grozovitniga vladarja. Naj tedej zaterani človek izroči vse modrosti in pravici Božji, in naj bode miren. 1'ode ljudje sami sebi škodvajo, ako se zoper silo puntajo; pa bi se ne pun- IIL iJ 418 Eklesiast ali Pridigar 8. 8. Ni v človekovi moči per- derževati duha, 8 ) in on nima obla¬ sti smertni dan, tudi mu ni per- pušeno počivati, ko se boj za¬ čenja, 9 ) in hudobnost ne otme hudobniga. 10 ) 9. Vse to sim premišljeval, in sim svoje serce obračal na vse dela, ki se gode pod sobi¬ cam. Včasih gospodari človek človeka v svojo nesrečo. 1 ') 10. Vidil sim hudobne poko¬ pane, kteri so tudi bili, ko so še živeli, na svetim kraji, in so bili hvaljeni v mestu, kakor de bi bili pravično delali ; pa tudi to je nečimernost. 12 ) 11. Ker se namreč sodba berž ne sklepa zoper hudobne, delajo človeški otroci hudo brez vsiga strahu; 12. pa naj grešnik stokrat hudo stori, in naj se s poterpežljivostjo prenaša, vender vem, de bode dobro njim, ki se Boga boje, in spoštujejo njega obličje. 13 ) 13. Hudobnimu naj se ne godi dobro, in njegovi dnevi naj se ne daljšajo, ampak kakor senca naj preidejo, kteri se ne boje 14 ) obličja Gospodoviga. 14. Se druga nečimernost je, ki se godi na svetu! So pravični, ktere hudo zadeva, kakor de bi bili delali djanja hudobnih; in so hudobni, ki so si tako svesti, ka¬ kor de bi imeli djanja pravičnih: pa tudi to sodim, de je prav ne- čimerno. 1S ) 15. Zato sim hvalil veselje, ker človek nima nič dobriga pod soln- cam, kakor de je in pije in se veseli; in samo to vzame seboj od dela v dnevih svojiga življe¬ nja, ki mu jih je Bog dal pod solncam. 16 ) tali, ko bi premislili pretekle čase, in hi prihodnje pred očmi imeli; ker zgodovina preteklih časov in prihodnost bi jih učila, de punt zlege le zvišuje. 8. de bi ne zapustil telesa. Tudi nar mogočniši kralj ne more ubežati smerti. 9. V vojskovanji s smertjo se mu ne perzanaša; umreti mora kakor drugi ljudje. 10. Hudobni se ne more z zvijačami, s prederznostjo in silo izmuzniti smerti. Umreti mora. Tolaži se tedej, ako te tare neusmiljen vladar; bodi mu pokoren, delaj prav, in zroči se previdnosti Božji. 11. hudobni vladar tare svoje podložne sebi v nesrečo; ker nanaglama ga za¬ dene kazen Božja zavoljo njegove krivičnosti; umreti mora. 12. Vidil sim druge hudobne: oni niso bili sovraženi na zemlji zavoljo svoje krivice, ampak bili so še slavljeni v svojih častitih službah; tode tudi njih sreča je bila le na videz. Vzrok tega se pove v naslednjih verstah. Ker namreč taki hudobni svojiga življenja niso poboljšali, ampak prederzno hudo delali, so bili naglama (v. 13.) pobrani, in so padli v roke pravici Božji. 13. če tudi Bog grešnika s poterpežljivostjo prenaša, ter ga tukaj ne kaznuje; vender dobro vem, de se bo pobožnim dobro godilo, hudobnimu pa hudo, vsaj po njegovi smerti. 14. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Hudobnimu se ne bo godilo dobro, in ne bo živel dolgo, ampak kakor senca bodo prešli, kteri u i. t. d. 15. Prav žalostna pergodba se na svetu kaže, de namreč pravične to zadeva, kar bi moglo hudobne zadevati; hudobnim pa se tako godi, kakor bi se moglo goditi pobožnim; pa tudi to je nečimerno, t. j., le na videz; ker po¬ slednjič se vender le dobrim dobro, hudobnim pa hudo godi. Pridigar po¬ vzame, kar je že v 10. versti opomnil, in zveže verste 10—14. 16. Zavoljo tega, ker se na svetu tako godi (glej poprešnjo versto in razlag.), Eklesiast ali Pridigar 8 . 9 . 419 16. In sim svoje serce nagnil, de bi spoznal modrost, in raz¬ umel uperanje, ki se najde na svetu, kjer je (marsikaki } člo¬ vek, ki noč in dan oči ne stisne. 17. In spoznal sim, de človek ne more pretuhtati vsih Božjih del, ki se gode pod solncam; in kolikor bolj se trudi v preisko¬ vanji, toliko manj najde; ako bi tudi modri rekel, de ve, bi ne mogel najti. 17 } IX. Poglavje. Človek ne ve, ali je ljubezni ali jeze Božje vreden, in kaj se mu bo pergo- dilo; vživaj časno življenje v strahu Božjim; pridno delaj; modrost ima ve¬ liko ceno. 1. Vse to sim prevdarjal v svojim sercu, de bi na tanko spoznal. * 1 ) So pravični in modri, in njih dela so v Božjih rokah, 2 ) in vender človek ne ve, ali je ljubezni ali serda vreden; 3 ) 2. ampak vse se ohranuje ko negotovo v prihodnost, 4 ) ker se vse enako godi pravičnimu in kri¬ vičnima 9 dobrimu in hudobnimi!, čistiinu in nečistimu, darovavcu in zaničevavcu darov; kakor do¬ brimu, tako tudi grešniku; kakor krivičnimu persegavcu, tako tudi njemu, ki pravično persega. 5 ) 3. To je nar hujši med vsim, kar se godi pod solncam, de vse enaka zadeva; 6 ) zato se tudi polni naj človek svoje življenje vživa (se ve', de v strahu Božjim, pogl. 3. razlag. 1.) ; ker kolikor od svojiga dela vživa, toliko ima na zemlji; ako se pa trudi, de bi une nepopolnosti in žalostne pergodila na zemlji pretuhtal in razložil, in ako je nedovoljin s tem, kar mu je došlo, nima še maliga veselja, ki mu ga dela vžitek njegovih reči. De je nemogoče to nepopolnost razložiti, poveste naslednji versti. 17. Perzadeval sim si sicer, de bi razumel, zakaj je toliko revšine na svetu; ali najdel sim, de človek ne zamore pregledati namena, ki ga Bog ima v vladanji vesoljniga sveta. 1. Tudi naslednje sim natanko premišljeval. 2. Bog vodi njih djanje, in jim daje srečo. 3. ali zasluži srečo ali nesrečo v tem življenji. Pridigar hoče reči: Bog deli na tem svetu srečo ali nesrečo, tode večkrat ne po zasluženji, ampak po svojih nezvedljivih namenih. Sveti očetje in cerkev obračajo te besede na naše opravičenje per Bogu, ker namreč noben človek gotovo in brez zmote ne ve, ali je v Božji gnadi in večniga zveličanja si svest, ker to more človek le po posebnim razodenji Božjim zvediti (Trid. zbor.}. Zato pravi tudi sveti apostelj Pavel (1. Kor. 4, 4.): Nič sicer nimam na vesti; tode v tem nisim opravičen; Gospod pa je, kteri me sodi; in zato moramo delati svoje zveli¬ čanje v upanji, vender pa tudi v strahu in trepetu. v> v 4. Noben človek ne ve, ali je zaslužil srečo ali nesrečo; to se določi se le v prihodnjim življenji. 5. Prihodnje življenje še le podeluje srečo in nesrečo po zasluženji, ker zdravje in bolezen, bogastvo in revšina, čast in sramota, življenje in smert, so delež vsih ljudi brez ozira na čednost in hudobijo. 6. Ravno to je naj bolj žalostno na zemlji, de imajo dobri in hudobni na zemlji eno usodo, ali de jim je enako usojeno. 420 Eklesiast ali Pridigar 9. serce človeških otrok v njih živ¬ ljenji s hudobijo in zaničevanjem, in po tem so verženi v pekel. 7 ) 4. Ni ga, de bi zmirej živel, in de bi imel to upanje. 8 ] Boljši je živ pes, kakor rnertev lev; 9 ) 5. zakaj živi vsaj vedo, de bodo umerli; mertvi pa nič več ne vedo, 10 ) in nimajo več zaslu- ženja, ker njih spomin je pozab¬ ljivosti zročen. * 11 ) 6. Tudi ljubezen in sovraštvo in nevošljivost so ob enim prešle, in oni nimajo deleža na tem svetu, in vdjanji, ki se godi pod soln- cam. * 2 ) 7. Pojdi tedej, 13 ) in jej svoj kruh v veselji, in pi z veseljem svoje vino; ker tvoje dela Bogu dopadejo. I4 ) 8. Tvoje oblačila naj bodo vselej bele, 15 ) in tvoji glavi naj ne poide olje. 10 ) 9. Vživaj življenje s svojo 7. Ravno zato, ker imajo dobri s hudobnimi vred eno usodo, in se še celo zgodi, de dobre nesreča zadeva, hudobni pa srečo vživajo — ravno zato so nekteri ljudje prederzni, zaničujejo vero in čednost, in s tem zapadejo več- nimu pogubljenju. Permeri zgor. 8, 12. spod. 11, 9. 8. Med reči, ki dobre in hudobne, pravične in krivične zadevajo, se šteje smert. Ta stavek v ti versti se z naslednjim takole veže: Ako imajo vsi ljudje enako usodo, de morajo umreti (jv. 4.), je vender stan življenja še boljši, kakor smerti (v. 4.); ker mertvi ne morejo nič več vživati (v. 5.), ker se nič več ne vdeležujejo veselja tega življenja (v. 6.). Zato razumnost veleva, de vživaj življenje v strahu Božjim (v. 7 — 10.). 9. „Pes“ je ljudem v jutrovih deželah nar bolj zaničevana stvar, n lSv“ pa nar čedniši žival, in vender bi bil kdo rajši živ pes, kakor cerknjen lev; zakaj živ pes ima vender še nekoliko vžitka, rnertev lev je pa ves brez vsiga občutja in vžitka. 10. Živi ljudje se vsaj zavedo svojiga življenja, in še vživajo posvetne reči; duše mertvih pa, tudi pobožnih so na uuim -svetu v neki otožni omotici in žalostni tihoti. Pridigar govori tukaj od mertvih stare zaveze pred Kristusam. Preden je bil Kristus svoje delo dokončal, so bile nebesa zaperte, in mertvi so bili pred dokončanim odrešenjem na unim svetu (pred peklam), kjer so brez veselja, otožno živeli, desiravno so bili za večno zveličanje namenjeni. V tem oziru je bilo tedej njih življenje bolj žalostno, kakor življenje na tem svetu. Perm. Ps. 6, 6. razi. 7. 11. t. j., ne morejo nič več vživati, in še celo njih imena in dela so pozabljene. Besedica „/čer“ je tukaj kakor večkrat v svetim pismu namesti 12. Mertvi nimajo nobenih občutljejev več za ta svet, torej se tudi ne vdele¬ žujejo njegovih veselic. 13. Pridigar posname iz poprešnjiga tale sklep, rekoč: „Pojdi tedej cl i. d. 14. ,,/cer tvoje delci a i. t. d., t. j., ker mislim, de sicer prav živiš, de se Boga bojiš. Drugi dajo pomen: ker vživanje nedolžniga veselja tega življenja Bogu dopade. 15. n Bele oblačila “ so podoba čistiga nedolžniga veselja. Vživaj nedolžno veselje! 16. Maziljenje z dišečim oljem je bilo v vročih jutrovih deželah zavoljo obil- niga potu potrebno. Pomen: Potrebniga si ne krati! Sveti Hieronim opomni per ti versti: Ne nosi nikoli umazaniga oblačila, oblači se z usmiljenjem, z do¬ broto, s ponižnostjo, pohlevnostjo, poterpežljivostjo; oblači se z novim člo- vekam, ki se ponavlja dan na dan. Vedi tudi, de olje živi luč in poterduje ude, zato si preskerbi olja duhovniga mazila, ki razsvetluje in poterduje! Eklesiast ali Pridigar 9. 421 ženo, ki jo ljubiš vse dni svo- jiga nestanovitniga življenja, ki so ti dani pod sobicam ves cas tvoje nečimernosti; ker to je de¬ lež v življenji in v tvojim delu, s kterim se pod solncam trudiš. I7 ) 10. Karkoli more tvoja roka storiti, urno stori; ker na spod¬ njim svetu, kamor ti hitiš, ni ne dela, ne umnosti, ne modrosti, ne vednosti. 18 ) 11. Obernil sim se drugam, in sim vidil pod solncam, de ne do¬ bivajo [vselej') hitri stave v teku, ne močni vojske, ne modri kruha, ne učeni bogastva, ne umetni per- kupljivosti, ampak de stoji vse le na času in naključji. I9 ) 12. Človek ne ve svojiga kon- | ca; 20 ) ampak kakor love ribe s ternkam, in kakor sačijo ptice v zanjko; tako se love ljudje ob hudim času, ko naglo nad nje pride. 21 ) 13. Tudi sim vidil pod soln¬ cam to modrost, in se mi je naj večji zdela: 22 ) 14. Bilo je majhno mesto in malo ljudi v njem; prišel je nad-nj velik kralj, in ga je ogradil z nasipam, in je naredil okrog terd- njave, in bila je oblega dokon¬ čana. 15. Najdel se je pa v njem reven in moder mož, in je rešil mesto s svojo modrostjo; in nihče se ni spomnil poznejše tega rev- niga človeka. 23 ) 17. Pridigar perporoča tukaj nasprotno, čisto zakonsko ljubezen. Živi veselo, mirno in v popolni edinosti s svojo ljubo tovaršico! Sveti Hieronim in drugi mislijo, de je ta tovarišica modrost, od ktere je (Preg. 4, 8.) zapisano, de poveličuje njega, kteri jo objema. Dnevi nečimernosti, pravi sv. Hieronim dalje, so dnevi tega spačeniga sveta, zato isimo praviga veselja v poroki z modrostjo, in najdli borno nar boljši del, to je, de bomo našli v tem neči- mernim minljivim življenji pravo, večno življenje. 18. Pridno delaj, dokler je čas ! Gl. Gal. 6, 10 : 2. Kor. 6, 2. Na spodnjim svetu je konec vsiga dela. Tam ne more nar perpravniši nič več delati, nar umniši svojiga uma nič več v dobro obračati, nar modrejši in učenejši nič več dobriga storiti; zatorej moramo v tem življenji dobro delati, in v to vse svoje moči, čas in perložnosti obračati. 19. Ko je Pridigar delavnost perporočil (v. lO.j, dokazuje tukaj, de je tudi v tem nečimernost, ker človek per vsi svoji delavnosti in perpravnosti vender le lahko svoj namen zgreši, če ga čas, sreča, okolišine, gnada Božja ne pod- perajo. Kar se tukej po navadnim govorjenji imenuje ,,č«s“ in ,, naključje“ ali ,,permerljej J , je skriti Božji sklep, je modra naredba Božja, na kteri vsa naša sreča sloni. 20. Človek ne ve, kaj ga bo vse zadelo, kako se bodo njegove opravile stekle, srečno ali nesrečno. 21. Kakor se ribe in ptiči nenadama vjamejo, tako naglama napade človeka nesreča 22. V poprešujim je Pridigar opomnil, de si človek sam s svojo delavnostjo ne more sreče zgotoviti, ne nesreče od sebe odverniti, in de tedej tudi perprav- nost in modrost ne peljete vselej človeka k odločenimu namenu. V nasled¬ njim Pridigar dokazuje: če tudi .modrost ne premore človeškim opravilam srec- niga izhajka dati, ima pa vsaj posebno moč v sebi, jih vravnavati in doganjati. 23. Drugi prestavljajo: ,.in nihče ni mislil na tega revniga človeka: 1 , de bi mogel pomagati mestu, ko so ga sovražniki oblegali; pa pomagal je s svojo modrostjo, s svojim modrim svetam, in je rešil mesto iz rok mogočnih so¬ vražnikov. Perm. zgodbe 2. Kralj. 20, 22. 422 Eklesiast ali Pridigar 9. 10. 16. In sim rekel: Boljši je mo-i šijo v tihoti bolj, kakor vpitje drost, kakor moč; kako de je poglavarjevo med neumneži. 25 ) bila tedej modrost revniga zaiti- j 18. Boljši je modrost, kakor čevana, in de niso bile poslušane vojskino orožje; in kdor se v njegove besede? 24 ) ! enim pregreši, veliko dobriga 17. Besede modrih se zašli- j konča. 26 ) Zgor. 7, 20. X. Poglavje. Včasi majhen pogrešek veliko dobriga spridi; modri hodi po pravim potu, ne¬ umnež pa po napčnim; jezo svojiga poglavarja tiho prenašaj; zmota vladarjev je, ker nevednim možem imenitne službe dajejo, modre pa odmetujejo; kdor druge v nesrečo spravlja, sam sebi škodva; ne loti se dela, ki ga ne znaš; skrivni obrekovavec je podoben kači; abotnik veliko marnja in čenča; gorje deželi, ki ima nevedniga ali pa vuemarniga poglavarja; njegovi služabniki po- jedajo in popivajo ; ne govčri hudiga od kralja in njegovih služabnikov. 1. Cerknjene muhe skazijo j modrost in čast je majhna ne¬ prijetnost mazila. * 1 ) Drajši kakor j umnost le za malo časa. 2 ) 24. Moder, razumen človek, če je tudi reven, more večkrat svojim rojakam v nevarnosti bolje pomagati, kakor močen in serčen vojak, ako mu modrosti manjka. To se vidi iz poprešnje povesti. — V hebrejskim: „Modrost je boljši kakor moč, če se tudi modrost revniga zaničuje, in njegove besede ne poslušajo k . Ljudje le rajši bogate in mogočne poslušajo, in se po njih ravnajo; dobre svete revnih pa vnemar pušajo (Brentano). 25. Desiravno ljudje sploh le rajši besede bogatih in mogočnih poslušajo, modre svete nepremožnih in nizkih pa zanemarjajo; vender pa se najdejo še tudi taki ljudje, ki dobre svete in nauke ubozih pa modrih radi sprejemajo, ko pride pravi čas, v kterim so njih serca modrimu podučevanju odperte. Ta čas se modri nauki ubozih njih serca bolj prijemajo, kakor glasno vpitje mogočnikov, ki svojo puhlo modrost nevednežem razkladajo (Brentano). 26. „kdor se v enim pregreši t.j., kdor v eni reči nespametno ravna. Moder človek je kakimu mestu bolj v prid, .kakor polna hiša vojskiniga orožja, ako s svojim modrim svetam odverne vojsko, ki toliko in toliko hudiga seboj per- nese, in dobriga zatare; nasproti pa tudi lahko en sam nespametnik s svojim neumnim svetam veliko dobriga odverne (Brentano). 1. Ravno poprej je bilo rečeno, de tudi en sam pregrešek zoper modrost lahko veliko škodo naredi; to pokaže Pridigar tukaj v zgledu. Kakor mertve muhe, desiravno so majhne živalice, lahko polno posodo nar drajsiga mazila ob pri¬ jetni duh perpravijo in jo usmradijo, tako tudi lahko majhni pregreški ime modriga in slovečiga moža omadeževajo in tako rekočosmradijo. Sveti cer¬ kveni učeniki se drugače razlagajo. Sveti Gregori, Čudodelnik, si misli z besedama ,, cerknjene muhe a hudobniga človeka, ki veliko dobrih spridi; sveti Gregori Veliki preobilne skerbi in razmišljenje per molitvi, ki ji vso prijetnost in sad vzamejo; sveti Bernard umazane poželenja, ki oskrunijo dušno lepoto. 2. Včasih in v posebnih okolišinah je boljši, de se človek malo neumniga dela, kakor pa de bi se s svojo modrostjo bahal, in s tem prazno čast dosegel. Tako se je David na dvoru filistejskima kralja delal noriga, in je s tem smerti Eklesiast ali 2. Serce modriga je v nje¬ govi desnici, in serce neumniga v njegovi levici. 3 ) 3. Neumnež pa, po potu gre¬ de, ko je sam neumen, si vse neumne v misli. 4 ) 4. Če duh mogocniga nad te puhne, 5 ) ne zapusti svojiga me¬ sta; 6 ) ker to zdravilo odpravi nar veči grehe. 7 ) 5. Mojz. l, 29. 5. Nek zleg je, ki sim ga vidil pod solncam, ki je prišel ko po zmoti spred poglavarjeviga obličja: 8 ) 6. de je neumnež postavljen na visoko imenitnost, in de bo¬ gati sedijo nizko. 9 ) 7. Vidil sim hlapce na konjih, Pridigar 10. 423 in poglavarje hoditi po zemlji ka¬ kor hlapce. 8. Kdor jamo koplje, bo va¬ njo padel; in kdor plot predera, ga bo kača pičila. 10 ) preg. 26, 27. Sir. 27, 29. 9. Kdor kamne prenaša, 1 ') se bo udaril ž njimi; in kdor derva kolje, I2 ) v se bo ranil ž njimi. 13 ) 10. Če se železo skerha in ni kakor poprej, ampak škerbinasto, ga boš z velikim trudam zbrusil; tudi modrost pride le po prid¬ nosti. 14 ) 11. Kdor skrivej opravlja, ne dela nič manj kakor kača, ki na tihim piči. 15 ) 12. Besede iz ust modriga so ubežal. 1. Kralj. 21, 12. i. d. Drugi dajo pomen: Ponižna modrost, ki je otrokam tega sveta neumnost, ima veči vrednost, kakor ošabna modrost tega sveta, ki je pred Bogam neumnost. Perm. 1. Kor. 3, 18. 3. Nagnjenja modriga človeka so obernjene na pravo stran, na pot čednosti; nagnjenja neumniga pa na levo stran, na pot pregrehe. Ali pa: Modri se oberne na pravo pot čednosti, abotnik pa na levo, krivo pot pregrehe. 4. Neumnež se ne poda le na pot pregrehe, ampak tudi na nji ostane, in si vse neumne misli, kteri ne delajo, kar on. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Če neumnež le čez cesto gre, se mu že neumnost vidi; on vsakimu pravi: Neumen je 11 . Bedak se per vsaki stopinji spozna, de mu manjka; njemu pa se vsak neumen zdi. 5. Če se jeza tvojiga poglavarja zoper tebe vname. 6. ne hodi z mesta, ostani per svojim opravilu, pridno delaj in molči, ter čakaj, de se mu jeza uleže (Brentano). 7. s tako poterpežljivostjo in molčečnostjo boš odvernil veliko grehov. — Več svetih očakov misli, de „mogočnv l je duh teme, kterimu se moramo stano¬ vitno ustavljati, de nas ne premaga. 8. Naslednjo nesrečo sim vidil, ki jo je poglavar sam zadolžil, ali ker mu niso prav povedali, ali pa ker ni imel prave sprevidnosti, de je dal nevednim imenitne, visoke službe. 9. n 6ogati“ z zasluženjem, čednostmi pa so v nizkih službah. — 'l'a pomen ima tudi naslednja versta. 10. v predera il na vert ali pa v nograd, de bi kaj pokradel (Brentano). Pomen: Kdor hoče drugim škodvati, dostikrat sebi škoduje. 11. „kamne prenaša u , ali pa: ..vali u , pa nima dosti moči. 12. n derva kolje pa jih ne zna klati. 13. Ne lotuj se taciga dela, ki ti je pretežko, ali pa ki ga ne znaš. ^ 14. Kakor se da skerhana sekira spet nabrusiti, tako se dajo vednosti in čed¬ nosti, če so bile zgubljene, z resnično perzadevo in vajo zopet pcidobiti. 15. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Če kača piči, predenje bila zagovorjena, nič ne pomaga zagovarjavcova umetnija “. Na Jutrovim znajo z natoruimi 424 Eklesiast ali Pridigar 10. perjetne, 16 ) neumneža pa njegove ustnice poderejo. 13. Začetek njegovih besedi je neumnost, in zadnja iz njegovih ust je naj hujši zmota. 14. Neumnež množi besede. Človek ne ve, kaj je bilo pred njim, 17 ) in kaj bo za njim, kdo mu bo mogel povedati? 15. Delo neumnežev jih teži, ker ne vedo priti v mesto. 18 ) 16. Gorje tebi, dežela! ki je tvoj kralj otrok, in ki tvoji po¬ glavarji že zjutrej pojedajo ! 19 ) 17. Srečna dežela, ktere kralj je blag, in ktere poglavarji jedo ob svojim času, de se poživljajo, ne pa zavoljo mehkužnosti. 18. Zavoljo lenobe 20 ) se strop useda, in zavoljo zanikernih rok v hišo teče. 21 ) 19. Kruh in vino obračajo v smeh, de v življenji pojedajo; 22 ) in denarju se vse uklanja. 23 ) 20. Ne obrekuj kralja v svoji misli, in na skrivnim v svojim hramu ne kolni bogatiga; ker tudi ptiči pod nebarn bodo tvoj glas raznašali, in ki peruti imajo, bodo tvoje govorjenje oznano- vali. 24 ) pomočki kačam strup jemati, in to imenujejo „kačam strup zagovarjati u . Pridigar hoče tedaj reči: Če piči kača, kteri ni bil poprej strup vzet, je za¬ stonj vse zagovarjanje, ter nič ne pomaga. Pomen tega je: Previdnost šele po škodi človeku nič ne pomaga, ki jo je terpel. Nek stari pregovor pravi: Zastonj se zapera lesa, ko je že krava iz hleva (Brentauo). 16. in mu naklanjajo perkupljivost in prijaznost. 17. Neumnež veliko marnja in čenča. Človek ne ve vsiga, kar se je že zgo¬ dilo; koliko manj more zvediti, kaj se bo v prihodnje zgodilo. 18. Neumnežem je delo zoperno, in ne znajo doseči konca, ker ne vedo zadeti prave poti v mesto modrosti. Sveti Hieronim piše k tej versti: Premišljuj modrijane, in spoznal boš, kako resnična je beseda: v Delo neumnežev jih teži“. Oni išejo modrosti na vso moč, ker pa nimajo vodnika, in mislijo najti modrost s svojim človeškim urnam, ne pridejo k modrosti, k mestu Božjimu. Ravno to tudi velja krivovercam. Oni se trudijo s preiskovanjem svetiga pisma, tode tavajo po suhih pušavah svoje dozdevne učenosti, in ne morejo najti mesta, kakor je pisano od njih (l’s. 106, 4.): Zašli so v pu- šavi, kjer ni vode; pota v mesto stanovanja niso najdli. 19. že zjutrej začnejo pojedati, ko je čas delati. 20. „Zavoljo lenobe zavoljo zanikernosti hišniga gospodarja, ki truhliga stropa ne podpre in raztergane strehe ne popravi. 21. Hiša s truhlim stropam in z raztergano, votlo streho je tukaj podoba slabo uravnaniga kraljestva, kjer vlada tak kralj, ki ali nič ne ume, ali pa se za nobeno reč nič ne peča, ter ne pogleda po svojim kraljestvu, de bi vidil in zvedil, kje in kaj de bi bilo treba podperati, popravljati, zboljševati in novo narejati, razvade, odertije in goljufije pa odvračati (Brentano). 22. Kjer neveden in vnemaren kralj kraljuje, ondi njegovi služabniki pojedine napravljajo, per dobrih jedilih in vinih svoje smehe imajo, po veselicah hodijo, svoje dolžnosti pa zanemarjajo, ljudstvo oderajo, in se dajejo z denarjem pod¬ kupiti (Brentano). 23. denar per brezvestnih ljudeh vse premore, ž njim si morejo vse perdobiti in nakloniti. 24. Od kralja in njegovih služabnikov nič slabiga ne govori, tudi ne v svojim skrivnim hramu, še celo nič hudiga od njih ne misli; zakaj kdor hudo od njih misli, se prav lahko prenagli, de tudi hudo od njih govori; tako zabavljico Eklesiast ali Pridigar 11 425 XI, Poglavje. Dajaj rad ubogim; ne odlašaj z nepotrebnim prevdarjanjem in pomišljevanjem svojih dobrih del; neprenehama delaj dobro; bodi vesel svojiga življenja, tode nikar ne pozabi nesrečniga časa, zlasti pa smerti ne; veseli se v svoji mladosti, vedi pa, de boš od vsiga Bogu odgovor dajal. 1. Pošiljaj svoj kruh čez me- mo tekočo vodo; saj ga boš čez veliko časa najdel. *) 2. Razdeli ga sedmim, ali pa tudi osmim, ker ne veš, kaj hu- diga bo še na zemlji. * 1 2 ) 3. Če so oblaki napolnjeni, razlivajo dež na zemljo. 3 ) Če drevo pade proti jugu ali proti severju, kamor koli že pade, tam obleži'. 4 ) 4. Kdor na veter gleda, ne seje; in kdor oblake ogleduje, ne bo nikoli žel. 5 ) 5. Kakor ne veš, po kterim potu pride duh, 6 ) in kako se skle¬ pajo kosti v telesu noseče; ravno tako ne poznaš del Boga, ki je vsiga stvarnik. 7 ) ti. Zjutrej sej svoje seme, in zvečer naj ne neha tvoja roka; ker ne veš, ktero bo bolje izha¬ jalo, to ali uno; in ako oboje skupej, bo še boljše. 8 9 ) govorjenje pa bi jim utegnilo na ušesa priti, in ti bi prišel per njih v veliko za¬ mero; ker slabi vladarji imajo veliko tacih plačanih ,,ptičev u , ki povsod na ušesa vlečejo, kaj de ljudje zoper nje govorijo, in jim potem donašajo (Brentano). 1. Revnim rad podeluj (v. 2.), tvoja milošina se bo z dobičkam domu vernila, kakor ladija, ki jo po blago pošljejo. Perm. Luk. 14, 13. Nek enak turški pregovor pravi: Vzemi svoj grižljej in verzi ga v morsko vodo; ako ga riba ne vidi, ga vidi Božje oko. 2. Veliko jih obdaruj, prav veliko; ker utegnejo nad te priti mnogoteri telesni in dušni zlegi, kterih te morde reši podeljena milošina. Gl. Tob. 12, 9. 3. Oblaki dajejo sami od sebe vodo, tako tudi ti radovoljno podeluj od svo- jiga blaga, ki ti ga je Bog izročil. 4. Pridigar s tem spodbuduje k pobožnimu življenju sploh, zlasti pa k dobrot¬ ljivosti. Kakor drevo, ki se poseka, obleži na mestu, kamor pade; tako ostane tudi človek po svoji smerti ali v stanu gnade ali pa zaverženja. Zato naj si slehern z dobrimi deli perzadeva, de se bo njegovo drevo ob smerti nagnilo proti jugu ali poldnevu. Ta versta pa ni zoper nauk od vic, kakor so nekteri krivoverci terdili. Če se tukaj tudi le dva kraja imenujeta, namreč kraj gnade in kraj zaverženja, vender s tem ni rečeno, de bi ne bil kraj gnade dvojin, namreč kraj očiševanja in kraj poveličanja. 5. Kdor vedno na veter in na oblake gleda, ter prevdarja in premišljuje, če bo lepo vreme ali ne, s setvijo in žetvijo čaka in odlaša tako dolgo, de pravi čas zamudi! — Prevdarnost je sicer dobra, tode kdor preveč prevdarja in pomišljuje, kaj de bi počel, ne bo nikoli dela ob pravim času spod rok spravil. Taka se godi tudi njeniu, ki per dobrih delih preveč prevdarja in pomišljuje. 6. Drugi prestavljajo: ,,po kterim potu vleče veter il ali „sapa u . Kakor ne veš, kako pride duh v sad telesa, de ga oživi, in kako se nare- jajo in sklepajo kosti v maternim telesu; ravno tako tudi ne umeš delavnosti Božje vsigamogočnosti zastran tega, kar se bo godilo. Zatorej se ne vdajaj praznim skerbem, kaj de bi počel; rajši pridno delaj, in zaupaj v previdnost Božjo in v njegovo besedo. Perm. 2. Kor. 9, 8. — Drugi pa takole: Kakor ne veš, kje bo jutri veter vlekel, in kako se narejajo i. t. d. 9. Delaj dobro zjutrej, delaj dobro zvečer, delaj dobro zmirej; ker ne ves, 426 Uklesiast ali Pridigar 11. 12 . 7. Sladka je luč, in prijetno je očem, gledati solnce; 8. pa če tudi človek veliko let živi in se vsiga tega veseli, naj se spomni temniga časa in veliko dni, kteri, ko pridejo, bodo preteklimu nečimernost očitali. 9 ) 9. Veseli se tedaj, inladeneč, v svoji mladosti, in tvoje serce bodi dobre volje tvoje mlade dni, in hodi po potih svojiga serca in po vidu svojih oči; vedi pa, de zavoljo vsiga tega te bo Bog vzel v sodbo. 10 ) 10. Spravi jezo iz svojiga ser¬ ca, in deni hudo od svojiga te¬ lesa; 11 ) ker mladost in sladnost ste nečimerni. 12 ) XII. Poglavje. Boj se Boga v mladosti in v starosti pred smertjo. Vse je nečimerno, razun bati se Boga in njegove zapovedi se deržati. 1. Spominjaj se svojiga stvar¬ nika v dnevih svoje mladosti, pre¬ den pride čas britkosti, ') in se bližajo leta, od kterih boš mogel reči: Ne dopadejo mi! 2. preden otemni solnce, in luč in luna, in zvezde, * 1 2 ) in se vernejo oblaki po dežji; 3 ) 3. ko se hišni varhi tresejo, 4 ) in nar močnejši možje 5 ) omahu- kdaj Bog to sprejme v tvoje opravičenje; če pa to vselej sprejema, je toliko boljše! 9. „ftič ali solnce gledati 11 pomeni v svetim pismu „ življenje gl. Job. 3, 9. Ps. 58, 9. Pomen: Sladko in prijetno je človeku življenje, pa če tudi dolgo časa veselo in srečno živi, naj nikar ne pozabi nesrečnih in žalostnih dni, zlasti pa ne smerti, kjer se bo pokazalo, de to življenje z vsimi svojimi do¬ brotami in veselicami je vender le nečimerno. — Pridigar se tukaj konec bukev zopet verne k nauku, ki ga je že večkrat dal, de naj slehern vživa sedanje življenje v strahu Božjim. 10. v hodi po potih svojiga serca in po vidu svojih oči“, t. j., živi po željah svojiga serca, in vživaj, kar vidijo in poželijo tvoje oči. Pomen: Veseli se življenja, tode tako, de boš mogel pred Božjo sodbo odgovor dati. Veseli se, tode boj se, s tem Boga žaliti! 11 . „jezo“ nevoljo, britkost, otožnost; bodi vesel in odpravi bolečino od svo¬ jiga telesa. 12. ,, mladost in sladnost (mlade leta in mehkužno, razuzdano življenje) ste minljivi 11 '. 1. „čas britkosti u , t. j., čas starosti, betežnosti, nadložnosti, bolezni. Stare leta, ko je človek sam sebi in drugim na potu in v težavo, mu ne dopadejo. 2. Modri permerja tukaj starost z zimo na Jutrovim, ko je nebo skorej zmiram oblačno, de se ne vidi ne solnce po dnevu, ne luna in zvezde po noči. Pomen tedaj je tale: Spominjaj se Boga v mladih letih, preden pride starost, v kteri pešajo vse dušne in telesne moči, vsi počutki tvojiga života , in ti zgine vse veselje; „luč a pomeni veselje. 3. preden pridejo černi oblaki nad tvojo glavo, britkost, otožnost, in telesne slabosti in bolečine. 4. »hišni varhi 1 , t. j., tvoje roke. Modri permerja tukej človeški život s hišo, v kteri prebiva duša. Perm. Job. 4, 19: 2. Kor. 5, 1. — Roke, ki život varujejo, se v starosti začnejo tresti. 5. „nar močnejši možje t. j., kosti, ki morajo život nositi. Eklesiast ali jejo; 6 ) ko mlinarice praznujejo, majhno njih število, 7 ) in ko otem- nijo, 8 ) ki skozi line gledajo; 9 ) 4. in ko se vrata na ulice za- perajo, 10 ) ko glas v mlinu po- tihuje, * 11 ) in vstajajo na ptičje petje, 12 ) in oglušajo vse pesem¬ ske hčere; 13 ) 5. ko se tudi boje visočin, 14 ) in se tresejo na potu, 15 ) ko man- deljnovo drevo cveti, 16 ) se kobilica debeli, 17 ) in se kapara razsuje; 1S ) ker gre človek v hišo svoje več- Pridigar 12. 427 nosti, in žalovavci 19 ) po ulicah hodijo; 6. preden se preterga sre- berna vervica in zlati trak raz¬ veže, 20 ) preden se verč ubije per studencu, 21 ) in kolo polomi nad vodnjakam; 22 ) 7. in se poverne prah v svojo perst, iz ktere je bil, in se verne duh k Bogu, ki ga je bil dal. 23 ) 8. Nečimernost čez nečimer- nosti! je rekel Pridigar, in vse je nečimerno ! 24 ) 6. Drugi prestavljajo: „ukerkujejo il , noge, kolena se šibijo. 7. ^mlinar ice u , mlinske dekle (2. Mojz. 11,5.), t. j., zobje, ki jih je že malo v skrenji, nič več ne meljejo. Pomen: Spominjaj se Boga, preden zobe zgubiš, t. j., preden se postaraš. 8. preden „ otemmjo “ namreč oči, ki v starosti tudi opešajo. 9. „skozi line u , ali „skozi okna?, votline v čelu. — Kakor je zgorej per- merjal modri život hiši, tako permerja tukaj oči oknam ali linam. 10. preden se n vrata u , t. j., ustnice v zaperajo 11 , t. j., bolj terdno sklepajo, ali skupej stiskajo. Starim ljudem, ki nimajo zob, se spodnje in zgornje ust¬ nice bolj tesno zaperajo, v usta upadajo. 11. preden ,.glas v mlinu“, t. j., glas v ustih slabeji prihaja. Stari ljudje, ki nimajo zob, prav tiho žvečijo povijajo), de se komej sliši. 12. zgodej in lahko vstajajo. Stare ljudi vsak šum, tudi ptičje petje zbudi iz spanja. 13. preden „ pesemske hčeri li , t. j., ušesa oglušijo. 14. preden se ljudje boje v hrib hoditi. Stari ljudje se boje v hrib hoditi. 15. pa se jim tudi po ravnim potu noge tresejo. 16. preden jim lasje beli ali sivi prihajajo. 17. preden težak in nadložen prihajaš, in ti život oteka. Debela kobilica, ki ne more urno skakati, je podoba stariga, opešaniga človeka, ki težko in po- času hodi. 18. preden n se kapara a , neko zeliše, razsuje, t. j., preden ti lasje z glave gredo, se spominjaj svojiga stvarnika. 19. preden človek stoji na kraji groba, in so že perpravljeni, ki bodo za njim žalovali. — Judje so nalaš najemali žalovavke, de so po merličih per sili jokale in tarnale. 20. Spominjaj se Boga (v. 1, 2.), preden življenje mine. Življenje se permerja sreberni vervici in zlatimu traku. Drugi prestavljajo hebrejsko : ^preden se sreberna vervica preterga , in zlati svečnik podere preden tvoje življenje ugasne. 21. preden ti serce per viru življenja poči. 22. preden tvoje pljuča dihati jenjajo. 23. Človeški duh je od Boga; Bog ga je vdihnil v truplo, ki ga je bil naredil iz zemlje (1. Mojz. 2, 7.); zato ne gre duh človeški s trupla m vred v zemljo, ampak se verne k Bogu, svojimu stvarniku in sodniku, ki njegovo daljno usodo po njegovim zasluženji določuje. 24. K koncu bukev ponavlja Pridigar resnico, ki jo je v vsih bukvah razkladal, 428 Eklesiast ali 9. In ker je bil Pridigar prav moder, je učil ljudstvo, in je perpovedoval, kar je bil storil, in je preiskovaje zložil veliko pre¬ govorov. 10. Iskal je koristnih besedi, in je spisal kaj gotove in resnice polne govore. 11. Kakor osti in kakor glo¬ boko zabiti žeblji so besede mo¬ drih, 23 ) ki jih je dal en Pastir po svetu učenikov. 26 ) Pridigar 12. 12. Več ko teh ne iši, moj sin! Veliko bukev delati, ni konca; in vedno premišljevanje je telesno terpljen je. 2 7 ) 13. Zaslišimo vsi skupej ko¬ nec govorjenja: 28 ) Boga se boj in spolnuj njegove zapovedi, ker to človeka dela popolniga; 29 ) 14. in vse, kar se zgodi, bodi | si dobro ali hudo, bo Bog za¬ voljo vsaciga prelomljenja vzel v sodbo. 30 ) namreč: de je na zemlji vse uečimerno, spremenljivo, minljivo in nepopolno; opominja, de naj slehern prav prevdarja in premišljuje nje¬ gove besede, in sklene svoje delo zriaukam, de samo Božji strah člo¬ veka dela popolniga in srečniga. 25. globoko sežejo, ako jih prav prevdarjaš in premišljuješ. 26. „ki jih je dal“ Bog (ki se imenuje „ Pastir “ 1. Mojz. 49, 24. Ps. 79, 2. Iz. 40, 11.) po svojih svetih pisarjih. 27. Perzadeval sim si, ti dati iz svoje modrosti tečnih naukov zastran nečimer- nosti časnih reči; derži se jih, kakor sploh nauka svetih pisem, ki nam jih je dal Bog po prerokih; ne iši modrosti po druzih bukvah, kterih je toliko; one ne peljejo človeka k pravimu koncu; njih branje ga le utrudi. 28. „Zaslišimo vsi“ zapopadek vse besede Božje. 29. to dela človeka tukaj popolniga, tam pa ga zveliča. Drugi prestavljajo: „ to namreč je ves človek 11 ; še drugi: „zakaj to je vsih ljudi dolžnost a . 30. Bog bo per sodbi po smerti dobre in hude djanja pregledoval, in per obojih vsak pogrešek, vsako nepopolnost svaril in kaznoval. V hebrejskim: „ker bo vsako djanje Bog vzel v sodbo, bodi tudi še tako skrito, bodi si dobro ali hudo 11 . Visoko pesem Salomonovo. Te bukvice se imenujejo »Visoka pesem 11 , v hebrejskim: »Šir haširim t. j., »pesem (vsili) pesem u , ker je med vsimi pesmimi, ki jih je zložil Salomon, nar lepši, nar viši in nar imenitniši. Salomon popisuje v nji čisto ljubezen, ki jo imata med seboj ženin in nevesta, desiravno njuno zaročitev zaverajo nar veči zaderžki, in desiravno je nevesta z vso močjo v greh zapeljevana in vabljena. To je za- popadek in besedni pomen »Visoke pesmi^) tode besedni pomen je le njena lupina, v kteri je skrito jedro preglobokih in presvetih resnic, in ravno zavoljo njih je že judovska, pa tudi keršanska cerkev svojim vernim njeno branje perporočala. Po enoglasnim raz¬ laganji starih judov popisuje Salomon po ti ljubezni, ki je med ženinam in nevesto, drugo viši Božjo ljubezen, ki je med Bogam in njegovo izvoljeno družbo, pa tudi med njim in vsako pravično dušo. Judje poterdujejo to svojo misel z mnogimi izreki svetiga pisma stare zaveze, kjer se Bog naravnost imenuje ženin izrael- skiga ljudstva (Jer. 2, 2. Ezeh. 16,8.); torej mislijo, de je podoba te tesne zveze v ,, Visoki pesmi prav permerjena duhu in misli svetih pisavcov. Nekteri zmed judovskih učenikov si mislijo s po¬ dobami „ Visoke pestni u še tudi zaročitev Mesijevo z njegovo iz¬ voljeno srenjo, in tudi to svojo misel poterdujejo z besedami svetiga pisma, ker že 44. psalm govori od Mesija ko kralja, ki obhaja ženitnino, iz ktere izvira zveličanje vsim narodam. Enoglasno s starimi judovskimi učeniki je tudi keršanska cerkev v »Visokipesmi u popisofano ljubezen že od nekdaj razlagala v višini pomenu. Po Soglasnim nauku svetih očetov se v nji pred oči stavi zaročitev 1 Sina Božjiga z njegovo nevesto, sveto cerkvijo, in z vsako posa- , 430 Vvod v Visoko Pesem Salomonovo. mezno pravično dušo 5 in drugi cerkveni zbor v Carigradu je za- vergel misel Teodora Mopsveščana, ki je menil, d e, ^Visoka pesem“ ni nič druziga kakor zaljubljena pesem, ki jo je bil zložil Salomon ob svoji poroki s hčerjo egiptovskiga kralja (3. Kralj. 11, 1.). Nauk svetih očetov se ne opera le na vero starih judov, ampak je poterjen tudizukam svetiga aposteljna Pavla, kteri permerja zvezo Kristusovo s cerkvijo zakonski zvezi (Efez. 5, 31.), poterjen je še celo z besedami Jezusa Kristusa, ki se permerja v svojim evan- gelii, kakor ženin v „Visoki pesmi u , kmalo z ženinam, ki mu gredo naproti pametne device s polnimi svetilnicami, obhajat ž njim ženitnino;— kmalo kralju, ki pride v last jemat svoje kraljestvo; — kmalo pastirju, ki svoje ovce pozna, jih po imenu kliče, in da svoje življenje za nje. Menitvi, de bi bil Salomon imel namen, v tih bukvicah le meseno, čeravno čisto ljubezen popisovati, je vse nasproti. Zoper njo so že stari judje in kristjani, ki so mogli vender naj bolje vediti, kako de so učeniki pomen te pesmi razumevali ; zoper njo je tudi to, ker so bile te bukvice sprejete v število družili bukev svetiga pisma, med ktere so bile le verske pisma vzete; in poslednjič je zoper njo tudi zgled mnozih jutrovskih narodov, kteri popisujejo ljubezen med Bogam in njegovimi zvestimi častivci s po¬ dobami, ki so posnete po počutili ljubezni. Sicer pa so Judje svoji mladosti prepovedovali brati te bukvice, in so njih branje še le za¬ konskim ljudem dopušali, ko so trideseto leto spolnili. V keršanski cerkvi ni sicer te prepovedi, in te bukvice so bile tudi v cerkvi očitno brane; vender pa dajejo keršanski učeniki dober svet, de naj jih le taki kristjani berejo, ki so trezniga duha, ki čertijo po¬ svetno sladnost, in ki si perzadevajo za keršansko popolnamost. Taki kristjani se ne bodo spotikovali nad golimi podobami skriv¬ nostne pesmi; zakaj čistim je vse čisto, nečistim in nevernim pa ni nič čisto, ker sta njih duh in njih vest nečista. Tit. 1, 15. mm$L PESU SALOMONOVA, v hebrejskim: mm itMtiii I. Poglavje. Nevestine želje po ženinu. Ženin in nevesta si močno dopadeta. 1. [Nevesta^). 1 ) 4wfaj me I ker tvoje 3 ) persi 4 ) so boljši ka- kušne s kušljejem svojih ust; 2 ) I kor vino; 5 ) 1. Visoka pesem je zložena v pogovorih, v nji namreč govori več oseb: zdaj govori ženin, zdaj nevesta, zdaj ženinovi tovarši, zdaj nevestine družice; ker pa Salomon tega ni zapisal, kdo de zmed njih začne zdaj, kdo de zdaj, govoriti, ampak le njih govorjenje perpoveduje; torej smo zavoljo ložjiga umevanja govorečo osebo ob koncu verste med oklepje ali šerpa postavili. Tukaj govori nevesta, v visim pomenu pa govori cerkev, in tudi sleherna pobožna duša, ki ljubi svojiga ženina Jezusa, in želi ž njim se zaročiti ali skleniti. 2. Kušljej je znamnje dobrovoljnosti in ljubeznjiviga zedinjenja; zato so se verni v keršanskih shodih po sveti šegi kuševali, ter so s tem svoje zedi¬ njenje v eno skrivnostno telo razodevali. 1. Petr. 5, 14. Rim. 16, 16. Po misli svetiga Gregorja Velikiga je kušljej Kristusovih ust nadihljej njegove gnade, s ktero on verno dušo za novo življenje obudi. Sveti Bernard uči, kako se sporedama pride do kušljeja Kristusovih ust. Nar prej poklekni, pravi on, ter kušni Jezusove noge, umivaj jih s svojimi solzami, in ne vstajaj poprej, dokler ne zaslišiš: „Tvoji grehi so ti odpušeni “; po tem sineš kušniti roko (de bi zadobil iz teh rok gnado za vse čednosti); zadnjič se smeš morde (trepetaje rečem) tudi prederzniti, častitih ust ne le gledati, ampak jih tudi kušniti (de dosežeš popolnama zedinjenje). 3. v ker tvoje persi o ženin! so boljši i. d. 4. Ženinu se zato persi perlastujejo, ker Bog, Kristus ljubi, kakor mati, svoje izvoljeno ljudstvo (Iz. 66, 13.), in ga nosi v svojim naročji (Iz. 46, 3.) ; ali pa zato, ker se Božji nauk imenuje mleko, s kterim se otroci Božji živijo 1. Petr. 2, 1. V hebrejskim: . . . n ker tvoja ljubezen je“ i. d. 5. n vino“ pomeni tukaj veselje tega sveta (Prid. 2, 3.); pomen tega je tedaj tale: Tvoja materna ljubezen s tem vred, kar podeluje, je boljši kakor vse pozemeljske veselja. Visoka Pesem Salomonova 1. 432 2. dišijo po naj boljših mazi¬ lih; 6 ) tvoje ime je razlito olje; 7 ) zato te ljubijo deklice. 8 ) 3. Vleci me! za teboj pote- čemo, za duham tvojih mazil. 9 ) Kralj me pelje v svoj hram: 10 ) radujemo in veselimo se v tebi,") mislimo bolj na tvoje persi, 11 ) kakor na vino; pravični te lju¬ bijo! 13 ), J , 4. Cerna sim, vender lepa, hčere jeruzalemske! kakor šotori Redarjev, kakor plahte Salomo¬ nove. 14 ) 6. Ljudje v jutrovih deželah se večkrat mazilijo po vsim životu zavoljo snaž¬ nosti in prijetnima duha (Prid. 9, 8.). 7. „ tvoje ime j e“, t. j., ti sam si olje, ki poživlja, poterduje, zdravi. Pogo- stama se v svetim pismu postavlja namesti reči same, na pr., „Božje ime { ‘ namesti Boga samiga (Ps. 5, 12 : 12, 6.). V višjim pomenu je tukaj govorjenje od ljubezni Božjiga ženina, de diši po nar boljših mazilih, in de je še celo on, ženin namreč, sam mazilo. To vse se strinja z njegovimi drugimi imeni v svetim pismu, kjer se mu pravi „Mesija“, Kristus ali „Jezus u ; sej besedi »Mesija, 11 , v Kristus a pomenite: „ Maziljeni in ,,Jezits a pomeni: „Zveličar“, ki z Božjim oljem svoje gnade zveličuje. 8. Zavoljo tvoje ljubeznjive moči (razi. 7.) ženska mladost po tebi hrepeni. V 44. psalmu, kjer je govorjenje od kraljestva in zaročenja Mesijeviga, se perpoveduje, de se mu vodijo device, ki za njim hodijo; in v skrivnim razodenji (14,4.) se pravi od Božjiga Jagnjeta, de hodijo za njim device, kamor koli gre. Te device ne pomenijo le tacih duš, ki se niso omadeževale z drugim spolam (Skr. raz. 14, 4.), ampak tudi vse take duše, ki so se posvetne spa¬ čenosti obvarovale, ali pa se v Jezusovi kervi oprale. Vse te duše ljubijo Jezusa, ker so njegove gnade toliko močne, ker je on toliko Ijubeznjiv. 9. Pospeši, hitro napravi najno zvezo, de bom s svojimi družicami per poroki v dišavi tvojih mazil za teboj hodila. — Besede: „Vleci me!' 1 merijo v višim pomenu na slabost neveste, ki ne more hoditi za ženinam po potu čednosti, ako je on ne vleče. Zato prosi, de naj jo vleče s svojo gnado, in mu obljubi, de bo s svojimi tovaršicami, ž njo sklenjenimi svetimi dušami, za njim hodila, poterjena z duham njegovih mazil, t. j., z njegovimi gnadami, ki so vnjem, in ki jih radodarno deli njim, ki mu nasledujejo. 10. tadaj me pelješ ti, kralj mojiga serca! v svoj znotranji hram, v svoje serce. Nevesta spozna s tem, pravi sveti Tomaž, de ji je perserčno zedinjenje z ženinam došlo. Tudi v 44. psalmu je bila Mesijeva nevesta s svojimi tovar¬ šicami vred v hišo svojiga kralja perpeljana. 11. „veselimo se v tebi 11 , o kraljevi ženin! 12. „na tvoje persi t. j., na tvojo ljubezen (v. 1.). 13. Vsi dobri te ljubijo zavoljo tvojih lastnost. Ali pa: Dobri naj te ljubijo! — Pomen vse verste: Moj ženin, ki je moj kralj, kralj nebes in zemlje, me vpeljuje v skrivnosti svojiga duhovniga razsvetljenja, in svoje tolažbe; za¬ torej se veselim, in razveseljujem v tebi, o premili ženin! ter mislim le v tvojo ljubezen, ki preseže vse posvetno veselje. O kako prav je, de te vsi pravični ljubijo! 14. Ko kmetiško dekle sim na solncu ogorela, uisim bela kakor ve, mestnjanke! pa sim vender zala, — enaka sim černim plahtam, kijih imajo Redarji, borni pastirji, na svojih šotorih; vender pa se zavoljo svoje lastne lepote lahko merijo z zalimi Salomonovimi plahtami. Tudi ogorela lepota je vender le neka lepota! — Ali pa takole: Cerna sim sicer od zunaj kakor plahte na kedar- skih šotorih, ki so po dežji, po prahu in po solnčnim perpekanji očernele; od znotrej pa sim vender lepa, kakor Salomonove ogrinjala, ki so bile silno Visoka Pesem Salomonova 1 . 433 5. Ne glejte me, de sim zago¬ rela, ker solnce mi je barvo vze¬ lo; 15 ) otroci moje matere so se zo¬ per mene bojevali, 16 ) so me posta¬ vili za varhinjo v vinograde; svoji¬ ga vinograda pa nisim varovala. 17 ) 6. Povej mi, ti, ki te ljubi moja duša, kje paseš, kje opoldne počivaš, de ne začnem tavati za čedami tvojih tovaršev. 18 ) 7. (j Ženin J . 19 ) Če se ne spo- zale (2. Mojz. 26.). — Kedarji so bili mlajši Izmaelovi (1. Mojz. 16, 12.). Se dandanašnji čemijo Arabljani svoje šotore na lesk, kar se jim lepo podaja. V visim pomenu se umeva z nevestino lepoto njena notranja serčna lepota, stan gnade, s ktero jo je Bog ozaljšal; sej se tudi v psalmu (44, 14.) lepota Mesijeve neveste imenuje znotranja. Njena černota pomeni njeno zuna¬ njo z delam, terpljenjem zamorjeno podobo, kar se iz naslednjiga vidi. Jeru¬ zalemske hčere so duše svete srenje, ker Jeruzalem se imenuje pogostama namesti družbe pravičnih. Tedej je pomen: Jez imam sicer borno, z deli, terpljenjem, natornimi slabostmi zamorjeno zunanjo podobo, o moje duhovne sestre, vender pa me zaljšajo gnade, s kterimi me je moj ženin obdaroval. Sveti Avguštin in sveti Ambrož te besede na jezik pokladata cerkvi, in jim dasta pomen: Mene pogledati, je sicer žalostno zavoljo preganjanja, ki ga terpim, zavoljo pohujšanja in zmot, ki me na videz omadežujejo; tode v mojim skrivnim naročji živijo moji pokorni otroci, čeravno jih jemalo, pašo z vsimi čednostmi ozaljšani, in so moja vsa lepota. 15. V hebrejskim: ... ,,/cer meje solnce osmodilo “.— Terpljenje, težavnosti so mi obraz spremenile. Vročina pomeni večkrat v svetim pismu terpljenje (Ps. 120, 6.) in delo (Iz. 3, 6. Mat. 20, 12.). 16. Moji bratje so se mi sovražne skazali, in so mi ukazali varovati vinograde, de bi ne mogla k svojimu Ijubimu priti; torej sim na solncu vsa ogorela, nisim mogla svojiga lastniga vinograda verdevati, svoji ljubezni streči. V visim pomenu toži nevesta: Moji viši so mi napravili terpljenje, so me čer- tili, sosebno zavoljo moje serčne ljubezni do mojiga ženina; zato je ponižana, žalostna moja podoba. — Drugi pokladajo te besede cerkvi na jezik: Otroci moje matere, judovske shodnice, t. j., Judje so me preganjali. 17. Delo v vinogradu je v svetim pismu podoba vsakdanjiga opravila (Mat. 20, 1.); zato je, kakor bi nevesta rekla: Ljudje so mi mnogotere opravila nakladali, de sim mogla zavoljo njih svoje lastno opravilo, svojo hojo in družbo s svojim ljubim ženinam vnemar pušati. Drugi te besede obračajo spet na cerkev, ki pravi: Ko so me bili Judje sovražno zavergli, sim bila postavljena varhinja druzih vinogradov, ajdovskih narodov; svoj lastni vinograd, izraelsko ljudstvo pa (Iz. 5, 7.) sim mogla zapustiti. 18. Opoldne, ko je bilo nar bolj vroče, so pastirji polegli pod senčnate drevesa. Nevesta želi zvediti, kje de njen ženin počiva, de bi ji ga ne bilo treba dolgo iskati per čedah njegovih tovaršev. Viši pomen: Ko je duhovna nevesta govorila od svojiga terpljenja in dela, ki ga je imela, prosi svojiga ženina, de naj ji razodene, kje de bi ga ob vročim času terpljenja in truda mogla najti per njegovih čedah na paši, de bi ne bila permorana, okrog tavati, in per druzih pastirjih pokoja iskati. 19. Ženin (Bog, Kristus) odgovarja. Tukaj in večkrat v ti pesmi kar nena- dama začne ženin govoriti s svojo nevesto, ravno tako nenadama od nje £gine, in ona je spet sama, ter je prepušena svoji britki želji po njem, ki ga preserčno ljubi. S tem je, berž ko ne, naznanjeno, kako de Božji ženin nenadama hodi obiskovat svoje neveste, pobožne duše, ter jih lazsvetluje, tolaži, poterduje in zveličuje, pa jih spet po svoji modri previdnosti zapusa ! 434 Visoka Pesem Salomonova i. onovih vozovih te bom enako storil. 22 ) 9. Lepe so tvoje lica, kakor gerličine ; 23 ) in tvoj vrat kakor ovratniki. 24 ) 10. Zlate zavratnice ti bomo naredili, s srebram pisane. 25 ) s svojo začutljivo gnado, ker tukaj na zemlji ni še pobožnim dano tako vedno začutljivo zedinjenje z nebeškim ženinam, kakoršno jim dojde na unim svetu, v nebesih. 20. Ako tega ne veš, kje de počivam. 21. Ženin ji odgovori, naj le gre s svojo čedo po potu, po kterim so njegovi pastirji s svojimi čedami hodili, in naj ostane s svojimi kozli per njih ležah; ondi ga bo najdla. Nevesta se tukaj kaže ko pastarica, ženin pa ko pastir. V bukvah sv. pisma, ki rade v podobah govore, pomenijo pastirji učenike (Jer. 2, 8.), kozli pa grešnike (Mat. 25, 32.); grešniki namreč so tiste zgubljene ovce, ki so nevesti (cerkvi) v oskerbovanje izročene. Pomen tega je tedaj: Nevesta moja! le skerbno hodi s svojo zgubljeno čedo, z grešniki, ki so tvoji voditvi izročeni, za mojimi pastirji, za mojimi učeniki, per njih ostani, in glej, kako svoje čede pasejo, tadaj boš tudi mene našla; zakaj jez hočem per tebi in per svojih pastirjih ostati do končanja sveta. — Ne¬ vesta pa tudi lahko pomeni sleherno pobožno dušo, ki želi, se s Kristusam skleniti; tadaj pa je pomen tale: Pobožna duša, ki tolikanj po meni popra- šuješ, ki bi se tolikanj rada z menoj sklenila, le skerbno hodi z druzimi grešniki vred za mojimi pastirji, t. j., učeniki, njih se derži, in po premiš¬ ljevanji in spolnovanji njih nebeškiga uka me boš najdla. 22. Ozaljšal te bom, kakor so ozaljšani konji, ki so vpreženi v kraljevih vozovih. Pomen: Z lepimi čednostmi te bom obdaril. — Bog se večkrat v svetim pismu na konjih pred oči postavlja (Habak. 3, 8. 15. Perm. Skr. raz. 6,3.), in to je podoba njegove vojskine moči. Po tem takim je lahko pomen te verste tudi tale: Zmagovavno moč ti bom dal, kakoršno imajo kraljevi konji. Kakor kraljevi konjniki vse sovražnike premagajo, tako boš tudi ti premagala pekel, svet in meso. — Nevesta tukaj spet lahko pomeni sveto cerkev in vsako pobožno dušo; ker cerkev premaguje in premaga vse peklenske in človeške moči, pobožna duša pa hudiča, svet in svojo poželjivost. 23. Gerlice so nekdaj ko podobo čistosti Bogu darovali (3. Mojz. 5, 7.); one so čisti in zderžni ptiči: od njih pravijo, de si sleherna samica le eniga samca zvoli, in de po njegovim poginu ves čas žaluje, dokler živi. Pomen: Ti si čista kakor gerlica, ker zunaj svojiga nebeškiga ženina nikogar ne ljubiš (Skr. raz. 14, 4.), in svoje telo in svojo dušo v svetosti in čistosti ohraniš (1. Kor. 7, 34.). 24. „ ovratniki K , t.j., verižice (ketnice) okrog vrata so bile Hebrejcam podoba pokoršine (Sir. 6, 25.), nasproti pa je bil prost, stegnjen vrat podoba nepo- koršine fiz. 3, 16. Job. 15, 26.). Viši pomen te verste je tedej: O nevesta, kako prijetna mi je tvoja sramožljivost in zvesta ljubezen, kako prijetna mi je tvoja pokoršina! Pokorna si namreč postavi stare zaveze, ter njen težki jarem zvesto in voljno nosiš; pokorna si meni, ter si mi iz vsiga serca vdana. Vse te čednosti te lepšajo. 25. „Zlate zavratnice zlate verižice okrog vratu ti bomo naredili; v visim pomenu: Sladki jarem evangeljske postave, ki je polna ljubezni in gnade, ti bomo naložili. — Zlato in srebro pomenita v svetim pismu čistost v mislih in nedolžnost v življenji (Job. 23, 18. Mal. 3, 3.). V množim številu: »bomo znaš, 20 ) o prelepa med ženami, pridi, in hodi za stopinjami čed, in pasi svoje kozle zraven šo¬ torov pastirjev. 21 ) 8. Prijatlica moja, svojim (vpreženim) konjem v Fara- Visoka Pesem Salomonova I. 435 11. CNevesta). 26 ) Kadar je kralj na svojim ležišu, daje svoj duh moja narda. 27 ) 12. ( Nevesta ). 28 ) Moj ljubi mi je ko šopek mire, ki mi v nederji te.”) J 13. Moj ljubi mi je ko ciprov grozd iz vinogradov v Enga- dih. 30 ) 14. (Ženin). 3 ‘) Glej, lepa si, prijatlica moja, glej, lepa si, tvoje oči so golobje oči. 32 ) naredili 1 - 1 , si razlagavci mislijo presveto Trojico, ker vse tri Božje osebe (peršone) vsigamogočnost Boga Očeta, modrost Sinu in ljubezen svetiga Duha —skupej delajo, de nevesto prav lepo, čisto, sveto napravljajo, ter jo z novimi gnadami obdarjajo, kakor so tudi o pervim vstvarjenji človekovim po Božji podobi (1. Mojz. 1, 26.) tri Božje peršone delale. Tedaj je lahko tudi pomen tega tale: Cisto, nedolžno, sveto nevesto te bomo naredili, ter te s svojimi gnadami obdarovali, in te s tem na se navezali. 26. Nevesta (cerkev, pobožna duša) govori tukaj ljudem. 27. „narda a je zeliše, iz kteriga se drago, dišeče olje napravlja. Besedni po¬ men: Kadar moj kralj na svoji postelji počiva, mu moja narda diši; ali pa: nanj razlivam svojo nardo. Zenske v izhodnjih deželah nosijo dišave in ma¬ zila seboj, ter jih per gostijah izlivajo v čast svojim ljubim, de lepo diši po hiši (Mark. 14, 3.). Dobri duh je v svetim pismu podoba dobriga imena, ki ga čednost daje (2. Kor. 2, 14.), in tudi podoba čednosti same (Sir. 24, 20—23.}; ko je tedej Marija Magdalena na Jezusa, ki je bil per mizi, drago nardo izlila, je bilo to podoba dobriga duha njenih čednost, ki ga bo po- sihmal od sebe dajala iz ljubezni do svojiga ženina (Mark. 14, 3.). Kraljevo ležiše (na Jutrovim so per mizi na blazinicah sloneli) pomeni ženitnino, ki jo Božji ženin tu in tam (Preg. 9, 1—5. Mat. 22, 4: 8, 11.) s svojo Božjo vero z nami in v nas (Jan. 14, 23.) ima, de per nji njegove gnade preje¬ mamo, in pa tudi njih duh, vse čednosti (2. Kor. 2, 14.) razširjamo. Je tedej, kakor de bi nevesta ljudem klicala: Ko me moj kralj in ženin tukej v svoji cerkvi in kdej tam v svojim kraljestvu k svojim darovani povabi in s svojim veseljem poživlja, se razširja duh mojih čednost, ki jih imam od njega, in ga razveseljuje kakor narda. — Ali pa takole: Ko je kralj, moj ženin, na desnici svojiga nebeškiga Očeta, pošiljam k njemu v nebesa svoje molitve ko prijeten duh. 28. Nevesta (pobožna duša, sveta cerkev) govori. 29. Ženske na Jutrovim so nosile šopke lepo dišeče mire v svojim nedrii. „Mira u je podoba smerti, zatajevanja, terpljenja i. t. d., ker so zlasti ž njo inerliče obkladali; tudi k pogrebu Kristusoviga telesa je bil Nikodem pernesel mire (Jan. 19, 39.). Po tem je pomen tale: Smelt mojiga ženina, njegovo brilko terpljenje, njegovo inertvenje in zatajevanje mi je vedno per sercu, ter mi je v brambo zoper skušnjave sveta, mesa in hudiča. 30. „Ci-per 11 je drevo, njegovo cvetje visi — enako grozdam — na posebnih receljnih, in ima prav prijeten duh. Ciprovo drevje raste v rodovitnih krajih v Palestini, v okrajini pa, ki se ji pravi „Engadi“, je bilo blezo domače, in je močno slovelo. Nevesta permcrja svojiga ljubiga ženina prijetnimu u u ciproviga grozda, in s tem naznanja prijetnost in oživljajoče veselje, 'i ga ji dela. 31. Ženin (Bog, Kristus) hvali nevesto (cerkev, pobožno dušo). v . . 32. Lepota, pravi sveti Tomaž, je dvojna: dušna in telesna. Dušna e l )0 d J® v čednostih, v veri, v upanji in v ljubezni; telesna lepota pa je ' zunanji spodobni obnaši, v krotenji počutkov, zlasti oči. ,,Golob j® v ' sve im . 1 IIM ' 11 ^ podoba priprostogti in čistosti (Mat. 10, 16.); „golobje oct pomenijo e ej 436 Visoka Pesem Salomonova 1. 2. 15. (Nevesta'). 33 ) Glej, lepši, 16. Bruna najnih hiš so ce- moj ljubi, in zal; 34 ) najna po- drove, in stropi cipresovi. 36 ) steljica je polna cvetlic. 35 ) II. Poglavje. Ljubi in ljuba se hvalita. Nevesta per ženinu. Nje zamaknjenje in zvestoba. 1. Jez sim cvetlica na polji in lilija v dolinah. * 1 ) 2. ( Ženiti ). 2 ) Kakor lilija 3 ) med ternjem, tako je moja pri- jatlica med hčerami. 4 5 ) 3. (Nevesta). 3 ) Kakor ja- priprosti, čisti namen pobožniga človeka, ki ima per vsih svojih delih in opravilih le Boga, njegovo čast in zveličanje svojiga bližnjiga pred očmi. 33. Nevesta (duša, cerkev) hvali ženina (Kristusa). 34. Tudi Psalmist pravi, de je Kristus lep (Ps. 44, 3.). Lep je, pravi sveti Avguštin, v nebesih, lep na zemlji, lep v čudežih, lep v bičanji, lep na križu, lep še v grobu. Naj viši in prava lepota je pravica. Nikoli ni kdo lep, ako ga najdeš krivičniga; povsod je kdo lep, ako ga povsod najdeš pravičniga. 35. Svojo postelj imava zunaj, na zelenjavi. — Postelj je kraj počitka in zedi¬ njenja ljubijočih. Cvetlice so tukaj namesti dišav, in pomenijo tudi čednosti. Gl. v. 11. 12. Viši pomen je tedej : V mirnim počitku mojiga duha per tebi in v serčnim zedinjenji s teboj mi zacveto cvetlice vsih čednost (Greg., Kasiod.). 36. Ne potrebujeva imenitniga poslopja; cedri in ciprese so najna streha pod milim nebam. Cedri in ciprese je drevje, znano zavoljo svojiga terdniga skorej nestrohljiviga lesa, zato bi utegnil biti viši pomen tale: Najno stano- vališe, najno sobivanje je večno. To se vjema z listam svetiga Petra (1. Petr. 2, 5.), kjer pravi, de smo zidani na Kristusa, in z listam svetiga Pavla (2. Kor. 5, 1. i. n.), kjer piše, de bomo kdej imeli hišo iz Boga, kteri razdeluje mnogotere prebivališa (Jan. 14, 2.) slehernimu po njegovim zaslu- ženji (1. Kor. 15, 41.). 1. Drugi prestavljajo hebrejsko: n Jez sim cvetlica v Saronu (na planjavi ob srednjim morji), roža v dolinah 11 -. — V l.pogl. 14. v. je hvalil ženin nevesto zavoljo njene lepote; zdaj pa mu ponižno odgovori, de je le poljska cvetlica, navadna lilija , ki po dolinah raste. Drugi mislijo, de te besede ženin govori. Ce govori nevesta te besede, ž njimi spoznava svoj nič in svojo nevrednost; če jih pa ženin govori, se imenuje ž njimi na polje verženo in vsakimu pre- pušeno (Iz. 65, 1.) cvetlico, ki je v nizkoti izrastla iz .Jesetove korenine (Iz. 11, 1.), ktere oživljajoči duh zopet le nizki, ponižni duhajo. 2. ženin (Bog, Kristus) govori nevesti (cerkvi, duši). 3. r Kakor lilija “ drugi prestavljajo: „Kakor roža 11 . 4. Ženin oberne ponižno govorjenje svoje ljube neveste nji v hvalo. Prav ti si lilija, pa lilija med ternjem; ker tvoje tovaršice — s teboj permerjene — so kakor ternje. Cveteča lilija je podoba cerkve in vsih pravičnih duš (Iz. 35, 1. Ozej. 14, 6.); ternje je podoba hudobnih (Iz. 10, 17.). Ženin tedej misli reči: Moja ljuba, z menoj sklenjena duša, cveti s čednostmi kakor lilija, stoji pa v sredi ternja; njene čednosti dosežejo cvetje popolnosti med skuš¬ njavami in preganjanjem hudobnih (Bern.). 5. Nevesta (duša, cerkev) govori od ženina (Kristusa). .i I ) Visoka Pesem Salomonova 2 . 437 blana med gojzdnim drevjem, tako je moj ljubi med sinovi. 6 ) V njeni senci, kar sim želela, sedim, in njen sad je sladek mojimu gerlu. 7 ) 4. Peljal me je v vinski hram, in je ljubezen v meni vredil. 8 ) 5. Podperajte me s cvetlicami, osujte me z jabelki; ker od lju¬ bezni omedlujem. 9 ) 6. Ako sim jez v tvojih očeh lilija med tevnjem, si ti v mojih očeh rodovitno drevo med divjim drevjem; kolikor sadno drevo preseže v vrednosti divje drevesa, toliko ti presežeš v čednostih druge mladenče. 7. To drevo daje dvojno (Preg. 3, 18.), pervič: senco zoper vročino, hrambo zoper preganjanje in skušnjave, moč v terpljenji in perzadevanji (zgor. 1, 4—5.); in drugič sladki sad — luč, večno življenje (Jan. 6, 56.). 8. j, Vinski hram u je podoba ljubezni, kar se posname iz druge polovice te verste. Viši pomen: Moj ženin me je s sveto ljubeznijo napojil.— Stan tega svetiga zamaknjenja je popisal sveti Pavel v listu do Rim. 8, 35—39. „ Vredil je v meni ljubezen 11 , t. j., mi je dodelil pravo ljubezen, tako de sim sebe in bližnjiga le zavoljo Boga, Boga pa čez vse ljubila (Tom. Akv.). V hebrej¬ skim : „in njegovo bandero nad menoj je ljubezen t. j., on me gospodari, me vodi, brani z ljubeznijo; kar je eno s poprešnjim. 9. Hrepeneča ljubezen po ženinu je nevesto upehala in omamila; zato prosi svoje tovaršice, naj ji pernesejo duhtečih cvetlic in močno dišečih jabelk, de se ž njimi poživi. V višim pomenu je ta bolezen (ko namreč nevesta ko- perni in omedleva zavoljo svoje prevelike ljubezni) tista rana, ki jo na- rejajo pušice Božjiga ženina (Ps. 44, 6.), njegovo mogočno, obudovavno navdihovanje; je tista z ljubeznijo navdana želja, ki koperni po popolnim zedinjenji z nebeškim ženinam (Bazil., Greg. Nis.). Duh cvetlic in jabelk, ki naj jo poživljajo, je obljuba zedinjenja z ženinam Božjim, od kteriga po¬ moči upa. Kako jo zadobiva, se dalje popisuje. 10. Ljuba, bolna od svete hrepenljivosti, ozdravi po zedinjenji s svojim ljubim; on jo objame, ona pa zaspi sladkosti. — Viši pomen: Božji ženin objame dušo, ki v sveti želji po njem koperni, ona pa se v sladkosti Božjiga obje¬ manja in zedinjenja zgubi, zaspi in se zamakne, in vtem čudovitnim spanji in zamaknjenji, za ta svet neobčutljiva in mu odmaknjena, zasliši besede iz višiga sveta, in doseže posebne razsvetljenja in tolažbe. — Če n desntca u in „levica u kaj posebniga pomenite, ni prav dognano. Po misli svetiga Bernarda pomeni „ levica “ zdravilno, „desnica“ pa zveličavno moč Božjiga ženina; po misli drujih pa pomeni v desnica“ njegovo Božjo, „ levica <£ pa njegovo človeško natoro, ki obe natori za zveličanje človekovo skupej delate. 11. Ženin (Bog, Kristus) ogovori mestnjanke (ljudi). 13. „ dokler sama hoce K spati, dokler se sama ne zbudi. — Ko ženin vidi svojo nevesto spati, zaroti mestnjanke, ktere njene blage, preserčne, goreče ljubezni ne razumejo, de naj ne dramijo njegove ljube neveste. Zaroti jih per sernah in jelenih. Ljudem v jutrovih deželah so serne in jeleni podoba vsiga lepiga in prijetniga: tedej jih zaroti per vsim, kar jim je ljubo, pii- jetno in drago. — Ženin zaroti take ljudi, ki ne razumejo svetiga počitka v Bogu, in menijo, de morajo v Boga zamaknjene in upokojene duše za po¬ svetno delavnost predramiti in preplašiti; take zaroti ženin per vsim, kar jim je ljubo, ino drago, de naj ne zbujajo njegove neveste, ktera v svetim veselji in 6. Njegova levica mi je pod glavo, in njegova desnica me ob¬ jema. 10 ) v 7. (Ženin ). 1 ') Zarotim vas, jeruzalemske hčere, per sernah in jelenih na polji, ne zbujajte in ne predramujte ljube, dokler sama hoče. 12 ) 438 Visoka Pesem Salomonova 2 . 8. (Nevp.staJ. 13 ) Glasmojiga ljubiga! 14 ) Glej, on pride skakaje čez gore in poskakovaje čez hri¬ be. 15 ) 9. Moj ljubi je. enak serni 16 ) in mladimu jelenu; * 7 ) glej, on stoji za našo steno, gleda skozi okna in kuka skozi mreže. 18 ) 10. Glej, moj ljubi mi go¬ vori: 19 ) Vstani, hiti, moja pri- jatlica, moja golobica, moja zala, in pridi! 20 ) 11. Ker zima je že minula, dež je jenjal in prešel; 21 ) 12. cvetlice so se perkazale v popolnim pokoji per njem počiva, temuč de naj jo pustijo spati, dokler sama ne sklene, zapustiti pokoj v Bogu zavoljo zveličanja svojiga bližnjiga, in se zopet pečati s svojimi zunanjimi opravili. 13. Nevesta sliši v spanji glas svojiga ženina, in se ji od njega sanja. V na¬ slednjih verstah govori nevesta v sanjah; v visim pomenu: v zamaknjenji. 14. t. j., Holio ! slišim glas svojiga Jjubiga ženina! 15. Vsi sveti očaki in razlagavci terdijo, de v naslednjim zamaknjena nevesta popisuje čudoviti in zveličavni prihod Božje Besede v našim mesu. Kako de Kristus gore in griče preskakuje, razlaga Janez, njegov napovedovavec (Luk. 3, 5.), ki pravi, de vse doline napolnuje in vse gore zravnava, nam¬ reč ves napuh odpravlja, ga osramotuje, in ponižnost ko pot naznanja, po kteri se lahko k njemu pride. Enako govori tudi Habakuk (3, 6.) od Boga, ki pride, de stare gore ponižuje in zravnava. 16. „enak serni' 1 drugi prestavljajo: v gazeli“, t. j., neka divja koza. 17. Jeleni so podoba hitrosti (Ps. 17, 34.). Kristus je z vso gorečnostjo hitel dopolnovat svoje delo, in je tako rekoč tekel ko velikan po svojim potu (Ps. 18, 6.). Z naročja svojiga nebeškiga Očeta je prišel v naročje presvete De¬ vice, z naročja Device v jasli, z jasel v Egipt, iz Egipta se je vernil v Judejo; po tem ko je tukaj učil in brez števila čudežev naredil, je prišel na križ, s križa v grob, iz groba se je vzdignil v višave, de je od ondot ljudem dari delil (Efež. 4, 8.), vedno neutruden in ne zaderžan na svojim potu (Greg. Velik.). Ravno tak je njegov prihod in odhod per vsaki človeški duši. On obiskuje duše s svojo pričujočnostjo, in jih spet zapuša, kadar gnado obiskovanja odteguje (Jan. Križanski). 18. Vjutrovih deželah niso bile okna s steklarn (šipami) zadelane, ampak le omre¬ žene. Stena, za ktero ženin stoji, je po misli vsih svetih očakov in katoliških razlagavcov naša človeška natora, za ktero se je Jezus skril; zato ga prerok (Iz. 45, 15.) imenuje skritiga Boga. Okna z mrežami, skozi ktere je gledal, so svete pisma, v kterih je od njega pisano (Jan. 5, 39.), pa tudi razsvet¬ ljenja, skušnje in gnade, s kterimi se ljudem vedno pričujočiga in za nje delavniga skazuje (Beda, Kasiodor). 19. V naslednjih verstah (10—14.) govori Kristus zlasti svoji cerkvi od svo¬ jiga perviga prihoda na zemljo; vender pa se rečeno tudi lahko obrača na Kristusov prihod in stanovanje per vsaki duši posebej. 20. Besedni pomen: Pridi, moja ljuba! zapusti hram; pod milim nebam bova spomladi prebivala. V višim pomenu nagovarja Božji ženin s temi besedami svojo cerkev, vse svoje odkupljene duše, de naj se odtergajo od pozemeljskih reči, ter naj zvesto hodijo po potu čednosti (Fil. 3, 13. 14.), in poslednjič se njemu perbližajo, de jih bo na stopnjo popolnosti vzdignil (Ps. 83, 7.). Zastran primkov: „prijatlica “, v golobica“, n zala a , glej 14. versto. 21. Zima v Palestini je taka, de nekoliko mescov dežuje. Ko ti mesci minejo, in se vode raztečejo, se začne lepa spomlad. — Kakor se je imenoval čas, ko je bil Kristus na svet prišel, čas žetve, ko so bili ljudje za njegov nauk, Visoka Pesem naši deželi, čas obrezovanja 22 ) je prišel, gerlični glas se je zasli¬ šal v naši deželi ; 23 ) 13. figovo drevo je zagnalo svoj sad, 24 ) cveteči vinogradi so zadišali. 25 ) Vstani, moja prija- tlica, moja zala, in pridi! Salomonova S. 439 14. Moja golobica v razpoče- nim skalovji, v luknjastim ozidji, pokaži mi svoje obličje, naj doni tvoj glas v mojih ušesih ; ker tvoj glas je sladek in tvoje obličje zalo. 26 ) 15. Polovite nam mlade lisice, za njegovo sveto delo že dozoreli (Jan. 4, 35.): ravno tako se lahko čas pred Kristusam, ko so ljudje živeli v ajdovski slepoti in pod nezmožnostjo Mojzesove postave, permerno tukaj imenuje zima. Tako tudi vsaka človeška duša bolj ali manj prespi zimsko noč greha, nevednosti, revšine, iz ktere jo Kristus zbudi (Rim. 13, 11. Efež. 5, 14.). 22. „čas obrezovanja “ drevja, terte. Drugi prestavljajo hebrejsko: „čas petja 11 ptičjiga. 23. Kakor per nas lastovke, tako se v obljubljeni deželi gerlice preselijo‘v druge kraje, in spomladi zopet pridejo. V visim pomenu merijo podobe, ki so v teh besedah, zopet na Kristusove čase. Cveteča loka je per prerokih po¬ gostna podoba Mesijeviga časa gnade in razsvetljenja (Iz. 32,15: 44, 16.}; „čas obrezovanja 11, je sploh podoba nove spomladi, očiševavne in zveličavne gnade; zato se Kristus sam (Jan. 15, 1.), ker je podoba noviga človeštva, imenuje vinsko terto, kteri njegov Oče vse odrastlike odreže, ki sadu ne obrodijo; rodovitne pa obreže, de so še rodovitniši; zato pa tudi apostelj (Fil. 3, 3.) pravi: Obrezani smo mi, ki Bogu v duhu služimo, in se hvalimo v Kristusu Jezusu. — Mili „gerlični glas u je podoba pokore in molitve (Ps. 6, 7: 37, 9. Rim. 8, 26.), ki ste pravimu kristjanu lastni in vedno per sercu. 24. „svoj sad. 11 , namreč svoj pervi sad. Figovo drevo je dostikrat podoba ju-' dovske cerkve (Oz. 9, 10. Luk. 13, 6.). Zgodnje fige, ki so zavoljo svoje sladkosti ko nar boljši veljale (Jer. 24, 1. 2.}, so podoba pravičnih stariga, zakona, ki so živeli v veri in upanji v Kristusa (Mih. 7, 1. 2.); torej je pomen: Malo je sladkiga sadu v judovski cerkvi, in je že zrel; judovska cerkev je dosegla svoj namen, prišel je čas gnade. 25. Kakor je figovo drevo podoba judovske shodnice, tako so vinogradi podoba srenj, ki se med neverniki na novo v cerkev zbirajo, ali podoba prerojenih duš pravičnih. — Pomen: Že se moja nova cerkev razcveta, že puhti duh toliko pobožnih duš! 26. Ti si v svojim samotnim hramu v nogradu kakor golobica, ki v skalnih luknjah prebiva, de se jastrobov obvaruje. — Po višini pomenu je, kakor de bi ženin rekel: Moja ljuba cerkev (ali pa tudi pobožna duša), ki si se iz strahu svojim in mojim sovražnikam umaknila v samoto, pridi serčno pod milo nebo, daj mi tvoje obličje viditi, tvoj glas slišati; sej te nisim zato s toliko blazimi darovi ozaljšal, de bi se skrivala, temuč de se svetu po¬ kažeš, in z besedo in z djanjem meni pričevanje daješ. Več svetih očakov in razlagavcov misli, de ženin zato daje svoji nevesti, deviški duši, toliko lepih primkov, de ji s tem zaterduje, naj se poda v duhovno skalo, ki je previdena z živo vodo, in je Kristus (2. Mojz. 17, 6: 1. Kor. 10, 4.}, naj prebiva v njegovi odperti desni rani, in naj v vsih svojih potrebah, težavah in skušnjavah pomoči iše v Zveličarjevih ranah. Če se bo tako piav odkrito- serčno svojimu Zveličarju kazala, in po otročje k njemu zdihovala, bo vse nje¬ govo dopadenje dosegla. 440 Visoka Pesem Salomonova 2. 3. ktere vinograd pokončujejo, ker naš vinograd je že v cvetji. 27 ) 16. 28 ) Moj ljubi je moj, in jez sim njegova; 29 ) on se pase med lilijami, 30 ) 17. dokler se dan ne ohladi, in sence ne nagnejo. 31 ) Verni se, moj ljubi, bodi enak serni in mla- dimu jelenu nabeterskih gorah! 32 ) III. Poglavje. Nevesta iše svojiga ljubiga in ga najde. Ženin se perraerja Salomonu, nevesta pa postelji Salomonovi in njegovim noslim. 1. (NevestaJ. V svoji po- | ki ga moja duša ljubi; iskala sim stelji sim po noči iskala njega, | ga, pa ga nisim najdla.*) 27. Te besede govori nevesta v sanjah. Ko je nevesta prav skerbno svoj vino¬ grad varovala, in škodljive lesice (šakale) iz njega podila, zato jo tudi v spanji ta strah prepade, de bi kje lesice vinograda ne poškodvale; torej kliče svoje tovaršice, de naj jih polovijo. Nekteri razlagavci mislijo, de te besede se ženin govori. Lesice so v svetim pismu (Eceh. 13, 4.) podoba krivih pre¬ rokov; zato si mislijo v tem sveti očaki v visim pomenu krivoverce, kteri s svojimi zvijačami v podobi pobožnosti in pravovernosti skrunijo in kazijo čisto vero. Nevesta (ali pa ženin) vse krog sebe nagovarja, de bi te škodljive sovražnike iz Božjiga vinograda izgnali. 28. Iz strahu, de bi lesice njeniga vinograda ne pokončale, se zbudi nevesta v naročji svojiga ženina, in njene perve besede so naslednje. 29. Te besede merijo v višim pomenu na serčno zedinjenje Jezusa Kristusa z njegovimi dušami, na njegovo nerazvezljivo zvezo s cerkvijo, od ktere apo- stelj govori (Efez. 5, 23—32.). Ako tudi lesice, zviti sovražniki svete cerkve, nekoliko vernih zmotijo, cerkve pa Kristusu ne morejo iztergati; ker sta neloč¬ ljivo sklenjena, kakor živo telo s svojo glavo. Perm. Oz. 2, 19. 20. Mat. 28, 20. 30. „ lilijami a drugi prestavljajo: „rožami“. Besedni pomen: Ljubi pase svojo čedo po cvetečih pašnikih. Viši pomen: Moj ljubi se pase, se raz¬ veseljuje z dobrim duham svojih čistih deviških duš; ravno to govori apostelj 2. Kor. 2, 15—17. 31. V višim pomenu: dokler se večni dan ne napoči, in ne bo več noči. Drugi prestavljajo hebrejsko: ,, dokler ne mine dan in ne zginejo sence “ — dokler se ne perbliža noč — in prestop v večnost. 32. Gore, ki se jim pravi „Beter u , so dve milji od Jeruzalema (Evzebi). Po misli druzih : ... n na gorah ločitve ker „beter u pomeni tudi ločitev. — Komej je bila nevesta s preserčnim veseljem izgovorila, de je ljubi popolnama njen, in ona popolnama njegova, deje on med svojimi pobožnimi, čistimi du¬ šami ko dobri pastir do začetka večniga dneva: in glej! že je nana- glama zopet zginil (zgor. pogl. 1, 7.), in je šel čez višave. Zato zopet hre¬ peni po ljubim, in ga perserčno prosi, de naj kakor jelen hitro teče k nji v to deželo ločitve. 1. Ko je bil ženin svojo- nevesto spet zapustil in ji željo vnel (zgor. 2, 17.), občuti ona bolečino svoje goreče želje po njem zlasti na svoji samotni po¬ stelji; ona iše tedej svojiga ženina, in ga ne najde. V višim pomenu si mislijo sveti očetje in razlagavci z besedo: n po noči“ — duhovno noč ali temoto (Ps. 17, 29,), v kteri se duša znajde, ako seji nebeški ženin umakne. Visoka Pesem 2. Vstala bom in obhodila me¬ sto, po ulicah in cestah bom iskala njega, ki ga moja duša ljubi j 2 ) iskala sim ga, pa ga nisim najdla. 3 ) 3. Našli so me čuvaji, ki va¬ rujejo mesto. 4 ) Ste ga li vidili, ki ga moja duša ljubi? Salomonova 3. 441 4. Ko sim nekoliko memo njih šla, 5 ) sim našla njega, ki ga moja duša ljubi; 6 ) prijela sim ga, 7 ) in ga ne izpustim, dokler ga ne perpeljem v hišo svoje matere in v hram svoje porodnice. 8 ) Ta duhovna temota je nekakošna zapušenost (Iz. 49, 14.), ko je pamet za spoznavanje Božjih resnic vsa tumpasta, volja v spolnovanji dobriga vsa okorna, občutje vse omerto, prazno in suho (Tom. iz Vil.).— Več razlagavcov misli, de tudi besede: „F svoji postelji “ niso brez pomena, ter menijo, de to po¬ meni prijetno, zložno življenje, kterimu se nektere tudi pobožne duše vdajo, tode v takim življenji Jezusa ne morejo najti, njega namreč le na križu in na postelji junaških čednost, sklepov in djanj najdemo. 2. Ker ženin serčne želje svoji nevesti ne spolni, in njene samote s svojo pri- čujočnostjo ne osreči, zapusti svoj pusti hram in sklene, ga celo v temni noči povsod, tudi po mestu iskati. To se marsikomu pozdeva, de je spodob¬ nosti nasproti, in zato menijo nekteri razlagavci, de nevesta tukaj (v. 1—4.) le v spanji govori; tode nevestino hojo po mestu lahko izgovarja njena pre- goreča ljubezen, ktera marsikaj taciga stori, kar se pozdeva nepristojno. — V visim pomenu si mislijo sveti očetje in razlagavci s ,,/iojo po mestu 1,1 de¬ lavno življenje v službi in postrežbi ljudi (Permer. Luk. 11, 41.). Nevesta je menila, de bo z veliko delavnostjo zedinjenje s svojim ljubim dosegla. 3. tudi po mestu sim ga iskala, tode zastonj. — V nepokojni, nezversteni, prenapeti delavnosti ne najde duša svojiga ženina; taka delavnost duha bolj raztrese, kakor z Bogam zedini; ker opravki, ki jih kdo brez mere in po¬ klica prevzame, pase v njem nečimernost, navezujejo njegovo serce na po- zemeljsko po mnozih skerbeh, in ga ranijo kakor ternje (Greg., Bern., Bonav.). 4. „ki varujejo mesto u po noči sovražniga napada in druge nesreče. Glej Ps. 126, 1. ,, Čuvaji “ so v višini pomenu duhovni, učeniki in preroki (Jer. 6, 17. Eceh. 3,- 17. Iz. 52, 8: 56, 10.). Nje vpraša duša, ki iše Jezusa. O de bi vse duše, ki so svojiga ženina zgubile, učenike, duhovne, spovednike vpra¬ šale za svet, kaj jim je storiti, de spet zadobijo svojo naj veči dobroto ! 5. Razumej v duhovnim pomenu: in so me oni podučili, kako se lahko Jezus najde, in sim po njih poduku in opominjevanji ravnala. — Svčt pa, ki ti ga duhovni učeniki dajejo, kako de zgubljeniga Božjiga ženina lahko spet najdeš, je zlasti tale: zvesto in stanovitno opravljaj svoje molitve s tem na- menam , de ne išeš v tem svojiga veselja, ampak samo Boga; županje opravke spolnuj z veliko previdnostjo samo toliko, kolikor je tebi in tvojimu bližnjimu v zveličanje; per tem pa ne iši nobene notranje tolažbe in sladkosti, ampak stori vse iz čistiga namena zavoljo Boga; poslednjič štej se vsih Božjih gnad in obiskanj nevredniga, vredniga pa vsih kazen, terpljenja in zasramovanja. 6. Besedni pomen: Tudi ženin je bil zapustil z enakimi občutljeji svojo po¬ steljo, je iskal svoje neveste, in zgodilo se je, de se najdeta. 7. Deržala sim ga in rekla :• Ne bom ga izpustila, dokler i. t. d. lako močna je duša, bi iše in ljubi Jezusa, de celo premore njega, ki ima vso oblast v nebesih in na zemlji (Mat. 28, 18.), prijeti, in s prošnjami in zdihljeji ga uderžati (1. Mojz. 32, 26.). 8. Drugi prestavljajo hebrejsko : ... n Deržala sim ga, in S a nisim izpustila, dokler ga nisim spravila * i. t. d.; „i’ hišo svoje matere 1 ''', t. j., v hišo, kjer 442 Visoka Pesem Salomonova 3. v 5. (Zeniti). Zarotim 9 ) vas, hčere jeruzalemske, per sernah in jelenih na polji, ne zbujajte in ne predramujte ljube, dokler sama hoče. 6. Kdo 10 ) je ona, ki se iz pu- šave vzdiga kakor dimni steber iz dišav mire in kadila in mno- goteriga prahu dišavarjeviga? 1 'J 7. Glej, krog Salomonove po¬ stelje stoji šestdeset močnih izmed nar močnejših v Izraelu; 12 ) | s svojo materjo stanujem, tedaj v svojo hišo. Nevestina hiša je v višim po¬ menu njeno telo; hišni hram je serce, duša (Preg 1 . 18, 8.). Nevesta hoče svojiga ženina v svojo dušo vzeti, se hoče popolnama ž njim zediniti. Zato imenuje Kristus našo dušo tudi svojo hišo, in pravi (2. Kor. 6, 16.): „Per njih bom prebival, in med-njimi bom hodil, in bom njih Bog, in oni bodo moje ljudstvo 4t . — Skerbimo, de Kristusa ohranimo! Ne spustimo ga pa iz svojih sere, če se vedno spominjamo njegovih skrivnost, in si perzadevamo ga posnemati s svetim življenjem. To je sveto objemanje, s kterim duša svo- jiga Božjiga ženina derži, in od tod pride uno sveto zamaknjenje, v kterim sebe in vsih reči pozabimo, se v Božjo globočino vtopimo, in se v njegovo podobo prenaredimo. 9. Ko pride nevesta v materin hram, vsa vesela spet sladko zaspi (perm. zgor. 2, 6. 7.), ker svojiga ljubiga ženina per sebi ima. — Kolikošno ceno, pravi sveti Janez Križauski, leta tihi pokoj, leto spanje, leto ukrotenje in zatrenje počutkov per Bogu ima, se razvidi iz ženinovih besedi. S temi be¬ sedami on naznanja, kako močno ljubi tako tiho življenje v samoti, ker le take živali imenuje, ki le v samotnih krajih prebivajo. Glej zgor. 2, 7. 10. Tukaj se pesnik ves vname zavoljo nevestine lepote, in jo permerja diše- čimu dimu, ki se vali enak stebru iz zažganih nar boljših dišav in kadila (na Jutrovim so kralje kadili in jim v čast drage dišave zažigali, ko so jih slovesno v mesto sprejemali), in jo imenuje postelj in nosli (stol, ki se na njem ljudje nosijo) kralja Salomona, t.j., Salomonovo počivališe ali kraljevo počivališe; mi bi rekli: naj boljši in naj drajši počivališe, ali naj slajši po¬ koj. — Ženina imenuje pesnik Salomona, de s tem naznanja njegovo naj veči srečo. 11. Pušava pomeni leta svet (Eceh. 20, 35. 36.), ki v hudim tiči (1. Jan. 5,19.); duhteče dišave pomenijo prijetni duh dobrih del in molitve (Ps. 140, 2. Skrivn. razod. 5, 8:8,4.), tedej je pomen: Le poglejte jo, ljubljeno, deviško dušo, ki uide pohujšanju, zapeljevanju, nevarnostim tega sveta, in razvese¬ ljuje svojiga ženina s pokoro in molitvijo, in z mnogoterimi čednostmi. 12. Pred Salomonovo spavnico je blezo stala truma njegovih telesnih stražnikov; tukaj pa postavi pesnik stražo zavoljo močnejiga poudarka okrog njegove postelje, ktera v podobi pomeni nevesto. V višim pomenu je postelj podoba duhovniga pokoja in zedinjenja (Zgor. 1, 15.). Salomon (t. j. mož miru) je ime Božjimu ženinu. Že v pervih bukv. Mojz. 49,10. (v hebrejskim) se ime¬ nuje „Šilo u , t. j., mož miru, pokoj; Izaija ga imenuje (9, 6.) poglavarja miru, in Kristus pravi sam od sebe, de mir daje (Jan. 14, 27.). „Mocni“ so po navadnim govorjenji svetiga pisma angelji (Ps. 102, 20.), ki varujejo fr pobožne (Ps. 33, 8.); gosposke in vladarji, ki naj varujejo Božjo cerkev (Iz. 49, 23.); in vse pobožne, goreče duše, ki so v skerbi zavoljo nevar¬ nost svete srenje (Ani. 6, 6: 1. Jan. 2, 14.). Tedej je pomen: Glej, ljub¬ ljeno nevesto, v kteri Božji ženin svojo zadovoljnost, svoje upokojenje in zedinje¬ nje najde, njo varujejo sveti angelji, zvesti učeniki in gosposke, vsi dobri jo varujejo spačenosti sprideniga sveta in hudičevih zaderg. — Kar se reče od pobožne duše, se da še bolj naravnost oberniti na cerkev, ki je v resnici Visoka Pesem 8. vsi imajo meče, in so za vojsko prav zučeni; 13 ) vsaki ima meč na svojim stegnu zavoljo ponočniga strahu. u ) 9. Nosli 15 ) si je napravil kralj Salomon iz lesa z Libana. 10. Stebričke jim je naredil sre- berne, 16 ) naslombo zlato, 17 ) stop- njice škarlataste: 18 ) znotranje je Salomonova 3. 443 vložil z ljubeznijo zavolj jeruza¬ lemskih hčer. 19 ) 11. Pridite, sionske hčere, in poglejte kralja Salomona 50 ) s krono, s ktero ga je kronala nje¬ gova mati dan njegoviga zaro- čenja 51 ) in dan veselja za nje¬ govo serce. 52 ) posteljica nebeškima Salomona, iz ktere se rodi veliko duhovnih otrok, kakor rosa iz zarje (Ps. 109, 3. hebr.), in ona stoji pod Božjo vsigamogočno brambo, de ji peklenske vrata, peklenske moči ne morejo škodovati. 13. Ti duhovni varhi so dobri vojšaki (2. Tim. 2, 3.); oni primejo za du¬ hovni meč, kar je Božja beseda, in za Božje orožje (Elež. 6, 13—17.), de razkadijo vse naklepe, ki se zoper spoznanje Božje vzdigujejo (2. Kor. 10, 5.). 14. Ko se bliža oblast teme (Luk. 22, 53.), peklenska moč, noč duhovnih in posvetnih skušnjav, noč preganjanja in križa, tadaj prepade dušo boječnost in strah; tode Gospodova resnica je zavet in škit, de se ne ustrašiš ponočne groze (Ps. 90, 5.), temuč de lahko s sv. Pavlam praviš (Djan. ap. 27, 23.): To noč je stal per meni angelj Božji, njegov sim in njemu služim. 15. Pesnik permerja nevesto „ noslim tt ) ki so narejene iz cedrov z Libana. Cedri pomenijo v svetim pismu terdnost in terpež (zgor. 1, 16.), tukaj pa čednosti in gnade, s kterimi je Božji ženin svojo nevesto ozaljšal za vso večnost; tudi se utegnejo s tem razumeti močne duše pravičnih, če si z „ noslimi “ in s „posteljo“ ne mislimo posamezne duše. ampak vso cerkev (Iz. 35, 3: 60, 13.). 16. Srebro je podoba čistosti (v mišljenji in v življenji). Ps. 11, 7. Ako si mislimo z „noslimi“ Božjo cerkev, so stebrički učeniki (Jer. 1,18. Gal. 2, 9.), ki se s čistim naukam in nedolžnim življenjem skazujejo. 17. , ; zlata naslomba 11 verjetno pomeni vero, ki jo sveti Peter imenuje (l.Petr. 1, 7.) drajši kakor zlato. 18. Drugi prestavljajo: „sedež škarlntast li . To pomeni Kristusovo kri (l.Petr. 1, 18. 19.), po kteri pridemo v cerkev. Drugi si mislijo z v zlato naslombo “ dobro vest, s v stopnjicami li pa povzdigovanje v nebesa z gorečo ljubeznijo. 19. Znotrej so bile nosli ozaljšane, de bi jih jeruzalemske hčere hodile gledat in se nevesti čudit. Ljubezen je korenina vsih čednost, podlaga, brez ktere se prava dušna lepota ne da misliti. 20. Pesnik, kije (od v. 7—10.) nevesto permerjal postelji in noslim, ženina pa Salomonu, imenuje tukaj dan, ko jo je v maternim hramu zopet najdel, dan zaročenja; permerja ga ženitvanskimu dnevu Salomonovimu, in vabi mestnjanke, de naj pridejo in bojo priče ženinove sreče. Kaj pomeni nne „Salomon “, glej razi. 12. 21. Ženini so nosili po judovski šegi dan žcnitvanja (poroke) nekakosin venec za lišp. 22. Dan poroke nebeškiga ženina je bil čas, ko je bil človeško natoro na se vzel, in ko je bil prišel v naročje presvete Device, de bi tekel po svojim potu (Avg.). To zaročenje s človeško natoro se nekakošno ponavlja v pravičnih dušah, s kterimi je sklenjen Kristus na vekomej. Zavoljo te zveze s svetimi dušami raznih verst nosi Kristus več vencov (Skrivn. razod. 19, 12.), in 444 Visoka Pesem Salomonova 4. IV. Poglavje. Ženin popisuje nevestino lepoto. 1. (Ženin). Kako * 1 ) si lepa, prijatlica moja! kako si lepa! Tvoje oči so golobje, 2 ) brez uni- ga, kar je znotrej skritiga. 3 ) Tvoji lasje so kakor cede koz, ki pri¬ dejo gori z galaajske gore. 4 ) 2. Tvoji zobje so kakor cede strižnih ovac, ki pridejo iz ko¬ peli, vse z dvojčiki, in jalovke ni med njimi. 5 ) 3. Kakor škarlatast trak so tvoje ustnice, 6 ) in tvoja beseda je sladka. Kakor odrezek margara- noviga jabelka so tvoje lica, brez uniga, kar je znotrej skritiga. 7 * * * ) 4. Tvoj vrat je kakor Davi- sveti Janez Križanski govori posebno od treh vencov, ki zaljšajo glavo Božjiga ženina. Pervi venec je iz nar lepših cvetlic vsih devic, drugi je iz blišečih in presvetlih cvetlic svetih učenikov, tretji venec poslednjič je iz rudeče- žarnih nageljnov mučencov. Tako ovenčan s trojno krono bo Kristus ženin prišel v svojim veličastvu in svoji lepotii. „ Sionske hčere “ so izvoljeni ju¬ dovske in keršanske cerkve; pisavec jih opominja, de naj gledajo lepoto Kristusovo ob njegovim zaročenji. Permeri Sof. 3, 14—17. Sveti očetje si mislijo „s krono, s ktero ga je kronala njegova mati u — tudi ternjevo krono, s ktero je druga mati, judovska cerkev, Božjiga ženina kronala, ktera pa se mu je spremenila v veličastno krono. Hebr. 2, 7. Ps. 20, 4. 5. 6. 1. Ženin hvali lepoto svoje neveste, ki se je spet zbudila. 2. „ tvoje oči so golobje Glej zgor. 1, 14. razi. 32. 3. memo notranje lepote, ki je skrita v tebi. Ps. 44, 14. 4. n ki pridejo gori 11 k nam i. d. Kakor se dolge, kodraste in svitle dlake koz, ki gredo z galaajske gore, od deleč vidijo, tako se vidijo tvoji kodrasti lasje na glavi, ki so po plečih razčesani. Lasje pomenijo razlagavcam misli in želje; torej je pomen: tvoje misli in želje so pod varstvam čuječiga pa¬ stirja, kakor čede na galaajski gori. 5. Tvoji zobje so beli kakor ovce, ki so za strižo, in so bile ravno oprane; in kakor čeda ovac, ki imajo vse po dve jagnjeti, in ni nobene jalove med njimi: tako stojijo tvoji zobje v dveh verstah in so popolnama zdravi in celi. — Zobje pomenijo razlagavcam premišljevanje in molitev, ker s premišljevanjem in z molitvijo Božje resnice tako rekoč prežvekujemo in vžitne delamo, ter ž njimi svoje duše poživljamo, 'in v dobrim poterdujemo. Pomen : Tvoje pre¬ mišljevanja in molitve so polne tistih svetih čutil, in tečne pameti, ki jo raz- svitlujejo, in tudi volji, ki jo za dobre dela vnemajo. Razlagavcam pa, ki z rfievesto^ mislijo cerkev Božjo, pomenijo n zobje" učenike,-ki ljudem res¬ nice Božje razkladajo in razlagajo, de jih tudi neučeni in priprosti lahko umevajo, in ž njimi svoje duše poživljajo (Eceh. 2,8:3, 1. Skr. raz. 10, 9.), in po kopeli svetiga kersta otroke Božje rodijo. Tako več svetih očetov. 6. Tvoje ustnice so škarlatasto rudeče, t. j., v visim pomenu: kar govoriš, tvoja molitev, žari kakor škarlat, je plamen svete ljubezni. 7. Kakor je prerezano margaranavo jabelko lepo rudečkaslo, tako so tudi tvoje lica nežne in rudeče. Rudeče lica so sploh znamnje in podoba sra- možljivosti in spodobnosti. Perm. tudi razi. 3. — V hebrejskim: v so tvoje lica pod zagrinjalom^. Visoka Pesem dov stolp, ki je zidan z branili; na njem visi tavžent škitov, vse | orožje močnih. 8 ) 5. Tvoje dvoje persi so ka¬ kor dve mladi serni, dvojčika, ki se paseta med lilijami. 9 ) 6. Dokler se dan ne ohladi in sence ne nagnejo, 10 ) pojdem k gori mire in k hribu kadila. 11 ) 7. Vsa si lepa, moja prija- tlica, in madeža ni na tebi! 12 ) Salomonova 4 . 445 8. Pridi z Libana, nevesta moja, pridi z Libana, pridi! boš kronana! (jpridi) zverh Amana, zverh Sanira in Hermona, 13 ) iz berlogov levov, z gora leopar¬ dov. 14 ) 9. Ranila si moje serce, se¬ stra, moja nevesta, 15 ) ranila si moje serce z enim svojih oči 16 ) in z enim lasam 17 ) na svojim vratu. 18 ) 8. Tvoj lepi z biseri ozaljšani vrat je enak Davidovimu veličastnimu stolpu (turnu, ki je zidan iz beliga marmora za orožje); na njem vise škiti in mnogo orožje sionskimu gradu v lepoto, sovražnikam pa v strah. — Vrat je podoba pokoršine (zgor. 1, 9.). Iz pokoršine izvirajo vse čednosti, ko so kristjanu ko orožje zoper dušne sovražnike. Perm. Efež. 6, 13. i. d. 2. Kor. 10, 4. 5. 9. Persi sploh so podoba ljubezni (zgor. 1, 1.); v dvoje persi “ pa so podoba dvojne ljubezni, namreč do Boga in do bližnjiga. „Serne“ so podoba pri¬ jetnosti (zgor. 2, 9.), „lilije (l (drugi: v rože“j rodovitniga polja. Pomen je: Tvoja ljubezen, s ktero vse dolžnosti do mene in do bližnjiga v modri de¬ lavnosti spolnuješ, kakor ti jo jez kažem, mi je prav prijetna. 10. „sence ne nagnejo “, t. j., ne zginejo, dokler se ne perbliža noč. V visim pomenu: dokler ne mine dan in se ne perbliža noč tega življenja. 11. ne bom zapustil svoje ljube neveste. Kristus se veseli svojih duš. On jih pertnerja gori mire in hribu kadila, ker se mora vsaka duša, ki hoče biti Kristusova, nasitovati z grenkostjo laslniga zatajevanja, in se preskerbovati s kadilam goreče molitve in dobrih del. Glej zgor. 1, 13: 3, 6. — Drugi mislijo, de v gora mire “ pomeni goro Kalvarijo, Kristusovo terpljenje, v hrib kadila “ pa njegovo poveličanje po vstajenji od smerti. 12. Kakor je cerkev, Kristusova nevesta, brez madeža in gerbe (Efež. 5, 25—27.), tako tudi vsaka, z Jezusovo kervjo očišena duša. 13. „ Amana„Sanir“ in „Hermoiv' so verhovi na Libanu proti jutrovi strani, ki se jim pravi v Antiliban“, t. j., n Predliban cl . 14. Moja nevesta! zapusti Liban, gerdi, neprijetni kraj, kjer imajo zveri svoje berloge, in pojdi z menoj v mojo milo domovino. — n Liban s svojimi cedri * 11, je večkrat podoba prevzetnih, ošabnih ljudi, ki se imenujejo, pobožnim nasproti, svet. „jLe»ž“ in „ leopardi “ so podoba sovražnikov Božjiga kraljestva (Iz. 11, 6. Jer. 5, 6.). Viši pomen: Loči se, moja nevesta, pobožna duša, od hudobniga sveta, na kterim je tolikanj silo hudobnih sovražnikov Jezusa Kri¬ stusa in njegoviga kraljestva (Greg., Bern.). 15. n sestra“, t. j., ki te ko sestra ljubim, ali preljuba moja nevesta. 16. n z enim svojih odi 11 , t. j., s svojim prijaznim pogledam. 17. enim lasam 1,1 , t. j., z enim kodram svojih las. 18. Kristus je po svojim včlovečenji postal naš brat (Hebr. 2, 14.), zato ime¬ nuje tudi deviško dušo svojo sestro. Oko, ki rani ženinu serce, je piiprosti pogled, čisti namen, ki v vsih rečeh le Boga iše (Glej zgor. 1, IS- 5, 1.). Koder ali kita na vratu je pokoršina v spolnovanji Božjih zapoved. Glej 1 reg. 1, 9. Zato pravi Jezus (Jan. 15, 10.): »Ako moje zapovedi spolnujete, bole ostali v moji ljubezni u . Čisti namen in gorečnost v dobim delih sta ko pušici, ki ranite z ljubeznijo Božje serce. 446 Visoka Pesem Salomonova 4. 10. Kako lepe so tvoje persi, sestra, moja nevesta! tvoje persi so lepši od vina, 19 ) in duh tvo¬ jih mazil je čez vse dišave. 20 ) 11. Cedeče satovje so tvoje ustnice, nevesta, med in mleko' je pod tvojim jezikam, 21 ) in duh tvojih oblačil je kakor duh ka¬ dila. 22 ) 12. Zapert vert si, sestra, moja nevesta, zapert vert, zapečaten studenec. 23 ) 13. Tvoji izrastki so raj mar- garanov s sadam njih jabelk, cipri ino narda, 14. narda in žefran, kasija 24 ) in cimet z vsimi drevesi z Li- bana, 25 ) in mira in. aloe z vsimi pervimi mazili, 26 ) 15. studenec vertov, 27 ) vir ži¬ vih voda, ki z Libana dero'. 28 ) 16. ( Nevesta '). Sever, vzdigni se, in pridi, jug ! prepihuj moj vert, in cede naj se njega di¬ šave. 29 ) 19. „ tvoje persi so lepši od vina u , t. j., tvoja ljubezen preseže vse posvetno veselje (Zgor. 1, 1.). 20. Tvoja ljubezen in dobre dela, ki so v nji vkoreninjene (Kol. 3, 12.), pre¬ sežejo s svojim duham (2. Kor. 2, 15.) naj prijetniši in naj drajši dišave (Zgor. 1, 2.). 21. Pohlevna, prijetna, ljubeznjiva je tvoja beseda. — Sterdi in satovju se Božja beseda permerja (Ps. 18, 11: 118, 103.); to Božjo besedo ima nevesta vedno na jeziku, de duše, ki so ji izročene, ž njo tolaži, poterduje, oživlja. Medu ali sterdi je še tudi pridjano „mleko li , kar pomeni, de ne„vesta tudi za ne- odrašene, ki so njeni zreji izročeni, skerbi, ker jih Božji nauk tako poljudno uči, de ga njih še slaba pamet more razumevati; daje jim, namreč svojim malim otrokam, mleka, t.j., uči jih perve resnice keršanskiga nauka (Hebr. 5 > 12 -> 22. Nevestine oblačila so oblačila pravice (Iz. 61, 10. Job. 29,14. Ps. 131, 9. ). Kadilo je podoba molitve. Pomen tega je tedaj : tvoje dobre dela se vzdi¬ gujejo ko vedita molitev k meni. Perm. Ps. 44, 9. 23. Ti si čista, neomadežana in obvarovana. — Kakor je cerkev cveteč (Iz. 58, 11 : 51, 3. Eceh. 36, 35.), zapert (Ps. 124, 2.) vert, ki je pod Božjim varstvam: tako je tudi vsaka Bogu vdana, pravična duša cveteč, zapert vert v Božjim varstvu; obe, cerkev in Bogu zvesta duša, ste tudi studenec žive vode (Jan. 7, 38.), ki ga je Bog vzel pod svoj pečat v svoje varstvo. 24. sladka skorija; drugi: v kolmež“, persni koren. 25. „z vsimi drevesi z Libana“, drugi: r /z mnogoterim kadilnim germorjem"■ 26. Vse sadje in dišave, ki so na tem vertu, so podobe čednost, ki jih nevesta ima. Perm. Sir. 39, 17. 18. 27. „ studenec vertov “ si ti, nevesta moja! 28. Kaj živa voda pomeni, kteri je nevesta permerjena, razlaga sveti Jan. 7, 38., kjer Jezusove besede pove: „Kdor v me veruje, potetco, kakor pismo pravi, potoki žive vode iz njegoviga oserčja li , in potem perstavi: n To pa je rekel od Buha (darov svetiga Duha), kteriga so imeli prejeti vanj verujoči 29. Ženin je bil permeril svojo nevesto lepo dišečimu vertu; zdaj se poprime nevesta te podobe in pravi: Sever in jug naj razširjata dišave iz mojiga verta mojimu ljubimu ženinu v veselje; naj mu bom prijetna! — Veter sploh je podoba svetiga Duha (Iz. 57, 16. Preg. 29, 11.), kteri ko ojster „sever" razganja oblake dozdevne svetosti in pravičnosti (Jan. 16, 8. Rim. 3, 20.) in očišuje serce škodljivih soparjev hude poželjivosti (Ps. 50, 12.), — ko gorki »jug 11, pa ogreva serce kakor ogenj (Jer. 23,29.), ga porosi z dežjem svojih Visoka Pesem Salomonova 5. 447 V. Poglavje. Nevesta vabi ženina na vert; ženin pride; nevesta vstane mu odperat; ženin se ji umakne in zgine; nevesta ga gre iskat; mestni varhi jo pretepejo, in ji plajš vzamejo; nevesta vpraša po ženinu jeruzalemske hčere; in jim popisuje njegovo lepoto. 1. Naj pride moj ljubi na svoj vert, jn naj je sad svojih jabelk.') (Ženin). Prišel sim na svoj vert, moja sestra, moja ne¬ vesta, požel sim svojo miro s svojimi dišavami; jedel sim sa¬ tovje s svojim medam; pil sim svoje vino s svojim mlekarn: * 1 2 ) jejte, prijatli, in pite, in napite se, spreljubi! 3 ) 2. (Nevesta). Jez spim, pa moje serce čuje. 4 ) Glas mojiga ljubiga, ki terka! 5 ) (Ženin). Od¬ pri mi, moja sestra, moja pri— gnad (Ps. 67, 10. Iz. 44, 3.) in mu rodovitnost daje (Iz. 55, 10. Kol. 1, 10.). Nevesta tedej prosi svetiga Duha, de naj v njenim vertu, t. j., v nji, obudi mnoge dišave, t. j., čednosti. Duša, pravi sveti Janez Križanski, ne želi tega zavoljo veselja in častitosti, ki ji iz tega dohajate, temuč ker ve, de se njen ženin čednost močno veseli, in de je to spodobno perpravljanje in neka napoved,, de se bliža ljubi ženin, Sin Božji, kteri se bo v nji razve¬ seljeval. — Po misli druzih razlagavcov pa .v 16. versti še ženin govori, kar je tudi lahko , ker ukaže severju in jugu, de naj prepihujeta njegov vert; sever naj ga očišuje škodljivih soparjev, jug pa naj ga ogreva in mu o pravim času dežja donaša. Viši pomen: Sveti Duh naj očišuje nevestino serce, in naj ga ogreva z ljubeznijo Božjo. 1. Nevesta vabi svojiga ženina na vert na sadje, t. j., vabi ga, de naj pride k nji, in vživa njeno ljubezen. V višjim pomenu vabi nevesta Božjiga ženina, de naj stanuje v njeni duši, in se razveseljuje nad deli gnade, ki se iz njegove ljubezni izhajajo. — Ženin’ sliši njeno vabljenje, in ji pravi, de je že prišel. 2. Okusil sim per tebi veselje goreče ljubezni. — Po višim pomenu Božji ženin pravi: Glej, ker si nie klicala, sim tudi prišel, de se razveseljujem nad miro zatajevanj (zgor. 4, 6.), nad dišavami tvojih čednost (zgor. 4, 10), nad medam tvoje besede (zgor. 4, 11.), nad vinain in mlekarn tvoje ljubezni (zgor. 2, 4: 1, 1.). 3. Ženin govori, kakor de bi bil res per ženitvanskim kosilu, in nagovarja svate, kakor de bi bili pričujoči, naj jedo in pijo. V duhovnim pomenu so svatje Kristusovi pomagavci, aposteljni, duhovni in učeniki (Mat. 9, 15.), kteri so zavoljo svoje visoke službe dolžni pred vsimi drugimi se živiti z miro zatajevanja, z medam Božje besede, z dišavami vsih čednost, in napajati se z vinain ljubezni Božje. — Tukaj jenja pogovor med ženinam in med nevesto, ženin se ji namreč umakne, ter jo prepusti njenimu silnimu hrepe¬ nenju. Neko noč pa, ko tolikanj željno po njem zdihuje in žaluje, jo ženin nenadama obiše; ker se pa abotavlja mu odpreti, jo zopet zapusti, in ga mora spet iskati (v. 2—17.). . . -n 4. Spim, pa se vender zave'm; ker ljubezen v meni čuje, čeravno spim. Po mislih, vsih svetih očetov je v višjim pomenu s tem spanjem zop e j naznanjen srečni pokoj pobožne duše, ko se od zunanjih, desiravno dopušenih in dobrih del loči, se jim odpove, de se nekoliko časa v premišljevanje Božjih resnic vtopi. 5. Jej! glas mojiga ljubiga je. — Nekoliko prebujena sliši svojiga ljubiga, 448 Visoka Pesem Salomonova 5. jatlica, golobica moja, neoma- dežana moja! 6 ) ker moja glava je polna rose, in moji lasje polni nočnih kapelj. 7 ) 3. (Nevesta). Svojo suknjo sim slekla, 8 ) kako bi jo spet oblekla? Svoje noge sim umila, kako bi jih spet umazala? 9 ) 4. Moj ljubi je segel s svojo roko skozi lino, 10 ) in moj život seje zganil, ko se je dotaknil. * 11 ) 5. Vstala sim, de sim svo- jimu ljubimu odperla; od mojih rok se je cedila mira, in moji persti so bili polni nar boljši mire. 12 ) 6. Svojimu ljubimu sim odri¬ nila zapah od svojih vrat, pa se ki pride na njene vrata terkat. — On je uni ženin, ki v Skriv. raz. 3, 20. pravi: „Glej, stojim per vratih in terkam; ako kdo moj glas posluša, in mi vrata odpre, pojdem noter k njemu, in bom % njim večerjal in on s menoj 11 . Blagor vsim, ki poslušajo Gospodov glas! — Oh! če dans slišite njegov glas, ne zakerkujte svojih sere! Ps. 94, 8. 6. Odpri mi vsaj ti, ki sim te prerodil s svojim včlovečenjem v svojo sestro s svojo spravno smertjo v svojo prijatlieo, z darmi svetiga Duha v svojo neomadežano golobico, v čisto nevesto. 7. Odpri mi, ker me zebe! V jutrovih deželah pada po noči tolikošna rosa, de so od nje oblačila in lasje popotnikov vsi mokri. Gorkota na glavi (Preg. 25, 22.) je podoba ljubezni, nasproti pa je mraz, ki ga ženin zavoljo rose na glavi čuti, podoba duhovne merzlote, s ktero toliko kristjanov Božjimu odrešeniku žalost dela. 8. sim rekla sama per sebi, ko sim se prebudila. 9. Že v postelji ležim. — V jutrovih deželah so ljudje za zunanjo čednost prav skerbni, zatorej si pred, ko gredo spat, noge umivajo, ker si jih po dnevu prav lahko umažejo, ko le opanke — podplate na jermenih —nosijo. V višjim pomenu misli nevesta po besedah svetiga Gregorja Y T elikiga reči: Ti hočeš, de bi se zopet v delavno življenje k zunanjim opravilam vernila, pa saj sim se pozemeljskih skerbi znebila, in se premišljevanju nebeških reči vsa vdala; kako bi tedaj spet med svet hodila, in se v nevarnost po¬ dajala, kjer bi se lahko umazala in oskrunila? — Po misli nekterih svetih očetov govori nevesta v duhovni prevzetnosti, rekoč: Slekla sim stariga človeka, in noviga sim oblekla (Kol. 3, 9.), meni nič ne manjka (Skriv. raz. 3, 17.); — vender pa se to ne zlega prav s pogl. 7, 9., kjer se nevesta duhovni prevzetnosti ustavlja. 10. „skozi lino “ v durih, de bi zapah odpahnil, in z dišečo miro namazal. Na Jutrovim so imeli per vratih navadno samo lesene zapahe, ki so se lahko odperali; ljubeji pa so vrata svojih ljubih z dišečimi rečmi mazali, kakor je bila tudi per Rimcih navada. 11. Ko je za kljuko prijel, mi je serce zatrepetalo od strahu, začudenja in usmiljenja. V višim pomenu: Ko sim se branila svojiga ljubiga ženina hitro sprejeti, mi je s svojo gnado ljubeznjivo na pomoč prišel, ker je mojo pamet razsvetlil, mojo voljo nagnil, in si je tako rekoč po mojih dušnih močeh pot k meni napravil. Ko mi je njegova Božja gnada serce tako močno ginila, se mu nisim mogla več ustavljati, precej sim se napravila, in sim šla mu odperat vrata (Tom. in drugi). 12. Nevesta, po delavni gnadi v sercu ginjena, popusti premišljevanje Božjih reči, in se poda k delavnimu življenju, ter je perpravljena, svojimu ženinu odpreti vrata v svoje serce, in mu z besedo in z djan-jem zvesto služiti, akoravno bi ji to še toliko grenkiga zatajevanja perzadevalo. -Ženin ji je bil napovedal potrebnost lastniga zatajevanja in mertvenja s tem, ker je bil Visoka Pesem je bil umaknil in je memo šel. 13 ) Moja duša se je tajala, ko je govoril; 14 ) iskala sim, pa ga nisim najdla; klicala sim, in mi ni odgovoril. 15 ) 7. Najdli so me varhi, 16 ) ki hodijo po mestu; tepli so me, in me ranili; varhi na ozidji so mi moj plajš vzeli. 17 ) Salomonova 5. 449 8. Zarotim vas, hčere jeru¬ zalemske, 18 ) ako najdete mojiga ljubiga, povejte mu, de od lju¬ bezni omedlujem. ’ 9 ) 9. ( Družice ). Kakošenjetvoj ljubi izmed ljubih, o sprelepa med ženami? Kakošen je tvoj ljubi izmed ljubih, de nas tako zaro- tuješ ? 2 °) namazal kljuko z miro, ktera je podoba grenkiga zatajevanja in mertvenja. Ona mu je bila pokorna, in se je podvergla terdim delam in opravilam bližnjimu v zveličanje, kar pomenijo besede: „od mojih rok se je cedila mira, in moji persti a i. t. d. 13. n je memo šel“, tode ne zato, kakor bi za njo ne maral, temuč zato, de jo je s tem opomnil, de mora vprihodnje bolj skerbna in njegovi mu migljeju hitrejši pokorna biti. 14. „ko je govoril “ zgornje besede (v. 2.): „Odpri mi 11 i. t. d. Nevesta misli reči: Vender je tako prijazno, tako preserčno govoril, zdaj pa ga ni več tukej! Drugi prestavljajo hebrejsko: „Moja duša mi je upadla ob njegovim odhodu u , serce mi je upadlo. 15. Ženin poskuša poterpežljivost in stanovitnost svoje neveste, zato ji ni berž odgovoril. 16. ko sim ga spet povsod, še celo v mestu iskala. Gl. zgor. 3, 3. 17. „moj plajš'’ 1 , vhebrejskim: „moje zagrinjalo 11 . — Jutrovske ženske, kadar gredo iz hiše, se ogrinjajo s širokim zagrinjalam, ki je podoben plajšu. — „FarAi“ v višim pomenu: učeniki, spovedniki, duhovni, ki jih je Bog postavil varhe svoji cerkvi (zgor. 3, 3.), so večkrat nadležni tolažniki, kakor Jobovi prijatli (Job. 16, 2.); permeri se še celo, de n varhi“ s po¬ božnimi dušami, ko njih duha ne poznajo, gerdo ravnajo, jih s svojo napačno voditvijo globoko ranijo, še celo od samotniga življenja odvračajo, in jim tako rekoč „zagrinjalo li vzamejo. — Drugi sveti očetje pa mislijo, de tukaj imenovani :: varhi“ niso (kakor zgorej 3, 3.) učeniki inspredniki svete cerkve, ampak de so sprednjki in poglavarji tega sveta, kteri pobožne duše sovražijo, ž njimi gerdo ravnajo, jih preganjajo in od svetiga, pobožniga življenja odvračujejo. — Lahko si pa tudi mislimo z „nevesto u sveto cerkev, ki so jo farizeji, pismarji, judovski duhovni in deželski poglavarji zaterali in preganjali, de je mogla iskati zedinjenja s Kristusam, svojim ženinam, v sa¬ motnih krajih, kjer je duhovšina z vernim ljudstvam vred Božjo službo opravljala. 18. Nevesta iše svojiga ljubiga ženina vso noč in še zjutrej, ter zadene na več deklet, in jih po svojim ženinu vpraša. Pisavec te svete pesmi, ves zamaknjen v nevestino hrepenenje po ženinu, sem ter tje marsiktere okolisine v ti zgodbi ne jemlje v misel, dejo toliko bolj živo popisuje. „Hcere jeruzalemske 11 pomenijo pobožne duše v nebesih in na zemlji, ki jih nevesta nagovarja, de naj za njo njeniga prijatla prosijo, ker jo „ varhi “, ali r> cu ™J l svetiga mesta, spredniki in učeniki preganjajo. (Perm. Job. 5, 1. fekriv. raz. 8, 3.). 19. de sim od ljubezni bolna. Glej zgor. 2, 5. 20. Ali pa ima tvoj ljubej take posebne lastnosti, de tako močno po njem hrepeniš? — Pesnik je tukaj nalaš tako naredil pesem, de dekleta vprašajo nevesto po ženinovih lastnostih, de ji s tem vprašanjem dajo priliko hvaliti in povzdigovati ženinovo lepoto. — Drugi prestavljajo: „kakosen je tvoj 450 Visoka Pesem Salomonova 5. 40. [Nevesta). Moj ljubi je bel 21 ) in rudečkast, 22 ) zbran izmed tavžentov. 23 ) 11. Njegova glava je nar boljši zlato; 24 ) njegovi lasje so kakor palmovi verhovi, černi kakor vran. 25 ) 12. Njegove oči so kakor go¬ lobje per potokih voda, kteri so z mlekarn umiti in prebivajo ob prepolnih potokih. 26 ) 13. Njegove lica so kakor gre¬ dice dišav, ki so jih dišavarji obsejali. 27 ) Njegove ustnice so lilije, 28 ) ki se od njih cedi nar boljši mira. 29 ) 14. Njegove ustružene roke so ko zlate, 30 ) polne hiacintov. 3 ‘) Njegov život je ko slonokošen, vložen s safiri. 32 ) 15. Njegove noge so marmorni stebri, ki so uterjeni na zlate sto¬ pale. 33 ) Njegova podoba je kakor Libanova; izvoljen kakor cedri. 34 ) ljubi iz ljubljeniga Viši pomen: „Kakoine lastnosti ima Božji ženin, ki je rojen iz ljubljeniga Očeta u (Greg. Nisenski) ? 21. Bela barva pomeni nedolžnost, svetost in pravičnost. Gl. Ps. 103, 2. Perm. Mark. 9, 2. 22. Kristus se imenuje rudeč zavoljo svete kervi, ki jo je za naše grehe prelil. Iz. 63, 1—3. 23. Drugi prestavljajo: „ znamenit med tavženfž a , de ga lahko vsak precej spozna. 24. se sveti kakor zlato. Glava Kristusova je Bog, pravi sveti Pavel 1. Kor. 11, 3. — njegova Božja natora. 25. Kakor perje verh palme okroženo po nji visi, tako vise lasje okrog nje¬ gove glave. — Po misli razlagavcov pomenijo „lasje a veliko trumo njegovih svetnikov, ki ga obdajajo; n čemota u pa pomeni njih stanovitnost, moč in poterpežljivost. 26. Njegove oči so čiste in bistre, kakor beli golobje, ki imajo ob potokih dobro pičo. V visim pomenu: Ženinove oči (njegova vednost in previdnost) so ciste in svetle; ker zajemajo svetlobo iz potokov večniga Boga. 27. Njegove lica so polne ko gredice, ki so z dišavami obrašene. Lica razo¬ devajo znotranjo pohlevnost in ponižnost. 28. Pomen: Njegovo govorjenje je čisto in odkritoserčno. Glej Ps. 11, 7. 29. n Mira il je podoba zatajevanja, mertvenja in pokore. Kristusova pridiga se je začela z opominjevanjem k pokori in zatajevanju. Mat. 4, 17: 16, 24. Zato pravi sv. Avguštin: Vse življenje sleherniga kristjana je križ in terpljenje, ako živi po evangelii. 30. Njegove roke so lepo okrogle in debele, kakor de bi bile ustružene ali na vretenu okrožene. 31. Njegove roke so rumene ko zlato, kakor de bi bile z rumenimi hiacinti obložene. — V jutrovih deželah si mažejo kožo z rumenim sokam neke rastline, ki ji pravijo „hena u ; in to se jim zdi kaj lepo. Roke so podoba moči (2. Mojz. 3, 20.); zlato in hiacinti (dragi kamni) so podoba čistih misel in častitosti. — V hebrejskim: „polne farmskih kamnov “. Hiacinte so namreč donašali iz mesta z imenam n Taršis“, t. j., Tartes (Tartessus) na S panjskim. 32. Njegov lepi beli život zagrinja modrasto (plavo) oblačilo safirove barve (safirje višnjev kamen). — Vse skupej je podoba njegovih čistih nebeških misel. 33. Podoba stanovitnosti. Njegovo kraljestvo je namreč večno kraljestvo in njegovo gospostvo terpi ven in ven. Glej Ps. 144, 13. 34. tudi to je podoba stanovitnosti. Glej zgor. 1,16. Tudi per preroku Eceh. 17, 22. 23. se imenuje Kristus ceder. Visoka Pesem Salomonova 5. 6. 45] 16. Njegovo gerlo je silno sladko, 33 ) in ves zaželen. Tak je moj ljubi, in on je moj pri- jatel, hčere jeruzalemske! 17. (Družice). Kam je šel tvoj ljubi, o sprelepa med [že¬ nami? Kam se je obernil tvoj ljubi ? me ga bomo s teboj iska¬ le! 36 ) VI. Poglavje. Nevesta najde svojiga ženina, in ženin jo močno hvali. Nevesta na vertu zapeljivcam uide. 1. (Nevesta). Moj ljubi je šel doli na svoj vert k gredici dišav, de bi se na vertu pasel in lilij natergal.') 2. Jez sim svojiga ljubiga, in moj ljubi je moj, ki se pase med lilijami. * 1 2 ) v 3. (Ženin). Lepa si prijat- lica moja, ljubeznjiva in zala, ka¬ kor Jeruzalem; 3 ) strašna kakor zverstena vojskina truma. 4 * ) 35. njegovo govorjenje, njegov nauk je prijeten. Glej Ps. 118, 103. Preg. 24, 13. Perm. Mat. 7, 29. Luk. 4, 22. 36. To je odgovor deklet. — Pobožne duše zato poprašujejo nevesto, kam je šel njen ženin, de bi s tem vprašanjem še veči željo po ženinu v nji vnele, in jo opomnile, de naj ga le skerbno iše, saj sama naj bolje ve, kje de je njen ženin; zakaj duša, ki je bila kedaj že z Jezusatn sklenjena, sama dobro ve, kje ga lahko najde. — Nekteripa takole razlagajo v visim pomenu: Nevesta — sveta cerkev — popisuje od 10. do 17. verste družicam — ljudstvam — lepoto svojiga nebeškiga ženina, ter hvali njegovo glavo, oči, lica, roke, noge in gerlo, t. j., njegove Božje lastnosti: njegovo naj viši oblast, vsigaveduost, modrost, vsigamogočnost, nespremenljivost, prijetnost njegove besede, njegoviga uka. Po toliki lepoti, po tolicih lastnostih Božjiga ženina so družice — ljudstva — vse ginjene, torej tukaj v 17. versti po njem poprašujejo, ter ga želijo najti in se ž njim skleniti. 1. Besedni pomen: Moj ljubi je šel blezo na svoj vert. — Zgorej omenjeno vprašanje pobožnih duš nagne nevesto, de premišljuje, kje de bi bil njen ženin, in kmalo prejme razsvetljenje, kje de je njen ženin: ona namreč spozna, de on nikjer drugej ne prebiva, kakor na svojim vertu, t. j., v svoji cerkvi, v svojih svetih dušah, de se pase na njih dišavnih gredicah, i t. j., de se razveseljuje nad njih ponižnimi čednostmi, in nad njih lilijami, t. j., nad njih čistostjo in njenim sadam; ona spozna, de Kristus per po¬ nižnih in čistih dušah prebiva. 2. n med lilijami “ drugi prestavljajo: ..med rožami^. Ko je nevesta spoznala, de ženin k ponižnim pride, in ko se je bila sama v ponižnosti uterdila; začuti nanaglama svojiga ljubiga v sebi, in se veseli zedinjenja ž njim. Glej zgor. 2, 16. 3. „Jeruzalem“, ki se mu pravi mesto popolne, doveršene lepote, in veselje vse zemlje (Žal. pesm. 2, 15.). V višim pomenu: O moja nevesta (meni zvesta duša, ali pa tudi sveta cerkev)! ti si kakor Božje mesto (Iz. 45, 5.), ker sam Bog v tebi prebiva; kakor sveto mesto (Dan. 9, 24.), ker si sama sveta; kakor zaperto, doveršeno mesto (Ps. 121, 3.), ker si sama popolnama. — V hebrejskim: „Lepa si, moja prijallica kakor Tirca, berhka kakoi Jeruzalem 11 . — n Tirca li je bilo mesto v gorovji, poznejše sedež izraelskih kraljev; ž njega se je lepo okrog vidilo. , 4. ti vse premagaš; zakaj na njenim vratu visi kakor na Davidovim stolpu 29 * 452 Visoka Pesem 4. Oberni svoje oči od mene; ker one me nase vlečejo. 5 ) Tvoji lasje so kakor cede koz, ki se z Galaada kažejo. 6 ) 5. Tvoji zobje so kakor trop ovac, ki iz kopeli pridejo; vse imajo mlade dvojčike in jalovke ni med njimi. 7 ) 6. Kakor koža 8 ) margarano- viga jabelka so tvoje lica brez uniga, kar je v tebi skrito. 9 ) 7. Šestdeset je kraljic in osem¬ deset stranskih žen, 10 ) in deklic ni števila. Salomonova 6. 8. Ena je moja golobica, moja popolna, edina je svoje matere, izvoljena svoji porodnici. 11 ) Vi- dile so jo hčere in jo močno bla¬ grovale; kraljice in stranske žene so jo hvalile: 9. Kdo je ona, ki pride ka¬ kor vzhajoča zarja, lepa kakor luna, izvoljena kakor solnce, strašna kakor zverstena vojskina truma? 12 ) 10. fNevestaJ. Sla sim doli na orehov vert, ogledovat ja¬ belka po dolinah, in pogledat, tavžent škitov in veliko orožja. Glej zgor. 4, 4. Perm. l.Jan. 5, 4: 5. Mojz. 33, 29. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ strašna kakor vojskine trume * banderi a . 5. „- kača umori le telesno življenje, greh pa tudi dušno (Brentano). 3 - »po prevzetnosti s ktero so sklenjene mnoge potrate, zlasti v nosi, pre¬ možna hiša boža. 4 ' »do njegovih “ t. j., Božjih ušes, in Bog kmalo stori pravico revežu zoper neusmiljeniga prevzetneža. Drugi pa takole razlagajo: „do njegovin , t. j., do prevzetneževih ušes, in kmalo prevzetnika zadene pravica Božja. 556 Sirahove Bukve 31. 8. Kdor ima prederzen jezik, je od deleč znanj modri pa ve, de sam od sebe pade. 5 ) 9. Kdor si hišo s ptujim bla- gam zida, je enak njemu, ki si kamnje po zimi nabira. 6 ) 10. Grešnikov derhal je kakor kup prediva, ki ga plamen požre. Zgor. 16, 7. 11. Grešnikov pot je s kamni zravnjenaj 7 ) njih konec pa je pekel (in tema in terpljenje.) 12. Kdor se pravice derži, raz¬ umeva nje pomen. 8 ) 13. Popolni strah Božji je mo¬ drost in razumnost. 14. Kdor ni v dobrim umen, se ne da izučiti; 15. je pa tudi modrost, ktera je polna hudobije; desiravno ni razumnosti, kjer je grenkost. 9 ) 16. Vednost modriga se na- raša kakor povodenj , in njega svet ostane kakor živ studenec. 10 ) 17. Nespametnikovo serce je kakor ubita posoda, in ne derži nobene modrosti. 18. Pameten človek vsako mo¬ dro besedo, ki jo sliši, hvali in na se obrača; jo pa sliši raz¬ uzdanih, mu ne dopade, in jo verže za svoj herbet. 19. Neumneževo govorjenje teži kakor butara na potu; na ustnicah pametniga pa se prijetnost najde. 20. Usta modriga se išejo v ' zbirališu, in njegove besede v sercih preudarjajo. 21. Kakor poderta hiša je be¬ dakova modrost; in nerazumljive besede so neumneževa učenost. * 11 ) 22. Nauk je abotniku kakor železje na nogah, in kakor ročne vezi na desni roki. 12 ) 23. Abotnik povzdiguje svoj glas v smehu; modri mož pase komej tiho smeje. 24. Nauk je razumnimu zlato lepoticje, in kakor zapestnica na desni roki. 13 ) 5. v modri pa ve a , de si prederzni jezičnik sam pogin pripravlja. 6. „ki si kamnje po zimi nabira^, t. j., ki si po zimi hišo zida, t. j., ki slabo zida; zakaj posojevavci bodo ktnalo taciga iz hiše izgnali, in si jo bodo v last vzeli, ako ne bo mogel plačati. V greškim: „Kdoi ■ si hišo s ptujim (krivičnim) denarjem zida, si kamnje za svoj grob nabira t. j., si sam pogin napravlja. 7. „s kamni “ potlakana, gladka in ravna, t. j., življenje grešnikov je zložno in prijetno; njih konec pa je večno pogubljenje (Brentauo). 8. Kdor postavo Božjo spolnuje, ravno s tem njeniga duha in njeno dobrotnost čedalje bolj natanko spoznava in ljubi. Kdor po sveti veri živi, se lahko pre¬ priča , de je dobra in ljudem potrebna (Brentauo). 9. „kjer je grenkost t. j., kjer je hudobija, greh. 10. Modri si po svojim trudu, po svojih skušnjah čedalje veči vednosti perdo- biva, in jih rad tudi drugim naznanuje, ter jih ž njimi poživlja, kakor živ studenec žejne (Brentano). 11. V bedakovi glavi je vse zmedeno in zmešano kakor v poderti hiši, kjer je vse sem ter tje razmetano (Brentano); neumnež govori, kakor de bi otrobe vezal. 12. Abotniku, hudobnežu, je nauk zopern, kakor železje na nogah, ker mn prepoveduje živeti po svoji spačeni volji; hudobnež se brani nauka, kro- titve, opominjevanja kakor železja in vezi (Brentano). 13. Moder človek tako rad sprejema nauke in svarjenje, kakor zlate verižice, če mu jih kdo ponuja (Brentano), Sirahove Bukve 21.22. 557 25. Bedak rad v bližnjo hišo teče ; skušeni mož pa se sramuje mogočniga človeka. 14 ) 26. Abotnik skozi okno v hišo pogleduje; zučeni človek pa zu- nej stoji. 15 ) 27. Nespamet je za človeka, per vratih poslušati, in razum- nimu se to nesramno zdi. 28. Ustnice nespametniga ne¬ umnosti perpovedujejo; besede razumniga pa so na tehtnici pre¬ tehtane. 29. Norci imajo v ustih svoje serce; modri pa imajo svoje usta v sercu. 16 ) 30. Kadar hudobnež hudiča preklinja, sam svojo dušo pre¬ klinja. 17 ) 31. Podpihovavec svojo dušo omadežuje, in je povsod čerten; (in kdor per njem stanuje, je sovražen. I8 ) Molčeči in razumni je v časti.) XXII. Poglavje. Lenuh je zaničljiv; razuzdani otroci so staršem v sramoto; obnašanje do ne¬ umnežev; modriga človeka ne premagajo skušnja in nadloge, neumneža pa poderejo; obnašanje do prijatla; začetek molitve v naslednjim poglavji. 1. Lenuh je kakor z lužnatim kamnjem posut, 1 ) in vsi zanič¬ ljivo govore od njega. 2. Lenuh je kakor z volov- jekam ometan; in sleherni, ki se ga dotakne, si roke otresa. 2 ) 3. Razuzdan sin je očetu v sramoto, hči pa mu je v škodo. 3 ) 4. Pametna hči je deležnina svojimu možu; nesramna pa 4 ) je svojimu rodniku v sramoto. 5. Prederzna svojiga očeta 14. Nespametnik se povsod, kjer le more, vriva, in ga ni nič sram; pametniga pa je sram, imenitnimu človeku se vsilovati. 15. „zunej stoji“, in ne posluša per oknu ali per durih. Vgreškim: „ Trapez Ver vratih v hišo gleda; učeni“ i. t. d. Pomen: Zučeni človek pred durmi obstoji, in se da napovedati; nezučeni pa nič ne čaka, kar v hišo perlonu', se preden mu je dopušeno. 16. Norci nimajo serca vpersih, ampak le v ustih; oni govore brez premislika, kvasijo in čenčajo. Modri ljudje pa v sercu preudarjajo, kar povedo, in oni nič ne govore, česar niso preudarili; zato se sme reči, njih usta so v njih sercu. Gl. Preg. 26, 23. 17. Ako hudobnež hudiča preklinja zavoljo svojih grehov, sam sebe preklinja, ker se je sam prostovoljno grehu in satanu vdal, hudiga je torej zlasti sam kriv, ne pa hudič. . 1®. Podpihovavec, obrekovavec sam sebi sramoto dela; njega vsi v hiši certijo >n sovražijo, ker razpertije in sovraštvo napravlja (Brentano). 1* Lenuh je poln naj gerši nesnage. V grcškim: „Lenuhje umazanimu kamnu podoben “ i. t. d. . . 2- Lenuh je poln naj gerši nečednosti; vsaki se ga želi znebiti, ker ga nje¬ gova lenoba za vsako delo in opravilo neperpravniga stori. 5- „hči pa mu je v škodo “ s svojini lišpanjem. — Drugi pa: in ta a raz¬ dana hči bo malo čislana. »nesramna^ , razuzdana hči je svojimu očetu v sramoto. Sirahove Bukve 22 . 558 in moža sramoti, (in je hudobnim enaka;) oba pa jo zaničujeta. 6. Nepriložno govorjenje je kakor muzika v žalosti; šiba in uk sta vsaki čas modrost. 5 ) 7. Kdor norca uči, je kakor on, ki Čepine sklema. 6 ) 8. Kdor njemu, ki ne posluša, kaj pripoveduje, je kakor on, ki budi spijočiga iz terdiga spanja. 7 ) 9. Kdor neumnežu modrost razklada, s spijočim govori; in konec govorjenja reče: Kdo je ta? 8 ) 10. Jokaj se za mertvim; za¬ kaj njegova luč je ugasnila: tudi nad norcam jokaj; zakaj njemu je pameti zmanjkalo. Spod. 38, 16. 11. Za mertvim le malo jokaj; zakaj on počiva: 12. ali. prehudobno življenje prehudobniga neumneža je hujši, kakor smert. 9 ) 13. Žalovanje za mertvim (ter- pi) sedem dni; nad neumnežem in hudobnežem pa vse njune žive dni. l. Mojz. 50, 10. 14. Z norcam nikar veliko ne govori, in z neumnežem ne hodi. 15. Vari se ga, de ne boš težave imel, in de ne boš oma- dežan z njegovim greham. 16. Ogibaj sega, in boš pokoj našel, in ne boš prišel v zadrego po njegovi neumnosti. 17. Kaj je težji kakor svinec? in kako mu je drugači ime, kakor norec ? 10 ) 18. Pesek in sol in gruča že¬ leza se lože prenaša kakor ne¬ spameten in aboten in hudoben človek. Prip. 27, 3. 19. Kakor se zvezani les v dnu poslopja ne razmakne, tako je tudi serce, ki je uterjeno na premišljen svet. * 11 ) 20. Misli pametniga človeka se noben čas iz strahu ne spačijo. 17 ) 5. Kdor za mertvim žaluje, mu muzika težko de; ko bi ga kdo liotel ž njo vedriti, bi mu bolj težo delal, kakor pa ga razveseljeval: ravno tako tudi opominjevanje in svarjenje človeku težko de, ter se ne prime njegoviga serca, če mu ga kdo daje ob nepriložnim času. Modri učenik pa se neprenehama trudi, svoje učence podučevati in jih strahovati, termaste in nepokorne otroke pa tudi s šibo, t.j., s permerjenimi kaznimi od hudiga odvračati (Brentano). 6. Kdor norca, t. j., hudobneža uči, se kaj težkiga, celo nemogočiga opra¬ vila loti; kakor je namreč težko, iz Čepin celo posodo narediti, ravno tako težko je, norca podučiti. 7. Hudobnež, ki noče naukov poslušati, je podoben spijočimu človeku, ki nič ne sliši; če kdo spijočiga človeka iz spanja budi, ga s tem nevoljniga dela: ravno tako tudi hudobneža le nevoljniga dela, kdor mu kaj svetiga perpo- veduje. 8. ves nevoljin pravi, kakor on, ki se predrami: Kaj ta hoče? 9. Stan hudobniga človeka, ki je na duši mertev, je bolj žalosten, kakor nje¬ gova telesna smert. 10. Svinec in norec sta enako težka; imeni „svinec“ in n norec“ ste si enaki- 11. Nekdaj so ljudje več leg lesa na dno in v stene devali, de so bile njih poslopja po njih misli bolj terdne. Permeri 3. Kralj. 6, 36 : 7, 12. Pomen: Kakor se hiša, ki je z lesam dobro zvezana, ob viharji in potresu ne p»' dere: ravno tako terdno in stanovitno je v skušnjavah, nevarnostih, britkostih serce modriga človeka, ki se opera na moder, dober svet. 12. V greškim: „Serce s pravim, spoznanjem uterjeno je kakor z apnam očejen zid Ci , t. j., stanovitno in zavarvano zoper zunanje nevarnosti. i Sirahove Bnkve 22 . 559 21. Kakor ograja na višavi (in brez mavte postavljeno zidovje) se pišu ne ubrani: 22 . tako tudi boječe serce ne- spametniga v mislih ne obstane pred silo strahu. 13 ) 23. (Kakor boječe serce ne- spainetniga v mislih se vselej ne boji, tako tudi on, ki je Božjim zapovedim vselej zvest. 14 ) 24. Kdor v oko dregne, solze pervabij in kdor serce zadene, občutnost obudi. 15 ) 25. Kdor kamen med ptiče verze, jih razpodi: tako tudi pri¬ jaznost razdere, kdor prijatla za¬ sramuje. 26. Ako si ravno zoper prijatla meč potegnil, ne obupaj 5 saj se da nazaj djati. Zoper pri¬ jatla 27. če si odperl žaljive usta, se ne boj 5 saj se lahko spravita, če le ni obrekovanje in očitanje in prevzetnost in razodenje skriv¬ nost in zvijačna škoda: vse to prijatla odpodi. 16 ) 28. Bodi zvest svojimu pri¬ jati u v njegovim uboštvu, de njegove sreče ve- casu se boš tudi selil. 29. Ostani mu zvest ob njegove nadloge, de boš dedič per njegovi dedšini. 17 ) 30. Sopar in dim se pred ognjem iz peči vzdigujeta: in ravno tako je pred prelivanjem kervi kletev in zmirjanje in žuganje. 31. Prijatla pozdravljati 18 ) se ne bom sramoval, pred njegovim obličjem se ne bom skrival ; in ako se mi po njem kaj hudiga pergodi, bom prenašal. 32. Sleherni, ki bo to slišal, se ga bo varoval. 19 ) 33. Kdo 20 ) bo djal pred moje 13. Kakor piš podere ograjo ali plot na višavi in brez mavte narejeno ozidje, tako podere strah hudobnežu serce, ker namreč v sleherni nevarnosti in sili vso serčnost zgubi. Hudobnež je v nevarnostih silno boječ in plašin, ker ga straši njegova huda vest (Tirin). 14. Hudobnež je le v nevarnosti, v sili in v zadregi boječ in plašin, sicer pa, kadar ne čuti nobene nevarnosti, je silno prederzen in serčan, ter se nič ne boji. — Pomen te verste je tedaj tale: Kakor se hudobnež, ki je le v nevarnosti in zadregi boječ in plašin, nič ne boji, če ni v nobeni nevarnosti in sili: ravno tako se tudi on, namreč pravični, ki vedno po zapovedih Božjih živi, nič ne boji v nobeni stiski, nadlogi in nevarnosti; on se le samo Boga boji žaliti (Tirin). 15’ Kdor se človeka na njegovi občutljivi strani dotakne, kmalo zve, kakosnih misel je, in kakošnim strastim je vdan (Brentano). 16. Ce prijatel svojiga prijatla neprevidama in iz naglosti razžali, se lahko spravita, ker prijatel svojimu prijatla tako neprevidno in nepremišljeno raz¬ galjenje odpusti, ne pa, če kaj taciga zoper fijega počenja, kar izvira iz hudobniga serca, namreč: obrekovanje, očitanje podeljenih dobrot, prevzetno, zaničljivo obnašanje do prijatla, razodenje zaupanih skrivnost in prekanjena goljufija. V tacih pergodbah prijaznost po pravici jenja, tode se ne sme sprevreči v sovraštvo (Brentano). 17 - Nekdaj je bila per nekterih narodih navada, de so tudi prijatli po svojim mertvim prijatlu kaj podedvali. j, pozdravljati v greškim: „ varovati “. 1!) - »Sleherni, ki bo to slišal«, de svojiga prijatla varujem, m se zanj poga- n jam, se bo varoval, mu kaj žaliga storiti (Brentano). 2*!’ Ta versta je začetek naslednjiga poglavja in molitve. 560 Sirahove Bnkve 22 . 23 . usta stražo, in na moje ustnice padem, in de me ne pogubi moj terden pečat 21 )? de ž njimi ne jezik? p 8 . 140, 3. XXIII. Poglavje. Molitev za moč zoper pregrešne besede in misli, za ponižnost in zderžnost. Svarjenje zoper navado, persegati in preklinjati. Svarjenje zoper nečisto živ¬ ljenje. 1. Gospod oče, in gospodar mojiga življenja, ne prepušaj me njih poljubnosti, in ne pušaj me po njih pasti! *) 2. Kdo mi bo dal šibe za moje misli in mojirnu sercu moder nauk * 1 2 ), de ne bodo meni zana¬ šale zavoljo njih nevednost, 3 ) in de se njih pregrehe ne pokažejo, 4 ) 3. in de se moje nevednosti ne narašajo, in moje pregrehe ne množijo, in moje hudobije ne poobilnijo, in de ne padem pred svojimi nasprotniki, in de se moj sovražnik nad menoj ne veseli? 4. Gospod, oče in Bog mo¬ jiga življenja, ne prepušaj me njih 5 ) poljubnosti. 5. Ne dajaj mi visocih oči, 6 )in odvračaj od mene vso poželjivost. 6. Odvzemi mi vso požreš¬ nost, in nikar naj se me ne loti nečisto poželenje, in ne izdajaj me nesramnimi! (in razuzdanimu) življenju. 7. Poslušajte, otroci, poduk zastran ust j in kdor se ga derži, se ne bo pogubil zavoljo svojih ustnic, (tudi se ne bo pregrešil s prehudobnim djanjem. 7 ) 8. Grešnik se v svoji neči- mernosti vjame, in prevzetnež in preklinjevavec se v nji spo¬ takneta. 8 ) 9. Persegati ne vadi svojih ust; (zakaj v tem jih veliko pade. 9 ) 2. Mojz. 20, 7. Mat. 5, 33. 10. Božje ime ti ne bodi vedno vustih 10 ), (in imen svetnikov nikar ne mešaj k svojimu govorjenju; 21. O de bi nikoli ne grešil s svojim jezikam! 1. „njih poljubnosti^, namreč ust in ustnic, de bi govorile, kakor bi se jim poljubilo; ne dopušaj, de bi se ž njimi pregrešil! 2. Kdo bo moje misli in moje serce berzdal z modrimi nauki? 3. v de ne bodo meni zanašale “ šibe ^zavoljo njih nevednost t.j., zavoljo napčnih misel, temuč de jih krotijo. 4. „in de se njih namreč napčnih misel serca — de se hudobne misli v očitne, zunanje grehe ne spremene. 5. yjnjih u , t. j., ust in ustnic. Glej razi. 1. 6. „visocih“, t. j., prevzetnih oči, de bi na druge ljudi zaničljivo gledale, vari me napuha in ošabnosti (Brentano). 7. prehudobnim djanjem s krivo persego, obrekovanjem, opravljanjem, kletvino. 8. Grešnik, prevzetnež, ki druge rad preklinja, po svoji nečimernosti oslepljen, v hudobne dela (v. 7.) zabrede. 9. r jih veliko pade“, ali jih vciiko greši. 10. Ne kliči Boga na pričo per vsakim poterdovanji. Strahove Bukve 23. sicer ne boš zavoljo njih brez greha.) 11 ) 11. Zakaj kakor hlapec, ki je pogostaina na pezi, se ne znebi prog: tako ne bo popolnama brez greha, kdor persega in svete imena imenuje. 12. človek, ki veliko persega, je poln krivice, in šiba ne pojde od njegove hiše. 13. Ako ne spolni svoje per- sege, mu greh ostane; in če nič ne mara, dvakrat greši. 12 ) 14. In ako brez potrebe per- seže, ne bo opravičen in njegovi hiši se bo obilno povračevalo. I3 j 15. Tudi je še drugo govor¬ jenje smerti krivo, 14 ) per Jako- povih mlajših naj se ne najde. 16. Zakaj usmiljeni vse to od sebe odvračajo, in se v grehih ne valjajo. 561 17. Razuzdaniga govorjenja svojih ustne vadi; zakaj ono je pregrešno. 18. Spominjaj se očeta in svoje matere, 15 ) kadar med mogočnimi stojiš ; 19. de kje Bog tebe ne pozabi pred njimi, de se tega ne na¬ vadiš , de nespameten ne bo¬ deš, (de zasramovanja ne terpiš,) de ne boš raji hotel, de bi rojen ne bil, in de ne preklinjaš dneva svojiga v rojstva. 16 ) 20. Človek, ki se navadi zmir- janja, vse svoje žive dni ne bo ZUČen. 17 ) 2. Kralj. 16, 7. 21. Dve versti ljudi imate obilno grehov, in tretja si jezo in po¬ gubo nakopuje: 18 ) 22. Duša, kakor goreč ogenj vneta, se ne utolaži, dokler kaj ne požre; 19 ) 11. „ zavoljo njih 11 , t. j., zavoljo nepotrebniga in lahkovoljniga izrekovanja Božjiga imena in imen svetnikov ne boš brez greha. 12. ^dvakrat greši (i , namreč s krivo persego in s tem, ker nič ne mara, si nič vesti ne dela, če je tudi po krivim persegel. 13. njegovo hišo bo veliko nesreč zadelo. 14. „smerti krivo u , t. j., ki se s mertjo kaznuje, namreč preklinjevanje Boga in svetih reči in zapeljevanje k malikovanju. Gl. 3. Mojz. 24, 16: 5. Mojz. 13, 1. i. d. 15. Spominjaj se svojiga nizkiga stanu, iz kteriga si se k časti povzdignil, ter si dosegel imenitno službo. 16. „de kje Bog tebe ne pozabi 11 , t.j., de te Bog ne kaznuje in ne poniža pred mogočniki zavoljo tvoje prevzetnosti, „de se ne navadiš« ošabniga obnašanja, de se ne zapeiješ v abotne, nespametne misli, de bi se sramoval svojih staršev, in bi preklinjal svoje rojstvo, ter si želel, de bi te rajši nikoli na svetu ne bilo, kakor pa de si bil v nizkim stanu rojen. 17- „ne bo zučen“, omikan, ampak zarobljen. 18. t.j., trojni ljudje so posebno pregrešni in kazni vredni. Sirah imenuje v naslednjim troje nečistnike. 19. Neukrotena poželjivost v nečistniku je enaka ognju, ki poprej ne ugasne, dokler ne požre vsiga, kar gori. Ravno tako tudi nečisti ogenj v mcbkužu, ki se je razuzdanosti vdal, poprej ne ugasne, dokler vsili moči v njem ne pokonča. Mehkuž se ne zatoli ali utolaži, dokler svojih moči v sebi ne omami (Breritano). — Sirah začne tukaj govoriti od treh ločin nečistnikov, Pervič od tacih, ki so polni nečistiga poželenja, in ki sami seboj greli po¬ čenjajo (v. 21. 22.); drugič od tacih, k z drugim spolain greh doperuasajo (v. 24.); in tretjič od prešestnikov (v. 25. i. d.). in. 36 562 Bukve 23. Sirahove 23. in hudobni človek v po- željivosti svojiga mesa ne jenja, dokler ognja ne užge. 20 ) 24. Nečistimu človeku je vsaki kruh sladak, on se ne naveliča greha do konca. 21 ) 25. Sleherni človek, ki za¬ konsko posteljo prestopi, (svojo dušo zaničuje,) ter pravi: Kdo me vidi? iz. 29, 15. 26. Tema me obdaja, in stene me zakrivajo, in nihče za menoj ne pogleduje, koga bi se bal? Najviši se mojih pregreh ne bo spominjal. 27. Pa ne premisli, de nje¬ govo oko vse vidi, (in de mu tak človeški strah, strah pred človeškimi očmi, strah Božji pre¬ žene;) 28. tudi ne spozna, de so Go¬ spodove oči veliko svetlejši, kakor solnce, de ogledujejo vse človeške pota (in globočino brezna), in de gledajo ljudem v serca v nar skrivniši kote. 29. Zakaj Gospod Bogu je bilo vse znano, preden je bilo vstvarjeno, in tako on tudi po tem vse pregleduje, ko je stor¬ jeno. 30. Tak 22 ) bo na mestnih ter- gih kaznovan, 23 ) (in kakor žebe pojen) in, ko se mu ne bo zdelo, bo zasačen. 31. (On bo pred vsimi osra- moten, zato ker ni spoznal strahu Božjiga.) 32. Ravno tako se tudi zgodi vsaki ženi, ki popusti svojiga moža, in dobi dediča iz ptujiga zakona; 33. zakaj pervič je bila postavi Najvišiga nepokorna, drugič se je zoper svojiga moža pregre¬ šila, tretjič se je s prešestvam omadežala, in si otrok dobila iz druziga moža. 34. Taka naj se perpelje v zbi- rališe, 24 ) in naj se zastran njenih otrok sprašuje. 25 ) 35. Njeni otroci se ne bodo vkoreninili, in njene veje ne bodo sadu rodile. 26 ) 36. Ona bo preklet spomin zapustila, in njena sramota ne bo nikdar zbrisana. 37. Oni, ki bodo ostali, bodo spoznali, de ni nič boljšiga, kakor Božji strah; in nič slajšiga, kakor spolnovati zapovediGospodove. 27 ) 38. Velika čast je, hoditi za Gospodam; zakaj dolgo življenje se za to dobi od njega. 20. kteri ga požre, popolnama ugonobi ali ukonča. 21. Nečistnik, kterimu je vsaka nečistnica dobra, v grehu ostane, dokler v njem ne pogine. 22. „Tak cl prešestnik, ki se vsigavidniga Boga ne boji. 23. Prešestnike in prešestniee so očitno kamnjali. 24. Tako prešestnico naj obsodijo in kamnjajo. 25. de se zakonski otroci ločijo od nezakonskih. 26. Njeni otroci ne bodo dolgo živeli, in tudi ne bodo veliko otrok imeli. 27. Zakonski otroci, ki bodo v življenji ostali, bodo iz nesreče nezakonskih otrok spoznali, de ni nič boljšiga za človeka, kakor de v strahu Božjim in po zapovedih Gospodovih živi, ker se s tem časne in večne nesreče obvaruje (Brentano). Strahove Bnkve 24 . 563 XXIV. Poglavje. Sirah stavi pred oči modrost ko mogočno gospo, ktera zbranimu ljudstvu v tempeljnu perpoveduje svoj prihod z nebes, svoje dela na svetu in srečo tacih ljudi, kterim se ona daje v delež. 1. Modrost sama sebe hvali (in se v Bogu časti), in se sred svojiga ljudstva povikšuje. 'J 2. V zbirališih Najvišiga svoje usta odpera, in pred obličjem njegovih vojska se hvali, 1 2 ) 3. (in v sredi njeniga naroda jo povišujejo, in v zbirališu svet¬ nikov 3 ) se ji čudijo, 4. in v množici izvoljenih je hvaljena, in med blagoslovljenimi blagoslovljena), ter govori: 5. Jest sim iz ust Najvišiga prišla (pervorojena pred vsimi stvarmi). 6. Jest (sim storila v ne¬ besih, de je vstala neugasljiva luč, in) sim kakor z meglo po¬ krila vso zemljo. 4 ) 7. Jez prebivam na višavah, in moj sedež je na oblakovim stebru. 8. Okrog neba sim sama ob¬ hodila , globočino brezna sim pre- derla, in se po morskih valovih sprehajala, 9. in na vsi zemlji sim stala, in čez vse ljudstva 10. in čez vse narode viši oblast imela, 11. (in sim serca vsili visokih in nizkih z močjo pohodila;) in med vsimi temi sim pokoja iskala, in sim hotla v Gospodovim de¬ ležu prebivati. 5 ) 12. Tadaj je zapovedal, in mi je rekel Stvarnik vsih reči, in kteri me je vstvaril, je počival v mojim šotoru, 6 * ) 13. in mi je rekel: V Jakopu prebivaj, in v Izraelu imej svoj delež (in med mojimi izvoljenimi se vkorenini). 14. V začetku in pred vsim 1. Z besedo „ modrost u si sveti pisavec včasi misli „ nevstvarjeno Modrost ki je v Bogu in je le Bogu lastna; včasi pa si misli v vstvarjeno modrost*, ki jo Bog ljudem deli, ali pa sveto vero, ki jo je Bog Izraelcam razodeval. 2. ..pred obličjem njegovih vojska ll , t. j., pred izraelskim Ijudstvam ima modrost naslednji hvalni nagovor (BrentanoJ. 3. zbirališu svetnikov lt , t. j., v zbirališu Izraelcov. 4 - „z meglo 11 , t. j., s temo. Od mene izhaja tema in svetloba. Gl. 1. Mojz. 1, 2. Perm. Job. 38, 9. 5. v z močjo pohodila t. j., svoji oblasti podvergla. — Nevstvaijena Božja Modrost (v. 5—8.) perpoveduje v verstah 8. 9. 10. 11., de nad vsimi stvarmi gospoduje, de se vsim ljudem ponuja, de pa le med izvoljenim, iziaclskini Ijudstvam s svojim razodenjem prebiva. Modrost, ki je bila z Božjim laz- odenjem, s sveto vero, izraelskima ljudstvu podeljena, se imenuje vstvarjena modrost. Ker je pa to modrost zlasti prečista Devica Marija prejela, po tem lahko spoznamo, zakaj de katoliška cerkev nekoliko tega, kar se tukaj od mudrosti govori, na Marijo obrača. . . 6. v greškim: ... „ vstvaril , mi je odkazal šotor 1,1 , kjer so se Iziae ci zbi- ra li in Božjo službo opravljali. 564 Sirahove Bukve 24. čašam sim bila vstvarjena, in vekomej ne bom nehala biti; (in v svetim prebivališu sim pred njim služila.) 7 ) Preg. 8, 22. 15. In tako sim na Sionu uter- jena, in v svetim mestu ravno tako počivam, in v Jeruzalemu je moja oblast. 8 ) 16. In vkoreninila sim se med častitim ljudstvam, ktero je del mojiga Boga in njegov delež; (in v družbi svetnikov je moje stanovanje.) 9 ) 17. Kakor ceder na Libanu sim povikšana, in kakor cipresa na sionski gori. 10 ) 18. Kakor palma v Kadesu sim visoko zrastla, in kakor za¬ sajena j-oža v Jerihi; 11 ) 19. kakor lepa oljka na polji in kakor javor ob vodi (per po¬ tih) sim visoko zrastla. 12 ) 20. Kakor cimet in lepo dišeče mazilo sim dišala, 13 ) kakor izbrana mira sim dajala prijeten duh od sebe, 21. in kakor (storaks 14 ) in) galban 15 ) in oniks 16 ) in stakte 17 ) in kakor dišava iz nenarezanih i dreves 18 ) sim svoje stanovanje 19 ) z dišavo napolnila, in kakor ne- namešan balzam je bil moj duh. 22. Kakor terebinta sim svoje veje razprostirala, in moji od¬ rastki so častitljivi in prijetni. 23. Kakor terta sim sladak in dišeč sad rodila; in moje cvetje je častitljiv in pošten sad. 7. „pred njim li v sv. šotoru. Mojzes je Božji Modrosti prebivališe odkazal v tem pomenu, ker je službo Božjo po njenim povelji napravil. 8. Kar je bil sveti šotor prenesen na sionsko goro, imam tukaj na svetim mestu stanovitno prebivališe, ter gospodujem nad Jeruzalemam. — Na enim delu sionske gore, ki se mu pravi v Moria J , je bil Salomon sozidal zali tempelj. 9. Izraelsko ljudstvo je bil n del“ ali „deteš“ Gospod Boga, ker si ga je bil v last izvolil; — družbi svetnikov u , t. j., Izraelcov. 10. Kakor ceder in cipresa sim terdna, močna in visoka zrastla. — Obe dre¬ vesi ste zavoljo svoje velikosti, visokosti in terdnosti prav permerjena podoba veličastniga razširjanja in stanovitnosti razodete svete vere. Pomen: Jez — modrost — razodeta, sveta vera — sim se čedalje bolj razpletala, množila, razširjala in uterdovala med izraelskim ljudstvam. — To resnico tukaj Sirah v mnozih podobah pred oči stavi (BrentanoJ. 11. „v Kadesu' 1 , v greškim: „» Engadih r Engadi li so bili mesto v Judovim rodu. — Pomen: Jez sim lepo rastla kakor palma in cvetla kakor roža per Jerihi, — jez — modrost — sveta vera — sim se močno razširjala in lepo razcvetala (Brentano). 12. n per potih“ mest, kjer so te drevesa, berž ko ne, zavoljo sence sadili. 13. Imenovane dišave so podobe čednost, ki jih je modrost — sveta vera •— v ljudeh obrodila. 14. n storaks“ je gosta, lepo dišeča sočnjava iz cvetlice ravno tega imena. 15. „ galban “ je voda iz nekiga sirskiga germa, ki daje močen duh, in je ka¬ dilu zelo podoben. 16. v oniks u je lupina nekiga polža, ki tako diši kakor narda. di. 17. n stakte“ je balzamska sočnjava, ki se iz miroviga germa ce, 18. t. j., kakor lepo dišeča voda, ki se cedi iz kadilniga germa desiravno se ne nareže. 19. „svoje stanovanje 11 , t. j., izraelsko ljudstvo, per kterim sim stanovala, si* 11 s čednostmi napolnila. Sirahove Bukve 24. 565 24. (Jez sini mati lepe ljubezni in strahu in spoznanja in svetiga upanja. 25. Per meni je vsa gnada življenja in resnice, per meni je vse upanje življenja in čedno¬ sti.) 20 ) 26. Pridite k meni vsi, kteri me želite, in nasitite se mojiga sadit; 27. zakaj moj duh je slajši kakor med, in moja deležnina čez med in satovje. 21 ) 28. (Moj spomin terpi vselej in vekomej.) 29. Kteri mene vživajo, so še lačni; in ki mene pijo, jih še žeja. 22 ) Jan. 6, 35. 30. Kdor mene posluša, ne bo osramoten; in kteri v meni delajo, ne grešijo. 31. (Kteri menepojasnujejo, 23 ) bodo večno življehje imeli.) 32. Vse to so bukve življenja in zaveza Najvišiga in spoznanje resnice. 24 ) 33. Mojzes je dal postavo (s pravičnimi zapovedmi) in delež- nmo Jakopovi hiši (in obljube Izraelu. 34. Davidu, svojimu hlapcu, je obljubil, premogočniga kralja 25 ) iz njega obuditi, ki bo sedel na častnim sedežu na ve¬ komej.) 35. On 26 ) obilno izliva modrost kakor Fison 27 ) in kakor Tiger spomladi; 28 ) i. Mojz. 2, 11. 36. on um polni kakor Evfrat, in se naraša kakor Jordan ob času žetve; 29 ) joz. 3, 15. 37. ki razpošilja nauk kakor luč, in nastopa kakor Gehon ob času tergatve. 30 ) 38. On jo je pervi popolnama 20. Iz Božjiga razodenja — po sveti veri — človek dobiva resnico, čednost, in v obeh večno življenje. 21. veselje, ki človeku izvira iz vere in čednosti, preseže vse posvetne vese¬ lice (Brentano). 22. Kdor je modrost okusil, je čedalje bolj želi; in kolikor dalje je človek vživa, toliko slajši mu je. 23. kteri mene — modrost — sveto vero — drugim razkladajo. 24. Ves ta dobiček naklanja postava Božja, namreč spoznanje in spolnovanje postave Božje; zakaj v postavi se je Božja modrost razodela. 25. premogočniga kralja 1 - 1 , namreč Mesija. 26. „On“, namreč Bog, deli ljudem pravo modrost po razodenji svojih zveli¬ čavnih resnic in svoje svete postave. — Sirah permerja Božje razodenjc, ki se je med ljudmi razširjalo, v njih sercu lepe čednosti obrodovalo in jih osrečevalo, s čveterimi rekami, ki so po raji tekle, ter ga močile in rodovit¬ nega delale, in z Jordanam, ki skozi Palestino teče ( Brentano). 2t. „kakor Fison “ vodo izliva. „Fison a , reka v raji. 28. kakor reka „Tiger“, ko se spomladi naraša, ker se v armenskih gorah Sl >eg taja. y>°b času 11 spomladanje žetve, mesca sušca in maliga travna, ob kterim oasu se tudi ta reka naraša, ko se sneg taja na Libanu. r) - ,,kakor Gehon “ ali „Gihon“ ob času tergatve t. j., kakor jeseni reka Dž.ihun, ki v kaspiško morje teče. — Pomen: Kakor nastopa reka Gehon, ter s svojo obilno vodo moči zemljo in jo rodovitno dela: ravno tako tudi nastopa z živo vodo svojih gnad med ljudmi, ter jim jih obilno deli (Tirin). 566 Sirahove Bukve 24. 25. spoznal, in slabejši je ne bo pre- tulital. 31 ) 39. Zakaj njene misli 32 ) so bogatejši, kakor morje, in njen svet globokejši kakor brezno. Rimlj. 11, 33. 40. Jez, modrost, sim reke izlila. 33 ) 41. Jez sim kakor rake ne¬ izmerne vode iz reke, jez sim kakor struge, in kakor napeljana voda sim iz raja šla. 42. Rekla sim: Močila bom svoj nasajeni vert, 34 ) in napajala bom travo svojiga travnika. 43. In glej, moje rake so se narastle kakor reka in moja reka kakor morje; 35 ) 44. zakaj svoj nauk kakor zora vsim razsvetlujem, in ga na da¬ ljavo oznanujem. 45. Vse spodnje kraje na zemlji bom prederla, in vse spijoče ob¬ iskala, in razsvetlila vse, ki v Gospoda upajo. 36 ) 46. Tudi bom svoj uk kakor prerokovanje 37 ) izlila, in ga za¬ pustila njim, ki modrosti išejo, in ne bom jenjala biti per njih zarodu do svete večnosti.) 47. Glejte, de ne delam samo za se, ampak za vse, ki resnice išejo. Spod. 33, 18. XXV. Poglavje. Tri reči so hvale vredne, tri pa sovraštva; devet reči Sirah čisla, deseto pa perpoveduje; ženska hudoba je grozno velika; perporaoček zoper njo. 1. Tri reči dopadejo moji duši, ktere so pred Rogam in ljudmi poterjene: 2. Edinost med brati, in lju¬ bezen do bližnjiga, in mož in žena, ki sta ene misli. 3. Trojne ljudi sovraži moja duša, in me zelo teži njih živ¬ ljenje : 4. Prevzetniga reveža, laž- njiviga bogatina, 1 ) nespametniga in neumniga starca. 2 3 ) 5. Kar nisi v svoji mladosti spravljal, kako' boš najdel v svoji starosti? 6. Kako lepo se poda sivi glavi prava razsodba in starini razumen svet! 31. Le Bog sam prav popolnama spozna svojo Božjo modrost, človeški um pa je ne bo nikoli popolnama razumel (Brentano). 32. „njene misli li , v greškim: ,,nje pomen'--, namreč pomen postave Božje. 33. Jez, modrost Božja, sim bila studenec, iz kteriga je Božji nauk na zemljo tekel. 34. ,,svoj nasajeni veri'-'-, t. j., svojo izvoljeno srenjo. 35. Božja modrost — sveta vera — se je vedno razširjala, naj poprej med Izraelci, po tem pa tudi med druzimi narodi; aposteljni so jo oznanovali p° vsim svetu. 36. K nar daljnišim ljudstvam pojdem, jih iz pregrešniga spanja budit in raz- svetlovat vse, ki upajo v Gospoda. 37. Nauk, ki ga jez učim, je Božji nauk, kakor prerokovanje prerokov, tedaj gotov in resničen (Brentano). 1. „lažnjiviga bogatina ki veliko obeta, pa malo da. 2. V greškim: v in zaljubljeniga, neumniga starca “. Sirahove 7. Kako lepo' se pristuje po- sternim modrost, in imenitnim razumnost ino svet! 8. Venec starih je mnoga skušnja, in strah Božji je njih čast. 9. Devet reči, od kterih nihče hudo ne misli v svojim sercu, visoko čislam; deseto pa bom ljudem v povedal z jezikam: 3 ) 10. Človek, ki ima veselje nad otroci: kdor živi in vidi pogin svojih sovražnikov: 11. kdor je tako srečen, de ima razumno ženo: in kdor se s svojim jezikam ni pregrešil: in kdor ne služi takim, ki niso njega vredni: 4 ) Spod. 26, 1. Zgor. 14, 1 : 19, 16. Jak. 3, 2. 12. kdor je tako srečen, de je praviga prijatla našel: in kdor pravico ušesu oznanuje, ki ga rado posluša: 13. kako velik je tudi ta, 5 ) ki je modrost in vednost našel! pa ga ni čez njega, ki se boji Go¬ spoda; 14. zakaj strah Božji je čez vse povzdignjen. 15. Blagor človeku, komur je Bukve 25. 567 dano, de ima Božji strah! Kdor ga ima, s kom bi se neki per- merjal ? 16. (Strah Božji je začetek njegove ljubezni; vender pa se mora začetek, vera, ž njim skle¬ pati. 6 ) 17. Naj hujši bolečina je serčna žalost, in nar veči hudobija je ženska hudobija.) 18. Vsaka bolečina se pre- terpi, le serčna žalost ne; 19. tudi vsaka hudobija, le ženska hudobija ne; 20. in vsaka nadloga, le nadloga sovražnih ne; 21. in vsako maševanje, lema- ševanje sovražnikov ne. 7 ) 22. Ni je hujši glave, kakor kačja glava: 23. ni je veči jeze, kakor žen¬ ska jeza. Boljši je zraven leva in zmaja stanovati, kakor per hudobni ženi prebivati. Preg. 21,19. 24. Hudobija ženi obličje spre¬ meni; (ona kakor medved svoj obraz otemni,) de se kaže kakor žalostno oblačilo. 8 * * ) Med svojimi sosedi 3. Deveterne ljudi blagrujem, desete pa še posebno srečne štejem in hvalim. — Sirah te deseterne ljudi našteva od 10. do 15. verste, in so tile: 1. kdor ima dobre otroke; 2. „kdor živi 11 zdrav in vesel (v sirski prestavi v 13. versti: „ Srečen, kogar revšina ne tare in pomanjkanje ne stiska' 1 ) ', 3. kdor je rešen sovražnikov, ki pred njim pomerjejo; 4. kdor ima pametno ženo; 5. kdor svoj jezik ukroti; 6. kdor ni permoran služiti terdimu in hudobnimu gospo¬ darju; 7. kdor ima zvestiga prijatla; 8. kdor ima dobre učence, ki nauke radi poslušajo; 9. kdor pravo modrost in učenost doseže; 10. zlasti pa kdor se Boga boji (Brentano). 4- y,kdor ne služi “ neusmiljenimu, hudobnimu gospodarju. 3. ali: ..kdor je tako velik , de je modrost‘‘ i. t. d. 6. Strah Božji se mora izhajati iz vere, ktera je začetek vsiga zveličanja; zakaj kdor v Boga ne veruje, se ga ne more bati. 7 - ker veselje, ki ga sovražniki nad nesrečo svojiga bližnjiga imajo, posebno boli; zato je David raji izvolil kugo, kakor de bi ga bili njegovi sovražniki poniževali. Gl. 2. Kralj. 24, 13. 14. . 8 - Togotna ženska gerdo in čukasto gleda, nje obraz je ves nagei an, cerno- Sirahove Bukve 25. 26. 568 25. njen mož ječi, in zdihuje na tihim, kadar sliši. 9 ) 26. Vsaka hudobija je majhna proti ženski hudobii; z grešniki bodi njen del! 10 ) 27. Kar je peščena pot v breg nogam stariga človeka, to je jezična 11 ) žena pokojnimu možu. 28. Ne glej ženske lepote, in ne želi ženske zavoljo njene le¬ pote. 12 } Spod. 42, 6. 29. Ženska jeza in nespodob¬ nost in nesramnost so hude reči. 30. Kadar žena gospodari, nasprotva svojimu možu. 13 ) 31. Hudobna žena dela poterto serce, in žalostno obličje in serčno bolečino. 32. Slabe roke in šibeče ko¬ lena dela žena, ki ne osrečuje svojigamoža. 14 ) 33. Žena je naredila začetek grehu, in zavoljo nje vsi umerje- mo. 15 ) 1 . Mojz. 3, 6. 34. Ne dajaj vodi iztoka, tudi ne majhniga, hudobni ženi pa ne dovoljenja, hoditi iz hiše. 35. Ako ne bo hodila ob tvoji roki, 16 ) te bo vpričo sovražnikov osramotila; 36. loči jo od svojiga telesa, l7 ) de te ne bo vedno zaničevala. XXVI. Poglavje. Sirah hvali dobro ženo, hudobno pa graja; dve reči ga žalite, tretja pa v njem jezo vnema; dve reči ste nevarni. 1. Srečen mož, ki ima dobro ženo; zakaj število njegovih let bo še enkrat toliko. ‘) 2. Serčna žena svojiga moža razveseljuje; in on bo leta svo¬ jiga življenja v miru spolnil. rumenkast in sivkast kakor žalostno in spokorno oblačilo. Spokorna obleka je bila per Judih iz kozje dlake stkana. 9. „kadar sliši 1 ’ 1 , hude reči od nje govoriti. 10. ona naj se kaznuje kakor hudoben grešnik; ker je hudobna! Nekteri pa razlagajo: ona naj tudi hudobniga moža dobi! 11. Kakor je peščena pot v breg slabimu starčku težavna, ravno tako težavna je pokojnimu možu jezična in prepirljiva žena (Brentano). 12. ne jemlji ženske v zakon le zavoljo telesne lepote. 13. V greškim: v ako žena moža obogati “. 14. Nemarna žena, ki svojiga moža ne podpera, ga dela nevoljniga in čmer- niga, de zgubi vse veselje do dela in gospodarstva; zatorej domačija peša (Brentano). 15. Eva je perva grešila; po nji je tedaj prišel greh na svet, po grehu pa smert (Brentano). 16. Ako hudobna žena s teboj ne vleče. 17. Loči se od nje. — Hebrejic je smel svoji ženi dati ločivni list, in jo od sebe spoditi, ako je slabe lastnosti na nji zapazil (.5. Mojz. 24, 1.). Jezus je pa zakonu dal pervo ojstro postavo, in je prepovedal, razrešiti to, kar je Bog zvezal. Tudi je dal zakonskim ljudem s posebno gnado Božjo , ki ju je z zakonam sklenil, več perpomočkov, de zakonsko zvezo ložej nerazvez- ljivo med seboj ohranijo. 1. Mir in zadovoljnost Z ženo daljšata možu življenje. Sirahove Bnkve 26. 569 3. Dobra žena dober dar; ona bo delež bogaboječih (in dana možu zavoljo nieirovih do¬ brih del). 4. Bodi si bogat ali siromak, je njegovo serce zadovoljno in njegov obraz vesel vsaki čas. 5. Treh reči se moje serce boji, in zavoljo četerte je moj obraz preplašen: 6. Izdajanja mesta, puntanja ljudstva, 7. lažnjiviga obrekovanja: vse to je hujši kakor smert. 8. Serčna bolečina in žalost je sumljiva žena. 2 ) 9. Jezik sumljive žene je šiba; ona vsim perpoveduje. 3 ) 10. Hudobna žena je kakor ja¬ rem volov, ki sem ter tje vle¬ četa; kdor njo ima, je kakor kdor škorpijona prime. 11. Zena pijanka je velika jeza, 4 ) in njena sramota in ostud¬ nost se ne bo perkrila. 5 ) 12. Nečista ženska se spozna na prederznih očeh in na njenih trepavnicah. 6 ) 13. Hčer, ki ni sramožljiva, terdo vari, de se kje priložnosti, ki jo dobi, ne poprime. 7 ) spod. 42 , 11 . 14. (5uj nad vso nesramnostjo njenih oči, in nikar se ne čudi, če za te ne mara; 8 ) 15. kakor žejni popotnik od- pera ona svoje usta studencu, in od vsake bližnje vode pije, in se za vsakim kolam usede, in vsako pušico v svoj tul vzame, (dokler ne omaga.) 9 ) 16. Prijetnost pridne žene moža razveseljuje, in njega kosti ma¬ zili. 10 ) 17. Njena krotenost") je dar Božji. 18. Razumna in tiha žena, dobro podučena duša, se z ni¬ čemur ne zamenja. 19. Dar čez vse darove je sveta in sramožljiva žena; 20. in nobena cena ni vredna zderžne duše. 21. Kakor vzhajoče solnce na višavi Božji svetu, tako je berh- kota dobre žene v lepotijo njeni hiši. 22. Kakor svetla svetilnica na 2. To je četerta reč, zavoljo ktere je njegov obraz preplašen (v. 5.). 3. »vsim u , namreč rodovincam, prijutlam, sosedam razklada svoje pcrtožbe. 4. Zena, ki je pijanka, dela možu veliko jezo. 3. Pijanke so veči del tudi nečistosti vdane. 3- Nečistost se nesramni ženski že na pogledu in na obrazu razodeva. ,,ki ni sramožljiva 11 , prav po besedi: „ki se ne odverne “ od nečistih reči. — Pomen: Nesramožljivo hčer skerbno vari slabih perložnost, de v njih ne zabrede v greh. V greškim: v sicer se ne čudi, ako se nad teboj pregreši 11 ', t. j., ako greši in ti škodo napravi. „ , 3- „%a vsakim kolam ci per vsakim šotoru. — Razuzdana ženska hlepi po nečistosti kakor popotnik po vodi, ona se povsod moštvu nastavlja, in se slehernimu vda (Brentano). l0 - »njegove kosti mazili 11 , t. j., ga z lepo obnašo in skerbno postrežbo po- krepčuje, de je zdrav in dolgo živi ( Brentano j. H- »Njena krotenost 11 , t. j., njeno tiho, pohlevno, krotko, ponižno, sramoz- Ijivo obnašanje. V greškim: ..Tiha žena je dar Božji (Itrentanoj. 570 Sirahove Bukve 26. 27. svetim svečniku, je lepota nje- niga obraza v njenih terdnih le¬ tih. 12 ) 23. Kakor zlati stebri na sre- bernih stalili, so terdne noge sta¬ novitne žene na podplatih. 13 ) 24. Kakor je dno večno ulo- ženo na terdno skalo, tako za¬ povedi Božje v sercu svete žene.) 25. ' Zavoljo dveh reči je moje serce prežaljeno, in zavoljo tretje me jeza obletuje: 26. Ko junak zavoljo revšine omaguje, in ko je razumen mož zaničevan, 27. in če se kdo od pravice v greh poda; 14 ) taciga je Bog k meču obsodil. 15 ) 28. Dve reči se mi težke in nevarne zdete: kupec se bo težko znebil lenobe, 16 ) in kerčmar ne bo čist grehov ustnic. 17 ) XXVII. Poglavje. Kupčevanje je nevarno; iz govorjenja se spozna človek, kakošen de je; hudob¬ nežev se je treba varovati; kdor skrivnosti svojiga prijatla razodene, se ne bo nikoli ž njim spravil; perlizovavec je silno nevaren; kdor drugim škodo na¬ pravlja, sam vanjo pade. 1. Zavoljo uboštva * 1 ) jih ve¬ liko greši, in kdor iše obogateti, svoje oko proč oberne. 2 ) 2. Kakor se zabije klin med sklepe kamnov, tako se tudi med prodajanje in kupovanje greh vsili. 3. Greh se z grešni kam vred zatare. 3 ) 4. Ako se strahu Božjiga sta¬ novitno ne deržiš, se bo tvoja hiša kmalo poderla. 4 ) 5. Kakor po retanji smeti v 12. Lepota pobožne žene, ki se nj oslabila z razuzdanim življenjem, se sveti še v dorašeni starosti kakor luč na zlatim svečniku v tempeljnu, ki se je vsaki večer užigala. Gl. 3. Mojz. 24, 4. (Brentano). 13. Prava, pobožna žena je v dobrim stanovitna in nepremakljiva kakor steber. 14. Zavoljo dveh reči me serce močno boli, namreč: če mora junak, ki je v svojih mladih letih vladarju zvesto služil in deželo branil, svoje stare dni stradati in pomanjkanje terpeti ; in če se razumni, znajdeni in skušeni možje odrivajo, nevedni lizavci pa v imenitne, dobro plačane službe jemljejo, kjer svojo lenobo pasejo; zlasti pa me serce boli in nevolja obhaja, če se kdo izneveri, ter našo sveto vero zapusti, in se malikovanja prime (Brentano). 15. odpadnika od vere bo Bog kaznoval. 16. „lenobe li v službi Božji in v spolnovanji svojih dolžnost do bližnjiga. 17. v ker<:mar' i ali „gostničar u , Allioli prestavlja: v in kramar ne bo čist ostal grehov jezika^. Vgreškim: „ Težko se varuje kupec goljufije, in kerčmar ne bo grehov čist“. 1. V greškitn: „ Zavoljo dobička u , ali: ,,Zavoljo denarja 11 . 2. „proč obernejo“ od Boga, od dolžnosti, od pravice. 3. „Greh u , goljufija, odertija gre z grešnikam v grob in v pogubljenje, ako se poprej ne spokori in ne spravi. 4. Le strah Božji more kupca varovati krivice in pogube. Sirahove Bukve 21. reti ostanejo, tako tudi človekova slabost v njegovim premisliku. 5 ) 6. Lončarsko posodo peč po¬ skusi, 6 ) pravične ljudi pa skuš¬ njava brhkosti. 7. Kakor se spozna iz sadu, kako se je drevesu streglo, tako iz govorjenja, kake misli so v človekovim sercu. 8. Pred govorjenjem ne hvali človeka; zakaj iz tega se ljudje poskušajo. 7 ) 9. Ako za pravico hodiš, jo boš dosegel in jo kakor častno oblačilo oblekel; tudi boš per nji prebival, in ona te bo vedno varovala, in dan spoznanja 8 ) boš v nji podporo našel. 10. Ptice se pticam družijo, resnica pa se obrača k njim, kteri po nji ravnajo. 11. Lev vedno na rop preži: tako greh na nje, kteri krivico delajo. 12. Svet človek v modrosti ostane (kakor solnce) 9 ); nespa¬ meten pa se spreminja kakor luna. 571 13. Med neumneži perderžuj besedo do časa, med preudar¬ nimi pa rad govori. 10 ) 14. Govorjenje grešnikov je zoperno, * 1 ') in njih smeh v greš¬ nim razveseljevanji. 15. Govorjenje taciga, ki ve¬ liko persega, stori, de lasje na glavi po koncu vstajajo; in nje¬ gova nespodobnost, de je treba ušesa mašiti. 12 ) 16. Prelivanje kervi izvira iz prepira prevzetnežev; in njih kle¬ tev se težko posluša. 17. Kdor skrivnosti (svojiga prijatla) razodeva, zgubi vero, in ne bo našel prijatla po svoji volji. 18. Ljubi svojiga bližnjiga, I3 ) in z zaupanjem se ž njim druži. 19. Ako si pa njegove skriv¬ nosti razodel, si ga ne boš spet perdobil. 20. Kakoršen je namreč člo¬ vek, ki svojiga prijatla zgubi, takošen je on, ki zgubi prijaz¬ nost svojiga bližnjiga. 14 ) 21. In kakor kdor spusti ptiča 5. Po rešetanji se pokažejo pleve, po preudarjanji in premišljevanji samiga sebe pa človek zagleda v sebi grešnost. Nekteri prestavljajo greško: ... v tako človekove smeti per njegovim govorjenji u . Po govorjenji se človek spozna, kakošen de je, ali je dober ali hudoben, učen ali neveden. 6. če je peč terdna; če ni terdna, se razpoči. 7. iz sadu se spozna drevo, človek pa iz govorjenja. Kakoršen človek, takosno govorjenje. 8. „dan spoznanja“, t. j., sodnji dan. Perm. Ps. 1, 6. Mat. 7, 23. 9. Sveti, pobožni človek je stanoviten, kakor solnce, ki se ne spreminja. 1 0. Ako si med neumneži, hudobneži, in zaničevavci vere, modrih pregovorov, svetih reči ne govori ob nepriložnim času; med modrimi pa vselej smes modro govoriti. V greškim: „med neumneže se le o pravim času podajaj, med umnimi pa se mudi“. 11- „zoperno“ , v greškim: „pohujšljivo“. . , . « . . 12. }> i n n j e g 0V a nespodobnost “, v greškim: ^prepiranje stori, deje treba i.d. 13. Ljubi svojiga bližnjiga, t. j., svojiga prijatla. 14. Ako si s tem, ko si skrivnosti svojiga prijatla razodel, prijaznost z njim razderl, si tudi njega zgubil. Sirahove Bnkve 27. 28. 572 iz svoje roke, tako si ti svojiga bližnjiga izpustil, in ga ne boš več perdobil. 22. Ne hodi za njim, ker je deleč od tebe; zakaj on je zbe¬ žal kakor serna iz mreže, (ker je ranjena njegova duša.) 23. Nič več ga ne boš mogel obezati; 15 ) zakaj zavoljo zmirja- nja je še sprava, 24. ali skrivnosti svojiga pri— jatla razodeti, dela obupno ne¬ srečno dušo. 16 ) 25. Kdor z očmi miga, hudo naklepa, in nobeden ga ne od¬ žene ; 17 ) 26. pred tvojimi očmi sladka svoje usta, 18 ) in se tvojimu go¬ vorjenju čudi; nazadnje pa svoje usta preverže, in se nad tvojimi besedami spotika. 27. Veliko reči sovražim, ali nobene ne tako, kakor njega; pa tudi Gospod ga sovraži. 28. Kdor kamen kviško verže, mu na glavo pade: in kdor za- lezljivo rani, sam sebe rani. 19 ) 29. Kdor drugimu jamo koplje, sam vanjo pade: (in kdor bliž¬ njimi! kamen nastavi, se sam vanj spotakne) in kdor drugimu zanke nastavlja, sam v njih po¬ gine. 30. Kdor dela prehudoben na¬ klep, se zvali na njega, pa ne ve, od kod to pride. 31. Prevzetniki zasmehujejo in zasramujejo; ali maševanje ka¬ kor lev na nje preži. 20 ) 32. V zadergah poginejo, kteri se padca pravičnih veselijo, in ža¬ lost jih posuši, preden umerjejo. 21 ) 33. Jeza in divjanje, oboje je nagnusno; in grešni človek je obema vdan. XXVIII. Poglavje. Vari se maševanja, opravljanja in vsih grehov, ki se z jezikam delajo; zakaj jezik je silno huda reč. 1. Kdor se hoče maševati, | nad njim se bo Gospod maševal, 15. Nič več mu ne boš mogel ran obezati. 16. Zavoljo vsaciga druziga razžaljenja se prijatli lahko spravijo, kdor je pa skrivnosti svojiga prijatla razodel, je zgubil vse upanje, se ž njim še kdaj sprijazniti. 17. Kdor ti vse, kar govoriš, perkimuje in poterduje, ter se ti perlizuje, de bi še kaj več iz tebe spravil in zvedil, tak hudo misli s teboj storiti, ter le per družili počerniti in v nesrečo spraviti, — in taciga terpiš per sebi! V greškim: ... „naklepa, in kdor ga pozna, se ga ogiblje“. 18. sladke besede govori in se ti perlizuje. 19. Sirah v naslednjih verstah z mnozimi prilikami kaže, de po Božji volji ravno tista nesreča njega zadene, ki jo kdo drugim nakopuje. 20. Nad prevzetnike, ki pobožne zaničujejo, bo nenadama perderla kaznovavna sodba Božja, kakor nenadama plani lev iz zatišja na svoj rop (Brentanoj. 21. Brezbožni ljudje, ki se nesreče pravičnih veselijo, se v mreže množil) nesreč zahomotajo, in v njih poginjajo; žalost in obupnost jih razjeda, se preden umerjejo, ker od svete vere, ki je edina podpora v nesreči, nobene tolažbe ne prejemajo (Brentano). Slrahove Bnkve 28. 573 ter mu bo grehe gotovo perder- Žal. 1 ) 5. Mojz. 32, 35. Mat. 6, 14. Mark. 11, 25. Rimlj. 12, 19. 2. Odpusti svojimu bližnjimu, ako te je razžalil 5 in tadaj bodo tudi tebi, ako prosiš, grehi od- pušeni. v 3. Človek zoper človeka jezo derži, — in per Bogu odpuše- nja iše! 4. S človekam, ki je njemu enak, nima usmiljenja, in vender odpušenja svojih grehov prosi! 5. On, ki je le meso, jezo derži (in Boga odpušenja prosi), kdo bo za njegove grehe pro- 6. Spomni se poslednjih reči, in jenjaj sovražiti; 7. zakaj strohljivost in smert se bližate po njegovih zapove¬ dih. 1 2 3 ) 8. Spomni se strahu Božjiga, in ne jezi se zoper svojiga bliž— njiga. 9. Spomni se zaveze Najvi- šiga, 4 ) in bližnjimu spreglej ne¬ vednost. 5 ) 10. Zderži se prepira, in grehe si boš zmanjšal; 11. zakaj jezen človek prepir vname, in grešen človek prijatle zdraži, in sovraštvo napravi med njimi, ki v miru živijo. 12. Kakor si je že les v logu, se vnema ogenj: in kakor si je že zmožnost v človeku, je tudi njegova jeza, in po njegovim pre¬ moženji se njegova togota vzdi¬ guje. 6 ) _ 13. IVagel kreg ogenj vžiga, 7 ) in nagel prepir kri preliva: (in jezik, ki spričuje, 8 ) smert per- [> el J e 0 , 14. če v iskro pihaš, se vname v ogenj; če pa nanjo pljuneš, ugasne: oboje pride iz ust. 9 ) 15. Preklet je podpihovavec in dvojezičnik; zakaj med veliko njih, ki v miru žive, napravi zmešnjave. 16. Tretji jezik 10 ) jih je že 1. ter mu grehov ne bo odpustil. Mat. 18, 32. i. d. 2. Akoravno umerljivi človek, ki jezo derži, Boga prosi odpušenja svojih gre¬ hov, njegova molitev ne bo uslišana, ker izvira iz sovražniga serca. Bog bo njegovo daritev za odpušenje grehov zavergel (Brentano). 3. V greškim: „Misli na strohljivost in smert, in pokoren boš njegovim zapovedim^. 4. Spomni se svoje zaveze z Bogam, svoje vere, ktera te uči, de smo vsi otroci eniga očeta, tedej bratje, ki smo se dolžni ljubili. 5. „nevednost“, t. j., grehe, ki jih je iz nevednosti, iz nepremišljenosti storil. 6- „Kakor sije že les v logu“, nekteri se rajši užge, kakor drugi: tako je tudi človek, v nekterim se poprcd huda jeza vname, kakor v drugim. Ko¬ likor veči je njegova moč, oblast, mogočnost in njegovo bogastvo; kolikor bolj j e vkoreninjena njegova togota; kolikor dalje terpi prepir: toliko hujši jeza se v njem vname zoper njega, kdor ga razžali. Torej se vari mogoc- niga bogatina razdražiti! (Brentano). 7 - ker človek brez vsiga premislika ravna. 8. , jezik«, ki krivično spričuje. Kregi in prepiri se velikokrat s pretepam m z ubojem končajo. , . 9. »oboje“ je v tvoji moči, namreč v iskro pihati, t. j., jezo j ; na njo«, na iskro, pljuniti, t.j., jezo utolaziti; opusti pervo 10. „Tretji jezik«, ki med prijatlama razpertije napravlja. dražiti, ali pa in stori drugo! Sirahove Bukve 28. 29» 574 veliko nadražil, in jih je razpodil od naroda do naroda, 1 ‘J 17. terdne mesta bogatinov je razvalil, in hiše mogočnikov pod- kopal, 18. (moč ljudstev je poterl, in močne narode je razkropil.) 19. Tretji jezik je možate žene pregnal, 12 ) in jih je njih dela oropal. 13 ) 20. Kdor ga posluša, nima pokoja, tudi nima prijatla, v kte- riga bi se zanesel. 14 ) 21. Tepenje z bičem proge dela: otepanje z jezikam pa kosti zmelje. 13 ) 22. Veliko jih je pod ojstrim mečem padlo; pa ne toliko, ko¬ likor jih je po svojim jeziku po¬ ginilo. 16 ) 23. Blagor njemu, kdor je ob¬ varovan hudobniga jezika, kdor ni skusil njegove jeze, in za njegov jarem ne vleče, in ni zve¬ zan z njegovimi vezmi; 17 ) 24. zakaj njegov jarem je že¬ lezen jarem, in njegove vezi so bronaste vezi. 25. Njegova smert je nar hujši smert, in boljši je pekel, 18 ) ka¬ kor on. 26. Tode on ne bo vselej ob¬ stal; 19 ) ampak potov krivičnih se bo polastil, pravičnih pa njegov plamen ne bo sežgal. 20 ) 27. Kteri Boga zapustijo, bodo vanj padli; on bo v njih gorel, pa ne bo ugasnil; in on se bo vanje spustil,'kakor lev, in ka¬ kor leopard jih bode ranil. 21 ) 28. Zagradi s ternjem svoje ušesa; hudobniga jezika nikar ne poslušaj, in svojim ustain vrata in ključavnice napravi. 22 ) 29. Svoje zlato in svoje srebro raztopi, in tehtnico iz njega na- 11. Hudoben jezik je že veliko nesreč med ljudmi napravil: prepire, sovraštva,, boje, vojske, pregnatev iz dežele i. d. (Brentano). 12. Obrekljiv jezik je dobre žene počernil, de so jim možje dali ločivni list. 13. „njih dela 11 , t. j., premoženja, ki so ga pergospodinile. 14. Kdor posluša podpihovavca, živivvednim nepokoji; sumljive misli do žene, do družine, do prijatlov ga namreč delajo nepokojniga; nima je vesele ure, ter tudi zgubi svojiga prijatla (Brentano). 15. obrekovanje dela rane, ki se ne dajo zaceliti. 16. z obrekovanjem in podpihovanjem so si pogubo nakopali. 17. „za njegov jarem ne vleče“, t. j., ki ni pod jezikovo oblastjo, ali ko jezik nad njim ne gospodari, „in ni zvezan“ i. d., t. j., ki zavoljo jezika ne terpi. 18. j.pekel^ pomeni tukaj in drugod večkrat v svetim pismu „grob“ in ,,smert“- Pomen: Grob in smert nista tako strašna, ali: se lože prenašata, kakor hu¬ doben jezik. 19. n ne bo vselej obstalt. j., ne bo vselej obveljal, ali obrekovanje hudob¬ niga jezika ne bo vedno obveljalo zoper pravične; Bog bo njih nedolžnost ob svojim času razodel (Brentano). 20. hudoben jezik le v krivičnih gospodari, ne pa v pravičnih, ki ga neprene- hama krotijo, zatorej jih ne pokonča njegova hudoba, kakor ogenj gojzd (Brentano). 21. v bodo vanj padli 1,1 , namreč v plamen, t. j., hudobnimu jeziku v oblast in v pokončanje. — Sirah permerja hudoben jezik ognju, ki poprej ne ugasne) dokler vsiga ne požge (perm. Jak. 3, 5.), in hudim zvere'm, ki svoj rop raztergajo (Brentano). 22. Skerbno čuj nad svojimi ušesi, ter ne poslušaj hudobniga jezika, oprav- Sirahove Bnkve 28. 29. 575 pravi za svoje besede, (in prave j sovražnikov, ki te zalezujejo, (in berzde svojim ustam;) 23 ) j de tvoj padec ne bo neozdravljiv 30. in vari se, de ti jezik kje do smerti.) 24 ) ne spodleti, in de ne padeš vpričo J XXIX. Poglavje. Posojuj potrebnim; posojene reči vračaj ob pravim času; milošnjo rad dajaj ubogim; bodi porok za svojiga bližnjiga, tode ne za vsaciga; nepremišljeno poroštvo bi ti bilo v veliko škodo; bodi doma zadovoljili s pičlo in slabo hrano, in ne hodi po gostijah. 1. Kdor skazuje milost, po- sojuje svojimu bližnjimu ; in kdor obilno daje, zapovedi spolnuje. 2. Posodi svojimu bližnjimu ob času njegove potrebe, in spet verni svojimu bližnjimu ob svojim času. ’) 3. Spolni besedo, in pošteno ž njim ravnaj; in našel boš vsaki čas, kar ti je treba. 4. Veliko jih je, ki si poso¬ jeno mislijo kakor kako najdeno reč, in težavo delajo tem, ki so jim pomagali. 5. Dokler prejemajo, dajavcu roko kušujejo, in v obljubah svoj glas ponižujejo; 6. ob času vračila pa odloga prosijo, in zoperne besede go¬ vore, in godernjajo, ter čez hude čase tožijo. 7. Marsikteri bi lahko pover- nil, (se vender le brani,) in ko- mej polovico posojila verne, in še to šteje ko najdeno; 8. ako pa ne more, 2 ) uniga ob denar perpravi, in ga brez vzroka za svojiga sovražnika ima, 9. in ga z zmirjanjem in s kletvijo plačuje, in mu za čast in za dobroto zasramovanje vra- čuje. 10. Nekteri neradi posojujejo, ne sicer iz hudobije, ampak ker se boje po nedolžnim goljufani biti. 11. Vender s ponižanim bodi Ijanja, obrekovanja, podpihovanja i. d., de tudi ti vanj ne pervoiiš; berzdaj pa tudi svoj jezik, de se ž njim ne pregrešiš (Brentano). 23. Dobro pretehtuj in preudarjaj svoje besede, preden jih govoriš, to je več vredno kakor zlato in srebro. — V greškim: „Ogradi svojo lastino s ter- njem, in zveži svoje srebro in zlato (spravi ga); vender pa tudi napravi svojimu govorjenju tehtnico in kembeljne, in naredi svojim ustam trata in zapah«. Pomen: Ako svoje njive, vertove in vinograde s ternjevim plo- tam ogradiš; svoje zlato in srebro, svoje denarje skerbno spravljaš in za- peraš, de ti jih kdo ne ukrade; ako že za časno toliko skerbiš: koliko bolj še le skerbi za svojo dušno popoinamost, ter dobro preudarjaj svoje govorje¬ nje in berzdaj svoj jezik, de ž njim ne grešiš, in si pogubljenja ne nako¬ pavaš (Brentano). .. . .. . 24. Vari se neprevidniga, nepremišljeniga govorjenja, de ga tvoji soviazm i ne °bernejo tebi v škodo, ktero bi do svoje smerti čutil. k verni svojimu bližnjimu, kar ti je bil posodil. »Ako pa ne more«, posojeniga verniti. 576 Sirahove Bnkve 29. močnodušen , 3 ) in nikar mu mi- lošnje ne odlašaj. 12. Zavoljo zapovedi reveža sprejemi, in zavoljo njegove rev- šine prazniga ne spušaj. 13. Zgubi denarje zavoljo svo- jiga brata in prijatla, in ne skri¬ vaj jih pod kamen, de se ne zgube. 4 ) 14. Obračaj svoj zaklad po zapovedih Najvišiga; in ti bo bolj pomagal, kakor zlato. 5 ) 15. Zaperaj milošnjo revežu v serce, 6 ) in ona ti bo sprosila, de se ti nič hudiga ne bo zgodilo. Tob. 4, 10. Zgor. 17, 18. 16. 17. 18. Ona se bo zoper tvojiga sovražnika bolj bojevala, kakor junakov škit in sulica. 19. Dober človek je porok za svojiga bližnjiga; kdor je pa sra- možljivost zgubil, ga bo samimu sebi prepustil. 7 ) 20. Dobrote porokove ne po¬ zabljaj; zakaj on je sam sebe za te dal. 8 ) 21. Grešnik in nečistnik 9 ) se svojiga poroka ogibljeta. 22. (Grešnik porokovo pre¬ moženje sam sebi perpisuje;) in nehvaležnih zapusti njega, ki ga je rešil. v 23. Človek je porok za svo¬ jiga bližnjiga; ali kadar ta sra- možljivost zgubi, uniga zapusti. 24. Prehudobno poroštvo jih je že veliko ukončalo, I0 ) ki so sicer srečni bili, ter jih je kakor mor¬ ski val sem ter tje metalo. 11 ) 25. Ono je mogočne može pre¬ gnalo iz dežele, de so se med ptujimi narodi potikali. 26. Grešnik, ki prelomi Go¬ spodovo zapoved, bo v slabo po¬ roštvo zabredel; in kdor se ve¬ liko opravkov loti, bo zapadel sodbi. 12 ) 27. Svojimu bližnjimu po svoji moči pomagaj; tode vari se, de sam ne padeš. 28. Pervo v človeškim življenji je voda in kruh in oblačilo in 3. s potrebnim, z ubogim imej usmiljenje. 4. Res je sicer, de lahko ob svoje denarje prideš, ako jih revežu posodiš; vender pa je boljši, de jih per revežu zgubiš, kakor de bi jih pod kamnam zakopane zgubil; zakaj ondi ti lahko zarijavijo, ali pa jih tatje ukradejo (Brentano). 5. v kakor zlato' 1 , ki bi ga v skrinji zapertiga imel. 6. „ Zaperaj“ rajši milošnjo revežu v serce, kakor de bi jo zaperal v svojo skrinjo. 7. „kdor je pa sramožljivost zgubil 11 , t. j., kogar ni več sram, kdor je ter- diga in neusmiljeniga serca, pusti svojiga bližnjiga v njegovi potrebi tičati (Brentano). 8. Kdor je za koga porok, lahko ob vse svoje premoženje pride, in če n' dovolj njegoviga premoženja, ga tudi lahko on, komur je porok, ko sužnjig 8 proda; porok tedaj tudi samiga sebe zastavi (Brentano). 9. „Grešnik in nečistnik “, t. j., hudobnež in krivičnik. 10. Lahkovoljno, neprevidno poroštvo je že veliko ljudi ob vse perpravilo. 11. poroštvo jih je po svetu pognalo, ker so zavoljo njega vse svoje premoženje in svoj dom zgubili. 12. Bog lahkomišljeniga grešnika s tem kaznuje, de je lahkovoljno za koga porok, in potem ob vse svoje premoženje pride; in kdor se v pravde vtika, bo v sodbi kaznovan (Brentano). 577 Sirahove Bukve 29. 30. hiša, ki sramoto pokriva. 13 ) spod. 39, 31. 29. Boljši je reveževa jed pod streho iz desk, kakor imenitne po¬ jedine (na ptujim brez doma.) 14 ) 30. Bodi z malim zadovoljin kakor z velikim; (in ne bo ti treba slišati očitanja, ki vlačugarje za¬ deva.) * 5 ) 31. Hudo življenje je, od hiše do hiše vlačiti sej zakaj kdor je kje gost, se ne bo po domače obnašal in ust odperal. 16 ) 32. On bo gostoval, in bo ne¬ hvaležne pasel in napajal, zra¬ ven pa grenke slišal. 17 ) 33. „Pojdi sem, gost, in na¬ pravi na mizo; in s tem, kar v roki imaš, druge pasi!“ 34. „Pojdi spred obličja mojih častitljivih prijatlov; jez sam hiše potrebujem, ker je brat gost per meni u . 18 ) 35. To težko de občutljivimu človeku, namreč terdo ravnanje zavoljo stanovanja in očitanje po- sojevavcovo. XXX. Poglavje. Sirah daje staršem lepe nauke, kako naj svoje otroke zrejajo; zdravje in veselo serce je na svetu naj veči dobrota; žalost, nevošljivost in jeza življenje krajšajo. 1. Kdor ljubi svojiga sina, ga vedno ima pod šibo, de se ga veseli na poslednje, (in mu ni treba terkati na sosedove vrata.) Preg. 13, 24: 23, 13. 2. Kdor svojiga sina uči, bo zavoljo njega hvaljen, in se bo ž njim med domačimi hvalil. 3. Kdor svojiga sina uči, v sovražniku nevošljivost vnema, 1 ) in med prijatli se bo hvalil ž njim. 5. Mojz. 6, 7. 4. Ako mu oče umerje, je, kakor de bi ne bil umeri; zakaj sebi enaciga je zapustil. 2 ) 5. V svojim življenji ga je 13. „Pervo a , t. j., naj potrebniši je človeku živež, obleka, in stanovanje; s tem bodi zadovoljin (Brentano). 14. Boljši je slab živež v leseni bajti, kakor imenitne pojedine v ptuji hiši, kjer se mora človek po volji druzih ravnati, po njih mislih govoriti, in v skerbi biti, de bi se jim s čem ne zameril (Brentano).^ 15. Doma bodi ob svojim kruhu, in te ne bo zadevalo očitanje, ki ga morajo preslišati taki, ki radi od hiše do hiše po gostijah lazijo. Sirah graja take Jude, ki so se po jutrovski šegi po gostijah vlačili (Brentano). sa j s i še ne bo upal govoriti, ki v ptuje hiše v 16. „m ust odperal u , t. j gostje pride (Brentano). 17. On, ki v ptujo hišo v gostje s tem, kar je seboj pernesel; pride, bo nehvaležne domače pasel in napajal rnemo tega bo mogel še marsikaj greukiga preslišati, kar nasledva v 33. in 34. versti (Brentano). 18. Sveti pisavec tukej kaže, kako malo je tacih ljudi, ki iz dobnga serca ptuje gostujejo. Kmalo kdo reče (v. 33.): Gost! kar si seboj pernesel na mizo razloži, in s tem mojim ljudem postrezi; kmalo kdo prav, (v. 34.): Zdaj pa le pojdi; jez te ne morem več gostovati in pod streho imet,, ker je k meni imeniten gost prišel, njega moram sprejeti v svojo h,so. 1. Sovražnik je drugim nevošljiv, če imajo dobre otroke. ... 2. Pobožen oče Še po svoji smer« tako rekoč v s voj,m lepo z.ejen.m s,m, živi, ker je sin njemu enak, pobožen in skerben oce (Brenta,,ob III. 578 Sirahove Bukve 30. vidil, in se ga veselil; ob svoji smerti ne žaluje, 3 ) in ne sramuje se pred sovražniki. 6. Zakaj zapustil je svoji hiši branivca zoper sovražnike, pri— jatlam pa hvaležniga povračnika. 7. Zavoljo duš svojih otrok si rane obezuje, in vsakiga kriča 4 ) se ustraši njega serce. 5 ) 8. Neukroten konj se ne da voditi, in samopašen sin bo pre- derzen. 9. Le gladi sina, in on te bo imel v strahu; le igraj si ž njim, in žalil te bo. 10. Nikar se ž njim ne smejaj, de ne boš žaloval, in de na zadnje tvoji zobje ne dobe skomine. 6 ) 11. Ne prepušaj ga v mladosti njegovi volji, (In ne pušaj v ne- mar njegovih umišljav.) 12. Perpoguj njegov vrat v mla¬ dosti, in daj mu po herbtu, dokler je še otrok, de kje ne bode terdo- vraten, in ti ne verjame, kar bi ti bilo dušna bolečina. Zgor. 7,25. 13. Uči svojiga sina in trudi se ž njim, de ne bo tebi v ne- čast njegova nesramnost. 14. Boljši je zdrav in močan ubožec, kakor slaboten bogatin, ki ga bolezen tare. 15. Dušno zdravje v svetosti in pravici je boljši, kakor zlato in srebro: in terdno telo boljši, kakor nezmerno bogastvo. 16. Ni ga bogastva čez bo¬ gastvo telesniga zdravja: in ni ga veselja čez veselje serca. 171 Boljši je smert, kakor grenko življenje: in boljši večni pokoj, kakor dolga bolezen. 18. Sladkarije pred zapertimi ustmi so kakor dobre jedila, po¬ stavljene na grob. 7 ) 19. Kaj maliku jedilni dar po¬ maga? saj ga ne je in ne duha! Dan. 14, 6. 20. Tak je on, ki je zaveržen od Gospoda, (in nosi plačilo svoje hudobije.) 8 ) 21. On z očmi gleda 9 ) in zdi- 3. „ne žaluje 1 ’ 1 , ni v skerbi zavoljo svojiga sina. 4. Oče, ki za lepo zrejo svojih otrok skerbi, ker mu je njih časna in večna sreča pcr sercu, si nareja veliko ran zlasti per svojim premoženji, ki si jih mora obezovati in celiti; n vsaciga kriča a , vsake nevarnosti, v ktero otroci zabredejo, se skerbni oče ustraši. 5. V greškim se bere ta versta: „Kdor pa svojiga sina mehkuži, obezuje njegove rane (ga boža in gladi), vsak glas mu serce presune “; premehkiga očeta močno serce boli, če njegov ljubčik le zajoka, berž ko berž mu oče voljo spolni (Brentano). 6. „de na zadnje tvoji zobje ne dobe skomine je hebrejski pregovor in pomeni: de ne boš poslednjič s slabimi, z razuzdanimi otroci kaznovan. — Ako kdo nezrelo, kislo sadje je, dobi skomino. Slabo zrejeni otroci so kisel sad — so lesnika, — ki očetu skomino delajo. Perm. Jerem. 31, 29. Eceh. 18, 2. (Brentano). 7. Sladkarije bolnimu človeku, ki nič več ne more vživati, pomagajo toliko, kolikor mertvim dobre jedila, ki se na njih grobe pokladajo. Na Jutrovim so imeli šego, na grobe jedila pokladati in vpiti: Vstanite, jejte in pite! (Brentano). 8. Komur Bog kako hudo bolezen pošlje zavoljo njegovih grehov, de ne more nič več vživati, je podoben maliku, ki nič ne je, desiravno jedilne darove pred-nj pokladajo (Brentano). 9. Bolnik gleda, kar se mu pernese. Sirahove Bukve 30. 31. 579 huje kakor skopljenec, ki devico objema in zdihuje. Zgor. 20, 2. 22. Ne vdajaj se žalosti, in ne ubijaj se s svojim preudarjanjem. Preg. 12, 25: 15, 13: 17, 22. 23. Veselje serca, to je člo¬ vekovo življenje (in zaklad brez zmanjšanja svetosti}; veselje člo¬ veku življenje daljša. 24. Usmili se svoje duše, de boš Bogu dopadel, in zderži sej zberi svoje serce v njegovi sve¬ tosti, in žalost deleč od sebe od- ženi. 10 ) 25. Zakaj žalost jih je veliko umorila, in ona nič ne pomaga. 2. Kor. 7, 10. 26. Nevošljivost in jeza dni krajšate, in skerbi starost per- peljejo pred čašam. 27. Vedrimu in dobrimu sercu se jed perlega, njegovo kosilo pa je hitro. 11 ) XXXI. Poglavje. Sirah govori od hrepenenja po premoženji; daje lepe nauke, kako se je treba obnašati per pojedinah; perporoča in hvali zmernost zlasti v pijači. 1. Čuja zavoljo bogastva ži¬ vot suši, in skerbi zavoljo njega spanje odnašajo. 2. Skerb, previditi se, serce odvrača,} in huda bolezen dušo strezni. * 1 2 ) 3. Bogatin se trudi v nabi¬ ranji bogastva, in v svojim po¬ čitku se napolnuje s svojim pre¬ moženjem. 4. Ubožec se trudi, in si zmanjšuje živež, in na zadnje je berač. 3 ) 5. Kdor zlato ljubi, ni brez greha: 4 )in kdor strohljivosti iše, 5 ) bo ž njo napolnjen. 10. Odganjaj žalost že zavoljo usmiljenja do samiga sebe in iz ljubezni do Boga. Berzdaj hudo poželenje, iz kteriga skerbi in žalost izhajajo, in si le za sveto življenje perzadevaj. 11. Drugi prestavljajo: „Čisto in dobro serce je veselo per jedi, njegovo je¬ dilo pa je skerbno perpravljeno a . Kogar ne tare ne nevošljivost, ne jeza, ne žalost, je vesel per jedi, in jed mu dobro tekne. 1. Prevelika skerb za prihodnje potrebe serce odvrača od Boga, ker zmanj¬ šuje zaupanje v njega, in ga še celo v se, y ljudi, v denar in premoženje stavi. 2. V greškiin: „Skerbi polno čuvanje hoče počitek, in spanje ztajšuje bo¬ lečine hude bolezni 1 '''. 3. Pomen 3. in 4. verste: Bogatin in ubožec se trudita, kolikor moreta, za premoženje; bogatin si ga veliko nabere, in ga v svoji starosti pokojno vživa: ubožec pa si z vsiin svojim perzadevanjem in ubijanjem nič ne perhrani za svoje stare dni, ter mora poslednjič stradati in beračiti. Nezmerne skerbi tedaj človeku nič ne pomagajo; ker Bog po svoji nerazumljivi previdnosti nekterim deli bogastvo, nektere pa pusti v siromaštvu. Perm. Preg. 10, 22. Prid. 9, 11. Ps. 126, 1. (Brentano). v . 4. Kdor želi obogateti, nič ne mara ne za Božje ne za človeške postave, de le svoj namen doseže. Perm. Preg. 28, 20: 1. Tim. 6, 9. 10. (Brentano). 5. „kdor strohljivosti, t. j., nečimernih reci, grešniga veselja ise, hiti v po¬ gubljenje. * 580 Sirahove Bukve 31. 6. Veliko jih je padlo zavoljo zlata, in njegova lepota jim je bila v pogubo, zgor. 8, 3. 7. Les spotikljeja 6 ) je zlato njim, ki mu darujejo ,• (gorje njim, ki ga išejo,) in vsaki nespamet- nik se bo v njem pogubil. 8. Blagor bogatimu, ki je naj¬ den brez madeža, in kteri ne hodi za zlatarn, (in se ne zanaša na denar in zaklade.) 9. Kdo je ta? de ga hva¬ limo; zakaj čudo je delal v svo¬ jim življenji. 7 ) 10. Kdor je bil v tem sku- šen, in je popolnama, bo večno čast dosegel; on bi bil lahko grešil, pa ni grešil; hudo storil, pa ni storil; 11. zato je uterjeno njegovo blago vGdspodu, 8 ) in njegovo mi- lošnjo bo vsa množica svetih ozna- novala. 14 . - ilhU pci __ _ ne odperaj per nji per ust. 9 ) 13. Nikar tako le ne govori: 10 ) Tukej je veliko na nji! 14. Pomisli, de je hudobno oko 11 ) huda reč. 15. Kaj je bolj hudobno vstvar- jeno, kakor oko ? zatorej per po¬ gledu solze preliva po vsim obra¬ zu. 12 ) 16. Ne stegaj pervi svoje ro¬ ke, (de te nevošljivost ne osra¬ moti in ne zarudečiš.) 13 ) 17. Nikar se preveč ne najej per pojedini. 14 ) 18. Sam po sebi spoznaj, kaj je tvojimu bližnjiinu všeč. 19. Vživaj kakor zderžljiv člo¬ vek od tega, kar se pred te po¬ stavi; de ne boš sovražen, ko bi veliko jedel. 15 ) 20. Zavoljo spodobnosti pervi jenjaj; in ne bodi nenasitljiv, de kje ne bodeš v spotikljej. 21. In kadar med njih veliko sediš, ne steguj pervi svoje roke, (in ne terjaj pervi piti.) 22. Zučenimu človeku je malo 6. v Les spotikljeja t. j., malik je zlato i. d. Sirah permerja tukaj zlato maliku, kterimu lakomnik vse, tudi svojo vest daruje. Perm. Mat. 6, 24. Luk. 16, 13. (Brentano). 7. „čudo“, t. j., nekaj prav čudovitniga, kur se malo kdej zgodi na svetu, de namreč bogatin ne navezuje svojiga serca na bogastvo, in de*ga napčno ne obrača, temuč de ga po Božji volji vživa, in potrebnim v pomoč deli (Brentano). 8. zato ker je s svojim blagam dobro delal, si je perdobil zaklad per Gospodu, obilno plačilo v nebesih; „vsa množica svetih“, t. j., vsa judovska srenja perpoveduje njegove dobre dela. 9. ne začenjaj pervi jesti — ne bodi požrešin! 10. „ne govori“ iz požrešnosti in nevošljivosti; — „na nji“, na mizi namreč. 11. „hudobno oko“, t. j., lakomno in nevošijivo oko. .12. Kaj je bolj hudobniga na svetu, kakor tak lakomnik in nevošljivec? On se celo joka (mu je žal), ko vidi druge jesti, in ne more vsiga sam imeti ali snesti. 13. „de te nevošljivost u , t. j., de te nevošljivec, ki per tebi sedi, ne zaverne, in s tem ne osramoti; — „ne zarudečiš 1 j t. j., rudeč ne bodeš, de te ne bo sram. 14. V greškim: „Ne zadevaj z druzimi v skledi“ ; počakaj, de na te versta pride; ne iši naj boljšiga kosca po skledi (Brentano). 15. Per jedi bodi zmeren, de ti ne bodo oponašali. §irahove Bnkve 31. 581 (vina) dosti; od njega ne boš v spanji stokal, in ne boš čutil bo¬ lečine. 23. Bdenje, kolera in grizenje bo požrešnimu človeku v del, 24. zdravo spanje pa treznimu človeku; on spi do jutra in nje¬ gova duša se ž njim veseli. 25. Ako si bil pa siljen veliko jesti, od mize vstani in izbljuj; 16 ) in to ti bo zlajšalo, (in svojimu telesu ne boš bolezni nakopal.) 26. Sin, poslušaj me, in ne zaničuj me; in na zadnje boš spoznal besede moje. 27. Per vsili svojih delili bodi hiter, in nobena bolezen te ne bo zadela. 17 ) 28. Veliko ust bo hvalilo njega, ki deli obilno kruha, in spriče- vanje, ki se njegovi dobroti daje, je gotovo. 29. Zoper njega pa, ki kruh skopo deli, bo mesto godernjalo; in resnično je spričevanje, ki se daje njegovi skoposti. 18 ) 30. Vina ne ponujaj tem, ki ga ljubijo; zakaj vino jih je že veliko pokončalo. Jud. 13, 4. | 31. Ogenj poskusi železo, če je terdo: ravno tako poskusi vino, ako se do pijanosti vživa, serce prevzetnežev. 19 ) 32. Vino človeškimu življenju služi, ako se zmerno pije; ako ga zmerno piješ, boš trezen. 33. Kakošno življenje ima on, ki si ga z vinam krajša? 34. (Kaj življenje jemlje ? Smert.) 2 °) 35. Vino je bilo od začetka vstvarjeno v razveseljevanje, ne pa za pijanost. Ps. 103, 15. Preg. 31, 4. 36. Vino dušo in serce obve- seljuje, ako se zmerno pije. 37. Trezno pitje je zdravje duši in telesu. 21 ) 38. Vino, če se nezmerno pije, napravi zdražbe in jezo in veliko razdertij. 39. Vino, če se nezmerno pije, je duši grenkost. 40. Prederznost iz pijanosti je nespametnimi! v spotikljej, nje¬ govo moč zmanjšuje, in rane dela. 22 ) 41. Per pojedini z vinam, ne 16. Ako si se zavoljo gostovavčeviga pergovarjanja preveč najedel, pojdi domu, ter vzemi kako zdravilo, de svoj želodec iztrebiš, in s tem hujši bolezen odverneš; tode glej, de se vdrugič ne pregrešiš s preobilnim vživanjem. 17. Sirah svetuje tukaj drogi perpomoček si zdravje ohraniti, namreč: Pridno delaj! Lenoba je telesu in duši škodljiva (Brentano). 18. Pomen 28. in 29. verste: Kdor rad in obilno gostuje, njega ljudje hvalijo zavoljo njegove radodelnosti, in njih hvala je resnična: kdor je pa v gosto¬ vanji skop, zoper njega mestnjani godernjajo zavoljo njegove skoposti, in resnično je, ako pravijo, de je skop. Xa Jutrovim so bogati in premožni ljudje ob posebnih praznikih radi gostovali, ne le popotnike, ampak tudi do¬ mače. Kdor je zoper to šego ravnal, so ga med skopine šteli (Brentano ). _ 19. Kakor se pokaže, če je železo prav terdo. ako ga razbeliš in vvodoverzes; ravno tako se pokaže, kaj je človek, namreč, ali je dober ali hudoben, kadar je preveč pil; — zakaj v pijanosti perpoveduje, kar trezen misli. 20. „Smert“, ki si jo človek prezgodej z nezmerno pijačo pervabi ^ 21. Vino poterduje telo in vedri duha, ako se zmerno pije. Gl. 1. Hm. 5, 23. 22^ Nespameten pijanec je v pijanosti silno prederzen, rad drugim zabavlja, si zdravje poškodva, in boje napravlja (Brentano). 582 Sirahove Bnkve 31. 32. svari svojiga bližnjiga, in ne za- 42. Nikar mu ne očitaj, in s ničuj ga vgnjegovim veseiji. 23 ) terjanjem ga ne pertiskaj. 24 ) XXXII. Poglavje. Sirah uči, kako se je treba per gostijah vesti, in v družini z ljudmi obnašati. 1. Ako so te postavili sta- rašina, se ne prevzemaj; bodi med njimi ') kakor eden zmed njih. 2. Oskerbi jih, in še le po¬ tem se usedi; in kadar si vse preskerbel, se posadi, 3. de se boš ž njimi veselil, in častni venec prejel, * 1 2 ) (in od zbranih čast zadobil.j) 4. Govori, ako si naj starejši; zakaj tebi se spodobi 5. perva beseda s posebno modrostjo; in nikar ne brani mu¬ zike. 3 ) 6. Kadar ne poslušajo, ne govori, in ob nepriložnim času se s svojo modrostjo ne povzdi¬ guj- 4 ) 7. Kar je rubin v zlatim okovu, to muzika per vinskih gostijah. 8. Kar je smaragd v zlatim perstanu, to je muzičini kor per veseli in zmerni vinski gostii. 5 ) 9. Molče poslušaj, 6 ) in za¬ voljo svojiga spodobniga obna¬ šanja se boš perkupil. 10. Mladeneč, od svoje reči komej kaj govori! 11. Kadar boš dvakrat vpra¬ šan, ob kratkim odgovori. 7 ) 12. Per veliko rečeh bodi, ka- 23. Per pojedinah, kjer se vino pije, svojiga bližnjiga nikar ne svari; zakaj vinjeniga človeka bi s svojim svarjenjem bolj razdražil kakor pa poboljšal (Brentano). 24. Vinjenigaf človeka nikar ne terjaj; dolžnik še trezen rad ne sliši, če ga terjaš, koliko manj, če je vinjen (Brentano). 1. „med njhni“, t. j., med gostovi. Per prijatelskih pojedinah so v starih časih imeli navado, starašina izvoliti. V tacih drušinah so bili starčiki, ki so pod- učno govorili, in mladenči, ki so le poslušali; per imenitniših gostijah so pa tudi radi muziko imeli. Starašinovo opravilo je bilo: pojedino vredovati, go- stovam sedeže odkazovati, jedi deliti, za spodobno obnašo in treznost povab¬ ljenih skerbeti, in čas naznanjati, kdaj de naj gostovi od mize vstanejo. 2. Nekdaj so imeli navado, ob koncu gostije starašinu venec na glavo djati, ako je bil svojo službo dobro opravil, ali pa koj iz začetka, de se je od gostov ločil. To šego imajo še dandanašnji v nekterih krajih per večerji pred sv. tremi kralji. 3. Lepo muziko so Izraelci visoko čislali. Gl. 1. razi. 4. Kadar te ljudje per mizi ne poslušajo, ker so vsi v muziko zamišljeni, ne govori, ter jih ne moti s svojim nepriložnim modrovanjem in presojevanjem, kaka de je muzika, ali jo prav delajo ali ne (Brentano). 5. v rubm u (rudečin ) je rudeč drag kamen, „smaragd 1 (zelenik) pa je zelen drag kamen. — Zučeni omikani ljudje muziko tako visoko čislajo, kakor drage kamne (Brentano). 6. Mladeneč, molče poslušaj! Gl. 1. razi. 7. Sirah perporoča mladenčem, de naj vpričo mož malo govore, ker se njim bolj pristuje poslušati, kakor prederzno govoriti (Brentano). Sirahove Bukve 32. 583 kor de bi bil nevedin, ter molče poslušaj, in vprašaj! 13. Med velikači ne bodi pre- derzen; in vpričo starih veliko ne govori. 14. Pred točo hodi blisk, pred sramožljivostjo pa hodi perkup- Ijivost, (in zavoljo spodobnosti ti dojde dobra perkupljivost.) 8 ) 15. Kadar je čas vstati, 9 ) se ne abotavljaj; teci pa pervi na svoj dom, in tam dobre volje bodi, in tam igraj, 10 ) 16. in razkladaj svoje misli, tode brez greha in prevzetniga govorjenja. 1 ‘) 17. V vsim tem pa Gospoda hvali, ki te je vstvaril, in s svojimi dobrotami nasitil. 12 ) 18. Kdor se Gospoda boji, njegov nauk sprejema: in kteri per njem čujejo, bodo blagodar našli. I3 ) 19. Kdor postave iše, bo ž njo napolnjen: in kdor zvito dela, se v nji spotika. 14 ) 20. Kteri se Gospoda boje, bodo našli to, kar je prav, in bodo pravico kakor luč užgali. 15 ) 21. Grešni človek se svarjenja ogiba, in najde priliko, kakoršne si želi. 16 ) 22. Preudarni človek ne za¬ metuje razumniga sveta, nespa¬ metni in prevzetni pa se še tega ne boji, česar se je bati, 17 ) 23. tudi ko je kaj brez sveta 8. „Pred točo 11 , v greškim: „Pred gromam cl i. d. Pomen: Kakor sta blisk in toča (grom) združena, tako je tudi perkupljivost vselej s sramožljivostjo, ponižnostjo in spodobnostjo sklenjena. Sramožljiv, ponižen, spodoben mla- deneč se vsim perkupi (Brentano). 9. n Kadar je čas vstati“ namreč od mize, se ne mudi še dalje v hiši, de ne boš domačim nadležin, ki imajo še veliko dela s pospravljanjem in pomi¬ vanjem posode (Brentano). 10. ko še do časa domu prideš, in ko nisi za prav resnobne in težke dela in opravila, ako te je bilo vino nekoliko bolj pregrelo, se s svojimi domačimi razveseljuj, in ž njimi kaj poigraj (Brentano). H. perpoveduj svojim domačim, kako se je per gostii godilo, tode nikar se ne pregreši z opravljanjem in obiranjem gostnika in gostov. 12. Skleni veseli dan z molitvijo, ter zahvali Gospoda, svojiga stvarnika za prejete dobrote (Brentano). 13. kteri se zjutrej zgodej k Bogu obračajo in molijo, bodo prejeli gnade, kterih prosijo. 14. Kdor si perzadeva postavo spoznati in spolnovati, bo vedno boljši prihajal; kdor pa postavo zvija, ter jo po svoji spačeni volji razlaga, se zoper njo pregreši in pogubi. 15. Pravi častivci Gospodovi bodo resnico in voljo Božjo lahko spoznali in po nji živeli, ter s svojimi pravičnimi deli — s svojimi lepimi zgledi — pred svojim bližnjim svetili, in ga k dobrimu vnemali (Brentano). 16. Hudobni človek najde priliko v ravnanji druzih ljudi, zagovarjati svoje napčne dela, ter si misli in pravi: saj drugi tudi tako delajo. 17. Razumni človek poprej dobro preudarja, in se tudi s svojim prijatlam po¬ svetuje, preden se loti kaciga imenitniga opravila; nespametni in prevzetni človek pa brez vsiga premislika ravna, in se z nikomur ne posvetuje, ter se nič ne boji slabih nasledkov, ki izvirajo iz njegoviga nepremišljeniga poče- njanja (Brentano). 584 Sirahove Bukve 32. 33. storil; (in se s svojim početjem kaznuje.) 18 ) 24. Sin, brez sveta nič ne de¬ laj , in po storjenim delu se ne boš kesal. 25. Ne hodi po nevarnim potu, in se ne boš spotaknil v kamen; tudi težavnimu potu se ne za¬ upaj , (de svoji duši sam spo- tikljeja ne nastaviš.) 19 ) 26. Tudi svojih otrok se vari, (in čuj pred svojimi domačimi.) 20 ) 27. Per vsakim svojim djanji svojo vest zvesto poslušaj; to je namreč spolnovanje zapoved. 21 ) 28. Kdor Bogu verjame, gleda na zapovedi; 22 ) in kdor v njega zaupa, ne bo pomanjkanja terpel. XXXIII. Poglavje. Pobožnima človeka Bog varuje; neumnež ali hudobnež je nestanoviten; Bog je vse vstvaril, in vse vlada po svoji volji; svojiga premoženja ne dajaj otrokam pred svojo smertjo; svojimu hlapcu ne pusti postopati, vender pa gerdo ž njim ne delaj. 1. Kdor se Boga boji, njemu se nič hudiga') ne permeri, ampak Bog ga varuje v skušnjavi, in reši hudiga. 2. Modri ne sovraži postave in pravice, in se sem ter tje ne meče, kakor ladija v viharji. 3. Razumni človek verjame postavi Božji; in postava mu je zvesta. * 1 2 ) 4. Kdor hoče odgovoriti, naj perpravi besedo; in tedaj naj se da slišati, ko je bil prošen; hrani naj nauk, in potem naj odgovori. 3 ) 5. Serce nespametniga člo¬ veka je kakor kolo per vozu, in njegove misli kakor podvoz, ki se verti. 4 ) Zgor. 21, 17. 6. Prijatel zasmehovavec je kakor žebec, ki rezgata pod vsa¬ kim, ki ga jezdi. 5 ) 7. Zakaj presega dan drugi 18. v tudi ko je kaj brez sveta storil se ne boji hudih nasledkov; pa nje¬ govo nepremišljeno početje se mu kmalo utepa (Brentano). 19. Ne lotuj se taciga dela ali opravila, ki tvoje moči presega, de v škodo ne zabredeš (Breutano). 20. Kolikokrat otroci in družina svoje starše, gospodarje in gospodinje goljufajo, obrekujejo in opravljajo! Ako še celo domačim ni vselej zaupati, koliko bolj se je treba ptujih varovati! (Brentano. j 21. Ako vselej po svoji vesti delaš, boš spolnoval zapovedi Božje; zakaj glas nepopačene vesti je Božji glas (Brentano). 22. Kdor živo veruje, de je Bog dal zapovedi, jih bo tudi dopolnoval. 1. v nič hudiga t. j., noben greh in nobena nesreča, ki iz njega izvira. 2. „postava il namreč Božja mu spolni, kar obeta: pomoč, tolažbo, večno pla¬ čilo. — V greškim: ... n in postava mu je tako verjetna, kakor Božja beseda 11 . 3. Kdor želi v kakim zboru očitno govoriti, naj perpravi svoj govor; in tadaj naj začne govoriti, ako ga drugi prosijo, de naj govori; previdi naj se pa poprej s potrebno vednostjo, in potem naj govori (Brentano).. 4. Modri človek je v svojim prepričanji in ravnanji stanoviten; neumnež pa je spremenljiv, in zdaj tje, zdaj sem omahuje. 5. Žebec skuša vsakiga jezdica s sebe vreči, kadar kobilo zagleda; ravno tako Sirahove Bnkve 33, dan, in spet svetloba svetlobo, in leto leto, desiravno vse od solnca pride? * * * 6 ) 8. Gospodova modrost jih je ločila, (potem ko je bilo solnce vstvarjeno, in se derži svojiga reda.) 9. On je čase in (njih) praz¬ nike odločil, (ki se obhajajo do sedanjiga časa.) 10. Zmed teh je Bog nektere povikšal in poveličal, in nektere med število navadnih dni postavil. Tako so vsi ljudje iz ila, iz persti, iz ktere je bil Adam vstvarjen; 585 11. in Bog jih je vender po svoji mnogoteri modrosti razločil, in jim razne poti odkazal. 7 ) 12. Nektere zmed njihjeobla- godaril in povikšal, in nektere zmed njih je posvetil in sebi od¬ ločil, in nektere zmed njih je preklel in ponižal, in jih zaver- gel, ker so se od njega ločili. 8 ) IS. Kakor il v roki lončarja, kteri ga podohuje in perpravlja, 14. in vsiga po svoji volji iz¬ deluje: tako je človek v roki tistiga, ki ga je vstvaril, in mu bo povernil po svoji razsodbi. 9 ) 15. Dobrimu je hudo nasprotno, se zasmehovavec vsakiga loti, prijatla in neprijatla, in nikomur ne zanese, ako ima le priložnost, koga zasmehovati. On raji prijatla zgubi, kakor de bi oberzdal svoj ojstri jezik. 6. Zakaj je nekteri dan boljši od druziga? Zakaj je razloček med dnevi in leti, ki vender vsi iz solnca izhajajo? Sirah daje na to vprašanje odgovor v naslednjih verstah. 7. Božja (natorna) naredba je, de si niso vsi ljudje enaki na svetu, temuč de se razločijo po dušnih darovih (po talentih), po premoženji in po stanu v človeški družbi. Kdor tedaj uči, de imajo vsi ljudje enake pravice, uči hudoben nauk, ki je Božji naredbi nasproten. 8. Nekteri ljudje so posebni Božji ljubljenci, ker jim je Bog podelil posebne natorne darove in gnade, in jih je še celč svoje namestnike na zemlji izvolil; nekteri pa so rojeni v nizkim stanu, in so manj darov od Boga prejeli; on namreč deli svoje darove po svoji volji. Tedej ima Bog tudi svoje ljubčike ? Tako nespametna modrost današnjih časov poprašuje. — De, ima jih, ima. pa le tako, kakor jih imavnatori, namreč nektere stvari, po kterih on svoje veličastvo bolj svetlo in mogočno razodeva, kakor po druzih. 9. Bog razdeluje ljudem svoje darove, mnoge službe in stanove po svoji prosti volji, kakor lončar tudi po svoji prosti volji izdeluje iz ene in ravno tiste gline svoje posode, nektere za imenitne, nektere pa za vsakdanje in nečedne potrebe (Brentano). To priliko rabi tudi sveti apostelj Pavel v listu do Rim¬ ljanov (9, 21.), kjer govori od skritiga Božjiga sklepa, de so nekteri ljudje namenjeni za zveličanje, nekteri pa za pogubljenje. Bog je namreč iz člo- veškiga rodu, ki ga je bil Adamov greh popačil, nektere ljudi odločil, de nad njimi skazuje bogastvo svoje neskončne ljubezni; nektere pa je zavergel, de nad njimi razodeva svojo pravično jezo. Ako nekteri ljudje večno zveli¬ čanje dosežejo, je to večni Božji sklep, ker je Bog od vekomaj previdil, de se bodo njegovih gnad vdeleževali, in po njegovi sveti volji živeli; ako pa bodo nekteri ljudje pogubljeni, je to tudi večni Božji sklep v tem pomenu, ker je Bog od vekomaj previdil, de se bodo njegovim gnadam ustavljali ter jih zametovali; zakaj Bog le nje sprejema ali pa zametuje, za ktere že od vekomaj ve, de se njegovih gnad, ki jih vsim deli, ali poprijemajo ali pa jih zametujejo. Gnada in delavnost ž njo je tedaj v Božji in človekovi roči. 586 Sirahove Bnkve 33. in smerti življenje: tako tudi pra¬ vičnimi! možu grešnik. In tako pregleduj vse dela Najvišiga. Dve in dve reči, pa je ena drugi nasprotna. ,0 ) 16. In jez sim se poslednji zbudil, in sim kakor kdor po tergatvi jagode pobira. 11 ) 17. In vender sim se tudi jez na Božji blagodar 12 ) zanašal, in sim tlačivnice napolnil, kakor on, ki terga. 18. Glejte, de nisim sam za se delal, ampak za vse, ki pod- učenja išejo. Zgor. 24, 47. 19. Poslušajte me, mogočniki, in vse ljudstva, in zaslišite pred¬ postavljeni zbirališa! 20. Sinu in ženi, bratu in pri— jatlu ne dajaj oblasti čez se v svojim življenji; ne dajaj tudi nikomur svojiga premoženja, de se kje ne boš kesal, in ne boš mogel zanj prositi. 21. Dokler živiš in sopeš, naj te noben človek ne pregovori. 22. Zakaj boljši je, de tvoji otroci tebe prosijo, kakor de bi ti svojim otrokam v roke gledal. 23. V vsih svojih delih bodi ti gospodar. 13 ) 24. Svoji časti madeža ne de¬ laj. I4 ) Konec dni svojiga življe¬ nja, in ob času svoje ločitve raz¬ deli svoje premoženje. 25. Klaja in palica in breme je za osla: kruh in krotitev in delo pa za hlapca. 26. Vkrotitvi dela in iše po¬ čitka; ako mu pustiš praznovati, prostosti iše. 27. Jarem in berzda ukleneta terd vrat, hlapca pa upogne vedno delo. 28. Hudobnimu hlapcu peza in železje; pošlji ga v delo, de ne bo postopal; 29. zakaj postopanje veliko hu- diga nauči. 30. K delu ga postavi; zakaj to je zanj. Ako te ne uboga, ga s sponami ukroti, vender pa nikomur preveč ne nakladaj; kaj tehtniga pa ne delaj brez pre¬ udarka. 31. Ako imaš zvestiga hlapca, ti bodi tako ljub, kakor si sam sebi; ravnaj ž njim, kakor z bra- tam; zakaj ti si ga s svojo kervjo perdobil. 13 ) Zgor. 7, 23. 32. Ako ga po krivičnim gerdo imaš, ti bo ubežal; 33. in ako se vzdigne in beži, ne boš vedil, kje bi po njem po- praševal, in na kterim potu bi ga iskal. 10. „Dve in dve reči * 11, ste ena zraven druge, pa ena drugi nasprotva. Na svetu je dobro s hudim namešano. Perm. Mat. 13, 24—30. 11. Sirah sam sebe poslednjiga zmed svetih pisaveov imenuje in pravi, de je nabral modrostine nauke, kterih Salomon in drugi niso bili zapisali. 12. „na Božji blagodar t. j., na razsvetljenje Božje. 13. Ne pušaj, de bi tvoji otroci tebe gospodarili. 14. kar bi se pa zgodilo, ako bi svojim otrokam vse svoje premoženje zročii, in bi jih svoje stare dni še kruha prosil. 15. „$ svojo kervjo“, t. j., z nevarnostjo svojiga življenja perdobil. Sirah govori tukaj od taciga sužnja, kteriga je kdo v vojski perdobil. Kdor ni bil v vojski ubit, je bil suženj svojiga zmagovavca. Sirahove Bukve 34. 587 XXXIV. Poglavje. Vari se praznih ver; skusnje so koristne; darovi hudobnežev, ki uboge zaterajo, Bogu ne dopadejo; ako se človek zavoljo svojih grehov posti, mu post nič ne pomaga, če se ne poboljša. 1. Prazno upanje in laž oslepi nespametniga človeka, in sanje delajo neumneže ošabne.') 2. Kakor kdor za senco pri¬ jema in po vetru sega, je tisti, ki gleda na lažnjive prikazni. 3. V" sanjah se eno poleg dru- ziga vidi, pred človekovim obra- zam človekova podoba. 2 ) 4. Kaj more nečisti človek očistiti? in kaj more lažnik res- ničniga povedati? 3 ) 5. Goljufna vražarija in laž- njivo razlaganje ptičjiga petja in sanje (hudobnežev) so nečimer- nost. 4 ) 6. Kakor porodnica, terpi tvoje serce zavoljo praznih domišljav; 5 ) ne jemlji' si jih k sercu, ako ti niso po obiskanji Najvišiga po¬ slane; 6 ) 7. zakaj sanje so njih veliko zmotile, in spodletelo jim je, kteri so se na nje zanašali. 8. Brez laži se besede po¬ stave spolnujejo, in modrost se iz ust zvestiga razlaga. 7 ) 9. (Kaj ve, kdor ni bil sku¬ šan?) Človek, ki je veliko sku¬ sil, bo veliko mislil; in kdor se je veliko naučil, pametno govori. 10. Kdor ni nič skusil, tudi malo ve; kdor pa je bil v veliko rečeh, je premeten. 8 ) 11. (Kaj ve, kdor ni bil sku¬ šan ? Kdor je bil [že večkrat ) ogoljufan, je poln zvijač.) 12. Okoli grede sim veliko 1. Iz praznih sanj nespametniki sklepajo, kako se jim bo v prihodnje godilo, in se tako s praznim upanjem in z lažmi goljufajo. 2. Prikazni v sanjah so tako prazne, kakor v zerkalu podobe. 3. Kakor iz kalne luže čiste vode ne moreš zajemati, ravno tako tudi nisi v stanu, iz sanj resnice zvediti. 4. „so nečimernosl“, t. j., so prazne, goljufive. 5. Kdor praznim sanjam, goljufnim vražarijam, lažnjivimu prerokovanju hu- dobniga vražarja verjame, terpi njegova duša britke težave, strah in grozo, kakor porodnica, ker si domišljuje, de se mu bo to in to hudo pergodilo, kar mu je vražnik in razlagavec sanj napovedal (Brentano). 6. ,,ne jemlji si jih k sercu 1 - 1 , ne verjemi jim, namreč sanjam, ako ti jih ni Bog poslal; so namreč tudi preroške sanje, v kterih Bog ljudem svojo voljo in prihodnje reči razodeva. Take sanje je imel Jakop (1. Mojz. 28, 12.J, egip¬ tovski Jožef (1. Mojz. 37, 9. j, Faraon in njegovi dvorniki (1. Mojz. 40, 10. 16: 41, 1.), Nabuhodonozor (Dan. 2, 1: 4, 4.), sveti Jožef (Mat. 1, 20). Modri (Mat. 2, 12.), sveti Pavel (Djan. ap. 18, 9.) (Brentano). 7. Drugačna, kakor sanje, je pa postava; ona je v vsih svojih obljubah res¬ nična in njene besede zanesljivi učeniki razlagajo. 6. kdor pa je veliko po svetu skusil, si je veliko razumnost in spretnost per svojih delih in opravilih perdobii. 588 Sirahove Bukve 34. vidil, mnogotere šege govorje¬ nja. 9 ) 13. Zavoljo tega sim bil več¬ krat v smertni nevarnosti, pa po milosti Božji sim bil rešen. 10 ) 14. Duh njih, ki se Boga boje, bo obvarovan, (in pred njegovim obličjem bo oblagodarjen.) u ) 15. Zakaj njih upanje je v njih zveličarji, in oči Božje gledajo na te, ki njega ljubijo. 16. Kdor se Gospoda boji, se nič ne trese, in ne boji; zakaj on je njegovo upanje. 17. Srečna je duša njega, kteri se Gospoda boji. 18. Na koga on gleda? 12 ) in kdo je njegova moč? 19. Gospodove oči gledajo na te, ki se njega boje; on jim je mogočen varh, močna terdnjava, pokrivalo zoper vročino in senčna streha zoper poldansko perpeko, Ps. 33, 16. 20. varstvo pred spotikljejem, in pomoč per padcu; on dušo povzdiguje, 13 ) in oči razsvetljuje, ter daje zdravje in življenje in blagodar. 21. Kdor od krivičniga blaga daruje, njegov dar je omadežan, 14 ) in zasmehovanja krivičnih ne do- padejo. Preg’. 21, 27. 22. (Gospod je samo per njih, ki na potu resnice in pravice vanj zaupajo.) 23. Darovi hudobnežev Naj- višimu ne dopadejo, in se tudi ne ozera na darove krivičnih, in tudi zavoljo obilnosti darov jim ne bo odpustil grehov. Preg. 15, 8. 24. Kdor daruje dar od blaga revežev, je kakor tisti, ki zakolje sinu pred očetovimi očmi. 15 ) 25. Kruh revežev je živež ubo- zih; kdor jim ga vzame, je ubi- javec. 16 ) 26. Kdor v potu perdobljeni kruh ukrade, je enak njemu, ki svojiga bližnjiga ubije. 27. Kdor kri prelije in pa on, ki, najemnika ogoljufa, sta brata. 5. Mojz. 24, 14. Zgor. 7, 22. 28. Ge eden zida, eden pa podera; kakošen dobiček imata, kakor le delo? 29. Ce.eden moli, eden pa kolne; čigav glas bo Bog usli¬ šal? 17 ) 30. Kdor se umije, ker se je 9. Ko sim po svetu hodil, sim veliko vidil in slišal, kako se ljudje obnašajo in govore. 10. „pa po milosti Božji v greškim: „pa po skušnji sim bil rešen a . 11. Bog varuje nje, ki se ga boje, in jim skazuje svojo milost. 12. Na koga se pobožni zanaša v nevarnosti? 13. „on dušo povzdiguje^, t. j., Bog dušo razveseljuje. 14. V greškim : ... v njega dar je zasmehovanje 1,1, Božje, ker s takim krivičnim daram naznanja svojo vero, kakor de bi Bog krivice ne vedil, ali se zanjo ne menil. 15. Bog je oče ubozih. Kdor kaj ubozim vzame in Bogu daruje, mu njegov- dar celo nič ne dopade: kakor bi ne dopadel očetu, ko bi mu njegoviga sina v čast zaklal fBrentano). 16. Ubogi se živijo s pičlo hrano; kdor jim še to pičlo vzame, jih perpravi v smjert za lakoto, torej ravna z njimi kakor morivec fBrentano). 17. Ce hudobnež uboziga odera, potem pa Bogu daruje, in ga odpušenja gre' hov prosi; ubogi pa oderuha kolne, ter za maševanje kliče: „čigav glas bo Bog uslišal Gotovo glas uboziga. Glej zgor. 4, 6. Ps. 11,6. (Brentano). Slraliove Bukve 34. 35. 589 bil merliča dotaknil, in se ga spet dotakne, kaj mu njegovo umivanje pomaga? 18 ) 31. Ravno tak je človek, ki se posti 19 ) zavoljo svojih grehov, če jih zopet dela; kaj mu poni¬ ževanje pomaga? kdo bo njegovo molitev uslišal? 2. Pet. 2, 22. XXXV. Poglavje. Daruj Bogu, kakor ti je v postavi zapovedano; krivični dar ni Bogu všeč; solze vdov vpijejo zoper oderuhe; molitev ponižniga oblake predere; Bog kaznuje prevzetneže. 1. Kdor se derži' postave, pomnoži daritev. 2. Zveličavna daritev ') je, gledati na zapovedi (in od vse hu¬ dobije odstopiti.) 1. Kralj. 15, 22. 3. Od krivice odstopiti je to¬ liko, kolikor spravno daritev za svoje krivice darovati in odpu- šenja grehov prositi. 4. Kdor jedilno daritev da¬ ruje, se hvaležniga kaže, in kdor usmiljenje skazuje, tudi dar per- nese. 5. Od hudobije odstopiti, je Gospodu dopadljivo; in od kri¬ vice odstopiti, je prošnja odpu- šenja grehov. Jer. 7, 3: 26, 13. 6. Ne perkazuj se prazen pred Gospodovim obličjem; * 1 2 ) 2. Mojz. 23, 15 : 34, 20: 5. Mojz. 16, 16. 7. zakaj vse to 3 ) se godi za- volj zapovedi Božje. 8. Daritev pravičniga altar omasti, 4 ) in je prijeten duh pred obličjem Najvišiga. 9. Daritev pravičniga je do¬ padljiva, in Gospod se je bo spomnil, in je ne bo pozabil. 10. Z dobrovoljnim sercam Bo¬ gu čast skazuj, in ne zmanjšuj pervin svojih rok. 5 ) 11. Per vsakim dajanji delaj vesel svoj obraz, in z vese¬ ljem svoje desetine posvečuj. 6 ) 2. Kor. 9, 7. Tob. 4, 9. 12. Daj Najvišimu po tem, kar je on tebi dal; in z dobrim oče- sam daj, kar premore tvoja roka; 13. zakaj Gospod je vračeva- vec, in ti bo sedmerno povernil. 14. Pomanjkljivih darov ne da¬ ruj; 7 ) zakaj on jih ne bo sprejel. 15. Tudi se ne zanašaj na krivično daritev; 8 * ) zakaj Gospod 18. Kdor se je merliča dotaknil, je bil ognušen. Gl. 4. Mojz. 19, 11. 12. 19. Ravno tako tudi človeku nič ne pomaga, če se posti in pokoro dela; pa se ne poboljša in spet svoje navadne grehe dopernaša (Brentano). 1. V greškim: „mirna daritev ki so jo darovali, ali de bi si rešenje spro- sili, ali za rešenje se zahvalili. Gl. 3. Mojz. 3, 6. Bogu naj bolj prijeten dar daruje, kdor po njegovih zapovedih živi in greh zapusti. 2. Per vsim tem ne opušaj zunanjih daritev, ker so v postavi zapovedane. 3. v vse to (i , kar gre k zunanjim daritvam. 4. n altar omasti 11 ali je mastna, t. j., prijetna. 5. Prostovoljno Bogu daruj, in ne krati mu darov. 6. »svoje desetine posvečuj 11 , t. j., daruj! 7. Gl. 3. Mojz. 22, 22: 5. Mojz. 15, 21. Mal. 1, 7. 9. 8. n na krivično daritev t. j., na dar, ki ga Bogu perneses od krivično per- dobljeniga blaga. 590 Sirahpve Bukve 35. 36. je sodnik, in ne gleda na člo¬ veško visokost. 5. Mojz. 10, 17 : 2. Kron. 19, 7. Job. 34, 19. Modr. 6, S. Djan. ap. 10, 34. Rim. 2, 11. Gal. 2, 6. Kol. 3, 25: l.Petr. 17. 16. Gospod ne gleda osebe zoper reveža, 9 ) ampak molitev razžaljeniga usliši. 17. On ne zaničuje prošnje si¬ rote, tudi ne vdove, kadar zdi- hovaje svoje reve toži. 18. Ali ne tečejo vdovi solze po licih, in ali ne vpije zoper njega, kteri jih izžema? 19. (Z lic se namreč v nebesa vzdigujejo, in Gospod, ki se da sprositi, se jih ne veseli.) 20. Kdor Boga z veseljem moli, bo sprejet, in njegova mo¬ litev se do oblakov bliža. 21. Molitev ponižniga človeka oblake predere; in se ne utolaži, dokler se tje ne perbliža, in ne odstopi, dokler je Najviši ne po¬ gleda. 22. In Gospod ne bo odlašal, ampak bo pravičnim persodil, in njim pravico storil 5 in Najmoč¬ nejši ne bo imel poterpljenja ž njimi, 10 ) ampak jim bo herbet raztolkel. 23. In nad narodi se bo ma¬ ševal, dokler ne pokonča mno¬ žice prevzetnežev, in ne potare žezel hudobnežev; 11 ) 24. dokler ne poverne ljudem po njih delih, po delih Adamo¬ vih, 12 ) in po svojim sklepu; 25. dokler ne persodi pravice svojimu ljudstvu, in ne razveseli pravičnih s svojim usmiljenjem. 26. Prijetno je Božje usmilje¬ nje ob času nadloge, kakor de¬ ževni oblaki ob času suše. XXXVI. Poglavje. Molitev za rešenje iz rok sovražnikov in za spreobernjenje nevernikov. Dobra žena je možu v veliko srečo. 1. Usmili se nas, o Bog vsih reči! in poglej na nas, (in po¬ kaži nam svetlobo svojiga usmi¬ li en J a 5) 2 . m pošlji svoj strah nad narode, kteri tebe ne išejo; de spoznajo, de ni Boga zunej tebe, (in de razglasujejo tvoje velike dela.) 3. Vzdigni svojo roko nad ptuje narode, 1 2 * 1 ) de vidijo tvojo moč; 4. zakaj kakor si pred njih očmi nad nami posvečen, tako 9. Bog ne gleda na veljavo, imenitnost, visokost krivičniga človeka, ki reveža zatera. 10. „ne bo imel poterpljenja ž njimi 9, , namreč s hudobneži. 11. „žezel hudobnežev tl , kraljevih palic, kraljeve moči in oblasti egiptovskih in sirskih kraljev, ki Izraelce zaterajo (Brentano). 12. „po delih Adamovih a , t.j., po človeških grešnih delih, kakor je sklenil. 1. Pokaži svojo vsigamogočnost neverskim ljudstvam, ter jih kaznuj po svoji pravici. Sirahove se poveličaj pred našimi očim’ nad njimi, 2 ) 5. de te spoznajo, kakor tudi mi spoznamo, de zunaj tebe, o Gospod ! ni Boga. 6. Ponavljaj znamnja, in de¬ laj nove čudeže. 7. Poveličaj svojo roko, in svojo desno ramo. 3 ) 8. Obudi svoj serd, in izli svojo jezo. 9. Potrebi zopernika, in tepi sovražnika. 10. Pospeši čas, 4 ) in se spomni konca, 5 ) de bodo tvoje čudeže razglašali. 11. Kdor se reši, naj ga požre serditi plamen; 6 ) in oni, ki tvoje ljudstvo stiskajo, naj pogubo naj¬ dejo. Bukve 36 . 591 12. Steri glavo sovražnim po¬ glavarjem, ki pravijo: Ni ga zunaj nas! 13. Zberi vse Jakopove ro¬ dove, 7 ) (de spoznajo, de ni Boga zunaj tebe, in de razglašajo tvoje čudeže;) de jih sprejmeš v svojo last, kakor v začetku. 8 ) 14. Usmili se svojiga ljudstva, ki se imenuje po tvojim imenu, 9 ) in Izraela, kteriga si poenačil svojimu pervorojeniinu. 10 ) 2. Mojz. 4, 22. 15. Usmili se Jeruzalema, me¬ sta svojiga svetiša, mesta svo¬ jiga počitka. 11 ) 16. Napolni Sion s svojimi ne¬ izrekljivimi besedami, 12 ) in svoje ljudstvo s svojo častjo. 17. Daj spričevanje tem, 13 ) ki 2. Kakor si nevernikam svojo svetost pokazal nad Izraelci, ker si jih zavoljo malikovanja in njih razuzdanosti kaznoval, ter si jih dal sovražnikain v roke : ravno tako pokaži pred našimi očmi svojo moč nad neverniki, ter jih tepi s čudovitnimi kaznimi (Breutano). 3. Pokaži svojo vsigamogočnost,-— „Roka u in n rama“ ste podobi moč/. 4. Daj, de kmaio pride čas našiga rešenja. 5. Misli v to, de storiš konec našimu terpljenju in njih ošabni prederznosti. 6. Kdor uide meču, naj ga blisk pokonča. Ne dopušaj, de bi kdo izmed so¬ vražnikov tvojiga ljudstva, ki so tudi tvoji sovražniki, ubežal. — V starim zakonu so ljudje hudobnim maševanje prosili, ker je Božja pravica spravo terjala. Po tem pa, ko je bil Kristus spravno daritev na križu dokončal, in ž njo pravici Božji zadostil, se je prekletstvo spremenilo v Božji blagoslov, in kazni za greh so se spokornikam obernile v milo odpušenje. Zatorej kristjani ne prosimo svojim sovražnikain maševanja, ampak spreobernjenja. 1- lz babilonske sužnosti se niso vernili vsi Judje v sveto deželo; veliko jih je bilo še ostalo razkropljenih med druzimi narodi. 8. „v začetku u , ko so iz Egipta šli. 9. ,,/ii se imenuje po tvojim imenu a , namreč Božje ljudstvo. 10. „kteriga si poenačil ali enaciga storil svojimu pervorojenimu sinu, t. j., kteriga si tako ljubil in obdaril, kakor oče svojiga pervorojcniga sina ljubi in obdaruje (Brentano). — Izrael se imenuje pervorojeni (2. Mojz. 4, 22.), ker je bil pervo ljudstvo, po-kterim se je zveličanje začelo vsili druzih na¬ rodov. V tem ozeru je bil Izrael predpodoba edinorojeniga Sina Božjiga, po kterim vsi ljudje otroštvo Božje spet dosežejo, tl. „svojiga počitka t. j., svojiga prebivališa. . . t^. „s svojimi neizrekljivimi besedami t. j., s svojimi prerokbami, obljubami. Spet obudi preroke! „ ... 13. Pošlji učenike Izraelcam; — učeniki namreč dajejo spričevanje resnici s svojimi poduki in s svojim življenjem. Slrahove Bnkve 36. 592 so od začetka tvoje stvari, 14 ) in obudi prerokovanja, 15 ) ktere so poprešnji preroki v tvojim imenu govorili. 18. Poverni njim, 16 ) kteri tebe čakajo, de bodo tvoji preroki resnični najdeni; in usliši molitev svojih služabnikov 19. po blagoslovu, ki ga je Aron dal tvojimu ljudstvu; 17 ) in pelji nas na pot pravice, in naj vsi, ki na zemlji prebivajo, vedo, de si ti Bog, ki večnost pregle¬ duje. Mojz. 4, 24. 20. Trebuh jemlje vsako jed v se; vender pa je jed boljši od jedi. 18 ) 21. Gerlo okusi jed z divjine; in razumno serce lažnjive besede. 19 ) 22. Hudobno serce žalost na¬ pravi; skušen človek pa se zo¬ perstavi. 20 ) 23. Ženska vsakiga moža vza¬ me; hči pa je boljši od hčere. 21 ) 24. Lepa žena razveseljuje obličje svojimu možu, in obudi v njem željo, ki preseže vse člo¬ veške želje. 22 ) 25. Ako je nje jezik ozdrav¬ ljiv in krotak in usmiljen, ga nje mož nima sebi enaciga med člo¬ veškimi otroci. 26. Kdor ima dobro ženo, začne bogateti; on ima pomoč in steber, na kteriga se naslanja. 27. Kjer ni plotu, se posestvo ropa: in kjer žene ni, tam ( mož) zdihuje ino strada. 23 ) 28. Kdo kaj upa njemu, kteri nima gnjezda, in ostaja, kjer se zmrači ? On je kakor perpravljen ropar, kteri od mesta do mesta teka. 24 ) 14. ktere si vstvaril, iz sužnosti rešil in posvetil. 15. n obudi prerokovanja 11 , t. j., spolni prerokovanje starih prerokov, ki so nam v tvojim imenu rešenika, Medija, obetali. Iz. 49, 6. Jer. 23, 5. (Brentano). 16. poplačaj jih s tem, de svoje prerokovanja dopolniš. 17. „ usliši molitev svojih služabnikov“ po moči in meri tistiga blagoslova, ki ga je izgovarjal po tvojim povelji viši duhoven Aron nad tvojim ljudstvam (glej 4. Mojz. 6, 24.j; daj nam tedaj kmalo okušati sad tega blagoslova (Brentano). 18. Po ti molitvi daje Sirah splošne nauke. Trebuh sicer vsako jed v se vzame, vender pa pomisli, de so nektere jedi bolj zdrave od druzih; torej bodi pre- vidin per jedi, ako ti je zdravje ljubo (Brentano). 19. Kakor se. divjina že po okusu lahko spozna in razloči od druziga mesa, ravno tako tudi razumen človek lahko spozna in razloči resnico od laži (Brentano). 20. V greškitn: . .. „ skušen človek mu poverne a . Spreden človek s svojimi zvijačami žalost in škodo napravlja, skušen človek pa jo odverne, in zvijač sam v jamo pade, ktero je drugim skopal (Brentanoj. 21. Ženska rada v zakon vzame vsaciga moža, kteri jo snubi; ti pa bodi pre- vidin, de si dobro zbereš (Brentano). 22. Ženska, če ima zraven telesne lepote tudi dobro serce, osrečuje svojiga [ moža, in mož ima nad njo vse, kar si le želeti more (Brentano). 23. Hiša brez gospodinje je kakor vert brez plotu, na kteriga lahko vsakteri pride in kaj pokrade. Mož, ki nima žene, mora vse domače reči svojim hlapcam in deklam zaupati, kteri le bolj za se skerbe, kakor pa za hišo; j zatorej hiša boža, in gospodar zdihuje zavoljo zgube svojiga premoženja (Bren¬ tano). 24. Kdor nima domačije, zato ko nima žene, okrog po svetu lazi in ostaja, | Sirahove Bukve 37. 593 XXXVII. Poglavje. Marsikdo je le po imenu prijatel; ne pozabljaj svojiga zvestiga prijatla; ne po¬ svetuj se z vsakim človekam; perdobi si dobro serce ; prosi Boga, de te vodi po pravim potu; jezik lahko veliko dobriga ali pa hudiga napravi; moder človek je ljudem v veliko srečo; bodi zmeren v jedi in pijači. 1. Sleherni prijatel poreče: Tudi jez sim prijaznost sklenil; pa nekteri prijatel je le po imenu prijatel. Ni li to žalost do sinerti, 2. ako se tovarš in prijatel v sovražnika spreoberne? 3. O hudobna prederznost! od kod si se vzela, de zemljo s svojo hudobijo in zvijačnostjo po¬ krivaš ? * l ) 4. Marsikteri tovarš se raz¬ veseljuje s prijatlam, ako se temu dobro godi; ob času nadloge pa bo njegov zopernik. 5. Marsikteri tovarš zavoljo trebuha 2 ) miluje prijatla, in prime za škit zoper sovražnika. 3 ) 6. Ne pozabljaj v svojim sercu svojiga prijatla, in spomni se ga v svoji premožnosti. 7. Nikar se ne posvetuj s tem, kteri te zalezuje, in per- krivaj svoje namene njim, ki so ti nevošljivi. 8. Vsaki tak svetovavec da sicer svet; tode je svetovavec v svoj dobiček. 9. Vari se svetovavca; zvedi poprej, kakošno potrebo de ima; zakaj on morebiti nase misli. 10. On bo morebiti kol v zem¬ ljo zabil, in ti poreče: 11. Tvoja pot je dobra; 4 ) in bo tebi nasproti stal in gledal, kaj se ti bo pergodilo. 12. Le posvetuj se 5 ) (zastran svetosti s človekam, ki vere nima; in s krivičnikam zastran pravice; in) z ženo zastran nje spodle- zovavke; z boječim zastran voj¬ ske; s kupcam zastran kupčije; s kupovavcam zastran prodaje; kjer ga noč vjame; on je ženskimu spolu tako nevaren, kakor ropar zlatu in srebru. — Sirah perporoča tukaj zakon ko pomoček zoper mnogo dušno in telesno škodo. 1. Od kod je tvoj začetek, de zemljo s hudobijo in goljufijo pokrivaš? V greškim: „0 hudobna misel! od kod si se pervalila, de zemljo z zvijač¬ nostjo pokrivaš “? Kako morejo ljudje tako hudobni biti, de s hinavsko pri¬ jaznostjo svojiga bližnjiga goljufajo! 2. zavoljo trebuha t. j., zato, ker mu obožani prijatel nič več ne more jesti in piti dajati. 3. „prime za škit“, t. j., brani svojiga prijatla sovražnikov, le „ zavoljo tre- buha“, le zavoljo lastniga dobička, le iz samopridnosti. 4. on ti bo zaveral, ali ti svetoval pot, ki je polna zaderžkov, in vender po¬ reče: „Tvoja pot je dobra“ (11. v.), že prav ravnaš. 5. Naslednje besede do 15. verste govori Sirah posmehovaje, namreč: posvetuj se“ s takimi in s takimi, in boš že vidil, kaj se ti bo zgodilo, kako hudi nasledki te bodo zadeli! — Sveti pisavec tedaj s tem uči , de se nikal¬ ne posvetuj s takimi, ki zavoljo svoje nevednosti ali pa hudobniga serca ali ne morejo ali pa nočejo dobriga sveta dati. 594 Sirahove Bnkve 31. z nevošljivim človekam zastran hvaležnosti; 6 ) 13. s hudobnežem zastran po¬ božnosti ; z nesramnežem zastran sramožljivosti; s kmetovavcam zastran vsakoršniga dela; 14. z delavcam na leto naje¬ tim zastran tega, kar ima v letu dodelati; z lenim hlapcam zastran veliko dela:— s temi se nikdar ne posvetuj; 15. ampak vedno se derži sve- tiga moža, kteriga poznaš, de je bogaboječ, 16. kteri je enih misel s teboj, in kteri s teboj žaluje, ako se v temi spotakneš. 17. Preskerbi si serce, ktero ti prav svetuje; zakaj za te ni nič dražjiga. 7 ) 18. Duša (svetiga) moža vča¬ sih bolj pove resnico, kakor se¬ dem čuvajev, 8 ) ki na visokim stoje, in okoli gledajo. 9 ) 19. In per vsirn tem prosi Naj- višiga, de tvoje stopinje po res¬ nici vodi. 20. Pred vsimi deli naj hodi resnična beseda 10 ) pred teboj, in pred vsakim djanjem terden svet. 21. Hudobna beseda serce spa¬ či, 11 ) iz ktere štiri reči izvirajo: dobro in hudo, življenje in smert; 12 ) in jezik nad njimi vedno gospo¬ duje. 13 ) Marsikdo je premeten, druge učiti, sam sebi pa ni v prid. 14 ) 22. (Marsikdo je premeten, veliko drugih podučiti, in tudi sam sebi pomaga.} 23. Kdor zvito govori, je so¬ vražen ; on je v vsih rečeh ogo¬ ljufan; l5 ) 24. Gospod mu ni dal gnade, in vse modrosti mu pomanjkuje. 25. Moder je tisti, kdor je sam sebi moder; in sad njegove modrosti je hvale vreden. 26. Moder mož svoje ljudstvo uči, in sad njegove modrosti je stanoviten. 27. Moder mož je poln blago¬ slova; 16 ) in kteri ga vidijo, ga hvalijo. 6. „zastran hvaležnosti'' 1 , t. j., zastran hvaležne, delavne ljubezni. 7. Perdobi si dobro serce, pravo, strasti čisto vest; ona ti bo naj boljši svet dajala. 8. Nepopačena vest svetiga moža, po kteri Božji glas govori, mu bolj gotovo povč resnico, kakor veliko učenih učenikov. 9. V Palestini so imeli na gričih stolpe (turne), na kterili so bili noč in dan čuvaji, kteri so vpili, ako so se roparji ali sovražniki mestu in vasem bližali. Tukaj pomenijo „čuvaji u učenike in svetovavce (Brentano). 10. Pred vsakim imenitnim delam in opravilam vprašaj za dober svet. 11. Hudoben svet lahko oberne serce v hudo. 12. Svetovavec lahko napravi s svojim govorjenjem dobro in hudo, življenje in smert. 13. jezik premore napraviti veliko dobriga ali pa tudi hudiga, kakor si ga že človek obrača ali v dobro ali v hudo. 14. Taki so bili farizeji, namreč v vsih rečeh premeteni in učeni, pa niso obra¬ čali sebi v prid, kar so druge učili. 15. Prekanjeniga modrijana ljudje sovražijo; s svojim zvitim govorjenjem sam sebi škodva, ker se s tem ob čast in poštenje perpravi. 16. Modriga moža ljudje blagoslavljajo, mu vse do^ro vošijo. Sirahove Bukve 31. 38. 595 28. Človekovo življenje ima odštete dni; Izraelovih dni 17 ) pa je brez števila. 29. ’Moder človek si med svo¬ jim ljudstvam čast perdobiva, in njegovo ime bo vekomaj živelo. 30. Sin! skušaj svojo dušo 18 ) v svojim življenji; in ako je hu¬ dobna, ji obiasti ne dajaj; . 31. zakaj vsim ni vse dobro, in vsaki duši ne dopade vsaka reč. 19 ) 32. Per nobeni pojedini ne bodi samogolten, in ne segaj po vsa¬ kim jedilu; 33. zakaj po mnozih jedilih pride bolezen, in požrešnost na¬ pravi kolero. 34. Zavoljo pijanosti jih je že veliko pomerlo; kdor pa je tre¬ zen, si življenje daljša. XXXVIII. Poglavje. Dolžnosti do zdravnikov in do mertvih. Pismarji potrebujejo veliko časa, in ne smejo imeti veliko družili opravil, de si učenost perdobijo; rokodelci so vsi v svoje umetniške dela zamišljeni, torej se ne morejo z učenostjo pečati. 1. Spoštuj zdravnika zavoljo potrebe; * 1 ) zakaj Najviši ga je vstvaril. 2 ) 2. Vsako zdravilo je namreč od Boga, on pa od kralja pla¬ čilo prejema. 3 ) 3. Umetnost zdravnika k ča¬ sti povzdigne, in mogočni ga hvalijo. 4. Najviši je iz zemlje zdra¬ vila vstvaril, in razumen človek jih ne studi. 5. Ni li bila grenka voda po lesu posladkana, 2. Mojz. 15, 25. 6. de so ljudje tacih reči moč spoznali? 4 ) In Najviši je ljudem vednost dal, de naj bi ga v nje¬ govih čudežih častili. 7. Z njimi 5 ) on ozdravlja in bolečine zmanjšuje; lekarnikar sladke zdravila dela, zdravilne mazila napravlja, in njegoviga dela ni konca ne kraja. 8. Zakaj mir Božji 6 ) je nad zemljo. 9. Sin! ne zaničuj sam sebe v svoji bolezni, 7 ) ampak Gospoda prosi, in on te bo ozdravil, iz. 38, 2. i. d. 10. Odverni se od greha, in 17. Modri sicer umerje, Izraelovo ljudstvo pa, ki ga je on učil z besedo in z zgledi, ne umerje ž njim. Ljudje se od roda do roda s hvaležnostjo spomi¬ njajo naukov, ki jih je modri dajal. Zgled tega imamo ravno nad Siraham, ker se njegove podučile bukve z velikim duhovnim pridam berejo že delj ko dva tavžent let (Brentano). 18. Spoznavaj hudo nagnjenje svoje duše. ^ ' ' 19. Perzadevaj si tedaj tako živeti, de svojo časno in večno srečo dosežeš. 1. „zavoljo potrebe t. j., ker njegove pomoči potrebuješ. 2. Najviši ga je v to namenil, de ti v bolezni pomaga. 3. zdravnik od kralja plačilo prejema, de uboge zastonj ozdravlja. 4. kakoršno je imel uni les, s kterim je bil Mojzes grenko vodo posladil. 5. s čudovitimi ozdravilnimi močmi, ktere je Bog nekterim stvarem 'dal. 6. dar Božji, obilne zdravila, ki jih Bog daje. 7. ne bodi nemaren. Nekteri pa: ne obupaj. 596 Sirahove Bukve 38. poravnaj svoje dela, in svoje serce očisti vsaciga greha. 11. Daruj dišave in čisto moko v spomin, 8 ) tvoja daritev bodi mastna, 9 ) in pokliči zdravnika; 12. zakaj Gospod ga je vstva- ril; 1 °) ne pušaj ga od sebe, dokler njegove pomoči potrebuješ. 13. Pride namreč čas, 11 ) ko boš njim 12 ) prišel v roke. 14. Oni pa bodo Gospoda pro¬ sili, de naj jim da počitek in zdravje za njih službe voljo. 13 ) 15. Kdor greši pred očmi svo- jiga stvarnika, bo prišel zdrav¬ niku v roke. 16. Sin! objokuj merliča, in začni se jokati, kakor ko bi se ti bilo nekaj prav hudiga pergo- dilo. Po navadi pokri njegovo truplo, in ne pušaj v nemar nje- goviga pokopa. 17. (Zavoljo raznašanja pa) britko žaluj za njim (en dan), in potlej svojo žalost utolaži; 14 ) 18. žaluj pa en dan ali dva po njega vrednosti zavoljo oprav¬ ljanja. 19. Zakaj žalost smert pospeši, in moč oslabi, (in serčna žalost vrat ukloni.) 15 ) Preg. 15,13: 17, 22. 20. Žalost ostane v samoti, in reveževo življenje 16 ) je kakor njegovo serce. 21. Svojiga serca ne vdajaj žalosti, ampak odganjaj jo od sebe; in spominjaj se poslednjih reči. 17 ) 8. de se te Bog spomni in ti pomaga. — Od „ daritve v spomin a je govorjenje 3. Mojz. 2, 1. 2. — Bolnimu kristjanu keršanska vera enake nauke daje. Brez odlašanja naj prejme svete zakramente, naj zaupa v neskončno zaslu- ženje Jezusa Kristusa, ki je edina spravna daritev, in naj se poterduje v poterpežljivi stanovitnosti z molitvijo in vdanostjo v Božjo voljo. 9. „bodi mastna bodi Bogu prijetna; v greškim je še perstavljeno: v kakor ko bi ti bilo umreti “. Po daritvi, ki je znamnje skesaniga serca, se z Bogam spravi, vdaj se popolnama v njegovo sveto voljo, in voljno sprejmi iz njegove roke tudi smert, ako ti jo pošlje (Brentano). 10. Gospod ga je postavil tebi v pomoč. 11. in ta čas je v bolezni. 12. „ko boš njim a , namreč zdravnikam v roke prišel. 13. Judovski zdravniki so bili tudi duhovni, in so dobro spoznali, de je člo¬ veška umetnost preplitva, ako jih per ozdravljanji bolnikov Bog ne vodi, in zdravilam moči ne daje; zatorej so molili in prosili Gospoda, de naj da bolnikam počitek, polajšanje in zdravje po njih, namreč po zdravnikov per- zadevanji (Brentano). 14. De te ne bodo ljudje raznašali, se derži navadnih šeg zastran žalovanja za mertvimi; po preteklih dneh žalovanja pa svojo žalost utolaži, ker je škod¬ ljiva zdravju. — Judje so po navadi sedem dni žalovali po mertvih (glej zgor. 22, 13.), včasih pa tudi trideset dni, ako so jim bili ranjki posebno dragi (4. Mojz. 20, 29: 5. Mojz. 21, 13: 34, 8.). Sirah govori v ti in v naslednji versti od žalovanja pervih dveh dni, ko so namreč Judje neprene- hama jokali, se postili, in se po prahu valjali (Brentano). 15. Ako bi delj časa tako nezmerno žaloval, bi s tem svojimu zdravju škodval, bi lahko zbolel in prezgodej umeri (Brentano). 16. Ako se žalovavec od ljudi odloči, in se v samoti žalosti vda, mu je še bolj škodljiva in nevarna; „ reveževo življenje C£ , t. j., življenje njega, ki žaluje. 17. S tem se tolaži, de mora vsak umreti, in de boš mogel tudi ti umreti. Sirahove Bnkve 38. 22. Nikar ne pozabljaj: zakaj od tod ni veniitve; 18 ) njemu ne boš nič pomagal, sam sebi pa boš škodoval. 23. Spominjaj se moje sodbe; 19 ) zakaj ravno taka bo tvoja: vče- rej meni, dans tebi! 24. Kadar merlič počiva, daj tudi spominu vanj počivati; 20 ) to¬ laži ga pa, kadar gre duh iz njega. 21 ) 2. Kralj. 12, 21. 25. Pismarjeva modrost pokoja potrebuje, 22 ) in kdor ima malo opravkov, 23 ) si modrost perdo- biva. S kakošno modrostjo bo napolnjen on, 26. ki za drevo derži, ki se s šibo baha, z ostnam vole goni, in se s takimi deli peča, in ve le od telet govoriti? 27. On je le v to zamišljen, kako bi brazde delal, in njegova skerb je, krave pitati. 28. Tako tudi vsaki umetnik in zidar, 24 ) ki dela noč in dan, ki pečatnike izrezuje, in si per- zadeva, vsakoršne podobe napra¬ viti; on le v to misli, kako bi podobne podobe napravil, 25 ) in s pridnostjo svoje delo dokonča. 597 29. Ravno taka je s kovačem, ki sedi per naklu, in misli, kako bo železo koval. Ognjena sopa- rica mu meso perpeka, in on se z vročino peči vojskuje. 30. Ropotanje kladva njegovo uho gluši, in njegovo oko je obernjeno proti podobi, po kteri posodo dela. 31. On svoje serce obrača le v dokončanje dela, in njegova pridnost ga popolnama ozaljša. 26 ) 32. Ravno tako tudi lončar sedi per svojim delu, in verti kolo z nogami; on je zavoljo svojiga dela vedno v skerbi, in njegovo delo ima svoje število. 33. S svojo roko glino upo- dobuje, in pred svojimi nogami krivi svojo moč. 27 ) 34. On na to misli, de posodo dobro pocini, in skerbno peč očedi. 35. Vsi ti se na svoje roke 28 ) zanašajo in sleherni je v svoji umetnosti moder; 36. brez vsili teh se mesto ne more sozidati, 37. in v njem ne prebivati, tudi ne okoli hoditi; v srenji pa se ne povzdignejo, 29 ) 18. Spomni se, de ga z žalovanjem ne boš na ta svet nazaj perklical. 19. Te besede piše Sirah, kakor de bi jih merlič govoril. — Nekteri pa berejo: ^njegove sodbe u , namreč ranjciga usode ali pergodila. 20. Kadar merlič v miru počiva, jenjaj po njem žalovati. 21. Kadar umira, ga tolaži, in mu pergovarjaj. — V greš ki m: ^zavoljo njega se tolaži, ker se je njegova duša od tod ločila C( . 22. Učenik, duhoven, sodnik potrebuje pokojniga časa, de si potrebno modrost in učenost perlastuje. 23. Kdor ni raztresen z vnanjimi in takimi opravki, ki so njegovimu namenu nasprotni. 24. Ravno tako tudi si umetniki in rokodelci ne morejo perlastiti modrosti in učenosti, ki jo imajo učeniki, duhovni, sodniki, zdravniki i. d. 25. „misli li , kako de bi pervotni podobi podobne podobe napravil. 26. t.j., on delo, kteriga je poprej na debelo izdelal, potem še natanko dodeluje. 27. Nekteri: in s svojimi nogami tlači terdo glino, ter se krivi z zivotam ^. 28. r na svoje roke u , na svojo umetnost se zanašajo. 29. Rokodelci in umetniki sicer svoje opravila umejo, in so človeški družbi 598 Sirahove Bnkve 38. 39. 38. na sodnjim sedežu ne sede, sodnjih postav ne umejo, tudi pravstva in pravice ne spravljajo na dan, in niso izurjeni v pre¬ govorih ; 39. ampak oni ugotavljajo časne stvari 30 ) in njih skerb je per umetniškim delu; v to svojo dušo vdajajo, postavo Najvišiga pa le memo grede preiskujejo. 31 ) XXXIX. Poglavje. Modri se peča s preiskovanjem resnice in postave Božje; Bog- je časti in hvale vreden v svojih delih; stvari Božje so dobre, in v prid teknejo njim, ki jih prav obračajo, grešnikam pa so v kaznovanje. 1. Modri modrost vsih starih preiskuje, in preroke premišljuje. ‘) 2. On hrani govorjenje slo¬ večih. mo'ž, in. pomen njih prego¬ vorov pretehtuje. 3. On skrivnosti pregovorov preiskuje, in se peča s tem, kar je skritiga v prilikah. 4. On služi med mogočnimi, in se pred vladarjevim obličjem perkazuje. * 1 2 ) 5. Po deželah ptujih narodov hodi; zakaj on hoče dobro in hudo med ljudmi skušati. 3 ) 6. Svoje serce daje, de o zoru čuje per Gospodu, kteri ga je vstvaril, in moli pred obličjem Najvišiga. 4 ) 7. On odpera svoje usta v molitvi, in zavoljo svojih grehov prosi. 8. Ako pa veliki Gospod hoče, ga napolni z duham razumnosti; 9. in on govore svoje modro¬ sti kakor dež izliva, in Gospoda v molitvi hvali; 10. in on se ravna po njego¬ vim svetu ino nauku, in se po¬ svetuje v njegovih skrivnostih. 11. On razglasuje poduk svo- jiga nauka, in se hvali postave Gospodove zaveze. 12. Veliko jih hvali njegovo modrost, in ona ne bo nikdar pozabljena. 13. Njega spomin ne bo zginil, in po njegovim imenu se bo od roda do roda popraševalo. potrebni; predpostavljeni, učeniki, duhovni, sodniki pa ob enim ne morejo biti. 30. oni se le s pozemeljskimi rečmi pečajo. 31. V greškim: ... ,,delu ; ne pa on, ki svojiga duha (svoje dušne moči) napenja, in postavo Najvišiga premišljuj e Ci . Rokodelci naj ostanejo vsakteri per svojim delu, možje pa, ki se učenosti vdajo in postavo Mojzesovo pre¬ mišljujejo in preiskujejo, so v viši službe poklicani (Brentano). 1. Sirah tukaj dokazuje, de je opravilo modriga človeka vse drugačno, kakor umetnikov in rokodelcov, od kterih je bilo v poprešnjim poglavji govorjenje; modri se namreč peča s preiskovanjem resnice in postave Božje, in se vsih perpomočkov poprijema, de bi svoj namen dosegel. 2. Modri pride v službo k vladarjem in kraljem. Gl. 1. Mojz. 41, 47. Dan. 1, 4. 20: 2, 48. (Brentano). 3. Modrijani na Jutrovim so radi po svetu hodili, de so si mnozih skušenj nabirali (Brentano). 4. Kdor si za modrost perzadeva, zjutrej zgodej vstaja, ter po goreči molitvi svoje serce k Bogu povzdiguje, in ga pomoči prosi (Brentano). Sira Iiove 14. Njegovo modrost bodo na- . rodi perpovedovali, in njegovo hvalo bo srenja oznanovala. 15. Ako per življenji ostane, bo viši ime zapustil, kakor tav- žent druzih j ako pa gre (krnalo) počivat, mu bo tudi pomagalo. 5 ) 16. Se se hočem sam seboj posvetovati, de še kaj povem j zakaj z gorečnostjo sim napol¬ njen. 6 ) 17. (Ona glasno govori:) Po¬ slušajte me, vi otroci Božji! in obrodujte sad kakor roža, 7 ) ob potokih zasajena. 18. Kakor Liban dajajte pri¬ jeten duh. 8 ) 19. Cvetite kakor lilija, in da¬ jajte duh in lepo zelenite, in pojte hvalno pesem, in slavite Gospoda v njegovih delih. 20. Poveličujte njegovo ime, in hvalite ga z glasam svojih ust, in s pesmimi ustnic in s citrami, in takole govorite per hvaljenji: 21. Vse Gospodove dela so prav dobre. 1. Mojz. i, 31. Mark. 7, 37. Bukve 39. 599 22. Na njegovo povelje je stala voda kakor kup, in na besedo njegovih ust kakor v vodnim ko¬ ritu. 9 ) 1. Mojz. 8, 3. 23. Zakaj po njegovim povelji se zgodi, kar mu dopade, in v njegovi pomoči ni pomanj¬ kanja. 24. Dela vsiga mesa 10 ) so pred njim, in njegovim očem nič ni skritiga. 25. Od vekomaj do vekomaj vidi vse, in nič ni čudovitniga v njegovih očeh. 26. Ne sme se reči: Kaj je to, ali kaj je uno? zakaj vse bo ob svojim času preiskano. * 11 ) 27. Njegov blagoslov se kakor reka razliva. 28. Kakor je potop napojil zemljo, tako bo prišla njegova jeza nad narode, ki ga niso iskali, 'l. Mojz. 7, 11. 29. Kakor je vode v sušo spre¬ menil, in zemljo usušil, de jim je pota po svojih potih vravnal: tako imajo grešniki spotikljej po njegovi jezi. I2 ) 2. Mojz. 14, 21. 5. ako pa zgodej uraerje, mu njegovo dobro ime — njegova slava — še na svetu med ljudmi ostane. 6. V greškim: ... „zakaj poln sim kakor polna luna 11 , t. j., poln sim go¬ rečih želja, ker bi rad s svojim ukam temo — nevednost — razsvetlil, kakor razsvetljuje polna luna terdo noč (Brentano). 7. »Ona“, namreč modrost glasno govori; »obrodujte sad“, cvetje, t.j., raz¬ širjajte prijeten duh lepih čednost, kakor ga razširja roža. 8. Gora „ Liban 11 razširja prijeten duh, ker ondi raste veliko smolnatiga, diše- čiga drevja. Lepi duh je podoba čednosti. 9. Na Božje povelje se je razdelila voda, in je stala kakor zid, ko so Izra¬ elci šli skozi rudeče morje in skozi Jordan. 10. »Dela vsiga mesa“, t. j., vsih ljudi. 11. »zakaj vse" se bo ob svojim času razumelo. V greškim: »zakaj vse je v svoj namen vstvarjeno 11 , in sicer v dober namen, če ravno tega namena zdaj še ne spoznamo. . 12. »de jim je“, namreč Izraelcam, ko so hodili iz Egipta, »pota .. t. d.; „tako“ nasproti „ imajo grešniki" i- t. d. Pomen: Bog vodi piavične po svojih potih, ter jih varuje, grešnike pa puša po svoji pravični jezi, njim v kazen, de se spotikajo, to je, v mnoge nesreče padajo. 600 Sirahovfe Bukve 39. 30. Kakor je bilo od začetka za dobre dobro vstvarjeno, tako za prehudobne (dobro in) hudo. 13 ) 31. Cioveškimu življenju so- sebno potrebne reci so: voda, ogenj in železo, sol, mleko in pšenični kruh 14 ) in med in grojzdje in olje in oblačilo. Zgor. 29, 28. 32. Vse to tekne svetim lju¬ dem k dobrima, hudobnežem in grešnikam pa k hudimu. 15 ) 33. So duhovi, ki so v maše- vanje vstvarjeni, in s svojo to¬ goto terpljenje zvišujejo; 16 ) 34. ob času pokončevanja svojo moč pokažejo, in utolažijo serd njega, ki jih je vstvaril. 35. Ogenj, toča, lakota in smert, vse to je vstvarjeno za maše vanje. 36. Zobje zverin in škorpijoni in kače in meč se mašujejo nad hudobnimi v pokončanje. 37. One se njegovih ukazov ve¬ sele, in so na zemlji perpravljene, kjerkoli jih potrebuje, in kadar pride njih čas, zapovedi ne pre¬ lomijo. ,7 ) 38. Zatorej sim bil že od za¬ četka poterjen, in sim preudarjal in premišljeval in pisano zapu¬ stil. 18 ) 39. Vse dela Gospodove so dobre, in vsako delo on ob svo¬ jim času daje. 19 ) l. Mojz. l, 31. Mark. 7, 37. 40. Ne sme se reči: To je slabši, kakor to; zakaj vse se poterdi ob svojim času. 20 ) 41. Torej zdaj z vsim sercam in z ustmi hvalite in častite ime Gospodovo. 13. To je red na svetu. Dobrim naj se godi dobro, hudobnim pa hudo (po latinski prestavi: n dobro in hudo “). 14. ^pšenični kruh “, t. j., kruh sploh. 15. Vse te v 31. versti naštete stvari pobožnim ljudem k dobrimu služijo, ker jih prav, po volji Božji, obračajo in zmerno vživajo; hudobnim pa služijo k hudimu, ker jih napčno obračajo, in nezmerno vživajo (Brentano). 16. Hudobni duhovi so odločeni v kaznovanje grešnikov, oni so šiba v pravični’ roki Božji, s ktero Gospod hudobne tepe. Nekteri mislijo, de „duhovi u tukaj pomenijo „ viharje K , s kterimi Bog večkrat ljudstvo kaznuje. 17. „0ne“, t.j., zgorej imenovane stvari — šibe v roki pravice Božje — ročno in urno spolnujejo Božje povelje; — „njih čas 11 , hudobne kaznovati; — „zapovedi ne prelomijo “, t. j., se ne ustavljajo Božjimu povelju, ampak ga natanko dopolnujejo. 18. : ,sim bil že od začetka ko se je bilo preganjanje Izraelcov začelo (l.Makab. 1,12.), „poterjen“ v veri svojih očetov, ker sim se bil prepričal, de je neskončno modri in dobrotljivi Bog dobrim vse dobro odločil, in de se bodo ob svojim času vse stvari maševale nad hudobneži. Te resnice sim pre¬ udarjal in premišljeval, in sim jih tudi v teh bukvah zapisane zapustil, de se tudi drugi ž njimi poterdujejo v veri (Brentano). 19. „Vse Gospodove dela vse naredbe, so dobre in perpravne v dosego Božjih namenov, in Gospod vse ob svojim času napravlja, de svoj sveti namen do¬ seže (Brentano). 20. Človek ne spozna s svojo plitvo pametjo Božjih uaredb per vladanji vsiga sveta, torej jih ne sme pretehtovati in grajati. Marsikaj se človeku zdi slabo in škodljivo, ob svojim času pa se poterdi ko dobro, ker ljudem služi k po- boljšanju in zveličanju. Vojske, bolezni, lakota in druge nadloge nas bolj budijo Bogu služiti, kakor mir, zdravje, obilnost in sreča (Brentano). Sirahove Bukve 40. 601 XL. Poglavje. Mnoge nadloge tarejo sleherniga človeka na tem sveta; krivično blago nima teka; nektere reči so boljši od druzih; strah Gospodov je boljši, kakor vse; vari se beračevanja ii 1. Veliko težav je vsirn lju¬ dem persojenih, in težek jarem leži nad Adamovimi otroci od dne njih rojstva do dne njih po¬ kopa v mater vsih ljudi. 2. Njih misli in skerbi serca so obernjene v premišljevanje pri¬ hodnosti in v dan smerti, 3. od njega, ki sedi rta ča¬ stitljivim sedežu, do tega, ki je v prah in pepel ponižan; 4. od njega, ki je oblečen v višnjevo oblačilo in nosi krono, do tega, ki je pokrit s hodnikam. Serd, ljubosumnost, nepokoj, ne¬ stanovitnost in strah pred smertjo, vedna jeza in prepir,') 5. in še celo ob času počitka v spavnici moti ponočno spanje njegove misli. 6. Malo, ali skorej nič ne po¬ čiva, in v spanji mu je, kakor v dan skerbi. 1 2 ) 7. On se straši dozdevkov polizovanja po hišah. svojiga serca, kakor kdor je v dan boja ubežal. Kadar vstane, in se najde v varnosti, se čudi praznimu strahu. 3 ) 8. Tako se godivsiinu mesu od človeka do živine; grešnika pa sedmerno zadeva. 4 ) 9. Zraven tega pa še smert, prelivanje kervi, prepir in meč, stiskanje, lakota in zateranje in Šibe: Zgor. 39, 35. 36. 10. vse to je napravljeno za hudobneže, in zavoljo njih je bil prišel potop. 11. Vse, kar je iz zemlje, se poverne v zemljo, kakor se vse vode v morje vračajo. Spod. 41,13. Pridig. 1, 7. 12. Vsaka podkupnina in kri¬ vica preide; 5 ) zvestoba pa ostane vekomaj. 13. Premoženje krivičnih po- salme kakor potok, in se pozgubi kakor velik grom v dežji. 6 ) 1. Sleherniga človeka — od kralja do berača — stiskajo mnoge nadloge, britkosti in težave. Mnoge strasti: v serd, ljubosumnost“ (nekteri prestavljajo: „nevošljivost“ ) i. t. d. se polastujejo njegoviga serca, in ga delajo nepokoj- niga (Brentano). 2. On je v sanjah (po noči) ravno tako poln nepokojnih skerbi, kakor po dnevu. — V greškim: . . . „kakor ob času čuvanja t. j., on ima nepo- kojno spanje, kakor čuvaj v svoji čuvajnici, ki se neprenehama ves pre¬ plašen — prebuja, ker se mu sanja, de se sovražnik bliža (Brentano). 3. „ Kadar vstane “ t. j., ko se zbudi, in vidi, de je ves varen na svoji po¬ stelji, se čudi, de so ga prazne sanje tako zelo strašile (Brentano). 4. „vsimu mesu a , t. j., vsim živim stvarem. — Naslednji zlegi zadevajo vse žive stvari, tolikanj hujše pa grešnike, ker so ti zlegi nasledki ali kazni njih hudobij (Brentano). . 5. ^podkupnina 11 , t. j., dar, s kterim se dajo krivični sodniki podkupiti, in krivično premoženje nima teka; kakor dobljeno, tako tudi zgubljeno (Bren¬ tano). 6. Kakor se hudournik (suhelj), ki po kaki plohi perversi, v pesku naglo po- Sirahove Bnkve 40. 602 14. Kadar on svojo roko od- pera, se veseli; tode poslednjič hudodelniki vender le skopernijo. 7 ) 15. Mlajši hudobnih ne poga- njajoveliko odrastikov; zakaj neči¬ ste korenine verhskale ropotajo. 8 ) 16. Trava, ki per vsaki vodi in ob kraji reke raste, se izruje poprej, kakor vsa druga trava. 9 ) 17. Dobrotljivost je oblago- darjena kakor vert, in usmiljenje ostane vekomaj. 10 ) 18. Življenje zadovoljniga de¬ lavca je posladkano, in v njem zaklad najdeš. 1 ') 19. Otroke roditi in mesta zi¬ dati, ime ohrani; ali poštena žena se še viši ceni. 12 ) 20. Vino in muzika serce raz¬ veseljujete; več ko oboje pa je ljubezen do modrosti. 13 ) 21. Pišali in brenklje delajo prijeten glas; čez oboje pa je prijazno govorjenje. 22. Po prijetnih in lepih rečeh tvoje oko hrepeni; več kakor to pa so zelene setve. 23. Prijatel in tovarš si v sili pomagata; bolj kakor oba pa mož in žena. 24. Bratje si ob času nadloge pomagajo; bolj ko oni pa reši usmiljenje. M ) 25. Zlato in srebro' je nogam podloga; čez oboje pa je dober svet. 15 ) suši, in grom hitro potihne: ravno tako naglo zgine po krivici perdobljeno premoženje (Brentano). 7. „on“, namreč krivični sodnik, z veseljem odpera svojo roko, ko darove prejema; tode taki krivični sodniki bodo z zemlje potrebljeni. 5. Mojz. 16, 19: 27, 25. (Brentano). 8. „zakaj nečiste “, trohle korenine ropotajo verh proda, ker jih je solnce po¬ sušilo. Pomen te verste: Otroci hudobnih staršev ne bodo imeli dobrih otrok. Kakor iz slabe, že trohle korenine ne zraste zdravo, dobro drevo: ravno tako tudi iz slabih, spačenih, hudobnih staršev ni upati dobrih otrok, ker se že po rojstvu njih spačenosti navzamejo, in od njih lepe zreje ne prejemajo (Brentano}. 9. V greškim je namesti besede „trava“ beseda: ayd (ahei), to je egiptov¬ ska beseda, ki pomeni visoko, debelo travo, ki ob reki Nilu raste, in ki jo imajo Egipčani za kurjavo. Pomen: Trava v močvirji hitro zraste, in bo po¬ prej pokošena, posušena in sežgana, kakor druga trava na senožetih: ravno tako se godi hudobnežem, oni namreč hitro zrastejo, t. j., naglo obogatijo s krivičnim blagam, pa bodo toliko poprej pokošeni, potrebljeni in pokončani (Brentano). 10. Hudobnežem nasproti (v. 15.) pa bo dobrotljivi in usmiljeni človek oblago- darjen z dobrimi otroci, enako lepimu vertu, v kterirn raste obilno dobriga sadniga drevja (Brentano). 11. „v njem“, namreč v življenji zadovoljniga. V greškim: »Življenje zado¬ voljniga in delavniga človeka je sladko (prijetno), oba pa preseže on, ki zaklad najde“, t. j., ki si brez posebniga truda veliko bogastva perdobi, s kterim lahko veliko dobriga stori, ako ga prav obrača (Brentano). 12. Poštena, dobra žena je več vredna, kakor slava, ki si jo kdo perdobiva, ako ima veliko otrok, in če mesta zida. 13. Duhovno veselje, ki ga kdo iz modrosti — iz čednosti vživa, je več vredno, in je bolj stanovitno, kakor vse počutno in posvetno veselje (Brentano). 14. „usmiljenje“, ki ga drugim skazujemo, in ki nam pomoč Božjo naklanja- 15. Kdor ima veliko zlata in srebra, stoji na terdnih nogah, tode dober svet je včasih več vreden, kakor zlatč in srebra (Brentano). 603 Sirahove Bukve 40. 41. 26. Bogastvo in moč serce po¬ vzdigujete; čez oboje pa je strah Gospodov. 16 ) 27. Gospodovimu strahu nič ne pomanjkuje, in kjer je on, ni treba druge pomoči iskati. 28. Gospodov strah je kakor oblagodarjen vert; on je lepši ozaljšan, kakor vse. 17 ) 29. Sin, vari se beračevanja, dokler živiš; zakaj boljši je umreti, kakor beračiti. 18 ) 30. Človek, ki se na ptujo mizo ozera, v svojim življenji ne misli na svoj živež; zakaj on svoj život s ptujo jedjo redi. 19 ) 31. Zučeni in modri mož pa se tega varuje. 32. Neumnežu se revšina v ustih sladka zdi; 20 ) tode v nje¬ govim trebuhu bo ogenj gorel. 21 ) XLI. Poglavje. Smert je silno grenka njim, ki srečo in veselje tega sveta vživajo; siromakam, starim, nepoterpežijivim pa je ljuba; ne boj se smerti, saj je Bog vsaciga v smert obsodil; otroci hudobnih staršev, ki pravo vero zapustijo, so tudi hudobni; gorje takim, ki so pravo vero zapustili; skerbi za svoje dobro ime; sramuj se slednjiga hudiga djanja. 1. O smert! kako grenak je tvoj spomin človeku, kteri svojo srečo v premoženji ima; 2. možu, ki v miru živi, kte- rimu v vsih rečeh po godu gre, in kteri še zamore jesti. 1 ) 3. O smert! kako ljuba je tvoja sodba revniinu človeku, in njemu, ki peša v močeh; 4. starimu, in njemu, ki mora za vse skerbeti; malovernimu, ki zgubi poterpežljivost. 16. Bogastvo in telesna moč dajete človeku serčnost, še bolj pa dela človeka serčniga strah Gospodov — sveta vera v Boga. Glej zgodbe Makabejcov (2. Mak. od 2. do 11. pogl.) (Brentano). 17. Bogaboječnost — sveta vera — je podobna lepimu vertu, ki je poln dobriga sadja; ona človeka zaljša z naj lepšimi čednostmi, in mu donaša naj veči dobičke (Brentano). 18. ker beračevanje zapeljuje človeka v mnoge hudobije. 19. V greškim: ... „ozera, ima življenje, ki ni vredno imena življenje; on s ptujo jedjo ognuša“. Slepoočni ali nesramni polizun, ki se sam k ptujim mizam vabi, in ki si noče sam kruha služiti, sam sebe zametuje; njegovo življenje je ostudno in zaverženo; tak slepoočnik (človek, ki ga ni nič sram) je enak Judu, ki se „s ptujo“, t.j., s prepovedano jedjo ognuša. Gl. 3. Mojz. pogl. 11. (Brentano). 20. Beraču (v. 29.) in lizunu (v. 30.) se sladka zdi beračija, ktera se njuni lenobi perlega. — Tukej tedej sveti pisavec ne govori od čednosti evangelj- skiga uboštva. To uboštvo Jezus blagruje, in ono je bilo v resnici sladko svetim ljudem stariga in noviga zakona. 21. tode mora veliko grenkiga, pekočiga očitanja in osramotenja preslišati. On si mora reči: Res si ropar v človeškim društvu, ki le žreš, pa nic ne delaš! 1. Bogatin dvakrat umerje, pravi sveti Krizostom, ker se mora, ne le od svo- jiga telesa ločiti, ampak tudi od svojiga bogastva, ki mu je ravno tako ljubo, kakor telo. 604 Sirahove Hnkve 41. 5. Smertne sodbe se nikar ne boj! Spomni se tega, kar je bilo pred teboj, in kar se bo za teboj godilo; to je Gospodova sodba čez vse meso. 2 ) 6. In kaj druziga se ti bo pergodilo, kakor to, kar je Najvišimu dopadljivo? bodi si j 5h deset, ali sto, ali tavžent let ; 3 ) 7. zakaj na spodnjim svetu ni tožbe zoper življenje. 4 ) 8. Otroci grešnikov so otroci gnusobe, kakor tudi oni, ki v hudobnih hišah prebivajo. 5 ) 9. Delež otrok grešnikov zgi¬ ne, in z njih zarodam je vedna sramota. 10. Zoper hudobniga očeta to¬ žijo otroci, ker so zavoljo njega zaničevani. 6 ) 11. Gorje vam, hudobni ljudje, ki ste zapustili postavo Gospoda Narvišiga! 42. In ako se rodite, se rodite v prekletev; in ako umerjete, bo prekletev vaša deležnina. 7 ) 13. Vse, kar je iz persti, se v perst poverne; tako gredo hu¬ dobni iz prekletve v pogubljenje. 8 ) Zgor. 40, 11. 14. Ljudje žalujejo po njih truplu; ime hudobnežev pa bo zbrisano. 9 ) 15. Skerbi si za dobro ime; zakaj to ti bo dalje ostalo, ka¬ kor tavžent drazih in velicih za¬ kladov. 16. Dnevi dobriga življenja imajo število, dobro ime pa ostane vekomaj. 17. Otroci, ohranite v miru dobre nauke; zakaj skrita mo- 2. Spomni se, de so mogli umreti vsi, ki so pred teboj živeli, in de bodo mogli tudi vsi umreti, kteri bodo z a teboj živeli; zakaj Bog je nad vsimi Adamovimi otroci smertno sodbo sklenil (Brentano). 3. V greškim: n Zakaj se ustavljaš volji Najvišiga ? bodi si “ i. t. d. Smert nič ne gleda in ne vpraša, koliko časa kdo živi; ona vsaciga pobere, kadar ji Bog ukaže, torej se ne ustavljaj volji Božji (Brentano). 4. „na spodnjim svetu 11 , t. j., pred peklam in v peklu ljudje ne tožijo zoper to, de so malo ali pa veliko let živeli, ampak zoper to, de niso let, ki jim jih je bil Bog podelil, prav obračali. 5. „Otroci grešnikov“ se tukaj imenujejo tisti Izraelci, ki so bili od prave vere odpadli, in so se bili z neverskimi (ajdovskimi) družinami sklenili; takim odpadnikam in njih otrokam Sirali napoveduje strahovitne sodbe Božje (Brentano). 6. Ko bo grozovito preganjanje hudobniga kralja Antijoha nehalo, in ko bodo Izraelci spet brez strahu in zaderžka po Gospodovi postavi živeli, se bo otrokam iznejeverjenih ali odpadlih staršev vsa deležnina ali lastnina zarubila in pobrala, in ti otroci bodo ko dvojski rod (napoljudje, na pol pa ajdje) za¬ sramovani in zaničevani; zatorej bodo svoje starše kleli in rotili, ker so po njih nezvestobi v veri v toliko nesrečo prišli (Brentano). 7. Ako vi, iznejeverjeni starši! otroke rodite, jih rodite le v prekletev, t. j., v zasramovanje, v zaničevanje in v pogubljenje; ako pa brez otrok umerjete, bodo ljudje vašo nezvestobo kleli (Brentano). 8. r j% prekletve t. j., iz greha v večno pogubljenje. 9. Ljudje sicer žalujejo per pogrebu tacih izneverjenih hudobnežev, ker se po¬ kop nikomur ne odreče; tode s tem tudi njih ime ugasne, nihče se jih noče nič več spominjati (Brentano). Sirahove drost in neviden zaklad, kaj po¬ magata? I0 ) Zgor. 20, 32. 18. Boljši je še človek, ki svojo neumnost perkriva, kakor človek, ki svojo modrost skriva. * 11 ) 19. Vender pa sramujte se tega, kar pride zdaj iz mojih ust; 12 ) 20. zakaj vsake reči sramovati se, ni dobro; in ni vse, kar je prav storjeno, vsim všeč. 13 ) 21. Sramujte se nečistosti pred očetam in materjo, in laži pred vladarjem in mogočnim, 22. hudodelstva pred pogla¬ varjem in sodnikam, krivice pred srenjo in ljudstvam, 23. krivičnosti pred tovaršem in prijatlam, in pred krajem, kjer prebivaš, Bukve, 41. 605 24. tatvine, zavoljo Božje res¬ nice in zaveze, 14 ) slonenja na kruhu 15 ) in goljufije per dajanji in prejemanji, 16 ) 25. molčanja per pozdravlja¬ nji, 17 ) gledanja za nečisto žen¬ sko, in obračanja svojiga obraza od sorodnika. 18 ) 26. Ne obračaj svojiga obličja od svojiga bližnjiga; in sramuj se, mu kaj vzeti, in ne poverniti. 27. Ne pogleduj žene druziga moža, in ne poprezvaj za nje¬ govo deklo, tudi ne stoj per njeni postelji. Mat. 5, 28. 28. Sramuj se prijatlam z be¬ sedo očitati; in kadar si kaj dal, ne oponašaj. 10. miru 11 , t. j., v sreči.— Pomen: Kažite svojo modrost tudi v sreči, ter se varujte vse ošabnosti, sicer bi vam vsa vaša modrost toliko pomagala, kolikor zaklad, ki je v zemlji zakopan. 11. Kdor svojo neumnost, svojo nevednost skriva, vsaj nikomur nič ne škodva; kdor pa svojo modrost, svojo verof’svojo čednost, svoje dobre dela skriva, s tem opusa lepe zglede, s kterimi je dolžan, svojiga bližnjiga k dobrimu spodbudovati (Brentano). 12. Sveti pisavee hoče reči: Modriga obnašanja se nikdar ne sramuj; sramuj se pa reči, ktere ti bom zdaj povedal. 13. Ne sramuj se torej vselej tega, kar ljudem ne dopade; zakaj ni vse, kar je prav, vsim ljudem všeč. 14. sramuj se tatvine pred svojo domačijo zavoljo postave in vere, ki prepove¬ dujete krasti. 15. sramuj se slonenja na komolcih „na kruhu 11 , t. j., na mizi per jedi, ker je to gerdo in nespodobno; s takim nezučenim, zarobljenim obnašanjem per mizi bi ne kazal spoštovanja do druzih gostov, in bi se jim zameril. 16. sramuj se goljufije per kupovanji in prodajanji, sploh per vsim svojim djanji in nehanji. 17. sramuj se molčanja, ako te kdo pozdravi; spodobno se mu zahvali za po- zdravljenje (Brentano). 18. sramuj se nespodobniga, terdiga, sovražniga obnašanja do svojiga sorod¬ nika; ne obračaj se od njega, kakor de bi ga ne poznal; pomagaj mu v po¬ trebi (Brentano). 606 Sirahove Bukve 42. XLII. Poglavje. Sramuj se vsiga napčniga; bodi previdin gospodar; čuj nad svojo razuzdano hčerjo; z ženskim spolam se nikar ne pečaj; popisovanje Božje vsigaraogočnosti in modrosti v vstvarjenih rečeh. 1. Ne perpoveduj dalje, kar si slišal, in skrivnost ne razode¬ vaj ; in gotovo se ti ne bo treba sramovati, in perkupil se boš vsim ljudem. ') Ne sramuj se vsiga tega, 1 2 ) ter se vari, komu za ljubo grešiti. 3. Mojz. 19, 15: 5. Mojz. 1, 17: 16, 19. Preg, 24, 23. Jak. 2, 1. 2. [Ne sramuj sej postave in zaveze Najvišiga, in sodbe skleniti zoper hudobneža, 3. ne sodbe zoper tovarše in ptujce, tudi ne, prijatlam deleža podeliti, 3 ) 4. ne pravične tehtnice in kem- beljnov, ne dobička v velicih ali manjili rečeh, 4 ) 5. ne skerhanja per kupova¬ nji in prodajanji, 5 ) tudi ne oj stre krotitve otro'k, in ne prehudob- niga sužnja okervaviti. 6 ) 6. Za hudobno ženo je pečat dober. 7 ) 7. Kjer je veliko rok, 8 ) za- peraj; in karkoli izdajaš, preštej in pretehtaj ; kar pa daješ in pre¬ jemaš, vse zapiši. 8. [Ne sramuj sej svariti nespametniga in neumniga, in ne takih starcov, ktere mladenči gra¬ jajo j 9 ) in prebrisan boš v vsih rečeh in prijeten vsim ljudem. 9. Zavoljo hčere oče skrivej čuj e, in skerb mu spanje jemlje, de se kje v mladosti ne postara, in ko se omoži, de ne bo zo- perna možu, 10 ) 9. 1. To gre prav za prav k poprešnjimu poglavju; sveti pisavec namreč tukaj jenja naštevati dela, kterih se modri človek sramuje. Zdaj pa našteva djanja, ktere nekteri iz napačne sramožljivosti opušajo, ker se boje ljudem zameriti. 2. „Ne sramuj se vsiga tega“, kar bom zdaj povedal. 3. Pravično razsodi pravdo, ki jo ima kdo zmed tvojih tovaršev ali znancov s kakim ptujcam; bodi vsim enako pravičen; in ako imaš zvoste prijatle, kteri so ti veliko dobriga storili, se ne boj, vsiga svojiga premoženja, ali pa le nekoliko tega jim voliti v svoji zadnji volji, ako so namreč bolj vredni, kakor tvoji zapravljivi in malovredni sorodniki (Brentano). 4. Bodi pravičen per tehtnici in meri, vender pa tudi sam sebe škode vari, ter ne opušaj v nemar pravičnih dobičkov, naj si že bodo veliki ali majhni; zakaj pogostama zanemarjeni majhni dobički se poslednjič vender le narastejo v veliko škodo (Brentano). 5. ne sramuj se podreti pogodbe per’ kupovanji in prodajanji, ako sta se kupo- vavec in prodajavec z goljufijo pregrešila. 6. ne sramuj se prehudobniga sužnja okervaviti, t. j., ga do kervi pretepsti. 7. Zapravljivi ženi vse zaperaj, kar le zapreti moreš. 8. Kjer je veliko dolžili, zmikavnih, nezvestih rok. 9. Ne sramuj se opominjevati ali svariti tudi starih ljudi, kteri s svojim ob¬ našanjem zaslužijo, de jih še celo mladenči grajajo. 10. Oče naj svoji še mladi hčeri moža preskerbi, de se kje neomožena ne po¬ stara (stare pa neomožene dekleta so bile na Jutrovim staršem v nečast); Sirahove Bukve 12. 607 10. de ne bo v svojim devištvu omadeževana, in de se v očetovi hiši noseča ne znajde; de kje množena zvestobe ne prelomi, in vsaj nerodovitna ne postane. 11. Nad razuzdano hčerjo skerbno čuj, de te kdej ne stori sovražnikam v zaničevanje, me¬ stu v obrekovanje in ljudstvu v očitanje, in de te ne osramoti pred ljudsko množico. 12. Nobenimu človeku ne glej na lepoto, in med ženstvam se nikar ne mudi; 13. zakaj iz oblačil pride molj, od žene pa moževa hudobija. 14. Boljši je hudoben mož, ka¬ kor perliznjena ženska, kakor ženska, ki v sramoto perpravi. 1 15. Zdaj se hočem Gospodo¬ vih del spomniti in oznaniti, kar sim vidik Na Gospodovo besedo so bile njegove dela. 12 ) 16. Solnce vse reči razsvet¬ ljuje in pregleduje, in Gospodo- viga veličastva je polno njegovo delo. 17. Ni li Gospod zapovedal svojim svetim, perpovedovati vse njegove čudeže, ktere je vsiga- mogočniGospod storil, deje svoje veličastvo uterdil? 13 ) 18. On pregleduje brezno in serce ljudi, in pozna njih zvijačo. I4 ) 19. Zakaj Gospod ve vse, kar se le more vediti, in pregleduje znanmja časov; on oznanuje pre¬ teklo in prihodnje, in razodeva sled skrivnih reči. 15 ) 20. Nobena misel mu ni ne¬ znana, in nobeno govorjenje se mu ne skrije. 21. On je veličastne dela svoje modrosti ozaljšal; on je od ve¬ komaj do vekomaj; njemu se ne more nič dodati, 22. nič vzeti, in on nobeniga sveta ne potrebuje. 23. Kako ljubeznjive so vse njegove dela, ako ravno jih le iskrico spoznamo! 24. Vse to živi, in vedno osta¬ ne; in kadar koli je treba, mu je vse pokorno. po tem pa, ko se njegova hči omoži, naj tudi skerbi, de se ona svojimu možu ne perstudi, de ji kje nje mož ne da ločivniga lista, in je ne spodi od hiše (Brentano). 11. Hudoben mož ti ni tako nevaren, kakor potuhnjena in perliznjena nečist- nica; zakaj v možu, ki ni tvoj prijate! in perlizovavec, lože spoznaš zvijačo, ker je bolj odkritiga in ravniga serca; zvita ženska pa zna s svojim sladkim govorjenjem svoje nastavljene mreže tako perkrivati, de te je že vanje vjela, ob nedolžnost, čast in dobro ime perpravila, še preden se prav zaveš (Bren- tano). 12. Gospod je s svojo vsigamogočno besedo vse vstvaril (Brentano). 13. Ni li Gospod že nekdaj zapovedal svojim zvestim služabnikam, n. pr. Jobu, ' Mojzesu, Samuelu, Davidu in drugim prerokam, de naj njegove vsiga- mogočne dela ljudem oznanujejo in poveličujejo? Zakaj bi tudi jez njih zgleda ne posnemal, in ne poveličeval dobrotljiviga stvarnika vsih reci? (Brentano). _ 14. njih zvijačo « t. j., njih skrite naklepe, njih skrivne misli (Brentano). 15. ■znamnja časov“, t. j., solnce, luno, zvezde. - Njemu, vsigavednimu Gospodu je znano vse preteklo in prihodnje, njemu so odkrite tudi naj skriv- niši djanja in reči; torej jih ljudem lahko razodeva po svojih prerokih (Brentano). 608 25. Vse je dvojno; eno zoper eno, 16 ) in on ni nič pomanjklji- viga naredil. Sirahove Bukve 42 . 43. 26. On ohrani v vsakim, kar je dobriga. 17 ) In kdo se bo na¬ gledal njegove slave? XLIII. Poglavje. Božje veličastvo se razodeva 1. Terdina na višavah * 1 ) je nje lepota; podoba neba se vidi v veličastvu. 2. Solnce, ko se per vzhodu pokaže, oznanuje, 2 ) ono je čudo- vitna posoda, delo Najvišiga. 3. Opoldne izžiga zemljo, in kdo more prenašati njegovo vročino ? Nekdo ohrani peč v razbeljenji izdelkov, 4. ali trikrat bolj izžiga solnce gore, 3 4 ) ter izdihuje goreče žarke, in s svojimi blišečimi žarki po¬ gled jemlje. 5. Velik je Gospod, ki ga je vstvaril, in ktero na njegovo besedo po svojim potu hiti. 6. In luna, ki se vsim ob svo- po mnozih vstvarjenih rečeh. jim času perkazuje, je kazalo časa in znamnje dobe.’) 7. Po luni se prazniki urav¬ navajo; 5 ) ona je luč, ki se zmanj¬ šuje, kadar je polna. 8. Mesec ima po nji svoje ime, ona čudovitno raste, dokler ni polua. 9. Ona je kakor šotoriše na višavah; na terdini neba častit¬ ljivo sveti. 6 ) 10.. Lepota neba je svetloba zvezd; Gospod svet na višavi razsvetljuje. 11. Na besedo Svetiga stoje v svojim redu, in ne opešajo na svojih stražah. 7 * ) 12. Poglej mavrico, in hvali 16. Na svetu so si mnoge reči nasprotne, ter se med seboj vojskujejo, na pri¬ liko: noč in dan, poletje in zima, merzlota in gorkota, suša in moča, res¬ nica in laž, pravica in krivica, čednost in hudobija. Kako moder in mogočen je vladar vsiga sveta, ki per tolikim nasprotji, per toliki vojski vender vse v lepi edinosti ohrani! (Brentano). 17. V greškim: n Eno poterduje dobro druziga 11 , t. j., dobro se spoznava, poterduje in zvišuje po nasprotnim hudim (Brentano). 1. „Terdina na višavah t. j., nebez na višavi; — „podoba neba u i. t. d., ali: o nebo, kako veličastno se vidiš! 2. „oznanuje li dan; Brentano pa pravi: n oznanuje li Boga, svojiga vsiga- mogočniga stvarnika. 3. V Palestini, zlasti pa v Arabii, je okrog poldne grozno velika soparica, de se skorej ne more prenašati; še veči vročina, kakor per razbeljeni peči, pa je ondi v hribih, kamor se solnce bolj vpera (Brentano). 4. V Palestini so šteli mesce in leta po luni, vsak mesec je imel 28 ali pa 29 dni, leto pa 354. Luna je tedaj Jutrovcam čas kazala. 5. Judje so 14 dni po mlaji mesca n nizana“ veliko noč praznovali. Po luni so tudi druge praznike uravnovali (Brentano). 6. Luna se kaže očesu kakor šotoriše, ki je okrog in okrog obdano z ognjem, ki ga vojaki na straži delajo. 7. Sveti pisavec permerja zvezde stražam pred Božjim šotorišem, ki vso noč vsaka na svojim mestu svetijo (Brentano). Sirahove Bukve 43. 609 njega, ki jo je naredil ; ona je silno lepa v svoji svetlobi. 1. Mojz 9, 14. 13. Ona okrožuje nebo s svo¬ jim častitim krogam; roke Naj- višiga so jo razpele. 14. Na njegovo povelje hitro pada sneg, in on po svoji volji nanaglama pošilja bliskanje. 15. Zavoljo tega se njegovi zakladi 8 ) odperajo, in megle ka¬ kor ptice izletavajo. 16. On s svojo močjo oblake dela, in kakor razdrobljeno kamnje se usipa toča. 17. Na njegov pogled se tre¬ sejo gore, in po njegovi volji piše jug. 18. Glas njegoviga groma zem¬ ljo stresa, nevihta od severja 9 ) in vihar. 19. Kakor se leteče ptice use¬ dajo, tako on trosi sneg, in ka¬ kor kobilice cepajo, tako pada (sneg '). I0 ) 20. Lepoti njegove belote se čudi oko, in nad njegovo obil¬ nostjo 1 se serce zavzema. 21. On slano kakor sol na zemljo usipa; in ko pomerzne, je kakor ternjevi verhovi. 12 ) 22. Kadar inerzel veter sever piha, zmerzne voda v led; on se nad vse stoječe vode uleže, in kakor z oklepam pokrije vodo. 23. On obžre gore, in požge pušave, in posuši zelenje kakor ogenj. 13 ) 24. Vse to se ozdravi v nagli megli, in iz toplote izhajoča rosa pride, in ga poniža. 14 ) 25. (Na njegovo besedo utihne veter,) in s svojo voljo utolaži morsko brezno, in v njem je otoke Gospod zasadil. 15 ) 26. Kteri se po morji vozijo, njegove nevarnosti perpovedujejo; in ko to s svojimi ušesi sli¬ šimo, se čudimo. 27. Tam so sloveče in čudo- vitne dela: mnogotere plemena zverin in žival in morski somi. 8. ^zakladi«, t. j., shrambe. Stari so si mislili, de ima Bog v velicih shram¬ bah vetre, oblake, sneg in vode zaperte, in jih iz njih izpuša ob svojim času, kakor se spušajo golobje iz golobnjakov (Brentano). Sv. pismo govori tedaj po ljudskim umenu. 9. „ nevihta od severja t. j., silna ura od polnočne strani. 10. Trume ptic in kobilic so podoba obilniga snega, ki na zemljo pada (Brentano - ). 11. n nad njegovo obilnostjo “, prav po besedi: „nad njegovim dežjem« i. t. d. berž ko ne': „nad njegovim sneženjem “ ali padanjem«. 12. Sirah permerja slano zavoljo njene bele barve soli, zmerznjenke pa tcrnjevim verhovam, zato ker so zmerznjenki (ledene sveče, kruceljni), ki mole od streh, na konceh ojstri in bodeči kakor ternje (Brentano). 13. V 21. 22. in 23. versti popisuje Sirah zimo, ki vso zelenjavo po hribih in planjavah osmodi, usuši in pokonča (Brentano). 14. Vse to “ kar namreč zima osmodi in usuši, „se ozdravi , t. j., se spet popravi, ter ozeleni spomladi „v nagli megli j t. j., po goik.m dežji, ki naglo pride, in topla rosa z juga „ga poniža t.j., ukrot., premaga merzl. veter, ali pa takole: raztopi zmerzlino. V greškim- ••• » l>l rosa > pride iz toplote, vse oveseli«, t. j., vse spet oživi, hrib. m planjave spet 15. „Na njegovo besedo«, t.j., na Božje povelje utihnejo v.harj. na morji, in Bog je v njem naredil otoke, in jih varuje zoper zdivjane valove^(Brentano). m. 610 Strahove Bnkve 43. 44. 28. Po njem se popotvanje do¬ konča, in na njegovo besedo je vse v redu. 16 ) 29. Veliko bi povedali, pa nam besedi zmanjkuje ; konec našiga govorjenja pa je: On je v vsih rečeh. 17 ) 30. Ako ga hvalimo, koliko premore naša moč? zakaj on je vsigamogočen čez vse svoje dela. 31. Gospod je strašan in silno velik, in čudovitna je njegova moč. 32. Častite Gospoda, kolikor le morete 5 on je vender še viši, (in čudovitno je njegovo veli¬ častvo.) 33. Hvalite Gospoda, povišujte ga, kolikor morete ; zakaj on je veči, kakor vsaka hvala. 34. Povikšujte ga iz vse moči; vender pa se ne trudite, saj ga ne bote dosegli. 18 ) 35. Kdo ga je vidil, de bi ga mogel popisati? 19 ) in kdo ga more tako povikševati, kakoršen je od začetka? Ps. 105, 2. 36. Veliko skritiga je še veči, kakor to; 20 ) zakaj mi vidimo le malo njegovih del. 37. Vse je pa Gospod vstvaril, in je dal modrost njim, ki po¬ božno žive. XLIV. Poglavje. Sirah hvali očake: Henolia, Noeta, Abrahama, Izaka, Jakopa in druge pobožne može. 1. Hvalimo sloveče može in naše očake v njih rodovinah. 2. Veliko slovečiga je Go¬ spod storil od začetka v svojim veličastvu.') 3. Oni so gospodovali po svo¬ jih deželah, bili so mogočni in z modrostjo prevideni možje, in so ko preroki čast prerokov raz- glaševali. 4. Zapovedovali so tadanjimu ljudstvu, in dajali so z močjo svoje modrosti ljudstvam nar sve¬ tejši nauke. 5. Oni so s svojo umetnostjo iskali muzičnih napevov, in so pesmi pisem skladali. 1 2 3 4 ) 6. Oni so bili ž močjo bogati ljudje, (za lepe reči so si per- zadevali,) in so mirno živeli v svojih hišah. 7. Vsi ti so si per rodovih 16. „Po njem?, namreč po Gospodu, z njegovo pomočjo prijadrijo mornarji v namenjeni kraj; zakaj Hog je s svojo vsigamogočno besedo morje tako napravil, de se ljudje po njem lahko vozijo (Brentano). 17. Nemogoče mi je popisati vse stvari Božje; tukaj le še toliko rečem: Bog je vse reči vstvaril, in jih tudi ohranuje (Brentano). 18. „ vender pa se ne trudite nikar se preveč ne ubijajte pretuhtovati Boga in njegovih popolnamost, saj ga tukaj na zemlji ne bote nikoli prav popol- nama spoznali s svojim plitvim, slabim urnam (Brentano). 19. „de bi ga mogel“ prav natanko popisati, kakoršen de je. 20. „kakor to“, kar od Boga in njegovih stvari vemo. 1. V greškim: ... ,.je Gospod storil nad njimi“. Gospod je že od nekdaj kazal nad njimi svoje veličastvo. 2. „pesmi pisem“, namreč psalme in druge pesmi v svetim pismu (Brentano). Sirahove Bnkve 44. svojiga ljudstva čast perdobili, in so bili hvaljeni že v svojih dneh. 8. Njih otroci so ime zapu¬ stili, de se še njih hvala ozna- nuje. 3 ) 9. So pa tudi nekteri, ki niso v spominu; zginili so, kakor de bi jih ne bilo; rojeni so bili, ka¬ kor de bi ne bili rojeni, in njih otroci ravno tako kakor oni. 10. Pa uni 4 ) so bili usmiljeni možje, njih pobožnost se ni po¬ zabila. 11. Njih premoženje ostane per njih zarodu. 5 ) 12. (Njih vnuki so svet de¬ lež,) in njih rod je v zavezi ostal. 6 ) 13. Njih otroci zavoljo njih na vekomaj ostanejo; njih rod in njih slava ne bota prešla. 14. Njih trupla so v miru po¬ kopane, in njih ime živi od roda do roda. 15. Njih modrost ljudstva per- povedujejo, in njih slavo srenja oznanuje. 16. Henoh je bil ljub Bogu, in je bil v raj prestavljen, 7 ) de 611 bi narode k pokori opominjal. 8 ) 1. Mojz. 5, 24. Hebr. 11, 5. 17. Noe je bil popolnama in pravičen najden, in ob času serda je bil sprava. 9 ) l. Mojz. 7, l. 18. Zato je bil pušen ostanek zemlji, ko se je bil potop per- godil. 19. Večna zaveza je bila ž njim narejena, de ne bo vse meso spet s potopam pokončano. l.Mojz. 9, 14. Hebr. 11, 7. 20. Abraham, veliki oče veliko narodov, nima v slavi sebi ena- ciga; on se je deržal postave Najvišiga, in je bil v zavezi ž njim. 1. Mojz. 12, 2: 15, 7 : 17, 4. 10. 21. V svojim mesu je zavezo poterdil, in je bil zvest v po- skušnji najden. 10 ) i. Mojz. 22, 1. 22. Zato mu je persegel, de mu bo dal slavo med njegovim ljudstvam, de bo rastel 11 ) kakor prah na zemlji, 23. de bo njegov zarod po- vikšan kakor zvezde, in de bo deželo dedoval od morja do morja in od reke 12 ) do pokrajin de¬ žele. ,3 ) 3. „so ime zapustili, namreč ime, ki je še njih očetam v čast. 4. „Pa uni“, kterih imena vemo, ki so v sv. pismu zapisane. 5. Njih otroci njih čednosti posnemajo, tedej njih čast vedno živi. 6. ker imajo sveto deležnim), namreč čednosti svojih dedov ali starih očetov, „in njih rod“, njih mlajši so zvesti ostali veri svojih očetov. 7. V greškim ni besedi: „vraj“. De Henoh še v svojim telesu živi, se raz¬ vidi iz lista sv. Pavla do Hebr. 11, 5.; kje pa de živi, sveti očetje niso enacih misel. 8. zakaj v Antikristovih časih bo Henoh spet prišel, pokoro oznanovat ljud¬ stvam, ki se bodo Antikrista deržale. Gl. Skriv. raz. 11. 9. zakaj zavoljo njegove pravičnosti, s ktero se je Kristusa vdeležil, in je bij njegova predpodoba, je Bog človeškimu rodu perzanesel, de ni bil pokončan. 10. ,, V svojim mesu“, namreč po obrezi; ,,v poskušnji‘j ko mu je bil Bog zapovedal, Izaka darovati (Brentano). H. „de bo rastel“, t. j., de se bo njegov rod množil. 12. „od reke“. namreč od reke Evfrata. 13. do egiptovske dežele. Ta Božja obljuba se je spolnila ob času Davida in Salomona. 612 Slrahove Bnkve 44. 45. 24. In z Izakam je ravno tako storil zavoljo Abrahama, njego- viga očeta. 25. Gospod mu je dal blago- dar vsih narodov, 14 ) in je po- terdil zavezo 15 ) verh Jakopove glave. 26. Spoznal ga je po svojih blagodarih, 16 ) in dal mu je de¬ lež, 17 ) ter ga je razdelil dvanaj¬ sterim rodovam. 27. In on mu je ohranil usmi¬ ljene može, ki so pred vsimi ljudmi milost našli. 18 ) XLV. Poglavje. Sirah hvali Mojzesa, Arona in Fineesa. 1. Mojzes je bil ljub Bogu in ljudem, njegov spomin je bla¬ goslovljen. 2. Mojz. 11, 3. 2. On ga je v časti svetnikam enaciga storil, in ga je poveličal sovražnikam v strah, in na nje¬ gove besede je perkazni ukrotil. ‘) 3. Počastil ga je pred kralji, in mu je dal povelja do svojiga ljudstva, ter mu je pokazal svojo slavo. 2. Mojz. 6, 7. 8: 33, 11. 4. Zavoljo njegove zvestobe in krotkosti ga je posvetil, in ga je zvolil izmed vsiga člove¬ štva. * 1 2 ) 5. Slišal je namreč njega in njegov glas, in on ga je v oblak peljal, 3 ) 6. in mu je dal vpričo za¬ povedi in postavo življenja in krotitve, 4 * * ) de naj uči Jakopa njegove zaveze in Izraela nje¬ govih pravic. 7. Arona, njegoviga brata, 14. „blagodar vsih narodov £ ‘ je Mesija, kteriga je Bog Izaku obljubil po¬ slati iz njegoviga zaroda. 15. to obljubo je Bog Jakopu poterdil. Gl. 1. Mojz. 28, 13. Besede: „verh Jakopove glave“, so posnete z judovske šege, ker so per blagoslavljanji roke na glavo pokladali (Brentano). 16. Spoznal ga je za praviga Abrahamoviga sina. 17. „mu je dal delež u , namreč kanansko deželo v last. 18. Bog je izmed njegovih mlajšev vedno obudoval nektere pobožne može, ki so bili prijetni vsim ljudem. V greškim: „In on je dal iz njega se roditi nsmiljenimu možu, ki je milost našel pred vsimi ljudmi u . Ta ,,usmiljeni“, sploh pobožni mož je bil egiptovski Jožef (Brentano). 1. Bog je Mojzesa poveličal, kakor svoje svete služabnike: Abrahama, Izaka in Jakopa; — „sovražnikam v strah“, namreč Faraonu in Egipčanam; — ,.Je perkazni ukrotil“, goljufne čudeže egiptovskih vražarjev je v nič storil. Glej 2. Mojz. 7. pogl. (Brentano). 2. „Zavoljo njegove zvestobe 11 v spolnovanji Božjih zapoved, in zavoljo nje¬ gove „krotkosti“ (Mojzes je bil namreč naj krotkejši mož) ga je Gospod „posvetil“ v svojo službo, ali pa: izbral. Gl. 4. Mojz. 12, 3. 7. Hebr. 3, 2. (Brentano). 3. Mojzes je slišal govoriti Boga, ki ga je bil poklical na sinajsko goro, ktera je bila z oblakam obdana. Gl. 2. Mojz. 24, 15. 16. (Brentano). 4. „postavo življenja“, t.j., svojo zveličavno postavo, in postavo „krotitve a , t. j., svoje zapovedi, ki ukazujejo krotiti in berzdati človeške strasti (Bren¬ tano). Sirahove iz Levijeviga rodu, je k enaki časti povikšal. 5 ) 8. Sklenil je ž njim večno zavezo, 6 ) in mu je dal duhov- stvo med Jjudstvam, in ga je s častjo osrečil, 9. in ga je opasal s slavnim pašam, in ga je oblekel v ča¬ stitljivo oblačilo, in ga ovenčal z naj dražjim orodjem. 7 ) 10. Oblekel mu je dolgo suknjo in spodnje oblačilo in naramnik, in mu je veliko zlatih zvončikov okrog obesil, 2. Mojz. 28, 35. 11. de so žvenkljali per nje¬ govi hoji, in de se je žvenklja- nje slišalo v tempeljnu v spomin njegoviga ljudstva. 12. (Oblekel mu je tudi) sveto oblačilo, ki je bilo iz zlata in iz višnjeve in zagorelorudeče volne tkano, delo modriga, z umnostjo in resnico prevideniga moža. 8 ) 13. Bilo je 9 ) iz škerlataste niti umetno tkano delo, v kterim so bili dragi, z zlatarn okovani in po kamnjarjevi umetnii izrezani kamni v spomin dvanajsterih Izra¬ elovih rodov. 14. Zlata krona je bila na nje¬ govi kapi, na kteri je bilo za¬ rezano znamnje svetosti, in slava Bukve 45. 613 njegove časti, drago in očem silno prijetno delo. 15. Kaj tako lepiga ni bilo pred njim od začetka. 16. Vanj se ni noben ptujic oblačil, ampak le samo njegovi sinovi in njegovi vnuki vse čase. 17. Njegove daritve je ogenj vsaki dan sežigal. 10 ) 18. Mojzes je njegove roke napolnil, in ga mazilil s svetim Oljem. 3. Mojz. 8, 12. 27. 28. 19. To je bilo njemu in nje- govitnu zarodu v večno zavezo storjeno, dokler bodo dnevi neba, de naj bi duhovni bili, in hvalo peli, in poveličevali njegovo ljud¬ stvo v njegovim imenu. 11 ) 20. Zmed vsili živih je njega izvolil, de naj bi Bogu daroval daritev, kadilo in prijeten duh 12 ) v spomin za spravo svojiga ljud¬ stva. 21. In dal mu je oblast v svo¬ jih zapovedih, v zavezi svojih pravic, učiti Jakopa spričevanj in Izraela v njegovi postavi raz¬ svetljevati. 22. Vzdignili pa so se bili ptujci zoper njega, in iz nevoš- ljivosti so ga v pušavi obdali ljudje, ki so bili z Datanam in 5. Bog je dal Aronu viši duhovsko službo, ktero je poprej Mojzes opravljal. 6. Bog je Aronu obljubil, de bo duhovstvo vedno ostalo per njegovi dru¬ žini. 7. Zastran duhovskiga oblačila glej 2. Mojz. 28. pogl. 8. „moža“, namreč Beseleela. — V greškim: ... „tkano delo s napersni- kam pravice“ (z napisani): „svetloba in pravica Glej zastran tega 2. Mojz. 28. pogl. 13. in 22. razlago. 9. „Bilo je“, namreč sveto oblačilo z napisani: „svetloba in pravica 11 . Glej poprešnjo razlago. 10. V greškim: „Njih daritve so se vsaki dan dvakrat brez prejenjanja zažigale“. 11. To se je v tem ozeru dopolnilo, ker se duhovstvo etariga zakona po duhov- stvu noviga zakona vedno nadaljuje, tode po visim redu. 12. „kadilo in prijeten duh“, v greškim: „&gavne in kadilne daritve “. 614 Sirahove Bukve 45. 46. Abironam, in serdita Koretova derhal. 4. Mojz. 16, 1. 23. Gospod Bog je to vidil, in mu ni bilo všeč; in naglo jih je njegov serd požerl. 4. Mojz. 16, 31. 35. 24. Storil je nad njimi strašili čudež, ter jih je z ognjenim pla- menam pokončal. 25. Aronu pa je čast pomno¬ žil, ter mu je dal delež, in mu odločil pervine zemeljskiga sadu. 26. Zlasti jim je perpravil kruha do sitiga; 13 ) ker tudi smejo jesti od Gospodovih darov, ktere je dal on njemu in njegovimu za¬ rodu. 27. Sicer pa nima deleža v deželi narodov, 14 ) tudi ne dela med ljudstvam; zakaj on sam je njegov del in delež. 28. Finees, Eleazarjev sin, je bil tretji v časti, 15 ) ker ga je posnemal v strahu Gospodovim, 4. Mojz. 25, 7. 1. Mak. 2, 54. 29. in je bil stanoviten per nesramnih delih ljudstva; 16 ) s pobožnostjo in z veselim sercam je Izraela z Bogam spravil. 30. Torej je sklenil ž njim zavezo miru, de naj bo on viši duhoven svojiga ljudstva, in de per njem in per njegovim zarodu čast višiga duhovstva ostane ve¬ komaj : 31. kakor je bil s kraljem Da- vidam, Jesetovim srnam iz Ju- doviga rodu, zavezo storil, njemu in njegovimu zarodu v delež, 17 ) de bi on 18 ) v naše serca modrost dajal, in njegovo ljudstvo pra¬ vično sodil, de bi se njih premo¬ ženje ne pozgubilo, temuč de njih čast per njih zarodu veko¬ maj ostane. 19 ) XLVI. Poglavje. Sirah hvali Jozueta, Kaleba in Samuela. 1. Junak v vojski je bil Jo- | zue, Navetov sin, naslednik Moj- 13. V greškim: . . . „nar boljšiga kruha", namreč: pokladniga kruha. Gl. 3. Mojz. 24, 9. 14. Duhovni in leviti niso dobili deležnine v kananski deželi, de niso bili po časnih, zemeljskih opravilih zaderževani in moteni v svoji duhovski in levi- tovski službi. Gl. 4. Mojz. 35, 1. 2: 18, 20. 15. „je bil tretji“ izmed velicih duhovnov. Za Aronam je bil veliki duhoven njegov sin Eleazar, za njim pa Finees. 16. ,Je bil stanoviten" v veri, ko je bilo ljudstvo Boga zapustilo, in je malikam v čast nečistost uganjalo (Brentano). Gl. 4. Mojz. 25. 17. Per Fineesovih mlajših naj bode viši duhovstvo, kakor per Davidovih mlajših kraljeva oblast. 18. „de bi on“, namreč veliki duhoven nas modrosti učil. 19. V greškim: „Kakor je bil (Bog) zavezo naredil z Davidom iz Judo- viga rodu, de sin po sinu dedva kraljevo oblast: tako tudi Ar on in njega zarod dedva“ viši duhovstvo. „Bog vam (duhovnam) daj modrost v serce, njegovo ljudstvo pravično soditi, de se ne zmanjša njegova sreča in večna slava po rodovih Si raIiove zesov v prerokovanji, 1 ) velik že po svojim imen«; 2 ) 2. silno velik pomočnik izvo¬ ljenih Božjih v boji z vstajočimi sovražniki, de bi Izrael prejel obljubljeno deželo. 3. Kolikošno slavo je dose¬ gel, ko je bil svojo roko vzdignil, in zoper mesta meč potegnil? 4. Kdo se je kdaj pred njim tako v bran postavil? Gospod sam mu je namreč sovražnike perpeljal v roke. 5. Ni li bilo v njegovi ser- ditosti solnce perderžano, de je bil en dan, kakor dva? joz. 10, 14. 6. On je klical Najvišiga, Vsigamogočniga, ko se je s so¬ vražniki okrog bojeval, in veliki in sveti Bog ga je uslišal, de se je usula toča ko kamnje silno velike teže. joz. 10, 11. 12. 7. S silo je nad sovražno ljudstvo planil, in je pokončal zopernike, ko so doli šli, 3 ) 8. de bi narodi spoznali nje¬ govo mogočnost, in de se ni lahko bojevati zoper Boga. On je bil Vsigamogočnimu pokoren. 9. Tudi ob Mojzesovih časih je dobro storil on in Kaleb, Je- fonetov sin, ko sta se sovražniku zoperstavila, in ljudstvu grešiti Bukve 46. 615 branila in hudobno godernjanje utolažila. 4. Mojz. 14, 6. 10. Onadva, ki sta bila sama zmed šest sto tavžent pešcov iz nevarnosti rešena, sta bila izvo¬ ljena, de sta jih peljala v de¬ ležnim), v deželo, v kteri se mleko in med cedi. 11. In Gospod je tudi Kalebu dal moč, in je celo do starosti per moči ostal, de je šel na gore v deželi, in de je njegov zarod prejel deležnmo; 4 ) 12. naj bi vsi Izraelovi otroci vidili, kako dobro je, ubogati svetiga Boga. 13. Tudi sodniki so bili vsakteri s svojim imenam; njih serce ni bilo spačeno, in se niso bili od Gospoda obernili. 5 ) 14. Njih spomin bodi tedej bla¬ goslovljen, in njih kosti naj po¬ ganjajo na svojim kraji, 6 ) 15. in njih ime naj ostane ve¬ komaj ; slava svetih mož naj ostane per njih otrocih. 16. Samuel, Gospodov prerok, ki ga je Gospod Bog ljubil, je napravil novo vladarstvo, ter je mazilil poglavarje svojiga ljud¬ stva. 7 * ) 17. On je kardelo po Gospo¬ dovi postavi sodil, in Bog se je 1. „v prerokovanji, t. j., v preroški službi, ker je Bog ž njim govoril, on pa je povelje Božje ljudstvu oznanoval (Brentano). 2. ime „Jozue“ pomeni: odrešenik, zveličar, zmagovavec. 3. „ko so doli šli od Betliorona. Glej Joz. 10, 11. 4. Glej vso to zgodbo Joz. 14, 6—13. 5. Tudi sodniki so bili sloveči možje, ki se niso bili vdali malikovanju, ampak so Bogu zvesto služili, in ljudstvo varovali sovražnikov (Brentano). 6. „njih kosti naj poganjajo 11 , t.j., oni naj še živijo v svojih mlajših a svojimi lepimi čednostmi; nekteri pa takole: njih kosti naj spet oživijo per vstajenji mertvih. 7. „novo vladarstvo“, namreč kraljevo vladarstvo (Gl. 1. Kralj. 8, 6. 22.); — ,Je mazilil“ Savla in Davida. 616 Sirahove Bnkve 46. 47 . na Jakopa ozerl, in prerok je bil poterjen v svoji zvestobi. 8 ) 18. On je bil zvest spoznan v svojih besedah: 9 ) ker je gledal Boga luči. 10 ) 19. On je klical Gospoda vsi- gamogočniga med darovanjem jagnjeta brez madeža, ko so ga sovražniki od vsih strani obda¬ jali in stiskali. 20. In Gospod je z nebes za- germel, in je dal z velikim kra¬ mam slišati svoj glas, 21. in je poterl poglavarje Tir- cov in vse vojvode Filistejcov. n ) 22. In preden je svoje življe¬ nje dokončal, in se iz sveta lo¬ čil, je pred Gospodam in nje¬ govim maziljenim 12 ) pričal, de ni od nikogar ne denarja, še čevlja ne 13 ) vzel, in nihče ga ni dolžil. 23. In potem, ko je bil umeri, je kralju povedal, in mu oznanil konec njegoviga življenja, in je povzdignil iz zemlje svoj glas, in je prerokoval, de bo ljudska hudobija pokončana. 14 ) XLVII. Poglavje. Sirah hvali Natana, Davida in Salomona. 1. Po tem je vstal prerok Natan ob Davidovim času. 2. Kralj. 12 , 1 . 2. Kakor se mast od mesa odloči, tako je bil David odločen izmed Izraelovih otrok.') 3. Z levi si je igral v svoji mladosti kakor z jagnjeti, in z medvedi je ravno tako ravnal, kakor z mladimi ovčicami, l.Kralj. 17, 34. 4. Ali ni bil ubil velikana, in vzel sramoto od svojiga ljud¬ stva? 1. Kralj. 17, 49. 5. Vzdignil je svojo roko, in je s kamnam iz prače poderl Go- lijatovo ošabnost; 6. zakaj on je klical vsiga- mogočniga Gospoda, in dal je njegovi desnici moč, s pota spra¬ viti mogočniga junaka, in povi¬ šati rog * 1 2 ) svojiga ljudstva. 7. Zatorej gaje slavilo [ljud¬ stvo^) ko premagavca deset tav- 8. Samuel je vladal ljudstvo po Božji postavi, Bog pa je dal srečo njegovimu vladarstvu, in kar je Samuel prerokoval, se je vse zgodilo (Brentano). 9. Samuel je bil resničen spoznan v svojim prerokovanji. 10. t. j., on je imel prave, resnične perkazni Božje. 11. Glej vso to zgodbo 1. Kralj. 7, 6. i. d. 12. ,,njegovim maziljenim 0 -, t. j., pred kraljem Savlam. 13. „se čevlja ne“, t. j., tudi ne naj manjši reči, ki bi bila kaj vredna. 14. „de bo ljudska hudobija“, t. j., de bo hudobno ljudstvo pokončano. 1. Kralj. 22, 18. i. d. 1. Judje so mast darovane živine ko naj boljši del odločili od mesa, in so jo posebej Bogu v čast sežigali (3. Mojz. 3, 1—11.). Kakor mast je bil David ko naj boljši mož izmed vsih Izraelcov odbran, in torej je bil Bogu memo vsih naj bolj prijeten in ljub. 2. „povišati rog“, t. j., pomnožiti moč Izraelovimu ljudstvu. 617 Sirahove Bukve 47. žent mož, 3 ) in ga je hvalilo za¬ voljo Gospodovih blagodarov, in mu je dalo častno krono: 4 ) 1. Kralj is, r. 8. zakaj on je zaterl sovraž¬ nike povsod, in je iztrebil Fili¬ stejce, ki so zoperniki do današ- njiga dne; razterl je njih rog na vekomaj. 5 ) 9. Per vsakim delu je dajal hvalo Svetimu in Najvišimu s častitljivo besedo. 10. Iz vsiga serca je hvalil Gospoda, in je ljubil Boga, (kteri ga je vstvaril, in mu dal moč zoper sovražnike.) 11. Tudi je postavil pevce pred altar, in je z njih glasam na¬ pravil prijetno petje. 12. Dajal je tudi praznikam lepoto, in je lepšal čase do konca svojiga življenja, 6 ) de so hvalili sveto ime Gospodovo, in že zju- trej povikševali svetiga Boga. 13. Gospod ga je očistil nje¬ govih grehov, in je na vekomaj njegov rog povikšal; 7 ) in mu je z zavezo dal kraljestvo in slavni sedež v Izraelu. 2. Kralj. 12, 13. 14. Za njim je vstal njegov modri sin, in zavolj njega 8 ) je poderl vso sovražno moč. 15. Salomon je kraljeval v mir¬ nih časih, in Bog mu je podver- gel vse sovražnike, de bi hišo zidal njegovimu imenu 9 ) in sve- tiše na vekomaj perpravil. Kako moder si bil v svoji mladosti! 3. Kralj. 3, 12. 16. in kako si bil z modrostjo napolnjen kakor reka! In tvoja duša je zemljo odgernila. 10 ) 3. Kralj. 4, 31. 17. In si s prilikami napolnil uganke; 11 ) celo do otokov je bilo razglašeno tvoje ime, in za¬ voljo svojiga miru si bil ljubljen. 18. Tvojim pesmim in prego- voram in prilikam in razlaganju so se dežele čudile, 19. in imenu Gospod Boga, 12 ) ki ima primek Izraelov Bog. 3. Ženske so Davidu, ki je bil Golijata premagal, slavne pesmi pele. 4. „vastno“, ali kraljevo krono mu je bilo ljudstvo namenilo. 5. V greškim: . .. ,,zoperniki, in je poterl njih rog Pnjih moč) do današ- njiga dne“. 6. V greškim: . .. „čase do doveršenja“ i. t. d. Pomen: David je obhajanje praznikov, svetih časov in očitne službe Božje prav slovesno ali častitljivo napravil. Gl. 1. Kron. 16, 4—37: 23, 2. in pogl. 24., 25. in 26. (Brentano). 7. „njegov rog“, t. j., njegovo moč (v njegovim mlajšim, v Mesii). 8. „Za njim je“ kraljeval njegov sin Salomon; — „%avolj njega“, zavolj Davida je Bog poderl vse sovražnike. 9. „de bi hišo‘% t. j., tempelj zidal v povikšanje Božjiga imena. 10. v z modrostjo napolnjen“, t. j., tako si bil modrosti poln, kakor je reka polna vode; — „tvoja duša“, t. j., tvoj duh je preiskoval in poznal vse stvart na zemlji (Gl. 3. Kralj. 4, 33.). V greškim: ,,Tvoja duša je pokrila vso deželo“, t. j., tvoj duh se je razširil po vsi deželi, ker si s svojo mo¬ drostjo obdeloval neotesano ljudstvo (Brentano). 11. „uganke“, t. j., skrivnostno govorjenje. V greškim: „in jo (namreč de¬ želo) napolnila (namreč tvoja duša, tvoj modri duh) z uganskimi (skriv¬ nostnimi) pregovori“ ; i. t. d. (Brentano). 12. „imenu Gpspod Boga“, t. j., moči Božji, ki se je v tebi razodevala, so se čudile vse ljudstva. Sirahove Bukve 17 . -18. 618 20. Ti si zlato nabiral kakor medenino, in si srebro kakor svi¬ nec spravljal. 3. Kralj. 10, 27. 21. Pa ti si se bil ženskam vdal; imel si oblast do svojiga života. 13 ) 22. Ti si svojo slavo omade- žal, in si svoj zarod onečastil, ter si nad svoje otroke jezo per- pravil, in si se v svoji nespa¬ meti dal zapeljati, 23. de je bilo kraljestvo raz¬ dvojeno, in terdo viadarstvo 14 ) se vzdignilo v Efrajmu. 3. Kralj. 12, 16. 24. Bog pa vender ni odstopil od svojiga usmiljenja, in ni ugo¬ nobil in ne pokončal svojiga dela; tudi ni v korenini zaterl vnukov svojiga izvoljenca, 15 ) in ni po¬ končal zaroda njega, ki je Go¬ spoda ljubil; 25. ampak ohranil je ostanek Jakopu in Davidu iz njegoviga debla. 26. In Salomon je imel konec s svojimi očeti, 27. in je zapustil iz svojiga zaroda neumnost ljudstva, 16 ) 28. nespametniga Roboama, ki je s svojim svetain ljudstvo od sebe odvernil, 3. Kralj. 12, 23. 29. in Jeroboama, 17 ) Nabato- viga sina, kteri je Izraela v greh zapeljal, 18 ) in Efrajmu 19 ) pot k hudobii odperl, in prav veliko je njih grehov bilo. 30. Ti 20 ) so jih deleč izgnali iz njih dežele. 21 ) 31. Oni so se vse hudobeji zmišljevali, dokler ni bilo maše- vanje nad nje prišlo, (in vsim njih greham konec storilo.) XLVHI. Poglavje. * Sirah hvali Elija, Elizeja, Ezekija in Izaija. 1. Elija, prerok, pa je vstal je gorela kakor bakla. 1 ) 3. Kralj, kakor ogenj, in njegova beseda 17, 1. 13. „si imel oblast do svojiga života“, t. j., si ž njim tako počenjal, kakor de bi bil imel do njega vso oblast. V sirski prestavi: ... „in jim je dal oblast do svojiga života“. 14. v terdo vladarstvo“, t. j., puntarsko viadarstvo se je vzdignilo zoper nje¬ goviga sina, ker je bilo deset rodov od njega odpadlo. 15. „svojiga izvoljenca u , namreč pobožniga kralja Davida. 16. „neumnost ljudstva 11 , t. j., nar neumnišiga med ljudstvam. 17. Salomon je Jeroboama za seboj pustil v tem pomenu, ker so bili Salomo¬ novi grehi krivi, de je Bog Jeroboamov punt in ž njim sklenjene hude na¬ sledke dopustil. 18. „je Izraela v greh zapeljal namreč v malikovanje. 19. Efrajrn je bil poglavitniši rod Izraeloviga kraljestva, in pomeni tukej vse Izraelovo kraljestvo. 20. „Ti“ grehi namreč so bili krivi, de so bili pregnani iz dežele. 21. Ti grehi so bili vzrok asirske sužnosti. 4. Kralj. 17, 6. 7. 1. Sirah permerja preroka Elija ognju, ker je s svojo gorečo besedo zateral malikovanje (Brentano), Sirahove Bukve 48. 2. On je lakoto na nje per- pravil, in oni, ki so ga s svojo nevošljivostjo dražili , so se zmanjšali; 2 ) zakaj oni niso mogli terpeti Gospodovih zapoved. 3. Z Gospodovo besedo je nebo zaperl, in je trikrat ogenj z neba vergeL 3. Kralj. 18: 4. Kralj. 4. 4. Tako je bil Elija s svo¬ jimi čudeži poveličan! In kdo se more tako hvaliti, kakor ti? 3 ) 5. ki si z besedo Gospod Boga mertviga otel iz spodnjiga sveta in smertne oblasti; 3. Kralj. 17, 22. 6. ki si kralje v pogin pahnil in častitljive z njih sedeža, 4 ) (ter si lahko poterl njih moč;) 7. ki si slišal na Sinaji sodbo in naHorebu maševavne sodbe; 5 ) 8. ki si mazilil kralje v po- korjenje, in si preroke sebi na¬ slednike postavil; 6 ) 619 9. ki si bil vzet v ognje¬ nim viharji, na vozu z ognjenimi konji; 4. Kralj. 2, ll. 10. ki si bil postavljen v hudih časih, Gospodovo jezo utolažiti, očetovo serce sinu nagniti, in Jakopove rodove zopet ustano¬ viti. 7 ) Mal. 4, 6. 11. Blagor jim, ki so tebevi- dili, in so bili s tvojo prijaznostjo počešeni ! 8 ) 12. (jZakaj mi živimo le v tem življenji, 9 ) po smerti pa ne bo tako naše ime.) 13. Elija je bil sicer v viharji zagernjen, Elizej pa je bil na¬ polnjen z njegovim duham. V svojim življenji se ni bal nobe- niga poglavarja, in nihče ga ni s svojo močjo premagal. 4. Kralj. 2 , 12 . 14. Tudi ga ni nobena beseda premagala, še celo njegovo mer- 2. v so se zmanjšali t. j., so bili pokončani, namreč duhovni malika Bala (3. Kralj. pogl. 18.), po tem pa so se bili tudi drugi sovražniki zmanjšali.— V greškim: „On je hudo lakoto na nje perpravil, in jih je zmanjšal s svojo gorečnostjo^ ; Elija je namreč Boga prosil, de ni deževalo, torej jih je veliko za lakoto pomerlo (Brentano). 3. „kakor ti a , Elija! ki si vdovi v Sarepti mertviga sina v življenje obudil? (v. 5.) (Brentano). 4. Glej 3. Kralj. 21, 22. 23: 4. Kralj. 1, 16. 17: 9, 12. 14: 2. Kron. 21, 2. 4. 5. Elija je bil zbežal v Arabijo na sinajsko goro (en del te gore je bil Horeb), in ondi mu je bil Bog razodel strahovitne sodbe ali kazni, ki jih bo poslal nad Izraelovo kraljestvo in nad kralja Ahaba. Gl. 3. Kralj. 19, H. 15. (Brentano). 6. si postavil kralje, ki so bili namenjeni, ljudstvo zavoljo malikovanja kazno¬ vati (gl. 3. Kralj. 19, 11. 15.), si preroke' 1 , namreč preroka Elizeja za svojiga naslednika postavil. Gl. 3. Kralj. 19, 20. 7. Tako se bere per preroku Mal. 4, 6. Malakijevo prerokovanje se je neko¬ liko že spolnilo nad Janezam Kerstnikam, ki je bil napolnjen z Elijevim duham; natanko pa se bo dopolnilo proti koncu sveta, ko se bodo po pri¬ digi preroka Elija, ki se bo zopet perkazal, vsi Judje v Jezusovo cerkev podali. Mat. 11, 14: 17, 12. ... 8. V greškim: „Blagor jim, ki tebe vidijo m v ljubezni umerjejo; zakaj potem bodo pravo življenje imeli 1 '. , . „ 9. zatorej le ne moremo viditi na tem svetu; „ne bo tako nase ime , kakorsno je tvoje, ki nisi prav za prav umeri, in boš v zveličanje ljudi zopet prišel. 620 Sirahove Bukve'48. tvo truplo gaje ko preroka ozna- novalo. 10 ) 4. Kralj. 13, 21. 15. V svojim življenji je do- pernašal grozne reči, in po smerti je delal čudeže. 11 ) 16. Per vsim tem se ljudstvo ni spokorilo, in oni niso svojih grehov zapustili, dokler niso bili izgnani iz svoje dežele, in dokler niso bili razkropljeni po vsim svetu j 17. in le malo ljudstva 12 ) je bilo ostalo, in poglavar iz Da¬ vidove hiše. 18. Eni zmed njih so storili, kar je Bogu dopadlo; 13 ) eni pa so veliko grehov dopernesli. 19. Ezekija je ogradil svoje mesto, in je vanj napeljal vodo, in je z železarn skalo zavertal, ter jo je v vodnjak naredil. 14 ) 20. V njegovih dneh je bil Senaherib prišel, in poslal Rab- saka, in je svojo roko zoper nje povzdignil, in svojo roko zoper Sion stegnil, in prevzel se je bil V svoji moči. 4. Kralj. 18, 13. 21. Tadaj so strepetale njih serca in roke, in terpeli so bo¬ lečine, kakor žene na porodu. 22. In klicali so usmiljeniga Gospoda, ter so stegali svoje roke, in k nebesam povzdigovali, in sveti Gospod Bog je njih glas kmalo uslišal. 23. (On se ni njih grehov spomnil, tudi jih ni njih sovraž- nikain v roke dal,) temuč očistil jih je z roko Izaija, (svetiga preroka.) 1S ) 24. On je razmetal asirsko šotoriše, in angelj Gospodov jih je poterl. 4. Kralj. 19, 35. Tob. 1, 21. Iz. 37, 36: l.Mak. 7, 41 : 2. xMak. 8, 19. 25. Ezekija je bil namreč sto¬ ril, kar je Bogu dopadlo, in je serčno hodil po potu svojiga očeta Davida, kakor mu je bil zapo¬ vedal Izaija, veliki in zvesti pre¬ rok pred Božjim obličjem. 26. V njegovih dneh je nazaj šlo solnce, in on je kralju živ¬ ljenje zdaljšal. 4. Kralj. 20, 11. Iz. 38, 8. 27. On je z velikim duham vidil poslednje reči, 16 ) in je to¬ lažil žalostne v Sionu. Do več¬ nosti 28. je oznanil prihodnje in skrite reči, 17 ) preden so se zgodile. 10. Nobeno pregovarjanje ga ni moglo odverniti od Boga in njegovih zapoved. Drugi prestavljajo prav po besedi: ... „ premagala, in njegovo mertvo truplo je prerokovalo * 11, ; misli si namreč čudež, ki se je bil na Elizejevim grobu zgodil. Glej 4. Kralj. 13, 21. (Brentano). 11. Glej 4. Kralj. 2, 14. 22. 23: 3, 16—24: 4, 7. 36. 41. 44: 5, 14. 27: 6, 6 . 12 . 20 . 12. namreč podložni Judoviga kraljestva. Gl. zgor. pogl. 47, 30. 13. Eni zmed Judov so po volji Božji živeli. 14. Glej zastran tega Iz. 22, 10: 2. Kron. 32, 29. 30. 15. „temuč očistil A i. t. d., to je: Bog jih je rešil po molitvi svojiga svetiga preroka Izaija (Brentano). 16. „ poslednje reči iL , Mesijeve čase, sveto cerkev, ki je Božje kraljestvo na zemlji. 17. je prerokoval prihodnji stan judovske in keršanske cerkve do konca sveta. Sirahove Bnkve 49. 621 XLIX. Poglavje. Sirah hvali Josija, Jeremija, Ecehiela, dvanajst prerokov, Zorobabela, Jozueta, Jozedekoviga sina, Nehemija, Henoha, Jožefa, Seta, Šema in Adama 1. Josijev spomin je kakor zmes dišav, ki jo je mazilar na¬ pravil. 1 ) 4. Kralj. 22, 1. 2. Njegov spomin je v vsa¬ kih ustih sladak kakor med, in kakor muzika per vinski pijači. 3. Bog ga je bil postavil ljudstvu v spreobernjenje, in je potrebil gnusobo hudobije. 2 ) 4. On je svoje serce k Go¬ spodu obračal, in v dnevih greš¬ nikov je bil pobožnost uterdil. 5. Zunaj Davida in Ezekija in Josija so se vsi pregrešili; 3 ) 6. zakaj Judovi kralji so po¬ stavo Najvišiga zapušali, in so strah Božji zaničevali. 4 ) 7. Torej so svoje kraljestvo drugim dali in svojo čast ptu- jimu ljudstvu. 5 ) 8. Ti 6 ) so požgali izvoljeno sveto mesto, in so v pustote naredili njegove ceste po Jere¬ mijevim prerokovanji. 4.Kralj.25,9. 9. Oni so namreč ž njim gerdo ravnali, ki je bil že v maternim telesu prerok posvečen, de naj podere in iztrebi in pokonča in spet sozida in ponovi. 7 ) 10. Ecehijel je vidil obraz ve¬ ličastva, ktero mu je bil pokazal na vozu Kerubinov. 8 ) Eceh. 1, 4. 11. Zakaj on je opomnil so¬ vražnikov v plohi, in je oznano- val dobro njim, ki po pravih po¬ tih hodijo. 9 ) 12. Tudi kosti dvanajst pre¬ rokov naj zelene na svojim kraji; *°) zakaj one so Jakopa poterdo- vale, u ) ter so ga rešile z močjo vere. l2 ) 13. Kako hočemo Zorobabela 1. Spomin Josijevih čednost je tako prijeten, kakor nar dražji dišave. n Di- šave“, „med“ in „muzika“ so podobe prijetnosti (Brentano). 2. Josija je bil potrebil malikovanje iz dežele (Brentano). 3. ker so malikovanje podperali, ali ga saj terpeli. Gl. 3. Kralj. 22, 4. 5: 15, 14: 22, 44. 4. še celo Judovi kralji so postavo Božjo vnemar pušali, in se Boga niso bali. 5. „so dali“, t. j., so mogli prepustiti; — »ptujimu ljudstvu«, t.j., Kaldejcam. 6. Kaldejci so Jeruzalem razdjali, kakor je Jeremija prerokoval. 7. ri oni“, namreč Judje, so z Jeremijem gerdo ravnali zavoljo njegoviga prero¬ kovanja. — Bog je bil Jeremija zvolil, naj Judam prerokuje, de bo Bog njih kraljestvo razdjal, ob svojim času pa ga bo zopet ustanovil (Brentano). 8. Zastran tega, kar je Ecehiel vidil, glej Eceh. 1. pogl. in razlage. 9. Ecehiel je napovedal Iažnjivim prerekam in sovražnim ljudstvam nesrečo v podobi plohe in viharja (Eceh. 13, 13: 38, 22.); spolnovavcam Božjih za¬ poved in poboljšanim grešnikam pa je oznanoval dobro. Glej Eceh. 18, 21 : 33, 14. i. d. (Brentano). .. . 10. Tudi dvanajsteri mali preroki naj žive v slavnim spominu med svojimi mlaj¬ šimi. Gl. zgor. 46, 12. .... ........ . . .. 11. zakaj tudi mali preroki so Izraelce tolažili v stiskah, m jih poterdovali v veri in upanji prihodnjiga rešenja (Brentano). 12. ter so oznanovali Izraelcam rešenje v moči vere in zaupanja. Si rali o ve Bukve 49. 50. 622 poveličevati? zakaj on je kakor pečatnik v desni roki. 13 ) l. Ezd. 3, 2. Ag. 1, 2. 14. Kako tudi Jesusa, Joze- dekoviga sina? 14 ) ktera sta v svojih dneh hišo zidala, in po¬ stavila Gospodu sveti tempelj, ki je perpravljen v večno veličastvo. 15. Tudi Nehemija bo dolgo časa v spominu, ki nam je so- zidal poderto zidovje, in postavil duri z zapahi vred, in ki je na¬ redil naše hiše. 16. Ni ga bilo človeka na zem¬ lji, kakoršen je bil Henoh; zato je pa tudi bil vzet z zemlje; 17. tudi ni bilo človeka, ka¬ kor je bil Jožef, poglavar svojih bratov, steber svojiga ljudstva, vladar svojih bratov, podpora ljudstvu; 1. Mojz. 41, 42—45. 18. njegove kosti so bile shra¬ njene, in so po njegovi smerti prerokovale. 15 ) 19. Set in Sem sta slovela med ljudmi; Adam pa je čez vse ljudi zavoljo svojiga začetka. 16 ) 1. Mojz. 4, 25. 32.' L. Poglavje. Sirah hvali Simona, velikima duhovna. Konec pregovorov. 1. Simon, Onijev sin, veliki duhoven, 1 ) je v svojim življenji hišo podperl, in v svojih dneh tempelj popravil. 2. On je tudi tempelj povišal, dvojno poslopje z visocimi zidovi ob tempeljnu. 2 ) 3. V njegovih dneh so se vodnjaki izlivali, in so se kakor morje polnili čez mero. 3 ) 13. On je bil ljubčik Božji, in Bog ga je tako skerbno varoval, kakor skerbno kdo svoj pečatnik varuje, de ne pride v ptuje roke. Permeri Ag. 2,24. Vis. pes. 8, 6. 14. Jesus, sin Jozedekov, je bil veliki duhoven tisti čas, bo se je bil Zoro- babel z Judi vred iz babilonske sužnosti vernik Zorobabel in Jesus, Joze¬ dekov sin, sta tempelj zidala. Gl. 1. Ezdr. 3, 2. 15. Jožef je že pred svojo smertjo prerokoval, de bodo Izraelci Egipt zopet zapustili, in v Kanaan se vernili (1. Mojz. 50, 23. 24.), ob enim pa je tudi zapovedal, de naj seboj vzamejo njegove kosti iz Egipta in v Kanaan pre¬ nesejo. Ko so se bili tedej Izraelci iz Egipta vzdignili, je Mojzes tudi Jo¬ žefove kosti seboj vzel (2. Mojz. 13, 19.); tadaj so se bile tudi Jožefove besede že na pol spolnile, torej so bile Jožefove kosti lzraelcam lahko porok, tako rekoč prerok, ter so jim na potu skozi pušavo tudi molče prerokovale, de se bo gotovo tudi druga polovica Jožefoviga prerokovanja dopolnila, namreč de bodo prišli v obljubljeno deželo. 16. „Adam pa je čez vse IjudP povzdignjen, ker ni bil rojen kakor drugi ljudje, ampak ga je Bog iz persti naredil, in mu neumerljivo dušo vdihnil (Brentano). 1. Veliki duhoven Simon, verjetno drugi tega imena, je v tempeljnu dal na¬ rediti devet stebrov (Brentano). 2. S temi besedami sveti pisavec blezo omeni, de je ta veliki duhoven zidovje in tabor okrog tempeljna povišal (Brentano). 3. Simon je naredil vodotoke ali rake v mesto, torej so bili vodnjaki polni Sirahove 4. On je skerbel za svoje ljudstvo, in ga je pogina rešil. 5. On je s svojo močjo me¬ sto razširil, in je bil spoštovan, kadar je med ljudstvo stopil; tudi vhodiše v hišo in v preddvor je razširil. * * * 4 5 ) 6. Kakor se sveti zgodnja danica sred megle, in kakor polna luna ob svojih dneh, 7. in kakor solnce v svoji svetlobi: tako se je on svetil v Božjim tempeljnu, 8. kakor blesketeča mavrica med veličastnimi oblaki, in kakor cveteče cvetlice v spomladanskih dneh, in kakor lilije ob potokih, in kakor dišeče kadilo v poletnih dneh, 9. kakor svetel ogenj in ka¬ dilo užgano na ognji, 10. kakor posoda iz čistiga zlata, ozaljšana z vsakoršnimi drazimi kamni, 11. kakor rodovitna oljka, ka¬ kor cipresa, ki se na kviško vzdiga: tak je bil on, kadar je častno oblačilo oblekel, in je bil napravljen z vso lepotijo. 12. Kadar je šel k svetimu altarju,je čast dajal sveti obleki. 6 ) Bnkve 50. 623 13. Ko je pa prejemal darove iz rok duhovnov, in sam per altarji stal, okrog njega pa nje¬ govi bratje: je bil kakor vsajen ceder na libanski gori, 6 ) 14. in vsiAronovi sinovi 7 ) so okoli njega stali v svoji časti, kakor palmove veje. 15. Gospodove darove pa so oni v svojih rokah deržali pred vsim Izraelovim zbirališem; in ko je per altarji svojo službo oprav¬ ljal, de bi dokončal daritev nar višiga Kralja, 8 ) 16. je stegnil svojo roko k pit— nimu daru, in je kri grozdja da¬ roval; 9 ) 17. izlil jo je na tla per altarji v dišavo Božjo naj višimu Po¬ glavarju. 18. Tadaj so Aronovi sinovi vpili, in z dolgimi trobentami tro¬ bili, in dajali slišati velik glas v spomin pred Bogam. 10 ) 19. Tadaj je vse ljudstvo na- naglama z obrazam na tla padlo, de je molilo Gospoda, svojiga Boga, in prosilo vsigamogočniga, visokiga Boga. 20. In pevci psalmov so ga s svojimi glasovi poveličevali, in v vode. V greskim: „ Njegove dni je bil vodnjak pošlcodvan, ki je bil iz brona, in njegova širjava je bila enaka morju 11 . Ta v vodnjak l ‘ je bil silno velik kotel v tempeljnu, kteriga so Hebrejci, kakor tudi vsako veliko vodo „morje il imenovali. Glej popis tega „morja li 3. Kralj. 7, 23. (_Bren- tano). 4. V greškim: „0n je mesto z nasipam oblerdil. Kako lepo se je svetil, ko ga je ljudstvo obdajalo, ko je stopil izza ogrinjala v svetišč! 5. V greškim: ... „altarju, je razsvetlil vse svetiše“. 6. Simon je bil lep, velik mož, ki je izmed vsih družili duhovnov molel, kakor moli ceder izmed druziga drevja (Brentano). 7. „vsi Aronovi sinovi a , t. j., vsi duhovni. 8. Veliki duhoven je darove iz rok duhovnov jemal, in jih je Bogu daroval. Po žgavnih daritvah se je pitna daritev opravljala (4. Mojz. 28, 7. 14.}. 9. ,,kri grozdja t. j., rudeče vino. Gi. 1. Mojz. 49, 11. (BrentanoJ. tO. „v spomin pred Bogam 11 , t. j., naj se Bog ljudstva spomni. 624 Sirahove veliki hiši je bilo polno prijet— niga glasu. 21. In ljudstvo je v molitvah prosilo Gospoda Najvišiga, do¬ kler ni bilo češenje Gospodovo dokončano, in dokler niso oni svoje službe opravili. 22. Potem je šel doli, in je vzdignil svoje roke nad vse zbi- rališe Izraelovih otrok, de je Bogu čast skazal s svojimi ust¬ nicami, in se razveselil v nje¬ govim imenu, 11 ) 23. ter je ponovil svojo mo¬ litev, in je hotel pokazati Božjo moč. 12 ) 24. In zdaj 13 ) prosite Boga vsih reči, ki je velike reči storil po vsim svetu, ki je pomnožil naše dni od materniga telesa, in je z nami delal po svojim usmi- ljenji: 25. naj nam da veselo serce, Bnkve 50. in naj v naših dneh biva mir v Izraelu vekomaj, 26. in naj Izrael veruje, de je z nami Božje usmiljenje, in de nas bo rešil ob svojim času. 27. Dva naroda sovraži moja duša, tretji pa, ki ga sovražim, ni ljudstvo: 14 ) 28. ki prebivajo na seirski gori, 15 ) Filistejci in neumno ljud¬ stvo, ki v Sihemu stanuje. 16 ) 29. Nauk modrosti in krotitve je v te bukve zapisal Jesus, sin Sirahov iz Jeruzalema, ki je vnovič dal modrost iz svojiga serca. 30. Blagor njemu, ki se vadi vtem dobrim; kdor si to k sercu jemlje, bo zmirej moder. 17 ) 31. Ako se namreč po tem ravna, bo vse premogel, ker luč Božja njegovo pot razsvetlja. 11. ,.Je šel doli u od altarja, in je blagoslovil ljudstvo. Glej 4. Mojz. 6, 23. 12. Blagoslov velikiga duhovna je bil sklenjen s hvalno molitvijo. Med blago- slovljenjem je ljudstvo na tleh ležalo in prosilo, de bi jim došel sad blago¬ slova velikiga duhovna. 13. Tukej sveti pisavec perstavi opominovanje, de naj Izraelci Boga hvalijo in vanj zaupajo. 14. Sirah sklene svojo hvalno pesem s svetim rotenjem Božjih sovražnikov, kteri neprenehama poderajo v deželi mir, kteriga je ravno kar prosil. In ti sovražniki so bili Idumejci, Filistejci in Samarijani. Od Samarijanov pravi, de niso n ljudstvo a , ker so bili le derhal, ki seje bila zbrala iz raznih krajev asirskiga kraljestva. Gl. 4. Kralj. 17, 24. 15. namreč Idumejci; oni so bili zlasti v poslednjih časih zaperseženi sovraž¬ niki Božjiga kraljestva. Gl. Ps. 136, 7. 16. Filistejci so že od nekdaj sovražili Izraelce; „neumno ljudstvo “ so Sa¬ marijani, kterih veliko mesto je bilo Sihem. „Neumno ljudstvo“ se mende zavolj tega imenujejo, ker so judovsko postavo z malikovanjem sklepali. Gl. 4. Kralj. 17, 24. 25. Jan. 4, 22. 17. Kdor si moje nauke k sercu jemlje in po njih živi, vedno modrejši in sve¬ tejši prihaja (Brentano). Strahove Bukve 51. 625 Ll. Poglavje. Zahvalna molitev. Opominjanje k modrosti. 1. Molitev Jesusa, sinu Si- rahoviga. 1 ) Častil te bom, Go¬ spod kralj, in te hvalil Boga svojiga zveličarja ; 2. častil bom tvoje ime, ker si mi bil pomočnik in varh, 3. in si rešil moje telo po¬ gina, iz zaderge krivičniga je¬ zika, in ustnic lažnjivcov, in si mi bil pomočnik zoper moje so¬ vražnike. 4. In si me po obilnim usmi¬ ljenji svojiga imena rešil rjove¬ čih, ki so bili perpravljeni, me požreti; 2 ) 5. iz rok teh, ki so mojo dušo zalezovali, iz nadlog, ki so me obdajale j 6. iz stiskajočiga plamena, ki me je obdajal, de v sredi ognja nisim zgorel; 7. iz globočine peklenskiga žrela in nečistiga jezika in laž- njive besede, hudobniga kralja in krivičniga jezika. 8. Hvali ( tedaj) do smerti, duša moja, Gospoda; 9. zakaj moje življenje se je bilo že perbližalo peklu doli. 3 ) 10. Od vsih strani sim bil ob¬ dan, in ni ga bilo, de bi mi bil pomagal; po človeški pomoči sim se ozeral, in ni je bilo. 11. Spomnil sim se, o Gospod, tvoje milosti in tega, kar si od nekdaj storil; 4 ) 12. ker otevaš nje, ki v te zaupajo, o Gospod, in jih rešiš iz rok narodov. 13. Povzdignil si na zemlji mojo hišo, ko sim prosil odver- njenja smerti. 5 ) 14. Klical sim Gospoda, Očeta svojiga Gospoda, 6 ) naj me ne puša brez pomoči v dan moje nadloge in takrat, ko me pre- vzetneži preganjajo. 15. Hvalil bom tvoje ime ne- prenehama, in ga častil z za¬ hvalo ; zakaj uslišana je bila molitev moja. 16. Rešil si me iz pogube, in me otel iz hudjga časa. 17. Zavoljo tega te bom ča- 1. Sirah sklene svoje modrostine bukve z molitvijo, v kteri Boga zahvaluje za rešenje iz smertne nevarnosti, v ktero so ga bili njegovi opravljivi sovraž¬ niki pahnili. Cerkev to hvalno pesem moli ob godovih raznih svetnikov, zlasti svetih devic in mučenic ali marternic, in Bogu zahvalo daje za gnade, ktere jim je dodelil, de so ohranile svojo čistost v nevarnostih in skušnjavah spri- deniga sveta. 2. „ svojiga imena u , t. j., svojiga bitja, svoje Božje natore. Sirah permerja svoje sovražnike „rjovečim“ levam, ki so po njegovi kervi hrepeneli (_Brentano). 3. n peklu“, t. j., spodnjimu svetu, smerti, grobu. 4. ker si svoje služabnike iz smertne nevarnosti rešil, na pr. Jožefa, Daniela, Jeremija i. d. .... 5. Varoval si vse moje pohištvo, ko sim te prosil rešitve iz smertne nevar¬ nosti. V greškim: „ Povzdigoval sim od zemlje svojo prošnjo, in prosit rešenja od smerti “. .. 6. Te besede merijo na Ps. 109, 1., in imajo v sebi vero v pnhodnjiga Me¬ sija, obljubljeniga odrešenika judovskiga ljudstva. 40 lil. Sirahove Bukve 51. 626 stil in hvalil, in blagoslovil ime Gospodovo. 18. Ko sim še mlaji bil, pre¬ den sim bil zašel, 7 ) sim modrosti očitno iskal v molitvi. 19. Prosil sim je pred tem- peljnam, 8 ) in do konca je bom iskal. In ona je scvetela, kakor zgodnji grozd, 20. in moje serce se je je ve¬ selilo. Moja noga je po pravim potu hodila, in z mladiga sim je iskal. 21. Nekoliko sim nagnil svoje uho, in sim jo slišal. 22. Veliko modrost sim v sebi našel, 9 ) in sim v nji močno rastel. 23. Zatorej bom čast dajal njemu, ki mi je dal modrost. 24. Zakaj sklenil sim, po nji ravnati; vnet sim bil za dobro, in nisim bil osramoten. 25. Moja duša se je za njo vojskovala, in ko sim po nji ravnal, sim bil v nji poterjen. 26. Svoje roke sim kviško vzdigoval, in sim nje neumnost obžaloval. 10 ) 27. Svojo dušo sim na njo obračal, in jo v preiskovanji našel. 28. Koj od začetka sim si jo k sercu vzel, zato tudi nisim bil zapušen. n ) 29. Moje notranje se je treslo, ko sim je iskal; zatorej bom dobro posestvo posestoval. lž ) 30. Gospod mi je dal jezik v plačilo; ž njim ga bom hvalil. 13 ) 31. Perbližajte se k meni, vi neučeni, in zberite se v hiši krotitve ! 14 ) 32. Zakaj še odlašate ? in kaj pravite k temu, ko vaše duše žeja? 15 ) 7. „ preden sim Ul zašel * 11 , t. j., preden sim bil grešil; drugi pa razlagajo: preden sim bil šel v ptujo deželo; Sirah je bil namreč svojim sovražnikam ubežal, berž ko ne, v Egipt. 8. „pred tempeljnam“, t. j., v preddvoru Božjiga tempeljna. 9. potem, ko sim jo bil sprejel. 10. r in sim nje neumnost, namreč neumnost svoje duše obžaloval; Brentano pa takole prestavlja greško: „in sim svoje pregreške zoper njo (namreč zoper modrost storjene) obžaloval ^. 11. V greškim 27. in 28. versta: v Svojo dušo sim k nji obračal , in sim jo najdel po očiševanji (svojiga serca); po nji sim bil koj spervenja (berž od začetka) gospodar svojiga serca (svojiga hudiga nagnjenja); zato pa tudi ne bom zapušen“. Pomen: Po modrosti sim hrepenel, in sim si jo perla- stoval po čistim, pobožnim življenji; ona mi je zmožnost in moč dajala, de sim koj spervenja gospodoval nad hudim poželenjem svojiga serca; zato pa me tudi ne bo zapustila, ker ona beži le iz spačeniga serca, v kterim strasti gospodujejo (Brentano). 12. „Moje notranje“, moje serce se je treslo v meni zavoljo veliciga hrepe¬ nenja po modrosti; in ko sim tolikanj po nji hrepenel, in si z vso močjo za njo perzadeval, sim jo tudi dosegel, in v nji zadobil naj boljši zaklad (Bren¬ tano). , 13. Zavoljo mojiga perzadevanja za modrost mi je dal Bog za plačilo zgovor¬ nost, de lahko z vso gorečnostjo govorim od modrosti, od čednosti, od Božje postave, od vere, in hvalne pesmi Bogu pojem (Brentano). 14. „v hiši krotitve“, t. j., v šoli modrosti, kjer se učite postave Božje, in svoje hudo nagnjenje krotiti, in svoje strasti berzdati (Brentano). 15. Zakaj še dalje odlašate, modrosti, čednosti, sveti veri se vdati, ker- le ona more vaše prazne, pa resnice željne duše upokojiti? (Brentano), Slrahove Bukve 51« 627 33. Odperl sim svoje usta, in sim govoril: Kupite si (modrost) brez denarja, 16 ) 34. in svoj vrat uklonite nje- nimu jarmu, 17 ) in vaša duša naj sprejme krotitev; saj se blizo najde. 35. Spreglejte s svojimi očmi; le malo sim se trudil, pa sim si veliko pokoja našel. 18 ) 36. Perdobite si nauk kakor veliko število srebra, in vzemite ga v posest kakor veliko zlata. 37. Vaša duša naj se veseli njegoviga usmiljenja, in njegove hvale se ne sramujte. 19 ) 38. Svoje delo storite pred čašam, 20 ) in dal vam bo plačilo ob svojim času. 16. Perlastujte si modrost, in po nji živite, saj vam to nobenih stroškov ne perzadeva, le samo dobre volje vam je treba (Brentano). 17. podverzite se modrosti, ona naj nad vami gospoduje! (Brentano). 18. De si tudi vi morete modrost in čednost perlastiti, lahko iz mojiga zgleda posnamete. Jez sim si le malo časa za njo perzadeval, svoje hudo poželenje, svoje strasti v sebi zateral, po tem pa sim zadobil velik dušni pokoj tudi v naj večim preganjanji in terpijenji (Brentano). 19. Razveseljujte svoje poterte duše s spominam v dobroto in usmiljenje Gospod Boga, kteri vas bo ob svojim času rešil iz nadlog; tudi se ne sramujte ne¬ vernikov, očitno dajati Bogu čast in hvalo. 20. „pred ča$am“, t.j., pred plačilam;— Brentano pa takole: Zgodej si per- zadevajte za modrost, resnico in čednost; in Bog bo vaš trud obilno plačal ob svojim času. t I - r— - NARODNA IN UNIVERZITETNA KN-JI2NICA *