/ I ' I t ■ SVETO PISMO stare in nove zaveze z poleg nemškiga, od apostoljskiga Sedeža poterjeniga sv. pisma, ki ga je iz Vulgate ponemčil in razložil Il r Jožef Franc Allioli. Natisnjeno po povelji prečastitljiviga Kneza ©»(DBA, ©«©tG)A -OOQOO (Peti zvezek.) — V Ljubljani. Natisnil Jožel' lllaznik. 1850 . O B S £ Ž £ K. Matevža. Marka. laikeža in Janeza. Djanje aposteljnov. 7 ' Sveti evaugelii. po grehu pervih staršev je Bog zopet postavil estvo resnice, čednosti in zveličanja (1. Mojz. 3, 8. , ktero je satan na zemlji hotel razdreti (1. Mojz. 3, 1. i. d.). S tim kraljestvam na zemlji pa je, kakor z vsim, kar je pod solncam: Se začne, raste, se razširja in se dopolni konec časov. Zato ga primerja Božji Odrešenik (Mat. 13, 31.) z gorčičnim zernam, ki zraste v veliko drevo. Bog je postavil to kraljestvo nar popred v spokorni družini naših pervih staršev, in ga je od¬ ločil v blagor vsim njih mlajšim. Pa hudobna volja ljudi je stavila gnadi Božji take opovere, de se je le v pobožnim rodu Setovih naslednikov (1. Mojz. 4, 25. 26.) in poslednjič le v majhnim odrastku Noetove družine (1. Mojz. 6, 9.), v Abrahamovi hiši (1. Mojz. 10, 1: 11, 10. 26: 12, 1.) ohranilo. Njemu je Bog povelje dal, svojo malikovanju vdano domačijo zapustiti, in se v deželo podati, ktero mu bo pokazal. Tako je cvetlo Božje kra¬ ljestvo v hišah očakov Abrahama, njegoviga sina Izaka in vnuka Jakopa zmirej še le v posameznih družinah. Za Abrahamam, Izakam in Jakopam je vstanovil Bog to kraljestvo med celim ljudstvam, namreč med mlajšimi teh očakov, ko so bil* pod Moj- zesam Egipt zapustili, in se spet vernili v deželo svojih očetov, v Kanaait. ►Skorej dva tavžent let je Bog kraljestvo ohranil le VI samo pri izraelskim ljudstvu 5 pa v enim Abrahamovih mlajših po mesu, ki je bil ob enim tudi Sin Božji, v Jezusu Kristusu, se je imelo polagama med vse ljudstva razširiti, de bi jim prineslo bla¬ gor, kteriga je bil človeški rod z greham zgubil. Tako se je prikazalo Božje kraljestvo, sv. vera, nar popred v eni družini, po¬ tim v enim rodu, potlej pri enim celim ljudstvu, zadnjič kakor vera vsili narodov; to je, polagama se je začelo razvijati in rasti, kakor vse, kar je na zemlji. Ob vsili časih je bila bistevno ravno tista sv. vera (Heb. 11 .), po kteri so vsi zveličanje dosegli; pa ta vera se je prikazala v različnih stopinjah v zmirej obilniši obširnosti. Te stopinje navadno imenujejo očakovsko, Mojzesovo, keršansko razodenje. Kar zadeva njih edinost in različnost od stopinje do stopi¬ nje, jih primerja sv. Pavel (ji. Kor. 13, 11. Gal. 3, 24.) z različnimi potrebami človeške starosti, kakor je pri otroku, mladenču in možu. Kakor človek na vsaki stopinji svoje starosti ravno tiste resnice potrebuje, če ravno v različni podobi: tako je moglo biti razo¬ denje v različnih časih v različni podobi dano. Otrok veruje in ljubi, ter malo postav potrebuje, ker ima v veri in v ljubezni svojo po¬ stavo: tako je otroški svet očakov malo postav potreboval, ker je ljubezen, otroško vdanost in vero v obilnosti imel. Mladeneč, v kterim domišljevanje in sebičnost v ti meri raste, kakor ljubezen in vera odjenjujete, potrebuje več uka in strahu; tako je mo'glo izraelsko ljudstvo, ko je bilo v Egiptu v okorno, terdovratno ljud¬ stvo zrastlo, pod strah terde postave in službe Božje priti, de se mu je zmirej ojstro ponavljalo, kaj ima storiti, in de je v svetih vajah zrejeno bilo. Ker je bilo ta čas še posvetno in srovo, tudi visokih duhovnih resnic ni moglo brez podob in prilik razumeti. Zato mu je Bog dal vero resnice in ljubezni v zgolj vidnih, tako rekoč govorečih podobah, v pomenljivih šegah in daritvah, ki so kakor senca praviga telesa, kakor lupina okrog jedra, kakor obleka preobilniga duha. — Ko je bil pa čas prišel, de je izraelski narod iz mladenške starosti stopil v popolnaina moško starost, je bila Božja voditev spet drugačna. Kakor popolnama mož v svojim spoznanji veruje in ljubi, in postavo v veri in ljubezni ima, pa vender strahu in sile, jo dopolnovati, ne potrebuje: tako je mogla zdaj postava strahu nehati, in namesti vnanjih podob kraljestvo resnice, vere in ljubezni naravnost in brez podobe se prikazati: mogla je priti postava, ki se več ne kaže od zunaj, na kamnitnih tablah, ampak se dopolnuje iz notranjiga nagiba, iz gnade in lju¬ bezni; resnica se je mogla ne več le v podobah kazati, ampak naravnost učiti. — To novo razodenje duha in resnice, vere in ljubezni, to notranjo postavo gnade je prinesel Sin Božji, kije pri¬ šel v mesu kakor sin Abrahamov, kakor rešenik vsili ljudi od greha in rev, kakor je bilo v podobah in prerokovanjih stare zaveze napo¬ vedano. Zakaj, piše sv. pisavec lista do Hebrejcov (ji, 1.): „ve¬ likokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog govoril očakam po pre¬ rokih; in zadnjič tiste dni nam je govoril po Sinu, kteriga je po¬ stavil deleža vsili reči, po kterim je stvaril tudi svet“. On je sklenil novo zavezo Božjo z ljudmi, kakor je prerok Jeremija pre¬ rokoval: „To je zaveza, ki jo storim z Izraelovo hišo po tistih dnevih: Svojo postavo bom v njih notranje položil, in jo v njih serce zapisal; in jest bom njih Bog, oni pa moje ljudstvo 44 (Jer. 31, 33. razi. 47.). — Kako nam je Sin Božji govoril, kako je novo postavo gnade in ljubezni oznanoval, kako je v vsi nizkoti prišel, živel, umeri in poveličan bil, to popisujejo tiste sv. bukve, kijih imenujemo evangelije, to je, vesele oznanila. On sam tih bukev ni spisal, ampak še le več časa po njegovim vnebohodu, ko je bila keršanska vera že deleč po rimskim kraljestvu razšir¬ jena, so spisali nekteri zmed njegovih aposteljnov in njih učencov po notranjim Božjim nagibu, in blezo tudi na silne prošnje veliko vernih, naše štiri evangelije vernim v podučenje in tolažbo. De jih Jezus ni sam spisal, nič ne škoduje njih Božji verjetnosti; za¬ kaj , ker je svojim aposteljnam sv. Duha obljubil (Jan. 14, 26.), kijih bo spominjal vsiga, kar jim je povedal: je ravno tako (kakor sv. Avguštin piše), kakor bi jih bil z lastno roko spisal. Ti evangelii so bili spisani po nar starejših pričah v drugi polovici perviga stoletja po Kristusovim rojstvu, in de so zares tistih sv. pisavcov, kterim se prilastujejo, je tako gotovo, de celo neverniki in krivoverci to neoveržljivo dokazujejo. Sveti evangelisti so mende pisali v tim redu, v kterim si v sv. pismu nasledvajo; zakaj sv. Irenej, ki je živel v drugim stoletji, in je od aposteljskih učencov podu¬ čen bil, in je torej čas, kdaj so bili štirje evangelii spisani, zamogel dobro vediti, piše v svojih tretjih bukvah „zoper krivovere 44 : ,,Matevž, Hebrejic, je pisal svoj evangeli v hebrejskim jeziku, v tim ko sta Peter in Pavel v Rimu učila in cerkev vstanovljala. Po njuni smerti nam je pisal tolmač (zlagovavec) Marka, kar je Vlil Peter učil; in Lukež, spremljevavec sv. Pavia, je spisal evan- geli po uku sv. Pavla. Poslednjič nam je dal Janez, Gospodov učenec, ko je v Efezu v Azii bil, pisan evangelij Te bukve so se med vernimi kmalo razširile po prepisih, ker so imeli spriče- vanje sv. aposteljnov, ko pa druge naznanila Jezusoviga življenja in nauka, ki so se tudi razširjale, tega spričevanja niso imele, in zato niso bile verjetne. Zakaj de je Božja previdnost štiri take po¬ pise Jezusoviga življenja pripustila in napravila, so sv. očetje raz¬ lično razlagali. Sv. Avguštin pravi, de se je to zgodilo v pomenljivo znamnje, de bo sv. evangeli na vse štiri kraje sveta oznanovan, in ker številka „štiri u popolnost pomeni; pa nar globokejši in nar bolj pravi vzrok najde z drugimi sv. očeti (Iren., Gregor., Hier., Atan.} in z več katoliškimi razlagavci vred v čve- terni lastnosti Boga, ki se razodeva in za ljudi skerbi, kakor je že prerok Ecehiel (p o g. 1/) pomenljivo popisal. Kakor se je namreč Bog odrešenik že v stari zavezi razodeval kakor človeški, kraljevi, spravni, Božji Gospod (gl. Eceli. I. in razi.): tako se prikazuje tudi v Jezusu v ti čveterni lastnosti, in povest Jezusoviga življenja mora to čveterno lastnost Jezusa Kristusa naznanjati, kazati, ka¬ kor tudi čveterna povest podoba te čveterne lastnosti biti. Glede na to podobo, so sv. očetje slehernima zmed evangelistov drugo podobo v pomen te čveterne lastnosti dali: Matevžu človeka, Marku leva, Lukežu daritevno tele, Janezu orla, božjiga ptiča. To razdeljenje ima po sv. Hieronimu svoj vzrok v tim, de sv. Ma¬ tevž evangeli začne z bukvami rodu Jezusa Kristusa po človeški natori; sv. Marka z reznim ukani Janeza Kerstnika: Delajte po¬ koro! enako rjovenju kraljeviga leva; Lukež z duhovsko službo Caharijevo; Janez z večno Božjo natoro Jezusa Kristusa. Iz tega se tudi razvidi, kako so mogli sv. očetje štiri evangeliste imeno¬ vati Gospodov voz s štirimi kerubini, kteriga Ecehiel v svoji prečudni prikazni popisuje (gl. Eceli. 1. razi. 14.). Ti kerubini v ti prikazni nosijo Gospoda, ki nad njimi na visokim prestolu sedi; gredo, kamor jih duh Gospodov žene, in se med sabo s pe- rutami dotikajo; peljejo Gospodov voz, čigar kolesa so polne oči, in teko, kadar kerubini gredo; stoje, kadar oni stoje; se od zemlje vzdignejo, kadar se kerubini vzdignejo. Vse to se je spolnilo pri evangelistih; zakaj oni zares nosijo Simi Božjiga, so kerubini nove zaveze, ki se s svojimi perutami dotikajo, ker eden druziga IX dopolnujejo in razlagajo; oni kažejo pot popotnim, ker uče ho¬ diti po poti življenja; se vzdigujejo z drugimi, ki si za popolnamost prizadevajo, ker jim zmirej globokejši in visokejši v Jezusovim nauku in djanji kažejo. To nam dele sv. evangelii pri vsi svoji vnanji priprostosti in nizkoti. Zastran nje piše sv. Hieronim do Pavlina: „Nikar se ne spotikuj nad priprostostjo sv. bukev, ki so take nekoliko zavolj pomanjkljivosti prestavljavcov, nekoliko tudi nalaš tako spisane, de bi s tim svojim priprostim jezikam ložej podučile, in bi ravno tisti izrek do ušes učenih in neučenih zamogel doneti. Nisim ne tako nečimeren, ne tako nespameten, de bi si domišljeval, kakor bi jih popolnama razumel. Vender, kdor prosi, prejme; kdor terka, se mu odpre; kdor iše, najde. Učimo se tedej na zemlji učenosti, ki tudi v nebesih pri nas ostane“. Pervi zmed evangelistov, ki drugimuMojzesu enak novo zavezo začne, je Humvft. v fivaugcli sv. Matevža. Matevž, imenovan .Levi (Mat. 9, 9. Mark. 2, 13. i. d. Luk. 5, 27. i. d.}, sin Alfejev (Mark. 2, 14.), eden zmed dvanajsterih aposteljnov (Mat. 10, 3), je imel, preden je bil za aposteljna po¬ klican , službo pri rimski cestnii ob galilejskim morji. Voljno je šel za poklicani Gospodovim, ga je spremljal, ko je učil, je bil priča njegovih čudežev in njegoviga vstajenja, in je oznanoval po njego¬ vim vnebohodu nauk zveličanja po Judovskim. l)e bi Jude prepri¬ čal, de je Jezus obljubljeni Mesija, je spisal evangeli, ki ga pod njegovim imenam imamo, po sv. Ireneji tisti čas, ko sta sv. apo¬ steljna Peter in Pavel v Rimu učila in cerkev vstanovljala, med letam 61. in 66.po Kristusu, še pred evangelijem sv. Marka, ki je 1. 66. pisal (gl. vvod v Marka). On je spisal svoj evangeli po enoglasnim spričevanji nar starejših cerkvenih učenikov v he¬ brejskim, to je, v takrat po Palestini navadnim sirsko-kaldejskim jeziku. Nedvomljivo je bil precej, ko je bil spisan, v greško pre¬ stavljen za kristjane iz nejeverstva, ker ti judovskiga jezika niso razumeli. To je storil ali Matevž sam, ali pa kak drug, apo- stoljsk, veljaven in verjeten mož, kakor se iz tega razvidi, de je greško prestavljenje že v pervili časih povsod popolnama veljavo imelo, in je bilo še bolj cenjeno, kakor pervi hebrejski spis, ki se je kmalo pozabil in zgubil. Kar druge okolišine življenja sv. apo¬ steljna Matevža zadeva, pripovedujejo keršanski pisavci Sokrat, Rutin in drugi, de je v Etiopii, Indii, Partii sv. evangeli oznano¬ val, in kakor mučenec za sv. vero umeri. po svetim Matevžu. ) I. Poglavje. Bukve rodu in rojstvo Jezusa Kristusa. 1. tHH ukve rodu ') Jezusa Kri¬ stusa, sinu Davidoviga, sinu A- brahamoviga. 3 ) 2. Abraham je rodil Izaka; Izak pa je rodil Jakopa; Jakop pa je rodil Judata in njegove brate. 4 ) l. Mojz. 21, 2. i. d. 25, 26: 29, 30. 3. Juda pa je rodil Faresa in Žara s Tamaro; 5 ) Fares pa je rodil Ezrona; Ezron pa je rodil Arama. l. Mojz. 38, 29. — 1. Kron. 2, 4. Rut. 4, 18. 4. Aram pa je rodil Amina- daba; Aminadab pa je rodil Naa- sona; Naason pa je rodil Sal- mona. 4. Mojz. 7, 12. 5. Salmon pa je rodil Bodza z Rahabo; 6 ) Bodz pa je rodil Obeda z Ruto; 7 ) Obed pa je rodil Jeseta; Jese pa je rodil Davida kralja. Rut. 4, 21. 22. 6. David kralj pa je rodil Sa¬ lomona z njo, ki je bila Urijeva. 2. Kralj. 12, 24. 7. Salomon pa je rodil Rdbo- ama; Rdboam pa je rodil Abija; 1. To je: Sveto, veselo oznanilo od Jezusa, Mesija, popisano od sv. Matevža. „ Kristus 11 po hebrejsko v Mašiah“, w Mesija u , se pravi Maziljeni, kijezmočjo od zgorej obdarovan (Avguštin). Tako so se imenovali judovski viši duhovni, kralji in preroki, v posebnim pomenu pa, in pozneji le samo obljubljeni Od¬ rešenik (Ps. 2, 2. Dan. 9, 25.). Od Jezusa glej versto 21. 2. Sv.Matevž je hotel Judam pokazati, de je Jezus, ki se je Mesija med njimi naznanil, zares iz tistiga rodu, iz kteriga je imel po prerokih Mesija priti (Kriz.). Permeri Luk. 3, 23—38. 3. Po l.Mojz. 12, 3: 18, 18. je imel Mesija biti naslednik Abrahamov, in po 2. Kralj. 7, 4. i. d. Izai. 11, 1. i. d. .Jer. 23, 5. 6. tudi iz Davidoviga rodu. 4. Juda je imenovan pred drugimi brati, ker je iz njegove rodovine imel Je¬ zus priti. Gl. 1. Mojz. 49, 10. 5. Po grehu. C. Z ženo, ki je bila iz Rahabine rodovine (Joz. 2, 1.). De je v rodov inskih bukvah več kulcnčev izpušenih, ni nič nenavaduiga (Kalmct, JVlaldonat). Glej Rut. 4, 22. razlago 11. 7. Ptujko, ki je praviga Boga spoznala (Rut. 1, 16.). 12 Matevž 1, Abija pa je rodil Asata. 3. Kralj. 11, 43: 14, 31: 15, 8. 8. Asa pa je rodil Jozafata; Jdzafat pa je rodil Jo'ra m a; J d- ram pa je rodil Ozija. 8 J 9. Ozija pa je rodil Jdatama; Joatam pa je rodil Ahaca; Ahac pa je rodil Ezekija. 3. Kron. 36, 33: 37, 9: 38, 37. 10. Ezekija pa je rodil Ma¬ ri as eta; Manase pa je rodil Amo¬ na; Amon pa je rodil Jozija. 3. Kron. 33, 33: 33, 30. 35. 11. Jozija pa je rodil Jehonija in njegove brate ob babilonskim preselovanji. 9 ) 12. In po babilonskim prese¬ lovanji je Jehonija rodil Sala- tiela; I0 ) Salatiel pa je rodil Zo- robabela. n ) 13. Zorobabel pa je rodil Abi- nda; 12 j Abiud pa je rodil Elia- kiina ; Eliakim pa je rodil Azorja. 14. Azor pa je rodil Sadoka; Sadok pa je rodil Ahima; Aliim pa je rodil Eliuda. 15. Eliud pa je rodil Eleazarja; Eleazar pa je rodil Matana; Ma- tan pa je rodil Jakopa. 16. Jakop pa je rodil Jožefa, moža Marije, od ktere je rojen Jezus, ki je imenovan Kristus. 13 J 17. Ysih rodov tedej od Abra¬ hama do Davida je štirnajst rodov; in od Davida do babilonskiga pre- 8. Prav za prav je rodil Joram Ohozija (4. Kralj. 8, 24.); ta Joaza (4. Kralj. 11, 3.); ta Amazija fl2, 21.) in ta še le Ozija (2. Kron. 26.1.). Sv. Ma¬ tevž je mende vmesne ude izpustil, de je v tim razdelku ravno štirnajst udov dobil. fHier., Hil., Tom.). Ozija je bil kralj, ki seje prederznil v du- hovske pravice segati. Prim. spodej v. 17. 9. Jozija je rodil prav za prav Joakima (Eliakima) in ta Joahima ali Jehonija. Glej 2. Kron. 36, 4. 8. razi. 4. 10. Prav za prav po tim, ko so bili odpeljani v babilonsko sužnost, in dokler so v nji bili. Glej 1. Kron. 3, 17. Jer. 23, 30. razi. 34. 11. Prav za prav Fadaja, ta pa Zorobabela. Glej 1. Kron. 3, 18. razi. 4. 12. Glej 1. Kron. 3, 19. razi. 5. in poglavje 1. razi. 2. Zgorej dalje sledeče imena prednikov sv. Jožefa (v. 16.) v sv. pismu stare zaveze niso več opom¬ njene. V 1. Kron. 3, 21. so sicer opomnjeni mlajši Hananija, druziga sina Zorobabeloviga, ne pa perviga, ki mu je mende tudi Abiud ime bilo. Toliko je gotovo, de je sv. Matevž rodovinske bukve mogel na tanko vediti, če je hotel uiti očitanju Judov. 13. Sv. Matevž ne piše, kakor pri poprešnjih udih: Jožef je rodil Jezusa, am¬ pak imenuje Jožefa le moža Marije, ker Jezus ni bil od sv. Jožefa, ampak od sv. Duha čeznatorno v Marii spočet, kakor sv. Lukez 1, 31—35. obširniši pripoveduje. — Pa če Jezus ni bil sin Jožefov, bo kdo rekel, vse poprešrije ne mo¬ rejo biti bukve rodu Jezusa Kristusa, in ta ne sin Davidov in Abrahamov imenovan hiti? — Pri Judih so imeli pervorojeni sinovi ime postavniga, ne praviga očeta, če je postavni oče nastopil. Če je, postavim, kdo vzel ženo svojiga umerliga brata, je bi) pervi sin iz tega zakona imenovan po imenu umerliga brata kot postavniga očeta, in je ob enim dobil vse pravice pervofojeniga (Gl. 5. Mojz. 25, 5. 6. razi. 7.). Enako je prejel Jezus od svojiga postavniga (iiames(niga) očeta Jožefa ime in druge pravice pervo- rojeniga, On je tedej mogel pri Judih za sinu Davidoviga in Abrahamoviga veljati. Ko bi pa kdo hotel dalje ugovarjati, de po tim takim Jezus vender ni bil sin Davidov po mesu, tudi ta ugovor popolnama odpade po rodu pre¬ svete matere. Ker je ona po Luk. 2, 4. 5. bila dedna hči, to je taka, ki je pri pomankanji bratov očetovo dedšino nastopila, dedne hčere pa so mogle može iz 13 Matevž 1. selovaiija je štirnajst rodov; in od babilonskiga preselovanja do Kristusa je štirnajst rodov. i4 ) 18. Kristusovo rojstvo pa je tako bilo: Ko je bila njegova mati Marija Jožefu zaročena, 15 ) se je, preden sta. vkup prišla, znašla noseča od svetigaDuka. 16 j 19. Jožef pa, njen mož, ker je bil pravičen, 17 ) in je ni hotel razglasiti, jo je hotel skrivej za¬ pustiti. 18 ) 20. Kadar je pa to mislil, glej! se mu je angelj Gospodov v spanji perkazal, 1!l ) rekoč: Jožef, Da¬ vidov sin! ne boj se (k sebij vzeti Marije svoje žene; zakaj kar je v nji rojeno, je od sve- tiga Duha. 20 ) 21. Rodila pa bo sina, in ime¬ nuj njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov. 21 ) 22. To se je pa vse zgodilo, de se je dopolnilo, kar je bilo rečeno od Gospoda po preroku, kteri pravi: 22 ) 23. Glej! devica bo spočela svojiga rodu in svoje hiše jemati: (4. Mojz. 36, 6. razi. 3.) je mogla Marija iz rodu in hiše Davidove biti, ker je bila zaročena z Jožefam, Davi¬ dovim naslednikam. To je obširniši skazal sv. Lukež v pogl. 3., kjer popi¬ suje bukve rodu presvete Device. Zastran Jezusa gl. spodej v. 21., zastran Kristusa v. 1. 14. Število: Trikrat štirnajst, šestkrat sedem, velja za sveto število, in mende hoče reci: Nad udi tega dva tavžent letniga rodu je posebno cula Božja previdnost. Če se hoče trikrat štirnajst našteti, se mora pri tretji štirnajsterki (jt er v ih dveh ni težko našteti) s Salatielam pričeti, tako, de so Jožef, Ma¬ rija in Jezus trije poslednji udje. Ti tudi utegnejo za očete veljati, ker je bil Jožef postavni Jezusov oče, ker je Marija praviga očeta Jezusa Kri¬ stusa namestovala, ki se je v nji včlovečil, in ker je Jezus pervi oče noviga duhovniga rodu. V rodovinskih bukvah se najdejo vsakteri ljudje: kralji, poglavarji, očaki, plemenitili, neplemenitni, bogati, revni, preroki, duhovni, judje, malikovavci, možki, ženske — v pomenljivo znamnje, de imajo vsi delež v Kristusu, — ki vanj verujejo. 15. Med zaročitvo in ženitnino je preteklo pri Judih deset do dvajset mescov. 16. Sv. Luk. 1, 35. pravi, z Božjo močjo, kar je vse eno; ker Bog, ki v na- tori tukej čeznatorno dela, je sv. Duh, Glej 1. Mojz. 1, 2. Ps. 103, 30. Ps. 32, 6. 17. Pravičen, tedej pred vsim ljubeznjiv, brez natolcovanja (Kriz.). 18. Zaročitev je veljala pri Judih toliko, kolikor sklenjeni zakon; tedej je bila od drugiga noseča nevesta kot prešestnica kaznovana. Taka nevesta je do¬ bila ločivno pismo, in je bila kamnjana (5. Mojz. 22, 23—27.). Tega je hotel Jožef Marijo obvarovati, in je zato mislil, zakonsko zavezo na tihim spet razdreti. 19. V sanjah. Sanje sc morajo na tanko presoditi (Sir. 34, 7.), in Božje se ne smejo zametovati (Job. 33, 15.). Marija, vsa tiha, ponižno molči, in zaupa, de bo Bog njeno nedolžnost razodel, ker angelj Gospodov svojim na strani stoji (Ps. 33, 8.). 20. Marija tedej še ni stanovala pri Jožefu, kar v. 18. in 24. poterdite. 21. „Jezus il (po hebrejsko „Ješuah u ), se pravi Zveličar, Odrešenik. 22. Po sv. Kriz. in večim delu greških očakov v v. 22. 23. še angelj dalje govori. Drugi očaki in veči del razlagavcov misli, de ste opomba sv. Ma¬ tevža. Naslednje prerokovanje je bilo dano, ker bi se prigodba, od ktere 14 Matevž I. 2. in rodila sina, in njegovo ime bodo imenovali Emanuel, kar je prestavljeno: Bog z nami. 23 ) 24. Kadar se je tedej Jožef iz spanja zbudil, je storil, kakor mu je bil zapovedal angelj Go¬ spodov, in je vzel (k sebi) svojo ženo. 25. In je ni spoznal, dokler ni porodila svojiga pervorojeniga si¬ na, 24 ) in je imenoval njegovo ime Jezus. II. Poglavje. Modri išejo Jezusa, ga najdejo kot revno dete, in ga molijo. IJerod ukaže bet¬ lehemske otroke pomoriti, de bi Jezusa pokončal. Jezus beži v Egipt, in kralj umerje. Sv. družina se verne iz Egipta. 1. Kadar je bil tedej Jezus rojen v Betlehemu na Judejskim ') v dnevih kralja Heroda, 2 ) glej! so prišli modri iz Jutroviga v Jeruzalem, 3 ) 2. rekoč: Kje je kralj Judov, govori, mogla zgoditi; in prigodba se je spolnila z vsimi svojimi okolišinami, de je resnica prerokovanja popolnama poterjena. To pomenijo besede: v de .ve je dopolnilo 1,1 . Prerokovanje in prigodba se tedej ne vjemate le po na- ključbi, temuč ste v neločljivi zvezi. 23. Glej zastran tega prerokovanja Izaija 7, 14. in razi. Ime kake reči nazna¬ nja reč samo, njeno bitje. Ime: „Bog s nami “ tedej naznanja Božjo in človeško uatoro v Kristusu. 24. lle bi jo bil Jožef po porodu spoznal, s tim ni rečeno, in tudi besede tega ne dokazujejo. Sv. Matevž hoče s tim le še bolj poterditi, de je v nji Rojeno od sv. Duha. Prim v. 18. 20. Ravno tako tudi v drugih krajih sv. pisma beseda ^dokler" ne kaže, de bi bila po določenim času prigodba še dalje terpela. Krokar (ji. Mojz. 8, 7.), od kteriga se bere, de ni nazaj prišel, „dokler" zemlja ni bila suha, ni nazaj prišel, ko je bila zemlja suha, am¬ pak se celo ni več v barko vernil, ravno ker je zemlja suha bila. Mihol ( 2. Kralj. 6, 23.), ki ni rodila do svoje smerti, tudi po svoji smerti ni rodila. (Ilier., Avg.). De je Marija, kakor Jožef, vedno v deviškim stanu živela, je gotovo po apostoljskim zročilu, in zastran Marije se vidi iz njenih lastnih besedi Luk. 1, 34: ^Moia ne .spoznam", ki dovolj očitno kažejo, de je Marija sklenila, v vednim devištvu živeti. Pa njen sin Jezus je vender tu- kej imenovanpervorojeni, in pri Mat. 13, 55. Mark. 6, 3. so opomnjeni bratje Kristusovi: Jakop, Simon Judež? Pervorojeni se imenuje tudi edinorojeni, kakorMahir edinorojeni sin Manaseta (Joz. 17, 1.). Imenovani bratje so bili stričniki, ki so jih po hebrejski navadi brate imenovali (1. Mojz. 11, 27: 13, 8.). Pravi bratje Kristusovi so njegovi verni, zmed kterih je on zares pervo¬ rojeni (Rim. 8, 29; Kol. 1, 15. 18.). Glede na to pravi sv. Krizostom: „Za- kaj bi bil Jezus na križu svojo sv. mater preljubeznjivimu Janezu zročil, ko bi bila ona imela še otroke, kteri bi bili dolžni zanjo skerbeti?“ 1. Drug Betlehem je bil v Galileji. Joz. 19, 15. Natančniši okolišine rojstva glej pri sv. Luk. 2, 1—7. 2. tako imenovaniga Veliciga, Idumejca, ki je od Rimljanov gospostvo čez Judovsko prejel, in je bil pervi ptujic, ki je na Judovskim kralj bil. Glej konec 2. bukev Mak. 3. Modri so bili učeni, ki so se posebno s skrivno učenostjo in zvezdoslovjem 15 Matevž 2. ki je rojen? Zakaj vidili smo njegovo zvezdo na Jutrovim, 4 ) in smo ga prišli molit. 3. Herod kralj pa, to slišati, seje prestrašil, in ves Jeruza¬ lem ž njim. s ) 4. In je sklical vse velike duhovne 6 ) in pismarje ljudstva 7 ) in jih je izpraševal, kje hi imel K ristus rojen biti. 5. Oni pa so mu rekli: V Betlehemu na Judejskim; zakaj tako je pisano po preroku: 6. In ti, Betlehem, zemlja Ju¬ dova, nisi nikakor nar manjši med vojvodi Judovimi; zakaj iz tebe bo prišel vojvoda, kteri bo vladal moje ljudstvo Izrael. 8 ) 7 . Tedej je Herod modre skrivej poklical, in jih je skerbno izpraševal čas, v kterim se jim je zvezda perkazala. 9 ) 8. In jih je poslal v Betlehem, ter je rekel: Pojdite in skerbno oprašujte po detetu, in kadar ga najdete, pridite mi nazaj pove¬ dat, de tudi jest grem in ga molim. l0 ) 9. In ko so bili kralja zasli¬ šali, so šli; in glej! zvezda, ktero so vidili na Jutrovim, je pred njimi šla, dokler ni prišla, in zgorej obstala, kjer je bilo dete. 10. Kadar so pa zvezdo ugle¬ dali, ll ) so se silno obveselili. 12 j pečali. Sv. očaki niso vsi enih misel, iz kteriga kraja de so prišli. Sploh mislijo, iz krajev blizo Evfrata, iz Arabije, Perzije. Ker je v tih krajih Ba- laam živel, je zamoglo prerokovanje od zvezde Jakopove, to je, Mesija (4. Mojz. 24, 17.), tam vero razširiti, de bo prihod Odrešenikov med Judi zvezda na nebu oznanovala. Toliko je gotovo, de so prihoda veliciga kralja sveta ta¬ krat na Jutrovim sploh pričakovali. Po starim 'zročilu so bili ti modri — kralji, kar se strinja s starimi časi, ko so poglavarji, posebno pri pastirskih rodovih, tudi modri in duhovni bili. 4. Po Božji naredbi se je tim modrim, ki so po Balaamovim prerokovanji zvezde v znamnje Odrešenika pričakovali, zares zvezda prikazala; in znotraj jih je zbudila Božja gnada, de so za zvezdo šli; zakaj ta, pravi sv. Bernard, ki jih je tje peljal, jih je tudi nagiboval, in ki jih je zunaj po zvezdi vodil, jih je tudi znotraj po sv. Duhu podučil. 5. Herod se je bal svoj prestol zgubiti (gl. zadnjo razi. k Mak. bukvam); prebivavci jeruzalemski so se bali nepokoja in prekucij. 6. Višiga duhovna in prednike 24 duhovskih razredov (prim. 1. Kron. 24, 3—20. in 2. Kron. 36, 14.), ki so bili tudi veliki duhovni imenovani. Tudi so bili vsluženi veliki duhovni. 7. razlagavce postave, ki so pravde ljudstva razsojevali. S svojo človeško besedo so nameslovali preroke, kterih Božja beseda je bila že davnej utih¬ nila. Glej zadnjo razi. v stari zavezi. 8. To prerokovanje pri preroku Miheji ni prav na tanko tako, kakor ga tukej duhovni stavijo, pa je pomen ravno listi. Glej razi. pri Miheji 5, 5. 9. Herod je hotel po času, v kterim se je zvezda prikazala, določiti starpst novorojeniga kralja. Ako se zvezda ni dolgo pred odhodam modrim prika¬ zala, si je zamogel Herod svestbiti, de bo novi kralj tudi med umorjenimi, ako ukaže ne le enoletnih, ampak tudi dveletne dečke pomoriti. 10. Kako gerd hinavec, ki se z besedo hlini, v sercu pa Kristusa mori! 11. Na vse jutro, ko so se Betlehemu bližali. 12. Blagor mu, kogar Bog vodi, če tudi po terdih potih hodi; veseliti se sme, de ho svoj namen dosegel! 16 >Iatevž 2 . 11. In so šli v hišo, in so na¬ šli dete z Marijo njegovo materjo, ter so (predli)) padli in ga mo¬ lili; ,5 ) in so odperli svoje zakla¬ de, in nru darovali zlata, kadila in mire. I4 ) 12. In ko so v spanji odgovor prejeli, ne vračevati se k Herodu, so se po drugim potu ventili v svojo deželo. 13. Kadar so bili odšli, glej ! se je angelj Gospodov Jožefu v spanji perkazal, rekoč: Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt, in bodi tam, dokler ti ne porečem: zakaj He¬ rod bo deteta iskal, de bi ga končal. 14. In je vstal, in vzel dete in njegovo mater po noči, in se je uganil v Egipt. 15 ) 15. In je bil ondi do Herodove smerti, de se je dopolnilo, kar je Gospod govoril po preroku, ki pravi: lz Egipta sim poklical svojiga sina. l6 ) 16. Ko je tedej Herod vidil, de je od modrih zapeljan , se je silno razserdil, in je poslal in pomoril vse fantiče, kar jih je bilo v Betlehemu in v vsili nje¬ govih pokrajinah po dve leti in manj starih, po času, ki ga je bil od modrih izprašal. n ) 17. Takrat se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii pre¬ roku, ki pravi: 18. Glas se je slišal v Rami, ,8 ) jok in velik krik; Rahela 19 ) je jokala po svojih otrocih, in šeni dala utolažiti, ker jih ni več. 20 ) 19. Kadar je bil pa Herod umeri, glej! se je angelj Gospo¬ dov Jožefu v spanji perkazal v Egiptu, 20. rekoč: Vstani in vzemi dete in njegovo mater, in pojdi na izraelsko zemljo, zakaj po- merli so, kteri so detetu po živ¬ ljenji stregli. 21. In je vstal, in vzel dete 13. Sv. očaki uče, de so modri po notranjim podučenji Božjim (prim. v. 12.') v detetu Boga molili. To kažejo tudi njih darovi. Glej, pravi sv. Fulgenci, kaj so darovali, in veš, kaj so verovali. — Ali se vklanja tudi naša modrost pred Božjim keršanstvam? ali se ne spodtikuje nad njegovo dozdevno majh¬ nostjo, revšino in priprostostjo? 14. To so darovi, ki so jih kraljem in Bogu v lempeljnu darovali, in sicer Bogu v znamnje notranje čistosti, hvale in zatajevanja pregrešniga nagnjenja. Da¬ rovi so bili tedej v počešenje deteta, ki je bilo tako pervikrat za kralja in Boga razglašeno; zato se imenuje v ta spomin postavljeni praznik: Razgla- šenje Gospodovo. 15. Kraj, kjer sta Jožef in Marija z Jezusam prebivala, se imenuje po zročilu Matarea, blizo tempeljna Onijeviga. Glej Izai. 19. razi. 27. 16. Glej Ozea 11, 1. in razi. 17. Glej zgorej v. 7. Ta moritev je bila med ljudstvam razglašena (Dj. ap. 4, 27.9. Sicer zgodovina zastran nje molči, ker je bila zmed manjših grozo- vitnost tega trinoga. 18. To je: na višavi; po višavah so svojo žalost razglasovali, de se je deleč okrog slišala. 19. Rahel, mati egiptovskiga Jožefa, in zato mati imenitniga oddelka izrael- skiga ljudstva, pomeni tukej to ljudstvo samo. 20. Glej zastran spolnjenja te prerokbe Jer. 31, 15. razi. 21. 17 Matevž 2. 3. in njegovo mater, in je prišel na izraelsko zemljo. 22. Ko je pa slišal, de Arlie- laj kraljuje v Judeji namesti Hero¬ da, svojiga očeta, se je bal tje iti 5 2 ') in v spanji opomnjen se je uganil na Galilejsko. 23. In je prišel in prebival v mestu, kterimu je ime Nazaret, de se je dopolnilo, kar je govor¬ jeno po prerokih, de bode Naza- rejic imenovan. 22 ) III. Poglavje. Janez Kerstnik oznanuje pokoro. Jezus se da med grešniki kerstiti, in je po¬ veličan od Boga Očeta in sv. Duha. 1. Tiste dni ‘) pa je prišel Janez Kerstnik , in je pridigoval v pušavi Judeje , 2 ) 2. in je rekel: Delajte poko¬ ro, zakaj nebeško kraljestvo seje perbližalo ! 3 ) Mark. 1, 4. Luk. 3, 3. 21. Po Herodovi smerti je bila Palestina po njegovi zadnji volji in po povelji rimskiga cesarja Avgusta med tri zmed njegovih sinov razde¬ ljena. Arhelaj je dobil Judejo, Samarijo in Idumejo z imenam ljudskiga oblastnika, ker je oblast imel čez veči del ljudstva; Herod Antipa je prejel Galilejo in Perejo; Filip pa Batanejo, Trahoniško in Avraniško; oba z ime¬ nam četertniga oblastnika, to je, oblastnika čez četerli ali sploh manjši del ljudstva. Arhelaj je bil grozoviten, kakor njegov oče. On je vladal le devet let; potlej ga je cesar Avgust v mesto Vieno v Galijo pregnal, in je Judejo rimskim pokrajinam prištel. — Bodi moder in previden v svojim početji, kakor Jožef! 22. To je: On bo nizek, zaničevan; ime kake reči pomeni reč samo po njenim bitji. Vsi Galilejci so bili med Judi zlo zaničevani, ker je veliko nečistih nevernikov med njimi prebivalo. Nazarejci, prebivavci Nazareta (Nazara), niso bili le kakor Galilejci, ampak tudi še posebno zato malo čislani, ker je bilo njih mesto bolj novo, in v stari zavezi nikjer ni imenovano. (Prim. Jan. 1, 4C.j. Več prerokov sicer Mesija ne imenuje Nazarejca, pa ga vender popisujejo nizkiga, zaničevaniga. Iza. 11, 1: 53. Cah. 3, 8:9, 19. Sv. Ma¬ tevž je tedej tukej, kakor sv. Hieronim razlaga, gledal bolj na pomen, kakor na besedo prerokov. 1. Ta čas. Te besede ne vežejo sledeče povesti z ravno popred rečenim; za¬ kaj vso povest Jezusove mladosti in njegoviga samotniga življenja je sv. Ma¬ tevž izpustil, kakor veči del tudi drugi evangelisti. Niso ravno hotli naši radovednosti streči. Po Luk. 3, 1. se je sledeče zgodilo v petnajstim letu cesarja Tiberija, v 28. letu Jezusove starosti. Prim. Mark. 1, 2—8. Luk. 3, 1—18. 2. v pustim, samotnim kraji med Jeriho in Jordanam. Janez, ki je bil zadnji prerok stare zaveze in predhodnik Zveličarjev, je imel vse storiti, kar je Moj- zesovapostava zamoglain mogla storiti: zavolj greha svariti (Rim. 3, 20 .), k čednosti in pokori opominjevati, dobre dela priporočevati, in na Odrešenika kazati. 3. Nebeško kraljestvo je pri sv. evangelistih zdaj kraljestvo zvoljenih v ne¬ besih, zdaj kraljestvo Božje na zemlji, ktero je Zveličar za čednost in 2 18 Matevž 3. 3. Zakaj ta je, * * * 4 ) od kteriga je govorjeno po Izaii preroku, kteri pravi: 5 ) Glas vpijočiga v pušavi; 6 ) perpravite pot Gospo¬ dovo; ravne storite njegove ste¬ ze. 7 ) Mark. 1, 3. Luk. 3, 4. 4. On, Janez pa je imel obla¬ čilo iz kameljih dlak, 8 ) in us¬ njat pas okoli svojigaledja; nje¬ gova jed pa je bila: kobilice in divji med. 9 ) 5. Tedej je k njemu hodil Jeruzalem in vsa Judeja, in vsa stran ob Jordanu, 10 * ) Mark. 1, 5. 6. In so bili keršeni od njega v Jordanu, u ) ki so se obtožili svojih grehov. 12 ) .7. Kadar je pa vidil, de je veliko farizejev in saducejev k njegovimu kerstu perhajalo, l3 ) jim je rekel: Gadja rodovina! I4 ) kdo vam je pokazal bežati pred prihodnjo jezo? 15 ) Luk. 3, 7. pobožnost postavil, zdaj spet notranje, po Odrešenikovih postavah vravnane misli (Luk. 17, 21. Prim. Rim. 14, 17.). Tukej je pred vsim razumeti kraljestvo Kristusovo na zemlji, sv. cerkev. 4. Opomba sv. Matevža. 5. Glej Izaija 40, 3. i. d., in razi. 6. Janez je glas vpijočiga v pušavi. On budi s svojim glasam svet, ki V pregrešnim spanji počiva in leži. On ni Beseda Božja, ki v otroke Božje prenareja, ampak le budeč glas. 7. S tim, de hribe (vse prevzetno djanje) ponižate, doline (napčno ponižnost) zasujete; sploh, de vse zaderžke zveličanja odpravite, slabim navadam in nagnjenjem se odpoveste. 8. haljo, narejeno iz debele velbljudje dlake. To je bilo oblačilo zlo revnih in prerokov (4. Kralj. 1, 8. Heb. 11, 37.). 9. Velike jutrovske kobilice (3. Mojz. 11 , 21.) in med divjih bučel so hrana revnih na Jutrovim. Glej Janeza, ki pot pripravljal On vso mehkužnost in meseno poželjivost sleče. 10. Veliko se jih poda na pot proti Božjimu kraljestvu, pa le malo jih je, ki jim je resnica, in celo malo jih ostane stanovitnih do konca. 11. Kakor so Judje ob tim času tiste zmed nevernikov, ki so Kotli k njim pre¬ stopiti, z nekim kerstam v judovstvo vpeljevali, in vender s tim še niso pravi Judje postali; ravno tako je hotel Janez Jude vpeljali s svojim ker- stamv prihodnje kraljestvo Kristusovo, pajihstim še ni mogel kristjanov nare¬ diti. Vrednost tega kersta sv. Janez sam razlaga v. 11. — .12. kakor je bilo to že v stari zavezi zapovedano. Glej 3. Mojz. 5, 5:4. Mojz. 5, 7. Notranje spoznanje samiga sebe je še le doveršeno z vnanjim spozna¬ njem ali obtoženjem, kakor se misel z besedo pokaže in izpelje. 13. Farizeji, ločina Judov (glej zadnjo razi. k 2. bukvam Mak.), so se posebno deržali svojih zročil in zunanjih verskih šeg, za duha postave pa celo niso marali; saduceji so bili ločina Judov, ki je le na svojo pa¬ met zaupala, veči del judovskih ukov pa zametovala. Oboji so upali, de bo v novo oznanovanim kraljestvu njih uk poterjen. Ko so vidili, de so se motili, se niso več dajali kerševati. Glej Luk. 7, 29. 30. Spodej 21, 26. 14. otroci hudobnih, peklenskih (1. Mojz. 3. Skriv. razod. 12, 9.) staršev (Hier., Greg.) Prim. spod. 12, 34:23, 33. Jan. 8, 44. Beseda je ojstra viditi, pa je resnična. 15. ako pri svojih mislih ostanete. Prihodnja jeza je sodba Božja, 19 Matevž 3. 8. Storite tedej vreden sad pokore. IG ) 9. In ne govorite med seboj: Abrahama imamo očeta; 17 ) za¬ kaj povem vam, de Bog za- more Abrahamu iz tega kanmja otrok obuditi. 18 ) Jan. 8, 39. 10. Zakaj sekira je že dreve- sam v korenino nastavljena. Vsa¬ ko drevo tedej, ktero ne stori do- briga sadu, bo posekano in v ogenj verženo. 19 ) 11. Jest sicer vas keršujem v vodi k pokori; kteri pa za mano pride, je močnejši, kakor jest, kte- rimu nisim vreden nositi čev¬ ljev; 20 ) on vas bo kerstilv sve¬ tim Duhu in v ognji. 21 ) Mark. 1, 8. Luk. 8, 16. Jan. 1, 26. 27. 12. Njegova vevnica jev nje¬ govi roki, in bo očistil svoje gum¬ no, 22 ) in bo spravil svojo pše- 16. Dopolnite dela postave. Glej Luk. 3, 11. i. d. 17. Ne zanašajte se na svoje vnanjepravice (prednosti), de ste Abrahamovi otroci. 18. ljudi vstvariti, in jih duhovne otroke Abrahamove narediti. Glej Rim. 9, 7. Gal. 3, 7. 19. Bog je že pripravljen, vam kraljestvo Božje tukej in tamkej odtegniti, in vas v pekel zavreči (Spod. 25, 41. 46. Skriv. raz. 20. Prim. Luk. 13, 7.). 20. Nisim vreden, mu nar manjši hlapčevske službe opravljati. Čevlji so bili podplati, ki so bili z jermeni na noge privezani. Jih privezovati, in jih za kom v hišo nositi, je bilo opravilo sužnjev. 21. Kerst Janezov je bil le pomenljiva šega, ki je človeka k pokori vpeljala, in sama na sebi ni imela delavne moči od zgorej, tedej ni mogla grehov od¬ vzeti. Kerst Kristusov je sklenjen z Božjo gnado od zgorej, in dela sam na sebi s prerodivno močjo, ker dušo njenih grehov očisti, posveti, in za sveto ljubezen vname (Hier.). 22. On bo dobre od hudobnih ločil. Zmlačeno ž.ito se na Jutrovim z vevnico meče proti vetru, kjer dobro zernje na tla pada, pleve pa veter na stran nosi. 23. Dobri bodo vzeti v prebivališa Gospodove, hudobni pa verženi v ogenj, ki nikoli ne ugasne. Prim. Mark. 9, 43. 45. Mat. 25, 46. 24. Prim. Mark. 1, 9—11. Luk. 3, 21—23. Jan. 1, 32—34. Jezus se je rav¬ nal po vsi postavi (Gal. 4, 4.), dokler ni s svojo smertjo na križu vsiga poprešnjiga pripravljanja razvezal, in z gnado, ki jo je ljudem zaslužil, nepo¬ trebnih storil vsih podob in šeg st. z. Ravno zato se je podvergel Janezo¬ vimi! kerstu, ki je bil od Boga vpeljan (Hier.). Tudi v tim se je hotel med grešnike vstopiti, ko je namesti grešnikov bil, in za nje kazen terpel (Di .). 25. Pravica je namesti Božje naredbe, kakor 5. Mojz. 4, 5:27, 19. 26. Jezus. , v v 27. Precej po kerstu so vidili Jezus, Janez (Jan. 1, 32.) in mende ^še vec ilru- 4 meo v žitnico, pleve pa bo se¬ žgal z neugasljivim ognjem. 23 ) 13. Takrat je prišel Jezus iz Galileje k Janezu na Jordan, de bi bil od njega keršen. 24 ) Mark. 1,9. 14. Janez mu je pa branil re¬ koč: Menije potreba od tebe ker- šenimu hiti, in ti prideš k meni? 15. Jezus pa je odgovoril in mu rekel: Pusti za zdaj; zakaj tako se nam spodobi vso pravico spolniti. 25 ) Tedej mu je pustil. 16. In ko je bil Jezus keršen, je zdajci šel iz vode, in glej! nebesa so se mu odperle, in je vidil 2fi ) DuhaBožjiga, kakor go¬ loba, doli iti in nad njega priti. Luk. 3, 22: 9, 35. — 2. Pet. 1, 17. 17. In glej! glas z nebes re¬ koč: Ta je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje. 27 ) 20 Matevž 4. IV. Poglavje Jezus se posti, je od hudiča skušan, začne, ko je bil Janez v ječo verzen, v Galileji učiti, zvoli štiri aposteljne in čudeže dela. 1. Tedej je bil Jezus od Du- ba ') v pušavo peljan, 2 ) de bi bil od hudiča skušan. 3 ) Mark. l, 12. 2. In ko se je štirdeset dni in štirdeset noči postil, 4 ) je bil po tem lačen. 5 ) 3. In skušnjavec je k njemu stopil in rekel: Ako si Sin Bo¬ žji, 6 ) reci, de naj ti kamni kruh bodo. 7 ) 4. On je pa odgovoril in re¬ kel: Pisano je: 8 ) Človek ne živi gih pričujočih to prikazen, in so slišali glas”iz nebes. Božje spričevanjeje bilo, ktero sta sv. Duh in nebeški Oče Božjimu Sinu, tako rekoč, v poterjenje na zemlji dala, de je iz nebes poslan (Luk. 4, 18. 21.). Zraven tega je bilo to pričevanje tudi kerstssv. Duham in ognjem, kije bil tukaj vidno opravljen nad pervim človekam noviga rodu, kakor se na njegovih bratih, ki so v njem prerojeni, nevidno opravlja; zakaj, če ravno v nje sv. Duh ne razlije vse neskončne obilnosti svoje gnade, in Oče čez nje ne izreče svojiga dopada- jenja, ktero je lastno le njegovimu Sinu, ki mu je popolnama enak; so ven- der tudi vsi prerojeni z gnado sv. Duha posvečeni, in si s tim pridobe dopa- dajenje Boga Očeta. — Sv. Duh se je prikazal v telesni podobi goloba, ki je podoba čistosti in krotkosti (Kriz.). 1. od svctiga Duha, ki je bil v vsi polnosti ravno popred pri kerstu nadnj pri¬ šel (Luk. 4, 1.). 2. v grozno pušavo Kvarantanijo med Jeriho in Jeruzalemam, kakor zročilo pravi. 3. de bi se v samoti in tihoti s poštam in molitvijo za svoj prihodnji poklic pripravljal, in satanove skušnjave prestal. Prav po redu sledi za Božjim po- terjehjem pri kerstu v tim poglavji zmaga Kristusova čez satanove skušnjave. Kakor je bil pervi človek od satana skušan, ravno tako se je pustil tudi Jezus, pervi človek drugiga rodu, od satana skušati, de bi nam zgled dal, kako se satanovo zalezovanje z gnado, molitvijo in Božjo besedo premagati zamore (Kriz., Hil.). 4. Tako dolgo se je postil Mojzes (5. Mojz. 9, 9. 18.), Elija (3. Kralj. 19, 8.), toliko let je v pušavi prebivalo izraelsko ljudstvo, ki je bilo podoba pregrešniga človeškiga rodu (Ps. 94, 10.). Jezus te dni po sv. Luk. 4, 2. celo nič ni jedel. Tudipozneji se je več svetnikov dolgo časa vse jedi zderžalo. 5. Po čeznatornim nasitenji v premišljevanji in molitvi je popolnama utihnila za čas tih 40 dni natorna lakota, ter se po tih dneh po Božji volji spet povernila. Življenje svetnikov nam v poterjenje tega daje prečudne zglede. 6. De je satan to vedil, se že zato ni čuditi, ker je Janez Kerstnik očitno pričal Jezusovo vrednost (Jan. 1, 34.). Ko se je pa Jezus v vsim tako majhniga in ponižniga kazal, je še nekoliko dvomil. De bi se tih dvomov znebil, je hotel Jezusa sprašati in tudi skušati (Amb.). 7. oberni svojo Božjo moč zdaj v to, de svojo lakoto s kruharn utolažiš, sploh, de svojim potrebam zadostiš. Jezus je v zatajevanji samiga sebe vse svoje življenje le Bogu in ljudem služil. Monde je med poštam večkrat to daritev svojimu nebeškimu Očetu ponavljal; za to ga je iskal satan v sebičnost zapeljati. 8. Jezus zaverne vsako skušnjavo z Božjo besedo. — Stori tudi ti tako (prim, Ef. 6, 17.). 21 Matevž 4. le od krulia, ampak od vsake be¬ sede, ktera pride iz ust Božjih. 9 ) Luk. 4, 4. 5. Ted e j ga vzame hudič seboj v sveto mesto in ga postavi na verh tempeljna, 10 ) 6. in mu reče: Ako si Sin Bo¬ žji, verzi se doli; zakaj pisano je: Svojim angeljem je zavoljo tebe zapovedal, in na rokah te bodo nosili, de kje s svojo nogo ob kamen ne zadeneš. u j 7. Jezus mu je rekel: Spet je pisano: Ne skušaj Gospoda svo- jiga Boga. I2 ) 8. Spet ga hudič vzame seboj na silno visoko goro, in mu po¬ kaže vse kraljestva sveta in njih veličastvo, 9. in mu reče: Vse to bom tebi dal, ako (j predme) padeš in me moliš. 13 ) 10. Tedej mu reče Jezus: Po¬ beri se, satan! zakaj pisano je: Gospoda svojiga Boga moli in njemu samimu služi. I4 ) 11. Tedej ga je hudič popustil; in glej! angelji so perstopili in mu stregli. 15 ) 12. Kadar je pa Jezus slišal, de je Janez izdan, 16 ) se je uma¬ knil v Galilejo. 17 ) Mark. 1 , 14. Luk. 4, 14. Jan. 4, 43. 13. In je zapustil mesto Na¬ zaret, ter je prišel in prebival v Kafarnavniu ob morji 1S ) na po¬ krajinah Zabulona inNeftalima; I9 ) 14. de se je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku Izaii. 20 ) 15. Dežela Zabulon, in dežela 9. Gl. 5.Mojz. 8, 3. Človek ne živi' samo od navadniga živeža, ampak tudi od Božje besede, ktera vse vstvari in ohrani (Ps. 32, 6.). Ona zamore tudi druge reči, ka¬ kor, postavim, pri Izraelcih mano, tudi molitev in premišljevanje v živež odločiti (Mil.). Veliko svetnikov j e živelo več let samo od zavživanja presvetiga rešnjiga Telesa. Božji blagoslov vse premore; Bog ne potrebuje nobenih pomočkov. 10. Peljal ga je po zraku, podnebji, in postavil na streho eniga tempeljnovih poslopij. (Hier., Greg., Tom. in drugi). Navadno mislijo streho tistiga mo- stovža, pod kterimje bila dolina naj globokejši. De je Zveličar to nad seboj pripustil, se nam ne sme čudno zdeti, ko se je od satanovih služabnikov celo križati pustil. — Morebiti je s to potjo po zraku satan mislil Jezusu serč- nost dati, de bi se potim po satanovi želji zverh tempeljna spustil. 11. Gl. Ps. 90 , 11. Nar pred je satan skušal s poželenjem mesa, zdaj z na- puham (s prederznostjo). 12. Gl. 5. Mojz. 6, 16. 13. Poglavar tega sveta (Jan. 12,31: 14, 30: 16, 11.) ga je vzel zverh tem¬ peljna proč na visoko goro , mu je pokazal na vse štiri kraje sveta okrog ležeče kraljestva, popisal njih veličastvo, in pristavil, de mu hoče vse to dati, če ga moli. To je zadnja volja satanova, sebe na mesto Boga posta¬ viti. Njegova zadnja skušnjava je bila naj bolj mikavna, naj bolj nevarna: vse imeti, vse posesti — poželenje oči. 14. Gl. 5. Mojz. 6, 13. 15. So mu prinesli, kar je njegova človeška natora potrebovala, in so ga molili. — Kdor satana premaga, dobi plačilo v družbi in tolažbi angeljev. 16. Glej spod. pogl. 14. 17. de bi se mu ravno taka ne pergodila: njegova ura še ni bila prišla. 18. pri genezareškim jezeru, ob galilejskim morji. 19. Kraji rodov Zabulona in Neftalita so bili ob imenovanim morji, pervi pioti jugu, drugi proti severju. ’ 20. Gl, Izai, 9, 1. 2, in razlag. Matevž 4. 22 Neftalim, pot ob morji, onkraj Jordana , 2 ‘) Galileja neverni¬ kov. 22 ) 16. Ljudstvo, ktero je v temi sedelo, je vidilo veliko luč; in sedečim v deželi smertne sence je luč persvetila. 23 ) 17. In odslej je Jezus začel pridigovati in govoriti: Delajte pokoro! zakaj nebeško kraljestvo se je perbližalo. 24 ) Mark. 1,14—21. Luk. 5, 2—11. 18. Ko je pa Jezus hodil ob galilejskim morji, je vidil dva brata, Simona, kteri je imenovan Peter, 25 ) in Andreja njegoviga brata, metati mrežo v morje; bi¬ la sta namreč ribiča. 19. In jima reče: Hodita za menoj, in vaji bom storil ribiča ljudi.'S 20. Ona pa sta koj svoje mre¬ že popustila, in sta šla za njim. 27 ) 21. In od tod dalje gredoč je vidil dva druga brata, Jakopa Cebedejeviga, 28 ) in Janeza nje¬ goviga brata, v čelnu z njih oče- tam Cebedejem,* popravljati svoje mreže, in jih je poklical. 22. Ona pa sta precej mreže 29 ) in očeta popustila, in sta šla za njim. 30 ) 23. In Jezus je obhodil vso Galilejo, jeučilvnjihshodnicah, 3I ) in je oznanoval evangeli kralje¬ stva, 32 ) in ozdravljal vsako sla¬ bost in vsako bolezen med ljud¬ mi. 33 ) 24. In slovelo je od njega po vsi Sirii, in so mu perpeljali vse bolehne, z mnogoterimi boleznimi obdane, in obsedene 34 ) in meseč- 21. Eni mislijo ravno tisti Zabulon in Neftalim; drugi jutranji breg morja. 22. Galileja, kjer veliko nevernikov med Judi prebiva. 23. Besedi v tema in smertna senca il ste podoba nevednosti Galilejcov, ki so med neverniki živeli. 24. Gl. zgor. 3, 2. Jezus veže svoj nauk s pridigo svojiga predhodnika, in očitno stopi med ljudstvo, ko je ta odstopil, kakor solnce za jutranjo zarjo. — Po¬ kora in vera je zapopadek vsake pridige. — 25. Simon je bil Jonov sin , iz Betzajde pri galilejskim morji. Ime Peter je že popred dobil v Judeji, ko’ga je Jezus pervikrat vidil. Gl. Jan. 1. razi. 44. 26. ki ljudi odtegvajo pogubljenju sveta, in za nebesa pridobivajo. Perm. Jer. 16, 16. Eceh. 47, 10. — Učenik mora biti od Boga poklican. — 27. Kdor hoče Kristusu z učenjem ali sicer služiti, mora z zatajevanjem v sercu svet zapustiti. 28. Ta Jakop je imenovan stareji, de se loči od aposteljna Jakopa, ki je bil Alfejev sin. 29. Po greškim: čeln. 30. Natorne dolžnosti so nerazvezljive, pa moči gnade se morajo umakniti (Bil.). Gospod je zvolil nevednih ribičev za aposteljne, de bi se razširjenje sv. vere ne prilastovalo učenosti in zgovornosti (llier.j. 31. v hišah za molitev. 32. veselo oznanilo od prihodnjiga kraljestva. Gl. zgor. 3, 2. 33. Vse hudo pride od greha; on, ki je greh zbrisal, je ozdravljal tudi telesa. 34. v kterih je hudič prebival; od tih se ločijo tisti, ki jih hudič le skuša, napeljuje. Obsedeni niso samo bolni (božjastni, čmerni), kakor to prigodba s prešiči (spodej 8, 31. 32.) uči; zakaj belezni ne prosijo, de bi smele iti v prešičc; še menj zamore domišljija kakiga bolnika čedo prešičev v morje pahniti. Hudič (ki v peto zalezuje, ki Gospoda in njegovo čedo prekanjeno 23 Matevž 4. 5. ne 35 ) in mertvoudne, 36 ) in jih je ozdravil. 25. In za njim je šlo veliko množic iz Galileje, iz Desetome- stja, 37 ) iz Jeruzalema, iz Judeje, in z une strani Jordana, Mark. 3, 7. Lult. 6, 17. V. Poglavje. Pridiga na gori. Kdo je zveličan. Aposteljni luč in sol zemlje. Postava večna. Učiti in storiti. Nova pravica. Ljubezen in sprava. Presest v sercu. Oko izdreti. Zakon nerazvezljiv. Persega. do sovražnikov. 1. Kadar je pa Jezus vidil množice, je šel na goro, J ) in ko se je bil usedel, so perstopili k njemu njegovi učenci. * 1 2 ) Poterpežljivost v terpljenji. Ljubezen Popolnamost. 2. In je odperl svoje usta, in je učil, rekoč: 3 ) 3. Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. 4 ) Luk. 6,20. hoče poškodvati l.Mojz. 3, 15.), se je zdaj, ko se je od prihoda Sinu Božjiga prepričal, z vso močjo vzdignil, de bi ohranil svoje ž greham na zemlji vsta- novljeno kraljestvo. Od tod toliko obsedenih ob Kristusovim času, in hudi¬ čeva serditost Judov do Zveličarja. On je hotel Kristusa končati, in si še zmirej prizadeva njegovo kraljestvo razdreti. Pa ne doseže svojiga namena, in njegova zloba je njemu samimu v pogubljenje. 35. to je, take, ki jih je božjast metala. 36. to je, take, ki jih je mertvoud popolnama ali nekoliko sključil. 37. Proti jutru od galilejskiga morja je bila okrajina 10 mest, v kterih so veči del neverniki prebivali. 1. Prim. Luk. 6, 17—49. Po sv. Luk. je šel Jezus s hriba. Oboje se da zediniti, ako si mislimo, de je Jezus, ki je popred na hribu molil, doli šel, de bi pod hribam zbranimu ljudstvu pridigval; potlej, ko so se trume ljudstva množile, je spet dalje na višavo šel, de bi jim zamogel bolj razumljivo go¬ voriti. Dan današnji kažejo ta hrib blizo Genezareta, in se imenuje hrib blagrov. 2. izvoljeni aposteljni. Ti so bili pri njem v veči časti in so tudi pomagali silo ljudstva odvračevati. 3. Te pridige Jezus ni .imel precej v začetku svojiga učenja, ampak po¬ znejši; sv. Matevž jo tukaj popiše, de bi svojim judovskim bravcam precej pokazal, kaj jim je od nove postave pričakovati, in kako se od stare loči. Vsa pridiga je kakor velike vrata, skoz ktere sv. evangelist vpeljuje v pra- viga duha sv. evangelija. 4. Blagor jim (tu in tam), kterih serce ni navezano na blago tega sveta, ki pomanjkanje tistiga voljno prenašajo, in si v posestvu pozemeljskiga blaga za nebeško tako prizadevajo, kakor bi pozemeljskiga ne imeli (1. Kor. 7, 29. 30.); ki v sebi nosijo nebesa keršanskiga duha, in unkraj nebesa zadobe. (Gl. zg. 3, 2.). Tim nasprotni, ki niso taciga duha, so bogatini, čez ktere Gospod gorje izreče Luk. 6, 24. (Hier., Baz., Bern.). Pozemeljsko blago obsega vse, kar mi pozemeljčani smo, imamo in premoremo. Kdor je v tim po duhu reven, se sme tudi ponižen imenovati. Zato si misli več sv. očakov pod ubogimi v duhu ponižne (Hil., Avg., Kriz., Amb.). Svet pravi: O kako srečni go bogati, ki imajo dovolj dnarja in vsakoršniga blaga! 24 Matevž 5. 4. Blagor krotkim; 5 ) ker oni bodo zemljo posedli. 6 ) Ps. 36, 11. 5. Blagor žalostnim; 7 ) ker oni bodo oveseljeni. 8 ) \ 7j . ei, 1.3. 6. Blagor lačnim in žejnim pravice; 9 ) ker oni bodo nasiteni. 7. Blagor usmiljenim; 10 ) ker oni bodo usmiljenje dosegli. 8. Blagor jim, kteri so či- stiga serca; 1 ‘) ker oni bodo Bo¬ ga gledali. I2 ) Ps. 33, 4. 9. Blagor mirnim; 13 ) ker bo¬ do otroci Božji imenovani. 14 ) )0. Blagor zavoljo pravice pre¬ ganjanim; I5 ) ker njih je nebeško kraljestvo. 1 . p e t. 2, 19: 8, 14: 4, 44. 11. Blagor vam, kadar vas bodo kleli in preganjali, in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo mene; 12. veselite se, in od veselja 5. ki se ne jeze, ne kregajo, ne prepirajo, terauč rajši poterpe in molče (Avg., Tom.}. Svet pravi: O kako srečni so, ki vse uženejo, in v besedi vsakiga prekosijo. 6. Povsod v miru in pokoji žive (Kriz.); ob enim: bodo tudi prihodnjo dedišino posedli (Avg.}. Zemlja in nje kraljestvo pomeni pri prerokih večkrat nebesa. V greškim je ta druga čednost s tretjo premenjena. 7. ki so žalostni na tim svetu lastne in ptuje nesreče, greha, terpljenja i. t. d. 8. že tukaj v tolažbi evangelija, de so kakor po pravici žalostni z Dogam sklenjeni; tam pa v večnim plačilu. Svet pravi: O kako srečni so, ki zamo- rejo zmirej se veseliti in smejati! 9. ki imajo goreče želje po čednosti in pobožnosti (ITier.}. Po sv. Luk. 6, 21. bi zamoglo tudi pomeniti: Blagor jim, ki v pravim duhu lakoto in žejo terpe, ker se ali radovoljno jedi zderžujejo, ali ker jim permanjkuje; taki bodo kako drugači tu in tam nasitovani. Svet pravi: Kako srečni so, kte- rih želje po dobrotah tega življenja so zmirej dopolnjene, ki so zmirej siti! 10. ki so usmiljeni do bližnjiga, ter mu tudi v djanji pomagajo, kakor morejo. 11. ki imajo čisto serce, brez greha, brez vsiga navezovanja na posvetno, kakor angelji (Hier., Greg., Nis., Avg.}. 12. Zakaj, le popolnarna čisti duh zamore Boga gledati. Tudi že tukaj zamo- remo Boga, njegovo resnico, le toliko viditi, kolikor smo čistiga serca postali. 13. ki za mir v sebi in med svojim bližnjim skerbe. Mir je v nas, če smo spet v pravim redu, ki je po grehu razdert, de je namreč telo duhu, in duh Bogu pokoren (Avg.}. To je stan popolnosti, doveršenja, in bo zato že tukaj plačevan s svetim občutijejem miru, kije preokus večniga veselja (Jan. 14, 27.}. 14. t. j. oni SO otroci Božji (imenovan biti je toliko kakor biti; ime kake reči je reč sama.} So otroci Božji, so se spet v pervo pravo zadevo k* Bogu ver- nili, ker so spet sami sebe vravnali, popolnarna postali (gl. popr. razi.}; so podobni postali Kristusu, kralju miru, ki mir ima in daje, ki je vse spet v pravi red djal (Ef. 2, 4.}; kakor otroci bodo tedaj tudi dediči Božji. 15. če tudi do smerti zavolj mojiga nauka. Osmere zveličanske čednosti imajo v sebi tri stopinje k Bugu. Očiševanje (po ponižnosti, krotkosti, pokori v. 3. 4.5.}, posvečevanje (želja vse čednosti doseči, posebno z ljubeznijo v. 6. 7.}; sklenitev z Bogam (popolnarna čistost serca, mir in terpljerije za Boga v. 8. 9.10.}. Lepo govori od tega že sv. Avguštin: S čem se kupi kraljestvo Božje? Z revsino — bogastvo, z žalostjo — veselje, z delam — pokoj, z nizkostjo — visokost, s smertjo — življenje. — Za tim naukam od zveli- čanskih čednost, ki duha keršanske vere s kratkimi besedami obsega, sledi nar popred podučenje za aposteljne od v. 11—17, 25 Matevž 3. poskakujte, ker je vaše plačilo obilno v nebesih ; zakaj tako so preganjali preroke, kteri so pred vami bili. Ifi ) 13. Vi ste sol zemlje; ako se pa sol spridi, s čem se bo solila? Ni za druziga več, kakor de se ven verze, in potapta od ljudi. 17 ) Mark. 9, 49. Luk. 14, 34. 14. Vi ste luč sveta. 18 ) Me¬ sto se ne more skriti, ktero na gori stoji. 19 ) 15. Tudi ne peržigajo luči, de bi jo pod mernik stavili, 20 ) am¬ pak na svečnik, de sveti vsim, kteri so v hiši. Mark. 4, 21. Luk. 8, 16: 11, 33. 16. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, de vidijo vaše dobre dela, in časte vašiga Očeta, kteri je v nebesih. 1 . Pet. 2, 12. 17. Nikar ne mislite, de sim prišel razvezovat postavo ali pre¬ roke; ne razvezovat, ampak do¬ polnit sim jih prišel. 2 ‘) 18. Zakaj resnično vam povem: dokler ne prejde nebo in zemlja, le ena čerka ali ena pičica ne bo prešla od postave, dokler se vse ne zgodi. 22 ) Luk. 16, 17. 19. Kdor tedej razveže le eno teh nar manjših zapoved, in uči tako lju¬ di, bo nar manjši imenovan 23 ) v ne¬ beškim kraljestvu; 24 ) kdor pa stori in uči, bo velik imenovan v nebe¬ škim kraljestvu. 25 ) Jak. 2, 10. 16. Gl. spod. 21, 35. 17. Vi ste kakor sol namenjeni, ljudi na zemlji gnjilobe (dušne spridenosti, no¬ tranje popačenosti, gl. razi. 13/) obvarovati, ter Bogu prijetne, dopadljive storiti; naj vas v tim ne zaderžuje preganjanje. Če pa sami nimate k temu nič moči, ali ste sami neslani, posvetniga duha, kako hote potem pripravni zato? Kakor kaka nepotrebna reč hote za ver/,eni. 18. Namenjeni, svet s svojim naukam razsvetljevati, podučevati. 19. Stopite tedaj serčno na noge, brez strahu pred preganjanjem. 20. Ker tukej bi ugasnila; ne bojte se tedej, ker strah zaduši vašo luč. 21. Toliko menj se bojte, s serčnostjo na noge stopiti, ker jez nisim prišel Mojzesove postave razvezat, temuč de jo bolj popolnama storim, in v višini pomenu spet dam. Po sv. očakih je Jezus dopolnil postavo, ker je v naj bolj popolnama pomenu vse storil, kar je postava ukazovala, in je k temu tudi svoje učence priganjal; potlej, ker je postavo, kakor se iz naslednjiga vidi, po njenim duhu razumeti učil, in gnado dal, jo dopolnovati; zadnjič, ker postave zastran šeg ni le dopolnoval, temuč tudi v višjim pomenu, v duhu in v resnici spet dal. 22. Zagotovim vas, de tudi nar manjši del postave ne bo nedopolnjen (v pomenu razlag. 21/), dokler ne bo svet prešel, se tako rekoč spremenil v nebeško kraljestvo. (Prim. 13, 39; 2. Pet. 3, 7. Skr iv. raz. 21, 1.) 23. To je, bo nar manjši. 24. Za nar manjši, t. j. za celo nobene postave, so farizeji imeli tiste, ki berz- dajo misli in želje človeške (2. Mojz. 20, 17. gl. tudi’ naslednje), in so za¬ dovoljni bili, ako so čerko postave dopolnili, desiravno so duha postave zane¬ marjali. Nasproti pravi pa Kristus, cigar nova veraje v spremenjenji serca, v po¬ svečevanji vsiga notranjiga človeka: Kdor eno zmed tistih zapoved, ktere na posvečevanje notranjiga človeka merijo in s čemur se postava še le dopolni in doverši, zanemarja in tako uči, celo ne more biti živ ud nebeškiga kraljestva, ne tukaj, ne tamkej (Avg., Jlier., Kriz.). 25. 'la bo ud nebeškiga kraljestva, v kterim so zgolj velikaši, kralji nebeški, sinovi Božji, dediči Kristusovi (Avg.). Matevž 5, 26 20. Ker povem vam, ako ne bo obilniši vaša pravica, kakor pismarjev in farizejev, 26 ) ne poj- dete v nebeško kraljestvo. Luk. 11, 39. 21. Slišali ste, de je bilo rečeno starim: Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo sodbe kriv. 27 ) 2. Mojz. 20, 13: 5. Mojz. 6, 17. 22. Jest pa vam povem, de vsak, kteri se jezi nad svojim bratam, 28 ) bo kriv sodbe; kdor pa svojimu bratu reče raka, 29 ) bo kriv zbora; 30 ) kdor pa reče norec, 31 ) bo kriv peklenskiga ognja. 32 ) 23. če tedej svoj dar perne- seš k altarju. in se tam spomniš, de ima tvoj brat kaj zoper tebe: 24. pusti ondi svoj dar pred altarjem, in pojdi poprej spravit se s svojim bratam, in tedaj pridi in daruj svoj dar. 33 ) 25. Hitro se spravi s svojim zopernikam, dokler si z njim na potu, de te kje zopernik ne izda sodniku, in de te sodnik ne izda služabniku, in de ne boš v ječo verzen. Luk. 12, 58. 26. Resnično, povem ti, ne pojdeš venkej od ondod, dokler ne plačaš zadnjiga vinarja. 34 ) 26. ki se postave derže le po eerki, ne po duhu, je tedej ne dopolnijo, se trudijo le za vnanje dela pravice, ne pa za notranje posvečevanje serca, kar pravico še le popolnaraa stori. 27. Poslednje je bilo nova razsodba judovskih pismarjev. Judje so imeli od sta¬ rih časov sem dvojno sodnijo; sodnijo, ki je bila v vsakim mestu, sostavljena iz duhovnov in rodovinskih poglavarjev; in viši sodnijo (veliki zbor, sinedri imenovan), ki je imela 72 udov, in je v Jeruzalemu bila, ter je veči pravde in zadeve vravnovala. 28. namreč: brez praviga vzroka in brez ljubezni; ker sicer je včasih pripu- šena neka jeza in nejevolja, če pride iz ljubezni, in gre v čast Božjo in zve¬ ličanje bližnjiga. 29. Ti malovrednež! 30. velikiga zbora, Gl. razi. 27. 31. to je, ti hudobnež, prekleti. Gl. Ps. 13, 1. 32. Pomen verst 21. in 22. je: Vašim prednikam je bila v pušavi zapoved dana: Ne ubijaj. To obračajo vaši učeniki le na djansko ubijanje, ter ubi- javca zroče sodnii. Jest vam pa rečem, de ta zapoved prepoveduje tudi, se zoper ljubezen pregrešiti z jezo ali zasramovanjem; in de je ta, ki se nad svojim bratam brez ljubezni jezi, že moji sodbi zapadel; še' bolj, ako je svoj notranji serd z vnanjim zmerjanjem svojiga brata razodel; posebno, ako je bližnjiga silno močno onečastil; tedej si celo večno pogubljenje zasluži (Avg., Hil., Kriz.). Sodba in zbor v v. 22. se ne sme po čerki vzeti, ampak le po¬ meni, de manjši pregrešenje zoper ljubezen bo menj, veči pregrešenje pa s pogubljenjem kaznovano (Avg.). Dva primika: „raka“ in „norec u sta sploh namesti manjšiga ali večiga pregrešenja zoper ljubezen. Po besedi se bere na zadnje: „Ho kriv ognja gehene“. Gehena je bila dolina pri Jeruzalemu, kjer so darove malika Moloha (4. Kralj. 23, 10.) in vso nesnažnost sežigali in tje metali. Zato je bila gehena njim poznejše — ime pekla, ognjiša vse spri- denosti, in brezna vse dušne nesnažnosti. 33. Tako potrebno je, odpustiti vse žaljenje bližnjiga (v. 22.) in se spraviti, ako smo ga žalili, de sicer nobeno vnanje pobožno opravilo, na pr. daritev, Bogu prijetno ne more biti. 34. Gospod govori v priliki: Kakor modrejši ravnaš, ako se s svojim zoper- Matevž 5. 27 27. Slišali ste, de je bilo rečeno starim: Ne prešeštvaj. 2. Mojz. 20, 14. 28. Jest pa vam povem, de vsak, kteri ženo pogleda, de je poželi, je že prešeštoval z njo v svojim sercu. 35 ) 29. Ako te tvoje desno oko pohujša, izderi ga, in verzi ga od sebe; zakaj boljši ti je, de eden tvojih udov pogine, kakor de bi tvoje celo telo v pekel ver- ženo bilo. Spod. 18, 9.Mark. 9, 46. 30. In ako te tvoja desna roka pohujša, odsekaj jo inverzijo od sebe; zakaj boljši ti je, de eden tvojih udov pogine, kakor de bi tvoje celo telo v pekel verženo bilo. 36 ) 31. Rečeno je pa bilo: Vsak, kteri se loči od svoje žene, naj ji da locivni list. 5. Mojz. 24,1. Spod. 19, 7. 32. Jest pa vam povem: Vsak, kteri se loči od svoje žene, razun zavoljo loternije; 3 *) jo stori pre- šeštovati, in kteri se z ločeno oženi, prešeštuje. 38 ) Mark. 10,11. L tik. 16, 18. — 'l. Kor. 7, 10. 33. Dalje ste slišali, de je bilo rečeno starim: Ne persegaj po kri¬ vim, spolni pa svoje persege Go¬ spodu. 2. Mojz. 20, 7: 3. Mojz. 19,12 : 5. Mojz. 5, 11. 34. Jest pa vam rečem, celo ne persegati, ne per nebu, ker je sedež Božji; 35. ne per zemlji, ker je pod¬ nožje njegovih nog; ne per Jeru¬ zalemu, ker je mesto veliciga kra¬ lja. Jak. 5, 12. 36. Tudi per svoji glavi ne persegaj, ker ne moreš ne eniga lasu beliga ali černiga storiti. 37. Vaše govorjenje bodi: Je, je; ne, ne; kar je pa več, kakor to, je od liudiga. 39 ) nikam spraviš, preden te sodnii zroči, tako se neutegama spravi s tem, ki si ga žalil, dokler na zemlji z njim živiš, de te on, ali velikoveč krivica, ki si mn jo storil, ne sodi pred ojstrim sodnikam, ki te ne ko iz ječe spu¬ stil, dokler se ne koš za krivico spokoril, ali celo ne, če ni mogoče se zanjo spokoriti (Hier., Ilil., Amb.). Gospod govori od časne in večne kazni (vic in pekla), kakor je namreč pregrešenje zoper ljubezen manjši ali veči (Hier., Orig., Amb.). 35. Vaši pismarji razlagajo šesto zapoved le od zares doperneseniga prešeštva; jaz pa vam povem, de je že tako poželenje, ki je prešeštvo duha, prepo¬ vedano. 36. v. 29. 30. Ako te kaj, kar ti je tako ljubo, kakor tvoje desno oko ali desna roka, v nečisto poželenje ali sploh v greh napeljuje, odtergaj se s silo od taistiga, zakaj boljši je, tudi naj veči časno zgubo terpeti, kakor pa večno pogubljen biti. (Avg., Kriz.) 37. po besedi: Zavolj kurbanja, kije pa tukaj prešeštvanje (1. Kor. 6, 16—18. Jan. 8, 41.). 38. Glej razlag, v. 31. 32. v pogl. 19, 9. i. d. 39. V postavi je prepovedano, krivo prisegati. To prepoved razlagajo vaši Pi¬ rnarji le od prelomljenja persege, kakor bi bilo s tim le prepovedano, svoje persege prelomljevati, in so zraven še terdili, de le tiste persege vežejo, ki so storjene pri Bogu, ne pa tiste, ki se store pri nebesih, pri zemlji, pri me¬ stu Jeruzalemu in pri glavi; jest pa vam rečem: Vse, kar v kako poterjenje, od besed: ,,/e, je; ne, ne“, več rečete, je iz liudiga; vi tedej celo nikar, ne pri Bogu, ne pri kaki drugi reči ne prisegajte; pri tih zato ne, ker so Božje, in se pri njih prisegati toliko pravi, kakor pri Bogu prisegati. — Kaj? Matevž 5. 28 38. Slišali ste, deje bilo rečeno: Oko za oko, in zob za zob. 3. Moj z. 24, 20. 39. Jest pa vam rečem, hudi- mu se ne zoperstaviti: 40 ) temuč če te kdo udari po tvojim desnim licu , pomoli mu' še uniga. 4 ‘) Luk. 6, 29. 40. In kdor se hoče s teboj pravdati in tvojo suknjo vzeti, temu tudi plajš pusti. 42 j 41. In kdor koli te eno miljo deleč persili, pojdi dve z njim. 43 ) 1. Kor. 6, 7. 42. Kdor te prosi, mu daj, in kdor hoče od tebe na posodo imeti, ne obračaj se od njega. 44 ) 43. Slišali ste, de je bilo rečeno: so tedej vse prisege prepovedane? Ko bi bili ljudje, kakoršni bi imeli biti, popolnama kristjani, bi bila vsaka prisega nepotrebna, in tedej pregrešno, se v poterjenje na Boga sklicovati. Ker je pa svet hudoben, in serce nekterih nezaupljivo in neverno, nekterih spet lažnjivo in polno hlimbe, je zavolj te napčnosti serca v nar veči sili in pri imenitnih rečeh, posebno pred sodbo pripušeno in celo potrebno, se v poterjenje na Boga sklicovati. V oziru na te zadnje nepopolnama zadeve, ki jih ni mogoče odpraviti, ne pravi Zveličar, de je to, kar se več od: „je, je“ in „«e, «e“reče, naravnost „hudo“, ampak le „iz hudiga“, ki iz zdanjiga hudobniga stanu izhaja. Le tako se tudi razvidi, kako de so Bog sam in aposteljni persegati zamogli QPs. 109, 4. Rim. 1, 9. Fil. 1, 8-1, in kako je cerkev zamogla skoz vse stoletja persego v zgornjim omejenji pripustiti, nasprotni nauk pa zavreči. 40. V vaši postavi vam je privoljena pravica povračila, tako de vaši sodniki sinejo komu ravno tako poverniti, kakor je bil on bližnjimu storil (2. Mojz. 21, 24: 5. Mojz. 19, 21. i. d.}. To so obračali vaši pismarji, kakor se jim je poljubilo, v krivično maštovanje. Jest pa vam rečem, de se ne sme iz lastne oblasti in po svoji volji hudo s hudim povračevati. — S tem kristjanu ni prepovedano, se krivicam umikati, ali se jim mod o tudi s silo ustavljati, ali maštovanje sodbi zročevati, ampak le lastno in svoj e ljubno maštovanje. Ko bi se kdo hotel vsi zoperstavi odpovedati, bi tega ne obsegala več dolžnost, temuč bi bila viši stopinja popolnamosti, kakor se sploh tirja. Zato ločijo keršanski učeniki dolžnost in svet; in kdaj svet nastopi, imata lastna vest in spovednik določiti. — 41. S tim ni zapovedano, de bi to zares mogel storiti, temuč je le v zgled re¬ čeno, de raji še tako velike krivice prenašajmo, kakor de bi hudo s hudim povračevali, in se sami maštovali. Kristus sam ni podal še druziga lica hlapcu, ki ga je za uho udaril (Jan. 18, 230; pa pripravljen je bil, to kri¬ vico raji še enkrat terpeti, kakor, de bi se bil sam maštoval. Tukaj ni re¬ čeno, pravi sv. Avguštin, kaj nam je zunaj storiti, ampak k čemur moramo znotraj pripravljeni biti. Ravno to tudi sledeči zgledi povedo: Raji vse ter¬ peti in zgubiti, kakor'de bi se zoper ljubezen s samovoljnim maštovanjem pre¬ grešili. 42. Tudi pred sodbo bodi rajši k vsimu pripravljen, kakor de bi se z lastnim ma¬ štovanjem zoper ljubezen pregrešil. 43. V greškim: „ Pojdi dre milji z njim — mu pot kazat ali blago nest 11 . Bodi za vse pripravljen, in tudi rajši terpi, če se drugači ljubezen ne more ohraniti. Kako je v posameznih primerljejih ravnati, in kaj memo dolž¬ nosti še veči popolnamost svetuje, uči razsvetljena ljubezen, ljubi, pravi sv. Avguštin, in stori, kar hočeš. 44. Ne odreci nikomur, ki te je žalil, in še menj drugim kake prošnje, jim kaj dati ali kaj posoditi, če je v tvoji moči, in v prid tega, ki prosi; zakaj kar je nemogoče, in napčno, k temu ni nihče zavezan. Matevž 5. 6. Ljubi svojiga bližnjiga, in so¬ vraži svojiga sovražnika. 4j ) 44. Jest pa vam povem: Lju¬ bite svoje sovražnike, dobro jim storite, kteri vas sovražijo, in mo¬ lite zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo; 46 ) Luk. 6, 27. Rim. ' 12, 20. Luk. 23, 34. Dj. ap. 7, 59. 45. de bote otroci svojiga ti¬ četa, ki je v nebesih, kteri daje svojimu solncu sijati na dobre in 29 hudobne, in da dežiti na pravične in krivične. 46. Zakaj ako tiste ljubite, kteri vas ljubijo, kakošno plačilo bote imeli? 47 ) Ali ne delajo tega tudi cestninarji? 4S ) 47. In ako pozdravljate le svoje brate, kaj storite več? 49 ) Ali ne delajo tega tudi malikovavci? 48. Bodite tedej popolnama, kakor je vaš Oče nebeški popol- nama. 50 ) VI. Poglavje. Pridiga na gori dalje. Milošnja, molitev, posl. Zaklad v nebesih. Priprosto oko. Služba liožja. Nepotrebne skerbi za časno opustiti, v Božjo previdnost zaupati. 1. Glejte, de svojih dobrih del ') ne delate pred ljudmi, de bi vas vidili; sicer ne bote imeli plačila per svojim Očetu, kteri je v nebesih. 2 ) 2. Kadar tedej vbogajme da¬ ješ, ne trobi pred seboj, kakor hinavci delajo po shodnicah in po tergih, de bi od ljudi hvaljeni bili. 3 ) Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. 4 ) 3. Kadar pa vbogajme daješ, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica; 5 ) 45. Pervo je zapovedal Bog (3. Mojz. 19, 18.), drugo so napčno razlagali pis- marji. 46. V greškim: „Ki vam krivico delajo 47. Kaj zasluženja vredniga s tim storite? 48. To delajo tudi nar bolj zaničljivi, malovredni ljudje, terdoserčni, samoljubni, samopridni cestninarji. Cestninsko opravilo so prevzemali od Rimljanov veči¬ del le taki Judje. 49. V greškim: „fiaj storite posebniga 50. S tako velikodušno ljubeznijo, kakor jo v poprešnjim uči. 1. Svoje pravice ali svojih dobrih del. 2. Sicer so vaše dela za večnost zgubljene. Le večne dela bodo večno pla- čevane. Take so pa le tiste, ki jih z oziram na Boga, zavolj Boga, in z Bogam, Večnim, dopernesemo. Kristjan živi z Bogam, in torej v resnici. S pozemeljskim in na videz živeti je tedej kristjanu ravno nasprotno. 3. Kadar vbogajme daješ, ne delaj suma, kakor hinavci, ki dajejo na očitnih kra¬ jih, de bi jih ljudje vidili in hvalili. 4. Bog ne pusti nič brez plačila. Pozemeljsko delo se plačuje pozemeljsko, minljivo s človeško h val p i. t. d., sploh s tim, kar se iše. 5. 'li pa bodi, kakor bi ne vedil, in zato opusti vsaktero lastno dopadaje- nie, vsako lastno hvalo. 30 Matevž O. 4. de bo tvoja milošnja na skrivnim, in tvoj Oče, kteri na skrivnim vidi, ti bo povemil. 6 ) 5. In kadar molite, ne bodite ka¬ kor hinavci, kteri radi v shodnicah in na voglih potov stoje in molijo, de bijih ljudje vidili. Resnično, po¬ vem vam, prejeli so svoje plačilo. 6 . Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli svojiga Očeta na skrivnim 5 in tvoj Oče, kteri na skrivnim vidi, ti bo povemil. 7 ) 7. Kadar pa molite, nikar veliko ne govorite, kakor maliko- vavci, ker menijo, de bodo zavoljo svojih veliko besedi uslišani. 8 ) 8 . Ne bodite tedej njim ena¬ ki; zakaj vaš Oče ve, kaj po¬ trebujete, preden ga prosite. u ) 9. Vi tedej tako molite: l0 ) Oče naš, kteri si v nebesih, * 1 11 ') posvečeno bodi tvoje ime. n ) 10. Pridi (A nam) tvoje kra¬ ljestvo; u ) zgodi se tvoja volja, 6. V greškim: „Očitno poplačal, enkrat sodnji dan“ (Luk. 14, 14. 1. Kor. 4, 5.). Vbogajme naj se daje zavolj Boga, de bo od Boga večno pu- plačano. 7. V greškim: v Ti bo očitno poplačal‘ l . Molitev je tedej zaslužljiva, in kako bi ne bila, ko je duhtenje višiga življenja in ko izhaja iz ljubezni do Boga in bližnjiga. De tisti, ki si molitev za poglavitno opravilo svojiga živ¬ ljenja zvolijo, za svet nič ne delajo, bi se ne smelo tako prederzno terditi. Pri poslednji sodbi se bo enkrat pokazalo, ali so bile nar veči in nar ime- nituiši prigodbe zgodovine določene bolj z mečem kakiga vojskovodja, ali z modrostjo kakiga svetovavca, ali pa z zdihovanjem koga, ki je v svojim hramu molil. 8. Neverniki so dolge hvalne pesmi svojim malikam prepevali, ali svoje po¬ trebe po dolgim in širokim izrekovali (prim. 3. Kralj. 18, 26. Dj. ap. 19, 34. 35.3. Uslišanje so pričakovali od besedi molitve. Pa uslišanje molitve ne pride od besedi te ali une molitve, ampak od dobrih misel tega, ki moli; ker le v dobre misli zamore Bog dovoliti. 9. Naš Oče ne v potrebuje, de bi mu na dolgo in široko svoje potrebe še le naznauovali. Cimu pa tedej molimo? Ne zavolj Boga, pravi sv. Avguštin, ampak zavolj samih sebe, ker s hrepenenjem po dobrim v molitvi pokažemo, de dobro, kar nam Bog zmirej dati hoče, zares hočemo, in de smo tega vredni. Zakaj, pravi dalje sv. Avguštin, Bog je zmirej pripravljen, dati luč naši pameti in našimu duhu, pa mi nismo zmirej pripravljeni, je sprejeti. Molitev nas k temu pripravlja. Tudi po besedah sv. Krizostoma velikobesedne mo¬ litve niso z dolgo molitvijo enako pomenljive, ker se zamore dolgo moliti, pa vender ne praznih besedi izgovarjati. Kristus sam in sv. Pavel sta dolgo mo¬ lila (gl. spod. 14, 23. Luk. 6, 12. Rim. 1, 9. i. d.}. 10. Jezus nam daje zgled neke molitve, ki brez veliko besedi praviga duha v sebi ima. Njene perve tri prošnje zadevajo razširjenje časti Božje; poslednje štiri pa naš lastni in bližnjiga prid (Avg.}. To pa je vse, kar je kristjanu potrebno. 11. To je ogovor, in navdaja molivca z otroškim zaupanjem, ker ga uči Boga, svojiga dobrotljiviga Očeta, spoznavati. 12. Stori, Gospod, de te vsi ljudje za svetiga spoznajo, časte in ljubijo. Ime pomeni bitje Božje, Boga samiga (2. Mojz. 23, 21.}. 13. Daj, de se tvoja cerkev po vsi zemlji razširja, in tvoja gnada v vsih ser¬ cih kraljuje. 31 Matevž 6. kakor v nebesih, tako na zem¬ lji- U ) , v . 11. Daj nam dans nas vsak¬ danji kruh. 15 ) 12. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam. 13. In ne vpelji nas v skuš¬ njavo; lfi ) temuč reši nas odhu- tliga. 17 ) Amen. 14. Zakaj ako ljudem odpustite njih grehe, bo tudi vam vaš Oče nebeški odpustil vaše pre¬ grehe. 18 ) Prid. 28, 3—6. 15. Ako pa ne odpustite lju¬ dem, tudi vaš Oče ne bo vam odpustil vaših pregreh. Spod. 18, 35. Mark. 11, 25. 16. Kadar se pa postite, 19 ) se ne delajte žalostnih, kakor hinavci; gerde namreč svoje obraze, 20 ) de bi ljudje vidili, de se postijo. Rešnično, vam povem, prejeli so svoje plačilo. 2 ‘) 17. Ti pa, kadar se postiš, pomaži svojo glavo in umij svoj obraz, 22 ) 18. de ne bodo ljudje vidili, de se postiš, ampak tvoj Oče, kteri jena skrivnim; in tvoj Oče, kteri na skrivnim vidi, ti bo povernil. 23 ) 19. Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rija in molj konča, in kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo. 20. Temuč zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih ne konča ne rija ne molj, in kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo. 24 ) Luk. 12, 33.—1. Tim. 6, 19. 14. tako resnično, čisto in urno od ljudi na zemlji, kakor od angeljev v nebesih. 15. Po besedi: kruh za naše bitje (potrebo}; to je vsakdanji. To je vse, kar je za ohranjenje duše in telesa potrebno, — beseda Božja, telo Kristusovo, vsakdanji potrebni živež (Kriz., Teof., Avg., Cip.}. 16. Ne pusti nas v take okolišine, zadeve, priložnosti priti, ktere bi nas pri naši slabosti zamogle v greh zapeljati. 17. od greha, ki je začetek vsiga druziga zlega. V nekterih greških iztisih so na koncu verste besede: „ Ker tvoje je kraljestvo , in moč in ve¬ ličastvo vekomej. Amen 11 . Te-besede so napčno pcrstavljene; ker jih nar stareji greški rokopisi in očaki nimajo, in jih tudi pri sv. Luk. 11, 4. ni. Le v starih greških cerkvenih bukvah so bile; in iz njih so se vsilile v nektere novejši rokopise. „Amen“ se pravi: zgodi se. 18. Ker le serce, ki odpusti, je tudi odpušenja Božjiga vredno. 19. Gospod se spet poverne k svarjenju, de v vsim le resnice išimo, ne pa videza. 20. se ne umijejo in se hinavsko gerdo derže. 21. Gl. razi. 2. 22. Očedi se, kakor po navadi; z nobeno posebnostjo svojiga posta ne razo¬ devaj. Maziljenje je bilo v jutrovih deželah navadno (gl, 2. Kral. 12, 20. Sir. 9, 8.}. 23. Gl. razi. 6. 24. Gospod se loti druziga videza, pozemeljskiga blaga, ki je dobro viditi, v resnici pa brez nebeških zakladov ni dobro, le veliko več zguba, in kakor v vsim tim poglavji zapoveduje, misli le na resnično, nebeško obračati, tako tudi tukej le na prave nebeške zaklade, ki se ukrasti ne morejo in ne mi¬ nejo. S pozemeljskimi zakladi razume Jezus vse, kar človeški lakomnosti in castiželjnosti sluzi. Nebeški zakladi so vsaktere dobre dela. Matevž 6. 32 21. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce. 25 ) 22. Svetilo tvojiga telesa je tvoje oko. Ako je tedej tvoje oko čisto, bo vse tvoje telo svetlo. Luk. 11, 34. 23. Ako je pa tvoje oko hu¬ dobno, bo vse tvoje telo temno. Če je tedej luč, ktera je v tebi, tema, kako velika bo tema ! 26 ) 24. Nihče ne more dvema go¬ spodama 27 ) služiti; 28 ) ali bo namreč eniga sovražil, in eniga ljubil; ali se bo eniga deržal, 29 ) in eniga zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu. 30 ) Luk. 16, 13. 25. Zato vam povem, ne sker- bite za svoje življenje, 31 ) kaj hote jedli; 32 ) tudi ne za svoje telo, kaj hote oblačili. Ali ni življenje več, ko jed, in telo več, ko oblačilo? 33 ) Ps. 54, 23. Luk. 12, 22. Fil. 4, 6: 1. Tim. 6, 7. 26. Poglejte ptice pod neham, ker ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice; in vaš Oče nebeški jih živi. Ali niste vi veliko več, kakor one? 27. Kdo pa zmed vas more s svojo skerbjo perdjati le en ko- molc k svoji dolgosti? 34 ) 28. In za obleko kaj skerbite ? Poglejte limbarje na polji, kako rastejo; ne delajo in ne predejo: 35 ) 29. pa vam povem, de še Sa¬ lomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen, kakor njih eden. 36 ) 25. V greskim: n vaš zaklad , vaše serce u . Zakaj, kjer je tvoj zaklad, tvoje nar ljubši, tje gre vse tvoje hrepenenje, vse djanje in nehanje; je tvoj za¬ klad pozemeljsk, gre vse tvoje hrepenenje na pozemeljsko, in s tem mine; je pa tvoj zaklad nebešk, gre tudi tvoje djanje in nehanje na nebeško in ostane vekomej. 26. Kakor čisto, zdravo oko celo telo vedno po pravi poti vodi, bolno pa vse njegove pota otemnuje in v padec pelje; tako cisto, le v Boga obernjeno serce vse misli, želje in dela prav obrača, ko nasproti razdeljeno, na toliko posvetnih reči obernjeno, za Boga pa oslepljeno serce vse misli, želje in dela spriduje in pregrešne dela (jAvg., Greg.). Kako grozno velika mora ta tema biti! 27. ki nasprotno zapovedujeta (Kriz.). 28. Oko v tebi ne sme navskriž gledati, v Bogu in y svetu ob enim zaklada iskati; to prav za prav še mogoče ni. 29. V greskim: n enuja se bo deržal 11 . 30. to je: bogastvu; mamon pa tudi vse druge posvetne reči pomeni. 31. Jezus prepoveduje tisto maloverno skerb, ki pri pridobljevanji tega, kar je za življenje potrebno, Boga in njegov blagoslov popolnama v nemar puša. De¬ lati moramo, pravi sv. Hieronim, prevelike skerbi pa ne smemo imeti. Delaj, pravi neki pregovor, kakor bi Bog nič ne storil; zraven pa zaupaj, kakor bi Bog vse storit. 32. V greskim: „Kaj hote jedli in pili a . 33. Bog vam je dal življenje in telo, ali ne bo tudi za vaše oliranjenje skerbel? 34. Človek je popolnama nezmožen brez Boga; sam na sebi ne more nič spre¬ meniti; čimu tedej brezbožna skerb? 35. Sicer iz zemlje mokroto na-se vlečejo, in v tem pomenu tudi delajo, si tudi svoje oblačilo tako rekoč predejo, pa pri tem jih ne skerbi, ali bo njih delo dokončano. 36. in vender je njih obleka lepši, kakor nar bolj veličastniga kralja. Matevž 0.1. 33 30. Če pa travo na polji, ktera dans stoji, in se jutri v peč ver¬ ze, 37 ) Bog tako oblači, koliko bolj bo vas, maloverni! 31. Ne skerbite tedej, re¬ koč: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali s čem se bomo oblačili ? 32. Ker po tem vsim oprašu¬ jejo neverniki. 38 ) Sej ve vaš Oče nebeški, 39 ) de vsiga tega potrebujete. 33. Išite tedej nar poprej Bo- žjiga kraljestva in njegove pra¬ vice, in vse to vam bo perver- ženo. 40 ) 34. Ne skerbite tedej za jutri; zakaj jutrišnji dan bo sam zase skerbel. Zadosti je dnevu nje¬ gova lastna težava. 41 ) VII. Poglavje. Pridiga na gori dalje. Ne prederzno soditi. Svetiga ne oskrunovati. Prositi, iskati in terkati. Ljubezen. Ozka pot. Lažnjivi preroki. Sad, kakoršno drevo. Bog Sodnik. Zidati na dober temelj. 1. Ne sodite, de ne bote so¬ jeni. ') Luk. 6, 37. Rim. 2, 1. 2. Zakaj s kakoršno sodbo sodite, s takošno bote sojeni; • - J , zakaj v šestih dneh je lahko do Tabora prišel. .se je v sivini podobi, v nebeški luči pokazal (Dan. 12,3. Skr iv. raz. 10, 1.). a oi sv u ez piše, se je to spremenjenje zgodilo v ponočni molitvi, 4. V greskim: „bele ko luč“. ' 76 Matevž 11. jim Mojzes in Elija, in sta ž njim govorila. 5 ) 4. Peter pa je spregovoril in je rekel Jezusu : Gospod ! dobro nam je tukej biti; ako hočeš, nare¬ dimo tukej tri šotore, tebi eniga, Mojzesu eniga, in Eliju eniga. 6 ) 5. Ko je še govoril, glej! jih svetel oblak obsenčilj 7 ) in rekoč: nad kterim imam dopadajenje; 8 ) njega po¬ slušajte! 9 ) 6. In kadar so učenci slišali je svetel oblak obsenci glej! glas iz oblaka, Ta je moj ljubi Sin, na' 5. Zakaj se je Jezus v pričo nar ljubših učencov v nebeški svetlobi pokazal? Poglavitni vzrok tega pove v. 5. Zato namreč, de se je, kakor pri začetku svo- jiga učenja v sv. kerstu (zgor. 3, 17.), tako tudi zdaj kratko pred svojim terpljenjem Božjiga učenika skazal, kteriga je že Mojzes napovedoval (5.Mojz. 18, 17. 18.). Vender je ta razloček, de je pri kerstu le sploh poterjeno bilo, de je Jezus od Boga poslan, sicer pa ni bilo bolj določno pokazano, v kakoš- ni zadevi je njegov nauk in njegovo delo do postave in prerokov; tukaj je bilo pa tudi to razodeto, ker sta se Mojzes in Elija prikazala, in zdaj se je to zamoglo zgoditi, ko so učenci že bolj od Jezusa podučeni bili. Kristus se prikaže v sredi med Mojzesam, postavodajavcam, in Elijem, nar častitljiv- šim med preroki, de bi s tim pokazal, de bo on vnanje Mojzesove deržavne in verske naprave in notranjo vero in pobožnost, ktero so preroki v serca imeli vtisovati, v svoji cerkvi v viši edinosti popolnama zopet dal; ker cerkev ni le vnanje, v vsih delih lepo vredvano poslopje, temuč tudi učenica praviga notranjiga duha, praviga prerojenja, čednosti in pobožnosti. Mojzes in Elija sta po sv. Lukežu govorila s Kristusam od njegove smerti, ker je ona središe, v kterim vsi pred njim in za njim svoje odrešenje in pravo zveličanje najdejo. Zakaj, pravični st. z., ki so v delavni veri v Kri¬ stusa opravičeni bili, so zamogli še le potem zares zveličani biti, ko je ker- vava daritev, delo odrešenja zares dopolnjeno bilo; in iz tega se vidi, kako de sta se ta dva svetnika s Kristusam le samb od njegove smerti pogovarjala. Tako sv. Hier., Avg. in drugi sv. očaki. Zraven imenovaniga namena je po sv. očakih spremenjenje tudi še ta namen imelo , de bi bili apostelj- ni v veri poterjeni, de bi se ob času že bližnjiga Kristusoviga ter- pljenja ne spotikali, in ne dvomili nad njegovim Božjim bitjem in po¬ klicani; in sv. Leon pravi, de je Gospod s tem vsim kristjanam veliko to¬ lažbo dal, de bodo enkrat z njim spremenjeni, ako tukej z njim stanovitno terpe. 6. Peter, poln nebeškiga veselja, želi zmirej tako ostati, in trem spremenjenim tri pozemeljske šotore narediti. On ni vedil, kaj govori, pristavita sv. .Marka in sv. Lukež. Velikost nebeškiga veselja mu ni pustila mirno premisliti; in sv. Leon pravi: Gospod ne odgovori na Petrovo ponudbo, ker je bila sicer dobra, pa ne po Božji naredbi, ko svet ni mogel drugači, kakor po Jezusovi smerti zveličan biti. Tudi naj verni po Gospodovim spremenjenji ne dvomijo nad obljubami nebeškiga veselja, pa naj tudi vedo, de morajo pri skušnjavah tega sveta bolj prositi za stanovitnost, kakor za poveličanje. 7. Zdaj je stopil med nje in med tri spremenjene svitel oblak, ki je spreme¬ njene njih očem odtegnil. Kolikor močneji je luč, tolikanj menj se zamore vanjo gledati, in tolikanj veči tema, senca je za tiste , ki so zunaj nje. Zato se bere od Boga, de on v luči in v temi prebiva (1. Tim. 6, 16: 2. Mojz. 20, 21.); in zato seje zamoglo tudi tukej reči, de je svitli oblak aposteljne obsenčil; ker je bila namreč luč za njih oči nedosegljiva, je bila ravno zato zanje tema, senca. 8. Gl. zgor. 3, 17: 2. Pet. 1, 16—18. 9. Seozera na 5. Mojz. 18, 15. 1’cr kerstu (zgor. 3,17.) ni tega povelja, tukej pa 77 Matevž 17. so na svoj obraz padli, in so se silno bali. I0 ) 7. In Jezus je perstopil, in se jih je dotaknil, in jim je rekel: Vstanite, in nikar se ne bojte! 8 . Kadar so pa svoje oči vzdig¬ nili, niso nikogar vidili, kakor Jezusa sainiga. 9. In ko so z gore šli, jim je Jezus zapovedal, rekoč: Ni¬ komur ne pravite te perkazni, dokler Sin človekov od mertvin ne vstane. “) 10. In njegovi učenci so ga vprašali, rekoč: Zakaj tedej pra¬ vijo pismarji, de mora Elija po¬ prej priti? ' l2 ) Mark. 9, 10. 11. On pa je odgovoril, in jim rekel: Elija bo sicer prišel, 13 ) in bo vse poravnal. 14 ) 12. Povem vam pa, de Elija je že prišel, in ga niso spoznali, teinuč so mu storili, kar koli so liotli 5 ,5 ) tako bo tudi Sin člo¬ vekov terpel od njih. Zgor. 11, 14: 14, 10. 13. Tedej so umeli učenci, de jim je od Janeza Kerstnika go¬ voril. 14. In ko je prišel k množici, 16 ) je perstopil k njemu človek, kteri je pred njega na kolena padel, in rekel: Gospod! usmili se mo- jiga sina, ker je mesičen, in ve¬ liko terpi 5 17 ) zakaj večkrat pade v ogenj in večkrat v vodo. 18 ) Mark. 9, 16. Luk. 9, 38. 15. In sim ga perpeljal k tvo¬ jim učencam, in ga niso mogli ozdraviti. 16. Jezus pa je odgovoril in rekel: O neverni in spačeni rod! doklej bom per vas? doklej vas je, ker je bil Kristus tukej naznanjen za učenika v primeri do Mojzesa in prerokov. 10. ker človeška slabost ne more prenesti pogleda veličastva H o/.ji ga (Hier.J. 11. Gl. zgor. 16, 20. 12. Elija je spet spred oči zginil (vr 8.), in vender pravijo pismarji, de mora pred Mesijem priti. Kako je to? razloži nam! 13. V greškiin: „ Elija bo sicer popred prišel “ (namreč pred drugim pri- hodam Sinu človekoviga) konec sveta. Beseda: „popred“ je tudi per Mark. 9, 11. Jezus tukej poterdi čerkni pomen Malahijeviga prerokovanja (4, 5.j od resničnigaprihoda Elijeviga konec časa; ob enim pa govori tudi v sledeči versti od perviga menj popolnama spolnjenja Malahijevih besedi nad osebo •Janeza Kerstnika, kterimu je Bog dal z duham in močjo Elijevo (Luk. 1,17.) delati, de je njegovimu Sinu pred pervim prihodam pot pripravljal. 14. bo Jude spet v Božjo cerkev in k veri njih očetov nazaj pripeljal. Jezus razlaga besede Mal. 4, 6., na ktere sc tudi Sirah 48, 10. ozera; glej tam pridjano razlag. Prihod Kristusov je tedej dvojin; pervi ko je človek postal in cerkev postavil, in drugi, ko bo spet prišel, svet sodit. Tako sta tudi dva predhodnika Kristusova; eden pri pervim prihodu, sv. Janez; eden pa pri drugim, Elija. jo- za hudodelnika spoznali, v ječo vergli in umorili. 17 ^ Sreškirn: n [ n / i() so k množici prišli 'ven-. ^.°^l ast me če, in si hi o terpi. Ta bolezen, ki ima svoj vzrok v pre- 1 * lu čutnic spodnjiga života, se navadno pokaže pri spremenjenji • et cutnic je bil pri tem dečku (po v. 17.) od satana zbegan; deček sam je pa morebiti s skrivnimi grehi satanu oblast čez se dal. Prim. zgor. 4, 24. 18. ko je Mizo ognja ali vode, ker se ne zave. Matevž 17. 78 bora terpel? l9 ) Perpeljite mi ga leseni. 17. In Jezus mu je zažugal, 20 ) in hudič je šel iz njega, in rala- deneč je bil ozdravljen od tiste ure. 18. Tedej so perstopili učenci posebej k Jezusu, in so rekli: Zakaj ga mi nismo mogli iz¬ gnati ? 19. Jezus pa jim je rekel: Za¬ voljo vaše nejevere. 21 ) Zakaj resnično, vam povem, ako imate vero, kakor gorčično zerno, po¬ rečete ti gori: Prestavi se od tod tje! in se bo prestavila, in nič vam ne bo nemogoče. 22 ) Luk. 17, 6. 20. Ta rod pa se ne izžene drugači, kakor le z molitvijo in s poštam. 23 ) 21. Ko so pa po Galileji ho¬ dili, jim je Jezus rekel: Sin člo¬ vekov bo izdan ljudem v roke; Spod. 20, 18. Mark. 9, 30. Luk. 9,44. 22. in ga bodo umorili, in tretji dan bo vstal. 24 ) In so silno ža¬ lostni postali. 19. To očitanje zadeva očeta, sina in aposteljne zavolj pomanjkanja njih vere (v. 19/). 20. je hudiču ojstro zažugal, de naj dečka zapusti, kakor se vidi iz Mark. 9, 24. Luk. 9, 43. 21. zavolj vaše slabe vere. Vera naj jez zaupanjem sklenjena, de bo Bog po svoji vsigamogočnosti vselej svoje obljube dopolnil. K temu zaupanju gre pa posebno razodenje Božje, de Boga ne skušamo , razodenje , de Bog ravno zdaj hoče čudež storiti. Tako zamore človek z vero čudeže delati, pa le z vero, ki ima to posebno razodenje. Prerok Elija, sv. Peter, Pavel, Gregor Čudo¬ delnik in sploh svetniki so s tako vero čudeže delali. 22. Ko bi imeli pravo vero (v pomenu razlag. 21.), vero polno notranje moči, ki se od zunaj ljudem zaničljiva dozdeva, kakor gorčično zerno, ki je od zunaj majhno, malo čislano, in malo obeta, pa je vender od znotrej polno moči, bi zamogli reči mogoče storiti, kise vam nemogoče zde. Gore prestavljati, pomeni tukaj sploh: lleči, ki se nemogoče zde, mogoče storiti. Po čerki so se dopolnile te besede Kristusove v življenji sv. Gregorja Čudodelnika. Ko mu je pri zidanji cerkve hrib na poti bil, je prosil Boga s tisto vero, de bi hrib prestavil, in hrib je bil prestavljen. 23. Tako močni hudobni duhovi, kakor je ta tega dečka, se preženejo le z vero, ktero (stanovitna) molitev in post podperata. Molitev (sklenitev z Bogam), in post (zder- žanjevsiga,karpoželjivost množi, budi instim dušo omadeževa)hoče že sploh vera za izganjanje hudobnih duhov; če so pa oni še posebno močni, mora biti sklenitev z Bogam posebno serčna, in trud še posebno velik, zadobiti čistost serca s tem, de človek poželjive nagnjenja kroti in si v jedi in pijači še nar po- trebniši krati. Kristus hoče tedej reči: Tisti, ki hočejo močnejši hudiče izganjati, morajo posebno čistiga serca, in v posebno tesni zvezi z Bogam biti. Drugi obračajo te imenovane pripomočke na obsedene same; de pa morajo ti, ako njih dušna moč ni popolnama od satana zvezana, za svoje oprostenje vero obuditi, in kar je z njo sklenjeno, se že tako dobro ve. Kar Zveličar od tacih hudobnih duhov uči, obračajmo po opominjevanji sv. očetov na notranjiga hudobniga duha spridenih nagnjenj in navadnih grehov. Tega duha pregnati, je treba posta in molitve. Po napuhu in poželjivosti je prišel greh na svet; s poštam se mora poželjivost, z molitvijo pa napuh premagovati. 24. Kristus večkrat ponavlja svojim učencam, de bo terpel in umeri, de bi se ne spotikovali, kadar se bo vse po njegovih besedah spolnovalo. Gl. zgor. 16,21. Matevž I ?. 18 . 23. Ko so bili pa v Kafar- navm prišli, so perstopili k Pe¬ tru, kteri so davek dveh drahem pobirali, 2S ) in so mu rekli: Ali vaš učenik ne plačuje davka dveh drahem? 24. Reče: Kaj pa de. In ko je bil v hišo prišel, ga je Jezus prehitel, rekoč: Kaj se ti zdi, Simon! od kterih kralji zemlje davek ali pa glavni ilac jem- 79 lieio? Od svojih otrok, ali od ptujih? 26 ) 25. In on mu reče: Od ptujih. .Jezus mu reče: Tedej so otroci prosti. 27 ) 26. l)e jih pa ne pohujšamo, 28 ) pojdi k morju, in verzi ternek, in pervo ribo, ki se vjame, vzemi in odpri ji usta, in boš našel sta- ter; 29 ) tega vzemi, in jim ga daj zame in zase. 30 ) XVIII. Poglavje. Ponižni bodo veliki. Otroci v zgled. Svarilo, malih ne pohujševati. Prilika od zgub¬ ljene ovce. Red bratovskiga posvarjenja. Oblast aposteljnam dana. Kolikrat se mora odpustiti. 1. Tisto uro so perstopili učen¬ ci k Jezusu, rekoč: Kteri je li veči v nebeškim kraljestvu? 'J Mark. 9, 33. Luk. 9, 46. 2. In Jezus je poklical otroka, in ga je postavil v sredo med nje, Spod. 19, 14. 3. in je rekel: Resnično, vam povem, alco se ne spreobernete, in niste, kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. 2 ) l. Kor. 14, 20. 4. Kdor koli se tedej poniža, 25. To je bil grešk denar, v vrednosti pol šekla ali kakih 20 krajcarjev. To¬ liko je mogel vsak Izraelec, ki je bil čez dvajset let star, vsako leto o ve¬ liki noči v tempelj plačati. Gl. 4. Kralj. 12, 4. 26. Ali tirjajo pozemeljski kralji davek od svoje družine ali od svojih podložnih? 27. tedej tudi jest od davka Božjiga, ker sim Sin Božji, in vi, ker ste otroci Božji (Jan. 1, 12. Ilier., Kriz., Avg.). 28. de jim ne bomo v spotiko. 29. štiri drahme. 30. Ta čudež je pač posebno ta namen imel, de je bil Peter še bolj poterjen v svojim prepričanji, de je Jezus Kristus Sin Božji. 1. v novim kraljestvuMesijevim, v cerkvi. Priložnost k temu vprašanju pripo¬ vedujeta sv. Marka in sv. Lukež. Gl. Mark. 9, 33. Luk. 9, 46. Kristus je bil že izrekel spredstvo sv. Petra pred drugimi aposteljni (Zgor. 16, 18. 19.), in l av¬ no kar gaje spet s tein počastil, deje za Petra plačal in čudež storil; ker so pa bile vse njegove besede in dela skrivnostne, ktere razodeti je bilo sv. Buhu pri¬ hranjeno, in ker so aposteljni še le pri prihodu sv. Buha jeli vse Jezusove besede popolnama razumevati: zato tudi nauka od predstva, ktero je bilo enimu zmed njih odmenjeno, niso prav razumeli. Jezus ostane pri svojim navadnim učilu, ter se ogne vprašanju, kteri de bo pervi v vidni cerkvi, in se oberne na notianje, ter uči, v čim de je velikost v duhu. Tega ne uči le z bese- 2 3s P or >ien Ij i vim * 1 ‘djanjem, ko otroka med nje postavi, odkrit, Ila f, u . a > častilakomnosti ne opustite, in ne bote ponižni in priprosti, .. 1 ° s< S! cni ’ ^tipljivi in verni kakor otroci, utegnete sicer od zunaj udje mo- jiga kia jestva hiti, pa niste v nevidnim kraljestvu Božjim, med številam svet¬ nikov , pa tudi ne morete priti v moje kraljestvo v nebesih. 80 Matevž i 8. kakor ta otrok, ta je veči v ne¬ beškim kraljestvu. 3 ) 5. In kdor sprejme kteriga takiga otroka v mojim imenu, mene sprejme. 4 ) 6. Kdor pa pohujša kteriga teh malih, 5 ) ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, de bi se mu obesil mlinsk kamen na vrat, in bi se potopil v globočino morja. 6 ) Mark. 9, 41. Luk. 17, 2. 7. Gorje svetu zavoljo pohuj¬ šanja! 7 ) Pohujšanje sicer mora pri¬ ti, ali vender gorje tistimu človeku, po kterim pohujšanje pride ! 8 ) 8. Ako te pa tvoja roka, ali tvoja noga pohujšaj 9 ) odsekaj jo, in verzi jo od sebe; bolje ti je hromimu ali kniljevimu iti v živ¬ ljenje, kakor dve roki ali dve nogi imeti, pa verženimu biti v večni Ogenj. Zgor. 10, 30. Mark. 9, 42. 9. In ako te tvoje oko po¬ hujša, izderi ga, in verzi ga od se¬ be; bolje ti je z enim očesarn iti v življenje, kakor dve očesi imeti, pa verženimu biti v peklenski ogenj. 10. Glejte, de ne zaničujete 10 11 ) kteriga teh malih! ker povem vam, de njih angelji v nebesih vedno gledajo obličje mojiga Očeta, ki je v nebesih. n ) p sa i. 33, 8. 3. Ponižni je velik v mojim nevidnim kraljestvu, ktero so živi udje moje cer¬ kve; nar ponižniši je nar veči. Kristus s temi besedami ne odpravlja vnanje viši in niži verste v svojim vidnim kraljestvu, v cerkvi, ki ima podložne in predpostavljene; on celo ne govori od vnanjiga reda; govori le od notranjiga kraljestva keršanskiga duha; v tem ne velja noben vnanji spredek, am¬ pak le ponižnost in priprostost, ki ste podlaga vsili čednost. 4. Kdor kteriga zmed njih, ki v me verujejo, in so v ponižnosti in priprostosti otrokam enaki, sprejme, ali kakor koli ljubeznjivo z njim ravna, ker je zmed mojih, in mene v ponižnosti nasleduje: bo pri meni milost in tako plačilo pre¬ jel, kakor bi bil meni samimu vse to storil; ker namreč jest v tih malih ži¬ vim in so oni tako rekoč udje mojiga telesa, je to, kar je njim storjeno, meni samimu storjeno. Gl. zgor. 10, 41. 42. 5. Z njim zaničljivo ravna in mu hudo stori, posebno z zapeljevanjem in sla¬ bim zgledam, tako de se spotakne, pade, in greši. 6. takimu bi bilo boljši, de bi, preden pohujšanje da, gotovo smert storil; zakaj tako bi umeri o le njegovo telo, s pohujšanjem pa umori svojo dušo, in more¬ biti tudi dušo unih malih. Mlinske kamne na jutrovim živina goni. Jezus je mende aposteljne pred pohujšanjem svaril zavolj njih častiželjnosti, ker bi bila za verne močno spotikljiva (Hier.). 7. Nesrečen je svet zavoljo pohujšanja; ker mali so s tem žaljeni in padejo, hudobni pa ki pohujšanje dajejo , si pripravljajo še veči nesrečo, hujši pogu¬ bljenje. 8. Ker je svet spriden, in ljudje tako močno k hudimu nagnjeni, ne more dru- gači biti, kakor de nekteri, pa še njih veliko, hudobno govore in žive, in so tako dobrim v spotiko, jih zapeljujejo, ter za zmoto in pregreho pridobivajo. Gorje pa takim zapeljivcam, ojstro bodo kaznovani, ker bi bili z mojo gnado zamogli svojimu hudimu poželjenju zoperstati. 9. Od spotike, ki se drugim daje, prestopi Gospod na notranjo spotiko , ki si jo človek sam daje. Gl. zastran v. 8. 9. zgor. 5, 30. 10. z neusmiljenim ravnanjem, zapeljevanjem. 11. zakaj kdor male zaničuje, zaničuje tudi njim dane angelje, in tako žali li¬ ste, ki so vredni, gledati Božje obličje. — Ta in druge verstice (1, Mojz. 81 Matevž 18. 11. Zakaj Sin človekov je pri¬ šel zveličat, kar je bilo zgub¬ ljeno. 12 ) Luk. 19,10. 12. Kaj se vam zdi? ako bi imel človek sto ovac, in bi se ena zmed njih zgubila, ali ne po¬ pusti devet in devetdeseterih na gorah, in gre iskat tiste, ki se je zgubila? Luk. 15, 4. 13. In ako se permeri, de jo najde, resnično, vam povem, de se je bolj veseli, kakor devet in devetdeseterih, ktere se niso zgu¬ bile. 14. Tako ni volja vašiga Oče¬ ta, kteri je v nebesih, de bi se teh malih kteri pogubil. 15. Ako pa greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga posvari med seboj in med njim samim. Ako te posluša, si perdobil svojiga brata. 13 ) Luk. 17, 3. Jak. 5, 19. 16. Ako te pa ne posluša, vze¬ mi seboj še eniga ali dva, de v ustih dveh ali treh prič stoji vsa reč. 14 ) Jan. 8, 17: 2. Kor. 13, 1. Heb. 10, 28. 17. Ako jih pa ne posluša, povej cerkvi. 15 ) Ce pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor ne¬ vernik in očitni grešnik. l6 ) 2.Tes. 3, 14. 18. Resnično, vam povem, kar koli bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in kar koli bote razvezali na zemlji, bo 48, 16. Djan. apost. 12, 15.), kakor tudi izročilo sv. očakov, spričujejo nauk, de ima vsak človek posebnima, od Boga odločeniga angelja varha, ki ga sprem¬ lja od rojstva do smerti. Kako velika je vrednost duše, pravi sv. Hieronim, de ima vsak svojiga angelja, ki ga varuje ; kako nevarno je, zaničevati ma- liga, čigar zdiliovanje ajigelj nosi pred večniga, nevidniga Boga! Pa tudi sam ga ne zaničuj. Spoštuj ga, ter poslušaj njegov glas, in nikar ga ne zametuj. 12. To je drugi vzrok, zakaj se mali in ponižni ne smejo zaničevati in pohuj¬ ševati, namreč ne le zavoljo angeljev, ki so njih varhi, ampak tudi zavolj mene, ki sim jih tolikanj cenil, de sim prišel jih odrešit. Zaničevanje do njih mene zadeva. Jest jih ljubim, -kakor pastir svojo čedo ljubi; nobeden, tudi nar zadnji zmed njih se ne sme pogubiti. 13. Če je pa tvoj brat tebe pohujšal (Gl. razi. 5.), te kakor koli razžalil, pre¬ pričaj ga krotko in pohlevno njegove napčnosti med štirimi očmi; če se kri- viga spozna in se poboljša, si svojiga brata rešil. Verste 15. 16. 17. govo¬ re od bratovskiga svarjenja, in kako naj bo zversteno. Kristus govori tukaj od vsih grehov, s kterimi se bližnjimu pohujšanje daje (Avg., Kriz., Hier.). 14. De ga beseda njih več njegove krivice prepriča (Kriz., Teof., Avg.), in de, ako tudi teh ne sluša, in ta reč še dalje gre, se s pričami poterdi. 15. svojimu cerkvenimu višimu, svojimu in svojiga brata fajmoštru, škofu. Ne zbranimu ljudstvu, ampak tistim, ki jim je, kakor Jezus precej dalje pravi, zročena oblast zavezovati in odvezovati, škofam in mašnikam. 16. Ako tudi cerkvenih viših ne posluša, naj ti bo kakor tak, ki ni v družbi sv. cerkve, ki se je po svoji neverski nespokornosti, terdovratnosti, in očitnim življenji v zmoti in pregrehi od družbe vernih ločil; in cerkveni viši naj to naznani in izreče, naj ga zares izobči, de se bolna ovca po sramoti lo- £enja ozdravi, a ii p a sa j druzih s svojini tovarštvam ne okuži (Prim. 1. ° r, , 5 ’v J - 6 0- Ker ima bratovsko svarjenje namen, brata poboljšati in dru- f 0 UZel . lja y ar °vati, se mora dobro pomisliti, če se ta namen s posvarjenjem /.umore doseči. Ako tega ni, ali ko bi celo utegnilo še veči hudo iz tega izhajati, bi se celo ne smelo posvariti, ali pa le tako, kakor bratovska ljubezen, ktera nas mora pri vsili naših delih voditi, po okolišinah časa, kraja i. t. d. vele- 6 Matevž 18. 82 razvezano tudi v nebesih. 17 ) Jan. 20, 23. v 19. Se vam povem, de, ako se dva zmed vas zedinita na zemlji, se jima bo, za ktero reč koli prosita, zgodila od mojiga Očeta, kteri je v nebesih. 18 ) 20. Zakaj kjer sta dva, ali kjer so trije zbrani v mojim imenu, tam sim jest v sredi med njimi. 19 ) 21. Takrat je perstopil k nje¬ mu Peter, in je rekel: Gospod! kolikokrat bo grešil zoper mene moj brat, in naj mu odpustim? do sedemkrat ? 20 ) Luk. 17, 4. 22. Jezus mu reče: Ne rečem ti do sedemkrat, ampak do se- demdesetkrat sedemkrat. 21 ) 23. Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, kteri je hotel ob- rajt delati s svojimi hlapci. 22 ) 24. Ko je začel rajtati, je bil prednj postavljen eden, kteri mu je bil dolžan deset tavžent ta¬ lentov. 23 ) 25. Ker pa ni imel s čem pla¬ va; zakaj veliko zapoved Kristusovih je treba večkrat bolj po njih duhu, ka¬ kor po njih besedah spolnovati. Prim. zgor. 5, 39. 40. 17. Glede na poprešnje je pomen: Ako tudi cerkve ne posluša, je kakor nevernik, ki zveličanje zametuje, in cerkveni viši imajo pravico, ga izobčiti; zakaj vam dam oblast zavezovati in odvezovati. Ta oblast nima le v sebi, sprejemati in izobčevati, ampak tudi, kakor reč že sama hoče, skesaniga odločeniga spet sprejeti; tedej grehe odpušati in perderževati, učiti in soditi, kdo je vreden v družbo sprejet biti, in kdo ne, kaj je prav in kaj ne, kaj je pri- pušeno in kaj ne (Prim. zgor. 16, 19.). Kristus je dodelil tukej vsitn svojim aposteljnam oblast, odvezovati in zavezovati, ktero naj pa vender le skazujejo pod svojim poglavarjem Petram (Zgor. 16, 19. razi. 29.). On in drugi apo- steljni, kakor tudi njih pravi nasledniki, škofje, so učivna in sodivna cer¬ kev, ki je po Bogu nezmotljiva (Gl. spod. 28, 19. 20.). 18. Se enkrat vam rečem: Ako imate kaj med seboj, snidite se (v. 15.). V tem snidenji je velik blagoslov; ne pripomore le veliko k spravi, temuč tudi v u- slišanje molitve silno veliko koristi; zakaj, ako dva skupej kar koli prosita, bo njiju moj Oče uslišal, vender se morata v mojim imenu združiti. Gl. dalje. 19. V imenu Jezusovim se zbrati se pravi: namesti Jezusa se zbrati, tedej v njegov namen, v razširjanje njegoviga kraljestva, sploh v spolnovanje volje Božje (Prim. zgor. 7, 7. 8.). Sv. Janez Križanski pristavi k ti versti: Ponižni duši je lastno, de se ne prederzne, sama z Bogarn ravnati, in de brez človeške voditve, brez človeškiga sveta ne more prav varna biti. To Gospod hoče; zakaj pomisliti moramo, de ne pravi: Kjer je eden sam, tam sim jest, am¬ pak, kjer sta vsaj dva. S tem nam je svojo voljo naznanil, de nihče samo po sebi ne sme misliti, de od Boga prejete darove brez sveta in vodbe cerkve ali njenih služabnikov zares dobro obrača (Prim. Prid. 4, 9—12.). 20. Ako je združenje in tedej edinost tako dobra, kolikrat naj razžaljenje svojiga bližnjiga odpustim, de bi edinost ohranil? Kaj ne, prav velikrat. Številka v sedem'" pomeni, kakor večkrat v sv. pismu: prav velikrat. 21. ne velikrat, ampak brez števila velikrat, vselej (Avg., Kriz.). Pa čimuje po¬ tem posvarjenje (v. 15.)? — Zavolj brata, de bi ga poboljšali in drugih varovali. Pozabi, pravi sv. Avguštin, razžaljenja, pa ne bratove rane. To si ozdraviti prizadevaj! 22. Ker je ta radovoljnost, vselej odpustiti, zapovedana, se bo v mojim kraljestvu ravnalo, kakor je uni kralj ravnal s svojimi hlapci, ki je neusmiljeniga hlap¬ ca silno ojstro imel. 23. več ko dvaindvajset milijonov goldinarjev; nesplačljiv dolg. V taki permeri Matevž čati, je ukazal njegov gospod prodati njega, in njegovo ženo in njegove otroke, in vse, karje imel, in poplačati. 26. Hlapec pa je padel na ko¬ lena, in ga je prosil, rekoč: Po- terpiz menoj, 24 J in vse ti bom povernil. 27. In gospod se je usmilil tistiga hlapca, in ga je spustil, in mu dolg odpustil. 28. Spred njega grede pa je tisti hlapec našel eniga svojih sohlapcov, kteri mu je bil dolžan sto denarjev, 25 ) in ga je zgra¬ bil in davil, rekoč: Plačaj, kar si dolžan! 29. Tedej je njegov sohlapec prednj padel, in ga je prosil, rekoč: Poterpi z menoj, in vse ti bom povernil. 80. On pa ni hotel ; temuč je 18 . 19 . 83 šel in ga je vergel v ječo, dokler ne bo splačal dolga. 31. Ko so pa vidili njegovi sohlapci, kar se je zgodilo, so bili silno žalostni, ter so šli in po¬ vedali svojimu gospodu vse, kar se je bilo zgodilo. 32. Tedej ga je poklical njegov gospod, in mu reče: Hudobni hla¬ pec! ves dolg sim ti odpustil, ker si me prosil; 33. ali nisi bil torej tudi ti dolžan usmiliti se svojiga sohlap- ca, kakor sim se tudi jest tebe usmilil? 34. In njegov gospod se je raz- serdil, in gaje izdaltrinogam, do¬ kler ne bo poplačal vsiga dolga. 26 ) 35. Tako bo tudi moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakteri svojimu bratu iz svojih sere. XIX. PoglaAje. Zakon nerazvezljiv. Prostovoljno devištvo dar Božji. Njih, ki so ko otroci, je Božje kraljestvo. Svet, vse zapustiti. -Bogati bodo težko zveličani. Kdor vse za¬ pusti , bo obilno plačilo prejel. 1. I 11 zgodilo se je, ko je Jezus to govorjenje dokončal, se je vzdignil iz Galileje, in je prišel v judejske okrajine na uiio stran Jordana. ') Mark. 10, 1. 2. I 11 za njim je šlo veliko množic, in jih je tam ozdravil. 3. I 11 so perstopili k njemu farizeji, ter so ga skušali 2 ) in rekli: Je li perpušeno možu lo- je človek Bogu dolžen; zakaj dolg vsakiga človeka do Boga je nesplačljiv, neskončen, ker v grehu je bil rojen in je zrastel. 24. V greškim: „ poterpljenje, Gospod, s menoj /■* 25. blizo dvajset goldinarjev; majhen znesek proti unimu. Vse krivice, ki so nam jih drugi storili, so majhne v primeri z našim pregrešenjem zoper Boga. • Gospod je ravnal po rimskih postavali, po kterih je smel dolžnika za vrat jtPhotel’ ^ sot ' ll *' v’ e ®* ravno je bil k popolnamosti poklican. Ko je bil poklican, se je «nlnb .""'"'“"-le-Pokazalo > 111 S a ni le zaderžalo, za Jezusam iti, ampak ze sploh, le na nižji stopinji Gospodov učenec biti. 30, de bi kdo moj ucenec tudi na nižji stopinji bil; zakaj bogastvo skorej zmirej Matevž 19. 88 žej je kameli iti skozi šivankino liho, kakor bogatimu priti v Božje kraljestvo. 25. Ko so pa njegovi učenci to slišali, so se silno čudili, re¬ koč: Kdo bo tedej mogel zve¬ ličan biti? 3l ) 26. Jezus pa jih je pogledal in jim rekel: Per ljudeh je to nemogoče, per Bogu pa je vse mogoče. 3I ) 27. Tedej je Peter odgovoril in mu rekel: Glej! mi smo vse zapustili, in smo šli za teboj; kaj tedej nam bo? 28. Jezus pa jim je rekel: Resnično, vam povem, de ob pre- rojenji, 33 ) kadar bo Sin člove¬ kov sedel na sedežu svojiga ve¬ ličastva, 34 ) bote tudi vi, kteri ste šli za menoj, sedeli na dva¬ najst sedežih, in sodili dvanaj¬ stere Izraelove rodove. 35 ) 29. In slehern, kteri zapusti hi¬ šo, ali brate, ali sestre, ali oče¬ ta, ali mater, ali ženo, ali otro¬ ke, ali njive zavoljo mojiga ime¬ na, 36 ) bo stoterno prejel, in večno življenje dosegel. 37 ) 30. Veliko pa jih bo posled¬ njih, ki so pervi, in pervih, ki so poslednji. 38 ) Spod. 20, 16. Mark. 10, 31. Luk. 13, 30. serce na se vleče , daje priložnost in perpomoč vsim pregreham, in jemlje ponižnost in zatajevanje, brez kterih keršanstvo ni mogoče. 31. ker je ljubezen do bogastva tako splošna. 32. Z golo človeško močjo je nemogoče, ako pa Bog gnado da, je mogoče, ker on zamore človeško serce, ako se človek tudi sam trudi, od reči odtergati, na ktere je bilo nar bolj navezano. 33. pri vesoljnim vstajenji, ko bo ves človek z dušo in s telesam ponovljen in tako rekoč prerojen. Plim. Iz. 65, 17. Skriv. raz. 21, 1: 2. Pet. 3, 13. 34. ko bo v poveličanim stanu sodil. 35. Sv. Avguštin pravi, de je tukej kakor večkrat, določena številka namesti nedoločene. Sodniki s Kristusam vred so tedej vsi tisti, ki so kakor aposteljni vse zapustili, de bi za Kristusam hodili (le živeli v ponižnosti, zaničevanji in kri¬ žanji mesa, kakor je on živel). Izraelsko ljudstvo je tukaj, kakor večkrat pri prerokih, namesti vsiga človeškiga rodu, čigar podoba je bilo. 36. zavolj mene, de bi mi zamogel bolje služiti, bolj popolnama biti. 37. Kdor pa ne zapusti vsiga svojiga, pa vender nekaj, n. pr. svojo hišo , ali očeta ali mater, de bi meni bolje služiti zamogel, bo stoterno poplačan, ter bo večno življenje tu in tam dosegel. Prim. Mark. 10, 30. Luk. 18, 30. Ako si ti, pravi sv. Janez Križanski, eno samo veselje zavergel in se za¬ tajil, ti dodeli Gospod v tim življenji po duhu in telesu stokrat toliko; kakor boš nasproti za majhno razveseljenje , ki si ga v časnih rečeh vjel, stokrat toliko terpljenja in grenkosti prejel. 38. Vam se je morebiti težko prepričati, de bi revni ribči, kakoršni ste vi, enkrat svet in njegove velikaše sodili; pa njih veliko, ki so nar manjši, bodo nar viši. Jezus pravi: „ 1 r eliko“, ne „vsi“; ker nekteri njih, ki so tukej pervi, bodo tudi tamkej pervi, namreč sveti kralji, cerkveni poglavarji, ako šobili majhni in revni saj po duhu, in ker bodo nekteri, ki so tukej zadnji, tudi tam zadnji, namreč tisti revni, nizki, ki so tukej menj popolnama živeli. Matevž 20. 89 XX. Poglavje. Prilika od delavcov v vinogradu. Jezus spet napoveduje svoje terpljenje, očita častiželjnost Cebedejeviraa sinovama, uči ponižnost in poterpežljivost, in ozdravi dva slepa. 1. Nebeško kraljestvo ') je podobno hišnimu gospodarju, kte- ri je zjutraj zgodej šel najemat delavcov v svoj vinograd. 1 2 ) 2. Kadar je pa delavcov na¬ jel po denarji 3 ) na dan, jih je poslal v svoj vinograd. 4 ) 3. In ob tretji uri je ven šel in vidil druge na tergu brez de¬ la stati, 4. ter jim je rekel: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in kar bo prav, vam bom dal. 5. In oni so šli. Spet je ven šel ob šesti in deveti uri, in je rav¬ no tako storil. 6. Okoli enajstih pa je ven šel in našel druge postajati, in jim reče: Kaj stojite tukej brez dela celi dan? 5 ) 7. Mu reko: Ker nas ni nih¬ če najel. Jim reče: Pojdite tudi vi v moj vinograd. 6 * * * * ) 8. Kadar se je pa večer storil, reče gospod vinograda svojimu hišniku: Pokliči delavce, in daj jim plačilo, in začni od posled¬ njih do pervih. 1. V greškim: „Zahaj nebeško kraljestvo 11 . Naslednja prilika razklada zadnjo versto poprešnjiga poglavja, ktera je tako rekoč napis te prilike. Kristus hoče v nji pokazati, de po Božji naredbi, ki je nar pravičniši in nar svetejši, bodo v nebeškim kraljestvu tu in tam pervi—zadnji, in zadnji—pervi, naj se pri tim gleda na čas, v kterim so verni v cerkev bili sprejeti, ali na druge zadeve. Torej prilika ne zadeva le malikovavcov, ki so bili Judam nasproti na zadnje poklicani, ampak tudi aposteijne, ki so bili memo farizejev in pismarjev na nižji častni stopinji, in sploh nezadolžene poslednje v vsakim oziru. 2. V Božjim kraljestvu, sv. cerkvi, tu in tam pri sodbi, se ravno to godi, kar je nekdaj storil nek hišen gospodar. Hišni gospodar je Bog, terg je svet, kjer vsi brez dela stoje, dokler jih Bog ne pokliče; nograd je cerkev, delavci so verni; hišnik je Kristus, ki daje vsakimu delavcu zasluženo plačilo. 3. „denar“ velja kakih 10—12 krajcarjev. 4. „denar“ pomeni večno življenje, ktero vsi dobri delavci prejmejo, vender v razločni stopinji, ako je njih zasluženje razločno. Ta prilika uči, de so dobre dela za večnost zaslužljive (v. 8.), in de dolgost časa, kakor tudi veči težav¬ nost pri delu sama na sebi ne daje pravice do večiga plačila , ako niste z veči ljubeznijo združene. 5. V razločnim času je klical Bog svoje delavce v svoje kraljestvo, — pra¬ vične po Noetu do Abrahama, stare očake in pobožne od Abrahama do Moj¬ zesa in prerokov, poslednjič aposteijne. Nekteri zaslišijo glas gnade k spre- obernjenju v mladosti, nekteri v starosti, nekteri celo v sivi starosti. Eni imajo veliko moči, in delajo vse žive dni v svojim poklicu; eni so slabotni, to ° j ;, ter le malo delajo, ali so še le pozno poklicani k pravimu delu. Vse deno v 86 VCl ! ko . > c zapppadeniga v Kristusovih besedah, ker je zapopa veliko 0V11 ? 1 > v kteii se spolnuje njegovo prerokovanje, in Uaip kakl ega njegova beseda. ki SP. na v.SP ftfrnni cnnlmiifi . k strani bumrn ,f Jeg0 ' 7a l)eseda > ki se na vse strani spolnuje. 6 Breško ^ ki se lla vse P^i sveti. 6. Giesko pristav,: „ Prejeli bole, kar je prav«. kaže,'kako kakor na več 90 Matevž 20. 9. So prišli tedej, kteri so bili okoli enajste ure najeti, in so prejeli vsak po denarji. 10. Ko so pa tudi pen i pri¬ šli, so menili, de bodo več preje¬ li; pa tudi oni so po denarji pre¬ jeli. 11. In ko so ga prejeli, so goder- njali nad hišnim gospodarjem, 12. rekoč: Leti poslednji so le eno uro delali, in si nam jih enake storil, ki smo težo dneva in vročino prenašali. 7 ) 13. On je pa odgovoril in re¬ kel enimu zmed njih: Prijatel! ne delam ti krivice; ali se nisi za denar z menoj pogodil? 14. Vzemi, kar je tvojiga, in pojdi; hočem pa tudi teinu posled¬ njimi! dati kolikor tebi. 15. Ali mi ni perpušeno sto¬ riti, kar hočem? 8 ) Jeli tvoje oko hudobno, 9 ) ker sim jest dober? 16. Tako bodo poslednji per- vi, in pervi poslednji ; l0 ) zakaj veliko jih je poklicanih, malo pa izvoljenih. u ) Zgor. 19, 30. Mark. 10, 31. Luk. 13, 30. 17. Tn kadar je Jezus šel gori v Jeruzalem, 12 ) je vzel dvanajstere učence posebej k se¬ bi, 13 ) in jim je rekel: 18. Glejte! gremo gori v Je¬ ruzalem, in Sin človekov bo iz¬ dan velikim duhovnam in pis- marjem, in ga bodo obsodili k srnerti. Mark. 10, 32. Luk. 18, 31. 19. In ga bodo izdali never- nikam zaničevati, gajžlati in kri¬ žati, in tretjijdan bo (jod smer- ti j) vstal. 20. Takratje perstopila k nje¬ mu mati u ) Oebedejevih sinov s svojima sinama, ter gaje molila 15 ) in nekaj prosila. Mark. 10, 35. 21. On pa ji je rekel: Kaj hočeš? Mu pravi: Reci, de se¬ dita ta moja sina, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici v tvojim kraljestvu. ' 6 j 7. Pri ti priči je mermralo veliko tistih Judov, ki so bili v cerkev sprejeti, ker niso spredbe imeli pred kristjani, ki so bili sprejeti zmed nevernikov, kakor to list do Rimljanov priča. Ali niso tudi nekteri kristjani, ki mislijo zasluženje imeti, nezadovoljni, ker je Gospod druge z večimi časnimi ali du¬ hovnimi gnadami obdaroval, desiravno imajo manjši opravila, in jih oni med poslednje štejejo? 8. V greškim: kar hočem s svojim? Te besede se najdejo tudi v nekterih latin¬ skih prestavah. 9. ali si zato hud, nevošljiv? 10. Gl. zgor. 19. razi. 38. in 20. razi. 1. 11. Njih veliko, vse je Bog v kraljestvo Božje poklical, pa le malo jih doseže večno zveličanje. Ta in poprešnji pregovor od p črvih in poslednjih se tako le med seboj vežeta: Ne čudite se, de bodo pervi — poslednji, poslednji pa — pervi, kakor ta prilika razlaga; sej se še celo zgodi, de nekteri še sprejeti ne bodo — celo nič ne bodo; ker jih veliko glasu ne sprejme, ali mu nočejo zvesti biti, in tako se jih bo v primeri le malo zveličalo (S nar e c). 12. v svoje terpljenje, gl. zgor. 16, 21—28: 17, 21. 13. Greško pristavi: na potu. 14. Saloma, kakor se vidi iz Mark. 15, 40. prim. Mat’. 27, 56. 15. je prednj padla. 16. Njena sina Jakop in Janez (zgor. 4, 21: 10, 2.) sta mende mater pre¬ govorila, de je tega prosila; ker po sv, Marku sta sina naravnost sama pro- 91 Matevž 20. 22. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ne vesta, kaj prosita. ’ 7 ) Ali moreta piti kelih, ki ga bom jest pil? 18 ) Mu rečeta: Moreva. 23. Jima reče: Moj kelih bota sicer pila; sedeti pa na moji desnici ali levici ni moje vama dati, ampak kterim je per- pravljeno od mojiga Očeta. I9 ) 24. In uni deseteri, ko šoto sli¬ šali, so bili nevoljni nad brata- ma. ' iu J Mark. 10 , 41. 25. Jezus pa jih je k sebi po¬ klical, in je rekel: Veste, de poglavarji narodov gospodujejo čez uje, in kteri so vekši, jih imajo v oblasti. Luk. 22, 25. 26. Med vami pa ne bodi ta¬ ko ; temuč kteri hoče med vami veči biti, naj bo vaš služabnik. 27. In kteri hoče med vami pervi biti, naj bo vaš hlapec. 21 ) 28. Ravno kakor Sin člove- sila (10, 35.); tudi sta slišala le ona, ne mati (v. 17.), od Jezusa, de bo kmalo umeri, in po svojim vstajenji Božje kraljestvo vstanovil. Se prositi tega sta se mende sramovala. Kaj pa, ali že niso bili učenci podučeni zavolj spredno- sti sv. Petra (zgor. 16, 18.), in ali se od teli dveh Jezusu nar ljubših učen- cov more misliti taka častiželjnost? Sv. Duha se niso bili prejeli, in za¬ to tudi nar bolj razločnih Jezusovih besedi niso razumeli (Luk. 18, 31—34.), in njuna prošnja se zamore zato izgovarjati, de sta si v nar vikši srečo štela, blizo svojiga ljubiga učenika biti. Na desni in na levi sedeti se pravi, nar viši čast za poglavarjem imeti, in se z njim vlade vdeleževati (Ps. 28, 10: 109, 1: 1. Kor. 15, 25.). Mende sta mislila, de bo Kristus postavil veliko kraljestvo, in bo imel svoje viši služabnike. 17. Kristus ne odgovori materi, ampak sinama, ker sta prav za prav ona pro¬ sila. Gl. zgor. razi. 16. Vi dva razodevata napačne misli s svojo prošnjo; pervič se v tim motita, ker menita, de je vdeleženje moje vlade za pozemelj- skiga človeka kaj prijetniga, ali de daje časen dobiček. Z menoj in v moji cerkvi kraljevati je toliko , kakor terpeti in poterpeti, služiti in se darovati. Potlej se motita tudi v tim, ker.mislila, de jest sedeže v Božjim kraljestvu samovoljno oddajam; deli jih moj nebeški Oče. Komur jih je on pripravil, njemu jih da. V mojim kraljestvu bodo sicer višji in podložni, pa višji bo odbral moj Oče, in njih gospodovanje je: služiti in terpeti. To je pomen v. 22—28. 18. kelih terpljenja. V greškim: ki ga bom jest pil, in ker šena biti s ker- stam, s kterim bom jest keršen? Kerst je tu podoba Kristusoviga eipjenja in njegove smerti. Kerst je bil od začetka vtapljanje. Ali se moie a popo nama v terpljenje in smert vtopiti dati, kakor mene čaka. . » 19. Častne sedeže svojiga kraljestva zamorem le tistim dajati, kjeie je cc izvolil. Storiti zamorem le, kar je v večnim sklopu Božjim sklenjeno od vekomaj; zakaj Sin nič ne more sam od sebe storiti, razun kar vidi Očeta delali, in vse delo mojiga odrešenja je v volji Očetovi (Jan. 6, 38.). Tcdcj zamorem tudi le tiste v svoje nar viši namestnike postavljati , kteri so po večnim sklepu in po volji Očetovi v to odločeni. — Tista dva, ki sta bila po večnim sklepu v to odločena, sta bila sv. Peter in sv. Pavel. 20. zavolj njine častiželjnosti. . _ = e 21. V mojim kraljestvu hočete pervi biti in'kraljevati, ter mislite, de. J ', no čno kialjevanje tako, kakoršno pozemeljskih nevernih poglavarjev, P a se motite! V mru;™ . .. pl v .. ' .sivin uuvuimii jiugu«nojev , . . . nodlo/ni kraljestvu bodo sicer tudi viši in nižji, postavodajavci m Linoiek.X 1 ‘ n P° sledn j4 zakaj to hoče Božja naredba v vsaki družbi ; pa moje kialjevanje m, kakoršno je neverskih poglavarjev, ki samovoljno s pod- 92 Matevž kov 22 ) ni prišel, de bi se mu streglo, teinuč de bi stregel, in dal svoje življenje v odrešenje 23 ) za njih veliko. 24 ) Fil. 2, 7. 29. In ko so iz Jerihe šli, 25 ) je za njim šla velika množica. Mark. 10, 46. Luk. 18, 35. 30. In glej dva slepca 26 ) se¬ deča per potu sta slišala, de Jezus memo gre$ in sta vpila, rekoč : Usmili se naju, Gospod, sin Davidov! 27 ) 31. Množica pa je njiju svarila, 550. 21. de naj molčita. Ona pa sta še bolj vpila, rekoč: Usmili se na¬ ju, Gospod, sin Davidov! 32. In Jezus je obstal, in jih poklical in rekel: Kaj hočeta, de naj vama storim? 28 ) 33. Mu rečeta: Gospod! de se nama oči odprejo. 34. Jezus pa se je njiju usmilil in se je nju oči dotaknil. In precej sta spregledala, in za njim šla. XXI. Poglavje. Jezus jezdi v Jeruzalem, izžene kupce in prodajavceiz tempeljna; prejme hvalo iz ust otrok; prekolne figovo drevo in govori od moči vere; osramoti viši duhovne z vprašanjem in s prilikama od dveh sinov in hudobnih delavcov. 1. In ko so se perbližali Je¬ ruzalemu in so prišli v Betfage per oljski gori, tedaj je Jezus poslal dva učenca, Mark. 11, 1. Luk. 19, 29. Jan. 12, 12 — 19. 2. in jima je rekel: Pojdita ložnimi ravnajo, in si dajo streči; moje kraljevanje je: služili in se darovati za podložne. Glejte tedej, ali je treba in prav, tako nezmerno viši oblasti v mojim kraljestvu poželeti. Po tih besedah Kristusovih se imenuje njegov namestnik na zemlji, škof vsih škofov, služabnik služabnikov Božjih. 22. ki je vender pervi, Gospod in Učenik. 23. prav za prav po greškim: v v rešimo ceno u . Ljudje so namreč jetniki, ki jih greh, strasti in navade, svetin poglavar tega sveta vklenjene imajo. Oni zamo- rejo rešeni biti le z gnado Božjo, ktero nam je Kristus pridobil s svojo smertjo, s ktero je namesti nas zadostil, Božjo pravico utolažil. — Beseda: „sa njih veliko u pomeni toliko, kolikor: za vse, kakor razlaga sv. Jan. (4. Jan. 2,2.]). Vzeti se pa zamore ob enim: »njih veliko 11, za tiste, ki se zares odrešenja vdeležijo; zakaj. Kristusovo odrešenje ni brez naše sodelavnosti. 24. Naj bi si vsi, kterim je na tim svetu kaka oblast čez njih brate dana, te Kristusove besede prav k sercu vzeli; naj bi ne vladali po svoji volji, ampak po postavah, s svojimi podložnimi ponižno in krotko ravnali, ter vso svojo oblast njim v prid obračali tako, de bi svoje visoke stopinje ne imeli za kraljevanje, ampak za službo, kakor se zares imenujejo častne opravila in službe ! 25. Kako je v Jeriho šel, in tam bil, popiše sv. Lukež 18, 35—43: 19, l.i. t. d.; zato je to ozdravljenje slepiga, ki se je zgodilo tukej in Mark. 10, 46. pri izhodu, razločno od uniga, ki se je zgodilo po sv. Lukežu pri vhodu. 26. Sv. Marka govori le od eniga, z imenam Bartimej, ker je bil ta bolj znan. 27. ti Mesija, ti obljubljeni naslednik Davidov! 28. Kristus je hotel, de sta sama svojo potrebo izrekla , in se tako v zaupanji uterdila. Matevž 21. v vas, ‘) ktera je pred vama, in berž bota našla oslico perveza- no in zebe per nji; 1 2 ) odvežita in perpeljita mi njiju* 3. In če vama kdo kaj pore¬ če, recita, de njiju Gospod potre¬ buje, in berž bo njiju spustil. 4. Vse to pa se je zgodilo, de. se je dopolnilo, kar je govorje¬ no po preroku, kteri pravi: 5. Povejte hčeri Sionski: 3 ) Glej ! tvoj kralj pride k tebi krotak, in sedeč na oslici, in na žebetu podjarmene oslice. 4 5 ) iz. 62 , H. Cah. 9, 9. Jan. 12, 15. 6. Učenca pa sta šla, in sta storila, kakor jima je Jezus ukazal. 7. In sta perpeljala oslico in zebe, J ) in so položili svoje o- oblačila na njiju in so ga gori posadili. 6 ) 8. Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo svoje oblačila po po- 93 tu; 7 ) drugi pa so veje sekali z dreves, in stlali na pot. 9. Množice pa, ktere so spre- dej in zadej šle, so vpile, rekoč: Hozana sinu Davidovimu! 8 ) Hva¬ ljen bodi, kteri pride v imenu Gospodovim! 9 ) Hozana na viso¬ kosti. 10 ) Ps. 117, 26. Mark. 11, 10. Luk. 19, 38. 10. In ko je v Jeruzalem šel, je bilo vse mesto po koncu, re¬ koč: Kdo je ta? 11. Množice pa so rekle: Ta je Jezus, prerok iz Nazareta na Galilejskim. 12. In Jezus je šel v tempelj Božji, in je izgnal vse, kteri so v tempeljnu prodajali in ku¬ povali, in je zvernil mize me- njavcam, in stole tistim, kteri so golobe prodajali. ”) Mark. 11, 15. Luk. 19, 45. Jan. 2, 14. 13. In jim je rekel: Pisano je: 1. menile v Uetanijo. 2. Osel je pomenljiva podoba miru, konj podoba vojske (Preg. 21, 31. Oz. 14, 4. Jer. 17, 25.). Gl. 1. Mej z. 49. razi. 20. 3. t. j. mestu Jeruzalemu, izvoljenimu ljudstvu. Gl. Ps. 9, 15. 4. Gl. Cah. 9, 9. in razlag. 5. Po sv. Marku in sv. Lukežu je Jezus jezdaril zebe, na kteriin še nihče ni sedel, in sta s tim naznanila, deje bil za sveto rabo odločen (Gl. 4. Mojz. 19, 2: 5. Mojz. 21, 3. spod. 27, 60.). Oslico so zato perpeljali, ker je je bi¬ lo zebe vajeno. 6. na zebe (razi. 5.). Oblačila so nanj položili namesto sedla. Ker je bila u- ra terpljenja in smerti prišla, gre Jezus slovesno v Jeruzalem, in se da ka¬ kor Mesija častiti. Z vso ponižnostjo in nizkolo vzame v last svoje kraljestvo na zemlji ; vzel ga pa bo veličastno v last enkrat ob drugim prihodu k sodbi. 7. v znamnje, de kralja sprejemljejo. Gl. 4. Kralj. 9, 13. 8. Slava Sinu Davidovimu, obljubljenimu velikimu kralju iz Davidoviga rodu, ^ Mesiju. Gl. Ps. 117, 26. 6- na povelje in v moči Božji. . Slava mu p° uj em) ki v višavah prebiva. Po besedi se pravi „/iozana“ odre« 1 ’ od n;" 11 Cl ., ! odrešenje! tako de tudi pomeni : Odreši, o Bog! Sinu Davidoviga naslednfkov h sov !' a * uikov , *» daj, de bo nas On odrešil. - Veliko njegovih liesivo in Zme ‘ ljudstva J« mililo, de zdaj perčne svoje pozemeljsko kra- Iiestvo, n so ga zato kralja oklieovali. n. lempeij je imel več dvoriš, zmed kterili je bilo zunanje imenovano dvo- 94 Matevž 21. Mo ja hiša se hiša molitve imenuje, vi pa ste jo storili jamo razbojni¬ kov. 12 ) Iz. 56, 7. Jer. 7,11. Luk. 19,46. 14. In perstopili so k njemu v tempeljnu slepi in kraljevi, in jih je ozdravil. 15. Ko so pa veliki duhovni in pismarji vidili čudeže, ktere je delal, in otroke, kteri so v tem¬ peljnu vpili, rekoč: Kozana sinu Davidovimu! so se razjezili, 16. in so mu rekli: Slišiš, kaj ti pravijo? 13 ) Jezus pa jim reče: Kaj pa de. Ali niste nikoli brali: Iz ust otrok in sesajočih si si hvalo napravil? 14 ) Ps. 8, 3. 17. In jih je popustil in šel iz mesta v Betanijo, in je tam ostal. 15 ) 18. Zjutrej pa, nazaj grede v mesto, je bil lačen. 16 ) 19. In ko je vidil eno figovo drevo per potu, je šel k njemu, in ni nič našel na njem, kakor le listje, in mu reče: Nikdar se ne rodi na tebi sad vekomaj. 17 ) In figovo drevo je precej usah¬ nilo. 18 ) Mark. 11, 13. 20. In učenci, to viditi, so se začudili, rekoč: Kako berž je usahnilo! 19 ) Mark. 11, 20. 21. Jezus pa je odgovoril in jim rekel: Resnično, vam povem, riše nevernikov, ker so vanj smeli tudi neverniki hoditi. V tim dvorišu so bili poznejši čase prodajavci daritvine živine in menjavci, pri kterih so za¬ menjevali judovski denar, kakoršniga samo so smeli darovati, za greški, rimski in drugi denar. S to kupčijo, ki ni bila brez hrupa, pa tudi ne brez odertije, goljufije in druzih napak, je bil grozno oskrunovan sveti kraj, ki je bil odločen le v molitev in premišljevanje. 12. Jezus očisti tempelj v Božji moči, v pomenljivo znamnje, kakor sv. očet¬ je uče, de on je prišel duhovni tempelj Božji, človeški rod, greha in rev očistit in ozdravit. 13. Kaj praviš od te časti, ali ti gre? 14. Gl. Ps. 8, 3. kjer je bolj na tanko razlagano, kako ta versta Jezusa za¬ deva. 15. V greškim: kjer je prenočil. Betanija je bila uro hoda od Jeruzalema. Jezus se je tje podal k svojim prijatlam (Jan. 11, 1.), ker je bil Jeruzalem zavolj bližnjiga velikonočniga praznika poln ptujcov. 16. To in pa naslednja prigodba s figovim drevesam se je po Mark. 11, 14. i. d. zgodilo pred tempeljnovim očiševanjem. Sv. evangelisti prigodeb ne pri¬ povedujejo zmirej po versti, kakor so se zaporedama godile, ker le dela in nauki Jezusovi služijo v naše podučenje in spodbujenje. 17. Sv. Marka pristavi (11, 13.), de takrat še ni bil čas za smokve. Ako pa Jezus vender smokvino drevo prekolne, se ne sme misliti, de bi ga bil hotel kaznovati. On, Gospod natore , se ga je poslužil le v podobo, de bi nam s prekletstvam, ki ga je čez njegovo nerodovitnost izrekel, imenitno resnico pred oči postavil. Nezadolženo smokvino drevc je pomenilo judovsko ljudstvo, ki je tisti čas v zadolženi nerodovjtnosti živelo. Jezus je prišel, jih rešit, je učil tri leta, lačen in žejin njih zveličanja; oni so ga pa zavergli. Na to je moglo prekletstvo priti, in to prekletstvo Jezus tukej izreče (Hier.,Kriz.,IIil.). 18. Učenci so po povesti sv. Marka to še le drugi dan zvedili. Judovstvo se je posušilo, je Božjiga duha zgubilo , in se še zdaj le kakor mertvo truplo okoli vlači, de bo popolnama zginilo konec časa, ko bodo ostanki zvoljeniga ljudstva v sv. cerkev sprejeti. Prašaj se tudi ti, o kristjap ! če ima drevo tvojiga življenja sad, ali le nečimerno pernatost, in umakni se prekletstvu s pravo resnično pokoro ! 19. Greško pristavi: figovo drevo. 95 Matevž 21. ako imate vero, in ne pomišlju- jete, ne bote le storili tega nad figovim drevesam, temne tudi, če rečete ti gori: Vzdigni se, in verzi se v morje, se bo zgo¬ dilo. 20 ) 22. In vse, kar koli prosite v molitvi, ako verujete, 21 ) bote prejeli. Zgor. 7, 7. Mark. 11, 24. 23. In kadar je bil v tempelj prišel in je učil, so k njemu stopili veliki duhovni in starši ljudstva, rekoč: S ktero oblastjo delaš to? 22 ) in kdo ti je dal to oblast? Mark. 11, 28. 24. Jezus pa jim je odgovoril in rekel: Vas bom tudi jest po- prašal eno besedo; če mi jo po¬ veste, bom tudi jest vam pove¬ dal , s ktero oblastjo to delam. Luk. 20, 3. 25. Kerst Janezov 23 ) od kod je bil? Z nebes, ali od ljudi? 24 ) Oni pa so sami per sebi mislili, rekoč: 26. Ako rečemo: z nebes, nam bo rekel: Zakaj mu tedej niste ver¬ jeli? 25 ) Ako pa rečemo: odljudi, se bojimo množice; vsi namrečso imeli Janeza kakorpreroka. Zgor. 14, 5. 27. In so odgovorili in rekli Jezusu: Ne vemo. Reče jim tudi on: Vam pa tudi jest ne povem, s ktero oblastjo to delam. 26 ) 28. Kaj se vam pa zdi? Neki človek je imel dva sina, 27 ) in je stopil k pervimu in rekel: Sin! pojdi, delaj dans v mojim vino¬ gradu. 29. On pa je odgovoril .in re¬ kel: Nočem. Po tem pa se je skesal in je šel. 2S ) 30. In stopi k drugimu, in je ravno tako rekel. Ta pa je od- 20. Učenci so pri posušenji smokviniga drevesa le čudež vidili, njegoviga globo- kejiga pomena pa mende niso spoznali; zato tudi Jezus pri svojim odgovoru le pri tim ostane, ker Bog no trguj iga ponovljenja duha in serca pri človeku ne dela brez človeka. On iz tega priložnost vzame, spet moč vere in zaup¬ ljive molitve popisovati. Gl. zgor.-17, 20. 21. Gl. Jak. 1, 6. Verna molitev bo uslišana; ker zares verni prosi le,» kar Bog hoče (spod. 26, 42.), prosi stanovitno (zgor. 7, 7.), Božja volja se pa mora zgoditi. 22. S čigavo oblastjo učiš, tempelj očišuješ (v. 12.), ozdravljaš (14.)? 23. Gl. zgor. pogl. 3. in 11. Jan. 1, 6.19. i. d. 24. Ali je bil Janez od Boga ali od ljudi pooblasten učiti in kerševati? Ge je imel svojo oblast od Boga , kakor vsi spoznajo, imam tudi jest svojo ob¬ last od Boga; zakaj to je pričal Janez, ki je sebe služabnika, mene pa Mesija, Sinu Božjiga imenoval, ko ste ga vprašali, ali bi bil on Mesija. Jan. 1, 20—26. 25. Zakaj niste sprejeli spričevanja, ki ga je zastran mene dal? 26. Vi nočete na moje vprašanje odgovoriti, zato vam tudi jest ne odgovorim; zakaj po odgovoru mojiga vprašanja bo tudi moj odgovor (Gl. razi. 24.). On jim je pokazal, pravi sv. Hieronim, de so vedili, pa niso hotli odgovoriti, ..J 11 (te v 011 za t° nič ni rekel, ker so vedili, pa vender molčali. ' i e B °g; sinova sta, pervi očitni grešniki, drugi farizeji, ki so se sanu pravica imeli (v. 31. .32.). Zraven tega perviga pomena, ki ga Jezus L' ‘ j;’) sam priliki daje, ima še drugiga, zgodovinskiga- Gl. zgoi. p. . laz . j Potim kakor sv. Hieronim, Beda in drugi pravijo, pomeni peni sin nevernike, drugi Jude. 28. Očitni grešniki so od začetka zametovali vabljenje Božje k čednosti; na Matevž 21. 96 govoril in rekel: Grem, gospod! pa ni šel. 29 ) 31. Kteri teh dveh je spolnil očetovo voljo? Mu rečejo: Per- vi. 30 ) Jezus jim reče: Resnično, vam povem, de cestninarji 31 ) in kurbe pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. 32. Zakaj Janez je k vam pri¬ šel po potu pravice, 3i ) in mu niste verjeli, cestninarji pa in kurbe so mu verjeli. Vi pa, ki ste vi- dili, 33 ) se niste po tem spokorili, de bi mu bili verjeli. 33. Poslušajte drugo priliko. 34 ) Bil je hišen gospodar, kteri je zasadil vinograd, in gaje s plo- tam ogradil, in skopal v njem tlačivnico, 35 ) in postavil tabor; 36 ) in ga je dal kmetam obdelovati in je šel na ptuje. 37 ) iz. 5, 1. Jer. 2, 21 . Mark. 12, 1. Luk. 20, 9. 34. Kadar se je pa čas sadu perbližal, 38 ) je poslal svoje hlap¬ ce 39 ) do kmetov, de bi prejeli njegov sad. 35. In kmetje so zgrabili nje¬ gove hlapce, in so eniga stepli, 40 ) eniga ubili, 41 ) eniga pakamnja- li. 42 ) 36. Poslal je spet drugih hlap- cov še več kakor popred, in so jim ravno tako storili. 37. Zadnjič pa je poslal do njih svojiga sina rekoč: Mojiga sina bodo spoštovali. Janezovo in Jezusovo pridigo so se pa spreobernili. Neverniki so se pre¬ vzetno odtegovali Božjimu podučenju, ter so se vdali nečistimu malikovanju in grozovitnimu, krivičnimi! življenju; na pridigo aposteljnov so se pa podali v sv. cerkev, spoznavši in obžalovavši svoje zmote. 29. Farizeji in pismarji so zmirej imeli Božjo besedo v ustih , v svojini djanji so jo pa zatajevali. Judje sploh so obljubili Mojzesu, de hočejo vse storiti, kar jim bo zapovedal, pa so bili zmirej terdovratni, spačen rod, niso stopili v Jezusovo cerkev. 30. Ne on, ki le hoče in dobre sklepe dela, ampak ta, ki tudi stori, kar je obljubil, je voljo Božjo dopolnil. 31. Gl. zgor. 5, 46. 32. kakor pravičen, resničen, od Boga poslan prerok, ki je tudi vas pravico učil. 33. spreobernjenje velikih grešnikov. 34. Po povesti sv. Lukeža 20, 9. je Jezus to priliko ljudstvu pripovedoval. 35. Tlačivnica je imela dve koriti, eno za tlačenje, eno za precejanje. Poslednje je bilo v zemlji ali v skali, nad njim korito za tlačenje, v kterim so grozdje z nogami tlačili. Sok se je po tem odtekal v precejno korito. 36. nekaj za kratek čas, kakor vertno hišico, nekaj čuvajem v prebivališč. 37. Hišni gospodar v ti priliki je Bog; nograd je Božje kraljestvo, kakor se je od začetka med Judi prikazalo; plot je varstvo previdnosti Božje, in skerb svetih angeljev; tlačivnica je Božja postava, ki sleherniga priganja, sad čednosti in pobožnosti prinašati; tabor je posvetno varstvo predpostavljenih; vinogradniki so predpostavljeni, kralji, duhovni, učeni, sodniki; iz doma iti pomeni, kakor bi se bil Bog s svojo pričujočnostjo odmaknil. 38. Sad so dela pravice; te morajo sicer zmirej biti, vender se pa v časih še posebno pokazati. 39. svoje poslance, preroke, ki jih je Bog posebej in naravnost pošiljal. 40. n. pr. Jeremija. 41. n. pr. Izaija. 42. n. pr. Caharija. 97 Matevž 38. Kmetje pa, ko so sina vidili, so rekli med seboj: Ta je dedič : dejte! ubimo ga in bomo imeli njegovo dedišino. 43 ) Spod. 26, 3: 27, 1. Jan. 11, 53. 39. In so ga zgrabili, in vergli iz vinograda in ubili. 40. Kadar te dej gospod vinogra¬ da pride, kaj bo storil temkmetam? 41. Mu reko : 44 ) Hudobne bo hudo končal, in svoj vinograd bo dal obdelovati drugim kme- tam, 4S ) kteri mu bodo sad oprav¬ ljali ob svojih časih. 42. Jezus jim reče: Ali niste nikoli brali v pismih: Kamen, kteriga so zvergli zidarji, on je 2i. 22. postal glava vogla. Od Gospoda je to storjeno, in je čudno v na¬ ših očeh. 46 ) p s . 117, 22. Dj. ap. 4, 11. Rim. 9, 33: 1. Pet. 2, 7. 43. Zato vam povem, de bo od vas vzeto Božje kraljestvo, in bo dano ljudstvu, 47 ) ktero bo njegov sad dalo. 48 ) 44. In kdor pade nad tem kam¬ nam, se bo razbil 5 na kogar pa on pade, ga bo sterl. 49 ) 45. In ko so veliki duhovni in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, de od njih govori. 46. In bi ga bili radi perjeli, pa so se bali ljudstva, ker so ga imeli kakor preroka. XXII. Poglavje. Prilika od kraljeve ženitnine. Dajte Bogu, kar je Božjiga, in cesarju, kar je eesarjeviga. Vstajenje od mertvih. Nar veči zapoved. Mesija je sin in go¬ spod Davidov. 1. In Jezus je odgovoril, in jim je spet pravil v prilikah, rekoč: 2 . Nebeško kraljestvojepodobno kralju, kteri je napravil ženitnino svojimu sinu. ’) Luk. 14, 16. Skriv. razod. 19, 9. 43. Farizeji, pismarji in viši duhovni so spoznali Jezusa za Mesija iz njegovih ču¬ dežev in iz spričevanja sv. Janeza Kerstnika; pa iz nevošljivosti so ga pah¬ nili iz svoje občine, in ga križali zunaj Jeruzalema, de bi njih popačene vere in njih brezbožniga uganjanja ne razdjal. Gl. Jan. 11, 48. 44. nekteri zmed ljudstva, kakor se iz sv. Lukeža razvidi. 45. svoje Božje kraljestvo bo drugim ljudem in drugim predpostavljenim zročil. 46. Res, prav imate, drugo predstojništvo bo prišlo, in ravno ta mož, ki so ga vaši predpostavljeni zavergli, ta je glava noviga Božjiga kraljestva, kakor je psalmopevec prerokoval. Gl. Ps. 117, 22. razi. 11. 47. Kako strašna beseda za vsako ljudstvo, za sleherniga posamezniga, ko je v posestvu resnice, pa se zanjo ne zmeni in ne prinese sadu dobrih del! 48. resnično pravico. 49. Kdor se mene loti, me zaničuje, preganja, se bo močno poškodoval, ktero veliko škodo le pokora zamore ozdraviti; nad kogar pa jest s svojo kazno- vavno sodbo pridem, ker ni pokore storil, bo popolnama pokončan in večno pogubljen. Nanj padejo tisti, pravi sv. Avguštin, ki ga zaničujejo in žalijo; n sam pa pade na tiste, • ktere v sodbi pokonča, de so kakor prah, ki ga veter raznese. 1. Z Božjim kraljestvam, z napravo Božjo za zveličanje ljudi, se skorej enako go m, kakor se j e godilo z unim kraljem, ki je svojimu sinu ženitnino napra- Y1 • ' ll P rillki J e kral J Bo *, sinje Kristus, povabljeni so Judje. Zraven 98 Matevž 22. 3. In je poslal svoje hlapce 2 ) poklicat povabljene 3 ) na ženitmno; pa niso hotli priti. 4 ) 4. Spet je poslal drugih hlap- cov, rekoč: Povejte povabljenim: Glejte! svoje kosilo sim perpra- vil, moji junci in pitana žival je zaklana, in vse je perpravljeno; pridite na ženitnim). 5 ) 5. Oni pa niso marali, in so šli, eden na svojo pristavo, eden pa po svoji kupčii. 6 ) 6. Drugi pa so zgrabili nje¬ gove hlapce, ter so jih zasra¬ movali in pobili. 7. Ko je pa kralj to slišal, se je razserdil; in je poslal svoje vojske, in je končal tiste ubijavce, in njih mesto požgal. 7 ) 8. Potlej reče svojim hlap- cam: 8 ) Zenitoma je sicer per- pravljena, tode povabljeni je niso bili vredni. 9. Pojdite tedej na razpotja, in ktere koli najdete, pokličite jih na ženitmno. 9 ) 10. In njegovi hlapci so šli na ceste, in so jih nabrali, koli¬ kor so jih našli, hude in dobre; in ženitmna je bila napolnjena s svati. I0 ) 11. Prišel je pa kralj pogledat svatov; in je vidil tam človeka, ki ni bil svatovsko oblečen; u ) tega pa tudi pred oči stavi, de je v dopolnjenim kraljestvu v nebesih prostor le za te, ki so z oblačilam Božje pravice ozaljšani, kakoršnih je v primeri le malo. Lepo primerno pravi: zenitnina, ker je zaveza kralja z ljudstvam pri nastopu vlade nekak zakon. Tudi Kristusovo zavezo s cerkvijo so sv. apostcljni in očetje v tim pomenu umeli 25—27. Skriv. raz. 21, 2.9—11.j. Pri sv. Lukežu 14, 16. se najde podobna, ti močno enaka prilika. 2. preroke, ki so od Kristusa prerokovali. 3. Jude, ki so bili v tim pomenu že povabljeni, ker so bili pod posebnim vodstvam Božjim, in jim je bil Mesija že napovedan. 4. niso hotli Mesija na besedo prerokov spoznati. 5. Ko je bil čas prišel, Mesija se prikazal, je poslal Bog sv. Janeza Kcrstnika in pozneje aposteljne, de bi še enkrat bolj priserčno vabili. Po jutrovski šegi se svatje dvakrat povabijo; pervič nekaj časa popred, in potlej malo pred pojedino. — Kolikrat si bil že ti povabljen, se Božje milosti vdeležiti, pa nisi hotel! 6. Skerb za časno, pozemeljski trud je bil kriv, de so vabljenje, se spreober- niti in se za čednost truditi, v nemar pustili in zaničevali. 7. Bog je dal po Rimljanih v judovski vojski nezmerno število Judov pomo¬ riti, in Jeruzalem požgati. 8. aposteljnam in njih učencam. 9. Ker Judje tega niso bili vredni, pojdite k nevernikam, ki so bili dosihmal zunaj mesta Božjiga. Prim. Apost. dj. 13, 45—48. Koliko njih je, ki bi bili zavolj svoje imenitnosti, razumnosti, in mogočnosti posebno poklicani, de bi resnico kersanske vere spoznali in spolnovali, pa jo zaveržejo, potem pa so mali, priprosti in revni namesti njih poklicani. 10. Po pridigi aposteljnov med neverniki se je cerkev z vsakoršnimi ljudmi napolnovala. Cerkev, kije vidna družba, ima med svojimi udi tudi hudobne, dokler niso leti očitni krivoverci in oklicani izobčenci. 11. Kralji na jutrovim imajo navado, praznične obleke pošiljati tistim, ki jim hočejo posebno čast skazati, ali pa jih k jedi povabiti, in v njih oblečeni morajo pred nje priti. Svat je torej zamogel praznično oblačilo imeti, ako je tudi še tako reven bil, ker kralj mu ga je bil poslal. To ima lep po- Matevž 22 . 12. in mu reče: Prijatel! kako | si leseni prišel, ker nimaš sva¬ tovskima oblačila? On pa je u- molknil. 13. Tedej je kralj rekel slu- žabnikam: Zvežite mu roke in noge, in verzite ga v vnanjo temo, ondi bo jok in škripanje Z zobmi. 12 ) Zgor. 8, 12: 13, 42. 14. Veliko namreč jih je po¬ klicanih, ali malo izvoljenih. l3 ) 15. Takrat so šli farizeji in se posvetovali, de bi ga v j eli v be¬ sedi. Mark. 12, 13. Luk. 20, 20. 16. In pošljejo do njega svojih učencov s herodijani 14 J vred, 99 | rekoč: Učenik! vemo, de si res¬ ničen, l5 ) in pot Božjo 16 ) po res¬ nici učiš, in de ti ni mar za ni¬ kogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi. 17. Povej nam tedej, kaj se ti zdi, ali se sme davek dajati cesarju, 17 ) ali ne? 18. Jezus pa je poznal njih hu¬ dobo, in je rekel: Kaj me sku¬ šate, hinavci? 19. Pokažite mi davkni denar. In oni so mu podali denar. 18 ) 20. In Jezus jim reče: Čigava je ta podoba in napis? I9 ) men. Pri sv. kerstu, kjer smo v keršansko cerkev sprejeti, prejmemo obla¬ čilo nedolžnosti in pravičnosti. To oblačilo moramo čisto ohraniti, ali pa ga spet očistiti v zakramentu sv. pokore, ako smo tako nesrečni bili, de smo ga omadežali; zakaj le s tim oblačilam zamoremo Kralju nebes in zemlje do- pasti, ko enkrat pri sodbi prednj pridemo, se njegove večerje vekomaj vde- lezevat. Tukaj je tedej govorjenje od kraljestva Božjiga v njegovim dopol- njenji, zakaj v to kraljestvo ne more noben krivičnik priti. 12. Velike pojedine imajo na Jutrovim o ponočnim času; iz razsvetljene obed- nice verženi svat tedej v temi leži. Tz jeze zavolj prestane sramote joka in z zobmi škriplje. Tema, jok in škripanje z zobmi pomenijo kazen zaver- ženih v peklu. Gl. zgor. 8, 12. 13. Veliko njih, vsi ljudje so poklicani, de bi bili po Kristusu zveličani, pa nar veči del jih še celo ne posluša Tega glasu, kakor nezvesti Judje , Mahoine- danci; malo se jih da pri sv. kerstu s svatovskim oblačilam obleči, in še ti ne dosežejo vsi zveličanja, ker ne prinesejo tega oblačila pred Sodnika, tako de se sploh zamore reči: V primeri z vsim človeškim rodam jih je le malo za zveličanje izvoljenih. (Gl. zgor. 8, 12.) 14. ki so bili s Herodam Antipam (Mark. 3, 6.). Ti so bili za Rimljane, ker je Herodova rodovina od rimskih cesarjev oblast prejela. Nasproti so pa bili farizeji in ljudstvo sploh sovražniki Rimljanam, ter so želeli njih jarma se znebiti. Učenci in herodijani so bili tedej nasprotnih strani, in farizeji so zamogli upati, de bo Jezus s svojo besedo to ali to stran razžalil, kar bi jim bilo perložnost dalo , de bi ga tako ali tako zamogli obsoditi. 15. prijatel resnice. 16. Božje zapovedi. 17. Glavni davek za vsako leto. Judje so dajali razun tega še vsakoletni tem- peljnov (Božji) davek (zgor. 17,24.); to se je farizejem zadosti zdelo, in so mislili, de se cesarju sme davek odreči. Bili so še celo v ti zmoti, de so Izraele, ki so Božje ljudstvo, le Bogu podložni, in nobenimu poglavarju ka- j 8 lf ? a 1,1uz igarodu ne, nar'inenj pa kakimu nevernimu in malikovavskimu. J8. denar ali desetico. Rinfli n e " ai Sam na se bi in naloženi davek sta spričevala, de so bili Judje Janam zares podložni; zato pravi eden njih pregovorov: t igai podobo ima denar, tisti ,, , 1 J r i l,nl1 je dežele poglavar. 7 * 100 Matevž 22 . 21. Mu reko: Cesarjeva. Te- dej jim reče: Dajte torej gesarju, kar je cesarjeviga, in Bogu, kar je Božjiga. 20 ) Rim. 13, 7. 22. In kadar so to slišali, so se začudili, in so ga popustili in preč šli. 23. Tisti dan so perstopili k njemu saduceji, 21 ) kteri pravijo, de ni vstajenja, 22 ) in so ga vprašali, Dj. ap. 23, 8. 24. rekoč: Učenik! Mojzes je rekel: Ako kdo umerje in nima otrok, naj njegov brat vzame nje¬ govo ženo, in naj obudi zarod svojimu bratu. 5. Mojz. 25, 5. 6. Mark. 12, 19. Luk. 20, 28. 25. Bilo je pa per nas sedem bratov, in pervi se je oženil in je umeri j in ker ni imel zaroda, je zapustil svojo ženo svojimu bratu. 26. Ravno tako tudi drugi in tretji do sedmiga. 27. Poslednjič za vsimi je pa umerla tudi žena. 28. Per vstajenji tedej, kteriga zmed tih sedmerih bo žena? Vsi namreč so jo imeli. 23 ) 29. Jezus pa je odgovoril in jim rekel: Se motite, ker ne li¬ mete ne pisem, 24 ) ne moči Bo- žje. 25 ) 30. Ob vstajenji namreč se ne boilo ne ženili, ne možile, temuč bodo kakor angelji Božji v nebe¬ sih. 26 ) 31. Od vstajenja mertvih pa, ali niste brali, kar vam je govo¬ ril Bog, reko e: 20. Ker ste cesarju podložni, kakor spričuje denar, ki je med vami, in naloženi vsakoletni davek, dajte mu, kar ste mu dolžni; pa pri pozemeljskim davku ne pozabite nebeškiga, ki ste ga Bogu dolžni, plačujte tudi davek v tempelj, pa ne samo tega, ampak skazujte pred vsim pravo pobožnost in čednost. Kristus s tim tudi uči, de moramo pokorni biti, tudi nepostavni in krivični gosposki, ko je enkrat po Božjim pripušenji oblast zadobila; Rimljani namreč niso bili postavni, pa vender pravi oblastniki .Judov. Bog je bil zavolj njih grehov Rimljanam oblast čez nje pripustil; naj bi jo bili torej v duhu pokore prenašali. Od dolžnost do deželske gosposke govori bolj natanko sv. Pavel Rim. 13, 1—8. 21. Gl. zgor. 3, 7. 22. ki pravijo, de duša ni neumerjoča, in de zalo tudi telesa ne bodo vstale. 23. Vstajenje, hočejo saduceji reči, ni mogoče, ker sedem mož ne more na enkrat ene žene imeti. 24. Iz sv. pisma Jezus spriča (v. 32.) po Mojzesovi postavi, ktero so vsi Judje za Božjo spoznali, tudi Samarijani. Druge bukve še bolj razločno uče vstajenje: Job. 19, 25: 2. Mak. 7, 9: 12, 44. Iz. 26, 19: 66, 14. Eceh. 37, 1. Dan. 12, 2. 25. ki je vsigamogočen, zamore vstajenje tudi brez pozemeljske zakonske za¬ veze narediti. 26. Pri vstajenji bodo sicer ljudje po svojim spolu vstali, kteriga je Bog, kakor od začetka vse, dobriga vstvaril; pa telesa, ki bodo vstale, de bodo z du¬ šami vred šle v zveličanje, bodo duhovne (J-Kor. 15 ? 43. 44.) j n proste vse pozemeljske poželjivosti (Luk. 10, 34.), angeljem enake; in ker bo od Boga določeno število ljudi dopolnjeno, bo zveza spolov, ko nepotrebna, ne¬ hala (Avg., Kriz., Beda). Poslednje velja iz ravno tega vzroka tudi od za- verženih, ki bodo tudi vstali, akoravno ne veličastno za zveličanje. Gl. 1, Kor. 15, 51. Matevž 22 . 101 32. Jest sim Bog Abrahamov in Bog Izakov, in Bog Jakopov? Bog ni mertvih, ampak živih. *') 2. Mojz. 3, 6. e sme človek na svoje moči in sklepe zanašati, temuč na ožjo gnado naj zaupa in naj je pridno prosi. 52. zaspane. 53. Ie spite in počivajte! O kako napčno je to ob času, ko bom jest sovražni- kam izdan. Jezus jim ni privolil, temuč svaril jih je, de se za bližnjo ne¬ varnost tako malo zmenijo (Kriz.), Matevž 20. 124 koli bom kušnil, tisti je, njega primite. 49. In berž je k Jezusu sto¬ pil, in je rekel: Zdrav bodi, U- čenik ! in ga je kušnil. 50. In Jezus mu je rekel: Prijatel! čimu si prišel? Tedej so perstopili, in so roke na Je¬ zusa vergli, in ga prijeli. 51. In glej! eden zmed teh, kteri so bili z Jezusam, 54 ) je stegnil roko in izderi svoj meč, in je mahnil po hlapcu velikiga duhovna, in mu je uho odsekal. 52. Tedej mu reče .Jezus: Vtakni svoj meč v njegovo me¬ sto $ zakaj vsi, kteri za meč pri¬ jemajo, bodo z mečem končani. 55 ) 1. Mojz. 9, 6. Skriv. razod. 13, 10. 53. Ali meniš, de ne morem prositi svojiga Očeta, in bi mi poslal več ko dvanajst legijonov angeljev? 56 ) 54. Kako se bodo tedej do¬ polnile pisma, 57 ) ker se mora tako zgoditi? 58 ) Iz. 53, 10. 55. Tisto uro je Jezus mno¬ žicam rekel: Kakor nad razboj¬ nika ste me šli lovit z meči in s kolini 5 vsak dan sim sedel per vas, in učil v tempeljnu, in me niste prijeli. 56. Pa to vse se je zgodilo, de se dopolnijo pisma prerokov. Takrat so ga vsi učenci zapu¬ stili in so zbežali. 59 ) žalost, pes. 4, 20. Mark. 14, 50. 57. Kteri so pa Jezusa vjeli, so ga peljali k Kajfežu, veliki¬ ma duhovnu, 60 ) kjer so se bi¬ li pismarji in starašini sošli. Luk. 22, 54. 58. Peter pa je od deleč za njim šel do dvora velikiga du¬ hovna. G1 ) In je šel vanj, in je sedel s služabniki, de bi vidil konec. 59. Veliki duhovni pa f ’ 2 ) in ves zbor so iskali kriviga pri¬ čevanja zoper Jezusa, de bi ga umorili ; 60. in ga niso našli, desiravno je bilo veliko krivih prič persto- pilo. Zadnjič pa ste prišle dve krive priči, 61. in ste rekle: Ta je govo¬ ril : .Jest morem podreti tempelj Božji, in v treh dneh ga spet sozidati. 63 ) Jan. 2, 19. 62. In veliki duhoven je vstal, 54. Peter, po Jan. 18, 10. 55. Vsi, ki z mečem ranijo , ko za to oblasti nimajo , zaslužijo , de bi se jim ravno to prisodilo. Enako se z enakim povračuje. Prim. 1. Mojz. 9, 6. 56. Rimski legijon je imel 6000 mož. Dvanajst legijonov je bilo ena truma. Po¬ men : Meni ni treba človeške pomoči, ko si zamorem angeljsko pridobiti. 57. prerokovanja prerokov (Iz. 52, 13—53. i. d.). 58. Jest prosim le za spolnjcnje Božje volje (v. 39.); ta pa je, kakor so pre¬ roki prerokovali, de terpim in umerjeni za zveličanje ljudi. 59. od strahu, de bi tudi njih ne zgrabili. 60. Po obširnisi povesti pri sv. Jan. 18, 13. i. d. so peljali Jezusa nar popred k Anu , tastu Kajfovimu, potim še le k Kajfu. Morebiti sta oba v e n i hiši prebivala. Gl. zgor. v. 3. 61. pri Anu, kakor sv. Janez bolj na tanko pove. Ako sta oba viši duhovna v eni hiši stanovala, sv. Matevžu ni bilo treba tega bolj na tanko določevati. 62. Greško pristavi: „m starašini 63. Tako Jezus ni ne rekel, ne razumel. Gl. Jan. 2, 19. Matevž 26. in mu rekel: Ali nič ne odgo | voriš na to, kar ti /.oper tebe pričujejo? r . 64 . 63. Jezus pa je molčal. ) In veliki duhoven mu je rekel: Zarotim te per živim Bogu, de nam poveš, ali si ti Kristus, Sin Božji? G5 ) 64. Jezus mu reče: Ti si re¬ kel. fiC ) Pa povem vam: 67 ) Po- sihmal bote vidiii Sinu človeko- viga sedeti na desnici moči Božje, in priti v oblakih neba. 68 ) Zgor. 16, 27. Rim. 14, 10: 1. Te,s. 4, 15. 65. Tedej je veliki duhoven raztergal svoje oblačila, 69 ) re¬ koč: Preklinjal je ( Boga kaj 125 potrebujemo še. prič? Glejte! zdaj ste slišali preklinjevanje. 66. Kaj se vam zdi? Oni pa so odgovorili in rekli: Smerti je vreden. 67. Tedej so mu pljevali 70 ) v obraz, in so ga za uho bili; drugi pa so ga v obraz s pestmi tolkli, Iz. 50, 6. Mark. 14, 65. 68. rekoč: Prerokuj nam, Kri¬ ste! kdo te je udaril? 71 ) 69. Peter pa je zunaj sedel na dvorišči, 77 ) in perstopila je ena dekla k njemu, rekoč: Tudi ti si bil z Jezusam Galilejcam. I.uk. 22, 56. Jan. 18, 17. 64. ker bi bilo njegovo zagovarjanje vemler zastonj, in so si priče navskriž bile (Mark. 14, 59.); je zatoženi tedej že s tim zagovarjali bil. Prim. Iz. 53, 7. 65. Zapovem ti: Pred Bogam pričaj, če si Sin Božji, obljubljeni Mesija. — Kdor je komu ukazal priseči, mu je prisego narekoval, in prisegajoči je le odgovoril: Amen, tako je, ali kaj enaciga. Gl. 3. Mojz. 5, 1. 66. I)e, jest sim! Jezus je tedej slovesno pred sodbo prisegel, de je Sin Božji in Mesija. 67. tega vsi ne verjamete, vender pa vam le povem i. t. d. 68. Posihmal, ko me je viši duhoven v imenu vsiga ljudstva ko Mesija zaver- gel, me bote vidiii kakor oblastnika Božjiga v Božjim veličastvu nad vas k sodbi priti. „Na desnici Božji sedeti“ se pravi, Božjo oblast imeti. Gl. Ps. 109, 1. Prihod Sinu človekoviga na oblakih neba je njegov prihod k sodbi. Prim. zgor. 24, 30: 25, 31. i. t. d. S tim slovesnim zaverženjem se je začela sodba Jezusa Kristusa nad Judi. Razdjanje mesta Jeruzalema, raz- kropljenje med vse ljudstva, njih spridenost med narodi, njih terdo vratu ost, časne stiske, ki so jih od časa do časa zadevale, so le njene posamezne kazni do poslednjiga prihoda Gospodoviga, ko bo prišel v vidnim veličastvu sodit vesoljni svet. V tim veličastvu pride tudi ob smerti sleherniga Juda pri posebni sodbi. 69. Zakaj on je imel Jezusovo govorjenje za bogokletstvo, pri kterim so si pričujoči v znamnje studa in žalosti oblačila stergali. Gl. 4. Mojz. 14, 6: 4. Kialj. 19, 1. Po sv. Hieronimu je bilo to djanje visiga duhovna prav pomenljivo. On je pretergal svoje oblačila v znamnje, de je viši duhovstvo za Jude odsihmal zgubljeno. 70 služabniki in straža. Gl. Mark. 14, 65. Luk. 22, 63. V obraz pljevali je bilo znamnje nar hujšiga zaničevanja. Gl. 5. Mojz. 25, 9. Iz. 50, 6. <1. ti, krm Mesija! Oči so mu bili zavezali. Mark. 14, 65. T 18 ’?* “ V uh,,vna (v- 58.). Nekoliko naslednje povesti zatajevanja se je pripetilo ze preden je bil Jezus k Kajlu odpeljan. Sv. Matevž ni ravno gledal na razvcrstcnje prigodeb, po kterim so se' godile. 126 Matevž 70. On pa je tajil vpričo vsili, rekoč: Ne vem, kaj praviš. 71. Ko je pa skozi vrata šel, ga je vidila druga dekla, in je rekla tistim, kteri so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusam naza¬ renskim. 73 ) 72. In je spet tajil s persego: Ne poznam .tega človeka. 74 ) 73. Cez malo pa so persto- pili ondi stoječi , in so rekli 26 . 21 . Petru: Resnično, tudi ti si zmed tistih j zakaj tvoj jezik te razo¬ deva. 75 ) 74. Tedej je začel rotiti se in persegati, de ne pozna tega člo¬ veka. In zdajci je petelin zapel. 76 ) 75. In Peter se je spomnil be¬ sede Jezusove, ki jo je rekel: Preden bo petelin zapel, 77 ) me boš trikrat zatajil. In je ven šel, in je britko jokal. XXVII. Poglavje. Kristus je k Pilatu peljan. Judež obupa. Jezus pred Pilatam. Baraba je izpušen; Jezus s ternjem kronan in zasramovan , na Kalvarijo peljan in med dvema razbojnikama križan. Čez tri ure, v kterih je tema bila, umerje. Ču¬ deži po njegovi smerti. Jožef iz Arimateje ga pokoplje; grob obvarovan. 1. Kadar se je pa jutro sto¬ rilo, so sklenili vsi veliki duhovni in starašini ljudstva zoper Jezusa, de bi ga v smert izdali. ') 2. In so zvezaniga peljali in izdali Ponciju Pilatu, deželnimu poglavarju. * 1 2 ) Mark. 15, 1. sl. Luk. 23, 1. sl. Jan. 18. 28. sl. 73. To seje prigodilo, ko je bil Kristus pri Kajfu, po Jan. 18, 24. i. d. Ako sta oba viši duhovna v eni hiši stanovala (gl. zgor. 60.), se vidi, kako so zamogli sv. evangelisti trojno zatajevanje tako blizo skupej postaviti. — V greškim : ,,/ro je pa ven v lopo šel u . Prim. Mark. 14, 66. Lopa je bila pokrit, s stebri podpert kraj pri vratih velikih hiš. 74. Po sv. Matevžu in Marku (14, 69.) je Petra tudi v drugo dekla ogovo¬ rila; po sv. Lukežu (22, 58.) je bil mož, po sv. Janezu (18,25.) jih je bilo več. OB enim sta tedej govorila moški in ženska, in Peter je obema odgovoril. 75. Galilcjci so imeli svojo posebno izreko. Tudi pri letim tretjim zatajevanji govori sv. Lukež (22, 59.) le od eniga moškiga; sv. Janez (18, 26.) od sorodovinca Malhoviga, Matevž in Marka (14, 70.) govorita od njih več. Ako se sodi različno govorjenje, s kterim Petra ogovarjajo, je bil moški sv. Lukeža drug od sorodovinca Malhoviga, in oba spet različna od tih, od kterih govorita sv. Matevž in sv. Marka. 76. zadnjikrat. Gl. Mark. 14, 72. 77. preden bo petelin odpel. Gl. zgor. v. 34. Prim. Luk. 22, 61. 1. Po noči niso bili blezo vsi prišli k Kajfu ; de bi bila pa sklenjena sodba še bolj veljavna, so se zjutrej vsi zbrali. 2. Odkar je bila Judeja rimska dežela (gl. zgor. 2. razi. 21.), je bila pod¬ ložna sirskimu poglavarju, pa vladana po deželnim oblastniku. Leta je skerbel za pobiranje davkov, in je imel tudi pravico, v kervavi sodbi skle¬ pati čez življenje ali smert. Prebival je v Cezareji, med velikonočnimi praz¬ niki je pa prišel v Jeruzalem, kjer je toliko ljudi skupej vrelo, de bi mir in red ohranil. Judje so peljali Jezusa k Pilatu, ker smeli so sicer k smerti Matevž 2?. 127 3. Tedej, ko je Judež, kteri gaje bil izdal, vidil, deje obsojen, se je skesal, 3 ) in je nazaj per- nesel trideset srebernikov velikim duhovnam in starašinam, 4. rekoč: Grešil sini, ker sim izdal nedolžno kri. 4 ) Oni pa so rekli: Kaj je nam mar, ti glej! 5. In je vergel od sebe sre- bernike v tempeljnu, 5 ) se je ver- nil, ter je šel in se z vervjo obe¬ sil. 6 ) Djan. ap. 1, 18. 6. Veliki duhovni pa so vzeli srebermke, in so rekli: Ne spo¬ dobi se jih devati v teinpeljnovo skrinjico; zakaj to je cena kervi. 7 ) 7. Sklenili so pa, in kupili zanje lončarjevo njivo za poko- pališe ptnjcov. 8 ) 8. Zato je imenovana tista njiva hakeldama, to je, njiva kervi, do današnjiga dne. 9 ) Djan. ap. 1, 19. 9. Tedej se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii pre¬ roku, ki pravi: ln so vzeli tri¬ deset srebernikov, ceno cenjeni- ga, kteriga so skupčevali od Iz¬ raelovih Otrok, 10 ) Cah. 11, 13. 10. in so jih dali za njivo lon¬ čarjevo, kakor mi je ukazal Go¬ spod. u ) 11. Jezus pa je stal pred po¬ glavarjem, 12 ) in poglavar ga je vprašal, rekoč: Ali si ti kralj judovski? 13 ) Jezus mu je rekel: Ti praviš. u ) Mark. 15, 2. Luk. 23, 3. Jan. 18, 33. 12. In kadar je bil tožen od velikih duhovnov in starašinov, 15 ) ni nič odgovoril. I6 ) 13. Tedej mu reče Pilat: obsoditi, vender pa sklenjene sodbe ne spolniti. To pravico so jim bili Rim¬ ljani od nekaj let sem vzeli. Gl. Jan. 18, 31. 3. Ko je Judež vidil, de si Jezus sam ne pomaga, kakor je on pričakoval (gl. zgor. 26, razi. 20.), se je kesal, de ga je izdal. 4. Jest vam dam vaš denar nazaj, spustite tudi vi Jezusa, ker je nedolžen. 5. Sodnja zbornica, kjer seje viši zbor zbral, je bila v enim tempeljnovih dvorov. • 6; iz obupanja, de njegov greh ne more odpušen biti. Po djanji ap. 1, 18. se je njegovo telo razpočilo. 7. denar, ki so ga dajali, de bi koga v smert spravili. Mislili so, de bi se s tim denarjem tempeljnov zaklad oskrunil, v kteriga se po 5. Mojz. 23, 18. ni smelo devati nikakoršno plačilo nečistnic, tedej gotovo tudi denar ne, za kteriga je bil človek v obsojenje k smerti kupljen. 8. za ptuje Jude, ki niso imeli lastniga groba, kakor domači. Njiva tega lončarja se je blezo takrat dobila za nizko ceno 30 srebernikov (gl. zgor. 26, 15.), ker je bila ilovca na nji pošla, ter ni bila več za rabo. 9. V greškim: »njiva , njiva kervi do današnjiga dne a . 10. od eniga Izraelovih sinov, od Judeža. 11. Gl. razlago tih preroških besedi pri Cah. 11, 13. 14. 12. Gl. zgor. v. 2. 13. Jezus je pri spraševanji pred Kajfam očitno spoznal, de je Mesija (zgor. 26, 64.). Zavolj tega so njegovi nasprotniki rekli, de se je delal kralja Judov, in jih pregovarjal, de bi od cesarja odpadli. Gl. Luk. 23, 2. 14. Res, jest sim, pa ne ppzemeljsk kralj, ampak Judam obljubljeni kralj res- mce, i esija (Jan. 18, 36. 37.). Kakor pred visokim zboram Judov, tako spozna zc aj tudi pred ajdovsko sodbo za nevernike svojo visoko vrednost. 15. v veliko rečeh. Mark. 15, 3. 16. ker je bilo vse laž (Avg.); njegovo zagovarjanje bi tudi nič ne bilo pomagalo 128 Matevž Ali ne slišiš, koliko zoper te pričujejo? 14. In mu ni odgovoril na no¬ beno besedo, tako de se je po¬ glavar silno čudil. 17 ) 15. Ob prazniku 1S ) pa je po¬ glavar navado imel, ljudstvu iz¬ pustiti eniga jetnika, kteriga so botli. 16. Imel je pa takrat slove- čiga jetnika, kteri je bil imeno¬ van Baraba. 19 ) 17. Ko so se tedej zbrali, 20 ) je Pilat rekel: Kteriga hočete, de vam izpustim, Baraba ali Je¬ zusa, kteri je imenovan Kristus? 2 ') 18. Zakaj vedil je, de so ga bili iz nevošljivosti izdali. 22 ) 19. Kadar je pa sedel na sodnjim stolu, i3 ) je poslala k njemu njegova žena, rekoč: Nič si ne dajaj opraviti s tern pravičnim 5 zakaj veliko sim terpela dans v sanjali zavoljo njega. *♦) 20. Ali veliki duhovni in sta- Oijf r* S • rašini so pregovarjali ljudi, de bi prosili za Baraba, Jezusa pa pogubili. Mark. 15, 11. Luk. 23,18. Jan. 18, 40. Dj. apost. 3, 14: 21. Poglavar pa je odgovoril, in jim rekel: Kteriga teh dveh hočete, de vam izpustim? Oni pa so rekli: Baraba. 22. Pilat jim reče: Kaj te¬ dej naj storim z Jezusam, kteri je imenovan Kristus? 23. Vsi reko: Križan naj bo! Poglavar jim reče: Kaj pa je liudiga storil? Ali oni so še bolj vpili, rekoč: Križan naj bo! 24. Ko je pa Pilat vidil, de nič ne opravi, temuč de veči hrup vstaja; je vzel vode, in sije ro¬ ke umil vpričo ljudstva, rekoč: Jest sim nedolžen nad kervjo tega pravičniga, vi glejte! 25. In vse ljudstvo je odgo¬ vorilo in reklo: Njegova kri pridi na nas in na naše otroke! 25 ) 26. Tedej jim je izpustil Ba- 17. nad njegovo velikoserčno poterpežljivostjo, dušno močjo in zaničevanjem smerti. 18. o veliki noči. Jan. 18, 39. 19. Ta je bil v hrupu nekoga ubil. Mark. 15, 7. Luk. 23, 19. 20. Ko je bilo veliko ljudstva skupej, kakor po navadi pri očitnih sodbah, zdaj pa še posebno zavolj velikonočniga praznika. 21. ki ga Mesija imenujejo? 22. On je mislil, de zbrano ljudstvo ne bo tako krivično in zdraženo, in bona to gnalo, de naj se spusti; s tim bi se bil umaknil, de bi ga ne bil sam rešil, kar bi mu bilo pri viših duhovnih sovraštvo nakopalo. 23. na zvišenim kraji pod milim neham, de bi sodbo izrekel. 24. l’o besedi: „v ■prikazni veliko terpela u . Pomen: Sanje sim imela, v kterih se je meni in tebi veliko strašniga žugalo, ako boš tega nedolžniga k smerti obsodil. Po misli več sv. očetov so bile te san je ženi od Boga dane v svarjenje za Pilata. Pilatu se je res naslednjič hudo godilo. Kmalo nato, kakor jud plavi Jožef in tudi keršanski pisavci povedo, je bil zatožen, službe odstav¬ ljen , v Rim pred sodbo poklican in pregnan v Vieno v Galii, kjer se je sam usmertil. 25. Strašno obsojenje samih sebe ! Kako de se je spolnovalo, vidimo nad ne¬ srečnim ljudstvam, ki po vsim svetu razkropljeno, povsod Božje prekletstvo seboj nosi. 129 Matevž 21 . raba; Jezusa pa jim je gajžla- niga izdal, de bi bil križan. ' (> ) 27. Tedej 2T ) so poglavarjevi vojšaki Jezusa seboj vzeli na sodiše, in s d k njemu spravili VSO trumo. 28 ) Mark. 15, 16. Ps. 21, 17. 28. In so ga slekli, in so mu škerlatast plajš ogernili. 29 ) 29. In so spletli krono iz ter- nja, in so mu jo na glavo djali, in terst v njegovo desnico, in so pred njega poklekovali, in ga zasramovali, rekoč: Zdrav bodi kralj judovski! Jan. 19, 2. 30. In #o vanj pljevali, in terst jemali in ga tolkli po glavi. 31. In po tem, ko so ga za¬ sramovali, so mu slekli plajš, in ga oblekli v njegove oblačila, in ga peljali, 30 ) de bi ga križali. 32. Grede pa so dobili člo¬ veka iz Cirene, 31 ) Simona po imenu; tega so permorali, de je nesel njegov križ. 32 ) Mark. 15, 21. Luk. 23, 26. 33. In so prišli na mesto, ki se imenuje Golgota, to je, mesto mertvaških glav. 33 ) Mark. 15, 22. Luk. 23, 33. Jan. 19, 17. 34. In so mu dali piti vina z želčem zmešaniga. 34 ) In ko je bil pokusil, ni hotel piti. 35 ) 35. Po tem pa, ko so ga bili križali, so razdelili njegove obla¬ čila, in so vadljali zanje, 36 ) de seje 26. Bičali (gajžlali) so jih navadno, preden so jih križali. Gajžlali so jih po nagim životu, na nizek steber privezane, ki je komaj do ledij segel. Rimski biči so bili jermeni, vanje je bil zapleten drat, ki je imel spodej zobčike, s kterimi so bili gajžlani neusmiljeno razmesarjeni. Pilat je dal Jezusa gajžlati, ker je upal, de bodo Judje že s tim zadovoljni in ga bodo spustili. Gl. Luk. 23, 22. Jan. 19, 1. i. d. 27. namreč, ko je bil Baraba »spušen in Jezus razgajžlan ; ker po povesti sv. Janeza je bil Jezus v križanje dan še le potim, ko je bil kronan , kar se v naslednjim pripoveduje. 28. t. j. vso rimsko kohorto/ Smertne kazni dopolniti je bilo ob času pervih rimskih cesarjev vojakam zročeno. Sodnja hiša je bilo poslopje deželniga oblastnika, ki je bilo po ustnim zročilu na tempeljnovim hribu v gradu Anto¬ nii. Rimska kohorta je imela več kot 600 mož; vender niso bile vedno dopolnjene. 29. Škerlatasti plajš vojakov je segel do kolen, in je bil na persih ter na des¬ ni strani zapet. 30. na moriše zunaj mesta. Jan. 19, 17. 20. Heb. 13, 12. 31. Cirene je bilo poglavitno mesto dežele Cirenajke v Afriki. 32. Obsojeni so križ sami nosili; tudi Jezus ga je mende sam nesel do pred¬ mestja, kjer je Simon trumo srečal. Ker je bil Jezus zavolj gajžlanja močno oslabljen, mu je mogel Simon pomagati. 33. od glav umorjenih. Bil je grič prav blizo mesta proti severno-zahodnji strani od Jeruzalema. 34. Po greškim je bil jesih. Je pa vse eno, ker slabo vojaško vino je bilo kakor jesih. Želč je bil po sv. Marku 15, 23. mira. Obsojenim so dajali tega vina, preden so bili umorjeni, de bi jim bolečine polajšali, ker mira oe m '- J 1 *.? 10 *® 1 svojih bolečin zmanjševati, ampak z zavednostjo umreti. 36. 1 n križanji j e bila navada, de so čveteri vojaki oblačila obsojeniga med seboj razdelili, kteriga so umorili. Za spodnje oblačilo, kije bilo navadno iz celiga delano, in se ni dalo deliti, so vadljali. 9 130 Matevž 21 . dopolnilo, kar je rečeno po pre¬ roku, ki pravi: Razdelili so si moje oblačila, in za mojo suknjo SO vadljali. 37 ) Mark. 15, 24. Luk. 23, 34. Jan. 19, 23. Ps. 21, 19. 36. In so sedeli, in ga varo¬ vali. 38 ) 37. In so djali verh njegove glave njegovo obsojenje pisa¬ no : 39 ') Ta ie Jezus, kralj Ju¬ dov. 40 ) 38. Takrat sta bila križana z njim vred dva razbojnika, eden na desnici in eden na levici. 39. Ti pa, ki so memo hodili, so ga preklinjevali, in s svojimi glavami zmajevali, 41 ) 40. in so rekli: Aha, kako tem¬ pelj Božji poderaš, in v treh dneh spet sozidaš ; 42 ) pomagaj sam sebi! Če si Sin Božji, stopi s križa. .Jan. 2, 19. 41. Ravno tako so ga zasra¬ movali tudi veliki duhovni s pis— marji in starašini vred in so rekli: 42. Drugim je pomagal, sam sebi ne more^pomagati. Ako je izraelski kralj j, naj stopi zdaj s križa, in verujemo vanj. jan. 2, 18. Ps. 21, 9. 43. V Boga je zaupal; naj ga zdaj reši, če ga rad ima. Sej je rekel: Sin Božji sim. 44. Ravno to sta mu očitala tudi razbojnika, ktera sta bila z njim vred križana. 43 ) 45. Od šeste ure pa seje tema storila po vsi zemlji i 4 ) do de¬ vete ure. 45 ) 46. I 11 okoli devete ure je Je¬ zus z velikim glasam vpil, re¬ koč: Eli, Eli! lama sabaktani? To je: Moj Bog, moj Bog! za¬ kaj si me zapustil? 46 ) Ps. 21, 2. 37. Besede: „de se je dopolnilo ... „razdelili i( se pogrešajo pri naj več greških rokopisih in tudi v nekterih latinskih, pa se berejo pri sv. Jan. 19, 24. 38. Straža je tako dolgo ostala pri križanih , de so umerli, zato de jih niso njih prijatli sneli. 39. Navada je bila, de je eden zmed vojakov pri umorjenih obsojenih nosil belo tablo, na kteri je bilo zapisano ime in hudodelstvo obsojeniga; ta tabla je bila po tim na križ pribita. 40. Gotovo je hotel Pilat s tim reci: Ta se je delal kralja Judov, pa ni bil, in zato je bil križan; po Božjim dopušenji je pa tako zapisal, de je pravo veljavo Jezusovo, in pravi vzrok njegove smerti povedal; zakaj, on je bil kralj (Mesija) Judov, in ravno zato, ker je kralj bil, je umeri na križu po večnim sklepu Božjim. Prim. Jan. 19, 21. 41. v zasramovanje.Gl.PS. 21, 8. 42. Gl. zgor. 26, 61. 63. 43. prav za prav le eden, kakor sv. Lukež pripoveduje. Od začetka sta ga oba zasramovala, poslednjič le eden, ker se je bil drugi spreobernil. 44. t. j. od poldne do treh. Judje so delili takrat dan v dvanajst ur od solnč- niga izhoda do zahoda. Te ure niso bile zmirej enake, kakor je bil dan daljši ali krajši. Šesta ura je bila zmirej opoldne. O veliki noči, ob času, ko sta dan in noč enaka, so bile ure tako dolge, kakor naše, in deveta ura je v bila po našim ob treh popoldne. 45. Čez vso (razsvetljeno) zemljo; ta tema ni bila solnčno ali lunino mrak- njenje; zakaj to zdaj po natornim ni moglo biti, ko je bila polna luna; am¬ pak je bilo čudovito otemnenje solnca, ki je skrilo svoje žarke zdaj, ko je ugasovala luč sveta. Zato tudi greško nima besede , ki pomeni solnčno mraknjenje, ampak je sploh govorjenje od temote. 46. Zakaj mi odteguješ vso tolažbo, tako, de ne terpim le bolečin na telesu Matevž 2? 131 47. Eni pa tam stoječih, to slišati, so rekli: Elija kliče ta. 4 ') 48. In beržje stekel eden zmed njih, vzel gobo, jo z jesiham na¬ pojil, in nataknil na terst, in mu je dal piti. 48 ) 49. Drugi pa so rekli: 49 j Pu¬ sti. poglejmo, ali pride Elija ga rešit! 50. Jezus pa je spet zavpil z velikim glasam, in je izdihnil du¬ šo. so ) 51. In glej! zagrinjalo v tem- peljnu se je pretergalo na dvoje od verha do tal; 51 ) in zemlja se je potresla, in skale so pokale, 2. Kron. 3, 14. *52. in grobi so se odperali, in veliko teles svetnikov, kteri so spali, se je obudilo. 52 ) 53. In so šli iz grobov po nje¬ govim vstajenji, in so prišli v sveto mesto, in so se mnogim perkazali. 54. Stotnik pa, in kteri so z njim bili in Jezusa varovali, ko so vidili potres, in kar seje go¬ dilo , so se silno bali in so rekli: Resnično, ta je bil Sin Božji! 55. Bilo je pa tam od deleč veliko žen, ktere so bile za Je- zusam prišle od Galileje, in so mu stregle; 53 j 56. med kterimi je bila Ma¬ rija Magdalena, in Marija, mati Jakopa 54 j in Jožefa,, 55 } in mati Cebedejevih sinov. 56 ) 57. Kadar se je pa večer sto- brez polajšanja, ampak sim tudi v svoji duši zapušen , kakor bi ne bil ti z menoj sklenjen ? — Človeška duša Kristusova je bila z Božjo Besedo tesno sklenjena, in je vživala v svojih viših močeh neprenehama Očetovo ljubezen; radovoljno pa se je podvergla volji Očetovi, ter je bila zadnji čas terpljenja brez vse tolažbe od svoje Božje natore in od Očetove ljubezni. Iz tega za- pušenja je izhajal tožni glas njenih spodnjih moči: Moj Bog! zakaj si me zapustil? Tako sveti očetje.-Besede so vzete iz 21. psalma, v kterim je pre¬ rokovano terpljenje Gospodovo. Gospod jih je izrekel v takrat navadnim jeziku, ki ni bil čisto liebrejsk, ne čisto sirsk, ampak iz obeh zmešan. 47. ki bo ob Mesijevim času prišel. Gl. zgor. 16, 14.: 17, 10. 48. ker je Jezus prosil. Gl. Jan. 19, 28. 29. Morebiti bi ga bili tudi radi pokrepčali, de bi bili kake trenutke njegovo smert zaderžali, in preroku Eliju čas pustili, mu na pomoč priti. 49. Pri sv. Marku govori tisti, ki mu je piti dal. 50. Jezus je zavpil z velikim glasam, pokazati, de ne, ker mora, temuč, ker hoče, da svoje življenje za ljudi (Gl. Jan. 10, 18.). Jezus je umeri ob tretji uri, tisti čas, ko je bilo v tempeljnu zaklano vsakdanje darovavno jagnje, kije njega pomenilo. 51. zagrinjalo, ki je svetiše ločilo od nar svetejšiga (Gl. 2. Mojz. 26, 33: 38, 26: 2. Kron. 3, 14.). To je bila skrivnostna podoba, de s Kristusovo smertjo neha Mojzesova postava,, de se začne postava gnade, se nebesa odpro, in skrivnosti Božje vere razodevajo. 52. po vstajenji Gospodovim, kakor naslednje pristavi, v pričevanje, de je nje¬ govo vstajenje tudi vstajenje pravičnih. Gl. Iz. 26, 19. Eceh. 37, 1. Dan. 2- 13. Hudobni bodo sicer tudi vstali, pa ne, kakor Gospod in pravični, v večno življenje, ampak v večno smert (Skriv. raz. 20, 12. i. d.). de bi njega oskerbovale. Gl. Luk. 8, 2. 3. Jan. 19, 25. i. d. • Ja kopa mlajšiga, eniga zmed aposteljnov. Mark. 15, 40. 5o. v greškim: n Joxes“. Gl. zgor. 13, 55.: 1, 25. »6. Saloma; gl. zgor. 20, 20. 9 * 132 Matevž ril, 57 ) je prišel neki bogat člo¬ vek iz Arimateje, 58 ) po imenu Jožef, kteri je bil tudi sam uče¬ nec Jezusov. Mark. 15, 42. Luk. 23, 50. Jan. 19, 38. 58. Ta je šel k Pilatu, in je prosil telo Jezusovo. Tedej je Pilat ukazal telo dati. 59. In Jožef je vzel telo, in ga je zavil v čisto tančico ; 60. in ga je položil v svoj novi grob, kteriga je bil izsekal v skalo ; in je zavalil velik ka¬ men k durim groba, in je šel. 59 ) 61. Bila je pa ondi Marija Magdalena, in una Marija; in ste sedele grobu nasproti. 62. Drugi dan pa, kteri je po perpravljanji, 60 ) so se zbrali 21 . 28. veliki duhovni in farizeji k Pi¬ latu, 63. rekoč: Gospod! spomnili smo se, de je ta zapeljivec, ko je še živ bil, rekel: Čez tri dni bom vstal. 64. Ukaži tedej grob obvaro¬ vati do tretjiga dne, de kje ne pridejo njegovi učenci, in ga ne ukradejo, in ne reko ljudstvu: Od mertvih je vstal; in posled¬ nja zmota bo hujši od perve. 6I ) 65. Pilat pa jim je rekel: I- mate stražo; pojdite], obvarujte, kakor veste. 66. Oni pa so šli, in so grob obdali z varhi, in kamen zape¬ čatili. 62 ) XXVIII. Poglavje. Kristusovo vstajenje. Angelj napove sv. ženam vstajenje, in Jezus sam se jim prikaže. Viši duhovni stražo podkupijo. Jezus se prikaže v Galileji, razpošlje aposteljne in obljubi cerkvi nezmotljivost v učenji. 1. Zvečer sabote pa, ko se | pervi dan tedna zasveti, ') je 57. Po solnčnim zahodu, 3 ali 4 ure po Jezusovi smerti. 58. iz mesta , ki je 6 ali 7 milj proti severno-zahodnji strani od Jeruzalema. 59. Grobi v Palestini so bili navadno v skale vsekani. Bili so hrami za mertve trupla. Zunaj pred vrata so zavalili velike kamne, de niso mogle divje zveri blizo in trupel požerati. 60. Dan pripravljanja (Mark. 15,42.) je imenovan tisti dan, ki je pred saboto. 61. ker bi potlej vse za njim hitelo. 62. de bi vojakov ne mogli podkupiti in trupla ukrasti. 1. Po besedi: Pozno v saboto pa, ko se je pervi dan sabote zaznal. Beseda: „sabota“ pri Judih ni pomenila lesedmiga dneva v tednu, ampak tudi teden sam. Tukej sabota oboje pomeni, tako de je pomen: Pozno po noči, ki pride za saboto, proti jutranjima mraku, ko se je pervi dan tedna zaznal i. t. d. Dnevi v tednu so bili imenovani: pervi, drugi, tretji i. t. d. dan sabote, tako, de je pervi dan tedna naša nedelja. Vstajenje Gospodovo se je tedej zgo¬ dilo zjutrej zgodej velikonočno nedeljo; in On je bil celo saboto, nekaj časa poprejšnjiga dneva, ali petka, in celo noč pred pervim dnevam v tednu (nedeljo), tedej tri dni v grobu. Gl. zgor. 12, 40. Vsa versta dni Gospo- doviga terpljenja in smerti je ta le: Velikonočno jagnje so jedli 14. ni- zana zvečer (v četertik); obsojen, križan in v grob položen je bil 15. ni- zana, judovski velikonočni praznik (v petek); grob so varovali 16. ni- zana (v saboto), ki je bila to leto velika sabota, ker je prišla v veliko-* 133 Matevž 28 . prišla Marija Magdalena in una Marija * 2 ) gledat groba. 3 ) Mark. 16, 1. Jan. 20, 1. 2. In glej! velik potres je vstal. Zakaj angel j Gospodov je prišel 7l nebes, in je perstopil ter ka¬ men odvalil in nanj sedel. 4 ) 3. Njegovo obličje pa je bilo kakor blisk, in njegovo oblačilo kakor sneg. 4. Od straha pa pred njim so varili strepetali, in so bili kakor mertvi. 5 ) 5. Angelj pa je pregovoril in rekel ženam: Nikar se ne bojte! zakaj vem, de išete Jezusa, kteri je bil križan. 6. Ga ni tukej; vstal je nam¬ reč, kakor je rekel. 6 ) Pridite in poglejte kraj, kamor je bil Go¬ spod položen. 7. In berž pojdite, in povejte nje¬ govim učencam, de je vstal; in glejte! pred vami gre v Galilejo, 7 ) tamkej gabote vidili. Glejte! pred sim vam povedal. 8. In so šle berž iz groba s straliam 8 ) in z velikim veseljem, in so tekle povedat njegovim u~ čenčam. 9. In glej! Jezus jih sreča, 9 ) rekoč: Pozdravljene bodite! One pa so perstopile in objele njegove noge, ter ga molile. nočni teden; vstal je Gospod 17. nizana zjutrej, pervi dan v tednu (ne¬ deljo). Ker je pravi velikonočni praznik, 15. nizan, to leto pred veliko saboto, se je imenoval, kakor vsak dan pred kako saboto, dan priprav¬ ljanja (zgor. 27, 62.). 2. Gl. 27, 56. 3. de bi vidile, kako bi mogle telo pomaziliti. Gl. Mark. 16, 1., kjer je tudi Saloma v družbi. Zversteno prigodbo vstajenja glej Jan. 20, 1. — Od straže niso nič vedili. Le ta je bila v petek zvečer pred grob postavljena, ko so bile v začetku velike sabote že domu šle. Veliko saboto, nar sve¬ tejši dan v letu, so bile v svojih hišah. 4. Po nauku vsih svetih očetov se grob ni odperl, ko je Gospod od mertvih vstal. To je storil še le angelj, ko je bil Gospod grob že zapustil, v pri¬ čevanje , de se je vstajenje zares zgodilo. Vstajenje je podlaga naše vere; zakaj, ko bi Kristus ne bil vstal, pravi sv. Pavel (1. Kor. 15, 17.), bi bila naša vera prazna, ker tedaj bi se Kristusova nizkota ne bila spremenila v častitljivost; tedaj bi bilo revno, ponižno, križano življenje kristjanov brez upanja; tedaj bi bilo posvetno življenje častitljivost, in naša vera — nič. Z Gospodovim vstajenjem je spričano, de Kristusovo življenje ne pelje le v srečno neumerjočnost duše, ampak tudi v spremenjenje telesa, v odrešenje celiga človeka, zakaj njegovo vstajenje je tudi naše vstajenje, ako je naše življenje vravnano po njegovim življenji (Fil. 3, 21.). 5. Angelj je grob odperl v tim, ko so žene k grobu šle. Pri svojim prihodu niso več straže našle. Le ta, ko se je po strahu spet zavedila, se je vzdig¬ nila in bežala. 6. Gl. Jan. 2, 19. zgor. 12,40.: 16, 21.: 17, 9.: 20, 19.: 26, 32. 7. Učenci so bili Galilejci, in so se mogli iz Jeruzalepia , kamor so bili za- volj velikonočniga praznika prišli, spet verniti v Galilejo, svojo domačijo, tee preden bodo tje prišli, de Jezus že tam bode. V Judeji se je prikazal ? Cril " učencam in na skrivnim; v Galileji seje razodel vsim in očitno. Gl. zgor. 26, 32 ’ 8. s svetim straham. 9. Gresko pristavi: „/( 0 so tje šle, de bi učencam naznanile u . Matevž 28. 134 10. Tedej jim reče Jezus: Ni¬ kar se ne bojte! pojdite, povejte mojim bratam, 10 ) de naj gredo v Galilejo, ondi me bodo vidili. 11. Kadar so pa odšle, glej! so eni varhov v mesto prišli in povedali velikim duhovnam vse, kar se je bilo zgodilo. “) 12. In so se zbrali s starašini, se posvetovali in dali vojšakam veliko denarjev, 12 ) 13. rekoč: Recite, de so nje¬ govi učenci po noči prišli in ga ukradli, ko smo spali. 14. In če bo to poglavar sli¬ šal, ga bomo mi pregovorili, 13 ) in bomo naredili, de bote brez skerbi. 15. Oni pa so denarje vzeli, in so storili, kakor so bili podu¬ čeni. In to govorjenje je razgla¬ šeno per Judih do današnjiga dne. 16. Enajsteri učenci pa so šli v Galilejo, na goro, 14 ) kamor je bil Jezus ukazal. 17. In ko so ga vidili, so ga molili; nekteri pa dvomili. 15 ) 18. In Jezus je perstopil, 16 ) in z njimi govoril, rekoč: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. 17 ) 19. Torej pojdite, in učite vse narode, 18 ) in keršujte 19 ) jih v imenu 20 ) Očeta, in Sina, in sve- tigalluha. 21 ) Mark. 16, 15. 10. Kristus imenuje zdaj aposteljne svoje brate. Z njegovo smertjo so postali otroci Božji, in tedej njegovi bratje. Ps. 21, 23. 11. Med tim, ko so žene v mesto šle, so zamogli nekteri vojaki že tje priti, in prigodbo pripovedovati. 12. Blezo se jih je bilo le nekaj naj imenitniših zbralo ; ker poln zbor bi bil težko sklenil, vojake podkupiti, desiravno tudi to ni neverjetno, ker je mogel viši zbor po vsakterih pomočkih segati, de bi se mu poslednje reči ne zvergle v hujši, kakor so bile perve (gl. zgor. 27, 64.). 13. v greškim: v ga potolažili * 11 . 14. na goro blagrov (zgor. 5, 1: 14, 23.). 15. nekteri zmed učencov, kterih je bilo po 1. Kor. 15, 6. okoli 500 skupej. 16. Kar zdaj sledi, se po Mark. 16, 14. i. d. ni zgodilo na gori v Galileji, ampak pri zadnji prikazni Gospodovi na oljski gori malo pred njegovim vnebohodam. Tudi besede to kažejo, ker so v njih njegove zadnje povelja in poslanje aposteljnov po vsim svetu. 17. To je rekel Gospod, de bi pokazal, de po oblasti in pravici, ki je njemu dana, pošlje svoje učence do vsih narodov, de naj jim zveličanje oznanujejo. 18. Drugi greško prestavljajo: „ Storite učence vse ljudstva “. 19. posvečujte jih s sv. kerstam (z oblivanjem z vodo) v moje učence. 20. t. j. v bistvu. Ime kake reči je njeno bitje, in tako je na brezštevilnih krajih sv. pisma namesti Božjiga bitja njegovo ime (2. Mojz. 23, 21.: 4. Mojz. 6, 27. Ps. 5, 12. Mal. 1, 6.). Kerst tedej, ki ga je Jezus postavil, se opravlja v Božji moči. 21. V imenu, v bitji Božjim razloči Jezus tri Božje osebe, Očeta, Sina in sv. Duha, in s tim izreče skrivnost presvete Božje trojice; zakaj Jezus go¬ vori le od eniga imena, eniga bitja, ki pa v sebi ima tri osebe (peršone) (Hier., Hil. in drugi očetje). Ne prederzuj se, te skrivnosti razumevati, nad njo dvomiti, ali jo celo tajiti. Bog je rekel: Dosti je ! moli jo, podverzi pa¬ met in serce. Vidil ga boš enkrat, kakoršen je, če tukej veruješ, kar ne vidiš. 135 Matevž 28. 20. Učite jih spolnovati vse, kar glejte! jest sim z vami vse dni koli sim vam zapovedal. 22 ) In do konca sveta. 23 ) 22. vse zapovedi, ker ne opraviči vera sama, ali vera v te ali une besede Jezusove, ampak vsa vera, kakor jo Jezus hoče, in sicer ta vera, ako je delavna v dobrih delih, opraviči. Prim. Rim. 2, 13. Vedi tudi: Jezus je poslal svoje učence po vsim svetu, in jim ni rekel: Pišite, ampak: ozna- nujte evangeli. De so nekteri zmed njih nekaj pisali, se je le primerilo, desiravno se je zgodilo po Božjim napeljevanji. Niso vsi pisali, pa tudi ti, ki so pisali, niso vsiga pisali (2. Jan. 12.: 3. Jan. 13.: 1. Kor. 11, 34. : 2.Tes. 2,14.: l.Tim. 6, 20.: 2. Tim. 1,13.); zakaj oni so imeli sicer povelje, vse učiti, kar so od Kristusa slišali, ne pa tudi vsiga pisati. In od tega, kar so pisali, so zapisali le besede, ne pa tudi pomena in razlage tih besedi. Le te so ustno razlagali. In tako morajo biti, kakor katoliška cer¬ kev učf, mnogotere ustne zročila, ki poterdujejo, razlagajo, dostavljajo. 23. Desiravno vas zdaj zapustim, ter v nebesa grem , vas vender ne pustim samih, ampak ostanem med vami nevidno pričujoč, in vam bom delil pomoč do konca sveta. Pomni, kako tukej Jezus pod Petram zbranim visim pastir¬ jem da oblast učiti, in jih svoje Božje pomoči zagotovi. Pod svojim pogla¬ varjem zbrani škofje so tedej nezmotljivi, in kjer koli kaj izrečejo, kar vero ali življenje zadeva, naj bodo na enim kraji zbrani, ali po vsim svetu razkrop¬ ljeni, in za vesoljin sklep oznanijo: tam je Jezus, — nezmotljiva Resnica med njimi. ^ Prim. zgor. 18, 16—18.: 16, 18. Sveti Matevž sklene svoj evangeli z učečo , posvečujočo , nezmotljivo cerkvijo ; zakaj v nji vedno živi učenik in posvečevavec Kristus na zemlji; njen nauk je njegov nauk; njen duh je njegov duh; njena bramba je njegova bramba. Blagor mu, kdor prebiva pod njeno brambo ! 0Eceh. 48, 35.) ¥¥©S> v Evangeli sv. starka. Sveti Marka, tudi Janez Marka imenovan (Dj. ap. 12, 12.), je bil sin neke Marije, ki je imela v Jeruzalemu hišo, kjer so se aposteljni zbirali. Bil je Barnabu v rodu. Sv. Peter ga je mende v keršanski veri podučil, ker imenuje ga svojiga sina (1. Pet. 5, 13.) ; pozneje je spremljal sv. Pavla (Dj. ap. 12, 25.: 13, 5.) in Barnaba (Dj. ap. 15, 35—39.) na njunim apostoljskim popotvanji. Bil je tudi s svetim Pavlam v Rimu obakrat, ko je bil ta apostelj v ječi (Kol. 4, 20.: 2. Tim. 4, 11.). Tukaj je viditi, deje zopet s sv. Petram v bolj tesno zvezo stopil, kteri je bil ravno takrat v Rimu, kakor sv. Pavel, ter je učenca sv. Marka spodbudil, de naj piše evangeli, kteriga pod njegovim imenam imamo. De je sv. Marka pod vodstvam poglavarja aposteljnov svoj evangeli pisal, terdijo vsi keršanski pisavci, ker ga sploh le razlagavca sv. Petra, oznanovavca njegoviga evangelija imenujejo. Niso pa enih misel, kdaj de je sv. Marka pisal; zakaj skorej vsi sicer terdijo, de je še le po sv. Matevžu pisal, ne zedinijo se pa v tem, kdaj ravno po Matevžu de je pisal. Po misli sv. Klemena Aleksandrijskiga (216 po Kr.) je že v življenji sv. Petra pisal, po misli sv. Ireneja (170 po Kr.) pa še le po njegovi smerti leta 66. Obe misli teh starih učenikov se lahko strinjate, ako si mislimo, de je sv. Marka evangeli že v življenji sv. Petra po njegovim napeljevanji pisal, de bi nektere dogodbe sv. Matevža dopolnil, po njegovi smerti pa še le kakor v spomin pervaka aposteljnov na svitlo dal. Nai¬ vec jih pravi, de je sv. Marka v Rimu pisal, nekteri pa, de v Aleksandru, kamor ga je bil sv. Peter poslal, in kjer je delj časa evangeli oznanoval. Evangeli sv. Marka je bil gotovo v greškim jeziku pisan, kteri je bil razun materniga jezika v vsili jutrovih in zahodnjih deželah nar bolj razširjen, tako de so še Judje v Rimu bolj po greško kakor po latinsko govorili. Druge okolišine iz življenja sv. Marka niso bolj na tanko znane. Kakor sv. Hieronim, Evzebi, greški in latinski mučeniški zapisniki pri¬ povedujejo , je sv. evangelist v Aleksandru za sveto vero kri prelil. l»o Svetina Marku. 1 ) I. Poglavje. Sv. Janez Kerstnik oznanuje pokoro. Jezus se da kerstiti in gre v pušavo, se posti in je skušan; uči v Galileji, pokliče Petra, Andreja, Jakopa in Ja¬ neza; uči v Kafarnavmu; hudiča izžene; ozdravi Petrovo tašo in več druzih bolnikov; reši obsedene in ozdravi goboviga. 1. Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Sina Božjiga. 2 ) 2. Kakor je pisano v lzaii preroku: 3 ) Glej! jest pošljem svojiga angelja 4 ) pred tvojim obličjem, kteri bo perpravljal tvoj pot pred teboj. 3. Glas vpijočiga vpušavi: 5 ) Perpravite pot Gospodu, ravne storite njegove steze! Mal. 3, l. Iz. 40, 3. 4. Janez je bil v pušavi, 6 ) in je kerševal in oznanoval kerst pokore v odpušenje grehov. 7 ) i, U k. 3, 3. 5. In k njemu je hodila vsa judejska dežela, in vsi Jeruza- lemci, in so bili keršeni od njega v reki Jordanu, ko so se obto¬ žili svojih grehov. Mat. 3, 5. 6. 6. Imel je pa Janez obla¬ čilo iz kameljih dlak in usnjat pas okoli svojih ledij, in jejedel kobilice in divji med. In je o- znanoval, rekoč : Mat. 3,4.: 3.Mojz. 11 , 22 . 7. Močnejši, kakor jest, pride za menoj, kterimu nisim vreden, priklonjen odvezati jermena nje- 1. Gl. Mat. pogl. 1. razi. 1. 2. Edinorojeniga (Jan. 1, 18.). Beseda „%ačetek“ se stegva na sledeče oznanovanje Janeza Kerstnika, ktero je ljudi vabilo, evangeli in Mesija spre¬ jeti, in je bilo torej začetek evangelija. 3. t. j. Začetek veseliga oznanila je oznanovanje sv. Janeza, od kteriga je prerok Izaija prerokoval. Sledeče sta preroka Malahija in Izaija prerokovala; sv. Marka pa le Izaija imenuje, mende, ker je stareji, in ker je Malahija njegove besede le bolj na tanko razložil. 4. poslanca. n' glas v P*jočiga. 6- Gl. Mat. 3, 1. razi. 2. . anez je oznanoval kerst v spoznanje in spovedovanje grehov, de bi greš- m i po em k Jezusu in njegovimu kerstu prišli in resnično odpušenje grehov dosegli. Gl. Mat. 3. razi. 21. Marka 1. 138 govili čevljev. Mat, 3, tl. Luk. 3, 16. Jan. 1, 27. 8. Jest sim vas kerstil z vo¬ do, on pa vas bo kerstil s sve¬ tim Duham. Ap.dj. 1, 5.: 2, 4.: 11, 16.: 19, 4. 9. Inpergodilo seje, deje tiste dni Jezus prišel od Nazareta iz Galileje j in je bil keršen od Janeza v Jordanu. Mat. 3, 13. 10. In zdajci, ko je iz vode stopil, je vidil nebesa odperte, in Duha kakor goloba doli priti in nad njim ostati. 8 ) Mat. 3, 16. Luk. 3, 22. Jan. 1, 32. 11. In glas je prišel iz nebes: Ti si moj ljubi Sin, nad teboj imam dopadajenje. 9 ) Mat. 3, 17. 12. In zdajci ga je Dulivpu- šavo gnal. 10 ) Mat. 4,1. Luk. 4,1. 13. In v pušavi je bil štirde- set dni in štirdeset noči, * 11 ) in je bil skušan od satana; in je bil med zverino , in angelji so mu stregli. 12 ) 14. Po tem pa, ko je bil Ja¬ nez izdan, je Jezus prišel v Ga¬ lilejo, in je oznanoval evangeli Božjiga kraljestva. Mat. 11, 12. Luk. 4, 14. Jan. 4, 43. 15. In je rekel: Čas je do¬ polnjen, 13 ) in Božje kraljestvo se je perbližalo; spokorite se in vervajte evangeliju. 16. In ko je bodil ob galilej¬ skim morji, je vidil Simona in Andreja, njegoviga brata, me¬ tati mreže v morje, bila sta nam¬ reč ribiča. Mat. 4, 1§. Luk. 5, 2. 17. In Jezus jima je rekel: Hodita za menoj, in bom storil, de bota ribiča ljudi. Mat. 4, 19. 18. In kar zapustila sta mreže in sta šla za njim. 19. In od ondot malo dalje gredoč je vidil Jakopa Cebede- jeviga, inJaneza, njegoviga brata, ktera sta tudi ravnala 14 ) mreže v čelnu. Mat. 4, 21. 20. In ju je precej poklical. In sta popustila svojiga očeta Cebedeja v čelnu z najemniki, in sta šla za njim. 21. In gredo v Kafarnavm, in precej v saboto je v shodnico šel in jih učil. Luk. 4, 31—37. Mat. 4, 13. 22. In so se zavzeli nad njego¬ vim ukam, zakaj učil jih je kakor kdor ima oblast, in ne kakor pis- marji. 15 ) Mat. 7, 28. Luk. 4, 32. 23. In v njih shodnici je bil človek z nečistim duham, 16 j in je zavpil, 8. V greškim: ^kakor goloba nad-nj doli priti“. 9. V greškim: v na,d kterim imam dopadajenje 11 , 10. Sveti Duh, kije bil malo poprej pri kerstu vse svoje Božje gnade nad njegovo sveto človeštvo razlil, je to človeštvo močno naganjal, de naj se v samoto poda, de bi satana premagalo in se z molitvijo in s popolno skle¬ nitvijo z Bogam pred očitnim učenjem pokrepčalo. 11. V greškim je le: „ štirdeset dni“, vender je pa pri sv. Matevžu (4, 2.) tudi: „ štirdeset noči 11 . 12. ko je bil lakoto preterpel in hudičevo skušnjavo premagal. Mat. 4, 11. 13. Vse se je spolnilo, kar se je moglo zgoditi pred prihodam Mesijevim in njegovim kraljestvam. Glej zadnjo razi. k 2. bukvam Mak. 14. Drugi prestavljajo: „ popravljala mreže“. 15. Gl. Mat. 7, 29. 16. ki je bil od hudobniga duha obseden. Gl. Mat. 4, 24. 139 Marka 1. . 24. rekoč: Kaj je nam in tebi, Jezus Nazarenski? Si nas prišel pogubit? 17 ) Vem, kdo si, Sveti Božji. 18 ) 25. In Jezus mu je zažugal, rekoč: Obmolkni 19 ) in pojdi iz človeka. 26. In nečisti duh ga je ter- gal, 20 ) je velik glas zagnal in iz njega šel. 27. In vsi so ostermeli. tako, de so se med seboj vprašali, 21 ) rekoč: Kaj je to? Kakošen nov uk je to, de z oblastjo 22 ) tudi nečistim duhovam zapoveduje, in so mu pokorni? 28. In precej se je njegov slovez po vsili galilejskih krajih razširil. 29. In zdajci so šli iz shod¬ nice v hišo Simona in Andreja zJakopam in zJanezam. 23 ) Mat. 8,14. Luk. 4,38. 30. Taša Simonova pa je le¬ žala merzlična, in zdajci mu po¬ vedo od nje. 31.Injeperstopil,jojevzdignil,jo prijel za roko, in precejjo je popusti- Iamerzlica,in jim j e stregla.Mat. 8,15. 32. Kadar se je bil večer sto¬ ril, po solnčnim zahodu, so per- peljali k njemu vse bolehne in obsedene. Mat. 8, 16. 33. In vse mesto se je bilo zbralo k vratam. 34. In jih je veliko ozdravil, kteri so mnogotere bolezni ter- peli, in je veliko hudičev izgnal in jim ni pustil govoriti, 24 ) ker so ga poznali. Luk. 4, 41. 35. In zjutrej zgodej je vstal, in šel ter se podal v pušavo, in je tam molil. 25 ) 36. In za njim je šel Simon in kteri so ž njim bili. 37. In kadar so ga našli, so mu rekli: Vsi te išejo. 38. In jim reče: Pojdimo v bližnje vasi in mesta, 26 ) de tudi tam pridigujem ; zakaj zato sim prišel. 39. In je pridigoval v njih shodnicah in po vsi Galileji, in je hudiče izganjal. 40. I 11 prišel je k njemu go¬ bov in ga je prosil; in je prednj pokleknil in mu rekel: Ako ho- 17. Kaj nam hočeš? Mi nič nimamo s teboj; zakaj le čez grešnike imamo oblast; si morebiti že prišel, nas sodit in na večne čase v pekel zaklenit? (Skr. razod. 20, 9. 10. Gl. Mat. 8. razi. 31.) V greškim: „ Pusti nas , kaj je nam a i. t. d., kakor sv. Lukež 8, 28. 18. Božji Sveti: Narsvetejši, Mesija. Gl. Dan. 9, 24. 19. Zakaj? Ker satanova hvala ni nobena hvala (Tertul.), in ker bi se mogla skrivnost Jezusove visoke vrednosti po naredbi neskončno modriga Boga le polagama razodevati. 20. kar je Jezus pripustil, de bi ljudje spoznali, de je bil človek res obseden (Teofil.). 21. V greškim: „tako de so se med seboj prepirali, rekoč li i. t. d. 22. S samo besedo, brez klicanja svetih imen in brez zarotil. Gl. Mat. 12, 27. 23. Gl. zgor. v. 19. 24. V greškim: „in ni pustil hudičem govoriti “ i. t. d. Gl. zgor. razi. 19- 5 F |^ el 36 ’ *? e pušavo rodovitno storil (Iz. 32, 15.); t. j. de bi v čed- nos i ubogo človeštvo rodovitno v dobrih delih storil. Uči se pd Kristusa, de j zgoinje jutro za molitev odločeno; in pripraven je zjutranji čas za uče- ' ,a ?. e . o| j Popraven za molitev, doseči Božjo milost. 26. V gieskim: bližnje mesta po deželi «. 140 Marka češ, me moreš očistiti. Mat. 8, 2—4. Luk. 5, 12. 41. Jezus pa se ga je usmilil, je svojo roko stegnil, se ga je dotaknil, in mu je rekel: Hočem, bodi očišen! 42. In ko je bil izrekel, so mu precej gobe prešle, in je bil oči¬ šen. 43. In mu je zažugal in ga je zdajci izgnal. 44. In mu je rekel: Glej, de I. 2. nikomur ne poveš; temuč pojdi, skazi se velikimu duhovnu, 27 ) in daruj za svoje očišenje, kar je Mojzes zapovedal njim v priče¬ vanje. Mat. 8, 4: 3. Moz. 14, 2. 45. On pa, ko je odšel, je za¬ čel oznanovati in reč razglaso- vati tako, de že (Jezus) ni mogel očitno v mesto iti, 28 ) te¬ mile je bil zunej v samotnih kra¬ jih, in so hodili k njemu od vsih strani. II. Poglavje. Jezus ozdravi mertvoudniga. Pokliče Matevža. Od posta. Od noviga sukna in od novih mehov. Farizeji godernjajo nad Jezusovimi učenci, ki so, v saboto klasje smukali. 1. In nekaj dni po tem je spet šel v Kafarnavm. ’) Mat. 9,1. 2. In se je slišalo, de je v hiši, * 1 2 ) in se jih je veliko sošlo, tako de niso prostora imeli tudi pred durmi ne, 3 ) in jim je besedo oznanoval. 3. In so prišli k njemu, ki so mertvoudniga pernesli, kteriga SO štirje nosili. Luk. 5, 18. 4. In ker ga niso mogli do njega pernesti zavoljo množice, so streho odkrili, kjer je bil, in ko so jo bili odperli, so posteljo doli spustili, ki je mertvoudni ležal na nji. 4 ) 5. Ker je pa Jezus njih vero vidil, je rekel mertvoudnimu : Sin! tvoji grehi so ti odpušeni. Mat. 9, 2. 6. Tamkej pa je nekaj pis- marjev sedelo, in so mislili v svo¬ jih sercih: 7. Kaj ta tako govori? Pre¬ klinja! 5 ) Kdo more grehe odpu- šati, kakor sam Bog? j 0 b. 14, 4 . iz. 43, 25. 8. In ko je Jezus zdajci v 27. V greškim: „ duhovnu Gobovi niso bili dolžni k velikimu duhovnu iti, de bi bili čisti spoznani; ker so bili pa duhovni večkrat veliki duhovni ime¬ novani (Mat. 2, 4.), zgornja prestava ni napčna. 28. zavoljo ljudstva, ki je skupej vrelo. Ozdravljenimu je bilo sicer prepove¬ dano, prejeto dobroto oznanovati; pa od veselja ni mogel molčati. 1. kjer je navadno prebival. Gl. Mat. 4, 12. 2. blezo v Petrovi hiši, kjer je navadno bival. 3. tako de tudi v veži niso prostora imeli. 4. Plane strehe Judov so mende, kakor še zdaj, odpertnico imele, ker so mogli o prazniku šotorov pod milim neham prebivati in jesti. Ta odpertnica je bila pa sicer kakor druga streha z opekami pokrita. Opeke te odpertnice so preč vzeli, de 80 zamogli bolnika doli spustiti. Na streho so pa prišli po stopnicah, ki so bile zunaj hiše napravljene. Gl. Mat. 24, 17. 5. V greškim: „Zakaj govorita tako bogokletstvo 141 Marka 2. svojim duhu 6 ) spoznal, de sami per sebi tako mislijo, jim je rekel: Kaj to mislite v svojih sercih? 9. Kaj je ložej, rečimertvo- udnimu: Grehi so ti odpušeni; ali pa reči: Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi? 10. De pa veste, de ima Sin človekov oblast na zemlji, grehe odpušati, (reče mertvoudnimu) 11. ti rečem: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom. 12. In on je precej vstal, vzel svojo posteljo in je preč šel vpričo vsili, tako' de so se vsi čudili in Boga častili, rekoč: Nikoli ni¬ smo kaj taciga vidili. 13. In je spet šel k morju; 7 ) in vsa množica je k njemu pri¬ šla, in jih je učil. Mat. 9, 9. 14. In memo grede je vidil Gevija Alfejeviga 8 ) sedeti nacest- nii, in mu reče: Hodi za menoj. In je vstal in šel za njim. Mat. 9, 9. Luk. 5, 27. 15. In pergodilo se je, ko je v njegovi hiši per jedi bil, je ve¬ liko cestninarjev in grešnikov z Jezusam in njegovimi učenci vred per jedi bilo; zakaj veliko jih je bilo, ki so tudi za njim hodili. Luk. 5, 29. 16. In ko so pismarji in fari¬ zeji vidili, de s cestninarji in grešniki je, so rekli njegovim učencam: Zakaj vaš učenik 9 ) s cestninarji in grešniki je in pije? 17. In ko je Jezus to slišal, jim je rekel: Zdravi ne potrebu¬ jejo zdravnika, ampak bolni; ni- sim prišel klicat pravičnih, am¬ pak grešnike. Mat. 9,13.: 1. Tim. 1,15. 18. In Janezovi učenci in fa¬ rizeji, ki so se postili, pridejo in mu reko': Zakaj se Janezovi in farizejev učenci postijo, tvoji u- čencipase ne postijo? Mat.9,14. Luk. 5, 33. 19. In Jezus jim reče: Ali se morejo svatje postiti, dokler je ženin per njih? Dokler imajo že¬ nina per sebi, se ne morejo po¬ stiti. Mat. 9, 15. 20. Prišli pa bodo dnevi, de jim bo ženin vzet, in tedej se bo¬ do postili tiste dni. Luk. 5, 35. 21. Nihče ne všije v staro ob¬ lačilo zaplate sroviga sukna; si¬ cer novi vstavek starino terga, in razterga je veči. Mat. 9, 16. 22. In nihče ne deva noviga vina v stare mehove; sicer vino mehove razžene, in vino se izlije, in mehovi konec vzamejo; temuč novo vino se mora v nove me- -hove devati. 23. In pergodilo se je spet, ko je Gospod v saboto skozi setve šel, so njegovi učenci grede začeli klasje smukati. Mat. 12, 1. Luk. 6, 1. 24. Farizeji pa so mu rekli: Glej! zakaj delajo ob sabotah, kar se ne sme? 25. In jim reče: Ali niste ni¬ koli brali, kaj je storil David, kadar je bil v potrebi in lačen, on in kteri so bili ž njim? i Kralj. 21 , 6 . C. po svoji vsigavednosti. ** genezareškimu* 8. Matevža, kakor mu je bilo Še tudi ime. ». \ greskiin: „Z akaj s cestninarji in grešniki je in pije ? £< 142 Marka 26. Kako je šel v hišo Božjo pod Abiatarjem, 10 ) velikim du- hovnam, in je posvečene kruhe jedel, kterih ni bilo nikomur per- pušeno jesti, kakor duhovnam, in je dal tistim, kteri so bili ž njim? 3. Moz. 24, 9. 2 . 3 . 27. In jim je rekel: Sabota je zavoljo človeka storjena, ne pa človek zavoljo sabote. u ) 28. Torej je Sin človekov tudi gospod sabote. 12 ) III. Poglavje. Kristus ozdravi človeka z usušeno roko in veliko bolnikov; si izvoli dvanajst aposteljnov in jih razpošlje; govori od izganjanja hudičev, zavrača prekli- njevanje farizejev, ki greše zoper svetiga Duha; in uči, kdo de so njegova mati in njegovi bratje. 1. In je spet šel v shodnico, in tam je bil človek, ki je imel usušeno roko. Mat. 12,9.10. Luk. 6,6. 2. In so nanj gledali, ‘) ali bo v saboto ozdravljal, de bi ga zatožili. 3. In je rekel človeku, ki je imel usušeno roko: Stopi v sredo ! 4. In jim reče: Se sme v saboto dobro storiti ali hudo? * 1 2 ) življenje oteti ali pogubiti? Oni pa so molčali. 5. In se je z jezo po njih ozerl, in se mu je užalilo nad slepoto njih serca, in je rekel človeku: Stegni svojo roko! In jo je stegnil, in njegova roka je bila zdrava. 3 ) 6. In farizeji so venkej šli in so se zdajci s herodijani 4 ) zoper njega posvetovali, kako bi ga pogubili. Mat. 12, 14. 7. In Jezus se je s svojimi učenci k morju uganil; in velika množica je šla za njim iz Ga¬ lileje in Judeje, 8-. in iz Jeruzalema in iz Idume- je 5 ) in z une strani Jordana, in kteri so bili okoli Tira in Sidona, velika množica, ko so bili slišali, kaj je storil, so k njemu prišli. 9. In je rekel svojim učen- 10. Prav za prav pod Akimelekam (1. Kralj. 21, 1.); Abiatar je bil verjetno le primek. Gl. 1. Kralj. 21. razi. 2. 11. Sabota je bila postavljena zavoljo potrebe, de se opočije in ta počitek v Bogu s službo Božjo posvečuje; torej sme človek v saboto svoje potrebe do¬ polniti. S tem se tudi sabota prav za prav ne prelomi; zakaj de človek ima, brez česar biti ne more, je volja Božja; spolnovanje volje Božje pa ne more sabote onečastiti. Se ve de mora pa delo res silo potrebno biti, de bi se smel ž njim motiti zapovedani pokoj praznika. 12. Torej sme Sin človekov zavoljo človeške potrebe v saboto delati ali delo pri¬ pustiti. Sin človekov s tem postave za saboto ne overže, ampak uči, jo bolj na tanko spoznati in bolj prav spolnovati. Gl. Mat. 12. razi. 9. 1. farizeji. 2. z opušenjem dobriga dela. 3. Nekteri greški rokopisi perstavljajo: v kakor druga“. 4. Gl. Mat. 22. razi. 14. 5. Idumejska dežela je bila od Judeje proti jugu. Marka 3. cam, de bi se mu čelnic perpra- vil zavoljo množice, de bi ga ne stiskali. 6 ) 10. Zakaj veliko jih je ozdra¬ vil, tako, de so vanj tišali, de bi se ga dotaknili, kolikor jih je bilo betežnih. 7 ) 11. In nečisti duhovi, 8 ) kadar so ga vidili, so prednj padali in vpili, rekoč: 12. Ti si Sin Božji. In jim je hudo žugal, de bi gane razglasili. 9 ) 13. In je šel na goro, in po¬ klical k sebi, ktere je on hotel, in so prišli k njemu. Luk. 6, 12. Mat. 10, l. 14. In jih je postavil dvanajst, de bi bili z njim, in de bi jih poslal pridigovat; 15. in jim je dal oblast ozdrav¬ ljati bolezni, in izganjati hudi¬ če : 10 ) 16. Simona, ki mu je dal ime Peter ; 1 ‘) 17. in Jakopa Cebedejeviga in Janeza, brata Jakopoviga, in 143 jima je dal ime Boanerges, to je, gromova sinova, 12 ) 18. in Andreja, in Filipa, in Jerneja, in Matevža, in Tomaža, in Jakopa Alfejeviga, in Tade¬ ja, l3 ) in Simona Kananejca, 14 ) 19. in Judeža Iškarjota, kteri ga je tudi izdal. la ) 20. In pridejo domu, in mno¬ žica se spet snide, tako de še kruha niso mogli jesti. 21. In kadar so bili njegovi 16 ) to slišali, so ga šli prijet; zakaj rekli so: Ni sam per sebi. 17 ) 22. In pismarji, kteri so bili od Jeruzalema prišli, so rekli: Belcebuba ima in z višini hudi¬ čev izganja hudiče. 18 ) Mat. 9,34. 23. In jih je poklical in jim v prilikah govoril: Kako more sa¬ tan satana izganjati? 24. In ako je kraljestvo samo zoper sebe razdeljeno, ne more obstati tisto kraljestvo. 25. In ako je hiša sama zoper sebe razdeljena, ne more obstati lista hiša. 6. de Li se mogel v čelnic umakniti, ko bi ljudje preveč vanj tišali. 7. Zakaj ozdravel je tudi, kdor se ga je le verno dotaknil. Gl. Mat. 9, 20. 21. 8. v obsedenih. 9. Gl. zgor. 1, 24. 25. 10. de bi resnico svojiga nauka s čudeži poterdovali. 11. Skalar, ko poglavar, podlagni kamen vse cerkve. Gl. Jan. 1, 42. Mat. 16, 18. 12. Tako ji je mende Jezus zavoljo njune silne gorečnosti imenoval (Luk. 9, 54.). Potlej, ko je bila pa ta gorečnost razsvitljena, sta bila goreča, rodovitna oznanovavca svete vere. 13. Juda. Luk. 6, 16. 14. Gorečnika. 16. Gl. zastran imen aposteljnov Mat. 10,2—4. 16. njegovi sorodovinci. 17. Več njih, ki so bili Jezusu v rtfdu, ni vanj verovalo (Jan. 7, 5.); ti so tudi i!‘ te S nm j de se je zmešal, kakor še zdaj take, ki po Jezusovim kok U /1VC ’ Y 6 ° kral brezumne imajo in razglasujejo. De bi od svoje rodovine, i]■ ?. r so sramoto odvernili, so ga hotli farizejem, ki so mu že po živ- •Ifl s . ,e £ ’’ °dtegniti in morebiti zapreti. Gl. Mat. 12, 46. 47. a aj e so tako govorili, pripoveduje sv. Mat. 12, 22. 23. 144 Marka 26. In ako satan sam zoper sebe vstane, je razdeljen in ne more obstati, ampak ima konec. 27. Nihče ne more močnimu v hišo priti in njegoviga orodja ropati, ako poprej močniga ne zveže, in tedej bo njegovo hišo 'obropal. Mat. 12, 29. 28. Resnično, vam povem, de vsi grehi bodo odpušeni člove¬ škim otrokam, in preklinjevanja, s kterimi preklinjajo,* Mat. 12,31. Luk. 12, 10. 29. kdor pa preklinja v sve- tiga Duha, ne bo imel odpušenja vekomaj, temuč bo kriv večne pregrehe. 19 ) Mat. 12, 32. 30. Ker so rekli: Nečistiga duha ima. 20 ) 3. 4. 31. In pridejo njegova mati in bratje, in zunej stoje so poslali do njega in ga poklicali. Mat. 12, 46. Luk. 8, 19. 32. In sedela je okoli njega množica, in so mu rekli: Glej! tvoja mati in tvoji bratje te zu¬ nej išejo. 33. In jim je odgovoril in re¬ kel: Kdo je moja mati in moji bratje? 34. In je okoli pogledal po njih, kteri so okrog njega sedeli, in reče: Glejte, moja mati in moji bratje! 35. Zakaj kdor stori’ voljo Bo¬ žjo, tisti je moj brat, in moja sestra in mati. IV. Poglavje. Jezus pripoveduje prilike od sejavca, od luči na svečniku, od rasti usejaniga semena, od gorčičniga zerna i. t. d. Jezus ustavi vihar na morji. 1. In je spet začel učiti per morji, in se je zbrala k njemu velika množica, tako de je v čelu stopil in sedel na morji, in vsa množica je bila per morji na suhim. Mat. 13, 1. 2. Luk. 8, 4. 2. In jih je učil veliko v pri¬ likah, in jim je govoril v svojim uku. 3. Poslušajte: Glejte! seja- vec je šel sejat. Mat. 13, 3. 4. In ko je sejal seme, gaje ne¬ kaj padlo poleg pota, in so prišle ptice neba, in so ga pozobale. 5. Drugo pa je padlo na kam¬ nito, kjer ni imelo veliko persti, in je hitro pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. 6. In ko je solnce gori prišlo, je zvenilo, in ker ni imelo korenine, je usahnilo. 7. In drugo je padlo med ter- nje, in ternje je rastlo ter ga za¬ dušilo, in ni dalo sadu. 8. In drugo je padlo v dobro zemljo in je dalo sad,') kteri se je vzdigoval in rastelj in eno je obrodilo trideseterno, eno šest- deseterno, in eno stoterno. 9. In je rekel: Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša! 10. In ko je sam bil, so ga 19. V greškim: „bo kriv večnigct obsojenja u (pogubljenja). 20. zakaj zoper svoje boljši prepričanje so dobro v njem imenovali hudo, Božje hudičevo. Gl. Mat. 12, 32. in razi. 1. rastlino, ktera i. t. d. Marka 4. 145 dvanajsteri, kteri so bili z njim, 2 ) za priliko vprašali. 11. In jim je rekel: Vam je dano vediti skrivnosti kraljestva Božjiga; unim pa, kteri so zunej, 3 ) se vse v prilikah govori; 12. de gledajoči gledajo, in ne vidijo, 4 ) in poslušajoči poslu¬ šajo, in ne umejo; de se kje ne spreobernejo, in se jim grehi ne odpuste. 5 ) iz. 6, 9. Mat. 13,14. Jan. 12, 40. Ap. dj. 28, 26. Rimlj. 11,8. 13. In jim je rekel: Ne veste li te prilike? In kako bote vse prilike umeli? 6 ) 14. Kteri seje, besedo seje. 15. Kteri so pa poleg pota, kjer se beseda seje, so tisti, kteri slišijo; pride pa zdajci satan, in odvzame besedo, ktera je sejana v njih sercih. 16. In ravno tako, kteri so na kamnito sejani, so tisti, kteri, ko slišijo besedo, jo zdajci z vese¬ ljem sprejmejo; 17. in nimajo korenine v sebi, ampak so za nekaj časa; potlej kadar vstane nadloga in prega¬ njanje zavoljo besede, se precej po hujšaj o. 7 ) 18. In drugi, kteri so med ter- nje sejani, so tisti, kteri besedo slišijo; 19. tode skerbi tega sveta, in zapeljivost bogastva, in požele¬ nje drugih reči' se vrinejo, in za¬ duše besedo, in je brez sadu. 1. Tim. 6, 17. 20. In v dobro zemljo sejani so tisti, kteri slišijo besedo in sprejmejo, in sad rode, eden tri— deseterniga, eden šestdeseterniga in eden stoterniga. 21. In jim je rekel: Se li per- nese luč, de se pod mernik po¬ stavlja, ali pod posteljo? Ali ne, de se na svečnik postavlja? 8 ) Mat. 5, 15. Luk. 8, 16: 11, 33. 22. Zakaj nič ni skritiga, kar bi se ne razodelo, in nič se ne 2. V greškim: ,,So ga vprašali, kteri so z njim bili, z d r a n aj st e rim i 1 •' i. t. d. Razun aposteljnov je imel Jezus še 72 učencov, ki so za njim ho¬ dili (Luk. 10, 1.). 3. kteri se od nas ločijo, nočejo z nami združeni biti, ker mojiga nauka ne verujejo. 4. V greškim: „ne spoznajo “. 5. Pomen te verste v zvezi s poprešnjim: Moj nauk se tistim, ki nimajo voljne vere vanj, le v prilikah t. j. tako oznanuje, de vidijo in ne vidijo, slišijo in ne slišijo; zakaj tako učenje je njih stanu prav permerjeno, ker menijo, de resnico vi¬ dijo in umejo, pa je vender ne vidijo in ne umejo. Nasledek pripovedovanih prilik pa je, de res v njih resnice ne vidijo in ne umejo, in se torej tudi ne spreobernejo in odpušenja grehov ne zadobijo. Heseda ,,de‘ i je namesti: izhaja se, de z očmi vidijo i. t. d. Gl. Mat. 13, 13—15. in razi. 6. Te prilike še popolnama ne razumete (gl. Mat. 13. razi. 15.), in je torej tudi drugim še ne .morete povedati; kako se vam bo še le pri vsili druzih prilikah godilo ? 7 - «o precej v padec zapeljani. 8 ’ ® tem ‘ besedami hoče Jezus reči: Priliko sim vam zdaj na tanko razložil. ..se mo j e nauke morate razumeti in ne smete nič za se skrivej ohraniti. ,. a ' ot ', ma In® namen, svetiti, tako je tudi namen mojiga nauka vse zmote laz iopiti; vaš namen pa je moj uk razširjati. Prim. Mat. 5, 15. V neki drugi /-vezi JC ta versta tudi z Luk. 11, 33. 10 146 Marka 4. stori skrivno, temuč de pride na dan. 9 ) Mat. 10, 26. Luk. 8, 17. 23. Ako ima kdo ušesa za po¬ slušanje, naj posluša. 24. In jim je rekel: Pomislite, kaj slišite. S kakoršno mero kote merili, s tako se vam bo merilo, in vam bo še perverženo. 10 ) Mat. 7, 2. Luk. 6, 38. 25. Zakaj kdor ima, se mu bo dalo, in kdor nima, mu bo še, kar ima, odvzeto. Mat. 13, 12:25, 29. Luk. 8, 18: 19, 26. 26. In je rekel: Tako je Božje kraljestvo, kakor kadar človek seme verze v' zemljo, 1 'j 27. in spi, in vstaja po noči in po dnevu, in seme požene in raste, de on ne ve. 28. Zakaj zemlja sama od sebe rodi, pervič travo, po tem klas, potlej polno žito v klasu. 29. in kadar je sad obrodila, precej pošlje šerp, ker je žetev. 12 ) 30. in je rekel: Komu bomo upodobili Božje kraljestvo? Ali kakošni priliki ga bomo permerili? 31. Je kakor gorčično zerno, ktero, kadar je v zemljo sejano, je manjši od vsili semen na zemlji. Mat. 13, 31. Luk. 13, 19. 32. In kadar je usejano, zraste in je veči kakor vse zeliša, in stori velike veje takti, de morejo pod njegovo senco ptice spod neba prebivati. 33. In v mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, kakor so mogli slišati. 13 ) 34. Brez prilike pa jim ni go¬ voril; 14 ) posebej pa je svojim učencam vse razložil. 15 ) 35. Injimje rekel tisti dan, ka¬ dar se je bil večer storil: Pre¬ peljimo se na uni kraj. Mat. 8,18. 36. In so množico spustili, in so ga seboj vzeli, kakor je bil v čelnu; 16 ) bili so pa še drugi čelnici Ž njim. Mat. 8, 23. Luk. 8, 22. 37. In je vstal velik vihar vetra, in je valove v čelu metal, takti de se je čelu polnil. Mat. 8, 24. 38. In on je bil na zadnjim koncu čelna, inje spal navzglav- 9. Zakaj ves moj uk, ki je zdaj še skrit in zaničevan, bo enkrat za pravo mo¬ drost spoznan in čislan. 10. Pomen: Dobro si v spomin vtisnite moje besede, (lejih bote zamogli v djanji spoiuovati in drugim oznanovati; zakaj Bog vam bo tolikanj več gnati dajal, kolikor bolj pridno bole moje nauke spolnovali in drugim oznanovali. V greškim: „ln ram l/o še perverženo , ako poslušate “. 11. V naslednji priliki od setve (v. 26—29.) je sejavec Jezus Kristus in vsaki učenik keršanskiga nauka, seme je keršanski nauk, zemlja so ljudje, žetev poslednja sodba ali pa tudi sodba po smerti sleherniga človeka (Kriz., Hieron.). 12. Kakor seme brez sejavcoviga daljniga perzadevanja raste in do žetve zori : takti raste liho in polagama Jezusova cerkev na zemlji do poslednje sodbe. Kakor z vso cerkvijo, tako je tudi z Božjim kraljestvam v vsakim kristjanu. Bog da semenu Božje besede, ki se nam oznanuje, v nas kaliti in rasti, pa naši prostosti ne dela sile in nas ne mora, njegovo gnado nasledovati, ki nas po¬ hlevno vleče; ob času naše smerti pa, ko se bodo odločene ure našiga živ¬ ljenja stekle, bo hotel sadu imeti. 13. ker le tako učenje je bilo ljudstvu primerjeno. Gl. Mat. 13. razi. 12. 14. v pričo zbrane množice. Gl. Mat. 13, 34. 15. de bi še bolj vse razumeli. Gl. Mat. 13. razi. 15. 16. namreč sedečiga (v, 1.). 147 Marka 4. 5. nici;ingazbude in mu reko: Uče¬ nik, ali ti ni nič mar, de poginemo ? 39. In je vstal in zažugal ve¬ tru, in je rekel morju: Potihni, obmolkni! In veter je nehal, in bila je velika tihota. 40. In Jim je rekel: Kaj ste boječi? Se nimate vere? In so se silno bali 17 ) in so rekli eden drugimu: 18 ) Kdo je ta, de sta mu veter in morje pokorna ? V. Poglavje. Jezus izžene iz obsedeniga legijon hudičev, jim dovoli v svinje iti, in one se v morje zaženejo in potonejo ; ozdravi kervotočno ženo in obudi Jairovo hčer v življenje. 1. In so prišli na uno stran morja, v deželo Gerazenov.') Mat. 8, 28. Luk. 8, 26. 2. In ko je iz čelna stopil, mu je zdajci naproti prišel iz grobov človek z nečistim duham, 3. kteri je prebivališe imel v grobeh, in tudi z verigami ga nihče ni mogel zvezati. 4. Bil je namreč večkrat z železjem in z verigami zvezan, in je verige raztergal in železje raz¬ drobil, in nihče ga ni mogel u- krotiti. 5. In je bil vedno, noč in dan, v grobeh in na gorah, je vpil in se je s kamni tolkel. 6. Ko je pa Jezusa od de¬ leč vidil, mu je naproti tekel, je prednj padel, 7. in je z velikim glasam vpil in rekel: Kaj je meni in tebi, Jezus, Sin Boga nar višiga? Zarotim te per Bogu, nikar me ne nadlegvaj! 8. Zakaj rekel mu je: Idi, nečisti duh, iz človeka! 9. In ga je vprašal: Kako ti je ime? In mu je rekel: Legijon mi je ime, * 1 2 ) ker nas je veliko. 10. In ga je močno prosil, de bi ga ne izgnal iz dežele. 11. Bila je pa ondi per gori velika čeda svinj, ki seje pasla. 12. In duhovi 3 ) so ga prosili, rekoč: Pošlji nas v svinje, de vanje gremo. 13. In Jezus jim je zdajci do¬ volil. In nečisti duhovi so iz njega šli, in so se spustili v svinje; in čeda, okoli dva tavžent, seje z veliko močjo zagnala v morje in so v morji potonile. 14. Kteri so jih pa pasli, so zbežali, in so razglasili po mestu 17. nimate močnejši vere? V greškim: »Zakaj ste tako boječi? zakaj nimate vere 18. ki so bili v tem in v unih čelnih. 1. v greškim: „Gadarenov“. Gl. Mat. 8. razi. 27. ‘ [ ms hi legijon je imel okoli 6000 mož; tukaj pa pomeni le veliko število. Kako te (o ''* {0 hudičev eniga človeka posesti zamoglo, se vidi iz skušnje, de zamore^ eno serce v stoterno poželenje sladnosti' in strasti zamotano biti. 3. V vec grcskih rokopisih: „ Vsi ti hudiči “ i. t. d. 10 * Marka 5. 148 in ]>o vaseh. In so sli gledat, kaj se je zgodilo. 15. In so prišli k Jezusu in so vidili tega, kteri je bil od hu¬ diča 4 ) nadlegovan, sedeti obleče- niga in per pravi pameti, in so se bali. 16. In kteri so bili vidili, so jim pravili, kako se je zgodilo obsedeniniu, in od svinj. 17. In so ga začeli prositi, de bi preč šel od njih krajev. 18. Tn kadar je v čelu stopil, ga je začel prositi, kteri je bil od hudiča nadlegovali, de bi per njem bil. 19. Pa mu niperpustil, ampak mu je rekel: Pojdi na svoj dom k svojim, in oznanuj jim, koliko ti je Gospod storil, in kako se te je usmilil. 20. In je šel in je začel ozna- novati vDesetomestji, 5 * * ) koliko mu je Jezus storil j in vsi so se ču¬ dili. 21. In kadar se je bil Jezus v čelnu spet na uno stran pre T peljal, se je sošla velika mno¬ žica k njemu, in je bil poleg morja. 22. In je prišel eden velikih shodničarjev, po imenu Jair, in ko ga je ugledal, je padel k njegovim nogam. Mat. 9, 18. Luk. 8, 41. 23. In ga je močno prosil, re¬ koč: Moja hči umira; pridi in položi roko na njo, de ozdravi in živi. 24. In je z njim šel, in velika množica je za njim šla, in so ga stiskali. 25. In žena, ki je imela ker- votok dvanajst let, 26. in je bila veliko prestala od mnogih zdravnikov, in vse svoje izdala, pa ni bilo nič po¬ magam), temuč še le huje ji je bilo; 27. ko je bila od Jezusa sli¬ šala, je prišla med množico od zadej, in se je dotaknila njego- viga oblačila. 28. Rekla je namreč: Ako se le njegoviga oblačila- dotaknem, bom ozdravljena. 29. In zdajci se je posušil njen kervotok, in je čutila na ži¬ votu, de je ozdravljena od nad¬ loge. 30. In zdajci je Jezus na sebi spoznal, de je moč šla od njega, se je obernil v množico, 8 * * ) in je rekel: Kdo se je mojiga obla¬ čila dotaknil? 31. In so mu rekli njegovi u- čenci: Vidiš množico, ktera te stiska, in praviš : Kdo se me je dotaknil ? 32. In se je ozerl, de bi jo vidil, ktera je to storila. 33. Zena pa se je bala, in je trepetala, ker je vedila, kaj se je bilo na nji zgodilo, in je pri- 4. V greškim: „0d legijona u . 5. Gl. Mat. 4, 25. (i. V greškim: „Se je obernil med množico 11 . Jezus je ženo ozdravil v tem trenutku, ko je terdno verovala, de bo ozdravela, ako se le dotakne roba njegoviga oblačila. Ker je vedil, kolikošna moč je šla od njegoviga svetiga telesa, je hotel ženini odgovor, de bi bila njena vera množici v zgled in posnemanje. Zastran ozdravljanja z močjo Jezusoviga svetiga telesa permeri tudi spod. pogl. 7. razi. 5. 149 s Hlarka šla, prednj padla in mu pove¬ dala vso resnico. 34. On pa ji je rekel: Hči! tvoja vera ti je pomagala; pojdi v miru in bodi zdrava od svoje nadloge. Luk. 7, 50 : 8, 48. 35. Ko je še govoril, pridejo od velikiga shodničarja in reko : 7 ) Tvoja hči je umerla, kaj dalje nadlegvaš učenika? 36. Kadar je pa Jezus to go¬ vorjenje slišal, je rekel velikimi! shodničarju: Nej boj se, le ver- vaj! 37. In ni pustil nobeniga za seboj iti, kakor Petra in Jakopa in Janeza, brata Jakopoviga. 38. In pridejo 8 ) v hišo veliki¬ ga shodničarja, in vidi hrup in jokajoče in hudo kričeče. 5. O. 39. In je šel vanjo, in jim re¬ če: Kaj hrup delate in jokate? Deklica ni mertva, ampak spi. 40. In so se mu posmehovali. On pa izžene vse, in vzame se¬ boj očeta in mater deklice, in te, kteri so bili z njim, in gre noter, kjer je deklica ležala. 41. In prime deklico za roko, in ji reče: Talita kumi! kar je prestavljeno: Deklica, (rečem ti) vstani! 42. In zdajci je deklica vstala in hodila; bila je pa stara dva¬ najst let, in so se grozno zavzeli. 43. In jim je terdo zapovedal, de bi tega nihče ne zvedil, in ji je rekel dati jesti. 9 ) VI. Poglavje. Nazarečani Jezusa zaničujejo. Jezus razpošlje aposteljne. Sv. Janez Kerstnik ob glavo djan. Čudovito pomuoženje peterih kruhov. Jezus hodi po morji; veliko bolnikov po dotikanji njegoviga oblačila ozdravi. 1. In je od tod 1 ) šel in pri¬ šel v svoj kraj; 2 ) in za njim so šli njegovi učenci. Mat. 13,54. Luk. 4, 1(5. 2. In kadar je prišla sabota, je začel v shodnici učiti, in ve¬ liko poslušajočih se je zavzelo nad njegovim ukam, 3 ) in so rekli: Od kod ima vse to? In kakošna modrost mu je dana, in kakošni čudeži, ki se po njegovih rokah delajo ? 3. Ali ni ta tesar, sin Ma¬ rije, in brat Jakopov in Jožefov, in Judatov in Simonov? Ali niso tudi njegove sestre tukej per nas? In so se pohujšali nad njim. Jan. 6, 42. 4. In Jezus jim je rekel: Pre¬ rok ni brez časti, kakor le v svojim kraji, in na svojim domu in per svoji rodovini. Mat. 13,57. Luk. 4, 24. Jan. 4, 44. 5. In ni mogel tam nobeniga 7. Prav za prav je le en služabnik govoul po s\. 8. V greškim: ,,/n pride v fllšo i. t. d. 9. v spričevanje, de je popolnama zdrava. 1. Iz Kafaruavma, na ti strani genezareškiga morja. 2. Nazaret. 3. Besedi: „n«d njegovim ukam “ ni v greškim. Marka 6. . 150 čudeža storiti, 4 ) kakor le, de je na nektere bolnike roke položil in jih ozdravil. 6. In se je čudil nad njih ne¬ jevero, in je hodil po tergeh o- koli in je učil. 7. In je poklical dvanajstere, in jih je začel pošiljati dva in dva, in jim je dal oblast čez ne¬ čiste duhove. Mat. 10, 1. 8. In jim je zapovedal, de naj nič ne vzamejo na pot kakor le palico; ne torbe, ne kruha, ne denarjev v pasu. Mat. 10, 9. 10. 9. Ampak de naj bodo obuti v čevlje, in naj nimajo v obleko po dve suknji. 5 ) Ap. dj. 12, 8. 10. In jim je rekel: Kjer koli v hišo pridete, ostanite tam, do¬ kler od ondod ne greste. 6 ) Mat. 10 , 12 . 11. In kteri koli vas ne sprej¬ mejo, in vas ne poslušajo, poj¬ dite od tod, in otresite prah od svojih nog njim v pričevanje. 7 ) Mat. 10, 14. Luk. 9, 5. Ap.dj. 13,51. 12. In so šli in oznanovali, de naj pokoro delajo. 13. In so veliko hudičev iz¬ gnali, in veliko bolnikov z oljem mazilili 8 ) in ozdravili. 14. In kralj Herod je to sli¬ šal, (zakaj njegovo ime je bilo sloveče) in je rekel: Janez Kerst- nik je vstal od mertvih, in zato se čudeži gode po njem. Mat. 14, 1. 2. Luk. 9, 7. 15. Eni pa so rekli: Elija je 9 ); eni pa so rekli: Prerok je, kakor kteri zmed prerokov. I0 ) 16. Ko je pa Herod to slišal, je rekel: Janez, kteriga sim jest ob glavo djal, tisti je od mertvih vstal. 17. Zakaj ravno ta Herod je bil poslal, in vjel Janeza, in ga zvezal v ječi zavoljo Herodijade, žene svojiga brata Filipa, ker jo je bil za ženo vzel. Luk. 3, 19. 18. Zakaj Janez je rekel He¬ rodu : Ni ti perpušeno imeti žene svojiga brata. 3. Moz. 18,16. 19. Herodijada pa ga je zale¬ zovala, 1 ‘) in ga je hotla umoriti, pa ni mogla. 20. Herod se je namreč bal Janeza, ker je vedil, deje pra¬ vičen in svet mož; in ga je va- 4. zakaj njih nevera mu je zaderžke stavila. Bog nič ne stori človeku v zveličanje brez človeka, t. j. ako si človek tudi sam za svoje zveličanje nič noče perzadevati. 5. naj imajo le potrebno obleko. 6. iz mesta ali terga, de ne bote njega razžalili, ki vas je sprejel (Hier.j. 7. Gl. Mat. 10. razi. 35. Več greških rokopisov perstavlja: „ Resnično , vam povem , lože,j bo Sodomi in Gomori sodnji dan, kakor temu mestu il . 8. To maziljenje, pravijo nekteri razlagovavci, ni bilo zakrament svetiga po- slednjiga olja, ampak je bilo le pomenljivo djanje, s kterim so aposteljni učili, de je Jezusova gnada kakor ozdravljajoče in poživljajoče olje. l’o njih misli je bil tukaj zakrament svetiga poslednjiga olja, ki ga je Jezus Kristus po¬ stavil, le pomenjen, in sveti Jakop (5,14. 15.) ga je še le poznejše oznanil in perporočil. Nasproti pa drugi razlagovavci menijo, deje bilo to maziljenje sveti zakrament. 9. ki ni umeri (4. Kralj. 2.), in ima zopet priti (Mal. 4, 5. 6.). 10. z njih duham navdan. 11, V greškim: ,,j Herodijada ga je sovražila 151 Itlarka 6. •roval, in je, kakor je od njega, slišal, veliko storil, in ga je rad poslušal. 21. In ko je bil perložen dan 12 ) prišel, je Herod v dan svojiga rojstva večerjo napravil knezam, vojvodam in pervakam galilej¬ skim. 22. In ko je bila prišla liči Herodijadina, in je plesala, in do- padla Herodu in z njim sedečim; je rekel kralj dekletu: Prosi me, kar hočeš, in ti bom dal. 23. In ji je persegel: Kar koli boš prosila, ti bom dal, tudi po¬ lovico svojiga kraljestva. 24. In je ven šla, in rekla svoji materi: Kaj naj prosim? Ona pa je rekla: Glavo Janeza Kerstnika. 25. In je šla zdajci hitro noter k kralju in je prosila, rekoč: Ho¬ čem, de mi jaderno daj v skledi glavo Janeza Kerstnika. 26. In kralj je bil žalosten; pa zavoljo persege, in zavoljo z njim sedečih 13 ) je ni hotel za¬ liti; 14 ) 27. temuč je poslal rabeljna, 15 ) in ukazal pernesti njegovo glavo v skledi. 16 ) In ga je v ječi ob glavo djal; 17 ) 28. in je pernesel njegovo gla¬ vo v skledi, in jo je dal dekletu, in dekle jo je dalo svoji materi. 29. Kadar so to slišali nje¬ govi učenci, so prišli in vzeli njegovo truplo, in so ga polo¬ žili v grob. 30. In aposteljni so se zbrali k Jezusu, 18 ) in so mu vse po¬ vedali , kar so bili storili in učili. Luk. 9, 10. 31. In jim je rekel: Pojdite na stran v samoten kraj, in si malo počite. Veliko jih je namreč bilo, kteri so perhajali in odhajali, in še niso imeli časa jesti. Mat. 14, 13. Luk. 9, 10. 32. In so stopili v čeln, in šli v samoten kraj na stran. Mat. 14, 13. Luk. 9, 10. 33. In so jih vidili preč iti, in veliko jih je zvedilo, in od vsih mest so se peš tj e stekali, in so jih prehiteli. 19 ) 34. In ko je Jezus ven stopil, je vidil veliko množico; in se jih je usmilil, ker so bili kakor ovce, ktere nimajo pastirja, in jih je začel učiti veliko. Mat. 9, 36: -.14, 14. 35. In ko je že pozno bilo, so stopili njegovi učenci k njemu in so rekli: Ta kraj je samoten in dan je že pretekel; 36. spusti jih, de gredo na bližnje terge in vasi, in si kaj jesti kupijo. 20 ) Luk. 9, 12. 37. In je odgovoril in jim re- 12. za Herodijado, de bi svoj hudobni sklep spolnila. Drugi razlagajo: prazni¬ čen dan. 13. ker so bili priče njegove persege. 14. v greškim: n ji ni hotel odreči “. ! 5 - Y°j« ak a zmed kraljeve straže, ki je tudi rabeljske opravila opravljala. 16. Besedi: © skledi« ni v greškim. 18 A 1 ?’f n >e šel ™ .9«“ '• t- d. k Jezusu "zbrali d ^ ’* ezu ’ s P°slal pokoro oznanovat, so se vernili in on' v Ii pŠkim Sk ' h j ° k °- pi , sih j • P erstav] jeno : „m so k njemu prišli “. 2 . V greškim. „de si kupijo kruha; nič nimajo namreč jesti“, Marka O. 152 kel: Dajte jim vi jesti. In so mu rekli: Hočemo iti, in kupiti za dve sto denarjev 21 ) kruha, in jim bomo dali jesti. 38. In jim reče: Koliko kru¬ hov imate? Pojdite in poglejte. In kadar sofzvedili, reko: Pet, in dve ribi. 22 ) 39. lil jim je ukazal, de naj reko vsim usesti se, truma per trumi, 23 ) na zeleno travo. Jan. 6,12. 40. In so se usedli versta za versto, po sto in po petdeset. 41. In je vzel petere kruhe in dvoje rib, in je pogledal v nebo, in je blagoslovil in razlomil kruhe: in je dal svojim učencam, de bi prednje položili; in dvoje rib je med vse razdelil. 42. In so vsi jedli, in so se nasitili. 43.In so pobrali ostanke koscov, dvanajst polnih košev, in od rib. 44. In kteri so jedli, 24 ) jih je bilo pet tavžent mož. 45. In zdajci je posilil svoje učence v čelu stopiti in se pred njim prepeljati proti Betzajdi, on pa de bo med tem množico spu¬ stil. Mat. 14, 22. 46. In ko jih je bil spustil, je preč šel na goro molit. 47. In ko se je bil večer sto¬ ril, je bil čeln na sredi morja, in on sam na suhim. 48. In jih je vidil truditi se z veslanjem, (bil jim je namreč veter nasproti). In okoli četerte nočne straže je prišel k njim gre¬ doč po morji, in je hotel memo njih iti. 25 ) Mat. 14, 25. 49. Oni pa, ko so ga vidili hoditi po morji, so menili, de je perkazen in so zavpili. 50. Zakaj vsi so ga vidili in so se prestrašili. In zdajci jih je ogovoril in jim rekel: Zau¬ pajte, jest sim; nikar se ne bojte! 51. In je stopil v čeln k njim, in veter je nehal. In še bolj so stermeli. 26 ) 52. Niso namreč tuneli od kru¬ hov; 27 ) zakaj njih serce je bilo oslepljeno. 28 ) 53. In so se prepeljali in so prišli na Genezareško, in so v v kraj vstavili. Mat. 14, 34. 54. In ko so iz čelna stopili, so ga precej spoznali. 55. In so obtekali vso tisto stran in so začeli bolne na po¬ steljah pernašati, kjer so slišali, de je on. 56. In kamor koli je šel, v vasi in v terge ali v mesta, so bolnike na ulice pokladali, in so ga prosili, de naj se vsaj robu njegoviga oblačila dotaknejo; in kolikor se jih gaje dotaknilo, so bili ozdravljeni. 21. Rimski denar je veljal okoli 4 grošev. V greškim: „Ali gremo in ku¬ pimo ... 22. Jezus je dobro vedil, koliko kruhov »posteljni imajo; vprašal jih je pa, de bi tolikanj bolj spoznali veliki čudež, ki ga je hotel vpričo njih storiti. 23. mende vselej iz eniga kraja skupej. 24. V greškim: ,,so jedli kru/ie u . 25. dozdevalo se je, kakor de bi hotel memo njih iti. 26. V greškim: ,,-vo .stermeli in se čudili prav močno 1,1 . 27. de je Gospod v vsili rečeh vsigamogočen, in de zamore tudi po morji hodili. 28. V greškim: . : njih serce je bilo oterpnjeno ii . Bili so še preslepi, po- poluama spoznati njegovo vsigamogočnost, Marka 7 . 153 VII. Poglavje. Farizeji grajajo Jezusove učence, de jedo z neumitimi rokami. Hinavšjna in prazne šege farizejev. Kaj človeka ognusi. Kananejska žena. Ozdravljenje gluhomutca. 1. In se zbere k njemu fari¬ zeji in nekteri zmed pismarjev, kteri so prišli od Jeruzalema. Mat. 15,1. 2. lit ko so vidili ene zmed njegovih učencov z nečistimi, to je, z neumitimi rokami kruh jesti, so jim očitali. Mat. 15, 2. 3. Zakaj farizeji in vsi Judje ne jedo, de bi si rok pogosto ne umivali, ‘) ker se derže zročila starših. 4. lil ko pridejo s terga, ne jedo, ko bi se ne umili; in več drugiga je, kar jim je spolnovati zročeno: pomivanje kozarcov in verčev, in kotlov in klopi. 5. In so ga vprašali farizeji in pismarji: Zakaj šene ravnajo tvoji učenci po zročilu starših, temuč z neumitimi rokami kruh jedo? 6. On pa je odgovoril in jim rekel: Prav je prerokoval Izaija od vas liinavcov, kakor je pisano: To ljudstvo me z žnabli časti, njih serce pa je deleč od mene. Iz. 29, 13. 7. Zastonj pa me časte, ker uče človeške uke in zapovedi. 1 2 ) 8. Zapoved Božjo namreč popustite, in spolnujete človeško zročilo: umivanje verčev in ko¬ zarcov, in veliko druziga temu enakiga. 9. In jini je rekel: Lepo za¬ poved Božjo v nič storite, de svoje zročilo ohranite. Mat. 15, 3. 10. Zakaj Mojzes je rekel: Spoštuj svojiga očeta in svojo mater; in: Kdor kolne očeta ali mater, naj umerje. 2. Moz. 20,12: 5. Moz.5, 16. Efez. 6,2: 2. Moz. 21, 17. 3. Moz. 20, 9. Prip. 20, 20. 11. Vi pa pravite: Ako člo¬ vek reče očetu ali materi: Kor- ban ! (to je: dar), kteri koli je od mene, bo tebi v prid: 3 ) 12. in ga dalje ne pustite nič več svojimu očetu ali materi storiti, 13. in overžete besedo Božjo -s svojim zročilam, ktero ste po¬ stavili; in veliko temu enakiga delate. 14. In je spet množico k sebi poklical in jim je rekel: Poslu¬ šajte me vsi in umejte. Mat. 15, 10. 15. Nič ni zunej človeka, kar vanj gre, de bi ga moglo ognusiti, ampak kar iz človeka gre, tisto je, kar ognusi člo¬ veka. 16. Ako ima kdo ušesa za poslušanje, naj posluša. 1. Judje ne jedo, .dokler si niso čisto rok umili, (le bi jedi ne ouec ' ht k ^ oino bi se jim bile njih roke, akoravno nevedama in zoper njih voljo, s rečjo omadežale. V greškim: „dokler si niso s pestjo rok umi 2. in jih bolj čislajo, kakor Božje zapovedi. . teffn u bom 3. Dar, s kterim bi tebi (očetu ali materi) v starosti poma 0 tempeljnu daroval; tako bo tudi tebi v prid. 154 Marka 7. 17. In ko je od množice v hišo šel, so ga njegovi učenci vprašali za priliko. 18. In jim reče: Tako ste tudi vi neumni? Ali ne razumete, de kar koli gre od zunej v človeka, ga ne more ognusiti? 19. Ker ne gre v njegovo serce, ampak v trebuh, in po natornim potu izide, ki iztrebi vse jedi. 20. Pa je rekel: Kar iz člo¬ veka gre, tisto ognusi človeka. 21. Od znotrej iz človekovi- ga serca namreč izhajajo hude misli, prešeštva, kurbarije, uboji, 1. Moz. 6, 5. 22. tatvine, lakomnosti, hudo¬ bije, goljufija, nečistost, hudobno oko, kletev, napuh, nespamet. 23. Vse te hude reči izha¬ jajo od znotrej in ognusijo člo¬ veka. 24. In se je od ondod vzdig¬ nil in je preč šel v kraje Tira in Sidona; in je prišel v hišo in ni hotel, de bi kdo vedil, pa se ni mogel perkriti. Mat. 15, 21. 25. Zakaj žena, ktere hči je nečistiga duha imela, je berž, ko je od njega slišala, prišla in mu k nogam padla. 26. Bila je neverna žena, Si- rofeničanka po rodu; in ga je prosila, de bi hudiča izgnal iz njene hčere. Mat. 15, 25. 27. Ali Jezus'ji je rekel: Pusti, de se poprej otroci nasi¬ tijo; ni namreč prav, jemati kruha otrokam in ga psam metati. 28. Ona pa je odgovorila in mu rekla: Pač, Gospod! sej tudi psički pod mizo jedo od drobtin otrok. 29. In ji je rekel: Zavoljo tega govorjenja pojdi, hudič je šel iz tvoje hčere. 30. In ko je v svojo hišo prišla, je našla, de je deklica na postelji ležala, in de je hu¬ dič iz nje šel. 31. In je spet šel s krajev Tira, in je skozi Sidon prišel k galilejskimu morju, sredi krajev Desetomestja. 4 ) 32. In mu perpeljejo gluhiga in mutastiga, in ga prosijo, de naj položi roko nanj. Mat. 9, 32. 33. In ga je vzel zmed mno¬ žice na stran, in je vtaknil svoje perste v njegove ušesa, ter je pljunil in se dotaknil njegoviga jezika, 5 ) 34. in je pogledal v nebo in zdihnil, in mu reče: Efeta, to je, odpri se. 6 ) 35. In kar odperle so se mu ušesa, in razvezala se je vez 4. Gl. Mat. 4, 25. Vgreškiin: krajev Tira in Sidona, in je prišel 1,1 i. t. d. 5. De je Jezus tega bolnika ozdravil, je take dela opravljal, kakoršne same na sebi niso zamogle zdravja podeliti, pa so očitno kazale , koliko prečud¬ no moč je Gospodova Božja natora njegovimu presvetimu telesu podelila. 6. Sveti očaki ugledajo v tem gluhomutcu vse človeštvo upodobljeno, ktero je od natore gluho, poslušati zveličavni uk, in mutasto, očitno spoznavati svoje reve; Jezus mu še le z močjo, ki vse oživlja, serce odpre in vez njegoviga jezika razveže. Katoliška cerkev je torej že od nekdanjih časov sem to, kar je Jezus z gluhomutcam storil, kakor pomenljivo znamnje v delitev svetiga kersta sprejela, nam v poduk, de bodimo vse svoje življenje perpravni, Jezusov uk poslušati in hvalo Božjo oznanovati, 155 Marka 7. 8. njegoviga jezika, in je prav go¬ voril. 36. In jim je zapovedal, de naj nikomur ne pravijo. Pa bolj ko jim je prepovedoval, bolj so oznanovali. 37. In so se še bolj čudili, rekoč: 7 ) Vse je prav storil! 8 ) gluhim je dal slišati in mutastim govoriti. VIII. Poglavje. Jezus nasiti 4000 ljudi. Farizeji hočejo znamnje viditi; Jezus opominja, de se je treba varovati farizejev; ozdravi slepca. Peter spozna, de je Kristus Sin Božji. Jezus prerokuje svojo smert, svari Petra, ki ga hoče od nje zaderžati, pridiguje križ in zatajevanje. 1. Tiste dni, ko je bilo spet veliko ljudstva, in niso imeli kaj jesti, je poklical Jezus svoje učence in jim reče: Mat. 15, 32. 2. Množica se mi smili; ker glejte! tri dni so že per meni, in nimajo kaj jesti. 3. In ako jih lačne spustim na njih dom, bodo omagali na poti; nekaj namreč jih je od de¬ leč prišlo. 4. In njegovi učenci so mu odgovorili: Kako jih bo kdo mogel tukej v pušavi nasititi s kruham? 5. In jih je vprašal: Koliko imate kruhov? Oni so rekli: Sedem.') 6. In je ukazal množici sesti po tleh. In je vzel sedmere krulie, in je zahvalil, ter razlomil in dal svojim učencam, de bi pred (nje) položili, in so položili pred množico. 7. In so imeli nekaj ribic; in jih je blagoslovil in ukazal pred (nje) položiti. 8. In so jedli in se nasitili; in so pobraii ostanke koscov, sedem jerbasov. 9. Njih pa, kteri so jedli, je bilo okoli štiri tavžent. In jih je spustil. 10. In je zdajci v čelu stopil s svojimi učenci, in je prišel v dalmatinske 2 * ) strani. 11. In so šli farizeji in so se začeli z njim prepirati, in so hotli od njega znamnje z neba in so ga skušali. Mat. 16, 1. Luk. 11, 53. 12. In je zdilmil v duhu 3 ) in je rekel: Kaj, ta rod hoče znamnje? Resnično, vam povem, ne bo se dalo znamnje temu rodu. 4 ) 13. In jih je popustil in je 7. V greškim: „,?o razglasovali. In so močno stermeli, ter rekli“ i. t. d. 8. v vsiin in povsod le dobro dela! 1. Gl. zgor. 6. razi. 22i 2. Pn sv. Mat. 15, 39. se bere: „v kraje ma(jedanske u , in več greških ie , 0 J."' S0V SV- Marka ima tudi tukaj: „Dlct(jedan u . Več razlagavcov misli, de in dn"i m esto proti vzhodu genezareškiga morja — blizo Genaze, prištevale ' ° ” ’-' a ^ m anuta li okrajino ime, kamor ste se obe imenovane mesti 3. preserčno. 4. takošno, kakoršniga oni hočejo. Marka 8, 156 spet v čelu stopil, in se je pre¬ peljal. 14. In so bili pozabili 0 ) kru¬ hov vzeti; in niso imeli več, ko en kruh seboj v eelnu. Mat. 16,5. 15. In jim je zapovedal, rekoč: Glejte, in varujte se kvasa fari¬ zejev in kvasa Herodoviga ! fi ) 16. In so se med seboj menili, rekoč: Kruhov nimamo. 7 ) 17. In Jezus je to spoznal in jim rekel: Zakaj mislite, de kru¬ hov nimate? Ali še ne spoznate in ne razumete? 8 ) Imate li še oslepljeno 9 ) serce? 18. Imate oči in ne vidite? in imate ušesa in ne slišite? in se ne spomnite, 19. kadar sim petere kruhe razlomil med pet tavžent, koliko košev, polnih koscov, ste nabrali? Mu reko: Dvanajst, Zgor. 6, 41. Jan. 6, 11. 20. Kadar sim pa sedmere kruhe ( razlomil ) med štiri tav¬ žent, koliko jerbasov koscov ste nabrali? In mu reko: Sedem. 21. In jim je rekel: Kako, de še ne razumete? 22. In pridejo 10 ) v Betzajdo, in mu perpeljejo slepca in ga prosijo, de bi se ga dotaknil. 23. In je slepca za roko pri¬ jel in ga peljal iz terga, “) in je pljunil v njegove oči in svoje roke nanj položil, in ga’ je vpra¬ šal, ali kaj vidi. 24. In je pogledal in rekel: Vidim ljudi, kakor drevesa hoditi. 25. Potlej je spet roke na njegove oči položil; in začel je viditi, in je bil ozdravljen, tako de je čisto vidil vse. I2 ) 26. In ga je poslal na njegov dom, rekoč: Pojdi na svoj dom, in ko v terg prideš, nikomur ne pravi. I3 ) 27. In Jezus je šel s svojimi učenci v terge Cezareje Filipove; in na poti je vprašal svoje učence, in jim je rekel: Kdo, pravijo ljudje, de sim? Mat. 16, 13. Luk. 9, 18. 28. Oni pa so odgovorili, re- 5. učenci. 6. herodijanov. Gl. Mat. 22. razi. 14. Pri sv. Mat. 16,11. je: „kvasa farize¬ jev in saducejev‘ l . Tako je Jezus tudi herodijane lahko imenoval, ker so bili puntarskima in tudi prosto vernica duha. 7. To nam je rekel, ker nismo kruha seboj vzeli. 8. moje neomejene vsigamogočnosti. Gl. zgor. 6, 52. 9. V greškim: „oterpnjeno serce 11 . 10. V greškim: „pride v Betzajdo “ i. t. d. 11; Morebiti ker nespokorna Betzajda (gl. Mat. 11, 21.) ni bila vredna gledati čudovitiga ozdravljenja, in de bi v podobi učil, de se grešnik ne more spre- oberniti, dokler hudobne tovaršije ne zapusti. 12. V greškim: ,,/n mu je rekel pogledati , in je bil ozdravljen“ i. t. d. Jezus je po mnogotero ozdravljal, s pokladanjem rok, z blagoslovljenjem ali samo z besedami, pričujoč ali nepričujoč, na prošnjo bolnikov ali s priproš¬ njo druzih, večidel nanaglama ali pa polagama, kakor tukaj. S tem nas je hotel med drugim učiti, de njegova moč ni navezana ne na čas in kraj, ne na to ali uno zdravilo; de dela, kadar, kjer in kakor hoče. 13. zakaj tvoji rojaki ne čislajo mojih dobrot. Gl. Mat. 11, 21. i. t. d. V gre¬ škim: In ga je poslal na njegov dom in rekel: Ne hčdi v terg in niko¬ mur ne pravi v tergu u , t. j. ne hodi v terg, de bi komu pravil. 157 Marka 8. O. koč: Janez Kerstnik, drugi: Elija, drugi pa: Prerokov kteri. 29. In jim reče: Kdo pa vi pravite, de sim? Peter pa je odgovoril in mu rekel: Ti si Kristus. l4 ) 30. In jim je zažugal, de naj nikomur ne pravijo od njega. Mat. 16, 20. 31. In jih je začel učiti, de Sin človekov mora veliko terpeti, in zaveržen biti od starašinov in velikih duhovnov in pismarjev, in umorjen biti in čez tri dni vstati. 32. In to je očitno govoril. In Peter ga je na stran vzel in začel svariti. 33. On pa se je obernil, in je pogledal svoje učence 15 ) in zažugal Petru, rekoč: Poberi se spred mene, satan! ker ne umeš kar je Božjiga, ampak kar je človeškiga. 34. In je poklical množico s svojimi učenci, in jim je rekel: Kdor hoče za menoj hoditi, naj zataji sam sebe, in vzame svoj križ nase, in naj ho'di za menoj. Mat. 10, 38: 16,24. Luk. 9,23: 14,27. 35. Zakaj kdor hoče svoje življenje ohraniti, ga bo zgubil: kdor pa zgubi svoje življenje zavoljo mene in evangelija, ga bo ohranil. Luk. 17,33. Jan. 12,25. 36. Kaj bo namreč človeku pomagalo, če ves svet perdobi, svojo dušo pa pogubi? 37. Ali kakošno menjo bo človek dal za svojo dušo? 38. Zakaj kdor se sramuje mene in mojih besedi 16 ) med tem prešeštnim in grešnim ^ rodam, njega se bo tudi Sin človekov sramoval, kadar pride s svetimi angelji v veličastvu svojiga Očeta. Mat. 10, 33. Luk. 9, 26 : 12, 9. 39. In jim je rekel: Resnično, vam povem, de jih je nekaj zmed tukej stoječih, kteri ne bodo oku¬ sili smerti, dokler ne vidijo Božjiga kraljesva priti z močjo. Mat. 16, 27. 28. Luk. 9, 27. IX. Poglavje. Kristus se spremeni na gori, govori od Elijeviga prihoda, ozdravi mutastiga obsedeniga; prerokuje svojo smert in svoje vstajenje. Aposteljni se prepirajo, kdo de je nar veči med njimi, in Gospod jih svari zavoljo častilakomnosti. Od človeka, ki je hudiče izganjal, pa ni šel za Jezusam. Od pohujšanja. 1. In čez šest dni vzame Jezus seboj Petra in Jakopa in Janeza 5 in jih pelje na visoko goro na stran same, in se je spremenil vpričo njih. Mat. 17, l. Luk. 9, 28. 2 . In njegove oblačila so bile svetle in silno bele kakor sneg, kakor jih ne more ubeliti noben belivec na zemlji. 3. In perkazal se jim je Elija z Mojzesam, in sta govorila z Jezusam. Luk. 9, 31. 4. In Peter odgovori in reče 14. Mesija — obljubljeni Odrešenik. o. de bi jih s tem opomnil, naj poslušajo, kako de bo Petra posvaril. 16. mojiga uka, mojiga ponižaniga, križaniga življenja. Marka 0. 158 Jezusu : Učenik ! dobro nam je tukej bitij naredimo tri šotore, tebi eniga, Mojzesu eniga, in Eliju eniga. 5. Ni namreč vedil, kaj go¬ vori, ker so bili silno prestrašeni. 6. In je prišel oblak, kteri jih je obsenčil, in prišel je glas z oblaka, rekoč: Ta je moj pre¬ ljubi Sin; njega poslušajte! 7. In zdajci so se ozerli, in niso nikogar več vidili, kakor samiga Jezusa zraven sebe. 8. In kadar so z gore šli, jim je zapovedal, de naj nikomur ne pravijo, kar so vidiii, dokler Sin človekov odmertvih ne vstane. Mat. 17, 9. 9. In so besedo per sebi o- hranili, in so se popraševali, kaj bi to bilo: Dokler od mertvih ne vstane.') 10. In so ga vprašali, rekoč: Kaj pravijo tedej farizeji in pis— marji, 1 2 ) de mora Elija poprej priti ? Mal. 4, 5. 11. On pa je odgovoril in jim rekel: Elija bo poprej prišel in vse poravnal; in kakor je pisano od Sinu človekoviga, de bo ve¬ liko terpel in de bo zaničevan. 3 ) Iz. 53, 3. 4. 12. Pa vam povem, de je Eli¬ ja že prišel, (in so mu storili, kar koli so hotli) kakor je od njega pisano. 4 ) Mat. 17, 12. 13. In je prišel k svojim učen- cam, in je vidil veliko množico okoli njih in pismarje, kteri so se z njimi prepirali. 14. In zdajci je vsa množica, ko je ugledala Jezusa, ostenne- la, 5 ) in so se zbali, so pertekli in ga pozdravili. 15. In jih je vprašal: Kaj se med seboj prepirate? Luk. 9, 38. 16. In eden zmed množice je odgovoril in rekel: Učenik! per- peljal sim k tebi svojiga sina, kteri ima mutastiga duha. 6 ) Mat. 17, 14. 17. In kjer koli ga popade, ga meče, de se peni, in škriplje z zobmi, in sahne; in sim rekel tvojim učencam, de naj ga izže¬ ne, in niso mogli. 18. On pa jim je odgovoril in rekel: O neverni rod! doklej bom per vas ? doklej vas bom terpel ? Perpeljite ga k meni! 19. In so ga perpeljali. In ko ga je vidil, ga je zdajci duh stre¬ sel, in je na tla padel, in se je valjal in se penil. 20. In je vprašal njegoviga očeta: Koliko časa je, kar se 1. Se niso razumeli, de mora umreti. 2. V greškim je le: „pismarji 3. Oboje je zapisano: de bo Elija pred Mesijem prišel, in de mora Mesija terpeti; iz tega se pa ne izhaja, de mora Elija v osebi priti, preden bo Me¬ sija terpel; zakaj sej tudi lahko v svoji moči pride, preden se bo Mesija v terpljenje podal, v osebi pa še le, preden bo Gospod sodit prišel. Judje in učenci niso ločili perviga in druziga prihoda Gospodoviga, torej tudi ne dvojniga Elijeviga prihoda, v moči in v osebi. 4. Mal. 3, 1. 5. V greškim: „zlo ostermela u . 6. ki je od hudobniga duha obseden, kteri ga mutastiga in gluhiga dela. Pri sv. Matevžu (17, 14.) se sin mesčen imenuje, ker je hudobni duh naredil, de ga je božjast metala, per kteri bolezni mesec veliko premore. 159 Marka O. mu to pergoduje? On pa je re¬ kel: Z mladiga. 21. In velikrat ga je v ogenj iu v vodo vergel, de bi ga kon¬ čal; ali če kaj moreš, usmili se nas, in pomagaj nam! v 22. Jezus pa mu je rekel: Ge moreš verovati; vse je mo¬ goče verujočimu. Mat. 17, 19. 23. In zdajci je zavpil oče mladenčev in je s solzami rekel: Verujem, Gospod! pomagaj moji neveri. 7 ) 24. In ko je Jezus vidil, de se množica steka, je zažugal ne- čistimu duhu in mu rekel: Gluhi, mutasti duh! jest ti zapovem: izidi iz njega, in ne hodi več vanj. 25. In je zavpil in gaje silno stresel, in je šel iz njega, in je bil kakor mertev, de jih je ve¬ liko reklo: Umeri je. 26. Jezus pa ga je za roko prijel in vzdignil, in je vstal. 27. In ko je bil 8 ) domu prišel, so ga njegovi učenci skrivej vprašali: Zakaj ga mi nismo mogli izgnati? 28. In jim je rekel: Ta rod se ne more z ničimur izgnati, kakor z molitvijo in s poštam. 29. In so se od tod vzdignili, in so šli memo Galileje; in ni hotel, de bi kdo vedil. 9 ) 30. Učil je pa svoje učence in jim je rekel: Sin človekov bo izdan ljudem v roke, in ga bodo umorili, in umorjen bo tretji dan vstal. Mat. 17, 21. 31. Oni pa niso umeli tega in so se ga bali vprašati. 32. In so prišli v Kafarnavm. 10 ) In ko so bili doma, jih je vpra¬ šal: Kaj ste se na poti med seboj menili? 33. Oni so pa molčali; na po¬ ti namreč so se med seboj pre¬ pirali, kteri njih bi bil veči. Mat. 18, 1. Luk. 9, 46. 34. In se je usedel, in je dva¬ najstere poklical, ter jim rekel: Ako hoče kdo pervi biti, bodi vsili nar poslednji, in vsili slu¬ žabnik. Mat. 20, 26. 27. 35. In je vzel otroka, in ga je v sredo med nje postavil, in ga je objel in jim rekel: 36. Kdor koli eniga takih otrok sprejme v mojim imenu, mene sprejme, in kdor koli mene sprej- jne, ne sprejme mene, ampak nje¬ ga, kteri me je poslal. 37. Janez mu je odgovoril, rekoč: Učenik! vidili smo neko¬ ga v tvojim imenu izganjati hu¬ diče, kteri ne hodi za nami, in smo mu branili. 1 ') Luk. 9, 49. 38. Jezus pa je rekel: Ne branite mu; zakaj ni ga nikogar, 7. pomagaj moji slabi veri; nadomesti, kar ji manjka; sprejmi jo za popolno vero. 8. Jezus. 9. »e bi ga ne zaderževali; zakaj hitel je v Jeruzalem k prazniku, v svoje terpljenje. 1 °ko '/e'V^/o ‘ 2 - 3 Y^ l' V gre ^ kim: ”^ n J e P r išel v Kafarnavm. In 11 pat k oVntei 0Č r ta sprejlne ’ kdor otroka v tvojim imenu sprejme, kaj je n vemw *\ misl, v tl > kteri v tvojim imenu, torej v tvoji moči hudiče izganja, duhove rntin r !‘ a8 tovar « biti? — Ce so Judje vimenu svetih oseb hudobne 1 (gl. Mat. 12, 27. razi 22.), so mogli pač tudi v moč teh oseh Marka O. 10. 160 kteri bi storil čudež v mojim ime¬ nu, in bi mogel berž od mene hudo govoriti. 12 ) 1. Kor. 12, 3. 39. Kdor namreč ni zoper vas, je za vas. 13 ) 40. Zakaj kdor koli vam da piti kozarec vode v mojim imenu, ker ste Kristusovi, resnično, vam povem, ne bo zgubil svojiga pla¬ čila. Mat. 10, 42. 41. In kdor koli pohujša kte- riga teh malih, ki v me veruje¬ jo, bi mu bilo bolje, de bi se mu mlinski kamen obesil na vrat, in bi bil verzen v morje. Mat. 18, 6. Luk. 17, 2. 42. In ako te pohujša tvoja roka, odsekaj jo; bolje ti je liro— miinu iti v življenje, kakor dve roči imeti, pa iti v pekel, v neu¬ gasljivi ogenj ; Mat. 18, 8: 5, 30. 43. kjer njih červ ne umerje, in njih ogenj ne ugasne, iz. 66,24. 44. In ako te tvoja noga po¬ hujša, odsekaj jo; bolje ti je kru- ljevimu iti v večno življenje, 14 ) ka¬ kor dve nogi imeti, in verženimu biti v pekel neugasljiviga ognja; 45. kjer njih červ ne umerje in ogenj ne ugasne. 46. In ako te tvoje oko po¬ hujša, izderi ga; bolje ti je z enim očesam iti v Božje kralje¬ stvo, kakor dve očesi imeti, pa verženimu biti v peklenski ogenj; 47. kjer njih červ ne umerje in ogenj ne ugasne. 48. Zakaj vsak bo z ognjem osoljen, in vsak klavni dar bo s solijo osoljen. 15 ) 49. Sol je dobra; 16 ) ako bode pa sol neslana, s čim jo bote osolili? Imejte sol v sebi 17 ) in imejte mir med seboj. 18 ) Mat. 5,13. Luk. 14, 34. X. Poglavje. Jezus uči, de je zakonska vez nerazvezljiva; blagoslovi otroke; uči, de je bogastvo nevarno; prerokuje svoje terpljenje in svojo smert. Prošnja Cebedejevih sinov. Jezus uči ponižanost; ozdravi slepca. 1. In se je od ondod vzdignil, j in je prišel v judejske okrajine verovati, ker bi bilo sicer rotenje v njih imenu nerazumljivo. On, ki je po Janezovih besedah hudiče v Jezusovim imenu izganjal, je torej tudi v Jezu¬ sovo moč in oblast veroval, in akoravno je bila njegova vera še ncpopol- nama in torej še ni mogel vsiga zapustiti, de bi za Jezusam hodil, je bil vender Jezusov učenec, in Jezus je zainogel njegovi veri moč podeliti (Ambr.). 12. Kdor v mojim imenu čudeže dela, me mora tudi častiti, me ne more za¬ tajevati, ampak me mora spoznavati; on je tedaj moj učenec, torej mu nikal¬ ne branite. 13. Le on bi bil zoper vas, ki ni z menoj. Gl. Mat. 12, 30. 14. V greškim: „v življenje “. 15. zakaj vsak, ki je v pekel obsojen, pride v neugasljivi ogenj, ki ga ne sežge, ampak ohrani, kakor sol trohnenja obvaruje. Zaveržerii je zapadel pravični jezi Božji, in sol, s ktero se po postavi (3. Mojz. 2, 13.) darovi sole, pomeni neugasljivi ogenj. 16. Zavoljo besede „sul u Jezus svoj govor drugači oberne. 17. sol modrosti, svetosti. Gl. Kol. 4, 6. 18. To se zgodi s solijo modrosti in svetosti; zakaj le modrost in svetost ljudi Marka 10. 161 na uno stran Jordana;') in mno¬ žice se spet k njemu snidejo, in jih je, kakor je imel navado, spet učil. Mat. 19, l. 2. In perstopili so farizeji, ter so ga vprašali: Je li perpu- šeno možu, od žene ločiti se? In so ga skušali. 3. On pa je odgovoril in jim rekel: Kaj vam je Mojzes zapo¬ vedal? 4. So rekli: Mojzes je per- pustil ločiven list pisati in se lo¬ čiti. 5. Mojz. 24, 1. 5. In Jezus je odgovoril in jim rekel: Zavoljo terdobe va- šiga serca vam je pisal to za¬ poved. 6. Ali od začetka stvarjenja je Bog stvaril moža in ženo. 1. Mojz. 1, 27. 7. Za tega voljo ho človek popustil svojiga očeta in mater, in se bo svoje žene deržal; l. Mojz. 2, 24. Mat. 19, 5: 1. Kor. 7, 10. Ef. 5, 31. 8. in bota dva v enim mesu. To¬ rej nista več dva, ampak eno meso. 1. Kor. 6, 16. 9. Kar je tedej Bog združil, naj človek ne loči. 10. In doma so ga njegovi učenci spet ravno za to vprašali. 11. In jim reče: Kdor koli se loči od svoje žene in drugo vzame, prešeštuje nad njo. 12. In ako se žena loči od svojiga moža in se z drugim omoži, prešeštuje. 13. In so mu pernesli otročičev, de bi se jih dotaknil. Učenci pašo kregali pernašajoče. * 2 ) Mat. 19,13. 14. Jezus pa, ko je vidil, je bil nevoljin, in jim je rekel: Pu¬ stite otročičem k meni priti, in nikar jim ne branite! zakaj takih je Božje kraljestvo. 3 ) 15. Resnično, vam povem: Kdor¬ koli Božjiga kraljestva ne sprej¬ me , kakor dete, ne pojde vanj. Mat. 18, 3. 16. In jih je objemal, in roke na nje pokladal, in jih blagoslovljal. 17. In kadar je bil šel na pot, je pertekel nekdo, in je prednj pokleknil ter ga vprašal: Dobri učenik! kaj naj storim, de večno življenje dosežem? Mat. 19, 16. 18. Jezus pa mu je rekel: Kaj me imenuješ dobriga? Nihče ni dober, kakor eden, Bog. Luk. 18, 18. 19. Zapovedi veš: Ne pre- šeštuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričuj po krivim, ne goljufuj, spo¬ štuj očeta in mater. 2. Mojz. 20, 13. 20. On pa je odgovoril in mu rekel: Učenik! vse to sim spol- noval od svoje mladosti. 21. Jezus pa se je vanj ozerl, in ga je ljubil, ter mu rekel: Eniga ti manka: idi, prodaj kar koli imaš, in daj ubogim, in boš imel zaklad v nebesih, ter pridi in hodi za menoj. 4 ) 22. On pa je bil zavoljo te besede žalosten, in je pobit preč šel; imel je namreč veliko pre¬ moženja. zmota in greh jih pa ločita. Zato je sol tudi podoba sklenitve C3 M°jz. 2) 13 . 4 Mo jz. 18? 19)- 2 Kn ^ leskira: .» j 7 .judejske okrajine skozi deželo unkraj Jordana “. J S ° ™ n -> e r f ali > in jih niso predenj pustili, d v ^! " edolz f nos ti iin priprostosti njih serca. gies nn. „tn /uidi za menoj } in ndsi krii“ n Marka 10. 162 23. In Jezus se je ozerl in je rekel svojini učencam: Kakci tež¬ ko pojdejo, kteri imajo bogastvo, v Božje kraljestvo! 24. Učenci pa so ostermeli zavoljo njegovih besedi. Ali Je¬ zus je spet odgovoril in jim re¬ kel: Otročiči! kako' težko jim je, kteri v bogastvo zaupajo, v Bož¬ je kraljestvo priti! 25. Ložej je kameli iti skozi šivankino uho, kakor bogatimu priti v Božje kraljestvo. 26. In še bolj so se čudili in med seboj rekli: Kdo tedej more zveličan biti? 27. Jezus pa jih je pogledal in jim reče: Per ljudeh je nemo¬ goče. ne pa per Bogu; zakaj per Bogu je vse mogoče. 28. Tedej je Peter začel go¬ voriti in mu je rekel: Glej! mi smo vse zapustili in smo za te¬ boj šli. Mat. 19, 27. Luk. 18, 28. 29. In Jezus je odgovoril in rekel: Besnično, vam povem: Nikogar ni, kteri zapusti hišo, ali brate, ali sestre , ali očeta, ali mater, 5 ) ali otroke, ali njive zavoljo mene, in zavoljo evan- gelija, 30. de bi ne prejel stoterno, zdaj v tem času hiš in bratov, in sester, in mater in otrok, in njiv s preganjanjem, in na unim svetu večniga življenja. 6 ) 31. Veliko pa jih bo posled¬ njih, ki so pervi, in pervih, ki so poslednji. Mat. 19, 30. 32. Bili so pa na poti, in so šli v Jeruzalem; in Jezus je šel pred njimi, in so se čudili, in so s straham za njim šli. 7 ) In je vzel spet k sebi dvanajstere, in jim je začel praviti, kaj se mu ima zgoditi. Mat. 20,17. Luk. 18,31. 33. Glejte! gremo gori v Je¬ ruzalem, in Sin človekov bo izdan velikim duhovnam, in pis- marjem in starašinam , 8 ) in ga bodo k smerti obsodili in izdali nevernikam; 34. in ga bodo zasramovali, in zapljevali in gajžlali, in ga bodo umorili; in tretji dan bo vstal. 35. In stopita k njemu Jakop in Janez, Cebedejeva sinova, re¬ koč:-Učenik, hočeva, de nama stori, kar bova prosila. 9 * ) Mat. 20 , 20 . 36. On pa jima je rekel: Kaj hočeta, de naj vama storim ? 5. V greškim je perstavljeuo: „ali ieno u . (!. Kristjani, kteri vse zapuste, de hi zamegli tolikanj preserčniši le .Jezusu svojimu Gospodu služiti, sicer veliko terpe: preganjanje, zaničevanje, so¬ vraštvo, križe in vsaktere nadloge; pa že na tem svetu stoterno plačilo pre¬ jemajo, ker gnada Božja jih tolaži in Bog jim vse to, tode boljši, zopet da, cim ur so se na zemlji odpovedali: — hiše, kjer so po keršansko sprejeti, ena- komisleče brate in sestre, bogaboječe tovarše, ki so jim v nar čistejši veselje, učenike in spodbudovavce, ki jih kakor oče in mati na potu pobožnosti ohra- nujejo, vinograd Gospodov, kjer se za čast Božjo in za zveličanje svojiga bližnjiga trudijo, na unim svetu pa večno veselje, ki ga nihče izreči ne more. 7. čudili so se zavoljo Jezusoviga poguma ali serčnosti; s straham pa so šli za njim zavoljo hudiga, ki bi se jim utegnilo v Jeruzalemu pergoditi. 8. „m starašinam 11 ni v greškim. 9. mati je prosila V imenu sinov, in ona sta ž njo pred Jezusa stopila. Gl. Mat. 20, 20. 163 Marka IO, 37. In sta rekla: Daj nama, de sediva eden na tvoji desnici, in eden na tvoji levici v tvojim veličastvu. 38. Ali Jezus jima je rekel: Ne vesta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, ki ga jest pijem, ali s kerstam keršena biti, s kte- rim sim jest keršen? 39. Ona pa sta mu rekla: Mo¬ reva. Jezus pa jima je rekel: Kelih, kteriga jest pijem, bota sicer pila, in s kerstam, s kterim sim jest keršen, bota keršena; 40. sedeti pa na moji desnici ali levici, ni moje vama dati, am¬ pak kterim je perpravljeno. 10 ) 41. In deseteri, ko so slišali, so začeli nevoljni biti na Jakopa in na Janeza. 42. Jezus pa jih je poklical in jim rekel: Veste, de ti, kijih vidimo poglavarje narodov, go¬ spodujejo čez nje, in njih * 11 ) ve¬ liki jih 12 ) imajo v oblasti. l3 ) Luk. 22, 25. 43. Per vas pa ne bodi tako; temuč kteri koli hoče med vami veči biti, bodi vaš služabnik. 44. In kdor koli hoče med va¬ mi pervi biti, bodi vsili hlapec. 45. Zakaj tudi Sin človekov ni prišel, de bi se mu streglo, temuč de bi stregel in dal svoje življenje v odrešilo za njih ve¬ liko. 46. lil pridejo v Jeriho; in ko so šli on in njegovi učenci in silno velika množica iz Jerihe, je Timejev sin, slepi Bartimej, per poti sedel in vbogajme prosil. Mat. 20, 29. Luk. 18, 35. 47. In ko je slišal, de je Je¬ zus nazarenski, je začel vpiti in je rekel: .Jezus, sin Davidov, usmili se me! 48. In veliko njihmujeprotilo, ’ 4 ) de naj molči. On pa je še bolj vpil: Sin Davidov, usmili se me! 49. In Jezus je obstal, in ga ukazal poklicati. In pokličejo sle- piga in mu reko: Vesel bodi, vstani, te kliče! 50. In zdajci je plajš preč ver- gel, je skočil in prišel k njemu. I5 ) 51. In Jezus je odgovoril in mu rekel: Kaj hočeš, de naj ti sto¬ rim? Slepi pa mu je rekel: Ra¬ bom! 16 ) de vidim. 52. Jezus pa mu je rekel: Idi, tvoja vera te je ozdravila. In zdajci je spregledal in za njim šel po poti. 10. De. bi pač vsi viši te Jezusove besede dobro premislili! Ce si že sam Sin Hozji, ki ima vso oblast v nebesih in na zemlji, ni upal častnih služeb v svojim kraljestvu samovoljno dajati, koliko bolj bi si mogli oni, ki so le ljudje, z vso močjo prizadevati, de bi ne delili služeb in časti iz milosti in po svoji volji, ampak po zasluženji, s tem prepričanjem, de so tisti prednji in vredni, ktere je Bog poklical. 11. narodov. 12. narode. 13. A greškim: „1 este, de ti, ki mislijo , de cez narode gospostvo imajo, nad njimi gospodujejo, in de, njih veliki oblast nad njimi skazujejo 11 . It Z £ re skim: „ga je svarilo 11 . lo. V greskim: „m prišel k Jezusu 11 . Ib. t. j. moj učenik! 164 Marka 11. XI. Poglavje. Jezus jezdi v Jeruzalem. Povest od figoviga drevesa. Jezus izžene kupce in prodajavce iz tempeljna, govori od terdne vere in odpušenja, in zaverne pis- marje, de molče. 1. In kadar so blizo Jeruzale¬ ma in Betanije') k oljski gori prišli, pošlje dva svoj ib učencov, Mat. 21, 1. Luk. 19, 29. 2. in jima reče: Pojdita v vas, 1 2 ) ktera je pred vama, in precej ko vanjo prideta, bota na¬ šla zebe pervezano, na kterim še noben človek ni sedel 5 od¬ vežita in perpeijita ga. 3. In ako varno kdo poreče: Kaj delata? recita, de ga Go¬ spod potrebuje, in precej ga bo seinkej spustil. 4. In sta šla in našla zebe pervezano pred vratini zunej na razpotji 5 in ga odvežeta. 5. In nekteri tam stoječih so jima rekli: Kaj delata, de žebe odvezujeta? 6 . Rekla pa sta jim, kakor jima je bil Jezus zapovedal, in so jima pustili. 7. In sta perpeljala žebe k Jezusu; in pogernejo nanj svoje oblačila, in je nanj sedel. jan. 12 ,14. 8 . Veliko pa jih je svoje 0 - blačila na pot razgrinjalo; drugi pa so veje sekali z dreves, in stlali po poti. 9. In kteri so spredej in za- dej šli, so vpili, rekoč: Hozana! Mat. 21 , 9. 10. Hvaljen bodi, 3 ) kteri pride v imenu Gospodovim! hvaljeno bodi kraljestvo 4 ) našiga očeta l)a- vida! ktero pride. Hozana na vi¬ sokosti! Ps. 117, 26. Mat. 21, 9. Luk. 19, 38. 11. In Jezus je šel v Jeru¬ zalem v tempelj, in kadar je vse ogledal, 5 6 ) in je že večer bil, je z dvanajsterimi šel v Betanijo. 12. In drugi dan, ko so šli iz Betanije, je lačen bil. 13. In ko je od deleč figovo drevo vidil, ktero je imelo perje, je šel, ako bi morebiti kaj na njem našel; in kadar je k njemu prišel, ni nič drugiga našel, ko perje; zakaj za fige še ni bil čas. e ) Mat. 21, 19. 14. In Jezus je spregovoril in mu rekel: Na vekomaj naj nihče nikoli več sadu s tebe ne je! In njegovi učenci so slišali. 15. In pridejo v Jeruzalem. In ko je v tempelj šel, jih je za¬ čel izganjati, kteri so v tempeljnu prodajali in kupovali, injezver- 1. v greškim: ,,/n kadar so prišli blizo Jeruzalema , Betfag in Be- tanije“ i. t. d. Vas „Betfage u je bila med Jeruzalemam in Betanijo. 2. v Betfage. 3. zavoljo blagodara, ki ga je delil. 4. ki ga Mesija še veličastnejšiga stori, kakor je bilo pod Davidam. 5. nerodnost kupovavcov in prodajavcov. Gl. v. 15. 6. Smokvino drevje rodi v Palestini trikrat v letu, namreč mesca rožnika, veliciga serpana in prosenca. Mesca maliga travna tedaj, v kterim se je to zgodilo, ni bil čas za smokve: vender bi bil pa Jezus lahko sad dobil, ker smokve niso vse v ravno tistim času zrele in po voljni zimi se na nekterih drevesih dostikrat že šest tednov pred čašam prikazujejo. Glej pa Mat. 21,19, Marka 11. nil menjavcam mize, in stole tem, kteri so golobe prodajali. 16. In ni pustil, de bi kdo kako posodo skozi tempelj nosil. 7 ) 17. In je učil in jim rekel: Ali ni pisano: Moja hiša naj se hiša molitve imenuje vsim naro- dam? 8 ) Vi pa ste jo storili jamo razbojnikov. 18. Ko so veliki duhovni in pismarji to slišali, so iskali, kako bi ga pogubili 5 zakaj bali so se ga, ker se je vsa množica čudila nad njegovim ukam. 19. In ko se je večer storil, je šel iz mesta. 9 ) 20. In kadar so zjutrej memo šli, so vidili figovo drevo do korenine usalinjeno. 10 ) 21. In Peter se je spomnil in mu je rekel: Učenik, glej! figovo drevo, ki si ga preklel, je usahnilo. 22. In Jezus je odgovoril in jim rekel: Imejte vero v Boga. 23. Zakaj resnično, vam po¬ vem : Če kdo reče ti gori: Vzdigni se in verzi se v morje: in ne pomišljuje v svojim sercu, temuč veruje, de se bo zgodilo, 165 kar reče, se mu bo zgodilo. Mat. 21, 21. 24. Torej vam povem: Vse, kar koli v molitvi prosite, verujte, de bote prejeli, in se vam bo Zgodilo. Mat. 7, 7: 21, 22. Luk. 11, 9. 25. In kadar se molit vstopite, odpustite, ako kaj čez koga imate, de tudi vaš Oče, kteri je v ne¬ besih, vam odpusti vaše grehe. 26. Ako pa vifne odpustite, tudi vaš Oče, kteri jev nebesih, vam ne bo odpustil vaših grehov. 27. In pridejo spet v Jeruza¬ lem. u ) In ko je po tempeljnu hodil, stopijo k njemu veliki du¬ hovni, in pismarji in starašini; Mat. 21, 23. 28. in mu reko: S ktero ob¬ lastjo delaš to? in kdo ti je dal to oblast, de to delaš? 29. Jezus pa je odgovoril in jim rekel: Vas bom tudi jest eno besedo poprašal, in odgovorite mi, in vam bom povedal, s ktero oblastjo to delam. - 30. Kerst Janezov, ali je bil z nebes, aliod ljudi? Odgovorite mi. 31. Oni so pa sami per sebi mislili, rekoč: Ako rečemo: Z 7. skozi zunanji preddvor. 8. t. j. naj bo hiša molitve. Te besede so iz Iz. 56, 7.; sledeče se bere pri Jerem. 7, 11. 9. Po noči ni hotel v Jeruzalemu ostati, ker so mu viši duhovni po življenji stregli; zakaj njegov čas še ni bil prišel. 10. Kar se je vsak dan v tem tednu godilo, je pri sv. Marku bolj natanko popisano, kakor pri sv. Matevžu; torej moramo s tem uniga primerjati, listi dan, ki ga cvetno nedeljo imenujemo, je sel Jezus v Jeruzalem* zve¬ čer tisti dan, ki je deseti dan mesca nizana (]pol susca in pol maliga travna]) se je Jezus v Betanijo vernil. Drugi dan, v ponedeljik, je zopet v Jeru¬ zalem šel, grede figovo drevo preklel in kupčevavce iz tempeljna izgnal. Zvečer je zopet iz mesta šel. Drugi dan zjutraj, v torek, se je v mesto ver- v‘’ ucen . ci 80 ondi vidili, de je bilo figovo drevo usahnilo. V sredo in f tit l » ' mel SV °j e Poslednje govore (pogl. 12, 13.), in ko je bil v četer- uv-z:: srst r r je tei ° v ^ 166 Marka 11. 12. nebes, bo rekel: Zakaj mu te¬ ci ej niste verjeli? 32. Ako pa rečemo: Od ljudi, se bojimo ljudstva; vsi namreč so verovali od Janeza, de je res prerok. 33. In odgovore in reko Jezusu : Ne vemo. In Jezus od¬ govori, in jim reče: Vam pa tudi jest ne povem, s ktero oblastjo to delam. XII. Poglavje. Prilika od obdelovavcov vinograda. Od davka, ki se daje cesarju. Jesus go¬ vori od vstajenja mertvih; od nar veči zapovedi; Kristus je sin in gospod Davidov; graja hinavšino farizejev; in hvali dar vdove. 1. In jim je začel v prilikah govoriti. Človek je vinograd za¬ sadil in ogradil s plotam, in jamo izkopal in sozidal tabor, in ga je dal kmetam obdelovati in je šel na ptuje. Iz, 5, 1. Jer. 2, 21. Mat. 21, 33. Luk. 20, 9. 2. In ob svojim času je po¬ slal do kmetov hlapca, de bi od kmetov prejel vinogradov sad. 3. Oni pa so ga zgrabili, in stepli in spustili prazniga. 4. In spet je poslal do njih drugiga hlapca , in tega so na glavo ranili in zasramovali.') 5. In je poslal spet drugiga, in tega so umorili; in več drugih, kterih so nektere stepli, nektere pa ubili. 6. Ker je tedej še ediniga preljubiga sina imel, je tudi njega zadnjič k njim poslal, rekoč: Saj mojiga sina bodo spoštovali. 7. Kmetje pa so rekli med seboj: Ta je delež; dejte, ubimo ga, in deležnina bo naša. 8. In so ga popadli in umo¬ rili, in vergli iz vinograda. 9. Kaj bo tedej gospod vi¬ nograda storil ? Prišel bo, kmete pokončal in vinograd drugim dal. 10. Ali niste tega v pismu brali: Kamen, kteriga so zvergli zidarji, je postal glava vogla. Ps. 117, 22. Iz. 28, 16. Mat. 21, 42. Djan. ap. 4, 11. Rim. 9, 33: l.Pet. 2, 7. 11. Od gospoda je to storjeno, in je čudno v naših očeh. 12. In so ga iskali vjeti, in so se bali množice; zakaj spo¬ znali so, de je za nje to priliko govoril. In so ga pustili in so preč šli. 13. In pošljejo k njemu ne¬ ktere farizejev in herodijanov, de bi ga v jeli v besedi. Mat. 22,15. Luk. 20, 20. 14. Oni pa so prišli in mu rekli: Učenik! vemo, de si res¬ ničen, in ti ni mar za nikogar; ker ne gledaš na veljavo ljudi, temuč po resnici Božjo pot učiš. Ali se sme cesarju davek da¬ jati, ali naj ga ne dajemo? 1 2 ) 15. On pa, ko je poznal njih zvijačo, 3 ) jim je rekel: Kaj me 1 . v greškim: „*» tega so kamnjevaje na glavi ranili, in zasramova¬ nega spustili"- 2. V greškim je perstavljeno: Jiomo li dajali, ali naj ne dajemo ?“ 3. V greškim: „ hinavšino “, 167 Marka 12. skušate? Pernesite mi denar, de ga vidim. 16. In oni so mu ga pernesli. In jim reče: Čigava je ta po¬ doba in napis? Reko: Cesarjeva. 17. In Jezus je odgovoril in jim rekel: Dajte torej cesarju, kar jece- sarjeviga, in Rogu, kar jeBožjiga. In so se čudili nad njim. Rim. 13, 7. 18. In so prišli k njemu sa- duceji, kteri pravijo, de ni vsta¬ jenja; in so vprašali, rekoč: Mat. 22, 23. Luk. 20, 27. 19. Učenik! Mojzes nam je zapisal: Ako čiga brat umerje, in zapusti' ženo, otrok pa nič ne zapusti, naj vzame njegov brat njegovo ženo in naj obudi zarod svojimu bratu. 5. Mojz. 25, 5. 20. Bilo je pa sedem bratov, in pervi je vzel ženo, in je umeri in ni zapustil zaroda. 21. In jo je vzel drugi in je umeri; pa tudi ta ni zapustil zaroda, in tretji ravno tako. 22. In tako jih jo je sedem vzelo, in niso zapustili zaroda. Poslednjič za vsimi je umerla tudi žena. 23. Per vstajenji tedej, kadar bodo vstali, kteriga zmed teh bo žena? Sedem namreč jih jo je imelo za ženo. 24. In Jezus je odgovoril in jim rekel: Ali šene motite zato, ker ne umete ne pisma, ne moči Božje? 25. Kadar bodo namreč od mertvih vstali, se ne bodo ne ženili ne možile, temuč so, kakor angelji v nebesih. 26. Od mertvih pa, de bodo vstali, ali niste brali v bukvah Mojzesovih, per germu, kako je Bog ž njim govoril, rekoč: Jest sim Bog Abrahamov, in Bog Izakov, in Bog Jakopov. 2. Mojz. 3, 6. Mat. 22, 32. • 27. Bog ni mertvih, ampak živih. Vi se tedej silno motite. 28. I 11 perstopil je pismarjev eden, kteri jih je slišal se pre¬ pirati, in ker je vidil, de jim je dobro odgovoril, ga je vprašal: Ktera je perva vsili zapoved? Mat. 22, 35. 29. Jezus pa mu je odgovoril: Perva vsili zapoved je: Poslušaj, Izrael! Gospod, tvoj Bog, je en Bog. 4 ) 5. Mojz. 6, 4. 30. I 11 ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli in iz vse svoje moči. To je perva zapoved. 31. Druga pa je nji enaka: Ljubi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe. Vekši od teh druge zapo- 'vedi ni. 3. Mojz. 19, 18. Mat. 22, 39. Rim. 13, 9. Gal. 5, 14. Jak. 2,8. 32. In pismar mu je rekel: Prav, učenik! po resnici si rekel, de je en Bog, in ni drugiga razun njega. 33. In njega ljubiti iz vsiga serca, in iz vsiga uma, in iz vse duše in iz vse moči; in ljubiti bližnjiga, kakor sam sebe, je več kakor vse žgavne in druge daritve. 5 ) 34. Jezus pa, ko je vidil, de je modro odgovoril, mu je rekel: Nisi deleč od Božjigakraljestva. 6 ) t PhJL rC8k - im: ”(* os P°d, naš Bog je en Uospod“. fi Manlf 1 f ov v 01 P° uku preroka Ozeja 6, 6. in po Kristusovi misli Mat. 12, \ zapoved ° ^ ^ V md ’ 0,1 B °ga poslanica Mesija, in spolnovanja moji Marka 12. 13. 168 In nihče več se ni prederznil ga vprašati. 35. In Jezus je odgovoril in rekel, ko je učil v tempeljnu: Kako' pravijo pismarji, de je Kristus Davidov sin? 36. Zakaj David pravi v sve¬ tim Duhu: Gospod je rekel mo- jimu Gospodu, usedi se na mojo desnico, dokler ne položim tvo¬ jih sovražnikov v podnožje tvo¬ jih nog. Ps. 109, 1. Mat. 22, 44. Luk. 20, 42. 37. David sam ga tedej Go¬ spoda imenuje, in odkod je nje¬ gov sin? In velika množica ga je rada poslušala. Mat. 23, 1. Luk. 20, 45. 38. In jim je rekel v svojim uku: 7 ) Varujte se pismarjev, kteri hočejo v dolgih oblačilih 8 ) hoditi in na tergu 9 ) pozdravljam biti ^ 39. in v shodnicah na pervih sedežih sedeti, in na pervih me¬ stih biti per večerjah; 40. kteri objedajo hiše vdov, z izgovoram dolge molitve; oni bodo prejeli ojstrejši sodbo. 41. In Jezus, cerkveni pušici nasproti sede, je gledal, kako' so ljudje denarje metali v pušico; in veliko bogatih je veliko verglo. Luk. 21, 1. 42. In uboga vdova je prišla in je dva denarca vanjo vergla, kar stori en vinar. 10 ) 43. In je svoje učence pokli¬ cal, in jim rekel: Resnično, vam povem, de ta uboga vdova je več vanjo vergla, kakor vsi, kteri so v pušico metali. 44. Zakaj vsi so od tega vanjo vergli, česar so obilno imeli; ta pa je iz svojiga ubo¬ štva vse, kar je imela, ves svoj živež, vanjo vergla. * 11 ) XIII. Poglavje. Jezus prerokuje od razdjanja tempelj na, in od poslednje sodbe, govori od zna¬ menj, ki se bojo pred njo godile, in opominja k čuječnosti. 1. In ko je iz tempeljna šel, mu je rekel eden njegovih učen- cov: Učenik, poglej, kakošni kamni in kakošno zidanje! Mat. 24, 1. 2. In Jezus je odgovoril in mu rekel: Vidiš vse to veliko zidovje? Ne bo pušen kamen na kamnu, kteri bi ne bil razvaljen. Luk. 19, 44: 21, 6. 3. In ko je sedel na oljski gori, tempeljnu nasproti, so ga posebej vprašali Peter in Jakop, in Janez in Andrej : 4. Povej nam, kdaj se bo to zgodilo, kakošno znamnje bo, kadar se bo vse to začelo spol- novati ? 5. Jezus pa jim je odgovoril in jim začel praviti: Glejte, de 7. Drugi prestavljajo: „ Kakor je v navadi imel učiti “. 8. ki zgornje oblačilo, ki se za njimi vleče, nosijo. Gl. Mat. 23, 5. 6. 7. 14. 9. ali na cestah. 10. ali pol groša. 11. vse, kar je za svoj živež imela. Prim. 2. Kor. 8, 12. Bog ne gleda na dar, ampak na darovavcov namen. Kako preserčno in goreče je mogla una vdova Boga ljubiti, ker je vse Bogu darovala, kar je ravno imela! 169 Marka vas kdo ne zapelje; Ef. 5, 6: 2. Tes. 2, 3. 6. zakaj veliko jih bo prišlo v mojim imenu, rekoč: Jest sim, in jih bodo veliko zapeljali. 7. Kadar bote pa slišali vojske in govorjenje od vojsk, se nikar ne prestrašite; zakaj to se mora zgoditi, tode še ni konec. 8. Zakaj vstal bo narod nad narod, in kraljestvo nad kra¬ ljestvo, in bodo potresi po mno¬ gih krajih in lakota. ‘) To je začetek nadlog. 9. Glejte pa sami na sebe. 2 ) Zakaj izdajali vas bodo v zbore, in v shodnicah bote tepeni, in pred poglavarje in kralje postav¬ ljam zavoljo mene, njim v priče¬ vanje. 3 ) 10. In med vsimi narodi mora poprej evangeli oznanovan biti. Mat. 24, 14. 11. In kadar vas bodo gonili in izdajali, ne premišljujte po¬ prej, 4 ) kaj bi govorili; temučkar vam bo tisto uro dano, to govo¬ rite. Ker niste vi, kteri govorite, ampak sveti Duh. Mat. 10, 19. Luk. 12, 11: 21,14. 12. Izdajal pa bo brat brata v smeri, in oče sina, in otroci se bodo vzdigovali zoper starše in jih bodo morili. 13. In bote sovraženi od vsili zavoljo mojiga imena. Kdor bo pa do konca stanoviten, bo zve¬ ličan. 14. Kadar bote pavidili gnu- 13 . sobo razdjanja stati, kjer ji ne gre (kdor bere, naj ume): tedej naj, kteri so v Judeji, beže na gore; Dan. 9, 27. Mat. 24, 15. Luk. 21 , 20 . 15. kdor je pa na strehi, ne stopaj v hišo, in ne hodi vanjo, de bi kaj vzel iz svoje hiše; 16. in kdor je na polji, se ne vračuj jemat svojiga oblačila. 17. Gorje pa nosečim in do¬ ječim tiste dni. 18. Molite pa, de se po zimi ne zgodi. 5 ) 19. Tiste dni namreč bodo take stiske, kakoršnih ni bilo od za¬ četka stvari, ktero je Bog stva- ril, do zdaj, in jih ne bo. 20. In ako bi Gospod ne bil perkrajšal dni, bi noben človek ne bil otef; tode zavoljo izvo¬ ljenih, ktere je izvolil, je dni per¬ krajšal. 21. In takrat, ako vam kdo poreče: Glejte, tukejje Kristus! glejte, tam! ne verjemite! Mat. _24, 23. Luk. 17, 23: 21, 8. 22. Zakaj vstali bodo krivi kristusi, in krivi preroki, in de¬ lali čudeže, de bi zapeljali, ako bi bilo mogoče, tudi izvoljene. 23. Vi tedej glejte! Lejte, vse sim vam povedal. 24. Tiste dni pa po ti stiski bo solnce otemnelo, in luna ne bo dala svoje svetlobe; Iz. 13,10. Eceh. 32, 7. 25. in zvezde neba bodo doli padale in moči nebeške 6 ) se bodo gibale, joei 2 , 10 . 2 v £ re ® kim je še pristavljeno: „„in punt arij e". 3 Gl*' Maf 6 10 ° j g C sarao zuna!1 J e nevarnosti, ampak tudi zapeljivosti t v Šeškim ^/ riStaVljen °; ” We Orbite-. 6. zvezde se vas >e 9 P° zim i ne zgodi". 170 Marka 26. In tedej bodo vidili Sinu človekoviga priti v oblakih z ve¬ liko močjo in častjo. 27. Tn tedej bo poslal svoje angelje, in bo zbral svoje zvo- ljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba. 7 ) Mat.24,31. 28. Od figoviga drevesa pa se učite prilike: Kadar je njegova veja že muževna in berst pože¬ ne, poznate, de je poletje blizo. 29. Tako tudi vi, kadar bote vidili, de se to godi, vedite, de je blizo pred durmi. 30. Resnično, vam povem, de ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. 31. Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle. 13. 14. 32. Od tistiga dneva pa ali ure nihče ne ve, tudi ne angelji v nebesih, ne Sin, 8 ) ampak le Oče. 33. Glejte, čujte in molite, ker ne veste, kdaj je čas. Mat. 24,42. 34. Ravno kakor človek, kteri je na ptuje šel, in svoj dom za¬ pustil, in svojim hlapcam oblast dal za vsako opravilo, in je zapovedal vratarju, de naj čuje. 9 ) Mat. 24, 45. 35. Čujte tedej, (ker ne veste, kdaj hišni gospodar pride 5 zve¬ čer ali o polnoči, ali o petelino¬ vim petji ali zjutrej) 36. de vas, ko bi prišel na- naglama, ne najde spijočih. 37. Kar pa vam pravim, vsim pravim: Čujte! XIV. Poglavje. Se posvetujejo, kako bi Jezusa pogubili. Jezus v Simonovi hiši maziljen. Judež izda Jezusa. Kristus je z učenci velikonočno jagnje, in postavi sveto rešnje telo; prerokuje, de ga bo Peter zatajil, aposteljni zapustili; je žalosten na vertu zavoljo terpljenja; vjet, peljan pred Kajfeža; Peter ga zataji in dela pokoro. 1 . Čez dva dni pa je bila velika noč in god opresnikov; ‘) in veliki duhovni in pismarji so iskali, kako bi ga z zvijačo vjeli in umorili. * 1 2 ) 2. Rekli so pa: Nikar v praz¬ nik, de kje hrup ne vstane med ljudstvam. 3. In ko je bil v Retami v hiši Simona goboviga , in je per mizi sedel, je prišla žena, ktera je imela alabastrovo pu¬ šico draziga mazila iz nardo- viga klasa; 3 ) in je pušico 4 ) raz¬ bila in mu ga na glavo izli¬ la. 5 ) Mat. 26, 6. Jan. 12, 1. 7. od konca do konca zemlje in nebes. 8. kakor zgolj človek po svoji človeški natori. 9. Ta človek je Kristus, hlapci so kristjani, in vsak kristjan je tudi vratar. 1. Gl. Mat. 26, 17. 2. Glej zastran nasledujoče zgodbe terpljenja Jezusoviga Mat. 26, 1—35. Luk. 22, 1—39. .Jan. 13—17. Primeri prerok. Iz. 53. 3. Po besedi: „Jz klasne narde a . Narda je rastlina z dolgini, drobnim steblam, ki na vejicah klasove poganja. Iz teh klasov se dobiva olje, ki se klasna narda imenuje in se loči od pernate narde, ki se iz perja imenovane rastline dobiva in ni tolike cene. 4. Lepo dišeče mazila, de bi se ne izdišale, so v alabastrovih posodah tako dobro hranili, de je dostikrat mogel posodo razbiti, kdor je hotel do mazila priti, 5. Primeri Vis. pes. 1. razi, 27, Marka 14. 4. So bili pa eni, kteri so bili saini per sebi nevoljni, in so rekli: Čimu se je ta potrata z mazilam storila? 5. Zakaj to mazilo bi se bilo lahko prodalo za več, kakor za tri sto denarjev, in dalo u- bogim. In so se togotili nad njo. 6. Jezus pa je rekel: Pustite jo, kaj ji nadlego delate? Dobro delo je storila nad menoj. 7. Zakaj uboge imate zmirej med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite; mene pa ni¬ mate vselej. 8. Ta je storila, kar je mo¬ gla; naprej je prišla mazilit moje telo za pogreb. 9. Resnično, vam povem: Kjer koli se bo oznanoval ta evan- geli po vsiin svetu, se bo tudi, kar je ta storila, pravilo v njen spomin. 10. In Judež Iškarjot, dvanaj¬ sterih eden, je šel k velikim du- hovnam, de bi jim ga izdal. Mat. 26, 14. 11. Oni pa, ko so slišali, so se obveselili, in so mu obljubili denarjev dati. In je iskal, kako bi ga perložno izdal. 12. In pervi dan opresnih kruhov, ko so velikonočno jag¬ nje klali, mu reko učenci: Kam hočeš, ^ de gremo in ti perpra- vimo, de boš jedel velikonočno jagnje? Mat. 26, 17. Luk. 22, 9. 13. In pošlje dva svojih učep- covin jima reče: Pojdita v me¬ sto, m vaji l,o srečal človek, 171 kteri ponese verč vode; idita za njim; 14. in kjer noter pojde, recita hišnimu gospodarju, de Učenik reče: Kje je moja gostivnica, kjer bom velikonočno jagnje s svojimi učenci jedel? 15. In on vama bo pokazal veliko obednico pogernjeno; ondi nam perpravita. 16. In njegova učenca gresta, in prideta v mesto, in najdeta, kakor jima je bil povedal; in sta perpravila velikonočno jagnje. 17. Ko se je bil pa večer sto¬ ril, je prišel z dvanajsterimi. Mat. 26, 20. Luk. 22, 14. 18. In kadar so per mizi bili in jedli, je Jezus rekel: Resnično, vam povem, de eden zmed vas me bo izdal, kteri je z menoj. Jan. 13, 21. 19. Oni pa so začeli žalostni perhajati, in mu eden za drugim reči: Ali jest? 20. On pa jim je rekel : 6 ) Eden zmed dvanajsterih, kteri pomaka z menoj roko v skledo. 21. Sin človekov gre sicer, kakor je pisano od njega; ali gorje tistimu človeku, po kterim •bo Sin človekov izdan. Bolje bi mu bilo, de bi ne bil rojen tisti človek. Ps. 40, 10. Djan. ap. 1, 16. 22. In kadar so jedli, je vzel Jezus kruh, in ga je posvetil, in razlomil, ter jim dal, in jim je rekel: Vzemite, to je moje telo. 7 * ) Mat. 26, 26: 1. Kor. 11, 24. 23. In je vzel kelih, in je za¬ hvalil , in jim dal in so pili iz njega vsi. 7 l jjj*??™ : P« > im ie odgovoril in rekel 11 . 7. t nekterih grenkih rokopisih je pristavljeno: „jejte“. Marka 14. 172 24. In jim je rekel: 8 ) To je moja kri nove zaveze, ktera bo za njih veliko prelita. 25. Resnično, vam povem, de ne bom nič več pil od tega sadu terte do tistiga dne, ko ga bom pil noviga v Božjim kralje¬ stvu. 26. In ko so bili zahvalno pesem speli, so šli na oljsko goro. 27. In Jezus jim je rekel: Vsi se bote pohujšali nad menoj to noč; zakaj pisano je: Bom udaril pastirja in razkropile se bodo OVCe. Jan. 16, 32. Cah. 13, 7. 28. Kadar pa vstanem, pojdem pred vami v Galilejo. 29. Peter pa mu reče: De bi se ravno vsi pohujšali nad teboj, jest vender ne. 30. In Jezus mu reče: Res¬ nično, ti povem, de nocoj to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil. 31. On pa je še več govoril: Ako bi mi bilo tudi umreti s te¬ boj, te ne bom zatajil. Ravno tako so pa tudi vsi rekli. 32. In pridejo na pristavo, kteri je ime Getzemane; in reče svojim učencam: Sedite tukej, de. zmolim. Mat. 26, 36. Luk. 22,40. 33. In vzame seboj Petra, in Jakopa, in Janeza; in začne pre¬ strašen in otožen biti. 9 ) 34. in jim reče: Moja duša je žalostna do smerti; ostanite tukej in čujte! 35. In ko je malo dalje šel, je na zemljo padel in molil, de bi, ako bi bilo mogoče, prešla od njega ta ura. 36. In je rekel: Aba, Oče! tebi je vse mogoče, vzemi ta ke¬ lih od mene; ali vender ne, kar jest hočem, ampak kar ti. 37. In je prišel, in jih najde spijoče. In je rekel Petru: Si¬ mon, spiš? Nisi mogel eno uro čuti ? 38. Cujte in molite, de ne pa¬ dete v skušnjavo. Duh je sicer voljan, ali meso je slabo. 39. In je spet šel, in molil, in ravno tiste besede govoril. 40. In ko se je vernil, jih je spet našel spijoče, (njih oči nam¬ reč so bile trudne) in niso ve- dili, kaj bi mu odgovorili. 41. In pride vtretjič in jim re¬ če: Spite zdaj in počivajte! Dosti je; ura je prišla; glejte! Sin človekov bo izdan v roke greš¬ nikov. 42. Vstanite, pojdimo! Glejte! kteri me bo izdal, je blizo. 43. In ko je še govoril, pride Judež Iškarjot, dvanajsterih eden, in ž njim velika množica z meči in s kolini od velikih duhovnov in pismarjev in starašinov. Mat. 26, 47. Luk. 22, 47. Jan. 18, 3. 44. Dal jim je bil pa njegov izdajavec znamnje , rekoč: Kte- riga bom kušnil, tisti je; njega primite, in peljite ga varno. 10 ) 45. In ko je bil prišel, je zdajci k njemu stopil in rekel: Zdrav bodi, Učenik! in ga je kušnil. 46. Oni pa so roke nanj vergli in so ga prijeli. 8. Iz Mat. 26, 27. 28. Luk. 22, 20. in 1. Kor. 11, 25. se vidi, de je Jezus sledeče besede govoril, ko je kelih še v roki imel, in preden so še pili. 9. V greškim: „m začne grozno otožen in žalosten biti 11 . 10. de vam ne uide. Marka 14. m 47. Eden pa zraven stoječih 1 ') je izderi meč, in je mahnil hlapca velikiga duhovna, in mu uho od¬ sekal. 48. In Jezus je spregovoril in jim rekel: Kakor nad razboj¬ nika ste me šli z meči in s kolini lovit. 49. Vsak dan sim bilpervas, in sim učil v tempeljnu, in me niste prijeli; pa de se dopolnijo pisma. 50. Tedej so ga njegovi učenci zapustili, in so vsi zbežali. Mat. 26, 56. 51. Neki mladeneč pa je hodil za njim s platnam ogernjen na nagim; in so ga prijeli. 12 } 52. On pa je popustil platno in jim je nag ušel. 53. In so peljali Jezusa k ve- likimu duhovnu; in so se sošli vsi duhovni, in pismarji in sta- rašini. Mat. 26, 57. Luk. 22, 54. Jan. 18, 13. 54. Peter pa je od deleč za njim šel noter v dvor velikiga duhovna; in je sedel s hlapci per ognji in se je grel. 55. Veliki duhovni pa, in ves zbor so iskali pričevanja zoper Jezusa, de bi ga v smert izdali, in ga niso našli. Mat. 26, 59. 56. Zakaj veliko jih je krivo pričevalo zoper njega, pa priče¬ vanja se niso vjemale. 13 ) 57. In nekteri so vstali, in kri¬ vo pričevali zoper njega, rekoč: 58. Mi smo ga slišali reči: Jest bom razdjal ta z rokami storjeni tempelj, in v treh dneh sozidal druziga, ne z rokami storjeniga. Jan. 2, 19. 59. In tudi njih pričevanje ni obstalo. 60. In veliki duhoven je sto¬ pil v sredo, in vpraša Jezusa, rekoč: Ne odgovoriš nič na to, kar ti zoper tebe pričajo? 61. On pa je molčal, in ni nič odgovoril. Veliki duhoven ga je spet vprašal, in mu je rekel: Si ti Kristus, Sin hvaljenigaBoga? 62. Jezus pa mu je rekel: Jest sim. In vidili bote Sinu človeko- viga sedeti na desnici Božje mo¬ či, in priti v oblakih neba. Mat. 24. 30: 26, 64. 63. Veliki duho ven pa je raz- tergal svoje oblačila, in je rekel: Kaj potrebujemo še prič? 64. Slišali ste bogokletstvo; kaj se vam zdi? Oni pa so ga vsi obsodili, de je smerti vreden. 65. In nekteri so ga jeli za¬ pij evati, in mu obraz zakrivati, in ga za uho biti in mu reči: Prero¬ kuj ! In hlapci so ga s pestmi bili. 66. In ko je bil Peter zdolej na dvorišu, pride ena zmed de¬ kel velikiga duhovna; Mat. 26, 69. Luk. 22, 56. Jan. 18, 17. 67. in ko je vidila Petra, ki se je grel, ga je pogledala in je rekla: Ti si bil tudi z Jezu- sam nazarenskim! 68. On pa je tajil, rekoč: Ne vem in ne urnem, kaj praviš! In je ven šel pred dvoriše, ,4 ) in pe¬ telin je zapel. tl. Peter. Gl. Jan. 18, 10. 12 yim!ri mla ^ en i? C bil more ' ,i(i Jezusov pridruženec. Hrup ga je iz spanja j,, im t 1 10tcl ^ v P on °enim oblačilu za množico iti, de bi vidil, kaj de se Do z Jezusam rodilo. 13. Gl. Ps. 34. razi. 23. 14. V greskim: ,,/e ven šel na dvor“ (iz spodnjiga preddvora v hišni dvor.) J 74 Marka 69. In ko ga je spet dekla vi- dila, je rekla okoli stoječim: Ta je eden zmed njih. Mat. 26, 71. 70. On pa je spet tajil. In čez malo so zraven stoječi spet Pe¬ tru rekli: Res si zmed njih; sej si tndi Galilejic. 15 ) Luk. 22, 59. Jan. 18, 38. 71. On pa je jel rotiti se in 14 . 15 . persegati: Ne poznam tega člo¬ veka, od kteriga pravite. 72. In zdajci je petelin v dru¬ gič zapel. l6 ) In Peter se je spom¬ nil besede, ktero mu je bil Je¬ zus rekel: Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil. In je začel jokati. Mat. 26, 75. Jan. 13, 38. XV. Poglavje. Ves veliki zbor se snide. Jezus pred Pilata peljan; k smerti obsojen, s ternjem kronan, zasmehovan, umerje na križu, in ga pokopljejo. 1. In precej zjutrej so veliki duhovni s starašini in pismarji in z vsim zboram svet imeli, in so Jezusa zvezali, in peljali, in izdali Pilatu. Mat. 27, 1. Luk. 22, 66. Jan. 18, 28. 2. In Pilat gaje vprašal: Si ti kralj Judov? On pa je odgo¬ voril in mu rekel: Ti praviš. 3. In veliki duhovni so ga ve¬ liko tožili. Mat. 27, 12. Luk. 23, 2. Jan. 18, 33. 4. Pilat pa ga je spet vpra¬ šal, rekoč: Nič ne odgovoriš? Poglej, kolikih reči te tožijo! 5. Jezus pa ni nič več od¬ govoril, tako de se je Pilat ču¬ dil. 6. O prazniku pa je navado imel, jim spustiti eniga. zmed jet¬ nikov, kteriga koli so prosili. 7. Bil je pa imenovan Baraba, s puntarji vklenjen, kteri je bil v puntu človeka ubil. 8. In ko je ljudstvo gori pri¬ šlo, ‘) je začelo prositi za to, kar jim je vselej storil. 2 ) 9. Pilat pa jim je odgovoril, rekoč: Hočete, de vam spustim kralja Judov? 10. Zakaj vedil je, de so ga veliki duhovni iz nevošljivosti izdali. 11. Veliki duhovni pa so na- dražili ljudstvo, de naj jim raji Baraba spusti. 12. Pilat pa je spet odgovoril, in jim rekel: Kaj tedej hočete, de naj storim s kraljem Judov? 3 ) Mat. 27, 22. Luk. 23, 14. Jan. 18, 40. 13. Oni so pa spet vpili: Kri- žaj ga! _ 14. Pilat pa jim je rekel: Kaj je pa lmdiga storil? Oni pa so še bolj vpili: Križaj ga! 15. Pilat pa, ker je hotel ljud¬ stvu voljo spolniti, jim je Baraba spustil, in izdal Jezusa gajžla- niga, de bi bil križan. 16. Vojšaki pa so ga peljali 15. V greškim je pristavljeno: „m tvoje govorjenje je enako“ (galilejski mu). 16. Besedice „zdajci“ ni v greškim. 1. pred Pilatovo prebivališe. 2. V greškim: „in ljudstvo je vpilo in začelo prositi 11 i. t. d. 3. V greškim: „de naj * njim storim , ki ga kralja Judov imenujete ?“ Marka 15. »a dvoriše sodnje hiše, in skli¬ čejo vso trumo. Mat. 27 , 27. Jan. 19,2. 17. In ga oblečejo v škerlat, in spletejo ternjevo krono, in mu jo denejo na glavo. 18. In so ga začeli pozdrav¬ ljati: Podzravljen bodi, kralj Ju¬ dov ! 19. In so ga po glavi s ter- stam-bili, in ga zapljevali, in so na kolena padali, ter ga molili. 20. In po tem, ko so ga za¬ sramovali , so mu slekli škerlat, in ga oblekli z njegovimi obla¬ čili, in so ga ven peljali, de bi ga križali.. 21. In so permorali nekiga metno gredočiga, Simona Ciren- čana, kije prišel s pristave, 4 ) očeta Aleksandroviga in Rufo- viga, de je nesel njegov križ. 22. In ga perpeljejo na mesto Golgota, kar je prestavljeno: mesto mertvaških glav. 23. In so mu dali piti z miro zmešaniga vina j pa ga ni vzel. 24. In kteri so ga križali, so razdelili njegove oblačila in zanje vadljali, kdo bo kaj dobil. 25. Bila je pa tretja ura, in so ga križali. 5 ) 26. In napis njegoviga obso- jenja je bil napisan: Kralj Judov. 27. lu z njim križajo dva raz- 175 bojnika, eniga na njegovi des¬ nici, in eniga na levici. 28. In je bilo dopolnjeno pis¬ mo, ktero pravi: In med krivične je bil štet. iz. 53, 12 . 29. In metno gredoči so ga preklinjali, in so s svojimi glava¬ mi majali in rekli: De te! kako tempelj Božji poderaš, in v treh dneh spet sozidaš! 30. Pomagaj sam sebi in stopi s križa! 31. Ravno tako so se mu tudi veliki duhovni posmehovali, in so s pismarji eden drugimu rekli: Drugim je pomagal, sani sebi ne more pomagati. 32. Kristus, izraelski kralj, naj zdaj stopi s križa, de vidi¬ mo in verujemo. In ktera sta bila z njim križana, sta ga za¬ sramovala. 6 ) 33. Kadar je pa bila šesta ura, se je tema storila po vsi zemlji do devete ure. 7 ) 34. In ob deveti uri je Jezus 4 velikim glasam zatpil, rekoč: Eloj, Eloj! ianta sabaktani? kar je prestavljeno: Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil? Ps. 21, 2. Mat. 27, 46. 35. I 11 nekteri tam stoječih, to slišati, so rekli: Glejte! Elija kliče. 36. Eden pa je stekel in na- 4. V greškim : „lti je prišel s polja 11 . 5. t. j. ko je tretja ura proti koncu šla, in se v šesti iztekala. Judje so namreč dan, kakor tudi noč, v štiri dele ali veči ure delili, v pervo, tretjo, šesto in deveto, in vsaka je tri naše ure obsegala. Perva se je pričela s solnčnim vzhodatn in je tri ure terpela, potem se je tretja ura pričela. Ta je zopet tri ure, do poldne terpela, kjer se je šesta pričela, ki se je ob treh popoldne končala. Tu se je deveta pričela, ki je tri ure do večera terpela. v začetku šeste ure tedej , opoldne, je bil Kristus križan, in v začetku devete ure je umeri. Gl. Jan. 19, 14. 6. t. j. eden zmed nju. Gl. I.uk. 23, 39. 7. od poldne do treh po naši štetvi. 176 Marka pojil gobo z jesiham, in jo je na terst nataknil, in mu je dal piti, rekoč: Pustite, glejmo , ali ga pride Elija snet. 37. Jezus pa je velik glas za¬ gnal, in je dušo izdihnil. 38. In zagrinjalo v tempeljnu se je pretergalo na dvoje od verlia do tal. 39. Stotnik pa, ki je nasproti stal, ko je vidil, de je tako vpi¬ joč umeri, je rekel: Res, ta člo¬ vek je bil Sin Božji! 40. Bile so pa tudi žene tam, ktere so od deleč gledale, med kterimi je bila Marija Magda¬ lena, in Marija Jakopa manjšiga in Jožefova mati, in Saloma 5 Mat. 27 , 55. 41. ktere so tudi, ko je bil v Galileji, za njim hodile, in mu stregle, in veliko drugih, ktere so bile z njim vred v Jeruzalem prišle. Luk. 8, 2. 15 . 16 . 42. I 11 ko se je večer storil (ker je bil dan perpravljanja, kteri je pred saboto), Mat. 27, 57. Luk. 23, 50. Jan. 19, 38. 43. je prišel Jožef iz Arima- teje, imeniten svetovavec, 8 ) kteri je tudi sam čakal Božjiga kra¬ ljestva, in je serčno šel k Pilata, in je Jezusovo telo prosil. 44. Pilat pa se je čudil, de bi bil že umeri 5 in je poklical stotnika, in ga je vprašal, ali je že umeri. 9 ) 45. In ko je zvedil od stot¬ nika, je dal Jožefu telo. 46. Jožef pa je kupil tančice, in ga je snel, in zavil v tančico, in položil v grob, kteri je bil izsekan iz skale, in je pervalil kamen pred duri groba. 47. Marija Magdalena pa, in Marija Jožefova ste gledale, kam je bil položen. XVI. Poglavje. Kristusovo vstajenje od mertvih. Angelj oznani pobožnim ženam vstajenje. Kristus se perkaže Marii Magdaleni; dvema ueencama ; enajsterim, kterim za¬ pove evangeli oznanovati po vsim svetu. Vnebohod Kristusov. 1 . I 11 ko je sabota minu¬ la, so Marija Magdalena, in Marija Jakopova, in Saloma kupile dišav, ‘) de bi prišle, in Jezusa mazilile. Mat. 28, 1. Luk. 24, 1. Jan. 20, 1. 2. In pervi dan po saboti so prišle celo zgodej k grobu, ko je sobice izhajalo. 3. In so rekle med seboj: Kdo nam bo odvalil kamen od dur groba? 4. In so se ozerle, ter so vidile kamen že odvaljen; bil je namreč silno velik. 5. In so šle v grob, in so vi¬ dile mladenča sedečiga na desni, ogernjeniga z belim oblačilam, in so ostermele. Mat. 28, 5. Jan. 20,12. 6 . On pa jim reče: Nikar se 8. ud maliga zbora ali mesta Arimateje ali pa Jeruzalema. Drugi imenitni Jezusov učenec, Aikodem, je bil ud velikiga zbora (Jan. 3, 1.). 9. V greškim: „ali je xe zdavnej umeri ?“ 1. mnogoterih mazil in dišav, Marka 10. 177 ne ustrašite! Jezusa išete naza- renskiga križaniga; vstal je, ga ni tukej! Glejte kraj, kamor so ga bili položili. 7. Pojdite pa, povejte njego¬ vim licencam, in Petru, de gre pred vami v Galilejo; tam ga bote vidili, kakor vam je rekel. Zgor. 14, 28. 8. One pa so šle iz groba, in zbežale; zakaj trepet in strah jih je prevzel, in niso nikomur nič povedale, 2 ) ker so se bale. 9. Ko je pa Jezus zjutrej, pervi dan po saboti, vstal, se je nar poprej perkazal Marii Mag¬ daleni , iz ktere je bil izgnal se¬ dem hudičev. 3 ) Jan. 20, 16. Luk. 8. 2. 10. In ona je šla, in je ozna¬ nila tistim, ki so z njim bili, 4 ) in ki so žalovali in jokali. 11. In oni, ko so slišali, de živi, in de gaje vidila, niso verjeli. 12. Po tem pa se je dvema zmed njih, ktera sta na poti bila, perkazal v drugi podobi, 5 ) ko sta šla v terg. 6 ) 13. In ona sta šla in sta unim drugim oznanila; pa tudi njima niso verjeli. 7 ) 14. Poslednjič se je. perkazal enajsterim, ko so per mizi bili; 8 ) in je svaril njih nejevero, in ter- dobo njih serca, de tistim, kteri so vidili, de je vstal, niso verjeli. 15. In jim je rekel: Pojdite po vsim svetu, in oznanujte e- vangeli vsi stvari. 16. Kdor veruje in bo keršen, 9 ) bo zveličan ;|kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Jan. 3, 18. 36. 17. Kteri pa verujejo, pojdejo te znamnja za njimi; 10 ) v mojim imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili, Djan. ap. 16, 18: 2, 4: 10, 46. 18. kače prijemali; in ako kaj strupeniga pijejo, jim ne bo ško¬ dovalo; in na bolnike bodo roke pokladali, in bodo zdravi. Djan. ap. 28, 5. 8. 19. In Gospod Jezus, 11 ) ko jim je bil izgovoril, je bil v nebo vzet, in sedi na desnici I2 )Božji. Luk. 24, 51. 20. Oni pa so šli, in so učili povsod , in Gospod je delal z njimi, in je besedo poterdoval s čudeži, kteri so se po tem godili. 2. t. j. nikomur tistih, ki so jih srečale; zakaj po Mat. 28,8. so šle apostelj- nam povedat, in po Luk. 24, 9. so jim res povedale. 3. Beri natančnisi popisovanje pri sv. Janezu. 4. aposteljnam. 5. v popotnikovi podobi. Gl. Luk. 24, 15. Magdaleni se je bil v vertnarjevi po¬ dobi prikazal, Jan. 20, 15. 6. Drugi prestavljajo: „na deželo “. Šla sta v Emavs. Luk. 24, 13. 7. t. j. nekteri niso verjeli; zakaj iz sv. Luk. (g4, 33. 34.) se vidi, de jih ježe več verjelo; le eni so po v. 41. še potem komaj verovali, ko so Jezusa vidili. 8. Ta prikazen Jezusova je bila mende poslednja, malo pred njegovim vnebo- hodam. Mat. 28, 18. Luk. 24, 50. 0- ter z vero in kerstam vso keršansko postavo sprejme. 10. Dar, sledeče čudeže delati, ni "vsim vernim obljubljen, ampak le nekterim, kolikor je za razširjanje svete cerkve potrebno. 11- Besede n Jezus u ni v greškiin. 1~- t. j. on se Božje vlade tudi s svojo poveličano, človeško natoro vdeležuje, ktera je z Božjim Sinam v eno Božjo osebo sklenjena. 12 v Evangeli sv. Lnkeža. Sveti Lukež, prav za prav Lukan, kakor se tudi v nekterih rokopisih bere, je bil nejeversk zdravnik (Kol. 4, 14.), v Antiohii rojen, kakor sv. Hieronim in Evzebi pripovedujeta. Sv. Pavel ga je bil inende v Antiohii k keršanski veri spreobernil in ga tovarša na popotvanji seboj vzel. Toliko je gotovo , de je že bil pri sv. Pavlu, ko se je ta apostelj iz Troade na morje podal, ker sv. Lukež sebe med popotne tovarše šteje, ko v svojim djanji aposteljnov (16, 8. 9. 10.) to pripoveduje. Skorej vsi stari cerkveni učeniki so ene misli, de je sv. Lukež svoj evangeli pri sv. Pavlu pisal, po zunanjim vodstvu sv. Pavla in po znotranjim razsvitljenji sv. Duha. Niso pa enih misel stari cerkveni pisavci, kdaj in kje de je sv. Lukež pisal. Po spričevanji nar veljavniših učenikov ta evangeli ni bil pisan ne pred 60. letam, pa tudi ne po 70. letu. Kar obsežek zadeva, nam je sv. Lukež več tega sporočil, česar sv. Matevž in sv. Marka nista zapisala. On nam nar več pripo¬ veduje od prečiste Device Marije, Jezusove matere; ohranil nam je prilike od usmiljeniga Samarijana , od bogatina in uboziga La¬ zarja, od zgubljeniga sina, od molitve farizeja in cestninarja, in več druziga. Nekteri mislijo, de je v Ahaji na Greškim pisal, nekteri pa, de v Rimu, kar je bolj verjetno. Družili okolišin iz življenja sv. evangelista nam je malo zanesljiviga znano. Ni- cefor, ki je iz stariga zročila jemal, za gotovo pripoveduje, de je bil sv. Lukež tudi malar. Iz vsili sporočil se vidi, de je veliko starost dosegel, in nekteri stari zapisniki mučencov naznanjajo, de je za sveto vero življenje dal. l»o svefiiii Iiiikežii' 1 ) I. PoglaA je. Predgovor svetiga Lukeža. Angelj oznani Cahariju rojstvo Janeza Kerstnika, in Marii rojstvo Jezusovo. Marija obiše Elizabeto. Mariina hvalna pesem. Rojstvo Janeza Kerstnika. Caharijeva hvalna pesem. 1. Ker si jih je veliko per- zadevalo, 1 2 ) zverstiti perpovedo- vanje reči, ktere so se med nami dopolnile, 3 ) 2. kakor so nam zročili, kteri so od začetka sami vidili, in so bili služabniki besede: 4 ) 3. se je tudi meni prav zde¬ lo, ki sim skerbno vse od za¬ četka izprašal, ti po versti to popisati, preljubi Teofil! 5 ) 4. de spoznaš resnico teli besedi, v kterih si bil podučen. 5. V dnevih Heroda, 6 ) kralja Judeje, je bil duhoven, Oaha- rija po imenu, od Abijeviga ro¬ du, 7 ) in njegova žena (je bila) od Aronovih hčer, 8 ) in njeno ime je bilo Elizabeta. 6. Bila sta pa oba pravična pred Bogam, 9 ) ker sta živela po vsili zapovedih in postavah Go¬ spodovih, nesvarljivo. 7. In nista imela otrok, ker j je bila Elizabeta nerodovitna, in | sta bila oba že perletna. 1. Glej razi. per napisu sv. Matevža. 2. Sv. Matevž, sv. Marka. JUili so pa tudi podtaknjeni evangelii, kakor tako ime¬ novani evangeli Ilebrejcov, Egipčanov, dvanajst aposteljnov. Glej vvod v evan¬ gelije. 3. V greškim po nekterih rokopisih: ,reči od kterih smo se prav prepri- čali u . 4. Oznanovavci sv. vere, kakor sv. Pavel. 5. Teofil je bil imeniten kristjan, kar prilog t. j. „preljubi“ kaže, kteri se je le imenitnim gospodam, deželskim poglavarjem in enakim dajal. Primeri djanje ap. 23, 26: 24, 3: 26, 25. 6. Gl. Mat. 2. razi. 2. 7. Gl. 1. Kron. 24, 10. Bilo je 24 duhovskih redov, ki so se v službi v tempeljnu verstili. °d ženskih mlajsev Arona (2. Mojz. 4, 14.), Mojzesoviga brata. Torej je bila od očetove strani; zakaj njena mati je bila od Davida, ker je bila Ma¬ rii v rodu (v. 36.). fi. ne samo pred ljudmi, od zunaj. ČloVek, pravi prerok (1. Kralj. 16, 7.), vidi le, kar je zunanjiga; Bog pa vidi serce. 12 * 180 Lukež 1. 8. Pergodilo se je pa, ko je duhovsko službo opravljal po versti svojiga reda pred Bogam, 9. po navadi duhovšine, ga je ravno zadelo kadilo ožgati, 10 ) in je šel v tempelj Gospodov. 1 ') 10. lil vsa množica ljudstva je bila zunej, 12 ) in je molila ob uri kajenja. 11. Perkazal se mu je pa an- gelj Gospodov stoječ na desni strani kadilniga altarja. 13 ) 12. In ko je Caharija vidil, se je ustrašil, in groza ga. je obšla. 13. Angelj pa mu je rekel: Ne boj se, Caharija! zakaj tvoja prošnja je uslišana; in tvoja žena Elizabeta ti bo simi rodila, in nje¬ govo ime imenuj Janez. 14. In boš vesel in od veselja poskakoval, in veliko se jih bo njegoviga rojstva veselilo. 15. Zakaj velik bo pred Go¬ spodam; in vina, in močne pi¬ jače 14 ) ne bo pil, 15 ) in bo že v telesu svoje matere s svetim Du¬ ham napolnjen. 16 ) 16. In veliko Izraelovih otrok bo preobernil k Gospodu, njih Bogu. 17. In pojde pred njim 17 ) v duhu in moči Elijevi, 18 ) de ober- ne serca očetov k otrokam, 19 ) in neverne k modrosti 20 ) pravič¬ nih , perpraviti Gospodu popol- nama ljudstvo. Mal. 4, 6. Mat. It, 14. 18. Tn Caharija je rekel an- gelju: Po čem bom to spoznal? 2 ') Zakaj jest sim star, in moja žena je že petletna. 19. In angelj je odgovoril in mu rekel: Jest sim Gabriel, ki stojim pred Bogam, 22 ) in sim poslan s teboj govorit, in ti to oznanit. 20. In glej! mutast boš, in ne boš mogel govoriti do dneva, ko se bo to zgodilo, zato ker hiši verjel mojim besedam, ktere se bodo dopolnile ob svojim času. 23 ) 10. memo družili duhovskih opravil ga je zadelo kadilo zažigati. Posamezne opravila so se med duhovne delile z vadljanjem. Vsak dan se je moglo dva¬ krat, zjutrej in zvečer, Bogu v svetišu kadilo užgati. Gl. 2. Mojz. 30, 1 —10. 11. t. j. v svetiše. 12. v tempeljnovih preddvorih. Gl. popis tempeljna 3. Kralj. 6, 7. 13. Zastran kadilniga altarja gl. 2. Mojz. 37, 25. i. d. 14. ki kakor vino vpijani. 15. t. j. bo zderžen, kakor nazarejci, ki so se mogli vpijanljivih pijač zderže- vati. Gl. 4. Mojz. 6, 3. 16. izvirniga greha očišen in v prijetniga otroka Božjiga posvečen (Ata«., Ciril., Ambr. in drugi). 17. pred Bogam, pred Kristusam, ki je pravi Bog. 18. enacih misel in enake moči v djanji. 19. de duha, očakov svojim rojakam pernese. 20. V greškim: ,,/c razumnosti “. 21. -Kako ini bodi to verjetno, ker sva oba stara? 22. eden zmed angeljev nar višiga reda. n Gabi‘iel u pomeni n moč Bo»ja a Gabriel, Mihael, Uriel in Rafael se štejejo k nar imenitnisim angeljem. Za¬ stran reda med svetimi angelji in njih službe v vladanji sveta gl. Dan. 10. razi. 24. 23. Lahko se je zdaj prepričal, de se bo zgodilo, kar mu je bil angelj pove¬ dal; pa znamnje mu je bilo tudi v kazen. 181 Tiiikež 1. 21. In ljudstvo je čakalo Ca- harija, in so se čudili, de se tako dolgo mudi v tempeljnu. 22. Ko je pa ven prišel, jim ni mogel govoriti, 24 ) in so spoznali, de je perkazen 25 ) vidil v tempeljnu. In on jim je migal in mutast 26 ) ostal. 23. In zgodilo se je, ko so bili dopolnjeni dnevi njegove služ¬ be, 27 ) je šel na svoj dom. 24. Po teli dnevih pa je Eli¬ zabeta njegova žena spočela, in se je pet meseov perkrivala, 28 ) rekoč: 25. Takti mi je Gospod storil v dnevih, v kterih se je ozerl, mi odvzeti nečast per ljudeh. 29 ) 26. V šestim mescu pa je bil angelj Gabriel 30 ) od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, 27. k devici, zaročeni možu, kterimu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija. 28. In angelj je prišel k nji, in je rekel: Cešena, 31 ) gnade polna, 32 ) Gospod je s teboj, 33 ) žegnana si med ženami! 34 ) 29. Ko je pa to slišala, 35 ) se je prestrašila nad njegovim govorjenjem, 36 ) in je mislila, ka- košno bi bilo to pozdravljenje. 37 ) I 30. In angelj ji je rekel: Ne 24. Vernivši se od kajenja je duhoven ljudstvo blagoslovil; Caharija pa besedi ni mo¬ gel izgovarjati. Blagoslovilne besede so zapisane v 4. Mojz. buk.6, 24—27. 25. de je neko posebno perkazen z nebes vidil. 26. Greška beseda xaiqiog pomeni tudi n glu/iomutast u . Iz naslednjiga se vidi, de je bil Caharija tudi gluh; zakaj le s kazanjem so zamogli ž njim govoriti (V. 62.). ,27. osem dni. 28. morebiti iz sramožljivosti, ker je še le v visoki starosti spočela, ali pa ker je iz hvaležnosti v tisti samoti le Bogu hotla služiti, kar naslednja versta naznanja. 29. Nerodovitnost je bila Judam v sramoto šteta, ker nerodovitne žene niso pripomogle, častivcov praviga Boga pomnožiti. 30. Glej razi. 22. 31. Po hebrejsko n Have“ (živi!), od tod latinsko „Ave u , ki po sv. Avguštinu na ime n Eva u , mater grešniga človeštva, meri, na ktere mesto je Marija, mati noviga človeštva, stopila; zatorej Cerkev poje: Iz Gabrielovih ust si ((Marija) sprejela tisto v Ave u , ki je Evino ime preobernilo, uterdi nas v miru !. (sprosi nam, de bomo v veri miru uterjeni). 32. ki si bolj, kakor vsi pravični, s posvečujočo gnado Božjo obdarovana, in ki te je Bog Zveličarju mater /.volil. Tako sv. očaki. 33. Bog je s teboj s svojimi obilnimi gnadami, in bo kmalo osebno s teboj, ker bo od tvojiga telesa svoje meso sprejel. 34. nar bolj oblagodarjena in srečna si med ženami! — Tako pozdravlja Ma¬ rijo angelj , ki je od Boga poslan , in le tiste besede govori, ki mu jih je Bog zapovedal. In vender se še nekteri kristjani sramujejo, Marijo tako pozdravljati, kakor jo je eden zmed pervih angeljev pozdravil, ter Boga hva¬ lili za gnade, ki jih ji je skazal. 35. v greškim: „Ko ga je ridila u . 36. \ svoji ponižnosti ni mogla verjeti, de bi bile te besede nji rečene; bala se je slepila, torej ni prav zaupala, ker je bila tolikanj lepo pozdravljena. Vse, kar bi jo bilo v njenih očeh poveličevati utegnilo, se ji je goljufivo zdelo; zavoljo tega je bila njena ponižnost tolikanj nepokojna, de jo je mčgel angelj vpokojevati, 37. ali Božji ogovor ali satanova zaderga. 182 liiikež 1. boj se, Marija! ker milost si na¬ šla per Bogu. 31. Glej, spočela boš v svo¬ jim telesu in rodila Sinu, in ime¬ nuj njegovo ,ime Jezus. 38 ) iz. 7, 14. Spod. 2, 21. 32. Ta bo velik in Sin Nar- višiga imenovan; 39 ) in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida njegoviga očeta, 40 ) in bo kralje¬ val v hiši Jakopovi vekomaj; 41 ) 33. in njegovimu kraljestvu ne bo konca. 42 ) 34. Marija pa je rekla ange- Jju: kako se bo to zgodilo, ker moža ne spoznam? 43 ) 35. In angelj je odgovoril in ji rekel: Sveti Duh bo prišel v te, in moč Narvišiga te bo ob- senčila; 44 ) in za tega voljo bo Sveto, ktero. bo rojeno iz tebe, 45 ) imenovano Sin Božji. 46 ) 36. In glej! Elizabeta, tvoja teta, je tudi spočela sinu v svoji starosti, in ta mesec je že šesti tiste, ki je imenovana nerodo¬ vitna. 47 ) 37. Ker per Bogu ni nemogoča nobena reč. 48 ) 38. Marija pa je rekla: Glej! dekla sim Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi. 49 ) In angelj je šel od nje. 39. Marija pa se je tiste dni 38. Zveličar. Gl. Mat. 1 , 21. 39. bo Sin Narvišiga; zakaj „imenovan biti“ je v svetopisemskim govorjenji dostikrat toliko kolikor „biti u . 40. gospostvo čez ves Izrael t. j. čez vse človeštvo, ker je izraelsko ljudstvo ves človeški rod vpodobovalo. Tako so preroki prerokovali. ' Gl. 2. Kralj. 7, 13. Iz. 9, 7. Jer. 33, 15. i. d. Dan. 7, 14. 27. Mih. 4, 7. 41. Hiša Jakopova ali Izraelova je tukej spet namesti vsiga človeštva. Iz po- zemeljskiga kraljestva pozemeljskiga Davida se je imelo duhovno, nad¬ zemeljsko kraljestvo veliciga Davidoviga naslednika , duhovniga, nadzemelj- skiga Davida vzdigniti. Glej tudi tukaj, kako se vse zaporedama razodeva. Kakor človek sperviga skorej le po telesu živi, in še le sčasama po duhu: tako je moglo tudi Božje kraljestvo na zemlji sperviga kakor pozemeljsko, telesno kraljestvo v izraelski deržavi in veri prikazovati se, preden se je kakor duhovno kraljestvo v duhu in resnici čez vse ljudstva vzdignilo. 42. Zakaj ob koncu časov se bo v nebeško kraljestvo spremenilo. 43. Sveta Devica ne dvomi nad spolnjenjem tega, kar ji je bil augelj naznanil; ker je bila pa vedno čistost obljubila, bi rada vediia , kako se obljubljeno devištvo s častitljivim, nji naznanjenim materstvam združiti zamorc (Ambr., Beda, Avgust, in drugi). 44. po čudežu, z močjo svetiga Duha boš spočela. Gl. Mat. 1,18. 45. iz tvojiga posvečeniga mesa. 46. Jezus tedej ni samo Sin Božji, ker je Beseda Božja, ampak tudi, ker je bil z močjo Boga svetiga Duha spočet in včlovečen (Beda, Greg. Vel. in drugi). Zato se pa ne more in ne sme reči, de je tudi sveti Duh oče Jezu¬ sov , ker k očetovstvu gre podeljenje lastniga bistva (Belarmin). 47. V poterjenje resnice, de bo Zveličar prečudno rojen , pove angelj Marii, de je Elizabeta prečudno spočela. 48. Kakor je dal tvoji teti moč spočeti, desiravno je stara in nerodovitna, bo tudi tebe rodovitno storil brez omadežanja tvojiga devištva. 49. S temi besedami je ona, polna milosti, v nar veči delo privolila, ktero je Bog za človeštvo storil. Glej ponižnost, pokoršino, sramožljivost, darovavno ljubezen Marije Device I 183 Lukež 1. vzdignila, in je jaderno šla v go¬ re 50 ) v mesto na Judovim. 51 ) 40. In je stopila v hišo Cahari- jevo in je pozdravila Elizabeto. 41. In zgodilo seje, ko je za¬ slišala Elizabeta pozdravljenje Mariino, je poskočilo dete v nje¬ nim telesu. 52 ) In Elizabeta je bila napolnjena s svetim Duham, 42. in je zavpila z velikim gla- sam, in rekla: Zegnana si ti med ženami, in žegnan je sad tvojiga telesa ! 53 ) 43. In od kod to meni, de pride mati mojiga Gospoda k meni? 54 ) 44. Zakaj glej! ko je prišel glas tvojiga pozdravljenja v moje ušesa, je dete poskočilo od ve¬ selja v mojim telesu. 55 ) 45. In blagor ti, ki si verovala, ker dopolnilo se bo, kar ti je povedano od Gospoda. 56 ) 46. In Marija je rekla: Moja duša poveličuje Gospoda, 47. in moj duh se veseli v Bogu, mojim Zveličarji; 48. ker se je ozerl na nizkost svoje dekle; 57 ) zakaj glej! od¬ sihmal me bodo srečno iineno- novali vsi narodi. 58 ) 49. Zakaj velike reči mi je storil on, ki je mogočen, in sveto njegovo ime. 59 ) 50. In njegovo usmiljenje jim je od roda do roda, kteri se nje¬ ga boje. 51. Moč je skazal s svojo ro¬ ko', in razkropil 60 ) je napuhnjene v~misli njih serca. iz. 51, 9. Ps. 32, 10. 52. Mogočne je s sedeža ver- gel, in ponižne povzdignil. 53. Lačne je z dobrim napol¬ nil, in bogate prazne spustil, l. Kralj. 2, 5. Ps. 33, 11. 54. Sprejel je Izraela, svojiga služabnika, 61 ) in se je spomnil svojiga usmiljenja. 62 ) 30. Tako se je imenoval veči del Judeje, posebno pa tisti, v kterim je bilo mesto Hebron. Po misli druzih je mesto Juda ali Juta (Jotaj (Moz. 15 , 55. j. 51. Ko Marija od angelja zve, de je njena teta v šestim mescu noseča, jo iz ljubezni naglo obiše, de bi ji srečo vošila, ter ji po dolžnosti postregla, kakor bi v svojim stanu potrebovala. Sveta Devica s tim učt, de naj človek v nekih okolišinah, ako ni drugači, tudi samoto, molčečnost, molitev in druge pobožne vaje zapusti in med ljudi gre , de dolžnosti spolni, ki mu jih soro- dovinstvo in pristojnost naklada. 52. V tem trenutku je bil Janez v maternim telesu posvečen (v. 15.). 53. Po razodenji sv. Duha spozna , de je Marija mati Božjiga Odrešenika. 54. Elizabeta imenuje Marijo mater Gospodovo. Po pravici torej Cerkev Ma¬ rijo „Mater Božjo“ imenuje, ker je ravno tistiga Božjiga Sina, ki ga je Oče od vekomaj rodil, od svetiga Duha spočela in rodila (T.ater. zbor, zakonilo 3.). 55. zakaj, de si mati Gospodova, spoznam iz čudovitiga gibanja svojiga otroka. 56. Marija je bila tedej druga Eva. Ta ni verjela (4. Moz. 3, 6.), Marija pa je vero¬ vala. Evina nejevera je bila vsim v prekletstvo, Mariina vera pa vsim v blagor. Gl. razi. 43. 57. ker jo je~mater svojiga Sina zvolil. 58. vsi pravi kristjani me bodo hValili zavoljo dela, ki ga Bog po meni dela. 59. čigar bistvo je svetost. 60. naklepe napuhnežev razdera. 61. potegva se za vse prave Izi - aelce, za vse svoje prave častivce, ter 7 jih k Zveličarju pelja. 62. svojih Božjih obljub. 184 Lnkež 1. 55. Kakor je obljubil našim očakain, Abrahamu in njegovi- mu zarodu na vekomaj. 63 ) i. Mojz. 17, 9 : 22, 18. Ps. 131, 11. Iz. 41, 8. 56. Marija pa je per nji "ostala okoli’trehmescov; 64 ) in seje ver- nila na svoj dom. 57. Elizabeti pa se je spolnil čas poroditi, in je rodila sinu. 58. In njeni sosedje in sorodniki so slišali, de je Gospod skazal svoje veliko usmiljenje nad njo, in so se z njo vred veselili. 59. In zgodilo seje osmi dan, de so prišli obrezovat dete, 65 ) in so ga imenovali po imenu nje— goviga očeta Caharija. 60. In njegova mati je odgo¬ vorila in rekla: Tega ne, ampak Janez 66 ) naj se imenuje. 61. In so ji rekli: Sej ni ni¬ kogar v tvojim rodu, kterimu bi bilo tako ime. 62. Pomignili so pa njegovi- mu očetu, kako hoče, de bi se imenoval. 63. In si je ukazal dati tablico, in je zapisal, rekoč: Janez je njegovo ime. In so se vsi ču¬ dili. Zgor. v. 13. 64. Per tej priči pa so se od- perle njegove usta in njegov je¬ zik, in je spregovoril in Boga hvalil. 65. In opadel je strah vse njih sosede, in po vsili judejskih go¬ rah so se razglasile vse te reči. 66. In vsi, kteri so'slišali, so si k sercu vzeli, rekoč: Kaj neki bo iz tega deteta? Zakaj' roka Gospodova je bila z njim. 67. In Caharija njegov oče je bil napolnjen s svetim Duham, in je prerokoval, rekoč : 68. Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal, in storil od¬ rešenje svojimu ljudstvu; Ps.73,12. 69. in nam je postavil rog zveličanja 67 ) v hišiDavida, 68 ) svo- jiga služabnika; 70. (kakor je govoril skozi usta svojih svetih prerokov, kteri so od nekdaj) Jer. 23, 6: 30, 9. 10. 71. odrešenje od naših sovraž¬ nikov, 69 ) in iz roke vsili, kteri nas sovražijo; 72. usmiljenje storiti našim o- četam, 70 ) in pomniti svoje svete zaveze; 73. persego, ki jo je persegel Abrahamu, našimu očetu, nam dati, 1 . Mojz. 22, 16. Jer. 31, 33. Hebr. 6, 13. 17. 63. kakor je vse čase našim očetom obetal. Cerkev vsaki dan to hvalno pesem v duhovskih urah moli in hvali delo odrešenja, ki se je v Marti pričelo spol- novati. Ker se mora vsaki kristjan Jezusovih misel navzeti, in ker mora, tako rekoč, Kristus v njem rojen biti, zamore vsaki čutila svete Device in Matere , ki jih je v hvalni pesmi izgovarjala , tudi kakor svoje čutila izre- kovati. 64. verljivo do Janezoviga rojstva. Gl. v. 36, 39. 65. Telesno^ obrezovanje, znamnje obrezovanja serca, očiševanja serca vsih grešnih želj , je bilo vselej osmi dan po rojstvu. Gl. 1. Mojz. 17, 12. 66. Janez pomeni „ Bož ja milost 1 - 1 . 67. t. j. močno, veliko zveličanje. Rog je podoba moči. 68. v Davidovi rodovini. 69. vsih sovražnikov našiga zveličanja. 70. ki jih je tolikrat iz vse nesreče rešil. 185 liiikež 1. 2. 74. de iz rok svojih sovražni¬ kov rešeni, njemu brez strahu 71 ) služimo, 75. v svetosti in v pravici pred njim vse svoje dni. 76. in ti, dete, boš prerok Nar- višiga imenovano; 72 ) pojdeš nam¬ reč pred obličjem Gospodovim, njegove pota perpravljat; 73 ) 77. dati znanje zveličanja nje- govimu ljudstvu v odpušenje njih grehov; 74 ) Mal. 4, 5. Zg. v. 17. 78. po perserčnim usmiljenji našiga Boga, 75 ) po kterim nas je obiskal, on ki se izhaja iz visokosti; 76 ) 79. razsvetliti te, kteri v temi in v smertni senci sede, 77 ) de ravna naše noge na pot miru. 78 ) 80. Otrok pa je rastel in mo¬ čan perhajal v duhu; in je bil v pušavi 79 ) do tistiga dne, de se je perkazal Izraelu. 80 ) II. Poglavje. Rojstvo Jezusa Kristusa. Angelj ga pastirjem oznani. Jezus obrezan, v tem- peljnu darovan, od Simeona spoznan; Ana prerokinja. Jezus prebiva v Nazaretu, in gre , dvanajst let star, s svojimi starši v Jeruzalem. 1. Pergodilo se je pa tiste dni, deje povelje prišlo od cesarja Av¬ gusta, de naj se popiše ves svet.') 2. To popisovanje je bilo pervo pod Cirinam oblastnikam v Sirii. * 1 2 ) 71. pred svojimi sovražniki. 72. boš imenovan in boš prerok Narvišiga. 73. hodil boš pred Sinam Božjim, ter mu"boš pot pripravljal. Obličje Gospodovo, podoba Gospodova (Til. 2, 6.) je tukej Sin Božji. 74. de boš njegovo ljudstvo učil, kje naj zveličanja in odpušenja grehov iše, ki se le pri neskončno usmiljenim Bogu dobiva. Glej naslednje. 75. Božje usmiljenje je bilo perserčno; dal je namreč svoje Perserčno , svojiga Sina, de bi ljudi odrešil. 76. iz nebeških višav vzhajoče Solnce pravice, Jezus Kristus. Gl. Mal. 4, 2. 77. v grehu, v dušni slepoti, v revah. 78. k veri miru. Gl. Mat. 5. razi. 13, 14. 79. v judejski pušavi (Mat. 3, 1.), v samoti. 80. de je Mesijev prihod oznanoval. 1. število ljudstva in premoženje posameznih podložnikov. Ta čas je še Herod Veliki v judejski deželi kraljeval (Mat. 2. razi. 2.), tode pod rimskim visim poglavarstvam. Rimskiga cesarja je mende k temu povelju Herodova po¬ slednja volja (testament) nagnila, ktero mu je imenovani kralj zastran de¬ ljenja dežele med svoje sinove v poterjenje poslal. De bi se bilo moglo name¬ njeno deljenje prav presoditi, je hotel cesar na ianko vediti, kakošna de je dežela in ktere posestva posamezni podložniki imajo. Zastran deljenja gl. Mat. 2. razi. 21. 2. Tadaj je bil Saturnin deželni poglavar v Sirii, Cirin pa (prav za prav Kvirin) je vojsko v vzhodnjih deželah vodil, ter je od cesarja posebno povelje prejel, de naj to popisovanje prevzame. Zgotovil je pa popisovanje njegov podpo¬ veljnik Sekund. To popisovanje se imenuje pervo, ker je bilo devet let po 186 Tiiikcž 2. 3. In vsi so šli, de so se popisali, vsak v svoje mesto. 3 ) 4. Sel je pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta 4 ) v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, 5 ) zato ko je hil iz hiše in rodovine Davidove; 6 ) 5. de hi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo , ki je bila noseča. 7 ) 6. Pergodiio se je pa, ko sta tam bila, so se dnevi dopolnili, de bi porodila. 7. In je porodila svojiga per- vorojeniga Sina, 8 ) in ga je v plenice povila, in položila v jasli, ker zanje ni bilo prostora v hiši. 9 ) 8. In pastirji so v tisti strani culi, in na ponočnih stražah bili per svoji cedi. 10 ) 9. In glej! angelj Gospodov je stal per njih, in svetloba Božja 1 ') jih je obsvetila, in so se silno bali'. 12 ) 10. In angelj jim je rekel: Ne bojte se; zakaj, glejte! oznanim vam veliko veselje, ktero bo vsi- mu ljudstvu; 11. ker dan s vam je rojen Zveličar, kteri je Kristus Go¬ spod, v mestu Davidovim. 12. In to vam bodi znamnjet 13 ) Našli bote dete, v plenice povito in v jaslih položeno. 13. In zdajci jih je bilo per angelji množica nebeške vojske, kteri so Boga hvalili in rekli: 14. Čast Bogu na visokosti, in mir na zemlji ljudem dobre volje. ,4 ) rojstvu Jezusa Kristusa drugo popisovanje, ko je bil kralj Arhelaj odstavljen in je bila Judeja rimskim pokrajinam prišteta. Gl. Mat. 2. razi. 21. 3. v rojstni kraj svoje rodovine. 4. Gl. Mat. 2, 23. 5. Gl. Mat. 2, 1. 6. 6. Gl. Mat. 1, 1—16. Kteri so bili kraljeviga Davidoviga rodu, so mogli v Betlehem k popisovanju iti, ker je bil David v tem mestu rojen. Gl. 1. Kralj. 16 , 1. 7. Ker je bila tudi Marija zapisana, se iz tega posname, de je svojo rodovino namestovala , in de je bila edini otrok, dedovna hči; zakaj le take žene, ki so bile dedovne hčere, so bile zapisane. Prim. Mat. 1. razi. 13. Glej, kako se vse po previdnosti Božji godi! De je mogla Marija v Betlehem priti, kjer je imel obljubljeni Odrešenik rojen biti (Mih. 5 , 2.}, je Bog tako naredil, de je cesar Avgust nenavadno popisovanje dežele ukazal. 8. Gl. Mat. 1, 25. 9. v jasli nekiga hleva. Zavoljo popisovanja je bilo veliko ptujcov v Betlehem prišlo; tudi sta bila Jožef in Marija prerevna, de bi bila zamogla prostor drago plačati. 10. V Palestini skorej neprenehama po zimi in po letu pasejo. 11. nebeške trume angeljev. 12. Kakor sicer, so tudi tadaj skorej le ubogi in nizki v spolnjenje Božjih obljub verovali ; zavoljo tega je bil tildi le njim Odrešenikov prihod z nebes oznanjen. Kdo tudi zdaj v svetim strahu veruje v drugi Gospodov prihod in v znamnja, ki se pred njim gode? Skorej tudi le ubogi, nizki, neueeni, med ktere je vera tako rekoč pribežala, de bi s sveta popolnama ne zginila. 13. de je ntoje razodenje resnično. 14. ki se Božjim navedbam prostovoljno podveržejo in so torej za mir pripravni. Mir v vsakim človeku, in med vsimi ljudmi in pa z Bogam je namen odre¬ šenja; zakaj po grehu je bilo vse razderto, človek sabo,' s svojim bližnjim, 187 liiikcž 2. 15. In pergodilo se je, ko so angelji od njih v nebesa odšli, so pastirji med seboj rekli: Poj¬ dimo do Betlehema, in poglejmo to reč, ktera se je zgodila, ki nam jo je Gospod na znanje dal. 16. In so hite prišli, in našli Mailjo in Jožefa, in dete v jasli položeno. 17. Ko so pa vidili , so spo¬ znali, 15 ) kar jim je bilo rečeno od tega deteta. 18. In vsi, kteri so slišali, so se čudili temu, kar so jim pastirji pravili. 16 ) 19. Marija pa je ohranila vse te besede, in premišljevala v svojim sercu. 20. In pastirji so se vernili in Boga častili in hvalili za vse, kar so slišali in vidili, kakor jim je bilo povedano. 21. In ko je bilo osem dni do¬ polnjenih, de je bil otrok obre¬ zan, 17 ) mu je bilo dano ime Je¬ zus, ktero je bilo imenovano od angelja, preden je bil spočet v maternim telesu. l.Mojz. 17,12: 3. Mojz. 12, 3. Mat. 1, 21. Zg-. 1, 31. 22. In ko so bili dopolnjeni dnevi njeniga očiševanja po Moj¬ zesovi postavi, 18 ) so ga per- nesli v Jeruzalem, de so ga po¬ stavili pred Gospoda, 3.Mojz. 12 , 6 . 23. (kakor je pisano v posta¬ vi Gopodovi: Vse pervorojeno moškiga spola bodi posvečeno Gospodu) 19 ) 2. Mojz. 13, 2: 4. Mojz. 8, 16. 24. in de so dar opravili, kakor je rečeno v postavi Gospodovi, dve gerlici ali dva mlada go¬ loba. 20 ) 3. Mojz. 12, 8. 25. In glej! bil je človek v Jeruzalemu, kterimu je bilo ime Simeon 5 in ta človek je bil pra¬ vičen in bogaboječ, in je čakal z Bogam, in nasledki so bili: nemir, prepir, vojska, razpertija, podertija, smert. Gl. Mat. 5, razi. 9. Ps. 71. razi. 10. 15. V greškim : „so povedali 11 ■ 16. Po besedi prestavljeno: „so sc čudili , in nad tem , kar u i. t. d. Bese¬ dice ktera je v Vulgati, ni ne v greškim , ne v starih prestavah svetiga pisma. 17. Gl. zgor. 1, 59. 18. Ko je po Mojzesovi postavi zapovedani čas pretekel, po kterim je zamogla cista spoznana biti. Otročnice se v Božji postavi nečiste imenujejo zavoljo okolišin poroda, ki jih je bil Evin greh spremenil. Nečistoba je terpela 40 dni po dečku, po deklici pa 80 dni. Ko so bili ti dnevi dopolnjeni, je mati v tempelj šla in dar očiševanja prinesla, de je bila čista spoznana. Gl. 3. Mojz. 12. in razi. 19. Ta zapoved je bila dana v spomin ohranjenja izraelskih pervorojencov v Egiptu (2. Mojz. 13, 2. 12—16.). 20. Kakor .Jezus Mojzesovi šegni postavi ni bil podveržen, pa jo je vender spolnoval (gl. Mat. 3. razi. 24.), tako tudi Marija ne. Ona ni v grehu spočela, kakor druge matere njeniga spola, torej tudi očiševanja ni potrebo¬ vala ; pa s svojim Božjim Sinam vred je med grešnike stopila in postavo grešnikov spolnovala. Nič nečistiga ni bilo, pravi sv. Bernard, ne v njenim spočetji, ne v njenim porodu. Tukaj ni bilo nič očiševati, kjer je bil otrok sam vir vse čistosti; pa, Marija! šteješ se med žene, kakor se je tvoj Sin štel med otroke, 188 Liikež 2. oveseljenja Izraeloviga, 2 ') in sveti Duh je bil v njem. 22 ) 26. In mu je bilo razodeto od svetiga Duha, de ne bo vidil smeri i, dokler ne vidi Gospo- doviga Kristusa. 27. In je prišel v duhu v tem¬ pelj. In ko so pernesli otroka Jezusa njegovi starši., de bi sto¬ rili zanj po šegi postave: 23 ) svoje in re- 29. Zdaj spustiš svojiga hlapca, Gospod! po svoji besedi v miru; 30. ker so vidile moje oči tvoje zveličanje, 31. ktero si perpravil pred obličjem vsili narodov, 32. luč v razsvetljenje never- 28. ga je tudi on vzel na naročje, ter je hvalil Boga nikam, 24 ) in v čast Izraelu svo¬ jimi! ljudstvu. 33. In njegov oče in njegova mati sta se čudila nad tem, kar se je od njega govorilo. 25 ) 34. In Simeon jih je blagoslo¬ vil, 26 ) in rekel Marii, njegovi Materi: Glej! ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogih v Izraelu; 27 ) in v znamnje, kterimu se bo zoper govorilo. 28 ) iz. 8, 14. Rimlj. 9, 33:. 1. Pet. 2, 7. 35. In tvojo lastno dušo bo meč presunil, 29 ) de se misli raz¬ odenejo iz mnogih sere. 30 ) 36. In je bila prerokinja, Ana, Fanuelova hči, iz Aserjeviga roda: ta je bila zelo v letih, in je po svojim devištvu živela s svojim možem sedem let. 31 ) 21. Mesija in njegoviga kraljestva. 22. ki ga je posvetil in mu dar prerokovanja dodelil. Glej naslednje. 23. de bi ga kakor pervorojeniga darovali in odkupnino zanj plačali. Pervoro- jenci so bili z leviti in duhovni rešeni (4. Mojz. 8, 16. i. d.), mogli so pa pet siklov srebra (okoli dveh terdnjakov v naših denarjih) zato plačati (4. Mojz. 18, 15. 16.). 24. Gl. Iz. 2, 1—4. Mih. 4, 1. Amos 9, 11. 12. Mat. 15, 24. razi. 21. 25. Nista se tolikanj čudila nad tem, kar se je govorilo; ker jima to nič no- viga ni bilo, temuč temu, de je Bog toliko ljudem to razodel. 26. svete vošila čez nje izrekel. 27. v pogubljenje ali pa v zveličanje, kakor si že bodo z gnadami ravnali, ki jih je na zemljo prinesel. 28. kot učenik, čigar nebeškimu uku, ki nejevero in pregreho svari, bodo po¬ svetni modrijani, meseni ljudje zopervali, zakaj njegovi uki in njegove dela se ne strinjajo s tem, česar svet želi. Gl. Mat. 10, 22. 29. tudi ti boš veliko terpljenja zavoljo njega imela, posebno te bo presunila njegova sramotna in britka smert. 30. Presunilo te bo njegovo terpljenje in njegova smert, de se bodo serca ljudi razodele, če so za Kristusa ali zoper Kristusa. Terpljenje in smert Kristu¬ sova, ki je Mariino serce presunilo, je bilo ljudem v skušnjo. Se aposteljni so se sperviga spotikovali, de imajo terpečiga in umerljiviga Mesija, in smert včlovečeniga Boga je bila potem Judam vedno pohujšanje in nejever- nikam nespamet. Po tem terpljenji se je tedej razodevalo, kakošniga serca de so ljudje. Kdor je bil iz serca ponižen, se je razodeval Kristusoviga u- čenca; prevzetnež pa, ki pouižaniga, revniga, križaniga življenja Jezusa Kri¬ stusa ni mogel razumeti, ga je zavergel. 31. se ni več omožila, ampak je vdova bila , de bi zamogla Bogu nerazdeljena služiti, Luke/ v. 37. In ta vdova je bila per štiri in osemdesetih letih, 32 ) ktera ni šla od tempeljna, 33 ) in je s postani in molitvami noč in dan Bogu služila. 38. In ona je ravno tisto uro tje prišla, in je Gospoda častila, in od njega 34 ) govorila vsim, kteri so čakali Izraeloviga odre¬ šenja. 35 ) 39. In ko so vse dopolnili po zapovedi Gospodovi, so se ver- nili v Galilejo v svoje mesto Na¬ zaret. 36 ) 40. Dete pa je rastlo, in moč¬ no perhajalo , 37 ) polno modrosti, in Božja gnada je bila v njem. 38 ) 41. In njegovi starši so vsako leto v Jeruzalem hodili o veliko¬ nočnim prazniku. 2. Moj/.. 23, 15: 34, 18: 5. Moj/. 16, 1. 42. In ko je bil dvanajst let star, so šli njegovi starši v Je¬ ruzalem po navadi praznika. 189 j 43.|In ko so dnevi pretekli in so nazaj šli, je ostal mladeneč Jezus v Jeruzalemu , in njegovi starši tega niso vedili. 39 ) 44. Menili so pa, de je per drušini, in so šli dan hoda, 40 ) in so ga iskali med sorodniki in znanci. 45. In ko ga niso našli, so se vernili v Jeruzalem, in so ga iskali. 46. In pergodilo se je, de so ga tretji dan v tempeljnu našli sedečiga, v sredi učenikov, kijih je poslušal in popraševal. 41 ) 47. Vsi pa , kteri so ga sli¬ šali, so se čudili nad njegovim urnam in nad.njegovimi odgovori. 48. In ko so ga ugledali, so se zavzeli; 42 ) in njegova mati mu je rekla: Sin ! kaj si nama tako storil ? Glej! tvoj oče in jest sva te z žalostjo iskala. 43 ) 49. In jima reče: Kaj je, de 32. V greškim: ,, In vdova okoli 84 let il , i. t. d. 33. je bila skorej zmirej v tempeljnu. 34. od Kristusa, Gospoda. 35. v greškim: n kteri so v .Jeruzalemu čakali odrešenja 36. Od kodar so v Egipt bežali, de bi Herodovi grozovitosti ušli. 3T. V greškim je pristavljeno : »v du/iu“. 38. Jezus je imel v svoji Božji osebi dve natori sklenjeni, Božjo in človeško. Perva ni potrebovala rasti, ne dopolnovanja, ker bila je v pervim trenutku spočetja to, kar je vse večne čase; človeška natora je pa potrebovala dopol¬ novanja; ker nji je to ravno tako natorno, kakor jesti, piti, misliti, hoteti i. t. d. Jezus nam je hotel v vsim enak biti, razun greha. Zato je tudi hotel, de naj se njegovo človeštvo po nalomim redu človeške starosti nadopolnuje, akoravno ga Božja zavednost v nobenim trenutku ni zapustila. 39. Jezus je menda prosil svoje starše, ki zavoljo opravil niso mogli precej s pervo popotno drušino domu iti, de naj bi se smel k svojim sorodovincam podati. Dovolili so mu, misleč, de bo ž njimi šel, ki so se smeli zanesti, de bodo zanj skerbeli. Jezus je sicer šel k sorodovincam, pa se je zopet od njih v tempelj podal. V greškim: »Jožef in njegova mati nista vedila /. 40. Tisti dan, ko so se sorodovinci s" pervo popotno drušino domu podali, so dan hoda deleč z drugo popotno drušino šli. 41. tretji dan po odhodu iz Jeruzalema. V enim zmed tempeljnovih preddvorih so bile posebne slanice, kjer so se pismarji shajali, odgovor dajali slehernima, ki jih je popraševal, in ga učili. 42. v greškim: „so se ustrašili 190 JLiikež 2 . 3. sta me iskala? Ni sta li vedila, de moram v tem biti, kar je mojiga Očeta? 44 ) 50. In ona nista umela besede, ktero jima je govoril. 45 ) 51. In je z njima šel in pri¬ šel v Nazaret, in jima je bil po¬ koren. 46 ) In njegova mati je o- hranila vse te reči v svojim sercu. 52. In Jezus je rastel v mo¬ drosti in starosti, in v gnadi per Bogu in per ljudeh. 47 ) III. Poglavje. Janez Kerstnik ozrianuje pokoro, daje Kristusu spričevanje, in ga kersti. Bukve rodu Jezusoviga. 1. Petnajsto leto pa cesar¬ stva cesarja Tiberija, ‘) ko je bil Ponči Pilat oblastnik v Judeji, * 1 2 ) Herod pa četertni oblastnik v Galileji, 3 ) Filip njegov brat pa četertni oblastnik v Itureji in tra- honiški deželi, in Lizanija če¬ tertni oblastnik v Abileni, 4 ) 2. pod velikima duhovnama Anam in Kajfam, 5 ) je Gospod govoril 6 ) Janezu, Caharijevimu sinu v pušavi. Dj. ap. 4,6. Zgor. 1,80. 3. In je prišel na vso stran jordansko, in je oznanoval kerst pokore v odpušenje grehov, Mark. 1, 4. Mat. 3, 1. 43. To je Marija z vso ljubeznijo rekla, in Jezusova mati je imela pravico tako govoriti; zakaj sveta prijaznost z Jezusam daje pravice, ki jih boječ- nost in spoštovanje sicer ne dovoli. 44. Kako sta me mogla iskati? Ali bi me-ne bila lahko dobila? Ali ne vesta, de jaz, Sin Božji, moram v hiši svojiga Očeta, v Božjim poklicu in življenji biti? — Marija je le po svoji materni skerbljivosti govorila, ter si je morde Jezusa preveč le po njegovi človeški natori mislila; njen Sin jo je pa k premišljevanju svoje Božje natore in svojiga Božjiga poklica povzdignil , ki mu ga je njegov pravi, nebeški Oče za ljudi naložil. 45. Jožef in Marija sta dobro vedila, de je On Sin Božji, ter poslan v odre¬ šenje sveta; nista pa razumela, kako de je že, akoravno še otrok, v spolno- vanji svojiga poklica; kakor tudi še zdaj nista vedila, kako de bo ljudi učil, in jih rešil. 46. To je vse, kar nam sveti evangeli zastran Jezusoviga življenja od 12. do 30. leta pripoveduje. Živel je v Nazaretu v revšini in tihoti, pomagal je Jožefu pri njegovim delu , ter je bil njemu in Marii, svoji materi, v vsim pokoren. 47. Gl. zgor. v. 40. 1. 782. leto po sozidanji rimskiga mesta, 28. leto po Kristusovim rojstvu. 2. Gl. Mat. 27, 2. 3. Gl. Mat. 2. razi. 21. in pogl. 14, 1. 4. Abilene je bila dežela med Libanonam in Antilibanonam. 36. leto pred Kristusam je bil oblastnik te dežele neki Lizanija, ki je bil po naklepih kra- ' Ijice Kleopatre umorjen; zgorej imenovani je mende vnuk tega starejiga. 5. Ana je bil od 6. do 19. leta po Kristusovim rojstvu veliki duhoven. Ko je bil Kajfa na to mesto stopil, je bil Ana mende namestnik (Gl. Mat. 26, 3.). Drugi, ki se posebno na Jan. 11, 49. 51. sklicujejo, mislijo, de sta se oba v službi višiga duhovna od leta do leta verstila. 6. dal povelje, de naj ljudi na Odrešenika pripravlja, 191 liiikež 3. 4. kakor je pisano v bukvah govorov Izaija preroka: 7 ) Glas vpijočiga v pušavi: Perpravite pot Gospodovo, ravne storite nje¬ gove steze J Iz. 40, 3. Mat. 3, 3. Jan. 1, 23. 5. vsaka dolina naj se na¬ polni, in vsaka gora in vsak grič naj se ponižaj in kar je kriviga, bodi ravno, in kar je ojstriga, gladke pota. 8 ) 6. In vse človeštvo bo vidilo zveličanje Božje. 9 ) 7. Rekel je tedej množicam, 10 ) ktere so prišle, de bi bile od njega keršene: Gadja rodovina, kdo vam je pokazal, bežati pred prihodnjo jezo? Mat. 3, 7. 8. Storite tedej vreden sad pokore, in nikar ne govorite: 11 ) Abrahama imamo očeta. Zakaj povem vam, Bogu je mogoče iz teh kamnov Abrahamu otrok obuditi. Mat. 3, 8. 9. 9. Zakaj sekira je že dreve- sam v korenino nastavljena. Vsa¬ ko drevo tedej, ktero ne stori dobriga sadu, bo izsekano in v ogenj verženo. 10. In množice so ga vprašale, rekoč: Kaj nam je storiti? 11. Odgovoril je pa, in jim re¬ kel: Kdor ima dve suknji, naj da temu kije nimajinkdor ima jedi, naj ravno tako stori. Jak. 2, 15: 1. Jan. 3, 17. 12. Prišli so pa tudi cestni¬ narji, 12 ) de bi keršeni bili, in so mu rekli: Učenik! kaj nam je storiti ? 13. On pa jim je rekel: Nič več ne tirjajte, kakor kar vam je postavljeno. 14. Prašali so gapatudivoj- šaki, rekoč: Kaj pa naj mi sto¬ rimo? In jim reče: Nikogar ne tepite, nikomur krivice ne delajte, in dovoljni bodite s svojo plačo. 15. Ker je pa ljudstvo meni¬ lo , 13 ) in so vsi v svojih sercih mislili od Janeza, če je morebiti on Kristus: 14 ) ,16. je Janez vsim odgovoril, rekoč: Jest vas sicer z vodo keršujem, pride pa močnejši, ka¬ kor jest, kterimu nisim vreden odvezati jermena njegovih čev¬ ljev j on vas bo kerstil v svetim j) uliti in v Ognji. Mat. 3, 11. Mark. 1, 8. Jan. 1, 26. Dj.ap. 1,5:11,16:19,4. 17. Njegova vevnica je v nje¬ govi roki, in bo očedil svoje gumno, in bo spravil pšenico v svojo žitnico, pleve pa bo sežgal z neugasljivim ognjem. Mat. 3,12. 18. In še veliko drugiga je opominjajoč ljudstvu oznanoval. 19. Herod pa, četertni oblast¬ nik, ker je bil svarjen od njega zavoljo Herodijade, žene svojiga brata, 15 ) in zavoljo vsiga hudiga, kar je bil storil Herod, Mat. 14, 4. 7. V greskim je pristavljeno: pravi 11 . 8. Ul. Mat. 3. razi. 7. Prim. Vis. pes. 2. razi. 15. 8. Vsi ljudje bodo odrešenje imeli, (če ga bodo hotli sprejetij, to. i>o sv. Mat. 3, 7. posebno farizejem in saducejem, ki so med ljudstvam stali. U. V greškim je pristavljeno: n sami pri sebi 11 . 12. Gl. Mat. 5, 46. 13. v greškiin: ,,/io je pa ljudstvo čakalo i. t. d. 14. obljubljeni Odrešenik. 15. Oreško imenuje v več rokopisih tega brata Filipa, in tako se mu tudi pravi po gy, Mark. 6, 17. Gl. Mat. 14, 3. m JLukež 3. 20. je verh vsiga tudi to sto¬ ril, in Janeza zaperl v ječo. 16 ) 21. Pergodilo se je pa, ka¬ dar je vse ljudstvo keršeno bilo, in je tudi Jezus keršen bil, in molil, se je odperlo nebo; Mat. 3, 16. Mark. 1, 10. Jan. 1, 32. 22. in sveti Duh je v telesni podobi, kakor golob 17 ) nad nje¬ ga prišel; in glas se je od ne¬ bes zaslišal: Ti si moj ljubi Sin, nad teboj imam dopadajenje. Mat. 3, 17: 17, 5. Spod. 9, 35: 2. Pet. 1, 17. 23. In on Jezus, kadar je za¬ čel, 18 ) je biljper tridesetih letih, kakor so menili, sin Jožefov, 19 ) kteri je bil Helijev, 20 ) kteri 21 ) je bil Matatov, 24. kteri je bil Levijev, kteri je bil Melhijev, kteri je bil Ja¬ netov, kteri je bil Jožefov, 25. kteri je bil Matatijev, kteri je bil Amozov, kteri je bil Na- humov, kteri je bil Heslijev, kteri je bil Nagetov, 26. kteri je bil Mahatov, kteri je bil Matatijev, kteri je bil Se- mejev, kteri je bil Jožefov, kteri je bil Judatov, 27. kteri je bil Joanatov, kteri bil Rezatov, kteri je bil Zoroba- belov, kteri je bil Salatielov, kteri je bil Nerijev, 28. kteri je bil Melhijev, kteri je bil Adijev, kteri je bil Kosa- nov, kteri je bil Elmadanov, kteri je bil Herjev. 29. kteri je bil Jezutov, kteri je bil Eliezerjev, kteri je bil Jorimov, kteri je bil Matatov, kteri je bil Levijev, 30. kteri je bil Simeonov, kteri je bil Judatov, kteri je bil Jo¬ žefov, kteri je bil Jonatov, kteri je bil Eliakimov, 31. kteri je bil Meleatov, kteri je bil Menatov, kteri je bil Ma¬ tatov, kteri je bil Natanov, kteri je bil Davidov, 22 ) 16. 30. leta po Kristusovim rojstvu. 17. Gl. Iz. 11. razi. 4. 18. učiti. Prim. spod. 23, 5. Pjan. ap. 1, 22: 10, 37. 19. kakor so ljudje mislili; v resnici pa ga je Marija Devica od sv. Duha spo¬ čela. Gl. Mat. 1, 18. Zgor. 1, 35. i. d. 20. Jožef je bil Helijev sin t. j. zet. Sveti Matevž (1, 16.) pa imenuje Jože- foviga očeta Jakopa. Sv. Lukež piše namreč bukve rodu Device Marije, iz ktere je bil rojen Jezus Kristus. De pa ona sama ni imenovana in de se njen mož Jožef, sin njeniga očeta imenuje, pride od navade Judov in druzih jutrovcov, kteri so može, ki so dedne hčere za žene vzeli, kakoršna je bila tudi Marija (zgor. 2, 5.), za prave sinove očetov teh hčer v rodo- vinske bukve vpisovali. De je bila Marija res Helijeva hči, poterdujejo Judje v svojih postavnih bukvah, ki se jim Talmud pravi. V teh bukvah, v ktere so že tako zgodej stare zročila nabirali, se presveta Devica naravnost ime¬ nuje Helijeva hči. Temu ni nasproti keršansko zročilo, ki Mariiniga očeta Joahima imenuje. Zakaj pri Judih je „Joah.im u , ,,Joakim eno z „Elia- kim“, in pomeni „ Gospod Bog bo pomagal ' 1 in se okrajšano glasi: „Eli u ali Tako je bil veliki duhoven v času kralja Manaseta zdaj Elia- kim, zdaj Joakim imenovan (Jmht 4, 5. 7. 11: 15, 9.). Mariina matije bila po starim izročilu Ana, in to izročilo so za tako vterjeno imeli, de ste greškain latinska cerkev za Mariine starše, JoakimainAno, duhovne ure napravile. 21. Heli, in tako se v naslednjih rodovinskih bukvah „kteri il vedno na poprešnje ime stegva. 22. Marija je torej iz Davidove hiše po Natanu, Jožef pa po Salomonu (Mat. 1,16.). Lukež 3. 4. 32. kteri je bil Jesetov, kteri je bil Obedov, kteri je bil Boo- zov, kteri je bil Salmonov, kteri je bil Naasonov, 33. kteri je bil Aminadabov, kteri je bil Aramov, kteri je bil Esronov , kteri je bil Faresov, kteri je bil J ud atov, 34. kteri je bil Jakopov, kteri je bil Izakov, kteri je bil Abra¬ hamov, kteri je bilTaretov, kteri je bil Nahorjev, 35. kteri je bil Sarugov, kteri je bil Ragavov, kteri je bil Fa- 193 legov, kteri je bil Heberjev, kteri je bil Saletov, 36. kteri je bil Kajnanov, 23 ) kteri je bil Arfaksadov, kteri je bil Semov, kteri je bil Noetov, kteri je bil Lameli o v, 37. kteri je bil Matuzalemov, kteri je bil Henohov, kteri je bil Jaredov, kteri je bil Malaleelov, kteri je bil Kajnanov, 38. kteri je bil Henosov, kteri je bil Setov, kteri je bil Ada¬ mov, kteri je bil Božji. 24 ) IV. Poglavje. Jezus se posti v pušavi in je skušan; pride v Nazaret, razlaga prerokovanje Izaijevo od sebe; Nazarečani ga hočejo z višave prekucniti. Se v Kafarnavm umakne, reši obsedeniga, ozdravi Petrovo tašo , in dela druge čudeže. 1. Jezus pa, poln svetiga Du¬ ha,') se je verni! od Jordana, 2 ) in je bil od Duha v pušavo gnan. Mat. 4, 1. Mark. 1, 12. 2. ( Tukaj je bil j štirdeset dni, in je bil skušan od hudiča. In ni nič jedel tiste dni, in ko so minuli, je bil lačen. 3. In hudič mu je rekel: Ako si Sin Božji, reci temu kamnu, de naj bo kruli. 4. In Jezus mu je odgovoril: Pisano je: Človek ne živi le od kruha, ampak od vsake besede Božje. 5. Mojz. 8, 3. Mat. 4, 4. 5. In hudič ga je peljal na lisoko goro, in mu je pokazal na enkrat vse kraljestva sveta, 3 ) 6. in mu je rekel: Tebi bom dal vso to oblast in njih veliča¬ stvo; zakaj meni je zročena, in jo dam, komur hočem. 23. Tega Kajnana nimajo rodovinske bukve 1. Mojz. 10, 24: 11, 12. v hebrej¬ skim in latinskim ; ima ga pa stara greška cerkvena prestava. 24. naravnost vstvarjen od Boga, kakor Jezus , drugi Adam. Glej rod , ki je 4000 let terpel! Kako je Božja previdnost čula, de se je seme veliciga Zarodnika pripravilo, kteri je pozemeljski rod v duhovni zarod spremenil! Od Jezusoviga prihoda in razdjanja jeruzalemskiga mesta sem nimajo Judje nobenih rodovinskih bukev, ali pa so vsaj njih verste pomankljive in pre- tergane. Čimu bi pa tudi rodovinske bukve pozemeljskiga ljudstva Božjiga bile, ker je svoj pozemeljski poklic že spolnilo in bi moglo duhovno ljudstvo biti? 1. ki je pri kerstu vidno nadnj prišel. Zgor. 3, 22. Sv. Lukež je te besede pristavil, ne ker je sv. Duh Jezusa še le zdaj napolnil, temuč ker je še le zdaj Jezus učenje v sv. Duhu pričel. 2. Gl. zgor. 3, 21. 22. 3. kar je bilo pri Kristusu pač mogoče. 13 194 Lukež 4. 7. Ti torej, ako me moliš, bo vse tvoje. 8. In Jezus mu je odgovoril in rekel: Pisano je: Gospoda svojiga Boga moli, in njemu sa- mimu služi. 5. Moj z. 6,13: 10, 20. 9. In ga je peljal v Jeruza¬ lem, 4 ) in ga je postavil na verh tempeljna, in mu je rekel: Ako si Sin Božji, spusti se doli odtod. 10. Zakaj pisano je, de je svojim angeljem zapovedal za¬ voljo tebe, de naj te varujejo; Ps. 90, 11. 11. in de te bodo na rokah nosili, de se kje ne udariš ob kamen s svojo nogo. 12. I 11 Jezus je odgovoril in mu rekel: Rečeno je: Ne sku¬ šaj Gospoda svojiga Boga! 13. I 11 hudič, ko je vso skuš¬ njavo dokončal, 5 ) je od njega šel nekaj časa. 6 ) 14. In Jezus se je v moči Duha 7 ) vernil v Galilejo, in slo¬ velo je od njega po vsi deželi. Mat. 4, 12. Mark. 1, 1.4. 15. In je učil v njih shodnicah, in je bil per vsili v časti. 16. In je prišel v Nazaret, kjer je bil zrejen, in je šel po svoji navadi sabotni dan v shod¬ nico , in je vstal, de bi bral. 8 ) Mat. 13, 54. Mark. 6, 1. 17. I 11 so mu bile dane bukve Izaija preroka. I 11 ko je bukve razgnil, 9 ) je našel mesto, kjer je bilo pisano: 18. Duh Gospodov je nad me¬ noj; zato me je on mazilil, in me je poslal evangeli oznanovat ubogim, ozdravljat te, kteri so potertiga serca; iz. 61 , 1 . 19. oznanovat jetnikam spuše- nje, in slepim pogled, zaterane 10 ) v prostost spustit, oznanit pri¬ jetno leto Gospodovo, 1 ') in dan vračila. 12 ) 20. In ko je bukve zgnil, jih je podal služabniku, in je sedel. In vsih oči v shodnici so bile vanj obernjene. 21. Začel jim je pa govoriti: Dans je to pismo dopolnjeno v vaših ušesih. 13 ) 22. I 11 vsi so mu pričali, 14 ) in so se čudili nad prijetnimi bese¬ dami , ktere so šle iz njegovih 4. Po sv. Mat. je kila leta druga skušnjava. 5. poželenje mesa, poželenje oči' in napuh serca je vse, v čimur človek utegne skušan biti. Gl. 1. Jan. 2, 16. Mat. 4. razi. 11. in 13. 6. do njegoviga terpljenja, ko ga je z mukami skušal, ki ga z bujenjem poželjivosti in napuha ni mogel premagati. Prim. tudi Mat. 16, 23. 7. t. j. Jezus se je vernil, kazaje moč Duha, ki je v njem bil. 8. Ob sabotah je kteri koli učenikov k koncu službe Božje kako versto iz pre¬ rokov bral in razlagal. Sicer je imel to opravilo tisti, ki se je dokončevavec službe Božje imenoval. 9. Bukve starih so bile v podobi zvitkov. 10. ki jih je greh ranil in v sužnosti imel. 11. milostno leto Gospodovo, sveto leto (3. Mojz. 25, 39. 40.), ko je bila vsim sužnim Izraelcam prostost oznanjena. 12. „dan vračila “ ni v greškim, je pa v hebrejskim preroka Izaija. Prim. Cah. 11. razi. 12. 13. Jezus je zdaj razlagal, kako de so se te besede spolnile, de je on prišel učit, ozdravljat, rešit, kar je bilo zgubljeniga. 14. de zna učiti. Lukež 4. ust, in so rekli: Ali ni ta sin Jožefov? Mark. 6, 3. Iz. 44, 3. 23. In jim je rekel: Kaj pa de mi bote rekli ta pregovor: Zdravnik, ozdravi sam sebe! Kolikoršne reči smo slišali, de si jih delal v Kafarnavmu, jih delaj tudi tukej v svojim kraji. I5 ) 24. Rekel je pa: Resnično, vam povem, de noben prerok ni prijeten v svojim kraji. Mark. 13, 54. 25. V resnici vam povem: V dnevih Elijevih je bilo veliko vdov v Izraelu, ko je bilo nebo tri le¬ ta in šest mescov zaperto, 16 ) in ko je bila velika lakota po vsi deželi; 26. in k nobeni iz njih ni bil Elija poslan, ampak le v Sarepto na Sidonskim k ženi vdovi. 3. Kralj. 17, 9. 27. Tudi je bilo veliko gobo¬ vih ob času Elizeja preroka v Izraelu 5 in nobeden njih ni bil očišen, ampak le Naaman Sirec. 4. Kralj. 5, 14. 28. In vsi v shodnici, to slišati, so bili polni jeze. 29. In so vstali, in so ga ven iz mesta izgnali ; in ga peljali na rob gore, na kteri je bilo njih mesto zidano, de bi ga doli sunili. 17 ) 195 30. On pa je, posred njih grede, stran šel. 18 ) 31. In je šel v Kafarnavm, galilejsko mesto; in tam jih je učil ob sabotah. Mat. 4, 13. Mark. 1 , 21 . 32. In so se zavzeli nad nje¬ govim ukam; zakaj njegovo go¬ vorjenje je bilo polno oblasti. Mat. 7, 28. 29. 33. In v shodnici je bil človek, kteri je imel nečistiga duha, in je zavpil z velikim glasam, Mark. 1, 23. 34. rekoč: Pusti! kaj je nam in tebi, Jezus nazarenski? Ali si prišel nas pogubit? Poznam te, kdo si, Sveti Rožji. 35 .111 Jezus gaje zarotil, rekoč: Obmolkni, in pojdi iz njega! I 11 hu¬ dič gaje na sredo vergel, in je iz njega šel, in mu ni nič škodoval. 36. In strah je vse obšel, in so med seboj govorili, rekoč: Kakošna je ta beseda, 19 ) de z oblastjo in močjo nečistim duho- vam zapoveduje, in ven gredo? 37. I 11 slovenje od njega seje po vsili krajih dežele razglasilo. 38. Jezus pa se je vzdignil iz shodnice, in je šel v hišo Simo¬ novo. Taša Simonova paje imela hudo merzlico; in so ga zanjo prosili. Mat. 8, 14. Mark. 1, 30. 15. Vi pričate mojirau uku (v. 22.), pa vender ne morete verovati, de je sili tesarja Jožefa za tolike reči poklican; zato bote hotli od mene čudežev imeti, kakoršne sim v Kafarnavmu delal, ker mora človek sebe in svoje ozdraviti, preden se za ptujce peča; pa tega nočem (gl. naslednje), ali ne morem storiti zavoljo vaše nejevere. Gl. Mat. 13, 58. Mark. 6, 6. 16. ko ni bilo dežja 3 leta in 6 mescov. 3. Kralj. 18, 1. 17. Nazareško mesto je bilo na visokim kraji okoli in okoli z gorami obdano. Gora proti jugu je bila sterma, in til so mende hotli .Jezusa doli suniti. 18. ali je zginil, ali so se prestrašili ter oterpnili, ali so pa oslepeli. Sv. Am¬ brož pravi: Vjamejo ga, kadar hoče; uide, kadar hoče; umore ga, kadar ho¬ če ; zdaj pa ne, ker njegova ura še ni prišla. 19. ki ima tako moč v sebi. 13 * 196 Lukež 39. In je stopil k nji, in za¬ povedal merzlici, in jo je popu¬ stila. In zdajci je vstala in jim stregla. 40. Kadar je pa solnce zašlo, so vsi, kteri so imeli bolnike z mnogoterimi boleznimi, jih k njemu perpeljali. On pa je na sleher- niga roke položil,' 0 ) in ga je ozdravil. 41. Šli so pa tudi hudiči iz mnogih, so vpili in rekli: Ti si Sin Božji! in jim je zažugal, in 4. 5. jih ni pustil govoriti, ker so ve- dili, de je on Kristus. Mark. 1, 34. 42 . Kadar se je pa dan sto¬ ril, 21 ) se je podal, in je šel v pust kraj, in množice so ga iska¬ le in so prišle do njega; in so ga perderževale, debi ne šel od njih. 43. On pa jim je rekel: Tudi drugim mestam moram oznano- vati Božje kraljestvo, ker sim zato poslan. Mark. 1, 38. 44. In je oznanoval v shodni¬ cah po Galileji. Mark. 1, 39. V. Poglavje. Jezus v Petrovim čelnu. Petrov ribji vlak. Jezus ozdravi goboviga, in mertvo- udniga; pokliče Matevža; zagovarja svoje učence zavoljo posta. 1. Zgodilo se je pa, ko so ga množice obsule, de bi poslu¬ šale besedo Božjo, je on stal per genezareškim jezeru. 2. In je vidil dva čelna ob jezeru stati; ribiči pa so bili ven stopili, in so izpirali mreže. 3. Stopil je pa v en čeln, kteri je bil Simonov, in ga je prosil malo od kraja odriniti. ‘) In je sede množice iz čelna učil. 4. Ko je pa nehal govoriti, je rekel Simonu: Pelji na glo¬ boko, in verzite svoje mreže na lov. 5. In Simon je odgovoril in mu rekel: Učenik! vso noč smo delali, in nismo nič vjeli; na tvojo besedo pa bom vergel mrežo. 6. In ko so bili to storili, so zajeli veliko število rib; njih mre¬ ža pa se je tergala. 7. In so mignili tovaršem, kteri so bili v unim čelnu, de naj pridejo in jim pomagajo. In so prišli in napolnili oba čelna, takti de sta se topila. 8. Simon Peter pa, ko je to vidil, je padel Jezusu k kolenam, 20. Gl. Mat. 9, 18. 21. Gl. Mark. 1, 35. 1. Dozdeva se, kakor de bi bil naslednji poklic Petra, Jakopa in Janeza, ker se tukaj po ozdravljenji Petrove taše (zgor. 4, 38. i. d.) pripoveduje, raz¬ ličen od poklica Petra, Andreja, Jakopa in Janeza, kteriga Mat. (A, 18—22.) in Mark. (1, 16—20.) pripovedujeta in pred uno ozdravljenje stavita. Ven- der pa nekteri mislijo, de sv. f.ukež tukaj ravno tisto prigodbo pripoveduje. Ako obe naznanili za različne imamo, moramo tudi terditi, de so štirje učenci sperviga za Jezusam hodili, pa se mu vendcr še ne popolnama pridružili, ka¬ kor je poprej že sv. Andrej za njim tako hodil (Jan. 1, 40.); de ga pa niso več zapustili, in de so ga vedno spremljevali, ko so bili drugič po¬ klicani. 197 fiiikež 5. rekoč: Gospod, pojdi od mene, ker sim grešen človek!*) 9. Groza namreč je bila ob¬ šla njega in vse, kteri so bili z njim, nad vlakam rib, ki so ga bili storili; 10. ravno tako pa tudi Jakopa in Janeza, Cebedejeva sinova, ki sta bila Simonova tovarša. In Jezus je rekel Simonu: Ne boj se, odslej boš ljudi lovil. 11. In so potegnili čelna k kraju, in vse popustili, ter za njim šli. 12. In zgodilo se je, ko je v enim mestu bil, 2 3 ) glej! bil je mož poln gob, in ko je Jezusa vidil, je na obraz padel in ga prosil, rekoč : Gospod! ako hočeš, me moreš očistiti. Mat. 8, 2. Mark. 1,40. 13. In je roko stegnil in se ga dotaknil, rekoč: Hočem, bodi očišen. In zdajci so mu gobe prešle. 14. In on mu je zapovedal, ni¬ komur ne praviti; temuč pojdi (mu je rekel skazi se duhovnu, in opravi dar za svoje očišenje, kakor je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje. 15. Govorjenje od njega pa se je čedalje bolj razglašalo; in veliko množic je prišlo, de bi po¬ slušale, in ozdravljene bile od svojih bolezen. 16. On pa se je uganil v pu- šavo, in je molil. 17. In pergodilo se je en dan, .de je on sedel in učil. In so se¬ deli farizeji in učeniki postave, kteri so bili prišli iz vsih vasi galilejskih in judejskih, in iz Je¬ ruzalema; in moč Gospodova je bila, de jih je ozdravljala. 4 ) 18. In glej ! možje so pernes- li ha postelji človeka, kteri je bil mertvoiiden, in so iskali, kako bi ga noter nesli, in prednj po¬ ložili. 19. In ker niso našli, kod bi ga noter pernesli zavoljo mno¬ žice, so na streho šli, in ga skozi skodle spustili s posteljo vred v sredo pred Jezusa. 20. In ker je njih vero vidil, je rekel: Človek, grehi so ti od- pušeni! 21. In pismarji in farizeji so jeli misliti, rekoč: Kdo je ta, de preklinja? Kdo more grehe od- pušati, kakor Bog sam? 22. Ker je pa Jezus njih mi¬ sli poznal, je odgovoril, in jim rekel: Kaj mislite v svojih sercih ? 23. Kaj je ložej reči: Grehi so ti odpušeni; ali reči: Vstani in hodi? 24. De pa veste, de ima Sin človekov oblast na zemlji, grehe odpušati (reče mertvoudnimu): Rečem ti, vstani, vzemi svojo posteljo, in pojdi na svoj dom. 25. In precej je vpričo njih vstal, in vzel posteljo, na kteri je ležal , in šel na svoj dom in Boga častil. 26. In vse je groza obšla, in so Boga častili. In so bili s stra- ham napolnjeni, rekoč: Dans smo čudne reči vidili. 2. nisim vreden pri tebi biti. 3. Po nekterih misli v Kafarnavmu, pa to ni gotovo. Leto se ve, de je bilo naslednje ozdravljenje (v. 17.) v tem mestu. Nekteri tudi mislijo, de je bil ta gobov drug od uniga, od kteriga sv. Matevž 8, 2. pripoveduje. 4. de je bolnike ozdravljala. Mat. 9, 2 — 8, Mark, 2, 1—32, 198 Iiiikež 27. In po tem je šel in je vidil cestninarja, po imenu Le- vija, 5 ) sedeti na cestnii, in mu je rekel: Hodi za menoj. Mat. 9, 9. Mark. 2, 14. 28. In je vse popustil, ter je vstal in šel za njim. 29. In Levi mu je napravil veliko gostarijo v svoji hiši; in velika truma cestninarjev in dru¬ gih je bilo, kteri so z njimi per jedi bili. 30. In farizeji in njih 6 ) pis— marji so godernjali in rekli nje¬ govim učencam : Zakaj s cestni¬ narji in grešniki jeste in pijete? 31. In Jezus je odgovoril, in jim rekel: Zdravi ne potrebuje¬ jo zdravnika, ampak bolni. 32. Nisim prišel klicat pravič¬ nih, ampak grešnike k pokori. 33. Oni pa so mu rekli: Za¬ kaj se Janezovi učenci pogosto postijo, in molitve opravljajo, in 5. 6. ravno tako farizejski; tvoji pa jedci in pijo? 34. On pa jim je rekel: Ali morete storiti, de bi se svatje postili, 7 ) dokler je ženin penijih? 35. Prišli pa bodo dnevi, ka¬ dar bo ženin od njih vzet, tedaj se bodo postili tiste dni. 36. Govoril jim je pa tudi pri¬ liko: Nihče ne vstavlja zaplate od noviga oblačila v staro obla¬ čilo; sicer tudi novo terga 8 ) in starimu se zaplata od noviga ne perleže. 37. In nihče ne deva noviga vina v stare mehove; sicer bo novo vino mehove razgnalo, in mehovi bodo konec vzeli. 38. Temuč novo vino se mora v nove mehove djati, in oboje se ohrani. 39. In nihče, kteri starino pije, noče precej noviga, ker pravi: Starina je boljši. 9 * * ) VI. Poglavje. Jezus zagovarja svoje učence, ki so v saboto klasje smukali; govori od po¬ svečevanja. sabote; ozdravi v saboto človeka z usušeno roko ; izvoli dvanajst aposteijnov in jim daje lepe nauke. Uči na gori. 1. Pergodilo se je pa pervo saboto druziga dne, 1 ) de je šel skozi setve, in njegovi učenci so klasje smukali, z rokami meli, in jedli. 2 ) Mat. 12, 1. Mark. 2, 23. 2. Eni pa farizejev so jim re- 5. sv. Matevža; sv. Marka in sv. Luka sta mende iz spoštovanja njegovo menj znano ime povedala; sv. Matevž je pa iz ponižnosti svoje navadno ime naznanil. 6. ljudstva. 7. Po besedi prestavljeno: „de bi se £ e ni no vi sinovi postili 11 5 6 , t. j. k že¬ nitnim povabljeni. 8. ravno ker kos od noviga oblačila vzame. Gl. Mat. 9, 16. Mark. 2, 21. 9. Nihče se novih zapoved lahko ne privadi, ko se je bil že starih privadil. Jezus jim je hotel pokazati, de njegovi učenci še ne morejo ojstrosti nove postave in pokore spolnovati. 1. Nekteri pravijo, de je bila perva sabota po drugim dnevu velikonočniga praznika. 3. Mojz. 23, 15. 16. 2, zerna. Lukež 6. 199 kli: Kaj delate, kar se ne sme ob sabotah ? 3. In Jezus jim je odgovoril in rekel: Ali še niste tega brali, kar je storil David, kadar je bil lačen, on in kteri so bili z njim? 4. Kako je šel v Božjo hišo, in posvečene kruhe vzel, in jedel, in dal tem, kteri so bili z njim 5 kterih jesti nihče ne sme, kakor samo duhovni? 1. Kralj. 21, 6: 2. Mojz. 29, 32: 3. Mojz. 24, 9. 5. I 11 jim je rekel: Sin člo¬ vekov je tudi sabote gospod. 6 . Pergodilo se je pa neko drugo saboto, de je šel v shod¬ nico, in je učil. In bil je tam človek, in njegova desna roka je bila usušena. Mat. 12,10. Mark. 3 ’ u .... 7. Pismarji pa in farizeji so gledali, ali bo v saboto ozdrav¬ ljal, de bi kaj našli, v čimur bi ga tožili. 8 . On pa je njih misli vedil, in je rekel človeku, kteri je imel usušeno roko: Vstani in stopi na sredo. In je vstal in se vstopil. 9. Jezus jim je tedej rekel: Vprašam vas, ali se sme ob sa¬ botah dobro storiti, ali hudo; živ¬ ljenje oteti ali pogubiti? 10. I 11 se je po vsih ozerl, in je rekel človeku: Stegni svojo roko. I 11 jo je stegnil; in njegova roka je bila zdrava. 3 ) 11. Oni pa so togote polni bili, in so se med seboj pogo¬ varjali, kaj bi Jezusu storili. 12. Zgodilo se je pa tiste dni, de je na goro šel molit, in je prenočil v molitvi Božji. 4 5 6 ) 13. In ko je bil dan, je pokli¬ cal svoje učence, in jih je iz njih dvanajst izvolil (ktere je tudi aposteljne 6 ) imenoval): Mat. 10,1. Mark. 3, 13. 14. Simona, ki gaje tudi Pe¬ tra imenoval, in Andreja njego- viga brata, Jakopa in Janeza, Filipa in Jerneja, 15. Matevža in Tomaža, Ja¬ kopa Alfejeviga, in Simona, kise imenuje Gorečnik, 16. in Juda Jakopoviga , 6 ) in Judeža Iškarjota, kteri je bil izdajavec. 17. In je šel doli z njimi, in je stal na ravnim polji, in truma njegovih učencov, in velika mno¬ žica ljudi iz vse Judeje, in iz Jeruzalema, in od primorja, in od Tira in Sidona, 18. kteri šobili prišli, de bi ga poslušali, in ozdravljeni bili od 3. V greškim: »zdrava, kakor una“. 4. Preden je Kristus aposteljne volil, je celo noč k Bogu molil, de bi bila volitev dobra. Učimo se iz tega, de bližnjimu nikdar nič resnično dobriga skazati ne moremo, če ne molimo, de bi Bog naše delo blagoslovil. Kristus je molil, de bi nebeški Oče učencam , ktere je hotel aposteljne zvoliti, vse gnade dodelil, ki so jih za svoj poklic potrebovali. Po Kristusovim zgledu je sveta cerkev kvaterne dni ukazala, de bi verni vrednih mašnikov in škofov od Boga prosili; zakaj po-duhovnih ljudstvu dohaja ali blagor, ali pa gorje, in kakor goreč mašnik ali škof vse verne podbuduje in posvečuje, ravno tako jim je brezbožen, malopriden duhoven v pohujšanje in pogubljenje. 5. t. j. poslance. 6. Alfejeviga sina. Juda je ravno tisti, ki ga sv. Matevž in sv. Marka Ta¬ deja imenujeta. Lnkež 6. 200 . svojih bolezen. In ktere so nadle¬ govali nečisti duhovi, so bili o- zdravljeni. 19. In vsa množica se ga je iskala dotakniti, ker je moč šla iz njega, in je vse ozdravila. 7 ) 20. In on je oči obernil v svoje učence, in je rekel: 8 ) Blagor vam ubogim, 9 ) ker vaše je Božje kraljestvo. Mat. 5, 3. 21. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, ker bote nasiteni. I0 ) Bla¬ gor vam. ki zdaj jokate, ker se bote smejali. 22. Blagor vam, ko vas bodo ljudje sovražili, in ko vas bodo odločevali") in zasramo¬ vali , in zametovali vaše ime, kakor luido, zavoljo Sinu člove- koviga. Mat. 5, ll. 23. Veselite se tisti dan, in poskakujte, ker glejte! vaše pla¬ čilo je veliko v nebesih; ravno tako namreč so njih očetje pre- rokam delali. 24. Ali gorje vam bogatim; zakaj svoje oveseljenje že imate. ") Sirah 31, 7. Amos 6, 1. 25. Gorje vam, ki ste siti; 13 ) zakaj stradali bote. Gorje vam, ki se zdaj smejale; 14 ) ker žalo¬ vali in jokali bote. i/,. 65, 13. 26. Gorje vam, kadar vas bo¬ do ljudje hvalili; 15 ) ravno tako namreč so njih očetje lažnjivim prerokam delali. 16 ) 27. Povem pa vam, kteri me poslušate: Ljubite svoje nepri- jatle, dobro jim storite, kteri vas sovražijo. Mat. 5, 44. 28. II la gosi o vij a j t e j i h, kteri vas kolnejo, in molite zanje, kteri vas obrekujejo. 29. iti kdor tena (eno~) lice uda¬ ri, pomoli mu še uno; in kdor ti plajš vzame, mu tudi suknje ne brani. Mat. 5,39. 40: l.Kor. 6, 7. 30. A sakimu pa, kteri te pro¬ si, daj; in kteri vzame, kar je tvoje, ne tirjaj nazaj. 17 ) 31. In kakor hočete, de vam ljudje store, ravno tako tudi vi njim storite. Tob. 4, 16. Mat. 7,12. 32. In če ljubite tiste, kteri vas ljubijo, kakošno zasluženje imate? Tudi grešniki namreč lju¬ bijo tiste, kteri nje ljubijo. Mat. 5, 46. 7. Mark. 5, 30. Mat. 14, 36. 8. Sv. Luka je v naslednjim nekoliko posnel iz tako imenovane pridige na gori (Mat. 5, 1. i. d.). Nekteri pa to od une ločijo, kar ni nemogoče, ker je Jezus svoje uke o raznih časih ponavljal in mnogoterno (na posebne okolišine in potrebe svojih poslučavcov) obračal. Gl. spod. v. 40. 9. ki ste praviga duha; zavoljo tega se bere pri sv. Mat. „ubogim v duhu “ ; zakaj uboštvo samo brez čednosti in keršanskiga duha ne more nikogar zveličati. 10. Gl. Mat. 5. razi. 9. 11. iz shodnic, svojih družb i. t. d. 12. t. j. gorje tistim bogatincam , ki tolažbe, miru, veselja in vse sreče le v tem svetu išejo. 13. ki se vam želje vedno spolnujejo. Gl. Mat. 5. razi. 9. 14. v nečimernim in grešnim razveseljevanji. 15. ako hudobni, nekeršanski ljudje vaše govorjenje, djanje in nehanje hvalijo. 16. Z nečimerno hvalo so plačevali nečitnerno upanje, s kterim so se ti lažnjivci prilizovali. Prim. Gal. 1, 10. 17. če se brez žaljenja ljubezni, in z ohranjenjem mirti ne more zgoditi. Ljubezen 201 Liikež 6. 33. In če tistim dobro storite, kteri vam dobro store, kakošno zasluženje imate ? To namreč tudi grešniki delajo. 34. In če tem posodite, od kte- rih upate nazaj dobiti, kakošno zasluženje imate? Zakaj tudi grešniki grešnikam posojujejo, de enako 18 ) prejemajo. 5. Mojz. 15, 8. Mat. 5, 42. 35. Ampak ljubite svoje ne- prijatle; dobro storite in posodite, desi nič od tega ne upate ; in vaše plačilo bo veliko, in bote otroci Narvišiga; zakaj on je dobrotljiv nehvaležnim in hudob¬ nim. 36. Bodite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen. 37. Ne sodite, in ne bote so¬ jeni; ne pogubljajte, in ne bote pogubljeni; odpušajte, in vam bo odpušeno. Mat. 7, 1 . 2 . 38. Dajte, in se vam bo dalo; dobro, natlačeno, in potreseno in zverhano mero vam bodo dali v vaše naročje. (S kakoršno mero namreč bote merili, s tako se vam bo odmerjalo. Mat. 7, 2. Mark. 4, 24. 39. Povedal jim je pa tudi pri¬ liko : Ali more slepec slepca vo¬ diti? Ali ne padeta oba v jamo? ,9 ) Mat. 15, 14. 40. Učenec ni več, kakor u- čenik; 20 ) popolnama pa bo vsak, če je kakor njegov učenik. 41. Kaj pa vidiš pezder v 0 - česu svojiga brata, bruna pa, ki je v tvojim očesu, ne čutiš? 21 ) Mat. 7, 3. 42. Ali kako moreš reči svo¬ jima bratu: Brat! pusti, de ti bom izderi pezder iz očesa; ko sam v svojim očesu bruna ne vidiš? Hinavec! izderi poprej bruno iz svojiga očesa, in potlej glej, de izdereš pezder iz očesa svojiga brata. 43. Zakaj drevo ni dobro, ktero malopridno sadje rodi, tudi ni drevo malopridno, ktero dobro sadje rodi. 22 ) Mat. 7, 18. 44. Zakaj vsako drevo se po svojim sadu spozna. Na ternji namreč ne bero fig, in z robi¬ dovja ne tergajo grozdja. Mat. 7, 18: 12, 33. 45. Dober človek 23 ) iz dobri- ga zaklada svojiga serca dobro bi bila hudo žaljena, ko bi kdo hotel nazaj imeti, kar mu je kdo v silni potrebi vzel. Sicer mora razsvitljena ljubezen svetovati. Gl. Mat. 5. razi. 43. 18. v enačili potrebah. 19. Kristus jim je hotel s tim nevarnost pokazati, ako bi se po zgledih farize¬ jev in pismarjev ravnali. 20. Nikdo ne more pričakovati, de bi učenec bolje vidil, bolje razumel memo učenika; temuč učenec je že popolnama, ako je takošen, kakoršen njegov učenik. Dokler torej farizeje in pismarje, posebno pa njih djanje posnemate, ne morete zastran zveličanja bolje podučeni biti, kakor oni, in ako bote njim enaki, bo le to vaša popolnost. — V drugim pomenu je ta versta pri sv. Mat. 10, 24. Prim. zgor. razi. 8. 21. Posebna pregreha farizejev je 'bila prederzna sodba in presojevanje po¬ greškov. 22. Kteri prederzno sodijo in bližnjiga zavoljo malih pregreškov preganjajo, ne morejo v sercu dobri biti, torej tudi dobri učeniki ne, zakaj i. t. d, 23. in dober učenik. 202 Lukež O. 7. pernaša; in hudoben človek iz hudiga zaklada 24 ) hudo pernaša; zakaj iz obilnosti serca usta go¬ vore. Mat. 12, 34. 46. Kaj pa me kličete: Gospod, Gospod! in ne storite, kar rečem? Mat. 7, 21. Rim. 2, 13. Jak. 1, 22. 47. Kdor koli k meni pride in moje besede posluša, in po njih stori, vam bom povedal, komu je podoben. Mat. 7, 24. 48. Podoben je človeku, kteri, kadar hišo zida, globoko koplje, in postavi dno na skalo; ker je pa povodenj vstala, je voda per- derla v tisto hišo, in je ni mo¬ gla preganiti; zakaj na skalo je bila vstavljena. 49. Kdor pa sliši in ne stori, je podoben človeku, kteri zida svojo hišo na zemljo brez pod¬ lage, v ktero je perderla voda, in je zdajci padla; in podertija tiste hiše je bila velika. VII. Poglavje. Jezus ozdravi, hlapca stotnikovima; obudi mladenča v Naitnu; da odgovor Ja¬ nezovima učencama in Janezu spričevanje ; je per farizeji; mrežnica ga mazili. Prilika od dveh dolžnikov. 1. Po tem pa, ko je dokon¬ čal vse svoje besede pred ljudmi, ki so ga poslušali, je šel v Ka- farnavm. Mat. 8, 5. 2. Nekiga stotnika hlapec pa, kteri mu je bil prav ljub, je bil bolan, in je umiral. 3. Ker je pa slišal od Je¬ zusa, je poslal k njemu starašin judovskih, *) in ga je prosil, de bi prišel in ozdravil njegoviga hlapca. 4. Oni pa, ko so prišli k Je¬ zusu, so ga skerbno prosili, in mu rekli: Vreden je, de mu to storiš. 5. Ljubi namreč naš narod, in on nam je shodnico sozidal. 6. .Jezus pa je z njimi šel. In ko že ni bil deleč od hiše, je poslal k njemu stotnik prijatlov, rekoč: Gospod! ne trudi se; ni- sim namreč vreden, de greš pod mojo streho. 7. Zavoljo tega se tudi ni- sim sam sebe vredniga štel, k tebi priti; temuč reci z besedo, in moj hlapec bo ozdravljen. 8. Zakaj tudi jest sim člo¬ vek, pod oblast postavljen, in imam vojšake pod seboj, in re¬ čem temu: Pojdi! in gre; in dru- gimu: Pridi! in pride; in svojimu hlapcu: Stori to! in stori. 9. Jezus pa, ko je to slišal, se je začudil, ter se je ozerl in je rekel množicam, ktere so za njim šle: Resnično, vam povem, še v Izraelu nisim tako' velike vere našel. 10. In ko so, kteri so bili po¬ slani, domu prišli, so hlapca, ki je bolan bil, zdraviga našli. 11. In pergodilo se je, de je potlej šel v mesto, ki se imenuje Naim; 2 ) in z njim so šli njegovi učenci in velika množica. 12. Ko seje pa mestnim vra- 24. V mreškim: „fa hudiga zaklada svojiga serca “. 1. nar imenitniših judov tiste občine. 2. Naim je bilo mesto v Galileji v ezdrelomski (izraelski) planjavi. 203 Lukež 7. tam perbližal, glej! so merliča nesli, ediniga sinu svoje matere, in ta je bila vdova; in z njo je bilo veliko ljudi iz mesta. 13. In kadar jo je Gospod vi- dil, se mu je v serce smilila, in ji je rekel: Ne jokaj! 14. In je perstopil, in se par dotaknil (kteri so pa nosili, so obstali); in je rekel: Mladeneč, rečem ti, vstani! 15. In merlič je sedel, in za¬ čel govoriti. In ga je dal njegovi materi. 16. Vse pa je strah obšel, in so Boga hvalili, rekoč: Velik pre¬ rok je med nami vstal, in Bog je obiskal svoje ljudstvo! 3 ) Spod. 24, 19. Jan. 4,'19. 17. In to govorjenje od njega se je razglasilo po vsi Judeji, in po vsili krajih okoli. 18. In Janezu so njegovi učenci od vsiga tega povedali. 19. In Janez je poklical dva svojih učencov k sebi, in poslal k Jezusu, rekoč: Si ti, kteri ima priti, ali naj drugiga čakamo? Mat. 11, 2. 3. 20. Kadar sta pa moža k nje¬ mu prišla, sta rekla: Janez Kerst- liik naju je poslal do tebe, re¬ koč: Si ti tisti, kteri ima priti, ali naj drugiga čakamo? 21. (Bavno tisto uro pa jih je veliko ozdravil od bolezen in ran, in od hudih duhov, in mnogim slepim je dodelil pogled). 22. In je odgovoril, ter jima rekel: Pojdita, in povejta Ja¬ nezu, kar sta slišala in vidila: Slepi spregledujejo, kruljevi ho¬ dijo, gobovi se očišujejo, gluhi spreslišujejo, mertvi vstajajo, u- bogim se evangeli oznanuje. 4 ) 23. In blagor mu, kdor koli se ne pohujša nad menoj. 24. Kadar sta bila pa Jane¬ zova poslanca odšla, je začel govoriti množicam od Janeza: Koga ste šli v pušavo gledat? Tersta od vetra majaniga? v 25. Ali koga ste šli gledat! Človeka v mehke oblačila oble- čeniga? Glejte! kteri so v dra¬ gim oblačilu in v veselji, so v kraljevih hišah. 26. Ali koga ste šli gledat? Preroka? Res, vam povem, še več kakor preroka. 27. Ta je, od kteriga je pi¬ sano: Glej! pošljem svojiga an- gelja pred tvojim obličjem, kteri bo perpravljal tvojo pot pred te¬ boj. Malah. 3, 1 Mat. 11, 10. Mark. 1, 2. 28. Zakaj povem vam: Veči- ga preroka med rojenimi od žen nobeniga ni, kakor je Janez Kerst- nik; kdor je pa manjši v Božjim kraljestvu, je veči, kakor on. 29. In vse ljudstvo, ki je po¬ slušalo, in cestninarji so Boga pravičniga hvalili, 5 ) in so bili keršeni z Janezovim kerstam. 30. Farizeji pa in učeniki po¬ stave so sklep Božji v svojo škodo zaničevali, in se mu niso dali kerstiti. 31. Gospod pa je rekel: Ko¬ mu podobne bom tedej imenoval 3. Bog je svojimu ljudstvu milost skazal, ker mu je tega preroka poslal. Po prerokih je Bog res ljudi obiskoval, zakaj po prerokih je Bog z ljudmi go¬ voril. 4. Gl. Iz. 35, 6. razi. 8. 5. Po besedi: „.?o Boga opravičevali 204 Lukež 7. ljudi' tega roda? In komu so enaki? 32. Podobni so otrokam, kteri na tergu sede, in med seboj go¬ vore in reko: Piskali smo vam, in niste plesali 5 mile pesmi smo peli, in niste jokali. Mat. 11,16.17. 33. Janez Kerstnik je namreč prišel, in ni kruha jedel, ne vina pil, in pravite: Hudiča ima. 34. Sin človekov je prišel, in je in pije, in pravite: Glejte člo¬ veka požrešnika in pijanca, pri— jatla cestninarjev in grešnikov! 35. In modrost je opravičena od vsili svojih otrok. 36. Nekdo zmed farizejev pa ga je prosil, de bi per njem je¬ del. 6 ) In je prišel v hišo fari¬ zejevo in k jedi sedel. 37. In glej! zena v mestu, ktera je bila grešnica, 7 ) ko je zvedila, de je v hiši farizejevi per jedi, je pernesla alabastrovo pušico mazila; 38. in je zad k njegovim no¬ gam stopila, 8 ) ter mu je začela s solzami noge močiti, in jih je z lasmi svoje glave brisala, in mu je noge kusevala, in z ma¬ zdam mazilila. 39. Farizej pa, kteri ga je po¬ vabil, to viditi, je sam per sebi djal, rekoč: Ko bi bil on pre¬ rok, bi pač vedil, kdo in kako- šna je žena, ki se ga dotikuje, de je grešnica! 40. In Jezus je odgovoril in mu rekel: Simon! ti imam nekaj povedati. O 11 pa reče: Učenik, povej! 41. Neki posojevavec je imel dva dolžnika; eden je bil dolžan pet sto denarjev, eden pa pet¬ deset. 42. Ker nista imela s čem pla¬ čati, je obema odpustil. Kteri te- dej ga bolj ljubi? 9 ) 43. Simon je odgovoril in re¬ kel: Menim, de tisti, kterimu je več odpustil. On pa mu je rekel: Pi ■av si razsodil. 44. In se je obernil k ženi, in je rekel Simonu: Vidiš to ženo? Sim prišel v tvojo hišo, in mi vode za noge nisi dal; ta pa mi je s solzami noge močila, in s svojimi lasmi jih brisala. 45. Kušljeja mi nisi dal; ta pa, kar je v hišo prišla, mi nog ni jenjala kuševati. 46. Moje glave nisi z oljem mazilil; ta pa mi je noge z ma- zilam mazilila. 6. Temu farizeju je bilo ime Simon (v. 40.). 7. očitno nečistima življenja. Ta grešnica je po splošni misli sv. cerkve Ma¬ rija Magdalena., Lazarjeva sestra, ravno tista, ki je Jezusa v Betanii šest dni pred njegovim terpljenjem v drugo mazilila fMat. 26, 7. Jan. 11, 2.). Mesto mislijo, de je bilo Naim (v. 11.). 8. Jezus je pri jedi po šegi jutrovcov na blazini slonel, tako , de je bilo obličje proti mizi obernjeno, noge pa na blazini proti nasprotni steni, in sicer bose, ker jutrovci čevlje fsandalije, podplate) izujejo, preden v sobo stopijo. Marija je za Jezusa stopila v versto služabnikov. Od nje sv. cerkev poje: Ona, ki je toliko hudobij dopernesla, se verne iz žrela pekla k vratam življenja; ki je veliko pohujševala v minljivosti mesa, postane iz zdrobljiviga lonca alabastrova posoda, iz posode sramote posoda veličastnosti. Sv. Avguštin pravi: Ni stopila k glavi Gospodovi, ampak k nogam; zakaj ona, ktera je dolgo hu¬ dobno živela, iše prave poti. 9. V greškim: „ya bo bolj ljubili Lukež 1. 8. 47. Zato ti povem: Veliko gre¬ hov ji je odpušenih, ker je ve¬ liko ljubila. Komur se pa manj odpusti, manj ljubi. 10 ) 48. Nji pa je rekel: Odpušeni so ti grehi. 49. In so zaceli, kteri so z 205 njim pri mizi bili, sami per sebi reči: Kdo je ta, kteri celo grehe odpuša? 50. Rekel je pa ženi: Tvoja vera ti je pomagala ; u ) poidi v miru! 12 ) VIII. Poglavje. Pobožne žene Jezusa spremljajo in mu živež oskerbujejo. Prilika od sejavca. Jezus uči, kdo de je njegova mati in njegovi bratje; ustavi vihar na morji; ozdravi obsedeniga; ozdravi kervotočno ženo; obudi Jairovo hčer. 1. In pergodilo se je potlej, in on je hodil po mestih in va¬ seh, in je pridigoval in oznano- val Božje kraljestvo, in dvanaj¬ steri so bili z njim, 2. in neke žene, ktere so bile rešene od hudih duhov in od bo¬ lezen : Marija, imenovana Mag¬ dalena, ‘) iz ktere je bilo sedem hudičev šlo, 2 ) 10. Jezus hoče s priliko in iz nje posnetim ukam reči: Zavoljo ljubezni se odpuša, in zavoljo odpušenja se ljubi. Unimu dolžniku se je le zato veliko odpustilo, ker je veliko ljubil, in po odpušenitn dolgu je zato veliko ljubil, ker mu je bilo veliko odpušeniga. Ravno taka je z Magdaleno. Nji se zato veliko odpusti, ker je veliko ljubila, in po zadobljenim odpušenji toliko pri- serčniši ljubi, kolikor več se ji je odpustilo. Ce je tukaj rečeno, de se za¬ voljo ljubezni odpuša , se s tem ne reče, de bi njemu , kteri grehe iz čiste ljubezni do Boga obžaluje, spovednikove odveze ne bilo treba; temuč ravno temu nasprotno je tukaj povedano , zakaj le pravi ljubezni je odpušenje za¬ gotovljeno; prava ljubezen pa je tista, ktera Božje zapovedi spolnuje (Jan. 14, 15. i. d.}; ker je pa Bog zapovedal, spovednikove odveze iskati, zamore le tudi ljubijoči odpušenje doseči, ki tudi to zapoved spolni. Kadar pa člo¬ vek ne more do nobeniga spovednika priti, in torej odveze ne dobiti, mora, kakor sv. tridentinski zbor uči, s popolnama ljubeznijo in žalostjo vsaj želja sklenjena biti, tudi v ti reči Božjo zapoved dopolniti. Pazljivi bravec bo iz zgornje prigodbe lahko spoznal, de je Kristus Marii, ko je bila s popolno ljubeznijo in s popolnim obžalovanjem za odpušenje pripravljena, naravnost odvezo dal, ktero zdaj v njegovim imenu mašniki dele. Gl. naslednje. 11. Kar se gori ljubezni pripisuje, se tukaj veri daje, ker ta od une, kjer ste v resnici, nikdar ni ločena ; zakaj le tisti resnično veruje, kteri tudi ljubi, in le tisti zamore prav po Božjih zapovedih ljubiti, kteri v Boga in njegove zapovedi veruje. 12. z miram v sebi. Greh napravi v človeku nemir, grizenje vesti, vojsko med dušo in telesam; gnada pa mir naredi, zakaj ona duha Bogu , telo pa duhu podverže, in tako znotranjiga človeka ediniga in mirniga naredi. Gl. Rim. 5, 1. 1. Marija iz Magdale. Gl. Mat. 15, 39. razi. 28. 2. „i Sedmrrka^ sploh za množno število velja. Peklenski duhovi so se bili mende vsili njenih zmožnost in nagnjenj polastili. Misli si človeka, ki je sedmerim smerf storil, smert napuha, lakomnosti, požrešnosti, nečistosti, jeze, nevosljivosti in lenobe, in imaš podobo njeniga stanu (Ambr., Beda, Greg.). Močan je bil Lukež 8. 206 3. in Joana, žena Kuža, He- rodoviga oskerbnika, in Suzana, in veliko drugih, ktere so mu stregle iz svojiga premoženja. * * 3 ) 4. Ko se je pa silno velika množica sošla, in so iz mest k njemu hiteli, je v priliki rekel: Mat. 13, 3. Mark. 4, 3. 5. Sejavec je šel sejat svoje seme; in ko je sejal, ga je ne¬ kaj padlo poleg pota, in je bilo pohojeno, ptice neba so ga po¬ zobale. 6. In drugo je padlo na skalo; in kadar je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. 7. In drugo je padlo med ter- nje; in ternje, ki je z njim vred rastlo, ga je zadušilo. 8. In drugo je padlo v dobro zemljo; in je rastlo, in storilo stoteren sad. Kadar je to rekel, je zavpil: Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša! 9. Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj je ta prilika. 10. In on jim je rekel: Vam je dano vediti skrivnosti Božjiga kraljestva, drugim pa v prilikah, de gledajoči ne vidijo, in poslu¬ šajoči ne umejo. iz. 6, 9. Mat. 13, 14. Mark. 4, 12. Jan. 12, 40. Dj. apost. 28, 26. 11. Prilika pa je to: Seme je Božja beseda. 12. Kteri so pa poleg pota, so tisti, kteri poslušajo; potlej pride hudič, in vzame besedo iz njih serca, de ne bodo verujoči zveličani. 13. Kteri so pa na skali, so tisti, kteri, kadar slišijo, z ve¬ seljem besedo sprejmejo; in ti nimajo korenine, ker nekaj časa verujejo, in ob času skušnjave odstopijo. 14. Ktero je pa med ternje padlo, so tisti, kteri so slišali in gredo, in so od skerbi, in boga¬ stva, in sladnost življenja zadu¬ šeni, in ne obrode sadu. 15. Ktero je pa v dobri zem¬ lji, so tisti, kteri besedo slišijo, in jo v dobrim in nar boljšim sercu 4 5 ) ohranijo, in sad obrode v poterpljenji. r> ) 16. Nihče pa, kteri luč peržge, je ne pokriva s posodo, tudi ne postavlja pod posteljo; temuč jo na svečnik dene, de ti, kteri no¬ ter gredo, svetlobo vidijo. 6 ) Mark. 4, 21. Mat. 5, 15. 17. Zakaj nič ni skrivniga, kar bi se ne razodelo; tudi ne skri- tiga, kar bi se ne zvedilo, in na greh v nji, premočna je bila pa tudi gnada v nji, ko se je bila spreobernila; in zavoljo njene goreče, hvaležne ljubezni (zgor. 7, 37.) ji je bila tudi gnada Božja v posebni meri podeljena. Gl. Mark. 16, 9. 3. Glej v Kristusovi majhnosti vso njegovo velikost. On, ki je svoje po duhovno živil, se je tolikanj ponižal, de je od njih telesno hrano jemal in se z mi¬ limi darovi živil. On, ki jih je sto in sto tudi po telesu prečudno nasitoval, za se le uboštvo prihrani in to ima, kar mu dobrotniki iz ljubezni dajo. Žene zanj skerbe; glej tudi tukaj Božjo moč v slabim. I’o ženi je prišel greh na svet; žene pa tudi zopet posebno s Kristusam in z zvesto vdanostjo, ki jo do njega imajo , kači glavo tarejo po keršanski reji otrok, s ktero v svojim poklicu blagor razširjajo. 4. V greškim: „» lepim in dobrim sercu 11 . 5. v stanovitnosti. 6. Kako se to s poprešnjim sklepa, gl. Mark. 4. razi. 8. m Lukež 8. dan ne prišlo. Mat. 10, 26. ‘Mark. 4, 22. 18. Glejte tedej, kako poslu¬ šate. 7 ) Zakaj kdor ima, mu bo dano; in kdor nima, temu bo tudi to odvzeto, kar meni de ima. Mat. 13, 12: 25, 29. 19. Prišli so pa k njemu nje¬ gova mati, in bratje, in niso mogli do njega priti zavoljo mno¬ žice. Mat. 12, 46. Mat. 3, 32. 20. In mu je bilo povedano: Tvoja mati in tvoji bratje zunej stoje, in te hočejo viditi. 21. On pa je odgovoril in jim rekel: Moja mati in moji bratje so ti, kteri Božjo besedo poslu¬ šajo in spolnujejo. 22. In pergodilo se je neki dan, in je šel v čelnic, on in njegovi učenci, in jim je rekel: Prepe¬ ljimo se na uno stran jezera. In so odrinili. 23. Ko''so se pa peljali, je zaspal, in vihar vetra je prišel na jezero, in so zajemali, in bili v nevarnosti. 24. Perstopili so pa, in ga zbudili, ‘ rekoč: Učenik! poginja¬ mo. On pa je vstal, in vetru in vodnim valovam zažugaj, in se je uleglo, in je tiho bilo. 25. Rekel jim je pa: Kje je vaša vera? Oni pa so se pre¬ strašili in začudili, in so med seboj rekli: Kdo neki je ta, de tudi vetrovam, in morju zapove¬ duje, in so mu pokorni? 26. In so se peljali proti ge- razenski 8 ) deželi, ktera je Ga¬ lileji nasproti. Mat. 8, 28. Mark. 5,1. 27. In ko je bil na suho sto¬ pil, ga sreča mož, 9 ) kteri je že veliko časa hudiča ’°) imel, in ni oblačila oblačil, in ni v hiši ostal, ampak v grobeh. 28. On, ko je Jezusa vidil, je pred njega padel; in je z veli¬ kim glasam zavpil in rekel: Kaj je meni in tebi, Jezus, Sin Bo¬ ga Narvišiga? Prosim te, nikar me ne muči! 29. Zapovedal je namreč ne¬ čistimi! duhu, iz človeka iti. Za¬ kaj velikrat ga je popadel, in je bil z verigami zvezan, in v že- lezje vklenjen, in je vezi razter- gal, ter je bil od hudiča v pu- šavo gnan. 1 ‘) 30. Jezus pa ga je vprašal, rekoč: Kako ti je ime? On pa je rekel: Legij on; l2 ) zakaj ve¬ liko hudičev je bilo v njega šlo. 31. In so ga prosili, de bi jim ne zapovedal, v brezen iti. - 32. Bila je pa tam čeda ve¬ liko svinj, ki so se v gori pasle, in so ga prosili, de bi jim pu¬ stil, v nje iti. In jim je pustil. 33. Hudiči so tedej iz človeka šli, in so se spustili v svinje, in čeda se je po stermim v je¬ zero vergla, in je utonila. 34. Kadar so pastirji vidili, kaj se je zgodilo, so bežali, in po mestu in po vaseh to raz- glasili. v 35. Sli so pa ljudje gledat, kaj 7. 01. Mark. 4. razi. 10. 8. V greškim: deželo Gadarenov u . Gl. Mat. 8, 28. 9. V greš ki m : ,,mo* iz mesta“. 10. V greškim : „hudiče u , z oziram na v. 30. H. v pusti, grozni, samotni kraj, kjer so bili grobi. Hudič si je ta kraj zva¬ lil, ker je podoba njegoviga znotranjiga, razdjauiga stanu. 12. Gl. Mark. 5, 9. 208 Lukež 8. se je zgodilo, in so prišli k Je¬ zusu; in so našli človeka, ko so bili hudiči iz njega šli, kterije se¬ del oblečen in pameten per nje¬ govih nogah, in so se bali. 36. Povedali so jim pa tudi ti, kteri so vidili, kako je bil re¬ šen od Legijona. I3 ) 37. In vse ljudstvo gerazen- ske 14 ) dežele ga je prosilo, de bi od njih šel; zakaj velik strah jih je bil prepadel. 15 ) On pa je v čeln stopil, in se je vernik 38. In mož, iz kteriga so bili hudiči izšli, ga je prosil, de bi smel per njem biti. Jezus pa ga je od sebe spustil, rekoč: 39. Verni se na svoj dom, in povej, kako velike reči ti je Bog storil. In je šel po vsim mestu, in je pravil, kako velike reči mu je Jezus storil. 40. Pergodilo se je pa, kadar je Jezus nazaj prišel, ga je mno¬ žica sprejela; zakaj vsi so ga čakali. 41. In glej ! mož je prišel, kte- rmm je bilo ime Jair, in on je bil vikši shodnice; in je Jezusu pred noge padel, ter ga je pro¬ sil , de bi šel v njegovo hišo. Mat. 9, 18. i. d. 42. Zakaj edino hčer per dva¬ najstih letih je imel, in ona je umirala. In pergodilo seje, ko je šel, so ga množice stiskale. 43. In neka žena je bila ker- votočna dvanajst let, ktera je vse svoje premoženje zdravnikam iz¬ dajala, in ni mogla od nobeniga ozdravljena biti. 44. Perstopila je od zad, in se je dotaknila roba njegoviga obla¬ čila; in zdajci se je ustavil njen kervotok. 45. In Jezus je rekel: Kdo se me je dotaknil? Ko so pa vsi tajili, je rekel Peter, in kteri so z njim bili: Učenik! množice te rijejo in stiskajo, in praviš: Kdo se me je dotaknil? 46. In Jezus je rekel: Nekdo se me je dotaknil; zakaj po¬ znam, de je moč iz mene šla. 47. Ker je pa žena vidila, de se ne perkrije, je trepetaje prišla, in mu pred noge padla; in je v pričo vsiga ljudstva poveda¬ la , zakaj se ga je dotaknila, in kako hitro je bila ozdravljena. 48. On pa ji je rekel: Hči! 1(i ) tvoja vera te je ozdravila; pojdi v miru. 49. Se je govoril, kar pride nekdo k višimu shodnice, in mu reče: Tvoja hči je umerla, nikar ga ne trudi. 50. Jezus pa, ko je slišal to besedo, je odgovoril očetu de¬ klice: Ne boj se! le vervaj in bo oteta. 51. In ko je k hiši prišel, ni nikogar drugiga seboj vanjo pu¬ stil iti, kakor Petra in Jakopa in Janeza, in očeta in mater deklice. 52. Vsi pa so jokali in po nji žalovali. On pa je rekel: Ne jo¬ kajte ! deklica ni umerla, ampak spi. 53. In so se mu posmehovali, ker so vedili, deje umerla. 13. Y r greškim: „kako je bil obsedeni rešen?. 14. V greškim : „deiele Gadarenov u . Gl. zgor. razi. 8. 13. de bi vsih njihovih prešičev kaj enaciga ne zadelo. 16. V greškim: ,,/jCtupaj, hči“, i.t. d. 209 liiikež 8. 9. 54. On pa jo je za roko pri¬ jel, 17 ) in je zavpil, 18 ) rekoč: De¬ klica, vstani! 55. In njen duh se je pover- nil, in je precej vstala. In je u- kazal, ji dati jesti. 56. In njeni starši so se za¬ vzeli; on pa jim je zapovedal, nikomur ne praviti, kar se je zgodilo. IX. Poglavje. Jezus razpošlje aposteljne. Herod ga želi viditi. Mnoge misli, kdo de je Kristus. Jezus pet tavžent mož čudodelno nasiti; prerokuje od svoje smerti, od svojiga vstajenja, od terpljenja in povračila svojih učencov; se spremeni na gori; ozdravi obsedeniga; poduči aposteljne, kdo deje veči v Božjim kralje¬ stvu; jih svari zavoljo častilakomnosti, nevošljivosti in nespametne gorečnosti, in jim daje poduke, kako naj ga posnemajo. 1. Poklical je pa dvanajstere aposteljne, in jim je dal moč in oblast čez vse hudiče, in bolezni ozdravljati. Mat. 10, 1. Mark. 3,15. 2. In jih je poslal oznanovat Božje kraljestvo, in ozdravljat bolnike. 3. In jim reče: Na pot nič ne jemljite, ne palice,') ne torbe, ne kruha, ne denarjev, tudi ne imejte po dve suknji. Mat. 10, 9. Mark. 0, 8. 4. In v ktero hišo koli pojdete, tam prebivajte, in od tam preč ne hodite. 5. In kteri koli vas ne sprej¬ mejo, pojdite iz tistiga mesta, in otresite tudi prah od svojih nog v pričevanje zoper nje. Dj.ap.i3, 51 . 6. In so šli, ter so po vaseh hodili, in evangeli oznanovali, in ozdravljali povsod. 7. Slišal je pa Herod, četert- ni oblastnik, vse, kar se je po njem godilo, in je bil v skerbi, zato ker so eni rekli: Mat. 14, i. i. d. Mark. 6, 14. i. d. 8. Janez je vstal od mertvih; eni pa: Elija se je perkazal; eni pa: Eden starih prerokov je vstal. 9. In Herod je rekel: Janeza sim jest ob glavo djal; kdo je pata, od kteriga take reči slišim? In je iskal ga viditi. 10. In aposteljni so se vernili, in so mu vse povedali, kar koli so storili; in jih je seboj vzel, in -se je uganil stran v samoten kraj, ki je per Betzajdi. Mat. 14, 13. i. d. Mark. 6, 30. i. d. Jan. 6,1. i. d. 11. Ko so pa množice to zve- dile, so za njim šle; in jih je sprejel in jim od Božjiga kralje¬ stva govoril, in kteri so zdravja potrebovali, jih je ozdravil. 12. Dan pa se je začel na- ginjati. In dvanajsteri so persto- pili in mu rekli: Spusti množice, de gredo na vasi in na terge, kteri so okoli, in prenoče, in jedi dobe; zakaj tukej smo na samotnim kraji. Mat. 14, 15. Mark. j 6, 36. 17. V greškim: „On pa je vse izg 7 ial, in jo za roko prijel “ i. t. d. 18. V znamnje, dc njegova beseda oživlja. Z Božjo besedo je vse oživelo. 1. BI. Mat. 10, 10, 14 Liikež O. 210 13. Rekel jim je pa: Dajte jim vi jesti. Oni pa so rekli: Nimamo več ko pet kruhov, in dve ribi; razun če mi gremo, in jedi kupimo za vso to trumo. 14. Bilo jih je pa okoli pet tavžent mož. Rekel je pa svojim učencam: Recite jim sesti v tru¬ me po petdeset. 15. In so storili tako; in so rekli vsim sesti. 16. Vzel je pa petere kruhe in dvoje rib, je pogledal v nebo, jih je blagoslovil, in razlomil in dal svojim učencam, de bi jih položili pred množice. 17. In so vsi jedli, in se na¬ sitili. In je bilo pobrano, kar jim je ostalo, dvanajst košev koscov. 18. In zgodilo seje, ko je sam bil in molil, so tudi učenci z njim bili; in jih je vprašal, rekoč: Kdo pravijo ljudje, de sim? Mat. 16,13. Mark. 8, 27. 19. Oni pa so odgovorili in rekli: Janez Kerstnik; nekteri pa, Elija ; nekteri pa, deje eden nek¬ danjih prerokov vstal. 20. Jim je rekel: Kdo pa vi pravite, de sim? Simon Peter 2 ) je odgovoril, in rekel: Kristus Rožji. 3 ) 21. On pa jim je zažugal in zapovedal, de naj tega nikomur ne pravijo, 22. rekoč: Sin človekov mora veliko terpeti, in zaveržen biti od starašin in od velikih duhov¬ nov, in od pismarjev, in umorjen biti, in tretji dan vstati. Mat. 16,21. Mark. 8, 31:'9, 30. 23. Rekel je pa vsim: Ako hoče kdo za menoj priti, naj za¬ taji sam sebe, in vsak dan svoj križ zadene, in naj gre za menoj. Mat. 10, 31:16, 24. Mark. 8, 34. Spod. 14, 27. 24. Zakaj kdor hoče svoje življenje ohraniti, ga bo zgubil; kdor pa zgubi svoje življenje za¬ voljo mene, ga bo ohranil. Spod. 17, 33. .Jan. 12) 25. 25. Kaj namreč si pomaga človek, če ves svet perdobi, sam sebe pa pogubi in se zapravi? 26. Zakaj kdor se mene in mojih besedi sramuje, tega se bo tudi Sin človekov sramoval, ka¬ dar bo prišel v svojim, Očetovim in svetih angeljev veličastvu. 4 ) Mat. 10, 33. Mark. 8, 38: 2. Tim. 2, 12. 27. Povem vam pa resnično: Jih je nekaj tukej stoječih, kteri ne bodo okusili smerti, dokler ne vidijo Rožjiga kraljestva. Mat. 16, 28. Mark. 8, 39. 28. Pergodilo se je pa kakih osem dni po teh besedah, 5 * ) in je seboj vzel Petra, in Jakopa, in Janeza, in je šel na goro mo¬ lit. Mat. 17,1. Mark. 9, 1. 29. In ko je molil, je bila po¬ doba njegoviga obraza drugačna, in njegovo oblačilo belo in svet¬ lo. 30. In glej! dva moža sta z njim govorila. Bila sta pa Mojzes in Elija, 31. ktera šta se perkazala v 2. V greškim: n Pet er je odgovoril 11 . 3. Božji Mesija. 4. Ko l>o prišel k sodbi kakor Gospod, z Božjo močjo , z vsimi angelji, v nebeškim veličastvu. 5. Sv. Mat. in sv. Mark. določno število (šest dni} povesta, sv. Luk. pa le splošno. Liiikež 9. 211 veličastvu, in sta pravila od nje- goviga odhoda, 6 ) kteriga je imel dopolniti v Jeruzalemu. 32. Peter pa, in kteri so z njim bili, so bili od spanja po¬ siljeni. 7 ) In ko so se predramili, so vidili njegovo veličastvo, in dva moža, ktera sta zraven njega stala. 33. In zgodilo se je, ko sta od njega šla, reče Peter Jezusu: Učenik! dobro nam je tukej bitij naredimo tedej tri šotore, eniga tebi, in eniga Mojzesu, in eni¬ ga Eliju; ker ni vedil, kaj go¬ vori. 34. Ko je pa to govoril, se je storil oblak, in jih je obsenčil, in so se bali, ko sta unav oblak šla. 8 ) 35. In glas se je zaslišal iz oblaka, rekoč: Ta je moj ljubi Sin, njega poslušajte! 36. In kadar se je ta glas sli¬ šal, se je Jezus sam znašel; in oni so molčali, in niso v tistih dneh nikomur nič od tega pove¬ dali, kar so vidili. 37. Zgodilo seje pa drugi dan, kadar so z gore šli, jim 9 ) je ve¬ lika množica naproti prišla. 38. In glej! mož iz množice je zavpil, rekoč: Učenik! prosim te, ozri se na mojiga sina, ker je moj edini. Mat. 17,14. Mark. 9,16. 39. In glej! duh ga popade, in kar zavpije, in ga meče in vlači, de se peni, in kadar ga že sterga, ga komej pusti. 40. In sim prosil tvoje učence, de bi ga izgnali, in niso mogli. 41. Jezus pa je odgovoril in re¬ kel: O neverni in spačeni rod! do¬ klej bom p er vas, in vas bom terpel? Perpelji svojiga sina semkej! 42. In ko se je perbližal, ga je hudič vergel, in tergal. 43. In Jezus je zarotil neči- stiga duha, in mladenča ozdra¬ vil, in ga njegovimu očetu nazaj dal. 44. In vsi so ostermeli nad velikostjo Božjo; in ker so se vsi čudili nad vsim, kar je delal, je rekel svojim učencam: Vtis¬ nite si v svoje serca 10 ) te besede! Sin človekov namreč bo izdan ljudem v roke. 45. Oni pa tega govorjenja niso umeli, in je bilo pred njimi skrito, de ga niso zapopadli; in so se ga bali za to govorjenje vprašati. Mark. 9, 31. 46. Prišlo jim je pa na misel, Jkteri njih bi bil veči. Mat. 18, l. Mark. 9, 33. 47. Jezus pa, ker je vidil misli njih serca, je vzel otroka in ga zraven sebe postavil, 48. in jim je rekel: Kdor koli sprejme tega otroka v mojim ime¬ nu, mene sprejme; in kdor koli mene sprejme, sprejme njega, kte¬ ri je mene poslal. Zakaj kdor je nar manjši 11 ) med vami vsimi, ta je nar veči. Mat. 18, 5. 49. Janez pa je odgovoril in 6. od njegove smer ti. 7. ta čas, ko je Kristus molil. tTčenci so zaspali, ker so bili trudni. Nebe¬ ška svitloba jih je zbudila. 8. Ko sta se Mojzes in Elija od Jezusa ločila (v. 33.). V greš k im : ,,mu“ (Jezusu). 10. V greškim : ušesa 11 . Gl. v. 41. 11. nar bolj otroškiga duha, nar ponižniši. 14 * liiikcž 0. 212 rekel: Učenik! vidili smo nekoga v tvojim imenu hudiče izganjati, in smo mu branili, ker ne hodi z nami za teboj. Mark. 9,37. 50. In Jezus mu je rekel: Ni¬ kar ne branite; zakaj kdor ni zo¬ per vas, je za vas. 51. Pergodilo se je pa, ka¬ dar so se dnevi njegoviga vnebo¬ vzetja dopolnovali, je on terdno sklenil . na ravnost v Jeruzalem iti. 12 ) 52. In je oznanovavce pred svojim obličjem poslal; in so šli, in so prišli v mesto Samarija¬ nov, 13 ) de bi mu (prebivališe) perpravili. 53. In ga niso sprejeli, ker so na njem vidili, de v Jeruzalem gre.' 14 ) 54. Ker sta pa njegova učenca, Jakop in Janez, to vidila, sta rekla: Gospod! hočeš, de rečeva, de naj ogenj pride z neba, in jih pokonča? IS ) 55. In se je obernil, in jih je posvaril, rekoč: Nevesta, kteri- ga duha sta! 16 ) 56. Sin človekov r.i prišel duš pogubljat, ampak rešit. 17 ) In so šli v drugo mestce. Jan. 3, 17: 12, 47. 57. Pergodilo se je pa, ko so po poti šli j mu je rekel nekdo: Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš. 18 ) 58. Jezus mu je rekel: Lesice imajo jame, in ptice neba gnjezda; Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil. Mat. 8, 20. 59. Rekel je pa drugimu: 19 ) Hodi za mano. Ta pa je re¬ kel : Gospod! pusti mi poprej iti, in svojiga očeta pokopati. 60. In Jezus mu je rekel: Pu¬ sti, naj mertvi svoje mertve po- kopljejo; ti pa pojdi in oznanuj Božje kraljestvo. 61. In drugi mu je rekel: Za tabo bom hodil, Gospod! tode 12. de bi poslednjič veliko noč obhajal. 13. Gl. Mat. 10. razi. 18. 14. ker je hotel v Jeruzalemu praznik obhajati in «e je torej juda spoznal. 15. V greškim: „ji/t pokonča, kakor je tudi Elija storil Gl. 4. Kralj. 1, 10—12. 16. Ne vesta, kteri duh vaji naganja. Mislita, de vaji duh Božji naganja, pa vaji človeški duh nepoterpežljivosti in maštovanja goni. Ali pa: Ne vesta, k kterirnu duhu sim vaji poklical, de morata krotka biti, kakor vajin učenik. Elijevo gorečnost hočeta posnemati, pa sta pozabila, de je bil to duh stare postave, kjer se je mogel Bog maštovavniga sodnika kazati, dokler ni bilo mene na svet in nisim zadolženja na se vzel, ktero je njegova pravičnost mogla kaznovati. Sedaj je čas milosti, in ker sim prišel, ter jezo Božjo na se vzel, bodi grešnikam , ki v moje rešenje verujejo, le milost, pohlevnost, krotkost, ljubezen ; še celo terdovratneži naj se le s kro(kostjo in ljubez¬ nijo pridobivajo. 17. Ako hočeta torej mojiga duha biti, morata moje obnašanje posnemati. 18. Ravno tako je v druzih okolišinah neki drugi govoril pri sv. Mat. 8, 19. Jezus je svoje besede v raznih perložnostih ponavljal. Greško ima pristav¬ ljeno : „ Gospod !“. 19. ravno tistim«, od kteriga sv. Mat. 8, 21. pripoveduje. Sveti Luk. tukaj tri Jezusove g'ovore zastran njega nasledovanja zaporedama pripoveduje, dcsiravno jih je v raznih časih govoril. 213 pusti mi poprej slovo svojih domačih. 20 ) 62. Jezus mu je rekel: Nihče, laikež 9. 10. vzeti od kteri s svojo roko za drevo prime, in se nazaj ozera, ni perpraven za Božje kraljestvo. 21 ) X. Poglavje. Jezus razpošlje dva in sedemdesetere učence. Gorje nespokornira mestam. Učenci se vernejo. Opominjevanje k ponižnosti. Prilika od usmiljenima Samarijana. Jezus per Marti in Marii. 1. Po tem pa je Gospod še drugih dva in sedemdeset * 1 ) iz¬ volil, in jih je poslal po dva pred svojim obličjem v vsako mesto in kraj, kamor je on imel priti. 2 ) 2. In jim je rekel: Žetev je sicer velika, ali delavcov je malo. Prosite tedej Gospoda žetve, de pošlje delavcov v svojo žetev. 3 ) 3. Pojdite, jest vas pošljem, kakor jagnjeta med volkove. Mat. 10 , 16 . 20. Pusti mi poprej svoje premoženje poravnati in med sorodovince razdeliti (Avg., Maldon.). 21. Kakor človek, ki orje in se ozera, zavoljo vnemarnosti za to delo ni pripraven: ravno tako tudi za Božje kraljestvo ni pripraven on, ki je ker- šansko življenje pričel, pa ima serce še preveč na posvetno navezano, ktero bi mogel v duhu zapustiti. Kdor hoče otrok Božjiga kraljestva biti, mora vedno večne resnice pred očmi imeti. Prim. Mat. 8, 21. 22. 1. V greškim : ,,*S'c druži h .sedemdeset^ i. t. d.; veuder pa imajo stari kembriški in drugi rokopisi, kakor Vulgata. Beseda ,,izvoliti“ pomeni slo¬ vesno izročitev imenitne službe (prim. grešk. 2. Mak. 10, 11.j. Gospod Jezus Kristus si je torej zmed ljudstva namestnikov izvolil in med njimi razloček naredil, tako de jih je bilo dvanajst na viši, dva in sedemdeset pa na nižji stopnji. De so bili dva in sedemdeseteri, kar njih čast in službo zadeva, pod dvanajsterimi, je že iz tega razdeljenja v stopnje razvidno, popolnama poterjeno pa je po nar starejim cerkvenim redu, po kterim so škofje na mesto 12 aposteljnov, mašniki pa na mesto 72 učencov stopili. Številki 12 in 72 si je mende Jezus izvolil zavoljo 12 poglavarjev 12 Izra¬ elovih rodov (1. Mojz. 1, 2.), in zavoljo 72 starašin (4. Mojz. 11, 16. i. d.), ktere si je bil Mojzes v pomočnike zvolil. Ker je bilo izraelsko ljudstvo podoba vsiga človeštva, in ker se človeštvo v stari in novi zavezi tolikrat Izrael imenuje, so bili tudi uni izraelski spredniki podobe službinih sto¬ pinj v vesoljnim duhovnim kraljestvu Jezusa Kristusa, in je bilo prav permerjeno število, duhovne predpostavljene v tem kraljestvu po unih številkah postaviti. 2. Jezus je dva in sedemdesetere poslal, de bi ljudi na njegov prihod pri¬ pravljali. Poslal jih je pa po dva in dva, de sta si bila v pomoč, tolažbo in spodbudo (Orig., Teof., Greg.). Prim. Sir. 4, 9. Zato je bilo v pravilih redovnikov (v regeljcah menihov) zapovedano , de brez popolnama pravičniga vzroka nihče ne sme sam popotvati. Redovnik , pravi sv. Tomaž, ki sam hodi, je hudoba v samoti. 3- Iz Mat. 9, 37. 38. se vidi, de je Jezus to govoril, preden je bil aposteljne in učence razposlal; mogoče je pa, de je to tukaj ponovil. Sploh je v tem in v sledečih petih poglavjih sv. Lukeža več Jezusovih govorov, ktere drugi evangelisti v druzih okolišinah naznanjajo; Jezus jih je mende v Lukež 10. 214 4. Ne nosite mošnje, ne torbe, ne čevljev, in nikogar na potu ne pozdravljajte. 4 ) Mat. 10,10. Mark. 6 , 8 . 5. In v ktero hišo koli pri¬ dete, recite nar poprej: Mir bodi ti hiši! Mat. 10, 12. 6. In ako je tam otrok mini, 5 ) bo počival nad njim vaš mir; ako pa ne, se bo k vam vernik 7. V tisti hiši pa ostanite, ter jejte in pite, kar je per njih; 6 ) delavec namreč je vreden svoji- ga plačila. 7 ) Ne hodite od hiše do hiše. 8 ) 5. Mojz. 24, 14. Mat. 10, 10: 1. Tim. 5, 18. 8. In v ktero mesto koli pri¬ dete, in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; 9. in ozdravljajte bolnike, kteri so ondi, in recite jim: Perbližalo se vam je Božje kraljestvo. 10. V ktero mesto koli pa pri¬ dete, in vas ne sprejmejo, pojdite ven na njegove ceste, in recite: 11. Tudi prah, kteri se je nas od vašiga mesta prijel, otresemo na vas; 9 ) vender pa to vedite, de se je Božje kraljestvo per- bližalo. 1 °) 12. Vam povem, de boSodom- Ijanarn tisti dan 1 ') ložej, kakor temu mestu. 13. Gorje tebi, Korozain! gorje tebi, Betzajda! zakaj, ko bi se bili v Tiru in v Sidonu godili čudeži, kteri so se godili per vas, bi se bila zdavnej v ojstrim oblačilu in v pepelu sede poko¬ rila. Mat. 11, 21. 14. Pa bo tudi Tiru in Sidonu ložej per sodbi, kakor vara. 15. In ti, Kafarnavm! ki se do neba povišuješ, boš do pekla po¬ greznjen. Mat. 11, 23. 16. Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene za¬ ničuje , zaničuje njega, kteri me je poslal. Mat. 10, 40. Jan. 13,20. 17. Dva in sedemdeseteri l2 ) pa so se z veseljem vernili, re- raznili perložnostih ponavljal, kakor se je očitno zgodilo pri sv. Luk. 8, 16. in 11, 33. 4. Namen , zavoljo kleriga so bili Jezusovi učenci po svetu poslani, je bil tako imeniten, de so mogli vse opustiti, kar koli bi jih bilo utegnilo v njih poklicu zaderževati, posebno če so bile zgolj šege. Tako naj se zgornja zapoved razume. Ne moremo misliti, de bi bil Jezus učencam zapovedal, ne¬ dolžno pozdravljanje opušati ali zoper priljudnost ravnati; le nepotrebno in presiljeno priljudnost naj bi dopušali. Gl. 3. Kralj. 4. razi. 14. 5. ki je vere svetiga miru dovzeten in vreden. 6. bodite s potrebnim zadovoljni! 7. Delavec v Gospodovim nogradu zasluži, de se za njegovo hrano skerbi. Praviga plačila mu pa ljudje dati ne morejo, ker duhovne dobrote, ktere ti delavci dele, vsaki pozemeljski dar presegajo. Kaj prejemajo? pravi sv. Av¬ guštin : duhovno dajejo, dobivajo pa meseno; zlato dajejo, in zanj seno pre¬ jemajo. 8. iz nestanovitnosti, po svoji volji, ali zavoljo boljši hrane in zložnejiga živ¬ ljenja. 9. Gl. Mat. 10. razi. 30. 10. in on, kterimu nočete pripustiti, de bi vas s svojo gnado vladal, bo kmalo s pravično sodbo čez vas kraljeval. 11. sodnji dan. 12- V greškim: „Sedemdeseteri u , Gl. zgor. v. 1, Lukež 10. 215 koč: Gospod! tudi hudiči so nam pokorni v tvojim imenu. 13 ) 18. In jim je rekel: Vidil sim sa¬ tana kakor blisk z neba pasti. 14 ) 19. Glejte! dam vam oblast, stopati na kače in škorpijone , 15 ) in zoper vso moč sovražnikovo; in nič vam ne bo škodovalo. 16 ) 20. Vender ne veselite se tega, de so vam duhovi pokorni; ve¬ selite se pa, de so vaše imena zapisane v nebesih. 17 ) 21. Tisto uro se je razveselil v svetim Duhu, in je rekel: Za¬ hvalim te, Oče, Gospod nebes in zemlje! de si to skril modrim in razumnim, in si razodel malim. Tako , Oče! zakaj tako je bilo dopadljivo pred teboj. Mat. 11,25. 22. Vse mi je zročeno od mo- jiga Očeta! in nihče ne ve, kdo je Sin, kakor le Oče; in (nihče ne vej, kdo je Oče, kakor le Sin, in komur hoče Sin razodeti. 23. In se je k učencam ober- nil, 18 ) in je rekel: Srečne oči, ktere vidijo, kar vi vidite. Mat. 13, 16. 24. Ker povem vam, de veliko prerokov in kraljev je hotlo vi- diti, kar vi vidite, in niso vidili; in slišati, kar vi slišite, in niso slišali. 25. In glej! neki učenik po¬ stave je vstal, kteri ga skuša, 19 ) in reče: Učenik! kaj naj storim, de bom večno življenje zadobil? 20 ) 26. On pa mu je rekel: Kaj je v postavi pisano? Kako be¬ reš ? 27. On je odgovoril in rekel: Ljubi Gospoda svojiga Boga iz 13. v tvoji moči. 14. Če se vse povzame, je pomen ta: Ne čudite se, de so vam tudi hudiči pokorni; to pride od tod, ker sim jez na svet prišel, in vidil sim, kako je satan, poglavar vsih hudobnih duhov, vsled mojiga prihoda z visočine svoje oblasti nanaglama padel. — Blisk je podoba hitrosti (Mat. 24, 27.}. Padec z neba je podoba zgube gospostva (Iz. 14, 12.). De je Jezus satanovo kra¬ ljestvo premagal, se v novi zavezi večkrat bere (Jan. 12, 31: 1. Jan. 3, 8: 2, 13: 5, 18. 19.). Pomniti je pa, de je bila satanova oblast pri pervim Kristusovim prihodu le poterta (Skr. razod. 12, 8. i. d.), konec sveta bo še le razdjana (Skr. razod. 20, 1. i. d.). Prav globoko pomenljivo je Kristusova zadeva do satana o pervim in drugim prihodu že v pervi prerokbi zastrau Mesija naznanjena (1. Moz. 3, 15.). V besedah namreč: „(Jn ti bo glavo sterl u , je v hebrejskim beseda „šuf“, kar tudi pomeni „zakriti (i (zager- niti) (Hebr. Ps. 139, 11.). V tem poslednjim pomenu je naznanjeno, kako de je Kristus proti satanu o pervim prihodu; v pervim pomenu pa, kako de bo proti njemu o drugim prihodu konec sveta; zakaj zdaj Kristus kači glavo zakriva, njeno moč zatera; poslednjič pa jo bo zaterl. 15. na vso peklensko zalego, in na vse škodljivo, hudo, kar se iz sovražnika, satana, izhaja (Ambr., Teofil.). 16. Gl. Mark. 16, 17. 17. de ste zavoljo del ljubezni v bukve življenja zapisani, za večno zveličanjo namenjeni. Kakor de bi hotel Kristus reči: Ne veselite se zavoljo daru ču¬ dežev, ki ne more zveličati; veselite se pa zavoljo zveličanja, ktero ste si z vero v ljubezni pridobili (Jan. Križ., Greg. Vel.). Prim. Mat. 7, 22. 23. 18. v greškim je pristavljeno: „ posebej “. 19. kako de je v postavi znajden in učen. 20. Prim. Mat. 22, 35. i. d. 216 Lnkež 10. vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje moči, in iz vse svoje misli: in svojiga bližnjiga, kakor sam sebe. 5 . Mojz. 6, 5. 28. T 11 mu je rekel: Prav si odgovoril; to stori, in boš živel. 29. On pa je hotel sam sebe pravičniga delati, 21 ) in je rekel Jezusu: Kdo pa je moj bližnji? 22 ) 30. Jezus pa je odgovoril in rekel: Neki človek 23 ) je šel od Jeruzalema v Jeriho, in je pa¬ del med razbojnike, kteri so ga tudi obropali, iu z ranami obdali, ter so šli in ga pustili na pol mertviga. 31. Permerilo se je pa, de je neki duhoven šel po tistim potu; in ga je vidil, in je memo šel. 32. Ravno tako je tudi levit, 24 ) ko je prišel na to mesto , in ga vidil, memo šel. 33. Neki popoten Samarijan pa je prišel do njega, in ko ga je vidil, se mu je v serce smilil. 34. Tn je perstopil in mu obe- zal rane, in je vlil vanje olja in vina, in ga je posadil na svoje živinče, ter ga peljal v gostiv- nico, in ga oskerbel. 35. In drugi dan je vzel dva denarja, 25 ) in jih je dal gostiv- niku, in je rekel: 26 ) Skerbi zanj, in kolikor boš več izdal, ti bom jest nazaj grede povernil. 36. Kteri teh treh se ti zdi, de je bil bližnji tistimu, ki je pa¬ del med razbojnike? 27 ) 37. On pa je rekel: Tisti, kteri mu je usmiljenje storil. In Jezus mu reče: Pojdi, in tudi ti tako stori! 28 ) 38. Zgodilo se je pa, kadar so šli, 29 ) je on šel v neko vas, 30 ) in neka žena, Marta po imenu, ga je sprejela v svojo hišo. 39. In ona je imela sestro, po imenu Marijo, 31 ) ktera je tudi sedla k nogam Gospodovim, iu poslušala njegovo besedo. 40. Marta pa si je dajala s 21. se je hlinil, kakor de bi imel resnično željo, postavo na tanko spoznati, de bi jo mogel spolnovati. 22. Zastran tega so se prepirali. Tadanji pismarji so terdili, de so le judje njih bližnji, prijatli; neverniki pa ne, ktere de smejo kakor sovražnike čertiti. 23. Jezus nalaš ni povedal, ali je bil človek, ki je med razbojnike padel, ne- jevernik ali jud, de bi zamogel pismarjem spodej (v. 37.) pokazati, de ima vsak nesrečni in potrebni človek pravico do naše pomoči, in de ga moramo za svojiga bližnjiga imeti (spoznati). 24. Judovski leviti so duhovnam pri službi Božji stregli, kakor dan današnji dijakoni mašnikam. 25. Zastran ,,denara“ gl. Mat. 22, 19. 26. V greškim: ,,/vo je drugi dan dalje šel , je vzel 11 i. t. d. 27. Kdo zmed teh treh je ljubezen do bližnjiga skazoval? 28. t.j. pomagaj vsacimu, bodi si jud ali nejevernik; pomagaj slehernimu, komur zamoreš pomagati, in uči se iz tega, de je vsak človek tvoj bližnji. Spoznaj v Kristusu usmiljeniga Samarijana (prim. Jan. 8, 48.) do nas vsili. Slečene, nage, ranjene, v pregrehe zakopane nas dobi na cesti tega sveta. Poln usmiljenja vlije olj as v oj e milosti v naše rane ternas izroči dušnimu pastirjus poveljem: Skerbi zanje! Čez nekaj časa bo pa zopet prišel ter nas ozdravljene v nebesa peljal. 29. proti Jeruzalemu. 30. v Betanijo (gl Jan. 11, 1.), ki je bila okoli ene ure hoda od Jeruzalema. 31. tudi Magdalena imenovano. Gl. zgor. 7, 37. Jan. 11, 1, 217 Lukcž 10. 11. postrežbo veliko opraviti; ter je perstopila in rekla: Gospod! ti ni‘ mar, de me moja sestra samo pusti streči? Reci ji tedej, de naj mi pomaga! 41. In Gospod je odgovoril, in ji rekel: Marta, Marta! skerb- na si in si veliko perzadevaš. 32 ) 42. Pa le eno je potrebno. 33 ) Marija je nar boljši del izvolila, kteri ji ne bo odvzet. 34 ) XI. Poglavje. Gospodova molitev. Prositi, iskati in terkali. Jezus ozdravi obsedeniga mutca. Preklinjevanje farizejev. Prilika od močniga. Satan se verne. Blagrovanje Jezusove matere. Jonovo znamnje. Cisto oko. Cisti kozarec in umazano serce. Gorje farizejem. 1. In zgodilo se je, de jena nekim kraji molil, in ko jejenjal, mu je eden njegovih učencov re¬ kel : Gospod, uči nas moliti, ka¬ kor je tudi Janez svoje učence učil. 2. In jim je rekel: Kadar mo¬ lite, recite : Oče! posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo. ‘) Mat. 6, 9. 3. Daj nam dans naš vsak¬ danji kruh. 4. In odpusti nam naše gre¬ he, ker tudi mi odpustimo vsa- kimu, kteri nam je dolžan. In ne vpelji nas v skušnjavo. 2 ) 5. In jim je rekel: Ko bi kdo zmed vas prijatla imel, in bi k njemu šel o polnoči, in mu rekel: Prijatel! posodi mi tri hlebe, 6. ker je moj prijatel prišel k meni s pota,in nimam kaj prednj položiti; 32. nepokojna in razmišljena si zavoljo pnstrežljivosti. Jezus ne graja Martine pridnosti in delavnosti, ampak le njeno notranjo nepokojnost, s ktero je de¬ lala, in ker ni bila s potrebno postrežbo zadovoljna, de bi zamogla tudi nje¬ govo Božjo besedo poslušati. 33. Le za eno je treba skerbeti, za posvečenje in zveličanje. Kdor za to eno skerbi, tudi svoje druge dolžnosti spolnuje, je delaven in priden; njegova delavnost pa ni nepokojna in raztresena, ampak je pokojna in mirna, ker ima serce pri Bogu; ni zmedena in presilna, ampak je zmerna, ter vse ne¬ potrebno opusa. 34. Marta! v skerbljivosti, ki jo za-me imaš, si si dober del izvolila, Marija pa v poslušanji moje besede in v tihim premišljevanji nar boljšiga. Po občni razlagi sv. očetov si misli Jezus pod Martinim delam delavno, pod Mariinim pa premišljevavno življenje; v poslednjim si človek prizadeva, z zatajevanjem in odpovedovanjem vsiga pozemeljskiga, z molitvijo in premišljevanjem Božje be¬ sede posvečevati se, in se zveličanja čedalje bolj vredniga storili. Delavno življenje ni grajano, pa premišljevavno je kakor boljši del hvaljeno. Izvoliti moramo to, k čemur nas je Bog poklical. Nar boljši del, pravi sv. Gregori Veliki, se ne more odvzeti, temue se tamkej na unim svetu naraša; delavno življenje pa se v tem oziru vzame, ker njegove dela s smertjo nehajo. t- V greškim je perstavljeno: „Zgddi se tvoja volja , kakor v nebesih tako na zemlji “. Gl. Mat. 6, 10. V naslednji versti je tudi perstavljeno: „vsaki dan “. 2. V greškim je perstavljeno: ,, temač reši nas od hudiga “. Mat. 6, 13, 218 Lukež 11. 7. in uni bi znotrej odgovoril in rekel: Ne delaj mi nadlege, duri so že zaperte, in moji otroci so z menoj v hramu; 3 ) ne morem vstati in ti dati. 8. In ako uni le še terka, 4 ) vam povem: ko bi ravno ne vstal, in mu ne dal zato, ker je njegov prijatel, bo vender zavoljo nje¬ gove nadležnosti vstal, in mu dal, kolikor potrebuje. 9. In jest vam povem: Pro¬ site, in se vam bo dalo; išite, in bote našli; terka j (e, in se vam bo odperlo. Mat. 7, 7: 21, 22. Mark. 11, 24. Jan. 14, 13. Jak. 1, 5. 10. Zakaj slehern, kteri prosi, prejme; in kdor iše, najde; in kdor terka, se mu bo odperlo. 11. Kdo pa zmed vas očeta kruha prosi, pa mu bo kamen dal ? ali ribe, mu bo li namesto ribe kačo dal? Mat. 7, 9. 12. Ali če ga jajca prosi, mu bo li škorpijona podal? 13. Ako tedej vi, ko ste hu¬ dobni, veste dobre darove dajati svojim otrokam: koliko bolj bo vaš Oče z nebes jim dal dobri- ga duha, kteri ga prosijo! 5 ) 14. In je izganjal hudiča, in ta je bil mutast. In ko je bil hu¬ diča izgnal, je mutec govoril, in množice so se čudile. 6 ) Mat. 9,32: 12 , 22 . 15. Eni zmed njih pa so rekli: Z Belcebubam, višini hudičev, iz¬ ganja hudiče. 16. In drugi so ga skušali, 7 ) in so iskali znamnja z neba od njega. 17. On pa, ker je vidil njih misli, jim je rekel: Vsako kra¬ ljestvo, ktero je samo zoper sebe razdeljeno, bo razdjano, in hiša bo na hišo padla. 18. Ako je pa tudi satan sam zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, de z Belcebubam hudiče izganjam ? 19. Če pa jest z Belcebubam hudiče izganjam, s kom jih vaši otroci izganjajo? Zato bodo oni vaši sodniki. 20. Ako pa s perstam Božjim 8 ) hudiče izganjam, je res Božje kraljestvo k vam prišlo. 21. Kadar močni v orožji svoj dvor varuje, je v miru njegovo premoženje. 9 ) 22. če pa močnejši kakor on nadnj pride, in ga premaga, bo vse njegovo orožje pobral, na 3. Ni nikogar več po koncu. 4. Teh besedi ni v greškim; tode sledeče jih hoče. 5. dobri, sveti Duh; nebeški darovi so le tukaj imenovani, ker nam je posebno zanje prositi. 6. Sv. Matevž pripoveduje od dveh razločnih obsedenih mutcov, ktera je Je¬ zus rešil (Mat. 9, 32:12, 22.); in ko sta bila rešena, so farizeji Jezusa ravno tako preklinjali, kakor tukaj sv. Lukež pripoveduje, kteri je ali tega ali pa uniga mutca v mislih imel; utegne pa tudi ta prigodba vsa nova biti; zakaj gotovo je, de so farizeji, kakor tudi Jezus, svoje besede o raznih pri¬ likah ponavljali. 7. če ima nebeško oblast. 8. z Božjo močjo. Gl. 2. Mojz. 31. razi. 3. 9. Močni, oboroženi, je bil nekdaj vratar v velikih hišah; varoval je tudi de¬ narnico in druge reči posebne cene. Tukaj je podoba hudobniga duha, ki ima svet za svojo lastnino, ter si ga ohraniti prizadeva. Lnkež 11. ktero se je zanašal , in bo delil njegov rop. 23. Kdor ni z menoj, je zoper mene; in kdor ne pobira z menoj, raztresa. 24. Kadar nečisti duh iz člo¬ veka pride, hodi po suhih krajih, in iše pokoja, in ker ga ne najde, pravi: Vernil se bom v svojo liišo, od kodar sim izšel. Mat. 12,43. 25. In ko pride, jo najde po¬ meteno in osnaženo. 26. Tedej gre, in si pervzame sedem drugih duhov, hujših kot on, in gredo vanjo, in prebivajo tam. In poslednje tistiga človeka je hujši, kakor pervo. 27. Pergodilo se je pa, ko je to govoril, je povzdignila neka žena glas zmed množice, in mu je rekla: Blagor telesu, ktero je tebe nosilo , in persim, ktere si sesal! 10 ) 28. On pa je rekel: Veliko bolj blagor tistim, kteri Božjo besedo poslušajo, in jo ohranijo. 1 ') 29. Ker so se pa množice zbi¬ rale, 12 ) je začel govoriti: Ta rod je hudoben rod; znamnja iše, pa znamnje se mu ne bo dalo, ra- 219 zun znamnja Jona preroka. Mat. 12, 39. 30. Kakor je bil namreč Jona znamnje Ninivljanam, tako bode tudi Sin človekov temu rodu. Jon. 2, 1. 31. Kraljica odjuga bo vstala ob sodbi z možmi tega rodu, in jih bo obsodila; ker je prišla od pokrajin zemlje poslušat modrost Salomonovo; in glej! več kakor Salomon je tukej. 3. Kralj. 10, 1: 2. Kron. 9, 1. 32. MožjeNinivljani bodo vstali ob sodbi s tem rodam, in ga bodo obsodili; ker so pokoro de¬ lali na oznanovanje Jonovo; in glej! več kakor Jona je tukej. 33. Nihče luči, ko jo užge, ne postavlja na skrit kraj, ne pod mernik; ampak na svečnik, de, kteri noter gredo, svetlobo vidijo. 13 ) Mat. 5, 15. Mark. 4, 21. 34. Svetilo tvojiga telesa je tvoje oko; 14 ) ako je tvoje oko čisto, bo svetlo vse tvoje telo. 'Mat. 6, 22. 35. Glej tedej, de luč, ktera je v tebi, ne bo tema. 36. Ako je tedej vse tvoje telo 10. Kako srečna je mati, ktera je taciga sina rodila in redila! 11. Mojo mater blagruješ, in tudi sebi enako srečo vošiš; res, srečna je moja mati; zakaj srečni so vsi, kteri besedo Božjo poslušajo in ohranijo. V tem se je moja mati skazala , in če je srečna, ker je moja mati, je še veliko srečniši, ker me je z vero v duhu spočela. Sv. Avguštin pravi: Sorodovin- stvo bi Marii kakor materi ne bilo nič pomagalo, ko bi ne bila veči sreče imela, de je Kristusa, kteriga je v telesu nosila, tudi v sercu imela. Marija je torej bolj blagrovati, ker je Kristusa v veri spočela, kakor ker je njegova telesna mati. 12. ki so se nadjale, de bodo nebeško znamnje vidile, ktero so hotle od njega imeti. Gl. v. 16. 13. Jaz sim taka, na svečnik postavljena luč, ktero vsi lahko vidijo, in moja luč se veliko bolj svetla in veličastna vidi, kakor luč Salomonova in Jonova: ako me pa ne spoznate, je tega le vaša slepota in oterpnjenost kriva. 14. Luč, ki je Kristus, da priliko govoriti od luči, ktero naj elehern v sebi vnema in hrani. 220 Lnkcž 11. svetlo, 15 ) in nima nikjer nič tem- niga, ho vse svetlo, in te bo ka¬ kor svetla luč razsvetljevalo. 37. Dokler je še govoril, ga je neki farizej prosil, de bi per njem kosil. In je šel, in k mizi sedel. 38. Farizej pa je začel sam per sebi misliti in reči: Zakaj se ni umil pred kosilam? 16 ) 39. In Gospod mu je rekel: To vi farizeji čistite, kar je zunej kozarca in sklede; karjepazno- trej vas, je polno ropa in hudobe. 17 ) Mat. 23, 25. 40. Neumneži! ali ni, ktefl je storil, kar je zunej, tudi tega storil, kar je znotrej? l8 ) 41. Dajte pa raji vbogajme od tega, kar imate; 19 ) in glej¬ te! vse vam je čisto. 20 ) 42. Ali gorje vam farizejem! kteri deset mite meto, in rutico, in vsako zeljše; in v nemar pušate pravico in ljubezen Božjo; to pa je storiti, in uno ni opustiti. 43. Gorje vam farizejem! kteri imate radi perve sedeže v shod¬ nicah, in pozdravljanja na tergu. Mat. 23, 6. Mark. 12,‘39. Spod. 20, 46. 44. Gorje vam! 21 ) ker ste ka¬ kor grobi, ki se ne vidijo, in ljudje čeznje hodijo, in ne vedo. 22 ) 45. Neki učeni v postavi pa je odgovoril, in mu rekel: Učenik! ker to govoriš, tudi nam očitaš. 46. On pa je rekel: Gorje tudi vam učenim v postavi! ker nakladate ljudem bremena, kte- rih ne morejo nositi, in sami se bremen ne z enim svojih perstov ne dotaknete. Mat. 23, 4. 47. Gorje vam! ker zidate gro¬ be prerokam; vaši očetje pa so jih umorili. 23 ) Mat. 23, 29. 48. Res pričujete, de pervolite v dela svojih očetov; zakaj oni so jih sicer umorili, vi pa jim grobe zidate. 24 ) 49. Zato je tudi modrost Božja rekla: 25 ) Preroke in aposteljne jim hočem poslati, in ene zmed njih bodo umorili, in ene preganjali; 50. de se bo terjala od tega 15. s čistim očesam. Gl. Mat. 6. razi. 26. 16. Prim. Mat. 23, 25—36. V greškim: ,, Farizej pa se je čudil , ko je v idil , de se ni bil umil pred kosilam “. 17. Zunanje šege sicer skerbno opravljate, znotranje posvečevanje pa zane¬ marjate. 18. Ali ni Bog, kteri je zunanje šege zapovedal fakoravno ne uniga umivanja rok), ravno tako ukazal, tudi za znotranje posvečevanje duha skerbeti ? 19. V greškim: ,,od tega , kar je znotrej u (v kozarcu, v skledi). 20. Delajte raji dela usmiljenja, in bote vsi čisti, znotraj in zunaj. Milošnja je sploh namesto del usmiljenja fgl. sledeče). Božji ogenj ljubezni vse ne¬ čisto požge. Gl. Dan. 4, 24. Sir. 3, 33. 21. Greško ima v nekterih rokopisih pristavljeno: „vam, pismarji in farizeji, hinavci**. 22. Zakaj tudi vi imate v svojih sercih smert in trohnobo zaperto, akoravno se od zunaj ne vidi. 23. Kakor njih otroci ste tudi dediči njih grozovitosti. 24. ne de bi krivico popravili, ki so jo svetim prerokam storili, temuč de bi s tem svoje hudobno serce zakrili; zakaj vi ste enaciga duha, kakoršniga so ili vaši očetje. 25. ktera sim jaz sam. BI. v. 31. Zgor. 7, 35. Mat, 23, 34. Jan. 8, 12, liukcž rodii kri vsili prerokov, ktera je bila prelita od začetka sveta; 26 ) 51. od kervi Abeljnove do kervi Caharijeve, kteri je bil umorjen med aitarjem in tempeljnam. Go¬ tovo , povem vam, terjala se bo od tega rodu. 1. Mojz.4, 8: 2. Kron. 24, 22. 52. Gorje vam učenim v po¬ stavi! ker ste se ključa do uče- 11 . 12 . 221 nosti polastili; sami niste noter šli, in te, kteri so hotli noter iti, ste zaderževali. 27 ) 53. Kadar jim je pa to govo¬ ril, so ga začeli farizeji in učeni v postavi terdo gnati, in z mno¬ gim vprašanjem v njega tišati; 28 ) 54. ter so ga zalezovali, in so iskali iz njegovih ust kaj vjeti, de bi ga zatožili. XII. Poglavje. Kvas farizejev. Le Boga se bati. Preklinjevanje zoper svetiga Duha. Jezus noče med bratama pravde razsoditi, in svari pred lakomnostjo in skerbjo za časno. Le Boga se je treba bati in čuti. Ogenj z nebes na zemljo. Cas gnade. S svojim zopernikam se spraviti. 1. Ko se je pa velika mno- drugiga tlačili, je začel svojim žica nabrala, 1 ) tako de so eden učencam govoriti: Varujte se 26. de se bo prelita kri nad tem rodam maštovala. 27. Tako tudi sedanji pismarji počenjajo , ki imajo besedo Božjo , pa tudi vse pripomočke, jo razumeti; tode nočejo jemati iz velikih zakladov, ki so pred njimi. Vedo sicer veliko pripovedovati od hiš, mest, dreves, rastlin in dru¬ žili reči jutrovih krajev; pa duh Gospodov, kakor ga živa beseda svete cerkve in njenih učenikov hrani, jim je kakor zaperte bukve. Sami jih nočejo od¬ preti , in še tistim, kteri jih hočejo odpreti, pravijo , de so na napčni poti. O slepci, ki slepce vodite 1 Zastran teh ljudi, pravi sv. Janez Križanski, se sme v resnici terditi, de so kakor zapahi ali kamni spotikljeja, ki pred nebeškimi vratini ležijo. Nočejo premisliti, de jim je Bog to službo izročil, de bi te, ktere pokliče , morali v nebeško kraljestvo, kakor jim je v svetim evangelii zapovedal (Luk. 14, 23.). Še nazaj jih pahajo, in so tako krivi, de ne gredo skozi ozke vrata, ki derže v življenje. — Origen daje zgornjim bese¬ dam še obširniši pomen. Vsi, pravi ta učenik, kteri se očitno hudobno obna¬ šajo, s svojim zglodam v greh napeljujejo , in tein , kteri so v Kristusu še majhni in nepopolnama, krivico delajo, serčnost jemljo, in jih pohujševajo, pred ljudmi nebeško kraljestvo tako rekoč zaklepajo; sami nočejo vanj iti, in še druge odvračujejo. Ta greh se sicer tudi nad ljudstvam najde, posebno pa nad tistimi učeniki, ki sicer ljudi pravico svetiga evangelija uče, pa ne delajo , kakor uče, ker so hudobni pastirji. Zato tudi ovcam ne prizanašajo in jim ni mar za njih zveličanje, ampak le na dobiček gledajo, ki ga od ljudi dobivajo, ker je viditi, de ljudstvo pasejo, pa ga vender ne pasejo, in pa ker po dobičku in nečimerni časti gerdo iilepe. To je plačilo najemnikov, ki Božje kraljestvo pred ljudmi zaperajo, sami nočejo vanj iti in ne razumeti, kar je fMat. 7, 13.) rečeno: „ pojdite noter skozi ozke vrata /“ 28. de bi mu bili z mnogim vprašanjem besedo zaderžali in ga k molčanju pergnali. ... . . „ I. v greškim: „Ko se je bilo veliko tavient mno&ice naoraio . 222 Lukež 12. kvasa farizejev, 1 ) kteri je hinav- Šina. Mat. 16, 6. Mark. 8, 15. 2. Nič pa ni skritiga, kar bi se ne razodelo) tudi nič skrivniga, kar bi se ne zvedilo. 2 3 ) Mat. 10, 26. Mark. 4, 22. 3. Torej, kar ste v temi rekli, 4 ) se bo na svetlim 5 ) govorilo; in kar ste na uho govorili v hra¬ mih, bo oznanovano na strehah. 4. Povem pa vam svojim prijat— lam: Ne bojte se jih , kteri telo umore, in po tem nimajo kaj storiti. 5. Hočem vam pa pokazati, koga se bojte: Bojte se tistiga, kteri, ko je umoril, ima oblast vreči v pekel. Res, vam povem, tega se bojte! 6. Ali se ne proda pet vrab- cov za dva vinarja? In ne eden zmed njih ni pozabljen per Bogu. 7. Pa tudi lasje vaše glave so vsi razšteti. Ne bojte se te- dej; več ko veliko vrabcov ste vi vredni. 8. Povem vam pa: Kdorkoli me spozna pred ljudmi, bo tudi Sin človekov njega spoznal pred angelji Božjimi. Mat. 10, 32. Mark. 8, 38: 2. Tim. 2, 12. 9. Kdor me pa zataji pred ljudmi, bo zatajen pred angelji Božjimi. 10. In vsakimu, kteri reče be¬ sedo zoper Sinu človekoviga, bo odpušeno; kdor pa preklinja v svetiga Duha, mu ne bo odpu¬ šeno. 6 ) Mat. 12, 32. Mark. 3, 29. 11. Kadar vas bodo pa gonili v shodnice in pred gosposke in oblastnike, ne skerbfte, kako ali kaj bi odgovorili, ali kaj bi rekli. 12. Zakaj sveti Duh vas bo učil tisto uro, kaj govorite. Mat. 10, 19. 20. 13. Nekdo pa iz množice mu je rekel: Učenik! reci mojimu bratu, de naj deli z menoj dedi- šino. 7 ) 14. On pa mu je rekel: Člo¬ vek ! kdo me je postavil sodnika, ali delivca čez vaju? 8 * * ) 2. V greškim: „Pervič varujte se 11 i. t. d. Nekteri postavijo besedo „per- vič u k učencam , takole: ..je začel svojim učencam per vic govoriti : Varujte se l( i. t. d. 3. tako de bo popačenost njih serca, ktero zdaj tako skerbno prikrivajo, eniga dne nebesam in zemlji očitna; kakor bo tudi resnica mojih besedi in prava, znotranja svetost mojih učencov pred vsim svetam razodeta. Gl. sled. 4. se med sabo pogovarjali, zastran mojiga uka, opravila i. t. d. 5. očitno. 6. Greh zoper svetiga Duha (gl. Mat. 12. razi. 27.) je zatajanje resnice zoper lastno prepričanje. 7. Moj brat hoče dedišino sam sebi prideržati; reci mu torej, de naj jo z menoj deli, ter s svojo veljavo razsodi, kar sodniki morebiti ne bodo po pra¬ vici razsodili. 8. Človek! to je opravilo deželskiga sodnika; jaz pa nisim zato prišel: jaz le večno dedišino učim in delim. — Ob enim je hotel Jezus s tem duhovne opominjati, de naj se v posvetne pravde nikdar ne vtikajo , temuč de naj v Božji službi bivajo po 2. Tim. 2, 4. (Ambr., Avgust., Beda) ; le zavoljo miru med vernimi in zavoljo ljubezni do njih bi se smelo drugač ravnati, kakor so tudi škofje posvetne pravde vernih že večkrat uravnovali. V sle¬ dečim svari Jezus pred lakomnostjo in skerbjo za pozenicljsko; prosivec mende ni zmed tacih, kteri bi bil perpravljen tudi plajš dati, ko mu je bila suknja vzeta, de bi se zoper ljubezen ne pregrešil (Mat. 5, 40.). Lukcž 12. 223 15. In jim je rekel: Glejte, in varujte se vse lakomnosti; 9 ) za¬ kaj nihče ne živi od obilnosti svo- jiga premoženja. 10 ) 16. Povedal jim je pa priliko, rekoč: Nekiga bogatiga človeka polje je obilno sadu rodilo. 17. In je mislil sam per sebi, rekoč: Kaj bom storil, ker ni¬ mam , kamor bi svoje perdelke spravil? 18. In je rekel : To bom sto¬ ril: poderl bom svoje žitnice, in veči naredil; in vanje bom spra¬ vil vse, kar mi je zrastlo. in svoje blago. 19. In porečem svoji duši: Du¬ ša ! veliko blaga imaš spravlje- niga za prav veliko let; poči¬ vaj , jej, pi in bodi dobre volje. 20. Bog mu je pa rekel: Ne¬ umnež! to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe; kar si pa spra¬ vil, čigavo bo ? 21. Tako je s tem, kteri si bo¬ gastvo nabira,' in ni bogat v Bogu. 1 ‘) 22. In je rekel svojim učen- cam: Zato vam povem: ne sker- bite za svoje življenje, kaj bote jedli, tudi ne za telo, kaj bote oblačili. I>S. 54, 23. Mat. 6, 25: 1. Pet. 5, 7. 23. Življenje je več, kakor jed, in telo več, kakor oblačilo. 24. Premislite vranove, de ne sejejo in ne žanjejo, kteri nimajo ne shrambe ne žitnice, in Bog jih živi. Kolikanj bolji ste vi, kakor oni! 12 ) 25. Kdo pa zmed vas more s svojimi skerbmi k svoji dolgosti en komolc perdjati? Mat. 6, 27. ’26. Ce tedej še tega, kar je nar manjši, ne morete, čimu vas drugo skerbi? 27. Premislite limbarje, kako rastejo; ne delajo in ne predejo; povem vam pa, še Salomon ni bil v vsi svoji časti tako oble¬ čen, kakor eden zmed njih. 28. Ce pa travo, kterajedans na polji, in se jutri v peč verže, Bog tako oblači, kolikanj bolj bo vas, vi maloverni! 29. Tudi ne oprašujte, kaj bo¬ te jedli, ali kaj bote pili, in ne ženite svojih skerbi previsoko. 13 ) 30. Vsiga tega namreč never¬ niki na svetu išejo. Vaš Oče pa ve, de tega potrebujete. Mat. 6, 32. 31. Za tega voljo išite nar po¬ prej Božjiga kraljestva, in njego¬ ve pravice, 14 ) in vse to vam bo perverženo. 32. Ne bojte se, majhna če- 9. V greškim je le : ,.lakomnosti u . 10. če že telesno življenje ne izvira iz obilniga premoženja, koliko manj du¬ hovno, večno življenje. 11. kteri nima v Bogu in Božjih rečeh tolažbe in zaklada, kteri nima ljubezni kakor pravi sv. Avguštin ; zakaj kdor ima ljubezen , ostane v Bogu in Bog v njem. Ako imaš ljubezen, pravi ta sveti učenik, imaš Boga. Kaj ima bogatinec, ako ljubezni nima? Česa revež nima, ako ljubezen ima? Misliš li, de je bogat on, čigar skrinja je polna zlata; ali pa ubog on, čigar vest je polna Boga ? V resnici bogat Je tisti, v kterim Bog prebiva. — Ali pa : kteri si ni zakladov pri Bogu nabral, ne del usmiljenja in ne nadnatornih čednost, ki bodo večno plačevane. 12. V greškim : ,, kakor ptiči “. 13. Nikar za posvetne, minljive reči preveč ne skerbite! 14. V greškim je samo „Bo»jigakraljcstva u ; v Vulgati je pa kakor pri Mat. 6, 33, Lukež 12. 224 tla! 13 ) ker vašimu Očetu je do- patllo vam dati kraljestvo. 16 ) 33. Prodajte svoje premoženje, in dajte vbogajme. 17 ) Storite si mošnje, ktere se ne starajo; 18 ) zaklad, kteri ne mine v nebesih, kamor se tat ne perbliža, in kte- riga molj ne razjeda. Mat. 6, 20. 34. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše serce. Mat. 6, 21. 35. Vaše ledje naj bo opasa¬ no, in svetila goreče v vaših ro¬ kah; 19 ) 36. in vi bodite enaki ljudem, kteri čakajo svojiga gospoda, kdaj se bo vernil od ženitnine, 20 ) de mu, kadar pride in poterka, zdajci odprti. 2 *) 37. Blagor tistim hlapcam, kte¬ re gospod, kadar pride, čuječe naj¬ de ! Resnično, vam povem, de se bo opasal, 22 ) in jih bo k mizi po¬ sadil, in bo perstopil, ter jim stre¬ gel. 23 ) 38. In ako pride ob drugi stra- ži, in ako ob tretji straži pride, in jih tako najde , blagor tistim hlapcam. 24 ) 39. To pa vedite, de, ko bi hišni gospodar vedil, ktero uro tat pride, bi gotovo čul, in bi ne pustil svoje hiše podkopati. 40. Tudi vi bodite perpravljeni; ker ob uri, ko se vam ne zdi, bo Sin človekov prišel. 41. Peter pa mu reče: Go- 15. majhna čeda vernih; majhna v številu, majhna, ponižna v duhu. 16. vas svojim otrokam tu in tam prištevati. Nikar se ne hojte, de bi vam kdej potrebnih reči primankovalo, ker ste nar poprej Božjima kraljestva iska¬ li. Kdor tako imenitnih, nebeških darov daje, pravi sv. Ciril, ali more pri¬ pustiti, de bi kdo lakote umeri ? Ce se vse povzame (gl. naslednje), se vidi, de so tukaj majhna čeda tisti popolnoma ljudje, kteri so zavoljo Jezusa vse popustili (Mat. 19, 27. 28.). 17. Prodaj vse ter med uboge razdeli. To ni zapovedano, ampak svetvano za tiste, ki so k viši popolnamosti poklicani, kakor se iz Mat. 19, 17. 21. vidi, kjer je to njim naloženo, kteri hočejo popolnama biti. 18. ki se ne stergajo in zaklada ne zgubijo. Dajte denar v nebesa na obresti, namreč z milošnjo in dobrodelnostjo , in ne bote nikdar zgubili ne jistine ne obresti. 19. Bodite vedno pripravljeni in čuječi za službo in sprejetje svojiga Gospoda (v. 36. Mat. 24, 42. i. d.). Jezus govori po šegi jutrovcov, ki široko spodnjo obleko pri delu in pred popotvanjem spodrecajo, de bi v svojim opra¬ vilu ne bili zaderževani. Služba so dolžnosti sleherniga v njegovim stanu ; čuječnost je vedna pripravljenost, Gospoda pri smerti ali pri sodbi sprejeti. 20. v slovesnim obhodu z nevesto. Zastran žeriitninskih šeg gl. Mat. 25, l.i. d. 21. Pri sv. Mat. 25. je od čuječih devic govorjenje, in one pomenijo popolne, Bogu skoz in skoz vdane duše; tukaj so v priliki hlapci imenovani, in so s tem posebno tisti učenci naznanjeni, kteri so k delavnima življenju poklicani. 22. de jim bo mogel streči. Gl. razi. 19. 23. Pri gostijah gostivniki okoli gostov hodijo, ter ogledujejo, če jim kaj manka, in če kaj taciga pomankljiviga zagledajo, jim potem sami postrežejo. Pri nebeški ženitnim bo Gospod zvestim služabnikam stregel, t. j. samiga sebe jim bo dajal, in bodo od njegove polnosti jemali, kakor psalmist govori (35, 9.), te 1 ' bodo napajani z reko njegoviga veselja, nasitovani z obilnostjo ■ njegove hiše. 24. Prim. Mat. 24, 43. i. d. Lukež 12. spod! ali nam to priliko praviš, ali tudi vsim? 25 ) 42. Gospod pa je odgovoril: Kdo neki je zvesti in razumni hišnik, kteriga gospod postavi čez svojo družino, de jim daje ob času mero žita? 26 ) 43. Blagor tistimu hlapcu, kte¬ riga gospod, kadar pride, najde tako delati! 44. Bes, vam povem, de ga bo čez vse svoje premoženje po¬ stavil. 45. Ako pa reče tisti hlapec v svojim sercu: Moj gospod od¬ laša priti, in začne biti hlapce in dekle, in pojedati, in piti, in pijančevati; 225 46. bo prišel gospod tistiga hlapca ob dnevu, ko se ga ne nadja, in ob uri, ki je ne ve, in ga bo odločil 27 ) in mu delež z nezvestimi dal. 28 ) 47. Tisti hlapec pa, kteri ve voljo svojiga gospoda, in se ni perpravil, in ni storil po njegovi volji, bo zelo tepen. 48. Kteri pa ne ve, in stori kaj tepenja vredniga, bo malo tepen. 29 ) Komur koli pa je ve¬ liko dano, se bo veliko hotlo od njega; in komur so veliko zro- čili, bodo več od njega terjali. 49. Ogeifj sim prišel na zem¬ ljo pernest, in kaj hočem, kakor de se vname? 30 ) 25. Ali nauk, ki ga ta prilika v sebi ima, nas delavce v nogradu, cerkvene viši zadeva, ali vse verne ? 26. V velikih hišah, kjer je bilo veliko služabnikov, je bilo enimu zmed njih zročeno , de je nad obnašanjem podložnih cul in jim plačilo dajal. Jezus s temi besedami na Petrovo vprašanje odgovori, in hoče reči: Pred vsimi je to Gospodovimu hišniku rečeno, torej posebno tebi, ki sim te čez svojo hišo postavil, in vam aposteljnam vsim , ki se oskerbovanja moje hiše vdeležujete (ji. Kor. 4, 1.). Blagor vam, ako bote tako zvesti, pridni in čuječi hlapci spoznani! Glej sledeče. 27. ga bo odločil od tistih, ki bodo zveličani. V greškim: „ga bo razsekal J . 28. ki so pa vender hotli na videz zvesti biti. Zavoljo tega pristavi sv. Mat. 24, 51. hinavci 29. Kaj li človek more nevedama grešiti, in ali je greh iz nevednosti kazno¬ vanja vreden? Nevednost v tem, kar je zapovedano, ni vselej brez zadolže- nja. Le tista nevednost je brez zadolženja , ki je človek ni mogel prema¬ gati. Ako je bila pa nevednost premagljiva, težko ali lahko, je veči ali manjši kazni vredna. Nar bolj kaznovanja vredna je, ako je človek nalaš v nji, de bi k spoznanju resnice ne prišel (prim. Ps. 35, 4.), ali če se žnjo le potuhnjeno izgovarja. 30. Ce je Jezus te besede naravnost za poprešnjimi govoril, sicer ni gotovo, ker sv. Lukež, kakor drugi evangelisti, večkrat Jezusove govore zaporeda- ma pripoveduje, akoravno jih je o raznim času govoril; vender se pa njih zveza lahko takole misli: Učil sim vas, de bodite zvesti, pridni in čuječi na moj prihod; to pa brez duha prave naj gorečniši ljubezni ni mogoče, in bo gotovo ogenj nasprotvanja, preganjanja in nadlog v nasledek imelo. Poslan s *m , de bi ogenj ljubezni na zemlji vžgal; ogenj zopervanja in terpljenja pa bo tega neogibljivi nasledek. Ogenj ima v svetim pismu več pomenov. Prelij je podoba ljubezni (Vis. pes. 8, 6. Dj. ap. 2, 3. Luk. 24, 32.), pa t«d> vojske (iz. io, 17. 18.) in nadlog (Ps. 65, 12. Sir. 2, ?•)• Tukaj, a or 7 ‘ ve *a kaže, je oboje, nar pred ogenj ljubezni, ki ga je Kristus v sv, 15 Lukež 12 . 13. 226 50. S kerstam pa imam ker- šen biti, in kako mi je britko, dokler se ne dopolni! 31 } 51. Menite, de sim prišel mir dat na zemljo? Povem vam, de ne, ampak razpor. Mat. 10 , 34. 35. 52. Zakaj odsihmal se jih bo v eni hiši pet razperlo, trije zo¬ per dva, in dva zoper tri. 53. Razperli se bodo oče zo¬ per sina, in sin zoper svojiga očeta; mati zoper hčer, in hči zoper mater; taša zoper svojo nevesto, in nevesta zoper svojo tašo. 54. Rekel je pa tudi množi¬ cam: Kadar vidite oblak od za¬ hoda se vzdigovati, zdajci pra¬ vite : Dež bo, in se zgodi tako. 55. In kadar jug vleče, pra¬ vite : Vročina bo; in se zgodi. 56. Hinavci! podobo neba in zemlje veste prevdarjati; kako pa de tega časa ne prevdarite ? Mat. 16, 4. 57. Zakaj pa tudi sami iz se¬ be ne sodite, kar je prav? 32 ) 58. Kadar pa greš s svojim zopernikam pred oblastnika , 33 ) perzadeni si po poti, de se od njega rešiš; de te morebiti pred sodnika ne vleče, in te sodnik ne izda briču, in te brič ne verze v ječo. 59. Povem ti, ne pojdeš od ondod, dokler tudi nar zadnji- ga vinarja ne plačaš. 34 ) XIII. Poglavje. Jezus opominja k pokori zavoljo dveh pergodeb ; pove priliko od nerodovitniga ligoviga drevesa; ozdravi sključeno ženo v saboto. Prilika od gorčičniga zerna in od kvasu. Ozke vrata. Herod, lesica. Žalovanje nad Jeruzalemam. 1. Bili so pa ravno tisti čas eni tam, kteri so mu perpovedovali od Galilejcov, kterih kri je Pilat zmešal med daritvami.') 2. In je odgovoril in jim re¬ kel: Menite, de so ti Galilejci veči grešniki bili od vsih Galilej¬ cov, ker so toliko preterpeli ? Duhu na zemljo poslal (Ambr., Atan., Ciril, Hieron., Avg., Greg.) , po¬ tem pa od uniga neločljivi ogenj prepira in nadlog (Tertul., Maldon.). 31. Pa ta ogenj ljubezni ne bo pred z nebes prišel, in ogenj zopervanja se na zemlji ne bo pred vnel, dokler ne bom v terpljenje ves vtopljen; o kako močno želim, de bi že prišel čas, ko bom s svojo smertjo svet odrešil! 32. Jezus je nar prej Judam očital, de sicer vedo natorne prikazni presojevati, znamenj časa pa ne, ki so Mesija vender tako določno oznanovale; sva- ril jih je torej , ker so opušali razsojevanje Božjih resnic; zdaj jih pa še svari, de tudi sebe nočejo presojevati in obsojevati in se tako tudi zoper lju¬ bezen pregrešujejo , ki je ne vedo ohraniti. Pomen te verste je : Ako veste natorne prikazni tako dobro presojevati, zakaj pa tudi ne veste samih sebe soditi, prepirov med sabo v ljubezni poravnovati in svojim zopernikam odpušati? 33. Ako se s kom razpreš, spravi se ž njim, preden reč pred sodnika pride. 34. Gospod to tudi zastran večniga Sodnika reče. Gl. Mat. 5. razi. 34. 1. Od te morije nam razun svetiga pisma zgodovina nič ne pove. Med nešte- vilnimi grozovitostmi , ki so jih Rimljani Judam prizadevali , je ta morija kakor kaplja v morji zginila. Liikež 13. 3. Povem vam, de ne; am¬ pak če se ne spokorile, kote vsi ravno tako poginili. 4. Ali unih osemnajst, na kte- rejesiloamskistolp padel, 2 ) in jih je pobil, menite li, desoonikri- vičniši bili, kakor vsi ljudje, kteri v Jeruzalemu prebivajo? 5. Povem vam, de ne 5 am¬ pak če se ne spokorite, bote vsi ravno tako poginili. 3 ) 6. Povedal je pa tudi to pri¬ liko : Nekdo je imel figovo drevo zasajeno v svojim vinogradu, in je prišel sadu na njem iskat, in ga ni našel. 7. Rekel je pa gorniku: Glej! tri leta je, kar hodim iskat sadii na tem figovim drevesu, in ga ne najdem; posekaj ga tedej! čimu še prostor jemlje? 4 ) 8. On pa je odgovoril in mu rekel: Gospod! še to leto ga pusti, de ga okopljem, in mu po¬ gnojim; 9. če kje sad obrodi; če pa ne, ga boš potlej posekal. 5 ) 227 10. Učil je pa v saboto v njih shodnici. 11. In glej ! ženaje bila, ktera je imela duha bolezni osemnajst let, 6 ) in je bila sključena, in se nikakor ni mogla skloniti. 12. Ko jo je pa Jezus vidil, jo je k sebi poklical, in ji je re¬ kel: Žena! rešena si od svoje bolezni. 13. I11 je roke na njo položil, 7 ) in precej se je sklonila in je Bo¬ ga častila. 14. Vikši čez shodnico pa je odgovoril, nevoljin , de je Jezus v saboto y zdravil, in je rekel množici: Šest dni je, ktere se mora delati; ob teh tedej pridite, in se zdravite, in ne ob sabot- nim dnevu. 15. Gospod mu je pa odgo¬ voril in rekel: Hinavci! 8 ) ali ne odveže vsakteri zmed vas v saboto svojiga vola ali osla od jasel, in ga pelje napajat? 16. Te Abrahamove hčere pa, ktero je satan, glej ! osemnajst 2. Siloe je studenec pod hribam Sionam (Jz. 8, 6 : 2. Ezdr. 3, 15.). Stolp je bil pri mestnim zidu proti studencu. • 3. vas bo vse Božja šiba, nagla grozovita smert ravno tako zadela. To žu- ganje se je spolnilo v rimski vojski in pri razdjanji Jeruzalema. Bog tukaj ne kaznuje vsih , pravi sv. Krizostom , ampak le nektere, de drugim čas za pokoro da, in si ne ohrani vsih za kaznovanje v unim življenji, de jih veliko ne taji njegove previdnosti in njegoviga vladanja svetli. 4. V greškim: „%antonj jemlje “. 5. Tp priliko je Jezus povedai, de bi pričujoče Jude še bolj k pokori opo¬ minjal. Nogradov lastnik je Bog, smokevno drevo je izraelsko ljudstvo, kterimu je Bog učenike pošiljal, de bi sad pravice rodilo. Ko je hotel sadu imeti, je le spolnovanje zunanjih šeg, samo perje dobil. Trikrat je prišel Gospod, pravi sv. Hieronim. Pervič je po Mojzesu postavo dal; potem je P° prerokih govoril; poslednjič jc svojiga Sina poslal. Po njegovi smerti je še 44 let poboljšanja čakal.“ Ker se pa ni spreobernilo, je bil Jeruzalem razdjan , in ljudstvo je bilo po vsim svetu razkropljeno. — Spoznaj (udi ti cas o iskovanja, de ne boš kakor nerodovitno drevo posekan! 7 ° tl llU(l °bniga duha obsedena, ki jo je bolno delal. Prim. Mat. 9,32. ‘. '**• Mat. 8. razi. 3. 8. V greškim: „hinavec\ u 15 * Lukež 13. 228 iet zvezano imel, se ni spodobilo rešiti od te vezi sabotni dan? 17. In kadar je to govoril, je bilo vsih njegovih zopernikov sram; in vse ljudstvo se je ve¬ selilo nad vsim , kar je častit— Ijiviga storil. 18. Rekel jim je tedej: Komu je podobno Božje kraljestvo, in komu ga bom pripodobil? 19. Podobno je gorčičnimu zer- nu, ktero je človek vzel in use- jal na svoj vert; in je rastlo, in veliko drevo postalo, in ptice ne¬ ba so prebivale na njegovih vejah. Mat. 13, 31. Mark. 4, 31. 20. In zopet je rekel: Komu bom pripodobil Božje kraljestvo? 21. Podobno je kvasu, kteriga je žena vzela, in vmesila med tri polovnjake moke, de seje vse skvasilo. Mat. 13,33. 22. In je hodil po mestih in vaseh, in je učil, ko je bil na potu v Jeruzalem. 23. Nekdo pa mu je rekel: Go¬ spod! je li malo teh, kteri bodo zveličani? On pa jim je rekel: 24. Perzadevajte si, skozi ozke vrata noter iti; 8 ) zakaj povem vam, veliko jih bo iskalo noter iti, in ne bodo mogli. 10 ) | 25. Kadar bo pa hišni gospo¬ dar noter odšel, in vrata zaperl, bote začeli zunej stati, in terkati na vrata, rekoč: Gospod, 1 *) od¬ pri nam; in vam bo odgovoril in rekel: Vas ne poznam, od kod ste. 12 ) Mat. 25, 10. 26. Takrat bote začeli reči: Vpričo tebe smo jedli in pili, in po naših tergih si učil. 13 ) 27. In vam poreče: Nepoznani vas, od kod ste; poberite se spred mene vsi hudodelci. 14 ) Mat. 7, 23. Ps. 6, 9. Mat. 25, 41. 28. Tam bo jok in škripanje z zobmi, kadar bote vidili Abra¬ hama, in Izaka, in Jakopa, in vse preroke v Božjim kraljestvu, sebe pa izgnane. 29. In bodo prišli od solnčniga izhoda in zahoda, od severja in juga, 15 ) in bodo per mizi sedeli v Božjim kraljestvu. Mat. 8,11. 30. In glej! so poslednji, kte¬ ri bodo pervi, in pervi, kteri bodo poslednji. Mat. 19, 30 : 20, 16. Mark. 10, 31. 31. Ravno tisti dan so persto- pili nekteri farizeji in so mu re¬ kli : Pojdi stran, in umakni se od tod: zakaj Herod te hoče umo¬ riti. 16 ) 9. Gl. Mat. 7., razi. 13. 10. ker hočejo takrat noter iti, ko jim vhod ni več pripušen. Gl. naslednje. 11. V greškim: n Goxpod! Gospod ! u 12. Gospod govori od sprejetja v nebeško kraljestvo na unim svetu; zakaj tukaj je slehernimi! vhod odpert , in vrata se še le tamkaj zaprč. Zastran Gospodoviga spoznanja gl. Mat. 7, 22. 23. 13. Sej smo bili mi pri tebi, in ti pri nas; bili smo v tvoji družbi, v tvoji cerkvi. 14. V greškim: In poreče: Povem vam, ne poznam vas 11 i. t. d. Torej zunanja družba z Jezusam, ali samo ime „kristjan“ še ne zveliča. Taki kristjani niso le ne z Jezusam , ampak so zoper Jezusa, hudodelci; zakaj kdor ni ž njim, je že zoper njega. Gl. Mat. 12, 30. 15. iz vsih narodov. 16. Farizeje je mende Herod podšuntal, ki mu je po njih žugal in ga strašil, de bi njegovo deželo zapustil, ker se je hrupa in Rimljanov bal. Liukež 32. In jim je rekel: Pojdite in recite tej lesici: 17 ) Glej! jest hu¬ diče izganjam, in zdravje dajem dans in jutri, in tretji dan bo z menoj končano. 18 ) 33. Vender pa moram dans in jutri, in pojutrišnjim hoditi; ker ne more biti, de bi prerok umorjen bil razun v Jeruzalemu 19 ). 34. Jeruzalem! Jeruzalem! ki moriš preroke, in jih kamnjaš, 13 . 14 . 229 kteri so k tebi poslani; koliko¬ krat sim hotel zbrati tvoje otroke, kakor ptica svoje gnjezdo pod perute, 20 ) in nisi hotel! Mat.23, 37. 35. Glejte! vaša hiša vam bo pusta pušena. 21 ) Povem vampa, de me ne bote vidili, dokler ne pride čas, ko porečete: Cešen bo¬ di, kteri pride v imenu Gospodovim! Mat. 23, 39. XIV. Poglavje. Jezus ozdravi vodeničnima v saboto; uči usedati se na poslednje mesto in uboge povabljati* *. Prilika od velike večerje. Zatajevanje in križ. 1. In zgodilo seje, ko je Je¬ zus . šel v hišo nekiga višiga fa¬ rizejev v saboto kruh jest, so oni nanj gledali. 2. In glej! neki vodeničen človek je bil pred njim. 3. In Jezus je spregovoril, in djal učenikam postave in fa¬ rizejem, rekoč: Ali se sme v sa- - boto ozdravljati? 4. Oni pa so molčali. In ga jo prijel, ozdravil in spustil. 5. In je odgovoril, in jim re¬ kel : Komu zmed vas bo osel ali vol v kapnico padel, in ga ne bo izlekel precej sabotni dan? Mat. 12, 11. 6. In mu niso mogli na to odgovoriti. 7. Povedal je pa tudi povab¬ ljenim priliko, *) ker je vidil, kako si perve sedeže izbirajo, in jim je rekel: 8. Kadar si povabljen na že- nitnino, ne sedaj na pervo mesto; de, ko bi bil morebiti častitljivši, kakor ti, od njega povabljen, 9. ne pride, kteri je tebe in njega povabil, in ti ne reče: tlgani se temu; in se takrat ne začneš s sramoto na zadnje me¬ sto presedati. 10. Temuč, kadar si povabljen, pojdi in sedi na poslednje mesto, 17. temu prekanjenimu, prebrisanimu možu. 18. Dobrote, ktere sim delil, bodo kmalo nehale; zakaj le malo časa bom še delal. 19. Malo časa moram še zunaj Jeruzalema delati; v tem mestu bom pa umor¬ jen ; zakaj preroke v Jeruzalemu more. 20. v greškim: „kakor ptica svoje mladiče pod peruti «. • o razdjana, kakor je že nerodovitna pušava v duhovnim pomenu. Ostane, tranjim" 3 ’ * n S ' P r * za( l eva > tudi v zunanjim to biti, kar je že v zno- 1 šiara^naznan' kteii raZUn tega ’ kar " ar l ire j Pove, tudi še kaj daljnišiga in vi- Lukež 14. 230 de ti poreče, ko pride, kteri te je povabil: Prijatelj pomakni se više! Takrat ti bo čast vpričo tistih, kteri so s teboj vred per mizi. Prip. 25, 7. 11. Zakaj vsak, kteri se po¬ višuje, bo ponižan; in kdor se ponižuje, bo povišan. 2 ) Mat.23,12. Spod. 18, 14. 12. Rekel je pa tudi temu, kteri ga je bil povabil: Kadar kosilo ali večerjo napraviš, nikar ne vabi svojih prijat lov, ne svo¬ jih bratov, ne sorodnikov, ne bo¬ gatih sosedov; de te morebiti tudi oni ne povabijo, in de se ti ne poverne. 3 ) 13. Temuč kadar gostovanje napraviš , povabi uboge, hrome, kruljeve in slepe; 4 ) Tob. 4, 7. Prip. 3, 9. Sir. 4,1. 14. in blagor ti bo, ker ti ni¬ majo poverniti; zakaj povernjeno ti bo ob vstajenji pravičnih. 5 ) 15. Ko je pa nekdo, kteri je zraven per mizi bil, to slišal, mu je rekel: Blagor mu, kteri bo kruh jedel v Božjim kraljestvu! 6 ) 16. On pa mu je rekel: 7 ) Neki človek je napravil veliko večerjo, in jih je veliko povabil. 8 ) Skr. raz. 19, 9. 17. In je poslal svojiga hlap¬ ca ob uri večerje, reči povab- 2. Daljniši in viši, kar je to pravilo zastran obnašanja pri pojedini naznanjalo, je bilo keršanska ponižnost, poniževanje in streženje sploh, od česar zgornje verste dalje govore. 3. Farizej je bil mende goste povabil, de bi tudi oni njega povabili. Jezus tu¬ kaj ne prepoveduje, prijatlov in sorodnikov k kosilu vabiti, to je še zasluž- ljivo, ako se iz prave ljubezni zgodi; le popolniši svetuje, pa menj popol- niga ne prepoveduje. 4. Zakaj? pove s. Krizostom : Ako ubožca vabiš, imaš Boga dolžnika, in ko¬ likor manjši je brat, tolikanj gotovši pride v njem Kristus k tebi, ter te obiše. Pa praviš : Kevež je nečeden in umazan. Le umi ga in k sebi ga posadi; ako ima umazano obleko , daj mu čedno; in ako ga nočeš k sebi vzeti, pusti ga pri služabnikih; in ako ga celo nočeš pri sebi imeti, mu vsaj od svoje mize pošlji. Ta svet Jezusov je sv. Gregori spolnoval, ki je do¬ stikrat po dvanajst ubogih pri svoji mizi imel. Sv. Ludovik, francoski kralj, je vsaki dan po 120 revežev nasitoval, praznične dni pa po 200, dostikrat jim je še stregel, ter noge umival. 5. Povernjeno ti bo z drugimi pravičnimi vred, ki bodo častitljivo vstali. 6. Kakor so si Judje takrat sploh prihodnje Mesijevo kraljestvo pozemeljsko mislili, v kteriin de bodo veliko dobriga po telesu vživali, tako si je tudi ta gost v večerji nebeškiga kraljestva le pozemeljsko pojedino mislil. Vender je pa njegova beseda resnična! Gl. Ps. 35, 9. 7. Gost je te blagroval, ki se Božjiga kraljestva vdeležvajo, ter je, kakor vsi Judje, gotovo mislil, de je tudi on med njimi. Temu nasproti pa Jezus v naslednji priliki uči, de se Judje zavoljo posvetniga duha sami od njega ločijo, desiravno so oni pervi povabljenci. Skorej ravno to priliko pripove¬ duje sv. Mat. 22, 2. i. d. Jezus jo tukaj v drugim času, v druzih okoliši— nah in drugač pove. Človek (v priliki} pomeni Boga v Jezusu Kristusu, večerja je Jezusova cerkev, poslani hlapec so oznanovavci sv. evangelija, pervi povabljenci so Judje, poslednji povabljenci pa Samarijani iu nejeverniki. Po¬ men je : Judje so imeli vsaktere izgovore ter od Jezusa Kristusa niso hotli zve¬ ličanja sprejeti; torej so bili Samarijani in nejeverniki v Jezusovo kraljestvo, v sveto cerkev, poklicani. Prilika se tudi lahko drugač oberne ; gl. Mat. 22, 2. i. d. 8. Judov. To so preroki storili, ker so Mesija in njegovo Božje kraljestvo prerokovali, liiikež 14. Ijeiiim, de naj pridejo, ker je že vse perpravljeno. 9 ) 18. In so se zaceli vsi skupej izgovarjati. Pervi mu je rekel: Pristavo sim kupil, in moram iti, in je ogledati ; te prosim, imej me izgovorjeniga. 19. In drugi je rekel: Pet jar¬ mov volov sim kupil, in jih grem poskusit; prosim te, imej me iz¬ govorjeniga. 20. In drugi je rekel: Oženil sim se, in torej ne morem priti. 21. In hlapec se je vernil, in je povedal svojimu gospodu. Te- dej se je hišni gospodar razser- dil, in je rekel svojimu hlapcu: Pojdi berž po cestah in ulicah mesta, in perpelji sem uboge, in hrome, in slepe, in kruljeve. 22. In hlapec je rekel: 10 ) Go¬ spod ! zgodilo se je, kakor si u- kazal; in še je prostor. 23. In gospod reče hlapcu: Pojdi na pota in prelaze, in per- moraj jih noter iti, de se napol¬ ni moja hiša. 1 ') 24. Povem vam pa, de nobe¬ den unih mož, kteri so bili po- 231 vabljeni, 12 ) ne bo okusil moje ve¬ čerje. 13 ) 25. Slo je pa veliko ljudstva z njim; 14 ) in se je ozerl in jim rekel: 26. Ako pride kdo k meni, in ne sovraži svojiga očeta in ma¬ tere, in žene in otrok, in bratov in sester, pa še tudi svojiga živ¬ ljenja, ne more biti moj učenec. 15 ) 27. In kdor ne nosi svojiga križa, in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec. Mat. 10,38: 16, 24. Mark. 8, 34. 28. Kdo namreč zmed vas, kadar hoče stolp zidati, ne sede poprej, in ne razšteje potrebnih izdajkov, ali ima dosti, ga dode¬ lati; 29. de se mu, kadar vstavi dno, in ne more dokončati, ne začno vsi, kteri vidijo, posmeho¬ vati, 30. rekoč: Ta človek je začel zidati, in ni mogel dokončati? 31. Ali kteri kralj , kadar se • gre vojskovat zoper drugiga kra¬ lja, ne sede poprej, in ne pre¬ misli, ali more z desetimi tav- 9. V greskim: n reči: Pridite, ker je ie vse pripravljeno! a 10. ko je bil gospodovo povelje dopolnil. 11. To so nar bolj oddaljeni nejeverniki, ki bodo še poslednji čas k zveličanju prišli. 12. in povabila niso sprejeli, ker je bilo njih serce preveč na pozemeljsko na¬ vezano. 13. Cerkev s sv. Gregorjem to priliko na večerjo obrača, ki se vernim v za¬ kramentu presvetiga rešrijiga telesa deli. Tudi te večerje posvetnjaki ne razumejo in jo zaničujejo ; pa ubogi v duhu, mali in ponižni, se ž njo na- situjejo. 14. ko je bil farizejevo hišo zapustil (v. 1.). 15. Jezus je v zgornji priliki naznanil, de posvetnjaki, ki nočejo svetu odmi¬ rati in sebe mertviti, sami sebe od nebeškiga kraljestva ločijo; zdaj pa do¬ ločno pove, de le tisti zamorejo njegovi učenci biti , kteri vse zatajujejo, kar 1 j' 1 * v njih zveličanji utegnilo motiti. „Sovražiti“ je namesto „manj ljubiti/ 1 kakor Kristus sam pri sv. Mat. 10, 37. razlaga. Kdor zavoljo očeta, matere *• L P° rao J l veri ne živi, in torej očeta i. t. d. manj ne ljubi kakor mene, ne more moj učenec biti, 232 litikež žeuti naproti iti tistimu, kteri gre nadnj z dvajsetimi tav- ženti ? 32. Sicer pošlje, dokler je še deleč, sporočnikov do njega, in prosi miru. 33. Tako tedej nobeden zmed vaš, kteri se ne odpove vsirnu 14 . 15 . svojima premoženju, ne more biti moj učenec. 16 ) 34. Sol je dobra. Ako se pa sol skazi, s čim se bo solila? 17 ) 35. Ni pridna ne v zemljo, ne v gnoj, temuč se ven verze. Kdor ima ušesa za poslušanje, naj po¬ sluša! Mat. 13, 9: 5, 13. XV. Poglavje. Farizeji godernjajo nad Jezusam, ker grešnike sprejema. Prilike od zgubljene ovce, od zgubljeniga denarja in od zgubljeniga sina. 1. Perbližali so se mu pa cestninarji in grešniki,') de bi ga poslušali. 2. In farizeji in pismarji so godernjali, rekoč: Ta grešnike sprejema, in je z njimi. 3. Pa povedal jim je to pri¬ liko, rekoč: * 1 2 ) 4. Kteri človek zmed vas, ako ima sto ovac, in eno zmed njih zgubi, ne popusti devet in devetdeseterih v pušavi, 3 ) in ne a zgubljeno, dokler je ne 5. In kadar jo najde, jo za¬ dene vesel na svoje rame; gre z najde 16. Pravim kristjanam biti nam je tako imenitno in težko , kakor ko bi mogel kdo stolp zidati ali še enkrat tako močniga sovražnika premagati. Za ime¬ nitno in težko delo je treba velikih, nenavadnih pripomočkov, de se more namen doseči, — popolniga zatajevanja in mertvenja, popolnama odpo- vedanja vsimu, kar zveličanje overa. — Ta prilika in ž njo sklenjeni uk vse kristjane zadeva, ker se morajo vsi tega ogibati in zapustiti, kar bi zamogli le z velikim greham in z zgubo zveličanja ohraniti; posebno pa tiste , kteri so si stan popolnamosti zvolili; ti se morajo vsiga ogibati in vse zapustiti, kar bi jih v namenu, popolnama živeti , opoveralo. Vedi tudi, de Jezus s prili¬ kama ni učil, de bi se taki, kteri se za zatajevanje in mertvenje nepripravne mislijo, Jezusovimu klicanju, keršanstvu, smeli odpovedati, ali s sovražniki zve¬ ličanja umiriti se, temuč Jezus hoče reči: ker so vsi dolžni, njegovimu klicu nasledovati, se morajo tudi vsi zatajevati in mertviti, ter sovražnike svojiga zveli¬ čanja premagovati, kar jim ne bo nemogoče , ako le resnično voljo imajo, in Boga gnade prosijo, ki jo tudi vsim obilno deli. Tako sveti očetje in duhovni učeniki. 17. Lepo je kristjan biti , pa brez soli zatajevanja in mertvenja je on prazen, neslan zanikernež. Od keršanskih učenikov to še veliko bolj velja. Gl. Mat. 5, 13. Mark. 9, 49. 1. Gl. Mat. 9, 10. 11. V greškim : „rsi cestninarji in grešniki^. 2. Jezus uči v treh prilikah, de mora za grešnike skerbeti. Zgubljeni greš¬ niki so popisani v podobi groša, ki nima življenja in uma, nespametne živali, ovce, in s pametjo obdarovaniga človeka, čigar pamet ste pa strast in pože- ljivost otemnile. Tako so grešniki po stopinjah zaznamovani, kolikor so za vernitev in spreobernitev bolj ali menj pripravni. Za vse je Jezusu mar, tudi za nar bolj oterpnjene. 3. t. j. na paši. Pašniki so bili na pol pušave, torej so jih tudi pušave ime¬ novali. 233 laikež M 6. in ko pride domu, pokliče prijatle in sosede, in jim reče: Veselite se z menoj, ker sim našel svojo zgubljeno ovco. 7. Povem vam, de tako bo v nebesih veči veselje nad enim grešnikam, kteri se spokori, ka¬ kor nad devet in devetdeseterimi pravičnimi, kteri ne potrebujejo pokore. 4 5 ) 8. Ali ktera žena, ki ima de¬ set denarjev, 6 ) ako en denar zgu¬ bi, ne peržge luči, in ne pomete hiše, ter ne iše skerbno , dokler ga ne najde? 9. In kadar ga najde, pokliče prijatlice in sosedinje, rekoč: Ve¬ selite se z menoj, ker sim našla denar, kteriga sim bila zgubila. 10. Tako vam povem, bo med angelji Božjimi veselje nad enim grešnikam, kteri se spokori. 6 ) 11. Rekel je pa: 7 ) Neki člo¬ vek je imel dva sina ; 12. in mlaji zmed nju je rer- kel očetu: Oče! daj mi del blaga, kteri mene zadene. I 11 jima je razdelil premoženje. 8 ) 13. In malo dni potlej je mlajši sin vse pobral, ter se je podal v daljno deželo , in je tam za¬ pravil svoje premoženje z razuj- zdanim življenjem. 14. Po tem pa, ko je bil vse zapravil, je vstala velika lakota v tisti deželi; in on je začel po- mankanje ter peti. 15. In je šel, in se perdružil nekimu mestnjanu tiste dežele. In ta ga je poslal na svojo pri¬ stavo svinje past. 16 .111 je želel svoj trebuh napol¬ niti z lušinami, 9 ) ktere so svinje jedle; in nihče mu jih ni dal. 10 ) 17. Šel je pa sam v se, in je rekel: Koliko najemnikov v hiši mojiga očeta ima obilno kruha, jest pa tukej lakote poginjam! 18. Vzdignil se bom, ter poj¬ dem k svojimu očetu in mu po- 4. zakaj novo veselje je , ktero se v tem oziru veči imenuje, ker je nepriča¬ kovano. Jezus tukaj po človeškim čutilu govori. Tudi sv. Gregori pristavi: Bog in sveti angelji se v resnici bolj vesele nad spokorjenim grešnikam, kakor nad pravičnim, ki je kerstno nedolžnost ohranil, ker spreobernjeni greš¬ niki navadno bolj pridno služijo in bolj goreče ljubijo. 5. Denar, od kteriga se tukaj govori, se imenuje po greško n drahme u ; drahma je po našim okoli 15 krajcarjev. G). Mark. 6, 37. 6. Ne čudite se torej , ako grešnike pri sebi terpim in se za njih spreober- njenje trudim. 7. Naslednja prilika od zgubljeniga sina ne stavi samo pred oči, kako ljubez- njivo de se Bog peča za spreobernjenje ubogih grešnikov, ampak tudi rev- šino, spoznanje, izpovedovanje in blagorno spreobernjenje grešnikov; raz¬ vidno je tudi, de je Jezus to priliko tudi v višim pomenu povedal in z njo Ju¬ dam hotel pojasniti, de bodo zaničevani malikovavci zavoljo svojiga spokor- niga duha pred njimi k Božji večerji nebeškiga kraljestva sprejeti. V tem pomenu je izraelsko ljudstvo stareji sin, posebno po postavi (po zunanje) pra¬ vični larizeji, mlajši sin pa je grešni malikovavni svet in grešniki sploh. 8. niernle gotovino ; zemljiše je za se ohranil. .. Po gieško je stročje nekiga drevesa, ki ga rožiče imenujemo, jed za živino , in “?. r re y nisi budi v jutrovih deželah. iu toliko de bi se bil nasitil. Čez hlapce je bil nekdo postavljen , ki jim je hrano delil. Gl. zgor. 12, 42, Lnkež 15.10. 234 rečem: Oče, grešil sim zoper ne¬ besa n ) in zoper tebe! 19. Več nisim vreden tvoj sin imenovan biti, stori me, kakor eniga svojih najemnikov. 20. In se je vzdignil, in pri¬ šel k svojima očetu. Ko je pa še deleč bil, ga je zagledal nje¬ gov oče, in se mu je milo sto¬ rilo ; in je pertekel, in se ga o- klenil okoli vratu. in ga kušnil. 21. In sin mu je rekel: Oče! grešil sim zoper nebesa in zoper tebe j več nisim vreden, tvoj sin imenovan biti. 22. Oče pa je rekel svojim hlapcam: Hitro 12 ) pernesite nar bolji oblačilo, in oblecite ga, in dajte mu perstan na roko, in čev¬ lje na noge; 23. in perpeljite pitano tele, in zakoljite; in hočemo jesti in se gostiti. 24. Zakaj ta moj sin je bil mertev, in je spet oživel; je bil zgubljen in je najden. In so se začeli gostiti. 25. Njegov starji sin pa je bil na polji, in ko pride in se per- bliža hiši, je zaslišal petje in ples. 26. In je eniga zmed hlapcov poklical in poprašal, kaj deje to ? 27. On pa mu je rekel: Tvoj brat je prišel, in tvoj oče je za¬ klal pitano tele, ker ga je spet zdraviga nazaj dobil. 28. Ujezil se je pa, in ni ho¬ tel noter iti. Tedej je njegov oče ven šel, in ga je začel prositi. 29. On pa je odgovoril in rekel svojimuočetu: Glej! toliko let ti služim, in nisim nikoli tvo- jiga povelja prestopil, in nikdar mi nisi dal kozliča, de bi se bil gostil s svojimi prijatli. 30. Ko je pa prišel ta tvoj sin, ki je svoje 13 ) premoženje s kurbami zapravil, si mu zaklal pitano tele. 31. On pa mu je rekel: Sin! ti si zmirej per meni, in vse moje je tvoje. 14 ) 32. Gostili se pa, in veseliti, se je spodobilo, ker je ta tvoj brat bil mertev, in je spet oživel; je bil zgubljen in je najden. XVI. Poglavje. Prilika od krivičniga hišnika. Dvema gospodama vse ne more služiti. Farizeji se Jezusovimu uku posmehujejo. Zakon je nerazvezljiv. Prilika od bogatiga moža in uboziga Lazarja. 1. Rekel je pa tudi svojim učencam: Bil je neki bogat člo¬ vek, kteri je imel hišnika, in ta je bil obdolžen pred njim, kakor de bi bil zapravljal njegovo pre¬ moženje. ') 11. Boga sim razžalil. 12. 'l’e besede ni v greškim. 13. V greškim : n tvoje u . 14. Z oziram na Jude (gl. razi. 8.) je pomen ta: Vi imate vero v praviga Boga, postavo in preroke, in se morete tudi gnad vdeleževati, ktere spokor¬ nim malikovavcam in grešnikam delim, ako le hočete ; de se pa njih spre- obernjenja veselim in jih sprejemam, je moja očetovska dolžnost, ker so tudi oni moji otroci; ali bote pa vi hudi, ker sim jaz dober? 1. Bogati mož je Bog, hišnik je človek, premoženje je bogastvo tega sveta. 235 fiiikež 10. 2. In ga je poklical, in mu je rekel: Kaj to slišim od tebe? Daj odgovor od svojiga hiševa- uja; zakaj posihmal ne boš mogel več gospodariti. 3. Hišnik pa je sam per sebi rekel: Kaj bom storil, ko mi moj gospod odvzame hiševanje? Ko¬ pati ne morem, vbogajme prositi se sramujem. 4. Vem, kaj bom storil, de me, kadar sim odstavljen od hi- ševanja, vzamejo v svoje hiše. 5. Tedej je poklical vse dolž¬ nike svojiga gospoda, in je rekel pervimu: Koliko si dolžan mo- jimu gospodu? 6. On pa je rekel: Sto če¬ brov olja. 2 ) In mu je rekel: Vzemi svoje pismo, usedi se hitro, in zapiši petdeset. 3 ) 7. Potlej je rekel drugimu: Ti pa, koliko si dolžan? On pa je rekel: Sto starov pšenice. 4 ) In mu reče: Vzemi svoje pismo, in zapiši osemdeset. 8. In gospod je hvalil kri— vičniga hišnika, de je bil modro storil; 5 ) zakaj otroci tega sveta so modrejši v svojim rodu, 6 ) ka¬ kor otroci luči. 7 ) 9. In jest vam povem: De¬ lajte si prijatle s krivičnim ma- monam, 8 ) de vas, kadar obnema- Prilika pomeni: Kakor je hišnik, ki si je s ptujim blagam prijatlov nabiral, previdno ravnal, de bi se za življenje tega sveta ohranil; ravno tako bo¬ dimo tudi mi previdni z bogastvam tega sveta, ki ga imamo, pa vender ni naša prava lastina, ter pridobivajmo si z njim prijatlov za večno življenje (Avg.). V priliki od zgubljeniga sina je bilo govorjeno od napačniga, greš- niga ravnanja s premoženjem tega sveta; v naslednji se pa uči pravo rav¬ nanje z bogastvam, t.j., z obilnim premoženjem tega sveta. 2. Po besedi: „.vto kadi u . Hebrejska beseda v kad“ je prav za prav verč. V greškim : „,vto /tatov 11 . 3. Zapravljivi hišnik vzame od gospodarjeviga premoženja in da dolžniku, de bi si ga prijatla pridobil. Ravno tako dajmo tudi mi, ki smo se zoper to ali uno dolžnost svojiga stanu pregrešili, od obilnosti svojiga premoženja, ktero tudi ni naše, ampak Božje, drugim Božjim dolžnikam, ubogim, de nam bodo oni ali velikoveč dobrote, ktere jim skazujemo, milost pri Bogu sprosili. 4. Po besedi: n sto korov “. Ta mera derži 4320 jajčnih lupin. 5. Gospod je hvalil hišnikovo razumnost, ker je premoženje , ktero mu je bilo zročeno, tako prebrisano v svoj dobiček obernil. Ravno tako tudi mi modro delamo in hvalo zaslužimo, ako obilno premoženje, ki nam ga je Bog v hi¬ ševanje zročil, v svoj večni dobiček obračamo. Hišnik je dal od ptujiga premoženja, kar je samo na sebi greh: to je pa le zavoljo prilike povedano, in je le toliko na nas oberuiti, ker je obilnost, ktero naj revežem damo, tudi ptuje, namreč Božje premoženje, ktero nam je le v hiševanje zročeno. Dobro, ktero nam ni zročeno v hiševanje, komu dati, bi bilo ravno tako pregrešno, kakor je bilo hišnikovo djanje pregrešno. 6. ali za svoj rod , za reči, ktere ta svet, njih življenje, pozemeljsko srečo zadevajo. 7. Otroci tega sveta, t. j. posvetni ljudje, so razumniši, sc bolj perpravnih perpomočkov poslužujejo, in se bolj trudijo, svoje časne namene doseči, kakor otroci luči t. j. Jezusovi nasledovavci, za svoje večno zveličanje. Luč po- men, Jezusa (Mat. 4, 16.), ali pa njegov uk (Jan. 3, 19: 10, H- »j- a P- 1^, 1» : 1. les. 5, 5.). 8. Gl. Mat. 6, 24. Mamon pomeni bogastvo, bogastvo se sploh krivično imenuje, ker liiikež 16 . 236 gate, vzamejo v večne prebiva- liša. 10. Kdor je zvest v nar manj¬ šim, 9 ) je tudi zvest v večim; 10 ) in kdor je v malim krivičen, je tudi v večirn krivičen. 11. Ako tedej v krivim ma- monu niste bili zvesti, kdo vam bo pravo zaupal ? 1 ‘) 12. In ako v ptujim niste bili zvesti, kdo vam bo dal, kar je vaše? 12 ) 13. Noben hlapec ne more dve¬ ma gospodama služiti; ali bo namreč eniga sovražil, in eniga ljubil; ali se bo eniga deržal in bo drugiga zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu. 13 ) 14. Slišali so pa vse to fari¬ zeji, kteri so bili lakomni, in so ga zasmehovali. 15. In jim je rekel: Vi ste, kteri se pravične delate pred ljud¬ mi; Bog pa pozna vaše serca; zakaj kar je ljudem visoko, je gnusoba pred Bogam. 14 ) 16. Postava in preroki so do Janeza; od takrat se kraljestvo Božje oznanuje, in vsak vanj 17. Lože je pa, de nebo in zemlja preide, kakor de ena pi¬ čica od postave odpade. 18. Vsak, kteri se loči od svoje žene, in drugo vzame, prešeštuje; in kteri ločeno od moža vzame, prešeštuje. 16 ) 19. Bil je pa neki bogat mož, je ptuje, namreč Božje premoženje, ki nam je v hiševanje zročeno; ker ni pravo, resnično dobro, kakor nebeški darovi, resnica, čednost, ker se malo¬ kdaj brez krivice pridobi, in velikrat v krivico in greh zapelje. Kdor ima po krivici pridobljeno premoženje, ga mora njemu poverniti, čigar je; kdor ima pa po pravici pridobljeno premoženje, naj pomaga ubogim, naj ž njim dobre dela opravlja, in njegove dobre dela ga bodo kakor dobri prijatli na uni svet spremile. 9. t. je, kakor se iz zveze govorjenja vidi : Kdor bogastvo v dela usmiljenja obrača. 10. v obračanji nebeških darov: zakaj taki ima svetiga Duha ljubezni, kteri ga prav vodi. Vender pa tukaj Jezus v pregovoru govori; pregovori se pa vselej ne spolnijo, ampak le večidel. 11. Ako niste bili zvesti v ptujim, krivičnim premoženji (gl. razi. 8.), kako se vam bodo nebeški pravi darovi izročevali ? 12 . „Naše“ je Božje, nebeško; zakaj mi smo po Božji podobi vstvarjeni, torej Božjiga rodu. Ako časniga premoženja niste zvesto obračali, ktero vam je ptuje, ker nam je bilo le v hiševanje zročeno, in ni vašiga bitja, vam Bog ne more dati, kar bi bilo vaše po rodu, po nalori, in je tako rekoč vaša lastina; zakaj kdor ptuje blago zapravlja, tudi zasluži, de svojiga zgubi. 13. Zveza s poprešnjim je : Kdor z obilnim premoženjem tako ne ravna, je suženj bogastva, torej ne more Božji služabnik biti; zakaj dvema gospodama, ki nasprotno zapovedujeta, se ne more služiti. Gl. Mat. 6, 24. 14. Posebno kar obračanje vašiga bogastva zadeva, veste sicer svoje djanje pred ljudmi pravično in sveto delati; pa Bog pozna vaše serce in ve, de vam je le vživanje in drugo posvetno veselje mar ; vaša hlinjena pobožnost in pravičnost se sicer ljudem visoka zdi, ali Bog jo studi. 15. si mora silo delati, de ga doseže, de vanj pride. 16. Pomen verst 16. 17. 18 v zvezi s poprešnjimi in med sabo je: Tako obračanje premoženja se vam težko zdi, pa zdaj je čas, de se Božje kralje¬ stvo oznanuje, V kterim ima slehern težko nalogo (gl. pogl. 14. razi. 16.), Lukež 16. kteri se je oblačil v škerlat inv tančico, in se je vsak dan ime¬ nitno gostil. 17 ) 20. In je bil neki ubožec, po imenu Lazar, 18 ) kteri je ležal pred njegovimi vratini poln ran, 21. in se je želel nasititi z drobtinami, ktere so padale od mize bogatiga, in mu jih nihče ni dal; 19 ) ampak tudi psi so bo¬ dili, in so lizali njegove rane. 20 ) 22. Pergodilo se je pa, de je umeri ubogi, in je bil nesen od angeljev v naročje Abrahamo¬ vo. 21 ) Umeri je pa tudi bogati, in je bil pokopan v pekel. 22 ) 23. Povzdignil je pa svoje oči, ko je bil v terpljenji, in je vidil od deleč Abrahama, in Lazarja v njegovim naročji. 237 24. In on je vpil in rekel: Oče Abraham! usmili seme, in pošlji Lazarja, de pomoči konec svo- jiga persta v vodo, in ohladi moj jezik, ker grozovitim terpim v tem plamenu. 25. Abraham pa je rekel: Sin! pomisli, de si prejel dobro v svo¬ jim življenji, in ravno tako La¬ zar hudo; zdaj pa je ta ovese- ljen, 23 ) ti pa terpiš. 26. In verh vsiga tega je med nami in med vami velik prepad postavljen, de, kteri hočejo od tod k vam iti, ne morejo, in tudi ne od ondod sem priti. 27. In je rekel: Prosim te tedej, oče! de ga pošlješ v hišo mojiga očeta; 28. pet bratov namreč imam; in le tisti namen dosežejo, ki si silo delajo (Mat. 11, 12.). Do Janeza, kteri je začetek Božjiga kraljestva oznanoval, je terpela postava in preroki, manj popolnama vera (gl. vpeljavo v evangelije) : sadaj se pa nova zaveza milosti oznanuje. V tej se sicer postava ne overže, zakaj tudi nar manjši zapoved v nji se obrani v svoji veljavi: premeni se pa le toliko z vsimi svo¬ jimi zapovedmi, de se bolj popolnama in v visim pomenu zopet naznanuje. V zgled vam bodi uk od zakonske zaveze , ki se v novi zavezi popolnama, natori zakona primerjeno oznanuje, kakor sploh vsi moji uki na popolnainost merijo, ktero, se ve de, le tisti dosežejo, ki se resnično in stanovitno trudijo. Zastran Janezove naloge glej Mat. 11., zastran dopolnjenja po¬ stave gl. Mat. 5, 17. 18., zastran nerazvezljivosti zakona gl.Mat. 19, 3. i.d. Mark. 10, 2. i. d. Pri sv. Mat. so bile zgornje verste v drugačni zvezi dane. 17. Bogati mož pomeni tiste, kteri pozemeljsko premoženje slabo obračajo in nič dobriga ne store ; ubogi Lazar pa une, kteri v težavah, pa v čedno¬ stih žive na zemlji. Ti bodo vekomaj plačevani, uni vekomaj kaznovani. Iz prilike se tudi vidi, de bo težko kdo tudi tam zveličan, ki tukaj po¬ svetno veselje vživa, in de so bolj blagrovati ubogi, kakor pa bogatinci. 18. t. j. brez pomoči — Bog pomagaj. 19. Besedi: „in mu jih nihče ni dal 11 ni v greškim. 20. Hodili so k njemu , kakor k na pol mertvimu, pohlepni in požrešni ter so mu bolečine le še hujši delali. 21 -„ spremljen. Abrahamovo naročje je počivališe očakov, kjer so Odrešenika čakali. Imenuje se naročje, ker otroke, ki k svojimu ljubimu Očetu gredo, tako rekoč njegovo naročje sprejpie. v kia i vdihovanja (Job. 26, 5.). Greško ima le -in je bil'pokopan 1 '", pa pekel se razume iz naslednjiga. 23. z upanjem, de bo Odrešenik prišel. Predpekel sicer ni bil kraj veselja, vehko vec so mčgli očaki pri vsi tolažbi vender tudi le še tiho žalost ču¬ titi, ker se niso Boga gledali. Gl. Ps, C, razi. 7. Lnkež 10. 17. 238 de jim sprita, 24 ) de tudi oni ne pridejo v ta kraj terpljenja. 29. Abraham mu reče: Imajo Mojzesa in preroke, nje naj po¬ slušajo. 30. On pa je rekel: Nikar, oče Abraham! ampak če kdo iz med mertvih k njim pojde, se bodo spokorili. 31. Rekel mu je pa: Ako Moj¬ zesa in prerokov ne poslušajo, tudi ne bodo verovali, če ravno kdo od mertvih vstane. 28 ) XVII. Poglavje. Od pohujšanja; od sprave z bližnjim; od moči vere. Nepridni hlapci smo. Jezus ozdravi deset gobovih. Božje kraljestvo je v nas. Drugi prihod Go¬ spodov. 1. In reče svojim učencam: Nemogoče je, de bi pohujšanje ne prišlo; gorje pa temu, po kte- rim pride. Mat. 18, 7. Mark. 9, 41. 2. Bolje bi mu bilo, de bi se mu mlinsk kamen 1 ) obesil na vrat, in se vergel v morje, kakor de pohujša kteriga teh malih. 2 ) 3. Varujte se! ako greši tvoj brat zoper tebe, posvari ga; in ako se bo kesal, odpusti mu. 3. Mojz. 19, 17. Sir. 19, 13. Mat. 18, 15. 4. In ako sedemkrat na dan greši zoper tebe, in se sedem¬ krat na dan poverne k tebi, re¬ koč : Zal mi je; odpusti mu. 5. In aposteljni so Gospodu rekli: Pomnoži nam vero. 3 ) 6. Gospod pa je rekel: Ako imate vero, kakor gorčično zer- no, 4 ) porečete ti murvi: Izkorenini se, in presadi se v morje; in vam bo pokorna. Mat. 17,19. 7. Kdo pa zmed vas, kteri ima hlapca, ki orje ali pase, mu reče, kadar pride s polja: Berž stopi in se k mizi usedi ? 8. Ali mu ne poreče: Per- pravi kaj, de bom večerjal, pre- paši se, 8 ) in strezi mi, dokler jem in pijem, in po tem boš ti jedel in pil? 9. Ali ima kaj hvale tistimu hlapcu, de je storil, kar mu je bil zapovedal? 10. Menim, de ne. Ravno ta¬ ko tudi vi, kadar storite vse, kar vam je zapovedano, recite: 24. peklensko terpljenje. Drugi prestavljajo: „d e naj jih posvari* 1 . 25. de namreč človek čudeže spozna in se jim prepričati da, mora vdano vero imeti. Gl. Mat. 12. razi. 36. Te Abrahamove besede so se tudi nad nekim brezbožnim mornarskim vodnikam spolnile. Ko se je pobožni duhoven Frančišek Veber iz Jezusove družbe veliko trudil, prepričati ga od večniga življenja in resnice keršanstva, in ko vodnik poslednjič terdniin dokazani gorcčiga moža nič več ugovarjati ni vedil, je rekel,: Ne verujem in bi tudi ne veroval, akoravno bi kdo od mertvih vstal! 1. V greškim : »kamen oslovski g a mlina 11 . 2. kakor de bi komu priložnost k grehu dal. 3. de bomo zamogli to prav razumeti in z veseljem spolnovati. 4. t. j. majhno na videz, pa živo v znotranjim. 5. spodrecaj se, de mi boš mogel streči. 239 Liikež 17. Nepridni hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti. 6 ) 11. In pergodilo se je, ko je v Jeruzalem šel, je hodil po sre¬ di Samarije in Galileje. 12. In 'ko je šel v eno vas, mu je naproti prišlo deset gobovih mož, kteri so od deleč stali, 7 ) 13. in so povzdignili glas, re¬ koč : Jezus, učenik, usmili se nas! 14. In ko jih je zagledal, je rekel: Pojdite, in skažite se du- liovnam. In pergodilo se je, ko so šli, so bili očišeni. 3. Mojz. 14, 2. 15. Eden zmed njih pa, ko je vidil, de je očišen, se je vernil, in je z velikim glasam Boga častil; 16. in je padel na obraz pred njegove noge, in se mu je za¬ hvalil. In ta je bil Samarijan. 8 ) 17. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ali jih ni bilo deset oči— šenih ? Kje je pa unih devet? 18. Nobeden se ni znašel, de bi se bil vernil, in Bogu čast dal, 9 ) kakor ta ptujic. 19. In mu je rekel: Vstani in pojdi, ker tvoja vera ti je poma¬ gala. 20. Vprašan pa od farizejev: Kdaj pride Božje kraljestvo? 10 ) jim je odgovoril, rekoč: Božje kraljestvo ne pride s svetlostjo. u ) 21. Tudi ne poreko: Glej! tukej je, ali glej! tam je. 12 ) Zakaj glejte! Božje kraljestvo je znotrej v vas. 13 ) 22. In je rekel svojim učen- cam: Prišli bodo dnevi, ko bote želeli viditi eniga dneva Sinu člo— vekoviga, in ga ne bote vidili. 14 ) ti. Prilika uči, de moramo neutrudljiva zvestobo v ►spolnovanji svojih dolžnost z globoko ponižnostjo sklepati, ktera si nič zasluženja ne pripisuje; potem bomo uno moč vere prejeli. Kristjan se iz tega uči, de, akoravno je celi dan delal in se trudil, vendcr ne sme opustiti, preden počivat gre , svojimu Gospodu streči, t. j. dolžnost dopolniti, ktere ima posebno do Boga: moliti, hvaliti, prositi, častiti. Vedi tudi, de tukaj hlapec Gospodu streže, tamkaj bo pa Gospod hlapcu stregel (gl. zgor. 12, 37.). 7. de bi ga ne oskrunili. 8. Gl. Mat. 10, 5. 3. se Bogu, viru vse dobrote, zahvalil. 10. Mesija kakor pozemeljsk kralj s pozemeljskim veličastvam ? 11. kakor pridejo kralji z berhkim društvam, z zunanjo blišobo. 12. ker ni po prostoru omejeno, kakor kej zgolj pozemeljskiga, kakor kako samo pozcmeljsko kraljestvo. 13. Božje kraljestvo vstane po znotranjim bujenji tu in tam prav po duhovno in mora tudi pri vas znotrej vstati (Jan. 3, 3.). Sicer sc zunaj oznanuje, pa za vsaciga posamezniga človeka se znotrej po voljni veri prične, in v njem k vsimu dobrimu raste, ter je pravica, mir in veselje v svetim Duhu (Rim. 14. 17.). Iz tega sc pa ne izhaja, de bi bilo Božje kraljestvo na zemlji čisto nevidno in nečutno. .Jezus le farizejem odreče, de ni vidno po njih mislih, ki so pozemeljskiga, počutniga, le za Jude odločeniga kraljestva pri¬ čakovali. De je Božje kraljestvo na zemlji tudi vidna družba vernih, cerkev, se je že tako vodilo ; zakaj vse .^notranje se mora zunaj pokazati, in če je Jezus verne , učence, aposteljne k sebi zbiral, so bili v resnici on in verni, v kterih je bilo Božje kraljestvo , tudi zunanja vidna družba, ki jo cerkev imenujemo. ’la zveza znotranjiga in zunanjiga kraljestva Božjiga je tudi v zgornji besedij„» vas u naznanjena, ker „v vas“ pomeni tudi n medvami a . 14. Zveza s poprešnjim in pomen te ver.ste je: Zdaj ni ničesar več pričako- JLukež 17. 240 23. In vam poreko: Glej! tu- kej je, in glej! tam je. Ne ho¬ dite tje, in ne hodite za njimi. Mat. 24, 23. 24. Zakaj kakor se sveteč blisk spod neba bliska na to, kar je pod nebam: tako bo Sin člo¬ vekov svoj dan. 15 ) 25. Poprej pa mora on veliko terpeti, in zaveržen biti od tega rodvi. 16 ) 26. In kakor se je godilo v dnevih Noetovih, tako bo tudi v dnevih Sinu človekoviga. I7 ) 27. So jedli in pili; so se že¬ nili in možile do dne, ko je šel Noe v barko; in potop je prišel, in jih je vse pokončal, l. Mojz. 7, 7. Mat 14, 37. 28. Ravno kakor seje godilo v dnevih Lotovih: So jedli in pili, kupovali in prodajali, sadili in zidali. 1. Mojz. 19, 25. 29. Tisti dan pa, ko je Lot iz So¬ dome šel, je dežilo ogenj in žveplo z neba, in jih je vse končalo. 30. Tako bo tisti dan, kadar bo Sin človekov razodet. 18 ) 31. Tisti čas, kdor bo na strehi, in njegovo orodje v hiši, naj ni¬ kar doli ne hodi ga jemat; in kdor je na polji, naj ravno tako nikar nazaj ne hodi. 19 ) 32. Spomnite se Lotove žene. 20 ) 33. Kdor koli iše svoje živ¬ ljenje ohraniti, ga bo zgubil; in kdor koli ga zgubi, ga bo ohra¬ nil. 2 * *) Mark. 8, 35. Zgor. 9, 24. Jan. 12, 25. 34. Povem vam: Tisto noč 22 ) bota dva v eni postelji: eden bo sprejet in eden pušen. Mat. 24, 40. 35. Dve hote vkupej mlele: ena bo sprejeta in ena bo pu- šena; dva bota na njivi: eden bo sprejet in eden bo pušen. vati; Božje kraljestvo je znotraj in zunaj prišlo ; sadaj je treba priložnost, čas gnade v prid obračati. K sercu si to vzemite, ter si v prid obernite mojo vidno pričujočnost med vami; zakaj hudi časi rev, terpljenja in težav bodo prišli, ko bote želeli mene saj en dan vidno pričujočiga imeti, de bi bili tolaženi in podučevani, pa me ne bote vidili. Vender bom pa zopet pri- • šel; ali ne dajte se v tem motiti! Glej naslednje. Pa tudi tale zveza se lahko misli. Tudi vi pričakujete kraljestva zunanjiga veličastva, in enkrat bote hrepeneli po dnevu mojiga druziga prihoda, ko ga bom prinesel; pa me ne bote vidili, kadar si bote želeli. Nikar se v tem ne motite ! 15. Nanaglima bo prišel s svitlostjo in veličastvam, ki se bo ves svet nad njim zavzel. Gl. Mat. 24, 27. Drugi prestavljajo iz greškiga : „zakaj kakor .sveteč tili.sk od eniga kraja pod nebam do druziga .sveti: tako“ i. t. d. 16. Še zmirej je v svojih vernih zametovali. Gl. Mat. 16, 21. 17. ob času njegoviga druziga prihoda. 18. se v svojim veličastvu pokazal. Od njegoviga perviga prihoda sem je veli¬ častvo skrito z življenjem njegovih vernih v Bogu skritim. Z njegovim drugim prihodam bo vse očitno , in Božje kraljestvo bo tudi v zunanjim veličastno, akoravno ne tako, kakoršniga so farizeji pričakovali (v. 20.). 19. temuč naj misli na Gospodov prihod, de ga bo sebi v zveličanje sprejel: naj beži le k njemu, od kteriga pomoč pride. Pri sv. Mat. 24, 17, nazna¬ njajo te besede nar prej Gospodov prihod k sodbi nad Jeruzalem. 20. ki se je v skerbi za svoje ozerala in tako poginila. 21. V tem času naj druziga ne misli, kakor kako de bo pravo življenje svoje duše otel.Gl. Mat. 10, 39. 22. Iz tega nekteri sodijo, de bo drugi prihod Gospodov po noči. Čujte in molite ! Lukež U. 18. 241 36. In so odgovorili in mu re- koli bo truplo, tam se bodo zbi- kli: Kje, Gospod? 23 ) rali tudi orli. 24 ) 37. On pa jim je rekel: Kjer XVIII. Poglavje. Prilika od sodnika, farizeja in cestninarja. Jezus otrokam prijate!. Svet k popolnamosti. Kako težko pridejo bogati v Božje kraljestvo. Plačilo teh, ki zavoljo Kristusa vse zapuste. Jezus prerokuje svoje terpljenje; ozdravi slepca. 1. Govoril jim je pa tudi pri¬ liko, de je treba vselej moliti in ne jenjati, Sir. 18, 22:, 1. Tes. 5, 17. 2. rekoč: Sodnik je bil v nekim mestu, kteri se Boga ni bal, in za človeka ni maral. 3. Bila je pa tudi neka vdova v tistim mestu, in je prišla k njemu, rekoč: Stori mi pravico zoper mojiga nasprotnika. 4. In dolgo časa ni hotel. Po- tlej je pa sam per sebi rekel: Ako se ravno Boga ne bojim in za človeka ne maram, 5. vender, ker mi ta vdova nadlego dela, ji bom pravico sto¬ ril, de zadnjič ne pride prav hudo me nadlegovat. ’) 6. Gospod pa je rekel: Poslu¬ šajte, kaj krivični sodnik pravi ! 2 ) 7. Ali Bog 3 ) pa ne bo pravice storil svojim izvoljenim, kteri vpi¬ jejo k njemu noč in dan, in ali bo poterpljenje imel v oziru njih? 4 ) 8. Povem vam, de jim bo hitro pravico storil. Vender, kadar bo Sin človekov prišel , 5 ) bo mar našel vero na zemlji? 6 ) 9. Povedal je pa tudi enim, kteri so sami v se zaupali, de so pravični, in so druge zani¬ čevali, to priliko: 7 ) 23. Kje se bo to zgodilo? 24. Kjer je popačenost doveršena, tamkaj se bo maštovanje prikazalo. Prim. Mat. 24, 28. 1. V greškim: „de me ne hodi zavoljo tega glušil“. 2. kaj je krivični sodnik v ti priliki rekel. 3. pravični sodnik in človeškimu rodu prijatel. 4. de bi jih krivičniki še dalje zaterali? V greškim: »Ali Bog ne ho gr a - vice. storil ... desirarno odlaša, v oziru njihs >u t. j. jim pomagati, ter jih iz stisk hudobnežev rešiti? 5. k sodbi. 6. Te besede kažejo , de je bila poprešnja prilika posebno z oziram na brh¬ kosti povedana, ktero bo majhno število vernih poslednji čas od sovražnikov keršanskiga imena terpelo, in iz kterih jih bo po stanovitni molitvi prihod Sinu človekoviga hitro rešil. De bo poslednji čas vera in ž njo sklenjeno viši življenje in hrepenenje popolno pešalo, naznanja Gospod zgor. 17, 26_28. in Mat. 24, 24. Prim. Joel 3. razi. 3. in sploh zastran molitve Mat. 6, 6. i- d. 7, 7. ti V naslednji priliki pomeni farizej ljudi, ki zavoljo svojih zunanjih dobrih del in zavoljo svojiga zunanjiga pošteniga življenja prevzetni mislijo, de so zavoljo tega že Bogu dopadljivi in de smejo druge zaničevati. Cestninar pa pomeni tiste, kteri svojo grešnost spoznajo in v svojih dobrih delih opra¬ vičenja ne najdejo, temuč Boga milosti skesano prosijo. Ob enim prilika uči, e mora naša molitev iz ponižniga, skesaniga serca priti, ako hočemo, de ho ushsana. 16 242 fiiikež IS. 10. Dva človeka sta šla v tem¬ pelj molit, eden farizej, 8 ) in eden cestninar. 9 ) 11. Farizej je stal, in je sam per sebi to molil: Bog! zahva¬ lim te, de nisim kakor drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, pre- šeštniki, ali tudi kakor ta cest¬ ninar. 12. Se postim dvakrat v ted¬ nu; dajem desetino od vsiga, kar imam. 13. In cestninar je od deleč stal, in še oči ni hotel proti ne¬ bu vzdigniti; temuč je terkal na svoje persi, rekoč: Bog, bodi milostljiv meni grešniku! 14. Vam povem, ta je šel o- pravičen v svojo hišo, uni pa ne; ker vsak, kteri se povišuje, bo ponižan; kdor se pa ponižuje, bo povišan. Mat. 23, 12. Zgor. 14, 11. 15. Pernesli so mu pa tudi otročičev, de bi se jili dotaknil. Ko so učenci to vidili, so jih kregali. Mat. 19, 13. Mark. 10, 13. 16. Jezus pa jih je poklical, in je rekel: Pustite otrokam k meni priti, in nikar jim ne bra¬ nite ; zakaj takih je Božje kra¬ ljestvo. 17. Resnično, vam povem: Kdor koli Božjiga kraljestva ne sprej¬ me, kakor otrok, ne pojde vanj. Mark. 10, 15. 18. Iti neki vikši ga je vpra¬ šal, rekoč: Dobri učenik! kaj naj storim, de večno življenje dosežem? Mark. 10, 17. Mat. 19,16. 19. Jezus mu je pa rekel: Kaj me imenuješ do briga? Nihče ni dober, kakor sam Bog. 20. Zapovedi veš. Ne ubijaj; ne prešeštuj; ne kradi; ne pri¬ čuj po krivim; spoštuj svojiga očeta in mater. 2. Mojz. 20,13. 21. On pa je rekel: A 7 se to sim spolnoval od svoje mlado¬ sti. 22. Ko je pa Jezus to slišal, mu je rekel: Še eniga ti man- ka; vse, kar koli imaš, prodaj, in daj ubogim, in boš imel za¬ klad v nebesilt; ter pridi in hodi za menoj. 23. On pa, ko je to slišal, je žalosten postal; ker je bil silno bogat. 24. Ko je pa Jezus vidil, de je žalosten postal, je rekel: Ka¬ ko težko pojdejo, kteri imajo bo¬ gastvo, v Božje kraljestvo! 25. Zakaj lože je kameli iti skozi šivankino uho; kakor bo- gatimu priti v Božje kraljestvo. 26. In kteri so slišali, so re¬ kli: Kdo pa more zveličan biti? 27. Jim je rekel: Kar je ne¬ mogoče per ljudeh, je mogoče per Bogu. 10 ) 28. Peter pa je rekel: Glej! mi smo vse zapustili, in smo šli za teboj. 29. Jim je rekel: Resnično, vam povem: Nikogar ni, kteri je zapustil hišo, ali starse, ali brate, ali ženo, ali otroke zavo¬ ljo Božjiga kraljestva, 30. de bi ne prejel veliko več v tem času, in v prihodnjim svetu večniga življenja. 31. Vzel je pa Jezus dvanaj¬ stere k sebi, in jim je rekel: Glejte! gremo gori v Jeruzalem, 8. Gl. Mat. 3, 7. 9. Gl. Mat. 5, 46. 10. kteri zamore bogatincu v sredi njegovima bogastva duha uboštva dati. Lnkcž In vse se bo dopolnilo, kar je pisano od Simi človekoviga po prerokih. 32. Izdan bo namreč neverni- kam, in bo zasramovan, in gaj- žlan 11 ) in zapijevan; 33. in po tem, ko ga bodo gajžlali, ga bodo umorili; in tretji dan bo [od inertnihJ vstal. 34. In oni tega niso razumeli, in ta beseda jim je bila skrita, in niso razumeli, kar je bilo rečeno. 12 ) 35. Pergodilo se je pa, ko se je Jerihi perbližal, je neki sle¬ pec sedel poleg pota in je vbo- gajme prosil. 13 ) 36. In ko je slišal množico memo iti, je prašal, kaj bi to bilo. 37. Povedali so mu pa, de Je¬ zus iz Nazareta memo gre. 18 . 19 . 243 38. In je vpil, rekoč: .Jezus, sin Davidov, usmili se me! 39. In spredej gredoči so ga svarili, de naj molči. On pa je še bolj vpil: Sin Davidov, li¬ stnih se me! 40. Jezus pa je obstal, in ga je rekel k sebi perpeljati. In ka¬ dar se je perbližal, ga je vpra¬ šal, 41. rekoč: Kaj hočeš, de naj ti storim? On pa je rekel: Gospod! de vidim. 42. In Jezus mu je rekel: Spre¬ glej ! tvoja vera ti je pomagala. 43. In zdajci je spregledal, ter je za njim šel in Boga ča¬ stil. In vse ljudstvo, ko je to vidilo, je Bogu hvalo dajalo. XIX. Poglavje. Cahej sprejme Jezusa. Prilika od liber, ki jih je imeniten gospod svojim lilap- cam zročil, in od puntarskih podložnikov. Jezus gre očitno in s častjo v Jeru¬ zalem ; se razjoka nad mestam in prerokuje njegovo razdjanje; izžene kupce in prodajavce iz tempeljna. 1. In je prišel noter, in hodil po Jerihi. 2. In glej! bil je mož, Cahej po imenu; in ta je bil viši cest¬ ninarjev,') in on je bil bogat. 3. In je iskal Jezusa viditi, kdo de je; in ni mogel zavoljo množice, ker je bil majhne po¬ stave. 4. In je naprej tekel, in zle¬ zel na divje figovo drevo, 1 2 3 ) de bi ga vidi!; ker tam je imel me¬ mo iti. 5. In ko je bil Jezus na tisto 11. V greškim: „zaničevan ci . 12. Teh besedi niso mogli striniti, ker so pričakovali prihodnjiga veličastniga Zveličarjeviga kraljestva, in so terdno verovali v njegovo veliko oblast, in ker je Jezus večkrat v podobah govoril, so toliko prej mislili, de njegovo govorjenje ni prav po besedi jemati. 13. Prim. Mat. 20, 29. Mark. 10", 46.; kjer se pa ozdravljenje dveh slepcov pri izhodu iz Jerihe pripoveduje in je drugo od uniga pri vhodu. • Cestninski prejemnik , ki je denar podložnih cestninarjev Ilimljanam dajal ('g - jb 46: 9, to.), imeniten mož. ‘ 1112 mu rbino smokvo, drevo, ktero ima murbam enako perje in smokvam enak sad. 16 * JLukež 10. 244 mesto prišel, je gori pogledal, in gajevidil, ter mu je rekel: 'Ca- hej! stopi hitro doli, ker dans moram v tvoji hiši ostati. 6. In je hitro doli stopil, in ga sprejel z veseljem. 7. In ko so vsi to vidili,. so godernjali, 3 ) rekoč: K grešnimu človeku je šel v hišo. 4 ) 8. Cahejpaje perstopil in re¬ kel Gospodu: 5 ) Glej, Gospod! polovico svojiga blaga dam ubo¬ gim, in ako sim koga kaj ogolj- fal, povernem čveterno. 6 ) 9. Jezus pa mu je rekel: Dans jeti hiši zveličanje došlo, 7 ) zato ker je tudi on Sin Abrahamov. 8 ) 10. Sin človekov je namreč pri¬ šel iskat in zveličat, kar je bilo zgubljeniga. 9 ) Mat. 18, 11. 11. Kadar so pa oni to sli¬ šali, je priliko perstavil, ker je blizo Jeruzalema bil, in ker so menili, de se bo skorej Božje kraljestvo razodelo. 10 ) 12. Rekel je tedej: Neki ime¬ niten človek je šel v daljno de¬ želo vzet kraljestvo v last in se vernit. * 11 ) 13. Poklical je pa svojih deset hlapcov,’ 2 ) in jim dal deset liber, 13 ) 3. t. j. prav veliko jih je godernjalo. 4. Cahej je bil grešnik, pa je to tudi spoznal; pripravljen je bil poboljšati se in z greham storjeno škodo popraviti, ter svojiga zveličanja pri Jezusu iskati. Take Jezus obiskuje. 5. v svoji hiši (v. 9.). 6. Druge polovice ne obderži za se, temuč hoče ž njo po krivici pridobljeno čveterno poverniti. Eno, pravi sv. Ambrož, (vbogajmc dajati) ni dovolj, za¬ kaj radodarnost ne dobi milosti, dokler krivica terpi. Greh, pravi sv. Avguštin, se ne odpusti, razun če je ukradeno povernjeno. 7. Dans sim jaz v to hišo s svojimi gnadami prišel. 8. ne samo po telesnim rodu, ampak tudi po duhu, ker veruje in ljubi kakor Abraham. 9. Jaz sim k Caheju prišel, mu grehe odpustil in ga opravičil, ker sim pri¬ šel grešnike k spreobernjenju vabit, in sicer nar pred Jude, ki so Abraha¬ movi otroci, in tiste zmed njih sprejemat in zveličat, ki hočejo pravi Abra¬ hamovi otroci tudi po duhu biti — verne in ljubijoče. Katoliška cerkev uka¬ zuje to prigodbo v god posvečevanja vsake hiše Božje brati, in sicer prav primerno; zakaj kjer koli je cerkev zidana in v keršansko službo Božjo po¬ svečena, tam Jezus grešnike s svojimi gnadami obiskuje, tode le take, kteri hočejo verovati in ljubiti, kakor Abraham, oče vernih. 10. v svojim veličastvu na zemlji se pokazalo. Gl. zgor. 17. razi. 18. Na¬ slednja prilika je učila, de se morajo pred Jezusovim veličastnim prihodam prejeti darovi v njegovi službi zvesto obračati. Tej podobno priliko pripo¬ veduje Mat. 25, 14. i. d. 11. Imenitni mož je Kristus, kraljestvo je nebeško veličastvo (spod. 24, 26.), v ktero je po svojim terpljenji šel; hlapci so aposteljni in drugi kristjani, ki naj se z zvestim obračanjem darov na njegov drugi prihod pripravljajo ; libra je dar keršanske vere ; mestnjani, podložni, so za resnico nedovzetni Izraelci in vsi nasprotniki keršanstva. 12. vse svoje hlapce. Deseterka, iz ktere je vse številstvo sostavljeno, pomeni veliko in vse. 13. Po besedi: „deset rmn li . Mna je tehtala 100 drahem, in veljala okoli 20 goldinarjev. Vsaki je prejel eno mno. Pervi dar keršanstva, prerojenje Y svetim kerstu, je pri vsih kristjanih enak : sčasama se množe darovi in 245 Luk«* 10. in jim je rekel: Kupčujte, dokler ne pridem. 14 ) 14. Njegovi mestnjani so ga pa sovražili, in so poslali spo- ročenje za njim, rekoč: Nočemo, de bi ta kraljeval čez nas. 15 ) 15. In zgodilo se je, de je, ko je bil kraljestvo prevzel, na¬ zaj prišel; in je ukazal poklicati hlapce, kterim je bil dal denarje, de bi zvedil, koliko je vsakteri perkupčeval. 16. Prišel je pa pervi, rekoč: Gospod! tvoja libra je deset li¬ ber perdobila. 16 ) 17. In mu je rekel: Prav, dobri hlapec! ker si bil v malim zvest, imej oblast čez deset mest. 17 ) 18. In drugi je prišel, rekoč: Gospod! tvoja libra je storila pet liber. 19. In temu je rekel: Tudi ti bodi čez pet mest. 20. In eden je prišel, rekoč: Gospod! glej svojo libro, ktero sim imel shranjeno v ruti: 18 ) 21. Zakaj bal sim se te, ker si ojster človek, jemlješ, česar nisi naložil, in žanješ, česar nisi Sejal. Mat. 25, 24. 22. Mu reče: Iz tvojih ust te sodim, hudobni hlapec! 19 ) Si ve- dil, de sim jest ojster človek, ki jemljem, česar nisim naložil, in žanjem, česar nisim sejal; 23. zakaj nisi dal mojih de¬ narjev na menjavsko mizo, de bi jih bil jest, kadar bi bil prišel, z obrestjo potegnil? 24. In je rekel zraven stoje¬ čim : Vzemite mu libro, in jo dajte tistimu, kteri ima deset liber. 25. In so mu rekli: Gospod! ima deset liber. 26. Povem vam pa, de vsa- kimu, kteri ima, se bo dalo, in bo obilno imel; 20 ) kdor pa nima, mu bo še, kar ima, odvzeto. 27. Tiste moje sovražnike pa, 2 r ) kteri niso kotli, de bi jest čez nje kraljeval , perpeljite sem, in jih pomorite vpričo mene. 22 ) 28. In ko je bil to rekel, je pred njimi šel, gredoč gori v Je¬ ruzalem. 29. In pergodilo se je, ko je prišel blizo Betfag in Betanije k gori, ki se oljska imenuje, je poslal dva svojih učencov, Mat. 21, 1. Mark. 11, 1. Jan. 12, 12. Kanor se ze g-nade, ali se pa manjšajo , in so pri različnih ljudeh različni, -- — — m>žjiga odrešenja vdeležujejo. Sv. Matevž te razne gnade z različnimi na- tornimi darovi vred .talente imenuje, ki niso bili vsakimu v enakim številu dani. 14. v veličastvu sodit. Ta drugi prihod bo za vse ljudi konec sveta; za vsa- ciga posebej pa . ob njegovi smerti. Gl. Mat. 24, 42. i. d. 15. Tudi po Jezusovim vnebohodu in vhodu v njegovo veličastvo so Judje keršanstvo tajili in ga tajijo še dan današnji. 16. Prim. 1. Kor. 15, 10. 17. veči zveličanje in oblast v nebeškim kraljestvu. 18. Libro v ruti hranjeno imeti se pravi: dar keršanstva z ostudno lenobo zanemarjati. 19. Tedej : Kdor ni nič dobriga storil, je že hudo storil. 20. Besedi: „?n (, 0 obilno imel“ nivgreškim; imajihpaMat. 13, 12: 25,29. 21. Gl. v. 14. e ’ J * 22. Neverni Judje in vsi sovražniki keršanske vere bodo nar strahovitniši, večno smert storili. Lenimu hlapcu se ne bo boljši godilo; zakaj zguba hbre je zguba gnade, zguba gnade pa je zguba večniga zveličanja. Lukež 10. 246 30. rekoč: Pojdita v vas, kte- ra je pred vama; in kadar vanjo prideta, 23 ) botanašla žebe oslice pervezano , 24 ) na kterim še ni¬ koli noben človek ni sedel; od¬ vežita ga in perpeljita. 31. In ako vaju bo kdo vpra¬ šal : Zakaj ga odvezujeta ? mu tako recita: Gospod ga potrebuje. 32. Poslana pa sta šla, in sta našla žebe stati, kakor jima je bil rekel. 25 ) 33. Ko sta pa žebe odvezo¬ vala, so jima njegovi gospodarji rekli: Kaj žebe odvezujeta? 34. Ona sta pa rekla: Gospud ga potrebuje. 35. In sta ga k Jezusu pe¬ ljala. In so svoje oblačila 26 ) na žebe pogernili, in Jezusa nanj posadili. 36. Ko je pa šel, so svoje ob¬ lačila po potu razgrinjali. 37. In ko se je bil že perbii- žal, kjer se oljska gora na zdol nagne, 27 ) je začela vsa množica učencov vesela z velikim glasam Boga hvaliti zavoljo vsili čude¬ žev, ktere so vidili, 38. rekoč: Hvaljen bodi kralj, kteri pride v imenu Gospodovim, mir na nebu, in čast na visoko¬ sti ! 28 ) 39. In nekteri farizeji iz mno¬ žice so mu rekli: Učenik! po¬ svari svoje učence. 40. On jim je rekel: Povem vam, de, če ti molče, bodo kamni Vpili. 41. luko seje perbližal (Jeru¬ zalemu ), in je mesto ugledal, se je zjokal nad njim, rekoč: 42. I)e bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir! 29 ) Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi. 43. Ker prišli bodo dnevi nad te, in tvoji sovražniki te bodo obdali z zasipam, in te bodo ob- legli in stiskali od vsili strani; 44. in bodo v tla pomandrali tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, zato ko nisi spoznalo časa svo- jiga obiskanja. Mat. 24. 2. Spod. 21, 6. Dan. 9, 26. 45. In je šel v tempelj, in jih je začel izganjati, kteri so v njem prodajali in kupovali; Mat. 21,12. Mark.'11, 15. 46. in jim je rekel: Pisano je: Moja hiša je hiša molitve; vi pa ste jo storili jamo razbojnikov. Iz. 56, 7. Jer. 7, 11. 47. In je učil vsak dan v tem- peljnu. Veliki duhovni pa in pis- marji, in pervi med ljudstvam so ga iskali pogubiti. 48. In niso našli, kaj bi mu storili. 30 ) Vse ljudstvo namreč se ga je deržalo , in ga je po¬ slušalo. 23. v Betfage. 24. Besede „ oslice u ni v greškim. 25. V greškini : n in uta našla , kakor jima je bil rekel 26. svoje zgornje oblačila, plajše. 27. proti Jeruzalemu. 28. Naj bo Bog utolažen , angelji in ljudje zopet v eno Božjo družino zdru¬ ženi in Bog tako poveličevan! 29. kar ti je v zveličanje. 30. de bi ga ekrivej umorili. 247 fjukež 2 • ir - • in še celo kakor Sin Božji (Prip. 30, 4.*) znan , in ob času ravno pred Kristusovim prihodam je bil nauk odperšone po imenu „Beseda ‘ v Bogu med Judi tako sploh sprejet, de so kaldejski razlagavci svetiga pisma namesti Boga, Ki se razodeva, naravnost ,,Besedo Božjo 1 ' postavljali, in so Mesija Besedo ooxjo kakor Sinu Božjiga imenovali (Perm. Mat. 26, 63.). Njim enako so sve i očaki in katoliška cerkev v ,, Besedi' 1 Sinu Božjiga, izrečeno in govoreče bitje Bo/je, popolnoma enako podobo Boga Očeta razumeli. ,,y začet¬ ku' 1 pomeni: od vekomej, in se razlaga iz Prip. 8, 23., kjer se. od Božje modrosti pravi, de je od vekomej postavljena, in iz zveze, po kteri je Beseda Bog, tedej večna (glej nasled.), sveti Janez pa imenuje ,, Besedo" naravnost „večno Življenje". Jan. 1, 2: 5, 20. 3. Sveta Bazili in Krizostom opomnita, de sv. Janez ne pravi: Beseda je bila v Bogu, ampak „per Bogu “j ker s tem hoče naznaniti, de je Beseda od Boga Očeta razločna peršona. Ravno zato tudi ni tukej v besedi „Bog" Božje bistvo sploh razumeti, ampak Božja peršona Boga Očeta. Sveti Duh se tukej z besedo ne imenuje, ker se v Očetu in Sinu, od kterih se izhaja, že tako razume. Sveti Janez ga poznejše (16, 13.) kakor Božjo persono v misel vzame. Zastran presvete Trojice glej Mat. 28, 19. ^ . 4. Pomen tega je: Beseda, ki je bila od vekomej per Bogu, je Božje natore in Božjiga bistva; kar vsa nova zaveza od Sinu Božjiga terdi (Rim. ., Hebr. 1, 2—13. in na družili krajih). Trojno je tedej v ti pervi veis i izie ceno: Večnost, peVšona in Božja n a t o r a*Besede. 5. Besede: „m Bog je bila Beseda" bi se bile lahko napak razumevale, Janez 1. 268 in brez nje ni nič storjeniga, kar je storjeniga. 6 ) 4. V nji je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi. 7 ) 5. In luč v temi sveti, 8 ) in tema je ni zapopadla. 9 ) 6. Bil je človek poslan od Boga, kterimu je bilo ime Ja¬ nez. ’°) Mat. 3,1. Mark. 1, 2. 7. Ta je prišel v pričeva¬ nje , de je pričeval od luči, de bi vsi verovali po njem. * 1 11 ) 8. On ni bil luč, ampak de bi pričeval od luči. 12 ) 9. Bila je prava luč, ktera razsvetli vsakiga človeka , kteri pride na ta svet. 13 ) Spod. 3, 19. 10. Na svetu je bil, I4 ) in svet je po njem storjen, in svet ga ni spoznal. 15 ) 11. V svojo lastino 16 ) je pri¬ šel, in njegovi 17 ) ga niso spre¬ jeli. 18 ) 12. Kolikor pa jih gaje spre- kakor de bi ne bilo nobenima razločka med Besedo in Bogam Očetam, kar peršono zadeva. Temu napčnimu zaumevanju v okom priti, sveti Janez še enkrat besede ponavljaje zatcrdi: „Beseda je bila per Bogu 11 (Gl. 3. razi.). 6. Vse je bilo po Besedi, po Modrosti, po Sinu vstvarjeno (Prip. 8. Modr. 8. Sir. 24. Kološ. 1, 16. Hebr. 1, 2. Efez. 4, 6.). Kakor izrečeno bitje Boga Očeta je večna Beseda večno razodenje Božje, in kakor taka je ona začetek in pot k vsimu razodevanju in vstvarjenimu. Dokončanje pa daje sveti Dul), kteri je kakor tretja Božja peršona sklep in dopolnjenje Božjih perlon. Perm. 1. Mojz. 1, 2. 3. Ps. 32, 6. 7. Kakor živi Bog je bila Beseda vir ali studenec vsiga življenja na svetu, in v oziru ljudi je Beseda luč, Božji pernašavec luči, t. j., podučevavec, razo- devavec, razsvetlovavec in zveličar človeškiga rodu. Gl. spod. 5, 26: 11, 25: 14, 6. S tem sveti Janez vse razodenje pred Kristusam, karkoli se je na svetu k podučevanju in zveličanju ljudi zgodilo, Sinu Božjimu perpisuje. Luč in življenje je tukej v oziru ljudi sklenjeno, ker človek le v pravi luči, to je, v pravi veri svoje življenje, svojo pravo srečo in svoje zveličanje najde. 8. na svetu, ki je po grehu poln zmote in nesreče (Iz. 9, 2. Mat. 4, 16.j. 9. Ljudje niso njim ponujaniga podučenja in zveličanja sprejeli, temuč so bolj nevednost, zmote in greh ljubili. 10. Kerstnik, kteri je ljudi k Kristusovimu prihodu perpravljal. Od splošniga razodevanja Božje Besede od vstvarjenja sveta sem prestopi evangelist k nje- nimu včlovečenju in prihodu, ter začne od njeniga predhodnika govoriti. 11. de bi vsi ljudje luč, nauk v pravi veri sprejeli. 12. Janez ni bil obljubljeni nebeški učenik, temuč de naj bi le na Odrešenika kazal in v Božjim pooblastenji spričeval, de je on Mesija. Gl. zastran Ja- nezoviga sporočila Mat. 3. 13. Beseda, Sin Božji, je bil pravi učenik in zveličar vsili ljudi. Gl. zgor. v. 4. 14. zlasti delaven v svetih možeh, učenikih, prerokih od začetka sveta.. 15. ljudje pa, po grehu oslepljeni in v svet zamaknjeni, ga niso spoznali. Gl. v. 5. 16. na svet v človeški natori (Spod. 18, 20. Zgor. v. 3.). Sveti Janez se zmi- rej bolj določno bliža včlovečenju Besede, ter ga poslednjič (v. 14.) popolnama izreče. 17. Kteri so po natori njegovi, ljudje (v. 4.), zlasti Judje, zvoljeno ljudstvo (5. Mojz. 7, 6.). 18. ga niso za svojiga učenika in odrešenika spoznali. Gl. razi. 9, 269 Janez 1. jelo, jim je dal oblast Božjim otrokam biti, 19 ) njim, kteri ve¬ rujejo v njegovo ime; 20 ) 13. kteri niso iz k er vi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni. 21 ) 14. In Beseda je meso po¬ stala, 22 ) in je med nami prebi¬ vala, 23 ) (in smo vidili njeno čast, kakor čast Edinorojeniga od 0- četa), 24 ) polnagnadein resnice. 25 ) Mat. 1, 16. Luk. 2, 7 . 15. Janez pričuje od njega, in vpije, rekoč: Ta je bil, od kteriga sim pravil: Kteri za me¬ noj pride, je bil pred menoj; za¬ kaj on je bil poprej, kakor jest. 26 ) 16. In od njegove polnosti smo mi vsi prejeli, tudi gnado za gnado. 17. Zakaj postava je po Moj¬ zesu dana, gnada in resnica je po Jezusu Kristusu prišla. 27 ) 18. Boga ni nikoli nihče vidil; 19. se Božjiga duha vdeleževati, ali pa kar je vse eno: iz Boga začetek imeti (v. 13.). Svoj začetek imamo iz Boga, in se vdeležujemo njegoviga duha, ako so naše misli, nagnjenja in dela po volji Božji, po tem je vse naše du¬ hovno življenje in zunanje djanje iz Boga vzeto. 20. To moč, perpravnost in gnado, de so otroci Božji, oni prejmejo, kteri v Kristusa verujejo, kteri si njega v pravi veri perlastujejo, kteri v njem od- pušenja grehov, posvečenja in zveličanja išejo. Ime je namesti njega samiga, kakor spod. 2, 23. 21. ki niso samo po kervi, le po telesno , po volji žene in moža rojeni, temuč ki so veliko bolj od Boga novo, duhovno življenje prejeli, de vse svoje misli, želje in djanja po volji Božji obravnavajo. Gl. razi. 19. Ob kratkim: Otroci Božji so verni, ki so v svetim kerstu prerojeni. Prerojeni se imenujejo verni zato, ker per odrašenih prerojenje v svetim kerstu za vero v Kristusa pride, kerstna gnada pa se spet le po živi, delavni veri uterduje in ohrani. Perm. 1. Petr. 1, 3. 4. 23. 22. je človeško natoro, človeško telm in človeško dušo na se vzela. V tem pomenu se razlaga „meso il 1. Mojz. 6, 12. Joel 2, 28. Mat. 16, 17. po uku katoliške cerkve nekterim krivovercam nasproti. Kristus je tedej Bog in človek skupej v eni peršoni, en Kristus; tode ne eden tako, kakor de bi se bila Božja natora v meso spremenila, ampak eden tako, ker je k svoji Božji na- tori človeško pervzel; eden ne tako, kakor de bi se bile Božja in človeška natora zmešale v eno natoro, ampak eden v eni sami — edini peršoni (Ata- nazi, tretji vesoljni cerk. zbor v Carjimgradu). 23. med ljudmi, med Judi tistiga časa je Kristus živel. Gl. Baruh 3, 38. 24. veličastvo, ki gre edinorojenimu Sinu Božjimu, kteri je Bog od Boga (Kri- zost., Bazili). Vse, kar se je nad njegovo peršono, v vsim njegovim življenji in djanji vidilo, je razodevalo, de je več kakor kdo zmed prerokov ali ange- ljev, de je Gospod vsiga sveta (Teoiil., Evtimi). 25. Vse, kar sc je nad njim vidilo, kar jpj delal in govoril, je bila Božja do¬ brota in podučenje v vsi polnosti; bil je studenec vse gnade in resnice. 26. Pa tudi Janez Kerstnik je pričal, de je Beseda Sin Božji, ker je na glas in očitno govoril: On, kteri pride za menoj učit, me v časti neskončno pre¬ seže, on je bil poprej, kakor jest, bil je od vekomej. — Janez Kerstnik go- vori tukaj od Jezusove Božje natore; zakaj po človeški natori je bil Kristus mlajši od Janeza (Masel). 27. Mojzes je sicer dal v stari zavezi postavo, veliko pobožnih šeg, duhovnih opravil, vidnih znamenj in podob, ki so resnico pomenjale ; gnadnih pomoč- kov, postavo na tanko spolnovati in odpušenje grehov zadobivati, pa ni pre- Janez 1. 270 edinorojeni Sin, kteri je v Oče¬ tovim naročji, on je oznanil. 28 ) 1. Tim. 6, 16: 1. Jan. 4, 12. 19. In to je Janezovo priče¬ vanje, kadar so Judje 29 ) k njemu iz Jeruzalema poslali duhovnov in levitov, de so ga vprašali: Kdo si tf? 20. In je povedal, in ni tajil, in je povedal: Jest nisim Kri¬ stus. 30 ) 21. In so ga vprašali: Kaj tedej? Si ti Elija? In je rekel: Nisim. 31 ) Si ti prerok? 32 ) In je odgovoril: Nisim. 22. So mu tedej rekli: Kdo si pa, de jim odgovor damo, kteri so nas poslali? Kaj pra¬ viš sam od sebe? 23. Reče: Jest sim glas vpi- jočiga v pušavi: Perpravite pot Gospodov, kakor je rekel Izaija prerok. Iz. 40, 3. Mat. 3, 3. Mark. 1, 3. Luk. 3, 4. 24. In kteri so bili poslani, so bili zmed farizejev. 33 ) 25. In so ga vprašali, in mu rekli: Kaj tedej keršuješ, ako nisi ti ne Kristus, ne Elija, ne prerok? 34 ) 26. Janez jim je odgovoril, rekoč: Jest keršujem v vodij 35 ) v sredi med vami pa stoji, ki ga vi ne poznate. Djan. ap. 1, 5: 11, 16: 19, 4. 27. On je, kteri za menoj pride, kteri je bil pred menoj , kterimu jest nisim vreden jermenov od mogel dati; tudi ni zamogel dati bistva resnice, duhovne resnice same, le v podobah se je kazala. Pobožni ljudje v stari zavezi so sicer tudi zamogli gnado zadobivati, tode ne zavoljo ali iz duhovskih šeg in opravil, ampak le samo zavoljo in iz moči prihodnjiga Odrešenika, v kteriga so pa mogli ve¬ rovati in zaupati, de so mogli gnado zadobivati (Ilebr. poglav. 10. in 11.). Tudi so imeli resnico , tode le toliko, kolikor so je v danih podobah mogli najti in spoznati. Gnado, gnadne pomočke, svete zakramente, in golo, od¬ krito resnico je še le Kristus pernesel. V kakošni zadevi je postava do gnade, govori bolj obširno sveti Pavel v svojih listih do Rimljanov in Gala- eanov. 28. Mojzes ni vidil Boga , kakoršen je sam na sebi, le v podobi ( 2 . Mojz. 33, 20.) ga je vidil, torej je le v podobah zamogel resnice učiti: Kristus pa, ki je od vekomej per Bogu, ki ga vidi in popolnama spozna, le on sam je zamogel vso in golo resnico oznaniti. 29. veliki judovski zbor. 30. Sveti Janez Kerstnik je Kristusu večkrat pričevanje dajal, pred njegovim kerstam in po njegovim kerstu. Poprešnji trije evangelisti perpovedujejo pri¬ čevanje, ki mu ga je pred njegovim kerstam dajal; sveti Janez pa govori od pričevanja po njegovim kerstu. 31. Judje so mislili, de bo ta prerok pred Kristusovim priliodam spet na svet prišel, ter so to svojo menitev na prerokovanje preroka Malahija operali (Malah. 4, 5.). Janez jim je pa naravnost odgovoril, de ni Elija v peršoni. Janez je le v moči, v duhu preroka Elija govoril. Gl. Mat. 11, 14: 17, 12. Luk. 1, 17. 32. kteriga nam je bil Mojzes obljubil (5. Mojzes. 18, 15.)? 33. Glej Mat. 3, 7. 34. Pravica, Jude po kerstu v nov stan vpeljevati, ter jih k novim imenitnim rečem posvečevati, je bila le samo Mesiju in njegovim predhodnikam per- lastovana. 35. Glej Mat. 3, 11. Janez 1. 271 čevljev odvezati. Mark. 1, 7. Luk. 3, 16. 28. To se je godilo v Beta¬ mi 36 ) na uni strani Jordana, kjer je Janez kerševal. 29. Drugi dan je Janez vidil Jezusa k njemu priti, in reče: Glej, Jagnje Božje, 37 ) glej, ktero odvzame greh sv.eta! 38 ) 30. Ta je, od kteriga sim re¬ kel: Za menoj pride mož, kteri je bil pred menoj; zakaj on je bil poprej, kakor jest. 31. In jest ga nisim poznal; 39 ) pa de bi bil Izraelu znan, zato sim jest prišel, in v vodi keršujem. 32. In Janez je pričeval, re¬ koč: Y 7 idil sim Duha kakor go¬ loba z neba priti, in je na njem ostal. Mat. 3, 16. 33. In jest ga nisim poznal; pa kteri me je poslal kerševat v vodi, on mi je rekel: Na kte¬ riga boš vidil Duha priti, in na njem 40 ) ostati, tisti je, kteri v svetim Duhu keršuje. Mark. 1, 10 . Luk. 3, 22. 34. In jest sim vidil, in sim pričeval, de je ta Sin Božji. 35. Drugi dan je spet Janez stal, in dva njegovih učencov. 41 ) 36. In ko je Jezusa vidil ho¬ diti, reče: Glej, Jagnje Božje! 37. In dva učenca sta ga go¬ voriti slišala, in sta šla za Je- zusam. 38. Jezus pa se je ozerl, in ko ju je vidil za seboj iti, je njima rekel: Kaj išeta? Ona pa sta mu rekla : Rabi (kar se pre¬ stavljeno pravi: učenik), kje sta¬ nuješ? 39. Jima reče: Pridita in po¬ glejta. Sta prišla in vidila, kje stanuje, in sta per njem ostala tisti dan; bilo je pa okoli desete ure. 42 ) 40. Bil je pa Andrej, brat Si¬ mona Petra, eden zmed dveh, ktera sta bila od Janeza slišala in za njim šla. Mat. 4, 18. 41. Ta najde nar pred svo- _jiga brata Simona, in mu reče: 36. Druga Betanija od tiste per Jeruzalemu, v kteri je Lazar prebival. 37. Ko jagnje so ga še preroki napovedovali. Gl. Iz. 53, 6. 7. Jer. 11, 19. 38. Kristus je pravo jagnje, ki s svojim namestovavnim terpljenjem in s svojo britko smertjo grehe ljudi odjemlje; velikonočno jagnje, ktero so Izraelci zaklali, in so v njegovi kervi perzanesenje in milost dosegli (2. Mojz. 12.), je bilo le predpodoba tega Božjiga Jagnjeta, ktero samo nas zamore grehov očistiti in opravičiti. Gl. trident. zbor sej. 6. pogl. 2. i. d. 39. „Ni se čuditi, pravi sv. Krizostom, de ni Janez Kristusa poznal, ker je od svoje perve mladosti zunaj očetove hiše v pušavi živeL“ 40. Ko se je Jezus kerstu perbliževal, je bil sv. Janez v svojim sercu pre¬ pričan, de je on obljubljeni Mesija; zato se je po besedah sv. Matevža 3, 14. branil, ga kerstiti, ker je njegovo visoko čast in imenitnost poznal; pa to nje¬ govo notranje prepričanje je bilo še le potem prav gotovo, ko je vidil znamnje »ad njim, ktero mu je bilo dano. To znamnje ga je prav popolnama zago¬ tovilo, de je njegovo prepričanje resnično in ne kaka zmota. 41. Eden je bil sv. Andrej (v. 40.), drugi pa je bilblezo sv. Janez evangelist, la apostelj se je bil mende od sv. Janeza Kerstnika visoke zderžnosti, de- vistva in čistosti življenja navzel. 42. ob štirih popoldne. Gl. števenje ur Mark. 15. razlag 5. „0 kako blag dan sta preživela, kako srečno noč! Kdo je tisti, de bi nam povedal, kar sta od Gospoda slisala“ (Avgust.)? 272 Janez 1. Mesija smo našli (kar je pre¬ stavljeno Kristus). 43 ) 42. In ga je perpeljal k Je¬ zusu. Ko ga je pa Jezus po¬ gledal , je rekel: Ti si Simon, Jonov sin; ti boš imenovan Ke- fa (kar je prestavljeno Peter). 44 ) 43. Drugi dan je 45 ) hotel iti v Galilejo, in najde Filipa. In Jezus mu reče: Hodi za menoj. 44. Bil je pa Filip iz Betzaj- de, 46 ) iz Andrejeviga in Petro- viga mesta. 45. Filip najde Natanaela, 47 ) in mu reče: Njega, od kteriga je pisal Mojzes v postavi in pre¬ roki, smo našli, Jezusa, sinu Jo¬ žefo viga, iz Nazareta, l. Moj z. 49, 10: 5. Mojz. 18, 18. Iz. 40, 10: 45, 8. Jer. 23, 5. Eceh. 34, 23: 37, 24. Dan. 9, 24. 25. 46. InNatanael mu je rekel: Mo¬ re li kaj dobriga iz Nazareta bi¬ ti? 48 ) Filip mu reče: Pridi in poglej ! 47. Jezus je vidil k sebi pri¬ ti Natanaela, in reče od njega: Glej! to je pravi Izraelec, v kte- run ni zvijače. Ps. 31, 2. 48. Natanael mu reče: Od kod me poznaš ? Jezus je odgovoril in mu rekel: Preden te je Filip poklical, ko si bil pod figovim drevesam, sim te vidil. 49. Natanael mu je odgovo¬ ril, in reče: Učenik! ti si Sin Božji, ti si kralj izraelski. 49 ) 50. Jezus je odgovoril in mu rekel: Ker sim ti rekel: Pod figovim drevesam sim te vidil, veruješ; še kaj večiga kakor to, boš vidil. 51. In mu reče: Resnično, resnično, vam povem, vidili bo- te 50 ) nebo odperto in angelje Božje gori in doli hoditi nad Sinam človekovim. 51 ) 43. „ Mesija 11 je hebrejska, „ hristus cl pa greška beseda, in pomeni po našim jeziku: „ Maziljeni^. Maziljene so Judje imenovali kralje, kteri so bili z oljem maziljeni, ko so kraljevanje prevzeli. Judje so po prerokih vedili, de Odrešenik iz hiše kralja Davida pride, torej so ga imenovali: Sin Davidov, Kristus, Mesija, Maziljeni. Gl. Mat. 1, 1. 44. Uefa (v Vulgati C e las) je aramejska (novo hebrejska) beseda, in je to, kar je v našim jeziku skala, skalar , v greškim pa se skali „petros u pravi. Zakaj je Gospod Petru to ime dal, se razlaga per sv. Mat. 16, 18. Ta poklic sv. Petra, Andreja in Janeza se je v .Judeji zgodil (v. 28. 43.), in je zatorej razločiti od uniga, ki se je bil v Galileji (Mat. 4, 18.) pergodil. Učenci so sperviga še per svojim rokodelstvu ostali; še le po velikim ribjim vlaku (Luk. 5, 1. i. d.) so bili njegovi stanovitni spremi j evavci do njego- viga terpljenja. 45. Jezus. 46. Betzajda je bila primorsko mesto, ob galilejskim morji, proti zahodu. Gl. Mat. 11, 21. 47. Jerneja. Mat. 10, 3. 48. Glej. Mat. 2. razlag. 22. 49. Mesija, ki bo izraelski kralj. 50. V greškim: „vi bote odsihmal “ i. t. d. 51. Po besedah sv. Avguština meri Gospod s temi besedami na uno prečudno lestvico (lojtro), ki jo je očak Jakop v spanji vidil, po kteri mu je bila pre¬ vidnost Božja, ki bo nad njim po vsih njegovih potih čula, v podobi pred oči postavljena. Po tem pomenijo, kakor per Caharii 3,9. une besede: Božja previdnost bo nad Mesijem in njegovim Božjim kraljestvam čula, posebna Janez £. 273 II. Poglavje. Zenitmna v Kani. Spremenjenje vode v vino. Kristus izzene prodajavce in me- njavce iz tempeljna, prerokuje svoje terpljenje in vstajenje. Več jih veruje vanj, on pa se jim ne zaupa. 1. In tretji dan ‘) je bila zenitnina v Kani * 1 2 ) galilejski, in mati Jezusova je bila tam. 3 ) 2. Bil je pa tudi Jezus po¬ vabljen in njegovi učenci na že- nitnino. 4 ) 3. In ko je vina zmankalo, reče mati Jezusova njemu: Vina ni¬ majo. 5 ) . y . , 4. In Jezus jt reče: Zena ! kaj je meni in tebi mar? 6 ) Moja ura še ni prišla. 7 ) moč in delavnost se bo posihmal nad njim razodevala. — Drugi razlagavci pravijo, de je hotel Kristus z unimi besedami reči: Kakor je bil nekdej Ja¬ kop po uni perkazni na nebu v svojim zaupanji v previdnost Božjo poterjen, tako bote tudi vi v veri v mene poterjeni; ker bote posihmal vidili, de se bo guada in resnica in moč mojiga nebeškiga Očeta v toliki preobilnosti nad menoj kazala, de se bote prav lahko prepričali: vse nebesa so odpertc, in vsi angelji Božji so perpravljeni, meni služiti, in spolnovati moje povelja. — Spet drugi razlagavci: Vi me bote posihmal grozno velike in imenitne reči vidili delati, de se vam bo zdelo: vse nebesa so odperte, in angelji Božji hodijo doli in gori, ter so perpravljeni, po moji volji meni služiti. — Nekteri razlagavci pa pravijo, de une besede pomenijo mnogoterno spreminjevanje, odperauje neba, perkazni angeljev, od kterih se bere: Mat. 17, 1. Jan. 12, 28. Luk. 22, 43. Dj. ap. 9, 10. — ali pa spravo in zvezo nebes z zemljo, ali pa nebeško gospodovanje Jezusa Kristusa. 1. po pogovoru, ki ga je ravno poprej z Natanaelam imel. Dan pogovora je blezo po judovski štetvi tudi perštet. Gl. Mat. 12, 40. 2. Ta Kana je bila blizo Tira in Sidona. 3. je bila ko sorodnica ^žlahlnica) ali prijatlica tudi povabljena; ko so bili tudi Jezusovi bratranci per ženitnim, sta jim bila ženin in nevesta, ktera sicer dalje nista znana, berž ko ne, v rodu. 4. Glej tukaj, de keršauslvo per vsih zunanjih, spodobnih in perpušenih za¬ devah obstati zamore. l’a res! zakaj kristjan živi znotrej za Boga, kar je v vsih uuih zadevah mogoče. Vesele gostarije niso prepovedane; so še celo take okolišine, de smo po Božji volji per njih; — tode Jezusa in Marijo k njim povabimo, — strah Božji, čisto vest, zmernost in spodobnost. Resnični in notranji kristjani se per njih obnašajo s sveto prostostjo, odkritoserčnostjo in spodobnim veseljem, ki izvira iz njih združenja z Bogam in iz notranjiga miru, ki ga v sebi imajo. 5. Marija hoče čudež od Gospoda; tode ga ponižno hoče, ker mu le potrebo, ki je bila, potoži (Avg.). Ona tudi ne govori od potrebe, de bi mu jo na¬ znanila, ternuč govori od ujele, ter pomoči prosi, ker prošnja je otroškimu keršanskimu duhu lastna; enako Kristusu samimu, kteri je svojiinu nebcškimu Očetu svoje in svojih potrebe razodeval, in pomoči prosil, desiravno je Oče za nje vedil, in desiravno je Kristus prepričan bil, de bo Oče pomagal. (i - „Zaial“ (tukaj govori Kristus ko Bog, torej je ne imenuje matere (Evtimi); ker po svoji Božji natori nima matere) kakošno zvezo imava med seboj, ako je treba čudeže delati? Imam li od tebe svojo Božjo mogočnost, im je nimam li od svojiga Očeta, po ktcriga volji se moram ravnati? Moja Božja natota, ktera čudeže dela, ne izhaja od tebe (sv. Avguštin). 7. Cas, de po volji svojiga Očeta čudež storim, in s tem svojo Božjo in zve- 274 Janez 2. 5. Njegova mati reče slu- žabnikam: Ivar koli vam poreče, storite. 8 ) 6. Bilo je pa tam šest kam- natih verčev postavljenih po šegi judovskiga očiševanja, 9 ) kteri so deržali po dve ali tri mere. 7. Jezus jim reče: Napol¬ nite verče z vodo. Ih so jih na¬ polnili do verha. 8. In Jezus jim reče: Zaj- mite zdaj, in nesite starašinu. I0 ) In so nesli. 9. Ko je pa starašina v vino spremenjeno vodo pokusil, in ni vedil, od kod de je (služabniki pa, kteri so vodo zajemali, so vedili), pokliče starašina ženina, 10. in mu reče: Vsak člo¬ vek da dobro vino pervič, in ka¬ dar se napijejo, * 11 ) tedej slabši— ga; ti pa si dobro vino do zdaj perhranil. 12 ) 11. Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani galilejski, in je razodel svoje veličastvo; in njegovi učenci so vanj vero¬ vali. 13 ) ličavno delavnost pokažem, še ni prišel. Sv. Krizostom pravi, de takrat ni bil še čas prišel, ker ni bilo še svatam zadosti znano, de vina manka, kar jim je vender bilo treba vediti, de so se zamogli tolikanj bolj od čudeža prepričati. Ta čas pa'je pretekel med tem, ko je Jezus z materjo govoril, in ona s služabniki. Gospod ni grajal s temi besedami Mariine prošnje, ktera je izhajala iz čiste, razsvetljene ljubezni, taka ljubezen pa ni nikoli graje vredna. S temi besedami pa je tudi dal Kristus svatam razumeti, de ne bo storil čudeža kot sin žene, ampak kakor Sin Božji, de ga bo sicer storil na prošnjo svoje matere, vender pa ne zavoljo nje in tudi ne pred, dokler ne pride od njegoviga nebeškiga Očeta odločeni čas. 8. Marija je resnični pomen Jezusovih besedi dobro razumela, torej ni najdla graje v njih; spoznala pa je tudi, znotrej podučena, de se je čas Jezusove čudodelnosti perbližal, zato je služabnikam rekla: n Kar koli vam poreče, Storite 1“ Glej moč Božje Matere! Na prošnjo popotnice v tej solzni dolini stori Zveličar svoj pervi čudež; kaj še le stori na prošnjo poveličane v ne¬ beškim raji! 9. de so si v njih po svoji šegi roke in posode umivali. Gl. Mat. 15, 2. Mark. 7, 3. 10. Starašina je imel oblast per mizi strežejem ukazovati, in vse v pravim redu ohraniti. Perm. Sir. 32, 1. Zajemali so vino iz verčev z nekim korcam v pitne kupe. 11. in vina ravno tako na tanko ne pokušajo, kakošno de je. 12. Per starih je bila taka navada, de so pervič boljšiga vina na mizo po¬ stavljali; pcr nas pa je nasprotna navada, ker se na zadnje z boljšim vinam postreže. 13. Pomen: To je bil pervi čudež, ki ga je Jezus storil. S tem je razodeval svojo nadnatorno, Božjo moč in čast, in njegovi učenci so v veri rastli. Za¬ kaj je Kristus v začetku svoje delavnosti ta čudež storil, zakaj ne kakiga druziga nad kakim bolnikam ? De naj bi bil začetek morde podoba konca. Dokončanje bo enkrat nebeška ženitnimi (gl. Mat. 25, l.i. d. Luk. 12, 37.), ktere se bojo le samo poveličani vdeleževali, kteri so vodo svojiga človeštva v vino Božjiga življenja spremenili; zato se je spodobilo, s pozemeljsko že- nitnino in s pozemeljskim sprcmenjenjem začeti, de bi bilo to pomenljiva pred- . podoba uniga višiga prihodnjiga življenja in veselja. Janez 2 . 12. Po tem je šel v Kafar- navm, 14 ) on, in njegova mati, in njegovi bratje, 1S ) in njegovi učen¬ ci ; in tam niso veliko dni ostali. 1(i ) 13. In je bil blizo judovski velikonočni praznik, in Jezus je šel gori v .Jeruzalem. 17 ) 14. In jih je našel v tempelj- nu, kteri so prodajali vole in ovce in golobe, in menjavce se¬ deti. 18 ) 15. In je naredil kakor tepež- nico iz vervic, in je vse izgnal iz tempeljna, tudi ovce in vole; in je menjavcam denarje izsul, in mize preverniL 16. In tistim, kteri so golobe prodajali, 19 ) je rekel: Spravite to 275 od tod, in ne delajte iz hiše nio- jiga Očeta hiše kupčije! 17. Njegovi učenci pa so se spomnili, de je pisano: Goreč¬ nost za tvojo hišo me izjeda. 20 ) Ps. 68, 10. 18. Judje so tedej odgovorili, in mu rekli: S kakošnim čude¬ žem nam skažeš, de smeš to delati ? 2 ‘) 19. Jezus je odgovoril in jim rekel: Poderite ta tempelj, in v treh dneh ga bom postavil. 22 ) 20. Tedej so Judje rekli: Šest in štirdeset let se je zidal ta tempelj, in ti ga boš v treh dneh postavil? 23 ) 14. Gl. Mat. 4, 13. To mesto si je Jezus v prebivališe zvolii, iz kteriga je hodil učit, in se je spet vanj vračal. Prebival pa je blezo zmiram per Petru (Mat. 8, 14. Luk. 4, 38. Mark. 1, 29.). 15. bratranci. Gl. Mat. 1, 25. razi. 24. 16. zato ko so se bili v Jeruzalem k velikonočnima prazniku namenili. Gl. naslednje. 17. Zastran velikonočnica praznika el. Mat. 26, 2. 18. Sv. Janez perpoveduje, de je Gospod v začetku svoje učitve tempelj oči¬ stil; drugi trije evangelisti pa perpovedujejo, de seje tempeljnovo očisevanje ob koncu njegove učitve zgodilo. Duhovni tempelj Božji, t. j. človeški rod očistiti in ga z Bogam združiti, je bila naloga Jezusova: zato je bilo nje¬ govo pervo in poslednje opravilo, očistiti zemeljski tempelj, kteri je bil pred- podoba duhovniga tempeljna, kteri duhovni tempelj smo mi vsi. Gl. zastran očiševanja tempeljna Mat. 21, 12. 13. 19. Z ubozimi, ki so ubogim golobe prodajali, je Gospod mehkejši ravnal. 20. pa teh besedi niso prav razumeli (v. 22.). Učenci so se sicer domislili be¬ sedi preroka Davida, ki govori od Mesijeve gorečnosti; de bo pa ta goreč¬ nost vzrok njegove smerti, kar je David z unimi besedami prerokoval, tega niso še razumeli. 21. Kupčevavci in menjevavci so bili po stari navadi in s pervoljenjem veliciga zbora zavoljo priročnosti darovavcov v tempeljnu; če jih pa ti v tempeljnu ne terpiš, če misliš, de imaš oblast, jih iz tempeljna izganjati, moraš to ob¬ last od Boga imeti; de jo pa res od Boga imaš, nam s čudežem skazi. 22. Svojo Božjo oblast in veljavo vam pokažem s čudežem svojiga vstajenja od smerti (v. 21.). — Zakaj pa ravno s tem? Gl. Mat. 12. razi. 36. Tega govorjenja v temni priliki Judje niso razumeli, kar se iz njih odgovora vidi. ^akaj pa ni Jezus bolj svetlo in razložilo z njimi govoril? Gl. odgovor per sv. Mat. 13, 40. z razlago. 23. Herod Veliki je dal tempelj, kteriga je bil Zorobabel sozidal, po greški zidam prezidati (Gl. zadnjo razi. k 2. buk. Makab.). Ko je bil začel Jezus 18 * 276 Janez 2 . 3. 21. On pa je govoril od tem¬ pelj na svojiga telesa. 22. Kadar je tedej od mer- tvib vstal, so se spomnili njegovi učenci, de je to govoril; in so verovali pismu in besedi, ktero je Jezus govoril. 24 ) 23. Ko je bil pa v Jeruzalemu o veliki noči, v dan praznika, jih je veliko verovalo v njegovo ime, 25 ) ker so vidili njegove ču¬ deže, ki jih je delal. 24. Jezus se jim pa ni zau¬ pal samiga sebe, 26 ) zato ker je on vse poznal, 27 ) 25. in ker ni potreboval, de bi kdo pričeval od človeka; za¬ kaj on je vedil, kaj je v člo¬ veku. 28 ) III. Poglavje. Nikodem se z Jezusam po noči pogovarja, prejme od njega podučenje od du- hovniga prerojenja in potrebnosti vere v njega. Janez keršuje in daje Kri¬ stusu spričevanje. 1. Bil je pa človek zmed fa¬ rizejev, * 1 ) Nikodem po imenu, viši med Judi. 2 ) 2. Ta je prišel po noči k Jezusu, 3 ) in mu je rekel: Uče¬ nik ! vemo, de si učenik od Bo¬ ga prišel; 4 ) zakaj nihče ne more teh čudežev delati, ktere ti de¬ laš, če Bog ni z njim. 3. Jezus je odgovoril in mu rekel: Besnično, resnično, ti po¬ vem , ako kdo ni vnovič prero¬ jen, ne more viditi Božjiga kra¬ ljestva. 5 ) očitno učiti, je bilo že 46 let preteklo, kar so ga prczidovali, pa še ni bil dodelan. Še le v letu 64 po Kristusu je bil dokončan. 24. une besede (V. 17. in 19. zgor.) in vse, kar je bilo od Jezusove smerti prerokovano, so njegovi učenci še le po njegovim vstajenji od smerti prav razumeli in terdno verovali. Poprej je bilo njih spoznanje temno, njih vera je bila še slaba. 25. v njegovo peršono, de je obljubljeni Mesija. 26. jim ni sebe, svoje Božje natore bolj razodel. 27. ker je po svoji vsigavednosti njih serca poznal, de so jih čudeži le memo grede pretresli in k verovanju nagnili. Njih vera ni še izvirala iz serčne želje, grehov se očistiti in večno zveličanje doseči. 28. Notranji dušni stan teh ljudi je sam poznal, torej ni potreboval, de bi mu ga bil kdo razodeval; zakaj odkrito je bilo pred njim vse notranje človeškiga serca. 1. Glej Mat. 3. razi. 13. 2. ud veliciga zbora. Perm. Jan. 7, 48. 50: 19, 39. 3. blezo iz strahu pred svojimi zbornimi tovarši. 4. od Boga poslani prerok. 5. Nekteri prestavljajo iz greškiga: „od zgorej“ (od Boga) prerojen. Pomen je ravno tisti. Nikodem si je želel biti ud noviga Božjiga kraljestva. Mi¬ sliti si je utegnil, de ima kakor zborni svetovavec pervo pravico do njega. Podal se je tedej s prošnjo k Jezusu, de naj ga v to novo kraljestvo Božje sprejme. Jezus, ki je njegovo željo vedil, mu je precej v besedo segel, ter mu je naravnost, brez ovinkov povedal pogojo, s ktero zamore biti sprejet v Božje kraljestvo, ker mu je s tem hotel uno krivo misel odvzeti, ter ga Janez 3. 277 4. Mu reče Nikodem: Kako' more človek rojen biti, ko je star? Ali more v telo' svoje matere vdrugič iti, in prerojen biti? 6 ) 5. Jezus je odgovoril: Res¬ nično, resnično, ti povem, ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetiga. Duha, ne more iti v Božje kraljestvo. 7 ) 6. Kar je rojeno iz mesa, je meso,kar je rojeno izDuha,je duh. 8 ) 7. Ne čudi se, de sim ti re¬ kel: Vnovič morate rojeni biti. 8. Veter pihlja, kjer hoče; in glas njegov slišiš, pa ne veš, od kod pride, ali kam gre; tako je slehern, kterije rojen iz Duha. 9 ) 9. Nikodem je odgovoril, in mu rekel: Kako se more to zgo¬ diti? 10 ) 10. Jezus je odgovoril, in mu podučiti, de mu njegov stan, njegova služba in veljava, in kar je več taciga, ne daje nobene pravice do Božjiga kraljestva. Nekteri mislijo, de je Nikodem Jezusa za pogoje vprašal, s kterimi bi zamogel sprejet biti v Božje kra¬ ljestvo, in de tega sveti Janez ni bil zapisal. Ako pa pomislimo, kakč na tanko in z vsimi okolišinami je ves ta pogovor popisan, se nam mora never¬ jetno zdeti, de bi jih sveti Janez ne bil zapisal, ko bi bil Nikodem res po njih vprašal. Tudi se s poprešnjim vse bolj veže, ako si mislimo, de je Jezus Nikodemovimu sercu, njegovim mislim odgovoril, ne pa njegovim besedam, ker je v poprešnjim poglavji (2, 24. 25.) govorjenje, de Jezus pozna serca ljudi. Zastran pomena zgornjih besedi glej spod. v. 5. 6. Nikodem razume Jezusove besede prav po čerki, kar je bila splošna zmota farizejev. 7. Pomen teh besedi nam je sveta, nezmotljiva katoliška cerkev (v trident. zboru seja 7. zakonilo 2.) razložila, ki pravi, de so une besede od prero- jenja v zakramentu sv. kersta razumeti. Vsak človek tedej, kteri hoče v kraljestvo Božje tukej in tam priti, mora biti prerojen v sv. kerstu. To pre- rojenje, to novo stvarjenje pa se zgodi po vodi in po svetim Duhu. Sveti Duh prerodi človeka, ker mu izvirni greh, in vse pred kerstam storjene grehe, in z greham zaslužene kazni zbriše, ga opraviči, mu posvečujočo gnado Božjo podeli, in ga Bogu dopadljiviga stori. Sveti Duh postavi per svetim kerstu človekovo dušo v pervi, nedolžni stan, v kterim stanu so naši pervi starši pred storjenim greham bili, in sicer tako postavi, de je telo duhu, duh pa Bogu pokoren, de je duša sveta, Bogu posvečena in perpravna storjena, si tudi z lastnim djanjem in perzadevanjem svetost perdobiti. Po tem takim zadobi duša spet svojo pervo nedolžnost, svoje čisto, sveto bistvo iz Boga, in je ravno zato spet otrok Božji, in je Bogu toliko bolj dopadljiva, kolikor bolj si perzadeva, svoj popravljeni stan, vse od Boga prejete gnade, pravič¬ nost in svetost ohraniti, se s svojim lastnim, prostovoljnim djanjem zmirej bolj in bolj posvetiti, in nikoli ne dovoliti, de bi hudo poželenje, ki tudi po svetim kerstu še v telesu ostane, čez njo gospodarilo. Perm. zgor. 1, 12. 13. Mat. 3, 11: 1. Kor. 6, 11. Efez. 5, 26. 8. Od meseniga t. j. natorskiga poželjiviga človeka pride spet mesen, natorsk, poželjiv človek; od Duha Božjiga pa pride duhoven človek. Perm. Ps. 50. razi. 9 . 9. Ne čudi se nad prerojenjem iz svetiga Duha; saj se to prerojenje lepo du¬ hovno zamore zgoditi, de se ne občuti, in se res tudi tak6 godi, namreč podobno vetru, kteriga pihljanja, desiravno je natorno, vender le ne vidiš, in ne oslatas. Kristus zvdli zato veter v zgled ker se v hebrejskim jeziku „veter“ in „du/i u z enako besedo imenujeta. ’ 10. Desiravno je Kristus Nikodemu povedal, de prerojenje ni nič telesniga in Janez 3. 278 rekel: Ti' si učenik v Izraelu, in tega ne veš? 11 ) 11. Resnično, resnično, ti po¬ vem , de, kar vemo, govorimo, in kar smo vidili, pričujemo; in ne sprejmete našiga pričevanja. 12 ) 12. Če vam pozemeljske reči pravim, in ne verjamete; kako bote verovali, ako vam bom ne¬ beške pravil? 13 ) 13. In nihče ni šel v nebesa, kakor kteri je prišel z nebes, Sin človekov, kteri jev nebesih. u ) 14. In kakor je Mojzes povi¬ šal kačo v pušavi, tako mora povišan biti Sin človekov; 15. de, kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje. 15 ) 16. Zakaj Bog je svet tako' občutnima, vender še ni bit s tem razlaganjem zadovoljim On dvomi, de bi se to moglo zgoditi (v. 11. 12.); torej bi rad še bolj na tanko zvedil, kako de se to zgodi. 11. Ti dvomiš nad prerojenjem, ter liočes zvediti, kako de se zgodi, ko bi ti vender to moglo že znano biti, ker si učenik Izraeloviga ljudstva; zakaj ka¬ kor učenik bi mogel iz Mojzesove postave in iz prerokov vediti, de se pre- rojenje po svetim Duhu zgodi, de to prerojenje je preno vljenje duše, in de bo prerojenje posebno znamnje prihodnjiga Mesijeviga kraljestva (5. Mojz. 30, 6. Ps. 50, 12. Eceh. 36, 26. Joel 2, 28. Iz. 44, 3. Jer. 31, 31—33.). 12. Zagotovim te, de le to govorim, kar dobro vem in le to spričujem, kar jest kakor Sin Božji v svojim Očetu ugledujem. Zato bi mi mogli verjeti; pa veči del zmed vas mi ne verjame. — Jezus govori tukaj v množnim številu: „vemo — govorimo —smo vidili “ i. t. d., de s tem svojo veljavo, visokost, veličastvo naznanja, ali pa zavoljo večiga poudarka. Drugi razla- gavci pa mislijo, de je s tem govorjenjem Božje bitje v treh peršonah na¬ znanjeno. 13. Ako mi skrivnosti prerojenja, ki se tukaj na zemlji v človeku zgodi, ne verjamete; kako mi bote druge viši skrivnosti Božje verjeli. Nauk od pre¬ rojenja je sicer visok uk, je Božja skrivnost; vender pa je v permeri z dru¬ gimi Božjimi skrivnostmi le nizka , kakor je nizka kaka pozemeljska reč v permeri z nebeškimi rečmi. Ako mi. tedej te bolj nizke skrivnosti od pre¬ rojenja ne verjamete , kako mi bote druge , bolj visoke verjeli ? — Gospod jim ni hotel zavoljo njih nevere razložiti, kako de se prerojenje v človeku zgodi. 14. Pomen tega v zvezi s poprešnjim je tale: Nihče zmed ljudi — prerokov in učenikov .-— ni bil v nebesih, de bi zatorej zamogel vediti Božje skriv¬ nosti: le samo Sin Božji, kteri je vekomej per Očetu bil, in je z nebes na zemljo prišel, le samo on, ki je v nebesih doma, ve vse nebeške, Božje skrivnosti, in jih zatorej tudi razodevati zamore. Gl. Jan. 1, 18: 6, 46. Perm. Baruh 3, 29. Prip. 30, 3. 4. 15. Od 3. do 13. verste oznamijo Jezus Nikodemu, de mora vsak biti prerojen iz vode in iz svetiga Duha, kdor hoče stopiti v Božje kraljestvo; v 14. in 15. versti pa govori Jezus od pogoje prerojenja, in ta pogoja je vera v Sinu Božjiga, zlasti v njegovo spravno smert, s ktero nam je zaslužil gnado sve¬ tiga Duha, ktera naše duše preroduje in posvečuje. Kdor tedej hoče biti prerojen, mora pervič verovati v Jezusa Kristusa. Gl. zgor. 1, 12. Moj¬ zesova brončena kača je bila preroška predpodoba (gl. 4. Mojz. 21, 9.) Je¬ zusove oživljajoče smerti na križu; zakaj Jezusova smert na križu je usmer- tila peklensko kačo, to je, satana, in nam je zaslužila dušno življenje (Gl. Mojz. 3, 1. Skr. raz. 12,9:20, 2.). Mojzesova kača je bila iz brona, tedej le Janez 3. ljubil, de je dal svojiga edino- rojeniga Sinu, de, kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje. 17. Bog namreč ni poslal svo¬ jiga Simi na svet, de bi svet sodil, 16 ) temuč de bi bil svet po njem zveličan. 18. Kdor vanj veruje, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, je že sojen, 17 ) ker ne veruje v ime edinorojeniga Simi Božjiga. 18 ) Zgor. 1, 12. 19. To pa je sodba ,• ker je luč prišla na svet, in so ljudje 279 bolj ljubili temo ko luč; zakaj njih dela so bile lmde. 19 ) 20. Slehern namreč, kteri hu¬ do dela, sovraži luč, in ne pride k luči, de niso svarjene njegove dela. Efez. 5, 13. 21. Kdor pa dela resnico, 20 ) pride k luči, de se razodenejo njegove dela, ker so v Bogu storjene. 21 ) 22. Po tem je prišel Jezus in njegovi učenci v judovsko de¬ želo, 22 ) in je ondi z njimi pre¬ bival in je kerševal. 23 ) 23. Kerševal je pa tudi Janez podoba kače, ne pa kača sama; tako je tudi Kristus v podobi „greŠTliga mesa (Rimlj. 8, 3.j, našiga mesa, ki je bilo po peklenski kači grešno po¬ stalo, na kri/.u visel, ker je bil našo grešno natoro prostovoljno nase vzel, ter nam je bil v vsili rečeh enak, razun greha. 16. de bi ljudi zavoljo njih grehov pogubil (Avg.). 17. on se je že sam obsodil in pogubil. 18. „lme“ je tukaj bitje Božje, Sin Božji. Kdor tedej ne veruje v Sinu Bož¬ jiga, on že nosi v sebi sodbo, to je, pogubljenje. 19. Sodba, pogubljenje, ne pride iz Boga, ampak iz ljudi, zato ker temo, ne¬ vero, zmoto in pregreho bolj ljubijo, kakor luč Božjiga razodenja in rešenja. Ko bi Sin Božji ne bil na svet prišel, ter jim rešenja ne ponudil, bi zavoljo svoje spridenosti nekoliko izgovora imeli; zdaj pa ga nimajo. 20. po resnici, po Božjih zapovedih živi. Gl. 1. Jan. 1, 6. Ps. 118. 21. Pomen v zvezi s poprešnjo verstjo je tale: Hudobni človek sovraži mene in moj uk, ker se boji spoznati resnico, ktera bi njegovo zaspano vest zbudila, ter bi ga v njegovim hudobnim djanji tožila in nepokojniga delala; dobri človek pa, kteri živi po Božjih zapovedih , iše mojiga uka , de po njem svoje dobre dela, ki jih je z gnado Božjo, s pogledam v Boga opravljal, prevdarja in zboljsuje, ako še niso prav po njem storjene (Ciril, Evtimi). Dosihmal go¬ vori Kristus z Nikodemam , ter ga polagama pelje k spoznanju resnice, kar se razvidi iz pogl. 7, 50. in 19, 39. 22. iz Jeruzalema, poglavitniga mesta, na deželo. 23. po učencih. Gl. spod. 4, 2. Ce je to kerševanje bilo le perpravljanje k pokori, ali če je bil že pravi Kristusov kerst (Mat. 28, 19.), niso vsi sveti očaki enačili misel. Sv. Avguštin, sv. Tomaž in sveti Bonaventura mislijo, de je bil pravi kerst, in ta njih misel se nam gotovši dozdeva. To se posname iz poprešnjiga, kjer je govorjenje od kersta iz vode in svetiga Duha, in iz tega ker sveti Janez svoj kerst pokore od Kristusoviga kersta naravnost razločuje (Mat. 3, 11.). Desiravno Kristus ni bil še umeri, tedej ni bil še ljudem zaslužil svetiga Duha, in sveti Duh ni bil še vidama prišel na zemljo, vem er vse to nič ne de; zakaj sveti Duh je tudi že v stari zavezi razo¬ deval svojo delavno moč , in Kristus je tudi že pred svojo smertjo delil za¬ krament sv. pokore (Luk. 7, 48.) in sv. obhajila. Vse to se je lahko zgo¬ dilo iz mod prihodnje Kristusove smerti na križu, ker je Bog že od vekomej Janez 3. 280 v Enonu blizo Salima; 24 ) zakaj tara je bilo veliko voda, in so perhajali in bili kerševani. 24. Zakaj Janez še ni bil v ječo verzen. 25 ) 25. Vstalo je pa med Janezo¬ vimi učenci in med Judi 26 ) vpra¬ šanje od očiševanja. 27 ) 26. In so prišli k Janezu in so mu rekli: Učenik! kteri je bil s teboj na uni strani Jor¬ dana, kterimu si pričeval, glej! ta keršuje, in vsi gredo k njemu. 27. Janez je odgovoril in re¬ kel: Človek ne more nič vzeti, ako mu ni dano z nebes. 28 ) 28. Vi sami mi pričujete, de sim rekel: Jest nisim Kristus, temuč de sim pred njim poslan. 29. Kdor ima nevesto, je že¬ nin; 29 ) prijatel ženinov pa, kteri stoji in ga sliši, se silno veseli zavoljo glasa ženinoviga. 30 ) To moje veselje je tedej dopolnje¬ no. imel v svoji volji delo rešenja, in ker se je Sin Božji že od vekomej v to daroval. Zastran razločka , kako se je sveti Duh v stari, in kakd v novi zavezi delil, glej Djan. apost. 2, 4. razi. 5. 24. Šalim je bil per Jordanu proti severju, Betanija (zgor. 1, 28.) pa je bila proti jugu. Sveti Janez je kerševal in na Kristusa zavračeval, dokler ni bil v ječo verzen (jv. 24.). Krizost. Zakaj pa ni bil Janez odstopil, ko je bil Kristus nastopil? Sv. Janez je ljudem še zmirej oznanoval pokoro, jih ker¬ ševal, na Kristusa zavračaval, in mu pričevanje dajal, zato ker tudi stara zaveza, v kteri je sv. Janez, ko zadnji prerok, na Kristusa kazal (gl. Mat. 3. razi. 2.), ni precej nehala, ko je bil Kristus prišel, temuč je le polagama prestopala v novo zavezo , zatorej je z njo še nekoliko časa terpela. 25. Perm. Mat. 14, 2. in dalje. 26. ki so bili prejeli Kristusov kerst. V večim delu nar boljših greških roko¬ pisov se bere: „enimJudam u . 27. kersta; kteri zmed teh dveh kerstov je boljši, in ima pravo očiševavno moč? Janezovi učenci, ki so bili od njega keršeni, so, se ve de, terdili, de je Ja¬ nezov kerst boljši; Judje pa, kteri so bili Kristusov kerst prejeli, so terdili, de je Kristusov kerst boljši. 28. V zvezi s poprešnjo versto: Janezovi učenci so bili ž.alostni, polni nevolje in sumljivosti, ko slišijo, de Judje terdijo, de je Kristusov kerst boljši od Janezoviga; ko vidijo, de zdaj ljudje Janeza, njih učenika, zapušajo in za Kristusam hodijo, in njegov kerst prejemajo; zatorej so se k Janezu, svojimu učeniku, podali, ter so mu vse to z žalostjo potožili. Janez jim je pa odgovoril: Nihče ne more s pridam za Boga delati, ako mu Bog k temu svoje griade ne da. Spoznajte tedej iz obilniga sadu Kristusoviga djanja za Božje kraljestvo, de ga je Bog poslal in mu oblast dal. 29. Kristus je ženin neomadežane neveste, cerkve, svete občine (Mat. 9, 15: 25, 1. Efez. 5, 25. 31.'); zato nevesta k njemu hiti, zato se jih daje toliko kerstiti v njegovim imenu. 30. Jest sim le ženinov drug, kteri ženinu v naročje nevesto perpelje, in na pragu pred nevestino hišo stoji, to je, jest ljudstvo k ženinu vabim in ga želim v njegovo cerkev perpeljati, sam pa v kraljestvo viši verste ne stopim, pa silno me veseli njegov pogovor, njegova zveza z nevesto, to je, s cer¬ kvijo. — Kakor Kristusov predhodnik sv. Janez ni imel biti kristjan v prav popolnama besednim pomenu, kakor tudi stara zaveza ni bila še keršanstvo samo. In kakor je bila stara zaveza s svojim zavračanjem na Kristusa Božja naredba, in tudi sama na sebi Bogu dopadljiva; ravno tako je tudi Janez 3. 30. On mora rasti, jest pase pomanjšati. 31 ) 31. Kteri pride od zgorej, je čez vse. Kdor je od zemlje, je od zemlje, in od zemlje govori. 32 ) Kteri je od nebes prišel, je čez vse. 32. In kar je vidil in slišal, to pričuje; in njegoviga- pričeva¬ nja nihče ne sprejme. 33 ) 33. Kdor je njegovo pričeva¬ nje sprejel, je zapečatil, de je Bog resničen. 34 ) 281 34. Zakaj kteriga je Bog po¬ slal, Božje besede govori; 33 ) ker Bog ne daje Duha na mero. 36 ) 35. Oče ljubi Simi in mu je vse v roko dal. 37 ) 36. Kdor v Sina veruje, ima večno življenje; 38 ) kdor je pa Sinu neveren, ne bo življenja vidil, temuč jeza Božja ostane nad njim. 39 ) sv. Janez pred Bogam opravičenje dosegel s spolnovanjem svojiga poklica kakor predhodnik. Prim. Mat. 11, 11. 31. Njegova delavnost (njegova veljava in njegovo sveto opravilo) mora rasti, moja pa se zmanjševati (Krizost.) Tukej se besede sv. Janeza Kerstnika kon¬ čajo; kar nasledva, sv. Janez evangelist perstavi. Zakaj pa sv. Janez Kerstnik tem učencam naravnost ne reče, de naj se k Jezusu podajo? Zato de bi s prosto voljo k njemu prišli. Janezovo spričevanje je bilo dovolj umevno, de so zamogli verovati. Kar pa jim je bilo temno, naj bi z vero premagali, kakor sta Andrej in Janez storila. Gl. zgor. 1, 35. 37. 32. Sin je čez vse; pozemeljski (vsak zgolj človek) je pozemeljsk, in govori pozemeljsko. Janez je bil le pozemeljsk, in je zato le pozemeljsko govoril.— Beseda „%gorej“ pomeni visokost Božjo, Boga Očeta, in on, ki pride „od z-(/orej “, je Sin Božji (Zgor. 1, 1. 11.). Sv. Janez je govoril le pozemelj¬ sko v tem pomenu, ker je kakor vse pozemeljsko, kakor vsa stara zaveza, na Božje, na Kristusa le kazal; Sin pa je govoril nebeško, ker je bil sam Bog, in je Božje resnice, na ktere so pomenljive podobe stare zaveze le ka¬ zale, res razodeval. 33. skorej nihče mu ne verjame. Gl. zgor. v. 11. 34. „ Zapečatiti" se pravi: poterditi, zatcrditi (Efcž. 1, 13: 2. Kor. 1, 22.). Kdor resnično v Kristusa veruje, on s tem spoznava in spričuje, de je Bog resničen , ker je Bog po Kristusu govoril in mu dal svojiga Duha brez vse mere , kar se bere v naslednji versti; neverni človek pa Boga lažnika dela (1. Jan. 5, 10.). Verni človek zadobt tudi notranje prepričanje, de Kristus res vse to dela, kar je Bog po njem obljubil: očišenje od greha, posvečenje in zveličanje; verni človek tedej v sebi in po sebi poterduje resničnost Božjih obljub. 35. „ Kteriga je Bog poslal 11 , je (v. 17.V Sin Božji, in on razodeva Božje resnice in skrivnosti; tode ne več v podobah in pomembah, kakor v stari zavezi. Gl. zgor. v. 31. razi. 32. 36. ako pošlje svojiga Sina. Nad njega se izlije neskončna polnost Božjiga Duha (Mat. 3,16. Iz. 42. razi. 3.). Preroki so dobivali od svetiga Duha, Je¬ zus pa je prejel svetiga Duha samiga. 37. Med Očetam in Sinam je nar tanjši zveza in edinost; Oče je dal svojimu Sinu vse, neskončne zaklade svojiga Božjiga bilja, in oblast, jih razodevati. Gl. Mat. 11, 27: 28,? 18. Jan. 13, 3. . zadobi zveličavno spoznanje Boga in Kristusa (Jan. 17, 3.) tukaj ze za- četno, tamkaj pa v dopolnjenji. 39, Božja kazen ostane vekomej nad njim, ako v neveri umerje. Sveti Janez 282 Janez 4. IV. Poglavje. Jezus se verne v Galilejo. Njegov pogovor s Samarijanko. Vera Samarijanov. Jezus ozdravi v Kani sina nekiga kraljeviga služabnika. 1. Kadar je tedej Jezus zve- dil, de so farizeji slišali, de Je¬ zus več učencov dobiva in ker- šuje, kakor Janez; Zgori 3, 22. 2. (desiravno Jezus ni ker- ševal, ampak njegovi učenci) 3. je zapustil Judejo, in je šel spet v Galilejo. 1 ) 4. Mogel je pa skozi Sama¬ rijo iti. 2 ) 5. Pride tedej v samarijsko mesto, ktero se imenuje Sihar, 3 ) blizo pristave, ktero je dal Ja¬ kop Jožefu, svojimu sinu. l.Mojz. 48, 22: 33, 19. 6. Bil je pa tam Jakopov studenec. 4 ) Jezus tedej , truden od pota, je tako' sedel na stu¬ dencu. Bilo je okoli šeste ure. 5 ) 7. Pride žena iz Samarije 6 ) vodo zajemat. Jezus ji reče: Daj mi piti! 8. (Zakaj njegovi učenci so bili v mesto odšli, de bi jesti kupili.) 9. Reče mu tedej ta sama¬ rijska žena: Kako ti, kersijud, mene piti prosiš, ki sim sama¬ rijska žena? Zakaj Judje se ne pečajo s Samarijani. 7 ) 10. Jezus je odgovoril in ji rekel: Ako bi poznala dar Bož¬ ji, in kdo de je, kteri ti pravi: Daj mi piti, 8 ) bi bila ti njega morebiti prosila, in bi ti bil dal žive vode. 9 * ) 11. Žena mu reče: Sej ni¬ maš s čem zajeti, in studenec Kerstnik je zamogel kakor pozemeljsk človek le samo kazati na Božjo res¬ nico v Kristusu; Kristus pa jo je dal samo, in jo je zamogel dati, ker nosi v sebi Očetovo bistvo in polnost svetiga Duha. Zato mu moramo verovati. Kdor mu verjame , bo svet in zveličan ; kdor pa ne verjame, ne more svet in zveličan biti, in zato ga Bog mora zavreči. t. de se je njih zalezovanju umaknil; ker njegova ura, se jim v roke dati, ni bila še prišla. 2. ker je hotel po bližnjim potu hoditi. 3. „Si/iar li pomeni ^pokopališč 11 , zato ker so bile tam Jožefove kosti poko¬ pane (Joz. 24, 32.). V poprešnjih časih seje to mesto imenovalo ,, Si h c m “ (1. Mojz. 33, 19: 48, 22.); zdaj pa se imenuje n Nablus“. 4. zato tako imenovan, ker ga je bil (po ustnim zročilu) očak Jakop izkopal. 5. opoldne. 6. iz mesta „Sihar 11 . 7. Glej Mat. 10, 5. 8. Ako bi ti poznala mene in živo vodo, ki ti jo jest zamorem dati i. t. d. 9. V greškim: „bi pa bila gotovo prosila 11 i. t. d. Greška beseda „«n“ ktero Vulgata tukej z besedo „ morebiti 11 prestavlja, je (spod..8, 42: 14, 7. 28.) tudi z besedo „gotovo u prestavljena, ali pa je še celo spušena , kar je tudi greškimu jeziku permerno. Živa voda pomeni vodo, ki teče iz stu¬ denca, v razločku od vode, ki stoji v vodnjaku. Živa voda je podoba vsili gnad, ktere iz Kristusa, studenca gnad in iz njegovih gnadnih pomočkov — svetih zakramentov — izvirajo, s kterimi svoje verne očišuje, posvečuje in zveličuje. Od te vode so že preroki govorili (Joel 3,18. Cahar. 14, 8. Eceh. 47, 1.) , in od nje govori evangelist tudi v svojim skrivnim razodenji 283 Janez 4. je globok; od kod imaš iedej živo vodo? 12. Ali si ti veči, kakor naš oče Jakop, kteri nam je dal stu¬ denec, in je iz njega pil on, in nje¬ govi sinovi, in njegova živina? 10 ) 13. Jezus je odgovoril, in je rekel: Slehern, kteri pije od te vode, bo spet žejin; kdor pa pije od vode, ktero mu bom jest dal, ne bo žejin vekomej: 14. ampak voda, ktero mu bom jest dal, bo v njem stude¬ nec vode izvirajoče v večno živ¬ ljenje.”) 15. Zena mu reče: Gospod! daj mi te vode, de ne bom žej¬ na, in de ne bom hodila semkej zajemat! I2 ) 16. Jezus ji reče: Pojdi, po¬ kliči svojiga moža, in pridi sem¬ kej ! 17. Zena je odgovorila in re¬ kla: Nimam moža. Jezus ji reče: Prav si rekla: Nimam moža; 18. zakaj pet mož si imela, in kteriga zdaj imaš, ni tvoj mož; to si prav rekla. 13 ) 19. Zena mu reče: Gospod! vidim, de si ti prerok. 20. Naši očaki so na ti gori molili; in vi pravite, de v Jeru¬ zalemu je mesto, kjer se mora moliti. l4 ) (7, 17: 21, 6: 22, 1. 17.). Ta voda očišuje (Ps. 50, 9.), poživlja, olila- duje vročino poželenja in strast, obroduje dobre dela, in podeluje duši pravo življenje. Tako sveti očaki. 10. Kako hočeš boljši studenčnice dati , kakor je ta, ki se iz tega studenca zajema? Saj nimaš tako dolge posode, de bi mogel z njo do dna seči, in prav merzle in čiste vode iz njega pervleči; druziga studenca pa ni, kteri bi imel boljši vodo, kakor je ta; zakaj tega je naš oče Jakop skopal. Si li ti mogočniši in Bogu prijetniši kakor on , de bi zamogel boljši vode dati ? 11. Voda, ki jo jest dam, utolaži dušno potrebo za vselej, in njena moč po¬ svečuje in osrečuje dušo ne samo v tem, ampak tudi v prihodnjim življenji; če je človek, kteri jo je prejel, s smertnim greham ne zapravi in ne zgu¬ bi. Nič posvetniga, celo pa ne grešno razveseljevanje ne more zatoliti želje človekove, in dati pokoja njegovimu sercu. Človek zamore le samo v njem pokoj najti, za kteriga je vstvarjen, v Bogu, v spoznanji njegove res¬ nice, v svetim življenji (Avguštin). Bere se sicer v Sirahovih bukvah (24, 29.), de tiste, ki pijejo Božjo modrost, neprenehama žeja; tode ta žeja, ta želja po zmirej večim spoznanji in svetosti, je z miram združena, in duše nika¬ kor ne dela nepokojne (Sv. Terezija). 12. Žena ne razume visociga pomena Jezusovih besedi, vender pa spozna v Jezusu mogočniga moža, kteri ji za vselej vode zamore dati, in zatorej ga je prosi. Jezus hoče njeno prošnjo uslišati, tode ne tako, kakor si ona misli; temuč boljši, kakor si misli. Hoče ji dati vode' očišenja od grehov in posvečenja. Ker pa to ni drugači mogoče, kakor de v nji zbudi spoznanje njene grešnosti in spoznanje , de je on Mesija, zatorej jo pelje k spoznanju njeniga grešniga življenja in svoje visoke vrednosti in časti (Kriz., Teofil.). 13. Peteri možje so bili blezo pravi možje ; ker je pa, kakor sama spozna (29.), pregrešno živela, ji je berž ko ne, sleherni mož slovo dal; z mo- zempa , ki ga je takrat imela, je v nečistosti živela. 1 . Samarijani so bili krivoverniki , ki so zmed svetih bukev stare zaveze le samo petere Mojzesove bukve spoštovali , vse druge pa so zavergli. Ter- dili so, de si je Bog zvolil goro Garizim, blizo mesta Sihem-a, na kteri hoče 284 Janez 4. v v. 21. Jezus ji reče: Zena, ver¬ jetni mi, de pride ura, ko ne ko¬ te ne na ti gori, ne v Jeruzale¬ mu molili Očeta. 22. Vi molite, kar ne veste ; mi molimo, kar vemo, zakaj zve¬ ličanje je iz Judov. 15 ) 23. Pride pa ura, in je že zdaj, ko bodo, kteri prav molijo, Očeta molili v duhu in v resni¬ ci; tudi Oče namreč hoče, de so taki, kteri ga molijo. 16 ) 24. Bog je duh, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in res¬ nici moliti. 17 ) 2. Kor. 3, 17. 25. Zena mu reče: Vem, de moljen in česen hiti (gl. 5. Mojz. 27, 4. in razi.), zatorej so ondi svoj tem¬ pelj imeli; Judje pa so nasprotno terdili, de je bil Jeruzalem od Boga za službo Božjo zvoljen (1. Kron. 22, 1: 2. Kron. 6, 6.). Ko žena spozna, de ima pred seboj preroka, ga pred vsim drugim, za svoje zveličanje skerbna, vpraša, kje je tista Božja naprava, v kteri se zveličanje najde. Glej, govori sveti Krizostom, ona po nič družim ne vpraša, kakor po verskih resnicah, in nič je ni zamoglo odverniti od tega preiskovanja. 15. Vi Samarijani nimate gotovosti, de bi v svoji Božji službi zamogli po Božji naredbi zveličanje zadobiti; Judje pa imajo to gotovost, ker so vse Božje naredbe k zveličanju Judam dane, in tedej iz Judov izhajajo. — Samarijani so le samo Mojzesovo postavo sprejemali, preroke pa, ki so postavo dover- ševali in razlagali, so zametovali, in ravno zato je bila njih služba Božja le po njih volji napravljena, ona je bila Božjo podlago zgubila, in je bila več¬ krat z ajdovskimi vražami namešana (GL 4. Kralj. 17, 19. i. d.j. Nasproti pa so se Judje iz prerokov, ki jim jih je Bog neprenehama pošiljal, lahko prepričali, de je njih služba Božja po postavi, de je Bog njim dal naredbe v zveličanje, in de bo prišel zmed njih Zveličar, kteri ne bo odvergel njih postave, temuč jo bo še le doverševal in v višini pomenu spolnovati učil. 16. Pride čas zveličanja, ko bo vera Božja —vera duha in resnice, in ta čas je že z menoj prišel. — Duh in resnica sta tukaj nasproti postavljena ju¬ dovski zunanji, šegni službi Božji; tode ne tako, kakor de bi v nji ne bilo nobeniga duha in nobene resnice, ali kakor de bi bila keršanska vera brez zunanje službe Božje; temuč tako, de bo keršanska vera sosebno in pred vsim duha, notranje svete misli budila, in čisto resnico popolnama spoznavati učila. Kristus ni tedej hotel reči, de posihmal ne bo ne cerkva, ne postov, ne duhovnov, ne svetih šeg, temuč le to je hotel reči; de bo njegova služba Božja sosebno notranja, kakor je judovska sosebno zunanja bila. De je no¬ tranje z vnanjim sklenjeno, je večna, v natori vterjena postava življenja; hoteti, de bi ne bilo takč, in de bi keršanska vera nič zunanjiga ne imela, je res prava nespamet. — Drugi dajo zgornjim besedam tale pomen: Pride čas, in je že tukaj z menoj prišel, ko ne bojo častili Očeta ne na gori „Ga- rizim“, ne v Jeruzalemu, z darovanjem pozemeljskih stvari,* s klavnimi in zgavnimi daritvami; pravi častivci bojo molili Očeta na vsili krajih sveta z drugo nadzemeljsko, nekervavo duhovno daritvijo. Pozeineljske, klavne in žgavne daritve, ki so predpodoba te duhovne, čiste daritve, bojo nehale; za¬ kaj vsaka predpodoba mine, kadar njena predpodobljena resnica pride. Tudi Oče nebeški hoče zdaj le take častivce imeti, ki ga molijo s to čisto, du¬ hovno daritvijo; zakaj on je Duh, ter nič pozemeljskiga in telesniga nima nad seboj, torej mu tudi pozeineljske, živalske daritve , ki so le predpodobe une čiste, duhovne daritve, nič več ne morejo dopasti, ker je že resnica — čista, duhovna daritev tukaj (Masel). 17. Bog ni kako počutensko, telesno bitje. Samo zunanje češenje tedej ni še zadosti, Janez 4. Mesija pride (kteri se imenuje Kristus) ; 18 ) kadar tedej on pride, nam bo vse oznanil. 19 ) 26. Jezus ji reče: Jest sim, ki govorim s teboj. 20 ) 27. In med tem so prišli nje¬ govi učenci, in so se čudili, 21 ) de je z ženo govoril. Vender pa nobeden ni rekel: Kaj vprašaš, ali kaj z njo govoriš? 28. Popustila je tedej žena svoj verč, in je šla v mesto, in reče tistim ljudem: 29. Pridite in poglejte človeka, kteri mi je vse povedal, kar koli sim storila; ali je on Kristus? 22 ) 30. ®li so tedej iz mesta in prišli k njemu. 285 31. Med tem so ga učenci prosili, rekoč: Učenik, jej! 32. On pa jim je rekel: Jest imam jed jesti, ktere vi neveste. 33. Učenci so tedej rekli med seboj: Mu je li kdo jesti per- nesel? 34. .Jezus jim reče: Moja jed je, de storim voljo tega, kteri me je poslal, in de dopolnim njegovo delo. 23 ) 35. Ali ne pravite vi, de je še štiri mesce, in žetev pride? Glejte! vam povem: Povzdignite svoje oči, in poglejte polje , de je že belo za žetev. 24 ) Mat. 9, 37. Luk. 10, 2. 36. In kdor žanje, prejme pla- 18. Perstavek svetiga evangelista. 19. Ne razumem tega, kar mi poveš; prihodnji Mesija nam bo pa vse oznanil in razložil. — Samarijani so vero v prihodnjiga Mesija od Judov sprejeli, ker je bila vterjena v Mojzesovi postavi. Glej 1. Mojz. 49, 10: 5. Mojz. 18, 15. 20. Tako svetlo in razložilo se Jezus Judam ni bil razodel. Priprosto, voljno serce samarijanske žene je bilo to zaslužilo; Samarijani pa tudi niso imeli to¬ liko perpomočkov, kakor Judje, de bi se bili resnice in prihoda Mesijeviga prepričali (Kriz.). 21. de on, ki je Jud, in meino tega še učenik, pa sam z žensko, in še celo s Samarijanko govori! Vender pa so se iz velike spoštljivosti do njega zder- žali sleherniga vprašanja. Judovska šega je prepovedovala slehernimu uče¬ niku, žensko tudi le pozdravljati; koliko bolj je še le prepovedovala, z njo v pogovor se podajati. 22. Samarijanka sicer ne terdi naravnost, de je obljubljeni Mesija, pa tudi tega ne zamolči; zakaj ona jih ni hotla s svojim lastnim prepričanjem, ampak s tem k svoji veri nakloniti, de naj ga sami gredo poslušat (jKriz.). Ona je zato tako govorila, de bi ne bili nad njo nevoljni in jezni, ter jo preganjali (Avg.). 23. .Jest se zdaj s tem živim, de spolnujem delo, ki mi ga je moj nebeški Oče naročil; de namreč išem, kar je zgubljeno, de rešim, posvetim in zveličam. On imenuje, pravi sveti Krizostom, zveličanje ljudi svojo jed, de s tem svojo veliko željo po našim zveličanji naznanja. Kakor silno mi po jedi hrepenimo, tako silno hrepeni on, de bi mi zveličani bili. ^4. Pomen v zvezi s poprešnjim in naslednjim je tale: Moje edino opravilo je z daj, de kličem Samarijane k zveličanju, ter vsevam v njih perpravne serca seme besede Božje, de jih hote vi mogli žeti, to je, v Božjo cerkev jemati in k Bogu perpeljati. Vi sicer pravite: Štiri mesce terpi od setve do žetve; zakaj toliko časa potrebuje natorno seme; z mojo duhovno žetvijo pa ni tako: tukej je setev in žetev v enim času; jest sejem, vi pa že žanjete. iy J °~ vzdignite svoje oči, in poglejte polje , de je %e belo za »etev“ (Tulo je po veliki noči, v, 45.), to je, poglejte Samarijane, kako skupama iz mesta Janez 4. 286 čilo, in zbira sad v večno živ¬ ljenje, de se vkupej veselita, kteri seje, in kteri žanje. 25 ) 37. Zakaj v tem je pregovor resničen: Drugi seje, in drugi žanje. 38. Jest sim vas poslal žet, česar niste obdelali ; drugi so obdelali, in vi ste v njih delo stopili. 28 ) 39. Iz tistiga mesta pa je ve¬ liko Samarijanov vanj verovalo zavoljo govorjenja žene, ktera je pričevala: Vse mi je povedal, kar koli sim storila. 40. Ko so tedej Samarijani k njemu prišli, so ga prosili, de bi tukej 27 ) ostal. In je ostal tam dva dni. 41. In veliko več jih je vanj verovalo zavoljo njegoviga go¬ vorjenja. 28 ) 42. In so rekli ženi: Zdaj več ne verujemo zavoljo tvojiga go¬ vorjenja; zakaj sami smo slišali, in vemo, de je on resnično Zve¬ ličar sveta. 29 ) 43. Gez dva dni pa je šel od ondod, in je šel v Galilejo 30 ) 44. Zakaj Jezus sam je pri¬ čeval, de prerok v svojim rojst¬ nim kraji nima čast/. Mark. 6, 4. Luk. 4, 24. 45. Kadar je tedej v Galilejo prišel, so ga Galilejci sprejeli, ker so vse vidili, kar je storil v Jeruzalemu ob prazniku; zakaj tudi oni so bili k prazniku prišli. 46. Prišel je tedej spet v Ka- no galilejsko, kjer je bil izvode vino storil. In je bil neki kra- Ijič, 31 ) kteriga sin je bolan ležal v Kafarnavmu. 47. Ko je ta slišal, de je Je- n Sihar <£ k meni hite, s perpravnim sercam sprejemat Božjo besedo; že so zreli za duhovno žetev, de jih vzamete v cerkev Božjo, ter jih oskerbujete in peljete v večno življenje. — V tem času, ko je Jezus s svojimi učenci govoril, so prebivavci mesta „Sihar a k njemu pervreli. — Veči del nek¬ danjih in sedanjih razlagavcov to versto tako razlaga, de jo s poprešnjo sklepajo. 25. Vi ste ženjci moje setve, in si nabirate v svoje plačilo , meni in sebi v veselje, sad za večno življenje. 26. „ Drugi .so delali“ , Kristus namreč je delal, in že pred njim so Mojzes in preroki delali, ter so seme Božje besede ljudem v serca vsevali, in jih za Božje kraljestvo, za sveto cerkev, perpravljali; aposteljni pa so jih vanjo jemali. Gl. Djan. apost. 8. 27. V greškim: v per njih 11 . 28. Judje so per vsih čudežih terdovratni in nespreobernjeni ostali, Samarijani pa so brez čudežev verovali. Tako tedej potrebuje resnica zrnirej le kake dobromisleče duše, ako se ji resnica perbliža, jo ona rada sprejme (jKriz.). Resnica le v dobrih, nepopačenih sercih prostor najde. 29. V greškim je perstavljeno: J, Kristus “. 30. tode ne na svoj dom v Nazaret, ker ljudje taciga ne spoštujejo, kteri med njimi raste; oni si ga namreč sebi enaciga mislijo. Gl. Mat. 13, 57. 31. Ta imenitni mož, čigar sin je bolan ležal, ni bil kralj, ampak kraljevi slu¬ žabnik kralja Heroda Antipa, kar se razvidi iz greškiga, kjer se bere: v ba- silikos“, to je: „ kraljevi “ namreč služabnik. Sveti Hieronim ga imenuje „palatinus u , t. j. kraljevi dvornik, ali gospod iz dvora kralja Heroda Antipa. Berž ko ne, ga je bil kralj Herod postavil poglavarja čez Galilejo, in pod- Janez zus prišel iz Judeje v Galilejo, je šel k njemu, in ga je prosil, de naj pride doli, in ozdravi nje- goviga sinu; začel je namreč umirati. 48. Jezus mu je ledej rekel: Ako ne vidite znamenj in čude¬ žev, ne verujete! 32 ) 49. Kraljič mu reče : Gospod! pojdi doli, preden moj sin u- merje. 50. Jezus mu reče: Pojdi, tvoj sin živi! In človek je veroval besedi, ktero mu je Jezus rekel, in je šel. ; 4 . 5. 287 51. Ko je pa bil še na poti tje doli, so mu hlapci naproti prišli, in povedali rekoč, de nje¬ gov sin živi. 52. Tedej jih je vprašal po uri, ob kteri mu je bilo bolje. In so mu rekli: Včerej ob sed¬ mi uri ga je pustila merzlica. 53. Oče je tedej spoznal, de je bilo tisto uro , ktero mu je Jezus rekel: ^voj sin živi; in je veroval on in vsa njegova hiša. 54. To je spet drugi čudež, kteriga je Jezus storil, 33 ) ko je prišel iz Judeje v Galilejo. V. Poglavje. Jezus ozdravi v Jeruzalemu bolnika, ki je bil 38 let bolan, in skaže Judam, de ima oblast v saboto ozdravljati, in de je od Boga poslan. 1. Po tem je bil judovski praznik, 1 ) in Jezus je šel gori v Jeruzalem. 2. Je pa v Jeruzalemu ovčja kopel, ktera se po hebrejsko Betzajda imenuje, in je imela pet lop. 2 ) 3. V teh je ležala velika ložtii so mu bili primek „ kraljic^ dali. Nekteri prestavljavci sv. pisma, in med njimi tudi Allioli, uno greško besedo „basilikos a naravnost prestavljajo z besedo: n kraljevi u . 32. „Znamnje “ in „čudesš“ sta tukaj enaciga pomena (t. j. take čudovitne reči in pergodbe, ki se ne gode po navadnim natornim redu, ampak le po posebni vsigamogočnosti Božji); ako bi se pa hotel med njima rozloček de¬ lati, je „znamnje“ čudež na nebu (Mat. 12 , 38.). Kraljevi je bil mende še slabe, omahljive vere v Jezusa, in se je hotel še le po čudežu popolnama prepričati njegove moči, zato mu reče Gospod: „Ako ne vidite znamenji i. t. d. 33. še v Kani. 1. Kteri zmed judovskih praznikov bi ta bil, se ne ve prav; berž ko ne je bil binkoštni praznik, kteri je po zgor. 2, 13. imenovanim velikonočnim praz¬ niku nasledval. (Krizost., Ciril). 2 . V greškim: „Je pa v .Jeruzalemu p er ovčjih vratih kopel imenovana po hebrejsko Bethezda 11 . Ovčje vrata so bile proti jutru od Jeruzalema (2. Ezdr. 3, 1. 30: 12, 38.), in so dobile to ime od ovac, ktere so skozi te vrata v tempelj gonili, kjer so jih Bogu darovali. V greškim se namesti ,, Betzajda 11 t. j. hiša ribčevanja, bere „Bethezda u , t. j. hiša usmiljenja, lisa ozdravljanja, ker je v ti kopli veliko bolnikov zdravje zadobivalo. Ta opel je bil velik obzidan bajar, v kterim je bil in je še zdaj studenec, kte- ugavoda je solna in ima zdravilno moč, in še to le posebnost, de ob jutrih, od ti eh do šestih, topla iz zemlje vre, pa spet polagama tako odteče, de je 288 Janez 5. množica bolnih, slepih, kraljevih, suhoudnih, kteri so čakali pljiv- kanja vode. 4. Zakaj angelj Gospodov 3 ) je ob časih prišel v kopel, in voda je pljivkala. In kdor je po pljivkanji vode pervi v kopel sto¬ pil, je ozdravel, ktero bolezen koli je imel. 4 ) 5. Bil je pa neki človek tam, kteri je bil osem in trideset let bolan. 6 . Kadar je Jezus tega vi- dil ležati, in je vedil, de je že veliko časa tak, 5 ) mu reče: Ho¬ češ ozdravljen biti? 7. Bolnik mu je odgovoril: Gospod! nimam človeka, de bi me, kadar se voda skali, v kopel djal 5 zakaj preden jest pridem, drugi pred menoj vanjo stopi. 6 ) 8 . Jezus mu reče: Vstani, zadeni svojo posteljo, in hodi! 9. In tisti človek je zdajci ozdravel, ter je vzel svojo po¬ steljo in je hodil. Tisti dan pa je bila sabota. 7 ) 10. Judje so tedej ozdravlje- nimu rekli: Sabota je, ne smeš svoje postelje nositi. 11. Jim je odgovoril: Kteri me je ozdravil, mi je rekel: Za¬ deni svojo posteljo in hodi! 8 ) 12. Tedej so ga vprašali: Kdo je tisti človek, kteri je rekel: Zadeni svojo posteljo in hodi? 13. On pa, kteri je bil ozdrav¬ ljen, ni vedil, kdo de je. Zakaj Jezus se je bil umaknil množici, ki je tam bila. 9 ) 14. Potlej ga je Jezus vtem- peljnu našel, in mu je rekel: ni skorej celi dan v njem. To perpoveduje Šole, kteri je, ni davno, sam na tistim kraji bil, in se je tega sam prepričal. Lope so bile pokriti mostovži okrog bajarja, kjer so bolniki in kopavci ostajali. 3. Besede „Goxpodov u ni v greškim. 4. Voda, ktero je angelj ob navadnih, pa tudi (kakor sc kaže v. 7.} ob ne¬ navadnih časih pljivkat hodil, je po njem dobivala posebno zdravilno moč, vsaciga bolnika sleherne bolezni ozdraviti, kteri je precej po pljivkanji vanjo stopil. Pljivkanje se je mende na tem poznalo, ko je voda s posebno močjo iz zemlje vrela, in se gibala, tedaj ji je angelj vselej množil zdravilno moč. Ta zdravilna moč je le o pljivkanji in precej po njem terpela, po tem pa se je spet zgubila. Mi se čuditi, de je angelj Gospodov dajal ti vodi prečudno moč, ker je bil takrat čas posebne milosti Božje, ko je bil Sin Božji sam prišel na svet, kteri je svojo ozdravljavno moč tako preobilno razodeval nad telesi in dušami ljudi. Pa tudi zato se nihče ne prederzni tajiti, de je an¬ gelj dajal vodi prečudno, zdravilno moč, ker nam je sploh še grozno malo znano , kaj in koliko de premorejo duhovi čez človeka in druge reči, ki ga obdajajo. Sicer pa tudi vsi sveti očaki to pergodbo za čudovitim spoznajo. 5. de je bil že dolgo časa bolan. 6. Ko bi bila ta voda zmirej ob enim času vreti (se kaliti, pljivkati) jela, bi bil bolnik že kakiga usmiljeniga človeka najdel, kteri bi bil z njim pljivkanja čakal, de bi mu bil pomagal ta čas vanjo stopiti. 7. V saboto težke dela opravljati, je bilo Judam ojstro prepovedano. Perm. Mat. 12, 1. i. d. 8. Ali bi ne bil smel nobeniga povelja prejeti od njega, kteri mi je spet zdravje podelil (Avgust.) ? Kdor mi je zdravje dal, mora gotovo imeti tudi oblast, mi dati tako povelje. 9. V greškim: „Z akaj Jezus se je bil umaknil, ker je bila množica na tistim kraji“< Zakaj pa se je bil Jezus umaknil? vpraša sveti Kri- Janoz 5 289 Glej, ozdravljen si: nikar ve c ne greši, de se ti kaj liujšiga ne zgodi. 10 ) 15. Tisti človek je šel, in je Judam povedal, de je Jezus, kteri ga je ozdravil. 11 ) 16. In zato so Judje Jezusa preganjali, ker je to v saboto storil. 12 ) 17. Jezus pa jim je odgovo¬ ril : Moj Oče do zdaj dela, in jest delam. 13 ) 18. Za tega voljo tedej so ga Judje še bolj iskali umoriti $ ker ni le sabote prelomil, temuč je tudi Boga imenoval svojiga 0- četa, in se Bogu enakiga de¬ lal. 14 ) Odgovoril je tedej Jezus in jim rekel: 19. Resnično, resnično, vam povem: Sin sam od sebe nič ne more storiti, zunej kar vidi 0- četa delati j zakaj kar koli on I dela, to tudi Sin tako dela. 15 ) zostom; zato de bi bilo spričevanje toliko bolj nesumljivo (toliko bolj odkrito- serčno, veljavno), ako ga vpričo ne bo. Pa tudi zato se je umaknil, pra¬ vijo nckteri razlagavci, de bi se bili razdraženi Judje, ki so mislili, de je Kristus saboto prelomil in onečastil, nekoliko ohladili in utolažili, ter z mir¬ nim duham čudež prevdarjali in po njem oblast in moč Božjo v Kristusu spoznali (Masel). 10. Bolezen je bila tedej kazen za njegove grehe. Gl. Sir. 38, 15. 11. Okrog stoječi so mu povedali, kdo de je ta, kteri ga je ozdravil; po tem pa je hitro tekel Judam pravit, se ve de iz dobriga namena, še poln vesele hvaležnosti. 12. Nekteri greški rokopisi imajo perstavek: ,,/n .vo ga iskali vmoriti a . 13. Vi mi saboto očitate, ki jo je Bog sam v dan počitka postavil (l.Mojz. 2, 2.), pa povem vam, de je moj Oče sedmi dan le toliko počival, de ni več vstvarjal novih reči. Zato pa njegova delavnost ni jenjala, ker ohranuje ves svet od začetka vstvarjenja do zdaj; to pa se brez njegove neprenehljive delavnosti ne more misliti. Kakor tedej moj Oče neprenehoma dela, ker ves svet ohranuje in vlada, tako tudi jest delam, ki sim njegov Sin, z njim vred enake natore in enaciga bitja. In kakor Oče per vsi svoji delavnosti svo¬ jiga neskončriiga, večniga pokoja ne zgubi, in tedej s svojo delavnostjo sa- botuiga pokoja ne podora, ravno tako ga tudi njegov Sin s svojo delavnostjo ne podora (Avg., Ciril, Kriz., Beda i. dr.). 14. zatorej naj ga zadene ravno tista kazen, ktera je preklinjevavcam Boga odločena. Gl. Mat. 26, 04. 65. 15. Kristus jim tega ne overže, de je Bogu enak, kar bi bil mogel vender sto¬ riti, ter jim iz tolike zmote pomagati, ako bi ne bil res Bogu enak; še po- terduje jih v njih misli, de se Bogu enaciga dela, ker si Očetove dela in lastnosti perpisuje. „8in sam od sebe nič ne more storiti razlaga sveti Krizostom takole: Sin ne more nič Očetu zoperniga, nedopadljiviga, njegovim namenam nasprotniga storiti; to pa ni nezmožnost, ampak vsigamogočnost. Tako govori tudi apostelj od Boga Očeta, rekoč: „llog ne more lagati “ (Ilebr. 6, 18.). Besedi: v ne more a , ne pomenite slabosti, nezmožnosti, pomankljivosti, ampak moč, neskončno moč, neskončno svetost, ker ne more nič taciga sto¬ riti, kar bi bilo Božjimu bitju nasprotno. — Sin le samo to dela, kar Očeta de¬ lali vidi, t. j. Sin vidi, gleda, popolnama spozna Očetovo bitje, njegovo na- tmo, iu ravno zato tudi vse dela iz enake Božje moči, kakor Oče. Sveti Cini pravi: „Oče in Sin delata po enako, ker sta popolnama enake natore; zakaj kjer ni enakosti bitja, ondi tudi ne more biti enakosti djanja“. Se ve de je tukaj le od zgolj Božjih del govorjenje; zakaj take Božje dela Sina 290 Janez 5. 20. Oče namreč ljubi Sinu, in mu vse pokaže, kar on dela in še veči dela kakor te mu bo po¬ kazal, de se bote vi čudili. 16 ) 21. Zakaj kakor Oče mertve obuduje in oživlja, takti tudi Sin oživlja, ktere hoče. 22. Zakaj Oče tudi nikogar ne sodi, temuč je vso sodbo Sinu dal, 17 ) 23. de vsičaste Simi, kakor ea- ste Očeta. 18 ) Kdor Simi ne časti, ne časti Očeta, kteri ga je poslal. 19 ) 24. Resnično, resnično, vam povem, de, kdor mojo besedo po¬ sluša, in veruje njemu, kteri me je poslal, ima večno življenje, in ne pride v sodbo, 20 ) temuč je prišel iz smerti v življenje. 21 ) 25. Resnično , resnično , vam povem, de pride ura, in je že zdaj, ko bodo mertvi slišali glas Božjiga, ktere so bile tudi človeške, kakor na priliko: njegovo terpljenje, so bile le toliko tudi Očetove dela, ker so bile po Očetovi volji storjene; niso bile pa prav Očetove, zakaj Oče se ni bil'včlovečil. Ko je bil po včlove- čenji Sina Božjiga neki razloček v bivanji med Očetam in Sinam, včlovečenim Bogam, nastopil, potem niso njegove božječloveške dela mogle biti tudi prave Očetove dela. 16. Zavoljo tanke zveze med Očetam in Sinam bo Sin v svojim Božjim bitji, ki ga ima od Očeta, še veči dela ugledal in delal, kakor je bilo ozdravljenje tega bolnika. Perm. Jan. 12, 45: 8, 19. 17. Sin ne bo samo bolnikov ozdravljal, temuč bo tudi mertve v življenje obu¬ jal, kakor Oče, t. j. v Očetu, v Očetovim Božjim bitji, in bo sodil v imenu in iz oblasti svojiga Očeta. Besede: n tako tudi Sin oživlja, ktere /ioče“, niso samo od telesniga obujevanja mertvih v življenje razumevati, ampak tudi od duhovniga obujevanja duš od smerti greha k življenju v Bogu (v. 24. 28.). To dvoje obujevanje (telesa in duše) se ne more ločiti, de bode celi človek, ki je iz telesa in duše, rešen. Z obujenjem mertvih sklepa Jezus tudi sodbo, t. j. večno pogubljenje (v. 24.), ker po obujenji pride sodba (pogubljenje) za vse tiste, kteri obujenju svoje duše in svojiga telesa v večno življenje zaderžke stavijo, in ravno zato ne bojo poveličani vstali, večni smerti bojo zapadli. Zastran vstajenja glej Mat. 22, 29. i. d. Besedi: „ktere hoče “ po¬ menite njegovo popolno , neomejeno oblast. On pa hoče, kar njegov Oče hoče, on hoče, de se dajo vsi obuditi od smerti greha v življenje gnade in zve¬ ličanja. 18. Sinu gre z Očetam vred enako Božje češenje; ker je Oživljavec mertvih in Sodnik, z Očetam enake nalore, enaciga bitja. — Čast Božja, češenje Božje v Sinu kakor v Očetu, in de se stvar svojimu stvarniku popolnama podverže, to je zadnji namen obujenja in vsiga Odrešenikoviga opravila. 19. •,/idor Simi ne časti u , t. j. ne moli, se njemu, kakor stvar svojimu stvarniku, popolnama ne podverže, njegovih naukov ne sprejme in po njih ne živi, on tudi Očeta ne časti, ker zaverže njegoviga Sina. Češenje, ktcro gre Očetu, in češenje, ktero gre Sinu, ste v zvezi; in res, le kdor časti Sinu, on časti tudi Očeta ; zakaj ta je poslal Sina , de je češenje Božje prav po¬ polnama oznanil; kdor tedej Sinovih naredeb ne časti, tudi Očeta ne more častiti. 20. v pogubljenje, v večno smeri. 21. Zagotovim vas, kdor je mojim naredbam pokoren, in ravno s tem tudi mo- jimu Očetu, kteri me je poslal, pokoršino skazuje, on je obujen v večno živ¬ ljenje ; on ne bo pogubljen , ker je vstal od smerti greha v večno življenje gnade in zveličanja. ,,Nobena smert“, pravi sv. Avguštin, ,,ni bolj strašna, ka¬ kor tista, ktera ne umerje — večna smert.“ 291 Janez 5. Simi Božjiga; in kteri bodo sli¬ šali, bodo živeli. 22 ) 26. Kakor ima namreč Oče življenje sam v sebi, tako je tudi »Sinu dal imeti življenje v samim sebi. 23 ) 27. In mu je oblast dal tudi sodbo delati, ker je Sin člove¬ kov. 24 ) 28. Ne čudite se temu; 25 ) ker ura pride, ob kteri bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Sinu Božjiga. 26 ) 29. In bodo prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje življe¬ nja, kteri so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja.' 2 ') 30. Jest sam od sebe ne mo- 22. Zagotovim vas, pride čas, in je že zdaj, ko po grehu in zmoti smerti zapa¬ deni ljudje slišijo oživljajoči glas Sinu Božjiga — njegov gnade polui evan¬ gelij kteri ga poslušajo in se po njem ravnajo, ne bojo le samo na duši oživeli, temuč bojo tudi kal srečne neumerljivosti v svoje telo položili, ter se vdeležili častitljiviga vstajenja. — Gospod govori tukej od obujenja duše in telesa, sosebno pa od obujenja duše od smerti greha. Kdor misli in terdi, de Gospod tukej govori le samo od telesniga obujenja sodnji dan, ali pa od obudovanja mertvih per sv. Mark. 5, 41. Luk. 7, 14. Jan. 11, 43., ne prevdari Gospodovih besedi, ko pravi, „de pride ura , iti je ie zdaj 11 , ko Sin Božji svoj sveti evangeli oznauuje, ter s svojim gnade polnim glasam obuduje grešnike in nevernike od smerti greha in pogubljenja k življenju gnade in zveličanja. Kdor pa terdi, de Gospod le samo od življenja — obu¬ dovanja duše govori, ta pa pozabi, de so te Gospodove besede v nar tes¬ nejši zvezi z verstama 28. 29., kjer je vstajenje teles prav določno izrečeno. 23. jSin zamore to storiti (v. 25.) ; zakaj kakor ima Bog Oče neskončno večno življenje v sebi, in je zatorej vir — studenec — vsiga neskončniga življenja; tako tudi Sin , kteri je to življenje od Očeta prejel. Oče, pravi sv. Avgu¬ štin, ima življenje iz sebe, in ne od Sina; Sin ima življenje v sebi, tode od Očeta. 24. Kakor je Sin življenje in drugim ga deliti od Očeta prejel, tako je tudi dobil od Očeta oblast „s oditi* 4 poslednji dan po vstajenji mertvih (gl. razi. 17.), in on ima to oblast, ne le samo zavoljo svoje Božje natore, temuč so¬ sebno zato, ker se je včlovečil in je prevzel delo odrešenja. Zadnje opra¬ vilo včlovečenja in odrešenja je poslednja sodba; zakaj po sodbi se loči sveto, srečno človeštvo od nesvetiga, nesrečniga, se zedini s Kristusarn, kakor telo z glavo , tako de Kristus s človeštvatn združen še le popolnoma noviga človeka naredi, in ga spet Bogu podverže, kar je njegoviga odrešenja namen in konec. Ako je tedej sodba zadnje opravilo Kristusoviga včlove¬ čenja in odrešenja, se lahko razume, zakaj de bode Odrešenik, Bog in človek skupej, sodil. — Drugi dajo zgornjim besedam ta pomen: zato ker le kakor človek zamore permerjeno človeka soditi. Ali: zato ker se je kakor človek ponižal, zatorej zasluži per sodbi poveličan biti. Ali: zato ker bo kakor človek milost in usmiljenje skazoval. — Vse to zadeva le posamezne zunanje permere; pravi notranji vzrok, ki vse obseže, je zgorej povedan. 25. Ne čudite se nad dušnim in telesnim obudovanjem mertvih, ki se po Sinovi vsigamogočnosti že zdaj začne (v. 24. 25.). 26. pride čas , ko bojo vsi mertvi na povelje Sinu Božjiga iz grobov vstali in k sodbi prišli. Perm. 1. Tes. 4*, 13. i. d. 7. pogubljenja, v. 24. Dobri bojo vstali v poveličanji k življenju, hudob- !" I ,a - v sramoti k pogubljenju, k večni smerti. Gl. Dan. 12, 2: 1. v 01 ' ' )- *8kriv. raz. 20. O čudopolna prestrašna ločitev! zakliče neki pobo¬ žen lazlagavee, misli, o človek! vedno v to, perzadcvaj si za svetost, živi za večnost! 19 * 292 Janez 5. rem nič storiti. Kakor slišim, tako sodim, in moja sodba je pra¬ vična ; ker ne išem svoje volje, ampak voljo njega, kteri me je poslal. 28 ) 31. Ako jest sam od sebe pričujem, moje pričevanje ni res¬ nično. 29 ) 32. Drugi je, kteri od mene pričuje, 30 ) in vem, de je priče¬ vanje resnično, ki ga od mene daje. 33. Vi ste poslali k Janezu, in je pričeval resnici. 34. Jest pa od človeka ne vzamem pričevanja; temuč to re¬ čem, de bi bili vi zveličani. 31 ) 35. On je bil goreče in sve- teče svetilo. Vi pa ste se hotli nekaj časa nad njegovo lučjo ve¬ seliti. 32 ) 36. Jest pa imam veči priče¬ vanje, kakor je Janezovo. Dela namreč, ktere mi je Oče dal, de jih delam, te dela, ktere jest delam, pričujejo od mene, de me je Oče poslal. 33 ) 37. In Oče, kteri me je po- 28. Sodbe pa, ki po obujenji mertvih po meni pride, ne bom opravljal iz sebe, ločen od Očeta; zakaj sodba je Božje delo, in vse moje Božje dela se gode v mojim Božjim bitji in zavoljo mojiga Božjiga bitja, tedej v mojim Očetu in zavoljo mojiga Očeta, od kteriga od vekomej svoje Božje bitje imam. Moja sodba je nasledek mojiga Božjiga spoznanja, ki ga od Očeta imam ; je izrečenje tega, kar v sebi iz Očeta slišim in ugledavam. Zalo moja sodba ne more biti drugačna kakor pravična , in vsake svojevoljnosti prosta ; zakaj moja volja je enaka z Očetovo voljo, kakor je moje spoznanje enako z Oče¬ tovim spoznanjem. — Krajši se utegne pomen tudi takole dati: Moja sodba je Božja, in se opera na Božje spoznanje in na Božjo voljo , ktero imam z Očetam vred; torej mora pravična bili (Avg., Kriz. in drugi). Beseda: n slišim u je enaciga pomena z besedo (v. 19.) , obe besedi „.ga zbirališa, v znamnje, de je zdaj iz njih občine pahnjen. Gl. v. 22, 318 Janez 35. Jezus je slišal, de so ga venkej pahnili, in ko ga je bil našel, mu je rekel: Veruješ ti v Sinu Božjiga? 36. On je odgovoril, in rekel: Gospod! kdo je, de verujem vanj ? 37. In Jezus mu je rekel: Vi- dil si ga, in kteri s teboj go¬ vori, on je. 38. On pa je rekel: Gospod! verujem. In je padel in ga molil. 9 . 10 . 39. In Jezus je/ekel: V sodbo sim jest na ta svet prišel, de, kteri ne vidijo, spregledajo, in kteri vidijo, oslepe. 19 ) 40. In so slišali eni zmed farizejev, kteri so per njem bili, in so mu rekli: Ali smo tudi mi slepi? 20 ) 41. Jezus jim je rekel: Ako bi bili slepi, bi ne imeli greha; zdaj pa pravite: Vidimo, torej vaš greh ostane. 21 ) X. Poglavje. Prilika od dobriga pastirja in najemnika. Judje Jezusa vprašajo, če je Mesija. On pravi, de; in oni ga hočejo kamnjati. 1. Resnično, resnično , vam | povem: ‘) Kdor ne gre skozi 19. S spolnovanjern svojiga Božjiga poklica ljudi sodim, ter ločim po notranje verne od nevernih na svetu. Iz tega se pa izhaja, de taki, kteri svojo sle¬ poto odkritoserčno spoznajo, po Božji luči razsvetljeni spregledajo ter resnico spoznajo; taki pa, kteri v svoje lastno spoznanje, v svojo učenost zaupajo, in se mojimu uku ustavljajo, na svoji duši oslepe. 20. Ali smo tudi mi na duši slepi? 21. Res, ste na duši oslepeli! Ko bi vi Božje volje res ne spoznali, pa bi imeli resnično voljo , jo spoznati, in se dali podučiti, bi ne imeli greha ; ko pa terdite, de vidite, to je, de voljo Božjo spoznate, in per vsim tem vender le neverni ostanete , imate greh in ta greh ostane nad vami (Avg., Beda, Maldonat). 1. To poglavje je s poprešnjim v tanki zvezi. Farizeji so slepiga, ki je v Jezusa veroval, iz občine pahnili (Jan. 9, 34.), in so se s tem slabe pastirje skazali, kteri dobre ovčice, ne de bi jih skupej zbrane imeli in varovali, še le razkropljujejo in more. Od tod je vzel Jezus perložnost, jim priliko od ovčjiga hleva in dobriga pastirja povedati. V tej priliki je ovčji hlev občina Božja; njen gospod je Bog Oče; vrata do nje je Kristus, ker imamo po njem kakor Sinu pot k Očetu, in po tem tudi k njegovi občini; vratar je sveti Duh, kteri Kristusu serca ljudi perpravlja; pastir pomeni spet Jezusa Kristusa in vse prave učenike, tat pa krive učenike in dušne oskerbnike. De se Kristus pervič vrata v ovčji hlev imenuje (v. 7.), in potlej tudi pa¬ stirja (v. 11.), ki skozi vrata gre (v. 2.), je prav permerjeno; zakaj kakor Božja včlovečena „Beseda u je Kristus resnica in učenik resnice skupej, to¬ rej mora on tudi vrata in pastir skupej biti; vrata, ko je resnica, po kteri se k Očetu pride; pastir, ko po tej resnici uči in vodi. Ta prilika zadeva nar pred pastirje, učenike, pa tudi ovce, verne sploh; ker tudi oni le samo po Kristusu zamorejo priti k Očetu v sveto občino, sicer bi bil njih perstop k cerkvi Božji njim in drugim v pogubljenje. Pa tudi verni, desi niso du¬ hovni učeniki, so pastirji, če imajo podložne pod seboj, kakor gospodarji, 319 Janez 10. vrata v ovčji hlev, ampak lazi drugod vanj , 2 ) tisti je tat in razbojnik. 3 ) 2. Kdor pa vanj gre skozi vrata, je pastir ovac. 3. Njemu odpre vratar, 4 ) in ovce poslušajo njegov glas, 5 ) in kliče svoje ovce po imenu, 6 ) in jih ven vodi. 7 ) 4. In kadar svoje ovce izpu¬ sti, gre pred njimi, 8 ) in ovce gredo za njim, ker poznajo nje¬ gov glas. 5. Za ptujim pa ne gredo, temuč beže od njega, ker ne poznajo ptujih glasu. 6. To priliko jim je Jezus pravil; oni pa niso umeli, kaj jim je govoril. 7. Jezus jim je tedej spet rekel: Resnično, resnično, vam povem: Jest sim vrata k ov¬ cam. 9 ) 8. Vsi, kolikor jih je prišlo, 10 ) viši i. t. d. — vsak pa je pastir svoje lastne duše. Ta prilika se tedej lahko na vse strani obrača. Dalje jo pa Kristus sam (v. 7. i. d.) razlaga. 2. Ovčji hlevi na jufrovim so ograjeni prostori, navadno pod milim neham, kakor per nas v planinah. 3. Vsak versk učenik (tudi vsak viši i. t. d. Gl. razi. 1.), kteri ni od Kri¬ stusa poslan, in ni od njega uka prejel, temuč se sam pošlje in po svoji glavi uči, je kriv učenik, kteri občino in podložne v pogubljenje pelje. Perm. Jer. 23, 21. Jan. 10, 7—10. 4. Kdo de je vratar, tega Kristus spodej ne razloži; ker pa sebe vrata ime¬ nuje (v. 7.), in na drugim kraji pravi, de se k njemu le po gnadi Očetovi pride (zgor. 6, 37.), ni tedej dvomiti, de je vratar sveti Duh, kar večina starih razlagavcov misli; zakaj sveti Duh je gnada Boga Očeta. Sveti Duh perpravlja prave pastirje, ker jim deli duha praviga uka in vse druge darove, ki so duhovnim pastirjem potrebni, in jih ravno s tem pokliče. Tako je per- pravljal človečnost Jezusa Kristusa, preden je učiti začel, v kerstu (Mat. 3, 16.); tako perpravlja škofe in duhovne k opravljanju njih.svete službe (Dj. ap. 20, 28.), in tako tudi vse verne, de imajo delež nad Kristusam. 5. Pravi verni poslušajo take pastirje, ker jih že po njih govorjenji, po uku spoznajo, de so pravi, od Kristusa poslani pastirji, in ker imajo pravi verni za vse Božje reči perpravne serca, tudi berž nad pastirji spoznajo, de so polni Božjiga duha, za vse Božje vneti. Enako se zedini; različno pa razpade. 6. t. j. jih na tanko pozna, vsako po njenih lastnostih, dušnih in telesnih po¬ trebah. Ime pomeni bistvo kake reči. 7. na dobro pašo dobrih naukov in svetih zakramentov. 8. z lepim zgledam, ter jih varuje vsih nevarnost. 9. Jest sim pot, po kterim se pride v moje Božje kraljestvo, bodi si pastir učenik, vikši ali sploh vernik. Ta pot kazati je dolžnost pastirjev. Perm! Jan. 14, 6. Ta pot je živa vera v Jezusa Kristusa, in v vse to kar nam sveta katoliška cerkev verovati ukazuje, in življenje po veri. lo. V greškim: ,, Vsi , kolikor jih je prišlo pred menoj u . Kristus misli tukej le tiste učenike, ki niso prišli v njegovim imenu, tedej krive preroke, jn vse, ki so učili, dcsi niso k temu povelja imeli, torej sosebno farizeje, ki k velikimu številu postav, ki so jih dajali ljudstvu, niso imeli oblasti od zgorej. 1’ravi preroki so bili s Kristusam popolnama zedinjeni, so v njegovim imenu prišli, in njih nauk je bil njegov nauk (Gl. 5. Mojz. 18, 15. razi. 15.). Tako sveti očaki Avg., Kriz., Hier., Ciril, Beda. 320 Janez 10. so tatje in razbojniki, 11 ) in ovce jih niso poslušale. 12 ) 9. Jest sim vrata. Ako kdo skozi me noter gre, bo zveličan, in bo noter in ven hodil, in bo pašo našel. 13 ) 10. Tat ne pride, kakor de krade, in kolje in pokonča. 14 ) Jest sim prišel, de imajo živ¬ ljenje, in obilniši imajo. 15 ) 11. Jest sim dobri pastir. 16 ) Dobri pastir da svoje življenje za svoje ovce. 17 ) 12. Najemnik pa, 18 ) in kdor ni pastir, ki niso ovce njegove, 19 ) vidi volka priti , 20 ) in popusti 11. Krivi učeniki so tatje, ker Bogu i pati ovce, ki jih je sebi v last drago odkupil, so razbojniki — molivci, ker ovce, ki se jim zapeljati dajo, more, njih duše zapeljujejo in pogubljujejo. 12. prave, dobre ovce; verni dobriga serca niso lažnjivih prerokov in učenikov poslušali. Gl. v. 26—29. 13. Kdor po mojim potu k Bogu in k moji zvoljeni čedi pride, ta bo dosegel večno zveličanje, želje mu bodo dopolnjene. Hoja noter in ven je podoba življenja. Te besede naj pred zadevajo ovce, pa ravno zato tudi pastirje ; zakaj tudi oni' so ovce pod visim Pastirjem Kristusam (_v. 11.). 14. Gl. razi. 11. 15. Tat pride k čedi zavoljo lastniga prida; jest pa sim le zavoljo ovac pri¬ šel, de po meni vstanejo od smerti greha, zmote in pogubljenja k življenju čednosti, resnice in zveličanja, in de te nebeške darove v vsi obilnosti imajo. 16. De bo Kristus dobri pastir, so preroki prerokovali. Iz. 40, 11. Eceh. 34, 23: 37, 24. Cah. 11, 4. Perm. Visok. pes. 8. razi. 11. 17. daruje vse, tudi svoje življenje, če je treba, za svoje ovce. 18. Najemnik je tisti, kteri le zavoljo časniga dobička ovce pase, le zato, de jih striže, in de se od njih živi, za njih večno srečo pa ne skerbi. Najem¬ niki niso sicer naravnost tatje in morivci ovac, kakor krivi učeniki in za¬ peljivci, tode so na potu k tej pregrehi ; ker, čeravno sami ne zapeljujejo in ne more, pa zapeljevati in moriti puste. Glej naslednje. 19. kteri nima kakor dobri pastir zročdnih ovac za svojo lastnino , ki bi mu bila ravno zavoljo tega silno draga. SO. vidi med čedo priti krive učenike in druge zapeljivce , pa molči, in nima serčnosti, jih odpoditi, ker se boji zavoljo tega kakošne časne škode terpeti; on v kaki nevarnosti čedo zapusti, de le sebe otme. 21. moje ovce me poznajo po čeznatorni veri in ljubezni. Kar um razumnih ne vidi, to spozna verno in ljubezni polno keršansko serce. 22. kakor gleda in ljubi mene Oče, in jest gledam in ljubim Očeta. Med me¬ noj in mojimi ovcami je enaka zveza ljubezni, kakor med menoj in mojim Očetam. Nekteri razlagavci pa mislijo, de hoče Kristus tukaj reči: Moji verni me ravno tako poznajo, kakor moja človeška duša Očeta pozna. 23. Jest sim dobri, ljubezni polni pastir, kteri pozna potrebe svojih ovac, in za nje tako skerbi, de da svoje življenje njim v prid. ovce in beži; in volk popade in razpodi ovce. 13. Najemnik pa beži, ker je najemnik, in mu ni skerb za ovce. 14. Jest sim dobri pastir, in poznam svoje, in moje poznajo mene; 21 ) 15. kakor pozna mene Oče, in jest poznam Očeta, 22 ) in dam svoje življenje za svoje ovce. 23 ) Mat. 11, 27. Luk. 10, 22. 16. In imam še druge ovce, ktere niso iz tega hleva; tudi tiste moram perpeljati, in bodo i Kristusu, pravimu pastirju, išejo poro- Janez 10. moj glas poslušale, in bo en hlev in en pastir. 24 ) 17. Za tega voljo me Oče ljubi, ker jest svoje življenje dam, de ga spet vzamem, iz. 53, 7. 18. Nihče mi ga ne vzame, ampak jest ga sam od sebe dam, in ga imam oblast dati, in ga imam oblast spet vzeti ; to za¬ poved sim prejel od svojiga 0- četa. 25 ) 19. Spet je razpor vstal med Judi zavoljo teli besedi. 20. Veliko pa jih je reklo: Hudiča ima, in ob um mu gre; 26 ) kaj ga poslušate? 21. Drugi so rekli: To niso besede od hudiča obsedeniga. 321 Ali more hudič slepimu oči od¬ preti ? 22. Bil je pa praznik posve¬ čevanja v Jeruzalemu, 27 ) in zima je bila. 23. I 11 Jezus je hodil v tem- peljnu po Salomonovi lopi. 28 ) 24. Judje so ga tedej obsu¬ li, in so mu rekli: Doklej nas v nevednosti pustiš? Ako si ti Kristus, povej nam naravnost. 25. Jezus jim je odgovoril: Vam pravim, 29 ) in ne verujete. Dela, ktere jest delam v imenu svojiga Očeta, 30 ) te pričujejo od mene. 31 ) 26. Tode vi ne verujete, ker niste zmed mojih ovac. 31 ) 27. Moje ovce moj glas po- 24. Ovce, od kterih je Kristus dosihmal govoril, so bili verni zmed Judov; ker pa vse svoje ovce pozna in ker njegova neskončna ljubezen vse objema, govori še tudi od tistih vernih zmed ajdov, ktere bojo njegovi aposteljni in njih nasledniki v njegovim imenu V njegovo cerkev perpeljali. Tudi oni' se mu bojo dali voditi, tako de bo poslednjič ločitev med judi in ajdi po- polnama nehala , in bo le ena cerkev pod enim poglavarjem. Vesoljno spre- obernjenje ajdov so tudi preroki prerokovali. Gl. Ps. 86. Iz. 2, 1. i. d. pogl. 49. 51. 60. Zavoljo zveze te verste z naslednjo se mora še tole misliti: „Tudi za te ovce dam v smert svoje življenje". 25. Pomen 17. in 18. verste: Jest dam svoje življenje za svoje ovce, tode ne de biga za vselej zgubil, temuč de ga spet vzamem; tudi ga ne dam, kakor de bi bil od koga persiljen, ga dati, ampak iz svoje prostovoljne oblasti ga sam hočem dati, in ker moj Oče hoče — tedej iz ljubezni in pokoršine ga dam. Zavoljo te ljubezni in pokoršine me Oče ljubi. — Tukej je toliko Božjih skrivnost, kolikor je besedi. Kristus s tem prerokuje svojo spravno smert in svoje vstajenje; de je (a smert in to zopetno oživljenje večni sklep Boga Očeta bil; de je Sin ta sklep od vekomej z darovavno ljubeznijo sam hotel, de bi ga ob svojim času v nar globokejši pokoršini dopolnil; in de je ta pokorna ljubezen in ta ljubijoča pokoršina vzrok ljubezni Boga Očeta do Sina. 26. Hudič ga je obnoril. 27. Ta praznik je bil postavil Juda Makabejic v spomin tempeljnoviga oči- ševanja, kteriga je bil Antijoh Epifan oskrunil. Gl. 1. Mak. 4, 52—59: 2. Mak. 10, 5 — 9. 28. Ta lopa je bila mostovž na jutrovi strani, na zadnjim koncu predvora t. j- ajdovskiga predvora, in se je zato takč imenovala, ker jo je bil Salomon ( B °zidal. Ko je bil Nabuliodonozor pervikrat tempelj poderl, je bila ta lopa ostalo. 29. v greškim: „Povedal sim vam“. 40. po povelji in v moči svojiga Očeta. 41. Glej Jan. 5, 36. 42. ker nočete biti moje ovce; vi ne verujete, ker nočete, in zato nimate do- 2t 322 Janez 10. slušajo 5 in jest jih poznam, in hodijo za menoj. 33 ) 28. In jest jim dam večno živ¬ ljenje , in ne bodo pogubljene vekomaj , in nihče jih ne bo iz- tergal iz moje roke. 29. Kar mi je moj Oče dal, je veči, kakor vse 5 in nihče ne more iztergati iz roke mojiga Očeta. 34 ) 30. Jest in Oče sva eno. 35 ) 31. Judje so tedej kamnje po¬ birali, 36 ) de bi ga kamnjali. 32. Jezus jim je odgovoril: Veliko dobrih del sim vam po¬ kazal od svojiga Očeta, 37 ) za¬ voljo kteriga teh del me kam- njate? 33. Judje so mu odgovorili: Zavoljo dobriga dela te ne kam- njamo, ampak zavoljo bogoklet¬ stva, in ker se Boga delaš, ki si človek. 34. Jezus jim je odgovoril: Ni li pisano v vaši postavi: Jest sim rekel: bogovi ste? 35. Ako je tiste imenoval bo¬ gove, kterim je bila beseda Bo¬ žja govorjena, in pismo ne more overženo biti: 36. kako njemu, kteriga je Oče posvetil, in na svet poslal, vi rečete: Preklinjaš, ker sim rekel: Sin Božji sim? 38 ) 37. Ako ne delam del svojiga Očeta, mi nikar ne verjemite. vzetniga serca, vero sprejeti. V greškim je perstavljeno : „kar sim vam •še 'povedal'- 1 . 33. Moje ovce rade poslušajo iu verjamejo moje nauke , zato jih jest ljubim, in tudi one me ljubijo in rade ubogajo. 34. Pomen 28. in 29. verste: Svojim vernim dam življenje gnade, življenje v Bogu tukej, večno življenje, večno zveličanje tainkej ; ne pogube se, ker jest jih ohranim, in tudi moj Oče, ki mi jih je zročil, jih ohrani (zgor. 6, 37.), in nihče jih ne more iztergati iz moje roke, ako se same prostovoljno ne dajo iztergati, ako me same prostovoljno ne zapuste. (Avg., Ciril, Maldonat). V greškitn: „ Moj Oče , kteri mi je dal (ovce), je veči kakor vse" ; Kristus je ravno pred rekel: „j\ihče jih ne bo iztergal iz moje roke a , tukej pa pravi: „ Nihče jih ne bo iztergal iz roke mojiga Očeta" ; s tem tedej da očitno na znanje, de je njegova roka ravno tako vsigamogočna, kakor Očetova, de ima ravno tisto moč , kakor Oče ; „ako ima ravno tisto moČ“, govori sveti Krizostom, „ima tudi ravno tisto bitje“, kar v naslednji versti izreče (Massl). 35. Jest in Oče sva eniga Božjiga bitja , e n e Božje natore, enacih Božjih lastnost. — De si je Jezus z besedami: „Jest in Oče sva eno “ Božjo natoro perlastoval, so ga Judje dobro razumeli, kar se vidi iz naslednjiga. 36. V greškim: „Judje so tedej spet kamnje pobirali “. Gl. Jan. 8, 59. 37. Veliko dobrih del, veliko čudežev sim vam v prid storil po povelji in v moči svojiga Očeta. 38. Bog sam pravi tistim, kterim je en del svoje oblasti zročil, ter jih je ljud¬ stvu sodnike postavil: „ bogovi ste “ (Ps. 81, 6.). To ime „bogovi ste a da tudi Mojzesova postava sodnikam (2. Mojz. 21,6: 22, 28.). V svetim • pismu tedej , od kteriga vi sami terdite, de se ne sme ovreči, se sodniki imenujejo bogovi, ker namesti Boga sodijo in ljudem pravico delajo: kako morete po tem takim reči, de jest Boga preklinjam, ako se Sinu Božjiga imenujem, ker me je Oče v Mesija posvetil, mi vso svojo oblast dal, in me na svet poslal ? Janez 10. I|. 38. Ako jih pa delam, in ako meni nočete verjeti, verjemite delam, de spoznate in verujete, de je Oče v meni, in jest v 0- četu. 39 ) 39. Iskali so tedej, ga 40 ) pri¬ jeti, in jim je ušel iz rok. 40. In je spet šel unkraj Jor¬ dana, na tisto mesto, kjer je Ja- 323 nez pervič kerševal; in je ondi ostal. 41 ) 41. In veliko jih je k njemu prišlo, in so rekli: Janez sicer ni nobeniga čudeža storil; 42. vse pa, kar koli je Janez od tega govoril, je bilo res. In veliko jih je vanj verovalo. 42 ) XI. Poglavje. Lazarjevo obujenje. Judje se posvetujejo, kako bi Jezusa umorili. Kajfa pre¬ rokuje. 1. Bil je pa nekdo bolan, Lazar iz Betanije, 4 ) iz terga Marije in Marte, njene sestre. 2. (Marija pa je bila, ktera je Gospoda z mazilam mazilila, in brisala njegove noge s svo¬ jimi lasmi, 2 ) ktere brat Lazanje bil bolan.) 3. Njegove sestre tedej ste poslale do njega, rekoč: Gospod! glej, kteriga ljubiš, je bolan. 4. Ko je pa Jezus to slišal, jbn je rekel: 3 ) Ta bolezen ni k smerti, temuč je k časti Božji, de bo Sin Božji po nji pove¬ ličan. 4 ) 5. Jezus pa je ljubil Marto, in njeno sestro Marijo in Lazarja. 6. Ko je tedej slišal, de je bolan, je še dva dni ostal na ti¬ stim mestu. 7. Po tem pa je rekel svo¬ jim učencam: Pojdimo spet v Judejo ! 8. L T čenci mu reko': Učenik! zdaj so Judje iskali te kamnjati, in greš spet tje? 9. Jezus je odgovoril: Ni li dvanajst ur v dnevu? 5 ) Ako kdo po dnevu hodi, se ne spotakne, I ker vidi luč tega sveta; 39. de imava, Oče in jest, enako Božje bitje, enako Božjo natoro (Avg.j. Gl. Jan. 14, 9. 10. 11. 20. 40. V greškim: n ga spet prijeti 41. Gl. Jan. 1, 28. i. d. Jezus je šel blezo zato tje, de je ljudstvo opomnil pričevanja, ktero mu je bil Janez dal. 42. V greškim: n tam vanj verovalo 11 . 1. Glej Mat. 21, 17. 2. To se spodej v 12. poglavji perpoveduje. 3. V greškim: v to slišal, je rekel 11 : i. t. d. 4. Ta bolezen ne pernese smerti k smerti (ktera bi zmirej terpela), ampak pernese smert k čudežu (Avg.), kteriga bo Sin Božji storil k Božji časti, in de mu bojo ljudje verjeli, de je od Boga poslan. 5. Nima li dan svoje 'k delu odmenjene ure ? Nimate li moja delavnost in Božja čuječnost bad menoj svojiga odločeniga časa? Dan pomeni čas, kte- nga je Oče svojimu Sinu k delu odločil, čas , ko ga smerti varuje; noč pa pomeni odmenjeni čas njegove smerti, in ko mu bo Oče svoje varstvo od¬ tegnil (Maldonat). 21 * 324 Jasicz II. 10. ako pa po noči hodi, se spotakne, ker ni luči per njem. e ) 11. To je govoril, in po tem jim je rekel: Lazar, naš prija— tel, spij pa grem, de ga iz spa¬ nja zbudim. 7 ) 12. Njegovi učenci so tedej rekli: Gospod! ako spi, bo o- zdravel. 13. (Jezus pa je bil rekel od njegove smerti; oni pa so meni¬ li , de od navadniga spanja go¬ vori.) 14. Takrat tedej jim je Jezus razločno rekel: Lazar je umeri. 15. In vesel sim zavoljo vas, de nisim bil tam, zato de veru¬ jete ; pa pojdimo k njemu. 16. Tomaž tedej, ki je ime¬ novan Dvojčič, 8 ) je rekel sou- čencam: Pojdimo tudi mi, de z njim umerjemo! 9 ) 17. Jezus je tedej prišel, in ga je našel že štiri dni v grobu ležati. 10 ) 18. (Betanija pa je bila blizo Jeruzalema, okoli petnajst teča¬ jev hoda.) 11 ) fc9|v’r^ : : 19. Veliko Judov pa je bilo prišlo k Marti in k Marii, de bi jih tolažili zavoljo njih brata. 20. Ko je tedej Marta slišala, de Jezus pride, mu je naproti šla; Marija pa je doma sedela. ’*) 21. Marta je tedej rekla Je¬ zusu: Gospod! ko bi bil ti tu- kej, bi moj brat ne bil umeri. 22. Pa tudi zdaj vem, de, kar koli boš Boga prosil, ti bo Bog dal. 23. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal. 24. Marta mu reče: Vem, de bo vstal ob vstajenji, poslednji dan. 13 ) Luk. 14, 14. Zgor. 6, 40. 25. Jezus ji je rekel: Jest sim vstajenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, ako ravno u- merje. 26. In kdor koli živi in v me 6. Kakor se popotnik ne spotika, dokler po dnevu — per solncu hodi, spo¬ tika se pa, če v terdi noči hodi; ravno tako bom tudi jest vsitn nevarnostim odšel, dokler je še dan, t. j. dokler čas moje delavnosti in Božje čuječnosti nad menoj terpf, in še le po tem bom zalezovanju Judov v roke padel, kadar pride odmenjeni čas mojiga terpljenja in moje smerti, in ko ne bom imel več Božjiga varstva v ohranjenje svojiga življenja. 7. Vsi narodi imenujejo srnert — spanje. Kristjan ve, zakaj? Zato, ker'bo Kristus vse mertve spet obudil poslednji dan. 8. V greškim: n l)idimus M , v našim jeziku n l)rojčič u , in ravno to pomeni tudi hebrejska beseda „Tomai 9. Pojdimo tudi mi z njim, de z njim umerjemo; ker težko verjamem, de bo, kakor pravi (v. 9. 10.), zalezovanju Judov odšel; dobri učenik pa zasluži, de enako smert z njim storimo. — Se poznejše (spod. 20, 24.) se je To¬ maž neverniga kazal. 10. Lazar je bil umeri, in je bil še tisti dan pokopan, ko je bil poročnik k Jezusu prišel; dva dni po tem je bil Jezus še v Betanii per Jordanu ostal, in še le četerti dan je bil k Lazarjevimu grobu prišel. — Judje so od časa babilonske sužnosti imeli navado, berž po smerti merliče pokopovati. 11. eno uro od Jeruzalema ; zato je lahko veliko Judov tjc prišlo. Gl. Mat. 21,17. 12. delavna, skerbna Marta je Gospodu berž naproti tekla, ko je od njega sli¬ šala ; zamišljena Marija pa je v tihi, Bogu vdani žalosti doma ostala. Perm. Luk. 10, 38. i. d. 13. Perm. Mat. 22, 23. i. d. 11 . 325 veruje, ne bo umeri vekomaj. 14 ) Veruješ to? 15 ) 27'. Mu reče: Kaj pa de ve¬ rujem, Gospod! de si ti Kristus, Sin živiga. Boga, ki si na ta svet prišel! 10 ) 28. In ko je bila to izgovo¬ rila, je šla in je poklicala na ti¬ him Marijo, svojo sestro, rekoč: Učenik je tukej, in te kliče. 17 ) 29. Ona, ko je to slišala, vstane hitro, in gre k njemu. 30. Jezus namreč še ni bil prišel v terg: ampak je bil še na tistim mestu, kjer mu je bila Marta naproti prišla. 31. Judje tedej , kteri so bili per nji v hiši, in so jo tolažili, ko so vidili, de je Marija hitro vstala, in ven šla, so šli za njo, rekoč: K grobu gre, de bo tam jokala. 32. Ko je tedej Marija tje prišla, kjer je bil Jezus, in ga je vidila, mu je k nogam padla in mu reče: Gospod! ko bi bil ti tukej, bi moj brat ne bil umeri. 33. Jezus tedej, ko jo je vidil jokati, in jokati Jude, kteri so bili z njo prišli, se je zgrozil v duhu, 1S ) in se užalil, 19 ) 34. in je rekel: Kam ste ga položili? Mu reko: Gospod! pri¬ di in poglej. 35. In Jezus se je zjokal. 20 ) 36. Judje so tedej rekli: Glej¬ te, kako ga je ljubil! 37. Eni zmed njih pa so rekli: Ali ni mogel ta, ki je oči odperl 14. Jezus je Marti rekel: Tisti, kteri bo tvojiga brata obudil sodnji dan, ga zamore tudi zdaj obuditi. Ta sim jest; ker po mojim zasluženji in po moji moči bojo vsi, kakor jez , v večno življenje vstali, kteri so v me živo ve¬ rovali, desiravno so bili nekoliko časa po telesu v smerti zaspali; še več, kdor v pravi veri v me živi, on ne_ bo le samo duhovniga življenja tukej in tamkej v sebi imel, temuč tudi ne bo po telesu prav umeri; njegovo telo zavoljo greha sicer umerje, pa zadobi po prerojenji v svetim Duhu kal nestroh- ljivosti in poveličanja, tako de smert ni večna smert, ampak le tako rekoč spanje, za kterim pride po mojim obujenji večni svetli dan zveličanja. Tako sveti očaki Avg., Kriz., Ciril, Ciprijan, in drugi. Perm. Jan. 5, 21. 25—30. in razi. Kristus je tedej vir vsiga življenja (Jan. 1, 3. 4.), pa tudi oživ- ljavec mertvih. 15. De Kristus Lazarja oživi, hoče vero od Marte. Vero tudi hoče od druzih za tiste, nad kterimi misli svojo moč razodevati (Gl. Mat. 9, 2. Mark. 9, 22.). Glej tukej, kako smo vsi kakor udje eniga telesa sklenjeni, in de vsi tudi za druge zamoremo delati. 16. S tem tudi Marta spozna, de je Kristus življenje in vstajenje (Avg., Ci¬ ril); tode njena vera je bila še slaba in omahljiva. Gl. spod. v. 39. 17. Kristus je bil tedej Marti naročil, naj Marijo pokliče (Avg., Ciril). Po¬ kliče jo pa skrivši zavoljo pričujočih Judov. 18. nad človeško revo, ki jo je greh na svet pernesel (Ciril, Avg., Beda), nad maloverno,stjo (v. 39. 40.) in nad nevero pričujočih (v. 37. 42. 46.). 9. Kristus- je imel vse svoje človeške nagnjenja in občutljeje v svoji oblasti. ® e J e prostovoljno vdal občutljejem groze, žalosti in bolečine. Perm. iviat. 26. razi. 45. 20; O kako ginljive so solze Sinu Božjiga! On ljubi do solz! On je vsim vse: je ubozen z ubožnimi, lačen z lačnimi, žejin z žejnimi, joka z jokajočimi (Avg.j ! Zakaj pa joka? De se človek jokati uči. Zakaj pa se zagrozi in Janez 11. 326 sleporojenimu, tudi storiti, de bi ta ne bil umeri? Zgor. 9, 7. 38. Jezus se je tedej spet sam v sebi zgrozil, 2 ‘) in pride k gro¬ bu. Je bila pa jama, in kamen je bil položen čez njo. 22 ) 39. Jezus reče: Odvalite ka¬ men! Marta, sestra mertviga, mu reče: Gospod! žesmerdi, za¬ kaj štiri dni že leži. 23 ) 40. Jezus ji reče: Ali ti nisim rekel, de, ako veruješ, boš vi- dila čast Božjo? 24 ) 41. Tedej so kamen odvalili. 25 ) Jezus pa je oči na kviško vzdig¬ nil, in je rekel: Oče! zahvalim te, de si me uslišal. 26 ) 42. Jest sim pa vedil, de me vselej uslišiš; 27 ) tode zavoljo ljudstva, ki okoli stoji, sim rekel, de verujejo, de si me ti poslal. 28 ) 43. In ko je bil to izrekel, je z velikim glasam zavpil: Lazar, pridi ven ! 44. In kteri je bil umeri, je zdajci ven prišel, 29 ) povezan na rokah in nogah s povoji, in nje¬ gov obraz je bil v pert zavit. Jezus jim reče : Razvežite ga, 30 ) in pustite ga iti. 45. Veliko Judov tedej, ki so bili prišli k Jlarii in k Marti, 31 ) in so vidili, kar je Jezus storil, je vanj verovalo. 46. Eni pa zmed njih so šli k farizejem, in so jim povedali, kaj je Jezus storil. 47. Veliki duhovni tedej in fa¬ rizeji so zbor poklicali in rekli: Kaj hočemo storiti, ker ta člo¬ vek veliko čudežev dela? 48. Ako ga tako' pustimo, bo¬ do vsi vanj verovali, 32 ) in bodo prišli Rimljani, in vzeli našo de¬ želo in naš narod. 49. Eden pa zmed njih, Kajfa po imenu, 33 ) ki je bil tisto leto veliki duhoven, 34 ) jim je rekel: Vi nič ne veste, Spod. 18, 14. 50. in ne pomislite, de je bolje užali! De se človek nad svojimi hudimi deli zagrozi' in užali, de namesto moči hudih navad moč pokore nastopi (Avg.). 21. nad nevero pričujočih. 22. Grob je bil v skalo vsekan , in je imel blezo navšev votlino , na ktero je bil kamen zavaljen. 23. Saj bo zastonj! Je že prepozno! 24. Jezus posvari Marto zavoljo njene slabe vere, rekoč: Ali ti nisim že po¬ vedal, de, ako veruješ, boš že zdaj vidila čudež oživljenja? Gl. v. 25. 26. 25. V greškim: »Tedej so kamen odvalili , kjer je mertvi leiaT 1 . 26. ko sim prosil za tvoje in svoje poveličanje po Lazarjevim obujenji. 27. ker poznam tvojo Božjo voljo, ktera se vselej zgodi, kolikor krat te pro¬ sim. Gl. Mat. 7, 7. razi. 6. Zakaj pa Kristus prosi, kar bi mu Oče tudi brez molitve dal? Zato ker je prošnja ponižnost, ponižnost pa je v Sinu pervo naginjenje do Očeta. 28. de pričujoči po moji precej uslišani molitvi spoznajo, de sim s teboj popolna- ma zedinjen. 29. Besede »zdajci 11 ni v greškim. 30. Jezus je obujenimu, še zvezanimu , prečudno pomagal iz groba iti. 31. V greškim je samo Marija imenovana. 32. in ga bojo kralja postavili. 33. Glej Mat. 26, 3. 34. Nekteri razlagavci iz tega posnamejo, de sta se velika duhovna, Ana in Kajfa, v službi velikiga duhovstva vsako leto verstila. Janez 11. IS. 327 «a vas, 35 ) de umerje en človek za ljudstvo, in de ves narod ni pokončan. 51. Tega pa ni sam iz sebe rekel; temuč, ker je bil tisto leto veliki duhoven, je preroko¬ val, de ima Jezus umreti za na¬ rod, 36 ) 52. in ne samo za narod, te¬ muč tudi, de bi otroke Božje, kteri so bili razkropljeni, v eno zbral. 37 ) 53. Od tistiga dne tedej so se posvetovali, de bi ga umorili. 54. Jezus tedej ni več očitno hodil med Judi, ampak je od tod šel v kraj blizo pušave, v mesto, ki se imenuje Efrem , 38 ) in je tam prebival s svojimi učenci. 55. Bila je pa blizo judovska velika noč; in veliko jih je šlo iz dežele gori v Jeruzalem pred veliko nočjo, de bi se očistili. 39 ) 56. Tedej so Jezusa iskali, in so v tempeljnu stoječi med seboj govorili: Kaj se vam zdi, de na praznik ne pride? Dali so bili pa veliki duhovni in farizeji povelje, de, ako kdo zve, kje de je, naj pove, de ga primejo. XII. Poglavje. Marija mazili Jezusa. Judje hočejo Lazarja umoriti. Jezus veličastno jezdi v Jeruzalem. Neverniki bi ga radi vidili. Jezusova groza pred smertjo. Glas iz nebes. Nevera Judov. Božja beseda je sodnik. I . Šest dni tedej pred veliko nočjo je Jezus prišel v Betanijo, kjer je bil Lazar umeri, kteriga je Jezus obudil. * 1 ) Mat. 26, 6. Mark. 14, 3. 2. Napravili so mu pa ve¬ čerjo tam, in Marta je stregla; Lazar pa je bil eden zmed njih, ki so bili per mizi. 3. Marija je tedej vzela libro dragiga mazila, prave narde, 2 ) in je mazilila Jezusove noge, in brisala njegove noge s svojimi 35. v greškim: „de je bolje za nas“. 36. Kajfa je hotel s svojim govorjenjem reči: Boljši je, de Jezus umerje, kakor de bi kak punt vstal, in bi potem judovsko ljudstvo Rimljanam v roke padlo. Desiravno se ni zavedil , je tukej Kajfa po navdajanji Duha Božjiga izrekel veliko skrivnost Božjo, de imajo po Kristusovi smerti vsi ljudje rešeni biti. Ko je Bog večkrat po velikih duhovnih svojo voljo oznanoval f2. Mojz. 4, 15 : 1. Kralj. 22, 10: 2. Kralj. 2, 1: 5, 19.), se je to tudi lahko po Kajfu za- voljo njegove velikoduhovske službe to leto zgodilo : zgodilo se je pa kakor per hudobnim Balamu f4. Mojz. 22.) zoper njegovo voljo. 37. de se vsi, ne le samo judje, ampak tudi ajdje, kteri hočejo verovati v eno občino snidejo. Gl. Jan. 10, 16. 38. v greškim: „Efraim “. To mesto je bilo dve milji od Jeruzalema blizo pušave in gore Kvarantanije. 39. Taki, kteri so po postavi očiševanja potrebovali, kakor gobovi, ali pa če so se sicer kakiga zadolženja zavedili, so šli v Jeruzalem očiševat se z molit- vijo in daritvami, de so po tem očišeui mogli veliko noč praznovati in ve¬ likonočno jagnje jesti. . V greškim: v Od mertvik obudil u . «. Glej Mark. 14, 3. •Janez 12 . 328 lasmi, in hiša je bila napolnjena z duham mazila. 4. Eden njegovih učencov tedej, Judež 3 ) Iškarjot, tisti, kte- ri ga je imel izdati, 4 ) je rekel: 5. Zakaj se to mazilo ni pro¬ dalo za tri sto denarjev, in dalo ubogim? Mark. 14, 5. 6. To je pa rekel, ne de bi mu bilo skerb za uboge, ternuč, ker je bil tat, in je mošnjo imel, in nosil, kar je bilo vanjo ver¬ zen o. 5 ) 7. Jezus je tedej rekel: Pu¬ stite jo, de to za dan mojiga pogreba perhrani. 6 ) 8. Zakaj uboge imate vselej med seboj, mene pa nimate vse¬ lej. 9. Velika množica Judov je tedej zvedila, de je tam, in so prišli, ne le zavoljo Jezusa, te¬ mne de bi tudi Lazarja vidili, kteriga je od mertvih obudil. 10. Veliki duhovni pa so se posvetovali, de bi tudi Lazarja umorili, 11. ker je zavoljo njega ve¬ liko Judov šlo, in so verovali v Jezusa. 12. Drugi dan pa, ko je ve¬ liko ljudi, kteri so bili prišli na praznik, slišalo , de pride Jezus v Jeruzalem, Mat. 21, I. Mark. 11, 1. Luk. 19, 29. 13. so palmove veje vzeli, in mu naproti šli, ter vpili: Hozana, hvaljen bodi, kteri pride v ime¬ nu Gospodovim , kralj izraelski! Mat. 21, 9. 14. In Jezus je našel osliča, in je nanj sedel, kakor je pisano: Cah. 9, 9. Mark. 11, 7. Luk. 19, 35. 15. Ne boj se, hči Sionska! glej, tvoj kralj pride sedeč na osličnim žebetu. Mat. 21, 5. 16. Tega njegovi učenci po- pred niso umeli; ampak ko je bil Jezus poveličan, 7 ) takrat so se spomnili, de je bilo to pisano od njega, in de so mu to sto¬ rili. 17. Pričevala je tedej množi¬ ca, ktera je bila z njim, kadar je Lazarja iz groba poklical, in ga obudil od mertvih. 18. Zavoljo tega mu je tudi množica naproti prišla, ker je sli¬ šala, de je storil ta čudež. 8 ) 19. Farizeji so tedej rekli med seboj: Vidite, de nič ne opra¬ vimo ! Glejte, ves svet dere za njim! 20. Bili so pa nekteri never¬ niki med tistimi, kteri so gori prišli, de bi molili ob prazniku. 9 ) 21. Ti so tedej perstopili k Filipu, ki je bil iz Betzajde ga¬ lilejske, in so ga prosili, rekoč: gospod! Jezusa bi radi vidili. 3. V greškim je postavljeno: „Simonoo sin u . Gl. Jan. 6, 72. in 13, 2. 4. Drugi prestavljajo: „kteri ga je mislil izdati “ i. t. d. 5. Jezus je s svojimi učenci od milošnje živel. Judež jo je nabiral, in je večkrat kaj od nje iz lakomnosti za se ukradel. 6. V greškim: „ Pusti jo, za dan mojiga pogreba je to perhranila u . Pustite jo, de me že zdaj mazili z oziram na moj pogreb. Mat. 2(5, 12. Mark. 14, 8. 7. ko je bil v nebesa šel in svetiga Duha poslal. Gl. Jan. 7, 39. in 16, 7. 8. Dve množici ste tedej bile; ena je v .Jeruzalem šla, ena pa od ondod prišla. 9. Ti neverniki so bili ali pravi ajdje (Jan. 7, 35.), kteri so večkrat prišli v tempelj praviga Boga , in so ondi za se dajali darovati (2. Mak. 3.), ali pa so bili spreobernjeni k judovski veri (Mat. 23. razi. 19.). Janez 12. 22. Filip pride in pove An¬ drejo; Andrej pa in Filip sta povedala Jezusu. 23. Jezus pa jima je odgovo¬ ril, rekoč: Ura je prišla, de ko Sin človekov poveličan. 10 ) 24. Resnično , resnično, vam povem, ako pšenično zerno ne pade v zemljo in ne umerje, 25. ostane ono samo; ako pa umerje, stori veliko sadu. * 11 ) Kdor ljubi svoje življenje, ga bo zgu¬ bil; in kdor sovraži svoje živ¬ ljenje na tem svetu, ga bo per- 329 hranil v večno življenje. Mat. 10, 39: 16, 25. Mark. 8, 35. Luk. 9, 24: 17, 33. 26. Ako kdo meni služi, naj za menoj hodi; in kjer sim jest, tamkej bo tudi moj služabnik. 12 ) In ako kdo meni služi, ga bo moj Oče počastil. 27. Zdaj je moja duša žalost¬ na. In kaj hočem reči? Oče, reši me iz te ure! Pa zato sim prišel v to uro. 13 ) 28. Oče! poveličaj svoje ime. 14 ) Glas je tedej prišel z neba: 15 ) 10. Ura je blizo, de bom po svoji smerti poveličan, ter pojdem v veličastvo svojiga Očeta, in bom od judov in nevernikov Mesija spoznan. — De se je njegovo poveličanje in spreobernjenje nevernikov le z njegov« smertjo do¬ seglo, se iz naslednjiga vidi. 11. Kakor mora pšenično zerno v zemlji umreti, de ob svojim času veliko sadu obrodi'; ravno tako moram tudi jest umreti, de pernesem sad odrešenja, svoje poveličanje in spreobernjenje ljudi. — Kar tukej Kristus od sebe govori, to velja vsim njegovim bratam, vsim ljudem. Njegovo poveličanje je naše poveličanje, zatorej mora tudi njegova smert naša biti; t. j. mi moramo, de bomo sad večniga življenja za se in za druge obrodili, po duhovno ravno tako svojiga grešniga človeka z vsim njegovim hudim nagnjenjem mertviti, kakor se je Kristus po telesu smerti podvergel. (Dalje Mas.sl.j Kdor sam sebe tako ljubi, de noče svojiga hudiga poželenja v sebi moriti, se bo po¬ gubil ; kdor pa sebe sovraži, ter svoje pregrešno nagnjenje v sebi zatera in mori, ta se ohrani v večno življenje. 12. Kdor hoče biti moj služabnik, moj učenec, mora tudi to storiti, kar sim jest sto¬ ril; in kjer sim jest, mora tudi on biti: on mora tedej moje križano življenje po¬ snemati , sebe zatajevati, grešniga človeka v sebi mertviti in tako rekoč v smerti biti, kakor bom tudi jest v n ji. Za to bo pa tudi z menoj in v meni poveličan (Kriz.). 13. Kristus je perpustil, de ga je tukej, ko je od svoje smerti govoril, enaka žalost in britkost obšla, kakor čez tri dni na vertu Getzemani (Gl. Jan. 11. razi. 19.). V tej britkosti je rekel: Moja duša ja žalostna; pa kaj hočem reči? ali hočem svojiga Očeta prositi, de me reši iz terpljenja? Moja človeška natora hi sicer rada, de bi nesla v terpljenje in smert; pa ravno zato sim’ prišel v to uro, to je, to je moj poklic, zato sim na svet prišel, in to je volja mojiga Očeta, de grem v terpljenje in smert. Zatorej ne moja, ampak Očetova volja se zgodi (Avg., Beda, in drugi). — Ako ti, o kristjan! v terpljenje prideš , kterimu se umakniti ne moreš, ne perpusti, de bi te ob¬ čutljivost prevzela in v tebi gospodarila, temuč zroči se volji svojiga Očeta v nebesih, ktcri ti je iz svetih namenov uro terpljenja poslal. 4. Oce, jest ne prosim rešenja iz"to ure, temuč de po mojim terpljenji in po moji smerti svoje počešenje pomnožiš. — Ime Božje je bistvo Božje. Gl. a . 8, 19. Poveličanje, ali čast, ali počešenje Božje je zadnji Božji namen vsiga vstvarjenja. lo. Kakor v začetku njegove učitve (Mat. 3 17: 17, 5.), tako tudi zdaj v začetku njegoviga terpljenja, Janez 12. 380 Sim poveličal, in bom spet po¬ veličal. 16 ) 29. Množica tedej, ki je stala in slišala, je rekla, de je zagro- melo. Drugi so rekli: Angelj je z njim govoril. 17 ) 30. Jezus je odgovoril in re¬ kel: Ne zavoljo mene, ampak zavoljo vas je ta glas prišel. Zgor. 11, 42: 6, 44. 31. Zdaj je sodba sveta; 18 ) zdaj bo vojvoda tega sveta iz- veržen. 19 j 32. In jest, kadar bom povišan od zemlje, bom vse k sebi vle¬ kel. 20 ) 33. (To pa je rekel, de je na znanje dal, s kakošno smertjo de bo umeri.) 34. Množica mu je odgovo¬ rila: Mi smo slišali iz postave, de Kristus vekomaj ostane; in kako' praviš ti: Sin človekov mora povišan biti? Kdo je tisti Sin človekov? 21 ) Ps. 109, 4. Eceh. 37, 25. Dan. 7, 14. 16. Jest sim po tebi poveličal svoje ime: poveličal sim ga že per tvojim roj¬ stvu (Luk. 2, 14.), per tvojim kerstu (Mat. 3, 17.), na gori Taboru (Mat. 17, 5.) in s čudeži, ki si jih delal z mojo tebi dano močjo ; poveličeval ga bom še dalje s čudeži, ki se bojo ob tvoji smerti godili, s tvojim vstajenjem, s tvojim vnebohodom, s poslanjem svetiga Duha, in z razširjanjem svetiga evangelija med vsinii narodi zemlje (Massl). 17. Vsi so slišali glas, tode ne vsi po enako. Aposteljni, ali vsaj nekteri zmed njih so slišali prav razločne in umevne besede Božje ; drugi so sli¬ šali prečudni glas, ter so rekli, de angelj z njim govori; spet drugi so pa le nekako donenje ali groinenje slišali. Zakaj pa tako različno ? Zato ker vsakteri človek le toliko razločno in umevno glas Božji sliši, kolikor ima per- pravno serce, sprejeti Božjo besedo. Za tega voljo pravi sveti Krizostom: „Glas je bil sicer čist in zaumeven, tode je gluhim in mesenim ljudem tako naglo zginil, de jim je le nekako donenje ostalo 44 . Tako je tudi z vsakim drugim Božjim glasam. Glas Božji, kteri nam tolikokrat govori, le samo tisti spozna in razume, kteri ima dovzetno, perpravno serce. Glas Božji v svetim pismu in v cerkvi le tisti spozna in razume, kteri je dovzetniga, voljniga serca, sprejeti Božjo besedo. 18. V greškim: »tega sveta 11 . 19. Zdaj, ko se bliža moja smert, se godi, de bojo ljudje od greha, od večne smerti, iz oblasti hudičeve rešeni. — Sveti Avguštin pravi: Hudič je posedel človeški rod in je imel z greham zadolžene v svoji oblasti: gospodoval je v sercih nevernikov; pa po veri v Kristusa, po njegovi smerti in po njego¬ vim vstajenji bo sto in sto ljudi iz hudičeve oblasti rešenih , Kristusovi- mu telesu perdruženih, ki bojo pod tako veliko glavo ko zvesti udje po enim Duhu oživljeni. To imenuje Kristus sodbo, namreč pregnatev hudiča iz svo¬ jih odrešenih. Perm. Luk. 10, 18. 20. Jest bom s svojo smertjo na križu vse jude in nevernike iz hudičeve oblasti k sebi potegnil in seboj združil. Gl. Jan. 10, 46. 21. Judje so vedili iz svetiga pisma, de bo Mesijevo kraljestvo vekomaj ter- pelo (gl. zgor. verst. sv. pis.); ker pa niso perviga Mesijeviga prihoda ločili od njegoviga druziga prihoda, so si torej mislili, de se mora Mesija že zdaj ob svojim pervim prihodu v veličastvu perkazati. Za tega voljo niso mogli razumeti, kako de bi Jezus pravi, obljubljeni Mesija bil, ker go¬ vori zdaj, kakor tudi že poprej (Jan. 3, 14.), od svoje smerti na križu. Od tod tedej njih začudljivo vprašanje. Tukej smemo Jude zavoljo te njih kri¬ ve misli izgovarjati; saj še celo tudi aposteljni niso bili veliko boljših misel, 331 Janez IS. 35. Jezus jim je tedej rekel: Še malo časa je luč per vas. Hodite, dokler imate luč, de vas teina 22 ) ne obide; in kdor v temi hodi, ne ve, kam gre. 36. Dokler imate luč, ver- vajtevluč, de bote otroci luči. 23 } To je Jezus govoril, in je šel, in se jim skril. 37. Ako ravno je pa tolikanj čudežev vpričo njih storil, ven- der niso verovali vanj. 38. De so se dopolnile bese¬ de Izaija preroka, ktere je go¬ voril: Gospod! kdo je verjel na- šimu govorjenju? in komu je bila roka Gospodova razodeta? 24 ) Iz. 53, 1. 39. Zato niso mogli verova¬ ti, 25 ) ker je Izaija spet rekel: 40. Njih oči je oslepil, in njih serce uterdil, de ne vidijo z oč¬ mi , in ne razumejo s sercam, in se ne spreobernejo, in jih ne ozdravim. 26 ) iz. 6, 9. 41. To je rekel Izaija, ko je njegovo veličastvo vidil, in od njega govoril. 27 ) 42. Vender pa jih je tudi ve¬ liko zmed viših vanj verovalo; pa zavoljo farizejev se niso raz¬ odeli , de bi ne bili iz shodnice pahnjeni. 43. Čast ljudi so namreč bolj ljubili, kakor čast Božjo. 28 ) 44. Jezus pa je vpil in re¬ kel: 29 ) Kdor v me veruje, ne veruje v me, ampak v tistiga, kteri me je poslal. 45. In kdor mene vidi, vidi tistiga, kteri me je poslal. 30 ) 46. Jest luč sim na svet pri— dokler niso bili prejeli svetiga Duha : tode Judje so se s tem močno pregre¬ šili, ker se niso hotli po Jezusovih čudežih prepričati, de je on obljubljeni, od Boga poslani Mesija. Ravno zavoljo tega jih Jezus v naslednjim opo¬ minja, naj si ta kratki čas, dokler jim še sveti luč, v prid obračajo (v. 35.) in verujejo (v. 36.). 22. popolnama slepota in terdovratnosfT 23. Otroci Božji. Gl. 1. Jan. 1, 5. 24. Kdo verjame govorjenju zastran Mesijeviga terpljenja? in kdo verno spo¬ zna nad Mesijem razodeto vsigamogočuost Božjo ? 25. To se ne sme tako razumevati, kakor de bi bili Judje k nevervanju morani ali siljeni; sveti evangelist hoče s temi besedami le reči: Bog je njih pro¬ stovoljno nevero in terdovratnost previdil, in nemogoče je, de bi se ne zgo¬ dilo to, kar Bog previdi, de se bo zgodilo. 26. Bog je njih slepoto in terdovratnost, zavoljo ktere se niso mogli odrešenja vdeležiti, perpustil. — Kar Bog perpusti, se v svetim pismu večkrat tako pred oči postavlja, kakor de bi bil Bog sam storil. Perm. Mat. 13, 14. 15. 27. To je rekel Izaija, ko je veličastvo Simi Božjiga v perkazni vidil fiz. 6, 1—8-) in je od njega govoril. — Prerok Izaija ne popisuje v svoji perkazni Go¬ spoda prav naravnost kakor Sinu Božjiga, temuč govori le sploh od Boga stare zaveze, ker presveta Trojica Božja v stari zavezi ni bila še prav določno razodevana. Perm. Eceli. 1. razi. 45. 28. Ljubši jim je bilo, de so jih farizeji zavoljo spoluovanja postave hvalili, kakor de bi jih bil Bog po veri v Kristusa opravičil. Gl. Rim. 10, 10 . Avg., Ciril, Beda. Koliko je tacih tudi med nami, ki sicer vero v sercu imajo, pa je očitno ne spoznavajo, ker se zasmehovanja krivovercov in nevercov boje! laki naj premislijo, kar govori Kristus per sv. Luk. 9, 26. o n ’ dne , zmed zadnjih treh pred svojim terpljenjem. Kdor v me veruje, veruje tudi v mojiga Očeta; ker jest in Oče sva eno 332 Janez šel, de nobeden, kteri v me ve¬ ruje, ne ostane v temi. Zgor. 1, 5: 8, 12: 12, 35. 36. 47. In ako kdo sliši moje be¬ sede, in jih ne obrani, 31 ) ga jest ne sodim; ker nisim prišel, de bi svet sodil, temuč de bi svet zveličal. 48. Kdor mene zaničuje, in ne sprejme mojih besedi, ga ima, kteri ga sodi. Beseda, ktero sim 12 . 13 . govoril, ona ga bo sodila posled¬ nji dan. Zgor. 3, 18. 49. Zakaj jest nisim sam iz sebe govoril; ampak Oče, kteri me je poslal, on mi je dal po¬ velje, kaj de naj rečem, in kaj naj govorim. 32 ) 50. In vem. de njegovo pove¬ lje je večno življenje. Kar tedej jest govorim, tako govorim, ka¬ kor mi je Oče rekel. XIII. Poglavje. Jezus umiva učencam noge; prerokuje, de ga bo Judež izdal in Peter zatajil; da novo zapoved ljubezni. 1. Pred velikonočnim praz¬ nikom, ') ko je Jezus vetlil, de je prišla njegova ura, de bi šel iz tega sveta k Očetu, ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je do konca ljubil. * 1 2 ) Mat. 26, 2. dalje. Mark. 14, 1. dalje. Luk. 22, 1. dalje. 2. In ko so bili večerjali, 3 ) (ko je bil hudič Judežu lškar- jotu Simonovima že v serce dal, de bi Jezusa izdal) 3. vedoč, de mu je Oče vse v roke dal, in de je od Boga prišel, in k Bogu gre, 4 ) 4. vstane od večerje, in dene s sebe svoje oblačilo, 5 ) in vzame pert, ter se opaše. 5. Potlej vlije vode v mede¬ nico , in začne umivati učencam (Jan. 10, 30.j; on tedej veruje v Božje bitje, v Božjo resnico. Kdor me po moji Božji natori pozna, on pozna Očeta; ker sva ene natore in eniga bistva ("Jan. 1, 1.); on vidi, kar je Božje, in zamore po tem ravnati. Perm. Jan. 7, 16: 8, 19: 10, 30. 37: 14, 1. 11. i. d. 31- V greškim: „ne veruje “. Je ravno to; zakaj kdor Božje besede ne ohra¬ ni ali ne spolnuje, on prav za prav ne veruje. 32- Moja beseda je Božja beseda (Jan. 8, 28. 38: 7, 16. j. 1. tedej 14. dan mesca nizana (v četertik). Gl. Mat. 28. razi. 1. Sv. Janez ne šteje večera štirnajstiga dneva k petnajsturni, k prazniku, kakor so .Judje v navadi imeli, temuč ga po greški šegi še k štirnajstimu dnevu pred praz- nikam šteje. 2. ter je postavil nar viši znamnje svoje neskončne ljubezni — zakrament presvetiga rešnjiga telesa. Gl. zgor. kraje sv. pisma. 3. po jedi vclikonočniga jagnjeta, še preden je bil postavil presveti zakrament. Sv. Janez tega nič v misel ne vzame, ker so že drugi evangelisti od njega pisali. 4. '(desiravno je vedil, de je Sin Božji, in de ima vso oblast* v nebesih in.na zemlji (Jan. 3, 35. Mat. 11, 27: 28, 18.), je vender hotel službo nar niž- jiga hlapca opravljati. Gl. naslednje. 5. svojo zgornjo obleko, 333 Janez 13. noge, in brisati s pertam, s kte- rim je bil opasan. 6. Pride tedej k Simonu Pe¬ tru. 6 ] In Peter mu reče: Go¬ spod! ti' mi boš noge umival? 7. Jezus je odgovoril in mu rekel: Kar jest delam, ti zdaj ne veš, vedii pa boš potlej. 7 ] 8. Peter mu reče: Ne boš mi umival nog vekomaj ne. 8 ) Jezus mu je odgovoril: Ako te ne umijem, ne boš imel de¬ leža z menoj. 9 ) 9. Simon Peter mu reče: Gospod! ne samo nog, ampak tudi roke in glavo. 10. Jezus mu reče: Kdor je umit, ne potrebuje, kakor de no¬ ge umije, pa je ves čist. 10 ) Tudi vi ste čisti, pa ne vsi. 11 ) 11. Vedii je namreč, kdo je, kteri ga bo izdal ; zato je rekel: Niste vsi čisti. 12. Po tem tedej, ko jim je bil noge umil,, in vzel svoje obla¬ čila, se je spet k mizi usedel, in jim je rekel: Veste, kaj sim vam storil? 13. Vi me kličete: Učenik in Gospod! in prav pravite; sim tudi. 14. Ako sim tedej jest, Go¬ spod in Učenik, vam noge umil, morate tudi vi eden drugimu noge umivati. 15. Zgled namreč sim vam dal, de ravno tako, kakor sim jest vam storil, tudi vi storite. 12 ) 16. Resnično, resnično, vam povem: Hlapec nivekši, ko nje¬ gov gospod; ne poslanec vekši, 0. pred drugimi učenci. Ko bi bil Jezus drugim učencam pred Petram noge umival, bi se bili gotovo tudi oni, čeravno ne tako močno, kakor Peter, vender le branili, in Jezus bi jih bil posvaril: po tem posvarjenji druzih pa bi se Peter ne bil tako umivanja branil. Ko se gaje pa toliko branil, nam to očitno priča, de je Jezus nar pred njemu noge umil (Avg., Beda). 7. Spodej v. 12—15. pove Jezus pomen tega opravila. 8. Take nizke službe mi ne boš kratko in malo nikdar nikoli opravljal! Vera in spoštovanje, ponižnost in ljubezen so govorile iz Petra te besede (Avg.). 9. Ako nisi pokoren, ne boš deležen mojiga kraljestva, mojih zakladov in mo- jiga poveličanja (Bazil.). 10. Kdor je že v kopli prerojenja, v sv. kerstu (ali pa v zakramentu sv. po¬ kore) velicih, srnertnih grehov očišen, njemu je le še samo umivanja nog potreba, t. j. tega , kar umivanje nog pomeni , namreč delavne, darovavne ljubezni do bližnjiga (v. 14. 15.). ljubezen očišuje človeka majhnih pre- greškov, kterih se ne more per svoji slabosti v tem življenji popolnama ubra¬ niti (Prip. 24, 16.). Sveti aposteljni so bili po sv. kerstu (perm. Jan. 4, 2.) srnertnih grehov očišeni; manjši pomankljivosti pa so mogli pred prejemo presvetiga zakramenta z ljubeznijo zbrisovati, t. j. s terdnim sklepam tisto delavno, darovavno, postrežno ljubezen svojimu bližnjimu skazovati, ktero jih je Kristus s svojim zgledam učil. 11. čisti po prerojenji v sv. kerstu, tako de le še očiševanja z ljubeznijo po¬ trebujete. 12. Pomen 12 15 . verste : Ali veste, kaj to moje djanje pomeni? Uči vas, de si med seboj nar ponižnejši in nar manjši službe skazujte, naj si bojo nase zunanje spredbe kakoršne koli. — Kristus bi ne bil mogel tega uka olj živo pied oči postaviti, kakor z umivanjem nog. Umivanje nog je bila 334 Janez 13. ko tisti, kteri ga je poslal. Mat. 10, 24. Luk. 6, 40. Spod. 15, 20. 17. Ako to veste, blagor vam bo, če bote to storili. 13 ] 18. Ne rečem od vas vsili; 14 ) jest vem, ktere sim izvolil. Ali de se dopolni pismo: 13 ) Kteri z menoj kruh' je, bo vzdignil zo¬ per me svojo peto. Ps. 40, 10 . 19. Zdaj vam to povem, pre¬ den se zgodi; de, kadar se zgo¬ di, verujete, de sim jest. 16 ) služba nar manjšiga hlapca per hiši, in to 'službo je prevzel Gospod nebes in zemlje. V tem zgledu so prav živo ugledali, kako globoko se bojo mogli poniževati in zatajevati v službi svojih bratov, naj si bojo tudi pervi med njimi. Perm. Mat. 20, 22. Ta nauk od delavne, darovavne ljubezni vsim predstojnikam, velikim in mogočnim prav živo pred oči postaviti, ter jim ga globoko v serce vtisniti, je katoliška cerkev ukazala, de se spomin umiva¬ nja nog vsako leto ta dan po Gospodovim zgledu ponavlja, kteri dan ga je bil dal, namreč veliki četertik. 13. Nauk od ponižne, delavne, postrežljive ljubezni spoznati in po njem živeti, to stori človeka srečniga. 14. Vi nimate vsi te delavne ljubezni do bližnjiga. Nekdo zmed vas jo je do mene s svojimi strastmi in hudobnimi nameni v sebi ugasnil. 15. Dobro vem, ktere sim aposteljne zvolil, in de je tudi moj zdajavec med njimi; vedil sim tudi, de bo Judež svoje zvoljenje v hudo obernil, in de ne bo zveličanja dosegel; pa to je bilo prevideno in prerokovano, in kar je pre- videno in prerokovano, to se mora tudi spolniti. — Gl. Jan. 12, 39. razi. 25. Judež se ne more s tem izgovarjati, kakor de bi bil mogel Gospoda zato izdati, ker je to prerokovano bilo; Judež ni zato svojiga poklica v hudo obernil, ker je to prevideno in prerokovano bilo, temuč prerokovano je bilo zato, ker je bilo .Judeževo prostovoljno hudobno djanje prevideno. Previdenje ne odpravi človekove proste volje. — „ Kteri z menoj kruh je 11 , i. t. d. V tem Psalmu prerok David naj bliže govori od svojiga izdajavca, Ahitofelj- na. Pa kakor je bil David Mesijeva predpodoba, tako je tudi Ahitofelj preroška predpodoba Judeža izdajavca. 16. Povem vam že zdaj, preden se zgodi, de me bo nekdo zmed vas izdal; to vam pa zato pred povem , de se ne bote v veri v me motili; de ne bote mislili in rekli, de svojiga izdajavca nisim poznal, ko sim ga aposteljna zvolil; poznal sim ga, in sim dobro vedil, de me bo izdal, in zato vam tudi pred povem, de bote v veri v mepoterjeni, de bote spoznali, „de sim jest 11 Mesija, Sin Božji, ker se vse, kar je od mene prerokovano, nad menoj spolnuje. — Ilazlagavci sv. pisma oprašujejo: ali je bil Jezus pred vživanjem presvete večerje ali precej po nji izdajavca razodel, in ali je bil tudi Judež sv. obhajilo prejel? Sv. Lukež perpoveduje, de je bil Judež še vpričo per sv. večerji, in de je Jezus koj po nji od izdajavca govoril (Luk. 22, 20. 21.). Iz perpovedovanja sv. Lu- keža se vidi, de je imel ta sv. evangelist namen , vse, kar se je per zadnji večerji godilo, prav po versti popisati, ker, na priliko, vživanje velikonočniga jagnjeta na tanko loči od presvete večerje ; iz tega se tedej posname, de je njegova povest bolj zverstena od povesti sv. Matevža in sv. Marka, ktera nazna- njenje izdajavca pred sv. večerjo postavita. Misliti pa, de je Jezus pred sv. ve¬ čerjo in po večerji od izdajavca govoril, in de sta sv. Matevž in sv. Marka Jezusove besede pred večerjo, sv. Lukež in s. Janez pa njegove besede po večerji zapisala, kaj taciga misliti, prepovedujejo posamezne okolišine, ki so per vsili skorej enake, zlasti pa popraševanje učencov (Mat. 26, 22. Mark. 14, 19. Luk. 22, 23. Jan. 13, 22.). Naznanitev izdajavca se mora tedej per vsili evangelistih ob koncu večerje vrediti, če per sv. Lukežu tudi tje gre. De sveta Matevž in Marka nazna- Janez 13. 335 20. Resnično , resnično , vam povem: Kdor sprejme, kteriga pošljem, mene sprejme: kdor pa mene sprejme, sprejme njega, kteri me je poslal. 17 ) 21. In ko je bil Jezus to iz¬ rekel, je bii prežaljen v duhu, in je pričal in rekel: Resnično, resnično, vam povem: Eden zmed vas me bo izdal. 22. Učenci so se tedej eden druziga pogledovali, pomišljeva- je, od kteriga de govori. 23. Eden pa njegovih učencov, kteriga je Jezus ljubil, je slonel na Jezusovih persih. 18 ) 24. Temu je tedej pomignil Simon Peter, in mu je rekel: Kdo je, od kteriga govori 19 )? 25. On tedej se naslo'ni na persi Jezusove, 20 ) in mu reče: Gospod! kdo je? 21 ) 26. Jezus je odgovoril: 22 ) Ti¬ sti je, kterimu bom jest pomočeni kruh podal. In je pomočil kruh, in ga dal Judežu Iškarjotu Si- monovimu. 27. In po grižljeji je šel sa¬ tan vanj. 23 ) Jezus mu tedej re¬ če : Kar misliš storiti, stori berž. 24 ) 28. Nobeden teh pa, kteri so per mizi bili, ni vedil, čimu mu je to rekel. 29. Eni namreč so menili, ker je Judež mošnjo imel, de mu je Jezus rekel: Kupi, kar za praz¬ nik potrebujemo j ali de bi kaj ubogim dal. 30. Ko je bil tedej on grižljej nitev izdajavca pred večerjo postavita, so njima morde Jezusove besede per umivanji nog perložnost dale, ker Gospod pravi: n Niste vsi čisti 1,1 . (Gl. zgor. v. 10. 11.) Ko tega pomenljiviga opravila ne pripovedujeta, per njem pa je izdajanje nekoliko že naznanjeno bilo , sta morde namesto njega vso per- godbo od izdajanja postavila. Po tem takim bi se mogla tudi naslednja po¬ vest sv. Janeza ob koncu večerje postaviti. To se je blezo med govorjenjem od 15. do 16. verste zgodilo. Vsaj “opominjevanje k ponižnosti in postrež- nosti, ki ga je .Jezus per sv. Luk. 22, 24. i. d. po z.adnji večerji dajal, je enako besedam 16. verste. 17. Ko je bil Jezus svojim učencam povedal, de je nekdo med njimi, kteri nima delavne ljubezni, je spet od nje govoriti začel, rekoč : Kdor koga, sosebno zmed mojih aposteljnov, sprejme, ter mu skaže postrežno ljubezen, on jo skaže meni in mojimu Očetu. — Gospodovo dušo je kmalo ta in kmalo druga misel sprehajala. Zdaj se vname v njem želja, svoje učence v delavni lju¬ bezni poterditi; zdaj ga velika žalost obide, ker je nekdo med njegovimi zvoljenimi učenci, kteri nima ljubezni, ter bo svojiga učenika izdal. Gl. na¬ slednje in v. 34. i. d. 18. Per Judih je bila šega, de so per jedi z levimi komolci na blazinicah slo¬ neli ; nog pa niso imeli pod mizo , temuč so jih od sebe proti steni stegnili. Per taki legi se je tedej zgodilo, de je Janez per Gospodovih persih slonel. t9. V greškim: „ mignil Simon Peter, de bi vprašal “ i. t. d. Peter je •Janezu tako mignil, de ga drugi niso vidili. 26. Glej 18. razi. 21. Janez ga je tiho vprašal, de niso drugi slišali. • Jezus mu je tiho odgovoril, de drugi in tudi Judež niso slišali. ■ .‘ S , a< , a " - ie P°P<>lnama v svojo oblast vzel in je v njem gospodoval, ko mu 24 J % ' Pr ^ d mise b Gospoda izdati, v serce vdihnil. Gl. zgor. 2. v. , tov. Avguštin pravi, de mu Gospod ni bil dal tega povelja, temuč mu je •e prerokoval, kar misli storiti, kakor de bi mu bil rekel: Kar misliš storiti, Janez IS. 336 vzel, je zdajci venkej šel. 23 ) Bila je pa noč. 31. Ko je bil tedej odšel, je Jezus rekel: Zdaj je Sin člo¬ vekov poveličan, in Bog je po¬ veličan v njem. 20 ) 32. Ako je Bog v njem po¬ veličan, ga bo Bog tudi sam v sebi poveličal; in zdajci ga bo poveličal. 27 ) 33. Otročiči! še malo časa sim per vas. Me bote iskali; in kakor sim Judam rekel: Kamor jest grem, vi ne morete priti, tudi vam zdaj rečem. 28 ) Zgor. 7, 34. 34. Novo zapoved vam dam: de se ljubite med seboj, kakor sim jest vas ljubil, de se tudi vi ljubite med seboj. 29 ) Mat. 22, 30. Spod. 15, 12. 35. V tem bodo vsi spoznali, de ste moji učenci, ako bote lju¬ bezen imeli med seboj. 36. Simon Peter mu reče: Gospod ! kam greš ? Jezus je odgovoril: Kamor jest grem, zdaj ne moreš za menoj iti; pot¬ lej pa pojdeš za menoj. 30 ) 37. Peter mu reče: Zakaj ne morem zdaj za teboj iti? Svoje življenje bom zate postavil. 31 ) 38. .Jezus mu je odgovoril: Svoje življenje boš zame posta¬ vil ? Resnično, resnično, ti po¬ vem : Petelin ne bo zapel, dokler me trikrat ne zatajiš. Luk. 22, 34. se bo kmalo spolnilo. — Ali : Kmalo stori, kar misliš storiti; zakaj jest že močno želim za ljudi terpeti in umreti. 25. Per Judih je bila šega, de je hišni gospodar ob koncu pojedine svojim gostam še grižljej podal. Podani grižljej je bil znamnje, de je pojedina dokončana. .Judež je že prav težko grižljeja, to je, konca večerje čakal, de bi speljal svoj strašni naklep ; torej se je berž vzdignil, kakor hitro je bil grižljej prejel; hudič gaje z vso močjo naganjal, hitro storiti, kar mu je bil v serce dal. Perbližal se je potem Gospodu, ko je ravno govoril, de ga bo nekdo izdal, ter ga je tiho s hudičevim veseljem v sercu (Gl. Mat. 26. razi. 20.) vprašal: „ Učenik! ali sim jest? u in Jezus mu je odgovo¬ ril, de je. Mat. 26, 25. 26. po smerti na križu , ki bo po Judeževim izdanji prišla. Gl. Jan. 12, 23. 27. Ako bo ISog po smerti Sinu človekoviga poveličan in česen, ga bo nasproti tudi Bog po božje, z božjo močjo poveličal in počastil, ker ga bo od mert- vih obudil, spremenil, v nebesa vzel, in njegovi cerkvi na zemlji zmago dal. In to se bo prav kmalo zgodilo. 28. Tode Judam sim tudi še rekel, de me bojo iskali, in de bojo v svojih gre¬ hih umerli (Jan. 8, 21.): vam pa nasproti oznanim, de vas bom k sebi vzel, de bote tudi vi, kjer sim jest, per Očetu v nebesih. Gl. Jan. 14, 3. 29. s postrežljivo in s popolnoma darovavno ljubeznijo bližnjiga ljubiti, je Bog že v starim zakonu po Mojzesu zapovedal (3. Mojz. 19, 18.) ; tode taka popol- nama ljubezen , kakoršno je Jezus s svojim zgledam učil, je bila v starim zakonu še neznana; torej jo Gospod zavoljo njene popolnamosti in njene moči , z zatajevanjem samiga sebe bližnjimu se darovati, novo imenuje. 30. k smerti na križu, in po tem v nebesa. 31. Perm. Luk. 22, 33. Janez 14 337 XIV. Poglavje. Jezus nam perpravlja prebivališa. On je pot, resnica in življenje. Kdor njega vidi, vidi Očeta. On da, kar koli ga kdo prosi v njegovim imenu. Znanuija ljubezni. Obljuba svetiga Duha. Opominjevanje, dopolnovati zapovedi. Sveti Duh uči vse. Mir Božji. ljubezen in pokoršina Jezusova. 1. Vaše serce naj se ne pre¬ straši. Verujete v Boga, tudi v me vervajte.') 2. V hiši mojiga Očeta je veliko prebivališ. Ako bi tako ne bilo, bi vam bil povedal $ ker grem, vam mesto perpravit. 1 2 ) 3. In ko odidem, in vam mesto perpravim, bom spet pri¬ šel, in vas bom k sebi vzel, de hote tudi vi, kjer sim jest. 3 ) 4. In kam jest grem, veste, in pot veste. 5. Mu reče Tomaž: Gospod! ne vemo, kam greš; in kako mo¬ remo pot vediti ? 4 J 6. Jezus mu reče: Jest sim pot, in resnica, in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugači, kakor po meni. 5 ) 7. Ako bi mene poznali, bi gotovo tudi mojiga Očeta po¬ znali, in odsihmal ga bote po¬ znali, in ste ga vidili. 6 ) 8. Mu reče Filip: Gospod! 1. Ne bodi vam britko per sercu, in ne žalujte, de vas zapustim (Jan. 13,33.), in ne bojte se prihodnjih zopernost in težav. Saj verujete v Boga. Verujte tedej tudi v mene, njegoviga Božjiga Sinu, in bodite zagotovljeni, de bote z mojo pomočjo vse zaderžke premagali. Vera vse premaga. Ne žalujte , de zdaj sami ostanete; kmalo bote k meni prišli. 2. Prebivališe v nebesih, večno zveličanje, je bilo aposteljnam že od vekomej odmenjeno ; pa Kristus ga je v tem pomenu pripravil, ko je s svojo smertjo in s svojim vnebohodom vrata vanje odperl. 3. Kristus spet pride ob smerti sleherniga človeka, in potlej k poslednji sodbi poslednji dan. 4. Kristus Tomaževi radovednosti zastran nebeških prebivališ ne da odgo¬ vora, odgovori mu pa v naslednji versti na drugo, bolj potrebno vprašanje. 5. Jest sim pot k Očetu, ker sim oživljajoča resnica. Ko le samo taka res¬ nica k Očetu pelje, sim jest edini pot k njemu. Človeštvo leži namreč mertvo v grehu in zmoti, in je zatorej ločeno od Boga. De se človeštvo spet zedini z Bogam, je to le samo po taki resnici mogoče, ktera zamore smert premagati, ktera ima moč življenja, oživljenja, prerojenja v sebi. Ta resnica je le samo Kristus; zakaj le samo on ima zraven uka tudi življenje in moč, to, kar je mertvo, dušo in telo, spet oživiti, in tako spet Očetu na¬ zaj dati, in le on je po svoji cerkvi namesto sebe postavil tako napravo, ki zamore, ne le samo podučevati, ampak tudi oživljati. V tem pomenu se je Gospod že poprej imenoval pot (vrata, .Jan. 10, 7.), resnico (Jan. č 4. 7: 8, 32.) in ž iv Ij e n j e., (Jan. 1, 4: 5, 24: 6, 33. 35.). Zgornjo besede imajo v sebi veliko Božjih resnic, zatorej jih sveti očaki mnogoterim razlagajo: n Jest sim pot u s svojim zgledam, „m resnica„ s svojim Božjim ukam, n in %ivljenje u s svojo gnado v svetih zakramentih. Gl- Korrteli a Lapide. , 6. Kdor Božje v meni spozna, on spozna tudi Božje v Očetu, in pride k Oče¬ tu. Tega Božjiga v meni niste dosihmal popolnama spoznali, desiravno ste to 22 Janez 14. 338 pokaži nam Očeta, in nam je dosti. 9. Mu reče Jezus: Toliko časa sim per vas, in me ne po¬ znate? 7 ) Filip! kdor mene vidi, vidi tudi Očeta. 8 ) Kako praviš ti: Pokaži nam Očeta ? 10. Ali ne verujete, de sim jest v Očetu, in Oče v meni? 9 ) Besedi, ktere vam jest govorim, ne govorim sam od sebe; am¬ pak Oče, kteri v meni prebiva, on dela opravlja. 10 ) 11. Ali ne verujete, de sim jest v Očetu, in Oče v meni? 11 ) 12. Ce ne, vsaj zavoljo del vervajte. Resnično, resnično, vam povem: kdor v me veruje, bo dela, ktere jest delam, tudi on delal, in še veči, kakor te, bo delal, ker jest grem k Očetu. 13. In kar koli bote Očeta v mojim imenu prosili, to bom sto¬ ril , de bo Oče v Sinu poveličan. Mat. ?, 7: 21, 22. Mark. 11, 24. Spod. 16, 23. 14. Ako me bote kaj v mojim imenu prosili, bom to storil. 1 ' 1 ) 15. Ako me ljubite , spolnuj- te moje zapovedi. 13 ) 16. In jest bom Očeta prosil, in vam bo druziga Tolažnika 14 ) dal, de per vas ostane vekomaj. 15 ) 17. Duha resnice, 16 ) kteriga Božje nad menoj, in tedej tudi Očeta, vidili; pa posihinal se bote to Božje (po pridejočim Duhu v. 16. 17.) popolnama spoznavati .učili. 7. V greškim: „in me še ne poznaš ?“ 8. ker imava ravno tisto Božje bistvo. 9. V greškim: v ali ne veruješ“ i. t. d., de sva, Oče in jest, popolnama ze¬ dinjena? Perm. Jan. 10, 30. 38: 5, 20. 36. 10. Moje govorjenje in djanje je tudi govorjenje in djanje mojiga Očeta, ker sva eniga bistva, in prav na tanko zedinjena. Kdor tedej moje govorjenje in djanje sliši in vidi, on se iz tega uči spoznavati Očeta. 11. V greškim: n Vervajte mi , de sim “ i. t. d. 12. Pomen 11 —14. verste: Ako mi na besedo ne verjamete, de je v meni Božja natora in de se zamore spoznati, mi pa vsaj zavoljo čudežev, ki jih delam, verjemite, in zavoljo še veeih čudežev, ki jih bojo verni po mojim odhodu k Očetu in po mojim poveličanji per njem z mojo pomočjo delali; zakaj vse, kar me bote tedaj v mojim imenu prosili, vam bom dal. — V Kristusovim imenu prositi se pravi: v njegovim bitji, po njegovi misli, po njegovim duhu , v zaupanji v njegovo neskončno zasluženje prositi. Perm. Mat. 7, 7. 8. i. d. K tem večim čudežem se šteje tudi spreobernjenje naro¬ dov, ki so jih aposteljni v Kristusovi moči spreobernili. 13. Kristus prestopi od vere (v. 12.) in od upanja (v. 13. 14.) k ljubezni. 14. svetiga Duha (Mat. 10, 19. 20.). Greška beseda „f J arakletos u pomeni: Zagovornik, Perstopnik, Besednik, Učenik, Tolažnik. Vse to je sveti Duh: vender se tukej zadnja beseda „7 'olainik u Gospodovim mi¬ slim nar bolj bližnja pozdeva, ker bo novi Poslani zavoljo Kristusoviga odhoda imel žalostne aposteljne tolažiti. Sveti Duh se imenuje drug Tolažnik, Kristusu enak: on je tedej resnična, od Očeta in Sina razločna peršona, kar se razvidi iz druzih lastnost, ki se mu perpisujejo (v. 26. in pogl. 15, 26: 16, 7. 8. 14.). 15. ter vas vedno razsvetljuje, posvečuje in tolaži. 16. kteri uči Kristusovo resnico (v, 6.) spoznavati in po nji živeti (Jan. 15; 26; 16, 13.). 339 Janez 14. svet 1 ’) ne more prejeti, ker ga ne vidi, in ga tudi ne pozna; 18 ) vi pa ga bote poznali, ker bo per vas ostal, in bo v vas. 18. Ne bom vas zapustil si¬ rot; k vam bom prišel. 19 ) 19. Še malo, in svet me več ne vidi. Vi pa me vidite, ker jest živim, in vi bote živeli. 20 ) 20. Tisti dan bote vi spoznali, de sim jest v svojim Očetu, in vi v meni, in jest v vas. 21 ) 21. Kdor moje zapovedi ima, in jih spolnuje, tisti je, ki me ljubi. Kdor pa mene ljubi, bo ljubljen od mojiga Očeta; in jest ga bom ljubil, in se mu bom sam sebe razodel. 22 ) 22. Juda, ne Iškarjot, 23 ) mu reče: Gospod! kaj se je zgodi¬ lo, de se hočeš nam razodeti, in ne svetu? 24 ) 23. Jezus je odgovoril, in mu rekel: Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval; in moj Oče ga bo ljubil, in bova k nje¬ mu prišla, in per njem prebiva¬ la. 25 ) 24. Kdor me neljubi, ne spol¬ nuje mojih besed. In besede, ktere ste slišali, niso moje, am¬ pak Očeta, kteri meje poslal. 26 ) 25. To sim vam govoril, do¬ kler sim per vas. 26. Tolažnik sveti Duh pa, kte- riga bo poslal Oče v mojim ime¬ nu, on vas bo učil vse, in vas 17. v posvetne, mesene misli zatopljeni ljudje. Mesene in duhovne misli se ne zedinijo. Gl. Rim. 8, 7. 18. ker ima le za posvetno in meseno voljno dovzetnost, ne mara pa za ne¬ beške, Božje reči. 19. vidama po vstajenji (Avg-.); binkoštni praznik po svetim Duhu (Ciril). 20. Vi me bo bote vidili tukej po mojim vstajenji, in tamkej v mojim veličastvu; ker jest „ življenje “ ne ostanem v stnerti, in tudi vi — mojiga življenja de¬ ležni — bote živeli, večno po duši in enkrat tudi po telesu. 21. Tisti čas, ko me bote vidili po mojim vstajenji, bote zmiram bolj in bolj spoznavali, kako tenka je zveza med menoj in med Očetam, pa tudi med menoj in med vami. — Misli si trojno zvezo: zvezo Sina z Očetam po več¬ nim rojstvu iz njega; potlej zvezo pravih kristjanov s Kristusam po prero- jenji v svetim kerstu , kjer postanejo otroci Božji in udje njegoviga telesa (perm. Ef. 5, 23. i. d. Jan. 15, l.j; in poslednjič zvezo Jezusa Kristusa s kristjani po njegovim razsvetljevanji, po njegovi voditvi in po njegovim skrivnostnim prihodu v svetih zakramentih, sosebno svetiga obhajila. 22. tukej že po razsvetljevanji v Božjih rečeh, de duše Kristusa znotrej začu¬ tijo in tako rekoč okušajo, kako sladak je tem, ki ga ljubijo: tam pa ga gledajo in vživajo (Ciril, Avg.). 23. ampak Juda Tadej. 24. Kako je to, de se boš le samo nam ko Mesija razodel, ne pa tudi dru¬ gim ljudem? Ne bo li Mesija vidniga kraljestva na zemlji napravil? 25. Jezus razloži, komu se bo razodel, namreč vsim, ki ga ljubijo, vsim, ki njegove zapovedi spolnujejo. Kako se bo razodel? On bo v Duhu z Očetam s posebno gnado in blagostjo k njim prišel, in v njih prebival. Gl. 2. Kor. 6, 16: 3. Mojz. 26, 11. 12. 26. Jezus se ne razodene takim, kteri njegovih zapoved, ki so Očetove za- Očeta nC Spolnujejo ’ 111 8 tem na znanje dajejo, de ne ljubijo ne njega, ne n* Janez 14. 340 bo opomnil vsiga, kar koli sim vam rekel. 27 ) 27. Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor svet daje, vam jest dam. 28 ) Vaše ser¬ ce naj se ne prestraši, in naj se ne boji! 29 ) 28. Slišali ste, de sim vam jest rekel: Grem in pridem k vam. Ako bi me ljubili, bi se pač veselili, de grem k Očetu,* zakaj Oče je veči od mene. 30 ) 29. In zdaj sim vam povedal, preden se zgodi, de bote vero¬ vali, kadar se zgodi. 31 ) 30. Ne bom že veliko z vami govoril. Pride namreč vojvoda tega sveta, in per meni nič ni¬ ma; 32 ) 31. ampak de svet spozna, de ljubim Očeta, in tako delam, kakor mi je Oče zapovedal. Vsta¬ nite, pojdimo od tod ! 27. To in več taciga sim vam pravil, pa dobro vem, de je vam veliko tega še temno in neumljivo , sveti Duh pa bo vam vse razjasnil in razložil, ter vas bo opomnil vsili mojih naukov. Gl. v. 16. 28. Ko so Hebrejci slovo jemali, so imeli v navadi rekati: ,,Mir bodi z vami!“ To stori tukej tudi Kristus. Tode per njem niso prazne be¬ sede, kakor sploh per ljudeh, temuč duh in življenje, t. j. kar vosi, to res tudi da. Zato se mu pravi: „ Poglavar miru “ (Iz. 9, 6.). Kako pa Kri¬ stus mir daje ? Daje ga, ko človeka z Bogam in z bližnjim spravi, in v njem (v človeku namreč) mir stori, ker hudo poželenje duhu podverže. Ako ima človek mir z Bogam, z bližnjim in sam seboj, tedej ga spremlja nadnatorno občutenje pokoja, notranjiga veselja, sladkosti in srečnosti tudi per zunanjih križih in težavah, ktero občutenje je neizrekljivo, nepopisljivo, tako rekoč predokus večniga, nebeškiga veselja in zveličanja (Filip. 4, 7.). To sladko občutenje se imenuje navadnje tudi mir sam. Svet si perzadeva s svojimi dobrotami in veselicami tudi mir podeliti, tode ta mir ni pravi mir, in tudi dolgo časa ne terpi. 29. Perm. Visoko pes. 3. razi. 12. 30. Govoril sim vam ad svojiga odhoda in prihoda. Zavoljo mojiga odhoda ste žalostni; pa ko bi vi mojo srečo, s ktero je tudi vaša sklenjena, pred svojimi očmi imeli, bi ne žalovali, temuč bi se nad tem veselili, de tje grem; zakaj Oče, k kterimu grem, je veči, kakor sim jest po svoji človeški na- tori, torej bo mojo zaničevano in poterto človeško natoro poveličal in jo bo na svojo desno posadil, kar bo tudi za vas polno veselih nasledkov: z mojo poveličano človeško natoro bo tudi vaša poveličana. — Kristus govori tukej od sebe ko človek, zakaj on govori od odhoda. Kakor Božja Beseda ni nikoli zapustil Očetoviga veličastva , in zatorej ni moglo od odhoda Be¬ sede k Očetu govorjenja biti (Atanazi, Avg., in drugi očaki). 31. Jest sim vam svoj odhod od vas napovedal, de bote, kadar se bo to zgo¬ dilo, v veri poterjeni, ker bote tudi v tem vidili in spoznali, de se vse moje besede na tanko spolnujejo. 32. Posihmal ne bom več veliko z vami govoril; ker čas se bliža, de me bo satan po svojih sužnjih umoril; tode satan nima do mene nedolžniga nobene pravice ; jest ne bom terpel srnerti, kakor de bi jo bil sam s svojim greham zadolžil, temuč prostovoljno jo hočem terpeti, in spolniti voljo svojiga Očeta. Janez 15. 341 XV. Poglavje. Prilika od terte in mladik. Kristus je terta, učenci so mladike. Jezus perpo- voča učencam stanovitnost, ljubezen, poterpežljivost v zopernostih, ter jim na¬ poveduje preganjanje in obljubi poslati svetiga Duha. 1. Jest sim prava terta, 1 ) in moj Oče je vinogradnik. 2. Vsako mladiko, ktera v meni ne rodi sadu, bo odrezal, 2 ) in vsako, ktera rodi sad, bo o- trebil, 3 ) de več sadu rodi. 3. Vi ste zdaj čisti zavoljo besed, ktere sim vam govoril. 4 ) 4. Ostanite v meni, 5 6 } in jest v vas. c ) Kakor mladika ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane na terti: takti tudi vi ne, ako v meni ne ostanete. 7 ) 5. Jest sim terta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jest v njem, on rodi veliko sadu; ker brez inene ne morete nič storiti. 8 ) 6. Ako kdo v meni ne osta- t. Naslednjo priliko od terte je Jezus blezo tedaj pravil, ko je z gore Sionske hodil, kjer so se bližnji vinogradi vidili. Kristus sebe imenuje terto, svoje učence pa mladike zavoljo pretanke zveze, ki je med njimi, in ker od njega po svetim Duhu vsa moč v nje gre, kakor iz terte sok v mladike (Čirih). Imenuje se pravo terto, ker le od njega po svetim Duhu njegovi učenci svoje viši življenje prejemajo. Prav po enako ga imenuje sveti Pavel glavo telesa, cerkve, in njegove učence ude (Ef. 5, 23. 30. Kol. 1, 18.). Po tej tanki zvezi, ki je med terto in mladikami, med glavo in udi telesa, nam Kristus s svojimi učenci pred oči stavi novo človeštvo, ktero je Bog Oče v njega vsadil in v njem ohrani (Visok. pes. 2. razi. 23.). Ko je že izraelsko ljudstvo to novo človeštvo predpodobovalo in mu pot per- pravljalo, zotorej se to ljudstvo večkrat v starim zakonu imenuje terta Božja. Gl. Iz. 5, 1. i. d. Jer. 2, 21. 2. Sleherniga učenca, ki je v me po veri in kerstu vsajen, kakor mladika v terto, pa sadu dobrih del ne obrodi, loči moj Oče od moje združnosti (Avg., Kriz., Ciril). 3. Kdor pa sad dobrih del obrodi, tega moj Oče čedalje bolj in bolj očišuje od madežev in nepopolnamost, po notranjim razsvetljevanji, v razbeljeni peči križev in težav i. t. d., de še več sadu dobrih del obrodi. 4. Vi ste .očišeni po. živi besedi Božji (Hebr. 4, 12.), po mojih naukih, in so- sebno po besedi Božji v kerstu (G), zgor. 13, 10.). — Sv. Avguštin vpraša: Zakaj ni Kristus rekel, de ste čisti po kerstu . temuč po besedi ? In odgo¬ vori : Odvzemi (per kerševanji) besedo , kaj je po tem voda druziga kakor voda ? (Sama voda brez besede nima moči grehov očistiti). Pride k vodi nekaj besedi, zakrament se s tem zgodi. 5. po voljni veri, po dobrih delih, po gnadi. 6. s svojo gnado, po svetim obhajilu. Gl. zgor. 14. razi. 21. 7. Od kod dobiva mladika svoje življenje? Od terte, ako je z njo sklenjena. Kaj pa dobiva od nje? Kar je v nji, sok, od kteriga sama živi. V Je¬ zusu Kristusu živi človeška natora po zedinjenji z Božjo natoro: iz nje zaje¬ ma Duha Božjiga. Tako se tudi mora po Jezusu Kristusu, kakor po rakah, lavno tisti Duh Božji v nas izlivati, de nas duhovne, Božje ljudi naredi, ka- oi sen je Jezus Kristus bil. Naše zedinjenje s Kristusam je tedej potrebno, »lese Duh Božji v nas izlivati more, in mi po njem dušno življenje v Bogu ohra¬ 8. nic ne, kar bi bilo večniga življenja , večniga plačila v nebesih vredno, 342 Janez ne, bo venkej verzen, kakor mla¬ dika; in bo usahnila, in jo bodo pobrali in v ogenj vergli, in zgori. 9 ) 7. Ako ostanete v meni, in moje besede v vas ostanejo, pro¬ site, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. ’°) 8. V tem je poveličan moj Oče, de veliko sadii obrodite, in de ste moji učenci. * 11 ) 9. Kakor je Oče mene lju¬ bil, sim tudi jest vas ljubil. 0- stanite v moji ljubezni. 12 ) 10. Ako moje zapovedi spol- nujete, bote ostali v moji ljubez¬ ni; kakor sim tudi jest 13 ) za¬ povedi svojiga Očeta spolnil, in ostanem v njegovi ljubezni. I hd O- 11. To sim vam govoril, de moje veselje v vas ostane, in de se vaše veselje dopolni. 14 ) 12. To je moja zapoved, de se ljubite med seboj, kakor sim vas jest ljubil. 15 ) Zgor. 13, 34. 13. Veči ljubezni od te nima nihče, de kdo svoje življenje da za svoje prijatle. 16 ) 14. Vi ste moji prijatli, ako storite, kar vam jest zapovem. 15. Posihmal vas ne bom več imenoval hlapcov; ker hlapec ne ve, kaj dela njegov gospod; pa prijatle sim vas imenoval; ker sim vse, kar koli sim slišal od svojiga Očeta, vam oznanil. 17 ) 16. Niste vi mene izvolili, am- 9. Perm. Eceh. 15. razi. 2. Mat. 13, 41. 10. Kdor ostane v Kristusu po veri in po spolnovanji njegovih zapoved, ta prejme, kar koli v tem zedinjenji s Kristusam prosi; zakaj, govori sveti Av¬ guštin, če kdo v Kristusu ostane, kaj zamore želeti druziga, kakor to, kar Kristusu dopade ? Kar pa Kristusu dopade, to bo podeljeno. 11. S tem se čast mojiga Očeta povikšuje, ako v opravljanji dobrih del in v mojim nasledvanji zmiram bolj in bolj rastete. 13. Dosihmal je Kristus od tankiga združenja med seboj in njegovimi učenci govoril; zdaj pa prestopi k ljubezni, ktera je podlaga združenja. Pervičjim pravi: de je njegova ljubezen do njih enaka ljubezni Očetovi do njega, in jih po tem opominja , de naj se v ti ljubezni ohranijo. To pa se zgodi, pravi v naslednji versti, z nasprotno ljubeznijo. Gl. Jan. 14, 21. 13. kot Bog-človek. 14. Od združenja in ljubezni, ki je med nami, sim vam zato govoril, de veselje, ki ga po ljubezni v sebi občutim, tudi vaše serca napolni, in do nar viši stopnje perkupf. — Zapoved ljubezni nam tedej da Zveličar, de nas tukej in tamkej razveseljuje in osrečuje ; zakaj ljubezen nas srečne dela. 15. Med zapovedi, kterih spolnovanje nam Jezusovo ljubezen zagotovi, je so- sebno ljubezen do bližnjiga. Ta ljubezen je vselej tudi z Božjo ljubeznijo sklenjena; zakaj kdor bližnjiga resnično ljubi, ga ljubi zavoljo Boga in Je¬ zusa. 16. Nar viši stopnja ljubezni do bližnjiga pa je ta, de kdo, če je treba, ne da le samo časti, premoženja in zdravja tje za svojiga bližnjiga (prijatla in sovraž¬ nika), ampak tudi svoje življenje. Tako je Kristus ljubil. 17. Prijatle vas imenujem, ker vam nisim nič zamolčal, temuč vse Božje skrivnosti sim vam razodel. — Kristus sklene v to razodenje, ki ga je do¬ sihmal svojim aposteljnam dal, tudi uno razodenje, ki jim ga je poznejše po svetim Duhu dal (gl. v. 12.). Jezus je ko Bog, pred kteriga očmi je pri¬ hodnje že pričujoče , rekel, de jim je vse razodel, on govori tedej od tega, kar se ima zgoditi, 343 Janez 15. pak jest sim vas izvolil, in sim i vas postavil, de greste, in sad obrodite, in de vaš sad ostane 5 de, kar koli bote prosili Očeta v mojim imenu, 18 ) vam da. Mat. 28, 19. 17. To vam zapovem, de se ljubite med seboj. t. Jan. 3, 11: 4, 7. 18. Ako vas svet 19 ) sovraži, vedite, de je mene poprej j sovra¬ žil, ko vas. 19. Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa niste iz sveta, ampak sim vas jest od sveta odbral, torej vas svet sovraži. 20. Spomnite se besed, ktere sim vam jest govoril. Hlapec ni veči, kakor njegov gospod. Ako so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali, ako so moje besede spolnovali; bodo tudi vaše spol- liovali. 20 ) Zgor. 13, 16. Mat. 10, 24. 21 . Vse to pa vam bodo sto¬ rili zavoljo mojiga imena, 21 ) ker ne poznajo njega, kteri me je poslal. 22. Ko bi ne bil prišel, in bi jim ne bil govoril, bi ne imeli greha; 22 ) zdaj pa nimajo izgovora za svoj greh. 23. Kdor mene sovraži, so¬ vraži tudi mojiga Očeta. 24. Ako bi med njimi ne bil storil del, kterih nihče drugi ni storil, bi ne imeli greha; zdaj pa so vidili in sovražijo mene in mojiga Očeta. Zgor. 10, 37. 25. Pa de se dopolni govor¬ jenje, ktero je v njih postavi za¬ pisano: Zastonj so me sovra¬ žili. 23 ) 26. Kadar pa pride Tolažnfk, kteriga vam bom jest poslal od Očeta, Duh resnice, kteri se od 18. Memo razodenja je še drugo znamnje njegove neskončne ljubezni do nje¬ govih učencov, de jih je on pred iskal, preden so ga oni' iskali, in de jih je pred ko mladike za svojo vinsko terto odiočil, de naj obrode obilno stanovit- niga sadu, še preden so oni' sami hotli in mogli. S temi besedami nam Kri¬ stus razodene skrivnost Božje gnade in človeške prostosti: Božja gnada pred kliče in vabi, in potlej se ji poda človeška prostost. — Zastran sklepa te verste glej zgorej v. 7. 19. posvetni, hudobni ljudje. 20. Kakor so terdovratni otroci tega sveta moj uk zavergli, tako bojo tudi vašiga zavergli. Perm. .Jan. 7, 30. Mat. 10, 24. Drugi dajo pomen : Ka¬ kor so mene preganjali, tako bojo tudi vas preganjali; kakor so pa nekteri moje nauke sprejeli, tako bojo tudi nekteri vaše besede sprejeli (Erhard). 21. zavoljo mojiga bistva, zavoljo tega, kar sim in kar hočem, zavoljo mojih Božjih popolnamost. Svet noče nič slišati od Jezusa, še celo njegovo presveto ime mu je zoperno. Marsikdo se sramuje lepiga pozdravljanja: „Hvaljen bodi Jezus Kristus /“ In vender, kdor Jezusa nima in ne po¬ zna, tudi Boga nima in ne pozna. Gl. Mat. 10, 22: 1. Jan. 2, 23. 22. bi ne imeli greha nevere in terdovratnosti, in greha, de so Mesija zavergli. 23. le besede so iz Psalma 68, 5. verste, kjer govori David od Mesijeviga erpljenja. Zastonj t. j. brez^vzroka me sovražijo, ker nisim nič zadolžil. 344 Janez Očeta izhaja, on ho pričeval od mene. 24 ) Luk. 24, 49. 15 . 10 . 27. Pa tildi vi hote pričevali, ker ste od začetka per meni. 25 ) XVI. Poglavje. Jezus napoveduje svojim učencam preganjanje in britkost; govori od svojiga vne¬ bohoda, in od prihoda sv. Duha. Govori od svojiga ločenja, od žalovanja učen- cov, in od njih prihodnjiga veselja. Vera aposteljnov v Jezusa, in preroko¬ vanje njih bega. je poslal, in nobeden zmed vas me ne vpraša: Kam greš ? 6 . Temuč ker sim vam to govoril, je žalost napolnila vaše serce. 6 ) 7. Ali jest vam resnico po¬ vem: Za vas je dobro, de jest grem. Zakaj ako ne grem, To- lažnik ne ho k vam prišel; ako pa grem, vam ga bom poslal. 7 ) 8 . In kadar on pride, bo svet prepričal greha, in pravice, in sodbe 5 pomagalo, ako ga bojo ljudje tako sprejemali, kakor tvojiga sprejemajo? Ne skerbite! Duh, kteri se iz Očeta izhaja, kteriga vam bom od Očeta poslal, on bo veliko njih, kteri poprej niso hotli verovati, od resnice mojiga uka prepričal. — Sveti Duh, tretja peršona venim Božjim bitji, se izhaja od Očeta in Sina skupej (gl. spod. 16, 14.), in je od Očeta in Sina skupej poslan (Gl. Jan. 5, 19. Gal. 4, 6.). Oče ni od nikogar. Sin je samo od Očeta, sveti Duh pa od obeh od vekomej, brez za¬ četka in konca (IV. lateranski zbor pogl. 1.). 25. Vi, ki ste priče mojiga djanja, mi bote pričevanje dajali. Notranje, Božje pričevanje, in vaše zunanje, človeško pričevanje bo ljudi nagibalo , de bojo sprejemali moj uk. 1. Gl. Mat. 13, 21. 2. iz srenje vergli. 3. Perm. Dj. ap. 6, 12. i. d. 7, 56. i. d. S, 1. i. d. 4. Gl. Jan. 15, 21. 5. Dokler sim per vas bil, in je vse preganjanje le samo mene zadevalo, liisim nikoli tako določno od vašiga prihodnjiga preganjanja , od vaših stisk in britkost govoril: zdaj pa, ko vas zapustim, moram vas na vse to per- praviti. 6. Aposteljni so bili zavoljo Jezusove ločitve od njih tako močno prežaljeni, de celo nič niso mogli govoriti;^ zatorej jih je Gospod zavoljo te prevelike žalosti ljubeznjivo posvaril, rekoč: „ \obeden zmed vas me ne vpraša li i. t. d.; po tem pa jih začne tolažiti v naslednji versti. 7. Sveti Duh ni mogel pred poslan biti, dokler niso bili ljudje odrešeni in z 1. To sim vam govoril, de se ne pohujšate.') 2. Iz shodnic vas bodo de- vali; 2 ) pride celo ura, de bo vsak, kteri vas umori, menil, de Bogu službo stori. 3 ) 3. In to vam bodo storili, ker ne poznajo ne Očeta ne mene. 4 ) 4. To pa sim vam govoril, de se spomnite, kadar ura pri¬ de, de sim vam jest to pravil. 5. Tega pa vam od začetka ni- sim pravil, ker sim bil per vas. 5 ) In zdaj grem k njemu, kteri me 24. Vi si mislite, kaj bo naše učenje 345 Janez 10. 9. greha sicer, ker niso ve¬ rovali v me; 8 ) 10. pravice pa, ker grem k Očetu, in me po tem ne bote vi- dili; 9 ) 11. sodbe pa, ker je vojvoda tega sveta že obsojen. 10 ) 12. Še veliko vam imam po¬ vedati; tode /.daj ne morete no¬ siti. 13. Kadar pa pride on, Duli resnice, vas bo učil vso resni¬ co ; ll ) ne bo namreč govoril sam iz sebe, temuč, kar bo slišal, bo govoril, 12 ) in prihodnje reči vam bo oznanoval. 14. On bo mene poveličal, 13 ) ker bo od mojiga vzel, in vam oznanoval. l4 ) 15. Vse, kar ima Oče, je mo¬ je. Zato sim rekel, de bo od mo- I jiga vzel, in vam oznanoval. 15 ) Bogam spravljeni; poslanje svetiga Duha je sad Kristusoviga terpljenja in njegove smerti. Gl. Dj. ap. 2, 4. 8. V greškim : ,,Ker v me ne vervajo u . Sveti Duh bo ljudi prepričal, de so močno grešili s svojo nevero, ker so Mesija zavergli. Sveti Duh jih je pre¬ pričal greha nevere po pridigi aposteljnov binkostni praznik in po notranjim razsvetljenji, ko se je 3000 Judov spreobernilo, kteri so svojo nevero spo¬ znali in vsi skesani vprašali: ,,Kaj nam je storiti , možje bratje ?“ Gl. Dj. ap. 2, 37. Perm. Dj. ap. 3, 17—26: 4, 4: 13, 6—12. 9. Sveti Duh bo ljudi prepričal od moje pravice, de sim bil namreč sam pra¬ vičen, in sim vse k pravici napeljeval. To prepričanje bojo dobili od svetiga Duha, ter bojo iz vsiga mojiga djanja spoznali in sklenili, de moram biti Pravični Boga Očeta, ker vsim, ki v me verujejo, k pravici pomagam. 10. Sveti Duh bo tudi ljudi sodbe prepričal, de bojo namreč spoznali, de je satan obsojen t r peklenski brezen (Luk. 10, 18. Jan. 12, 31.), de mu je moč odvzeta, de se njegovo kraljestvo — kraljestvo greha, malikovanja, zmote, hudobije — čedalje bolj zmanjšuje, moje kraljestvo pa čedalje bolj in bolj razširja. 11. V greškim: „bo vas vpeljal v vso resnico u . Jest bi vam imel še veliko skrivnost povedati: od vere, od spreobernjenja nevernikov, kako de se bo Mojzesova služba Božja v keršansko spremenila, od vladanja svoje cerkve; tode ste še preslabiga duha, vse to prav razumeti in prenesti, ker se še niste vsim judovskim presojam popolnama odpovedali. V vsim tem vas bo sveti Duh na tanko podučil. — Kristus je sicer svojim aposteljnam od vsiga tega nekoliko povedal; tode popolnama jih podučiti , in jih pred sleherno zmolo obvarovati, je bilo svetimu Duhu perhranjeno. 12. kar od Očeta in Sina prejme, to bo učil, t. j. iz Božjiga bitja in znanja bo zajemal. — Slišati, pravi sv. Avguštin, je per njem vediti, in vediti je biti. Od njega, od kteriga se izhaja, ima bitje, vednost in slišanje. Ravno tako so besede „govoriti u in „viditr‘ per Sinu zaumevati. Jan. 3, 32. 34. 13. Vse, kar sim in kar hočem, mojo peršono in moj uk bo k časti po¬ vzdignil. 14. zakaj on prejme Božje bitje in Božje znanje od mene, in vam bo tedej od mojiga znanja podelil. — Iz teh besedi: ,,on bo od mojiga vzel 1,1 , ska- zejo sveti očaki in vesoljni cerkveni zbor v Florencu (seja 25.), de je Sin .. P 1 ' av ' Bog, in de se sveti Duh iz Očeta in Sina izhaja. • se, kar je Očetu lastno: Božje bitje in znanje in lastnost izdihati Duha (zgor. 1 5 , 26.), je tudi moja lastnina; zatorej sim zamogel reči, de bo Duh ou moje lastnine vzel, in vam oznanil. — Dobro vedi, de Kristus ne pravi: Oce sim tudi jest, ampak: Vse, kar ima Oče, imam tudi jest; zakaj Sin ni Janez 10. 346 16. Še malo, in me več ne bote vidili; in spet malo, in me hote vidili; ker grem k Očetu. 16 ) 17. Tedej je nekaj njegovih učencov reklo med seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Še malo, in me ne bote vidili; in spet malo, in me bote vidili; in: ker grem k Očetu? 18. So tedej rekli: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vemo, kaj govori. 19. Jezus pa je spoznal, de so ga liotli vprašati, in jim je rekel: To se vprašate, ker sim rekel: Še malo, in me ne bote vidili; in spet malo, in me bote vidili. 20. Resnično , resnično, vam povem, de bote jokali in žalo¬ vali, 17 ) svet pa se bo veselil: vi bote žalovali, ali vaša žalost se bo v veselje spreobernila. 18 ) 21. Zena, kadar je na porodu, ima žalost, ker je prišla njena ura; kadar je pa porodila dete, ne misli več v britkost od veselja, de je človek rojen na svet. 22. Tudi vi tedej imate zdaj sicer žalost; pa spet vas bom vidii, in vaše serce se bo vese¬ lilo, in vašiga veselja vam ne bo nihče vzel. 1!l ) 23. In tisti dan me ne bote nič vprašali. Resnično, resnično, Oče, temuč le ima, kar ima Oče — Božje bitje in moč izdihati Duha. Dalje se ne reče od Duha, de je Sin ali Oče, ampak le: de ima vse od Sinove in Očetove lastnine; desiravno je sveti Duh Božja peršona, vender le nima last¬ nosti izdihati kakiga družica Božjiga Duha, temuč se od Očeta in Sina iz¬ haja. Dobro tedej razloči Božje peršone po tem, kar je vsakteri, Očetu in Sinu in svetimu Duhu, perlasteno; v Božjim bitji pa ni med njimi razločka, vse tri so eni ga, popolnama enaciga Božjiga bistva. De nauk od Božjih peršon razumeš, si dobro vtisni v svoj spomin verilo svetiga Atanazija: Ka¬ toliška vera je ta, de ediniga Boga v Trojici, in Trojico v edinosti molimo, de peršon (ene z drugo} ne zmešamo, pa tudi bistva ne ločimo. Zakaj druga peršona je Očetova, druga Sinova, druga svetiga Duha. l>a Božja natora Očeta in Sina in svetiga Duha je edina, enaka čast, večno veličastvo. Ka- koršen Oče, takošen Sin, takošen sveti Duh .... Oče ni od nikogar storjen, ne vstvarjen, ne rojen. Sin je od Očeta samiga : ne storjen, ne vstvarjen, ampak rojen. Sveti Duh je od Očeta in Sina: ne storjen, ne vstvarjen, ne rojen, ampak se izhaja. Tedaj en Oče, ne trije očetje; en Sin, ne trije sinovi: e n sveti Duh, ne trije sveti duhovi. 16. Kmalo me ne bote nič več vidili s svojimi telesnimi očmi; ker po svoji smerti in po svojim vstajenji grem k svojimu Očetu; pa kmalo po tem me bote vidili z duhovnimi očmi; zakaj ko pridem k Očetu, vam bom poslal sve¬ tiga Duha, in v njegovim djanji me bote pričujočiga ugledali, desiravno bom skrit vašim telesnim očem. Perm. Jan. 14, 19. i. d. 17. po mojim odhodu. 18. ko bote prejeli svetiga Duha. 19. Zena na porodu je podoba veliciga terpljenja, velike bolečine. Gl. Iz. 13, 8: 21, 3. Jer. 4, 31: 6,24. Sir. 34, 6. Ds. 49, 7. V tej podobi pokaže Gospod svojim učencam, de pridejo po njegovim odhodu tudi zanje britke ure mnoziga truda in terpljenja, ker bojo mogli namesti njega po svetim evangelii ljudi prero- dovati v novo človeštvo. Med tem truda polnim prerodovanjem ljudi po sve¬ tim Duhu se bojo vojskovali zoper hudobni svet in zoper hudiča, in bojo ter- peli veliko britkost, težav, bolečin, preganjanja i. t. d. Perm. Gal. 4, 19. Ko bojo pa po svetim Duhu prerojeno ljudstvo vidili, in nad njim Kristusovo pri- •Janez 16. vam povem: Ako bote Očeta kaj prosili v mojim imenu, vam bo dal. 20 ) Mat. 7, 7: 21, 22. Mark. 11, 24. Luk. 11, 9. Zgor. 14, 13. Jak. 1, 5. 24. Do zdaj niste nič prosili v mojim imenu. 21 ) Prosite, in bote prejeli, de bo vaše veselje dopolnjeno. 25. To sim vam v prilikah govoril. 22 ) Pride ura, de vam ne bom več v prilikah govoril, ampak vam bom očitno oznano- val od Očeta. 23 ) 26. Tisti dan bote v mojim imenu prosili: in vam ne rečem. 347 de bom jest Očeta prosil za vas. 27. Zakaj Oče vas sam ljubi, ker ste vi mene ljubili, in ste verovali, de sim jest iz Boga izšel. 28. Izšel sim od Očeta, in sim prišel na svet; spet zapustim svet, in grem k Očetu. 29. Mu reko njegovi učenci: Glej! zdaj očitno govoriš, in ne praviš nobene prilike. 30. Zdaj vemo, de vse veš, in ne potrebuješ, de te kdo v- praša; zato verujemo, de si od Boga izšel. 24 ) čujočnost — njegovo Božjo moč — ugledali; se bo njih serce z veseljem napolnilo in to veselje se bo poslednjič popolnama doveršilo v večnim živ¬ ljenji. Gl. Filip. 4, 1: 1. Tes. 2, 19. 20. Po mojim odhodu od vas me ne bote nič več mogli vprašati in prositi, kakor me zdaj vprašate in prosite, dokler sim še per vas. Pa zato ne bodite ža¬ lostni ; saj vam ne bo nič več potreba, me vprašati, ker sveti Duh vas bo vse učil ; in saj vas bo moj Oče uslišal, kar koli ga bote prosili v mojim imenu. — V Jezusovim imenu prositi se pravi v njegovim bistvu, v tem pro¬ siti, kar je Jezus, v njegovim duhu, po njegovi misli in po njegovim ne¬ skončnim zasluženji prositi. Zatorej obrača cerkev svoje molitve v Boga Očeta, sklepa jih pa z besedamiP o Jezusu Kristusu, Gospodu naši m. 21. ampak ste le mene prosili, jest pa sim Očeta za vas prosil. Zdaj pa, ko vas zapustim, se s svojimi prošnjami k Očetu obračajte, tode v mojim imenu ga prosite! 22. Kar sim vam od svoje smerti, od svojiga vstajenja in vnebohoda, od posla- nja svetiga Duha, od vaše žalosti in od vašiga veselja v podobah in prilikah t. j. bolj temno, perkrito in skrivnostno govoril, vse to vam bom ob svojim času, zlasti pa po svetim Duhu, na tanko razlagal. — Jezusovo govorjenje je bilo v tem nagledu skrivnostno in temno, ker se velike skrivnosti, ki jih je Gospod razodeval, ne morejo v človeškim jeziku prav popolnama umevno razlagati; aposteljnam so pa bile tudi še zato temne in nerazumljive, ker še niso bili prejeli svetiga Duha. 23. Učil je Gospod svoje aposteljne vse na tanko in razumljivo po svojim vsta¬ jenji, ko je bil še 40 dni per njih ostal, zlasti pa po svetim Duhu, kteriga jim je bil poslal. Po notranjim razsvetljevanji svetiga Duha, zlasti pa po zunanjim podučevanji vesoljne katoliške cerkve je bil vernim skrivnostni Kri¬ stusov uk razjasnjen in umeven. 24. Zdaj nam prav očitno poveš, de svet zapustiš, in de greš k svojimu Očetu: in ker si vedil, de te nismo razumeli (v. 19.), si nam razložil, desi te nismo vprašali. Iz tega tedej vidimo in spoznamo, de si vsigaveden, in smo zatoiej v ven v te še bolj poterjeni. - Po toliko in po tolicih rečeh, opomni sveti Krizostom , so vender poslednjič rekli- r Adai vemo “. Vidiš, kako nepo- polnama so bili! 348 Janez 10. 17. 31. Jezus jim je odgovoril: Zdaj verujete? 32. Glejte! pride ura, in ježe prišla, de se bote razkropili vsa- kteri v svoje, 25 ) in me bote sa- miga pustili 5 in nisim sam, ker je Oče z menoj. Mat.26,31.Mark. 14, 27. 33. To sim vam govoril, de imate mir v meni. 26 ) Na svetu bote britkost imeli; ali zaupajte, jest sim svet premagal. 27 ) XVII. Poglavje. Slovesna molitev Jezusa Kristusa za se, za svoje učence in za vse prihodnje verne. 1. To je Jezus govoril; in je vzdignil oči v nebo in rekel: Oče! ura je prišla, poveličaj svo¬ jiga Sina, de tvoj Sin tebe pove¬ liča : ‘) 2 . kakor si mu dal oblast čez vse človeštvo, de da vsim, ktere si mu dal, večno življenje. * 1 2 ) Mat. 28, 18. 3. To pa je večno življenje, de spoznajo tebe, samiga praviga Boga, in Jezusa Kristusa, kte- riga si poslal. 3 ) 4. Jest sim te poveličal na zemlji; 4 ) delo sim dokončal, k(e- ro si mi dal, de ga storim. 5 ) 5. In zdaj ti, Oče! mene po¬ veličaj sam per sebi z veličast- vam, ktero sim per tebi imel, preden je bil svet. 6 ) 25. vsakteri pojde na svoj dom. 26. Od sovraštva, s kterim svet mene in vas preganja, od mojiga tjehoda k Očetu, in od moči molitve v mojim imenu sim vam govoril, de, kadar vse to pride, dobivate iz vere v me tolažbo iti upokojenje. 27. in tudi vi ga premagate z vero v mene. Gl. 1. Jan. 5, 4. 1. Oče! ura mojiga terpljenja in moje smerti seje perbližala, povzdigni k časti svojiga Sina po njegovim vstajenji, vnebohodu in poslanji sveliga Duha, de bo moja čast tudi tebi v poveličanje; zavoljo poveličaniga Sina bojo ljudje tudi tebe spoznali, molili in ljubili. 2. Poveličaj svojiga Sina, ker si ga ljudem v Odrešenika dal, de po njem dose¬ žejo večno življenje. 3. Večno življenje pa dosežejo, ako tebe Očeta, praviga Boga, in tvojiga po- slaniga Sina, Jezusa Kristusa, prav spoznajo. Ako Očeta in Sina tako spo¬ znajo (molijo in ljubijo), kakor je Sin učil, po tem dosežejo večno življenje.— Vedi, de Kristus tukaj hoče, naj ljudje Sina ravno tako spoznajo (časte in ljubijo), kakor Očeta ; Sin mora tedej biti z Očetam vred enake Božje uatore, enaciga Božjiga bistva. Sveti Duh se tukaj ne imenuje z besedo, ker je on Očetov in Sinov Duh in si je v obeh misliti (Avg.). 4. ker sim ljudem oznanil tvoje Božje lastnosti in tvojo sveto voljo, in ker sim prevzel odrešenje človeškiga rodu. 5. Delo rešenja je bilo v Kristusovi volji že dokončano; zakaj ravno je bil perpravljen, iti v smert na križu. 6. Poveličaj tudi mojo človeško natoro s tistim veličastvam, ktero imam jest, tvoj Sin, vekomaj per tebi. — S tem, ko je bil Sin človeško natoro nase vzel, se je bil prostovoljno znebil nekoliko svoje Božje časti; to znebljenje 349 Janez. 17. £ Tvoje ime 7 ) sim razodel ljudem, ktere si mi dal od sve¬ ta. 8 ) Tvoji so bili, in sijih me¬ ni dal, in so tvoje besede ohra¬ nili. 9 ) 7. Zdaj so spoznali, de je vse, kar si mi dal, od tebe. Z gor. 5, 19. 8. Zakaj besede, ktere si meni dal, sim njim dal; in oni so jih sprejeli, in so resnično spoznali, de sim od tebe izšel, in so verovali, de si me ti po¬ slal. Zgor. 12, 49. 9. Jest prosim zanje; l0 ) ne prosim za svet, ampak za te, ktere si mi dal, ker so tvoji. 11 ) 10. In vse moje je tvoje, in tvoje je moje; 12 ) in poveličan sim v njih. 13 ) 11. In*več nisim na svetu, ti pa so na svetu, in jest pridem k tebi. Sveti Oče! ohrani jih v svojim imenu, 14 ) ktere si mi dal, de bodo eno, kakor tudi mi. 15 ) 12. Dokler sim bil per njih, 16 ) sim jih jest ohranil v tvojim ime¬ nu. Ktere si mi dal, sim jih obvaroval; in nobeden njih se ni pogubil, kakor le sin pogub¬ ljenja, de se pismo dopolni. Zgor. 13, 18. Psal. 108, 10. 13. Zdaj pa pridem k tebi; in to govorim svetu, de imajo moje veselje dopolnjeno sami v sebi. 17 ) 14. Jest sim jim tvojo besedo dal, in svet jih je sovražil, ker niso od sveta, kakor tudi jest nisim od sveta. Zgor. 15, 18. 19. 15. Ne prosim, de bi jih s sveta vzel, temuč de bi jih hu- diga varval. 16. Niso od sveta, kakor tudi jest nisim od sveta. 17. Posveti jih v resnici! 18 ) Tvoja beseda je resnica. Božje časti pa je bilo po njegovim vstajenji nehalo; z večno Besedo je bilo tudi Jezusovo sveto človeštvo poveličano. 7. tvoje bistvo, to kar si, tebe, Svetlga, 1’ravičniga, Neskončniga i. t. d. 8. s svojo gnado si jih zmed ljudstva k meni poklical, ter si jih v moje apo- steljne in učence zvolil; oni pa so zvesto delali s tvojo gnado. 9. Glej Jan. 6, 37. 10. de jih ohraniš v svoji in moji ljubezni (v. 3.). 11. Kristus je za vse ljudi molil, na križu je še celo za svoje križavce molil, za vse je svojo smert kakor naj močnejši molitev daroval svojimu nebeškima Očetu. Jezus ni tedej ločil sveta od svojih molitev, ločil ga je le samo od te edine molitve, ktero je za svoje učence k Očetu poslal, de jim je s tem pokazal, s koliko posebno ljubeznijo de jih ljubi. 12. Glej Jan. 16, 15. 13. ker me spoznajo, časte in ljubijo. 14. v svojim bistvu, v svoji moči in gnadi. Sveti Oče, varuj jih zapeljivosti tega sveta! 15. de so po volji, po djanji, po ljubezni vsi eno, kakor smo mi eno po Božji natori. 16. v greškim: „ Dokler »im bil per njih na svefu u . 17. po upanji, de so pod tvojim varstvam na zemlji, in de bojo kedaj deležni tvojiga veličastva v nebesih. " 8- \ greškim: „l J osveti jih V svoji resnici ! a Odberi si jih za svoje služab- luke v oznanovanje tvojiga uka (Kriz., Maldonat). Nekteri razlagavci mislijo, ‘e tu kej Jezus ne govori od posvečenja aposteljnov v duhovsko službo, ampak °® P°svečenja njih življenja po resnici; tode pervi pomen se razvidi iz na¬ slednje 18. in 19. verste.' Vender pa ta pomen ne odverže druziga, ker Janez 17. 1$. 350 18. Kakor si ti mene na svet poslal, taki) sim tudi jest nje poslal po svetu. 19. In za nje se jest sam sebe posvečujem; de so tudi oni po¬ svečeni v resnici. 19 ) 20. Pa ne prosim samo za nje, ampak tudi za tiste, kteri bodo po njih besedi v mene vervali. 21. De bodo vsi eno, 20 ) ka¬ kor ti, Oče! v meni, in jest v tebi; 21 ) de bodo tudi oni v nas eno , 22 ) de svet veruje, de si me ti poslal. 22. In veličastvo, 23 ) ktero si meni dal, sim jest njim dal, de bodo eno, kakor smo tudi mi eno. 23. Jest v njih in ti v meni, 24 ) de bodo popolnama eno, in de svet spozna, de si me tl poslal, in jih ljubil, kakor si tudi mene ljubil. 24. Oče! hočem, de bodo ti¬ sti, ktere si mi dal, tudi z me¬ noj tam, kjer sim jest, 25 ) de moje veličastvo vidijo, ktero si mi dal, ker si me ljubil pred začetkam sveta. 25. Pravični Oče! svet te ni poznal, jest pa sim te poznal; in ti so spoznali, de si me ti poslal. 26. In oznanil sim tvoje ime, 26 ) in oznanoval ga bom, 27 ) de bo ljubezen, s ktero si me ti lju¬ bil, v njih, in jest v njih. XVIII. Poglavje. Jezus na vertu; ga vjamejo in k Anu peljejo. Peter gre za njim. Jezus pred Kajfam. Peter ga zataji. Jezus pred Pilatam. Judje prosijo za razbojnika Baraba. 1. Ko je bil Jezus to izgo¬ voril, je šel s svojimi učenci čez potok Cedron, 1 ) kjer je bil vert, v kteriga je šel on in njegovi učenci. 2. Kralj. 15, 23. Mat. 26, 36. Mark. 14, 32. Luk. 22, 39. 2. Vedil je pa tudi Judež, kteri ga je izdal, ta kraj; ker je Jezus s svojimi učenci po¬ gosto tje hodil. 3. Judež tedej je vzel stra¬ žo, 2 ) in služabnikov od velikih duhovnov in farizejev seboj, in je prišel tje s svetili, in bakla- si moramo zvoljenje v duhovsko službo s posvečenjem življenja združeno misliti. 19. Samiga sebe za nje darujem, de se tudi ont darujejo kot učeniki in du¬ hovni sveti službi, oznanovanju resnice, t. j. oznanovanju mojiga uka. 20. veni veri in v eni ljubezni (v. 3.). 21. Glej zgor. v. 11. 22. po veri in ljubezni, ki ljudi z Bogam zedinite. 23. nauk in moč, čudeže delati (Kriz.). Drugi: dal sim jim veličastvo Božjih otrok. 24. Glej Jan. 15, 1. i. d. 25. v nebesih. 26. Glej zgor. razi. 7. 27. po svojim vstajenji in vnebohodu po svetim Duhu, kteri je Duh ljubezni. Gl. Rim. 5, 5. 1. Potok Cedron teče med Jeruzalemam in oljsko goro. 2, nekoliko rimskih vojakov, ki so v gradu, „Antonija“ po imenu, stražo imeli. 351 Janez 18. mi in orožjem. Mat. 26, 47. Mark. 14,43. Luk. 22,47. 4. Jezus tedej, ki je vedil vse, kar je imelo čeznj priti, je naprej stopil, in jim rekel: Ko¬ ga išete? 5. So mu odgovorili: Jezusa nazareriskiga. Jezus jim reče: Jest sim. Stal je pa tudi Ju¬ dež per njih, kteri ga je izdal. 6. Kadar jim je tedej rekel: Jest sim, so odstopili in padli na zemljo. 3 ) 7. Spet jih je tedej vprašal: Koga išete? Oni pa so rekli: Jezusa nazarenskiga. 8. Jezus je odgovoril: Po¬ vedal sim vam, de sim jest; ako tedej mene išete, pustite te iti. 4 ) 9. De so se dopolnile bese¬ de, ktere je rekel: Ktere si mi dal, nisim nobeniga zmed njih zgubil. 5 ) Zgor. 17, 12. 10. Simon Peter tedej, ki je meč imel, ga je izderi,‘in je mahnil po hlapcu velikiga du¬ hovna, in mu je odsekal desno u ho. Hlapcu pa je bilo ime Malh. 11. Jezus je tedej Petru re¬ kel : Vtakni svoj meč v nožnice. Ne bom li pil kelha, kteriga mi je Oče dal? 12. Straža tedej, in poglavar in hlapci Judov so Jezusa po¬ padli, in so ga zvezali. 13. In so ga peljali pervič k Anu; bil je namreč tast Kajfa, kteri je bil veliki duhoven tisto leto. 6 ) Luk. 3, 2. Mat. 26, 3. 14. Bil je pa Kajfa tisti, kteri je bil Judam svet dal, de je bolje, de en človek umerje za ljudstvo. Zgor. 11, 49. 15. Za Jezusam pa je šel Simon Peter, in drugi učenec. 7 ) Tisti učenec pa je bil znan ve- likimu duhovnu; in je šel z Je¬ zusam vred na dvoriše velikiga duhovna. 16. Peter pa je stal zunej per vratih. Uni učenec tedej, kteri je velikimu duhovnu znan bil, je ven šel, in je govoril z vrata¬ rico, in je Petra noter peljal. 8 ) 17. Reče tedej dekla vrata¬ rica Petru: Ali nisi tudi ti zmed učencov tega človeka? On re¬ če: Nisim. 9 ) 18. Hlapci pa in služabniki so stali per žerjavci, ker je bilo 3. Glej, opominjevavni pogled usmiljeniga Gospoda, protivnl perst ojstriga Sod¬ nika! Pa kakor je Jude/, per Gospodovih besedah oterpnjen ostal, tako ter- dovratua je bila na tla veržena truma. 4. Jezus zapove, in se zgodi. 5. Ko bi bili tudi učence vjeli, bi bili morebiti vsi svojiga Gospoda zatajili, ker so bili še slabi v veri. 6. Nekteri menijo, de sta Ana in Kajfa v eni in ravno tisti hiši prebivala. Za¬ torej niso mogli Ana, ki je bil pred Kajfam (pred to leto) veliki duhoven, že zavoljo spodobnosti vnemar pustiti. Po misli svetiga Avguština je bila Anova hiša per potu, po kterim so Jezusa peljali. <. la učenec je bil blezo sveti Janez, kteri se rad tako imenuje. Gl. Jan. 13, 23. in 20, 2. 3. 8. na dvoriše. 9. Ko je bil Jezus pred Anam zaslišan, ffa ie Peter pervikrat zatajil. Perm. Mat. 26, 69. i. < 1 . in razlaganje. 352 Janez 18. mraz, 10 ) in so se greli; stal je pa z njimi tudi Peter in se je grel. 19. Veliki duhoven tedej je vprašal Jezusa za njegove u- čence in za njegov uk. 20. Jezus mu je odgovoril: Jest sim očitno govoril pred sve- tam; jest sim vselej učil v shod¬ nici in v tempeljnu, kamor se vsi Judje shajajo, in na skrivnim nisim nič govoril. 21. Kaj mene vprašaš? Vpra¬ šaj tiste, kteri so slišali, kaj sim jim govoril; glej! oni vedo, kaj sim jest govoril. 11 ) 22. Kadar je bil pa to rekel, je eden služabnikov, kteri je zraven stal, Jezusa za uho u- daril, rekoč: Tako odgovarjaš velikimu duhovnu? 23. Jezus mu je odgovoril: Ako sim hudo govoril, spričaj od hudiga; ako pa prav, kaj me biješ? 24. In Ana ga je poslal zve- zaniga k Kajfu, velikimu du¬ hovnu. Mat. 26, 57. Mark. 14, 53. Luk. 22, 54. 25. Simon Peter pa je stal in se je grel. Rekli so mu tedej: Nisi tudi ti zmed njegovih učen- cov? On je tajil, in je rekel: Nisim. 26. Mu reče eden zmed hlap- cov velikiga duhovna, stric ti- stiga, kterimu je bil Peter uho odsekal: Te li nisim jest vidil na vertu per njem? 27. Peter je tedej spet tajil, l2 ) in zdajci je petelin zapel. 28. Peljejo tedej Jezusa od Kaj- fa v sodnjo hišo. l3 ) Bilo je pa zjutrej. In oni niso šli v sod¬ njo hišo, de bi se ne omadeže¬ vali, temuč de bi smeli jesti ve¬ likonočno jagnje. 14 ) 29. Šel je torej Pilat venkej in je rekel: Kakošno tožbo per- nesete zoper tega človeka? 30. So odgovorili in mu rekli: Ko bi ta ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bili izdali. 31. Pilat jim je tedej rekel: Vzemite ga vi, in ga po svoji postavi sodite. Judje so mu te¬ dej rekli: Mi ne smemo nikogar umoriti. 15 ) 32. De se je dopolnila Jezu¬ sova beseda, ktero je govoril, ko je na znanje dal, s kakošno smertjo bo umeri. 16 ) 10. Vgreškim: „Stali so pa hlapci in služabniki, ter so delali ierjavco 11 . i. t. d. Spomladi so noči v Palestini merzle. 11. Jezus je hotel, de so drugi namesti njega pričali. 12. v tretjo. 13. rimskiga poglavarja Pilata. 14. Velikonočno jagnje so že pred ta večer pred praznikam jedli, t. j. veliki četertik zvečer. Gl. Mat. 26. razi. 31. in 28. razi. 1. Mark. 11. razi. 10. V praznik, 15. dan mesca, ki se je imenoval „i\izan li , in druge veliko¬ nočne dni so še druge zaklane darove, ki so se tudi velikonočni darovi (Paska) imenovali, skupej per jedi povživali. Perm. 5. Mojz. 16, 2: 2. Kron. 35, 7. De so per tem vživanji čisti bili, niso smeli iti-v hišo never- skiga, zavoljo tega nečistiga poglavarja, de se niso omadežali. 15. Smertno sodbo sklepati in jo spolnovati so smeli v vsiin rimskim cesarstvu le samo cesar, in v njegovim imenu tudi poglavarji v posameznih deželah. 16. Jezus je napovedal, de bo nevernikam v roke dan in križan. Gl, Mat. 20, 19, Mark. 10, 33. 34. Luk. 18, 32. 33. Jan. 12, 32. 33. Janez 18. 10. v 33. Sel je tedej Pilat spet v sodnjo laso, in je poklical Je¬ zusa in mu rekel: Ti si kralj Judov? 17 ) Mat. 27,11. Mark. 15, 2. 34. Jezus je odgovoril: Go¬ voriš to sam iz sebe, ali so ti drugi povedali od mene? 18 ) 35. Pilat je odgovoril: Kaj sim jest j ud ? ’ 9 ) Tvoj narod in veliki duhovni so te meni izdali; kaj si storil? 36. Jezus je odgovoril: Moje kraljestvo ni od tega sveta. 20 ) Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki pač bojevali, de bi ne bil Judam iz¬ dan ; zdaj pa moje kraljestvo ni od tod. 37. Pilat mu je tedej rekel: Te- 353 dej si ti kralj ? Jezus je odgovoril: Ti praviš, de sim jest kralj. Jest sim v to rojen, in v to prišel na svet, de pričam resnici. 21 ) Vsak, kteri je iz resnice, posluša moj glas. 22 ) 38. Pilat mu reče: Kaj je resnica? 23 ) In ko je bil to re¬ kel, je spet ven šel k Judam, in jim reče: Jest ne najdem no¬ bene krivice nad njim. 39. Navada je pa per vas, de vam eniga spustim o veliki no¬ či ; hočete tedej, de vam spu¬ stim kralja Judov? Mat. 27, 15. Mark. 15, 6. Luk. 23,17. 40. Vpili so tedej spet vsi, rekoč: Ne tega, ampak Baraba. Bil je pa Baraba razbojnik. XIX. Poglavje. •Jezus gaj/,lan in kronan. Pilat ga skuša rešiti ; obsodi ga pa iz strahu pred ljudmi. Jezus k smerti peljan in križan. Janez in Marija pod križem. Jezu¬ sova žeja in smert. Njegova stran prebodena. Jožef in Nikodem oskerbita njegov pokop. vo, in ga v škerlatasto oblačilo oblekli. 3. In so prednj stopali in rekli: 1 ) Pozdravljen bodi, kralj Judov! In so mu jih za uho dajali. 1. i^a to je teaej vuat Je¬ zusa vzel, in gajžlal. Mat. 27,27. Mark. 15, 16. 2. In vojaki so Spletli krono iz ternja, in mu jo djali na trla- 17. Judje so ga metno druziga tudi tožili, de se kralja dela. Gl. Luk. 23, 2. 18. Jezus ne vpraša, de bi kaj zvedil, ampak hoče s tem reči: Ti ne govoriš tega sam od sebe, temuč ker so ti drugi povedali. 19. de bi vedil, če imaš res pravico do kraljeve časti. 20 . 21. moje kraljestvo ni pozemeljsko, ampak duhovno in torej nadzemeljsko, de resnico oznanujem, in jo s svojim svetim življenjem in s čudeži poterdujem. 22. „kteri je iz resnice t. j. iz Boga. Gl. Jan. 8, 47. in razi. 23. Iz tega vprašanja se kaže, de je Pilat vso to reč za majčkino imel, ki ni vredna, de bi se kdo še dalje zanjo menil. Kakor de bi bil hotel posvetni Kunljan reči: 1 kaj resnica!? Kdo se kaj za tvojo resnico — tvoj uk — zmeni!; lo so prazne kvante; zavoljo teh ni treba, človeka k smerti obsojev ati m umoriti. " 1. Besedi: „ln so prednj stopali «, ni v greškim. 23 354 Janez 10. 4. Pilat je tedej spet venkej šel, in jim reče: Glejte! per- peljem vam ga venkej, de spo¬ znate, de ne najdem nad njim nobene krivice. 2 ) 5. (Jezus je tedej venkej pri¬ šel, noseč ternjevo krono in šker- latasto oblačilo.) In 3 ) jim reče: Glejte, človek! 4 ) 6. Ko so ga tedej vidili ve¬ liki duhovni in služabniki, so vpili, rekoč: Križaj, križaj ga! Pilat jim reče: Vzemite in kri¬ žajte ga vi; zakaj jest ne naj¬ dem krivice nad njim. 7. Judje so mu odgovorili: Mi imamo postavo, in po posta¬ vi 5 ) mora umreti, ker se je Si¬ nu Božjiga delal. 8. Kadar je tedej Pilat slišal to govorjenje, se je še bolj bal. 6 ) 9. In je šel spet v sodnjo hišo, in je rekel Jezusu: Od kod si ti? Jezus pa mu ni od¬ govoril. 10. Pilat mu tedej reče: Meni ne odgovoriš? Ne veš, de imam oblast te križati, in imam oblast te spustiti? 11. Jezus je odgovoril: Ne imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti ne bilo od zgorej dano. Zavoljo tega ima tisti, kteri me je tebi izdal, veči greli. 7 ) 12. In odslej 8 ) je iskal Pi¬ lat ga spustiti. Judje pa so vpili, rekoč: Ako tega spustiš, nisi cesarjev prijatel, zakaj vsak, kteri se kralja dela, cesarju zo¬ per govori. 13. Pilat tedej, ko je to go¬ vorjenje slišal, je Jezusa ven perpeljal, in je sedel na sodnji stol, na mestu, ktero se imenuje Litostrotos , po hebrejsko pa Ga- bata. 9 * ) 2. Glejte, dal sira ga gajžlati in ga pred vas perpeljem, de spoznate, de je že dovolj pokorjen, in de nič sinerti vredniga nad njim ne najdem. 3. Pilat. 4. Glejte borniga, že preveč pokorjeniga človeka! Imejte vender usmiljenje z njim! 5. V greškim: po naši postavi 11 . Perm. 3. Mojz. 24, 14—16. 6. Pilat si je v začetku vso to reč prav majhno mislil in jo je le poverhama, lahkomišljeno presojeval (Jan. 18, 38.); zdaj pa je že pogled razgajžlaniga Jezusa resnobne misli v njem obudil, in je njegovo serce k smiljenju nagibal. Ko je pa slišal, de se Jezus Sina Božjiga imenuje, in koga je njegova žena opominjala, naj Pravičniga ne obsodi, je bil se bolj zamišljen in nekaka groza ga je sprehajala. Po vražni misli malikovavcov, ktere tudi olikani in pre¬ brisani Rimljani in 'Greki niso bili čisti, so bogovi v človeški podobi med ljudmi hodili (Perm. l)j. ap. 14, 11. in 28, 6.). Pilat si je tedej mislil, ako bi Jezus eden zmed teh bogov biti utegnil, gorje po tem meni! 7. Tvoja oblast do mene pride od Boga; zakaj Božja in moja volja je, de u- merjem na križu. Per vsim tem vender le nisi brez zadolženja, ker bi se mogel mojim krivičnim tožnikam zoperstaviti; oni pa imajo veliko veči greh, kakor ti. — Judje so grešili iz hudobije, Pilat iz slabosti. 8. Nekteri prestavljajo: „ zavoljo tega“. 9. Greška beseda „ Litostrotos “ pomeni z majhnimi kamni mnoge barve vlo¬ žene tla. Te tla, kjer je sodnji stol stal, so bile nekoliko zvišane, in to pomeni tudi hebrejska (prav za prav aramejska) beseda n Gabata u 1 t. j, vi¬ šava, obočen (veljban) kraj. 355 Janez 10. 14. Bilo je pa dan perprav- Ijanja velike noči 10 ) okoli šeste ure, 1 ‘) in reče Judam: Glejte ,- vaš kralj! 12 ) 15. Oni so pa vpili : Preč z njim, preč z njim, križaj ga! Pi¬ lat jim reče: Vašiga kralja bom križal? 13 ) Veliki duhovni so od¬ govorili: Nimamo kralja, razun cesarja. l4 ) 16. Takrat tedej jim ga je iz¬ dal, de bi bil križan. Vzeli so pa Jezusa, in ven peljali. 17. In je svoj križ noseč ven šel na mesto, ki se imenuje me¬ sto mertvaških glav, po he¬ brejsko pa Golgata. Mat. 27, 33. Mark. 15, 22. Luk. 23, 33. 18. Ondi so ga križali, in z njim dva druga, od vsake strani eniga, v sredi pa Jezusa. 19. Napisal je pa Pilat tudi napis, in ga je djal verh križa. Bilo je pa pisano: Jezus naza¬ renski, kralj Judov. 20. Ta napis je tedej veliko Judov bralo ; kraj namreč , kjer je bil Jezus križan, je bil blizo mesta. Bilo je pa pisano po he¬ brejsko, po greško in po latin¬ sko. I5 ) 21. Rekli so tedej Pilatu ve¬ liki judovski duhovni: Nikar ne piši: Kralj Judov; ampak deje on rekel: Kralj Judov sim. 22. Pilat je odgovoril: Kar sim pisal, sim pisal. 23. Vojaki tedej, ko so bili Jezusa križali, so vzeli njegove oblačila, (in so naredili štiri de¬ le , vsakimu vojaku del) in suk¬ njo. Suknja pa je bila brez šiva, od verha scelama tkana, Mat. 27, 35. Mark. 15, 24. Luk. 23, 34. 24. Rekli so tedej med seboj: Nikar je ne režimo, ampak vad- Ijajmo zanjo, čigava bode. De se je pismo dopolnilo, ki pravi: Razdelili so moje oblačila med se, in za mojo suknjo so vadlja- li. 16 ) Vojaki so tedej to sto¬ rili. 25. Poleg križa Jezusoviga pa so stale njegova mati, in se¬ stra 17 ) njegove matere, Marija 10. dan perpravljanja k saboti v velikonočnim tednu. Gl. Mark. 15, 42. Mat. 28, 1. in razi. 11. t. j. začetek šeste ure. Gl. Mark. 15. razi. 5. 12. Glejte ga, tak se imenuje vašiga kralja, kako se ga morete bati taciga zapušeniga siromaka, de bi kake prekucije v deželi napravil! 13. Pilat je te besede blezo z nekako zasmehljivostjo do Judov izgovoril. 14. Perm. Cahar. 11. razi. 9. 15. de so vsi lahko brali. Hebrejski jezik je bil domače dežele; latinski je bil Rimljanov, ki so nad Judi gospodovali'; in greški je bil tistih Judov, ki so zunaj Palestine stanovali, in ki so zavoljo praznika v Jeruzalemu bili. Sveti očaki mislijo, de bi imel ta trojni jezik pomeniti, de je Kristus za vse ljudi umeri, in de kliče vse narode k svoji veri. Pod nar imenitnej.šimi narodi tistiga časa, namreč: Judi, Rimljani in Greki, so bili tudi vsi drugi na¬ rodi razumeti. 16- CII; Ps. 21, 19. Nekteri zmed svetih očakov djanje vojakov: „in so na¬ vodili štiri dele 11 , skrivnostno razlagajo, ker pravijo, de štirje deli Kristu¬ sovih oblačil pomenijo štiri dele sveta, iz kterih so ljudje poklicani, naj se Kristusove gnade vdeležujejo; suknja pa pomeni edinost v veri in ljubezni, podlaga keršanskiga življenja, 17. teta. 356 .laitez 10. Kleofova, 18 J in Marija Magda¬ lena. 19 ) 26. Ko je tedej Jezus mater in učenca, kteriga je ljubil, vi¬ da zraven stati, reče svoji ma¬ teri : Zena , glej, tvoj sin! 27. Potlej reče učencu: Glej, tvoja mati! 20 ) In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel. 28. Po tem, ker je Jezus ve- dil, de je vse dokončano, de se je doplomlo pismo,je rekel: Ze- jin sim! 21 ) 29. Stala je pa ondi posoda polna jesiha. Oni pa so gobo z jesiham napojili, in na hisop nataknili, ter mu jo k ustarn po¬ dali. 30. Kadar je bil tedej Jezus jesiha vzel, je rekel: Dopolnjeno je! In je glavo nagnil, in je dušo iz sebe dal. 31. Judje tedej, (ker je bil dan perpravljanja) de bi ne o- stale na križu trupla v saboto, (bil je namreč velik tisti sabotni dan) so Pilata prosili, de bi se jim kosti Sterle, in de bi se sneli. 32. Vojaki so torej prišli, in so pervimu sicer sterli kosti, in drugimu, kteri je bil z njim kri¬ žan. 23 ) 33. Ko so pa do Jezusa pri¬ šli, so vidili, de je že mertev, in mu niso kosti sterli $ 34. ampak eden vojakov je s sulico njegovo stran odperl, in zdajci je tekla kri in voda iz nje. 24 ) 35. In kteri je vidil, je priče¬ val, in resnično je njegovo pri¬ čevanje 5 in on ve, de resnico govori, de tudi vi verujete. 36. To se je namreč zgodilo, de bi se pismo dopolnilo: No¬ bene kosti mu ne strite. 25 ) 18. Alfejeva (Mat. 10, 3.), mati svetiga aposleljna Jakopa mlajšiga, in Juda Tadeja. 19. Po besedah druzih evangelistov (Mat. 27, 55. Mark. 15, 40. Luk. 23, 49.) so žene od deleč stale. Janez pa ima to pisaje tisti čas pred svojimi očmi, ko so bile une žene k križu perstopile. Marija in Janez sta mogla prav blizo križa stati, de sta besede Jezusove slišala. 20. Kar je bil Jezus v svojim zemeljskim življenji svoji materi, in kar je ona njemu bila, to naj bo posihmal Janez nji, in ona Janezu. Jezus je spolnil dolžnost hvaležniga sina, ko je časne reči svoji materi oskerbel. Sveti o- čaki in posebno sveti Avguštin opomnijo, de je bil sveti Janez tukej pred- podoba vsih otrok matere katoliške cerkve, in de je Jezus v Janezu vsim vernim Marijo mater dal. 21. Njegova žeja je bila prerokovana. Ps. 68, 22. 22. velik praznik, velikonočna sabota. Gl. Mat. 28, 1. in razi. 23. To so zato storili , de so se od njih smerti popolnama prepričali. 24. Vojak je blezo Jezusovo levo stran, predal serca, prebodel, tako de bi bilo moglo vse življenje, ko bi ga še kaj bilo v njem, popolnama zginili. Jezus je bil že per gajžlanji, kronanji in križanji skorej vso kri zgubil iz svojiga telesa ; ko je pa bila njegova stran prebodena, mu je še kri iz ser¬ ca in predala stekla; tekla pa je kri in voda. V obeh, v vodi in kervi, ugle¬ dajo nekteri zmed svetih očakov skrivnostni pomen svetih zakramentov, nam¬ reč svetiga kersta in altarja, ktera sta nar imenitnejši darova njegoviga iz ljubezni do nas prebodeniga serca. 25. To je bilo prav po čerki rečeno od velikonočniga jagnjeta, ktero je bilo predpodoba Jezusa Kristusa. Gl. 2. Mojz. 12, 46. 4. Mojz. 9, 12. Janez 37. In spet drugo pismo pravi: Vidilibodo, koga so prebodli. 26 ) 38. Po tem pa je Jožef iz Arimateje (ker je bil Jezusov učenec, tode skrivej zavoljo stra¬ hu pred Judi) Pilata prosil, de bi snel Jezusovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel je tedej in snel Jezusovo telo. Mat. 27, 57. Mark. 15, 43. Luk. 23, 50. 39. Prišel je pa tudi Nikodein, kteri je bil vpervič po noči k Je¬ zusu prišel, in je pernesel zmesi 10 . 20 . 357 mire in aloe okoli sto liber. 27 ) Zgor. 3,2. 40. Y r zela sta tedej Jezusovo telo, in ga zavila v tančico z dišavami vred, kakor je per Ju¬ dih šega pokopovati. 41. Bil je pa na tistim kraji, kjer je bil križan, vert, in na vertu nov grob, v kteriga še nihče ni bil položen. Mat. 27, 60. 42. Tam sta tedej zavoljo dneva perpravljanja Judov, ker je grob blizo bil, Jezusa položila. 28 ) XX. Poglavje. Marija Magdalena gre k grobu, in pride Petru in Janezu oznanit, de je grob prazen, nato gresta aposteljna tje. Angeij in Jezus se Magdaleni perkažeta. Jezus se perkaže aposteljnam, ter jim podeli svetiga Duha. Jezus se spet per- kaže aposteljnam. Tomaž vidi in veruje. 1. Pervi dan tedna 1 ) pa je prišla Marija Magdalena zjutrej, ko je bila še tema, k grobu, in je vidila kamen odvaljen od gro¬ ba. 2 ) 2. Teče tedej, in pride k Si- 26. Glej razlaganje te preroške verste per Cahar. 12, 10. 27. Aloe je drevo dišečiga lesa, s ktcrim so Judje merliče kadili in obkladali. Tisti čas je bila navada, merliče prav bogato z dišavami obkladati. Per po¬ grebu kralja Heroda je 500 lilapcov dišave nosilo ; torej se je tukej 100 liber dišave lahko potrebovalo. 28. Zavoljo velike sabote, ko je bila že nastopila, niso smeli Jezusoviga telesa do dobriga vmaziliti in prav pokopati; torej so ga berž le toliko časa, de bi sabota minula , v bližnji grob položili, ker so ga mislili po saboti še le prav popolnama vmaziliti in pokopati. In res so žene pervi dan po saboti Je¬ zusovo telo mazilit šle. Gl. Mark. 16, 1. 1. Pervi dan po saboti, t. j. našo nedeljo. Gl. Mat. 28, 1. 2. Sveti Janez je več okolišin, ki so se ob Kristusovim vstajenji zgodile, po¬ vedati opustil, ktere so že drugi evangelisti povedali, nasproti pa je marsi¬ kaj noviga perdjal, kar drugi evangelisti niso zapisali. Vsa ta pergodba se da takole misliti: Ko je bilo praznovanje velike sabote minilo , so še tisti dan zvečer Marija Magdalena, Marija, Jakopova mati, in Salome (Mark. 16, 10 dišav nakupile, de bi šle pervo jutro po saboti, t. j. v nedeljo, in ma¬ ziljenje Jezusoviga telesa dokončale (Gl. zgor. 19. razi. 28.). Še pred svi¬ tam, berž ko ne iz sralni pred Judi, so se k grobu podale. Med potjo so bile v skerbi, kdo de jim bo kamen odvalil (Mark. 16, 3.> Ta čas pa je bil ze angeij kamen odvalil (Mat. 28, 2.). Ko so k grobu prišle, m ko Marija Magdalena vidi, de je kamen že odvaljen (Jan. 20, 1.), je berž preč tekla (Jan. 20, 2.) Petru in Janezu pravit.' Uni dve ženi pa ste bliže 358 Janez 20. monu Petru , in k unimu učencu, kteriga je Jezus ljubil, in jima reče: Vzeli so Gospoda iz groba, in ne vemo, kam so ga položili. 3. Sel je tedej Peter in uni učenec, in sta prišla k grobu. 4. Tekla sta pa oba skupej, in uni učenec je Petra pretekel, in je pervi prišel k grobu. 5. In ko se je perpognil, je vidil rjuhe 3- ) ležati, vanj pa ni šel. 6. Pride tedej Simon Peter, ki je šel za njim, in je šel v grob, in vidil rjuhe ležati, 7. in pert, kteri je bil na njegovi glavi, ta ni bil zraven rjuh položen, ampak posebej v enim kraji zvit. * * 3 4 5 ) 8. Takrat je tedej noter šel tudi uni učenec, kteri je bil pervi k grobu pertekel; in je vidil, in verval. 6 ) 9. Nista še namreč umela pisma, de je imel od mertvih vstati. 7 ) 10. Učenca sta tedej spet do¬ mu šla. 11. Marija pa je stala zunej per grobu in jokala. Ko se je tedej jokala, se je perpognila in pogledala v ,grob; 12. in je vidila dva angelja v belo oblečena sedeti, eniga per glavi, in eniga per nogah, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. 13. Ona ji rečeta: Zena! kaj jokaš? Njima reče: Ker so vzeli mojiga Gospoda, in ne vem , kam so ga položili. 14. Ko je to izgovorila, seje nazaj obernila, in je vidila Jezusa stati, pa ni vedila, deje Jezus. 15. Jezus ji reče: Zena! kaj jokaš? Koga išeš? Ona, ker je menila, de je vertnar, mu re¬ če : Gospod! ako si ga ti od- k grobu stopile, in ste dva angelja ugledale (Luk. 14, 40, kterih eden (Mat. 28, 5. Mark. 16, 70 je njima vstajenje oznanil, in ukazal, to tudi učencam naznaniti (Mark. 16, 7.). Po tem ko ste bile grob zapustile, je prišla Marija s Petram in Janezam, ktera sta grob ogledala in se po tem tudi vernila (Jan. 20, 2—10.); Marija pa je še tam ostala in žalovala. Ko se je pa v grob sklonila, je tudi dva angelja, kakor ženi, ugledala, de- siravno nju učenca nista vidila. Ko se je po tem okrog sebe ogledala, je tudi Jezusa zagledala, kteriga je v začetku za vertnarja imela (Jan. 20, 15. Mark. 16, 9.). Jezus ji ukaže, naj učencam naznani, de gre k Očetu, in zgine spred njenih oči. Med potjo od groba se tudi unima dvema ženama perkaže, ter jima naroči', naj greste učencam povedat. Hitro ste tekle, ter ste vse to učencam oznanile (Luk. 24, 9.), sicer pa niste “nikomur tega pravile, ker ste se bale (Mark. 16, 8.). 3. V greškim : „pot:o/e“; ravno tako v. 6. 7. 4. blezo zato ne, ker ga je bila groza obšla. 5. Pert in rjuhe so bile učencam v znamnje, de ni nihče telesa ukradel. 6. Janez je začel verjeti, de je Jezus vstal; Peter pa se ne. Vzrok tega se pove v naslednji versti. 7. Kristus je svojim učencam večkrat pravil od svojiga vstajenja , ker se jim je pa to prečudno in novo zdelo, so si mislili, de Kristus le v podobi, le v priliki od vstajenja govori, de bo namreč njegova vera, ki bo po njegovi smerti tako rekoč umerla, skorej per vsih v pozabljivost prišla, spet oži¬ vela. Ravno za tega voljo niso tudi umeli prerokovanja zastran Jezusoviga Tstajenja. Ps. 15, 10, Janez 20. nesel, povej mi, kam si ga po¬ ložil, in jest g’a bom vzela. 16. Jezus ji reče: Marija! Ona se ozre 8 ) in mu reče: Ra- boni! (kar se pravi Učenik.) 17. Jezus ji reče: Nikar se me ne dotakni; zakaj nisim še šel k svojimu Očetu. 9 ) Pojdi pa k mojim bratam 10 ) in povej jim: Grem k svojimu Očetu in k vaši- mu Očetu, k svojimu Bogu in k vašinru Bogu. p S al. 21, 23. i. d. 18. Marija Magdalena pride in oznani učencam: Gospoda sim vidila, in to mi je rekel. 19. Kadar je bil tedej večer tistiga dneva, perviga v tednu, in so bile duri zaklenjene, kjer so bili učenci zbrani zavoljo stra- 359 bii pred Judi, je prišel Jezus, in je v sredo med nje stopil, 11 ) in jim rekel: Mir vam bodi! Luk. 24, 36. 20. In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. 12 ) U- čenci so se tedej obveselili, ker so vidili Gospoda. 21. Tedej jim je spet rekel: Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jest vas po¬ šljem. 13 ) 22. In ko je bil to izrekel, je v nje dihnil, in jim rekel: Prej¬ mite svetiga Duha. 14 ) 23. Kterim bote grehe odpu¬ stili, so jim odpušeni; in kterim jih bote zaderžali y so jim zader- žani. 15 ) Mat. 18, 18. 8. Potem ko je bila Marija zgornje besede zgovorila, se je spet svoji žalosti prepustila, in je bila vsa vse zamišljena; ko je pa v poklicu: „ M arij a !“ Jezusov glas spoznala , se je naglo k njemu obernila i. t. d. 9. Ko je Marija Gospoda spoznala, mu je blezo — od preveliciga veselja vsa sama iz sebe — k nogam padla, ter se jih oklenila, kakor de bi se ne hotla nič več od njega ločiti. Zato ji Jezus reče: „ Nikar ne me ne dotakni \ zakaj nisim še šel k svojimu l)četu u . S temi besedami je hotel Gospod Marii reči: Ne mudi se tukej per mojih nogah, dosti ti bodi, de si me vidila, saj boš še večkrat perložnost imela, per meni biti, ker še ne grem tako kmalo k svojimu Očetu; ne mudi se tukej z objemanjem mojih nog, pojdi rajši k mojim učencam in oznani jim moje vstajenje, hitro jih stori de¬ ležne veselja, kteriga ti v svojim sercu občutiš! 10. Glej Mat. 28. razi. 10. 11. Jezus je prišel s svojim poveličanim-—poduhovnjeniin — telesam skozi za- perte vrata in je naglo stal med svojimi učenci. 12. zaceline svojih ran. Zakaj? Gl. Luk. 24, 39. 13. Ravno tisto oblast, ktero mi je moj Oče dal, oblast namreč: ljudi grehov očiševati, opravičevati in posvečevati, cerkev vstanoviti in vladati, tudi vam dam. — Oče je poslal Sina , Sin svoje učence, učenci svoje naslednike. Pravo, resnično, v Božji moči opravljano opravičevanje in posvečevanje ljudi pride tedej le po pravih poslanih. 14. Jezusovo izdihnjenje in dihnjenje v aposteljne je vidno znamnje, s kterim je Kristus prav očitno hotel pokazati, de se sveti Duh od njega izhaja, in de ga aposteljnam vdihne in podeli. S svetim Duham so tukej prejeli aposteljni po¬ sebno gnado ali moč in oblast, grehe odpušati in zaderževati, kar se raz- vidi iz naslednje verste. Od podelitve svetiga Duha glej Dj. ap. 2, 4. ' 1° veis t° je sveta, nezmotljiva, katoliška cerkev razložila. Sveti tridentinski zbor pravi (seja. M. zakonilo 3.): A ko kdo reče, Gospodove be¬ sede: „ Prejmite svetiga Duha . Kterim hote grehe “ i. t. d. niso 360 Janez SO. svoj perst semkej, in poglej moje roke; in podaj semkej svojo ro¬ ko, in položi jo v mojo stran, in ne bodi neveren, ampak veren. 19 ) 28. Tomaž je odgovoril, in mu rekel: Moj Gospod, in moj Bog! 20 ) 29. Jezus mu reče: Ker si me vidil, Tomaž! 21 ) si veroval; blagor jim, kteri niso vidili , in so verovali! 22 ) 30. Jezus je sicer še veliko drugih čudežev storil vpričo svo¬ jih učencov, kteri niso zapisani v teh bukvah. 31. Ti pa so zapisani, de ve¬ rujete, Jezus je Kristus, Sin Božji, 23 ) in de imate vervajoči živ¬ ljenje 24 ) v njegovim imenu. 25 ) / razumevati od oblasti, v zakramentu pokore grehe odpu- šati ali zaderževati, kar je katoliška cerkev od začetka razumevala... ta bodi izpahnjen' 4 . Gotovoje tedej, deje Kristus z uniini besedami zakrament svete pokore postavil. Vedi pa tudi: Ako je dal Gospod svojim poslanim oblast, grehe odpušati ali zaderževati, morajo tudi verni zavezani biti, ne le samo odpušenja grehov per njih iskati, temuč jim tudi svojo vest odkrivati, de poslani zamorejo razsojevati, če so odpušenja vredni ali ne. 16. Glej Jan. 11, 16. 17. v tisti hiši. 18. Jezus se je le od časa do časa svojim učencam perkazoval (Dj. ap. 1,3.), de jih je polagama pervadil, v duhu se z njim obhoditi in njegovo telesno pričuj očnost uterpeti. 19. Pomisli dobroto Gospodovo, kako on tudi zavoljo ene duše svoje rane kaže, in le zato pride, de bi tudi le to eno dušo otel (Kriz.). 20. Tomaž spozna očitno, de je Kristus resnično vstal, in de je pravi Bog. 21. imena n Tomaž il ni v greškim. 22. S tem, pravi sveti Gregori, smo zlasti mi zaznamnjani, ki njega, kteriga v mesu nismo vidili, v duhu terdno deržimo. 23. Glej vpeljavo v ta evangeli. 24. življenje gnade tukej, tam pa večno življenje. 25. t. j. v tem, kar je, v njem Odrešeniku, v njegovim zasluženji. tedej so mu smo vidili. Ako ne vi- 24. Tomaža pa, dvanajsterih eniga, kteri je imenovan Dvoj¬ čic, 16 ) ni bilo per njih, ko je Jezus prišel. 25. Drugi učenci povedali: Gospoda On pa jim je rekel: dim na njegovih rokah znamenj žebljev, in ne denem svojiga persta v rane žebljev, in ne po¬ ložim svoje roke v njegovo stran, ne bom verval. 26. In čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri, 17 ) in Tomaž z njimi. Jezus pride, ako- ravno so bile duri zaklenjene, in je stal na sredi in rekel: Mir vam bodi! 18 ) 9,7. Polici reče Tomažu : Vloži •Janez *l 361 XXI. Poglavje. Jezus se perkaže učeucam per tibcrijaškim morji. Čudoviti ribji vlak. Jezus zroči Petru nar viši pastirsko službo, in mu prerokuje smert na križu. Peter vpraša, kaj bo z Janezam, Gospod pa ga za verne. Sklep. 1. Potlej se je Jezus spet ucencam) perkazal per tiberija— škim morji. 1 2 ) Perkazal se je pa tako'. 2. Bili so pa skiipej Simon Peter, in Tomaž, kteri je ime¬ novan Dvojčic, in Natanael, 3 ) kteri je bil iz Kane galilejske, in Cebedejeva sinova, 4 ) in dva druga njegovih učencov. 3. Simon Peter jim reče: Ri¬ be grem lovit. Mu reko: Gremo tudi mi s teboj. In so šli in 5 ) stopili v čelu; in tisto noč fifeo nič vjeli. 4. Ko se je pa jutro storilo, je Jezus na bregu stal; učenci pa niso spoznali, de je Jezus. 5. Jezus jim tedej reče: OL- troci! imate kaj jesti? 6 ) So mu odgovorili: Nič. 6. Jim reče: Verzite mrežo na desno stran čelna, in bote našli. Vergli so tedej, in je niso mogli vleči zavolj obilnosti rib. 7. Rekel je tedej tisti učenec, kteriga je Jezus ljubil, 7 ) Petru: Gospod je. Ko je Simon Peter slišal, de je Gospod, si je suk¬ njo opasal, (bil je namreč nag) 8 ) in se je v morje spustil. 8. Drugi učenci pa so v čelnu prišli, (niso bili namreč deleč od suhiga, ampak~okoli dve sto komolcov) in so vlekli mrežo z ribami. 9. Ko so tedej na suho sto¬ pili, šo -vidili žerjavico per- 1. S poslednjimi besedami poprešnjiga poglavja je bil sveti Janez svoj evan- geli že sklenil; naslednje poglavje je mende le zato perdjal, de je uno pra¬ zno marnje overgel, ktero se je med ljudmi razširjalo, de on ne umerje. Ko so pa temu marnju Jezusove besede perložnost dale, je torej v naslednjim poglavji vse okolišine na tanko popisal, ktere so z Jezusovimi besedami v zvezi. Pa tudi memo tega so pergodbe tega poglavja že same na sebi per- merjeni sklep njcgoviga evangelija, ker perpoveduje, de je Jezus svoji cerkvi poglavarja postavil. Po enakim je tudi sveti Matevž svoj evangeli s cerkvijo sklenil. 2. v Galileji. Tj e so se bili po Gospodovim povelji podali (Mat. 26, 32. Mark. 14, 28.), po tem ko so bili praznovanje velike noči dokončali in še nekoliko dni v Jeruzalemu ostali. Jan. 20, 26. 3. t. j. Jernej. 4. t. j. Jakop stareji, in Janez. 5. V greškim: „beri stopili i t. d. 6. Sveti Krizostom meni, de je Jezus tako govoril, kakor de bi bil hotel od njih kaj kupiti. 7. Janez. 8. t. j. skorej nag; bil je samč v ribški srajci. Po tem je berž suknjo oblekel in se opasal. 362 Janez 21. pravljeno, in ribo na nji, in kruh. 9 ) 10. Jezus jim reče: Peniesite rib, ki ste jih vjeli. 11. Simon Peter je noter sto¬ pil , in je izlekel mrežo na su¬ ho polno velikih rib, sto in tri in petdeset. In desiravno jih je toliko bilo, se mreža ni ster- gala. 10 ) 12. Jezus jim reče: Pridite iti jejte! n ) Nobeden teh, 12 ) kteri so se k jedi usedli, si ga ni upal vprašati: Kdo si ti? ker so vedili, de je Gospod. 13. In Jezus pride, in vzame kruh, in jim ga da, in tako tudi ribo. 14. To je bilo že vtretjič, de se je Jezus perkazal svojim u- čencam, po tem ko je bil od mertvih vstal. 13 ) 15. Ko so tedej odjedli, re¬ če Jezus Simonu Petru: Si¬ mon Janezov! 14 ) me ljubiš bolj, kakor tile? Mu reče: To je de, Gospod! ti veš, de te ljubim. Mu reče: Pasi moje jagnjeta. 16. Mu reče spet: Simon Ja¬ nezov! me ljubiš? Mu reče: To je de, Gospod ! ti veš, de te ljubim. Mu reče: Pasi moje jagnjeta. 15 ) 17. Mu reče vtretjič: Simon Janezov! me ljubiš? Peter je žalosten bil, ker mu je vtretjič rekel: Me ljubiš? in mu je re¬ kel : Gospod! ti vse veš ; ti veš, de te ljubim. Mu je rekel: Pasi moje ovce. 16 ) 18. Resnično, resnično, ti po¬ vem : Dokler si bil mlajši, si se sam opasoval, in šel, kamor si hotel ; kadar boš pa star, boš svoje roke raztegnil, in drugi te 9. Učenci so iz tega čudovitno perpravljeniga jedila lahko sklenili, de je bil tudi ribji vlak Jezusovo delo, in de jih on ne potrebuje. 10. Ko je bil Peter v apostoljsko službo poklican, mu je bil preobilni ribji vlak (Luk. 5.) pomenljiva podoba, de bo kedaj ljudi lovil (Luk. 5, 10.'). Zdaj pa, ko je zvoljen, de naj bi na zemlji na Jezusovo mesto stopil (v. 15. 17.'), mu Gospod spet da veliko rib v mreže zajeti, brez vsiga dvoma zato, de mu s tem naznani, kako bojo verni v njegovo mrežo, v sveto cerkev hiteli. 11. Kakor je lovljenje rib v mrežo podoba sprejemanja vernih v cerkev, tako je tudi kosilo ali večerja podoba časne in večne sreče cerkve v Kristusu. Gl. Mat. 8, 11. 12. V greškim: „ Nobeden zmed učencov 11 i. t. d. 13. V pervič (Jan. 20, 19.j in v drugič (Jan. 20, 26.) se je zgodilo v Jeru¬ zalemu; druge Gospodove perkazni (Mat. 28, 9. 10. Luk, 24, 13: 1. Kor. 15, 5. Mat. 28. 16: 1. Kor. 15, 6. 7.) se tukej v misel ne vzamejo, ker so jih le nekteri vidili, ali pa so se poznejše zgodile. 14. tudi se bere: v Jonov u . Gl. Jan. 1, 42. 15. V greškim : ,,pas‘i moje ovce“. 16. Kristus je z besedami: „ Pa ni moje jagnjeta, pasi moje ovce“, svetima Petru zročil viši pastirsko službo in oblast čez vse verne brez razločka, tudi čez aposteljne, kakor mu jo je bil že tudi pred svojim terpljenjem podelil, ko ga je bil svoji cerkvi v podlagni kamen postavil (Mat. 16, 18. 19.). Kakor mu je bil Kristus tam zavoljo njegove razsvetljene vere sprednost dal pred vsimi drugimi aposteljni, tako mu jo tudi tukej podeli zavoljo njegove veči ljubezni, ktera pa mora z vero sklenjena biti, de je živa in prava. — Jezus je svetiga Petra trikrat vprašal: ,,Me ljubiš ?“ zato ko je bil Peter svojiga Gospoda trikrat zatajil, de svoje trikratno zatajenje s trikratnim spoznanjem in Janez 21. 363 bo opasal, in te popelje, kamor ti nočeš. 17 ) 2. Pet. 1, 14. 19. To je pa rekel, de je na znanje dal, s kakošno smertjo bo Boga počastil. 18 ) In ko je to izgovoril, mu reče: Pojdi za menoj. 19 ) 20. Peter se je pa obernil, 20 ) in je vidil tistiga učenca, kte- riga je Jezus ljubil, kteri je per večerji tudi na njegovih persili slonel, in je bil rekel: Gospod! kdo je, kteri te bo izdal ? Zgor. 13, 23. 21. Ko je tedej Peter tega vidil, je rekel Jezusu: Gospod! kaj pa ta? 21 ) 22. Jezus mu reče: Hočem, de tako ostane, dokler ne pridem, kaj tebi za to? Ti pojdi za me¬ noj. 22 ) 23. Razšlo se je tedej to go¬ vorjenje med brati, de tisti uče¬ nec ne umerje. Pa Jezus mu ni rekel: Ne umerje; ampak: Ho¬ čem , de tako ostane, dokler ne pridem, kaj tebi za to? 23 ) 24. To je tisti učenec, kteri zaterjenjem, de ga ljubi, popravi, in de mu Gospod prav globoko v serce vtisne, de je v pastirski službi nar močnejši, gorečnejši in zvestejši ljubezni treba. Ko bi kdo terdil, de je Kristus per postavljenji pastirke službe v svetim Petru tudi vse druge aposteljne mislil, de je bil Peter le samo name- stovavec druzih aposteljnov, in de mu ni bil Gospod nobene sprednosti in viši oblasti pred njimi podelil, bi bila dokončana, prostovoljna njegova slepota; zakaj svetle in očitne so besede svetiga pisma, s kterimi je Gospod zročil Petru vso čedo, med ktero so bili gotovo tudi aposteljni; pa tudi veči lju¬ bezen , ki jo Gospod od Petra hoče, nam očitno naznanja njegovo veči čast in oblast v cerkvi Božji. Sicer pa kakor pastirska služba aposteljnov v njih naslednikih t. j. škofih neprenehama živi, ravno tako neprenehama živi tudi viši pastirska služba svetiga Petra v njegovih naslednikih, rimskih škofih t. j. papežih. Gl. Mat. 16, 19. “ 17. De so ložej hoditi mogli, so imeli Judje v navadi, svojo dolgo obleko s pašam spodrezovati. Na to navado cikaje reče Jezus Petru : V svoji mladosti si se sam prepasoval, in si hodil, kamor si sam hotel; v svoji starosti pa boš raz¬ tegnil svoje roke na križu, in drugi te bo opasal, — vklenil, in te popelje, kamor iti se brani tvoja natora, namreč v smert. 18. Peter je umeri pod cesarjem Neronam v Rimu na križu. 19. Per teh besedah je Jezus nekoliko stopinj naprej prestopal, in Peter je za njim šel. Ta Petrova hoja za Kristusam je pomenila njegovo hojo k križu, ker jo Jezus Janezovi pokojni sraerti nasproti stavi. Gl. spod. v. 22. 20. Ko je nekoliko stopinj za Gospodam šel, se je ozerl. 21. Gospod, če jest s teboj pojdem, in če te bom v častitljivi smerti na križu nasledoval, kaj pa bo s tem učencatn, kteriga posebno ljubiš ? Ali ne bo za nama prišel? Kakošna tedej njega čaka? 22. Jezus Petra zavoljo njegove radovednosti zaverne, rekoč: Ako jest hočem, de Janez silne smerti na križu prost ostane, dokler v miru in pokoji ne umerje, in jest ponj ne pridem in ga seboj v nebesa ne vzamem, kaj tebi mar? Ti bodi voljan, mene do križa nasledovati. (Avg.,Beda, Tom.).— P° teh besedah je bil Jezus blezo zginil. Jezusovo prestopanje je bilo pomen¬ ljivo djanje, s kterim je Petra prav živo opominjal, z voljo'za njim hoditi.— V greskim: „Ako hočem . de tako ostane Jd. {sveti Janez je po izročilu svetih očakov v sivi starosti ob koncu perviga s o etja v Efezu pokojno in sladko v Gospodu zaspal. 364 Janez 21. pričuje od tega, in je to pisal, in vemo, de je resnično njegovo pričevanje. 25. Je pa tudi še veliko dru- giga , kar je Jezus storil in ko bi se to vsako posebej popiso¬ valo, menim, de bi na ves svet ne šle bukve, ktere bi bilo pisati. 24 ) 24. Ko bi kdo hotel vse Kristusove nauke in dela na tanko popisati, bi toliko bukev napisal, de bi jih bilo vse polno po svetu. — Besede: „de bi na ves svet ne šle bukve“, je zvišano govorjenje, ki le toliko pomeni, kakor: prav veliko, silno veliko, neznano veliko. Taciga zvišaniga govorjenja so se tudi farizeji poslužili, ki so med seboj rekli: „ Vidite , de nič ne opravimo! Glejte , ves svet dere za njim /“ Jan. 12, 19. v Djanje aposteljnov. Za štirimi svetimi evangelii se versti v nar lepši zvezi djanje aposteljnov. Po enoglasnim spričevanji sv. očakov in cerkvenih učenikov je popisal djanje aposteljnov tisti sv. pisavec, kteri je spisal tretji sv. evangeli, namreč sv. Lukež. Djanje aposteljnov obsega zgodbe mlade .Jezusove cerkve pervih trideset let, in sicer od vnebohoda Kristusoviga do tistiga časa, ko je bil apostelj Pavel pervikrat v Rimu vjet, in se raz¬ deli v dva dela. V pervim delu (od 1—13. pogl.) sv. pisa¬ vec perpoveduje prihod sv. Duha, perve spreobernjenja Judov v Judeji in v sosednjih deželah po pridigah in čudežih aposteljnov in učencov, sosebno sv. Petra; smert sv, Štefana in sv. Jakopa star- jiga; spreobernjenje dvornika etijopske kraljice Kandace in stotnika Kornelija; preganjanje aposteljnov in vsili vernikov po Judih, in čudo¬ vito spreobernjenje preganjavca Savla v aposteljna Pavla. Drugi del (od 13—28. pogl.) pa obsegale dela (djanje) sv. Pavla, njegove trudapolne, nevarne in večkratne popotovanja po Judeji, mali Azii, po Greškim in po bližnjih otokih, njega odpeljanje v Rim, kjer je bil dve leti jetnik. In s tem se te bukve sklenejo. Kdaj de je sv. Lukež te zgodbe spisal, je prav negotovo. Le toliko se zamore z vso gotovostjo terditi, de jih ni bil pred na svitlo dal, kakor je bil sv. Pavel pervič vjet (leta 62 po Krist.), ker se to konec bukev še perpoveduje; tudi to je goto¬ vo , de sv. Lukež tih bukev ni bil pred na svitlo dal, kakor sv. evangeli, kteriga vsled djajija aposteljnov imenuje pervo povest (Djan. ap. 1, 1.). le bukve so obilen vir ali studenec podučevanja in spodbu- dovanja. Ker imajo zgledi toliko moč čez človeško serce, se 366 Vvod v djanje aposteljnov. djanje aposteljnov z veliko koristjo zamore brati. Pervi krist¬ jani dajejo lep zgled vsili čednost. Kdor bere, v kako lepi edi¬ nosti in ljubezni so pervi kristjani med seboj živeli (4, 34 — 37.), si bo perzadeval, edinost in ljubezen tudi med svojo družino za- sajevati in jo ohranovati. Goreča vnema aposteljnov, za Jezusa de¬ lati in terpeti (5, 40—42.) j dobre dela Kornelija (10, 4.), Dor- ke (4), 39.) morajo k posnemanju buditi in vabiti. Uslišane proš¬ nje jeruzalemske cerkve (4, 24 — 31.) 5 čudovito rešenje Petra iz ječe na molitev vernih (42, 3 — 11.) in Pavla iz ječe v Fili— pah (46, 25.)—• vse to bo bravce prepričalo, de so resnične be¬ sede Jezusove: „4A*o bole Očeta kaj prosili v mojim imenu , vam bo dal u (Jan. 16, 23.). Pobožno hrepenenje pervih vernih po Božji besedi (20, 7.), spoštovanja polna ljubezen do cerkve¬ nih prednikov in učenikov (20, 37. 38.), njih stanovitna zvestoba v veri per nar večjim preganjanji in terpljenji (8, 1—4: 4, 19—21.), kdo bi zamogel vse to brati, in bi terdno ne sklenil posnemati njih lepiga življenja? Kdo zamore gledati ali poslušati, kako ve¬ liki Pavel vpričo Judov in nevernikov Jezusa oznanuje in si s svo¬ jimi rokami hrano služi (48, 3: 20, 34.), pa bi sam pri sebi ne mislil: Pobožno življenje po veri ni noben zaderžek v spolnovanji dolžnost našiga stanu! In če nam zgodbe tega aposteljna tukej v ječi, tarnkej v nevarnostih na morji, zdej v zalezovanji terdo- vratnih Judov nepremakljiviga kakor skalo kažejo, ali se ne bo po¬ tem mehkužni, meseni kristjan sramoval, de se kristjana ime¬ nuje , pa za razširjanje in ohranjenje Jezusove cerkve in za lastno zveličanje svoje duše tako malo dela? X I. Poglavje. Kristusov vnebohod. Aposteljni se vernejo v Jeruzalem in tu sv. Duha perča- kujejo. Matija izvolijo namesti Judeža Iškarjota. 1. V pervim pisanji 1 ) sim govoril, o Teofil! 2 ) od vsiga, kar je Jezus začel delati in učiti , 3 ) 2. do dneva, ko je apostelj- nam, ktere je bil izvolil, po svetim Duhu zapovedi dal 4 5 ) in bil gori vzet. 3. Kterim se je tudi po svo¬ jim terpljenji živiga skazal z mno¬ gimi znamnji, ko se jim je per- kazoval štirdeset dni in govoril od Božjiga kraljestva. 4. In kadar je z njimi je¬ del, 3 ) jim je zapovedal, de naj ne hodijo iz Jeruzalema, ampak naj čakajo obljube Očetove, ktero ste (je rekel) 6 ) slišali iz mojih ust. 7 ) 5. Ker Janez je kerševal z vodo, vi pa bote keršeni s sve¬ tim Duham 8 ) ne dolgo po teh dneh. 9 ) 6. Tedej so ga, kteri so se bili sošli, vprašali, rekoč: Go- 1. V svoji pervi povesti, t. j. v evangelii. 2. Glej Luk. 1, 3. 3. Perstavi še: in je neprenehama delal in učil, do i. t. d. 4. v svetim Duhu, ki je v njem bival, in od svetiga Duha, kteriga naj bi per- čakovali. Gl. Luk. 24, 49. 5. Gl. Luk. 24, 43. V greškim: ,,/n ko se je z njimi so šel, jim je za- poeedal“, i. t. d. 6. Teh besed: „je rekel “ ni v greškim. 7. To povelje je Jezus aposteljnam v Jeruzalemu dal, ko so se bili iz Galileje vernili (Luk. 24, 49.), kamor so se bili, tudi na Jezusovo povelje (Mat. 26, 32.}, malo dni po njegovim vstajenji (Jan. 21. razi. 3.} podali. Obljuba Očetova je sv. Duh (Jan. 14, 26.). 8. sv. Duha bote vidama, v polnosti njegovih darov prejeli. Aposteljni so bili sv. Duha že v Kristusovim kerstu prejeli (Jan. 4, 2.), pa ne še vidno, v polnosti njegovih darov. To vidno podeljenje polnosti vsih darov se tukej ker st imenuje in se nasproti postavi Janezovimu kerstu, ki je bil le zunanj, •n ni ne gnade ne opravičenja dodelil, uni pa je bil očiten in poln gnad. Jezusovimu kerstu, kteriga so bili aposteljni že prejeli, se ta kerst, od kte- jiga je tukej govorjenje, ni mogel nasproti postavljati, ker je bil ob enim zunanj !“ KI| otranj, tedej temu podeljenju sv. Duha v polnosti ni bil nasproten, temuč se podoben. Glej zastran Janezoviga kersta (Mat. 3, 11.), podeljenja sv. Duha, preden se je bil očitno perkazal binkoštni praznik spod. 2, 4. 9. cez malo (deset) dni. 368 Djanje aposteljnov 1. spod! ali boš v tem času spet postavil Izraelovo kraljestvo? 10 ) 7. Rekel pa jim je: Vam ne gre vediti časov ali ur, ktere je Oče ohranil v svoji oblasti 5 n ) 8 . pa prejeli bote moč sve- tiga Duha, kteri bo v vas pri¬ šel, in mi bote priče 12 ) v Jeru¬ zalemu , in po vsi Judeji in Ša¬ mani, in do kraja sveta. 13 ) 9. In kadar je bil to izgo¬ voril, se je vpričo njih vzdignil, in oblak ga je vzel spred njih oči. 14 ) 10. In ko so ga gledali v ne¬ bo iti, glej! dva moža sta stala per njih v belih oblačilih; 15 ) 11. in sta rekla: Možje Ga¬ lileje!! kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, kteri je bil vzet od vas v nebo, bo tako' pri¬ šel, 16 ) kakor ste ga vidili iti v nebo. 12. Tedej so se vernili v Je¬ ruzalem z gore, ki se oljska imenuje, ktera je blizo Jeruza¬ lema, saboten pot deleč. 17 ) 13. In ko so bili noter prišli, so šli, gori v zgornjo hišo, 1S ) kjer so ostali Peter in Janez , Jakop in 10. Boš le takrat, ko bo uni kerst sv. Duha nastopil, pozemeljsko kraljestvo Davi¬ dovo izraelsko samovlado — spet postavil? Permeri Luk. 10, 11. Jan. 6, 15. 11. Čas le Večni popolnama ve; zakaj čas je razsnova večnosti. Gl. Mat. 24, 36. 12. Glej Luk. 24, 48. Dj. ap. 2, 2. 13. Kristus jim ni vprašanja z besedo odgovoril, temuč jih zaverne na prihod- njiga Učenika in na spolnovanje njih poklica. Sv. Duh, ki jih v vsim pod- učuje (Jan. 14, 26.), jim bo tudi to razjasnil, de Kristusovo kraljestvo ni tega sveta, temuč je le v tem, de ljudi grehov očišuje, posvečuje, ter jih k Bogu nazaj pelje , in de naj se ta sprava ljudi z Bogatn godi v vidni cerkvi, ki jo je Kristus postavil, ki se bo sčasama po vsim svetu razširila. 14. Vnebohoda Gospodoviga opomnijo tudi sv. Mark. 16, 19. Sv. Luk. 24, 51: 1. Pet. 3, 22. Od njega je tudi govorjeno v 1. Tim. 3, 16. Efez. 4, 10. Skriv. raz. 1, 18: 2, 8. V stari zavezi sta bila predpodoba Kristusoviga vnebohoda llenoh (4. Mojz. 5, 24.) in Elija (4. kralj. 2, 11.), ktera sta bila od tod vzeta. Vstajenje in vnebohod sta v tako tesni zvezi, de Kristus, kadar od svojiga poveličanja govori, ali le vstajenja (Mat. 20, 19.), ali pa le vnebohoda (Jan. 16, 28.) opomni. Oboje — vstajenje in vnebohod — se bo zgodilo nad od¬ rešenim človekam. Zakaj človeški duh, kteriga Kristus odreši, in v njegovo gospostvo zopet postavi, mora telo, ktero se je po grehu njegovimu gospo¬ stvu odtegnilo, v svojo lastino dobiti. Telo tedej, ki je pot natore šlo v smert, kteri je bilo po grehu zapadlo, t. j. telo, ktero je umerlo, mora natori od¬ vzeto in duhu nazaj dano biti, in sicer v poveličanim, od natore rešenim, duhu permernim, častitljivim in duhovnim bitji, t. j. telo mora od smerti vstati. Iz tega se pa potrebama izhaja, de se na duši in na telesu popolnama od¬ rešeni človek k Bogu verne , v nebesa pride. Per Kristusovim vstajenji in vnebohodu je pa ta razloček dobro pomniti, de Kristus ni umeri, kakor de bi bil mogel umreti, temuč ker je sam hotel; in de vstajenje in vnebohod per njem nista bila gnada, ampak zasluženje. 15. dva angelja. Jan. 20, 12. 16. k sodbi. Luk. 21, 27. 17. tako deleč, kolikor so Judje v sabotah smeli pota storiti, okoli 2000 ko¬ rakov ali stopinj. 18. v zgornje nadstropje, kamor so hodili molit. Perm. Dj. ap. 9, 37: 20, 9. Djanje aposteljnov I. 369 Andrej, Filip in Tomaž, Jernej in Matevž, Jakop Alfejev in Si¬ mon Gorecnik in Juda Jakopov. 19 ) 14. Vsi ti so bili eniga duha in so stanovitni bili v molitvi z ženami in z Marijo, materjo Je¬ zusovo, in z njegovimi brati. 20 ) 15. Tiste dni je vstal Peter 2 ‘) v sredi bratov, 22 ) (bila je pa mno¬ žica ljudi skupej okoli sto in dvaj¬ set) , in je rekel: 16. Možje bratje! dopolniti se mora pismo, klero je prerokoval sveti Duh po Davidovih ustili 23 ) od Judeža, kteri je bil vodnik tistih, ki so Jezusa vjeli; 17. kteri je bil med nas per- štet, in je prejel del te službe. 24 ) 18. In ta je dobil njivo iz kri- vičniga plačila, 25 ) in se je obe¬ sil, in se po sredi razpočil, in se je izsul ves njegov drob. 26 ) 19. In se je razznanilo vsim v Jeruzalemu prebivajočim, tako de se je reklo tisti njivi po njih jeziku hakeldama, to je, njiva kervi. 27 ) 20. Zakaj pisano je v bukvah psalmov: Aaj bo pusto njih pre¬ bivališč, in nihče naj v njem ne prebiva, 28 ) in: Njegovo škofijstvo naj prejme kdo drugi. 29 ) 21. Teh mož tedej, kteri so bili z nami zbrani ves čas, v kterim je Gospod Jezus med na¬ mi prebival, 30 ) 22. od Janezoviga kersta do "tlne, ko je bil od nas v nebo vzet, teh eden mora biti z nami priča njegoviga vstajenja. 31 ) 19. Perm. Mat. 10, 2. i. d. V greškim: „ Pet er in Jakop in Janez in An¬ dreji i. t. d. 20. bratranci, sorodovinci; taki, ki so bili verni. Gl. Jan. 7, 8. 21. Peter, poglavar svete cerkve. , 22. V greškim: „učencov li . 23. Glej v. 20. Ps. 40, 10. in razi. _v Ps. 68. 108. 24. apostoljske službe. 25. t. j. dal je z izdajavskim zaslužkam, ki ga je bil nazaj vergel, perložnost, de so njivo kupili (Mat. 27 , 1. i. d.). Po misli nekterih razlagavcov je bil Judež na tisti njivi pokopan. 26. V greškim: „je perdobil njivo ... in je doli padel , se razpočil “ i. t. d. Glej Mat. 27. 27. ki je bila tako rekoč s kervjo Kristusovo odkupljena. Sv. Peter je mende v svojim ogovoru tako le rekel: „tako, de se tista njiva hakeldama imenuje 1 *. Vse drugo je perstavil sv. Lukež , ter je hotel hebrejsko besedo ^hakeldama “ svojim greškim bravcam razložiti. 28. nobeden zmed njih. Te besede so vzete iz Ps. 68, 26., in zadevajo odpadle Jude in razdjanje njih dežele; v daljnim in višjim pomenu pa zadevajo od- padliga Judeža, čigar mesto naj bi bilo zapušeno in izpraznjeno. 29. Glej Ps, 108. in razi. 30. t. j. med nami živel. 31. Sv. Peter hoče s tem reči: Službo, ktero je Judež zapustil, naj kdo drugi prevzame; ta pa mora eden .juned tistih biti, ki so z Jezusam živeli od Ja¬ nezoviga kersta -sem; in ki so se v triletnim obhodu z Jezusam njegove posnemavce skazali. ,,Priča 11 vstajenja ravno to pomeni, kar „apo- s . e J. 111 »učenik 11 , zato, ker je Kristusovo vstajenje nar vikši in nar ime- nitnisi^ dokaz, de je Jezusov nauk Božji nauk, in de se mora vsaki keršan- ski učenik na-nj sklicovati. Gl. Mat. 28. razi. 4. 24 370 Djaiijc apostcljuov 1. 2. 23. In so postavili 32 ) dva, Jožefa, 33 ) kteri je bil imenovan Barzaba, s prirakam Pravični, 34 ) in Matija. 24. In so molili, rekoč: Ti Gospod! ki poznaš vsih serca, pokaži, kteriga si izvolil zmed teli dveh, 25. de prejme mesto te službe in aposteljstva, od kteriga je odpadel Judež, de je šel v svoj kraj. 35 ) 26. In so vadljali za nji, in vadljej je zadel Matija, in je bil perštet enajsterim apostelj- nam. II. Poglavje. Aposteljni prejmejo sv. Duha binkošttfi praznik. Učenci govore v mnogoterih jezikih in ljudje jih umejo. Peter oznanuje Kristusa. Tri tavžent se jih spre- oberne. Življenje pervih kristjanov. 1. In ko je bilo petdeset dni‘) dopolnjenih, so bili vsi 2 ) vkupej na tistim mestu. 3 ) 2. In vstal je nanaglama z neba šum, kakor prihajočiga silniga piša, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. 3. In so se jim perkazali raz- 32. aposteljni namreč in učenci. 33. ali: Jozesa, sorodovinea Jezusoviga fMat. 13, 55. Mark. 6, 3.). 34. Judje so imeli takrat po dve imeni, še celo tretjiga, rimskiga ali pa gre- škiga, ako so se z neverniki kaj pečali. Dva moža je vsa cerkev enoglasno enakovredna spoznala; kteriga zmed nju pa je zvoliti, naj Gospod po vadljanji na znanje da. Vadljanja so se posluževali per delitvi službe v tem- peljnu fGl. Luk. 1, 9.), zato so ga mende tudi aposteljni ohranili. 35. Glej Mat. 26, 24. 1. Ta praznik se je tudi praznik „ tednov“ imenoval, ker je bil vselej sedem tednov po veliki noči — petdeseti dan po tem narvikšim prazniku, zato se imenuje po greško: „penteko s t e“, kar se pravi po naše: petdeset (2. Mojz. 34, 22.); tudi so rekli temu prazniku: praznik žetve in pravnik pervencov (2. Mojz. 23, 16.), zato, ker je bila žetev, ki se je o veliki noči perčela, v praznik tednov per koncu, in ker je mogel vsaki hišni go¬ spodar pervino svojih pridelkov Bogu darovati. Kasneje so ta dan prazno¬ vali tudi še spomin, de jim je bil Bog postavo t. j. zapovedi na sinajski gori dal. Kakor je vsa Mojzesova postava po Kristusu višji imenitnost dosegla, tako tudi binkoštni praznik po sv. Duhu, ki se je ta dan čez aposteljne razlil. Polnost gnad sv. Duha ga je storila pravi praznik žetve, ker sv. Duh jc bil sad, ki ga je bil Kristus s svojo smertjo dozoril; in ravno po sv. Duhu je ta praznik tudi praznik pervencov, ker je bila perva keršanska cerkev pervenka Jezusoviga duha; praznik postavodaj a ve je tudi ta praznik, ker je sv. Duh aposteljne učil, ne le samo Jezusoviga nauka, ampak tudi vso Mojze¬ sovo postavo v višjim pomenu prav razumevati. 2. vsa nova keršanska cerkev. 3. Po ustnim izročilu so se učenci v tisti hiši na sionskim hribu sošli, kjer je bilo sv. rešnje telo postavljeno in Matija apostelj izvoljen. V greškim: v vsi so bili enovoljno na tistim mestu 371 Djanje aposteljnov 2 , deljeni jeziki kakor ognja, in je sedel na njih sleherniga. 4 ) 4. In so bili napolnjeni vsi s svetim Duham, 5 ) in so začeli govoriti v mnogoterih jezikih, ka¬ kor jim je sveti Duh 6 ) dajal iz¬ govarjati. 7 ) Mat. 3, 11. Jan. 7, 39. 5. Prebivali so pa v Jeruza- 4. t. j. razdelili so se goreči, zgorej razklani, jeziku podobni plameni po hiši in se usadili nad glave pričujočih. Sv. Duh se je napovedal v podobi piša, perkazal pa se je v podobi ognja. Piš in ogenj sta med natornimi rečmi nar manj telesna ali tvarinska, in sta tako rekoč duh natore; zato sta bila podobi vsiga duhovniga in Božjiga (Eceh. 1, 4. Jan. 20, 22: 2. Mojz. 3, 2.). Te podobi ste pa tudi prav permerne, nam duhovno in Božje naznanovati, ker se vse njune lastnosti v višjim pomenu na duhovno in Božje dajo oberniti. V jezikih se sv. Duh perkaže, ker je govor tako rekoč telo, ali podoba vsakiga duha , in se vsaki duh v govorjenji razodeva; kakor je tudi per aposteljnih pervo razodevanje sv. Duha bil čudoviti dar mnozih jezikov. Razdeljenje jezikov prav lepo kaže mnogoternost in polnost darov sv. Duha. 5. In tako se je Jezusova obljuba dopolnila. Prišel je Duh resnice (Jan. 16, 13.), in ljubezni (Rimlj. 5, 5.), Duh prerojeuja (Jan. 3, 5.), stvarnik noviga rodu v vidni podobi in se je združil s človeštvam. Se le zdaj je zamogel priti; zakaj Kristus je mogel poprej človeštvu dolg odvzeti, ga s svojo smertjo greha rešiti, in ga s svojim vnebohodam k Očetu v svoji peršoui z Bogam zediniti, de se mu je potem mogel sv. Duh podeliti, ter mu gnado in posve¬ čenje kot nasledek tega zedinjenja dati. Kristus je mogel umreti in potem poveličan bili, človeštvo pa v njem k Bogu se poverniti, preden je Bog za¬ mogel v polnosti svojih gnad v človeka priti (Jan. 7, 39.). Sv. Duh je vse napolnil, t. j. kakor sv. Leon razklada, oni se niso samo njega vdeležili, kakor popred (v veri, v kerstu, v oblasti grehe odpušati — Jan. 20, 22.), temuč so ga v polnosti prejeli, v preobilni meri, tako de se je njegovo raz¬ svetljenje in posvečenje prav posebno in čudovito nad njimi kazalo. Glej na¬ slednjo razlago. Kristjan to premišljevaje bo vprašal: Ce je bil sv. Duh še le zdaj poslan, kaj li ni delal s svojo razsvetljevavno in posvečevavno gnado v starim zakonu in še celo per tistih nevernikih, ki jih je Bog hotel po nenavadnim potu k'zveličanju perpeljati? Se ve, de je sv. Duh tudi v starim zakonu bil delaven; ker sad smertne daritve Kristusove obsega tudi stari zakon, ker je bil Sin Božji delo rešenja že od vekomaj sklenil; vender pa je sv. Duh v novim zakonu še vse drugači delaven. V starim zakonu je delal nevidno per tistih, ki so v terdnim zaupanji v Božje obljube, sosebnov obljubljeniga Odrešenika živeli (llebr. 11.); v novim pa se je vidno perkazal in se razodeva v vidnih znamnjih — v sv. zakramentih. V starim zakonu delavnost sv. Duha ni vsili ljudi obsegala, v novim pa vse obsega (v. 17.). V starim zakonu so postavo le bolj po zunanjim spoznali, v novim pa spo¬ znanje bolj iz notranjiga podučevanja izvira (Jer. 31, 33.). V starim zakonu ljudje niso tolike stopnje v svetosti in popolnosti po sv. Duhu dosegali, kakor v novim, ker so svetniki stariga zakona le bolj per spokornim življenji ostajali. Med neverniki je bila delavnost sv. Duha še bolj pičla. 9. V greškim je le: „l)uh u i. t. d. 7. Aposteljni in verni niso bili samo po notranje podučevani, k ljubezni pod- bujevani in s posebno serčnostjo navdajani, temuč so bili tudi še druge nenavadne darove prejeli, od kterih sv. Pavel več govori (1. Kor. 12. ). Med temi darovi je nar znamenitniši dar jezikov. Kar začeli so govoriti mnogo¬ tere jezike, in se niso le samo med seboj umeli, ampak tudi drugi (glej dalje) «o jih razumeli. Ker so verovali, zato so govorili (Ds. D5, 10.). Zmota e? ^ 24 * 372 Djanje aposteljuov 2. lemu Judje, bogaboječi možje, iz vsakiga naroda, kteri je pod ne- bam. 8 ) 6. Kadar se je pa ta glas zaslišal, 9 ) se je množica so- šla, in se je zavzela, ker jih je slišal vsak v svojim jeziku govoriti. 7. Vsi pa so stermeli in se čudili, rekoč: Glejte! niso li vsi ti, kteri govore, Galilejci? 10 ) 8. In kako mi slišimo vsak svoj jezik, v kterim smo rojeni? 9. (Mi) Partijam, Medijani in Elamitani, in kteri prebivajo v Mezopotamii, v Judeji in Kapa- docii, v Pontu in Azii, 10. v Frigii in Pamfilii, v Egiptu in v straneh Libije, kte- ra je per Cireni in (mi) ptujci iz Rima, 11. tudi (mi) Judje in spreo- bernjeni, 11 ) (mi) Krečani inA- rabci, 12 ) jih slišimo govoriti v naših jezikih velike dela Božje. 12. Vsi pa so stermeli in se čudili, in eden drugimu rekli,: Kaj hoče to biti? 13. Drugi pa so se posmeho¬ vali in rekli: Sladkiga vina so ti polni. 14. Peter pa je stopil z enaj- sterimi, vzdignil svoj glas ter jim rekel: 13 ) Možje Judje, in in greh sta mnogotere jezike zadolžila, de se ljudje niso več med seboj u- mevali, in zato so se ločili in razkropili (1. Mojz. 11, 6. i. d.). Duh res¬ nice in gnade je sicer še pustil mnogotere jezike, kakor tudi druge nasledke perviga greha nam v poniževanje; storil je pa to, de so se ljudje, akoravno so v mnogoterih jezikih govorili, med seboj umeli. Ravno to še neprenehama dela sv. Duh v keršanstvu, sicer ne tako, kakor per aposteljnili in učencih, ki so zares mnogotere jezike govorili in umeli, temuč po eni veri in v eni ljubezni, ktera kakor en sam jezik vse ljudi zedinja in v eno družino sklepa. Zato pravi sv. Avguštin: Duh napuha jezike razdeluje, sv. Duh pa jih združuje. Aposteljnam in učencam pa je bil dar jezikov potreben za¬ voljo njih poklica; ker so mogli sv. evangeli vsim narodam oznanovati, so mogli tudi njih jezike znati. Ni pa ravno treba misliti, de so vse jezike vsiga sveta zares koj govorili in umeli: de so jim bili jeziki le takrat podeljeni, ko so jih potrebovali k oznanovanju sv. vere per tem ali unim ljudstvu. To mende pomenijo besede: „kakor jim je sveti Duh dajal izgovarjati. De je sv. Duh dar jezikov v apostoljskih časih vernim zares delil, nam zgodovina per- poveduje. Tega nam ne naznanja le sv. Pavel (1. Kor. 14.), tudi apostolj- ski očetje in drugi cerkveni pisavci to v misel jemljejo. 8. Od babilonske ali asirske sužnosti sem so Judje med mnogoterimi narodi živeli, in so večkrat v Jeruzalem prihajali praznovat veliko noč in binkošti, tudi se jih je več tje podajalo z željo, de bi blizo tempeljna svoje življenje sklenili. 9. šum piša (V. 2.), še bolj pa glasno, vneto govorjenje v mnogoterih je¬ zikih. 10. Vedili so, de so tu Galilejci skupej stanovali; tudi so jih spoznali po njih terdim narečji; in ko so nekteri na tisto mesto prišli, so se tega prepričali. 11. spreobernjeni t. j. k judovski veri spreobernjeni neverniki. Gl. Mat. 23, 15. razi. 19- 12. imenovani kraji in narodi so v Perzii, Siril, Judeji, Egiptu, zahodnji Afri¬ ki , mali Azii, Kreti in Arabii. 31. Peter je govoril, poglavar aposteljnov, poglavar cerkve. Vstopil se je mende na tak kraj v jedilnici, de so ga tudi zunej hiše po ulicah stoječe množice lahko vidile in slišale. Drugi pa mislijo, de je šel- z vsimi v tempelj. Djanjc aposteljnov Z. 373 vsi, ki prebivate v Jeruzalemu! to vam bodi znano , in zaslišite z ušesmi moje besede. 15. Ti niso pijani, kakor vi menite, ker je tretja ura dneva. u ) 16. Ampak to je, kar je bilo rečeno po preroku Joelu: 15 ) 17. Zgodilo se bo poslednje dni, 16 ) reče Gospod: 17 ) Izlil bom od svojiga Duha na vse meso', in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere; in vaši mladenči bodo perkazni vidili in vašim sta¬ rim se bodo sanje sanjale. 18. In tudi na svoje hlapce, in na svoje dekle bom tiste dni iz¬ lil od svojiga Duha, in bodo prerokovali. ,8 ) 19. In bom dal £ viditi ) ču¬ deže gori na nebu, in znamnja doli na zemlji, kri in ogenj in dimnato soparico. 20. Solnce se bo spreobernilo v temo, in luna v kri, preden pride dan Gospodov, veliki in častitljivi. I9 ) 21. In se bo zgodilo: Vsak, kteri koli bo klical v ime Go¬ spodovo, bo otet. 20 ) 22. Možje Izraelci! poslu¬ šajte te besede: Jezusa naza- renskiga, 21 ) moža poterjeniga od Boga med vami z močmi, in s čudeži, in'z znamnji, ki jih je Bog delal po njem med vami, kakor tudi vi veste 5 23. tega, po posebnim sklepu in po previdnosti Božji izda- niga, 22 ) ste po rokah krivični¬ kov perbili in umorili. 23 ) 14. t. j. naša deveta ura zjutrej. Gl. Mark. 15. razi. 5. Po judovski šegi se pred jutranjo molitvijo, ki se je ob treh (devetih) pričenjala, o velicih praznicih pa pred šestimi (poldnevam) ni smelo ne jesti ne piti. 15. Ti le niso pijani, temuč spolnovati se začenja, kar je prerok Joel prero¬ koval, de se bo o Mesijevim času sv. Duh s posebnimi gnadnimi darovi vsim ljudem delil. Joelove besede ponavlja sv. Peter le po zapopadku, ne pa po besedi; permeri širji razlago teh besedi per Joelu 2, 28 — 32. 16. v Mesijevim času. Gl. Iz. 2. razi. 4: 9, 1. 17. V greškim: „rcče Bog a i. t. d. 18. Nekteri krivoverniki, tako imenovani napčni skrivnostniki, hočejo iz te podelitve sv. Duha skazati, de v Jezusovi cerkvi ni treba očitniga učeništva, ker sv. Duh vsakiga človeka po notranjim uči. Pa so li aposteljni po tem, ko so bili sv. Duha prejeli, nehali učiti? Ali niso za dolžnost vsakiga krist¬ jana spoznali, de naj posluša in veruje, kar je slišal (Rim. 10, 17.)? Če so vsi sv. Duha prejeli, se zamore mar iz tega sklepati, de je to namesto očit¬ niga učeništva? Ali ni velikoveč sv. Duh zato dan, de zamorejo slišane nauke prav razumevati? Ali ne velja to podeljenje sv. Duha od tistih sv. zakramentov, ki jih vsi prejemajo? In če je v ti versti govorjenje od daru prerokovanja in zamakovanja, ali se ta dar vsim perlastuje ? Ali ne zadeva podeljenje tacih darov marveč le aposteljskih časov (gl. razi. 6.), in ali so te dari tudi v tistih časih vsi prejeli? Ne vsi, kakor sv. Pavel (1. Kor. 12, 29.) skazuje. 19. verste 19 in 20 merite na razdjanjeJeruzalema, ki se bo kmalo po priho¬ du sv. Duha zgodilo. Glej Joel 2. razi. 31 — 33. 20. Kazni, ki pride, bodo le kristjani obvarvani. Glej Mat. 24. razi. 19. Joel 2 . razi. 34 . Gospod Mesijeviga časa je Kristus (Rimlj. 10, 13.). 21. Glej Mat. 2 , 23. razi. 22. 22 . od Judeža Iškarjota (Mat. 26, 24. razi. 27.). 23. De je Kristus na križu umeri, to je bila volja Judov (Mat. 27, 23.), ne 374 Djanje aposteljnov 2 . 24. Njega je Bog obudil, 24 ) ter ga je rešil bolečin pekla, 25 ) kakor je tudi nemogoče bilo, de bi bil deržan od njega. 26 ) 25. David namreč govori od njega: 27 ) Gospoda sim imel vedno pred svojimi očmi, ker je na moji desnici, de ne omahnem. 26. Zavoljo tega se je vese¬ lilo moje serce, in radoval se je moj jezik, tudi bo počivalo moje meso v upanji. 27. Ker ne boš pustil moje duše v peklu, in tudi ne boš perpustil, de bi tvoj Svetnik (roh¬ nenje vidil. 28. Znane si mi storil pota življenja; in napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem. 29. Možje, bratje! bodi per- pušeno vam svobodno govoriti od očaka Davida, de je umeri in pokopan bil; in njegov grob je per nas do današnjiga dne. 28 ) 3. Kralj. 2, 10. 30. Ker je bil tedej prerok, in je vedil, de mu je Bog s per- sego obljubil, de bo nekdo od sadu njegoviga ledja sedel na njegovim sedežu; 29 ) 31. je previdijoč govoril od Kristusoviga vstajenja, de ni bil pušen 30 ) v peklu 31 ) in tudi nje¬ govo meso ni vidilo strohne- nja. 32 ) le samo domačih, ampak tudi ptujih Judov, kterih je bilo veliko v Jeruza¬ lem prišlo in so bili tudi pri obsojenji Jezusovim pričujoči. V greškim: ^iz¬ da ni g a ste vzeli in po roka/i li i. t. d. 24. Kristus je od mertvih vstal v moči svoje Božje natore (Jan. 10, 18.); ker to moč od Boga Očeta ima, torej se vstajenje tudi Očetu perlastuje in tudi zato, ker je bilo vstajenje večna volja Očetova. Perm. 1. Kor. 15. 25. peklenskih bolečin ga je rešil. Ako bi bil Kristus pobožnim stariga za¬ kona enako umeri, in ako bi bila smert kakošno moč čez - nj imela, bi bile tudi njega zadele bolečine t. j. hrepenenje po rešenji iz predpekla, kakor vse pobožne pred Kristusam (gl. zastran tega Ps. 6. razi. 7.); ker je pa on sam tisti bil, po kterim so tako živo hrepeneli, torej ni bil tisti bolečini pod- veržen, ker sam po sebi ni mogel hrepeneti. Aramejska beseda, ki se je sv. Peter v svoji pridigi z besedo „ bolečine “ posluži, pomeni tudi „ve%i u , kakor jo nekteri tudi prestavljajo. Oboje pa se v eno snide, in eno se v drugim razumeva; zakaj ravno zato, ker so umerli pobožni bolečine hrepe¬ nenja še terpeli, so bili tam tako rekoč zvezani, hrepenenje je bila vez, ki se je pa razrešila, ko je hrepenenje nehalo, ko so k njemu prišli, po kterim so tako željno hrepeneli. V greškim je: ,,bolečin smerli ga je rešil 11 . 26. Ker je bil, akoravno je hotel za nas umreti, sam življenje (Jan. 5, 26.), torej ni mogel v smerti ostati, temuč je mogel vstati; zato je to že David prerokoval. Glej naslednje. 27. v psalmu 15. V tem psalmu piše David, kakor de bi Mesija sam govoril. Glej razlaganje tega psalma. 28. tako tedaj v tem psalmu David ni sam od sebe govoril. 29. V greškim po nekterih rokopisih: „ Menija bo po mesu prišel od zct- rodnikov njegoviga ledja , de bo sedel na njegovim (Davidovim) se- de£u li . Gl. Mat. 1. razi. 13. Luk. 1, 32. 30. Kristus. 31. v predpeklu , kjer so pravični Kristusa perčakovali, 32. in njegovo telo ne bo strohnelo, 375 Ojaitje aposteljnov 32. Tega Jezusa je Bog obu¬ dil , česar smo mi vsi priče. 33. Z Božjo desnico tedej po¬ višan je prejel obljubo svetiga Duha od Očeta, 33 ) in je izlil te¬ ga, ki ga vidite in slišite. 34. Zakaj David ni šel gori v nebo; 34 ) on pa sam govori: Gospod je rekel mojimu Go¬ spodu: Šedi na mojo desno, 35. dokler ne položim tvojih sovražnikov tvojim nogam v pod¬ nožje. Psal. 109, 1. 36. Prav gotovo tedej vedi vsa Izraelova hiša, de ga je Gospo¬ da in Kristusa Bog storil tega Jezusa, ki ste ga vi križali. 35 ) 37. Ko so pa to slišali, jih je v serce zbodlo, in so rekli Petru, in unim aposteljnam: Kaj nam je storiti, možje, bratje? 38. Peter pa jim je rekel: Spokorite se, in daj se kerstiti slehern zmed vas v imenu Je¬ zusa Kristusa 36 ) v odpušenje svo¬ jih grehov; in hote prejeli dar svetiga Duha. 39. Zakaj vam je dana ob¬ ljuba, 37 ) in vašim otrokarn, in vsim, kteri so deleč , ktere koli bo poklical Gospod naš Bog. 40. 'Fudi z mnogimi drugimi besedami je pričeval, in jih o- pominjal, rekoč: Otmite se od tega hudobniga rodu. 41. Kteri s<* tedej njegov nauk sprejeli, 38 ) so bili keršeni; in perdružilo se je 39 ) tisti dan okoli tri tavžent duš. 42. Bili so pa stanovitni 40 ) v nauku aposteljnov , 4 ') in združe¬ ni v lomljenji kruha 45 ) in v mo¬ litvah. 43. Vsako dušo pa je strah obšel, in tudi veliko čudežev in znamenj se je godilo po apostelj- 33. sv. Duha, ki ga je po Očetovim povelji obljubil. 34. V zvezi s prešnjim to le pomeni : Zakaj kakor David v 109. psalmu ni od samiga sebe govoril, de bi si bil pertastoval Božje gospostvo , temuč je v njem, ki sedi na desnici Božji, mislil Mesija; ravno tako tudi v 15. psalmu v njem, ki ne bo vidil strohnenja, ni mislil samiga sebe, ampak Mesija. Perm. z naslednjimi verst. Ps. 109, 1. i. d. in razlaganje, pa tudi Mark. 16, 19. 35. Poslušajte prav gotovo resnico, de je Bog Jezusa, kteriga ste križali, po¬ stavil Mesija in sovladarja sveta. 36. s kerstam .Jezusa Kristusa, t. j. ne s kerstam Janeza Kerstnika ali pa fari¬ zejev, ampak s tistim, ki ga je Kristus postavil (Mat. 28, 19.). Permeri zastran razločka med Jezusovim in Janezovim kerstam Mat. 3. razi. 21. 37. po prerokih obljubljeno odrešenje po Jezusu Kristusu in poslanje svetiga Duha. 38. V greškim: „radoi:oljno .sprejeli 11 i. t. d. 39. v keršansko cerkev. 40. tudi v strašnih preganjanjih. 41. per poduku aposteljnov v poslušanji in spolnovanji njih naukov. 42. t. j. v lomljenji kruha, od kteriga so vsi jedli. Pod lomljenjem kruha je razumevati lomljenje darovaniga kruha, ki je bil resnično darovano telo Go¬ spodovo. Družbini predstojnik je po Gospodovim zgledu (Luk. 24, 30. Mat. 26, 26.} razlomil darovani kruh in ga pričujočim razdelil. Deje s tem lom- jenjern kruha mogla tudi daritev (sv. maša) sklenjena bili, se razvidi iz sv. Mat. 26, 26. razi. 32. in sv. Luk. 22, 19. Drugi pa besedo do besede l/j ^reškiga tako le prestavljajo: J} v družbi in lomljenji Itru/ia 11 , Ti pa Djanje aposteljnov &. 376 nih v Jeruzalemu, 43 ) in velik strah je bil med vsimi. 44 ) 44. Tudi vsi, kteri so vero¬ vali, so bili vkupej, 45 ) in vse, kar so imeli, je bilo vsili. 46 ) 45. Lasthie in premoženje so prodajali, 47 ) in so od tega de¬ lili vsim, kakor je kdo potrebo¬ val. 46. Bili so tudi vsak dan sta¬ novitno v enim duhu v tempelj- nu, 48 ) in so lomili po hišah kruh, in so vživali jed z veselim in priprostim sercam. 49 ) pod družbo umejo to, od česar je v 44. versti govorjenje, namreč de so vse časno blagu skupej imeli, tako de je bilo vse vsih. 43. Besede: „v Jeruzalemu “ ni v greškim. 44. Tudi teli besedi ni v greškim. Strah je bil le sveta groza pred čudovitno ' močjo, s ktero je IJpg aposteljne poveličeval. Perm. Luk. 7, 16. Mat. 9, 8. 45. ne, de bi bili skupej stanovali, temuč de so bili v vedni zvezi, in se med seboj podperali, si pomagali, ter se k Božji službi, molitvi, lomljenju kruha v odločenim času zbirali (v. 42. 46. in spod. 5, 12.}. 46. t. j. mislili so, de je vse, kar je vsak za se posedel, lastnina tudi njih bratov in so tedej revnim delili po potrebi, tako de bogatin ni bil prevzeten, revež pa ne osramoten, vsi pa so bili polni ljubezni. 47. bogateji so poprodali, česar niso potrebovali. De to ni tako razumevati, kakor de bi bili tudi hiše prodajali, ki sojini bile v stanovanje potrebne, se razvidi iz 12, 12., kjer je govorjenje od hiše Markove matere (Esti). Apo- steljni vernih niso silili k prodaji; vsaki je smel svoje obderžati, de le revežev ni pozabil. Le tisti, ki so že enkrat denar od prodanih lastnij v občni prid odločili, ga niso smeli več nazaj v svojo last terjati. Vse to se razvidi iz žalostne prigodbe z Ananijem in Safiro (Spodej 4, 34. i. d. 5, 1. i. d.). Ta skupejšina vsiga premoženja ni bila pervim kristjanam zapove¬ dana, ampak le svetovana tistim, ki so hotli bolj popolnama živeti. Zato tudi nikjer ne beremo, de bi se bila ta naprava kje sploh razširila; kakor so se ti naredbi od začetka le samo taki podvergli, kteri so hotli bolj popolnama živeti, tako je tudi ta naredba v vsih poznejših časih le v tistih družbah ostala, ktere so se z obljubo k veči popolnamosti zavezale, t. j. v samostanih (kloštrih), ki so se že v pervih keršanskih časih vstanovili. 48. Verni so imeli sicer svojo lastno Božjo službo, svojo lastno darivno mizo, kakor sv. Pavel (Hebr. 13, 10.) piše, od ktere ne smejo jesti, kteri tem- peljnu služijo (t. j. judovski duhovni); vender pa niso koj vsih judovskih šeg popolnama opustili, temuč so se še tempeljna deržali. Stara zaveza naj bi se le polagama v novo spreminjala, kar naznanja, de nova zaveza nima nič stari nasprotniga v sebi, temuč de naj se stara spremeni v novo popolniši. Perm. Jan. 3. razi. 24. 49. Od začetka so darovani kruh le v eni sami hiši lomili, kjer so se zamogli vsi zbirati (gl. zgor. 1, 13.); ko se je pa število vernih močno narastlo O- 41.), so se mogli v več hišah shajati. Te posamezne hiše so bile začetek poznejših fara. Predstojnik take hiše je bil tako rekoč fajmošter tih, ki so se tam zbirali. Po lomljenji kruha so pa tudi vsi skupej kosilo imeli, ki so ga z veselim in nedolžnim sercam vživali. Namen teh pojedin pa je bil, kakor Tertulijan piše, si tudi od zunej skazovati nasprotno ljubezen, ki so jo med seboj v sercu imeli; zato se jim je reklo po greško: „agape“, po naše: »pojedine ljubezni*'. De so bile te pojedine še le po lomljenji kruha t. j. še le po zavživanji sv. obhajila, že ta versta (46.) spričuje; imamo pa tudi še drugih starih prič dovolj. Sv. Krizostom pripoveduje: V apostol¬ skih časih so verni v odločenih dnevih občne pojedine imeli. Po Božji službi, Djanje aposteljnov 2 . 3 . 377 47. In so hvalili Boga, in bili pa je vsak dan množil 50 ) število prijetni vsimu ljudstvu. Gospod teh, kteri so imeli zveličani biti. III. Poglavje. Peter ozdravi liromiga, in uči, de se je drugi pridigi opominja poslušavce, de 1. Peter pa in Janez sta gori šla v tempelj ob devetih, molitvini uri. 1 ) 2. In nekiga moža, ki je bil hrom iz telesa svoje matere, so nosili, in ga posajali vsak dan pred tempeljnove vrata, ki se ime¬ nujejo lepe, 2 ) de jih je prosil vbogajme, kteri so hodili v tem¬ pelj. 3. Ko je on vidil Petra in Janeza, ki sta imela iti v tem¬ pelj, je prosil, de bi kaj vbo¬ gajme dobil. 4. Pogledal pa je vanj Pe¬ ter z Janezam in rekel: Poglej v naji! 3 ) 5. In on je pogledal v nji, ker je upal od nju kaj prejeti. - 6. Peter pa je rekel: Srebra to v Jezusovim imenu zgodilo; v svoji naj se spreobernejo k keršanski veri. in zlata nimam ; kar pa imam , to ti dam. V imenu Jezusa Kristusa nazarenskiga vstani in hodi! 7. Iii ga je prijel za njegovo desno roko, in ga vzdignil in berž so se vterdile njegove stegna in podplati. 4 ) 8. In je poskočil, stal in hodil; in je šel z njima v tem¬ pelj , se je sprehajal, poskako¬ val in Boga hvalil. 9. In vse ljudstvo^ga je vi- dilo hoditi, in Boga hvaliti. 10. Poznali so ga pa, de je ravno tisti, ki je zavoljo miloš- nje sedel per lepih vratih tem- peljnovih; in so bili polni ster- menja in groze nad tem, kar se mu je bilo pergodilo. po kteri so se verni svete skrivnosti vdeležvali, so vsi ob enim pojedine pri¬ čenjali, k kterim so bogati reveže vabili, in se niso sramovali, z njimi per eni mizi sedeti. 50. Oreško še pristavlja: „m v cerkev vodil ci i. t. d. 1. Judovska deveta ura je naša tretja popoldne. Gl. Mark. 15. razi. 5. Judje so se ob treh urah k molitvi shajali: ob devetih (gl. 2, 15.), ob dvanajstih (gl. 10, 9.) in ob treh. To navado je tudi cerkev sprejela, ter je zapovedala v treh dnevnih časih moliti, namreč zarano ali zjutrej: ,juternice“ ali „zornice“ (Matutin in LaUdes), srednji čas: „urnice“ ali „d uh ovne ure“ (Prim, Terc, Sekst in Non, t. j. perva, tretja, šesta, deveta ura); in večerni čas: večernice 41 (Vesper in Komplet), tako de so veliki trije dnevni časi razdeljeni v sedem manjših, kar naznanja že psalm 118, 164. 2. na izliodnji strani v okrajnim ozidji so bile te vrata, skozi nje se je hodilo iz predvora nevernikov v dolino Cedron. S korinško rudo so bile prevle¬ čene m z debelimi zlatimi in srebernimi plošami obite. Lepe so se imenovale za o, ker so bile nar lepši zmed vsih tempeljnovih vrat. • eivaj in zaupaj, de ti zamoreva, kakor sva revna, vender le veliko lju¬ bezen skazati. 4. V greškiin: „njegove noge in glexnji“ i, t. d. Djanj« aposteljuov S. 378 11. Ker se je pa deržal 5 ) Petra in Janeza, je perteklo vse ljudstvo k njim v lopo, ki se Salomonova imenuje, 6 ) in soster- meli. 12. Ko je pa Peter to vidil, je odgovoril ljudstvu: Možje I- zraelci! kaj se čudite nad tein, ali kaj naji gledate, kakor de bi bila iz svoje moči ali oblasti storila, de ta hodi? 13. Bog Abrahamov, in Bog Izakov, in Bog Jakopov, 7 ) Bog naših očetov je poveličal svojiga Sina Jezusa, kteriga ste sicer vi izdali, in ga zatajili pred Pi- latam, ko je on sodil, ga spu¬ stiti. 14. Vi pa ste svetiga in pra- vičniga zatajili, 8 ) in ste prosili, de naj se vam ubijavec da. Mat. 27, 20. Mark. 15. 11. Luk. 23, 18. Jan. 18 , 40. 15. Začetnika življenja 9 ) pa ste umorili, kteriga je Bog od mertvih obudil, česar smo mi priče. 10 ) 16. In zavoljo vere v njegovo ime je tega, ki ga vidite in poznate, njegovo ime terdniga storilo; in vera, ki je po njem, je dala to po¬ polno zdravje vpričo vas vsili. 1 ') 17. In zdaj, bratje! vem, de ste iz nevednosti storili, kakor tudi vaši poglavarji. 12 ) 18. Bog pa je tako dopolnil, kar je prerokoval po ustih vsih prerokov, 13 ) de ima njegov Kri¬ stus 1 *) terpeti. 1S ) 19. Spokorite in spreobernite se tedej, de se zbrišejo vaši grehi; 16 ) 20. ker so prišli časi ohlajenja od obličja Gospodoviga, in je poslal vam oznanovaniga Jezusa Kristusa, 21. kteriga mora sicer nebo v 5. V greškim po nekterih rokopisih: „ker se je pa la hromi, ki je bil ozdravljen, deržal Petra “ i. t. d. 6. Salomonova lopa je bila pokrit mostovž na izhodnji strani tempeljnoviga obzidja. Gl. Jan. 10, 23. 7. V greškim: „Bog Abrahamov, Izakov in Jakopov, Bog, ki se je našim očetom kakor pravi in edini Bog razodeval “. 8. Sveti in Pravični se je Mesiju reklo. Gl. Jan. 10, 36. Skriv. raz. 3, 7. Iz. 11, 4. 5: 53, 11. 9. tako se Kristus imenuje. Jan. 1, 4: 17, 2: 11, 25. 10. Glej zgor. 2, 32. 11. Zavoljo naše vere v to, kar je Kristus; zavoljo naše vere vanj, kakor v Zveličarja, je on, Zveličar, tega hromoviga terdniga storil; ravno zavoljo vere, ktero on hoče, je ta hromi, kakor ste se sami prepričali, popolno zdravje za- dobil. — Ime je tukej to, kar bistvo, tedej to, kar je Kristus, Bog. Vera po njem pride, pravi sv. Krizostom, ker je oit vero oznanoval in imeti hotel. Kristus je tako začetnik vere, kakor tudi vsih drugih gnad ; tega Judje zdaj še niso razumeli, kasneje pa bodo spregledali. 12. Ljudstvo in predstojniki niso vedili, kaj so storili, kar tudi Kristus in sv. Pavel pravita (Luk. 23, 34: 1. Kor. 2, 8. j); tode njih nevednost je bila zadolžena; lahko bi bili vervali, ako bi bili le hotli. 13. V greškim: „vsih svojih prerokov “ i. t. d. 14. V greškim: „de ima Kristus terpeti 1 i. t. d. 15. terpljenje Mesijevo je bilo določno napovedovano. Ps. 21. in Iz. 53.; na- znanovano po vsih bukvah sv. pisma. Glej Luk. 24, 25. 16. Glej Kol. 2, 14. 379 Ujanje aposteljnov 3. 4. Se vzeti do časov, ko bo dopolnjeno vse, kar je Bog po ustih svo¬ jih Svetih prerokov od nekdaj govoril. n ) 22. Mojzes je namreč rekel: I8 ) Pi •eroka vam bo obudil Gospod, vaš Bog, zmed vaših bratov, kakor mene; njega poslušajte v vsim, kar koli vam bo govoril. 5. M oj z. 18, 15 — 19. 23. Bo pa tako': Vsaka duša, ktera ne bo poslušala tistiga preroka, bo potrebljena zmed ljudstva. 19 ) 5. Mojz. 18, 19. 24. In vsi preroki, od Sa¬ muela in potlej, kteri so govo¬ rili, so oznanovali te dni. 20 ) 25. Vi ste otroci prerokov in zaveze, 21 ) ki jo je Bog storil z našimi očaki, ko je rekel Abra¬ hamu: V tvojim zarodu 22 ) bodo oblagodarjeni vsi narodi zemlje. 1. Mojz. 12, 3. 26. Vam je Bog narpred po¬ slal svojiga Sina, ki ga je obu¬ dil, de vas oblagodari, de se spreoberne slehern od svoje hu¬ dobije. 23 ) IV. Poglavje. Peter in Janez v ječi. Iz ječe peljana in postavljena pred veliki zbor, kteri jima prepoveduje, v Jezusovim imenu učiti. Peter se jim odgovori. Verni so veseli in hvalijo Boga, ker je aposteljna otcl in polože svoje premoženje aposteljnam k nogam. 1. Ko sta pa ona ljudstvu govorila, so prišli tje duhovni, in poglavar tempeljnov *) in sadu- ceji, 2 ) 2. kteri so bili nejevoljni, de sta ljudstvo učila in oznanovala v Jezusu vstajenje od mertvih. 3. In so stegnili roke vanju, 17. Pomen 20. in 21. verste: Delajte pokoro, de vam Gospodov prihod veselje in tolažbo pernese, kadar Bog njega, ki vam ga kakor Zveličarja oznanujem, vdrugič kot Sodnika pošlje. Zakaj zdaj v nebesih biva in bo tam ostal, dokler ne pride sodit in poravnat vsiga, kakor je Bog po prerokih od nekdaj napovedoval. Poravnanje vsili reči je prenovljenje vsiga, kar sv. Peter v svojim drugim listu (3, 13.) bolj na tanko določuje, namreč: de bo Bog, kadar Jezus v drugo na svet pride k sodbi, tudi natoro prenovil. To so tudi preroki napovedovali. Gl. Iz. 65, 17: 66, 22. 18. Greško še perstavlja: „očakam li i. t. d. 19. ne bo izvoljenimu ljudstvu peršteta, ne tukej, ne v večnosti. 20. Vsi preroki so ali naravnost z besedami, ali pa v predpodobah od Kristusa •n njegoviga kraljestva prerokovali. Preroke so Izraelci sicer vedno imeli, preroški stan pa se vender začne še le s Samuelam. Gl. vvod v preroke. 1- Vas naj pred zadeva, kar so preroki zastran prihodnjiga zveličarja nazna- novali, in kar je Bog obljubil Abrahamu, s kterim je zavezo sklenil. ‘ • t. j. v tvojih mlajših, v Kristusu. Glej Gal. 3, 16. 23. Permeri Mat. 15, 26. i. t. d. 'l: nipel , jU0 ': Poglavar je bil predstojnik tempeljuove straže ali tempeljnovih 2 riMM S ° bili duhovni in leviti. Perm. 4. kralj. 12, 9: 25, 18. j. " . 3 > 7 - Saduceji niso verovali vstajenja od mertvih, za ti n govorjenjem sosebno razžaljeni. f t ato so bili s 380 Djanje aposteljnov 4. in so liju djali v ječo do jutra; zakaj bil je že večer. 4. Veliko pa njih, kteri so bili besedo slišali, je verovalo; in bilo je število mož pet tav- žent. 3 ) 5. Zgodilo se je pa drugi dan, de so se zbrali njih po¬ glavarji, in starašini, in pismarji v Jeruzalemu, 6. in Ana, veliki duhoven, in Kajfa, 4 ) in Janez, in Aleksan¬ der, 5 ) in kolikor jih je bilo iz duhovskiga 6 ) rodu. 7. In so ji postavili v sredo, 7 ) in vprašali: V čigavi moči, ali v čigavim imenu sta vidva to storila ? 8. Tedej jim je Peter, napol¬ njen s svetim Duham, rekel: Po¬ glavarji ljudstva in starašini, 8 ) poslušajte! 9. Ako sva dans presojevana zavoljo dobrote nad bolnim člo— vekam, v kom je ta ozdravljen bil, 10. bodi znano vam vsim, in vsimu Izraelovimu ljudstvu, de v imenu Gospoda našiga Jezusa Kristusa 9 ) nazarenskiga, ki ste ga vi križali, kteriga je Bog obudil od mertvih, v tem stoji ta pred vami zdrav. 11. Ta je kamen, kteri je bil zaveržen od vas zidavcov, kteri je postal v vogelni kamen. 10 ) Psal. 117, 22. Iz. 28, 16. Mat. 21, 42. Mark. 12, 10. Luk. 20, 17. Rimlj. 9, 33. 1. Petr. 2, 7. 12. In v nikomur drugim ni zveličanja. Zakaj nobeno drugo ime pod nebam ni dano ljudem, v kterim bi mi mogli zveličani biti. 11 ) 13. Ko so pa vidili Petrovo in Janezovo stanovitnost 12 ) in so vedili, de sta človeka brez uče¬ nosti in priprosta, so se čudili; in spoznali so nju, de sta z Je- zusam bila. 14. In ko so vidili tudi člo¬ veka stati z njima, kteri je bil ozdravljen, niso mogli nič zoper reči. 15. Zapovedali so jima pa venkej iz zbora odstopiti, in so se posvetovali med seboj , 16. rekoč: Kaj nam je storiti s tema človekama, zakaj znan je čudež, ki se je po njima zgo¬ dil, vsim jeruzalemskim prebi- 3. V greškim: „okoli pet tavxent u . Gl. zgor. 2, 41. 4. Glej Luk. 3, 2. Mat. 26, 3. 5. Janez in Aleksander sicer neznana uda velikiga zbora. 6. V greškim: „t'iši duhovskiga rodu 11 . 7. Svetovavci so v polokrogu sedeli. 8. Greško perstavlja: „Izraelovi li i. t. d. 9. Besedi: v našiga Gospoda u ni v greškim. 10. kteri jude in nevernike v eno samo cerkev druži. 11. Le Jezus Kristus zamore odrešenje in zveličanje dati; zakaj le njega je Bog ljudem na zemlji dal, de po njem v večno zveličanje pridejo. Le Jezus zamore vezi' rešiti, s kterimi je človeštvo, vsaki človek, zvezano, namreč vezi zmote in greha; zakaj le on je resnica, le on, kakor Sin Božji, ima moč, grehe zbrisati in nas v resnici dobre storiti. Dobri le pa zamore zveličan biti. Utegnil bi pa kdo reči: „Le pošteno živi in boš zveličan!“ Se pa li zamoreš pošteniga imenovati, ako te Jezus ne prerodi s svojo gnado, ljubeznijo in vero? 12. V greškim: „odkritosercnost u i. t. d, 381 Djanje aposteljnov 4. vavcam; očiten je, ne moremo ta¬ jiti. 17. De se pa dalje ne raz¬ glasi med ljudstvam, jima za¬ pretimo, de naj več ne govorita v tem imenu nobenima človeku. 18. In so ju poklicali, in za¬ povedali, de naj nikakor več ne govorita in ne učita v Jezuso¬ vim imenu. 13 ) 19. Peter pa in Janez sta od¬ govorila in jim rekla: Sodite,če je prav pred Bogain, vas bolj slušati, kakor Boga. 20. Ne moremo nanireč, de bi ne govorili, kar smo vidili in slišali. 21. Oni pa so jima zažugali in ji spustili, ker niso našli, ka¬ ko bi ji kaznovali, zavoljo ljud¬ stva; zakaj vsi so poveličevali to, kar je bilo storjeno v tem, kar se je zgodilo. 14 ) 22. Zakaj čez štirdeset let je bil star človek, nad kterim se je bil zgodil tisti čudež ozdravi Ijenja. 23. Spušena pa sta prišla k svojim, in sta jim povedala, ko¬ liko so jima bili veliki duhovni in starešini rekli. 24. Ko so ti to slišali, so vsi skupej glas vzdignili k Bogu, in rekli: Gospod! 15 ) ti si, kteri si vstvaril nebo in zemljo,[morje in vse, kar je v njih; 25. kteri si po svetim Duhu skozi usta našiga očeta Davida, svojiga hlapca, rekel: Zakaj so se togotili neverniki, in zakaj so si ljudstva zmišljevale prazne reči V l6 ) 26. Kralji zemlje so vkup sto¬ pili, in poglavarji so se zbrali zoper Gospoda in zoper njego- viga Kristusa. 27. Zakaj zbrali so se zares v tem mestu zoper tvojiga sve- tiga Sina Jezusa, kteriga si po- mazilil, ’ 7 ) Herod in Ponči Pilat z neverniki in z izraelskim ljud¬ stvam , 28. storiti, kar sta tvoja roka in tvoj sklep sklenila , de naj se zgodi. 18 ) 13. Dan današnji je skorej ravno tako. Pravi se sicer: Od Jezusa le govorite, samo tega in uniga ne. Takrat so aposteljni smeli pridigovati, de je bil Jezus križan, de je umeri; de je pa od mertvih vstal, tega niso smeli go¬ voriti. Dan današnji pa se sme govoriti, de je od mertvih vstal, de sedi' na desnici Božji, in od njegoviga kraljeviga veličastva naj govori, kolikor koli kdo hoče; de pa le njegov križ in križano, zatajevavno življenje v zveličanje pelje, tega svet dan današnji ne terpj. Kralji in poglavarji tega sveta nosijo sicer križ na persih in na svojih kronah, in če hočejo koga počastiti, mu tudi križ na persi perpnejo; pa če se pridiguje, de je zveličanje le v križu, v zatajevanji in v mertvenji, tedaj jih veliko sv. križ zataji, s kterim se vender zaljšajo, pridigarja pa zasramujejo. 14. v greškim: ..zakaj vsi poveličujejo Boga zavoljo tega, kar se je bilo zgodilo 11 . ^ rC8ko Postavlja : „ti, o Bog ! 11 • I e in naslednje besede so iz 2. psalma, ki ga je David od Mesija in nje- govih.sovražnikov zložil. Glej razlaganje imenovaniga psalma. V greškim: . ’> * skozi usta Davida, svojiga hlapca , qovoril u i. t. d. 17. Glej Mat. 1. razi. 1. IB. Zares se je spolnilo, kar si s svojo vsigamogočnostjo in modrostjo previdil, 382 Djanjc aposteljiiov 4. 29. In zdaj, Gospod! poglej na njih žuganje, in dodeli svo¬ jim hlapcam z vso svestjo 19 ) go¬ voriti tvojo besedo, 30. s tem, de svojo roko stegneš v ozdravljanja, in de se znamnja, in čudeži gode po imenu tvojiga svetiga Sina Je¬ zusa. 20 ) 31. In ko so molili, se je po¬ treslo mesto, na kterim so bili zbrani, in vsi so bili napolnjeni s svetim Duham, in soserčno 21 ) govorili Božjo besedo. 32. Množica vernih pa je bila eniga serca in eniga duhaj 22 ) tudi nihče ni rekel od tega, kar je imel, de je kaj njegoviga, am¬ pak vse je bilo med njimi vsili. 23 ) 33. In z veliko močjo 24 ) so aposteljni dajali pričevanje od vstajenja Jezusa Kristusa, Go¬ spoda našiga; 25 ) in velika gna- da je bila v njih vsili. 34. Zakaj ni ga bilo uboziga med njimi. Ker kolikor jih je bilo, kteri so imeli njive ali hiše, so prodali ter pernesli ceno te¬ ga , kar so prodali, 35. in položili k nogam apo- steljnov. Delilo se je pa vsa- kimu, kakor je bilo komu po¬ treba. 26 ) 36. Jožef pa, 27 ) kterim so aposteljni primek Barnaba dali (jkar je prestavljeno sin ovese- ljenja), Levit, 28 ) v Cipru rojen, 37. ker je imel njivo, jo je prodal, in je pernesel ceno, in položil k nogam aposteljnov. in si torej po preroku Davidu napovedal. Ze večkrat je bilo opomnjeno, de to previdenje Božje hudobnim ni v noben izgovor; zakaj oni' ne žive zato hudobno, ker Bog to previdi, ampak le zato, ker hočejo tako živeti, ravno tako pa tudi Bog previdi njih prostovoljno hudobijo, ki je kakor že storjena pred Božjimi, vsevidnimi očmi, pred Božjo previdnostjo. 19. V greškim: „“5 vso serčnostjo li i. t. d. 20. po Jezusu, v kteriga kličemo. 21. Ko so molili, se je gnada sv. Duha v njih pomnožila in so bili s posebno serčnostjo napolnjeni, de so brez strahu besedo Božjo oznanovali in povsod od nje pričali. Potres je bil zunanje znamnje, de je bil Bog blizo. Perm. Ps. 113, 6. 22. zakaj en duh ljubezni in ena vera sta vse navdajala. 23. Glej zgor. 2, 44. 24. t. j. z ukam in s čudeži. 25. V greškim: „od vstajenja Gospod Jezusa 1 '. 26. Sleherni je dal, kteriga je gnada gnala fv. 34.), in kteri je tudi sam hotel dati. Pokladali pa so svoje dari aposteljnam k nogam in oni so potem revežem delili, kolikor so ti potrebovali, in tako ni bilo uboziga med njimi. Glej zgor. 2, 44. Vi, deržavni modrijani! se močno trudite in prevdarjate, kako de bi se število revnih, ki se dan na dan naraša, pomanjšalo, in kako de bi se jim pomagalo; skerbite pa živo keršansko vero med vse stanove zasaditi, potem ste dosegli svoj namen; zakaj kjer ona kraljuje, ondi daje bogati revuimu, česar potrebuje, revež pa je s potrebnim tudi zadovoljili; potem še le bo divje vpitje po prostosti in enakosti jenjalo; zakaj prostost in enakost bote te- dej v resnici nastopile; prostost, ker ne bo nobeden več suženj svojih spre- minljivih potreb; enakost pa, ker bo vsaki imel, česar bo potreboval. 27. Greško ima: „Ju-zes pa" i, t. d. 28. iz Levjeviga rodu, služabnik v svetisu. Djanje aposteljnov 5. 383 V. Poglavje. Ananija in Safira zavolj hinavšine naglo umerjeta. Aposteljni delajo čudeže; veliki zbor jih ukaže v ječo zapreti, iz ktere jih angelj reši. Aposteljni uče v tempeljnu, so pred zbor poklicani. Peter govori pred velikim zboram. Gamaliel modro svetuje. Aposteljni se veselijo terpljenja zavoljo Jezusa. 1. Neki mož pa, Ananija po imenu, je s Safiro, svojo ženo, njivo prodal, 2. in je perderžal nekoliko njivine cene z vedezam svoje žene; in je pernesel en del in k nogam aposteljnov položil. 1 ) 3. Peter pa je rekel: Ana¬ nija! zakaj je skušal 2 ) satan tvoje serce, de si lagal svetimu Duhu, in perderžal nekoliko nji¬ vine cene? 3 ) 4. Ali bi ne bila, ko bi jo bil obderžal, tebi ostala, in pro¬ dana ali ni bila v tvoji oblasti? 4 ) Zakaj si sklenil to reč v svo¬ jim sercu? 5 * ) Nisi lagal ljudem, ampak Bogu. 8 ) 5. Ko je Ananija te besede zaslišal, je padel in umeri. In velik strah je obšel vse, kteri so slišali. 6. Vstali so pa mladenci, 7 ) ga vzdignili, 8 ) ven nesli in po¬ kopali. 7. In pergodilo se je čez kake tri ure, in je prišla njego¬ va žena, ktera ni vedila, kaj se je bilo zgodilo. 8. Peter pa ji je rekel: Po¬ vej mi, žena! ali sta za toliko njivo prodala? In ona reče: Pi •av za toliko. 9. Peter pa ji je rekel: Za¬ kaj sta se vender pogovorila skušati 9 ) Duha Gospodoviga? 1. Denar je bil zares Ananijev, kakor tudi sv. Peter (v. 4.) sam pravi, torej bi ga bil smel vsiga za se ohraniti; grešil pa je, de si je en del iz lakom¬ nosti perderžal, pa ni tega povedal, še celo tako se je obnašal, kakor de bi bil vsiga dal, de bi bil z drugimi zasluženje imel. 2. V greškim: „ napolnil “ (premagal, prevzel, navdal). 3. kako si zamogel satanu tako moč čez svoje serce dati, de si se dal s svojim djanjem k laži zoper sv. Duha zapeljati? Ananija se je bil prav za prav občini, (srenji) zlagal, ker ji je zamolčal, kar ji je bil dati obljubil; ker je pa sv. Duh, odkar so ga bili prejeli, v njih prebival, ter njih duša in življenje bil, torej se je tudi sv. Duhu zlagal. Peter pa je vse to vedil po razsvet¬ ljenji sv. Duha. 4. Kdo ti je dolžnost naložil, njivo prodati in skupljeni denar nam v oblast dati ? 5- Kako si zamogel v hudičevo skušnjavo k temu djanju (v. 3.) prostovoljno pervoliti ? "• Nisi se ne vernim lagal, ker si se kazal, kakor de bi jim bil vse dal, kar si odveč imel, si pa vender nekoliko še sebi prideržal; ampak Bogu samima si se zlagal, kteri v njih prebiva. — Ta vc-rsta prav očitno skazuje, de je tudi sv. Duh pravi živi Bog. • Mende dijakoni, ki so jih poznejše posebno za Greke (pogl. 60 izvolili, ladenei so se imenovali v razloček od starašin, duhovnov in aposteljnov. ®< V greškim : 1} so ga perpravljali u (za pokop). Zavili so truplo v platno, “• »a poskušajo djati, če sv. Duli, ki v nas prebiva, to ve ali ne? 384 Djanje aposteljnov 5. Glej! noge tistih, ki so poko¬ pali tvojiga moža, so pred dur¬ mi, in te ven poneso'. 10. Per ti priči mu je padla pred noge in je umerla. In ko so mladenči noter stopili, so jo našli mertvo, in so jo ven nesli ter pokopali per njenim možu. 11. In velik strah je obšel vso cerkev, in vse, kteri so to sli¬ šali. 12. Po rokah aposteljnov pa se je godilo veliko znamenj in čudežev med ljudstvam. In so bili vkupej vsi eniga duha v Sa¬ lomonovi lopi. 10 ) 13. Drugih si pa nihče ni upal sef jim perdružiti; “) ljudstvo pa jih je poveličevalo. 14. Množilo se je pa bolj in bolj število mož in žen, ki so verovali v Gospoda; zgor. 2,47: 11, 24. 15. tako de so bolnike na ce¬ ste nosili, in pokladali na po¬ stelje in ležiša, de bi vsaj senca memo gredočiga Petra koga zmed njih obsenčila, in bi bili rešeni od svojih bolezen. 12 ) 16. Prišlo jih je pa tudi ve¬ liko iz bližnjih mest v Jeruza¬ lem , ter so pernesli bolnikov in nadleževanih 13 ) od nečistih du¬ hov ; in vsi so bili ozdravljeni. 17. Vzdignil pa se je veliki duhoven, in vsi, kteri so bili z njim (in ta je ločinka saducejev), u ) so bili polni serda ; 15 ) 18. in so stegnili roke po apo- steljnih, in so jih djali v mestno ječo. 19. Angelj Gospodov pa je po noči odperl vrata v ječo, in jih je peljal iz nje in rekel: 20. Idite, stopite in govo¬ rite v tempeljnu ljudstvu vse be¬ sede tega življenja. * 6 ) 21. Ko so bili oni to slišali, so šli zjutrej v tempelj in so u- čili. 17 ) Prišel je pa veliki du¬ hoven in kteri so bili z njim, in so sklicali zbor, in vse stara¬ 10. aposteljni namreč. Bili so pa tam zato, de so zamogli v tempelj prihajočim Judam Kristusa oznanovati. Gl. zgor. 3, 11. 11. Iz strahu pred velikimi duhovni in starašini si še verni niso upali, apo- steljnam se perdruževati vpričo ljudstva v Salomonovim tempeljnu. Po misli sv. Krizostoma se je to zgodilo nekoliko že iz spoštovanja do aposteljnov; zakaj oni so bili čudoviti kakor angelji, neprestrašeni v nevarnostih, nad vse pozemeljsko povzdignjeni, polni Božjiga ognja, že s svojim pogledam so spo¬ štovanje vdihovali, od ljubezni so vsi vneti goreli, in v vsim svojim zader- žanji so bili Božji. 12. Sv. Peter, vidni namestnik Gospodov, se je pred drugimi aposteljni skazo- val s čudovitno močjo; zakaj že njegrova senca je čudeže delala. Perm. Jan. 14, 12. Mat. 9, 20. 21. 13. Glej Mat. 4, 24. 14. Veliki duhoven je mende Kajfa (zgor. 4, 6.). Bil je tedej na strani pro- stovercov. Gl. Mat. 3, 7. 15. polni jeze, ljubosumnosti. 16. besede življenja so sv. evangeli, ker Kristusa oznanuje, kteri živi in oživlja vse, ki vanj verujejo; ker evangeli ima moč Božjo v sebi, ki zbuduje in zve- ličuje vse, ki ga s pokoršino in vero sprejemajo. 17. V tempeljnu so bili vedno ljudje; še po noči je bilo ondi veliko duhovnov in levitov, ki so na straži bili. 385 Djanje aposteljnov 5. šine Izraelovih otrok, in so po¬ slali v ječo, de bi bili perpeljani. 22. Ko so pa prišli služab¬ niki, in odperli ječo, 18 ) in jih niso našli, so se vernili in povedali, 23. rekoč: Ječo smo sicer na¬ šli z vso skerbjo zaperto, in var¬ ite stoječe pred vratini; ko smo pa odperli, nismo nikogar notri našli. 24. Ko so pa slišali te be¬ sede poglavar tempeljna, in ve¬ liki duhovni, 19 ) so bili v skerbi zavolj njih, (ker niso vedi/i j) kaj de bi to bilo. 25. Prišel je pa nekdo in jim povedal: Glejte ! možje, ki ste jih v ječo djali, stoje v tem- peljnu in uče ljudstvo. 26. Tedej je šel poglavar s služabniki in jih perpeljal brez sile; bali so se namreč ljudstva, de bi ne bili kamnjani. 27. In ko so jih bili perpe- ljali, so jih postavili pred zbor, in veliki duhoven jih je vprašal, 28. rekoč: Terdo smo vam zapovedali, de ne učite v tem imenu, in glejte! napolnili ste Jeruzalem s svojim ukam, in hočete na nas perpraviti kri tega človeka. 20 ) 29. Peter pa in aposteljni so odgovorili in rekli: Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi.' 21 ) 30. Bog naših očakov je obu¬ dil Jezusa, ki ste ga vi na les obesili in umorili. 31. Tega je Bog poglavar¬ ja 22 ) in zveličarja povišal, 23 ) de da pokoro Izraelu, in odpušenje grehov. 24 ) 32. In mi smo priče teh reči, in sveti Duh, ki ga je Bog dal vsim, kteri so mu pokorni. 25 ) 33. Ko so to slišali, so se razserdili in so jih mislili umo¬ riti. 34. Vstal je pa neki farizej v zboru, Gamaliel po imenu, učenik postave, častitljiv vsimu ljudstvu, 20 ) in je ukazal može malo časa ven djati. 18. V greškim: jih v ječi niso našli “ i. t. d. 19. V greškim: v Ko so slišali . . . poglavar tempeljna in drugi veliki duhovni “ i. t. d. 20. nas hočete njegove smerti krive obdolžiti, kakor de bi bili mi v njegovi osebi Mesija umorili. Pa ni davno, kar so vpili: ,, Njegova kri pridi na nas! u Gl. Mat. 27, 25. 21. Kako vse drugači zdaj sv. Peter govori, kakor nekdej na dvorišu ve'likiga duhovna! Strah pred ljudmi je nar veči zaderžek, rasti v keršanstvu. Vender se pa utegnejo zgornje besede napak razumevati in obračati. Ue se kdo sme po njih ravnati, mora prav prepričan biti, de je res Bogu in vesti na¬ sprotno, kar ljudje od nas hočejo, kteri imajo oblast nam zapovedovati. 22. perviga, ki pred nami hodi in nam pot dela. Kristus ni samo človeški Odrešenik, ampak je tudi pervi novi. človek; njegov zgled naj vsi posnemajo, ki so z njegovo gnado prerojeni. 23. t. j. v svoji moči. Glej zgor. 2, 33. .8 svojo gnado, ki jo je s svojo smertjo zaslužil, deli notranje spreober- "jenje in potem odpušenje; tedej brez notranjiga spreobernjenja ni odpušenja; „r 0,) “i c l )a je njegova gnada. J, v ^ ai 0( * njegovi ga vstajenja in povišanja perpovedujemo, to terdlmo in pri¬ čamo, ker smo sami vidili; pa tudi sv. Duh to spričuje, ki v nas prebiva in po nas čudeže dela. ■ J e blezo tisti, od kteriga sv. Pavel perpoveduje spod. 22, 3. 85 Djanje aposteljnov 3. 6. 386 35. In jim je rekel: Možje, Izraelci! pomislite dobro per teh ljudeh, kaj hočete storiti. 36. Pred tremi dnevi namreč je vstal Teoda, ki se je veli- kiga delal, kterimu se je per- družilo okoli štiri sto mož po številu; on je bil ubit, in vsi, kteri so mu verjeli, so bili raz¬ kropljeni in v nič djani. 27 ) 37. Za tem se je vzdignil Juda, Galilejic, v dneh popiso¬ vanja, in je ljudstvo na-se po¬ tegnil; pa je poginil, in vsi, ko¬ likor se mu jih je bilo perdružilo, so bili razkropljeni. 28 ) 38. In zdaj vam tedej rečem: Odstopite od teh ljudi in pustite jih; (zakaj če je od ljudi ta naklep ali to delo, se bo razderlo; 39. če je pa od Boga, ga ne hote mogli razdreti]); de se kje ne najde nad vami, de se Bogu ustavljate. In so mu prav dali. 40. In so rekli aposteljne po¬ klicati, in jih pretepsti, 29 ) in so jim zapovedali, de naj nikakor ne govore v Jezusovim imenu ; in so jih spustili. 41. Oni pa so šli veseli spred zbora, ker so bili vredni spo¬ znani, zavoljo Jezusoviga imena zasramovanje terpeti. Mat.5, 10. IS. 42. In niso nehali v tempeljnu in po hišah vsak dan učiti, in oznanovati Kristusa Jezusa. VI. Poglavje. Aposteljni izvolijo sedem dijakonov. Štefan zatožen in peljan pred veliki zbor. 1. Tiste dni pa, ko se je godernjanje Grekov zoper He- množilo število učencov, je vstalo brejce, ‘) ker so bile per vsak- 27. Od Teoda (Teuda), ki se je bil že pred naslednjim Judam vzdignil, nam zgodovina nič druziga ne pove. Zgodovina govori le sploh od nepokojev, ki so se ta čas v Palestini godili. Ker se jih je tukaj le samo 400 vzdignilo, se zgodovinskim pisavcam ni vredno zdelo, tega punta v zgodovino za¬ pisovati. 28. Popisovanje, ki se tukej v misel vzame, (perm. zgor. Luk. 2. razi. 1.) so Rimljani napravili v 6. letu po Kristusovim rojstvu, ko je bil cesar Avgust Arhelaja, Herodoviga sina, v Vieno v Galijo pregnal in njegovo kraljestvo v rimsko pokrajino spremenil. Zavoljo tega je v Judih vrelo. Juda, tudi Galilejic imenovan, se je tega poslužil in ljudstvo nadražil, ter skazoval, de Rimljani hočejo Jude sužnje storiti. In s tem jih je bil veliko pregovoril. 29. Glej Mat. 10, 17. 1. Greški, k keršanski veri spreobernjeni Judje, so godernjali zoper hebrejske. Pervi so tisti Judje bili, ki so greški kot materni jezik govorili. Bili so iz več dežel, kjer se je greško govorilo, v Jeruzalem prišli, svoje dni tam do¬ končat (gl. zgor. 2, 5.}, pa so se bili spreobernili k keršanski veri. Hebrej¬ ski pa so se imenovali tisti, ki so prebivali v Palestini in na Babilonskim, in so aramejski jezik govorili, kteriga so bili Judje takrat sprejeli. Tempelj- novih šeg so se prav zvesto deržali, in -so si zavolj tega veliko domišljevali. Ker so bili greški ptujci, se je, ker se je število vernih vedno narašalo, lahko zgodilo, de so nektere zmed njih pri delitvi milošnje pregledali in jim kej perkratili. Djanje aposteljnov 6. danji delitvi njih vdove v ne- mar pušane. 2 ) 2 . Poklicali so pa dvanaj¬ steri množico učencov, in so re¬ kli: To ne gre, de bi mi opu- šali Božjo besedo, in mize o- skerbovali. 3 ) 3. Ozrite se tedej, bratje! po sedem možeh zmed sebe, 4 ) ki imajo dobro spričevanje, 5 ) ki so polni svetiga Duha in modro¬ sti, de jih postavimo čez to opra¬ vilo. 4. Mi pa se bomo molitve in službe besede deržali. 6 ) 5. In to govorjenje je do- padlo vsi množici. In so izvo¬ lili Štefana, moža polniga vere 38 1 in svetiga Duha, in Filipa, in Prdkora, in Nikanora, in Timona, in Parmena, in Nikolaja, spreo- bernjenca 7 ) iz Antiohije. 6. Te so postavili pred apo- steljne, 8 ) in so molili in roke na¬ nje položili. 9 ) 7. In beseda Gospodova je rastla; in število učencov se je silno množilo v Jeruzalemu; tudi velika truma duhovnov je bila veri pokorna. 8. Štefan pa, poln gnade in moči, je delal čudeže in velike znamnja med ljudmi. 9. Vstalo jih je pa nekaj iz shodnice, ktera se imenuje Li- bertincov, in Cirencov, in Ale- 2. Posebno potrebne so bile vdove, ker po postavah niso mogle dedovati (erbati), zato so bile miloserčnosti prepušene. 3. to ne gre, de bi milošnjo s svojimi lastnimi rokami delili, in vso skerb za telesne potrebe sami prevzemali; mi moramo pridigovati in učiti. Sperviga so aposteljui milošnjo sicer sami delili; ko je pa število vernih rastlo, so to¬ rej delitev milošnje drugim zaupali, le toliko so gledali, de bi se nikomur krivica ne zgodila. Ti delivci milošnje so bili mende semtertje premalo skerbni, milošnjo prav po pravici razdeljevati; zato hočejo aposteljui, de naj se izvolijo možje, na ktere se je popolnama zanesti. 4. Sedem so jih zato zvolili, ker je bila ta številka per Judih sveta. 5. ki so v dobrim imenu per ljudstvu. 6. Z molitvijo so si duhovne zaklade pridobivali, s pridigo pa so jih delili drugim. Tukej je govorjenje le od pridigovanja, zamolči pa se nar imenit- niši del Božje službe, sv. daritev, t. j. sv. maša, in sicer za to, ker je bil takrat pervi in poglavitni namen aposteljnov, nespreoberrijene Jude v Jezu¬ sovo cerkev perpeljati, zatorej so le kakor pridigarji, ne pa kakor darovavci pred nje stopali. Memo lega so pa tudi po hišah fzgor. 5, 42.), kjer so kristjane podučevali, ob enim tudi nar svetejši daritev opravljali. 7. Glej zgor. 2, 11. 8. Občina jih je izvolila, aposteljni so pa volitev poterdili. Poznejše, ko seje bilo vernih veliko narastlo, so pa viši cerkveni oblastniki tudi volili, de so s tem marsikake zmešnjave odvračali, ktere bi se bile per volitvi utegnile zgoditi. 9. V molitvi so prosili tistih posebnih gnad, ki so jim bile potrebne, novo službo zvesto opravljati; s pokladanjem rok pa so jim te gnade zares po¬ delili, torej je bilo pokladafije rok vidno znamnje podeljene gnade in zro- čenja imenovane službe (Perm. Hebr. 6, 2: 1. Tim. 4, 14: 5, 22.). Može pa, ki so bili tako zvoljeni, in kterim je bila ta služba zročena, so imeno¬ vali dijakone (služabnike), službo pa: dijakonat. Njih opravila so bile: skerbeti za revne (v. 1 — 2.), in skupejno mizo preskerbovati (v. 2.). Ker so bile kosila ljubezni (agape) po navadi tudi z vživanjem sv. obhajila 388 Djanje aposteljnov 6. I ksandrijcov, in tistih, kteri so bili iz Cilicije in Azije, ter so se prepirali s Stefanam; 10 ) 10. in niso mogli zoperstati mo¬ drosti, in Duhu, kteri je govoril. 11. Tedej so podšuntali mož, kteri naj bi rekli, de so ga sli¬ šali govoriti preklinjevavske be¬ sede zoper Mojzesa in zoper Boga. 12. Nadražili so tedej ljudstvo in starašine in pismarje, in so vkup perderli, ter ga zgrabili in peljali v zbor ; 13. in so postavili krive priče, kteri so rekli: Ta človek ne ne¬ ha govoriti zoper sveto mesto, 1 *) in postavo. 14. Slišali smo ga namreč reči: Ta Jezus nazarenski bo razdjal to mesto, in bo preme- nil šege, ki nam jih je izročil Mojzes. n ) 15. In so gledali nanj vsi, kteri so sedeli v zboru in so vi- dili njegovo obličje, kakor obličje angeljevo. l3 ) VII. Poglavje. Štefanov govor pred velikim zboram in pred ljudstvam. Razserjeni Judje kam- njajo Štefana, kteri moli za svoje ubijavee. Savel pervoli v njegovo smert. 1. Veliki duhoven pa je re- 2. On pa je rekel: 1 ) Možje, kel: Alije temu res tako? bratje in očetje, poslušajte! Bog sklenjene (zgor. 2, 46.), so brez dvoma dijakoni tudi sv. obhajilo delili; de so tudi Božjo besedo oznanovali in kerševali, se vidi iz v. 13. 14. in spod. 8, 12. 38. Memo tega so bili tudi strežeji aposteljnov in škofov per sv. službi, zato se večkrat s škofi skupej imenujejo (Fil. 1, 1: 1. Tim. 3, 2. 8.). Od dijakonov se morajo dobro ločiti mašniki. Perm. spod. 11, 30. Mašniki so bili, kakor nam neprenehljivo ustno izročilo perpoveduje, uni dva in se- demdeseteri učenci, ki jih je bil Jezus sam izvolil in pod aposteljne posta¬ vil (Luk. 10, 1.). Oni so z aposteijni po hišah (zgor. 5, 42.) Božjo službo oskerbovali, kruh lomili, sveto daritev opravljali in sveto večerjo de¬ lili. De so memo aposteljnov le mašniki darovali, je po nar starejših sporo¬ čilih brez vsiga dvoma. Sv. Justin, marternik (v drugim stoletji), piše : Le mašniki zainorejo nar svetejši daritev opravljati, po zapovedi, ki jo je Kri¬ stus aposteljnam dal, rekoč: „7 'o storite v moj spomin !“ 10. V Jeruzalemu je bilo več sto shodnic ali zbirališnic za molitev in poslu¬ šanje sv. pisma. Kakor se tukaj od sv. Štefana perpoveduje, so oznano- vavci Jezusove vere večidel v njih Jude podučevali. Libertince (sprostence) nekteri imenujejo tiste Jude, ki jih je bil Pompej vjete v Italijo perpeljal, potlej pa spustil (sprostil). Permeri zadnje razi. 2. Makab. buk. Zakaj de so se z Judi iz Cirene, Aleksandrije, Cilicije in Azije združili, se ne ve. 11. Jeruzalem. 12. Jezus je sicer razdjanje Jeruzalema in tempeljna napovedal, pa ne tako, de ji bo sam razdjal. Tudi postave stare zaveze ni tako spremenil, kakor de bi jo bil overgel, ampak le toliko jo je spremenil, kolikor jo je spopolnil (Gl. Mat. 5, 17. 18.). Le kakor je Jezus govoril, je tudi Štefan učil. 13. z nebeško svetlobo obdano. Gl. Mat. 13, 43. 1. Sv. Štefan s tim govoram skazuje, de je živo vnet za očetovsko vero, in de ne uči nič nasprotniga. Omeni pa mnogoterih stopinj, po kterih se je raz¬ vijala, in razlaga, kako de seje judovski narod v ti zadevi Božjim naredbam Djanjc aposteljnov 1. veličastva * 2 ) se je perkazal na- šimu očetu Abrahamu, ko je bil v Mezopotamii, 3 ) preden je sta¬ noval v Haranu, 3. in mu je rekel: Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodo¬ vine , in idi v deželo, ki ti jo bom pokazal. 4 ) 1. Mojz. 12, 1. 4. Tedej je šel iz dežele Kaldejcov, in je prebival v Ha¬ ranu. In od ondod, ko je bil njegov oče umeri, ga je (Bog ) preselil v to deželo, v kteri zdaj vi prebivate. 5 ) 5. In mu ni dal deleža v nji, 6 ) kar stopinje ne; obljubil jo je pa v posestvo dati njemu 389 in njegovimu zarodu za njim, ko še ni imel sina. 7 ) 6. Bog pa mu je rekel, de bodo njegovi mlajši ptujci v ptuji deželi, in jih bodo sužnosti pod- vergli in hudo z njimi delali štiri sto let. 8 ) 1. Mojz. 15, 13. 14. 7. In narod, kterimu bodo služili, bom jest sodil, je rekel Gospod, 9 ) in' potlej bodo ven šli in meni služili na tem mestu. 8. In mu je dal zavezo ob¬ reze ; 10 * ) in tako r 1 *) je rodil Izaka, in ga je obrezal osmi dan, in Izak Jakopa, in Jakop dvanajstere očake. 12 ) 9. In očaki so Jožefa iz ne¬ vedno ustavljal, zlasti pa poslednjimu spremenu postave v keršanstvo, čigar začetnika so umorili. Ta govor je bil leta 34, po misli druzih pa je bil zadnje dni leta 33 po Krist, rojstvu. 2. Bog veličastva se je v perkazni razodel Abrahamu, ko je še v kaldejskim Uru prebival. Ur je bil kraj blizo poznejšiga Nisiba, tedej v Mezopotamii. Gl. 1. Mojz. 11, 31. 3. Po 1. Mojz. 11, 31. je to bila tudi volja njegoviga očeta Tareta. 4. Te besede je Bog govoril,, ko je Abraham imel iti iz Harana na Kananej- sko (1. Mojz. 12, 1.). 5. Smert očetova je tukaj dušna smert, t. j. odpad k malikovanju (1. Mojz. 12. razi. 2.); zakaj Tare je po odhodu Abrahamovim še 60 let ži¬ vel. O Abrahamovim rojstvu je bil Tare v 70. letu (1. Mojz. 11,26.) ; Abraham pa je v 75. letu svoje in 145. letu svojiga očeta starosti na Ka- nanejsko šel (1. Mojz. 12, 4.). V tem letu pa Tare ni bil umeri, ker je (1.Mojz. 11, 32.) živel 205 let, tedej je po Abrahamovim odhodu še 60 let živel. 6. mu ni dal stanovitniga sedeža. 7. Obljubil mu je bil deželo, pa le v njegovim zarodu, in sicer ob času, ko sinu še ni imel s svojo zakonsko ženo; in ta le je zamogel biti po postavi ded njegoviga posestva. Perm. 1. Mojz. 12, 7 : 13, 15 : 17, 8. Obljuba mu je bila tedej dana v tacih okolišinah, de sje je neverjetna dozdevala; vender pa je verval Abraham. Vi pa, hoče sv. Štefan reči, ne verujete, ko obljubo že spolnjeno vidite! 8. Številka: „400 let“ ne obsega samo egiptovske sužnosti, ampak tudi poto¬ vanje po ptujih deželah, tako de se sem šteje tudi bivanje v Palestini. Sicer pa je to le v splošni številki rečeno; določena številka, 430, pa je v 2. Mojz. 12, 40. Gal. 3, 17. 9- V greškim: „Bog“ i. t. d. 10- V zunanje znamnje svoje zveze z njim mu je dal obrezo. Gl. 1- Mojz. 17. 11- in potem ko je bilo obrezovanje zapovedano. 12. Gl. 1. Mojz. 21, 25 : 29, 20. i. d, 390 Djanje »posteljno v 9. vošljivosti v Egipt 13 ) prodali; in Bog je bil z njim. 10. In ga je rešil iz vsih nje¬ govih nadlog, in mu je dal gna- do in modrost pred Faraonam, egiptovskim kraljem, in ga je postavil poglavarja čez {Egipt in čez vso svojo hišo. l4 ) 11. Prišla je pa lakota čez ves Egipt in Kanaan, in velika nadloga; in naši očaki niso na¬ šli živeža. 12. Ko je pa slišal Jakop, de je žita v Egiptu, je poslal naše očete pervikrat. 15 ) 13. In v drugo je bil Jožef spoznan od svojih bratov, in nje¬ gova rodovina je bila Faraonu oznanjena. 16 ) 14. Poslal je pa Jožef in re¬ kel perpeljati Jakopa, svojiga o- četa, in vso svojo rodovino, pet in sedemdeset duš. 17 ) 15. In Jakop je šel doli v Egipt, in je umeri on, in naši o- četje. 18 ) l. Mojz. 45. 16. In so bili preneseni v Si- hem, in položeni v grob, ki ga je kupil Abraham za ceno sre¬ bra od sinov Hemorja, sina Si- hemoviga. 19 ) 17. Ko se je pa bližal čas obljube, 20 ) ki jo je bil Bog s persego storil Abrahamu, je ljud¬ stvo rastlo in se množilo v Egiptu, 18. dokler ni vstal drugi kralj v Egiptu, kteri ni poznal Jožefa. 19. Ta je z našim rodam zvi- jaško delal in zateral naše očete, de so mo'gli izpostavljati svoje otroke, de bi ne ostali per živ¬ ljenji. 21 ) 20. Ravno tisti čas je bil ro¬ jen Mojzes, in je bil Bogu pri¬ jeten; 22 ) kteri je bil rejen tri mesce v hiši svojiga očeta. 23 ) 21. Ko je bil pa on izpostav¬ ljen, ga je vzela hči Faraonova, in si ga redila namesti sinu. 22. In Mojzes je bil podučen v vsi modrosti Egipčanov, in je 13. Jakopove sinove imenuje očake; in že oni so se ustavljali gnadi Božji, ki se je bila v Jožefu perkazala. Gl. 1. Mojz. 37. 14. Glej 1. Mojz. 40. 15. Glej 1. Mojz. 42. 16. Glej 1. Mojz. 43—45. 17. V 1. Mojz. 46, 27: 2. Mojz. 1, 5: 5. Mojz. 10, 22. jih je bilo le 70; stara greška prestava ima tudi 75. Ta prestava in pa sv. Štefan perštevata blezo tudi pet Jožefovih vnukov, sine Manasetove in Efrajmove f3. Kron. 7, 14.). 18. Glej 1. Mojz. 48, 49. 19. Po starim zročilu, kteriga se sv. Štefan tukej derži, so bili razun Jožefa C2. Mojz. 13, 19. Joz. 24, 32.) tudi drugi očaki, njegovi bratje v Sihemu pokopani. Pokopališe je bil že Jakop ondi kupil od Hemorjevih sinov (1. Mojz. 33, 19.). Tukaj pa se Abraham, stari oče — ded, imenuje kupec, na¬ mesti njegoviga vnuka; kakor se tudi Jakop (^Izrael) večkrat namesti njegovih vnukov imenuje. V Vulgati se bere: „Hetnor, Sihcmov sin u ; v greškim pa: „Hemor Si/iemski “. Jakop sam pa je bil pokopan v Efronovi jami blizo Hebrona. 20. velikiga zaroda. Gl. 1. Mojz. 12, 7. Perm. 2. Mojz. 1, 9. 20. 21. Perm. 2. Mojz. 1, 10—22: 2, 1—4. 22. zavolj namena, svoje ljudstvo rešiti. 23. dalje starši niso mogli otroka skrivati (2. Mojz. 2.). 391 Djanje »posteljno v ?. bil mogočen v svojih besedah 24 ) in delih. 23. Ko je pa štirdeset let do¬ polnil, mu je prišlo na misel, de bi obiskal Izraelce, svoje brate. 24. In ko je vidil nekoga kri¬ vico terpeti, ga je branil, in se je maševal za tistiga, ki je kri¬ vico terpel, in je ubil Egipčana. 2. Moz. 2, 12. 25. Menil je pa, de umejo bratje, de jim Bog po njegovi roki rešenje dati hoče; 25 ) pa oni niso umeli. 26 ) 26. Drugi dan pa je k njim šel, ko so se bojevali, in jih je miril, rekoč: Možje! bratje ste, zakaj škodvate eden drugimu? 27. Tisti pa, ki je krivico sto¬ ril bližnjimu, ga je preč pahnil, rekoč: Kdo te je postavil višiga in sodnika čez nas? 28. Me lihočeš ti umoriti, ka¬ kor si umoril včerej Egipčana? 29. Mojzes je pa pobegnil na to besedo, in je bil ptujicvma- dijanski deželi, kjer je rodil dva sina. 2. Mojz. 2, 15-25. 30. In ko je bilo dopolnjenih štirdeset let, se mu je v pušavi sinajske gore 27 ) Angelj 28 ) per- kazal v plamenu gorečiga germa. 31. Mojzes pa, ko je to vi¬ dil , se je čudil nad perkaznijo, in ko je perstopil pogledat, se mu je Gospod oglasil, rekoč: 29 ) 32. Jest sim Bog tvojih oče¬ tov, Bog Abrahamov, Bog Iza¬ kov, in Bog Jakopov. Mojzes pa prestrašen si ni upal pogle¬ dati. 33. Gospod pa mu je rekel: Sezuj čevlje s svojih nog; me¬ sto namreč, ki stojiš na njem, je sveta zemlja. 30 ) 34. Dobro sim vidil stisko svo- jiga ljudstva, ki je v Egiptu, in sim slišal njih zdihovanje, in sim prišel 31 ) jih rešit. In zdaj pridi, in te bom poslal v Egipt. 32 ) 24. Mojzes je govoril z veliko močjo, akoravno je jecljal (2. Mojz. 4, 10: 6 . 12 .). 25. Mojzes je bil tedej že takrat zastran svojiga poklica čeznatorno podučen; in ker je bil krivičniga Egipčana le iz tega namena ubil, de bi svojim bratam znamnje dal, k čimur je poklic prejel, ni dvomiti, de se je ta kazen nad kri¬ vičnim Egipčanam po Božjim nagibu zgodila. 26. Bog je naredil nove naprave v zveličanje svojiga ljudstva, in je hotel zvezo, z očaki sklenjeno, bolj razvijati; ljudstvo pa seje zoperstavljalo svojimu rešeniku (Gl. naslednje). In ravno takd, hoče sv. Štefan reči, tudi vi delate, ki svojiga Odrešenika Jezusa zametujete. 27. ki je bila del gore „IIoreb“ (2. Mojz. 3, 1.), ki ima dva verha ; eden se imenuje Katarinin hrib, eden pa Sina. 28. v greškim: „Angelj u (Poslanec Gospodov) t. j. Bog, ki se ljudem raz¬ odeva, Jehova, Sin Božji v vidni podobi, kakor se vidi iz 2. Mojz. 3., kjer so imena: „ Angel/ Gospodov [Jehovov') 11 , in pa „Gospod [Jehova ) 11 enaciga pomena in se torej eno namesto druziga postavlja. Perm. Jan. 1. razlag. 7. Eceh. 1. in razlag. 29. Besede „rekoč u ni v greškim. 3 0. Stori, kar je storiti, kadar se v tempelj pred Boga stopi; zakaj zdaj stojis pred Bogam. 31. Prihod Božji na zemljo, pravi sv. Avguštin, pomeni, de se nekaj nenavad- niga in čeznatorniga godi na zemlji. Gl. 1. Mojz. 11. razi. 3. 32. Glej 2. Mojz. 3, 7—10. 392 Djanje aposteljnov 1. 35. Tega Mojzesa, ki so ga odvergli, rekoč: Kdo te je po¬ stavil višiga in sodnika? tega je Bog višiga in odrešnika poslal po Angelji, kteri se mu je per- kazal v germu. 36. Ta jih je izpeljal in delal čudeže in znamnja"v egiptovski deželi, in v rudeeim morji in v pušavi štirdeset let. 37. Ta je Mojzes, ki je re¬ kel Izraelcam: Preroka vam bo obudil Bog 33 } zmed vaših bra¬ tov, kakor mene; njega poslu¬ šajte. 34 ) 38. Ta je, ki je bil per mno¬ žici v pušavi z Angeljem, 35 ) ki je govoril na gori Sinaji, z njim in z našimi očeti, kteri je pre¬ jel besede življenja, de jih je nam dal. 36 ) 39. Njemu naši očetje niso hotli pokorni biti, ampak so ga zavergli, in so obernili svoje serca v Egipt, 2. Mojz. 32, i.i. d. 40. in so rekli Aronu: Naredi nam bogove, 37 ) kteri naj hodijo pred nami. Temu Mojzesu nam¬ reč, ki nas je izpeljal iz egiptov¬ ske dežele, ne vemo, kaj se mu je pergodilo. 41. In so tele vlili tiste dni, in so darovali daritev maliku, in se veselili del svojih rok. 38 ) 42. Bog pa se je obernil in jih je pustil služiti ozvezdju ne¬ ba, 39 ) kakor je pisano v bukvah prerokov: 40 ) Hiša Izraelova! ste mi li darovali klavšine in da¬ ritve štirdeset let v pušavi? 41 ) 43. In ste nosili Molohov šo¬ tor, 42 ) in zvezdo svojiga boga Bemfama, 43 ) podobe, ki ste jih naredili, de ste jih molili. In preselil vas bom unkraj Babi¬ lona. 44 ) 33. V greškim: „ Gospod Bog li i. t. d. 34. Glej zgor. 3, 22. 23. 35. kteri je na sinajski gori, okoli ktere je ljudstvo stalo, per Bogu bil, de je postavo prejel. 36. Glej 2. Mojz. 19. i. d. 37. boga, podobo Gospodovo. Množno število je namesto enojniga zavolj ime¬ nitnosti. Gl. 2. Mojz. 32, 1. i. d. 38. V Egiptu so bika, ki se je imenoval Apis, kakor podobo Ozirida (solnca) častili. Ker so bili Izraelci te podobe že navajeni, jim je Aron dal vliti tele kakor podobo Jehovovo ; tode Izraelci te podobe niso imeli samo za podobo, temuč so jo molili, kakor malika. Tako hvaležni so bili koj po svojim rešenji iz sužnosti, tako pokorni svojimu rešniku, tako voljno in veselo so nove naredbe Božje spre¬ jeli ! Pa kakoršni so bili očetje, taki so tudi njih otroci, hoče sv. Stefan reči. 39. Bog jim je odtegnil svojo gnado, in je pripustil, de so tudi zvezde neba molili. Bog greh z greham kaznuje. 40. v bukvah manjših prerokov (glej vvod v nje) in sicer preroka Amoza 5, 25. 41. Bog zato pravi, de mu v pušavi niso darovali, ker mu niso iz praviga serca, pa tudi ne neprenehama darovali; zakaj velikokrat so tudi malikam daro¬ vali. Glej to in daljne verste pri preroku Ainozu. 42. Moloh je bil tudi solnčni malik, kterimu so otroke darovali. Gl. Mojz. 18, 21. 43. Remfam je zvezda, tudi malik. To je egiptovsko ime premikavne zvezde (planeta), namreč Saturna. Gl. 3. Mojz. 18. razlag. 18. 44. Poslednje besede so per Amozu takele: „Z ato vas hočem preseliti unkraj Damaska “. Sv. Stefan pa bolj natanko naznani kraje, kamor so bili Izra¬ elci odpeljani, 393 Djanje aposteljnov H. 44. Šotor pričevanja 45 ) je bil per naših očetih v pušavi, ka¬ kor jim je bil Bog zapovedal, ko je rekel Mojzesu, de naj ga naredi po podobi, ki jo je bil vidik 46 ) 45. Tega so prejeli naši očetje, in ga nesli z Jezusam 47 ) v po¬ sestvo narodov, 48 ) ktere je Bog izgnal spred obličja naših oče¬ tov do dni Davida, 49 ) 46. kteri je milost našel pred Bogani, in je prosil, de bi na¬ šel prebivališe Bogu Jakopovi- rau. 50 ) 47. Salomon pa mu je zidal hišo. 5 7 ) 48. Tode 52 ) Narviši ne pre¬ biva v tempeljnih z rokami stor¬ jenih, kakor prerok govori: 49. Nebo je moj stol, in zem¬ lja podnožje mojih nog. 53 ) Ka- košno hišo mi bote zidali? pra¬ vi Gospod, ali ktero je mesto mojiga počivanja? 50. Ni li moja roka vsiga te¬ ga storila? 51. Terdovratni in neobrezani na sercih in ušesih, 54 ) vi se ved¬ no svetimu Duhu ustavljate , 55 ) kakor vaši očetje, tako tudi vi! 52. Kteriga prerokov niso pre¬ ganjali vaši očetje? In so mo¬ rili nje, kteri so prerokovali pri¬ hod Pravičniga, 5 6 ) kteriga izda- javci in ubijavci ste zdaj vi bi¬ li. 57 ) 53. Kteri ste postavo prejeli po postrežbi angeljev, in je ni¬ ste spolnovali. 58 ) 45. sveti šotor (2. Mojz. 25, 9. i. d/). De bi jim pokazal, koliko kazen mali¬ kovanje v resnici zasluži, sv. govornik vzame v misel snidni šotor, kteriga je Bog ukazal narediti, in v kterim bi bili mogli Boga moliti. Zraven tega pa še hoče s tem, de s tolikim spoštovaujem od tempeljna govori (v. 47. 48.j, tudi obdolženje ovreči (zgor. 6, 13.), kakor de bi bil zoper tempelj govoril. 46. Glej 2. Mojz. 25, 40. - 47. z .Jozuetam, vojvodam Izraelcov po Mojzesovi smerti. Imeni: „Jezus“ in „J o z u e“ ste enaciga pomena; zato se eno namesto druziga postavlja. 48. Kananejcov. 49. Še le David je vse Kananejce iz dežele potrebil. 50. De bi smel Bogu tempelj sozidati. Gl. 2. Kralj. 7. Ps. 131. 51. Gl. 3. Kralj. pogl. 6, 7: 2. Kron. pogl. 2—4. 52. Per vsim spoštovanji, ki ga je sv. Štefan do tempeljna imel, vender ne more opustiti, s prerokam opomniti, naj se varvajo misli, de bi bil tempelj edino prebivališe Božje. S tako mislijo bi tempelj previsoko, tedej pregrešno cenili. Tega previsokiga cenjenja blezo dolži sv. Štefan svoje sodnike v na¬ slednjim govoru. 53. t. j. jest sim povsod pričujoč. 54. ki nimate pripravniga, voljniga serca in zato tudi ne marate slišati resnice. Mende so poslušavci zavolj poprešnjih besedi nevoljo kazali, ker jih začne sv. Štefan tako ojstro svariti in jim očitati. 55. ker ste že od nekdaj vsim Božjim naredbam nehvaležni nasprotvali, ter jih zaničevali. 56. Kristusov prihod. 57. izdajavci zato, ker so Kristusa Rimljanam izdali. •>8. Pri postavodajanji je truma svetnikov Gospoda spremljevala ^5. Mojz. 33, 2.). Tode ta postrežba, kakor več razlagovavcov misli, je bila le zunanja. Prava postrežba po angeljih per postavodaji pa je bila ta, de se je Sin Božji, kteri 394 Djanje aposteljnov H. 8. 54. Kadar so pa to slišali, so se togotili v svojih sercih, in so z zobmi škripali zoper njega. 55. Kjer je pa bil poln sve- tiga Duha, se je ozerl v nebo, in je vidil Božje veličastvo, 59 ) in Jezusa stati na desnici Božji. In je rekel: Glejte! vidim nebesa odperte, in Simi človekoviga stati na desnici Božji. 60 ) 56. Zavpili so pa z velikim glasam, in zatisnili svoje ušesa, in vsi kmalo nanj planili. 57. In so ga pahnili iz me¬ sta in s kamnjem pobijali, in priče so položiie svoje oblačila k nogam mladenča, kteriinu je bilo ime Savel. 61 ) 58. In so kamnjali Stefana, kteri je klical, rekoč: Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo! 59. In je pokleknil, in z ve¬ likim glasam vpil, rekoč: Go¬ spod ! ne perštevaj jim tega gre¬ ha. In ko je to izrekel, je za¬ spal v Gospodu. Savel pa je pervolil v njegovo smert. VIII. Poglavje. Keršanska cerkev v Jeruzalemu preganjana. Filip, dijakon, oznanuje vero v Samari). Peter in Janez podelita Samarijanam sv. Duha. Vražni Simon bi rad kupil od aposteljnov moč deliti darove sv. Duha. Filip kersti imenitniga služab¬ nika zamorske kraljice. 1 ) 1. Vstalo je pa tisti čas ve¬ liko preganjanje zoper cerkev, ktera je bila v Jeruzalemu, in vsi 2 ) so se razkropili po krajih Judeje in Samarije, razun apo¬ steljnov. 2. Pokopali so pa Stefana bogaboječi možje, in so imeli veliko žalovanje po njem. 3. Savel pa je zateral cer¬ kev, in je hodil po hišah in vla¬ čil može in žene, in jih izdajal v ječo. 3 ) 4. Kteri so bili tedej raz¬ je začetnik stariga in noviga zakona, v starim prikazoval kakor angelj in je po angeljih svoje naredbe speljeval (Zgor. v. 30: 2. Mojz. 14, 19: 23, 20. 23. Sod. 2, 1: 6, 22: 13, 3. Cah. 1, 8. in razlag.). Tako je bila tedej po¬ stava dana po Bog-angelji, evangeli pa po Bog-človeku (Gl. daljše v listu do Gal. 3, 19.). 59. nebeško svetlobo. 60. Vidim njega , nekdaj zaničevaniga Sinu človekoviga, z Božjo močjo obda- niga v Božji oblasti. — Sv. Štefan je stal, pravi sv. Gregori, ker stoji tisti, ki se vojskuje in pomaguje. 61. Priče so mogle perve kamne v obsojeniga zagnati (5. Mojz. 13, 10: 17. 7.). De so lože kamnje lučali, so zgornje oblačila slekli (gl- spod. 22, 23.), ter jih mladenču, Savlu po imenu, zročili. Savel, v Tarsu v Cilicii rojen, se je v Jeruzalemu postave in vsiga zročilniga uka učil, de bi kdaj „rabi“ t. j. učenik zamogel biti. Bil je takrat kakih 25 do 30 let star. Kmalo potem pa je bil kristjan in apostelj fspod. 9, 1. i. d.), in se je Pavel imenoval (Spod. 13, 9.). 1. To se je pergodilo leta 34 in 35 po Krist, rojstvu. 2. Veči del vsi. Gl. v. 3. 3. Kakor goreč farizej je po povelji velikiga zbora ravnal. Djanje aposteljnov 8. 395 kropljeni, so okrog hodili in o- znanovali Božjo hesedo. 5. Filip pa 4 ) je šel doli v me¬ sto Samarijo, in jim je oznano- val Kristusa. 6. Množice pa so poslušale z enim duham, kar je Filip go¬ voril , ker so slišale in vidile znamnja, ki jih je delal. 7. Zakaj iz mnogih med nji¬ mi, ki so imeli nečiste duho¬ ve, 5 ) so šli vpijoči z velikim glasam. 8. Tudi veliko mertvoudnih in kraljevih je bilo ozdravljenih. 9. Bilo je tedej veliko ve¬ selje v tistim mestu. Bil je pa neki mož, po imenu Simon, kteri je bil popred v mestu vražar, in je zapeljeval ljudstvo v Samarii, ker je rekel, de je on kaj ve- likiga, 6 ) 10. in tega so vsi poslušali od nar manjšiga do nar večiga, rekoč: Ta je moč Božja, ki se imenuje velika. 11. Poslušali so ga pa zato, ker jih je dolgo časa s svojimi vražami slepil. 7 ) 12. Ko so pa verovali Fili¬ pu, ki jim je oznanoval od Bož- jiga kraljestva , so bili v imenu Jezusa Kristusa keršeni, možje in žene. 8 ) 13. Takrat je tudi Simon ve¬ roval; in ko je bil keršen, se je deržal Filipa. 9 ) In ko je tudi vidil, de se znamnja, in silno veliki čudeži gode, je stermel in se čudil. 14. Ko so bili pa slišali apo- steljni, kteri so bili v Jeruzalemu, de je Samarija sprejela Božjo besedo, so jim Petra in Janeza poslali. 10 ) 15. In sta prišla in sta za¬ nje molila, de bi prejeli svetiga Duha. 4. dijakon (Gl. zgor. 6, 5.). 5. Glej Mat. 4, 24. Zgor. 12—16. - 6. Simon je bil Samarijan iz Gitona. Kakor sv. Justin perpoveduje, so g a nje¬ govi kakor nar višiga, vsigamogočniga Boga imeli. Sv. Irenej pravi, de je ta Simon učil, de se je on perkazal med Samarijani kakor Oče, med Judi kakor Sin, med neverniki pa kakor sv. Duh, in de je on nar vikši moč čez vse. Njegova vražarija (copernija) je mogla tedej kaj več biti, kakor sama sleparija, de je zamogel tak6 govoriti od sebe, in de si jih je toliko na svojo stran perdobil. Ni dvomiti, de je bil satan, ki si je z vso močjo svoje kra¬ ljestvo na zemlji še obderžati perzadeval in se semtertje perkazoval (v. 7.), v Simonu delaven (Perm. 2. Mojz. 7. razi. 6: 1. Kralj. 28. razi. 8.). Sv. Ignaci, mučenec, Simona imenuje pervorojeniga satanoviga. 7. Drugi prestavljajo: n mešal , mamil , jim grozo delal“. 8. keršeni, kakor je Jezus Kristus zapovedal kerševati. V greškim: ,. K o so pa vervali Filipu , ki je evangeli od Božjiga kraljestva in imena Jezusa Kristusa oznanoval , so bili keršeni možje in žene cl . 6. Simon je verval, pa ne živo, ampak le, de je bil keršen, in de se je smel perdruževati Filipu, od kteriga je upal dobiti moč, čudeže delati, kar bi bilo njegovi častilakomnosti in njegovimu samopridu služilo (Avguštin, Gregori, Ciril, Krizostom). 10. Petra pošljejo, tode ne, kakor sebi podložniga, kterimu bi zapovedovali, temuč ker so ga prosili, de naj bi on, poglavar vsih, tje sel k časti Božji in dušam v zveličanje. On gre, de kakor'poglavar'sv. cerkve novo srenjo sprejm e, in jo s pervo keršansko srenjo združi. Djanje aposteljnov 8 . 396 16. Zakaj v njih noben iga še ni bil prišel, ampak samo ker- šeni so bili v imenu Gospoda Jezusa. 1 ‘) 17. Tedej sta roke na-nje po- kladala, in so prejeli svetiga Duha. 12 ) 18. Ko je pa Simon vidil, de se po pokladanji rok aposteljnov daje sveti Duh, 13 ) jima je po¬ nudil denarjev, 19. rekoč: Dajte tudi meni to oblast , de, na kogar koli polo¬ žim roke, prejme svetiga Du¬ ha. 14 ) Peter pa mu je rekel: 20. Tvoj denar naj bo s teboj vred v pogubo, ker si me¬ nil, dar Božji za denarje do¬ biti. 21. Nimaš ne dela, ne deleža per ti reči; 15 ) zakaj tvoje serce ni pravično pred Bogam. 22- Pokoro tedej delaj zavoljo te svoje hudobije, in prosi Bo¬ ga, de ti bo morebiti odpušena ta misel tvoj iga serca. 11. Prejeli so Lili namreč še le sv. kerst po Jezusovi naredbi; per sv. kerstu so bili sicer tudi sv. Duha prejeli, pa le v prerojenje (Jan. 3. razi. 7.), ne pa v polnosti njegovih gnad, kakor so ga prejeli binkoštni praznik aposteljni (gl. zgor. 2, 1. i. d.), de so bili močno poterjeni v spolnovanji sv. vere z besedo in djanjem. To naj bi se še le po podeljenji zakramenta sv. birme zgodilo. 12. Zdelo se je tedej aposteljnam potrebno, keršenim roke pokladati, de so pre¬ jeli sv. Duha (sv. birmo). Zato tudi pravi sv. Klemen Rimljan, učenec apo¬ steljnov: „Brez zamude je treba hiteti, ter vsini prerojenje (kerst) po¬ deliti, po tim pa naj jih škofje zaznamnjajo (birmajo), kakor smo od sv. Petra prejeli, in kakor so vsi drugi aposteljni učili po Božjim povelji' 4 . To je tudi dandanašnji v navadi, piše sv. Ciprijan, de se tisti, ki so v cerkvi ker- šeni, pred cerkvene prednike (škofe) postavljajo, de z molitvijo in pokladanjem rok sv. Duha prejmejo. Ravno tako tudi uči zadnji vesoljni cerkveni triden¬ tinski zbor (seja 7. zakonilo 1.), rekoč: „Ako kdo poreče, de je birma ker¬ šenim le nepotrebna šega, in ne velikoveč pravi, resničen zakrament; ali (če kdo pravi); de nekdaj ni bila nič druziga, kakor le podučevanje, pri kterim so tisti, ki so se mladenškim letam bližali, svojo vero pred cerkvijo spoznali, ta bodi izpahnjen 44 . Vedi tudi, de ta zakrament navadno le škofje dele zato so bili k temu opravilu aposteljni poklicani. Ali so že aposteljni s sv. krizmo mazilili, ni sicer popolnama gotovo, je pa prav prav verjetno; zakaj maziljenje je bilo od nekdaj že povsod v navadi per tem zakramentu, kar bi pa ne bilo tako, ako bi aposteljni ravno tako ne bili ravnali. 13. Kakor se je bil sv. Duh binkoštni praznik ob svojim prihodu vidama pri¬ kazal s polnostjo svojih gnad, ravno tako se je v pervih časih sv.cerkve več¬ krat zgodilo, de se je sv. Duh s čudovitimi darovi, ki jih je keršenim ali birmanim delil, vidama naznanjal (Gl. zgor. 2, 4.). In te čudovite darove je Simon ugledal v birmanih. 14. Kakor popred s svojimi copernijami in sleparijami, ravno tako hoče Simon tudi zdaj, ko je kristjan postal, z deljenjem sv. Duha pred drugimi se ska- zovati. In ta dar si je mislil z denarjem kupiti. Po njegovim djanji se hudobija tacih, ki z duhovnimi darovi ali službami, kakor koli si že bodi, kupčujejo ali pa jih prodajati išejo, imenuje' sim oni ja (Simonova pre¬ greha). 15. Ti nimaš prave Kristusove vere; praviš le, de jo imaš, in zato nimaš deleža v keršanskim uku in v njemu danih obljubah, Djanje aposteljnov 8. 23. Vidim namreč, de si poln grenkiga želča, in v zvezi krivice. 24. Simon pa je odgovoril in rekel: Prosita vidva za-me Go¬ spoda, de ne pride nič tega nad me, kar sta rekla. 16 ) 25. In ko sta spričala in go¬ vorila besedo Gospodovo, sta se vernila v Jeruzalem, in sta po mnogih samarijskih krajih evan- geli oznanovala. 17 ) 26. Angelj Gospodov pa je govoril Filipu, rekoč: Vstani in pojdi proti jugu na cesto, ki deržf iz Jeruzalema v Gazo; 18 ) ta je razdjana. 27. In je vstal in šel. In glej! mož iz Etijopije, dvornik, mo¬ gočen služabnik Kandace, eti— jopske kraljice, kteri je bil čez vse njene zaklade, je bil prišel molit v Jeruzalem; 19 ) 28. nazaj grede je sede na svojini vozu bral Izaija preroka. 29. Duh je pa 20 ) rekel Filipu: Perstopi in perdruži se temu vozu. 397 30. Pertekel je pa Filip in ga je slišal brati Izaija preroka, in je rekel: Meniš li, de razumeš, kar bereš? 31. In je odgovoril: Kako bi mogel, ako me kdo ne poduči? In je prosil Filipa, de naj gori stopi in k njemu sede. 32. Versta pisma pa, ki ga je bral, je bila ta: 21 ) Kakor ovca je bil v zaklanje peljali; in kakor je jagnje brez glasu pred njim, ki ga striže, tako' tudi on ni odperl svojih ust. 33. V ponižanji je bila nje¬ gova sodba preklicana, (njegov rod kdo bo razložil?) ker bo vzeto od zemlje njegovo živ¬ ljenje. 22 ) 34. Odgovoril je pa dvornik, in rekel Filipu: Te prosim, od koga govori prerok to, od sebe, ali od koga druziga? 35. Filip pa je odperl svoje usta, An je začel od tistiga pi¬ sma, in mu je oznanoval Je¬ zusa. 16. Tudi tega ni govoril iz odkritiga in spokorjeniga serca, ampak le iz strahu; zakaj, kakor sv. Irenej perpoveduje, je potem, ko so Lili aposteljni odšli, od vere odpadel, in tudi veliko Samarijanov k odpadu zapeljal. Ravno ta cerkveni učenik pravi, de je veliko krivih naukov, s kterimi so krivoverci perviga sto¬ letja keršanstvo pačili in kazili, iz skrivnostne Simonove učenosti (gnosis) izviralo, in zato sc je Simon v stari cerkvi oče krivovcrcov imenoval. 17. O tem času je l*eter v Antiohijo šel, in je ondi škof bil; v tem času pa je tudi veliko druzih daljnih krajev obhodil oznanovaje Kristusov uk. V letu 43 ali 44 je bil spet v Jeruzalem prišel. Gl. spod. pogl. 12. razlag. 19. 18. Gaza, nekdanje filistejsko mesto, je stala v južni Palestini ob srednjim morji, in je bila v rimski vojski razdjana. 19. Bil je, kakor se vidi, Izraelec. Kandace je bilo splošno ime vsih egiptov¬ skih kraljic. 20. Angelj (v. 26.), ki se (spod. 39.) Duh Gospodov imenuje. 51. Izaija 53, 7. 8. Ta versta je vzeta iz tistiga oddelka (52, 13—53. 12.), kjer se terpljenje Mesijevo popisuje, pa ne iz hebrejskiga, ampak iz stare greške prestave, zato se sicer ne po pomenu, vendcr pa po besedah nekoliko razločno glasi. 52. Nedolžno in poterpežljivo kot ovca Mesija terpl; potem pa, ko je bilo nje¬ govo zniževanje nar višji stopinjo doseglo, odjenja kazen, ki mu je bila za- 398 Djanje aposteljnov 8. 9. 36. In ko gresta po potu, pri¬ deta k neki vodi in dvornik re¬ če: Glej, voda! kaj zaderžuje kerstiti me? 37. Filip pa reče: Ako veru¬ ješ iz vsiga serca, se sme zgo¬ diti. In odgovori in reče: Ve¬ rujem , de je Jezus Kristus Sin Božji. 23 ) 38. In je ukazal voz ustaviti, in sta stopila oba v vodo, Filip in dvornik, in ga je kerstil. 39. Ko sta bila pa stopila iz vode, je vzel Duh Gospodov Filipa, 2 *) in dvornik ga ni več vidil. Sel je pa vesel svoj pot. 40. Filip pa se je znašel v A- zotu, 25 ) in je skozi grede evan- geli oznanoval vsim mestam, do¬ kler ni prišel v Cezarejo. 26 ) IX. Poglavje. Savel kristjane preganja, se pa spreoberne in v Damasku uči, ali Judje ga pre¬ ganjajo, gre v Jeruzalem, potlej v Cezarejo, in v Tars. Peter ozdravi Eneja in obudi Tabito od mertvih. 1. Savel pa, kteri je še dih— tel pretenje in morijo zoper učence Gospodove, * 1 ) je šel k veliki— mu duhovnu, Gal. 1, 13. 2. in je prosil od njega pi¬ sem v Damask 2 ) do shodnic, de, ako bi našel ktere može ali žene tega pota, 3 ) bi jih zvezane per- peljal v Jeruzalem. 3. In ko je bil na potu, se je zgodilo, de se je bližal Da¬ masku, in gaje nanaglama ob- svetila svetloba z neba. 4. In je padel na tla, in slišal glas, kteri mu je rekel: 4 ) Sa¬ vel, Savel! kaj me preganjaš? 5 ) 5. On pa je rekel: Kdo si, Gospod? In ta [odgovori): Jest sim Jezus, kteriga ti preganjaš; težko ti je proti ostnu bercati. 6 ) voljo naših grehov naložena, in bil je od zemlje vzet v poveličanje per Bogu. Kdo bo njegov rod razložil, t. j. kdo zamore sošteti njegove duhovne otroke, ki si jih je s svojo smertjo obudil? Gl. obširniši razlag, per preroku Izaii. 23. V tem verskim členu so vsi drugi zapopadeni; zakaj kdor Jezusa Kristusa za Božjiga Sina spozna, tudi gotovo vse veruje, kar je on učil in zapovedal. 24. zdajci v Azot postavil (v. 40.), de je s tem čudovitnim zginjenjem dvor- nika v veri še bolj poterdil (Krizost. in drugi). Permeri Dan. 14, 35. 25. tudi nekdanje filistejsko mesto, stalo je od Gaze proti severju. 26. mesto ob srednjim morji, ki je imelo barkostajo, (luko, zavet za ladije), in je bilo sedež poglavarjev. Mislijo, de je tukaj Filip stanoval. Gl. spod. 21, 8. 1. Spreobernjenje sv. Pavla (gl. zgor. 7, 59.) se še perpoveduje spod. 22, 4—16: 20, 9—18. Ti trije oddelki se med seboj spopolnujejo. Tergodilo se pa je to leta 34 ali 35 po Kr. rojst. 2. ljudopelno mesto na vzhodnji strani Antilibanona. 3. tega uka, te vere. 4. slišal je v hebrejskim jeziku (.Spod. 26, 14.). 5. zakaj Kristus v svojih živi; kdor njegove preganja, njega preganja. Kristus je z njimi eno telo, kteriga telesa glava je on, drugi pa so- udje. Terpljenjc, ki ude zadeva, tudi glava občuti. 6. Tvoja opornost je tebi v škodo. Z ostnam so v jutrovi deželi tovorno in 399 Djanjc aposteljnov 9. 6. In trepetaje in sterme je rekel: Gospod ! kaj hočeš, de naj storim ? 7. In Gospod mu reče: Vsta¬ ni in pojdi v mesto, in tam seti bo povedalo, kaj ti je storiti. Tisti možje pa, kteri so z njim hodili, so ostermeli in stali, ker so sicer glas slišali, pa nikogar niso vidili. Spod. 22, 9: 26, 14. 8. Vstal je pa Savel od tal, in z odpertimi očmi nič ni vidik Peljali so ga pa za roke in per- peljali v Damask. 9. In je bil tam tri dni, de ni vidil, in ni ne jedel ne pil. 10. Bil je pa neki učenec v Damasku, Ananija 7 ) po imenu; in Gospod mu je rekel v per- kazni: 8 ) Ananija! On pa je re¬ kel: Glej, Gospod, tukej sim! 11. In Gospod mu reče: V- stani, in pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne, in vprašaj v Judovi hiši po Taršanu, 9 ) Savlu po imenu; zakaj, glej, moli. 10 ) 12. (In je vidil (Savel v per- kaznf) moža, Ananija po imenu, noter priti in nanj roke položiti, de bi spet pogled prejel). “) 13. Ananija je pa odgovoril: Gospod! slišal sim od veliko lju¬ di, koliko hudiga je storil ta mož tvojim svetim v Jeruzalemu. 14. In tukaj ima oblast od ve¬ likih duhovnov zvezati vse, kteri kličejo v tvoje ime. 12 ) 15. Gospod pa mu je rekel: Pojdi, ker izvoljena posoda mi je on, de nese moje ime pred ne¬ vernike 13 ) in kralje in Izraelove otroke. 16. Zakaj jest mu bom poka¬ zal, koliko mu je treba za moje ime terpeti. u ) 17. In Ananija je šel in v hišo stopil, in je roke nanj po¬ ložil, 15 ) ter rekel: Savel, brat! vpreženo živino perganjali k hitreji hoji; kolikor bolj je bercala, toliko linji se je ob osten zbadala. 7. Po misli sv. Krizostoma je bil Ananija prav izversten kristjan; po misli sv. Avguština pa je bil mašnik; drugi pa mislijo, de je bil zmed 72 učencov Jezusovih. 8. Ananija je bil takrat zamaknjen v uni svet. 9. Tars je bil veliko mesto Cilicije v mali Azii. To mesto je bilo polno po učenosti hrepenečih mož. 10. Ne boj se, iti k Savlu; zakaj ni več preganjavec, ampak moli in se pri¬ pravlja, de bo kristjan (Krizost.). 11. V te versti opomni sv. Lukež, de je Savel ravno takrat, ko je Ananija per- kazen imel, v duhu zamaknjen bil, ter je vidil Ananija priti, de mu bo spet pogled dal. Savla Bog pripravlja, de bo v Ananii, kadar pride, koj Božjiga poslanca spoznal in sprejel. Drugi pa mislijo, de je te besede Jezus sam govoril. V greškim: „je vidil moka v prikazni 11 i. t. d. 13. t. j. tebe. 13. Njegov poglavitni poklic je bil, nevernikam evangeli oznanovati, zato se tudi učenik nevernikov imenuje (1. Tim. 2, 7.). 14. besedica „zakaj“ pove vzrok, čemu de je Pavel izvoljena posoda , in kako de bo Kristusa (njegov nauk) nosil pred nevernike. Pomen teh besedi tedej je: Pavel mi bo izvoljena posoda, in ravno zato jih bo veliko med na¬ rodi spreobernil, ker bo mnogo in veliko za-me terpel. Naloga apostoljskiga delavca je tedej terpljenje in delo. Perm. Rim. 5, 3: 3. Kor. 1, 5. 15. Pokladanje rok je bilo tudi per samim blagoslovljanji (Mat. 19, 13.) in Djanje aposteljnov 9. 400 Gospod Jezus, kteri se ti je per- kazal na potu, po kterim si šel, me je poslal, de spregledaš , in bodeš napolnjen s svetim Duham. 18. In zdajci so padle od nje¬ govih oči kakor luskinje, in je spregledal; in je vstal in bil keršen. 19. In je vzel jedi in se je po¬ krepčal. In je bil nekaj dni per učencih, ki so bili v Damasku. 20. In je precej v shodnicah oznanoval od Jezusa, de je ta Sin Božji. 16 ) 21. Zavzeli pa so se vsi, kteri so slišali, in so rekli: Ali ni ta tisti, ki jih je preganjal v Jeru¬ zalemu, kteri so klicali v to ime, in je zato sem prišel, de bi jih zvezane peljal k velikim duhov- nam ? 22. Savel pa je čedalje moč¬ nejši perhajal, in je zavrače- val 17 ) Jude, kteri so prebivali v Damasku, ker je terdil, de je ta Kristus. I8 ) 23. Ko je pa preteklo veliko dni, 19 ) so še Judje posvetovali med seboj, de bi ga umorili. 24. Savel je pa zvedil njih za¬ lezovanje. Stregli so pa per vra¬ tih noč in dan, de bi ga umorili. 2. Kor. 1 1 , 32. 33. 25. Vzeli so ga pa učenci po noči, ga djali v koš in po zidu doli spustili. 26. Ko je pa prišel v Jeru¬ zalem, je skušal, učencam se per- družiti; in vsi so se ga bali, ker niso verjeli, de bi bil učenec. 20 ) 27. Barnaba pa 21 ) ga je pri¬ jel, in ga peljal k aposteljnam, 22 ) in jim je perpovedoval, kako de je na potu vidil Gospoda, in de ozdravljanji bolnikov v navadi (Mark. 16, 18.). Ananija Savla blagoslovi, do bi mu gnado sprosil, ter ga slepote ozdravil. Od tod mende pride navada v stari cerkvi, de so, preden so koga kerstili, roke nanj pokladali. 16. Tako je Savel zdajci z gnado Božjo iz preganjavca kristjanov apostelj po¬ stal. Kaj lepo piše neki katolišk razlagavec sv. pisma od njegoviga tako nagliga spreobernjenja in od njegove rasti v keršanstvu, rekoč : Popred nagel in razkačljiv, zdaj le pogumen in hraber; pred silovit, zdaj močan ; popred neuderžljivo zoperstaven vsimu, kar mu je napotje delalo, zdaj le stanoviten ; nekdaj zdivjan in čmeren, zdaj le resnoben; nekdaj terd gorečnik, zdaj boga¬ boječ ; sicer nepreganljiv, zapertiga serca brez vsiga sočutja in usmiljenja, zdaj pa sam solze preliva, ktere je pred v očeh bližnjiga nemarljivo gledal. Pred nikogar prijatel, zdaj pa sobrat vsih ljudi, dobro misleč, sočutljiv, usmi¬ ljen; vender pa nikoli ne omahljiv, ampak vedno velik, tudi v sredi britkosti in terpljenja možat in blag. 17. Drugi prestavljajo: „o sramot oval 11 ali pa: „k molčanju vganjal de mu niso mogli kaj odgovoriti. 18. de je Jezus v stari zavezi obljubljeni Mesija. 19. dolgo časa, po Gal. 1, 17. 18. tri leta, ki jih je Savel v Arabii preživel, večidel v tihim perpravljanji k svojimu apostoljskimu poklicu. Naslednje se je tedej godilo leta 37 ali 38 po Kr. rojst. 20. kmalo po Savlovim spreobernjenji je vojska vstala med damaškim poglavarjem (arabskim knezam Aretam) in llimljani. S tem je bil pot med Jeruzalemam in Damaskam zapert in tako niso mogli v Jeruzalemu zvediti, kaj se je s Savlam zgodilo. 21. Glej zgor. 1, 23. 22. k Petru in Jakopu (Gl. Gal. 1, 18. 19.). 401 Djanje aposteljnov 9. je z njim govoril, in kako de se je v Damasku serčno obnašal v imenu Jezusovim. 23 ) 28. In je z njimi noter in ven hodil v Jeruzalemu, in je serčno govoril v imenu Gospodovim. 24 ) 29. Govoril je tudi z never¬ niki, in se je prepiral z Gre- ki; 25 ) oni pa so ga iskali umo¬ rili. 30. Ko so pa to bratje zve- dili, so ga peljali v Cezarejo, 26 ) in so ga poslali v Tars. 27 ) 31. Cerkev je pa po vsi Ju¬ deji, Galileji in Samarii 28 ) mir imela, in se je uterdovala 29 ) in hodila v strahu Gospodovim, in je bila z oveseljenjem svetiga Duha napolnjena. 32. Pergodilo se je pa, de je Peter, ko je vse obiskoval, 30 ) prišel k svetim, ki so prebivali v Lidi. 31 ) 33. Ondi pa je našel nekiga človeka, po imenu Eneja, kteri je že osem let v postelji ležal in bil mertvouden. 34. In Peter mu reče: Eneja! ozdravi te Gospod .Jezus Kri¬ stus j vstani in si postelji. In je zdajci vstal. 35. In so ga vidili vsi, kteri so prebivali v Lidi in Saroni, 32 ) in so se spreobernili k Gospodu. 36. V Jopah pa 33 ) je bila neka učenka, Tabita po imenu, kar se prestavljeno pravi Dorka. 34 ) Ta je bila polna dobrih del, in milošenj , ki jih je delila. 37. Pergodilo se je pa tiste dni, de je zbolela in umerla. Ko so jo bili omili, so jo položili v zgornjo hišo. 35 ) 38. Ker je pa Lida blizo Jop, in so učenci slišali, de je Pe¬ ter tam, so poslali dva moža k njemu, ter ga prosili: Nikar ne odlašaj k nam priti! 39. Peter pa je vstal in šel z njima. In ko je bil prišel, so ga peljali v zgornjo hišo, in ostopile so ga vse vdove, so jokale in mu kazale suknje in oblačila, ktere jim je Dorka na¬ redila. 36 ) 40. Peter pa, ko je vse iz- 23. Jezusa oznanoval. 24. v greš ki m je : „v imenu Gospoda Jezusa 11 . 25. z greškimi Judi. Gl. zgor. 6, 1. V greškim : ..je govoril in se prepiral tudi z Greki 11 . 26. Glej zgor. 8, 40. 27. v njegovo rojstno mesto (V. li.). 28. V greškim: „ Cerkve (občine, srenje) pa“ i. t. d. Judje so imeli takrat sami seboj toliko opraviti, de so bili kristjane nekaj časa v nemar pustili. Kar jih je posebno strašilo in jim skerb delalo, je bilo povelje cesarja Kaja Kali¬ gula , de naj se njegova podoba v tempelj postavi in moli. Ako se bo ljudstvo zoperstavljalo in uperalo, naj se to s silo stori. 29. močneji prihajala. 30. kakor nar višji pastir; leta 37 ali 38 po Kr. rojst. 31. Lida je bila mesto, 2 milji-od srednjiga morja, 5 milj od Jeruzalema deleč. 32. na ravnim okoli Lide. 33. .Jope, mesto pri srednjim morji z barkostajo. 34. t. j. Gazela (serna). 35. ki je bila na plani strehi. 36. Greško pristavlja : „ naredila, kadar je bila še « njimi 1 '. Djanje aposteljnov 9. 10. 402 gnal, 37 ) je pokleknil in molil; in se je obernil proti merliču in je rekel: Tabita, vstani! Ona pa je odperla svoje oči, in ko je Petra ugledala, se je usedla. 41. Podal ji je pa roko in jo je vzdignil. In je poklical svete 38 ) in vdove, in jo je po¬ kazal živo. 42. Razglasilo se je pa po vsili Jopah, in veliko jih je vero¬ valo v Gospoda. 43. Pergodilo se je pa, de se je veliko dni mudil v Jopah per nekim Simonu, strojarji. X. Poglavje. Komeli vidi angeljevo prikazen. Pošlje po Petra. Peter Kornelija poiše, in Kri¬ stusa oznanuje njemu in njegovim. Sv. Duh pride čez Kornelija in več druzih nevernikov, ktere potem Peter kersti. 1. Bil je pa neki mož v Ce- zareji,') Komeli po imenu, stotnik trume, * 1 2 ) ktera se laška imenuje, 2. pobožen in bogaboječ z vso svojo hišo, kteri je ljudem veli¬ ko vbogajme dajal, in vedno k Bogu molil. 3 ) 3. Ta je vidil v perkazni raz¬ ločno, okoli devete ure dneva, 4 ) angelja Božjiga k njemu priti, in mu reči: Komeli! 4. On pa je pogledal vanj in je ves prestrašen rekel: Gospod! kaj je? Mu je pa rekel: Tvoje molitve in tvoje milošnje so prišle v spomin pred Bogam. 5 ) 5. In zdaj pošlji mož v Jo¬ pe , 6 ) in pokliči nekiga Simona, s primkam Petra. 6. Ta stanuje per nekim Si¬ monu, strojarji, kteriga hiša je poleg morja; ta ti bo povedal, kaj ti je storiti, 7. In ko je bil odšel angelj, kteri je z njim govoril, je po¬ klical dva svojih domačih, in bo- gaboječiga vojaka 7 ) zmed tistih, ki so bili pod njim. 8. Ko jim je bil vse pove¬ dal , jih je poslal v Jope. 9. Drugi dan pa, ko so bili ti na potu, in so se bližali me¬ stu, je Peter šel verh hiše, 8 ) de bi molil, okoli šeste ure. 9 ) 10. In ko je bil lačen, je ho¬ tel jesti. Ko so mu pa per- pravljali, se je bil zamaknil; Tl. in je vidil odperto nebo, 37. de je bil sam z Bogam, ki ga je hotel preserčno in v pokoji prositi. 38. verni. 1. Glej zgor. 8, 40. 2. Truma (kohorta) je imela 600 mož. Laška se je imenovala, ker so bili le taki vojaki pri nji, ki so bili na Laškim rojeni. 3. Komeli je bil nevernik (spod. 11, 1.), pa, kakor se iz teh pobožnih del po¬ sname, spreobernjenec, tode le spreobernjenec „vrat il , ki so le Noetove za¬ povedi spolnovali (Gl. Mat. 23. razi. 19.). 4. Okoli treh popoldne, ki je bila ura molitve (Gl. zgor. 3, 1.). 5. Tvoje dobre dela so Bogu znane in so mu ljube, dopadljive. Primeri Tob. 12, 12. 6. Glej zgor. 9, 36. 7. ki je bil tudi spreobernjenec. Gl. razi. 3. 8. V greškim: „na (piano, ravno hišno) streho“ i. t. d. 9. opoldne. Gl. 3, 1. Djanje aposteljnov 10. 403 in doli priti nekako posodo, ka¬ kor velik pert, ki se je za čve- tere vogle spušal z neba na zemljo, 10 ) 12 . v kteriin so bile vse čve- teronogate in lazijoče živali zem¬ lje, 11 ) in ptice neba. 13. In prišel je glas do njega: Vstani, Peter! zakolji in jej. 14. Peter pa je rekel: Tega ne, Gospod! ker nisim nikoli nič nagnusniga in nečistiga je¬ del. 12 ) 15. In glas mn spet vdrugič reče: Kar je llog očistil, ti nagnusniga ne imenuj. 13 ) 16. To se je pa trikrat zgo¬ dilo 5 in zdajci je bila posoda nazaj vzeta v nebo. 17. Ko je pa Peter sam per sebi pomišljeval, kaj bi pome¬ nila perkazen, 14 ) ki jo je vidil, glej! so možje, poslani od Kor¬ nelija, ki so vprašali po Simo¬ novi hiši, stali pred vratini. 18. In so klicali in vprašali, če Simon s primkam Peter tu- kej stanuje ? 19. Ko je pa Peter premišlje¬ val perkazen, mu je rekel Duh: 15 ) Glej! trije možje te išejo. 20. Vstani tedej, stopi doli, in pojdi z njimi brez pomišljanja; zakaj jest sim jih poslal. 10. neba 11 ni v greškim. 11. Greško perstavlja: „divje Hvale 1 . Gl. spod. 11, 6. 12. Gospod! žival, ki so v posodi, ne smem po svoji volji zaklati, ker so na¬ gnusne in nečiste. Nagnusno se je to imenovalo, kar ni bilo po farizejski postavi očišeno, kakor n. pr. neumite roke; nečisto pa, kar je Božja zapoved prepovedovala jesti, n. pr. prešič, zajic, jastreb in sploh vse živali, ki ne pre¬ žvekujejo in nimajo preklanih parkljev. V stari zavezi, kjer je še greh kra¬ ljeval, ki ga še ni bil Kristus odvzel, je postava tudi ta namen imela, povsod na greh kazati in pred njim strašiti. Postava ni tedej obsegala le samo na¬ tančnih prepoved v vsim, v čimur bi se kdo pregrešiti utegnil, temuč je tudi kazala na take natorske stane in stvari, v kterih zverženji se je greh posebno poočitoval. Take stane in stvari je postava nagnusne, in nečiste pred oči stavila in je prepovedovala, se jim bližati in se jih dotikati, de je s tem v ljudeh strah pred greham budila. Sem se prištevajo: gobe, kervotok, červi in druge take živali, ki kaj ostudniga na sebi imajo. (Perm. širji razi. v 3. Mojz. 11, 1. razi. 1 : 12—15. pogl.j. 13. Očišenje se je zgodilo po daritevni smerti .Jezusa Kristusa. Zavoljo njegove smerti, če si jo ljudje hočejo v prid oberniti, jim ni le samo odpušen dolg in pokorilo za pretečeno, ampak jim je tudi mogoče, smerti greha se obvarvati; in tako ni le samo gospodovanje greha zaterto, ampak jenjajo tudi nasledki greha: smert, pokončanje in vse zmešnjave, ki jih je greh napravil, in zopet stopi natora v nekdanjo srečno zvezo s človekam, kakor tudi človek z Bogam. In tako Kristus vse posveti, in očisti vse nečisto, kar se je moglo poprej kakor nečisto studiti, ker je iz greha izviralo in pod njegovo oblastjo ječalo. Permeri Cah. 13. razi. 3- Glas je tedej hotel reči: Vse nečisto, kar je bilo po grehu nečisto postalo, je očišeno po Kristusu; torej ni treba nobeniga taciga očiševanja, kakoršno stara zaveza ukazuje; in kakor jud, tako tudi za nečistiga spoznani nevernik ne potrebuje nobeniga druziga očiševanja, kakor tega, ki mu ga Kristus po svoji pravi veri zapoveduje, zato brez vsiga pomislika sprejemaj tudi nevernike v Kristusovo očišenje (v njegovo cerkev). Ta nauk naj bi si sv. Peter iz perkazni posnel. Gl. v. 28. 14. Kar je perkazen pomenila, je sv. Peter še le iz naslednjiga prav spoznal. 15. Božji. 26 * 404 Djanje aposteljnov 10. 21. Peter je stopil doli k mo¬ žem 16 ) in rekel: Glejte, jest sim, kteriga išete; kaj je vzrok, za¬ voljo kteriga ste prišli? 22. Oni so odgovorili: Kor- neli, stotnik, pravičen in boga¬ boječ mož, kteri ima dobro pri¬ čevanje od vsiga judovskiga na¬ roda, je povelje prejel od sve- tiga angelja, poklicati tebe v svojo hišo, in poslušati bese¬ de 17 ) od tebe. 23. Tedej jih je noter peljal, in vzel pod streho. Drugi dan se je pa vzdignil in šel z njimi na pot 5 in nekaj bratov iz Jop ga je spremilo. 24. Drugi dan pa so prišli v Cezarejo. Komeli jih je pa ča¬ kal, in je bil k sebi poklical svoje rodovince in posebne prijatle. 25. In pergodilo se je, ko je Peter noter šel, mu je prišel Komeli naproti, mu padel k no¬ gam in molil. 18 ) 26. Peter pa ga je vzdignil, rekoč: Vstani! tudi jest sim člo¬ vek. 27. In je govoril z njim, in šel noter in jih je našel veliko zbranih. 28. In jim je rekel: Vi veste, khko se gnusi judovskiinu možu perdružiti ali perbližati se 19 ) ptujcu; 20 ) meni pa je Bog po¬ kazal nobeniga človeka nagnus- niga ali nečistiga ne imenovati. 2 ‘) 29. Torej sim brez pomišlja¬ nja prišel, ko sim bil poklican. Vprašam tedej: Iz kteriga v- zroka ste me poklicali ? 22 ) v 30. In Komeli reče: Štiri dni 16. Greško v več rokopisih pristavlja: v ki jih je bil Komeli k njemu poslal 11 . 17. večniga življenja. 18. Častil ga je kakor nebeško bitje, ker ga je nebeška perkazen nanj za- vernila. 19. Judje so menili, de se omadežajo, če s kakim ajdam govore ali jedo, ker ajdje niso bili obrezani, ter so le po svojim nagnjenji in v malikovanji živeli. Z njimi se pečati, je bilo Judam zares tudi prepovedano. Aposteljni so sicer vedili, de jim je Jezus zapovedal, vsim narodam, tudi ajdam sv. evangeli oznanovati (Mat. 28, 19.); vender so pa perve leta le .Judam evangeli ozna- novali, ter čakali posebniga poklica in razsvetljenja od Boga, kdaj naj perčno, tudi nevernikam pridigovati. In to se je zdaj zgodilo. 20. takima, ki ni Izraelec, ampak nevernik. 21. Peter in vsi drugi aposteljni so dobro vedili, de so tudi neverniki k zveli¬ čanju poklicani (Jan. 10, 16.), niso pa še vedili, kako naj bi oni prestopili v Jezusovo cerkev; niso bili podučeni, ali naj bi tudi Mojzesove šegne po¬ stave neverniki 'se poprijeli, in jo spolnovali, ali pa ne. Ker je bil Jezus aposteljne zagotovil, de bo Mojzesova postava še ostala (Mat. 5, 17. 18.), so bili lahko tudi tč misli, de bi mogli nečisti neverniki poprej očiševanje Mojzesove postave sprejeti, preden se zamorejo gnad keršanstva vdeležiti. Sicer je Gospod tudi govoril od prihodnje Božje službe v duhu in v resnici (Jan. 4, 23.); kakč pa naj se ta z Mojzesovo postavo zedini, niso bili še podučeni, ampak so podučenja še le pričakovali. Sv. Duh, ki jih je imel po- lagama vpeljevati v vso resnico, je že zdaj to storil, vprihodnje pa še bolj. Peter je namreč iz prikazni spoznal, de je Jezus vzrok vse nesnažnosti od¬ vzel, de tedej neverniki nobeniga druziga očiševanja ne potrebujejo, kakor Kristusoviga, in de zamorejo koj v njegovo cerkev stopiti. 32. Sv. Peter je to že vedil (zgor. v. 17. 18, 22.); vprašal je tedej le zato, Djanje aposieljnov 10. 405 je do te ure, kar sim molil 23 ) v svoji hiši ob deveti uri, in glej! mož je stal pred menoj v belim oblačilu, in je rekel: 31. Komeli! uslišana je tvoja molitev, in tvoje milošnje so v spominu pred Bogam. 24 ) 32. Pošlji torej v Jope, in pokliči Simona, s primkam Pe¬ tra; ta prebiva v hiši Simona, strojarja poleg morja. 25 ) 33. Torej sim berž do tebe poslal; in ti si prav storil, de si prišel. Zdaj smo tedej mi vsi pred teboj, zaslišati vse, kar koli ti je zapovedano od Go¬ spoda. 26 ) 34. Peter pa je odperl svoje usta, in je rekel: V resnici spo¬ znam, de Bog ne gleda na ose¬ bo; 27 ) 5. Mo jz. 10, 17 : 2. Kron. 19, 7. Job. 34, 19. Modr. 6, 8. Sir. 35, 15. Rim. 2, 11. Gal. 2,6. Efez. 6, 9. Kološ. 3, 25: 1. Petr. 1, 17. 35. ampak med vsakim naro- dam, kdor se ga boji in dela pravico, mu je prijeten. 28 ) 36. Bog je poslal besedo izra¬ elskim otrokam oznanujoč mir po Jezusu Kristusu; (ta je vsili Gospod). 29 ) 37. Vi veste, kaj se je zgodilo po vsi Judeji, kar se je začelo v Galileji po kerstu, kteriga je oznanoval Janez; Mat. 4, 12 — 17 . Luk. 4, 14. 38. kako' je Jezusa iz Naza¬ reta Bog mazilil s svetim Duham in z močjo, kteri je okoli hodil, dele dobrote, in ozdravljaje vse od hudiča nadlegovane, ker je bil Bog z njim. 39. In mi smo priče vsiga, kar je storil v judovski deželi in v Je¬ ruzalemu, kteriga so na les obe¬ sili in umorili. 40. Tega je Bog obudil tretji dan, in ga dal viditi, 41. ne vsimu ljudstvu, ampak od Boga pred izvoljenim pričam, nam, kteri smo z njim jedli in pili, potem ko je bil od mertvih vstal. 42. In nam je ukazal ljudstvu oznanovati, in pričevati, de je on tisti, kteriga je Bog posta¬ vil sodnika živih in mertvih. 43. Temu vsi preroki priče- de bi bolje spoznal Kornelijeve misli, in de bi njegove želje, zaslišati zveli¬ čavno besedo, pomnožil fKrizost.). 23. V greškim: v kar sim se postil in molil a i. t. d. 24. Glej v. 3. i. d. 25. Greško pristavlja: ,,on bo prišel in te podučil 11 . 26. V greškim: „ 0 d Boga, a . 27. na vnanje zadeve, posebno na to, ali je kdo jud ali ajd. 28. je njemu prijeten, tako, de ga, če je dobrovoljiivkot Korneli, pokliče k odrešenju v Kristusu, kakor Kornelija po kerstu in prestopu v cerkev (v. 47.). 8 temi besedami tedej ni rečeno, de zamore kdo, naj bo ktere koli vere, de je le bogaboječ in dobre dela kakor Korneli dopernaša, tudi brez Kristusa, t. j. zunaj njegove cerkve Bogu dopasti in zveličan biti; velikoveč je rečeno, de zamorejo vsi ljudje k Kristusu priti, in de bogaboječim in pravičnim Bog še posebne pripomočke daje in posebne pota kaže, de v resnici tudi k Kri¬ stusu pridejo in de po njem kakor udje njegove prave cerkve zveličanje dosežejo. 29. Pomen v zvezi s poprešnjim": Bog ne gleda pred vsimi^drugimi le na Jude, tejnuč kliče vse ljudi v zveličanje, pobožnim pa je še posebno milostljiv. Bog 406 Djanje apostol.jnov IO. 11. vanje dajejo, de v njegovim ime¬ nu 30 ) dobivajo odpušenje grehov vsi, kteri vanj verujejo. Jer. 31,34. 44. Ko je Peter še govoril te besede, je sveti Duh padel na vse, kteri so poslušali besedo. 31 ) 45. In verni iz obreze, 32 ) kteri so bili s Petram prišli, so se zavzeli, de je bila tudi na ajde gnada svetiga Duha zlita. 46. Slišali so jih namreč go¬ voriti mnoge jezike, in Boga poveličevati. Zgor. 2, 4. 47. Tedej je Peter rekel: Sme li kdo vode braniti, de bi ne bili keršeni ti, kteri so svetiga Duha prejeli, kakor tudi mi? 33 ) . 48. In jih je ukazal kerstiti v imenu 34 ) Gospoda Jezusa Kri¬ stusa. 35 ) Tedej so ga prosili, de bi per njih ostal nekoliko dni. XI. Poglavje. Peter perpoveduje in skazuje kristjanam v Jeruzalemu, de so tudi ajdje pokli¬ cani v cerkev Božjo. Tudi drugod, posebno v Antiohii se evangeli ajdam ozna- nuje. Barnaba in Savel gresta v Antiohijo, kjer so v pervič vernim ime „kristjani“ dali. Po Agabovim prerokovanji so Antiohijani milošnjo v Jeru¬ zalem poslali. 1. Slišali so pa aposteljni in bratje, ki so bili v Judeji, de so tudi ajdje sprejeli Božjo be¬ sedo. 2. Ko je pa Peter prišel v Jeruzalem, so se prepirali z njim, kteri so bili iz obreze, 1 ) 3. rekoč: Zakaj si šel k ne- je sicer besedo miru naj pervo Judam poslal; Jezus pa, ki je to besedo ozna- noval, je Gospod in Zveličar vsih. 30. v njem. 31. Perpravljavna gnada k sv. kerstu, ki je že med pridigo sv. Petra obudila pokoro in vero v Kornelii in v njegovih, se je bila še vidno in čudovitno pokazala v gnadnih dareh (Zgor. 2. i. d.). De so bili ti gnadni darovi že pred sv. kerstam vidni, se je nekoliko že zato zgodilo, ker je bil Komeli pervi vsih nevernikov poklican, in ker je ž njim ves razloček med judi in ajdi jenjal; nekoliko pa se je tudi zato zgodilo, pravi sv. Krizostom, de bi se kristjani iz Judov nad Kornelijevim kerstam ne spotikovali. Gl. v. 47. in spod. 11, 17. 18. 32. Verni iz obreze, t. j. kristjani iz Judov. 33. Sme li kdo vodo odreči, de taki, ki so že pripravljavno gnado k kerstu s posebnimi nenavadnimi gnadnimi darovi, kakoršni so bili nam binkoštni praznik podeljeni, prejeli, tudi kerstno gnado, gnado prerojenja v otroke Božje dosežejo? 34. po naredbi. 35. besed: „ Jezusa Kristusa “ ni v greškim. Kakor je sv. Peter, poglavar cerkve, binkoštni praznik (zgor. 2.) pervi bil, ki je število vernih s spreober- njenimi Judi pomnožil, ravno tako je tudi on jel ajde v cerkev sprejemati. Glej tudi tukaj hišniga gospodarja s ključi nebeškiga kraljestva! 1. Glej zgor. 10, razlag. 32, 407 Djanje aposteljnov II. obrezanim možem, in jedel z njimi? 2 ) 4. Peter pa je začel, in jim je izkladal po redu, rekoč: 5. Jest sim v mestu Jopah molil, in sim vidil v zamaknjenji perkazen: doli priti nekako po¬ sodo, kakor velik pert, ki se je za čvetere vogle spušal z ne¬ ba, in je prišel do mene. 3 ) 6. In sim pogledal vanj in premišljeval, in sim vidil čvete- ronogate živali zemlje, zveri, in lazijoče živali in ptice neba. 7. Slišal sim tudi glas, ki mi je rekel: Vstani, Peter, za¬ kolji in jej! 8. Rekel sim pa: Nikakor ne, Gospod! ker nagnusniga ali nečistiga nikoli nič ni prišlo v moje usta. 9. Odgovoril je pa vdrugič glas z neba: Kar je Bog oči¬ stil, ti nagnusniga ne imenuj! 10. To se je pa trikrat zgo¬ dilo; in vse je bilo spet nazaj vzeto v nebo. 11. In glejte! zdajci so trije možje stali pred hišo, v kteri sim bil, poslani iz Cezareje do mene. 12. Rekel mi je pa Dub , de naj grem z njimi brez pomislika. Prišlo je pa z menoj tudi tehle šest bratov, in smo šli v moževo hišo. 13. Perpovedoval nam je pa, kako de je vidil angelja v svoji hiši stati, in mu reči: Pošlji v Jope, in pokliči Simona, s prim- kam Petra, 14. kteri bo govoril s teboj besede, v kterih boš zveličan ti in vsa tvoja hiša. 15. Ko sim bil pa začel go¬ voriti , je padel sveti Duh na¬ nje, kakor tudi na nas v za¬ četku. 16. Spomnil sim se pa bese¬ de Gospodove, kakor je rekel: Janez je sicer kerševal z vodo, vi pa bote keršeni s svetim Du¬ ham. Mat. 3, 11. Mark. 1, 8. Luk. 3, 16. Jan. 1, 26. Djan. ap. 1 , 5. 17. Ako je tedej Bog njim ravno to gnado dal, kakor nam, ki smo verovali v Gospoda Je¬ zusa Kristusa, kdo sim bil jest, de bi bil mogel Bogu braniti? 18. Ko so to slišali, so mol¬ čali , in so poveličevali Boga, rekoč: Tedej tudi ajdam je Bog pokoro dal k življenju. 4 ) 19. Tisti pa, ki so se bili razkropili 5 ) zavoljo preganjanja, ktero je bilo vstalo ob času Ste¬ fana, so šli do Fenicije, 6 ) in Cipra 7 ) in Antiohije, 8 ) in niso nikomur ozuanovali besede, ka¬ kor le Judam. 9 ) 20. Bili so pa neki možje zmed njih iz Cipra in Cirene, 10 ) kteri so, ko so bili prišli v An- 2. Glej zgor. 10. razlag'. 20. 3. Glej zgor. 10, 9 —16. 4. desiravno niso bili poprej k judovstvu prestopili. 5. Glej zgor. 8, 1. i. d. 6- Sirsko primorje srednjiga morja. 7. velik otok na srednjim morji. 8. Glej zgor. 6, 5. 9. Zakaj ne? Odgovor glej zgor. 10. razi. 21. 10. Gl. zgor. 2, 10. Kdo so ti možje bili, ni znano, morebiti so bili spod, 13, 1. imenovani, 408 Ojanje aposteljnov 11. tiohijo, tudi Grekam govorili in oznanovali ] Gospoda Jezusa. 1 *) 21. Bila je pa roka Gospo¬ dova 12 ) z njimi; in veliko šte¬ vilo jih je bilo, ki so verovali, in se spreobernili k Gospodu. 13 ) 22. Prišel je pa glas od tega do ušes cerkve, ki je bila v Jeru¬ zalemu ; in so poslali Barnaba v Antiohijo. 14 ) 23. Ko je on tje prišel, in vidil milost Božjo, 15 ) se je ob- veselil, in je opominjal vse o- stati s serčnim sklepam v Go¬ spodu. 16 ) 24. Bil je namreč dober mož, in poln svetiga Duha in vere. In velika truma se je perdružila Gospodu. v 25. Sel je pa Barnaba v Tars Savla iskat; 17 ) in ko ga je na¬ šel, ga je perpeljal v Antio¬ hijo. 26. In sta ostala tam celo leto per cerkvi, in sta učila veliko trumo, tako, de so hili narpred v Antiohii učenci imenovani krist¬ jani. 18 ) 27. Tiste dni pa je prišlo iz Jeruzalema prerokov v Antio¬ hijo; 19 ) 28. in vstal je eden zmed njih Agab po imenu, 20 ) in je ozna¬ nil po Duhu, 21 ) de bo velika lakota po vsim svetu, kar se je zgodilo pod Klavdijem. 22 ) 29. Učenci pa so sklenili, vsak po svojim premoženji, poslati v tl. Ajdje, od kterih je tukaj govorjenje, so bili ali spreobernjenci „ vrat ", ali pa častivci praviga Boga (zgor. 10, 2.), ki so večkrat v shodnice zahajali, kjer so učenci pridigovali. 12. gnada Gospodova. 13. Spreobernjenje in sprejetje teh ajdov v cerkev se je, kakor nekteri mislijo, pred Kornelijevim kerstam zgodilo, drugi pa pravijo, de ravno v tem času. Spet drugi razlagavci in sicer bolj verjetno terdijo , de se je kmalo potem zgodilo; zakaj le čudeži, ki so se bili pri Kornelijevim sprejetji zgodili, so zamogli kristjane iz Judov v Jeruzalemu nagniti, de so Barnaba v Antiohijo poslali, spreobernjene nevernike v cerkev sprejemat (v. 22.). Sv. Luke/, sicer pravi, de so se uni možje takrat, ko so sv. Štefana preganjali, na pot podali (v. 19.) ; tode, preden so po vsi Fenicii in po vsim Cipru evangeli oznano¬ vali in v Antiohijo prišli, je moglo že precej časa preteči. 14. Glej zgor. 4, 36. 15. gorečnost novih kristjanov, spreobernjenih ajdov, in pa darove sv. Duha (Zgor. 2, 1. i. d.). 16. de hočejo stanovitno verovati v Gospoda, ter mu služiti. 17. zakaj zdaj se je njegovo delo pričelo. Glej zgor. 9, 30: 7, 59. 18. leta 41 ali pa 42 po Krist, rojstvu. To ime so jim dali ajdje in sicer Rim¬ ljani, kakor končni zlog ( kristjani) kaže; ker seje bilo število učencov močno narastlo, so si mislili, de bo keršanstvo zmirej ostalo, in ker so učence vsake vere po nje začetniku imenovali, so tudi učencam Kristusovim dali priraek: ,, kristjani Učenci sami pa se dolgo časa niso tako imenovali. 19. Med darovi, s kterimi je Bog perve kristjane obdaroval in sicer tega s temi, uniga z unimi, je bil tudi dar prerokovanja. Gl. zgor. 2, 4: 1. Kor. 14. 20. Agab ni bolj znan. 21. po sv. Duhu. 22. V četertim letu cesarja Klavdija (45. po Krist, rojst.) je bila po vsi Palestini lakota, od ktere je tukej govorjenje. Djanje apostoljnov 11. 12. podelitev 23 ) bratam, ki so pre- poslali starašinam 24 ) po bivali v Judeji; nabu in Savlu. 25 ) 30. kar so tudi storili, ker so 409 Bar- XII. Poglavje. Jakop starši ob glavo djan. Peter v ječo zapert, pa po angelji iz nje rešen. Herod Agripa umerje v Cezareji. Barnaba in Savel se verneta v Antiohijo. 1. Ravno tisti čas pa * 1 ) je kralj Herod stegnil roke, 2 ) de bi preganjal ene zmed cerkve. 2. Umoril je pa Jakopa, Ja- nezoviga brata, 3 ) z mečem. 3. Viditi pa, de je to Ju¬ dam všeč, je dal tudi še Petra vjeti. Bili so pa dnevi opresni- kov. 4 ) 4. Ko ga je bil tedej vjel, ga je poslal v ječo, in dal šti¬ rim čveternijam vojakov varo¬ vati, ker ga je hotel po veliki noči postaviti pred ljudstvo. 5 ) 23. Glej zgor. 6, 1. 24. mašnikam (Perm. zgor. 6, 6.). Prednike so Hebrejci že od starih časov sem imenovali n z’kenim u (starašine) (1. Mojz. 50, 7: 2. Mojz. 3, 16. 18.) Arab- ljani so takim rekli: „$i/ian u (stari), Nemci v sred nji m veku pa: n Grafen u — v Grauen il (sivi). To ime so jim dajali zato, ker sok tej službi le stare in zvedene može volili. Aposteljni so več judovskih navad tudi v cerkev privzeli in med njimi tudi to, de so tiste, ki so jih posameznim srenjam predpostavljali, tudi starašine imenovali, po greškim jeziku : „presbyterox u , iz ktere besede se je naredila nemška beseda: Priester (Perm. spod. 20, 17. Tit. 1, 5. Jak. 5, 14: 1. Tim. 5, 17.). Aposteljni so bili viši starašini, in so viši vlado posa¬ meznih srenj ali sami sebi prideržali, ali pa so namesti sebe posebno tam, kjer sami niso mogli biti, druge viši starašine postavljali, kakor n. pr. Timo¬ teja in Tita (1. Tim. 5, 19. Tit. 1, 5.), ki so jih pa „presbyteros epi.sko- pos“, po naše: „škofe u imenovali. Iz tega se tedej očitno kaže, de je nar stareji kcršanska srenja v Jeruzalemu zraven aposteljnov tudi še druge pred¬ postavljene imela, ki so bili mašniki; zakaj ko bi bili aposteljni sami nje pred¬ niki bili, bi si mogli tukaj v besedi: „starašinam u aposteljne misliti, kte- rim sta Barnaba in Savel imela milošnjo pernesti. 25. leta 42 ali 43 po Krist, rojst. Drugi mislijo : leta 45, malo poprej, preden je lakota vstala. 1. ko sta Pavel in Barnaba v Jeruzalemu bila. Gl. zgor. 11. razi. 25. 2. t. j. se je perpravljal. Ta Herod je bil vnuk Heroda Velikiga, sin Aristo- bulov (glej zadnje razi. k 2. bukv. Makab.). Po smerti njegoviga strica Filipa (Luk. 3, 1.) ga je rimski cesar Kaligula leta 37 po Krist, rojst. četertniga oblastnika v Itureji postavil. Ko je bil pa Herod Antipa (Mat. 14, 1.) pre¬ gnan, je dobil tudi Galilejo in Perejo, in od cesarja Klavdija v letu 41 tudi rimski pokrajini Judejo in Samarijo, tako, deje celo judovsko kraljestvo, kakor Herod Veliki, pod svojo oblastjo imel. Bil je goreč jud , in je zato kristjane preganjal. 3. Gl. Mat. 4, 21. Sv. Jakop je bil steber cerkve (Gal. 1, 19: 2,9.), gromov sin (Mark. 3, 17.), tako ga je Gospod sam imenoval. 4. velika noč. Gl. Mat. 26, 17. 5. ter ga očitno umoriti, de bi o veliki noči obilno zbranimu ljudstvu gledalico 410 Djanje apostcljnov 12 . 5. In Peter je bil sicer za- pert v ječo; cerkev pa je zanj neprenehama k Bogu molila. 6. Kadar ga je pa Herod imel pred ljudi postaviti, je ti¬ sto noč Peter spal med dvema, vojakama vklenjen v dve verigi; 6 ) in varhi so pred vratini varovali ječo. 7. In glej! Gospodov angelj je perstopil, in svetloba se je zasvetila v ječi; in je udaril Petra v bok, in ga izbudil, re¬ koč: Vstani hitro! In verige so padle od njegovih rok. 8. Rekel mu je pa angelj: Opaši se, in obuj svoje čevlje! 7 ) In je storil tako. In mu je re¬ kel: Ogerni svoj plajš, 8 ) in pojdi za menoj. 9. In je šel ven za njim. in ni vedil, de je res, kar se je godilo po angelji, ampak je me¬ nil, de perkazen vidi. 9 ) 10. Kadar sta bila pa odšla memo perve in druge straže, 10 ) sta prišla do železnih vrat, * 11 ) ktere peljejo v mesto, in te so se jima same od sebe odperle. In sta šla skozi nje, in prišla v ene ulice, in zdajci je odstopil angelj od njega. 11. In Peter se zave in reče: Zdaj vem res, de je poslal Go¬ spod svojiga angelja, in me je otel od Herodove roke, in od vsiga čakanja judovskiga ljud¬ stva. 12 ) 12. In je premišljeval 13 ) in prišel do hiše Marije, matere Janeza, s primkam Marka, 19 ) kjer jih je bilo veliko zbranih, in so molili. 13. Ko je pa terkal na vežne vrata, je šla poslušat deklica, po imenu Rode. 15 ) 14. In ko je spoznala Petrov glas, od veselja ni odperla vrat, ampak je tekla noter in ozna¬ nila, de Peter pred vratini stoji. 15. Ali oni so ji rekli: Se ti meša. Ona je pa terdila, deje tako'. Uni pa so rekli: Njegov angelj je. 16 ) 16. Peter je pa le še terkal. Ko so pa odperli, so ga vidili, in so ostermeli. 17. On pa jim je mignil z ro- napravil. Pri Rimljanih so v bili štirje vojaki en stražili oddelek (čvetertnija) in vsaki zmed njih je mogel četerti del noči čuti; ker je bil tedej sv. Peter štirim čvetertnijam izročen, so vedno po štirje vojaki na straži stali. 6. Tisto noč, po kteri so Petra hotli umoriti, so ga še bolj skerbno var- vali. Jetnike k vojakam vklepati, je bila rimska šega. Sv. Peter je v naročji Božje previdnosti mirno spal, življenje in smert Bogu izročivši. 7. Pas in čevlje jutrovci v hiši od sebe devajo. 8. zgornje oblačilo, plajš. 9. de se mu vse to le v duhu dozdeva. 10. ki so stale pred pervimi in drugimi vratmi. 11. do vnanjih vrat ječe. 12. in vsih Judov, ki mojiga obsojenja čakajo. 13. koliko dobroto mu je Bog skazal. 14. tistiga, ki je drugi evangeli spisal. 15. Greška beseda: „Rode“ se po naše pravi: »Rožni germ“. 16. njegov angelj varh. Bila je tedej splošna misel pervih kristjanov, de ima vsakdo svojiga angelja varha. Perm. Mat. 18, 10. Djaiije aposteljnov 12. 41! ko, de naj molče, 17 ) in je per- povedoval, kako ga je Gospod izpeljal iz ječe, in je rekel: po¬ vejte to Jakopu in bratam. 18 ) In je šel venkej in se podal v drugi kraj. 19 ) 18. Ko se je pa dan storil, ni bil majhen strah med vojaki, kaj de se je s Petram zgodilo. 19. Herod pa, ko gaje iskal, in ne našel, je izprašal varhe, in jih je ukazal peljati. 20 ) In je šel iz Judeje v Cezarejo in je tam prebival. 21 ) 20. Bil je pa jezen na Tirce in Sidonce. 22 ) Ti so šepa zme¬ nili in prišli k njemu, in ko so bili pregovorili Blasta, ki je bil čez kraljev hram, so prosili mi¬ ru , zato ker so njih dežele ži¬ vež od njega dobivale. 23 ) 21. Odločeni dan pa je He¬ rod, oblečen v kraljevo obla¬ čilo, sedel na sodnjim stolu, in jim je govoril. 22. Ljudstvo je pa vpilo: Bo¬ žji glas je to, in ne človeški. 23. Per ti priči pa ga je uda¬ ril angelj Gospodov, zato ker ni dal časti Bogu, 24 ) in je sne- den od červov umeri. 25 ) 24. Beseda Gospodova 26 ) pa je rastla in se razširjala. 27 ) 25. Barnaba pa in Savel sta se vernila iz Jeruzalema, 28 ) ko sta bila službo opravila, 29 ) in sta vzela seboj Janeza, s prim- kam Marka. 30 ) 17. de ne zaropotajo in ga ne izdajo. 18. Jakop mlajši, Alfejev sin in Jezusov sorodnik, kteri je tudi list pisal (Mat. 13, 55. Jak. 1.), je bil jeruzalemski škof. 19. de se je preiskovanju umaknil. O tem času je sv. Peter v Rim potoval in si tam stanovitni sedež izvolil. V devetim letu Klavdijeviga vladanja pa je mogel iz Rima zbežati, ker je cesarska postava vsim Judam zapovedala, iz Rima iti. Takrat je zopet v Jeruzalem prišel, ter je imel apostoljski zbor O&l; 15-). 20. berž ko ne k smerti; zakaj stražili vojaki, kterim je kaki jetnik ušel, je mogel navadno ravno tisto kazen terpeti, ki je bila jetniku namenjena. 21. de je, kakor judovski pisavec Jožef pripoveduje, tam cesarju Klavdiju v čast igre obhajal. 22. na prebivavce imenitnih mest Tira in Sidona (Mat. 11, 21.). Bil je ž njimi v prepiru mende zavoljo kupčije; za tega voljo je bil prepovedal žito voziti iz svojih dežel v njih kraje. 23. iz njegove dežele, kakor se v greškim bere. Ti narodi so le bolj kupče¬ vali, kakor polje obdelovali. Zavoljo slabiga obdelovanja je pa žita per- mankovalo. 24. Herodu je dopadlo, po Božje češenimu biti, in je zato po Mojzesovi postavi smerti zapadel, ki mu jo je tudi angelj Božji pernesel. 25. leta 43, ali pa, kakor drugi mislijo, 44 po Krist, rojst. Pisavec judovske zgodovine, Jožef Flavi, pa le perpoveduje, de je Herod odsihmal strašne bole¬ čine na telesu terpel in čez pet dni umeri; sv. Lukež pa tudi pove vzrok teli bolečin. 26. V greškim: „ beseda Bo£jct a . 27. vedno več nasledovavcov dobivala. 28. v Antiohijo. 29. Glej zgor. 11, 30. 412 Ujanje aposteijnov 13, XIII. Poglavje. Savel in Barnaba iz Antiohije med nevernike poslana oznannjeta sv. evangeli v Cipru, kjer vražarja Barjezu-ta s slepoto udarita. Poglavar Sergi Pavel se spreoberne. Savel (Pavel) uči v shodnicah v Antiohii in Pisidii, kjer se Judje zoperstavljajo, nevernikov pa se veliko spreoberne. 1. Bili so pa v cerkvi, ktera je bila v Antiohii, preroki, in učeniki, 1 ) med kterimi so bili Barnaba, in Simon, kterimu se je reklo Niger, in Luci iz Ci- rene, in Manalten, kteri je bil zrejen 2 ) s Herodam, četertnim oblastnikam, in Savel. 3 ) 2. Ko so pa oni sveto službo opravljali Gospodu, 4 ) in se po¬ stili ; 5 ) jim je rekel sveti Duh: 6 ) Odločite mi 7 ) Savla in Barnaba v opravilo, za ktero sim ji izvolil. 8 ) 3. Tedej so se postili, 9 ) in so molili, ter položili na-nji ro¬ ke 10 ) in ji poslali. 1. t. j. verni, ki so bili prejeli dar prerokovanja in posebno pripravnost, druge v keršanski veri podučevati (Zgor. 2, 4. 17. Joel 2, 28: 1. Kor. 14.). Take so navadno v starašine ali cerkvene prednike volili. 2. s Herodam Antipam, ki je bil sin Heroda Veiikiga (2. Mak. 15, razi. 12.). Bila je namreč takrat navada, z otroci imenitnih še tudi druge odrejati. 3. Med imenovanimi je bil Barnaba gotovo tudi starašina, duhoven, mašnik; zakaj on je bil zmed pervencov sv. Duha (Zgor. 4, 36.), in aposteljni so mu imenitno službo izročili, ter so ga v Antiohijo poslali (Zgor. 11,22.). Ravno tako tudi Savel; zakaj Barnaba si ga je bil zvolil tovarša (Zgor. 11, 25.). Drugi, Simon, Luci in Manahen so pa mende bili višji starašini (škofje), ker so imeli oblast, mašnike posvečevati (v. 3.), kar so le aposteljni smeli (zgor. 6, 6.), in le tisti, ki so na njih mesto stopili, namreč škofje (l.Tim. 5, 22. Tit. 1, 5.). 4. Greška beseda „liturgia li pomeni v našim jeziku vsako očitno službo, v svetim pismu nove zaveze pa pomeni sveto službo. Sveti pisavci (gl. Hebr. 10, 11.) in pervi kristjani so se te besede le posluževali, de so ž njo službo Božjo, opravilo svete daritve ali sv. mašo imenovali, zatorej so temu svetimu opravilu „ lit ur g ia^ rekali. 5. t. j. sc jedi zderžali, kadar je bila služba. Očitne molitve in pa post so pervi kristjani navadno ob enim imeli (1. Kor. 7, 5.). 6. ,.jim 11 ni v greškim. Sv. Duh se je višjim predpostavljenim po znotranje » razodeval. 7. odločite, posvetite, blagoslovite ji s pokladanjem rok in z molitvijo. 8. de keršanstvo med ajdi razširjata. Perm. zgor. 9, 15. 9. v drugič, nekoliko zato, de bi s tem sprosili gnado Božjo, nekoliko pa zato, de bi izvoljene dobro perpravili ; s poštam se namreč duh človeški poze- meljškim rečem bolj odteguje in je bolj zbran. Iti to se je v katoliški cerkvi vedno godilo in se še dan današnji godi; dan pred podelovanjem mašnikoviga ali škofoviga posvečevanja je post tistim, ki ga podelujejo, in unim, ki ga prejemajo. 10. t. j. so ji škofa posvetili. Po misli nekterih se je to zgodilo leta 44, po misli druzih pa leta 45. Do te verste sv. Lukež popisuje, kako je sv. Peter, nar viši poglavar, Jezusovo cerkev med Judi uterdoval; od te verste dalje pa pripoveduje, kako jo je sv, Pavel med neverniki ustanovah lijanje aposteljnov 13 . 413 4. In ona, poslana od sve- tiga Daha, sta šla v Selev- cijo ; 1 *) in ondod sta se po morji peljala na Ciper. 5. In ko sta prišla v Sala¬ mine, 12 ) sta oznanovala Božjo besedo po judovskih shodnicah. Imela sta pa tudi Janeza 13 ) v službi. 14 ) G. In ko sta bila obhodila ves otok do Pala, 15 ) sta našla nekiga vražarja, 16 ) kriviga pre¬ roka, Juda, kterimu je bilo ime Bar jezu, 7. kteri je bil per deželnim poglavarji Sergii Pavlu, pamet¬ nim možu. Ta je k sebi po¬ klical Barnaba in Savla, in je želel slišati Božjo besedo. 8. Ustavljal se jima je pa Elima, 17 ) vražar, (tako' se nam¬ reč prestavi njegovo ime), in je iskal deželniga poglavarja od vere odverniti. 9. Savel pa, kterimu se tudi Pavel pravi, I8 ) napolnjen s sve¬ tim Duham, je pogledal vanj, 10. in rekel: O polni vse golju¬ fije in vse lažnjivosti, sin hudi¬ čev, 19 ) sovražnik vse pravice, ne nehaš prevračati pravih po¬ tov Gospodovih! 20 ) 11. In glej! zdaj je roka Go¬ spodova zoper te, in oslepel boš in ne boš vidil sobica nekaj ča¬ sa. In zdajci je padel nanj mrak in tema, in je okoli tapal in iskal, de bi mu kdo roko podal. 12. Tedej je deželni poglavar, ko je vidil, kar se je zgodilo, veroval, in se je čudil nad nau- kam Gospodovim. 13. In so se iz Pafa po morji peljali Pavel, in kteri so z njim bili, in so prj^li v Perge v Pam- filii. 21 ) Janez se je pa ločil od nju in se je vernil v Jeruza¬ lem. 22 ) 14. Ona pa sta šla iz Perg, in prišla v Antiohijo v Pisidii, 23 ) 11. sirsko mesto ob srednjim morji. 12. dan današnji se to mesto imenuje Famagosta, in je poglavitno mesto na otoku Cipru. 13. Glej zgor. 12, 25. 14. za dijakona. 15. mesto na zahodnji strani otoka z imenitnim tempeljnam rimske bogrije, ki so jo Venero (Venus) imenovali. 16. Glej zgor. 8, 9—12. 17. to je arabsko ime, po naše: vražar, čarovnik, (copernik). 18. Razlagavci so sploh te misli, de je Savel zato svoje ime premenil v ime ker je to ime imel poglavar, kteriga je spreobernil. Sv. Lukež ga saj odslej le Pavla imenuje. Tudi Savel sam se tako imenuje. Aposteljnu nevernikov se tudi rimsko ime prav lepo poda. Tudi je bila sploh že taka navada, de so si Judje, kadar so se z neverniki pečali, take imena dajali, de so jih tudi oni razumevali. Ime Pavel, latinsko v Paulus l ‘, je skrajšano iz besede v pusillus“, kar se pravi: majhen. 19. ti, ves hudičevih misel. Glej Jan. 8, 44. 20. keršansko resnico za zmoto razglasovati. 21. pokrajina ob srednjim morji, leta 45 ali 46. 22. zoper voljo obeh aposteljnov (gl. spod. 15, 38.), zavoljo pomankanja serč- nosti, kakor sv. Krizostom pravi. 23. pokrajina na severni strani Pamfilije, Djanje aposteljnov 13. 414 in sta šla sabotni dan v shodnico in se usedla. 15. Po branji postave pa in prerokov 24 ) so poglavarji shod¬ nice poslali k njima rekoč: Moža, brata! če imata kako govorjenje v opominjevanje ljudstva, govorita. 16. Vstal je pa Pavel, in z roko mignil, de naj molče, ter je rekel: Možje, Izraelci, in kteri se bojte 24 ) Boga, poslušajte! 17. Bog Izraeloviga ljudstva je izvolil naše očete, in je ljud¬ stvo povišal, 26 ) ko so prebivali v egiptovski deželi, in jih je s po¬ vzdignjeno roko izpeljal iz nje. 27 ) 2. Mojz. 1,1: 13, 21. 22: 16, 3. 18. In štirdeset let je imel po- terpljenje z njih zaderžanjem v pušavi. 28 ) g 19. In je pokončal sedem na¬ rodov v kananski deželi, in jim je po vadljanji njih zemljo raz¬ delil, 5. Mojz. 3, 28: 7, 1. 2. Joz. 14, 2. 20. okoli štiri sto in petdeset let 29 ) po tem; in potlej je dal sodnike do Samuela preroka. Sod. 2, 16: 3, 9. 21. In potlej so hotli kralja imeti, 30 ) in Bog jim je dal Savla, Kisoviga sina, moža iz Benja- minoviga rodu, štirdeset let. 22. In ko je bil tega zaver- gel, jim je obudil kralja Davida, kterimu je pričevanje dal in re¬ kel : Našel sim Davida, sinu Je- setoviga, moža pa svojim sercu, kteri bo storil vso mojo voljo. 1. Kralj. 13, 14: 16,13. Psal. 88,21. 23. Iz njegoviga zaroda je Bog po obljubi 31 ) obudil Izraelu Zveličarja Jezusa, 24. in Janez je oznanoval pred njegovim prihodam kerst pokore vsimu ljudstvu izraelskimu. Mat. 3, I. Mark. 1, 4. Luk. 3, 3. 25. Ko je pa Janez svoj tek dokončal, je rekel: Jest nisim tisti, kteri mislite de sim, te- muč glejte! pride za menoj, kte¬ rimu nisim vreden čevljev z nog odvezati. Jan. 1, 20. 27. Mat. 3, II. Mark. 1,7. 26. Možje, bratje, sinovi Abra- hainoviga rodu, in kteri se med vami Boga boje! 32 ) vam je be¬ seda tega zveličanja poslana. 27. Zakaj v Jeruzalemu pre¬ bivajoči, in njih poglavarji, ki ga niso spoznali, 33 ) ne besedi prerokov, ktere se vsako saboto bero, so (jih) z obsojenjem do¬ polnili; 34 ) 28. in ako ravno nič smerti vredniga nad njim niso našli, so 24. Vsako saboto so kaj iz Mojzesove postave in prerokov brali; po branji pa je opominjevanje nasledovalo. Gl. Luk. 4, 16. 17. 25. bogaboječe so spreobernjence imenovali. (Gl. zgor. 10, 2.). 26. t. j. pomnožil in poveličal. 27. Permeri enak govor sv. Štefana in razlag, zgor. pogl. 7. 28. z njih opornostjo, nepokoršino. Drugi bero: v jih je v pušavi pre&irel“. 29. Te leta se štejejo od tistiga časa, kar je Bog očake zvolil (v. 17.). Ta številka je le v okroglim številu zrečena, torej ni tako natančna, kakor de bi ne bilo od tistiga časa sem ne več in ne manj let. 30. Glej 1. Kralj. 8, 40. 31. Glej 2. Kralj. 7. Tz. 11, 1. Jerem. 23, 5. 6. 32. Glej razlag. 25. 33. Glej Jan. 16, 3. 34. Glej zgor. 3, 15—18. 415 Djanje aposteljnov 13. Pilata prosili, de bi ga umorili. Mat. 27, 20. 23. Mark. 15, 12. itd. 29. In kadar so vse dopolnili, kar je bilo od njega pisano, 35 ) so ga sneli z lesa, in ga polo¬ žili V grob. Mat. 27, 59. i. d. 30. Bog pa ga je tretji dan 36 ) obudil od mertvili, 37 ) in vidili so ga skozi več dni ti, 31. kteri so bili prišli z njim vred iz Galileje v Jeruzalem; 38 ) in ti so do zdaj njegove priče pred lj u d st vam. 32. In mi vam oznamijemo ti¬ sto obljubo, ktera je bila našim očetam storjena; 33. ker to je Bog otrokam, našim 39 ) dopolnil, ki je obu¬ dil Jezusa, kakor je tudi v dru¬ gim psalmu pisano: 40 ) Moj sin si ti, jest sim te dans rodil. 41 ) Psal. 2, 7. 34. De ga je pa obudil od mertvili, de se nič več v troh¬ nenje ne verne, je tako' rekel: Zvesto bom dopolnil Davidu stor¬ jene obljube. 42 ) iz. 55 , 3. 35. Zatorej pravi tudi v dru¬ gim kraji: 43 ) Ne boš perpustil, de bi tvoj Svetnik vidil trohnenje. Psal. 15,'to. 36. Zakaj David, ko je ob svojim času volji Božji služil, je zaspal in bil položen k svo¬ jim očetam, in je vidil trohnenje. 3. Kralj. 2,1. 37. Kteriga je Bog od mert- vih obudil, ni vidil trohnenja. 38. Znano vam tedej bodi, možje, bratje! de se vam po njem odpušenje grehov oznanuje; in od vsiga, od česar niste mogli v Mojzesovi postavi opravičeni biti, 44 ) 39. je v tem opravičen vsak, kteri veruje. 35. ko so se bile vse prerokovanja, ki so njega zadevale, popolnama spolnile. Gl. Luk. 24, 26. 27. 36. besedi: „tretji dan “ ni v greškhn. 37. Vstajenje .Jezusovo je tudi sv. Pavlu nar bolj imenitna resnica. Gl. Mat. 28. razi. 4. Zgor. 2, 24. i. d. 38. Gl. Mat. 28. Mark. 16. Luk. 24/ Jan. 20. Zgor. 1, 4: 1. Kor. 15, 6. i. d. 39. našimu narodu. V greškim in sirskim je: n nam, njih otrokam“ i. t. d. 40. V drugih greških rokopisih: „v perrim psalmu “. V več starih rokopisih je bil pervi psalm z drugim sklenjen, torej se je drugi psalm lahko pervi imenoval. 41. Te besede govori Bog v drugim psalmu (v. 7.) Mesiju, ker je Mesija Sin Božji, od vekomaj rojen od Očeta. Glej razlaganje tega psalma. Po besedah sv. Pavla je bilo s temi besedami prerokovano tudi vstajenje Mesijevo. Res prav permerjeno! Zakaj če je Mesija Sin Božji, Življenje, Začetnik vsiga življenja, ga smert ne more obderžati, in z njegovo Božjo visokostjo in častjo je tedej tudi njegovo vstajenje izrečeno. Gl. Jan. 10, 17. 18. 42. Pomen te verste je: De je Zveličar, Jezus, z močjo Božjo od mertvih vstal k večnimu življenju, se že iz Izaijeviga prerokovanja (55, 3.) izhaja, po kte- rim sklene Bog večno zavezo, ki stoji v zvestim usmiljevanji druziga Davida, Zveličarja Jezusa (Gl. razi. te preroške verste v Iz. 55, 3.). — Ge je pa zaveza večna, tudi nje začetnik ne more biti minljiv. 43. Psalm 15, 10. Permeri zgor. 2, 27. 44. Daritve, blagoslovljanja, sprave in vse šege stariga zakona niso same na sebi nobene moči imele, odpušenje grehov in Božjih kazen, in opravičenje od Boga zadobivati; bile so le pomenljive znamnja, in z njimi se ni zamoglo 416 Ojanje aposteljnov 13. 40. Glejte torej, de se vam ne pergodi, 45 ) kar je rečeno v prerokih: 41. Glejte, zaničevavci, in ču¬ dite se, in zginite! zakaj delo bom jest storil v vaših dneh, delo, ki ga ne bote verjeli, ako vam ga bo kdo perpovedoval. 46 ) 42. Kadar sta pa ven šla, so prosili, de bi jim prihodnjo sa- boto te besede govorila. 47 ) 43. In ko je bil razpušen zbor, je šlo veliko Judov in bo¬ gaboječih spreobernjencov 48 ) za Pavlam in Barnabam, ktera sta govorila in jim pergovarjala, de naj ostanejo v gnadi Božji. 44. Drugo saboto pa se je skorej vse mesto zbralo poslu¬ šat Božjo besedo. 45. Ko so pa Judje vidili trume, so bili s serdam 49 ) na¬ polnjeni, in so zopergovorili te¬ mu, kar je bilo rečeno od Pavla, in so preklinjevali. 46. Tedej sta Pavel in Bar¬ naba stanovitno 50 ) rekla: Vam se je mogla narprej govoriti Božja beseda; ker jo pa od sebe pahate, in se nevredne štejete večniga življenja, glejte! se ober- neva k ajdam. 47. Zakaj tako nam je zapo¬ vedal Gospod: Postavil sim te v svetlobo narodam, de si v zve¬ ličanje do pokrajin zemlje. 51 ) 48. Ko so pa ajdje to slišali, so se veselili, in so poveliče¬ vali besedo Gospodovo, ter so verovali, kolikor jih je bilo od¬ ločenih za večno življenje. 52 ) 49. Bazširjala se je pa be¬ seda Božja po vsi deželi. 53 ) 50. Judje pa so nadražili bo¬ gaboječih in poštenih žen, in perve mestne može, in so obudili pre- zadostovati Božji pravici, ki mora greh kaznovati (Hebr. 10, 1. i. d.). Jezus Kristus sam pa je, kteri nam ni le samo odpušenja grehov s svojo smertjo perdobil, temuč nam je tudi gnado k vsimu dobrimu zaslužil, in mi zadobi- vamo oboje po veri v njega, t. j. ako njega za svojiga Odrešenika spoznamo, ter smo mu v vsili rečeh popolnama pokorni. Pa saj so bili tudi v starim zakonu pobožnim grehi odpušani (2. Kralj. 12, 13.)? Bili so; tode ne za¬ voljo duhovnih opravil stariga zakona ali pa samo zavoljo kesanja, ampak le v moči prihodnjiga zveličanja (Zveličarja), ki ga je sleherni pobožni Izraelec pričakoval. Ko je pa to zveličanje došlo, zamore le v ljubezni de¬ lavna vera vanj rešiti. 45. razdjanje svetiga mesta in razkropljenje ljudstva po vsim svetu. 46. Gl. Habak. 1, 5. in razi. Sv. Pavel pove to versto sv. pisma iz stare greške prestave. 47. V nekterih greških rokopisih se bere: „fco so pa .Judje iz shodnice šli, so neverniki prosili , de naj bi jim v tednu te besede govorili. Kakor se v Vulgati bere, je boljši od tega. 48. Glej zgor. razi. 25. 49. S prevzetnim, nevošljivim serdam. 50. Drugi prestavljajo: „serčno u ali „ o dkrit o se rčno“. 51. To so besede Božje od Mesija per Iz. 49, 6. 52. Verovali so vsi, ktere je Bog od vekomaj previdil, de bodo verovali. Večno življenje pomeni tukaj vero, ki je pot v večno življenje (Perm. Jan. 17, 3.). De previdenje Božje človekove proste volje ne odpravi, je bilo že večkrat opomnjeno (Perm. Jan. 6, 44.). 53. po okrajinah Plsidije in Frigije. Djanje aposieljiiov 13. 14. ganjanje zoper Pavla in Barnaba in so ji izgnali iz svojih pokrajin., 51. Ona pa sta otresla proti njim prah z nog, 54 ) in sta prišla v Ikonijo. 55 ) 417 52. Tudi učenci so bili na¬ polnjeni z veseljem in s svetim Duham. 36 ) XIV. Poglavje. 1’avel in Barnaba učita v Ikonii, in pregnana pobegneta od ondod v Listro, kjer Pavel hroraiga ozdravi. Tukanji prebivavci ji hočejo po Božje častiti, kmalo potem pa Pavla kamnjati. Aposteljna prideta v Derbe, in se od tod verneta v sirsko Antiohijo. 1. Pergodilo se je pa v Ikonii, de sta šla skupej v judovsko shodnico, in sta govorila, takti de jih je verovalo Judov in Gre- kov') obilno mnoštvo. 2. Judje pa, kteri niso ve¬ rovali, so podpihovali, in k jezi nadraževali serca ajdov zoper brate. 2 ) 3. Dolgo časa sta se tedej tam mudila, in serčno govorila v Gospodu, 3 ) kteri je pričevanje dajal besedi svoje milosti, in do¬ delil , de so se znamnja in ču¬ deži godili po njunih rokah. 4. Y r stal je pa razpor med mestno množico; eni so bili z Judi, eni pa z aposteljni. 5. Ko so se pa vzdignili ajdje in Judje s svojimi poglavarji, de bi ji zasramovali in kamnjali, 6. in sta to zvedila, sta po¬ begnila v likaonske mesta 4 ) Li¬ stro in Derbe, in v vse kraje okrog, 5 ) in sta ondi evangeli oznanovala. 7. In v Listri je sedel neki mož, bolan na nogah, hrom iz telesa svoje matere, kteri nikdar ni hodil. 8. Ta je slišal Pavla govo¬ riti, kteri je pogledal vanj, in ko je vidil, de ima vero o- zdravljen biti, 6 ) 9. je rekel z velikim glasam: Stopi po koncu na svoje noge! In je skočil in hodil. 7 ) 10. Množice pa, ko so vidile, 54. po Jezusovim povelji. Mat. 10, 14. 55. veliko mesto v Likaonii. V letu 45 ali 48 po Krist, rojst. 56. Učenci, ki so jih bili zapustili, so rastli v spoznanji zveličavniga uka Božjiga in v drugih duhovnih darovih, in to jim je bilo vir ali studenec nar svetejšiga veselja. 1. spreobernjcnih (zgor. 13 - razi. 25 0 in tudi pravih ajdov; zakaj tudi ti so večkrat v judovske shodnice zahajali ali iz same radovednosti ali pa tudi iz hrepenenja po boljšim verskim spoznanji. Gl. zgor. 11. razlag. 11. 2. zoper novospreobernjence. 3. neprestrašena in v zaupanji v Gospodovo pomoč sta evangeli oznanovala, 4. Likaonija je bila pokrajina med Pamfilijo, Kapadocijo in Pisidijo. 5. v bližnje kraje okoli mesta Listre in Derb. 6. Gl. Mat. 9, 28. Mark. 9, 22. Vera je vir vsiga zveličanja. 7. Zmed veliko druzih čudežev se le samo ta perpoveduje, ker je dal per- ložnost, de so ji hotli kakor bogova častiti. 27 418 Djanje aposteljnov_14. kar je bil storil Pavel, so vzdig¬ nile svoj glas, ter rekle po li- kaonsko: 8 ) Bogova sta v člo¬ veški podobi doli k nain prišla. 11. In Barnaba so imenovali Jupiterja. Pavla pa Merkurja, ker je bil on vodja besede. 9 ) 12. Tudi Jupiterjev duhoven, kteri je bil pred mestam, 10 ) je perpeljal juncov, in pernesel ven- cov 11 ) pred vrata, 12 ) in je z ljudmi hotel darovati. 13. Ko sta to slišala apo- steljna Barnaba in Pavel, sta pretergala svoje suknje, 13 ) in skočila med množice, vpila, 14. in rekla: Možje! kaj to počenjate? tudi midva sva umer- ljiva, vam enaka človeka, ki vam oznanujeva, de se od tih praznih (malikov') obernite k živimu Bogu, 14 ) kteri je vstva- ril nebo in zemljo, in morje, in vse, kar je v njih. Ps. 145, 6. 15. Kteri je v pretečenih ča¬ sih pustil, de so vsi narodi ho¬ dili po svojih potih; 16. ni pa vender samiga sebe brez pričevanja pustil, ker je dobrote delil z neba, dajal dež in rodovitne čase, in napolnoval z jedjo in z veseljem naše ser¬ ca. 15 ) 17. In ko sta to govorila, sta komej ubranila množicam, de jima niso darovale. 18. Med tem je pa prišlo ne¬ kaj Judov iz Antiohije in Iko- nije, 16 ) in so pregovorili mno¬ žice, so kamnjali Pavla 17 ) in ga vlekli iz mesta, ker so menili, de je umeri. 19. Ostopili so ga pa učenci, in je vstal in šel v mesto, in 8. po likaonsko-greškim narečji. 9. Jupiter je bil v greškim uku od bogov nar višji bog nebes, njegov sprem- Jjevavec in govornik pa je bil bog Merkuri, ki so ga tudi boga zgovornosti častili. 10. tempeljni so bili večidel zunej mest. 11. junce so darovali; z venci so jih pa ozaljševali. 12. pred mestne ali pa pred hišne vrata, kjer so aposteljni bili. Vrata so bile navadni kraj, kjer se je ljudstvo zbiralo. 13. de sta s tem pokazala žalost in stud nad malikovavskim češeujem, ki so ga jima hotli skazovati. 14. Glej Ps. 134, 15. 15. Bog nevernikam prerokov in učenikov ui pošiljal, in je v tem nagledu per- pušal, de so se zmotam in hudobijam vdajali ; dajal jim je pa spričevanje od svojiga bivanja in svojih lastnost po natori. Iz nje bi bili lahko Boga spo¬ znali ko vsigamogočniga stvarnika, ter ga kakor svojiga dobrotnika ljubili, in ker jim Bog svoje gnade ni bil odrekel, bi bili svoje zveličanje tudi brez posebniga podučevanja Božjiga našli. Zakaj pa se je Bog le enimu ljudstvu razodeval? in zakaj se je imelo Božje kraljestvo od tega ljudstva med vse narode razširjati? Zato, ker se vse pozemeljsko le polagama razvija in raz¬ cveta. Tudi Božje kraljestvo je imelo pote postavi iz majhnih začetkov zrasti, de bi polagama vse ljudstva v se sprejelo (Gl. vvod v evangelije). Te ljud¬ stva pa se ne smejo zavoljo tega pertoževati, ker bi jih bila zamogla tudi natorna vera k zveličanju perpeljati, se ve de le z Božjo gnado. Perm. Rimlj. 1, 20. 16. Glej zgor. 13, 50: 14, 5. 17. Kdor se na ljudsko hvalo zanaša, se goljufa. Ljudstvo vpije iz eniga gerla in eniga dne: II oz a na /“ in n kriiaj ga!' 1 ’ 419 Djanje aposteljnov 14. 15. drugi dan je sel od tod z Bar¬ nabam v Derbe. 18 ) 20. In ko sta temu mestu evangeli oznanovala in jih veliko podučila, sta se vemila v Listro, in Ikonijo, in Antiohijo; 21. sta poterdovala duše učen- cov, in opominjevala, de naj ostanejo v veri, in de moramo po mnogih nadlogah iti v Božje kraljestvo. 22. In ko sta jim bila posta¬ vila mašnikov po vsih cerkvah, 19 ) in sta molila in se postila, sta jih perporočevala 20 ) Gospodu, v kteriga so verovali. 23. In sta šla skozi Pisidijo in prišla v Pamfilijo , 21 ) 24. in sta govorila besedo Go¬ spodovo v Pergah, 22 ) in prišla v Atalijo. 23 ) 25. In od tod sta se v barki prepeljala v Antiohijo, od kodar sta bila perporočena milosti Božji, v delo, ki sta ga dokončala.’ 4 ) 26. Kadar sta bila pa prišla in zbrala cerkev, sta perpove- dovala, koliko reči je Bog z nji¬ ma storil, in de je odperl ne- vernikam vrata vere. 27. Ostala sta pa ne malo časa per učencih. XV. Poglavje. Prepir v Antiohii zavolj obveljavnosti Mojzesove postave v keršanstvu. Pavel in Barnaba gresta zavoljo tega v Jeruzalem z aposteljni se posvetvat. Pervi cer¬ kveni zbor v Jeruzalemu. Aposteljni sklenejo, de se spreobernjenim nevernikam ne sme nakladali jarm Mojzesove postave. Pavel in Barnaba gresta spet, tode vsak posebej, * 1 ) evangeli oznanovat. 1. In prišlo jih je nekaj iz Judeje in so učili brate: Ako se ne daste obrezati po Mojzesovi šegi, ne morete zveličani biti. 2 ) 2. Ko sta se bila tedej Pavel in Barnaba močno zoper nje v- zdignila, so sklenili, de naj gredo Pavel iti Barnaba in nekaj drugih zmed unih k aposteljnam in sta- rašinam v Jeruzalem zavoljo tega vprašanja. 3. Oni,j tedej, spremljeni od cerkve, so šli skozi Fenicijo in Samarijo, in so perpovedovali spreobernjenje nevernikov, in so delali veliko veselje vsim bratam. 18. Glej zgor. versto 6. 19. Gl. zgor. 13, 3. Pod starašini (duhovni, mašniki) so večkrat tudi višji starašini (škofje) razumevati (gl. 1. Petr. 5, 1.), in to tudi tukej. Greška beseda, kije poslovenjena z besedama: „\ta poxta>'ila u , tudi ob enim kaže, de se je to poslavljenje (posvečenje) zgodilo s pokladanjem rok. 20. ljudstvo in mašnike. 21. Glej zgor. 13, 13. 14. 22. Glej zgor. 13, 13. 23. primorsko mesto v Pamfilii. 24. Gl. zgor. 13, l.i. d. Prihod'je bil leta 47 ali, kakor drugi mislijo, leta 50 po Krist, roj st. 1. Vse to se je zgodilo leta 51, drugi pa mislijo, de leta 52 po Krist, rojst. 2. Kristjani iz Judov so kristjane iz nevernikov učili, de ne morejo zveličani bili, ako se ne dajo obrezati in ne spolnujejo Mojzesove postave. Permcri s tem zgor. 13. razi. 44. 27 * 420 Djanje aposteljnov 15. 4. Ko so bili pa prišli v Je¬ ruzalem , so bili sprejeti od cer¬ kve, in od aposteljnov, in od starašin, ter so perpovedovali, kako velike reči je Bog z njimi storil. 5. Vstalo jih je pa nekaj od ločinke farizejev, kteri so bili verovali, in so rekli: Obrezani morajo biti, 3 ) in zapovedati se jim tudi mora, de naj spolnu- jejo Mojzesovo postavo. 6. In aposteljni in starašini so se zbrali presodit to reč. 4 ) 7. Ko so se pa dolgo med seboj posvetovali, je vstal Petel¬ in jim je rekel: 5 ) Možje, bratje! vi veste, de je že dolgo časa, kar je Bog med nami (menej izvolil, de so po mojih ustih sli¬ šali neverniki evangeljsko besedo in so verovali. Zgor. 10, 20. 8. In Bog, kteri pozna serca, je dal pričevanje, 6 ) ker jim je dal svetiga Duha, kakor tudi nam. Zgor. io, 45. 9. In nič razločka ni storil med nami in med njimi, ker je po veri očistil njih serca. 7 ) 10. Zakaj tedej zdaj Boga skušate, 8 ) de nakladate jarm učen- cam na vrat, ki ga ne naši 3. spreobernjeui neverniki. 4. Po Jezusovim povelji, de naj prepire, ki jih verni med seboj ne morejo po¬ ravnati, cerkev razsodi (Mat. 18, 16—18.), kteri ta sodba gre (v. 18.) in ki je zavoljo Jezusove pomoči nezmotljiva (Mat. 18, 19: 28, 20,), so tudi antio¬ hijski kristjani ta prepir, če so tudi kristjani še zavezani, Mojzesovo šegno postavo spolnovati, cerkvi zročili, ktera je takrat v Jeruzalemu svoje središe imela. Aposteljni in starašini (škofje in mašniki, glej zgor. 14. razi. 19.) so se tedej zbrali in posvetovali, ter so pervi cerkveni zbor imeli. Ali pa ni bil ta prepir že po tein razsojen, ko je sv. Peter Kornelija in druge nevernike po Božjim povelji v cerkev sprejel (Zgor. 10, 44: 11, 23.)? To je de; pa kako težko ljudje svoje dozdeve zapuste in k boljšimu prepričanju pridejo! Ako jih še tako razvidno prepričamo, vender le zmirej dovolj ugovorov naj¬ dejo. Še celo pravijo, de naj to cerkev razsodi; po tem pa, ko je cerkev raz¬ sodila in govorila, še niso upokojeni in zadovoljni. Ravno tako je bil imeno¬ vani prepir že nezmotljivo razsojen, pa vender še ni bil jenjal , veliko spre- obernjcnih Judov je potem ravno tako prederzno terdilo, kakor popred, de se mora Mojzesova šegna postava spolnovati, in sv. Pavel se je mogel zoper ta njih krivi nauk v vsih svojih pismih vojskovati (Gl. vvod v njegove liste). Tako delajo vsi krivoverci! 5. V tem zboru so takole ravnali: Nar poprej so to reč preiskovali po vsih dokazih za eno in drugo stran, kje de bi bila resnica; in tako preiskovanje je moglo biti, ker Jezus in sv. Duh ne navdihujeta in ne razsvetljujeta tako, de bi človeku celo nič več ne bilo treba premišljevati, ali svoje pameti se posluževati. Po tem so posamezne viši glave, in sicer naj pervo poglavar cerkve (v. 7.), za njim pa tudi drugi (v 12. 13.) svoje misli razodevali ali pa so se že izgovorjenim pridružili (v. 22.). Poslednjič so sklep storili, ter ga v imenu sv. Duha kakor nezmotljivo, gotovo versko resnico izrekli in ozna¬ nili (v. 28. 29.). Tako se je tudi v vsih naslednjih cerkvenih zborih ravnalo. 6. de so vredni tudi brez obreze v cerkev stopiti. 7. kakor nam, tako je tudi njim, ki so bili ravniga in voljniga serca, podelil dar prave vere v Jezusa in ž njo tudi očišenje vsih grehov. De sta jud in ajd pred Bogatil enaka, skazuje sv. Pavel v listu do Rimlj. 2, 10. i. d. 8. Čemu hočete še več dokazov od Boga zavoljo tega, de Mojzesova postava nič več ne veže ? 421 Djanje aposteljuov 15. očetje ne mi nismo mogli no¬ siti ? 9 ) 11. Ampak verujemo po mi¬ losti 10 ) Gospoda Jezusa Kristusa zveličani biti, kakor tudi oni. 11 ) 12. Molčala je pa vsa mno¬ žica; in so poslušali Barnaba in Pavla perpovedovati, kolike znamnja in čudeže je Bog po njima storil med neverniki. 13. In ko sta umolknila, je odgovoril Jakop, 12 ) rekoč: Možje, bratje, poslušajte me! 14. Simon je povedal, kako je Bog pervikrat nevernike obi¬ skal, de bi zbral iz njih ljudstvo svojimu imenu. 15. In s teni se sklepajo be¬ sede prerokov, 13 ) kakor je pi¬ sano : 16. Po tem se bom vernil, ter bom spet sozidal Davidovo hišo, ktera je razpadla, in njene razvaline bom spet sozidal, in jo bom vzdignil, 17. de bodo ljudje, kar jih ostane, iskali Gospoda, in vsi narodi, nad kterimi se kliče moje ime, tako' govori Gospod, kteri to dela. 18. Gospodu je od vekomaj znano njegovo delo. 14 ) 19. Za tega voljo jest sodim, ne nadlegovati jih, 15 ) kteri se zmed nevernikov spreobernejo k Bogu; 20. ampak de se jim piše, de naj se zderže ognušenja mali¬ kov, 16 ) in kurbanja, 17 ) in zadu- šeniga, 18 ) in kervi. 9. t. j. komej zamogli nositi (Mat. 23, 4.); Bog namreč nič nemogočiga no zapoveduje. Veliko jih je pa zamoglo tudi težki jarm postave nositi (Luk. 1, 6 : 4. Kralj. 23, 25.). 10. po odrešenji. 11. neverniki brez sprejetja Mojzesove šegne postave. Drugi pa mislijo, de so tukej razumevati očaki, Judje. Perneri s tem Jan. 1. razi. 27. 12. mlajši (Mat. 10, 3.), pervi jeruzalemski škof, ki je za sv. Petram nar veči veljavo imel. 13. na priliko Iz. 2, 1. i. d. Mih. 4, 1. i. d. in Amoz. Pomen: Po babilonski sužnosti hočem Davidovo kraljestvo zopet ustanoviti (Luk. 1. razi. 40. 41.), de ne bodo le samo Izraelci, ampak tudi ajdje praviga Boga častili in se ljudstvo Božje imenovali. (Glej obširniši razi. te verste pri Amozu 9,11.12.) Preroki, kadar od sprejemanja narodov v Jezusovo cerkev govore, nikjer ne pravijo, de bodo spreobernjeni narodi tudi Mojzesovo postavo mogli sprejemati in spolnovati; zato pravi sv. Jakop, de se njih besede s Petrovo mislijo po- polnama vjemajo. 14. od vekomej*je Bog sklenil vse narode sprejeti. 15. z nakladanjem jarma Mojzesove postave. 16. t. j. zavživanja maliških daritev (gl. 1^ Kor. 8.), ker bi to bilo vdeleže- vanje malikovanja. 17. kurbanje je bilo kristjanam že samo na sebi prepovedano; spreobernjeni iz ajdov so mogli pa še posebno pred njim svarjeni biti, ker je bflo kurbanje z malikovanjem sklenjeno in ravno zato perpušeno , še celo za sveto rec spo¬ znano (Joz. 2. razi. 1.). 18. zavživanja mesa zadušenih žival, ker je v njem vsa kri zasedena. Kri je namreč poglavitni sedež živalniga življenja, zato je mogla darovana biti (gl. 3. Mojz. 1. razi. 5.), in je ko nečista veljala. Pri Kristusovi smerti je bila tudi kri prelita, ker bi moglo po njegovi smerti naše poželjivo življenje Sijanje aposteljnov 15. 422 21. Zakaj Mojzes jih ima od nekdanjih časov v vsakim mestu, kteri ga oznanujejo v shodnicah, kjer se vsako saboto bere. 19 ) 22. Tedej je dopadlo apostelj- nam in starašinam in vsi cerkvi izvoliti zmed njih može in po¬ slati v Antiohijo s Pavlam in Barnabam, namreč Juda s prim- kam Barsaba, in Sila, perva moža med brati; 23. in so jima to pisanje izro¬ čili: Aposteljniin starašini, bratje, pozdravimo brate zmed narodov, kteri so v Antiohii, in Sirii, in Cilicii! 20 ) 24. Ker smo slišali, de so neki zmed nas prišli, in vas ne- pokojne delali z besedami, in motiii vaše duše, 21 ) kterim ni¬ smo zapovedali: 25. je dopadlo nam skupej zbranim izvoliti može in poslati k vam z našima predragima: Bar¬ nabam in Pavlam, 26. možema, ktera sta dajala svoje življenje 22 ) za ime Go¬ spoda našiga Jezusa IKristusa. 27. Poslali smo tedej Juda in Sila, ktera vam bota tudi sama ravno to z besedo povedala. 28. Zakaj dopadlo je svetimu Duhu in nam, 23 ) nobeniga bre¬ mena več vam ne nakladati, ka¬ kor tele potrebne reči: 29. de se zderžujte darovaniga malikam,iu kervi, in zadušeniga, in kurbanja; 24 ) ako se tega zderžite, bote prav storili. Zdravi bodite ! 30. Oni poslani so tedej šli v Antiohijo, so zbrali množico in oddali pismo. 31. Ko so ga bili prebrali, so se veselili tolažbe. 25 ) 32. Juda pa in Sila, ker sta bila tudi preroka, 26 ) sta s prav jenjati; kri pa je ravno zato jenjala nečista biti, ker je vse čisto (zgor. 10, 15.), kar je bilo po grehu, ki gaje Kristus odvzel, nečisto postalo. Ako pa aposteljni tukej prepovedujejo, kri vživati, se to ne zgodi zato, kakor de bi kri nečista bila, temuč le zavoljo .Judov, de se jim je s tem spreober- njenje polajšalo, pa tudi zavoljo kristjanov iz Judov, ker bi se bili nad teni silno pohujševali, in morebiti še celo od vere odpadali, ako bi se jim ne bilo v tem zavolj njih terdoserčnosti prejenjalo. Poznejše, ko so se njih misli po duhu keršanstva bolj razjasnile, je pa cerkev tudi kri vživati pri¬ pustila. 19. Pomen te verste je: Teh reči naj se spreobernjeni neverniki zderže, ker se po vsih mestih, kjer Judje stanujejo, Mojzesova postava bere, ktera te reči prepoveduje; in zatorej razumnost hoče, de se judovskimu prepričanju nekoliko prejenja. — Drugi dajo pomen: To naj se le spreobernjenim ajdam piše, ker so kristjani iz Judov v tem tako že podučeni, ko se jim vsako saboto v shodnicah postava bere. 20. Glej zgor. v. 1. 21. Greško perstavlja: n ki so rekli, se dati obrezati in postavo spolno- rati“. 22. v nevarnost, in sta bila tudi pripravljena ga dati v smert. 23. Glej! kaj so sklepi cerkvenih zborov; oni so sklepi sv. Duha izrečeni skozi usta cerkvenih prednikov. 24. Glej zgor. v. 20. 25. t. j. tolažljive razsodbe. 26. sta imela dar razlaganja Božjih skrivnost, in takim^so tudi rekali preroki. Gl. Joel 2, 28, 423 D.janje aposteljnov 15. mnogimi besedami oveselovala brate, in poierdovala. 33. Ko sta se bila pa ondi nekaj časa mudila, sta bila spu- šena v miru od bratov do njih, kteri so ji bili poslali. 27 ) 34. Dopadlo je pa Šilu ondi ostati; Juda pa je sam šel v Jeruzalem. 28 ) 35. Pavel pa in Barnaba sta v Antiobii ostala, in učila, in oznanovala z več drugimi be¬ sedo Gospodovo. 29 ) 36. Gez nekoliko dni je pa rekel Pavel Barnabu: Verrnva se in obiskajva brate po vsih mestih, v kterih sva oznanovala besedo Gospodovo, kako se imajo. 37. Barnaba pa je hotel se¬ boj vzeti tudi Janeza, kteri se je s primkam Marka 30 ) ime¬ noval. 38. Pavel pa ga je prosil, 31 ) de bi ga ne jemala seboj, ker se je bil ločil od njiju iz Pamfilije, in ni hotel z njima iti na delo. Zgor. 13, 13. 39. Vstal je pa razpor, tako de sta se ločila eden od dru- giga, in de je Barnaba vzel se¬ boj Marka in se po morji pre¬ peljal na Ciper. 32 ) 40. Pavel pa si je izvolil Si¬ la, in je šel od tod, perporo- čen^milosti Božji od bratov. 33 ) 41. Hodil je pa po Sini in Cilicii in poterdoval cerkve; in je zapovedoval spolnovati postave aposteljnov in starašin. 34 ) 27. V greškim: „& aposteljnam 11 . 28. Zadnjih besedi: „.Juda pa u i. d. ni v greškim. 29. Ta čas je Peter zopet v Antiohijo prišel (Gal. 2, 11.) in je, kakor stare izročila pripovedujejo, delj časa tam ostal, ter je bil škof antiohijske, s spreobernjenimi neverniki obilno namnožene cerkve; obhodil pa je tudi druge kraje, kjer je keršanske cerkve obiskoval, in nove ustanovljal. Po smerti cesarja Klavdija (zgor. 12. razi. 19.) se je v Rim vernil. Proti koncu Ne- ronoviga vladanja ga pa najdemo na njegovim potovanji v Korintu; od tod gre s Pavlam v Rim, kjer tudi oba za Kristusa umerjeta. Leta 66 ali 68 po Kr. rojst. (Gl. spod. 28. razi. 17.). 30. kteri mu je bil v rodu. Kol. 4, 10. Gl. zgor. 12, 12. 31. V greškim: „Pavel pa je' za dobro spoznal 11 . 32. Pavel je mende Barnaba grajal zavoljo njegove prevelike perzanesljivosti do Marka, bratranca, kteri ju je bil na pervim apostoljskim popotvanji iz po- mankanja serčnosti zapustil; Barnaba je pa morde Pavla dolžil prevelike oj- strosti, de nima z Markam večiga poterpljenja. Oba sta delala vsakteri po svojim dobrim prepričanji in v gorečnosti za razširjanje Božjiga kraljestva. De pa zavoljo tega bratovska ljubezen med njima ni bila nehala, se iz tega razvidi, ker kmalo potem Pavel (1. Kor. 9, 6.) Barnaba, kakor svojiga zvestiga tovarša v misel vzame, Marka pa je bil spet njegov spremljevavec (Kol. 4, 10. 11: 2. Tim. 4, 11. Filemon 24.). Sv. Krizostom in sv. Hie¬ ronim pravita, de je Bog ta razpor pripustil v prid Božjiga kraljestva, de sta Pavel in Barnaba, ločena., mogla v več krajih evangcli oznanovati. 33. Odslej se drugo apostoljsko popotvanje sv. Pavla prične. 34. V več greških stisih in rokopisih se besede: v in je zapovedal ■' i. d. ne berč, 424 Djanje apostol j nov 16, XVI. Poglavje. Pavel pride v Derbe in Listro, in si pervzame pomagavca Timoteja; po navdih- nj en j i sv. Duha gre v Maeedonijo in oznanuje evangeli v Filipah, spreoberne Lidijo, ozdravi neko obsedeno. Pavel in Sila v ječo veržena, pa čudno iz nje rešena; varh ječe postane kristjan. Pavel zapusti Filipe. 1 ) 1. Prišel je pa (Pave/) v Derbe in Listro. 2 ) In glej! neki učenec je bil ondi, po imenu Ti¬ motej , sin judnje, verne /.ene, očeta pa ajdovskiga. 3 ) 2. Temu so dobro pričevanje dajali bratje, kteri so bili v Li- stri in Ikonii. 4 ) 3. Tega je hotel Pavel imeti, de bi z njim hodil; in ga je vzel k sebi in ga dal obrezati za¬ voljo Judov, kteri so bili v ti¬ stih krajih. Zakaj vsi so vedili, de je bil njegov oče ajd. 5 ) 4. Ko so pa hodili po me¬ stih, so jim perporočevali spolno- vati zapovedi, ktere so bile dane od aposteljnov in starašin, ki so bili v Jeruzalemu. 6 ) 5. In cerkve so bile poterjene v veri, in njih število se je mno¬ žilo vsak dan. 6. In so šli skozi Frigijo in skozi deželo Galacijo; 7 ) branil jim je pa sveti Duh govoriti 8 ) besedo Božjo v Azii. 9 ) 7. Ko so bili pa prišli v Mi¬ žijo, 10 11 ) so skušali iti v Biti— tlijo; in Jezusov Duh jim ni per- p ustil. 8. Ko so bili pa prišli skozi Mižijo, so šli v Troado. 9. In perkazen se je po noči Pavlu perkazala: Neki mož, Ma- cedonec, je stal in ga prosil, re¬ koč: Pojdi v Maeedonijo in po¬ magaj nam. 10. Kadar je bil pa to per- 1. Vse to se je zgodilo v letih 51 in 52, ali pa 52 in 53 po Kr. rojst. 2. Glej zgor.. 14, 6. 3. Judnje so se smele z ajdi možiti, ako niso bili Kananejci (2. Mojz. 34, 16: 5. Mojz. 21, 10. i. d.). Materi je bilo ime Evnice (2. Tim. 1, 5.). 4. Glej zgor. 14, 1. 5. Sv. Pavel je to prostovoljno storil zavoljo slabostnih Judov, kteri se z ne¬ obrezanimi niso hotli pečati (Perm. 1. Kor. 9, 20.). On tega ni storil ka¬ kor kaj potrebniga, ampak kakor kaj koristniga, kar mu je serca bolj na¬ gibalo. Nasproti pa ni dal Tita obrezati (Gal. 2, 3.), ker so ga Judje hotli prisiliti. Tukej tudi ni smel tega storiti, ker bi bil s tem Jude v njih napčnih mislih poterdoval, de je namreč obrezovanje potrebno. Kaj lepo pravi sv. Gregori: „Večkrat se čednost zgubi, če se nespametno spolnuje; ohrani pa se, če njeno spolnovarije iz razumnosti kterikrat prejenja“. 6. Glej zgor. 15, 28. 29. 7. Glej vvod v list do Galačanov. 8. Vzrok, iz kteriga jim sv. Duh po notranjim ni perpustil v Azii pridigovati, pove 9. versta, v kteri se bere, de je bil Pavel opominjan, v Evropo se podati. 9 v pokrajini proti jugu od Frigije. 10. pokrajina v mali Azii med Propontam in Lidijo ob egejskim morji. 11. mesto per egejskim morji v mali Frigii. ».jan je aposteljnov t6. kazen vidil, smo berž iskali' 2 ) iti v Macedonijo, prepričani, de nas je Bog poklical jim evan-. geli oznanovat. 11. In smo se peljali po morji iz Troade, in smo naravnost v Samotracijo 13 ) prišli, in drugi dan v Neapol, 14 ) 12. in od tod v Filipe, 15 ) ki so pervo mesto macedonske strani, seliše. Bili smo pa v tem me¬ stu nekoliko dni in smo se po¬ svetovali. 16 ) 13. V saboto smo pa šli ven- kej skozi vrata k reki, kjer je bil navadni kraj molitve; 17 ) in smo sede govorili ženam, ktere so se bile sošle. 14. In neka žena, z imenam Lidija, ki je škerlat prodajala, iz mesta Tiatire , 18 ) bogaboječa, 19 ) je poslušala; in Gospod ji je od- 425 perl serce, 20 ) de je pazila na to, kar je bilo rečeno od Pavla. 15. Ko je bila pa keršena ona in njena hiša, je prosila rekoč: Ce me Gospoda verno spoznate, pojdite v mojo hišo in ostanite. In nas je permorala. 16. Pergodilo se je pa, ko smo šli k molitvi, de je prišla proti nam neka deklica, ki je imela Pitonoviga 21 ) duha, ktera je veliko dobička pervedeževala svojim gospodarjem. 17. Ta je šla za Pavlam in za nami, in je vpila, rekoč: Ti ljudje so služabniki Boga viso- kiga, kteri vam oznanujejo pot zveličanja. 22 ) 18. To je pa delala veliko dni. Pavla je pa bolelo 23 ) in se je obernil ter rekel duhu: Za¬ povem ti v imenu Jezusa Kri- 12. Sv. Lukež, pisavec, se tukej imenuje med popotnimi tovarši, ker pravi: v smo u i. t. d., in s tem naznanja, de s sv. Pavlam hodi. 13. otok v egejskim morji. 14. mesto in luka (barkostaja ali zavet za ladij e) v Tracii na macedonski meji. 15. mesto, dve milji na severno-vzhodnji strani od Neapola. Gl. list do Filipljanov. 16. „seliše a so rekli rnestam, v ktere so se ptujci preselili in v njih prebivali, ali pa ki so jih znoviga sozidali. V Filipah so prebivali Latinci, ki so se bili iz Rima tje preselili. Besedi: „m smo se posvetovali^ ni v greškini. 17. Blizo rek so Judje radi svoje molitevnice imeli, de so za potrebno očiše- vanje vodo blizo imeli. 18. mesto na meji Lidije in Mizije. 19. bila je mende že spreobernjena (Gl. zgor. 10, 2.}. 20. ji dal gnado, s ktero je sodelala. 21. vedeža (vraživniga duha); ker je bila od hudobniga duha obsedena, kteri ji je prihodnje reči razodeval. — Hudobni duh zamore po svoji bistroumnosti iz preteklih in pričujočih časov, ki jih natanko pozna, marskterikrat prihodnost spoznati. Ker so neverniki vedežvanje bogu Apolinu pripisovali, ki so mu tudi Piton rckali, ker je bil, kakor basen pripoveduje, kačo, z imenam Piton, umoril, se hudobni duh tudi Pitonov duh imenuje. Permerj Mat. 4, 24: 1. Kralj. 28. razi. 8. 22. v nekterih greških rokopisih: „/«' nam oznanujejo “ i. t. d. Hudobni duh je to resnično spričevanje zato dal, kakor Beda pravi, ker ga je Bog k temu persilil; sv. Krizostom pa misli, de zato, ker se je hotel Pavlu perlizniti, de bi ga bil pri miru pustil; še drugi pa (Korneli a Lapide) pravijo, de zato, de bi ga Pavel pregnal, in s tem dekličevih gospodarjev razdražil. 23. Drugi prestavljajo: „Pavel je bil pa nevoljin". Permeri Mark. 1, 34. 426 Djanje aposteljuov 10. stusa iti iz nje. In je izšel tisto liro. 19. Ko so pa vidili njeni go¬ spodarji, de je zginilo upanje njih dobička, so zgrabili Pavla in Sila in so ji perpeljali na terg k poglavarjem: 20. in so ji peljali pred mest¬ ne sodnike in so rekli: Ti ljudje motijo naše mesto, ker so Judje; 21. in nam oznanujejo šege, ki nam jih ni perpušeno ne spre¬ jemati ne spolnovati, ker smo Rimljani. 24 ) 22. In ljudstvo se je vzdig¬ nilo zoper nje; in mestni sodniki so ukazali suknje z nju sterga- ti 25 ) in ji s šibami tepsti. 2. Kor. 11, 25. Kil. 1, 13. 23. In ko so jima bili veliko prog naredili, soji verglivječo, in so zapovedali varhu, de naj ji skerbno varuje. 24. In on, ko je bil tako za¬ poved prejel, ji je peljal v nar notranjši ječo, in je njune noge vklenil v les. 26 ) 25. O pol noči pa sta Pavel in Sila molila, in hvalila Boga; in kteri so bili v ječi, so ji slišali. 26. In vstal je nanaglama ve¬ lik potres , takti, de so se stre¬ sle ječne podsloinbe. In zdajci so se odperle vse vrata, in vsili železja so se odklenile. 27. Zbudil se je pa varhječe, in ko je vidil ječne vrata od- perte, je izderi meč in seje ho¬ tel umoriti, ker je menil, de so jetniki pobegnili. 27 ) 28. Zavpil je pa Pavel z ve¬ likim glasam, rekoč: Nič žaliga si ne stori, zakaj vsi smo tukej. 29. In si je rekel luč dati in je noter šel, in je trepetaje pa¬ del Pavlu in Šilu k nogam. 30. In ji je ven peljal in re¬ kel: Gospoda! kaj mi je storiti, de bom zveličan? 28 ) 31. Ona pa sta rekla: Vero- vaj v Gospoda Jezusa, in boš zveličan ti in tvoja hiša. 32. In sta mu govorila besedo Gospodovo, in vsi m, kteri so bili v njegovi hiši. 33. In ji je vzel tisto uro po noči in je izpral njune rane; in berž je bil keršen on in vsa nje¬ gova hiša. 34. In ko ju je bil perpeljal v svojo hišo, jima je postregel z jedilam, in se je veselil z vso svojo hišo verujoč v Boga. 35. In ko se je bil dan storil, so poslali mestni sodniki bričev, in so rekli: Izpusti te ljudi. 28 ) 36. Povedal je pa varh ječe te besede Pavlu. Poslali so inest- 24. šege v svetih, verskih rečeh spreminjati je bila pri Rimljanih že velika pregreha. 25. od vratu do pasa potegniti. 26. v klado djal, de ni bilo mogoče nog premikati, kar je tudi močno bolelo. Gl. Jer. 20. razi. 3. 27. Varha je kazen zadela, ktera je bila jetnikam, ki so mu ušli, namenjena. Gl. zgor. 12, 19. 28. Posebni prigodki, ki so bili s potresam sklenjeni, so ga prepričali, de so se zavolj Pavla in Sila zgodili; ali pa, de sta vse to onadva storila. In tako je bil veren. 29. Mislili so namreč, de se bogovi jeze, ker so z njima tako gerdo ravnali. 427 Djanje aposteljnov IG. 17. ni sodniki, de bodita izpušena. Idita tedej venkej in pojdita v miru. 37. Pavel pa jim je rekel: Očitno tepena, neobsojena, so naji, ki sva Rimljana, vergli v ječo, in naji zdaj skrivej izpu¬ ste? Ne tako! teiiiuč pridejo naj s 38. in sami naj naji izpeljejo. 30 ) Povedali so pa briti te besede mestnim sodnikam. In so se bali, ko so slišali, de sta Rimljana; 39. in so prišli in ji prosili za zamero, in so ji izpeljali in prosili, de bi šla iz mesta. 40. Grede pa iz ječe sta sto¬ pila k Lidii; 31 ) in sta obiskala brate in jih oveselila, in dalje šla. 32 ) XVII. Poglavje. Pavel in Sila oznanujeta besedo Božjo v Tesaloniki, Judje ljudi zoper nji na~ dražijo, zato gresta v Berejo, pa tudi tukej jih Judje preganjajo. Pavel gre v Atene, kjer pred velikim sodnjim zboram uči. V 1. »la sta pa skozi Amfipol in Apolonijo, 1 ) in prišla v Te- saloniko, 2 ) kjer je bila judov¬ ska shodnica. 3 ) 2. Po navadi pa je Pavel noter šel k njim, in jim je tri sabote govoril, od pisem, 3. ki jih je razkladal in ska- zal, de je Kristus 4 ) imel terpetr in vstati od mertvih; in de ta je Jezus Kristus, ki vam ga jest oznanujem. 4. In nekteri zmed njih so verovali, in so se perdružili Pavlu in Šilu, in zmed boga- častivcov in ajdov 5 ) velika mno¬ žica, in ne malo imenitnih žen. 5. Judje pa so se vneli 6 ) in so pervzeii zmed derhali nekaj hudobnih mož, se sternili in na- dražili mesto; in so ostopili Ja- zonovo hišo, 7 ) in so ju iskali, de bi ji peljali pred ljudstvo. 6. In ko ju niso našli, so vle¬ kli Jazona in nekaj bratov k mestnim poglavarjem, in so vpi- 30. de tako najno nedolžnost očitno spoznajo. Rimljane s šibami tepsti, je bilo prepovedano po rimskih postavah. Tars, Pavlovo rojstno mesto, je bilo pod cesarjem Avgustam prosto mesto postalo in je kasneje blezo dobilo rimsko mestnjansko pravico. Od Sila pa nam več ni znano. 31. Glej zgor. v. 14. 32. V tistim letu 52 ali 53 po Krist, rojst. 1. Amfipol in Apolonija ste mesti'na Macedonskim. 2. veliko mesto v Macedonii. 3. v druzih mestih so imeli Judje le molitevnice. Gl. zgor. 16. razi. 17. 4. Mesija. 5. ali veliko bolj po greškim: „zmed bogaboječih Grehov 11 t.j. zmed ajdov k judovski veri spreobernjenih. 6. napčno, pregrešno vneli. 7. kjer sta stanovala. Pavel imenuje drugej Jazona svojiga sorodovinea. Rimlj. 16, 21, 428 Ujanje aposteljuov 17. li: Ti, ki v mestu zdražbe de¬ lajo in so semkej prišli, 8 ) 7. ktere je Jazon sprejel, in ti vsi delajo zoper cesarjeve za¬ povedi, ker pravijo, de je drugi kralj, Jezus. 8. Razdražili so pa ljudstvo, in mestne poglavarje, kteri so to slišali. 9. In ko so bili prejeli za- dostenje od Jazona in od dru¬ gih, so jih spustili. 9 ) 10. Bratje so pa berž po noči spustili Pavla in Sila v Berejo. ’°) Ko sta bila tje prišla, sta šla v judovsko shodnico. 11. Ti so bili pa blagoserč- niši od unih, ki so v Tesaloni- ki; ti so sprejeli besedo z vsim poželenjem, in so vsak dan preiskovali v pismih, če je te¬ mu tako. 12. In sicer veliko jih je ve¬ rovalo zmed njih, in ne malo imenitnih ajdovskih žen in mož. 13. Ko so bili pa Judje v Te- saloniki zvedili, de Pavel tudi v Bereji Božjo besedo oznanuje, so prišli tudi tje in so množico pod¬ pihovali in motili. 14. Tedej so bratje berž Pavla spustili, de je šel do morja; u ) Sila in Timotej sta pa ondi ostala. 15. Kteri so pa Pavla spre¬ mili, so ga perpeljali do Aten, 12 ) in ko so bili prejeli od njega po- ročenje do Sila in Timoteja, de naj hitro k njemu prideta, so se vernili. 16. Ko ju je pa Pavel v Ate¬ nah čakal, se je vnel njegov duh v njem, ko je vidil mali¬ kovanju vdano mesto. 17. Pogovarjal se je tedej v shodnici z Judi in z bogaboje¬ čimi, 13 ) in na tergu vsak dan z njimi, kteri so tam bili. 18. Neki epikurejski in stojski modrijani 14 ) pa so se prepirali z njim; in eni so rekli: Kaj hoče ta kvase reči? eni pa: Kakor se vidi, je oznanovavec novih bo¬ gov; 13 ) ker jim je oznanoval Je¬ zusa in vstajenje. 8. V greškim: ,,7’e, ki po svetu (v rimskim kraljestvu} združbe delajo , in so tudi semkej prišli a i. t. d. Kristus sam je bil tudi zavolj zdražbe tožen, ker ni hotel zdražb delati (Gl. Jan. 18, 36.); in ravno tako so bili tudi Jezusovi spoznovavci velikokrat puntarije obdolženi, oni, ki so vender le mir (Božji red) oznanovali. 9. obljubiti so mogli, de Pavla in njegove tovarše ne bodo več pri sebi terpeli. 10. mesto na Macedonskim. 11. po potu, ki pelje k morju, de bi se zalezvanju umaknil. Ako je Pavel v Atene šel po suhim ali po morji, se iz teh besedi ne more posneti. 12. veliko mesto v Atiki, ki je bilo sedež učenosti in umetnosti. 13- s preobernjenimi neverniki (Gl. zgor. 10, 2.). 14. Epikurejci, učenci atenskiga modrijana Epikurja, so sicer verovali, de so višji bitja; tajiti pa so previdnost Božjo ; dobro jesti in piti in se pregrešno veseliti jim je bila nar veči dobrota ali sreča — nar viši človekov namen. — Stojci (stojski modrijani), tako imenovani po atenski lopi, ki so ji Stoa rekali, kjer so se zbirali, so učili, de je modri človek sam od sebe moder, kreposten in srečen; de je Bog kakor vse drugo osodi podveržen; de se človeška duša po smerti v Boga zlije i. t. d. Ti ljudje so bili prevzetni in so sami sebe previsoko cenili. 15. V greškim: „ptujih bogov«. I Djanje aposteljnov 11. 19. In so ga prijeli in peljali pred Areopag, 16 ) rekoč: Ali bi mogli zvediti, kakošen je ta novi nauk, ki ga oznanuješ? 20. Nekaj noviga namreč go¬ voriš našim ušesam; hočemo to¬ rej zvediti, kaj liočt? to biti. 21. (Vsi Atenci pa, in tam prebivajoči ptujci niso imeli dru- ziga opraviti, kakor kaj noviga ali praviti ali pa poslušati.) 17 ) 22. Pavel pa stoje v sredi Areopagaje rekel: Možje,Atenci! vidim, de ste vi v vsim nekako preverili. 18 ) 23. Ko sim namreč okrog bo¬ dil in ogledoval vaše podobe bo¬ gov, 19 ) sim našel tudi altar, na kterim je bilo zapisano: Ne- znanimu Bogu. 20 ) Kar tedej častite, desiravno vam je ne- 429 znano , to vam jest oznanu- jem. 24. Bog, kterije vstvaril svet in vse, kar je v njem, on, ki je Gospod nebes in zemlje, ne prebiva v tempeljnih z rokami storjenih; Zgor. 7, 48. 25. in ne streže se mu s člo¬ veškimi rokami, kakor de bi če¬ sa potreboval, ker sam daje vsim življenje, dih in vse. 26. In je vstvaril iz eniga 21 ) ves človeški rod, de prebiva po vsi zemlji; in je odločil odmenjene čase, in meje njih prebivanja, 22 ) 27. de bi iskali Boga, ako bi ga morebiti obtipali ali našli, 23 ) desiravno ni deleč od nobeniga zmed nas. 24 ) 28. Zakaj v njim živimo, se gibljemo in smo; 25 ) kakor so tudi 16. Areopag, t. j. Arjcv (Martov) homec (hribček) je bil zvišan kraj pod milim nebam, kjer je nar viši sodnija bila; kjer so se deržavne opravila vravnovale in očitne oznanila oznanovale. Perpovedovalo se je, de se je na tem homeu bog Mart zavoljo umorstva Neptunoviga sina pred dvanajsterimi bogovi za¬ govarjal. 17. de so bili Atenci radovedni, tudi drugi pisavci perpovedujejo. 18. Pavel, poln evangeljske razumnosti, je skušal si serca svojih poslušavcov nar pervo nakloniti, in zato je njih pobožnost hvalil. De apostelj s svojo hvalo resnici kaj nasprotniga ne reče, in de se ne dozdeva, de s svojo hvalo njih napčno pobožnost poterduje, se posluži besede: „preverni u , ktera tudi kaže, de preveč verujejo, de tedej veliko prazniga verujejo, ali praznih ver imajo. 19. V greškim: „i‘aše svetita*. 20. Oreški pisavci nikjer ne spomnijo altarja, ki bi bil „ne%nanimu Bogu u posvečen ; Pavzanija in Filostrat pa perpovedujeta, de je v Atenah več altarjev bilo z napisani: »neznanim (topotam 11 . Ker so Atenci, kakor ta napis kaže, vse njim neznane bogove hotli častiti, je bil med njimi tudi pravi Bog, in sv. Pavel ga jim je zmed toliko neznanih bogov prav lahko kakor njega pred oči stavil, kteriga sicer časte, pa še ne poznajo, namreč ediniga Boga, stvarnika nebes in zemlje. 21. V greškim: „iz ene kervi“ i. t. d. 22. t. j. Bog je hotel, de naj ljudje v odločenih časih in na odločenih krajih sveta prebivajo. 23. v njegovih stvareh, v kterih se njegove Božje lastnosti razodevajo, de je tako rekoč v njih skrit. 24. čeravno bi ga vsaki že sam v sebi zamogel najti. 25. v njem imamo bitje, življenje in gibanje. Besedica „v“ nam kaže tesno 430 Djanje aposteljnov il. 18 . neki vaših pesnikov rekli: Ker tudi njegoviga rodu smo. 26 ) 29. Ker smo tedej Božjiga ro¬ du, ne smemo misliti, de je Bog enak zlatu, ali srebru, ali kamnu, izrezanimu po umetnosti, in iz- mišljenji človekovim. 27 ) 30. In Bog je sicer čase te nevednosti pregledal, 28 ) zdaj pa oznanuje ljudem, de naj vsi po¬ vsod pokoro delajo; 31. zato ker je odločil dan, v kterim bo sodil svet po pravici, po možu, ki ga je v to posta¬ vil, 29 ) kar je vsim verjetno sto¬ ril , ker ga je od mertvih obudil. 32. Ko so pa slišali od vsta¬ jenja mertvih, so se sicer eni posmehovali; eni so pa rekli: Slišali te bomo od tega drugi¬ krat. * 33. Tako je Pavel šel zmed njih. 34. Eni možje pa so se ga deržali in so verovali; med kte- rimi je bil Dionizi 30 ) Areopagit, in žena po imenu Damara, in drugi z njima. XVIII. Poglavje. Pavel pride v Korint, in pridiguje v tem mestu poldrugo leto; Judje ga pre¬ ganjajo in pred sodbo postavijo. Od tod gre skoz Efez v Jeruzalem iti Antio¬ hijo. Iz Antiohije obiše Galacijo in Frigijo. Apolo v Efezu in Ahaji vero oznanuje. 1. Po tem je šel (Pavel) iz Aten in je prišel v Korint. * 1 ) 2. In je našel nekiga Juda, 2 ) po imenu Akvila, v Pontu 3 ) ro- jeniga, kteri je bil unkrat prišel iz Italije, in Priscilo, njegovo ženo, (zato ker je bil zapove¬ dal Klavdi 4 ) iti vsim Judam iz Rima) in je šel k njima. 3. In ker je znal ravno tisto rokodelstvo, je per njima ostal in delal; (bila sta pa delavca šotorov.) 5 ) 4. In je govoril v shodnici zvezo, v kteri je človek z Bogam, in de je človek popolnama v vsih rečeh na Boga navezan, ker vse, kar ima: bitje, telesno in dušno življenje, in ohra- njenje od njega ima (Avguštin, Tomaž). 26. se vdeležujemo njegoviga bilja in smo tako rekoč Božji otroci, ker je naša duša duh. Zgornje besede se najdejo pri Aratu, pesniku iz Cilicije, ki je bil Pavlov rojak, in pri pesnikih, ki se jima pravi Kleant in Pindar. 27. Ker je duh naša duša, ki pamet ima, ne smemo zlatih, srebernih in kam¬ nitih podob, ki so jih ljudje znajdli in naredili, moliti, kakor de bi bili Bog. Perm. Modr. 13, 11 —19: 15, 7. i. d. Iz. 44, 9. Jerem. 10,3—5.—Baruh 6. 28. v svojim neizmernim perzauašanji prenaša. 29. Glej Jan. 5, 27. 30. Dionizi je bil pervi atenski škof. 1. Korint, na ožini med jonskim in egejskim morjem, je bilo poglavitno mesto v Ahaji. Permeri vvod v list do Kor. Pavel je bil tje prišel jesen leta 52 ali 54 po Krist, rojst. 2. spreobernjeniga Juda. Gl. v. 26. 3. Glej zgor. 2, 9. 4. rimski cesar. 5. Pavel sije svoj kruh z rokami služil (Spod. 20, 34 : 1. Tesal. 2, 9: 1. Kor. Djaiijc aposteljnov 18. 431 vsako saboto, in je perstavljal vmes ime Gospoda Jezusa, 6 ) in je pergovarjal Judam in Grekam. 5. Ko sta bila pa prišla iz Macedonije Sila in Timotej, 7 ) je Pavel še serčnejši terdil 8 ) in spričeval Judam, de Jezus je Kristus. 6 . Ker so pa zoper govo¬ rili, in preklinjevali, je otresel svoje oblačila 9 ) in jim rekel: A^aša kri vam pridi na glavo 5 10 ) jest sim nedolžen ; 1 ‘) zdaj pa pojdem k ajdam. 7. In je šel od ondod in je stopil v hišo nekiga bogaboječiga moža, 12 ) Tita Justa po imenu, kte- riga hiša se je shodnice deržala. 8 . Krisp pa, poglavar shod¬ nice, je veroval v Gospoda z vso svojo hišo; in veliko Korinčanov, ki so poslušali, je verovalo, in so bili keršeni. 9. Gospod je pa rekel Pavlu po noči v perkazni: Ne boj se, temno govori in ne molči! 10. Zakaj jest sim s teboj; in nihče se ti ne bo bližal, de bi ti škodoval; ker imam veliko ljudstva v tem mestu. 11 . Ostal je pa ondi eno leto in šest mescov, in je učil per njih Božjo besedo. 12. Ko je bil pa Gabon po¬ glavar Ahaje, 13 ) so se Judje vzdignili z enim sercam nad Pavla; in so ga perpeljali pred sodnji stol, 13. rekoč: Ta pregovarja ljudi ? zoper postavo Boga častiti. I4 ) 14. Ko je pa Pavel hotel usta odpreti, je rekel Gabon Judam: Ako bi bila kaka krivica, ali prehud o bn o djanje, o možje, Jud¬ je! bi vas po dolžnosti poslušal; 15. ker so pa vprašanja od besede, in imen, 15 ) in od vaše postave, vi sami glejte; v teh rečeh jest nočem sodnik biti. 16. In jih je odgnal od sod- njiga stola. 17. Zgrabili so pa vsi 16 ) So- stena, poglavarja shodnice, 17 ) in so ga bili pred sodnjim štolam; 18 ) Gabonu pa to ni bilo nič mar. 18. Pavel pa, ko je bil še ve- 4, 12.). V jutrovih deželah je malo prenočiš, torej morajo popotniki majhne šotore iz kož ali iz sukna seboj jemati, de se ddžja in slabiga vremena obvarujejo. 6. „m je vmes ;perstavljal ime Gospoda Jezusa “ ni v greškim. 7. Gl. zgor. 17, 14. i. d. Timotej je bil že prej iz Macedonije v Atene nazaj prišel, Pavel pa ga je bil spet v Tesaloniko poslal, od kodar je zdaj s Silam prišel (l.Tes. 3, 1. 2.). 8. V greškim: „je čutil v duhu veliko gorečnost “ i. t. d. Vulgata ima bolj prav. 9. Glej zgor. 13, 51. 10. vaša kazen (kazen, ki ste jo s svojo nespokornostjo zaslužili) pridi čez vas! 11. zastran vašiga pogubljenja. 12. spreobernjenca (Zgor. 10, 2.). V greškim je le: n Just a . 13. mlajši brat modrijana Seneka*je bil Galion. 14. postavi nasproti. 15. od uka in imen učenikov (Kristusa, Pavla). 16. Greško pristavlja: „ajdje l< ’ i. t. d. 17. ki je, kakor drugi mislijo, tudi tožnik bil. 18. iz sovraštva do Judov in poglavarju za ljubo. 432 Djanje aposteljnov 18. liko dni tam ostal, je od bratov slovo vzel, in se je peljal po morji proti Sirii, 19 ) (in z njim Priscila in Akvila} in si je bil v Kenbrali 20 ) glavo ostrigel j imel je namreč obljubo. 21 ) Spod. 21, 24. 19. In je prišel v Efez, 22 ) in una je tam popustil. 23 ) On je pa šel v shodnico, in je govo¬ ril Judam. 20. Ko so ga pa prosili, de bi delj časa ostal, ni dovolil; 21. temuč se je poslovil in re¬ kel: Spet se bom vernil k vam, 24 ) če Bog hoče, in je šel iz Efeza. 22. In je prišel v Cezarejo, 25 ) in šel gori 26 ) in je pozdravil cerkev, 27 ) in šel doli v Antio¬ hijo. 19. V letu 54 ali 57 po Krist, rojst. 20. korinška barkostaja (luka}. 21. berž ko ne obljubo nazarejcov (4. Mojz. 6.), ki so se čas svoje obljube zderžali vsili vpijanljivih pijač, so si pustili lase rasti, ki so jih pa po spol¬ njeni obljubi mogli dati odrezati in zapovedane darf pernesti. Pavel ni mislil, de bi bilo treba Mojzesovo šegno postavo še spolnovati, spolnoval pa jo je še zdaj v svoji okolišini zato, de se ga Judje niso kakor zaničevavca postave ogibali in si tako pota v zveličanje zaperali (Gl. zgor. 16, 3.}. 22. Veliko mesto pokrajine Jonije, med Smirno in Miletam ; imelo je prelepi tempelj bognje Diane. 23. ni več pri Akvilu in Prisclli prebival. 24. V greškim : „ rekel : Prihodnji praznik moram v Jeruzalemu obha¬ jati; pa se bom spet k vam vernil 11 . Nekteri pravijo, de je bil to veliko¬ nočni, drugi pa mislijo, binkoštni praznik. 25. Glej zgor. 8, 40. 26. v Jeruzalem k prazniku. 27. Gl. zgor. 6, 5. To je bilo leta 54 ali 57 po Krist, rojst. 28. Tukej se začne tretje apostoljsko popotvanje sv. Pavla. Gl. zgor. 15, 40. 29. Glej vvod v list do Galačanov. 30. Glej zgor. 2, 10. 31. Permeri 1. Kor. 1, 12: 3, 4. 32. v Jezusovim nauku (Gl. zgor. 9, 2.). 33. Apolo je bil pravi učenec Janeza Kerstnika, torej je mogel, kakor Janez Kerstnik, na Mesija zavračati, tedej od Jezusa govoriti, kakor je Janez Kerstnik sam govoril (Mat. 3, 1. Jan. 1, 19. i. d.). Popolniši vednosti od keršanstva pa ni imel, mende zato ne, ker se dozdaj še ni s kristjani pečal; slišal je le, ali od Janeza ali pa od kakiga njegovih učencov, de je Mesija že prišel in kaj je delal. V greškim: v kar Gospoda zadeva 11 , i. t. d. 34. po tem pa je prejel Kristusov kerst. 23. In ko se je bil ondi ne¬ kaj časa pomudil, je šel dalje 28 ) in je obhodil zapored deželo Ga- lacijo 29 ) in Frigijo, 30 ) in je po- terdoval vse učence. 24. Prišel je pa v Efez neki Jud, Apolo po imenu, rojen v Aleksandru, zgovoren mož, do¬ bro znajden v pismih. 31 ) 25. Ta je bil podučen v potu Gospodovim, 32 ) in goreč v duhu je govoril, in pridno učil to, kar Jezusa zadeva; vedil je pa le od kersta Janezoviga. 33 ) 26. Ta je tedej začel v shod¬ nici serčno govoriti. Ko sta ga slišala Priscila in Akvila, sta ga k sebi vzela ter sta mu bolj na tanko razložila pot Gospo¬ dov. 34 ) Djanje aposteljnov 18. 19. 433 27. Ko je pa hotel iti v Ahajo, 35 ) so bratje opominjevali učence in jim pisali, de naj ga sprejmejo. In ko je bil prišel, je veliko per- pomogel tem, kteri so verovali. 36 ) 28. Močno je namreč Jude zavračeval očitno, in skazoval iz pisem, de Jezus je Kristus. XIX. Poglavje. Pavel pride v Efez in podeli Janezovim učencam sv. Duha. Veliko ljudi se spreoberne k keršanski veri. Pavel stori veliko čudežev; sklene v Jeruzalem iti. Malikovavski Efežani se spuutajo- zoper Pavla. 1. Pergodilo se je pa, ko je bil Apolo v Korintu, de je Pavel, ko je bil obhodil zgornje strani , l ) prišel v Efez, 2 ) in našel neke učence , 3 ) 2. in jim je rekel: Ali ste prejeli svetiga Duha, 4 ) ko ste verni postali? Oni pa so mu rekli: Sej še slišali nismo, de je sveti Duh. 5 ) 3. On pa je rekel: 6 ) Na kaj ste bili tedej keršeni? 7 ) So od¬ govorili: Na Janezov kersfr. 8 ) 4. Pavel pa je rekel: Janez je kerševal ljudstvo s kerstam pokore, rekoč, de naj verujejo v njega, kteri bo za njim prišel, to je, v Jezusa. 9 ) 5. Ko so to slišali, so bili keršeni v imenu Gospoda Je¬ zusa. 10 ) 6. In ko je Pavel roke na¬ nje položil, je prišel sveti Duh nanje, in so govorili jezike in prerokovali. 1 ’) 7. Bilo je pa vsili mož okoli dvanajst. 8. Hodil je pa v shodnico in 35. pokrajina greškiga kraljestva. 36. Greško perstavlja: v po gnadi il . 1. kraje bolj preč od morja: Galacijo, Frigijo i. t. d. 2. V letu 54 ali 57 po Krist, rojst. 3. Janezove učence. 4. Ali ste bili že birmani? Apostelj si je mislil, de so bili že keršeni, ker so se verne kazali. Gl. zgor. 8, 14—17. 5. tedej so le toliko vedili, de je Jezus, obljubljeni Mesija, že prišel, njegovih naukov pa še niso poznali in tudi še niso bili po sv. kerstu med njegove učence sprejeti. 6. V greškim: „ on pa jim je rekel 11 v i. t. d. 7. V čigavim imenu ste bili keršeni? Če ste bili v imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha keršeni, bi vender mogli tudi sv. Duha poznati. Gl. Mat. 28, 19. 8. Le kerst Janeza Kerstnika smo prejeli. Gl. zgor. 1, 5. Mat. 3. 9. Greško še pristavlja: v Krislusa u . Sv. Hieronim, Tomaž, Bonaventura in drugi sklepajo iz tega, de je Janez s temile besedami kerševal: „Jez te kerstim in posvetim k veri v prihodnjiga Mesija“. Pavel hoče reči: Janezov kerst je bil le kerst pokore in perpravljanja na Mesija, ne pa pravi kerst prerojenja, ne Jezusov kerst. 10. Glej zgor. 8, 16. 11 . Glej zgor. 3, 17: 2, 4- 28 434 Djanje apostejjnov 19. serčno govoril tri mesce, je učil in pergovarjal od Božjiga kra¬ ljestva. 9. Ker so pa nekteri ' 2 ) oterp- njeni bili, in niso verovali, in so hudo govorili od pota Go- spodoviga pred množico, je šel od njih 13 ) in je odločil učence, in je učil vsak dan v šoli ne- kiga Tirana. 14 ) 10. To se je pa godilo dve leti, tako, de so vsi, kteri so prebi¬ vali v Azii, 15 ) slišali besedo Gospodovo, Judje in ajdje. Tl. In čudeže, ne majhne, je Bog delal po Pavlovih rokah; 12. tako, de so tudi potne rute od njegoviga života in pa¬ sove na bolnike pokladali, 16 ) in bolezni so jih popustile, in hudi duhovi so šli iz njih. 13. Skušali so pa tudi ne¬ kteri zmed Judov, kteri so okoli hodili, in hudiče rotili, 17 ) kli¬ cati na tiste, ki so imeli hude duhove, ime Gospoda Jezusa, rekoč: Zarotim vas per Jezusu, ki ga Pavel oznanuje. I8 ) 14. Bilo je pa sedem sinov Skevata, judovskiga velikiga du¬ hovna, kteri so to delali. 15. Odgovoril je pa hudi duh in jim rekel: Jezusa poznam, in za Pavla vem; vi pa kdo ste? 16. In človek, v kterim je bil prehudi duh, je skočil v nje, in je dva premagal, 19 ) in jih tako zdelal, de sta naga in ranjena zbežala iz tiste hiše. 17. To so pa zvedili vsi Judje in ajdje, ki so prebivali v Efezu; in nje vse je strah obšel, in poveli¬ čevalo seje ime Gospoda Jezusa. 18. In veliko vernih je prišlo, in so se izpovedali in oznanili svoje dela. 2 ") 19. Veliko pa 21 ) tistih, kteri so bili vraže uganjali, so znesli bukve, in so jih sežgali vpričo vsili; 22 ) in ko so bili prevdarili njih ceno, so našli, de so petde¬ set tavžent denarjev veljale. 23 ) 12. nekteri zmed Judov. 13. Permeri zgor. 13, 46: 18, 6. 14. ki je mende modrostvo učil. Ta čas je bilo v Efezu inv druzih mestih več tacih učenikov. 15. v Jonii. 16. Glej zgor. 5, 15. 17. Glej zastran tega Mat. 12. razi. 22. 18. Zapazili so bili, de je Pavel v Jezusovim imenu hudiče izganjal. 1.9. dva zmed tistih, ki so hudiče izganjali in rotili. 20. T.udi veliko vernih je sveti strah obšel, torej so šli k Pavlu in njegovim tovaršem, svojih grehov spovedat se. Če so se verni pri ti priložnosti svojih grehov očitno ali skrivno spovedovali, se iz teh besedi ne da posneti; vender pa je veči del katoliških učenikov teli misel, de se je skrivno zgodilo. Gl. za¬ stran spovedi .Jan. 20, 22. 23. 21. Besedica ,,pa“ kaže, de se tukej nova povest prične. Ti, od kterihje tukej govorjenje, so bili blezo vražam (copernii) vdani ajdi. Ko bi bili ti kristjani, bi se ne reklo samo: de so le nekteri zmed njih vražam se odpovedali in vražarske bukve sežgali, temuč: de so vsi to storili. Vedeževanje in vraže so bile v Efezu takrat zlo v navadi. 22. vpričo vsih zbranih vernih. 23. okoli petnajst tavžent goljdinarjev. Stare bukve (rokopisi) so bile silno drage, vražarske bukve pa še posebno. Djanjc apostcljuov 19. 435 20. Tako močno je rastla be¬ seda Božja in se je uterdovala. 21. Ko je bilo pa to dopol¬ njeno, je Pavel v Duhu sklenil, prehoditi Macedonijo in Ahajo, 24 ) in iti v Jeruzalem, 25 ) rekoč: Po tem, ko bom ondi, moram tudi Rim vidili. 26 ) 22. Poslal je pa v Macedo¬ nijo dva zmed svojih pomagav- cov, Timoteja in Krasta, sam pa je en čas ostal v Azii. 23. Vstal je pa tisti čas ne majhen hrup zavoljo pota Go- spodoviga. 27 ) 24. Neki srebrar namreč, po imenu Demetri, ki je delal sre- berne Dijanine hišice, 28 ) je da¬ jal umetnikam ne majhen za¬ služek. 29 ) 25. Poklical je tedej te in druge take delavce, in je rekel: Možje! veste, de imamo od tega dela svoj dobiček; 26. in vidite in slišite, de je ta Pavel ne le v Efezu, ampak skorej po vsi Azii veliko mno¬ žico pregovoril in odvernil, re¬ koč: Niso ne bogovi, kteri so z rokami storjeni. 27. Ni pa samo to naše de¬ lo 30 ) v nevarnosti, zaničevano bi¬ ti, ampak tudi tempelj velike Dijane”) bo v nič štet, in tudi bo začelo poginjati veličastvo ti¬ ste, ki jo vsa Azija in svet časti. 28. Kadar so pa to slišali, so bili z jezo napolnjeni, ter so vpili, rekoč: Velika je Dijana Efežanov. 32 ) 29. In mesto je bilo polno zmešnjave in zagnali so se z eno mislijo v glediše, 33 ) ter so popadli Gaja in Aristarha, Ma- cedonca, tovarša Pavlova. 30. Ko je pa Pavel hotel iti med ljudstvo, mu učenci niso pustili. 31. Pa tudi neki poglavarji Azije, 34 ) ki so bili njegovi pri— jatli, so poslali do njega, in ga prosili, naj ne hodi v glediše. 32. Vpili so pa eni to, eni to; 35 ) bil je namreč zmešnjave poln zbor’, in nar več jih je bilo, ki niso vedili, zakaj so se sošli. 33. Potegnili so pa iz derhali Aleksandra, kteriga so Judje naprej tišali. 36 ) Aleksander je 24. Glej Kor. 16, 5. 25. Glej spod. 20, 22. i. d. 26. Glej Rimlj. 15, 22. i. d. 27. zavoljo evangelija Jezusoviga. V letu 57 ali 58 po Krist, rojst. 28. po podobi velikiga tempeljna. Te male hišice so za varhe zoper, vse hudo seboj nosili, ali pa jih po hišah za malike postavljali. 29. njegovim tovaršem in pomagačem. 30. to delo našiga zaslužka. 31. V greškim: „ velike bognje Dijane .“ 32. in te hudobije ne bo terpela. 33. V več mestih je imelo ljudstvo svoje očitne zbirališa. 34. V greškim: n aziarhi u . Tako so sc veliki duhovni pokrajine Azije imenovali. 35. v glediši namreč. 36. Ti zmešnjavi konec storiti, so nekteri juda Aleksandra, ki je bil blezo zgo¬ voren mož, iz derhali potegnili, ter ga naprej tišali se zanašaje, do jih bo zagovarjal ter skazal, de niso tako, kakor Pavel, ravnali. Djanjc aposteljnov 19. 20. 436 pa z roko kazal, de naj molče, in je hotel dati odgovor ljud¬ stvu. 37 ) 34. Ko so pa spoznali, de je Jud, so vsi en glas vzdignili, in so skorej dve uri vpili: Velika je Dijana Efežanov! 35. In pisar, 38 ) ko je bil ljud¬ stvo utolažil, je rekel: Možje, Efežani! Kdo je neki med ljudmi, kteri bi ne vedil, de časti me¬ sto Efežanov veliko Dijano in hčer Jupiterjevo? 39 ) 36. Ker se tedej to ne more tajiti, hodite potolaženi, in ne delajte nič brez premislika. 37. Perpeljali ste namreč te ljudi, ki niso ne tempeljna ro¬ pali, ne preklinjevali vaše bog- nje- 38. Ce imajo pa Demetri in umetniki, kteri so z njim, zo¬ per koga kako tožbo, sej imamo sodnje zbore, in oblastnike; naj tožijo eden drugiga. 39. Ce pa kake druge reči išete, se bo zamogla v po¬ stavnim zboru dokončati. 40. Zakaj v nevarnosti smo, zatoženi biti zavoljo današnjiga punta, ker ni nihče, od kteriga bi mogli odgovor dati, tega hrupa kriv. 40 ) In ko je bil to rekel, je zbor razpustil. XX. Poglavje. Pavel zapusti Efez in gre v Macedonijo in Grecijo, kjer se tri mesce pomudi; tedej gre v Jeruzalem; pridši v Troado Evtiha od smerti obudi, in grede metno Efeza pokliče v Milet iz Efeza škofe in jih opominja, de naj skerbno pasejo Kristusovo čedo. 1. Ko je pa hrup nehal, je Pavel poklical učence, jih je o- pominjal in slovo vzel, in se je podal na pot in šel v Macedo- ni jo.’) . 2 . Ko je pa prehodil tiste strani, in jih opominjal z mno¬ gimi besedami, je prišel v Gre¬ cijo. 3. Ko je bil tam tri mesce, so ga Judje, ko se je mislil v Sirijo po morji prepeljati, zale¬ zovali; in je sklenil se verniti skozi Macedonijo. * 1 2 ) 4. Spremil ga je pa Sopater, Pirov sin, iz Bereje; 3 ) zmed Te- saloničanov 4 ) pa Aristarh in Se¬ kund, in Gaj iz Derb , 5 ) in Ti- 37. kakor Pavlov nasprotnik. Ta Aleksander je morde tisti, od kteriga je go¬ vorjenje 1. Tim. 1, 20: 2. Tim. 4, 14. 38. blezo poglavarjev pisar. 39. V greškim: „ Dijano in S nebes padlo u (podobo). Odveč maliških podob se je terdilo, de so z nebes padle. 40. V greškim: „ker nimamo nobeni g a vzroka, s kterim bi zavoljo taciga hrupa odgovor zamogli dati“. 1. besed: v jl'h je opominjal “ ni v greškim. Pergodilo se je, kar se v tem poglavji perpoveduje, leta 58 ali 59 po Krist, rojst.. 2. v Jeruzalem. 3. Glej zgor. 17, 10. 4. Glej zgor. 17, 1. Glej zgor. 16, 1. Djanje aposteljnov 20. rriotej; zmed Azijanov pa Tihik in Trofim. 5. Ti so šli naprej in so nas čakali v Troadi. 6. Mi smo se pa peljali po morji iz Filip 6 ) po dnevih opres- nikov, 7 ) in smo prišli v petih dneh k njim v Troado, kjer smo se sedem dni mudili. 7. Pervi dan po saboti, ko smo se zbrali kruh lomit, 8 ) jim je Pavel govoril, ker je hotel drugi dan zjutrej preč iti, in je podaljšal svoje govorjenje do polnoči. 8. Bilo je pa veliko svetil v obednici, kjer smo bili zbrani. 9. Sedel je pa na oknu neki mladeneč, po imenu Evtih; in ker je Pavel dolgo govoril, je terdo zaspal, je v spanji omah¬ nil in je doli padel iz tretjiga nastropja, in je bil mertev vz¬ dignjen. 10. Pavel pa je šel doli k njemu, se je vlegel nanj, ga obsegel in rekel: Ne bodite ne- pokojui, zakaj njegova duša je še v njem. 9 ) 437 11. Tedej je šel gori, je zlo« mil kruh 10 ) in jedel, u ) in ko je še veliko govoril do dneva, je tako dalje šel. 12. Perpeljali so pa mladenča živiga, in niso bili malo obve- seljeni. 13. Mi pa smo stopili v barko in smo se peljali v Ason, 12 ) kjer smo imeli sprejeti Pavla; tako' je bil namreč naročil, ker je on hotel po suhim hoditi. 14. Kadar je pa v Asonu k nam prišel, smo ga sprejeli; in smo prišli v Mitileno. 13 ) 15. In smo se peljali od tod, in smo prišli, drugi dan Kiju nasproti, 14 ) in en dan po tem smo per Samu k kraju pertisnili, in smo prišli drugi dan v Milet. 15 ) 16. Pavel je bil namreč skle¬ nil per Efezu se memo peljati, de bi ga ne bilo v Azii kaj mu¬ dilo. Zakaj hitel je, de bi, ako bi mu bilo mogoče, binkoštni dan v Jeruzalemu praznoval. 16 ) 17. Z Mileta je pa poslal v Efez, poklicat starašine cer¬ kve. 17 ) 6. Glej zgor. 16, 12. 7. Glej Mat. 26, 17. 8. obhajat sv. daritev in obhajilo (Gl. zgor. 2, 42.'). Pervi dan v tednu je naša nedelja, dan Gospodovima vstajenja (Gl. Mat. 28, 1.). Kakor so se judje ob sabotah, tako so se kristjani ob nedeljah k Božji službi zbirali. Gl. 1. Kor. 16, 3. 9. t. j. on spet živi. Permeri 4. Kralj. 4, 34. 35. 10. Glej zgor. razi. 8. 11. je imel kosilo ljubezni. Gl. zgor. 2, 42. 12. primorsko mesto v veliki Mizii pri egejskim morji. 13. veliko mesto na otoku, ki se mu pravi ,,Lesbos“. 14. „/i/os u je otok med otokama „Lesbos“ in „Samos u . 15. mesto v Jonii. V greškirn: „Sa?nu , in smo ostali v Trogilii (jonskim predgorji) in naslednji dan a 4. t. d. 16. ker je bil praznik prihoda sv. Duha. Tako tedej se je judovski binkoštni praznik spremenil v duhovniga in resničniga, kteriga je pomenil. Gl. Luk. 22. razi. 5. zgor. 2, 1. Zavolj namena, v Jeruzalem iti, primeri Rimlj. 15, 25. i. d. 17. mašnike in škofe (v. 28.) po mestu in v okolici (v. 25.). Irenej. 438 Djanje aposteljnov 20. 18. Kadar so bili ti k njemu prišli in so vkupej bili, jim je rekel: Vi veste od perviga dne, ko sim prišel v Azijo, kako sim z vami ves čas bil, 19. služijoč Gospodu z vso ponižnostjo, in s solzami in s skušnjami, ktere so se mi go¬ dile zavoljo zalezovanja Judov; 20. kako nisim nič odtegnil koristniga, de bi vam ne bil oznanil, in vas učil očitno in po hišah, 21. spričujoč 18 ) Judam in ne- vernikam spreobernjenje k Bogu, in vero v Gospoda našiga Je¬ zusa Kristusa. 22. In zdaj, glejte! jest zve¬ zan v Duhu 19 ) grem v Jeruza¬ lem , ne vedoč, kaj se mi bo v njem zgodilo; 23. razun de mi sveti Duh po vsili mestih pričuje in pravi, de me vezi in brhkosti v Jeruza¬ lemu čakajo. 24. Ali nič tega se ne bojim; tudi svojiga življenja ne cenim drajšiga, kakor sebe, 20 ) de le dokončam svoj tek, 21 ) in službo besede, ki sim jo prejel od Go¬ spoda Jezusa, de pričujem evan- geli milosti Božje. 25. In zdaj, glejte! jest vem, de ne bote več vidili mojiga obličja vi vsi, med kterimi sim hodil in oznanoval Božje kra¬ ljestvo. 26. Zatorej vam pričujem da¬ našnji dan, de sim čist odkervi vsili. 22 ) 27. Zakaj nisim se umaknil, de bi vam ne bil oznanil vse volje Božje. 28. Pazite na se in na vso čedo, v kteri vas je sveti Duh škofe postavil, vladati cerkev Božjo, ki jo je perdobil s svojo kervjo. 23 ) 29. Jest vem, de bodo prišli po mojim odhodu zgrabljivi Vol¬ kovi 24 ) med vas, kteri ne bodo zanesli čedi. 18. oznanujoč. 19. t. j. nagibati po sv. Duhu in navezan na njegovo povelje. 20. kakor zveličanje svoje duše. 21. V greškim: »de le svoj tek z veseljem dokončam ft . 22. de sim svoje storil, in nisim kriv, ako se kdo zmed vas pogubi. 23. Beseda, ki je v ti versti z besedo „ škofje “ prestavljena, v greškim pomeni »čuvaji ; tako so viši starašine, naslednike aposteljnov, imenovali. Kakor pa zgor. v. 17. pod besedo „gtarašini “ niso le samo mašniki efežanskih srenj, ampak tudi škofje razumevati, ravno tako tudi v ti versti niso samo škofje, ampak tudi mašniki misliti. Obe imeni ste se od začetka cerkve prav lahko eno namesti drugiga postavljale, ker so Škofjo tudi mašnikove opravila oprav¬ ljali, mašniki pa tudi skerb za cerkev s škofi delili. Gl. zgor. 14. razi. 19. Izvolitev k časti višiga starašina se sv. Duhu pripisuje, ker jih sv. Duh s posebnimi gnadami k temu perpravne stori (Permeri Jan. 10. razi. 4.). Opravilo sta- rašin je bilo, cerkev Božjo vladati. Namesti „ vladati “ ima greško besedo: »pasli 11 t. j. voditi, nevarnost varvati in z ukam in drugimi pripomočki k večnimu življenju živiti. Z besedami: „ vladati cerkev Itoijo “, t. j. cerkev Boga Sina, »ki jo je perdobil s svojo kervjo spozna apostelj Pavel, de je Jezus Kristus Bog, in de nas je s svojo smertjo z Bogam spravil. Gl, zgor. 8, 32. i. d. 24. krivoverni učeniki. Djanje apostdjiiov 20. 21 . 30. In izmed vas samih bodo vstali možje, ki bodo napčno govorili, de bi potegnili učence za seboj. 23 ) 31. Zavoljo tega čujte in v spominu ohranite, de tri leta noč in dan nisim nehal s solzami opo- minjevati vsakiga zmed vas. 32. In zdaj vas perporočim Bogu in gnadni besedi njega, kteri je mogočen sezidati 26 ) in dati delež med vsimi posveče¬ nimi. 27 ) 33. Nikogar srebra in zlata ali oblačila nisim poželel, kakor 34. sami veste, de so to,kar je bilo treba meni in tem, kteri so z menoj, tele roke perdobile. 439 Zgor. 18, 3: 1. Kor. 4, 12: 1. Tesal. 2, 9: 2. Tesal. 3, 8. 35. V vsim sim vam pokazal, de je treba tako delati in spre¬ jemati slabe, 28 ) in se spomniti besede Gospoda Jezusa, ker je sam rekel: Veliko boljši je da¬ jati, kakor jemati. 29 ) 36. In ko je bil to izgovoril, je pokleknil in molil z njimi vsimi. 37. Velik jok pa je vstal med vsimi, ter so objemali Pavla in ga kuševali; 38. in so bili nar bolj žalostni zavoljo besede, ki jo je rekel, de ne bodo njegoviga obličja več vidili. In so ga spremili do barke. XXI. Poglavje. 1’avel pride v Cezarejo, in sc tukej nekaj časa pomudi. Agab prerokuje, de bojo Pavla vjeli. Pavel pride v Jeruzalem in se v tempeljnu očišuje; Judje se zoper njega vzdignejo, takti de pride v s inertno nevarnost; rimski vojaki ga rešijo. 1. Ko se je pa zgodilo, de - smo se od njih odtergali, in se odpeljali, smo naravnost v Kovo ’) prišli, in drugi dan v Rod, 2 ) in od tod v Pataro. 3 ) 2. In ko smo našli barko v Fenicijo namenjeno, smo sto¬ pili vanjo in smo se peljali. 3. Ko smo bili Ciper ugle¬ dali, in ga na levi pustili ,, smo 25. Glej 1. in 2. list do Timoteja. 26. „gnadni besedi 11 , t. j. apostelj jim voši, dc naj jim gnadna beseda, gnade polni sveti evangeli, v zveličanje služi, in de naj se gnade vdeležujejo, ktera se po svetim evangelii oznanuje vsim, ki ga verno sprejemajo (Masel). „ Kteri je mogočen sozidati“ t. j. doveršiti duhovno poslopje keršanstva, ki sim ga v vas perčel, de se znotrej v vas zmirej bolj uterduje, zunej vas pa po vsim svetu bolj in bolj razširja. Perm. Ef. 2, 20. Kol. 2, 7. 27. delež večniga življenja med vsimi kristjani. 28. t. j. jih pohujšanja varvati, ker bi se nad tem utegnili spotikovati, ako bi mogli verskimu učeniku živež..dajati. 29. Perm. Luk. 6, 30: 11, 41: 18, 22. Jan. 21, 25. 1. otok v egejskim morji. Zgodbe tega poglavja so se ravno v tem letu godile, kakor une v poprešnjim poglavji omenjene, namreč 58 ali 59 P° Krist, rojst. 2. otok v arhipelagu. 3. veliko primorsko mesto v Licii. 440 Djanje aposteljnov 21. se peljali v Sirijo, in smo prišli v Tir; tam je namreč barka imela blago izkladati. 4. Ko smo pa učencov našli, smo ondi ostali sedem dni; oni so rekli Pavlu po Duhu, de naj ne hodi gori v Jeruzalem. 4 ) 5. In ko so bili pretekli dnevi, smo se vzdignili in šli, in spre¬ mili so nas vsi z ženami in o- tro'ci venkej pred mesto; in smo pokleknili na bregu in molili. 6. In ko smo bili eden od druziga slovo vzeli, smo sto¬ pili v barko; uni so se pa ver- nili na svoj dom. 7. Mi pa, ko smo bili do¬ končali vožnjo po morji, smo iz Tira doli šli v Ptolemajdo , 5 ) in smo pozdravili brate, in en dan per njih ostali. 8. Drugi dan pa smo šli od tod, in prišli v Cezarejo. 6 ) In smo šli v hišo Filipa evangeli¬ sta, 7 ) kteri je bil eden zmed sedmerih, 8 ) in smo ostali per njem. 9. Ta je pa imel štiri hčere, device, ki so prerokovale. 9 ) 10. In ko smo se nekoliko dni mudili, je prišel iz Judeje neki prerok, po imenu Agab. 11. Ko je bil ta k nam pri¬ šel, je vzel Pavlov pas, in si je zvezal roke in noge in je re¬ kel: Td govori sveti Duh: Moža, čigar je ta pas, bodo tako zve¬ zali Judje v Jeruzalemu in ga bodo izdali nevernikam v roke. 12. Ko smo to slišali, smo prosili mi in kteri so bili iz ti- stiga mesta, 10 ) de bi ne hodil gori v Jeruzalem. 13. Tedej je odgovoril Pavel in rekel: Kaj delate, de se jo¬ kate in žalite moje serce? Za¬ kaj jest nisim le perpravljen zve¬ zan biti, temuč tudi umreti v Jeruzalemu zavoljo imena Go¬ spoda Jezusa. 14. In ko ga nismo mogli pre¬ govoriti, smo nehali, rekoč: Go¬ spodova volja se zgodi! 15. Po tistih dneh pa smo se napravili in šli gori v Jeruzalem. 16. Šlo je pa z nami tudi ne¬ kaj učencov iz Cezareje, kteri so peljali seboj nekiga Mnasona iz Cipra, stariga učenca, per kterim smo imeli stanovati. 1 ‘) 17. In ko smo bili prišli v Je¬ ruzalem, so nas bx - atje radi spre¬ jeli. 18. Drugi dan je pa Pavel z nami šel k Jakopu, in zbrali so se vsi starašini. 12 ) 4. vidili so namreč po sv. Duhu terpljenje, ki je Pavla čakalo; po svojim zmotljivim duhu pa so mu svetovali, naj se ga ogne. Pavel se ne da pre¬ motiti. 5. v primorsko mesto, dan današnji se imenuje: St. Jean d’Acre (beri: Sen- Žandaker). 6. Glej zgor. 8, 40. 7. t. j. oznanovavca sv. evangelija ali veseliga oznanila. 8. Glej 6, 5. in pogl. 8. 9. v svetim navdušenji govorile, učile in prihodnje reči perpovedovale. 10. kristjani v Cezareji. 11. Mnason je blezo imel hišo v Jeruzalemu; zamogel jih je ledej nekoliko sam prenočiti, drugim pa v mestu, kjer je bil, pri drugih ljudeh prenočiše pre- skerbeti. IS. vsi mašniki, vsi predniki posameznih srenj v Jeruzalemu pri svojim škofu. 441 Djanje aposteljnov SI. 19. In ko jih je bil pozdravil, jim je perpovedoval zaporedama, kaj je Bog storil med neverniki po njegovi službi. 20. Oni pa, ko so to slišali, so poveličevali Boga, in so mu rekli: Vidiš, brat! koliko tav- žent jih je med Judi, kteri so vero sprejeli, in vsi so vneti za postavo. 13 ) 21. Slišali so pa od tebe, de učiš odstop od Mojzesa tiste Jude, ki so med neverniki, in de praviš, de naj ne obrezujejo svojih sinov, in de naj se po šegah ne ravnajo. 14 ) 22. Kaj je tedej storiti? Mno¬ žica se bo gotovo zbrala; sli¬ šali bodo namreč, de si prišel. 23. To torej stori, kar ti re¬ čemo : Štirje možje so med nami, ki imajo obljubo nad-seboj. 15 ) 24. Tem se perdruži, in se očišuj z njimi; 16 ) in plačaj za¬ nje, de si ostrižejo glave; 17 ) tedej bodo vsi spoznali, de ni res, kar so od tebe slišali, te- muč de tudi sam tako živiš in spolnuješ postavo. 25. Kar pa tiče tiste zmed nevernikov, ki so vero sprejeli, smo mi sodili in pisali, de naj se zderže malikam darovaniga, in kervi,in zadušeniga, inkurbanja. 18 ) Zmed aposteljnov je bil le sv. Jakop v Jeruzalemu ostal, drugi pa so se po vsim svetu razkropili, kakor jim je bil Jezus zapovedal (Mat. 28, 19.). 13. ki se jim koristno zdi Mojzesovo postavo natanko spolnovati, čeravno ne mislijo, de bi bilo to v zveličanje potrebno. K keršanski veri spreobernjeni Judje, pravi sv. Avguštin, sc ne smejo od judovskih šeg odvračevati, kakor de bi bile kaj pregrešniga; neverniki pa se ne smejo k njim siliti, kakor de bi bile kaj potrebniga. 14. Sveti Pavel ni učil, de bi se mogle judovske šege kakor kaj zaveržljiviga in pregrešniga opušati; saj jih je tudi on sam spolnoval, in je njih spolno- vanje še celo za koristno spoznal, ako bi se slabi v veri nad tem spotikali, ko bi se njih gpolnovanje vnemar pušalo (zgor. 16, 3: 18, 18.); uno go¬ vorjenje tedej, de namreč apostelj judovske šege spolnovati prepoveduje, je bilo opravljanje. Vender pa je apostelj menitev zavergel, kakor de bi bile judovske šege kristjanam iz Judov v zveličanje potrebne, in je perpustil, de jih niso spolnovali. 15. obljubo nazarejsko. Pred tremi leti je bil sv. Pavel ravno to obljubo naredil. Gl. zgor. 18. razi. 21. 16. stori vse, kar imajo nazarejci konec časa svoje obljube storiti. 17. Poslednja šega per spolnovanji te obljube je bila, de so si dali lase ostriči. Poprej pa so mogli veliko drazih darov pernesti, kterih revnejši niso pre¬ mogli. Zato so jim bogateji v tem perpomogli. In ravno to naj bi tudi Pavel storil in s tem pokazal, de gori za Mojzesovo postavo. 18. V greškim: v de naj nič druziga ne spolnujejo, kakor de naj se varujejo tega u i. t. d. Permeri zgor. 15, 20. Ta versta pride temu ugo¬ voru v okom:. Nam porečeš, de je apostoljski zbor sklenil, naj jenja dolžnost, judovskih šeg se deržati. To je sicer res, tode ta sklep smo naj bliže le na spreobernjene ajde obernili. Spreobernjeni Judje so sicer mogli in mogli ravno to iz tega posneti; ker so pa v spolnovanji postave zrastli, smo njih slabosti, njih nagnjenju do postave perzanesli; torej nismo hotli izreci, ali de naj še dalje Mojzesovo postavo spolnujejo, ali pa de naj je ne spolnujejo ; temuč smo to njih prosti volji prepustili. De slabotnih v veri ne pohujsas, se tedej tudi ti njih volji podverzi. 442 Djanje .»postelj no v 21. 26. Tedej je Pavel vzel može, je drugi dan očišen 19 ) z njimi v tempelj šel, in je napovedal iz- polnjenje dni očiševanja, kadar se je imela opraviti daritev za vsakiga zmed njih. 20 ) 27. Kadar so se pa sedmeri dnevi dokončevali, 21 ) so ti Judje, ki so bili iz Azije, 22 ) ko so ga vidili v tempeljnu, nadražili vse ljudstvo, in so ga zgrabili in vpili: 28. Možje, Izraelci, pomagajte! To je tisti človek, kteri zoper ljudstvo, in postavo, in ta kraj vse povsod uči, in je verh tega tudi ajde v tempelj perpeljal, in je oskrunil ta sveti kraj. 29. Vidili so bili namreč z njim v mestu Trofima Efeža- na, 23 ) in so menili, de ga je Pavel v tempelj perpeljal. 30. In vse mesto je bilo po koncu in ljudstvo je skupej derlo. In so zgrabili Pavla in ga vlekli iz tempeljnaj in vrata so bile naglo zaperte. 24 ) 31. Ko so ga pa iskali umo¬ riti, je bilo povedano višimu vo¬ jaške trume, 25 ") de je ves Je¬ ruzalem v zmešnjavi. 32. Ta je precej vzel vojakov in stotnikov, in je hitel doli med nje. Ko so zagledali višiga in vojake, so nehali biti Pavla. 33. Tedej je perstopil viši in ga prijel, in ga ukazal vkleniti z dvema verigama, in je vpra¬ šal, kdo de je, in kaj de je storil ? 34. Eni so pa to vpili, eni to med množico. In ker zavoljo hrupa gotoviga zvediti ni mogel, ga je ukazal na grad peljati. 35. In ko je bil prišel k stop¬ nicam, 26 ) se je pergodilo, de so ga vojaki nesli zavoljo sile ljud¬ stva. 36. Zakaj šla je za njim der- hal ljudstva, in je vpila: Preč z njim! 37. In ko je Pavel imel v grad peljan biti, reče višimu: Ali smem nekaj s teboj govo¬ riti? Je odgovoril: Znaš gre- ško ? 27 ) 38. Nisi le ti Egipčan, ki si pred temi dnemi punt napravil, 19. se je očistil, kakor nazarejic, kteri se je bil omadežal (4. Mojz. 6, 9.). 20. je duhovnu naznanil, de le še sedem dni terpf njih obljuba, in kdaj de hočejo priti, zapovedane daritve opravljat. Tudi za se je Pavel sedem dni zvolil, in sedem dni le zato, de je tudi on z njimi daritve po postavi opravil. Pavel je tedej z Judi jud, de jih perdobi (1. Kor. 9, 20.). Po Pavlovim zgledu naj bi tudi tisti ravnali, ki nimajo poterpljenja s slabotnim ljudstvam, kadar se pobožnih šeg derži, ki sicer niso ravno potrebne, pa tudi ne škod¬ ljive; in ga ravno s tem pohujšujejo, ako se brez keršanskc razumnosti in perzanesljivosti zoper njih pobožne šege vzdigujejo. 21. Po 24, 11. nazarejski dnevi še niso bili popolnoma minuli. 22. iz pokrajine Azije ali iz Jonije. 23. Glej zgor. 20, 4. 24. iz skerbi, de bi kje v tempelj ne perderli in ga s prelivanjem kervi ne oskrunili. 25. poglavarju rimskih vojakov, Liziju (spod. 23, 26.), ki je bil s tavžent možmi v gradu, ki se mu je Antonija reklo. 26. gradu. 27. Pavel je v greškim jeziku vprašal. 443 Ojanje apostcljnov 21, 22. in izpeljal v pušavo štiri tav- žent razbojnikov? 28 ) 39. In mu je rekel Pavel: Jest siin Jud iz Tarsa v Čili— cii, 29 ) mestnjan ne neznaniga mesta. Prosim te pa, pusti mi govoriti ljudstvu. 40. In ko mu je bil on dovo¬ lil, je Pavel stoje na stopnicah ljudstvu z roko mignil, in ko je velika tihota vstala, jih je ogo¬ voril v hebrejskim jeziku, 30 ) re¬ koč: XXII. Poglavje. Pavel ogovori ljudstvo in perpoveduje svoje spreobernjenje k keršanski veri. Judje zaženejo hrup, ter ga hočejo umoriti, in Pavel je peljali v grad. Poglavar zapove Pavla tepsti; ko je pa zvedil, de je Rimljan, si ga ni upal tepsti. 1. Možje, bratje in očetje! poslušajte odgovor, kteriga vam zdaj dam. 2. Ko so pa slišali, de jim v hebrejskim jeziku govori, so bili še bolj tiho. 3. In reče: Jest sim Jud ro¬ jen iz Tarsa v Cilicii, zrejen pa v tem mestu, per nogah Ga- malielovih 1 ) podučen po resnici očetovske postave, vnet za po¬ stavo, 2 ) kakor ste tudi vi dans vsi, 4. ki sim preganjal to pot 3 ) do morije, vezal in izdajal v ječe može in žene, 5. kakor mi veliki duhoven pričuje in vsi starašini, od kte- rih sim tudi pisem prejel, in šel k bratarn v Damask, de bi jih perpeljal od ondod zvezane v Jeruzalem, de bi bili pokorjeni. 4 ) 6. Pergodilo se je pa, ko sim šel in se bližal Damasku, de me je opoldne nanaglama ob- svetila velika svetloba z neba. 7. In sim padel na tla, in slišal glas, kteri mi je rekel: Savel, Savel! kaj me prega¬ njaš? 8. .Jest sim pa odgovoril: Kdo si, Gospod? In mi je rekel: Jest sim Jezus nazarenski, kte¬ riga ti preganjaš. 9. In kteri so z menoj bili, so svetlobo sicer vidili, glasu pa niso slišali njega, ki je go¬ voril z menoj. 5 ) 28. tudi po Jožefu Flavii znan puntar, ki se je preroka delal in v pušavo pobegnil, ko je bil Feliks, rimski poglavar, njega in njegovo derhal premagal. Njegovi družniki so se imenovali tolovaji ali razbojniki, po latinsko sikarii (jsicarii), ker so enako razbojnikam v Palestini majhne meče (sica) per sebi nosili. 29. Gl. zgor. 6, 9: 9, 11. 30. t. j. v navadnim aramejskim jeziku, ki so ga takrat v Palestini govorili. 1. judovski učenci so imeli v navadi svojim učenikam per nogah sedeti. Perm. zgor. 5, 34. 2. V greškim: „vnet za Boga u . 3. keršanstvo. Glej zgor. 9. 2. 4. Permeri 9, 1 —18. 5. t. j. vidili so sicer svitlobo, ne pa njega, ki se je perkazal; slišali »o neko 444 Djanje aposteljnov 22. 10. In sim rekel: Kaj naj sto¬ rim, Gospod ? Gospod pa mi je rekel: Vstani in pojdi v Damask, in tam se ti bo vse povedalo, kar ti je storiti. 1.1. In ker nisim vidil zavoljo tiste blišeče svetlobe, sim, za roko peljan od tovaršev, prišel v Damask. 12. Neki Ananija pa, mož po postavi, 6 ) ki ima pričevanje od vsili z njim prebivajočih Judov, 13. je prišel k meni, se je vstopil in rekel: Savel brat, spre¬ glej! 7 ) In jest sim tisto uro po¬ gledal vanj. 14. On pa je rekel: Bog na¬ ših očetov te je izvolil, de bi spoznal njegovo voljo, in vidil Pravičniga, 8 ) in slišal glas iz njegovih ust. 15. Zakaj priča mu boš per vsih ljudeh tega, kar si vidil in slišal. 16. In zdaj kaj se abotavljaš? Vstani, in se daj kerstiti, in klicaje v njegovo ime operi svoje grehe. 17. Zgodilo se je pa, ko sim bil v Jeruzalem nazaj prišel, in molil v tempeljnu, de sim bil zamaknjen , 9 ) 18. in de sim vidil njega, ki mi je rekel: Hiti in pojdi jaderno iz Jeruzalema; ne bodo namreč sprejeli tvojiga pričevanja od mene. 19. In jest sim rekel: Gospod! sej vedo, de sim jest zaperal v ječo, in pretepal po shodnicah tiste, ki so verovali v te. 10 ) Zgor. 3, 8. 20. In kadar se je prelivala kri Štefana, tvojiga pričevavca, sim jest zraven stal, in pervolil, in sim varoval oblačila njegovih ubijavcov. Zgor. 7, 57. 21. In mi je rekel: Pojdi, ker jest te bom poslal deleč med ne¬ vernike. 22. Poslušali so ga pa do te besede, in so vzdignili svoj glas, rekoč: Preč z zemlje s takim; ni namreč prav, de živi. 23. Ko so pa vpili, in svoje oblačila * 11 ) preč metali, in prah k viško lučali, 12 ) 24. ga je zapovedal viši v grad peljati, ga z jermeni tepsti in tezati, de bi zvedil, zakaj de so zoper njega tako vpili. 25. Ko so ga bili terdo z jer¬ meni pervezali, 13 ) je rekel Pa¬ vel stotniku, ki je zraven njega stal: Vam je li perpušeno rim- šumljanje, razločnih besedi pa niso slišali. Tako se ta versta spovzame s pogl. 9, 7. V greškim: „.vo luč .sicer vidili in se ustrašili “ i. t. d. 6. kristjan, ki je še postavo spolnoval. V greškim: »pobožen mož po postavi u . 7. Prejmi zopet svoj pogled! 8. Mesija Jezusa. 9 . Glej 2. Kor. 12, 2. 10. Pavel krotko odgovori: Vender pa mislim, de se bo tu dalo kaj storiti; zakaj Judje vedo, de sim kristjane preganjal, in ko me bodo tak6 naglo spreobernjeniga vidili, bodo jeli tudi oni druge misli dobivati. 11. zgornje oblačila, plajše. 12. to je bilo znamnje k puntu. Ker so oblačila od sebe pometali, se iz tega spozna, de so ga hotli kamnjati. Gl. zgor. 7, 57. 13. de bi ga gajžlali. Djanje aposteljnov 22. 23. skiga moža, in neobsojeniga tep¬ sti? 14 ) 26. To slišati, je stotnik šel k višimu, in mu je povedal, re¬ koč : Kaj misliš storiti ? Ta člo¬ vek je namreč rimsk mestnjan. 27. Perstopil je pa viši in mu rekel: Povej mi, če si ti Rim¬ ljan? In on je rekel: Sim. 28. In poglavar je odgovoril: Jest sim za veliko denarjev to mestnjanstvo kupil. 15 ) In Pavel reče: Jest sim pa celo tak rojen. 445 29. Tedej so berž odstopili od njega, kteri so ga mislili tezati. Viši se je tudi bal, ko je bil zvedil, de je rimski mestnjan, in de ga je bil ukazal zvezati. 30. Drugi dan pa, ker je ho¬ tel bolj na tanko zvediti, zakaj je tožen od Judov, ga je rekel odvezati, in je ukazal duhovnam in višimu zboru se sniti, in je perpeljal Pavla in ga postavil mednje. XXIII. Poglavje. Pavel se opravičuje pred velikim zboram in je na povelje velikima duhovna udarjen. Prepir med farizeji in saduceji. Jezus se Pavlu perkaže. Judje mu po življenji strežejo, torej se jim po noči v Cezarejo umakne. 1. Pavel je pa pogledal na zbor in rekel: Možje, bratje! jest sim z vso dobro vestjo bo¬ dil pred Rogam do današnjiga dne. 2. Veliki duhoven Ananija pa je ukazal zraven njega stoječim, ga po ustih udariti.') 3. Tedej mu je Pavel re¬ kel: Udaril te bo Rog, pobe¬ ljena stena! * 1 2 ) Ti sediš, de bi me po postavi sodil, in zoper postavo me ukažeš udariti ? 3 ) 4. In kteri so zraven stali, so rekli: Velikiga duhovna Rož- jiga kolneš? 5. Pavel je pa rekel: Ni- sim vedil, bratje! de je veliki duhoven. 4 ) Zakaj pisano je: Po¬ glavarja svojiga ljudstva ne pre¬ klinjaj. 2. Mojz. 22, 28. 6. Ker je pa Pavel vedil, de je en del saducejev, 5 ) eden pa farizejev, 6 ) je zavpil v zboru: Možje, bratje! jest sim farizej, sin farizejev j 7 ) zavoljo upanja 14. Glej zgor. 16, 37. 15. Kako si ti k temu prišel. 1. Ananija, Nebedejev sin, je bil odstavljeni veliki duhoven, perlastoval sije pa takrat, ko so bili razbojniki velikiga duhovna Jonata v tempeljnu umo¬ rili , službo velikiga duhovna. Judovski pisavec Jožef Flavi ga častilakom- niga in grozovitniga popisuje. 2. ti hinavec.! — Bog sam (gl. Mark. 13, 11.) je iz Pavlovih ust govoril in sodil. Te besede so se tudi spolnile. Ko so bili palestinski razbojniki Je¬ ruzalem v svojo oblast dobili, so njega in njegoviga brata umorili. 3. po postavi so mogli zatoženiga zaslišati, preden so ga smeli kaznovati. 4. Glej razi. 1. 5. Glej zgor. 4, 1. 6. Glej Mat. 3. razi. 13. 7. sin farizejskih dedov. V greskim: „sin nekiga farizeja 446 Djaiije aposteljnov 23. vstajenja mertvih sim jest so¬ jen.®) Fil. 3, 5. 7. In ko je bil to rekel, je vstal razpor med farizeji in sa- duceji, in množica je bila raz¬ deljena. 8. Saduceji namreč pravijo, de ni vstajenja, ne angelja, ne duha; farizeji pa oboje ter- dijo. Mat. 22, 23. 9. In vstalo je veliko vpitje. In vzdignilo se jih je nekaj zmed farizejev, 9 ) in so se prepirali rekoč: Nič hudiga ne najdemo nad tem človekam. Kako' pa, če je duh z njim govoril ali an¬ gel j? 10 ) 10. In ker je velik razpor vstal, in se je viši bal, de bi Pavla ne raztergali, je zapove¬ dal vojakam doli priti in ga po¬ tegniti zmed njih, in ga peljati v grad. 11. Drugo noč pa se mu je perkazal Gospod in mu je rekel: Stanoviten bodi! zakaj kakor si pričal od mene v Jeruzalemu, tako moraš tudi v Rimu pri¬ čati. 1 *) 12. Ko se je pa dan storil, se jih je zbralo nekaj zmed Judov, in so se zapersegli, in rekli, de ne bodo ne jedli ne pili, dokler ne bodo umorili Pavla. 13. Bilo jih je pa več ko štir— deset mož, kteri so bili to za- persego storili. 14. Ti so šli k velikim du- hovnam in starašinam, ter so rekli: Zakleli smo se in zaper- segli, de ne bomo nič pokusili, dokler Pavla ne umorimo. 15. Zdaj tedej vi z zboram vred višimu recite, de naj ga perpelje pred vas, kakor de bi hotli kaj bolj natančniga od njega zvediti. Mi pa smo perpravljeni ga umoriti, preden se bo per- bližal. u ) 16. Ko je pa slišal sin Pav¬ love sestre od zalezovanja, je prišel in stopil v grad, in pove¬ dal Pavlu. 17. Pavel je pa poklical k sebi eniga zmed stotnikov in je re¬ kel: Tega mladenča pelji k vi¬ šimu ; ima mu namreč nekaj po¬ vedati. 18. In on ga je vzel seboj, in ga peljal k višimu in rekel: Zvezani Pavel me je prosil, tega mladenča perpeljati k tebi; ima nekaj s teboj govoriti. 19. Tedej ga je prijel viši za . roko, in je stopil z njim na stran, 8. t. j. zavoljo upanja, de bodo mertvi enkrat od smerti vstali, sim obsojen. Vstajenje je »polnjenje odrešenja, ker se bo tudi telesu to zgodilo, kar se je pri duši začelo (namreč: de bodo tudi na telesu vsi nasledki izvirniga greha popravljeni, kakor na duši). Vstajenje od mertvih se tedej lahko po¬ stavlja za vso vero v odrešenje. Sv. Pavel zavoljo farizejev vstajenje v mi¬ sel vzame, ki so v vstajenje vervali. Ker je bilo v zboru nar več farizejev, je apostelj mislil, de ga bodo oni pred saduceji, zmed kterili je veliki du¬ hoven Ananija bil, varvali in zagovarjali, tecjftj z njim potegnili. 9. V greškim: ,,in vzdignili so se pismarji farizejske strani cc . 10. po tem bi bil njegov nauk res imeniten, in mi bi mu mogli verjeti, kar govori. 11. Permeri zgor. 18, 9: 19, 21.. 12. tako, de vi bote nedolžni viditi. 447 Djanje apostol j nov 23. in ga je vprašal: Kaj mi imaš povedati? 20. On pa je rekel: Judje so sklenili te prositi, de bi jutriš¬ nji dan Pavla v zbor perpeljal, kakor de bi ga hotli bolj natanko izpraševati. 21. Ti jim pa nikar ne ver¬ jemi ; zakaj zalezuje ga zmed njih več ko štirdeset mož, kteri so se zapersegli ne jesti, ne piti, dokler ga ne umore. In zdaj so že perpravljeni in čakajo tvojiga dovoljenja. 22. Tedej je viši spustil od sebe mladenča, ter mu je zapo¬ vedal, de naj nikomur ne pove, de mu je to znano storil. 23. In je poklical dva stotnika, in jima je rekel: Perpravita dve sto vojakov, de pojdejo do Ce- zareje, in sedemdeset konjikov, in dve sto suličnikov do tretje ure po noči; 13 ) 24. tudi živino perpravita, de bodo Pavla nanjo posadili, in zdraviga perpeljali k Feliksu, de- želniinu oblastniku. 25. (Bal se je namreč, de bi ga Judje ne zgrabili in umorili, in de bi ne bil potlej obrekovan, kakor de bi bil denarjev prejel. 14 j 26. In je pisal list, ki je imel tole v sebi: Klavdi Lizija po¬ zdravi preblagiga deželniga o- blastnika Feliksa. 27. Tega moža so Judje zgra¬ bili in so ga hotli umoriti; pri¬ šel sim pa naglo z vojaki, in sim ga otel, ko sim zvedil, de je Rimljan. 28. In ker sim hotel zvediti zadolženje, ktero so mu očitali, sim ga peljal v njih zbor. 29. Našel sim, de je zatožen zavoljo vprašanj njih postave, de pa nima nobene srnerti ali vezi vredne pregrehe. 30. In ko mi je bilo povedano od zalezovanja, ktero so mu bili oni napravili, sim ga poslal k tebi, in sim tudi tožnikam re¬ kel, de naj per tebi tožijo. Zdrav bodi! 31. Vojaki so tedej, kakor jim je bilo zapovedano, vzeli Pavla in so ga peljali po noči v An- tipatrido. 13 j 32. In drugi dan so spustili konjike, de so z njim šli, oni pa so se vernili v grad. 33. Ko so bili prišli v Ceza- rejo in oddali list deželnimu o- blastniku, so postavili prednj tudi Pavla. 34. Ko je pa prebral in vpra¬ šal, iz ktere dežele de je, in zvedil, de je iz Cilicije, 35. je rekel: Zaslišal te bom, kadar pridejo tvoji tožniki. In ga je ukazal varovati v Hero¬ dovim poslopji. 13. do tretje ure perve velike ponočne ure, ki se je ob šestili začela, tedej ob devetih (GL Mark. 15. razi. 5.). Sulieniki so bili vojaki s sulicami. 14. Te verste ni v greškim. 15. mestce, per cesti med Jeruzaiemain in Cezarejo. 448 Djanje aposteljnov 24. XXIV. Poglavje. Pavlovi tožniki pridejo iz Jeruzalema v Cezarejo in tožijo aposteljna pred de¬ želnim oblastnikam. Pavel odgovori in skaže svojo nedolžnost. Pavel ostane dve leti v ječi. 1. Čez pet dni je pa šel doli veliki duhoven Ananija z nekte- riini starašini in z nekim Tertu- lam, govornikam; *) in ti so pri¬ šli k deželnimu oblastniku zoper Pavla. 2. In ko je bil Pavel pokli¬ can , je začel Tertul tožiti, re¬ koč: De po tebi v velikim miru živimo, in de se veliko reči zbolj- šuje po tvoji previdnosti: 1 2 ) 3. to vselej in povsod spo¬ znamo, preblagi Feliks! z vso hvaležnostjo. 3 ) 4. De ti pa ne delam dalje nadlege, prosim, poslušaj nas ob kratkim po svoji dobroti. 5. Našli smo, de je ta člo¬ vek kuga, in de napravlja punte zoper vse Jude po vesoljnim sve¬ tu, in de je poglavar puntarske krivovere Nazarečanov. 4 ) 6. Kteri je skušal tudi tem¬ pelj oskruniti; kteriga smo tudi zgrabili in hotli po naši postavi soditi. 7. Prišel je pa zraven viši, Lizija, in ga je z veliko silo potegnil iz naših rok, 8. in je zapovedal njegovim tožnikam pred tebe priti. Od njega boš sam, ko ga boš so¬ dil, zamogel zvediti vse te reči, zavoljo kterih ga mi tožimo. 9. Poterdili so pa Judje 5 ) in rekli, de je to res tako. 10. Odgovoril je pa Pavel, kadar mu je deželni oblastnik pomignil govoriti: Ker vem , de si že veliko let sodnik tega na¬ roda, bom s serčnim duham za se odgovor dal. 11. Lahko namreč zveš, de ni več ko dvanajst dni, kar sim prišel molit v Jeruzalem. 12. In niso me našli v tem- peljnu, de bi se bil s kom pre¬ piral , ali napravljal hrup med ljudstvam, ne v shodnicah, 13. ne v mestu. Tudi ti ne morejo skazati, česar me zdaj tožijo. 14. To pa spoznam pred te¬ boj, de po nauku, ki mu pra¬ vijo krivovera, tako služim 0- četu 6 ) in svojimu Bogu, de ve¬ rujem vse, kar je v postavi in v prerokih pisano, 15. in de imam upanje v Bo¬ ga, ki ga tudi oni sami čakajo, 1. zagovarjavcam. Judje so si mogli po rimskih pravdarskih pravicah rimskih zagovarjavcov izvoliti. 2. V greškim: »in de se temu ljudstvu velika sreča godi po troji pre¬ vidnosti “. 3. To je bilo prazno perlizovanje; zakaj ravno nasprotno se je godilo pod njegovim vladanjem. 4. V greškim: »poglavar ločinke Nazarečanov 11 i. t. d. 5. veliki duhoven in starašini (v. 1.). 6. V greškim: „tako sluiim Bogu očakov “ i. t. d. Djanjc aposteljnov 24. 449 de bo vstajenje pravičnih in kri¬ vičnih. Zgor. 23 , 6. 16. Zatorej si tudi sam per- zadevam brezmadežno vest imeti vselej per Bogu in per ljudeh. 17. Cez več let sim pa 7 ) pri¬ šel milošnjo delit med svoj na¬ rod , in opravit daritve in ob¬ ljube. 8 ) 18. Per tem so me našli, ko sim se očiševal v tempeljnu, pa ne z množico in ne s hrupam. 19. Bili so pa neki Judje iz Azije. Ti bi mogli per tebi pri¬ čujoči biti, in tožiti, če imajo kaj zoper mene. 20. Ali pa naj ti sami po¬ vedo , če so kaj krivice našli nad menoj, kadar sim stal pred zboram, 21. razun zavoljo edine te be¬ sede, s ktero sim zavpil med njimi stoje: Zavoljo vstajenja mertvih sim jest dans od vas sojen. Zgor. 23 , 6. 22. Feliks pa jim je dal od-- log, dobro vedoč od tega po¬ ta, 9 ) in je rekel: Kadar viši, Lizija, doli pride, vas bom za¬ slišal. 10 ) 23. In je ukazal stotniku, ga varovati, ga per pokoji pustiti, in nikomur zmed njegovih ne braniti, mu streči. 1 ‘) 24. Cez nekaj dni je pa pri¬ šel Feliks z Družilo, svojo ženo, ktera je bila judnja, in je po¬ klical Pavla, in ga je poslušal od vere v Kristusa Jezusa. 25. Ko je pa on govoril od pravice in čistosti in prihodnje sodbe, je Feliks prestrašen re¬ kel: Za zdaj le pojdi; ob per- ložnim času te bom pa poklical. 26. Zraven tega je pa tudi perčakoval, de mu bo Pavel de¬ narjev dal; 12 ) za tega voljo ga je pogosto klical in z njim go¬ voril. 27. Ko ste pa dve leti pre¬ tekle, je dobil Feliks naslednika Porcija Festa. 13 ) Ker se je pa Feliks hotel Judam perkupiti, je pustil Pavla zvezaniga. 7. več let po svojim spreobernjenji k veri. 8. Gl. zgor. 21, 15. i. d. Besede „ obljube “ ni v greškim , se pa že tako ve. 9. od keršanstva, ter bi bil lahko razsodil. 10. Feliks je bil prepričan, de je Pavel nedolžen, kar se že iz tega sklene, ker je posihmal tako lepo z njim ravnal (v. 23.); spustiti si ga pa vender ni upal iz strahu pred Judi. 11. greš ko pristavlja: „in k njemu priti 11 . 12. Rimski poglavarji so bili navadno lakomni. Denarja je Feliks hotel, ne pa pokorivne pridige. Je li Pavel bogat bil ? Ne; pa Feliks je vedil de se kristjani med seboj podperajo. Zato je sv. Ignaci, ko je bil v Rim v železje zakovan prišel, vernim pisal, de naj nikar ne zbirajo denarja, s kterim bi ga odkupili. 13. leta 60 ali 61 po Kr. rojst. 29 450 Djanje aposteljiiov ‘45. XXV. Poglavje. Pavel zatožen se per Festu , deželnim oblastniku, zagovarja; in ko ga Fest hoče v Jeruzalem poslati, pokliče -apostelj cesarjevo sodbo na pomoč. Kralj Agripa in njegova sestra Bernika prideta v Cezarejo, in želita Pavla slišali. 1. Kadar je bil tedej Fest v deželo prišel, je šel čez tri dni iz Cezareje v Jeruzalem. 2. In prišli so k njemu ve¬ liki duhovni in pervi med Judi zoper Pavla in so ga prosili, 3. in si iskali milosti zoper njega, de bi ga ukazal perpe- Ijati v Jeruzalem, in so ga za¬ lezovali, de bi ga umorili na potu. 4. Fest je pa odgovoril, de je Pavel zapert v Cezareji, in de on sam kmalo tje pojde. 5. In je rekel: Kterim tedej zmed vas je mogoče, naj z me¬ noj doli gredo, in če je kaka kri¬ vica na tem možu, naj ga tožijo. 6. Ko se je bil pa pomudil med njimi ne več kakor osem ali deset dni, je doli šel v Ce¬ zarejo, in je drugi dan sedel na sodnji stol, in ukazal Pavla perpeljati. 7. Ko je bil perpeljan, so ga obstopili Judje, kteri so bili iz Jeruzalema prišli, in so mnoge in težke zadolženja') očitali, kte- rih niso mogli skazati; 8. ker se je Pavel odgovo¬ ril: Nič se nisim pregrešil ne zoper judovsko postavo, ne zo¬ per tempelj, ne zoper cesarja. 9. Fest pa, ker je hotel Ju¬ dam vstreči, je odgovoril Pavlu in .rekel: Hočeš gori iti v Je¬ ruzalem, in tamkej v teh rečeh sojen biti pred menoj ? 10. Pavel je pa rekel: Pred cesarjevim sodnjim štolam sto¬ jim, ondi moram sojen biti. 1 2 ) Ju¬ dam nisim krivice storil, kakor ti bolje veš. 3 ) 11. Zakaj če sim krivico, ali kaj smerti vredniga storil, se ne branim umreti; če pa to nič ni, česar me ti tožijo, me nihče ne more njim izdati. Na cesarja kličem. 4 ) 12. Tedej je Fest z zboram govoril, in rekel: Na cesarja si klical; k cesarju pojdeš! 13. Ko je bilo preteklo neko¬ liko dni, sta prišla kralj Agripa in Bernika v Cezarejo pozdra¬ vit Festa. 5 ) 14. Ker sta se pa ondi več dni mudila, je Fest kralju od Pavla pravil, rekoč: En mož je od Feliksa zvezan pušen, 1. V greškim je perstavljeno: ,,l J at'lu“. 2. jest sim rimski mestnjan, in nihče me ne more siliti, de bi se dal velikima zboru soditi; tukej pred cesarjevim namestnikam hočem biti sojen. 3. ali bi saj lahko vedil. 4. Po rimskih postavah so smeli rimski mestnjani, ki so imeli obsojeni biti, na rimsko ljudstvo, in namesti njega na cesarja klicati ^apelirati). 5. Agripa je bil sin tistiga Heroda, kije dal sv. Jakopa umoriti (zgor. 12, 1. i. d.), Bernika (v Vulgati: Bernice), njegova sestra, je z njim pregrešno živela. 451 Djanje aposteljnov 25. 15. zavoljo kteriga so prišli k meni, ko sim v Jeruzalemu bil, veliki duhovni in starašini Judov, ter so prosili zoper njega obso- jenje. 16. Sim jim odgovoril, de per Rimljanih ni navada, obsoditi ka- kiga človeka, 6 ) dokler nima on, ki je zatožen, pričujočih tožni¬ kov, in ne prejme odloga, se od¬ govoriti zavoljo obdolženja. 17. Kadar so bili tedej sem- kej prišli, sim se brez vsiga odlašanja drugi dan usedel na sodnji stol, in sim ukazal per- peljati moža. 18. Tožniki pa, ko so se bili vzdignili zoper njega, niso no- beniga takiga zadolzenja po¬ vedali, kakoršniga sim si domiš- Ijeval; 7 ) 19. ampak neke prepire od svoje prazne vere so imeli zo¬ per njega, in od nekiga Je¬ zusa, ki je umeri, od kteriga je pa Pavel terdil, de živi. 20. Ker pa nisim vedil, kako bi na te vprašanja odgovoril, 8 ) sim rekel, ali bi ne hotel v Je¬ ruzalem iti, in ondi v ti reči so¬ jen biti. 21. Ker si je pa Pavel izgo¬ voril , de hoče perhranjen ostati do cesarjeviga spoznanja, sim ga ukazal varovati, dokler ga k cesarju ne pošljem. 22. Agripa je pa rekel Fe- stu: Tudi jest bi rad slišal člo¬ veka. Mu odgovori: Jutri ga boš slišal. 23. Drugi dan pa, ko sta bila prišla Agripa in Bernika z veliko košatijo in sta šla v sodnjišnico z vojsknimi višimi, in nar imenitni- šimi mestnimi možmi, je bil Pavel perpeljan po Festovim povelji. 24. In Fest reče: Agripa, kralj, in vsi možje, ki ste tukej z na¬ mi, vidite tega, zavoljo kteriga me je vsa množica Judov nad¬ legovala v Jeruzalemu, 9 ) in so prosili in vpili, de naj več ne živi. 25. Jest sim pa našel, de ni nič smerti vredniga storil. Ker je pa sam na cesarja klical, sini sklenil ga poslati. 26. Nimam pa nič gotoviga od njega gospodu 10 ) pisati. Za¬ torej sim ga pred vas perpeljal, in sosebno pred tebe, kralj A- gripa, de bom po storjenim iz¬ praševanji imel kaj pisati. 27. Neumno se mi namreč zdi, pošiljati zvezaniga, in ne pove¬ dati njegoviga zadolženja. 6. V greškim: „kakiga človeka v pogubo datv c . 7. V greškim: „nobene take tožbe, kakoršne sim se nadjal 1 . 8. ker pa nisim vedil, kako bi ta prepir razsodil. 9. Greško perstavlja: „m tukej 11 i. t. d. 10. cesarju. 452 Djai»je apostcljuov 20» XXVI. Poglavje. Pavel govori pred kraljem Agripam; perpoveduje svoje čudovito spreobernjenje. Agripa spozna, de je apostelj nedolžen. 1. Agripa je rekel Pavlu: Perpušeno ti je, za-se govoriti. Tedej je Pavel stegnil roko ') in se je začel odgovarjati. 2. Srečniga se štejem, kralj Agripa! de se smem dans pred teboj zavoljo vsiga zagovarjati, česar me Judje dolže; 3. posebno ker vse veš, in kakošne so šege per Judih in kakošni prepiri. Torej te pro¬ sim, poterpežljivo me poslušaj! 4. In sicer moje življenje od mladosti, ktero je bilo od za¬ četka med mojim narodam v Je¬ ruzalemu, je znano vsim Judam. 5. Dobro me poznajo od za¬ četka, in vedo (jako hočejo pri¬ čati), de sim po nar ojstrejšim uku naše vere živel kakor fari¬ zej. 6. In zdaj stojim zatožen pred sodbo zavoljo upanja ob¬ ljube, ktera je bila našim oče- tam storjena od Boga, 1 2 ) 7. ktero doseči upajo naši dvanajsteri rodovi, noč in dan službo opravljaje. Zavoljo tega upanja, o kralj! 3 ) sim pd Judov tožen. 8. Kaj ? se vam li neverjetno zdi, de Bog mertve obuduje? 9. Tudi jest sim sicer menil, de moram zoper ime Jezusa nazarenskiga veliko nasprotniga delati. 10. Kar sim tudi storil v Je¬ ruzalemu; in veliko svetih sim zaperl v ječe, ko sim bil od velikih duhovnov oblast dobil; in kadar so jih morili, sim pervolil. Zg. 8, 3. 11. In po vsili shodnicah sim jih pogosto pokoril, in silil pre¬ klinjati, 4 ) in še bolj sim divjal zoper nje in sim jih preganjal do vnanjih mest. 12. Kadar sim zavoljo tega šel v Damask z oblastjo in per- pušenjem velikih duhovnov, 13. sim opoldne na potu, o kralj! vidil doli z neba luč, svet¬ lejši kakor je solnčna svetloba, obsvetiti mene in nje, ki so z menoj bili. 14. In ko smo bili vsi padli na zemljo, 5 ) sim slišal glas, ki me je ogovoril v hebrejskim je¬ ziku: Savel, Savel! zakaj me preganjaš? Težko ti je proti ostnu bercati. 15. Jest pa sim rekel: Kdo si, Gospod? Gospod pa je re¬ kel: 6 ) Jest sim Jezus, kteriga ti preganjaš. 16. Ali vstani in stopi na svoje noge; zato sim se ti namreč per- 1. kakor govorniki navadno delajo. 2. zavoljo obljubljeniga Mesija in njegoviga kraljestva. 3. V greškim je perstavljeno: „Ayripa“. 4. tajite Jezusa, de je Mesija. 5. Spreraljavci so spcrviga na zemljo popadali, so pa kmalo spet vstali, in stermeli. Gl. zgor. 9,7. 6. V greškim: „on pa je rekel 11 i, t. d. 453 Djanje aposfcljnov 26 . kazal, de te postavim služab¬ nika in pričo tega, kar si vidil, in tega, zavoljo česar se ti bom še perkazal; 17. in otel te bom od ljudstva in od narodov, med ktere te zdaj je#t pošljem, 7 ) 18. odperat njih oči, de se spreobernejo od teme k luči, in od satanove oblasti k Bogu, 8 ) de prejmejo odpušenje grehov, in delež med svetimi 9 ) po veri, ktera je v mene. 35, 5. 19. Zatorej, o kralj Agripa! nisiin bil neveren nebeškiperkazni; 20. temuč sim narprej tem, ki so v Damasku in v Jeruza¬ lemu in po vsi judejski deželi, potem pa ajdam oznanoval, de naj pokoro delajo, in se spreobernejo k Bogu, in vredne dela pokore delajo. 21. Zavoljo tega so me Judje, ko sim bil v tempeljnu, zgrabili, in iskali umoriti. Zg or. 21, 31. 22. Z Božjo pomočjo pa pod- peran do današnjiga dne stojim in pričujem malim in velikim, in nič drugiga ne govorim ka¬ kor to , kar so govorili preroki in Mojzes, de se bo zgodilo: 23. De bo Kristus terpel in de bo pervi iz vstajenja mertvih in luč oznanoval ljudstvu 10 ) in ajdam. Jan. 1, 4. 9. 24. Ko je on to govoril in se odgovarjal, je Fest z veli¬ kim glasam rekel: Mešaš se, Pavel! Velika učenost ti um jemlje. 25. In Pavel je rekel: Ne me¬ šam se ne, preblagi Fest! te¬ muč govorim resnične in pametne besede. 26. Kralj namreč to ve, pred kterim tudi serčno govorim; ker menim, de mu nič tega ni ne- znaniga. Zakaj nič tega se ni godilo v kakim kotu. 27. Verjameš, o kralj Agri¬ pa! prerokam? Vem, de ver¬ jameš. 28. Agripa pa je rekel Pavlu: Malo manka, de me kristjan biti ne pregovoriš. 29. In Pavel reče: Želim per Bogu, naj že manka malo ali veliko, de bi ne le ti, ampak tudi vsi, kteri slišijo, dans taki bili, kakoršen sim jest, razun teh vezi. 30. In vstali so kralj 1! ) in de¬ želni oblastnik, in Bernika, in kteri so z njimi sedeli. 31. In ko so bili na stran sto¬ pili, so govorili med seboj, re¬ koč: Ta človek ni nič smerti ali vezi vredniga storil. 32. Agripa pa je rekel Fe- stu: Izpustil bi se lahko ta člo¬ vek , ako bi ne bil klical na cesarja. 7. ker te z močjo svoje premagavne gnade izvolim. 8. Glej Jan. 12, 31. 9. večno zveličanje. 10. Judam. 11. V greškim: „Ko je bil Pavel te besede izgovoril “ i. t. d- 454 Djanje aposteljuov 21 XXVII. Poglavje. Pavel jetnik se pelje v barki iz Cezareje. Na morji pa je vstal velik vihar, tako de se je barka razbila. Ljudje so se oteli na otok Malto. 1. Kadar je bilo pa sklenjeno, de se ima po morji peljati na Laško, in izročiti Pavel z dru¬ gimi jetniki stotniku cesarske trume, 1 ) Juliju po imenuj 2. smo stopili v adrumeško 2 ) barko, in smo odrinili in se za¬ čeli peljati poleg azijaških kra¬ jev j bil je pa z nami Aristarh, Macedonec, iz Tesalonike. 3 ) 3. Drugi dan pa smo prišli v Sidon. 4 ) Juli je pa s Pavlam perljudno ravnal in mu je per- pustil k prijatlam iti, 5 ) in si dati postreči. 4. In ko smo bili od ondod od¬ rinili, smo se peljali za Cipram, 6 ) ker so nam bili vetrovi nasproti. 5. In smo se peljali po ci- liškim in pamfilskim 7 ) morji, ter smo prišli v Listro, 8 ) ktera je v Licii. 6. In ondi je stotnik našel aleksandrijsko barko, ktera se je peljala na Laško, in nas je prestavil vanjo. 7. In ko smo se veliko dni počasi vozili, in komej proti Gni- du 9 10 ) prišli, ker nam je veter branil , smo se peljali poleg Krete per Salmonu. ,0 j 8. Komej smo se meino pe¬ ljali, in prišli v neki kraj, ki se mu pravi Dobri zavetnik, 11 12 ) zraven kteriga je bilo mesto Talasa. 17 ) 9. Ko je bilo pa veliko časa 1. životne trume (straže). Cesarska se je mende ena zmed trum v Cezareji imenovala. 2. Adrumet (Adramyttium) je bilo primorsko mesto z zavetnikamv pokrajini, po imenu Mizija, v mali Azii. V greškim: „ l\ o je bilo pa sklenjeno , de se imamo na Laško po morji peljati , so Pavla in nekej drugih jetnikov stotniku cesarske trume , Juliju po imenu, izročili. Stopili smo v adrumeško barko". Godilo se je pa to leta GO ali 61 po Krist, rojst. 3. besedi: „ stopili smo kažete, de je bil tudi sv. I.ukež med aposteljnovimi spremljavci (tovarši), ne pa med jetniki, zmed kterih sebe in Aristarha iz¬ vzame. Nekdaj še niso bili v vožnji po morji tako izurjeni, kakor so zdaj, torej so se mogli le bolj primorja deržati. Zato se tukej toliko primorskih mest v misel jemlje. 4. Glej zgor. 15, 3. 5. v mestu. 6. t. j. na severni strani Cipra, kteri je bil na severno-zahodnji strani od Sidona. 7. Glej zgor. 6, 9: 2, 10. 8. Gl. zgor. 14, 6. Ve se za Listro v Likaonii, ne v Licii. V greškim je namesti Listre: „Mira u , in to mesto je bilo v Licii proti jugu od Pamfilije, blizo morja. 9. mesto na otoku enaciga imena v Karii. 10. na izhodnjim primorji otoka, ki se imenuje Kreta (Kandija). Salmon je predgorje (berdo) otoka na severno-izhodnji strani. 11. V greškim : „Lepi zavetnik “. 12. V greškim: r) Laseja a . Kreta je imela 100 mest. 455 Djanje aposteljnov 21. preteklo, in vožnja po morji še ni' bila varna, zato ker je bil že tudi post minul, 13 ) jih je Pavel opominjal, 10. in jim je rekel: Možje! vidim, de vožnja začenja huda in silno nevarna biti, ne le za blago in barko, ampak tudi za naše življenje. 11. Stotnik je pa kermarju in barknimu gospodarju bolj verjel, kakor temu, kar je bilo od Pav¬ la rečeno. 12. In ker zavetnik ni bil per- praven za prezimovanje, so skorej vsi svetovali, se od tod peljati, in ako bi bilo mogoče do Fenik priti in prezimovati v zavetniku na Ki •eti, kteri je proti jugu, in proti zahodnjimu severju. 13. Ko je pa jug vlekel, so menili, de bodo svoj namen do¬ segli, in ko so od Asona odri¬ nili, so se peljali ob Kreti. 14 ) 14. Ne dolgo po tem se je pa 13. post pred praznikam šotorov (3. Moz. IG, 19: 23, 27.). Ta praznik je bil deseti dan sedmiga mesca (proti koncu kimovca); takrat se jesenski in zimski viharji začenjajo, torej je vožnja silno nevarna. 14. znano je na otoku Kreti mesto, ki se „Asos“ imenuje ; tode ni pri morji, ampak v deželi; zato nekteri greško besedo prestavljajo z n bliie a ob Kreti; „ asson “ se pravi „blixe u . 15. Ta vihar je bil vertinec, ki se od več strani, navadno od vzhoda in severja v barko vpre, ter ji je silno nevaren. 16. V greškim: „l\lauda 1 ’ 1 na južno-zahodnji strani Krete, ki se zdaj „Gozo di handia“ imenuje. 17. komej v barko potegrdli, de se ni razbil. Zraven barke so imeli pervezan majhen čelu, ki jim je v to služil, de so se v njem na barko in iz barke prepeljevali, in blago vanjo in iz nje vozili. V sili, ako se barka potopi, se zamore človek v njem oteti. 18. v barko (v. 30.). 19. t. j. vervi so nategnili in z njimi barko ovezali od spod navzgor, de so strani zoper pljuskanje valov uterdili. 20 Na severno-afrikanskim primorji so dvoje kleče, velike in male. Tukej misli perve na južno-zahodnji strani Krete. 21. blago, de so barko zlajšali. 22. Drugi berejo: „smo zmetali 23. nepotrebno brešnjo. vzdignil nji nasproti vertinski vi¬ har, 15 ) ki se mu pravi izhodnji sever. 15. In ko je bila barka zgrab¬ ljena in ni mogla proti vetru iti, smo prepustili barko vetrovam in smo se tako peljali. 16. Ko smo se bili proti ne- kimu otoku perpeljali, ki se mu pravi Kavda , 1U ) smo komej čel— nič obderžali. n ) 17. Ko so bili tega vzdigui- li, 18 ) so se poslužili perpomoč- kov (vervi), in so ovili bar¬ ko, 19 ) ker so se bali, de bi na kleče 20 ) ne zadeli 5 in so jad- rilo doli spustili, in so bili tako dalje gnani. 18. Ker smo bili od liudiga viharja semtertje gonjeni, so drugi dan izmetavali. 21 ) 19. In tretji dan so 22 ) s svojimi rokami barkino orodje 23 ) izmetali. 20. Ker pa ni bilo viditi ne sobica ne zvezd več dni, in je 456 Djanje aposteljnov 2?. velik piš pertiskal, je že zgi¬ nilo vse upanje našiga ohranjenja. 21. In ker so bili dolgo časa brez jedi, 24 ) je stopil Pavel v sredo med nje in je rekel: Mo¬ gli bi bili, o možje! mene poslu¬ šati in od Krete ne odriniti, in tako oditi ti nesreči in zgubi. 22. In zdaj vas opominjam, de serčni bodite; življenje nobeniga zmed vas ne bo zgubljeno, le barka. 23. Perkazal se mi je namreč to noč angelj Boga, kteriga sim, in kterimu služim, 25 ) 24. rekoč: Ne boj se, Pavel! pred cesarja moraš stopiti; in glej! Bog ti je podaril vse, kar se jih s teboj pelje. 26 ) 25. Zatorej bodite serčni mo¬ žje! verjamem namreč Bogu, de bo res tako, kakor mi je bilo rečeno. 26. In na neki otok pa moramo naleteti. 27. Ko je bila pa prišla štir¬ inajsta noč, in smo bili semtertje gonjeni po adrijaškim morji, 27 ) se je o polnoči mornarjem zdelo, de se bližajo nekimu kraju. 28 ) 28. In so vergli svinčeno mero, in so našli dvajset sežnjev; 29 ) in ko so bili malo od tod prišli, so našli petnajst sežnjev. 29. Ker smo se pa bali, de bi na skalovje ne perleteli, so" s kerme vergli štiri mačke, in so želeli, de bi se dan storil. 30. Ko so pa mornarji 30 ) iskali izbežati iz barke, in so spustili čelnič v morje z izgovoram, kakor de bi hotli s sprednjiga konca mačke pometati: 31. je rekel Pavel stotniku in vojakam: Ako ti v barki ne osta¬ nejo, ne morete vi oteti biti. 32. Tedej so odsekali vojaki vervi čelniču, in so ga pustili pasti. 33. In ko se je začelo daniti, je Pavel vse prosil, de naj vza¬ mejo jedi, rekoč: Dans je že štirnajsti dan, kar čakate in ste brez jedi in nič v se ne vza¬ mete. 34. Za tega voljo vas prosim, vzemite jedi za svoje oliranjenje, ker nikomur zmed vas ne bo las z glave poginil. 35. In ko je bil to rekel, je vzel kruha, in zahvalil Boga vpričo vsili; in ko je bil razlo¬ mil, je začel jesti. 31 ) 36. Postali so pa vsi serčniši, in so tudi začeli jesti. 37. Bilo nas je pa vsili v barki dve sto šest in sedemdeset duš. 38. In ko so se bili do sitiga 24. zavoljo neprenehljiviga dela niso utegniti jesti. 25. čigar sim in kteriga častim. Apostelj to pove, de bi neverniki naslednjiga razodenja kterimu svojih bogov ne perpisovali. 26. vsim, ki so s teboj v barki, bo Bog življenje otel zavoljo tebe. Pavel je verjetno Boga rešenja za vse prosil. 27. adrijaško morje je tukej v širjim pomenu; tudi sicilsko in jonsko si misli. 28. V greškim: „se je mornarjem, zdelo, de se su/iimu bližajo “. 29. seženj ima 6 čevljev. 30 Glej zgor. versto 16. 31. de jim je s tem pokazal, de ne daje le samo drugim serčnosti, temuč de tudi sam pogum in veselo upanje v sercu ima. Djanje aposteljnov 37. 28. najedli, so polajšali barko, in po¬ metali žito v morje. 39. Ko se je bil pa dan storil, niso poznali dežele; ugledali so pa zatok, ki je imel breg, na kteriga so mislili, ko bi bilo mo¬ goče, barko pognati. 40. In ko so bili mačke vzdig¬ nili, so se prepustili morju, in so tudi odvezali vervi kermil in so razpeli prednje jadro po vetru, in so vozili proti bregu. 41. In ko smo bili naleteli na kraj, ki je imel na obeh straneh morje, so z barko terčili; in 457 prednji konec se je nataknil in terdo obtičal, zadnji je bil pa razbit od sile morja. 42. Vojaki so pa sklenili jet¬ nike pomoriti, de bi kdo, ko bi izplaval, ne pobegnil. 32 ) 43. Stotnik je pa hotel Pavla ohraniti in je prepovedal, to sto¬ riti; in je zapovedal tistim, ki so znali plavati, narprej se spustiti, se oteti in na suho iti. 44. Drugih so pa ene na deskah čez spravili, ene pa na barkinih kosovih. In tako se je zgodilo, de so vsi živi na suho prišli. XXVIII. Poglavje. Pavel in njegovi tovarni se pomude tri mesce na otoku Malti. Pavla kača piči, pa mu nič ne škodva; on bolnike ozdravlja na otoku; se peljejo in pridejo v Rim, kjer ostane Pavel dve leti. in oznanuje Jezusov nauk. 1. In ko smo se bili oteli, tedej smo spoznali, de se otok Melita l ) imenuje. Otočani so nam pa skazali ne majhno Ijudomilostr 2. Zažgali so namreč ger- mado, in so poživljali nas vse 2 3 4 ) zavoljo dežja, ki je šel , in mraza. 3. Ko je bil pa Pavel kup boste nabral, in na ogenj djal, je iz vročine gad planil in se obesil na njegovo roko. 4. Ko so pa otočani vidili viseti zver na njegovi roki, so rekli med seboj: Gotovo je ubi- javec ta človek, kteriga otetiga iz morja pravica maševavka ne pusti živeti. 5. On je pa otresel zver v ogenj, in nič hudiga se mu ni Zgodilo. Mark. 16, 18. 6. Oni pa so menili, de bo otekel, naglo padel in umeri. Ko so pa dolgo čakali in vidili, de se mu nič hudiga ne zgodi, so svojo misel spreobernili, in rekli, de je on Bog. Z gor. 14, 11. 7. V tistih krajih so bile pa pristave poglavarja otoka, Publija po imenu, kteri nas je sprejel in tri dni prijazno gostil. 8. Pergodilo se je [»a, de je Publijev oče na merzlici in griži bolan ležal. K temu je šel Pavel, je molil in položil nanj roke in ga ozdravil. Mat. 8, 14. 32. de bi oni krivi ne bili, ko bi bili jetniki pobegnili. 1. Malta, znan otok med Afriko in Sicilijo. 2. S postrežbo in jedjo. V greškim : „so nam vsim postregli -zavoljo stano-~ vitniga dežja in zavoljo mraza 11 . * 8(j 458 Djaiijp apostol.!nov 28 . 9. Ko se je bilo to zgodilo, so prišli, kar jih je bilo bolnih na otoku, in so bili ozdravljeni. 10. Ti so nas tudi z veliko častjo častili, in kadar smo se dalje peljali, so nam naložili, kar je bilo, potreba. Tl. Čez tri mesce pa smo se peljali 3 ) v aleksandrijski barki, ktera je bila na otoku prezimila, in ktera je imela znamnje Ka- storja in Poluksa. 4 ) 12. In ko smo bili prišli v »Si¬ ra kuže. 5 ) smo tam tri dni ostali. 13. Od ondod smo se okoli peljali in prišli v Regijo; 6 ) bi ker je en dan po tem jug vlekel, smo drugi dan prišli v Puteole. 7 ) 14. Ondi smo našli bratov, in smo bili prošeni, per njih ostati sedem dni; in tako smo prišli v Rim. 15. In ko so bili slišali 8 ) bratje od nas, so nam od ondod na¬ proti prišli do Apijeviga terga in do treh Tabern. 9 ) Kadar jih je Pavel ugledal, je zahvalil Boga in je bil napolnjen z zaupanjem. 10 ) 16. Kadar smo bili pa prišli v Rim, je bilo Pavlu perpušeno ostati, kjer je sam hotel, z vo- jakarn, kteri ga je varoval. * 11 ) 17. čez tri dni je pa nar ime- nitniši Jude skupej poklical. 12 ) In ko so se bili sošli, jim je rekel: Možje, bratje! desiravno jest zo¬ per ljudstvo nič nisim storil ali zoper očetovske šege, sim bil vender iz Jeruzalema zvezan iz¬ dan Rimljanam v roke. 18. Ko so me bili ti zaslišali, so me hotli izpustiti, ker nobe- niga smerti vredniga zadolženja ni bilo nad menoj. Zgor. 25, 25: 26, 31: 23. 29: 24, 26. 19. Ker so se pa Judje ustav¬ ljali, sim bil persiljen na cesarja klicati; ne kakor de bi imel svoj narod zavoljo česar zatožiti. 20. Za tega voljo tedej sim prosil, viditi vas in z vami govo¬ riti , zakaj zavoljo upanja Izrae- loviga 13 ) sim s to verigo ob¬ dan. 21. Oni pa so mu rekli: Mi nismo ne pisem dobili zavoljo tebe iz Judeje, 'in tudi nobeden zmed bratov ni prišel, kteri bi 3. mesca sušca, v kterim času se je vožnja po morji spet perčela. Na Malti so bili čez zimo ostali. 4. Kastor in Poluks, dvojčika, Helenina brata, sina ajdovskima boga .Jupiteija in bognje Lide, sta bila tudi bogova, od kterih so mislili, de ponesrečenim mornarjem na pomoč prideta, zatorej so z nju podobami radi barke zazna¬ movali. 5. primorsko mesto v Sicilii. 6. mesto in predgorje v spodnji Italii, Sicilii nasproti. 7. primorsko mesto v Kampanii blizo Neapola. 8. Zastran kristjanov v Rimu glej vvod v list do Rimljanov. 9. Apijev terg je bilo mesto ob Apijevi cesti, 8 milj od Rima. 10. z novim^ z vecirn, s terdnejim zaupanjem. 11. V greškim: »kadar smo bili pa prišli v Rim, je izrodil stotnik jet¬ nike riši mu iivotnikov , Pavlu je bilo pa pripušeno“ i. t. d. 12. Ker je bil jetnik, ni mogel k njim priti. Hotel jim je pa povedati, kako se je z njim godilo in se še godi, de je s tem perložuost dobil, jim evangeli oznanovati. 13. ker sim prihod Mesi,jev oznanoval, ki ga je izraelsko ljudstvo pričakovalo, Sijanje aposteljnov 28. nam bil povedal, ali kaj liudiga od tebe govoril. 22. Prosimo pa slišati od tebe, kaj de misliš, zakaj od tega uka nam je znano, de se mu povsod zopergovori. 14 ) 23. Ko so mu bili pa odločili dan, jih je prišlo prav veliko k njemu v njegovo stanovanje; in jim je razlagal in spričeval Božje kraljestvo, in jim skazoval od Jezusa iz Mojzesove postave in prerokov od jutra do večera. 24. In eni so verovali temu, kar je bilo rečeno , eni pa niso verovali. 25. In ker niso bili. ene misli med seboj, so šli vsaksebi, in Pavel jim je rekel še eno be¬ sedo: * 5 ) Prav je sveti Duh govoril po Izaii preroku našim očetam, 26. rekoč: Pojdi k temu ljud¬ stvu, in jim reci: z ušesmi bote poslušali, in ne razumeli; gle- 459 | dajoči bote gledali, in ne spo¬ znali. 27. Zakaj serce tega ljudstva je oterpnjeno, z ušesmi hudo sli¬ šijo, in s svojimi očmi mize; de bi kje ne vidili z očmi, in z ušesmi iie slišali, in s sercam ne raz¬ umeli, in se ne spreobernili, in de bi jih ne ozdravil, izai. 6, 9. to. in Mat. 13, 14. 15. Jan. 12, 40. 28. Znano vam torej bodi, de je ajdam poslano to zveličanje Božje, in oni bodo poslušali. 29. In ko je bil to rekel, so šli Judje od njega, in so imeli mnoge prepire med seboj. 30. Ostal je pa cele dve leti 16 ) v svojim najetim stanovanji; in je sprejemal vse, kteri so k njemu hodili; 31. je oznanoval Božje kralje¬ stvo, in učil, kar je od Gospoda Jezusa Kristusa, z vso serčnostjo. brez prepovedi. 17 ) sim s to verigo vklenjen. Po rimski šegi je bit Pavel za desnico na levico vojaka, ki ga je varval, perklenjen. 14. mi želimo slišati, kaj nek ti misliš od te ločinke; zakaj, kar smo dozdaj slišali, ni ravno hvale vredno. Povsod se ji zopergo varja in jo za abotno imajo (Permeri Luk. 2, 34.). 15. preden so se razšli (v. 29.). 16. do leta 63 ati 64 po Krist, rojst. 17. Po dveletni ječi se je sv. Pavel, berž ko ne, kakor se je bil namenil (Rimij. 15, 24), na »panjsko podal sv. evangeli oznanovat. Tako pripovedujejo sveti Klemen rimski, Ciril, Epifani in Hieronim. Tudi je prav verjetno, de je še tudi druge kraje obiskoval. Leta 65 pa je bil spet v izhodnjo Evropo prišel, in se je, kakor nam pisavec Evzebi v svojih cerkvenih zgodbah pripoveduje, s sv. Petram v Korintu sošel; od kodar sta se oba na Laško podala in sta v Rimu štirnajsto leto Neronoviga vladanja t. j. 66 ali 67 po Krist, rojst. za Jezusa svojo kri prelila ; sv. Peter je na križu umeri, sv. Pavel pa je bil ob glavo djan. Zakaj neki sv. Lukež svcyo povest tako nanaglama konča, de nič več dalje ne perpoveduje? Zato ker ni bil njegov namen, djanje ali zgodbe tega ali uniga aposteljna popisovati, ampak ustanovljevanje cerkve med judi in ajdi. To ustanovljevanje pa je dosihmal že popisal; zakaj pokazal je, kako de se je Jezusova cerkev ne le v Jeruzalemu med judi, ampak tudi v Antiohii in Rimu za ajde ukoreninila, de se bo polagama po vsim svetu razširjala. Kakor se sploh v evangeljskih zgodbah nikjer ne gleda na osebe (peršone), in sv. pisavci 460 Djanjc ajiosteijnov le sveto reč in to, kar koristi, pred očmi imajo; ravno to se tudi iz apostolj- skiga djanja očitno kaže, ker se v njem ne popisuje življenje vsih aposteljnov, ali eniga zmed njih, ampak le začetek cerkve in njeno življenje. Ta pogled na poglavitno reč je bil tudi nedvoinljivo vzrok, zakaj de so tudi poznejši cer¬ kveni pisavci veliko perpovedovali od moči in od veličastva, s kterim se je ker- šanstvo nad nejeverstvo povzdignilo, le malo pa od življenja tistih junakov v veri, ki so jo z neprestrašeno serčnostjo razširjali. * t NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000048534