IISUN * I \ v y , v preroka Izaija. Izaija, sin Amoza, neciga sicer neznaniga moža, je bil prerok poklican tisto leto, ko je bil kralj Ozija umeri (pogl. 6, 1.), 759 let pred Kristusovim rojstvam, in je prerokoval ob času kraljev, ki so bili za Ozijem — ob času Joatama (759 — 743), Aliaza (743—728), Ezekija (728—699) in še nekaj let ob času Mana- seta (permeri pogl. 56—58: 4. Kralj. 19, 2. 5.), kteri ga je dal (kakor nam pove deleč razširjeno in prav verjetno izročilo) z več druzimi pobožnimi vred (glej 4. Kralj. 21, 16.) do smerti mučiti, tako de je Izaija več ko šestdeset let prerokoval, in je mogel več ko osemdeset let star biti. Od njegoviga življenja se malo ve, ravno tako se tudi malo ve od njegoviga prerokovanja podJoata- marn in Ahazam, pod kterima, kakor je viditi, je zavoljo svoje mladosti močno perkrito živel. Ob času liudobniga Ahaza je z vso močjo poslanca Božjiga na dan stopil, desiravno so njegove svete in opominovanja zaničevali, in jih še le ob času pobožniga Eze¬ kija spolnovali. Ob času brezbožniga Manaseta je blezo zopet perkrito živel zavoljo svoje velike starosti, desiravno svojih sva- rivnih nagovorov ni bil popolnama opustil (permeri pogl. 56—58.), sej je mogel ravno zato tudi resnico s svojo kervjo zapečatiti. Obsežek njegovih prerokovanj je to, kar preroških pisanj sploh: zlasti povsod v njih tiči poglavitna misel, de gre samo Bogu čast in hvala, človeku pa sramota, de se mora vse zaupanje v Boga staviti, ne pa v stvari, de vsa telesna in dušna pomoč le od Boga pride, in de je vse nagnjenje in vse perzadevanje pregrešno, če ni nanj obernjeno, ampak le na posvetno in minljivo. Med njego¬ vimi tolažljivimi obljubami je zlasti una od Mesija in njegoviga kra¬ ljestva naj bolj vesela. Prerokoval je prihod obljubljenima Odre¬ šenika, njegov človeški in Božji rod, njegovo rojstvo iz device, njegovo terpljenje in smert, njegovo poveličanje in razširjanje nje¬ goviga kraljestva po vsi zemlji, in vse to je prerokoval razločniši •n obširniši kakor kak drugi prerok. Zato pravi sveti Hie¬ ronim od njega, de ni že skorej toliko prerok, kolikor evangelist 10 Vvod v preroka Izaija. imenovati. Izaija je svoje prerokbe blezo posamezno izdajal, in še le po njegovi smerti so bile v sedanji red djane. Kakor so zdaj zverstene, se delijo v dva dela, pervi obsega pogl. 1—39. V njem so (pogl. 1—12.) prerokbe zoper Juda in Jeruzalem ob časih kraljev Ozija, Joatama, Ahaza in Ezekija. Poglavja 13 — 23., razun 22., obsegajo prerokovanje zastran zunanjih narodov, v pogl. 24 — 35. so večidel prerokbe, ki Juda zadevajo, in blezo vse spadajo v čas kralja Ezekija; potem nasledva (pogl. 36—39.) zgodovinski dostavek od prerokove delavnosti ob času kralja Eze¬ kija. — Drugi del (pogl. 40—66.) je bil blezo ob času kralja Manaseta spisan, in je za se ena celota. De so vse te prerokbe Izaijeve, veruje že poltretji tavžent let judovska in keršanska cerkev. Še le v sedanjih časih so mu nekteri hotli odreči drugi del teh prerokb, djali so namreč, de je bil ta drugi del v poznejših časili spisan, kar se iz jezika in dopovedila da posneti; prav za prav so pa to zato rekli, de bi jim ne bilo treba spoznati, de so resnične prerokbe, ktere so se res spolnile. Te bukve so pisane z visoko, blago in priprosto besedo in s presunljivo zgovornostjo, polne so opominovanj k pokori za grešnika, polne tolažb za otožniga in za- pušeniga, bogata zaloga za verskiga učenika, ki želi v duhu sve- tiga pisma opominjati, tolažiti, svariti in boljšati. PliSOK IZAIJA. I. Poglavje. Božja pertožba zavoljo judovske nehvaležnosti. Žalosten stan judovske deržave. Jeza Božja. Kazen terdovratnih grešnikov. Tolažba za pobožne. 1 . Ifidenje 1 ) Izaija, Amo- zoviga 2 ) sina, ktero je vidil 3 ) nad Judam in Jeruzalemam ob dneh Ozija, Joatana, Aliaza in Eze- kija, judovskih kraljev. 4 ) 2. Poslušajte 5 ) nebesa, in zemlja vleci na ušesa, ker Go¬ spod govori: Otroke sim zredil in povikšal, oni pa so me zani¬ čevali. 6 ) Oz. 11, 3. 3. Vol pozna svojiga gospo¬ darja, in osel jasli svojiga go¬ spoda ; Izrael pa ne pozna mene, in moje ljudstvo ne razume. 7 ) 4. Gorje grešnimu rodu, s pre¬ greho obteženimu ljudstvu, hu- dobnimu zarodu, pregrešnim otro- kam 5 zapustili so Gospoda, pre¬ klinjali so Svetiga Izraeloviga, 8 ) odstopili so nazaj. 1. „Videnje“, to je, kar je prerok vidil z duhovnimi očmi, ali prikazen, pre¬ rokovanje (^Glej vvod). Ta napis ni samo za to poglavje, ampak za veči del Izaijevih prerokb, ktere so bile ob času kraljev, v ti versti imenovanih, za judovsko kraljestvo oznanovane. 2. V hebrejskim: „Amocoviga sina a . 3. ktero je v duhu vidil, in oznanil. 4. Glej vvod. Zgodovina teh kraljev je popisana 4. Kralj. 15. 16. 18. 19. in 20. pogl. 5. Naslednji svarivni in tolaživni govor je imel Izaija blezo ob času vlade hudobniga kralja Ahaza, ker ob tem času se je bilo malikovavstvo tako razširilo, in vsi stanovi so bili tako sprideni, in judovska deržava sploh je bila v tacih okolišinah, kakor se tukaj popisuje. Ob času Ozija, Joatama in Ezekija malikovavstvo ni gospodarilo. 6. „zaničevali Ci s tem, ker so malikovali in pregrešno živeli. V hebrejskim: „oni pa so od mene odstopili^. kdo de je njegov dobrotnik; moje ljudstvo je nehvaležno. Gl. 5. Mojz. 32, 6. 8. „Svetiga Izraeloviga^, to je, Boga so zavergli. 12 Izaija 1. 5. Kam bi vas še udaril, ko hudobijo nakladate? 9 ) Glava 10 ) je vsa bolna, in serce vse medlo. 1 *) 6. Od podplatov do temena ni nič zdraviga na njem: rana in proga in otekla bula ni ne obe- zana, ne z zdravilam zdravljena, ne z oljem omečena. 7. Vaša dežela je pušava, vaše mesta so z ognjem požgane; vašo okrajino v pričo vas ptujci žrejo, in pusta bo kakor po so¬ vražnim pokončanji. 12 ) Spod. 5, 6. 8. In sionska hči 13 ) je zapu- šena 14 ) kakor senčnica v vino¬ gradu in kakor čuvajnica na ku- marnim vertu, in kakor mesto, ki se razdeva. I6 ) 9. Ako bi nam Gospod voj- skinih trum ne bil zaroda 16 ) pu¬ stil, bi bili kakor Sodoma, Go¬ mori bi bili podobni. 17 ) Rim. 9, 29: 1. Mojz. 19, 24. 10. Poslušajte Gospodove be¬ sede sodomski poglavarji, 18 ) z ušesi sprejmite postavo našiga Boga, vi, gomorsko ljudstvo! 11. Čemu mi je toliko vaših darov? pravi Gospod. Naveličal sim se. Za žgavne daritve ovnov in za mast pitane živine in za kri telet in jagnjet in kozlov ne maram. 19 ) Jer. 6, 20. Am. 5, 21. 22. 12. Kadar pridete pred moje obličje, kdo terja te reči iz vaših rok, de hodite po mojih pred¬ dvorih? 20 ) 13. Odslej mi ne nosite nič več prazniga 21 ) daru; kadilo mi 9. Kako vas hočem še kaznovati, če greh na greh nakladate, in še dalje grešno živite? 10. „Glava je že tako vsa bolna a i. t. d. Judovska deržava in cerkev ste tukaj permerjeni človeku, ki je po vsim životu ranjen in poškodovan, in to'v na- znanje, de so vsi, visoki in nizki, hudobni in pregrešni (Jlieron.). 11. Nekteri prestavljajo: „in serce vse žalostno “. 12. S temi besedami prerok popisuje žalostne okolišiiie judovskiga kraljestva ob Ahazovim času, ko so Izraelci, Sirijani, Filistejci in Edomljani deželo Judovo posedali in Jeruzalem oblegali, kteriga pa vender niso mogli pre¬ magati (v. 8.). Glej 4. Kralj. 16, 5: 2. Kron. 28, 5—8. i. d. 13. Jeruzalem. Velike mesta in druge mesta se imenujejo po judovskim na¬ vadnim govorjenji hčere dežela. 14. V hebrejskim: T je le še sama ostala Jeruzalem je bil sam ostal. 15. „ senčnica t. j., streha za senco, lopa; — „ čuvajnica t. j., bajtica, v kteri so varhi na vertu čuli! — „/« se razdeva v hebrejskim: „kijeza- pušeno"'. Pomen: Jeruzalem, kteriga sovražniki niso mogli premagati in razdjati, stoji v pokončani deželi kakor čuvajnica v vinogradu, sicer nepo- škodvan, tode zapušen. Gl. zgod. 4. Kralj. 16, 5. i. d. 16. „ zaroda “, t. j., nekoliko ljudi per življenji ohranil, de se je po njih ljudstvo množilo po deželi. 17. to je, bi bili kakor Sodoma in Gomora, popolnama pokončani. 18. ^ vi imenitni, ki ste sodomskim poglavarjem v pregrehah podobni, in zatorej ž njimi vred enake kazni vredni. 19. to je, ne maram za vaše daritve, ki jih z grešnim, nečistim sercam oprav¬ ljate, ampak maram le za skesano, k Bogu obernjeno serce (Ps. 50, 19.), in taciga serca zunanje znamnja naj bodo vse vaše daritve. 20. de po mojih preddvorih z mnogo daritvino živino hodite, s svojo notranjo napačnostjo pa jih oskrunjate. Prim. Skr. razod. 11, 2: 1. Mak. 3, 45. 51. 21. nečimerniga, lažnjiviga, hinavskiga dani. Izaija 1. 13 je gnusoba. Mlajev 22 ) in sabot in druzih praznikov ne morem več terpeti, vaši shodi so vsi napačni. 23 ) 14. Vaše mlaje in vaše go¬ dove čerti moja duša, težavni so mi, težko jih prenašam. 15. In če tudi svoje roke ste- gate, vender od vas obračam svoje oči; in če tudi pomnožujete mo¬ litev, vas vender ne bom uslišal; zakaj vaše roke so polne kervi. 24 ) 16. Umite se, očistite se, hu¬ dobnost svojih misel 25 ) spravite spred mojih oči, nehajte napačno počenjati. i. p e t. 3, 11. 17. Učite se dobro delati, išite pravice, zateranimu pomagajte, siroti persodite pravico, vdovo branite. 18. Potlej pridite in pertožite se nad menoj, 26 ) pravi Gospod. Ako bi bili 27 ) vaši grehi kakor škerlat, bodo beli kakor sneg; in ako bi bili rudeči kakor ba¬ ger, bodo beli kakor volna. 19. Če ste voljni, in me po¬ slušate, bote dobrote dežele vži- vali. 28 ) 20. Ako pa nočete, in me k jezi dražite, naj vas meč požre, ker Gospodove usta so govorile. 21. Kako je kurba postalo 29 ) zvesto mesto, ki je bilo polno pravice? 30 ) Pravica je v njem stanovala, zdaj pa morivci. 22. Tvoje srebro se je preme- nilo v peno, tvoje vino je pa z vodo zmešano. 31 ) 23. Tvoji poglavarji so ne¬ verni, 32 ) pajdaši tatov, 33 ) vsi lju¬ bijo darove, 34 ) in hodijo za pla- čilam, siroti ne persodijo pravice, in vdovina pravda ne pride pred nje. Jer. 5, 28. 24. Zato pravi Gospod Bog vojskinih trum, Močni v Izraelu: Gorje, utolažil se bom nad svo¬ jimi sovražniki, 35 ) in maševal se bom nad svojimi nasprotniki. 25. Svojo roko bom proti tebi stegnil, in ti bom do čistiga žlin- 22. Glej zastran daritve ob mlajih 4. Mojz. 28, 11: 29, 1. 23. vasi shodi niso takošni, kakoršni bi mogli biti. 24. kjer ste velikokrat krivi ubijanja, ropanja, sile. 25. svojo notranjo spačenost, svojo hudobno voljo. 26. če vas ne bom po tem uslišal. V hebrejskim: „ Tadaj pridite, in pričkajmo se (i , t. j., svoje početje kakor pred sodbo —eno proti drugimu permerjajmo, in po tem bomo vidili, kdo ima prav. Iz tega se bo pokazalo, de ste zaslu¬ žili ostro strahovanje; vender pa naj bodo vaši grehi še tako veliki, vas bom vender le opravičil, če se k svoji dolžnosti vernete in spokorite. 27. v Ako bi bili a postorjeni pokori „vaši grehi- 1 i. d.; „ kakor bager“, močno rudeča barva. 28. „ dobrote dežele^, t. j., naj boljši sadove ali perdelke zemlje bote vživali. 29. prešestnica, ki je Boga svojiga praviga spruga zamenjala za izmišljene bo¬ gove ali malike. Gl. Eceh, pogl. 23. 30. ob času pobožnih kraljev Davida, Salomona, Ozija. 31. Per vsakdanjih opravilih ni nič več poštenja; kupci goljufajo s ponarejenimi denarji, prodajavci z ničvrednim popačenim blagam. 32. ki so od Boga, od vere in pravičnosti odstopili. 33. ki si dovolijo odertije in goljufije. 34. vsi ljubijo podkupnino, ter se radi dajo podkupiti. 35. Bog tu govori po človeško; človeška natora se zatoli, kadar se more zno¬ siti ali zmaševati. 14 Izaija dro izžgal, in ves tvoj kositar bom pobral. 36 ) 26. In sodnike ti bom spet postavil, kakor so pred bili, in svetovavce kakor nekdaj: potem se boš imenovalo mesto pravič- niga, 37 ) zvesto mesto. 27. Sion bo s pravico rešen, in v pravičnosti ga bodo nazaj peljali. 38 ) 28. Hudobneže in grešnike pa bo ob enim poterl, in kteri so Gospoda zapustili, bodo končani. 1. 2. 29. Sram jih bo namreč mali¬ kov, kterim so darovali; 39 ) rude- čica vas bo sprehajala zavoljo vertov, ktere ste si bili zbrali, 30. kadar bote kakor hrast, ki obletuje, in kakor vert brez vode. 40 ) 31. In vaša moč 41 ) bo kakor sežgano predivo, 42 ) in vaše djanje kakor iskra; 43 ) oboje skupej pa se bo vnelo, in ne bo ga, de bi pogasil. 44 ) II. Poglavje. Izaija prerokuje splošno vero miru, in opominja Izraelce, naj se odpovedo ma¬ likovanju in praznimu upanju, de bodo ubežali prihodnji kazni Božji. 1. Reč, * 1 ) ktero je vidil 2 ) Izaija, Amozov sin, zoper Juda in Jeruzalem. 36. Z nadlogami te bom obiskal, ter bom tvoje srebro, t. j., tvoje dobre der- žavljane, od žlindre, t.j., od hudobnih ločil. Božja kazen in maševanje meri na ločenje dobrih od hudobnih. 37. ^mesto pravičniga u , t. j., mesto pravičnosti, pobožno mesto. 38. Gorečnost za pravico bo Juda vsih zlegov rešila. V hebrejskim: ... v in oni, ki se bodo vanj vernili v pravičnosti^. 39. „malikov u , v hebrejskim: „trepetinkovih gojzdov, ki ste jih poželeli “. Pod drevjem v gojzdih in na drevnatih vertih so malikam v čast nesramno službo opravljali. 40. Sram vas bo malikov, ko bote počasi odmirali in vidili, de vara ne morejo pomagati. 41. vaši poglavarji, na ktere se zanašate, de imajo moč, vas varovati. 42. Vsa vaša moč bo v nič djana — vaši poglavarji bodo ob vso moč prišli. 43. vaše djanje bo iskra, ki bo tisto predivo sežgala, t. j., s svojimi deli per- pravljate pogin tudi nad mogočne, na ktere se zanašate. V hebrejskim: v Vaša moč bo kakor predivo in njih djanje kakor iskra 11 , t. j., mogočni si bodo sami s svojim djanjem pogubo nakopali. 44. n oboje u , to namreč, na kar se zanašate, in vaše dela, bo v nič. 1. t. j., videnje ali prikazen, ali preroška podoba. 2. in izgovoril. Poglavja 2. 3. 4. obsegajo eno prerokovanje. Prerok v njih tolaži naj pred prestrašene pobožne z neko že ob njegovim času znano pre¬ rokbo (razi. 3.) od splošne vere miru (2, 2—4.), in perporoča, de naj se te milosti vdeležijo, ter naj hodijo po potih (v. 5.J, ktere Bog kaže; kar pa Izraelci v nemar pušajo; ošabnost, mehkužnost in hudobija kraljuje med njimi, zato jih bodo zadele Božje kazni (2, 5—4, 1.), ktere pa vender ne bodo vedno terpele, ampak za njimi bo prišel tisti blaženi čas miru. Ta čas pa tadaj pride, ko bodo hudobni izmed ljudstva ločeni, in ko bo nov zarod Izaija 2 . 2. In 3 ) poslednje dni 4 ) bo ustanovljen hrib Gospodove hiše verh hribov, in se bo povzdignil čez griče, 5 ) in vreli bodo k nje¬ mu vsi narodi. 3. In mnoge ljudstva 6 ) poj¬ dejo tje, rekoč: Pridite, pojdimo gori k Gospodovimu hribu in k hiši Jakopoviga Boga, de nas bo učil svoje pota, in de bomo ho¬ dili po njegovih stezah; 7 ) ker s Siona se bo izhajala postava, in 15 Gospodova beseda z Jeruzale¬ ma. 8 ) 4. Potlej bo narode sodil, in veliko ljudstev svaril, 9 ) in bodo meče v lemeže in svoje sulice v serpove 10 ) pokovali: nič več ne bo narod zoper narod meča vzdi¬ goval, in tudi se ne bodo dalje več za vojsko vadili. * 11 ) 5. Jakopova hiša, pridite in hodimo per Gospodovi luči. 12 ) 6. Zakaj zavergel si 13 ) svoje spodrastel pod posebnim varstvam Božjim (4, 2—6.). Ta prerokba je bila blezo oznanjena ob Joatamovim času, ker se v nji popisuje deržava cveteča, blagostojna in vojskoljubna, kakoršna je bila ob času tega kralja, ne pa ob času Ahaza in Ezekija. 3. Naslednja prerokba fv. 2—4.) se najde tudi per Miheji (4, 1—3.), ki je živel ob času našiga preroka. Viditi je, kakor bi bila med ljudstvam že iz poprešnjih časov znana, in de jo je Izaija v svoj namen povzel (.Glej razi. 2.). 4. „poslednje dni t. j., poslednji čas so nekdanji judje imenovali Mesijev čas, in to prav permerno, ker je ta čas poslednja doba razvitja kralje¬ stva Božjiga na zemlji. V hebrejskim: »In prihodnje dni“. 5. Hrib Gospodove hiše ali tempeljna (Sion, ali Morija, ki je bila en oddelek Siona) stoji tukaj ko podoba namesti prave vere, ktera je v svojim poslednjim razvitji vera Jezusa Kristusa; druge gore stoje tu namesti ajdovskih ver. Pomen je tale: Poslednje čase bo prava vera, t. j., vera Jezusa Kristusa, med vsimi narodi razširjena. De je prerok na Mesijevo vero mislil, se ne izhaja samo iz tega, ker so preroki sploh Mesija poslednje čase obetali, ampak posebno iz tega, ker Mihej v pogl. 4. in 5., kjer se ta prerokba obširniši najde, Mesija naravnost imenuje (Pogl. 5, 2.). 6. ne samo eno ljudstvo, namreč izraelsko, ampak veliko ljudstev pojde tje. 7. Gospodova pot je Bogu dopadljivo življenje. Po Gospodovi poti hoditi, po njegovi razodeti volji živeti je nasprotno hoji po lastnih potih in življenju po lastni spačeni volji. 8. Prerok pove', zakaj de bodo ljudstva tako goreče v Jeruzalem hodile, ker se bo namreč s Siona prava vera po zemlji razširjala. 9. Po ti splošni veri bo Bog ljudstva prepričal zmote in spačenosti, ter jih bo zavračal in svaril. 10. »v serpove v hebrejskim: »v veznike v nože za obrezovanje tert. 11. potlej ne bo nobene vojske več, ampak splošni mir na zemlji. Prerok misli tukaj pervo in poslednjo doboMesijeviga časa; v pervi dobi je mir Božji že prišel na zemljo (Jan. 14, 27.), v drugi dobi, ob drugim Kristusovim pri¬ hodu pa bo mir še bolj splošen in bo vse zunanje zadeve prešinil (Gl. vvod v bukve prerokov št. 5.). 12. No Izraelci! ko bo tak veličasten, miren čas in splošna zveličavna vera na svetu, perpravljajte se za to z zvestobo in z gorečo vdanostjo za Gospodovo postavo; saj takošni, kakoršni ste zdaj, tega ne zaslužite. — Zdaj nasledva očitanje zavoljo malikovanja, mehkužnosti in pregrešnosti Izraeloviga ljudstva. 13- »Zakaj zavergel si (i ti, o Bog! i. t. d. 16 Izaija ljudstvo, Jakopovo hišo, 14 ) ker so polni 15 ) kakor nekdaj, in imajo vedeže kakor Filistejci, in se ptujih otrok derže. 16 ) 7. Dežela je polna srebra in zlata, in nje zakladov ni konca. 8. Polna je njih 17 ) dežela konj, in njih vozov je brez števila. 18 ) Polna je njih dežela malikov j molijo dela svojih rok, kar so njih persti naredili. 9. Tu 19 ) se perklanja človek, tu se ponižuje mož \ torej jim nikar ne odpušaj ! 20 ) 10. Zlezi v pečino, in skri se v jamo pod zemljo iz strahu pred Gospodam in pred njego¬ vim častitljivim, veličastvam. 21 ) 11. Ošabne človekove oči se bodo obesile, in potlačena bo vi¬ sokost ljudi: Gospod sam bo po¬ višan tisti dan. 12. Ker dan Gospoda vojski- nih trum 22 ) pride nadvse ošabne in visoke, in nad vse prevzetne, de bodo ponižani, 2 . 13. in nad vse cedre na Li- banu, nje visoke in zvišane, in nad vse hraste na Basanu, 23 ) 14. in nad vse visoke gore in nad vse zvišane griče, 15. in nad vse visoke turne, in nad vse terdne zidove, 16. in nad vse tarsiške la- dije, 24 ) in nad vse, kar je lepiga viditi. 17. In uklonjena bo človeška visokost, in ponižana ošabnost ljudi, in Gospod sam bo povišan tisti dan, 18. in maliki bodo popolnama zaterti. 19. Tadaj pojdejo v skalnate berloge in v podzemeljske brezne iz strahu pred Gospodam in pred njegovim častitljivim veličastvam, ko se vzdigne udarjat zemljo. Oz. 10, 8. Luk. 23, 30. 20. Tisti dan bo vsak preč vergel svoje sreberne malike in svoje zlate podobe, ktere si je 14. „ Jakopovo hiso u , t. j., Izraelovo ljudstvo si zavergel. 15. ,,/ier so polni “ pregreh. Nekteri prestavljajo hebrejsko: ,,/cer so polni jutrove dežele t. j., polni vraž in malikovanja, ki so v jutrovi deželi v navadi. 16. sesptujimi narodi pečajo, ž njimi zaveze delajo, njih vraže in hudobije po¬ snemajo. 17. v Polna je njih a , namreč, Izraelcov dežela. 18. n Zlato“^ in „ srebro “ je tukaj Izraelcam v očitanje njih lakomnosti, odertije in mehkužnosti (5. Mojz. 17, 16.17.); n konji“ in „vozovi li so očitanje voj- skoželjnosti in nezaupljivosti na pomoč Boga kralja. Gl. spod. 22, 8: 30, 16. 19. „ Tu u pred temi maliki se perklanja človek, ter jih moli. 20. n nikar ne K pušaj tega brez kazni! Zdaj vidi prerok Božje kazni nad te pregrehe priti, kako Bog ojstro sodi, vso pozemeljsko mogočnost prekucne, in s tem svoje veličastvo kaže (v. 10—22.). 21. Vas, hudobneže, bo naj veči groza obhajala, ko Bog pride sodit! Gl. v. 19. 22. Gospodov sodnji dan pride. Gl. spod. 13, 6. 23. „ Cedri, hrasti “ in druge tukaj imenovane reči so podoba prevzetnih in mogočnih ljudi. Kolikor bolj se oni povzdigujejo, toliko bolj bodo ponižani. „Basan“ je oddelek obljubljene dežele ob Jordanu proti vzhodu (5. Mojz. 3, 11. i. d.), in je sloveč zavoljo hrastov (prav za prav zavoljo trepetink). 24. „tarsiške latlije" ali španjske jadravnice so bile posebno velike in terdne. 17 Izaija 2. 3. bil naredil, de bi jih molil, kerte in netopirje; 25 ) 21. in bo zlezel v razpoke med pečevjem in v skalnate berloge 26 ) iz strahu pred Gospodam in pred njegovim častitljivim veličastvam, ko se vzdigne udarjat zemljo. 22. Pustite torej človeka, 27 ) kteriga dihanje je v njegovim nosu, 28 ) ker on je visoko čislan. 29 ) III. Poglavje. Prerok že dalje napoveduje šibe Božje, ki bodo prišle nad Izraelce zavoljo njih pregreh, zlasti zavoljo njih mehkužnosti. 1. Ker glejte, * 1 ) Gospodova- vec, Gospod vojskinih trum, bo pobral Jeruzalemu in Judu sle- herniga terdniga in močniga, 2 ) vso krušno podporo in vso vodno moč, 3 ) 2. junaka in vojšaka, sodnika in preroka, vedeža 4 ) in stara- šina, 3. poglavarja čez petdeset, 5 ) in njega, ki je častitijiviga obraza in svetovavca in modriga umetnika in spreumetniga v skrivnostnim govorjenji. 6 ) 4. Dal jim bom otroke po¬ glavarje, in babeži 7 * * ) bodo nad njimi gospodovali. Pridig. 10, 16. 5. In ljudstvo se bo vzdignilo, 25. „ Kerti “ in „ netopirji “ so bili bogovi Egipčanov, kteri so mnogotere živali in izmed njih tudi kerte in netopirje po Božje častili. 26. To je podoba naj veči groze in strahu, ko se bo bližala sodba Božja, ka¬ kor zgor. v. 10. 27. nikar ne zaupajte v mogočniga človeka; viditi je sicer mogočen, ko pa pride Božja kazen, njegova moč in mogočnost naglo zgine. 28. kteri skozi usta in nos diha kakor drugi ljudje; je njim enak, minljiv človek. 29. tode tega ne zasluži. V hebrejskim: „kako malo je vender čislati /“ Po spričevanji sv. Hieronima in družili svetih očakov so tukaj Judje svarjeni, de naj (Boga—) človeka ne dražijo k jezi (gl. Ps. 2,12: 17, 9. 16. Spod. 30, 33.), kteri je sicer umerjoč kakor drugi ljudje, pa je vender ko Bog česen. 1. Naslednje se terdo veže s pogl. 2, 22. — Nikar se ne zanašajte na slabe ljudi, na svoje poglavarje; zakaj če mašcvanje pride na vaše pregrehe, vam bo Bog vso človeško pomoč vzel. Ta prerokba se je bila že ob Ahazovim času nekoliko spolnila (2. Kron. 28.), popolnama je bila pa dopolnjena, ko je Nabuhodonozor kraljestvo Judovo premagal, Jeruzalem razdjal, in naj ime- nitniši mestnjane odpeljal, ta čas je bila taka lakota nastopila, de so matere svoje otroke jedle, in de so ljudje in živali žeje omagovali. Gl. Zal. pes. 2, 11. 12 : 4, 5. 10. 2. vse terdne in močne može, vso pomoč. 3. ves živež, na kar se človek zanaša. 4. „vedeža li , t. j., taciga, ki s svojo bistroumnostjo prihodnost pregleduje. 5. Poglavarja čez petdeset vojakov, t. j., viši sploh. 6. Glej spolnjenje te prerokbe 4. Kralj. 24, 14. 7. mehkužne, slabe vladarje. Po smerti kralja Ezekija so na Judovim prestolu sedeli mladi, neskušeni vladarji, IV. 2 18 Izaija 3. mož zoper moža, slednji zoper svojiga bližnjiga; deček se bo puntal zoper stariga in neimenitni zoper imenitniga. 8 ) 6. Zgrabil bo namreč človek svojiga brata v hiši svojiga očeta, (jrekoč ): Ti imaš obleko, bodi naš poglavar, in ta razdertija naj bo tebi v roči. 9 ) 7. On pa bo tisti dan odgo¬ voril, rekoč: Nisim zdravnik, 10 ) in v moji hiši ni ne kruha ne obleke; nikar me ne stavite po¬ glavarja ljudstvu! 1 ‘) 8. Zakaj Jeruzalem se po- dera in Juda pada, ker so nju jeziki in nju naklepi 12 ) zoper Go¬ spoda, tako de dražijo oči nje- goviga veličastva. 13 ) 9. Spoznanje nju obraza zo¬ per njiju priča, 14 ) in kakor So¬ doma govorita očitno od svojih grehov, in jih ne skrivata. Gorje njuni duši! ker hudo se jima bode povračevalo. 10. Povejte pravičnimu, de je zanj dobro, ker bo sad svojih perzadevanj vžival. ,5 ) 11. Gorje nezbožnimu, hudo zanj, ker po delih njegovih rok mu bo povernjeno. 12. Moje ljudstvo odertniki ro¬ pajo, 16 ) in ženske čežnj gospo¬ dujejo. Moje ljudstvo! oni, ki te blagrujejo, te goljufavajo, ,7 ) in ti pot razderajo, l8 ) po kteri bi imelo hoditi. 13. Gospod vstane sodit, in on stoji, de bi ljudstva sodil. 14. Gospod bo prišel v sodbo s starašini svojiga ljudstva, in z njegovimi poglavarji; zakaj vi 19 ) ste vinograd popasli, 20 ) in uboziga rop je v vaši hiši. 15. Zakaj zaterate moje ljud¬ stvo, in ubogim razbijate obraze? pravi Gospod Bog vojskinih trum. 16. In Gospodje rekel: Zato ker se sionske hčere povišujejo, in glavo po koncu nosijo, in grede z očmi migajo, 21 ) in z rokami ploskajo, in premerjajo svoje 8. Vse pojde križem v človeški družbi, ne bo ga reda več, ne pokoršine med ljudmi. — Beri zgodovino naših časov od izveranja in inalopridniga početja nespametne miadine, od puntov in prekucij po svetu, in imel boš pred seboj razlago te verste; spoznal boš pa tudi, kako resnična je beseda Božja, ki se ob vsih časih natanko dopolnuje. 9. Potlej pojdejo k pervimu lepo oblečenimu možu, ter mu porečejo : Ti si še nekoliko zmožen, usmili se razretane deržave, in bodi kralj! 10. Jez ne morem ran deržave zaceliti. 11. Prerok pove, zakaj de je mogla deržava v nič priti (versta 8. do konca tega poglavja). 12. »nju naklepi^, drugi: »nju djanje (l . 13. dražijo njegovo mogočnost z žaljenjem njegove svetosti. 14. Drugi: Njun prederzni obraz priča zoper njiju. 15. „ svojih perzadevanj a , t. j., svojih del vžival. 16. V hebrejskim: „ Stiskavci mojiga ljudstva so otroci- 1 . 17. »oni, ld“ ti pravijo, de si po njih vravnavali in napravah srečen, se ti lažejo. Drugi tolmačijo: »tvoji sodniki te zapeljujejo “. 18. odpravljajo pravo vero in spodobno obnašo, ali pa terpe, dejo drugi odpravljajo. 19. »zakaj vi“, poglavarji in starašini. 20. ste izraelsko ljudstvo obrali in oderli. 21. Drugi: hodijo z zapeljivimi, zaljubljenimi pogledi; ali: grede prederzno oči pasejo. Izaija 3. 19 stopinje, in hodijo po plesal¬ sko; 22 ) 17. bo Gospod teme sionskih hčer ogolil, in Gospod jim bo lase 23 ) odkril. 24 ) 18. Tisti dan bo Gospod po¬ bral lepotino s čevljev, 25 ) in lu¬ nice, 26 ) 19. in ovratnice 27 ) in verižice 28 ) in zapestnice in kape 29 ) 20. in vpletenice 30 ) in spon¬ ke 31 ) in pentlje 32 ) in dišavnice in uhane 33 ) 21. in perstane in drage kam- ničke, ki po čelu visijo, 34 ) 22. in praznične oblačila in plajščike in platnenke 35 ) in igli¬ ce 36 ) 23. in zerkala 37 ) in tančice in glavo vitke in poletne obleke. 38 ) 24. In namest prijetniga duha bo smrad, namest pasa verv, namest kodrastih las pleša, na¬ mest persniga ogrinjala 39 ) ra- sovnik. 25. Tvoji tudi naj gorši možje bodo pod mečem padli, in tvoji junaki v boji. 26. Žalovale in plakalepa bodo njegove vrata, 40 ) in on bo za- pušen 41 ) na tleh sedel. 42 ) 22. V hebrejskim: „žn s sponami na nogah rožljajo “. Še dandanašnji ime¬ nitne Jutrovke nosijo obročke na gležnjih. Leti obročki so z zlatimi veriži¬ cami od noge do noge speti, de ženske majhne in vedno enake stopinje delajo, kar v lišparijo štejejo. 23. v jim bo lase“, v hebrejskim: ..jim bo sramoto odgernil u . 24. V veliki žalosti so se strigli, in premagavci so vjete včasi nage v zma- gavskim sprevodu peljali. Pomen je: Gospod vas bo v naj veči žalost spravil, in sramotno v sužnost odpeljal. Ta prerokba se je spolnila pod Ahazam. Gl. 2. Kron. 28, 15. 25. V hebrejskim: ... „ pobral spone z nog (gl. razi. 22.) in ovijače (okrog glave) enake mrežici “. 26. „ lunice £ ‘, t. j., lišparijo okrog vratu. Perm. Sodu. 8, 21. 26. 27. lišp na trakovih okrog vratu. 28. V hebrejskim: n uhane a ali n ušesnike (l . 29. V hebrejskim: , } ogrinjala“ ,'ki so čez persi in herbet segale. 30. „vpletenice“, kite, v hebrejskim: „ glavne ovitke “. 31. verižice, ki od nožniga obročka do nožniga obročka segajo. Glej razi. 22. 32. „ pentlje drugi prestavljajo: n pasove a . 33. V hebrejskim: n vražne listike u , drugi: „varnike“ (amulete). To so bili dragi kamnički ali pergamenovi listiki z mnozimi čerkami in praznovernimi znamnji, kteri naj bi vse hudo odvračevali, in vse dobro naklanjali. 34. V hebrejskim: n in perstane in obročke v nosu“. Perm. 1. M oj z. 24, 22. 35. , } platnenke u ; t. j., oblačila iz tanciga blaga, v ktere je bil ves život zavit. 36. V hebrejskim: v mošnje“, drugi: v žepe Ci . 37. ki jih je jutrovsko ženstvo v rokah nosilo. 38. „glavovitke u , t. j., ovitke okrog glave, turška kapa, turban; —■ „polelne obleke tenke oblačila. 39. „ namest persniga ogrinjala drugi: namest bele obleke. 40. „njegove vrata“, namreč vrata jeruzalemskiga mesta. 41. Jeruzalem bo vsiga svojiga obropan. 42. Ako ravno so te besede zadevale bližnjo babilonsko sužnost, so se vender tudi poznejši čase sem ter tje spolnovale. Tako je bila judovska dežela na 2 * 20 Izaija 4. IV. Poglavje. Prerok še dalje napoveduje nadloge, po tem pa obeta srečne in vesele čase ob Mesijevim prihodu. 1. In sedem žen bo tisti čas eniga moža zgrabilo, * 1 11 ) rekoč: Svoj kruh bomo jedle, in v svoje oblačila se bomo oblačile, le po tvojim imenu naj se imenujemo, odvzemi nam sramoto. 2 ) 2. Tisti dan 3 ) bo Gospodova mladika 4 ) veličastna in slavna, in sad zemlje 5 ) močno hvaljen in v veselje njim, ki bodo rešeni v Izraelu. 6 ) 3. In zgodilo se bode: Vsak, kdor bo pušen v Sionu, in bo ostal v Jeruzalemu, bo svet ime¬ novan, 7 ) vsak, kdor je k življenju zapisan 8 ) v Jeruzalemu. 9 ) 4. Kadar bo Gospod odmil nesnago sionskim hčeram, 10 ) in kervavo zadolženje Jeruzalema 1 ') iz njegove srede opral s sodnjim duham in z gorečim duham; 12 ) 5. potlej bo vstvaril Gospod nad vsim krajem hriba Siona, in, kjer vanj kličejo, oblak po dnevu, in dim in svetlobo plame- čiga ognja po noči; zakaj nad vsim veličastnim bode varstvo. 13 ) denarjih natisnjena v podobi na tleh sedeče ženske, po tem ko sta bila Tit in Vespazijan Jeruzalem razdjala. 1. In število ubitih mož bo tako veliko, de se bodo ženske za može pulile, ter se z naj manjimi pogodbami možile. 2. „ sramoto brez otrok umreti. Ta versta gre še k poprešnjimu poglavju. 3. Tisti čas po dokončani kazni Božji. Ko je prerok nepoboljšljivimu delu Izraeloviga ljudstva kazni oznanil, sklene svoje prerokovanje z oznanjenjem prihodnjiga blaženiga Mesijeviga časa, kakor je bil tudi s tem svoje preroko¬ vanje začel (Glej zgor. 2, 2.-). 4. Bog sin, Mesija. Permer. spod. 11, 1. 10: 53, 2. Jer. 23, 5: 33, 15. Cah. 3, 8: 6, 12. Skr. razod. 5, 5. 5. „sad zemlje t. j., Sin Device Marije, Mesija. Gl. spod. 7, 14. 6. „» veselje njim ki bodo Božji kazni odšli, in ki se bodo Mesijeviga blagoslova vdeležili. 7. Ob tem Mesijevim času rešeni iz Božje kazni ne bodo nič več s hudobnimi zmešano ljudstvo, ampak zgolj svetniki. Permer. spod. 11, 4. Vzrok se nekje drugej pove, ker namreč Bog Sin v grehe zatopljene ljudi očisti in opraviči (pogl. 53.), in jim novo serce da (Eceh. 11, 19.). 8. n zapisan“ v bukve živih, de se bo vdeleževal vsih dobrot Mesijeviga kra¬ ljestva. Gl. Dan. 12, 1. Skr. razod. 3, 5: 13, 8. Luk. 10, 20. 9. v novim Jeruzalemu. Permeri Eceh. 13, 9: 2. Mojz. 32, 32. 10. n nesnago“, t. j., pregrehe Izraeloviga ljudstva. 11. to je, ropanje, zateVanje, odertije in vse hudobije. 12. Sveti Duh, ki razodeva per vsih stvareh svojo delavnost, ki je vir vsiga življenja in zveza med Stvarnikam in stvarjo (1. Mojz. 1, 2. Ps. 103, 30. Job. 33, 4.), se imenuje sodnji in goreči duh, zato verne loči od nevernih in s svojo gnado dušo čisti, kakor se ruda in kovina čisti v ognji. Pomen: Ko bo Gospod s svojim duham hudobne izmed izraelskih otrok odločil, in tudi pobožne očistil, potlej i. t. d. 13. Prerok tukaj meri na ognjeni in oblačni steber, kteri je bil Izraelcam po- 21 Izaija 4. 5. 6. In šotor bo za senčnico po I in v skrivaiiše pred viharjem in dnevu pred vročino, in v zavetje J dežjem. 14 ) V. Poglavje. Prerok pernierja Izraelovo ljudstvo nerodovitnirau vinogradu, in mu napoveduje kazni Božje. 1. Zapel bom svojimu ljubi— mu * 1 2 ) pesem svojiga strica*) od njegoviga vinograda. 3 ) Vinograd je imel moj ljubi verh griča tol— stiga. 4 ) Jer. 2, 21. 2. Ogradil ga je, 5 ) in kam- nje po njem pobral, obsadil ga je z žlahtnimi tertami, na sredi njega je sozidal stolp, 6 ) in tlačiv— nico 7 ) v njem naredil; in čakal je, de bi grozdje rodil, pa rodil je viniko. 8 ) 3. Zdaj pa vi, jeruzalemski prebivavci in Judovi možje, so¬ dite med menoj in mojim vino¬ grad am. 9 ) doba Božje pričujočnosti in varstva Božjiga. Gl. 2. Mojz. 16, 10: 14,19—24: 4. Mojz. 10, 34. Kakor je bil Bog Izraelcam v ognjenim in oblačnim stebru po dnevu in po noči pričujoč, ter jih je vodil in varoval: tako bo tudi ob Mesijevih časih pričujoč per svojih vernih, zlasti kadar bodo vanj klicali (Mat. 18, 20.), in jih varno popelje skozi pušavo tega življenja v nebeško domovino (Hieron., Bazil. i. t. d.). 14. Varstvo bo tistikrat pred vsako nevarnostjo. — Tudi v ti prerokbi so dobe mesijanskiga kraljestva v eno podobo povzete. Ce ravno ima prerok naj pred pervi čas Mesijeviga prihoda pred očmi, tisti čas, ko so se verni svetnike imenovali (Rim. 1, 7: 15, 25.), vender pa prerokovana splošna svetost naj bolj meri na poslednjo dobo svete cerkve, ko bo vsa očišena in od sveta odločena se spremenila v nebeško kraljestvo. 1. Prerok naslednje od nerodovitnosti vinogradove tako pred oči stavi, kakor bi se bilo to njegovimu prijatlu zgodilo, in ta prijatel bi bil potlej od tega zloži! pesem, ktero prerok tukaj ponavlja. rj Ljubi v ‘ je tu v visim pomenu Bog ali Kristus, „ nerodovitni vinograd“ pa je judovsko ljudstvo (v. 7.). Skorej’ravno to priliko ponavlja Kristus per sv. Mat. 21, 33. 2. „ svojiga strica u , t. j., svojiga ljubiga. 3. To lepo pesem je prerok blezo zložil ob Joatamovim kraljevanji, ker ni v nji očitanja zavoljo malikovavstva. 4. Prav po besedi: na verhu, kteri je bil sin tolše“, t. j., na prav rodo¬ vitnim verhu ali griču. 5. V hebrejskim: „ Okopal ga je“ i. t. d. 6. v stolp a (turn), nekoliko za kratek čas, nekoliko pa čuvajem za stanovanje. 7. Tlačivnica (preša) je bila iz dveh korit, eno je bilo za stiskanje, eno pa za precejanje. Korito za stiskanje je bilo v tleh ali pa iz kake skale izsekano, nad njim je bil čeber, v kterim so grozdje z nogami tlačili. Sočava se je potem iz njega v precejavno korito odtekala. 8 - „viniko u , strupene jagode, lisjak, strupeno zelenjav, ki večkrat čez tri vatle visoka zraste, ter vinski terti živež in potrebno solnčno gorkoto s svojo senco jemlje. 0 Lastnik vinogradov, „ljubi a , Bog sam, Jude nagovarja, de naj se obsodijo: Skerbel sim za svoj nograd, kakor sim vedil in znal, pa mi je le slab sad rodil. Sodite zdaj, kaj mu gre! 22 Izaija 5. 4. Kaj bi bil imel svojimu nogradu še storiti, in nisim sto¬ ril? Ko sim čakal, de bi grozdje rodil, zakaj je pa viniko obrodil? 5. In zdaj vam bom pokazal, kaj bom storil svojimu nogradu: plot mu bom pobral, de bo ob- ropan; poderl mu bom ozidje, de bo pomandran. 6. V pušavo ga bom spre¬ menil, ne bo ne obrezan ne oko¬ pan; germovje in ternje naj v njem raste, in oblakam bom za¬ povedal, de ne bodo nanj dežja lili. 7. Vinograd Gospoda vojski- nih trum je pa hiša Izraelova, in možje Judovi so njemu prijetne mladike; 10 ) in perčakoval sim od njih, de bi storili, kar je prav, pa glej, krivica; de bi delali pravico, in glej, vpitje. * 11 ) 8. Gorje vam, ki hišo s hišo stikate in njivo z njivo sklepate do zadnjiga prostora! 12 ) Mar vi sami v deželi prebivate? 13 ) 9. To je prišlo meni na ušesa, pravi Gospod vojskinih trum. 14 ) Resnično, mnoge hiše bodo pu¬ stote, velike in lepe brez pre- bivavcov! 10. Deset oralov nograda nam¬ reč bo le eno vedro dalo, in tri¬ deset meric semena bo le tri me¬ rice doneslo. * 5 ) 11. Gorje vam, ki zjutrej vsta¬ jate, de se pijančevanju vdajate, 16 ) in do večera popivate, de od vina vsi gorite. 12. Citre, lajne, 17 ) boben, pi- šali in vino so per vaših gosta- rijah; Gospodovo delo pa vam ni mar, tudi del njegovih rok ne premišljujete. 18 ) 13. Zato bo moje ljudstvo vjeto odpeljano, ker nima nič spozna¬ nja; njegovi imenitniki bodo za lakoto merli, in njegova množica bo za žejo poginjala. 19 ) 14. Zato bo pekel 20 ) svoj tre¬ buh raztegnil, in s svojim žre- lam nezmerno zazijal, de vanj pojdejo njegovi junaki in njegova množica in njegovi imenitni in častitljivi. 21 ) 15. Nizki bo uklonjen, in ime¬ nitni bo ponižan, in oči ošabnih se bodo obesile. 16. Povišan pa bo Gospod voj¬ skinih trum v sodbi, in sveti Bog bo posvečen v pravici. 22 ) 17. Potlej se bodo jagnjeta po 10. Možje Judovi so njegov vinograd, kteriga je bil z veseljem zasadil. 11. „i >pitje“ zavoljo stiske. Drugi: pa glej, hudobija! 12. Gorje vam, ki revežem vse do zadnjiga pobirate! 13. de hočete vse sami pograbiti in imeti? 14. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Gospod vojskinih trum mi je razodel “. 15. Pomen te verste je: Prišla bo silno slaba letina. 16. V hebrejskim: „de za vpijanljivo pijačo £iodite a . 17. y,lajne 11 , drugi prestavljajo: v brenklje“, drugi: n harpe x . 18. Vi živite v vedni omotici posvetniga veselja, in se ne zmenite za nesrečo, ki vam jo Bog perpravlja, in po svojih prerokih oznanuje (Hieron.). 19. Kaldejci so Jeruzalem osemnajst mescov oblegali, in ob tem času je bila v mestu silno huda lakota. Glej 4. Kralj. 25, 1—3. 20. „pekel‘ ( , t. j., sploh spodnji svet, grob. 21. V hebrejskim: ... „ množica in derhal, in kar je z njo veseliga u . 22. Per tej sodbi se bo Bog veliciga in svetiga (ki hudo sovraži) pokazal, in ko tak bo česen in hvaljen. Izaija 5. 23 svoji navadi pasle, 23 ) in ptujci bodo vživali pušave, ki se bodo v rodovitnost spremenile. 24 ) 18. Gorje vam, ki vlečete kri¬ vico z vervicami nečimernosti in greh kakor voz z vezmi. 25 ) 19. Kteri pravite: Naj hiti, in naj pospeši svoje delo, 26 ) de vi¬ dimo; in naj se perbliža, in naj pride sklep Izraeloviga Svetiga, de ga zvemo. 20. Gorje vam, kteri imenujete dobro — hudo, hudo pa dobro, 27 ) ki temi luč in luči tema pravite, ki grenko v sladko in sladko v grenko spreminjate! 21. Gorje vam, kteri ste modri v svojih očeh, in sami per sebi razumni! 28 ) Preg. 3, 7. Rim. 12, 16. 22. Gorje vam, kteri ste ju¬ naki per pitji vina in serčni možje per mešanji močnih pijač: 29 ) 23. ki liudobniga opravičujete zavoljo darov, in pravičnimu nje¬ govo pravico jemljete. 24. Za tega voljo, kakor og¬ njeni plamen sterniše požre, in ga plamena vročina sežge, tako bo njih korenina kakor perhavka, in njih mladika kakor prah na kviško poleti; ker so zavergli postavo Gospoda vojskinih trum, in pre¬ klinjali besedo Izraeloviga Šve- tiga. 25. Zato se je vnel Gospodov serd zoper njegovo ljudstvo; on stega svojo roko zoper njega, in ga udarja, de se gore stre¬ sajo , in njih mertve trupla leže kakor blato po sredi ulic. 30 ) Per vsem tem njegov serd še ne je- nja, temuč njegova roka je še stegnjena. 31 ) 26. On postavi znamnje Ijud— stvam, ki so deleč, 32 ) in mu 33 ) 23. potlej bodo poljane tako zapušene, de se bodo jagnjeta po svoji navadi sem ter tje skakaje povsod lahko pasle. 24. V hebrejskim: „in ptujci bodo zapušeno rodovitno zemljo vživalr 1 . 25. Gorje vam, ki si toliko in toliko prizadevate za greh in krivico zavoljo nečimernih reči in prazniga upanja. Nečimernost, goljufne in prazne reči tega sveta so tako rekoč verv, s ktero se grešnik v voz pregreh vpreže. 26. Naj Bog kmalo in hitro pošlje svojo kazen. 27. Gorje vam, ki znotranji razloček med dobrim in hudim odpravljate, in le to dobro ali hudo imenujete, kar se vašim poeutkam in željam ali perlega ali pa jim je zoperno. 28. Gorje vam, ki pravo vero, resnico in čednost zametujete, in si po svojim spačenim nagnjenji vero, čednost in pravico kujete, kakoršna se vašimu spri- denimu sercu perlega. 29. Jutrovci imajo še zdaj navado, vino z vpijanljivimi in močnimi rečmi mešati. Drugi: in močni ljudje v požrešnosti. 30. Zato bo Bog svoje pregrešno ljudstvo s kugo in druzimi nadlogami tako strašno kaznoval, de bodo povsod merliči po ulicah ležali, in de se bo vsa natora tresla in bala njegoviga razžaljeniga veličastva. Prerok prerokuje zdaj od 26. verste do konca tega poglavja prihodnje kazni Božje, zlasti pa de bodo v deželo perderle sovražne ljudstva, ktere bodo Jude premagale in v pest dobile. 31. S temi nadlogami in s kugo še niso kazni Božje končane, ampak še veči bodo nasledvale. 32. Ob času vojske so stavili bandera na visoke gore v znamnje, de naj se zbero vojaki na vojsko. Spod. 11, 12. Pomen: Bog kliče naj daljniši ljud- stva, de naj pridejo strahovat Izraelovo ljudstvo. 33. „in mu“, t. j., sovražniku, namreč Asirijanam in Kaldejcam, zapiska. 24 Izaija zapiska od pokrajin zemlje, 34 ) in glej, on hitro naglo pride. 27. Med njim ni nobeniga ope- šaniga ne bolniga, 35 ) nobeden ne dremlje, in ne spi, nobenimu se pas na ledjih ne odveže, 36 ) tudi se nobenimu ne preterga kak jermen per čevljih. 37 ) 28. Njegove 38 ) pušice so oj- stre, in vsi njegovi loki so na¬ peti. Kopito njegovih konj je ka¬ kor kremen, 39 ) in njegove ko- 5 . 6 . lesa so 40 ) kakor vihar silne ure. 29. Njegovo rjovenje 41 ) je ka¬ kor levovo, on rjove kakor mladi levi, on škriplje, in plen zagrabi, on ga obseže, in nihče mu ga ne izdere. 30. On šumi 42 ) nad njim 43 ) tisti dan kakor šumi morje. Oze- ramo se po deželi, in glej, tema in stiska, in luč otemnuje po njegovi temi. 44 ) VI. Poglavje. Izaija vidi Božje veličastvo, Gospod ga pokliče in posveti' v preroško službo, prerok napoveduje Judovi deželi pokončanje. 1. V letu, ko je bil kralj dežu, * 1 2 ) in to, kar je bilo pod Ozija umeri, 1 ) sim vidil Gospoda j njim, 3 ) je napolnilo tempelj. 4 ) sedeti na visokim in zvišenim se- 34. »zapiska 11, , t. j., ga neutegama pokliče iz daljnih krajev. 35. „ bolniga “, v hebrejskim: »opotočniga", t. j., ni ga, kteri bi se opotekal in omahoval. 36. Pomen: Med asirsko in kaldejsko vojskino trumo ni nobeniga oslabljeniga in bolniga; vsi vojaki so zdravi, terdni in močni; zmirej so na nogah ali na potu ali pa v boji brez počitka. Gl. 3. Kralj. 18, 46. 37. Vse, od naj večiga do naj manjšiga, do jermena per čevljih je per njih terdno. 38. »Njegove 11 , t. j., sovražnikove; ali pa: „njih a , t. j., Asirijanov, Kaldejcov. 39. „ kakor kremen “, t. j., kakor kamen. Nekdaj niso konj s podkovami kovali, zato so terdne kopita per konjih posebno čislali. 40. „ njegove kolesa “, t. j., vojskini vozovi. 41. „Njegovo rjovenje “, t. j., njegov vojskini vriš ali vpitje. 42. „On šumi", t. j., sovražnik divja in razgraja. 43. „ nad njim u , t. j., nad Izraelovim ljudstvam. 44. Sreča se je nesreči umaknila. »Lnč^ in „ tema" ste podobi sreče in ne¬ sreče. V hebrejskim: »stiska, in luč otemni na nebu 11 , t. j., zvezda sreče že zahaja, sreča že zginja. 1. Leta 759 pred Kristusam je imel prerok naslednjo prikazen, blezo zadnje mesce Ozijeviga kraljevanja. Ta prikazen bi imela biti v začetku njegovih prerokb; zakaj de jo je pozneji nabiravec teh prerokb semkaj postavil, se ne da več prav določiti. 2. Bog se je Izaiju perkazal ko kralj v vsim veličastvu kaciga jutrovskiga gospodovavca, de je s tem naši slabi pameti v podobi pokazal svojo mogoč¬ nost in svoje veličastvo. Po misli svetiga Hieronima in druzih svetih očakov, kteri se na svetiga Janeza (12,41.) operajo, je bil Bog, ki se je vidno perkazal, Bog Sin, kterimu se tudi sicer podoba Božja pravi (Filip. 2, 6.). Perm. Eccli. 1, 1. in dalje. 3. »kar je bilo pod njim", namreč pod sedežem, t. j., njegova podlaga. Drugi mislijo dolgo obleko, ki se je za Bogam vlačila. Imenitniki v jutro vi h deželah so nekdaj nosili dolgo oblačilo, de se je za njimi vlačilo. 4. Tempelj, ki ga je prerok vidil, ni bil jeruzalemski, ampak njegova perva Izaija 6. 2. Serafini 5 ) so stali ob njem, 6 ) po šest perutnic je sleherni imel: z dvema so si obraz zakrivali, in z dvema so si zakrivali noge, z dvema pa so letali. 7 ) 3. In eden druzimu so vpili, 8 ) rekoč: Svet, svet, svet je Go¬ spod Bog vojskinih trum, vsa zemlja je polna njegoviga veli¬ častva. 9 ) Skr. razod. 4, 8. 4. In stresali so se podboji per vratih od glasu vpijočih, in hiša je bila polna dima. 10 ) 5. In sim rekel: Gorje meni, ko sim molčal, * 11 ) ker sim mož nečistih ustnic, in prebivam med 25' ljudstvam, ki ima nečiste ust¬ nice, 12 ) in sim vidil s svojimi očmi kralja, Gospoda vojskinih trum. 13 ) 6. In perletel je k meni eden izmed Serafinov, in je imel živ ogelj 14 ) v roči, ki ga je bil s klešami z altarja vzel. 15 ) 7. Ih dotaknil se je mojih ust, ter je rekel: Glej, ta se je do¬ taknil tvojih ustnic, in tvoja hu¬ dobija je odvzeta, in tvoj greh je zbrisan. 8. In slišal sim glas Gospoda govorečiga: Koga naj pošljem, in kdo nam pojde? 16 ) In rekel sim: Glej, jez, pošlji me! 17 ) podoba, nebeški tempelj, ki je bil Mojzesu pokazan, de je po njem potlej šotor napravil. Glej 2. Mojz. 25, 9. 40. Hebr. 8, 5. 5. t. j., ognjeni angelji, ali vsi čisti in svetli angelji, naj imenitniši angelji, ki imajo med vsimi stvarmi naj veči spoznanje in naj veči ljubezen. 6. na stopnjicah sedeževih okoli Boga. 7. Perutnice in letanje so podoba hitrosti, s ktero angelji povelja Božje spol- nujejo. Pokrivanje obraza in nog je na Jutrovim znamnje spoštovanja. — Drugi Vulgato tukaj takole prestavljajo: ... „ imel : z dvema so pokrivali njegovo (Božjej obličje, z dvema so pokrivali njegove (Hožje) noge, in z dvema so letali*. Pomen: z dvema perutama so pokrivali skrivnost več- niga Boga, z dvema skrivnost človeštva Sinu Božjiga, kar pomeni, de je tudi naj pervimu angeljskimu duhu nemogoče, te skrivnosti umeti. 8. Serafini so zverstama peli v dveh korih. 9. Trikratno n svet* pomeni, kakor pravi sveti Gregori Veliki, tri Božje osebe v enim bitji. Drugi obračajo te besede na Boga Sina. 10. „ podboji “ ali verije; — ..polna dima*, t. j., polna svetle megle ali slave. Perm. 3. Kralj. 8, 12. 11. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Gorje meni, ker moram umreti “. — He¬ brejci so menili, de morajo per pogledu Boga umreti, ker je Boga gledati perhranjeno le breztelesnim očišenim duhovam. Gl. 2. Mojz. 33, 18—20. 12. ker sim grešnik, in med grešniki živim. 13. „ko sim vidil a svetiga Boga, kteriga nobeno umerjoče, nečisto oko ne sme viditi. 14. „55 iv ogelj 11 , Allioli: „ razbeljen kamen*. — Ogenj je podoba očiševanja in opravičevanja. 15. De je Serafin ogelj z altarja vzel, kaže blezo preroku, de se vse očišenje od grehov zgodi le po Božji naredbi, in de je bil prerok tudi le po oprav¬ ljenih daritvah očišen. 16. Enotno število: „MLoga naj pošljem ?* in po tem množno število: kdo nam pojde?* pomeni pomislih svetiga Hieronima presveto Trojico v edinim Bogu. •7. Sveti Gregori Veliki pravi: Prerok se je še le potem ponudil v sveto službo, 0 je bil očišen; iz tega se tedaj učimo, de se v duhovsko službo, v ktero smo poklicani, še le potem podajajmo, ko smo svoje serce očistili. 26 Izaija O. 9. In on je rekel: Pojdi, in povej temu ljudstvu: Poslušajte, poslušajte, pa nikar ne razumejte! Glejte prikazni, pa je ne spo¬ znajte ! l8 ) 10. Oslepi temu ljudstvu serce, in zamaši mu ušesa, in zatisni mu oči, de kje ne vidi s svojimi očmi, in ne sliši s svojimi ušesi, in ne čuti s svojim sercam, in se ne spreoberne, in de ga ne ozdravim. 19 ) 11. In rekel sim: Doklej, Go¬ spod?) 20 ) In je djal: Dokler ne bodo mesta pustota brez prebi- vavca, in hiše brez ljudi, in de¬ žela zapušena pušava. 12. In Gospod deleč požene ljudi, in, kar ostane, se bo mno¬ žilo v sredi dežele. 13. Pa še to se bo v nji de- setilo, in se bo spreobernilo, in bo v razgledovanje kakor tre- petinka in kakor hrast, ki svoje veje razprostera: to bo sveto se¬ me, kar v nji ostane. 21 ) 18. Pomen: Vi bote naj veči čudeže in prerokovanja doživeli, pa jih ne bole umeli, ne si jih k sercu vzeli. To se je spolnilo že ob prerokovih časih, zlasti pa ob Zveličarjevih časih. Glej Mat. 13, 14. Djan. ap. 28, 26. Jan. 12, 40. Rim. 11, 8. 19. Pomen: Po tvojih pridigah bo to ljudstvo še bolj terdovratno in neobčutljivo do vsiga dobriga in Božjiga. — Preroki so včasih to , kar je iz njih pridig nasledovalo, tako pred oči stavili, kakor de bi bili sami tisto napravili. Glej Jer. 1, 10. 20. „Doklej“ bo ta slepota, oterpnjenost, terdovratnost terpela? 21. Prerok napoveduje terdovratnim Judam, de bo njih dežela pokončana, de bodo v sužnost odpeljani, in de se jih bo le majhno število spreobernilo, in to majhno število spreobernjenih pobožnih se bo po tem množilo. To preroko¬ vanje se je spolnilo ali koj pred babilonsko sužnostjo in po nji, ali pa pred in potlej , ko so bili Rimljani Jude premagali in podjarmili, ali pa tudi ob obeh dobah. Ob času babilonske sužnosti so bili Kaldejei deželo razdjali, in veči del ljudstva v sužnost odpeljali. Ko so se bili Judje domu vernili, so se sčasama spet po deželi razširjali, in so Bogu zvesto služili. Tisti čas, ko so bili Rimljani deželo vzeli in Jeruzalem razdjali, so bili tudi Jude po vsim svetu razkropili; le njih majhen del se je bil k Bogu, Mesiju, spre- obernil, in se potlej namnožil v obilno keršansko družbo ali cerkev. — V hebrejskim se zadnji dve versti tako le glasite: „In Gospod bo ljudi od¬ peljal, in veliko bo razdjanje v deželi. In ko bi deseti del v nji ostal, bi bil tudi iztrebljen; vender pa kakor trepetinka in hrast še deblo osta¬ neta, če sta tudi posekana, tako bo tudi njim še sveto seme ostalo — Tudi po teh besedah se da prerokovanje na čas babilonske sužnosti oberniti ali pa tudi na čas, ko so bili Rimljani Jude premagali. Kaldejei so bili de¬ želo razdjali, in Judje so bili iz nje skorej do čistiga iztrebljeni, ker je moglo še to malo število, kar jih je bilo ostalo, v Egipt bežati (4. Kralj. 25. Jer. 40, 41.). Vender kar se jih je bilo iz sužnosti vernilo, so se namno¬ žili, in bili so Bogu zvesti. — V judovski vojski z Rimljani je bilo toliko Judov poginilo, de jih je bil komaj deseti del ostal. Cesar Hadrijan pa je bil iztrebil do čistiga še tiste Jude, ki se niso bili med narode po svetu raz¬ kropili. Judje, ki so bili ubežali, in ki so zdaj po svetu razkropljeni, so deblo, iz kteriga bo enkrat podučin zarod prirastel, ki bo prerokovanje uinel, in Mesijev nauk sprejel, kakor sveti Pavel (Rim. 11, 11. i. d.) prerokuje. Izaija 1, 27 VIS. Poglavje. Izaija prerokuje, de Izraelci in Sirijani ne bodo premagali Judovima kraljestva, de bo Devica sinu rodila, kterimu se Emanuel poreče, in de bodo Jude silno velike stiske zadele, ker jih bodo Asirijani premagali in v sužnost peljali. 1. In zgodilo se je ob dneh Aliaza,') sinu Joatana, sintiOzija, Judoviga kralja, de sta šla Ra- sin, sirski kralj, in Facej, sin Romelijev, Izraelov kralj, proti Jeruzalemu, bojevat se zoper njega, pa ga nista mogla pre¬ magati. 2 ) 2. In povedali so 3 ) Davidovi hiši, 4 ) rekoč: -Sirijani so se ušo- torili v Efrajmu. 5 ) Tadaj se je treslo njegovo serce, kakor se trese drevje v gozdu pred ve- tram. 3. In Gospodje rekel Izaiju: Pojdi Ahazu naproti, li in tvoj ostanek Jašub, 6 ) tvoj sin, na konec vodotoka, zgornjiga ribnika na pot valjavčeve njive, 7 ) 4. in mu reci: Glej, de boš tiho: nikar se ne boj, in serce naj se ti ne prestraši teh dveh 1. Glej vvod v bukve Izaija preroka in pogl. 1, 1. 2. Izaija perpoveduje tu izid kervave vojske, ki je bila ob začetku Ahazove vlade med zgorej imenovanimi kralji, in od ktere je govorjenje v 4. bukv. Kralj. 16. in 2. Kron. 28. Facej, izraelski kralj, je bil otolkel f2. Kron. 28, 6.) Ahazovo vojsko, in je silno veliko ženstva in otrok v sužnost od¬ peljal. Ti so bili pa na prigovarjanje preroka Obeda spušeni in nazaj domu poslani. Kmalo potem je iskal izraelski kralj novih prepirov. Zedinil je svojo moč s sirskim kraljem, in oba gresta Jeruzalem oblegat (4. Kralj. 16, 5.). Ob njunim perbliževanji je Ahaza in njegovo ljudstvo silna groza obhajala, in je sklenil per Asirijanih pomoči iskati (2. Kron. 28, 16.). To premajhno zaupanje v Boga, višiga kralja čez ljudstvo, in velika nevarnost, v ktero je bila deržava po zvezi z Asirijani prišla, je bil vzrok, de je bil prerok k Ahazu poslan. Izaija je skušal slabimu kralju serčnost dajati, ter mu je oznanoval, de bota oba sovražna kralja poginila. Svoje besede pa je poterdil s posebnim znamnjem, po kterim so kralj in ljudstvo mogli spoznati, de se bo njegovo prerokovanje gotovo spolnilo. Ko pa kralj ni hotel od svojiga namena odstopiti, je prerok oznanil prihod velicih nadlog nad Juda, zlasti od strani ravno tistih Asirijanov, od kterih so pomoči perčakovali. Per vsim tem je Ahaz vender le per Asirijanih pomoči iskal. Asirijani so mu res tudi prišli k pomoči, ter so perderli v sirsko in izraelsko kraljestvo, in so blezo s tem oba kralja permorali, de sta jenjala Jeruzalem oblegati, in de sta se vernila v svojo deželo (Perm. 4. Kralj. 16, 9.). 3. Povedali so ljudje, de gresta kralja Jeruzalem oblegat. 4. „Davidovi /riši' 1 , t. j., Ahazu in njegovimu dvoru, t. j., dvornikam. 5. „P Efrajmu 1 ' 1 ', t. j., v Izraelovim kraljestvu, kjer je bil Efrajm naj moč¬ nejši rod. d- V hebrejskim: .. . n ti in Šear Jašub, tvoj sin a i. d. Ime Izaija sina n Šear Jašub “ pomeni: „Vernitev ostanka 1 ' 1 . Glej naslednjo razlago. ■ Pojdi na veliko cesto, ktera ob valjavčeviin polji derži do konca vodotoka, kten vodo iz gonijiga ribnika dobiva, in do Jeruzalema sega, de ga z vodo pieviduje. Tukaj je bil kralj s svojimi velikači, in je blezo ogledoval, ali bi se ne dal studenec n Siloe“, iz kteriga gornji ribnik vodo dobiva, zamašiti 28 Izaija 7. koncov, ogorkov se kadečih, 8 )ser- dite jeze Rastna, sirskiga kralja, in Rontelijeviga sina. 9 ) 5. Zato, ko so Sirijani, Efrajm 10 ) in Rontelijev sin hu¬ doben naklep zoper tebe storili, rekoč: 6. „Pojdimo gori nad Juda, in ga splašimo, 1 ') ter ga na se potegnimo, 12 ) in postavimo kralja v njem sina Tabeeloviga 44 ; 13 ) 7. pravi Gospod Bog: To ne bo obveljalo, in se ne bo zgo¬ dilo ; 8. ampak glava v Sirii bo Damask in glava v Damasku bo Rasin, 14 ) in še pet in šestdeset let, in Efrajm bo nehal biti ljud¬ stvo. 15 ) 9. In glava v Efrajmu bo Samarija, in glava v Samarii bo Romelijev sin. 16 ) Če ne verja¬ mete, ne bote obstali. 17 ) 10. In Gospod je še dalje go¬ voril 18 ) Ahazu, rekoč: 11. Prosi si znamnje od Go¬ spoda, svojiga Boga, ali zdolej v globočini ali zgorej na vi¬ šavi. 19 ) 12. In A baz je rekel: Nebom ali pa drugam oberniti, de bi sovražniki vode ne imeli (perm. 2. Kron. 32, 30: 4. Kralj. 18, 17.), ali pa je morde jeruzalemske terdnjave ogledoval. Tje naj bi tedaj Izaija šel s svojim sinam, Sear-Jašubam. To hebrejsko ime: y) Sear-Jamb u , v slovenskim: „Vernitev ostanka 11 , ki ga je bil Izaija svojimu sinu dal, ima v sebi prerokovanje, de se bodo namreč od Izraelcov vjeti Judje spet kmalo domu vernili (2. Kron. 28, 8: 14, 15.). Ker se je bilo to prerokovanje, po sinovim imenu dano, res spolnilo, je bil tedaj sin živa priča, de je njegov oče resnico prerokoval, in po tem je bil sin lahko tudi porok, de se bo tudi drugo prerokovanje njegoviga očeta, ki ga v 14. versli po imenu druziga sina razglaša, gotovo dopolnilo. 8. n dveh koncov, ogorkov se kadečih u , ki bota kmalo stlela in ugasnila, 1. j., kralja bota kmalo zginila. 9. Romelijeviga sina u , t. j., izraelskiga kralja. 10. „ Efrajm, t. j., Izraelsko. Glej 5. razlago. 11. „nad Juda“, t. j., nad Judovo kraljestvo. V hebrejskim: .. . „nad Juda, in ga oblegajmo * 11, . 12. „n« se potegnimo t. j., med seboj razdelimo. 13. Kdo de je bil sin Tabeelov, ni znano. 14. Ne bo se ne tako zgodilo, kakor sta kralja sklenila, ampak per starim naj ostane. Damask bodi kakor dosihmal, veliko mesto v Sirii, in Rasin bodi po¬ glavar le v Damasku, ne pa tudi v Judovim kraljestvu. 15. „Efrajm a , t. j., izraelsko kraljestvo bo jenjalo biti. Salmanasar je Izraelce peljal na Asirsko v sužnost dvajset let po tem prerokovanji (4. Kralj. 17,6. 18, 10. 11.), v šestim letu kralja Ezekija. Skorej popolnama jih je bil pa pokončal Asarhadon, asirski kralj (1. Ezdr. 4, 2.), blezo v dve in dvajsetim letu kralja Manaseta, ko so bili Asirijani tega kralja vjetiga odpeljali. Ako se od druziga Ahazoviga leta, ko se je to prerokovanje zgodilo, šteje druzih štirnajst let Ahazovih, potlej devet in dvajset let Ezekijevih (4. Kralj. 18,2.) in dve in dvajset let Manasetovih, se dobi število pet in šestdeset let. 16. Tudi Izrael in njegov kralj ne sme od kraljestva Judoviga nič dobiti. 17. Ce pa moji obljubi ne verjamete, in per Asirijanih namesto per Gospodu pomoči išete. bote pokončani. 18. Gospod je še dalje govoril po preroku Izaii. 19. Ker še zmirej omahuješ v svojim zaupanji, si prosi k svojimu poterjcnju v veri čudovitno znamnje, bodi si že ali na zemlji ali na nebu. Iz gotovosti Izaija 7. 29 prosil, in ne bora skušal Go¬ spoda. 20 ) 13. In je rekel: 21 ) Poslušajte tedaj, Davidova hiša! 22 ) Vara je li premalo nadlegovati ljudi, de ste nadležni tudi raojimu Bogu? 23 ) 14. Zavoljo tega vam bo Go¬ spod sam znainnje dal : 24 ) Glejte, Devica 25 ) bo spočela in Sinu ro¬ dila in njegovo ime se bo ime¬ novalo Emanuel. 26 ) 15. Sirovo maslo in sterd bo jedel, de bo vedil zavreči hudo, in izvoliti dobro. 27 ) Ib. Zakaj preden bo dete ve- dilo zavreči hudo, in izvoliti do¬ bro, bo zapušena dežela, ktero studiš zavoljo nje dveh kraljev. 28 ) tega znamnja boš lahko spoznal, de se bo gotovo tudi to spolnilo, kar pre¬ rokujem. Glej spod. v. 14. 20. Ahaz se po hinavsko opera na prepoved Božjo (5. Mojz. 6, 16.), ter noče znamnja, bodi si že, de ni verjel-, de bi Izaija mogel kak čudež storiti; ali pa se je bal, de bi Izaija res ne storil čudeža, ako bi ga namreč storil, bi bil Ahaz persiljen, v Boga zaupati in per njem pomoči iskati, zvezo z asir¬ skim kraljem pa razdreti, ktero si je po svoji meseni razumnosti mislil ko edino pomoč, ki ga more iz rok sovražnikov rešiti. 21. „In je rekel namreč prerok Izaija. 22. ti kralj, in vi sorodniki, ki na njegovim dvoru služite. 23. Vam mar ni še dosti žaliti, prerokov, ki so ljudje, ker jim ne verjamete, ali morate še Boga žaliti, ker se branite, si kako znamnje po njegovim po¬ velji izvoliti? 24. Ko si torej sami čudeža (v. 11.) ne izvolite, ga sam Bog izvoli, de bodo pobožni poterjeni v veri na Božjo pomoč zoper sovražnike. Znamnje pa, po kterim zamorejo pobožni resnico obljubljeniga rešenja spoznati, bo to le: Jez vidim čudno pergodbo, ki se bo v prihodnje zgodila, namreč Odrešenikovo rojstvo iz neke device. Kakor gotovo je to, de pride ta Božji Odrešenik, ravno tako gotovo bote rešeni sovražnikov, ki vas nadlegvajo. Povem vam pa, de čas, ko bote iz sedanje stiske rešeni, je krajši kakor čas, ob kterim to prečudno dete, ki bo lojeno, v leta pride, de razloči hudo in dobro, desi- ravno bo to dete drugim detetam enako rastlo in se svoje pameti zavedalo. To je, v krajšim času bote rešeni sovražnikov, kterih se bojite, kakor bo iz de¬ vice rojeni „ Emanuel “ potreboval časa, de bo vedil razločiti hudo in dobro. 25. Glejte, čista Devica, ktero vidim s svojimi duhovnimi očmi. (Gl. raz!, v. 16.). 26. V hebrejskim: . . . . „in njegovo ime bo Emanuel imenovala 11 . — v Ema- nael 11 se pravi po našim: ., Bog z natni u . Večkrat so matere otrokam imena dajale. Glej 1. Mojz. 4, 1. 25: 19, 37. To ime ne pomeni le Božje pomoči in Božjiga varstva, ampak tudi včlovečenje Božje v Mesii (Hieron., Krizost., Teod.). Pomen: Ona bo imenovala njegovo ime: „Bog z nami'- 1 , t. j., po njem in v njem bo Bog z nami. Perm. Mat. 1, 23. 27. On bo vžival živež, kakoršniga vživajo druge deteta, de bo njim enako rastel, in k letam spoznanja prihajal. V hebrejskim: ,,jedel, dokler ne bo vedil hudiga zametovati in dobriga voliti“. To govorjenje kaže čas, v kterim se vest in nravni občutki zbude, starost od 2—3 let. 28. Prerok rabi čas od. Mesijeviga rojstva do njegove zavednosti ko mero po- polnama rešenja dežele iz rok sovražnikov. — Še v krajšim času, ko bo dete, ki ga jez v prikazni vidim, k zavedi prišlo, bo izraelska in sirska po¬ krajina, ki jo zavoljo kraljev čertiš, razdjana in zapušena. — Spolnjenje te prerokbe perpoveduje zgodovina. Teglatfalasar (Tiglatpiiesar), kteriga je bil Ahaz zoper voljo Božjo na pomoč poklical (2. Kron. 28, 16.), je persilil 30 Izaija 1 17. Pa 29 ) nad te in nad tvoje ljudstvo in nad hišo tvojiga očeta bo Gospod po asirskim kralji per- pravil dneve, kakoršnih ni bilo od takrat, ko se je bil Efrajm od Juda ločil. 30 ) 18. In tisti čas bo Gospod po¬ žvižgal 31 ) muhi, ki je na koncu egiptovskih rek, 32 ) in bučeli, ki je v asirski deželi; 19. in prišle bodo in se usedle vse ob potokih po dolinah 33 ) in po votlinah v pečevji in po vsim germovji in po vsili luknjah. 20. Tisti dan bo Gospod obril z najeto britvijo, 34 ) ž njimi, ki so za reko, 35 ) z asirskim kra¬ ljem, glavo in kocine na nogah, in vso brado. 36 ) 21. In tisti čas bo tako: Kdor bo redil kravo in dve ovci, 22. bo zavoljo obilnosti mleka jedel sirovo maslo; 37 ) zakaj si¬ rovo maslo in sterd bo jedel vsak, kdor bo v deželi pušen. 38 ) 23. In tisti čas bo tako: Vsak kraj, kjer je bilo tavžent terf, tavžent srebernikov vrednih, 39 ) bo poln ternja in germovja. 24. S pušicami in z lokam oba kralja, jeruzalemsko oblego popustiti, je premagal sirsko kraljestvo, je ubil kralja Rasiua, in je ljudi peljal na Asirsko (4. Kralj. 16, 9.), tudi je v oblast dobil zgornji del izraelskiga kraljestva, in je peljal veliko Izraelcov v asirsko sužnost (4. Kralj. 15, 29: 1. Kron. 5, 26.). 29. Kar tukaj nasledva, so prerokove besede, ki so v zvezi z 9. versto: „Ce ne verjamete, ne hote obstali in ta zveza se da tako le narediti: Jez sim ti tako le prerokoval rešenje od sedanjih sovražnikov, tode tvoja nejevera ne bodi brez kazni; zakaj „nad te in nad u i. t. d. 30. To seje začelo spolnovati koj po rešcnji od Sirijanov in Izraelcov še ob Ahazovih časih. Tisti asirski kralj Teglatfalasar, ki ga je bil Ahaz na po¬ moč poklical, in ki je bil kralja, asirskiga in izraelskiga, permoral iz Judov- skiga iti, je šel po tem tudi nad Ahaza, in je njegovo deželo razdeval (2. Kron. 28, 20. razlag. 12.j. Popolnama se je pa to prerokovanje spolnilo z daljnim snovanjem stisk, ki so jih Asirijani in Kaldejci od Teglatfalasarja do Nabuhodonozorja nad Judejo pripravljali. 31. „bo Gospod zažvižgal t. j., naglo poklical. 32. Ta čas bo Gospod nad Juda poslal ljudstva, ki ob iztoku Nilovim prebivajo. To se je bilo začelo spolnovati z napadam egiptovskih sosednjih ljudstev, Edomljanov in Filistejcov ( '2. Kron. 28, 17. 18.); prav popolnama pa se je to spolnilo po kralji z imenam „Nekao“ (2. Kron. 35,20: 4. Kralj. 23,29.). „Muhe 11 in „bučele li (ose), zlasti v Egiptu in Asirii domače, pomenijo ljud¬ stva tistih dežela. 33. Drugi: se usedle po stermih dolinah “. 34. z najetimi Asirijani, klerih pomoč je Ahaz kupil (2. Kron. 28, 21.). 35. „ki so za reko“, t. j., na uni strani Evfrata. 36. Pomen: Ob tem času bo Bog z Asirijani deželo Judovo popolnama razdjai, in ž njo naj zasramljivše ravnal. 37. „sirovo maslo“, ali sir, ali usirjeno mleko. 38. Ta čas bodo sovražniki malo živine pustili v deželi, vse bodo tako pokon¬ čali, de ne bo nikjer njiv, ampak le pašniki; torej bo obilno mleka, in ljudje bodo od mleka in sterdi živeli. 39. Zastran srebernikov glej 2. Mojz. 30, 13. Perm. 1. Mojz. 20, 16. Še dan¬ današnji so naLibanu nogradi, kterih posamezne tertc se po turškim pijastru (po naši šestici) cenijo. Izaija 7 . 8. 31 bodo tje hodili; 40 ) zakaj ternje | ternja in germovja bati; zakaj in germovje bo po vsi deželi. tam se bodo voli pasli, in bo 25. In po vsih gorah, ktere so drobnica hodila. 41 ) z matikami okopavali, se ne bo VIII. Poglavje. Boj? zapove Izaiju, de naj zapise v bukve ime svojiga sina, ki mu bode rojen; mu razodene razdjanje izraelskima in sirskima kraljestva in velike nadloge, ki bodo Jude zadevale; prerok opominja ljudstvo, de naj se derži postave Božje; zakaj velike stiske bodo zadevale nje, ki postavo v nemar pušajo. 1. In Gospod mi je rekel: * 1 ) Y T zemi si velike bukve 2 ) in za¬ piši vanje s človeškim pisalam: 3 ) Hitro vzemi plen, hitro ropaj! 4 ) 2. In sim si vzel zanesljive priče: Urija, duhovna, in Zaka- rija, sinu JBarakijeviga; 5 ) 3. in perbližal sim se prero¬ kinji, 6 ) in spočela je, ter sinu rodila. In Gospod mi je rekel: Imenuj njegovo ime: Hitro vzemi plen, in hitro ropaj! 7 ) 4. Zakaj preden bo deček znal svojiga očeta in svojo mater kli— 40. de se bodo ž njimi branili zverinam in razbojnikam. 41. Nomradi, ktere lastniki z matiko okopavajo, in jih skerbno s ternjevim plotam omrajajo, ta čas ne bodo imeli nič ternja okoli sebe, povsod se bo lahko vanje prišlo, in v njih se bo živina pasla. 1. Tukaj od 1. verste do 9. poml. 6. verste oznanjeno prerokovanje je v tesni zvezi s 7. pomlavjem. Tisti čas, ko je namreč prerok Izaija prerokoval od y,Emanuela u , naj bi tudi s kakim podobenskim djanjem oznanil bližnje raz¬ djanje obeh sovražnih kraljestev (v. 1—4.). Potem nasledva (v. 5.6. i. d.) zopet oznanjenje Božjih kazen, ktere bodo Juda in Izraela zadevale; zakaj Izrael ne bo dosegel svojima namena v zvezi s Sirijani, ker bo pomoč Božja per- stopila (v. 9 — 18.). Zato naj bi se kralj in ljudstvo le samo na Bom« in nanjemove razodenja zanašali, ne pa na vraže, ktere jim ojstre kazni Božje nakopavajo ( v - 19—22.). Ako ravno bo Bom vso deželo z veliko nesrečo obiskal (v. 5—6.), vender ne bo to vedno terpelo; prišel bo namreč čudovitni Božji pomlavar miru, ki bo vse Izraelsko zlasti njegove naj bolj zapušene in naj bolj razdjane kraje otel po svojim kraljestvu, ki je kraljestvo miru in pravice (Pogl. 9. v. 1—5.). 2. v velike bnkve a , t. j., veliko bronasto ali kamnitno plošo, ali velik zvitek iz pergamena. 3. „s človeškim pisalam t. j., z navadnimi čerkami, ktere vsak lahko pozna in bere, ne pa s skrivnostnim pisanjem, kteriga ljudstvo ne ume. 4. Ta napis je bil obsežek naslednje prerokbe od razdjanja izraelskima in sir¬ skima kraljestva po Asirijanih. 5- Urija je bil viši duhoven (4. Kralj. 16, 10—16.), in Zakarija je bil blezo levit (2. Kron. 29,13.). De bi kdo ne rekel: prerok si je te prerokbe še le P« razdjanji teh kraljestev zmislil, jih pred zanesljivimi pričami zapiše. b. de je ž njo imel sinu, kteri bi s svojim imenain bližnje pokončanje sovraž¬ nikov naznanjal. 7 ' V hebrejskim se mu je reklo: „Ma/ier — Salal-has-bas“. 32 Izaija 8. cati, 8 ) bo Damasku moč vzeta in plen iz Samarije vpričo asir¬ skiga kralja. 9 ) 5. In Gospod mi je še dalje govoril, rekoč: 6. Zato, ko je to ljudstvo zaničevalo siloamsko vodo, 10 ) ki tiho teče, in se bolj zanaša na Rasina in na Romelijeviga sina; 7. glej, zavoljo tega bo Go¬ spod perpeljal nad nje močne in velike vode reke, * 11 ) asirskiga kralja in vse njegovo veličastvo, 12 ) in ona bo stopila čez vse svoje struge, in poteče čez vse svoje bregove, 13 ) 8. ter pojde skozi Juda, 14 ) in se razlivaje podere, de do gerla pride, 15 ) in bo svoje rame raztegalain napolnila širjavo tvoje dežele, o Emanuel! 16 ) 9. Zberite se, ljudstva, in vender le bote premagane! Po¬ slušajte ve, vse daljne dežele, perpravljajte se na boj, vender le bote premagane; opašite se, ven¬ der le bote premagane! 17 ) 10. Sklenite svet, in razderl se bo; pogovorite se kako reč, pa se ne bo zgodila; ker Rog je z nami. 11. Zakaj tako mi je Gospod govoril, ko me je z močno roko prijel 18 ) in učil, naj ne hodim po potu tega ljudstva, rekoč: 12. Ne recite: zarotba! zakaj to ljudstvo govori le od za- rotbe, 19 ) njegoviga strahii se ne bojte, in ne plašite se! 8. tedaj preden preteče poldrugo leto od slej. 9. Sirija in Izrael bota obropana po asirskim kralji, in ves plen bo iz njiju v Asirijo prenesen. 10. Zastran zveze glej zgor. 1. razlago. Z besedama: „siloamska voda“ ali „siloamski studenec“ per Jeruzalemu je umevati Davidova kraljeva rodovina, kakor se v 7. versti z besedo „reka“ umevajo Asirijani. Pomen tega je tedaj tale: Ker Judje in Izraelci Davidove naslednike zaničujejo (Izraelci jih za¬ ničujejo zato, ker so se bili že zdavno od njih ločili in so svoje kralje imeli; Judje pa jih s tem zaničujejo, ker si hočejo Tabeeloviga sina kralja izvoliti, de bi obema kraljema ustregli), „zavoljo tega bo Gospod“ i. t. d., glej 7. versto. — Ali pa takole: Ker oba, Juda in Izrael, „mir v Bogu“ (to pomeni „Siloe“, v greškim: „Siloam“ ), zaupanje v Boga zaničujeta (ker je Juda Asirijane na pomoč poklical zoper Izraelce in Sirijane (4. Kralj. 16, 7.), Izrael pa se s svojini Rasinam in Facejem baha), ,,zavoljo tega bo Gospod“ i. t. d. 11. „reke“, namreč Evfrata, t. j., asirskiga kralja. 12. „vse njegovo veličastvo t. j., vso njegovo vojsko. 13. ona bo stopila, namreč reka, t. j., Evfrat.— Pomen: Asirski kralj bo per- derl z vso vojskino trumo na Judovsko. 14. podere skozi judovsko deželo, po tem ko bo razdjal Sirijo in Samarijo. Gl. zgor. 7. razi. Perm. 4. Kralj. 18, 17. 15. „do gerla 11 , namreč Judu perteče, t. j., de bo Juda blizo svojiga pogina. 16. „o Emanuel“! t. j., o Bog z nami! o Mesija, gospod dežele! 17. Ako bote tudi vse svoje moči napenjali, in si perzadevali, de bi svoje so¬ vražnike premagali, bodo vender le oni vas premagali, ker zoper Gospodovo voljo delate. 18. Drugi prestavljajo: ... ,,govoril, ko me je odmaknil“ i. t. d. 19. Nikar se ne dajte motiti hudobni derhali, ki v zvezi teli dveh kraljev vidi pogubo naše dežele; nič se ne bojte, velikoveč išite Gospoda in nanj se za¬ nesite ! Izaija 8. 33 13. Gospoda vojskinih trum, njega posvečujte; on bodi vaš strah, on bodi vaše plašilo! 14. In on vam bo v posveče¬ nje; obema Izraelovima hišama 20 ) pa v kamen spotike in v skalo pohujšanja, v zadergo in pogubo prebivavcam v Jeruzalemu. 21 ) Luk. 2, 34. Rim. 9, 32: l.Petr. 2,6. 15. In prav veliko njih se bode spotaknilo in padlo, in bodo po- terti in zapleteni in vjeti. 22 ) 16. Zaveži spričevanje, zape¬ čati postavo za moje učence. 23 ) 17. Jez pa se bom zanašal v Gospoda, ki je skril svoje obličje Jakopovi hiši; in njega bom čakal. 18. Glej, jez in moji otroci, ktere mi je dal Gospod v znam- nje in čudež v Izraelu, Gospod vojskinih trum, ki na hribu Sionu prebiva. 24 ) 19. Če vam torej porečejo: Vprašajte vražarje in vedeže, kteri per svojim zagovarjanji šeptajo, 25 ) (recite)'. Mar ne bo vprašalo ljudstvo svojiga Boga, ampak mertve za žive? 20. Rajši postave in pričeva¬ nja 26 ) (se derzite). Ako tega ne poreče, ne bode zjutranje svetlobe 27 ) učakalo, 21. ampak po deželi se bo kla¬ tilo, padlo bo in stradalo, in, ko bo stradalo, se bo jezilo, in svo¬ jiga kralja in svojiga Boga kle¬ lo, 28 ) in kviško se ozeralo, 22. in v tla gledalo, pa glej, nadloga in tema, razdertija in stiska, in vedna tema bo tukaj, in svoji stiski ne bo moglo ube¬ žati. 29 ) 20. „obema Izraelovima hišama“, t. j., njim, iz Juda in Samarije, ki ee Go¬ spoda ne derže. 21. Pomen 13. in 14. verste: Gospoda vsiga sveta častite, njega se bojte, po¬ tem vas bo tudi on posvečeval in varoval; nejeverce pa, ki se na človeško pomoč zanašajo, bo pustil, de se bodo spotikali in padli, in dal jih bo njih so- vražnikam v roke. V hebrejskim se ta versta bere: „On bo perbežalise, pa tudi kamen spotike“ i. t. d. 22. Iz obojiga kraljestva bo veliko njih, ki niso v Božjo pomoč zaupali, padlo sovražnikam v roke, in grozovito bodo pokončani. 23. Bog zapove (glej 11. v.) preroku zastran .Juda in Izraela pisano prerokbo (v. 1.) zvezati in zapečatiti, de se bodo verni v veri poterdovali, ko se bo ta prerokba dopolnila, in de hudobni ne bodo mogli reči, prerokba je bila še le po spolnjenji zapisana. 24. Glej, jez in moji otroci se zanesemo, ker že s svojimi imeni oznanujemo cudovitne reči, ki jih bo Gospod storil. „Izaija“ se pravi: ,, Zveličanje od Boga“; zastran imen obeh sinov glej zgorej 7, 3:8, 3. 25. Goljufi, ki so se z vedeževanjem in vražarijami pečali, so se mnogo krem- zili. in spakovali, kadar so te sleparije uganjali. Če so znali iz trebuha go¬ voriti, so spreminjali svoj glas, in so rekli, de z mertvimi govore, in od njih prihodnje reči pozvedajo. C. Deržite se pravih, resničnih Božjih prerokb. ■ Ako se ljudstvo Boga in njegove postave ne derži, ne bo ..zjulranie t. j., sreče učakalo. ' .. popis žalostniga stanu izraelske dežele ob času Božjih kazen po 29* T*' 1 naro( *'k prerokba obsega več časov. • Jo so zgolj podobe nesreče, ki bo Izraelce zadevala. V hebrejskim: }> temd ic . IV. 3 34 Izaija 9. IX. Poglavje. Izaija prerokuje rojstvo prihodnjika Mesija in Judovo rešenje iz rok izraelskima in sirskiga kralja, obema kraljestvama, zlasti Izraelu, pa napoveduje grozovitne poboje in razpertije med ljudstvam. 1. Pervi čas je bila dežela Zabulonova in dežela Neftalijeva zaničevana, poslednji čas bo če- šeno primorje takraj Jordana v Galileji narodov. * 1 ) Mat. 4, 15. 2. Ljudstvo, ki je po temi hodilo, je ugledalo veliko luč. Preljivavcam v okrajini smertne sence se je luč perkazala. 2 ) 3. Pomnožil si ljudstvo, pa nisi pomnožil veselja. 3 ) Veselili se bodo vpričo tebe, kakor se vesele ob žetvi, kakor se zma- govavci radujejo po dobljenim ropu, kadar plen delijo. 4 ) 4. Zakaj njegov težavni jarem in šibo za njegove pleča in pa¬ lico njegoviga odertnika si zlo¬ mil kakor ob dnevu Madijana. 5 ) 5. Ker vse silno in s hrupam storjeno ropanje 6 ) in vsako oker- vavljeno oblačilo bo sežgano in jed ognju. 7 ) 6. Zakaj Dete nam je ro¬ jeno, 8 ) in Sin nam je dan in na njega rami je poglavarstvo, 9 ) in Vender ne bo zmirej temno, kjer je (zdaj) stiska Te besede so začetek naslednje tolažljive prerokbe. Glej 1. versto naslednjiga poglavja. 1. Zabulon in Neftali ste bile okrajini proti zahodu od genezareskiga jezera takraj Jordana v poznejši Galileji. Zlasti severni kraj Galileje se je imenoval „Galileja narodov“, ali Galileja malikovavcov, ker so tukaj od nekdaj mali- kovavci stanovali, ktere so Galilejci terpeli (Sod. 1, 30—35: 3. Kralj. 9, 10—13: 4. Kralj. 15, 29.). Zato so bili Galilejci v duhovnih rečeh tako zelo opešali, de so jih drugi zaničevali, in še celo nečiste ali omadežane šteli. „Poslednji čas“, t. j., ob Mesijevim čas,u, pa bodo zaničevani, nevedni in ko nečisti šteti Galilejci s tem počasteni, de bo Mesija v njih deželi zrejen, in de bo ona zlasti kraj njegove učitve in njegovih čudežev. 2. Med nevednimi malikovavci bivajoči Galilejci so naj pred vidili „luč“ sveta, t. j., Mesija. Glej spod. 42, 6: 49, 6. Jan. 8, 12. 3. Izraelsko ljudstvo si sicer zadnje čase zelo pomnožil, pa jim nisi veselja in sreče zvikšal, ker so bili večkrat v silno žalostnih okolišinah in zadregah. 4. Prerok vidi v duhu veliko množico spreobernjenih nejevercov in Judov, ki se vesele Božjih zakladov v Kristusovim kraljestvu. 5. Glej Sodn. 7. — De tukaj prerok ne misli le mogočnih zemeljskih zate'- ravcov, kakoršni so bili Asirijani in Babilonci in poznejše Greki in Rimljani, temuč de tudi zlasti misli rešenje iz duhovne sužnosti greha in dušne reve, se lahko posname iz naslednjih besedi, kjer se začetnik tega rešenja imenuje „Poglavar miru il , sveta, pravice, gospod duhovnih zakladov. 6. V hebrejskim: ,,/ter vsi vojaški čevlji v vojskinim hrupu obuti“ i. t. d. 7- Pomen: Ob Mesijevim času se bo sežgalo vse vojskino orodje, ker se ne bo nič več potrebovalo ob času splošnjiga miru. 8. „nam je rojeno“, t.j., nam bo rojeno. Glej vvod štev. 1.— Začetnik tega razsvetljenja (v. 2.), veliciga veselja (v. 3.), mogočniga rešenja (v. 4.) in vedniga miru (v. 5.) je Mesija, ki je Bog in človek, in čigar mirno gospo¬ dovanje bo vekomaj terpelo. 9. kteri nosi težko butaro gospodovanja. Viši služabniki vladarjev v jutrovih 35 Izaija 9. imenuje se 10 ) Prečudni, 11 ) Sve¬ to vavec, 12 ) Bog, Močni, 13 ) Oče prihodnjih časov, 14 ) Poglavar miru. 15 ) 7. Njegovo kraljestvo se bo razširjalo 16 ) in miru ne bo ko¬ nec; na Davidovim sedežu in v njegovim kraljestvu bo sedel, de ga uterduje in podpera s sodbo in s pravico od zdaj na veko- maj; 17 ) gorečnost Gospoda voj- skinih trum bo to storila. 18 ) 8. Besedo je poslal Gospod Jakopu, in padla je na Izraela. 19 ) 9. In vse Efrajmovo ljud¬ stvo 20 ) bo to vedilo in prebivavci Samarije, 21 ) ki z ošabnim in pre¬ vzetnim sercam pravijo: 10. Opeke so razpadle, mi pa bomo z rezanimi kamni zidali; divje smokve so posekali, mi pa jih bomo s cedri namestili. 22 ) 11. Zato bo Gospod Rasinove sovražnike zoper njega vzdig- deželah se še zdaj imenujejo „ vesirji t. j., obloženi ali obteženi. — Po druzih: ki oblast nosi ko lepotijo. Perm. Job. 31, 36. razi. 27. 10. v in imenuje se“, t. j., imenoval se bo, in tudi bo res „ Prečudni u . 11. Njegov prihod, njegovo rojstvo in življenje in njegova smert — vse bo per njem čudovitno, čeznatorno. Perm. Sodn. 13, 18. 12. t. j., poln modrosti in razumnosti (spod. 11, 2.) v oznanovanji Božjih sklepov. 13. Mesija bo mogočen v besedi in v djanji. 14. „ prihodnji časi“ so Mesijevi časi, sicer se tudi imenujejo »poslednja doba? ali „ poslednji čas il (zgor. razi. 1.), ob kterim času se godi novo vstvarjenje po Besedi resnice, t. j., stvarjenje po Njem za večne čase (Jak. 1, 18.) stvarjenju iz Adama v tem pozemeljskim času nasprotno. Drugi prestavljajo: v Oče večnosti t. j., večni Oče (večni gospodovavec, oskerbovavec, osrečevavec). 15. kteri mir pernese med ljudi in v njih serca. Gl. Efež. 2, 17. Rim. 5, 10. Perm. Ps. 71. Sveti Bernard od šesterih imen Jezusovih pravi: Jezus je čudoviten v rojstvu, svetovavec v učenji, Bog v svojih delih, vitez („Močni“j v terpljenji, oče večnosti po vstajenji (gl. l.Kor. 15,45.), poglavar miru po večnim zveličanji. 16. dokler se ne bo sčasama razširilo med vse narode. 17. de naredi Davidovo kraljestvo v kraljestvo pravice, v duhovno kraljestvo na vekomaj. Gl. Luk. 1, 33. 18. Gorečnost za poveličanje njegoviga imena, in gorečnost v ljubezni do ljudi bo vse to napravila. 19. t. j., Gospod prerokuje izraelskimu ljudstvu. Dalje nasledva novo prerokovanje (9,8—10,4.); le-lemu so bili nekoliko poznejše kakor poprešnjimu priložnost dali tisti Izraelci, kteri so bili v deželi še ostali, po tem ko je bil Teglat- falasar (gl. zgor. pogl. 7. razi. 28.) en del njih v sužnost odpeljal, pa za kazni Božje, ki so jih preterpeli, v svoji ošabnosti celo nič niso marali ( v. 10.). Prerok jim očita njih hudobije , in jim napoveduje mnogotere kazni. Njegovo prerokovanje se razdeluje v štiri dele (8—12:13—17:18—21:10, *~f-)> > n sleherni teh delov jenja z besedami: „Per vsim tem njegova (Božja) jeza ni odvernjena, ampak njegova roka je se stegnjena J-» Bog vas bo še bolj tepel, kakol- dosihrnal. • »Efrajmovo cl , t. j., Izraelovo ljudstvo. Gl. zgor. 7, 2. razi. 5. 22 n ama . r ^ a J e bila veliko mesto v Izraelovim kraljestvu. ’, ( e ) de smo od Asirijanov veliko terpeli, pa kaj maramo? Svoje poderte me, ki so bile poprej iz opeke (iz cegla), zidamo zdaj iz rezanih kamnov, m namesti navadniga mehkiga lesa pa imamo drage cedre. 3 * 36 Izaija 9. nil, 23 ) in njegove zopernike 24 ) nadražil: 25 ) 12. Sirijo od vzhoda 26 ) in Fi¬ listejce 27 ) od zahoda ; in oni bodo Izraela na vse usta žerli. Per vsim tem njegova jeza ni od- vernjena, ampak njegova roka je še stegnjena. 13. Ljudstvo pa se ne spre- oberne k njemu, ki ga tepe, in nič ne vpraša za Gospoda voj- skinih trum. 14. Zato bo Gospod Izraelu odsekal en dan glavo in rep, 28 ) njemu, ki se uklanja in kerči. 29 ) 15. Stari in častitljivi, ta je glava; prerok pa, ki laži uči, on je rep. 30 ) 16. In oni, ki to ljudstvo blagrujejo, bodo njega zapeljivci, in blagrovani pa bodo prekuc¬ njeni. 17. Zavoljo tega se Gospod ne bo veselil njegovih mladenčev, in njegovih sirot in vdov se ne bo usmilil; ker vsak je hinavec in malopridnež, in vsake usta govore neumnost. Per vsim tem njegova jeza še ni odvernjena, ampak njegova roka je še steg¬ njena. 31 ) 18. Hudobija se je namreč vnela kakor ogenj, germovje in ternje bo požerla, in zažgal se bo gosti gojzd, in visok dim se bo valil. 32 ) 19. Per jezi Gospoda vojski- nili trum bo dežela v zmedi in ljudstvo bo kakor jed ognju; nihče ne bo svojimu bratu za¬ nesel. 33 ) 20. Na desno se bo obernil in stradal; na levi pa bo jedel, in se ne bo nasitil; vsak bo žerl meso svoje roke: Manase Efraj- 23. v Rasinove sovražnike 11 , t. j., Asirijane, kteri so Rasina, kralja Sirijanov, ubili (4. Kralj. 16, 9.), bo Gospod vzdignil zoper „njega“, namreč zoper Izraelovo ljudstvo. 24. v in njegove zopernike“, t. j., in še druge sovražnike. 25. n nadražil (l ali napravil, de naj se zoper Izraelce vzdignejo. 26. n Sirijo“ ali Sirijane, kteri so bili poprej z Izraelam združeni, po tem pa so v bili podložni Asirijanov, kteri so jih bili premagali (4. Kralj. 15, 29.). 27. Ce so se bili ta čas tudi Filistejci vzdignili zoper Izraelce, nam tega zgo¬ dovina ne pove. 28. Kaj de pomeni „glava“ in „rep“, razlaga prerok sam v naslednji (15.) versti. 29. V hebrejskim: „ palmo in terst“, t. j., visoke in nizke. 30. Lažnjivi preroki, ki se hudobnimu ljudstvu perlizujejo, ter mu zmago in srečo prerokujejo, so zaničljivi goljufi in podobni repu, s kterim se pes (per Jutroveih naj bolj zaničljiva žival) svojimu gospodarju perlizuje (Bren- tano). 31. Tudi sicer ljubeznjiva mladost se je spačila, tudi vdove in sirote, ki sicer v svojih revah Bogu služijo, so hudobne; zatorej niso vredne usmiljenja; vse se je malikovanju in pregreham vdalo; „ vsake usta 'govore neumnost t- j* ? govore kakor hudobneži in bogotajci. V svetim pismu „ neumnost “ po¬ meni prederzno hudobnost, v neumnež“ ali „abotnik a ali „norec“ pa bogo- tajca (Brentano). 32. Hudobija sega okrog sebe kakor ogenj, ki vse požre. 33. V deželi bodo vstali strašni punti, ljudstvo bo divjalo in razgrajalo enako ognju, ter se bodo rojaki med seboj morili. Izaija 9. 10. 37 ma, in Efrajm Manaseta, oba ni odvernjena, ampak njegova skupej bota zoper Juda. 34 ) roka je še stegnjena. 21. Per vsim tem njegova jeza X. Poglavje. Prerok še dalje žuga Izraelu zavoljo njegovih hudobij; napoveduje Asirijanam pokončanje; in prerokuje, de se bodo ostali Izraelci k Bogu obernili. 1. Gorje njim, kteri krivične postave narejajo, in pisarjem, ki krivične ukaze pišejo, 2. de bi zateraii v sodbi re¬ veže, in zvijali pravde nizkih izmed mojiga ljudstva, de bi jim bile vdove v rop, in de bi sirote oropali. 3. Kaj bote počeli ob dnevu obiskanja * 1 ) in stiske, ki od de¬ leč pride? K čigavi pomoči se bote zatekli? In kje bote pustili svojo imenitnost? 2 ) 4. de se ne bote v spone vklonili, in z ubitimi padli? 3 ) Per vsim tem njegova jeza ni odver¬ njena, ampak njegova roka je še stegnjena. 4 ) 5. Gorje Asirijanu! 5 ) on je šiba in palica mojiga serda, 6 ) v njegovi roči je moja jeza. 6. K zvijačnimu ljudstvu 7 ) ga bom poslal, in zoper ljudstvo moje serditosti mu bom ukazal, 8 ) de plen odnese, in si ropa na¬ bere, in ga pomandra kakor blato po ulicah. 7. On pa ne bo tako menil, in njegovo serce ne bo tako mislilo, ampak zatreti ga bo želel, in končati veliko narodov. 9 * ) 8. Poreče namreč; 34. Prerok permerja v puntu zdivjane Izraelove rodove steklimu človeku, ki si v svoji zdivjanosti roko razjeda. Pomen je: Ob tistim času kazni Božje bodo divjali mestnjani zoper mestnjane, Izraelci zoper Jude, in ne bodo morjenja siti. 1. „ob dnevu obiskanja t. j., ob času kaznovanja Božjiga. 2. per kom bote svoje bogastvo hranili? Perm. spod. 17, 4. Oz. 9, 11. 3. Kako se bote ubranili, de ne bote vjeti in ubiti? 4. Vse to pa še ni dovolj; Bog vam bo še več kazen poslal. 5. Tukaj začeto prerokovanje zoper Asirijane se je spolnilo koj po razdjanji izraelskiga kraljestva (v. 9.10.), ko so se Asirijani v svoji ošabnosti naprav¬ ljali Jeruzalem oblegat, in kraljestvo Judovo razdevat (v. 7. 11.). Premo- gočnimu asirskimu kralju, ki je mislil Jude popolnama pokončati, napove pogin (10, 5—34.); nasproti pa tolaži Juda (pogl. 11. 12.), ter ga opo¬ minja , de naj se ne boji, ker pride iz Davidove rodovine tisti Gospodovavec, kteri bo vse sploh spet poravnal. 6. Asirijan je šiba in palica, s ktero bom v svoji pravični jezi hudobne Jude tepel. 7. ,,/c zvijačnim^, nezvestim Judam, ki so bili v hudobii enaki vsužnost od¬ peljanim prebivavcam izraelskiga kraljestva. »ukazal 11 iti. Drugi prestavljajo hebrejsko: „sim ga 'poslal, ... sim mu ukazal"; ti umejo z „ zvijačnim ljudstvam a v sužnost odpeljane Izraelce. • Asirijani niso zadovoljni s tem, de bi bili le šiba v Božji roki, ktera naj 1 Jude strahovala in ponižala, ampak želijo tudi jih popolnama zatreti in pokončati. 38 Izaija 10. 9. „Ali niso vsi kralji moji knezi? 10 ) Ni li Kalano kakor Karkamis, in Emat kakor Arfad? Ni li Samarija kakor Damask ? 1 ‘) 10. Kakor je moja roka najdla kraljestva malikov, 12 ) tako bo tudi (najdla ) malike v Jeruza¬ lemu in v Samarii. 13 ) 11. Kaj mar ne bom, kakor sim storil Samarii in nje mali- 'kam, tudi tako storil Jeruzalemu in njegovim podobam ? U14 ) 12. In zgodilo se bo, ko bo Gospod vse svoje dela spolnil na sionski gori in v Jeruzalemu, 15 ) po tem bom obiskal 16 ) sad napuh- njeniga serca asirskiga kralja, in slavo njegovih prevzetnih oči. 4. Kralj. 19, 35. Spod. 37, 36. 13. On namreč pravi: S svojo močno roko sim storil, in po svoji modrosti sim bil razumen: meje narodov sim premaknil, njih kneze oropal, in kakor mogočni sim prekucnil nje, ki so sedeli na visokim. 17 ) 14. In moja roka je najdla moč ljudstev kakor gnjezdo; in kakor se jajca pobirajo, ko so zapu- šene, tako sim jez vso zemljo pograbil, in nikogar ni bilo, de bi se bil ganil s peresam, ali z ustmi zinil, in začivkal. 18 ) 15. Se bo mar sekira hvalila zoper njega, ki ž njo seka? ali se bo žaga povzdigovala zoper njega, ki jo poteguje? To bi bilo, kakor de bi se šiba vzdigovala zoper njega, ki jo kviško vzdiguje, ali kakor de bi se palica povi¬ ševala, 19 ) ki je, se vede, les. 20 ) 16. Zavoljo tega bo Gospo- dovavec, Gospod vojskinih trum, med njegove debeluhe sušico po¬ slal, 21 ) in pod njegovo slavo bo 10. „moji knezi 11 , meni podložni oblastniki, poglavarji, ki mi davke dajejo? Prerok pove tukaj, kako de bo prevzetni kralj Asirijanov govoril. 11. Ali mi niso podložne naj mogočniši mesta in kraljestva in med njimi še celo Samarija, t. j., Izraelovo kraljestvo? 12. „ kraljestva malikov drugi prestavljajo: „ kraljestva malikovavcov u . 13. V hebrejskim: „ kraljestva malikov, kterih podobe so bile boljši kakor jeruzalemske in samarijske 11 , mar ne bom tudi njih dobil? 14. Tako so poznejše Asirijani res govorili (4. Kralj. 18, 32. i. t. d.). 15. v ko bo Gospod* Jude s sionske gore, s sedeža svojiga veličastva, po Asiiijanih že dovolj ukrotil. 16. r po tem bom (govori Gospod) obiskal*, t. j., udaril in kaznoval napuh- njeniga kralja Asirijanov. 17. v 0n a , t.j., prevzetni asirski kralj poreče: narodov sim premaknil*, ker sim njih dežele svoji oblasti podvergel. 18. Kakor se ptičem gnjezda z jajci vred pobirajo, tako sim jez pobiral naro- dam zaklade, in nihče se mi ni ustavljal. Sicer se ptiči ustavljajo, ter okrog ferfetajo in čivkajo, ko jim kdo gnjezdo z jajci vred pobira: zoper Senahe- riba pa ni smel nihče čehniti, ko je ropal; tako so bili vsi v strahu (Brentano). 19. Bahanje asirskiga kralja, ki je bil le šiba v Božji roči, s ktero je Gospod hudobne Jude tepel, je pred Bogam tako nespametno, kakor bi bilo nespa¬ metno bahanje sekire, žage, šibe in palice pred človekam, ki jih ima v roči (Brentano). 20. „ki je, se ve de, les“, ki se sam ne more gibati. 21. „med njegove debeluhe t. j., med njegove močne vojšake, „$uiico“ bolezen, kugo. Izaija 10. podneto gorelo, kakor zakurjeni ogenj. 22 ) 17. In Izraelova svetloba 23 ) bo v ognji in njegov Sveti 24 ) v pla¬ menu, 25 ) in bo njegovo ternje in gerinovje 26 ) zažgal in požgal ob enim dnevu; 18. in slava njegoviga gojzda in njegoviga Karmela 27 ) bo po- žerta z dušo ino z mešam, 28 ) in iz strahu bo pobegnil. 29 ) 19. In ostale drevesa njego¬ viga gojzda se bodo zavoljo ma- losti lahko preštele, in deček jih bo lahko zapisal. 20. In tisti dan bo tako: Osta¬ nek Izraelov in ubežni iz Jako- pove hiše se ne bodo nič več zanašali na njega, ki jih je te¬ pel, ampak na Gospoda, Izra- 39 eloviga Svetiga, se bodo v res¬ nici zanašali. 30 ) 21. Ostanki, ostanki, pravim, Jakopovi se bodo spreobernili k močnimu Bogu. 22. Ako bi bilo, o Izrael! tvo- jiga ljudstva kakor peska ob morji, se bodo le njega ostanki spreobernili: dopolnjenje pospe¬ šeno bo razlivalo pravico ; 3 ‘) Spod. II, 11. Rim. 9, 27. 23. ker dopolnjenje in pospeše- nje bo Gospod, Bog vojskinih trum, napravil v sredi vse zemlje. 32 ) 24. Zato pravi Gospod Bog vojskinih trum: Ne boj se, moje ljudstvo, sionski prebivavec! Asi- rijana, če te s šibo tepe, in svojo palico nad teboj vzdiguje po enakim kakor v Egiptu ; 33 ) 22. kuga se bo hitrejše razširila kakor ogenj, ki vse pokonča. Gl. 2. Kron. 32, 21. *23. „ Izraelova svetloba u , t. j., Izraelov Bog, ki je bil Izraelu na potu po Arabii svetloba. 24. „njegov Sveti“, t. j., Izraelov Bog. 25. Bog bo vnel kugo kakor ogenj med Asirijani. 26. „ternje in germovje“ je podoba nižjiga vojaštva asirskiga. 27. „Karmel“, gora z visokim drevjem, je podoba viših v asirski vojskini trumi. 28. „z dušo in z mesam“, t. j., znotrej in zunej, prav vse do čistiga. 29. Senaherib je naglo pobegnil v svoje kraljestvo po taki in toliki usmertii. Gl. 4. Kralj. 19, 36. 30. Hebrejci, ki so takim stiskam ubežali, ne bodo več kakor ob Ahazovim času per svojih sovražnikih pomoči iskali, ampak per Gospodu in sicer od- kritoserčno. Perm. 4. Kralj. 18, 1. 2. i. d. Ti ostanki so bili predpodoba maliga števila ob Kristusovih časih rešenih Judov. 31. »spolnjenje pospešeno“, prav po besedi: »spolnjenje okrajšano kar je vse eno; zakaj če se čas do spolnjenja kake reči, ki se ima zgoditi, okrajša, se spolnitev pospeši, ter se namenjena reč poprej zgodi. Pomen je tedaj tale: Pospešeno, neodlašano spolnjenje, doveršenje, dokončanje Božjih kaznovavnih sodba nad sovražniki Božjiga ljudstva bo razlivalo pravico, t. j., po dokon¬ čanih kaznih Božjih, po zatertih sovražnikih Božjiga ljudstva^ se bo razširjala pravica, t. j., prava vera, pobožnost, svetost, blagovitost (Seg). 32. „ker spolnjenje in pospešenje“, prav po besedi: „okrajšanje“, t. j., po¬ spešeno, hitro spolnjenje Božjih kaznovavnih sodba nad Asirijani, sploh nad sovražniki Božjiga ljudstva, Božjiga kraljestva, bo Gospod Bog napravil po vsi deželi; zatorej se ne boj, o Juda! Asirijanov; še malo časa, in poslednja ura jim bo odbila. Oni bodo sicer perderli s svojo vojsko v Judejo, Bog pa bo pokončal njih močne. Glej 24., 25. v. i. d. (Šeg). 33. če te tako tepe, kakor te je tepel v egiptovski sužnosti. 40 Izaija 10. 25. zakaj še malo časa, in mera moje jeze in serditosti bo nad njih hudobijo napolnjena, 26. in Gospod vojskinih trum ho nad njimi šibo obudil, ka- koršna je bila nadloga Madija- nov per Orehovi skali, in vzdignil bo svojo palico nad morjem, po enakim kakor v Egiptu. Spod. 37, 36. Sodn. 7, 25. 27. In tisti dan se bo zgodilo, de ti bo vzeta njegova 34 ) butara z rame, in njegov jarem od tvo- jiga vratu, in jarem bo segnjil od mašobe. 35 ) 28. Prišel bo v Ajat, 36 ) in pojde skozi Magron; per Mah- masu bo izročil svoje orodje. 37 ) 29. Naglo poderejo, 38 ) (re¬ koč')'. Gaba je naša postaja, Rama je v strahu, Savlov Ga- baat beži. 39 ) 30. Glasno vpij, hči galimska, 40 ) poslušaj, Laisa, 41 ) ubožec Ana- tot! 42 ) 31. Medemena se seli; prebi- vavci v Gabimu, bodite terdni! 43 ) 32. Se en dan je, de se v Nobe stopi: on bo svojo roko zasukal zoper hrib sionske hčere, zoper jeruzalemski grič. 44 ) 33. Pa glej, Gospodovavec, Gospod vojskinih trum, bo vere razbil po strahu, 45 ) in oni visoke postave bodo posekani, in pre¬ vzetni bodo ponižani. 34. In gošave v gojzdu bodo z železarn posekane, in Liban bo padel s svojimi visokimi. 46 ) 34. „njegova“, t. j., asirijanova butara, teža ti bo vzeta. 35. Odebeljeni vrat (Izraelova moč) bo karabo per jarmu razgnal— Asirijanov moč užugal. 36. Prerok popisuje Senaheribov prihod nad Juda. Perm. 4. Kralj. 18, 14. 37. Preden so se spopadli, so svoje orodje nekoliko dalje za seboj postavljeni straži izročili, de jim ni bilo v boji na potu, in de ni bilo v nevarnosti, sovražniku v roke priti. 38. V hebrejskim: „Oni gredo skozi sotesko“. 39. Groza obide Judove prebivavce, in beže. — Imenovane mesta so stale v Benjaminovim rodu, nekoliko ur od Jeruzalema. 40. ,,hči galimska“, t. j., mesto galimsko. Galim je bilo mesto iblizo Jeruzalema. 1. Kralj. 25, 44. 41. „Laisa“, v hebrejskim: „Laiša“, mesto blizo Jeruzalema. Gl. 1. Mak. 9, 5. 42. „o ubogi Anatot * l ‘ (mesto duhovnov v Benjaminovim rodu, rojstni kraj pre¬ roka Jeremija, eno uro od Jeruzalema), kako te bodo Asirijani pestili! 43. V hebrejskim: „prebivavci v Gabimu beže“. „Medemena u in „Gabim“, mesti ali vasi v Benjaminovim rodu. 44. „Nobe“, duhovsko mesto v Benjaminovim rodu, med Gabimam in Jeruza- lemam (1. Kralj. 21, 1.); iz tega mesta se je vzdignil Asirijan, Jeruzalem oblegat (Brentano). 45. V hebrejskim: ... n trum, bo veje % močjo posekal ic . Gospod bo asirsko vojsko pokončal. 46. „s svojimi visokimi“ cedri. Prerok tukaj spet permerja asirsko vojskino trumo gostimu gojzdu, kteriga bo Bog posekal s svojo vsigamogočno roko. Perm. v. 17 19. — Vse drugači pa se bo godilo z Davidovim kraljestvam in z Judi poslednje čase, kar prerok v naslednjim poglavji prerokuje. Izaija 11. 41 XI. Poglavje. Izaija prerokuje rojstvo prihodnjika Mesija, njegovo kraljestvo, spreobernjenje Judov in nevernikov. 1. In pognala bo mladika 1 ) \% Jesetove korenine, 2 ) in cvetlica zrastla iz njegove korenine. 3 ) Djan. apost. 13, 23. 2. In Gospodov duh bo na njem počival, 4 ) duh modrosti in razumnosti, duh sveta in moči, duh vednosti in pobožnosti, 3. in duh strahu Božjiga ga bo napolnil. 5 ) On ne bo po vi¬ dezu sodil, tudi ne po slišanji svaril: 6 ) 4. ampak sodil bo po pravici revne, 7 ) in se bo po spodobnosti poganjal za krotke na zemlji; 8 ) in bo zemljo udarjal s palico svo¬ jih ust, in s sapo svojih ustnic bo hudobnigausmertil. 9 ) 2.Tes.2,8. 5. Pravica bo pas njegovih ledij, in zvestoba opasivnica nje¬ govih ledvic. 10 ) 6. Volk bo per jagnjetu pre¬ bival, in levopard bo per kozliču ležal; tele in lev in ovca bodo skupej hodili, 1 ') in majhen deček jih bo gonil. 12 ) 7. Tele in medved se bota skupej pasla, njih mladiči bodo skupej počivali, in lev bo kakor vol slamo jedel. 1. „mladika“, t. j., neki mlajši. Gl. zgor. 4,2. De ta mladika Mesija pomeni, so verovali nekdaj vsi judje, in potem tudi vsi kristjani Jezusa iz Nazareta v ti mladiki spoznajo. Prim. Rim. 15, 12. V Jezusu se najdejo vse znamnja, ktere se ti mladiki perlastujejo. 2. V hebrejskim: „mladika iz posekaniga Jesetoviga (t. j., Davidoviga očeta) debla“. Besede: ,,mladika iz posekaniga debla 11 , naznanjajo naj veči zni¬ žanje kraljeve Davidove rodovine, ko bo namreč ta mladika iz nje pognala. 3. V hebrejskim: „in veja iz njegove korenine bo sad obrodila 11 , t. j., bo velika zrastla, in veliko sadu obrodila. Prim. Eceh. 17, 22. 23. 4. Sveti Duh bo svojih sedem darov, t. j., vse darove nanj razlil. Prim. Luk. 3, 22. Skriv. razod. 1, 4. 5. Sveti Duh ga bo napolnil s svojo ljubeznijo. 6. ne bo sodil po zunanjim videzu, po zunanji veljavi ljudi, tudi ne bo svaril ali kaznoval, kakor bo od druzih slišal; zakaj on bo ljudem v serce vidil, ter bo vse njih notranje misli in želje poznal. Gl. Jan. 2, 25. 7. on bo ubogim, revnim, zateranim pravico persodil, 8. V hebrejskim: „on bo po spodobnosti zateranim na zemlji sodbo sklepal“. 9. ,,s palico svojih ust“, t.j., s svojo ojstro, strašno, pretresljivo besedo; — „s sapo svojih ustnic 11 , t. j., s svojo vsigamogočno besedo bo hudobneže končal. 10. Pravica v poplačevanji dobriga in v kaznovanji liudiga, potem zvestoba v spolnovanji obljub bo njegova lepotija, in se ga bo tako terdo deržala, kakor se pas in opasivnica terdo tiši obleke. H. Od Mesijeve osebe preskoči prerok k popisovanju njegoviga kraljestva. 12. Pomen: V novim Mesijevim kraljestvu bo vse sovraštvo med narodi nehalo: Judje, Rimljani, Greki in divjaki se bodo v Kristusovi cerkvi združili, Očeta v nebesih molili, poglavarju Kristusu pokoršino skazovali, in se med seboj ko bratje in sestre ljubili (Brentano). — Ob enim pa je tudi tukaj preroko- 42 Izaija 11. 8. In otrok, še perpersih, si bo igral nad modrasovo luknjo, in odstavljeni bo svojo roko v ba- ziliskovo dupljo vtikal. 13 ) 9. Ne bota škodovala, ne morila na vsim mojim svetim hribu, ker je zemlja polna spo¬ znanja Gospodoviga, kakor de bi jo morske vode pokrivale. 14 ) 10. Tisti dan bo Jesetova korenina stala v znamnje ljud— stvamj 15 ) njega 16 ) bodo narodi molili, in njegov grob bo častit¬ ljiv. 17 ) Rim. 15, 12. 11. In tisti čas se bo zgodilo, de bo Gospod vdrugič svojo roko stegnil, de bi si perlastil ostanek svojiga ljudstva, kar ga bo še popušeniga v Asirii in v Egiptu in v Patrosu in v Etijopii in v Elamu in v Senaaru in v Ematu in na morskih otokih. 18 ) 12. In on bo bandero med na¬ rodi postavil, in bo skupej spravil Izraelove ubežnike, in razkrop- Ijence Judove bo zbral od štirih krajev zemlje. 13. In odpravljeno bo Efraj- movo poganjanje, 19 ) in Judovi sovražniki bodo poginili: Efrajm ne bo zavidal Juda, in Juda se ne bo bojeval zoper Efrajma. 20 ) 14. In letali bodo po morji Fi- listejcam na ramo, 21 ) in skuppj ropali sinove jutrovih dežel: 22 ) v Idumejo in v Moab bodo svoje roke.stegali, 23 ) in Amonovi si¬ novi jim bodo pokorni. 24 ) vana poslednja doba Mesijeviga kraljestva, ko bo tudi vsa vstvarjena natora rešena (perm. spod. 65, 25: 66, 22. Rim. 8,19. i. d.) in ukletja oprostena. Gl. 1. Mojz. 3, 17. 13. „bazilisk a je rogljata kača, po nje vpiku človek umerje v 24 urah. 14. „na vsim mojim svetim hribu“, t.j., v mojim novim kraljestvu.— Pomen: V mojim novim kraljestvu bo vse mirno in varno, ker se bo spoznava pra- viga Boga in sveta — ljudi osrečevavna — vera naglo — vodi enako — po vsim svetu razširjala (Brentano). 15. Mesija, veliki kralj iz Jesetove korenine, bo narodam znamnje ali ban¬ dero, pod ktero naj se zbirajo in njegove nauke sprejemajo. 16. „njega“, namreč Mesija bodo narodi molili. 17. Kristusov grob je bil posebno poveličan po vstajenji svetnikov iz grobov. Gl. Mat. 27, 52. V poznejših časih so Kristusov grob častile vse keršauske ljudstva in še celo nekeršanski Mahomedani. Drugi tolmačijo hebrejsko: „in njegovo prebivališč (počivališe) bo častito “. 18. VMesijevo kraljestvo ne bodo le malikovavci sprejemani (v. lO.zgor. 2,2.), ampak tudi Judje iz vsih krajev zemlje. Sprejetih Judov sperviga ne bo veliko, tode sprejemanje bo skozi vse čase terpelo, in se bo konec časov s splošnim spreobernjenjem Judov dokončalo'(Rim. 11, 260. 19. Juda in Efrajm (Izrael) sta se za spredek poganjala. Gl. Sodn. 8, 1. i. d. 20. Juda in Efrajm (Izrael) si ne bota več nasprotvala in se zavidala, ampak bota mirno v eni cerkvi živela (Hier.). 21. kakor so roparske ptice na žertje, tako bodo spreobernjeni Judje na Fili¬ stejce. 22. „sinove jutrovih dežel 11 , t. j., Arabljane bodo užugali. 23. „svoje roke“, t. j., svojo oblast, svoje gospostvo. 24. Filistejci, Arabljani, Idumejci, Moabljani, Amoničani so bili Božjimu ljud¬ stvu posebno sovražni, zato so tukaj sploh ko sovražniki Božjiga kraljestva in zveličanja, tako de je pomen: potlej bodo tisti spreobernjeni Judje popol- nama premagali sovražnike Božje in nasprotnike zveličanja. 43 Izaija 11. 12. 13. 15. In Gospod bo usušil jezik egiptovskiga morja, 25 ) in bo vzdignil svojo roko nad reko z močjo svojiga vetra, in jo bo raztepel v sedem potokov 26 ) tako, de bodo obuti skozi njo hodili. 27 ) 16. In pot bo imel ostanek mojiga ljudstva, kar ga bodo Asirijani pustili, kakor ga je imel Izrael tisti dan, ko je šel iz egiptovske dežele. XII. Poglavje. Zahvalna pesem rešenih. 1. In tisti dan porečeš: Za¬ hvalim te, Gospod, ker si se na me jezil, pa tvoja serditost seje obernila, in si me potolažil. 2. Glej, Bog je moj odreše¬ nik, z zaupanjem bom ravnal, in ne bom se bal, ker moja moč in moja hvala je Gospod, in mi je v zveličanje. x ) 2. Mojz. 15, 2. Ps. lir, 14. 3. Vodo bote v veselji zaje¬ mali iz studencov zveličarjevih, * 1 2 ) 4. in tisti dan porečete: Hva¬ lite Gospoda, in kličite njegovo ime: oznanujte med ljudstvi nje¬ gove dela; spominjajte se, deje njegovo ime visoko. 5. Pojte Gospodu, ker je storil veličastne reči; oznanujte to po vsi zemlji. 6. Radujte se, in hvalite, sion¬ ski prebivavci, ker velik je v sredi tebe Izraelov Sveti. XIII. Poglavje. Prerokovanje zoper Babilon. 1. Naložba 1 ) Babilonu, ki | jo je vidil Izaija, sinAmozov. 2 ) 25. ,, Jezik egiptovskiga morja u , t. j., arabski zatok. 26. „nad reko u , t. j., nad Evfrat, ter ga bo razdelil v sedem potokov, ktere bodo Judje lahko prebredli, ko se bodo iz asirske sužnosti vernili v svojo deželo. 2T. Pomen: Bog bo vse zaderžke, naj si bodo še toliki, s pota spravil, de se bodo lahko vernili v obljubljeno deželo; — v visim pomenu: de bodo lahko stopili v Božje kraljestvo. 1. Tukaj so peli Mojzesovo zahvalnico (2. Mojz. 15, 2. Prim. Skrivn. razod. 15, 3.). 2. Prim. Jan. 7, 37. V hebrejskim: „iz studencov zveličanja“ (t.j., Jezusa Kristusa). 1. V hebrejskim: „ Prerokovanje od Babilona razodeto“ i. t. d. 2. To sloveče prerokovanje jenja s 14. pogl. 23. versto. Prerok tukaj perpo- veduje, kako se bo godilo, ko pridejo Medijani in Perzijani s svojim kraljem Ciram Babilon razdevat (13, 2—22.), po tem pa popisuje vernitev Judov v domačo deželo (14, 1—3.) in njih veselo prepevanje po zatertih sovražnikih (14, 4—21.). Prerok je bil to prerokbo oznanil kakih dve sto let pred njeno 44 Izaija 13. 2. Na oblačni gori 3 ) vzdignite bandero, 4 )glasno vpijte, povzdig¬ nite roke, de gredo per vratih vojvodi. 5 ) 3. Jez sim zapovedal svojim posvečenim, 6 ) in sim poklical v svoji jezi sv^je močne,' kteri se zelo veselijo zavoljo moje časti. 4. Na gorah 7 ) je glas mno¬ žice kakor obilnih ljudstev, hru¬ meči glas kraljev zbranih naro¬ dov. 8 ) Gospod vojskinih trum je povelje dal vojskinim trumam, 5. ki pridejo iz daljnih dežel, iz zadnjiga kraja pod nebezam: Gospod (pride) s posodo svoje serditosti, de bi pokončal vso deželo. 6. Tulite, ker je blizo Go¬ spodov dan, kakor razdjanje pride on od Gospoda. 7. Zato bodo opešale vse roke, in vsacimu človeku bo serce upadlo, 8. in bo pobito. Kerč in bo¬ lečine (jih) bodo prijele, kakor porodnica bodo imeli brhkosti, vsak bo stermel nad svojim bliž¬ njim, njih obličje bo zagorelo. 9 ) 9. Glejte, Gospodov dan pride, grozoviten in poln nejevolje in jeze in serda, spremenit deželo v pušavo in njene grešnike iz nje pregnat. 10 ) 10. Ker zvezde na nebu in njih blišoba 11 ) ne bodo razširjale svoje svetlobe; solnce bo ob svo¬ jim vzhodu otemnelo, in luna ne bo svetila v svoji svetlobi. 12 ) Eceh. 32, 7. Joel 2, 10: 3, 15. Mat. 24, 29. Mark. 13, 24. Luk. 21, 25. 11. In obiskal bom zemljo za¬ voljo hudobije 13 ) in hudobne za¬ voljo njih pregrehe, in konec bom dopolnitvijo, in sicer ob takim času, ko nihče ni mogel previditi njeniga do¬ polnjenja, ker so bili tisti čas Medijani tako nezmožno in slabo ljudstvo, de so se mogli Asirijanam podvreči. Glej Judit. 1, 1. 5. — Stareji razlagavci svetiga pisma si mislijo s pokončanjem mogočniga Babilona poslednjo sodbo, pokončanje vsiga sveta, zaverženje sovražniga luciferja in vsih hudobnih. 3. t.j., na visoki gori, ker visoke gore svoje verhove v oblake skrivajo. 4. Glej zgor. pogl. 11. razi. 15. Prerok opominja v Božjim imenu Jude, kteri bodo tisti čas v kaldejski sužnosti (14, 1 - 4. j, de naj Medijanc z znamnji, na gorah postavljenimi, pervabijo, in jim, ko pridejo, z veseljem naproti hitijo. 5. „vojvodi“ Medijanov in Pcrzijanov, de bodo Babilon premagali. 6. „svojim 'posvečenim svojim izvoljenim, ki sim jih poklical, de moje kazno- vavne sodbe nad Babilonam spolnijo, namreč Medijanam in Perzijanam sim zapovedal. Perm. Jer. 6, 4. 7. „Na gorah“ v Medii. Medija je gorata dežela. 8. Medijani so imeli več manjih kraljestev v svoji oblasti (Judit. 1, 1.). 9. Prerok tukaj popisuje zmešnjave, britkosti in nadloge med Babilonci, ko bodo Medijani prišli, mesto in kraljestvo razdevat. 10. Babilon bo v pušavo spremenjen. — To se ni zgodilo koj, ko ga je bil Cir zmagal, ampak še le sčasama, zlasti ko so Greki ondi gospodovali, tisti čas je bil Babilon tako ob ljudstvo prišel, de je bil pušavi enak, kakor Plini, ajdovski pisavec, spričuje. Dandanašnji se kraj babilonskiga mesta le po raz¬ valinah spozna, pa še ne prav gotovo. — Tudi v ti prerokbi so različne dobe njeniga spolnovanja v eno podobo povzete. Glej vvod št. 3. 11. Drugi prestavljajo hebrejsko: „in njegovi (nebezni) velikani“, t.j., velike svetle zvezde. 12. Otemnenje zvezd, solnca in lune je podoba nesreče. 13. „zavoljo hudobije “ veliciga kraljestva babilonskiga. Izaija 13. 45 storil prevzetnosti nejevernikov, in ponižal bom napuh mogoč¬ nikov. 12. Možak bo draži memo zlata, 14 } in človek memo naj či- stejšiga zlata. 15 ) 13. Verh tega bom nebo po¬ tresel, 16 ) in zemlja se bo iz svo- jiga mesta premaknila zavoljo serditosti Gospoda vojskinih trum in zavoljo dneva njegove serdite jeze. 14. Tadaj bo vsak kakor ubežna serna in kakor ovca, ker ne bo nikogar, de bi skupej spravljal. Vsakteri se bo k svojimu ljud¬ stvu obernil, in sleherni bo v svojo deželo bežal. 17 ) 15. Vsak, kdor bo najden, bo umorjen, in vsak, kdor zraven pride, bo pod mečem padel. 16. Njih otroci bodo pred njih očmi razterti, njih hiše oropane, in njih žene oskrunjene. Ps. 136, 9. 17. Glej, obudil bom zoper nje Medijane, kteri ne išejo srebra, in za zlato' ne marajo, 18 ) 18. ampak s pušicami bodo male morili, in doječih teles se ne bodo usmilili, 19 ) in njih oko ne bo otrokam zaneslo. 19. Tak bo Babilon, on slavni med kraljestvi, 20 ) imenitna kal- dejska košatija, kakor Sodoma in Gomora, ki ji je bil Gospod poderl. 20. Nič več se ne bo v njem prebivalo, in ne bo se zidal od roda do roda, tudi ne bo ondi šotorov stavil Arabljan, tudi pa¬ stirji ne bodo tam počivali, 21 ) 21. ampak zveri bodo tam sta¬ novale, 22 ) in njih hiše bodo polne zmajev, 23 ) in noji bodo tam pre¬ bivali, in kosmatim bodo tam skakali, 24 ) 22. in sove si bodo ondi od¬ govarjale v njegovih hišah, in sirene 25 ) v gradovih mehkuž- nosti. 14. Možakov bo prav malo, ker jih bodo Medijani pokončali. 15. V hebrejskim: „memo zlata iz Ofira", ki je močno slovelo. 16. „Verh tega bom nebo potresel‘ l z germenjem. 17. Vojskine trume se bodo razkropile, sleherni pobeži domu. 18. »kteri" se ne dajo z denarjem podkupiti, de bi komu zanesli. 19. V hebrejskim: ... »sadu (maternica) telesa se ne bodo usmilili 11 . 20. ki se pred vsimi mesti toliko zdi in baha zavoljo svoje moči in stare slav¬ nosti. Gl. 1. Mojz. 11, 9. 21. še celo pastirji ne bodo ondi pripravnica kraja našli. 22. V hebrejskim: »gojzdne zverine bodo tam stanovale ®. 23. V hebrejskim: „in v njih hišah bo polno sov“, t. j., v podertih hišah. 24. »noji" ali »štruci" (Štravsi), — ..kosmalinv 1 , blezo „gozdni škrateljni", t. j., neke opice (merkovice), v hebrejskim: „ pošasti“ ali »hudobni duhovi". Stari so si mislili hudobne duhove v kozlovski podobi v pušavah bivajoče, ker so jih pod to podobo častili. Gl. 3. Mojz. 17, 7. Skriv. razod. 18, 2. Perm. Tob. 8. razi. 1. 25. »sirene", sploh pošasti, v hebrejskim: »zmaji". — Veliko mesto vsiga sveta bo tako razvaljeno, de bodo v njega razvalinah le hude in strupene zveri prebivale. 46 Izaija 14. XIV. Poglavje. Izaija prerokuje Judam resenje iz babilonske sužnosti, Babiloncam in Filistejcem pa pokončanje. 1. Kmalo bo njegov čas 1 ) prišel, in njegovi dnevi se ne bodo podaljevali; zakaj Gospod se bo usmilil Jakopa, in si bo še iz Izraela odbral nektere, in jim bo dal v njih deželi prebivati: njim se bo perdružil ptujic, ter se bode deržal Jakopove hiše. 2 ) 2. Ljudstva jih bodo spre¬ jele, in jih peljale v njih kraj; in Izraelova hiša si jih bo per- lastila v Gospodovi deželi za hlapce in dekle: nje, ki so jih bili vjeli, bodo oni vjeli, in svoje odertnike si bodo podvergli. 3 ) 3. In zgodilo se bo tisti dan: Ko ti bo Bog počitek dal po tvojim trudu in po tvojim trepetu in po terdi sužnosti, v kteri si popred služil, 4. boš imel ta pregovor zo¬ per babilonskiga kralja, in po¬ rečeš: Kako je jenjal odertnik, dacija je nehala! 5. Zlomil je Gospod palico hudobnih, šibo gospodovavcov, 6. ktera je ljudstva tepla v jezi z neozdravljivimi ranami, 4 5 ) sipodmetavalavserditosti narode, in neusmiljeno jih preganjala. 7. Počiva in molči vsa zem¬ lja, veseli se in raduje. 8. Tudi jelke so te vesele, in cedri na Libanu: kar spiš [pravijoj , ni nikogar gori, de bi nas posekoval. 4 ) 9. Pekel od zdolej je v ne- pokoji ob tvojim prihodu, in ti je velikane obudil. 6 ) Vsi pogla¬ varji zemlje so vstali s svojih prestolov, vsi knezi narodov. 7 ) 10. Vsi bodo spregovorili, in ti porečejo: Tudi ti si ranjen ka¬ kor mi, nam si enak storjen. 11. Potegnjena je v pekel tvoja prevzetnost, tvoje mertvo truplo je padlo, blazina pod teboj so molji, in tvoja odeja so červi. 8 ) 1. „njegov čas“, t. j., čas nesreče za Babilon bo prišel. 2. Ob času vernitve iz babilonske sužnosti je več malikovavcov judovsko vero sprejelo. Gl. 2. Ezdr. 10, 28. 3. se celo tiste ljudstva, med kterimi Izrael v sužnosti živi, mu bodo k ver- nitvi pomogle in dovolile, de si bo izmed njih seboj vzel sužnjev obojiga spola. — Spolnitev tega pripovedujejo buk. Ezdr. 4. „zneozdravljivimiraiiami“, v hebrejskim; „z neprenehljivim udarjanjem 5. Vse, še celo gojzdi se vesele miru v deželi in pokončanja sovražnikov, kteri jih ob času vojske posekujejo. Perm. spod. 37, 24. 6. Ko mogočni babilonski kralj v pekel pride, se v njem zavzemajo puntarske pošasti splošniga potopa. Gl. Job. 26, 5. 7. Vsi kralji in poglavarji na spodnjim svetu vstanejo s svojih sedežev, in gredo babilonskimu kralju naproti, in se čudijo, de tudi on, kije bil na zemlji skorej vsigamogočen, ko slaba senca k njim pride ^Brentano). 8. Vsa tvoja ošabnost in blišoba je zginila, tvoje mertvo truplo ne bo mazi¬ ljeno, kakor trupla druzih kraljev, ampak dano bo červam v jed. Baltasar, zadnji babilonski kralj, je bil ponoči prišel ob kraljestvo in življenje, ko je bil napravil slovesno pojedino. Gl. Dan. 5, 30. Izaija 14. 47 12. Kako si ti od neba padla, danica, ki si zjutrej vzhajala? kako si na zemljo padel, ki si ljudstva ranil! 9 } 13. ki si v svojim sercu rekel: V nebo pojdem, nad zvezdami Božjimi bom povišal svoj prestol, sedel bom na gori zaveze na strani proti Severju. 10 ) 14. Pojdem nad višavo obla¬ kov, in enak bom Najvišimu. 15. Pa boš v pekel pahnjen, v globoko jamo. 16. Kteri te bodo vidili, se ti bodo bližali, in te premišlje¬ vali: Ali je to tisti mož, ki je na zemlji zmešnjave delal, ki je kraljestva potresal, 17. ki je svet napravil v pu- šavo, njegove mesta poderl, in svojim jetnikam ječe ni odperl ? 1 ‘) 18. Vsi kralji narodov vsi so pospali v časti, vsak v svoji hiši, 12 ) 19. ti pa si veržen od svojiga groba kakor zanikerno, ostudno deblo, in pokrit ž njimi, ki’so bili z mečem pomorjeni, in so šli na dno jame kakor smerdljiva mer- ha. 13 ) 20. Ti ne boš njim perdru- žen, 14 ) še v grobu ne; zakaj ti si svojo deželo pokončal, ti si svoje ljudstvo umoril; nikdar več se ne bo imenoval zarod prehu- dobnežev. 15 ) 21. Perpravite njega otroke k pomorjenju zavoljo hudobije njih očetov, de ne bodo vstali, 16 ) ne dežele podedovali, tudi ne napol¬ nili mest po zemlji. 17 ) 22. In vzdignil se bom nad 9. „ Banica zvezda perve velikosti, pomeni babilonskiga kralja, kteri je bil tisti čas pervi in naj mogočniši vladar na Jutrovim. Pomen: Kako globoko si padel z verha svoje pozemeljske visokosti in blišobe! — To prerokovanje (gl. 13. pogl. 2. razi.) pa ob enim tudi meri na vse hudobne posvetnjake, ki so posnete podobe babilonskiga kralja, kakor tudi na poglavarja prevzetnih angeljev, t. j., na danico, v latinskim: na luciferja, ki je naj perva podoba otrok tega sveta. Gl. Skriv. razod. 8, 10: 9, 1. (Avgust. Hieron.). 10. Ti, prevzetni kralji si se hotel Bogu enako nad zvezde usesti, in svoj prestol na gori svetiga tempeljna, naMorii, napraviti, kjer je skrinja zaveze, na gori, ki od Siona proti severju stoji. — Drugi prestavljajo hebrejsko: • •. „ prestol, prebival bom na gori zbirališa naj bolj proti severju — de je pomen: Ti si hotel po svojim spačenim sercu Bogu enak biti, in si se hotel na sicer izmišljeno goro bogov v skrajnim severji med bogove spraviti. — Nekdaj so zlasti Kaldejci mislili, de je zemlja proti severju kviško napeta, in de je v skrajnim severji zbirališe bogov, kjer se zavolj posvetnih reči po¬ svetujejo in zemljo gospodarijo. 11. kteri tistih, ki jih je bil vjel, ni domu spustil. 12. Kralji druzih ljudstev se pokopujejo s častjo v svoje družinske pokopališa. 13. ti pa ostaneš nepokopan med jetniki, ktere kakor smerdljivo merhovino mečejo v globoke jame. — Baltasar je bil med umorjenimi ostal nepokopan (Dan. 5, 30.). 14. Ti ne boš unim kraljem (glej zgor. 18. v.) perdružen, ne boš imel častniga pokopa. 15. tudi tvoj zarod bo pokončan, nihče se ga ne bo spominjal. 16. „ Perpravite “ vi, Medijani in Perzijani, njega otroke, de bodo pomorjeni, de ne dosežejo kraljeve oblasti, in ne posnemajo grozovitosti svojih očetov. 17. de ne bodo napolnili z vojsko mest po vsi zemlji. 48 Izaija 14. 26. To je sklep, kteriga sim storil nad vso zemljo, 25 ) in to je roka stegnjena nad vsimi na¬ rodi. 27. Zakaj Gospod vojskinili trum je sklenil, in kdo bo v stanu braniti? in njegova roka je stegnjena, in kdo jo bo od- vernil ? 28. Leta, v kterim je bil umeri kralj Ahaz, je bila ta naložba dana. 26 ) 29. Ne veseli se ti, vsa Fili- steja, de je zlomljena šiba tvo- jiga pretepavca; 27 ) zakaj iz kačje zalege bo prišel bazilisk, in nje¬ gov zarod požera ptiče. 28 ) 30. In pervenciubožnih se bodo 18. potrebil bom spomin slovečima Babilona in vse njegove kralje. 19. Per iztokih reke Evfrata, blizo Babilona, je bilo veliko ježev. 20. Po razdjanji babilonskiga mesta niso več bregov ob Evfratu zadelovali, ne ga v vodotoke napeljevali, zatorej se je, zlasti spomladanski in jesenski čas, čez bregove razlival in bližnje kraje v močvirje ali v mlačine spreminjal. 21. Naslednja prerokba (v. 24—28.) od pokončanja Asirije, ki je bila že zgorej v 10. pogl. naznanjena, in je tukaj ponovljena, se po spričevanji sv. Hiero¬ nima takole z naznanjenjem babilonskiga pokončanja veže : Pa pravite: Ka- koino tolažbo nam hoče pokončanje daljniga kaldejskiga kraljestva dati, ko zdaj po Asirijanih toliko terpimo? Zato ponovim prerokovanje, de bo Bog Asirijane, vase stiskavce, hudo obiskal, in vas rešil iz njih rok. — Kakor drugi menijo, je prerok prerokbo od kaznovanja Asirijanov pravil ko poroštvo, de se bo gotovo zgodilo, kar od Babilona prerokuje. 22. „» svoji deželi^, namreč v Palestini bom pokončal Asirijane. 23. Glej spolnjenje te prerokbe 4. Kralj. 19. 24. „odvzet jim bo u , namreč Judam, „ njegov t. j., Asirijanov jarem. 25. „nad vso zemljo 11 , t. j., nad vso Asirijanam podverženo veliko deržavo. 26. „ la naložba v hebrejskim: „fo prerokovanje Glej zgor. 13, 1. Fili¬ stejci, ki jih je bil Ozija zelo ponižal (2. Kron. 26, 6.), so se bili pod nje¬ govim naslednikom Ahazam spet spuntali in oprostili fprim. 2. Kron. 28, 5.), in zato so bili ošabni. To ošabnost posvariti, jim prerok težavne kazni Božje oznanujc. 27. Nikar se ne veselite, Filistejci, de je judovsko kraljestvo, ktero vas je pod Ozijem tako ponižalo, po napadu Sirijanov in Asirijanov ob malovredni Aha- zovi vladi tako oslabljeno; ker iz Davidove kraljeve rodovine pride še nevar- niši sovražnik, kakor je bil Ozija, in njega nasledniki vas bodo do čistiga pokončali. 28. Podobnost med to kačjo zalego in med kraljevo rodovino tiči v moči in zvi¬ jačnosti per bojevanji. Z besedo „bazilisk u je brez pomislika razumeti Eze- kija, tistikrat še mlad kraljevič, ki je poznejše Filistejce pokrotil (4. Kralj. 18, 8). nje, pravi Gospod vojskinili trum, in pokončal bom ime Babilona in ostanke in mladino in zarod, 18 ) pravi Gospod. 23. In napravil ga bom ježem vlastnijo 19 ) in v močvirje, 20 ) in z metlo ga bom pometel in odergnil, pravi Gospod vojskinih trum. 24. Persegel je Gospod voj¬ skinih trum, rekoč: Bes, kakor sim namenil, tako bo; in kakor sim sam per sebi sklenil, 25. tako se bo zgodilo: 21 ) Zdrobil bom Asirijana v svoji de¬ želi, 22 ) in ga pomandral na svo¬ jih hribih, 23 ) in odvzet jim bo njegov jarem, 24 ) in njegovo breme jim bo z rame vzeto. Izaija 14. 15. 49 pasli, in revni bodo varno prebi¬ vali; 29 ) tvojimu zarodu pa bom dal za lakoto pomreti, in tvoje ostanke bom usmertil. 30 ) 31. Tulite, vrata, 31 ) vpi, me¬ sto: vsa Filisteja je ob tla; 32 ) zakaj od Severja pride dim 33 ) in nihče ne uide njegovi trumi. 34 ) XV. Poglavje. Prerokovanje zoper Moabsko. 1. Breme Moabu. 1 ) Ker je on umolkne; 3 ) ker je po noči zid po noči Ar v Moabu 2 ) razdjan, v Moabu 4 ) razvaljen, on utihne. 29. Otroci ubozih, ali pa: naj ubožniši, t.j., Judje, ki so jih Filistejci tolikanj stiskali in pestili, bodo v miru živeli, in brez nevarnosti svoje cede pasli. 30. Filistejci pa bodo za lakoto pomerli, in kar jih bo še ostalo, jih bo po Božji volji kralj Ezekija z mečem pokončal. Gl. 4. Kralj. 18, 8. 31. „Tulite, vrata*, t. j., tulite, Filistejci! Per vratih so se nekdaj shajali in sodbe sklepali; „vrata“ se tukaj imenujejo namesti njih, ki so se ondi zbirali. 32. „ob tla“, drugi prestavljajo: „pobita“, maloserčna, zbegana, prestrašena. 33. „pride dim“, ali: prah po cesti, ki se po hoji vojakov vzdiguje, f. j., voj¬ ska (prim. Jer. 1,13.); to se je spolnilo, kakor pravijo ra/.lagavci, tistikrat, ko je bil vojskini vojvoda Tartan Filistejsko napadel, in Azot oblegel. Gl. spod. 20, 1. 34. „njegovi“, t. j., napadnikovi ali sovražnikovi trumi. 35. Kaj bodo odgovorili Izraelci poslancarn, ki jih bo ljudstvo od severja k njim poslalo, in jim ukazalo, de naj se podajo? Izraelci jim porečejo: „Z)e je Gospod Sion“ i. t. d., to je, Bog si je Jeruzalem v lastnijo izvolil, ter ga posebno varuje, in ga ne bo dal sovražnikam v roke; torej bodo stiskani v njem perbežališe našli (Brentano). 36. Ta odgovor so bili od Judov prejeli Senaheribovi poslanci (4. Kralj. 19.). 1. V hebrejskim: „ Prerokovanja Moabu u . — Moabljani, ljudstvo Ilebrejcam v rodu (1. Mojz. 19, 37.), so stanovali na južno-vzhodnj; plati od Palestine (4. Mojz. 21,11.), in so se vedno, le malo časa ne, do Hebrejcov sovražno obnašali (4. Mojz. 22. Sod. 3, 12: 1. Kralj. 22, 3: 4. Kralj. 24, 2. Eceh. 25, 8—11.). Od Davidovih časov (2. Kralj. 8, 2.) Izraelcam podverženi, so se večkrat oprostili, in ko sta bila deset rodov dala odpeljati Teglatfalasar (1. Kron. 5, 26.) in Salmanasar (4. Kralj. 18, 9. 10.), so se bili več izra¬ elskih mest unkraj Jordana polastili. Poznejše so bili pod babilonsko, perzi- jansko in greško oblastjo, nazadnje so se bili med Arabljani popolnama po- zgubili. Prerok oznanuje moabskim mestam razdjanjc, vsi deželi pa revo in nadlogo (15 —16, 1.). Iz besedi konec prerokbe je viditi, de je bila dolgo pred spolnjenjem dana, tri leta pred spolnjenjem pa ponovljena (16,12—14.). Kdaj je bila dana in kdaj ponovljeua, ni lahko določiti, tudi se nje spolnjenje ne da iz zgodovine dokazati, ker je pomanjkljiva. 2- „Ar“ je bil naj imenitniši mesto v moabski deželi. 3. „on umolkne“ ali „utihne“, t. j., je že po njem. 4. V hebrejskim: „ker po noči je bil Kir razdjan, Moab pokončan. — „Kir“ je bil drugo imenitno mesto v Moabu. IV. 32. In kaj se bo odgovorilo poslancarn naroda? 35 ) — De je Gospod Sion uterdil, in de bodo revni njegoviga ljudstva vanj za¬ upali. 36 ) 4 Izaija 15. 50 2. Hiša 5 ) in Dibon gresta na •višavo 6 ) se jokat: Moab tuli za¬ voljo Naba in Medabe, vse nje¬ gove glave so plešaste, vsaka brada je obrita. 7 ) Jer. 48, 37. Eceh. 7, 18. 3. Po njegovih cestah so opa¬ sani z rasovnikain, po njegovih strehah in po njegovih ulicah je zgolj tuljenje, ki gre na jok. 8 ) 4. Hesebon vpije in Eleale, de se do Jase sliši njun glas: zraven tega tulijo moabski voj- šaki, vsaka duša tuli nad se¬ boj. 9 ) 5. Moje serce zdihuje zavolj Moaba, njegovi zapahi] bežijo do Segorja, triletne junice. 10 ) Na breg Luit gredo z jokam, in na potu Oronaimu žalostni krie za- ganjajo. * 1 11 ‘) 6. Vode nemrimske 12 ) so nam¬ reč zasute, zato se je trava po¬ sušila, zeliše je zvenilo, in vse zelenje je preč. 7. Po velikosti njih del so obiskani, I3 ) k verbjimu potoku jih ženejo. 14 ) 8. Vpitje se namreč razlega po moabskih pokrajinah, do Ga- lima gre njegovo tuljenje in do vodnjaka elimskiga njegovo vpitje. 9. Ker dibonske vode so polne kervi, in Dibonu še dodam, leva njim, ki bežijo iz Moaba, in ostankam v deželi. 15 ) 5. „Hiša u , t. j., kraljeva družina (Hieron.J, „Dibon u , mesto, prebivavci iz Dibona gredo i. d. — :) Hiša u v hebrejskim: mesto Moabu pod- verženo. 6. „na višavo kjer so bogovi, maliki. Prerok stavi pred oči moabsko de¬ želo v podobi očetov in mater, ki tarnajo in tulijo za svojimi otroci, ktere so sovražniki pobili, ter bogove, ki so jih na višavah molili, na pomoč kličejo (Brentano). 7. „JV«6o“ in v Medaba“ ste bile mesti. Gl. 4. Mojz. 32, 38. „ Ostrižene glave" in „ obrite brade" so bile znamnje naj veči žalosti. 8. Jutrovci, ko so žalovali, so se oblačili v debele, žimnate oblačila — v rasovnike, ter so se hodili jokat na plane strehe (Brentano). 9. „ Hesebon mesto (glej 4. Mojz. 21, 25—30.), v Eleale", mesto (glej 4. Mojz. 32, 37.), n Jasa u , mesto (glej 4. Mojz. 21, 23.). Tudi moabski vojsaki so zgubili vso serčnost, ter se ne upajo sovražniku v hran postaviti (Brentano). 10. ..njegovi zapahi", t. j., njegovi junaki „ bežijo do Segora", mesta (glej 1. Mojz. 19, 22.), ^triletne junice", t. j., močniga terdniga mesta. 11. v Luil", v hebrejskim: v Luhit", „Oronaim", v hebrejskim: ,, Koronaim" ali „Horonaim“, nam neznana kraja. 12. ode nemrimske", t.j., studenci nemrimski. Sovražniki so radi studence zasipali. n Nemrim" v hebrejskim: „ Nimrim “, je bil blezo mesto „Nemra", n Nimra" (4. Mojz. 32, 3.). 13. „so obiskani’- 1 , t. j., kaznovani, kakor so si zaslužili. 14. V hebrejskim: n Zato nesejo ostanke svojiga premoženja in zakladov čez verbji potok'-'- (namreč ubežni). Drugi prestavljajo: v Zato odnesejo osta¬ nek njih premoženja in njih zaklade čez verbji potok"- (na Babilonsko). Prim. Ps. 136, 2. 3. 15. Lev, ki ubešsne Moabljane mori, je bil blezo Nabuhodonozor, ki je bil Moabsko s svojim kraljestvam združil. Glej 1. rasi. Izaija 16. 51 XVI. Poglavje. Prerok še dalje napoveduje Moabljanam pokončanje. 1. Pošlji, Gospod, jagnje, go- spodovavca zemlje, iz Petre v pušavi')k hribu sionske hčere. 1 2 ) 2. In zgodilo se bo: kakor ptica, ki zbeži, in mladiči, ki iz gnjezda zlete, tako bodo moab- ske hčere na brodu čezArnon. 3 ) 3. Posvetvaj se, 4 ) skliči zbor, napravi opoldne svojo senco ka¬ kor noč, skri ubežne, in ne iz¬ dajaj potikavcov ! 5 ) 4. Moji beguni bodo pertebi stanovali: Moab jim bodi skri- vališe pred pokončevavcovim obličjem; zakaj prah bo jenjal, 6 ) revež bo končan, 7 ) opešal bo, kdor mandra deželo. 5. In perpravil se bo v mi¬ losti prestol, in v resnici bo se¬ del na njem v šotoru Davidovim on, kteri bo sodil, in pravico preiskoval, in naglo povernil, kar je prav. 8 ) 6. Slišimo prevzetnostMoabo- vo, 9 ) zelo je prevzeten; njegova prevzetnost in njegova košatost in njegova jeza je veči kakor njegova moč. 10 ) j er . 48 , 29 . 7. Zato bo Moab tulil nad Moabam, ves bo tulil; njim, ki se vesele nad zidovjem iz se¬ žgane opeke, 11 ) oznanite njih nadloge. 12 ) 8. Ker hesebonsko obmestje 1. „Petra u , edomsko mesto v kamnitni Arabii, takrat v oblasti Moabljanov. 2. Prerok je zgorej (15, 5.) rekel, de se mu Moabljani smilijo zavoljo njih žalostniga stanu, zdaj pa Boga za nje prosi, de naj jim pošlje jagnje, odre¬ šenika (prim. spod. pogl. 53, 7.), kteri pride iz Davidoviga rodu. David je vnuk Rute, Moabljanke (Prim. predgovor v Rutine bukve). V hebrejskim: „Pošljite (vi Moabljani) jagnjeta (jagnječji davek) gospodu v deželi (kralju Judovimu) iz Petre skozi pušavo do hriba Siona (de vam Juda pomaga). 3. Njegova pomoč je silno potrebna, ker stiska bo tako velika, de se bodo prebivavci vsi otožni ob bregeh reke Arnona potikali. 4. Prerok govori v imenu Gospod Boga: Moab! de boš toliki nadlogi ubežal, si daj svetvati. 5. Napravite si močno braniše zoper sovražnike, ter zavetvajte in branite nesrečne, zlasti ubežne Izraelce, de se bo tudi vam po enakim povračevalo.— Moabljani so blezo ubežne Izraelce, ki so bili v asirsko sužnost peljani (perm. 13. pogl. 1. razi.), hudo imeli, in jih Asirijanam izdajali. 6. n prah bo jenjal (l , t. j., pokončanje bo okrajšano. 7. „revež“, t. j., zateravec, Asirijan bo končan. 8. Pomen: Mesija iz Davidove rodovine bo napravil kraljestvo milosti in pravice. 9. Moabljani, ne de bi milost skazovali (v. 3. 4.), še v svoji ošabnosti ne¬ usmiljeno ravnajo. 10. V hebrejskim: „Spoznamo prevzetnost Moaba: prevzeten je, velika je njegova prevzetnost in njegova ošabnost in njegova togota, njegove besede niso prave 11 , so laži. 11. Moabljani bodo jokali in plakali nad svojim razvaljenim mestam in nad svojo pokončano deželo; oni, ki se tolikanj zanašajo na svoje terdnjave, in se ž njimi bahajo. 12. V hebrejskim: ... „ tulil ; nad zidovjem Kirhareseta (svojiga mesta) bodo zdihovali ; (oh) poderti so u . 4 * 52 Izaija 1 je pustota, in sabamski vinograd so strebili gospodje narodov, 13 ) njegovi vjenci segajo do Ja- zerja, 14 ) po pušavi se potikajo, njegovi popušeni odrastki 15 ) gre¬ do čez morje j 16 ) 9. zato se jokam po nogradu sabamskim kakor po Jazerji, pi¬ janim te s svojimi solzami, He- sebon in Eleale, ker na tvojo ter- gatev in na tvojo žetev bo glas mandravcov planil. 17 ) 10. In vzeto bo veselje in raz¬ veseljevanje Karmelu, 18 ) v vino¬ gradih se ne bodo več veselili in ukali; vina v tlačivnici ne bo tlačil, kdor ga je imel navado tlačiti; glas bom vzel tlačivcam. 16 . 11 . 11. Zato moje znotranje brenči nad Moabam kakor citre, in moj drob nad zidovjem iz sežgane opeke. 19 ) 12. In zgodilo se bo: Ko se bo skazalo, koliko, se je Moab na svojih visočinah trudil, 20 ) pojde v svoje svetiše molit, pa ne bo nič opravil. 13. To je beseda, ktero je Go¬ spod Moabu takrat govoril. 21 ) 14. Zdaj pa je govoril, rekoč: V treh letih, kakor so leta na¬ jemnikove, 22 ) bo Moabova čast vzeta vsirnu temu obilnimu ljud¬ stvu, in ostalo ga bo le malo in pičlo, celo ne veliko. XVII. Poglavje. Prerok napoveduje Damasku razvaljenje, Izraelovimu kraljestvu razpad, Izra- elcam sužnost in Judovim sovražnikam pokončanje. 13. „hesebonsko obmestje a , t. j., polje okrog mesta Hesebona, — „ Sabama v hebrejskim: „ Sibmah u , mesto sloveče zavoljo dobrih vinskih tert, — „ go¬ spodje narodov 1 - 1 , t. j., Asirijani. 14. „ njegovi vjenci t. j., moabski premagani ubežniki. 15. popušeni odrastki 11 -, t. j., ostali prebivavci gredo skozi arabsko pušavo v asirsko sužnost (Hier.). 16. Hebrejsko nekteri prestavljajo takole: .. . narodov , njegove terte (vino¬ grada sabamskiga, prebivavci) segajo do Ja-zerja, po pušavi se po¬ tikajo, odrastki se razširjajo, gredo čez morje čez mertvo ali gnjilo morje. 17. s svojimi solzami te močim, Hesebon in Eleale, ker bo sovražnik nad te planil, in tvoje vinograde in polje pomandral. 18. ., Karmeln il , lepimu polju bo vzeta vsa rodovitnost; vinčarji bodo v nogra- dih molčali, ter ne bodo veselih pesem prepevali. 19. Zato žalujem kakor z milim glasam citer nad poderto terdnjavo; — lad zidovjem iz sežgane opeke 11 , v hebrejskim: r nad Kirharesetam a . 20. na malikovavskih visočinah, kjer so malike častili. 21. „takrat govoril t. j., takrat prerokoval. Gl. zgor. 15. razi. 1. 22. t. j., tako natanko v treh letih, kakor jih natanko najemnik šteje, bodo mogočni Moabljani z mečem pokončani, in kolikor jih bo še ostalo, ne bodo imeli moči spet dobiti svoje zgubljene dežele. Izaija 17. 53 1. Breme Damasku. 1 ) Glej, Damask bo nehal biti mesto, in bo kakor groblja v podertii. 2 ) 2. Aroerske mesta 3 ) bodo čedam prepušene, 4 ) tam bodo ležale, in nihče jih ne bode plašil. 3. Tadaj bo vzeta Efrajmu pomoč 5 ) in Damasku kraljestvo, 6 ) in ostanki Sirije bodo enaki ča¬ sti 7 ) Izraelovih otrok, 8 ) pravi Gospod vojskinih trum. 4. Tisti dan se bo zmanjšala Jakopova čast 9 ) in debelost nje- goviga života bo shujšala. 10 ) 5. In on bo kakor tisti, ki ob žetvi lavka, kar je ostalo, in njegova roka bo klasje pobirala, in bo kakor kdor klasja iše v dolu Rafaimu. u ) 6. In kar ga bo pušeniga, bo kakor obrani grojzd, kakor otre¬ sena oljka z dvema ali tremi jago¬ dami na koncu veje ali s svojimi štirimi ali petimi sadovi na svojih 1. t.j., prerokovanje, napovedovanje, žuganje sirsko-damaščanskimu kraljestvu. Tukaj (v. 1—11.) Damasku in izraelskimu kraljestvu dana prerokba zadeva v čas, ko je bil sirski Damask v zvezi z izraelskim kraljestvam zoper Juda, tedaj v čas, ko so bile zgornje prerokbe (pogl. 7, 8—9. 6.) dane. Od 12. verste se začne nova prerokba, ki se z 18. pogl. 7. versto konča. Blezo jo je prerok oznanil nekoliko pred 14. letam judovskiga kralja Ezekija, ko so se Asirijani nad Juda in južni Egipt napravljali (Gl. spod. 36,1: 4. Kralj. 19.). Prerok popisuje prazno početje narodov, ki mislijo ljudstvo Božje napasti, ktere pa je Bog naglama iztrebil (v. 12—14.); in to oznanuje Etijopcam in Egipčanam, ki so se nad Asirijane napravljali, kakor tudi vsim ljudsivam na zemlji (18, 1—6.), in nazadnje perstavi, de bodo Etijopci zato zahvalne da¬ rove v Jeruzalemu opravljali (18, 7.). 2. Ko je bilo to prerokovanje oznanjeno ob času sirsko-izraelske vojske zoper Juda, kakor je iz sostave obeh kraljestev Damaska in Izraela viditi, torej je z zgornjim prerokovanjem naj pred umevati premaganje Damaska po Teglat- falasarji (4. Kralj. 16, 9. Prim. zgor. pogl. 7. razi. 28.), ob enim pa tudi zgornje prerokovanje obsega v krepkih besedah poznejšnje nezgode in nesreče damaščanskiga mesta in kraljestva. Gl. Jer. 25, 9. 10. Cah. 9, 1. 3. t. j., izraelske mesta v pokrajini, ki se ji pravi „Aroer“, v deležnini Rub- noviga rodu, ktere mesta je bil Teglatfalasar premagal, tode ne pred prema- ganjem Damaska, kakor nekteri svetopisemski preiskovavci menijo, ampak potlej, ko je bil iz vzhodnjih in severnih krajev rodove izraelskiga kraljestva v sužnost odpeljal (4. Kralj. 15, 29.). 4. zato, ker bodo po odpeljanji mestnjanov pustote. 5. n Efrajmu u , t. j., izraelskimu kraljestvu. Gl. zgor. pogl. 7. razi. 5. 6. tadaj bo damaščansko kraljestvo nehalo, zatorej ne bo Izrael imel nobene pomoči več. 7. razdjano sirsko kraljestvo bo v časti enako razdjanimu izraelskimu kralje¬ stvu, v sužnost odpeljanim Izraelcam, obe kraljestvi bote zgubile svojo slavo, obema se bo enako godilo. 8. Glej zastran peljanih Izraelcov v sužnost zgor. 7. razi. 15. 9. „ Jakopova čast 11 , t. j., Izraelova čast, čast kraljestva deseterih Jakopovih rodov. Perm. Mih. 1, 5. 10. t.j., Izraelovo kraljestvo se bo skerčilo, zmanjšalo. Teglatfalasar, kteri je bil Damask premagal, je v ti vojski vzel Izraelovimu kraljestvu Galilejo in Galaad (4. Kralj. 15, 29.), zato je močno oslabelo. H. v v dolu u , ki se mu pravi „Rafaim“, t. j., v neki rodovitni dolini per Je¬ ruzalemu. Ta rodovitna dolina je tukaj podoba z ljudmi napolnjeniga Izra- 54 Izaija verheh, pravi Gospod, Izraelov Bog. 7. Tisti dan se bo uklonil človek svojimu stvarniku, in nje¬ gove oči bodo gledale na Sve- tiga Izraeloviga, 8. in se ne bo obračal k al- tarjem, n ) ki so jih naredile nje¬ gove roke; in ne bo gledal, kar so naredili njegovi persti, logov in tempeljuov. 9. Tisti dan bodo njih terdne mesta zapušene kakor drevesa in setve, ki so bile popušene pred obličjem Izraelovih otrok; 13 ) ti pa boš pušava, 10. ker si pozabil Boga, svo- jiga odrešenika, in se nisi spomnil svojiga močniga pomočnika; zato boš zasajal 14 ) lepo sadovje, in za ptujce zernje sejal. n. is. 11. Ob času tvojiga sajenja bo vinika, in zgodej bo tvoje seme cvetelo; ob času spravlja¬ nja pa bo žetev vzeta, in (to') bo grozno bolelo. 15 ) 12. Gorje množici veliko ljud¬ stev, l6 ) množici, ki šumi kakor morje; hrup množic je kakor šu¬ menje veliko voda. 13. Ljudstva šumijo kakor šum povodenj; on pa jim požuga, in deleč beže; in pobrani bodo ka¬ kor prah s hribov ob vetru, in kakor vertinec ob nevihti. 14. Ob večernim času, in glej, strah! ob jutru — in ni jih več. To je del njih, ki nas razdevajo, in to je delež njih, ki nas ro¬ pajo. 17 ) XVIII. Poglavje. Izaija prerokuje, de bodo poslanci iz Etijopije in Egipta oznanovali pokončanje Asirijanov, in de bodo Etijopci in Egipčani darovali Gospoda v Jeruzalemu. eloviga kraljestva. Pomen: Tisti čas bo v slovečim Izraelovim kraljestvu tako malo ljudstva, kakor malo je klasja po žetvi na polji, (v naslednji versti) kakor malo je grozdja po obranih tertah v vinogradu, kakor malo je oljkovih jagod na otreseni oljki. 12. „k altarjem “ malikov, jih ne bo več molil. 13. v popuiene a od Amorejcov, ki so bežali pred Izraelci. Glej 4. Mojz. 21, 21. i. d. 14. „zato boš zasajal cl i. d., prerok to posmehovaje govori, namreč: O le za¬ dajaj dobro sadno drevje, saj ga ne boš sam vžival, ampak ptujcam, svojim sovražnikam, ga boš nasadil, njim boš žito sejal, oni ga bodo vživali. 15. O Izrael! s ptujci, s Sirijani, si naredil zvezo zoper Judovo kraljestvo, ter od nje pereakuješ poinuoženja svoje moči, razširjanja svojiga kraljestva; pa glej, ta zveza ti ne bo nobeniga dobička dala, le nesrečo in pogin ti bo pernesla; zakaj Sirijanov sovražnik bo tudi tvoj sovražnik, on bo nje in tebe pokončal (Brentano). 16. Gorje Asirijanam ! — De prerok tukaj Asirijane misli, se lahko sklene iz popisovanja njih prihoda. Gl. zgor. 10, 28—34. Perm. zgor. 1. razi. 17. Zvečer je pil strah med Judi, drugo jutro pa že njih sovražnikov več ni bilo; po noči je bila Senaheribova vojska pobita. Gl. 4. Kralj. 19, 35. 36. Izaija 18. 55 1. Gorje deželi 1 ) s šumečimi perutami, 2 ) ktera je nauni strani etijopskih rek, 3 ) 2. ktera pošilja svoje poslance po morji in v papirovili čolna- keljnih 4 ) po vodah. Pojdite, hitri poslanci, 5 ) k razdeljenimi! 6 ) in razterganimu 7 ) ljudstvu, k straš¬ nima ljudstvu, za kterim ni no- beniga druziga, 8 ) k čakaj očimu 9 ) in taptanimu ljudstvu, 10 ) čigar zemljo reke razdevajo. n ) 1. »Gorje deželi namreč egiptovski, ki so jo tisti čas Etijopci v lasti imeli. To težko umevno poglavje, ktero razlagavci različno umevajo, se razjasni v zvezi s poprešnjim poglavjem (gl. pogl. 17. razi. 1.) in iz zgodovine. Ko je bil namreč Senaherib Judejo napadel (4. Kralj. 19. Prim. spod. 37, zgor. 17, 12.), je bil zlasti njegov namen, z vojsko vzeti Egiptovsko, ktero je bilo med tri kraljeve rodovine razdeljeno in veči del Etijopcam v pesteh, to pa bi bil storil, kakor hitro bi bil Judovsko v oblast dobil. Zatorej zakliče pre¬ rok Etijopii in gornjimu Egiptu, kjer je kralj Taraka iz etijopske rodovine kraljeval, rekoč: Tudi tebi je nesreča namenjena od ošabne množice. Vcnder pa, govori prerok dalje, bo ta nesreča odvernjena, ker ti bodo poslanci miru nje pogin oznanili (v. 2.). To se je tudi spolnilo. Taraka je z veliko vojsko (gl. spod. 37, 9.) Senaheribu šel naproti, pa ni bil še do Palestine prišel, je bila že Senaheribova vojska pokončana, in Senaherib je bil pobegnil. 2. „s sumečimi perulami" blezo pomeni levo in desno stran vojskinih trum; zakaj Egiptovsko je že od nekdaj slovelo zavoljo svojih konjnikov, kteri so po navadi na straneh v vojski stali, pešci pa v sredi; ali pa pomeni slape, t. j., skoke, pečine, čez ktere Nil z velikim šumam pada (Šeg). 3. „ etijopske reke 11 so mnoge struge Nila, ki po njih skozi Etijopijo teče. 4. „po morji 11 , t.j., po Nilu; Nil se imenuje »morje il , ker se ob času po- vodnje čez svoje bregove razliva, vso deželo pod vodo deva, de je viditi ko morje; „v papirovih čolnakeljnU, t. j., v čolnih iz papiroviga terstja narejenih, v kterih so se Etijopci po Nilu vozili, čez slape ali skoke pa so jih na ramah prenašali (Šeg). 5. Prerok tukaj v nagovoru do poslancov razodene svoje prerokovanje. 6. »k razdeljenimu 11 , namreč po Nilu na dvoje razdeljenimu ljudstvu; ali pa: k ljudstvu, ki je razdeljeno v Etijopcc in v Egipčane; v hebrejskim: „k raz¬ tegnjenimi, po dolgi dolini ob Nilu prebivajočimu ljudstvu (Brentano). 7. razterganimi, t. j., po Nilu na dvoje razdeljenimu ljudstvu; v he¬ brejskim: »k golimu ljudstvi, ker so si glavo in brado brili (Brentano). 8. „ft strašnima ljudstvi, ki je dosihmal drugim narodam strah delalo s svojimi zmagami. Vsi narodi, ki so od Egipta proti jugu stanovali, se ime¬ nujejo v svetim pismu „Kušiti u ali „Etijopci‘ l , za kterimi, so si Hebrejci mislili, ni nobeniga druziga ljudstva (Brentano). 9. v k čakajočima 11 ljudstvu, ki namreč pomoči čaka zoper Asirijane. 10. V hebrejskim: „k ljudstvu, ki si daje deželo razmer jati in taplati u . Nil vsako leto svoje bregove prestopa, ter se po deželi razliva, s tem pa ondi toliko gline, blata, luže, klatja popuša, de se meje nič več ne znajo; za¬ torej so si Egipčani dajali zemljo razmerjati, v popušeno blato pa so sejali mnogo seme, ter so ga dajali z živino taptati namesti povlačevanja (Bren¬ tano). H. »reke razdevajo t. j., Nil in druge reke, v ktere je Nil razdeljen, po- končujejo deželo s povodnjo. — Po razlaganji Tetra Šega pa prerok v duhu vidi egiptovsko ljudstvo, ki ga bodo sovražniki raztergali, razmesarili, po- taptali in pokončali. 56 Izaija 18. 19. 3. Vsi prebivavci na svetu, n ) ki stanujete na zemlji, glejte, ko bo bandero na gorah postavljeno, in poslušajte buč trobent: 13 ) 4. ker to mi pove Gospod: Tiho bom gledal ssvojiga kraja, kakor svetla opoldanja luč, in kakor rosni oblak ob času že¬ tve; 14 ) 5. pa pred tergatvijo, ko bo ves razcvetel in poganjal — on nezreli sad, njemu bodo mladike s serpovi požete, in kar bo še ostalo, bo porezano in iztreb¬ ljeno. 1S ) 6. In vsi skupej bodo popu- šeni gorskim pticam, in zemelj¬ skim zverem, in ptice bodo nad njimi vse poletje, in vse zveri dežele bodo na njih prezimo¬ vale. 16 ) 7. Tisti čas 17 ) bo Gospodu vojskinih trum dar perneslo ,8 ) razdeljeno in raztergano ljudstvo, strašno ljudstvo, za kterim ni nobeniga druziga, čakajoče in čakajoče pa netaptano ljudstvo, čigar zemljo reke razdevajo, na mesto, kjer je ime Gospoda voj¬ skinih trum, na sionsko goro. 1 *) XIX. Poglavje. Prerok napoveduje Egipčanam stiske in nadloge, po njih pa bodo spoznali in častili praviga Boga. Egipčani, Asirijani in Izraelci se bodo po pravi veri med seboj sprijaznili, in bodo Božje ljudstvo. 1. Breme Egiptu. ‘) Glej, | Gospod se bo usedel na lahek 12. Vsi ljudje na zemlji, ne ie samo Egipčani in Etijopci, naj poslušajo in čujejo, kako strahovitno bo Bog kaznoval Asirijane. 13. ko bo k novimu boju dano znamnje z banderi na gorah in z bučanjem trobent. 14. Ko se bo ošabni Senaherib za vojsko perpravijal zoper Judovsko in Egip¬ tovsko, bo Bog molče gledal s svojiga sedeža njegovo strahovitno perprav- ljanje, ter bo čakal prave dobe, ob kteri bo njegovo vojsko udaril, in jo pokončal; Judam pa bo Bog, kar je ljudem gorko solnčno sijanje, kar je deževen oblak ženjcam po leti, namreč hladilo. — Bog bo svojini v potrebi pomagal (Brentano). Peter Šeg pa tako le razlaga: Per vsim početji Asiri- janov bo Bog ravno tako tiho na svojim kraji, kakor je tiho opoldanje solnčno sijanje in rosna megla po noči ob poletnim času. 15. „pa pred tergatvijo", preden bo dosegel Asirijan svoj namen, preden se bo Judovskiga in Egiptovskiga polastil in ji pokončal, ,,ko bo ves", namreč Asirijan, razcvetel in poganjal, ter bo z vso svojo vojsko na Judovsko per- derl, „on nezreli sad", v hebrejskim: „kisli grozd", on Asirijan, ki ne bo nikoli obrodil dobriga sadu, „njemu bodo mladike s serpovi požete". njemu, Asirijanu, bo pred čašam (desiravno Bog pokojno čaka, glej 4. versto) vsa moč vzeta, ter bo popolnama iztrebljen in pokončan (Brentano in Šeg). 16. Asiiijanov bo toliko pobitih, de se bodo zveri in roparske ptice eno leto nad njimi pasle. 17. „Tisti čas", t. j., ob rešenji in pokončanji asirske vojske. 18. bo darove Gospodu poslalo v jeruzalemski tempelj. 19. Glej spolnitev tega prerokovanja 2. Kron. 32, 23. 1. Prerokovanje, žuganje Egiptu. Prerok napoveduje punt v Egiptu (v. 1. 2.), Izaija 19. 57 oblak, in pojde v Egipt; * 2 ) in tresli se bodo egiptovski maliki pred njegovim obličjem, in Egiptu bo serce upadlo v njegovi sredi. 3 ) 2. In dal bom Egipčanam nad Egipčane teči, in bojeval se bo brat zoper svojiga brata, in pri— jatel zoper svojiga prijatla, me¬ sto zoper mesto, kraljestvo zoper kraljestvo. 4 ) 3. In duh Egipta bo v nje¬ govim znotranjim zbegan, in nje¬ gov svet bom overgel; in vpra¬ šali bodo svoje malike, in svoje prerokovavce in svoje merliške zarotovavce in vedeževavce. 5 ) 4. In dal bom Egipt neusmi¬ ljenim gospodam v roke, 6 ) in mo¬ čen kralj 7 ) jih bo gospodoval, pravi Gospod, Bog vojskinih trum. 5. In posušila se bo voda v morji, in reka bo pušava, in bo posahnila. 8 ) 6. In reke 9 10 ) se bodo utekle, *°) vodotoki bodo plitvi in bodo usahnili; terstje in ločje bo zve- nilo. ktcri punt bo končal mogočen knez, ki se bo vlade polastil ( v. 3. 4.), po tem ko bodo mnogotere nesreče (v. 5 — 17.) deželo obiskale. Potlej bodo blagi časi nastopili, ob kterih bodo Egipčani Gospoda spoznali (18—22.), in mu v zvezi z Asirijani in Judi služili (23 — 25.). Prerokba blezo meri naj pred na egip¬ tovsko dvanajstersko vlado, ktera se je bila iz trojiga kraljestva trojih kra¬ ljevih družin za notranjimi nepokoji spočela okoli leta 711 pred Kristusam, in je petnajst let po tem spet nehala, ko je bil Psametih, eden izmed dva¬ najsterih vladarjev, druzih enajst premagal, in egiptovsko samovlado v svojo pest dobil (696 pred Krist.). Prerok govori' namreč od več kraljestev, ktere se bodo med seboj bojevale, in od eniga terdiga samovladarja, kteri si bo vse podvergel. V visim pomenu prerokba meri na duhovno revšino maliko- vavskiga Egipta, ktero bodo ljudje ravno pred Kristusovim prihodam prav živo čutili, po Kristusu pa bo od Egipta in od druzih malikovavskih ljudstev odpravljena. Ta prerokba je bila skorej prav gotovo oznanjena kmalo po končanji Senaheribove vojske na Judovskim (715 pred Krist. Prim. pogl. 18. razi. 1.); zakaj ta čas, ko so se bili Egipčani sovražnika znebili, so bili tako ošabni, de je bilo treba, jim žugati s kaznimi, ki so v ti prerokbi za- popadene. 2. t. j., Gospod bo prišel v Egipt sodit. Sodnika stavi sv. pismo pred oči na oblacih prihajočiga (Gl. Ps. 17, 11. Mat. 24, 30.). 3. Egipčanam bo serce v persih upadlo, ko jih pride Gospod kaznovat. 4. Te prekucije so se bile začele, ko se je bilo zraven treh vladarjev, namreč etijopskiga, saiškiga in taniškiga, še devet druzih vzdignilo, ter se vladar- stva polastilo. 5. y,duh u , um Egipčanov bo ves zmeden, de ne bodo vedili, kaj bi začeli; zatorej bodo za svet vprašali svoje maiiške pope in druge vedeževavce. 6. „ neusmiljenim gospodam t. j., terdim dvanajsterim vladarjem. 7. „ močen kralji, t. j., Psametih. kteri je bil dvanajstere vladarje pod se spravil. 8. v v morji u , t. j., v Nilu, ki se tudi morje imenuje. Gi. zgor. 18. razi. 4. Memo notranjih prekucij in puntov bodo Egipčane še tudi druge nadloge za¬ devale; Nil se ne bo razlival po deželi, ter je ne bo gnojil; iz tega pa se bo izhajala nerodovitnost, huda letina in lakota. 9. f ,reke“, t. j., mnoge struge, v ktere je Nil razdeljen. 10. , r s-e bodo utekle “, nekteri prestavljajo hebrejsko: n bodo Smerdele 11 . 58 Izaija 19. 7. Struga potoka bo per iz¬ viru spraznjena, in vsa setev ob potokih bo usahnila, in se posu¬ šila, in je ne bo. 8. In žalovali bodo ribči, in plakali vsi, ki ternik v reko me¬ čejo, in kteri mrežo po verhu vode razgrinjajo, bodo medleli. 1 ‘) 9. Osramoteni bodo, 12 ) kteri lan obdelujejo, ga mikajo in tan¬ čico tkejo. 10. In vlažnote se bodo posu¬ šile: vsi, ki so jame za ribji lov narejali, 13 ) (bodo žalostni'). 11. Neumni so taniški pogla¬ varji, modri Faraonovi svetovavci so nespameten svet dali. u ) Kako smete reči Faraonu: Modrih sin sim jez, sin nekdanjih kraljev? 15 ) 12. Kje so zdaj tvoji modri¬ jani? Naj ti oznanijo in pokažejo, kaj je Gospod vojskinili trum nad Egipt namenil. 16 ) 13. Taniški poglavarji so pri¬ šli ob pamet, oslabeli so mem- fiški poglavarji, 17 ) zapeljali so Egipt, in vogelni kamen njego¬ vih ljudstev. 18 ) 14. Gospod je v sredo med nje izlil duha vertoglavosti, in zapeljali so Egipt per vsim nje¬ govim djanji, kakor tava, kdor je pijan in kozla. 19 ) 15. In *v Egiptu ne bo nobe- niga dela, ktero bi razodevalo glavo in rep uklanjajočiga in berzdajočiga. 20 ) 16. Tisti dan bo Egipt kakor ženske, stermeli bodo in se bali gibajoče roke Gospoda vojški¬ 11. nbci bodo žalovali, „ medleli t. j., hiljšali, ker ne bodo imeli hrane; za- kaj v plitvih in smerdljivih vodah bodo ribe pomerle (Brentano^. 12. V zadrego bodo prišli predivarji in platnarji. 13. „vlažnote u , t. j., kraji, ki imajo dovolj vode, in ribnjaki se bodo posušili; torej bodo ribci žalostni. Y. v mestu . 1 ‘menam „T«n“ (Taniš), v hebrejskim: n Zoan“, je bilo drugo se ise egiptovskih kraljev, ki so se sploh imenovali „Faraoni u ; mesto po imenu „Memf- (Memfis) pa je bilo pervo sediše imenovanih kraljev. Pervaki, nezi teh dveh mest so bili skrivni svelovavci kralja Faraona, kteri so mu nespametne svete dajali, na pr., de naj pobere vojakam njive, ktere so od nekdaj proste davkov posestvali (Brentano). 15. Vi nespametni Faraonovi svetovavci! kako se smete s tem hvaliti, de 6te sinovi modrih (de ste tudi sami modri), in de ste iz kraljeve kervi, ker i * ore j 80 bdi lahko tudi njih svetovavci iz kraljeve 16. Prerok nagovori, tukaj kralja Faraona, ter govori od prihodnjih zadreg, Kakor de bi bile ze pričujoče. 17. „Memf“, v hebrejskim: „Nof :l , gl. zgor. 14. razi. 80 1,1 baj imenuje „ vogelni kamen a , t. j., zveza vsih posameznih , r' ! ' 0 ; VS ' | 10,0V . I1K V hebrejskim: ... „ zapeljali so Egipt vogelni kamni t , pog avaiji) njegovih ljudstev “, egiptovski poglavarji so s svojimi ne¬ spametnimi sveti vso deželo v nesrečo spravili. V sv °j lm P rav ‘čnim serdu glave zmešal; bili so vsi verto- od verni li ^ Pl ' ,anec ’ tel 11180 kaj bi počeli, de bi nesrečo od Egipta iTliT* 3 nC * > ° v ®» 1 P tl J n j® pametniga godilo, kar bi razodevalo „ glavo ' J’ 7 I ° vai ^ a me d Egipčani, n in rep il , t. j., pokorne podložne, „ uklanja - 59 Izaija 19. nih trum, ki jo bo on nanj ste« gal. 21 ) 17. In dežela Judova bo Egiptu v strah; 22 ) vsak, kdor se je bo spomnil, se bo tresel pred skle¬ pam Gospoda vojskinih trum, kte- riga je on nad njim storil. 23 ) 18. Tisti dan 24 ) bo pet mest v egiptovski deželi kananski je¬ zik govorilo, in per Gospodu voj¬ skinih trum persegalo; 25 ) eno se bo imenovalo Solnčno mesto. 26 ) 19. Tisti dan bo Gospodov al- tar 27 )vsredi egiptovske dežele, in Gospodov spominek 28 ) na nje pokrajini 20. bo v znamnje in v spri- čevanje Gospodu vojskinih trum v egiptovski deželi. V r pili bodo namreč k Gospodu pred svojim jočiga“, t. j., gospoda, „in berzdajočiga u konje, t. j., hlapca gospodu po- korniga. V Egiptu bo popolnania zmeda in zmešnjava (Tirin). — Peter Šeg pa to versto takole prestavlja: „/n v Egiptu ne bo nobeniga dela, kteriga bi doveršila glava in rep, uklanjajoči in ustavljajoči 11 , to je: V Egiptu ne bo nihče nobeniga dela prav dognal, bodi si visok ali nizek, star ali mlad. — V hebrejskim: „V Egiptu ne bo nobeniga dela, kteriga bi dover¬ šila glava ali rep, palma ali terst il , to je: Na Egiptovskim ne bodo nobe¬ niga dela prav dognali ne pervi in zadnji, ne visoki in nizki; vse pojde kri¬ žem in narobe. 21. Tisti čas, ko bo kralj Senaherib svojo vojsko po Božjim dopušenji proti Egiptu pertiskal, je bilo Egipčanam serce upadlo. 22. Judovska dežela, ki ima tolikanj mogočniga varha, namreč Boga, bo Egip¬ čanam strah delala. 23. vsak se bo tresel in bal, kdor bo mislil na Judovsko in na to, kar je Bog nad Egiptam storil. 24. Visi pomen: Tisti čas duhovne potrebe in reve na malikovavskim Egiptov¬ skim pred Kristusovim prihodam bo Bog poslal Egipčanam pomoč po pravi veri. 25. Tisti čas se bo pet egiptovskih mest sosebno skazovaio v gorečnosti prave vere. ,,Kananski jezik govoriti 11 pomeni: imeti misli in vero izvoljeniga ljudstva (perm. Sol'. 3, 9.), „per Gospodu vojskinih trum persegati“ pa se pravi: praviga Boga spoznati in častiti. Ker je na Egiptovskim keršanska vera gospodovala, ne pa judovska, torej tukaj pomeni „vera izvoljeniga ljudstva“ keršansko vero, ne pa judovsko. V keršanski veri so se skazovale zlasti naslednje mesta: Tan, Memf, Bubast, Heliopol in Aleksandrija. 26. ,,Solnčno mesto“, v greškim: „Heliopol“. To mesto je poprej slovelo za¬ voljo svojiga malikovanja, po tem pa zavoljo svoje gorečnosti v keršanski veri. 27. „Gospodov altar“, t. j., Mesijeva vera, tako so to vsi stari judje po spri- čevanji svetiga Hieronima umevali. Visi duhoven Onija je bil okrog leta 150 pred Kristusam iz Palestine na Egiptovsko ubežal, in je v heliopolskim okrožji tempelj sozidal po podobi jeruzalemskiga tempeljna, in je v njem judovsko službo Božjo napravil. Onija je svoje početje s tem opravičeval, ker se je operal na te besede svetiga pisma, kakor de bi bil prerok napovedoval, de se bo tempelj na Egiptovskim zidal; de pa prerok ni mislil tega tempeljna na Egiptovskim, se prav lahko in gotovo iz tega posname, ker je Bog Ju¬ dam v postavi le en kraj za darovanje dovolil, in sicer v Jeruzalemu. Gl. 5. Mojz. 12, 5. i. d. in 1. Kron. 22. razi. 1. 28. „Gospodov spomineh“, t. j., spominek rcšenja iz nadlog. Perm. 1. Mojz. 28, 17. 18. 60 Izaija 19. 30. stiskavcam, in on jim bo poslal rešenika in branivca, kteri naj jih reši. 29 ) 21. In Gospoda bo Egipt spo¬ znal, in Egipčani bodo tisti čas Gospoda spoznali, in ga ča¬ stili z daritvami in z darili, in Gospodu bodo obljube delali in spolnovali. 22. Gospod bo tedaj Egipt udaril, in ga ozdravil; in spre- obernili se bodo k Gospodu, in on se bo ž njimi spravil, in jih ozdravil. 23. Tisti dan bo pot iz Egipta k Asirijanam, in Asirijan bo hodil v Egipt, in Egipčan k Asirija¬ nam, in Egipčani bodo Asirija¬ nam služili. 30 ) 24. Tisti dan bo Izrael tretji z Egipčanam in Asirijanam, 31 ) blagoslov v sredi na zemlji, 32 ) 25. ktero je blagoslovil Gospod vojskinih trum, rekoč: Blago¬ slovljen bodi Egipt, moje ljudstvo, in Asirija, delo mojih rok, in Izrael, moja dedšina. 33 ) XX. Poglavje. Prerok hodi po Božjim povelji bos in golorok, ter s tem napoveduje sužnost Egipčanam in Etijopeam, na ktere se Izrael zanaša. 1. Tisto leto, ko je bil Tar¬ tan v Azot prišel, ko ga je bil Sargon, asirski kralj, poslal, in se je zoper Azot vojskoval in ga vzel * 1 2 ,) 2. tisti čas je govoril Gospod po Izaii, Amozovim sinu, re¬ koč: Pojdi, in sleci rasovnik 1 ) s svojih ledij, in sezuj svoje čevlje s svojih nog. In je tako storil, ter je hodil nag 3 ) in bos. 4 * ) 3. In Gospod je rekel: Ka- 29. ,,pred svojim stiskavcam a , t. j., Asirijanam; ali: v vsili svojih revah in nadlogah bodo vpili k Gospodu; — „rešenika in branivca 11 , t. j., angelja, kteri je bil 185,000 Senaheribovih vojakov pokončal. V visim pomena je ta „rešenik Mesija. 30. Tisti čas bodo Egipčani in Asirijani v prijaznosti in ljubezni med seboj živeli. Ob Mesijevim času bo prijaznost in ljubezen med narodi. 31. Tisti čas bo Izrael z drugimi narodi vred sprejel Mesijevo vero. 32. zakaj blagodar narodov (Mesija) pride iz Judov. Gl. 1. Mojz. 12, 2. 3. 33. Ta blagoslov bo še le tadaj prav popolnama doveršen, ko bodo vsi maliko- vavci in judje v cerkev Božjo stopili. 1. Ob času (okoli leta 725 pred Krist.), ko je asirski vojskini vojvoda Tartan oblegal ,.Azot a (v hebrejskim: „A*dod“), filistejsko pokrajno mesto, ktero je bilo tako reči ključ od Egipta, de bi bil premagal tistikrat mogočniga egiptovsko-etijopskiga kralja Sua (4. Kralj. 17, 4., v hebrejskim se imenuje ta kralj r So li , per greških pisavcih pa v Seveh a , 728 pred Krist.), se je bilo judovsko ljudstvo k Egipčanam nagnilo, in je upalo po njih se rešiti asirskih davkov, ktere so jeli ob Ahazovirn času dajati (2. Kron. 28, 16.). To zaupanje Judov na Egipčane graja prerok (Prim. pogl. 30, 31.), in to njih nespamet kaže v pomenljivim obnašanji (2. v.), ter naravnost oznanuje odpeljavo etijopsko-egiptovskih jetnikov v sužnost (v. 3—6.). 2. „rasovnik“, t. j., žimnato preroško obleko. Gl. 4. Kralj. 1, 8. 3. v nag a , t. j., bil je samo v spodnji obleki. Gl. 1. Kralj. 19, 24. 4. Prerok je hotel s pomenljivim djanjem očitno storiti, kar je spodej (v. 3 —6,) z besedami napovedal. Prim. 2. Kron. 18, 10. Eceh. 24, 3. 15. i. d. 61 Izaija kor je moj služabnik Izaija hodil nag in bos, v znamnje in čudo treh let nad Egiptain in Etijo— pijo ;5 ) 4. tako požene asirski kralj 6 ) egiptovske vjete, in pregnane Etijopce, mlade in stare, nage in bose, z razgernjeuo zadnjico Egiptu v sramoto. 5. Potem se bodo bali in sra- 0 . 21 . movali Etijopije, v ktero so za¬ upali, in Egipta, s kterim so se hvalili. 7 ) 6. In prebivavec tega otoka tisti dan poreče: Glejte, to je bilo naše upanje, k njim smo se po pomoč zatekli, de bi nas re¬ šili spred obličjaasirskiga kralja: in kako bomo mogli ubežati? 8 ) XXI. Poglavje. Prerok napoveduje, de bodo Medijani in Perzijani Babilon pokončali, po tem pa prerokuje Idumeji in Arabii stiske in nadloge. 1. Breme pušavi ob morji. * 1 ) Kakor viharji od juga 2 3 ) pridejo, tako pride iz pušave, iz grozo¬ vite dežele. 3 ) 2. Ojstra prerokba mi je ozna¬ njena. Kdor je nezvest, nezvesto dela, in kdor je pokončevavec, pokončuje. 4 ) Pojdi gori, Elam, 5 ) obleži, Medijan: vsimu zdihova- nju pred njim bom konec storil. 3. Zato so moje ledja polne bolečine, britkosf me je prevzela. 5. t. j., kakor Izaija tri leta hodi nag in bos — Egipčanani in Etijopcam v čudovitno, pomenljivo znamnje: — »tako požene “ (v. 4.) 6. „ asirski kralji Sargon, ki je blezo med Teglatfalasarjem in Senaheribam kratek čas kraljeval. Drugi menijo Senaheriba, kteri se je po njih misli tudi Sargon imenoval. Drugi menijo: Asaradona. Gl. 2. Kron. 33, 11. 7. Prebivavci v Azotu se bodo bali, ko bodo vidili, de Asirijani peljejo v suž- nost vjete Egipčane in Etijopce, od ktcrih so pomoči perčakovali; torej se bodo sramovali, de so vanje zaupali. Prerok pa s tem tudi Jude opominja in svari, de naj se nikar na Egipčane ne zanašajo (BrentanoJ. 8. Tj tega otoka“, t. j., tega primorja, Palestine, — »to je bilo naše upanje namreč Etijopsko in Egiptovsko, »k njim smo se zatekli 1 '', t. j., k Etijopcam in Egipčanam, — „ubežuti c ‘, namreč Asirijanam? 1. Prerokovanje, žuganje Babilonu. Prerok vidi v duhu babilonsko mesto raz- valjeno, zato ga imenuje »pušavo»ob morji ll , t. j., ob Evfratu, ki se za¬ voljo svojih obilnih iztokov v morje tako imenuje (gl. spod. 27, 1. Jer. 51,36.); drugi mislijo, de „pušava u tukaj pomeni vso babilonsko planjavo ob Evfratu do morja. 2. „ Kakor viharji od juga t. j., iz arabske pušave pridejo. 3. »tako pride“ sovražnik iz gorate, neobdelane dežele, namreč iz Medije. Medija se v permcri z lepo, obdelano in obilno močeno deželo imenuje ,.pu- šava u , »,grozovita strašna dežela. 4. Ojstra kazen je oznanjena nezvestim Babiloncam, ki zveze prelomujejo in ljudstva pokončujejo ter ropajo. 5. »Elam 11 'je bila okrajina na Perzijanskim. Pomen: Pridite, Perzijani, nad Babilon, obležite ga, Medijani! »vsimu zdihovanju“ družili narodov „ pred 7ijim a , t. j., pred Babilonam, ker jih stiska in pokončuje, bom konec storil s tem, de ga bom pokončal (Brentano). 62 Izaija 21. kakorbritkost porodnice: zgrudil sim se, ko sim slišal ; prestrašil sim se, ko sim vidil. 6 ) 4. Moje serce je kopernelo, tema mi je grozo delala; 7 ) Ba¬ bilon! moje ljubo mi je bilo v začudenje. 8 ) 5. Napravi mizo, 9 ) glej iz čuvajnice! 10 ) Ki jeste in pijete, poglavarji, po koncu ! zgrabite škit! 6. Ker to mi je rekel Go¬ spod : 1 ') Pojdi in postavi čuvaja, in karkoli bo vidil, naj ozna- nuje. 7. In vidil je voz z dvema jezdicama, eniga jezdica na oslu in eniga jezdica na kameli: 12 ) in je pridno gledal z veliko pazlji¬ vostjo. 8. In je vpil kakor lev: Na čuvajnici Gospodovi sim, ter vedno stojim po dnevu, in na svoji straži sim, ter stojim vse noči. 13 ) Hab. 2, 1. 9. Glej, tu pride jezdic, mož z dvovprego konjnikov, u ) ter spre¬ govori in pravi: Padel je, padel je Babilon, vse zrezane podobe njegovih bogov so po tleh raz¬ drobljene. 13 ) Jer. 51,1. Skr. raz. 14,8. 10. Moja inlatva in otroci mo- jiga gumna! 16 ) kar sim slišal od 6. Prerok tukaj popisuje, kako močno mu je serce presunilo, ter ga z britkostjo napolnilo, ko je v duhu vidil, kar bo zadelo babilonsko ljudstvo in vso njega deželo (Peter Šeg). 7. n temd a , noč, mi je grozo delala, ko sim namreč v spanji vidil nesrečo, ki bo Babilon zadela (Šeg). 8. oh „ Babilon glej! ,,moje ljubo 11 videnje po noči v spanji (meni sicer tolikanj ljubo in drago razodenje) mi je bilo v strah in grozo. — V hebrej¬ skim: v noč meni ljubo mi je (Bog) dal v strah'', meni sicer tolikanj sladke noči so mi bile v strah in grozo, ker mi je Bog razodel v spanji nesrečo, ki bo zadela Babilonce (Šeg). 9. Le napravi gostijo, Baltasar! — Desiravno so Medijani in Perzijani že dve leti Babilon oblegali, je vender Baltasar s svojimi dvorjani noči v gostarijah in veselicah preživel. Zlasti tisto noč, ko je bil Cir z vso močjo mesto na¬ padel in ga premagal, so praznovali god vsih bogov, in nihče ni smel trezen biti. Gl. Dan. 5. 10. Le malo straž je bilo tisto noč postavljenih. — Le vdaj se zložnimu živ¬ ljenju per malo stražah, kmalo se bo vojskini vriš razlegal: „ poglavarji po koncu!“ na noge! hitite v boj! 11. Kjer to mi je Gospod razodel. Prerok to prikazen, ki jo je po noči v spanji vidil z dušnimi očmi, tako popisuje, de nek čuvaj na straži z visociga stolpa napoveduje sovražnike, ko jih vidi od deleč priti. 12. n voz z dvema jezdicama“ pomeni dve vojskini trumi, namreč Medijanov in JPerzijanov. 13. Čuvaj jezmočnim glasam vpil, rekoč: Prav terdo sim gledal, in sim tole vidil ( v. 9.). 14. ,,mož z dvovprego 1 , t. j., mož z vozam z dvema konjema vpreženim, to je: vojvoda (Cir) z dvema vojskinima trumama Perzijanov in Medijanov. Nekteri prestavljajo hebrejsko: v Ta pride mož na konji, konjniki sparama u . 15. Babilon je zgubljen, vsi njegovi maliki ga ne morejo oteti. 16. O moji rojaki (govori prerok), ki vas bodo Babilonci mlatili, kakor se mlatijo snopi na gumnu, vam v tolažbo oznanim pokončanje premogočnih Babiloncev (Seg), Izaija 21. Gospoda vojskinih trum, od Izra- eloviga Boga, sim vam oznanil. 11. Breme Dumi. 17 ) Iz Sei- ra 18 ) se k meni kliče: Čuvaj! kako je z nočjo? čuvaj! kako je z nočjo? 19 ) 12. Čuvaj je odgovoril: Pride jutro, pa tudi noč; 20 ) če vpra¬ šate, [pravj vprašajte; spre- obernite se, (potlej) pridite! 21 ) 13. Breme Arabii. 22 ) V gozdu bote na večer spali, 23 ) na potu Dedanov. 24 ) 14. Žejnimu naproti nesite vo¬ de, ki stanujete v južni deželi, 25 ) s kruham ubežnimu naproti pojdite. 63 15. Zakaj pred meči so be¬ žali , pred namerjenim mečem, pred napetim lokam, pred terdim bojem. 16. Ker to mi pravi Gospod: Še eno leto, kakor je najemni¬ kovo leto, 26 ) in vsa slava bo vzeta Kedarju. 27 ) 17. In kar je še števila serčnih lokostrelcov zmed Redarjevih si¬ nov, bodo pomanjšani; 28 ) zakaj Gospod, Izraelov Bog, je go¬ voril. 17. Prerokovanje Idumeji. Duma je bito arabsko ljudstvo iz Izmaeloviga rodu (1. Mojz. 25, 14: 1. Kron. 1, 30.), ktero je po misli svetiga Hieronima na severno vzhodnji strani od Edoma v gorah prebivalo. Dumani, berž ko ne, zavoljo pergodb med Egipčani in Asirijani vsi prestrašeni, so prišli preroka vprašat, kako de se bo ob nesrečnim času njim godilo; prerok pa jim nič tolažljiviga ne odgovori, temuč jih le k pokori opominja, 18. K meni so prišli iz Seira, t. j., iz Idumeje (5. Mojz. 1, 2.). Ime „Seir a je bilo tudi lastno arabskim goram, ki so na meji te dežele, in kjer je rod „Duma u bival. 19. Prerok! povej nam, ali nas bo „noč“ nesreče zadela? 20. Prerok jim odgovori: Človeška sreča je spremenljiva kakor dnevni časi, za nesrečo pride sreča, in nasproti. 21. Ko jim ni dal določeniga odgovora (razi. 20.), dostavi: Če me hočete za svet vprašati in si pomoči per meni iskati, morate to prav storiti, namreč s spreobernjenim sercam. Zatorej, ki ste Abrahamovi otroci, opustite maliko- vavske razvade, potlej pridite, in vsi si smete pomoč obetati. 22. Pomen: Še eno leto, in arabski rodovi v pušavi bojo strahovani (v. 16, 17.), de bodo ubežni pred sovražniki se po pušavi potikali in stradali (v. 13—15.). Kdaj je bila ta prerokba oznanjena, kdaj in kako se je spolnila, se zavoljo pomanjkanja starodavne zgodovine ne more dokazati. 23. V hebrejskim: „F arabski pušavi bote spali'' 1 . 24. Rod z imenain v Dedan“ je bil iz Keture (1. Mojz. 25, 3.), in je stanoval v severni pušobni Arabii, drugi n Dedan“ iz Kuševiga zaroda (l.Mojz. 10,7.) pa je prebival v južni Arabii. Eden izmed njiju je slovel zavolj svojih kup- čijskih popotvanj (Eceh. 27, 20: 38, 13.). 25. Vi, ki stanujete v južni Arabii, pridite k pomoči njim, ki prebivajo v se¬ verni Arabii; zakaj oni pridejo iz boja, v kteriga so se bili tudi zavoljo vas podali, pa so bili tepeni (Šeg). 26. kakor je najemnikovo leto“, t. j., tako natanko ob letu, kakor ga na¬ jemnik šteje. 27. s Kedar“ je bilo pastirsko ljudstvo v pusti Arabii, iz Izmaeloviga zaroda (1. Mojz. 25, 13.). 28. veči del Redarjevih lokostrelcov, ki so tolikanj sloveči, bo pokončan. 64 Iza^a 22, XXII. Poglavje. Izaija prerokuje, de bodo sovražniki Jeruzalem oblegali, in de bo Sobna pah¬ njen z visoke kraljeve službe, Bliakim pa vanjo povzdignjen. 1. Breme dolini videnja. 1 ) Kaj je tudi tebi, de gre tudi vse tvoje ljudstvo na strehe? 2 ) 2. Ti vpitja polno mesto, ti ljudstva polno, zelo veselo mesto! tvoji pomorjeni niso z mečem pomorjeni, tudi ne umerjo na vojski. 3 ) 3. Vsi tvoji poglavarji so sku- pej zbežali, in so terdo zvezani; vsi, kteri so najdeni, so vkup uklenjeni, desiravno so deleč be¬ žali. 4 ) 4. Zato prosim: Odstopite od mene, de se milo jokam; nikar si ne prizadevajte, de bi me to¬ lažili zavoljo končanja hčere mo- jiga ljudstva. 5 ) 5. Zakaj dan morije in tap- tanja in joka je od Gospod Boga vojskinih trum v dolini videnja, kteri preiskuje zid, 6 ) in je po- vikšan nad goro. 7 ) 6. In Elam 8 ) je vzel tul, voz skonjniki, in škit je snet s stene. 9 ) 7. Potem bodo tvoje naj gorši doline polne vojskinih vozov, in konjniki se bodo vstopili k vra- tam. 8. In odgernjeno bo Judovo zagrinjalo, in gledal bodeš tisti dan po orožišu v hiši v gojzdu. 10 ) 1. Prerokovanje, žuganje Jeruzalemu, ki se zavoljo svoje lege na in ob gričih in ko sedež „ videnja “ ali razodenja Božjiga (zgor. 2, 3.) tako imenuje. V ti prerokbi Jeruzalemu napovedano oblego uekteri razlagavci obračajo na tisti čas, ko so bili Kaldejci mesto premagali (gl. 2. Kron. pogl. 36.); drugi jo obračajo na čas, ko so bili Asaradonovi vojvodi Manaseta vjeli (gl. 2. Kron. 33,11.); in še drugi jo obračajo na Senaheribov napad (spod. 36. i. d.). Ta prerokba, kakor je viditi, je bila nekoliko časa pred poslednjič imenovano zgodbo dana. 2. Prerok prestavi v mislih svoje poslušavce v sredo med oblego, s ktero jim žuga. — Ko je sovražnik v mesto deri, so šli ljudje na plošnate strehe, nekoliko zato, de so ž njih gledali, nekoliko pa zato, de so se branili. Sodn. 9, 51: 2. Mak. 5, 12. 3. ne merjo na vojski, ampak merjo ob zapertii za lakoto in kugo. 4. tvoji poglavarji beže ko slape, pa so polovljeni in zvezani; vse tvoje ljud¬ stvo je uklenjeno, desiravno je bilo zbežalo. 5. Silno sim žalosten zavoljo pokončanja jeruzalemskiga mesta. 6. „v dolini videnja t. j., v Jeruzalemu, — v kteri preiskuje zid Bog namreč preiskuje in ve vse, kar se za zidam v mestu godi, on pozna vse hudobije (Šeg). 7. Bog je kralj in gospodovavec na sionski gori. 8. „Elam“ je bila okrajina na Perzijanskim; n Elam“ tedaj pomeni Perzijane in ž njimi združene Medijane. Perzijani in Medijani, preden so se bili po¬ lastili sveta, so bili v zveži z Asirijani (4. Kralj. 18, 11.), poznejše pa z Babilonci. 9- Nekteri prestavljajo hebrejsko: .. . „s konjniki, in Kir odkrije škit“, t. j., vzame oblačilo ž njega, ter ga vzame seboj na vojsko. „Kir u je bila okra- jiua v Asirii. Gl. Amoz. 1, 5: 4. Kralj. 16, 9. 10. Mesta so si nekdaj mislili v podobi devic, ki so imele svoje obraze z ogri- Izaija 22 . 9. In ogledovali bote raz- pokline Davidoviga mesta, ker so se namnožile; in nabirali bote vodo spodnjiga ribnika. * 11 * IV. ) 10. In jeruzalemske hiše bote šteli, in poderali bote hiše za uterdovanje ozidja. 12 ) 11. Tudi bote naredili vodnjak med obema zidovama za vodo stariga ribnika, 13 ) in se ne bote ozerali v njega, ki je to storil; in na njega, ki je to od deleč perpravil, ne bote gledali. 14 ) 4. Kralj. 20, 20: 2. Kron. 32, 30. 12. In Gospod, Bog vojskinih trum, vas bo klical tisti dan k 65 joku in plakanju, k obritju in k opasanju z rasovnikam. lž ) 13. Glej, tukaj je veselje in dobrovoljnost, klanje telet in dav¬ ljenje ovnov, vživanje mesa in pitje vina! (in 'pranj o:) jejmo in pimo, ker jutri bomo umerli! Modr. 2, 6: t. Kor. 15, 32. 14. In prišel je do mojih ušes glas Gospoda vojskinih trum: Ne bo vam ne ta hudobija od- pušena, dokler ne umerjete, pravi Gospod, Bog vojskinih trum. 15. To govori Gospod, Bog vojskinih trum: Pojdi, stopi k njemu, ki prebiva v šotoru, k njalam ogernjene. Ako se je devici ogrinjalo z obraza vzelo, je bila s tem osrainotena (Perm. spod. 47, 2.). Pomen: Osramoten boš, Juda, ter ti bo vzeto poslednje branilo; zastonj se boš ozeral po orožišu, kjer je orožje za vojsko hranjeno, „v hiši v gojzdu“, t. j., v iibanskim gojzdu. Kralj Salomon je bil ondi dal narediti veliko poslopje, v kterim se je shranovalo vojskino orožje tudi še poznejšnje čase (Šeg). 11. „ogledovali' i in popravljali bote razpokline v ozidji zgornjiga mesta na sionskim hribu, ktere razpokline so se bile sčasama naredile, ker niste v mirnih časih popravljali ozidja okrog mesta; v in nabirali bote vodo spod¬ njiga ribnika a , t. j., napeljali bote vodo, ki v spodnji ribnik teče, v mesto, namreč v ribnik, ki ga je bil dal Ezekija narediti (glej 2. Kron. 32, 30.), de jo bote ob času mestne oblege imeli. — Zgornji in spodnji ribnik sta bila zunaj mestniga ozidja, voda pa, ki se je v ribnika natekala, je bila pod zemljo v mesto napeljana. Sovražniki, ki so mesto oblegali, so tedaj lahko to v mesto napeljano vodo zaperli, in jo drugam obernili; torej je bilo treba, de so se mestnjani ž njo pred oblego previdili, ter jo v Ezekijev ribnik na¬ peljali (Šeg). 12. „hiše bole šteli IC , ter preudarjali, ktere bi se dale uterpeti, de bi jih po- derli, in z njih kamnjem mestno zidovje poravnali in uterdili. 13. ,.med obema zidama u , berž ko ne, med zidam, ki je bil narejen okrog zgornjiga mesta na sionskim hribu, ki se mu je reklo „ Davidovo mesto“, in med zidam, ki je bil narejen okrog vsiga mesta, „bote naredili vodnjak“, ter bote vanj napeljali vodo v stariga ribnika, “ blezo iz zgornjiga ribnika. — Z besedami 9., 10. in 11. verste prerok Izaija napoveduje inestnjanam v Jeruzalemu silno hudo oblego, ker jim perpoveduje, de bodo zidove poprav¬ ljali, in se z vodo preskerbovali (Šeg). 14. v se ne bote ozerali na Boga, ne bote vanj zaupali, in ne per njem pomoči iskali, „ki je to storil ki vas bo s toliko nesrečo obiskal, ktero vam je že dolgo časa perpravljal, ter vam ž njo žugal. 15. Tisti nesrečni čas vas bodo k žalovanju in k pokori budili v Gospodovim imenu, tode ne bote poslušali Božjiga glasu, ter bote jedli in pili in posvetno veselje vživali (v. 13.). IV. 5 66 Izaija 22. Sobnu, predstojniku tempeljna, 16 ) in mu reci: 16. „Kaj pa ti tukaj ? ali kdo si ti tukaj, 17 ) de si si tukaj grob iz¬ sekal, na višavi spominek skerbno izsekal, v skali stanovanje se¬ bi«? 18 ) 17. Glej, Gospod te bo dal preč nesti, kakor se preč nese kak petelin, 19 ) in kakor obleko te bo preč vzel. 18. On te bo okrog in okrog obdal z brhkostjo, 20 ) in kakor žogo te bo zagnal v deželo ši¬ roko in prostorno: tam boš umeri, in tam bo voz tvoje slave, ti gerdoba hiše tvojiga gospoda! 21 ) 19. In spodil te bom s tvojiga mesta, in od tvoje službe te bom odstavil. 20. In tisti dan bom poklical svojiga hlapca Eliakima, 22 ) Hel- kijeviga sina. 21. In ga bom oblekel v tvojo suknjo, in ga opasal s tvojim pasain, in tvojo oblast mu bom v roko dal, in bo kakor oče pre¬ bivajočim v Jeruzalemu in v Ju¬ dovi hiši. 22. In dal mu bom ključ Da¬ vidove hiše na rame, 23 ) de od- pera, in ne bo ga, kdor bi za- peral: in de zapera, in ne bo ga, kdor bi odperal. Job. 12, 14. 23. In zabil ga bom kakor klin v terden kraj, in on bo častni stol hiši svojiga očeta. 24 ) 24. In nanj bodo obešali vso čast hiše njegoviga očeta, mnogotere posode, vsako majhno posodo 16. „stopi k njemu, ki prebiva v šotoru“, t. j., k hišniku ali ključarju na kraljevim dvoru, v k predstojniku tempeljna u , t. j., k višimu kraljeve hiše, kraljevima poslopja. Glej 22. versto. — Sobna in Eliakim, od kterih je v naslednjih verstah govorjenje, sta že mlada služila kralju Ezekiju; Eliakim je bil hišnik ali ključar na kraljevim dvoru, Sobna pa pisar (Spod. 36, 3: 37, 2.). Pod kraljem Manasetam pa je bil ošabni, zviti in potuhnjeni Sobna Eliakima spodrinil, in je bil on viši na kraljevim dvoru, dokler ni bil s kra¬ ljem Manasetam vred peljan na Babilonsko, Eliakim pa je bil potem poglavar v Jeruzalemu, in tako se je spolnilo Izaijevo prerokovanje (Peter Šeg). 17. Sobna je ravno ogledoval grob, ki ga je bil dal sebi in svoji družini v skalo izsekati, ko mu je prerok zaverženje oznanil. Kaj hočeš tukaj početi? ali: kdo si ti, de si si tolikanj imeniten grob perpravil? Ne ti, ne tvoja dru¬ žina ne bote tukaj pokopani. 18. Naj gorši grobe so napravljali verh skal, de so vsaeimu v oči šinili. 19. Kakor ošabniga petelina na nogah zvezaniga na terg na prodaj neso, tako bodo tudi tebe v sužnost odpeljali. V hebrejskim: „ Gospod te bo s silno močjo preč vergel li . 20. V hebrejskim: „On te bo zvil kakor klobčič 11 , t. j., Bog te bo obdal z britkostjo. 21. „tam u v ptuji deželi „boš umeri 1 , ne pa v Jeruzalemu, kjer si si grob napravil, in tam v ptuji deželi bo tvoj slavni, častitljivi voz (tode ne bo več tvoj), v kterim se tako mogočno po Jeruzalemu voziš (Šeg), ti hudobnež v kraljevi hiši. 22. Tisti čas, ko bom zavergel Sobna, bom povzdignil Eliakima. Glej zgor. 16. razi. 23. „ključ Davidove hiše “ pomeni viši oblast v kraljevi hiši in v kraljestvu. Ključe so na rame pokladali v znamnje, de je ključarjeva služba na kralje¬ vim dvoru silno težka. Perm. zgor. 9, 6. Mat. 16, 19. Skriv. raz. 3, 7. 24. „kakor klin “ ali cvek. Pomen: Dal mu bom stanovitno službo, ktera bo vsi njegovi hiši v čast. Izaija 22 . 23. 67 od pitnih posod do muzičniga orodja. 25 ) 26. Tisti dan, pravi Gospod vojskinih trum, bo klin vzet, 26 ) kteri je bil zabit v terden kraj, in bo zlomljen, ter bo padel, in vse bo končano, kar je na njem viselo, ker Gospod je govoril. XXIII. Poglavje. Izaija prerokuje 1. Breme Tiru. ‘) Tulite, ladije na morji; 2 ) ker hiša je razdjana, od kodar so navadno hodile; 3 ) iz dežele ketimske 4 ) jim je oznanjeno. 2. Molčite, 5 ) ki na otoku sta¬ nujete: 6 ) sidonski kupci, 7 ) kteri se čez morje prepeljavajo, so te napolnovali. 8 ) 3. Na veliko vodah je bilo nilsko seme, žetev reke je bil njega sad, in on je bil terg na- rodam. 9 ) Tiru razdjanje. 4. Sramuj se, Sidon! ker govori morje, moč morja, 10 ) re¬ koč: Nisim bila na porodu, in nisim rodila, in nisim zredila mla- denčev, ne do verha zredila de¬ vic. * 1 11 ') 5. Ko se bo to v Egiptu sli¬ šalo, bodo žalovali, ko bodo od Tira zvedili. 6. Pojdite čez morje, 12 ) tu¬ lite vi, ki prebivate na otoku! 13 ) 7. Kaj, ali ni to vaše (mesto ), ki se je že od nekdanjih časov 35. Nanj se bodo naslanjali vsi: mali in veliki, nizki in imenitni, on jim bo podpora. 26. n klin“, t. j., Sobna. — To prerokovanje, ktero po čerki zadeva dva kra¬ ljeva služabnika, zadeva podobensko tudi vse zveste in nezveste služabnike Božje: zvesti pred Bogam obveljajo, nezvesti pa bodo zaverženi. 1. Ta prerokba oznanuje razdjanje bogatiga in silno mogočniga mesta Tira po kaldejskim kralji Nabuhodonozorji (586 pred Krist.j. 2. V hebrejskim: „ Tulite, tarsiške ladije“! namreč ladije, ki so bile šle v „Tars“ ali „!T«rtes“ na Špansko, pa bodo nazaj grede med potjo zvedile, de je bil ta čas Tir razdjan. 3. ,,/cer hiša je razdjana t. j., mesto, iz kteriga so hodile, je razvaljeno. 4. y jz dežele ki se ji pravi „Ketim u , v Vulgati: „Cetim“, v hebrejskim: ,,Kitim“ ; i'azlagavci mislijo primorje in otoke proti zahodu, otok Ciper, tudi Macedonijo. 5. „Molčite u , t. j., stermite vi, otočani, primorci! 6. vi teniški primorci! Hebrejci so dežele ob morji otoke imenovali. 7. „sidonski kupci“, t. j., kupci iz mesta Sidona v Fenicii. 8. ,,so te napolnovali“ z ljudmi in zalogami. 9. „Na veliko vodah u , t. j., okrog na morji se je vidilo „nilsko seme“, t.j., egiptovsko žito, ki se je v ladijah vozilo v Tir; „žetev reke je bila njega sad“, t. j., perdelki ob Nilu so^ bili v vžitek Tiru, „in on“, namreč Tir, je bil terg vsim narodam (Peter Šeg). 10. „Sramuj se, Sidon“, t.j., sramujte se, Sidonci! zavoljo razvaljeniga mesta Tira, ker ste v njega terdnjavo zaupali; „morje, moč mor j a u , namreč tirska terdnjava v morji — Tir sam govori (Šeg). 11. Hebrejci so si mesta mislili ko matere, ki imajo veliko otrok. Pomen: Jez, mati (tirsko mesto), sim ob vse svoje otroke — prebivavce — prišla (Seg.). 12. ... „čez morje“, v hebrejskim: ... „v Tars“■ Gl. zgor. razi. 2. 13. žalujte vi, otočani, t. j., Tirci, sploh teniški primorci! 5 * 68 Izaija 23. zavoljo svoje starosti hvalilo? Nesle ga bodo njegove noge de¬ leč na ptuje! 8. Kdo si je to zmislil čez Tir, nekdaj kronani? 15 ) Njega kupci so bili knezi, njega terž- niki so bili slavni na zemlji. 9. Gospod vojskinih trum si je to zmislil, de bi ponižal na¬ puh vsiga častitljiviga, in v za¬ ničljivost spravil vse imenitne na zemlji. 10. Pojdi po svoji deželi ka¬ kor reka, morska hči, 16 ) ti ni¬ maš več pasu. 17 ) 11. Svojo roko je stegnil čez morje, potresel je kraljestva, 18 ) Gospod je povelje dal zoper Ka- naar?, 19 ) zdrobiti njegove junake^ 20 ) 12. in je rekel: Nič več se dalje ne bahaj, ti osramotena de¬ vica, sidonska hči; vstani in pre¬ pelji se tje vKetim, tudi tam ne bo pokoja za te! 21 ) 13. GlejKaldejcov deželo, ki ni bila tako ljudstvo, 22 )— Asi- rijan jo je bil uterdil, 23 ) — oni so v sužnost prepeljali njegove korenjake, 24 ) njegove hiše pod- kopali, ga v razvalino naredili. 25 ) 14. Tulite, morske ladije, 26 ) ker vaša terdnjava je razdjana. 27 ) 14. Nabuhodonozor je najdel v premaganim mestu le prazne hiše; prebivavci so bili pobegnili, kakor sveti Hieronim pove, ali na Špansko ali v Kartago ali na kak otok, ki je bil kako uro od primorja, in kjer je bilo poznejše so- zidano po vsim svetu sloveče mesto novi Tir. 15. „nekdaj kronani 1 *, t. j., ki je bil nekdaj kralj teniških okrajin; v hebrej¬ skim: „ki je svoje može kronal 16. „morska hči 11 , t. j., naselitva iz Tire v Tars ali v Tartes na Španskim. Tirski otočani in primorci so ob času oblege tirskiga mesta v Tars bežali, in se ondi naselili (Brentano). 17. „nimaš več pasu“, t. j., nisi več vberzdi, pod jarmam, pod oblastjo Tir- janov, lahko se razprosteraš po deželi kakor reka. 18. Bog je svojo kaznovavno roko stegnil „čez morje 11 , t.j., čez tirsko mesto v morji, in potresel je „kraljestva“, t. j., okrajine in mesta v teniški de¬ želi, ki so imele svoje poglavarje. 19. „zoper Kanaan“, t. j., zoper teniške primorce, ki so bili po 1. Mojz. 10, 15—19. kananskiga rodu. 20. „njegove junake v hebrejskim; „njegove terdnjave“. 21. Nikoli še premagana terdnjava se imenuje „devica“, ako pa je bila pre¬ magana, tadaj se ji pravi „osramotena devica“ (Brentano); — „sidonska hči“, t^j., od Sidoncov sozidano tirsko mesto, ali še bolj prav: vi sidonski prebivavci (Šeg); — ,,v Ketim“ (v Vulgati: ,,Cetim“ ) t.j., na otok Ciper, pa . tudi ondi vas bo sovražnik našel in preganjal. V razvaljenim mestu „Cicii“ (v latinskim: „Ciciurn“j se najde veliko teniških napisov, iz tega pa se posname, de so ondi naseljenci iz Sidona, sploh izFenicije živeli (Bren¬ tano). 22. „ki ni bila tako ljudstvo“ ob času, ko je Izaija prerokoval. 23. pod oblastjo Asirijanov si je še le opomogla, de je bila ljudstvo. 24. in vendei to ljudstvo, ki ob Izaijevim času še ni bilo ljudstvo, namreč Kaldejci so v sužnost peljali „njegove“, t. j., tirske korenjake. 25. Pretok Izaija vse to v duhu vidi, kakor de bi se bilo že zgodilo, desiravno se bo se le zgodilo. Glej vvod 1. štev. 26. V hebrejskim: „Tulite, tarteske ladije!“ Gl. 2. razi. 27. „vaša terdnjava“ na otoku okrog mesta Tira bo razdjana in ž njo vred Izaija 23 . 69 15. In tisti dan boš, o Tir! pozabljen sedemdeset let, 28 ) ka¬ kor dnevi eniga kralj a 5 2 9 J po sedemdesetih letih pa se bo Tiru godilo po pesmi vlačuge: 30 ) 16. „Vzemi citre, pojdi okrog po mestu, ti pozabljena vlačuga, lepo poj, ponavljaj petje, de te bodo pomnili 44 ! 31 ) 17. In čez sedemdeset let bo Gospod Tir obiskal, 32 ) in ga zopet perpravil k njegovimu za¬ služku, in se bo spet pečal z vsimi kraljestvi na svetu, kakor deleč zemlja seže. 18. Tode njegova kupčija in njegov zaslužek bota Gospodu posvečena, 33 ) ne bota shranjena, ne v zaklad polagana; ampak njih, ki bodo pred Gospodam stanovali, 34 ) bo njegov perslužek, de bodo do sitiga jedli, in se oblačili do starosti. 35 ) tudi veliko hiš. Vse mesto tisti čas ni bilo še razdjano, imelo je še svoje kralje, tode bili so pod kaldejsko oblastjo. Ce so pa ti kralji v starim Tiru na otoku ali v ostalih hišah per primorji, ali pa v novim Tiru — eno uro od otoka — stanovali, se ne ve. 28. „sedemdeset let“ je okroglo število, in ni prav natanko razumevati. Ravno toliko let je imela sužnost Judov v Babilonu terpeti (Jer. 25, 11. 12.). — Po¬ men: Po razdjanji boš, o Tir! kakih sedemdeset let — ves čas judovske sužnosti v Babilonu — zapušen, in vse svoje blišobe in veljave oropan. 29. tako boš pozabljen, kakor bodo pozabljeni dnevi kaciga kralja po njegovi smerti, če je še toliko slovel po svetu (Šeg). 30. Po preteklih sedemdesetih letih se bo Tiru godilo kakor stari, že pozabljeni vlačugi, ktera si s svojim zapeljivim petjem Ijubejev iše, ter se ž njimi pečati želi. Prerok pove v 16. versti verstico iz neke zabavljive pesmi do take vlačugarice. Izaija hoče s to priliko reči: Kakor se vlačuga z drugim spolam peča, tako se boš tudi ti, o Tir! po preteklih sedemdesetih letih s ptujimi narodi pečal, t. j., ž njimi menil in kupčeval. 31. Jutrovske vlačugarice imajo še dandanašnji navado, po ulicah hoditi in pre¬ pevati. 32. „obiskal“ s srečo, de si bo s kupčijo spet opomogel. 33. Tirci bodo praviga Boga spoznali, in mu od svojiga bogastva darove nosili. 34. njim, „ki bodo pred Gospodam stanovali t. j., duhovnam in levitam bodo Tirci darove dajali od svojiga zaslužka. 35. Tirjani ne bodo svojih v kupčii perdobljenih zakladov stiskali in spravljali, ampak bodo od njih oznanovavcam prave vere radi dajali in jih v čast Božjo obračali.— Ta prerokba se je bila spolnila nekoliko s tem, ko se je bilo več Tirjanov v svetim mestu naselilo (2. Ezdr. 13, 16.), in so ondi svoje davke plačevali; nekoliko pa s tem, ko je več Judov v Tir hodilo, ter so ondi kupčevali, in darove v Jeruzalem pošiljali. Ob babilonski sužnosti in tudi potlej so se bili Judje večidel kupčije poprijeli, in ona se jim je bila tako priljubila, de se lahko reče, de se jih je bilo veliko tudi v Tiru naselilo, ter so se vdeleževali bogatije tega mesta. 70 Izaija 24 XXIV. Poglavje. Izaija vidi v duhu pokončanje judovskiga kraljestva in vsiga sveta ob po slednji sodbi. 1. Glejte, 1 ) Gospod bo raz- djal deželo, in jo bo spraznil, 2 ) in nje obraz udaril, 3 ) in nje pre- bivavce razkropil. 4 ) 2. In kakor ljudstvu tako bo duhovnu, in kakor hlapcu tako njegovimu gospodarju, kakor dekli tako nje gospodinji, kakor kupo- vavcu tako prodajavcu, kakor po- sojevavcu tako njemu, ki na po¬ sodo jemlje, kakor terjavcu tako dolžniku. 5 ) Oz. 4, 9. 3. Razdjana in pokončana bo dežela, in čisto obropana, ker Gospod je to reč govoril. 4. Dežela bo žalovala in zve- nila in opešala; svet bo zginil, opešalo bo veličastvo ljudstva v deželi; 6 ) 5. zakaj dežela se je od svo- 1. Poglavja 24—27. obsegajo eno prerokbo. Ta prerokba se začne s popisova¬ njem nekiga razvaljeniga mesta, iz kteriga se jih le malo resi; ti rešeni pa hvalijo Boga, ki s Siona vlada (pogl. 24.). Za to rešenje prerok Boga hvali, ker odslej bo Jeruzalem zbirališe vsih narodov, in vsi sovražniki Božjiga ljudstva bodo poginili (pogl. 25.). Tudi rešeno ljudstvo hvali Boga (pogl. 26.), ker ob tein času pade velika žival; in Izrael po preterpeni kazni zopet oživi (pogl. 27.). Ta prerokba meri po čerki in v bližnjim pomenu na razdjanje jeru- zalemskiga mesta (24,10—13.), na odpeljanje prebivavcov pokončane dežele Ju¬ dove (24, 1—3.) po Babiloncih, na razdjanje Babilona in njegovih kraljestev (24, 16—21.) po Perzijanih, na vernitev Judov po babilonskim padcu (25, 2, 8: 27, 1. 12. 13.) in na ponovljenje judovske deržave (26, 12 — 16.). Ko so te zgodbe predpodobe prihodnjih Mesijevih in poslednjih časov, zatorej si jih razlagavci po pravici pod čerkami te prerokbe skrite mislijo, in jih ob enim razumevajo. Tukaj je le še opomniti, de prerok včasih zapusti per- godbe pozemeljskiga Jeruzalema, ki jih je hotel nar poprej prerokovati, in preskoči v une poslednje čase, ter jih ne oznanuje le samo v podobi, ampak tudi naravnost; tadaj se mu dogodbe pozemeljskiga Jeruzalema umaknejo, in mu dogodbe duhovniga in nebeškiga Jeruzalema ali cerkve pred oči stopijo, namreč: splošna vera za ves svet (25, 6. 7.), končanje sveta (24, 4. 19.), vstajenje od mertvih (26, 14. 19.), poslednja sodba (24, 21. 22.) in pu u , t. j., na griču, kjer je stalo mesto v sredi v pretolste doline 11 , t. j., debele, silno rodovitne doline, „se od vina opotekajo 1 - 1 , v hebrejskim: y jih vino meče“, so vsi pijani (Šeg). 5. Asirski kralj Salmanasar bo po Božjim dopušenji perderl nad Samarijo, jo oblegal in razvalil. Gl. spolnjenje te prerokbe 4. Kralj. 18, 9. 6. ,,prevzetna krona a , t. j., Samarija, veliko mesto na Izraelskim. 7. „ zgodnje sadje, ki je pred jesenijo zrelo t. j., smokve (fige), ki so pred navadnim čašam zrele. — Smokve dozorijo na Jutrovim veliciga ser- pana, vender pa se zgodi po kaki bolj gorki zimi, de nektere zdrave in močne drevesa kakih šest tednov pred navadnim čašam zrel sad obrodijo. Ta sad se imenuje „ zgodnje sadje“ ali ,,pergodnje smokve“, in so Jutrovcam ko novina prav močno želčine, in berž, ko jih ugledajo, po njih sežejo. — Taka sladčica bo Samarija kralju Salmanasarju, hitro bo po nji segel, in jo razvalil. 8. Tisti čas — po razvaljeni Samarii in po odpeljanih Izraelcih v asirsko suž- nost — bo Gospod Bog veličastna krona in venec veselja „ ostanku svojiga ljudstva a , t. j., še ostalim zvestim v Judovim kraljestvu bo Gospod Bog k viško pomagal, in jih poveličal, „duha pravice a , ljubezen do pravice, bo dal sodnikam, moč pa junakam, de se bodo zmagavni vernili domu iz vojske. 9. „tudi oni“, t. j., velik del izmed prebivavcov Judoviga kraljestva. 10. „ne vesta za vidca u , ne poslušata nobeniga praviga preroka. 11. „ne vesta za pravico u , ne marata za pravico; vsi stanovi so popačeni in zložnimu življenju vdani. V hebrejskim: ... ,,motita, sta nespametna v prerokovanji, omahljiva v pravici “. 12. Povsod se vidijo nasledki pijanosti in požrešnosti. IV. 6 82 Izaija 28. Oddojenim od mleka, odstavlje¬ nim od pers? 13 ) 10. u ) Ker zapovej in zopet zapovej, zapovej in zopet zapo¬ vej; čakaj in zopet čakaj, čakaj in zopet čakaj, nekoliko tu, ne¬ koliko tam. 15 ) 11. On pa bo blebetaje z ust¬ nicami in v ptujim jeziku govoril temu ljudstvu, 16 ) l. Kor. 14, 21. 12. kterimu je rekel: „To 17 ) je moj počitek, poživite trudniga, in to je moje hladilo 44 5 pa niso hotli slišati. 13. In bo jim Gospodova be¬ seda : „Zapovej in zopet zapovej, zapovej in zopet zapovej; čakaj in zopet čakaj, čakaj in zopet čakaj; nekoliko tu, nekoliko tam u , tako, de gredo, in znak padejo, in so sterti, in zapleteni in vjeti. l8 ) 14. Zatorej poslušajte besedo Gospodovo, zasmehovavoi, ki go¬ spodarite moje ljudstvo, ktero je v Jeruzalemu. 15. Rekli ste namreč: S smertjo smo zavezo storili, in s v peklam smo pogodbo naredili. 19 ) Če šiba kakor povodenj pride, ne bonad nas prišla, ker laž smo si na¬ pravili za svoje upanje, in laž nam je zavetje. 20 ) 16. Zavoljo tega Gospod Bog to govori: Glej, jez bom postavil Sionu v podlago kamen, poterjeni kamen, dragi vogelni kamen, v 13. „Koga u , pravijo uni posvetnjaki in lahkoživci (v ti in v naslednji versti ponavlja Izaija njih zaničljivo govorjenje), „koga bo (prerok Izaija) učil modrosti? komu a bo razkladal svoje nauke? mar nam ,,oddojenim", nam odiasenim? saj nismo več otroci, de bi nas on učil! (Brentano). 14. 1’ierok še dalje perpoveduje- besede unih pijancov in posvetnjakov. 15. Diugi zgornje besede takole prestavljajo: „ Le zapoved na zapoved, za- poved na zapoved, čakanje na čakanje, čakanje na čakanje, kmalo tu, kmalo tam , t. j., preroki nam zmirej le zapovedujejo in prepovedujejo, ne- pienehama govore od zapoved Božjih in od zaupanja v Boga, kmalo to, malo uno velevajo. — Hebrejske besede: „Zav lazav, zav lazav, kav a av, kav lakav“ , so le napol razumljivi glasovi unih jecljavnih in kekljav- m pijancov, ki so ž njimi preroka oponašali in zasmehovali; torej se ne dajo prav potolmaeiti (Brentano). 16. Bog pa bo tudi tako jecljaje in kekljaje — le napol razumljive besede — v p ujira jeziku vam govoril, ker bo nad vas poslal ptuje narode, kteri 10 0 J ec J a J e * n _ kekljaje vaš jezik — vaše govorjenje oponašali, in vam v le napo razum jiv.m jeziku zapovedovali; kakor vi zdaj preroke oponašate in zasmehujete (Brentano). 1 k-<‘ ni | mlC<: s l K)lllovan .i e Božjih zapoved in zaupanje v Boga, r je moj Pio človeku Božji mir; v in to u , namreč zaupanje v Boga, 1 a 1 ?. >.Jp P rava tolažba Božja, ki hladi serce človeku v terpljenji; // o tli s lil ati « P (š! Ig'^ * 6 ubo ®°’ trudno ljudstvo; posvetnjaki pa tega „niso 18. „bo jim Gospodova beseda: „Zapovej a i. d., ali pa: „ Zapoved na zapoved 11 na,in i;^ n' laz *0> ktero zasmehujejo v pogubo, ter bodo ko pijani po¬ padal., m prisl, sovražnika... v roke (Brentano). iiin P ravl * e: Obvarovani smo smerti in pekla, nam se ne more nic i.uaiga zgoditi. * 1 ’ ^naedoma^iiiml aIi za svo i e perbežališe. Pomen: Če kaka nesrečana- naglama nad nas pr.de, si bomo z zvijačo in lažjo iz nje pomagali. Izaija 28. 83 dnu uterjen: 21 ) kdor veruje, naj se ne prenagli. 22 ) Mat. 21, 42. 17. Sodbo bom postavil za tehtnico in pravico za mero, 23 ) in toča bo lainjivo upanje pobila, in vode bodo zavetje odplavile. 24 ) 18. In vaša zaveza s smertjo bo overžena, in vaša pogodba s peklam ne bo obstala; kadar šiba kakor povodenj pride, vas bo pobila. 25 ) 19. Kadarkoli pride, vas bo pobrala; ker zjutraj zgodaj bo prišla, po dnevu in po noči; za¬ kaj le samo nadlegovanje vam (še more) dati spreumen zasliša- niga. 26 ) 20. Tako tesna bo namreč po¬ stelja, de eden (njiju') ž nje pade, in odeja tako ozka, de ne more obeh pokriti. 27 ) 21. Zakaj Gospod se bo vzdignil 28 ) kakor na gori raz- deljenja, 29 ) se bo jezil kakor v gabaonski dolini, de stori svoje delo, njemu ptuje delo, de opravi svoje delo, ktero je njemu ne¬ znano delo. 30 ) 2. Kralj. 5, 20:1. Kron. 14, 11. Joz. 10, 10. 22. Torej zdaj nehajte se po¬ smehovati, de kje ne bodo vaše vezi terše zategnjene; zakaj sli¬ šal sim od Gospod Boga voj- 21. Gospod Bog pa vašima nespametnimu govorjenja nasproti tako le govori: Glejte, jez sim položil „Siotiu u — Jeruzalemu — Davidovi hiši — Judovimu kraljestvu v podlago kamen, in ta „ poterjeni, dragi vogelni kamen“ je pri¬ hodnji Davidu obljubljeni Mesija, ki pride iz njegove hiše ali rodovine; za¬ torej se bo Judovo kraljestvo, ki je zidano na prihodnjiga Mesija, ohranilo ob vsih nevarnostih, ki mu bodo protile; kdor tedaj ti obljubi Božji verjame, naj se ne zanaša na svoje zvijače in laži, na svojo posvetno modrost (na svojo politiko) ob nevarnosti, tudi naj ne iše pomoči per ptujih narodih, ter naj ne dela ž njimi zveze, ampak zanaša naj se na dano obljubo Božjo in pomoč. Perm. zastran n vogelniga kamna “ Ps. 117, 22. Dan. 2, 34. Cah. 3, 9: 1. Petr. 2, 6. Djan. ap. 4, 11. Rim. 9, 33. 22. n kdor veruje “ Božji besedi — obljubi, „naj se ne prenagli s ptujimi narodi zveze delati, in per njih pomoči iskati. 23. Po pravici vas bom sodil, in kaznoval. 24. y) toča i1 in „i'oda“ ste podobi kazni Božje. Gl. spod. 30, 30: 32, 19. — Pomen: Lažnjivo „ upanje “ ali perbežališe in „zavetje “ ali braniše nevernih posvetnjakov bom djal v nič. 25. Vse vaše zveze in zvijače vam ne bodo nič pomagale, kadar nad vas per- dere vojska kakor povodenj (Brentano). 26. „ zjutraj zgodaj t. j., kmalo kmalo, vsak čas, bodi si po dnevu ali po noči, — „ spreumen zaslišaniga“, t. j., spreumen preroškiga govorjenja. Pomen: le samo kazen Božja vam še more oči odpreti, de bote razumeli preroško govorjenje (Šeg). 27. plesna postelja “ in v ozka odeja “ ste podobi naj veči stiske po sovražnikih. Perm. 2. Mojz. 22, 26. 27. razi. 9. # 28. „ Gospod se bo vzdignil' 1 zoper vas, ter vas bo kaznoval. 29. n na gori razdeljenja a , t. j., na gori poboja; v hebrejskim: n na gori (ki se ji pravi) Ferazim u , kjer je bil David Filistejce potolkel. Gl. 2. Kralj. 5, 18. i. d. 30. v njemu ptuje — neznano delo 11 , t. j., delo, ki je Božjima bitju, Božji natori ptuje, nenavadno, ker je bil persiljen, svoje izvoljeno ljudstvo tako kaznovati, kakor ptuje narode, ki niso vredni njegove ljubezni. 84 Izaija 28. skinih trum pokončanje in pomanj¬ kanje po vsi zemlji. 23. Nastavite ušesa, in poslu¬ šajte moj glas; pazite in poslu¬ šajte moje govorjenje! 31 ) 24. Mar orataj cel dan orje, de bi sejal; mar ( zmirej ) svojo zemljo razkopava in vlači? 32 ) 25. Ne bo li, ko je nje po- veršje razravnal, sejal kopra, 33 ) in kumine trosil, in deval zapored pšenice in ječmena in prosa in grahorice, vsaciga na svoje me¬ sto? 34 ) 26. Tako ga podučuje v pra¬ vim, in ga uči njegov Bog. 35 ) 27. Koper se namreč ne mlati z zobci, tudi se po kumini ne vlači vozno kolo; ampak s šibo se koper otepa in kumina š pa¬ lico, 36 ) 28. krušno žito pa še mlati, vender ga mlatič neprenehama ne mlati, tudi ga z voznim kole- sam ne tare, in ne zmelje z njegovimi podkovami. 37 ) 29. In to pride od Gospoda, Boga vojskinih trum, de čudo- vitne dela svoje sklepe, in pra¬ vico poveličuje! 38 ) 31. „ poslušajte moje govorjenje preudarjajte naslednjo priliko 1 32. Mar kniet neprenehama orje, in ko je zoral, tudi ne seje? Mar krnet na polji zmirej le eno delo opravlja ? 33. Ko krnetovavec njivo zorje, povleče in perst lepo zravna, ali ne seje „ko- pra K , zamorske kumine? 34. ali ne seje lepo zredama vsaciga semena na posebno njivo? 35. Bog kmeta uči po zdravi pameti, ki mu jo je dal, de na polji prav in zredama dela. — Prerok hoče s to priliko reči: Kakor krnetovavec po svoji zdravi pameti svoje dela na polji zverstama opravljh, in svoje njive za mnoge setve obrača: ravno tako tudi Bog po svoji modrosti dela z Judovim kraije- stvam, nekdaj ga je oblagodarjal, zdaj pa ga bo kaznoval. 36. zobci- 1 , t. j., z zobasto mlativnieo; drugi prestavljajo: „s senmi il , ali „vlaiuljo il z železnimi zobci; drugi: „x valjarjem 1 - 1 ; — n vozno kolo'-'-, to je bila neka mlativnica z zobastimi kolesi, ki jo je živina po snopeh vlačila;— t. j., take reči, ki imajo slabe, kerhke stebla, ki se rade zmauejo, se ne mlatijo s težko in ojstro mlativnico, ampak se le s šibo ali pa s palico otepajo. 37 . ^krušno žito 11 , t. j., tako žito, ki se iz njega kruh peče. Pomen te pri¬ like: Kakor razumni krnetovavec vsih reči po enakim ne mlati, nektere le s šibo ali s palico otepa, nektere pa s težko in ojstro mlativnico mlati: ravno tako modro tudi Bog z ljudmi (z Judovim kraljestvam in z druzimi kralje¬ stvi) ravna; ker nektere bolj mehko, nektere pa bolj ojstro kaznuje in tepe, kakor si že previdi, de jim ali bolj mehko ali pa bolj ojstro pokorjenje tekne k poboljšanju; — in kakor razumni mlatič, če tudi snopovje s težko in ojstio mlativnico mlati, ga ne mlati neprenehama in tako dolgo, de bi s tem zetnje zdrobil in ukončal, temuč ga le toliko mlati, de iz njega čisto in dobro zernje dobi, in ga spravi v svojo žitnico: ravno tako tudi Bog z ljudmi ravna po svoji neskončni modrosti; če tudi nektere hudo in ojstro tepe, jih ne tepe neprenehama v pokončanje in pogubljenje, temuč tepe jih le toliko časa, de se poboljšajo, de iz njih dobi čisto pšenico, in jo spravi v svoje večne žitnice. 38. „In to il razumno kmetovavcovo ravnanje z žitam „ pride od Gospoda u , kteri kmeta po zdravi pameti in poskušnji tako delati uči: tako modro dela Izaija 29, 85 XXIX. Poglavje. Prerok napoveduje Jeruzalemu zapertijo in rešenje, zaničevavci bodo stermcli nad spolnovanjem te prerokbe, pobožni se bodo močno veselili v Gospodu, zmoteni pa bodo spoznali resnico. 1. Gorje Arielu, ') Arielu^ mest«, ktero je bil David vzel! * 1 2 ) Dodano je še leto k letu, in ko godovi minejo, 3 ) 2. tadaj bom Ariel z zasi¬ pam obdal, in bo žalosten iti v britkosti, 4 ) in mi bo kot Ariel. 5 ) 3. In obdal te bom okrog in okrog, in nametal bom zasip zo¬ per tebe, in ogradje postavil v tvojo oblego. 6 ) 4. Ponižan boš, iz zemlje boš govoril, iz persti se bo slišalo tvoje govorjenje, in tvoj glas bo kakor kakiga duha iz zemlje, 7 ) in iz persti bo tvoje govorjenje šeptalo. 8 ) 5. In množica njih, ki bodo tebe veli, bo kakor drobniga prahu, in kakor metno letečiga pepela bo množica njih, ki te bodo zmagovali 5 9 * ) tudi Bog- z ljudmi (gl. zgor. razi.), de svoje večne sklepe z ljudmi doverši, in svojo pravico poveliča (Brentano). 1. „Arže(“ se pravi: Jev Božji 11 , in je primek jeruzalemskiga mesta (v. 7. in 8.), in pomeni: Junaško mesto“ ; „Ariel u pa tudi pomeni: t .ognjiše Božje“ po Eceh. 43, 16., kjer se daritvini altar imenuje „Ariel li (Šeg). 2. Gl. 2. Kralj. 5, 6—9. — V hebrejskim: »kjer si je bil David, staniše napravil 11 . 3. še eno leto k temu letu, ki teče, ne dolgo, le kratek čas bote še svoje go¬ dove obhajali. 4. »bom Ariel 1 - 1 , t. j., Jeruzalem, obdal z Asirijani, kteri ga bodo oblegali, in vse bo v njem žalovalo in plakalo. 5. „in mi bo kot Ariel' 1 , t. j., junaško, nepremagljivo mesto, ki ga Asirijani ne bodo mogli premagati. — Seg pa takole razlaga : »in mi boš ko Ariel u , t. j., mi boš ko ognjiše za očiševanje in spravo, kakor ognjiše daritviniga altarja. Ali pa takole: Jeruzalem! ti se imenuješ »Ariel- 1 — lev Božji — junaško, nepremagljivo mesto, pa boš »Ariel 11 — ognjiše Božje, kjer sc bodo očiševali tvoji prebivavci, kakor se očišuje zlato v ognji, tvoji sovraž¬ niki pa bodo zgoreli — bodo pokončani. 6. Vse to so Asirijani storili Jeruzalemu, ker so bili šiba v roki Božji, s ktero je Gospod terdovratne Jude tepel. 7. »tvoj glas bo a tako tih in pojemaven, kakor glas »kakiga duha a , ki iz zemlje prav tiho govori, pojema in ječi. Nekdaj so viažaiji, ljudi slepili, ter so jim terdili, de premorejo duše mertvih iz spodnjiga sveta poklicati, in se ž njimi pogovarjati; pa so le sami iz trebuha tako govorili, de je bilo sli¬ šati, kakor de bi bil res kdo iz zemlje ž njimi govoril; priprosti pa so me¬ nili, de duh spod zemlje govori in šepta. Prerok tega ni verjel, ampak je le s tega priliko posnel, de je z njo pokazal, kako tiho bodo ljudje ob času jeruzalemske zapertije govorili, ječali, zdihovali in pojemali (Allioli in Šeg). 8. Pomen: Jeruzalem —- prebivavci v Jeruzalemu! do tal bote ponižani, in bote iz prahu ječali in pojemali. 9. »ki bodo tebe veli l ‘, t. j., stiskali in pestili; silno silno veliko bo njih, »ki te bodo zmagovali a , pa te ne bodo premagali (šeg); zakaj slabi in 86 Izaija 29. 6. in to se bo naglo, kmalo zgodilo. Od Gospoda vojskinili trum pride obiskanje v gromu in potresu in z velicim bučanjem piša in silne ure in v plamenu požrešniga ognja. I0 ) 7. In kakor ponočna prikazen v sanjah 11 ) bo množica vsili na¬ rodov, ki se bojujejo zoper Ariel, in vsih, ki se zoper njega voj¬ skujejo, in ga oblegajo, in zma¬ gujejo. 8. In kakor se lačnimu sanja, de je, ko se pa zbudi, je prazna njegova duša; in kakor se žej- nimu sanja, de pije, in ko se zbudi, je truden in še žejin, in je prazna njegova duša: taka bo množica vsih narodov, ki se bo¬ jujejo zoper sionsko goro. 12 ) 9. Stermite in čudite se, oma¬ hujte in tavajte; pijani ste, pa ne od vina, opotekate se, pa ne od pijanosti. 13 ) 10. Ker Gospod vam je na¬ točil duha zaspanosti, zatisnil vam je oči, vaše preroke in poglavarje, ki prikazni vidijo, je pokril, 14 ) 11. de so vam prikazni vsih kakor besede zapečatenih bukev, ki se dajo komu, ki zna brati, in se mu reče: Beri jih! on pa odgovori: Ne morem, ker so za¬ pečatene. 12. In bukve se dajo tacimu, ki ne zna brati, in se mu po¬ reče: Beri! on pa odgovori: Ne znam brati. 15 ) 13. In Gospod je rekel: Ker se (jmi) to ljudstvo s svojimi ustmi bliža, in me s svojimi ust¬ nicami časti, njegovo serce pa je deleč od mene, in se me boje po človeških postavah in naukih; 16 ) nezmožni bodo, enaki memo letečimu pepelu — enaki plevam, ki jih vihar odnese. 10. kmalo pridejo Asirijani, in hitro bodo pokončani. Gospod Bog bo nad nje prišel s svojo mogočnostjo; — v grom a , „polres il , „pi8 u in r plamen poireš- niga ognja' 1 ali n blisk“ so podobe Božje vsigamogočnosti (Brentano). 11. „kakor ponočna prikazen v sanjah“ naglo zgine, ravno tako naglo bodo zginili Asirijani od Jeruzalema. 12. Upanje Asirijanov, Jeruzalem v svojo oblast dobiti, bo ravno tako prazno, kakor so prazne sanje lačniga in žejniga človeka, kterimu se namreč sanja, de je in pije; ko se pa zbudi, je še lačen in žejin, tedaj prazen (Šeg). 13. Prerok nagovori tukaj tiste Jude, ki niso hotli verovati njegovimu preroko¬ vanju, in hoče reči: Ko vse to nad Jeruzalem pride, bote stermeli in se čudili, od strahu se bote tresli, se opotekali, omahovali in tavali, desiravno ne bote pijani (Brentano). 14. poglavarje, ki prikazen vidijo 11 ali „ poglavarje videov u , t.j., prerokov, učenikov, ,,je pokril 11 , t.j., njih prerokovanje in nauke je pokril ali ogernil. Pomen vse verste: Terdovratni Judje! vam v kazen — zavoljo vaših hu¬ dobij — vam je Gospod poslal dušno dremoto in slepoto, de ne vidite ne¬ varnosti, ki vam preti; ogernil je Gospod prerokovanje in nauke vaših pre¬ rokov in učenikov, de jih ne razumete, in ne spoznate (Brentano in Šeg). 15. ,,de so vam prikazni' 1 (11. v.), t. j., prerokovanja „vsih li prerokov „ka- kor besede “ i. d. Pomen 11. in 12. verste: Vse prerokovanje, opominjevanje in pretenje, vsa postava je vam, učenim in neučenim, kakor zaperte bukve, kakor de bi jih ne bilo. Učeni so oslepljeni zavoljo svoje oterpnosti in terdo- vratnosti, neučeni pa iz nevednosti. 16. )} se s svojimi ustmi bliža 1 ' 1 ' v svojih molitvah, t.j., me le z ustmi moli; — Izaija 29. 14. glej, zato bom to ljudstvo še bolj v stermenje spravil z ve¬ ličini in groznim čudežem; mo¬ drost bo namreč njegovim modrim prešla, in spre umetnost njegovih spreumetnih se bo skrila. 15. Gorje vam, ki ste globo- ciga serca, de pred Gospodam skrivate £ svoje) sklepe; 17 ) njih dela so v temi, ki pravijo: Kdo nas vidi, in kdo nas pozna? 16. Napačna je ta vaša misel, kakor de bi il zoper lončarja mislil, in delo svojimu delavcu reklo: Ti me nisi naredil! in bi narejeno svojimu narejavcu reklo: Ti nič ne umeš! 18 ) 17. Ali ne bo v majhnim in kratkim času Lfban preobernjen v Karmel, in Karmel bo štet za gozd? 19 ) 87 18. In slišali bodo tisti dan gluhi besede bukev, in iz teme in mraka bodo slepih oči gle¬ dale. 20 ) 19. In krotki bodo še veči ve¬ selje imeli v Gospodu, in revni ljudje se bodo v Izraelovim Sve¬ tim veselili; 21 ) 20. ker zginil je zmagavec, končanje zasmehovavec, in streb- ljeni so vsi, ki so nad krivico čuli, 22 ) 21. kteri so ljudem velevali grešiti v besedi, in so zalezovali njega, ki se je per vratih pričkal, in so brez vzroka od pravičniga odstopili. 23 ) 22. Zato pravi Gospod, ki je Abrahama rešil, 24 ) Jakopovi hiši tako: Zdaj Jakop ne bo osra- „se me boje 11 , t.j., me časte, „po človeških postavah in naukih u , t. j., Je zavoljo daniga človeškima povelja, ali pa: le po človeških šegah, ki so se v službo Božjo vrinile, in so bile bolj ali manj malikovavskim podobne (Šeg).— Tako se je godilo tudi ob Kristusovim času. Gl. Mat. 15, 8. 9. 17. „ki ste globociga serca a , t. j., ki ste potuhnjeniga, pokritiga serca, ki skrivši pred Gospodam delate zveze z Egipčani, ter mislite, de Bog tega ne ve, kar „i> temi li , t. j., skrivši delate (Brentano). 18. O nespametni ljudje, ki mislite, de stvarnik svojih stvari ne pozna, in de more stvar svojimu stvarniku kaj skriti! (Brentano). 19. Ne bo dolgo, de bo res vse narobe; nerodovitno se bo spremenilo v ri Karmel ii ) t. j., v rodoviten vert, nasproti se bo pa rodovitno v nerodovitno spremenilo. Prevzetneži, ki se na svojo moč zanašajo, bodo ob moč prišli; slabi, ki se na Boga zanašajo, bodo močni in uterjeni. Po besedah svetiga Hieronima in druzih svetih očakov tukaj prerokovani bližnji čas obsega tudi čas Mesijeviga prihoda, ob kterim je bilo judovstvo v pusavo, malikovavstvo pa v cveteč vert spremenjeno. Prim. Mat. 21, 43. Tudi naslednje se da na Kristusove čase obračati. 20. Tisti čas, ko Božje kazni pridejo, bodo oni, ki so bili pred gluhi in slepi (v. 10—12.), postavo in Božje razodenje razumevali, tode prepozno. 21. Oni, ki zdaj na tihim terpe, in so v stiskah poterpežljivi, se bodo potlej v Gospodu veselili. — Kristus je zveličanje ozuanoval ubogim in revnim. 22. ,,/cj so nad krivico čuti' 1 , t. j., ki so krivico podperali. 23. v kteri so“ ljudi v greh zapeljevali, de so grešili z besedo, namreč z lažjo in s krivo persego; — „ki se je per vratih“ (kjer so sodbe sklepali) pričkal t. j., per sodbi za pravico poganjal; — ,.so brez vzroka od pravičniga od¬ stopil i“, t. j., so po krivici nedolžniga obsodili in pogubili CŠeg). 24. n ki je Abrahama rešil u , t. j., iz malikovavske dežele izpeljal. 88 Izaija 29 . 30. moten, tudi zdaj njegov obraz ne bo orudečel, 25 ) 23. ampak ko bo vidil svoje otroke, delo mojih rok, de v sredi sebe moje ime posvečujejo, po¬ svečujejo Jakopoviga Svetiga, in Izraeloviga Boga oznanujejo, 26 ) 24. in zmoteni v duhu spre- umevajo, in godernjavci se po¬ stave učijo. 27 ) XXX. Poglavje. Prerok očita Judam zvezo z Egipčani in premajhno zaupanje v Boga, jim na¬ poveduje pokorjenje in boljši čase, Asirijanam pa pokončanje. 1. Gorje vam, otroci, ki ste me zapustili, pravi Gospod, de naklepe delate, pa brez mene, in narejate osnovo, pa ne po mojim duhu, * 1 ) de greh na greh nakla¬ date; 2. ki se na pot podaste, de greste v Egipt, pa mojih ust ne vprašate, ker pomoč upate od Faraonove moči, zaupanje imate na senco egiptovsko. 2 ) 3. Pa Faraonova moč vam bo k zasramovanju, in zaupanje na senco egiptovsko k sramoti. 4. Bili so namreč tvoji knezi vTanu, 3 ) in tvoji poslanci so do Hanesa prišli, 4 * * * ) 5. pa vsi s« osramoteni za¬ voljo ljudstva, ktero jim ne more koristiti; ni jim v pomoč ali k kacimu pridu, ampak v sramoto in zaničevanje. 25. „Zato (zavoljo tega milostljiviga rešenja) pravi Gospod Jakopovi hiii a , t.j., Izraelovimu ljudstvu: „Zdaj J ob Izaijevim času n Jakop“, t.j., Izraelov narod, ne bo še osramoten, zdaj še ne bo njegoviga obraza rudečica oblila, ampak v poznejših časih. Gl. naslednjo versto. 26. „ampak il v poznejših časih bo „ Jakop “, t. j., Izraelov narod osramoten, in se bo močno sramoval, ko bo namreč „vidil svoje otroke “, namreč po¬ božne Izraelce, ki so delo Božjih rok, „de v sredi sebe 11 , t.j., očitno, „moje ime u , t. j., mene, praviga Boga, in njega, ki sim ga jez poslal, posveču¬ jejo, molijo in oznanujejo, na pr., aposteljni in učenci Gospodovi, ki so bili izjudovskiga naroda (_Tirin). 27. Se bolj pa bo „Jakop u , t. j., judovski ali izraelski narod, osramoten, in se bo silno sramoval, ko bo namreč vidil, „de zmoteni v duhu spreume- vajo‘, t.j., de zmoteni judje resnico keršanske vere spoznavajo, „in goder- njači u , nasprotniki, sovražniki Kristusove cerkve (izmed kterih je bil sveti Pavel), se njene »postave učijo** 1 , njene nauke sprejemajo, in nje zapovedi spolnujejo (Tirin). 1. ,,narejate osnove u , t. j., preudarjate, kako de bi si pomagali; ali pa: de¬ late zveze, pa ne po moji volji. 2. „na senco egiptovsko 11 , t.^ j., na varstvo egiptovsko zoper vročino — stisko od strani Asirijanov (Šeg). 3. V Tan so bili šli imenitni poslanci pomoči prosit. Gl. zgor. 19. razi. 14. 4. „Hanes“ (arabsko ime „Ahnas“, egiptovsko r Hnes u ) je mesto „Herakleo- pol' 1 v srednjim Egiptu, ta čas sedež ene egiptovskih vladarskih rodovin. Pomen: Res de ste zdaj poslance v dve egiptovski poglavitni mesti odpra¬ vili, v pa vsi so“ i. t. d. 89 Izaija 30. 6. Breme živini na jugu. 5 ) Skozi deželo brhkosti in stiske, kjer je levinja in lev, gad in le¬ teča kača, nesejo na herbtu to¬ vorne živine svoje bogastvo, in na gerbah kamel svoje zaklade k ljudstvu, ki jim ne more poma¬ gati; 6 ) 7. prazna in nečimerna je namreč egiptovska pomoč; zato vpijem čez to: de prevzetnost je, le miruj! 7 ) 8. Zdaj tedaj pojdi tje, in zapiši mu na zeleniko, in to skerbno začerkaj v bukve, de bo v prihodnjim času za spričevanje na vekomaj. 8 ) 9. Zakaj to je ljudstvo, 9 ) ki draži k jezi, in Jažnjivi otroci, otroci, ki nočejo poslušati Božje postave: 10. kteri pravijo vidcam: Ni¬ kar ne vidite, in gledavcam: Ni¬ kar nam ne glejte tega, kar je res: govorite nam prijetne reči, glejte nam zmotnjave! 11. Vzemite nam pot, odver- nite od nas stezo, naj nas za¬ pusti Izraelov Sveti! 10 ) 12. Zatorej reče Izraelov Sveti to: Zato ker ste to reč zavergli, in zaupali na obrekovanje in na hrup, 1 ‘) in ste se nanj naslanjali, 13. zato vam bo ta pregreha kakor razpoklina, nagnjena in iskana na visocim zidu, ki se naglo in nenadama podere. 12 ) 14. In bo razbit, kakor se raz¬ bije lončarjeva posoda, ki se tako močno stare, de od nje šiber ni najti čepinje, v kteri bi se ogenj nesel z ognjiša, ali bi 5. T breme živini na jugu u , t. j., prerokba judovskim poslancam. 6. Judovski poslanci so tu imenovani tovorna živina na jugu, zato ko so darove nesli v južni kraj na Egiptovsko, de bi si bili ondi pomoč kupili; — ^de¬ žela britkosti in stiske je pušava, skozi ktero so v Egipt hodili; — „ le¬ teča /fač«“ je nek kušar s peni lami. 7. „/>e prevzetnost je , le miruj“ l t. j., le egiptovska baharija je, le per miru doma bodi! — Egipčani so bahači v besedi, per tem pa lepo tiho doma sede, in ne pridejo v pomoč. V hebrejskim: n zato ga (Egipt) imenuje: „Rahab u , t. j., prevzetnež, bahač, „pa je fi/io“ doma. 8. „na zeleniko t. j., na pušpan, terd les. Prerok naj to prerokbo na ze- lenikovo desko vreže v spomin za prihodnje čase. 9. „ Zakaj to je ljudstvo namreč izraelsko ljudstvo, „draži‘ l i. d. 10. Med Izraelci so taki, ki od Božje postave, od zaupanja v Boga nočejo nič slišati, ki prerokam prepovedujejo prerokovati, žugati in svariti, in jih še celo silijo, vero z zmotami pačiti, in praviga Boga odpraviti. 11. „na hrup vpitje zoper preroke. Zato ko ste preroke obrekovali, zoper nje vpili, njih prerokovanje in opominovanje zaničevali, in zavezo z Egipčani sklenili, v %ato vam bo u i. t. d. Gl. nasled. v. 12. „zato vam bo ta pregreha “ (glej popreš. v.) kakor razpočen zid, ki se je že nagnil, in poslednjič hitro in nenadama pade, in vse pokrije in potare, kolikor se jih je nanj naslanjalo; imenuje se tukaj razvalina ,jskana“, ker ljudje sterme išejo skriti vzrok, popraševaje: Kako je bilo mogoče, de se je ta zid razvalil (Tirin) ? ali pa: ... „ razpoklina nagnjena (t. j., ki se je že nagnila, in se bo zdaj in zdaj poderla) in poiskana v visocim zidu u , „po- iskana“ zato, ker so jo Judje nalaš poiskali v Egiptu; zakaj ta razpočeni zid so Egipčani, na ktere so se Izraelci zoper Božjo voljo naslanjali, zato se je ta razpočeni zid nanaglama poderl (Šeg). 90 Izaija 30. se ž njo zajelo nekoliko vode iz jame. 15. Ker tako pravi Gospod, Bog, Izraelov Sveti: Ako bi se vernili, in bi bili pokojni, 13 ) bi bili rešeni, v tihoti, in v upanji bi bila vaša moč; tode nočete, 16. ter pravite: ,,Nikakor ne! ampak k konjem u ) bomo bežali 44 ! zato bote bežali; 15 ) „in na hitre se bomo usedli 44 ! zato bodo še hitrejši, ki vas bodo podili. 17. Tavžent izmed vas jih bo bežalo iz strahu pred enim, in iz strahu pred petimi bote (vsty bežali, dokler ne bote pušeni kakor jadernik na verhu gore, in kakor bandero na griču. 16 ) 18. Zato čaka Gospod, de bi se vas usmilil, in zato je po- vikšan, ko vam zanaša, 17 ) ker Gospod je Bog sodbe: blagor njim, kteri se nanj zanašajo! 19. Zakaj sionsko ljudstvo bo stanovalo v Jeruzalemu: 18 ) ne boš se ne jokaje jokalo, usmiljeni se te bo usmilil; berž ko bo glas tvojiga vpitja slišal, ti bo od¬ govoril. 20. In Gospod vam bo dal pičlo kruha in malo vode, in ne bo dal, de bi tvoj učenik v pri¬ hodnje od tebe zbežal, ampak tvoje oči bodo tvojiga učenika gledale, 19 ) 21. in tvoje ušesa bodo slišale besedo njega, ki bo za herbtam opominjal: ,,To je pot, po nji hodite, in ne ognite se ne na desno, ne na levo! 22. In oskrunil boš 20 ) sreberne ploše svojih malikov in zlato oble¬ ko svojih podob, in jih boš preč vergel kakor nesnažnost meseč- niga toka; poberite se, jim po¬ rečeš. 23. In dež pojde na tvoje se¬ me, kjer koli ga boš po deželi sejal, in kruh iz poljskih pri¬ delkov bo prav obilen in debel, 13. „se vernili“ k Bogu, pokoro delali, in bi v pokojnim zaupanji v Gospoda doma ostali, ter ne hodili po Egiptovskim. 14. „ Nikakor ne u , ne bomo ne tvojih besedi poslušali, in doma ostali, ampak k egiptovskim konjnikam bomo bežali. 15. zato bote pa tudi bežali pred Asirijani, ki vas bodo podili. 16. ,.jadernik a (drevo na ladii) „n«t verhu gore“, si moramo misliti: per mor¬ skim hribu, ali pa sploh visoko drevo na goli gori. Pomen: dokler vas ne bo tako malo, kakor malo je visocih dreves na goli gori in bander na gričih, po kterih se vojaki na vojsko kličejo. 17. „zato čaka Gospod cl vašiga poboljšanja, ali pa: zato odlaša Gospod s kaznijo, de bi se vas usmilil; — „ zato je povikšan, ko vam zanaša v hebrejskim: n zato se vzdigne, de bi bil vam milostljiv 11 ; ^Gospod je Bog sodbe a , t. j., Bog pravice, ki gotovo ne bo zanesel sovražnikam, ko bo Izraelce pokoril. 18. Naslednje tolažljive obljube merijo naj pred na srečne čase po pobegnjenji Asirijanov, ob enim pa tudi merijo te krepke besede po misli sv. Hieronima in druzih svetih očetov na Mesijeve čase, ker je sveto ljudstvo v duhovnim Jeruzalemu, v sveti cerkvi, pod enim Gospodam in Učenikam zbrano, kteri spokornikam solze zbrisuje, in molitve zaupajočih uslišuje. 19. Sicer bodo bližnji časi še žalostni, pa Bog bo ob njih naj veči dobroto, t. j., pravi nauk po svojih učenikih delil. 30. „oskrunil boi 11 , t. j., pobral boš in preč vergel. Gl. 4. Kralj. 23, 14, Izaija 30. 91 in po troji posesti se bo tisti čas jagnje deleč paslo, 24. in tvoji junci in žebeta oslov, ki zemljo obdelujejo, bodo jedli zmesno žito, 21 ) kakor je bilo na gumnu zveto. 25. In na vsaki visoki gori, in na vsakim zvišanim griču bodo potoki tekočih voda, ob dnevu veliciga poboja, ko bodo stolpi padli. 22 ) 26. In lunina svetloba bo kakor solnčna svetloba, in solnčna svet¬ loba bo sedmerokrat tolika, koli- koršna svetloba sedmih dni tisti dan, ko bo Gospod obezal rano svojiga ljudstva, in ozdravil nje¬ gove usekane rane. 23 ) 27. Glej, 24 ) Gospodovo ime 25 ) pride od deleč, njegov serd gori, in težko se prenaša, njegove ustnice so polne serditosti, in njegov jezik je kakor žareč ogenj. 26 ) 28. Njegova sapa je kakor po¬ tok, ki perteče do srede vratu, de dene v nič narode in zmotino uzdo, ktera je v čeljustih ljudstev. 27 ) 29. Takrat bote peli kakor po noči kaciga svetiga godu, 28 ) in se bote iz serca veselili, kakor kdor gre s pišalijo, de pride na Gospodov hrib k Močnimu v Izra¬ elu. 29 ) 30. In Gospod bo dal slišati svoj veličastni glas, in bo poka¬ zal svojo strašno roko 30 ) s ser- ditim protenjem in s plamenam žarečiga ognja; zdrobil bo z vi¬ harjem in s kamnato točo. 31 ) 31. Asirijan pa se bode tresel pred Gospodovim glasam, ko ga zadene šiba. 32 ) 32. In šiba bo gotovo nad-nj 21. „ zmesno žito 11 , klajo zmešano z žitam, v hebrejskim: n čisto žito“. 22. Tisti čas, ko bodo Asirijani pokončani, „ko bodo stolpi 11 (turni), t. j., mo¬ gočniki, prevzetniki padli, bo povsod dovolj vode. 23. Potlej ko bo Bog svoje ljudstvo otel, se bo vsa natora prenovila. Tukaj (v. 22—26.) popisano zatrenje malikovavstva, napeljanje vode na rodovitne poljane, jasno nebo je razumevati od zadnjih srečnih časov kralja Eze- kija, po tem ko so bili Asirijani pobiti; ob enim je pa to tudi, kakor sveti očaki pravijo, v visim pomenu podoba čistih, svetih, obilnih duhovnih dobrot in sedmerih svetih zakramentov ob Mesijevih časih po dokončani spravi z Bogam. 24. Prerok zdaj popisuje, kako pride Bog ljudi sodit k veselju izvoljenih in k nesreči hudobnih. Naj pred je tudi tukaj razumevati sodba čez Asirijane, v visim pomenu pa Kristusova sodba. 25. „Gospodovo ime 11 , t. j., Bog sam pride sodit. 26. Vse te besede so podoba ojstre pravice Božje. 27. „ Njegova sapa“, t. j., njegova pokončevavna moč je kakor povodenj, ki je ne more nihče ustaviti;— „zmotina nzda“ je mališka služba, ki ima ljud¬ stva vjete. Pomen: Bog pride s svojo vsigamogočnostjo sodit in pokončat Asirijane z njih maliki in druzimi zmotami vred, kterim so vdani. 28. n po noči : ‘, {. j., ob večerih pred prazniki, zlasti pred veliko nočjo. 29. „kakor kdor gre‘ l na božjo pot v Jeruzalem. Gl. 5. Mojz. 16, 16. Ps. 121,4. 30. „svojo strašno roko “, t. j., svojo grozno moč. 31. „ zdrobil bo“ Asirijane — „s kamnato toco u , t.j., z debelo točo. — Pre¬ rok tukaj Boga pred oči stavi, kakor de bi prišel v strahovitnim viharji z bliskam in germenjem in s točo nad Asirijane, ter s tem popisuje Božjo vsiga- mogočnost (Brentano). 32. Asirijani se bodo tresli, ko jih bo Gospod udaril. 92 Izaija 30. 31. prišla, in Gospod jo bo nad njim deržal z bobni in s citrami, 33 ) in v posebnih bojih ga bo premagal. 33. Tofet je namreč od vče- rej perpravljen, od kralja per- pravljen, globok in širok. Njegov živež je ogenj in veliko derv: Gospodova sapa ga užiga, ka¬ kor žveplen potok. 34 ) XXXI. Poglavje. Prerok očita Judam njih nespamet, ker per Egipčanih pomoči išejo, Gospod bo Jeruzalem otel iz rok Asirijanov, ter jih bo v beg pognal in pokončal. 1. Gorje njim, ki gredo v Egipt po pomoč, ter se zanašajo na konje, in zaupajo na vozove, ker jih je veliko, in na konjnike, ker so silno močni, in ne zaupajo v Svetiga Izraeloviga, in ne išejo Gospoda. 2. On pa je moder, in bo ne¬ srečo perpeljal, in svojih besedi' ne bo umaknil: ter se bo vzdignil zoper hišo prehudobnih, in zoper pomoč hudodelnikov.') 3. Egipt je človek, ne pa Bog, in njih konji so meso, ne pa duh; * 1 2 ) in Gospod bo stegnil svojo roko, in pomočnik se bo zvalil, in padel bo, komur se pomaga, in oba skupej bota pokončana. 4. Ker tako pravi Gospod meni: Kakor rjove lev, in levov mladič nad svojim ropam, in ko ga truma pastirjev sreča, se njih glasu ne ustraši, in se njih trume ne zboji: tako bo Gospod vojskinih trum doli stopil se bojevat na hribuSionu in na njegovim griču. 3 * ) 33. »z bobni in s citrami t. j., k velikimu veselju svojim zvestim služabni- kam; — »v -posebnih bojih u , t. j., v strahovitnih bojih ga bo pokončal. 34. „Tofet“ je-kraj v dolini blizo Jeruzalema, kteri se je „Hinom“ ali „Ge- hena u reklo. V ti dolini so Kananejci in za njimi tudi Izraelci svoje otroke maliku »Molohič 1 v čast žgali (4. Kralj. 10, 3: 23, 10.). Kralj Josija je bil to grozovitno mališko službo odpravil, ter je ukazal, merhovine in človeške kosti tje metati in ondi sežigati. »Tofet 11 se tukaj imenuje namesti kraja, kjer se merliči žgejo in pokopujejo. »Tofet“ (ognjiče in pokopališe) je od včeraj“, t. j., že davno perpravljen »od kralja u , t. j., od Boga, v hebrejskim »za kralja“, namreč asirskiga, »globok in širok 11 , to kaže, de bo veliko Asirijanov pomorjenih, ker je globoko in široko ognjiše in pokopališe perprav- Ijeno (Brentano). — Pomen tega je tedaj: Bog je že davno perpravil kraj ali prostor in derva, kjer se bodo sežgali in pokopali asirski merliči; Gospod užiga in piha ta ogenj, kakor de bi bila njegova sapa žveplen potok. 1. Gospod je gotovo tako »moder il , kakor Egipčani; torej ve in zna svojim pomagati, sovražnike pa pokončati; — „ne bo umaknil a , t.j., overgel, pre¬ klical; torej bo gotovo spolnil, kar preti ; — ,,zoper hišo prehudobnih 11 , t. j., zoper silno hudobni Izraelov rod;— »zoper pomoč hudobnikov t. j., zoper hudobne egiptovske pomagače (Allioli in Šeg). 2. „ njih konji so meso Ll , t. j., slabi, nezmožni, niso neumerljivi in mogočni kakor Božji duh. 3. „ na njegovim griču a , t. j., na griču, ki se mu pravi ,, Morija“, na kterirn je tempelj stal. Izaija 31. 3£. 93 5. Kakor trepetajoče ptice, 4 ) tako bo Gospod vojskinih trum branil Jeruzalem, ter ga bo va¬ roval ino rešil, zanesel mu bo, in ga otel. 6. Spreobernite se, kakor ste globoko zašli, Izraelovi otroci! 5 ) 7. Tisti dan 6 ) bo človek preč vergel svoje sreberne malike in svoje zlate malike, ki so vam jih vaše roke k grehu naredile. 8. In Asirijan bo padel pod mečem, (pa) ne moževim, in požerl ga bo meč, (pa) ne človeški, 7 ) in bežal bo, (pa) ne pred mečem, in nj ego vi m ladenči bodo mitni: 8 ) Spod. 37, 36 : 4. Kralj. 19, 35 : 2. Kron. 32, 21. 9. in njegova moč bo od strahu zginila, in njegovi pogla¬ varji bodo beže trepetali, 9 ) pravi Gospod, čigar ogenj je na Sionu, in njega ognjiše v Jeruzalemu. 10 ) XXXII. Poglavje. Prerok napoveduje pravičnika kralja in dobro gosposko, razvaljenje mest v Judovim kraljestvu, po tem pa boljši čase. 1. Glej, v pravičnosti bo kralj kraljeval, in poglavarji bodo po pravici gospodovali.') 2. In mož bo kakor zavetje pred vetram, in zatekališe pred silno uro, 2 ) kakor potoki voda ob suši, in kakor senca šter- leče skale v pušavi. 3 ) 4. Kakor ptice nad svojimi mladiči trepetajo, ter jih branijo: ravno „tako bo Gospod “ i. t. d. 5. Po meri, kakor ste globoko zabredli, delajte pokoro (Seg).—V hebrejskim: „Spreobernite se k njemu, od kteriga ste tako deleč zašli, Izraelovi otroci /“ 6. Tisti čas, ko pride Gospod rešit Jeruzalem, bo slednji od sebe „i >ergel cl i. d. 7. „pod mečem ne moževim“, ampak pod Božjim, n požerl (pokončal) ga bo meč ne človeški 11 , ampak Božji (Šeg). Gl. spod. 37, 36. Skr. razod. 19, 15. 8. n mitnv‘, davku podverženi, vjeti, sužnji. — Po velikim poboji so Asirijani bežali — vsi prestrašeni — v svojo deželo, desiravno jih ni nihče podil. Gl. 4. Kralj. 19, 36. 9. „ njegova moc J , t. j., njegova vojskina truma. 10. „ogenj u in „ognjiše“, t. j., altar žgavnih daritev. 1. Ko bodo sovražniki strebljeni, bo pravična gosposka ljudi osrečevala. Naj pred meri tukaj prerok na pravično vladanje kralja Ezekija, ob enim pa, kakor sveti očaki enoglasno uče, na Mesija, kteriga pozemeljska predpodoba je bil Ezekija. 2. Drugi prestavljajo: „In slednji bo, kakor kdor se skrije pred vetram (t. j., kdor je v zavetji), in se perkrije pred silno xiro u , t. j., tisti čas, ko bo pravični kralj s svojo dobro gosposko vred kraljeval, bo slednji hudiga varovan. — Ta pravični kralj je bil Ezekija (Šeg). 3. V hebrejskim: „In mož bo, kakor kraj, kjer se kdo skrije pred vetram (mož — pravični kralj — bo ljudem zavetje), in kakor skrivališe pred vi¬ harjem* i.t. d. Pomen vse verste: Ravno ta pravični kralj (Ezekija) bo zateranimu ljudstvu to, kar je ob viharji in silni uri popotniku zavetje in podstrešje, kar je ob suši polju napeljana voda, in kar je ob opoldanjim solnčnim perpekanji delavcu ali popotniku senca pod kako gterlečo skalo (Brentano). 94 Izaija 32. S. Oči videov ne bodo več kalne, in ušesa poslušavcov bodo zvesto poslušale, 4 ) 4. in serce nespametnih se bo modrosti učilo, in jezik jecljav- cov 5 ) bo urno in razločno go¬ voril. 5. Nič več se ne bo neumnež imenoval poglavar; tudi ne bo zvijač 6 ) nič več imenovan vikši. 6. Zakaj neumnež neumno govori, in njegovo serce počenja hudobijo, de hinavšino dover- šuje, 7 ) in Gospodu zvijačno go¬ vori, 8 ) de prazno dela dušo lač— nimu, in pijačo jemlje žejnimu. 9 ) 7. Zvijačevo orožje je silno hudobno; 10 ) tak namreč misli pre¬ kanjeno, de bi krotke 11 ) pogubil zlažnjivim govorjenjem, 12 ) če tudi revež govori, kar je po pravici. 13 ) 8. Poglavar pa bo to mislil, kar se poglavarju spodobi, in bo nad vojvode postavljen. 14 ) 9. Bogate žene, 15 ) vstanite, in poslušajte moj glas; preza- upljive hčere, v ušesa sprejmite moje govorjenje. 4. „Oči videov 11 , t.j., oči prerokov.— Tisti čas bodo preroki vidili prihodnje reči — bodo prejemali Božje razodenja, ljudje pa bodo njih nauke zvesto poslušali (Šeg). 5. n Nespametniki“ in r jecljavci“ so neverci in zasmehovavci postave Božje, ki jecljaje, kekljaje, blebetaje oponašajo preroke, in njih nauke zaničujejo. Gl. zgor. 28, 13. 6. r vikši“ ali „ gospod ali „vaša milost 1 - 1 . Pomen: „ Neumnež t, j., ne¬ vernež, hudobnež, „zvijač u , goljuf, prekanjeni hinavec, bodi si visok ali nizek, ne bo več v časti, ampak zaničevan bo; torej ne bo več dosegel visocih, imenitnih služb, de bi ga ljudje imenovali „ poglavarja “ in n vašo milost 7. n Zakaj neumnež nevernež, bogotajic, „neumno“ neverno, bogotajsko govori, ter ljudem svoje neverske nauke razklada, in s tem kaže, kakošniga duha de je; „ njegovo serce“ je polno hudobije in hinavšine (Brentano). 8. „Gospodu zvijačno govori 1 - 1 , t. j., hinavsko moli, ali pa: hudobno, prekli- njevavsko govori od Boga, ter svoje krive nauke oznanuje. 9. de ubozimu ljudstvu, ki je lačno in žejno Božjih resnic, s svojimi krivimi nauki, s svojimi zvitimi besedami in s svojim posmehovanjem ljudem pravo vero iz serca jemlje — vero namreč, ki človeka tolaži v življenji in ob smerti. Tak zapeljivec je grozovitniši kakor uni neusmiljeni človek, ki lačnimu in žejnimu spred ust jed in pijačo jemlje (Brentano). 10. „orožje“, t. j., pomočki in poti zvitiga človeka so silno hudobni, kterih se poprijema, de svoj namen doseže. 11. „de b% krotke t. j., sploh uboge, zapušene zaterl. 12. „2 lažnjivim govorjenjem t. j., z zvijačami per sodbi. 13. „če tudi revež“ prav ima, ter kako resnično in pravično reč pred sodbo terdi. 14. „ Poglavar pa bo“ ob tistim srečnim času dobro mislil, in se prav obnašal, kakor se poglavarju spodobi, in bo postavljen v nad vojvode t.j., nad dru¬ žinske glavarje in pervake med ljudstvam: V hebrejskim: ... „ spodobi, in bo stanoviten v dobrim “. 15. Prerok se tukaj verne s svojim pogledam iz prihodnjiga daljniga srečniga časa v prihodnji bližnji nesrečni čas, ter se oberne zlasti na mehkužno in ošabno ženstvo, ki je zelo krivo spačenosti in prevzetnosti svojih mož. V he¬ brejskim: ^Prevzetne žene 11 ;— v prezaupljive hčere oja sreča 1 - 1 . 22. n kakor morske brezna u , v hebrejskim: ,.kakor morski valovi “. 23. Prerok se tukaj v duhu prestavi v babilonsko sužnost. Izaija 48. 49. 21. V pušavi jih ni žejalo, ko jih je izpeljeval ; vodo je bil iz skale perpravil, in skalo je bil razklal, in vode so tekle! 24 ) 2. Mojz. 17, 6: 4. Mojz. 20, 11. 139 22. Hudobni nimajo miru, pravi Gospod. 25 ) Spod. 57, 21. XLIX. Poglavje. Mesija, učenik narodov. Sreča rešenih. 1. Poslušajte, otoki, * 1 ) in pa¬ zite, ljudstva, v daljavi! Gospod me je poklical od materniga te¬ lesa, 2 ) od materniga telesa se me je spominjal. 3 ) Jer. 1, 5. Gal. 1, 15. 2. In napravil je moje usta kakor oster meč, 4 ) s senco svoje roke me je pokril, in me je na¬ redil kakor zbrano pušico; 5 ) v svoj tul me je skril. 6 * * ) 3. In mi je rekel: Ti si moj 24. Prerok tukaj kaže moč Gospod Boga, ko je Izraelce iz Egipta skozi pu- šavo peljal v obljubljeno deželo; s toliko močjo jih tudi popelje iz Babilona v Palestino (Segj. 25. Obljubljeniga miru, obljubljene sreče bodo deležni le pobožni služabniki Gospodovi, ne pa hudobni inalikovavci. 1. Od 42. pogl. 10. v. do tega pogl. je prerok sosebno govoril od nižjiga — zemeljskiga — rešenja, tukaj pa mu zlasti pred oči stopi viši — duhovno — rešenje, ter popisuje začetnika tega rešenja, in svoj popis tako napravi, de v njem govori začetnik sam (v. 1—9.), ob enim pa prerok tudi popisuje srečo in blagor njegoviga kraljestva (v. 10—12.), in se le sem ter tje verne k nižjimu — zemeljskimu rešenju. De tukaj Mesija govori, in de se tukaj njegovo kraljestvo popisuje , učijo sveti aposteljni (Djan. ap. 13, 47 : 2. Kor. 6, 2. Perm. Luk. 2, 30.), vsa sveta cerkev in vsi katoliški razlagavci; za¬ torej nimajo prav nekteri razlagavci sedanjih časov, ki terdijo, de tukaj go¬ vorijo ali izraelsko ljudstvo, ali preroki sploh, ali pa prerok Izaija; njim, namreč tem razlagavcam, je nasproti sveto pismo samo, ker se nikjer spre- obernjenje vsih nevernikov (V. G.) imenovanim osebam ne perpisuje, ampak le samimu Mesiju (Ps. 44, 17.). De se marsikaj tukaj tudi prerokam in iz- voljenimu ljudstvu prilastuje ali perlega, se ne smemo čuditi, ako pomislimo, de preroki govore v Kristusovim duhu C 5 - Mojz. 18, 15.), in de je srenja izvoljenih skrivnostno telo Kristusovo (Efež. 1, 23.). — Nekteri prestavljajo hebrejsko: „ Poslušajte, daljne dežele 11 ! 2. Gospod me je še pred mojim rojstvam izvolil zveličarja. 3. Se pred mojim rojstvam je Bog na me mislil. — Angelj je po Božjim po¬ velji Marii rekel, de naj svojimu Sinu ime v Je-zus“ da. Mat. 1, 21. Luk. 1, 31. 4. Dal je mojim ustam ostro, presunljivo besedo. Gl. Hebr. 4, 12. Skriv. raz. 1, 16. 5. „ zbrano pušico v hebrejskim n ostro“ ali „ zbrušeno pušico u . 6. Jezus Kristus je po volji svojiga nebeškiga Očeta do svojiga 30. leta skrito živel, in je še le po tem očilno med ljudstvo stopil s svojo ostro besedo, s ktero je serca ljudi presunoval (Brentano). 140 Izaija 49. hlapec, 7 ) o Izrael! 8 ) ker v tebi bom poveličan. 4. In jez sim rekel: 9 ) Za¬ stonj sim se trudil, brez potrebe in za nič sim svojo moč potratil; tode moja pravica je per Gospodu, in moje delo je v mojim Bogu. 10 ) 5. In zdaj reče Gospod, * 11 ) kteri me je od materniga, telesa sebi hlapca upodobil, de bi Ja¬ kopa k njemu peljal; akoravno se Izrael ne bo zbral, 12 ) bom vertder poveličan v Gospodovih očeh, in moj Bog bo moja moč. 13 ) 6. In je rekel: Kaj maligaje, de si mi hlapec za obujenje Ja- kopovih rodov in za spreober- njenje Izraelovih droži. Glej, tebe dam za luč narodam, de si moje zveličanje do pokrajine zemlje. M ) Zgor. 42, 6. Djan. ap. 13, 47. 7. To reče Gospod, Izraelov rešenik, njegov Sveti, zaničevani duši, 15 ) gnusobnimu narodu, 16 ) hlapcu gospodov: 17 ) Kralji bodo vidili, in knezi se bodo vzdignili, in molili zavoljo Gospoda, ki je zvest, in zavoljo Izraeloviga Sve- tiga, ki te je izvolil. 18 ) 8- To reče Gospod: Ob pri¬ jetnim času 19 ) te uslišim, in ob dnevu zveličanja ti pomagam, in 7. si moj hlapec ki te pošljem. Glej zgor. 42, 1. 8. Ti si Izrael! — Mesija se tukaj imenuje „lzrael“, t. j., Božji vojskovavec fl.Mojz. 32, 28.j, ker se je po svojim življenji, terpljenji in smerti z Bogam in z ljudmi vojskoval, in jih premagal; ko je namreč Božjo jezo odvernil, hudobne ljudi pa v svetnike spreobernil. Mesija se tudi zato lahko imenuje „Izrael“, ker je bil deblo noviga zaroda ^spod. 53, 10.), kakor je bil Izrael tJakop) deblo judovskiga ljudstva. 9. Na Očetove besede odgovori Sin: Kako te hočem poveličati, ker se bom trudil in delal brez sadu? (Hier.). Kristus se je večkrat pertožil zavoljo terdovratnosti Judov in zavoljo pičliga sadu svojih pridig. 10. Bog bo moji pravični reči še zmago dal, ker je to njegovo delo. Drugi: „in moje plačilo je v mojim Bogu“. 11. Kar Gospod govori, nasledva v 6. versti. 12. Izrael se ne bo popolnama združil z mojimi pervimi učenci. — Očitna pre¬ rokba od slepote judovskiga ljudstva ob Mesijevim prihodu. 13. Ako ravno se Izrael ne bo zbral k meni, ter ne bo mene in mojiga uka sprejel; bom vender le poveličan in češen, ker me je Bog tudi narodam od¬ ločil učenika in zveličarja (v. 6.). 14. „ Izraelovih droži“, t. j., Izraelovih ostankov, ali: ostalih Izraeleov. Pomen: Kaj maliga bi bilo, ko bi le samo Jakopove rodove, le samo Jude obujal iz grešniga spanja, ko bi le samo ostale Izraelce spreobračal, in k meni per- peljal, za kaj več sim te namenil; ti boš tudi „narodam“, nevernikam, ma- likovavcam, spoznanje, razsvetljenje in zveličanje pernesel po oznanovavcih svete vere. Mat. 28, 19. Djan. ap. 13, 40. 47. (Brentano). 15. ,,zaničevani duši“, t. j., Mesiju (4. v.). Perm. 52, 13. i. d. 16. „gnusobnimu narodu t. j., srenji Mesijevi, ki bo svetu gnusoba. 17. „hlapcu gospodov“, t. j., Kristusu, ki se je podvergel gosposkam. 18. Kralji in poglavarji bodo stermeli, ter se k molitvi podali, ko bodo vidili, kako zvesto in natanko se spolnujejo prerokbe Božje nad teboj zaničevanim. Ta versta obsega z malo besedami ponižanje in povišanje Jezusa Kristusa. 19. „Ob dopadljivim času“ : t.j., ko pride čas milosti, ko se bo čas dopolnil £Perm. 2. Kor. 6, 2.), — Prerok začne tukaj popisovati duhovno rešenje po Izaija 49. 141 te ohranim, in te dam v zavezo ljudstvu, 20 ) de zbudiš zemljo, 21 ) in posestvaš razdjane deleže, 22 ) 9. in rečeš jetnikam : Izidite! in njim, ki so v temi: Pridite na dan! — Na potih se bodo pasli, in po vsih planjavah bo njih paša; 23 ) 10. ne bodo lačni, ne žejni, in tudi jih ne bo ne vročina ne solnce pertiskalo; 24 ) ker njih usmiljeni jih bo vodil, in per vodnih studencih jih napajal. 25 ) Skr. razod. 7, 16. 11. In vse svoje gore bom v pot napravil, in moje steze bodo povišane. 26 ) 12. Glej, ti pridejo od deleč, in glej, uni od severja in morja, 27 ) in uni iz poldanje dežele. 28 ) 13. Hvalite, nebesa, in raduj se, zemlja, gore, pojte hvalo; ker potolažil je Gospod svoje ljudstvo, in se usmilil svojih revežev. Jezusu Kristusu, pa ga popisuje v tacih podobah, ki so posnete od rešenja iz babilonske sužnosti; torej ob enim tudi njo prerokuje. 20. „in te dam v zavezo ljudstvu t. j., te dam ljudstvu ko srednika nove zaveze. Glej zgor. 42, 6. 21. „de zbudiš zemljo u , de zemlji, t. j., ljudem na zemlji kviško pomagaš. 22. de po grehu razdjano človeštvo spet popraviš, in v lasti imaš. 23. Njim, ki se bodo iz sužnosti domu vernili, ne bo nič manjkalo na potu; — tudi novi verni bodo povsod dobivali dušno hrano, kruh večuiga življenja (sv. Hier.). 24. nobena nesreča, nobeno zlo (hudo) jim ne bo škodovalo. 25. Bog jim bo dajal obilno vode; — obilno duhovne tolažbe. 26. Pota bom napravil, ker bom hribe ponižal, in doline povišal; vse zaderžke bom s pota spravil. 27. „morja“, od zahodnje plati (perm. Ps. 106, 3.), ali od južne strani. 28. v i % poldanje dežele u , v hebrejskim: „iz dežele Sinim“ (Kina). 29. „Sion“, Jeruzalem, ki so ga bili sovražniki razvalili, je rekel. — Podoba zdihajočiga ljudstva po rešenji! 20. To meri na šego Jutrovcov, ki so podobe svetih krajev in druzih njim ljubih reči na ramo ali na desno roko natisovali, de so se jih toliko lože spominjali. 31. Ezdra, Nehemija (gl. 1. in 2. bukv. Ezdr.); viši pomen: Učenci Jezusovi bodo prišli, ter bodo zidali nov Jeruzalem — sveto cerkev. 32. Izvoljeni iz vsih dežel, ki bodo prišli iz sužnosti, se bodo v tebi zbrali, in ti bodo v lepoto, kakor je nevesti v lepoto njeno oblačilo. 14. Sion pa j'e rekel: 29 ) Za¬ pustil me je Gospod, in Gospod me je pozabil! 15. Ali more žena pozabiti svoje dete, de bi se ne usmilila sinit svojiga telesa? In ko bi ga ona pozabila, vender jez ne bom pozabil tebe! 10. Glej, na svoje roke sim te zapisal; tvoji zidovi so vedno pred mojimi očmi. 30 ) 17. Prišli bodo tvoji zidavci; 31 ) tvoji poderavci in razmetovavci pojdejo iz tebe. 18. Vzdigni okrog svoje oči, in poglej; vsi ti so se zbrali, in so prišli k tebi: Kakor resnično jez živim, pravi Gospod, z vsimi temi se boš oblekel kakor z le- potijo, in se ž njimi obdal kakor nevesta; 32 ) Spod. 60,4. 19. ker tvoja pušava in tvoje samote in dežela tvoje podertije bodo tadaj pretesne zavoljo pre- Izaija 49. 142 bivavcov; 33 ) in deleč bodo od¬ poj eni, kteri so tebe žerli. 20. Na tvoje ušesa še pore¬ čejo otroci tvoje nerodovitnosti : 34 ) Pretesen mi je kraj, naredi mi prostor, de prebivam. 21. In ti porečeš v svojini sercu: Kdo mi je le-te rodil? 35 } Jez sim bila nerodovitna, in nisim rodila, odpeljana in vjeta, in kdo je te odredil? jez sim bila za- pušena in sama; in ti, kje so bili? 36 ) 22. To pravi Gospod Bog: Glej, vzdignil bom svojo roko proti na- rodarn, in proti ljudstvam bom kviško postavil svoje bandero ; 37 ) in donašali bodo tvoje sinove v naročje, in tvoje hčere na ramah nosili; 23. in kralji bodo tvoji redniki, in kraljice tvoje redmce; z.obra- zam v tla obernjenim te bodo častili, in prah tvojih nog bodo lizali. 38 ) In zvedil boš, de sim jez Gospod, zavoljo kteriga ne bodo osramoteni, kteri vanj za¬ upajo. 24. Bo mar močnimu 39 ) plen vzet? ali se bo moglo oteti, kar je korenjak vjel? 25. To je de! Ker to pravi Gospod: Vjeto bo junaku vzeto; in kar je bil korenjak vzel, se bo otelo. Nje pa, ki so tebe so¬ dili, bom jez sodil, in tvoje si¬ nove bom jez rešil. 26. In nasitoval bom tvoje so¬ vražnike z njih mešam, in kakor od mošta 40 ) bodo od svoje kervi pijani; in vse meso bo vedilo, de sim jez Gospod, tvoj zveličar in tvoj rešenik, močni Jakopov. 33. tvoja zapušena, prazna, razdjana in pokončana dežela se bo tisti čas tako obilno z ljudmi napolnila, de jim bo pretesna. 34. „otroci tvoje nerodovitnosti“, t.j., otroci tvojiga vdovstva, ki bodo rojeni tebi, o jeruzalemsko mesto, v sužnosti (ob času tvojiga vdovstva, ko boš brez moža, brez poglavarja), se bodo tako namnožili, de porečejo, pretesno nam je mesto. V višini pomenu: Otroci iz vsih narodov, ki bodo novimu Je¬ ruzalemu — novi cerkvi — rojeni, se bodo namnožili. Perm. Rim. 11. 35. „Kdo mi je le-te rodil“ , ko sim bila vdova — brez moža — v sužnosti? 36. Jeruzalemsko mesto se tukaj imenuje vjeto, zapušeno, samo, t.j., odsvojili otrok ločeno vdovo, torej vpraša: „Kdo je te“, moje otroke, „odredil“? (Šeg). — To namnoženje ljudstva se je zgodilo po babilonski sužnosti (1. Ezd. 2: 2. Ezdr. 7.), in po perstopu malikovavcov, duhovnih Abraha¬ movih otrok, v sveto cerkev. Perm. Rim. 9, 6—9: 4, 11 — 18. 37. Dal bom narodam, malikovavcam, znamnje, in spustili bodo tvoje otroke. 38. kralji bodo z naj veči ponižnostjo darove pernašali. — To se je bilo že spolnilo po nekterih perzijanskih in greških kraljih, ki so dali za se v jeru¬ zalemskim tempeljnu darovati, in so darove pernesli; popolnama so se pa te besede spolnile po kraljih, kteri so z malikovavstva h keršanstvu perstopili, in so cerkev s svojimi veličastnimi darovi poveličevali. 39. „močnimu“, t. j., stiskavcam Judov; — po svetih očakih v visim pomenu: satanu. Mat. 12, 28. 40. Pomen: Tvoji sovražniki se bodo med seboj sperli, zoper sebe divjali, in se razmesarjali. — v kraljevih rodovinah Kaldejeov so se bili začeli razpori in nepokoji, ki so poinogli k padcu babilonskiga kraljestva. — Sovražniki kraljestva Božjiga divjajo zoper sebe, in njih izstreljene pušice se vračajo, in nje zadevajo. Izaija 50. 143 L. Poglavje. Gerdo obnašanje Judov do Mesija, njegova pokoršina. 1. To pravi Gospod: 1 ) Ka- košen je ločivni list vaše matere, s kterim sim jo spustil? Ali kdo je moj upavec, kterim« sim vas prodal? Glejte, zavoljo vaših gre¬ hov ste prodani, in zavoljo vaših hudobij sim vašo mater spustil; 2 ) 2. ker prišel sim, in nikogar ni bilo; klical sim, in nikogar ni bilo, kteri bi bil poslušal. 3 ) — Je mar moja roka okrajšana in pomanjšana, de ne morem rešiti? 4 ) Ali mar nimam moči rešiti ? Glej, s svojim požuganjem naredim morje v pušavo, in reke posušim; ribe gnjijejo brez vode in merjo v žeji. Spod. 59, 1. 3. Nebo oblečem v temo, in rasovnik mu dam v ogrinjalo. 5 ) 4. Gospod mi je dal zgovoren jezik, de znam z besedo pod- perati njega, ki je truden; 6 ) on budi zjutraj, zjutraj mi budi uho, 7 ) de ga poslušam ko učenika. 5. Gospod Bog mi je odperl 1. Perve tri verste tega poglavja se štejejo še k poprešnjimu poglavju. Reše- nimu Izraelu (49, 24. 25.) Bog še zaterduje, de ga bo zavoljo njegove ne- pokoršine zavergel (v. 1.), in de ga bo le iz gole milosti po svoji vsiga- mogočnosti rešil (v. 2. 3.). 2. V svetim pismu se Bog večkrat permerja zakonskimu možu, kteri je dal svoji ženi ločivni list zavoljo njene nezvestobe, ker se je z druzimi možmi pečala (5. Mojz. 24, 1. Mih. 2, 9. Malah. 2, 14. 15.), zatorej jo je iz hiše spodil; tudi se permerja očetu, kteri je svoje otroke prodal, ko je bil v po¬ trebi (2. Mojz. 21, 7.). Izraelovo ljudstvo je bilo z Bogam zaročeno, bilo je njemu posvečeno ljudstvo; ko je to ljudstvo svojimu Bogu in kralju ne¬ zvesto bilo, ker se je z maliki pečalo, mu je dal Gospod ločivni list, t. j., zavergel ga je, in spodil iz dežele, ktero je bil dal njegovim očetam v last. Judje v sužnosti tožijo, de Bog preterdo in preostro ž njimi ravna, ker je nje — svoje otroke — prodal malikovavcam v sužnost. Na to pertožbo jim Bog tukaj po preroku odgovori, ter jih vpraša: „Kakošen je ločivni lisi vaše matere“, t. j., vaše srenje, vaše cerkve? V njem so zapisani vzroki, za¬ voljo kterih sim jo zavergel; le berite jih, in spoznali bote, de ji nisim kri¬ vice storil. Vprašajte tudi nje, kterim ste prodani; od njih namreč bote zvedili, zakaj sim vas prodal, ne zavoljo svoje potrebe, ampak zavoljo vaše nepokoršine, „ zavoljo vaših grehov 11 i. d. (Brentano). 3. v prišel sim“ k vam po prerokih, ter sim vas klical, opominjal in svaril, pa me ni nihče hotel poslušati; kaj mi je bilo po tem takim druziga storiti, kakor Izraelu dati ločivni list, in njega otroke prodati v sužnost? 4. Zakaj toliko tožite v sužnosti, in ste nezaupljiviga serca, kakor bi vas ne mogel po svoji obljubi iz nje rešiti? n Je mar moja roka“, t. j., moja moč, opešala in oslabela? 5- „rasomi/c“ je spokorno oblačilo in znamnje žalosti. Pomen: Nebo pre¬ vlečem s temnimi černimi oblaki. S tem popisuje Bog svojo vsigainogočnost, ter Judam kaže, de jih tudi more rešiti iz sužnosti. 6. Tukaj začne spet Mesija govoriti, ter pravi, de mu je Bog dal zgovornost iti učenost, de lahko žalostne in poterte tolaži. 7. Bog mi dan na dan na uho govori, neprenehama mi razodeva svojo voljo. 144 Izaija ušesa; jez pa nisim zopergo- voril, se nisim umaknil. 8 ) 6. Svoje telo sim dal njim, ki so me bili, in svoje lica njim, ki so pulili (bradoj’, 9 ) svojiga obličja nisim obernil od njih, ki so me zasramovali in zaplje- vali. 10 ) 7. Gospod Bog je moj po¬ močnik, zato nisim bil osramoten, zato sim nastavil svoj obraz ka¬ kor naj terši kamen, in vem, de ne bom osramoten. * 11 ) 8. Blizo je, ki me opravičuje; kdo se bo z menoj prepiral % Stopimo vsi kmalo! Kdo je moj nasprotnik? naj pride k meni. 12 ) 50. 51. 9. Glej, Gospod Bog je moj pomočnik; kdo me bo pogubil? Glej, vsi se bodo ogulili kakor oblačilo, molj jih bo požerl. 13 ) 10. Kdo izmed vas se boji Gospoda, in posluša glas njego- viga hlapca? Kdor po temi hodi, in nima luči, naj .zaupa v ime Gospodovo, in naj se opera na svojiga Boga. u ) 11. Glej, vi vsi, ki ogenj uži- gate, in ste s plamenam opasani, le hodite per svetlobi svojiga ognja, in t plamenu, kteriga ste užgali! 15 ) Od moje roke sevam bo to zgodilo, v bolečinah bote ležali. 16 ) LI. Poglavje. Bog tolaži Izraelce, ter jim obeta rešenje; jih opominja, de naj vanj zaupajo; svojim sovražnikam pa napoveduje kazen. 1. Poslušajte me, ‘) ki hodite j za tem, kar je prav, in išete Go- 8. Bog mi je dal povelje, svet rešiti, in jez sim se brez zopergovora vdal temu silno težavnimu opravilu. 9. „Svoje telo“, v hebrejskim: „Svoj herbet“ ; komu dlako iz brade puliti, je na Jutrovim naj veči zaničevanje in zasramovanje. 10. Glej spolnjenje tega Mat. 26, 67. 68. Jan. 19, 1 — 3. 11. „zato nisim bil osramoten “ v svojim zaupanji, svet rešiti, in po terpljenji priti v svoje veličastvo, zato sim stanovitno prenašal vse svoje terpljenje — enako neobčutljivimu kamnu. Perm. Spod. pogl. 53. Eceh. 3, 8. 12. Bog je z menoj, ki mi pravico dela, ki se poganja za me in za mojo pra¬ vično reč; kdo mi bo tedaj zoperval, in se mfustavljal? „Stopimo vsi kmalo li pred sodbo, ter se zaslišimo, kdo ima prav! ^Šeg). 13. Moji sodniki so slabi in umerljivi ljudje; strohneli bodo kakor oblačilo, červam bodo v jed zročeni. 14. „Kdor v temi hodi in nima luči a , t. j., kdor je v nesreči, v terpljenji, v težavah, naj zaupa v Gospoda. 15. Pomen: Vi vsi, ki v svoji nesreči v se zaupate, in si s svojo močjo iz nje pomagujete, bote poginili per svojim zaupanji vse in per svojim lastnim pomagovanji. — Peter Šeg pa takole prestavlja in razlaga: „Glej, vi vsi, ki ogenj užigate , in se s plamenam opasujete, hodite v gorenji svojiga ognja in v plamenu , ki ga užigate “; t. j., vi vsi preganjavci in nasprotniki, ogenj“ preganjanja in terpljenja užigate, se sami v ravno ta ogenj in plamen podajate, in v njem poginjate. 16. Moja pravična in vsigamogočna roka Božja vas bo v terpljenje vergla. 1. Mesija še dalje govori, ter opominja pobožne, de naj terdno upajo obljub- Izaija 31. spoda. Glej na skalo, iz ktere ste izsekani, 2 ) in na vodno jamo, iz ktere ste skopani. 3 ) 2. Glejte na Abrahama, svo- jiga očeta, in na Saro, ki vasje rodila; 4 ) ker njega samiga sim 5 ) poklical, in ga blagoslovil, in ga namnožil. 3. Potolažil bo tedaj Gospod Sion, in potolažil vse njegove razvaline, in napravil bo njegovo pušavo kakor raj, in njegovo sa¬ moto kakor Gospodov vert. Ve¬ selje in radovanje se bo v njem nahajalo, zalivaljenje in hvalno petje. 6 ) 4. Glejte name, 7 ) moje ljud¬ stvo , in moj rod, mene poslu¬ šajte; ker postava 8 ) bo izšla od mene, in moja pravica bo kakor luč na ljudstvih počivala. 5. Blizo je moj pravični, 9 ) iz¬ šel je moj zveličar, in moje rame bodo ljudstva sodile; 10 ) mene bodo otoki čakali, 11 ) in na mojo roko stregli. 145 6. Vzdignite proti nebu svoje oči, in poglejte doli na zemljo, ker nebo se bo kakor dim razšlo, in zemlja se bo kakor obleka ogo¬ lila, in nje prebivavci bodo kon¬ čani kakor ona, moje zveličanje pa bo na večno, in moja pravič¬ nost ne bo pošla. 12 ) 7. Poslušajte me, ki veste, kar je prav, moje ljudstvo, v kterih sercu je moja postava; nikar se ne bojte zaničevanja ljudi, njih kletve šene ustrašite! Ps. 36, 39. 8. Zakaj kakor obleko jih bo jedel červ, in kakor volno, tako jih bo molj požerl; moje zveličanje pa bo na vekomaj, in moja pravičnost od rodu do rodu. 9. Vstani, vstani, obleci moč, roka Gospodova! 13 ) Vstani ka¬ kor v starih časih per nekdanjih rodovih. Ali nisi ti udarila pre- vzetniga, l4 ) ranila zmaja? 15 ) 10. Ali nisi ti posušila morja, vode silniga brezna, ki si nare- Ijeno rešenje. — Bližnje rešenje iz babilonske sužnosti je tukaj spet podoba veliciga rešenja po Mesii. Vse naslednje govorjenje je pogovor med Kristusam, med Bogam Očetam in med sveto srenjo. 2. Glejte na svoje perve starše, iz kterih ste bili rojeni. 3. „na vodno jamo“, iz ktere ste pertekli kakor voda. 4. Zaupajte, kakor sta Abraham in Sara zaupala. 5. n iijega samiga namreč Abrahama, ki še ni imel nobeniga otroka. 6- Podobe srečniga stanu izvoljenih po vernitvi iz babilonske sužnosti; po Kristusovim odrešenji. Prim. Efež. 1, 3—5. 7. Nasledva tolažba, ki jo Bog daje (v. 4—8.). 8. nova Mesijeva postava pravičnosti. Gl. zgor. 2, 3. 9 - moj Sin, Zveličar, ki bo učil pravičnost. 10. moja moč bo ljudstvam pravico delila. 11’ „ofoici“ : sploh daljne dežele me bodo perčakovale. 12. Poglejte, kako spremenljive so vse stvari na svetu, odrešenje pa, ki ga jez dam, terpi vekomaj. Gl. zgor. 40, 6—8. Ps. 103, 29: 101, 27. i. d. Mat. 25, 34. 13. Tukaj začne sveta srenja izvoljenih Boga prositi, de naj kmalo kmalo pošlje obljubljeno rešenje (v. 9—11). 14. „prevzetniga“, t.j., Egipčana, v hebrejskim: „Rahab“ (30,7.), staro ime egiptovske dežele. 15. „ zmaja “, t. j., krokodila, podobo egiptovske dežele. iv. 10 Izaija 51. 146 dila globoko morje v pot, de so rešeni skozi šli? 2. Mojz. 14, 21. 11. Tako se bodo zdaj, ki jih je Gospod rešil, vernih', in bodo prišli s hvalo na Sion, nad njih glavami bo večno veselje; ve¬ selje in radost bodo imeli, bole¬ čina in zdihovanje bo zbežalo. 12. Jez, 16 ) jez sam vas bom potolažil! Kdo si ti, de bi se bal umerljiviga človeka, in člo- vekoviga simi, kteri se bo ravno tako posušil kakor seno? 13. In pozabil si na Gospoda, svojiga stvarnika, kteri je nebesa razprosterl, in zemljo uterdil, de se vedno celi dan bojiš togote njega, ki te je zateral, in iskal te pogubiti; kje je zdaj zaterav- čeva serditost? 17 ) 14. Berž bo prišel, ki gre od- perat, 18 ) in ne bo pokončal do čistiga, 19 ) in njegov kruh ne bo pošel. 20 ) 15. Jez pa sim Gospod, tvoj Bog, ki morje razburjam, de se njegovi valovi napenjajo; 21 ) Go¬ spod vojskinih trum 22 ) mi je ime! 16. Položil sim 23 ) svoje besede tebi v usta, in s senco svoje roke sim te pokril, de sadiš nebesa, in zemljo uterduješ, 24 ) in rečeš Sionu: Ti si moje ljud¬ stvo ! 25 ) Zgor. 49, 2. 17. Vzdigni se, vzdigni, vstani, Jeruzalem, 26 ) ki si pil iz roke 16. Bog odgovori, ter tolaži in opominja k zaupanju (v. 12—15.). 17. „zateravčeva li , t. j., egiptovska serditost do Izraelcov (jv. 9.). 18. „ki gre u , namreč Odrešenik, „odperat ,e ječo. 19. ..ne bo pokončal do čistiga kakor so delali vaši sovražniki. 20. on ne bo pustil ne na duši ne na telesu pomanjkanja terpeti. V he¬ brejskim: v Hitro bo poterti (stiskano ljudstvo) rešen, ne bo umeri v jami (v sužnosti), ne bo mu kruha manjkalo “. 21. Jez, ki imam morje v svoji oblasti, in valovam zapovedujem, bom lahko tudi Kaldejce užugal, de vas bodo iz sužnosti spustili (Brentano). 22. „Gospod vojskinih trum a , t. j., Gospod vsih stvari sim jez. 23. Bog se tukaj k Mesiju oberne z naročilam, de naj zvesto dopolni vse, kar je obljubil svojimu ljudstvu. — De je on, komur Bog tukaj govori, res Me¬ sija, se lahko posname iz druzih temu enačili krajev svetiga pisma, na pr., iz 49, 2 : 50, 4. 5. 24. tebi sim dal svojo modrost in moč, de nebo in zemljo prenavljaš, nov red napravljaš, novo češenje Božje ustanavljaš. Perm. zgor. 13, 13. spod. 65,17. 25. n Sionu a , t. j., Izraelovimu ljudstvu: Ti si meni posvečeno ljudstvo. Perm. Oz. 2, 24. 26. „ omotičen kelih 11 , t. j., kelih poln omotice, poln upijanljive pijače. Stan taciga človeka, ki je povelicim terpljenji ves zmamljen in zmočen, hebrejski pisavci permerjajo stanu pijaniga človeka, ki je mogel zoper svojo voljo kozarec močne, upijanljive pijače do dna spiti, in se — ves ranjen — P° cesti valja, si ne more nič pomagati, in je v zaničevanje in v smeh vsini, ki ga vidijo. V ti podobi se kaže Jeruzalem ali judovska deržava ali srenja, ki je mogla spiti kelih jeze Božje, kelih silno veliciga terpljenja, de je vsa omočena, omamljena, in si ne more nič pomagati; torej jo nagovori Mesija: Spreumej, predrami se, vstani iz tega žalostniga stanu, poči se po tolikim terpljenji, ker rešenje se bliža, in ta kelih jeze Božje bo sovražnikam podan (v. 17—23.). V višim pomenu pa je tukaj govorjenje od duhovne reve, iz ktere bo Mesija človeštvo rešil. Perm. 52, 1- 6. Izaija Gospodove kelih njegove jeze, pil do dna omotični kelih, in po¬ pil do gošave ! 27 ) 18. Ni ga izmed vsih otrok, ktere je rodil, de bi ga podperl, in ni ga izmed vsih otrok, ktere je zredil, de bi ga prijel za roko. 28 ) 19. Dvoje je, kar se ti je per- godilo: — kdo nad teboj ža¬ luje ? — razdjanje in potrenje in lakota in meč, 29 ) kdo te tolaži? Zgor. 47, 9. 20. Tvoji otroci so bili tje po¬ metam, ležali so po voglih vsih cest kakor zahomotan divji vol, 30 ) 1 . 52 . 147 napolnjeni z jezo Gospodovo, s kreganjem tvojiga Boga. 21. Zatorej poslušaj to, ubo¬ žec in pijani, 31 ) pa ne od vina! 32 ) 22. Tako govori oblastnik, tvoj Gospod in tvoj Bog, kteri se bo bojeval za svoje ljudstvo: Glej, vzel sim iz tvoje roke omotični kelih, gošavo keliha svoje jeze, de ga dalje ne boš več pil, 23. in dal ga bom v roke njim, ki so te poniževali, in ti rekli: Ukloni se, de gremo čez te! in položil si na tla svoj život, kakor za pot memogredočim. 33 ) Lil. Poglavje. Judje bodo rešeni iz babilonske sužnosti, Mesija bo ponižan in povišan, bo narode rešil greha, malikovavski kralji ga bodo spoznali, ter njega nank sprejeli. 1. Vstani, 1 ) Sion, vstani, obleci svojo moč, 2 ) obleci svoje veličastne oblačila, Jeruzalem, mesto Svetiga; 3 ) ker dalje nič več ne bo neobrezani in nečisti po tebi hodil ! 4 * * * * ) 27. n do gošave u , t. j., do dna. Glej Ps. 59, 5. 28. Ni ga bilo človeka, kteri bi bil pijani Jeruzalem (upijanjeno, omamljeno judovsko deržavo — srenjo) podperal; nihče ni mogel jeze Božje od njega odverniti (Šeg). Perm. Ps. 59, 5. 29. Dve reči ste tebe končale: lakota, ko so te Kaldejci oblegali, in njih meč, ko so te premagali. 30. „ kakoi • zahomotan divji vol“, drugi: „kakor jelen v mreži“. 31. Nekteri prestavljajo: ^ubožica in pijana^, namreč judovska srenja, deržava. Glej 17. v. in 26. razi. 32. n pa ne od vina 11 , ampak po jezi Božji si ves omamljen. Gl. zgor. 29, 9. 33. Nesreča, ki vam jo Babilončani napravljajo, bo nje zadevala. — Nesreča, ki jo sovražniki Božji cerkvi napravljajo, se na nje vrača. 1- Mesija še dalje tolaži Božje ljudstvo v sužnosti, ter mu obeta rešenje -- enako rešenju iz roke Egipčanov in Asirijanov — (v. 2—5.) in pomoč po svoji lastni pričujočnosti (v. 6.). 2. „ svojo moč a , drugi prestavljajo: v svojo lepotijo“. 3. „mesto Svetiga namreč svetiga Boga; drugi: „sveto mesto “. 4. Vstani, Jeruzalem, iz žalosti, obleci praznične oblačila; ker ko se bo tvoje ljudstvo vernilo, ne bo noben nečisti malikovavec (Kaldejic) po tebi hodil. — V popolnim pomenu meri to na svetost udov svete cerkve in nebeškiga Jeruzalema. Prim. spod. 60, 21. Eceh. 44, 9. Cah. 14, 20. Skr. razod.21, 27. 10 * 148 Izaija 52. 2. Otresi prah, 5 ) vstani, usedi se, 6 ) Jeruzalem; razreši vezi svo- jiga vratu, vjeta hči sionska! 3. Ker to pravi Gospod: Za¬ stonj ste bili prodani, in brez srebra bote rešeni. 7 ) 4. Ker to pravi Gospod Bog: V Egipt je šlo moje ljudstvo spervenja, de bi bilo ondi nase¬ ljenec, in Asur ga je brez vsiga vzroka nadlegoval. 8 ) l. Mojz. 46, 6. 5. In ali mi ne bo tukaj mar, 9 ) pravi Gospod, ko je moje ljud¬ stvo zastonj odpeljano? Njegovi gospodovavci krivično delajo, 10 ) reče Gospod, in moje ime se celi dan neprenehama kolne. Rim. 2, 24. 6. Zavolj tega bo moje ljud¬ stvo tisti dan moje ime poznalo j ker jez sim, ki sim govoril, glej, tukaj sim! 1 ') 7. Kako lepe so 12 ) na gorah noge njega, ki oznanuje in pri- digva mir, ki oznanuje dobro, ki pridigvazveličanje, in pravi Sionu: Tvoj Bog bO kraljeval! 13 ) 8. Glas tvojih čuvajev! 14 ) Oni povzdigujejo svoj glas, sku- pej hvalijo j ker s svojimi očmi vidijo, ko se Gospod v Sion verne. 15 ) 9. Veselite se, in hvalite sku- pej, jeruzalemske podertije, ker Gospod je utolažil svoje ljudstvo, rešil Jeruzalem. 10. Pokazal je Gospod svojo sveto roko 16 ) pred očmi vsih na¬ rodov, in vse pokrajine zemlje 5. „ Otresi prah“, odženi žalost; žalostni so se po prahu valjali. 6. „usedi se“ na kraljevi sedež, ter spet kraljuj! 7. Bog vas ni dal ljudstvam v roke za kako ceno (Ps. 43, 13.), ampak za¬ voljo vaših pregreh; zato bote tudi brez odkupnine rešeni. 8. Egipčani in Asirijani so moje ljudstvo po nedolžnim stiskali, jez pa sim ga rešil njim iz rok: ali bi ne mogel tudi zdaj kaj taciga storiti ? (v. 5.). 9. „tukaj mar “ v babilonski sužnosti; — v sužnosti pregrehe. 10. Kaldejski poglavarji delajo brezvestno z Izraelci. V hebrejskim: „ Njegovi poglavarji tulijo“ (razsajajo). 11. ker jez, ki obetam, bom potlej sam prišel vas rešit. Perm. Hebr. 1, 1. 12. Prerok — zavoljo obljubljeniga rešenja in Mesijeviga prihoda ves iz sebe — se prestavi v duhu v tisti blagi čas. On sliši odrešenje oznanovati (v. 7. 8.), kliče ljudi k hvali in veselju zavoljo zveličanja, ktero bo vsimu svetu došlo (v. 9.10.), in opominja Izraelce, de naj hitro odrinejo iz babilonske sužnosti (11. 12.). Ta sužnost in rešitev iz nje se sicer tukaj naj poprej pa vender tako popisuje, de se ž njo lahko tudi duhovno rešenje po Mesii ob enim razumeva. 13. Kako prijetno je veselo oznanilo (evangelij zveličanja, odrešenja, Božjiga vladarstva, ki ga preroki oznanujejo! Prim. zgor. 40, 9: 41, 27. V daljnim in višim pomenu razume sveti Pavel (Rim. 10, 15.) vsim ljudstvam oznano- vani evangeli. 14. „Glas tvojih čuvajev “ se razlega. — Čuvaji, ki si jih prerok v razvaljenim Jeruzalemu na stolpih (turnih) misli, ugledajo od deleč Boga, ko pelje svoje ljudstvo iz sužnosti v deželo. 15. „ ko se Gospod v Sion verne “ z ljudstvam iz sužnosti; ali pa takole: „ko Gospod Sion (sionske prebivavce) verne “ ali pelje v deželo. 16. Po razdjanji babilonskiga kraljestva je Gospod pokazal svojo moč vsim na- rodam. Izaija 52. 149 bodo gledale zveličanje našiga Boga. 17 ) Ps. 97, 3. 11. Odstopite, odstopite, poj¬ dite od ondod; 18 ) nikar se oskru- njeniga ne dotikajte; pojdite iz njegove srede; očistite se, ki no¬ site Gospodove posode. 19 ) 2. Kron. 6, 17. 12. Ker ne pojdete s lir upam, 20 ) tudi v begu ne potečete; zakaj Gospod pojde pred vami, in zbral vas bo Izraelov Bog. 13. Glej, 21 ) moj hlapec bo mo¬ dro ravnal, 22 ) bo povišan in po¬ vzdignjen in silno visok. 14. Kakor so se mnogi nad teboj zavzemali, 23 ) tako nečastit- Ijiv bo njegov obraz med možmi, 17. Vse ljudstva bodo priče posebne pomoči, ki nam jo Bog zoper Kaldejce daje. V popolnim pomenu: Vse ljudstva bodo dosegle zveličanje, ki ga Bog daje po Mesii. 18. „od ondot a , namreč iz Babilona, vi Izraelci! — iz Babilona tega sveta v Kristusovo kraljestvo. 19. „iz njegove srede 11 , t. j., iz Babilona; „ očistite se 11 , vi leviti! Izaija tukaj prerokuje, de bo kralj Cir nazaj dal svete posode, ki so bile iz tempeljna v Babilon zavlečene. Glej spolnjenje tega 1. Ezdr. 1, 7. 20. r ne pojdete s hrupom “, ne nanaglama, iz Babilona, kakor iz Egipta. 21. Tukaj se začne nov odstavek. Prerok, — ki v svojim prerokovanji nizi, pozemeljsko rešitev iz babilonske siižnosti sklepa z viši, duhovno rešitvijo iz sužnosti greha po Mesii, in ki od ene do druge prestopa, ali eno v drugi pred oči stavi (pogl. 40—49.), — začne tukaj spet od viši, duhovne rešitve govoriti, ter popisuje od 13. verste do 53. pogl. 12. verste Mesija in njega zgodbe. Prerok govori od njega s tako umevnimi in določnimi besedami, de po misli svetiga Avguština ne potrebujejo nobene razlage, ker so že dovolj v svetim evangelii razlagane. De je z besedo „hlapec Božji“ res Mesija umevati, so le judje poznejših časov in nekteri razlagavci sedanjiga časa tajili. Ta odstavek razumevajo in razlagajo od Mesija vsi stari judje do tretjiga stoletja po Kristusu, Jezus in njegovi učenci (Luk. 22, 37. Djan. ap. 8, 28—38. Prim. Mark. 9, 11. Rim. 4, 25: 1. Kor. 15, 3: 2. Kor. 5, 21: l.Petr. 1, 19. s pogl. 53, 1 — 12.), sveti očaki in katoliški učeniki vsili sto¬ letij. Ako judje in nekteri novejši razlagavci iz slepote in nejevere z besedo „hlapec Božji u razumevajo izraelsko ljudstvo ali posebne osebe, Josija, Izaija, Jeremija, Ecehiela, Ezdra i. t. d., je treba le prerokbo brati, in jo z izra¬ elsko zgodovino permerjati, in iz tega se lahko spozna, de se ondi ne govori od Izraeloviga ljudstva, ne od imenovanih oseb. Ravno tako je zgodovini nasproti naj novejši menitev, de je z besedo hlapec Božji“ razumevati stan prerokov. Preroki niso od sebe nikoli govorili, de so čisti, in de bi za spravo ptujih grehov mogli terpljenje prevzeti, kar se v tem poglavji od „ hlapca Božjiga“ reče; tudi niso bili vsi preroki, vsaj ne veči del izmed njih, za¬ ničevani in preganjani, le nektere je to zadevalo, pa ne tako, kakor je tukaj prerokovano. Preroki tudi niso bili tako poveličani, kakor 12. versta naznanja. Če so tudi terpeli, vender njih terpljenje ni obrodilo tistiga dušniga blago- dara (v. 10, 11.), kteri je „hlapcu Božjimu “ obljubljen; veliko bolj sami prerokujejo, de bo ta blagodar brez njih ob Mesijevim času po Božji moči svet odrešil (Joel 2, 28. Iz. 54, 13: 59, 21: 4, 3 : 11, 9. Eceh. 11, 19: 36, 27. Jer. 31, 33.). 22. n moj hlapec'' 1 -, pravi Bog, -d)o modro ruviittl' 1 , t. j., Mesija bo moder. 23. „nad teboj“, o Mesija, zavzemali zavoljo tvojiga nauka in tvojih čudežev, ali pa zavoljo tvojiga neznano veliciga terpljenja. 150 Izaija 52. 53. in njegova podoba med člove¬ škimi otroci. 24 ) 15. On bo pokropil veliko na¬ rodov, 25 ) pred njim si bodo kralji usta zatisnili: 26 ) zakaj kterim ni bilo od njega povedano, tisti vidijo, 27 ) in kteri niso slišali, tisti gledajo. 28 ) Rim. 15, 21. LIH. Poglavje. Popisovanje terpljcnja in poveličanja Mesijeviga. 1. Kdo veruje naši zaslišani besedi ? ‘) in Gospodova roka, komu se razodeva? * 1 2 ) 2. In on raste kakor mla¬ dika 3 ) pred njim, 4 ) in kakor ko¬ renina iz suhe zemlje; 5 ) nima je ne podobe ne lepote; 6 ) in vidili smo ga, pa ni bilo nič očitniga, de bi ga bili želeli, 7 ) 3. zaničevaniga in naj zad- njiga 8 ) med ljudmi, moža bolečin in skušeniga v slabosti; 9 ) in ka¬ kor zakrito je bilo njega obličje, in bil je zaničevan, zato ga nismo čislali; 10 ) Mark. 9, ll. 4. resnično, u ) on je pre¬ vzel naše bolezni, 12 ) in on je nosil naše bolečine; mi pa smo 24. n nečastitljiv u , t. j., onečejen, ogeljen bo njegov obraz, rabeljni mu ga bodo ogerdili z zapijevanjem in kronanjem; ta versta tedaj meri na znižani stan in terpijenje Mesijevo. 25. n bo pokropil t. j., po kropljenji s svojo kervjo bo očistil. Perm. 53, 3—11. To meri na 3. Mojz. 4, 6. 17: 4. Moj/.. 8, 7. Perm. Hebr. 12, 24. 26. kralji si bodo pred njim roko na usta pokladali; to je znamnje tihe in po¬ nižne vdanosti. Perm. Job. 29, 9. 27. malikovavci, kterim ni bil nihče poprej povedal od Mesija, ga bodo spo¬ znali. 28. V hebrejskim: „ zatisnili ; zakaj kar jim ni bilo poprej povedano, bodo vidili, in kar 7iiso slišali, bodo spoznali^. 1. Kdo verjame moji besedi, ki jo sliši od Mesijeviga terpljenja ? — Prerok se pertoži zavoljo nevere veliko ljudi, še preden popisuje Mesijevo ponižanje, zavolj kteriga se je ta nevera spočela. Prim. zgor. 52,13. Jan. 12, 38. Rim. 10,16. 2. kdo verno spozna vsigamogočnost Božjo, ki se je nad Mesijem razodela? 3. , } kakor mladika t. j., mlajši iz Jesetoviga debla. Gl. zgor. 11, 1. 4. „pred njim u , t. j., pred Gospodam; drugi: pred nevernim ljudstvam. 5. „ korenina iz suhe zemlje u , ki je revna in slaba: tako tudi on raste. 6. nima je zunanje kraljeve blišobe, kakoršno so Judje nad Mesijem perčako- vali, ker so mislili, de bo mogočni, zemeljski kralj (Brentano). 7. „nič očitniga “, veličastniga, blišobniga ni bilo viditi na njem; v hebrejskim: r de bi bil nam dopadel K . 8. „de bi ga bili želeli“ (2. v.), njega zaničevaniga in naj zadnjiga 11 , t. j., revniga in naj nižjiga. 9. v v slabosti'- 1 , t. j., v velieim terpljenji. Perm. zgor. 1, 5—7. Ps. 102, 3. 10 .^zakrito je bilo njega obličje “ kakor gobovih, ki so svoje obraze pokrivali. Gl. 3. Mojz. 13, 45. Drugi: „ zakrito je bilo njega obličje“, namreč nam, t. j., ga nismo hotli gledati, nismo zanj celo nič marali. 11. Zaničevali smo ga zavoljo njegove nizkote, pa „resnično u , te njegove reve smo mi krivi. Gl. 4. 5. 6. v. 12. „naše bolezni 11 , t. j., kazni za naše grehe je prevzel, za naše grehe se je pokoril. Izaija 53. si ga mislili ko goboviga, in udarjeniga od Boga in poniža- niga ; 13 ) 5. on pa je bil ranjen 14 ) za¬ voljo naših grehov, in potert za¬ voljo naših hudobij 5 pokorjenje je bilo nad njim zavoljo našiga miru,' 5 ) in z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni. l.Kor. 15, 3. 6. Mi vsi smo bili ko ovce zašli, slehern se je bil po svo¬ jim potu obernil; 16 ) Gospod pa je nanj naložil nas vsih pre¬ greho. 7. Darovan je, ker je sam 151 hotel, 17 ) in ne odpre svojih ust ; kakor ovca je peljan v zaklanje, in kakor jagnje, ki molči pred njim, ki ga striže, in ne odpre svojih ust. Djan. ap. 8, 32. 8. Iz stiske in sodbe je bil vzet; 18 ) njegov rod, kdo bo do¬ povedal? 19 ) — ker 20 ) je bil od¬ rezan 21 ) iz dežele živih; zavoljo greha svojiga ljudstva sim ga udaril ! 22 ) 9. In dal bo hudobne za nje¬ gov pogreb in bogatina za nje¬ govo smert; 23 ) zato ko ni nobene krivice storil, in ni bilo zvijače 13. Vsvoji slepoti menimo, deje on hudodelnik, ki ga Bog zavoljo pregreh tepe; tode zavoljo naših grehov je bil ranjen i. t. d. Judje in malikovavci so skorej sploh mislili, de je terpljenje vselej kazen za storjene pregrehe. Permeri vvod v Jobove bukve. 14. „rartfen K nekteri tolmačijo hebrejsko: „preboden u . 15. ^zavoljo našiga miru 11 , t. j., zavoljo našiga zveličanja je bil tepen. 16. Vsak je ravnal po svojim napčnim spoznanji in po svojim hudim poželenji, ne pa po razodeti Božji volji. Luk. 15, 4: 1. Petr. 2, 25. 17. Nekteri prestavljajo hebrejsko: »Stiskan in tepen je bil, paniodperl u i. d. 18. Iz smertnih težav in spred krivične sodbe bo hitro (v svoj veličastni stan) prestavljen v Očetovo veličastvo (Hier.). Drugi dajo pomen: Po stiskavni, t. j., sploh po silni in krivični sodbi bo hitro sinerti izročen. 19. Kdo zamore prešteti njegov duhovni zarod, kteriga je s svojo smertjo za¬ rodi)? Prerok tukaj vmes zavpije. — Drugi prestavljajo: »Kdo zamore nje¬ govo (čudovitno) rojstvo (iz Boga in iz neomadeževane device) izreči 11 , raz¬ umeti in popisati? Drugi: Kdo zamore dolgost njegoviga življenja izreči? Brentano pa takole: Kdo more dopovedati grozovitost njegovih rojakov? 20. Besedica »ker a se veže s poprešnjim „ vzet ter pomeni „ino u , t. j., »je bil vzet in odrezan 21. hitro kakor slaba, nič vredna mladika bil odrezan (v. 2.); drugi tolmačijo: »odtergan“. 22. »sim ga udaril a , t. j., sim ga v terpljenje in v smert dal. 23. Plačilo za njegov pokop in sprava za njegovo smert bodo hudobneži (greš¬ niki), ktere bo spreobernil. — »Bogatin 11 pomeni tukaj hudobniga človeka kakor večkrat v psalmih. Drugi dajo ta pomen: Maševal se bo, kakor nekdaj Samson, zavoljo svoje smerti in svojiga pokopa s tem, de bo hudobne seboj pokopal, t. j., njih gospodovanje končal. Prim. Sodn. 16, 30. V hebrejskim: »In dal mu je grob per hudobnežih, per bogatinu je po svoji smerti“.— Pomen: Ne še zadovoljni, de so ga umorili, ga hočejo še s tem osramotiti, de mu grob per hudodelnikih odkažejo, akoravno je potem per bogatinu pokopan.— Jezus bi bil mogel pokopan biti kakor hudodelnik z razbojnikama, ki sta bila ž njim vred križana, Bog pa je tako obernil, de si je bogati zborni sveto- vavec, Jožef Arimatejic, njegovo inertvo telo od Pilata sprosil, in ga je v svoj novi, iz skale izsekani grob položil. Mat. 27, 57—60. 152 Izaija « v njegovih ustih. 1. Petr. 2, 22: 1. Jan. 3, 5. 10. Ali Gospod ga je hotel potreti v slabosti; ako pa je dal za greh svoje življenje, bo vidil velik zarod, in Gospodova volja se bo v njegovi roki spolnila. 24 ) 11. Zato ker je 25 ) terpela nje¬ gova duša, bo gledal, 26 ) in bo nasiten; s svojim znanjem 27 ) jih bo on, moj pravični hlapec, ve- 3. 54. liko opravičil, in sam bo njih pregrehe nosil. 12. Zato mu jih bom prav veliko udelil, on pa bo močnih rop delil, 28 ) zato ko je svoje življenje dal v smert, in je bil med hudobne štet, in je grehe njih veliko nosil, in za liudo- delnike je prosil. 29 ) Mark. 15, 28. l.uk. 22, 37: 23, 34. LIV. Poglavje. Rodovitnost in veličastvo svete občine ali srenje. 1. Hvali, * 1 ) nerodovitna, kine I ki nisi rodila; 2 ) ker več otrok rodiš; prepevaj hvalo in vriskaj, ima zapušena, kakor ona, ki ima 24. Bog ga bo s terpljenjem v smert perpravil; za plačilo svoje smerti, ki jo bo ko spravni dar za grehe terpel, pa bo dobil „ velik zarod 11 , veliko du¬ hovnih otrok; „ Gospodova volja*, svet rešiti, se bo po njegovim trudnim terpljenji, po njegovi smerti spolnila. 25. Te besede govori Bog po Izaii, preroku. 26. „6o gledal“ sad svojiga truda in terpljenja, veliko duhovnih otrok; Šeg pa takole: ,,bo gledal* Božje obličje, Božje veličastvo, in bo ž njim ..nasiten 11 . 27. „s svojim znanjem s svojim ukain jih bo veliko k pravičnosti perpeljal, ter se bodo njegoviga uka poprijeli, in se sadu njegove spravne smerti vde- ležili. 28. r Zato*, t. j., zavoljo njegoviga terpljenja in njegove smerti, mn bom dal veliko duhovnih otrok — veliko srenjo — cerkev — (Ps. 21, 26.), in on jih bo svojim aposteljnam razdelil, potem ko jih bo mogočnim sovražnikam iz rok izderi. V hebrejskim: . .. n in on bo z močnimi rop delil*, t.j., on bo mogočen zmagovavec, in bo imel vso oblast. 29. „in za hudodelnike je prosil t. j., Mesija bo besednik in srednik, naj viši duhoven (Šeg). 1. „Hvali“ Boga, veseli se! — Ko je prerok popisal prihodnjo zgodbo veli- ciga odrešenika, se spet verne k rešenju in k srečnima stanu, ki bo za babilonsko sužnostjo nastopil, ko bo izraelska srenja z obilnim ljudstvam iz vsih narodov pomnožena (v. 1 —10.), in ko bo zunaj in znotraj oblagodarjena, in vsih sovražnikov obvarovana (11—17.). Več verst te prerokbe (v. 1 — 3. 10—15.) očitno kaže, de prerok nima pred očmi stanu, ki za sužnostjo na- sledva, ampak poznejše Mesijeve čase, in te ima spet tako pred očmi, de začetek in konec pozemeljske cerkve v eno podobo spravi. 2. „ nerodovitna* judovska občina ali srenja ; prerok jo zato imenuje nerodo¬ vitno, ker je imela le malo pravih, vernih otrok zlasti ob času babilonske sužnosti, ko je bila ločena od Boga, s kterim je bila zaročena; tukaj pa jo budi prerok k veselju, ker bo dobila veliko otrok. Ti otroci ne morejo biti malikovavci, ki so po babilonski sužnosti prestopili k judovski veri, ker se V zgodovini nikjer ne bere, de bi jih bilo toliko in toliko iz malikovavstva Izaija 54. moža, 3 ) pravi Gospod. Luk. 23,29. Gal. 4, 27. 2. Razširi prostor svojiga podstrešja, in kožo svojih šotorov raztegni, ne zanašaj jim; dolge naredi svoje vervi, in svoje kole perterdi ! 4 ) 3. Ker na desnico in na le¬ vico boš prederla, 5 ) in tvoj za¬ rod bo narode podedval, in po zapušenih mestih boš prebivala. 6 ) 4. Nikar se ne boj, ker ne boš osramotena, tudi ne boš oru- dečela; ne bo te namreč sram, ker boš pozabila sramoto svoje mladosti, 7 ) in sramote svojiga vdovstva 8 ) se ne boš več spo¬ minjala. 5. Ker on ti bo zapovedal, ki te je vstvaril, 9 ) Gospod voj- skinih trum mu je ime; tvoj re- šenik bo Izraelov Sveti: Bog vse zemlje se mu pravi. Luk. 1,32. 6. Ker kakor zapušeno in v 153 duhu žalostno ženo te je Gospod poklical, in kakor zaročnico v mladosti zaverženo, pravi tvoj Bog. 7. En trenutek, malo sim te zapustil, pa z velikim usmi¬ ljenjem te bom sprejel. 8. V trenutku jeze sim ne¬ koliko svoj obraz skril pred te¬ boj , pa po večni milosti sim se te usmilil, pravi tvoj rešenik, Gospod. 9. To mi je kakor ob dneh .Noetovih, kterimu sim bil persegel, de ne bom več napeljal Noetove vode na zemljo: tako persežem, de se nad teboj ne bom jezil, in ne te kregal; l. Mojz. 9, 15. 10. zakaj gore se bodo zma¬ jale, in griči tresli, milost moja pa se ne bo od tebe ganila, in zaveza mojiga mini se ne bo omajala, reče Gospod, tvoj usmi- Ijevavec. 10 ) prestopilo k judovski srenji; torej ima prerok duhovne Abrahamove otroke iz vsih narodov pred očmi, ki bodo ob Mesijevim času stopili v sveto cerkev, kakor tudi sveti Pavel razlaga v listu do Galačanov 4, 27. 3. »ker ved otrok ima (bo imela po babilonski sužnosti, ob Mesijevim času) zapušena (v babilonski sužnosti od Boga, svojiga kralja, ločena srenja), kakor ona, ki ima moža il (kakor srenja pred babilonsko sužnostjo, ktera je bila sicer z Bogam zaročena, pa vender ni dobila otrok izmed narodov. 4. Kakor je treba razširiti šotor, kadar se namnoži družina; tako bo tudi nova srenja veliko prostora potrebovala, ko se bo dan na dan razširjala. 5. Na obeh strane'h svojiga šotora boš nove šotore naredila za svoje otroke. To je podoba razširjanja Božje srenje — svete cerkve. 6. »tvoj zarod- 1 , tvoji mlajši, tvoji otroci bodo »narode 11 , po zmoti in grehu spačene, pa spreobernjene malikovavce, »podedvali u , v svojo družbo — v cerkev sprejemali, »in po zapušenih mestih “ v svoji deželi se boš spet raz¬ širjala, ko prideš iz babilonske sužnosti. „sramoto svoje mladosti 11 , t. j., egiptovske sužnosti. Perm. v. 6. Jer. 3, 24. 25: 31, 19. 8. „ svojiga vdovstva u , t. j., svoje babilonske sužnosti, ki si bila ločena od svojiga moža, t. j., Boga. Pomen: Lahko boš pozabila svojiga nekdanjiga terpljenja v egiptovski in babilonski sužnosti. 9 - tvoj stvarnik bo tvoj gospodar, z neskončno ljubeznijo se te bo deržal, in ti bo obilno povračeval, kar si mogla terpeti (Šeg). !0. V 9. in 10. versti Bog obeta Izraelovi srenji, sebi zaročenimu Izraeloviinu ljudstvu, de mu ne bo več svoje milosti odtegnil, in ne več raztergal skle- 154 Izaija 54. 11. Ubožica, od viharja zaga- njana,") brez tolažbe!'Glejj po redu bom jez tvoje kamne ulo- žil, in te na satire ustavil. 12 ) 12. Jaspis 13 ) ti bom napravil za braniša, in v rezane kamne tvoje vrata, in vse tvoje ob¬ zidje 14 ) iz zbranih kamnov. 15 ) 13. Vse tvoje otroke bo Go¬ spod podučil, 16 ) in tvoji otroci bodo obilno miru imeli.. 14. In v pravičnosti boš uter- jena; deleč se umakni stiski; 17 ) zakaj ni se ti bati strahu, ker. se ti ne bo bližal. 18 ) 15. Glej, sosed bo prišel, ki ni bil z menoj; kdor je bil tebi nekdaj ptujic, se ti bo perdružil. 19 ) 16. Glej, jez sim vstvaril ko¬ vača, ki oglje v ognji piha, in nareja orodje za svoje delo, 20 ) in jez sim vstvaril ubijavca za po- končevanje. 21 ) 17. Vsako orodje, ki se zoper tebe kuje, ne bo po godu; in vsak jezik, ki se tebi ustavlja per sodbi, boš obsodila. 22 ) To je dedšina 23 ) Gospodovih hlapcov, in njih pravičnost 24 ) per meni, pravi Gospod. njene zaveze miru in sprave; kakor je bil tudi ob Noetovim času obljubil, de ne bo več pokončal sveta s potopam. Ta Božja obljuba zadeva Izraelovo ljudstvo le toliko in le v tem pomenu, kolikor je bilo predpodoba in tako rekoč seme keršanske srenje — cerkve, duhovnih Abrahamovih otrok (Rim. 9, 7.); zakaj nad Izraelovo ljudstvo se je jeza Božja še enkrat razlila, in je po vsim svetu razkropljeno, ker je Jezusa Kristusa zaverglo; le duhovni Izrael, cerkev, srenja duhovnih otrok Abrahamovih, je v večni, nerazvezljivi zvezi z Bogam. 11. n zaganjana 11 , sem ter tje metana; ali pa: „ polomljena veseli se! ker te bom lepo, berhko, terdno napravil. — Glej naslednje. 12. „na safir e“, t. j., na drage kamne višnjeve barve. 13. ,,jaspis u , t. j., drag, zelenkast kamen; iz dražili, zelenkastih kamnov ti bom napravil braniše. 14. „obzidje li , t. j., zidove okrog in okrog tebe bom napravil iz prav posebnih kamnov. 15. S tem Bog zagotavlja po velicih nadlogah skušeno sveto srenjo, de jo bo prav berhko napravil. Perm. Tob. 13. razi. 11. Skriv. raz. 21, 11—27. 16. tvoje otroke bo Bog sam podučil. Gl. Jer. 31, 34. Jan. 6, 45. 17. „ deleč se umakni stiski “, drugi prestavljajo: „ deleč od sebe odženi skerb' 1 , dušno tesnoto, strah (Šeg). 18. „strahu} 1 , t. j., vojskef sovražnika, kteri bi te nadlegoval. 19. Ptuji narodi, malikovavci, ki te niso poznali, se bodo s teboj združili, ter po tvoji veri živeli. 20. „ nareja orodje a , t. j., kuje orožje za vojsko. 21. v ubijavca u , t. j., bojaka ali vojaka. Pomen: Jez sim kovača vojskiniga orožja in vojaka vstvaril, torej sta oba v moji oblasti, in jima lahko ubranim kaj hudiga zoper tebe počenjati (Šegi. 22. Noben naklep, osnovan v pokončanje svete srenje — cerkve, se ne bo zgo- tovil; in ona sleherniga obsodi, kdor ji zopergovori. Cerkev vsaciga obsodi, kdor se v verskih rečeh zoper njo vzdigne, in ji zopergovori; in ker ona v Bogu in po Bogu sodi, torej ni zunaj nje nobeniga sodnika, kteri bi razsodil pravdo v veri. 23. „To je dedšina“, ali odločeni delež Božjih služabnikov. 24. njih pravičnost 11 , t. j., njih pravično plačilo. Izaija 55. 155 LV. Poglavje. Prerok vabi malikovavce k veri v Mesija; opominja Jude k poboljšanju; Bog poboljšanim grešnikam rad odpuša grehe; Bog vse svoje obljube natanko spol- nuje; Judje se bodo 1. Vsi žejni, pridite k vodi, 1 ) iti vi, ki nimate denarja, hitite, kupite in jejte; pridite, kupite brez denarja, in brez vse menje vina in mleka! 2 ) sirah. 51, 33. Skr. razod. 22, 17. 2. Zakaj tehtate srebro 3 ) ne za kruh, in se trudite po tem, kar ne nasiti? 4 ) Poslušajte me ; Babilonskiga vernili. in slišite; jejte, kar je dobro, in vaša duša se bo s tolšo nasi- tovala. 3. Nagnite svoje ušesa, in pridite k meni; poslušajte, in ži¬ vela bo vaša duša, in naredil bom z vami večno zavezo, 5 ) zve¬ sto usmiljenje Davidovo. 6 ) 4. Glej, pričo 7 * * * ) ljudstvam sim 1. Prerok, kteri je v poprešnjim poglavji popisoval rodovitnost in veličastvo Mesijeviga kraljestva, zdaj v imenu Božjim vabi ljudi, de naj si perlastujejo zastonj ponujane (v. 1.), vse presegajoče (v. 2.) dobrote in gnade tega kra¬ ljestva , ki ga Bog napravi ko večno zavezo (3.) po Mesii (4.) za vse ljud¬ stva (5.), tode se morajo poboljšati, ker je Bog le do poboljšanih grešnikov neskončno milostljiv (6.7.), in ima vse druge misli kakor ljudje (43.9.), in bo tudi spolnil svojo obljubo (10. 11.) zastran rešitve iz dežele nadlog iu zastran prihodnje sreče (12. 13.). 2. „ Voda 11 , „vino“ in „mleko“ so podobe nauka in družili duhovnih darov obljubljeniga Mesija. — Jezus sam je svoj nauk imenoval „vodo (l (Jan. 4, 14. Skr. razod. 22, 17.), vso svojo nebeško napravo v zveličanje ljudi je ime¬ noval „pojedino u (Luk. 4, 16.), sebe pa studenec* (Jan. 7, 37.). V stari cerkvi se je dolgo časa ohranila šega, novokeršenim otrokam dajati mleka in vina v pomenljivo znamnje prejetih gnad. 3. V starih časih niso imeli veliko kovaniga denarja, ampak so imeli srebro in zlato v kosovih, ki so jih per kupčijah in druzih opravkih tehtali. 4. Prerok graja neumnost ljudi, ki svoje naj drajši dobrote (zdravje, čast, vest) dajejo za prazne, nič vredne reči, ktere niso kruh, niso za živež, ne morejo upokojiti serca; per tem svojim nespametnim ravnanji pa zametujejo prave dobrote, ki same pravi mir dajejo, in ktere bi lahko zastonj dobivali. 3. Zberite se, ter napravite novo srenjo, s ktero bom novo, večno zavezo na¬ redil za večno življenje. 6. „zvesto usmiljenje Davidovo t. j., Mesijevo; Mesija se namreč imenuje drugi David (Glej Eceh. 34, 23 : 37, 24. 25. Jer. 30, 9. Oz. 3, 5.). Nova zaveza se tukaj imenuje „zvesto usmiljenje Mesijevo u , t.j., milostino delo rešenja, ki se bo po Mesii zvesto dopolnilo. Drugi prestavljajo: „zvesto usmiljenje Davidu •• obljubljeno (zavoljo veliciga Sina iz njegoviga rodu, namreč za¬ voljo Mesija (glej 2. Kralj. 7, 12: 3. Kralj. 8, 25.); tode temu je nasproti naslednja versta, kjer Bog pravi: „sim ga dal“ (t.j., ga bom dal), namreč tega Davida, „pričo ljudstvam in učenika narodam“; ta David tedaj, od kteriga je tukaj govorjenje, ne more biti pervi David, ampak mora biti drugi David, namreč Mesija. „pričo li ali „spričevavca“ moje volje, kteri bo z ukam in z življenjem spričeval, kaj je moja volja. 156 Izaija ga dal, vojvoda in učenika na¬ rod a m. 5. Glej, narod, kteriga nisi poznala, 8 ) boš poklicala, in na¬ rodi, ki te niso poznali, bodo k tebi tekli zavoljo Gospoda, tvo- jiga Boga, in Izraeloviga Sve- tiga, ker te poveličuje. 6. Išite Gospoda, ko se lahko najde; kličite ga, ko je blizo! 9 ) 7. Naj zapusti hudobnež svojo pot in krivičnik svoje misli, in naj se verne k Gospodu, in usmilil se ga ho, in k našimu Bogu, ker je bogat z odpušanjem. 8. Zakaj moje misli niso vaše misli, tudi ne vaše pota moje pota, pravi Gospod. 9. Ker kolikor viši je nebo od zemlje, toliko viši so moje pota od vaših potov, in moje misli od vaših misel. 55. 56. 10. In kakor pada dež in sneg z neba, in se gori ne vrača več, ampak napaja zemljo, in jo na¬ maka, ter jo dela rodovitno, de seme daje sejavcu in kruh vži- vavcu: 11. taka bo moja beseda, ki pride iz mojih ust; ona se nebo vernila k meni prazna, ampak opravila bo, kar koli hočem, in srečna bo v tem, za kar jo po¬ šljem. *°) 12. Ker z veseljem bote od¬ rinili, * 11 ) in v miru bote peljani; gore in griči bodo vpričo vas hvalo prepevali, in vse drevesa v deželi bodo z rokami ploskale. I2 } 13. Namesti protja 13 ) bo rastla jelka, in namesti kropive bo rastla mirta, in Gospodovo ime bo v večni spominek, kteri ne bo ni¬ koli potrebljen. I4 ) LVI. Poglavje. Prerok opominja Jude k spolnovanju Božje postave; obeta malikovavcam, češe spreobernejo, enake pravice z druzimi v sveti srenji; in terdo svari duhovsko in deželsko gosposko. 1. To pravi Gospod:') Ohra- | nite pravico in spolnujte pravič- 8. „ kteriga nisi poznala o nova srenja — cerkev! 9. To je opominjevanje do obupljivih in boječih. Ne govorite: prepozno je ; zakaj Bog je zmirej blizo vas, in se da lahko najti (Šeg). 10. Vse, kar sim obljubil, bom natanko spolnil, kar besedice ne bom preklical. Več svetih očetov in razlagavcov je, ki mislijo, de Bog tukaj govori od ^večne Besede t. j., od druge Božje osebe ali peršone, ki se ni poprej vernila v nebesa, dokler ni Očetoviga povelja dopolnila. 11. V hebrejskim: Res, z veseljem bote odrinili“ iz sužnosti. 12. Vse se bo veselilo, ko pojdete iz Babilonskiga. 13. „Namesti profja 11 , drugi: „ Namesti ternja“. Pomen: Vaša dežela bo spet rodovitna. 14. Gospod se bo s tem poveličal na večne čase. 1. Prerok še dalje opominja (gl. pogl. 55. razi. 1.) k pobožnimu življenju, in iše strah pregnati malikovavcam, ktere je bil povabil v sveto srenjo (pogl. 55.); ker so mislili, de jim ni mogoče, z Judi v zvezi živeti (v. 3.); prerok jim tedaj pdkaže, de je nova prihodnja zaveza, nova vera za vse ljudstva, in de ne obstoji v levitovski darovavski službi, ampak v molitvi (5—9.). —' Izaija 56. 157 nost; 2 ) ker blizo je moje zve¬ ličanje, de pride, in moja pra¬ vičnost, de bo razodeta. Modr. 1,1. 2. Blagor možu, ki to dela, in človekovimu sinu, ki se tega poprime; ki ohrani saboto, 3 ) de je ne oskruni; ki varuje svoje roke, de nič hudiga ne stori; 3. ptujcov sin pa, 4 ) ki se Go¬ spoda derži, 5 ) naj ne govori, re¬ koč: Gospod me bo ločil od svo- jiga ljudstva; ne reče: Glej les. 6 ) in skopljenec naj , jez sim suh 4. Ker to pravi Gospod skop- Ijencam: Kteri moje sabote ohra¬ nijo, in izvolijo, kar jez rad imam, in se derže moje zaveze, 5. njim bom dal v svoji hiši in v svojim ozidji prostor in bolje ime mem sinov in hčer; večno ime jim bom dal, ktero se ne bo zgubilo. 7 ) 6. In ptujcove otroke, ki se derže Gospoda, de ga častijo, in njegovo ime ljubijo, 8 ) in so mu hlapci; vse, ki saboto ohranijo, de je ne oskrunijo, in se derže moje zaveze: 7. nje popeljem na svojo sveto goro, 9 ) in jih bom razveselil v svoji molitvini hiši; I0 ) njih žgavni Prerok ima tukaj zlasti pred očmi novo srenjo, t. j., po Kristusu ustanov¬ ljeno cerkev, kar se lahko iz tega posname, ker bodo vanjo tudi taki spre¬ jemani, kakoršnih niso po levitovski postavi sprejemali v judovsko srenjo (v. 3—7.); vender pa si prerok tudi tukaj vsaj nekoliko misli izraelsko občino po babilonski sužnosti, ker ima navado, judovske čase po babilonski sužnosti s keršanskimi časi sklepati, in jih v eni podobi pred oči staviti, zato ko seje v unih časih spreobernjenje malikovavcov začelo, v teh pa se bo dokončalo. 2. Deržtte se pravice in pravičnosti, kakoršno vam v svoji postavi zapove¬ dujem , in potem vam bo obljubljeno zveličanje in rešenje po Mesii došlo (Šeg). 3. y,sabota“ pomeni tukaj sploh vso postavo, zlasti pa dolžnosti do Boga. 4. „ ptujcov sin“, t. j., malikovavec. Tukaj nasledvajo ugovori malikovavcov, ki pravijo: Kaj nam pomaga, če tudi vse to dopolnujemo? Ko pride srečni Mesijev čas, obljubljeno zveličanje, nas bo Bog ločil izmed ljudstva, kakor suho vejo od drevesa. Prerok odgovori tukaj na ta ugovor (Seg). 5- ki se je spreobernil k judovski veri, ki je stopil v sveto srenjo. 6. Malikovavec naj ne pravi: Jez nisim perpraven za Gospodovo srenjo; Bog me bo spet od nje ločil. „ Ptujic a in „ skopljenec “ pomenita tukaj sploh ne¬ zmožne in neperpravne k perstopu v izraelsko občino (5. Mojz. 23, 1—8.). 7. Pomen 4. in 5. verste: Njih zunanje pomanjkljivosti jim niso noben zaderžek, v novo Gospodovo občino stopiti; če novo vero in postavo zvesto spolnujejo, dobijo pravice mestnjanov v novim kraljestvu (tu in tam), in če tudi ko skop¬ ljenci svojiga imena ne morejo razširjati po svojih otrocih, se vender njih ime ne bo zgubilo, ampak večno bo ohranjeno. — Sveti Avguštin razume z besedo n vecno ime u , ki je skopljencam obljubljeno, posebno lepo plačilo, ktero tisti prejemajo, ki zavoljo nebeškiga kraljestva (Mat. 19,12.) po deviško žive. Gl. Skriv. raz. 14, 3. 4. 8 - 5 , njegovo ime ljubijo t. j., Gospoda ljubijo. 3. n na svojo sveto yoro a , t. j., na Sion, v cerkev. l0 - „v svoji molitvini hiši 11 , v tempeljnu, v cerkvi. Keršauska cerkev se po pravici imenuje molitvina hiša, zato ko so nje pravi udje vedno v zvezi z Bogam in z Božjimi rečmi. Prim. Jer. 7, 11. Mat. 21, 13. Mark. 11, 17. In bo po njem osrečen). ... 21- Vsi bodo per pravim, resničnim Bogu persegali; cesenje praviga Boga bo splošno. — Iz tega se vidi, kako prerok naj pervi začetek keršanstva in njegove poslednje čase v eno podobo sostavi. 22- Pomen: Prestvaril prenovil bom nebesa in zemljo; vse bom prenaredil, ter v ’ 1 12* 180 Izaija 65. prešnje ne bo v spominu, in ne bo prišlo več na misel; s po d. 66, 22. Skr. razod. 21, 1. 18. temuč veselili se bote in radovali na vekomaj v tem, kar jez vstvarim; ker glej, jez stva- rim Jeruzalem za razveseljevanje, in njegovo ljudstvo za veselje. 19. Razveseljeval se bom v Jeruzalemu, 23 ) in veselil se bom v svojim ljudstvu, in ne bo se dalje v njem slišal glas joka, ne glas tarnjanja. 20. Tam ne bo nič več otroka malih dni, in ne stariga, kteri bi ne bil svojih dni dopolnil; ker mla- deneč bo umeri per sto letih, greš¬ nik pa bo per sto letih preklet. 24 ) 21. In zidali bodo hiše, in v njih prebivali; in zasajali bodo nograde, in njih sad vživali. 25 ) 22. Ne bodo zidali, kdo drugi pa prebival; ne bodo zasajali, kdo drugi pa vžival; ker kakor dnevi dreves 26 ) bodo dnevi mo- jiga ljudstva; in dela njih rok se bodo postarale. 27 ) 23. Moji izvoljeni ne bodo za¬ stonj delali, tudi ne otro'k rodili v strahu; 28 ) ker so seme Go¬ spodovih blagoslovljenih, in njih vnuki ž njimi. 29 ) 24. In bo, preden bodo klicali, bom uslišal, in ko bodo še go¬ vorili, bom jez slišal. 30 ) Ps.31,7. 25. Volk in jagnje se bota skupej pasla, lev in vol bota slamo jedla, 31 ) in kači bo prah njena jed; 32 )ne bodo škodovale, 33 ) ne morile na vsi moji sveti gori, 34 ) pravi Gospod. spet djal v pervi, blagi, srečni stan, kakoršen je bil pred greham; „poprešnje* ali pa „staro“, t. j., vse preklctje, vse reve in nadloge, ki zadevajo zemljo, bodo tako popolnama nehale in zginile, de ne bodo nikomur več na misel hodile, tudi njih ime se bo pozabilo (Šeg). To prestvarjenje nebes in zemlje zlasti meri na drugi prihod Jezusa Kristusa k vesoljni sodbi (v. 17—23.). Perm. 2. Petr. 3, 13. 23. „v Jeruzalemu*, ali pa: „Jeruzalema“, t. j., veselil se bom v svojih svetih; ali pa: svojih svetih, svoje svete izvoljene srenje. 24. „ otroka malih dni 11 , t. j., otroka, kteri bi bil živel le malo dni. Pomen te verste je: V novim kraljestvu ne bo nobeniga, kteri bi ne dosegel namena svojiga življenja; če tudi nekteri mladi umerjejo, se vender tudi njih kratko življenje tako ceni, kakor de bi bili živeli sto let, ker so prav živeli, in bodo zato tudi večno živeli; grešnik pa, četudi dolgo časa živi, bo vender le pre¬ klet, ker je slabo živel, in zapadel večno nesrečni smerti. Perm. Modr. 4, 8. 9. 25. Kar kdo v tem življenji seje, bo v unim žel. 26. n kakor dnevi dreves“, kakor leta terebint, hrastov, ki terpe tavžent let; v greški prestavi: „kakor dnevi drevesa življenja 11, ; življenje izvoljenih bo večno terpelo, kakor življenje Jezusa Kristusa, ki je drevo življenja. Skriv. raz. 2,7- 27. „se bodo postarale* , t. j., bodo veliko starost dosegle. 28. „v strahu 1,1 , de ne bi jim kmalo pomerli ali v hudobije zabredli. V hebrejskim: ... n tudi ne otrok rodili za hitro smert 29. V greškim: „ ker seme so blagoslovljeno od Boga, in njih vnuki ž njimi*- 30. Vse njih prošnje in želje bom uslišal. Gl. zgor. 49, 8. 31. V novim kraljestvu bo popolnama mir. Gl. zgor. 11, 6. 9. 32. kača bo še prah jedla ? tedaj bo še pod prekletstvam, pa ne bo več škodo¬ vala; hudobni ne bodo mogli nič več škodovati. 33. „ne bodo škodovale*, namreč kače in druge škodljive stvari. 34. „na v sim mojim svetim hribu*, v mojim novim kraljestvu. Gl, zgor. 11 , 6. 9. Izaija 66. 181 LXVI. Poglavje. Judovska služba Božja v tempeljnu bo overžena; prava vera se bo vsim naro- dam oznanovala; spreobernjeni malikovavci bodo v nji zveličanje našli; neverni Judje pa se bodo pogubili. 1. To pravi Gospod: Ne¬ besa so moj sedež, in zemlja je podnožje mojih nog: kakošna je tista hiša, ki mi jo hote sozi- dali? 1 ) in kteri je tisti kraj, kjer naj jez počivam? 2 ) Djan.ap. 7,49: 17, 24. 2. Vse to je storila moja roka, in vse to je bilo storjeno, reče Gospod: na koga se bom paozerl, če ne na ubožčika in na poter- tiga v duhu, in nanj, ki se trese pred mojimi besedami? 3 ) 3. Kdor vola v dar zakolje, je kakor, kdor moža ubije ; kdor drobnico daruje, 4 ) je kakor, kdor psu možgane izbije; 5 ) kdor jed daruje, je kakor, kdor svinjsko kri daruje; in kdor se kadila spomni, 6 ) je kakor, kdor malika časti’. 7 ) To vse so si zvolili na svojih potih, in svojih gnusob se je njih duša veselila; 8 ) 4. zato bom tudi jez izvolil njih zasramovanje, 9 ) in kar so se bali, bom nad nje perpravil, ker klical sim, in nihče ni odgovoril; govoril sim, in niso poslušali, ampak hudo so počeli pred mo¬ jimi očmi, in, kar mi ni dopadlo, SO izvolili. 10 ) Preg. 1,24. Zgor. 65, 12. Jer. 7, 13. 5. Poslušajte Gospodovo be¬ sedo, ki se tresete pred njegovo 1. Jez, vaš Gospod, stanujem v nebesih in na zemlji, povsod sim pričujoč: kakošen tempelj bi me tedaj mogel obsegati ? 2. Prerok dokazuje Judam, de Bogu ne dopade njih zunanja, hinavska po¬ božnost v tempeljnu, brez potertiga in poboljšaniga serca: zatorej bo hinavce zavergel, in le spokorne sprejel v svojo sveto srenjo, v kteri se bodo mno¬ žili njegovi otroci. 3. Jez sim stvarnik vffga sveta, zatorej ne gledam na kraj, kjer kdo moli, naj bo še tako lepo osnažen; ampak gledam na spokorno serce njega, ki moli. 4. ,,/crfor drobnico daruje 11 , t. j., ovco, ovna ali kozo. 5. „kdor psu možgane izbije 11 , ali psu glavo prekolje; v hebrejskim: n kdor psa zadavi 11 . 6. ,,/crfor se kadila spomni de namreč ž njim v tempeljnu kadi. 7. Pomen tega je: Kdor me s spokornim sercam ne časti (v. 2.), mi ne do- pade, ako ravno mi daruje; njegova daritev mu ni nič manj ostudna, kakor daritve malikovavcov, ki ljudi, pse in svinje svojim malikam daiujejo, in jih molijo. 3. To počenjajo ti hinavci po svojim nagnjenji in po nagibu svoje poželjivosti, in imajo dopadajenje nad gnusobnimi deli in hudobijami. 9 - ker me zasmehujejo s svojim hinavskim darovanjem, zato jih bom tudi jez zasmehoval, in dal zasramovati. l0 ' Ker se ti hinavci le svojih daritevskih šeg derže, svojiga serca pa ne po¬ boljšajo, ter mojiga opominjanja in svarjenja ne poslušajo, zato bom njim v sramoto odpravil njih daritevske šege, in jih bom kaznoval s tem, česar se naj bolj boje, namreč razdjanja svojiga tempeljna in svoje deržave. Izaija 66. 182 besedo! Vaši bratje, ki vas so¬ vražijo, in vas zametujejo zavoljo mojiga imena, pravijo: Naj se Gospod poveliča, de ga gledamo v vašim veselji! — Tode oni bodo osramoteni. 1 ') 6. Glas ljudstva iz mesta, glas iz tempeljna, glas Gospoda, ki svojim sovražnikam po zaslu- ženji po v rac iij e ! 12 J 7. Preden so jo težave ob¬ hajale, je rodila; preden je pri¬ šel porod, je rodila dete. I3 ) 8. Kdo je kdaj kaj taciga slišal? in kdo je temu kaj ena- ciga vidil? Ali bo zemlja venim dnevu rodila? 14 ) Ali bo kako ljudstvo na enkrat rojeno? 15 ) Pa Sion je bil na porodu, in je rodil svoje otroke. 16 ) 9. Ne bom li jez, ki drugim roditi dajem, tudi sam rodil, pravi Gospod; bom li jez, ki druge rodovitne delam, nerodoviten ? pravi Gospod, tvoj Bog. 17 ) 10. Veselite se z Jeruzale- mam, 18 ) in razveseljujte se v njem vsi, ki ga ljubite; veselite se ž njim 11. Vi, majhno število bogaboječih, ki ste moje opominjanje in svarjenje slušali (v.4.), poslušajte Gospodove besede: Neverni Judje, vaši bratje, vas sovra¬ žijo, in pahajo ko odpadnike od vere iz svoje srenje, vas preganjajo zavoljo mene, ker mislijo meni ustreči (prim. Jan. 16, 2.), in vam pravijo: Gospod, kteriga častite, naj se pokaže v svojim veličastvu, ne pa ko križani Mesija, de to veličastvo vidimo, in se z vami vred veselimo! — Ti hinavci bodo osra¬ moteni, ker Gospod bo veličastno od smerti vstal, in jih Rimljanam v roke dal (Glej, kar nasledva). 12. Prerok sliši vek Judov, ki so jih Rimljani v mestu oblegali; sliši hrup judovskih gorečnikov, ki so se zlasti terdoglavno Rimljanam branili, tempelj v terdnjavo spremenili, in ga z merliči napolnili; sliši glas Gospod Boga, kteri hudobnim Judam zdaj povračuje, ker so bili njegoviga Sina križali. Judovski zgodovinar, Jožef Flavi, perpoveduje, de je štiri leta pred začetkam judovske vojske neki Jesu, Hananijev sin, sedem let in pet mescov noč in dan kričal: Glas od vzhoda, glas od zahoda, glad zoper Jeruzalem in tem¬ pelj, glas zoper vse ljudstvo. Gorje, gorje, gorje jferuzalemu! Pred sodbo so ga gnali in tepli, pa si ni dal ubraniti, ampak neprenehama je vpil do zadnjih dni jeruzalemske zapertije. Ko ga je zadel kamen, ki je bil iz sovraž¬ nikove metavnice v mesto perletel, je še umirajoč vpil: Gorje mestu in tem- peljnu, gorje ljudstvu in meni sainimu! Ravno ta zgodovinar tudi perpove¬ duje, de so duhovni binkošlni praznik pred jeruzalemsko zapertijo po noči v tempeljnu slišali hrup in glas, ki je močno vpil: Zapustimo ta kraj! 13. „ Preden so jo (namreč sionsko hčer, judovsko, Bogu zvesto srenjo porodne) težave obhajale u , t. j., naglo, brez vsih poprešnjih težav je povila dete. — Od kazni terdovratniga, neverniga judovskiga ljudstva prerok nanaglama pre¬ skoči na blagi, srečni stan sionske hčere, izvoljene, Bogu zveste Izraelove srenje — svete cerkve, ki jo bo Bog s tem plačal, de ji bo dal veliko otrok izmed vsih narodov. 14. Ali bodo vse matere po deželi ob enim dnevu rodile? 15. Ali se bo ljudstvo na enkrat, nanaglama namnožilo? 16. „Sion il (sionska hči, sveta srenja — cerkev) je nanaglama, ob enim času dobil veliko otrok. 17. Temu hitrimu in naglimu množenju izvoljeniga ljudstva naj se nihče ne čudi, ker ga bom jez, vaš Bog, namnožil. 18. j, Veselite se z Jeruza(emam“, t. j., z novo sveto srenjo. Izaija 66. 183 vred z radostjo vsi, ki nad njim žalujete, 19 ) 11 . de sesate in se nasesate na persih njegove tolažbe 5 de se naserkate, in imate obilno veselja od njegoviga mnogoteriga veli¬ častva . 20 j 12. Ker to reče Gospod: Glej, jez bom obernil nanj mir kakor reko, in veličastvo narodov 21 ) kakor preobiln potok, de bote pili, na persih vas bodo nosili, in na kolenih vas poljubovali. 13. Kakor kadar koga mati poljubuje, 22 ) tako bom jez vas zatolil, in v Jeruzalemu bote za- toljeni. 14. Vidili bote, in vaše serce se bo veselilo, in vaše kosti bodo pognale kakor trava 5 in Gospod bo dal spoznati roko svojim hlap- cam, nad svojimi sovražniki pa se bo jezil. 23 ) 15. Ker glej, Gospod bo pri¬ šel v ognji, in kakor vihar nje¬ govi vozovi, 24 ) de bo kazal svojo jezo v serditosti, in svoje očita¬ nje v ognjenim plamenu. 25 ) 16. Zakaj Gospod bo z ognjem sodil in s svojim mečem vse meso, in veliko jih bo pobitih po Go¬ spodu. 17. Kteri so Se posvečevali, in se mislili očistiti na verteh, 26 ) znotrej za vratini, 27 ) kteri so jedli svinjsko meso in gnusobo in miši, bodo vsi skupej pokon¬ čani, 28 ) pravi Gospod. 18. Jez pa (vern) njih dela in njih misli. Pridem zbirat vse na¬ rode in jezike, in prišli bodo, in vidili moje veličastvo. 29 ) 19. „ki nad njim žalujete namreč zdaj v njegovim zapušenim stanu. 20. Z veseljem se bližajte svoji materi, sveti cerkvi, de se poživljate z nje tolažljivimi nauki, in se vdeležujete njenih duhovnih darov (Brentano). 21. „ veličastvo narodov t. j., veličastno množico narodov. 22. „ poljubuje boža, po licih gladi; v hebrejskim: ,, tolaži 11 . 23. „vaše kosti bodo pognale kakor trava 11 , t. j., bodo novo moč dobile, vi bote znoviga oživeli;— to meri na spremenjenje vsiga človeštva po Kristusu, zlasti konec časov, ko bodo trupla oživele, in k sodbi vstale; — Go¬ spod bo a svojo milodarno roko, svojo milost skazal svojim zvestim služab- nikam, svoje sovražnike pa bo kaznoval. 24. „ njegovi vozovi “ pridejo, t. j., kerubini, na kterih se Gospod vozi (Ps. 17,14.), ali pa oblaki (Ps. 104, 3.), Ecehiel pa popisuje poseben voz Božji; iz tega se tedaj posname, de „voz Božji“ pomeni vsigamogočnostin veli¬ častvo Božje, ki se razodeva v oblakih, v bliskanji in germenji (Šeg). — Pomen: Ko se bo sveta srenja naj obilniših Božjih darov vdeleževala, bo Bog sovražnike svojiga kraljestva z ojstrimi kaznimi obiskoval. — Prerok popisuje sodbo, ter spet perve in zadnje čase v eno podobo povzame. Rečeno meri v nepopolnama pomenu na razdjanje judovske deržavc po Rimljanih, v popol- nama pomenu pa meri na poslednjo sodbo in na zaverzenje hudobnih. Prim. Mat. 24, 27. Skr. razod. 19, 21 : 2. Tes. 1, 8: 2. Petr. 3, 7. 25. Gospod pride kaznovat hudobne po svoji ojstri pravici. 26. „na verteh'- 1 , kjer so pod drevjem malikam v čast nečistost uganjali. 27. „xa vratmi “ v skrivnih hramih pred skritimi maliki. 28. Per malikovavskih daritvah so tudi miši darovali. Vsi, kteri žive kakor malikovavci, bodo pokončani. 29. „zbirat“ v sveto srenjo, v cerkev. To prerokovanje meri na pervi Kristusov prihod, ko so aposteljni po vsim svetu sveti evangeli oznanovali, in maliko- vavce v Kristusovo cerkev vabili. 184 Izaija 66. 19. In znamnje bom na nje djal, 30 ) in bom izmed njih rešene poslal k ljudstvam ob morji, v Afriko in Lidijo, k lokostrelcam, v Italijo in na Oreško, 31 ) na daljne otoke k tistim, ki niso sli¬ šali od mene, ne vidili mojiga veličastva, in oznanovali bodo narodam moje veličastvo, 20. in bodo perpeljali vse vaše brate iz vsih narodov Gospodu v dar, na konjih in vozeh in na nosilih in na mezgih in na ko¬ lih , 32 ) na mojo sveto goro v Jeruzalem, pravi Gospod, kakor bi Izraelovi otroci pernesli svoje darove v čistih posodah v Go¬ spodovo hišo. 33 ) 21. In izmed njih bom jemal duhovne in levite, pravi Go¬ spod. 34 ) 22. Zakaj kakor nove nebesa in nova zemlja, kterim jez rečem pred menoj stati, pravi Gospod, tako bo stalo vaše seme in vaše ime. 35 ) Skr. razod. 21, 1. 23. In zgodilo se bo od mesca do mesca, 36 ) in od sabote do sabote, de bo vse meso prihajalo pred mene molit, 37 ) pravi Go¬ spod. 24. In bodo ven hodili, in gle¬ dali trupla ljudi, ki so se zoper mene pregrešili; 38 ) njih červ ne bo umeri, in njih ogenj ne bo ugasnil, 39 ) in oni bodo k vidnimu studu vsim ljudem. 30. „znamnje“, ktero je Jezus svojim aposteljnam vtisnil, so bili darovi sve¬ tila Duha, ko so svoje nauke s čudeži poterdovali (Brentano). 31. V hebrejskim: ... „k ljudstvam, vTars, v Ful in Lud , k lokostrelcam, v Tabal in Javan“ i. d. Prerok imenuje namesti vsih malikovavcov kraje proti zahodu od Palestine, kjer so malikovavci prebivali. Proti zahodu zlasti se je keršanstvo razširjalo. 32. n na kolih na vozeh z dvema kolesama; v hebrejskim: n na drome¬ darjih na malih pa hitrih kamelah. 33. Pomen: Oznanovavci svete vere bodo malikovavce v cerkev vpeljali ko pri¬ jeten dar Gospodu. 34. Kristjani iz malikovavcov bodo s kristjani iz judov enake pravice imeli v cerkvi Božji, in bodo tudi sprejemani v duhovski in levitovski stan, v kteriga so bili per Judih le iz Judoviga rodu jemani. 35. Kakor bodo nove nebesa in nova zemlja večne, tako bo tudi vaša srenja — cerkev večno terpela. Gl. zgor. 65, 17. 36. „od mesca do mesca v hebrejskim: v od mlaja do mlaja 11 . 37. v vse meso u , t. j., vsi ljudje. Tadaj bo večen praznik, posvečen Gospodo¬ vima češenju. Vpopolnama pomenu se to spolnuje še le v poveličani cerkvi, v nebesih; vender pase to že tudi tukaj spolnuje, ker cerkev vsak dan kak praznik obhaja Bogu v čast. — Vedno prihajanje ljudi se lahko tudi obrača na spreobračanje malikovavcov. 38. Rešeni bodo hodili iz Božjiga mesta gledat trupla ubitih. Pomen: Kristjani bodo zunaj svetiga mesta vidili kraj (pekel) poln neumerljivih merličev; — ob enim pa je tudi ta le pomen: V cerkev Božjo sprejeti kristjani bodo vidili zunaj nje Jude ko mertve trupla razkropljene med ljudstvi. To tudi meri na veliko število merličev ob judovski vojski. 39. Glej Mark. 9, 43. in 45. Njih terpljenje na telesu in na duši bo večno. Gl. Judit. 16, 21. Sir. 7, 19. preroka Jeremija. Jeremija, sin duhovna, po imenu Helkija, je bil rojen vAna- totu, v mestcu blizo Jeruzalema. Zoper svojo voljo je mogel že v mladosti stopiti v preroško službo, in jo je opravljal od trinaj- stiga leta kralja Josija (629 pred Kr.) do časov po razdjanji jeru¬ zalemskiga mesta, pod kraljem Josijem, Joahazam, Joakimam, Jehonijem in Sedekijem, še čez dve in štirdeset let. Po razdjanji jeruzalemskiga mesta je stanoval nekoliko časa per nekterih ubožnih Judih, ktere so bili Kaldejci v deželi pustili, in jih niso bili v sužnost odpeljali. Ko je bil poznejše kaldejski kraljevi namestnik Godolija umorjen, so Judje, kar jih je še v Palestini bilo, iz strahu v Egipt pobegnili, in so preroka seboj vzeli. Tukaj, kakor neka stara povest perpoveduje, so ga Judje kamnjali, ker jih je zavoljo malikovanja ojstro grajal. Jeremija je bil doživel hude čase. Pre¬ grehe vsih imen so bile v navadi, vera v praviga Boga je bila ugasnila, in malikovavstvo je namesti nje gospodovalo; k večimu so še češenje praviga Boga z malikovanjem sklepali. Zavoljo tacih in tolicih pregreh prerok ojstro svari Jude, ter jim mnoge kazni Božje napoveduje. To svarjenje spačenih Judov in napovedovanje Božjih kazen je zapopadek Jeremijevih prerokovanj, ktere le sem ter tje kake vesele poglede v boljši prihodnost naznanjajo. Te prerokbe se dajo v tri dele razdeliti: pervi del obsega (pogl. 1 39. in P°gl. 45.) prerokbe, ki so bile dane od trinajstiga leta kralja J °sija do jeruzalemskiga razdjanja; drugi del obsega (pogl. 40—44.) 186 Vvod v preroka Jeremija. prerokbe, ki so bile po ti nesrečni pergodbi oznanjene; in tretji del (pogl. 46—51.) obsega prerokbe zoper ptuje ljudstva. Po navadi tistiga časa je dal Jeremija svoje prerokbe v posamezne svitke pisati, in kakor je viditi, jih ni sam, ampak nek pozneji nabiravec v ta red spravil, v kterirn so zdaj sostavljene, tode ne po versti časov, v kterih so se godile, ampak po druzih okolišinah. Ta na¬ biravec je blezo tudi spisal zadnje poglavje, v kterirn se perpove- duje razdjanje jeruzalemskiga mesta in to, kar se je bilo precej po njem zgodilo. — De so se Jeremijeve prerokbe nepopačene ohranile, in de so bile od nekdaj med bukve svetiga pisma štete, učijo po izročenim uku judje in keršanka cerkev skozi vse stoletja. PREROK JEREMIJA. I. Poglavje. Bog pokliče Jeremija v preroško službo, in mu obeta svojo pomoč; prerok vidi v perkazni bližnjo vojsko zoper Jude. 1. gMy a esede ‘) Jeremija, simi Helkija, izmed duhovnov, 2 ) ki so bili v Anatotu, 3 ) v Benjaminovi deželi. 2. Gospod mu je govoril ob dneh Josija, Amonoviga sina, judovskiga kralja, v trinajstim letu njegoviga kraljevanja; 3. in dalje ob dneh Joakima, Josijeviga sina, judovskiga kralja, do konca enajstiga leta Šedekija, Josijeviga sina, judovskiga kra¬ lja, 4 ) do jeruzalemskiga prese- lovanja v petim mescu. 5 ) 4. In Gospod je meni govoril, rekoč: 5. Preden sim te upodobil v maternim telesu, sim te poznal; 6 ) in preden si šel iz materniga telesa, sim te posvetil, 7 ) in sim te preroka dal narodam. 8 ) 6. In sim rekel: A, a, a, Go- 1. „ Besede govori, prerokovanja, vidi, perkazni. 2. n Helkija li , Jeremijev oče, je bil izmed duhovnov. 3. „Anatot u , duhovsko mesto (Joz. 21, 18.) blizo Jeruzalema. 4. Za Josijem je nasledoval Joahaz, za Joakimam pa Jehonija; ker sta pa obadva tri mesce kraljevala, zatorej ju prerok ne vzame v misel. Gl. 4. Kralj. 5. do časa, ko so bili Jeruzalemljani v petim mescu tist.ga leta v babilonsko sužnošt odpeljani (Gl. 4. Kralj. 25, 8.). Jeremija je tudi se po tem prero¬ koval, ko so bili Judje v sužnost odpeljani (glejvvod); ta napis (v. 1 3.) tedaj obsega le pervi del Jeremijcviga prerokovanja. — Glej milost Gospod Boga, ki še malo pred prihodam napovedanih kaznovavn,h sodba po preroku k pokori opominja, de se še lahko reši, kdor se rešit, hoče 1 (H.er.) 6. Preden si bil spočet, sim že vedil, kako bos ves gorel za mojo čast. 7- preden si bil rojen, sin. te odločil, in zmozmga nared,! za svojo službo Beseda^ ^posvetiti" pomeni, koga odločiti in ga prev.d.t. z duhovnim, darov. za službo Božjo. Perm. Gal. 1, 15. .. Preroka sim te postavil, de ne bos le samo Judam, ampak ‘ud. » laro- dam“, t. j., sploh malikovavcam, prihodnje usode (t. j., kar Jim je usojeno) oznanoval. Gl. v. 10. Spod. 25, 15. i. d. 188 Jeremija 1. spod Bog! glej, ne znam govo¬ riti; ker otrok sim jez. 9 ) 7. In Gospod mi je rekel: Nikar ne reci: Otrok sim; ker pojdeš, kamor koli te bom po¬ slal, in boš vse govoril, karkoli ti bom zapovedal. 10 ) 8. Nikar se jih ne boj, ker jez sim s teboj, de te rešim, pravi Gospod. 9. In Gospod je svojo roko stegnil, ter se je dotaknil mojih ust; * 11 ) in Gospod mi je rekel: Glej/ svoje besede položim v tvoje usta; 10. glej, postavim te dans čez narode in kraljestva, de ruješ in poderaš, razdevaš in razmetuješ, zidaš in sadiš. 12 ) Spod. 18, 7. 11. In Gospod mi je govoril, rekoč: Kaj vidiš ti, Jeremija? In sim rekel: Jez vidim čuječo šibo. 13 ) 12. In Gospod mi je rekel: Prav si vidil; ker jez bom čul nad svojo besedo, de jo spolnim. 14 ) 13. In Gospod mi je vdrugič govoril, rekoč: Kaj vidiš? In sim rekel: Vidim zakurjen lo¬ nec 15 ) in njega sprednjo plat od polnočne plati. 16 ) 14. In Gospod je rekel: Od severja sem se bo razširjala ne¬ sreča nad vse prebivavce v deželi; Spod. 4, 6. 15. ker glej, jez bom vse rodo¬ ve severnih kraljestev sklical, 17 ) pravi Gospod, in bodo prišli, in slehern bo postavil svoj sedež per vratih jeruzalemskih, in po vsili njegovih zidovih okrog, in po vsili Judovih mestih. 18 ) 9. V hebrejskim: ,,/ra sim rekel: Oh, Gospod “ i. d. Pomen: Premlad sim še, ter nimam ne zmožnosti, ne veljave za tako in toliko službo. — Koliko je bil Jeremija tačas star, se ne ve; mislijo pa razlagavci, de ne čez dvajset let. 10. Nikar se ne izgovarjaj s tem, de si še premlad; le urno pojdi tje, kamor koli te pošljem, k nizkim in visokim; nič se ne boj, saj ti bom jez vdihoval, kar boš govoril. 11. v pomenljivo znamnje, de bodo odsihmal prerokove usta Bogu posvečene. Perm. Iz. 6, 7. Eeeh. 2, 8. 9: 3, 1. 12. Dam ti dans oblast, oznanovati pokončevanje in ustanavljanje kraljestev. — Prerok se tukaj pred oči stavi, kakor de bi vse to sam delal, kar le napo¬ veduje, ker se bo vse to tako gotovo dopolnilo, kakor de bi se bilo že zgo¬ dilo. Gl. Iz. 6, 10. 13. „čuječo šibo u , v hebrejskim: ^mandeljnovo šibo“. Mandeljnovo drevo se imenuje po hebrejsko: „šaked“, t. j., čuječ, ker mandeljnovo drevo poprej ko drugo drevje cvete (Hier.). n Mandeljnova šiba “ je pomenljiva podoba hitro prihajoče kazni Božje. 14. „bom čul nad svojo besedo t. j., kmalo bom dopolnil svojo besedo, svoje kaznovavne sodbe. Gl. Dan. 9, 14. 15. „ zakurjen lonec 8 (zanečen pisker), v hebrejskim: „vrel lonec“. 16. r njega sprednjo plat “ (vidim se kazati") od polnočne plati, t. j., od severja se kaže vreli lonec. Pomen: Vidim strašno vojskino trumo (Kaldejce) priti od severja proti Jeruzalemu. — Kaldejci so bili sicer proti vzhodu od Jeru¬ zalema, perderli so pa, kakor Asirijani, od severja čez Liban v Palestino, ker niso mogli od vzhoda skozi arabsko pušavo vanjo priti. — Jutrovci per- merjajo hudo vojsko vrelimu piskru. 17. vse Kaldejcam podložne kraljestva bom sklical (Hier.). 18. Vsi Kaldejcam podložni kralji bodo v Palestino perderli, Jeruzalem in druge mesta oblegali, in v njih gospodovali, Jeremija 1. 2. 16. In svojo sodbo bom nad njimi izrekel 19 ) zavoljo vse hu¬ dobije njih, ki so me zapustili, in ptujim bogovain darovali, in molili delo svojih rok. 17. Ti tedaj opaši svoje ledja, 20 ) in vzdigni se, ter govori jim vse, kar ti jez zapovem. Ne boj se jih •, tudi bom namreč storil, de se ne boš njih obraza bal. 21 ) 189 18. Jez namreč te storim dans terdno mesto 22 ) in železen steber in bronast zid zoper vso de¬ želo, zoper kralje v Judu, nje¬ gove poglavarje in duhovne in ljudstvo v deželi. Spod. 6, 27. 19. Bojevali se bodo sicer zo¬ per tebe, pa te ne bodo premagali ; ker sim jez s teboj, reče Go¬ spod , de te rešim. II. Poglavje. Izraelova nehvaležnost. 1. In Gospod je meni go¬ voril, rekoč: * 1 ) 2. Pojdi in vpi Jeruzalemu na ušesa, rekoč: To pravi Go¬ spod: Tebe sim se spomnil, in sim se usmilil tvoje mladosti in ljubezni tvoje zaročit ve, ko si za menoj hodil v pušavi, v deželi, kjer se ne seje. 2 ) 3. Izrael je Gospodu svet, 3 ) pervina njegovih pridelkov 5 4 ) vsi, kteri ga žrejo, greše; nesreča bo nad nje prišla, pravi Gospod. 5 * * ) 4. Poslušajte Gospodovo be- 19. „svojo sodbo bom nad njimi namreč nad Judi sklenil. 20. Hitro in urno se podaj k svojimu naročenimu opravilu. 21. n tudi il ti bom dal serčnost, de se jih ne boš bal; ter te bom tudi varoval, de ti ne bodo mogli škodovati. 22. Obljubim ti, de boš po mojim varstvu pred kralji, poglavarji, duhovni in pred ljudstvam tako zavarovan, kakor „terdno mesto 11 i. d. 1. Tukaj se začne nova prerokba, in jenja s 3. pogl. 5. versto. Prerok v nji očita Judam njih gerdo nehvaležnost do Boga, ker so mu prejete dobrote z malikovanjem in z druzimi hudobijami povračevali; zatorej bodo kaznovani, če se ne bodo spokorili. 2. Prerok v tem poglavji pred oči stavi judovsko srenjo v podobi zakonske žene, ki je bila spervenja svojimu možu zvesta, poznejše pa ga je zapustila, in se v vlačugo spremenila. — Pomen: Nekdaj sim ti v ljubezni dobrote skazoval, in sim v pervih časih tepel tvoje sovražnike (gl. 3. v.), ko si se še v zvesti ljubezni — enaka zvesti zakonski ženi — mene deržala, in si mi bila pokorna v nerodovitni pušavi, kjer sim te čudovitno preživil; zdaj pa si se od mene oberniia, ter se malikam vdala. Glej naslednje. 3- „Gospodu svet“, t.j., Gospodu posvečen, enak sadu, ki je Bogu posvečen, kteriga se ne sme nihče dotakniti. Gl. 3. Mojz. 22, 10. i. d. 4. pervo izmed vsih narodov izvoljeno ljudstvo, in zatorej tudi Bogu posve¬ čeno, kakor pervine sadov (2. Mojz. 23, 17.). 5. V ti versti prerok pove, zakaj de se je Bog Izraelcov usmilil v pušavi, ter jih varoval ondotnih sovražnikov (2. Mojz. 14, 4: 4. Mojz. 21, 3: 31, 7.). 190 Jeremija 2 . sedo, Jakopova hiša, in vse ro¬ dovine hiše Izraelove! 6 ) 5. To pravi Gospod: Ka- košno krivico 7 ) so vaši očetje per meni najdli, de so od mene odstopili, in hodili za nečimer- nostjo, 8 ) in so bili nečimerni? 9 ) Mih. 6, 3. 6 . In niso rekli: Kje je Go¬ spod, 10 ) ki nam je bil dal iti iz egiptovske dežele, ki nas je peljal skozi pušavo, skozi nena¬ seljeno in brezpotno deželo, skozi suho deželo in smertno podobo, 1 ') skozi deželo, kjer nihče ne liodi, in noben človek ne stanuje? 12 ) 7. In peljal sim vas v kar- melsko deželo, 13 ) de vživate njen sad in nje naj boljši 5 ko ste pa prišli, ste mojo deželo oskrunili, in mojo deležnino v gnusobo na¬ pravili. 14 ) 8 . Duhovni niso rekli: Kje je Gospod? 15 ) in kteri so se s po¬ stavo pečali, 16 ) me niso poznali, in pastirji so zoper mene gre¬ šili, in preroki so prerokovali v Baalu, 17 ) in so za maliki ho¬ dili. 18 ) 9. Zato se bom še z vami I9 ) pravdal, pravi Gospod, in se z vašimi otroci prepiral. 20 ) 10. Pojdite k cetimskim ote¬ kam, 21 ) in glejte ; pošljite v Ke- dar, 22 ) in dobro preudarjajte; in glejte, ali se je kaj taciga zgo¬ dilo. 11. Ali je kak narod zamenjal 6. Poslušajte, vsi Izraelci, ki sim vas nekdaj ljubil (v. 1.), in vas varoval (v. 2.), kako ste mi bili nezvesti (v. 5—8.), zato vas bom sodil in kaznoval (v. 9.). 7. »Kakosno krivico 11 , t. j., kakošno nezvestobo v besedi. 8. „za ne čimer no s tj o“, t. j., za maliki, ki so prazen nič. 9. in so nečimerno ravnali, ter so praznim malikam služili. 10. »niso rekli“, t. j., niso mislili — pozabili so — svojiga Boga, kteri jim je toliko dobrot skazoval. 11. »smertno podobo^, v hebrejskim: »skozi smertno senco u , kjer je toliko smertnih nevarnost. 12. „ kjer noben človek ne stanuje 11 , de bi zemljo obdeloval. 13. „v karmelsko li , t. j., rodovitno deželo, ki je enaka Karmelu, Iepimu, rodo- vitnimu vertu. Gl. Iz. 29, 17. 14. s svojim malikovanjem , s svojo pregrešnostjo. Gl. Sod. 2, 10—12. 15. Duhovni niso mislili na Gospoda, se ga niso bali. 16. ki so postavo hranili, jo oznanovali in druge učili. 17. Baatu (l , maliku, v solnčnim bogu, ker so rekli, de po njegovim navdi¬ hovanji prerokujejo. Taki goljufni preroki so Baalu služili. Gl. 3. Kralj, pogl. 18. 18. V hebrejskim: „ in so za tem hodili, kar jim ni bilo v prid namreč maliki jim niso bili v prid. 19. »z vami 11 , ki svoje hudobne očete posnemate. 20. Moje kaznovavne sodbe bodo vas zadevale in vaše otroke, dokler vas bodo v malikovanji posnemali (Brentano). 21. Pojdite k primorskim prebivavcam proti zahodu, na Laško in Greško, ali sploh v daljne dežele.— „ Cetim“, v hebrejskim: „Kitim“, je bilo blezo staro ime otoka z imenam „ Ciper u , ktero ime se je potem tudi drugim otokam in primorskim deželam dajalo. 22. »Redar 11 , v Vulgati: „Cedar u , je bil arabski Izmaelov rod. Perm. spod. 49, 28. Ps. 119, 5. Ta rod se imenuje sploh namesto ljudstev proti vzhodu. 191 Jeremija 2. svoje bogove, ki vender res niso bogovi? Moje ljudstvo je pa svoje veličastvo 23 } z malikam zame¬ njalo. 12. Sterimte nebesa nad tem, in njih vrata močno žalujte, 24 ) pravi Gospod. 13. Dvojno hudobijo namreč je moje ljudstvo storilo: Mene, stu¬ denec žive vode, so zapustili, in si kapnice skopali, kapnice pre- derte, 25 ) ki ne morejo deržati vode. 26 ) 14. Je li Izrael suženj, ali od sužnje rojen? zakaj tedaj je bil v rop? 27 ) 15. Nad njim so levi rjuli, 28 ) in svoj glas spušali, njegovo de¬ želo so v pušavo napravili; nje¬ gove mesta so požgane, in nihče v njih ne prebiva. 16. Tudi memfiški in tafneški otroci so te oskrunili do temena. 29 ) 17. Se ni li to tebi zato zgo¬ dilo, ko si zapustil Gospoda, svojiga Boga tisti čas, ko te je po potu vodil? 30 ) 18. In zdaj, kaj si hočeš na egiptovskim potu, 31 ) de piješ kalno vodo? 32 ) in kaj si na potu Asirijanov, de piješ vodo iz reke? 33 ) 19. Tožila te bo tvoja hudo¬ bija, in tvoje odvernjenje od mene te bo grajalo. 34 ) Vedi in glej, kako hudo in grenko je, de si 23. „svoje veličastvo 11 , t. j., svojiga veličastnima Boga, ali pa: svojiga Boga, ki jim je v veličastvo. Ps. 105, 20. 24. V hebrejskim: . .. „nad tem, groza vas bodi, in prav močno žalujte“ i. d. Zdihujte in žalujte vse stvari zavoljo človeške hudobije. 25. »kapnice prederte luknjaste, spranjaste, v kterih ni vode, ali pa je smerdljiva voda v njih. 26. Mene, studenec vsiga dobriga, so zapustili, in so si izvolili bogove, ki jim ne morejo pomagati. 27. Mar ni nič več Izrael tvoj sin (5. Mojz. 14, 2.), kteriga varuješ (v. 3.), je li suženj, kteriga zdaj ta zdaj uni gospodar kupi, de so ga sovražniki odpeljali v sužnost? Kako se je moglo to zgoditi? Odgovor nasledva v 17. versti. 28. Njega so se njegovi sovražniki veselili; Kaldejci so kakor levi rjuli, ko so bili Izraelce v oblast dobili. 29. „Memf“ in „Tafnes“, dve egiptovski mesti, se imenujeta namesto Egipta. — Pomen: Tudi Egipt je tebe ("Juda, Jeruzalem) silno osramotil, ker te je per tvojim zaupanji na njega pomoč zapeljal. — Prerok prerokuje bližnje po¬ niževanje, ki ga je mogel Juda terpeti od Egipčanov. Glej zgodbe 4. Kralj. 23, 29—33. Drugi razlagavci v 14—16. v. omenjene Judove kazni obračajo na pretečeno zateranje po Asirijanih pod Senaheribam (Iz. 36.) in na prazno zanašanje v egiptovsko pomoč (Iz. 20, 5.). 90. n tisti čas“, ko te je po pravim potu svojih zapoved in tvoje sreče hotel voditi. 91. Čemu išeš pomoči kmalo per Egipčanih, tfmalo per Asirijanih in njih malikih, ki je le samo Jehova tvoj vsigamogočni pomočnik in varh? (Brentano). 32. v /catno (motno) vodo' * 1 iz Nila, v hebrejskim: n vodo iz Sihora“, t. j. , vodo kalniga Nila. 33. n vodo iz reke 1 - 1 , namreč Evfrata, ki teče skozi Asirijo. „Foda“ Egipčanov in Asirijanov pomeni njih malikovanje. — Čemu se vdeležuješ malikovanja Egipčanov in Asirijanov? — Judje so radi posnemali prazne vere narodov, s kterimi so se pečali. Gl. 4. Kralj. 16, 10. (Brentano). 34. Tvoje pregrehe bodo ojstre kazni nad te perklicale. 192 Jeremija 2 . zapustil Gospoda, svojiga Boga, in de se me nič več ne bojiš, pravi Gospod, Bog vojskinih trum. 20. Od nekdaj si moj jarem sterl, moje zveze si raztergal, in rekel: Ne bom služil! 35 ) zakaj na vsakim visokim griču in pod vsakim košatim drevesam si se valjal kakor vlačuga. 36 ) Spod.3,6. 21. Jez pa sim te zasajal ko odbran nograd; vse je bilo pravo seme: 37 ) kako si se tedaj meni zvergel, enako divjimu nogra- du ? 38 ) 22. Ko bi se z lugam umi¬ val, in bi si boritovo 39 ) zeliše po- množeval, bi bil (vender le~) omadežan v svoji hudobii pred menoj, 40 ) pravi Gospod Bog. 23. Kako moreš reči: Nisim oskrunjen, za Baali nisim 41 ) hodil ? Glej svoje pota v do¬ lini, 42 ) pomisli, kaj si storil: ti si kakor lahek tekar, 43 ) ki po svojih potih teka, 44 ) 24. kakor divja oslica, 45 ) va¬ jena pušave, 46 ) po svojim no¬ tranjim gnanji na se vleče sapo svoje ljubezni; 47 ) nihče je ne odverne; vsi, ki je išejo, se ne utrudijo, 48 ) kadarimasvoj čas, 49 ) jo najdejo. 25. Varuj bosote svojo nogo 35. „Ne bom sluiil“, t. j., nočem ti biti pokoren, nočem spolnovati tvojih za¬ poved. 36. „si se valjal il , nečistost počenjal, t. j., malikoval, kakor vlačuga, ker si mene, svojiga Boga in kralja, zapustil.— Na gričih in pod košatim drevjem so radi malikovali, in svoje malike tudi večkrat z nečistostjo častili. Perm. Iz. 57, 7. 37. „»se je bilo pravo seme 11 , t. j., tvoji očetje — Abraham, Izak in Jakop — so bili sveti. 38. „ kako si se tedaj meni zvergel kako si se mogla tako spremeniti, ti moja zaročnica — judovska množica! — de si vero svojih očetov zavergla, in v malikovanje zabredla? 39. „borit“ je neko zeliše, ki v Palestini na močvirnih krajih raste; ž njim so madeže zbrisovali (Brentano). 40. Ko bi se ti, judovska srenja, še tako lepo delala, opravičevala, izgovarjala, z zunanjimi šegami očiševala, bi bila vender le (brez notranjiga poboljšanja) nečedna, pregrešna pred menoj. 41. „za Baali", za maliki, zlasti za mnogoterimi Baalovimi maliki, kterih je bilo več, ker so v solncu zdaj to zdaj uno njegovo lastnost molili. 42. dolini", blezo v dolini, ki se ji pravi „Benenom 11 , blizo Jeruzalema, kjer so Molohu v čast otroke žgali. Perm. spod. 7, 32: 19, 2. 43. .jiakor lahek tekar u , v hebrejskim: „kakor hitra kamela". 44. „teka “ ob času, kadar se goni. — Pomen: ti tako silno hrepeniš po ma¬ likih, kakor kamela po plemenu, kadar se poja. 45. Hrepenjenje Judov po malikovanji se še dalje permerja hlepenju divje oslice po plemenu, kadar se goni. Tudi ta prilika od divje oslice, kakor poprešnja od kamele, je prav permerna hrepenenju Judov po malikovanji, ker so ta čas večkrat svoje malike z nečistostjo častili. 46. „ vajena pušave prav divja, ker je v pušavi zrastla. 47. „na se vleče sapo svoje ljubezni t. j., hlepi (duhti) po plemenu; ali pa: zeva po vetru, de bi ž njim ohladila svojo notranjo vročino, ko se goni. 48. ne utrudijo “, ker jo lahko najdejo. Divji osli so prav plašne živali, ki se vedno skrivajo, le kadar se gonijo, pridejo na dan. 49. n kadar ima svoj čas" , t. j., kadar se goni. Jeremija 2. in žeje svoje gerlo ! 50 ) Pa praviš: Obupala sinu, ne bom storila; v ptujce sim se namreč zaljubila, in za njimi bom hodila. 26. Kakor je osramoten tat, kadar je zgrabljen: tako bodo osramoteni 51 ) Izraelova hiša, oni in njih kralji, poglavarji in du¬ hovni in njih preroki, 27. ki pravijo lesu: Ti si moj oče! in kamnu: Ti si me spočel! Meni so herbet obernili, ne pa obraza, in ob času svoje britkosti porečejo: Vstani, in reši nas! Spod. 32, 33. 28. Kje so tvoji bogovi, ktere si si naredil? Naj vstanejo, in te rešijo ob času tvoje britkosti; kolikor namreč mest, toliko bogov imaš, o .Juda! Spod. 11, 13. 29. Kaj se hočete pravdati z menoj? 52 ) saj ste me vsi zapu¬ stili, pravi Gospod. 193 30. Zastonj sim vaše otroke tepel; krotenja niso sprejeli: vaš meč je vaše preroke žerl, 53 ) ka¬ kor pokončevavec lev 31. je vaš zarod. 54 ) Premislite Gospodovo besedo: Sim bil mar Izraelu pušava, ali pozna de¬ žela? 55 ) Zakaj pravi moje ljud¬ stvo : Odstopili smo, nič več ne bomo k tebi prišli! 56 ) 32. Bo mar devica svojo le- potijo pozabila, ali nevesta svoj persni pas? moje ljudstvo pa je mene pozabilo brez števila veliko dni. 57 ) 33. Kaj si perzadevaš, lepo kazati svojo pot, de bi ljubezen perdobila, ki si še verh tega svoje hudobne pota tudi (_druge) učila? 58 ) 34. Na obrobji tvojih oblačil se najde kri ubozih in nedolž¬ nih; 59 ) nisim jih v jamah našel, 50. Glej, de ne odgrinjaš svojiga života — svoje sramote •— in de ne pre- šestvaš; zateraj svojo „žejo u — željo — po razuzdanim, nečistim življenji, t. j., ogibaj se malikovanja, s kterim je sklenjena nečistost! — Per tacim pogostnim prerokovim opominovanji zoper malikovanje naj si kristjan misli svoj navadni greh, kterimu ko maliku služi, ter mu svojo časno in večno srečo daruje.— „Pa praviš''', o nezvesta zaročnica, judovska množica: Nemo¬ goče mi je, odpovedati se ptujirn malikam, ker sim z zunanjimi narodi v zvezi, in se tedaj moram ž njimi pečati, in njih malike častiti. 51. „bodo osramoteni 11, Izraelci, t. j., ogoljufali se bodo s svojim upanjem v prihodnje rešenje. 52. Zakaj mi očitate, če vas brez pomoči pustim ? 53. n vaš meč je vaše preroke žerl 11 , t. j., vi ste svoje preroke morili. Gl. 3. Kralj. 19, 1 : 2. Kron. 24, 20. i. d. 54. V hebrejskim v popresnji versti V ti versti pa: „0 zarod! poslu¬ šajte besedo Gospodovo “ i. d. 55. v pozna dežela “, t. j., dežela v merzlih krajih, ki^ pozno obroduje sad? Pomen: Sim mar svojimu ljudstvu odrekoval ali odlašal svoje dobrote? Sim bil mar enak pusti in nerodovitni zemlji, ki sadu ne obroduje, ali pa le prav pozno? 56. Zakaj se hoče moje ljudstvo od mene ločiti in v ločitvi ostati? 57. Bog se imenuje tukaj lepoto Izraeloviga ljudstva. ^ 58. O moja zaročnica, judovska množica! zakaj opravičuješ svoje djanje in ne¬ hanje, ter se lepo delaš in nedolžno kažeš, ter hočeš, de bi te ljubil, ko nisi le sama hudobna, ampak tudi druge v hudobijo zapeljuješ? 59. „kri“ prerokov in druzih pravičnih, kri Molohu darovanih otrok. Gl. 4. Kralj. 21, 6: 24, 4. Jeremija 2. 3. 194 ampak na vsili krajih, ki sim jih zgorej omenil. 60 ) 35. In venderpraviš: „Jez sim brez greha in nedolžna, in zato naj se tvoja serditost od mene oberne. u Glej, jez pojdem s teboj v sodbo, zato ker si. rekla: Ni- sim grešila! 36. Kako zelo si zaničljiva, ko zopet hodiš po svojih po¬ tih. 6 ') Per Egiptu boš osramotena, kakor si bila osramotena per Asirii. 62 ) 37. Zakaj tudi od uniga 63 ) pojdeš preč, in se boš z rokami za glavo deržala, ker bo Gospod tvojo podporo sterl, in ne boš v nji nič sreče imela. lil. Poglavje. Bog vabi Jude k pokori, ter jim obeta odpušenje, ako se resnično poboljšajo; tudi deseteri Izraelovi rodovi se bodo vernili iz sužnosti v Palestino ; Juda in Izrael se bota v svoji deželi zedinila pravimu Bogu spreobernili, 1. Sploh pravijo: * 1 ) Če mož spusti svojo ženo, in ona gre od njega, ter druziga moža vzame, ali se bo zopet k nji povernil? Ni li taka ženska 2 ) ognušena in omadeževana? Tudi ti si pre¬ v eno ljudstvo; malikovavci se bodo k in ga v Jeruzalemu molili. šestvala z mnozimi ljubeji; ven- der verni se k meni, pravi Go¬ spod, in jez te bom sprejel. 3 ) 2. Vzdigni svoje oči tje na¬ ravnost, 4 ) in poglej, kje nisi bila oskrunjena: 5 ) po cestah si pose- 60. pomorjenih nisim najdel v jamah, ktere bi bili morivci skrivej tje pometali, ampak najdel sim jih na očitnih krajih, kjer se daruje. Gl. zgor. v. 20. in 23. 61. »po svojih polilv'-, ko drugej pomoči išeš, ne pa per meni. 62. „osramotena“ v perčakovanji egiptovske in asirske pomoči. — Ko so hotli Sirijani judovsko kraljestvo pokončati, je kralj Ahaz Asirijane na pomoč po¬ klical; oni pa so ga namesti pomoči v nesrečo spravili. Gl. 2. Kron. 28, 20. 21. Ko so potlej preroki napovedovali, de bodo Kaldejci malikovavsko kraljestvo Judov razdjali, so njih kralji Egipčane na pomoč poklicali, oni pa njih po¬ gina niso mogli ubraniti. Gl. 4. Kralj. 23, 29. i. d. in nogi. 24. 63. »od uniga namreč od Egipta, pojdeš z žalostjo, ker ti Egipčani ne bodo mogli nič pomagati. 1. Perve petere verste tega poglavja so v zvezi s poprešnjim poglavjem (Gl. pogl. 2. razi. 1.). Bog v njih vabi nezveste Jude, de naj se spet k njemu vernejo. 2. »Ni li taka ženska u , v hebrejskim: »Ni li dežela s tem (s prešestvanjem, t.j., z malikovanjem) ognušena “ i. d. Prerok permerja judovsko množico za¬ konski ženi, kteri je dal nje mož zavoljo njene nezvestobe ločivni list; če je taka ločena žena druziga moža vzela, po tem je nje pervi mož ni več k sebi vzel. Taki nezvestnici je enaka judovska množica, ki je Boga zapustila, in se »z mnozimi Ijubeji'- 1 , t. j., z mnozimi maliki, pečala; per vsim tem jo vender le Bog hoče spet sprejeti, ako se v resnici poboljša (Brentano). 3. Vi Judje ste veliko bogov ljubili in molili, mene pa ste zavergli, zatorej bi vas ne imel več sprejeti; vender pa vas hočem spet za ljubo sprejeti, ako pokoro delate. 4. »tje naravnost ££ na griče in hribe, kjer si malikovala. 5. »kje nisi bila oskrunjena “ z malikovanjem. 195 Jeremija 3. dala, 6 ) in si jih čakala kakor razbojnik v pušavi, 7 ) in si ma- deževala deželo s svojim prešest- vanjem in s svojimi hudobijami. 3. Zavoljo tega so bile za- deržane deževne kaplje, in pozniga dežja ni bilo; tvoje čelo je bilo kakor vlačugarske ženske 5 nisi se hotla več sramovati. 8 ) 4. Tedaj vsaj od zdaj me kliči: 9 ) Moj oče, vodnik 10 ) mo- jiga devištva si ti. 5. Ali se boš mar zmirej jezil, in vedno tak ostal? 11 ) Glej, go¬ vorila in delala si hudo, kolikor si mogla. 12 ) 6 . In Gospod mi je rekel ob dnevih kralja Josija: 13 ) Si li vi— dil, kaj je puntarica, 14 ) Izrael, delala? Hodila je zavoljo sebe 15 ) na vsako visoko goro, in pod vsako košato drevo, in je tam prešestvala. 16 ) 7. In rekel sim, ko je vse to počenjala: K meni se verni, pa se ni vernila. In vidila je greš- nica, nje sestra, Judar, 8 . de sim puntarico, Izrael, zato ker je prešestvala, spustil, in ji dal ločivni list; l7 ) tode greš- nica, nje sestra, Juda, se ni bala, ampak je šla, in je tudi sama prešestvala. 9. In z lahkomišljenostjo svo- jiga prešestvanja je deželo ognu- sila, in je prešestvala s kam- njem in lesam. 10. In per vsim tem se greš- nica, nje sestra, Juda, ni k meni vernila iz vsiga svojiga serca, ampak z lažjo, 18 ) pravi Go¬ spod. 11. In Gospod mi je rekel: Puntarica, Izrael, je pravična v permeri z grešnico, z Judam. 19 ) 12. Pojdi in vpi te besede 6. Kakor vlačugarice per potih posedajo, ter svojih ljubejev in vlačugarjev čakajo (1. Mojz. 38, 14. Prip. 23, 28.): tako tudi ti, nezvesta, judovska množica, povsod išeš svojih malikov. 7. in si hrepenela po malikih, kakor razbojnik v samoti preži na rop. V he¬ brejskim: „kakor Arabljan v pušavi Perm. 2. Kron. 22,1.— Še dan da¬ našnji so ondotne pušave popotnikam silno nevarne zavoljo roparskih Arabljanov. 8. „ deževne kaplje u , zgodnji dež pred setvijo. — V Palestini dvakrat v leta močno dežuje, namreč pred setvijo in pred žetvijo (Gl. 5. Mojz. 11 , 14 — 17. Spod. 14, 1.). Pomen: S sušo sim te pokoril, ti pa si vender le brez vse sramožljivosti prederzno malikovala (Brentano). 9. V hebrejskim: „Ali me ne bošjiosihinal klicala: Moj a i. d. 10. „ vodnik (varh) mojiga devištva 1 ' 1 , v hebrejskim: „vodnik (varh, soprug, zakonski mož) moje mladosti si ti li . 11- Ti nezvestnica, sicer zdihovaje poprašuješ: Gospod, ali se boš zrairej zoper mene jezil, me kaznoval, in se terdo do mene obnašal? Pa se vender ne poboljšaš. 12- V hebrejskim: »Glej, li sicer tako govoriš, vender le hudo počenjaš, kolikor moreš 11 . 13. Tukaj se začne novo prerokovanje, ki sega do konca 6. poglavja. 14. x puntarica“, puntarski, deseteri Izraelovi rodovi, ki^ so se bili ločili od Judoviga kraljestva. Ta čas so bili Izraelovi rodovi že v asirsko sužnost odpeljani. 4. Kralj. 17, 6. 15- „zavoljo sebe u , de je svoji poželjivosti stregla: tega ni v hebrejskim. 16. .je tam prešestvala a , t. j., malikovala. Gl. zgor. 2, 20. 17. .ji dal ločivni lisk 1 z odpeljanjem v asirsko sužnost. 18. lažjo 11 , le po hinavsko, le na videz se je k meni vernila. 19. Izrael je manj zadolžen kakor Juda, ker Izrael ni imel še pred seboj ta- 13 * Jeremija 3. 196 proti Severju, 20 ) in reci: Verni se puntarica, Izrael, pravi Go¬ spod, in nič več ne bom svojiga obraza obernil od vas; ker sim svet, pravi Gospod, in se ne bom zmirej jezil. 13. Vender spoznaj svojo kri¬ vico, ker si se pregrešila zoper Gospoda, svojiga Boga, in si sem ter tje tekala k ptujim 21 ) pod vsako košato drevo, mojiga glasu pa nisi poslušala, pravi Gospod. 14. Spreobernite se, otroci, in vernite se, 22 ) pravi Gospod, ker jez sim vaš soprug; 23 ) in vzel vas bom eniga iz mesta in dva iz rodovine, 24 ) in popeljem vas na Sion. 15. In dal vam bom pastirje po svojim sercu, in pasli vas bodo z modrostjo in naukam. 16. In kadar se bote namno¬ žili, in narastli v deželi tiste dni, pravi Gospod, ne bodo več rekli: Glej, skrinja Gospodove zaveze, in ne bo več na misel bodila, tudi se je ne bodo spominjali, ne je obiskovali, ne je več nare- jali: 17. tisti čas bodo imenovali Jeruzalem Gospodov sedež; in per njem se bodo zbirali vsi na¬ rodi v imenu Gospodovim 25 ) v Jeruzalemu, in ne bodo ravnali po liudobii svojiga prehudobniga serca. 26 ) 18. Tiste dni pojde Judova hiša k Izraelovi hiši, in sošli se ciga strašniga zgleda, iz kteriga bi se bil mogel učiti razumnosti, kakoršniga ima Juda nad Izraelam; Izrael tudi ni imel toliko pomočkov, Bogu služiti, kolikor Juda; zakaj v Judovim kraljestvu je bil tempelj, kjer se je vedno služba Božja opravljala, in Juda je imel pobožniga kralja Josija, kteri je v svojim kraljestvu malikovanje zateral; Izrael pa je imel hudobne kralje, kteri so mu zapovedovali malikovati. — Tudi katoliški kristjani ojstrejši sodbi Božji zapadejo, kakor krivoverci in malikovavci, ako so Bogu nezvesti; zakaj ka¬ toličani imajo več pomočkov, Bogu služiti, in v veri stanovitni biti, kakor drugi, ki niso v edino pravi iq sveti cerkvi, ktera svojim otrokam toliko in toliko duhovnih dobrot ponuja in deli. 20. In ravno zato, ker je Izrael manj zadolžen, se obernem proti severni Asirii, kjer je v sužnosti, in mu napovedujem rešenje. 21. „ft ptajim u bogovam, namreč k malikam bližnjih narodov. 22. V hebrejskim: „ Spreobernite se, puntarski otroci /“ 23. n vas soprug vaš zaročnik, vaš Gospod. Gl. 1. v. Iz. 62, 4. 24. n eniga“ iz tega in uniga mesta, „in dva li iz te in une rodovine, t. j., le malo jih bom rešil. — To se je spolnilo ob rešenji po Čiru, ko se je le malo Izraelcov vernilo v Palestino. 25. „v imenu Gospodovim t. j., zavoljo Gospoda. 26. Ko se bote (po povernjenji iz babilonske sužnosti) v deželi spet namnožili, ne bo skrinje zaveze nič več med vami, de bi per nji molili in darovali, tudi ko bo skrinja zaveze pokončana, ne bo nihče nove narejal, ampak Gospod bo sam med vami prebival, in vse ljudstva, ktere želijo sveto živeti, bo okrog sebe zbral. — Ta prerokba meri le v nepopolnama pomenu na čas precej po babilonski sužnosti, ko novo sezidani tempelj ni več imel skrinje zaveze (2. Mak. 2, 5.), in ko je bilo jelo več malikovavcov praviga Boga častiti; v popolnama pomenu pa meri to prerokovanje na čase Jezusa Kri¬ stusa, ki živi med svojimi kakor pravi Bog in človek, in kliče vse ljudstva v svojo cerkev. Jeremija 3. 4. bodo od severne dežele v deželo, ki sim jo dal vašim očetam. 27 ) 19. Jez pa sim rekel: 28 ) Kako debi te djal med svoje otroke, 29 ) in ti dal zaželeno deželo, lepo deležmno malikovavskih vojskinih trum? In sim rekel: Očeta me boš imenovala, in ne boš nehala za menoj hoditi. 30 ) 20. Pa kakor ženska zaničuje svojiga ljubeja, tako me je za¬ ničevala hiša Izraelova, pravi Gospod. 21. Glas se na potih sliši, jok in tuljenje Izraelovih otrok; ker so spačili svojo pot, pozabili so Gospoda, svojiga Boga. 31 ) 22. Spreobernite se, otroci, 32 ) in vernite se, in ozdravil bom 197 vašo nepokoršino. Glej, mi k tebi 33 ) pridemo; ti namreč si Go¬ spod , naš Bog. 23. Resnično, lažnjivi so bili griči, in množina hribov: 34 ) res¬ nično, v Gospodu, našim Bogu, je Izraelovo rešenje! 24. Sramota je žerla delo naših očetov od naše mladosti, njih čede in njih goveda, 35 ) njih sinove in njih hčere. 36 ) 25. V svojim osramotenji spimo, in naša sramota nas pokriva; 37 ) ker Gospodu, našimu Bogu, smo grešili mi in naši očetje od svoje mladosti do tega dne; in nismo poslušali glasu Gospoda, našiga Boga. IV. Poglavje. Bog opominja Jude, de naj se spreobernejo, in opustijo malikovanje; sicer bo njih mesta razvalil in njih deželo pokončal. 1. Ako se spreoberneš,Izrael, | pravi Gospod, k meni se spre- 27. Ob času, ko se bodo v obljubljeno deželo vernili iz severnih dežel, kjer bodo v sužnosti, bo jenjal razloček med Judam in Izraelam, in oba bota le eno ljudstvo. Gl. Iz. 11, 12. 13. 28. Jez pa sim premišljeval, in se posvetoval. 29. v Kako de bi te djal' 1, (tebe, nezvesto zaročnico) med svoje zveste otroke. 30. ,,/ra sim rekel li , t. j., sim si v mislih odgovoril: Le tadaj bom vse to storil, če me boš Očeta imenovala, t. j., če mi boš zvesto služila, in mali¬ kovanje sovražila {Brentano). 31. „ker so spačili svojo pok 1 , t. j., ker so po svojim spačenim poželenji ži¬ veli , ne pa po Božjih zapovedih. — Prerok sliši jok in zdihovanje Izraelcov, ki svojo nezvestobo obžalujejo. 32. V hebrejskim: „ Spreobernite se, puntarski otroci, in ozdravil bom vaše puntarije u , t. j., odpustil vam bom vašo nepokoršino do mene. 33. Griči in hribi, kamor smo malikovat hodili, so nas goljufali, ker nismo na njih pomoči dosegli od svojih malikov, še le v nesrečo so nas spravili. 34. „Sramota u , t. j., nesramno malikovanje je žerlo pridelke. 35. Kar so naši očetje s trudam perdelali, to so maliki požerli, ker so jim da¬ rovali, svoje pridelke, drobnico, govejo živino in še celo svoje otroke (Bren¬ tano). 36. Maliki jim tedaj niso celo nobene pomoči dali, še v nesrečo so jih spravili. Taki so -tudi maliki današnjih časov, kterim slepi človek večkrat služi, in jim svoje naj (lrajši: zdravje, počitek, časno blago, in še celo svojo večno srečo daruje. 37. Vsi smo osramoteni, ker smo tako nespametno ravnali. 198 Jeremija 4. oberni: ‘) če svoje spotike 2 ) spred mojiga obličja spraviš, ne boš omahoval, 3 ) 2. ampak persegal boš 4 ) v resnici in v sodbi in po pravici: Kakor resnično Bog živi! in na¬ rodi ga bodo blagoslovili in ga hvalili. 5 ) 3. Ker to pravi Gospod mo¬ žem judovskim in jeruzalemskim: 6 ) Preorjite si novino, in med ternje nikar ne sejte! 7 ) Oz. 10, 12. 4. Obrežite se Gospodu, in odpravite sprednjo kožico svojih sere, 8 ) Judovi možje in prebi- vavci v Jeruzalemu, de kje ne šine kakor ogenj moja jeza, in žge, in bi ne bilo nikogar, de bi gasil zavoljo hudobije vaših mi¬ sel. 9 ) 5. Oznanujte v Judu, 10 ) in dajte slišati v Jeruzalemu: go¬ vorite, in trobite po deželi, močno vpite in recite: Zberite, se, de pojdemo v terdne mesta. 11 ) 6. Postavite bandero na Si¬ onu. 12 ) Bodite serčni, in nikar ne postajajte; 13 ) ker jez peljem od severja nesrečo in veliko poter- tost. 14 ) 7. Lev gre iz svojiga ber- loga, 15 ) in ropavec narodov se je vzdignil; on gre iz svojiga kraja, de bo tvojo deželo na¬ pravil v pustoto; tvoje mesta bodo 1. V hebrejskim: ... „ Gospod, se boš vernih v svojo deželo. 2. „če svoje spotike", t. j., svoje malike, potrebiš iz dežele. 3. „ne boš omahoval 1 ', v hebrejskim: „se ne boš spotikal“ na ptujim. 4. „persegal boš", t. j., častil bos praviga Boga; kdor namreč slovesno per- sega, s tem očitno razodeva svojo vero v neskončno resničniga, pravičniga, vsigavedniga in vsigamogočniga Boga, torej ga s tem slovesnim razodeva- njem svoje vere časti (Brentano). — Potlej se bote deržali prave vere, res¬ nice in pravice. 5. „ga bodo blagoslovili t.j., Gospoda bodo častili in hvalili; drugi mislijo: narodi bodo Izraela blagrovali in hvalili; še drugi: narodi — malikovavci — se bodo v njem — v Izraelu — blagrovali in se ž njim hvalili. 6. Jeremija se oberne k Judam, ter jih k pokori opominja. 7. Iztrebite iz sebe hude strasti in pregrešne navade. 8. „Sprednja kožica “ je podoba inalikovavske pregrešnosti, „ obreza“ pa je podoba posvečenja (Perm. 5. Mojz. 10, 16. Rim. 2, 29.). — Pomen: Oči¬ stite svoje serce malikovavskih pregreh, ter se posvečujte (Brentano). 9. de vas kje ne zadene moja pravična sodba, in vas ne pokonča zavoljo vaših hudobnih misel in djanj, ker bi nihče ne utolažil moje pravične jeze (Brentano). 10. „ Oznanujte" po vsi judovski deželi, de se sovražnik bliža, namreč kralj Nabuhodonozor. Prerok začne tukaj popisovati in napovedovati stiske in nadloge, ki bodo nespokorne Jude zadevale (Brentano). 11. Jeremija opominja ljudstvo po deželi, de naj se zbere in beži v terdne mesta, zlasti na Sion, pred sovražnikam. 12. ,,bandero na Sionu “ v znamnje, de lahko tje zbežijo. 13. V hebrejskim: „ Bežite, in nikar se ne obotavljajte ". 14. „potertost", britkost, težavo, ali pa: razdjanje, pokončanje. Pomen: jez peljem od severja Kaldejce v vašo deželo. Gl. zgor. 1, 13. 14. (Bren¬ tano). 15. Kralj Nabuhodonozor gre. Prerok ga v duhu vidi iti. 199 Jeremija 4. razdjane, in ostale bodo brez pre- bivavca. 8. Zato oblecite rasovnike, 16 ) jokajte se, in tulite; ker serdita jeza Gospodova se od nas ni obernila. 9. In tisti dan, pravi Gospod, bo kralju in knezam serce upadlo, in duhovni bodo osterineli in pre¬ roki bodo klaverni. 10. In rekel sim: 17 ) Joj, joj, joj, Gospod Bog! Ali si tedaj to ljudstvo in Jeruzalem goljufal, rekoč: Mir bote imeli! I8 ) in glej, meč je segel do serca? 11. Tisti čas se poreče teinu ljudstvu in Jeruzalemu: Zgeči veter vleče po potih, ki so v pu- šavi, 19 ) po potih hčere mojiga ljudstva, 20 ) pa ne de bi prevel in očistil. 21 ) 12. Močen veter mi bo od tod prišel, 22 ) in tadaj bom nad njimi svoje sodbe izgovoril. 13. Glej, kakor oblak se vleče, 23 ) kakor vihar so njegovi vozovi; hitrejši od orlov so njegovi konji. Gorje nam! ker razdjani bomo. 14. Jeruzalem, operi svoje serce hudobije, de boš rešen. Doklej se bodo še škodljive misli v tebi mudile? 15. Glas namreč oznanuje z Dana, 24 ) in naznanja malika z Efrajmove gore. 25 ) 16. Povejte narodam: Glej, v Jeruzalemu se je slišalo, de pri¬ dejo čuvaji 26 ) iz daljne dežele, in svoje vpitje 27 ) zaganjajo nad Judovimi mesti. 17. Kakor čuvaji na polji ga oblegajo okrog, ker je mene k jezi nadražil, pravi Gospod. 18. Tvoje dela in tvoje misli so ti to napravile, ta tvoja hu¬ dobija, ker je grenka, in je v tvoje serce segla. 28 ) Modr. 1,3. 5. 19. Moje oserčje, moje oserčje, 16. ^rasovnike", t. j., žimnato obleko spokornikov in žalostnih. 17. v rekel sim" tisti čas, ko je Bog razodel te prihodnje stiske. 18. Alije bila tedaj goljufija, ko so preroki oznanovali judovskimu ljudstvu, de bo srečno? — Bog je dopustil, de so lažnjivi preroki Jude slepili s praznim upanjem, ter so jim srečo obetali; to dopušenjc imenuje prerok tukaj, kakor Ecehiel (14, 9.), delo Božje, t. j., kakor de bi bil Bog sam storil, kar je le dopustil. 19. ,.po potih, ki so v pušavi u , v hebrejskim: „s hribov v pušavi“. — ^Žgeči veter" je tisti strupeni veter, ki ga Arabci „samum lt imenujejo, kteri vsaciga človeka in vsako žival nauaglama umori, ako se z obrazam na zemljo ne uleže. Ta veter, ki vleče iz arabske pušave, ktera je med Jeruzalemam in Babilonam, je podoba babilonskiga kralja, ki bo Judovo kraljestvo po¬ končal (Brentano). 20. t. j., po potih v jeruzalemsko mesto. Mesta se imenujejo hčere. 21. „ prevel in očistil" žito. Glej Ps. 1. razi. 8. 22. V hebrejskim: „ Močnejši veter od njega (ki žito veje in očišuje) mi bo prišel", t. j., na moje povelje bo prišel, namreč Nabuhodonozor. 23. „kakor oblak se vleče 11 , namreč sovražnik, vojskina truma. 24. Dana", z mesta v Palestini proti severju, se oznanuje, de se Kaldejci bližajo. Glej zgor. v. 6. 25. „ malika “ Bela, ki so ga Kaldejci imeli na svojih vojskinih banderih (Hier. in Teodoret). Efrajmova gora je tudi proti severju od Jeruzalema. 26. „ čuvaji' 1 , t. j., straže, oblegavci iz Babilona. 27. v in svoje vpitje 11 , t. j., svoj vojskini krič zaganjajo. 28. n v tvoje serce segla", t. j., ti je serce spačila. 200 Jeremija 4. kako boli, občutljeji mojiga serca so zbegani v meni; 29 ) ne morem molčati, ker moja duša sliši tro- bentin glas, vojskin krič. 20. Potertost na potertost! se kliče, ker je vsa dežela razdjana: naglo so razdjani moji šotori, hitro moje kože. 30 ) 21. Doklej bom še zaubežnim gledal, 31 ) slišal trobentin glas? 22. Zato ker 32 ) me moje tra¬ pasto ljudstvo ne spozna; ne¬ umni in nespametni otroci so; prebrisani so, de hudo po¬ čenjajo, dobriga storiti pa ne znajo. 23. Pogledal sim deželo, in glej, prazna je bila in pušobna; 33 ) in pogledal sim nebo, in ni bilo svetlobe 34 ) na njem. 24. Pogledal sim gore, in glej, tresle so se, in vsi griči so se majali. 35 ) 25. Ogledal sim se, in ni ga bilo človeka; in vse ptice spod neba so se umaknile. 36 ) 26. Pogledal sim, in glej, Kar¬ mel 37 ) je bil pust, in vse njegove mesta so bile razdjane pred Go¬ spodovim obličjem, in pred nje¬ govo serdito jezo. 27. To namreč pravi]Gospod: Pušava bo vsa dežela, vender je nočem ukončati. 38 ) 28. Dežela bo žalovala, in nebo zgorej bo klaverno, ker sim rekel, sklenil sim, in ni mi žal, tudi se ne dam od tega odvermti. 29. Pred vrišem konjnikov in lokostrelcov beže vse mesta, gredo na visoke kraje, 39 ) lezejo na skale; vse mesta so zapušene, in nihče v njih ne prebiva. 30. Tipa, razdjana, 40 ) kaj boš počela? Ce se tudi v škerlat oblečeš, se olepšaš z zlato ovrat¬ nico, in lepotičiš svoje oči z le¬ potico; 4 *) se vender zastonj lišpaš: 29. V hebrejskim: .. . .jioli, stene mojiga serca me bolijo (t. j., persi me bole), moje serce tolče (kljuje) v meni' 1 . Te besede govori prerok, ko v duhu previdi stiske in nadloge, ki bodo zadevale deželo in nje prebivavce (Bren- tano). 30. „Potertost na i)otertost li , t. j., britkost na britkost; ali pa: gorje na gorje; ali pa: pokončanje na pokončanje, vpije ljudstvo, t. j., bo vpilo; prerok namreč v duhu previdi prihodnje nadloge, ter jih perpoveduje, kakor de bi se godile vpričo njega; „moje kože“, s kterimi so šotori pokriti (Brentano). 31. „s m ubeimim.'- 1 ljudstvam, v hebrejskim: ,,-za banderi “ sovražnikov. 32. Bog pove tukaj preroku vzrok, zakaj de mu zmirej le kaznovavne sodbe kaže, ki bojo njegove rojake zadevale. 33. Prerok vidi v duhu, kar se bo zgodilo, in oznanuje, de bi s tem ljudstvo k pokori omečil (Hier.). 34. „ni bilo svetlobe “ na nebu, t. j., nebo je bilo temno. Tema je podoba nesreče. 35. To je podoba splošniga strahu po deželi. 36. tudi ptiči se bodo zbali vojskiniga hrupa, in bodo zbežali iz dežele. 37. »Karmel*, lep hrib, enak lepimu vertu. Pomen: tudi naj lepši in naj rodo- vitniši kraji bodo pokončani. 38. »je nočem ukončati “ prav do čistiga in za vselej (Brentano). 39. „na visoke kraje“, na gore, v hebrejskim: „v gošave“. 40. „ra-zdjana“ dežela, pokončano ljudstvo. Bog nagovori tukaj svojo nezvesto nevesto, judovsko množico. Gl. zgor. 2, 7. Iz. 29, 17. 41. zlato ovratnico* > t. j., z zlato verižico okrog vratu. Pomen: Jeruza- Jeremija 4. 5. 201 troji ljubeji te zaničujejo, in ti po življenji strežejo. 42 ) 31. Glas namreč slišim kakor porodivne, ječanje kakor porod¬ nice; 43 ) glas sionske hčere, ki umira, in svoje roke stega: 44 ) Gorje meni, ker pojema moja duša zavolj pobitih. 45 ) V. Poglavje. Prerok očita Judam njih splošno spačenost, jim napoveduje kazni Božje, ter jih s tein k pokori opominja. 1. Obhodite ceste po Jeruza¬ lemu, glejte in premislite in išite po njegovih ulicah, ali najdete koga, kteri bi delal, kar je prav, in vprašal za resnico: in mu bom usmiljen.*) 2. če tudi rečejo: Kakor res¬ nično Gospod živi! vender po krivim persegajo. * 1 2 ) 3. Gospod, tvoje oči gledajo na vero, 3 ) tepel si jih, pa niso čutili; poteral si jih, pa niso kotli krotenja sprejemati; 4 ) njih čelo je terše kakor skala, in se niso hotli spreoberniti. 4. Jez pa sim rekel: Morde so le ubogi in priprosti, kteri ne poznajo Gospodoviga pota, in pravice svojiga Boga; 5. torej pojdem k imenitnim, in bom ž njimi govoril, ker oni poznajo Gospodovo pot, pravico svojiga Boga; pa glej, oni vsi so še bolj jarem zdrobili, vezi' raztergali. 5 ) 6. Zato jih bo lev iz gozda raztergal, in volk jih bo zvečer pokončal, pard bo na njih mesta prežal; 6 ) kdor koli pojde iz njih, bo vjet, ker so se njih pregrehe namnožile, in njih prestopi so silno močni. lemsko mesto, bodi si še tako lep6 ozaljšano, Kaldejci ti ne bodo zanesli, ampak te bodo razdjali. Ta podoba je posneta od jutrovskih vlačugaric, ki so se prav lepo nališpale, kadar so se sovražniki mestu bližali, na pr. kraljica Jeza- bela (4. Kralj. 9, 30.), de bi bile ljubezen v njih do sebe obudile (Bren- tano). 42. ,,tvoji ljubeji u , t. j., tvoji zmagovavci, kterim se boš nastavljala, in se jim perlizovala, te bodo zaničevali in pokončali (Brentano). 43. Milo zdihovanje in ječanje slišim, ki je enako ječanju kake ženske na porodu. 44. „glas sionske hčere 11 , t. j., zdihovanje jeruzalemskih prebivavcov, judov- skiga ljudstva, se sliši; v hebrejskim: „glas sionske hčere, ki zdihuje in roke stega (po pomoči, ali pa: ki z rokami sklepa), rekoč: Gorje meni“ i. d. 45. „zavoljo pobitih“ nekteri prestavljajo hebrejsko: „zavoljo morivcov“. 1. Bog bi rad Jeruzalemu zanesel, ko bi se v njem najdel kak pravičen sodnik. — Sodbe so nekdaj na terzih per mestnih vratih sklepali (Brentano). 2. Če se tudi po zunanjim še vere derže, je vender le v sercu nimajo. 3. „na vero“ v sercu, v hebrejskim: „na resnico“. 4. kaznoval si jih, in vender se niso hotli poboljšati. 5. imenitniki so še bolj, kakor priprosto ljudstvo, vso postavo Božjo s sebe vergli, in po svoji spačeni volji žive (Brentano). 6. „volk — zvečer“, volk hodi zvečer na rop; „pard“ ali leopard. — Prerok 202 Jeremija 5. 7. Zavoljo česa bi li mogel usmiljen biti? Tvoji otroci so me zapustili, in persegajo per njih, ki niso bogovi ; nasitoval sim jih, pa prešestvajo, 7 ) in v vlaeugar- čini hiši nečistost počenjajo. 8 ) 8. Oni so kakor konji go- njenci 9 ) in žebci; vsak razgata po ženi svojiga bližnjiga. Eceh. 22 , 11 . 9. Jih mar zato ne bom obiskal, pravi Gospod? in se nad tacim narodam ne bo zmaševala moja duša? 10. Pojdite na njegove zidove, in jih poderite, vender vsiga ne pokončajte; potrebite njegove od¬ rastke, ker niso Gospodovi. 10 ) 11. Zakaj hiša Izraelova in hiša Judova ste se zoper mene hudo pregrešile, pravi Gospod. 12. Oni taje Gospoda, in pra¬ vijo: Njega ni, * 11 ) tudi ne ho nad nas prišla nesreča; meča in la¬ kote ne bomo vidili. 13. Preroki govore v veter, in nimajo razodenja; zatorej se bo to njim zgodilo. 12 ) 14. To pravi Gospod, Bog vojskinih trum: Ker ste take be¬ sede govorili, glej, zato bom na¬ pravil svoje besede v tvojih ustih v ogenj, in to ljudstvo v les, in [ogenj) jih bo požerl. 13 ) 15. Glej, hiša Izraelova, jez bom nad vas perpeljal ljudstvo z dalje, pravi Gospod, močno ljudstvo, staro ljudstvo, ljudstvo, ki njegoviga jezika ne boš znala, tudi ne umela, kaj govori. 16. Njegovi tuli so kakor od- perti grobi; 14 ) vsi so junaki. tukaj permerja Nabuhodonozorja levu zavoljo njegove moči, volku zavoljo njegove nenasitljivosti, in pardu zavoljo hitrosti njegovih vojskinih trum. 7. „persegajo per njih , ki niso bogovi“, t. j., per malikih, ali: malikovanju so vdani; „nasitoval sim jih“, t. j., z dobrotami sim jih obkladal, „pa pre- šestvajo“, mene, svojiga dobrotnika, zametujejo in malikam v čast nečistost počenjajo (Breutano). 8. V hebrejskim: „in se v nečistničini hiši trumama zbirajo 11 . 9. „konji gonjenci“, t. j., konji, ki se gonijo, v hebrejskim: „siti konji“. 10. Tukaj nagovori Bog Kaldejce, de naj planejo na zidove, ki so okrog vino¬ grada' (nograd pomeni judovsko ljudstvo), ter naj jih poderejo in razmečejo; tode vsiga nograda naj pa ne pokončajo prav do čistiga, le nerodovitne od¬ rastke naj porežejo od terte, ker ta sprideni in nerodovitni nograd ni več Gospodov. — Pomen tega je tedaj: Sovražniki naj planejo nad spačeno ju¬ dovsko ljudstvo, naj ga morijo in v sužnost peljejo; tode vsiga do čistiga pa naj ne pokončajo (Brentano), ker iz njega pride Mesija in njegova sveta srenja. Gl. v. 18. Zgor. 4, 27. 11. ,,Njega ni“, t. j., ni Boga, kteri bi se za nas pečal, ter nas kaznoval, kakor preroki pravijo (v. 13.). 12. „Preroki“ prazne reči kvasijo in lažejo; nesreča, ki jo drugim napove¬ dujejo, bo nje zadela (Brentano). 13. „v tvojih ustih“, o prerok Jeremija. Pomen: Ker ste vi, bogotajci (v. 12.), take zaničljive besede govorili zoper moje preroke (v. 13.), zato se bodo moje besede, ki sim jih govoril po ustih svojiga preroka Jeremija, neutegama spolnile; napovedane kazni bodo ljudstvo pokončale, kakor ogenj suhi les požge (Brentano). 14. ,,Njegovi tuli“, posode, kamor se pušice spravljajo, „so kakor odperti grobi“, t. j., orožje Kaldejcov bo veliko Judov pomorilo, in jih pod zemljo spravilo. 203 Jeremija 5. 17. In povžilo bo tvojo žetev, in tvoj kruh; požerlo bo 15 ) tvoje sinove in tvoje hčere; povžilo bo tvojo drobnico in tvoje goveda; povžilo bo tvoje nograde in tvoje smokve; in zmečem bo razdjalo tvoje terdne mesta, na ktere se zanašaš. 18. Vender vas tiste dni, pravi Gospod, ne bom popolnama kon¬ čal. 16 ) 19. Ako porečete: Zakaj je Gospod, naš Bog, nam vse to storil? jim reci: Kakor ste me zapustili, in ptujim bogovam slu¬ žili v svoji deželi, tako bote slu¬ žili ptujcam v deželi, ki ni vaša. Spod. 16, 10. 20. Oznanite to Jakopovi hiši, in dajte slišati v Judu, rekoč: 21. Poslušaj, trapasto ljudstvo, ki nimaš serca; ki imate oči, pa ne vidite, in ušesa, pa ne slišite. 22. Ali se me tedaj ne bote bali, pravi Gospod, ne žalovali 17 ) pred mojim obličjem? — ki sim postavil pesek morju za mejo, za večno postavo, ktere ne sme prestopiti: zaganjajo se njegovi valovi, pa nič ne premorejo; na¬ penjajo se, pa ne gredo čez njo. 23. Serce tega ljudstva pa je neverno in puntarsko; odstopili so in se preč podali, 24. in ne pravijo v svojim sercu: Bojmo se Gospoda, svojigaBoga, ki nam daje zgodnji in pozni dež ob svojim času, 18 ) in nam vsako leto obilno žetev obvaruje. 19 ) 25. Vaše hudobije to odvra¬ čajo, 20 ) in vaši grehi dobro od vas odganjajo. 26. Ker med mojim ljudstvam se najdejo hudobni, ki prežijo kakor ptičarji, ki zanke in na- stave nastavljajo, de ljudi lovijo. 27. Kakor je nastava polna ptic, tako je njih hiša polna zvi¬ jač; 21 ) zato so mogočni in bo¬ gati, 28. debeli in tolsti, 22 ) in moje ukaze prehudobno prelomujejo. Vdovine pravde ne razsodijo, si- rotine reči ne poravnajo, in pra¬ vice ubozim ne persodijo. iz. l, 23. Cah. 7, 10. 29. Ali ne bom tacih reči obiskal ? reče Gospod, in ali se ne bo nad tacim ljudstvam moj duh maševal? 30. Strašne in čudne reči se godijo po deželi. 15. „požerlo bo u , t. j., pokončalo bo kaldejsko ljudstvo vse to. 16. zavoljo Mesija in njegove svete srenje. Gl. zgor. 10. razi. 17. »ne žalovali 11 , v hebrejskim: »ne se tresli “ i. d. 18. spomladanski in jesenski dež. Gl. 5. Mojz. 11, 14. 19. »obvaruje 11 deževanja. — Ves čas — od setve do žetve — sedem tednov — od velike noči do binkošt — vPalestiM po navadi ne dežuje; tadaj se krne- tovaveu ni treba bati, de bi se mu setev spridila zavoljo moče. Gl. 3. Mojz. 23, 15. 16. 20. „to odvračujejo u , namreč vremenski red, lepo vreme. 21. Kakor je ptičja nastava (stava) zvijačno narejena, de se vanjo ptiči love: tako je tudi hiša sodnikov polna zvijač in goljufij, polna krivičniga blaga, ki si ga po goljufii perdobivajo; ali pa takole: Kakor je ptičje gumniše (prostor, kjer se ptiči love) polno vabljenkov: tako so tudi oni (krivični sodniki) polni zvijač in goljufij, s kterimi svojiga bližnjiga slepijo, in ga ob premoženje, čast in življenje perpravljajo. 22. Krivični sodniki se bogatijo in mastijo s ptujim blagam. 204 Jeremija 5. 6. 31. Preroki prerokujejo laži, stvo to ljubi. Kako pa se mu bo in duhovni k temu s svojimi ro- godilo na poslednje? kami ploskajo, 23 ) in moje ljud— VI. Poglavje. Kaldejci bodo Jeruzalem razdjali, ker so Judje terdovratni, in se ne po¬ boljšajo. 1. Bodite junaki, * 1 ) Benjami¬ novi otroci, v sredi Jeruzalema, 2 ) trobite v Tekvi na trobento, 3 ) in na Betakaremu 4 ) vzdignite ban¬ dero, ker od severja 5 ) se kaže nesreča in velika potertost. 2. Lepi in nežni permerjam sionsko hčer. 6 ) 3. K nji hodijo pastirji s svo¬ jimi čedami, 7 ) postavijo okrog nje svoje šotore, vsak popase, kar mu je per roči. 8 ) 4. Posvetite se v boj nad njo! 9 ) Vzdignite se! in pojdimo gori opoldne ! 10 ) Gorje nam ! ker se je dan nagnil, ker večerne sence daljši prihajajo. 11 ) 5. Vzdignite se ! in pojdimo gori po noči, in razvalimo njene hiše. 6. Ker to pravi Gospod voj¬ sk inih trum : 12 ) Posekajte nje les, 13 ) in namečite zasip okoli Je¬ ruzalema: to je mesto obiska¬ nja, 14 ) vsa krivica je v njem! 7. Kakor vodnjak svojo vodo 23. s svojimi rokami ploskajo a , jim prav dajejo, in njih laži poterdujejo. 1. Junaško se ustavljajte sovražniku, ter branite mesto, Jeruzalem, ko ga bo oblegal. V hebrejskim: „ Bežite “ i. t. d., ko bodo sovražniki perderli (Bren- tano). 2. Jeruzalem je bil z dela v deležnini Benjaminoviga rodu. 3. s trobento dajte znamnje v Tekvi, de se sovražnik bliža; „Tekva 11 je bilo mesto v Benjaminovi deležnini, na neki gori 4 ure od Jeruzalema proti jugu (Brent.). Gl. 2. Kr. 14, 2. 4. „Betakarem“, v hebrejskim: „Bet-Kerem“, tudi na neki gori med Tekvo in Jeruzalemam (Brentano). 5. „ bandero u v znamnje, de se sovražnik bliža. Gl. zgor. 4, 15. 6. „ nežni “, mehki gospodičini (gl. 3. 4.) permerjam jeruzalemsko mesto. 7. „K nji 1 - 1 -, k sionski hčeri, k Jeruzalemu, bodo prišli vojvodi s svojimi voj- skinimi trumami. 8. Vse, kar jim bo pod roko prišld^ bodo pokončali, ter porečejo, kar na- sledva v 4. versti. 9. Vojaki so se z muozimi šegami, s persego, z daritvami posvečevali za boj. Gl. spod. 51, 27. Joel. 3, 9. 10. „opoldne“, ter se ne bojmo še tolike vročine. 11. Sovražniki pravijo: Škoda, de se že večer bliža, ko še niso mesta raz- valili. 12. Gospod pravi to Kaldejcam, ter jih po preroku nagovori. 13. „ Posekajte les“ za kaste, braniša in drugo vojskino orodje. 14. „mesto obiskanja“, t. j., mesto kaznovanja, ali: mesto, ki ga bom kaznoval zavoljo pregreh, ki se v njem godijo. 205 Jeremija O. merzlo ohrani, tako ono ohrani merzlo svojo hudobijo; 15 ) le kri¬ vica in poteranje 16 ) je v njem slišati, vedno je pred menoj sla¬ bost in rana. 17 ) 8. Daj se podučiti, Jeruza¬ lem, de se kje moj duh od tebe ne oberne, de te kje ne napra¬ vim v pušobno deželo brez pre- bivavcov. 9. To pravi Gospod vojski- nih trum: Kakor v vinogradu do paperka bodo pobrali ostanke Izraelove. Stegaj svojo roko ka¬ kor tergavec k brenti. 18 ) 10. Komu hočem govoriti? in koga hočem zapričevati, de naj posluša? 19 ) Glej, njih ušesa so neobrezane, 20 ) in ne morejo sli¬ šati; glej, Gospodova beseda jim je v zaničevanje, 2 ‘) in je ne sprej¬ mejo. 11. Zato sim poln Gospodove serditosti, in jo težko prenašam. Razsuj jo nad otroci na ulicah in ob enim tudi nad zbranimi mladenči; 22 ) zakaj vjet bo mož z ženo, star z meterim vred. 23 ) 12. In njih hiše pojdejo na druge, ravno tako njih njive in žene ; ker bom stegnil svojo roko nad prebivavce v deželi, pravi Gospod. 13. Od naj manjiga namreč do naj večiga so vsi lakomnosti vdani, in od preroka do duhovna vsi počenjajo goljufijo, iz. 56,11. Spod. 8 , 10 . 14. In ozdravljajo rano hčeri mojiga ljudstva s sramoto, rekoč: Mir, mir! pa ni miru. 24 ) 15. Sramujejo naj se, ker ostudnost počenjajo, pa se še celo v osramotenji ne sramujejo, 15. V hebrejskim: v Kakor v vodnjaku voda vre (iz tal teče), tako vre v njem hudobija t. j., hudobija v Jeruzalemu se dan na dan naraša (Bren- tano). 16. t) poteranje a ,' v hebrejskim: ateranje “ ubozih, pravičnih. 17. „ slabost in rana “, pretepanje, pobijanje in morjenje mestnjanov. 18. Prerok tukaj stavi pred oči izraelsko ljudstvo v podobi vinogradovi, sovraž¬ nike pa v podobi tergavčevi. Kakor tergavec po vinogradu grozdje terga, ter ž njim brento za brento napolnuje, poslednjič pa še po vinogradu paperkva, ter še majhne, pod perjem skrite grozdiče pobira, de vse do zadnjiga pobere: tako bo tudi sovražnik z Izraelci delal, ter jih bo po Palestini pobiral, in v sužnost vodil, dokler ne bo vsih odpeljal. Odpeljanje deseterih Izraelovih rodov je bilo „terganje u v vinogradu, odpeljanje Judoviga in Benjaminoviga rodu pa je bilo „paperkvanje ostankov“ Božjiga ljudstva. Pa še per teh „Izraelovih ostankih“ se je večkrat paperkvalo; ker je Nabuhodonozor več ko enkrat Jude v sužnost peljal. Glej 4. Kralj. 17, 6. Spod. 52, 28—30: 4. Kralj. 24, 14: 25, 11. (BrentanoJ. — „Stegaj“, o sovražnik! „svojo roko a nad nje, t. j., večkrat jih odpeljavaj v sužnost. 19. Komu hočem kazni Božje oznanovati, ko me nihče ne posluša, in si mojiga govorjenja k sercu ne jemlje ? 20. n njih ušesa so neobrezane^, zarašene, nočejo poslušati. 21. Gospodovo besedo zaničujejo ko prazno strašilo. 22. Prerok pravi, de je poln žuganja ali pretenja, ki mu ga je Gospod raz¬ odel, in de se težko zderžuje, de bi ga ne oznanoval. Bog pa mu odgovori, de naj ga le oznanuje vsim Judovim stanovam, ker tudi sovražnik vse brez razločka v sužnost popelje (Brentano). 23. meterim vred“ , t. j., ž njim vred, ki je že zelo v letih. 24. Goljufni preroki tolažijo ubogo ljudstvo s praznim in goljufivim obetanjem, 206 Jeremija 6. in se ne znajo sramovati; zato bodo med pobitimi počepali; ob času svojiga obiskanja bodo po¬ padali, pravi Gospod. 25 ) 16. To pravi Gospod: Ob¬ stojte na potih, in glejte, ter vprašajte po nekdanjih stezah, ktera pot je dobra, in hodite po nji, in najdli bote ohlajenje 26 ) svojim dušam. Pa so rekli: Ne bomo hodili. Mat. 11, 29. 17. In postavil sim čez vas čuvaje. 27 ) Poslušajte trobentin glas! 28 ) Pa so rekli: Ne bomo poslušali. 18. Zato poslušajte, narodi, in zbor, 29 ) spoznaj, kaj jim bom vse storil. 19. Poslušaj, zemlja! Glej, jez bom nesrečo na to ljudstvo per- peljal, sad njegovih misel; ker mojih besedi niso poslušali, in so mojo v postavo zavergli. 20. Čemu mi nosite kadilo s Sabe in lepo dišečo skorjo iz daljne dežele? 30 ) Vaši žgavni darovi niso prijetni, in vaši klavni darovi mi ne dopadejo. iz. 1, 11. 21. Zatorej to pravi Gospod: Glej, jez bom napravil podertije 31 ) med tem ljudstvam, in med njimi bodo popadali ob enim očetje in sinovi, sosed in bližnji bota po¬ končana. 22. Tako govori Gospod: Glej, ljudstvo bo prišlo iz severne de¬ žele, in veliko ljudstvo se bo vzdignilo od pokrajin zemlje. 32 ) 23. Pušico in škit bo zgrabilo, grozovitno je brez usmiljenja; njegov glas šumi kakor morje; konje jezdijo, in so pripravljeni, kakor vojšak na boj, zoper tebe, sionska hči. 33 ) 24. Slišimo od njega praviti, roke nam omahujejo, britkost nas prepada, bolečina kakor porodno. 25. Nikar ne hodite na polje, in po cestah se ne sprehajajte; ker sovražnikov meč straši okrog in okrog. 26. Hči mojiga ljudstva, obleci rašovnik, in potresi se s pepe- Iam; 34 ) žaluj kakor po edino- rojenim sinu, britko plakaj, ker nanaglama pride pokončevavec nad nas. 35 ) 27. Močniga poskuševavca sim rekoč: Mir, mir bomo imeli dolgo časa, desiravno se huda vojska bliža (Brentano). 25. Ti nesramni goljufi se ne sramujejo svojiga lažnjiviga početja — vso sra- možljivost so zgubili; zato bodo pa tudi z ljudstvam vred pod kaldejskim mečem popadali (Brentano). 26. „po nekdanjih stezah ££ , po kterih so vaši očetje hodili. — Jutrovci ime¬ nujejo vero „pot“ ali „stezo u . Pomen: Zapustite krivo, malikovavsko vero, ter se vernite k stari pravi veri svojih nekdanjih očetov, po tem bote dosegli „ ohlajenje^ (v hebrejskim: ,,pokoj u j, ubežali bote svoji nesreči (Brentano). 27. V čuvaje u , t. j., učenike, preroke, ki vas opominjajo in svare. 28. Rekel sim: „ Poslušajte“ svarivni glas prerokov. 29. „narodi-‘, bližnje malikovavshe ljudstva, — n zbor“ ravno teh narodov. 30. „ skorjo iz daljne dežele 11 , t. j., cimet iz Arabije v dar. 31. „bom napravil podertije“ po sovražnikih, ki bodo v deželo perderli, jo razdevali, in ljudi morili. 32. „od pokrajin zemlje t. j., iz daljne dežele — Kaldeje. 33. „ sionska hči 11 , t. j., jeruzalemsko mesto. 34. O moje ljudstvo! obleci se v spokorne oblačila, delaj pokoro. 35. „pokončevavec Nabuhodonozor, ki je s svojo vojsko vse pokončal (Brent.). Jeremije*! 6. 7. 207 te postavil med svoje ljudstvo; spoznal in poskusil boš njih pot. 36 ) 28. Vsi tisti odpadli pogla¬ varji, 37 ) ki goljufno ravnajo, so bron in železo; 38 ) vsi so spa¬ čeni. 29. Meh je opešal, svinec je v ognji zgorel; plavžar je za¬ stonj topil; zakaj njih hudobije niso končane. 39 ) 30. Imenujte jih zaverženo sre¬ bro, ker jih je Gospod zavergel. VII. Poglavje. Prerok vabi Jude k pokori, ter jih opominja, de naj se ne zanašajo per svojim hudobnim življenji na Gospodov tempelj in na svoje obilne daritve, ker jim vse to ne bo nič pomagalo, ako svojiga življenja ne poboljšajo; popisuje njih spa¬ čenost, in jim napoveduje ostre kazni Božje, ktere jih bodo gotovo za dele. 1. Beseda, ki jo je Gospod Jeremiju govoril, rekoč: * l ) 2. Vstopi se med vrata Go- * spodove hiše, in oznanuj ondi to besedo, ter reci: Poslušajte be¬ sedo Gospodovo vsi izmed Juda, kteri hodite skozi te vrata Go¬ spoda molit. 3. To pravi Gospod vojski- nih trum, Izraelov Bog: Pobolj¬ šajte svoje dela in svoje namene, in prebival bom per vas na tem kraji. 2 ) s po d. 20, 13. 4. Nikar se ne zanašajte na lažnjive besede, 3 ) in ne rekajte: Tempelj Gospodov, tempelj Go¬ spodov, tempelj Gospodov je ! 4 ) 5. Pa če svoje dela in svoje namene dobro vravnavate; če pravico delate med človekam in njegovim bližnjim; 5 ) 6. če ptujcu in siroti in vdovi ne delate krivice, tudi nedolžne kervi ne prelivate 6 ) na tem me¬ stu, 7 ) in za ptujiini bogovi ne hodite k svoji lastni nesreči: 36. Bog nagovori preroka, ter mu pravi, de naj poskuša svoje rojake, kakor se poskuša ruda v ognji, ter naj ogleduje njih djanje in nehanje, in jim napoveduje Božje kazni 0Brentano). 37. „ odpadli poglavarji t. j., poglavarji, ki so od vere odpadli. 38. v so kakor bron in železo 11 terdi, tedaj ne dobra ruda. 39. Ta podoba judovske terdovratnosti in spačenosti je posneta od očiševanja slabiga, s terdo rudo namešaniga srebra. Naj plavžar še tako močno meh goni, in ž njim ogenj piha; naj tudi perdeva svinca, de bi namreč žlindro iz srebra na se potegnil: pa meh bo opešal, svinec bo zgorel, plavžar se bo zastonj trudil, ker slabo srebro bo vender le žlindrasto ostalo. Pomen: Terdovratni, vsi spačeni Judje se nikakor ne dajo očistiti in poboljšati. 1. „Beseda a , t. j., povelje, ki ga je Bog dal Jeremiju. — Ta prerokba sega do 9. poglavja, in je bila blezo dana ob času kralja Joakima, ko je bilo malikovanje spet splošno v Judovim kraljestvu. Gl. 4. Kralj. 23, 37. 2. V hebrejskim: . .. „namene, in dal vam bom prebivati na tem kraji li , t. j., vas ne bom dal peljati v sužnost. 3. „na lažnjive besede na prazno, goljufno obetanje krivih prerokov. 4. Bog je z nami, nas varuje, ker imamo njegov tempelj. 5. če pravično sodbo sklenete med tožnikam in tožencam. 6. ,, nedolžne kervi 11 , t. j., če nedolžnih ne zaterate. Spod. 22, 17. Iz. 59, 7. 7. „na tem mestu ali na tem kraji, v ti deželi (7. v.). 208 Jeremija 7. 7. bom prebival z vami na tem mestu, v deželi, ktero sim vašim očetam dal od nekdaj in za vselej. 8. Glejte, vi se zanašate na lažnjive besede, ktere vam ne bodo nič pomagale; 9. kradete, morite, prešest- vate, po krivim persegate, Baa- lam 8 ) darujete, in hodite za ptu- jimi bogovi, kterih ne poznate, 9 ) 10. potem pa pridete, -in se ustopite pred me v ti hiši, kjer se kliče moje ime, 10 ) in pravite: Rešeni smo, akoravno smo sto¬ rili vse te gnusobe. 11 ) 11. Je mar ta hiša, kjer se kliče moje ime, jama razbojnikov postala v vaših očeh ? Jez, jez sim, jez sim vidil, pravi Gospod. ,2 ) Mat. '21, 13. 12. Pojdite na moje mesto Silo, kjer je od začetka moje ime pre¬ bivalo, 13 ) in glejte, kaj sim mu storil zavoljo hudobije mojiga ljudstva Izraela. 14 ) 13. In zdaj, ker ste vse te dela storili, pravi Gospod: De- siravno sim vam zgodaj govoril, in vam pravil, pa me niste po¬ slušali, vas klical, pa se mi ni¬ ste Oglasili; Preg. 1,24. Iz. 65,12. 14. bom tej hiši, v kteri se kliče moje ime, in na ktero se vi zanašate, in mestu, ki sim ga vam in vašim očetam dal, ravno tako storil kakor Šilu; 15. in zavergel vas bom spred svojiga obličja, kakor sim za¬ vergel vse vaše brate, vesEfraj- mov zarod. 15 ) 16. Ti torej nikar ne moli 16 ) za to ljudstvo, 17 ) in za nje ne opravljaj zahvalne pesmi, ne mo- 8. „Baalam“, t. j., malikam. Glej zgor. 2, 23. 9. od kterih moči nimate nobeniga spričevanja, de bi vam mogli pomagati. 10. „v hiši, kjer a i. d., t. j., v tempeljnu, kjer me častite. 11. Ne more nam spodleteti, akoravno smo bogovam narodov služili, in živeli kakor malikovavci. Tako so si upali Judje ob Jeremijevih časih celo v tem¬ peljnu govoriti! Prim. 1. Mak. 1, 12. 12. Kakor roparji in morivci bežijo v svoje jame in berloge, de se proteči kaznovavni pravici umaknejo ; ravno tako tudi vi po storjenih roparijali in morijah perbežite v moj tempelj, ker menite, de hote po tem moji pravici ubežali. Mar vam bo moj tempelj v zbežališe kakor tolovajem jame in ber- logi? Jez vem vse vaše hudobije in tudi namene, zavoljo kterih v tempelj hodite, ker sim vsigavedin (Brentano), 13. „kjer je od začetka'' * 1 , t. j., sperviga bilo moje prebivališe. Joz. 18, 1- 1. Kralj. 1, 3. i. d. 14. Kako malo se smete zanašati na tempelj v Jeruzalemu, vam lahko priča mesto n Silo“, ktero sim dal razvaliti, desiravno je ondi moj sveti šotor stal več ko tri sto let. Joz. 18, 3. 9: 19, 51. Perm. 1. Kralj. 4, 11. 15. n Efrajm il se tukaj imenuje ko imenitniši rod namesti desetih rodov izra- elskiga kraljestva. Gl. Iz. 7, 2. Oz. 5, 9. Ravno tako vas bom dal v suž- nost odpeljati, kakor so bili izraelski rodovi po Asirijanih odpeljani. 16. v nikar ne moli o prerok Jeremija! za svoje rojake. 17. Iz tega se vidi, kolikošno moč imajo per Bogu molitve še živih svetnikov. De bi se tedaj Bogu z molitvami preroka Jeremija tako rekoč sila ne godila, mu zapove, de naj nikar ne moli za ljudstvo, ktero je mero svojih pregreh dopolnilo, in je že zapadlo pravici Božji. Jeremija 7. litve, in nikar se mi ne zoper¬ stavljaj; 18 ) ker te ne bom uslišal. Spod. 11, 14: 14, 11. 17. Ali ne vidiš, kaj le-ti po¬ čenjajo po Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah? 18. Otroci pobirajo derva, očetje ogenj užigajo, in ženske s tolšo kropijo ( testo ), 19 ) de nebeški kraljici 20 ) potice pečejo, in pitne darove ptujim bogovam oprav¬ ljajo, in me k jezi dražijo. 19. Mar mene k jezi dražijo, pravi Gospod ? Ali ne sami se¬ be 21 ) v sramoto svojiga obličja? 20. Zato tako govori Gospod Bog: Glej, moj serd in moja jeza se razliva nad ta kraj, nad ljudi in živino in nad drevje v okrajini in nad sadove v deželi; unela se bo, in se ne bo dala ugasiti. 22 ) 21. To govori Gospod vojski- 209 nih trum, Izraelov Bog: Perde- vajte svoje žgavne darove k svo¬ jim klavnim daritvam, in jejte meso. 23 ) 22. Ker vašim očetam tisti dan, ko sim jih iz Egipta peljal, nisim nič govoril, ne jim zapo¬ vedal zavoljo žgavnih in klavnih darov; 23. ampak to reč sim jim uka¬ zal, in rekel: Poslušajte moj glas, in vam bom Bog, in vi bote moje ljudstvo, in hodite po vsaki poti, ki sim vam jo ukazal, de vam bo dobro. 24 ) 24. Pa niso slišali, ne naklo¬ nili svojih ušes, ampak hodili so po svojih željah in po hudobii svojiga spačeniga serca; in šli so nazaj, in ne naprej, 25 ) 25. od dne, ko so šli njih očetje iz egiptovske dežele, do današ- njiga dne. In pošiljal sim k vam 18. s .nikar se mi ne zoperstavljaj 11 , v hebrejskim: nikar me ne nadležvaj !i . 19. V hebrejskim: „m ženske gnjetejo testg^ za daritve. 20. „ nebeški kraljici “, t. j., luni v čast, ali pa: „Astarti (i , t. j., Veneri. 21. „Ali «e“ napravljajo sami sebi težave k svoji sramoti? 22. Bog bo dal vse pokončati v svojim pravičnim serdu, in se ne bo dal utolažiti. 23. Le pomnožujte svoje darove, le jejte in pite od tega, kar darujete; saj vam vepder vse to ne bo celo nič pomagalo, ker zraven teh daritev, ki jih meni v čast opravljate, tudi malikam darujete ^Brentano). 24. Pomen 22. in 23. verste: Ko sim vaše očete iz Egipta peljal, jim nisim dal nobenih postav zastran darovanja, ampak le spolnovanje deset zapoved sim jim prav močno zaterdoval i 2. Mojz. 20.). — Postave zastran darovanja so bile še le poznejše dane (3. Mojz.), ko so bili Izraelci zavezo z Bogam raztergali (2. Mojz. 32.). Daritve so bile tedaj v permeri z Božjimi zapo¬ vedmi le manjši, ne pa poglavitna reč, de se je ljudstvo, že v Egiptu da¬ rovanja vajeno, lože varovalo mališkiga darovanja bližnjih narodov. Sicer pa se v zgornji versti daritovska služba Božja ne zametuje, ampak se le za po¬ glavitno rečjo — za spolnovanjem Božjih zapoved —- postavlja; zakaj po he¬ brejskim navadnim govorjenji se to, kar je manjši reč v permeri s pogla¬ vitno rečjo, tako pred oči stavi, kakor de bi človeka celo nič ne vezala, de bi jo mogel dopolnovati; na priliko (Oz. 6, 6.): „ Usmiljenje (ljubezen do bližnjiga) hočem, in ne daritve t. j., ljubezen do bližnjiga hočem pred daritvijo. Perm. Mal. 1, 3: 1. Kralj. 15, 22. Luk. 14, 26. Mat. 10, 37. 25. n in so sli nazaj, in ne naprej"-, t. j., herbet so mi obernili. 210 Jeremija 7. 8. vsak dan svoje hlapce, preroke, in pošiljal sim jih zgodaj in vedno: 26 ) 26. pa me niso poslušali, ne svojih ušes nagnili, ampak so bili terdovratni, in so hujše po¬ čenjali, kakor njih očetje. Spod. 16, 12. 27. In ko jim boš vse te be¬ sede govoril, te vender ne bodo poslušali; in ko jih boš klical, ti vender ne bodo odgovorili. 28. Zato jim reci: To je ljud¬ stvo, ki ni poslušalo glasu Go¬ spoda, svojiga Boga, in ne spre¬ jelo krotenja: vera 27 ) je zginila, in je vzeta od njih ust. 29. Ostrizi si lase, 28 ) in verzi jih preč, in zavzdigni kriško jok, 29 ) ker Gospod je zavergel in za¬ pustil rod svoje jeze; 30. ker so Judovi otroci de¬ lali hudo v mojih očeh, pravi Gospod. Postavili so svoje spo¬ tike 30 ) v hišo, kjer se je moje ime klicalo, de so jo ognusili; 31. in so sozidali visočino To- fet, ki je v dolini Enomovili otrok, 31 ) de žgejo svoje sinove in svoje hčere v ognji, kar nisim zapovedal, in ne mislil v svojim sercu. 32. Zato glej, dnevi pridejo, pravi Gospod, in nič več se ne poreče: Tofet in dolina Enomo- vihsinov, ampak dolina morije; 32 ) in v Tofetu 33 ) bodo pokopavali, ker sicer ne bo prostora. 33. In merliči tega ljudstva bodo jed pticam spod neba in zverem na zemlji, in nihče jih ne bo od- ganjal. 84. In storil bom, de bo v Ju¬ dovih mestih in po jeruzalemskih ulicah potihnil glas veselja in glas vriskanja, glas ženinov in glas nevestin; ker dežela bo v pušavo. Eceh. 26, 13. VIII. Poglavje. Sovražniki bodo kosti kraljev, poglavarjev, prerokov in duhovnov iz grobov pometali, deželo pokončali in Jeruzalem razdjali. 1. Tisti čas, pravi Gospod, bodo izmetali kosti kraljev Ju¬ dovih, in kosti njegovih pogla¬ varjev, in kosti duhovnov, in ko¬ sti prerokov, in kosti jeruzalem¬ skih prebivavcov iz njih grobov,') 26. „zgodaj“, t. j., dovolj do časa, de so vas k pokori budili, kakor hitro se vam je kaka nesreča bližala (Brentano). 27. „vera“, bogaboječnost, poštenost, resnica, zvestoba. 28. „ Ostrizi si lase“, o Jeruzalem! v znamnje žalosti. 29. „zavzdigni kviško svoj jok“, v hebrejskim: , Jokaj na višavah 11 . Ob po¬ sebnih nadlogah, ko so zadevale deželo, so ženske jokale na višavah (Bren- tano). 30. „spotike“ ali ,,gnusobe“, t. j., malike. Gl. 4. Kralj. 21, 5—7. 31. V hebrejskim: ,,v dolini Ben-Hinom “ blizo Jeruzalema. Gl. 4. Kralj. 23, 10. in razi. 32. „dolina morije“, zato ko bodo Kaldejci Jude ondi morili. 33. „v Tofetu na tem, po njih misli, svetim kraji. 1. Spolnjenje tega prerokovanja glej Baruh. 2, 24. 25. 211 Jeremija 8. 2. in jih bodo razmetali pod solnce in luno, in pod vso ne¬ beško vojsko, 2 } ktere so ljubili, in kterim so služili, in za kterimi so hodili, in ktere so iskali in molili: ne bodo pobrane, in nfe pokopane 5 za gnoj bodo po zemlji. 3. In izvolili si bodo rajši smert kakor življenje vsi, kteri bodo od tega prehudobniga za¬ roda ostali po vsih zapušenih krajih, kamor jih bom zavergel, pravi Gospod vojskinih trum. 3 } 4. In reci jim: To pravi Go¬ spod : Ali ne bo, kdor pade, spet vstal? in kdor se je odvernil, 4 ) se spet vernil? 5. Zakaj se je tedaj to ljud¬ stvo v Jeruzalemu odvernilo z oporno odvernitvijo ? Laži so se poprijeli, in se nočejo verniti. 5 } 6. Pazim in poslušam, pa nikogar ni, de bi govoril, kar je dobriga, nikogar ni, kteri bi pokoro delal zavoljo svojiga greha, rekoč: Kaj sim storil? Vsi so se obernili v svoj tek kakor konj, ki dirja z močjo v boj. 6 ) 7. Jastreb na nebu pozna svoj čas, gerlica in lastovica in štorklja se derže časa svojiga prihoda: moje ljudstvo pa ne spozna sodbe Gospodove. 7 ) 8. Kako morete reči: Mi smo modri, in Gospodova postava je per nas? Resnično, lažnjivo pi¬ salo pisarjev je laži napravljalo. 8 ) 9. Modri bodo osramoteni, prestrašeni in vjeti; ker so Go¬ spodovo besedo zavergli, in v njih ni nič modrosti. 10. Zato bom dal njih žene zunanjim, njih njive drugim po¬ sestnicam; ker od naj marijiga do naj večiga so vsi lakomnosti vdani, 9 ) od preroka do duhovna vsi lažejo, 10 ) Iz. 56, 11. Zgor. 6,13. 11. in ozdravljajo rano hčere mojiga ljudstva k sramoti, rekoč: Mir, mir! ko ni miru. 1 ') 2. „pod nebeško vojsko“, t.j., pod zvezde, njim v kazen, ki so jih v življenji molili. 1 3. Jude, kteri bodo meču ubežali, in ktere bodo Kaldejci v sužnost odpeljali, si bodo želeli rajši umreti kakor živeti, ker se jim bo tam hudo godilo. 4. „kdor se je odvernil u s prave poti, ali: „kdor je zašel“. 5. „z oporno odvernitvijo“, t. j., tako terdoglavno ali terdovratno, de se po nobeni ceni noče verniti spet na pravo pot? „Laži“, t. j., lažnjiviga mali¬ kovanja (Brentano). 6. „Vsi“ Judje tečejo proti svoji pogubi, kakor teče konj na vojski v svojo smert (Brentano). 7. Nespametni ptiči spoznajo po svojim natornim nagibu svoj čas, de se spet vernejo v deželo, iz ktere so se bili v drugo preselili; Judje pa ne spoznajo napovedanih Gospodovih sodba, odločeniga časa k pokori, in se ne vernejo k spolnovanju postave Božje (Brentano). 8. Kako se hočete operati na postavo, ki jo imate V rokah, ker so jo vaši pismarji spačili! — Judovski pismarji so, berž ko ne, per prepisovanji po¬ stave izpustili ali pa prenaredili tiste verste, ki so malikovanje prepovedovale. Zato se je bil, pravijo nekteri razlagavci, Josija tako močno prestrašil, ko so mu bile iz Mojzesoviga rokopisa prekletstva brane, ktere naj prelamljavce postave zadevajo (4. Kralj. 22, 11.). 9. „so vsi lakomnosti dobičkarii, odertii svojiga bližnjiga vdani. 10. Drugi prestavljajo: „se pečajo z goljufijo^. H. Judovsko kraljestvo, ki je bilo v žalostnim stanu in blizo razpada, se tukaj 14* Jeremija 8. 212 12. Osramoteni bodo, ker gerdo počenjajo, akoravno jih v sra¬ moti ni bilo sram, in se niso znali sramovati, zato bodo med padajočimi popadali, in ob času svojiga obiskanja na tla telebili, pravi Gospod. 13. Vse bom zbral, pravi Go¬ spod, na tertah ne bo grozda, in na figovim drevji ne bo smo¬ kev, celo perje bo obletelo, 12 ) in kar sim jim dal, bo zginilo.’ 3 ) 14. Čemu sedimo? 14 ) zberite se, in pojdimo v terdno mesto, in tam molčimo! ker Gospod, naš Bog, nas je k molčanju per- pravil, l5 ) in nam je dal želčnate vode piti; 16 ) zakaj grešili smo Gospodu. Spod. 9, 15. 15. Perčakovali smo miru, pa ni nič prida, časa ozdravljenja, in glej, strahota! Spod. 14, 19. 16. Sem od Dana 17 ) se sliši perhanje njegovih konj; 18 ) od razgatanja njegovih vojskinih konj se vsa zemlja trese: pridejo in obžrejo deželo, in kar je v nji, mesto in nje prebivavce. 17. Ker glej, jez vam bom poslal kače baziliske, I9 ) ki se permerja ranjeni ženski, ki ji zdravniki rane obezujejo, in ji smertno nevar¬ nost skrivajo, pa osramoteni bodo, ker je ne bodo mogli smerti oteti. Ravno tako delajo vladarski svetovavci judovskiga kraljestva, kteri mu rane obe¬ zujejo in zakrivajo, de se ne vidijo, ter ljudstvo, ki je zavoljo tega nevarniga stanu svoje deržave v skerbi, s praznimi besedami tolažijo in slepijo k svoji lastni sramoti, rekoč: Saj je vse mirno, saj je vse dobro in po godu, saj ni nobene nevarnosti! desiravno ni dobro in se kervava vojska bliža (Bren- tano). — Ali ne delajo ravno tako tudi dan današnji vladarski svetovavci, ki sebi in drugim skrivajo silno velike nevarnosti, v kterih se kraljestva znaj¬ dejo, ali pa po napčnih pomočkih segajo, s kterimi njih notranje gnjile rane ozdravljajo, in hudo, ki se po njih pase, odpravljajo? Nekteri mislijo in si tildi perzadevajo, ljudstva osrečiti s posvetno modrostjo, z omiko in z obertnijo, ter tudi s tem mislijo odpraviti nezadovoljnost, pertožbe, razpore, puntarije in druge nesreče izmed narodov ; pa ne vedo, ali vsaj vediti nočejo, de vse hudo izvira iz spačenosti narodov, ta spačenost narodov pa se da le z živo vero v Boga in z delavnim keršanstvam ozdraviti, ne pa s posvetno modrostjo brez vere v Boga, ne z golo omiko brez Iepiga keršanskiga obna¬ šanja, ne z obertnijo brez pobožnosti in strahu Božjiga. 12. Vse Jude bom. zbral v Jeruzalemu, in vso njih deželo bom pokončal po sovražnikih, namreč po Kaldejcih. 13. Nekteri prestavljajo hebrejsko: ,,'in dal jih bom (sovražnikom), de jih po¬ vlečejo 11 v sužnost. 14. Te besede bodo govorili Judje po deželi, ki si ne bodo upali, Kaldejcani se v bran postaviti; torej v Jeruzalem pobežijo v terdnjavo, in bodo ondi pomoči perčakovali, morde iz Egipta (Brentano). 15. Bog nas je ponižal, de se ne moremo s sovražnikam meriti na polji; torej bežimo v terdnjavo (Brentano). 16. „želčnate vode“, grenkiga, upijanljiviga ola, t. j., Bog nam je poslal veliko nesrečo. Gl. Iz. 51, 17—22. (Brentano). 17. „od Dana (l , mesta na severni meji v Palestini, so kaldejski konjniki ropih v deželo. Glej zgor. 4, 15. 18. „ njegovih konj'- 1 , t. j., sovražnikovih konj, namreč Kaldejcov. 19. ,,baziliske 11 , rogljate kače, t.j., hude sovražnike, ki se ne dajo po nobeni ceni ukrotiti in k smiljenju nagniti (Brentano). Jeremija 8. 9. 213 ne dajo zarotiti; 20 ) in pikale vas bodo, pravi Gospod. 18. Moja žalost je čez ža¬ lost , moje serce v meni ža¬ luje- 21 ) 19. Glej, sliši se vpitje hčere mojiga ljudstva 22 ) iz daljne de¬ žele. 23 ) „Ali ni Gospoda v Si¬ onu, 24 ) ali njegoviga kralja, ni v njem?“ 25 ) Zakaj 26 ) so me k jezi nadražili s svojimi zrezlja- nimi podobami in s ptujimi neči- mernostmi? 27 ) 20. Žetev je minila, poletja je konec, in mi nismo rešeni. 28 ) 21. Zavoljo potertosti hčere mojiga ljudstva 29 ) sim potert in prežaljen, groza me prepada. 22. Ali ni več dišeče smole v Galaadu ? ali ni ondi zdravnika? zakaj se tedaj ne zaceli rana hčeri mojiga ljudstva? 30 ) IX. Poglavje. Prerok se pertoži zavoljo popačenosti judovskima ljudstva, in oznanoje Božje kazni, ki bodo zadele Jude in sosešnje ljudstva. 1. Kdo bo dal moji glavi vode in mojim očem studenec solz, * 1 ) de noč in dan objokujem hčerine pobite mojiga ljudstva? 2. Kdo mi bo dal v pušavi prenočiše popotnikov 7 , de zapu¬ stim svoje ljudstvo, in grem od njih? vsi so namreč prešestniki, derhal hudodelnikov. 3. Oni napenjajo svoj jezik kakor lok za laž, ne pa za res¬ nico ; v deželi so se uterdili, ker gredo od hudobije do hudobije, in mene ne spoznajo, 2 * * * ) pravi Gospod. 4. Vsak se varuj svojiga bliž- njiga, in nobenimu svojimu bratu 20. v zarotiti u , de bi ne mogle pikati. Glej Ps. 57. razi. 7. 21. Te besede govori prerok, ki previdi nesrečo, ki bo zadela njegove rojake. 22. pVpitje 1 ^ t. j., jok in zdihovanje mojiga ljudstva v sužnosti. 23. „iz daljne dežele iz sužnosti, kamor je bilo odpeljano. 24. To vpraša zapušeno, vjeto ljudstvo, ki se v podobi judovske hčere pred oči stavi. 25. Ali Bog ni več sionski kralj, de bi nas rešil ? 26. Te besede odgovori Bog, ter pravi, de so si kazen zasluzili. 27. yis ptujimi n e čim er n o s trni", t. j., s ptujimi maliki, ki niso nič. 28. Čas za čašam mine, pa ni rešenja (ni pomoči iz Egipta). 29. Te besede spet prerok govori, ko previdi stisko svojiga ljudstva. 30. „ dišeče smole a , mazila, balzama, „® Galaadu v deželi na uni strani Jordana, kjer raste germovje, iz kteriga se cedi balzam. Pomen: Ali ni celč nobene pomoči za mojo nesrečno domačijo? (Brentano). 1. O de bi imel dovolj vode v svoji glavi in solz v svojih očeh, de bi noč in dan objokoval pobite izmed svojiga ljudstva! — Prerok tukaj previdi velik poboj v Jeruzalemu in v Palestini (Brentano). 2. Lazniki in obrekovavci „ napenjajo svoj jezik kakor lok u , ter namesti pušic nanj pokladajo laži, ne pa resnice, in jih streljajo v svojiga bližnjiga. V svetim pismu se permerjajo lažniki in obrekovavci lokostrelcam, laži in obrekovanje pa pušicam (Gl. 1. Mojz. 49, 13. Ps. 63, 4.); — n v deželi so 214 Jeremija 9. ne zaupaj, ker brat brata spod- lezuje, in vsak prijatel goljufuje. 5. Vsak svojiga brata zasme¬ huje, * * 3 ) in ne govori resnice; uče namreč svoj jezik lagati, in si perzadevajo, krivico delati. 6. Tvoje prebivališe 4 ) je v sredi goljufije; v zvijači 5 ) me nočejo poznati, pravi Gospod. 7. Zatorej to reče Gospod vojskinih trum: Glej, jez jih bom varil in skušal: 6 ) kaj hočem dru- ziga početi s hčerjo svojiga ljud¬ stva ? 8. Pušica, ktera rani, je njih jezik, zvijačo govori; s svojimi ustmi govorijo mirno s svojim prijatlam, na skrivnim pa mu za- derge stavijo. p s . 27, 3. 9. Alijih ne bom zavoljo tega obiskal, reče Gospod? ali se ne bo nad tacim ljudstvam maševala moja duša? 10. Zavoljo gora se bom jo¬ kal in žaloval, in zavoljo pušav- skih pašnikov bom plakal, ker so požgani; 7 ) zato nikogar ni, kteri bi skozi nje hodil, in last- nikoviga glasu ni slišati; od ptice pod nebam do živine se je vse preselilo in umaknilo. 8 ) 11. In napravil bom Jeruzalem v grobljo, in zmajem v berloge; 9 ) in mesta Judove bom napravil v pušavo, de nihče ne bo ondi prebival. 12. Kdo je tako moder, de bi to umel? in k komu naj pride beseda iz ust Gospodovih, de jo oznanuje, zakaj de je dežela po¬ končana in požgana kakor pu- šava, de nihče skoz njo ne hodi? 13. In Gospod je rekel: Ker so zapustili mojo postavo, ktero sim jim bil dal, in ne poslušajo mojiga glasu, in se po nji ne ravnajo, 14. ampak hodijo po hudobii svojiga serca in za Baali, kar so se od svojih očetov naučili; 15. zato tako govori Gospod vojskinih trum , Izraelov Bog : Glej, jez bom to ljudstvo pasel s pelinam, in jim dajal želčnate vode piti. 10 ) Spod. 23, 15. 16. In razkropil jih bom med narode, kterih oni in njih očetje niso poznali; in za njimi bom meč pošiljal, dokler ne bodo po¬ končani. 17. Tako govori Gospod voj¬ skinih trum, Izraelov Bog: Oglejte se, in pokličite žalovavke, 11 ) de se uterdili“, so moč dosegli po svojih zvijačah, ne pa s poštenostjo; — „ mene ne poznajo “, t. j., zame in za mojo postavo nič ne marajo (Brentano). 3. v zasmehuje“, v hebrejskim: „slepi il , ali: n goljufuje“. 4. v Tvoje prebivališe^, o prerok! Bog tukaj preroka nagovori. 5. „v zvijači'- 1 , t. j., per svojih zvijačah in goljufijah ne marajo za me. 6. „varil in skušal“, t. j., očiševal in boljšal v razbeljeni peči nadlog in britkost, kakor se očišuje ruda v ognji. 7. Kaldejci bodo po gorah in pušavah naj boljši pašnike požgali. S. Ko bodo sovražniki suho travo in germovje po gorah in pušavah zasmodili, bodo vse ptice in zverine zbežale v druge kraje (Brentano). 9. „zmajem“, t. j., velikim kačam v podertim ozidji (Brentano). 10. „pelin“ in n želčnata (grenka) voda li sta podobi velikih britkost in težav, ki jih bo Bog ljudstvu pošiljal (Brentano). 11. „ žalovavke “, t. j., ženske, ki se jokajo in žalostno kremžijo. — Zavoljo prihodnjiga razvaljenja jeruzalemskiga mesta in zavoljo prihodnje sužnosti Jeremija 9. 215 pridejo, in pošljite po nje, ktere so modre, 12 ) de naj hitijo, 18. de hitro pridejo, in nad nami jokajo; 13 ) naše oči naj to¬ čijo solze, in naše trepavnice naj se v vodi močijo; 19. ker žalovanja glas se sliši s Siona: 14 ) Kako smo razdjani in silno osramoteni! ker smo mogli zapustiti deželo, in naši šotori so poderti. 20. Poslušajte tedaj, žene, Gospodovo besedo, 15 ) in vaše ušesa naj sprejmejo govorjenje njegovih ust; učite svoje hčere plakati, in vsaktera svojo sosedo jokati; 21. ker smert 16 ) je perlezla skozi naše okna, in je v naše hiše prišla pobirat otroke po ter- gih in mladenče po ulicah. 17 ) v 22. Govori: To pravi Gospod: Človeške trupla bodo po tleh ležale kakor blato in kakor trava za koscam, 18 ) in ne bo ga, de bi pobiral. 23. To reče Gospod: Modri naj se ne hvali s svojo modrostjo, in močni naj se ne hvali s svojo močjo, in bogati naj se ne hvali s svojim bogastvam; l. Kor. 1, 31 : 2. Kor. 10, 17. 24. temuč kdor se hvali, naj se hvali s tem, de mene pozna, in ve, de sim jez Gospod, ki delam usmiljenje in pravičnost in pravico na zemlji; to namreč mi dopade, pravi Gospod. 19 ) 25. Glej, dnevi pridejo, reče Gospod, de bom obiskal vsaciga, kteri ima obrezano sprednjo ko¬ žico, 20 ) ukaže prerok Judam najeti žalovavk, de naj z milim glasam in žalostnim obnašanjem ljudstvo nagibajo k joku in žalovanju (Hier.). Se ob času sv. Hieronima je bila navada, najemati tacih žalovavk ob žalostnih pergodbah, zlasti per merličili in pogrebih. 12. r ktere so modre'- 1 , t. j., ktere znajo prav britko jokati, in se prav žalostno obnašati. Glej 2. Kralj. 14, 2. 13. v nad nami jokajo kakor de bi bili že pomerli. Gl. 21. in 22. v. 14. Že slišim jok in žalovanje jeruzalemskih prebivavcov. 15. Prerok tukaj opominja zlasti žene, de naj se jokajo nad svojo nesrečno deželo, ker so bile sosebno one krive, de so se njih možje malikovanju vdali. Gl. spod. 44, 15. 19. 16. „smer£“, t. j., kuga je že prišla v naše hiše, potem ko je veliko naših otrok in mladenčev po terzih in ulicah pobrala (Brentano). 17. Kuga naj poprej pobira ljudi, ki po mestu hodijo, poslednjič pa tudi pride v hiše, če so tudi še tako skerbno zavarovane (Brentano). 18. „kakor trava za koscam “ ali ,,za senosekam a , v hebrejskim: „kakor snopi za ženjcam“. Pomen: Toliko bo merličev, de jih ne bodo mogli po¬ kopati (Brentano). 19. Te nadloge odverniti (v. 21. 22.), se nihče ne zanašaj na svojo modrost, ali na svojo moč, ali na svoje bogastvo (v. 23.); le kdor mene ko usmiljeniga in pravičniga Boga spozna, in po tem spoznanji živi, sme upati pomoči, tak mi je všeč in doseže milost. — Besede teh obeh verst so tudi sploh opomi- njevanje, de se varujmo vsaciga napuha, in le v spoznanji Božjim išimo praviga miru, prave sreče. Sveti Avguštin pa pravi: Perva pregreha, ki je človeka premagala (napuh), jo tudi zadnja, ki naj jo človek premaguje. Ce je tudi že vse druge pregrehe zaterl, je še napuhu nastavljen, in je vedno v nevarnosti, si perpisovati čast, ktera gre le Bogu. 20. n bom obiskal “ s kaznijo vse obrezane, vse Jude, in zunanja obreza jim 216 Jeremija 9. 10. 26. Egipt in Juda in Edom in Amonove otroke in Moab in vse, kteri so po glavi ostriženi, 21 ) in v pušavi stanujejo; 22 ) ker vsi narodi imajo sprednjo kožico, vsa hiša Izraelova pa ima neobrezano serce. 23 ) X. Poglavje. Svarjenje pred malikovanjem. Kazen Judov. Njih žalostna pesem. 1. Poslušajte besedo, ktero je Gospod govoril zoper vas, Izraelova hiša! ‘) 2. To govori Gospod: Nikar se ne učite po šegah narodov * 1 2 ) ([ravnati ), in nikar se ne bojte znamenj na nebu, kterih se boje narodi. 3 ) 3. Zakaj postave narodov 4 ) so prazne ; ker drevo v gozdu poseka umetnikova roka (in na¬ pravi) podobo s teslam. 5 ) 4. S srebram in zlatarn jo ozaljša, 6 ) z žeblji in s kladvi zbije, de ne razpade. 7 ) 5. Izdelane stoje kakor pal¬ movo drevo, pa ne govorijo; vza¬ mejo jih in nesejo, ker ne mo- ne bo nič pomagala. V hebrejskim: yjbom vsaciga obiskal, obrezane in ne¬ obrezane 1 * , t. j., Jude in malikovavce. 21. „ostriženi 11 , t. j., Arabljani. Gl. 3. Mojz. 19, 27: 21, 5. 22. Sodba Božja ne pride samo nad obrezane Jude (v. 25/), ampak tudi nad vse tukaj imenovane ljudstva, ki so bile ob Jeremijevih časih neobrezane. 23. „vsa hiša Izraelova pa ima neobrezano serce il , t. j., vsi Izraelci so polni malikovavskiga duha, imajo neobrezanim malikovavcam enako spačeno serce, in njih hudobije počenjajo; torej bodo ž njimi vred zapadli sodbi Božji (Brentano). Gl. 5. Mojz. 10, 16 : 30, 6. 1. V tem poglavji se Jeremija v duhu prestavi v čase, ko Judje v babilonski sužnosti med Kaldejci žive, in jih svare pred malikovanjem, ker maliki niso živi (v. 1 — 5.), Jehova pa je sam pravi in živi Bog (6—16.). Za tem svarjenjem jih opominja, de naj se za odpeljanje v sužnost perpravijo (17. 18.), in dostavi žalostno pesem judovskiga ljudstva (19—25.). Kdaj je bila ta prerokba oznanjena, se ne da dokazati, če je nočemo v čas poprešnje prerokbe po¬ staviti. Drugi razumejo z besedo n Izrael u deset Izraelovih rodov, ki so bili že odpeljani v asirsko sužnost. Gl. zgor. 3, 12. — Po spričevanji svetiga Hieronima ima prerok per spačenji Izraeloviga ljudstva ob enim tudi spačenje kristjanov pred očmi, ter graja tudi njih bolj omikano malikovanje. Gl. Modr. 15. pogl. 15. razi. 2. „Nikar se ne učite“ prazne vere in šeg malikovavcov. 3. v in nikar “ ne častite solnca, lune in zvezd na nebu ko bogove, in nikar ne imejte prazniga strahu pred njimi, ker vam nič ne morejo škodovati. 4. postave narodov nauki malikovavcov zastran njih bogov so prazni, krivi, goljufni. 5. Le pomislite, kako malike narejajd, in iz tega se bote lahko prepričali, de so maliki res prazen nič. Perm. Iz. 44, 8—20. Modr. 13,10—19. Baruh. 6,3. 6. jj/o ozaljša a , t. j., izdelano podobo lepo okuje. 7. „de ne razpade v hebrejskim: n de ne omahuje Gl. Iz. 41, 7. 217 Jeremija 10. rejo hoditi. Nikar se jih tedaj ne bojte, ker ne morejo nič hudiga storiti, ne dobriga. 6. Gospod, tebi ga ni ena- ciga; velik si ti, in veliko je tvoje ime v moči. 8 ) Mih. 7, 8. 7. Kdo se te ne bo bal, o kralj narodov ! zakaj tvoje je ve¬ ličastvo; 9 ) med vsimi modrimi narodov in v vsih njih kraljestvih ni nihče tebi podoben, skr. razod. 15, 4. 8. Skaže se, de so vsi sku¬ paj nespametni in trapasti; spri- čevanje njih nečimernosti je les. 10 ) 9. Sreberne plošice se iz Tar- tesa 11 ) pernesejo, in zlato iz Ofa- za, 12 ) umetnikova in zlatarjeva roka ga perpravi; 13 ) višnjevo in rudeče je njih oblačilo: vse to je delo umetnikov. 10. Gospod pa je pravi Bog; on je živi Bog in večni kralj, pred njegovo serditostjo se zemlja trese, in ljudstva ne morejo nje- goviga žuganja prenašati. 11. Tako tedaj jim recite: 14 ) Bogovi, kteri niso nebes in zemlje naredili, naj se iztrebijo z zemlje in povsod pod nebam. 15 ) 12. On je naredil zemljo v svoji moči, napravil je njen krog v svoji modrosti, in razpel je nebo v svoji razumnosti, l. Mojz. 1, 1. Spod. 51, 15. 13. Po svojim glasu 16 ) daje obilno voda spod neba, ko vzdigne megle od pokrajin zemlje; bliske napravi v dež, in pex-pelje veter iz svojih zalog. 17 ) Spod. 51, 16. 14. Vsi ljudje so trapasti per svoji učenosti, 18 ) in vsi umetniki so osramoteni per svojih izrez¬ ljanih podobah; ker je goljufija, kar so ulili, in ni duha v njih. I9 ) 15. Prazno je in delo smeha vredno; 20 ) ob času svojiga obi¬ skanja 21 ) bodo končani. 16. Tem ni podoben on, ki je delež Jakopov; on je namreč, kteri je vse naredil; in Izrael je 8. „ veliko je tvoje ime u , t. j., tvoje božje bitje. 9. n zakaj tvoje je veličastvo a , samo tebi gre vsa čast. 10. Spričevanje, de so njih maliki prazen nič, je to, ker so iz lesa narejeni. Kako so trapasti in neumni, ko lesene bogove molijo! H. }) iz Tartesa u na Španskim, kjer so bile nekdaj bogate sreberne jame. 12. n iz Ofaza li , neznaniga kraja ; nekteri mislijo: v iz Ofira a . Gl. 3. Kralj. 9, 28. 13. „ ga perpravi de se ž njim maliki prevlečejo in okujejo. 14. „recžte“ Kaldejcam, ki vas bodo v sužnost peljali, ali pa ljudstvam, ki vas imajo v sužnosti. Gl. 1. razi. — Te besede so v kaldejskim jeziku, ker so Kaldejcam namenjene. 15. To prerokovanje od iztrebljenja malikov se spolnuje^ po kersanstvu. Iztrebite tedaj, kristjani, svoje malike, stvari svojih grešnih želja ! 16. ,J’o svojim glasu li , po svojim povelji, ali pa: po germenji. 17. „ocl okrajin zemlje iz morja. V Palestini je po bliskanji na zahodnji strani vselej dež, zato se pravi: „Bog napravi bliske v dež“ ; — „iz svojih zalog“, t. j., iz svojih shramb. Gl. Ps. 134. razi. 5. Nekdaj so si mislili, de ima Bog vetrove zaperte v shrambah (Brentano). 18. ,,per svoji učenosti t. j., v uku od bogov so nespametni. 19. „ni duha“ ali „sape“ v malikih, t. j., oni niso živi. 20. „delo smeha vredno u je namreč uliti malik. 21. „oft času svojiga obiskanja“, t, j., Ko pride čas p.jih kazni. Jeremija 10. 218 deblo ujegoviga deleža: 22 ) Go¬ spod vojskinih trum mu je ime. 17. Zberi svojo sramoto iz de¬ žele, ki prebivaš v oblegi. 23 ) 18. Ker to pravi Gospod: Glej, ta pot bom prebivavce po deželi deleč vergel, in jih bom tako stiskal, de nobeden ne bo od¬ šel. 24 ) 19. Gorje meni zavoljo moje potertosti, zavoljo moje prehude rane! 25 ) Pa jez pravim: 26 ) Saj je vse to moja bolečina, 27 ) zato jo bom prenašal. 20. Moj šotor je razdjan, vse moje vervi so potergane; moji otroci so jo od mene potegnili, in jih ni več tukaj; nikogar ni, kteri bi moj šotor spet razpel, in moje kože razprosterl. 28 ) 21. Ker pastirji so traparije počenjali, in Gospoda niso iska¬ li; 29 ) zato so bili brez raz¬ uma, ^ in vsa njih čeda je bila razkropljena. 31 ) 22. Glej, glas se sliši priti, in velik hrup iz severne dežele, 32 ) de mesta Judove naredi' pušavo in prebivališč zmajem. 33 ) 23. Vem, Gospod, de človek svojiga početja nima v svoji obla¬ sti, tudi ni v nikogar moči, kako naj hodi, in ravna stopinje svoje. 34 ) 24. Tepi me, Gospod, vender perzanašljivo, in ne v svoji ser- ditosti, de me kje v nič ne deneš. Ps. 6, 2. 25. Razli svojo jezo nad na¬ rode, ki te ne poznajo, in nad dežele, ki tvojiga imena ne kli— 22. „Tem“, namreč malikam; — „Jakopov delež“, t. j., pravi Bog, ki se je Izraelcam dal v delež; — „Izrael je deblo u , t. j., perva lastnina Gospod- Boga. 23. „Zberi“, o ljudstvo! „svojo sramoto“, t. j., vse svoje malike iz dežele v Jeruzalem, in glej, če ti bodo mogli pomagati, ko te bodo sovražniki oble¬ gali okrog mesta. V hebrejskim: „ Zberi iz dežele svoje premoženje (spravi ga v Jeruzalem), ko prebivaš v terdnim mestu!“ 24. „de nobeden ne bo odšel“; drugi prestavljajo: „de se naj dej o“ ; drugi: „de se zgrabijo“; še drugi: „de občutijo u . 25. Te in naslednje besede do konca poglavja sliši prerok govoriti ljudstvo, ki spoznava, de si je vse te nadloge zaslužilo (v. 24. 25.). 26. „Pa jez pravim“, t. j., vender pa mislim. 27. Saj si vse to terpljenje s svojimi grehi zaslužim. 28. „moje vervi“, s kterimi se ogrinjala na vsajene kole pervezujejo; — ,,moje kože“, s kterimi se šotor pokriva. Ta podoba je posneta od pastirjev, ki se s svojimi čedami in z vso svojo družino sem ter tje preselujejo, in si šotore postavljajo. Pomen je: Moje mesto in moje hiše so razdjane, in moji otroci so v sužnosti razkropljeni. 29. ,,pastirji“, t. j., kralji, viši so trapasto malikovanje počenjali. 30. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „zato niso imeli sreče“. 31. Sveti Hieronim pravi: Vse, kar se tukaj v sedanjim in preteklim času po¬ pisuje, se da obračati na preganjanje svete cerkve, ko bodo hiše Božje po- derte, in cerkev v pušavo storjena. De bo to prišlo, so krivi pastirji, ki v svoji nespameti ne išejo Gospoda; zato bo vsa čeda razkropljena. 32. Že se sliši glas in hrup Kaldejcov. Gl. zgor. 1, 14. 33. „zmajem‘ l , pošastim, kačam. Glej Iz. 13, 21. 34. Glej, Gospod, Kaldejci pridejo, vemo pa, de ne morejo vsiga storiti, kar bi radi; zakaj človeško početje je v roki Božji (Preg. 16, 9.); zatorej (v, 24.) tepi nas s perzanašljivostjo (Hiei;,), Jeremija 10 . 11 . 219 čejo; ker oni so Jakopa pojedli, njega častitljivost 35 ) razdjali. 36 ) in ga požerli, in ga končali, in Ps. 78, 6. XI. Poglavje. Zaveza Božja. Pregreha Judov in njih kazen. Jeremijeva smertna nevarnost. 1. Beseda, ki jo je govoril Gospod Jeremiju, rekoč:') 2. Poslušajte besede te za¬ veze, * 1 2 ) in govorite Judovim mo¬ žem, in jeruzalemskim prebivav- cam: 3. in reci jim: To govori Go¬ spod, Izraelov Bog: Preklet člo¬ vek, kteri ne posluša besedi te zaveze, 4. ktero sim vašim očetam zapovedal tisti dan, ko sim jih peljal iz egiptovske dežele, iz železne peči, 3 ) rekoč: Poslušajte moj glas, in storite vse, kar vam zapovem, in bote moje ljudstvo, in jez bom vaš Bog: 5. de ponovim persego, 4 ) s ktero sim persegel vašim očetam, de jim bom dal deželo, kjer se mleko in sterd cedi, 5 ) kakor je še dan današnji. 6 ) In sim odgo¬ voril in rekel: Zgodi se, o Go¬ spod ! 7 * * ) 6. In Gospod mi je rekel: Okliči vse te besede v Judovih 35. „njega častitljiv o st“, v hebrejskim: „njegovo prebivališe“. 36. Gospod, tepi po svoji pravici une ljudstva, ki te nočejo spoznati ko svojiga Boga, in še veči kazen zaslužijo, ker so tvoje ljudstvo pokončali. 1. Ta nova prerokba se konča z dvanajstim poglavjem. Prerok opominja Jude, de naj ohranijo zavezo z Bogam (v. 1—8.), in napoveduje prelomovavcam ojstre kazni (9—17.); se pertožuje, de so njegovi rojaki tako hudobni, ker ga zato preganjajo, ko jim nesrečo oznanuje (18—21.); in v imenu Božjim nad njimi izreče kazen (22—23.). Zavoljo tega, ko so njegovi preganjavci tako hudobni (12, 1—3.), in toliko nesreče nad deželo perpravljajo (4.), prosi Boga, de naj jih iztrebi. Na to mu reče Bog, de ga bodo njegovi sorodniki še hujše preganjali (5. 6.), de pa bodo sovražniki malikovavske Jude in njih ajdovske zapeljivce odpeljali v sužnost, in hudo stiskali (7 — 14.), desiravno se bodo oboji sčasama spet vernili v svoje kraje, tode malikovavci vender le s to pogojo, če bodo pravo vero sprejeli (15. 16.). Ta prerokba je bila blezo dana pod Josijem, po osemnajstim letu njegoviga kraljevanja, ko je bil Mojzesov rokopis v tempeljnu najden (4. Kralj. 22, 3. i. d.), in ko je bila zaveza z Bogam spet ponovljena (4. Kralj. 23, 3.). 2. „če' zaveze ktero sim z vašimi očeti naredil, in po Josii ponovil (4. Kralj. 22, 3.). 3. železne peči a , iz pekoče, terde sužnosti. 5. Mojz. 4, 20. 4. „de ponovim persego a , t. j., de spolnim svojo obljubo. 5. „kjer se mleko in sterd cedi 11 , t. j., kjer je vsiga dovolj (Hier.). 6. v kakor je dan današnji t. j., in jo res še zdaj imate, deželo namreč. Bodite pokorni, de vas iz nje ne izženem! 7. V hebrejskim in latinskim: v in rekel: Amen, Gospod u . Res, preklet bodi človek, kteri ne posluša i. d. (v. 3.). Brentano pa takole: ,, Resnično, Go- spod a , ti si spolnil svoje obljube, 220 Jeremija 11. mestih in na jeruzalemskih ter- zih, rekoč: Poslušajte besede te zaveze in dopolnujte jih; 7. ker opominjal in opominjal sim vaše očete od dne, ko sim jih iz egiptovske dežele peljal do današnjiga dne, zjutraj 8 ) sim se vzdigoval, ter jih opominjal, in sim rekel: Poslušajte moj glas! 8. pa niso poslušali ne nagnili svojiga ušesa, ampak so šli vsak po spačenosti svojiga luidobniga serca: zato sim poslal nad nje vse besede te zaveze, 9 } ktero sim jim bil zapovedal spolnovati, pa je niso spolnovali. 9. In Gospod mi je rekel: Najde se zapersega 10 ) med Ju¬ dovimi možmi in jeruzalemskimi prebivavci. 10. Vernili so se k poprešnjim pregreham svojih očetov, kteri niso hotli poslušati mojih besedi, in so tedaj hodili za ptujimi bo¬ govi, de so jim služili: zavergle ste hiša Izraelova in hiša Ju¬ dova mojo zavezo, ktero sim ž njunimi očeti sklenil. 11. Zavoljo tega to govori Go¬ spod : Glej, jez bom pripravil nad nje nesreče, kterim ne bodo mogli ubežati; potlej bodo k meni klicali, pa jih ne bom uslišal. 12. In mesta Judove in jeru¬ zalemski prebivavci pojdejo, in bodo vpili k bogovam, kterim darujejo, oni pa jih ne bodo re¬ šili ob času njih nadloge. 13. Po številu namreč tvojih mest je tvojih bogov, o Juda; in po številu svojih cest, o Je¬ ruzalem , si postavil sramotnih altarjev, altarjev za darovanje Baalam. * 11 ) Zgor. 2, 8. 14. Ti tedaj nikar ne moli za to ljudstvo, in ne opravljaj za nje zahvale in prošnje; 12 ) ker (jih') ne bom uslišal ob času, ko bodo k meni vpili, ob času njih nadloge. Zgor. 7, 16. Spod. 14, ll. 15. Kako je to, de je moj ljubi v moji hiši 13 ) tako veliko pre¬ greh storil? 14 ) Bo mar posve¬ čeno meso darov tebi odvzelo tvoje hudobije, zavoljo kterih si bil ošaben? 15 ) 16. Oljko rodovitno, lepo, sadu polno, berhko te je Gospod ime¬ noval; na glas njegove besede 8. „ zjutraj t. j., zgodaj , od nekdaj, o pravim času. 9. n vse besede te zaveze“, t. j., vse kazni, ki se v ti zavezi napovedujejo. 10. „zapersega“, zarotba, puntanja, zoper mene, vašiga Boga in kralja. 11. O Juda! ti imaš toliko bogov, kolikor imaš mest; in ti, o Jeruzalem, si postavil toliko altarjev, de n Baalam u , t. j., malikam, na njih daruješ, kolikor imaš cest. 12. j,Ti tedaj“, o prerok! „nikar ne mdli“ i. d. Gl. zgor. 7, 16. 13. „moj ljubi“, t. j., moje nekdaj ljubo ljudstvo, ..v moji hiši 11 , t. j., v tempeljnu. 14. Ali ima moje ljudstvo kaj vzroka take malikovavske gnusobe počenjati še celo v mojim tempeljnu? 15. Moje ljudstvo v tempeljnu tudi daritve opravlja, pa ali morejo darovi njih ošabno storjene grehe odpraviti? V hebrejskim: ,, Kaj ima moj ljubi (moje meni nekdaj ljubo ljudstvo) v moji hiši opraviti, ko jo toliko s hudobijami osknmja ? Bo mar obilno darov in darovavsko meso ti grehe odvzelo, ko se svoje hudobije razveseljuješ Jeremija 11. se je v nji velik ogenj vnel, in je požgal njene veje. 10 ) 17. In Gospod vojskinih trum, kteri te je zasadil, je nesrečo zoper tebe sklenil zavoljo hudobij Izraelove hiše in Judove hiše, ktere ste počenjale, de ste mene dražile, ko ste Baalam darovale. 18. Ti pa, Gospod, si mi raz¬ odel , in sim spoznal; takrat si mi pokazal njih namene. 17 ) 19. In jez sim bil kakor krotko jagnje, ktero peljejo v mesnico, in nisim vedil, de so zoper mene naklepe delali, rekoč: Denimo les v njegov kruh, 18 ) in strebimo 221 ga z dežele živih, de njegovo ime ne bo več v spominu. 19 ) 20. Ti pa, Gospod Sabaot, 20 ) ki po pravici sodiš, in ledvice in serca skušaš, 21 ) daj mi viditi tvoje maševanje nad njimi; 22 ) tebi namreč sim razodel svojo reč. 23 ) Spod. 17, 10: 20, 12. 21. Zavoljo tega Gospod to govori možem v Anatotu, 24 ) kteri ti po življenji strežejo, in pravijo: Ne prerokuj v Gospodovim imenu, de ne umerješ v naših rokah! 22. Zato govori Gospod voj¬ skinih trum tako le: Glej, jez jih bom obiskal; njih mladenči bodo 10. Bog je tebe, o Juda! napravil srečno ljudstvo, in je imel pravico, od tebe perčakovati sadu prave pobožnosti in čednosti; zdaj pa je ukazal te razdjati in pokončati, de Kaldejci ognju enako tvojo deržavo razdevajo, in tvoje sinove v sužnost vlečejo. 17. Jeremija je v poprešnji versti oznanil kazni, ktere je Bog Judam zavoljo njih malikovanja poslati sklenil, in to mu je dalo priložnost, se pertoževati zavoljo zalezovanja njegovih rojakov, kteri so ga ravno zavoljo oznanovanja kazen preganjali (v. 21.). On pravi, de mu je Bog to zalezovanje raz¬ odel. 18. „Denimo les v njegov kruh“, t. j., zavdajmo mu! — V jutrovih deželah je več tacih dreves in želiš, s kterimi se lahko jedi otrovajo ali ostrupijo. Posebno, kakor pravijo, je tisovec, kteri je per nas neškodljiv, v jutrovih deželah tako strupen, de že zboli, kdor v njegovi senci počiva. — V he¬ brejskim: „Pokončajmo drevo z njegovim sadam vred“, t. j., pokončajmo njega — Jeremija in vso njegovo družino (Brentano). 19. K tema dvema verstama opomni sveti Hieronim: Vsi cerkveni očetje so v tem ene misli, de Jeremija tukaj predpodobuje Jezusa Kristusa, in je tedaj njegova podoba. Te besede zadevajo naj pred Jeremija, v popolnama pomenu pa Jezusa Kristusa, kterimu je bil nebeški Oče naklepe Judov'razodel, in kteri je bil kakor jagnje, kš ust ne odpre, v smert peljan; zakaj njegovi sovražniki so rekli: „ Denimo les (t. j., križ) v njegov kruh “ (njemu v delež), ali na njegovo telo, ktero je resnični kruh (Jan. 6, 32.), in ga spravimo z zemlje. (Poleg hebrejskiga: „ strebimo ga z vsimi njegovimi “. Tako govore tudi drugi očetje: Justin, Ciprijan i. t. d. 20. „ Gospod Sabaot“, t. j., Gospod vojskinih trum. 21. n ki po pravici sodiš li , ker poznaš znotranje vsaciga človeka. 22. Sveti Avguštin pravi: To je znamnje dobriga serca, ne pa hudobije, če pravični želi, de bi bili grešniki kaznovani, ker s tem ne želi njih pogube, ampak poboljšanja in razodevanja Božje pravice, ktera ljudi k poboljšanju nagiba. 23. tebi sim zročil vse zalezovanje in preganjanje, ki ga terpim. 24. n v Anatotu duhovskim mestu, eno uro od Jeruzalema proti severju. 222 Jeremija 11. 12 . umerli pod mečem, njih sinovi in njih hčere bodo umerli za lakoto. 23. In nobeden izmed njih ne bo ostal; ker nesrečo bom pri¬ peljal zoper može v Anatotu, leto njih obiskanja. 25 ) XII. Poglavje. Jeremija Boga vpraša, zakaj hudobne v deželi terpl; Bog mu razodene, de bo po Kaldejcih Judejo pokončal; tudi bližnje Judam sovražne ljudstva bodo peljane v sužnost; pa se bodo z Judi vred vernile v svojo domačijo, ako bodo sprejele judovsko vero. 1. Pravičen si sicer, o Go¬ spod, ako bi se tudi s teboj pravdal; vender bom od pravice s teboj govoril: Zakaj je pot hu¬ dobnih srečna? zakaj se godi dobro vsini, kteri grešijo in hudo počenjajo? * 1 2 ) Hab. 1, 13. 2. Zasadil si jih, in so se ukoreninili; rastejo in sad obro- dujejo; blizo si njih ustam, pa deleč od njih ledvic. 1 ) 3. In ti pa, Gospod, mene poznaš, in me vidiš, in si skusil, de je moje serce per tebi. 3 ) 25. v leto njih obiskanja a , t. j., čas, ko jih bo kazen zadevala. Ko so Kal- dejci tri leta Jeruzalem oblegali, so prebivavci v bližnjim mestcu, ^Ana¬ totu 11 , vse vojskine težave skušali. 1. Od tvoje pravičnosti sim sicer prepričan, vender mi ne boš zameril, če ti nekaj potožim, in te vprašam: Zakaj se moram jaz, tvoj zvesti služabnik, s toliko nevarnostmi in nadlogami vojskovati (11, 18—23.J, ko so lažnjivi pre¬ roki in drugi odpadniki od vere stanovitno srečni in se jim dobro godi? Gl. Ps. 71, 2—16. Job 21, 7—13. Zastran zveze s poprešnjim glej zgor. 11. razi. 1. 2. Ti jim daješ srečo, in de imajo obilno zaroda ali otrok, ako ravno te le z ustmi imenujejo in častijo, v sercu pa te nimajo, ter te ne ljubijo. — „Ledvice “ pomenijo sploh vse znotranje. Perm. Mat. 15, 8. 3. ti dobro veš, de ti je moje serce vdano, in v te ljubi. 4. „posveti jih a , t. j., odloči jih za smert. Živali, ki so bile v darovanje namenjene, so s pobožnimi šegami posvečevali, in jih k njih svetimu namenu perpravljali. Ker so bili hudobneži ko klavna daritev pravice Božje za smert namenjeni, zato prerok pravi: „posveti jih l ‘ i. d. (Brentano). Gl. zgor 11. razi. 22. 5. Zakaj bi vsa dežela terpela zavoljo hudobnih prebivavcov, ki moje preroko¬ vanje od svojiga pokončanja zaničujejo, ter pravijo: On nam sicer prerokuje pokončanje, tode ga ne bo vidil; ne bo se spolnilo, kar prerokuje. 6. »per napihovanji Jordanovim^, t. j., ko se Jordan tako naraste, de se čez svoje bregove po deželi razliva, t. j., „kaj boš (tedaj) počel'- 1 , ko še veči Zberi jih kakor cedo za mesnico, in posveti jih za dan klanja. 4 ) 4. Kako dolgo bo dežela ža¬ lovala, in trava po vsi okrajini sahnila zavoljo v hudobije v nji prebivajočih? Živina in ptica je preč, ker so rekli: Ne bo vidil našiga konca. 5 ) 5. Ge si se utrudil, ko si s pešci tekel, kako se boš skonj- niki skušal? Ako si pa v mirni deželi varen, kaj boš počel per napihovanji Jordanovim? 6 * ) 223 Jeremija 12. 6. Zakaj tudi tvoji bratje 7 ) in hiša tvojiga očeta, tudi oni se bodo zoper tebe vzdignili, in za teboj na ves glas vpili: ne verjemi jim, ko bodo s teboj lepo govorili. 7. Zapustil sim svojo hišo, 8 ) zapustil svojo dedšino, 9 ) dal si svojo ljubo dušo nje sovražnikam v pest. 10 ) 8. Moj delež je meni postal kakor lev v gozdu, rjul je nad menoj, zato ga sovražim. * 11 ) 9. Je mar moja dedšina meni kakor pisana ptica? mar kakor ptica vsa pobarvana? Pridite, zberite se vse pozemeljske zveri, hitite k žertju. 12 ) 10. Pastirji mnogi so za- terli moj vinograd, 13 ) mojo del- šino pomandrali; djali so moj za¬ želeni delež v samotno pušavo. 11. Razdjali so ga, de žaluje po meni; vsa dežela je popol- •nama pokončana, ker ni nikogar, de bi si k sercu vzel. 14 ) 12. Po vsih pušavskih potih pridejo pokončevavci, ker Go¬ spodov meč bo požerl vse od de- želine pokrajine do nje pokrajine: nobeno meso ne bo mini imelo. 15 ) 13. Sejali so pšenico, pa so ternje želi; dedšino so dobili, pa jim ne bo nič pomagala; osra- moteni bote per svojih pridelkih zavoljo Gospodove serdite jeze. 16 ) sila nad te pervre? Besede te verste so hebrejsk pregovor, in imajo ta le pomen: Ako si že zdaj nepoterpežljiv, ko tvoji rojaki tvoje prerokovanje za¬ ničujejo; kaj bo s teboj, in kaj boš tedaj počel, ko še hujši sila nad te perverš/, ko te bodo tvoji bližnji rodovinci (v. 6.) preganjali? Zdaj si še v mirnim in varnim stanu v permeri s strahovitnimi rečmi, ki te bodo zade¬ vale (Brentano). 7. ne le tvoji rojaki (11, 21.), ampak tudi tvoji bližnji rodovinci se bodo zoper tebe vzdigovali, in te preganjali. 8. „ Zapustil sim svojo hišo", t. j., zapustil bom svoj tempelj. 9. „ zapustil svojo dedšino", t. j., zapustil bom svoje ljudstvo. 10. »svojo ljubo dušo", t. j., svoje naj ljubše, svoje nekdaj meni drago ljud¬ stvo, bom dal Kaldejcam v pest (Brentano). 11. Vse judovsko ljudstvo je sovražno do mene, ter se vzdiguje zoper mojo postavo; zatorej ga moram kaznovati (Brentano). 12. pisana ptica"' in »ptica vsa pobarvana", t. j., pavi, ki so jih s Tarsa nosili v Palestino (3. Kralj. 10, 22.), in so bili Hebrejcam sosebno ljubi. Pomen: Ali mi je Jeruzalem še tako ljub in drag kakor pisan ptič? Ali mi ni veliko bolj kakor rjoveč, zgrabljiv lev (v. 8.)? Zatorej po koncu 1 vse zveri, ter raztergajte leva! 13. Nabuhodouozor in njegovi poglavarji ga bodo pokončali. 14. „de žaluje", namreč delež, judovsko ljudstvo, ker sim ga zapustil; — „de bi si k sercu vzel", t. j., de bi delal pokoro, in namenjene šibe od- vernil. 15. Kaldejci bodo prišli v Palestino, in jo bodo vso od eniga konca do druziga pokončali, in ljudi pomorili. 16. Polje bodo obdelovali, pa ne bodo nič perdelali, in če bo tudi kdo kako njivo v dedšino dobil, ne bo od nje nobeniga vžitka imel, ker bodo kaldejske vojskine trume vse pomandrale in pokončale, ktere bo Gospod poslal v svoji pravični jezi (Brentano). Judje so dobrot perčakovali, pa jih silno hudo zadeva; upali so sreče, pa terpijo nesrečo; prejeli so od Gospoda vsiga obilno, pa jim nič ne pomaga (Hier.). Jeremija 12. 13. 224 14. To govori Gospod zoper vse moje prehudobne sosede, kteri segajo po deležu, 17 ) kteriga sini razdelil svojimu ljudstvu Izraelu. Glej, iz njih dežele jih bom iz- roval, in hišo Judovo bom izmed njih izroval. 18 ) . 15. Ko jih bom izroval, se bom spet obernil, in se jih usmilil, in jih bom nazaj perpeljal vsa- ciga k njegovimu deležu, in vsa- ciga v njegovo deželo. 19 ) 16. In tako bo: če bodo nauk sprejeli, in se naučili potov mo¬ jiga ljudstva, 20 ) de bodo perse- gali per mojim imenu: Kakor resnično Gospod živi! kakor so učili moje ljudstvo persegati per Baalu: se bodo ustanovili med mojim ljudstvam. 21 ) 17. Ako pa ne bodo poslušali, bom to ljudstvo do čistiga iz¬ trebil, in pokončal, pravi Go¬ spod. XIII. Poglavje. Jeremija prerokuje po Božjim povelji v podobi zakopanima in strohnjeniga pasa spačenimu judovskima ljudstvu sužnost; kralj in kraljica bota zgubila krono; ljudstvo pojde v revo. 1. To mi ') govori Gospod: in deni ga okrog svojih ledij, v Pojdi, in napravi si perten pas, * 1 2 ) | vodo pa ga ne devaj. 3 * ) 17. prehudobne sosede “, Amoničane, Moabičane, ki segajo po posestvi Izraelcov. Gl. Iz. 5, 8. Jer. 49, 1. 18. Naj poprej bom potrebil Jude iz njih dežele, za njimi tudi njih sovražne sosede.— Pet let po razvaljenji jeruzalemskiga mesta je kralj Nabuhodonozor z vojsko napadal Amoničane in Moabičane, in jih peljal v sužnost, perpo- veduje judovski zgodovinar Jožef Plavi. Perm. Spod. 47, 48. Eceh. pogl. 25. 19. Ljudstvam, ktere je bil Nabuhodonozor v sužnost odpeljal, je kralj Cir do¬ volil, de so se vernile v svojo domovino. Perm. spod. 48, 47: 49, 6. Eceh. 16, 55: 29, 13. 20. če bodo sprejeli vero mojiga ljudstva. Perm. Ps. 62, 12. Iz. 19, 18. 21. „se bodo ustanovili t. j., se bodo narašali in srečno živeli med mojim ljudstvam (Brentano), ali pa: bodo oblagodarjeni udje mojiga ljudstva. 1. Naslednja podobenska prerokba (v. 1—27.) sega v perve tri leta Joahino- viga kraljevanja (4. Kralj. 24, 6. i. d.), kar se lahko iz 18. verste posname, kjer se vladarica, Joahinova mati (4. Kralj. 24, 8. 12.) v misel jemlje; iz 19. in 20. verste pa se kaže, de so Kaldejci ob času tega prerokovanja že več Judovih mest oblegali, in so se napravljali tudi Jeruzalem obleči, kar se je zgodilo ob Joahinovim času. Gl. 4. Kralj. 24, 10. i. d. 2. „P«s“, od kteriga je tukaj govorjenje, ni bil kaka opasilnica, s kakoršnimi so si dolgo obleko spodrecovali, ampak je bil krilo, enak ženski jopi ali halji, kratko spodnje oblačilo ubozih., Ta pas je bil platnen in drag, ker je bil iz tanciga platna, ktero je namestovalo svilo ali žido. Berhki pas je pomenil bogato judovsko ljudstvo, s kterirn se je bil Bog opasal, to je, prav tesno združil. Gl. 11. v. 3. „v vodo pa ga ne devaj 11 , t. j., nikar ga ne peri. Umazani pas je podoba umazaniga — pregrešniga — judovskiga ljudstva. Jeremija 13. 225 2. lil napravil sini si pas po besedi Gospodovi, in ga nisim iljai okrog svojih Jedij. 3. In Gospod mi je vdmgič govoril, rekoč : 4. Vzemi pas, ki ga imaš, kije okrog tvojih ledij, in vzdigni se, ter pojdi k Evfratu, in ga tam skri v skalnato luknjo. 4 ) 5. In šel sim, ter sim ga skril per Evfratu, kakor mi je bil Go¬ spod zapovedal. 6. In zgodilo se je po prav veliko dneh, 5 ) de mi je Gospod rekel: Vstani, in pojdi k Evfratu, in vzemi od ondod pas, kteriga sim ti ukazal ondi skriti. 7. In šel sim k Evfratu, sim odkopal, in vzel pas z mesta, kamor sim ga bil skril; in glej, pas je bil strohnel, de ni bil več za nobeno rabo. 8. In Gospod je meni govoril, rekoč: 9. To pravi Gospod: Ravno tako bom dal strohneti Judovi pre¬ vzetnosti, in veliki jeruzalemski prevzetnosti, 6 ) 10. temu prehudobnimu ljud¬ stvu, ki noče poslušati mojih be¬ sedi, in ravna po spačenosti svo- j'ga serca, in hodi za ptujimi bogovi, de jim služi, in jih moli; bodo naj kakor ta pas, ki ni več za nobeno rabo. 11. Kakor se namreč pas oklene ledij možakovih, tako sim si bil oklenil vso hišo Izraelovo in vso hišo Judovo, pravi Go¬ spod, de bi bili moje ljudstvo, in meni v čast in hvalo in v slavo; pa niso poslušali. 12. Reci jim tedaj te le be¬ sede: To pravi Gospod, Izraelov Rog: Vsak meh bo napolnjen z vinam. In ti porečejo: Mar ne vemo, de bo vsak meh napolnjen z vinam? 7 ) 13. Potlej jim reci: To govori Gospod: Glej, jez bom vpijanil vse prebivavce te dežele, in kralje, kteri sede iz Davidoviga rodu na njegovim sedežu, in duhovne in preroke, in vse jeruzalemske pre¬ bivavce ; 14. in jih bom razkropil vsa- ciga od njegoviga brata, in ravno tako tudi očete od otrok, pravi Gospod: ne bom zanesel, in ne pregledal, tudi ne se usmilil, de bi jih ne pokončal. 8 ) 15. Poslušajte in vlecite na ušesa! Nikar se ne povišujte, 9 ) ker Gospod je govoril. 16. Dajajte Gospodu, svojimu Bogu, čast, 10 ) preden se zmrači, 4. To pomeni, de bodo prevzetni .Judje v dežele ob Evfratu odpeljani, kjer bodo veliko rev in težav terpeli. 5. „po prav veliko dneh a , t. j., po dolgim času, ko so bili Judje v sužnosti. 6. Ravno tako bom pokončal judovsko prevzetnost v terdi sužnosli. J. Prerok napoveduje v drugi podobi Judam kazni Božje. — Jutrovci hranijo vino v mehovih. Z vinam napolnjeni mehovi naj bi Judam v podobi pred oči stavili, de bo Bog dal vsim — brez razločka njih stanu — kelih terpljenja — kelih svoje serdite jeze — piti. Glej naslednjo v. (Brentano). 8. Kaldejci bodo Jude brez vsiga usmiljenja peljali v sužnost, in jih bodo po deželah razkropili (Brentano). 9. v Nikar se ne povišujte “ s praznim upanjem, de se ne bo zgodilo, kar vam napovedujem. 10. Skazujte Bogu čast s pokoro, s pokoršino, s poboljšanjem. IV. 15 226 Jeremija 13. in preden se vaše noge ob temne gore zadevajo 5 luči bote čakali, on pa jo bo spremenil v smertno senco in v temo. 11 ) 17. C e pa vi ne bote tega po¬ slušali, se bo moja duša na skriv¬ nim jokala nad tako prevzetnostjo, moje oko se bo jokalo in jokalo, ter solze točilo, ker je vjeta čeda Gospodova, žal. pes. 1, 1. 18. Povej kralju in vladarici: I2 ) Ponižajte se, in usedite se na tla; ker vam je krona vaše častitlji¬ vosti z glave padla. 19. Mesta proti jugu so za- perte, 13 ) in nikogar ni, de bi jih odperl; 14 ) odpeljan je ves Juda s popolnim preseljenjem. 20. Vzdignite svoje oči, in glejte, ki pridete od severja; 15 ) kje je čeda, ki je bila tebi 16 ) dana, tvoja sloveča čeda? 21. Kaj porečeš, ko te bo obiskal? 17 ) Saj si jih sam učil sebi v škodo, in jih podučil sebi na glavo; 18 ) ali te ne bodo bo¬ lečine zgrabile kakor porodivno žensko ? 22. Ako pa porečeš v svojim sercu: Zakaj je to nad me pri¬ šlo? Zavoljo obilnosti tvojih hu¬ dobij bo odgernjena tvoja nagota, ognušeni bodo tvoji podplati. 19 ) Spod. 30, 14. 23. Če more zamurec svojo kožo spremeniti, ali pard svoje maroge; tedaj bote tudi vi mogli storiti dobro, ko se bote hudiga navadili. 20 ) 24. Zato jih bom razsejal ka¬ kor pleve, ktere veter v pušavi raznese. 25. To bo tvoja usoda in del, kteriga sim ti odmeril, pravi Go¬ 11. „temne gore t. j., z oblaki obdane gore; — ta podoba je posneta od popotnikov, ki hodijo čez gore, ki so s temnimi oblaki obdane, in so per vsaki stopinji v nevarnosti, se spotakniti in pasti; — „/uč“ ali n svetloba“ je podoba sreče, pa nesreče (Brentano). 12. n vladarici u , kraljevi materi, Nohesti. Gl. 4. Kralj. 24, 8. 13. „so zaperte 11 , ker jih oblegajo sovražniki, ki so od severja prišli, fn so že do juga perderli. 14. v de bi jih odperl li , t. j., rešil, sovražnike odpodil. 15. „glejte“, Izraelci, ki ste od severja pred sovražnikam sem perbežali, ka- košna je z izraelsko vojskino trumo! — V hebrejskim: ^glejte jih, ki pri¬ dejo od severja a , namreč Kaldejci. 16. .jčeda il , t. j., vojskina truma, »ki je bila tebi ci , o kralj, izročena! 17. Kakošen vzrok boš imel, o kralj, o judovski narod, pertožiti se zoper Boga, ko vse te nadloge nad te pošlje ? 18. „i Saj si jih sam učil“, t. j., saj si sam, o kralj! Kaldejcam dajal perlož- nost, de so jeli tebe gospodariti, ker si ž njimi prijaznost delal, in jim davek dajal (4. Kralj. 16, 7. 8: 20, 12.J, v Gospoda samiga pa nisi zaupal (Spod. 17, 5.). 19. Kraljevo družino, ktero so Kaldejci v sužnost odpeljali, prerok stavi pred oči v podobi judovske ženske, ktero .so sovražniki silama osramotili in ognu- sili; ta podoba je tukaj prav permerjena, ker je tisti časJoahinova mati judov¬ sko kraljestvo vladala (Brentano}. Pomen: Zavoljo svojih grehov boš kakor vlačugarica oskrunjena, in na svojih podplatih ognušena, ker pojdeš bosa v kaldejsko sužnost. 20. Kakor zamurec ne more ubeliti svoje Černe kože, in leopard ne spremeniti svoje marogaste ali pikaste dlake: tako tudi vi ne bote opustili malikovanja, kteriga ste se navadili (Brentano). 227 Jeremija 13. 14. spod, ker si me pozabila, in se na laži zanašala; 21 ) 26. zatorej bom tudi jez tvoje stegna odgernil pred tvojimi očmi, 22 ) de se bo vidila tvoja sramota; 23 ) 27. zakaj vidil sim tvoje pre- šestva in tvoje razgatanje, pre¬ grehe tvojiga nečistovanja, tvoje gnusobe na gričih po polji. Gorje tebi, Jeruzalem! doklej bo še terpelo, de se ne očistiš, in za menoj ne hodiš? 24 ) XIV. Poglavje. Prerok popisuje veliko sušo v Judeji; ljudstvo Boga prosi pomoči, pa ni usli¬ šano; prerok zagovarja ljudstvo, ki so ga goljufui preroki zapeljali; ljudstvo spoznava svoje hudobij 1. Besede, ktere je govoril Gospod Jeremiju od suše.') 2. Judeja žaluje, in nje vrata 2 ) so padle, in so otemnele na zemlji, in jeruzalemsko vpitje se vzdi¬ guje. 3. Mogočni pošljejo svoje pod¬ ložne po vode; oni pridejo zaje- , in Boga prosi dežja. mat, pa ne najdejo vode; svoje posode prazne nazaj nesejo; osra- moteni so in žalostni, in zakri¬ vajo svoje glave. 2. Kralj. 15, 30. 4. Zavoljo puste dežele, ker ni dežja na zemljo, so kmeto- vavci osramoteni, in zakrivajo svoje glave. 21. „To bo tvoja usoda", t.j., to bo tebi usojeno in podeljeno, o judovska hči (judovska množica), ker si se na t. j M na lažnjive bogove, goljufue preroke in na pomoč ptujih narodov zanašala. 22. Kaldejcam izdani Judje se tukaj stavijo pred oči v podobi osramotene vlačuge. 23. Ker si ti mene osramotila, zato bom tudi jez tebe osramotil. 24. „tvoje razgatanje t. j., hlepenje ali silno hrepenenje po malikih, kterim v čast si tudi nečistost počenjala na gričih in na polji pod košatim drevjem. — Jeruzalemski prebivavci, doklej bo se terpelo, de ne opustite malikovanja, de se ne poboljšate, in meni ne služite? To bo tako dolgo terpelo, dokler ne hote v sužnost odpeljani, in ondi veliko nadlog preterpeli. Le samo terda sužnost vas še more od malikovanja odverniti, in k mojimu češenju nagniti (Brentano). 1- Nova prerokba, ki obsega 14. in 15. pogl. Ob neki veliki suši prosi pre¬ rok pomoči (14, 1 — 9.), Bog pa mu jo odreče (10—12.). Prerok zagovarja ljudstvo zavoljo lažnjivih prerokov, kteri so ga zapeljali (v. 13.); Bog oznani lem prerokam ojstro kazen, vender pa ljudstvu ne skaže milosti (14—18.). Ko prerok le dalje prosi (19—22.), ostane Bog per tem, de prošnje ne usliši (15, 1—9.); potlej pravi Jeremija, de bo zato od ljudstva imel veliko ter- Peli, in de bo nesrečen, ter prosi za hitro kaznovanje svojih preganjavcov CIO—18.); poslednjič ga Bog potolaži in poterdi (19—21.). Kakor se kaže, zadeva ta prerokba v Josijeve čase (glej zgor. 3, 3.); drugi jo stavijo v Porve leta Joakimove (4. Kralj. 33, 34.); še drugi v čas jeruzalemske za- pertije. 2 - » n je vrata 11 , t. i., nie mesta, in prebivavci v njih so vsi nezmožni in oslabljeni. 15 * Jeremija 14. 228 5. Zakaj tudi košuta popu¬ sti, kar stori na polji, ker ni trave. 3 ) 6. Divji osli stoje na skalah, in zevajo po sapi kakor zmaji, 4 ) njih oči omagujejo, ker ni trave. 7. Ako naše pregrehe pričajo zoper nas, pomagaj, Gospod, za¬ voljo svojiga imena, 5 ) ker naša spačenost je velika; zoper tebe smo grešili. 8. O Izraelovo upanje, njega rešenik ob času stiske! zakaj si kakor ptujic v deželi, in kakor popotnik, ki pride prenočevat? 6 ) 9. Zakaj si kakor ubežen človek, 7 ) kakor junak, ki ne more pomagati? 8 ) Saj si vender med nami, o Gospod, in mi se po tvojim imenu kličemo, nikar nas ne zapušaj! 10. 9 ) To govori Gospod temu ljudstvu, ktero rado sem ter tje teka, 10 ) in ne miruje, in Gospodu ne dopade: „Zdaj se bo spomnil njih hudobij, in bo njih pregrehe 11. In Gospod mi je rekel: Ne prosi milosti za to ljudstvo. Zgor. 7, 16: 11, 14. 12. Če se tudi postijo, vender ne bom uslišal njih prošnje; in če mi prinesri žgavne in klavne darove, jih ne bom sprejel,") ampak z mečem in z lakoto in s kugo jih bom končal. 13. In sim rekel: Oh, oh, oh, Gospod Bog! ,2 ) Preroki jim pra¬ vijo : Meča ne bote vidili, in la¬ kote ne bo med vami, ampak resničen mir vam bo dal (Go¬ spod'j na tem mestu. Zgor. 5,12. 14. In Gospod mi je rekel: Preroki goljufno prerokujejo v mojim imenu: nisim jih poslal, in ne jim ukazal, tudi jim nisim go¬ voril: lažnjivo videnje in vede¬ ževanje in goljufijo in zmotnjavo svojiga serca 13 ) vam prerokujejo. 15. Zato tako govori Gospod od prerokov, ki v mojim imenu prerokujejo, kterih jez nisim po¬ slal, ter pravijo: „Meča in la¬ kote ne bo v tej deželi u . Z me- 3. Košute (jelenke) popušajo svoje storjene mladiče na polji, ter gredo v druge kraje iskat trave. 4. „na skalah v hebrejskim: , A na višavah * 11 , na gorah ; ,,, kakor zmaji", kakor velike kače, od kterih perpovedujejo, de svoje gobce široko odperajo, in s svojo sapo ptiče v se vlečejo. 5. de ljudje ne porečejo, de nimaš moči, nam v sili pomagati. 6. O Bog, v kteriga Izrael zaupa! zakaj se tako malo pečaš za našo deželo in za nas v toliki sili in potrebi, kakor se malo peča ptujic in popotnik za deželo in šotor, kjer je prenočeval ? 7. Zakaj se za nas toliko meniš kolikor „ubežen človek “ za ljudi, per kterih le malo časa stanuje? 8. „kakor junak", od kteriga si ljudje mislijo, de ne more nič pomagati. 9. Naslednje besede odgovori Bog preroku na njegovo prošnjo. 10. ,,teka“ za maliki, k bližnjim narodam, ter jih prosi pomoči. 11. Če se tudi Judje postijo, me prosijo, in mi darujejo; jih vender le ne bom uslišal, ker svojiga življenja ne poboljšajo (Jlrentano). 12. Jeremija tukaj Jude zagovarja, ter zdihovaje pravi, de jih lažnjivi preroki zapeljujejo in slepijo (Jlrentano). 13. Vse, kar lažnjivi preroki prerokujejo, je laž, goljufija, sleparija, zmišljava, ki izvira iz njih hudobniga serca. Jeremija 14. 15. čem in lakoto bodo ti preroki pokončani. 14 ) 16. In ljudje, kterirn preroku¬ jejo, bodo ležali po jeruzalemskih cestah za lakoto in za mečem, in ne bo ga, de bi jih pokopal, nje, njih žene, njih sinove in hčere; ker razlil bom na nje hu¬ dobije. 15 ) 17. Tudi to besedo jim po¬ vej: 16 ) Moje oči točijo noč in dan solze, in ne jenjajo, ker z grozno potertosfjo bo poterta de¬ viška hči mojiga ljudstva, z ne¬ izrečeno veliko nadlogo, žal. pes. 1, 16: 2, 18. 18. Ce grem na polje, 17 ) glej, pobite z mečem! če pridem v mesto, glej, od lakote končane! Tudi prerok in duhoven pojdeta v deželo, ktere ne poznata. 19. Si liJuda popolnama za- 229 vergel, ali seje Sion tvoji duši per- studil ? Zakaj nas tedaj tako tepeš, de ni nič zdraviga? 18 ) Miru smo čakali, pa ni nič dobriga; časa zdravja, pa glej, zmešnjava! 19 ) Zgor. 8, 15. 20. Spoznamo, Gospod, svoje hudobije, pregrehe naših očetov; ker zoper tebe smo grešili. 21. Ne dajaj nas v zasramo¬ vanje 20 ) zavoljo tvojiga imena, in ne delaj nam sramote zavoljo prestola svojiga veličastva; 2 j) spomni se, de svoje zaveze z nami ne overžeš. 22 ) 22. Ali so med maliki naro¬ dov kteri, de bi dali dež? ali morejo dati plohe spod neba? Nisi li ti, Gospod, naš Bog, v kteriga zaupamo ? ti namreč vse to delaš. 23 ) XV. Poglavje. Bog odreče ljudstvu prošnjo, prerok se pertoži, Bog ga poterdi. 1. In Gospod mi je rekel: | Ko bi tudi Mojzes in Samuel 14. Ravno ti lažnjivi preroki, ki pravijo: ?? TMecci in Icikote ne bo v ti deheli^^ bodo z mečem in z lakoto končani (Brcntano). 15. »njih hudobijo'*, t. j., kazen za njih hudobijo bom razlil na nje kakor dež. 16. »Tudi to besedo namreč svojo preveliko žalost zavoljo nadlog, ki Jude zdaj zadevajo, in jih bodo v prihodnje še veči zadevale, jim povej, ter jim reci: »Moje oči*, namreč Jeremijeve oci, »jokajo« i. d.; „ deviška hci mo¬ tit) a ljudstva«, t. j., moje ljudstvo, moji rojaki (Brentano). It. »če grem na polje« zdaj ob suši in lakoti, in potlej ob piihodnjim ne¬ srečnim času. 18. »de ni nič zdraviga“ na nas, de smo vsi poterti, zlasti ob poslednjim ne¬ srečnim času. v 19’ »Miril smo čakali«, t. j., sreče, resenja smo čakali; „ časa zdravja , ‘■j-, pomoči smo čakali; »pa glej, zmešnjava«, drugi prestavljajo: »poglej, strahota !« 20- V hebrejskim: „Ne zametvaj nas zavoljo« i. d. ■ »zavoljo prestola (sedeža) svojiga veličastva«, t. j., lempeljna, ko bi ga »am sovražniki poderli. * aitl Pak pomagaj nam tudi v sedanji nadlogi (jv. 22.J. i3 - >i namreč delaš dež, plohe in vse reči na svetu. Jeremija 15. 230 pred menoj stala, bi vender ne imel serca do tega ljudstva: l ) spodi jih spred mojiga obličja, in naj se poberejo. 2. In če ti porečejo: Kam hočemo iti? jim reci: To pravi Gospod: Kdor je za smert, 2 ) k smerti; kdor za meč, pod meč; kdor za lakoto, v lakoto; in kdor za sužnost, v sužnost. Cah. 11, 9. 3. In obiskal jih bom s čve- terimi šibami, pravi Gospod: Z mečem za umorjenje, s psi za razterganje, s pticami spod neba in z zvermi na zemlji za požertje in razvlako. 3 ) 4. In dal jih bom v čertenje vsim kraljestvam na zemlji 4 ) za¬ voljo Manaseta, Ezekijeviga sina, Judoviga kralja, zavoljo vsiga, kar je v Jeruzalemu storil. 4. Kralj. 21, 10—16: 25, 26. 5. Kdo se bo tedaj tebe, Je¬ ruzalem, usmilil? 5 ) Ali kdo bo nad teboj žaloval? Ali kdo pojde prosit miru za te? 6. Ti si me zapustil, pravi Gospod, umaknil si se; zatorej bom nad te stegnil svojo roko, in te usmertil: naveličal sim se prositi. 6 ) 7. Razvel jih bom 7 ) z vev- nico per vratih na zemlji. 8 ) Po¬ bil in razkropil sim svoje ljud¬ stvo, 9 ) in vender se niso vernili s svojih potov. 8. Njih vdove so se mi bolj namnožile kakor pesek ob morji; perpeljal sim nad mater mladiga moštva pokončevavca opoldne, 10 ) in poslal sim nanaglama strah nad mesta. 9. Oslabela je, ktera je se¬ dem otrok rodila, 1 ‘) nje duša je 1. Bog odgovori Jeremiju na njegovo prošnjo za Jude, ter pravi, de jim ne bo zanesel, abo bi tudi Mojzes in Samuel za nje prosila, ktera sta večkrat jezo Božjo utolažila (Brentano). 2. »za smert a , t. j., za kugo. Gl. spod. 18, 21. Skr. raz. 2, 23. 3. S tem jih bom kaznoval, de bodo z mečem pomorjeni na cestah ležali, kjer jih bodo psi, ptice in zveri tergale, žerle in sem ter tje vlačile. 4. V hebrejskim: »In dal jih hom v preganjanje vsim kraljestvam na zemlji t. j., po mojim povelji jih bodo preganjali po vsih kraljestvih. 5. Judje se ne bodo nikomur smilili, kdor pozna njih pregrehe. 6. „ naveličal sim se u , o Jeruzalem, te »prosila 1 , opominjati, de se verni k meni. 7. »Razvel jih bom (l proti vetru, de se pleve od žita ločijo, t. j., v ptuji deželi jih bom očiševal po mnozih nadlogah. 8. „ per vratih na zemlji t. j., po mestih na zemlji jih bom razkropil; — drugi prestavljajo: »Vel jih hom z vernico skozi vrata v deželi 11 , t. j., iz dežele v ptuje kraje jih bom vergel. 9. »Pobil in razkropil sim“ velik del svojiga ljudstva, to je, velik del dese¬ terih Izraelovih rodov v vojski z Asirijani (4. Kralj. 17.). Nekteri obračajo te besede na pervo odpeljanje Judov v sužnost po Nabuhodonozorji ob času kraljev Joakima in Jehonija; nekteri pa jih obračajo na drugo odpeljanje, zatorej jih prestavljajo v prihodnjim času: »Pobil in razkropil bom“ i. d. 10. »nad mater mladiga moštva t. j., nad veliko mesto, namreč nad Sa¬ marijo (4. Kralj. 17, 6.); drugi mislijo: nad Jeruzalem (gl. 9. razi.), „po- koncevavca u , t.j., sovražnika, »opoldne 11 , t.j., očitno, z očitno silo, ali pa: ob srečnim času. 11. „ ktera je sedem otrok rodila a , t. j., ktera je veliko otrok imela, pa so ji bili v vojski pobiti. 231 Jeremija 15. omedlela; solnce ji je zahajalo, ko je bil še dan: 12 ) osramotena je, in se sramuje. Zdaj bom dal nje ostanke 13 ) meču vpričo njih sovražnikov, pravi Gospod, i. Kralj. 2, 5. Am. 8, 9. 10. Gorje meni! Mati moja, zakaj si rodila mene, moža, s kterim ima vsak prepir in raz- pertje po vsi deželi? 14 ) Nisim na obresti posojeval, tudi ne na obresti na posodo jemal, 15 ) in vender me vsi kolnejo. 11. Gospod je rekel: Resnično, s teboj se bo dobro izšlo: na pomoč ti bom prišel ob času nadloge in ob času stiske zoper sovražnika. 12. Se bo li sklenilo železo in bron z železarn od severja? 16 ) 13. Tvoje bogastvo 17 ) in tvoje zaloge bom dal zastonj v ropa¬ nje zavoljo vsili tvojih pregreh, in po vsih tvojih pokrajinah. 14. In perpeljal bom tvoje so¬ vražnike iz dežele, ktere ne po¬ znaš; 18 ) ker se je ogenj v moji serditosti užgal, gorel bom nad vami. 15. Ti to veš, Gospod, spomni se me, 19 ) in obiši me, in varuj me teh, ki me preganjajo; ne odlašaj me sprejeti; 20 ) vedi, de zavoljo tebe terpim zasramovanje. 16. Tvoje besede so bile naj¬ dene, in sim jih vžival; tvoja be¬ seda mi je bila k veselju in ra- dovanju mojiga serca; ker se po tvojim imenu imenujem, 21 ) Go¬ spod Bog vojskinih trum! 17. Nisim sedel v družbi nor- čevavcov, 22 ) ampak sim se hvalil s tem, kar je tvoja roka meni storila; 23 ) sam sim sedel, ker 12. bila je nesrečna, ko se je v posestvi naj veči sreče domišljevala. 13. v nje ostanke^, t. j., ostalo Judovo kraljestvo; drugi mislijo Jude, kteri so bili po pervim odpeljanji v sužnost še ostali v Palestini. 14. Prerok toži, de si veliko sovraštva in preganjanja nakopava, ko Judam šibe Božje napoveduje. 15. Nisim ljudi oderal, ne lahkomišljeno dolgov delal, in vender me vsi čertijo. 16. Ali se bodo Judje s Kaldejci kdej sprijaznili in zedinili? ali ne bodo Judje zmagani po njih, ki pridejo od severja? ali bo po tem mojiga terpljenja konec? — V hebrejskim: »Ali bo železo “ (judovska vojskina moč) raz- terlo železo-, ki je od severja, in bron“ (kaldejsko vojskino moč, ki pride od severja)? — Kaldejci bodo Jude zmagali, in po tem bo tudi tvoje terp- Ijenje jenjalo, o Jeremija! — Kaldejci so z Jeremijem res lepo ravnali. Gl. 39, 11; 40, 4. 17. „Tvoje bogastvoo judovsko ljudstvo ! 18. V hebrejskim: „ In te popeljem, k tvojim sovražnikam v deželo, ktere ne poznaš“, t. j., v neznano, ptujo deželo. 19. Prerok prosi Boga, de naj ga reši iz rok sovražnikov. 20. n ne odlašaj “ mi pomagati, de ne obnemagam v terpljenji. 21. »Tvoje besede so bile najdene“, t. j., tvoje razodenje,. tvoja postava, Mojzesov rokopis je bil najden ob času kralja Josija; — „sim jih vžival“, t. j., pridno prebiral, premišljeval, in ljudstvu oznanoval; — »ker se po tvojim imenu imenujem t. j., tvoj prerok se imenujem (Brentano). 22. v družbe posvetnjakov k veselicam nisim hodil. 23. veselil sim se, de si me preroka izvolil. 232 Jeremija 15. 16. si me .z žuganjem napolnil. 24 ) Ps. i, 1: 25, 4. 18. Zakaj je moja žalost vedna, in moja rana neozdravljiva, in se noče zaceliti? 25 ) Ona mi je kakor goljufive, nezveste vode. 26 ) Spod. 30, 15. 19. Zavoljo tega 27 ) Gospod tako govori: Če se spreoberneš, te bom spreobernil, in boš stal pred mojim obličjem; 28 ) in če boš drago ločil od slabiga., 29 ) boš kakor moje usta; 30 ) oni se bodo k tebi obernili, in ti se ne boš k njim obernil. 31 ) 20. In napravil te bom ko bro¬ nast, terden zid zoper to ljud¬ stvo ; in zoper tebe se bodo bo¬ jevali, pa te ne bodo premagali, ker jez sim s teboj, de ti po¬ magam, in te rešim, pravi Go¬ spod. 21. In otel te bom iz roke prehudobnih, in te rešil iz pesti močnih. XVI. Poglavje. Sužnost Judov se bliža. Rešenje Judov. Dvakratni Nabuhodonozorjev napad. Spreobernjenje malikovavcov. 1. In Gospod mi je govoril, I 2. Ne jemlji žene, in ne imej rekoč: * 1 ) I ne sinov, ne hčer na tem kraji; 2 ) 24. samoto sim ljubil; ker me je tvoj strah napolnoval. 25. Zakaj me pustiš brez tolažbe že tako dolgo terpeti? 26. vode se imenujejo „ goljufive “ in „nezveste a , ki po letu hitro posahnejo, in s tem popotnika ogoljufajo, ki si misli ž njimi žejo ugasiti. Pomen: Zdelo se mi je, de se moja dušna rana zdravi, pa me le goljufuje, kakor popotnika studenec, ki se naglo posuši; to je: Upal sim, de se bo moje prerokovanje nad spačenimi Judi kmalo spolnilo, in de se bo po tem moja dušna rana za¬ celila ; pa sim se ogoljufal v svojim upanji. 27. „ Zavoljo tega!- 1 , t. j., zavoljo te moje pertožbe. 28. Ako spet serčno, brez ustavljanja moje povelja spolnujcš, in le v me za¬ upaš; te bom spet prenaredil v svojiga stanovitniga služabnika, ter te rešil strahu in nepokoja. 29. če boš spoznal razloček med resnico in gotovostjo mojih napovedanih kazen in med nečimernostjo in praznoto tega, kar tvoji sovražniki zoper te govorijo. 30. boš serčno in brez strahu govoril moje besede. 31. tvoji sovražniki bodo per tebi pomoči iskali, ne pa ti per njih. 1. Naslednja prerokba obsega pogl. 16. in 17, 1 —18. Bog prepove preroku se ženiti, in se vdeleževati veselic, pa tudi žalovanje po mertvih, ko bodo Judje zavoljo svojih pregreh v sužnost odpeljani (V. 1—13.), iz ktere pa bodo postorjeni pokori rešeni, ter se bodo vernili v svojo domačijo (14—18.), pa tudi malikovavci bodo ob svojim času praviga Boga spoznali (19. 20.). Ojstre kazni pridejo nad Jude in malikovavce, de bi Božjo moč spoznali (21.), ktera mora kaznovati malikovanje, ki tako hudo Jude toži (17,1 — 4.), kakor tudi zanašanje na ljudi in na denar (5 —13.). Prerok konča svoje prerokovanje z zaupljivo prošnjo za varstvo zoper svoje sovražnike (14—18.). Ta prerokba sega v poslednje čase (v. 9.) pred odpeljanjem Judov v suž¬ nost,^ kakor je viditi, v čas Joakimove vlade, kteri je v nji (17, 5.) zavoljo zanašanja na Egipt in zavoljo lakomnosti (17, 11.) grajan. 2. Ne ženi se v ti deželi zavoljo žalostnih periner, ki se bodo v nji godile. 233 Jeremija 16. 3. ker tako pravi Gospod od sinov iu hčer, ki so na tem kraji rojeni, in od mater, ki so jih rodile, in od očetov, s kterih rodu so rojeni v ti deželi: 4. Za smertnimi boleznimi bodo umerli, ne bodo objokovani, in ne pokopani, in gnoj bodo po verhu zemlje; z mečem in za lakoto bodo končani, in njih trupla bodo jed pticam spod neba in zverinam na zemlji. Zgor. 14, 16. 5. To namreč 3 ) pravi Go¬ spod: Ne hodi v nobeno hišo k pogrebšini, 4 ) tudi ne hodi plakat, ne jih tolažit; ker sim svoj mir, 5 ) milost in usmiljenje odtegnil temu ljudstvu, pravi Gospod. 6 ) 6. In pomerli bodo veliki in mali v ti deželi; ne bodo poko¬ pani, ne objokovani; nihče se ne bo zavoljo njih vrezal, ne obril si glave. 7 ) 7. In med njimi ne bodo imeli pojedin za žalostne, de bi jih tolažili zavoljo mertviga, in njim ne bodo dali kozarca piti v to¬ laženje za njih očetam in ma¬ terjo. 8 ) 8. Nikar tudi ne hodi v hišo pojedin, de bi per njih sedel, jedel ino pil; 9 ) 9. ker to govori Gospod voj- skinih trum, Izraelov Bog: Glej, jez bom spravil s tega kraja, in spred vaših oči, in ob vaših dneh veseli glas in radostni glas, že¬ ninov glas in nevestin glas. 10 ) 10. In ko boš oznanil temu ljudstvu vse te besede, in ti po¬ rečejo: Zakaj je Gospod vso to veliko nesrečo zoper nas govoril? Kakošna je naša pregreha? in kakošen je naš greh, s kterirn smo se pregrešili zoper Gospoda, svo- jiga Boga? Zgor. 5,19. 11. Jim reci: Ker so me za¬ pustili vaši očetje, pravi Gospod, in so hodili za ptujimi bogovi, in njim služili, in jih molili, mene pa so zapustili, in moje postave niso spolnovali. 12. Pa tudi vi ste še hujše delali, kakor vaši očetje; glej, vsak namreč hodi po spačenosti svojiga hudobniga serca, de mene ne posluša. 13. Zato vas bom vergel iz te dežele v deželo, ktere ne poznate ne vi in ne vaši očetje; in tam bote noč in dan služili ptujim bogo- vam, kteri vam ne bodo dali po¬ koja. 1 ‘) 3. „To namreč“, kar je bilo zgorej rečeno, pa tudi naslednje. 4. Zastran judovskih navad per pogrebih gl. 2. Kralj. 3, 35. Tob. 4, 18. 5- »svoj mir 11 , t. j., svojo gnado, svoj blagor, svojo srečo. 6. Jeremija naj se zgodej navadi, za mertviini ne žalovati, ker bo sčasama toliko merličev, de ne bo mogel nihče tako žalovati za mertvimi, kakor je per Ju¬ dih šega (Brentano). 7 - Sega, ob žalovanji se razpraskati in si glavo obriti, je bila Judam že tako prepovedana. Gl. 3. Mojz. 19, 27. 28. Spod. 41, 5. 8 - »za njih očetam in materjo kadar bota namreč umerla. 9 - »v hišo pojedin“, t. j., v hišo, kjer veselice obhajajo. Pomen: Zderžuj se razveseljevanja. 10. ICmalo bodo sovražniki perderli v deželo, in potem bo potihnilo vse vriskanje in veselo petje (Brentano). tl- „ptujim bogovam“, t.j., malikam, kteri vam ne bodo dali deželniga mini; dingi mislijo: ptujim gosposkam, ktere vas bodo pestile, Jeremija 16. 234 14. Za tega voljo glej, 1J ) dnevi pridejo, pravi Gospod, ko se nič več ne poreče: Kakor resnično živi Gospod, kije Izraelove otroke izpeljal iz egiptovske dežele, 15. ampak: Kakor resnično živi Gospod, ki je Izraelove otroke izpeljal iz severne dežele, in iz vsih dežela, kamor sim jih bil zavergel; ker jih spet popeljem v njih deželo, ktero sim bil dal njih očetam. 13 ) 16. Glej, jez bom poslal veliko ribčov, pravi Gospod, in lovili jih bodo; in potem bom veliko lovcov nad nje poslal, in lovili jih bodo po vsih gorah, po vsih gričih in po berlogih v ska- lovji. 14 ) 17. Zakaj moje oči gledajo na vse njih pota; one niso skrite pred mojim obličjem, in njih hu¬ dobija ni skrita pred mojimi očmi. 13 ) 18. In pervič 16 ) bom njih kri¬ vice in pregrehe dvakrat popla¬ čal; 17 ) ker so mojo deželo ognu- sili z merhovino svojih malikov, 18 ) in mojo deležnino s svojimi ostud¬ nostmi napolnili. 19. Gospod, moja moč in moja krepkost in moje perbežališe ob dnevu nadloge! k tebi bodo pri¬ šli narodi od pokrajin zemlje, 19 ) 12. „Za tega voljo glej u , t. j., pa glej, po toliki stiski pridejo dnevi .vašiga rešenja iz snžnosti. IB. Zavoljo svojih grehov (v. 12.) bote peljani v sužnost (v. 13.), pa pride čas, ko ne bote toliko obhajali rešenja iz egiptovske sužnosti, ampak veliko bolj rešenje iz dežel, kamor bote pahnjeni, ter se bote spet vernili v svojo do¬ movino. 14. Nekteri razlagavci umejo s tukaj imenovanimi n ribči il in n lovci u Kaldejce, ki so bili Jude v sužnost odpeljali, in sicer z „ribči a Kaldejce, ki so bili pervikrat v deželo perderli (4. Kralj. 24, 12.), in so kralja Jehonija z nje¬ govimi dvorniki vred in en del ljudstva v Babilon odpeljali; z v lovci“ pa Kal¬ dejce, ki so bili perdivjali (4. Kralj. 25.), in so kralja Sedekija v Jeruza¬ lemu oblegali, in po grozovitnim mesarjenji vse Jude v sužnost odpeljali. Pervi se blezo zato „ribči u imenujejo, ker so per svojim lovu bili manj ne¬ usmiljeni (Prim. Hab. 1, 15.); drugi pa se zato plovci'- 1 imenujejo, ker so se kervi željno obnašali (Teod.). Drugi razlagavci obračajo to versto na ver- nitev iz sužnosti, in razumejo z „ribči li in „lovci“ tiste judovske poglavarje, ki so ljudstvo iz sužnosti peljali, ob enim tudi v visim pomenu aposteljne in njih naslednike, ki so Kristusu Jude in malikovavce v cerkev vpeljali (Orig., Hier., Arnbr.). 15. Kaznoval jih bom (v. 13.), ker njih velike hudobije, ki so mi znane, to zaslužijo. Ali: Rešim jih (v. 16.), ker vidim njih hudobijo, in jo kaznujem, sim pa tudi usmiljen. 16. „pervič“, t. j., pred usmiljenim sprejetjem. 17. „ dvakrat plačal 11 , t. j., ojstro kaznoval. Beseda V dvakrat“ se lahko tudi obrača na dvakratni Nabuhodonozorjev prihod z vojsko nad Jude. 61. 14. razi. 18. „z merhovino svojih malikov t.j., z daritevnimi živalmi, ki so jih ma- likam darovali. 19. Per mislih na bližnje nevarnosti zdihne prerok k Gospodu, ter razodene svoje terdno zaupanje v Božjo pomoč, ko v duhu vidi s spreobernjenjem Ju¬ dov ob Ezdravim in Kristusovim času tudi poklic malikovavcov k pravi veri, Gl. 14. razi. 235 Jeremija 16. 17. in porečejo: Resnično, naši očetje so imeli laž, nečimernost, ktera jim ni nič pomagala. 20 ) 20. Kako si more človek na¬ pravljati bogove, ki vender niso bogovi? 21. Za tega voljo glej, 21 ) jez jim 22 ) bom takrat pokazal, svojo roko in svojo moč jim 22 ) bom po¬ kazal, de bodo vedili, de mi je Gospod ime. 23 ) XVII. Poglavje. Malikovanje Judov in njih napačno zaupanje je vzrok njih nesreče. Prerokova prošnja. Prerok opominja Jude, de naj saboto posvečujejo. 1. Greh Judov je pisan z že¬ leznim pisalam in z demantovo ostjo, zarezan na tablo njih serca, in na rogove njih altarjev. * 1 ) 2. Njih otroci se spet spo¬ minjajo svojih altarjev in logov in košatih dreves po visocih go¬ rah, 2 ) 3. in darujejo na polji; 3 ) zato bom dal v rop tvojo moč 4 ) in vse tvoje zaklade in tvoje viso- čine zavoljo tvojih grehov po vsih tvojih pokrajinah. 4. In sam boš popušen brez deleža, 5 ) kteriga sim ti bil dal; in dal te bom služit tvojim so- vražnikam v deželi, ktera ti je neznana; ker si kakor ogenj užgal mojo serditost, ktera bo vekomaj gorela. 5. To pravi Gospod: Preklet človek, kteri zaupa v človeka, in meso 6 ) za svojo roko izvoli, 7 ) in njega serce odstopi od Go¬ spoda. 8 ) Iz. 30, 2: 31,1. Spod. 48, 7. 6. Zakaj on bo kakor tama- 20. Naši očetje so služili nečimernim bogovam, in so se deržali njih lažnjivih naukov. 21. »Za tega voljo de bi zlasti malikovanje Judov kaznoval. 22. »jim namreč naj pred Judam, ob enim pa tudi malikovavcam. 23. „ Gospod ime v hebrejskim: „ Jehova ime u , t. j., bivajoči, ali kteri je bil, je in bo. Skr. razod. 1, 8., t. j., kteri v času biva, se v času razodeva, in je za človeštvo delavni Bog. 1. Konec poprešnjiga poglavja je prerok oznanil, de bodo Judje in prazno¬ verni zavoljo njih malikovanja kaznovani; zdaj pa še dalje kaže judovsko zadolženje s tem greham. Judje tega greha ne morejo utajiti; ako bi ga tajili (zgor. 16, 10.), bi jim ga njih vest glasno očitala, in »rogovi 11 , t. j., vogli njih maliških altarjev, ki so z daritevsko kervjo pokropljeni, bi zoper nje pričali. 2. Otroci, ki pod Joakimam (prim. 16, 1.) zdaj žive, se vračajo k maliko¬ vanju, kterimu so se bili njih očetje podJosijein (4. Kralj. 23.) odpovedali. 3- V hebrejskim: »Tako nepozabljivi kakor njih otroci so jim njih altarji in logi per zelenih drevesih in na visocih gričih, na gorah in na polji“. 4. »tvojo moč“, v hebrejskim: „tvoje premoženje o Sion, o Jeruzalem! 5 - Drugi prestavljajo hebrejsko: »Ti boš sam popustil delež, kteriga “ i. d. 6- „meso“, t. j., slabe, umerljive ljudi sebi v pomoč izvoli. 7. kteri človeške pomoči iše, ne pa pomoči per Bogu. 8. Kakor malikovanje (1—4.), tako prerok tudi napačno zaupanje krivo dela prihodnjih kaze« Božjih. Berž ko ne, ima prerok tukaj pred očmi kralja 236 Jeremija I?, riška 9 ) v pušavi, in ne bo gle¬ dal dobriga, 10 ) kadar pride; te- muč bo prebival v suhoti, v pu¬ šavi, v solnati deželi, n ) kjer nihče ne more prebivati. 12 ) Spod. 48, 6. 7. Srečen človek, kteri za¬ upa v Gospoda, in je Gospod njegovo upanje: 8. on bo kakor drevo, ki je k vodam presajeno, in v močir- nost zaganja svoje korenine, in se ne boji, 13 ) ko pride vročina; in njegovo perje je zeleno, in ob suši ga ne skerbi, tudi nikoli ne prejenja sadu roditi. Ps. 1, 3. 9. Vsili serce je hudobno in nepretuhtljivo; kdo ga bo spo¬ znal? 14 ) 10. Jez, Gospod, pregledujem serce in ledvice skušam: jez po- vračujem vsacimu po njegovim djanji, in po sadu njegovih uiniš- Ijevanj. 15 ) Skr. razod. 2, 23. 11. Jerebica leže jajca, kterih ni znesla: tak je, kdor zbira bogastvo, pa' ne po pravici; v sredi svojih dni ga zapusti, in na svoje zadnje se skaže, de je ne¬ umen. 16 ) 12. Visoki sedež veličastva od začetka je kraj našiga sve- tiša. 17 ) 13. Gospod, Izraelovo zaupa¬ nje! vsi, kteri te zapuste, bodo osramoteni; kteri od tebe odsto¬ pijo, bodo v prah zapisani; 18 ) Joakima (zgor. 16. razi. 1.), kteri se je na egiptovskima kralja zanašal, in je bil odpovedal pokoršino skazovati babilonskimu kralju (_4. Kralj. 24, 1.). On bi bil imel pomoči per Bogu iskati zoper Babilon. 9. n tamariska u je drevo, ki nima perja; drugi prestavljajo: n brinje il ali v semrinje a , ki popotniku malo sence daje ob solnčnim perpekanji. Lepa po¬ doba kralja Joakima, ki s svojo zvezo z Egipčani ni mogel dati svojim pod¬ ložnim nobene pomoči zoper babilonskiga kralja (Jtrentano). 10. n ne bo gledal t. j., ne bo učakal, ne bo vžival dobriga, 11. „v solnati deželi t. j., v pustih krajih, kjer nič ne raste, n. pr., ob gnjilim ali rudečim morji (Brentano). 12. Pomen: njegov stan bo silno reven in žalosten. 13. „se ne boji u , ne čuti, ko vročina pertiska. 14. ker nihče ne ve skrivnih misel kakor Bog. Zgorej je prerok preklel take, ki se na ljudi zanašajo, in je blagoslovil tiste, ki v Boga zaupajo; zdaj pa pove, zakaj se ne smemo na ljudi zanašati; zato namreč ne, ker je človeško serce hudobno in goljufno, torej nestanovitno in nezanesljivo (Hicr.). 15. nasproti pa, če tudi človek človekoviga serca ne pozna, ga pozna vender Bog, in vsacimu povračuje po njegovih mislih in delih. 16. Kakor se godi jerebici, ktera večkrat izvali jajca, kterih ni sama znesla, ker ji mladiči uidejo, in za njo nič ne marajo, ko nekoliko odrastejo: tako se bo zgodilo njemu, ki krivične zaklade nabira, nanaglama bo ob vse pri¬ šel, in bo umeri ko trapež, ki je zaklade drugim naropal. — Od jerebice perpovedujejo, de drugim svoje enakosti rada jajca pokrade, in de jo zleženi mladiči zapuste, kakor hitro morejo letati. De prerok tukaj na Joakima meri, se očitno vidi iz 22, 1. 13. 17., kjer je lakomnost tega kralja ostudno popisana. 17. Božje veličastvo in mogočnost biva v našim tempeljnu; nanj tedaj, ki med nami biva, na Boga se zanašajmo. 18. „bodo v prah zapisani a , t. j., pogubi prepušeui; zakaj to, kar se v prah zapiše, sc kmalo zbriše. Drugi prestavljajo: n bodo pogubljeni 1,1 '. Prim. Lok. 10, 20, Jan. 8, 6. 8. 237 Jeremija rs. ker so zapustili Gospoda, vir žive vode. 19 ) 14. Ozdravi me, o Gospod, in bom ozdravljen ; reši me, in bom rešen, ker ti si moja hvala. 20 ) 15. Glej, oni mi pravijo: Kje je Gospodova beseda? naj pride! 21 ) 16. In jez nisim bil zbegan, ko sim za teboj, pastirjem, hodil 5 in si nisim želel dni, kakoršue ima človek rad, 22 ) ti veš. Kar je šlo iz mojih ust, je bilo prav pred tvojim obličjem. 23 ) 17. Ne bodi ti meni strah, 24 ) ti moje upanje ob dnevu nadloge! 18. Osramoteni naj bodo, kteri me preganjajo, jez pa naj ne bom (»sramoten; oni naj trepetajo, jez pa naj ne trepečem; perpelji nad nje dan nesreče, in z dvojim po- trenjem jih poteri. 25 ) 19. To mi reče Gospod: 26 ) Pojdi in ustopi se med vrata otrok ljudstva, skozi ktere noter in ven hodijo kralji.Judovi, 27 ) in med vse jeruzalemske vrata, 20. in reci jim: Poslušajte Go¬ spodovo besedo, kralji Judovi, 28 ) in ves Juda, in vsi prebivavci v Jeruzalemu, ki skozi te vrata vanj hodite! 21. To pravi Gospod: Varujte svoje duše, in nikar ne prena¬ šajte bremen sabotni dan, tudi jih ne nosile skozi jeruzalemske vrata. 22 . In nikar ne spravljajte bre¬ men iz svojih hiš sabotni dan, in nobeniga dela ne delajte 5 po¬ svečujte sabotni dan, kakor sim zapovedal vašim očetam. 23. Pa niso poslušali, tudi ne nagnili svojiga ušesa, ampak so bili terdovratni, de bi me ne sli¬ šali, in mojiga krotenja ne spre¬ jeli. 19. Zastran besedi: n vir (studenec) žive vode u , gl. zgor 2, 13. 20. Tudi jez le per tebi pomoči išem. Reši me zato iz terpljenja, ki mi ga moji preganjavci napravljajo; ker le s tvojo pomočjo se bom hvalil. 21. Judje mi posmehovaje pravijo: Kdaj se bo spolnilo tvoje prerokovanje, tvoje žuganje, ki ga nam v Gospodovim imenu napoveduješ? (Brentano). 22. za teboj“, svojim Gospodam, hodim, ter vse oznanujem, kar mi za¬ poveduješ ; in si ne želim mehkiga in zložniga življenja, ne perkupljivosti in hvale ljudi. Vse sim po tvoji volji in po tvojim navdihovanji govoril. 23. V hebrejskim : „Nisim bežal, de bi ne bil pastir za teboj, in nesrečniga časa nisim želel, ti veš“ i. t. d. Pomen: Preroške službe se nisim ubranil, tvoje povelje, tvoje kaznovavne sodbe sim oznanoval; njih spolnjenja pa ne želim, temuč le, de bi se Judje poboljšali. 24. Ne odteguj mi svoje pomoči, ker bi brez nje obnemagal. 25. „2 dvojnim potrenjem jih poterr'-, t. j., z vso ojstrostjo kaznuj prederzne, nepoboljšljive hudobneže. 26. Verste 19—27. obsegajo posebno prerokbo. Prerok graja prelomovanje sa¬ bate, oznanuje njim, ki jo praznujejo, prihodnje zveličanje, kazen pa njim, ki jo prelomujejo. Ta prerokba sega po nekterih razlagaveih v zadnje leta Josijeve vlade, ko so bili začeli postavo opušati: po misli druzih pa, kar je bolj verjetno, v Joakimove čase (4. Kralj. 23, 37.), ker v 20. versti tudi kralje graja ; Josija pa je bil pobožen poglavar. 27. To so bile blezo tiste vrata, skozi ktere je kralj iz svojiga poslopja v tem¬ pelj hodil; imenovale so se v vrata otrok ljudstva 1 - 1 blezo zato, ker se je ondi veliko ljudstva zbiralo, kralja in njegove spremljavce gledat. 28. ^kralji Judovi u , t. j., ti kralj s svojimi kraljeviči, nasledniki. 238 Jeremija li. 18. 24. In zgodilo se bo: Če me bote poslušali, pravi Gospod, de ne bote nosili bremen skozi vrata tega mesta sabotni dan, in če bote posvečevali sabotni dan, de ne bote nobeniga dela ob njem storili: 25. bodo hodili skozi vrata tega mesta kralji in poglavarji, ki sede na Davidovim stolu in se bodo usedali na vozove ino konje oni in njili poglavarji, možje judovski in jeruzalemski prebi— vavci, in to mesto bo imelo pre- bivavce na vekomaj. 29 ) 26. In hodili bodo iz mest Ju¬ dovih, in iz jeruzalemske okolice, iz Benjaminove dežele, in s pla¬ njav in z gorij, in od juga, 30 ) ter bodo nosili žgavne in klavne in jedilne darove in kadilo, in pernesli dar v Gospodovo hišo. 31 ) 27. Če me pa ne poslušate, de bi sabotni dan posvečevali, in ne prenašali bremen, in jih ne nosili skozi vrata jeruzalemske sabotni dan: bom zažgal ogenj med njegovimi vratmi, in bo po- žerl jeruzalemske hiše, in ne bo ugasnil. XVIII. Poglavje. Lončar in njegova posoda. Terdovratnost Judov. Prerokova prošnja. 1. Beseda, ki jo je Gospod Jeremiju govoril, rekoč: * 1 ) 2. Vstani in pojdi doli v lon¬ čarjevo hišo, 2 ) in tam boš moje besede slišal. 3. In šel sim doli v lončarjevo hišo, in glej, on je delal na ko¬ lesu svoje delo. 4. In razdrobila se je posoda, ktero je s svojimi rokami iz ila delal: in spet je začel, in iz nje drugo posodo naredil, kakoršno mu je bilo všeč narediti. 5. In Gospod je meni govoril, rekoč: 6. Mar ne morem kakor ta lončar z vami storiti, hiša Izra¬ elova, reče Gospod ? Glej, kakor je il v lončarjevi roči, tako ste vi v moji roči, hiša Izraelova! Iz. 45, !L Rim. 9, 20. 7. Če naglo izrečem besedo 29. „se bodo usedali na vozove ino konje u , t. j., se bodo vozili in jezdarili. Pomen: Če bote saboto in vso Mojzesovo postavo spolnovali, bodo še dalje poglavarji iz Davidoviga rodu v mestu kraljevali, in bodo z vsim ljudstvam srečni. 30. iz mnozih krajev Judoviga kraljestva bodo hodili v tempelj darovat Gospodu. Gl. 5. Mojz. 1, 7. 31. Božjo službo bote v Jeruzalemu v tempeljnu obhajali. 1. V naslednji prerokbi (pogl. 18.) uči Jeremija spet v pomenljivi podobi, de naj se Judje per svoji hudobnosti ne zanašajo na dane obljube; kakor lončar lahko svojo posodo razbije, in drugo naredi, tako jih bo Bog poterl in v suznost peljal (v. 1 — 17.); pa tudi tega njegoviga opominjevanja nočejo po¬ slušati, temuč ga še dalje preganjajo [18—19.); zato prosi Boga, da naj ga varuje in njegove sovražnike kaznuje (20—23.). Ta prerokba, kakor se po¬ sname iz 15, 15. i. d. 17, 15., blezo sega v čase nezbožniga Joakima. 2. „pojdi“ iz tempeljna, kjer je Jeremija ko duhoven bival, v spodnje mesto. Jeremija 18. 239 zoper ljudstvo in zoper kralje¬ stvo, de ga hočem iztrebiti in razdjati in pokončati; Zgor. 1, 10. 8. to ljudstvo pase kesa svoje hudobije, zavoljo ktere sim mu žugal: se bom tudi jez kesal hudiga, kar sim mu mislil sto¬ riti. 3 ) 9. In če nanaglaroa govorim od kaciga ljudstva in kraljestva, de ga bom ustanovil in zasadil, 4 ) 10. ono pa pred mojimi očmi hudo dela, de ne posluša mojiga glasu: se bom tudi kesal dobriga, kar sim mu obljubil storiti. 5 ) 11. Zdaj tedaj povej moštvu Judovimu in jeruzalemskim pre- bivavcam, rekoč: To pravi Go¬ spod: Glej, jez snujem zoper vas nesrečo, in mislim zoper vas na¬ klep; zato se verni vsak od svoje hudobne poti, in poravnajte svoje početje in svoje namene. 4. Kralj. 17, 13. Spod. 25, 5. 35, 15. Jan. 3, 8. 12. Onipravijo: Obupalismo! 6 ) po svojih željah bomo namreč ravnali, in delali, vsakteri po spa¬ čenosti svojiga hudobniga serca. 13. Zato tako pravi Gospod: Vprašajte narode: Kdo je take grozovitne reči slišal, kakoršne je devica Izraelova nezmerno sto¬ rila? 7 8 ) 14. Bode li kdaj skopnel sneg na Libanu po skalnatih policah ? s ) ali se morejo kdaj posušiti per- derajoče merzle vode, in doli tekoče? 9 ) 15. Moje ljudstvo pa je mene pozabilo; zastonj darujejo, 10 ) in se spotikajo na svojih potih, na nekdanjih stezah, 1 ‘) de po njih hodijo, kakor po neuglajeni ce¬ sti; 12 ) 3. Ako se Judje resnično poboljšajo, jim ne bom tega storil, s čimur sim jim žugal, ter ne bom razdjal njih deržave (Brentano). 4. In če kakimu ljudstvu obljubim srečo in obilnost. 5. n se bom tudi kesal' 1 , t. j., mu ne bom dal sreče, ki sim mu jo bil obljubil. — Bog tukaj govori po človeško z ljudmi; zakaj Bog se nikoli ne kesa svojiga djanja, ki ga doveršuje po svojih večnih, svetih in pravičnih sklepih. 6. „ Obupali smo u , t j., nemogoče nam je, malikovanju se odpovedati. 7. Izrael bi mogel meni zvesto služiti, kakor čista devica svojimu ženinu, pa seje vdal razuzdanimu življenju, kakor vlačugarica, ter se peča z maliki (Brentano). 8. „po skalnatih policah po plošnatih skalnatih verheh, ki so pokriti z večnim snegam. 9. ..perderajoče merzle vode (i , t. j., vode, ki na Libanu iz zemlje vrejo, in iz raztajaniga snega, n doli tekoče 11 , namreč z Libana na planjavo. Pomen: Poprej bi mogel na Libanu po verheh sneg skopneti, in poprej bi se mogle posušiti vode, ki z Libana tečejo, kakor de bi mene pozabilo moje ljudstvo, kterimu toliko in toliko dobrot skazujem. Pa me je vender le pozabilo. Gl. 15. v. (Tirin). lt>. „ zastonj darujejo K malikam, kteri jim ne morejo nič pomagati. 11- „se spotikajo “ nad starimi zapovedmi in postavami, ter si jih krivične in pretežke mislijo, torej jih opušajo in zaničujejo. le z nevoljo se še kaj po njih ravnajo. — V hebrejskim: .., „in krivi preroki so jih perpravili k spotikanju na njih potih (t. j., krivi preroki so jih zapeljali in odvernili od starih zapoved, sploh od prave vere), de za- pušajo nekdanje steze (stare postave), in hodijo po nepoliojeni poti u , t.j., po krivi poti ostudniga malikovanja. — Zapovedi Božje, Mojzesovo postavo, Jeremija 18. 240 16. de bo 13 ) njih dežela v pu- šavo in k večni sramoti; vsak, kdor pojde meino nje, se bo za¬ vzel, in z glavo majal. Spod. 19, 8: 49, 13 : 50,13. 17. Kakor goreč veter 14 ) jih bom razkropil vpričo sovražnika; herbet jim bom kazal, ne pa obraza ob dnevu njih pogina. 18. Pa pravijo: 15 ) Pridite, in zmislimo si naklepe zoper Jere¬ mija, saj zato ne bo zginila po¬ stava zmed duhovnov, ne svet zmed modrih, ne beseda ( Božja^) zmed prerokov: 16 ) pridite, in uda¬ rimo ga z jezikam, 17 ) in nič ne marajrno za vse njegovo go¬ vorjenje. 19. Glej, Gospod, na me, in poslušaj glas mojih zopernikov. 20. Se li dobro s hudim po- vračuje, ker moji duši jamo kop¬ ljejo ? Spomni se, de sim stal pred tvojim obličjem, de bi za njih prid govoril, in od njih tvojo jezo odvernik 21. Za tega voljo daj 18 ) njih otroke lakoti, in pelji jih meču v roke; njih žene naj bodo brez otrok in vdove; in njih možje naj za kugo umerjejo; njih mladi možaki naj bodo z mečem pre¬ bodeni v boji. 22. Sliši naj se vpitje iz njih hiš; zakaj nanaglama boš per- peljal nad nje razbojnika, l9 ) ker so jamo izkopali, de bi mene vjeli, in so na skrivnim nastavili za- derge mojim nogam. 23. Ti pa, Gospod, veš ves njih naklep, mene umoriti; ne zanesi njih hudobii, in njih greh pred teboj ne bodi zbrisan: naj popadajo pred tvojimi očmi, in znosi se nad njimi ob času svo- jiga serda. pravo vero sploh, prerok imenuje v pota ci in „nekdanje steze 11 , ker se po njih lahko pride v domovino; malikovanje pa imenuje „nepoliojeno pot 11 , ker na nji popotnik zajde, in se pogubi. 13. n de bo“, t. j., zatorej bo njih dežela pokončana. 14. „goreči veter*, t. j., žareči veter, vihar od vzhoda. 15. Od tod do konca poglavja prerok od sebe govori (Gl. razi. 1.). Katoliška cerkev si tudi tukaj preroka misli ko Kristusovo predpodobo, njegove sovraž¬ nike pa ko predpodobo Kristusovih sovražnikov, in bere te verste tihi teden. 16. Jeremijevi sovražniki pravijo : Ne potrebujemo Jeremija , saj imamo še v postavi znajdene može med duhovni, previdne med svojimi modrimi, oznano- vavce Božje besede med preroki (od napčnih prerokov govore, od njih, ki so se jim perlizovali. Zgor. 6, 13 : 8, 10.). 17. počernlmo ga per kralji, de bode umorjen. 18. Prerok, ki je iz ljubezni za svoje ljudstvo molil (v. 20.), mora iz, enake ljubezni tudi Boga prositi, de naj z mnozimi šibami hudobne tepe in boljša; zakaj zveličanje terdovratniga grešnika in čast Božja terjate, de Bog greš¬ nika strahuje. Gl. Ps. 82, 17. razi. 19. 19. »razbojnika*, t.j., Nabuhodonozorja, Drugi prestavljajo hebrejsko: ,,trume’' (Kaldejce). Jeremija 19. 241 XIX. Poglavje. Jeremija ubije verč, ter s tem prerokuje razdjanje jeruzalemskima mesta in judovskima kraljestva. 1. To pravi Gospod:') Pojdi, in vzemi * 2 ) persten verč lončarje- viga dela, z nekterimi starimi izmed ljudstva in s starimi izmed duhovnov, 2. in pojdi v dolino Enomo- vih sinov, 3 ) ki je ob vhodu lon¬ čarskih vrat, 4 ) in oznanuj tam besede, ki jih bom jez tebi go¬ voril , 3. in reci: Poslušajte Gospo¬ dovo besedo, kralji Judovi in je¬ ruzalemski prebivavci! To pravi Gospod vojskinih trum, Izraelov Bog: Glej, tako nadlogo bom navlekel na ta kraj, de bo vsa- cimu, ki jo bo slišal, zvonelo po ušesih: 4. zato ko so mene zapustili, in so ta kraj v ptujiga spreme¬ nili, 5 ) in so ondi darovali ptujim bogovam, kterih niso poznali ne oni, ne njih očetje, in ne kralji Judovi, in so napolnili ta kraj s kervjo nedolžnih. Ps. 105, 36. 37. 5. In so zidali visočine Baa- lam, 6 ) de so svoje otroke z og¬ njem žgali Baalam v žgavni dar, kar nisim ne zapovedal, ne go¬ voril, tudi mi ni na misel prišlo. 6. Zato glej, pride čas, pravi Gospod, de se ta kraj ne bo nič več imenoval Tofet in dolina Eno- movih sinov, ampak dolina mo¬ rije. 7 ) 7. In razbil bom 8 * * ) naklep Judov 1. Naslednje prerokovanje obsega 19. in 20. poglavje. Prerok napoveduje s pomenljivim znamnjem, ko namreč lonec ubije, jeruzalemsko razdjanje 1 19, 1 — 15.). Potlej pripoveduje, kako ga preganja nek duhoven, kteriga z nje¬ govo derhalijo vred v imenu Gospod Boga prekolne (20, 1—6.). V nasled¬ njih verstah obžaluje Jeremija svoj stan (7—10.), se spet zvedri po za¬ upanji (11 —13.), začne pa spet žalovati (14—18.); tako de verste 11 —18. pred oči stavijo boj njegoviga duha, ko se natora z gnado vojskuje. Ta pre¬ rokba sega v čas po Josijevi smerti, ker se v nji Baalovo češenje v dolu Enomovih sinov v misel jemlje (19,4.5.); zakaj to češenje bi ob časih tega pobožniga kralja ne bilo dopušeno. Ta prerokba tedaj sega v zadnje Joaki- move čase, ko se je bližal kaldejski napad, kar se da iz 20, 4—6. posneti. 2. „vzemi“, v hebrejskim: »kupi od lončarja “ i. d. 3- V hebrejskim: „v dol Ben-hinom a . Glej zgor. 7, 31. 4- „lončarskih vrat 11 , v hebrejskim: „karsit-‘, t. j., »čepinskih vrat li , per kterih so Čepine na kup metali, de so s tem to dolino zaničevali, in jo studili. 5- »so ta kraj v ptujiga spremenili t.j., z malikovanjem ognusili in oskru¬ nili, zato ga nočem nič več ko svojo lastnino imeti in varovati (Brentano). 6- »Baalam 11 , t. j., Molohovim podobam, ktere se tudi »Baali- imenujejo, in no res tudi „Baali“ bile; „Baal li stavi pred oči solnce, »Moloh “ pa čas, ki vse v red deva, vse rodi pa tudi vse razdeva, tako de je bil »Moloh^ solnčni otrok pa tudi »Baal Li . '• Tofet* je bil kraj v dolu z imenam „Ben-hinom“, kjer so Molohu otroke darovali Gl. zgor. 7, 32. 8 - V hebrejskim: „ spraznil bom a , kazaje na prazen verč, ki ga je Jeremija ko pomenljivo podobo nosil. IV. 16 Jeremija 19. 30. 242 in Jeruzalemljanov na tem kraji, 9 ) in vergel jih bom pod meč vpričo njih sovražnikov, in njim v pest, ki jim po življenji strežejo 5 njih trupla pa bom dal žreti pticam spod neba in zverinam na zemlji. 8 . In dal bom to mesto k stermenju in k zasmehovanju ; vsak, kdor memo njega pojde, bo stennel in žvižgljal 10 ) zavoljo vse njegove nadloge. Zgor. 18,16. Spod. 49, 17: 50, 13. 9. In dajal jim bom jesti meso njih sinov in meso njih hčer, in slehern bo jedel meso svojiga prijatla * 11 ) ob zapertii in sliski, s ktero jih bodo stiskali njih so¬ vražniki, in kteri jim po življenji strežejo. 12 ) 10. In verč razbi vpričo mož, kteri pojdejo s teboj, 11 . in jim reci: To pravi Go¬ spod vojskinih trum: Tako bom razbil to ljudstvo in to mesto, kakor se razbije lončarska po¬ soda, ktera se ne more nič več popraviti; in v Tofetu bodo po¬ kopani, ker ni druziga kraja za pokop. 13 ) 12. Tako bom storil, pravi Go¬ spod, temu kraju in njegovim prebivavcam; in to mesto bom Tofetu enako storil. 14 ) 13. In jeruzalemske hiše in hiše kraljev Judovih bodo ne¬ snažne kakor Tofet, vse hiše, na kterih strehah 15 ) so darovali vsi nebeški vojski, 16 ) ptujirn bogovam pitne darove. 14. Prišel je pa Jeremija iz Tofeta, kamor ga je bil Gospod poslal prerokovat, in je stal na preddvoru Gospodove hiše, in je rekel v.simu ljudstvu: 15. To pravi Gospod vojskinih trum, Izraelov Bog: Glej, jez bom perpravil nad to mesto in nad vse njegove mesta vse hudo, kar sim zoper nje govoril; ker so se oterdovratnili, de bi mojih besedi ne slišali. XX. Poglavje. Fasur ukaže Jeremija tepsti in v klado djati; Jeremija, iz klade vzet, prero¬ kuje Fasurju, se pertoži zoper svoje preganjavce; pa zaupa, de ga bo Bog rešil in njegove sovražnike osramotil. 1. In Fasur, Emerjev sin, du- | hoven, ki je bil poglavar postav- 9. Judje so mogli dol Enomovih sinov zavoljo studenca, ki na njega koncu pod sionsko goro izvira, dobro ograditi in zoper oblegovavske Kaldejce bra¬ niti, de so jim s pomanjkanjem vode jeruzalemsko oblego bolj težavno delali. Bog pa bo te vojaške naprave djal v nič, in branivce tega dola bo dal pod meč. 10. n žvižgljal“, t. j., se posmehoval razvaljenimu Jeruzalemu. 11. „meso svojiga prijatla t. j^, sosed bo jedel meso svojiga soseda. 12. Glej spolnitev te prerokbe v Žal. pes. 2, 20: 4, 10. 13. „v Tofetu kteriga so si Judje svetiga mislili, in ga z merliči niso smeli ognusiti, bodo pobiti pokopani. 14. Jeruzalem bo poln merličev in grobov, kakor n Tofet “, ki je bil poln umorjenih otrok. 15. ,,«<* strehah ki so v jutrovih deželah plošnate. 16. „vsi nebeški vojski K , t. j., vsimu ozvezdju ali vsim zvezdam. Jeremija 20. ljen v Gospodovi hiši, 1 ) je sli¬ šal Jeremija te besede prero¬ kovati, 2. in Fasur je tepel 2 ) preroka Jeremija, in ga je djal v klado, 3 ) ktera je bila per zgornjih Benja¬ minovih vratih v Gospodovi hiši. 3. In ko se je jutro zasve¬ tilo, je Fasur vzel Jeremija iz klade, 4 ) in Jeremija mu je rekel: Gospod te ne imenuje več Fa- surja, 5 ) ampak strah okrog in okrog. 4. Ker to govori Gospod: Glej, jez te bom djal v strah, tebe in vse tvoje prijatle; in po¬ padali bodo pod mečem svojih sovražnikov, in tvoje oči bodo vidile; in ves Juda bom dal ba- bilonskimu kralju v roko, in jih popelje v Babilon, in jih bo po¬ moril z mečem. 5. In dal bom vse premoženje tega mesta in ves njegov pri¬ delek in vso dragotino in vse za¬ klade judovskih kraljev bom dal v pest njih sovražnikam; in oni 243 jih bodo oropali, in vzeli, ter v Babilon peljali. 6. Ti Fasur pa in vsi prebi- vavci tvoje hiše pojdete v suž- nost, in v Babilon boš prišel, in tam boš umeri, in tam boš po¬ kopan ti, in vsi tvoji prijatli, kterim si laži prerokoval. 6 ) 7. Gospod, pregovoril si me, 7 ) in dal sim se pregovoriti; moč¬ nejši si bil od mene, in si zma¬ gal; v smeh sim vsaki dan, vsi me zasmehujejo. 8 ) 8. Ker že delj časa govorim, in vpijem zoper greh, in oklicu- jem razdjanje, mi je beseda Go¬ spodova k zaničevanju in zasme¬ hovanju vsaki dan. 9 ) 9. In sim rekel: Ne bom se ga spominjal, ne več govoril v njegovim imenu;’ in v mojim sercu je bilo kakor goreč ogenj, za- pert v mojih kosteh; in sim oma¬ gal, in nisim mogel prenašati. 10 ) 10. Slišal sim namreč zabav¬ ljanje mnozih in strašenje od vsih !• »v Gospodovi hiši 11 , t. j., v tempeljnu. Prim. Nehemija 11, 11. 2. »Fasur je tepel 11 , t. j., je ukazal tepsti. 3- »Klada 11 je bil ploh s peterimi luknjami, v ktere so glavo, roke in noge hudodelnikov vtikali, kjer so na tleh sede veliko terpeli. 4. Jeremija je bil tedej vso noč v silno težavni kladi. 5 - »Fasurj a 11 , t. j., luč, srečo, „ ampak (v hebrejskim) Magor Misabib' L , t- j., strah od vsih strani (Brentano). „kterim “ si rekel, de Bogu ni mogoče, te dežele kaznovati, kakor sim prerokoval. „ pregovoril si me u , de sim prevzel preroštvo. Gl. 1, 6. 8- Prerok obžaluje svoj žalostni stan, in razodeva občutljeje svoje slabe natore, ktera se večkrat tudi per naj večih svetnikih v tožbah glasi, per vsim tem pa so v Božjo voljo vdani. Gl. 2. Kor. 1, 9. Job. 3, 1. razi. 1. 9 - Ko že toliko časa Jude svarim, ter jim njih grehe očitam, in jim v imenu Gospodovim ojstre kazni napovedujem, zato me zaničujejo in zasmehujejo vsaki dan (Brentano). »sim rekel “ sam per sebi: »Ne bom a 3. d. Pomen: Skušnjava me je nadlegovala, de bi ne bil nič več Boga v misel jemal, in ne njegove besede Judam oznanoval; v sercu pa me je vender le zmirej peklo in gnalo, de °aj oznanujem, kar mi je Bog vdihoval. 16 * 244 Jeremija SO. Sl. strani': 11 ) Preganjajte, In prega¬ njajmo ga! 12 ) Vsi, ki so sicer/, menoj živeli, in mi bili na strani ( pravijo ~): Ko bi se pač mogel kako goljufati, de bi ga prema¬ gali, in se nad njim /.maševali! I3 ) 11. Pa Gospod je z menoj ka¬ kor močen vojšak; zato bodo padli, kteri me preganjajo, in bodo oslabeli; močno bodo osra- moteni, ker niso umeli večne sra¬ mote, ki ne bo nikoli zbrisana. 14 ) Spod. 23, 40. 12. In ti Gospod vojskinih trum, poskušavec pravičniga, ki vidiš ledvice in serce, prosim, daj mi gledati tvoje maševanje nad njimi; ker tebi sim izročil svojo reč. Zgor. 11, 20: 17, 10. 13. Pojte Gospodu, hvalite Go¬ spoda, ker je rešil reveževo dušo hudobnim iz pesti! 14. Preklet bodi dan, ob kterim sim bil rojen; 15 ) dan, ob kterim me je moja mati rodila, ne bodi blagoslovljen! 15. Preklet bodi mož, ki je mojimu očetu oznanil, rekoč: Ro¬ jeno ti je dete, deček! kakor de bi ga bil hotel s tem prav raz¬ veseliti. 16. Tisti mož bodi kakor me¬ sta, 16 ) ktere je Gospod prekucnil, in mu ni bilo žal. Naj posluša vpitje zjutraj in tuljenje opoldanji čas; 17. ker me ni umoril v ma¬ ternim telesu, de bi mi bila moja mati grob, in de bi bilo nje telo vekomaj v noseče. 18. Čemu sim iz materniga telesa prišel, de gledam trud in žalost, in de se moji dnevi v sramoti končajo? XXI. Poglavje. Jeremija prerokuje kralju Sedekiju sužnost in razdjanje jeruzalemskima mesta, in spodbuda sodnike k pravičnosti. 1. Beseda, ktero je Gospod j govoril Jeremiju, 1 ) ko je bil kralj 11. Slišal sim jih veliko zoper mene govoriti in me strašiti, rekoč: „Prega- njajte Ci i. d. 12. V hebrejskim: ^Izdajmo ga, izdajte ga“ kralju namreč! 13. V hebrejskim: ... „ živeli, in na me prežijo, če se bom v čem spotaknil, ter pravijo: Morde se da kako goljufati, de ga premagamo, in se nad njim mašujemo “. 14. V hebrejskim: ... „bodo osramoteni, ker niso pametno ravnali, njih sramota bode večna, in ne pozabljena — Prerok svojo natoro spet upo¬ koji z zaupanjem v Boga. 15. Nagla sprememba prerokoviga govorjenja razodeva silno terpljenje njego- viga duha, ki je omahoval med maloserčnostjo in med zaupanjem v Boga (Glej 8. razi.j. Sicer pa so te besede pisane v zvišanim pesniškim govorjenji, in sploh naznanjajo silno uperanje njegove natore zoper njegoviga Bogu vdauiga duha; njo pa je vender le premagalo njegovo zaupanje v Boga (Gl- 11. in 13.). 16. r bodi kakor mesta cl , namreč Sodoma in Gomora, pokončan. 1. To prerokovanje sega v čas, ko so bili Kaldejei po zmagi zoper Egipčane (spod. 37, 5. i. d.) vdrugič prišli nad Jeruzalem, ter so ga oblegali, desi- ravno ga niso bili še prav terdo zaperli. Perm. 4. v. 245 Jeremija 21. Sedekija k njemu poslal Fasurja, Melkijeviga sina, 2 ) in Sofonija, duhovna, Maasijeviga sina, re¬ koč: 2. Vprašaj za nas Gospoda, ker se babilonski kralj Nabuho- donozor zoper nas vojskuje: če ne bo kje Gospod z nami storil po vsili svojih čudežih, de gre [sovražnik') od nas. 3. In Jeremija jim je odgo¬ voril: Tako povejte Sedekiju: 4. To pravi Gospod, Izraelov Bog: Glej, jez bom obernil voj- skino orožje, ktero je v vaših rokah, in s kterim se vi bojujete zoper babilonskiga kralja in Kal- dejce, kteri vas oblegajo okrog in okrog zidov; 3 ) in ga bom zbral v sredi tega mesta. 4 ) 5. In vojskoval se bom jez zoper vas s stegnjeno roko in z močno ramo, in v serditosti in v togoti in v veliki jezi. 6. In udaril bom prebivavce tega mesta; ljudje in živina bodo za hudo kugo pomerli. 7. In po tem pravi Gospod: Bal bom Sedekija, judovskiga kralja in njegove hlapce in nje¬ govo ljudstvo, in kteri so v tem mestu pred kugo, mečem in la¬ koto ostali, Nabuhodonozorju, ba- bilonskimu kralju, v roko, in v roko njih sovražnikam in v roko njim, ki jim po življenji strežejo, in on jih bo udaril z ojstrim me¬ čem, in ne bo se preganil, ne zanesel, in ne se usmilil. 5 ) 8. In temu ljudstvu reci: To pravi Gospod: Glejte, jez pred vas postavim pot življenja in pot smerti. 6 ) 9. Kdor bo ostal v tem me¬ stu, bo umeri za mečem in la¬ koto in kugo: kdor pa pojde iz njega in pobeži k Kaldejcam, ki vas oblegajo, bo živel, in svoje življenje kakor plen odnesel. Spod. 38, 2. 10. Obernil sim namreč svoj obraz na to mesto, ne de bi mu dobro storil, ampak hudo, pravi Gospod: babilonskimu kralju bo dano v roko, de ga bo požgal z ognjem. 11. In hiši Judoviga kralja reci: Poslušajte Gospodovo besedo, 12. Davidova hiša! to pravi Gospod : Sklepajte sodbo zju¬ traj, 7 ) in rešite s silo zatertiga silnimu iz roke, de kje ne šine kakor ogenj moja serditost, in se ne vname, in bi ne bilo niko¬ gar, de bi jo ugasnil zavoljo hu- 2. Ta „Fasur u je drugi od uniga v 20. pogl. 1. verst. 3. „okrog in okrog zidov 11 , v hebrejskim: zunaj zidov“, t. j., nekoliko preč od mesta, tako de so bile lahko še judovske trume okrog jeruzalem- skiga ozidja. 4. Bog bo Kaldejcam pomagal, de bodo v mesto zapodili Jude, ki bodo bližnje višave in doline okrog Jeruzalema branili. Drugi dajo. ta pomeri: Sovražniki bodo Judam orožje pobrali, in ga bodo v mestu na kup znosili, po vzetim mestu pa preč peljali. 3- Glej spolnjenje tega prerokovanja 4. Kralj. pogl. 25. Na zbiranje vam dam življenje ino smert: življenje si bote oteli, ako se Kaldejcam podasta, pomorjeni pa bote, če se jim zoperstavljate. 7. „Davidova hiša u , t. j., možje iz Davidove hiše ali rodovine;— „zjutraj u , t* j., pridno, skerbno, brez odlašanja. 246 Jeremija 21. 22. dobije vaših naklepov. 8 ) Spod. 22, 3. 13. Glejte, pravi Gospod, jez (pridem ) k vam, prebivavci ska- lovitne in ravne doline, 9 ) ki pra¬ vite: Kdo bo nas udaril ? in kdo pojde v naše hiše? 14. Jez vas bom obiskal po sadu vaših naklepov, 10 ) pravi Gospod, in bom užgal ogenj v njenim") gozdu, 12 ) kteri bo vse okrog požerl. XXII. Poglavje. Prerok napoveduje kazen hudobnim judovskim kraljem, Selumu, Joakimu in Jehoniju. 1. To pravi Gospod : ‘) Pojdi doli * 1 2 ) v hišo Judoviga kralja in govori tam to besedo, 2. ter reci: Poslušaj besedo Gospodovo, Judov kralj, ki se¬ diš na Davidovim prestolu, ti in tvoji hlapci in tvoje ljudstvo, ki noter hodite skozi te vrata. 3 ) 3. To pravi Gospod: Delajte prav in po pravici, in rešite za- teraniga s silo zateravcu iz rok ; 4 ) nikar ne žalite ptujca in sirote in vdove, tudi jih krivično ne stiskajte, in nedolžne kervi ne prelivajte na tem kraji. Zgor.2l, 12. 4. Če bote namreč te besede zvesto spolnovali, bodo hodili skozi te vrata kralji, ki sede iz Davidoviga rodu na njegovim sedežu, in se bodo usedali na vozove in konje oni in njih hlapci in njih ljudstvo. Zgor. 17, 25. 5. Če pa ne bote teh besedi poslušali, sim sam per sebi per- segel, pravi Gospod, de bo ta hiša v pustoto. 6 . Ker to pravi Gospod od hiše kralja Judoviga: Ti si mi Galaad, glava libanska 5 5 ) prav gotovo te bom naredil pustoto, S. Sodniki! pridno in pravično sklepajte sodbe, ker s tem si bote kazen Božjo odvernili; ko pa tega ne delate, vas bo pravica Božja zadela. 9. n prebivavci a v Jeruzalemu. Jeruzalem se imenuje tukaj „skalovitna in ravna dolina 11 , ker je bilo nekoliko Jeruzalema na hribu, nekoliko pa na ravnim zidaniga; — „ki pravite “ v svoji ošabnosti: Kdo more naše terdno mesto premagati? 10. r po sadu vaših sklepov t. j., po vaših delih vas bom kaznoval. 11. „v njenim t. j., v skalnati in ravni dolini, v Jeruzalemu. 12. Jeruzalem se imenuje ,.jfo*d £C zavoljo hiš, ki so bile tikama ena per drugi, in zavoljo cedroviga lesa, s kterim so bile obite. 1. Ta prerokba sega (gl. 18. v.} v čas Joakimoviga kraljevanja. Joakirn je bil jel kraljevati, ko je bil Nekao njegoviga brata Joahaza odstavil, in v Egipt odpeljal. 4. Kralj. 23, 34. 2. „doli“ s hriba, na kterim je bil tempelj. Gl. spod. 36, 12. 3. „skozi vrata “ v kraljevo hišo, ktero je bil kralj v spodnjim mestu naredil; zakaj stari grad je bil na Sionu. 4. n zateraniga“, v hebrejskim: n oropaniga zateravcu iz rok “. 5. „Ti si mi“ prevzeten kakor rodovitne višave galaajske dežele in libanskiga hriba: ob enim pa tudi prerok meri na odpeljanje galaajskih prebivavcov po Teglatfalasarji (4. Kralj. 21, 29.). I 247 Jeremija 22 , ko mesta, kjer nihče ne pre¬ biva. 7. In perpravil bom zoper tebe ubijavca, 6 ) in njega orožje, in posekali bodo tvoje izbrane cedre, 7 ) in v ogenj pometali. 8. In veliko ljudstev pojde memo tega mesta, in vsak po¬ reče svojimu bližnjimu: Zakaj je Gospod tako storil temu veli- kirnu mestu? 5. Mojz. 29,24: 3.Kralj. 9, 8. 9. In odgovorili bodo: Zato ker so bili zapustili zavezo Go¬ spoda, svojiga Boga, in so molili ptuje bogove, in jim služili. 10. Nikar ne objokujte mert- viga, 8 ) in ne obžalujte ga zjokam; objokujte njega, ki gre tj e, 9 ) ker se ne bo nič več vernil, in tudi ne bo nič več vidil dežele svojiga rojstva. 11. Ker to pravi Gospod Se- lumu, Josijevimu sinu, Judovimu kralju, kteri je kraljeval namesti Josija, svojiga očeta, kteri je šel iz tega kraja: Ne bo se nič več sem vernil, 12. ampak v tistim kraji, ka¬ mor sim ga prestavil, bo umeri, in te dežele ne bo več vidil. 10 ) 13. Gorje njemu, * 11 ) kteri zida svojo hišo v krivici in svoje zgor¬ nje pohištvo v nepravici; 12 ) kteri svojiga prijatla zastonj stiska, 13 ) in mu ne da njegoviga zaslužka, 14. ki pravi: Sozidal si bom široko hišo in prostorne nad¬ stropja; ki si napravi velike okna, in naredi cedrove oboje, in zmala z rudečilam. 15. Boš mar kraljeval, ker se cedru enačiš? 14 ) Ali ni tvoj oče jedel in pil, in ali mu ni bilo dobro, ko je delal, kar je prav in po pravici? 16. On je razsodil pravdo rev- niga in potrebniga, in je s tem dobro sebi storil. Mar ne zato, ker je mene spoznal? pravi Gospod. 17. Tvoje oči in serce pa so na lakomnost, 15 ) na prelivanje ne¬ dolžne kervi, na zateranje, in na dopernašanje hudobnih del. 16 ) 18. Zavoljo tega to pravi Go¬ spod Joakimu, 17 ) Josijevimu sinu, Judovimu kralju: Ne bodo ga objokovali: „Oh, brat, in oh, se- 6. n ubijavca lt , v hebrejskim: »razdevavca 11 , pokončevavca, Kaldejca. 7. »izbrane cedre“, t. j., iz cedrovine narejene stanovanja. 8. „mertviga u , namreč kralja Josija, ki je bil nekoliko popred v vojski ubit, in za kterim je ljudstvo močno žalovalo (2. Kron. 35, 24.). Ne jokajte za Josijem, ki je pobožno umeri, in je per svojih očetih na unim svetu. 9. „ objokujte njega 11 , namreč Joahaza (ki se mu tudi „Selum u pravi), kteri bo v Egipt peljan, in ga ne bo več nazaj. 4. Kralj. 23, 39. 10. Glej spolnjenje tega prerokovanja. 4. Kralj. 23, 34. 11- „Gorje njemu namreč Joakimu, ki si zida grad, veliko pohištvo. 12. s krivičnim blagam, ker namreč svojim podložnim prevelike davke naklada, in jih odera. 13. V hebrejskim: »kteri svojiga bližnjiga puša zastonj delati a , t. j., svojim podložnim naklada tlaSco per zidanji. It. Si mar zato kralj, de si hišo iz cedrov delaš, in s tem svoje podložne tareš, ter jim nepotrebne davke in tlake nakladaš? 15- »so na lakomnost “ obernjene, t. j., ti hrepeniš po dobičku. 10. »na dopernašanje hudobnih del v hebrejskim: »na dopernašanje silo¬ vitih del u . ; l 7 - „to pravi Gospod Joakimu 11 , v hebrejskim: »to pravi Gospod od Joakima 11 -, Jeremija 22. 248 stra!“ 18 ) Ne bodo po njem vpili: „Oh, Gospod, in oh, preslavni!“ 19 ) 19. Kakor osel bo pokopan, bo segnjil, in bo verzen pred jeru¬ zalemske vrata. 20 ) Spod. 36, 30. 20. Pojdi na Liban, 21 ) in vpi, in na Hasanu 22 ) spušaj svoj glas, in vpi na merno gredoče; 23 ) ker vsi tvoji ljubeji so pobiti. 24 ) 21. Govoril sim ti per tvoji obilnosti, pa si rekla: Ne bom poslušala: To je bilo tvoje rav¬ nanje že od tvoje mladosti, de nisi poslušala mojiga glasu. 22. Vse tvoje pastirje bo ve¬ ter požerl, 26 ) in tvoji ljubeji poj¬ dejo v sužnost, in takrat boš osramotena, in rudeča zavoljo vse svoje hudobije. 23. Ki sediš na Libanu, in se gnjezdiš na cedrih, 26 ) kako boš zdihovala, ko te bodo obhajale bolečine kakor bolečine porodne? 24. Kakor resnično jez živim, pravi Gospod, ko bi bil Jeho- nija, 27 ) sin Joakima, Judoviga kralja, perstan na moji desnici, 28 ) bi ga od tod potegnil. 25. In dal te 29 ) bom v roko njim, ki ti po življenji strežejo, in njim v pest, kterih se bojiš, in v pest Nabuhodonozorju, ba- bilonskimu kralju, in v pest Kal- dejcam. 26. In poslal bom tebe 30 ) in tvojo mater, ktera te je rodila, v ptujo deželo, v kteri nista bila rojena, in ondi bota umerla. 4. Kralj. 24, 12. 27. In v deželo, proti kteri obračajo svoje serce, de bi se tje vernili, se ne bodo vernili. 18. Kraljevi rodovinci ne bodo po kralji in po kraljici žalovali, rekoč: Oh, kralj! oh, kraljica! Gl. 3. Kralj. 13, 30. 19. tudi podložni ne bodo po njem zdihovali, rekoč: Oh, naš presvitli gospod! 20. Sveto pismo sicer perpoveduje Joakimovo smert, tega pa ne pove, kako je bil pokopan (4. Kralj. 24, 5. 6: 2. Kron. 36, 8.); judovski zgodovinar Jožef Flavi pa piše, de ga je bil Nabuhodonozor v Jeruzalemu umoril, in ga ko merhovino pred mestno ozidje vergel. 21. „Pojdi naLiban li , sionska hči ali jeruzalemska devica, t. j., jeruzalemsko mesto. — Prerok tukaj nagovarja jeruzalemsko srenjo v podobi žalujoče de¬ vice, de naj se poda na visoke gore, kjer naj žaluje, de so Kaldejci pobili njene n ljubeje“, t.j., ž njo zvezane ljudstva iz Egipta, Arabije in Fenicije. Nekdaj so na .Jutrovim device na visocih gorah prepevale zmage z veselimi pesmimi, poboje pa z žalostnimi (Brentano). 22. „na Basanu u , na gorovji v vzhodnji jordanski deželi. 23. n na merno gredoče “, v hebrejskim: ,.na Abarimu“, na gori proti vzhodu od Juda. 24. „vsi tvoji ljubeji kralji, poglavarji, ljudstva, ki so s teboj v zvezi, so oslabeli, ti ne morejo nič pomagati. 25. „ tvoje pastirje kralje, poglavarje, vojvode, bo sovražnik razkadil, kakor veter pleve. V hebrejskim: v bo veter pasel t. j., tvoji pastirji bodo polni prazniga upanja. * 26. Ki stanuješ v visocih hišah, ki so narejene iz cerffoviga lesa z Libana. 27. y) Jehonija a , ki se mu tudi „ Joahin “ pravi (4. Kralj. 24, 8: 2. Kron. 36, 8.), in je v kraljevanji svojimu očetu Joakimu nasledoval. 28. „perstan na moji desnici t. j., z menoj prav tesno sklenjen. 29. „In dal te bom 1 - 1 , namreč Jehonija, Kaldejcam v pest. 30. Drugi prestavljajo; n vergel bom tebe in tvojo mater“ Nohesto. 249 Jeremija 23. 33. 28. Je mar perstena in ubita posoda 31 ) ta mož Jehonija? Je mar on posoda brez dopadlji¬ vosti? 32 ) Zakaj je zaveržen on in njega zarod, in sta zagnana tje v deželo, ktere ne poznata? 33 ) 29. Oh,dežela, dežela, dežela! poslušaj Gospodovo besedo. 30. To pravi Gospod: Zapiši tega moža ko nerodovitniga, 34 ) moža, kteri ne bo srečen svoje dni; zakaj tudi iz njegoviga za¬ roda ne bo nikogar, kteri bi sedel na Davidovim sedežu, in bi dalje oblast imel v Judu. XXIII. Poglavje. Bog’ bo Jude iz sužnosti rešil, in jih bo z Mesijevim prihodam osrečil; lažnjive preroke in neverne Jude pa bo kaznoval. 1. Gorje pastirjem,') kteri čedo moje paše razkropujejo in tergajo, * 2 ) pravi Gospod. Eceh. 13, 3: 34, 2. 2. Zato tako pravi Gospod, Izraelov Bog, pastirjem, kteri pasejo moje ljudstvo: Vi ste mojo čedo razkropili in jo izgnali, in je niste obiskovali: 3 ) glejte, zato vas bom obiskal 4 ) zavoljo hudobije vaših naklepov, pravi Gospod. 3. In zbral bom ostanke svoje cede iz vsih dežel, kamor jih bom vergel, in jih bom zavernil na njih pašnike, in bodo rastli, in se množili. 4. In postavil bom čez nje pastirje, in jih bodo pasli; ne bodo se več bali, ne plašili, in ne bo se nihče izmed njih šte¬ vila pogrešal, pravi Gospod. 5 ) 5. Glej, dnevi pridejo, 6 * ) pravi Gospod, in bom obudil Davida, 31. „ ubita posoda" 1 , nekteri prestavljajo hebrejsko: „ zaničljiva posoda “. 32. r brez dopadljivosti t. j., brez vse cene, brez vse vrednosti. 33. Prerok samiga sebe vpraša, ali je Jehonija res tako spriden in spačen, de ga bo Bog zavergel, in v sužnost dal? 34. Zapiši Jehonija v bukve, v ktere se rodovi zapisujejo, ko moža, kteri ne bo imel otrok. — Jehonija je bil sicer dobil otroke (gl. 1. Kron. 3, 17. Mat. 1, 12.j, pa nobeniga naslednika na kraljevim sedežu; zadnji judovski kralj Sedekija (4. Kralj. 24, 17.) je bil njegov ujic. 1. „Gorje pastirjem 11 , t. j., poglavarjem, višim med ljudstvam sploh. 2. kteri so s svojim slabim zgledam krivi razdertije judovske deržave, in de ko ljudstvo v sužnost peljano. 3- r je niste obiskovali 11 , t. j., niste nad njo čuli. 4- „vas bom obiskal' z nadlogami, ali vas bom kaznoval. Jeremija tukaj prerokuje, de se bodo Judje spet vernili iz babilonske suž¬ nosti v svojo domačijo, in de bodo imeli modre in pravične ,. pastirje". Ti rpastirji “ so bili naj poprej uni vojvodi, ki so se bili z Judi vred iz suž¬ nosti vernili, po tem pa serčni vladarji iz makabejske vladarske hiše. Po misli svetih očetov (Hier., Avgušt. in druzih) pa ima tukaj prerok zlasti Pred očmi Jezusa Kristusa, aposteljne in škofe, ki so iz vsih dežel zbrali eno čedo, ktera se neprenehama množi (Iz. 11, 9: 35, 9.), in nobena ovčica izmed nje se ne bo zgubila, ako pastirjev glas posluša (Jan. 6, 39: 10, 28.j. 6- De se v naslednjih dveh verstah od Mesija in sicer le samo od njega govori, 8 o učili vsi stari Judje, in za njimi uči to tudi vsa cerkev. 250 Jeremija 23. pravično mladiko, 7 ) in bo kralje¬ val kralj, kteri bo moder, 8 ) in bo prav in po pravici na zemlji delal. Spod. 33, 14. Eceh. 34, 23. Dan. 9, 24. Jan. 1, 45. 6. Tiste dni bo Juda rešen, in Izrael bo varno prebival, 9 ) in to je ime, po kterim ga bodo imenovali: Gospod, naš pra¬ vični. 10 ) 7. Zavoljo tega, glej, dnevi pridejo, * 11 ) pravi Gospod, de ne porečejo več: Kakor resnično Gospod živi, kteri je izpeljal Izraelove otroke iz egiptovske dežele, 8. ampak: Kakor resnično Gospod živi, kteri je izpeljal in sem perpeljal zarod Izraelove hiše iz severne dežele in iz vsih dežel, kamor sim jih bil pahnil; in stanovali bodo v svoji deželi. 12 ) 5. Mojz. 33, 28. Zgor. 16, 14. 9. Karpreroke tiče, 13 )je moje serce v meni poterto, vse moje kosti trepečejo, sim kakor pijan mož in kakor človek, iz kteriga se vino cedi 14 ) vpričo Gospoda in vpričo njegovih svetih besedi. 10. Ker prešestnikov 15 ) je de¬ žela polna, zavoljo prekletstva 16 ) žaluje dežela, in polje v pušavi je suho, njih tek je hudoben, in njih moč je slaba. 11. Prerok namreč in duhoven sta se omadeževala, celo v svoji hiši sim najdel njuno hudobijo, 17 ) reče Gospod. 7. ^pravično mladiko “ iz Davidoviga debla, t. j., Mesija. Iz. 4, 2. Cah. 3,8. 8. „kteri bo moder u , v hebrejskim; „kteri bo srečno vladal 9. „bo varno prebival t. j., bo v miru in varno živel. Iz. 11, 9: 35, 9. 10. V hebrejskim: n in to je ime, ktero se mu bo dalo: Jehova naša pra- vičnost a . Ta kralj, ki ga bo Bog poslal, se bo imenoval v Jehova“, t. j., pravi, resnični Bog, ki bo dodelil vsim, kteri bodo vanj verovali, odpušenje grehov — opravičenje — pravičnost pred Bogam. To prerokovanje se je spol¬ nilo nad Jezusam Kristusam. Gl. Luk. 1, 68—75. Mat. 1, 21. 11. „dnevi pridejo t. j., čas, ki se v 6. versti v misel jemlje. 12. Versti (7. in 8.) merite sicer naj poprej na povernitev Judov iz babilonske sužnosti, zlasti pa na Mesijev čas, ko Jezus Kristus rešuje ljudi iz satanove sužnosti; sosebno pa merite imenovani versti na poslednjo dobo Mesijeviga kraljevanja na zemlji, ko bodo namreč po vsim svetu razkropljeni Judje spo¬ znali svojiga Mesija v Jezusu Kristusu, pokoro delali in se podali v katoliško cerkev (Mat. 8. Rim. 11.). Sicer pa imenovani versti tudi očitno pričate, de so si preroki mislili rešenje iz babilonske sužnosti ko preroško predpodobo rešenja po Kristusu. 13. Tukaj začne prerok govoriti od krivih prerokov, ter jim očita njih pregrehe, in jim napoveduje kazen Božjo. 14. yjz kteriga se vino cedi t. j., kteri je poln vina, v hebrejskim: „ kteri se od vina opoteka Pomen: Ko premišljujem lažnjive preroke, ki s svo¬ jimi goljufivimi tolažbami in nauki ubogo ljudstvo zapeljujejo in v nesrečo pogrezujejo; ko preudarjam ojstro pravico Božjo in strašne kazni, ki se jim bližajo me velik strah sprehaja, ves se tresem in opotekam, kakor de bi bil pijan. 15. „prešes/?iikov u , t. j., lažnjivih prerokov (v. 15.), ki so zvezo z Bogam raztergali, in se s ptujimi bogovi — z maliki — pečajo. 16. „ zavoljo prekletstva ki je deželo zadevalo, ker niso spolnovali postave Gospodove. Glej 5. Mojz. 28, 15: 29, 11. i. d. 17. v v svoji hiši li , t. j., v tempeljnu sim najdel malikovanje. Gl. Eceh. 8, 3. Zgor. 11, 15. 251 Jeremija 23. 12. Zato bo njuna pot ko pol¬ zeča pot v temi; spotikali se bodo namreč na nji in padali ; ker nadloge bom nad nje per- pravil, leto njih obiskanja, pravi Gospod. 13. In per prerokih v Samarii sim vidil traparijo 5 prerokovali so v Baalovim imenu, 18 ) in go- ljufavali moje ljudstvo Izrael: 14. per prerokih v Jeruzalemu pa sim vidil podobnost prešest- nikov, 19 ) in lažnjivo ravnanje; hudobneže poterdujejo v njih dja- nji, 20 ) de se nobeden ne spre- oberne od svoje hudobije; vsi so mi kakor Sodoma, in njih pre- bivavci kakor Gomora. 15. Za tega voljo govori Go¬ spod vojskinih trum prerokam: Glejte, jez jih bom nasitoval s pelinam, in jih napajal z žel- čem; 21 ) ker od jeruzalemskih prerokov 22 ) je izvirala gnusoba 23 ) po vsi deželi. Zgor. 9, 15 . 16. To govori Gospod vojski¬ nih trum: Nikar ne poslušajte besedi prerokov, kteri vam pre¬ rokujejo in vas goljufavajo; vide¬ nja svojiga serca perpovedu- jejo, ne pa iz ust Gospodovih. 24 ) Spod. 27, 9: 29, 8. 17. Tem, kteri me preklinjajo, 25 ) pravijo: Gospod je rekel: Mir bote imeli; 26 ) in vsacimu, kteri po spačenosti svojiga serca ravna, pravijo: Nesreča ne bo prišla nad vas. Zgor. 5, 12: 14, 13. 18. Kdo namreč je bil v Go¬ spodovim zboru, in je vidil, 27 ) in slišal njegovo govorjenje? kdo je pazil na njegovo besedo, in jo poslušal? 28 ) 19. Glejte, 29 )vihar Gospodove serditosti bo perhrumel, nevihta bo perderla, in prišla hudobnim na glavo. Spod. 30,14. 20. Gospodov serd ne bo je- njal, dokler ne stori in ne spolni 18. prerokovali so v Baalovim imenu“ srečo, obilnost, mir. 19. preroke v Jeruzalemu sim vidil podobne prešestnikam. Gl. zgor. 15. razi. V hebrejskim: . . . ,,sim vidil nesramnost, ko prešestvajo (malikujejo) i. t. d. 20. poterdujejo “ v njih hudobii s praznim obetanjem, de Bog ne bo zapustil svojiga ljudstva, kar Jeremija napoveduje. 21. jez jih bom“ ojstro kaznoval. Gl. zgor. 8, 14: 9, 15. 22. pd jeruzalemskih prerokov 11 , ki so bili na kraljevim dvoru, in so po mislih spačenih dvornikov učili. — Preroki so bili v poznejših časih učeniki, ki so v šolah skupej živeli (glej 4. Kralj. pogl. 10. razi. 11.); med njimi so bili tudi taki, ki so se po naukih in šegah spačeniga sveta ravnali, de so se s tem kralju in ljudstvu perkupovali. Ali niso tudi med nami taki dvorski učeniki, polni posvetniga duha, ki spačenost sedanjih časov zakrivajo, in ljudstvu zagrinjajo sodbe Božje, ki se bližajo? 23. v gnusoba“, spačenost, nevera seje razširjala iz mesta po vsi deželi, kar se še tudi v sedanjih časih godi. 24. pidenja", prerokovanja, sanjarije, zmišljave svojiga spačeniga serca vam oznanujejo, ne pa besede Božje. 25. v Tem“, namreč hudobnežem, ki me žalijo, pravijo lažnjivi preroki. 26. n Mir bole imeli", t. j., srečni bote, nič 6e vam ni treba bati. 27. ,jn je vidil* Božje prikazni in razodenja. 28. Tako vprašajo lažnjivi preroki, tudi v sedanjih časih. 29. Prerok odgovori na vprašanja lažnjivih prerokov. 252 Jeremija 23. misel svojiga serca: poslednje dni 30 ) bote njega sklep razumeli. 21. Teh prerokov nisim po¬ šiljal, pa sami so tekali; 31 ) nisim jim govoril, pa sami so prero¬ kovali. 22. Ako bi bili v mojim zboru stali, in oznanovali moje besede mojimu ljudstvu, 32 ) bi jih bil, se ve de, odvernil od njih hudobne poti in od njih prehudobnih mi¬ sel. 33 ) 23. Meniš li, de sim jez Bog le v bližnjavi, pravi Gospod, in ne tudi Bog v daljavi? 34 ) 24. Se bo li kdo v skrivni kraj skril, de bi ga jez nevidil? pravi Bog. Mar jez ne napol- nujem neba in zemlje ? pravi Go¬ spod. 25. Slišal sim, kar so govorili preroki, ki so v mojim imenu laž prerokovali, ter so rekli: Sanjalo se mi je, sanjalo se mi je! 35 ) 26. Doklej bodo to preroki v sercu imeli, kteri laž oznanujejo, in goljufije svojiga serca prero¬ kujejo? 27. Kteri hočejo storiti, de bi moje ljudstvo moje ime pozabilo zavoljo njih sanjarij, ki jih vsa kteri perpoveduje svojimu bližnjimu, kakor so bili njih očetje moje ime pozabili zavolj Baala. 28. Prerok, kteri ima sanje, naj sanje perpoveduje; 36 ) in kteri ima mojo besedo, naj govori mojo besedo v resnici: kaj ima slama per pšenici? pravi Gospod. 29. Mar niso moje besede ka¬ kor ogenj, pravi Gospod, in ka¬ kor kladvo, ki razbije skalo? 37 ) 30. Za tega voljo glejte, jez (pojdem) nad preroke, 38 ) pravi Gospod, kteri moje besede eden druzimu kradejo. 39 ) 31. Glej, jez (pojdem) nad preroke, reče Gospod, kteri lastno besedo uče, in pravijo: Gospod tako govori. 32. Glej, pravi Gospod, jez (pojdem') nad preroke, kteri imajo lažnjive sanje, in jih per- povedujejo, in zapeljujejo moje ljudstvo s svojo lažjo in s svo¬ jimi čudeži, 40 ) ko jih vender jez nisim poslal, ne jim zapovedal; 30. „ poslednje dni 11 , t. j., prihodnji čas, zlasti ob Mesijevim čas«. 31. „so tekali“ po deželi, ter so ljudi slepili in zapeljevali. 32. Ako bi bil jez ž njimi v zvezi, in ko bi bili oni res oznanovali mojo besedo. 33. V T hebrejskim: ...,,stali, bi bili moje besede oznanovali mojimu ljudstvu, in bi jih bili zavernili ž njih hudobnih potov in od hudobije njih del“. 34. Ali meniš, de le to vidim, kar se v nebesih godi, in ne tudi tega, kar se na zemlji počenja? In če sim tudi Bog na zemlji, ali bodo po tem takim lažnjivi preroki mojimu pogledu in moji kazni mogli ubežati? 35. ,,/S 'anjalo se mi je a , t. j., razodenje sim imel v sanjah. 36. n naj sanje “ ko sanje perpoveduje, ne pa ko razodenje Božje. 37. Prazne sanje je lahko od pravih, Božjih razodenj ločiti. Božje razodenja se oznanijo duši, kteri se hoče Bog razodeti, z močjo, ki je enaka pokon- čevavnimu ognju in kladvu, ki tudi naj terši skalo razbije. Gl. zgor. 20, 9. 38. pojdem nad preroke, ter jih bom kaznoval. 39. lažnjivi preroki pravimu preroku kradejo Božje razodenja, ter jih mešajo s svojimi sanjarijami, in jih ko čisto besedo Božjo ljudstvu oznanujejo. 40. „s svojimi čudeži 11 , ktere so si zmislili; s svojimi čenčarijami in slepari¬ jami, Jeremija 23. 24. in kteri temu ljudstvu niso k pridu, pravi Gospod. 33. Ce te bo tedaj to ljudstvo, ali prerok, ali duhoven 41 } vpra¬ šal, rekoč: Ktero je breme Go¬ spodovo ? jim reci: Vi ste breme; preč vas bom namreč vergel, pravi Gospod. 42 ) 34. In prerok in duhoven in ljudstvo, ki poreče: Breme Go¬ spodovo ! taciga moža bom kazno¬ val, in njegovo hišo. 43 } 35. To recite vsakteri svojimu bližnjimu in svojimu bratu: Kaj je Gospod odgovoril, in kaj je Gospod rekel? 36. Bremena Gospodoviga pa ne smete več v misel jemati, si¬ cer bo breme vsakterimu njegova beseda; 44 ) ker zvijate besede ži- 253 vigaBoga, 45 ) Gospoda vojskinih trum, našiga Boga. 37. To reci preroku : Kaj ti je Gospod odgovoril, in kaj je Gospod rekel ? 38. Ge pa porečete breme Go¬ spodovo, za tega voljo vam reče Gospod tako: Ker pravite to be¬ sedo: Breme Gospodovo, in sim jez k vam poslal, rekoč: Nikal¬ ne rekajte: Breme Gospodovo; 39. zato, poglejte, bom jez vas vzel in preč nesel, in spustil spred svojih oči vas in mesto, ktero sim dal vam in vašim oče- tam; 46 ) 40. in vas bom dal v večno sramoto in večno zaničljivost, ki ne bo nikoli s pozabljivostjo iz¬ brisana. 47 ) Zgor. 20,11. XXIV. Poglavje. Jeremija vidi dva jerbasa polna smokev; v enim jerbasu so dobre smokve, v enim pa slabe. Dobre smokve so podoba Judov, ki so bili pervič z Je- honijem peljani v babilonsko sužnost; slabe smokve pa so podoba Judov, ki so bili s Sedekijem v Jeruzalemu ostali. 1. Gospod mi je pokazal, 1 ) | in glej, bila sta dva jerbasa polna 41. »ali prerok“, t. j., kdo izmed lažnjivih prerokov in spačenih duhovnov. 42. Ako te, o Jeremija, zasramovaven prederznež vpraša, rekoč: O preroko- vavec nesreč! kakošno novo nesrečo imaš ko „brerhe u — težo — nadlogo — oznaniti? mu reci: Vi sami ste „6reme“; kakor se „breme“ otrese in preč verze, tako vas bom jez preč zagnal in iz dežele pahnil. — Beseda „6reme“ Hebrejcam tudi pomeni prerokovanje nesreč. Prim. Iz. 13, 15. 17. 43. Kdor Božjimu prerokovanju zasramljivo pravi .»breme Gospodovo tega bom i. t. d. 44. „ Bremena Gospodoviga u — prerokovanja Božjiga — nikar z zaničljivostjo v misel ne jemljite, sicer vas bo vaše zaničljivo govorjenje težilo in tlačilo kakor težko n breme“, t. j., se vam bo hudo utepalo (Brentano). 45. »zvijate besede živiga Boga 11 , t. j., jim napčne pomene podtikate, jih napčno razlagate (Brentano). 46. V hebrejskim: ... n bom vas pozabil, m izroval spred svojiga obličja vas in mesto, ki sim ga dal vam in vašim očetam a . 47. Vaša sužnost vam bo v vedno sramoto in zaničevanje ko gerd madež, ki se ne da izbrisati (Brentano). i. Naslednje prerokovanje sega v čase kralja Sedekija (glej 8. versto), kteri 254 Jeremija 24. smokev postavljena pred Gospo¬ dov tempelj, po tem ko je bil Nabuhodonozor, babilonski kralj, odpeljal Jehonija, Joakimoviga sina, Judoviga kralja, in njegove poglavarje in kovače in ključav¬ ničarje * 2 ) iz Jeruzalema, in jih je perpeljal v Babilon. 2. V enim jerbasu so bile prav dobre smokve, kakoršne so po navadi perve smokve, 3 ) in v drugim jerbasu so bile prav malo¬ vredne smokve, kterih ni mogoče jesti, zato ker so malovredne. 3. In Gospod mi je rekel: Kaj vidiš, Jeremija? In sim rekel: Smokve, dobre smokve, prav do¬ bre smokve, in malopridne, prav malopridne smokve, kterih ni mo¬ goče jesti, zato ker so malopridne. 4. In Gospod mi je govoril, rekoč: 5. To pravi Gospod, Izra¬ elov Bog: Kakor so te smokve dobre, tako dobre spoznam vjete Jude, ktere sim poslal iz tega kraja v kaldejsko deželo; 4 ) 6. in pogledal jih bom s svo¬ jimi milostljivimi očmi, ter jih bom nazaj perpeljal v to deželo, in jih bom zidal, in ne poderal, in jih bom zasajal, in ne ro- val. 5 ) 7. In dal jim bom serce, de me spoznajo, de sim jez Gospod; in oni bodo moje ljudstvo, jez pa bom njih Bog; ker se bodo k meni povernili iz vsiga svojiga serca. 6 ) Zgor. 7, 23. 8. Kakoršne so pa zelo malo¬ vredne smokve, kterih ni mogoče jesti, ker so malovredne: takoš- niga, pravi Gospod, bom storil Sedekija, Judoviga kralja, in njegove poglavarje in druge v Jeruzalemu, kteri so v tem me¬ stu ostali, in kteri stanujejo v egiptovski deželi. 7 ) Spod. 29, 17. 9. Dal jih bom v pestenje in stiskanje vsim kraljestvam na zemlji, v zasramovanje in v za¬ smehovanje in k pregovoru in k kletvi po vsih krajih, kamor jih bom vergel. 8 ) je bil po spodbudovanji bližnjih kraljev [in krivih prerokov zvezo stergal s kraljem Nabuhodonozorjem (431. spod. 27, 3. i. d.). 2. sploh rokodelce in umetnike. Gl. 4. Kralj. 24, 11—17. 3. ^perve smokve “ (.^ge), ki so zrele konec rožnika. Gl. Iz. 28, 4. 4. Med boljimi v sužnost odpeljanimi Judi je bil tudi prerok Ecehiel. Bog jih je poslal v sužnost, de jih je iz večili nadlog rešil. Ko bi bili v svoji deželi ostali, bi bili za kugo in lakoto pomerli, ali pa bi bili v vojski pokon¬ čani fBrentano). 5. Rod v sužnost odpeljanih Judov ne bo izrovan ali ukončan, ampak se bo tudi v sužnosti ohranil in množil; v sužnost odpeljani Judje, ali pa njih v sužnosti rojeni otroci se bodo spet vernili v svojo domačijo. — Ako se kaka družina po otrocih pomnožuje, pravijo Hebrejci: „Hiša se zida 11 -, ako pa družina odmerje, tedaj pravijo: „Hiša se je poderla “ (Brentano). 6. V babilonski sužnosti so se Judje poboljšali, ter so malikovanje opustili, in po svoji vernitvi v Palestino so Bogu zvesto služili (Brentano). 7. Jerbas z nič vrednimi smokvami je podoba malopridnih Judov, kteri so pod Sedekijem v Jeruzalemu ostali, nekteri pa so v Egipt pobegnili. Ob perbli- ževanji Kaldejcov je utegnilo veliko Judov v Egipt in v druge dežele zbe¬ žati, de so se vojskinim stiskam umaknili. 8. Bližnje dežele, kamor so bili nekteri Judje pobegnili, je Nabuhodonozor Jeremija 34. 35. 255 10. In poslal bom med nje meč j potrebljeni z dežele, ktero sim in lakoto in kugo, dokler ne bodo | bil dal njim in njih očetam. XXV. Poglavje. Jeremija prerokuje Judam sužnost sedemdeset let, napoveduje Babilonu pokon¬ čanje, daje piti kelih hude vojske množim narodam. 1. Beseda, ktera je bila Je¬ remiju razodeta zastran vsiga judovskiga ljudstva četerto leto Joakima, Josijeviga sina, judov¬ skiga kralja (to je pervo leto Nabuhodonozorja, babilonskiga kralja,') 2. ktero je govoril Jeremija, prerok, vsimu judovskiuiu ljud¬ stvu in vsim prebivavcam v Je¬ ruzalemu, rekoč: 3. Od trinajstiga leta Josija, Amonoviga sina, Judoviga kralja, do tega dneva ; to je tri in dvaj¬ seto leto, kar je Gospod meni govoril; in govoril sim vam od zgodnjiga jutra in pravil, pa ni¬ ste poslušali. 4. In Gospod je k vam po¬ slal vse svoje služabnike, pre¬ toke, od zgodnjiga jutra * 1 2 ) jih je pošiljal, pa niste poslušali, ne svojih ušes nagnili, de bi bili slišali, 5. ko je rekel: Vernite se vsakteri s svoje hudobne poti in od svojih prehudobnih misel, in prebivali bote ven in ven v de¬ želi , ktero je Gospod dal vam in vašim očetam. 4. Kralj. 17 , 13. Zgor. 18, 11. 6. I 11 nikar ne hodite za ptu- jimi bogovi, de bi jim služili, ip jih molili; tudi mene nikar k jezi ne dražite z deli svojih rok, in vas ne bom kaznoval. 7. Pa me niste poslušali, pravi Gospod, de ste me k jezi dra¬ žili z deli svojih rok sebi v ne¬ srečo. 8. Zatorej to pravi Gospod vojskinih trum: Zato ko niste mojih besedi poslušali, 9. glejte, bom jez poslal in vzel vse rodovine s severja, 3 ) pravi Gospod, in Nabuhodono- zorja, babilonskiga kralja, svo- jiga hlapca, 4 ) in jih bom perpeljal oropal; šla je tedaj vojska in nesreča ubežnim Judam za petami; bili so povsod zaničevani, zasmehovani, preklinjevani in sortani ali sovraženi (Bren- tano). 1. Leta 607 pred Kristusam po navadni štetvi, sedem let in nekaj mescov, preden je bil Nabuhodonozor njegoviga sina Jehonija vjel in v sužnost od¬ peljal (4. Kralj 24, 8. 15.), osemnajst let pred vzetjem jeružalemskiga mesta pod kraljem Sedekijem. Že to leto je bil Nabuhodonozor Jeruzalem oropal in odpeljal kralja Sedekija z več mogočnimi vred v Babilon, tode je bil kralja po naloženim davku spet spustil (Gl. 4. Kralj. 24, 1. razi. 2.). Poznejše je bil ukazal ga umoriti. Gl. zgor. 22. razi. 20. 2. n od zgodnjiga jutra “, t. j., pridno, neprenehama. — Ob tem času so pri- digovali tudi Joel, Habakuk, Sofonija, Holda i. t. d. 3. „s severja“, t. j., z Babilona, ki se zato n sever“ imenuje, ker je več dežel v severni Palestini imel, in od severja vanjo ropil. 4. „svojiga hlapca“, t. j., spolnovavca svojih kaznovavnih sodba. Jeremija 25. 256 nad to deželo in nad nje prebi- vavce, in nad vse narode, ki so okoli nje; in jih boni pobil, 5 ) in jih dal k stennenju in v zasra¬ movanje in v večno pušavo. 6 ) 10. In odpravil bom zmed njih glas veselja in glas vriskanja, glas ženinov in glas nevestin, 7 ) ropot mlina 8 ) in svetlobo svetil- nice. 9 ) 11. In vsa ta dežela bo v pu¬ šavo in v stermenje, in vse te ljudstva 10 ) bodo služile babilon- skimu kralju sedemdeset let. 1 ') 2. Kron. 36, 22: l.Ezdr. 1, 1. Spod. 26, 9. Dan. 9, 2. 12. In ko se bo sedemdeset let dopolnilo, bom obiskal, pravi Gospod, babilonskiga kralja in njegovo ljudstvo, njih pregreho, in deželo Kaldejcov, in jo bom djal v večno pušavo. 12 ) 13. In nad to deželo 13 ) bom spolnil vse svoje besede, ktere sim zoper njo govoril, vse, kar je pisano v teh bukvah, kar je Jeremija prerokoval zoper vse narode, ,4 ) 14. ker so jim služili, 15 ) de- siravno jih je bilo veliko narodov in so bili veliki kralji: 16 ) in po- vernil jim bom po njih delih in po djanji njih rok. 15. Ker tako pravi Gospod vojskinih trum, Izraelov Bog : Vzemi iz mojih rok kelih 17 ) vina 5. ,,jih bom pobil'- 1 , t. j., pokončal po kralji Nabuhodonozorji. 6. „15 večno pušavo 11 , t. j., v pušavo dolgo časa. 7. t. j., vse veselice bodo nehale in veselo petje bo potihnilo. Gl. zgor. 7, 34: 16, 9. 8. „mlina“, namreč ročniga mlina. Perm. 2. Mojz. 11, 5. 9. Na Jutrovim so radi imeli luč po noči. Pomen: Vse bom tako pokončal, de ne bo nič ljudi v hišah. 10. n vse te ljudstva t. j., vse to ljudstvo bo služilo. 11. Naj več in naj fmljših razlagavcov je, ki štejejo te leta od četertiga Jo- akimoviga leta (606 pred Kr.) do 21tiga leta perzijanskiga kralja Čira, ki je v tem letu bil Babilon v oblast dobil (536 pred Kr.). Drugi štejejo od prostovoljniga podanja Jehonijeviga (4. Kralj. 24, 12.) do 28tiga leta Cirove vlade. 12. Čez 70 let je bil kralj Cir Babilon premagal, in ga je bil sčasama v pušavo premeni!. Gl. Iz. 13, 19—22. 13. n nad to deželo t. j., nad Babilonam, nad Kaldejo. 14. n zoper vse narode “, ki so bili v zvezi s Kaldejci, namreč zoper Idumejce, Moabičane, Judam sosednje ljudstva. Gl. Ps. 136, 7. Abdij. 11 — 13. Zgor. 12, 6. Žalost, pes. 4, 21. Eceh. 25, 3. 8. 15. „ker so jim služili “, namreč Kaldejcam. Prim. spod. 27, 3. i. d. 16. ^desirarno jih je bilo veliko narodov' 1 , in so imeli velike— mogočne — kralje, pa so vender le služili Kaldejcam. V hebrejskim: n ker tudi nje (namreč Kaldejce) si bodo mnogi narodi in veliki kralji (namreč Medijani in Perzijani) podvergli; in povernil jim bom (Kaldejcam namreč) po njih delili'- 1 - i. d. ,1T. „kelih a serdite pravice Božje, „kelih a hudih vojska in nesreč. Pomen: Oznanuj v mojim imenu vsim narodam nesrečo, ojstre kazni. Perm. Iz. 51, 17—22. — Prerok napoveduje naslednjim narodam šibe Božje, ktere bodo mogli veči del po Kaldejcih preterpeti, poslednjič pa bodo tudi Kaldejci kazno¬ vani (Perm. 26. v.). Po misli svetiga Hieronima in katoliških razlagavcov njegoviga časa tukaj prerok v višim pomenu ob enim tudi napoveduje sodbe Jeremija 25. 257 le-te serditosti, in ž njim napi vsim narodam, k kterim te bom poslal, 18 ) 16. de bodo pili, in bodo omam¬ ljeni, in bodo divjali zavoljo meča, kteriga bom med nje poslal. 19 ) 17. In vzel sim kelih 20 ) z roke Gospodove, in sim napil vsim narodam, k kterim me je Gospod poslal: 18. Jeruzalemu in mestam v Judu in njegovim kraljem, in njegovim knezam, de jih denem v pustoto in k stermenju in v zasramovanje in v preklinjevanje, kakor je dan današnji: 21 ) 19. Faraonu, egiptovskimu kra¬ lju, in njegovim lilapcam in nje¬ govim knezam in vsimu njego- vimu ljudstvu: 20. in vsim sploh: 2 2 ) vsim kra¬ ljem avsiške dežele 23 ) in vsim kraljem filistejske dežele, in Aska- lonu in Gazi in Akaronu in ostan- kam v Azotu: 24 ) 21. in Idumeji in Moabu in Amonovim otrokam: 22. in vsim kraljem v Tiru in vsim kraljem v Sidonu in kra¬ ljem otoških dežel, ki so unstran morja: 23. in Dedanu in Temi in Buzu 25 ) in vsim, ki imajo ostri¬ žene lase: 26 ) 24. in vsim kraljem v Arabii in vsim kraljem v zahodu, 27 ) ki v pušavi stanujejo: 25. in vsim kraljem v Zam- bri 28 ) in vsim elamskim 29 ) kra¬ ljem in vsim kraljem Medijanov: 26. tudi vsim kraljem v Severji, bližnjim in daljnim, enimu kakor druzimu, 30 ) in vsim kraljestvam na zemlji, ki so na nji: in kralj v Sesali bo za njimi pil. 31 ) 27. In reci jim : To pravi Go- Božje, ki bodo konec časov zadevale brezbožne kristjane po vsim svetu, po¬ slednjič pa tudi antikrista in satana, preden bo Kristus vse v vsim, in preden bo nasledval vhod v nebeški Kanaan. 18. „A: kterim te bom poslal“, t. j., ktere ti naznanim. 19. Povej jim, de bodo v vojski z mečem pokončani. 20. K In vzel sim kelih il , ki sim ga vidil v zamaknjenji, t. j., sprejel sim Božje povelje, in sim ga oznanil vsim narodam. 21. n kakor je dan današnji a , kakor je že zdaj jel delati kralj Nabuhodonozor. Gl. 1. razi. 22. V hebrejskim: ,,in vsim namešanim ljudstvam“. 23. „avsiške dežele u , t. j., v deželi z imenam v Avsit“ (Ausitis), v hebrej¬ skim : ... „v deželi Vz“ i. t. d. — „Uz“ je bila idumejska okrajina med Egiptam in filistejsko deželo (Brentano). 21 Tukaj imenovane mesta so bile. filistejske. 25. „Dedan'‘ je bil ljudstvo v Arabii, „Tema il je bila okrajina v Arabii, n Buz“, rod v Arabii. 26. ti so arabski Beduini. Glej zgor. 9, 26. 27. V hebrejskim: ... „i> Arabii, in vsim arabskim kraljem, ki prebivajo v pušavi “. 28. n v Zambri 11 , v perzijanski okrajini, po misli sv. Hieronima. 29. Dežela ž imenam „Elam“ je bila med Tigram in Perzijo. ■’0. v eninm kakor druzimu “, v hebrejskim: „vsim skupej Ll . 31. „i Sesah a , v hebrejskim: šešah". To ime je prerok blezo Babilonu per- taknil, kar se posname iz 51.pogl. 4f.verste. Nekteri „Sešah“ prestavljajo: •jvarno prebivališe“, in si s tem tudi babilonsko mesto mislijo, ker je bilo Jeremija 35. 258 spod vojskinih trum, Izraelov Bog: Pite, in upijanite se, in bljujte, in padite, in ne vstanite več spred meča, kteriga bom jez med vas poslal. 28. In če ne bodo hotli keliha vzeti iz tvoje roke, de bi pili, jim reci: To pravi Gospod: Pili bote, pili: 29. ker, glej, v mestu, v kte- rim se moje ime kliče, bom jez začel kaznovati 5 bote mar vi ko nedolžni oprosteni? Ne bote ne oprosteni; zakaj jez kličem meč nad vse prebivavce po zemlji, pravi Gospod vojskinih trum ; 32 ) 30. in ti jim prerokuj vse te besede, in jim reci: Gospod bo rjul z višave, in s svojiga svetiga prebivališa spušal svoj glas: 33 ) rjul bo, rjul nad kra¬ jem svojiga veličastva: 34 ) petje kakor tlačivcov se bo razlegalo zoper vse prebivavce na zemlji. 35 ) Joel 3, t6. Am. 1, 2. 31. Šum bo segal do pokrajin zemlje, ker Gospod bo imel z narodi sodbo 5 sam bo sojen z vsiini ljudmi; 36 ) hudobne bom dal pod meč, pravi Gospod. 32. To pravi Gospod vojskinih trum: Glej, nadloga pojde od ljudstva do ljudstva, in velik piš pojde od pokrajin zemlje. 37 ) 33. In ubiti Gospodovi bodo tisti dan ležali od kraja zemlje do nje kraja; ne bodo objoko¬ vani, ne pobrani, ne pokopani, kakor gnoj bodo ležali po verhu zemlje. 34. Tulite, pastirji, 38 ) in vpite: potresite se s pepelam, vi mo¬ gočni med čedo, ker vaši dnevi so stekli, de bote poklani, in vaše razkropljenje, 39 ) in padete na tla kakor draga posoda. dobro zavarvano in obterjeno zoper napade zunanjih sovražnikov. Po misli druzih je „Šešah a primek kralja Nabuhodonozorja, ki se imenuje: „ bojak ali junak, pogumni, serčni (Brentano). — Pomen: Ko bo Juda z bližnjimi kraljestvi že dovolj pokorjen po Babilonu, bo-po tem tudi Babilon sam padel po kralji Čiru. 32. Pomen verst 27—29. Povej jim: Oznanjena kazen bo gotovo nad vas prišla. Ako bi se pa branili, sprejeti kazen, jim oznani moj nespremenljivi sklep, ki se bo gotovo nad njimi spolnil, ker je bilo tudi Gospodovo mesto zavoljo njegovih grehov kaznovano. 33. Tako govori sveto pismo v podobi od Gospoda, ko je namenjen, strašne kazni dopolniti. Gl. Joel. 3, 16. Amoz. 1, 2. 34. spolnoval bo svoje strašne sodbe ,,nad krajem svojiga veličastva 11 , t. j., nad Jeruzalemam in tempeljnam, ko sovražnike tje perpelje. 35. „petje“, v latinskim: n celeuma“, v' hebrejskim: ,,/iedad", t. j., vesela pesem, s ktero se delavci k delu spodbujajo. — Kakor se tlačivci per tla¬ čenji grozdja z veselim petjem spodbujajo, de ga bolj urno tlačijo: tako se bodo tudi sovražniki z veselim vpitjem spodbujali, ko bodo Jude in druge ljudstva po zemlji grozovitno terli. Iz. 16, 10: 63, 1—6. 36. ^sam bo sojen u , t.j., pravičen bo spoznan, ko bo svoje strašne sodbe nad ljudmi spolnoval, ali: ko bo po svoji pravici ljudi kaznoval. V hebrejskim: „s«m bo sodnik vsiga mesa u , t. j., vsih ljudi. 37. „velik piš", t. j., velika vojska bo z Babilonskiga peihrumela. 38. ^pastirji", t. j., kralji, poglavarji, viši, plakajte! 39. „potresite se“ i. d. V hebrejskim: „ valjajte se v prahu", t.j., žalujte; — „vaie razkropljenje “ po svetu je sklenjeno. Jeremija 25. 26. 35. Pastirji ne bodo mogli ube¬ žati, in ne imenitniki med čedo se rešiti. 36. Pastirjev kričanje se glasi in tuljenje imenitnikov med čedo, ker je Gospod razdjal njih paš¬ nike. 40 ] . In mirne planjave so umolk- 259 nile pred serdito jezo Gospo¬ dovo. 41 ) 38. On je zapustil kakor lev svoje prebivališe, 42 ) ker je njih dežela storjena v pušavo za¬ voljo jeze golobove, 43 ) in za¬ voljo serdite jeze Gospodove. XXVI. Poglavje. Jeremija prerokuje razdjanje jeruzalemskima mesta in tempeljna, zavoljo tega ga primejo in tožijo duhovni, preroki in vse ljudstvo; poglavarji in starašini pa ga zagovarjajo in sprostijo, kakor je bil sprosten prerok Miheja, kteri je enako prerokoval. Kralj Joakim umori Urija, preroka. 1. V začetku kraljevanja Jo- akima,‘) sina Josijeviga, Judo- viga kralja, je Gospod govoril, rekoč: 2. To pravi Gospod: Ustopi se v preddvor Gospodove hiše, in govori vsim Judovim mestam, iz kterih hodijo molit v hišo Go¬ spodovo, vse besede, ki ti jih zapovem, njim govoriti; kar ene besede ne opusti. 3. Morebiti de bodo poslu¬ šali, in se spreobernili vsakteri od svoje hudobne poti; in de se bom skesal hudiga, kar jim mi¬ slim storiti zavoljo hudobije njih naklepov. 2 ) 4. In reci jim: To govori Gospod : če me ne bote poslu¬ šali, de bi se ravnali po moji postavi, ki sim vam jo dal, 5. de bi poslušali besede mo¬ jih hlapcov, prerokov, ktere sim jez k vam pošiljal od zgodnjiga jutra, 3 ) ter jih vodil, pa jih niste poslušali: 6. bom storil ti hiši kakor Šilu, 4 ) in to mesto bom dal v pre- 40. Kralji zdihujejo in plakajo, ker je Gospod njih dežele pokončal. 41. Vse je tiho po mestih in po deželah, ker ni v njih ljudi zavoljo spolnjene serdite jeze Božje, ktera jih je pokončala, ali pa v sužnost odpeljala. 42. Bog je zapustil Jeruzalem in tempelj, kjer je dosihtnal prebival, kakor za¬ pusti lev svoj berlog; torej ga nihče več ne varuje sovražnikov. Ali pa takole: Bog zapusti svoje prebivališe, kakor lev svoj berlog, in gre pokon- čevat ljudi (Brentano). 43. »zavoljo jeze golobove u , t. j., zavoljo jeze kaldejskih vojskinih trum. — Kaldejci so imeli na svojih banderih podobo golobovo (Perzijani in Rimljani pa podobo orlovo) v čast kraljici Semiramidi, od ktere basen (zmišljena povest- nica) perpoveduje, de se je v goloba spremenila. — V hebrejskim: ... »za¬ voljo jeze pokončevavcove li , t. j., Nabuhodonozorjeve (Brentano). 1- Leta 609 pred Kristusam je govoril Gospod Jeremiju. „ zavoljo hudobije njih naklepov^, t. j., zavoljo njih hudobnih del. 3 - »od zgodnjiga jutra“, t. j., pridno brez prenehanja. 4. bom poderl ta tempelj, kakor sveti šotor v Šilu. Gl. zgor. 7, 12. 14. 17* 260 Jeremija 26. kletev vsiin narodam na zemlji. 5 ) i. Kralj. 4, 2. 10. Zgor. 7, 12. 7 . In slišali so duhovni in preroki 6 ) in vse ljudstvo Jere¬ mija te besede govoriti v hiši Gospodovi. 8. In ko je Jeremija vse iz¬ govoril, kar mu je bil Gospod zapovedal govoriti vsimu ljud¬ stvu, so ga zgrabili duhovni in preroki in vse ljudstvo, rekoč: Umreti mora! 9. Zakaj je prerokoval v Go¬ spodovim imenu, rekoč: Kakor Silo bo ta hiša, in to mesto bo razdjano, de ne bo v njem nihče prebival? In vse ljudstvo se je zbralo zoper Jeremija v hiši Go¬ spodovi. 10. In slišali so Judovi po¬ glavarji te besede, in so šli iz kraljeve hiše v hišo Gospo¬ dovo, in so se usedli pred vhod novih vrat hiše Gospodove. 7 ) 11. In govorili so duhovni in preroki poglavarjem in vsimu ljudstvu, rekoč: Ta mož je smerti vreden, ker je prerokoval zoper to mesto, kakor ste slišali na svoje ušesa. 8 ) 12. In Jeremija je djal vsim poglavarjem in vsimu ljudstvu, rekoč: Gospod me je poslal, de naj prerokujem tej hiši in temu mestu vse besede, ktere ste slišali. Zgor. 7, 3. 13. Zdaj tedaj poboljšajte svoje poti in svoje namene, in poslu¬ šajte glas Gospoda, svojigaBo^a, in Gospod se bo skesal hudlga, kar je zoper vas govoril. 14. Pa glejte, jez sim v vaših rokah, storite mi, kar se vam dobro in prav zdi v vaših očeh: 15. vender pa vedite, in spo¬ znajte, de, če mene umorite, bote nedolžno kri naložili zoper sebe, zoper to mesto in njegove prebivavce; zakaj v resnici me je Gospod k vam poslal, de vam govorim vse te besede na vaše ušesa. 16. Rekli so pa poglavarji in vse ljudstvo duhovnain in pre- rokam : Ta mož ni vreden smerti; ker nam je govoril v imenu Go¬ spoda, našiga Boga. 17. Vstali so tedaj možje izmed deželinih starašin in so rekli vsimu zbranimu ljudstvu, ter so djali: 18. Mihej z Maraste 9 ) je bil prerok ob času Ezekija, Judo- 5. To je: Če bodo ljudstva hotle koga preklinjati, bodo rekle: Naj seti godij kakor Jeruzalemu in tempeljnu. 6. „m preroki t. j., lažnjivi preroki, kteri so ljudi slepili. 7. n so se usedli (l sodit. Te vrata so se imenovale nove vrata, od kar jih je bil Joatan prenovil (4. Kralj. 15, 35.), sicer se jim je tudi reklo „vzhodne vrata a . Tukaj so bile verske pravde vravnovane, kakor opomni sveti Hieronim. Taka pravda je bila Jeremijeva, ko je prerokoval razdjanje jeruzalemskig 3 tempeljna, od kteriga je vender Bog sam rekel, de bo vekomaj v njem pr e ' bival (3. Kralj. 9, 3.). Judje so si to obljubo Božjo mislili ko nepogojivno, t. j. brez vse pogoje — brez vsiga perstavka — dano, de bo namreč Bog v njih tempeljnu vekomaj prebival, če tudi njegovih zapoved ne spolnujejo; Bog pa take nepogojivne obljube nikoli ni dal, ampak vselej le s pogojo in V eI ' stavbam: če se bote moje zaveze zvesto deržali; ker pa te pogoje niso .Judje dopolnili, torej se tudi obljuba Božja ne bo spolnila (Brentano). 8. Duhovni in krivi preroki so Jeremijevi tožniki. 9g „Mihej“ je izmed malih prerokov; njega prerokbe še imamo. 261 Jeremija 26, 27. viga kralja, in je govoril vsimu Judovimu ljudstvu, rekoč:To pravi Gospod vojskinih trum: Sion bo kakor njiva razoran, in Jeruza¬ lem bo groblja, in hišni hrib 10 ) gojzdna višava. Mih. 3, 12. 19. Ali ga je Ezekija, Judov kralj, in ves Juda k smerti ob¬ sodil? Ali se niso bali Gospoda, in prosili Gospodoviga obličja? In Gospod se je skesal liudiga, kar je zoper nje govoril. Mi tedaj grozno hudo delamo zoper svoje duše. 1 ') 20. Tudi je bil mož, kteri je v Gospodovim imenu prerokoval, Urija, Semejev sin, s Karjatja- rirna, 12 ) in je prerokoval zoper to mesto in zoper deželo vse tako, kakor je Jeremija govoril. 21. In slišal je kralj Joakiin in vsi njegovi mogočniki in po¬ glavarji te njegove besede, in kralj ga je iskal umoriti. To je Urija slišal, in se je bal, in je bežal, ter je šel na Egiptovsko. 22. In kralj Joakim je poslal može v Egipt, Elnatana, Aho- borjeviga sina, in može ž njim v Egipt. 23. In izpeljali so Urija iz Egipta, in so ga perpeljali k kralju Joakimu, in umoril ga je z me¬ čem, in vergel je njegovo truplo na grobe nizkiga ljudstva. 24. Bila je tedaj roka Ahi- kama, Safanoviga sina, z Jere¬ mijem, 13 ) de ni prišel v roke ljudstvu, de bi ga bili umorili. XXVII. Poglavje. •Jeremija nosi jarem na vratu, in s tem prerokuje, de bodo Judje in njih so¬ sedje v terdo sužnost dani; jih opominja, de naj se babilonskihiu kralju z lepo Podajo; prerokuje, de bodo posode iz tempeljna pobrane in v Babilon nesene, pa bodo spet ob svojim času v Jeruzalem poslane. 1. V začetku kraljevanja Jo- doviga kralja, je Gospod to Je- akima, 1 ) sinu Josijeviga, Ju- remiju govoril, rekoč: 10. „ hišni hrib u , t. j., hrib, na kterim je bil tempelj. H. in zatorej nam Bog ne more biti milostljiv, ampak Jeremijeva prerokba se mora spolniti. 12, Jeremijevi zagovarjavci so sodnikam in ljudstvu obsojeuje Urija, preroka, pred oči stavili ko znano in ostudno početje, kteriga ne smejo posnemati per Jeremii. Drugi menijo, de Jeremija sam zgodbo s tem prerokam tukaj perstavi, de ž njo perpoveduje silno preganjanje, ki ga je kralj Joakim vnemal zoper Gospodove preroke. 13. Ahikam je Jeremiju pomagal. Glej zastran Ahikama in Satana 4. Kralj. 22, 8—14. Ahikamov sin, Godolija, tudi Jeremijev prijatel, je bil po jeruzalem¬ skim razdjanji kaldejski namestnik na Judovskim (4. Kralj. 25, 22.). Ta družina je, kakor se vidi, vero spoštovala, in jo v djanji kazala. Prim. spod. 36, 10. !• Tukaj bi moglo biti: „kraljevanja Sedekijeviya u (4. Kralj. 24.), kakor se vidi iz 3., 12. in 20. verste tega poglavja in iz pogl. 28, 1. Tako se bere tudi v nekterih hebrejskih rokopisih, v sirski in v arabski prestavi. 262 Jeremija 27. 2. To mi pravi Gospod: Na¬ pravi si vezi in verige, 2 ) in deni si jih okoli vratu. 3 j 3. In pošlji jih 4 ) kralju v Edom in kralju v Moab in kralju Amo¬ novih sinov in kralju v Tir in kralju v Sidon po poslancih, ki so'prišli v Jeruzalem k Sedekiju, Judovimu kralju. 5 ) 4. In zapovej jim, de naj svo¬ jim gospodam tako govorijo: To pravi Gospod vojskinih trum, Izra¬ elov Bog, to recite svojim go¬ spodam : 5. Jez sim vstvaril zemljo in ljudi in živali, ki so po zemlji, s svojo veliko močjo in s svojo stegnjeno roko, 6 ) in dam jo, ko¬ mur hočem. 6. In torej sim zdaj jez dal vse te dežele v roke Nabuho- donozorju, babilonskimu kralju, svojimu hlapcu, in še tudi zve¬ rine na polji sim mu dal, de mu služijo. 7 ) 7. In služili bodo vsi narodi njemu in njegovimu sinu in nje- goviga sina sinu, dokler ne pride tudi njegov in njegove dežele čas; 8 ) in veliko ljudstev in veliki kralji mu bodo služili. 9 ) 8. Narod in kraljestvo pa, ki ne bo služilo' Nabuhodonozorju, babilonskimu kralju, in kdor koli ne bo svojiga vratu uklonil pod jarem babilonskiga kralja: bom z mečem in z lakoto in s kugo obiskal tisti narod, pravi Gospod, dokler jih ne pokončam z njegovo roko. 9. Vi tedaj nikar ne poslu¬ šajte svojih prerokov in vede-r žev in sanjačev in ugibavcov in vražarjev, ki vam pravijo: Ne bote služili kralju babilonskimu; Zgor. 23, 16. Spod. 29, 8. 10. ker vam laž prerokujejo, de bi vas deleč spravili z vaše dežele, in vas izgnali, in de bi poginili. 11. Narod pa, kteri bo svoj vrat uklonil pod jarem babilon¬ skiga kralja, in bo njemu služil, njega bom v njegovi deželi pu- 2. „ verige “ (ketine), v hebrejskim: y jarme“. Napravi si jarem z vezmi, ki se per jarmu potrebujejo. 3. Jeremija je v tem druge preroke posnemal (Iz. 20, 2. 3. 4.), ki so več¬ krat, ne le z besedo, ampak tudi s pomenljivimi djanji prerokovali (Prim. Eceh:12, 3. 11. 18.). Prerok je hotel s tem v podobi naznaniti podjarmljenje ali podverženje, ktero bo v kratkim Juda in mejaške dežele zadelo. 4. ,,pošlji jih“ potem, ko jih boš sam že nekoliko časa nosil. 5. Tukaj imenovani kralji mejaških ljudstev so bili mende zato poslance k Sedekiju odpravili, de bi se bili ž njim zavoljo kake zveze zoper Nabuho- donozorja pomenili; na to zvezo se je Sedekija blezo zanašal, zato se je bil od Nabuhodonozorja ločil (4. Kralj. 24, 20. Spod. 52, 3. Eceh. 17, 15.). 6. „s svojo stegnjeno t. j., s svojo delavno, vsigainogočno roko. 7. Zato sim dal Nabuhodonozorju v oblast rnemo obljudene dežele tudi pušave, po kterih se zverine klatijo. — Sveti Hieronim si misli z „zverinami“ tiste ljudstva, ki so še vse divje in brez omike. 8. Nabuhodonozor, njegov sin Evilmerodah in njegoviga sina sin Baltazar bodo vse te ljudstva vladali, dokler kralj Cir njih kraljestva ne konča. Tako pra¬ vijo stari razlagavci in sveti očaki. 9. V hebrejskim: .., „ dežele čas, in je veliko ljudstev in veliki kralji v sužnost ne spravijo 263 Jeremija 2?. stil, pravi Gospod, in obdeloval jo bo, in v nji stanoval. 10 ) 12. In Sedekiju, judovskimi! kralju, sim ravno takti vse te besede govoril, rekoč: Uklonite svoje vratove pod jarem babilon- skiga kralja, in služite njemu in njegovimu ljudstvu, in bote živeli. 13. Zakaj bi pomirali ti in tvoje ljudstvo pod mečem, in za lakoto in kugo, kakor je govoril Gospod od ljudstva, ki ne bo hotlo slu¬ žiti babilonskimu kralju? 14. Nikar ne poslušajte besedi prerokov,") ki vam pravijo: Ne bote ne služili kralju babilonskimu ; ker laž vam govorijo. 15. Ker nisim jih poslal, pravi Gospod, in oni prerokujejo laž- njivo v mojim imenu, de bi vas izgnali, 12 ) in de poginete vi in preroki, ki vam prerokujejo. Zgor. 14, 14: 23, 21. Spod. 29, 9. 16. Tudi duhovnam in temu ljudstvu sim govoril, rekoč: To pravi Gospod : Nikar ne poslu¬ šajte besedi svojih prerokov, ki vam prerokujejo, rekoč: Glejte, Gospodove posode se bodo zdaj kmalo vernile iz Babilona; l3 ) laž vam namreč prerokujejo. 17. Nikar jih tedaj ne poslu¬ šajte, ampak služite babilonskimu kralju, de bote živeli. Zakaj bi se to mesto djalo v pustoto? 14 ) 18. In če so preroki, in je be¬ seda Gospodova v njih; naj sto¬ pijo pred obličje Gospoda voj- skinih trum (in prosijo J, de ne pridejo v Babilon posode, ki so ostale v hiši Gospodovi, in v hiši judovskiga kralja in v Jeruza¬ lemu. 19. Ker to pravi Gospod voj- skinih trum od stebrov 15 ) in od morja 16 ) in od stal in od družili posod, ki so ostale v tem mestu, 20. kterih ni pobral Nabuho- donozor, babilonski kralj, ko je bil odpeljal Jehonija, sina Joaki- moviga, judovskiga kralja, in vse judovske in jeruzalemske boljšake iz Jeruzalema v Babi¬ lon. ,7 ) 21. Ker to pravi Gospod voj- skinih trum, Izraelov Bog, od posod,, ki so bile ostale v hiši Gospodovi in v hiši Judoviga kralja in v Jeruzalemu. 22. V Babilon bodo peljane, in ondi bodo ostale, dokler se ne ozrem po njih, 18 ) pravi Gospod, in jih ne dam sem prenesti, in spet postaviti na ta kraj. 19 ) 10. Narod, ki se bo babilonskimu kralju z lepo podal, in mu pokoršino ska- zoval, bo ostal v svoji deželi (Brentano). 11. „ besedi prerokov", t. j., krivih prerokov, ki vas zapeljujejo. 12. .Me bi vas izgnali * 11 , v hebrejskim: n de bi vas jez izgnal", namreč iz dežele. 13. Tukaj je govorjenje od posod, ki so jih bili ob Jehonijevih časih Kaldejci odpeljali. Gl. 4. Kralj. 24, 13. Prim. spod. v. 21. 22. 14. Podverzite se prostovoljno babilonskimu kralju, s tem zamorete grozovitno rn/.djanje svojiga mesta odverniti. 15. Zastran ^stebrov" glej 3. Kralj. 7, 15: 4. Kralj. 25, 13. 16. „od morja 11 , t. j., od vodniga kotla v tempeljnu. Gl. 3. Kralj. 7, 23. i. d. 17. Glej zgodbo tega 4. Kralj. 24, 13. i. d. 18. ,, dokler" jih ne rešim po kralji Čiru iz sužnosti. 19. Glej spolujenje 1. Ezdr. 1, 7—11. Prim. spod. 52, 17—23. 264 Jeremija 28. XXVIII. Poglavje. Krivi prerok Hananija prerokuje Judam, de bodo v dveh letih vse iz Jeruzalema pobrane in v Babilon prenesene posode spet nazaj dane, in de se bodo vsi vjeti vernili; Jeremija pa tega kriviga preroka na laž postavi, in mu oznani, de bo umeri tisto leto. 1. In zgodilo se je tisto leto *) v začetku 1 2 ) kraljevanja Sedekija, Judoviga kralja, četerto leto, 3 ) peti mesec, de mi je Hananija, Azurjev sin, prerok izGabaona, govoril v hiši Gospodovi pred duhovni in vsim ljudstvam, rekoč: 2. To pravi Gospod vojski- nih trum, Izraelov Bog: Zdrobil sim jarem babilonskiga kralja. 3. Še dve leti, in jez bom dal nazaj pernesti na ta kraj vse posode hiše Gospodove, ki jih je bil Nabuhodonozor, babi¬ lonski kralj, vzel s tega kraja, in jih je bil v Babilon prenesel. 4. In Jehonija, Joakimoviga sina, judovskiga kralja, in vse judovske preseljence, ki so šli v Babilon, bom jez v ta kraj vernil, pravi Gospod; zdrobil bom namreč jarem babilonskiga kralja. 5. In prerok Jeremija je govo¬ ril preroku Hananiju vpričo duhov¬ nov in vpričo vsiga ljudstva, ki je stalo v hiši Gospodovi; 6. in djal je prerok Jeremija: Zgodi se! Tako naj stori Go¬ spod! Poterdi naj Gospod tvoje besede, ki si jih prerokoval, de se nazaj spravijo posode v hišo Gospodovo in vsi vjeti z Babi¬ lona na ta kraj! 7. Vender pa poslušaj to be¬ sedo, ki jo jez govorim tebi na ušesa in na ušesa vsimu ljud¬ stvu. 8. Preroki, ki so bili pred menoj in pred teboj od začetka sem, in so prerokovali množim deželam in velicim kraljestvam vojsko in težave in lakoto: 4 ) 9. prerok, ki prerokuje mir, 5 ) če se njegova beseda spolni, 6 ) bo spoznan ko prerok, kteriga je Gospod zares poslal. 10. In vzel je prerok Hananija Jeremiju preroku verigo 7 ) z vratu, in jo je pretergal. 8 ) 11. In Hananijaje govoril vpričo vsiga ljudstva, rekoč: To pravi Gospod: Tako bom jarem Nabu- hodonozorja, babilonskiga kralja, stergal v dveh letih z vratu vsih narodov. 12. In prerok Jeremija je šel svojo pot. Gospod pa je govoril Jeremiju, po tem ko je bil pre- 1. Glej zgorej pogl. 27. razlag. 1. 2. „» začetku", t. j., perve leta. 3. „četerto leto" njegoviga kraljevanja, v letu 596 pred Krist. 4. „in lakoto", v hebrejskim: „in kugo". 5. „ki prerokuje mir", t. j., blagor, srečo. 6. iz spolnjenja tvojiga prerokovanja se bo pokazalo, če si ti pravi prerok. GL 5. Mojz. 18, 22. 7. „verigo" (ketino), v hebrejskim: „ jarem". Gl. zgor. 27, 2. . 8. Š tem je Hananija razglasil Jeremija ko lažnjiviga preroka. Jeremija 28. 29. 265 rokHananija stergal verigo z vratu Jeremiju, preroku, in je rekel: 13. Pojdi in povej Hananiju: To pravi Gospod: Lesene verige si pretergal, pa namesti njih boš železne naredil. 9 ) 14. Ker to pravi Gospod voj- skinih trum, Izraelov Bog: Že¬ lezen jarem denem na vrat vsim tem narodam, de služijo Nabu- hodonozorju, babilonskimi! kralju, in služili mu bodo 5 verh tega mu tudi dam zverine na polji. 10 ) 15. In prerok Jeremija je rekel preroku Hananiju: Poslušaj, Ha- nanija: Gospod te ni poslal, in ti si storil, de se to ljudstvo na laži zanaša. 16. Zatorej Gospod to pravi: Glej, jez te bom z zemlje spravil: to leto boš umeri, ker si zoper Gospoda govoril. 17. In prerok Hananija je umeri tisto leto, sedmiga mesca. XXIX. Poglavje. Jeremija pošlje pismo vjetim v Babilonu, ter jim pove, de bo njih sužnost sedemdeset let terpela; ko pa krivi preroki nasprotno prerokujejo, jim Jeremija napove kazen Božjo. 1. In te so besede v listu, ki ga je Jeremija, prerok, poslal iz Jeruzalema starašinam ostalim med preseljenci') in duhovnam in prerekam in vsimu ljudstvu, ki ga je bil Nabuhodonozor v Babilon odpeljal, * 2 ) 2. po tem ko so bili odšli Jehonija, kralj, in kraljica in skopljenci in Judovi in jeruza¬ lemski poglavarji in kovači in ključavničarji iz Jeruzalema, 3 ) 3. po roki Elasa, 4 ) Safanoviga sina, in Gamarija, Helkijeviga sina, ktere je bil Sedekija, Judov kralj, poslal babilonskimu kralju v Babilon, in so naslednje: 5 ) 4. To pravi Gospod vojski- nih trum, Izraelov Bog, vsim odpeljanim, ktere sim preselil iz Jeruzalema v Babilon: 5. Nacejajte hiše, in stanujte (v njih'), zasajajte verte, in vži- vajte njih sad. 6. Ženite se, in rodite sinove in hčere, oženite svoje sinove, in svoje hčere pomožite, de rode sinove in hčere: in množite se 9- S svojim lažnjivim prerokovanjem zapeljuješ Jude, de se zoper Nabuhodo- nozorja puntajo, kar jim bo še terši sužnost napravilo. tO- Glej zgorej 27. pogl. 7. razlago. t. Jeremija je to pismo (v. 4—23.) pisal blezo ob začetku Sedekijeve vlade (v.2. 3.), ter odpeljance opominja, de naj se v .ptuji deželi vselijo (4—7.), in naj ne verjamejo lažnjivim prerokam, ki jim obetajo, de se bodo kmalo vernili, kar se bo še le čez sedemdeset let zgodilo (8—20.). 2 - ob času .Joakimovim (Gl. 4. Kralj. 24, 1.) in Jehonijevim (4. Kralj. 24,12.). 0. „kovači in ključavničarji K , sploh rokodelci in umetniki. Perm. 24, 1. 4. t. j., po Blasu je poslal Jeremija pismo na Babilonsko. 5 ' »so naslednje namreč besede poslaniga lista do vjetih v Babilonu. 266 Jeremija 29. ondi, in ne bodi vas malo šte¬ vila. 6 ) 7. In išite miru mestu, v kte- riga sim vas dal odpeljati, in zanj molite k Gospodu, ker nje¬ gov mir bo vaš mir. 7 ) 8. To namreč govori Gospod vojskinili trum, Izraelov Bog: Ne dajte se zapeljati svojim pre- rokam, ki so med vami, in ne svojim vedeževavcam; in ne pa¬ zite na svoje sanje, kar se vam sanja; Zgor. 14, 14: 23, 16. 9. ker napčno vam oni pre¬ rokujejo v mojim imenu; in jez jih nisim poslal, pravi Gospod. 10. Zakaj to pravi Gospod: Ko se bodo jele dokončevati sedemdesetere leta 8 ) v Babilonu, vas bom obiskal, in bom nad vami spolnil svojo dobro besedo, 9 ) in vas bom nazaj perpeljal na ta kraj. Zgor. 26,12. 11. Jez (sam) namreč vem 10 ) sklepe, ki jih imam v misli za¬ voljo vas, pravi Gospod, sklepe za mir in ne za nadlogo, de vam konec in poterpežljivost dam. 11 ) 12. In klicali me bote, in poj- dete; 12 ) in molili me bote, in jez vas bom uslišal. 13. Iskali me bote, in najdli, če me bote iskali iz vsiga svo- jiga serca. 13 ) 14. In najti se vam bom dal, pravi Gospod, in nazaj bom per¬ peljal vaše vjete, in vas bom zbral iz vsih narodov in iz vsili krajev, kamor sim vas izgnal, pravi Gospod: in dal vam bom se verniti s kraja, kamor sim vas dal preseliti. 14 ) 15. Pa porečete: Obudil nam je Gospod preroke v Babilonu; 15 ) 16. zato pravi Gospod to od kralja, 16 ) ki sedi na Davidovim sedežu, in od vsiga ljudstva, ki v tem mestu prebiva, od vaših bratov, ki niso šli z vami v suž- nost: 17. to pravi Gospod vojskinili trum: Glejte, poslal bom med nje 6. „ne bodi vas malo števila u , drugi prestavljajo: „we -zmanjšujte se 11 . 7. „išite miru 11 , t. j., perzadevajte si za srečo babilonske deržave, saj bo to tudi vaša sreča.— Lep nauk, ki ga je dal Jeremija svojim rojakam v babi¬ lonski sužnosti! Gl. Rim. 13, 1. in 1. Tim. 2, 2. (Brentano). 8. t. j., ko bo sedemdeset let preteklo. Gl. zgor. 25, 12: 2. Kron. 36, 21. 9. „6om nad vami spolnil svojo dobro besedo'- 1 , t. j., svojo obljubo. 10. Jez sam vem, ne pa krivi preroki in vedeževavci. 11. „• „v luknjo“, v jamo, ki je bila pod zemljo. 7 - V hebrejskim: . .. „hlebec kruha iz pekovskih ulic u . 8- dokler je še kaj kruha v mestu. 1- Jeremija je v veži pred ječo, kamor ga je bil dal Sedekija spraviti fzgor. 37, 20.), lahko govoril z vojaki in druzimi Judi, ki so ga obiskovali, ter jim je perpovedoval, de bodo Kaldejci mesto premagali. 294 Jeremija 38. 2. To pravi Gospod: Kdor bo v tem mestu ostal, bo umeri pod mečem in za lakoto in kugo: kdor bo pa k Kaldejcam zbežal, bo živel, in srečno svoje življenje ohranil. 2 ) 3. To pravi Gospod: Gotovo bo to mesto dano babilonskimi! kralju v roke, in on ga bo vzel. 4. In poglavarji so rekli kralju: Prosimo, de se ta človek umori, ker nalaš 3 ) serce podera vojša- kam, ki so še v tem mestu ostali, in tudi vsiniu ljudstvu, ko jim take besede govori ; ta človek namreč ne iše miru temu ljud¬ stvu, ampak nesrečo. 5. I 11 kralj Sedekija je rekel: Glejte, v vaših rokah je, in ne bilo bi prav, de bi vam kralj kaj odrekel. 4 ) 6. Vzeli so tedaj Jeremija, in so ga vergli v jamo Melkija, Amelekoviga sina, ktera je bila na dvoru pred ječo; in spustili so Jeremija po verveh v jamo, 5 ) v kteri ni bilo vode, ampak blato ; Jeremija se je tedaj pogreznil v blato. 7. Slišal je pa Abdemelek, Etijopec, dvornik, 6 ) ki je bil v kraljevi hiši, de so Jeremija v jamo vergli: kralj pa je tačas se¬ del med Benjaminovimi vratmi. 7 ) 8. In Abdemelek je šel iz kraljeve hiše, in je govoril kralju, rekoč: 9. Gospod, moj kralj! hudo so storili ti možje vse, kar koli so počeli z Jeremijem, prerokam, ko so ga v jamo vergli, de ondi umeije za lakoto; 8 ) ker ni več kruha v mestu. 10. Kralj je tedaj zapovedal Abdemeleku, Etijopcu, rekoč: Vzemi seboj od tod trideset mož, 9 ) in zleci Jeremija, preroka, iz jame, preden umerje. 11. Vzel je tedaj Abdemelek seboj može, in je šel v kraljevo hišo, kjer je bila shramba, 10 ) in je iz nje vzel starih cunj in starin, ki so bile trohljive, in jih je po verveh spustil k Jeremiju v jamo. 12. In Abdemelek, Etijopec, je rekel Jeremiju: Deni stare cunje in to, kar je stergano in trohljivo, 1 ‘j pod svoje pazduhe in okrog vervi: 12 ) Jeremija je tedaj tako storil. 13. I 11 izlekli so Jeremija po verveh, in ga spravili iz jame: ostal pa je Jeremija v veži pred ječo. 13 ) 2. Kaldejcam se podati, je bilo povelje Božje (zgor. 21, 9.), de bi se bilo odvernilo prelivanje kervi, in de bi se bil izraelski zarod ohranil. 3. besede n nalaš“ ni v hebrejskim svetim pismu. 4. „vam u , možem, kakoršni ste vi, ne morem nič odreči. 5. „v jamo u , v vodnjak, kamor se je voda nabirala. 6. „dvornik“, skopljenec, hramnik, strežej v ženskih hramih. 7. Kralj se je ondi mudil, de je morde kake reči vravnal. 8. V hebrejskim: ... „ vergli, kjer mora za lakoto umreti 9. „mož a , kteri bi, ako bi bilo treba, kako silo odgnali. 10. „shramba u , kjer je bilo hranjeno staro orodje. 11. V hebrejskim: „Položi te stare cunje in kerpe u . 12. de bi ga vervi ne obrezale, in ne poškodovale. Tako skerbcn in usmilje- niga serca je bil ptujic! 13. kjer je bil poprej perpert. Glej zgor. 37, 20. Jeremija 38. 14. In kralj Sedekija je poslal, in dal Jeremija, preroka, k sebi perpeljati k tretjim vratain, u ) ki so v Gospodovi hiši; in kralj je rekel Jeremiju : Vprašam te be¬ sedo, nič mi ne skrivaj! 15. Rekel pa je Jeremija Se- dekiju: Ge ti povem, me li ne boš umoril? In če ti bom svet dal, me ne boš poslušal. 16. Persegel je tedaj kralj Se¬ dekija Jeremiju skrivaj, rekoč: Kakor resnično Gospod živi, ki nam je to dušo vstvaril, te ne bom umoril, in te ne bom dal v roke tem možem, ki ti po živ¬ ljenji strežejo. 17. In Jeremija je rekel Se- dekiju : To pravi Gospod vojski- uib trum, Izraelov Bog: Ge greš in se podaš k poglavarjem babi- lonskiga kralja, l5 ) boš svoje živ¬ ljenje obranil, in to mesto ne bo požgano z ognjem, in ohranjen boš ti in tvoja hiša. 18. Ako pa ne greš k pogla¬ varjem babilonskiga kralja, bo to mesto dano Kaldejcam v roke, in ga bodo požgali z ognjem, in tudi ti ne boš ubežal njih roki. 19. In kralj Sedekija je rekel 295 Jeremiju: Skerbi me zavolj Ju¬ dov, ki so k Kaldejcam zbežali, de bi kje ne bil dan njim v roke, in de bi me ne zasmehovali. 20. Jeremija pa je odgovoril: Ne bodo te dali; poslušaj, pro¬ sim, glas Gospodov, ki ti ga jez povem, in dobro ti bo, in živela bo tvoja duša. • 21. če pa ne boš hotel iti, je to beseda, ktero mi je Gospod razodel. 22. Glej, vse žene, ki so ostale v hiši judovskiga kralja, ,fi J bojo peljane k poglavarjem babilon¬ skiga kralja, in one porečejo: Tvoji mirni možje 17 J so te za¬ peljali in te premagali! 18 ) po¬ greznili so v blato in na spolzko tvoje noge, in so te zapustili. 19 ) 23. In vse tvoje žene in tvoji otroci bodo peljani k Kaldejcam; in njih rokam ne boš ubežal, ampak v roko babilonskiga kralja se boš vjel; in on bo to mesto požgal z ognjem. 24. Sedekija je tedaj rekel Je¬ remiju: Nihče naj teh besedi ne zve, de ne boš umeri. 25. Ge bodo pa poglavarji sli¬ šali, de sim s teboj govoril, in k tebi prišli, in ti porečejo: Po- 14. Ktere so bile te vrata, ni znano; morde vrata na notranje duhovsko dvo- riše, kjer je imel kralj svoj prostor (2. Kron. 23, 13.). 15. Kralj Nabuhodonozor ni bil takrat pričujoč per oblegi; bil je tedaj v Reblati na Sirskim. Gl. spod. 39, 6. 16. kterih lakota in kuga ni bila pokončala. 17. „ Tvoji mirni možje “, t. j., tvoji goljufni preroki, ki so ti le mir, srečo, rešenje prerokovali; drugi prestavljajo: n Tvoji prijatli u . 18. „so te zapeljali in premagali £t s svojim napčnim svetarn, de si se zoper Božjo voljo Kaldejcam ustavijal, ter se jim nisi z lepo podal. 19- Ti, kralj Sedekija, se bojiš zasmehovanja judovskih begunov (v. 19.), ko 6i se prostovoljno sam podal; pa glej, ko bo mesto z naskokam vzeto, in ko tvoje žene zmagovavcu v roke pridejo, te bodo one vpričo Kaldejcov za¬ smehovale , in porečejo: Tvoji svetovavci so te končali, in v nesrečo spravili, zdaj pa so te zapustili. Gl. 4. Kralj. 25, 5. Jeremija 38. 39. 296 vej nam, kaj si govoril s kraljem, nič nam ne skrivaj, saj te ne bomo umorili: in kaj je kralj s teboj govoril? 26. jim reci: Ponižno sim kralja prosil, de bi me ne ukazal nazaj peljati v Jonatanovo hišo, kjer bi umeri. 27. Prišl^so tedaj vsi pogla¬ varji k Jeremij«, in so ga vpra¬ šali: in on jim je vse tako go¬ voril, kakor mu je bil kralj za¬ povedal; in so ga pustili, ker se ni bilo nič razglasilo. 28. Jeremija pa je ostal v veži pred ječo do dne, de je bil Je¬ ruzalem vzet. In zgodilo se je, de je bil Jeruzalem vzet. 20 ) XXXIX. Poglavje. Kaldejci premagajo jeruzalemsko mesto; kralj Sedekija zbeži iz mesta, Kaldejci pa ga vjamejo; Nabuhodonozor ukaže Sedekiju oči stakniti, in ga v Babilon peljati, njegove otroke pa pomoriti; tudi zapove jeruzalemsko ozidje razvaliti, hiše požgati in vse ljudstvo v sužnost peljati; prepove pa svojim visim vojakam, Jeremiju kaj žaliga storiti. Jeremija bo 1.. Deveto leto Sedekija, Ju- doviga kralja, deseti mesec, je prišel Nabuhodonozor, babilonski kralj, in vsa njegova vojska pred Jeruzalem, in ga je oblegala. 2. Enajsto leto pa, četerti mesec, in peti dan £ tega ) mesca, je bilo mesto odperto.') 3. In šli so vanj vsi pogla¬ varji babilonskiga kralja, * 1 2 ) in so prerokuje Abdemeleku, Et^jopcu, de otet. se ustavili per srednjih vratih: 3 ) Neregel, Sereser, Semegarnabu, Sarsahim , Rabsares , Neregel, Sereser, Rebmag, in vsi drugi poglavarji babilonskiga kralja. 4 ) 4. Ko jih pa Sedekija, Ju¬ dov kralj, in vsi vojšaki ugle¬ dajo, so bežali, in šli so po noči skozi kraljev vert, in skozi vrata, ki so bile med dvema zidovama, 5 * * ) 20. Te besede so v zvezi z začetkam naslednjiga poglavja. 1. V hebrejskim: „deveti dan v mescu 11 , kakor se tudi spod. 52, 6. in 4. Kralj. 25, 3. bere. — Leta 508. pred Krist. 2. Nabuhodonozor je bil tačas v Reblati. 3. t. j., ostali so na straži per srednjih vratih ob zidu, kteri je zgornje mesto (proti jugu) od spodnjiga mesta (proti severju) ločil, in so hotli drugi dan zgornje mesto napasti; še le spodnje mesto so bili premagali; zato Eeehiel (24, 1 : 40, 1.) deseti dan postavi ko dan (popolne) zmage. Ko Eeehiel deseti, Jeremija pa četerti mesec naznanja, se pervo umeva od deržavljan- skiga, drugo pa od cerkveniga leta. Drugi dajo pomen: Vojskini viši so se ustavili r na prostoru med dvema zidovama, ktera sta obdajala vse mesto. 4. V hebrejskim: „ Nirgal-Sareser li i. t. d. „Nargal-Sareser“ i. t. d. Nekteri prestavljajo hebrejsko besedo „Rabsares“ z besedama: hramnikot“ ali „dvornikov u , in besedo „Rebmag 11 z besedama: „visi magov u (modrih, Mat. 2, 1.). s perstavkam „ Rebmag“ se loči poslednji v Neregel-Sereser ‘ od perviga, ki se mu.vVulgati ravno tako pravi, namreč: „Neregel-Sereser“- 5. „med zidovama a , kterih eden je mesto, eden pa vert obdajal.— Sedekija je bil ubežal po tacih ulicah, ktere niso bile s Kaldejci zastavljene. Pomisli Judov je bil ušel po nekim potu pod zemljo. Gl. 4. Kralj. 25. razi. 3. 297 Jeremija 39. in so se podali po potu proti pušavi. * 6 ) 5. Derla pa je za njimi kal- dejska vojska ; in vjeli so Sede- kija na planjavi jerihunske pu- šave, in so vjetiga peljali k Nabuhodonozorju, babilonskimu kralju, v Reblato, ki je v emaški deželi; in on je nad njim sodbo sklenil. 7 ) 6. In umoril je babilonski kralj Sedekijeve otroke v Reblati vpričo njega, in vse judovske plemenit- nike je babilonski kralj umoril. 7. Tudi je dal Sedekiju oči stakniti, in ga djati v železje, de je bil v Babilon peljan. 8. Tudi kraljevo hišo, in hiše ljudstevske so Kaldejci požgali z ognjem, in jeruzalemsko ozidje so poderli. 9. In drugo ljudstvo, kar ga je bilo v mestu ostalo, 8 ) in per- bežnike, ki so bili k njemu per- bežali, 9 ) in drugo nizko ljud¬ stvo, 10 ) ki je bilo ostalo, je peljal Nabuzardan, viši vojakov, 11 ) v Babilon. 10. In uboge izmed ljudstva, ki niso celo nič imeli, jfe popu¬ stil Nabuzardan, viši vojakov, v deželi Judovi in jim je dal no- grade in vodnjake 12 ) tisti dan. 11. Zapovedal pa je Nabuho- donozor, babilonski kralj, Nabu- zardanu, višimu vojakov, zavoljo Jeremija, rekoč: 12. Vzemi ga, glej nanj, in nič žaliga mu ne stori; ampak kakor želi, tako mu stori ! 13 ) 13. Poslal je tedaj Nabuzar¬ dan, vojaški poglavar, in Nabu- sezban, in Rabsares, in Neregel, in Sereser, in Rebmag, in vsi boljšaki babilonskiga kralja 14 ) 14. so poslali in vzeli Jere¬ mija iz veže pred ječo, in so ga izročili Godoliju, 15 ) sinu Aliikama, sina Safanoviga, de bi šel v hišo, in stanoval med Ijudstvam. 15. Jeremiju pa, ko je bil za- pert v veži pred ječo, je Go¬ spod govoril, rekoč : • 16. Pojdi in povej Abdeme- leku, Etijopcu, rekoč: To pravi Gospod vojskinih trum, Izraelov Bog: Glej, jez bom spolnil svoje besede nad tem mestam v hudo, in ne v dobro, in spolnile se bojo pred tvojimi očmi tisti dan. 17. In jez bom tebe rešil tisti dan, pravi Gospod: in ne boš 6. Sedekija je bežal proti Jerihi, de bi bil šel čez Jordan, in se v pnšavi skril. 7 - ker mu je bil Sedekija persego prelomil (4. Kralj. 24, 20.). 8- »ostalo^ za mečem, lakoto, in kugo. „perbežali il v mesto iz dežele pred Kaldejci. 10' drugo ljudstvo po deželi zunaj Jeruzalema, tt- »Nabuzardan" je bil viši vojskinih trum. j2. »vodnjake 1 - 1 , v hebrejskim: V njive“. '3. Tako Bog naklanja k pridu svojih zvestih služabnikov tudi serce trinogov. t4. Drugi prestavljajo hebrejsko besedo „Nabusezban u : viši med hramniki, in »Neregel-Sereser il : viši magov ali modrih. ' 5 - ,,Godolija“ je bil imeniten Jud, kterirnu ni bilo prav, de so se Judje zoper Kaldejce spuntali, in je bil k Kaldejcam zbežal; zato so ga Kaldejci posta- v 'li poglavarja majhnimu številu Judov, kj so bili še v deželi ostali (Breri- tano). Gll. zgor. 26, 24. Spod. 40, 5, 298 dan v roke možem, kterih se bojiš; 18. ampak rešil te bom in opro¬ stil, in pod mečem ne boš padel, Jeremija 39. 40. ampak tvoja duša ti bo ohra¬ njena, 16 ) ker si v me zaupanje imel, pravi Gospod. 17 ) XL. Poglavje. Kaldejski vojskini poglavar »la Jeremiju prostost. Več razkropljenih Judov se zbere pod varstvo Godolija, namestnika Kaldejcov. Ismahel mu po življenji streže, on pa tega ne verjame. 1. Beseda, ki jo je Gospod govoril Jeremiju, po tem, ko ga je bil Nabuzardan, vojaški viši, spustil iz Rame, ko ga je bil vzel v verigah vklenjeniga izmed vsib, ki so šli iz Jeruzalema in Juda, in so bili peljani v Ba¬ bilon. *) 2 . Vzel je tedaj vojskini po¬ glavar Jeremija, in mu je rekel: Gospod, .tvoj Bog, je napovedal nesrečo zoper ta kraj, 3. in jo je perpeljal 5 in Go¬ spod je storil, kakor je govoril, ker ste se zoper Gospoda pre¬ grešili, in niste poslušali njego- viga glasuj zato se je vam to zgodilo. * 1 2 ) 4. Zdaj tedaj glej, rešim te dans iz verig, ki so na tvojih vokali: če ti je všeč z menoj iti v Babilon, pojdi, in bom na te svoje oči obračal: če ti pa ni všeč iti z menoj v Babilon, pa ostani: glej, vsa dežela je pred tvojimi očmi; kar si zvoliš, in kamor ti je všeč iti, tje pojdi! — 5. Pa ne hodi z menoj, 3 * * ) am¬ pak raji prebivaj per Godolii, sinu Ahikama, sina Safanoviga, 16. V hebrejskim: ... r padel, ampak ko plen boš odnesel svojo dušo 11 . 17. Bog je hotel s tem usmiljenje tega dvornika poplačati (zgor. 38, 7. 8.). Blagor usmiljenim, usmiljenje bodo dosegli. .Mat. 5, 7. To prerokbo (v. 15 — 18.) je bil Jeremija oznanil v veži pred ječo, kakor se kaže, še preden je bilo mesto vzeto. Glej zgor. 38, 18. 1. Besede te verste so napis naslednjiga druziga dela Jeremijeve prerokbe; Prerok začne namreč perpovedovati zgodbe, ki so se zgodile koj po premaganim Jeruzalemu. Tukaj se utegne vprašati: kako de je bil Jeremija v verigah med jetniki v Rami, ko je bil vender po besedah 39. pogl. 14. verste že iz ječe spušen, in Godoliju izročen? — To se da tako-le razložiti: Ko so bili poglavarji mesto premagali (39, 3—4.), in Jeremija oprostili (11 — 14.), so od ISabuhodonozorja kmalo povelje dobili, mesto požgati (v. 8.), in Jude od¬ peljati. To povelje so poglavarji dali nižimu vojvodu spolniti, sami pa so se umaknili v bližnjo Ramo. Per svojim odhodu so morde na Jeremija pozabili, de niso nižimu vojvodu nobeniga naročila zavolj njega dali. Zato se gg j e ta enako kakor druzih polastil, in ga je dal z druzimi vred peljati v Ramo 1* visimu vojvodu, in le-ta ga je berž spustil, ko ga je bil ugledal. 2. Tako večkrat tudi neverniki spoznajo Božjo roko v njegovih pravičnih sodbah. 3. Poglavar vojskinih trum je Jeremiju že na obrazu bral, de gre nerad v Babilon; torej ni čakal njegoviga odgovora, ter mu berž pravi: ..Pa ne hodi z menoj' 1 .i. d. Jeremija 40. 299 kteriga je babilonski kralj postavil cez mesta Judove; prebivaj tedaj per njem med ljudstvam, ali ka¬ mor te veseli iti, tje pojdi! Vo¬ jaški viši mu je dal tudi živeža in darov, in ga je spustil. 6. Prišel je pa Jeremija k Godoliju, Ahikamovimu sinu, v Masfat, 4 ) in je stanoval per njem med ljudstvam, ki je bilo v de¬ želi ostalo. 7. Ko so pa slišali vsi voj- skini poglavarji, ki so bili po deželi razkropljeni, oni in njih tovarši, 5 ) de je babilonski kralj Godolija, Ahikamoviga sina, čez deželo postavil, in de je njemu izročil može in žene in otroke in uboge v deželi, ki niso bili v Babilon odpeljani: 8. so prišli k Godoliju v Mas¬ fat, namreč Ismahel, Natanijev sin, in Johanan in Jonatan, Ka- reetova sinova, in Sareja, Ta- nehumetov sin, in Ofijevi sinovi, ki so bili z Netofatov, in Jezonija, Maahatijev sin, oni in njih možje. 9. In Godolija, sin Ahikama, sina Safanoviga, je persegel njim in njih tovaršem, rekoč: Nikar se ne bojte Kaldejcam služiti, stanujte v deželi, in služite babilon- skimu kralju, in vam bo dobro. 6 ) 4. Kralj. 25, 24. 10. Glejte, jez stanujem v Masfatu, de spolnujem povelja Kaldejcov, ki so k nam poslani; 7 ) vi pa spravljajte vino in žito 8 ) in olje, in devajte v svoje posode, in ostanite v svojih mestih, ki jih imate. 11. Pa tudi vsi Judje, ki so bili v Moabu in med Amonovimi sinovi in v Idumeji, in po vsih deželah, 9 ) ko so slišali, de je babilonski kralj ostanke v Judeji pustil, in čez nje postavil Godo¬ lija, sina Ahikama, sina Safa- noviga; 12. so se vernili, pravim, vsi Judje iz vsih krajev, kamor so bili zbežali, in so prišli v deželo Judovo k Godoliju v Masfat, in so spravili vina in žita prav obilno. 13. Johanan pa, Kareetov sin, in vsi vojaški poglavarji, ki so bili po deželi razkropljeni, so pri¬ šli k Godoliju v Masfat, 14. in so mu rekli: Vedi, de je Baalis, kralj Amonovih sinov, poslal Ismahela, Nata- nijeviga sina, tebe ubit. 10 ) Pa 4. n Masfat“, mestce v Benjaminovim rodu, kake dve uri proti severju od Jeruzalema (Joz. 18, 26.), kjer je Godolija, deželni poglavar, stanoval. 5- „ razkropljeni “ viši in vojaki, ki so Lili s Sedekijem zbežali. 6. Sovražnikam, ki po vojskinih pravicah deželo dobijo, je treba ko postavnim gosposkam pokoršino skazovati. Tako pokoršino hoče Bog od nas, de pod njih vladanjem mirno in tiho živimo v vsi pobožnosti in poštenosti. Gl. 1. Tim. 2, 2. de ko namestni oblastnik povelja Kaldejcov sprejemam in spolnujem, vi pa lahko mirno obdelujete zemljo, in pridelke spravljate. »žito 11 , drugi prestavljajo hebrejsko: sadje (l . 9 - »po vsih deželah v ktere so bili zbežali pred Kaldejci v Amoničani so se vedno do Judov sovražno obnašali, in so torej radi vidili, de je Nabuhodonozor njih kraljestvo končal. Ko je tedaj Godolija pod var- stvam Kaldejcov Jude spet k sebi nabiral, se je kralj Atnoničauov bal, de Jeremija 40. 41. . 300 Godolija, Ahikamov sin, jim ni verjel. * 1 ‘) 15. Johanan, Kareetov sin, pa je z Godolijem v Masfatu na skrivnim govoril, rekoč: Pojdem, in bom ubil Ismahela, Natanije- viga sina, de ne bo nihče vedil, de te ne umori, in de ne bodo vsi Judje razkropljeni, ki so se k tebi zbrali, in de ne poginejo ostanki Judovi. 16. Godolija , Ahikamov sin, pa je rekel Johananu, Kareeto- virnu sinu: Nikar tega ne stori; lažnjivo namreč govoriš od Isma¬ hela. XLI. Poglavje. Ismahel umori' Godolija in može, kteri so bili ž njim v Masfatu, ter beži z ropam k Amonovim otrokam; Johanan jo udere za njim, mu vzame plen, in reši odpeljane vjete. 1. In zgodilo se je sedmiga mesca, 1 ) de je prišel Ismahel, sin Natanija, Elisamoviga sina, iz kraljeviga zaroda, 2 ) z nekte- rimi kraljevimi boljšaki 3 ) in de¬ setimi možmi k Godoliju, Ahika- movimu sinu, v Masfat, in so tam v Masfatu skupaj jedli. 2. Vstal pa je Ismahel, 4 ) Na- tanijev sin, in deset mož’, ki so bili ž njim, in so udarili Godo¬ lija, sina Ahikama, Safanoviga sina, z mečem, in so umorili njega, kteriga je bil babilonski kralj postavil čez deželo. 3. Tudi vse Jude, ki so bili per Godolii v Masfatu, in Kal- dejce, ktere so tukaj najdli, in vojšake 5 ) je pobil Ismahel. 4. Drugi dan pa, po tem ko je bil Godolija umoril, in še ni nobeden tega vedil, 5. so prišli možje iz Sihema, in iz Sila in iz Samarije, osem¬ deset mož, z obrito brado in s preterganimi oblačili in nečedni: 6 ) in so imeli darove in kadilo v rokah, de bi v Gospodovi hiši darovali. 7 ) 6. Šel jim je tedaj Ismahel, bi Judje z noviga k moči ne prišli; torej je mislil, kako de bi jih Kaldejcam perstudil. Naj perpravniši pomoček k temu se mu je zdel, ako bi kdo izmed Judov kaldejskiga namestnica oblastnika umoril; zato je pregovoril Ismahela k temu hudodelstvu. Ismahel se mu je vdal blezo iz zavidnosti, ker je sam hrepenel po tej visoki službi, ker je bil kraljeviga rodu. Spod. 41, 1. II. Godolija ni verjel, de bi mogel Ismahel njega, kaldejskiga namestnika, umoriti, ter s tem tudi svojim rojakam poslednjo smertno rano vsekati; * a ' kaj s tako hudobijo bi Kaldejce tako razdražil, de bi po tem judovski narod do čistiga zaterli. 1. „sedmiga mesca 11 , leta 587 pred Kristusam. 2. „tz kraljeviga zaroda ramreč iz Davidoviga rodu. 3. z nekterimi imenitniki amonskiga kralja. 4. n Vstal pa je Ismahel “ od mize, kjer so jedli. „vojšake“, t. j., Godolijeve životarje ali životno stražo. 6. ^ „nečedni u , v hebrejskim: „ razpraskani “ (zgor. 16, 6.), v znamnje svoja žalosti zavoljo pokončane dežele. 7. na altarji, ki so ga bili postavili tam, kjer je tempelj stal. Jeremija 41. Natanijev sin, naproti iz Mas¬ ka, šel je, in se je grede jo¬ kal; 8 ) ko jili je pa srečal, jim je rekel: Pridite k Godoliju, Ahi- kamovimu sinu. 9 ) 7. In ko so bili prišli v sredo mesta, jih je Ismahel, Natanijev sin, umoril v sredi 10 ) per jami, 1 ‘) on in možje, ki so bili ž njim. 8. Med njimi se je znajdlo deset mo'ž, kteri so Ismahelu rekli: .Nikar nas ne ubijaj, ker imamo zaklade 12 ) pšenice in ječ¬ mena in olja in sterdi na polji. In on je jenjal, in jih ni umoril z njih brati vred. 9. Jama pa, v ktero je bil Ismahel vergel vse trupla mož, ktere je bil ubil zavolj Godolija, je tista, ki jo je bil naredil kralj Asa zavolj Baasa, kralja Izra- eloviga; 13 ) njo je zdaj napolnil Ismahel, Natanijev sin, s po¬ bitimi. 10. In Ismahel je peljal vjete vse, kar jih je bilo še ostalo od ljudstva v Masfatu, hčere kra¬ ljeve 14 ) in vse ljudstvo, kar ga je bilo še ostalo v Masfatu, ktere je bil izročil Nabuzardan, vojaški 301 poglavar Godoliju, Ahikamovimu sinu; nje tedaj je vjel Ismahel, Natanijev sin, ter je odrinil, de bi prišel k Amonovim otrokam. 11. Slišal je pa Johanan, Ka- reetov sin, in vsi poglavarji voj- šakov, ki so bili ž njim, vse hudo, kar je počel Ismahel, Natanijev sin. 12. In so vzeli seboj vse može, ter so šli, de bi se bojevali zo¬ per Ismahela, Natanijeviga sina, in so ga najdli per veliki vodi, 15 ) ki je v Gabaonu. 16 ) 13. Ko jevidilo vse ljudstvo, I7 ) ki je bilo z Ismahelam, Johanana, Kareetoviga sina, in vse pogla¬ varje vojšakov, ki so bili ž njim, so se veselili. 14. In vernilo se je vse ljud¬ stvo, ki ga je bil vjel Ismahel v Masfatu; vernilo se je in šlo k Johananu, Kareetovimu sinu. 15. Ismahel, Natanijev sin, pa je zbežal z osmemi možmi spred Johanana, in je šel k Amonovim otrokam. 16. Vzeli so tedaj Johanan, Kareetov sin, in vsi vojaški po¬ glavarji, ki so bili ž njim, vse » se je grede jokal", in hlinil, kakor de bi tudi on žaloval nad žalostnim stanam svoje dežele. kakor de bi jih bil Godolija v gostje k sebi povabil. j 0 - „umoril v sredi“ mesta, namreč v Masfatu. jk .,per jami", per vodnjaku, de je umorjene koj vanj pometal. ‘ 2 ; „zaklade“, t. j., zaloge skrite v podzemeljskih žitnicah, kakoršne so v jutrovih deželah v navadi bile in so še. Ismahel je namreč v pokončani de- seli pomanjkanje živeža terpel (Brentano). ^• Judovski kralj Asa je bil dal v Masfatu, pokrajinski terdnjavi svojiga kra¬ ljestva, velik vodnjak skopali in obzidati, de bi bilo mesto imelo dovolj vode, ako bi ga izraelski kralj oblegal. Gl. 3. Kralj. 15, 22. ^ »kraljeve hčere", namreč hčere kralja Sedekija. Sinove je bil dal Nabuho- •lonozor pomoriti (zgor. 39, 6.), hčere pa je bil blezo podaril Nabuzardanu, kteri jih je Godoliju prepustil. .jj 1 »Per veliki vodi", t. j., per velikim ribniku (2. Kralj. 2, 13.). • »v Gabaonu 11 , v mestu v Benjaminovi deležnini. • »ljudstvo", ki ga je bil Ismahel vjel v Masfatu. Jeremija 41. 42. 302 ostalo ljudstvo izMasfata, ktero je bil nazaj perpeljal od Ismahela, Natanijeviga sina, po tem ko je bil ta ubil Godolija, Ahikamoviga sina, močne možake za boj, in žene in otroke, in dvornike, ktere je bil nazaj perpeljal iz Gabaona. 17. In so šli in prebivali ka¬ kor popotniki v Kamaamu, ki je blizo Betlehema, de bi se dalje podali in šli na Egiptovsko 18. spred Kaldejcov; bali so se jih namreč, ker je bil ubil lsmahel, Natanijev sin, Godolija, Ahikamoviga sina, kteriga je bil postavil babilonski kralj Judovi deželi. XLII. Poglavje. Jeremija svetva Judam na Judovskim ostati, in jim žuga s prihodnjimi kaznimi, če bodo na Egiptovsko potegnili. 1. In perstopili so vsi voja¬ ški poglavarji, tudi Johanan, Ka- reetov sin, in Jezonija, Osajev sin, in drugo ljudstvo od majhniga do veliciga; 2. in so rekli Jeremiju, pre¬ roku: Naj dopade naša prošnja pred tvojim obličjem, in prosi za nas Gospoda, svojiga Boga, za vse te ostanke, ker nas je malo izmed mnozih ostalo, kakor nas vidijo tvoje oči, 3. de nam Gospod, tvoj Bog, naznani pot, po kteri hodimo, in besedo, ktero spolnujmo. 4. Prerok Jeremija pa jim je rekel: »Slišal sim: glejte, molil bom k Gospodu, vašimu Bogu, po vaši besedi$ vsako besedo, ktero koli mi bo odgovoril, vam bom oznanil, in nič vam ne bom perkrival. 5. In oni so rekli Jeremiju: Gospod bodi med nami') resnična in zanesljiva priča: vse, kar ti | bo Gospod, tvoj Bog, do nas naročil, to bomo storili! 6. Bodi si dobro ali hudo, glasu Gospoda, svojiga Boga, k kterimu te pošljemo, bomo po¬ korni, de nam bo dobro, ko bomo poslušali glas Gospoda, svojiga Boga. 7. Ko je bilo pa deset dni preteklo, je govoril Gospod Je¬ remiju 5 8. in on je poklical Johanana, Kareetoviga sina, in vse pogla¬ varje vojakov, ki so bili ž njim, in vse ljudstvo od naj manjiga do naj večiga, 9. in jim je rekel: To pravi Gospod, Izraelov Bog, k kterimu ste me poslali, de naj položim vaše prošnje pred njega obličje. 10. Ako pokojni ostanete v tej deželi, vas bom zidal, in ne po- deral; sadil, in ne roval: že sim namreč potolažen po nesreči, ktero sim vam storil. 2 ) 1. „med nami a in teboj, Jeremija! ali pa: „Gospod bodi zoper nas“. 2. že je moja pravičnost potolažena s kaznijo, ki ste jo preterpeli. V hebrej¬ skim: ,,/ier se kesam nesreče, ki sim jo nad vas perpravil il , t. j., nisi" 1 2 vam rad pošiljal, kar vas je zadevalo. Gl. zgor. 18, 8. Jeremija 42. 11. Nikar se ne bojte babi- lonskiga kralja, pred kterim se plašili tresete; nikar se ga ne bojte, pravi Gospod, ker jaz sim per vas, de vam pomagam, in rešim iz njegove roke. 12. In milost vam bom ska- zal, 3 ) in se vas usmilil, in dal vam bom stanovati v vaši de¬ želi. 4 ) 13. Ako pa porečete: Ne bomo v tej deželi stanovali, tudi ne poslušali glasu Gospoda, svojiga Boga, 5 ) 14. rekoč: Nikakor ne, ampak v egiptovsko deželo pojdemo, kjer ne bomo vojske vidiii, ne tro- bentniga glasu slišali, ne lakote terpeli; in tam bomo prebivali. 15. Zavoljo tega zdaj poslu¬ šajte Gospodovo besedo,vi ostanki Judovi! To pravi Gospod vojski- nili trum, Izraelov Bog: (5e ste svoj obraz obernili, de bi šli v Egipt, in če bote vanj stopili, de bi tam stanovali: 16. vas bo meč, kteriga se bojite, tam zadel v egiptovski deželi; in lakota, ktere vas je groza, se vas bo deržala v Egiptu, ' n ondi bote umerli. 17. In vsi možje, ki so svoj obraz obernili, de bi šli v Egipt, ln ondi prebivali, bodo umerli 303 pod mečem, za lakoto in kugo; nobeden izmed njih ne bo ostal, tudi ne ubežal nesreči, ktero bom nad nje perpravil. 18. Ker to pravi Gospod voj- skinili trum, Izraelov Bog: Ka¬ kor se je razlila moja serditost in moja nevolja na jeruzalemske prebivavce, tako se bo razlila moja nevolja na vas, ko pridete v Egipt, ter bote v prekletstvo 6 ) in v stermenje in v rotenje in v sramoto, in ne bote nikdar več vidiii tega kraja. 19. Beseda Gospodova do vas, ostanki Judovi! Nikar ne hodite v Egipt: zvedili in zvedili bote, de sim vas dans zapričal: 7 ) 20. ker sami sebe goljufujete; 8 ) vi ste me namreč poslali k Go¬ spodu, našimu Bogu, rekoč: Moli za nas k Gospodu, našimu Bogu, in vse, kar koli ti Gospod, naš Bog, poreče, tako nam povej, in storili bomo. 21. In dans sim vam povedal, pa niste poslušali glasu Gospoda, svojiga Boga, v vsim, kar vam je po meni naročil. 22. Zatorej zdaj gotovo vedite, de bote pod mečem in za lakoto in kugo pomerli v kraji, kamor hočete iti, de bi tam prebivali. Babilonskima kralja vam bom naklonil, de bo lepo z vami ravnal. V hebrejskim: „Milost vam bom perpravil, de se vas usmili, in vam da “ (babilonski kralj) i. t. d. Če per svojim sklepu ostanete, de namreč nočete v svoji deželi prebivati, in Gospodovima povelja poslušati, n rekoč (14. v.): Nikakor ne^, ne ostanemo v svoji deželi, ampak na Emiptovsko pojdemo. Emiptovskim vas bodo kleli, rotili, zaničevali i. t. d. '■ »%apričal u , t. j., vam tako rekoč s pričami zaterdil, de ne hodite na Emip¬ tovsko, če nočete sami krivi biti nadlom* ki bivaš ondi zadevale. iiker sami sebe goljufujete “ s svojim praznim obetanjem, de hočete pokorni Wti (Prim. v. 5. 6.). Jeremija jim je v sercih bral, de so že sklenili, jo na Egiptovsko potemniti, in de je bilo njih opraševanje le na videz. 304 Jeremija 13. XLIII. Poglavje. Judje obdolže Jeremija, de se je lagal; jo potegnejo zoper Božje povelje v Egipt; vzamejo preroka Jeremija z Baruham vred seboj; prerokovanje zoper Egipt. 1. Zgodilo se je pa, ko je bil Jeremija ljudstvu vse besede Gospoda, njih Boga, izgovoril, ktere jim je bil Gospod, njih Bog, po njem poročil, vse une besede; 2. je rekel Azarija, Osajev sin, in Johanan, Kareetov sin, in vsi prevzetni možje so rekli Jere¬ miju: Ti govoriš laži: Gospod, naš Bog, te ni poslal, rekoč: Ne hodite v Egipt, de bi tam stanovali; 3. ampak Baruh, Nerijev sin, te zoper nas draži, de bi nas dal Kaldejcam v roke, de bi nas umoril, in naš dal v Babilon od¬ peljati. 4. In ni poslušal Johanan, Ka¬ reetov sin, in vsi vojaški pogla¬ varji in vse ljudstvo Gospodo- viga glasu, de bi ostali v Ju¬ dovi deželi; 5. ampak vzeli so Johanan, Kareetov sin, in vsi vojaški po¬ glavarji vse Judove ostanke, ki so se bili vernili od vsih naro¬ dov, kamor so bili popred raz¬ kropljeni, de bi stanovali v de¬ želi Judovi: 6. može in žene in otroke in kraljeve hčere in vsako dušo, ktero je bil popustil Nabuzardan, vojskini poglavar, per Godolii, sinu Ahikama, Safanoviga sina, in preroka Jeremija in Baruha, Nerijeviga sina, Zgor. 41, 10. 7. in so šli v egiptovsko de¬ želo, ker niso bili pokorni Go- spodovimu glasu; in so prišli do Tafnisa. ‘) 8. In Gospod je govoril Je¬ remiju v Tafnisu, rekoč: 9. Vzemi velike kamne v svojo roko, in skri jih v jamo pod zid iz opek per vratih Faraonove hiše v Tafnisu, de bodo vidili judovski možje, 1 2 ) 10. in jim reci: To pravi Go¬ spod vojskinih trum, Izraelov Bog: Glej, jez bom poslal in vzel Na- buhodonozorja, babilonskiga kra¬ lja, svojiga hlapca, 3 ) in bom po¬ stavil njegov prestol na te kamne, ktere sim skril, in on bo napra¬ vil svoj sedež 4 ) na nje. 5 * ) 11. In on bo prišel, in udaril egiptovsko deželo; kteri so za smert, bodo umerli; in kteri so za sužnost, bodo sužni; in 1. „ Tafnis“ (Tafanes) je bilo egiptovsko terdno mesto na pokrajini proti Judu. 2. „iz opek“, t. j., iz cegla. V hebrejskim: „skri jih v ilovico v opekar- nici per vratih Faraonove hiše (i i. t. d. 3. Bog imenuje Nabuhodonozorja „svojiga hlapca li , ker je bil v njegovi roči šiba, s ktero je ljudstva tepel. 4. „svoj sedež 11 ,' nekteri prestavljajo: v svoj šotor il . 5. S tem pomenljivim djanjem Jeremija prerokuje, de bo Nabuhodonozor terdno mesto „Tafnis“ razvalil in na njega razvalinah svoj šotor razpel. Jeremija 43. 44. 305 kteri so za pod meč, bodo pod meč. 12. In podtaknil bo ogenj v tempeljnih egiptovskih bogov, in jih bo požgal, in vjete 6 ) bo od¬ peljal, in se bo oblekel v egip¬ tovsko deželo, kakor se pastir obleče v svoj plajš; 7 ) in od on- dot pojde v miru. 13. In bo razdrobil stebre solnene hiše, 8 ) ki so v egiptov¬ ski deželi, in tempeljne egiptov¬ skih bogov bo požgal z ognjem. XLIV. Poglavje. Jeremija svari Jude zavoljo malikovanja, in jim napoveduje kazni Božje. 1. Beseda, ki jo je govoril Jeremija vsim Judam, ki so pre¬ bivali v egiptovski deželi, ki so prebivali v Magdalu in v Taf- nisu in v Memfisu in v deželi fatureški,') rekoč: 2. To rečs Gospod vojskinih trum, Izraelov Bog: Vi ste vi- dili vso to nesrečo, ktero sim bil perpeljal nad Jeruzalem in nad vse judovske mesta, in glejte, zapušene so dan današnji, in ni ga v njih prebivavca: 3. zavoljo hudobije, ki so jo počenjali, de so me k jezi dra¬ žili, ker so tje hodili darovat 2 * ) oi služit ptujim bogovam, kterih oiso poznali ne oni, ne vi, in ne vaši očetje. 4. In sim k vam pošiljal na vse zgodaj 3 ) vse svoje hlapce, preroke, in sim jih pošiljal, rekoč: Nikar ne počenjajte take gnu- sobne reči, ki jo sovražim! 5. In niso poslušali, in ne svo¬ jih ušes odvernili, de bi se bili spreobernili od svojih hudobij, in ne bili darovali 4 ) ptujim bogovam. 6. In razlila se je moja ne- volja in moja jeza, in vnela se je po mestih Judovih in po je¬ ruzalemskih ulicah; in spremenjene so v samoto in pušavo, kakor je dan današnji. 7. In zdaj to pravi Gospod vojskinih trum, Izraelov Bog: Zakaj to veliko hudobijo poče¬ njate zoper same sebe, de mora poginiti izmed vas mož in žena, otrok in dojenec izmed Juda, in de vas nič ne ostane? 8. Zakaj me dražite z deli svojih rok, ko darujete ptujim bogovam v egiptovski deželi, ka- 6 - »vjete“ bogove. Prim. 48, 7. Drugi si mislijo „vjete“ Egipčane. 7. Nabuhodonozor si bo egiptovsko deželo ravno tako lahko in hitro podvergel, kakor lahko in hitro si pastir svoj plajš ogerne (Brentano). 8 ' V hebrejskim: ... „stebre v Bet-Semesu 11 , v solnčnim tempeljnu tukaj: v solnčnim mestu, t. j., v n Heliopolu“, dve uri od sedanje Kaire (Brentano). »Faturiška dežela “ je zgornji Egipt. Druge imena so mesta v srednjim in spodnjim Egiptu. 2- „hodili darovat 11 , v hebrejskim: „hodili kadit 11 . r, n »darovali^, v hebrejskim: „ kadili tako večkrat na pr. v. 8. 15. IV. 20 Jeremija 44. 306 mor ste prišli, de tam prebivate; de bote pokončani in v preklet¬ stvo in v sramoto vsim narodam na zemlji? 5 ) 9. Ste mar pozabili hudobijo svojih očetov, in hudobijo judov¬ skih kraljev, in hudobijo njih žen, in svojo hudobijo, in hudobijo svojih žen, ktero so počenjali v deželi Judovi in na jeruzalemskih cestah? 6 ) 10. Niso še očišeni 7 ) do da- našnjiga dneva, in se ne boje, in se ne ravnajo po Gospodovi postavi 8 ) in po mojih zapovedih, ktere sim dal vam in vašim očetam. 11. Zavoljo tega tako pravi Gospod vojskinih trum, Izraelov Bog: Glejte, jez bom svoje obličje na vas obernil k nesreči, in bom ves Juda pokončal. 9 ) 12. In vzel bom ostanke Ju¬ dove , kteri so se s svojim obra- zam obernili proti egiptovski de¬ želi, de bi vanjo šli in ondi pre¬ bivali; in vsi bodo pokončani v egiptovski deželi, in popadali bodo pod mečem in za lakoto, in kon¬ čani bodo od naj manjiga do naj večiga z mečem, in za lakoto bodo pomerli; in bodo v prekletje in k začudenju in k rotenju in k zasramovanju. Zgor. 42, 18. 13. In obiskal bom prebivavce egiptovske dežele, kakor sim obiskal Jeruzalem z mečem in z lakoto in s kugo. 14. In ne bo ga, kteri bi ube¬ žal in ostal izmed ostankov Ju¬ dovih , ki so šli v egiptovsko deželo, de bi ondi ptujci bili, in de bi se vernili v judovsko de¬ želo , po kteri obračajo svoje želje, de bi se vernili in ondi stanovali. Ne bodo se vernili, zunaj kteri bodo ubežali. 10 ) 15. Odgovorili so pa Jeremiju vsi možje, ki so vedili, de njili žene ptujim bogovam darujejo; in vse žene, kterih je tu velika množica stala, in vse ljudstvo, ki je stanovalo v egiptovski de¬ želi v Faturesu, rekoč: 16. Besedi, ki si jih nam go¬ voril v Gospodovim imenu, ne bomo od tebe poslušali; 11 ) 17. ampak delali in storili bomo vse, kar smo s svojimi ustim govorili, darovali bomo kraljici na nebu, 12 ) in ji opravljali pitne darove, kakor smo delali mi in naši očetje, naši kralji in naši poglavarji po judovskih mestih in po jeruzalemskih tergih; ta¬ krat smo imeli obilno kruha, in dobro nam je bilo, in nobene ne¬ sreče nismo vidili. 18. Odkar pa smo jenjali kra¬ ljici na nebu darovati, in ji pitne darove opravljati, nam vsiga per- 5. de vas bodo vsi narodi po svetu preklinjali in zasramovali. 6. Grozna terdovratnost je, če Božje kazni nič ne poboljšajo, in človek še p° teh greh na greh naklada; pa hudobnež, pravi sveti Duh, nič ne mara, ce v brezno pregreh zabrede (Pregov. 18, 3.). O kolika slepota, ki se da I e slepoti v pekel zaverženih permerjati! 7. V hebrejskim: n Niso še ponižani^. 8. „po Gospodovi postavi 11 , v hebrejskim: „po moji postavi ti . 9. Prim. Am. 9, 4. Za novimi grehi pridejo nove kazni. 10. Le malo njih, kteri bodo ubežali, se bo vernilo v domovino. 11. Tvojih besedi ne bomo poslušali, in ne po njih ravnali. 12. ,,kraljici na nebu", t. j., luni, njo bomo častili. Jeremija 44. manjkuje, in končuje nas meč in lakota. 19. Ko pa me l3 ) darujemo kra¬ ljici na nebu, in ji pitne darove opravljamo, ji mar brez vednosti svojih mož napravljamo kolače, de jo častimo, 14 ) in ji pitne da¬ rove opravljamo? 20. In Jeremija je vsimu ljud¬ stvu, možem in ženam in vsirn ljudem, ki so mu to govorili, djal, rekoč: 21. Niste li po judovskih me¬ stih in po jeruzalemskih tergeh darovali vi in vaši očetje, vaši kralji in vaši poglavarji in ljud¬ stvo po deželi? x\li se ni 'Go¬ spod vsiga tega spomnil, in ali mu ni k sercu šlo? 15 ) 22. In Gospod ni mogel dalje prenašati hudobije vaših misel 16 ) in gnusob, ki ste jih počenjali; zato je bila vaša dežela v pu- šavo in v stermenje in v pre- kletje, de ga ni prebivavca, ka¬ kor je dan današnji. 23. Zato ker ste malikam da¬ rovali, in grešili zoper Gospoda, m niste poslušali Gospodoviga glasu, in se niste ravnali po po¬ stavi in po zapovedih in po nje¬ govih ukazih, za tega voljo je nad vas prišla ta nesreča, kakor J e še dan današnji. 24. In Jeremija je rekel vsimu ljudstvu in vsim ženam: Poslu¬ šajte Gospodovo besedo, ves Juda, kteri ste v egiptovski deželi! 307 25. To pravi Gospod vojski- nih trum, Bog Izraelov, rekoč: Vi in vaše žene ste s svojimi ustmi govorili, in s svojimi ro¬ kami spolnili, ko ste rekli: Spol¬ nimo svoje obljube, ki smo jih obljubili, in darujmo boginji na nebu, in opravljajmo ji pitne da¬ rove. Spolnili ste svoje obljube, in jih v djanji storili. 26. Zato poslušajte Gospodovo besedo, ves Juda, ki stanujete v egiptovski deželi: Glejte, jez sim persegel per svojim velikim imenu, pravi Gospod: Nič več naj dalje v egiptovski deželi ne imenuje mo- jiga imena z ustmi noben judovski mož, rekoč: Tako resnično, ka¬ kor Gospod Bog živi! 17 ) 27. Glej, jez bom nad njimi čul k nesreči in ne k sreči, in končevani bodo z mečem in z lakoto vsi možje Judovi, ki so v egiptovski deželi, dokler ne bodo popolnama pokončani. 28. In malo mož, ki bodo meču ubežali, se bo vernilo iz egip¬ tovske dežele; in vsi ostanki Ju¬ dovi, ki so šli v egiptovsko de¬ želo, de bi tam stanovali, bodo zvedili, čigava beseda se bo spol¬ nila, ali moja ali njih? 29. In to vam bodi znamnje, pravi Gospod, de vas bom jez obiskal na tem kraji, de bote spoznali, kako resnično se bodo moje besede spolnile k vaši ne¬ sreči ; J® 1 »Ko pa me u , so rekle judovske ženske. *4. Ženske so pekle luni v čast pogače, ki so imele lunino podobo. l5 - „v$iga tega“ ostudniga malikovanja z gnusobo spomnil, ali ga ni to močno žalilo? j® - »hudobije vaših misel 11 , t. j., vaših hudobnih misel in djanj. Bog bo Jude na Egiptovskim tako do čistiga potrebil, de ne bo nobeniga ve ®> kteri bi v njegovim imenu persegal (Brentano). 20 * 308 Jeremija 44. 45. 30. to pravi Gospod: Glejte, jez bom dal Faraona, Efreeta, 1S ) egiptovskiga kralja, njegovim so- vražnikam v roko, in v roko njim, ki mu po življenji strežejo, ka¬ kor sim bil dal Sedekija, judov- skiga kralja, v roke Nabuhodo- nozorju, babilonskimi! kralju, nje- govimu sovražniku, kteri mu je po življenji stregel. XLV. Poglavje. Jeremija tolaži Bamha, in ga zagotavlja, de ob splošni nesreči ne bo življenja zgubil. 1. Beseda, ki jo je govoril prerok Jeremija Baruhu, Nerije- vimu sinu, ki je te besede * 1 ) iz Jeremijevih ust v bukve pisal, ceterto leto Joakima, sinu Josije- viga, judovskiga kralja, rekoč: 2 ) 2. To pravi Gospod, Izraelov Bog, tebi, Baruh: 3. Rekel si: Gorje meni, si¬ romaku, ker mi Gospod naklada žalost na žalost; trudim se v svojim zdihovanji, in ne najdem pokoja. 3 ) 4. To pravi Gospod: Tako mu reci: Glej, ktere sim sozidal, jih poderam; in ktere sim za¬ sadil, jih rujem, in vso to de¬ želo. 4 ) 5. In ti si išeš velicih reči? 5 ) Ne iši jih! Ker glej, jez bom navlekel nesrečo nad vse meso, pravi Gospod : tebi pa bom tvoje življenje per zdravji ohranil 6 ) na vsili krajih, kamor koli pojdeš. 7 * ) 18. „ Faraon Efree (i se imenuje per Grekih „ Apries“ , in Herodot perpoveduje od njega, de so se bili njegovi podložni zoper njega spuntali, in eniga izmed njegovih vojskinih vojvodov, kteri se je „Amasis li imenoval, kralja izvolili in oklicali. n Apries u je bil perMemfisu premagan in vjet, in potem so gaEgip- čani zadavili. To se je moglo zgoditi perve leta, ko so Judje v Egiptu sta¬ novali, ker je bil pet let po jeruzalemskim razdjanji Nabuhodonozor Egipt napadel, in Jude, ki so ondi stanovali, v Babilon odpeljal, kakor judovski zgodovinar Jožef Flavi perpoveduje. 1. „te besede t. j., to prerokovanje. Glej zgor. 36. 2. Desiravno naslednja prerokva, kar zadeva čas njeniga oznanjenja, ni na svojim mestu, je vender, kakor se vidi, nalaš za poprešnjimi postavljena; ker poprešnje prerokve govore od kraljestva Izraeloviga in Judoviga, zlasti pa od Juda in Jeruzalema, tukajšnja prerokva pa zadeva Baruha, posamez- niga izraelskiga človeka. Naslednje prerokve obsegajo več nejeverskih ljudstev. Po versti časov, ob kterih so bile prerokve oznanjene, bi moglo to poglavje ' stati za pogl. 36, 7. 3. t .ne najdem pokoja “ zavoljo skerbi, de bi ob nesrečnih časih, ki jih Je* remija prerokuje, ne bil umorjen, ali v sužnost odpeljan. 4. Svoje izvoljeno ljudstvo, ki sim ga namnožil in oblagodaril, in njegovo deželo bom dal pokončevati. 5. Ti si želiš, de bi ob teh splošnih nadlogah nič ne terpel ? 6-_ V hebrejskim: n tebi pa bom dal v plen tvojo dušo t. j., tebi bom otel življenje. 7. Pomen: Ne želi ob tem času splošne nadloge, de bi bil brez vsiga terpljenja; vender pa te bom ohranil per življenji, kjer koli si bodi. Jeremija 46, 309 XLVI. Poglavje. Faraon Nekaon bo ob Evfratu zoperAsirijane zgubil vojsko; Nabuhodonozor bo Egipt v oblast dobil in pokončal; Egipčani si bodo spet opomogli; Judje se bodo iz sužnosti vernili v svojo domačijo. 1. Beseda, ki jo je Gospod govoril Jeremiju preroku zoper narode, 'j 2. zoper Egipt, zoper vojsko Faraona Nekaona, egiptovskiga kralja, ki je bila ob reki Evfratu per Karkamisu, 1 2 ) ktero je Na¬ buhodonozor, babilonski kralj, ote- pel, četerto leto Joakima, Josi- jeviga sina, judovskiga kralja. 3 ) 3. Perpravite male in velike škite, 4 ) in pojdite na vojsko! 4. Vprezite konje, in usedite se, konjuiki! Ustopite se v čela¬ dah, ojstrite sulice, oblecite se v oklepe! 5 ) 5. Pa kako ? vidim jih boječe, in v beg obernjene, njih junake pobite; hitro bežijo, in se ne pravi Gospod. 6. Hitri ne bo ubežal, in močni naj ne misli se oteti. 6 ) Proti Se¬ verju ob reki Evfratu bodo pre¬ magani in bodo padli. 7. Kdo je ta, ki pride gori kakor reka? in se njegovi valovi napenjajo kakor reke? 7 ) 8. Egipt gre gori kakor reka, in kakor reke se gibajo njegovi valovi, in pravi: Gori pojdem, in bom pokril deželo; pokončal bom mesto in njegove prebi- vavce. 8 ) 9. Usedite se na konje, in vriskajte na vozeh, naj odrinejo junaki, Etijopci, 9 ) in Libijani s škiti v rokah, in Lidijani, 10 ) ki 1. Ta napis obsega šest naslednjih poglavij, kjer Jeremija prerokuje vnanjim narodam. 2. „per Karkamisu a , v hebrejskim: „per Karkemišu 11 , mestu s terdnjavo ob Evfratu. 3. Faraon Nekaon je bil že po Josijevi smerti pervo leto Joakimoviga kralje¬ vanja v svojo oblast dobil vso deželo od Egipta do Evfrata, in „Karkamis a , terdnjavo na meji, kakor mu je Jeremija prerokoval (4. Kralj. 23, 29 : 2. Kron. 35, 20.); ko je tri leta po tem spet k Evfratu šel s svojo vojsko, de bi ustavil Nabuhodonozorja, ki je čedalje bolj svoje kraljestvo razširjal, mu je Jeremija v naslednji prerokvi napovedoval nesrečo, ktera ga je tudi zadela. 4. „velike škite 11 , brambo, ki je ves život pokrivala. Prerok začne posmeho- vaje svoj nagovor do egiptovskih vojskinih trum, rekoč: O le obrambajte se, in pojdite na vojsko, pa bote že vidili, kaj vam se bo zgodilo! 5. „usedite se konjniki u na konje;— „v čeladah v grebenjakih, v železnih kapah; — n v oklepe“, v persno obrambo. 6- Bodi si kdo še tako hiter in močen, on ne bo mogel ubežati sovražniku, in ne oteti svojiga življenja (Brentano). Prerok permerja Faraona in njegovo strahovitno vojsko, ki gre iz Egipta proti Evfratu, veliki, dereči reki, ki se razliva čez svoje bregove (Brent.). 8 - „mesto“ Karkemiš, ki ga je bil Nabuhodonozor Egipčanam vzel. 9- V hebrejskim: „ Pridite gori, vi konji, perderdrajte, vi vozovi 11 ! — >,Etijopci“, zamurci. „Libijani“, v hebrejskim „Fut“, ljudstvo proti zahodu od Egipta (Mavri- Jeremija 46. 310 za pušice popadajo in jih me¬ čejo. 10. Ta dan pa je Gospod Boga rojskinih trum, dan maševanja, de se mašuje nad svojimi sovraž¬ niki j * 11 ) meč bo žerl, in se na- žerl, in se upijanil z njih kervjo ; ker klavna daritev Gospod Boga vojskinih trum je v severni de¬ želi ob reki Evfratu. 11. Pojdi gori v Galaad, in vzemi si dišečiga mazila, o de¬ vica, hči egiptovska. 12 ) Zastonj si pomnožuješ zdravila, za te ni več zdravja. 13 ) 12. Narodi slišijo tvojo sra¬ moto, in tvoje tuljenje napolnuje zemljo$ ker korenjak zadene na korenjaka, in oba kmalo pa¬ deta. u ) 13. Beseda, ki jo je Gospod govoril Jeremiju preroku od tega, de bo prišel Nabuhodono- zor, babilonski kralj, in bo udaril egiptovsko deželo. 15 ) 14. Oznanite Egiptu, in dajte zaslišati v Magdalu, in razlega naj se v Memfisu in Tafnisu; recite: 16 ) Stoj, in perpravi se, ker meč bo požerl, kar je okoli tebe. 15. Zakaj so prepereli l7 ) tvoji korenjaki? Oni ne stoje, ker jih je Gospod poderl. 16. Padajoče pomnožuje, mož za možem pada, in pravijo : 18 ) Po koncu! vernimo se k svojimu ljudstvu in v deželo, kjer smo rojeni, pred mečem golobovim. 19 ) 17. Imenujte Faraona, egip- tovskiga kralja: „Hrup je per- nesel čas“. 20 ) 18. Kakor resnično jez živim (pravi kralj, Gospod vojskinih tanci), „ Lidijani v hebrejskim: „Ludim“, ljudstvo iz Lidije, iz okrajine proti zahodu od Egipta, ktera se ne sme premeniti z „Lidijo“ v mali Azii (Brentano). 11. Egipčani se imenujejo Božji ^sovražniki 11 , ■ ker so Judam hude stiske na¬ pravljali, ko so s svojo vojsko skozi Palestino hodili. Gl. 4. Kralj. 23, 33. 12. Prerok stavi pred oči egiptovsko ljudstvo v podobi ranjene ženske, ktera naj si pošlje po mazila v galaajsko deželo, ter naj si ž njim svoje rane maže in ozdravlja (Brentano). 13. Pomen: O egiptovski narod! perzadevaj si, kolikor hočeš, priti k moči; vender si ne boš po svoji pobiti vojskini trumi toliko opomogel, de bi se mogel Nabuhodonozorju braniti (Brentano). 14. Vojskine trume, ki imajo veliko konjnikov in vozov, in ko pred sovražnikam hitro bežijo, se lahko tako zmedejo, de si s svojim bežanjem in dirjanjem veliko škodo napravljajo. 15. ^ To je novo prerokovanje, ki zadeva Nabuhodonozorjevo vojsko zoper Egip¬ čane, šest let po razdjanji jeruzalemskiga mesta. Jeremija je blezo to pre¬ rokoval v Egiptu. Gl. zgor. 44, 30. 16. Prerok imenuje namesti vsih mest le nektere. Gl. zgor. 44, 1. 17. „ prepereli “, strohneli, moč zgubili, popadali. 18. „pravijo“ ljudstva, ki so Egipčanam pomagale. Gl. zgor. 10. razi. 19. „pred mečem golobovim t. j., pred mečem Kaldejcov (gl. 25, 38.); v hebrejskim: ..pred mečem pokončevavcovim 11 , t. j., Nabuhodonozorjevim. 20. Egipčani! dajte Faraonu, svojimu kralju, tole ime: „Vojskini hrup 11 (^ pride nad-nj in nad njegovo deželo; v hebrejskim: „Imenujte Faraona, egiptovskiga kralja, hrup, ki je čas zamudil“, ker ni ob pravim času iVabuhodonozorja prijel, in njegovimu ropanju meje postavil (Brentano). Jeremija 40. trum mu je ime), bo on prišel kakor Tabor med gorami in ka¬ kor Karmel ob morji! 21 ) 19. Napravi si orodje za pre- selovanje, prebivavka, liči egip¬ tovska! 22 ) ker Memfis bo pu- šava, in zapušen, in ne bo za prebivanje. 20. Lepa in zala j unica jeEgiptj poganjač 23 ) od severja pride nad njo. 21. Tudi njegovi najemniki, 24 ) ki v sredi njega bivajo, enaki debelim teletam, se obernejo in skupej bežijo, in ne morejo stati 5 ker dan njih umorjenja je nad nje prišel, čas njih obiskanja. 22. Njegov glas se bo raz¬ legal kakor bron ; 25 ) ker hiteli 311 bodo z vojsko, in prišli nad-nj s sekirami kakor dervarji. 23. Njegov gojzd, 26 ) kise ne more prešteti, 27 ) bodo posekali, pravi Gospod: več jih je 28 ) ka¬ kor kobilic, in jih ni števila. 24. Osramotena je hči egip¬ tovska, in je v roke dana ljud¬ stvu proti severju. 25. Gospod vojskinih trum, Bog Izraelov, pravi: Glej, jaz bom obiskal 29 ) hrup v Aleksandrii, 30 ) in Faraona, in Egipt, in njegove bogove, in njegove kralje, 31 ) in Faraona ž njimi vred, ki se nanj zanašajo. 26. In dai jih bom v roke njim, kteri jim po življenji strežejo, in v roke Nabuhtfdonozorju, babi- 21. „bo on prišel 1 - 1 , namreč Nabuhodonozor, naj veči kralj svojiga časa. — Prerok permerja Nabuhodonozorja, ki je v mogočnosti in v visokosti presegel vse kralje svojiga časa, „Taboru“ in „Karmelu“, ki sta viši med bližnjimi gorami (Brentano). 22. Egipčani! poberite svoje reči, in se perpravite k preselovanju, ter bote peljani v sužnost. 2S. Lepa in rodovitna je egiptovska dežela, „poganjač u , Nabuhodonozor, po¬ žene Egipčane v sužnost; v hebrejskim: „ klavec od severja “ i. d. 24. ,,iijegovi najemniki u , t. j., iz bližnjih ljudstev najeti egiptovski vojaki bodo bežali pred Nabuhodonozorjem. 25. Milo bodo zdihovali Egipčani, kadar perderejo Kaldejci v deželo. V he¬ brejskim: „Žvižgal bo (Egipt) kakor kača (ki beži iz hoste pred der- varjem), kadar perhitijo z vojsko“ i. t. d. 26. „Njegov gojzd“, t. j., mesta, vasi, hiše v Egiptu bodo poderli; drugi si •mislijo z besedo „gojzd“ junake. 27. drevje tega gojzda se ne more prešteti, ker ga je silno veliko. 28. „več jih je“, namreč vojakov egiptovskih, ali pa kaldejskih (Brentano). 29. „jez bom obiskal“ z nadlogami, ali kaznoval, tepel. 20. „bom obiskal hrup v Aleks andr ii“, t. j., bom kaznoval ali tepel namno- ženo ljudstvo v Aleksandrii (Tirin). — Sveti Hieronim je v naši Vulgati — v latinskim svetim pismu — prestavil hebrejske besede „Amon min No“ r. besedami : „hrup v Aleksandrih, ker je namreč prestavil ime „Amon u z besedo „hrup u , besedi „No“ pa je dal ime naj večiga mesta na Egiptov- s kim, namreč „Aleksandrije a , ker je to mesto ob njegovim času naj bolj slovelo. — Bolj prav pa je v hebrejskim: .. . „bom obiskal Amona z No“, t- j., malika „Amona“ v velikim mestu, ki se mu pravi „No“, t. j., mesto „Tebe“, „Diospol u , naj stareji, naj veči in naj bolj sloveče veliko mesto v zgornjim Egiptu. „ njegove kralje K , t. j., njegove poglavarje, kneze. Jeremija 46. 47. 312 bilonskimu kralju, in v roke nje¬ govih hlapcov, 32 ) in potlej se bo v njem prebivalo, kakor nekdaj, pravi Gospod. 33 ) 27. In ti, moj hlapec Jakop! se ne boj, in ti, Izrael! ne tre¬ petaj; ker glej, jez te bom re¬ šil iz daljave, in tvoj zarod iz dežele tvoje sužnosti; in Jakop se bo vernil, in bo počival, in bo srečen, in nikogar ne bo, kteri bi ga plašil. 34 ) i z . 43, l: 44, 2. 28. In ti, moj hlapec Jakop! se nikar ne boj, reče Gospod; ker sim jez s teboj, ker jez bom končal vse ljudstva, med ktere sim te vergel; tebe pa ne bom končal, ampak tepel te bom po meri, in ti ne bom zanesel, ka¬ kor de bi bil nedolžen. 35 ) XLVII. Poglavje. Jeremija prerokuje, de pride sovražnik od severja nad Filistejce, at 1. Beseda, ki jo je Gospod govoril Jeremiju preroku zoper Palestince, preden je bil Faraon Gazo udaril.') 2. To pravi Gospod: Glej, vode gredo gori od severja, * 1 2 ) in bodo kakor povodenj pokrile de¬ želo, in vse, kar je v nji, mesta in njih prebivavce $ vpili bodo ljudje, in tulili vsi prebivavci po deželi 3. pred rožljanjem blišečiga orožja in njegovih vojšakov, 3 ) pred derdranjem njegovih vozov in pred množino njegovih koles. 4 ) Očetje se ne ozerajo na otroke, 5 * ) tako so jim roke upadle; 4. ker je prišel dan, ob kte- rim bodo pokončani vsi Filistejci, in bo razdjan Tir in Sidon z vsimi druzimi vred, ki jim po¬ magajo; Gospod bo namreč po- 32. To prerokovanje se je bilo kmalo spolnilo. Ko je bil Nabuhodonozor Pale¬ stino, Sirijo in Tir premagal, se je podal v Egipt, de ga je pokončal. 33. Egipt si bo spet opomogel, in se z ljudmi napolnil po poboji, ki mu ga bo Nabuhodonozor napravil. Perm. Eceh. 29, 13. 34. „kteri bi ga plašil 11 , strašil, mu nepokoj delal. 35. Ko je bil prerok napovedal Egiptu kazni Božje, tolaži Izraelce, ter jim obeta, de se bodo iz sužnosti vernili v svojo domačijo, in de bodo vedno v nji ostali; druge ljudstva, med kterimi so razkropljeni, pa bodo pokončane. Tudi tukaj ima prerok le bolj duhovniga Izraela pred očmi kakor pa poze- meljskiga, ker le duhovni Izrael vedno živi v kristjanih. Perm. zgor. 10, 24: 30, 11. 1. „s oper Palestince v hebrejskim: „%oper Pelistim“, t. j., zoper Fili¬ stejce. — Kteri izmed egiptovskih kraljev in kdaj je bil mesto „Gazo“ v’ pest dobil, se ne ve. Naj bolj verjetno je, de ga je bil Faraon Nekaon pre¬ magal, ko je pervikrat šel s svojo vojsko proti Karkemišu, de ni imel so¬ vražnika za herbtam (4. Kralj. 23, 29.). 2. „vode“ , t. j., sovražniki — Kaldejci — gredo od polnočne strani. 3- „njegovih vojwkov“ , t. j., sovražnikovih, Nabuhodonozorjevih vojšakov. 4. ,,pred množino njegovih koles“, v hebrejskim: „pred ropotanjem njego¬ vih koles“. 5. ,,se ne ozerajo na otroke u , t. j., jih popustijo sovražniku, ter vsi prestra¬ šeni bežijo. 313 Jeremija 43. 48. končal Palestince, ostanke ka- padoškiga otoka. 6 ) 5. Gaza je plešasta, 7 ) Aska- lon molči z druzimi vred 8 ) v njih dolini; doklej se boš še vre¬ zoval ? 9 ) 6. O meč Gospodov, doklej ne boš počival? Pojdi v svoje nožnice, ohladi se, 10 ) in molči! 7. Kako bo počival, ker mu je Gospod ukazal zoper Askalon in zoper njegove primorske kraje? tje mu je ukazal! 11 ) XLVIII. Poglavje. Jeremija prerokuje Moabu pokončanje. 1. Moabu 1 ) to pravi Gospod vojskinih trum, Izraelov Bog: Gorje Nabu, 2 ) ker je razdjano in osramoteno; Karjataiin je vzet; 3 ) osramotena je terdnjava, 9 ) in se trese. 2. Nič več ni vriskanja v Mo¬ abu; zoper Hesebon 5 ) hudo mi— 6. „ ostanke kapadoškiga otoka 11 , v hebrejskim: „ostanke otoka Kaftora“, t. j., Felistejce, ki se zato imenujejo „ostanki“ , ker so bili iz Kaftora pri¬ šli v Palestino. Otok „Kaftor“ je „Kreta“ (5. Mojz. 2, 23.), po misli druzih pa otok „Kiper“ ali Ciper (Br.entano). 7. „Gaza je plešasta“, t. j., prebivavci v Gazi si pulijo lase, so ostriženi in obriti v znamnje svoje prevelike žalosti (Brent.). 8. „Askalon“, filistejsko mesto, „molči u ves otožin, zatopljen v preveliko žalost, ,,z druzimi“ vasmi vred (lfrentano). 9- „doklej se boš še vrezoval“, se praskal v znamnje svoje žalosti? Pomen: Doklej boš še žaloval, o filistejski narod! (Brentano). 10. „ ohladi se“, v hebrejskim: n bodi pokojin“, jenjaj moriti! 11. „tje“ nad filistejske mesta in kraje „mu /e“, namreč meču Nabuhodono- zorju — Gospod „ ukazal - l iti, de naj jih pokonča zavoljo njih hudobij (Bren¬ tano). Perm. Eceli. 25, 16. 1. To prerokovanje meri na Nabuhodonozorjevo vojsko zoper Moabljaue ob oblegi tirskiga mesta, kake tri leta po premaganim Jeruzalemu. Per preroku Izaii (pogl. 15. in 16.) se nahaja enako prerokovanje, ktero pa se obrača naj pred na nesrečo, ktera je Moabljane po Asirijanih zadevala (Iz. 16, 13. 14-). Jeremija je bil to prerokovanje blezo oznanil po oropanji jeruzalem¬ skima mesta. 2- vNabo il je bilo naj popred izraelsko mesto (4. Mojz. 32, 38.), ktero so kili poznejše Moabljani vzeli (Iz. 15, 2.). Stalo je to mesto na gori, ki se ji pravi n Nebo il , kjer je bil Mojzes umeri (5. Mojz. 34, 1.). 3- »Karjataim“, pred izraelsko mesto (Joz. 13, 19.), poznejše pa so si ga kili Moabljani perlastili. 4- ,, terdnjava u , v hebrejskim: „ Mizgab “ (visočina). Ta terdnjava je bila klezo del karjataimskiga mesta na neki visočini. k. y>Hesebon a nekdaj veliko mesto Amoničanov, poznejše Izraelcam podložno, še poznejše pa Moabljanam. Gl. Iz. 15, 4. 314 Jeremija 48. slijo. 6 ) „Pridite, in potrebimo ga zmed ljudstev 46 ! Molčal boš te¬ daj, molčal, in meč pojde za teboj. 8 ) 3. Vpitje se sliši z Oronaima, razdjanje in potrenje veliko. 9 ) 4. Moab je potert; recite nje¬ govim otrokam: Vpite! 10 ) 5. Jokaje in zdihovaje gre gori po griču proti Luitu, u ) in po potu doli proti Oronaimu sli¬ šijo sovražniki 12 ) pretresljivo tu¬ ljenje. 6. Bežite, l3 ) rešite svoje živ¬ ljenje, in bodite kakor tamariske v pušavi! 14 ) Zgor. 17,6. 7. Zato namreč, ker si se na svoje terdnjave zanašal, in na svoje zaklade, 15 ) boš tudi ti vjet; in Kamos ,6 ) pojde v sužnost, nje¬ govi duhovni in njegovi pogla¬ varji vsi skupaj. 8. In ropar 17 ) bo prišel nad vsako mesto, in nobeno mesto se ne bo rešilo; in doline bodo ukončane, in polje bo razdjano, ker je Gospod govoril. 9. Dajte Moabu cvetlic, ker cveteč se bo preselil, 18 ) in nje¬ gove mesta bodo zapušene, in ne bodo za prebivanje. 10. Preklet, kdor Gospodovo delo nezvesto opravlja; in pre¬ klet, kdor zaderžuje svoj meč od kervi. 19 ) 11. Rodoviten 20 ) je bil Moab od svoje mladosti, in je počival na svojih drožeh; 21 ) tudi ni bil 6. „ hudo mislijo “ sovražniki, ki so bili perderli v deželo. 7. potrebimo ga, namreč Moaba ali moabsko ljudstvo! — govore Kaldejci, ki so njegove mesta oblegali. 8. V hebrejskim: ... „ ljudstev ! Tudi ti , t Madmen (moabsko mesto), boš podert“ i. d. 9. „Oronaim“, v hebrejskim : „ Koronaimf 1 , moabsko mesto. 10. V hebrejskim: ... potert, njegovi otroci vpijejo * 11 . 11. v hebrejskim: v Luhit u , moabsko mesto. 12. „ slišijo sovražniki Kaldejci, Moabljane, ki po potu beže jokajo in grozno tulijo. 13. , ) Bežite ii , Moabljani! — jih prerok opominja. 14 . „bodite a tako samotni „kakor tamariske v pušavi! „Tamariska u je ger- movje, ki le sem ter tje po pušavi raste.— Pomen: Bežite v samotne kraje, de vas ne bo dobil sovražnik. 15. Moabljan! ker si se na svojo moč — na svoje terdnjave in na svoje za - loge — zanašal, boš premagan, in vjet peljan v sužnost (Brentano). 16. n Kamos u je bil malik, kteriga so Moabljani sosebno častili. 17. „ropar u , drugi prestavljajo: r pokončevavec a , t. j., Nabuhodonozor. 18. n cveteč se bo preselil t. j., v svoji naj boljši moči, ko bo v naj lepšim cvetečim stanu, pojde v sužnost; zatorej mu dajte v pomenljivo podobo tega cvetic ali rož. 19. Kdor koli Božje povelje zanikerno spolnuje, bo preklet; torej bote tudi vi Kaldejci prekleti, če bote zanesli Moabljanam, ktere'je Bog ukazal p°' končati. 2(h n Rodoviten a , v hebrejskim: n pokojin“ ; — Moabljani so namreč v pokoji živeli v svoji deželi, nihče jih ni nadleževal; torej so bili lahko rodovitni, t. j., lahko so se množili (Brentano). 21. Novo vino pušajo nekoliko časa na drožeh, de moč in barvo dobiva. Pomen tega je tedaj: Moab je dolgo časa ohranil svojo moč. Jeremija 48. iz posode v posodo pretočen, in m šel v sužnost; zato mu je ostal njegov okus, in njegov duh se ni bil spremenil. 22 ) 12. Zavoljo tega, glej, dnevi pridejo, pravi Gospod, de mu bom poslal skladače in valjače lodric, in oni ga bodo prevalili, in njegove posode spraznili, in njih lodrice razbili. 23 ) 13. In sramoval se bo Moab Kamosa, kakor se je sramovala hiša Izraelova Betela, na kte- riga se je zanašala. 24 ) 14. Kako smete reči: Kore¬ njaki smo in močni možje za boj? [*.' 16, 6. 15. Moab bo pokončan, in nje¬ gove mesta bodo poderte: in nje¬ govi odbrani mladenči gredo doli v klanje, pravi kralj; Gospod vojskinih trum mu je ime. 16. Blizo je Moabov pogin, in pride ; njegova nesreča se pre¬ hitro bliža. v 17. Tolažite ga vsi, ki ste okrog njega; in vsi, ki veste nje¬ govo ime, recite: Kakojezlom- 315 ljena močna šiba, častna pa¬ lica! 25 ) 18. Stopi doli z veličastva, in sedi v žeji, prebivavec dibonske hčere; 26 ) ker razdjavec Moabov pride gori k tebi, in bo razdjal terdnjave tvoje. 19. Stoj na potu, in glej, pre¬ bivavec v Aroeru ; 27 ) vprašaj be- žečiga; in njemu, kije ušel, reci: Kaj se je zgodilo? 20. Osramoten je Moab, ker je premagan; tulite in vpite, oznanujte per Arnonu, 28 ) de je Moab pokončan. 21. In sodba je prišla nad de¬ želo na planjavi, nad Helon, in nad Jaso, in nad Mefaat, 22. in nad Dibon, in nad Nabo, in nad hišo Deblataim, 23. in nad Karjataim, in nad Betgamul, in nad Betmaon, 24. in nadKarjot, in nad Bosro, in nad vse mesta moabske dežele, ki so deleč, in ki so blizo. 25. Odsekan je rog 29 ) Moabu, in roka mu je sterta, pravi Go¬ spod. 22. Moabljani niso bili v sužnost prepeljani, kakor Izraelci; zatorej so še ohra¬ nili svojo prirojeno lastnijo, svojo narodovnost, svoje šege, svoje prederzno zaupanje v svojiga malika „Kamosa ci (Brentano). 23. Pomen: Poslal bom nad Moabljane Kaldejce, kteri bodo njih deželo oropali, mesta razdjali in ljudstvo v sužnost odpeljali. — Moabljani so sicer že tudi v poprešnjih vojskah, zlasti po Asirijanih (gl. Iz. pogl. 15. in 16.), veliko terpeli, tode iz dežele v sužnost jih še le Nabuhodonozor popelje (Brentano). 24. Moabljani, peljani v sužnost, se bodo sramovali, de so v pomoč svojiga malika „Kamosa“ zaupali; kakor so se Izraelci sramovali, ko so bili peljani v sužnost, de so se zanašali na zlate teleta v Betelu (Brentano). 25. n Kako je zlomljena “ i. t. d. Pomen tega: Kako je pokončano mogočno in veličastno moabsko kraljestvo (Brentano). 26. Pojdite s svojiga lepiga kraja, kjer je obilno vode, v pušavo, prebivavci v mestu Dibonu! 27. „Aroer u je bilo mesto na meji moabskiga kraljestva, Amoničanam v oblasti. Gl. 4. Mojz. 32, 34: 5. Mojz. 2, 36. 2®* »per Amonu 11 , reki, kjer je bilo mesto }} Aroer“. 2®- „Odsekan je rog Moabu u , t. j., vzeta je moč Moabu. ,,Rog u je podoba “loči. Gl. Ps. 88, 18: 91, 11. 316 Jeremija 48. 26. Upijanite ga, 30 ) ker se je bil zoper Gospoda vzdignil; in Moab • si bo razbil roko per svo¬ jim kozlanji, 31 ) in bo tudi sam v smeh. 32 ) 27. Bil je namreč Izrael tebi v smeh, kakor de bi ga bil med tatovi našel; zavoljo tvojih besedi tedaj, ki sijih govoril zoper njega, boš vjet peljan. 33 ) 28. Popustite mesta, in sta¬ nujte po skalovji, moabski pre- bivavci! in bodite kakor golob, ki gnjezdi v naj viši razpo- kluii. 34 ) 29. Slišali smo od Moabove prevzetnosti, silno je prevzeten, od njegoviga napuha in prederz- nosti in od ošabnosti in od viso¬ kosti njegoviga serca. iz. 16, 6. 30. Jez poznam, pravi Gospod, njegovo baharijo, in de ji ni enaka njegova moč, tudi si več upa sto¬ riti, kakor premore. 35 ) 31. Zato bom nad Moabam tulil, in nad vsim Moabam vpil, nad možmi, ki za zidam iz opek vekajo. 36 ) 32. Kakor nad Jazeram bom nad teboj jokal, vinograd sabam- ski; tvoje mladike so šle čez morje, do morja per Jazeru so prišle; 37 ) nad tvojo žetev in nad tvojo ter- gatev je ropar planil. 33. Vzeto je veselje in vriska¬ nje s Karmela, 38 ) z moabske de¬ žele, in pobral sim vino iz tla- čilnice; nič več ne bo tlačivec navadne tlačivske pesmi pel. 39 ) 34. Od vpijočiga Hesebona do Eleal, in do Jase se njih glas razlega, od Segorja do Oronaima, kakor triletna junica (j mukaj’, i0 ) 30. Dajte mu, sovražniki! piti kupo jeze Božje (zgor. 25, 15.), kelih z omo¬ tičnim vinam v pokončanje. Iz. 51, 17. 22. 31. Moab, upijanjen s kupo jeze Bošje, bo taval kakor upijanjen človek. V hebrejskim: ... „Moab z rokami sklepa, ko (v svoji pijanosti) kozla * 1 ' i. t. d. 32. „6o tudi sam“ zasmehovan, kakor je Izraela zasmehoval. 33. Ko so bili Izraelci v asirsko sužnost peljani, so jih Moabljani zasmehovali, ter so jih s „tatovi ci pitali; zatorej bodo tudi oni zasmehovani, in v sužnost peljani (Brenta n o). 34. Moabljani! bežite v skalovje pred sovražnikam, in ondi ostanite, kakor divji golobi, ki imajo v razpoklinah naj višiga skalovja svoje gnjezda, de nihče do njih ne more (Brentano). 35. BaharijaMoabljanov je veči kakor njih moč, več si upajo, kakor premorejo; ne bodo se mogli ustavljati sovražniku. 36. V hebrejskim: ... „nad možmi s Kirheresa zdihujejo “. n Kirheres u , per lzaii (16, 7.) „Kir-Hareset“, je bil veliko mesto Moabljanov, ki se mu je tudi reklo samo ,, Kir u ali t. j., n Mesto a (Brentano). 37. „per Jazeru (i je bilo blezo jezero, ki so ga „morje“ imenovali (Brentano). Perm. Iz. 16, 9. 10. 38. n Karmel il , lepa, rodovitna gora, se tukaj sploh imenuje namesti rodovit- niga polja in lepih vertov. Gl. zgor. 2, 7. Iz. 29, 17. 39. V hebrejskim: .. . „iz tlačivnice; tlačivec ne bo več pel tlačivske pesmi, tlačivska pesem ne bo več tlačivska'', ampak druga pesem se bo razlegal®! namreč divje vpitje niorivcov in jok njih, ki bodo morjeni, ali pa v sužnost peljani (Brentano). 40. n Eleale u so bile mesto ne deleč od Hesebona. — Drugi prestavljajo: • • • Jeremija 48. 317 in z vodami v Nemrimu je prav slaba. 41 ) 35. In zMoaba bom pobral, 42 ) pravi Gospod, darovavce po vi¬ šavah, in ki darujejo njegovim bogovam. 36. Zato bo moje serce donelo nad Moabam kakor pisali, in moje serce se bo razlegalo nad možmi vzidovji iz opek, 43 ) kakor pisali, ker se je več lotil, kakor je pre¬ mogel; 44 ) zato so poginili. 45 ) 37. Vsaka glava bo namreč plešasta, in vsaka brada ostri¬ žena, 46 ) vse roke bodo zvezane, 47 ) in na vsakim herbtu bo rasovnik. 4 *) Iz. 15, 2. Eceh. 7, 18. 38. Na vsih strehah v Moabu, in po njegovih tergeh je zgolj žalovanje; ker sim sterl Moaba kot nič vredno posodo, pravi Go¬ spod. 39. Kako' je premagan, 49 ) in kako tulijo ! Kako je Moab glavo obesil in je osramoten ! In Moab bo v smeh in v razgledovanje vsim okrog sebe. 40. To pravi Gospod: Glej, kakor orel bo letal, 50 ) in stegal svoje peruti proti Moabu. 41. Vzet bo Karjot, in nje¬ gove terdnjave bodo premagane; in serce moabskih junakov bo tisti čas kakor serce ženske na po¬ rodu. 42. In Moab bo jerijal biti ljud¬ stvo, 51 ) ker se je zoper Gospoda bahal. 43. Trepet in jama in zaderga nad te, o prebivavec v Moabu! reče Gospod. 44. Kdor bo trepetu ubežal, bo v jamo padel; in kdor bo iz jame zlezel, se bo v zaderge vjel; zakaj nad Moaba bom per- peljal leto njih obiskanja, pravi Gospod. Iz. 24, 18. 45. V senci hesebonski stoje, kteri so zadergi ubežali; 52 ) pa ogenj gre iz Hesebona in plamen n do Oronciima, triletne junice*, t.j., do terdniga in močniga mesta (perm. Iz. 15, 5.); — v hebrejskim: „do Koronaima, Eglata, Šališije*. II. V hebrejskim: v in vode v Nimrimu so posahnile*. 42. Malikovavce bom iz pokončane dežele potrebil (Brentano). 43. V nad možmi v zidov ji (narejenim} iz opek* (iz cegla), v hebrejskim: „n«d možmi s Kirheresa kakor pisali*, kakor žalosten glas postranlce ali flavte. 44. ker si je hotel mogočno kraljestvo napraviti, pa je prišel vsužnost; ali pa takole: ker se je prederznil, se ustavljati sovražniku, kar pa ni premogel. 45. V hebrejskim: ... ..nad možmi s Kirheresa kakor pisali; ker mu gre v nič tudi to, kar mu je bilo ostalo “. Čemur je bil Senaherib, asirski kralj, zanesel, to je popolnama pokončal Nabuhodonozor, babilonski kralj (Bren¬ tano). 46. Vse bo v moabski deželi močno žalovalo in plakalo. 47. „® se roke bodo zvezane“, kakor jetnikam ; v hebrejskim: „ razpraskane “. 48. Vsj bodo nosili žimnato obleko v znamnje svoje žalosti. 49. „Kako je premagan*, v hebrejskim: „Kako je raztert K . „kakor orel bo 'letal namreč kralj Nabuhodonozor. 5l - n i>o jenjal biti ljudstvo tačas, ko bo v babilonski sužnosti. Gl. v. 47. r>2 - * * * * v terdno mesto „Hesebon“ so se podali, „kteri so zadergi ubežali 11 , v hebrejskim: „kteri so sili ubežali pa ravno to mesto „Heseboji u , kamor so Moabljani zbežali; bodo sovražniki premagali in oropali, in po tem se bo 12 tega mesta vsa sovražna vojska po vsi deželi razširila (Brentano). 318 Jeremija iz srede Seona, in požerl bo de¬ lež 53 ) Moabu in teme puntarskim otrokam. 54 ) 46. Gorje tebi, Moab! zgub¬ ljeno si, Kamosovo ljudstvo; 55 ) ker tvoji sinovi so zgrabljeni, in tvoje hčere so v sužnosti. 48. 49. 47. Pa obernil bom Moabovo sužnost poznejši čas, pravi Go¬ spod. 56 ) Do semkaj je sodba nad Moabam. XLIX. Poglavje. Prerokovanje Amonu, Idumeji, Damasku in Elamu. 1. Amonovim otrokain.') To pravi Gospod: Ali nima Izrael sinov? ali nima nobeniga dedi¬ ča? * 1 2 ) Zakaj je tedaj Melhotn 3 ) Gad v last vzel, 4 ) de njegovo ljudstvo 5 ) v njegovih mestih pre¬ biva ? 2. Torej glej, dnevi pridejo, pravi Gospod, de bom v Rabati Amonovih sinov 6 ) dal slišati voj- skini hrup, in bo razpadla v grobljo, in nje hčere 7 ) bodo z ognjem požgane, in Izrael bo spet v last dobil, kar so oni posest- vali, pravi Gospod. 3. Tuli, Hesebon! 8 * * ) ker raz- 53. požerl bo delež“, v hebrejskim: „požerl bo brado (i , t.’j., čast, slava Moabljauov bo ukončana. 54. n teme u na glavi. Pomen: Moabljani išejo pomoči in varstva, pa ravno ondi, kjer si pomoči in varstva išejo, bodo svojo čast zgubili, in jim bodo glave razbite. Perm. 4. Mojz. 21, 28. 29. 55. „ ljudstvo Kamosovo li se zato imenujejo, ker so malika V) Kamosa u častili. 56. Po babilonski sužnosti so se Moabljani z Judi vred vernili v svojo domo¬ vino , kakor judovski zgodovinar Jožef. Flavi perpoveduje. Še ob Kristusovih časih so Moabljani imeli posebno deželo, poznejše pa so se pozgubili med arabskimi rodovi. 1. „Amonovi otroci “ so bili ljudstvo, ki so prebivali proti severnovzhodnji strani od Moabljanov. Njim je prerok napovedoval kazni Božje zavoljo njih vedniga sovražniga obnašanja do Izraelcov. To prerokovanje je bilo blezo dano pred oropanjem jeruzalemskiga mesta, in se je spolnilo v petim letu po ti pergodbi. 2. Ali so Izraelci popolnama pokončani? ali se ne bodo nič več iz sužnosti vernili, de bi ptujci njih deležuino v lasti imeli? 3. „Melhom K ali n Moloh“, malik Amoničanov, ki so ga ko naj višiga kralja častili in molili. Gl. 3. Kralj. 11, 5. 4. v je vzel Gad“, t. j., Gadovo deležnino unstran Jordana. 5. »de njegovo ljudstvo^, t. j., Melhomovo ljudstvo, Amoničani namreč. Po¬ lastili so se bili tega kraja in mest, ko so bili deseteri Izraelovi rodovi od¬ peljani v asirsko sužnost. 6. „v Rabati^, v hebrejskim: „v Rabi“, v velikim mestu Amoničanov. 7. „nje hčere “, t. j., podružne mesta. n Raba“ je bila mati druzih mest. 8. „ Hesebon * je bil imenitno mesto Moabljanov (zgor. 48, 2.); vender pa se pozdeva, de so tudi Amoničani v njem prebivali (perm. Sodn. 11, 12—24.)» ker je oboje ljudstvo skupej vleklo (4. Kralj. 24, 2.). i Jeremija 49. djan je Haj. 9 ) Vpite, sinovi ra- baški, 1 °3 opašite se z rasovniki, jokajte in tekajte krog plotov ; u ) ker Melhom bo peljan v sužnost s svojimi duhovni in svojimi po¬ glavarji vred. 4. Kaj se hvališ z dolinami? 12 ) Tvoja dolina teče, 13 ) mehkužna hči, 14 ) ki si se zanašala na za¬ klade svoje, in si rekla: Kdo bo prišel nad me? 5. Glej, jez bom nad te per- pravil strah od vsih, ki so krog tebe, pravi Gospod, Bog vojski- nih trum$ in razkropljeni bote, sleherni spred oči druziga, in nihče ne bo begunov zbiral. 319 6. Po tem pa bom vernil vjete Amonove otroke, pravi Gospod. 15 ) 7. Idumeji. 16 ) To pravi Go¬ spod vojskinih trum: Ali je ni več modrosti v Temanu ? 17 ) Zgi¬ nil je svet od njegovih otnik, 18 ) njih modrost 19 ) jim ni v prid. 20 ) 8. Bežite in obernite se, poj¬ dite doli v prepade, prebivavci v Dedanu, 21 ) ker perpeljal bom nad Ezava 22 ) njegov pogin, čas nje- goviga obiskanja. 9. Ako bi tergači nad te pri¬ šli, bi li ne popustili paperka: ako bi tatje po noči (j prišli ), bi ropali po. svoji zadovoljnosti : 23 ) 10. jez pa bom Ezava odger- 9. „j Haj“ je bil mesto Amoničanov, sicer pa neznano. 10. „sinovi rabaški 11 , t. j., r mestnjani v Rabati po' dragim latinskim berilu in v hebrejskim: n hčere rabaške (l , t. j., podružne mesta. H. „ tekajte okrog plotov “, de se sovražniku skrijete; nekteri prestavljajo he¬ brejsko: „tecite čez zidovje a , de namreč sovražniku uidete. 12. Amonov zarod ! kaj se bahaš s svojimi dolinami med gorami, ker si misliš, de sovražnik ne more vanje do tebe priti ? (Brentano). 13. „Tvoja dolina teče 11 od kervi, t. j., po tvoji dolini poteče kri njih, ki jih bodo sovražniki pobili (Brentano). 14. „ mehkužna hči 11 , v hebrejskim: „ puntarska hči 11 , t.j., nezvesta Amonova množica, ki je pravo vero svojiga očaka Lota zapustila, in se malikovanju vdala (Brentano). 15. To meri na čas po babilonski sužnosti, ko je bil kralj Cir gotovo tudi Amoničanam dovolil, se verniti v svojo deželo; vsaj ob časih Makabejcov so bili spet mogočno ljudstvo (1. Mak. 5, 6.). 16. Naslednja prerokva (7—22.) spet meri na tisti čas, ko je bil Nabuhodo- nozor, pet let po premaganim Jeruzalemu, vse bližnje ljudstva in med njimi tudi Idumejce podjarmil. Jeremija je to prerokovanje razglasil po razdjanim Jeruzalemu. 1< I . n Teman“ je bila okrajina pa tudi mesto s tem imenam v Arabii (Brentano). Glej Job. 2, 11. 18- V hebrejskim: „Zapustil je svet razumne 11 , t. j., razumni si niso vedili svetovati v sili. 19- V hebrejskim: „njih modrost se je zgubila “. 20. Pomen: Modrijani v Temanu ne morejo najti nobeniga pomočka, kako de bi vojsko odvernili ali sovražnika premagali. 21. „Ledan“ je bil mesto in pokrajina v Idumeji ali na Edomskim. 22. „nad Ezava“, t. j., nad Ezavov rod, namreč nad Edomljane; Ezav je bil () namreč očak Edomljanov (1. Mojz. 25, 30.). 23. Tergači, ki po vinogradu grozdje berejo, še veuder nekoliko paperkov sem ter tj e popušajo; tudi tatje, če v kako hišo zlomijo, le toliko poberejo, ko¬ likor morejo seboj nesti: Kaldejci pa bodo v Idumeji vse poropali in pokon¬ čali (Brentano). Jeremija 49. 320 nil, 24 ) odkril njegove skrite kraje, de se ne bo moglo nič skriti: raz- djan bo njegov zarod, in njegovi bratje in njegovi sosedje, 25 } in nikogar ne bo več. 11. Popusti svoje sirote j jez jih bom per življenji ohranil, in tvoje vdove bodo v me zaupale. 26 ) 12. Ker to pravi Gospod: Glej, kteri niso bili obsojeni, de bi kelih pili, ga morajo piti, in ti bi bil kakor nedolžen pušen? Nisi ne nedolžen, ampak pil boš pil! 27 ) 13. Ker sam per sebi sim per- segel, 28 ) pravi Gospod, de bo Bosra 29 ) v samoto in v zasra¬ movanje in v pušavo in v pre¬ kletstvo, in vse njegove mesta 30 ) bodo večne pustote. 14. Sporočilo sim slišal od Go¬ spoda, in poslanec je bil poslan k narodam: Zberite se, in pri¬ dite nad njo,* 1 ) in vzdignimo se na boj; Abd. 1, l. 15. ker glej, majhniga te bom naredil med narodi, zaničljivima med ljudmi. 32 ) 16. Tvoja ošabnost je tebe za¬ peljala in napuh tvojiga serca, ker prebivaš v skalnatih berlo- gih, in si perzadevaš polastiti se visocih hribov; 33 ) pa če tudi napraviš svoje gnjezdo tako vi¬ soko, kakor orel, te bo od ondot potegnil, pravi Gospod. Abd. l, 4. 17. In Idumeja bo zapušena; vsak, kteri pojde skozi njo, bo stermel in žvižgljal nad vsimi njenimi kaznimi. 18. Kakor so bile Sodoma in Gomora in njune sosede 34 ) pre- veržene, pravi Gospod, tako' ne bo ondi nihče stanoval, in ne v 24. v jez bom Ezava odgernil“, t. j., jez bom vse skrite Edomljane, vse njih zaloge in zaklade Kaldejcam pokazal, in jih dal njim v roke (Brentano). 25. „ njegovi bratje in njegovi sosedje 11 , t. j., Moabljani in Amoničani (ki so bili iz rodu Lota, Abrahamovima strica) bodo pokončani. 26. O narod Edomov! ti ne boš mogel oteti svojih sirot in vdov sovražniku iz rok, ter jih per življenji ohraniti; to le sam jez, njih Bog, premorem. — Bog da tukaj Edomljanain upanje, de si bodo v poznejših časih spet opomogli, kar se je tudi res zgodilo (Brentano). 27. Ce so že Judje mogli piti kelih mnoziga terpljenja, ko se niso toliko za¬ dolžili; kako bi tedaj tudi tebe kazen ne zadela, ko si se vedno toliko so¬ vražno obnašal do Izraela? Močno si se pregrešil, zatorej boš tudi ti pil kelih terpljenja. 28. Kakor resnično sim Bog, tako resnično bo Bosra i. d. 29. „Bosra u je bila blezo tisti čas veliko mesto na Edomskim, in je druga od zgornje ,.Sosre“ (48, 24.) na Moabskim. 30. „vse njegove mesta 11 , t. j., Edomove mesta bodo razvaljene. 31. Gospod mi je razodel, govori prerok, de je dal povelje v narodam“, t. j-, ljudstvam babilonskiga kraljestva, de naj se vzdignejo in gredo „nad njo , t. j., nad Bosro, ali pa: nad Idumejo, ter naj jo pokončajo (Brentano). 32. „glej u , Edom! ponižal te bom, ter te naredil majhno, slabo, nezmožno, zaničljivo ljudstvo (Brentano). 33. Tvoje ošabno, prederzno zanašanje na tvoje terdnjave v pečinah in na tvoje visoke gore te bo ogoljufalo, ker si domišijuješ, de sovražnik ne bo do tebe mogel; pa glej, ako bi si še toliko in toliko visoke terdnjave zoper sovraž¬ nike napravil, jih bom poderl, in te sovražnikam v roke dal (Brentano). 34. rfijune sosede u , t. j., njune sosednje mesta pokončane. Jeremija 49. nji prebival sin človekov, l. Mojz. 19, 25. 19. Glej, kakor lev pride on 35 ) gori od narašeniga Jordana 36 ) v lepo terdnjavo; 37 ) ker dal mu bom hitro teci nad njo; in kdo bo izvoljeni, kteriga ji bom pred¬ postavil? 38 ) — Kdo je namreč meni enak? in kdo pred menoj obstane? in kdo je tisti pastir, 39 ) kteri bi meni zoperstal? Job. 41,1. 20. Zatorej poslušajte sklep Gospodov, kteriga je naredil zo¬ per fOdom, in njegove misli, ktere si je zmislil zoper prebivavce v Temanu! Resnično, naj manjši izmed čede jih bodo pometali, in razdjali njih prebivališe ž njimi vred. 40 ) 21. Od glasu njih padca se stresa zemlja; glas njih kričanja se sliši na rudečim morji. 41 ) 321 22. Glej, kakor orel bo gori prišel, in perletel, in raztegnil bo svoje peruti nad Bosro; in serce idumejskih junakov bo tisti dan, kakor serce ženske na porodu. 23. Damasku. 42 ) Osramotena sta Emat in Arfad, ker sta sli¬ šala prehudo novico, 43 ) prepa¬ deni so, ki stanujejo ob morji; 44 ) od skerbi ne more počivati. 45 ) 24. Maloserčen je Damask, in beži, strah ga je prepadel, brit— kost in bolečine so ga zgrabile kakor porodnico. 25. Kako so zapustili sloveče mesto, mesto veselja! 46 ) 26. Zato bodo njegovi mla- denči na njegovih tergih popa¬ dali, in vsi vojaški možje bodo umolknili 47 ) tisti dan, pravi Go¬ spod vojskinih trum. 27. In zažgal bom ogenj na 35. „kakor lev pride on u , namreč Nabuhodonozor, babilonski kralj. 36. „od narašeniga Jordana ki se namreč spomladi, ko se sneg na gorah taja, močno naraša in čez svoje bregove po deželi razliva (Tinn}. 37. „i> lepo terdnjavo li , t. j., v lepo Idumejo, s terdnjavami zavarvano. 38. Koga sim izvolil, de bo Idumejo v svojo oblast dobil? Nabuhodonozorja sim izvolil, kteriga bom z vso svojo mogočnostjo v vojski zoper Idumejo pod¬ porah Kdo pa se more meni, vsigamogočnimu, ustavljati? (Brentano). 39. „kdo je tisti pastir li , kralj, kteri bi se mogel meni zoperstaviti ? 40. n naj manjši izmed eede a , t. j., naj slabši trume izmed kaldejske vojske bodo Edomljane lahko premagale, in njih mesta razvalile, de še celo ne bo treba močnih vojskinih trum (Brentano). 41. v na rudečim morji do kteriga na južni strani Idumeja sega. 42. Sirsko-damaško kraljestvo so bili Asirijani razdjali (lz. pogl. 17.)j poznejše 8' je bil Damask blezo spet opomogel, de je bil za se majhna deržava, kteri prerok tukaj pokončanje napoveduje. Jeremija je to svoje prerokovanje raz¬ glasil po razvaljenim Jeruzalemu, spolnilo pa se je peto leto po tej pergodbi, bo je bil kralj Nabuhodonozor ob zapertii tirskiga mesta svojo vojsko tje poslal. 43. „Osramotena sta Emat in Arfad 11 , prestrašeni ste sirski mesti v damaški okrajini, v ker sta slišala “ silno žalostno novico, de se namreč kaldejska vojska proti njima pomika (Brentano). 44. „ prepadeni so u prebivavci na sirskim bregu srednjiga morja (Brentano}. 45. „od skerbi ll , strahu in groze ne more Damask (prebivavci vDamasku) spati. 46. „Kakd 11 kmalo, po kratkim ustavljanji, bodo ,,zapustili^ i. d. 47. n bodo umolknili “ vsi osupnjeni in prestrašeni, v hebrejskim: v bodo po- morjenf 1 . IV. 21 Jeremija 49. 322 zidu v Damasku, de bo požerl Benadadove gradove. 48 ) 28. Redarju in kraljestvam v Asoru, 49 ) ktere bo udaril Na- buhodonozor, babilonski kralj. To pravi Gospod: Vstanite in poj¬ dite nad Redarja, in pokončajte otroke jutrove dežele. 50 ) 29. Njih šotore in njih cede bodo pobrali, 51 ) njih kože 52 ) in vse njih posode in njih kamele si bodo vzeli; in strah bodo nad nje perklicali 53 ) okrog in okrog. 30. Bežite, hitro odrinite, po globočinah se potaknite, kteri v Asoru prebivate, pravi Gospod; zakaj Nabuhodonozor, babilonski kralj, je osnoval zoper vas na¬ klep, in si je zoper vas nekaj umislil. 31. Vzdignite se, 54 ) in pojdite gori nad pokojno ljudstvo, ki brez skerbi prebiva, pravi Gospod; nimajo ne vrat ne zapahov; sami prebivajo. 55 ) 32. Njih kamele bodo v rop, in obilnost njih živine bo v plen; in razkropil bom proti vsim ve- trovam nje, ki imajo ostrižene lase: 56 ) in od vsih njih pokrajin bom pogin nad nje perpeljal, pravi Gospod. 33. In Asor bo zmajem v sta¬ novanje, pušava za vselej : nihče ne bo ondi ostal, ne tam prebi¬ val človešk otrok. 34. Beseda, ki jo je Gospod govoril Jeremiju preroku zoper Elam 57 ) ob začetku kraljevanja Sedekija, judovskiga kralja, re¬ koč : 35. To reče Gospod vojskinih trum: Glej, jez bom sterl lok Elamljanov in vso njih moč. 58 ) 36. In perpeljal bom nad Elam štiri vetrove od štirih strani pod 48. „ Benadad “ je bil sloveč kralj v Damasku (3. Kralj. 15, 18.), njegovi gra¬ dovi so ob Jeremijevih časih še stali. 49. „Kedar a , v latinskim: v Cedar a , je bil arabsk rod, ki je v pusti Arabii med Evfratam in med galajskimi gorami prebival. Stanoval je v šotorih, in se tukaj imenuje namesti šotorskih ali beduinskih Arabljanov sploh, kteri so se s svojimi šotori in kočami sem ter tje preselovali, in niso imeli stanovit- niga seliša. „ Asor “ je bil blezo arabska pokrajina, v kteri so stanovali taki Arabljani, ki so po vaseh skupej živeli,-in so med seboj več malih kra¬ ljestev imeli. To prerokovanje tedaj zadeva kočarske in kmetovavske Arabljane. 50. „nad Kedarja a , nad pastirski, kočarski narod, ki se tako imenuje po svo¬ jim očaku „Kedarji“, Izmaelovim sinu, — „otroke jutrove dežele t. j.> Arabljane. 51. ,,Njih šotore in cede bodo pobrali 11 Kaldejci. 52. „njih kože/-, plahte, s kterimi so šotori pokriti. 53. n strah bodo nad nje perklicali' 1 , t. j., v strah jih bodo perpravili. 54. „Vzdignite se“, Kaldejci! ..nad pokojno pastirsko ljudstvo. 55. „nimajo ne vrat ne zapahov t.j., nimajo terdnih, z zidovi obdanih mest, de bi se v njih mogli braniti; — n sami prebivajo t. j., niso z nobenim ljudstvam v zvezi, de bi jim pomagalo, se vam braniti. 56. ki si, svojim malikam v čast, lase strižejo. Gl. zgor. 9, 26. 57. v Elam u se imenuje narod in njegova dežela na vzhodnji strani Tigrida, kjer ta reka v morje teče. Elamljanam in Perzijanam je Jeremija že četerto leto Joakimoviga kraljevanja z vojsko protil (zgor. 25, 25.); tukaj pa je protenje Elamljanam ponovil. 58. Elaniljaui so sloveli ko dobri lokostrelci. Gl. Iz. 22, 6. Jeremija 49. 50. jiebam, 59 )in jih bom razvel proti vsim tem vetrovam, in ne bo ga ljudstva, kamor bi ne prišli be¬ guni z Elama. 37. In prestrašil bom Elam- Ijane pred njih sovražniki, in pred njimi, ki jim po življenji strežejo; in perpeljal bom nad nje nesrečo, svojo serdito jezo, pravi Gospod, 323 in za njimi bom meč poslal, do¬ kler jih ne končam. 38. In postavil bom svoj pre¬ stol v Elam, in bom ondi po¬ končal kralje in poglavarje, pravi Gospod. 60 ) 39. V poznejših dneh pa bom vernil vjete Elamljane, pravi Go¬ spod. 61 ) L. Poglavje. Jeremija prerokuje Babilonu razdjanje, Judam in Izraelcam pa vernitev v do¬ mačo deželo. 1. Beseda, ki jo je Gospod govoril od Babilona in od dežele Kaldejcov po Jeremii preroku. 1 ) 2. Oznanujte med narodi, in dajajte slišati, vzdignite bandero, 2 ) razglasujte, in nikar ne skrivajte, recite: Babilon je vzet,.Bel je osramoten, 3 ) Merodah je prema¬ gan, 4 ) njegove zrezane podobe so zasramovane, premagani so njih maliki. 5 ) 3. Ker nad-nj pride ljudstvo od severja, 6 * * ) ktero bo naredilo njegovo deželo v pušavo, in nihče ne bo v nji prebival, ne človek, ne živina; vzdignili so se, in so odrinili. 4. Tiste dni in tisti čas, pravi 59. n štiri vetrove u , t. j., mnogotere Nabuhodonozorju podložne ljudstva bom poslal, jih podjarmit. 59' Jez, naj viši gospodovavec, bom iz Elama pregnal kralja in poglavarje, in bom podvergel njih deželo Kaldejcam. Iz preroka Daniela (8, 2.) se vidi, de je bil n Elam“ kaldejska dežela. Prim. zgor. 48, 47 : 49, 6. Ko je bil kralj Cir Perzijo in sosešnje dežele kaldejskiga jarma sprostil, in kaldejsko kraljestvo raždjal, je bilo Elamljanam, bi so bili tudi v sužnost odpeljani, dovoljeno, se verniti v svojo domovino. Ob času sirsko-macedonskih kraljev je imel „Elam“ spet svojiga lastniga kralja. k *a prerokvami od Egipčanov, od Filistejcov, od Moabljanov, od Amoničanov, od Edomljanov in od druzih ljudstev nasledva tukaj prerokovanje od pokon¬ čanja Babilona, poglavitniga sovražnika Judov (pogl. 50. 51.). Že četerto 'eto judovskiga kralja Joakima je Jeremija njegov pogin prerokoval (zgor. 25, 26.); četerto leto kralja Sedekija je to prerokvo ponovil, jo zapisal v bukve, in je poslal nje prepis v Babilon, de se je tamkaj vjetim Judam brala (51, 59-63.). 2- Imenitne pergodbe in novice so nekdaj naznanovali z banderi, ki so jih na gorah postavili, de so jih ljudje po deželi vidili (Brentano). ”• »Bel 11 je bil naj imenitniši babilonski malik (Iz. 46, 1.). k »Merodah “ je bil tudi malik, kteri pa se sicer nikjer ne imenuje. 5- Maliki se imenujejo zasramovani in premagani, kadar je bila dežela pre¬ lagana, ktero so (pomisli malikovavcov) maliki varovali. Gl. 4. Kralj. 19, 12. 5' »Ljudstvo od severja “ so Medijani in Perzijani. Spod. 51, 11. 28. Prim. 41, 25. 21 * Jeremija 30. 324 Gospod, bodo prišli Izraelovi otroci, oni in Judovi otroci ob enim ; grede bodo jokali, in hi¬ teli, ter bodo Gospoda, svojiga Boga, iskali. * * * * * * 7 ) 5. Za pot na Sion bodo vpra¬ šali, tje je njih obraz obernjen: prišli bodo, in se zvezali z Go¬ spodam z večno zavezo, ki ne bo nikoli pozabljena. 8 ) 6 . Zgubljena čeda je moje ljudstvo: njih pastirji so jih za¬ peljevali, in storili, de so se po gorah klatili: z gore so šli na grič, pozabili so svoj tamor.' 9 ) 7. Vsi, ki so jih najdli, so jih žerli; in njih sovražniki so rekli: Ne delamo (jim) krivice, zato ker so grešili zoper Go¬ spoda, lepoto pravičnosti, 10 * * * ) zo¬ per Gospoda, upanje njih oče¬ tov. 1 *) 8 . Bežite iz srede Babilona, in pojdite iz dežele Kaldejcov, in bodite kakor kozli pred čedo! n ) 9. Ker glejte, jez budim in peljem nad Babilon trumo veli¬ kih narodov iz severne dežele: l3 ) in oni se bodo napravili zoper njega, in ga potem vzeli 5 njih pušice so kakor močniga mo- rivca, 14 ) kterih nobena zastonj ne odskoči. 10. In Kaldeja bo v rop; vsi, kteri jo bodo ropali, bodo obo¬ gateli, pravi Gospod; 11 . ker od veselja poskakujete, in se bahate, ko moj delež ro- 7. Po premaganim Babilonu se bodo Judje in Izraelci iz sužnosti vernili v svojo domačijo, veselja polni bodo po potu jokali, hitro pojdejo, in bodo v Jeruzalemu Boga častili (Brentano). Kralj Cir jih bo spustil iz sužnosti. Gl. zgor. 31, 9. 8. To se je pervič in nepopolnama spolnilo po babilonski sužnosti (2. Ezdr. 9, 38 : 10, 29.), ko so Judje zavezo z Bogam ponavljali, in niso nič več odpadli od vere. Še bolj se je to spolnilo v novim zakonu, k kterimu je veliko Judov perstopilo k keršanski srenji, prav popolnama pa se bo spolnilo to prerokovanje poslednje čase, ko bo ves Izrael v sveto cerkev stopil. 9. „tamor u , zagrajen prostor, kamor pastirji ovce zaganjajo. — Judje so bili enaki zgubljenim ovcam; »njih pastirji “, kralji, poglavarji, duhovni, sojih zapeljevali v malikovanje; po hribih in gričih so malikovali, »svoj tamor svoj tempelj pa so v nemar pušali (Brentano). 10. »zoper Gospoda, lepoto pravičnosti v hebrejskim: »zoper Gospoda, prc bivalise pravičnosti^, t. j., zoper Gospoda, ki je pravi „tamor u , v kterim ovce varno počivajo. 11. Perm. s to versto zgor. 40, 3: 4. Kralj. 18, 25. 12. - Prerok s tem opominja judovske poglavarje, de naj ob izhodu iz Babilona ljudstvo vodijo, kakor kozli ovce vodijo, ter pred njimi hodijo. — Poglavarji se imenujejo n kozli“ na zemlji. Gl. Cah. 10, 3. Beseda „kozli u ni bila gerda Judam, ker so njih očetje bili pastirji. — „Babilon u je kristjanu hudobni, spačeni sve’t, sovražnik Jezusa Kristusa in njegoviga svetiga evangelij 8 - Iz Babilona — iz spačeniga sveta — se mora kristjan vsaj s svojim duham preseliti, de po njegovi spačenosti ne živi. 13. Cirova vojska, ki je od severja proti Babilonu derla, so bili Perzijanj- Medijani, Armenijani, Hirkanijani, Kardusijani in druge ljudstva, ktere je bil kralj Cir premagal (Brentano). 14. „kakor močniga morivca a , v hebrejskim: »kakor močniga junaka , vsaka njih pušic zadene. Jeremija 50. pate, ker ste ko spušene teleta po travi, in mukate kakor junci. I5 ) 12. Grozno osramotena je vaša mati, 16 ) in v prah je potlačena, l7 ) kteravas je rodila j glej, zadnja bo med narodi, zapušena, brez- potna ino suha. 18 ) 13. Zavoljo Gospodove jeze se ne bo v nji prebivalo, ampak vsa bo v pušavo spreobernjena ; vsak, kdor pojde skozi Babilon, bo stermel, in žvižgljal nad vsimi njegovimi nesrečami. 19 ) 14. Napravite se zoper Babi¬ lon okrog in okrog vsi lokostrelci, bojujte se zoper njega, ne va¬ rujte pušic, ker zoper Gospoda je grešil. 20 ) 15. Vpite zoper njega! na vsih straneh podaja roko. 21 ) Njegove 325 podlage padajo, poderto je njega ozidje, ker Gospodovo je maše- vanje; mašujte se nad njim, ka¬ kor je on storil, njemu storite! 16. Potrebite sejavca iz Ba¬ bilona, in njega, ki šerp derži ob žetvi; spred goloboviga me¬ ča 22 ) se bo sleherni obernil k svojimu ljudstvu, in vsak bo v svojo deželo bežal. 23 ) 17. Razkropljena čeda j e Izrael, levi 24 ) so ga razpodili: pervi ga je žerl asirski kralj, 25 ) ta po¬ slednji mu je kosti poterl, 26 ) Na- buhodonozor, babilonski kralj. 18. Zatorej to pravi Gospod vojskinih trum, Izraelov Bog: Glej, jez bom obiskal babilon- skiga kralja, in njegovo deželo, 15. Te besede so rečene Kaldejcam, ki so enaki živini po Palestini divjali, tulili in ropali (Brentano). 16. v vaša mati*, t. j., vaše veliko mesto, Babilon (Brentano). 17. prah potlačena*, t. j., močno ponižana (Brentano). 18. v hebrejskim: ... „glej, to je konec narodov: pušava, suha zemlja in samota 11 . 19. Prim. zgor. 49, 17. Kar je tukaj od popolniga razdjanja babilonskiga mesta rečeno, se je polagama spolnovalo. Cir je bil dal zunanje babilonsko ozidje podreti; Darij Histasp je bil ukazal vrata in znotranje zidovje razdjati; Kserks je oropal in razvalil Belov tempelj ; po smerti Aleksandra Veliciga je bilo mesto čezdalje bolj opušeno in nazadnje popolnama pušava. 90. „Napravite se u , Medijani in Perzijani! „zoper Gospoda je grešil^ babi¬ lonski kralj, ker je tempelj zažgal, in svete posode pobral (Brentano). 21. Vojskini hrup zaženite okrog Babilona, le serčno ga primite, saj ga bote lahko premagali! že se na vsih straneh podaja; — s premaganimi Babilonci tako ravnajte, kakor so oni z druzimi narodi ravnali, ko so jih bili prema¬ gali (Brentano). 22. n Potrebite 11 , pokončajte vse v Babilonu, kmetovavce in vojake; — „ spred goloboviga meča u , t. j., vpričo Kaldejcov, pred njih očmi, bodo od njih be¬ žali, ter jih zapustili vsi, kteri so jim pomagali (Brentano). Razlago zastran »goloboviga meča a glej zgor. 25 , 38.— V hebrejskim: ... n ob žetvi; spred ftiskavcoviga meča “ i. d., to je, pred Cirovim mečem bodo vsi kaldejski po¬ magači bežali (Brentano). 23. Permeri zgor. 46, 16., od kodar so te besede posnete. Izrael in Juda ne bota nič več zavoljo malikovanja kaznovana. 24. „levi“, t. j., močni kralji asirski in babilonski. 25. Teglatfalasar, Salmanasar, Senaherib in Asaradon. »mu je kosti poterl tl , t. j., ga je pokončal. Jeremija 50. 326 kakor sim obiskal asirskiga kra¬ lja.”) 19. In nazaj popeljem Izraela v njegovo stanovanje, de se pase na Karmelu in Basanu, in na efrajmski gori, in de se v Galaadu nasiti njegova duša. 20. Tiste dni in tisti čas, 28 ) pravi Gospod, se bo iskala Izra¬ elova hudobija, pa je ne bo, in Judov greh, pa se ne bo naj- del; 29 ) ker milostljiv bom njim, ktere bom pustil. 21. Zoper deželo gospodovav- cov 30 ) pojdi gori, 31 ) in obiši njene prebivavce, 32 ) razkropi in po¬ mori, 33 ) kar je za njimi, 34 ) pravi Gospod, in stori vse, kar sim ti zapovedal. 22. Vojskini hrup je v deželi in velik poboj! 23. Kako je zlomljeno in zdrob¬ ljeno kladvo vse zemlje! 35 ) Kako je v pušavo spreobernjen Babilon med narodi! 24. Zaderge sim ti bil nastavil, in vjel si se, Babilon, pa nisi vedil: najdli so te in zgrabili, ker si Gospoda dražil. 36 ) 25. Gospod je odperl svoj za¬ klad, in je iz njega vzel orodje svoje jeze, ker Gospod vojskinih trum ga potrebuje v kaldejski deželi. 37 ) 26. Pridite nad njo od zadnjih pokrajin; 38 ) odprite (j;im), de gredo, kteri naj jo pomandrajo; spravite s pota kamnje, in zbe¬ rite ga v groblje; 39 ) morite jo, de nič v nji ne ostane. 40 ) 27. Razkropite vse nje juna¬ ke, 41 ) naj gredo v klanje; gorje 27. Kakor so asirsko kraljestvo Babilončani požerli, tako so Perzijani babilon¬ skima požerli. 28. „ tisti čas“, ko se bodo Judje in Izraelci iz sužnosti vernili. 29. Izrael in Juda ne bota nič več zavoljo malikovanja kaznovana. 30. V hebrejskim: . .. „Zoper deželo dvojniga razpora", namreč zoper Ba¬ bilonijo, ktera se je bila dvakrat sperla zoper Perzijane, namreč ob Darijevim in Kserksovim času (Brentano); — drugi prestavljajo: „Zoper deželo puntarjev". 31. O kralj Cir! vzdigni se s svojo vojsko zoper Babilonijo. 32. V hebrejskim: „in zoper prebivavce obiskanja“ (kaznovanja), ki so namreč kaznovanju namenjeni. 33. v in pomori", v hebrejskim: „in preženi 11 . 34. v kar je za njimi", kar za njimi pride; drugi: pomori njih mlajše; še drugi prestavljajo hebrejsko: „in mori za njimi". 35. v kladvo vse zemlje", t. j., babilonsko kraljestvo, ki je zdrobilo vse so¬ sednje kraljestva (Brentano). 36. Babilon je bil s tem Gospoda zdražil, ker je jeruzalemski tempelj razdjal, svete posode iz njega pobral, in svoje zmage svojim malikam perpisoval (Brentano). 37. v svoj zaklad", svojo orožnico, hišo, kjer je vojskino orožje spravljeno. — Sveti pesnik tukaj Bogu perpisuje orožnico,- v kteri ima spravljeno vojskino orožje. To svojo orožnico bo tedaj Gospod odperl, in bo iz nje vzel orožje, s kterim bo pokončal Kaldejce (Brentano). 38. n od zadnjih pokrajin", t. j., od vsih strani. 39. poravnajte pota, de urno in brez spotikljeja vanjo poderete. 40. V hebrejskim: ... „ pokrajin, odprite nje zakladnice (mesta in terdnjave); ropajte jo kakor kupe pridelkov (na gumnišu, na polji, ki jih nihče ne varuje, in ne brani), in razdenite jo, de nič" i. t. d. Glej spod. 51, 33. 41. V hebrejskim: „Pomorite vse nje bike", t. j., vse mogočne. Jeremija 50. njim, ker njih dan je prišel, čas njih obiskanja! 28. Glas begunov, in njih, ki so ušli iz dežele babilonske, na- znaiiuje na Sionu maševanje Go¬ spoda, našiga Boga, maševanje zavolj njegoviga tempeljna. 42 ) 29. Skličite jih zoper Babilon prav veliko, vse, ki lok nape¬ njajo; obstopite ga okrog in okrog, de nihče ne uide; povernite mu po njegovih delih; storite mu po vsim tem, kakor je on storil; ker seje vzdignil zoper Gospoda, zoper Svetiga Izraeloviga. 30. Zato bodo njegovi mla- denči popadali na njegovih ce¬ stah, in vsi njegovi vojšaki bodo umolknili tisti dan, 43 ) pravi Go¬ spod. 31. Glej, nadte,prevzetnik! 44 ) pojdem, reče Gospod vojskinih trum; ker je prišel tvoj dan, čas tvojiga obiskanja. 32. In prevzetnik bo padel, in se zgrudil, in nihče ga ne bo vzdignil; in užgal bom ogenj v njegovih mestih, in požerl bo vse okrog njega. 33. To pravi Gospod vojskinih 327 tram : Silo terpijo Izraelovi otroci in Judovi otroci vsi skupej; vsi, kteri so jih vjeli, jih deržijo, no¬ čejo jih spustiti. 34. Njih rešenik je močan, Go¬ spod vojskinih trum mu je ime; po pravici bo njih reč branil, de prestraši deželo, in pretrese ba¬ bilonske prebivavce. 45 ) 35. Meč pride nad Kaldejce, pravi Gospod, in nad prebivavce v Babilonu, in nad poglavarje, in nad njegove modrijane: 36. meč nad njegove preroko- vavce, de bodo neumni: 46 ) meč nad njegove junake, de se bodo bali: 37. meč 47 ) nad njegove konje in nad njegove vozove, in nad vse ljudstvo, 48 ) ki je v njem, de bodo kakor ženske: meč 49 ) nad njegove zaklade, de bodo poro- pani: 38. suša nad njegove vode, de se posuše, ker on je dežela izre¬ zanih podob, in oni se hvalijo s pošastmi. 50 ) 39. Zato bodo zmaji z gozd¬ nimi pošastmi vred v njem pre¬ bivali, in noji bodo v njem sta- 42. Že slišim v duhu veseli glas ubežnih Judov, ki bodo pervi novico v Jeru¬ zalem pernesli, de se je Bog zmaševal nad Kaldejci, ki so bili tempelj v Jeruzalemu razvalili (Brentano). 43. „bodo umolknili a , v hebrejskim: v bodo poginili 1 *. 44. „prevzetnik“, babilonski kralj. Gl. Dan. 5, 20 . 21 . Iz. 14 , 12 — 14 . 45. Vsigamogočni Bog bo Izraelce in Jude rešil, iz sužnosti, ter se bo za njih. pravico potegnil zoper Kaldejce, ktere bo pokončal. V hebrejskim: ... „ime; on bo po pravici razsodil njih rec, ter bo dal pokoj (Judovi in Izraelovi]) deželi, babilonske prebivavce pa bo pretresel “. 45. „de bodo neumni de bodo od strahu ob pamet prišli. 47. Beseda „?neč H tukaj sploh pomeni : ,pokončanje K . 48. „nad vse ljudstvo nad namešano ljudstvo, nad vojake premaganih dežel, kteri se bodo ob prihodu Perzijanov tresli kakor ženstvo. 49. „meč“, pokončanje, vojska pride nad zaloge. „suša nad njegove (babilonskiga mesta) vode il , t. j., Evfrat se bo po¬ sušil; — kralj Cir ga je bil od mesta obernil, in je šel po njegovi suhi strugi (raki) v Babilon (Brentano); — „* pošastmi z groznimi maliki. 323 Jeremija 50. novali; in nikdar več ne bo pre- bivavcov v njem, in nikdar več se ne bo sozidal od rodu do rodu. 51 ) 40. Kakor je Gospod prekucnil Sodomo in Gomoro in njune so¬ sednje mesta, pravi Gospod: tako ne bo tukaj nihče prebival, in ne človekov sin v njem stanoval. 41. Glej, ljudstvo pride od Se¬ verja, in velik narod, in veliko kraljev se bo vzdignilo od po¬ krajin zemlje. 52 ) 42. Za lok in škit 53 ) bodo po¬ padli; grozovitni so in neusmi¬ ljeni: njih glas bo kakor morje šumel; in na konje se bodo usedli, kakor za boj perpravljen mož zoper tebe, hči babilonska. 43. Kralj babilonski sliši od njih govoriti, in roke mu upadejo; britkost ga prepada, bolečina, kakor porodnico. 51. „noji u , Štravsi. — V razvaljenim Babilonu bodo hude zveri prebivale. Gl. Iz. 13, 21. 22: 34, 11. 52. „ljudstvo od severja Medijani in Perzijani; — „od pokrajin zemlje iz daljave. 53. Nekteri prestavljajo hebrejsko: n Za lok in sulico 1 *. 54. „kakor lev u pride kralj Cir s svojo vojsko, „od naraeeniga Jordana u , ko se sneg: na gorah taja. 55. n v lepo terdnjavo u , t. j., v terdno babilonsko mesto. 56. „dal mu bom u , namreč kralju Čiru, naglo priti v Babilon. 57. Kralj Cir je tisti izvoljeni, kterimu bom dal oblast in moč, Babilon po¬ končati. 58. Kdo se bo meni, vsigamogočnimu Bogu, mogel ustavljati, ko bom kralja Čira s svojo močjo podperal? 59. Te besede so posnete iz zgornjiga pogl. (49, 19.), kjer je od Nabuhodo- nozorja govorjenje, kteriga je bil tudi Bog izvolil, de je hudobne ljudstva tepel. 60. n dečki (fantiči) izmed čed li , t. j., naj slabši vojaki izmed vojskinih trum jih bodo lahko premagali. 44. Glej, kakor lev 54 ) pride gori od narašeniga Jordana v lepo terdnjavo; 55 ) ker dal mu bom 56 ) naglo perteči vanjo: in kdo je izvoljeni, ki jim ga bom predpostavil? 57 ) Kdo je namreč meni enak? in kdo bo pred me¬ noj obstal? 58 ) In kdo je tisti pa¬ stir, kteri bi se meni v bran po¬ stavil? 59 ) 45. Zatorej poslušajte sklep Gospodov, ki ga je sam per sebi storil zoper Babilon, in njegove misli, ki si jih je zmislil zoper deželo Kaldejcov. Resnično, dečki izmed čed 60 ) jih bodo na tla po¬ metali, in njih prebivališe bo ž njimi vred razdjano. 46. Od oznanila, de bo Babi¬ lon vzet, se bo zemlja stresla, in krič se bo slišal med narodi. Jeremija 51. 329 LI. Poglavje. Prerok še dalje napoveduje Babilonu pokončanje. 1. To reče Gospod: Glej, jaz bom obudil zoper Babilon in zoper njegove prebivavce, ki so svoje serce zoper mene vzdig¬ nili, 1 ) kakor okužen veter. 2 ) 2. In poslal bom v Babilon vevce, in ga bodo veli, in nje¬ govo deželo razdjali; 3 ) ker nad-nj pridejo od vsih strani ob dnevu njegove stiske. 3. Naj ne napenja strelec svojiga loka, in oklepljeni naj ne todi gori! 4 ) Nikar ne zanašajte njegovim mladenčem, pomorite vso njih vojsko! 5 ) 4. In popadali bodo pomorjeni v kaldejski deželi, in ranjeni po njegovih pokrajinah. 5. Ker 6 ) Izrael in Juda nista bila vdovca zapušena od svojiga Boga, Gospoda vojskinih trum; njih dežela 7 ) pa je napolnjena s pregreho zoper Svetiga Izraelo- viga. 6. Bežite iz Babilona, 8 ) in vsak reši svoje življenje; nikar ne molčite k njegovi hudobii; 9 ) ker čas je, de se Gospod ma¬ šuje , on mu bo nasproti povernil po njegovim djanji. 7. Zlat kozarec je Babilon v Gospodovi roči, ki vso zemljo 1. V hebrejskim: ... „s ;oper Babilon in zoper serce (središe) svojih so¬ vražnikov, ki prebivajo v kaldejski deželi, pokončljiv veter". Babilonsko ne imenuje »serce“ ali »središe" Božjih sovražnikov, ker je bil ondi pogla¬ vitni sedež malikovavcov in spačenih modrijanov. „okužen veter" je medijanska in perzijanska vojska, ktera jih bo prevela. 3- „razdjali", v hebrejskim: „ spraznili — Ta podoba je posneta od večer- nika, per kterim so v jutrovih deželah žito veli pod milim nebam, ter ga plev očiševali. Gl. Rut. 3, 2. Ako je bila ta sapa huda, je vzela zernje s plevami vred, in je vse raznesla, kar je na gumnu ležalo. Tako bo sovražna vojska Babilončane raznesla. ^oklepljeni", t. j., z oklepam, s persno brambo obdani, »naj ne hodi 9ori", t. j., naj se ne vzdigne zoper sovražnike, ker ne bo nič opravil. Te besede so rečene Kaldejcam. — Nekteri prestavljajo hebrejsko: »Njemu, ki napenja lok, in njemu, ki se povzdiguje z oklepam, rečem", t.j., sovraž- nikam, Medijanam in Perzijanam, rečem: „Ne zanašajte" i. t. d. 5 - Medijani in Perzijani, pomorite vso kaldejsko vojsko! *• Prerok tukaj pove, zakaj de bo Bog Kaldejce pokončal, zato namreč, ker ni popolnama zapustil vjetih Judov in Izraelcov. Perm. Iz. 54, 4—6. 7 - »njih dežela", namreč dežela Kaldejcov je napolnjena s pregreho, ker so bili svete posode v Jeruzalemu iz tempeljna pobrali (Bentano). v i vjeti Judje, ali: ve pomožne ljudstva, ali: vi ptujci! Gl. zgor. 50, 8. Skr. razod. 18, 4., kjer je govorjenje od duhovniga Babilona, od hudobniga »veta, ki je keršanstvu nasproti. ampak oznanujte jo na glas, de bo ves svet vedil, de si je zaslužil to nesrečo, ki jo terpi, — V hebrejskim: ... „ življenje, de ne hote v njegovi hudobii Pokončani *. Jeremija 51. 33d upijani; od njegoviga vina so vsi narodi pili, zato so se opo¬ tekali. ,0 ) 8. „ Nagi o je padel Babilon, in je bil potert j talite nad njim, vzemite mazila za njegovo bo¬ lečino, * 11 ) morebiti se ozdravi 44 . 12 ) Iz. 21, 9. Skrivn. razod. 14, 8. 9. „Ozdravljali smo Babi¬ lon, 13 ) pa se ni ozdravil; zapu¬ stimo ga, in pojdimo vsakteri v svojo deželo; ker do neba sega njegovo obsojenje, in do obla¬ kov se je povzdignilo 44 . 10. „Gospod u ) je na dan spra¬ vil našo pravičnost; 15 ) pridite, in perpovedujmo na Sionu delo Go¬ spoda, našiga Boga 44 . 11. Ostrite pušice, 16 ) napol¬ nite tule: Gospod je zbudil duha medijanskih kraljev, 17 ) in zoper Babilon gre njegova misel, ga pokončati, ker Gospodovo maše- vanje je maše vanj e zavolj njego- viga tempeljna. 13. Na babilonskih zidovih po¬ stavite bandero, 18 ) pomnožite stražo, postavite čuvaje, napra¬ vite zaleze: 19 ) ker Gospod pre¬ mišljuje in dela, kar je govoril zoper babilonske prebivavce. 13. Ki per velicih vodah 20 ) prebivaš, si bogat z zakladi; pri¬ šel je tvoj konec, odmerek tvo- jiga pokončanja. 21 ) 14. Persegel je Gospod voj- skinih trum sam per sebi: Na¬ polnil te bom z ljudmi, kakor s 10. Pomen: Sloveči Babilončani bo bili šiba v Božji roki, s ktero je Gospod hudobne tepel; dajal jim je iz rok Babilončanov kelih grenkiga terpljenja piti; „s ;ato so se opotekali “, omahovali, obnemagali. Perm. zgor. 25, 15: 48, 26. 11. „za njegovo bolečino v hebrejskim: „za njegovo rano li . 12. Prerok nagovori Babilončanam pomožne ljudstva, de naj jim pomagajo. 13. Odgovor pomožnih ljudstev. Tako govore žalostni sveti angelji varhi, ki si perzadevajo sebi izročene duše svetu in satanu iztergati, pa jih per vsim svojim perzadevanji ne morejo rešiti, ker te nesrečne duše v neveri in hudobii terdovratne ostanejo. 14. Naslednje besede govorijo Judje v kaldejski sužnosti. 15. Judovska reč v oziru Kaldejcov je bila pravična, ako ravno so bili Judje sicer tudi grešniki; Kaldejci vender niso imeli pravice njih kralja odpeljati, njih dežele v babilonsko spremeniti, njih mesta in tempeljna podreti. 16. Prerok se k Kaldejcam oberne, rekoč: Le „ojstrite il i. t. d., saj bo vse za¬ stonj. Drugi pa mislijo, de te besede sovražniki Babilončanov govore. 17. Medijani so imeli le eniga kralja, Cijaksara, kteriga Daniel (5, 31.) Darija imenuje; tode perzijanski kralj Cir je bil izvoljeni naslednik v medi- janskim kraljestvu. 18. Kaldejci le postavite bandero na babilonskim ozidji v znamuje, de naj vei za orožje primejo, ter se vzdignejo zoper sovražnike. 19. le branite se, kolikor vam je mogoče, in vender ne bote nič opravili; babilonsko kraljestvo bo gotovo ukončano, kakor je Gospod govoril po svojih prerokih. 20. „per velicih vodah 11 , t.j., ob Evfratu. Njegov veliki curk je tekel posredi skozi Babilon; ob obeh straneh okrog mesta so bili napeljani vodotoki, ki so se pod mestam z velicim curkam združili. 21. „ odmerek tvojiga pokončarga“, t. j., odmerjeni, odločeni čas tvojiga p°' končanja. Jeremija Sl. kobilicami, 22 ) in nad teboj bodo tlačivsko pesem peli. 23 ) Am. 6, 8. 15. On je zemljo s svojo močjo vstvaril, je svet s svojo modrostjo napravil, in je s svojo razum¬ nostjo nebo razpel. 24 ) i.Mojz. 1, 1. 16. On daje zaslišati svoj glas, in vode se zbero pod nebam; on vzdiguje megle od okrajin zemlje, on napravlja blisk v dež, in per- pelje veter iz svojih zakladov. 17. Vsi ljudje so nespametni per svoji učenosti; osramoten je vsak umetnik per svoji podobi, ker goljufija je njih ulitek, in sape ni v njem. 18. To so prazne dela in smeha vredne, ob času svojiga obiska¬ nja bodo pokončane. 19. Njim ni enak Delež Jako¬ pov; ker on je, ki je vse vstvaril, in Izrael je njegovo podedvano žezlo: 25 ) Gospod vojskinih trum mu je ime. 20. Ti si mi razbil vojskino orožje; 26 ) in po tebi sim razbil 331 narode, in po tebi sim razdjal kraljestva, 27 ) 21. po tebi sim razbil konja in jezdica na njem, in po tebi sim razbil vozove in na njih se¬ deče, 22. in po tebi sim razbil moža in ženo, in po tebi sim razbil stariga in mladiga, in po tebi sim razbil mladenča in devico, 23. in po tebi sim razbil pa¬ stirja in njegovo čedo, in po tebi sim razbil orateja in njegovo vpre- ženo živino, in po tebi sim razbil poglavarje in gosposke. 24. Zdaj pa bom povračeval Babilonu, in vsim prebivavcam v Kaldeji vso njih hudobijo, ki so jo storili na Sionu pred va¬ šimi očmi, pravi Gospod. 25. Glej, jez pojdem nad te, kužna gora, 28 ) reče Gospod, ki vso zemljo pačiš; 29 ) in stegnil bom nad te svojo roko, in te bom prevalil s pečevja, 30 ) in te napravil sežgano goro. 31 ) 22. Nad te bodo sovražniki perderli kakor roj kobilic. 23. „ tlačivsko pesem t. j., zmagovavsko pesem peli; zmagovavske pesmi se tukaj permerjajo „tlačivskim pesmim ktere veseli tlačivci prepevajo, kadar grozdje tlačijo (Breutano). 24. Vsigamogočni Bog, ki je nebo in zemljo vstvaril, je vse to zoper te go¬ voril , ter ti pokončanje napovedal, ne pa kaka malovredna, nezmožna stvar, kakoršni so tvoji maliki. 23- t.j., ulitim podobam — praznim in smeha vrednim izdelkam umet¬ nikov — malikam, „ni enak Delež Jakopov namreč Bog sam, ki se je dal Izraelcam v delež; — n žezlo u , kraljeva palica, t.j., kraljestvo Izraelovo, je Bog sebi perlastil (Brentano). 26 ' »K 8 , Babilon! si po mojim povelji razbil vojskino orožje druzih narodov. 22. Babilon! ti si mi bil vojskino orodje, s kterim sim krotil in pokončeval narode. 28. Babilon se imenuje „ kužna gora u , ker se je ošabno povzdigoval zavoljo svoje moči in svojiga bogastva (^Teodor). 9. „pa6is il z malikovanjem, z vražami, z razuzdanostjo. pečevja “, z visoke skale, t.j., s tvoje visokosti in ošabnosti; podkopal kom tvoje podpornje, vojskino moč, in tvoje bogastvo. 31 -“Prerok priličuje Babilon gori, ktera ogenj iz sebe meče, in se sčasama sežge, in zgrudi. Jeremija 51. 332 26. In s tebe ne bodo jemali vogelniga kamna in ne kamna za podlago, ampak na vekomaj boš končan, pravi Gospod. 32 ) 27. Postavite v deželi ban¬ dero, 33 ) trobite na trobento med narodi, posvečujte 34 ) zoper njega ljudstva; pokličite nad-nj kralje araraškiga, meniskiga in asce- neškiga; 35 ) odločite zoper njega tafsarja; 36 ) perpeljite konj kakor šetinastih kobilic. 37 ) 28. Posvetite zoper njega na¬ rode, kralje z Sledije, 38 ) nje voj¬ vode, in vse nje gosposke in vse dežele pod nje oblastjo. 29. In tresla se bo zemlja in prestrašila; ko se bo zbudila zo¬ per Babilon misel Gospodova, 39 ) babilonsko deželo narediti pusto in neprebivavno. 30. Babilonski korenjaki jenjajo iz boja, in stoje v braniših; njih jnoč je požerta, 40 ) in so postali kakor ženske; njegove hiše so požgane, njegovi zapahi so po- terti. 41 ) 31. Tekar sreča tekarja in oznanovavec oznanovavca, de oznani babilonskimu kralju, de je njegovo mesto od kraja do kraja vzeto; 42 ) 32. de so brodovi zasedeni, de je močvirje zažgano z ognjem, in de so vojaki prepadeni. 43 ) 33. Ker to pravi Gospod voj- skinih trum, Izraelov Bog: Ba¬ bilonska hči je enaka gumnu, čas je, na nji mlatiti; še nekoliko, in prišel bo čas njene žetve. 44 ) 34. Jedel me je, 45 ) požerl me je Nabuhodonozor, babilonski 32. Vogelni in podlagni kamni so podoba kraljevavcov. Cah. 10, 4. Iz. 28,16. Iz Kaldeje ne bo nič več kraljev. 33. Dajte znamnje k vojski, vi babilonski sovražniki! 34. posvečujte 11 z daritvami in s pobožnimi šegami vojake za vojsko. 35. „Ararat u in n Me?ii“ sta bila dela včlike Armenije, ktera sta tisti čas svoje kralje imela; „Ascenez“, v hebrejskim: „Askenaz“ je bil bližnje kraljestvo. Gl. 1. Mojz. 8, 4: 10, 3. (Brentano). 36. izvolite zoper Babilon , } tafsarja li , vojvoda, vojskiniga poglavarja. 37. „perpeljite“ toliko konj, kolikor kobilic. Prim. Nahum. 3, 17. 38. „ kralje z Medije 11 glej zgor. 11. versto, 17. razi. 39. „ko se bo zbudila t. j., spolnila misel Gospodova, sklep Gospodov. 40. „njih moč je požerta“, ukončana, v hebrejskim: „omamljena“. 41. Zgodovina razlaga to versto. Babilončani so bili v boji s kraljem Ciram premagani, in so bežali v svoje mesto, ker so mislili, de je nepremagljivo. Cir pa ga je premagal, ker je bil reko iz mesta obernil, in je šel po strugi vanj (v. 31.), ter je dal zdrobiti zapahe per vratih {[gl. Iz. 45. razi. 3.), k* so bile po nemarnosti odperte pušene, in več poslopij zažgati. 42. Mesto je bilo tako Veliko, de so mčgli kralju, ki je imel v sredi mesta svoj sedež, po poslancih povedati, de je mesto premagano; in kralj je bil tako neskerben, de ga tudi več poslancov ni moglo iz omotice prebuditi. 43. Poslanci so kralju povedali, de je sovražnik posušeni Evfrat s stražam' obdal, terstje in germovje v močvirji zažgal, in de je njegova vojska vso serčnost zgubila. — Prerok je to že svojih šest in petdeset let pred prero- koval, preden se je to zgodilo. 44. „Čas mlalve u je čas pokončevanja; „čas žetve“ pa čas ropanja. 45. Te in naslednje besede govori judovsko ljudstvo. Jeremija 51. 333 kralj; napravil me je kakor prazno posodo, 46 ) požerl me je kakor zmaj, napolnil je svoj trebuh z mojimi sladčicami, in me je iz- podil. 35. Meni storjena krivica in moje meso 47 ) naj pride nad Ba¬ bilon, pravi sionska prebivavka; in moja kri pridi nad kaldejske prebivavce, pravi Jeruzalem. 36. Za tega voljo to pravi Go¬ spod: Glej, jez bom tvojo reč razsodil, in se namesti tebe ma¬ ševal, in v pušavo bom spreme¬ nil njegovo morje, 48 ) in njegove studence bom posušil. 49 ) 37. In Babilon bo groblja, pre¬ bivališč zmajem, v stermenje in žvižgljanje, zato ker nima pre- bivavca. 38. Kakor levi bodo vsi kmalo rjuli, in z grivo stresali 60 ) kakor mladi levi. 61 ) 39. V njih vročini 62 ) jim bom dal piti, 63 ) in jih bom upijanil, de bodo omamljeni, 54 ) in zaspali v večnim spanji, in ne bodo nikdar vstali, pravi Gospod. 40. Popeljem jih kakor jagnjeta v mesnico, kakor ovne s kozli. 41. Kako je premagan Se- sah, 55 ) in vzet sloveči po vsim svetu! kako je storjen v sterme¬ nje Babilon med narodi? 42. Razlilo se je čez Babilon morje, 56 ) z množino njegovih va¬ lov je pokrit. 43. Njegove mesta so storjene v grozo, 67 ) dežela je neprebi- vavna in pusta, dežela, kjer nihče ne prebiva, in ne hodi skozi njo človekov sin. 44. Tudi bom obiskal Bela 58 ) v Babilonu, in mu bom potegnil iz ust, kar je bil požerl; 59 ) in narodi ne bodo več k njemu vreli, še celo babilonsko zidovje se bo poderlo. 45. Pojdite iz njega, moje ljud¬ stvo, 60 ) de vsak svoje življenje 46. popolnama me je oropal, naj boljši reči mi je pobral, in me iz dežele vergel. 47. } .moje meso u , t. j., kri mojih pomorjenih otrok. 48. „njegovo morje“, t. j., babilonsko reko bom posušil. 49. To prerokovanje se je bilo spolnilo, ko je bil kralj Cir reko (Evfratj iz mesta obernil. , 60. n in z grivo stresali a , v hebrejskim: ,,in rjuli kakor mladi levi c ‘. 61. Tisti dan pred oropanjem babilonskiga mesta, ko bodo Babilončani god vsih bogov obhajali, bodo vsi pijani tako razsajali in razgrajali kakor zverina. 62. njih vročini“, t. j., ko bodo od vina in od razsajanja vsi vroči. 63. ^jim bom dal piti“ kozarec svoje božje jeze. Gl. Dan. 5. 64. „de bodo omamljeni 11 , v hebrejskim: „de se bodo razveseljevali 66- „Sesah u se imenuje Babilon. Glej zgor. 25, 26. j®. „morje u , t. j., vojskina truma. Gl. zgor. 46, 7. 8. Iz. 8, 7. 8. 67. v v grozo 11 , v hebrejskim: „so storjene v pušavo u . 68- Babilončani so Baala imenovali Bela, ki je bil njih posebni bog, malik, v Merim so častili solnce ko gospoda nebes. — Končal bom česenje Baalovo v Babilonu. 69. „kar je bil požerl a , namreč poropano bogastvo , kteriga so Kaldejci svojim malikam darovali. Tako so bile svete posode jeruzalemskiga tempeljna Bela darovane (2. Kron. 36, 7. 18. Dan. 1, 2.), kralj Cir pa jih je povernii (1. Ezdr. 1,7:5, 14.). ,0 - Jz njega a , iz Babilona, moje ljudstvo ondi v sužnosti. Jeremija 51. 334 reši pred serdito jezo Gospo¬ dovo. 46. In de vam kje serce ne upade, in se ne prestrašite go¬ vorice, 61 ) ki se bo po deželi sli¬ šala; ker slišala se bo eno leto, in za tem letam se bo spet sli¬ šala, in hudobija bo po deželi (_tgospodarila ), in gospodovavec za gospodovavcam. 62 ) 47. Zatorej glej, dnevi pridejo, in obiskal bom izrezane podobe v Babilonu, in vsa njegova de¬ žela bo osramotena, in vsi nje¬ govi pobiti bodo v njem popa¬ dali. 48. In ukale bote nad Babi- lonam nebo in zemlja in vse, kar je na njima; ker od severja pri¬ dejo nad njega roparji, 63 ) pravi Gospod. 49. In kakor je bil Babilon na¬ pravil , de so umorjeni popadali v Izraelu: tako bodo babilonski umorjeni popadali po vsi deželi. 50. Kteri ste meču odšli, 64 ) pridite, nikar se ne abotavljajte! spominjajte se v daljavi Gospoda, in Jeruzalem naj vam na misel hodi. 65 ) 51. Osramoteni smo, ker smo slišali očitanje; sramota pokriva' naše obraze; ker so ptujci pri¬ šli nad svetiše hiše Gospodove. 66 ) 52. Zavoljo tega, 67 ) glej, dnevi pridejo, pravi Gospod, de bom obiskal njegove izrezane podobe, in po vsi njegovi deželi bodo je¬ čali ranjeni. 53. Ko bi se Babilon tudi v nebo povzdignil, in bi uterdil svojo moč na višavi, bi vender moji razdevavci prišli do njega, pravi Gospod. 54. Glasno kričanje se sliši iz Babilona, in veliko poteranje iz dežele kaldejske; 55. ker Gospod razdeva Ba¬ bilon, in preganja iz njega velik vriš; 68 ) in njih valovi šume ka¬ kor velike vode, njih glas se razlega; 56. ker nad-nj, to je nad Ba¬ bilon, pride ropar, 69 ) invjetibodo njegovi korenjaki, in njih loki bodo voljni; 70 ) ker močen maševavec je Gospod, ki natanko povračuje. 57. In upijanil bom 71 ) njegove poglavarje, in njegove modre, in njegove vojvode, in njegove go¬ sposke, in njegove junake; in večno bodo spali, in se ne bodo zbudili, pravi kralj, Gospod voj- skinih trum mu je ime. 61. „govorice u od bližnje vojske, ktera bo imela srečne nasledke za vas. Gl. v. 47. 62. Hitra sprememba v kraljih je znamnje hudih, nevarnih, nepokojnih časov. 63. n roparji li , v hebrejskim: „ razdevavec vojska Medijanov in Perzijanov. 64. vi Judje, ki ste ob prekucu babilonskima kraljestva zmagavčevimu meču odšli. 65. v naj vam na misel hodi'- 1 , se hitro vanj verniti. 66. Judje odgovore: Sramujemo se svoje slabosti, ko smo mogli Gospodovo hišo v ptujih rokah pustiti, in pa svojih pregreh, ki so bile tega krive. 67. „ Zavoljo tega K , namreč zavoljo tempeljnoviga oskrunjenja. 68. n velik vrii li , t. j., veliko množico ljudstva. 69. n ropar u , v hebrejskim: „razdevavec“ ali v pokoncevavec u , sovražnik. 70. „bodo voljni se ne bodo dali napeti, v hebrejskim: „se bodo zlomili- 71. „upijanil bom“ s kozarcam svoje jeze, t. j., kaznoval bom. Jeremija 51. 52. 335 58. To pravi Gospod vojskinih j imm: Uni grozno debeli zid ba- j bilonski 72 ) bo popolnama podko¬ van, in njegove visoke vrata bodo požgane z ognjeni, in dela ljud¬ stev bodo v nič, in dela narodov bodo z ognjeni sežgane in kon¬ čane. 59. Beseda, ki jo je zapovedal prerok Jeremija Saraju, sinu Ne- rija, sina Maasijeviga, ko je šel s Sedekijem kraljem v Babilon četerto leto njegoviga kraljevanja; a pa je bil poglavar prero- 60. In Jeremija je zapisal vso nesrečo, ki bo nad Babilon pri¬ šla, vene bukve; vse te besede, bi so pisane zoppr Babilon. 74 ) Sarai kov . 7 61. In Jeremija je rekel Sa¬ raju: Ko prideš v Babilon, in vidiš, in bereš vse te besede, 75 ) 62. reci: Gospod, ti si zoper ta kraj govoril, de ga boš raz- djal, de ne bo nihče v njem pre¬ bival, ne človek ne živina, in de bo večna pušava. 63. In ko te bukve prebereš, naveži na nje kamen, in verzi jih v sredo Evfrata, 64. in reci: Tako bo potopljen Babilon, in ne bo vstal iz ne¬ sreče, ktero nad-nj perpeljem; in pokončan naj bo! Do tukaj so Jeremijeve besede. 74 ) LIL Poglavje. Zgodba ob zapertii in ropanji jeruzalemskima mesta po Nabuhodonozorji. 1. Eno in dvajset let je bil star Sedekija, ko je jel kralje¬ vati , in enajst let je v Jeruza¬ lemu kraljeval; in njegovi materi je bilo ime Amitala, hči Jeremi¬ jeva iz Lobne. 1 ) 2. In je hudo počenjal pred Gospodovimi očmi, vse tako, ka¬ kor je počenjal Joakim. 3. Torej je bil Gospod serdit na Jeruzalem in na Juda, dokler ju ni zavergel spred svojiga obličja; '2. Babilonsko zidovje se je stelo med čuda nekdanjiga sveta. Kakor pravijo, je bilo tako debelo in široko, de se je lahko verh njega šest vozov vštric peljalo. Mestne vrata, kterih je bilo sto, so bile iz brona. Darij Histasp je to pre¬ rokbo spolnil, ko je bil znotranje zidovje, ktero je bil kralj Čir pustil, z vratmi vred razdjal. Od popotvanja kralja Sedekija v Babilon, četerto leto njegoviga kraljevanja, sesto leto pred razdjanjem jeruzalemskiga mesta, nam zgodovina nič ne pove, Mežo zato ne, ker je bil namen tega popotvanja samo leta, de se je babi- lonskimu kralju perklonil in mu darov pernesel. Tako perpovedujejo tudi . la t»ini. Ob kraljevim odhodu je bil prerok dal Saraju naslednje naročilo. ‘t’ „vse le besede (i , t. j., vse poprešnje prerokve zoper Babilon od 50. poglavja in dalje. 'bereš te besede 1,1 , te prerokbe, Judam v tolažbo, ki so bili z Joahinam (4. Kralj. 24, 12.) tje peljani. • Naslednjiga poglavja ni .Jeremija spisal. Glej vvod. Gl - 4. Kralj. 21. razi. 1. To poglavje skorej nič druziga ne obsega, kakor *°> kar se je perpovedovalo v 4. bukvah Kraljev od 24, 18. do 25, 21. in °d 25, 2i7. do 30. verste. Prim. zgor. 39. pogl. in 2. Kron. 36, 11. i. d. Jeremija 52. 336 in Sedekija je odstopil od kralja babilonskiga. 4. Zgodilo se je pa deveto leto njegoviga kraljevanja, deseti mesec, deseti dan mesca, de je prišel Nabuhodonozor, babilonski kralj, on in vsa njegova vojska nad Jeruzalem, in so ga oblegli, in so okrog njega napravili bra- niša. 5. In mesto je bilo obleženo do enajstiga leta kralja Sedekija. 6. četerti mesec pa, deveti dan mesca, je nastala lakota v mestu, in ljudje z dežele niso imeli živeža. 7. In mesto je bilo prederto in vsi njegovi vojšaki so zbe¬ žali, in so šli po noči iz mesta skozi vrata po potu, ki je med dvema zidovama, in derži proti kraljevimu vertu (Kaldejci so me¬ sto okrog oblegali), in so šli po potu, ki derži v pušavo. 2 ) 8. Kaldejska vojska pa hiti za kraljem j in zgrabili so Se¬ dekija v pušavi, 3 ) ktera je per Jerihi, in vsi njegovi spremljavci so zbežali od njega. 9. In ko so bili kralja zgra¬ bili, so ga peljali k babilonskimu kralju v Reblato, ki je v deželi emaški, in je čež-nj sodbo sklenil. 10. In babilonski kralj je za¬ davil Sedekijeve sinove pred nje¬ govimi očmi, pa tudi vse judovske poglavarje je ubil v Reblati. 11. In babilonski kralj je Se- dekiju oči staknil, in ga vklenil, in ga v Babilon peljal, in djal v ječo do dne njegove smerti. 12. Peti mesec pa, deseti dan mesca, 4 ) to je bilo devetnajsto leto Nabuhodonozorja, babilon¬ skiga kralja, je prišel v Jeruza¬ lem Nabuzardan, vojskini pogla¬ var, kteri je bil per babilonskim kralji v službi, 13. in je zažgal hišo Gospo¬ dovo , in hišo kraljevo, in vse jeruzalemske hiše, in vse velike hiše je požgal z ognjem. 14. In ves zid okrog Jeruza¬ lema je poderla vsa kaldejska vojska, ki je bila z vojaškim višim. 15. Izmed ubozih ljudstva pa, in izmed druziga ljudstva, ki je bilo ostalo v mestu, in izmed begunov, ki so bili k babilon¬ skimu kralju potegnili, in druge izmed množice, je odpeljal Na¬ buzardan, vojaški viši. 16. Izmed ubozih po deželi je pustil Nabuzardan, vojšaki viši, vinogradnike in kmetovavce. 17. Tudi bronasta stebra, ki sta bila v hiši Gospodovi, in stali, in bronasto morje, ki j e bilo v hiši Gospodovi, so Kal- dejci razbili, in njih bron v Ba¬ bilon vzeli. 18. Tudi piskre in vilice in godčevsko orodje 5 ) in sklede in možnarčke 6 ) in vse bronaste po¬ sode, ki so bile za službo, s° pobrali; 2. v v pušavo“ per Jerihi. Gl. zgor. 39, 4: 4. Kralj. 25, 4. 3. „v pušavi“, v hebrejskim: „na planjavi “. 4. Kralj. 25, 5. 4. V 4. bukv. Kralj. 25, 8. se bere, de je bil Nabuzardan sedmi dan mesca prišel v Jeruzalem; deseti dan mesca je bil morde dal zažgati tempelj, ali pa je do desetiga gorel. 5. v godčevsko orodje v hebrejskim: n nox>e K . 6. mornarčke*, v hebrejskim: „ kozarce “ ali n kupice *. Jeremija 52. 337 19. tudi vedra * * * * 5 6 7 ) in kadilnice in verče in medenice in svetilnike in možnarje in kozarce, 8 ) koli¬ kor je bilo zlatih in srebernili, in kolikor je bilo srebernine, je po¬ bral vojaški viši ; 20. tudi dva stebra in eno morje in dvanajst bronastih volov, kteri so bili za podstala, ki jih je bil naredil kralj Salomon v hiši Gospodovi; brona vsih tih posod ni bilo moč pretehtati. 21. Izmed stebrov pa je bil vsak steber osemnajst komolcov visok, in vervica, dvanajst ko¬ molcev dolga, ga je obsegala, dalje je bil debel štiri perste, znotrej pa je bil votel; 22. in glavnice so bile na obeh bronaste; vsaka glavnica je bila pet komolcov visoka, 9 * * ) in mre¬ žice in margarane so bile na vsaki glavnici okrog in okrog, vse je kilo bronasto. Ravno tak je bil tudi drugi steber s svojimi mar- garanami. 23. In doli visečih margaran ’°) je bilo šest in devetdeset, ’') in vsih margaran je bilo sto na mrežicah okrog. 12 ) 24. In vojaški viši je vzel Sa- raja, perviga duhovna, l3 ) in So- fonija, druziga duhovna, 14 ) in tri vratarje. 15 ) . 25. In iz mesta je vzel eniga dvornika, ki je bil postavljen čez vojšake, in sedem mož izmed teh, ki so bili služabniki okrog kralja, 16 ) ki so bili najdeni v mestu, in velikiga vojskiniga pi¬ sarja, 17 ) ki je novince uril, 18 ) in šestdeset mož izmed ljudstva z dežele, ki so bili najdeni v mestu: 26. te je vzel Nabuzardan, vojaški viši, in jih je peljal k babilonskimu kralju v Reblato. 27. In babilonski kralj jih je udaril, in jih umoril v Reblati, v deželi emaški; in Juda je bil odpeljan iz svoje dežele. 28. To je bilo ljudstvo, kte- riga je Nabuhodonozor odpeljal: Sedmo leto tri tavžent tri in dvaj¬ set Judov, 19 ) 29. osemnajsto leto Nabuho- 7 ' „vedra a , v hebrejskim: „umivalnice £ ‘. » kozarce" 1 , v hebrejskim: n korce“. 9- V 4 . bukv. Kralj. 25, 17. se bere: »tri komolce visokosti v 3. bukv Kralj, 7, 16. pa je: »pet komolcov visoka (l . tO' po omrežji visečih margaranovih jabelk, de so se vidile, je bilo sest in devetdeset. 9. V hebrejskim: »In margaran je bilo šest in devetdeset po vsaki strani“ štirvoglatiga stebra. ‘2- štiri margaranove jabelka na stebru proti steni se niso vidile. „perviga duhovna“, t. j., visiga duhovna. 1. Ezdr. 7, 1. p »druziga duhovna“, t. j., namestnika visiga duhovna. 5 - »tri vratarje“ v tempeljnu. 6 - Prav po besedi: . .. „izmed teh, ki so gledali obličje krdljevo“. )• „velikiga vojskiniga pisarja u , generala per vojaškim urjenji. »• ki je novake nabiral in za vojsko uril. 9- ko se je bil Jehonija podal (4. Kralj. 24, 12.).— V 4. bukv. Kralj. 24, 14 se bere: »deset tavžent “ mož, njim je bilo namreč perštetih „ sedem tavžent 11 ( 4 - Kralj. 24, 16 .) vojakov, ki niso bili mestnjani. IV. 22 338 Jeremija 52. donozorjevo iz Jeruzalema osem sto dve in trideset duš, 20 ) 30. tri in dvajseto leto Nabu- hodonozorjevo je odpeljal Nabu- zardan, vojaški viši, sedem sto pet in štirdeset Judov, vsih duš tedaj štiri tavžent šest sto. 21 ) 31. In zgodilo se je sedem in trideseto leto 22 ) po odpeljanji Jo- ahina, judovskiga kralja, dva¬ najsti mesec, pet in dvajseti dan mesca, de je Evilmerodah, ba¬ bilonski kralj, pervo leto svoje vlade vzdignil glavo Joahina, ju¬ dovskiga kralja, in ga je izpeljal iz ječe, 32. in je ž njim prijazno go¬ voril, in povišal njegov sedež nad sedeže kraljev, ki so bili per njem v Babilonu, 33. in mu je spremenil jetniške oblačila, in jedel je pred njim vse svoje žive dni, 34. in babilonski kralj mu je vedtfo dajal živeža, odločen živež za vsak dan, do dneva njegove smerti vse dni njegoviga življe¬ nja."' 2 20. Od Jeruzalemljanov je bilo tedej le osem sto dve in trideset duš ostalo, in ti ostali Judje so šli v Babilon. Druge je pokončala lakota, kuga in pa kaldejski meč. 21. Po umorjenji kaldejskiga namestnika Godolija so Judje, kar so jih bili Kal- dejci še pustili v deželi, bežali v Egipt (zgor. 43, 7.). V teh štirih letih, ki so do tri in dvajsetiga leta Nabuhodonozorjeviga kraljevanja pretekle, so utegnili iz sosednjih dežel spet priti Judje, ki so se v svojo domovino vernili- Od teh Judov, ki so se bili v svojo domovino vernili, je Nabuzardan spet 745 duš v Babilon peljal, morde ob vojski s sosednjimi Feničani, kterih veliko mesto je kralj Nabuhodonozor po dolgi oblegi premagal. 22 . To se je zgodilo 562 let pred Kristusam. 23 . Temu enako glej 4. Kralj. 25, 30. v žalostne pesmi preroka Jeremija. V teh bub vicah, ki obsegajo pet poglavij in ravno toliko ža¬ lostnih pesem, Jeremija žaluje nad žalostno usodo jeruzalemskiga mesta in svojiga ljudstva, potem ko je bil Nalmhodonozor mesto premagal in ga razdjal. V pervih dveh poglavjih popisuje oropano mesto, pogoriše jeruzalemskiga tempeljna in pomorjene prebivavce; v tretjini poglavji žaluje čez svoje preganjanje in terpljenje, ter tudi terpljenje in preganjanje vsiga ljudstva; v četertim poglavji govori od razdjanja svetiga tempeljna in mesta, in od vjetja kralja Sedekija; vpetim poglavji perstavi k obžalovanju judovske nadloge tudi prošnjo, de naj se Bog usmili Judov, jih spreoberne, in spet osreči. Naj si že človek te prav ginljivo pisane žalostne pesmi pre¬ bira in premišljuje ali po njih bližnjim besednim, ali pa po njih višini skrivnostnim pomenu, najde v njih veliko podučnih, boljšavnih in tolažljivih naukov, kteri so v njih pod čerkami ali besedami skriti. Prerok kaže nad razvaljenim Jeruzalemam ojstro pravico Božjo, ki je zadela njegove pregrešne prebivavce, ter jih v terdo sužnost odpeljala; ob enim pa tudi prerok Judam oznanuje milost Božjo, ter jim obeta poprešnji srečni stan, ako se resnično spreobernejo bi poboljšajo. Katoliška cerkev je te žalostne pesmi med druge bukve sve- ll ga pisma sprejela, ker je vedno verovala, de so bile pisane po navdihovanji svetiga Duha; memo tega pa je tudi od nekdaj vero¬ vala in učila, de je prerok per pisanji teh žalostnih pesem še druge resnice in v prihodnosti skrite zgodbe pred očmi imel. Te skrite resnice in zgodbe daje cerkev svojim vernim v pre¬ mišljevanje, ko v nočnicah zadnje tri dni veliciga tedna veleva te žalostne pesmi prepevati. Ona hoče, de naj verni v velicih kaznih, b* jih je Bog po Nabuhodonozorji poslal nad Jeruzalem, spoznajo se veliko hujši šibe, s kterimi je Bog Izraelce tepel in jih še tepe zavoljo Mesijeviga umorjenja. Ona objokuje nesrečo oslepljeniga ljudstva, kterimu je Bog nekdaj svoje skrivnosti razodeval. Ona v jeruzalemski podertii žaluje čez stiske in nadloge, ktere ji njeni notranji in zunanji sovražniki napravljajo; žaluje zavoljo silniga preganjanja, ki ga njeni otroci terpijo od strani nevernikov; obža- mje sovražno početje krivovercov, ki jo razmesarjajo, in njene svete 22 * 340 Vvod v žalostne pesmi preroka Jeremija. nauke pačijo; objokuje mlačnost in vnemarnost kristjanov do svete vere, in žalostne nasledke, ki iz tega izvirajo; žaluje zavoljo spa- čeniga življenja, kterimu se ljudje vdajajo, in svoji pogubi naproti hitijo. V jeruzalemski razdevi in kazni daje cerkev premišljevati raz- devo in kazen, ki zadeva sleherno dušo, ktera je po grehu mertva. Nad podertim mestam in nad ljudstvam brez domovanja cerkev ob¬ jokuje vse človeštvo brez domovanja, ki je po Adamovim grehu zabredlo v spačenost in v nesrečo. V kaznovanim ljudstvu cerkev kaže Jezusa Kristusa, ki se je za vse človeštvo dal poroka, in je kazen za greh terpel; zatorej ona zlasti tretje poglavje na Kri¬ stusa obrača. Na vse to se pobožni kristjan ozera, kadar te svete žalostne pesmi s premišljevanjem prebira, kakor so tudi sveti očetje in katoliški razlagavci teh svetih pesem zdaj to zdaj uno pred očmi imeli. Kar zunanjo napravo teh pesem zadeva, ima pervo, drugo in četerto poglavje vsako po dve in dvajset verst. Vsaka versta se začne z drugo čerko po redu hebrejske abecede. Tretje poglavje ima pa šest in šestdeset verst, ktere se po tri in tri z eno in ravno tisto čerko po abecednim redu začenjajo. Peto poglavje ima tudi dve in dvajset verst, pa niso v abecednim redu. Zakaj de je Je¬ remija svoje žalostne pesmi djal v abecedni red, kteri se še tudi sicer per druzih svetih pisavcih najde (glej Prip.pogl. 31. Ps. 118.), se ne ve; morebiti de je s tem hotel svojim rojakam naznaniti, ter jim reči, de naj se svojih rev ravno tako ročno spominjajo, jih Bogu potožujejo, in ga rešenja prosijo; kakor je ročen abece njim, ki brati znajo. Tudi kristjanam bodi to rečeno, de naj se prav ročno svojih dušnih rev spominjajo, jih Bogu potožujejo, in ga rešenja iz njih prosijo, kadar veliki teden slišijo te žalostne pesmi prepevati z začetnimi hebrejskimi čerkami. De je Jeremija te žalostne pesmi zložil, terdijo in pričajo judje in kristjani vse čase. Stari Hebrejci in za njimi tudi kristjani so jih postavili v bukve svetiga pisma precej za Jeremijevimi pre- rokvami, ter so jih imeli ko del njegovih prerokovanj. Pa ko bi tudi ne imeli enoglasniga spričevanja judov in kristjanov, de je te žalostne pesmi Jeremija zložil, bi to že iz pesem samih lahko po¬ sneli; ker ves duh, beseda, jezik in mili občutljeji naznanjeni v teh pesmih očitno razodevajo preroka Jeremija ko njih zložnika. Perve štiri pesmi je bil prerok blezo zložil ob jeruzalemski zapertii, ko so bili Kaldejci judovskiga kralja Sedekija vjeli in v Babilon odpeljali (4. Kralj. 25, 1—7.), ali pa koj po požganim in raz- djanim Jeruzalemu (4. Kralj. 25, 8. i. d.); poslednjo pesem pa jo bil zložil po razvaljenim mestu. ŽALOSTIH PESU Jeremija preroka. I. Poglavje. Jeremija žaluje čez jeruzalemsko razdjanje, in oznanuje maševanje Gospodovo njim, ki se nesreče tega mesta veselijo. In zgodilo se je, ko je bil Izrael v sužnost spravljen, in Jeruzalem zapušen, de je Jeremija prerok sedel in jokal, in je plakal s to žalostnico v Jeruzalemu, ter je z britkim sercam zdihoval, in vekal, rekoč: 1 ) Alef. s ) 1. 3^^ ako samotno 3 ) stoji rodov; 6 ) kraljica dežela je davku mesto, sicer polno ljudstva; 4 ) ka- podveržena. 7 ) kor vdova 5 ) je postala gospa na- 1. Tega predgovora ni ne v hebrejskim, ne v kaldejskim, ne v sirskim, le v greški, v arabski in v latinski prestavi je. Ves ta predgovor je blezo le do¬ stavek greškiga prestavljavca, zato ga sveti Bonaventura, Nikolaj Liran in drugi katoliški razlagavci svetiga pisma ne spoznajo za Jeiemijeve besede. 2. To je ime hebrejske čerke, s ktero se začne perva beseda hebrejskiga svetiga pisma. Glej vvod. 2. „samotno“ tukaj pomeni prazno ljudi. Glej Iz. 27, 10.^ 4- nekdaj polno ljudi, ki so v njem prebivali, in k praznikam vanj hodili. Jeruzalemsko mesto je bilo ob času kralja Davida in Salomona ko kraljica mnozih kraljev in dežela. Sirijani, Arabljani, Amoničani, Moabljani in Idu- mejei so judovskimu kralju davek dajali; zdaj pa je jeruzalemsko mesto ,,Aa- kor vdova 11 , ker je zgubilo svojiga kralja, in nekoliko časa tudi Boga, s kterim je bilo zar (fteno. Gl. Iz. 54, 4. 5. Perm. Iz. 47, 8. (Brent.). -»gospa narodov 11 , množil) ljudstev. Perm. 2. Kralj. 8, 1 14: 3. Kralj. 9, 2 °. 21 . 7 - Drugi prestavljajo: „sužna postala 11 . Kakor Jeremija miluje Jeruzalem, teko in še bolj moramo milovati dušo, ktera je bila nekdaj z mnogimi čed¬ nostmi ozaljšana, in je hudo nagnjenje in poželenje kiotila,^ zdaj pa jo J e premagal satan, svet in poželjivost, je brez angeljske tolažbe, po ognji hudih strast vsa prežgana, je toliko gospodam sužna, kolikor ima pregreh nad seboj. 342 Žalostue pesmi Jeremijeve I. Bet. 2. Joka se in joka po noči, in njene solze ji teko po licih; izmed vsih njenih ljubili ni niko¬ gar, 8 ) de bi jo tolažil; vsi nje prijatli jo zaničujejo, 9 ) in so po¬ stali nje sovražniki. Jer. 13, 17. Gimei. 3. Preselil se je Juda za¬ voljo stiske, in terde sužnosti; 10 ) prebiva ined narodi, pa ne najde pokoja; vsi nje preganjavci 1 ') so jo popadli v tesnobi. 12 ) Dalet. 4. Pota na Sion žalujejo, ker nikogar ni, de bi prišel k prazno¬ vanju; 13 ) vse nje vrata so po- derte; 14 ) nje duhovni zdihujejo; nje device so nesnažne, ,5 ) in sama je vtopljena v britkosti. 16 ) He. 5. Postali so sovražniki nje glava, 17 ) nje zoperniki so obo¬ gateli; 18 ) ker Gospod je zoper njo govoril 19 ) zavolj obilnosti njenih pregreh; njeni otročiči so v sužnost peljani pred očmi sti- skavcovimi. Vau. 6. In zginila je od sionske hčere vsa njena lepotija; 20 ) lije poglavarji so postali kakor ovni, ki paše ne najdejo; in gredo oslab¬ ljeni pred poganjačem. 21 ) Zain. 7. Jeruzalem se spominja časa svoje stiske, pregrehe in vsih svo- 8. »izmed njenih ljubih 11 , t. j., narodov, kterih prijaznost si je bil Juda z velicimi gotovinami in darovi kupil. Gl. v. 19. Prim. Jer. 2, 16. 36. 37: 22, 20. 21. Eceh. 29, 6. 7. 16. 9. jo zapustivši v nadlogi. V hebrejskim: »so ji nezvesti 10. Veliko Judov, ki so bili mogli uiti, je k sosednjim ljudstvam bežalo pred Kaldejci, de so njih terdi sužnosti odšli. Po odhodu kaldejske vojske so se nekteri izmed njih vernili k Godoliju Gl. Jer. 40, 7. 11. 11. »vsi nje preganjavci t. j., vsi preganjavci jeruzalemske kraljice, ali Jeruzalemljanov. 12. Veliko Judov, ki so k bližnjim narodam bežali, so Kaldejci dohiteli, in jih zagrabili, ko so bili „v tesnobi “, t. j., v soteskah, v tesnih, ozkih krajih med gorami; ali pa: ko jim je bilo še tesno per sercu, ko so bili še vsi prestrašeni (Brent.). 13. Sicer so bile pota proti Jeruzalemu polne romarjev, ki so k praznikam ho¬ dili, zdaj pa so vse zapušene, in tako rekoč žalujejo. 14. Perm. Iz. 3, 26. Jer. 14, 2. Sodbe per vratih in drugi zbori so nehali (Tomaž). 15. „ so nesnažne “, t. j., niso osnažene, niso lepo in praznično napravljene. 16. Drugi prestavljajo hebrejsko: „in ona sama je polna otožnosti 11 . (Vsi st®' novi njenih prebivavcov žalujejo.) 17. »nje glava a , t. j., nje poglavarji, gospodarji. Prim. 5 . Mojz. 28 , 33 . 43. 44. 18. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „ nje nasprotniki so srečni “. 19. „ zoper njo govoril 11 , t. j., jo obsodil; v hebrejskim: »jo strahoval “• 20. Jeruzalem je vso svojo lepoto, vse svoje otroke zgubil. 21. nje poglavarji, ki so s kraljem Sedekijem iz Jeruzalema bežali, so bil' kakor lačni, opešani ovni (bolje v hebrejskim: »kakor jeleni u ')-, došli so j'* 1 Kaldejci (Jer. 39, 5.), in so mogli pred njimi iti v sužnost. Žalostne pesmi Jeremijeve 1. 343 jih sladnost, ktere je imel od sta¬ rih časov, 22 ) ker je njegovo ljud¬ stvo sovražniku v roke padlo, in ga ni pomočnika; sovražniki ga vidijo, in se posmehujejo njego¬ vim sabotam. 23 ) 1 let. 8. Hudo se je Jeruzalem pre¬ grešil, zato ni obstal; 24 ) vsi, kteri so ga častili, ga zaniču¬ jejo, ker vidijo njega sramoto; 25 ) on pa zdihuje, in se nazaj obra-. ca. 26 ) Tet. 9. Njega nesnaga se njego¬ vih nog derži; 27 ) ni se spomnil svojiga konca; globoko je padel, in nima ga tolažnika: Glej, Go¬ spod, mojo nadlogo, ker se je sovražnik povzdignil. 28 ) Jod. 10. Svojo roko je sovražnik stegnil po vsim njegovim dože- lenim; 29 ) ker 30 ) vidi, de so se v njega svetiše vrinili narodi, zastran kterih si zapovedal, de naj ne hodijo v tvojo cerkev. 31 ) Kaf. 11. Vse njegovo ljudstvo zdi¬ huje, in iše kruha; dali so vse svoje dragotine za jed, de bi se poživili. 32 ) Ozri se, Gospod, in poglej, kako malo vreden sim postal ! 33 ) 22. t. j., Jeruzalem primerja dneve svoje stiske s svojim poprešnjim srečnim stanam. V hebrejskim: „ premišljuje v svoji revi in nadlogi, koliko do- briga je že od starih časov sem imel u . 23. ); se posmehujejo a veri Hebrejcov sploh, zlasti pa n sabotam a , ob kterih so sosebno častili in molili ediniga Boga, kteri jim po njih misli ni mogel po¬ magati. Prim. 3. Mojz. 26, 34. 35. Jer. 17, 27: 7, 34. Drugi prestavljajo hebrejsko: „se posmehujejo njegovi pogubi “. 24. „>«' obstal 11 , t. j., se ni mogel sovražnikam ustaviti, mogel se je podati in iti ž njimi v sužnost. 25. „njega sramoto 11 , t. j., njegov zaničljivi stan. Perm. Iz. 47, 3. Eceh. 16,37. 26. Jeruzalem, judovski narod „nazaj obrača “ svoj obraz, ker se sramuje. 27. Njegova hudobija in kazen za njo je očitna na njem, in je vsimu svetu zuana. 28. Jeruzalem, judovski narod, je bil tako oslepljen, de ni pomislil „ svojiga konca svoje nesreče, ki ga je čakala, in zdaj zadela. — tfilej, Gospod “, i. t. d., govori Jeruzalem. 29. „po vsim njegovim doželenim a , t. j., po vsim, kar mu je bilo ljubo in drago , po zakladih judovskiga ljudstva. 20- Misli si tukaj: Jeruzalem žaluje, vidi, de“ i. t. d. 21. „c tvojo cerkev a , v tvoj tempelj, dokler so neverni in neobrezaniga serca. 61. Eceh. 44, 7 — 9. — Sovražnik človeškiga rodu, pravi sveti Gregori Veliki, se loti duhovnih dobrot, ki jih ima kaka duša. Njemu ni mar, jo časniga obropati, ampak mar mu je, ji duhovno življenje vzeti. 22. Prerok govori od zadnjih dni, ko je velika lakota po mestu gospodovala, Jer. 37, 28: 28, 9: 52, 6. 23. „kako tnalo vreden t. j., kako zaničljiv! govori Jeruzalem. — Tako da grešnik za kruh, za kratko veselje, za prazno čast vse, kar ima, še celo svoje življenje, in proda dušo satanu. 344 Žalostne pesmi Jeremijeve 1. Lamed. 12. O vi vsi, ki inemo greste po potu, 34 ) pomislite, in glejte, če je kaka bolečina, kakor bo¬ lečina moja; ker me je Gospod nogradu enako obral, 35 ) kakor je govoril ob dnevu svoje ser- dite jeze. 36 ) Meni. 13. Z višave je poslal ogenj v moje kosti, in me je pokoril; razgernil je mrežo mojim nogam, in me nazaj obernil; 3 ^) storil je, de sim brez tolažbe, in celi dan od žalosti potert. 38 ) Nun. 14. Zbudil se je jarem mojih pregreh; 39 ) v njegovi roki so sku- pej zvite, in meni na vrat nalo¬ žene; 40 ) oslabljena je moja moč; dal me je Gospod v roko, iz ktere se ne bom mogel stergati. 4 ') Sameh. 15. Vzel je Gospod vse moje mogočne 42 ) izsred mene; pokli¬ cal je zoper mene čas, de je po- terl vse moje izvoljene; 43 ) tla- čivnico je tlačil Gospod devici, hčeri Judovi. 44 ) Ain. 16. Zato se jokam, in moje oko toči solze, ker deleč od mene preč je tolažnik, kteri bi pove- .selil mojo dušo: 45 ) zgubljeni so moji otroci, ker je sovražnik zmagal. Jer. 14, 17. Fe. 17. Sion stega svoje roke, pa ga ni, de bi ga potolažil: po¬ velje je dal Gospod zoper Ja¬ kopa njegovim sovražnikam okrog in okrog; Jeruzalem je med'njimi kakor omadeževana z mesčino kervjo. 46 ) 34. „ki greste po potu u mcmo mene, metno Jeruzalema. 35. „ker me je Gospod “ dal popolnama oropati. 36. V hebrejskim: ... „ bolečina ; z britkostjo navdal ob dnevu svoje serdite jeze“. — Jeruzalemsko mesto vpraša menio gredoče, če je še kdo kaj ta- ciga terpel, kar je njega zadelo. — Zgornje besede se obračajo na Jezusa Kristusa, ki je na križi v neznanih bolečinah tudi lahko tako tožil. 37. „me je nazaj obernil', t. j., me je osramotil (glej 8. v.); ali pa: je storil, de sim bežal pred sovražnikam. 38. „ ogenj “ in „mreza a sta podoba jeze Božje, kuge, lakote, vojske in druzih nadlog, ki so Izraelce zadevale. Prim. 5. Mojz. 32, 22. Jer. 4, 4: 18, 22. 39. Storil je, de me teži jarem mojih grehov. 40. moje pregrehe in ž njimi zasluzene kazni je pravična roka Božja tako rekoč v jarem zvila in ga meni na vrat naložila. 41. ,jV roko l( Kaldejcatn, — v se ne bom mogel stergati li s svojo močjo. 42. V hebrejskim: v Pomandral je Gospod vse moje močne “ korenjake. 43. „vse moje izvoljene “, (. j., zbrane, mlade junake je pokončal s kugo, z lakoto iti z mečem. 44. napravil je Gospod v Jeruzalemu in v Judeji poboj, kjer je tekla kri mla¬ dih junakov, kakor teče černo vino iz tlačivnice, ki ga (po judovski šegi) ženin svoji nevesti v čast natlači iz grozdja (Brent.). Perm. Iz. 63, 2. 3. Joel. 3, 13. Skriv. raz. 14, 19. 20. Ljudstvo Judoviga kraljestva se stavi tukaj, kakor večkrat, pred oči v podobi judovske device in hčere. 45. V svoji stiski jokamo, ker mislimo, de nas je Bog zapustil. 46. Jeruzalem se studi sovražnikam kakor ženska, kadar ima svoj čas. Žalostne pesmi Jeremijeve 1. 345 Sade. 18. Pravičen je Gospod, ker sim ga 47 ) k jezi nadražil: po¬ slušajte, prosim, vse ljudstva, in poglejte mojo bolečino: moje de¬ vice in moji mladenči so odšli v sužnost. Kof. 19. Klical sim svoje prijatle, pa oni so me goljufali: 48 ) moji duhovni in moji starašini so v mestu poginili, ko so si jedi iskali, de bi se bili poživili. 49 ) Reš. 20. Glej, Gospod, kako sim stiskan, moje oserčje se trese, moje serce se v meni prekucuje, ker sim poln britkosti: 50 ) zunej mori meč, in doma ravno tako smert. 51 ) Sin. 21. Oni slišijo, de jez zdihu¬ jem, pa ga ni, de bi me tolažil: vsi moji sovražniki slišijo mojo nesrečo, se veselijo, de si jo ti napravil: 52 ) vender boš perpravil dan tolažbe, in bodo meni enaki. 53 ) Tau. 22. Pride naj pred te vsa njih hudobija, 54 ) in imej per njih ter- gatvo, kakor si per meni imel tergatvo zavoljo vsih mojih hudo¬ delstev; 55 ) veliko je namreč mo- jiga zdihovanja, in moje serce je žalostno. 56 ) 47. „ker sim ga u , prav po besedi: n ker sim njegove usta “ i. t. d. V hebrej¬ skim: n ker sim bil njegovim ustam (njegovimu povelja) nepokoren". 48. Sosednje ljudstva, ki so se mi prijazne kazale, sim na pomoč poklical, pa se svojih zavez niso deržale, in so me zapustile. Gl. Jer. 30, 14. Alid. v. 7. 49. Glej 32. razi. — O kako zelo goljufa svet, meso in vse, kar grešnik na tem svetu ljubi, če misli in upa, de ga bo to ob smertni uri tolažilo! 50. „/cer sim poln “ terpljenja ali grenciga kesanja. V hebrejskim: n ker sim se zoperstavljal “. Poln žalosti sim zavolj svoje nepokoršine. 5 1. Zunaj mesta po deželi so Kaldejci Jude morili, v mestu pa so za lakoto in za kugo merli. 52. Moji sovražniki se vesele, de si me zapustil, in njim izdal ti, na kteriga pomoč sim se vedno zanašal. »dan tolažbe dan Božjiga maševanja, ko se boš namreč maševal nad hudobnimi, ter jih kaznoval k sreči pravičnih; — „in bodo meni enaki", ( -j., bodo meni, namreč Jeruzalemu, enako pokončani, Kaldejci namreč po hialji Čiru. V hebrejskim: .. . v dan, ki si ga ti napovedal 1 * * * '. Gl. Jer. 50, 41, n vsa njih hudobija “, de jo boš sodil in kaznoval. ' 5 ' y se jim poberi, kakor si meni pobral. V hebrejskim : „stori jim, kakor si Meni storil" . — Prerok ne prosi tega iz maševanja, ampak iz gorečnosti do pravičnosti Božje. Kakor se je tvoja pravičnost nad nami razodevala, naj se tudi častita skaže tein v čast nad našimi sovražniki. V starim zakonu je veliko govorjenja od ®°žjiga maševanja, ker Božja jeza še ni bila potolažena po Kristusovi smerti. 346 Žalostile pesmi Jeremijeve 2. II. Poglavje. Prerok še žaluje nad jeruzalemskim razvaljenjem, in opominja Sion, de naj nc- prenehama zdihuje, in Gospodu toži svojo revo. Alef. 1. Kako' je pokril s temo 1 ) Gospod v svojim serdu sionsko hčer 5 z neba na zemljo je vergel slavniga Izraela, 2 ) in se ni spomnil podnožja svojih nog ob dnevu svoje serditosti. 3 ) Bet. 2. Prekucnil je Gospod, in ni zanesel, vse lepe prebivališa Jakopove; poderl je v svojim serdu terdnjave device Judove, 4 ) in jih na tla pometal; ognusil je kraljestvo in njegove poglavarje. 5 ) Giiuel. 3. Razdrobil je v svoji ser- diti jezi vsak Izraelov rog; 6 ) odtegnil je svojo desnico pred sovražnikam, 7 ) in je v Jakopu zažgal kakor ogenj, kteriga ple¬ men okoli žre. 8 ) Balet. 4. Napel je svoj lok kakor sovražnik, stegnil je svojo des¬ nico kakor nasprotnik in je po¬ moril vse, kar je bilo lepiga vi- diti 9 10 ) v šotorih sionske hčere, izsul je kakor ogenj svojo jezo. He. 5. Postal je Gospod, kakor sovražnik; prekucnil je Izraela,’°) prekucnil je vse njegovo zidovje; razvalil je vse njegove terdnjave, in je napolnil v hčeri Judovi s ponižanjem moža in ženo; 11 ) 1. „tema u je podoba velike nesreče. — Glej Mih. 3, 6. 2. „slavniga Izraela “, v hebrejskim: »slavo Izraelovo li . Pomen: Z naj viši stopnje posvetne časti in blišobe si vergel sicer toliko slavno izraelsko kra¬ ljestvo in ljudstvo v naj globokejši sramoto. 3. »podnožja svojih nog u , t.j., skrinje zaveze, de bi bil mestu in tempeljnu zanesel. — Skrinja zaveze se imenuje „ podnožje Božje“. Gl. i.Kron. 28, 2. Ps. 98, 5 : 131, 7. 4. „ terdnjave device Judove judovskiga kraljestva. Gl. zgor. 1 , 15. 5. „ ognusil “ s tem, ker je dovolil, de so se polastili malikovavski, nečisti sovražniki njih, ki so se šteli ko svete osebe, kterih bi se ne smel nihče dotakniti. Perm. Iz. 43, 28. 6. »vsak Izraelov rog u , t. j., vsako Izraelovo moč. Gl. Jer. 48, 25. i. d. 7. »odtegnil je svojo desmco li , t. j., svojo pomoč Izraelcam, in jih je dal sovražnikam v roke. 8. »Ogenj 11 je podoba hudiga terpljenja, kuge, vojske, lakote. 9. »kar je bilo lepiga viditi il , t. j., lepe, mlade možake. 10. »prekucnil je Izraela “, v hebrejskim: »pokončal je Izraela izraelske ljudstvo. 11. „v hčeri Judovi “, t. j., v Jeruzalemu in v Judovim kraljestvu je poniža' in poterl vse moštvo in ženstvo. V hebrejskim: ... „ terdnjave , in je na¬ množil hčeri Judovi (t.j., judovskima ljudstvu) žalovanje na žalovanje ■ Žalostne pesmi Jeremijeve 2 . 347 Vau. 6. In razdjal je kakor vert svoj šotor; l2 ) poderl je svojo hišo; v pozabljenje je dal Go¬ spod na Sionu praznovanje in saboto, zasramovanju in svoji serditi jezi kralja in duhovna. 13 ) Zain. 7. Zavergel je Gospod svoj altar, preklel svoje svetiše; 14 ) dal je sovražniku v roke zidove njegovih taborov: 15 ) glasili so se v Gospodovi hiši, kakor ob praznikih. 16 ) Het. 8. Sklenil je Gospod podreti zidovje sionske hčere; l7 ) potegnil je svojo verv, in svoje roke ni umaknil od pokončanja; I8 ) in predzidje žaluje, 19 ) in zid je tudi raz valj en. 20 ) Tet. ta; 2 9. V zemlji tičijo njene vra- ') polomil in zdrobil je nje zapahe; nje kralj in nje pogla¬ varji so med narodi; postave ni več, 22 ) in nje preroki ne dobi¬ vajo več videnja od Gospoda. 23 ) Jod. 10. Sede na tleh, in molče starašini sionske hčere; s pepe- Iam so svoje glave potresli, z ojstrim pašam so prepasani: obe¬ sile so k tlam svoje glave device jeruzalemske. Kaf. 11. Moje oči pešajo od solz, trese se oserčje v meni; izsule so se na zemljo moje jetra za- volj potrenja hčere mojiga ljud¬ stva, 24 ) ker otroci in dojenci po mestnih cestah kopernijo. 25 ) 12. „svoj šotor t. j., svoj tempelj. V hebrejskim: „ Poderl je svoj šotor kakor plot na vertuj 1 . Gl. Iz. 5, 5. 13. V hebrejskim: ... „ saboto, in je zavergel v svoji serditi jezi kralja in duhovna“. Gl. Jer. 52, 10. 11. 24. 27. 14. „ preklel svoje svetiše il , v hebrejskim: »studil je svoje svetiše a . 15. »zidovenjegovih taborov 11 , t.j.,terdne, močne in visoke zidove okrog tempeljna. 16. sovražniki so vpili in kričali v tempcljnu. 17- 1. j., sionsko zidovje. Gl. zgor. 1. razi. 5. v 18. Bog je kakor z merjevsko vervjo mejo odločil, kako delec naj pokon¬ čanje seže, in ni razdevavca ustavil, dokler ni bilo vse znotrej teh mejnikov razdjauo. Prim. 4. Kralj. 21, 13. Iz. 34, 11. ...... 19. »predzidje 11 tako rekoč žaluje, ker je poderto. — „ Predzidje “ je bilo zi¬ dovje okrog mesta. 30. V hebrejskim: ,, predzidje je v solzah in tudi zidovje v žalovanji". 31- t. j., so zasute. V hebrejskim: „ Pogreznjene so v zemljo nje vrata ', namreč sionske hčere, jeruzalemskiga mesta. _ ... 32. „ postave ni več u , t. j., podučevanja v postavi in očitniga darovanja ni vec. 33. »preroki ne dobivajo več videnja «, t. j., razodenja Božjiga, vsaj delj časa ga ne dobivajo v kaznovanje vsiga ljudstva. Perm. 1. Kralj. 28, 6. 15. Se celo Jeremija je bil le po desetdnevnim zdihovanji dobil odgovor zastran popotvanja v Egipt. Gl. Jer. 42, 7. . . , 24. „ jetra u se tukaj imenujejo namesti zelca, ker se zelc jeter derzi. Pomen: Zavoljo nesreče svojiga ljudstva vedno jokam, de bi kmalo oslepel ; zavoljo prevelike žalosti se je želč po jetrih izlil, in mi je v želodec prišel, in ga zdaj na zemljo bljujem (Brent.j. 25 - Prerok sc v duhu prestavi v čas jeruzalemske zapertije, ali pa je bil tisti čas to pesem zložil. 348 Žalostne pesmi Jeremijeve 2 . te bili k pokori pervabili: vidili pa so ti lažnjive zmišljave, in verženje. 29 ) Sameh. 15. Vsi, ki po potu gredo, ploskajo nad teboj z rokami, žvižgljajo, in s svojimi glavami ma¬ jajo nad jeruzalemsko hčerjo: 30 ) Je li to tisto mesto, pravijo, do- veršene lepote, veselje vsiga sveta ? Fe. 31 ) 16. Nad teboj odperajo svoje usta vsi tvoji sovražniki: žvižg¬ ljajo, in z zobmi škripljejo, 32 ) rekoč: Požrimo jo, glej, to je tisti dan, ki smo ga čakali; do¬ živeli smo ga, vidili! 33 ) 26. V hebrejskim: „Kako ti hočem pergovarjati ?“ 27. O jeruzalemsko mesto ! ktero mesto je še toliko terpelo, kolikor si ti ter- pelo, de bi te ž njim permerjal, in te s tem tolažil? — Kdor terpi, se s tem tolaži, če ne terpi sam, ampak tudi druge vidi kaj taciga ali pa ena- ciga terpeti (Brent.). 28. v kakor morje tvoja potertost 11 , t. j., neizrečeno velika, neizmerna je tvoja nesreča; „kdo te bo ozdravil? 11, t. j., kdo ti bo iz nje pomagal? (Brent.). 29. Tvoji krivi preroki so ti lažnjive reči — prihodnjo srečo — prerokovali, in ti niso tvojih pregreh odkrili, ti jih niso očitali, te niso zavoljo njih svarili, de bi te bili s tem k pokori in poboljšanju nagnili; — „ vidili pa so ti t. j., prerokovali so ti zmišljene reči zoper Kaldejce (kar je bilo preroku Jeremiju znano, glej zgor. 28. in 29. pogl.), v hebrejskim: „breme“ ali n težo u (kakor Akvila prestavlja), t. j., težavno prerovanje zoper Kaldejce, namreč njih „verženje u iz Judeje in tudi iz Kaldeje, iz njih kraljestva. Tako razlagata sveti Bonaventura in Hugon (Tirin). 30. Pomen: Sovražniki se posmehujejo razvaljenimu jeruzalemskimu mestu. Perm. Job. 27, 23. Ps. 21, 8. 31. Ta versta se začne s čerko „Fe“ in stoji pred naslednjo, ki se s čerko „Ain u začne, zoper navadni red hebrejske abecede. Kakor nekteri razlagavci pravijo, je to zato, ker Hebrejci zdaj „Ain a pred n Fe u , zdaj v Fe“ pred „Ain li stavijo. Po razlagi svetiga Hieronima je Jeremija tukaj gledal na po¬ men čerk „Jm“ (oko) in „Fe u (usta). Poprej mora namreč „Ain Fe 11 in potlej „ Fe Ain a stati, ker je prerokovo oko (Ain) prihodnje pergodbe poprej ugledalo, in potlej -so jih usta (Fe) izgovarjale, in usta (Fe) še dalje ozna- novale, dokler ni oko (Ain) spolnjenja teh pergodeb gledalo. Tudi v nasled¬ njih dveh poglavjih ste te čerki tako zversteni. 32. „z zobmi škripljejo^, nekteri prestavljajo. „zobe kažejo 11 , ali pa : „se reztjo u . 33. V hebrejskim: „ rekoč: Požerli smo jo, glejte’- 1 i. t. d. Tako se veselita Lamed. 12. Svojim materam so rekli: Kje je kruh in vino? ko so kakor ranjeni omedlevali po mestnih ce¬ stah, ko so v naročji svojih ma¬ ter svoje duše izdihovali. Meni. 13. Komu te bom permeril? 26 ) ali komu te bom perpodobil, je¬ ruzalemska hči? Komu te bom perenačil, in te potolažil, devica, hči sionska? 27 ) Velika je namreč kakor morje tvoja potertost: kdo te bo ozdravil? 28 ) Nun. 14. Tvoji preroki so ti vidili le laži in traparije, in niso od¬ krili tvoiiga hudodelstva, de bi Žalostne pesmi Jeremijeve 2 . 349 Ain. 17. Storil je Gospod, kar je mislil; spolnil je svojo besedo, ktero je bil od nekdaj sklenil; razdjal je, in ni zanesel, in raz¬ veselil je nad teboj sovražnika, in povzdignil rog 34 ) tvojih . so¬ vražnikov. 3. Mojz. 26, 14: 5. Moj z. 28, 15. Sade. 18. Njih serce vpije k Gospodu na zidovih sionske hčere. 35 ) Toči solze kakor potok noč in dan: ne dajaj si pokoja, in naj ne po¬ čiva punčica tvojiga očesa. 36 ) Jer. 14, 16. Zgor. 1, 17. Kof. 19. Vstani, kliči po noči, ob pervi straži; 37 ) izlivaj kakor vodo svoje serce pred obličjem Go¬ spodovim; 38 ) vzdiguj svoje roke proti njemu za življenje svojih otročičev, ki od lakote pojemajo na vsih teržnih voglih. 39 ) Reš. 20. Poglej, Gospod, in pomisli, nad kom si imel tako tergatvo! 40 ) Bodo li tedaj žene jedle svoj sad, deteta po pedi dolge? 41 ) Botali umorjena v Gospodovim svetišu duhoven in prerok? Sin. 21. Zunaj na tleh ležita 42 ) otrok in stari; moje device in moji mladenči so popadali pod mečem; moril si ob dnevu svoje serditosti; udarjal si, in se nisi usmilil. Tau. 22. Poklical si kakor k praz¬ ničnimi! dnevu nje, ki so me stra¬ šili okrog in okrog; 43 ) in ni ga bilo ob dnevu serditosti Gospo¬ dove, kteri bi bil ubežal, ali bi bil popušen; nje, ki sim jih zre¬ dila in preživila, je moj sovraž¬ nik pokončal. 44 ) satan in njegova derhal, če kako Bogu vdano dušo končata, in v brezno prekucneta. 34. »rog 11 , t. j., moč. — Gospod je s tem razveselil tvoje sovražnike, ker jim je dal zmago zoper tebe. 35. Sovražniki vriskajo na jeruzalemskim ozidji, in nad se kličejo mašcvanje Božje, ker svojo zmago malikam perpisujejo (Brent.). 36. Ti pa, sionska hči! »toči solze 11 i. t.d., to je, vi Judje, neprenehoma ža¬ lujte nad svojimi grehi, ter prosite Gospoda, de vas kmalo reši iz rok so¬ vražnikov (Brent.). 37. »ob pervi straži 11 , t.j., ob začetku vsake straže. — Hebrejci so delili noč v tri straže, vsako stražo po štiri ure. 38. izlivaj želje svojiga serca, svoje mile prošnje pred Gospodam. 39. Judje! neprenehama prosite Gospoda, de se saj otrok usmili, ki za lakoto merjejo. 40 - »nad kom si imel tako tergatvo t. j., koga si tako čisto obral. Gl. zgor. t) 12. — V hebrejskim: »s kom si tako ravnal" 1 - 41 - Bo li tolika lakota nastala, de bodo matere svoje otročiče jedle? 42 - »na tleh ležita «, ali pa: »na tleh sta ležala “. 43 . Moje sovražnike si nad me poklical kakor k daritevski pojedini, de naj bi poklali moje otroke. 44 - moje otroke, ktere sim s toliko skerbjo zredila (govori sionska hči), eo pokončali Kaldejci. 350 Žalostne pesmi Jeremijeve 3. III. Poglavje. Jeremija popisuje svoje terpljenje, opominja Jude k spreobernjenju, in prerokuje pogin njih sovražnikam. Alef. 1. Jez sim mož, 1 ) ki vidim svojo revšino 5 ) pod šibo njego- viga serda. 3 ) Bet. 6. V temoto me je postavil, kakor večne mertve. 10 ) Gimel. Alef. 2. Mene je gnal, in peljal v temo, in ne na svetlobo. *) Alef. 3. Le zoper mene je obračal in obrača svojo roko 5 ) celi dan. 6 ) Bet. 4. Postaral je mojo kožo in moje meso, poterl mi je kosti. 7 ) Bet. 5. Obzidal me je okrog in okrog, 8 ) in me obdal z želčem ino s trudam. 9 ) 7. Okrog me je obzidal, de ne uidem; v težko železje me je djal. 1 ') Gimel. 8. Če tudi vpijem ino prosim, zametuje mojo molitev. Gimel. 9. Zaperl mi je pota z reza¬ nim kamnjem, ,2 ) steze mi je pre- vergel. 13 ) Balet. 10. Kakor prežeč medved mi je bil, kakor lev v zalezbi. u ) 1. Jeremija, ki je bil skorej ves čas svojiga življenja preganjan, govori v na¬ slednji žalostnici kmalo v svojim imenu, kmalo pa v imenu svojiga ljudstva. Katoliška cerkev si misli Jeremija bo predpodobo terpečiga Mesija, in obrača njegovo terpljenje in terpljenje njegoviga ljudstva na terpljenje Jezusa Kri¬ stusa. 2. t. j., ki sim svojo jedinšino ali revo vidil, ali občutil. 3. .,pod šibo njegoviga t. j., Božjiga serda, ali pravice Božje. 4. „tema“ je podoba nesreče, n svetloba i( pa sreče. Gl. Iz. 5, 30. 5. Mene Bog neprenehama tepe zmirej z novimi šibami. 6. „ celi dan 11 , drugi prestavljajo: „vsak dan a . 7. Po vednim terpljenji se je moja mlada koža zgerbala. — Kristus, naj lepši med ljudmi, se je bil po svojim britkim terpljenji tako spremenil, de ni b' 1 več poprešnjimu podoben, Iz. pogl. 52, 2. 8. Bog me je v podzemeljsko ječo zaperl, po Božjim dopušenji sim bil vanjo veržen (Brentano). — Prerok tukaj pred oči stavi Boga ko vojšaka, k ten dušo z nadlogami in s težavami obdaja, ter jo s tem sili, de naj se mu vda- 9. n z želčem ino s lrudarn a , t. j., z britkostmi in s terpljenjem. — Prerok tukaj in v naslednjih verstah govori od temne ječe, kamor so ga bili Ju4) e zaperli. Gl. Jer. 20, 2: 37, 15. 16. 20. 21. (Brent.). 10. n kakor večne mertve u , t. j., kakor take, ki so za vselej umerli. 11. Jeremija ni mogel uiti iz ječe, ker je bil perklenjen. 12. Bog mi je vse pomočke odrekel, de nisim mogel ubežati iz ječe. 13. ,,steze mi je prevergel zvil, de nisim vedil, kod ven. 14. Bog je perpustil, de so moji sovražniki kakor medved in lev na me P re ' Žalostne pesmi Jeremijeve 3 . 351 Dalet. 11. Moje steze je prevergel, in me zrnel: 15 ) in zapušeno me je naredil. I6 ) Dalet. 12. Napel je svoj lok, in me postavil kakor tarčo za pušico. 17 ) He. 13. Streljal je v moje ledvice hčere svojiga tula. 18 ) He. 14. Bil sim v smeh vsimu svo- jimu ljudstvu, njih pesmica celi dan. 19 ) He. 15. Nasitil me je z grenkostmi, upijanil me je s pelinam. 20 ) Vau. 16. In izbil mi je zobe po šte¬ vilu, dal mi je pepela jesti. 21 ) Vau. 17. In veržena je iz pokoja moja duša, pozabil sim do¬ brot. 22 ) Vau. 18. In sim rekel: Zginil mi je konec, in moje upanje v Go¬ spoda. 23 ) žili, in vme režali; ali pa: Bog mi je nenadama in nanaglama novo terpljenje pošiljal. 15. Vse moje djanje mi je zmedel, in me poterl; storil je, de sim zapušen, brez tolažbe. 16. Zmirej le Jeremija govori, tode včasih v svojim imenu, včasih pa v imenu judovske muožice in sionske hčere ali jeruzalemskiga mesta. Po misli sve- tiga Hieronima in po njegovi latinski prestavi govori tukaj Jeremija v imenu judovske srenje ali pa v imenu sionske hčere, t. j. jeruzalemskiga mesta. It. Na Jutrovini imajo navado, z lokam pušice v tarčo streljati. Divji narodi so včasih vjetiga človeka k kolu pervezali, in so vanj pušice streljali, de so se v streljanji vadili, in per tem tudi svojo spretnost v streljanji skazovali. Od te jutrovske šege in navade je tukaj posneta ta podoba, in ima ta pomen: Bog mi vedno mnogo terpljenje pošilja. Gl. Job. 16, 13. £ Brent.). 13. n hčere svojiga tula", t. j., pušice iz posode, kjer jih je imel spravljene. 16. n njih pesmica “, njih zasmehovavna pesmica, t. j., zasmehovali so me, bil sim jim v zobeh, dan", t. j., vsak dan. 26. „upijanil me je s pelinam “, t.j., napolnil me z grenkostmi, s terpljenjem. »Grenkost" in „peZm“: podoba veliciga terpljenja. — Prerok govori tukaj v imenu judovske množice. 21. Nekdaj so v znauinje velike žalosti kruh s pepelam potresali, kar se dan današnji bolj goreči judje delajo ob obletnici tempeljuoviga razvaljenja. V he¬ brejskim: „S kremenam mi je zdrobil zobe , in me je po pepelu valjal". — 'la podoba je posneta od močniga človeka, ki hudi zveri s kamnam zobe izbije, de se mu ne morež njimi hraniti, in jo po^ prahu valja. Pomen: Bog nti je vzel vse pomočke, de se ne morem nič več braniti (Brent.). ^2. Nimam je vesele ure, ne miru, ne pokoja; nič dobriga se ne spomnim, de 83 , bi mi bilo došlo (Brentano). « h„ Zgi i ml mije . konec “> .)•> n* ga konca mojiga terpljenja, kmalo bi bil opal v pomoč Gospodovo (Brentano). 352 Žalostne pesmi Jeremijeve 3. Zain. 19. Spomni se moje ubožnosti in pregrehe, pelina ino želča. 24 ) Tet. 26. Dobro je, tiho čakati po¬ moči Božje. Zain. 20. Mislim in mislim, in moja duša omedleva v meni. 25 ) Zain. 21. Ko to premišljujem v svo¬ jim sercu, 26 ) zato bom še upal. Het. 22. Milost Gospodova je, de nismo pokončani; ker njegovo usmiljenje ne jenja. Het. 23. Vsako jutro čutim, 27 ) ve¬ lika je zvestoba tvoja. Het. 24. Delež moj je Gospod, pravi moja duša, zato vanj zaupam. Tet. 25. Dober je Gospod njim, ki vanj zaupajo 5 duši, ki ga iše. Tet. 27. Dobro je človeku, če nosi jarem od svoje mladosti. 28 ) Jod. 28. Samoten sedi, in molči, ker ga je na se vzel. 29 ) Jod. 29. On položi v prah svoje usta; „morde je še upanje ! u3 °) Jod. 30. Pomoli svoje lice njemu, kteri ga bije; nasiten je s sramoto. Kaf. 31. Ker Gospod ne zaverže vekomaj. 31 ) Kaf. 32. Če je tudi zavergel, 32 ) se vender usmili po obilnosti svo- jiga usmiljenja. 24. „moje ubožnosti in pregrehe t. j., spomni se, Gospod, moje reve, ki me zadeva zavoljo mojih grehov; v hebrejskim: „moje stiske in mojig« joka u ; — „pelina in želča u , t. j., grenkost in britkost, ki jih vživam. Prerok se spet v zaupanji poterduje, in se k Gospodu oberne, ter ga prosi) de naj milostljivo odverne stiske in težave, ktere je po svoji pravici grešni kam poslal (Hier.). 25. Vedno premišljujem svoje nadloge in težave, zato omaguje moja duša v žalosti vtopljena. 26. „Ko to premišljujem de ti, o Gospod, veš vse moje nadloge, in de mc boš rešil ob svojim času, me te misli poterdujejo v zaupanji (Brentano). 27. „Vsako jutro čutim “ Božje usmiljenje nad seboj; v hebrejskim: „Nove so vsako jutro njegove usmiljenja 1,1 . 28. če se z mladiga navadi terpeti, voljno prenašati nadloge, pokoršino skazovab 29. I mladiga v terpljenji skušen človek ne zgubi serčnosti, v samoto se poda, in molče nosi Gospodov jarem. 30. On se na zemljo verže (Ps. 71,9.), se ponižuje pod Božjo roko, in pravi: „morde je še upanje 11 Božje pomoči za me! 31. „ne zaverže vekomaj “ tacih, ki se poboljšajo (Hier.). 32. „Če je tudi zavergel “ nekoliko časa. V hebrejskim : „Ce je tudi (koga) z žalostjo (z bolečino) udaril “. Žalostne pesmi Jeremijeve 3. 353 Kaf. 33. Zakaj on ne ponižuje, in ne zametuje rad otrok človeških; 33 ) Lamed. 34. de bi poterl s svojimi no¬ gami vse vklenjene po deželi; 34 ) Lamed. 35. de bi človeku pravice ne storil pred očmi Najvišiga; Laiued. 36. de bi človeka v svoji sodbi ogoljufal: tega Gospod ne zna. 35 ) Meni. 37. Kdo je tisti, kteri bi smel reči, de se kaj zgodi, kar bi Gospod ne zapovedal? Am. 3, 6. Meni. 38. in de iz ust Najvišiga ne pride ne hudo ne dobro? 36 ) Meni. 39. Zakaj mermra človek v živ¬ ljenji, mož per svojih grehih? 37 ) Nun. 40. Preglejmo in preišimo svoje djanje, in vernimo se k Go¬ spodu. Nun. 41. Povzdignimo svoje serca z rokami vred k Gospodu v ne¬ besa. 38 ) Nun. 43. Napčno smo delali, in k jezi te dražili; zato se ne daš sprositi. 39 ) Sameh. 43. Ogernil si se s serditostjo, in si nas udarjal; ubijal si, in nisi zanašal. Sameh. 44. Oblak si pred se posta¬ vil, 40 ) de molitev ne predere. Sameh. 45. Izrovano in zaverženo si me djal med ljudstva. 41 ) 33. Bog nima veselja kaznovati. Perm. 'Eceh. 18, 32: 33, 11. 31- „vklenjene po deželi- 1 , t. j., v sužnost odpeljane. de bi človeku krivico storil ; kaj taciga Gospod ne more. 33. Ali se ne zgodi vse, kar nas zadeva, po Božjim dopušenji, bodi si dobro ali hudo? Zatorej ne sinemo godernjati, ampak se moramo poboljšati in v Božjo previdnost upati, kadar nas kaj hudiga zadene. Cernu bi človek godernjal nad svojimi nadlogami, saj jih je zaslužil s svo¬ jimi pregrehami! 38- Tisti povzdiguje svoje serce z rokami vred k Gospodu, kdor daje svoji molitvi moč z dobrimi deli. Kdor moli brez dobrih del, povzdiguje svoje serce brez rok; kdor pa dela brez molitve, povzdiguje roke brez serca (Gregori Veliki). 3 9. r zato se ne daš sprositi v hebrejskim: n zato nisi odpustil 1 '. V hebrejskim: n Voblak si se zavil' 1 - Naše pregrehe, ki se proti nebu vzdi¬ gujejo, t so černi oblak, kteri nam milostljivo obličje Božje zakriva; naše hu¬ dobije so stena med Bogani in med nami, ktere ne more predreti naša ino- litev (Brent.). 41 • V hebrejskim: v Kakor blato (lužo) in zveržek si nas naredil med Ijud- s tvi u , t.j., storil si, de smo zaničljivo ljudstvo, in vsim narodam perstujeni. 354 Žalostne pesmi Jeremijeve 3. Fe. 46. Odperli so svoje usta zo¬ per nas vsi sovražniki. 4! ) Fe. 47. Prerokovanje nam je bilo strah in zaderga in poguba. 43 ) Fe. 48. Potoke voda so točile moje oči zavolj potrenja hčere mojiga ljudstva. 44 ) Ain. 49. Moje oko je prežaljeno, in ne jenja se jokati ; zato ker ni pokoja, Ain. 50. dokler se Gospod z nebes ne ozre, in ne vidi. 45 ) Ain. 51. Moje oko mi je življenje vzelo 46 ) zavoljo vsih hčer mojiga mesta. 47 ) Sade. 52. Na lovu so me vjeli ka¬ kor ptico moji sovražniki po ne¬ dolžnim. 48 ) Sade. 53. V jamo se je pogreznilo življenje moje, in kamen so verh mene položili. 49 ) Sade. 54. Vode so nastopile čez mojo glavo; 50 ) rekel sim: Po meni je! 42. Ta podoba je posneta od zverin, ki svoje žrela odperajo, in hrepenijo svoj rop požreti. — Pomen: Naši sovražniki nas želijo pokončati. 43. „Prerokovanje nam je^ delalo „strah u , ker nam je strašne, hude reči, nesrečo napovedovalo; ker smo pa to prerokovanje zaničevali, nam je bilo ravno to prerokovanje v „zadergo (l , v perložnost, de smo se pregrešili zoper Gospoda, in tedaj nam je bilo prerokovanje tudi v „ pogubo “ ali v pokon¬ čanje. — V hebrejskim: „Strah in zaderga, pokončanje in potrenje je nad, nas prišlo". 44. „zavoljo potrenja 11 , zavoljo pokončanja judovskiga ljudstva. 45. Ne bom nehal jokati (v. 49.), dokler se Bog ne ozre na našo domovino, in se nas ne usmili (Brentano). 46. Nekteri prestavljajo prav po besedi: v Moje oko mi je dušo poropalo i. t. d. S temi besedami pridigarji skazujejo, kako potrebno nam je čuti nad svojimi očmi (Brentano). Večkrat en sam nečisti pogled poropa duši življenje (nedolžnost, mir in pokoj). Sv. Hier. 47. Z besedami „zavoljo vsih hčer mojiga mesta“ si lahko tudi mislima „podružne mesta u , kterih mati je bilo jeruzalemsko mesto. — Pomen: M°J vedni jok zavoljo nesreče podružnih mest, ali pa: zavoljo nesreče jeruzalem¬ skih devic (zgor. 1, 4.18 : 2, 10. 21.) mi je vso moč vzel, ali me omamil, "j V hebrejskim: n Oči me bolijo (od vedniga jokanja) zavoljo vsih hčera mojiga mesta “. 48. Jeremija toži, de so ga Judje po krivici vjeli in v ječo vergli, ker jim 111 bil nič žaliga storil (Brcntano). 49. Živiga so me v jamo — v nek vodnjak — vergli (Jer. 38, 6.), in so verh jame ali vodnjaka kamen zavalili. — Naše življenje, naša duša, se pogrezh® v jamo, če se s hudobijami oskruni; kamen se.nanjo zavali, če ji je r rel1 v navadi; navada namreč leži na grešniku, in mu brani vstati iz biezn a pregreh (Greg. Veliki). 50. v vodnjaku, kamor je bil veržen. Perm. Ps. 68, 2. 3. 355 Žalostne pesmi Jeremijeve J. Ivof. 55. Klical sim tvoje ime, Go¬ spod, iz naj globokejši jame. 51 ) Kof. 56. Moj glas si slišal: 52 ) Ne odvračaj svojiga ušesa od mojiga ječanja in vpitja. Kof. 57. Perbližal si se ob dnevu, ko sim te na pomoč klical; rekel si: Ne boj se! Reš. 58. Razsodil si, Gospod, reč moje duše, rešenik mojiga živ¬ ljenja! Reš. 59. Vidil si, Gospod, njih kri¬ vico zoper mene; persodi mi pravico! 53 ) Reš. 60. Vidil si vso njih togoto, 54 ) vse njih naklepe zoper mene. Sin. 61. Slišal si, Gospod, njih zasramovanje, vse njih naklepe zoper mene, Sin. 62. govorjenje mojih nasprot¬ nikov, in njih zmišljevanje zoper mene celi dan. Sin. 63. Glej, naj sede ali vsta¬ nejo, 55 ) sim jez njih pesmica. 56 ) Tau. 64. Povernil jim boš, Gospod, po delih njih rok. 57 ) Tau. 65. Dal jim boš od sebe trud kakor škit okrog njih serca. 58 ) Tau. 66. Preganjal jih boš s ser- ditostjo, in zaterl jih boš pod nebarn, o Gospod! 51 - V ječi — v vodnjaku — sim te, o Gospod! klical na pomoč. 52. n Moj glas si slišal ko sim molil: n Ne odvračaj “ i. t. d. Vidiš, kolike krivice in težave terpim, zmašuj se nad mojimi sovražniki zavoljo mene. Gl. Ps. 9, 5. — Prerok prosi Boga, de naj njega ([in njegovo ljudstvo) reši iz sedanje nadloge, kakor ga je bil rešil poprešnjih težav. 5 4 - »vso njih togoto v hebrejskim: „vso njih željo po maševavjv'. [5. „Glej'-‘ , per vsim njih djanji in nehanji. Glej Ps. 138, 2. ® 6 - 8 ‘ui jim v zobeh, me obirajo, in se mi posmehujejo. . • kaznoval jih boš za vse, kar so meni (nam) storili. a8 - Kakor obdaja škit junaka, tako jih boš obdajal s težavami. V hebrejskim: nDal jim, boš nespamet “ (drugi: „ serčno težavo 11 j, djal na nje preklet¬ stvo 11 . 356 Žalostne pesmi Jeremijeve 4. IV. Poglavje. Žalostna pesem od razvaljenja jeruzalemskima mesta. Alef. 1. Kako je otemnelo zlato, 1 11 ) se spremenila naj lepši barva! 2 ) razmetani so svetišni kamni 3 ) po voglih vsih tergov. Bet. 2. Otroci sionski, sloveči, 4 ) v naj čistejši zlato oblečeni, 5 ) kako so čislani enako persteuim posodam, delu rok lončarjevih! 6 ) Gimel. 3. Saj še morske pošasti 7 ) odgrinjajo svoje persi, in doje svoje mladiče; hči mojiga ljud¬ stva pa je neusmiljena kakor noj v pušavi. 8 ) Dalet. 4. Jezik tiči dojenčiku na nebu zavolj žeje: otroci prosijo kruha, in nikogar ni, de bi jim ga lomil. 9 ) Ile. 5. Kteri so sicer sladčice jedli, poginjajo na cestah; 10 ) kteri so bili zrejeni v škerlatu,") blato objemajo. I2 ) Vau. 6. In veči je pregreha 13 ) hčere 1. „Kalco je otemnelo “ judovsko ljudstvo, ter je ob vso svojo nekdanjo bli- šobo prišlo! 2. n barva“ na tem zlatu. V hebrejskim: „se spremenilo naj boljši zlato judovski poglavarji so zgubili svojo slavo in imenitnost. 3. „ svetišni kamni 11 , v hebrejskim: v sveti kamni li , t. j., dvanajsteri dragi kamni na napersniku veliciga duhovna, v ktere so bile vrezane imena dva¬ najsterih Izraelovih rodov. Gl. 2. Mojz. 28, 8 — 11. Ti kamni blezo pomenijo duhovne, ki so za kugo in lakoto pomerli ob jeruzalemski zapertii (Brent-)’ 4. Judje, poprej toliko „ sloveči a , v hebrejskim: „dragi“. 5. V hebrejskim: „ čislani enako naj čistejšimu zlatu“. 6. kako so malovredni, enaki razbitim perstenim posodam; njih merlici lezi.l 0 po mestu kakor Čepine razbite perstene posode, ki jih nihče ne pobere (Brentano). 7. „ morske pošasti a , morski somi, morski psi, velike ribe. 8. Saj še naj bolj divje zveri dojijo svoje mladiče, judovske matere pa u e morejo dojiti svojih otrok, ker so zavoljo pomanjkanja lastne hrane vse osla' bele; one so na videz enake terdobuim nojem ali štravsam, ki ob naj manj 81 nevarnosti svoje mladiče popustijo. Perm. Job. 39, 14—16. Zgor. 2, H- (Brent.). 9. Ravno taka je ob dušni lakoti, če ni učenikov, kteri bi lačnim — resnic® željnim — lomili kruh nebeških naukov (Hier.). 10. Otroci bogatih in imenitnih staršev, ki so dobre jedi vživali, merjejo i* lakoto po jeruzalemskih tergih (Brentano). 11. kteri so bili mehko zrejeni, in so imeli škerlataste oblačila. 12. ležijo po tleh v blatu (v luži), in za lakoto umirajo (Brentano). 13. „veči je pregreha t. j., veči je z greham zaslužena kazen. 357 Žalostne pesni! Jeremijeve 4. mojiga ljudstva, kakor je bila pre¬ greha 14 ) Sodome, ktera je bila razdjana v trenutku, desiravno se je roke niso bile dotaknile. 15 ) 1, lilojz. 19, 24. Zain. 7. Belejši kakor sneg so bili nje Nazarejci, 16 ) čistejši kakor mleko, bolj rudeči kakor stare slonove kosti, 17 ) lepši kakor sa¬ fir. 18 ) Het. 8. Zdaj pa je bolj čern ka¬ kor oglje njih obraz, in ne po¬ znajo se na ulicah; derži se koža njih kosti; posušila se je, in je kakor les. 19 ) Tet. 9. Bolje je bilo z mečem po¬ morjenim, kakor za lakoto umer- lim; ker ti so se posušili in po- merli zavoljo pomanjkanja v de¬ želi. 20 ) Jod. 10. Z lastnimi rokami so usmi¬ ljene žene kuhale svoje otroke; bili so jim jed ob poteranji hčere mojiga ljudstva. 21 ) Kof. 11. Dopolnil je Gospod svoj serd, izlil je jezo svoje nejevolje, in zažgal je ogenj na Sionu, in ta je požerl njega podlage. 22 ) Lamed. 12. Kralji na zemlji in vsi pre- bivavci po svetu niso verjeli, de pojde zopernik in sovražnik skoz vrata v Jeruzalem 23 ) 14. n kakor je bila pregreha 11 , t. j., kazen. Ta pomen ima n pregreha u tudi v 22. versti. Vender pa tudi tukaj »pregreha* lahko pomeni greh; zakaj greh » kaznijo vred je bil per Jeruzalemu veči kakor per Sodomi. Sodomljani so grešili zoper natorno postavo, Jeruzalemljani pa so se pregrešili zoper natursko in Božjo postavo; Sodomljani so bili v trenutku kaznovani in kon¬ čani, Jeruzalemljani pa so bili dolgo časa z zapcrtijo in sužnostjo kaznovani. lo. človeške roke niso bile Sodome razvalile, Bog jo je bil pogrezuil. 16. ,.Nazarejči“ so bili blezo poglavarji, poglavarski sinovi, knezi, plemenit- niki; drugi pa si mislijo Bogu posvečene osebe. Gl. 4. Mojz. 6. 17. so imeli belo, rudečkasto, gladko kožo, dokler niso stradali. '8. „safir“, drag kamen, plav kakor nebo. Vse te podobe pomenijo, de šobili Nazarejci lepi, beli, rudeči ljudje. — Nekteri obračajo te besede na Naza- re jce ko Bogu posvečene osebe, in jih razlagajo v duhovnim pomenu. Marsi- ktera pobožna duša je bila sperveuja bolj bela kakor sneg po syoji čistosti, bolj čista kakor mleko po svoji spodobnosti, bolj rudeča kakor stara slonova kost po svoji ljubezni, lepši kakor satir po premišljevanji nebeških reči: potlej pa po grehu je bila černa in ostudna. 1^- „Zdaj“ ob lakoti so Nazarejci očerneli, njih koža se je zgerbala, so zmedleli, in se posušili. 20. Bolje je bilo Judam, ki so naglo pod mečem padli, kakor njim, ki so po¬ časi za lakoto umirali (Brentano). ^ »ob poteranji“, ob pokončevanji judovskiga ljudstva, ob zapertii jeruzalem- skiga mesta. Perm. zgor. 2, 20. Baruh. 2, 4 : 5. Mojz. 28, 57. Ogenj je do dna požgal Jeruzalem po povelji Gospodovim. ^ 3 - »niso verjeli 11 , de bi mogli sovražniki Jeruzalem premagati, ker je bil s terduimi zidovi obdan. 358 Žalostne pesmi Jeremijeve 4. Meni. 13. zavoljo pregreh njegovih prerokov 24 ) in hudodelstev nje¬ govih duhovnov, kteri so v njem prelivali kri pravičnih. 25 ) Nun. Fe. 16. Obraz Gospodov jih je raz¬ delil, 28 ) nič več jih ne bo pogle¬ dal; obličja duhovnov niso spo¬ štovali, in stari se jim niso smilili. Ain. 14. Sem ter tje so hodili po tergeh ognušeni s kervjo; in ko niso drugači mogli, so svoje ro¬ bove vzdigovali. 26 ) Sameh. 15. Umaknite se, ognušenci! so nad njimi vpili, umaknite se, po¬ berite se,nedotikujte se! Prepirali so se namreč, in pretreseni med narodi so rekli: Nič več ne bo dalje med njimi prebival. 27 ) 17. Ko smo še bili, so naše oči omagovale od gledanja po naši prazni pomoči, ko smo se skerbno ozerali na ljudstvo, ktero ni moglo pomagati. 29 ) Sade. 18. Polzilo se je našim sto¬ pinjam ob hoji po naših cestah; 30 ) bližal se je naš konec; naši dnevi so bili dopolnjeni, ker je bil pri¬ šel naš konec. 24. „njegovih“ — jeruzalemskih krivih — „prerokov“. Gl. Jer. 23. 25. so morili prave preroke zlasti ob času kralja Manaseta. Gl. 4. Kralj. 24. 26. Sveti pevec dalje popisuje hudobijo teh kervi željnih krivih prerokov in duhovnov. Duhovni in lažnjivi preroki, ki so se videe imenovali, pa so bili slepi, so po jeruzalemskih ulicah tekali, in prerokovali srečo in blagoslov. S tem so dajali priliko, de so pravi preroki kazen Božjo oznanovali, in de so bili verni preganjani in moljeni. S kervjo teh nedolžnih so bili tedaj oma¬ deževani. Vender so hotli ohraniti svojo zunanjo čistobo, ktero je postava (3. Mojz. 22, 4: 21, 1.) velevala, in ktere niso smeli opušati, zato so po ulicah, kjer so ležali umorjeni, vzdigovali robove svoje dolge obleke, deje niso omadeževali z dotikanjem v kervave kaplje, ki so bile še na tleh. 27. ^Umaknite se, ognušenci “ s kervjo pravičnih! pojdite nam s poti, ne doti- kujtc se nas, de nas ne oskrunite, — so vpili boljši izmed ljudstva in pravi preroki proti tem morivcam, hudobnim duhovnam in lažnjivim prerokam, in so se tako hudo med seboj prepirali, de so bili še celo nekteri izmed never¬ nikov nejevoljni, in so jim rekli: Vaš Bog ne bo dalje med vami prebival, ker take reči počenjate.— V hebrejskim: „Ognite se nečistim, (zapeljivcem, hudobnim duhovnam in krivim prerokam, kakor se ogibate gobovim, de njih bolezni ne nalezete, — so opominjali pravi preroki ljudstvo), umaknite se, umaknite se, nikar se jih ne dotikajte (nikar se ž njimi ne pečajte, de vas ne zapeljejo), ker so oskrunjeni (s kervjo pravičnih); tudi pretreseni med narodi so rekli: „,Ve bodo dalje prebivali 1 - 1 med nami taki goljufi, molivci, škodljivi ljudje (Prestava iz beneške poliglote Fr. Vatabli, Breutano.) 28. Pravica Božja jih bo po svetu razkropila. 29. Ob mestni zapertii, ko je naša deržava še stala, smo se željno oze'rali p° egiptovski pomoči; Egipčani so sicer prišli, tode nas niso mogli oteti sovra 2 ' nikam iz rok. Jer. 37, 6—8. 30. Pomen: Naš stan je bil v silni nevarnosti. — V hebrejskim: n Zalezovdh 359 Žalostne pesmi Jeremijeve 4. Kof. 19. Hitrejši so bili naši pre- ganjavci kakor orli pod nebam; čez gore so nas podili, v pušavi so nas zalezovali. 31 ) Reš. 20. Duh naših ust, maziljeni, gospod, je bil vjet v naših pre¬ grehah , kterimu smo rekli: V troji senci bomo živeli med na¬ rodi. 32 ) Sin. 21. Veseli in raduj se, hči edomska! 33 ) ki prebivaš v deželi Hus; 34 ) tudi do tebe bo prišel kelih; upijanjena boš, in slečena do naziga. 35 ) Tau. 22. Končana bo tvoja pre¬ greha, 36 ) hči sionska! nič več te ne bo preselil; tvojo pregreho bo obiskal, hči edomska! tvoje grehe bo odgernil. 37 ) so naše stopinje, de nismo mogli hoditi po svojih cestah 11 , t.j., sovražniki so vse naše ceste zaperli s stražami (Brentano). 31. Ko je bil en del jeruzalemskima mesta premagan, je vojašina s kraljem vred skušala ubežati v gorato pušavo med Jeruzalemom in Jeriho; Kaldejci pa so jih bili kmalo došli. Gl. 4. Kralj. 25. 5. 6. Prim. Jer. 4, 13: 48, 40: 49, 22. 32. Naš kralj in gospod, namreč Sedekija, ki je bil nam vsim življenje, je bil zavoljo naših pregreli vjet, ko smo vender upali pod njegovim varstvam srečno in mirno s sosednjimi ljudstvi živeti. — Sedekija je bil v tem podoba Jezusa Kristusa, kteriga je Bog z vsimi darovi svojiga duha omazilil, kteri je življenje našiga duha, kteri je bil zavoljo naših grehov vjet, in pod nje¬ govim varstvam zamoremo potolaženi živeti med nekeršanskimi derhalmi. 33. O le veseli se naše nesreče, ljudstvo v Edomu! 34. „v deželi' 1 , kjer je tudi „I/us“, v hebrejskim: „ Uz il , v Arabii. Glej Job. 1. razi. 1. 35. O le veselite sc, Idumejci, našiga pokončanja, saj bo tudi na vas prišla vcrsta, de bote pili iz keliha jeze Božje. Sovražnik bo tudi vas oropal in pokončal. — Idumejci (Edomljani) so bili naj hujši sovražniki Judov. Gl. Ps. 136, 7, Abd. v. 10—14. Bolj natančne prerokbe zoper Edom gl. Jer. 25, 15: 48, 26 : 49, 10-12. 36. „tvoja pregreha“, t. j., kazen za tvojo pregreho bo jenjala. 37. O judovsko ljudstvo, bodi potolaženo! po dokončanim pokorjenji za tvoje grehe te Bog ne bo več pokoril; nasproti pa bo vas, oEdoinljani! kaznoval, ker ste Judam toliko in toliko krivic storili. — Ako Bog grehe odpusti, in jih dalje nič več ne kaznuje, se to v svetim pismu pravi: n Bog greh po¬ krije« (Ps. 31, 1.); ako pa Bog grehe kaznuje, se to s svetopisemsko besedo reče: „Bog grehe odgerne (ali) odkrije“ (Brentano). Molitev Jeremija preroka. ) V. Po Jeremija toži Bogu reve in nadloge spreobernc, i 1. Pomisli, Gospod, kaj se nam je pergodilo; ozri se, in poglej naše osramotenje ! 2. Naša deležnuia je prišla naptujce, 1 2 ) naše hiše na zunanje. 3. Sirote smo brez očeta, naše matere so kakor vdove. 3 ) 4. Vodo svojo za denar pi¬ jemo, svoje derva kupujemo. 4 ) 5. Za vrat (vklenjene~) nas gonijo, trudnim ne dajo pokoja. 5 ) 6. Egiptu smo roko molili, in Asirijanam, de bi bili s kruham nasiteni. 6 ) glavje. svojih rojakov, in ga prosi, de naj jih spet osreči. 7. Naši očetje so grešili, in ni jih več; mi pa njih pregrehe nosimo. 8. Hlapci nas gospodarijo; 7 ) in ni ga, de bi nas rešil iz njih roke. 9. Z nevarnostjo svojiga živ¬ ljenja si kruh perpravljamo pred mečem v pušavi. 8 ) 10. Naša koža je kakor peč ožgana zavolj silne lakote. 9 ) 11. Žene na Sionu oni oskru- njajo, in device v mestih Judo¬ vih. 10 ) 1. Tega napisa ni ne v hebrejskim, ne vgreškim in ne v kaldejskim. Prerok je zložil to toživno molitev kmalo po razdjanim Jeruzalemu, in popisuje v nji nesrečni stan Judov ob tem času. 2. „Naša deležnina a , naša dežela je prišla na Kaldejce in na sosednje ljud¬ stva. 3. Zapušeni ljudje se imenujejo „vdove “ in ^sirote". Prim. Ps. 93, 6. Iz. 1, H- 4. Vodo iz svojih vodnjakov, in derva iz svojih gozdov moramo kupovali od sovražnikov, ki so se naše dežele polastili. 5. Gonijo nas kakor živino, in nam nič ne zanašajo, če smo tudi trudni in zdelani. V hebrejskim: „ Preganjajo naše zatilnike (z nakladanjem težkiga jarma), trudimo se, pa nam ne dajo pokoja t. j., naj težji dela nam na¬ kladajo, pa nam ne dajo potrcbniga počitka (Brentano). 6. K Egipčanam in Asirijanam smo zbežali, in se jim ko hlapce prodali, do si le življenje ohranimo. Gl. Jer. 42, 19. 7. „ Hlapce vojaki \abuhodonozorjevi. Gl. 4. Kralj. 24, 10. 11. 8. Z nevarnostjo svojiga-življenja pokončano polje obdelujemo, in si živeža perpravljamo, ker je dežela polna sovražnikov in tolovajev. — Prerok g°' vori tukaj od majhniga števila Judov, ki so bili v svoji deželi ostali. 9. „zavolj silne lakote 11 , ki smo jo ob oblegi preterpeli, in jo še terpimo. — Huda lakota dela obličje temno rumenkasto in černo. 10. Kaldejci so silo delali ženstvu po Jeruzalemu in po druzih mestih, kjer bivali. Molitev Jeremija preroka. 361 12. Poglavarji so za roke obe¬ šeni, 11 ) obličja starih ne spoštu¬ jejo. 13. Z mladenči nespodobno de¬ lajo, 12 ) in dečki pod lesam pa¬ dajo. 13 ) 14. Starih je zmanjkalo per vratih, 14 ) mladenčev v pevskim koru. 15 ) 15. Minulo je veselje našiga serca; v žalost seje naš kor spre¬ menil. 16 ) 16. Padla nam je krona z glave; 17 ) gorje nam, ko smo grešili. 17. Zato je bilo žalostno naše serce, zato so naše oči otemnele, ,8 ) 18. zavolj sionske gore, ker je pušobna; lesice se sprehajajo po nji. 19 ) 19. Ti pa, Gospod, ostaneš večno, tvoj sedež od rodu do rodu. 20 ) 20. Zakaj nas hočeš na ve¬ komaj pozabiti ? nas zapustiti dolgo časa? 21. Spreoberni nas, Gospod, k sebi, in spreobernili se bomo; 21 ) ponovi naše dni kakor sperve- nja. 22 ) 22. Pa zavergel si nas in za¬ podil; silno se jeziš nad nami. 23 ) H. Obsojene so ob glavo djali, in njih trupla so za roke na kole obesili. 12. „Z mladenči nespodobno delajo ker so jim bili (kakor se v hebrejskim bere) mlinske kamne ali ročne mline naložili, ko so jih v sužnost peljali; ali pa so jih silili mleti, kar so sicer le sužnji mogli delati. Gl. Sodil. 16, 21. Iz. 47, 2. 13. ,,pod lesam padajo a , t. j., pod lesenim orodjem, ki so ga jim Kaldejci nakladali. 14. v per vratih 11 , kjer so sodbe sklepali, in se posvetovali. 15. K mestnim vratam se je shajala mladina igrat ali pet. 16. „naš kor a , drugi prestavljajo: naše rajanje naš ples. 17. „ krona z glave “, t. j., venec iz cvetlic (iz rož), s kakoršnim smo se ob godeh zaljšali, nam je z glave zginil. 18. Oči so nam otemnele, ker se vedno jokamo zavoljo podertije na sionski gori. Gl. naslednjo versto. 19. Na sionski gori, kjer je stal prelepi tempelj in kraljevi grad, se zdaj lesice sprehajajo (Brentano). Če so tudi sovražniki poderli sedež našiga kralja, saj ostane tvoj sedež vekomaj, o Gospod, kteri si naš viši kralj; tvoja vsigamogočna roka še lahko spet napravi sedež našimu kralju (Brentano). 21. Nekteri prestavljajo: „Oberni nas, Gospod, k sebi, in vernili se bomo“, namreč v svojo domovino. Gl. Jer. 4, 1. 22. prestavi nas v poprešnji srečni stan, v kakoršnim smo bili nekdaj, dokler smo po tvoji postavi živeli (Brentano). 23. Za to versto Judje ponavljajo 21. versto, kar tudi per Izaii in Malahii delajo, in sicer zato, de se nobene bukve svetiga pisma ne končajo s tacimi besedami, ktere njih narodu nesrečo napovedujejo. preroka Baruha. Baruli, Nerijev sin, blezo čjfarajev brat (Jer. 51, 59.), je bil zvest učenec in služabnik preroka Jeremija, kteriga prerokovanja je spisal in enkrat v tempeljnu očitno bral (Jer. 36, 27. i. d.). Zadevale so ga z Jeremijem vred preganjanja, ki jih je leta pre¬ rok zavolj svojih prerokovanj terpel 5 zadela ga je bila pa tudi nje¬ gova usoda, ko je bilo jeruzalemsko mesto vzeto, in ko so bili Judje peljani v babilonsko sužnost (Jer. 52, 3. i. d.). Po te ne¬ srečni dogodbi je ostal Baruh z Jeremijem še nekaj časa v deželi, in je spremil svojiga učenika tudi na Egiptovsko, kamor so ga nekteri v deželi ostali Judje seboj vzeli (Jer. 43.). Od tod je šel, mende po Jeremijevi srnerti, v Babilon, in pet let po razdjanji jeruzalemskim je ondi pisal Judam v Jeruzalem pismo, kterimu je prerokovavno podučenje dodal. Leto' pismo s podučenjem vred je zapopadek teh bukvic. Po kratkim vvodu (1, 1—9.)’se perčne pismo (1, 10.) do Judov v Jeruzalemu. Jetniki v Babilonu opominjajo svoje brate v Jeruzalemu, naj molijo za kralja kaldejskiga in za nje, ter naj berejo podučenje Baruhovo (1, 10—15.). Za tem nasledva obto- ženje grehov, molitev k Bogu za rešenje (1,15—3, 8 .), in nauk, de je Izrael zato kaznovan, ker je bil zapustil modrost ali postavo Božjo; — de pa ni popolnama prepušen pogubi, ampak je le zavolj svojih grehov tepen; de se bo po tem Bog sam na zemlji perkazal (3, 9—4, 8 .). Po tem Jeruzalem zapoje žalostno in tolažno pesen)) in prerok ga opominja, de naj se veseli, ker se bodo njegovi vjeti 368 Vvod v preroka Baruha. otroci vanj vernili (4, 9—5,9.). Zadnjič (pogl. 6.) nasledva dolgo pismo, ki ga je pisal Jeremija Judam, ki so šli v Babilon, ter jih je svaril in opominjal, de naj se malikovanja varujejo. Kje de se v teh bukvicah Baruhovo pismo konča, in se pod- učenje začne, ni določno zaznamnjano; zatorej nekteri učeni mislijo, de njegovo pismo jenja v 1. poglavji s 15. versto, nekteri pa menijo, de v 3. poglavji z 8. versto; to poslednje je bolj verjetno. So sicer nekteri izmed judov in kristjanov, kteri pravijo, de teh bukvic ni bil Baruh spisal; tode nimajo prav, ker je dovolj dokazano, de jih je bil on spisal; zakaj v njih ni nič nasprotniga ne pisavcu ne okolišinam njegoviga časa; pa tudi imenitne zgodo¬ vinske priče to poterdujejo. V starejih zapisnikih svetiga pisma se najdejo te bukvice pod Jeremijevim imenam kot del prerokovanj tega preroka, kar sveti Avguštin v svojih bukvah „Meslo Božje u imenovanih, naravnost pravi. Stari cerkveni učeniki: Irenej, Ciprijan, Klemen Aleksandrijski, Evzebi, Ambrož, Atanazi, Efrem in drugi jemljejo besede iz teh bukvic v poterdovanje svojih naukov; in vesoljna cerkvena zbora, florenški in tridentinski, terdita naravnost, de so te bukvice svete, ki jih je preroku Baruhu sveti Duh na¬ vdihnil. Te bukvice je prerok Baruh po hebrejsko pisal, kar hebrej- skimu podobna pisava in stare priče kažejo; zdaj pa jih imamo le v greški, latinski, sirski in arabski prestavi. Naša latinska pre¬ stava ni svetiga Hieronima, ampak je še ostanek stare latinske prestave, ki jo je pred njim katoliška cerkev v zahodnjih deželah imela, in se ji pravi „Itala u . PEIE0K BAEUH, I. Poglavje. Vvod. Pismo babilonskih Judov do jeruzalemskih. Obtoženje grehov. m 1. so pa besede,') ki jih je Baruh, sin Nereja, sinu Maasija, sinu Sedekija, sinu Se¬ deja, 1 2 ) sinu Helkija pisal v Ba¬ bilonu 3 ) 2. peto leto, sedmi dan mesca, ob času, ko so bili Kaldejci Je¬ ruzalem zajeli, in ga požgali z ognjem. 4 ) 3. In Baruh je bral besede teh bukev na ušesa Jehoniju, sinu Joakimovimu, kralju Judovimu, 5 ) in na ušesa vsilim ljudstvu, ki se je sošlo poslušat bukve, 4. in na ušesa mogočnim, 6 ) sinovam kraljev, 7 ) in na ušesa duhovnam, in na ušesa ljudstvu, od maliga do veliciga, vsim, ki so prebivali v Babilonu ob reki Sodi. 8 ) 5. In ko so zaslišali, so se jokali in postili, in so molili pred obličjem Gospodovim. 6. In so denarja zložili, ko¬ likor je vsakteri premogel, 7. in so poslali v Jeruzalem Joakimu, sinu Helkija, sina Salo- moviga, duhovnu, 9 * ) in duhovnam in vsinm ljudstvu, ki je bilo ž njim v Jeruzalemu, 1. ..besede u bukev, drugi prestavljajo: „ besede pisma“. 2. „ Sedeja v greškim: „Asadija“ ali „Sadaja u . 3. kamor je bil Baruh po Jeremijevi smerti iz Egipta prišel. Gl. vvod. 4. v sedmi dan“ ravno tistiga mesca (petiga), ko so bili Kaldejci pred petimi leti jeruzalemsko mesto vzeli in požgali (4. Kralj. 25, 8.). 5. Jeiionija (ali Joakin) seje bil Kaldejcam prostovoljno vdal (4. Kralj. 24, 12.j; zato ni bil terdo zapert, in smeli so ga obiskovati. Kralj Sedekija, Jeho- nijev naslednik, ki so ga oslepljeniga v Babilon odpeljali, je bil že umeri; ali pa so ga bolj terdo varovali, ker se je bil Babiloncam uperi, in jim per- šego prelomil (4. Kralj. 24, 20: 25, 7.). 6. »mogočnim, 11 , drugi prestavljajo: »velikačem-'', drugi: „ vojšakam 7. ,,kraljev 11 , namreč kralja Jehonija in njegovima očeta Joakima. Dan. 1,1—3. 8. v ob reki Sodi a , t. j., ob reki Evfratu; v hebrejskim se ji pravi „Sad‘‘, t. j., „Ošabna“, ker se večkrat silno naraste; zato se tudi dan današnji kraj blizo Kufe poleg Evfrata imenuje Suvad “. 9. Več Judov, med njimi tudi duhovni, ki so bili od Kaldejcov k bližnjim narodarn zbežali, se je bilo vernilo v Jeruzalem. „Joakim u ni bil veliki du¬ hoven , ampak viši ali pervi med duhovni, ki so ge bili vernili. Banih I. 365 8. ko je bil (flaruh) prejel posode tempeljna Gospodoviga, ki so bile iz tempeljna pobrane, de¬ seti dan mesca šivana, de bi jih nazaj poslal v deželo Judovo, sreberne posode namreč, ki jih je bil preskerbel Sedekija, Judov kralj, sin Josijev, 9. potem ko je bil pobral Na- bubodonozor, babilonski kralj, Je- honija in pervake in vse mo¬ gočne, 10 ) in kmetiške ljudi iz Jeruzalema, in jih je bil vjete odpeljal v Babilon.") 10. In so rekli: 12 ) Glejte, po¬ šljemo vam denarjev; kupite ž njimi žgavnih darov 13 ) in kadila, in naredite mano, 14 ) in darujte za greh na altarji Gospoda, na- šiga Boga; 15 ) 11. in molite za življenje Na- buhodonozorja, kralja babilon- skiga, l6 ) in za življenje Balta¬ zarja, njegoviga sina, de bi bili njuni dnevi kakor nebeški dnevi na zemlji; 12. in de bi nam Gospod dal moč, in razsvetlil naše oči, 17 ) de bi živeli v senci Nabuhodonozorja, kralja babilonskiga, in v senci Baltazarja, njegoviga sina, in de bi jima služili veliko dni, 18 ) in milost našli pred njunim obličjem. 13. Molite tudi za nas k Go¬ spodu, našimu Bogu; ker smo grešili zoper Gospoda, svojiga Boga, in se njegov serd ni obernil od nas do tega dneva. 14. In berite te bukve, ki smo jih vara poslali, de bi se brale 10. V greškim: pervake (ali ,.k)ieze a ~) in umetnike in mogočne * 11 (kakor Jer. 24, 1: 29, 2.).' 11. Judje v Babilonu so poslali denarja (v. 7.) in pismo (v. 10.) v Jeruzalem, ko je bil Baruh deseti dan tretjiga judovskiga mesca, ki se mu pravi n sivan u , od Nabuhodonozorja prejel sreberne posode, ki jih je bil napravil Sedekija; ker je bil Nabuhodonozor, kaldejski kralj, tudi vse zlate posode v Babilon odnesel, ktere je bil Salomon napravil (4. Kralj. 24, 13.). Lete sreberne posode so tedaj poslali Baruh in Judje z denarji in s pismam iz Babilona v Jeruzalem, de bi mogli Judje tam per postavljenim altarji (Jer. 41, 5.) vsaj nekoliko Božje službe opravljati. 12. v so rekli u , t. j., tako le so jim pisali. Tu se perčne pismo. Gl. vvod. 13. »žgavnih darov 11 , t. j., klavno živino za žgavne daritve. 14. „ mano po hebrejsko „ minha u , t. j., jedilni dar. 13. Leti darovi naj bi hasnili (bili v prid) -tudi babilonskim Judam, ker si niso smeli zunej obljubljene svete dežele staviti tempeljna, de bi bili v njem da¬ rovali (Gl.‘ 1. Kron. 22, 1. razi. 1.). 16. Tako jim je bil Bog zapovedal (Jer. 29, 7.); za neverne vladarje moliti, če so tudi malikovavei, opominja tudi sveti Pavel (1. Tim. 2, 2.). Molijo Pa naj, de bi kralj in njegov sin ali njegov naslednik dolgo živela. — Be¬ seda „sin“ je tukaj namesti besede »vnuk 11 ; ker je bil Evilmerodah Nabu- hodonozorjev sin, Baltazar pa njegov vnuk. Neko judovsko ustno zročilo perpoveduje, de je bil Nabuhodonozor svojiga sina Evilmcrodaha zavoljo mnozih hudobij zavergel, in si je bil Baltazarja, svojiga vnuka, izvolil naslednika v kraljevanji (Brenlano). "• 1- j., de nas Bog okrepča, zvedri in poterdi (gl. 1. Kralj. 14,27. razi. 13.), prerokovavni nauki. 21. Gospod, naš Bog, je pravičen, in ravna z nami po svoji pravici; prav j° tedaj, de smo osramoteni in kaznovani zavoljo svojih grehov. 22. Trije judovski kralji so bili v sužnost prišli, namreč Joahaz, ki je umeri v Egiptu vjet, Jehonija in Sedekija, ki sta bila peljana v Babilon ( 4 . Kralj- 23, 34: 24, 12 : 25, 7.). 23. „nismo verjeli de se bo njegovo preteuje spolnilo. 24. v njegovo vsigamogočno pomoč. V greškim: ... „ Gospoda, in mu nismo verjeli “. 25. v smo bili neverni *, v greškim: n smo bili nepokorni. 26. Glej zastran tega 3. Mojz. 26 : 5. Mojz. 28, 29. 32. 27. ki je močno rodovitna. Gl. 2. Mojz. 3, 8. 17. 28. t. j., zato je prišlo na nas toliko nesreč, kakor zdaj vidimo in čutimo. 1. n svojo besedo t. j., svoje žuganje, svoje pretenje. 367 Baruh 2. kraljem in našim pervakam, in vsinni Izraelu in Judu; 2. de bo Gospod perpravil na nas velike nesreča, kakoršne se niso zgodile pod nebam, ka¬ kor so se zgodile v Jeruzalemu, poleg tega, kar je zapisano v postavi Mojzesovi:' 2 ) 5.Mojz. 28,53. 3. de bo človek jedel meso svojiga sina in meso svoje hčere. 3 ) 4. In dal jih je pod roko vsim kraljem, ki so okoli nas, v za¬ sramovanje, in v zateranje 4 ) vsim ljudstvam, med katere nas je Gospod razkropil. 5. In smo spodej, ne pa zgo- rej, 5 ) ker smo grešili Gospodu, svojimu Bogu, ki nismo poslu¬ šali njegoviga glasu. 6. Gospodu, naširnu Bogu, pravica, nam pa in našim oče- tam osramotenje v obraz, kakor je današnji dan. Zgor. 1, 15. 7. Saj nam je Gospod na¬ povedal vse te nesreče, ktere so prišle nad nas, 8. in nismo potolažili obličja Gospoda, svojiga Boga, de bi se bili vernili vsakteri izmed nas s svojih prehudobnih potov. 9. In Gospod je čul z nesre¬ čami, 6 ) in jih je perpeljal na nas; ker Gospod je pravičen v vsili svojih delih, 7 ) ki nam jih je za¬ povedal; 10. in nismo poslušali njego¬ viga glasu, de bi bili živeli po zapovedih Gospodovih, ki jih je pred naše oči postavil. 11. In zdaj Gospod, Izraelov Bog, ki si izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele z močno roko in z znamnji in čudeži, in s svojo veliko močjo, in vzdignjeno roko, in si si naredil ime, kakor je ta dan: 8 ) Dan. 9, 15. 12. grešili smo, hudobno rav¬ nali, krivično delali, Gospod, naš Bog, zoper vse tvoje postave. 13. Odverni svojo jezo od nas; ker malo nas je ostalo med na¬ rodi, kamor si nas razkropil. 14. Usliši, Gospod, naše proš¬ nje in naše molitve, in izpelji nas zavoljo sebe: 9 ) in daj nam do¬ seči milost pred obličjem teh, ki so nas odpeljali: 15. de zve vsa zemlja, de si ti Gospod, naš Bog, in de se Izrael 10 ) in njegov zarod po tvo¬ jim imenu imenuje. 1 ') 16. Ozri se, Gospod, iz svoje 2. Nobeniga ljudstva ni Bog še tako silno tepel, kakor nas ; vse te šibe pa je bil Bog že po Mojzesu napovedal. . . . 3. Tako je napovedoval Mojzes ^3. Mojz. 26, 29.), m tako se je spoln.lo rasramomlje* drugi prestavljajo: „v kletev drugi: „• pokon¬ čanje*. .. . OQ .„ 5. Nismo gospodje, ampak sužni narodov. Perm. 5. Mojz. 28, 13. 6 - Bog ni dalje odlašal, nas obiskati z nadlogami. 1- vsili svojih delih a in zapovedih, ki nam ji i je a . 8. „tadan“ t. j., tudi zdaj, ko se spolnuje prerokovanje zastran nas,ga raz¬ kropljena med narode, kar je bil Mojzes pred vec kot osem sto let, napo¬ vedal. 8. „zavoljo sebe*. t. j., zavoljo svoje časti. l0 - „de se Izrael t. j., de se vse izraelsko ljudstvo imenuje. B. de se po tvojim imenu imenuje Božje ljudstvo. 368 Barah 2 . svete hiše na nas, in nagni svoje uho, in usliši nas! 5.Mojz. 26,15. iz. 63, 15. 17. Odpri svoje oči, in glej: 12 ) saj mertvi, ki so pod zemljo, kterih duh se je od njih oserčja ločil, ne častijo Gospoda in njegove pra¬ vice: 13 ) Iz. 37, 17. Ps. 113, 17. 18. ampak živi, kije žalosten zavolj velikosti hudobije, ki per- pognjen hodi in je slab, in mu oči pešajo, in je lačen; on časti tebe, o Gospod, in tvojo pra¬ vico. 14 ) 19. Ker ne opravljamo molitev in ne prosimo usmiljenja pred tvojim obličjem, o Gospod, naš Bog, zavoljo pravice svojih oče¬ tov: 13 ) 20. temuč ker si poslal svojo jezo in svoj serd na nas, 16 ) ka¬ kor si govoril po prerokih, svo¬ jih služabnikih: 17 ) 21. Tako govori Gospod: Uklo¬ nite svoje rame in svoj zatilnik, 18 ) in delajte dela kralju babilon- skimu; in bote ostali v deželi, ktero sim bil dal vašim očetarn. 19 ) 22. Če pa ne bote poslušali glasu Gospoda, svojiga Boga, de delajte kralju babilonskimu; vas bom izpodil iz mest Judo¬ vih in iz tergov jeruzalemskih, 23. in vam bom vzel glas rado- vanja in glas veselja in glas že¬ ninov in glas nevestin, in vsa dežela bo brez sledil njenih pre- bivavcov. 20 ) 24. In oni niso poslušali tvo- jiga glasu, 21 ) de bi bili delali kralju babilonskimu: in ti si spol¬ nil besede, ki si jih govoril po prerokih, svojih služabnikih, 22 ) de bodo prenesene kosti naših kraljev in naših očetov s svojiga mesta: 25. in glej, razmetane so na solnčno vročino in na nočni mraz; 12. „glej u , Gospod, nesreče, ki nam smert pretijo, odverni jih od nas! 13. t. j., na spodnjim sveta le molče žalujejo, ne hvalijo Boga. Gl. Ps. 6, 6. razi. 7. 14. Nesrečni pa, kakoršni smo mi, ki živi žalujemo nad svojo nesrečo, ki nam solze oči zalivajo, ki pomanjkanje vsiga terpimo; taki bodo tvojo moč in dobroto hvalili, če jim pomagaš. 15. Per svojih molitvah in prošnjah ne stavimo svojiga zaupanja v zasluženje svojih očakov, Abrahama, Izaka, Jakopa i. d., ampak le v tvoje neskončno usmiljenje, in ravno s tem te častimo in poveličujemo (Brentano). 16. temuč zato molimo, de bi utolažili tvojo ojstro pravico, ktero nad nami skazuješ zavoljo naših grehov. 17. V greškim ste te dve versti: ... „očetov in kraljev (Davida, Ezekija in Josija), ker si poslal “ i. t. d. Te šibe, ktere si nam ti, o Gospod, po svojih prerokih napovedal, in nas zdaj zadevajo, nas tudi lahko prepričajo, de tvoja pravica ne zanaša hudobnim otrokam zavoljo pobožnosti njih očetov (Brent.)- 18. Besedi: ..in svoj zatilnik “ ni v greškim. 19. Z lepo se podajte babilonskimu kralju, ter spolnujte njegovo voljo; potem bote ostali v svoji deželi, ker vas kralj ne popelje v sužnost. Gl. Jer. 27, 12- 20. V pokončani deželi bo potihnilo vriskanje in veselo petje, ponehalo bo ob¬ hajanje ženitnin, in ne bo slediti prebivavca v deželi. Gl. Jer. 7, 34: 16,9- 25, 10. 11. 21. V greškim: „7n mi nismo poslušali u i. t. d. 22. vse si spolnil, kar so tvoji preroki napovedovali. Gl. Jer. 8, 1: 22, 36 , 30 « Karali 2. 369 in oni so pomerli v nar hujših bolečinah, in za lakoto in pod mečem in v pregnanji. 23 ) 26. Tudi tempelj, v kterirn so tvoje ime klicali, 24 ) si razdjal, kakor je ta dan, 25 ) zavoljo hudo¬ bije hiše Izraelove in hiše Ju¬ dove. 27. In si delal z nami, o Go¬ spod, naš Bog, po vsi svoji do¬ broti in po vsim svojim velikim usmiljenji, 26 ) 28. kakor si govoril po svo¬ jim služabniku Mojzesu takrat, ko si mu bil ukazal pisati tvojo postavo za otroke Izraelove, 29. rekoč: Ge ne bote poslu¬ šali inojiga glasu, se bo leta velika množica spremenila v prav majhno med narodi, kamor jih bom razkropil: 27 ) 30. ker vem, de me ljudstvo ne bo poslušalo; ljudstvo je nam¬ reč terde glave, v deželi svoje sužnosti pa se bo iz serca spre- obernilo; 31. in bodo spoznali, de sim jez Gospod, njih Bog; in dal jim bom serce, 28 ) de bodo umeli; ušesa, 29 ) de bodo slišali; 32. in me bodo hvalili v de¬ želi svoje sužnosti, in se spo¬ minjali mojiga imena. 30 ) 33. In se bodo spreobernili od svoje terdovratnosti in svojih hu¬ dobij; ker se bodo spomnili pota svojih očetov, kteri so zoper me grešili. 34. In jih bom nazaj poklical v deželo, ktero sim persegel nji¬ hovim očetam: Abrahamu, Izaku in Jakopu, in bodo ondi gospo¬ dovali; in jih bom namnožil, in se ne bodo zmanjšali: 31 ) 35. In sklenil bom ž njimi drugo, 32 ) večno zavezo, de bom jez njih Bog, oni pa bodo moje ljudstvo: 33 ) in ne bom več pre¬ maknil svojiga ljudstva, Izraelo¬ vih otrok, iz dežele, ktero sim jim dal. 34 ) 23. „v pregnanji t. j., ondi, kamor so bili pregnani, v sužnosti. 24. ali: v ki se imenuje po tvojim imenu u , namreč Božji tempelj. 25. si g a dal podreti, kakor je zdaj podert in razdjan. 25. S svojimi grehi smo si sicer zaslužili, de bi bil nas ti, o Gospod, popol- nama pokončal; tode po svoji dobroti in milosti si z nami ravnal, ter si nam le toliko šib pošiljal, in nas le toliko kaznoval, de bi svoj grešni stan spo¬ znali, se k tebi spreobernili, in te nikoli več ne zapustili, kar je že Mojzes prerokoval. Gl. nasl. 2^. Verste 29—34 so zapopadene po svojim pomenu v 3. Mojz. 26, 15 5. Mojz. 4, 25-30 : 28, 62. 2®. „serce“, t. j., um, pamet, spoznanje. 23- vUŠesa 11 , t. j., voljnost, de bodo radi poslušali. 30. ter ne bodo pozabili mene, de bi malikam služili. 3 1 - Glej 5. Mojz. 30, 3. Jer. 24, 6 : 32, 37. 32. Besede n drugo a ni v greškim svetim pismu. -45 33. Zastran te v večne zaveze 8 glej Jer. 31, 31—34. 34. Tukaj je govorjenje od duhovnih Izraelcov, ki sklenejo večno novo zavezo z Bogam. Oni ne bodo nikoli več iz obljubljene dežele, ki jim jo je Bog v višjim pomenu dodelil, to je, iz pobožniga življenja izgnani; temuč v.živajo redni mir, dokler so zvesti zavezi. Tukaj tedaj ni govorjenja od zemelj¬ skih Izraelovih otrok, kar se razvidi iz perviga dela te verste. Te so, se IV, 34 370 Barnli 3. III. Poglavje. Vjeti Judje tožijo Bogu svoje reve, pa tudi spoznavajo, de so vsiga tega saini krivi, ker so v nemar pustili Božjo modrost — pravo vero, — ktero je Bog le samo Izraeicam razodel. Prerok napoveduje včlovečenje Sina Božjiga. 1. In zdaj, vsigamogočni Go¬ spod, Izraelov Bog! duša v stiskah in pobit duh vpije k tebi. 2. Sliši, o Gospod, in usmili se, saj si milostljivi Bog, in usmili se nas; * 1 ) ker grešili smo pred tabo! 3. Ker ti kraljuješ vekomaj, in mi ali se bomo večno pogubili? 2 ) 4. Vsigamogočni Gospod, Izraelov Bog! sliši zdaj molitev Izraelovih mertvih, 3 ) in njih otrok, ki so se pred teboj pregrešili, in niso poslušali glasu Gospoda, svojiga Boga, zato so se na¬ množile nam nesreče. 5. Nikar se ne spominjaj hu¬ dobij naših očetov, ampak spomni se svoje roke in svojiga imena v tem času; 4 ) 6. ker ti si Gospod, naš Bog, in hvalili te bomo, o Gospod! 7. Ker zato si nam dal svoj strah v serca, de bi klicali tvoje ime, in te hvalili v svoji sužnosti; ker spreobračamo se od hudobij svojih očetov, ki so se pred tabo pregrešili. 8. In glej, mi smo dans v svoji sužnosti, kamor si nas raz¬ kropil v osramotenje, v preklet¬ stvo in v pokorjenje za greh 5 ) po vsili hudobijah 6 ) naših oče¬ tov, ki so se bili od tebe ober- nili, o Gospod, naš Bog! 9. Poslušaj, Izrael! zapovedi življenja; 7 * * * ) vleci na ušesa, de se učiš razumnosti. 10. Izrael, kako je to, de si v deželi sovražnikov? ve de, Rimljani zopet spodili iz dežele, oni pa tudi veči del niso stopili v novo zavezo, in tedaj niso mogli in ne morejo nikakor perčakovati, de bi se prerokovanje nad njimi spolnilo. 1. Besedi: v saj si milostljivi Bog, in usmili se nas u , ni v greskim. 2. Drugi prestavljajo greško: ./Ti kraljuješ vekomaj, mi pa smo vedno minljivi t. j., ti si nespremenljiv in neumerljiv, mi pa smo spremenljivi in umcrljivi. 3. „mertvih“, t. j., vjetih Izraelcov, ki so zavoljo svoje prevelike revšine enaki mertvim, ki se pokopujejo. Gl. spodej v. 11. Eceh. 37, 12. 4. Ne spominjaj se grehov naših očetov, ki te gotovo ne bodo nagnili, de bi nam pomagal; ampak spomni se svoje moči, ki nam je nekdaj pomagala, in svoje slave ali časti, ktero si s tem pridobil; pomagaj nam zdaj, v tem hudim času. 5. Prav po besedi: prekletstvo in v greh 11 , to je, razkropil si nas med sovražnike, de nas kolnejo in kaznujejo zavoljo naših grehov. 6. v po vsih hudobijah", t. j., po meri vsih grehov ali krivic. 7; S to versto se začne poduk, v kterim se dokazuje, de je bil Izrael zato iz domovine izgnan, ker je bil Božjo modrost zapustil, in de ta modrost le od Boga izvira. — S to versto se verjetno začno bukve podučivniga p re ' jrokovanja Baruhoviga. Gl. vvod. Barnh 3. 371 11. Postaral 8 ) si se v tuji de¬ želi, ognusil si se z inertvimi, 9 ) štet si med tiste, kteri v grob gredo. 10 ) 12. Zapustil si studenec mo¬ drosti ; 1 ‘) 13. ako bi bil namreč po poti Božji bodil, bi bil gotovo v večnim miru 12 ) prebival. 14. Uči se, kje je razumnost, kje je moč, 13 ) kje je pamet, 14 ) de tudi veš, kje je dolgo živ¬ ljenje in živež, 15 ) kje svetloba oči 16 ) in mir. 17 ) 15. Kdo je našel njen kraj? in kdo je prišel k njenim zakla¬ dom ? 18 ) 16. Kje so poglavarji narodov, in gospodarji žival, ktere so na zemlji, ’ 9 ) 17. ki si igrajo s pticami pod nebam, 20 ) 18. ki grabijo srebro in zlato, v ktero ljudje zaupajo, in ga ni konca njega nabiranja? ki srebro izdelujejo in so v skerbeh, in se njih dela ne dajo znajti? 19. Strebljeni so, in šli so na spodnji svet, in drugi so prišli na njih mesto. 21 ) 20. Mladenči so ugledali luč, in so stanovali na zemlji; pota krotenosti 22 ) pa niso spoznali, 23 ) 21. in niso poznali njenih steza; tudi njih sinovi je 24 ) niso spre¬ jeli; deleč od njih obličja je bila; 25 ) 8. ,, Postaral si se u pred čašam, ali shujšal, zmedlel si zavoljo toliciga terpljenja in britkost. 9. „ognusil si se % merlvimi t. j., med neverniki si se ognusil, kakor de bi se bil merliča dotaknil. 10. „kteri v grob gredo“, t. j., ktere pokopujejo. 11. Modrost — pravo vero — si zapustil, zato si tako nesrečen. 12. „v večnim miru a , t. j., bi bil gotovo večno srečen; — „mir a je podoba vse sreče; zakaj mir je podlaga vse sreče. 13. „moč £ ‘, drugi prestavljajo : „ krepost ali :j čednost u . It. „pamet il , drugi prestavljajo: „ modrost “. 15. „iivež u , drugi prestavljajo: „sreča“, drugi: „bogastvo“. 10. „ svetloba oči “ je podoba moči in sreče. 12. Uči se spoznavati pravo modrost ali pravo vero, ker le ona dela človeka razumniga in modriga, mu daje moč k dobrimu, ter mu tudi kaže pot, po kteri pride k dolzimu življenju, k sreči, k miru in pokoju (Brentano). 18. Kdo je modrost najdel, in jo učil spoznavati? Malo ljudi in narodov je našlo modrost, pravo sveto vero, in se njenih zakladov vdeležilo. Izrael je listo srečno ljudstvo, njemu je Bog pravo vero razodel. Naj si torej po vsi moči prizadeva, živeti po postavi, ktero mu je Bog dal. To je pomen versta 15 — 38 in 4. pogl. 1 — 8. l9 - Kje so kralji in vladarji, kteri so se šteli gospodovavce vsiga sveta? Gl. Dan. 2, 38. .Jer. 27, 6. Judit. 11, 5. bi so tako rekoč igraje lovili ptice pod nebam? Kje so zdaj tisti imenitni knezi, vladarji, ki so mogli, (Jesiravno so bili mogočni, bogati in umetni, vender svet zapustiti, prave modrosti pa niso našli? «■ „krotenosti“, drugi prestavljajo: „inodrosti“, prave vere. Mlajši nasledniki vladarjev, ki so za njimi luč sveta ugledali, in so za njimi na zemlji gospodovali, tudi niso spoznali prave modrosti (^Brentano). “b namreč modrosti, prave vere, niso sprejeli. 25 ; y>je bila a modrost. — Sinovi vladarjev so deleč zašli s pota prave vere, ,n niso dosegli večne sreče. 84 * Banih 3. 372 in jo je našel? in jo je donesel za zbrano zlato? 32 ) 31. Ni ga, de bi mogel zre¬ diti za njene pota, tudi ga ni, de bi preiskal njene steze, 32. ampak On, ki vse ve, jo pozna, in jo je najdel s svojo razumnostjo; kije pripravil zemljo za večni čas, 33 ) in jo je napolnil z živino in s štirinogatimi živalmi; 34 ) 33. ki pošilja luč, in gre; in jo pokliče, in mu je strahama po¬ korna. 35 ) 34. Zvezde pa dajejo svetlobo na svojih stražah, in se veselijo; 35. poklicane 36 ) so, in pravijo: Tukaj smo! in z radostjo svetijo njemu, ki jih je vstvaril. 36. Ta je naš Bog, in ne ceni se drugi proti njemu. 37. /J’a je našel vsako pot do modrosti, in jo je dal svojimu služabniku Jakopu in svojimu ljub¬ ljencu Izraelu. 37 ) 38. Po tem se je na zemlji vidil, in je med ljudmi prebival. 38 ) 26. Od prave modrosti, prave vere in pobožnosti se ni med Kananejci in Fe- ničani nič slišalo, desiravno so bili zvedeni na morji in v druzih umetnostih sloveči; tudi ni bilo slišati od nje med Temanjani, ki so se s svojo modrostjo toliko bahali. Gl. Jer. 49, 7. 27. n Agarini sinovi “, t. j., Izmaelovi mlajši (1. Mojz. 21, 18.). 28. V Arabii je več mest z imeni, ki so imenu tega mesta, ki se mu pravi „Mera“, podobne. Nekteri razlagavci si mislijo feniško mesto „Maara (Joz. 13, 4.); n basnarjV‘, izmišljevavci in skladavci smešnih povest, kterim y,bami u pravimo. 29. O kako velik je svet, in koliko podložnikov ima Bog na njem! (Brentano). 30. Tudi velikani pred vesoljnim potopam so bili podložni Božji. Gl. 1. Mojz. 6,4. 31. Nihče si ne more prave modrosti s svojo močjo zadobiti, ker dar Božji je, in človek mora zanjo Boga prositi, če jo hoče doseči. 32. Kdo si je mogel modrost kupiti z denarji? Gl. 5. Mojz. 30, 12. 33. „za večni čas “, t. j., za prav dolgo časa.— Vse mine in zgine na zemljb ona pa ostane. Gl. Pridig. 1, 4. 34. „s štirinogatimi živalmi “, t. j., mnogoterimi živalmi. 35. „mu je strahama“, tako rekoč s trepetanjem, hitro in natanko pokorna. 36. v poklicane u , namreč od Boga, pravijo, kakor vojaki na straži. 37. Ta vsigamogočni ih vsigavedni Bog ve, pa tudi pozna modrost, in jo de' Izraelu s postavami in z razodenjem po prerokih. 38. Po tem (kadar bodo Mojzes in preroki ljudstvo podučili) bo Bog sa m 22. ni je bilo slišati v kananski deželi, in ne viditi v Temanu. 26 ) 23. Agarini sinovi 27 ) išejo sicer posvetne razumnosti, tudi kupci z Mera in sTemana, in basnarji 28 ) in preiskovavci razumnosti in umetnosti; pa pota modrosti ne poznajo, in njene steze jim ne pridejo na misel. 24. O Izrael, kako velika je hiša Božja, in kako silno velik je prostor njeniga posestva! 29 ) 25. Velik je, in nima konca, visok in nezmeren. 26. Tam so bili velikani, tisti imenitni, ki so bili od začetka, velike postave, zvedeni v boji. 30 ) 27. Teli ni Gospod izvolil, in oni niso našli pota krotenosti; zato so poginili. 28. In ker niso imeli modrosti, so poginili zavoljo svoje nespameti. 29. Kdo se je povzdignil v nebo, in jo je sprejel, in jo je pernesel iz oblakov? 31 ) 30. Kdo je preveslal morje, Bartih 4. 373 IV. Poglavje. Prerok opominja Izraelce, de naj postavo Božjo spolnujejo. Jeruzalem žaluje, ker so njega prebivavci v sužnost odpeljani, in se tolaži s tem, de se bodo kmaio iz nje vernili. 1. To 'J so bukve Božjih za¬ poved, in postava, ki ostane ve¬ komaj; vsi, ki jo spolnujejo, bodo prišli v življenje, kteri jo pa zapušajo, v smert. * 1 2 ) 2. Spreoberni se, o Jakop! in poprimi se je; hodi po potu v njeni svetlobi, proti njeni luči. 3. Ne dajaj svoje časti ni¬ komur drugimu in svoje vrednosti 3 ) ne ptujimu ljudstvu. 4 ) 4. Srečni smo, Izraelci, ker nam je razodeto, kar Bogu do- pade. 5. Bodiserčno, ljudstvo Božje, imenitni Izrael! 5 ) 6. Prodani ste nevernikam, ne v pogubo, ampak ker ste razserdili Boga, ste izdani so- vražnikam. 6 ) 7. Razjezili ste namreč njega, ki vas je vstvaril, večniga Boga, ker ste hudičem 7 ) darovali, in ne Bogu. 8. Pozabili ste namreč na Boga, 8 ) kteri vas je redil, in žalili ste Jeruzalem, svojo rednico. 9. KerVidila je jezo, 9 ) ki je od Boga nad vas prišla, in je rekla: 10 ) Poslušajte, sosede si¬ onske! 11 ) poslal mi je namreč Bog veliko britkost. ljudem prišel na zemljo, de jih bo učil. — Prerok govori tukaj v preteklim času, ker prihodnjo zgodbo že spolnjeno vidi. De Baruh tukaj od včlovečenja Sinu Božjiga govori, je enoglasna misel vsih svetih očetov, sv. Ciprijana, Atanazija, Ambroža, Avguština in druzih. 1. „To“, namreč, ta modrost (glej zgor. 3, 37.). 2- Spolnovanje Božjih zapoved človeku perpravlja srečo in blagor, njih pre- lomovanje pa nesrečo in pogubljenje (5. Mojz. 30, 15—20.). Judovska po¬ stava se imenuje večna, kolikor namreč obsega tudi postavo Božjo, ki je večna. 3. »svoje vrednosti 11 , v greškim: „svojiga zaklada,- 1 ali „svojiga prida"-. A Izraelsko ljudstvo je-bilo izvoljeno, Božje ljudstvo, kterimu je Bog svoje skrivnosti po prerokih razodeval; prerok tedaj tukaj Izraelce opominja, de naj te „svoje časti in vrednosti i ne zanemarjajo, in ne prepušajo druzimu, Ptujimu ljudstvu, kteriga bi si utegnil namesti njih izvoliti, in mu svoje skriv¬ nosti razodevati, nje pa zavreči, kar jim je že po Mojzesu pretil. Gl. 5. Mojz. 32, 21. (Brentano). 3. Drugi prestavljajo greško: „ Zaupaj, moje ljudstvo, ki si odmenjeno, spomin Izraelov ohraniti ! J »ste izdani sovražnikam ‘, ne de bi vas zaterli, temuč le pokorili in po- boljšali. 2' „hudičem u , hudobnim duhovam, malikam. tk • 0 Boga u , v greškim se bere: „večniga Boga 11 . »jezo u , t. j., kazen, šibe, ktere vam je Bog poslal. Jeruzalem govori tir kakor vdova, ki je otrok oropana, in toži bližnjim uiestam svojo nesrečo. b n sosede sionske", t. j., bližnje mesta. Gl. spod. v. 24. 374 Banih 4. 10. Ker sim vidila 12 ) sužnost svojiga ljudstva, svojih sinov in svojih hčer, ktero jim je per- pravil Večni. 11. Redila sim jih' namreč z veseljem; pa spustila sim jih z jokam in z žalostjo. 12. Nihče naj se me ne veseli vdove in zapušene; veliko me jih je zapustilo zavoljo grehov mojih sinov, 13 ) ker so se obernili od postave Božje, 13. njegovih pravic 14 ) pa niso poznali, in niso hodili po potih Božjih zapoved, in se niso po pravičnosti ravnali na stezah nje¬ gove resnice. 15 ) 14. Naj pridejo sosfcde sionske, in naj se spominjajo sužnosti mojih sinov in hčer, ktero jim je per- pravil Večni. 15. Ker pripeljal je nad nje ljudstvo z daljave, ljudstvo hu¬ dobno in druziga jezika, 16 ) 16. ki ni spoštovalo stariga, in ne se usmililo otrok; in od¬ peljali so ljubljence vdovine, in jo samo brez otrok popustili. 17. Jez pa, kaj vam morem pomagati? 18. Kdor je namreč nesrečo nad vas perpravil, on vas bo tudi rešil iz rok vaših sovražnikov. 19. Pojdite, otroci moji! poj¬ dite, ker jez sim sama pušena. 20. Slekla sim oblačilo miru, I7 ) oblekla pa sim se v rasovnik zdi- hovanja, in klicala bom k Naj- višjimu svoje žive dni. 21. Zaupajte, otroci moji, kli¬ čite k Gospodu, in rešil vas bo iz rok poglavarjev, vaših so¬ vražnikov. 22. Ker vedno sim upala va- 1 šiga rešenja; in došlo mi je ve¬ selje od Svetiga, zavoljo usmilje¬ nja, ki vam bo došlo od našiga večniga Zveličarja. 23. Spustila sim vas namreč z žalostjo in z jokam; pa per- peljal vas mi bo Gospod z ve¬ seljem in z radostjo na vekomaj. 24. Kakor so namreč vidile sosede sionske vašo sužnost priti od Boga, 18 ) tako bodo vidile v kratkim vaše rešenje od Boga, ki vam bo došlo z veliko častjo in večno blišobo. 25. Otroci! poterpežljivo pre¬ našajte jezo, ki je nad vas prišla; ker preganjal te je tvoj sovražnik, tode kmalo boš vidil njegov pogin, in hodil boš po njegovim zatil- niku. 19 ) 26. Moji nežni (otroci) so hodili po ojstrih potih, 20 ) ker gnani 12. „Ker sim vidita 11 , ali pa: „Ker vidim sužnost ' 1 i. t. d. 13. Drugi prestavljajo greško: ... n zapušene; v pušavo sim storjena zavolj pregreli “ i. t. d. 14. „ njegovih pravic^, drugi prestavljajo: „ njegovih zapoved 11 . 15. V greškiin: . . . „in se niso ravnali po stezah krotenja po njegovi pravici 1 - 1 . 16. „hudobno ljudstvo 11 , v greškitn: ,, nesramno ljudstvo 11 i. t. d. Gl. 5. Moj 2, 28, 49. 1 Z . 33, 19. 17. „ oblačilo miru v greškim: „ oblačilo veselja u , t. j., žalovala boin. 18. „ priti od Boga u , teh besedi' ni v greškim. 19. Kmalo bo kralj Cir premagal in pokončal Babilon, in Izraelci, spušeni i® sužnosti, bodo hodili po babilonskih razvalinah. Gl. Iz. 26, 5. 6. (Brentano)- 20. Moji ljubi otroci go po ojstrih potih hodili v sužnost. Barnh 4. 5. S o bili kakor čeda, ktero so vzeli sovražniki. 27. Zaupajte, otroci! in kličite k Gospodu, ker spomnil se vas bo on, ki vas je bil odpeljal. 21 ) 28. Kakor je bilo namreč vaše serce, de ste od Boga zašli, tako ga bote desetkrat toliko iskali, kadar se zopet k njemu vernete. 22 ) 29. Kdor vam je nesrečo po¬ slal, vam bo zopet perpravil večno veselje z vašim rešenjem. 23 ) 30. Bodi serčen, Jeruzalem! ker spodbuja te on, ki ti je dal ime. 24 ) 31. Poginili bodo škodljivci, ki so te pestili; in kaznovani bodo, ki so se tvojiga padca veselili; 32. mesta, kterim so tvoji otroci služili,bodo kaznovane, in tisto, 25 ) ki jih je sprejelo. 26 ) 875 33. Kakor se je namreč tvoje podertije veselilo, 27 ) in se tvo¬ jiga padca razveseljevalo; tako bo žalovalo nad svojo razvalino. 34. Zatert bo tedaj vrisk nje¬ gove množice, in njegovo zve- seljevanje se bo v žalost spre¬ menilo. 28 ) 35. Ker prišel bo nad-nj ogenj za veliko dni od Večniga, in dolgo časa bodo v njem hudiči stanovali. 29 ) 36. Ozri se okoli sebe, o Je¬ ruzalem! proti vzhodu, in glej veselje, ki ti prihaja od Boga. 30 ) 37. Ker glej, tvoji otroci pri¬ dejo , ktere si razkropljene spu¬ stila; zbrani pridejo od vzhoda do zahoda nad besedo Svetiga, ter se veselijo časti Božje. 31 ) V. Poglavje. Jeruzalem ! veseli se vernitve svojih otrok in njih prihodnje sreče. 1. Sleci, Jeruzalem! obleko se z lepoto in častjo tiste večne svoje žalosti in terpljenja, in obleci slave, ktero ti Bog daje. 1 ) 21. M vas je bil odpeljal*, v greškim: „ki je nad vas vse to poslal 22. Če se zopet k Bogu obernete (4n se v domovino vernete), bote svojo nekdanjo uepokoršino s toliko veči vdanostjo do Boga in do njegove postave poprav¬ ljali. — In res so se bili Judje po babilonski sužnosti poboljšali. 23. Do tukaj sega pesem Jeruzalemljanke, to je, jeruzalemskiga razvaljeniga i» zapušeniga mesta; v naslednjim pa prerok nagovarja jeruzalemsko mesto. 24. „j Bodi serčen a , v greškim: »Zaupaj* i. t. d. Bog, kteri ti je svoje ime dal, de se namreč imenuješ »Božje mesto*, te bo potolažil. Gl. Ps. 45,5: 47, 2. 9. 25. »in tisto*, t. j., babilonsko mesto, „ki jih je sprejelo* v sužnost. 26. V greškim: »Gorje mestam, kterim ..gorje njemu, ki“ . . . 22. »veselilo*, namreč babilonsko mesto, tako bo tudi žalovalo. 28. kadar ga bodo sovražniki poderli. Perm. Jer. 51, 55. 23. »hudiči*, pošasti. Perm. Jer. 50, 32. 39. Iz. 13, 21. 3 °- Kralj Cir, ki je Babilon premagal, je prišel od vzhoda, kjer je Perzija. 31- »na besede Svetiga 11 , t.j., na povelje Božje, in se veselijo veličastva Božjiga. Ul. Iz. 49, 12. 18. 1. Nehaj žalovati; veseli se raji večniga veličastva, kteriga ti Bog daje. — Prerok v tej in v dveh naslednjih verstah govori od tistiga Jeruzalema, 376 Barnh 5. 6. 2. Ogernil te bo Bog s plaj- šem pravice, in ti djal na glavo krono večne časti. * 2 ) 3. Bog bo namreč pokazal svojo blišobo na tebi vsakimu, kdor je pod nebam. 4. Imenoval bo namreč Bog tvoje ime na vekomaj: Mir pra¬ vice in čast pobožnosti. 3 ) 5. Vzdigni se, Jeruzalem, in stoj na višavi, in ozri se proti vzhodu, in poglej svoje otroke od solnčniga vzhoda do zahoda zbrane na besedo Svetiga, in se veselijo spomina Božjiga. 4 ) Zgor. 4, 36. 6. Peš so namreč šli od tebe, ko so jih sovražniki peljali; per- peljal ti jih bo pa Gospod, kakor otroke kraljestva nesene s častjo. 5 ) 7. Ker Bog je sklenil poni¬ žati vse visoke hribe in večne skale, 6 ) in napolniti doline enako ravnim tlam, de Izrael hitro hodi v Božjo čast. 7 ) 8. Senčili pa bodo tudi Izra¬ ela po Božjim povelji gojzdi in vse dišeče drevesa. 8 ) 9. Ker pripeljal bo Bog Izra¬ ela z veseljem v svetlobi svojiga veličastva z usmiljenjem in s pra¬ vico, ki je iz njega. 9 * ) VI. Poglavje. Jeremija piše Judam v Babilon, jim naznanuje njih rešenje iz sužnosti, popisuje nečimernost malikov, in opominja, de naj jih nikar ne častijo. Prepis pisma, kteriga je pi- babilonski kralj v Babilon v suž- sal Jeremija njim, ktere je imel nost peljati, de bi jim naznanil, kteri se bo v keršansko cerkev in konec sveta v nebeško kraljestvo spre¬ menil. 2. V greškim: „ Obleci obleko pravice, ktero ti Bog podeli, in deni na svojo glavo krono časti, ktero ti Večni da“. 3. „ tvoje ime tvoja posebna lastnost bo potem, mir in čast si pridobiti, ki iz pravice in pobožnosti izvirata. — Tudi Izaija daje novimu Jeruzalemu nove imena (Iz. 62, 1—3.). Jeruzalem se v ti in v naslednji versti stavi pred oči v podobi mlade neveste, ki je s pravico, čednostjo in bogaboječnostjo, s častjo in z veličastvam ozaljšana, v razgled vsiinu stvarjenju. 4. Perm. zgor. 4, 37. razi. 31. Iz. 49, 12. 18. 5. Sramotno so Kaldejci Jude peš v sužuost gnali, s častjo pa, enako kra- Ijičetn, ki jih na ramah na nosilih nosijo, jih bo Bog v domovino nazaj pri' peljal. Gl. l 7l . 49, 22: 66, 20. Spolnjenje tega prerokovanja gl. 1. Ezdr. 2, 65 — 67. — Otroci kraljestva se imenujejo Judje tudi per Sirahu 24, 16. in kristjani per sv. Mat. 8, 12., ker se Božjiga kraljestva vdeležujejo. 6. r večne skale 11 , drugi prestavljajo: večne griče“. 7. Gl. Iz. 40, 3. 4. V greškim: ... n de Izrael varno hodi cl i. t. d. 8. Pomen 7. in 8. verste: Bog bo vse opovere in zaderžke s pota spravil, de se bodo lahko vernili in hodili v svojo domovino, ter jih bo tudi varoval, de ne bodo po solnčnim perpekanji obnemagali. — Ravno taka podoba je tudi P el Iz. 41, 19. (Brentano). 9. Bog popelje v svoji mogočnosti Izraelce kakor pod svetlim oblakam. Prerok tukaj meri na 2. Mojz. 13, 21. Banih 6. 377 kar mu je bil Bog zapovedal. 1 ) Jer. 25, 9. 1. Zavoljo grehov, s kterimi ste se pred Bogam pregrešili, vas popelje vjete v Babilon Nabuho- donozor, babilonski kralj. 2. Ko bote tedaj v Babilon prišli, bote tam prav veliko let in dolgo časa do sedmiga rodu; potem vas bom pa od tam v miru izpeljal. 2 ) 3. Zdaj pa bote v Babilonu vidili na ramah nositi zlate in sreberne in kamnite in lesene bogove, ki nevernikam strah de¬ lajo. 3 ) Iz. 44, 10. 4. Glejte tedaj, de ne bote tudi vi ptujcam v delih enaki, in de se ne bojite, in de vas med njimi strah ne prepada. 5. Kadar bote tedaj množico zadej in spredej jih moliti vidili, recite v svojih sercih: Tebe, Go¬ spod, moramo moliti! 6. Ker moj angelj je z vami, 4 ) sam pa bom iskal vaših duš. 5 ) 7. Njih jezik je namreč ugla¬ jen od umetnika, in ako ravno pozlačeni in posrebreni, so laž- njivi, in ne morejo govoriti. 8. In kakor za devico, ki le- potijo ljubi, ravno tako se jemlje zlato, ko se izdelujejo. 6 ) 9. Res imajo njih bogovi zlate krone na svojih glavah, zato jim jemljejo duhovni zlato in srebro, in ga sebi perlastujejo. 10. Dajejo pa od tega tudi nečistnicam, in lepšajo nesram¬ nice, in ko ga od nečistnic na¬ zaj dobijo, lepšajo svoje bo¬ gove. 7 ) 11. Ti 8 ) pa niso oprosteni rije in moljev. 9 ) 12. De so tudi s škerlatastimi oblačili pokriti, jim zbrisujejo obraz zavoljo hišniga prahu, kte- riga je prav veliko na njih. 10 ) 1. Potem ko so bili Kaldejci Jeruzalem v oblast dobili, je nekoliko časa pre¬ teklo, de so bili Judje v Babilon odpeljani, in med tem čašam je Jeremija na Božje povelje lahko vse to pismo spisal. 2. Sedemdeset let bo vaša sužnost terpela, potem se bote pa spet v svojo domovino vernili. Gl. Jer. 25, 11. 12: 29, 10. Rod se šteje po deset let na Jutrovim, kjer že z desetim letam človek doraste. 3. „na ramah nositi v obhodih ali procesijah (^Brentano). — Malikovavci se grozno boje svojih malikov. Gl. Iz. 46, 1. razi. 4. 4. Jeremija tukaj govori Judam v imenu Božjim. 5. Pomen te verste : Ni se vam treba namreč bati, de bi vas zavoljo vaše vere morili; moj angelj vas varuje, tudi jez sam vas bom branil, in se nad vašo moritvo maševal. Ta angelj je sveti Mihael, varh Hebrejcov. Dan. 10, 13. 21: 12, 1. 6. Kakor jemljejo umetniki zlato v roke, de iz njega naredijo mladi pa bogati ženski, ki se rada lišpa, mnoge lepotije: ravno tako tudi jemljejo zlato v roke, kadar malike izdelujejo, in jim zlate krone narejajo. — V greškim: ,,/n kakor za devico, ki lepotijo ljubi: tako jemljejo (9. versto) in na¬ vajajo krone na glave svojim bogovam“ i. t. d. Z malikovanjem so tudi nečistost počenjali; zatorej so imeli v tempeljnih tudi nesramnice. „Ti“, t. j., bogovi niso obvarovani rije in moljev. 9. V tej in v naslednjih verstah popisuje prerok neumnost malikovanja. — Tudi kristjan, kteri je svojim strastim, poželjivostim in slabim navadam vdan, je ravno tako neumen malikovavec, kar ga nič manj nesrečniga ne dela. l0 - Škerlataste oblačila jih ne varujejo, de bi jih prah ne ponesnažil. Drugi 378 Banih 6. 13. Nekteri ima palico, 1 ') ka¬ kor človek, kakor sodnik kake okrajine, pa ne more umoriti tega, kteri se zoper njega pregreši. 14. Tudi ima meč v roki, in sekiro, pa se ne reši boja in ne razbojnikov. Iz tega vam bodi znano, de niso bogovi. 15. Torej se jih ne bojte! Ka¬ kor je namreč ubita posoda člo¬ veku nekoristna, taki so tudi njih bogovi. 16. Ko v hiši stoje, so njih oči polne prahu od nog tistih, ki vanjo hodijo. 17. In kakor se zaperajo vrata za njim, ki je kralja razžalil, ali kakor za merličem k pogrebu nesenim: tako zavarujejo du¬ hovni vrata z zapahi in klju¬ čavnicami, de jih tolovaji ne oropajo. 12 ) 18. Peržigajo jim luči, in sicer veliko, 13 ) kterih nobene ne morejo viditi, ker so kakor štori v hiši. 19. Njih serca pa, pravijo, 14 ) ližejo 15 ) kače, 16 ) ki pridejo iz zemlje; ko pa jedo' nje in njih oblačila, ne čutijo. 17 ) 20. Njih obrazi so čemi od dima, ki se dela v hiši. 18 ) 21. Nad njih životam in nad njih glavo letajo sove in lastovke in tiči, ravno tako tudi mačke. 22. Iz tega spoznajte, de niso bogovi. Torej se jih ne bojte! 23. Tudi zlato, ki ga imajo na sebi, je za lepoto; pa če nihče rije ne obriše, se ne svetijo; ker tudi niso čutili, ko so jih vlivali. 24. Drago' so bili kupljeni, ako ravno ni življenja v njih. 25. B rez 'nog 19 ) se nosijo na ramah, in s tem kažejo lju¬ dem svojo nevrednost. Sram bodi tudi nje, ki jih častijo! 26. Zatorej če na tla padejo, ne vstanejo sami od sebe; in tudi če ga kdo postavi kviško, ne bo sam od sebe stal, ampak kakor mertvim njih darila pred nje po- kladajo. 20 ) 27. Njih darove prodajajo njih duhovni, in jih napak obračajo; ravno tako jih tudi njih žene jemljejo, 21 ) bolniku in beraču pa nič ne dajo. 22 ) 28. Njih daritev se dotikajo prestavljajo: ,,6'e se jim škerlatasta obleka obleče, se jim mora prah obrisati 11. „Nekteri“, malik namreč, ima palico, na pr. Perun ali Jupiter. 12. V greškim se bere ta versta: „ki je kralja razžalil (t. j., se zoper kralja pregrešil, in ga zavoljo tega zaprejo in skerbno varvajo), ali pa za takim, kije k smerti obsojen, tako u i. t. d. 13. „in sicer veliko v greškim: „in več kakor sebi l{t . 14. „pravijo u , namreč njih duhovni, ter slepijo ljudstvo. 15. „lizejo“ v znamnje svoje ljubezni in svojiga češenja do njih. 16. „kače“, drugi prestavljajo: ,, čer vi, ki perlezejo iz zemlje “. 17. „ne čutijo namreč maliki, ker nimajo življenja v sebi. 18. V v hiši 11 , t. j., v tempeljnu, kjer so daritve žgali, in kadilo zažigali. 19. Ker nimajo nog, de bi hodili, jih morajo nositi. Gl. Jer. 10, 5. 20. Malikovavske pojedine se tu primerjajo pojedinam na grobeh za mertvimi- Kakor mertvi per mertvaških pojedinah nič ne vživajo, ravno tako tudi malik 1 ne per malikovavskih pojedinah, zato ker so mertvi. 21. „ jemljejo 11 , v greškim : ..solijo'", namreč meso darovanih žival, in nasoljeno spravijo. 22. Meso od daritev so duhovni z družinami po noči jedli, ali prodajali, ali P 3 Barnh 6. noseče in kervotočne. 23 ) Spo¬ znajte tedaj iz tega, de niso bo¬ govi ; nikar se jih ne bojte! 29. Zakaj se pa bogovi ime¬ nujejo ? Ker ženske srebernim in zlatim in lesenim bogovam da¬ rujejo, 24 ) 30. in v njih tempeljnih sedijo duhovni v razterganih suknjah z obritimi glavami in bradami, z odkritimi glavami? 25 ) 31. Tulijo pa in vpijejo pred svojimi bogovi, kakor per poje¬ dini po mertvih. 26 ) 32. Njih oblačila jemljejo du¬ hovni, in ž njimi oblačijo svoje žene in svoje otroke. 33. Tudi če se jim perpeti od koga kaj hudiga, ali kaj dobriga, ne morejo poverniti; tudi ne mo¬ rejo kralja ne postaviti, in ne odstaviti. 34. Ravno tako ne morejo ne bogastva dati, v in ne za hudo se maševati. 27 ) Ce jim kdo obljubo 379 naredi' in ne spolni, oni ne terjajo. 28 ) 35. Človeka ne otmejo smerti, in slabiga ne rešijo iz rok mo- gočnejšiga. 36. Slepimu človeku ne dajo pogleda, človeka iz potrebe ne rešijo. 37. Vdov se ne usmilijo, in sirotam ne storijo dobriga. 38. Enaki so njih leseni in kamniti in zlati in sreberni bo¬ govi kamnju iz gore. 29 ) Kteri jih častijo, bodo osramoteni. 39. Kako' bi tedaj kdo mislil ali rekel, de so bogovi? 40. Saj jih še sami Kaldejci ne častijo. Kadar slišijo, de kak mutec ne more govoriti, ga k Belu perpeljajo, in terjajo od njega, de bi govoril; 41. kakor de bi mogli čutiti, ki se ne gibljejo ; 30 ) in ko spo¬ znajo, jih zapustijo; ker njih bo¬ govi nimajo občutka. 31 ) osolili in hranili (Dan. 14, 14.~). Ubogi niso nič od tega dobivali, kakor per judovskih darilnih pojedinah (5. Mojz. 14, 28. 29. 23. Per Judih take ženske niso smele v tempelj hoditi. 24. Mar se zato bogovi imenujejo, ker jih vražam vdane ženske za t bogove spoznajo, in jim darujejo? 25. Mar zato, ker jih duhovni z vražnimi šegami častijo?— Žalostne šege so bile posebno v čast sirskiga malika v Adonida u v navadi, v obžalovanje nje¬ gove smerti. Te šege posnemati, je bilo duhovnam praviga Boga ojstro pre¬ povedano. Gl. 3. Mojz. 21, 10. 26. V praznik malika „Adonida il so okoli Bibla v Fenicii vpili in tulili, ter so njegovo smert obžalovali, njegov pogreb praznovali, si lase strigli i. t. d.— Per pojedinah za mertvimi so sorodniki za ranjcimi žalovali, in svojo britkost z glasnim vpitjem kazali. 2<. V greškim: ,,Ravno tako ne morejo ne bogastva dati, in ne denarjev^. 28. „ne terjajo a obljube z maševanjem, če je kdo ne spolni. 29. Kakor terdi kamni nimajo življenja, tako tudi maliki ne. »kakor de bi mogli (maliki) čutiti 11 , t. j., slišati, ki se še gibati ne morejo. Pomen teh dveh verst je: Kaldejci sami ne morejo svojih malikov spo¬ štovati. Pripeljejo mutca Belu, de bi mu dal govoriti, kakor de bi neobčut¬ ljivi malik njih prošnjo mogel uslišati. Ko vidijo, de jih ne usliši, morajo spoznati, de so njih bogovi mertvi, brez občutja, ter jih morajo zaničevati in zapustiti. — Malikovavci imajo tako malo pameti, de svojih malikov nočejo 380 Barnh 6. 42. Ženske pa, z vervmi pre- pasane, sedijo ob potih, ter žgejo olivine košice. 32 ) 43. Kadar pa ktera izmed njih, od koga memogredočiga zvlečena, per njem spi, očita svoji sosedi, de ni bila vredna spoznana, ka¬ kor ona, in de njena verv še ni raztergana. 33 ) 44. Vse pa, kar se jim stori, je lažnjivo. 34 ) Kako bi si kdo mogel misliti ali reči, de so bo¬ govi ? 45. Umetniki in zlatarji so jih namreč naredili. Nič druziga niso, kakor to, kar duhovni 35 ) hočejo, de so. 46. Tudi umetniki sami, ki jih delajo, ne živijo dolgo časa. Ali morejo tedaj njih dela biti bo¬ govi ? 47. Zapušajo pa laž in sra¬ moto svojim naslednikam. 36 ) 48. Ko pride namreč vojska in nesreča nad nje, 37 ) mislijo du¬ hovni sami per sebi, kam bi se ž njimi 38 ) skrili. 49. Kako morejo tedej misliti, de so bogovi, ki se vojske ne otmejo in zlega ne rešijo? 50. Ker so namreč leseni, po¬ zlačeni in presrebreni, po tem vsi narodi in kralji spoznajo, de so lažnjivi; in očitno je, de niso bo¬ govi, ampak dela človeških rok, in ni dela Božjiga v njih. 51. Kako bi se tedaj ne spo¬ znalo, de niso bogovi, ampak dela človeških rok, in de ni dela Božjiga v njih? 39 ) 52. Kralja deželi ne obudijo, in ljudem dežja ne dajo. 53. Tudi sodbe ne razsojujejo, in dežela ne oprostujejo krivice; ker nič ne premorejo, kakor vrane med nebam in med zemljo. 54. Ako namreč v tempelj le¬ senih, srebernih in zlatih bogov zapustiti, če tudi vedo, de jim nič ne morejo pomagati. — Tolika je moc vraže ali prazne vere in navade! 32. Babilonske žene so se mogle enkrat v svojim življenji boginji V 7 eneri v čast ptujimu možu vdati, ali pa so se večkrat z obljubo k temu zavezale. De bi to svojo nepošteno obljubo spolnile, so sedele ob polih pred tempeljni, z vervjo prepasane, in so boginji v dar olivine košice ali peške žgale. — Oljka je bila podoba miru in zedinjenja. 33. Vervi so bile podoba obljube, ktero so ženske boginji naredile. Ako je kak mož poželel tako žensko, sc je njena verv raztergala, ker njena obljuba je bila spolnjena. Lepe ženske so bile kmalo svoje obljube rešene, torej so gerdim očitale, de za nje uihče ne mara, ker njih pas še ni raztergan. — Med gerdobijami in neumnostmi malikovanja, hoče prerok reči, je tudi ta, de ženske, kar imajo nar dražjiga, namreč svojo čast zametujejo, in de se take ognušene reve še celo s svojo nesramnostjo hvalijo. 34. Vse, kar se per malikih počenja in godi, de bi se jim kdo prikupil, je goljufija. — Tudi če je satan kaj zraven počenjal in delal, ni bilo brez goljufije; saj je satan zgolj zvijača in goljufija. 35. „kar duhovni v greškim: „/f«r umetniki “. Gl. Iz. 44, 10 -20. 36. Taki umetniki so sleparji, ker svojim mlajšim dela svojih rok ko bogove zapušajo. 37. v nad nje 11 , t.j., nad naslednike, ali pa nad malike. 38. njimi t. j., z maliki skrili. 39. „Božjiga dela*, t. j., Božje moči. V greškim: „ Kako bi tedaj ne spo¬ znali, de niso bogovi ?“ Barnh 6. ogenj pade, njih duhovni sicer bežijo, in se rešijo, sami pa ka¬ kor štori v njih zgorijo. 55. Kralju pa in vojski se ne ustavljajo. Kako bi se tedaj moglo misliti ali posneti, de so bogovi? 56. Ne tatov in ne razbojnikov se leseni in kamniti in pozlačeni in posrebreni bogovi ne obvaru¬ jejo, kterim oni, ker so močnejši, 57. zlato in srebro in obleko, s ktero so pokriti, vzamejo in odidejo, oni pa si ne morejo po¬ magati. 58. Torej je bolje, biti kralj, ki kaže svojo moč; ali pa ko¬ ristna posoda v hiši, s ktero se hvali, kdor jo ima; ali vrata v hišo, ki varujejo, kar je v nji, kakor lažnjivi bogovi. 40 ) 59. Solnce in luna in zvezde, ki so svetle in v prid vstvarjene, slušajo; 60. ravno tako tudi se vidi blisk, kadar se pokaže; ravno tako tudi veter piha po vsili krajih; 61. in oblaki, ko jim Bog za¬ pove, ves svet prehodijo, in spol¬ nijo, kar jim je bilo zapovedano; 62. tudi ogenj od zgoraj po¬ slan, de naj pokonča hribe in gojzde, stori, kar mu je bilo za¬ povedano. Oni pa niso ne v le¬ poti, ne v moči kterimu njih enaki. 63. Torej ni ne misliti, ne reči, 381 de bi bili bogovi, ker ne morejo ne sodbe sklepati, 41 ) ne ljudem kaj storiti. 64. Ker tedaj veste, de niso bogovi, torej se jih nikar ne bojte! 65. Oni namreč kraljev ne pre¬ kolnejo in ne blagoslovijo. 66. Tudi niso narodam vznam- nja na nebu, 42 ) in ne svetijo kakor solnce, in ne razsvetljujejo kakor luna. 67. Živali so bolji kakor oni, ker one zamorejo pod streho be¬ žati, in si pomagati. 68. Nikakor se nam tedaj ne skaže, de bi bili bogovi; torej se jih ne bojte ! 69. Kakor namreč na bučniku strašilo nič ne varuje, taki so njih leseni in sreberni in pozla¬ čeni bogovi, 43 ) 70. ravno taki tudi kakor beli tern na vertu, na kteriga se vsaki tič usede. Enako tudi so njih le¬ seni in pozlačeni in posrebreni bogovi podobni v temoto verže- nimu merliču. 44 ) 71. Tudi iz škerlatastiga in ba- greniga oblačila, ki ga na njih molji jedo, tedaj spoznajte, de niso bo¬ govi. Tudi oni sami so na zadnje snedeni, in so deželi v sramoto. 72. Bolji je pravični človek, ki nima malikov; ker bo deleč od sramote. 45 ) 40. V greškim je še dostavljeno taki lažnjivi bogovi “ „ali lesen steber na kraljevim, vlv issivj ci/c uuyuvi • tl- „sodbe sklepati drugi prestavljajo: „ kaznovati 11 . 42. „v znamnja na nebu 11 , vločenje letnih časov, dni, mescov, let kakor solni luna in zvezde. Gl. 1. Mojz. 1, 14. 43. „Ma bučniku', na vertu ali na njivi, kjer buče rastejo. Maliki so praz strašila in plašila nevedniga ljudstva, so kakor s slamo natlačene podol bi ptiče strašijo. 44. Maliki svojim sovražnikam toliko škodujejo, kolikor ternjev germ ptiče _ fl li kolikor merlie. 45. Blagor mu, kdor praviga Boga časti in malikovanje zaničuje! Nihče r “e bo očital, de je červiviga boga častil. Njegovo zaupanje v praviga Bo, mu bo v čast in blagor. v preroka Ecehiela. Ecehiel, Buzitov sin, iz duhovskiga rodu, je bil, ko so se bili Kaldejci vdrugic Jeruzalema polastili (4. Kralj. 24, 14.), s kraljem Jehonijem in več Judi vjet, in v Babilon odpeljan. Vpetim letu svojiga vjetja, sedem let pred tretjim napadam in razvaljerijem jeruzalemskiga mesta ga je bil Bog poklical za preroka. Z Jere¬ mijem svojim verstnikam *) v edinosti je zavračal krive preroke, kteri so se pomoči iz Egipta nadjali, in so končanje Babilona in rešenje Judov oznanovali, in z njim vred jetniki v Kaldeji so jim verjeli. Tem vjetim Judam je Ecehiel prerokoval, de bo Jeruzalem skorej razvaljen in vse ljudstvo odpeljano, in je poterdil tudi od deleč prerokovanje svojiga tovarša Jeremija. Verh tega je pre¬ rokoval povernitev iz jetništva ali sužnosti, novi in popolni Je¬ ruzalem, Mesijevo kraljestvo in nesrečo sosednjih ljudstev, ktere so bile sovražne Izraelcatn. Trije deli se dajo razločiti vEcehielovim prerokovanji: 1. pre¬ rokovanje, ki zadeva Jude pred podertim Jeruzalemam (pogh 1—24.); 2. prerokovanje, ki zadeva zunanje ljudstva (jogi. 25—32.); 3. prerokovanje, ki zadeva Jude po podertim Jeruzalemu (poS'’ 33—48.). Ecehiel je prejel veliko svojiga prerokovanja v prikaznih, ki jih natanko popisuje, in navadno od samiga Boga razlagane prejema. Njegove podobe so velike, derzne in polne globociga umena, zato ga je imenoval sveti Gregori Nazijanški nar večiga in nar višiga #) ^svojim verstnikam 8 ali K sočasovcam u , t. j., ki je tisti čas živel. Vvod v preroka Ecehiela. 383 preroka, in sveti Hieronim morje Božje besede, labirint*) Božjih skrivnost. Ecehiel je prerokoval v nar terjih skušnjah, kar verno., do sedem in dvajsetiga leta svojiga jelništva, do šestnajstiga po po- dertim Jeruzalemu (pogl. 29, 17.). Ako je še delj prerokoval, in kdaj je ta svet zapustil, ni znano. Po stari govorici je Ecehiela neki judovsk sodnik, ki ga je zavoljo malikovavstva svaril, v jet— ništvu umoril. Judovska in keršanska cerkev je od nekdaj Ecehiela kot pra- viga preroka spoštovala, in njegovo prerokovanje se najde v vsih mnamkih ali zapisnikih svetiga pisma. Te preroške bukve obsegajo bogat zaklad lepih naukov za vsaciga človeka. Grešnik bere v njih svojo nehvaležnost in Božjo voljnost, mu odpustiti (pogl. 18? 21—23., pogl. 33, 15. 16.); pravični najde v njih strašno resnico, de zasluženje njegovih dobrih del se zgubi, če zapusti pot pobožnosti, in če po grehu na duši amerje (pogl. 18, 24: 33, 12. 13.); dušni pastir se iz njih uči, de bo Bogu odgovor dajal za duše, ktere se iz njegoviga zadol- ženja pogubijo (pogl. 3, 16—21: 33, 1—9.); vsim je Ecehiel lep zgled tenke vesti v dopolnovanji svojih dolžnost, svoje posebno velike pokoršine, in naj večiga zatajevanja samiga sebe; tako tudi v njegovih prikaznih zastran noviga Jeruzalema, prihodnjiga odre¬ šenika in njegoviga kraljestva resnice in pobožnosti (pogl. 34, 23: 37, 24.) vsi lahko najdejo bogato zalogo premišljevanja, podbudo- vanja in občudovanja Božjih naredeb v zveličanje človeškiga rodu. *) n Labirhit li je gresta beseda (J.ajjvoivO-o ^'}, in pomeni velik vert ali pa tudi veliko poslopje, v kterim poslopji je toliko prav umetno narejenih mostovžev, na vertu pa toliko zakrivljenih potov, ki vsi eden v druziga segajo, de se človek v njem prav lahko zgubi, in ne zna iz njega, če vanj zajde; zatorej bi se r labirintu : ‘ v slovenskim utegnilo reči }) zahodiše “ ali n xajdiše a . PBIBOE ECEHIEJL I. Poglavje. Ecehiel vidi, de se Bog- v prikazni razodeva. t 1. pergodilo se je tri¬ deseto leto, 1 2 ) peti dan četertiga mesca, 5 ) ko sim bil med vjetimi zraven reke Kobara, 3 )d e so se nebesa odperle, in sim vidil Božje prikazni. 4 ) Spod. 10, 20: 43, 3. 2. Peti dan mesca, to je peto leto po odpeljanji kralja Joahina, 5 ) 3. je bila razodeta beseda Gospodova 6 ) Ecehielu, duhovnu, Buzitovimu sinu, v kaldejski deželi, per reki Kobaru; in tam je bila nad njim roka Gospo¬ dova. 7 ) 4. In sim vidil, in glej, 8 * * ) vi- od tistiga časa namreč, ko si je bil Nabopolasar, Nabuhodonozorjev oče, Ninive in Babilon persvojil, in ni bil le kaldejski kralj, ampak tudi samo- vlastnik velikiga dela Azije. 2. ki se „tamus u imenuje, ter nekoliko našiga rožniga cveta in nekoliko maliga serpana obsega; bil je četerti mesec judovskiga cerkveniga leta. Judovsko cerkveno leto se začenja z mescam, ki se mu pravi „nisan u , kteri polovico našiga sušca in polovico maliga travna obsega, in se loči od mest- njanskiga leta,, ki se je začenjalo z mescam, ki se mu pravi n tisri“, in je polovico našiga kimovca in polovico vinotoka (oktobra) obsegal. Preroki so po navadi šteli mesce po cerkvenim letu. 3. ,,A'o6ar“, v hebrejskim: „Kebar “; Greki to reko imenujejo „Kaboras“ in „ ooras . Izvira v Mezopotamii, in se izteka per Karkemisu (per današnji irkesn) v Evfrat. V 3. pogl. 15. versti se imenuje kraj, kjer je Ecehiel z je niki prebival. Glej vvod. Ko je Ecehiel to prikazen imel, je bil, berž ko ne, od prebivališa oddaljen v kakim samotnim kraji na bregu, v molitvi. Gl. spod. 3, 12. i. d. 4- t. j prikazen od Boga, kakor spodej 8, 3: 40, 2. Prikazen je bila v več podobah, zato je v ranožnim številu. 5. n Joahina a ali Jehonija (glej 4. Kralj. 24, 8—16.). 6. „beseda Gospodova t. j., prikazen Gospodova. 7. „roka Gospodova 11 , t. j., moč Božja je storila, de se je bil zamaknil. ^ 8. V naslednji prikazni, ki se navadno imenuje „Boiji voz a , vidi prerok c o~ veku podobno, osvetljeno osebo sedeti na prestolu, ki sloni na nebesu P®" dobnim oboku, kteriga nosijo štiri živim stvarem podobne bitja, na kteri strani štiri kolesa teko, — vse je v ognjeno-temen oblak postavljeno. y judovski in keršanski razlagavci so enih misel, de ta perkazen pomeni J e " hova, Boga izvoljcniga ljudstva; niso pa vsi enih misel, ktere lastnost 1 a Eteehiel 1. 385 tar perverši od polnoči, 9 ) in velik oblak in poln ognja, 10 ) in svet¬ loba okoli njega, 11 ) in iz njega srede se je vidila kakor leskeča ruda, 12 ) to je, iz srede og¬ nja. 5. In v sredi njega 13 ) podoba štirih žival; 14 ) in te so bile dela Božje se v teh pomenljivih podobah razodevajo. Nekteri najdejo v ti prikazni vsigamogočniga, nekteri veličastniga, nekteri Jude in Kaldejce kaznujočiga, nekteri previdniga, nekteri se v Krislusu razodevajočiga Boga. Če premislimo v prikazni dane podobe natanko in posebej, kar Bog sam ukazuje (spod. 40, 4. Dan. 10, 1.), one kažejo vso razmero in zadevo, v kteri se Bog proti svojimu izvoljenimu ljudstvu znajde: one pomenijo in raz¬ odevajo Jehova kakor človeškiga, kraljeviga, duhovskiga in Božjiga Gospoda; zraveit tega je le še vediti, de se Božje lastnosti, od ene strani modrost in vsigavedočnost, od druge strani pa veličanska vsigamogočnost, v ti prikazni posebno razodevajo, in sicer zato, de se Ecehiel v svoji veri v te lastnosti Božje še bolj poterdi, ker bo ravno kar poklican v preroško službo, in bo zlasti šibe Božje napovedoval. V ti razlagi naslednje prikazni se zedinijo vse zgornje menitve, ktere jo le od posamnih strani različno in prav raz¬ lagajo, veuder pa si niso med seboj nasprotne. 9. Od severja pridejo viharji (Sir. 43, 18.); silen vihar je napravil silno pri¬ kazen. Ta podoba pomeni visoko veličastvo prihajočiga Boga, morebiti tudi njegove kazni, ker od severja Bog pokliče (Jer. 1, 13. 14.) kralja Nabuho- donozorja pokončevat Judejo. 10. Drugi prestavljajo hebrejsko: „nelik oblak z ognjem, obdan 11 . 11. Okoli temniga oblaka, v kterim se je ognjen plamen vidil, se je razširjala svetloba. 12. Prav po besedi: n iz njega srede (se je vidilo) kakor elektrona podoba 8 ; v hebrejskim po prestavi nekterih: ... „kakor elektrona bana n ognji 11 , t. j., kakor razbeljena ruda; — „elekter“ je namešana ruda, namreč iz štirih delov zlata in iz eniga dela srebra. — „ Ogenj u je podoba Gospod Boga (2. Mojz. 3, 2.), njegove ljubezni (Vis. pes. 8, 6.) in ojstre pravice (Iz. 06,15.), kakor je in n luč“ podoba njegove milosti (Ps. 89,17.), resnice in postave (Ps. 42, 3. Sir. 45, 21.). „0genj 11 v oblaku je podoba skritiga Boga (2. Mojz. 16, 10. Mat. 17, 5.), ki prebiva v nedosegljivi svetlobi (1.Tim. 6,16.). — Lesk, ki iz temote persije, je podoba našiga pomaujklji- v 'ga spoznanja Božjiga bistva. 16. t. j., v ognjenim oblaku, ki je „Božji noz a obdajal. 14. Bog se prikaže v društvu živih stvari, ki so v njegovi službi, ker Bog delo svojiga odrešenja, podučevanje in boljšanje ljudi po svojih služabnikih spolnuje (Hebr. 1, 14.). Te žive stvari so imenovane spodej 10, 15—20. » kerubini t. j., močni, mogočni. Ti so, ki Jehova nosijo (1. Kralj. 4, 4. p s. 17, 11. Spodej 10, 1.), t. j., oni so tisti, v ktere Bog, ki za ljudi skerbi, svojo moč dene, de po njih svoje kraljestvo na zemlji ustanavlja in uterduje. Oni tedaj, kakor sploh menijo judje in kristjani, niso le pomenljive podobe, ampak resnične duhovne bitja, in sicer angelji perviga reda s serafini (lz. 6.). Njih pomenljivo podobo, ki je zato taka izvoljena, de se njih, ali veliko bolj Božja moč v vladanji Božjiga kraljestva na zemlji bolj očitno kaže, je Ece- kiel tako le popisal: Oni so namreč človeku podobne bitja, njih glavo okoli *n okoli obdajajo štirje obrazi, namreč človekov, levov, volov in orlov obraz; kakor človek nakviško stoje, imajo štiri perutnice in štiri roke; spodnja noga J e podobna goveji, ves njih život je poln oči. Če kdo natanko premisli po¬ lurne dele te prikazni, lahko spozna nad njimi Božjo vsigamogočnost, pod- IV. 25 Ecehiel 1. 386 viditi, kakor človekova podo¬ ba. 15 ) 6. Vsaka je imela štiri obra¬ ze, 16 ) in vsaka štiri perutnice. ,7 ) 7. Njih noge so bile ravne noge, in stopali njih nog, kakor stopali telečje, 18 ) in so se bliske— tale, kakor razbeljen bron. 19 ) 8. Pod svojimi perutnicami so imele na štirih straneh člo¬ veške roke: tudi obraze in pe¬ rutnice na štirih straneh. 20 ) 9. Njih perutnice so bile zdru¬ žene ena z drugo; 21 ) niso se obračale, kadar so se sprehajale, stavno lastnost Božjiga bistva; imenovane stvari, namreč: človek, vol, lev, orel, so po splošni in sprejeti razlagi podob pomenljive znamnja moči. Njih združba v eno podobo kaže vsigamogočnost po različnih razmerah, ker te živali po ravno tisti razlagi podob spet posebne lastnosti poočitujejo ali pred oči stavijo. Po človeku se boje poočituje človeštvo, po levu gospostvo, po volu (kot klavnim daru) sprava, po orlu, ki so ga nekdaj „Božjiga tiča “ imenovali, ostrovidnost, modrost in Božje bitje ; de se tedaj v v kerubinih < ‘ , ‘ Bog izvoljeniga ljudstva, Jehova, pred oči stavi, kar svojo vsigamogočnost kot priljuden, kraljev, spraven, Božji Gospod razodeva. Taciga se je Bog raz¬ odeval v stari zavezi posebno v postavi, zato je imel tudi ko tak svoj sedež nad zapisanimi zapovedmi, ki so bile v skrinji zaveze (5. Mojz. 10, 5: 2. Kralj. 6, 2. Prim. 1. Mojz. 3. razi. 12.); taciga se je tudi razodeval v novi zavezi v svojih evangeliih ; Jezus Kristus je namreč, ki je z Jehovam stare zaveze ravno tisti (gl. spod. razi. 45.), človek, kralj, duhoven in Bog. De so štirje n kerubini“, se je mende zato zgodilo, ker je to število (po nekdanjim uku zastran podob in znamenj) podoba popolnamosti. Več starih razlagavcov je menilo, de ti štirje „ kerubini “ pomenijo štiri za Božje kralje¬ stvo posebno delavne angelje: Mihaela, Rafaela, Gabriela in Uriela; in sveti očaki Irenej, Atanazi, Ambroži, Avguštin i. t. d. mislijo, de so, razu n svoje posebnosti, ob enim tudi preroške podobe štirih evangelistov, kar ti Jezusa Kristusa po njegovi čveterni lastnosti kot človeka, kralja, duhovna in Boga pred oči stavijo (Gl. predgovor v svete evangelije). Ta zadnja inenitev je splošen nauk katoliških bogoslovcov, in celo katoliške cerkve, ker jo je v svoje cerkvene molitevske bukve (v brevir) sprejela. 15. kakor poseben človeški del, namreč telo in noge per človeku. 16. Kakošne obraze je vsaka imela, gl. spod. 10. versto. 17. dve za letanje, dve za pokrivalo telesa (v. 8.). „Perutnice u so podobe hitrosti, s ktero te stvari ukaze Božje za zveličanje ljudi spolnujejo, in po¬ menijo tudi hitrost in perpravljenost Božjo ljudem zveličanje dogotoviti. 18. Noge so bile človeške noge, in so se z govejo nogo končale. Prijaznost ia spravno usmiljenje Božje ste naj višji znamnji njegove delavnosti za zve¬ ličanje ljudi, kar naznanja človeška in goveja noga. 19. „Litč in lesk u sta sploh podoba visokosti, veličastva. 20. Njih roke so bile boje ločene od njih perutnic (gl. spod. 10, 7.); ali P a njih perutnice niso bile nič druziga, kakor s perjem obrašene rame in roke, kar je nar verjetniši. Dve perutnični rami ste bile verjetno na navadnim mestu človeškiga telesa; drugi dve ste bile na straneh njih života, ena pod vratam na persih, ena pa pod zatilnikam na herbtu; obe zadnji ste se na vzdol šibile, ter ste telo pokrivale (v. 11.). Čvetere roke so podoba velike delavnosti. 21. Štirje kerubini so stali na štirih voglih, ter so voz nosili (v. 15—26.). Njik perutnice so se takole dotikale : Desna perutnica kerubina stoječiga, pod levi® voglam voza, se je dotikala leve perutnice kerubina na desnim voglu stoječiga; Ecehiel 1. ampak sleherna je šla pred svo¬ jim obličjem. 22 ) 10. Podoba pa njih obrazov je bila: človešk obraz, 23 ) in levov obrazna desni njih štirih, volovsk obraz pa na levi njih štirih, in orlov obraz zadej 24 ) njih štirih. 25 ) 11. Njih obrazi in njih perute šobile zgorej iztegnjene: 26 ) dve peruti slednjih ste se stikale, 27 ) in dve ste pokrivale njih telesa. 28 ) 12. Vsaka njih je šla pred svojim obličjem; kamor jih je duh gnal, tje so šle, in se niso obra¬ čale, kadar so hodile. 29 ) 387 13. In podoba žival je bila viditi kakor živa žerjavica, in kakor svetilnice. V sredi med ži¬ valmi je bila viditi sem ter tje švigajoča ognjena svetloba, in iz ognja je blisk švigal. 30 ) 14. In živali so hodile, in se vra- čevale, 31 ) kakor sveteči blisk. 32 ) 15. Kadar sim pa živali ogle¬ doval, se je prikazalo eno kolo na tleh zraven žival, ktero je bilo kakor čveternato. 33 ) 16. In kolesa in njih naredba so bile viditi kakor morje; 34 ) štiri so imele enako podobo, in njih ravno tako desna perutnica spredej na levi stoječima kerubina leve perutnice spredej na desni stoječima kerubina; dalje ste se nagibale levi perutnici ke¬ rubina na levi pod vozam stoječiga, kakor desni perutnici kerubinov na desni pod vozam stoječih ena k drugi; tako de so vse perutnice oklepale četernik ali četverovogelnik ali četverokotje (kvadrat), t. j., prostor s štirimi enacimi stranmi, vogli in koti. 22. Če je Bog kerubine na mnogotere kraje namenil, se jim ni bilo treba obra¬ čati, ker so imeli po štiri obraze, torej so lahko kar naprej hodili. Naredbe skerbečiga, se razodevajočiga Boga, če so tudi mnogotere, so si vender le v svojim bistvu enake, ker so vse ljudem v zveličanje obernjene. Vera staro- davniga sveta, Abrahamova, Mojzesova, Kristusova, je ena vera v mnogo¬ terih stopnjah. 23. namreč spredej na strani, ki je Ecehielu nasproti stala. 24. Besede »zadej^ ni v hebrejskim svetim pismu. 25. Spredej je imela živa stvar človešk obraz, na desni obraz levov, na levi volovsk obraz, in zadej orlov obraz, — de upodobuje Božjo prijaznost, mo¬ gočnost, usmiljenje in modrost. 26. V hebrejskim: „Tak tedaj je bil njih obraz; njih perutnice pa so bile zgorej iztegnjene “. 27. Kako so se perutnice stikale, glej zgor. 21. razi. 28. zadnji dve ste pokrivale njih život, gl. zgor. 20. razi. 29. Božji duh vlada v napravah Božjih k zveličanju ljudi v stari in novi zavezi. Ta duh je eden, če tudi v prikaznih mnogoteri. Drugi prestavljajo »amesti „c?mA“ : ,, veter “; kar je vse eno; ker ta „ceter“ more le podoba aniga r) duha li biti. y,Ogenj il in „blisk il je podoba strašniga gospostva in veličastva Božjiga (2. Mojz. 3, 2: 5. Mojz. 4, 36: 6, 15.). 31. Zakaj de se niso vračale, gl. zgor. 22. razi. 32. tako hitro kakor blisk so živali hodile. 33. Zraven teh štirih stvari teko štiri kolesa po tleh, na kterih so se vidile stati une stvari. Glej spodej 10,9. „Kolesa“ pomenijo učenike, ki se zmirej povračujejo, po kterih Bog delo razodenja in podučevanja na zemlji spolnuje. 33' »kakor morje“, vkterim se plavo nebo vidi. Drugi prestavljajo hebrejsko: ii kakor krizolit'- 1 , kamen, ki ima zlato-rumeno barvo. Podoba nebeške čistote t®h učenikov I 25 * Ecehiel 1. 388 naredba je bila viditi, kakor de bi bilo kolo v kolesu. 35 ) 17. Na svoje štiri strani so tekle, in grede se niso vrače- vale. 36 ) 18. Velikost in visokost koles je bila strašna viditi, in vsili štirih platiša so bile v okrogu polne oči. 37 ) 19. In ko so živali hodile, so tudi kolesa zraven njih hodile; in ko so se živali od zemlje vzdignile, so se ž njimi tudi ko¬ lesa vzdignile. 38 ) 20. Kamorkoli je duh šel, tje, kjer je duh hodil, so se tudi ko¬ lesa vzdignile, in so za njim ho¬ dile; ker duh življenja je bil v kolesih. 39 ) 21. Z gredočimi so šle, in s stoječimi so stale; z vzdignje¬ nimi od zemlje so se tudi kolesa vzdignile, ter so šle za njimi; ker duh življenja je bil v kolesih. 40 ) 22. Nad glavami žival je bilo kakor obnebje, ktero je bilo vi¬ diti kakor vledenec, strašen, in zgorej nad njih glavami razpro¬ strem 4 ') 23. Pod obnebjem pa so bile njih perutnice vravnane ena proti drugi; vsaka, ena kakor druga, je s perutnicami svoje telo po¬ krivala. 42 ) 24. In slišal sim veršenje pe¬ rutnic, kakor šumenje veliko voda, kakor glas višokiga Boga; 43 ) ko so šle, je bilo slišati kakor hrum velike množice, kakor hrum voj- skine trume; ko so pa stale, so bile njih perutnice pobešene. 25. Ko je namreč glas vstal nad obnebjem, ki je bilo nad njih glavo, so obstale, in pobesile svoje perutnice. 44 ) 26. In nad obnebjem, ki je na njih glave molelo, je bila viditi podoba sedeža, kakor iz kamna 35. kakor bi bile dve kolesi križem sklenjene; t. j., kolesa so bile obličaste ali okrogolične (okrogle kakor oblo ali kugla), de so na vse strani lahko tekle. 36. »se niso maševale ravno zato ne, ker so bile obličaste. 37. »Oči* so podoba preroškiga duha, sveta in uma, ki Božje poslance navdaja. V hebrejskim: »Njih platiša so bile visoke in strašne viditi, in so bile polne oči, okoli in okoli na vsih štirih 11 . 38. Nižji služabniki Božjiga razodevanja in podučevanja ljudi se ravnajo pa višjih, ti pa po Bogu samim. 39. V hebrejskim: »ker duh, ki je bil v živalih, je bil tudi v kolesih*■ ® n duh vse obsega; vsi Božji služabniki v njem delajo. 40. Kadar so živali hodile, so tudi kolesa ž njimi hodile; kadar so živali stale, so tudi kolesa stale; kadar so se živali od zemlje vzdignile, so se tudi ko¬ lesa za njimi vzdignile; ker duh, kteri je živali gonil, je tudi kolesa g" 8 '; 41. Tla, ki je prestol Božji na njih stal (v. 20.), so bile prezorne, (t. j. skozi nje se je vidilo), „ kakor vledenec*, t. j., kakor kristal, čuda lepe, in s ° slonele na glavah kerubinov. Podobe veličastva 1 42. Vsaka žival je imela dve perutnici, s kterima je svoj život pokrivala. Gl- zgor. 20. razi. 43. »glas* kakor grom. V hebrejskim: „ Boga, vsigamogočniga a . Ta šum perutnic je boje Božja beseda, ki.se tudi v 28. Psalmu gromu perličuje 8,1 permerja. 44. Te stvari so svoje sporočila od zgorej prejemale. Ko se je to godilo, s ° se tiho in ponižno volji Božji vdale. Kadar Bog govori, tadaj stvar molči- 389 Ecehiel 1. 2 . safira; in nad podobo sedeža je bila viditi kakor človekova po¬ doba zgorej. 45 ) 27. In sim vidil nekaj kakor svetli bron, ki je bilo viditi ka¬ kor ogenj, znotrej njega krog in krog; 46 ) od njegoviga ledja gori, in od njegoviga ledja doli sim vidil kakor podobo živiga ognja krog in krog. 47 ) 28. Kakor mavrica ob dežev¬ nim času na oblaku, 48 ) taka svet¬ loba se je okoli in okoli njega vidila. II. Poglavje. Bo g pokliče Ecchiela v preroško službo, in mu (la bukve polne pertožb. 1. To je bila prikazen podobe Gospodove slave. In ko sim jo vidil, sim padel na svoj obraz, in sim slišal glas govorečiga. In mi je rekel: Sin človekov, 1 ) stopi na svoje noge, ker s teboj bom govoril! 2. In duh je prišel v me, 2 ) po tem ko je z menoj govoril, in me postavil na moje noge; in poslušal sim ga, ki mi je govoril, 3. in je rekel: Sin človekov! jez te pošljem k Izraelovim otro- kam, k odpadlim narodam, 3 ) ki so od mene stopili; oni in njih očetje so mojo zavezo prestopali do tega dne. 4 ) 4. So pa otroci terde glave 5 ) 45. Prestol ali sedež Božji je imel podobo čistiga neba (gl. 2. Mojz. 24, 10.). Na prestolu sedeči je Jehova, to je, Bog, ki se perkazuje (2. Mojz. 3, 2.), ki se razodeva, za ljudi dela, in jih rešuje (1. Mojz. 2, 7. pogl. 3.), ki se sicer tudi Bog-angelj imenuje (2. Mojz. 3, 2.), in je po misli svetih očetov (Justina, Ireneja, Ciprijana, Hilarija, Cirila Jeruzalemskima, Krizostoma, Ambrozija, Teodoreta) z Božjo Besedo (Joan. 1, 1.), ki je v Jezusu meso postala, eno in ravno tisto bitje; pa ne le samo ta Jehova, t. j., Sin Božji, sedi na prestolu, ampak tudi skriti Bog, namreč Bog Oče, ki se tudi Jehova imenuje, pa ga v stari zavezi niso še prav natanko ločili od Jehova, Boga Sina, kakor ga v novi zavezi ločimo. V enaki prikazni (Skr. raz. pogl. 4.) se Jehova Oče loči od Jehova Sina, kteri se kaže ko včlovečena spravna daritev. 46. Ogenj je bil znotrej vse prikazni okoli Boga. 47. „Ogenj il je podoba veličastva v prikazen prihajočiga Boga. Olej 2. Mojz. 3, 2. 48. n Mavrica a je podoba mir sklepajočiga, s človekam se spravljajočiga Boga (1. Mojz. 9, 11—16.). !• 0 človek! tako so bili ogovarjani, pravi sveti Hieronim, preroki Ecehiel, Daniel, Caharija, de so bili zmirej pomljivi svoje človeške slabosti, in de se niso dali v napuh zapeljati s tem, ko so angeljske prikazni vidili. 2- Božji duh, Božja moč je šinila v me. 6- n k odpadlim narodam k Judam v sužnost odpeljanim (spod. 3,11.), kteri se zato, kakor malikovavci, imenujejo „ odpadli narodi ker so bili od Boga odpadli in v malikovanje zabredli (Oz. 1, 9.)- 4 - V hebrejskim: oni in njih očetje so greh delali zoper mene do tega dneva 1 '. 5 - Po besedi: n terdiga obraza", ki ne more priti na-nj rudečica (Iz. 48, 4.). Ecehiel 2 . 3. 390 in neukrotniga serca, k kterim te jez pošljem; in jim porečeš: To govori Gospod Bog: 6 ) 5. Morebiti de poslušajo, in morebiti de jenjajo; 7 ) kersoter- masta hiša; in vedo naj, de je prerok med njimi. 8 ) 6. Ti tedaj, sin človekov, ne boj se jih, in ne ustraši se njih govorjenja; ker so neverni in pun¬ tarji per tebi, in med strupijani prebivaš. Ne boj se njih besedi, in njih obrazov se ne ustraši, ker so termasta hiša. 9 ) 7. Govori jim tedaj moje be¬ sede, če bodo morebiti poslušali, in odjenjali; ker so dražljivci. ,0 ) 8. Ti pa, sin človekov, po¬ slušaj, karkoli ti govorim; in ne bodi termast, kakor je termasta ta hiša. Odpri svoje usta in jej, karkoli ti bom dal. 1 ‘) 9. In sim vidil, in lej, bila je k meni stegnjena roka, v kteri so bile zavite bukve; 12 ) in raz- gerne jih pred menoj, ktere so bile znotrej in zunej popisane; 13 ) in v njih so bile popisane žalostne in mile pesmi, in gorje. 14 ) skriv. raz. 5, 1. III. Poglavje. Ecehiel je bukve iu je k prerokovanju navdihnjen, pride k jetnikam, ter dobi novo prikazen in razodenje. 1. In mi reče: Sin človekov, kve, 1 ) ter idi, in govori Izrae- jej, karkoli najdeš: jej te bu- lovim otrokam. 6. Kot prerok jim govori v mojim imenu! 7. „de jenjajo “ grešiti. — Bog govori, pravi sveti Hieronim, kakor de bi dvomil, kaj de bodo storili, ker noče z določno besedo v njih obuditi napčne misli, de se namreč to, kar se godi, zavoljo njegove predvednosti zgodi; mi ne storimo te ali une reči zato, ker Bog že pred ve, de jo bomo storili, temuč zato jo storimo, ker jo hočemo storiti, ker imamo prosto voljo. 8. V hebrejskim: „P« naj poslušajo ali opušajo, ker puntarska hiša so; morajo vender rediti, de je prerok med njimi “. 9. „med strupijani t. j., med škorpijoni. Pomen: Zaničevanje in zasramo¬ vanje boš izvedil; Izraelci so neverni, svojeglavni, odpadli, zapeljivi, nevarni ljudje; pa ne boj se jih! jez namreč te bom per življenji ohranil v nevar¬ nosti, in bom za tvojo čast skerbel, ker bom gotovo spolnil tvoje preroko¬ vanje (Brentano). 10. v hebrejskim: ... »moje besede ; naj poslušajo ali opušajo, ker puntar¬ ska hiša so u . 11- r,jej“, namreč bukve (spod. 3, 2.). Ecehiel je bil v prikazni zamaknjen (v. 9.); to, kar perpoveduje, se je tedaj le v prikazni godilo. Bog hoče reči: Razumej in zvesto ohrani, kar ti bom razodel! 12. Starodavni so pisali na platno ali na kože, in so jih okrog okrogliga lee® ovijali. To je bil bukvosvalek. 13. ker obsegajo dolgo versto nesrečnih prigodeb, ktere bodo Jude in druge ljudstva zadevale. 14. Drugi prestavljajo hebrejsko: „in v njih je zapisano plakanje, zdihovanjo in jok 11 . 1. Jej, kar je pred teboj, jej ta zvitek! Gl. 11. razi. poprejš. pogl. Ecehiel 3. 2. Tedaj odprem svoje usta, ir, mi da te bukve jesti, 3. ter mi reče: Sin človekov, nasiti se tvoj trebuh, in napolni se tvoje oserčje s temi bukvami, ktere ti jez dam! Jedel sim jih; in bile so sladke v mojih ustih kakor med. 2 ) Skriv. raz. 10, 9. 4. Tedaj mi reče: Sin člove¬ kov, pojdi k Izraelovi hiši, in jim govori moje besede. 5. Saj nisi poslan k ljudstvu globociga govora, 3 ) *in nezna- niga jezika 4 ), ampak k Izrae¬ lovi hiši: 6. tudi ne k mnogim ljudstvam globociga govora, 5 ) in neznaniga jezika, 6 ) kterih govora bi ne mo¬ gel razumeti: in ko bi bil ravno k tem poslan, bi te poslušali. 7 ) 7. Hiša Izrael pa te noče po¬ slušati; ker nočejo mene poslu¬ šati. 8 ) Vsa hiša Izraelova je 391 namreč hude terme, in oterpnje- niga serca. 9 ) 8. Glej, dal sim ti močneji obraz od njih obrazov, in terši čelo od njih čela. 10 ) 9. Kakor demant in kakor kremen 11 ) terd obraz sim tebi dal; ne boj se jih, in ne ustraši se njih obrazov: dražljiva hiša so. 12 13 ') 10. In mi reče: Sin človekov, vse moje besede, ki ti jih jez govorim, si v serce vtisni, in na svoje ušesa poslušaj! 11. Pojdi, in stopi k odpelja¬ nim v sužnost, k otrokam svojiga ljudstva, govori jim, ter jim reci: To govori Gospod Bog: ,3 ) Mo¬ rebiti de poslušajo, in jenjajo. I4 ) 12. In duh me je vzel, 15 ) in za seboj sim slišal glas velikiga hrumenja: 16 ) Hvaljena bodi Go- 2. ker spoznanje Božjih sklepov daje tolažbo njegovim služabnikam v nesreči, ki jih zadeva. 3. ,. globociga govora 11 , t. j., učeniga govora, ki se težko umeva. i- »neznaniga jezika 11 , t. j., ptujiga jezika, kteriga bi ne razumel. 5. f globociga govora u , t. j., učeniga govora, ki ga je težko umeti. 6. „neznaniga jezika t. j., ptujiga jezika. 2. celo ptuje ljudstva bi te poslušale, ako bi te k njim poslal. 8. „ nočejo poslušati ki sim jim jo dal. Zaničujejo Boga, zato zaničujejo tudi njegove preroke. 9. Izraelci so termasti, oholni, svojeglavni, terdovratni. 10. To so podobe, ktere pomenijo stanovitnost in terdnost prerokov v spolno- vanji dolžnost. H. V hebrejskim: „ Kakor demant in terji kakor kremen (skalo) sim ti dal obraz 11 . 12 - t. j., ne boj se, in ne ustraši se tega uporniga, puntarskiga ljudstva. 13. Pojdi k jetuikam, in bodi njih prerok, oznanovavec moje volje. J 4 - Jenjajo “ grešiti. V hebrejskim: r Naj si že poslušajo ali opustijo 11 . t®. Drugi prestavljajo: »Iti sapa (veter) me je vzela“, tode ti prestavi je nasprotna 24. versta. — Ko je bil Bog vse izgovoril, je duh Božji vzdignil preroka na visoko, ter ga je peljal po hlipu (po zraku) (v. 14.) blizo mesta ali kraja, ki se mu v hebrejskim pravi »Tel-Abib“ (homec, hribec sadov), kjer so bili jetniki (v. 15.); kakor je bil peljan Habakuk iz Judeje v Babilon, in Filip spred oči etijopskiga dvornika v Azot. Gl. Dan. 14, 35. °jan. ap. 8, 39. I®- »glas velikiga hrumenja t. j., silno doneč glas, kije vpil: „ Hvaljena a i.d. 392 Ecehiel 3. spodova slava na svojim me¬ stu! n ) 13. in veršenje perut, 18 ) ko so živali z njimi ena ob drugo bile, in ropotanje za živalmi teko¬ čih koles, 19 ) in glas veliciga hrumenja. 20 ) 14. Duh pa me je vzdignil, in me vzel; ter sim šel z bridkim in nevoljnim duham: 21 ) ali Go¬ spodova roka je bila z menoj in me je poterdovala. 22 ) 15. In prišel sim k odpeljanim, k kopi noviga snopja, 23 ) k tem, ki stanujejo ob reki Kobaru, in sim se usedel, kjer so oni se¬ deli, 24 ) in ostal sim tam sedem dni žalujoč v sredi med njimi. 25 ) 16. Ko pa je bilo sedem dni preteklo, mi je Gospod govoril rekoč: 17. Sin človekovi tebe sim dal čuvaja Izraelovi hiši: 26 ) sli¬ šal boš besedo iz mojih ust, in jim oznanoval v mojim imenu. 27 ) 18. Kadar hudobnimu porečem: Umeri boš, umeri, pa mu ne oznaniš, ter ga ne opominjaš, i de naj se s svoje hude poti verne, in živi; bo hudobni sam v svoji hudobii umeri, tode njegovo kri bom iz tvoje roke terjal. 19. Ako boš pa hudobniga opominjal, in se on ne verne od svoje hudobije, in s svoje grešne poti; bo sicer on umeri v svoji hudobii, ti pa si otel svojo dušo. 20. Pa tudi, če se bo pra- 17. t. j., kjerkoli je, in kjerkoli se Gospod pokaže, se pokaže veličasten; tudi po vsim svetu (Mal. 1J 5.). 18. „ veršenje perut“ ali šum perutnic sim slišal. 19. V hebrejskim: y in ropotanje tekočih koles zraven njih u sim slišal. 20. S tem šumam, ropotam in donenjem zg-ine prikazen v Božjiga voza (l , ki je zgorej popisan (1, 4—28.). 21. Duh me vzdigne, in vleče po hlipu (zraku) in bil sim žalostniga duha. Ecehiel je bil žalosten zavoljo njemu naložene težke naloge in terpljenja, ki mu ga bo napravilo oznanovanje hude kazni. Gl. zgor. 2, 9. Po sladki to¬ lažbi (v. 3.) pride skušnja. 22. Milost Božja mi je pomagala otožnost in skušnjave svoje natore prema¬ gati. — Nekteri razlagavci pa mislijo, de ni bil Ecehiel peljan po hlipu k jetnikarn v „Tel-Abib il , kakor je bil svoje dni peljan Habakuk v Babilon; zatorej dajo tej versti ta pomen: Znotrej sim se čutil od duha povzdignje- niga, in se mi je zdelo, de letim na tisti kraj, kamor sim imel iti po Božjim povelji; ob nagli hoji me je sicer skušnjava strahu in žalosti napadala, pa Božja milost me je poterdovala v spolnovanji Božjiga povelja. 23. Veči del izlagavcov razumeva hebrejsko besedo „Tel-Abib u (kup, kopica klasovja, homec sadov) kot lastno ime neciga mesta ali kraja v Mezopotamii blizo reke Kobara. Mislijo si pa pozneje mesto, ki se mu je reklo »Ta- laba“, med Resejnam in Obejdijo per Kobaru. 24. n kjer so oni sedeli t. j., prebivali, ali pa se shajali. 25. „sedem dni“ je žaloval po navadi žalujočih. Gl. Job. 2, 13. 26. Preroka sim te postavil Izraelcam, de jih svariš in jim napoveduješ^ ne¬ srečo, ktera jih bo zadela zavoljo njih (erdovratnosti. — Preroki se večkrat v svetim pismu permerjajo n čuvajem u , ki so vedno na straži, ter se okrog ozerajo in gledajo, od kod se kaka nevarnost mestu ali deželi bliža, ter jo berz z vpitjem naznanjajo, de se inestnjani in deželjani o pravim času v bran postavijo (Brentano). 27. Drugi prestavljajo hebrejsko: n ust, in jih boš opominjal v mojim imenu • Ecehiel 3. 393 vični od svoje pravice odvernil, in hudo storil, mu bom nastavil spotikljej ; 28 3 on bo umeri 5 ker ga nisi opominjal; 29 ) v svojim grehu bo umeri, in njegove storjene dobre dela ne bodo v spominu; njegovo kri pa bom iz tvoje roke terjal. 30 ) 21 . (5e boš pa ti pravičniga opominjal, de naj pravični ne greši, in on ne bo grešil; bo resnično živel, ker si ga opo¬ minjal, in ti si otel svojo dušo. 22. In Gospodova roka je bila nad menoj, 31 ) in on mi je rekel: Vstani, pojdi na polje, 32 ) in tam bom s teboj govoril. 23. In sim vstal, ter sim šel na polje; in glej, tam je stala Gospodova slava, kakor slava, ktero sim vidil per reki Kobaru; in padel sim na svoj obraz. 24. Duh pa je prišel v ine, in me je postavil na moje noge, in je z menoj govoril, 33 ) ter mi je rekel: Pojdi, in zakleni se v sredi svoje hiše. 34 ) 25. In ti, sin človekov! glej, zate so perpravljene vezi, z njimi te bodo zvezali, in ne pojdeš izmed njih. 35 ) 26. In tvoj jezik ti bom k nebu perlepil, de boš mutast, in ne boš svaril; ker hiša je uporim. 36 ) 27. Kadar ti bom pa govoril, ti bom odperl usta, in jim po¬ rečeš: To govori Gospod Bog: Kdor hoče slišati, naj sliši; in kdor noče, naj pusti; ker hiša je uporna. 37 ) 28 „spotikljej u , t. j., kako nesrečo. — Ako pravični v hudobije zabrede, pa Bog prepusti nesrečam, ki izvirajo iz njegovih hudobij (Brentano). Bog po¬ šilja nesreče (udi pravičnim ko skušnjo, de v nji razodevajo svojo stanovit¬ nost v dobrim. Blagor mu, kdor skušnjo preterpi, in ob nji ne pade v greh! 29. V hebrejskim: . . . „spotikljej, de umerje (de v nesreči pogine, de sc v grehu pogubi), ker ga nisi svarit 1, i. t. d. 30. „njegovo krt 1 , njegovo dušo bom od tebe terjal, njegovo nesrečo in po¬ gubo bom tebi perpisoval, in nad teboj kaznoval (Brentano). 31- V hebrejskim: ... n Gospodova roka je bila tam (na tistim kraji’, ki se mu pravi ,,Tel-Abib 11 ) nad menoj u , t. j., Božja moč je prišla v me, de sim s e bil zamaknil, in sim v zamaknjenji vidil prihodnje reči. Gl. zgor. 1, 3. 32. „Tel-Abib u je stal na griči, kakor ime kaže (v. 15.). Ecehiel ima tedaj * višjih v nižji kraje iti, kjer se mu Bog v samoti hoče razodeti. 33. „in je z menoj govorit‘, namreč Gospod Bog. 34. Ecehiel naj se v svojo hišo zapre, de tukaj to opravlja, kar mu je v na¬ slednjim poglavji zapovedano (4, 5.), s čemur se upodobvajo kazni, ktere so Jeruzalemu namenjene. 33. V hiši bo kot podobšina Judov ("spod. 4, 8.) s konopci zvezan, in sploh dokler bo v podobah prerokoval, bo mogel kakor zvezan v hiši prebivati. v hebrejskim: „zvezati, de ne prideš med nje 11 , t. j., med svoje sojetnike. 33. Med prerokovanjem v podobah ne smeš upornim Izraelcam z besedami moje v °lje oznanovati, ampak z mutastimi znamnji; vender ti bom kterkrat zapo¬ vedal (v. 27.) z besedami ž njimi govoriti. '• Kdor hoče slišati, naj posluša v svojo srečo; kdor noče, naj pusti’ v svojo nesrečo. — Kdor ima, mu bo dano; kdor pa nima, mu bo še to vzeto, kar 'ma. Mark. 4, 25. 394 Ecehiel 4 IV. Poglavje. Mnogotere Ecehielove djanja, ktere pomenijo prihodnje kazni, ki bodo Jeru¬ zalem zadevale. 1 2 ) 1. In ti, sin človekov! vzemi si opeko, 5 ) položi jo pred se, in zarisaj na nji mesto Jeruzalem. 3 ) 2. Napravi 4 ) proti njemu oble- go, in zidaj gradiša, in nanosi zasipe, in postavi njemu nasproti šotoriše, in nastavi okoli in okoli ovne. 5 ) 3. Vzemi tudi železno ponev, 6 ) in postavi jo ko železen zid med seboj in med mestam; vpri svoje oči vanj, in bo obleženo, in kakor de bi ga ti oblegel: 7 ) to bo znamnje Izraelovi hiši. 8 ) 4. In spi na svoji levi strani, in deni nanjo hudobije hiše Izra¬ elove; 9 ) kolikor dni boš na nji spal, boš njih hudobijo nosil. 10 ) 1. Tri poprešnje poglavja obsegajo poklic Ecehielov v preroško službo; zdaj pa nasledvajo njegove prerokve, in sicer naj pred zoper mesto Jeruzalem. Po navadni misli izlagavcov sega to, kar se v pervih sedmih poglavjih pri¬ poveduje, v peto leto Joahimoviga jetništva (zgor. 1,2.) ali v začetek šestiga, v leto 595 pred Krist, in nekoliko dalje. Gl. spod. 8, 1. Ob tem času ni bilo misliti po človeški pameti nesreče, ktera se je še le v 9. letu kralja Sedekija nad Jeruzalemam godila, ker je bil Nabuhodonozor tega kralja po¬ stavil (4. Kralj. 24, 17.), in celo ni bilo verjetno, de se bo per svoji sla¬ bosti s tem mogočnim vladarjem speri. 2. „opeko 11 , cegel iz ila, berž ko ne, je bil že sežgan; drugi menijo, de je bil še sirov. Na opeke so Babilonci pisali. Še dan današnji se izkopujejo per Babilonu mnoge opeke z napisi klinam podobnimi. 3. Ecehiel naj na opeko zarisa mesto Jeruzalem, kakor ga bodo sovražniki oblegali. 4. Obrisaj na opeki (na ceglu) oblego okrog Jeruzalema. 5. „ovne u , bruna z železnimi glavami, s kakoršnimi so nekdaj zidove pre¬ bijali in poderali. 6. „ Železna ponev“ je podoba nespremenljivosti Božjiga sklepa in nepremaklji- vosti Gospod Boga, kteri se bo tudi nar bolj gorečim prošnjam ustavil, ka¬ kor se ustavlja ponev ognju. Gl. Iz. 59, 2. Žal. pes. 3, 44. 7. „ Železni zid“ je pomenljiva podoba, de Bog ne bo molitve Judov uslišal, ko ga bodo ob jeruzalemski oblegi pomoči? prosili. Njih grehi so namreč kakor zid med Bogam (ki ga tukaj prerok namestuje) in njimi, kteriga ne more nobena molitev predreti (Brentano). 8. To naj naznanja Izraelcam v podobi prihodnjo zapertijo jeruzalemskiga mesta. Ker tako nenavadno djanje meseniga človeka bolj prešine kakor besede, zato je Bog večkrat prerokam zapovedal take posebne dela, kadar je hotel Judam po prerokih imenitne prigodbe na znanje dati. Gl. Iz. 20, 2. Jer. 27, 2. _ 9. de s tem hudodelstva izraelskiga kraljestva naznanjaš. „ Izraelova hiša pomeni tukaj kraljestvo desetih Izraelovih rodov. Gl. v. 6. V hebrejskim^ „Na levo stran se ulezi u ; tako se tudi še v naslednjim bere beseda „ležah namesti n spati“. 10. V hebrejskim: ... n kolikor dni boš na nji ležal, boš hudodelstvo Izra¬ elove hiše nosil 11 . Izraelsko kraljestvo se tukaj z levo stranijo naznanja, ker je bilo v Palestini na levi strani, to je, na severni strani. Gl. spod. 16, 46, Ecehiel 4. 5. Jez pa sim ti leta njih hu¬ dobije v število dni premenil, v tri sto in devetdeset dni, in boš nosil hudobijo Izraelove hiše. 11 ) 6. In kadar to dopolniš, vdru- gič spi na svoji desni strani, in prevzemi hudobijo Izraelove hiše štirdeset dni; dan sim ti dal za leto, dan, pravim, za leto. 11 ) 7. In oberni svoj obraz proti obleženimu Jeruzalemu, I3 ) in stegni svojo roko, 14 ) in prerokuj zoper njega. 15 ) 395 8. Glej, obdal te bom z vezmi; in ne boš se obernil od svoje strani na drugo, dokler ne do¬ polniš dni svoje oblege. 16 ) 9. Vzemi si tudi pšenice, in ječmena, in boba, in leče, in prosa, in grahorice; in deni jih v eno posodo, in si napravi toliko hlebov, kolikor dni boš spal na svoji strani: tri sto in devetdeset dni jih boš jedel. 17 ) 10. Tvojo jed, ki jo boš vži- „Nositi grehe“ pomeni tukaj tudi pokoriti se za-nje, kakor 3. Mojz. 5, 1 : 16, 22. ti. Ti se boš za hudodelstva desetih rodov na svoji levi strani toliko dni po¬ koril, kolikor let sim jih jez mogel prenašati, namreč tri sto in devetdeset dni. Te leta izlagavci mnogoterno štejejo. Nar verjetniši misli so tistih, kteri te leta od razdelitve Judoviga kraljestva pod Roboaniam in Jcroboamam (975 pred Kr.) do premaganiga Jeruzalema po Nabuhodonozorji (589 pred Kr.) štejejo. V tej dobi je preteklo 386 let, kterih okroglo število je 390. De se grešne leta desetih rodov ne štejejo samo do prekucije Izraeloviga kraljestva, ampak še dalje do razdjarija Judoviga kraljestva, pride od tod, ker so de¬ seteri rodovi tudi v svojim jetništvu še malikovali. 12. Tudi štirdesetere leta hudodelstev Judoviga kraljestva se mnogoterno štejejo. Nar verjetniši je, de prerok od dvanajstiga leta kralja Josija šteje, ker je bil ta kralj češenje praviga Boga spet ustanovil, akoravno za slednji čas svojiga namena ni bil dosegel (2. Kron. 34, 3.), t. j., od leta 629 pred Krist, do premaganiga Jeruzalema 589 pred Krist. Judje so bili sicer že pred Josijem, zlasti pod kraljem Mauasetam, malikovanju vdani, pa po oči- šenim tempeljnu po Josii je bil njih odpad od vere posebno velik in kazni vreden, ker je bil leta 629 tudi Jeremija poslan, in ker so Judje ves čas do premaganiga Jeruzalema svaritve tega preroka posebno terdovratno zaničevali. 13. „proti obleženimu Jeruzalemu 11 , t. j., proti opeki, na ktero si oblogo jeru- zalemskiga mesta zarisal. 14. „stegni svojo roko“ enako njemu, ki se vojskuje. 13- „prerokuj“, pa ne z besedami, ampak molče (gl. zgor. 3, 26.) s preroškim djanjem v podobah. 16- Ecehiel bo zvezan s konopci, dokler 430 dni ne mine, v pomenljivo znamnje, de bodo obleženi v silno veliki stiski. Iz tega se vidi, de 430 dni, ob kterih bo prerok na obeh straneh ležal, pomeni terpež, ne le odpadca Izraeloviga in Judoviga kraljestva, ampak tudi terpež zadnje oblege Jeruzalema po Na¬ buhodonozorji v letih 589 in 588 pred Kr. Kar tiče dolgo lego preroka Ecehiela, so nekteri rekli, de preseže človeške moči, pa vender imamo Oglede, de človeška natora kaj taciga prenese. Učen izlagavec preroka Ece¬ hiela piše, de je poznal duhovna, ki je v stanu norosti zvezan čez petnajst letna eni strani ležal. Nihče pa se ne bo čudil, kako je mogel toliko časa ne eni strani ležati, če pred očmi ima vsigamogočnost Božjo, ktera ga je tudi v tem podperala. '• Kakor je Ecehiel v podobah obsedo jeruzalemskiga mesta'prerokoval, tako Etoehiel 4. 396 val, pa naj tehta dvajset siklov 18 ) vsaki dan; od časa do časa 19 ) jo boš jedel. 11. Tudi vodo boš na mero pil, šesti del hina; 20 ) od časa do časa jo boš pil. 12. In kakor pod pepelam pe¬ čen ječmenov kruh boš jedel, in ga boš pred njih očmi pokril s človeškim blatam. 21 ) 13. In Gospod je rekel: Tako' bodo Izraelci svoj ognušeni kruh jedli med narodi, med ktere jih bom zagnal. Ozej 9, 4. 14. Tadaj sim rekel: Oh! oh! oh ! Gospod Bog! glej, moja duša ni ognušena, in cerknjeniga, ali pa od zverin sterganiga nisim jedel od svoje mladosti do zdaj, 22 ) in v moje usta ni prišlo nič ne- čistiga mesa. 23 ) 15. In mi je rekel: Glej, dam ti govejeka namesti človeškiga blata; v njem si kruh pripravi. 24 ) 16. In mi je rekel: Sin člove¬ kov ! glej, jez bom poterl v Je¬ ruzalemu krušno palico; 25 ) in kruh bodo na tehto in v skerbi jedli, vodo pa na mero in v brhkosti pili; 26 ) Spod. 5, 16: 14, 13. 17. de ob pomanjkanji kruha in vode padajo eden per drugim, 27 ) in sahnejo v svojih hudobijah. tudi v podobah prerokuje hudo pomanjkanje v njem ob njegovi zapertii. Zmes mnogoteriga žita, ki sicer ne peko kruha iz njega, je podoba la¬ kote, ob ktcri se vzame, kar se dobi. Med 40 dnevi, ko je Ecehiel na desni strani leže Judove grehe poočitoval, se ni živil z malovrednim, ampak z navadnim kruham, in verjetno sicer zato, kakor sveti Hieronim pravi, de je s tem naznanjal, de je kazen tistih veči, ki so od Boga popolnama od¬ padli, kar so Izraelci storili, kakor unih, ki so spoznanje in postave Božje še ohranili, kar je Judovo kraljestvo storilo. 18. deset do dvanajst rez (unč), ®/ 4 libre, kolikor zdrav človek vsili za živež potrebuje. 19. „od časa do časa 11 , t. j., od dne do dne. 20. n šesti del hina“ je po uku rabinov (judovskih učenikov) toliko vode, ko¬ likor je dvanajst kurjih jajc derži, kar komaj hudo žejo ugasi. Jed in pijačo pomeni pomanjkanje, ki bo ob mestni zapertii Jeruzalemljane hudo stiskalo. 21. „s človeškim blatam a , na solncu posušenim, boš pokril testo, de se pod zažganim blatam speče. V jutrovih deželah na tacih krajih, kjer ni derv, revni ljudje s posušenim volovjekam, kravjekarn, velblodjekam (s kamelnim blatam) i. t. d. kruh pečejo, ker namreč skvašeno testo po kakim kamnu raz- valjajo, ga s suhim govejekam pokrijejo, in po tem govejek zažgejo, in tako oe kruh pod pepelam speče. Ecehiel je mogel pred očmi Izraelcov s človečjekam kruh peči, de jim v tej podobi pokaže, kako strašna revšina jih v jetništvu čaka, kjer še dosti živine ne bodo imeli, de bi z živinjekain kurili. 22. Jez nisim nikoli nič kaj taciga nagnusniga jedel, ali tacih jedi vžival, ka- koršne Mojzesova postava prepoveduje (Brentano). 23. kako bi tedaj mogel tak kruh jesti, ki je v nar veči nesnagi pečen! 24. Glej zgor. 21. razi., kako so nekdaj kruh pekli. 25. „lirušno palico u ali krušno podporo “, t. j., kruh, ki je človeku v pod¬ poro, in mu inoč daje, bom vzel Jeruzalemu. 26. „n britkostv 1 , v hebrejskim: y v strahu 11 ali: „v obupanji a . 27. zavoljo pomanjkanja živeža in vode bodo omedlevali. Kfcehiel 5. 397 V. Pogtavje. Še nektere Ecehielove djanja, ktere pomenijo šibe Božje, ki bodo Jude za¬ devale. 1. In ti, sin človekov! vzemi oster meč, ki lase brije; 1 ) vzemi ga, in obri svojo glavo, in svojo brado; vzemi tudi tehto in kem- belj, in jih razdeli. 2 ) 2. Tretji del sežgi z ognjem v sredi mesta, 3 ) kadar se dnevi oblege izpolnijo; 4 ) vzemi tudi tretji del, in ga razsekaj z me¬ čem okoli mesta; spet tretji del raztrosi po vetru; in meč bom za njimi potegnil. 5 ) 1. V vzemi“ tako oster meč kakor britev. — Ecehiel se je bil ostrigel in obril, še preden se je bil ulegel (zgor. 4, 4.); pa tudi kruha si je bil spekel (4, 9.) pred svojo lego. 2. Ecehiel si je mogel z ostrim mečem brado in lase odrezati, lase s tehtnico v tri dele ločiti: pervi tretji del je mogel sežgati, drugi del z mečem tolči, tretji del pa v veter trositi (v. 2.). Brada in lasje sta podoba judovskiga ljudstva, Ecehiel je podoba Božja, ostri meč podoba Božje kaznovavne pra¬ vice. Pomen tega pomenljiviga djanja je: Bog bo svoje ljudstvo, ki ga tako rad ima kakor človek svojo brado, z njegoviga mesta potegnil, nekaj z la¬ koto in kugo ob oblegi, nekaj z mečem, nekaj pa z odpeljanjem v sužnost. 3. „v sredi mesta li , ki je na opeki (ceglu) zarisano. 4. ko boš 390 na levi in 40 dni na desni strani doležal, in čas v podobi obleženiga Jeruzalema končal (gl. zgor. 4, 8.), po tem sežgi tretji del las v sredi zarisaniga mesta. 5. Glej razlago tega spodej v 12. versti. 6. od zadnjiga tretjiga dela, ki bo na vse vetre strošen, vzemi nekoliko las. V hebrejskim: V na škric svojiga plajša 11 . Tukaj si je misliti tiste med njimi, ki so po premaganim Jeruzalemu v deželi poostali (4. Kralj. 25,12.); tudi tiste bi se bilo misliti, ki jih je Bog ob razdevanji obvaroval srnerti. Vezanje las na rob plajša je podoba majhniga števila; kar se roba na plajšu 4eržf, je silo majhno. Te besede razlagavci različno umevajo. Nekteri si mislijo z n ognjem a ne¬ srečo, ki je bila Jude zadela po umorjenji namestnika Godolija. Jer. 41, 2. • d.; drugi si mislijo preganjanje Judov po Anfiohu Epifanu ob časih Maka- bejcov (gl. bukv. Makak); spet drugi si mislijo kazni, ki jih Judje še zdaj terpijo. 9. Bog je Jeruzalem postavil v sredo narodov, t. j., malikovavcov, de bi se v njem češenjc praviga Boga ohranilo, in se po tem iz njega tudi po deželah malikovavcov ali ajdov razširjalo (Brentano). 10. Jeruzalem n je zaničeval moje pravice t. j., moje zapovedi.— Bog ima pravico terjati od nas spolnovanje njegovih zapoved, ker nam je dal um in sebi podobno natoro. 3. Tudi jih malo vzemi, 6 ) in jih naveži na rob svojiga plajša; 7 ) 4. in od teli spet vzemi, in jih verzi v sredo ognja, in jih se¬ žgi v ognji; in od tod bo planil ogenj na vso Izraelovo hišo. 8 ) 5. To govori' Gospod Bog: To je Jeruzalem, v sredi na¬ rodov sim ga postavil, in okoli njega dežele. 9 ) 6. In je zaničeval moje pra¬ vice, l0 ) de je bil hudobniši, ka- Eceliiel 5* 398 kor narodi, in moje zapovedi bolj, 11 ) kakor dežele, ktere so okoli njega 5 moje postave so namreč zavergli, in po mojih za¬ povedih se niso ravnali. 7. Za tega voljo to govori Gospod Bog: Ker ste presegli narode, ki so okoli vas, in se niste ravnali po mojih pravicah, in mojih postav niste spolnovali, in še po pravicah narodov, 15 ) ki so okoli vas, niste delali; 8 . za tega voljo to govori Gospod Bog: Glej, jez pridem nad te, in jez sam bom v sredi tebe pred očmi narodov sodbo delal, 9. in bom nad teboj storil, kar še nisim storil, in kar za- naprej ne bom storil, 13 ) za volj vsili tvojih gnusob. 10. Zato bodo v sredi tebe očetje otroke jedli, in otroci bodo jedli svoje očete, 14 ) in bom nad teboj sodbo sklenil, 15 ) in vse tvoje ostanke na vse vetre raz- vel. 16 ) 11. Zato, kakor resnično jez živini, govori Gospod Bog: Ker si oskrunil moje sveto prebiva- liše z vsimi svojimi pregrehami, in z vsimi svojimi gnusobami; te bom tudi jez razdrobil, 17 ) in moje oko ne bo zaneslo, 18 ) ter se ne bom usmilil. 12. Tretji del tebe bo za kugo pomeri, in bo v sredi tebe po lakoti končan; in tretji del tebe bo okrog tebe pod mečem po¬ padal; tretji del tebe pa bom na vse vetre razkropil; in meč bom izderi za njimi. 13. In bom svoj serd na nje izsul, in svojo jezo nad njimi izpolnil, in se bom odahnil; ter bodo zvedili, de sim jez v svoji gorečnosti govoril, kadar se bom s svojo serditostjo nad njimi zno¬ sil. 19 ) 14. In djal te bom 50 ) v pu¬ stoto in sramoto narodam, ki so okoli tebe, pred obličjem vsih memo gredočih. 15. Ter boš v zasramovanje 51 ) in v preklinjevanje, v zgled in v stermenje narodam, ki so okoli tebe, kadar bom nad teboj sodbo 11. „tn moje zapovedi bolj u zaničeval, kakor malikovavci. — Jndje so zani¬ čevali Božje zapovedi, ker so jih spoznali, in jih vender niso dopolnovali. 12. „ste presegli narode “, namreč v pregrehah, spačenosti; — „po pravicah narodov 11 , t. j., po natornih postavah ali zapovedih, ki so sleherniinu člo¬ veku v serce zapisane. 13. n kar nisim storil, in kar ne bom storil “ drugim mestam. 14. Glej spolnovanje tega prerokovanja Žal. pes. 4, 10. 15. Drugi prestavljajo: „in nad teboj bom kazen spolnoval 11 . 16. „na vse vetre a , t. j., po vsih deželah bom razkropil ostale Jude. 17. Ker si ti, o Jeruzalem! „s svojimi gnusobami z malikovanjem in s svo¬ jim nečistim početjem skrunil moj tempelj, zato te bom razvalil s tempeljnani vred po Kaldejcih (Brentano). 18. „in moje oko ne bo zaneslo t. j., jez ti ne bom zanesel. 19. Naj po vsim svetu pognani Judje iz svoje in svojih pobitih nesreče zvedo, kakč jezen in serdit (pravičen) Bog sim jez (Hier.). 20. „djal te bom 11 , o Jeruzalem! „t> pustoto 11 , pušavi enaciga te bom storil. 21. narodi (ajdje) te bodo zasramovali, preklinjevali, se nad teboj zgledovali in stermeli. Ecehiel 5. 6. 399 sklepal v serdu in v nevolji, ter v jeznim svarjenji. 22 ) 16. Jez Gospod sim govoril: 23 ) Kadar bom z nar hujšimi puši¬ cami lakote vanje streljal, 24 ) ktere bodo smertne; streljal pa bom z njimi, de vas bom pokončal; in lakoto bom na vas nagrabil, in zlomil vam bom krušno pali¬ co. 25 ) 17. In lakoto bom med vas poslal, in naj hujši zveri do po¬ končanja ; 26 ) tudi kuga in kri pojdete skozi tebe, 27 ) in meč bom nad te izderi. Jez Gospod sim govoril. VI, Poglavje. Izraelsko ljudstvo bo zavoljo malikovanja pokorjeno. Ostanki ljudstva se bodo spreobernili, in bodo rešeni. Jeza Božja. 1. In Gospod mi je govoril, rekoč: ‘) 2. Sin človekov! oberni svoj obraz na izraelske gore, * 1 2 } in prerokuj zoper nje, 3. in reci: Izraelske gore, poslušajte besedo Gospod Boga! To govori Gospod Bog goram in hribam, skalam 3 ) in dolinam: 4 ) Glejte, jez bom meč nad vas iz¬ deri, in razrušil vaše visočine, 5 ) Spod. 36, 2. 4. in bom poderl vaše altarje, in vaše podobe bodo razdrobljene; in vaše pomorjene bom vergel pred vaše malike. 6 ) 5. Vergel bom trupla Izra- elcov pred vaše malike, in raz¬ metal bom vaše kosti okoli va¬ ših altarjev, 7 * * * ) 22. kadar te bom po svoji ostri pravici tepel. 23. Jez, vsigamogočui Bog: sim, ki s temi kaznimi žugam. 24. »vanje*, t. j., v vas „ streljal t. j., vas z naj hujši lakoto moril. 25. „krušno palico “ ali: „krušno podporo 11 . Gl. zgor. 4, 16. 26. »naj hujši zveri 11 , t. j., Kaldejce (Teodoret), »do pokončanja“, t. j., dokler vas ne bodo pokončale, namreč hude zveri, t. j., Kaldejci. 27. »kuga in kri* (moritev) bote v tebi, o Jeruzalem! razsajale, gospodarile. 1. Naslednje prerokovanje (v. 1 — 14.) je bilo dano Ecehielu, po tem ko so bile v 4. in 5. poglavji povedane pomenljive djaoja spolnjene, in sega v šesto leto jetništva Jehonijeviga (zgor. 4. razi. 1. 594 pred Kr.). To prerokovanje je bilo dano z besedo, ne pa z djanjein; Ecehiel je namreč včasih z besedo včasih pa z djanjem prerokoval, kar mu je bil Bog razodel (Gl. zgor. 3, 24-27.). 2. »gore* se večkrat imenujejo namesti dežel, dežele pa namesti prebivavcov. Po misli sv. Hieronima se zato tukaj imenujejo gore, ker so altarji maliko- vavcov na njih stali. 2- »skalam*, v hebrejskim se bere: »potokam*. 4- Tudi v dolinah so malikovali (4. Kralj. 23, 10. i. d. Iz. 57, 5. 6.). 5i »visočine*, t. j., na gorah napravljene malikovavske svetiša. Gl. 3. Mojz. 26, 30. ®' vam v zasramovanje in spričevanje, de vam maliki nič ne morejo pomagati (Brentano). To je Bog že po Mojzesu napovedal terdovratuim Judam. Gl, 3. Mojz. 26, 30. 400 Ecehiel 6. 6. povsod, kjer prebivate. 8 ) Mesta bodo zapušene, in viso- čine poderte, in razmetane: vasi altarji bodo razvaljeni, in zdrob¬ ljeni; vaših malikov ne bo več, vaši tempeljni 9 ) bodo razdjani, in vaše dela bodo potrebljene. l0 ) 7. Morija bo med vami; in zvedili bote, de sim jez Go¬ spod. 1 ') 8. Ohranil bom pa izmed vas tiste, kteri bodo med narodi meču ubežali, kadar vas bom po de¬ želah razpodil. 9. In vaši rešeni se me bodo spomnili med narodi, med ktere so bili vjeti odpeljani; ker po- terl bom njih serce, 12 ) ktero je nečistosti vdano, 13 ) in se je od mene ločilo, in njih oči, ktere so se v malike zaljubile; in sami sebi bodo zoperni zavoljo hudobij, ktere so v vsih svojih gnusobah delali. 10. Tedaj bodo zvedili, de jez Gospod nisim zastonj govoril, de jim bom to hudo storil. 8. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „ Kjerkoli prebivate, bodo mesta 11 i. t. d. 9. n vaši tempeljni"-, v hebrejskim: „vaši stebri 1 - 1 -. Gl. 2. Kron. 14, 5. Iz. 17, 8. 10. ,,vaie dela", t.j., vaši maliki, ki ste jih naredili, bodo iztrebljeni po Kal- dejcih; desiravno so Kaldejci tudi sami malikovavci, jih bojo vender le v svoji zdivjanosti pokončali. 11. „de sim jez Gospod 1 - 1 , maševavec nad vsim hudim. 12. T poterl bom njih serce", t. j., omečil bom njih serce, de bo skesano. 13. „nečistosti", t. j., malikovanju vdano; malikovanje se imenuje nečistost. Gl. Iz. 1, 21. 14. „s svojo nogo " ob tla v znamnje svojiga čudenja in svoje nevolje zavoljo toliko pregreh (Hieronim). — „Joj", ali pa: n Gorje". 15. Kdor bo pred obiego jeruzalemskiga mesta v pušavo bežal (Hier.). 16. kogar bodo sovražniki mogli doseči. 17. v in bo obležen", namreč v zapertim jeruzalemskim mestu. 18. Na krajih, kjer so Judje malikovali, bodo morjeni. Gl. Iz. 57, 5. 7. 19. „Deblata" je blezo „Reblata", na severni strani Palestine, kamor je bi* Sedekija odpeljan. Gl. Jer. 39, 5. 6. 20. Nekteri prestavljajo hebrejsko : ... ,.pusto in zapušeno, še groznejši C 8 ® bolj strašno, pusto in zapušeno) od pušave (ki se ji pravi) Diblata U ‘ „Diblata (i je blezo enako ime z imenam v Diblataim a , velika in grozna 11. To govori Gospod Bog: Poči s svojimi rokami, in udari s svojo nogo, 14 ) in reci: Joj, zavoljo vsih hudih gnusob Izra¬ elove hiše! ker bodo z mečem, lakoto in kugo pokončani. 12. Kdor je deleč, 15 ) bo za kugo umeri; kdor pa je blizo, 16 ) bo pod mečem padel; in kdor bo ostal, in bo obležen, 17 ) bo za lakoto umeri; ker izsul bom vso svojo jezo nad njimi; 13. in vedili bote, de sim jez Gospod, ko bodo vaši pomorjeni v sredi vaših malikov okoli va¬ ših altarjev ležali na vsih viso¬ kih hribih, na vsih verlieh gora, pod slehernim senčnim drevesam, in pod slehernim košatim hrastam, na kraji, kjer so svojim malikam lepo dišeče kadila zažigali. 18 ) 14. In iztegnil bom na nje svojo roko, in storil bom njih deželo pusto in zapušeno od pušave Deblate 19 ) po vsih njih prebiva- liših; 20 ) in zvedili bodo, de sim jez Gospod. Ecehicl 7. 40 i VII. Poglavje. Ecehiel prerokuje, de se bliža popolnama pokončanje judovske dežele zavoro pregreh njenih prebivavcov. 1. In Gospod mi je govoril, ‘) rekoč: 2. In ti, sin človekov! to pravi Gospod Bog izraelske dežele: Konec pride, pride konec nad štiri kraje dežele. 2 ) 3. Zdaj bo tebe konec, ter bom izpustil svoj serd nad te, in te bom sodil po tvojih delih, in pred te bom položil vse tvoje gnusobe. 6 ) 4. Moje oko ti ne bo zaneslo, in se ne bom usmilil; ampak tvoje dela ti bom naložil, 4 ) in tvoje gnusobe bodo v sredi tebe; 5 ) in zredili bote, de sim jez Go¬ spod. 5. To govori Gospod Bog: Ena nadloga, glej, nadloga pri¬ de! 6 ) 6. Konec pride, pride ko¬ nec, zbudil se je zoper tebe; 7 ) glej, pride! 7. Potertje pride nad te, ki v deželi prebivaš : 8 ) čas prihaja, blizo ie dan morije, 6 ) in ne ukan ja po hribih. 10 ) 8. Zdaj kmalo bom svojo jezo nad te izlil, in ves svoj serd nad te izpustil; in sodil te bom po tvojih delih, in te oblo¬ žil z vsimi tvojimi pregrehami. 1 *) 9. In moje oko ne bo zaneslo, ne bora se usmilil, ampak tvoje moabska pušava, skozi ktero so Izraelci hodili, ki so prišli iz Egipta. Gl. 4. Mojz. 38, 46. in 5. Mojz. 8, 15. j Brentanoj. !• »Gospod mi je govoril “ tisti čas. Gl. pogl. 4. razi. 1. 2. v Štirje deli sveta pomenijo vso izraelsko deželo, deželo dvanajsterih rodov. Cez štiri ali pet let je ta konec nastopil. Gl. pogl. 4. razi. 1. 3. »pred te položil a , t. j., ti pred oči postavil.— V hebrejskim: ..in vse tvoje gnusobe bom na te položil 1 , t. j., kazni, šibe za gnusobe bom na te djal, <• izraelsko ljudstvo! 4. »tvoje (hudobne) dela ti bom naložil 1 , t.j., s kaznijo ti jih bom plačeval. 5 ' „bodo v sredi tebe“ očitne, ker bodo kazni zavoljo njih očitne ino vidne. Glej spod. v. 9. 6. „Ena nadloga ena vojska bo judovskimu kraljestvu konec storila, de »druge'- ne bo treba (Brentano). „zbudil se je zoper tebe“, v hebrejskim je nekaka igra z besedami: ,,/ia- kez hekiz“, kar se ne da v druzih jezikih prav prestaviti. — Kralj Nabu-< hodonozor bo nenadama in nanaglama perderl, in bo judovskimu kraljestvu konec storil (Brentano). 8 ’ V hebrejskim: Jutro (strašniga dneva) pride nad te, o prebivavec v deželi ! u 9 - „dan morije v hebrejskim: ,,dan zmešnjave 11 . Kmalo ne bo po gorah več slišati žetevnih ali hvalnih pesem tukaj češenim •nalikam na čast, ampak morivno vpitje. **• y>te obložil z vsimi tvojimi pregrehami 11 , t. j., s kaznimi z gteham za¬ služenimi. IV. 26 Ecehicl 7. 402 dela ti bom naložil, in v sredi tebe bodo tvoje gnusobe ; 12 ) in zvedili bote, de sim jez Gospod, kteri tepem. 10. Glej dan, glej pride; po- tertje že prihaja, I3 ) šiba že cve¬ ti, 14 ) napuh že zeleni. 15 ) 11. Ki •ivica se vzdiguje z ne- zbožno šibo; 16 ) nihče izmed njih ne bo ostal, ne izmed ljudstva, ne izmed hruma; 17 ) in pokoja ne bo med njimi. 18 ) 12. Čas pride, dan se bliža; kdor kupi, naj se ne veseli; 19 ) in kdor proda, naj ne žaluje; 29 ) ker jeza pride čez vse njegovo ljudstvo. 13. Zakaj kdor proda, se ne bo povernil k temu, 21 ) kar je bil prodal, če tudi živi med ži¬ vimi; ker tudi prerokovanje do vsiga ljudstva se ne bo ver- nilo; 22 ) in človek v svojim hu¬ dobnim življenji ne bo terden. 23 ) 14. Trobite s trobento, vsi naj se pripravijo! 24 ) — Pa ga ni, de bi šel v boj; ker moja jeza pride nad vse njegovo ljudstvo. 25 ) 15. Zunej meč, znotrej kuga in lakota; kdor je na polji, bo umeri pod mečem; in kteri so v mestu, jih bo kuga in lakota po- žerla. 16. Oteli pa se bodo izmed njih, kteri bodo bežali; in bodo na gorah kakor dolinski golobje vsi v trepetu, slednji zavolj svoje hudobije. 26 ) 17. Vse roke bodo onemogle, in čez vse kolena bo voda tekla. 27 ) 18. Spokorne oblačila bodo no¬ sili, in strah jih bo obhajal; vsi 12. n bodo tvoje gnusobe “ očitne po šibah, ki te bodo zadevale. 13. „potertje“, v hebrejskim: ,,jutranja zarja (strašnima dneva) te že za- znava u - 14. n siba u , « ktero bote tepeni, že raste. 15. ^napuli* sovražnikov. Glej Jer. 50, 31. 32. 16. Hudobni sovražniki pridejo v svojim brezbožnim napnhu Jude kaznovat. 17. „nihče izmed njih*, namreč izmed Judov ne bo ostal per življenji, izmed ljudstva, ne izmed hruma “ (izmed množice), v hebrejskim: „nič ne Od njih bogastva, nič ne od njih rodil* ne bo ostalo, vse bodo sovražniki — Kaldejci — pokončali. 18. V hebrejskim: „in ne bo med njimi žalovanja “ (prestavlja sv. Pagnini) namreč za mertvimi; toliko bo merličev, de jih ostali ne bodo mogli po svoji šegi z žalovanjem pokopavati, ter za njimi vsih mertvaških šeg opravljati (Brent.). 19. ,,/cdor (kaj) kupi, naj se tega ne veseli*, ker bo kmalo ob to prišel. 20. „naj ne žaluje “ po prodanim, saj bi mogel to tako zgubiti. 21. „se ne bo povernil k temu 11 , namreč v svetim letu (3. Mojz. 25, 11—13.), ker tega ne bo več učakal pred odpeljanjem v sužnost. 22. „se ne bo vernilo “ v nič, de bi se ne spolnilo; ne bo preklicano. 23. v ne bo terden ne bo na terdiin; hudobija mu ne bo nič pomagala, ga ,ie bo varovala (Hier.). 24. Tako bodo judovski vojvodi klicali, svoje vojske spodbudovali, iti nad Kal- dejce, pa ga ne bo, kteri bi se jim v bran postavil. 25. v svoji pravični jezi bom vzel vsimu ljudstvu serčnost in moč. 26. Nekaj Judov bo na gore zbežalo, in trepetalo od strahu, pa zavolj svojih grehov bodo vjeti in pomorjeni. 27. Judje bodo v tolikim strahu, de ne bodo mogli deržati svoje vode. Gl- spod. 21, 7. Ecehiel 7. obrazi bodo prepadeni, in vsih njih glave bodo plešaste. 28 ) 19. Svoje srebro bodo venkaj j pometali, in njih zlato jim bo j kakor gnoj; 29 ) njih srebro in njih zlato jih ne bo moglo rešiti dan serda Gospodoviga. Svoje duše ne bodo nasitili, svojiga trebuha ne napolnili; ker jim je bilo spo- tikljej 30 ) v hudobijo. Preg. ll, 4. Sir. 5, 10. Sof. 1, 18. 20. Lepotino svojih dragotin so v napuh obračali, in iz nje so si podobe svojih gnusob in malikov narejali; zato jim jo bom dal v nesnago; 31 ) 21. in dal jo bom ptujiin ro¬ kam pograbiti, in v plen hudobnim po deželi, 32 ) dejobodo ognusili. 33 ) 22. In obernil bom svoj obraz 403 | od njih, ter bodo oskrunili moje svetiše; 34 ) razbojniki bodo vanj | prišli, in ga bodo ognusili. 23. Naredi sklep! 35 ) ker zem¬ lja je polna kervave sodbe, 36 ) mesto polno hudobije. 24. In perpeljal bom naj hu- dobniši izmed narodov 7 , de bodo posestvali njih hiše; ukrotil bom napuh mogočnih, in drugi bodo posestvali njih svetiša. 37 ) 25. Ko pride stiska, bodo miru iskali; 38 ) pa ga ne bo. 26. Trepet za trepetam 39 ) bo prišel, in govorica za govori¬ co: 40 ) prikazni 41 ) bodo iskali per prerokih, pa postava bo zginila od duhovna, in svet od starih. 42 ) 27. Kralj bo žaloval, in knez bo obdan z brhkostjo, in roke se 28. Ob žalostnih prigodbah so Judje, kakor drugi narodi v jutrovi deželi, po¬ sebno spodnjo obleko iz debeliga sukna nosili, in si lase ostrigli. Iz. 15, 2. 3: 22, 12. Jer. 48, 37. 29. Za zlato in srebro ne bodo nič marali, ker jim ne bo moglo nič pomagati; še težilo bi jih v begu, ko bi ga seboj jemali. 30. Zlato in srebro jim je bilo v n spotikljej l ‘ , perložuost k grehu, ker so iz njega malike narejali, in ga napčno obračali. 31. „zato jim jo bom dal v nesnago “, lepotino — dragotino — zlatnino in srebernino jim bom dal v nesnago, t. j., storil bom, de bodo zlato in srebro kakor kaj nesnažniga in ognušeniga od sebe metali. 32. n in n plen (v rop) hudobnim po deželi “, namreč Kaldejcam. 33. v de jo bodo ognusili “, namreč lepotino — dragotino — zlatnino in sreber- nino, ker jo bodo pobrali, in za vsakdanje — nesvete — reči obračali. 34. Ne bom jim branil iti v ,,moje svetiše* *, t. j., v tempelj, in ga oskrunjati. 35- „ Naredi sklep “, o prerok! skleni sodbo, napovej bazen v mojim imenu! — V hebrejskim: ,, Naredi verige' 1, (ketinc) v pomenljivo znamnje, de bo kralj * ljudstvam vred peljan v sužnost. 36. v polna kervave sodbe*, t. j., polna tacih pregreh, ki so vredne kervave sodbe, namreč smerti. 3‘- „in drugi bojo posestvali njih svetiša'' 1 , v hebrejskim : Ju njih svetiša bodo oskrunjene*. Pomen : Hudobni Kaldejci bojo njih hiše v last vzeli, pre¬ vzetne judovske mogočnike ponižali, njih mališke tempeljne in allarje oskru- n ili in poderli (Brentano). 38- .diodo miru iskali“ per Kaldejcih, tode zastonj. ,19 - V hebrejskim : r Poterfje za potertjem 11 , ali pa: „ Nesreča za nesrečo “. » govorica za govorico 11 , žalostna novica za novico se bo slišala. »Prikazni*, t. j., prerokovanja bojo iskali, ter bi radi zvediJi, kako se bo vse to izšlo. duhovni ne bodo več spoznali postave, in stari si ne bodo vedili svetvati v stiskah. 26 * Ecchiel 1 . 8. 404 bodo tresle ljudstvu po deželi, in zvedili bodo, de sim jez Go- Po njih delih jim bom storil, in spod. po njih sodbah 43 ) jih bom sodil 5 VIII. Poglavje. Prerok je ▼ duha v jeruzalemski tempelj djan, vidi Jude malikovati, in jim oznanuje Božjo kazen. 1. In pergodilo seje šesto leto, šesti mesec, peti dan mesca: * 1 ) Sedel sim v svoji hiši, in stari izmed Juda so sedeli per meni, in prišla je tam nad me roka Gospod-Boga. 2 ) 2. In sim vidil, in glej, bila je podoba, ki se je vidila kakor ogenj; od njeniga ledja doli se je vidilo kakor ogenj; od nje¬ niga ledja gori se je vidilo ka¬ kor bliš, kakor podoba bliše- čiga brona. 3 ) 3. In nekaj se je stegnilo kakor roka, ktera me je zgra¬ bila za lase moje glave; in duh me je vzdignil med zemljo in nebo', in me je perpeljal v Jeru¬ zalem v prikazni Božji k notra¬ njim vratam, 4 ) ki so proti pol¬ noči obernjene, kjer je bila po¬ stavljena podoba ljubosumnosti, ki je vnemala gorečnost. 5 ) Dau. 14, 35. 4. In glej, tam je bila slava Izraeloviga Boga, v taki pri- 43. „po njih sodbah t. j., po njih zasluženji jih bom sodil. 1. Ecehiel je bil peto leto peti dan četertiga mesca jetništva kralja Jehonija v preroško službo poklican (pogl. 1, 1.) , in sedem dni poznejše dobi povelje (3, 16: 4, 1—11.), pred Jeruzalemam na opeki (na ceglu) na¬ risanim 430 dni na svojih dveh straneh ležati. Šesto leto peti dan šestiga mesca je spet sedel v svoji hiši med starašini (v. 1.). Med tern ča¬ šam in unim imenovaniga poklica je bilo preteklo en mesec in 23 dni, t. j.* 413 vsih dni, ker judovsko leto le 12 mescov po 30 dni šteje, in vender je prerok 430 dni pred zgorej v 1. versti omenjenim čašam na svojih straneh ležal? — Razlagavci svetiga pisma to nasprotje takole poravnajo, ker pra¬ vijo, deje bilo peto leto prestopno leto, ktero je imelo trinajst mesencov. Po tem takim je preteklo med tema dvema čašama 453 dni. 2. t. j., tukaj sim se bil po Božji moči zamaknil, in sim prikazen vidil. — Naslednja prikazen obsega pogl. 8 — 11., v kterih se sploh razkladajo pre¬ grehe jeruzalemskiga mesta in njemu namenjene kazni. 3. Tako se je bil Bog perkazal preroku tudi že poprej. Gl. zgor. 1, 2". Prim. 1, 4. 4. ,,/c notranjim tratam u na vnanjim dvoru, na poznejim ajdovskim dvoru. 5. „ podoba ljubosumnosti t. j., podoba, ktera Boga tako rekoč k ljubo¬ sumnosti draži; ker je bil malik izraelskimu ljudstvu kakor stransk, nezakons mož zraven Boga, kteri je hotel sam pravi zakonski mož izvoljenimu ljudstvu biti. \ eči del razlagavcov meni s svetim Hicronimam, de je bil Baal, ki S a je bil dal kralj Manase (4. Kralj. 21, 7: 2. Kron. 33, 7.) v tempelj P° Bt ®' viti, potlej pa Josija razrušiti (2. Kron. 34, 4.), njegov nastopnih pa ga J e bil spet dal postaviti v tempelj. Ecehiel 8. kazni, kakoršno sim vidil na polji- 6 ) 5. In mi je rekel: Sin člove¬ kov, vzdigni svoje oči proti pol¬ nočni strani! In vzdignil sim svoje oči proti polnočni strani; in glej, na polnočni strani per vratih al- tarja 7 ) je bila podoba ljubosum¬ nosti prav ob vhodu. 6. In mi je rekel: Sin člove¬ kov! ali vidiš, kaj leti počenjajo, velike gnusobe, ki jih Izraelova kisa tukaj dela, de bi šel deleč proč od svojiga svetiša? in če se oberneš, boš vidil še veči gnu¬ sobe. 7. In me je peljal k vratam v preddvor; 8 ) in sini vidil, in glej, bila je ena luknja v zidu. 8. In mi je rekel: Sin člove¬ kov! prederi zid. 9 ) In ko sim kil zid prederi, so se perkazale ene vrata. 10 ) 9. Na to mi je rekel: Stopi 405 noter, in poglej prehudobne gnu¬ sobe, ktere tukaj delajo. 10. In ko sim bil noter stopil, sim vidil, in glej, bile so mno¬ gotere podobe laznin in žival, in vse mališke ostudnosti Izraelove hiše povsod okoli po zidu na- malane. 1 ') 11. In sedemdeset mož izmed starih Izraelove hiše, in v sredi njih pred podobami stoječih je stal Jezonija, Safanovsin; in sle¬ herni je imel kadilnico v svoji roki, in od kadila se je vzdigo¬ val dim kakor megla. 12 ) 12. In mi je rekel: Gotovo vidiš, sin človekov! kaj stari Izraelove hiše delajo v temi vsak skrivaj v svojim hramu; ker pra¬ vijo: Gospod nas ne vidi, Go¬ spodje deželo zapusti). 13 ) 13. In mi je rekel: Ce se dalje oberneš, boš vidil še veči gnu¬ sobe, ktere ti počenjajo. *>• Gl. zgor. 3, 23. Veličanstvo, voz Božji je stal na vnanjim dvoru vznamnje, 'le hoče zapustiti svoje svetiše. '■ Po misli nekterih razlagavcov se tem vratam tako pravi po Salomonovim altarji, ki ga je bil dal Ahaz iz srede notranjiga preddvora na te polnočne vrata prestaviti (4. Kralj. 16, 14.); drugi pa mislijo, de je ime teh vrat od malikoviga allarja, ki je neki zraven stal. Prim. 4. Kralj. 21, 4. 5. 8. »v preddvor^ za ljudstvo, ki se je naravnost imenoval r preddvor a , unimu duhovskimu preddvoru nasproti, ki se mu je reklo „ notranji preddvor “ (v. 16.). Prim. 3. Kralj. 6, 36. 8. ,-prederi zid il še globokeje v luknjo. Ko sim bil skozi luknjo zlezel, dalje kopal in steno prebil, sim prišel do v,, at v podzemeljski obok z razdelki (s čumnatami ali hrami), kjer so judov¬ ski starašini malikovali. h »laznin in žival 11 , t. j., lazijočih žival in družili zven; — ,,po zidu na- nialane^, v hebrejskim: „v zid vrezane “. 2- Sederndeseteri možje so bili verjetno udje višjiga zbora (sinedrija), kijih je kil že Mojzes v svoj namen odločil (4. Mojz. 11, 16. 24.). Jezonija, sin Safanov (4. Kralj. 22, 8.), je bil njih predstojnik. Malikovanje je bilo egip¬ tovsko. Egipčani so skorej vse živali po božje častili, zlasti červe. Egiptov- s ko malikovanje so imeli tisti čas, ker so od Egipčanov in njih bogov po¬ moči zoper mogočne Kaldejce pcrčakovali. Prim. spod. 17, 15. 3 - Gospod ne gleda milostljivo na nas, Gospod nas je pustil brez pomoči; zato se moramo k drugim, k egiptovskim bogovam oberniti. Ecehiel 8. 406 14. In me je peljal skozi vra¬ ta 14 ) Gospodove hiše, ktere so proti polnoči; 15 ) in glej, tam so sedele žene, in so se jokale po Adonidu. ,6 ) 15. In mi je rekel: Prav si vidil, sin človekov! ko se pa oberneš spet na drugo stran, boš vidil še veči gnusobe, kakor so lete. 16. In me je peljal na notranji dvor 17 ) hiše Gospodove; in glej, per vratih v Gospodov tempelj med lopo in altarjem 18 ) je bilo okoli pet in dvajset mož, 19 ) kteri so imeli herbte obernjene proti Gospodovima tempeljnu, obraze pa proti jutru, in so molili proti solnčnimu vzhodu. 20 ) 17. In mi je rekel: Prav si vidil, sin človekov! Je li kaj ma- liga za Judovo hišo, de so po¬ čenjali te gnusobe, ktere so tu¬ kaj delali; ker po tem, ko so deželo s hudobijo 2 ') napolnili, so se spet obernili mene dražit? in glej, vejice deržijo k svojim nos¬ nicam. 22 ) 18. Zato bom tudi jez delal v serdu; moje oko ne bo zaneslo, in se ne bom usmilil; in ko mi bodo z velikim glasam na ušesa vpili, jih ne bom uslišal. 14. „skozi vrata“, t. j., k vratam, skozi ktere se hodi v preddvor. 15. ktere so bile na polnočni strani v preddvor za ljudstvo. 16. Od „Adonida il (v sirskim se imenuje „Tamus u } pripoveduje basen ati zmiš- Ijena povest naslednje: Adonid (v latinskim: ,,Adonis u , v hebrejskim: r Adon'‘ ali „Baal J ‘, gospod) je ljubil Astarto (v hebrejskim: n Astaroto“, v greškim: „Venero“ ), na lovu pa ga je bil merjasec umoril. Astarta, neutolažljiva zavoljo smerti svojiga ljubeja, si prosi, de naj pride iz spodnjiga sveta. Prošnja ji je bila uslišana, pa vender je smel na leto le sest mescov per njej ostati, druzih šest mescov pa je mogel v breznu prebivati. Pomen te basni je: Solnce (Baal, Adonj se pol leta na svojim polu zemlji (Astarti, Veneri) bliža, drugo polovico pa se ji odmika, kadar pride zima, ktere po¬ doba je kocasti, šetinasti merjasec. Oboje, zgirijanje ljubiga solnca in njega bližanje, zguba in najdba ljubeja, so slovesno obhajali. Praznovanje Baalo- viga ali Adonoviga zginjanja se je začelo s poznim poletjem s solnčno ober- nitvo, ko se je njih malik zimi bližal; žalostno se je obhajalo z vsimi per mer¬ ilcih navadnimi šegami. Žene so se vdajale nezmernimu vekanju po zgublje¬ nim bogu, in so se nesramno nastavljale. Praznovanje zavoljo spet najdeniga boga Adona se je začelo z bližanjem ljubiga solnca k zemlji, s pomladjo, in se je ravno tako z nezmernim veseljem obhajalo, kakor njega odmikanje od zemlje z nezmerno žalostjo. 17. „na notranji dvor 11 , t. j., na duhovski preddvor. 18. Na duhovskim dvoru je bil prostor med altarjem za žgavne daritve in med lopo ali med poslopjem, ki je bilo k tempeljnu perzidano ; temu prostoru so je reklo prostor med tempeljnam in altarjem. Tukaj, kjer seje ta prostor za altarjem začel, je bil vhod v svetiše, in na tistim prostoru so imeli du¬ hovni in leviti stati. Tukaj tedaj so stali in molili v ti versti omenjeni možje- 19. duhovnov in levitov. Dvanajst duhovnov in dvanajst levitov je vsak teden opravljalo službo; veliki duhoven spolni ž njimi število ,.; uet in dvajset u . 20. n so molili proti solnčnimu vzhodu ter so častili solnce, Baala. 21. hudobijo s silno grozovitostjo. Prim. 7, 23: 9, 9. Iz. 1, 17—23. Jer. 6, 7. 22. Ktero malikovavsko šego prerok tukaj misli, ni lahko določiti. Nekteri Ecehiel 9. 407 IX. Poglavje. Prerok se dalje popisuje perkazen. Bog: zapove svojim služabnikam, maliko- vavce pomoriti razun tistih, ki se niso vdeležili teh gnusob. 1. In vpil mi je na ušesa z velikim glasam, rekoč: Bližajo se obiskavci') mesta, in vsak ima smertno orožje v svoji roki. 2. In glej, šest mož pride od strani zgornjih vrat, ktere so proti polnoči; 2 ) in v sleherniga roki je pokončevavno orožje; v sredi njih pa je bil en mož v platnenim oblačilu, kteri je imel pisarsko perpravo 3 ) okrog svojiga ledja : in ko noter pridejo, se vstopijo zraven bronastiga altarja. 4 ) 3. In slava Izraeloviga Go- j spoda, se vzdigne od kerubina, nad kteriin je stala, k hišnimu pragu, 5 ) ter pokliče moža, ki je bil v platno oblečen, in ki je imel pisarsko perpravo okoli svojiga ledja. 4. In Gospod mu je rekel: Pojdi po sredi mesta, po sredi Jeruzalema, in začerkaj tau na čela mož, kteri zdihujejo in ža¬ lujejo zavoljo vsih gnusob, ki se v njem godijo. 6 ) 2. Mojz. 12, 7: Skr. raz. 7, 3. menijo, de so vejice bile lavorove (lorberjcVe) mladike, solncu posvečene; drugi mislijo, de je bila to šega ognjemolivcov ali tacih malikovavcov, ki so molili ogenj. Ko so ti malikovavci ogenj, solnčno podobo, vnemali, so der- žali butarico dračja v roki, in ko so molili, so jo deržali pred obraz zoper nadlegovanje hudih duhov. 1. n obisfcavci“, t. j., Božji kaznovavci, spolnovavci Božjih sodba. 2. Zgornje vrata so bile na polnočni strani v duhovski preddvor, in se jim je tako reklo zavoljo višji lege tega dvora; ljudski preddvor je niže ležal. Šesteri možje so podoba Kaldejcov; od polnočnih vrat pridejo, ker so Kaldcjci od polnočne strani v deželo ropali. Jer. 1, 13. 14. 3. Sedmi mož je bil poslance mini za zveste častivce Gospodove. Belo platno je angeljsko oblačilo, podoba čistosti (Dan. 10, 5.). V belo platno je bil tudi veliki duhoven oblečen (3. Mojz. 16,4.) o spravnim dnevu. — Jutrovec nosi svoje reči v svojim pasu, pisar svojo černilnico (posodo za černilo). d. „zraven bronastiga altarja'', na kterim so se opravljale žgavne daritve. Gospod, ki je bilo zgor. 8, 4. od njega govorjenje, de je bil na zunanjim preddvoru, se je vzdignil z vozam v notranji preddvor proti svetišu, pa vender tako, de je voz proti jugu svetiša obstal, Bog sam pa seje na njega prag podal, v znamnjc, de je prišel sodit in svoje kazni spolnit. Kraj, kjer je bil voz in Bog, je spodej 10, 3—5. bolj popisan. 6- Možu je bilo zapovedano, naj pravične, ki žalujejo zavoljo hudobij in po- gibe, in skesane grešnike zaznamnja s čerko „čaw“, de božji kaznovavci »poznajo tiste, kterim naj zanesejo. „TaM“ je zadnja čerka v hebrejski abecedi; y starodavnim času je imel „čau“ podobo križa, ki je bil v skritim uku Egip- eanov in druzih starih ljudstev podoba življenja. De je imel podobo trriža, so bili sicer nekteri učeni nasprotne misli, tode v novih časih so stari- nar ji (možje, ki se s starimi napisi, znamnji i. t. d. pečajo, in jih razlagajo) prav gotovo to dokazali. Sloveči preiskovavec starin po imenu Kenikot je imel denar cctertiga leta vlade velikiga duhovna Simona, na kterim je čerka dvakrat EcehicI 9. 408 5. Unim 7 ) pa je rekel, de sim slišal: Idite po mestu, in pojte za njim, in pobijajte: vaše oko ne perzanesi, in ne usmilite se! 6. Stariga, mladenča, in de¬ klico, dete in ženo pomorite do čistiga; nobeniga pa, na kterim bote vidili tau, ne umorite; 8 ) začnite pa per mojim svetišu. 9 ) Začeli so tedaj per starih možeh, kteri so bili pred hišo. 10 ) 7. Tudi jim je rekel: Ognu- site hišo, ter napolnite dvoriša s pomorjenimi; (po tem') pojte ven. 11 ) In šli so, ter so pobi¬ jali tiste, kteri so bili v mestu. 8. Po dokončani morii 12 ) sim jez ostal, 13 ) in sim padel na svoj obraz, ter sim na glas rekel: Jo .b j°j? joj, 14 ) Gospod Bog! boš tedaj vse ostanke Izraelcev pokončal, ker svoj serd nad Je¬ ruzalem izlivaš? 15 ) 9. In mi je odgovocil: Hu¬ dobija hiše Izraelove in Judove je grozno velika, in zemlja je polna kervi, in mesto polno od- vernjenja; 16 ) rekli so namreč: Gospod je zapustil deželo, in Gospod ne vidi. 17 ) 10. Tedaj tudi moje oko ne bo zaneslo, in se ne bom usmilil, po njih delih jim bom povernil. 18 ) 11. In glej, mož, kteri je bil v platno oblečen, ki je imel pi¬ sarsko perpravo na svojim herbtu, je odgovoril besede, rekoč: Storil sim, kakor si mi bil ukazal. 19 ) v podobi križa X viditi; na druzih judovskih denarjih se najde (podoba) + £2 i ' n v puniški abecedi ima »tau“ to podobo ejja. Tako je bil že pred Kristusom križ znamnje odrešenja. 7. „Unim l ‘ šesterim možem, kaznovavcam spačenih ljudi. 8. „ne umorite v hebrejskim: »se ne dotaknite 11 . 9. »per mojim svetišu 11 , t. j., per mojih duhovnih, ki so kazni nar bolj vredni. 10. per 25 možeh pred tempeijnam, t. j., med lopo in altarjem (8, 16.). 11. ., ognusite hišo u , t. j., tempelj s kervjo pomorjenih; po tem pojte iz tem- peljna, ker je jenjal moj tempelj biti. 12. V hebrejskim : »In ko so še morili * može in žene. 13. sim jez sam (Ecehiel namreč) ostal per življenji. 14. V hebrejskim je le enkrat: »Joj /“ ali: „ Oh !“ 15. Mar naj me ta prikazen uči, de boš vse Izraelce pokončal, in judovsko derzavo razdjal? 16. »mesto polno odvernjenja J od Boga, t. j., vse mesto se je obernilo od Boga k malikovanju. 17. Gospod ne gleda milostljivo na nas, Gospod nas je zapustil, torej se moramo k tujim bogovam oberniti, so rekli. 18. »po njih (hudobnih) delih jim bom povernil 11 , ker so moje preroke po¬ morili, in svoje nedolžne otroke malikam darovali (Brentano). 19. »,Storil sim, kakor si mi bil ukazal u , ter sim nedolžne Jude s čerko +> t. j., s „t“ zaznamnjal, de ne bodo z malikovavci vred pomorjeni (Brentano). Ecclifel 10. 409 X. Poglavje. Bog zapove žerjavico nad Jeruzalem stresti. Nova perkazen Božjiga vozi. 1. In sim vidil,') in glej, na I oboku, ki je bil nad glavami ke¬ rubinov, se je nekaj, kakor ka¬ men safir, kakor podoba enaka sedežu, nad njimi perkazalo. * 2 ) 2. In je rekel možu, ki je bil v platno oblečen, ter je djal: Stopi v sredo med kolesa, ki so pod kerubini, 3 ) ter vzemi polno pest žerjavice, ki je med keru¬ bini, 4 ) in stresi jo na mesto. 5 ) In šel je noter vpričo mene. 3. Kerubini pa so stali na desni strani hiše, 6 ) kadar je mož vanjo šel, in oblak je napolnil notranje dvoriše. 7 ) 4. In vzdignila se je slava Gospodova iznad kerubina k hiš¬ nimi! pragu; 8 ) in hiša je bila z oblakam napolnjena, in dvoriše je bilo napolnjeno s svetlobo slave Gospodove. 9 ) 5. In šumenje perut kerubi¬ nov se je slišalo v zunanje dvo¬ riše, kakor glas govorečiga vsi- gamogočniga Boga. 10 ) 6. In ko je bil zapovedal v platno oblečenimu možu, 1 ') rekoč: Vzemi ogenj izmed koles, ki so med kerubini; je šel noter, in je stopi! zraven kolesa. 12 ) 7. In iztegnil je roko keru¬ bin izmed kerubinov k ognju, ki je bil med kerubini; in gaje vzel, t. Zastran zveze s poprejšnjim glej 8, 2. 2. Glej zgor. 1, 20. — Pomen: Nad kerubini sim vidil le Božji prestol ali sedež, pa ne Boga. Gl. zgor. 9, 3. Bog je bil na svctišuim pragu. 3. „ kolesa, ki so pod kerubini “ na vozu Božjim. 4. kjer je bil ogenj. Glej zgor. 1, 13. 5. de vse nečisto požge in mesto očisti (Iz. 10, 17.). Hicron. 6. Voz s kerubini je stal na južni strani sv. tcmpeljna. Verste 3. 4. 5. so tukaj vdjatie, ter naznanjajo, de sta bila voz in Bog na več krajih vidili, voz na južni strani sv. tempeljna, Bog pa na njega pragu (Gl. zgor. 9, 3.). Bog se je razodeval po oblaku, kteri je na notranjim duhovskim preddvoru delal svetlobo, proti ljudskimu preddvoru pa temo (v. 4.). Ko so kerubini leteli, ter s svojimi perutnicami vihrali, se je slišal velik šum, kakor de bi bilo germelo (Gl. zgor. 1, 24.). Izraelski Bog se je tukaj posebno pokazal kakor sodnik in kaznovavec (Gl. pogl. 1. razi. 8.). Na južni strani sv. tcmpeljna je stal voz mališkim podobam in malikovavcam (pogl. 9.) nasproti, kakor de bi se hotel zoper nje vzdigniti, in jih pokončati. i ,notranje dvoriše 11 , t. j., duhovski preddvor. Gl. 8, 16. 8. Glej zgor. 9, 3. in 6. razi. tega poglavja. 9 ' oblak je napolnil tempelj s temo, duhovsko dvoriše pa s svetlobo. l0 - ko so se kerubini z Božjim vozam iz svetiša na prah vzdignili, so njih Perutnice šumele, kakor de bi bilo germelo. Gl. 6. razi. jb 1’rerok perpoveduje dalje v 1. in 2. versti začeto prigodbo. l2 - Mož se ne upa stopiti med štiri kolesa in štiri kerubine, kjer je ogenj bil, umpak stopi le zunaj k enimu štirih koles. 410 Ecehiei 10. in dal v roke njemu, ki je bil oblečen v platno; ta ga je vzel in odšel. 13 ) 8. In vidila seje podoba člo¬ veške roke pod perutnicami ke¬ rubinov. 14 ) 9. In sim gledal, in glej, štiri kolesa so bile zraven kerubinov: eno kolo zraven eniga kerubina, in drugo kolo zraven druziga kerubina; podoba koles pa je bila viditi kakor kamen krizolit. 15 ) 10. In viditi so bile vse štiri ene podobe, kakor de bi bilo kolo v sredi kolesa. 16 ) 11. In ko so tekle, so šle na štiri strani, in se niso vernile, ko so tekle, l7 ) ampak tje, kamor se je obernilo, ktero je bilo pred¬ nje, so se spustile tudi druge, in se niso vernile. I8 ) 12. In vse njih truplo in vra¬ tovi in roke in perute in krogi 19 ) so bili polni oči, okoli štirih ko¬ les. 20 ) 13. In te kolesa je imenoval hitre, de sim slišal. 21 ) 14. Vsaka (živalj je imela štiri obraze: pervi obraz (je bil) obraz kerubinov; 22 ) drugi obraz, obraz človešk; tretji obraz, obraz levov; in četerti obraz, obraz or¬ lov. 15. In kerubini so se vzdig¬ nili: 23 ) to je prav tista žival, ktero sim vidil per reki Kobaru. 16. Kadar so kerubini hodili, so tekle tudi kolesa zraven njih; in kadar so kerubini svoje perute razpeli, de bi se od zemlje vzdig¬ nili, kolesa niso zaostale, ampak so bile zraven njih. 24 ) 17. Stale so, kadar so uni stali; in vzdignile so se, kadar so se uni vzdignili; ker v njih je bil duh življenja. 25 ) 18. In Gospodova slava je šla izpred tempeljnoviga praga, in je stala nad kerubini. 26 ) 19. In kerubini so se vpričo 13. Mož je vzel ogenj, in je šel iz prikazni. t „(canii 14. Perm. zgor. 1, 8., kjer se pravi, de so imeli kerubin, pod perutmcam človeške roke. 15. »krizolit« je drag zlatorumen kamen. 16. Kolesa so bile viditi križema kolo v kolo staknjene. Gl. zgoi. l, 17. kolesa so zavoljo svoje okrogoličnosti lahko na vse strani tekle. 18. To pomeni doverseno edinost med kolesi. Hebiejs o se u , stavlja: „Ko so hodili (namreč kerubini), so sli na si oje s i iii %a se niso vernili; ampak Ije, kamor se je pervi kerub o erni , njim, in se niso vernili, ko so hodili '‘. 19. t. j., peste, špice, platiša in šine koles. ... in 20. V hebrejskim: ,,/n ves njih život (teh štirih žival), in njihhe J njih roke, in njih perutnice, in kolesa so bile polne o< es o štirih kolesih “. 21. »je imenoval hitre« zavoljo tega, ker so hitro tekle. g0 22. »obraz kerubinov« je namesti: „ obraz volovski', mciide *»to, * obcr . kerubini nad skrinjo zaveze svoj volovski obraz proti vi atam v sv njen imeli. 23. Kerubini so se lahko vzdignili, ker so perutnice imeli. 24. To kaže popolnania edinost. Perm. zgor. 1, 19. 25. »uh, ki je bil v živalih, je bil tudi v kolesih. Gl. zgor. 1, ■ 26. Bog se je spet podal na voz svojiga veličastva (gl. 6. laz.), sklenjeni sodbi popolnama zapustil tempelj, mesto in deželo. 411 Ecehiel mene z razpetimi perutami od zemlje vzdignili: za njimi ven gre¬ dočimi so tudi kolesa šle; 27 ) in obstali so per jutrovih vratih hiše Gospodove; in slava Izra- eloviga Boga je bila nad njimi. 28 ) 20. To je ravno tista žival, ktero sim vidil pod Izraelovim Bogam zraven reke Kobara; in sim spoznal, de so kerubini. 29 ) Zgor. 1, 1. 3. 10 . 11 . 21. Vsaka je imela štiri obraze, in vsaka štiri perute; in pod njih perutami je bila podoba človeške roke. 22. In podoba njih obrazov je bila kakor obrazi, ktere sim vi¬ dil per reki Kobaru; taki tudi so se vidili, in sleherni je hrepenel iti tje pred seboj. 30 ) XI. Poglavje. Ecehiel še dalje popisuje perkazen, ter prerokuje imenitnikam pogin, vjctim .Judam pa vernitev iz sužnosti. Perkazen zgine. 1. In duh me je vzdignil, in me peljal kjutrovim vratam Go¬ spodove hiše, ktere so proti solnčnimu vzhodu:') in glej, per 'hodu vrat je bilo pet in dvaj¬ set mož; in v sredi njih sim vi¬ dil Jezonija, Azurjeviga sina, in Feltija, Banajeviga sina, kneza ljudstva. * 2 ) 2. In mi je rekel: Sin člo¬ vekov ! to so možje, kteri hudobno mislijo, in nar škodljivši svete v tem mestu sklepajo, 3 ) 3. rekoč: ,,Niso li zdavnaj hiše zidane? 4 ) To je lonec, 5 ) mi pa meso“. 6 * * * * ) 4. Za tega voljo prerokuj od njih, prerokuj, sin človekov! 5. Tadaj je šinil v me Duh Gospodov, in mi je rekel: Go¬ vori : To pravi Gospod : Tako ste 27 - za kerubini, ko so odrinili, so šle tudi kolesa. 28. Per vzhodnjih vratih vnanjiga preddvora je voz Božji še enkrat postal, ker je hotel Bog preroku še eno povelje dati (Spod. 11, 2.1. 29. Kakor se kaže, ni bil prerok žival precej spoznal; še le ko jih je večkrat pogledal, in manj s straham premišljeval, jih je spoznal, de so kerubinam na skrinji zaveze enake. 30. v hebrejskim: ... ,,Kebaru; taki so se vidili, in taki so bili; sleherni je šel pred svojim obrazam 11 , t. j., tje naravnost. !• kjer je voz Božji stal. Glej zgor. 10, 19. 2- Pod temi vratini so se večkrat sošli pervaki v posvetovanje. Gl. Jer. 26, 10. 3- Ti možje so mende kralju Sedekiju ta škodljivi svet dali, se nad Nabuho- donozorja vzdigniti ("4. Kralj. 24, 20.). d' Ali ne stoje naše hiše zidane per vsim napovedovanji, de bodo razvaljene? ?udi še zanaprej bodo stale, in bomo v njih stanovali do konca svojiga življenja. » to “ mesto, namreč Jeruzalem, „je lonec u . Ta pregovor pomeni: V mestu hočemo sovražnika počakaii, v njem oblego Pieterpeti, v njem živeti in umreti. — V hebrejskim: „ rekoč: Saj še ni Mizo potrenje; le zidajmo hiše; ta Jeruzalem je kakor lonec, mi pa ka- Eeehiel 11. 412 govorili Izraelova hiša! in jez vem misli vaših sere. 7 ) 6. Prav veliko ste jih umo¬ rili v tem mestu, 8 ) in njegove ceste ste z umorjenimi napol¬ nili. 7. Za tega voljo govori to Gospod Bog: Vaši pobiti, ktere ste v njega sredo položili, 9 ) so meso, in ono je lonec; vas pa bom iz njega srede potegnil. 10 ) 8. Meča ste se bali, in meč bom nad vas potegnil, reče Go¬ spod Bog. 9. In vergel vas bom iz srede njega, 11 ) in sovražnikam v roke dal, ter bom nad vami sodbo sklenil. 10. Pod mečem bote padali; na izraelskih mejah vas bom so¬ dil, in zvedili bote, de sim jez Gospod. 12 ) 11. To (mesto) vam ne bo lonec, in vi ne bote meso v sredi njega; na izraelskih mejah vas bom sodil. 12. In zvedili bote, de sim jez Gospod; ker se po mojih zapo¬ vedih niste ravnali, in mojih pra¬ vic niste izpolnovali, ampak ste delali po šegah malikovavcov, kteri so okoli vas. 13. Pergodilo seje pa, ko sim prerokoval, 13 ) je umeri Feliija, Banajev sin; 14 ) tadaj sim padel na svoj obraz, in sim z velikim glasam vpil, rekoč: Joj, joj, joj, 15 ) Gospod Bog! boš li ti ostanke Izraelcov popolnama po¬ končal? 16 ) 14. In Gospod mi je govoril, rekoč: 15. Sin človekov! tvoji bratje, tvoji bratje, možje, ki so ti v rodu, in vsa Izraelova hiša so tisti, ki so jim Jeruzalemljani rekli: Bežite deleč od Gospoda, nam je dežela v last dana. 17 ) kor meso “. Judje blezo tukaj posmehovaje merijo na Jeremijevo perkazen od vreliga lonca. Gl. Jer. 1, 13. (Brentano). 7. Tako mislite in govorite, kar dobro vem, in tako tudi bo, tode nekoliko drugači. Gl. naslednje. 8. To meri na hudobno početje Judov pred jeruzalemsko zapertijo (perm. Jer. 26, 23. Zgor. 7, 23: 8, 17.), pa tudi na pomorjene ob oblegi. 9. „i> njega sredo položili t. j., v mestu pokopali. 10. „i)i ono'- 1 , namreč mesto je lonec. — Prerok tukaj odgovori na zasmehljivo govorjenje judovskih knezov (gl. 6. razi.): Res je, storili ste mesto v lonec svojih bratov, ker ste vi krivi oblege; Jeruzalem bo njih grob; vi pa še tega groba ne bote imeli; babilonski kralj bo vaš lonec in vaš grob. 11. V hebrejskim: ,Jn peljal vas bom iz njega srede a . 12. To se je spolnilo na severni palestinski meji v Reblati, kjer je Nabuhodonozor Sedekijeve sine in veliko imenitnih Judov dal pomoriti. Gl. 4. Kralj. 25, 6. 21- Jer. 39, 6: 52, 9. 10. 13. ,,/co sim prerokoval 11 , t. j., ko sim v prikazni Božji govor zaslišal, in S a knezam v Judeji povedal. 14. v gotovo znamnje za preroka, de se bo spolnila Božja beseda. 15. V hebrejskim je le enkrat: „Joj“ ali v oh“. 16. Ali to pomeni, de boš vse Izraelce pokončal? 17. Nimaš kaj vzroka, prositi za Jude, ki so v Jeruzalemu ostali; ker so tebi in tvojim bratam, ki so bili pred šestimi leti odpeljani, rekli: Le poberite mi bomo deželo v posestvo vzeli! — Bili so namreč bolji in bogateji izmed ljudstva s kraljem Jehonijem vred odpeljani v sužnost (4. Kralj. 24, 14.) j Ecehicl 11. 16. Za tega voljo govori to Gospod Bog: 18 ) Ker sim jih de¬ leč med narode vergel, in jih po deželah razkropil, jim bom sam majhno svetiše v deželah, v ktere so prišli. 19 ) 17. Zato reci: To govori Go¬ spod Bog: Izmed narodov vas bom zbral, in iz dežel, po kte- rih ste raztreseni, vas bom zdru¬ žil, in vam bom dal Izraelovo de¬ želo. 18. Vanjo pojdejo, in bodo vse nje pohujšanje, 20 ) in vse gnu¬ sobe iz nje iztrebili. 19. In dal jim bom eno serce, in dodelil noviga duha v njih oserčje: kamnato serce bom vzel iz njih mesa, in jim bom dal meseno serce; Jer. 31, 33. Spod. 36, 26. 20. de se po mojih zapovedih ravnajo, in moje povelja ohra- 413 nijo, in dopolnujejo; de bodo moje ljudstvo, in jez njih Bog. 21. Kterih serce pa za pohuj¬ šanjem 21 ) in za svojimi gnuso¬ bami zahaja, tacih djapje bom na njih glavo položil, 22 ) govori Go¬ spod Bog. 22. in kerubini so vzdignili svoje perute, in kolesa so šle z njimi; in slava Izraeloviga Boga je bila nad njimi. 23 ) 23. In Gospodova slava se je vzdignila s srede mesta, in se je ustavila nad goro, ktera je proti jutranji strani mesta. 24 ) 24. In duh me je vzdignil, in perpeljal v prikazni, v Božjim duhu v Kaldejo k odpeljanim; in zgi¬ nila je spred mene prikazen, klero sim vidik 25. In povedal sim odpeljanim vse Gospodove besede, ktere mi je bil razodel. kar je bilo pa revniših in slabejih, so v deželi ostali. Leti so radi vidili od- peljanje bogatejih, in si jili niso nazaj želeli; ker so se bili njih premoženja polastili. Gl. Jer. 24, 4-8. 18. V hebrejskim: „Zato govori: Tako govori Bog 11 i. t. d. <9. Zato ker so se prostovoljno podvergli odpeljanju, ktero sim jim bil namenil (4. Kralj. 24, 14.), jim bom jez sam namesti tempeljna, kteriga so zapustili, nekaj časa njih svetiše v deželah, v ktere so prišli; čez nekaj časa pa jih kom spet v deželo nazaj peljal (kar jim v naslednjim obeta). V hebrejskim: • • • „Gospod Bog. Akoravno sim jih deleč odpravil ... jim bom vender “ i. t. d. 20 . «pohujšanje “ ali „spotikljeje v hebrejskim: „gerdobe u , t. j., malike. »s« pohujšanjem u ali ,.za spolikamr, v hebrejskim: ,.za gerdobamvj *• j-i za maliki. ^ takim malikovavcam bom povernil po njih hudobnih delih. 23. Bog je bil popolnama zapustil tempelj s svojim vozam. 24. „nad goro u , t. j., nad oljsko goro. Tukaj se je pomudila Gospodova pri¬ kazen, preden je popolnama zginila. — Jezus Kristus, ki je bil v tej pri¬ kazni tudi pričujoč (gl. pogl. 1.), se je ravno tako tudi z oljske gore vzdignil v nebesa, Še dan današnji, pravi sveti Hieronim, se lesketa v svetlim križu Gospodovo veličastvo na oljski gori v prah in pepel razpadenimu tempeljnu nasproti. 414 Ecehiel 12. XII. Poglavje. Prerok perpoveduje v podobi ponočni beg kralja Sedekija in jetništvo ljudstva, v drugi podobi pa nadlogo ob jeruzalemski zapertii. Pokoritev zasmehovavcov. 1. In Gospod mi je govoril, rekoč:') 2. Sin človekov! ti prebivaš v sredi uporne hiše: 1 2 ) oni imajo oči, de bi vidili, pa ne vidijo; in ušesa, de bi slišali, pa ne sli¬ šijo; ker so uporna hiša. 3 ) 3. Ti tedaj, sin človekov! na¬ pravi si orodja za preselovanje, in preseli se po dnevu vpričo njih; preseli se pa pred njih očmi s svojiga mesta na drugo mesto, ako morebiti spregledajo; ker so uporna hiša. 4 ) 4. Po dnevu pred njih očmi iznosi svoje orodje, kakor kteri se seli; ti pa odrini zvečer vpričo njih, kakor gre, kdor se seli. 5 ) 5. Pred njih očmi si prederi steno, in skozi njo izlezi. 6 ) 6. Y T pričo njih se daj na ra¬ mah nesti, v nakitu naj te ne¬ sejo; zagerni si obraz, de ne boš zemlje vidil; 7 ) ker sim te dal v čudovitno znamnje Izra¬ elovi hiši. 8 * * ) 7. Storil sim tedaj, kakor mi je bil Gospod zapovedal: svoje orodja sim iznosil po dnevu ka¬ kor orodje selivčevo; in zve¬ čer sim si prederi steno z roko, 1. V tem poglavji zapopadene prerokovanja segajo v šesto leto vjetiga Jeho- nija, v peto užuganiga mesta. V to leto verjetno tudi segajo prerokovanja poglavij 13—19., ker so še pred sedmo leto (pogl. 20.) postavljene. 2. „» sredi uporne hiše 11 , t. j., v sredi termaste in puntarske rodovine. 3. Tvoji sojetniki zaničujejo tvoje besede; zato jih uči le s pomenljivim dja- njem, de od prihodnjiga jetništva ne le slišijo, ampak ga tudi vidijo s svo¬ jimi očmi (Hier.). Judam, kteri so z Jelionijem prostovoljno šli v jetništvo ali sužnost, je bilo žal, de niso bili v Jeruzalemu ostali, ko so vidili; de Judovo kraljestvo še terpi , še celo upali so, se skorej spet nazaj ver- niti, in so nagovarjali .ostale v Jeruzalemu, de naj Jeremijevimu prerokovanja od prihodnjiga končanja Judoviga kraljestva ne verjamejo, kakor tudi sami Ecehiclovimu prerokovanju niso verjeli (Prim. Jer. pogl. 20. 21. 25.). 4. Le nenavadno djanje jih bo morebiti utegnilo še predramiti in zmodriti. Ecehiel naj tedaj gre s tem, kar mu je na potu treba, ter naj hodi pred očmi svojih sojetnikov od kraja do kraja, in naj jim s tem pred oči stavi prihodnje preselovanje Judov, ki so bili ob Sedekijeviin času še ostali v Palestini (Prim. 10.). Kako pa naj gre in hodi Ecehiel, se v naslednjim popisuje. 5. Ecehiel naj stori, kakor na pot namenjeni delajo, ter naj svojo culo nh butaro pred seboj pošlje, sam pa naj še le zvečer odrine, de s tem upodo- buje ponočni beg kralja Sedekija (4. Kralj. 25, 4. Jer. 39, 4. i. d.). 6. Gl. v. 12. V hebrejskim: ... „ steno, in skozi njo svoje brešno nesi > to brešno je drugo od tega, kar je bil že pred seboj poslal. 7. V. 12. V hebrejskim: „Pred njih očmi, ga (brešno, kernir, ronec) vzemi na svoje rame, in v temi ga nesi-, zagerni si obličje 11 i.t. d. „ker sim te dal 11 čudovitniga preroka, de zznamnji, s podobami, s svoji« 1 čudovitnim djanjcm prerokuj. 415 Ecehiel 12. in v mraku sim odrinil nesen na ramah pred njih očmi. 9 ) 8. In Gospod mi je govoril zjatrej, 10 ) rekoč: 9. Sin človekov! ti ni li rekla Izraelova hiša, uporna hiša: Kaj ti delaš ? 1 ‘) 10. Reci jim: To govori Go¬ spod Bog: To breme 12 ) zadeva vojvoda v Jeruzalemu, in vso Izraelovo hišo, ki je v sredi njih. 11. Reci: Jez sim vaše ču¬ dovitim znamnje; 13 ) kakor sim storil, tako se jim bo godilo j pre¬ selili se bodo, in v sužnost poj¬ dejo. 12. In vojvoda, ki je v sredi med njimi, bo na ramah nesenj v mraku bo odrinil; steno bodo prederli, de ga bodo izpeljali; njegov obraz bo zagernjen, 14 ) dezočesam ne bo vidil zemlje. 1S ) 13. In svojo mrežo bom nad njim razpel, in v moj sak se bo vjel: 16 ) in prepeljal ga bom v Babilon v kaldejsko deželo; nje pa ne bode vidil, 17 ) in bo tam umeri. 14. In vse, kteri so okoli njega, njegove varlie, in njegove trume bom razkropil po vsih vetrih; in meč bom izderi za njimi. 18 ) 15. In zvedili bodo, de sim jez Gospod, kadar jih bom med na¬ rode razkropil, in jih po deželah razsejal. 16. In maloktere izmed njih bom za mečem in lakoto in kugo pustil; de perpovedujejo vse njih pregrehe med narodi, k kterim pridejo; in zvedo, de sim jez Gospod. 17. In Gospod mi je govoril, rekoč: 18. Sin človekov! jej svoj kruh v trepetu, pa tudi svojo vodo pij naglo in v britkosti. I9 ) 19. In reci ljudstvu v deželi: To govori Gospod Bog tistim, kteri prebivajo v Jeruzalemu, v Izraelovi deželi: V skerbi bodo svoj kruh jedli, in v britkosti svojo vodo pili; 20 ) kerbodežela, ljudi polna, opušena zavoljo hu¬ dobije njenih prebivavcov. 20. In mesta, kjer se zdaj pre- V hebrejskim: .. . „sieno, in sim ga (svoje brešno) v temi iznesel, in 9a pred njih očmi na rami nesel“. 10- y,zjutrej“ druziga dne, na novim stanovališu. H' Kaj pomeni tvoje čudno obnašanje? 12. „To breme“, t. j., to prerokovanje. Gl. Iz. 13, 1. 13. Glej z "ur. 8. razlago. 1^ zagernjen “ zavoljo žalosti iu sramovanja. _• Ko je bila nadloga v Jeruzalemu naj veči, in spodnje mesto že užugano, J e bežal Sedekija s svojimi vojaki na kraj zidovja, kteriga Kaldejci, ki so v mesto derli, niso več oblegali (4. Kralj. 25, 4. Jer. 39, 4: 52, 7.). Tukaj so zid prederli, in kralja na ramah skozinj nesli. Tega sicer zgodovina ne pove; pa je okolišinam in šegam tistiga časa primerno. »se bo vjel“ po Kaldejeih (4. Kralj. 25, G.). 2- ker mu bodo oči iztaknili. Gl. Jer. 39, 7: 52, 11. jj' j., z mečem jih bom podil na njih begu. '3. Prerok naj se trese, kadar bo jedel ino pil, ter naj se sovjetim Judam na Babilonskim prav žalostniga in pobitiga kaže, de jim s tem svojim obnaša- »jem upodobuje strah in grozo in trepet, ki bo prepadni Jeruzalemljane ob mestni zapertii (Brentano). u. ob jeruzalemski zapertii, ali pa v sužnosti med ptujci. 416 Ecchicl biva, bodo izpraznjene, in de¬ žela bo opušena; in zvedili bote, de sim jez Gospod. 21. In Gospod mi je govoril, rekoč: 22. Sin človekov! kaj je ta pregovor v Izraelovi deželi med vami, ki pravite: „Na dolgo se dnevi vlečejo, in vse preroko¬ vanje bo v nič 44 . 21 ) 23. Zato jim reci: To govori Gospod Bog: Temu pregovoru bom konec storil, tudi ga ne bo več v Izraelu med ljudmi; reci jim pa, de so dnevi blizo, in be¬ sede vsiga prerokovanja. 22 ) 24. Ker zanaprej nobena pri— 'kazen ne bo več prazna, tudi nobeno prerokovanje med Izra¬ elovimi otroci ne bo dvoumno. 23 ) 12. 13. 25. Ker jez Gospod govorim; in kar sim govoril, se bo zgo¬ dilo, in se ne bo več odkladalo: v vaših dneh, uporna hiša, bom govoril, in tudi izpolnil, reče Gospod Bog. 26. In Gospod mi je govoril, rekoč: 27. Sin človekov! glej, ki so iz Izraelove hiše, pravijo: Pri¬ kazen , ktero ta vidi, pride čez veliko dni, in on na daljne čase prerokuje. 28. Zato jim reci: To govori Gospod Bog: Ne bo se več dalje odkladalo moje govorjenje; be¬ seda, ki sim jo govoril, se bo izpolnila, govori Gospod Bog. XIII. Poglavje. Prerok napoveduje kazni krivim prerekam in prerokinjam, ki ljudstvu sreča prerokujejo. 1. In Gospod mi je govoril, rekoč: 2. Sin človekov! prerokuj zo¬ per Izraelove preroke, ki prero¬ kujejo; in reci jim, ki iz svojiga serca 1 2 ) prerokujejo: Poslušajte Gospodovo besedo! 3. To govori Gospod Bog: Gorje nespametnim prerokam, kteri za svojim duham hodijo, in 21. Kako si upate s posmehovavci govoriti: Že dolgo se prerokuje mestu po- dertija in nesreča, pa se vender ne zgodi; vse to prerokovanje je prazno, ter se ne bo spolnilo (Brentano). 22. „besede vsiga prerokovanja t. j., spolnjenje vsih prerokovanih reči je blizo. 23. Ce se vam moje prikazni in prerokovanja dosihmal prazne in nedoločne zdijo, ker se je njih izpolnjenje odlašalo, vedite, de kmalo ne bo več tako; naglo izpolnjenje jih bo resnične in določne skazalo. — Drugi obračajo te besede , na P rei '°kovanja lažnjivih prerokov, in pravijo: Praznim in nedoločni® (laznjivim) prerokovanjem krivih prerokov, ki le od dobrih časov govore, boni kmalo storil konec s poslanjem tistih nadlog, ktere sim jez prerokoval. 1. n iz svojiga serca 11 , t. j., po izmišljavah svoje glave — svojiga spačenig® serca — prerokujejo, ne pa po Božjim navdihovanji in razodenji (Brentano)' Kicehiel M nič ne vidijo!') Jer. 23, 1. Spod. 14, 9. 4. Kakor iesice v pušavi so tvoji preroki, o Izrael! 3 ) 5. Vi se niste v bran podali, in se niste postavili kakor zid za hišo Izraelovo, de bi terdno stali v boji dan Gospodov. 4 ) '6. Nečimenio vidijo, in laž prerokujejo, rekoč: Gospod go¬ vori, ko jih vender Gospod ni poslal; in ne jenjajo terditi svo- jiga govorjenja. 5 ) 7. Niste li prazne prikazni vi- tlili, in lažnjiviga prerokovanja oznanovali ? Pa pravite: Gospod govori, ko vender jez nisim go¬ voril. 8. Zato pravi Gospod Bog: Ker ste prazne reči oznanovali, m in laž vidill, zato glej, pridem jez nad vas, reče Gospod Bog. 9. In moja roka bo nad pre¬ roki, kteri prazne reči vidijo, in laž prerokujejo; v zboru mojiga ljudstva jih ne bo, in v bukvah hiše Izraelove 6 ) ne bodo zapi¬ sani, in na izraelsko zemljo ne bodo prišli; 7 ) in zvedili bote, de sim jez Gospod Bog. 10. Zato ker so moje ljudstvo zapeljevali, rekoč: Mir, in ga ni miru. 8 ) Uno je steno delalo, ti pa so jo ometavali z mavto brez slame. 9 ) 11. Reci jim, kteri ometujejo brez permešave, de bo padla; ker ploha bo perderla, in silno veliko točo bom na njo usul, in poderajoč vihar poslal. 10 ) 2. „za svojim duham hodijo t. j., po nagibu svoje spačene volje preroku¬ jejo in ravnajo, „in nič ne vidijo“ v prikaznih Božjiga razodenja (Brent.). 3. Krivi preroki so podobni lesicam, ki se z zvijačo v Izraelov nograd vrinejo, in ga poškodvajo (Visok. pes. 2, 15.), ob vsaki nevarnosti pa se umaknejo, in v svoje jame skrijejo. 4. Vi krivi preroki se ne vojskujete za srečo Izraeloviga kraljestva, se ne stavite v bran njegovim sovražnikam, niste serčni ob času, ko se bližajo šibe Gospodove. — v Dan Gospodov“ se imenuje v svetim pismu čas, ko pravične sodbe Božje nastajajo, ali pa ko se sovražniki ko spolnovavci Božjih sodba bližajo (Brentano). 5- „svojiga govorjenja'- 1 , t. j., svojiga lažnjiviga prerokovanja. Krivi preroki bodo ob jeruzalemski oblegi pokončani, in ne bodo imeli otrok, kteri bi se iz sužnosti vernili, in bi bili zapisani v rojstnih bukvah izrael- skiga ljudstva (Brentano). — Nekteri si mislijo „v zborni 1 * ali n v zbira- Hšu mojiga ljudstva “ zbirališč izvoljenih v nebesih, ampak pomerli bodo v ptuji deželi — v sužnosti. „Mir in ga ni miru 11 , t. j., vse bo dobro, ko vender nič dobriga ne bo. Glej Jer. 6’, 14: 23, 17. 9- namreč ljudstvo, postavi steno (hišo), in lažnjivi preroki jo omečejo z mavto, in jo pobelijo, t.j., ljudstvo napravi osnovo, od Kaldejcov odpasti, in se s silo spet osvoboditi (gl. 2. Kralj. 24, 20.), in lažnjivi preroki jo pod- Perajo, olepšujejo, ker dober vspeh in srečo obetajo; pa njih mavta ni dobra, nima terpeža, njih svet ni uterjen na besedo Božjo; mavta se okruši od zidu, stena se premoči in podere — osnova je nesrečna. Na Jutrovim se velikokrat zida z opekami (cegli), ki niso v ognji žgane, ampak le na solncu Posušene. Take opeke lahko dež premoči, zatorej se*morajo s terdno mavto dobro ometati, in jih moče varovati. Ce mavta ni dobra, kmalo zid razpade, iii- „kteri ometujejo'-’' z blatam (z lužo), z ilovico „brez permešave“ dobriga IV. 27 Ecehiel 13. 418 12. Glejte, kadar se bopoderla stena, se vam mar ne poreče: Kje je mavta, s ktero ste ome- tavali? 11 ) 13. Za tega voljo to govori Gospod Bog: V svoji nevolji bom dal viharju perhrumeti, in v mo¬ jim serdu bo perderla ploha, in v moji jezi bo silna toča vse končala. 14. In razvalil bom steno, ki ste jo brez permešave ometa- vali; 12 ) in tlam jo bom enako storil, de se bode njeno dno po¬ kazalo: padla bo, in (j ometava - vec ) bo pod njo končanj 13 ) in zvedili bote, de sim jez Gospod. 15. In dopolnil bom svoj serd nad steno, in nad njimi, kteri jo ometavajo brez permešave, in vam porečem: Ni je stene, in ni jih, ki so jo ometavali, 14 ) 16. ni jih Izraelovih prerokov, kteri so Jeruzalemu prerokovali, in mu vidili prikazen miruj 15 ) pa ga ni miru, govori Gospod Bog. 17. In ti, sin človekov! oberni svoj obraz proti hčeram svojiga j ljudstva, ktere iz svojiga serca j prerokujejo j 16 ) in prerokuj zoper | MjPl 18. ter reci: To govori Go¬ spod Bog: Gorje njim, ktere ši¬ vajo blazine pod komolce vsake roke, in narejajo ljudem vsake starosti podglavšnice za levitev duš j 17 ) in kadar duše mojiga ljudstva vjainejo, jim obetajo živ¬ ljenje. 18 ) 19. Za pešico ječmena in za koščik kruha 19 ) mene skrunijo per mejim ljudstvu, 20 ) tako de morijo duše, ktere bi ne urnerle; in obetajo življenje dušam, ktere ne žive j 21 ) ker lažejo mojimu ljudstvu, ki lažem verjame. 20. Zavoljo tega to govori Go¬ spod Bog: Glej, jez pojdem nad vaše blazine, s kterimi lovite duše kakor ptice, in iztergal vam jih bom iz rok, in izpustil bom duše, ktere ste ve vjele, duše, de iz¬ letijo. 21. Tudi vaše podglavšnice apna. — „ Ploha 11 , „toč«“ in v vihar “ so tukaj podoba Kaldejcov, ki bodo v deželo perderli, in vse pokončali. 11. Kje so tedaj lepe obljube, s kterimi ste ljudstvo v njegovi terdovratni neveri zoper Božje pretenje poterdovali; kje njih izpolnjenje? 12. V hebrejskim: ... v ki ste jo s slabo ilovico ometali*. Gl. tudi v. 15. 13. V hebrejskim: ... ..padla bo, in vi (ometovavci) bote med njo končani'■ 14. Oshova, babilonskimu kralju se upreti, in vsi, ki so jo svetvali in z g°' ljufnimi besedami olepševali, bodo iztrebljeni. 15. ..in mu vidili prikazen mirir, t. j., in mu srečo prerokovali. 16. Kakor so bile med Judi prave prerokinje (Sod. 4, 4: 4. Kralj. 22, 14—20.), tako 80 tudi bile lažnjive prerokinje, vedeževavke, ki so iz lakomnosti srečo prerokovale. 17. Gorje krivim prerokinjam, ktere z zložnimi nauki in obljubami, ki se počut- kam perlegajo, vse stanove v njih hudobnih namenih in delih poterdujejo, v svoje mreže ljudi'love, in jih zapeljujejo. 18. r jim obetajo življenje t. j., srečo in blagor. 19. Zavoljo majhnih daril meni nečast delajo, 20. ker v mojim imenu prerokujejo, in svoje izmišljave in laži ko moje besedo ljudem prodajajo. 21. tako de tistim Judam, kteri se hočejo Kaldejeam prodati in živeti zaslU' žijo, končanje in srnert napovedujejo; tistim pa, kteri se zoper nje vzdigni* 1 mislijo in v oblegi smert najti zaslužijo, življenje, srečo in blagor obetaj 0 ’ Ecehiel 13 . 14 . 419 bora raztergal, 22 ) in svoje ljud¬ stvo iz vaše roke rešil, de ne bodo več rop v vaših rokah; in zvedile bote, de sim jez Gospod. 22. Zato, ker ste z lažjo ža¬ lile serce pravičniga, kteriga jez nisim žalil; in ste hudobniga v njegovim djanji poterdovale, de se ni vernil s svoje hude poti, de bi živel: 23. zato ne bote več nečimer- nosti vidile, in ne izmišljav pre¬ rokovale; 23 ) in izderi vam bom iz roke svoje ljudstvo; in zve¬ dile bote, de sim jez Gospod. XIV. Poglavje. Bog napoveduje po preroku hinavcam in krivim prerokam kazni, vender pa bo nektere hudobneže iz posebniga namena per življenji ohranil ob jeruzalemski oblegi. 1. In prišli so k meni možje izmed starih Izraelovih, in so se pred menoj usedli.') 2. In Gospod mi je govoril, rekoč: 3. Sin človekov! ti možje imajo nečednost v svojih sercih, in po¬ stavljajo pohujšanje svoje hudo¬ bije pred svoj obraz: bom li vpra¬ šan jim odgovoril? 2 ) 4. Za tega voljo jim govori, in jim reci: To govori Gospod Bog: Vsakimu človeku iz Izra¬ elove hiše, kteri nečednost v svojim sercu nosi, in pohujšanje svoje hudobije pred svoj obraz postavi, in pride k preroku, in me po njem vpraša: njemu bom jez Gospod po obilnosti njegovih nečednost odgovoril; 3 ) 5. de se Izraelova hiša vjame v svojim sercu, s kterim so se od mene ločili po vsili svojih ma¬ likih. 4 ) 22. „r«se podglavšnice a , t. j., prazno upanje, s kterim ljudi zapeljujete, bom djal v nič. 23. Zato ker pravičnim, zvestim Judam, ki se zoper Kaldejce nočejo vzdigniti, marsikaj hudiga napovedujete, in jih s tem žalite, kar bi ne smelo biti; hu¬ dobne nezveste Jude pa, ki se mislijo Kaldejcam upreti, in Jeruzalem oblegi prepustiti, v njih namenu poterdujete in od spreobernjenja odvračate: zato bo končano vaše prerokovanje, nihče vas ne bo več za svet vprašal; ker ne¬ srečne pergodbe, kadar nastopijo, bodo vse vaše obljube na laž postavile, in v e bote per ljudstvu vse zaupanje zgubile, de vam ne bo nihče nič več verjel. h Možje so prišli k Ecehielu, de bi po njem praviga Boga v nekaki reči za sv et vprašali. ^ Ti možje gerdo in pregrešno malikujejo, njih serce je malikovanju vdano, ter postavljajo svoje malike sebi in drugim v pohujšanje; ali hočem takim Ogovoriti? — Vprašavci so hotli Božjo službo z malikovanjem združiti. Prim. 4. Kralj. 17, 41. “• »temu bom jez Gospod “ tako odgovoril, kakor njegovo ostudno malikovanje zasluži. d. de se Izraelci vjamejo v svojih lastnih grehih, in se zanje pokorijo. — Hudobniga vjamejo njegove hudodelstva, in se zveže z vervmi svojih grehov. Ht-Preg. 5, 22. Rim. 1, 24. V hebrejskim: r de Izraelova hiša s svojim sercam Za Popade, de so od mene odpadli^ i. t. d. 27 * 420 Ecehiel 14. 6. Zato reci Izraelovi hiši: To govori Gospod Bog: Spre- obernite se, in zapustite svoje malike, ter odvernite svoje oči od svojih gnusob! 7. Ker vsakima človeku iz hiše Izraelove in izmed ptujcov, 5 ) kteri koli med Izraelce pride, ako se od mene odverne, in v svo¬ jim sercu svoje malike ima, in pohujšanje svoje hudobije pred svoj obraz postavi, in pride k preroku, de me po njem vpraša: temu bom jez Gospod sam od¬ govoril. 6 ) 8. In obernil bom svoj obraz na taciga človeka, in dal ga bom v razgled 7 ) in pregovor, in iz¬ trebil ga bom izmed svojiga ljud¬ stva; in zvedili bote, de sim jez Gospod. 8 ) 9. Ako se pa prerok moti, in govori besedo, 9 ) sim jez Go¬ spod zapeljal tistiga preroka; 10 ) in iztegnil bom nadnj svojo ro¬ ko, 1 ') in ga iztrebil izmed Izra¬ ela, svojiga ljudstva. Zgor. 13, 3 . 10. In nosila bota svojo hudo¬ bijo: kakoršna je hudobija vpra- šavcova, takošna bodi hudobija prerokova, * 2 ) 11. de se zanaprej Izraelova hiša od mene ne loči, in se ne ognuša z vsiini svojimi prestopi; temuč de so moje ljudstvo, in jez njih Bog, pravi Gospod voj- skinili trum. 12. In Gospod mi je govoril, rekoč: 13 ) 13. Sin človekov! kadar se bo dežela zoper me pregrešila, in hudo na hudo delala, bom iz¬ tegnil svojo roko zoper njo, in razterl podporo njeniga kruha, in poslal bom lakoto vanjo, ter pomoril v njej ljudi in živino. Zgor. 4, 16: 5, 16. 14. In ko bi bili ti trije možje: 5. „izmed ptujcov u , t. j., izmed malikovavcov ati ajdov. — Če se maliko- vavec tudi ni podvergel Mojzesovi postavi, vender ni smel malikovati, ko je med Izraelci živel. 6. ter mu liom napovedal strahovitim kazni za njegove hudobije. 7. „t> razgled, 1 pravice Božje, ktera hudobne tepe. 8. Taciga malikovavca bom serdito pogledal, in ga tako strahovitno izmed svojiga ljudstva iztrebil, de bo drugim v svarivni zgled, in de bodo iz nje¬ gove kazni lahko spoznali, de jez ne terpim ptujih bogov zraven sebe (Brent-)- 9. Če se prerok da premotiti, ali z darili (zgor. 13, 2. i. d.), ali s svojo do¬ mišljijo , ali z nagibam satanovim (gl. 3. Kralj. 22, 11—22.), in govori take besede, kterih mu jez nisim bil navdihnil. 10. „sim zapeljal 1 - 1 , t. j., sim dopustil, de je bil tak prerok goljufan, ker je sam hotel goljufan biti. H- t. j., ga bom udaril s svojo roko. Gl. 5. Mojz. 13, 1—5. 12. Pomen: Oba, vprašavca in preroka, bo zadela enaka šiba Božja za njun 0 hudobijo; — „ hudobija “ je tukaj namesti kazni ali šibe Božje za hudobij 0 - 13. Naslednje prerokovanje (od 12. do 23. verste, ki sega v tisti čas (gl. P°» ' 12. razi. 1.), poduči preroka, kako milostljiv je Bog judovskimu ljudstvu, > u kako zanašljivo bo ob razdjanji jeruzalemskiga mesta ž njim ravnal. Če s° dežele in ljudstva zavoljo svojih pregreh končane, se nobeniniu kn vičnimu ne zanese, ampak le pravični se otme. Ob razdjanji jeruzalemskih® mesta pa bodo tudi nekteri krivičniki z otroci vred oteti in ohranjeni; i [1 0 pravičnim v tolažbo, de ti iz hudobniga življenja unih krivičnikov Ink' 0 posnamejo, kako pravična je bila Božja kazen. Eceliicl W, Daniel in Job, 14 ) v sredi nje, bi oni po svoji pravičnosti oteli svoje duše, reče Gospod rojskinib trum. 15. Ako bi tudi naj hujši zveri f deželo perpeljal, de bi jo raz- djal; 15 ) in ako bi bila tako opu- šena, de bi nihče zavolj zven’ skozi njo ne hodil: 16. pa bi bili ti trije možje v nji, kakor resnično jez živim, reče Gospod Bog, bi ne rešil ne sinov, ne hčer; ampak oni sami bi bili rešeni, dežela pa bi bila razdjana. 17. Ali ko bi meč perpeljal nad to deželo, in bi rekel meču: Pojdi po deželi; in ko bi ljudi in živino v nji pomoril; 18. pa bi bili ti trije možje v sredi nje: kakor resnično jez ži¬ vim, reče Gospod Bog, bi ne rešili ne sinov, ne hčer, ampak oni sami bi bili rešeni. 19. Ako bi pa tudi kugo po¬ sla! v to deželo, in izlil svojo jezo nad njo kri prelivaje, de bi človeka in živino iz nje potrebil; 14 . 15 . 421 20. pa bi bili Noe in Daniel in Job v sredi nje: kakor res¬ nično jez živim, reče Gospod Bog, bi ne rešili ne sina, ne hčere, ampak sami bi po svoji pravič¬ nosti rešili svoje duše. 21. Ker to pravi Gospod Bog: 16 } Ako tudi štiri naj hujši šibe svoje pravice, meč in lakoto in hude zveri in kugo pošljem nad Jeruzalem, de človeka in živino v njem pomorim; 22. bodo vender nekteri v njem ohranjeni, kteri bodo svoje sinove in hčere izpeljali. Glejte, ti bodo k vam prišli, in vidili bote, ka- košno je njih obnašanje in njih djanje, in bote potolaženi zastran nadloge, ki sim jo nad Jeruza¬ lem poslal, in zastran vsiga, kar sim nadnj spravil. 17 ) 23. In vam bodo v tolažbo, ko bote vidili njih obnašanje in njih djanje; in spoznali bote, de ni- sim nič zastonj storil, kar|sim mu storil, reče Gospod Bog. XV. Poglavje. Jeruzalem in Judje so odrezana mladika, ki je v ogenj namenjena. 1. In Gospod mi je govoril,') ! 2. Sin človekov! kaj bo z rekoč: | lesam vinske terte memo vsih l4 ' To so bili sveti, Bogu prijetni možje; in se tukaj imenujejo, ker niso mogli odverniti z molitvijo, Noe ne potopa, Daniel ne jetništva ali sužnosti svojiga Jjudstva in Job ne smcrti svojih sinov in hčer. “• v hebrejskim: „de bi ji (deželi) stanovavce pobral 1 ‘. • Per vsim tem vender le pravi Gospod Bog. • Ko po razvaljenim Jeruzalema nekteri hudobni Judje k vam v sužnost pri¬ dejo, bote vidiii njih pregrešno, nespokorno življenje, in mi bote prav dajali, ,er »e ne bote nad menoj pertoževali, de sim Jeruzalem in njega prebivavce s tolikimi nadlogami obiskal (Brenfano). • v šestim letu jetništva. Gl. zgor. pogl. 12. razi. 1. 422 Ecehicl druzih dreves, ki so med gozdnim drevjem? 1 2 ) 3. Se li vzame les od nje, de bi se iz njega kako orodje naredilo, ali kavelj napravil, de bi kaka posoda na njem visela? 4. Glej, ognju se da v žert! Ko oba konca ogenj požre, in ko je tudi njega sreda v pepel: bo li po tem za kako orodje ko¬ risten ? 5. Tudi, kadar je les še cel, ni za nobeno orodje, koliko manj se da iz njega po tem kaj na¬ rediti, kadar ga ogenj požre in sežge! 15 . 10 . 6. Za tega voljo to govori Gospod Bog: Kakor dam les vinske terte izmed gozdniga lesa ognju žreti, tako bom dal pre- bivavce v Jeruzalemu. 7. In svoj obraz bom vanje vperl; 3 ) če bodo £ enimu ) ognju ubežali, jih bo (drugi) ogenj požerlj in zvedili bote, de sim jez Gospod, ko bom svoj obraz vanje vperl, 8. in ko bom deželo brez- potno in pusto storil; zato ker so bili 4 ) prestopavci, reče Gospod Bog. XVI. Poglavje. Bog' očita judovstvu nehvaležnost, ter ga popisuje v podobi zapušene ženske, fetero je bil smerti otel, obilno obdaroval, se ž njo zaročil; ona pa mu je bila nezvesta, nesramna vlačuga; zato ji napove hude kazni; obljubi pa poboljšano spet sprejeti. 1. In Gospod mi je govoril, ‘) rekoč: 2. Sin človekov! oznani Je¬ ruzalemu njegove gnusobe, 3. in reci: To govori Gospod Bog Jeruzalemu: Tvoja korenina in tvoja rodovina je iz kananske dežele, tvoj oče je Amorejic in tvoja mati Cetejka. 2 ) 4. In kadar si bila rojena, ti 2. če se kakor nerodovitna mladika od terte odreže? V hebrejskim: košno prednost bo imel tertni les med vsimi drevesnimi vejami, ki so med hoslnim drevjem?-' — Sveto pismo permerja judovsko ljudstvo velikokrat nogradu ali vinski torti (Iz. 5. Jer. 2, 21. Ps. 79, 9.'), in to jako prav; ker je vinska terta nar blagejši (žlahtnejši) drevo in nar bulji sad rodi, če je P® rodovitnost zgubila, je malopridneji od vsili rastlin, in le še za ogenj P er ' pravnp: tudi Judje so bili nar blažneji ljudstvo, dokler so sad rodili; bili so pa nar zaničljivši med vsimi ljudstvi, ko so bili od Boga odpadli, in do¬ zoreli za ogenj ostriga pokorjenja. — Tudi kristjani so tertni mladiki pri" merjeni (Jan. 15, 5.); tudi oni bodo dozoreli za večni ogenj, če se od terte Jezusa odločijo, in sadu več ne rodijo. .1. Serdito jih bom pogledal in kaznoval; če meču odidejo, jih bo lakota ah pa kuga končala. 4. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ Deželo bom premen.il v pušavo, zato k er so bili' i. d. 1. v šestim letu jetništva. Gl. zgor. pogl. 12. razi. 1. 2. „Celejka u , v hebrejskim: „ Hitejka “ ali „Kitejka il (1. Mojz. 15, t9.)• Amorejci in Ketejci ali Hetejci so bili kananski rodovi, zavolj svojih pregreh ficeiiiel 10. na Jan tvojiga rojstva ni bil od¬ rezan popek, in z vodo nisi bila omita za zdravje, * * 3 ) ne s solijo osoljena, 4 5 ) tudi v plenice ne po¬ vila. 5. Nobeno oko ni nate po- ' gledalo, de bi se te bil kdo usmilil, in ti od tega kaj storil; ampak kakor zveržek si bila dan svo- jiga rojstva veržena na zemljo. 3 ) 6. Memo tebe grede pa sim te vidil v tvoji kervi ležati; in ko si v svoji kervi ležala, 6 ) sim ti rekel: Živi! rekel sim ti, pravim: Živi v svoji kervi! 7 ) 7. Množil sim te kakor ze¬ like na polji, in si rastla, in ve- 423 lika si perhajala, in dorastla si, in prišla v leta ženske lepote; persi so ti skupele, 8 ) in lasje so ti izrastli: bila si pa naga in polna sramote. 9 ) 8. Šel sim pa memo tebe, in sim te vidil; in glej, bil je tvoj čas, čas snubačev; in ogernil sim te s svojim plajšem, in pokril tvojo sramoto. 10 ) Persegel sim ti, in s teboj zavezo storil, reče Go¬ spod Bog, in si bila moja. 11 ) 9. In umil sim te z vodo, in te opral tvoje kervi, in te z oljem pomazilil. ’ 2 ) 10. In oblekel sim te v pisano obleko, in ti obul višnjeve čev- znani (1. Mojz. 15, 16.). O Jeruzalem — o jeruzalemska—judovska srenja! ti si sicer iz blaziga — plemenitniga — Abrahamovima rodil, tode zastran svojih pregrešnih navad in šeg si iz rodu Kananejcov, ker si se po njih vergla, in si zgubila Abrahamovo plcmeništvo. — Jeruzalemsko mesto je tukaj in v naslednjim namesti vsiga izvoljeniga ljudstva, in se govori od njega v podobi najdene ženske. 3. Kadar si bila rojena, ti tvoji starši niso popka zavezali in ga za prevozo odrezali, te niso očedili, omili in skopali (Brentano). 4 Na Jufrovskim so novorojene otroke osolili, ker so mislili, de se po tem njih koža poterduje in debelejši prihaja (Brentano). 5. Tvoji starši so ti po tvojim rojstvu vso pomoč odrekli; ter te neusmiljeno izpostavili, de naj bi te bil vzel, kdor bi te bil hotel. — Vse to je podoba silno zapušeniga izraelskiga ljudstva ob njegovim začetji in njegovi rastvi na Kananskim in na Egiptovskim. Izpostavljena hčerka je v svoji kervi ležala na tleh, kakoršna je bila rojena; iz popka ji je kri tekla, ker ji ga niso bili zavezali (Brentano). Jez te hočem sprejeti, te očedili, in za te skeibeti. persi so ti bile zrastle, bila si za možitev. 9. V hebrejskim: „bila si pa naga in gola ne še ofdečena. — Otroci rev¬ nih Arabljanov v pušavi hodijo neoblečeni do desetiga ali dvanajstiga leta.— Pomen: Dal sim ti bil, o srenja judovska, de si se množila v Egiptu iu pu¬ šavi, tode si se še mogla sramovati svoje nagote, t. j., svojiga uboziga revniga stanu. 'O' Jez sim se zaročil s teboj, sim te vzel za ženo. Gl. Rut. 3, 9. — Neza- ročena devica je tako rekoč odgernjeha, ker jo slehern lahko snubi; ko se pa omoži, pride možu v last, in tedaj je ogernjena : zato je bilo ogernjenje ob zaročitvi v navadi. Gl. Rut. 3, 9. Jez sim zakonsko zvezo naredil s teboj, ker sim ti obljubil, tvojih sovraž¬ nikov te varovati, in v obljubljeno deželo te peljali; ti si pa obljubila moje zapovedi spolnovati: tedaj si ti moje izvoljeno ljudstvo. Jez sim te — svojo zaročeno nevesto — vso očedil in opral; ter te z di¬ šečim oljem pomazilil (Brentano). 424 Ecehiel 1«. Ije, 13 ) iu s tenčico te opasal, in v pražnje te oblekel. 14 ) 11. Z lepotino sim te uališpal, zapesfnice ti na roke dal, in ovrat¬ nico okoli tvojiga vratu. 12. In dal sim ti obroček čez usta, 15 ) in uhane ti v ušesa, in zal venec 16 ) ti na glavo. 13. In si bila ozaljšana z zla¬ tarn in srebram, in oblečena v tenčico, in v pisano oblačilo mno¬ žili barv; 17 ) pogačo in med in olje ,8 ) si vživala, in silno si bila ozaljšana,'* in dosegla si kralje¬ stvo. I9 ) 14. In tvoje ime je zavoljo tvoje lepote med narodi slovelo; ker si bila doveršena v svoji lepoti, s ktero sim te bil obdal, reče Gospod Bog. 15. Ker si pa v svojo lepoto zaupala, si zavoljo svoje imenit¬ nosti v nečistost padla, 20 ) in si se dajala v nečistost slehernimu memo gredočimu, de bi njegova bila. 21 ) 16. In si vzela svoje oblačila, ter si si iz njih višave 22 ) nare¬ dila, in si jih sem ter tje sošila, in si na njih prešestvala, 23 ) kar se še ni godilo, in se ne bo go¬ dilo. 17. In si vzela svoje zale po¬ sode iz mojiga zlata in iz mo- jiga srebra, ki sim ti ga bil dal, in si si moške podobe naredila, 24 ) in si ž njimi prešestvala. 25 ) 18. In si vzela svoje pisane oblačila, in jih pregrinjala; 26 ) in 13. „višnjeve čevlje “, v hebrejskim: „čevlje iz kože morskiga psa 11 . 14. n v pražnje 1. j., v oblačilo iz pražnja sim te oblekel. 15. ^obroček 11, . t. j., rinko iz prevotljeniga nosa čez usta molečo. 16. v renec‘, šapelj, portik okrog glave. 17. Vsaka pola ženskiga oblačila je bila druge barve in drugači pisana. 18. ^pogačo^ v olji pečeno in s sterdjo pomazano. 19. Prerok si misli z umivanjem, soljenjem, očiševanjem, z zalo obleko, lepšavo, rejo in povzdigo izraelske neveste vse gnade in dobrote, klere je Bog Izra- elcam dodelil. 20. O judovska srenja! ker si preveč v se zaupala, ker si bila prevzetna in ošabna zavoljo svojiga slovečiga imena, zavoljo svoje imenitnosti, svoje lepote in svojiga bogastva, in si rada imela, de so ptuje ljudstva k tebi hodile, te hvalile, in se ti čudile; zato si padla v malikovanje; ker znanje in pečanje s ptujimi narodi je kmalo storilo, de si njih malikovavske šege posnemala, in molila bogove vsih tistih ljudstev, kteri so k tebi zahajali. — Maliko¬ vanje se v svetim pismu imenuje nečistost 'ali prešestvo. Gl. Iz. 1, 21. Jer- 2, 20. 21. Mlada, lepa, zalo oblečena, dobro rejena, po svetu sloveča, s kraljem p«" rocena nevesta — judovska srenja — se je zavoljo svoje imenitnosti pre¬ vzela, je bila svojimu ženinu — Bogu — nezvesta, ptujim ljubejem — ma¬ likam— se J e vdajala; bila je prešestnica — malikovavka (Brentano). 22. „višave u , t. j., altarje, pertove na altarje; drugi si mislijo šotore, p 0 ** kterimi so malikam v čast nečistost počenjali. 23. svoje oblačila si sošila, ter si iz njih ogrinjala ali pa pertove na altarje naredila, in si na njih malikovala. 24. „moške podobe" , t. j., si si narejala. 25. in si jih molila, pa tudi njim v čast nečistost počenjala. 26. iz svojih pisanih oblačil si malikam obleko narejala. — Maliki so imeli obleko. Glej Jer. 10, 9. Baruh. 6, 12. 425 Ecehiel 10. si moje olje in uioje kadilo pred nje pokladala. 27 ) 19. Tudi moj kruh, ki sim ti ga bil dal, pogačo in olje in med, s kterimi sim te izcedil, si pred nje pokladala v prijeten duh; 28 ) lo se je godilo, reče Gospod Bog. 20. Tudi si jemala svoje si¬ nove in svoje hčere, ktere si bila meni rodila, in si jih njim darovala v požertje. 29 ) Je li majhno tvoje prešestvanje? 21. Moje otroke si klala, in sijih njim v čast darovala. 30 ) 22. In per vsili svojih gnuso¬ bah in kurbarijali se nisi spom¬ nila dni svoje mladosti, ko si bila naga, polna sramote, 31 ) in taptana v svoji kervi. 32 ) 23. In zgodilo se je per vsi tvoji hudobii (gorje, gorje tebi! leče Gospod Bog), 24. de si si kurbiše zidala, in si na vsih tergeh kurbnjake na¬ redila. 33 ) 25. Na koncu vsake ceste si zidala znamnje svoje nesram¬ nosti, 34 ) in si Ognusila svojo le¬ poto, in se slehernimu memo gre¬ dočima vdala, in si pomnožila svoje prešestvanje. 26. Prešestvala si uidi z egip¬ tovskimi sinovi, 35 ) svojimi sosedi silno životnimi, 36 ) in si množila svoje prešestvanje, de si me dra¬ žila. 27. Glej, jez bom svojo roko nad te iztegnil, in ti vzel opra¬ vičenje, 37 ) in te bom dal pale¬ stinskim hčeram, 38 ) tvojim so¬ vražnicam, ktere se sramujejo tvojiga. pregrešniga življenja. 39 ) 28. Tudi z asirskimi sinovi si 27. meni posvečeno olje in kadilo (gl. 2. Moj/,. 30, 23—58.) malikani v čast obračaš. 28. pogačo, v olji pečeno, s sterdijo pomazano, si malikam v čast zažigala. 29. ,,m si jih njim 11 , namreč Molohovim malikam v časi žgala. Gl. 3. Mojz. 18, 21. Perm. 3. Kralj. 11, 5. Iz. 57, 5. 30- Ker je bilo izraelsko ljudstvo z Bogam zaročeno, torej so bili Izraelci otroci Božji. 31. O judovska srenja, kako si vender nehvaležna! ker si per svojim maliko¬ vanji pozabila moje dobrote, ktere sim ti skazoval že tadaj, ko si bila še majhna, na Egiptovskim in v pušavi (Brentanoj. 32. V hebrejskim: .,r svoji kervi ležala'- 1 . Glej zgor. 6. razi. 33. tebi ni bilo dovolj, de si častila malike tistih ljudstev, ktere so k tebi pri¬ hajale: ti si jih še iskala, in k sebi vabila, kakor nečistnice v svojih hišah h sebi vabijo nečistnike; ti si po vsih ulicah zidala mališkc tempeljne in po¬ stavila mališke altarje. 33- »znamnje svoje nesramnosti t. j., kurbnjake, mališke tempeljne in rna- liške altarje. 35. Molila si tudi egiptovske malike, in njim v čast nečistost počenjala. 36. Egipčani so bili silno veliki ljudje z velicimi udi, kar je podoba velicigu števila bogov, ktere so častili; častili so namreč goveda, drobnico, pse, kro¬ kodile in druge živali (Brentano). 3'- »in ti vzel opravičenje 11 , t. j., vse to, kar te opravičuje: svetišč, tempelj, daritve, postavo. — V hebrejskim: »in ti vzel pravico I. j., to, kar ti ko zakonski ženi gre; drugi prestavljajo: pomanjšal ti bom izgovorjeno “ per zaročitvi. 38- »palestinskim hčeram f.j., filistejskim mestam, ali pa hudim, sovražnim Filistejkam, ktere te bodo pestile. • »ktere se sramujejo“ taciga malikovanja, kakoršniga ti počenjaš. 426 Ecehiel 16. presest vala, 40 ) ker še nisi bila sita; in po tem, ko si prešest- vala, tudi še nisi bila nasitena. 29. Tudi si pomnoževala v ka- nanski deželi svoje prešestvanje s Kaldejci; pa tudi še tukej nisi bila sita. 30. S čim bom tvoje serce oči¬ stil, 41 ) reče Gospod Bog, ker počenjaš vse te dela nesramne ženske vlačuge? 31. Ker si si zidala kurbiše na koncu vsake ceste, 42 ) na vsakim tergu si naredila si vi¬ šavo; 43 ) in nisi bila kakor vla¬ čuga, ktera po perstujenji plačilo zvišuje, 44 ) 32. ampak kakor prešestnica, ktera zraven svojiga moža ptuje k sebi vlači. 45 ) 33. Vsim vlačugaricam se daje plačilo; ti pa si vsim svojim lju— bejem plačilo dajala, in jim dari | darovala, de bi od vsih strani prihajali s teboj presest vat. 46 ) 34. Rer tvojim prešestvanji se ti je zoper navado družili prešest- nic godilo, in za teboj ne bo taciga prešestvanja; zato namreč, ker si plačilo dajala, in nisi plačila prejemala, se je per tebi zoper navado godilo. 47 ) 35. Zato, vlačuga, poslušaj Gospodovo besedo ! 36. To govori Gospod Bog: Ker si svoj denar zapravljala, in svojo nesramnost razodevala v svojim prešestvanji pred svojimi ljubeji in pred svojimi gnusobnimi maliki v kervi svojih otrok, ktere si jim darovala: 48 ) 37. glej, zato bom zbral vse tvoje vlačugarje, 49 ) s kterimi si se pečala, in vse, ktere si lju¬ bila, 50 ) z vsimi, ktere si sovra¬ žila; 51 ) in jih bom od vsih strani 40. Tudi bogove Asirijanov si molila, in njih šege posnemala. G!. 4. Kralj. 16, 7—13. 41. V hebrejskim: n Kako je tvoje serce ■pobito'- 1 ali „ bolno “ zavoljo tvoje ne¬ utolažljive, razuzdane poželjivosti! 42. Po vsih krajih si zidaš maiiške tempeljne. 43. „ višave <£ , t. j., altarje. Glej zgor. 22. razlago. 44. ti nisi bila takošna vlačuga, kakoršne so navadne vlačugarice, ktere si z greham kruh služijo; in ko se jim greh že studi, veei plačilo zanj terjajo (Brentano j. 45. ti si enaka prešestnici, ktera ne dela greha iz potrebe za plačilo, ker jo njen mož z vsim potrebnim preskerbuje, ampak ga dela iz gole poželjivosti (Brentano). 46. Judje so si prijaznost ptujih ljudstev z denarji kupovali; in njih malikain silno veliko dražili darov darovali. Gl. 4. Kralj. 16, 8. Iz. 30, 6: 31, 7. 47. Pomen 31., 32., 33. in 34. verste : Judam ni bilo treba, per ptujih bogovih pomoči iskati, ker jih je njih Bog z vsim potrebnim obilno preskerbel, dokler so mu bili zvesti; zatorej so bili silno abotni, de so malike Egipčanov in Asirijanov pomoči prosili, in njim v čast svoje zaklade darovali (Brentano). 48. Ker si svoje bogastvo zapravljala malikain v čast, in ker si se svojimi ljubeji 11 , t. j., pred malikovavskimi narod), kterirn si se perlizovala, ko nesramno malikovavko in morivko svojih otrok kazala; ,,ylej zato bom i. t. d. glej nasled. vcrsto. 49. „tvoje vlačug ar j e 1 *-, t. j., malikovalske ljudstva, s kterimi si se pečala. 50. n ktere si ljubila “, na pr. Asirijane in Kaldejce. 51. y ktere si sovražila na pr. Filistejce in Idumejce. 427 Ecehicl 10. zoper tebe zbral, in bom pred njimi odgernil sramoto tvojo; in vidili bodo vso tvojo gerdobijo. 52 ) 38. In sodil te bom po pravi¬ cah prešestnic in ubijavk, 53 ) in tvojo kri bom prelil v serdu in v ljubosumnosti. 54 ) Spod. 23, 10. 39. Dal te jim bom v roke, in razdjali bodo tvoje kurbiše, in poderli tvoje kurbnjake ; 55 ) tvoje oblačila bojo s tebe stergali, in pobrali tvoje zalo orodje, in te nago in polno sramote 56 ) popu¬ stili; 57 ) 40. in trumo bodo nad te per- peljali, in te s kamnjem kam- njali, 58 ) in s svojimi meči te po¬ sekali. 41. Tvoje hiše bodo požgali z ognjem, in te sodili pred očmi silno veliko ženstva; 59 ) tedaj boš jenjala prešestvati, 60 ) in plačila ne boš več dajala. 4. Kralj. 25, 9. 42. In moj serd bo nad teboj obležal, in moja gorečnost se bo spred tebe umaknila, in odahnil se bom, in se ne več jezil. 61 ) 43. Ker se nisi spomnila dni svoje mladosti, 62 ) in si me z vsirn tem dražila, zato bom tudi jez tvoje pota tebi na glavo ver- gel, reče Gospod Bog; desi- ravno ti ne bom po tvojih pre¬ grehah, po vsili tvojih gnusobah storil. 63 ) 44. Glej, sleherni, kdor rad pove kak pregovor, bo tegale nate obernil, rekoč: Kakoršna mati, takošna tudi njena liči. 64 ) 45. Ti si hči svoje matere, 65 ) 52. Ravno tiste ljudstva, kterim si se perlizovala s češenjem njih malikov, in tvoje sovražnike bom nad te poslal, de te bodo osramotili in oropali. 53. Prešestnice so bile po judovskih pravicah ali postavah kamnjane (gl. 5. Moj z. 22, 23. 24.), ubijavke pa so bile z mečem pokončane. Nekoliko judovske mno¬ žice bo tedaj s kamnjem posute, nekoliko pa z mečem pokončane. Gl. 40. v. 54. tako nanaglama in grozovito boš umorjena, kakor oskrunjavea svoje žene ubije v svoji jezi serditi zakonski mož. 55. poderl bom tvoje mališke tempeljne in altarje. Gl. 24. v. 56. »nago in polno sramote v hebrejskim: „nago in golo 11 . 57. Vse tvoje premoženje ti bodo poropali in te revno, zaničevano pustili. 58. Kaldejci bodo perderli, mesto oblegli, in vanj čez zid kamnje metali z metavnicami. 59. ,.pred očmr' silno veliko mest in ljudstev. 60. »prešestvati 11 , t. j., malikovati. V hebrejskim: r po tem bom konec storil tvoji nečistosti t. j., tvojimu malikovanju. 61. Judovska množica! s tem te bom po svoji pravici udaril, de te bom iz svoje dežele spodil, in de se za te ne bom nič več pečal. — Ta podoba je posneta od zakonskiga moža, kteri svojo nezvesto ženo od sebe — iz hiše — izpodi, de nima jeze ž njo, ter se tudi nič več za njo ne zmeni (Brent.) — Sveti Hieronim pravi: Naj strašneji kazen je ta, ako Bog človeka njegovim hudobijam in pregreham prepusti. fi 2. »Ker se nisi spomnila “ svojiga poprešnjiga, revniga stanu in mojih dobrot. Gl. v. 4. i. d. 63. tvoje pota a , t. j., tvoje hude dela in ž njimi zasluženo kazen bom tebi na glavo vergel, vcuder pa te ne bom tepci po tvojim zasluženji, ampak po svoji milosti. 64. Glej 3. v. — Jabelko ne pade deleč od drevesa. »Ti si hči svoje matere inalikovavske Cetejke, ti si jo popolnama po¬ snemala. 428 ticchiel 16 . ktera je svojiga moža in svoje otroke zavergla; 66 ) in ti si sestra svojih sester, 67 ) ktere so svoje može in svoje otroke zavergle: vaša mati je Cetejka, vaš oče pa Amorejic. 68 ) 46. Tvoja stareji sestra je Sa¬ marija, 69 ) ona in njene hčere, 70 ) ktere prebivajo ob tvoji levici; 71 ) tvoja mlaji sestra pa, ktera pre¬ biva ob tvoji desnici, je Sodoma, in njene hčere. 72 ) 47. Pa ne le po njih potih si hodila, in nič manji pregrehe, kakor one, si storila; ampak še veči hudobije, kakor one, si po¬ čenjala na vsih svojih potih. 73 ) 48. Kakor resnično jez živim, reče Gospod Bog, še tvoja sestra Sodoma, in njene hčere niso tako delale, kakor si delala ti in tvoje hčere. 49. Glej, to je bila hudobija tvoje sestre Sodome, napuh, kruha sitost, in obilnost, in nje in nje¬ nih hčer lenoba; potrebnimu in ubozimu pa niso roke podale, 50. in so se prevzele, in so vpričo mene gnusobe delale; 74 ) zato sim jih iztrebil, kakor si vi- dila. 1. Mojz. 19, 24. 51. In Samarija ni polovice tvojih grehov storila; temuč obe si presegla s svojimi pregrehami, in si svoje sestre z vsimi svo¬ jimi storjenimi gnusobami opra¬ vičila. 75 ) 52. Zatorej nosi tudi ti svoje osramotenje, 76 ) ki si svoje sestre s svojimi pregrehami presegla, ker si hudobniši memo njih ravnala: one so namreč proti tebi pra¬ vične; bodi tedaj tudi ti ošra- motena, in nosi svojo sramoto, ker si svoje sestre opravičila. 53. Vernil pa bom ter nazaj perpeljal vjete v Sodomi, in njene hčere, 77 ) in vjete v Samarii, in 66. ktera je Boga, svojiga ženina, zapustila, in svoje otroke malikam darovala (Teod.j. 67. n ti si sestra 11 hudobnih mest Samarije in Sodome (v. 46.). 68. vi se tako obnašate, kakor de bi bili iz hudobniga, malikovavskiga rodu. Gl. 3. v. 69. „ Samarija 11 poprejšnje veliko mesto kraljestva deseterih rodov. (0. „njene hčere “, t. j., njene poddružne in sosednje mesta. 36: 5. Mojz. 23, 19. IV. 28 Ecehiel 18. 434 kam in človekam pravično sodbo sklepa, 9 . se po mojih zapovedih ravna, in moje pravice ohrani, de po res¬ nici dela: 9 ) tak je pravičen, on naj živi živi, reče Gospod Bog. 10 . če pa kdo rodi sina tolo¬ vaja, kteri kri preliva, in ktero izmed unih reči stori, 10 ) 11 . in čeravno vsiga tega ne stori, 1 ') pa na gorah je, in ženo svojiga bližnjiga oskruni, 12 . potrebniga in uboziga ža¬ li, 12 ) posili jemlje, zastave na¬ zaj ne da, in svoje oči na ma¬ like obrača, gnusobo dela, 13. na obrest posojuje, in več jemlje: 13 ) bo mar tak živel? Ne bo živel. Ker je vse te gnusobe storil, bo gotovo umeri, in nje¬ gova kri 14 ) bo nad njim. 15 ) 14. Če pa kdo rodi sina, kteri vidi vse grehe svojiga očeta, ki jih je storil, pa se boji, in nič temu enaciga ne stori, 15. na gorah ne je, svojih oči k malikam Izraelove hiše ne vzdi¬ guje, in žene svojiga bližnjiga ne oskruni, 16. in nikomur žaliga ne stori, zastave ne perderžuje, in nič po sili ne vzame, lačnimu svojiga kruha podeli, in naziga obleče, 17. svojo roko odvrača od kri¬ vice zoper ubožca, 16 ) obresti in namečka ne jemlje, se mojih pra¬ vic derži, se po mojih zapovedih ravna: ta ne bo v hudobii svo¬ jiga očeta umeri, ampak bo go¬ tovo živel. 18. Njegov oče, ker je krivico in silo bližnjimu delal, in med svojim ljudstvam hudo počenjal, glej, umeri je v svoji hudobii. 19. In pravite: Zakaj ni sin hudobije očetove nosil? 17 ) Zato namreč, ker je sin prav in pra¬ vično delal, vse moje zapovedi ohranil, in jih izpolnil 5 on naj živi živi! 20. Duša, ktera greši, naj umerje ; sin naj ne nosi očetove hudobije, in oče naj ne nosi hu¬ dobije sinove: pravica pravičniga je nad njim, in krivica krivičniga je nad njim. 18 ) 5 . Mojz. 24, 16. 4. Kralj. 14, 6: 2. Kron. 25, 4. 21 . (5e pa krivični za vse svoje storjene grehe pokoro dela, in vse moje zapovedi dopolnuje, in pr^v in po pravici ravna: naj živi živi, in naj ne umerje! 22 . Nobene njegovih storjenih hudobij se ne bom spomnil; za¬ voljo svoje pravice, ktero je de¬ lal, naj živi. 9. „moje pravice 11 , t. j., moje zapovedi ohrani, n de po resnici t. j., P° pravici in postavi dela. 10. K in ktero izmed unih rečt a , t. j., hudobij stori, ktere je njegov vestni oče (v 6., 7. in 8. versti) opušal (Brentano). 11. „vsiga tegci“ hudiga ne stori, in le eno izmed unih hudobij počenja. 12. „uboziga žali“, v hebrejskim: „ uboziga tare “ ali „dere u . 13. „žn več jemlje^, namreč čez posojilo, še kaj po verhu. 14. „ njegova kri bo nad njim 11 , t. j., sam bo svoje smerti kriv. 15. Tedaj zavolj pravičiiiga očeta krivičin sin ne bo opravičen, ampak bo P°' gubljen zavolj svojih grehov. 16. t. j., se varuje ubožcu krivico delati, ga žaliti in oderati. 17. Zakaj ni bil sin zavoljo očetove hudobije pokorjen? 18. „ pravica pravičniga je nad pravičnim, in krivica krivičniga je nad Ecehiel 1$. 19. 23. Mar hočem smert hudoba niga, reče Gospod Bog, in ne veliko bolj, de se spreoberne od svojih hudih del, in živi? Spod. 33, 8-19: 2. Petr. 3, 9. 24. Če se pa pravični od svoje pravice oberne, in počenja hudo¬ bijo po vsili gnusobah, ktere je hudobni navajen delati, bo mar živel? Vse njegove pravične dela, ktere je storil, bodo pozabljene; v svoji spačenosti, s ktero se je spačil, in v svojim grehu, s kte- rim je grešil, v njima bo umeri. 25. In vender pravite: Gospo¬ dova pot ni pravična. 19 ) Poslu¬ šajte tedaj, Izraelova hiša: Ni li moja pot pravična, in ali niso veliko bolj vaše poti hudobne? 20 ) 26. Če se namreč pravični od svoje pravice odverne, in hudo stori, bo umeri v tem: v krivici, ktero je delal, bo umeri. 27. In če se hudobni odverne od svoje hudobije, ktero je po¬ čenjal, ter prav in pravično dela; on bo oživil svojo dušo. 435 28. Ker gre namreč v se, in se oberne od vsih svojih hudobij, ktere je počenjal, bo gotovo ži¬ vel, in ne bo umeri. 29. In vender Izraelovi otroci pravijo: Gospodova pot ni pra¬ vična. Mar moje poti niso pra¬ vične, Izraelova hiša? in ali niso veliko bolj vaše poti hudobne? 30. Zato, Izraelova hiša! bom sleherniga sodil po njegovih de¬ lih, reče Gospod Bog. Spreober- nite se, ter delajte pokoro za vse svoje hudobije; in hudobija vam ne bo v pogubljenje. Mat. 3, 2. Luk. 3, 3. 31. Verzite od sebe vse svoje pregrehe, s kterimi ste se pre¬ grešili, in naredite si novo serce in noviga duha; in zakaj bi umerli, hiša Izraelova ? 32. Ker nočem smerti umirajo- čiga, reče Gospod Bog: vernite se, in živite! Zgor. v. 23. Spod. 33, 11 : 2. Petr. 3, 9. XIX. Poglavje. Prerok žaluje nad usodo judovskiga kraljestva in njegovih kraljev v dveh prilikah. 1. Ti pa povzdigni žalost¬ ijo 1 ) čez kneza Izraelova, 2 ) 2. in reci: Zakaj je tvoja mati, levinja, ležala med levi, in svoje krivičnim, t.j., slehern prejme plačilo po svojim zasluženji, ne po zasluženji svojiga očeta. . 19- „In vender pravite a per tem mojim pravičnim ravnanji, de jez, Gospod, ne delam po pravici. 20. Ali n i va g 6 malopridno obnašanje krivo nadlog, ki jih terpite? ker jez po- vračujem slehernimu po njegovim lastnim zasluženji, ne pa po zasluženji njegoviga očeta. h Ti pa zapoj žalostno pesem. — To povelje sega v šesto leto babilonske mižnosti, ker je postavljeno pred dvajseto poglavje, kteriga prigodbe v sedmo leto segajo. 2 - Ta kneza sta Joahaz, Josijev sin, in Joaliin ali Jehonija, kterih pervi je bil v egiptovsko, drugi pa v babilonsko jetništvo odpeljan (4. Kralj. 23, 34: 28* Ecehiel 19. 436 mlade v sredi levčkov izre- dila? 3 ) 3. Eniga iz svojih levčkov je izredila, ki je lev izrastel; in se je naučil plen loviti, in ljudi žreti. 4 ) 4. In narodi so od njega sli¬ šali, ter so ga vjeli, tode ne brez svojih ran; 5 ) in so ga v verigah peljali v egiptovsko deželo. 6 ) 5. Ko je pa vidila, deje osla¬ bela, 7 ) in ji je bilo zginilo upa¬ nje; 8 ) je eniga svojih levčkov vzela, in ga leva naredila. 9 ) 6. Ta je med levi hodil, in je bil lev; ter se je naučil plen loviti in ljudi žreti; 7. naučil se je vdove delati, I0 ) in njih mesta v pušave prevra¬ čati; * 11 ) po glasu njegoviga rjo¬ venja je bila dežela pokončana, in vse, kar je v njej. 12 ) 8. Tedaj so se narodi 13 ) iz dežel od vsih strani zbrali zoper njega, ter so svojo mrežo proti njemu razpeli, in so ga vjeli, tode ne brez svojih ran. 14 ) 9. V kletko 15 ) so ga zaperli, 24, 12.). Prerok ju pred oči stavi v podobi levov, ki so jih lovci vjeli, in v kletko zaperli. 3. Kako se je zgodilo, o Joahaz, de je mogla tvoja mati Jeruzalem med mogočnima kraljestvama (med Egiptam in Babilonam) ležati in svoja kralje¬ viča ali kraljeva sinova odgojiti ? 4. „plen loviti“, t. j., na rop hoditi. — Joahaz je bil pred svojim starjim bratam Joakimam na kraljevi prestol povzdignjen, verjetno zavolj svojih voj- skinih lastnost. 5. Drugi prestavljajo hebrejsko: . .. „iii je bil vjet v njih jami a . — Nekdaj so leve takole lovili: Skopali so namreč globoko jamo, ter so jo ogradili, in z vejami pokrili. V sredo jame so postavili steber, ter so nanj kako žival — kozo ali jagnje — pervezali. De bi lev do te živali na stebru prišel, je cez ograjo skočil, in v jamo padel (Brentano). 6. n in so ga v verigah 11 , t. j., v železji vklenjeniga peljali. 7. „de je oslabela“ po zgubi svojiga sina, ki je bil močan in mogočen. 8. in ni imela upanja, de bi se nje sin iz jetništva vernil. 9. Ko judovska srenja ni imela upanja, de bi se Joahaz vernil iz egiptovske sužnosti, je druziga levčka — kraljeviča — vzela, in ga leva — kralja — naredila, berž ko ne, Joahina ali Jehonija. — Pozdeva se, de tukaj prerok govori od perviga Joahazoviga naslednika, namreč od njegoviga brata Jo* akima; bolj verjetno pa je, de si misli Joakimoviga naslednika, namreč Je¬ honija, ker Joakima ni bilo ljudstvo na kraljevi prestol povzdignilo, ampak egiptovski kralj, pač pa Jehonija. Tudi je bil Joakim v pregerdim spominu, de bi bil prerok v žalovavni pesmi od njega govoril. Gl. Jer. 22, 18. 1®* Prim. spod. v. 9. (Brentano). 10. Kralj Jehonija je hodil na vojako, „in se je naučil vdove delati^, t> h deželam poglavarje in vladarje jemati. 11. „v pušave prevračati 11 , t. j., razdevati v groblje, de so bile pušavam enake. 12. V hebrejskim: „orf glasu njegoviga rjovenja se je dežela tresla u >■ ®' Kralj in njegovi vojaki so s svojim vojskinim vrišem in divjanjem po deželi vse s straham napolnili in pokončali (Brent.). — Zgodovina nič ne pove o Jehonijevih junaških del zoper sosednje ljudstva, vender so bile blezo vzrok) de je bil Nabuhodonozor s svojo vojsko ropil v deželo (4. Kralj. 24, 10j' 13. „Tedaj so se narodi “, ki so bili Nabuhodonozorju podložni. 14. V hebrejskim: ,,m je bil vjet v njih jami 11 . Gl. zgor. 5. razi. 15. kletko t. j., v hišico, berž ko ne, iz železa narejeno, kakor kurnik. Ecehiel 19. in v verigah k babilonskimu kralju pripeljali, in ga v ječo vergli, de bi se njegov glas 16 } zanaprej ne slišal po izraelskih gorah. 17 } 10. Tvoja mati 18 ) je bila v tvoji kervi, kakor per vodi za¬ sajena vinska terta; 19 ) nje sad in nje mladike so od obilne vlage rastle. 11. In nje mladike so se po- terdile za kraljeve palice, visoko je izrastla med vejami, in je vi- dila svojo visokost v gošavi svo¬ jih mladik. 20 ) 12. Po tem pa je bila v jezi 437 izrovana, in na zemljo veržena, in smodeč veter je njen sad usu- šil ; njene močne mladike so zve- nile, in so usahnile; ogenj jo je požerl. 21 ) Oz. 13, 15. 13. In zdaj je presajena v pu- šavo, v brezpotno in žejno de¬ želo. 22 ) 14. In iz debla njenih vej je švignil plamen, ki je njen sad požerl; 23 ) in v nji ni bilo močne šibe za žezlo vladarjev. 24 ) To je žalostna pesem, in bo žalost- nica. 16. »njegov glas 11 , t. j., njegovo rjovenje. Gl. zgor. 12. razi. 17. Ta verstica razločno kaže, de prerok ne govori od Joakima (gl. 9. razi.), ampak od Jehonija; ker Joakim se je mogel po Jer. 22, 18. 19. iz svojiga jetništva spet v Jeruzalem verniti, .Jehonija pa je bil v Babilonu ostal in umeri (Jer. 22, 28: 4. Kralj. 24, 10. 12. 15: 25, 27.). 18. „ Tvoja mati u , o Jehonija! tvoje judovsko ljudstvo. — Judovsko ljudstvo se imenuje Jehonijeva mati, ker je bil iz njegoviga rodu (Brentano). 19. „ v tvoji kervi u , t. j., po tvoji kervi, po kervi kralje've hiše, po kraljevim Davidovim rodu, je bilo tvoje ljudstvo močno in čversto kakor vinska terta, ki je per vodi — v vlažni zemlji — usajena. 20. „ nje mladike “ so tako debele in terde izrastle, de so iz njih kraljeve pa¬ lice narejali, — ^visoko je izrastla med vejami“ druzih dreves, ter se jih je oklepala, in vse prerastla (Brentano). 21. Judovsko kraljestvo je bilo razdjano; „ smodeč veter 11 , babilonski kralj mu je konec storil; veči del Judov je za kugo, lakoto in vojsko pomerlo, ostanki pa so bili v sužnost peljani (Brentano). 22. „v brezpotno in žejno deželo 11 , t.j., v deželo, kjer ni potov ne vode. — Ostali Judje so preseljeni v babilonsko deželo, kjer jih naj veči revšina stiska. Kar prerok tukaj v preteklim času pove, se ni bilo še popolnama spolnilo; to se je bilo še le po tem zgodilo, ko so bili Kaldejci kralja Sede- kija vjeli, Jeruzalem razdjali in ostalo ljudstvo odpeljali. 23. S tem ognjem, ki je iz debla šinil, si nekteri razlagavci mislijo neumni sklep kralja Sedekija, Nabuhodonozorju pokoršino odreči, in se njegoviga višiga gospostva znebiti; in ravno s tem je bil Sedekija Nabuhodonozorja vnel in razdražil, de je judovskimu kraljestvu konec storil; — drugi si mislijo nesrečo, ki jo je bil Ismael (Jer. 41. i. d.) napravil. 2 4. Po razvaljenji jeruzalemskiga mesla je zginilo »žezlo vladarjev “ ali »kra¬ deva palica t. j., kraljeva oblast, tedaj ni bilo več kraljev iz Davidoviga vodu; po babilonski sužnosti so bili sicer še vladarji, ki so nad Judi gospo¬ dovali, tode oni niso bili iz Davidoviga debla. 438 Ecehiel SO. XX. Poglavje. Bog ne odgovori' na vprašanje starašin ; jih svari zavoljo njih nehvaležnosti; obljubi vernitev iz sužnosti. Prerokba zoper gojzd. 1. In zgodilo se je sedmo leto, 1 ) deseti dan petiga mesca, de so prišli možje izmed starejih Izraelcov, de bi Gospoda vpra¬ šali; in so se pred menoj usedli. 2. In Gospod mi je govoril, rekoč: 3. Sin človekov! govori sta- rejim izmed Izraelcov, in reci jim: To govori Gospod Bog: Ste li prišli me vprašat ? Kakor resnično jez živim, vam ne bom odgovoril, reče Gospod Bog. 2 ) 4. Ako jih sodiš, 3 ) sin člo¬ vekov, ako jih sodiš, pokaži jim gnusobo njih očetov, 5. in reci jim: To govori Go¬ spod Bog: Tisti dan, ko sim Izraela izvolil, in vzdignil svojo roko 4 ) za zarod Jakopove hiše, in se jim pokazal v egiptovski deželi, 5 ) ko sim zanje svojo roko vzdignil, rekoč: Jez sim Gospod, vaš Bog: 6. tisti dan sim zanje vzdignil svojo roko, de sim jih izpeljal iz* egiptovske dežele v deželo, ktero sim jim bil perpravil, ktera v mleku in medu plava, in je med vsimi deželami naj boljši. 7. In sim jim rekel: Sleherni verzi pohujšanje svojih oči 6 ) od sebe, in ne ognušajte se z egip¬ tovskimi maliki; jez sim Gospod vaš Bog. 8. Oni pa so me dražili, 7 ) in me niso hotli poslušati; no¬ beden ni vergel gnusob izpred svojih oči; tudi egiptovskih ma¬ likov niso zapustili; in sim skle¬ nil, de bom v sredi egiptovske dežele svoj serd na nje izlil, in svojo jezo nad njimi izpolnil. 9. Delal pa sim zavoljo svo- jiga imena, de ni bilo zaničevano pred neverniki, 8 * * ) med kterimi so bili, in med kterimi sim se jim bil perkazal, de sim jih izpeljal iz egiptovske dežele. 10. Potegnil sim jih tedaj iz t. „sedmo leto“ jetništva Jehonijeviga. Gl. zgor. 8, 1. 2. „vam ne bom odgovoril 11 , ker ste malikovav r ci. Gl. zgor. 14, 1—3. 3. Ako jih hočeš svariti in zaverniti, jih domisli pregrešniga življenja njih očetov, de se per tein tudi svoje lastne pregrešnosti spomnijo, in spoznajo, de so kaznovanja vredni (Brentano). 4. „in vzdignil svojo (_vsigamogočno) roko 11 , ter sim persegel, de hočem varovati izraelsko ljudstvo. 5. n se jim pokazal (l , t. j., razodel po čudežih in čudovitih znamnjih. 6. „verzi pohujšanje svojih oči u , v hebrejskim: „verzi ostudnost svojih oči 1 , verzi malike spred svojih oči. 7. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „Oni pa so se mi uperali*. 8. „Delal pa sim 11 po milosti ž njimi, ter sim jim zanašal, in jih nisim po* končal zavoljo njih terme in upornosti, ampak sim jih rešil iz sužnosti egip* tovske, ,,zavoljo svojiga imena 11 , zavoljo svoje časti, de me niso neverniki zaničevali, rekoč, de sim preslab in nezmožin, jih rešiti njim iz rok. Gl. 2. Mojz. 6, 2—8. ^Brentano). Ecehiel 20. egiptovske dežele, in jih peljal v pušavo. 11. In dal sim jim svoje za¬ povedi, in jim oznanil svoje pra¬ vice, 9 ) v kterih človek živi, če po njih dela. 10 ) 3. Mojz. 18, 5. Rim. iO, 5. 12. Verh tega sim jim tudi dal svoje sabote, “) de bi bile znamnje med menoj in med nji¬ mi; 12 ) in de bi zvedili, de sim jez Gospod, kteri jih posvečujem. 2. Mojz. 20, 8: 31, 13: 5. Mojz. 5,12. 13. Izraelova hiša pa me je dražila 13 ) v pušavi, po mojih za¬ povedih niso delali, in so za- vergli moje pravice, v kterih člo¬ vek živi, če po njih dela; in moje sabote so grozno skrunili; zato sim bil namenil svoj serd v pu¬ šavi nad nje izpustiti, in jih po¬ končati ; 14. delal pa sim 14 ) zavolj svo- jiga imena, de bi ne bilo zani¬ čevano vpričo narodov, izmed kterih sim jih potegnil pred njih očmi. 15. Desiravno sim bil tedaj svojo roko v pušavi čez nje vzdignil, 15 ) de bi jih ne peljal v deželo, ktero sim jim dal, ki v mleku in medu plava, in je 439 med vsimi deželami naj imenit- nejši; 16. zato, ker so moje pravice zavergli, in se niso po mojih za¬ povedih ravnali, in so moje sa¬ bote skrunili; za maliki namreč je njih serce hlepelo; 17. vender jim je moje oko zaneslo, de jih nisim bil usmertil, in jih ne končal v pušavi. 18. Rekel sim pa njih otrokam v pušavi: Po zapovedih 16 ) svo¬ jih očetov se ne ravnajte, njih navad se ne deržite, in z njih maliki se ne ogerdujte. 19. Jez sim Gospod vaš Bog; po mojih zapovedih se ravnajte, moje pravice ohranite, in jih do¬ polnite ; 20. in moje sabote posvečujte, de bodo znamnje med menoj in med vami, in de veste, de sim jez Gospod vaš Bog. 21. Otroci pa so me dražili, 17 ) po mojih zapovedih se niso rav¬ nali, in mojih pravic niso ohra¬ nili, de bi bili po njih delali, v kterih človek živi, če po njih dela; in moje sabote so oskru- njali; zato sim jim pretil, de bom svoj serd na nje izlil, in svojo jezo nad njimi izpolnil v pušavi; 9. „ svoje pravice t. j., svoje postave, na sinajski gori (Brentano). 10. Dal sim Izraelcam svoje zapovedi, po kterih človek doseže zveličanje, če jih spolnuje. Gl. 3. Mojz. 18, 5: 5. Mojz. 30, 16. 19. (Brcntanoj. 11. „svoje sabote * 11 , sploh praznike, de so se ob njih mene spominjali, terme častili. 12. „ znamnje “ za me, de se posebno te dni skazujem milostljiviga; „znatnnje u za nje, de se posebno te dni s hvaležnim sercam spominjajo mojih dobrot. 13. Drugi pristavljajo: r mi je bila uporna ali: „se mi je uperala a . 14. v pa sim delal “ po milosti ž njimi, sim jim zanašal. Gl. 8. razi. 15. Desiravno sim bil svojo roko vzdignil, ter jim pretil, de jih ne bom peljal v deželo, ktero sim jim bil obljubil dati i. t. d.: „vender jim je moje oko za¬ neslo", glej 17. v. 16. r Po zapovedih t. j., po pregrešnih poveljih in šegah svojih očetov. It. „so me dražili drugi prestavljajo: „so mi biti nepokorni'. Ecehiel 20. 440 22. umaknil sim pa svojo roko, in sim delal 18 ) zavoljo svojiga imena, de bi ne bilo zaničevano vpričo narodov, izmed kterih sim jih potegnil pred njih očmi. 23. Spet sim svojo roko nad nje vzdignil v pušavi, de bi jih razkropil med narode, in razvel po deželah; 19 ) 24. ker niso po mojih pravi¬ cah delali, ter so moje zapovedi zametovali, in moje sabote skru¬ nili, in ker so bile njih oči na malike njih očetov obernjene. 25. Zato sim jim tudi jez dal zapovedi ne dobre, in pravice, v kterih ne bodo življenja imeli. 20 ) 26. In sim dopustil, de so se s svojimi darovi ognušali, ko so vse svoje pervorojene darovali za svoje grehe; 21 ) zvedo naj, de sim jez Gospod. 22 ) 27. Zato govori, sin človekov! Izraelovi hiši, in reci jim: To pravi Gospod Bog: Se tudi v tem so me preklinjali vaši očetje, de so me zaničevali in zasra¬ movali. 28. Perpeljal sim jih v deželo, nad ktero sim vzdignil svojo roko, 23 ) de jim jo hočem dati; oni pa so gledali po slehernim visokim griču, in po slehernim košatim drevesu, in so tam svojo klavšino darovali; 24 ) in so tje nosili svoje darove, de bi mene dražili, ter so svoje lepo dišeče kadilo žgali, in svoje pitne dari izlivali. 29. In sim jim rekel: Kaj je višava, ki vi nanjo hodite? in vender se imenuje višava do da- našnjiga dneva. 25 ) 30. Zato reci Izraelovi hiši: To govori Gospod Bog: Gotovo se na potu svojih očetov 26 ) ognu- šate, in se potepate za njih po- hujšljivostmi; 27 ) 31. in se z opravljanjem svo¬ jih darov ogerdujete do današ- njiga dneva per vsih svojih ma¬ likih, ker svoje otroke skozi ogenj vlečete; 28 ) in jez bi vam odgovoril, hiša Izraelova? Ka¬ kor resnično jez živim, reče Go¬ spod Bog, ne bom vam odgovoril! 18. K sim delal 1 ' po milosti ž njimi, sim jim zanašal. Gl. 8. razi. 19. „ sim svojo roko nad nje vzdignil* persegaje, de jih bom razkropil i. t. d., če ne bodo spolnovali moje postave. Gl. 3. Mojz. 26, 33 : 5. Mojz. 28, 64. 20. Zato sim dopustil, de so se malikovavskih postav in vražnih šeg prijeli, ktere so jim bile terd jarem, in jim niso pernesle življenja, ampak smert. 21. Sim dopustil, de so pervorojene sinove Molohu v čast in za spravo za svoje grehe žgali (4. Kralj. 3, 27: 16, 3.), in s temi daritvami se oskrunjali- 22. de bi spoznali, ker za take ostudnosti pravične kazni terpijo, de sim jez vsigamogočni Gospod, in tacih ostudnost ne terpim. 23. n nad ktero sim vzdignil svojo roko", ter persegel. 24. „so tam svojo klavšino", svoje zaklane živali, darovali inalikam v čast. 25. Kaj vam bo dobriga perneslo to, kar višavo imenujete, ki na njej malikam darujete? ^— Pa per vsim tem mojim svarjenji ste še doslej ime „višava l ‘ in tudi višavo samo (na višavah, na hribih narejene altarje malikam v čast) ohranili. 26. „na potu svojih očetov", t. j., s posnemanjem hudobnih del svojih očetov. 27. „za njih p o hujšljiv ostmi", v hebrejskim: „za njih ostudnostmi", t. j., za njih maliki. 28. „skozi ogenj vlečete “, t. j., jih Molohu v čast žgete. Ecehiel 20. 32. Tudi se vam ne bo go¬ dilo po mislih vašiga serca, kteri pravite: Bomo kakor narodi, in kakor drugi ljudje po deželah, ter bomo les in kamnje molili. 29 ) 33. Kakor resnično jez živim, reče Gospod Bog, z močno roko, in z iztegnjeno ramo, in v raz¬ litim serdu bom nad vami kra¬ ljeval. 34. In izpeljal vas bom izmed ljudstev, in zbral vas bom iz dežel, v kterih ste raztreseni; z močno roko in z iztegnjeno ramo, in v razlitim serdu bom nad vami kraljeval, 35. in vas popeljem v pušavo ljudstev, 30 ) in tam bom imel sodbo z vami od obličja do obličja. 31 ) 36. Kakor sim v pušavi per egiptovski deželi sodbo imel z 441 vašimi očeti, tako bom tudi vas sodil, reče Gospod Bog. 37. In podvergel vas bom svoji kraljevi palici, in vas potegnil pod vezi zaveze. 32 ) 38. In ločil bom od vas pre¬ stopnike in hudobneže, iz dežele njih prebivališa 33 ) jih bom iz¬ peljal, in v Izraelovo deželo ne pojdejo; in zvedili hote, de sim jez Gospod. 39. In vi iz Izraelove hiše, to reče Gospod Bog: Le hodite sleherni za svojimi maliki, in jim služite! Če me tudi v tem ne poslušate, in moje sveto ime s svojimi darovi in svojimi maliki ognušate: 40. bo vender na moji sveti gori, na visoki Izraelovi gori, reče Gospod Bog, tam mi bo služila vsa hiša Izraelova, vsi, 29. Zastonj se hočete mojimu gospostvu odtegniti, in hočete malikovavci biti, de bi z malikovavci v miru živeli in bili srečni, kakor oni. HO. pušavo ljudstev “, t. j., v puste, ljudi prazne kraje na Babilonskim. 31. Pomeu verstic 34. in 35.: Tiste izmed vas, ki so pred odpeljanjem in ob od- peljanji v babilonsko sužnost k ljudstvam (Feničanam, Amoncam in Egipčanam) pobegnili, bom v svoji mogočnosti in svoji pravični jezi dal prepeljati od teh ljudstev in iz teh dežel v Babilon, in tukaj jih bom sodil; nje, ki se po¬ boljšajo, bom v njih deželo nazaj izpustil, krivične pa, kteri v nepokori ostanejo, bom kaznoval, in jim zaperl pot v domačijo. — To se je spolnilo, bo je bil Nabuhodonozor nekoliko let po užuganim Jeruzalemu tudi druge ljudstva v svojo oblast spravil (gl. Jer. 38, 49.), in jih z Izraelci vred, ki so med njimi živeli, v Babilon'prepeljal, ki se tukaj r pušava‘ l imenuje, ka¬ kor zgor. 19, 13. in Iz. 21, 1. 32. Kar je boljih izmed vas (v. 38.), vas bom svojimu gospostvu spet podvergel, in s svojo gnado storil, de bote zvesti služabniki moje zaveze z vami. — Drugi prestavljajo hebrejsko: er moral vas bom pod svojo palico 8 (pastir¬ sko palico) i. t. d., to je: Kakor desetnik čedo pod svojo palico memo puša, de se vsaciga desetiga repa dotakne, in ga sebi odloči: tako bo Bog Izra¬ elce desetil in odločil, ter bo skorej le deseti del iz jetništva perpeljal v domačijo. 33' „iz dežel njih prebivališa “, ravno iz dežel, kamor so bili pobegnili. Gl. fazi. 31. Ti hudodelniki bodo sicer iz dežel, po kterih so se bili razkropili, k drugim Izraelcam v Babilon pripeljani, tode v izraelsko deželo se ne bodo povernili. Po misli druzih izlagavcov meri to prerokovanje ob enim tudi in sicer v bolj doveršenim pomenu na zadnje čase, kadar bo Izrael, ki je zdaj med vse ljudstva raztrošen, po odločitvi dobrih od hudobnih prišel iz pušave tega sveta v sveto cerkev. 442 Eeehiel SO. pravim, v deželi, v kteri bodo meni dopadli; in tam bom jemal vaše pervine, 34 ) in pervo vaših desetin 35 ) z vsim vašim meni posvečenim. 36 ) 41. Kakor prijeten duh vas bom sprejel, ko vas popeljem izmed narodov; in zbral vas bom iz dežel, v ktere ste razkropljeni; in vpričo narodov bom med vami posvečevan. 37 ) 42. In zvedili bote, de sim jez Gospod, ko vas popeljem v Izra¬ elovo deželo, v deželo, zavolj ktere sim vzdignil svojo roko, 38 ) de jo hočem dati vašim očetam. 43. In tam se bote spominjali svojih potov, in vsih svojih pre¬ greh , s kterimi ste se gerdili; in se bote sami sebi studili za- 34. „vaše pervtne u , vase perve perdelke. Gl. 2. Mojz. 23, 19. 35. perve perdelke in druge desetine. Glej 5. Mojz. 14, 28. 36. z vsimi vašimi daritvami vred. — Pomen verstic 39. in 40. je: Le sluzite svojim izmišljenim bogovam, tode jenjajte, tudi meni darove in daritve oprav¬ ljati ; ne častite me zraven svojih malikov! Če se tudi nočete inalikam od¬ povedati in le meni samimu služiti; vender pa nikar ne mislite, de bom je* zato brez pravih častivcov; ker imam sveto goro, nanjo bom ves svoj sveti Izrael zbral, de mi bo svoje dari in daritve opravljal. — To prerokovanje meri v bližnjim pa nepopolnim pomenu na čas ravno po babilonski sužnosti, ko so se bili Izraelci v svojo deželo povernili, in so z novo gorečnostjo Bogu prijetno služili po svoji veri; v daljnim in popolnim pomenu pa meri na Kri¬ stusove čase, ko Bog ves duhovni Izrael, vse izvoljene izmed ljudstev zbira na svojo sveto goro, v svojo sv. cerkev (Iz. 2, 2.), kjer mu duhovne daritve opravljajo, in ga v duhu in resnici molijo. 37. „posvečevan u , t.j., za svetiga spoznan; ker bodo ljudje vidili, kako pra¬ vičen in zvest sim jez v spolnovanji svojih žuganj in obljub. 38. „sim vzdignil svojo roko (i , ter sim jo s persego obljubil dati vašim očetam. 39. Spoznali bote, de sim vas iz gole milosti in zavoljo vašim očetam storjene obljube perpeljal v domačo deželo; s svojimi ostudnimi pregrehami ste nam¬ reč zaslužili, de bi bil vas popolnama potrebil iz tega sveta (Brentano). 40. proti poldnevu t. j., proti Judeji in Jeruzalemu. 41. „ kapljaj “ svoje prerokovanje ,,proli jugu 11 , proti Jeruzalemu. — Preroko¬ vanje se večkrat v svetim pismu pred oči stavi v podobi spod neba kaplja- jočiga dežja ali rose. Gl. 5. Mojz. 32, 2. Am. 7, 16. Mih. 2, 6. (Brent.). 42. „ prerokuj zoper gojzd“, t.j., zoper Jeruzalem. — Jeruzalem je bil zidan na hribu, okrog in okrog s poljem in z dolinami obdanim, in ta s hišami gosto pozidani hrib se tukaj permerja „ gojzdu* (Brent.). Gl. Jer. 21,14- '• ‘ 43. Pokončal bom v tebi vse, imenitne in priproste, stare in mlade, bogate m revne, dobre in hudobne (Gl. zgor. 17, 24.). volj vsih svojih hudobij, ktere ste storili. 44. In zvedili bote, de sim jez Gospod, ko vam bom zavoljo svojiga imena dobro storil, in ne po vaših hudih delih, tudi ne po vaših prehudobnih pregrehah, hiša Izraelova, reče Gospod Bog. 39 ) 45. In Gospod mi je govoril, rekoč; 46. Sin človekov! oberni svoj obraz proti poldnevu, 40 ) in kap¬ ljaj proti jugu, 41 ) ter prerokuj zoper gojzd poldnevniga polja. 47 ) 47. In recipoldnevnimu gojzdu: Poslušaj Gospodovo besedo: To govori Gospod Bog: Glej, jez bom ogenj v tebi vnel, ter bom požgal v tebi vse zeleno drevje in vse suho drevje; 43 ) užgani 443 Ecehiel plamen ne bo ugasnil; in pogo¬ relo bo v njem vse, kar se vidi, od poldneva do polnoči. 44 ) 48. In vse ineso bo vidilo, de jez Gospod sim ga zažgal, in ne bo pogašen. 45 ) 20 . 21 . 49. In sim rekel: Ah! ah! ah! Gospod Bog! Oni pravijo od mene: Ali ne govori ta v pri¬ likah? 46 ) XXI. Poglavje. Prerokovanje od razdjanja judovske dežele in Jeruzalema, od pokoritve nevoš- Ijivih Amoncov in Babiloncov. 1. In Gospod mi je govoril, rekoč: 2. Sin človekov! oberni svoj obraz proti Jeruzalemu, in kap¬ ljaj proti svetišu,') ter prerokuj zoper izraelsko zemljo, 3. in reci izraelski zemlji: To govori Gospod Bog: Glej, jez pridem nad te, ter bom svoj meč potegnil iz njega nožnic, * 2 ) in v tebi umoril pravičniga in liudob- niga. 3 ) 4. Zato pa, ker sim sklenil v tebi umoriti pravičniga in hu- dobniga, pojde moj meč iz svo¬ jih nožnic čez vse meso od pol¬ dneva do polnoči; 4 ) 5. de zve vse meso, de jez Gospod sin) potegnil svoj meč iz njega nožnic, ki ne bo nazaj vtaknjen. 6. In ti, sin človekov! zdi¬ huj, de ti ledvice pokajo, 5 ) in zdihuj v britkosti vpričo njih. 7. In ko ti porečejo: Zakaj zdihuješ? odgovori: Zavoljo tega, kar slišim, de pride; 6 ) in sleherno serce bo skopernelo, in sleherna roka bo upadla, in sleherni duh bo omedlel, in po vsih kolenih bo voda tekla. 7 * ) Glejte, pride, in se bo zgodilo, reče Gospod Bog. 8. In Gospod mi je govoril, rekoč: 9. Sin človekov! prerokuj in 44. vse judovsko kraljestvo bo razdjano in pokončano. 45. „vse meso 11 , t. j., vsi ljudje bodo spoznali, de sim jez ogenj te hude voj¬ ske vnel, ker ga nihče ne more pogasiti (Brentano). 46. O moj Bog! če ta podobenski govor oznanim, vsi porečejo: Ta človek pre¬ rokuje zmirej le v temnim skrivnostnim govorjenji. Govori vender, o Bog, z menoj v navadnim govoru! — V naslednjim poglavji je Ecehielova prošnja »slišana. t- „ kapljaj “ svoje govorjenje ,,proti svetim “, napoveduj tempeljnu razdjanje. 2. Glej, jez bom poslal nad te sovražnika, hudo vojsko. 3. Splošno šibo bom poslal čez deželo, pod ktero bodo krivični in nedolžni terpeli (nedolžni v skušnjo in plačilo, če bodo stanovitni, krivični pa v kazen). 4- „čez vse meso u , čez vse ljudi po vsi judovski deželi. 5. „ zdihuj kar le moreš, na vso moč, de te bodo lakotnice bolele. 6’ n odgovori“ : Jez zdihujem zavoljo strašne vojske, ki se bliža. „po vsih kolenih bo voda tekla 11 , t. j., zavoljo strahu ne bodo deržali svoje vode. Ecehiel 21. 444 reci: To pravi Gospod Bog: Go¬ vori: Meč, meč je nabrušen, in popiljen; 10. nabrušen, de seka klav- šino; popiljen, de se blisketa. £O med!') ki boš spodbil kra¬ ljevo palico mojimu sinu, 8 ) boš posekal v vse drevesa. 9 ) 11. Že sim ga dal izbrusiti, de se v roko vzame; ta meč je izbrušen, in ta je popiljen, de bo v roki pobijavcovi. 12. Vpij in tuli, sin človekov! ker ta 10 ) pride nad moje ljud¬ stvo, in nad vse vojvode Izra¬ elove, kteri pobežijo; 11 ) meču so izdani z mojim ljudstvam vred, zato se na stegna tolci! 12 ) 13. ker je skušen, in to, 13 ) ko bo spodbil kraljevo palico, u ) de je več ne bo, reče Gospod Bog. 15 ) 14. Ti tedaj, sin človekov! prerokuj in z rokami pokaj, ter dvojin bodi meč, in trojin bodi meč per morjenji; 16 ) to je meč veliciga poboja, kteri jih bo djal v strah, 15. de bodo v sercu skoper- neli, in jih bo veliko poderl. Per vsih njih vratih 17 ) bom trepet na¬ pravil pred ostrim mečem, in popiljenim za lesketanje, opasa¬ nim za morijo. 18 ) 16. Poostri se, pojdi na desno ali na levo, kamorkoli se ti po¬ ljubi oberniti! 19 ) 17. In tudi jez bom z rokami pokal, 20 ) in bom izpolnil svojo jezo, jez Gospod sim govoril. 18. In Gospod mi je govoril, rekoč: 19. In ti, sin človekov ! naredi 8. „mojimu sinu tt , namreč Izraelu (2. Mojz. 4, 22. Jer. 10, 16.). 9. „vse drevesa t. j., vse prebivavce. — Drugi prestavljajo hebrejsko: „Vi naj bi se veselili? Žezlo (kraljeva palica) mojiga sina zaničuje ves les u , t. j., vlada v Izraelu zaničuje vse majhne šibe. 10. „ker ta“, namreč meč, t. j., huda vojska, „pride nad “ i. d. 11. „kteri pobežijo 11 , teh besedi' ni v hebrejskim. 12. „se na stegna tolci “ v znamnje prevelike žalosti! Gl. Jer. 31, 19. 13. „ker je skušen namreč meč Nabuhodonozorjev, že veliko ljudi je po- sekal; — n in to“, in tadaj bo še bolj skušen, „ko bo u i. t. d. (Brent.]. 14. n ko bo kraljevo palico u , t. j., judovsko kraljestvo ukončal. 15. Bog je sklenil, de bo Judovo kraljestvo končano, de bodo Davidovi mlajši ob kraljevi prestol djani (dokler ne pride veliki Naslednik, namreč Mesija)- 16. rokami pokaj‘ l , t. j., roke sklepaj zavoljo nesreče, ki jo oznanuj svojim rojakam; — „dvojin in trojin meč“ jih bo moril, t. j., strašno huda vojska jih bo zadela, v kteri bodo vojaki — vsi serditi in zdivjani — z dvakrat in trikrat veči togoto morili, kakor sicer v navadnih vojskah (Brentano). 17. „Per vsili njih vratih“, t. j., po vsih njih mestih. 18. V hebrejskim: ... n bom strah napravil pred mečem. Oh, že se lesketaj že je : opasan za morijo 11 . Prerok tukaj zdihne, ker že vidi v duhu priti sovražnike, opasane z leskečimi meči, ki bodo neusmiljeno ljudi morili (Brent.). 19. „ Poostri se“ ali: „ zbrusi se u , o meč! v hebrejskim: v Le z vso močjo mahaje, o meč! Bog nagovarja tukaj meč, de naj natanko spolni njega P°" velje (Brentano). 20. „bom z rokami pokal 11 , ter sovražnikani prav dajal, ali jim svoje do* P a de nje kazal, de moje povelje zvesto dopolnujejo nad ljudstvam, ki me j e zaverglo; — „in bom izpolnil svojo jezo lt , t. j., svojo pravico (Brentano). Ecehiel 21. si dva pota, kjer de pride meč kralja babilonskiga; 21 ) oba naj deržita iz ene dežele; 22 ) in on bo vzel v roko vadijaj, 23 ) na razpotji 24 ) od mesta bo vadljal, 25 ) 20. Napravi pot tako, de pride ineč v Rabato Amonovih sinov, in v Jeruzalem, naj terdnejši mesto v Judu. 26 ) 21. Vstopil se bo namreč ba¬ bilonski kralj na razpotji, per začetku dveh potov, ter bo ve- deževavce baral, pušice mešal, 27 ) 445 malike 28 ) vprašal, drob ogledo¬ val. 29 ) 22. Vedeževanje bo na njega desno stran proti Jeruzalemu 30 ) kazalo, de naj vojskine ovne na¬ stavi, morijo napove, 31 ) glas s krikam vzdigne, ovne na vrata nastavi, zasipe nanosi, in bra- niša naredi. 32 ) 23. Zdelo pa se jim bo, 33 ) ka¬ kor de bi vedeževavce zastonj popraševal, 34 ) in kakor de bi Sa¬ botin počitek posnemal; 35 ) on 21. „ naredi si il , t. j., zarisaj si na plošico ali na opeko (cegel), ali v pesek, n dva pota 11 ; drugi prestavljajo: „stavi si pred oči dva pota 11 , po kterima pride kaldejska vojska ^Brentano). 22. v iz ene dežele“, t. j., iz Babilonije, iz ktere pride vojska. 23. babilonski kralj bo vzel v roko vadijaj, namreč pušice, s kterimi bo vadljal. Glej spod. 27. razi. 24. Oba pota, kodar se iz babilonskima mesta pride, sta v začetku le en pot, in ta pot se razdeli v nekoliki daljavi od mesta v dva pota, t. j., v „ra*- potje“ (Brentano). 25. vadljal “ s pušicami (glej spod. 27. razi.), po kterim potu de bi se obernil. 26. Konec pota, po kterim se pride iz Babilona, si zarisaj dva pota, in sicer eniga proti Rabati (v hebrejskim: Rabo u j, eniga pa proti Jeruzalemu, ter s tem upodobuj, kod se bo v nekterih letih Nabuhodonozor obernil s svojo vojsko (Brentano). 27. Kadar bi bil kak vojvoda rad zvedil, kteriga mesta naj bi se naj pred po¬ lastil, si je dal to po vadljanji s pušicami določiti; vzel je namreč več pušic, ter je nanje zapisal imena mest, kterih se je lotiti mislil, jih je vtaknil v tul in zmešal. Po tem je eno izmed njih potegnil iz tula, in potegnjena je po¬ kazala mesto, kteriga naj se naj pred joti. Tako je Nabuhodonozor storil, ko se je bil vzdignil nad Jeruzalem in nad druge ž njim zvezane kraljestva (Jer. 27, 3.), med kterimi je bilo amonsko kraljestvo in njegovo veliko mesto Rabata zlasti mogočno. Dal si je tedaj po vadljanji s pušicami določiti, ali na j bi se pred Jeruzalema ali pred Rabate polastil (Brentano). 28 - /,malike“, v hebrejskim: n terafim“, t. j., hišne malike, podobe. 29 - „drob“ zaklanih žival ,,bo ogledoval ter iz njega prihodnje reči vede- ševal, kar so nekdaj praznoverci imeli v navadi. Vsi vedeževavci bodo svetvali, naj pred Jeruzalema se polastiti. — Jeru¬ zalem je stal proti jugu, Rabata pa proti severju. De Jutrovec zve strani sveta, se s svojim obrazam proti jutru oberne, in tedaj ima jug ob svoji desnici, in sever ob levici. 21. „morijo napove “, nekteri prestavljajo hebrejsko: ,, luknje (v zid) naredi 11 . 22. n braniša u } gradiša, namete, v greškim: „lučavnice“, s kterimi so kamnje cez ozidje v mesto Iučali. 23. Judam se bo Nabuhodonozorjevo vedeževanje prazno zdelo. 34- V hebrejskim: „Kakor de bi njegovo vedeževanje lažnjivo bilo 11 . 35. Judam se bo zdelo, de Nabuhodonozor čas zgublja z nepotrebno zamudo, 446 Ecehie 21. pa se bo spomnil hudobije, in ga bo vzel. 36 ) 24. Zavoljo tega to reče Go¬ spod Bog: Ker na svojo hudo¬ bijo spominjate, in svoje pregrehe razodevate, in se vaši grehi v vsim vašim djanji kažejo; zato, pravim, ker spominjate, bote z roko vjeti. 37 ) 25. Ti pa, nezvesti, hudobni izraelski vojvoda, kteriga dan pride, namenien ob času hudo¬ bije, 38 ) 26. to reče Gospod Bog: Od¬ loži kapo, preč deni krono! Ali ni ona, ktera nizkiga poviša, in visokiga poniža? 39 ) 27. V krivico, krivico, krivico jo bom štel; to pa se ne bo zgo¬ dilo, dokler ne pride, čigar je sodba, in njemu jo bom dal. 40 ) 28. In ti, sin človekov! prero- s praznim vedeževanjem. V hebrejskim: ... ,,popraševal, ker so bili (Kal- dejci) njim (Judam) s persego zavezani Li (kterim pa Judje sami niso bili zvesti, ker so zoper nje pomoči perEgipčanih iskali). Drugi pa prestavljajo: v To se bo njim (Judam), ki so bili zvestobo persegli (Kaldejcam), lažnjivo vedeževanje zdelo“ (Brentano). 36. n on pa (namreč Nabuhodonozor) se bo spomnil hudobije judovske ne¬ zvestobe, zlasti prelomljene persege kralja Sedekija (4. Kralj. 24, 20.), in se bo polastil Jeruzalema (Brentano). 37. S svojo Nabuhodonozorju storjeno pa prelomljeno persego spominjate tudi na svoje Bogu storjene pa prelomljene persege, na svoje nezvestobe do po¬ stave Božje, na vse svoje grehe, in ravno zavoljo te vaše nezvestobe — prelomljene persege — vas bo Nabuhodonozor ,.z roko u — prav lahko — vjel (Brentano). 38. „ izraelski vojvoda^, kralj Sedekija! tvoj dan, dan kazni Božje se ti bliža, ko bo mera tvojih pregreh dopolnjena; ali pa poleg hebrejskiga: tvoj konec se bliža, ker si mero pregreh dopolnil. 39. , y kapo li , kraljevo ovijačo okrog glave; — „nizkiga poviša če je je vre¬ den, ,,in visociga poniža u , če jo s svojimi hudobijami oskruni. — V he¬ brejskim: „ Tako pravi Gospod Bog: Potegnil bom kapo (tebi z glave), vzel bom krono ; ki je zdaj, je ne bo več; ponižniga bom povišcil, pw- vzetniga pa bom ponižal “. Pomen: Vzel ti bom kraljestvo zavoljo tvoje prevzetnosti j ker nočeš biti podložin babilonskimu kralju, ponižne pa bom povišal, na pr. Godolija in Jeremija. Gl. Jer. 39, 14:40, 5: 52, 27. (Brent.). 40. Trikrat „v krivico t. j., v naj veči krivico bi mu štel, kdor bi se lastil krone v Izraelu, ali kdor bi hotel biti kralj v Izraelu; krona — kraljeva oblast — bo namreč zginila iz Izraela, kralja ne bodo imeli več v Izraelu; tode to se bo še le tadaj zgodilo, kadar pride na svet tisti veliki naslednik iz Davidoviga rodu, kterimu gre „sorf6a“, t. j., pravo gospostvo; „njemu jo bom dal , namreč krono — kraljevo oblast — kraljevo vladarstvo — du¬ hovno gospostvo, po tem ko bo deželsko kraljevo vladarstvo Izraelu vzeto, in mu ne bo nikoli več dano. — Tisti, kterimu gre gospostvo, je po eno¬ glasni razlagi starih judov in kristjanov Mesija, kterimu tudi drugi preroki (Iz. 16, 5. Jer. 23, 5. Prim. Jan. 5, 22.) sodbo perpisujejo. — Ob času tukaj zaznamnjanim ni bilo kraljev v Izraelu kakor pred, pa ljudstvo, ki se je le judovsko ljudstvo imenovalo, je imelo zmirej svoje vladarje, in posvetno žezlo (kraljeva palica), ali zemeljsko kraljevo vladarstvo v pravim pomenu je še le po tem v Judu zginilo, ko je bil Kristus prišel, kteri je posvetno žezlo ah zemeljsko vladarstvo v duhovno vladarstvo ali gospostvo premenil, de i> a prestolu svojiga očeta Davida kot duhovni kralj Judov (4. j., pokristjanjenih Eceliiel 21. tuj in reci: To pravi Gospod BogAmoncam, njim v sramoto, 41 ) in reci: Meč, meč, izderi se morit, nabrusi se, de moriš; in se bli¬ skaš , 29. ker se od tebe prazne pri¬ kazni in laži prerokujejo; de boš djan na vratove hudobnih ranje¬ nih, kterili dan pride, namenjen ob času hudobije. 42 ) 30. Verni se v svoje nož¬ nice! 43 ) Tam, kjer si bil vstvarjen, 447 v deželi tvojiga rojstva te bom sodil. 44 ) 31. In izlil bom na te jezo, v ©gnji svoje serditosti bom v tebe pihal, in te v roke dal ne¬ umnim ljudem, 45 ) in njim, kteri pogubo kujejo. 32. Ognju boš v jed, tvoja kri bo po deželi tekla, pozabljen boš; 46 ) ker jez, Gospod, sim govoril. Judov) večno gospoduje. To prerokovanje se popolnama vjema s prerokova¬ njem že po očaku Jakopu danim (1. Mojz. 49, 10.). — Drugi prestavljajo hebrejsko: „V preverženje, v preverženje, v preverženje jo (krono) bom djal, in je več ne bo, dokler ne pride tisti, kterimu gre sodba; njemu jo bom dal“. Pomen: Judovsko vladarstvo bom poderl, trikrat poderl, celo in popolnama bo jenjalo, kadar Mesija pride. Troje preverženje judovskiga vladarstva, po kterim sicer ni bilo popolnama končano, se je pa slabo ohra¬ nilo, razlagavci obračajo na nadloge, ki so ga terle po Nabuhodonozorji, Antiohu Epifanu in Rimljanih. 41. „ prerokuj “ Amoncam sramoto, ker bo Nabuhodonozorjev meč tudi nje do¬ segel. — Amonci, stari sovražniki Izraelcov, se bodo Judam posmehovali in se veselili, ko jih bo Nabuhodonozor užugal, Jeruzalem in tempelj razvalil (Jer. 40, 14: 41, 10: 49, 2.); zatorej naj jim prerok napove, de bo tudi na nje versta prišla, ter jih bo tudi Nabuhodonozorjev meč zadel. 42. Pomen: O meč Nabuhodonozorjev! marsikaj prazniga in iažnjiviga si dajo Amonci zoper tebe po svojih vedeževavcih prerokovati, namreč, de jim boš zanesel, in de bodo tebi ušli. O meč, le hitro iz nožnic, le mahaj po njih, dokler so še v takim praznim upanji, in pomori hudobneže, ker je mera njih hudobij spolnjena! — To prerokovanje se je spolnilo čez pet let po užuganim Jeruzalemu, ko je bil Nabuhodonozor metno druzih sosednjih dežel tudi amonsko deželo pokončal. Gl. Jer. 49, 1. 43. Meč Nabuhodonozorjev, verni se na Babilonsko, ko boš dopolnil moje po¬ velje nad hudobnimi ljudstvi! 44. „te bom sodil 11 , t. j., kaznoval, o Nabuhodonozor! zavoljo tvoje prevzet¬ nosti in grozovitosti. — To prerokovanje ne zadeva skorej toliko Nabuhodo- nozorja, kolikor njegove naslednike, ali pa babilonsko kraljestvo, ktero je kralj Cir razdjal, po tem ko je bilo jenjalo biti šiba v Božji roki, s ktero je Gospod hudobne ljudstva tepel; poslednjič je pa tudi to šibo v ogenj vergel. 45. „neumnim ljudem razdraženim sovražnikam, Medijanam in Perzijanam. 1'rim. Jz. 13, 18. 46. Kaldejske mesta in vasi bodo pogorele, vojšaki bodo pobiti, in Babilon bo iz verste kraljestev za vselej izbrisan. Gl. Iz. 13, 19 — 22. Prim. Jer. 50, 51. 448 Ecehiel 22 . XXH. Poglavje. Bog svari po preroku Jude zavoljo pregreh, kterim so zlasti vdani, in jim napoveduje ostre kazni. 1. In Gospod mi je govoril, rekoč: ‘) 2. In ti, sin človekov! ali ne boš sodil? ali ne boš sodil mesta kem? 2 ) 3. Pokaži mu vse njegove gnusobe, ter reci: To govori Gospod Bog: To je mesto, ktero v sredi sebe kri preliva, de pride njegov čas; 3 ) in ktero si je ma¬ like zoper samo sebe naredilo, de se ognuša. 4 ) 4. V svoji kervi, ktero si prelivalo, si grešilo; in v svojih malikih, ktere si naredilo, si ognušeno; ter si svoje dni 5 ) per- klicalo, in čas svojih let perpe- ljalo: zato te bom dal narodam v sramoto in vsim deželam v zasmehovanje. 5. Bližnje in daljne mesta se ti bodo posmehovale, o umazano, razglašeno, veliko v poginu! 6 ) 6. Glej, sleherni izraelskih knezov v tebi svojo moč obrača v prelivanje kervi. 7. Očeta in mater v tebi za¬ ničujejo, ptujcam v sredi tebe krivico delajo, siroto in vdovo v tebi žalijo. 7 ) 8. Moje svetiše zaničuješ, in moje sabote ognušaš. 8 ) 9. Obrekovavci so v tebi za prelivanje kervi, in na gorah jedo izmed tebe, 9 ) v sredi tebe pre¬ greho počenjajo. 10. Očetovo sramoto v tebi odgrinjajo, ,0 ) z nesnažno ob me- senčnim času se pečajo v tebi. 11. Slehern z ženo svojiga bližnjiga ostudnost počenja, in tast svojo sinaho nesramno oger- duje, u ) brat svoji sestri, hčeri svojiga očeta, 12 ) v tebi 13 ) silo dela. Jer. 5, 8. 12. V tebi darove jemljejo za 1. sedmo leto babilonske sužnosti. Prim. pogl. 20. v. 1. in pogl. 24. v. 1. 2. ali ne boš ojstro svaril jeruzalemskiga mesta, ki je omadežano s prelito kervjo ? 3. n de pride njegov čas u , t. j., čas kazni Božje, čas nesreče. 4. „zoper samo sebe“, t. j., sebi v nesrečo in pogin si je naredilo mesto malike; ker malikovanje mu je pogin zadolžilo (Brentano). 5. „ svoje dni t. j., čas svojiga pogina — razvaljenja — si perklicalo. 6. V hebrejskim:... n o ti (mesto) umazaniga imena, veliciga razgrajanja 1 , t. j., o Jeruzalem, gerdo sloviš po svetu zavoljo svojih ostudnih pregreh, zavoljo sile, hrupa, punta, nepokoja zlasti ob Sedekijevim času (Brentano)- 7. tebi žalijo “, v tebi, o Jeruzalem! zaterajo in oderajo (Brentano).^ 8. Moj tempelj, o Jeruzalem! zaničuješ, ker mojih sabot ne praznuješ P° mojih postavah, še oskrunjaš jih z malikovanjem (Brentano). 9. n jedo izmed tebe", t. j., tvoji mestnjani jedo malikam darovane reči. Gl- zgor. 18, 6. 10. Nečistujejo z mačaho, ali se ože'nijo ž njo. Gl. 3. Mojz. 18, 8. 11. n tast svojo sinaho 11 , t. j., oče oskrunja ženo svojiga sina. 12. ,,hčeri svojiga očeta u , t. j., svoji popoli sestri. Prim. 3. Mojz. 18, 9. 13. „v tebi“, o jeruzalemsko mesto! silo dela brat svoji sestri. Ecehtel 22 . 449 prelivanje kervi; obrest in na- mečke jemlješ, H ) in lakomno svoje bližnje tareš; mene pa po¬ zabiš, reče Gospod Bog. 13. Glej, s svojimi rokami sklepam 15 ) zavoljo tvoje lakom¬ nosti, kteri služiš, in zavoljo kervi, ktera se preliva v sredi tebe. 14. Bo li tvoje serce preneslo, ali bodo tvoje roke premogle v dnevih, ktere bom jez nad te poslal? 16 ) Jez Gospod sim go¬ voril, in bom storil. 15. Med narode te bom raz¬ kropil, po deželah te bom raz- vel, in tvoji nagnusnosti v tebi bom konec storil. 16. In posestval te bom pred očmi narodov; 17 ) in zvedilo boš, de sim jez Gospod. 17. In Gospod mi je govoril, rekoč: I8 ) 18. Sin človekov! hiša Izra¬ elova se mi je prevergla v žlin¬ dro; oni vsi so bron in kositar in železo in svinec v sredi peči; sreberna žlindra so postali. 19 ) 19. Zavoljo tega to reče Go¬ spod Bog: Ker ste se vsi v žlindro zvergli, zato, glejte, vas bom zbral v sredi Jeruzalema, 20. kakor se srebro in bron in kositar in železo in svinec v sredi peči nabere, in se v nji ogenj za¬ neti za raztopitev: tako vas bom v svojim serdu, in v svoji jezi zbral, ter bom še le počival, ko vas bom raztopil. 20 ) 21. Nabral vas bom, in ogenj svojiga serda bom pod vami za¬ netil, in v sredi njega se bote raztopili. 22. Kakor se srebro v sredi peči raztopi, tako se bote vi v sredi njega, 21 ) in zvedili bote, 14. „darove jemljejo t. j., sodniki se dajo podkupiti, de nedolžne k smerti obsodijo; „obrest iti namečke jemlješ “, t. j., več nazaj terjaš, kakor si bil posodil; kar je v postavi prepovedano ( 3 . Mojz. 25 , 36 . 37 .); „ mene pa “, svojiga Boga in maševavca za zaterane uboge, pozabiš (Brentano). 15. „s svojimi rokami sklepam “, z grozo in s studam gledam tvoje krivice (Brentano). 16. Ali ne boš vsiga serca zgubil, kadar nesreča nad te pride; jo li misliš premagati ? !?• V hebrejskim: „In v dedšino te bom sprejel pred očmi narodov “, t. j., s pet te bom sprejel za svoje ljudstvo, ter te v lasti imel, ko se boš spo¬ korilo in poboljšalo (Brentano). 18' „Gospod mi je govoril “ tisti čas in od tiste reči. Glej 1. v. „kosilar" , t. j., cin. — Pomen: „ Izraelova hiša“, Jakopova rodovina se je zvergla v žlindro, je skorej vso pobožnost in čednost svojih očakov zgu¬ bila; Izraelci so jenjali biti meni posvečeno ljudstvo. — Izraelsko ljudstvo s e permerja srebru, ktero pa se je zverglo v žlindro, ter se je z druzimi ko¬ cinami zmešalo; in ako se verze v razbeljeno peč, se le malo čistiga srebra iz nje dobi (Brentano). 20- Jeruzalem je razbeljena peč, kjer bo Bog Izraelce zbral, ter jih po mno- zih stiskah in nadlogah očiševal, in dobre od malopridnih ločil: kakor se srebro v razbeljeni peči — v ognji — očišuje, in se od žlindre in druzih ru d odloči. Ko bodo Kaldejci v deželo perderli, bodo Judje v Jeruzalem bežali. V tej terdnjavi bodo za lakoto in kugo in pod mečem pomerli, in le 'nalo se jih bo iz te razbeljene peči — iz Jeruzalema — otelo. Glej Jer. 52 , 29 . (Brentano). • sredi njega t. j., Jeruzalema, raztopili, bote pokončani. IV. 29 450 Ecehiel 22. de sim jez Gospod, kadar bom svoj serd na vas izlil. 22 ) 23. In Gospod mi je govoril, rekoč: 23 ) 24. Sin človekov! reci mu: 24 ) Ti si nečista zemlja, 25 ) in ne namočena z dežjem serditi dan. 26 ) 25. Preroki so se v sredi njega zarotili; 27 ) kakor rjoveč in gra- bijoč lev duše žrejo, blago in plačilo jemljejo, in število vdov v sredi njega množijo. 28 ) 26. Njega duhovni mojo po¬ stavo zaničujejo, 29 ) in moje sve- tiše skrunijo, 30 ) med svetim in nesvetim 31 ) razločka ne delajo, in ne vedo', kaj je nečisto, kaj čisto j 32 ) in od mojih sabot svoje oči obračajo, in oskrunjan sim v sredi njih. 33 ) 27. Njegovi knezi so v sredi njega, kakor plen grabijoči vol¬ kovi , de kri prelivajo, in duše pogubljajo, in lakomno po do¬ bičku hlepijo. Mih. 3, 11. Sof. 3, 3. 28. Njegovi preroki pa jih be¬ lijo z nepermešaniin apnam, prazne reči vidijo, in jim laži preroku¬ jejo, rekoč: To govori Gospod Bog, kar Gospod ni govoril. 34 ) 29. Ljudje po deželi veliko krivico delajo, 35 ) in silno ropajo; potrebniga in ubožca stiskajo, in ptujiga tarejo z obrekovanjem 36 ) brez zaslišbe. 37 ) 30. In iskal sim med njimi 22. kadar bom vas po svoji pravici pokoril in kaznoval. 23. „mi je govoril a tisti čas in od tiste reči. Glej 1. ver. 24. „reci mu a , namreč jeruzalemskimi! mestu. 25. si nečista zemlja polna plevela, polna hudobnežev. 26. Ti si kakor prekleta, nerodovitna zemlja, ktere ne namaka zgodnji in pozni dež (Iz. 9, 6.). — „Z)ež“ je podoba Božje milosti. — Judeja je nerodovitna zemlja polna hudobnih, kterim Bog svojo milost odtegne, kadar nastopi cas njegove ostre pravice. 27. Krivi preroki v Jeruzalemu n so se zarotili “ zoper Jeremija in njegovo svarjenje; ali pa: „so se pogovorili 11 , kaj in kako bodo učili, napovedovali in obetali. 28. Ti krivi preroki jih veliko s tem v pogubo pahnejo, ker kralja in ljudstvo dražijo zoper Nabuhodonozorja (Jer. 27, 14: 28,11.); in z izraelskimi knezi goljufavajo, ropajo in morijo (v. 6. 13. 27.). 29. V hebrejskim: ... „moji postavi silo delajo ‘ f , t. j., jo krivo razlagajo m pačijo, in s tem ljudstvo zapeljujejo. 30. n moje svetiše“, t. j., moj tempelj skrunijo z malikovanjem. 31. v med svetim in nesvetim 11 , t. j., med tem, kar je za Božjo službo, ii* med tem, kar je za vsakdanjo domačo rabo, ne delajo razločka. (( 32. r ne vedo“, v hebrejskim: „ne učijo (ljudstva), kaj je čisto ali nečisto , t. j., ktere jedi so čiste, in tedaj v postavi dopušene ; ktere pa so nečiste, in tedaj v postavi prepovedane (Brentano). _ , 33. „o po tvojim hudobnim življenji in djanji te bom kaznoval. 459 Ecehiel 24. enim hipu; 20 ) pa nikar ne plakaj, in ne jokaj, in ne toči solz. 21 ) 17. Na tihim zdihuj, žalovanja po mertvih ne napravljaj ; 22 ) imej svojo ovijačo okrog glave zave¬ zano, in svoje čevlje na svojih nogah; 23 ) ne zakrivaj si ust s pečo, in ne jej jedi žalovav- cov. 24 ) 18. Zjutrej sim tedaj govoril ljudstvu, 25 ) zvečer pa je moja žena umerla; drugo jutro sim storil, kakor mi je bilo zapove¬ dano. 26 ) 19. In ljudje so mi rekli: Za¬ kaj nam ne poveš, kaj to po¬ meni, kar ti delaš? 20. In sim jim odgovoril: Go¬ spod mi je govoril, rekoč: 21. Povej Izraelovi hiši: To govori Gospod Bog: Glejte, jez bom ognusil svoje svetiše, 27 ) po- nosnost vašiga gospostva in do- željno vašim očem, in za kar se boji vaša duša: 28 ) vaši sinovi in vaše hčere, ktere ste pustili, bodo pod mečem padli. 29 ) 22. In hote storili, kakor sim jez storil: Ust ne bote s pečo pokrivali, in jedi žalovavcov ne bote jedli. 23. Ovijače bote imeli na svo¬ jih glavah, in čevlje na nogah; ne bote se plakali in ne jokali, ampak koperneli bote v svojih hudobijah, in sleherni bo zdiho¬ val proti svojimu bratu. 30 ) 24. In Ecehiel vam bo v znam- nje; 31 ) vse, kar je storil, bote storili, kadar to pride; in zve- 20. t. j., tvojo ljubo ženo ti bom z naglo srnertjo vzel. 21. po svoji ženi nikar navadniga očitniga žalovanja ne napravljaj. 22. nikar ne najemaj navadnih žalovavk, de bi po tvoji ženi jokale in plakale. Gl. Jer. 9, 17. 23. V znamnje svoje žalosti po ženi ne devaj svoje ovijače (turške kape, tur¬ bana) z glave, ne daj si ostriči las do kože, ne potresaj si glave s pepelain, in ne sedi bos v prahu, kar imajo žalujoči v navadi (Brcntano). 21. ne zagrinjaj si obraza v znamnje, de se postiš, in ne vživaj slabih jedi, tsakoršne žalovavci po mertvih vživajo (Brentano). 25. „sim govoril ljudstvu^, ter sim mu oznanil Božje razodeuje. 2b- „drugo jutro“ sim šel k ljudstvu, in nisim kazal žalosti po svoji ženi, kakor mi je bil Bog zapovedal. 22. K bom ognusil svoje svetiše t. j., svoj tempelj sovražnikam v roke dal. 28 ' donosnost vašiga gospostva A , ali zdevnost, ošabnost, baharijo vaše mo¬ gočnosti, t. j., vaš tempelj, s kterim se ponašate, ali se ga zdite, ali se ž njim bahate , si zavoljo njega toliko domišljujete, — „doželjno vašim očem“, t. j., vaš tempelj, ki bi ga tolikanj radi spet vidili, za kteriga se tolikanj bojite, bom razdjal; — „za kar se boji vaša duša 11 , v hebrejskim: n zeljo vaše duše a (Brentano). 29. Nekteri očetje, ki so bili s kraljem Jehonijem in Ecehielam iz Jeruzalema ujetništvo odpeljani, so blezo še otroke imeli, ki so bili v Jeruzalemu ostali; ti otroci bodo ob razvaljenji tega mesta pod mečem umerli. 9' Užuganje jeruzalemskiga mesta bodo po babilonskih mestih z mnogimi vese¬ licami slovesno obhajali. Tega slovesniga obhajanja se bodo mogli tudi Judje ondi prebivajoči vdeleževati, iu ne bodo smeli očitno žalovati nad smertjo f v °jih otrok, ki jih bo zmagavec pomoril. Svojo žalost bodo mogli skrivati, in bodo le tadaj, kadar bodo sami, med seboj zdihovali in žalovali. 31. Ecehiel vam bo prerok s čudovitimi znamnji, deli. Gl. zgor. 12, 11. 460 Ecehiel 24 . 25 . dili bo te, de sim jen Gospod Bog. 25. In ti, sin človekov! glej, ta dan, ko jim bom vzel njih moč in veselje, njih veličastva in doželjno njih očem, v čemur počivajo njih duše, 32 ) njih sinove in hčere: 26. tisti dan, kadar ubežnik k tebi perteče, in ti oznani: 33 ) 27. tisti dan, pravim, se bodo tvoje usta odperle z njim, kteri je bil ubežal ; te,r boš govoril, in ne boš več molčal; in jim boš vznamnje, 34 ) in zvedili bote, de sim jez Gospod. XXV. Poglavje. Prerokovanje zoper škodoželjne Amonijane, Moabljane, Edomljane in Palestince. 1. Po tem mi je Gospod go¬ voril, rekoč: * 1 ) 2. Sin človekov! oberni se proti Amonovim sinovam, in pre¬ rokuj od njih. 3. In reci Amonovim sino¬ vam: Poslušajte besedo Gospod Boga: to pravi Gospod Bog: Zato ker si rekel od mojiga sve- tiša: 2 ) „Prav, prav, de je oskru¬ njeno 44 ! in od Izraelove dežele: „de je izpraznjena 44 ! in od hiše Judove: „de so odpeljani vsuž- nost ! 44 4. Zato te bom dal jutrovskim sinovam v delež; 3 ) in bodo v tebi svoje hleve naredili, in svoje šo¬ tore v tebi postavili; oni bodo tvoje pridelke jedli in tvoje mleko pili. 4 ) 5. In dal bom Rabat 5 ) velblo- dam 6 ) v prebivališe, in Amonovo 32. ,,v čemur počivajo njih duše 11 , t. j., v ternpeljnu. — Nekteri prestavljajo hebrejsko: ... „njih moč (drugi: ..njih ponosno st ' 1 ), njih veselje, njih slavo (drugi: veselje njih slave u ), željo njih oči in povzdigo njih duše (drugi: „ hrepenenje njih dušenj, t. j., njih tempelj. Gl. zgor. 28. razi. (Brentano). 33. v kadar ubežnik“ iz Jeruzalema na Babilonsko k tebi, o Ecehiel, pride in ti pove, de se je vse tako zgodilo, kakor sim ti bil razodel. 34. „tisti dan“, ko se bo po ubežnikovim perpovedovanji tvoje prerokovanje res¬ nično skazalo, boš s toliko veči serčnostjo svojim vjetim rojakam prerokoval, kar ti bom jez razodel; in prepričali se bote, de sim vsigavedni, vsiga- mogočni, in neskončno pravični Bog (Brentano). 1. Po tem ko je bil prerok kaznovanje Judov oznanil, se oberne v naslednjih osmih poglavjih k sosednjim Ijudstvam, ki so se razdjanja jeruzalemski#® mesta veselile. Vtem poglavji ni naznanjen čas tega prerokovanja, verjetno pa sega v dobo precej po razdjanim Jeruzalemu, t. j., v dvanajsto leto jet- ništva kralja Jehonija. Prerok oznanuje omenjenim Ijudstvam, kar je z e Jeremija prerokoval, njih končanje po Nabuhodonozorji, bi je pet let P° užuganiin Jeruzalemu tudi sosednje kraljestva podjarmil. 2. „ker si rekel (i , o Amon, t. j., ker ste rekli, o Amonijani! 3. „jutrovskim sinovam u , t. j., Arabljanam v posest. Jer. 49, 28. 4. Dežela Amonijanov bo po kaldejski vojski tako spraznjena svojih prebivav- eov, de bo Arabljanam — Beduinam — kočarskimu, pastirskima ljudstvu v pašnike prepušena. 5. n Rabat“ je bilo veliko mesto v deželi Amonijanov. 6. Arabljani so velblode ali kamele jezdarili (v. 4.). , 461 Ecehiel 25. deželo drobnici v ležiše; in zve¬ di ]i hote, de sim jez Gospod. 6. Ker to govori Gospod Bog: Zato ker si z rokami pokala, in si % nogami taptala, * 7 ) in si se iz vsiga serca veselila nad Izra¬ elovo deželo: 8 ) 7. glej, ravno zato bom svojo roko nad te iztegnil, in te bom dal v plen narodam, in te bom izmed ljudstev iztrebil in iz de¬ žel izpodil, in razterl; in zvedila boš, de sim jez Gospod. 9 ) 8. To reče Gospod Bog: Ker staMoab in Seir 10 * * ) rekla: Glejte, Judova hiša je kakor vse ljud¬ stva. 1 ‘) 9. Glej, ravno zato bom jez odpevi pleče Moabu sem z nje¬ govih mest, z njegovih mest pra¬ vim, in z njegovih pokrajin, slavne mesta v deželi, Betjesimot in Beelmeon in Karjataim, 15 ) 10. dal ga bom z Amonovimi sinovi vred 13 ) jutrovskim sinovam v delež; 14 ) de spomina Amono¬ vih sinov ne bo dalje več med narodi. 11. In zoper Moaba bom sodbo sklenil; in zvedili bodo, de sim jez Gospod. 15 ) 12. To pravi Gospod Bog: Zato ker se je Idumeja maše¬ vala, in nad Judovimi sinovi se znosila, in zelo se pregrešila, ko se je nad njimi maševala; 16 ) 13. zavoljo tega to reče Go¬ spod Bog: Stegnil bom svojo roko čez Idumejo, ter iz nje po¬ bral ljudi in živino, in jo bom v 7. Amonova množica! ker si v znamuje svojiga veselja n z rokami pokala “ i. t. d. 8. n si se iz vsiga serca veselila “ nesreče, ki je zadela Izraelovo deželo. 9- „v plen narodam“, t. j., v rop Kaldejcam. — Dokler so Kaldejei gospo¬ dovali, so bili Amonijani jenjali biti posebno ljudstvo. Po razpadu kaldejskiga kraljestva pa so smeli, kakor Judje, v svojo deželo se verniti, kakor jim je bil Bog obljubil. Gl. zgor. 16, 53. 55. Jer. 49, 6. 10. v Moab a , t. j., Moabljani (gl. Iz. 15, 16. Jer. 27, 48.), n Seir“ pomeni Edomljane ali Idumejce, ker so prebivali na gorovji, ki se mu je v Seir' J ‘ reklo (1. Mojz. 36, 9.). 11. „Hiša Judova judovsko kraljestvo ali ljudstvo, je kakor vse druge ljud¬ stva, brez posebniga vsigamogočniga Boga varha. Judovski Bog varh, Je¬ hova ni mogočnejši od bogov varhov druzih narodov, ker jih ni mogel rešiti sovražnikam (Kaldejcam) iz rok (Brent.). Tako sta Moab in Seir govorila. 12. V hebrejskim: . . . ,.bom odperl stran Moaba z njegovih mest, pravim, s njegovih mest, ktere so na meji, sloveče pokrajine, Bet-Jesimot, Baal- Meon in Kirjataim “. Pomen: Severno stran moabske dežele, kjer so na meji terdue mesta, bom odperl sovražnikam — Kaldejcam — in iz teh terdnih mest bodo po tem lahko prišli Moabu za herbet — do pleč — do živiga (Brentano). 13. n dal ga bom“ namreč Moaba, t. j., Moabsko z deželo Amonijanov. H. „jutrovskim sinovam a , t. j., Arabljanam — Beduinam — v posest. 15. n de sim jez Gospod“ vsigamogočhi, ne pa tak, kakoršni so bogovi ljud¬ stev (v. 8.). Kadaj se je spolnilo zoper Amonijane in Moabljane izrečeno prerokovanje, ne pove sveto pismo; judovski zgodovinar Jožef Flavi pa naznani, de je bil Nabuhodonozor pet let po razdjanim Jeruzalemu te ljud¬ stva z Egipčani vred premagal. 16. Edomljani so iz maševanja in sovraštva do Judov Kaldejce podpihovali, de naj Jeruzalem do tal poderejo. Ps. 136, 7. Prim. Iz. 34, 8. 462 Ecehiel pustoto pustil od poldnevne strani; kteri so pa vDedanu, bodo pod mečem padli. 17 ) 14. In svoje maševanje nad ldumejo bom po svojim ljudstvu Izraelu izpolnil; in storili bodo Edomu po moji jezi in po moji serditosti; in zvedili bodo moje maševanje, reče Gospod Bog. 18 ) 15. To pravi Gospod Bog: Zato so se Palestinci maševali, z vsim sercam 19 ) se znosili, jih 25 . 26 . morili, in svoje staro sovraštvo izpolnili: 20 ) 16. zavoljo tega to reče Go¬ spod Bog: Glej, iztegnil bom svojo roko nad Palestince, in bom pobil molivce, 21 ) ter pokončal ostanke primorske pokrajine; 22 ) 17. in izpolnil bom nad njimi veliko maševanje, ter jih bom pokoril vserdu; 23 ) in zvedili bodo, de sim jez Gpspod, ko bom svoje maševanje nad njimi izpolnil. XXVI. Poglavje. Prerokovanje zoper Tir. 1. In zgodilo se je v enaj- | stim letu, 1 ) pervi dan mesca, 2 ) 17. V hebrejskim: . .. „ živino , in jo bom premenil v pustoto od Temana do Dedana; pod mečem bodo padli“, namreč prebivavci v Dedanu. — Teman in Dedan sta bila blezo kraja ali pa deželi na meji cdomskiga kraljestva. Prim. Jer. 49, 7. 8. Po judovskim zgodovinarji Jožefu je bil tudi Nabuho- donozor Bdomsko utral in pokončal kmalo po razdjanim Jeruzalemu. Gl. Jer- 25, 21 : 49, 19. 18. To se je spolnilo po babilonskim jetništvu ob času Makabejcov. Gl. l.Mak. 5, 65: 2. Mak. 10, 17. 19. V hebrejskim: ... „ maševali, in z zaničevanjem v sercu se znosili “. 20. Kakor Edomljani so bili Filistejci od nekdaj sovražniki Hebrejcov. Palestinci ali Filistejci so blezo ob razdevanji jeruzalemskiga mesta z Edomljani vlekli, in Kaldejcarn pomagali. 21. „in bom pobil morivce K , v hebrejskim: n in bom posekal Keretejce 11 , v greškim: n Kretence“ (Krečane). Zakaj se „ Palestinci “ ali „ Filistejci “ ime¬ nujejo „Keretejci“ ali „Krete?ici a , se prav ne ve; po mislih nekterih raz- lagavcov zato, ker so se bili s Krete v Palestino preselili; po misli druzih pa zato, ker jih je imel kralj David za rabeljnc, kteri so se „keretim imenovali. Gl. 1. Kralj. 30, 14: 2. Kralj. 8, 18: 15, 18. 22. Filistejci so se bili po mnozih bojih in vojskah v številu močno zmanjšali, in kolikor jih je bilo še per življenji ostalo, so na bregu srednjiga morja prebivali, zato tedaj se imenujejo „ ostanki primorske okrajine“. Gl. Iz- 14, 30: 20, 1. Jer. 25, 20. (Brentano). 23. To maševanje je bil spolnil Nabuhodonozor, ko je od Tira v Egipt šel skozi Filistejo. Prim. Jer. 47, 4. 7. 1. kar je bil kralj Jehonija odpeljan, in kar je kralj Sedekija vladal; ravno tisto leto, ko je bil Jeruzalem oblegan (4. Kralj. 25, 2. i. d. Jer. 52, 5. i. d.)- 2. ypervi dan 11 perviga mesca (kakor spodej 30, 20.), tedaj štiri mesce pred užuganim Jeruzalemam. Po mislih druzih pervi dan četertiga mesca, v kterim je bil Jeruzalem razvaljen; po misli druzih pervi dan petiga ali šestiga mesca. Vsi ti se operajo na kraje prerokovanja, v kterih mesto Tir razdjanje jer* 1 " zalemskiga mesta kot spolnjeno oznanuje, in svoje veselje nad tem razodeva, Ecehiel 26. de mi je Gospod govoril, re¬ koč: 2. Sin človekov! zato ker je Tir * * 3 ) od Jeruzalema govoril: „ Ju¬ hej! poderte so vrata ljudstev, 4 ) k meni so se obernile ; jez se polnim, one so zapušene. 5 ) 3. Zavoljo tega to reče Go¬ spod Bog: Glej, jez pridem nad te, o Tir! in bom vzdignil veliko ljudstev zoper tebe, kakor se morje vzdiguje s svojimi valovi. 6 ) 4. In raznesli bodo tirsko zi¬ dovje, in poderli bodo njega stolpej 463 še njegov prah bom iz njega po¬ brisal, 7 ) in v prav uglajeno skalo ga bom naredil. 8 ) 5. Za sušilo mrež bo v sredi morja, ker jez sim govoril,. reče Gospod‘Bog, in bo v rop na¬ rod am. 9 ) 6. Tudi njegove hčere, 10 ) ktere so na suhim, bodo z mečem po¬ morjene; in zvedile bodo, de sim jez Gospod. 11 ) 7. To namreč govori Gospod Bog: Glej, jez bom perpeljal od polnoči 12 ) nad Tir Nabuhodono- (v. 2.); tode pcrvi mesec je bil Jeruzalem že terdo obležen, in tako v stiski, de so Tirci že takrat njegovo prekucijo previdili, in so nad njim kakor nad že razdjanim mestam mogli svojo škodoželjnost in veselje razodevati. 3. „ Tir K v Fenicii, pervo kupčevavsko mesto stariga sveta. Stalo je na skalnati visočini ob morji; njega prebivavci so pa že zgodej na otoku, ne deleč od Tira, sozidali novo mesto, ktero se je poznejše k veliki moči po¬ vzdignilo, ko je bilo staro mesto ob morji razpadlo. Obe mesti ste se po imenih „ stari in novi Tir“ ločile. 4. Tir se je veselil in vriskal, de so ,,poderte vrata 11 , t. j., de jc poderto jeruzalemsko mesto, ki toliko ljudi vanj in iz njega hodi, ne le zavoljo službe Božje zlasti k praznikam, ampak tudi zavoljo kupčije. Kupčijska cesta vzhodnje Indije je šla skozi Arabijo v Jeruzalem, iz Jeruzalema pa v Jope, in bolj zgorej tudi v Tir (Brentano). 5' »k meni so se obernile “, namreč mestne vrata, po razvaljenim Jeruzalemu seje k meni vsa kupčija obernila; „jez se polnim “ z ljudmi in z blagam; »one“, namreč vrata, „so zapušene “, t. j., jeruzalemsko mesto je zapušeno in prazno. 6- Naslednje prerokovanje zoper Tir (pogl. 26. 27. 28. 20.) ne meri le na njegove naj bližnje nesreče, v ktere ga je bil Nabuhodonozor spravil, ampak tudi na njegovo zadnjo usodo , ko ga je Aleksander Veliki do tal razrušil. Kakor je namreč per prerokih prav kaj navadniga, de enake pergodbe, če so tudi v zadevi časa prav deleč vsaksebi, eno v drugo zmaknejo; tako so tudi tukaj nadloge, ki so mesto Tir v mnogoterih, različnih časih zadevale, ena zraven druge in ena v drugo postavljene. Primeri predgovor v preroke štev. 3. in prerokovanje Izaijevo (pogl. 23.) zoper Tir. 7. prav do čistiga ga bom razdjal, in potrebil. 8. do gladke skale, na ktero je zidan, ga bom razmetal. 9' To se je sčasama spolnilo, po tem ko je bil Aleksander novi Tir popol- nama razdjal, in današnje dni neki, kakor popotniki pripovedujejo, ribiči na tistim kraji, kjer je Tir stal, res svoje mreže razpregajo in sušijo. »njegove hčere “, t. j., njemu podložne, poddružne mesta, it- Oba, Nabuhodonozor in Aleksander, sta okoli Tira vse pokončala, in skorej vse prebivavce iztrebila. ‘ 2 - „orf polnoči “, t. j., od severja po navadnim potu (gl. Jer. 1, 14.), de ni bilo treba hoditi skozi pušavo. Ecehiel 26. 464 zorja, babilonskiga kralja, kralja kraljev, s konji in z vozini in s konjniki in s trumo in z veliko ljudstvam. 13 ) 8 . Tvoje hčere, ki so na su¬ him, 14 ) bo z mečem pomoril 5 tebe pa bo z gradiši obdal, in okrog nasip nanosil, in zoper te škit vzdignil. 15 ) 9. Metalnice in ovne bo proti tvojimu ozidju nastavil, in tvoje stolpe bo s svojim vojskinim orodjem poderl. 16 ) 10. Od trum njegovih konj te bo prah pokril 5 od ropota konj- nikov in koles in vozov se bodo tvoji zidovi tresli, kadar pojde skozi tvoje vrata, kakor skozi verzel razvaljeniga mesta. 17 ) 11 . Skopiti svojih konj bo po- taptal vse tvoje ceste; tvoje ljud¬ stvo bo z mečem posekal; tvoje imenitne podobe 18 ) bodo na tla padle. 12. Tvoje premoženje bodo po¬ brali, tvoje kupčijsko blago po- ropali, tvoje zidove razvalili in tvoje prelepe hiše poderli; tvoje kamnje in tvojo lesenino in tvoj prah pa bodo v vodo pometali. 19 ) 13. In ustavil bom tvoje mnogo petje, in glas tvojih citer se ne bo več slišal. 20 ) Jer. 7, 34. 14. In naredil te bom v prav uglajeno skalo, za sušilo mrež boš, in ne boš več zidan; 21 ) ker jez sim govoril, reče Gospod Bog. 13. Po judovskim zgodovinarji Jožefu, ki je iz starih, zdaj veči del zgubljenih pisem svoje zgodbe zajemal, je Nabuhodonozor Tir oblegal trinajst let, dokler ga ni bil užugal (586 pred Kr.); njegova oblega je pa blezo samo stari Tir (gl. razi. 3.) zadevala, ker je mogel novi Tir takrat se kaj majhniga biti.— Nekteri preiskovavci svetiga pisma so dvomili, de bi bil mesto Tir Nabuho- donozor užugal, ker greški in rimski zgodovinarji od tega molčijo, in ker spričala, ktere Jožef Flavi omeni, le od oblege, ne pa od užuganja tirskiga mesta govore; tode greški in rimski zgodovinarji molče od več zgodb, ktere sveto pismo pripoveduje, in de je Nabuhodonozor Tir si tudi podvergel, ne le oblegal, se vidi iz tega, ker je med tirskimi kralji po tej oblegi tudi Babilonec po imenu Merbal omenjen. Verjetno so se bili Tirci Kaldejcam podali s to pogojo, de so imeli svoje vladarje, tode le pod kaldejskim visim gospostvam. 14. Tebi podložne, poddružne mesta po deželi bom pokončal. 15. Ko bo Nabuhodonozor mesta po deželi užugal, in njih prebivavce pomoril, po tem se bo tebe lotil, ter te oblegal. 16. v Metalnice u , s kterimi so kamnje v zid, pa tudi čez zid v mesto metali, „ovne l ‘, s kterimi so v zid butali; — „s svojim vojskinim orodjem'' 1 , nekteri prestavljajo hebrejsko: ,.s svojimi kladvi“, ali pa: „s svojimi butali' 1 ■ 17. v skozi verzel“ ali n verzljen“, skozi predor, ali prederti zid. Pomen: Na¬ buhodonozor pojde v mesto, kakor de bi ga bil po naskoku užugal. 18. v tvoje imenitne podobe' 1 , tvoji maliki, ki pomoč od njih perčakuješ. 19. Ker so se bili Tirci, berž ko ne, podali kralju Nabuhodonozorju, zatorej merijo te besede prav za prav na razdjanje tirskiga .mesta po Aleksandru (332 pred Kr.). Ta kralj je razvalil Tir do tal, in po njem so se prav na¬ tanko spolnile poslednje besede te verste, ker je ukazal groblje stariga Tira v morje zmetati in ga zasuti od brega do otoka, kjer je stal novi Tir, če je po tem zasipu do njega prišel. Tako perpovedujejo zgodovinarji. 20. Tvojimu prederznimu razveseljevanju boin konec storil. -Jer. 16, 9. 21. Prav do čistiga, do gladke skale, na ktero si zidan, te bom potrebi!- Ecehiel 86. 87. 15. To govori’ Gospod Bog Tiru: Ali se ne bodo otoki 32 ) tresli od hrupa tvojiga padca, in od zdihovanja tvojih pobitih, ko jih bodo morili v sredi tebe? 16. Vsi morski knezi bodo s svojih sedežev stopili, ter svoje plajše odložili, in svoje pisane oblačila od sebe vergli, in obdani bodo z grozo; na zemlji bodo sedeli, in osupnjeni 23 ) nad tvo¬ jim naglim padcam stermeli. 17. In žalostnico po tebi bodo zavzdignili, ter ti porečejo: Kako si poginilo, sloveče mesto, ktero si na morji stalo, in si bilo močno na morji s svojimi pre- bivavci, kterih so se vsi bali! 18. Tadaj bodo stermele ladije ob dnevu tvojiga strahu, in otoki 465 v morji se bodo tresli, ker niko¬ gar iz tebe ne bo k njim. 24 ) 19. Ker to govori Gospod Bog: Kadar te bom sprevergel v za- pušeno mesto, kakor mesta, v kterih ni prebivavcov, in ko bom nad te perpeljal brezno, 25 ) in te bodo zagernile velike vode; 20. in ko te bom potegnil ž njimi, ki gredo v jamo k ljud¬ stvu večnimu, 26 ) in te postavil v naj zadnjo zemljo, ki je kakor pušava od nekdaj, ž njimi vred, ki gredo v jamo, de ne bo v tebi prebivavca ; 27 ) dalje, ko bom po¬ kazal slavo v deželi živih: 28 ) 21. tadaj te bom djal v nič, in te ne bo; in iskan ne bodeš naj¬ den več na vekomaj, reče Go¬ spod Bog. 29 ) XXVII. Poglavje. Žalostna pesem od razvaljenja tirskiga mesta, ktero je po suhim in po vodi na vse strani kupčevalo. 1. In Gospod mi je govoril, rekoč: 2. Ti tedaj, sin človekov! začni žalostnico nad Tiram, Stari Tir, ki ga je bil Nabuhodonozor užugal, si je bil spet opomogel (Iz. 23. razi. 28. 29.), novi Tir pa, ki gaje Aleksander razdjal, ni bil nikoli več zidan. 22. „otokv‘ , t. j., vsi primorski kraji v Evropi proti zahodu. 23- „ osupnjeni preplašeni, prestrašeni, polni groze. 24. V hebrejskim; ... „se bodo tresli ob tvojim pokončanji 11 . 25. „brezno a , morje, t. j., sovražne ljudstva, ki te bodo — enako povodnji — zagernile. 23- „ko te bom potegnil 11 s tvojimi prebivavci vred s skale, na kteri si so- zidan, t. j., ko te bom razvalil, in te pokončal z ljudmi vred, kteri gredo v grob — na spodnji svet — k mertvim v večnosti (Brentano). 27- ko te bom pokopal (Bog govori tukaj od Tira kakor od kake osebe) „v n aj zadnjo zemljo t. j., na spodnji svet, ki je enak večni pušavi; t. j., ^ te bom do čistiga razvalil in pogreznil v globočino morja, de ne bo nihče mogel v tebi prebivati (Brentano). 28- „ko bom pokazal slavo 11 , ko bom razodel svojo častitost na tem svetu — °b Kristusovim času. )jn iskan ne bodeš najden več“, t. j., ko bi te kdo, o mesto Tir! iskal, kjer zdaj stojiš, te ne bo več našel vekomaj. — Po tem ko je bil Aleksander tr i sto let pred Kristusam mesto Tir razvalil, so se njega ostanki zmirej bolj zgubljali, tako de ga ob Kristusovim času, ko se je bil Bog prikazal in „svojo slavo“ — svoje veličastvo — razodel, ni bilo več nikjer slediti. Gl. razi.9. IV, 30 Ecehiel 21 . 466 3. in reci Tiru, ki stoji per vhodu v morje,') teržišu ljudstev do veliko otokov: To govori Go¬ spod Bog: O Tir ! ti si rekel: Jez sim doveršene lepote, 4. in stojim v sercu morja! * 1 2 ) Tvoji sosedje, ki so te zidali, so doveršili tvojo lepotijo. 3 ) 5. Iz jelk s Sanira 4 ) so nare¬ dili tebe in vse platiša na morji; 5 ) cedrov z Libana so vzeli, de so ti jadrila naredili. 6. Hraste z Basana so ste¬ sali v tvoje vesla, in tvoje klopi so ti naredili iz kosti indijanskih slonov, in tvoje hramiče iz lesa z laških otokov. 6 ) 7. Pisana tančica iz Egipta ti je bila tkana za jadro, ki se razpenja na jadrilo; 7 ) iz višnjeve in škarlataste robe z otokov Eli- sa 8 ) so ti bile narejene odeje. 9 ) 8. Prebivavci s Sidona in Arada 10 ) so bili tvoji veslarji; tvoji modri, o Tir! so bili tvoji kermilci. 9. Stari in umetni zGible") so imeli mornarje za perpravo tvojiga mnoziga orodja; 12 ) vse morske ladije in njih mornarji so bili v kupčii s tvojim Ijudstvam. 10. Perzijani in Lidijam 13 ) in Libijani 14 ) so bili vojšaki med tvojo trumo; škit in čelado so obešali v tebi za tvojo lepo¬ tijo. 15 ) 1. ki stoji tik morja, in je tako rekoč ključ do njega. • Jez sim nar imenitniši mesto, in gospodujem nad morjem. Ali pa: V r morji sojiin, in sim vsaciga napada varovano. V hebrejskim: „ V sercu morja je oja meja , t.j., tvoje gospostvo sega čez morje, kodar se vozijo tvoje ladije. 1 ” s ° sed J e '• d-, v hebrejskim: »Tvoji stavbarji (zidarji, kamnjarji, a !j! 111 1 “S 1 umetniki, ki so Tir stavili) so doveršili tvojo lepoto'"''. — '"V ' a '™J a4 J l in tesar .i' 80 sloveli že ob Davidovim in Salomonovim času. a t ,? £ ! J - , 5 ’ \ i: 3 \ Kra 'j- 18- (Brentano). a 1 » lz Il °jk ii , t. j., iz jeloviga (jedloviga) lesa. „Sanir“ seje imenoval verh gore z imenam Antiliban. 5. »platisa na morji", t. j., stranice in pokrove ladij. ntnknt 'izv- 1 ™/- I ‘v’ >^ vo -i e klopi so ti naredili iz zelenice (pušpana) * r Jl Kltlrn ( vl ozene) s slonovo kostjo Z besedo »Kitim" si nekteri nrnti^Th 0 *! ""tf ° tokc v srednjim morji, primorske kraje na Greškim in 7 P WW/! , U - Z a8 1 t ' . J ® slov ® la zelenica, ki je rastla na otoku Korziki. de se veter vanje Iptja^™ ’ kter ° razpeujaj ° jadra ’ r J uhc ’ plah ‘ e ’ 8 na” Greškim ^ ^ j ' m P '' aViJ Elisa ' < ’ L j-'» z otokov in primorskih krajev 9 V P re §' r,n j ala ) ki so bile razpete na pokrovu ladij, ali pa so jih tudi v ladijah za kake potrebe imeli. i t ”rZ d “ je bi ‘. mest0 na otoku P er feniškim bregu. CphnVi ^ bda mes *° na feniškim bregu, v hebrejskim se je imenovala » rebul , v greskim pa „Biblos u . narpislT^iif* morn< * r jf‘ i > de so jih tebi v službo dajali, kteri so ti mnogo orodje so v m,; p ® p !' avl J ali - — V hebrejskim: „ Stari z Gebala in njega umetni so v tebi ladije popravljali" i. t. d. 1 A ” /L ! z male A zije, sloveči junaki v vojski. io "‘čelado" žel Afri J e ’ V heblx ' jskim: » Put “> L K, Mavritanci. orožje zavdjo l5gJ aP °’ ~ Stari S ° " a zidove in sto, P e obešaIi voj8k,n ° Ecehiel 27. 467 11. Sinovi z Arada 16 ) so stali s tvojo vojsko na tvojim ozidji okrog; pa tudi Pigmejci, I7 ) ki so bili v tvojih stolpih, so obe¬ šali svoje tule po tvojim zidovji okrog, in so doveršili tvojo lepoto. 12. Kartaginci,’ 8 ) tvoji kupci, so napolnili z obilnostjo vsiga blaga, s srebram, kositarjem ih svincam tvoje sornnje. 19 ) 13. Grecija, Tubal 20 ) in Mo- sok 21 ) so bili s teboj v kupčii; sužnje in bronasto posodo so vo¬ zili tvojim ljudem. 14. S hiše Togorma 22 ) so vo- ilili konje in konjnike in mezge na tvoj terg. 23 ) 15. Sinovi z Dedana so s te¬ boj kupčevali; z mnogimi otoki je bila v kupčii tvoja roka; slo¬ nove zobe in ebenov les 24 ) so zamenjevali za tvoje blago. 16. Sirski kupci so zavoljo obilnosti tvojih izdelkov na pro¬ daj nosili 25 ) drage kamne in škar- lat in pisane tkanine 26 ) in tan¬ čico in svilo 27 ) in jaspid. 28 ) 17. Juda in zemlja Izrael sta bila s teboj v kupčii, ter sta naj boljši žito, 29 ) dišeče mazilo in med in olje in drago smolo na tvojih somnjih prodajala. 18. Damaščan je bil s teboj v kupčii za tvoje mnoge izdelke, 30 ) za obilnost mnogoterniga blaga, z močnim vinam 31 ) in z volno naj lepši barve. 32 ) 16. „ Sinovi z Arada*, mesta in otoka per fenišbim bregu. 17. „Pigmejci* so bili po misli sv. Hieronima pogumni ali serčni bojaki, ki so dobili ime z greške besede „pigme t. j., boj; v hebrejskim: „ Gamadim *, prebivavci v teniškim mestu v Gamadu* (Gamades ali Gamabes). Tirci so le vojakam izmed svojiga ljudstva zaupali straže na zidovih in stolpih. 18. V hebrejskim: „ Taršiš*, t. j., mesto Tartes (Tartesus} na Španskim. 19. V hebrejskim: „ Taršiš je bil s teboj v kupčii zavoljo obilnosti tvojiga bogastva, in je napolnoval s srebram“ i. d. 20. „Grecija‘ J , t. j., Greško, v hebrejskim: „Javan*, t. j., Greško, zlasti Jo- nija, kjer so se bili mlajši Jasona, Jafetoviga sina, naselili, — „Tubal“, ljudstvo na južnim bregovji černiga morja, iz rodu Tubala, sina .Jafetoviga. 1- Mojz. 10, 2. (Brentano). 91- „Mosok*, v hebrejskim: „Mesek“, ljudstvo na vzhodnjim bregovji černiga morja, ki se je poznejše proti Moskvi razširjalo, iz rodu Meseka, šestiga sina Jafetoviga (Brentanoj. »Togorma*, Kapadocija, zavoljo dobrih konj in mezgov sloveča. „To- gorma* se je imenoval Jafetov vnuk. 1. Mojz. 10, 3. (Brentano). Konjniki, ki so se znali s konji in mezgi pečati, so bili tudi na prodaj. »Dedan* dan današnji „Daden*, arabsko ljudstvo blizo perzijanskiga za¬ toka ali zaliva; — „ ebenov les*, t. j., čern indijanski les. «. V Tiru je bilo veliko umetnih rokodelcov, Asirijani so tedaj tem rokodelcam , sv °je blago prodajali, de so iz njega svoje izdelke narejali. » pisane tkanine rožaste perte, rožast žamet. J' »svilo* (žido), v hebrejskim: „koravde“. »jaspid*, zelenkast drag kamen, v Vulgati: n kodkod“, hebrejska beseda, ki pomeni uni kamen. Gl. Iz. 54, 12. » naj boljši žito*, v hebrejskim: „ pšenico z Minita*. — „Minit* j e bil mesto unkraj Jordana. Gl. Sod. 11, 33. »sa tvoje mnoge izdelke*, ali pa: „ zavoljo tvojih množili izdelkov*. • »z močnim vinam*, v hebrejskim: „z vinam iz Helbona • v hebrejskim : ,,in z belo volno*. 30 * 468 Ecehiel 27. 19. Dan in Grecija 33 ) in Mo- sel 34 ) so imeli na prodaj na tvojih somnjih izdelano železnino; zma- zilam iz mire 35 ) in s terstam si kupčeval. 20. Dedan 36 ) ti je prodajal preproge za sejo. 21. Arabljani in vsi kedarski knezi 37 ) so bili s teboj vkupčii; z jagnjeti in ovni in kozli so ho¬ dili k tebi tvoji kupčevavci. 38 ) 22. Prodajavci iz Sabe in Re- eme 39 ) so s teboj kupčevali; vse naj boljši dišave in drage kamne in zlato so ti na prodaj stavili. 23. Haran in Kene in Eden 40 ) so bili tvoji kupci; Saba, 41 ) Asur in JKelmad 42 ) tvoji prodajavci. 24. Oni so ti prodajali butare mnogoterniga višnjeviga in mnogo pisaniga blaga, in drage robe so bile povite in z vervmi povezane; tudi cedrov les so ti imeli na pro¬ daj. 33. „Dan l ‘, mesto proti severju v Palestini, „ Grecija u , Greško. 34. V hebrejskim: „Dedan, Javan in Mehuzal“; blezo arabski kraji. 35. „ mazilo iz mire 11 , v hebrejskim: „kasija u , cimet. 36. ,, Dedan 11 , mesto in pokrajina v Idumeji. Gl. Iz. 21, 13. 37. ,, kedarski knezi li , pervaki, iz rodu „Kedarja u , sina Izmaeloviga. Gl. 1- Mofa 25, 13. Iz. 42, 11. 38. Redarji (pastirsko ljudstvo) so svojo drobnico za drugo blago zamenjevali- 39. „Saba“ in „Reema il , kraji v Arabii blizo perzijanskiga morja. 40. ,.Haran, Kene in Eden a , kraji v Mezopotamii. 41. „Saba“, v hebrejskim: „Seba“, je razločna od zgornje „Sabe“ (v. 22.Ji vender pa tudi kraj v Arabii, ali pa „Seba u v Etijopii. 42. „Asur l ‘, Asirija, , /t Kelmad'-\ boje okrajina blizo Asirije. 43. „ Morske ladije 1 - 1 , v hebrejskim: „t ar šiške ladije 1 - 1 , španske ladije. 44. Ladije na morji so bile pervi pomoček tvoji kupci!. 45. ,jn si se napolnil “ z blagam, si obogatel, — „v sercu morja 11 , vsi en morja. ' . • ii 46. Nekdaj so se mogli s svojimi ladijami le bolj bregov deržati, ker niso m' e ravnala ali kompasa; na globokim so bili v silni nevarnosti potoniti. 47. „ južni veter 11 , bolj prav v hebrejskim: M vzhodnji veter 11 , t. j., Nabu 10 donozor, Aleksander, ki sta prišla od vzhoda nad Tir. 48. Ob tvojim razvaljenji, o Tir! bodo tudi tvoji prebivavci pokončani. 49. „se bodo ladije tresle 11 , v hebrejskim: „se bodo predmestja tresle 11 ■ 50. „stopili bodo iz svojih ladij“ v čelne, de bodo hitro k kraju in na s" 1 prišli, ter potopu na morji ubežali 25. Morske ladije 43 ) so ti bile perve per tvoji kupčii; 44 ) in si se napolnil, in si silno slovel v sercu morja. 45 ) 26. Tvoji brodniki te bodo na velike vode speljali; 46 ) južni ve¬ ter 47 ) te bo razmel v sercu morja. 27. Tvoje bogastvo in tvoji za¬ kladi in tvoja mnoga priprava, tvoji mornarji in tvoji kermilci, kteri tvoje orodje hranijo, in so viši tvojiga ljudstva; tudi tvoji vojšaki, kteri so v tebi z vso tvojo množico, ktera je v sredi tebe, bodo padli na dno morja dan tvoje podertije. 48 ) 28. Od glasniga vpitja tvojih kermilcov se bodo ladije tresle; 49 ) 29. in stopili 50 ) bodo iz svo¬ jih ladij vsi, kteri za veslo der- žijo; mornarji in vsi kermilci bodo na suhim stali; 30. ter bodo nad teboj tulili z velikim glasam, in britko vpili, Ecehiel in metali prah na svoje glave, in se bodo s pepelam potre- sali. 51 ) 31. Lase si bodo zavoljo tebe obrili, 52 ) in se vrasovnike oblekli, in te objokovali v dušni britkosti s prebritkim plakanjem. 32. In začeli bodo milo pe¬ sem od tebe, 53 ) in te bodo ob¬ jokovali : Ktero (me stoj je, ka¬ kor Tir, ki je na sredi morja omolknil ? 33. Z vožnjo svojiga blaga po morji si zaklada! veliko ljud— 27. 28. 469 štev, 54 ) in z obilnostjo svojiga bogastva in svojiga ljudstva 55 ) si obogatil kralje na zemlji. 34. Zdaj te je morje zdrobilo, v globočino voda je padlo tvoje bogastvo, in vsa tvoja množica, ki je bila v sredi tebe. 55 ) 35. Vsi prebivavci otokov nad teboj stermijo, in vsi njih kralji so, kakor od bliska zadeti, obraze spreminiii. 36. Kupci ljudstev zvižgljajo nad teboj; 57 ) v nič si djan, in nikdar več te ne bo. 58 ) XXVIII. Poglavje. Prerokovanje zoper tirskiga kralja; zoper Sidon. Oznanilo Izraeloviga vernjenja. 1. In Gospod mi je govoril, rekoč: 2. Sin človekov! reci tirskimu knezu: *) To govori Gospod Bog: Zato ker se je tvoje serce po¬ vzdignilo, in si rekel: „Jez sim Bog, in na Božjim sedežu se¬ dim na sredi morja 44 ; 2 ) ko si človek in ne Bog, in si misliš, de si Bog: 3 ) 51. v znaranje svoje velike žalosti. Gl. Jer. 6, 26. 52. tudi v znamnje svoje britkosti. Gl. Jer. 48, 37. 53. Njih otroci bodo zapeli žalostno pesem od tebe. 51. Ko si po morji iz mnozih daljnih krajev veliko blaga dobival, si ž njim zakladal veliko ljudstev. 55 - „in svojiga ljudstva v hebrejskim: „in svojiga blaga si obogatil kralje na zemlji ker si jim mule in davke od blaga plačeval (Brentano). 5G. Zdaj je došel čas, de boš razvaljen in pogreznjen s svojim ljudstvam vred v globočino morja. 57 ' »zvižgljajo nad teboj“, ne v znamnje zasmehovanja, ampak v znamnje stermenja, kakor per Jer. 49, 17 : 50, 13. 58. nikoli več ne boš sozidan. Gl. zgor. 26. pogl. 6. razi. h Za prerokovanjem zoper tirsko deržavo in mesto nasledva tudi naznanilo šib zoper tirskiga kralja. Ker pervo prerokovanje ne obsega samo nadlog, k > jih je Nabuhodonozor, ampak tudi, ki jih je Aleksander nagnal Tiru, torej fie iz tega lahko posname, de tudi to prerokovanje ne zadeva le Itobala, ki je ob Nabuhodonozorjevim času kraljeval, ampak tudi zadnjiga tirskiga vla¬ darja, kterimu je bil Aleksander kraljestvo vzel; zlasti pa zadeva lirsko kra¬ ljestvo sploh. 2- Jez sim Bog na morji, in po njem gospodujem z vso oblastjo. 3' Sklep te verste nasledva spodej v 6. versti; 3., 4. in 5. versta so tukaj Vt »es postavljene. Ecehiel 38. 470 3. (Glej, ti si modrejši, ka¬ kor Daniel; 4 ) nobena skrivnost ni tebi skrita. 4. S svojo modrostjo in raz¬ umnostjo si perdobil moč, in si nanosil zlata in srebra v svoje zaklade. 5 ) 5. Z veliko svojo modrostjo in s svojo kupčijo si pomnožil svojo moč; 6 ) in tvoje serce se je v tvoji moči povzdignilo.) 6. zavoljo tega to reče Go¬ spod Bog: Ker se je tvoje serce povzdignilo, kakor de bi bil Bog; 7. glej, zato bom nad te per- peljal ptujce, naj močnejši izmed narodov;’) in izderli bodo svoje meče zoper lepoto tvoje modro¬ sti, 8 ) in oskrunili bodo tvoje ve¬ ličastvo. 8. Umorili in doli potegnili te bodo; 9 ) in tvoja smert bo kakor smert pobitih v sredi morja. 10 ) 9. Mar porečeš svojim ubi- javcam, rekoč: Bog sim jez! ko si človek, ne pa Bog — v roki njih, ki te umorijo? 10. Smert neobrezanih boš sto¬ ril v roki ptujcov; * 11 ) ker jez sim govoril, reče Gospod Bog. 11. In meni je Gospod govoril, rekoč: Sin človekov! začni ža- lostnico nad tirskim kraljem, 12 ) 12. in mu reci: To pravi Go¬ spod Bog: Ti pečat podobe, 13 ) poln modrosti, doveršene lepote! 13. V veselji raja Božjiga si bil, 14 ) vsak dragi kamen je bil na tvojim oblačilu: sard, topaz in jaspid, krizolit in oniks in beril, safir in karbunkelj in sma¬ ragd; 15 ) zlato je bilo vloženo v 4. „Glej, ti si“, si misliš, ,,modrejši, kakor Daniel — Daniel je tisti¬ krat živel na kraljevim dvoru v Babilonu, in je slovel zavoljo svoje visoke modrosti. V svoji pervi mladosti je bil razložil kralju Nabuhodonozorju sanje od bronastiga stebra. Gl. zgor. 14, 14. Dan. 2, 48. 5. Ti meniš, de si s svojo modrostjo in razumnostjo dosegel toliko mogočnost na morji in po suhim, in si nabral toliko bogastva, ko je vender le dar Božji vse to. 6. Ti meniš, de si s svojo razumnostjo in kupčijo obogatel. 7. Perpeljal bom nad te Kaldejce, poznejše pa Aleksandrovo vojsko. 8. „zoper lepoto“, zoper drage reči, ki meniš, de si si jih s svojo modrostjo pridobil. 9. „potegnili te bodo“ s tvoje dozdevne visokosti. V hebrejskim: „pogreznih te bodo v globočino“ (v jamo, v grob). 10. umeri boš za ranami, akoravno si misliš, de si varen na morji in v njega posestvu. 11. Smert hudobnih, malikovavcov, večno smert boš storil. — Še dan današnji pravijo Judje: „Boš umeri kakor goj“ (ajd, kristjan). Judje so si šteli v veliko sramoto, če je kdo izmed neobrezanih koga izmed Judov umoril- Gl. 1. Kralj. 31, 4. 12. Veči del svetih očakov si misli v naslednjim popisu moč in padec tirskig a kralja kot preroško podobo nekdanjiga gospostva in padca luciferja in njegove derhaii v nebesih in na zemlji. 13. O ti popolnama enakost z Bogam! — kar sam per sebi misliš, de si. 14. Ti si živel v Tiru kakor v nebeškim raji. u 15. Na tvojim kraljevim plajšu so se lesketali naslednji dragi kamni: „sard , belorudeč kamen, ,,topaz“, zlatorumen kamen, ,,jaspid“ (jaspis), čist, bej, nekoliko rudeče bliskeč kamen, „krizolit“, kamen zelen ko morje, „oniks , Ecehiel 28. tvojo lepotino, in pišalke so ti bile pripravljene za dan tvojiga vstvarjenja. 16 ) 14. Ti si bil kakor razpet 17 ) in varujoč kerub; 18 ) jez sim te postavil na sveto goro Božjo; 19 ) v sredi ognjenih kamnov 20 ) si se sprehajal. 15. Popolnama si bil na svo¬ jih potih od dneva svojiga roj¬ stva, dokler ni bila krivica naj¬ dena v tebi. 21 ) 16. Po tvojih mnozih kupčijah je bilo tvoje serce napolnjeno s krivico, in si grešil; zato sim te z gore Božje pahnil, in sim te, o varujoči kerub! iz srede ognje¬ nih kamnov pogubil. 17. V tvoji lepoti se je tvoje 471 serce povzdignilo, zgubil si svojo modrost v svoji lepoti; na tla sim te vergel, kraljem pred obličje sim te postavil, de te vidijo. ,18. S svojimi mnogimi hudo¬ bijami, in s svojim krivičnim kup¬ čevanjem si oskrunil svoje sve- tiše; 22 ) zato bom v sredi tebe ukresal ogenj, 23 ) ki te bo žerl, in djal te bom v pepel na zemlji vpričo vsih, ki te vidijo. 19. Vsi, ki te bodo vidili izmed narodov, bodo nad teboj stermeli; v nič boš djan, in vekoma te ne bo. 20. In Gospod mi je govoril, rekoč: 21. Sin človekov! oberni svoj belo rudečkast kamen kakor noht, „beril“, bledozelen kamen, „safir u , kamen višnjev ko nebo, „karbunkelj“, živo rudeč kamen, „smaragd“, prijetno zelen kamen. 16. „dan tvojiga vstvarjenja“, t. j., tisti dan, ko si kraljevo krono dosegel, in se na kraljevi prestol usedel (ali pa: tvoj rojstni dan), so z muziko ob¬ hajali (Brentano). 17. „ti si bil kakor razpet kerub“, t. j., ti si bil kakor kerubin z razpetima perutnicama nad skrinjo zaveze. 18. „in varujoč kerub 11 , t. j., ti si bil mogočen, veličasten kralj na svojim prestolu, podoben kerubinama nad skrinjo zaveze, in si svoje podložne varoval sovražnikov (Brentano). 19- »jez sim te postavil“ na veličasten sedež, kakor sim bil postavil kerubine »na sveto goro Božjo 11 , t. j., na sionsko goro v tempelj; bil si tedaj na¬ mestnik Božji (Brentano). 20. ,,v sredi ognjenih kamnov“, t. j., med blišečimi drazimi kamni, kteri so bili v stene tvojiga zaliga grada vloženi, ,,si se sprehajal 91. Dober in pravičen si bil v svojim djanji in nehanji, dokler se nisi spačil.— Kupčijsko mesto Tir je bilo od začetka dobrodelno za ljudi; je pospešilo z ladijami prijazno občestvo med ljudstvi, jih soznanilo s pridelki ptujih dežel, in tako nagnilo k hvaležnosti do dobrotljiviga stvarnika sveta. Tir se je pri¬ poročal tudi s svojo poštenostjo proti sosednjim Izraelcam, posebno ob Davi¬ dovim in Salomonovim času. Sčasama pa se je poštenost per Tircih spre¬ vrgla v goljufijo, mirnost v škodoželjnost (zgor. 26, 2.), naravnost v zvi¬ jačnost, tako de pečanje z drugimi ljudstvi ni bilo več dobrotljivo za-nje, ampak perložnost k spačenosti. 22. „svoje svetiše 11 , t. j., svoj kraljevi sedež, ki bi mogel biti tebi sveto mesto. 23. „ukresal ogenj“, t.j., vnel vojsko. S svojim neumnim, prevzetnim in kri¬ vičnim obnašanjem boš razdražil mogočne vladarje, kteri te bodo s svojo vojsko pokončali. 472 Ecchiel obraz proti Sidonu, 24 ) in prero¬ kuj zoper njega, 22. in reci: To pravi Gospod Bog: Glej, jez pridem nad te, Sidon, in bom slavljen 25 ) v sredi tebe, in zvedili bodo, de sim jez Gospod, ko ga bom sodil, in bom posvečevali 26 ) v njem. 23. In poslal mu bom kugo, in morijo po njegovih tergih; v sredi njega bodo na vsili straneh zmečem morjeni padali; in zve¬ dili bodo, de sim jez Gospod. 24. In ne bo več Izraelovi hiši britko pohujšanje, 27 ) ne ternje, ki bolečino napravlja povsod okoli njih, kteri jim zopervajo; 28 ) in 28. 29. zvedili bodo, de sim jez Go¬ spod. 25. To pravi Gospod Bog: Ka¬ dar bom zbral hišo Izraelovo iz¬ med narodov, med ktere so raz¬ kropljeni, bom posvečevan med njimi vpričo narodov; 29 ) in sta¬ novali bodo v svoji deželi, ktero sim bil dal svojimu hlapcu Ja¬ kopu. 26. In varno bodo v njej pre¬ bivali, in hiše zidali, in vino¬ grade sadili, in v miru bodo pre¬ bivali, ko bom sodbo izpolnil nad vsimi okrog, kteri jim zopervajo; in zvedili bodo, de sim jez Go¬ spod, njih Bog. 30 ) XXIX. Poglavje. Prerok napoveduje Egiptu pokončanje; po štirdesetih letih si bo Egipt spet nekoliko opomogel, ter bo majhno kraljestvo; Judam v sužnosti pa obeta pomoč. 1. Deseto leto, deseti mesec, I 2. Sin človekov! oberni svoj enajsti dan') mesca 2 ) mi je Go- ! obraz proti Faraonu, egiptovskimu spod govoril, rekoč: 24. Sidon je bil nar starji finiško mesto, in mati tirskiga mesta; pa hči je bila kmalo mogočneji od matere, in jo je sebi podvergla. Prim. Iz. 23, 4. Ker je Sidon s Tiram kupčeval, se je njegovih napčnost navzel. Per preroku Jeremii (25, 22: 27, 3.) je Sidon tudi med kraljestvi, ki jih bo Nabuhodo- nozor podjarmil. 25. „ slavljen u , česen, poveličan po svoji šibi, s ktero nad te pridem. 26. „bom posvečevati*, t. j., ko svet in pravičen sodnik spoznavan. 27. Nobeno ljudstvo ni Izraelovi hiši toliko škode storilo, kakor sidonsko, ki ji je bilo Jezabelo, hčer svojiga kralja Etbaala, kraljico dalo (3. Kralj. 16, 31.). Po njej je bilo malikovanje z vsimi njegovimi gnusobami v izraelskim kra¬ ljestvu sploh vpeljano. 28. Hudobni sosedje Izraelcov so bili kakor bodeče ternje; še le kadar bodo ti sosedje s Tirci in Sidonci vred ponižani, bo Izrael varno in mirno v svoji deželi prebival. To se je zgodilo ob času Makabejcov. 29. „bom posvečevan“ kot resnični Bog, kteri svoje obljube zvesto spolnuje. 30. Pokojno in srečno življenje, ki ga bom svojimu poboljšanirnu ljudstvu dal v Palestini, pa tudi šibe, s kterimi bom tepel nasprotnike svojiga ljudstva, bodo prepričale narode, de sim jez vsigamogočni in v spolnovanji svojih obljub resnični in zvesti Bog (Brentano). 1. „enajsti dan*, v hebrejskim pa je: „dvanajsti dan*. 2. leta 589 pred Krist., ob zapertii jeruzalemskiga mesta, v 10. letu Sede- kijeviga kraljevanja. Ecehiel 29. 473 kralju, 3 ) in prerokuj zoper njega in zoper ves Egipt, 3. gov6ri in reci: Tako go¬ vori Gospod Bog: Glej, jez pri¬ dem nad te, Faraon, egiptovski kralj, veliki zmaj! 4 ) ki v sredi svojih rek ležiš, 5 ) in govoriš : „Moja je reka, in jez sim se sam naredil. 6 ) 4. In djal bom berzdo 7 ) na tvoje čeljusti; ribe tvojih rek bom k tvojim luskinam prilepil, in te izlekel iz srede tvojih rek, in vse tvoje ribe se bodo tvojih luskin deržale“. 8 ) 5. In vergel bom tebe in vse ribe tvoje reke v pušavo; na zemljo boš padel, ne boš pobran, in ne spravljen; zverinam na zemlji in pticam pod nebam te bom dal požreti; 9 ) 6. in vsi Egipčani bodo zve- dili, de sim jez Gospod; zato ker si bil terstova palica Izra¬ elovi hiši. 10 ) iz. 36, 6. 7. Kadar so te v roko vzeli, si se zlomil, in si vse njih rame oderl; kadar so se na-te operli, si se zdrobil, in si vse njih ledje raztergal. 1 ‘) 8. Zavoljo tega to govori Go¬ spod Bog: Glej, jez bom meč zoper te perpeljal, in v tebi po¬ moril človeka ino živino. 3. Po misli sv. Hieronima zadeva to prerokovanje Faraone sploh, to je, egip¬ tovske kralje, kteri so ob času kaldcjskiga kraljestva na Egiptovskim vladali; po misli druzih pa zadeva per preroku Jeremii (44, 30.) omenjeniga kralja, ki.se imenuje n Hofra“ ali „E/ree“ ali „Apries“, ki je takrat vladal; vender pa se vse prerokovanje njemu ne perlega. 4. „ veliki zmaj li , t. j., krokodil. Egiptovski kralj se permerja krokodilu, ki vNilu in njegovih strugah živi, in meni, de mu nihče nič ne more (Brent.). 5. Egiptovski kralj si je mislil, de je dobro zavarovan v svoji deželi, kjer je veliko izkopanih strug ali vodotokov, in de zatorej zunanji sovražniki ne morejo lahko do njega priti (Brentano). 3. v Moja je reka 11 , moje je egiptovsko kraljestvo, nihče mi ga ne more vzeti; za svojo moč in za svoje kraljestvo le sam sebi hvalo vem.— V hebrejskim: „Moja je reka moja, in jez sim jo sebi naredil' 1 '. S strugami ali vodotoki, ki sim jih dal iz Nila po deželi izkopati, je moje kraljestvo dobro zavaro¬ vano. — Faraoni so dali veliko strug po Egiptovskim izkopati ( Brentano). "• V hebrejskim: v In djal ti bom ternek v čeljusti “. 8 - 0 krokodil! na ternek te bom vjel, ter te z ribami vred, ktere se te bodo dcržale, na suho potegnil. Pomen: O Faraon! tebe in tebi zvesto ljudstvo bom vergel iz dežele, kjer se med Nilam in njega strugami prav zavarova¬ nega misliš (Brentano). 9 - Kaldejska vojska bo tebe in tvoje ljudstvo podila proti zahodnji pušavi, ter ^ bo ondi premagala, potolkla, in nepokopaniga pustila zverinam in pticam v žertje. — Jožef Flavi perpoveduje, de je bil Nabuhodonozor egiptovskiga kralja umoril in namesti njega druziga izvolil (Brentano). ,0 - Mr si bil“ ti, Egipt, „terstova palica“, ali palica iz teista, t. j., slaba Podpora — slaba pomoč Izraelcam. — Egipčane bo šiba Božja zadela, zato ker so Izraelce od zaupanja v Boga odvračali, ko so jim obetali pomoč, ktere pa— ker sami nezmožni — jim niso m6gli dati (Brentano). 'h O Egipt! ti si bil Izraelcam vselej v veliko škodo, kolikorkrat so se na te naslanjali, in v tvojo pomoč zaupali; kakor je popotniku v škodo slaba palica, ktera se pod njim prelomi, ker ga njeni konci oderejo, in mu še celo ledje Prederejo (Brentano). 474 Ecehiel 29. 9. In egiptovska dežela bo pušava in samota; in zvedili bodo, de sim jez Gospod; zato ker si govoril: Moja je reka, in jez sim jo naredil! 10. Zato glej, jez pridem nad¬ te in nad tvoje reke, in dal bom egiptovsko deželo v samoto, z mečem ukončano, od stolpa sijen- skiga do etijopskih pokrajin. 12 ) 11. Ne pojde skozi njo člove¬ ška noga, tudi nobeno živinče ne bo po nji hodilo, 13 ) in štirdeset let se ne bo na nji stanovalo. 14 ) 12. In djal bom opušeno egip¬ tovsko deželo med dežele opu- šene, in njene mesta med raz- valjene mesta, in bodo pustote štirdeset let; 15 ) in razkropil bom Egipčane med narode, in jih raz- vel po deželah. 16 ) 13. Ker to govori Gospod Bog: Na koncu štirdesetih let bom Egip¬ čane zbral izmed ljudstev, med kterimi so bili raztreseni. 14. In bom vjete Egipčane na¬ zaj perpeljal, in jih bom postavil v deželo fatureško, n ) v deželo, kjer so rojeni bili; 18 ) in bodo tam majhno kraljestvo. 15. Med drugimi kraljestvi bo nar manjši, in se ne bo več čez narode povzdigovalo; in zmanjšal jih bom, de ne bodo gospodarili narodov. ’ 9 ) 16. Tudi ne bodo več hiši Izra¬ elovi v zaupanje, ter ne je učili hu¬ dobije, de bi bežali od mene, in k njim zahajali; 20 ) in zvedili bodo, de sim jez Gospod Bog. 17. In zgodilo se je sedem in dvajseto leto pervi dan perviga 12. V hebrejskim: ... ,,in bom spremenil egiptovsko deželo v pušavo od Migdola do Sijene in do egiptovske meje u . — »Migdol“ je bil na vzhodnji, „iSyene“ pa so bile na južni egiptovski meji. „Od Migdola do Sijen“ se tedaj pravi: Od eniga konca do druziga, ali ves Egipt (Brentano). 13. Egiptovsko bo po kaldejski vojski popolnama pomandrano. 14. Egiptovsko si bo koinej v štirdesetih letih opomoglo. 15. Djal bom egiptovsko deželo med število pokončanih dežela, in njene mesta med število razvaljenih mest, t. j., egiptovsko deželo bom dal tako pokon¬ čati, in njene mesta tako razvaliti, kakor sim dal pokončati dežele in raz- valiti mesta Edomljanov, Moabljanov in druzih narodov po kralji Nabuhodo- nozorji (Brentano). 16. Egipčani, kteri niso za kugo in lakoto pomerli, ali pod mečem padli, so bili v sužnost peljani. 17. „Fatureška dežela“ je velika tebajska okrajina v zgornjim Egiptu, in se tukaj imenuje namesti vsiga Egipta. 18. Konec štirdesetih let blezo sega v tisti čas, ko je bil Cir kaldejsko kra¬ ljestvo premagal, in vjetim ljudstvam dovolil, iz kaldejskih dežel v svojo rojstno deželo se verniti; Kaldejci niso nikogar pustili iz sužnosti (Iz. 14, 1 <•) 19. Egipt se odslej ni več povzdignil med kraljestvi, ter je ostal majhen v pri¬ meri z drugimi, s perzijanskiin, greškim in rimskim kraijestvam. Pod Pej'- zijani je bil Egipt poskusil si svobodnost z bojem perdobiti, pa je bil se globokeje ponižan, in od tistiga časa je bil zmirej le ptujcam v oblasti, namreč Aleksandru, Ptolomejcam, Rimljanam, Saracenam in Turkam. 20. Izraelci se ne bodo več zanašali na Egipčane, kteri so jih v greh zapelje¬ vali, ter so jih od zaupanja v Boga odvračali, in na svojo stran vabili- ' hebrejskim: ... }) v zaupanje, ktero jih je spominjalo hudobije, de so se na nje obračali 11 , t. j., de so zoper prepoved Božjo per njih pomoči iskali (Brentano). Ecehiel mesca, de mi je Gospod govo¬ ril, 21 ) rekoč: 18. Sin človekov! Nabuhodo- nozor babilonski kralj je dal svoji vojski terdo službo zoper Tir; vsaka glava je oplešela, in vsaka rama ogolela; in ni plačila pre¬ jel ne on, ne njegova vojska od Tira za službo, ktero mi je oprav¬ ljal zoper njega. 22 ) 19. Za tega voljo to govoriGo- spod Bog: Glej, jez bom dal Nabuhodonozorju, babilonskimu 29. 30. 475 kralju, egiptovsko deželo; 23 ) in bo nje množico odpeljal, in njeno premoženje poropal, in nje rop pobral; in to bo plačilo njegovi vojski Jer. 46, 2. 20. za delo, s kterim mi je služila zoper njega; dal mu bom egiptovsko deželo, zato ker je meni delal, 24 ) reče Gospod Bog. 21. Tisti dan bo rog poganjal Izraelovi hiši; 25 ) in tebi bom v sredi njih usta odperl; 26 ) in zre¬ dili bodo, de sim jez Gospod. XXX. Poglavje. Prerok še dalje napoveduje Egiptu pokončanje. 1. In Gospod mi je govoril, rekoč: 2. Sin človekov! prerokuj in reci: To govori Gospod Bog: Tulite, gorje, gorje dnevu! 1 ) 3. Ker blizo je dan, in bliža 21. v letu 572 pred Krist. — Naslednje prerokovanje je prejel Ecehiel 17 let pozneje od poprejšnjiga, tisto leto, ko se je bil Tir podal, in ko je bil Je¬ ruzalem že 14 let pogoriše. 22. Nabuhodonozor je oblegal Tir trinajst let (zgor. 26. razi. 13.). Ko ga je bil premagal, je v njem malo plena najdel, in skorej nič druziga ne kakor prazne hiše, ali ker so bili Tirci s svojim premoženjem zbežali (Iz. 23. razi. 14.), ali pa ker so se bili s tem pogojem zmagavcu podali, de svojim vojakam ne bo dovolil mesta ropati. 23. Ne ve se prav, kdaj je Nabuhodonozor Egipt porušil; ko je ob obleganji tirskiga mesta Moabljane in Edomljane premagal, je bil brez dvoma tudi Egipt napadel; vender pa je mogel popolnama premagati in pokončati to de¬ želo še le po užuganim Tiru. 24. „xato ker je meni delal', t. j., zato ker je bil moja šiba, spolnovavec mojiga kaznovanja. 25. Tisti čas, ko bo Nabuhodonozor Egipt pokončal, in z vojske v Babilon prišel, „bo jel rasti rog Izraelovi hiši", t. j., Izraelci bojo jeli dobivati •noč. Tisti čas je bil na kraljevim dvoru veliko veljavo dosegel prerok Daniel, ko je bil Nabuhodonozorju sanje razložil (Dan. 2.), in s tem je svojim vje- tim rojakam veliko pomagal. Kmalo po tem je Nabuhodonozorjev sin Evil- merodah kralja Jehonija iz ječe spustil (4. Kralj. 27.), njega vnuk Zorobabel Pa je Jude iz sužnosti v Palestino peljal. Ko se bo to prerokovanje spolnilo, boš prav serčno govoril, ter svaril svoje rojake, ker te bojo spoznali ko praviga preroka Božjiga. E O kako nesrečen je dan, ki se vam bliža, o Egipčani! Ecehiel HO. 470 se dan Gospodov; * 2 ) oblačiti dan, čas narodov bo. 3 ) 4. Ker meč pride v Egipt; in trepet bo v Etijopii, 4 ) ko bodo ranjeni padali v Egiptu, in bo odpeljana njega množica, 5 ) in bodo razdjane njega podlage. 6 ) 5. Etijopija in Libija in Lidi¬ jam in vse druge ljudstva in Kub 7 ) in sinovi zavezne dežele 8 ) bodo z njimi pod mečem padli. 9 ) 6. To govori Gospod Bog: In padli bodo, kteri Egipt pod- perajo, in njegovo gospostvo bo razdjano; od stolpa sijenskiga sem bodo v njem pod mečem padli, 10 ) govori Gospod vojskinih trum. 7. In razdjani bodo v sredi zapušenih dežel, in njih mesta bodo v sredi zapušenih mest. 1 ') 8. Tedaj bodo zvedili, de sim jez Gospod, ko bom ogenj v Egipt poslal, 15 ) in ko bodo po- terti vsi njegovi pomočniki. 9. Tisti dan pojdejo spred mojiga obličja poslanci na ladi- jah, Etijopii zaupanje poderat; in trepet bo med njimi dan egip¬ tovski, ker gotovo pride. 13 ) 10. To govori Gospod Bog: Konec bom storil množici egip¬ tovski z roko Nabuhodonozoria, kralja babilonskiga; 11. on in njegovo ljudstvo z njirn, naj močnejši izmed naro¬ dov bodo perpeljani pokončevat deželo; in potegnili bodo svoje meče nad Egipt, ter bodo na¬ polnili s pobitimi deželo. 12. In bom posušil struge rek, 14 ) in bom dal deželo v roke prehudobnim; in razdjal bom de¬ želo in nje obilnost po roki ptuj- cov; jez Gospod sim govoril. 2. „dan Gospodov“ je ta, ob kterim se Bog posebno milostljiviga ali pa etra- hovavniga skazuje; tukaj je dan strahovanja. 3. „čas narodov 1 - 1 , ob kterim bodo egiptovske ljudstva strahovane. 4. „v Etijopii 11 * , v sosednji deželi proti jugu, ker se bodo bali, de bi jih kaj enaciga ne zadelo. 5- »njega množica“, t. j., egiptovska množica bo peljana v sužnost. 6. »njega podlage “, t. j., egiptovsko bogastvo, gospostvo, moč. 7. „Kub“, t. j., Kubljani, ljudstvo na južni egiptovski meji; v nekterih roko¬ pisih se bere „Nub (i , t. j., Nubljani, afrikansko ljudstvo, kakor so tudi po¬ prej imenovane ljudstva afrikanske. 8. ^sinovi -zatezne dežele“, ali: n sinovi iz dežele zaveze 11 , so Judje, kteri so se bili na Egiptovsko preselili. Gl. Jer. 42, 14. 9. Vse ljudstva, ktere bodo Egipčanam pomagale, bo enaka nesreča za¬ dela. 10. V hebrejskim: ... n razdjatio ; od Migdola do Sijen bodo v njem pod mečem padli 11 i. t. d. Gl. zgor. 29, 10. 11. Egiptovska dežela s svojimi mesti bo peršteta številu pokončanih dežela in razvaljenih mest. Gl. zgor. 29, 12. 12. „ogenj“, t. j., vojsko. Glej Ps. 77, 63. Iz. 42, 25. 13. Tisti čas, ko bodo Egipčani premagani, se bodo Etijopci, njih pomagači, po Nilu peljali v svojo domovino, ter bodo svojim rojakam to žalostno novico oznanili, in jim s tem vse upanje na egiptovsko pomoč poderli; — r dan egiptovski £< se imenuje tisti, ob kterim bodo kazni Božje Egipčane zadele. 14. „struge rek“, t. j., vodotoke, po kterih se voda iz Nila po deželi izliva; pomen: poslal bom sušo nad Egipt (Menohi). Ecchiel 30. 13. To pravi Gospod Bog: Podobe bom končal, in malikam v Memfu 15 ) bom konec storil 5 in vojvoda v egiptovski deželi ne bo več, 16 ) in strah bom poslal po egiptovski deželi. Cah. 13, 2. 14. Deželo fatureško 17 ) bom razdjal, in ogenj * 8 ) bom vTafnis I9 ) vergel, in nad Aleksandrijo 20 ) bom sodbo sklenil. 15. In izlil bom svojo jezo nad Pelusijo, 21 ) moč egiptovsko, in množico v Aleksandrii bom usrner- til. 16. In dal bom ogenj v Egipt; kakor porodnica bo Pelusija ter- 477 pela, in Aleksandrija bo raz- valjena, in v Memfu bodo vsak¬ danje stiske. 17. Mladenči v Helijopolu 22 ) in Bubasti 23 ) bodo pod mečem padli, one pa 24 ) bodo v sužnost gnane. 18. In v Tafnisu se bo dan mračil, ko bom tam žezlo Egiptu razlomil, 25 ) in bo v njem jenjal napuh njegove mogočnosti: njega bo oblak pokril, njegove hčere 26 ) pa bodo v sužnost peljane. 19. Sodbo bom v Egiptu na¬ pravil, in zvedili bodo, de jez sim Gospod. 20. In zgodilo se je enajsto 15. „Memf" (Memfis), veliko mesto v srednjim Egiptu; ondi so zlasti vola, ki se mu je reklo „Apis", po božje častili. 16. „vojvoda", vladarja, ali kralja na Egiptovskim ne bo več tistih štirdeset let, ko bode dežela enaka pušavi; ali pa: potlej (po Nabuhodonozorjevi zmagi) bodo egiptovski kralji jenjali gospodovati, in le ptujei bodo ondi vla¬ dali; kar se je tudi zgodilo. Gl. zgor. pogl. 29. razi. 19. 17. „ Deželo fatureško", v hebrejskim: „ Patros", v zgornjim Egiptu. 18. „ogenj", t. j., vojsko. Glej zgor. 12. razlago. 19. „Tafnis", v hebrejskim: „Zoan", veliko mesto v spodnjim Egiptu. 20. „nad Aleksandrijo", v hebrejskim: „nad No li , t. j., nad staro sloveče mesto „Tebe". Sveti Hieronim zaznamnja to sloveče mesto z imenam ob njegovim času naj imenitnejšiga mesta v Egiptu, namreč z ^Aleksandrijo". Gl. Jer. 46, 25. 21. „nad Pelusijo", po našim jeziku: „nad blatno mesto", v hebrejskim: „nad Sin", kar ravno uno mesto pomeni. To mesto je bilo močna terdnjava na severni egiptovski meji proti Palestini. 22. Helijopolu", v hebrejskim: „v Onu", v solnčnim mestu na spodnjim Egiptovskim. Glej Jer. 43, 13. 23. „i5 Bubasti", v hebrejskim: „v Fi-Besetu", zdaj se to mesto imenuje „Bišbeš", in stoji ob vzhodnji Nilovi strugi (Brentano). 24. n one pa", t. j., njih žene, ali pa tudi ženske sploh (Brentano). 25. „v Tafnisu", v mejni terdnjavi na spodnjim Egiptovskim, kjer so Faraoni grad imeli (Jer. 43, 9.), bo za Egipčane nesrečen poboj; — „ko bom tam žezlo", t. j., kraljevo palico — kraljevo vladarstvo — Egipčanam razterl, v hebrejskim: „ko bom tam zapahe Egiptu polomil", t.j., ko bom na egip¬ tovski meji pred eri zagraje, braniša, terdnjave, ki so tako rekoč z zapahi previdene vrata v Egipt;— ali pa takole: ko bom tam egiptovsko vojskino trumo pokončal. Berž ko ne, so bili Kaldejci ondi Egipčane vpervič otolkli, in to terdnjavo v oblast dobili (Brentano). 26. „njega bo oblak pokril", Egipt bo trna vojakov pokrila, ali pa: nesreča zadela ; — ^njegove hčere", v hebrejskim: „prebivavci njegovih pristav pa bodo" i. t. d. (Brentano). 478 Ecehiel leto, 27 ) pervi mesec, sedmi dan mesca, de mi je Gospod govoril, rekoč: 21. Sin človekov! roko Fara¬ ona, egiptovskiga kralja, sim raz- terl; in glej, ni obezana, de bi se zacelila, ne z rutami ovita, ne s povoji povita, de bi moč dobila, in meč deržati mogla. 28 ) 22. Za tega voljo to govori Go¬ spod Bog: Glej, jez pojdem nad Faraona, egiptovskiga kralja, in bom njegovo močno, pa zlomljeno roko zdrobil, 29 ) in izbil mu meč iz roke ; 23. in Egipčane bom med na¬ rode razkropil, in jih razvel po deželah. 30. 31. 24. In roke babilonskiga kralja bom uterdil, in mu svoj meč v roko dal; Faraonove roke pa bom zmel, in pobijani bodo milo je¬ čali pred njega obličjem. 30 ) 25. In roke babilonskiga kralja bom uterdil, Faraonove roke pa bodo upadle; in zvedili bodo, de jez sim Gospod, ko bom babi- lonskimu kralju svoj meč v roke dal, in ko ga bo potegnil nad egiptovsko deželo. 26. In razkropil bom Egipčane med narode, ter jih razvel po deželah, in zvedili bodo, de jez sim Gospod. XXXI. Poglavje. Ošabni, mogočni asirski kralj je bil enak visokimu in košatimu cedru na Libanu, pa je vender padel; bil je namreč umorjen, in njegovo kraljestvo je razpadlo; ravno taka se bo zgodila s Faraonam in njegovim kraljestvam. 1. In zgodilo se je enajsto leto, * 1 ) tretji mesec, pervi dan mesca, de mi je Gospod govoril, rekoč: 2. Sin človekov! x-eci Fara¬ onu, egiptovskimu kralju, in nje- govimu ljudstvu: Komu si enak postal v svoji velikosti? 2 ) 27. „ enajsto leto“ po odpeljanji kralja Jehonija v sužnost. Tri mesce po na¬ slednji prerokvi je Nabuhodonozor Jeruzalem užugal. 28. Pomen: Faraonovo vojskino trumo sim že zelo poterl, in si ni še toliko opomogla, de bi se mogla Kaldejcam braniti. — To meri, berž ko ne, no pervi poboj Egipčanov, ko so Jiotli priti Judam na pomoč (Jer. 37, 6.); drugi pa to obračajo na poboj ob Evfratu (Jer. 46, 2.). 29. n in bom njegovo močno pa (tudi) zlomljeno roko (tedaj obe roki) zdro- bil il , v hebrejskim: bom njegovo močno in zlomljeno roko zdrobil' 1 , t. j., vso ostalo, pa že močno oslabljeno vojsko Faraonovo bom pokončal. 30. v pred njega obličjem t. j., pred obličjem babilonskiga kralja. V hebrej¬ skim : ... „ Faraonu pa bom roke zmel, de bo pred njim na glas vpil, kakor pobijani “, t. j., kakor oni, ki jih ubijajo. Egiptovski kralj bo babi¬ lonskiga kralja milosti prosil, pa je ne bo dosegel, temuč bo umorjen (Brent.). 1. osem in trideset dni pred užuganim Jeruzalemam, ko so vjeti Judje ob reki Kobaru še zmirej upali, de bo egiptovski kralj od Jeruzalema sovraž¬ nike odpodil. 2. S čem hočem permerjati tvojo velikost in mogočnost, pa tudi tvoj prihodnji padec? Ecehiel 31. 479 3. Glej, Asur 3 ) je bil kakor ceder na Libanu, lepo obrašen, in košat, in silno visok, in nje¬ gov verh je stal visoko med go¬ stimi vejami. 4. Vode so ga redile, jezero gaje povzdignilo; 4 ) njegove reke so povsod okoli njegovih korenin tekle, in svoje potoke je izpušal do vsih dreves po deželi. 5 ) 5. Zato se je njegova viso¬ kost čez vse drevesa v deželi povzdignila; in njegove veje so se raznašale, in njegovi odrasliki so zavoljo obilnosti vode visoki zrastli. 6. In ko je svojo senco raz- prosterl, so vse ptice spod neba na njegovih vejah gnjezdile, in pod njegovimi vejami so vse gozdne zveri svoje mlade imele, in pod njegovo senco je prebi¬ vala množica prav veliko na¬ rodov. 6 ) 7. In je bil sprelep v svoji velikosti in v svojih raztegnjenih vejah; imel je namreč svoje ko¬ renine zraven veliko voda. 8. Cedri v Božjim raji 3 4 * 6 7 ) niso bili viši od njega, jelke niso do¬ segle njegove visokosti, in javori niso imeli njemu enakih vej ; 8 ) nobeno drevo Božjiga raja ni bilo podobno njemu in njegovi le¬ poti. 9 ) 9. Ker jez sim njega lepiga naredil z veliko košatimi vejami; in nevošljive so mu bile vse dre¬ vesa, ktere so bile v Božjim raji. 10 ) 10. Za tega voljo govori to Go¬ spod Bog: Zato ker se je v svoji visokosti povzdignil, in je kazal svoj zeleni in košati verh, in se mu je serce v njegovi visokosti napuhnilo: 1 ’) 11. sim ga dal v roke nar mogočnejšimu izmed narodov, 12 ) 3. „Asur u , t. j., asirski kralj s svojim kraljestvam. — Mogočni asirski kralj se tukaj permerja visokimu in košatimu cedru na Libanu, ker je s svojo veli¬ kostjo — mogočnostjo — tako presegal druge kralje, kakor presega ceder drugo drevje s svojo visokostjo. Perm. zgor. 17, 3. 24. Dan. 4, 17—23. (Brentano). 4. Na Libanu so sem ter t je po tem gorovji stoječe vode in jezera, iz kterih tečejo potoki, ter nižje kraje obilno močijo. V taki vlažni zemlji cedri z drugim drevjem prav lepo in čversto rastejo (Brentano). 3. „Vode — jezera — reke — potoki 11, so podoba asirskiga bogastva, kte- riga so se vsi podložni vdeleževali. 6. Pomen: Mnogi narodi, domači in ptuji, so našli pomoč — varstvo — brambo — pod žezlam — pod kraljevo palico — asirskiga kralja, in so s tem dosegli moč in blagovitost. ". ,.Cedri v Božjim, raji- 1 , t. j., cedri na Božjim vertu, na svetu. 8. Naj lepši drevesa na svetu niso bile enake temu cedru. 9. Pomen: Naj mogočnejši kralji in narodi niso bili enaki asirskimu kralju v mogočnosti in slavi (Brentano). M. Vsi kralji na zemlji so bili nevošljivi asirskimu kralju zavoljo njegove mogočnosti in slave (Brentano). 11. Asirski kralj se je pregrešil s svojo ošabnostjo. Glej Judit. 3, 12: 5, 29. (Brentano). 12. „nar mogočnejšimu 1,1 , Nabopolasarju, ali pa njegovimu sinu Nabuhodo- nozorju. Ecehiel 31. 480 ki bo z njim delal, kakor bo hotel; po njegovi hudobii sim ga zavergel. I3 ) 12. In posekali so ga ptuji in naj grozovitnejši izmed narodov, ter ga vergli čez gore, in po vsih dolinah so popadali njega veršiči, in na vsim skalovji v deželi so se zlomile njega veje; in vsi ljudje na zemlji so izpod njegove sence zbežali, in ga za¬ pustili. 14 ) 13. Na njega podertiga so se usedle vse ptice spod neba, in na njegove veje se ulegle vse zveri tistiga kraja. 15 ) 14. Zavoljo tega naj se no¬ beno drevo per vodah ne po¬ vzdiguje zavoljo svoje visokosti, in naj ne zaganja svojiga verha med gostimi in košatimi vejami, tudi naj se ne opera na svojo visokost nobeno, ki je namakano z vodo; ker vsi so izdani v smert pod naj bolj spodnjo zemljo med človeške otroke k njim, ki gredo v jamo. I6 ) 15. To govori Gospod Bog: Tisti dan, kadar je šel na spodnji svet, sim žalovanje napravil; 11 ) z morjem sim ga bil pokril, ,8 j in njegove potoke ustavil, in obilne vode perderžal; I9 ) Liba¬ non je žaloval nad njim, in vse poljske drevesa so se tresle. 20 ) 16. S hrumam njegoviga padca 13. v po njegovi hudobii 11 , t. j., po meri njegove hudobije, ali zavoljo njegove hudobije, sim razdjal njega kraljestvo. 14. Nabopolasar, Kaldejic, vojvoda asirske vojske, se je bil z Astijagam, me- dijanskim deželnim poglavarjem, zarotil zoper svojiga gospoda, asirskiga kralja, ter je Ninive oblegel, jih užugal, kralja umoril, in tako asirskimu kraljestvu konec storil, kakih osem in trideset let pred končanjem Judoviga kraljestva. Nabopolasar, Nabuhodonozorjev oče, je bil po tem ustanovil kal- dejsko kraljestvo, Astijag pa je gospodoval v Medii. 15. Asirskimu kralju podložne ljudstva so se veselile njegoviga padca, in so ga zaničevale. 16. „ Zavoljo tega u , zavoljo te žalostne pergodbe, de je tudi visoki, košati ceder — mogočni asirski kralj — padel, naj bodo ponižni kralji in vladarjii; — »naj se nobeno drevo per vodah li — noben kralj in vladar v svoji moči in sreči — „ne povzdiguje zavoljo svoje visokosti 11 , zavoljo svoje mogoč¬ nosti, slave in veljave; — ..naj ne zaganja svojiga verha med gostimi in košatimi vejami' 1 ', vladar naj ne gospoduje ošabno nad svojimi podložniki, ter naj jih ne tare; — „tudi naj se ne opera (ne zanaša) na svojo viso¬ kost nobeno drevo, ki je v dobri, z vodo obilno močeni zemlji usajeno, t.j-, noben vladar naj se ne zanaša na svojo moč, ter naj se ne napihuje in ne baha s svojo visokostjo; „Aer vsi (ljudje) so izdani v smert- 1 ; pomen: vsi kralji in vladarji, naj bodo se tako mogočni, so vender le slabi in umerljivi ljudje, ki gredo z drugimi vred pod zemljo na uni svet, z njih smertjo p a jenja vsa njih mogočnost in blišoba (Brentano). 17. Tisti čas, ko je bil ceder posekan, in se je bil zvalil v jamo, t. j., ko je bil asirski kralj umorjen, in je bil šel na uni svet, sim po njem žalovanje napravil. 18. n z morjem sim ga bil pokril“, t. j., z nesrečami sim ga bil obložil. 19. vse sim mu bil odtegnil, kar bi bilo njegovo moč ohranilo, in njega padec odvernilo. 20. Asirija je žalovala za svojini kraljem, in vsi bližnji kralji so se bali enake nesreče. Ecehiel sim pretresel ljudstva, ko sim ga pahnil na spodnji svet s temi, ki gredo' v jamo; in tolažile so se pod naj .spodnjo zemljo vse blage rajske drevesa in sprelepe na Libanu, vse, ki so močene z vodo. 21 ) 17. Pa tudi oni 22 ) pojdejo z njim na spodnji svet k pomorje¬ nim z mečem; in vsak, kteri mu 31 . 33 . 481 je pomagal, bo sedel pod nje¬ govo senco v sredi narodov. 18. Komu si enak, o sloveči in visoki med rajskimi drevesi? 23 ) Glej, pahnjen boš z rajskimi dre¬ vesi na spodnji svet; 24 ) v sredi neobrezanih 25 ) boš spal, z njimi, ki so bili z mečem pobiti. Ta 26 ) je Faraon in vsa njegova mno¬ žica, govori Gospod Bog. XXXII. Poglavje. Dve drugi žalostni pesmi od pokončanja egiptovskima kralja in njegoviga kra¬ ljestva. 1. In zgodilo se je dvanajsto leto, 1 ) pervi dan dvanajstiga mesca, de mi je Gospod govoril, rekoč: 2. Sin človekov ! začni ža- lostnico nad Faraonam, egip¬ tovskim kraljem , in mu reci: Levu med narodi si bil podoben, in zmaju, ki je v morji; 2 ) in sukal si rog po svojih rekah, 3 ) in si motil vode s svojimi no¬ gami, in njih reke preteptaval. 4 * * * * * * ) 3. Zavoljo tega to govori Go¬ spod Bog: Razpel bom nad te- 21. „pod naj spodnjo zemljo“, t.j., na unirn svetu je bilo kraljem in narodam v tolažbo, viditi asirskiga kralja, in de je tudi mogočno asirsko ljudstvo kakor njih razpadlo; pa tudi veliko živih kraljev se je veselilo razpada asir¬ skiga kraljestva. n i 22. „Pa tudi oni 11 , namreč še živi kralji pojdejo za njim na uni svet, in vsi, kteri so mu pomagali, se bodo k njemu perdružili, ker jih bo enaka nesreča zadela. — V hebrejskim: ... „z mečem, in njegova roka (njegovi pomagači) m kteri so sedeli pod njegovo senco (ktere je on varoval, ali kteri so se ua njegovo varstvo zanašali} med narodi pojdejo za njim pod zemljo. ‘o. O Faraon! s kterim kraljem bi te mogel perličnejši permerjati, kakor ravno s popisanim asirskim kraljem? “4- pahnjen boš s pozemeljskimi kralji vred v brezno. 25- sredi neobrezanih t. j., med hudobneži. Gl. zgor. 28, 10. *”• r>Ta a visoki in košati, pa poderti ceder (asirski kralj) je tudi Faraon in njegovo ljudstvo, kteriga ravno taka nesreča čaka. *• dvanajsto leto“ po odpeljanji kralja Jehonija, 587 let pred Krist. 2. „zmaju (l , t. j., krokodilu, „v morjv‘, v Nilu, ki ga Arabljani še zdaj »Ql-baher u , t. j., „motje 11 imenujejo. sukal si svoj rog po rekah a , t. j., kazal si svojo moč za Nilam in njega strugami, ker si mislil, de nihče ne more do tebe priti. — V hebrcj- nkim: y h% si deri z močjo po svojih rekah a , bil si strašan, kakor krokodil v Nilu in v njega strugah (Breritano). ■ Krokodil ima štiri noge, se včasih s silno močjo po vodi valja, ter jo s tem kalno ali motno dela (Gl. Job. 41, 9—12.). Pomen: Ti si ljudstva pod 8v °jo oblastjo terdo gospodaril in pestil. „Vode li in n reke a pomenijo ljudstva. IV. 31 482 Ecehiel 33. boj svojo mrežo v množici veliko ljudstev, in te bom izlekel s svo¬ jim sakam. 4. Na suho te bom potegnil, in te na polje vergel; in vse ptice izpod neba bom na te posadil, in zveri vse zemlje bom s teboj nasitoval. 5 ) 5. In tvoje meso bom po go¬ rah razmetal, in tvoje hribce bom s tvojo sokrovico napojil. 6 ) 6. In tvojo deželo bom do hribov namočil s tvojo smerdljivo kervjo, 7 ) in tvoje doline 8 ) bodo s teboj napolnjene. 7. In ko boš ugasnjen, bom nebo' zagernil, in njega zvezde otemnil; solnce bom pokril z obla- kam, in luna ne bo dajala svoje svetlobe. 9 ) 8. Vse luči na nebu bom v žalost djal po tebi, in temo bom poslal po tvoji deželi, pravi Go¬ spod Bog, ko bodo popadali tvoji ranjenci v sredi dežele, reče Go¬ spod Bog. 9. In pretresel bom serce ve¬ liko ljudstev, ko bom tvoje po- terte 10 ) perpeljal med narode po deželah, kterih ne poznaš. 10. In storil bom, de bo ve¬ liko ljudstev nad teboj ster- melo; in njih kralje bo zavolj tebe silna groza obhajala, ko se bo jel moj meč sukati pred njih očmi; in slednji se bo zdajci tresel * 11 ) za svoje življenje na dan tvojiga potertja. 11. Ker to govori Gospod Bog: Meč babilonskiga kralja bo nad te prišel. 12 ) 12. Z mečmi junakov bom tvojo množico poderl; nepremagljivi so vsi ti narodi; in razdjal bom na¬ puh Egipta, in njegova množica bo razkropljena. 13 ) 13. In pokončal bom vso nje¬ govo živino, ki je per obilnih vodah; in človeška noga ne bo več po njih brodila, in živinski parkelj jih ne bo kalil. 14 ) 14. Tadaj bom njih vode prav 5. Faraonova vojska bo pobita, nepokopane merliče bodo ptice in zveri žerle (Brentano). Gl. zgor. 29, 4. 5. 6. „s tvojo sokrovico u , t. j., s kervavim gnojem iz ran. V hebrejskim: ... „ razmetal, in tvoje doline bom s tvojimi ostanki napolnil t. j., polno bo merličev po vsih egiptovskih hribih in dolinah (Brentano). 7. Tista pokrajina egiptovske dežele, kjer ljudje prebivajo, je ozka soteska na obeh straneh Nila, ki je od Kaire do Asvana (Siene) z verstama hribov obdana; zato se tukaj pravi: „bom do hribov namočil “ i. t. d. 8. „ tvoje doline v hebrejskim: „tvoji potoki bodo ii i. t. d. 9. Ko boš ti, o Faraon! ko zvezda perve velikosti ugasnil, bodo vse druge zvezde na nebu otemnele ali žalovale, t. j., ko boš ti s svojim kraljestvom pokončan, se bodo vsi drugi kralji bali enaciga pokončanja (Brentano). 10. „tvoje poterte 8 podložnike, t. j., vjete Egipčane. 11. V hebrejskim: ... „očwu ; in slednji se bo vsak trenutek tresel (bal) %!l svoje življenje “ i. t. d. 12. Glej Jer. 25, 19: 43, 9. i. d.: 46, 13. i. d. Zgor. pogl. 29. 13. Pogumni (serčni), divji Kaldejci bodo „napuh Egipta 11 , lepe egiptovske mesta, razdjali, ljudstvo pa pokončali in po ptujih deželah razkropili (Brent.)* 14. Egipčani so ob Nilu in ob njegovih strugah, kjer so bili dobri pašniki, svojo živino pasli. Ker bo sovražnik po vsi okrajini ob Nilu vse ljudi in v «° živino pokončal, torej ne bo nihče več vode v Nilu kalil ali motil (Brent.J* Ecehiel 32. ncistil, ter sforil, de bodo lijih reke tekle kakor olje, pravi Gospod Bog. 15 ) 15. Ko bom pustil egiptovsko deželo v pustoto, — pustila pa lio deželo nje polnost, kadar bom pobil vse njene prebivavce, — tadaj bodo zvedili, de sim jez Gospod. 16. To je žalostnica, ki jo bodo peli; hčere narodov 16 ) jo bodo pele, nad Egiptam in njegovo množico jo bodo pele, reče Go¬ spod Bog. 17. In zgodilo se je dvanajsto leto, petnajsti dan mesca, 17 ) de mi je Gospod govoril, rekoč: 18. Sin človekov, poj žalost- ilico od množice v Egiptu! pahni 18 ) njega in hčere močnih narodov pod naj zadnjo zemljo z njimi, 19 ) ki gredo v jamo. 19. V čem si bolji ? 20 ) stopi doli, in spi z neobrezanimi! 20. Med pobite z mečem bodo 483 padli; 21 ) meč je dan; 22 ) vlekli bodo njega in vse njegovo ljudstvo. 23 ) 21. Iz srede pekla mu bodo govorili nar mogočnejši junaki, ki so z njegovimi pomočniki doli šli, in leže neobrezani, 24 ) z me¬ čem posekani. 22. Tam je Asur, 25 ) in vse njegovo ljudstvo; okrog njega njegovi grobi; 26 ) vsi pobiti, in kteri so pod mečem padli. 23. Njim so grobi odkazani v nar globokejšim prepadu, in nje¬ gova množica 27 ) je okoli njego- viga groba; vsi so pomorjeni, in z mečem posekani, ki so nekdaj strašni bili v deželi živih. 24. Tam je Elam, 28 ) in vsa njegova množica okoli njegoviga groba; vsi so pomorjeni in z mečem posekani, kteri so šli ne¬ obrezani pod zadnjo zemljo; kteri so delali strah po deželah živih, in so nosili svojo sramoto z njimi, kteri so šli v jamo. 15. Voda v Nila in njegovih strugah bo čista kakor olje, ker se ne bo nihče v nji kopal, ter je ne kalil (Brentano). 15. ,,/iče re narodov ženske tujih ljudstev, bodo žalostno pesem pele po po¬ končanim Egiptu in njega ljudstvu iz milovanja in strahu, ker bi tudi nje taka nesreča zadeti utegnila (Brentano). H. tedaj štirnajst dni po poprešnjim razodenji. 61. v. 1. 18- „pahni“, t.j., napovej, ali oznani, de bo pahnjen.— Bog večkrat v sve¬ tim pismu ukaže storiti, kar prav za prav le zapove oznaniti. Gl. Iz. 6, 10. 18. ,.pod naj zadnjo zemljo t. j., na spodnji ali uni svet. 20. S čem si zaslužil bolji usodo kakor druge ljudstva ? 21- Egipčani bodo z mečem pomorjeni kakor druge ljudstva. 22. „meč je dan“ njemu, ki pojde nad Egipčane. 25. spravili bodo egiptovskiga kralja in njega ljudstvo na nrii svet. 21- Ko pride Faraon na uni svet, ga bodo mogočni-junaki in njegovi pomagači nagovorili; — neobrezani'' 1 2 * * * ’, t. j., hudobneži. 5. „Asur u , t. j., asirski kralj in njegovo ljudstvo. 2 6 ' „grobi“, t. j., prebivališe v peklu; — zato se pravi od grešnikov, de so v peklu pokopani. Luk. 16, 22. J' »njegova množica t. j., asirskiga kralja ljudstvo. 28. Elamljani, sosedje Asirijanov, so bili staro, bojevavno ljudstvo, ki so že °b Abrahamovim času imeli svojiga kralja. Gl. 1. Mojz. 14, 1. Razdjanje njih kraljestva po Nabuhodonozorji (Jer. 49, 34—39.) je prerokoval Jere¬ mija, in Ecehiel naznani tukaj spolnjeno prerokovanje. 31 * Ecehiel 32. 484 25. V sredi pobitih med vsimi njegovimi ljudmi so mu napravili ležiše; okrog njega so njih gro¬ bi; 29 ) vsi ti so neobrezani, 30 ) in z mečem pomorjeni; ker so ži¬ vim na zemlji strah delali, in so nosili svojo sramoto z njimi, kteri so šli v jamo; v sredo med po¬ morjene so položeni. 26. Tam jeMosok inTubal, 31 ) in vsa njuna množica; okoli nji¬ ju so nje grobi; vsi ti so ne¬ obrezani, pobiti in zmečem po¬ morjeni, zato ker so strah delali v deželi živih. 27. Oni pa ne spijo per po¬ bitih in neobrezanih junakih, kteri so šli s svojim orožjem v pekel, in svoje meče pod svojimi gla¬ vami imajo; 32 ) njune hudobije 33 ) so njune kosti prešinile; 34 ) ker sta bila strah junakov v deželi živih. 28. Tudi ti tedaj 35 ) boš v sredi neobrezanih raztert, in bodeš spal med pomorjenimi z mečem. 29. Tam je Idumeja, in nje kralji, in vsi nje vojvodi, ki so bili djani s svojo vojskino trumo vred k pobitim z mečem; in kteri per neobrezanih spijo, in per njih, ki so šli v jamo. 36 ) 30. Tam so vsi knezi od Se¬ verja, in vsi lovci, 37 ) ki so bili doli peljani s pobitimi, plašni in v svoji moči osramoteni, 38 ) ki ležijo neobrezani per pobitih z mečem; in nosijo svojo sramoto z njimi, kteri so šli v jamo. 39 ) 31. Faraon jih bo vidil, in se bo tolažil zastran vse svoje mno¬ žice, ki je bila pobita z mečem, 40 ) 29. „ okrog njega u , namreč okrog Elama, so grobi njegoviga ljudstva. 30. „i >si ti so neobrezani hudobneži, malikovavci, ajdje. 31. „Mosoft in Tubal“, ljudstvi na bregu černiga morja. Gl. zgor. 27, 13. 32. „Oni a } namreč „Mosok (i in n Tubal“, t.j., njuni ljudje, niso per unih vitezih ali junakih na spodnjim svetu, kteri so bili sicer tudi kot hudobneži pobiti, tode so v boji vojaške časti z mečem v roki padli, ti poslednji pa so se maloserčni podali, in so le po stranskih in zvijačnih napadih ljudstva stra¬ šili. — Nekdaj so dajali vojšakam orožje v grob, kar je tukaj omenjeno. — Ce se tukaj vsi vitezi kot neobrezani, hudobneži, v peklu med pogubljenimi znajdejo, se to ne bo nikomur čudno zdelo, če premisli, de so bili ti vitezi zvijačni, siloviti zmagavci in roparji. Slava tacih vitezov je s krivico oma¬ deževana, in pred sodnikam Božjim so oni očitni roparji, in se od navadnih roparjev le v tem ločijo, de oni veliko veliko veči — neprecenljivo — škodo po deželah napravljajo, in de se ne zaperajo in ne kaznujejo, kakor navadni tatje in roparji. 33. ^njune hudobije w , t. j., Mosokove in Tubalove hudobije. 34. t.j., bila sta skozi in skozi hudobna; drugi prestavljajo: „ njuna hudobija (.kazen za hudobijo) tiči v njunih kosteh t. j., terpita za svojo hudobijo- 35. „Tudi ti tedaj“, o Faraon ! boš prišel v družbo hudobnežev. 36. Ko je bilo to prerokovanje dano, Idumeja še ni bila pokončana; Ecehiel pa jo vidi v duhu že na unim svetu, ko bo Faraon vanj prišel. Gl. Jer. 49, J- 37. knezi od severja“ ; t. j., kralji s severne dežele, namreč s Sirije, ,j n vsi lovci t.j., vsi silovitniki, ropavci, v hebrejskim: Sidonci “. — ' 7pC te bo Faraon na unim svetu našel, kadar pride tje (Brentano). 38. n v svoji moči osramotenv‘, ker jih njih moč ni mogla varovati in rešit'- 39. „kteri so šli v jamo u , na uni svet ko neobrezani ali hudobni. 40. Faraon, ko pride na uni svet, se bo zavoljo zgube svojiga kraljestva s tem tolažil, de je tudi druge kralje enaka nesreča zadela (Brentano). Ecehiel 32. 33. 485 Karaon in vsa njegova vojskina truma, 41 ) reče Gospod Bog: 32. ker svoj strah bom poslal 42 ) po deželi živih, in ležal bo v sredi neobrezanih med pobitimi z me¬ čem, Faraon in vsa njegova mno¬ žica, reče Gospod Bog. XXXIII. Poglavje. Preroki so čuvaji, kteri ljudstvu prihodnje sodbe ali kazni Božje oznanujejo, ter ga s tem k poboljšanju opominjajo; Bog kaznuje in plačuje ljudi po njih zasluženji; ubežnik pride iz Jeruzalema na Babilonsko, in oznani vjetim, deje Jeruzalem že razvaljen; nepoboljšani Judje ne bojo posestvali obljubljene dežele; Judje sicer radi poslušajo Ecehielovo prerokovanje, pa se vender ne po¬ boljšajo. 1. In Gospod mi je govoril, 1 ) rekoč: 2. Sin človekov! govori otro- kam svojiga ljudstva, in jim reci: Oe nad deželo meč potegnem, in ljudstvo po deželi vzame eniga izmed svojih naj manjših, 2 ) in ga čuvaja čez se postavi; 3. in če ta vidi priti meč nad deželo, in trobi na trobento, ter oznanuje ljudstvu; 4. kdor pa, bodi si kdor koli koče, trobentin glas sliši, in se oe varuje, in meč pride, in ga vzame; — taciga kri bo na nje¬ govi glavi. 3 ) 5. Trobentin glas je slišal, in se ni varoval, njegova kri bodi nad njim samim; ko bi se bil pa varoval, bi bil otel svojo dušo. 6. Ge pa čuvaj vidi priti meč, in ne trobi na trobento, in se ljud¬ stvo ne varuje, in meč pride, in kako dušo izmed njega pobere; je sicer ta v svoji krivici vjet, 4 * * * * * * ) njegovo kri pa bom terjal iz rok čuvajevih. 41. „Faraon in vsa njegova vojskina lruma Ci bota pokončana, in prideta med pobite hudobneže na uni svet. 42. K svoj strah bom poslal 11 , namreč kralja Nabuhodonozorja, kteri je bil šiba v Božji roči. h v dvanajstim letu po odpeljanji kralja Jehonija fzgor. 32, 17.), kmalo po razdjanim Jeruzalemu, blezo malo pred prerokovanjem, ki spodej v 21. versti naslednje. 2. „ izmed, svojih naj manjših u , v hebrejskim: „koga izmed sebe a . — 2- ,jtaciga kri bo na njegovi glavi u , t. j., Jak bo sam kriv svoje smerti. 4- „v svoji krivici vjet t. j., v svoji nemarnosti zasačen in umorjen, ker ni sam pazil, in se varoval sovražnikov. — Nekdaj je imelo ljudstvo v viso- cih stolpih (turnih) in na hribih čuvaje, kteri so imeli dolžnost, mu berž s trobentanjem oznaniti, če so od daleč vidili sovražno vojsko ali roparsko 'terhal deželi se bližati, de je sleherni bežal s polja v terdnjavo, ali pa de no se možaki še o pravim času z orožjem previdili, in se sovražniku v bran Postavili. Če kdo za trobentanje čuvajev ni maral, in ni s polja bežal, je mogel sam sebi — svoji nemarnosti — perpisati, če je bil ondi zasačen ino umorjen. Če pa kak čuvaj svoje dolžnosti ni spolnil, ter ni s trobentanjem oznanil bližnje nevarnosti, tadaj je bil čuvaj kriv škode, ki jo je sovražnik ■mpravil (Brentano). Eceliiel 33. 486 7. In tebe, sin človekov! sim Izraelovi hiši dal čuvaja; ko boš tedaj slišal iz mojih ust govorje¬ nje, oznanuj jim ga v mojim imenu. 5 ) 8. Kadar hudobnimu porečem: Hudobnež, umeri boš, umeri! pa mu tega ne poveš, de bi se hu¬ dobni vernil s svojiga pota; bo hudobni umeri v svoji krivici, njegovo kri pa bom terjal iz tvojih rok. 9. Če pa hudobniga opomi¬ njaš, de naj se verne s svojih potov, in se ne verne s svojiga pota; bo sam umeri v svoji kri¬ vici, ti pa si otel svojo dušo. 10. Ti tedaj, sin človekov! reci Izraelovi hiši: Tako ste govorili in rekli: Naše krivice in naši grehi so nad nami, in mi v njih omagujemo; kako bomo tedaj mogli živeti? 6 ) 11. Reci jim: Kakor resnično jez živim, pravi Gospod: Nočem smerti hudobniga, temuč de se hudobni verne s svojiga pota in živi. Vernite se, vernite se s svojih prehudobnih potov! in za¬ kaj bi umerli, Izraelova hiša? Zgor. 18, 23. 12. Zato, sin človekov! reci otrokam svojiga ljudstva: Pra¬ vica ne bo rešila pravičniga,kteri- koli dan bo grešil; in hudobija hudobnimu ne bo škodovala, kteri- koli dan se bo obernil od svoje hudobije; in pravični ne bo mogel živeti v svoji pravici, kterikoli dan bo grešil. 7 ) 13. Če tudi pravičnimu rečem, de bo gotovo živel, pa se za¬ nese na svojo pravico, in stori krivico; bodo vse njegove pra¬ vične dela pozabljene, in bo v svoji krivici, ktero je delal, v nji bo umeri. 14. Če pa rečem hudobnimu: Umeri boš, umeri; in pokoro dela za svoj greh, ter prav in pra¬ vično ravna, 15. in zastavo nazaj da uni hu¬ dobnež, in rop poverne, in se po zapovedih življenja ravna, in nic 5. Kakor mora čuvaj ljudstvu oznaniti nevarnost, ktera se mu bliža; ravno tako moraš tudi ti po svoji preroški dolžnosti Izraelovimu ljudstvu oznanovali nevarnost, nesrečo, Božje sodbe ali kazni, ktere se mu bližajo, ako jih s pokoro in poboljsanjem ne odverne (Brentano). 6. Tukaj je govorjenje od duhovne smerti po grehu, ker se govori od take smerti, ktera se da odverniti (v. It.), natorna smert pa je bila neodvračljiva, tudi če si kdo s smerljo jetništvo misli. Tudi sv. Hieronim si misli tukaj duhovno smert. Tedaj je pomen: Kaj pa de pravite : Nasi grehi nas tlačijo, in so naši trinogi, tako de pod njimi omagujemo, kako bi tedaj mogli upati, de bomo živeli? Oh, v grehu'bomo umerli. — Ljudje, pravi sv. Avguštin, so v nevarnosti, če upajo ali če ne upajo. Ce upajo in pravijo: Bog J e dober, bo storil, kakor jez želim; če ne upajo in pravijo: Mi smo že taKo pogubljeni, zakaj bi ne delali tega, kar nas mika. Tode une, kteri preveč upajo, opominja modri, de naj spokorjenja ne odkladajo, ker jeza lahk« naglo nanje plane; tem pa, kteri premalo upajo, je rečeno: Tisti dan, ob kterim se hudobni spreoberne, pozabim vse njegove hudobije. 7. Bog sodi človeka po tem, kakoršen je zdaj, ne pa po tem, kakoršen je bil- Poboljšanimu grešniku ne škodvajo njegovi poprešnji grehi, ker mu jih j e Bog odpustil po svoji neskončni milosti in zavoljo neskončniga Kristusoviga zasluženja (Brentano). Ecehlel 33. krivičniga ne stori; bo gotovo živel, in ne bo umeri. 16. Vsi njegovi grehi, s kte- lirai se je bil pregrešil, mu ne bodo peršteti; ker je prav in pravično delal, bo živel, živel. 17. Otroci pa tvojiga ljudstva pravijo: Gospodov pot ni pravi¬ čen, pa le njih pot ni pravičen. I * * * * * * 8 ) 18. Kadar namreč pravični od svoje pravice odstopi, in krivice dela, 9 ) bo v njih umeri. 19. In kadar hudobni odstopi od svoje hudobije, ter prav in pravično dela, bo v tem živel. 20. In vender pravite: Gospo¬ dov pot ni pravi. Šleherniga izmed vas, Izraelova hiša, bom po nje¬ govih potih sodil. Zgor. 18, 25. 21. In zgodilo seje, dvanajsto leto, deseti mesec, peti dan mesca 487 našiga odpeljanja, 10 ) de pride k meni ubežnik z Jeruzalema, re¬ koč: Mesto je razdjano! 22. Gospodova roka") pa je bila nad menoj zvečer, preden je bil .ubežnik prišel; in mi je odperl usta, preden je bil uni zjutrej k meni prišel, in nisim molčal, ker so mi bile odperte usta. 12 ) 23. In Gospod mi je govoril, rekoč: 24. Sin človekov! ki prebivajo v teh podertijah na izraelski zemlji, se pogovarjajo, rekoč: Abraham je bil sam, in je imel deželo v delež; nas pa je veliko, tedaj je tudi nam 13 ) dežela v posest dana. 14 ) 25. Reci jim tedaj: To govori Gospod Bog: Kteri od kervije- I 8. Tvoji rojaki pravijo, de Gospod ne dela po pravici, ker jih zavoljo pre¬ greh njih očetov tepe; pa le oni niso pravični, le zavoljo njih pregreh jih tepe (Brentano). 9. „krivice dela“, t. j., smertne grehe dela, njega ne bo njegova poprešnja pravičnost večne smerti otela (Brentano). 10. „našiga odpeljanja“ v sužnost, v letu 587 pred Krist. V enajstim letu vlade kralja Sedekija peti dan četertiga mesca je bil Jeruzalem užugan (Jer. 39, 2.); v dvanajstim letu po odpeljanji kralja Jehonija, v desetim mescu tega leta pa je bil prišel k jetnikam ob reki „Kobaru“ nek ubežnik z oznanilam, de je Jeruzalem razdjan. Verjetno je namreč štel prerok leto, v kterim je bil Jehonija odpeljan (4. Kralj. 24, 15.), za celo leto, in je pri- štel Sedekijevih enajst let. Če je temu tako, je prišlo uno oznanilo v enih mescih do jetnikov ob Kobaru, kar ni bilo nemogoče. *!• n Gospodova roka u , Božji duh, Božje navdihnjenje. 12. t.j., na ravnost sim govoril brez strahu. To mu je bilo zgorej pogl. 24, 27. obljubljeno, in naslednje prerokovanje dokazuje. 13. Če je bila dežela v posest dana Abrahamu, ki je bil sam, koliko bolj je uam dana, ker nas je toliko. 14. Tako je govorila tista pešica ljudi, kteri so bili še v deželi ostali (Jer. 39, 17.); Bog pa jim je odgovoril: Ce je tudi Abraham le eden bil, je vender dobil deželo v dedšino ali delež; Bogu je verjel, in to mu je bilo v pravico šteto: vas je sicer veliko, pa vender ne bote dežele dedovali, ker ste se z nevero in hudobijo tega nevredne storili. — Prerok našteje v na¬ slednjim njih šestere pregrehe (25. 26.). Po tem jim preti v Božjim imenu 8 končanjem, ktero pletenje pa se blezo vender ni bilo spolnilo, ker so bili 8 poboljšanjem šibo Božjo odvernili; vsaj per Baruhu se kažejo (1,10.) ča- stivce praviga Boga. 488 Ecehiel 33. ste, 15 ) svoje oči na svoje ger- dobe 16 ) obračate, in kri prelivate; bote mar deželo v delež imeli? 26. Ki se operate na svoje meče, 17 ) ki počenjate gnusobe, in sleherni skruni ženo svojiga bližnjiga; bote mar deželo v delež imeli ? 18 ) 27. To jim reci: Tako govori Gospod Bog: Kakor resnično jez živim, kteri v podertijah prebivajo, bodo pod mečem padli; in kdor je na polji, bo zverini dan v žertje; kteri so pa v taborih in v ja¬ mah, 19 ) bodo za kugo umerli. 28. In sprevergel bom deželo v samoto in pustoto, in zginila bo nje ošabna moč; 20 ) in opu- šene bodo izraelske gore, ker nikogar ne bo, de bi po njih hodil. 29. In zvedili bodo, de sim jez Gospod, ko bom njih deželo storil zapušeno ino pusto zavoljo vsih njih ostudnost, ktere so počenjali. 30. In ti, sin človekov! otroci tvojiga ljudstva, kteri se pogo¬ varjajo od tebe ob zidovih in per hišnih vratih, 21 ) pravijo eden dru- gimu, sosed svojimu sosedu, re¬ koč : Pridite, poslušajmo, kakošno govorjenje pride od Gospoda! 22 ) 31. In hodijo k tebi, kakor ko se ljudstvo shaja, 23 ) in sedejo pred teboj kakor moje ljudstvo, in poslušajo besede tvoje, pa ne delajo po njih; ker jih v pesmico svojih ust prevračajo, in za njih lakomnostjo hlepi njih serce; 24 ) 32. in si jim kakor pesem z godbo, ktera se s prijetnim in sladkim glasam poje; 25 ) tvoje be¬ sede poslušajo, pa jih ne dopol- nujejo. 33. Ali kadar pride, kar je prerokovano (glej, pride namreč), takrat bodo zvedili, de je prerok med njimi bil. 26 ) 15. kar je prepovedano. Glej 3. Mojz. 7, 26 : 19, 26. 16. „na svoje gerdobe 11 , t. j., na svoje malike, kakor je v hebrejskim. 17. Drugi prestavljajo: „ki se zanašate na svoje mece“; — ki nič po pravici, ampak vse le z mečem v roči — s silo — doganjate. 18. Ko take in tolike gnusobe, gerdobije in pregrehe počenjate, kako smete upati, de bote posestvali deželo, ktero je Bog svojimu zvestimu ljudstvu obljubil? (Brentano). 19. „v taborih in v jamah*, sploh v tacih krajih, do kterih sovražniki in zveri ne morejo priti, 20. „jy'e ošabna moč t. j., lepi vinogradi, zali vertovi, rodovitno polj 0 (Brentano). 21. Tvoji rojaki in sojetniki postajajo po tergih ob zideh, in se od tebe pogo¬ varjajo, in se ti pred durmi posmehujejo, ter pravijo, de nisi per zdravi pameti, ker take reči perpoveduješ. 22. , : poslušajmo ci , kaj nam bo sanjavec Ecehiel kot Božjo besedo povedal! 23. v kak or ko se ljudstvo shaja “ k kakimu zboru. 24. r ker jih v pesmico svojih ust obračajo t. j., tvoje besede kakor kako pesmico z ustmi — z jezikam — ponavljajo, per tem pa njih spačeno serce hrepeni po krivičnim dobičku, ter mislijo, kako de bi svojiga bližnjiga ogo¬ ljufali (Brentano). 25. Oni tvoje prerokovanje radi poslušajo kakor kako lepo in prijetno pesmico, ki se s kakim godčevskim orodjem spremlja in poudarja (Brentano). 26. Kadar sc bo tvoje prerokovanje spolnilo, tadaj še le bojo spoznali, de nisi sanj in čenč napovedoval, ampak si Božje razodenje — resnične reči prerokoval, de si tedaj bil pravi prerok med njimi (Brentano). Ecehiel 34. 489 XXXIV. Poglavje. Bog: svari' po preroku malopridne Izraelove pastirje; obljubi svoji cedi dobriga pastirja, kteri jo bo na dobro pašo vodil, in zveri varoval; Izrael bo v miru in srečno živel v svoji deželi. 1. In Gospod mi je govoril, rekoč: 2. Sin človekov! prerokuj od pastirjev Izraelovih; prerokuj in reci pastirjem: To pravi Go¬ spod Bog: Gorje pastirjem Izra¬ elovim, kteri sami sebe pasejo! Ali bi ne imeli pastirji pasti čed ? 2 ) Jer. 23, 1. Zgor. 13, 3. 3. Mleko ste jedli, in z volno ste se oblačili, 3 ) in kar je bilo pitano, ste klali, 4 ) moje čede pa niste pasli; 4. slabiga niste krepčali, bol- niga niste ozdravljali, ranjeniga niste obezali, izgnaniga niste nazaj perpeljali, zgubljeniga ni¬ ste iskali; ampak z ostrostjo in mogočnostjo ste jih gospodarili. 5 ) 5. Moje ovce so se razkro¬ pile, 6 ) ker pastirja nimajo; vsim poljskim zverinam so v žertje, in so razkropljene. 6. Po vsili gorah in po vsili 'isokili gričih so se moje ovce potikale; po vsi zemlji so raz¬ topljene moje čede, in ni ga bilo, de bi jih bil iskal; ni ga bilo, pravim, de bi jih bil iskal. 7. Zato poslušajte, pastirji! Gospodove besede: 8. Kakor resnično jez živim, reče Gospod Bog: Zato, ker so bile moje čede v rop, in moje ovce v žertje vsim poljskim zve¬ rinam, zato ker ni bilo pastirja; pastirji namreč niso iskali moje čede, ampak pastirji so sami sebe pasli, in niso pasli mojih čed: 9. zato poslušajte, pastirji! Gospodovo besedo: 10. To pravi Gospod Bog; Glej, jez sam bom od pastirjev terjal svojo čedo 7 ) iz njih rok, in jih bom odstavil, de ne bodo več čede pasli, in tudi de ne bodo več pastirji sami sebe pasli; in rešil bom svojo čedo njim iz gerla, de jim ne bo več v vžitek. 11. Ker to reče Gospod Bog: Glejte, jez sam bom poiskal svoje ovce, 8 ) in jih bom obiskoval. 12. Kakor iše pastir svoje čede ob dnevu, kadar je med svojimi k „reci pastirjem poglavarjem, sodnikam, učenikam, duhovnain. „sami sebe pasejo 11 , le zase — za svoj dobiček — skerbijo, ko bi mogli tudi za ljudstvo — za njegovo dušno in telesno srečo — skerb imeti (Brentano). Prihodke svoje službe ste prejemali in vživali, svojih dolžnost do ljudstva Pa niste dopolnovali. 4 - bogate ste v smert obsodili, de ste se njih premoženja polastili, b- ostrostjo “ in silo ste prevelike davke od njih terjali (Brentano). 6 ’ Moje ljudstvo je hodilo za maliki, za svojim hudim poželenjem. ^ bom od pastirjev terjal svojo čedo, de jo bom dal velikimu pastirju Davidu, Kristusu (Gl. v. 23.). 8 - Prerok sicer tukaj govori naj poprej od rešitve Izraelcov iz babilonske sužnosti po vsigamogočni roki Božji; vender pa je vse to v višini pomenu Ecehiel 34. 490 razkropljenimi ovcami; 9 ) tako bom iskal svojih ovec, in jih bom rešil iz svojih krajev, po kterih so se razgubile oblačni in temni dan. 13. In izpeljal jih bom izmed ljudstev, in jih zbral iz dežel, in jih popeljem v njih deželo, ter jih bom pasel po Izraelovih gorah, ob potokih in na vsih selih po deželi. 14. Po naj boljših pašah jih bom pasel, in na visokih gorah Izraelovih bodo njih pašniki 5 tani bodo počivale na zelenih tratah, in na tolstih pašah se bodo pasle po gorah Izraelovih. 15. Jez bom pasel svoje ovce; in jez jih bom počivat vodil, reče Gospod Bog. 16. Zgubljeno bom poiskal, izgnano nazaj perpeljal, ranjeno obezal, slabo okrepčal, debelo in močno bom varoval; in pasel jih bom po pravici. 17. Vam pa, čede moje! to pravi Gospod Bog: Glejte, jez sodim med ovco in ovco, med ovni in kozli. 10 ) 18. Ali vam ni bilo zadosti se pasti na dobrih pašah ? verh tega ste še ostanke svojih paš potap- tali s svojimi nogami; in ko ste pili nar čistejši vodo, ste drugo kalili s svojimi nogami. 11 ) 19. In moje ovce so'se pasle na tem, kar so vaše noge po- taptale; in kar so vaše noge skalile, to so pile. 12 ) 20. Za tega voljo vam to pravi Gospod Bog: Glejte, jez sam sodim med debelimi in medlimi ovcami. 21. Zato, ker ste s stranmi in ramami dregali, in s svojimi rogmi bodli vse slabe ovce, dokler niso bile zunaj razkropljene; 22 . bom rešil svojo čedo, de ne bo več v rop, in bom sodil med ovco in ovco. 13 ) 23. I 11 obudil jim bom edi- niga Pastirja, kteri jih bo pasel, svojiga hlapca Davida; 14 ) on jih podoba zedinjenja vsih ljudstev v enim ovčjim hlevu pod enim Pastirjem, kar prerok v 23. versti naravnost izreče. V tem pomenu cerkev bere verste (H—16.) per sv. maši v ponedeljik po pervi nedelji v postu. 9. Kakor iše pastir svojih razkropljenih ovec; „tako bom, 11 i. d. 10. l»a ne le samo pastirji bodo sojeni, ampak tudi ti, čeda, boš sojena; za¬ kaj jez sodim priproste in imenitne. „Ovni (i in n ko-zli“ so podoba bogatih in imenitnih ljudi. Gl. Jer. 50, 8. tl. Terdoserčni bogatini! ki s svojim bogastvam potrate delate, revežem pa nič ne daste, vi ste podobni živini, ki pohodi in potapta travo, ktere pojesti ne more, in skali ter zbrodi potok, ki ga spiti ne more (Brentano). 12. Moji ubogi so mogli reči vživati, ktere ste vi skazili (Brentano). 13. Ker ste vi, bogatini! uboge zaterali, ter jih z njih posestev spodili, jih bom jez sam rešil; jez bom razsodil pravde svojiga ljudstva. 14. Tukaj obljubljeni n edini Pastir “ ne more biti Zorobabel, kteri je Jude iz babilonskiga jetništva v Palestino peljal, ker ni bil sam svoj poglavar (v. 24.), ampak perzijanski podložnik je bil, in sploh ni prinesel tistiga blagodara, ki ga Bog po tem „ Pastirji “ obeta (v. 25.). Ta „edini Pastir'' 1 je po eno¬ glasni izlagi judov in kristjanov Mesija, tedaj Jezus Kristus, kteri se z at0 David imenuje, ker je bil iz Davidoviga debla ali rodu (Jer. 30, 9. Oz. 3, 5.), in je sam sebe dobriga pastirja imenoval. Jan. 10, 11. Ecehiel bo pasel, in on jim bo pastir. 15 ) Iz. 14, 11. Jan. 1, 45. 24. Jez pa Gospod jim bom Bog; in moj hlapec David bo poglavar med njimi; jez Gospod sim govoril. 25. Jn zavezo mini bom ž njimi sklenil; 16 ) in naj hujši zveri bom iztrebil iz dežele; in kteri v pu- šavi prebivajo, bodo v gojzdih varni spali. 17 ) 26. Krog in krog svojiga hriba jih bom oblagodarjal; 18 ) ob svo¬ jim času bom dež dajal; dež blagodaren bo. 27. In poljsko drevje bo svoj sad rodilo, in zemlja svojo rast¬ lino, in bodo brez strahu v svoji deželi; in zvedili bodo, de sim 34 . 35 . 491 jez Gospod, kadar bom verige njih jarma raztergal, in jih izderi iz rok njih gospodovavcov. 28. In ne bodo več narodam v rop, tudi pozemeljske zveri jih ne bodo žerle; 19 ) ampak zaupljivo brez strahu bodo prebivali. 29. In obudil jim bom imenitno mladiko; in lakota jih ne bo več manjšala 20 ) v deželi, tudi ne bodo več nosili zasmehovanja narodov. 30. Tedaj bodo zvedili, de jez Gospod njih Bog sim ž njimi, in de oni, Izraelova hiša, so moje ljudstvo, reče Gospod Bog. 31. Ve pa, moje cede, ovce moje paše! ste ljudje, in jez Go¬ spod sim vaš Bog, 21 ) reče Go¬ spod Bog. Jan. 10, 11. XXXV. Poglavje. Prerokovanje zoper Idumejce, ki so zavidvali in nadlegvali izraelsko ljudstvo. 1. In Gospod mi je govoril, rekoč: 2. Sin človekov! oberni se proti seirskimu gorovju, 1 ) in pre¬ rokuj zoper njega, ter mu reci: 3. To govori Gospod Bog: 15. Pastir je edin, ker so vsi, kakor sveti Avguštin pravi, ktere je svoje oblasti vdeležil, v njem in ž njim le en pastir. 16- po Kristusu, poglavarji miru. Mih. 5, 5: 1. Kor. 14, 33. Rim. 10, 15. Efez. 6, 15. It. Kristusove ovce bodo varovane zverin. Perm. Iz. 11, 65: 6, 25. Oz. 2, 20. Cah. 3, 10. Mih. 4, 4. 18. Vse, kteri okoli Siona prebivajo, vse mestnjane noviga kraljestva bom obla- godarjal. Gl. Iz. 2, 2. Tukaj in v naslednjih verstah popisani biagodar sega kakor poprešnje v Mesijev čas (v. 28.). 19. Ta obljuba ne more zadevati Judov kot Jude, ker so po svoji vernitvi iz babilonskiga jetništva še enkrat padli Rimljanam v oblast in po tem drugim ljudstvam, ampak keršanske izvoljene; ves biagodar zadeva tedaj Mesijeve čase. „imenitno mladiko “ (Iz. 11, 1. Jer. 23, 5: 33, 15.), Mesija; — „ne bo več manjšala t. j., morila. 2 1- Vi, moja čeda, ker ste ljudje, bi tega iz svoje moči ne mogli doseči; jez Pa vaš pastir kot Bog zamorem to spolniti. 1- Tako se je imenovalo gorovje v jugu od Judeje, kjer so Edomljani pre¬ hvali (1. Mojz. 36, 9.). Že zgorej (25, 12—14.) je bilo Edomu preroko¬ vano pokončanje do čistiga. Ecehiel 35. 492 Glej, jez čem na te, 2 ) seirsko gorovje! in stegnil bom nad te svojo roko, ter te sprevergel v samoto in pustoto. 4. Tvoje mesta bom poderl, in ti boš opušeno, in zvedilo boš, de sim jez Gospod. 5. Zato, ker si bilo večni sovražnik Izraelovih sinov, 3 ) in si jih bilo dalo ob času njih stiske meču v roke, 4 ) kadar je hudo¬ bija 5 ) naj veči bila; 6. zato, kakor resnično jez živim, reče Gospod Bog: te bom kervi izdal, in kri te bo prega¬ njala; in ker si kri čertilo, 6 ) te bo kri preganjala. 7 ) 7. In sprevergel bom gorovje seirsko v samoto in pustoto, in z njega bom pobral tega, kteri (po njem ) sem ter tje ho'di. 8 ) 8. Njegove gore bom napolnil z njegovimi pobitimi; na tvojih hribih in po tvojih dolinah in per tvojih potokih bodo z mečem po¬ morjeni padali. 9. V večno samoto te bom sprevergel, in v tvojih mestih ne bo prebivavcov; 9 ) in zvedili bote, de sim jez Gospod Bog. 10. Zato ker si reklo: Moja bota dva naroda in dve deželi, in ji bom ko dedšino posestvalo, ko je bil še Gospod tam; 10 ) 11. zato, kakor resnično jez živim, pravi Gospod Bog, bom storil po tvoji jezi in po tvojim serdu, ki si ga imelo, kadar si jih sovražilo; in bom slovel po njih, kadar te bom sodil. 11 ) 12. In zvedilo boš, de jez Go¬ spod sim slišal vse tvoje očitanje, ktero si govorilo zoper Izraelove gore, 12 ) rekoč: Zapušene so, nam so dane v požertje! 13. In ste se s svojim ustenjem 2. n jez čem na te u iti, t. j., jez hočem nad te sovražnika poslati. 3. Prim. 1. Mojz. 25, 22: 27, 42. Am. 1, 11. Iz. 34, 8. Jer. 49, 8. Abd. 10-14. 4. ker nisi dovolilo, de bi bili ob vojski s Kaldejci k tebi perbežali. 5. „kadar je hudobija“, t. j., ko je njih hudobija in kazen za njo naj veči bila, ko so bili namreč Kaldejci nad nje perderli. 6. K ker si kri čertilo 1,1 , t. j., ker si ti, seirsko gorovje —seirsko ljudstvo! — sovražilo Izraelce, kteri so tebi v kervi — tebi v rodu. — Izraelci so bili iz očaka Jakopa, Edomljani ali seirski gorjani pa iz njegoviga brata Ezava; tedaj so bili v kervi (Brentano). 7. „te bo kri preganjala 1,1 , t. j., tvoji sorodniki — Izraelci — se bodo nad teboj maševali (Gl. zgor. 25, 14.). To se je zlasti spolnilo ob času Juda Makabejca. Gl. 1. Mak. 5, 3 : 2. Mak. 10, 16. 8. v bom pobral tega c ‘, t. j., bom potrebil te, kteri po seirskim gorovji pre¬ bivajo, namreč Edomljane (Brentano). 9. Se zdaj je v tem stanu kamnitna Arabija, ktere del je bil Edom. Gl. 34, 17. 10. »Moja sta dva naroda“, Juda in Izrael in nju deželi; ,,/io je bil še Go¬ spod tam“, ko je še Bog svoj tempelj tam imel, si si mislilo Judovo in Izraelovo kraljestvo perlastiti (Brentano). 11. „bom slovel “, bom spoznan in česen, „po njih 11 , namreč po Judih, ho pravični in vsigamogočni Bog, „ kadar te bom sodil~‘, t. j., kadar bom tebe seirsko gorovje — vas seirske gorjane — Edomljane — kaznoval (Brent i- 12. „zoper Izraelove gore“, t. j., zoper Izraelce, de jim njih Bog ne m° ,c pomagati (Brentano). Ecehiel 35. 36. 493 zoper mene vzdigovali, 13 ) in ste zoper mene zaničljivo govorili; u ) jez sim slišal. 14. To reče Gospod Bog: Ko se bo veselila vsa zemlja, te bom sprevergel v samoto. 15 ) 15. Kakor si se veselila, de je bil delež hiše Izraelove raz- djan, tako bom tebi storil; raz- djano boš, gorovje seirsko! in vsa Idumeja ; in zvedili bodo, de sim jez Gospod. XXXVI. Poglavje. Bog bo vernil Izraelce iz babilonske sužnosti v njih domačijo, tode ne zavoljo njih zasluženja, ampak zavoljo svoje časti; Izraelci bodo zapušeno polje obde¬ lovali, poderte mesta zidali, se množili, in srečne čase imeli. 1. Ti pa, sin človekov! pre¬ rokuj od Izraelovih gora, 1 ) in reci: Izraelove gore, poslušajte Gospodovo besedo ! 2. To pravi Gospod Bog: Zato ker je sovražnik od vas rekel: Aha, večne višave so nam v deležntno dane; 2 ) 3. za tega voljo prerokuj, in reci: To pravi Gospod Bog: Zato ker ste opušene in pomandrane okrog in okrog, in ste bile osta¬ lim narodam v deležntno, 3 ) in ste ljudstvu v pregovor in v smeh; 4 ) 4. zato poslušajte, Izraelove gore, besedo Gospod-Boga! To govori Gospod Bog goram in hribam, potokam in dolinam in pušavam, podertijam in zapuše- nitn mestam, ktere so porobkane, in zasmehovane od ostalih na¬ rodov v okrogu; 5 * * * * * ) 5. zavoljo tega govori Go¬ spod Bog: Ker sim v svojim go¬ rečim serdu govoril zoper ostale narode,®) in zoper vso Idumejo, kteri so si mojo deželo v delež perlastili z veseljem vsiga svo- 13. svojim ustenjem 11 , s svojim preklinjevavskim govorjenjem, de svojimu ljudstvu ne morem pomagati, in de bote vi po moči svojiga malika mojo deželo posestvali, ste se zoper mene — zoper mojo vsigamogočnost — vzdigovali (Brenfano). 14. Nekteri prestavljajo hebrejsko: n ste zoper mene jezikovali" ali pa: „jezik iztegovali*, ali pa : „ jezik otresali “ ali „brusili u ‘. 15. „Ko se bo veselila vsa zemlja “ ob razdjanji kaldejskiga kraljestva (Brent.), zlasti ob Mesijevim času. !• n od Izraelovih gord“, t. j., od gorate Izraelove dežele. 2. „večne višave", t. j., od nekdaj sloveče gore. Gl. zgor. 35, 10 : 25, 3. 8.12. J er. 49, 2. 3- „ostalim narodam u , Edotnljanam in Egipčanam, kterih Nabuhodonozor še ni premagal, deležnim “ prepušene; ali pa: ostankam ljudstev, ktere je Nabuhodonozor v zmaganih okrajinah pustil, v deležntno prepušene. 4; „ste ljudstvu 1 ', ajdovskim narodam v zobeh, ter zaničljivo od vas govore, 111 sc vam posmehujejo. 5 ' V hebrejskim: ... „mestam, ktere so bile ostalim narodam okoli in okoli v rop in zasmehovanje". ,)Zoper ostale narode", glej zastran tih narodov zgor. 3. razi. Ecehiel 36. 494 ji ga serca in svoje duše, ter so jo izrobkali in razdjali; 7 ) 6. zato prerokuj izraelski zem¬ lji, in reci goram in hribam, vi¬ šavam 8 ) in dolinam: To reče Gospod Bog: Glejte, jez sim v svoji gorečnosti in svojim serdu govoril, zato ker ste zasramo¬ vanje narodov prestali. 7. Za tega voljo to govori Gospod Bog: Jez sim svojo roko vzdignil, de naj narodi, kteri so okoli vas, nosijo svojo sramoto; 9 ) 8. ve pa, Izraelove gore! po¬ ganjajte svoje mladike, in rodite Izraelu mojimu ljudstvu svoj sad; zakaj blizo je, de pride. 10 ) 9. Ker glejte, jez pridem k vam, in se bom obernil proti vam, ter bote izorane in obsejane. 1 ') 10. In množil bom na vas ljudi, in vso hišo Izraelovo; v mestih bodo stanovali, in podertije po¬ pravljali. 11. In napolnil bom vas z ljudmi in z živino; in množili se bodo, in rastli bodo, in vam bom dal stanovati, kakor v začetku, I2 ) in vas še z večimi darovi obda¬ roval, kakor ste jih imeli v za¬ četku; in zvedili bote, de sim jez Gospod. 12. In perpeljal bom nad vas ljudi, svoje ljudstvo Izraelovo, in bodo tebe 13 ) kakor svojo delež- nino posestvali; in jim boš v delež, in ne boš nič več brez njih. 14 ) 13. To pravi Gospod Bog: Zato ker vam očitajo: 15 ) Ljudi žreš, in svoj narod daviš; 16 ) 14. zato ne boš več jedla ljudi, in ne morila svojiga naroda, 17 ) reče Gospod Bog. 15. Ne bom te pustil več sli¬ šati zasramovanja od narodov, in očitanja od ljudstev ne boš nikdar več terpela, in svojiga 7. Pomen: Narodam, kterim je bil Nabuhodonozor zanesel, napovem gmert in pokončanje, ker so se moje dežele polastili. 8. n višavam u , verham na hribih, v hebrejskim: „potokam u . 9. Jez sim persegel, de naj narodi terpijo zasramovanje in zaničevanje, s kterim so vas pitali. 10. „blizo je 11 čas, n de pride Cl ljudstvo iz sužnosti, ki bo vas spet obdelovalo (Brentano). 11. Z milim očesam bom spet na vas pogledal, vi hribi! ker se bo zgodilo, de vas bodo spet obdelovali. 12. „kakor v začetku “, t. j., kakor nekdaj o prihodu v deželo. 13. „in bodo tebe izraelska dežela! v lasti imeli. 14. V izraelski deželi bodo zmirej Izraelci prebivali. To prerokovanje se je le v višjim pomenu spolnilo, ker ima cerkev (višji duhovni Kanaan) zmirej svoje prebivavce kristjane (duhovne .Jude, t. j., spoznovavce), ob tem ko je zemeljski Kanaan zemeljske .Jude zgubil; ravno zato se morajo te besede v višjim pomenu razlagati, 15. n zato ker vam“, namreč goram, tebi, gorati deželi, očitajo. 16. Kananski deželi so očitali, de ljudi mori in žre (4. Mojz. 13, 32. 33.)» t. j., de svoje prebivavce zgublja za kugo, vojsko in lakoto (Brentano). 17. v zato ne boš “ zgubljala ljudi za lakoto, kugo in v vojski, ker vse to škodljivo bom odpravil s tebe (Brentano).— Tudi tukaj si moramo misliti * * * * v višini pomenu duhovno deželo (sveto cerkev), ki svojim otrokam le Božje dari deli. Perm. Iz. 11, 9. I Eceliiel 36. naroda ne boš več zgubila, 18 ) reče Gospod Bog. 16. In Gospod mi je govoril, rekoč: 17. Sin človekov! hiša Izra¬ elova so prebivali na svoji zemlji, ter so jo ognušali s svojimi deli in s svojim tuhtanjem; njih djanje je bilo pred menoj kakor neči- stoba kervotočne ženske. 19 ) 18. In izlil sim svoj serd nad nje zavoljo kervi, ki so jo na zemlji prelivali, in jo s svojimi maliki ognušali. 19. In razkropil sim jih ined narode, ter so bili razveti po deželah; po njih delih in njih zmišljavah sim jih sodil. 20. In prišli so k narodam, kterim so se perdružili, in so ognušali moje sveto ime, ker se je od njih reklo: To je Gospo¬ dovo ljudstvo, ki je iz njegove dežele prišlo. 20 ) iz. 52, 5. Rim. 2, 24. 21. In perzanesel sim svojimu svetimu imenu, 21 ) ktero je hiša Izraelova ognušala med narodi, med ktere so prišli. 495 22. Zato reci Izraelovi hiši: To govori Gospod Bog : Ne za¬ voljo vas, hiša Izraelova, bom jez to storil, ampak zavoljo svojiga svetiga imena, kterimu ste ne— čast delali med narodi, med ktere ste prišli. 23. Posvetil bom svoje veliko ime, ktero je med narodi ognu- šeno, ktero ste med njimi ognu¬ šali ; 22 ) de bodo narodi zre¬ dili, de sim jez Gospod, reče Gospod vojskinih trum, kadar bom posvečevan po vas pred njimi. 23 ) 24. Vzel vas bom namreč od narodov, in zbral vas bom iz vsi h dežel, in vas perpeljal v vašo deželo. 25. In izlil bom na vas čiste vode, 24 ) de bote od vsili svojih gnusob očišeni; in od vsili vaših malikov vas bom očistil. 26. Novo serce vam bom dal, in noviga duha bom v vas po¬ ložil ; vzel bom kamuato seTce iz vašiga telesa, in meseno serce vam bom dal. Zgor. 11, 19. 27. Svojiga duha bom v vas 18. O kananska dežela! ne bom te pustil narodam zaničevati, in vedno bos svoje ljudstvo v sebi imela. 1®, »njih djanje “ se mi je gnusilo, kakor se gnusi človeku ženska, kadar ima svoj čas. Perm. žal. pes. 1, 17. (Brentano). 90- Judje so med neverniki (ajdi) Božjimu imenu nečast delali, ker so bili krivi, de so malikovavci govorili, rekoč: Njih Bog — Jehova jih ni mogel varovati v njrh deželi, ker so iz nje pregnani k nam prišli (Brentano). 91. ter ne bom dopustil, de bi ga neverniki še dalje preklinjali, rekoč: Izra- clov Bog nima moči rešiti svojiga ljudstva nam iz rok ; zavoljo svojiga sve- liga imena — zavoljo svoje časti — ne bom tedaj pokončal svojiga ljudstva, ampak rešil ga bom nevernikam iz rok, ter ga popeljem v njegovo domačijo (Brentano). 22. Posvečevanje Božjiga imena se spet le nepopolnama spolnuje po goiecnosti Izia- clcov precej po vernitvi v deželo ; popolnama se pa spolnuje ob Mesijevim času. 22. „kadar bom posvečevali “ po vašim svetim življenji^ pred neverniki, ter bodo iz vašiga svetiga življenja posneli, de sim jez vaš Bog svet. 2^ To meri na kropljenje z očiševavno vodo (4. Mojz. 19.), kar je očiševanje * Jezusovo kervjo pomenilo (4. Mojz. 19. razi. 22.). Ecehiel 37. 497 duhu Gospodovim,') in me je spustila na sredi polja, ki je bilo polno kosti. 2 ) 2. In me je peljala skozi nje povsod okrog; bilo jih je pa silno veliko na polji, in so bile močno suhe. 3. In mi je rekel: Sin člo¬ vekov ! meniš li, de bodo te kosti oživele? In sim odgovoril: Gospod Bog, ti veš ! 3 ) 4. In mi je rekel: Prerokuj od teh kosti, in jim reci: Suhe kosti, 4 ) poslušajte Gospodovo be¬ sedo ! 5. To govori Gospod tem ko¬ stem : Glejte, jez bom duha v vas poslal, ter bote oživele. 6. Z žilami vas bom obdal, in meso bom dal na vas izrasti, in kožo bom čez vas raztegnil, in duha vam bom dal, in bote oživele; in zvedile bote, de sim jez Gospod. 7. In sim prerokoval, kakor mi je bil ukazal ; ko sim pa pre¬ rokoval, je šum vstal, in glej gibanje 5 in kosti so šle k kostem, sleherna k svojimu sklepu. 5 ) 8. In sim gledal, in glej, žile in meso so šle na nje; in koža se je razpela čez nje po verhu; duha pa še niso imele. 9. Na to mi je rekel: Pre¬ rokuj duhu, prerokuj, sin člove¬ kov ! in govori duhu : To pravi Gospod Bog: Od štirih vetrov 6 ) pridi, duh! in dihni v te pobite, de oživijo. 10. In prerokoval sim, kakor mi je bil zapovedal; in duh je šel vanje, in so oživele, in sto¬ pile na svoje noge — prav silno velika truma. 11. In mi je rekel: Sin člo¬ vekov ! vse te kosti so Izraelova hiša; oni pravijo: Naše kosti so se usušile, naše upanje je zgi¬ nilo, in odrezani smo. 7 ) 12. Zato prerokuj in jim reci: To pravi Gospod Bog: Glejte, moje ljudstvo! jez bom odperl vaše grobe, in vas bom izpeljal iz vaših jam, in vas popeljem v deželo Izraelovo. 13. In zvedili bote, moje ljud¬ stvo! de sim jez Gospod, kadar 1- V hebrejskim: ... „nad menoj, in Jehova me je peljal v duhu u . 2. Gospodova moč je bila nad menoj, in po nji sim se bil zamaknil, tadaj—• v zamaknjenji — se mi je zdelo, kakor de bi me bil Bog’ odpeljal, in na polje postavil, ki je bilo s kostmi pokrito. — Ecehiel vidi polje polno kosti, ki spet ožive (v. 2—10.), kot podobo vernitve in vstanovitve Izraelcov (11—14.). Sveti očaki .Justin, Irenej, Ciprijan, Ciril Jeruzalemski, Avgu¬ štin, Bazili, Ambroži, Hieronim učijo, de je s tem vstajenje mertvih pre¬ rokovano. 3 - vei“, če bodo oživele, ker jih le ti sam zamoreš oživiti s svojo vsiga- •"ogočnostjo. 4- „ Prerokovati £< se pravi tukaj v Božjim imenu in z njegovo močjo govoriti, čudeže delati z besedami. Glej naslednje. 5. „sleherna k svojimu sklepu“, v hebrejskim: n kost k ko s tv 1 . Oživljajoči duh se od štirih vetrov pokliče, ker je bil Izrael na vse štiri strani sveta raztrošen. „vse te kosti so“ podoba Izraelove hiše, ali vsih Izraelcov, ki pravijo: Zaterti smo, n naše upanje je zginilo ali: nimamo več upanja, de bi se uaše kraljestvo zopet obnovilo ; — „odrezani smo enaki veji odrezani od debla (Brentano). IV. 33 498 Ecehiel 37. bom odperl vaše grobe, in vas izpeljal iz vaših jam. 14. In djal bom v vas svojiga duha, de hote živeli; in počitek vam bom dal na vaši zemlji; in zvedili bote, de jez Gospod sim govoril, reče Gospod Bog. 8 ) 15. In mi je Gospod govoril, rekoč: 9 ) 16. In ti, sin človekov! vzemi si en les, in zapiši na-nj: ,,Judu in sinovam Izraelovim, njegovim tovaršein; in vzemi drugi les, in zapiši na-nj: „Jožefu, lesu Efraj- movimu, in vsi Izraelovi hiši, in njegovim tovaršem“.’°) 17. In združi ji, eniga z dru¬ gim, de ti bota en les, in se bota v tvoji roki sprijela. 18. In kadar ti sinovi tvojiga ljudstva porečejo: Ali nam ne boš povedal, kaj s tem hočeš? 19. odgovori jim: To pravi Gospod Bog: Glejte, jez bom vzel Jožefov les, ki je v Efraj- inovi roki, 1 ') in Izraelove rodove, kteri so mu pridruženi, in ga bom z Judovim lesam sklenil, in iz nju en sam les naredil; in bota eden v njegovi roki. 12 ) 20. Lesova pa, na ktera boš pisal, naj bota v tvoji roki pred njih očmi. 21. In reci jim: To govori Go¬ spod Bog: Glejte, jez bom vzel sinove Izraelove izmed narodov, med ktere so prišli, in jih bom zbral od vsili strani, in jih po¬ peljem v njih deželo. 22. In zedinil jih bom v eno ljudstvo v deželi na Izraelovih gorah, in en sam kralj bo vsim ukazoval; in ne bota več dva naroda, in se ne bota več raz¬ delila v dve kraljestvi, jan. 10, 16. 23. Tudi se ne bodo več oskru- 8. To prerokovanje od ustanovitve ali obnove Izraelovima kraljestva se je spol¬ nilo — tode nepopolnania — po vernitvi iz babilonskima jetništva, ker se jih je veliko iz Judovima in Izraelovima kraljestva v Palestino vernilo; prav popolnama pa se bo spolnilo še le poslednje čase, ko bodo vsi Izraelci sto¬ pili v cerkev Božjo. 9. Prerok v naslednjim naznanja s podobo zedinjenja dveh lesov poznejšnjc zedinjenje obeh kraljestev Judovima in Izraelovima. 10. Pervi les je bil podoba Judovima kraljestva, s kterim sta bila združena dva rodova, namreč rod Benjaminov in Levijev; tudi se je ž njim združilo veliko Izraelcov iz druzih desetih rodov Izraelovima kraljestva, kteri niso hotli moliti teleta in Baala ob Jeroboamovim in Ahabovim času; zatorej je Bom zapovedal preroku, de naj na pervi les zapiše besede: „Judu in ž njim združenim lzraelcam a . Drugi les je bil podoba Izraelovima kraljestva iz deseterih Izraelovih rodov; izmed teh rodov je bil naj močnejši rod Jožefov, kteri je bil iz dveh rodov, namreč iz Efrajmoviga in Manasetoviga; Efrajmov rod pa je imel spredbo pred Manasetovim, ker so bili kralji Izraelovim® kra¬ ljestva iz Benjaminovima rodu; zatorej je Bom Ecehielu ukazal na drugi les zapisati: „ Jožefu, lesu Efrajmovimu, in vsim ž njim združenim Izr a,' elcam u (Brentano). 11. „ Jožefov les, ki je v Efrajmovi roki u , t. j., Efrajm (kdo iz njegovima rodu) ima kraljevo palico, je kralj Jožefovih mlajšev in deseterih rodov, iz kterih je bilo Izraelovo kraljestvo. 12. V v njegovi roki 11 , t. j., v Božji roki, v hebrejskim: n v moji roki 11 , t. j-» obe kraljestvi, Judovo in Izraelovo, boste eno kraljestvo vBožji roki (Bren- tano). 500 Ecehiel 38. goski, 2 ) višimu poglavarju v Mo- soku in Tubalu; 3 ) in prerokuj od njega, 3. ter mu reci: To govori Gospod Bog: Glej, jez (pri¬ dem J nad te, o Gog, viši po¬ glavar v Mosoku in Tubalu ! 4. in te bom okoli gonil, in ti djal uzdo v čeljusti; 4 ) in bom izpeljal tebe in vso tvojo vojskino trumo, 5 ) konje in konjnike, vse z oklepmi obdane, veliko mno¬ žico, ki nosijo sulico, škit in meč; 6 ) 5. Perzijani, Etijopci in Li- bijani z njimi, 7 ) vsi s škitmi in čeladami; 6. Go'mer, in vse njegove kerdela, hiša Togorma 8 ) na pol¬ nočni strani, in vsa nje moč, in veliko ljudstev bodo s teboj. 7. Perpravi in oboroži sebe in vso svojo množico, ktera se jek tebi nabrala, in bodi njih zapo¬ ved o va ve c. 9 ) 8. Čez veliko dni boš ob¬ iskan; 10 ) poslednje leto pojdeš v deželo, ktera je bila meču od¬ šla, in se je bila zbrala iz mno- zih ljudstev na Izraelove gore, ktere so bile vedno zapušene; ona je bila perpeljana izmed ljud¬ stev, in vsi v nji zaupljivo pre¬ bivajo. 1 ') 9. Kadar pa prideš, boš per- derl kakor huda ura, in kakor oblak, de pokriješ zemljo ti, hi Ijenih zadnjo stisko, ktera se bo godila po splošnim perstopu Izraelcov v sveto cerkev. Spolnjenje tega prerokovanja je tedaj v nar dalji prihodnosti, in se bo le ob njegovim spolnovanji prav razumelo. 2. „Gog cl je blezo splošno ime vladarjev ali kraljev magoškiga kraljestva, kakor je bilo ime „Faraon “ splošno ime vsih egiptovskih kraljev. Kralje¬ stvo po imenu „Magog il , s kterirn so si Judje daljno deželo proti severju mislili, je bilo blezo per kaspiškim morji (Brentano). 3. „Mosok“ in „Tubal“, deželi Gogu podložni, sta bila tudi proti severju blizo černiga morja (Brentano). 4. „če bom okoli gonil“, kakor goni jezdic konja, ki ga ima na uzdi, in ga z ježo kroti. 5. „in bom izpeljal tebe 11 , t. j., bom dopustil, de pojdeš s svojo vojsko nad moje izvoljeno ljudstvo. 6. V hebrejskim : . .. ^konjnike, vse dobro orožene , ki škit, tarčo in mec nosijo u . — ,,Tarče 11 so bile veči škiti, ki so ves život pokrivale (Brent.)- 7. Imenovani narodi niso bili podložni Gogu, ampak le z njim v zvezi, nje¬ govi pomagači (Brentano). 8. n Gomer“, mlajši Goinerja, perviga Jafetoviga sina (l.Mojz. 10, 2.), ki so se blezo na severni strani černiga morja razširjali, kjer so Cimerijani ah Cimbrijani prebivali; — „hiša Togorma “, blezo Kapadocija (Brentano)^ v 9. O Gog! le pridi s svojo vojsko nad moje izvoljeno ljudstvo, pa bos z® zvedH, kaj se ti bo zgodilo (Brentano). 10. „boš obiskan “, t. j., po te pridem, de te popeljem (gl. 4. v.), t. j., k? 01 dopustil, de pojdeš nad moje izvoljeno ljudstvo. — Zastran besedi: veliko dni 11 , in: „ poslednje leto“, in v 16. versti: „ Poslednje dni S* e J zgor. 1. razi. 11. „ktera je bila meču odšla 11 , t. j., ktere dežele ljudstvo je bilo meču odšlo, in se je bilo zbralo iz množili ljudstev na izraelske gore; ljudstvo izraelske dežele je bilo perpeljano izmed mnozih narodov v svojo domačijo, ,jn vsi (Izraelci) v nji zaupljivo“, varno, mirno, brez strahu prebivajo. Ecehiel 38. 501 vse tvoje kerdela, in veliko ljud¬ stev s teboj. 10. To reče Gospod Bog: Tisti dan bodo vstajali naklepi v tvo¬ jim sercu, in naj hudobnejši mi¬ sel te bo obhajala, 12 ) 11. ter porečeš: V deželo brez ozidja pojdem; planil bom na mirne in varno prebivajoče; vsi ti prebivajo brez ozidja, nimajo zapahov, ne vrat; 13 ) 12. de rop pograbiš, in na plen planiš; de svojo roko stegneš po mestih, ki so bile razdjane, in potem spet pozidane, in po ljud¬ stvu, ki je zbrano izmed na¬ rodov, ktero je začelo posestvati in prebivati na popku zemlje. 14 ) 13. Saba in Dedan, in kupci izTarsisa, 15 ) in vsi njegovi levi ti porečejo: 16 ) Ali ne pojdeš ropa pograbit? Glej, za ropanje si nabral svojo trumo, de bi po¬ bral srebro in zlato, in odnesel hišno orodje in premoženje, in si naropal plena neizmerniga. 14. Zato prerokuj, sin člove¬ kov ! in reci Gogu: To govori Gospod Bog: Ali ne boš zvedil tisti dan, de moje ljudstvo za¬ upljivo prebiva? 17 ) 15. In prišel boš s svojiga kraja od severnih strani ti, in veliko ljudstva s teboj; vsi konjniki, velika množica in silna vojskina truma. 16. In vzdignil se boš nad moje ljudstvo Izraelovo kakor oblak, de pokriješ deželo. Poslednje dni se bo zgodilo, de te bom per- peljal nad svojo deželo; 18 ) de me narodi spoznajo, ko bom nad teboj, o Gog! posvečen 19 ) pred njih očmi. 17. To reče Gospod Bog: Ti si tedaj tisti, od kteriga sim v nekdanjih dnevih govoril po svo¬ jih služabnikih, izraelskih pre¬ rokih, ki so v dnevih tistih časov prerokovali, de te bom nad nje perpeljal. 20 ) 18. In zgodilo se bo tisti dan, dan prihoda Gogoviga nad Izra¬ elovo deželo, reče Gospod Bog, de se bo moja nevolja vnela v mojim serdu; 19. v svoji gorečnosti, v pla¬ menu svoje jeze sim govoril. 21 ) Ker tisti dan bo velik potres v deželi Izraelovi; 20. in trepetale bodo pred mo¬ jim obličjem ribe v morji in ptice 12. Hudobne misli in želje te bodo obhajale, napasti, oropati in pomoriti moje izvoljeno ljudstvo (Brentano"). 13. Moje ljudstvo nima terdnih, z ozidjem obdanih mest. 14. »ktero je začelo posestvati “ svojo deležnino, njive, nograde i. t. d.; — »na popku zemlje t. j., na sredi zemlje, v gorati, visoko ležeči Palestini, ki so si jo na sredi zemlje mislili (Brentano). 13. Zastran teh imen glej zgor. 27, 12. 15. 22. 16. „ njegovi levi“, njegovi junaki mu bojo pergovarjali, de naj gre ropat. Ali ne boš slišal tisti čas, de moje ljudstvo srečno in brez skerbi živi? Ali te ne bo mikalo, se ga lotiti? 16. »te bom perpeljal t. j., bom dopustil, de prideš. 19 - „posvečen t. j., poveličan, ko sveti, pravični, vsigamogočni Bog spo- z nan, ko bom toliko in toliko vojsko premagal in pokončal (Brentano). 20 - Glej Jud. pogl. 14. Iz. pogl. 13. razi. 2. pogl. 24. razi. 27. 21 - terdno sim sklenil to storiti (gl. 39, 8.), in sicer v kazen hudobnim in v očiševanje dobrih. EcehicI 38. 39. 502 pod nebam in zveri na polji in vsa laznina, kar se giblje na zemlji, in vsi ljudje, kteri so na zemlji 5 gore se bodo razvalile, in plotovi bodo padli, in slehern zid se bo poderl na zemljo. 22 ) Mat. 24, 29. Luk. 21, 25. 21. In na vsih svojih gorah bom meč zoper njega sklical, govori Gospod Bog; vsakteriga meč 23 ) se bo obernil proti nje- govimu bratu. 22. In sodil ga bom 24 ) s kugo in s kervjo in s silno ploho in grozno debelo točo; 25 ) ogenj in žveplo bom deževal na njega, in na njegovo vojskino trumo, in na mnogo ljudstev, ktere so ž njim. 23. In poveličevan in posve¬ čevati in spoznavan bom vpričo veliko narodov; in zvedili bodo, de sim jez Gospod. XXXIX. Poglavje. Gogova vojska bo pokončana, toliko bo raerličev, de jih bodo sedem mescov pokopavali, in sedem let nje orožje žgali. 1. Ti pa, sin človekov! pre¬ rokuj zoper Goga, in reci: To govori Gospod Bog: Glej, jez pridem nad te, o Gog, viši po¬ glavar v Mosoku in Tubalu !') 2 . okoli te bom gonil, in te izpeljal, in te vzdignil od sever¬ nih strani; in perpeljal te bom na Izraelove gore. * 1 2 ) 3. In zlomil ti bom lok v tvoji levici; in tvoje pušice ti bom iz¬ bil iz desnice. 4. Na Izraelovih gorah boš padel ti, in vse tvoje trume, in tvoje ljudstva, ktere so s teboj; zverinam, pticam in vsimu lete- čimu, in poljskim zverem te bom dal v žertje. 3 ) 5. Na polji boš obležal; ker jez sim govoril, reče Gospod Bog. 6 . In poslal bom ogenj nad Magog, 4 ) in nad te, kteri na oto¬ kih zaupljivo prebivajo; 5 ) in zve¬ dili bodo, de sim jez Gospod. 7. In svoje sveto ime bom znano storil med svojim ljud- stvam Izraelam; 6 ) in ne bom do- 22. Vse bo trepetalo na zemlji, ker bo potres vse poderl. 23. n vsakteriga“ meč v Gogovi vojski „se bo obernil “ i. d. Prim. Sodil. 7, 22: 1. Kralj. 14, 20. 24. „sodil ga bom“, t. j., kaznoval ga bom. 25. Prim. 1. Mojz. 19, 24. Joz. 10, 11. Sodn. 4, 15. Skr. raz. 16, 21. 1. „v Mosoku in Tubalu 11 , deželah proti severju blizo černiga morja. 2. v perpeljal te bom 11 , t. j., dopustil bom, de boš prišel. 3. Zverine in ptice bodo nepokopane merliče žerle. 4. n Magog i( je dežela, in se imenuje namesti njenih prebivavcov, namesti voj¬ ske Gogove. 5. „kteri na otokih} 1 , v daljnih severnih primorskih deželah, pokojno in brez- skerbno prebivajo. 6. Svojo vsigamogočnost bom razodel po poboji sovražnikov. Ecehiel 39. pustil več ognušati mojiga sve- tiga imena; in narodi bodo zvedili, de jez Gospod sim Izraelov Sveti. 8. Glej, pride, storjeno je, reče Gospod Bog; to je dan, od kteriga sim govoril. 9. Prebivavci pojdejo iz izra¬ elskih mest, in bodo zažgali in požgali orožje, 7 ) škite in sulice, 8 ) loke in pušice in ročne palice in drogove; in sedem let 9 ) jih bodo žgali. 10. Derv ne bodo iz pokrajin nosili, in ne po gojzdih sekali; ker bodo orožje žgali, in ropali nje, kterih rop so bili, in oropali bodo svoje pokončevavce, reče Gospod Bog. H. Tako bo tisti dan: Dal bom Gogu sloveč kraj za grob, dolino popotnikov proti jutranji strani morja, ktera bo memo gre¬ dočim grozo delala; 10 ) tam bodo pokopali Goga in vso njegovo množico, in imenovala se bo do¬ lina Gogove množice. 12. In Izraelova hiša jih bodo pokopavali sedem mescov, de bodo očistili deželo. 13. Pokopovalo pa jih bo vse ljudstvo po deželi; in imeniten bo 503 per njih ta dan, ob kterim bom poveličan, reče Gospod Bog. 14. Tudi bodo izvolili može, kteri bodo vedno po deželi hodili, in pokopovali, ter bodo iskali njih, kteri so ostali na verhu zemlje, de jo bodo očistili; po sedmih mescih pa bodo jeli preiskovati. 1 ') 15. In okrog bodo hodili ter prehodili deželo; in ko bodo za¬ gledali človeško kost, bodo znam- nje zraven nje postavili, dokler je pogrebniki ne pokopljejo v dolini Gogove množice. 16. Mesto 12 ) pa se bo imeno¬ valo Amona, 13 ) in zemljo bodo očistili. 17. Tebi tedaj, sin človekov! to govori Gospod Bog : Reci vsi perutnini in vsim pticam in vsim poljskim zverinam: Pridite, hitite, pertecite od vsih strani k moji klavšini, ktero sim vam jez za¬ klal, k preveliki klavšini na Izra¬ elovih gorah; de jeste meso, in pijete kri! 14 ) 18. Jedle bote meso junakov, in pile kri deželinih knezov, ovnov in jagnjet in kozlov in juncov, pa vsili debelih in pitanih. 15 ) 19. In jedle bote mast do si- 7. »bodo zažgali in požgali orožje“ sovražne vojske Gogove. 8. »škite in sulice il , v hebrejskim: „ velike in majhne škite “. m „sedem let u , t. j., dolgo časa jih bodo imeli za kurjavo. tO. Groza bo obhajala memo gredoče, ko bodo toliko grobov vidili. tl- »po sedmih (preteklih) mescih t. j., po dolgim času, ki ga bodo v po- kopovanje merličev obernili, »bodo jeli preiskovati “ zemljo, če je še kaj kosti na nji. 12. „Mesto il blizo doline bo dobilo v spomin ondi pokopanih sovražnikov ime. 13. „Amona“, v hebrejskim: „Hamona a , t.j., „Trumni kup“, t.j., kopa voj- skinih trum. 14. Dan, ob kterim bo sovražna vojska pobita, se tukaj permerja klavnimu gostovanju, ki ga bo Bog napravil roparskim pticam in zverinam, ktere bodo umorjenih trupla žerle. Prim. Skr. raz. 19, 17. 18. I 5 - V hebrejskim: ... „ juncov in volov, vsih z Basana“, t.j., ki so vsi bili pitani na Basanu, gorovji unkraj Jordana, kjer je dobra paša. Vsa ta ime- Eceliicl 39. 504 tosti, in pile kri do pijanosti, od klavšine, ktero vam bom jez za¬ klal. 20. In najedle se botepermoji mizi konj in močnih konjnikov in vsili bojakov, reče Gospod Bog. 21. In razširil bom svojo čast med narodi; in vsi narodi bodo vidili mojo sodbo, ktero sim skle¬ nil , in mojo roko, ki sim jo na nje položil. 22. In zvedila bo Izraelova hiša, de sim jez Gospod njih Bog, od tega dne in zanaprej. 23. In zvedili bodo narodi, de je bila Izraelova hiša zavoljo svoje krivice vjeta; zato ker so bili mene zapustili, in sim jim bil skril svoj obraz, in jih bil sovražni- kam v roke dal, de so vsi po¬ padali pod mečem. 16 ) 24. Po njih nesnagi in pre¬ grehi sim jim bil storil, in jim skril svoj obraz. 25. Za tega voljo to pravi Go¬ spod Bog: 17 ) Zdaj bom nazaj perpeljal Jakopove vjete, in se bom usmilil vse hiše Izraelove, ter se bom vnel za svoje sveto ime. 26. In nosili bodo svojo sra¬ moto in vso pregreho, 18 ) s ktero so se zoper mene pregrešili, ka¬ dar bodo spet v svoji deželi za¬ upljivo prebivali, in se ne bodo nikogar bali, 27. in ko jih bom nazaj per¬ peljal izmed ljudstev, in jih zbral iz dežel njih sovražnikov, in ko bom posvečevan l9 ) po njih vpričo prav veliko narodov. 28. Tadaj bodo zvedili, de sim jez Gospod njih Bog, kteri sim jih med narode razgnal, pa jih spet zbral v njih deželo, in ni- sim nobeniga izmed njih tam po¬ pustil. 20 ) Zgor. 36, 24. 29. In jim ne bom več skri¬ val 21 ) svojiga obličja, ker bom izlil svojiga Duha čez vso hišo Izraelovo, 22 ) reče Gospod Bog. novana pitana živina je podoba rejenih vojvodov in vojakov Gogove vojske (Brentauo). 16. „so vsi popadali pod mečem a razun tistih, ki so bili v jetnistvo peljani. — Iz tega naj a j d j e spoznajo, de vse nadloge, ki so nad Izraelce prišle, so jih le zavoljo njih hudobij zadevale, pa ne kakor de bi bil jez nezmožen, jim po¬ magati. 17. n Za tega voljo u (iz gole milosti, in de svojo moč razodenem, ne pa za¬ voljo njih zasluženja) jim hočem svojo milost skazati, in jih iz jetništva v njih deželo nazaj peljati.— Prerok govori od jetništva, iz kteriga bodo Judje poslednji čas izpeljani. Gl. v. 25. 28. 18. Tadaj se bodo zelo sramovali vsih svojih grehov. 19. „posvečevan a , česen, ko sveti, pravični, vsigamogočni Bog spoznavam Gl. zgor. 20, 41 : 36, 23. 24. 20. Ob vernitvi iz babilonske sužnosti je veliko Judov med ptujimi ljudstvi ostalo; ob vstopu v cerkev Božjo na koncu časov pa ne bo nobeden zaostal. 21. „jim ne bom več“ odrekoval svoje milosti. — Po babilonski sužnosti so se bili Judje še enkrat Bogu zamerili, ker so Mesija zavcrgli; po odrešenji na koncu časov pa se to ne bo več zgodilo. Gl. zgor. 36, 26. 21. 22. „bom izlil svojiga Duha“ ob Mesijevim času, zlasti pa na koncu časov. Gl. Joel. 3. Zgor. 36, 27. Iz. 32, 15. 16: 44, 3. Ecehiel 40. 505 XL. Poglavje. Bog pelje Ecehiela v zamaknjenji v izraelsko deželo na visoko goro, kjer mu pokaže nov tempelj, kteriga mož vsiga premeri. 1. Pet in dvajseto leto našiga preseljenja,') v začetku leta, de¬ seti dan mesca, 1 2 ) štirnajsto leto po tem, kar je bilo mesto raz- djano; ravno ta dan je bila nad menoj Gospodova roka, in me je tje perpeljala. 3 ) 2. V Božji prikazni me je perpeljal v deželo Izraelovo, in me je spustil na silno visoko goro, na kteri je bilo poslopje enako mestu, 4 ) obernjenimu proti pol¬ dnevu. 3. In tje me je peljal; in glej, 1. »preseljenja«, odpeljanja kralja Jehonija v sužnost. Gl. 4. Kralj. 24, 12.— Od tukaj do konca bukev popisuje prerok izraelsko deržavo v višjim pomenu spet ustanovljeno, kakor mu je bila v Božji prikazni razodeta. Naj pred po¬ pisuje novi tempelj (pogl. 40. 41. 42.), po tem v njem opravljano Božjo službo tpogl. 40.41.42.), zadnjič kraljestvo in mesto (45—48.). Kar je Ecehiel s to pri¬ kaznijo hotel učiti, razlagavci različno razkladajo. Nekteri pravijo, de je s tem kotel naznaniti, de bo po babilonskim jetništvu tempelj spet sozidan in izraelska deržava kakor pred spet ustanovljena. Tej misli je to nasproti, de je pre¬ rokov popis jeruzalemskiga tempeljna, ki ga je bil Nabuhodonozor poderl, veliko drugačen od popisa v 3. bukvah Kraljev 6, 7. kakor se tudi loči za¬ stran lege jeruzalemskiga mesta in razdelitve izraelske dežele pred babilon¬ sko sužnostjo (Prim.spod.40,2: 47, 14.22 : 48, 7.8. Joz. 18, 28.). Po misli druzih je prikazen povelje, kako naj se tempelj zida, Božja služba opravlja, dežela razdeli. De pa prerok ni dal taciga povelja, se lahko že iz tega posname, ker so Judje per zidanji svojiga tempeljna drug obris pred očmi imeli, po kterim so tempelj zidali, kar bi si sveta moža Ezdra in Nehemija ne bila upala storiti, ko bi bila prikazen po Ecehielu popisana povelje Božje, de naj se po nji ravnata; pa tudi iz tega se vidi, de una prikazen ni bila povelje Božje zastran naredbe jeruzalemskiga tempeljna in zastran naprave^ judovske deržave, ker so v popisu take reči omenjene, kteri h dogotoviti človeku ni mogoče, na priliko: v tempeljnu izvirajoča reka, nje iztok v mertvo morje, rodovitost mertviga morja in njega okrožja. De bi bil prerok te reči le kot podobe prihodnje rodovitnosti pravil, per vsim drugim pa po čerkniin pomenu si dogotovljenje mislil, ni verjetno. — Ti čudovitni deli noviga izraelskiga tempeljna in deržave kažejo veliko bolj razločno, de je prerok prihodnji lepi stan Mesijeve dobe, svete cerkve, pred očmi imel, posebno če se s tem per- merja, kar je prerok pred od prihodnjiga lepiga stanu Izraeloviga (36.37.), od njegoviga veličastniga kralja in pastirja, in od zadnjih časov (38. 39.) pisal, s tem se vjema, de se nova prihodnja občina ali srenja tudi sicer v svetim pismu ,, mesto« ali „Božje zidanje« imenuje (Ps. 86, 3: 121, 3: 146, 2. Efež. 2, 22.), in de sveti Janez v skrivnim razodenji (21,22.) cer¬ kev, ki se bo v nebeško kraljestvo spremenila, ravno tako kakor Božje mesto Popisuje. Tako izlagajo tudi sveti očaki in naj veči del kersanskih izlagavcov. 2 - „deseti dan mesca«, t. j., deseti dan perviga mesca. 3’ n me je tje perpeljala« , namreč v Judejo in v Jeruzalem. nposlopje enako mestu«, t. j., tako veliko kakor mesto. 506 Ecehiel 40. tu je bil mož, kteriga podoba je bila kakor podoba brona ; 5 ) in v njegovi roki je bila vervica iz prediva, in merjevska palica v njegovi roki; 6 ) stal pa je per vratih. 4. In ravno ta človek mi je govoril: Sin človekov! glej s svo¬ jimi očmi, in poslušaj s svojimi ušesi, in vzemi si v serce vse, kar ti bom pokazal; ker zato si perpeljan sem, de se ti pokaže; 7 ) vse, kar boš vidil, oznani Izra¬ elovi hiši. 5. In glej, zid je bil zunej okoli in okoli hiše, 8 ) in v moževi roki merjevska palica šest komol- cov in dlan dolga; 9 ) ter je meril širjavo poslopja 10 ) eno palico, in višavo tudi eno palico. 6. In prišel je k vratam, ktere so proti jutru gledale, 1 ‘) in je šel gori po njih stopnicah; 12 ) ter je meril prag pod vratmi eno palico širjave, to je, en prag (je meril ) eno palico po širjavi; 13 ) 7. tudi hrame, 14 ) po dolgim eno palico, in po širokim eno pa¬ lico, in med' hrami pet komol- cov; 15 ) 8'. in prag pod vratmi pred lopo notranjih vrat, 16 ) eno palico. 5. n mo% u , kteri se je svetil kakor ulikani bron. — Nekteri si mislijo angelja (prim. Skr. raz. 21, 15.), nekteri pa Gospoda, zidavca svoje cerkve, Jezusa Kristusa (Greg., Hier.j. Kristus, pravi sveti Hieronim, stoji per vratih (gl. naslednje), ker mi le po njem k Očetu pridemo, in brez njega v Božje mesto priti ne moremo. On je tukaj, de vredne sprejemlje, in nevredne odganja. 6. n mož a je imel mero v roki ko mojster stavbar, de je preroku pokazal mero posameznih delov tega veliciga poslopja. — Stavbar vse premeri po meri; ker (Efež. 4, 7. 13.) vsakimu je po Kristusu posebna mera gnade do¬ deljena. 7. n de se ti pokaže 11 vse, ker je vse imenitno in pomenljivo. 8. n zid je bil zunej t. j., okrožni zid je obdajal vse poslopje. 9. V hebrejskim: ... ,.palica šest vatlov dolga; vsak vatel je bil eno dlan dalji kakor navadni^, namreč babilonski vatel. Hebrejski vatel ali kornole je imel dolgost našiga čevlja. 10. n ter je meril širjavo poslopja t. j., širjavo hišniga zida. 11. Je šel od vrat zunanjiga okrožniga zida (v. 3.) skozi prostor za zidam, skozi pozneji ajdovski dvor, in je prišel k vratam na vzhodnji strani v zidu, kteri je ajdovski dvor ločil od izraelskiga preddvora. De se to in naslednje razume, je treba imeti znanje Mojzesoviga šotora (2. Mojz. 26.) in Salomo- noviga tempeljna (3. Kralj. 6.). 12. Izraelski dvor je bil nekoliko viši od ajdovskiga preddvora, in nad unim, namreč izraelskim dvoram, je bil duhovski dvor spet nekoliko viši, in visi nad vsimi je bilo svetišč. Bile so tedaj na hribu, kjer je bil tempelj, tri ravnote, kterih sleherna je bila nekoliko viši od druge. 13. prag per vratih je bil tedaj širok eno palico. 14. „tudi hrame u je namreč meril, kterih trije so bili na vsaki strani vra (v. 10.). Hrami so bili izbice za levite, ki so per vratih na straži bili. 15. „med hrami“ je bil prostor — zid — pet komolcov dolg. 16. Te vrata so bile pred lopo, in so unim v 6. versti imenovanim vratam ravno nasproti stale. Lopa je bila poslopje na štiri vogle, iz ktere se je na dvor hodilo, „in prag pod vratmi 11 , namreč pod notranjimi vratmi je meril, ktere vrata so bi e pred lopo, in so unim v 6. versti imenovanim, zunanjim vratam ravno naspro i stale. Med temi zunanjimi in notranjimi vratmi so bili na obeh straneh — 507 Ecehiel 40. 9. In meril je lopo per vra¬ tih 17 ) osem komolcov, in nje čelo l8 ) dva komolca ; lopa per vratih pa je bila znotrej. 19 ) 10. Dalje hrami per vratih proti jutrovimu potu so bili trije na tej in trije na uni strani 3 vsi trije ene mere, in ene mere njih čela 20 ) na obeh straneh. 11. In meril je širjavo praga per vratih 21 ) deset komolcov, in dolgost vrat 22 ) trinajst komolcov. 12. I 11 prostora pred hrami je bilo 23 ) en komolc na ti in en ko- molc na uni strani 5 hrami pa so bili po šest komolcov 24 ) tu in tam. 25 ) 13. In meril je vrata 26 ) od strehe eniga hrama do strehe druziga 27 ) na širjavo pet in dvaj¬ set komolcov; vrata so bile proti vratam. 14. In naredil je čela 28 ) šest¬ deset komolcov, 29 ) in pred čeli 30 ) je bilo dvoriše per vratih 31 ) po¬ vsod okoli. 15. In od vrat, 32 ) ktere so se¬ gale do lope notranjih vrat, 33 ) je bilo petdeset komolcov. 16. In okna so bile povšev 34 ) v hramih in na njih čelih, 35 ) ktere so bile znotrej proti vratam 36 ) po vsili straneh okrog; ravno tako so tudi bile okna v lopah 37 ) zno- na vsaki strani — trije hrami. — Lopa za notranjimi vratmi je bila poslopje na štiri vogle, iz nje se je na dvor hodilo. 17. »meril je lopo “ za notranjimi vratmi, vhod v njo, lopo proti svetlobi. 18. r nje čelo il , t. j., sprednji zid (berž ko ne, nekoliko namaknjen, enak zi- danimu stebru) na obeh straneh njeniga vhoda. 19. Lopa tedaj ni bila per zunanjih vratih (v. 6.), ampak per znotranjih proti (ivorišu. Vrata so bile dvojne, ene per stopnicah (v. 6.), in ene per lopi; med obojnimi so bili hrami (v. 7.). Gl. zgor. 16. razi. 20. „njih čela 11 , njih sprednji zid. Glej zgor. 18. razi. 21. V hebrejskim: »meril je širjavo svetlobe per vratih 1 '■ 22. „ dolgost vrat 11 , t. j., višavo vrat je zmeril. 28- „prostora“ nekoliko povišaniga in s kamnjem potlakaniga „ pred hrami je bilo 11 . 24. „hrami il so bili tedaj na štiri vogle (v. 7.). 25- „tii in tam“, t. j., na obeh straneh. Hrami so bili izbe za levite, ki so bili na straži per vratih. 20. »meril je vrala li , t. j., ves prostor od zunanjih do notranjih dur; oboje duri s hrami vred, ki so bili med njimi, se imenujejo vrata. Gl. zgor. 16. in 19. razi. 27 -t. j., od zadnjiga konca strehe eniga hrama do zadnjiga konca strehe nasprotniga hrama je nameril »na širjavo “ i. d. 28. n In naredil je čela K , t. j., in meril je čela. Gl. 18. razi. 29. Širjava vsih čel ob vratih in hramih je znesla 60 komolcov; Brentauo pa pravi: čela so bile visoke 60 komolcov. 29- K pred čeli “ ob vratih in hramih. Gl. 18. razi. 3l - »dvoriše u , prostor med vratmi in vratmi, veža. 2. »od vrat 11 , od zunanjih namreč, ktere so bile per stopnicah £v. 6.). 3. »ktere so segale do “ notranjih vrat pred lopo. Gl. razi. 26. »okna so bile“ zunaj ozke, proti notranjimu pa bolj široke. 23' »na čelih“ hramov in per vratih zavoljo veči svetlobe. »ktere so bile“ proti hodišu med vratmi in vratmi. '• Tudi stranske stene lop so imele okna. Ecehiel 40. 508 trej okrog, in na čelih podobe paim. 38 ) 17. In peljal me je na zunanji dvor, 39 ) in glej, zakladnice, 40 ) in tlak vložen s kamnani po dvoru okrog; trideset zakladnic po tlaku okrog. 41 ) 18. In tlak pred vratini — tako dolg kakor vrata — je bil nižji. 42 ) 19. In meril je širjavo od spod¬ njih vrat 43 ) do čelanotranjiga dvo¬ riša zunaj, sto komolcov proti jutru, in proti polnoči. 44 ) 20. Tudi vrata, ktere so gle¬ dale proti polnočni strani zuna- njiga dvoriša, je meril po dol¬ gosti, in po širjavi; 45 ) 21. in njih hrame, tri tu in tri tam, in njih čela in njih lopo po meri poprešnjih vrat, 46 ) petdeset komolcov po njih dolgosti, in po širjavi pet in dvajset komolcov. 47 ) 22. Njih okna pa in lopa in izrezljave 48 ) so bile po meri vrat, ktere so proti jutru gledale; in po sedmerih stopnicah se je gori hodilo, 49 ) in lopa je bila pred njimi. 50 ) 23. In vrata notranjiga dvo- rišač 1 ) so bile nasproti polnočnim in jutrovim vratam; 52 ) in meril je od vrat do vrat sto komol¬ cov. 53 ) 24. In peljal me je proti pol¬ dnevni strani, in glej, vrata, ktere so gledale proti poldnevu; in meril je njih čela, in njih lopo po zgor¬ njih merah; 54 ) 25. in njih okna in lope okrog, 55 ) kakor druge okna, 56 ) petdeset ko- 38. „na čelih" so bile podobe palm narejene. 39. „ peljal me je" izmed vrat ,.na zunanji dvor" Izraelovima ljudstva. Ta dvor se imenuje „ zunanji dvor" v nasprotji z „ notranjim dvorani" za duhovne. 40. ^zakladnice", hrami, izbe, so bile za ohranitev mnozih reči, ki sojih per darovanji potrebovali; v njih so pa tudi duhovni stanovali, kadar so ondi svojo službo opravljali. 41. Teh trideset zakladnic je bilo blezo petnajst na desni in petnajst na levi strani. Gl. v. 8. 42. „tlak (s kamnjem vložene tla) je bil (nekoliko) nižji", kakor tlak v lopi in med vratmi. Gl. razi. 23. 43. „od spodnjih vrat", od kterih je v 6. versti govorjenje. 44. Zunanji dvor je bil sto komolcov dolg in sto komolcov širok. 45. Zunanji dvor je imel čvetere vrata. 46. „po meri poprešnjih vrat" proti vzhodu (v. 6.). 47. Imenovani hrami so bili izbe za levite na straži. 48. „izrezljave", t. j., podobe palm. Gl. 38. razi. 49. „se je gori hodilo“ iz naj krajnima dvora. Gl. 11. razi. 50. „pred njimi", t. j., pred stopnicami proti notranjimu dvoru. 51. „ notranjiga dvoriša", t. j., duhovskima dvoriša, ktero je bilo na nekoliko povišani ravnoti. Glej zmor. 12. razi. 52. Troje vrata duhovskima dvora so bile na ravnost proti trem vratam vnanji ? 3 dvora. 53. „od vrat" duhovskima dvora „do vrat" nasprotnih vnanjima dvora je bilo 100 komolcov. 54. v po zgornjih merah", t. j., po ravno tisti meri kakor v 21. in 28. versti- 55. Bolj prav v hebrejskim: „tudi okna okoli v vratih in v lopi" je meril- 56. Bolj prav: n one" (vrata) so imele ..petdeset komolcov" i. d. Gl. v. 13- 15. 21. 509 Ecehiel 40. molcov na dolgost, in pet in dvaj¬ set komolcov na širjavo. 26. In po sedmerih stopnicah se je k njim gori hodilo; in lopa je bila pred vratmi, in na njih čelu izrezane palme, ena tu in ena tam. 27. In vrata notranjiga dvoriša so bile proti poldnevni strani; 57 ) in meril je od vrat do vrat na poldnevni strani sto komolcov. 28. In peljal me je na notranje dvoriše k poldnevnim vratam; in je meril vrata po zgornjih merah; 29. njih hrame in njih čela in njih lopo po ravno tistih merah, in njih okna in njih lopo okrog petdeset komolcov po dolgim, in pet in dvajset komolcov po šir¬ javi. 58 ) 30. In lopa okrog 59 ) je bila dolga pet in dvajset komolcov, in široka pet komolcov. 60 ) 31. In njih lopa je bila proti zunanjima dvorišu, 61 ) in njih pal¬ me na čelih; in bilo je osem stop¬ nic, po kterih se je k njim gori bodilo. 62 ) 32. In peljal me je na notranje dvoriše po jutrovim potu; in je meril vrata po zgornjih merah. 33. Njih hrame in njih čela in njih lopo kakor zgorej, in njih okna, in njih lope okrog, po dol¬ gosti petdeset komolcov, in po širjavi pet in dvajset komolcov. 63 ) 34. In njih lopa je bila proti zunanjima dvorišu, in izrezljane palme na njih čelih tu, in tam; 64 ) in po osmih stopnicah se je k njim hodilo. 35. In peljal me je k vratam, ktere so gledale proti polnoči; in je meril po zgornjih merah, 36. njih hrame in njih čela in njih lopo in njih okna okrog po dolgim petdeset komolcov, po širjavi pa pet in dvajset komol¬ cov. 37. In njih lopa je bila proti zunanjimu dvorišu, in izrezljane palme na njih čelih tu in tam; 65 ) in po osmih stopnicah se je k njim hodilo. 33. In v slednjo zakladnico so bile duri na čelu vrat; 66 ) tam so prali žgavne iferove. 67 ) 39. In v lopi per vratih ste bile dve mizi tu, dve mizi tam, de so na njih klali žgavne darove in darove za greh in za dolg. 68 ) 40. In na zunanji strani, ko- 57. kakor tudi proti vzhodu in proti severju. 58. Fr. Vatabli hebrejsko prestavlja: »Njih hrami pa in lope so bili po ramo tistih merah, in okna so bile v njih, in v njih lopah okrog ; petdeset komolcov je bila njih dolgost in širjava pet in dvajset komolcov 59- Jopa okrog“, v hebrejskim: Jope okrog so bile“ i. d. •>0. Te verste ni v greški prestavi. tl. Gre se skozi lopo teh vrat, de se pride iz dvora na dvor.. ®2. Iz naj zunanjiga dvora na vnanjiga se je hodilo po sedmih stopnicah, iz vnanjiga na notranjiga pa po osmih stopnicah. t3. V hebrejskim se bere ta versta kakor zgor. 58. razL tl. Ju in tam 11 , t. j., na obeh straneh vrat so bile na celih palme, tt. Ju in tam u , t. j., na ti in uni strani vrat. G). 18. razi. tt. Fr. Vatabli hebrejsko prestavlja: „Bil pa je hram, in duri vanj per podbojih “. t<- Jam“ v hramih, ki so bili na obeh straneh severnih vrat, „so prali i. d. t®- Gl. zastran teh daritev 3. Mojz. 4, 3 : 5, 19: 7, 1. Ecehiel 40. 510 dar se gori hodi k polnočnim vratam, 69 ) ste bile dve mizi; in na drugi strani pred lopo per vratih dve mizi. V » v • • • 41. Štiri mize tu, štiri mize tam; na vsaki strani vrat je bilo osem miz, na kterih so klali. 42. Štiri mize pa za zgavm dar so bile iz rezanih kamnov narejene, poldrugi komolc dolge in poldrugi komolc široke, in en komolc visoke; na te so pokla- dali orodje, s kterim so žgavne in klavne darove klali. 43. Njih robovi — eno dlan široki — so bili noter zavihani okrog in okrog; 70 ) na mizah pa meso za daritev. 44. In zunej notranjih vrat so bili hrami za pevce 71 ) na notra¬ njim dvoru, kteri je bil na strani vrat, ki so proti polnoči gledale; in eni so bili proti poldnevu ober- njeni, eni pa na strani jutrovih vrat so proti polnoči gledali. 72 ) 45. In mi je rekel: Ti hrami, ki proti poldnevu gledajo, so za duhovne, kteri svojo službo v tempeljnu opravljajo; 46. dalje hrami, ki gledajo proti polnoči, so za duhovne, kteri opravljajo službo per altarji. 73 ) To so sinovi Sadokovi, kteri izmed sinov Levijevih perstopajo k Gospodu, de mu strežejo. 74 ) 47. In je meril dvoriše po dol¬ gosti sto komolcov, in po širjavi sto komolcov na štiri vogle, in altar pred tempeljnam. 75 ) 48. In me je peljal v lopo tem- peljnovo, 76 ) in je meril lopo 77 ) pet komolcov tu, in pet komolcov tam; in širjavo vrat tri komolce tu, in tri komolce tam; 49. dolgost lope pa dvajset komolcov, in širjavo enajst ko¬ molcov, in po osmih stopnicah se je k nji hodilo. 78 ) In stebra sta bila pred čeli, eden tu in eden tam. 79 ) 69. Kako so bile vrata zidane, glej zgor. v. 6—15. 70. Ti robovi so bili verh mize okrog in okrog, de na njo položene reči ali darivno meso ni z nje padalo. 71. »za pevce", za levite, ki so zjutraj in zvečer Bogu hvalo peli. 72. Hrami (izbe, sobe) so bili na dveh straneh notranjiga dvora, namreč na polnočni strani, južni strani nasproti, in na vzhodnji strani ondi, kjer se je s polnočno stikala. 73. Eni hrami so bili zlasti za take duhovne, ki so per altarji z darovanjem in s kajenjem imeli opraviti. 74. Ti imenitneji duhovni in veliki duhoven so bili Sadokoviga rodu (3. Kralj- 2, 26. 27. 35.), per kterim je veliko duhovstvo ostalo. Prim. spod. 43, 19: 44, 15: 48, 11. Ime »Sadok" pomeni pravičniga ali pravico v oziru na duhov¬ stvo nove zaveze. 75. „ altar", namreč altar žgavnih daritev, ki je pred svetišem stal. 76. lopo tempelj novo", t. j., v poslopje pred svetišem. 77. »je meril lopo", t. j., poslopje pred svetišem. 78. Pomen verstic 48. in 49: Pred tempeljnam, pred svetim (41,1.2.) je bilo poslopje, »lopa" imenovana, od vzhoda do zahoda enajst komolcov, od jug 3 proti severju pa dvajset komolcov dolgo, široko pa je bilo kakor tempelj.^ 79. Dva stebra, enaka Salomonovim (gl. 3. Kralj. 7, 15.), sta stala pred ce 1 per vratih, eden na ti in eden na uni strani vrat. Ecehiel 41. 511 XLI. Poglavje. Prerok popisuje tempelj, sveto in presveto. 1. In me je peljal v tempelj,') in je meril čela, šest komolcov širjave tu, in šest komolcov tam, po širokosti šotorovi. 2 ) 2. In vrata so bile deset ko¬ molcov široke; in strani vrat pet komolcov tu in pet komolcov tam j in je meril njega dolgost 3 ) štir— deset komolcov, in širokost dvaj¬ set komolcov. 4 ) 3. In šel je v notranje, in je meril čelo vrat dva komolca, in vrata šest komolcov, in širjavo vrat sedem komolcov. 5 ) 4. I 11 je meril njega dolžino dvajset komolcov, in njega širjavo dvajset komolcov spredej v tem- peljnu, in mi je rekel: To je presveto. 6 ) 5. In je meril hišno steno šest komolcov, 7 ) in širjavo mostovžev štiri komolce povsod okrog hiše. 8 ) 6. Mostovži pa, mostovž nad mostovžem, so imeli dvakrat tri in trideset (Jiramov '); 9 ) in na hišnim zidu so bili napuši krog in krog, de so mostovži na njih ležali, in se tempeljnoviga zidu niso dotikovali. 10 ) 7. In bil je okrogel prostor za polžnice, ktere so kviško pe¬ ljale po ovinku do zgornjiga hrama 1. „me je peljal“ iz lope v pervi razdelek tempeljnov, v sveto. 2. V sredi zida, kteri je lopo od svetiša ločil, so bile vrata široke deset komolcov (v. 2.). Zid in podboji so bili šest komolcov debeli na obeli straneh vratne svetlobe. 3. „njega dolgost K , t. j., dolgost svetiga šotora, hiše, tempeljna. 4. Vrata so imele deset komolcov svetlobe po dolgim od juga proti severju, zidovi ali podboji ob vratih so bili ravno tako na vsaki strani pet komolcov dolgi, tako de je to medzidje z vratmi vred 20 komolcov merilo kakor lopa (40, 49.). Dolgost vsiga tempeljna (svetiga in presvetiga) je bila od vzhoda proti zahodu 40 komolcov. 5 - Zid, kteri je sveto od presvetiga ločil, je bil dva komolca debel, tako tudi podboji, ali stena ob vratih. Vrata so imele šest komolcov svetlobe, zid pa na vsaki strani vrat je bil sedem komolcov dolg, tako de je ves ta prostor tudi 20 komolcov po dolgosti meril. ^ »je meril ■— spredej v tempeljna — t. j., presveto, ktero je bilo spre¬ dej pred njimi, ki so bili spodej v tempeljnu. Presveto je bilo na štiri vogle. »je meril hišno £{ (tempcljnovo) steno, ktera je bila 6 komolcov debela. 8. „okrog hiše u , t. j., okrog tempeljna na južni, zahodnji in severni strani; ti mostovži okrog tempeljna so bili štiri komolce široki. 3- Bile so tri verste mostovžev okrog tempeljna, ena versta verh druge. — V hebrejskim: „ Hill pa so hrami, hram nad hramam, tri in trideset čevljev višave “ (prestavlja Fr. Vatabli). l0 - „bili so napuši “ ali ložici „na hišnim (tempeljnovim) zidu“, t. j., per vsaki versti imenovanih mostovžev ali per vsakim nadstropji je bil zid na- Pušen, ali en komolc umaknjen, de so na teh napuših ali ložicih slonele bruna za mostovže, ktere bruna pa niso v notranji tempeljnovi zid segale. Perm. Kralj. 6, 5. C. 512 Ecehiel 41. tempeljnoviga; 1 *) zato je bil tem¬ pelj zgorej širji kakor spotlej; 12 ) in tako se je hodilo iz spodnjiga mostovža skozi srednjiga na zgor- njiga. 8. In sim ogledoval na hiši višavo okrog; per tleh je mostovž meril eno šibo ali šest komol- cov. 13 ) 9. In širjava zunanjiga zida je bila pet komolcov; in znotranja hiša je bila obdana s hišnimi mostovži. 14 ) 10. In med hrami je bila šir¬ java 15 ) dvajset komolcov povsod okoli hiše. 16 ) 11. In vrata na mostovže so bile na mestu za molitev; 17 ) ene vrata so bile proti polnoči, in ene vrata proti poldnevu; in širjava mesta za molitev je bila pet komolcov krog in krog. 18 ) 12. In zidanje, ktero je bilo odločeno, in obernjeno proti cesti k morju, 19 ) je bilo široko sedem¬ deset komolcov; stena pa zidanja je bila pet komolcov široka okrog, in nje dolgost je bila devetdeset komolcov. 20 ) 13. In je meril dolgost hiše sto komolcov, 21 ) in odločeno zi¬ danje, in njega stene na dolgost sto komolcov. 22 ) 14. Širjava pa pred hišo in 11. ,,za polžnice a , t. j., za stopnice, ktere so bile — enako polževi lupini — po ovinku narejene iz spodnjiga mostovža v zgornja. 12. „zato je bil tempelj zgorej širji kakor spodej“, če se mostovži k tem- peljnu štejejo; sicer pa sta bila le zgornja mostovža toliko širji od spodnjiga, kolikor je bil per vsakim nadstropji zid umaknjen; srednji mostovž je bil tedaj en komolc, naj zgornji pa dva komolca širji od spodnjiga. 13. „sim ogledoval na hiši 11 , na tempeljnu, na zgornjim mostovžu, „višavo okrog t. j., ali višavo vsiga poslopja, ali pa le višavo deržajev, višavo predpersniga zidu okrog mostovža; ta verhnji mostovž je bil dva komolca širji kakor spodnji. Gl. zgor. 5. v. 14. Zunanji zid mostovžev je bil debel pet komolcov; tempelj je bil obdan z mostovži na južni, severni in zahodnji strani. 15. „7ned hrami “ je bil prostor širok. Gl. zgor. 40, 44 — 46. 16. Med hrami perzidaniga poslopja in med duhovskimi hrami, ki so bili na notranjim dvoru okrog hiše narejeni, je bilo 20 komolcov. 17. Pred vratmi, ki so bile v mostovže narejene (gl. naslednje), je bil prostor, kjer so molili. 18. Tri nadstropja, ki so tempelj od treh strani obdajale, so imele le dvoje vrata, ene proti poldnevu in ene proti polnoči. Na levi in desni strani seje hodilo iz tempeljnove lope po polžnicah (v. 7.) k trem nadstropjem, in v te nadstropja se je hodilo skozi posebne vrata. 19. „fc morju 11 , t. j., proti zahodu. Medzemeljsko ali srednje morje je bilo v zahodu od Palestine. 20. Pet komolcov deleč od vsiga tempeljnoviga poslopja je bil okoli njega na treh straneh zid narejen, ki je bil na zahodnji strani — od juga proti Se¬ verju — sedemdeset komolcov dolg, na južni in severni strani— od zahoda proti vzhodu — devetdeset komolcov dolg, pet komolcov debel, in verjetno pet komolcov visok. 21. Od zida (v. 12.) v zahodu do naj zadnjiga dela tempeljnove lope je M 8 dolgost kakih sto komolcov. 22. Ta zid (12.) je bil na severni in južni strani (razi. 20.) devetdeset ko¬ molcov dolg, debel pa na vsaki strani pet komolcov, tedaj znese vsa mera sto komolcov. Ecehiel 41. pred tem, kar je bilo posebej zi- daniga proti jutru, 23 ) sto komol¬ cev. 15. In je meril dolgost zidanja, kteroje bilo njemu nasproti zadej za njim in odločeno, in hrame na obeh straneh sto komolcov; 24 ) in notranji tempelj in dvorne lope; 25 ) 16. prage in okna na povšev, in hrame okrog po treh nastropjih. Proti slehernimu pragu je bilo vse krog in krog z lesam obito; tla pa so bile do oken, in okna so bile zaperte nad vratini. 2 6 ) 17. In vse do notranje hiše, in zunej po vsi steni, okrog znotrej in zunej je bilo po meri. 18. in bili so narejeni keru¬ bini in palme, in palma med ke- rubinam in kerubinam; in dva obraza je imel vsak kerubin, 19. človešk obraz zraven palme na ti strani, in levov obraz zra¬ ven palme na uni strani; tako je bilo narejeno po vsi hiši okoli in okoli. 20. Od tal do verh vrat so 513 bili kerubini in palme izrezljane 27 ) na tempeljnovi steni. 21. Vrata so bileštirvoglate, 28 ) take so bile tudi v presvetim, ene enake drugim. 29 ) 22. Leseniga altarja višava je bila tri komolce, in njega dolgost dva komolca; in njegovi vogli, in njega poveršina, in njega stene so bile lesene. In mi je rekel: To je miza pred Gospodam. 23. In dvojne vrata so bile v tempeljnu, in v svetišu. 30 ) 24. In vsaka durnica je imela po dve majhni durnici, ktere so se ena verh druge pregibale; po dve durnici so bile namreč na vsaki strani vrat. 25. Tudi na vratih v tempeljnu so bili izdolbeni kerubini, in iz- rezljave palm, kakor so bile tudi na stenah izdelane; zatorej je bil tudi les debeleji zunej proti lopi. 3 ') 26. Verh teh so bile okna na povšev, in podoba palm tu in tam na lopnih stebrih, po hišnih hramih, in po širjavi stene. 32 ) 23- t. j., prostor med tempeljnam in zidam v vzhodu, kteri je duhovski dvor ločil od ljudskima dvora. 2 4. Kakor v vzhodu pred tempeljnam, tako je bil tudi v zahodu za okrožnim zidam (razi. 20.) še en zid, dolg sto komolcov na obeli straneh. 25- „notranji tempelj u , t. j., ves tempelj na dvorišu. 26. „tla so bile do oken“, t. j., okna so se že per tleh začele, in so imele . na d vratmi majhno strešico zoper dež. 2'- t. j., bile so palme tako visoke kakor vrata. 28' „Vrata so bile “ na štiri vogle, zgorej neoblokane. 29- ravno take so bile tudi vrata v presveto, namreč na štiri vogle. HO- Vrata iz svetiga v presveto so bile dvojne; sprednje so se odperale v sveto, zadnje pa v presveto. V hebrejskim: . .. ^izdelane, in zunaj proti lopi je bilo leseno bruno 11 , 8 kterim so bile vrata zapahnjene. l’agnin prestavlja hebrejsko: „In okna so bile (zunaj) široke in (znotraj) 0z ke, palme tu ino tam po lopnih stenah, in po hiši, in po brunih “. IV. 33 514 Ecchiel 42. VIJ S. Poglavje. Popis tempeljnu pristavljeniga ozidja. 1. In me je peljal na zunanji dvor 1 ) proti polnočni strani, in me je peljal v zakladnice, ktere so bile odločenimu poslopju na¬ sproti, 2 ) in hiši nasproti proti polnoči obernjene. 3 ) 2. Spredej pred polnočnimi vratmi je bila dolgost sto ko- molcov, in širjava petdeset ko¬ molcov; 3. nasproti dvajsetim komol- cam notranjiga dvora, 4 ) in na¬ sproti tlam s kamni vloženim zu- nanjiga dvora, 5 ) kjer je bilo po¬ krito sprehajališe, ktero se je deržalo trojniga sprehajališa. 6 ) 4. In pred lirami je bilo spre¬ hajališe deset komolcov široko, v notranje obernjena pot en ko- molc široka; in njih vrata so bile proti polnoči; 5. ondi so bili zgornji hrami nižji (od spodnjih ); zato ker so jih nosili pokriti mostovži, kteri so iz spodnjiga in srednjiga na- stropja moleli; 6. tristropni so namreč bili, in niso imeli stebrov, kakoršni so bili stebri na dvorih; zato so moleli iz spodnjiga in srednjiga nastropja od tal petdeset ko¬ molcov. 7. In zunanji zid pred hrami, 7 ) kteri so bili per potu vnanjiga dvoriša, 8 ) je bil dolg petdeset ko¬ molcov; 8. ker dolgost hramov vna¬ njiga dvora je bila petdeset komol¬ cov, in dolgost pred tempeljnam sto komolcov. 9. In pod temi hrami je bil vhod od jutra, de se je iz zu- nanjiga dvora vanje hodilo, 10. Po širjavi dvorniga zida, kteri je bil proti jutranjimu potu, 9 ) odločenimu poslopju nasproti, so bili tudi lirami pred poslopjem. 10 ) 11. In pred njimi je bilo ho- 1. »na zunanji dvor 11 , t. j., na duhovski dvor, kteri se tukaj zato imenuje »zunanji dvor a , ker je bil zunaj tempeljnoviga ozidja, v kterim je bil prerok dosihmal. 2. „ odločenimu poslopju 11 , t. j., mostovžem, kteri so se tempeljna deržali. 3. »hiši nasproti “, t. j., tempeljnu nasproti. — Prerok tukaj popisuje na se¬ verni strani stoječe poslopja, po tem ko je bil popisal v poprešnjim pogl. 118 zahodnji in vzhodnji strani stoječe. 4. „ notranjiga dvora 11 , t. j., duhovskiga dvora. Gl. zgor. 41, 10. 5. „ zunanjiga dvora “ za izraelsko ljudstvo. Gl. zgor. 40, 17. 6. Misli učenih zastran lege in kakošnosti tega sprehajališa, hodiša ali mo- stovža so različne, ker so nam umetnijske besede hebrejske stavbe premalo znane. To velja tudi od naslednjiga do 13. verste. 7. „ pred hrami 11 , t. j., hramam nasproti po njih širjavi. 8. „ per potu vnanjiga dvoriša “, t. j., proti dvoru za ljudstvo, proti vzhodu. 9. „ proti jutranjimu potu“, proti jutranji ali vzhodnji strani. 10. „ pred poslopjem “, t. j., pred lopo in perzidanim poslopjem. Ecehiel diše prav tako kakor pred hrami, ki so bili proti polnocniniu potuj in njih dolgost, in njih širjava je bila enaka unim; vsi njih vhodi in njih vrata so bile enake unim. 12. Kakoršne so bile vrata hramov, ki so bili ob potu proti jugu: takošne so bile vrata per začetku pota, kteri pot je bil pred odločenim poslopjem, kodar se po potu od jutra pride. 1 ') 13. In mi je rekel: Hrami proti severju in hrami proti jugu, ki so pred odločenim poslopjem, oni so sveti hrami; v njih jedo du¬ hovni, kteri se bližajo Gospodu v presvetim; tam imajo pokladati nar svetejši darove, in daritev n greh, in za dolg; kraj je namreč svet. 12 ) 14. Kadar pa duhovni v sve- tiše pridejo, naj ne hodijo iz njega na zunanji dvor; in tam naj od¬ ložijo svoje oblačila, v kterih so službo opravljali, ker so svete; 42. 13. 515 in naj oblečejo druge oblačila, in tako naj gredo med ljudstvo. 15. In ko je bil hišo znotrej vso premeril, 13 ) me je peljal po potu skozi vrata proti jutru, 14 ) in jo je meril 15 ) povsod okoli. 16. Nameril je pa proti jutro- vimu vetru z merjevsko palico pet sto palic 16 ) okrog 17 ) po merjev- ski palici. 17. In nameril je proti pol— nočnimu vetru pet sto palic okrog po merjevski palici. 18. In nameril je proti pol— dnevnimu vetru pet sto palic okrog po merjevski palici. 19. In nameril je proti večer- nimu vetru pet sto palic po merjev¬ ski palici. 20. Na vse štiri vetre je bil premeril njen zid povsod okrog, njegovo dolgost pet sto komol- cov in širjavo pet sto komolcov, kteri je ločil svetiše od ljudskiga prostora. 18 ) \LIII. Poglavje. Večno veličastvo noviga tempeljna. Altar in njega posvetitev. 1. In me je peljal k vratam, ’) 2. In glej, veličastvo lzra- ktere so gledale proti jutru. eloviga Boga je šlo po potu od Ih V hebrejskim: . .. »per začetku pota, po kterim se pride od lepiga zida proti jutru«. Duhovni so mogli del Bogu darovanih daritev na svetim kraji vživati. Gl. 3- Moj z. 6, 9. 19: 7, 6. 13. Ko je bil ves tempelj premeril, tudi notranji in zunanji dvor. Ih ,,proti jutru«, k vzhodnjini vratam v naj zunanjši dvor. Ih »in jo je meril' 1 , namreč hišo, tempelj, t. j., zunanji zid okrog hiše ali tempeljna na vsili štirih straneh. 16 ' »pet sto palic«, t. j., pet sto komolcov; „palica li je bila tukaj komolc <>olga. Gl. 20. v. jh „okrog«, prav za prav po dolgim je meril. l8 - „ kteri (zid) je ločil “ goro, na kteri je bil tempelj, od prebivališ ljudi, h j ,k vratam “ naj zunanjšiga zidu, kteri je bil okrog in okrog tempeljna. 33 * Ecehiel 43. 516 jutra; 2 } in njegovo šumenje je bilo kakor šumenje veliko voda, in zemlja se je svetila od nje¬ gove svetlosti. 3. In vidil sim perkazen po podobi tiste, ktero sim vidil, ko je bil prišel mesto razdevat; 3 ) in podoba je bila enaka podobi, ktero sim vidil ob reki Kobaru; 4 ) in padel sim na svoj obraz. 4. In veličastvo Gospodovo je šlo v tempelj po potu jutro- vih vrat. 5. In Duh me je bil vzdignil, ter me peljal na notranje dvo- riše; in glej, hiša je bila na¬ polnjena z Gospodovim veliča- stvam. 5 ) 6. In slišal sim nekoga iz hiše proti meni govoriti, in mož, kteri je poleg mene stal, 6 ) 7. mi je rekel: Sin človekov! to je mesto mojiga prestola, in mesto stopinj mojih nog, kjer bom prebival v sredi Izraelovih otrok na vekoma; in Izraelova hiša ne bode več skrunila mojiga sve- tiga imena, ne oni, ne njihovi kralji s svojim nečistovanjem, 7 ) ne z grobmi svojih kraljev, 8 ) in ne z visočinami. 8. Oni 9 ) so svoj prag posta¬ vili zraven mojiga praga, in svoje podboje zraven mojih podbojev, in stena je bila med menoj, in med njimi; 10 ) in skrunili so moje sveto ime z gnusobami, ktere so počenjali; zato sim jih končal v svoji jezi. 9. Zdaj tedaj naj deleč od mene spravijo svoje nečistovanje in grobe 1 ‘) svojih kraljev; in vselej bom med njimi prebival. 10. Ti pa, sin človekov! po¬ kaži Izraelovi hiši tempelj, de se sramujejo svojih krivic, in zidanje zmerijo. 12 ) 11. In rudečica naj jih obide zavoljo vsiga, kar so storili. Po¬ kaži jim podobo hiše, in nje zi¬ danje, izhode in vhode, in ves nje popis, in vse nje naredbe, in ves nje red, in vse nje po¬ stave, ter obrisaj jim pred očmi, de ohranijo ves nje obris, in nje naredbe, in se po njih ravnajo. 12. To je postava za hišo na verhu gore; vsa nje okrajina 2. Veličastvo Božje je ravno tako slovesno spet šlo v tempelj, kakor je bilo iz njega šlo. Gl. zgor. 11, 23. Veličastvo Gospodovo je Bog, ki se razodeva, tedaj Sin Božji. Gl. Cah. 14, 4. i. d. 3. „fco je bil prišel 11 Gospod napovedovat razdjanje jeruzalemskiga mesta. Glej zgor. pogl. 1, 9. 10. 4. Gl. zgor. 3, 23. Ecehiel je bil po prikazni zvedil, de bo mesto razdjami. Gl. zgor. 10, 2. 5. s svetlobo. Prim. 2. Mojz. 40, 32. in 3. Kralj. 8, 10. 11. G. Govoreči nevidni je tukaj blezo Bog Oče, in mož zraven Ecehiela Bog Sin ko človek v novi zavezi. Prim. 1, 26. 7. v s svojim nečistovanjem,'-'-, t. j., s svojim malikovanjem. 8. V hebrejskim: „we z merliči svojih kraljev 1 - 1 (ker so jih na sionski g'*' 1 pokopovali, ki je bila s hribam „Morija“ ena višina j. 9. „Onž“, namreč hudobni kralji so si dali narediti grobe zraven moje hiše. 10. v rned njimi' 1 , t. j., med pokopanimi kralji. Prim. 4. Kralj. 16, 18. _ v # 11. „nečistovanje u , t. j., malikovanje, n in grobe", v hebrejskim: ,.in merliče ■ 12. de novo zidanje Božje zmerijo, de se novo vero prav spoznati učijo. Ecehiel 43. krog in krog je presveta; to je tedaj postava za hišo. 13. To pa je mera za altar, 13 ) prav dobra mera, ki meri komolc in eno dlan; njegovo stalo je bilo en komolc visoko, in en komolc široko, 14 ) in njegov okrajik do njega roba, in okoli eno dlan širok; to je bila tudi jama okrog altarja. ’ 5 ) 14. In od stala na tleh do spodnjiga odstavka sta bila dva komolca, in širjava je bila en komolc; in od manjšiga odstavka do vekšiga odstavka so bili štirje komolci, in širjava je bila en komolc. 16 ) 15. Ariel 17 ) sam pa je bil vi¬ sok štiri komolce, in od ariela kviško so bili štirje rogovi. 18 ) 16. In ariel je bil dvanajst komolcev dolg, in dvanajst ko- molcov pa širok, štirvoglat z enakimi stranmi. 17. In odstavek je bil štirnajst komolcov dolg, in štirnajst ko- 517 molcov širok na njega štirih voglih; 19 ) in venec 20 ) okoli njega pol komolca visok; in njegovo stalo okoli in okoli je bilo visoko en komolc; stopnice 21 ) njegove pa so bile proti jutru ober- njene. 18. In mi je rekel: Sin člo¬ vekov ! to govori Gospod Bog: To so šege per altarji, kadar¬ koli bo dodelan, de se na njem daruje žgavni dar, in kri iz¬ liva. 19. In duhovnam in levitam iz Sadokoviga rodu, kteri pred me hodijo, reče Gospod Bog, daj tele od čede, de mi ga darujejo za greh. 20. Potlej vzemi njegove kervi, in pokropi štiri njegove rogove, in štiri vogle odstavkove, in okrožek okoli; in ga boš očistil in posvetil. 22 ) 21. Potem vzemi tele, ktero je bilo darovano za greh; in sežgi 13. n mera za altar“ žgavnih darov je bila eno dlan dalji kakor navadna babi¬ lonska .mera. 14. Altar je bil na štiri vogle in je stal na nekim podnožji, ki je bilo komolc visoko. Verste (13—17.) so spet prav temne, zato jih razlagavci različno prestavljajo in razlagajo. 13. Okrog stala ali podnožja je bil narejen eno dlan širok obroč, kteri je tako rekoč okrog altarja delal jamo, v ktero se je kri natekala. 16- Dva komolca od tal je bil per altarji odstavek, ki ga je kakor okrajik, kakor komolc široka klop, obsegal, de se ni nihče dotikal altarja; štiri ko¬ molce nad njim je bil spet odstavek, ki je zgorej altar obsegal. I 17. v Ariel u se je imenoval pravi altar, od spodnjiga do zgornjiga odstavka. »Arieft se pravi po našim jeziku; „Lev Božji a ali pa tudi: ^Ognjiše Božje a (gl. Iz. 29, 1.), ker daritve kakor lev ali pa tudi kakor ognjiše požera. V hebrejskim: ,.Harel sam pa 11 i. d. n Harel“ se pravi po našim jeziku: „Gora Rožja“. „štirje rogovi“ na štirih voglih. Gl. 2. Mojz. 27, 2. i. d. Ih. Altar po verhu je bil toliko komolcov dolg in širok. 'h. »venec* ga je per verhu ob robu obdajal. 1. Stari altar pa stopnic ni smel imeti. Gl. 2. Mojz. 20, 26. 22 - To govorjenje zadeva Ecehiela namesti posvečujočiga duhovna. Glej 2. Mojz. P»gl. 29. in 3. Mojz. 16, 18. 518 Ecehlel ga zunaj svetiša na odločenim kraji per hiši. 23 ) 22. In drugi dan daruj kozla brez madeža za greh; de se spravi altar, kakor je bil s tele— tam spravljen. 23. Ko boš pa dokončal njega spravo, daruj tele izmed čede brez madeža, in ovna izmed čede brez madeža; 24. in daruj ji pred Gospodo¬ vim obličjem; duhovni pa naj ji s solijo potresejo, 24 ) in naj ji darujejo v žgavni dar Gospodu. 43. 44. 25. Sedem dni daruj vsak dan kozla za greh; in tele izmed čede, in ovna izmed drobnice brez ma¬ deža naj darujejo. 26. Sedem dni naj altar sprav¬ ljajo in očišujejo, in naj ga po¬ svetijo. 25 ) 27. Po dopolnjenih dnevih pa naj osmi dan in dalje duhovni darujejo na altarji vaše žgavne in mirne darove; in milostljiv vam bom, reče Gospod Bog. XLIV. Poglavje. Posebne naprave noviga tempeljna, red duhovnov in njih opravila. 1. In obernil me je po potu k vratam zunanjiga svetiša, ktere so gledale proti jutru,') in bile so zaperte. 2. In rekel mi je Gospod: Te vrata bodo zaperte; ne bodo se odperale, * 2 ) in nihče ne pojde skozi nje; ker je Gospod Izraelov Bog skozi nje šel, 3 ) zatorej bodo za¬ perte tudi poglavarju. 3. Poglavar sam bo sedel pred njimi, de bo jedel kruh 4 ) pred Gospodam; po potu lopnih vrat bo noter hodil, in po tem potu bo ven hodil. 5 ) 4. In me je peljal po potu polnočnih vrat pred hišo; in sim gledal, in glej, veličastvo Go¬ spodovo je napolnilo hišo Go¬ spodovo; 6 ) in padel sim na svoj obraz. 5. In Gospod mi je rekel: 23. »zunaj svetiša t. j., zunaj teinpeljnoviga okrožja, pa vender še na gori, kjer je bil tempelj. 24. Sol je podoba nestrohljivosti in torej stanovitnosti zaveze z Bogam. Gl. 3. Mojz. 2, 13. 25. »naj ga posvetijo'- 1 , prav po besedi, »naj polnijo njegovo roko 11 , kar po¬ meni: blagosloviti, posvetiti. Gl. 2. Mojz. 28, 41. 1. »k vratam zunanjiga svetiša a , t. j., k vzhodnjim vratam na duhovski« 1 dvoru, kteri se tukaj zunanji imenuje, kakor zgor. 42, 1. 2. »ne bodo se odperale “ razun ob. odločenih dneh. Gl. spod. 46, 1. i- d. 3. „ skozi nje šel “ v tempelj. Glej zgor. 43, 4. 4. »de bo jedel kruh u , t. j., de bo ondi imel s svojo deržino daritevske go¬ stije. Perm. spod. 46, 2. 8. 12. 5. Kralj je noter in ven hodil skozi vzhoduje vrata na ljudskim dvoru, in j e smel priti do vzhodnjih vrat na duhovskim dvoru. 6. svetloba je napolnila tempelj. Glej zgor. 43, 5. Ecehiel 44. Sin človekov! vzemi si k sercu, glej s svojimi očmi, in poslušaj s svojimi ušesi vse, kar ti jez govorim od vsili šeg Gospodove hiše, in od vsih njenih postav; in obračaj svoje serce na pota vtempeljnu in na izhode iz sve¬ tiša. 7 ) 6. In reci Izraelovi hiši, ktera me togoti: To govori Gospod Bog: Naj vam bodo zadosti vaše pregrehe, hiša Izraelova ! 7. ko vodite ptuje ljudi ne¬ obrezaniga serca, in neobreza- niga mesa 8 ) v moje svetiše, de mojo hišo gnusijo; in darujete moje kruhe, mašobo in kri; in mojo zavezo z vsimi svojimi pre¬ grehami razderate. 9 ) 8. In se niste deržali zapo¬ ved mojiga svetiša; ampak ste namesti sebe postavili varite mojih naredb v mojim svetišu. 10 ) 9. To reče Gospod Bog: No¬ ben ptujic neobrezaniga serca, in neobrezaniga mesa naj ne ho'di v moje svetiše, tudi noben ptujic, kteri je med Izraelovimi otroci; 10. pa tudi leviti ne, 1 11 ) kteri so deleč od mene odstopili po zmoti Izraelovih sinov, in so za¬ šli od mene za svojimi maliki, in so nosili svojo hudobijo; 12 ) 11. le čuvaji naj bodo v mojim 519 svetišu, in hišni vratarji, in hišni strežniki; oni naj koljejo žgavne in klavne darove 13 ) ljudstva; in oni naj stoje pred njimi, 14 ) de jim strežejo. 12. Zato, ker so jim pred njih maliki stregli, in so bili Izraelovi hiši v spotikljej k grehu; zato sim zoper nje vzdignil svojo ro¬ ko, 15 ) reče Gospod Bog; in naj nosijo svojo pregreho, 13. in k meni naj se ne per- bližajo, de bi mi duhovsko službo opravljali, tudi naj ne perstopijo k nobenimu iz mojih svetiš blizo presvetiga; ampak nosijo naj svojo sramoto in svoje pregrehe, ktere ,so storili. 14. Vratarje v hiši jih bom postavil, za vsako njeno opravilo, in za vse, kar se v nji godi. 15. Duhovni pa iz Levijeviga rodu, iz Sadokove družine, kteri so šege mojiga svetiša spolno- vali, ko so bili sinovi Izraelovi od mene zašli, 16 ) oni naj pred me hodijo, in naj mi strežejo; oni naj stoje pred mojim obličjem, de mi mašobo in kri darujejo, reče Gospod Bog. 16. Oni naj hodijo v moje sve¬ tiše, in oni naj perstopajo k moji mizi, de meni strežejo, in moje šege dopolnujejo. 1- t. j., pazi na vse, kar zadeva zunaj in znotraj tempelj. 8- -{pluje ljudi neobrezaniga serca in neobrezaniga mesa 11 , t. j., mali- kovavce. 9. „ mojo zavezo “ z vami s svojimi hudobijami razderate. 10. Ne de bi bili leviti sami per tempeljnu culi, so namesti sebe ptujce naje¬ mali, de so ondi na straži bili. 11- t. j., pa tudi duhovni ne, kteri so iz Levijeviga rodu (v. 13.). 12 - „so nosili svojo hudobijo“, t. j., so bili pokorjeni za svojo hudobijo. 13. t. j., oni naj nar manjši službe per tempeljnu opravljajo. 14. r naj stoje pred njimi“, ki darujejo. Prim 4. Mojz. 16, 9. 13. „sim zoper nje vzdignil svojo roko 11 , t. j,, sim persegel. 16- Gl. 4. Mojz. 25, 3. i. d. Prim. zgor. 40, 46. in 43, 19. Ecehiel 44. 520 17. In kadar pridejo k vratam notranjiga dvora, 17 ) naj platnene oblačila oblečejo; nič volnatiga naj nimajo na sebi, kadar službo opravljajo med vratmi notranjiga dvoriša, in znotraj. 18. Platnene ovijače naj imajo na glavah, in platnene krila 18 ) okoli ledja, in naj se ne prepa- sujejo (tako terdoj , de bi se potili. 19. Kadar pojdejo na zunanji dvor k ljudem, naj slečejo svoje oblačila, v kterih so stregli, in jih spravijo v shrambo svetiša, in druge oblačila naj oblečejo; in naj ne posvečujejo ljudi v svo¬ jih oblačilih. 19 ) 20. Glave pa naj si ne brijejo, tudi dolžiti las naj si ne pušajo, ampak pogostama naj si glave strižejo. 21. In vina naj ne pije noben duhoven, kadar ima iti na notra¬ nje dvoriše. 22. Vdov in zaverženih naj ne jemljejo za žene, ampak device iz zaroda hiše Izraelove; vender se pa smejo oženiti z vdovo ka- kiga duhovna. 5. Mojz. 21, 14. 23. In moje ljudstvo naj učijo, in jim pokažejo, kakošen raz¬ loček je med svetim in nesvetim, med čistim in nečistim. 24. Kadar bo prepir, naj se mojih pravic deržijo in sodijo; moje postave in moje zapovedi ob vsih mojih praznikih naj spol- nujejo, in moje sabote posve¬ čujejo. 25. K merliču naj ne hodijo, de se ne ognusijo, 20 ) zunaj k očetu in materi in sinu in hčeri in bratu in sestri, ktera se ni drugič omožila; 21 ) nad temi se smejo omadeževati. 26. In potem ko bo kdo oči- šen, naj se mu sedem dni od¬ šteje. 22 ) 27. In na dan svojiga vhoda v svetiše na notranji dvor, de mi služi v svetišu, naj daruje za svoj greh, reče Gospod Bog. 28. Dedšine pa naj nimajo, jez sim njih dedšina; in lastine jim ne dajajte v Izraelu, ker jez sim njih lastina. 23 ) 5. Mojz. 18, 1. 29. Klavno daritev 24 ) za greh in za dolg naj jedo; in vse, kar se bo v Izraelu iz obljube daro¬ valo, bodi njih. 30. Pervine vsiga pervoroje- niga, 25 ) in vse pitne darove od vsiga, kar se daruje, naj du¬ hovni imajo; tudi pervine svojih jedi dajajte duhovnu, de podeli blagoslov tvoji hiši. 26 ) 2. Mojz. 22, 29. 17. r k vratam notranjiga dvora“, t. j. duhovskiga dvora. 18. „ platnene krila 11 , t. j., pertene hlače. Prim. 2. Mojz. 28, 42. 19. „ Posvečevati “ se pravi tukaj „ omadeževati se u ; ker ljudje, kteri so se svetih oblačil dotaknili, so se mogli očistiti in odgrešiti. Gl. 2. Mojz. 30, 29. Spod. 46, 20. 20. Glej zastran tega Božjo prepoved 3. Mojz. 21, 1. 21. V hebrejskim: ... „ sestri, ktera ni imela moža“ i. t. d. 22. preden svojo službo spet opravlja. Gl. 4. Mojz. 19, 11. 12. 23. Gl. 4. Mojz. 18, 20.; vender pa naj imajo kraj za stanovanje, kakor so sicer svoje mesta imeli. Gl. spod. 45, 4. 5. 24. V hebrejskim : „ Jedilno daritev a , t. j., nekervavo daritev. 25. „ Pervine vsiga pervorojeniga il , t. j., pervi sad od vsiga. 26. V hebrejskim: ,.. ,.in vse povzdignjene darove naj imajo duhovni; tudi Ecehiel 44. 45. 521 31. Nič cerknjeniga in od zve- ali živine, ne smejo duhovni je- rine oklaniga, bodi si od ptičev sti. 27 ) XLV. Poglavje. Razdelitev dežele. Mera in tehta. Daritev, ktero naj vladar opravlja za ljudstvo. 1. In kadar bote začeli z vadljejem deliti deželo,') odlo¬ čite pervine Gospodu, en posve¬ čen del dežele, pet in dvajset tavžent (komolcov) na dolgost, in deset tavžent na širjavo; to bodi posvečeno po vsi svoji ineji okrog. * 2 ) 2. In od tega dela naj se od¬ loči za svetiše čveterovoglina, po pet sto komolcov vsaka stran krog in krog; in srednji pro¬ stor petdeset komolcov okrog in okrog. 3. In po tej meri odmeri pro¬ stor pet in dvajset tavžent (ko¬ molcov ) dolgosti, in deset tav¬ žent (komolcov') širjave; na njem naj bo tempelj in presveto. 4. Posvečeni prostor naj bo za duhovne, služabnike v sve- tišu, kteri k službi Gospodovi pridejo; in ta prostor jim bodi za hiše, in za svetiše per sve- tišu. 3 ) 5. Pet in dvajset tavžent (ko¬ molcov) pa dolgosti, in deset tavžent širjave bodo imeli leviti, kteri hiši služijo ; 4 ) oni bodo po- sestvali dvajset hramov. 5 ) 6. Ko mestno lastino pa dajte vsi Izraelovi hiši pet tavžent (ko¬ molcov) širjave, in pet in dvaj¬ set tavžent dolgosti zraven od- ločeniga svetiša. 5 ) 7. Tudi poglavarju odločite prostor na obeh straneh odloče- niga svetiša in mestne lastine, penine svojiga testa“ i. t. d. — „Povzdignjeni darovi se imenujejo tisti, ktere so Izraelci kviško povzdigovali, ter Bogu darovali; — „pervine svo¬ jiga testd a , t. j., pervine mlincov, pogače. Gl. 2. Mojz. 25, 2. in 4. Mojz. 15, 20. (Brentano). 27- Glej to prepoved Božjo 3. Mojz. 22, 8. !• Ni viditi, de bi bili Izraelci po vernitvi iz babilonskiga jetništva deželo tako razdelili, kakor je bil Bog v zadnjih poglavjih preroku nar.očil, ali zato ne, ker so jim sovražniki branili, ali pa zato ne, ker je Bog preroku naznanil y so razdelitev le kakor predpodobo tega, kar se bo po duhu v keršanski cerkvi spolnilo. To zadnje terdijo veči del nar bolji keršanski izlagavci. 2. Izraelci naj pred razdelitvijo obljubljene dežele med rodove kos nje odlo¬ čijo, ki naj bo za Gospoda, duhovne, levite, veliko mesto in kneza ali vla¬ darja namenjen. Glej 48, 8—23., kjer je to bolj natanko razloženo. Petdeset komolcov od tempeljna naj bodo na vsih straneh duhovske izbe ali prebivališa. d- ,,kteri hiši služijo K , t. j., kteri tempeljnu služijo. 5 - Memo pet in dvajset tavžent komolcov dolgosti in toliko širjave od uniga prostora proti severju, ki je bil za tempelj in za duhovne odločen (v. 3. in 4.), aaj bodo leviti imeli še dvajset izbic per tempeljnu za stanovanje, kadar kodo ondi svojo službo opravljali. Od prostora za tempelj in duhovne odločeniga (v. 3. in 4.) naj veliko mesto Ecehiel 45. 522 namreč odločenimu svetišu na¬ sproti, in mestni lastini nasproti, od morske strani do morja, in od ju¬ tranje strani do (naj krajne') ju¬ tranje strani; po dolgim naj ta prostor sega kakor vsakteri del od večerne meje do jutranje meje. 7 ) 8. To od zemlje naj bo on imel za delež v Izraelu, de ne bodo zanaprej več poglavarji ro¬ pali mojiga ljudstva; 8 ) ampak bodo dali deželo Izraelovi hiši po nje rodovih, 9. To govori Gospod Bog: To vam bodi zadosti, Izraelovi poglavarji! opustite krivico in roparije, delajte prav in po pra¬ vici; odločite svoje meje od mo¬ jiga ljudstva, reče Gospod Bog. 9 ) 10. Imejte pravično tehtnico, in pravično efo, in pravični bat. 10 ) 11. Efa in bat bodita enaka, in ene mere; tako de bat derži deseti del kora, 11 ) in efa deseti del kora; po meri kora naj se oba merita. 12. Sikel naj pa ima dvajset beličev. 12 ) Dalje dvajset siklov, in pet in dvajset siklov, in pet¬ najst siklov znesejo eno mno. 13 ) 13. In to so pervine, ktere da¬ rujte : u ) šesti del efe od kora pšenice, in šesti del efe od kora ječmena. 14. Mera pa za olje je bat olja, deseti del kora; in deset batov znese en kor, ker deset batov kor napolni. 15. In eniga ovna od čede dve sto (drobnice ), ktero Izraelci rede, bojo dajali v jedilni, žgavni in mirni dar za svojo spravo, reče Gospod Bog. 16. Vse ljudstvo v deželi bodi dolžno, te pervine dajati pogla¬ varju t Izraelu. 17. In poglavar bodi dolžan žgavni, jedilni in pitni dar oprav¬ ljati ob praznikih in ob mlajih in ob sabotah in ob vsih praznikih hiše Izraelove; on naj opravlja dar za greh in žgavni in mirni dar za spravo hiše Izraelove. 18. To reče Gospod Bog: v last dobi proti jugu pet in dvajset tavžent komolcov po dolgosti in pet tavžent po širjavi. Zidanja veliciga mesta se smejo vsi Izraelci ‘vdeleževati. Prim. spod. 48, 15—19. 7. Ta doslej popisana lastina duhovnov, levitov in mesta ne seže proti zahodu do rnedzemeljskiga ali srednjiga morja, in proti vzhodu ne do Jordana. Ostali prostor na obeh straneh naj bo kraljeva lastina. 8. n ropali“, v hebrejskim: „stiskali“ z nakladanjem velicih davkov. 9. Ne jemljite več, vi knezi ali vladarji! svojimu ljudstvu njegovih lastnin, kakor se je pred babilonskim jetništvam godilo (1. Kralj. 8, 14.), ampak živite se s svojimi kraljevimi prihodki, in bodite dovoljni z njimi. 10. „ Efa “ je bila mera za suhe reči, pa za mokre, oboja mera je bila enake velikosti, ter je toliko deržala, kolikor 432 jajc. Gl. 3. Mojz. 19, 36. 11. „kora a , v hebrejskim: v komera a ; n kor il je to, kar ^komer a . 12. „Sikel u , v hebrejskim: „Sekel“, je bil denar, ki je veljal okoli pol to¬ larja; — n beličev il , v hebrejskim: (?eia), v latinskim: n obolos' i . 13. „eno mno 1 - 1 , v hebrejskim: v eno mino“. Če je bila „mina“ trojna, namreč velika, srednja in mala „mina u , in če so bile imenovane tri številke posebni denarji ali pa keinbeljčki, kteri so skupej eno v mino“ za 60 siklov znesli, ni dognano. Opomni se še tukaj, de so nekdaj zlato in srebro s kembeljcki tehtali. 14. To so darovi, ktere dajajte knezu ali vladarju (v. 16.). Ecehiel 45. 46. 523 Pervi dan perviga mesca 15 ) vzemi od cede tele brez madeža, in očisti svetiše. 19. Duhoven pa naj vzame kervi za greh darovane, ter naj pokropi hišne podboje, in štiri vogle (zgornjiga j) odstavka per altarji, in podboje per vratih no- tranjiga dvora. 20. Tako tudi delaj sedmi dan mesca za sleherniga, kteri je iz nevednosti ali zmote grešil; in spravi hišo. 21. Pervi mesec, štirnajsti dan mesca veliko noč praznujte; se¬ dem dni naj se je opresni kruh. 22. Ta dan naj poglavar da¬ ruje za se in za vse ljudstvo po deželi tele za greh. 23. In ob praznovanji sedem dni naj daruje v žgavni dar Go¬ spodu sleherni dan teh sedem dni sedem telet, in sedem ovnov brez madeža, in za greh vsak dan eniga kozla. 24. V jedilni dar naj pernese eno efo z vsakim teletam, in eno efo z vsakim ovnam, in en hin olja z vsako efo. 25. Sedmi mesec, petnajsti dan mesca ob prazniku 16 ) naj dela sedem dni, kakor je bilo zgorej rečeno, z daram za greh, in z žgavnim daram, in z jedilnim daram in z oljem. XLVI. Poglavje. Dar, ki naj ga kralj opravlja. Kraljevi prihodki. Daritevske kuhinje na notra¬ njim in zunanjim dvoru. 1. To govori Gospod Bog: Vrata notranjiga dvora, ktere gledajo proti jutru, bodo zaperte sest delavnikov; v saboto pa naj se odprejo, in ob mlaji naj se tudi odprejo. 1 2 ) 2. In poglavar naj hodi skozi zunanjo lopo k vratam, ter naj obstoji na pragu per vratih; 2 ) ui duhovni naj opravijo njegov zgavni dar in njegov mirni dar; 0n naj pa na pragu per vratih Duhi, in potem naj gre ven; vrata pa naj se ne zaprejo do večera. 3. Tudi ljudstvo iz dežele naj pred Gospodam moli per durih teh vrat ob sabotah in mlajih. 3 ) 4. V žgavni dar pa naj po¬ glavar tole Gospodu daruje: v saboto šest jagnjet brez madeža, in ovna brez madeža; 5. v jedilni dar eno efo 4 ) z vsakim ovnam, z jagnjeti pa v jedilni dar, kar radovoljno hoče dati, in en hin olja z vsako efo; 6. dan mlaja pa tele od čede brez madeža, in šest jagnjet in ovnov brez madeža; »Pervi dan perviga mesca 11, v cerkvenim letu. „06 prazniku 11 šotorov. Perm. 4. Mojz. 29, 12—38. *• »naj se tudi odprejo tode naj nihče skozi nje ne hodi (Brentano). Vladar sme skozi lopo vrat do njih praga priti. 3' de se vdeleži tega, kar se na notranjim dvoru godi. „eno efo a bele moke naj daruje z vsakim ovnam. 524 Ecehlel 46. 7. eno efo z vsakim teletam, tudi eno efo z vsakim ovnam naj da v jedilni dar, z jagnjeti pa, kolikor uterpi, in en hin olja z vsako efo. 8. In kadar bo hotel pogla¬ var noter iti, naj gre po potu skozi lopo per vratih, in po ravno tem potu naj ven gre. 9. In kadar pride ljudstvo iz dežele ob praznikih pred Gospo¬ dovo obličje molit, naj gre skozi polnočne vrata noter, skozi pol¬ dnevne vrata naj gre ven; kdor pa skozi poldnevne vrata noter pride, mora per polnočnih vratih ven iti; naj se ne vrača po potu vrat, skozi ktere je noter prišel, ampak naj ven gre skozi vrata, ki so unim nasproti. 10. Poglavar naj pa bo med njimi; naj gre noter, kadar oni noter gredo, in naj gre ven, ka¬ dar oni ven gredo. 11. Ob godeh in praznikih naj se da v jedilni dar efa z vsakim teletam, in efa z vsakim ovnam; z jagnjeti naj se pa da v jedilni dar, kolikor kdo uterpi, in hin olja z vsako efo. 12. Kadar bo pa poglavar sam od sebe žgavni dar, ali prosto¬ voljne mirne darove Gospodu opravljal, naj se mu odprejo vrata proti jutru, ter naj svoj žgavni in mirni dar opravi, kakor je na¬ vada v saboto; po tem naj gre ven, in kadar odide, naj se za¬ prejo vrata. 13. Vsak dan naj daruje Go¬ spodu v žgavni dar letno jagnje brez madeža, vselej naj ga zju- trej daruje; 14. verh tega naj tudi daruje v jedilni dar sleherno jutro šesti del efe, in olja tretji del hina, de se med moko omesi; ta dar naj se Gospodu daruje po po¬ stavi vedno in vekoma. 15. Daruje naj se jagnje in je¬ dilni dar in olje vsako jutro; to bodi večni žgavni dar. 16. To govori Gospod Bog: Ako poglavar kterimu svojih si¬ nov dar podeli, njega dedšina bodi njegovih otrok; oni naj jo ko dedšino posestvajo. 17. Ako pa kterimu svojih slu¬ žabnikov kaj v delež izgovori, bodi to njegovo do odpustniga leta, po tem pa naj se k pogla¬ varju verne; le njegov delež naj bo njegovih otrok. 5 ) 18. Poglavar ne sme ljudem od deležnine in njih lastine nic po sili vzeti; ampak s svojo last¬ nino naj svoje sinove obdeli; de ne bo nihče izmed mojiga ljud¬ stva pregnan s svoje lastine. 19. In meje peljal skozi vhod na strani vrat 6 ) k duhovnam v svetišne hrame, kteri so prot 1 polnoči; in tam je bil prostor proti večeru. 7 ) 5. v do odpustniga letat 1 , t. j., do svetiga leta (gl. 3. Mojz. 25, 10. H-)’ „po tem pa naj se k poglavarju verne 11 , t. j., v svetim letu naj vladar to deležnino, ki jo je bil služabniku podelil, spet nazaj dobi; služabnik srne le samo svojo lastnino svojim otrokam v delež zapustiti. 6. „na strani vrat t. j., na strani polnočnih vrat na duhovskim dvoru; tu¬ kaj je namreč prejemal prerok povelja Božje, ki se perpovedujejo v pogl- 44, 4. i. d. 7. v tam je bil prostor“ na polnočni strani v zadnjim kotu proti večeru. Ecehiel 20. In mi je rekel: To je pro¬ stor, kjer naj duhovni kuhajo darove za greh, in dolg; kjer naj pečejo jedilni dar, de ga ne nosijo na zunanji dvor, de ljud¬ stvo ne bo posvečeno. 8 ) 21. In me je peljal na zunanji dvor, in me je vodil po štirih dvornih voglih; in glej, v kotu na dvoru je bil dvorič, 9 ) v sle¬ hernim kotu na dvoru je bil dvorič. 46 . 44 . 525 22. V štirih kotih na dvoru so bili dvoriči 10 ) razstavljeni, štir— deset komolcov dolgi, in trideset široki; vsi štirje so bili ene mere. 23. In zid je obdajal okoli in okoli štiri dvoriče; in kuhinje 11 ) so bile narejene pod hodiši krog in krog. 24. In mi je rekel: To je hiša za kuhinje, kjer naj služabniki Gospodove hiše kuhajo klavne darove ljudstva. XLVII. Poglavje. Sveta voda. Rodovitnost in meje svete dežele. 1. In obernil me je proti hiš¬ nim vratam,') in glej, izpod hiš— niga praga je tekla voda proti jutru, * 2 ) hiša je namreč gledala proti jutru; voda pa je tekla na desno stran teinpeljna proti pol¬ dnevni strani altarja. 3 ) 2. In peljal me je skozi pol¬ nočne vrata, 4 ) ter me je obernil na pot zunaj vnanjih vrat, na pot, ktera je proti jutru ; 5 ) in glej, obilna voda je tekla od desne strani. 6 ) 3. Ko je šel proti jutru mož, kteri je imel vervico v svoji roki, je nameril tavžent komolcov, 7 ) in me je peljal skozi vodo do glež¬ njev. 8. Klavsine ali zahvalne daritve izraelskima ljudstva, s kterimi so se daritev- ske gostije napravljale, so se kuhale na vnanjim dvoru (v. 24.). Spravne daritve so bile s pridjanimi jedilnimi daritvami presvete, torej so jih mogli duhovni na svetim mestu snesti. Zato se je moglo na duhovskim dvoru meso kuhati, in jedilna daritev peči. — Kdor izmed ljudstva se je tega kaj do¬ taknil, je bil posvečen, in se je zadolžil. Gl. 3. Mojz. 6, 27. Prim. zgor. 44, 19. 8. „dvorič u , t. j., majhen, štirvoglat, z zidam obdan prostor, id. j.so bili dvoriči 11 , v hebrejskim: „so bili dvori brez strehe a . it. „kuhinje t. j., ognjiča so bile narejene, t' „proti hišnim vratam k vratam v tempelj. 2 - Prim. zgor. 36, 25. Od enake vode govore tudi drugi preroki (Joel 3, 18. Cah. 14, 8. Skr. raz. 22, 1. i. t. d.). Po enoglasni izlagi svetih očakov si je z njo misliti milostni potok ob Mesijevi dobi, evangeliski nauk, izlitev svetiga Duha, posvečena kerstna voda. 3 - t.j., voda je tekla proti vzhodu na južni strani tempeljna, na južnim kraji °d altarja žgavnih daritev pod zemljo. 4. ker vzhodnje vrata so bile zaperte (zgor. 44, 2.). ^ me je peljal skozi severne vrata iz tempeljna, in me je pripeljal po vna- ujim potu k vratam vzhodnje strani; ker voda je proti jutru tekla. 5 , od desne strani t. j., na južni strani od vrat. »je nameril tavžent komolcov “ ob reki povdelj. Ecehiel 41. 526 4. Spet je nameril tavžent, in me je peljal skozi vodo do kolen. 5. In spet je nameril tavžent, in me je peljal skozi vodo do pasa. In nameril je tavžent, tu¬ kaj je bil potok, kteriga nisim mogel prebresti; ker voda se je napela globokiga potoka, 8 ) ki se ne more prebresti. 6. In mi je rekel: Gotovo si vidil, sin človekov! 9 ) In me je peljal, 10 ) in obernil proti bregu potoka. 7. In ko sim se bil obernil, glej, bilo je silno veliko drevja ob bregu potoka na obeh straneh. 8. In mi je rekel: Ta voda, ktera teče k pešenim kupam proti jutru, in se izliva na planjave v pušavo, poteče v morje, * 11 ) in pojde spet iz njega, in vode bodo ozdravele. 12 ) 9. Vse, kar živi, in se giblje, bo živelo, kamorkoli potok pride; in rib bo prav veliko, kadar ta voda tje perteče; in vse bo ozdra¬ velo in živelo, kamor potok pride. 10. In ribiči bodo per njem stali, in od Engadov do Engalima se bodo mreže sušile; 13 ) prav ve¬ liko plemen rib bo v njem kakor rib v velikim morji, silno veliko. 11. Ob kraji njega pa, in v mlakužah ne bodo ozdravele, ker so za soline odločene. 14 ) 12. In ob potoku na njega bregu na obeh straneh ho rastlo mnogoterno sadno drevje; perje ne bo z njega obletelo, in njega sad ne bo pošel; 15 ) sleherni mesec bo nov sad rodilo, ker bodo njegove vode od svetiša tekle; in njegov sad bo za živež, in njegovo perje za zdravilo. 16 ) 13. To reče Gospod Bog: To je meja, po kteri v posest raz¬ delite deželo med dvanajst Izra¬ elovih rodov; ker Jožef naj ima dva dela. 17 ) 8. V hebrejskim: »ker reka je bila globoka kakor voda za plavanje 9. V hebrejskim: »Ali si vidil, sin človekov ?“ 10. „me je peljal “ iz vode, ktero sim hotel prebresti. 11. »v morje«, t. j., v gnjilo ali mertvo morje. To meri na ljudi, ki so mertvi na duši. 12. V hebrejskim: . . . »v morje, in nje iztok vanj stori njegovo vodo zdravo 13. V hebrejskim: . . . »do Eneglaima bodo mreže razpenjali “.—- »Engadi“, so bili per mertvim morji; »Eneglaim« ali »Engalim« je bil blezo tudi ondi. 14. »ne bodo ozdravele 11 , namreč vode se ne bodo v sladke spremenile. V he¬ brejskim: »Njega luže in njega mlake ne bodo ozdravele, v saline bodo odločene “. — »Saline« so jame per morji, v kterih se iz solnate vode sol nareja; ko se namreč solnata voda po solnčnim perpekanji v jamah posusi, sol na dnu ostane. — Če se tedaj tudi solnata voda v mertvim morji spre¬ meni v sladko vodo, se vender voda v jamah in mlačnah ob morji ne bo spremenila v sladko; zatorej bodo v Palestini še dovolj soli iz salin dobivali (Brentano). 15. S takimi besedami popisuje David pobožnima v 1. Ps. 16. Gl. Skr. raz. 22, 1. 2., kjer sv. Janez popisuje srečo pravičnih v ne¬ besih. 17. Jožefovi mlajši so se delili v dva rodova, namreč v rod Efrajmov in Ma* nasetov, zato je dobil sleherni rod svoj delež. Gl. 1. Mojz. 48, 5. 6. Ecehiei 14. Posestvajte jo pa sleherni toliko, kolikor njegov brat; 18 ) nad ktero sim bil vzdignil svojo roko, 19 ) de jo bom dal vašim očetam; in ta dežela bodi vam v last. 15. To pa je meja okoli de¬ žele: Na polnočni strani od ve- likiga morja 20 ) po potu v Heta- lon, od kodar se pride v Sedado, 16. Emat, Berota, Sabarim, ki je med mejo damasko in pokra¬ jino emaško, in hiša Tihon, ki je poleg meje avranske. 21 ) 17. Meja tedaj naj bo od morja do dvora Enona, 22 ) ki je meja per Damasku, od severja do severja; Emat bodi meja severna. 18. Dalje naj se vleče meja na jutrovi strani med A vranam in Damaskam, potem med Galaadam in deželo Izraelovo, Jordan bodi 4?. 48. 527 meja do jutroviga morja; 23 ) tako' potegnite mejo na jutrovi strani. 19. Meja pa na južni strani naj sega od Tamara do vode zopergovora v Kadesu, in proti potoku do veliciga morja; 24 ) to je meja proti jugu. 20. In meja proti večeru je veliko morje, od meje 25 ) narav¬ nost do tje, kjer se pride v Emat; to je večerna meja. 21. In to deželo si razdelite po rodovih Izraelovih; 22. in jo vzemite v delež sebi, in ptujcam, ki pridejo k vam, in bodo rodili otroke med vami; in imejte jih kakor rojake med Izra¬ elovimi otroci; z vami naj delijo posestvo med Izraelovimi rodovi. 23. V kterim rodu koli pa bo ptujic, ondi mu dajte lastino, reče Gospod Bog. 26 ) XLVIII. Poglavje. Razdelitev obljubljene dežele med rodove. Popis jeruzalemskima mesta. 1. To pa so imena rodov: 1 ) | Na polnočni pokrajini per potu, 18- Vsi rodovi bodo imeli enake deležninc. — V Mesijevim kraljestvu so pravi kristjani dobrote Kristusovima rešenja enako deležni. Dk t. j., zavoljo ktere sim bil persemel, „rte jo bom dal" i. d. 20- „otl vetikiga morja", t. j., od medzemeljskima ali srednjima morja. 21 - »hiša Tihon 11 , v hebrejskim: „Hazer-Tihon", nam neznano mesto. Imeno¬ vani kraji, nekteri izmed njih nam neznani, so mejili Palestino na severni strani. ^2. „do dvora Enona", v hebrejskim: y do Hazer-Enona". „do jutroviga morja 11 , t. j., do vzhodnjima, mertvima morja. 24 - „do vode zopergovora", kjer so se Izraelci zavoljo pomanjkanja vode z Mojzesain prepirali (4. Mojz. 20, 13: 27, 14.); — „proti potoku “ emiptov- ekimu (1. Mojz. 15, 18. Joz. 13, 3: 15, 4.) „do veliciga morja", t. j., do srednjima morja. 25. ,,od meje", t. j., od meje na južni strani. 26. Med Judi in ajdi, m«von sv. Pavel, ni razločka v novim Božjim kralje¬ stvu; ker le eden je Gospod, kteri vse, ki ga častijo, zamore zveličati. Rim. 10, 12. k l»o tem ko jeEcehiel deželine meje popisal, je pokazal red, po kterim naj se dežela med rodove razdeli. Na severni meji je začel, kjer rod Danov 528 Ecehiel 48. kodar se hodi od Hetalona vEmat, per dvoru Enanu, * 2 ) na damaški meji proti polnoči poleg pota v Emat, od jutrove strani do morja naj ima Dan en del; 2. in zraven Danove meje od jutrove strani do morja (najima) Aser eniga; 3. in zraven Aserjeve meje od jutrove strani do morja Neftali eniga; 4. in zraven Neftalijeve meje od jutrove strani do morja Ma- nase eniga; 5. in zraven Manasetove meje od jutrove strani do morja Efrajm eniga; 6. in zraven Efrajmove meje od jutrove strani do morja Ruben eniga; 7. in zraven Rubenove meje od jutrove strani do morja Juda eniga; 8. in zraven Judove meje od jutrove strani do morja naj bodo pervine, ktere odločite, pet in dvaj¬ set tavžent (komolcev) širjave in dolgosti, od jutrove strani do morja, kakor vsakteri del; in v sredi njih naj bo svetiše. 3 ) 9. Pervine, ktere Gospodu odločite, naj bodo pet in dvajset tavžent (komolcov) dolge, in deset tavžent široke. 10. Pervine za svetiše, za du¬ hovne naj pa tele bodo: na pol¬ nočni strani pet in dvajset tav¬ žent (komolcov) dolgosti, na večerni strani deset tavžent (ko¬ molcov) širjave, na jutrovi strani pa deset tavžent (komolcov) širjave, in na poldnevni strani pet in dvajset tavžent (komolcov) dolgosti; v sredi pa bodi svetiše Gospodovo. 11. To posvečeno mesto naj bo za duhovne Sadokovih sinov, kteri so moje šege ohranili, in niso bili zašli, kakor so bili za¬ šli Izraelovi sinovi, kakor so bili zašli tudi leviti. 4 ) 12. In oni naj imajo pervine od pervin, dežele naj svetejši del, zraven meje levitov. 13. Pa tudi leviti naj prejmejo zraven meje duhovnov pet in dvaj¬ set tavžent (komolcov) dolgosti, in deset tavžent širjave. Vsa dol¬ gost naj znese pet in dvajset tav¬ žent in širjava deset tavžent (ko¬ molcov). 14. In od tega ne smejo nič prodati, in nič zamenjati, in per¬ vine zemlje ne smejo na ptuje priti, ker so Gospodu posve¬ čene. 15. Pet tavžent (komolcov) pa, ki so ostali od širjave pet in dvajset tavžent (komolcov), naj bo ko neposvečeno zemljiše za mestne hiše, in za predmestja; mesto pa naj bo tukaj v sredi. 16. In to bodi njega mera: proti polnoči štiri tavžent in pet sto (komolcov), proti poldnevu štiri tavžent in pet sto, in proti naj pred dobi svoj delež. Deležnine rodov naj si bodo enake; zato njih širjava ni povedana, njih dolgost pa je po vzhodnji in zahodnji meji od- kazana. 2. r per dvoru Enanu li , v hebrejskim: n Hazer-Enonu a . 3. Med Judovo in Benjaminovo deležnino (v. 8. 23.) naj bo za duhovne, levite, mesto, tempelj in kralja odločen kos dežele. Prim. zgor. 45, 1. i. t. d. 4. Glej 4. Mojz. 25, 3. i. d. Zgor. 40, 46: 43, 19: 44, 10—16. Ecehiel 48. 529 jutru štiri tavžent in pet sto, in proti večera štiri tavžent in pet sto. 5 ) 17. Predmestja pa naj merijo: proti polnoči dve sto in petdeset [komolcov ), proti poldnevu dve sto in petdeset, proti jutru dve sto in petdeset, in proti morju dve sto in petdeset. 18. Kar pa ostane po dolgim vštric svetišnih pervin, deset tav¬ žent [komolcov) proti jutru, in deset tavžent proti večeru, naj bo kakor svetišna pervina; in pridelek iz tega naj bo v živež tistim, kteri mestu služijo. 6 ) 19. Delavci pa, ki mestu slu¬ žijo, naj se jemljejo iz vsih Izra¬ elovih rodov. 20. Vse pervine, pet in dvaj¬ set tavžent ( komolcov) dolgosti in pet in dvajset tavžent širjave v čveterovoglini, naj se odločijo v pervine svetišu in v lastnino me¬ stu. 7 ) 21. Kar pa ostane na obeh straneh svetišnih pervin in mest¬ na posestva pred pet in dvaj¬ set tavžent (komolci) pervin do jutrove meje, naj bo poglavarjevo; pa tudi na večerni strani pred pet in dvajset tavžent [komolci j) morske meje 8 ) naj bo ravno tako poglavarjev delež ; v sredi n J e goviga deleža pa naj bodo svete pervine in tempeljnovo sve- tiše. 22. Kar tedaj od posestva le- vitov in od mestniga posestva ostane, naj bode poglavarjevo ; kar je med mejo Judovo in med mejo Benjaminovo, naj bode po¬ glavarjevo. 9 ) 23. In druzih rodov [deliso'): Od jutrove do večerne strani [naj ima j Benjamin en del; 24. in zravenBenjaminovemeje od jutrove strani do večerne Si¬ meon eniga; 25. in zraven Simeonove meje od jutrove strani do večerne Isa- har eniga; 26. in zraven Isaharjeve meje od jutrove strani do večerne Za- bulon eniga; 27. in zraven Zabulonove meje od jutrove strani do večerne Gad eniga; 28. in zraven Gadove meje na poldnevni strani proti jugu se vleče meja od Tamara do vode zopergovora v Kadesu, zraven deležnine [Gadove) proti veli— kimu morju. 10 ) 29. To je dežela, ktero po vadljanji razdelite med Izraelove rodove; in to so njih deli, reče Gospod Bog. 30. In to so izhodiša iz me¬ sta: 11 ) Na polnočni strani na¬ meri štiri tavžent in pet sto [ko¬ molcov). 31. In mestne vrata naj se imenujejo po Izraelovih rodovih. d ’ Mesto naj bo na štiri vogle, okoli četert milje dolgo in široko. ®‘ Od dolgosti 25000 komolcov je posedlo mesto 4500 komolcov po 16. versti, predmestje proti jutru 250 komolcov, proti večeru 250 komolcov po 17. versti. T edaj je ostalo še 10.000 komolcov proti jutru in 10.000 proti večeru. '■ V 8. versti omenjena mera se tukaj še enkrat pove. *• »do morske meje“, t. j., do zahodnje meje, kjer je bilo morje. J' » na j bode poglavarjevo« posestvo, bodi kraljeva lastnina. ■ Zastran južne meje glej zgor. 47, 19. • »to so izhodiša iz mesta«, to so mestne meje. /F. 34 Ecehiel 48. 530 Proti polnoči naj bojo troje vrata: vrata Rubnove, ene; vrata Ju¬ dove, ene; vrata Le vij eve, ene. 32. In proti jutru, štiri tavžent in pet sto [komolcov ); in troje vrata: vrata Jožefove, ene; vrata Benjaminove, ene; vrata Danove, ene. 33. In proti poldnevu nameri štiri tavžent in pet sto [komol¬ cov) ; in troje vrata: vrata Si¬ meonove, ene; vrata Isaharjeve, ene; vrata Zabulonove, ene. 34. In proti večeru štiri tavžent in pet sto [komolcov) in troje vrata: vrata Gadove, ene; vrata Aserjeve, ene; vrata Neftalijeve, ene. 35. V okrogu osemnajst tav¬ žent [komolcov '); in od tistiga dneva naj se mesto imenuje: Go¬ spod ondi. 12 ) 12. „ Gospod, ondi u v hebrejskim: n Jehova-šama“. To ime, ki se je le nepo- polnama in le malo časa Jeruzalemu perlegalo, se čudovitno perlega popol- nama cerkvi Jezusa Kristusa, ki ima n Svetiga Izraeloviga“, ,,Emanuele/ 1 (kar se pravi: Bog z nami) per sebi, in ga bo imela ves čas in vso več¬ nost per sebi, po obljubi, ki jo je on sam dal per sv. Mat. 28, 20. v preroka Daniela. Daniel, iz Judoviga rodu, verjetno iz kraljeve rodovine (pogl. 1, 3.), je bil ob vladanji kralja Joakima z drugimi imenitnimi mla- denči vred peljan na Babilonsko, kjer je bil na kraljevim dvoru Nabuhodonozorju v službo izrejen; ondi so mu dali kaldejsko ime „ Baltazar “. Pridno se je učil vse kaldejske modrosti, ob tem pa je molil praviga Boga, in zvesto spolnoval njegovo postavo. Ze v pervi mladosti je bil dosegel s svojo modrostjo veliko slavo per svojih rojakih (perm. Eceh. 14, 14. 20: 28, 3.), ker je bil per sodbi nedolžno Suzano smerti rešil, hudobna starca pa krivice pre¬ pričal (gl. 13. pogl.); pa tudi per kralji Nabuhodonozorji je za¬ voljo svoje modrosti veliko veljal, zlasti zavoljo Božjiga daru sanje razlagati (gl. 2. in 4. pogl.); zato ga je bil kralj povzdignil k časti višiga prednika babilonskih modrijanov in poglavarja babilonskih dežel (Gl. 2, 48.). Po Nabuhodonozorjevi smerti je bil Daniel, berž ko ne, pre¬ gnan iz kraljeviga dvora, in je v samoti živel; ker so mogli po- slednjimu kralju Baltazarju od njega povedati, de mu je na steni opisane besede bral in razložil (Gl. 5, 11.). Po razdjanji babilonskiga kraljestva je medijanski kralj Darij (Kijaksar II.) Daniela k naj viši časti povzdignil; bil je namreč ' z med treh knezov, kterim so mogli sto in dvajseteri poglavarji P° deželah odgovor dajati. Ravno ko je kralj mislil, postaviti Daniela čez vse svoje kraljestvo, so mu ga njegovi sovražniki stožili, de je nepokoren kraljevim poveljem; zato je bil Daniel Ve ržen v levnjak, kjer pa se mu ni bilo nič žaliga zgodilo (Gl. 6 - pogl.). 34 » 532 Vvod v preroka Daniela. Po Darijevi smerti je bil njegov vnuk Cir perzijansko, medi- jansko in babilonsko kraljestvo v eno združil. Daniel, prijatel tega kralja in njegov tovarš per mizi, mu je bil razodel goljufijo mali- kovavskih popov, kteri so po noči povživali, kar so ljudje po dnevu maliku Belu darovali. Na to je ukazal kralj malikovavske pope pomoriti, Danielu pa je dal oblast, malika Bela razdrobiti. Tudi je bil Daniel s svaljki razgnal zmaja, kteriga so Babilončani po božje častili; s tem pa je bil vnel tak hrup med ljudstvam, de je bil kralj permoran, svojiga ljubčika prepustiti derhali, ktera ga je vergla v levnjak, kjer pa se mu ni bilo nič žaliga zgodilo. Šest dni je bil Daniel v levnjaku, prerok Habakuk mu je bil jesti per- nesel, in sedmi dan ga je bil kralj spet izmed levov rešil (Gl. 14. pogl.). Kaj in kako se mu je še po tem godilo, kako dolgo je živel, v kterim letu je bil umeri, in kje je bil pokopan, tega nam sveta zgodovina ni ohranila. Danielove bukve Se dajo v tri dele razločiti. V pervim delu (od 1. do 6. pogl.) Daniel perpoveduje nektere zgodbe iz Nabu- hodonozorjeviga časa in razdjanje babilonskiga kraljestva po Medi- janih in Perzijanih. — V drugim delu (od 7. do 12. pogl.) P 0- pisuje prikazni Božje, ktere je bil prejel zastran bližnje in daljne prihodnosti, zastran verstenja kraljestev za kraljestvi, zastran Mesija, njegove smerti in Božjiga kraljestva na zemlji poslednje čase. — V tretjim delu (v 13. in 14. pogl.) pa pove zgodbo od Suzane, od malika Bela in zmaja. De je Daniel dvanajst pervih poglavij po Božjim navdihovanji spisal, terdijo enoglasno judje in kristjani. Dveh zadnjih poglavij, ki niste v hebrejskim in kaldejskim jeziku, ampak le v greški pre¬ stavi nam došle, pa judje in nekteri kristjani nočejo sprejeti ko sveto pismo; katoliška cerkev pa ji je na spričevanje svetih očetov od nekdaj in zmirej ko sveto pismo spoznala, in poslednji splosm cerkveni zbor v Tridentu ji je ko del svetiga pisma poterdil. P1E10E BAKEL I. Poglavje. Daniel, z drugimi mladenči vjet v Babilon peljan, je na kraljevim dvoru kralju v službo izrejen, ostane Božji postavi zvest, in Bog ga z modrostjo navda. m 1. gretje leto kraljevanja Joakima, Judoviga kralja, je pri¬ šel * 1 ) Nabuhodonozor, babilonski kralj, pred Jeruzalem, in ga je oblegel. 2 ) 2. In Gospod mu je dal v roko Joakima, Judoviga kralja, in en del posod Božje hiše; on pa jih je prenesel v deželo Se- naar 3 ) v hišo svojiga boga, 4 ) in je shranil posode v hišo zakla¬ dov svojiga boga. 3. In kralj je ukazal Asfe- nezu, vikšimu dvorniku, 5 ) de naj perpelje izmed Izraelovih sinov, kraljeviga in visokiga rodu, 4. mladenče brez madeža, lepe postave, učene v vsi modrosti, razumne za uk in lepo izrejene, 6 * ) kteri bi bili perpravni na kralje- 1' r Je 'prišel “, prav za prav : je šel ali hodil Nabuhodonozor proti Jeruzalemu; ker vanj je bil prišel še le četerto leto Joakimoviga kraljevanja. 2. Kako pa je mogel Nabuhodonozor že v tretjim letu Joakimoviga kraljevanja Jeruzalem oblegati in užugati, ker je bil še le četerto leto Joakimoviga vladanja jel kraljevati, in je tisto leto ob Evfratu Egipčane omahal (Jer. 25, 1 : 46, 2.), in je še le po tej zmagi mogel iti nad Jeruzalem? — Ta ugo¬ vor se da takole odpraviti: Nabuhodonozor, kteriga je bil njegov oče Nabo- polasar sovladarja postavil, je bil še ob njegovim življenji ob Evfratu vojsko nabral, kjer je bil Egipčane otepel. Po tem pa se je bil obernil proti Jeru¬ zalemu, ga je bil užugal, in Joakima vjel. Začetek te vojske je segal v tretje, in nje konec v četerto leto Joakimoviga kraljevanja, ktero leto je bil Nabopolasar umeri, in jel Nabuhodonozor sam vladati. Od začetka te vojske govori Daniel, od nje konca pa Jeremija. 2' To je bilo nar stareji ime babilonske dežele. Gl. 1. Mojz. 10, 10. 4. „ svojiga bogd“, t. j., svojiga malika Bela, kteri je bil naj imenitnejši malik Babiloncov. Gl. spod. 14, 2. Iz. 46, 1. 5 - »vikšimu dvorniku«, prav po besedi: „vikšimu skoptjencov 11 , t. j., vikšimu kraljevih dvornikov ali hramnikov ali služabnikov. Služabnike na kraljevih dvorih — v kraljevih hramih — so sploh imenovali ,.skopijence“, ker so po navadi res taki bili. 6 - t. j., lepe in zale mladenče, zučene in zurjene v vednostih tistiga časa, mladenče bistriga uma in prebrisane glave, pa tudi spodobno izrejene. Daniel 1. 534 vim dvoru služiti, se kaldejskiga pismarstva 7 ) in jezika učiti. 8 ) 5. In kralj jim je odmenil sle¬ herni dan živeža od svojih jedi, in od vina, ktero je on pil, de bi bili v treh letih izrejeni, in po tem pred kraljem stali. 6. Bili so tedaj med njimi izmed Judovih sinov Daniel, Ana- nija, Misael in Azarija. 7. In vikši dvornik jim je dal imena: 9 ) Danielu Baltazar, Ana- niju Sidrah, Misaelu Mišah in Azariju Abdenago. 8. Daniel pa je v svojim sercu sklenil, de se ne bo ognušal z mizo kraljevo, ne z vinam, ktero on pije; in je prosil vikšiga dvor- nika, de naj bi se ne ognu¬ šal. 10 ) 9. Bog pa je dal Danielu do¬ seči milost in usmiljenje pred vikšim dvornikov.") 10. In vikši dvornik je Danielu rekel: Jez se bojim svojiga go¬ spoda kralja, kteri vam je od¬ ločil jed in pijačo; če bo nam¬ reč vaše obraze medleji vidil, kakor druzih mladenčev vaših verstnikov, 12 ) bom zavoljo vas zapadel glavo per kralji. I3 ) 11. Na to reče Daniel Mala- sarju, kterimu je bil vikši dvor¬ nik izročil Daniela, Ananija, Mi- saela in Azarija: 12. Prosim, skusi nas, svoje služabnike, deset dni, ter naj se nam daje sočivja jesti, in vode piti; 13. po tem oglej naše obraze in obraze mladenčev, kteri kra¬ ljevo jed vživajo; in kakor boš previdil, stori s svojimi služab¬ niki. 14. On, ko je te besede sli¬ šal, jih je skušal deset dni. 15. Po desetih dneh pa so se vidili njih obrazi lepši in polnejši, kakor vsih mladenčev, kteri so kraljevo jed vživali. 16. Malasar jim je tedaj vzel jed in vino za pijačo, in jim je dajal sočivja. 17. Bog pa je dal tem mla- denčem znanje in izurjenost v vsakih bukvah in v modrosti, 14 ) 7. „kaldejskiga pismarstva (l , t. j., kaldejskih vednost in znanstev. 8. Kaldejski jezik je bil sicer v rodu hebrejskimu, vender pa je bil toliko drugačen, de se ga je bilo treba Hebrejcu učiti, de ga je mogel prav raz¬ umeti. Perm. 4. Kralj. 18, 26. 9. „je dal imena “ kaldejske v znamnje sužnosti in podložnosti, ali pa tudi v znamnje povišanja k novi častni službi. Gl. l.Mojz. 41, 45: Kralj. 23 , 34: 24, 17. (Brentano). 10. „naj bi se ne ognušal “ z jedmi, ktere so bile Judam v postavi prepove- dane, ali pa so bile že poprej malikam darovane, ali pa vsaj v imenu ma¬ likov blagoslovljene. 11. Bog je dal, de je bil viši dvornik Danielu dober. 12. V hebrejskim: „če bo namreč vaše obraze bolj upadene (ali pa: blede * 11 ) vidil, kakor druzih mladenčev vaših verstnikov u , t. j., mladenčev vaše starosti, vaših tovaršev. 13. kteri bi vašo medlost moji zanikernosti ali pa moji skoposti perpisovati utegnil. 14. Bog je mladenčem poplačal natančno spolnovanje Mojzesove postave s teni, de so se lahko učili kaldejskih vednost in znanstev. Daniel 1. 2. Danielu pa razumevo vsih pri¬ kazen ino sanj. 15 ) 18. Ko so bili tedaj minuli dnevi, po kterih jih je bil kralj ukazal perpeljati, jih je vikši dvornik perpeljal pred Nabuho- donozorja. 19. In ko je kralj z njimi go¬ voril, se niso med vsimi našli taki, kakor Daniel, Ananija, Mi- 535 sael in Azarija; in so ostali per kralji v službi. 16 ) 20. In kar koli modriga in um- niga jih je kralj izpraševal, vsiga tega je našel desetkrat več per njih, kakor per vsih vedeževav- cih in modrih, ki so bili po vsim njegovim kraljestvu. 17 ) 21. Daniel pa je doživel pervo leto kralja Čira. 18 ) spod. 6, 28. II. Poglavje. Nabuhodonozor je imel sanje, pa jih je bil pozabil; babilonski modrijani mu niso mčgli povedati, kaj se mu je sanjalo, in kaj njegov senj pomeni; Daniel pa mu je po razodenji Božjim oboje povedal; zato je kralj njega in njegove tovarše povikšal. 1. Drugo leto Nabuhodono- zorjeviga kraljevanja je irnelNa- buhodonozor’) sanje, in njegov duh se je bil prestrašil, in sanje so mu bile zginile. 2 ) 2. Zato je kralj ukazal vse 15. Bog je učil Daniela čeznatorne sanje in videnja ali prikazni od natornih ločiti in izlagati. 16. Daniel ni s tem sebi in svojim tovaršem nečimerne hvale dajal; le Bogu je hotel čast dajati, ker je zgorej (v. 17.) rekel, de je vse Božje delo. 17. Babilončani, kakor vse nekdanje ljudstva, so imeli poseben stan učenih, ki so jih „morfre“ imenovali. V več razredov so bili razdeljeni, kterih vsak je imel svojiga prednika; predniki so bili pod poglavarjem, kteriga je kralj izvolil (2, 4.). V Danielovih bukvah so naslednji razredi „modrih u omenjeni: n Vedeievavci a , ( v hebrejskim: n vedci u ali „ poznavci skrivnostnih pisov a , kteri so se pečali z branjem in razlaganjem napisanih čerk in podob, ktere je kdo v sanjah vidil), — n modri li , (v hebrejskim: „s '.arotovavck 1 , kteri so se bahali, de premorejo vse hudo odverniti), — „ vražniki “ ali „ čaravci “ (coperniki, kteri so se ustili, de znajo solnčno in lunino merknjenje napra¬ viti), — y prerokovavci iz znamenji ali ,,drobogledcr l , kteri so iz živin- skiga droba, pa tudi iz stanja zvezd prihodnje reči ugibali,^ n Kaldejci“, 1> so bili blezo duhovni, ki so bili s Kaldejci v Babilon prišli. 16. in ga je preživel (gl. spod. 10, 1.)- To leto je tukaj posebno spominja vredno zavoljo izpušenja Izraelcov iz babilonske sužnosti. Y T ender bi utegnilo to pervo Cirovo leto s tretjim letam (10, 1.) ravno tisto biti, ker sta Cir in Darij združena Babilon užugala, ga po tem vladala do tretjiga leta, v kterim je po Darijevi smerti Cir sam jel vladati. Ob tem času je morde Daniel umeri. „Drugo leto 11 , berž ko ne, kar je bil jel Nabuhodonozor po smerti svojiga očeta Nabopolasarja sam kraljevati. 2- „so mu bile zginile “ iz spomina, de se ni mogel domisliti, kaj se mu je sanjalo. — V greski prestavi: in spanje mu je bilo zginilo u , v hebrejskim, »hi spanje se mu je bilo pretergalo 11 , t. j., tako se je bil prestrašil, de ni roogcl nič več zaspati. 536 Daniel 2. vedeževalce in modre in vraž- nike in Kaldejce 3 ) sklicati, de bi kralju povedali njegove sanje; ko so bili prišli, so stali pred kraljem. 3. In kralj jim je rekel: Sanje sim imel, in na pameti zmešan ne vem, kaj sim vidil. 4 ) 4. Kaldejci pa so kralju po sirsko 5 ) odgovorili: Kralj, večno živi! povej sanje svojim služab- nikam, in jih bomo razložili. 5. In kralj je Kaldejcam od¬ govoril, rekoč: Sanje sim poza¬ bil; ako mi ne poveste sanj in njih pomena, bote poginili, 6 ) in hiše vam bodo vzete; 7 ) 6. ako pa sanje in njih pomen poveste, bote plačilo, darila in veliko čast od mene prejeli; sanje tedaj in njih razlago mi povejte! 7. Odgovorili so drugič, ter so rekli: Naj pove kralj sanje svojim služabnikam, potlej jih bomo razložili. 8. Kralj je odgovoril in rekel: Dobro vem, de le čas dobiti išete, 8 ) ker veste, de sim sanje pozabil. 9. Ce mi tedaj sanj ne po¬ veste, se mora od vas eno so¬ diti, de tudi lažnjivo in goljufivo razlaganje spletate, in mi govo¬ rite, de čas preteče. 9 ) Sanje mi tedaj povejte, de spoznam, če bote tudi njih resnično razlago povedali. 10 ) 10. Kaldejci so tedaj odgovo¬ rili kralju, rekoč: Ni ga človeka na zemlji, kteri bi tvojo besedo, o kralj! mogel dopolniti; pa tudi noben kralj, bodi še tako velik in mogočen, ne bo kaj taciga izvediti iskal od kakiga vedeže- vavca in rnodriga in Kaldejca. 11. Ker to, kar vprašaš, o kralj! je težko; in nihče se ne bo našel, kteri bi to povedal pred kraljem, razun bogov, kteri se z ljudmi ne pečajo. 12. Ko je kralj to slišal, jev 3. Zastran besedi: „vedeževavce u i. d., glej zgor. 17. razi. 4. V hebrejskim: ... v imel, in moj duh je bil tako potert, de sanj ne vem a . 5. „po sirsko £< ali po aramejsko ali po kaldejsko. V pervih časih je bilo sirsko in kaldejsko en jezik (4. Kralj. 18, 26: 1. Ezdr. 4, 7.); pa tudi še pozneje si je bilo oboje zelo enako, in se je aramejsko imenovalo. Od tod do konca sedmiga poglavja so bukve v kaldejskim jeziku pisane. 6. „bote poginili t. j., bote pomorjeni, v kaldejskim: „bote na kosce raz¬ sekani“. 7. „hiše mm bodo vzete'-'', drugi prestavljajo: n hiše vam, bodo očitno prodane' - v kaldejskim: n vaše hiše bodo djane v lužo il , t. j., bodo poderte. Poderte hiše, ktere so bile iz ila narejene, se po dežji v kupe blata ali luže spre¬ menijo. 8. „te čas dobiti Uete“, de bi si kaj zmislili, s čimur bi svojo nevednost perkrili, in se odtegnili kazni, ki ste jo zaslužili. 9. Oe ini ne morete sanj povedati, si moram misliti, de bi jih tudi prav ne razložili, ko bi jih vam mogel povedati; že bi si namreč kake laži in golj u ' lije zmislili, ter bi rekli: tvoje sanje to in to pomenijo, kar pa se bo še ln tisti čas zgodilo, ko mene več na svetu ne bode; tadaj bi vas ne mogel laži prepričati, ne vas k smerti obsoditi (Brentano). 10. Le iz tega, če mi sanje poveste, bom spoznal, de mi jih bote tudi pra v razlagali (Brentano). Daniel 2. serdu in v veliki jezi zapovedal, vse modre v Babilonu pomoriti. 13. In ko je bila izšla obsodba, modre pomoriti, so iskali tudi Daniela in njegovih tovaršev, de bi jih umorili. 1 ‘) 14. Tedaj je Daniel za postavo in obsojenje vprašal Arijoba, 12 ) poglavarja kraljeve vojske, 13 ) ki je šel morit modre v Babilonu. 15. Tudi je vprašal tega, ki je bil povelje prejel od kralja, zakaj je tako grozovitna sodba šla spred kralja. Ko je bil tedaj Arijoh to reč Danielu povedal, 16. je šel Daniel, in je prosil kralja, de naj mu da odloga za razlago, ki se mora kralju na¬ znaniti. 17. In je šel v svojo hišo, ter je povedal to reč Ananiju in Mi- saelu in Azariju, svojim tovar- šem; 18. de bi Boga v nebesih pro¬ sili milosti zavoljo te skrivnosti, in de bi Daniel in njegovi to- varši z drugimi babilonskimi mo¬ drimi vred ne bili pokončani. 19. Na to je bila Danielu skrivnost po noči v prikazni raz¬ odeta; in Daniel je Boga v ne¬ besih hvalil, 14 ) 20. in tako govoril, rekoč : Hvaljeno bodi ime Gospodovo od vekoma do vekoma, ker nje¬ gova je modrost in moč. 15 J 537 21. In on spreminja čase ino dobe, prestavlja kraljestva in uter- duje; daje modrost modrim, in znanje umnim v nauku. 22. On odkriva globoke in skrite reči, ter ve to, kar je v temi, in luč je z njim. l.Kor. 4,5. Jan. 1, 9: 8, 12: 1. Jan. 1, 5. 23. Tebe, o Bog naših oče¬ tov ! častim, in te hvalim, ker si mi dal modrost in moč; 16 ) in si mi zdaj pokazal, kar smo te prosili, ker si nam razodel kra¬ ljeve sanje. 24. Po tem je šel Daniel k Arijohu, kterimu je kralj dal po¬ velje babilonske modre pomoriti, ter mu tako govoril: Ne pomori babilonskih modrih; pelji me pred kralja, in povedal bom razložbo kralju. 25. Tadaj je Arijoh Daniela berž k kralju peljal, in mu je rekel: Našel sim med sinovi vje- tih Judov človeka, kteri bo kralju razlaganje povedal. 26. Kralj je odgovoril in rekel Danielu, ki se je imenoval Bal¬ tazar: Meniš li, de mi zamoreš res povedati, kaj sim v sanjah vidil, in jih razložiti? 27. In Daniel je odgovoril pred kraljem, in je rekel: Skrivnosti, po kteri kralj vpraša, ne morejo učeni, modri, vedeževavci in drobogledci 17 ) kralju povedati; 11. Daniel in njegovi tovarši so bili zavoljo svoje znamitne učenosti v društvo modrih sprejeti, desiravno se niso z vražarijami pečali (Brentano). 12. Nekteri prestavljajo kaldejsko: „ Tedaj je Daniel modro in razumno od¬ govoril Arijohu' 1 . V kaldejskim : „ stotnika kraljeve straže ali pa: „i nsiga kraljevih rabeljnov“, 14. „hvalil“, de mu je bil razodel kraljeve sanje in njih pomen. 15. „modrost in moč u , in jo da, komur hoče. 16. „modrost in moč 11 , nas rešiti iz tolike nevarnosti. 1^> ndrobogledci li , t, j., prerokovavci iz živinskiga droba. Gl. zgor. l.pogl. 17.raz . Daniel 2. 538 28. pa Bog v nebesih je, kteri razodeva skrivnost, kteri je tebi, kralj Nabuhodonozor! oznanil, kaj se bo zgodilo poslednje čase. 18 ) Tvoje sanje in videnja tvoje glave na tvojim ležišu so bile takele: 29. Ti, kralj ! si začel na svo¬ jim ležišu misliti, kaj se bo po teh časih zgodilo; in on, kteri skrivnosti razodeva, ti je pokazal, kaj se bo zgodilo. 30. Tudi meni ni bila po mo¬ drosti, kakor de bi ona v meni veči bila, kakor v druzih živih, ta skrivnost razodeta; temuč de se kralju razlaganje pove, in de ti misli svojiga serca spoznaš. 31. Ti, kralj! si vidil, in glej, bila je kakor ena prav velika podoba; ta velika podoba visoke postave 19 ) je stala tebi nasproti, in strašno jo je bilo pogledati. 32. Glava te podobe je bila iz nar boljšiga zlata, persi pa in roke iz srebra, dalje trebuh in stegna iz brona, 33. pišali pa iz železa; en del nog je bil iz železa, en del pa iz ila. 34. To si vidil, dokler se ni utergal kamen z gore 20 ) brez rok ; 2 ') in je zadel podobo v njene železne in ilnate noge, in jih je razdrobil. 35. Takrat je bilo tudi železo, il, bron, srebro in zlato razdrob¬ ljeno, in razmeto kakor pleve na gumnu po letu, ki jih veter od¬ nese, in ni jim bilo najti kraja; kamen pa, kteri je bil podobo udaril, je postal velika gora, in je napolnil vso zemljo. 36. To so sanje, in tudi njih razlago bomo povedali pred te¬ boj, o kralj! 22 ) 37. Ti si kralj kraljev; 23 ) in Bog nebeški ti je dal kraljestvo in moč in gospostvo in slavo, 38. in vse, kjer človeški otroci prebivajo in poljske zveri; tudi ptice spod neba je tebi dal v roke, in vse je podvergel tvoji oblasti; 24 ) ti tedaj si zlata gla¬ va. 25 ) 39. In za teboj bo vstalo drugo kraljestvo, manjši kakor tvoje, sreberno; 26 ) in tretje kraljestvo 18. „ poslednje čase zlasti Mesijeve čase. Glej Iz. 2, 2. 19. „ visoke postave v kaldejskim : ^neizrečene svetlobe 20. Besedi „z gore“ ni v kaldejskim, si ji pa moramo misliti. 21. n brez rok u , t. j., brez človeške dotike, sam od sebe. 22. Sanje pomenijo štiri velike kraljestva pred Kristusovim rojstvam: asirsko- babilonsko, medijsko-perzijansko, greško in rimsko kraljestvo, ktere so —* eno drugo — požirale, dokler se ni malikovavsko kraljestvo po duhovnim Kristusovim kraljestvu ukončalo. 23. Ti si zdaj mogočniši izmed vsili kraljev. 24. Glej Jer. 27, 6. Baruh 3, 16. Judit. 11, 5. Eceh. 31, 6. 25. t. j., babilonsko kraljestvo, ktero je po Nabuhodonozorji svojo pravo veli¬ kost doseglo, z asirskim vred, kterih vladavci so bili ustanovili to veličan- sko kraljestvo. Prav pristojno se Nabuhodonozorjevo kraljestvo zavolj svoje moči, velikosti, nezmerniga bogastva in velieih zmag permerja zlati glavi. 26. yi sreberno“ kraljestvo, namreč medijansko-perzijansko, ktero sta ustanovila Darij Medijan in Cir. Slabeje je bilo to kraljestvo od babilonskiga, ker j e manj časa terpelo, in ni bilo tako razširjeno; zakaj pod milim Cirovim vla- darstvam so cele ljudstva, kakor Judje, svobodo dosegle, in so se v svojo Daniel 2. bo bronasto, ktero bo po vsi zemlji gospodovalo. 27 ) 40. In četerto kraljestvo bo kakor železo; 28 ) kakor železo vse razdrobi in premaga, tako bo razdrobilo in razmelo vse to. 29 ) 41. Nadalje, ker si vidil en del nog in perstov iz lončarskiga ila, in en del iz železa; bo kra¬ ljestvo razdeljeno; vender pa bo njega dno iz železa, kakor si vidi! železo lončarskimu ilu per- mešano. 42. In kakor so bili persti na nogah delama železni, delama pa ilnati: tako' bo kraljestvo de¬ lama terdno, delama pa zdrobljivo. 539 43. Ker si pa vidil železo z lončarskim ilam zmešano; (to pomeni), de se bodo sicer po možitvi družili, vender pa se ne bodo eden druziga deržali, ka¬ kor se železo z ilam ne more zmešati. 30 ) 44. Tiste dni teh kraljestev pa bo nebeški Bog obudil kraljestvo, ktero ne bo razdjano na vekoma, in njegovo kraljestvo ne bo dano drugimu ljudstvu; bo pa vse te kraljestva razdrobilo in pokon¬ čalo ; in ono bo stalo veko¬ ma, 3 *) 45. kakor si vidil, de se je kamen z gore utergal brez rok, in je il in železo in bron in sre- rojstno deželo ali domačijo vernile; verh tega pa so bili podložni iega veli- čanskiga kraljestva po milosti in pravici vladani. 27. t. j., Aleksandrovo in njegovih naslednikov kraljestvo v njegovih mnogo¬ terih deželah. Aleksander je imel v svoji oblasti skorej vso Azijo, velik del Afrike in Evrope, in je bil gospod vsih večih deržav, gospod vse zemlje. 28. „ četerto kraljestvo bo kakor železo u , namreč rimsko kraljestvo. 29. Naj bolj razširjeno vladarstvo po svetu so imeli Rimljani; torej se njih kraljestvo prav perlično permerja z železarn, ktero vse prebije in razdrobi, 30. Te tri verstice merijo na poznejšnjo razdelitev rimskiga kraljestva v za- hodnje in vzhodnje cesarstvo (dve nogi); potlej merijo na daljno razdelitev v evropejske deržave po preselovanji narodov (deset perstov na nogah; številka „deset“ je namreč okroglo število). Prim. spod. 7, 12. 24. i. t. d. Podloga teh kraljestev je železo, ker so se vse iz rimskiga kraljestva izsno- vale, ter so bile na rimske pravice uterjene, in ker zraven njih rimsko kra¬ ljestvo v mnogoterih podobah še zmirej stoji. Železu je ilovica permešana. Steni si je misliti germanske ljudstva in njih deržavno-pravne lastnije, kterih omahljivost nikoli ne dopusti, de bi se spet v rimsko veličansko cesarstvo in silno vladarstvo zedinile. Zmes med rimskimi in germanskimi ljudstvi in njih deržavna zveza med seboj je tudi taka, de se ona nikoli tako tesno ne sklene, de bi se iz vsih rimsko-germanskih kraljestev peto veličansko vladarstvo napraviti moglo, desiravno so te kraljestva po možitvah in po ženitvah njih vladarjev med seboj v svakovski zvezi. 31 ■ To večno kraljestvo je Mesijevo kraljestvo, — „ njegovo kraljestvo nebo dano drugimu ljudstvut. j., vladarstvo tega Mesijeviga kraljestva se ne bo preselovalo od ljudstva k ljudstvu, kakor se je preselovalo vladarstvo imenovanih kraljestev od Kaldejcov k Medijanam, od Medijanov k Perzijanam, od Perzijanov k Grekam, od Grckov k Rimljanam. Kristus sam bo vekomaj vladar svojiga noviga kraljestva, in njegovo kraljestvo bo zaterlo vse mali- kovavske (ajdovske) kraljestva, t. j., Kristusovo kraljestvo — kraljestvo j^snice in čednosti — bo razderlo satanovo kraljestvo — kraljestvo zmote in pregreh (Brentano). Daniel 2. 3. 540 bro in zlato razdrobil. 32 ) Veliki Bog je kralju pokazal, kaj se bo vprihodnjič godilo ; to so res¬ nične sanje in njih pravo izla- ganje. 46. Tadaj je kralj Nabuhodo- nozor padel na svoj obraz, in je Daniela molil, 33 ) ter je ukazal pernesti klavšine in kadila, de bi mu darovali. 47. Kralj je tedaj govoril, in rekel Danielu: Resnično vaš Bog je Bog bogov, in Gospod kra¬ ljev, in razodevavec skrivnost, ker si mi ti mogel to skrivnost razodeti. 48. Tadaj je kralj Daniela vi¬ soko povzdignil, in mu je dal mnoge in velike dari, in ga je postavil poglavarja čez vse ba¬ bilonske dežele 34 ) in višiga pred¬ nikov čez modre v Babilonu. 35 ) 49. Daniel pa je prosil kralja; in ta je postavil čez opravila babilonske dežele Sidraha, Mi- saha in Abdenaga; on sam pa Daniel je bil na kraljevim dvo¬ ru. 36 ) III. Poglavje. Nabuhodonozor si da narediti zlato podobo, in zapove, jo moliti. Trije Danielovi tovarni se branijo, jo moliti, in zato so verženi v razbeljeno peč, kjer Bogu čast in hvalo dajejo, in nič žaliga se jim ne zgodi. Nabuhodonozor spozna vsigamogočnost Božjo in prepove preklinjati Izraeloviga Boga, in mladenče spet povikša. 1. Kralj Nabuhodonozor je dal komolcov visoko, šest komol- narediti zlato podobo šestdeset cov široko, ‘) in jo postaviti na 32. n brez rok t. j., brez človeških rok — brez človeškiga djanja. — Kamen, — kteri se je z gore sam utergoval brez dotike človeških rok, ter je po¬ dobo iz ila, železa, brona, srebra in zlata razdrobil, — je Jezus Kristus, kteri je sam — in ne po djanji kakiga moža — prišel iz visokosti — i* nebes — na zemljo, in je brez vse sile — brez vsiga orožja — razdjal satanovo kraljestvo, zaterl mogočno malikovavstvo, in na njega razvalinah ustanovil svoje kraljestvo — svojo sveto cerkev (Brentanoj. 33. v je Daniela molil 11 , ker je mislil, de je kak bog. Glej 11. versto. Perm. Djan. apost. 14, 10—12. Ko si je bil Daniel Božjo čast prepovedal, je kralj dalje govoril, kakor se bere v 47. versti. (( 34. „čez vse babilonske dežele 11 , v kaldejskim: čez vso babilonsko deželo ■ 35. Vsak razred babilonskih modrih je imel svojiga prednika; Daniel je bil tedaj viši teh prednikov (Brentanoj. 36. Na Danielovo prošnjo so dosegli tudi njegovi tovarši imenitne službe, de so jih opravljali pod njegovim vodstvam v babilonski deželi ali okrajini, kje r je bil on poglavar, sam pa je ostal na kraljevim dvoru per kralji, in je bil izmed pervih vladarskih služabnikov in dvorskih gospodov (Brentanoj. 1. Zlata podoba je blezo veliciga babilonskiga malika Bela pred oči stavila (v. 14., 18. in 95. pogl. 4, 5.j, in je bila ali visok steber, spodej širok i" debel, zgorej pa tenek z malikovo glavo na verhu, ali pa je bila visoko stalo, na kterim je cel malik stal, in po tem takim bi bila stalo in malik skope] šestdeset vatlov visoka. Ves steber je bil ali iz lesa ali pa iz gline, z zlatim * 1 plošarni obit (prim. Iz. 40, 19: 41, 7. Jer,, 10, 3—5: 5. Mojz. 27, 1 5 -)i 541 Daniel 3. ravnoti Duri v babilonski de¬ želi. * 2 ) 2. Tedaj je kralj Nabuhodo¬ nozor poslal zbirat poglavarje, oblastnike, sodnike, vojvode, mo¬ gočnike, prednike in vse pervake dežel, 3 ) de bi se sošli k blago- slovljenju podobe, ktero je kralj Nabuhodonozor postavil. 3. Takrat so se zbrali po¬ glavarji, oblastniki, sodniki, voj¬ vodi, mogočniki in boljšaki, kte- riin je bila oblast dana, in vsi pervaki iz dežel, 4 ) ter so se so¬ šli k blagoslovljenju podobe, ktero je bil kralj Nabuhodonozor po¬ stavil; stali so pa pred podobo, ktero je bil kralj Nabuhodonozor postavil. 4. In klicar je močno vpil: Vam ljudstvam, rodovam in je¬ zikam 5 ) se pove: 5. Tisto uro, kadar bote sli¬ šali glas trobent in pisal in citer, sambuk 6 ) in brenkelj 7 ) in soglas- nic 8 ) in vsakteriga godčevskiga orodja, padite ([na obraz) in mo¬ lite zlato podobo, ktero je kralj Nabuhodonozor postavil. 6. Ako pa kdo ne pade in ne moli, bo ravno tisto uro ver¬ zen v peč gorečiga ognja. 9 ) 7. Po tem tedaj berž, ko so vse ljudstva slišale glas trobent, pisal in citer, sambuk in brenkelj in soglasnic in vsakteriga god¬ čevskiga orodja; so padle vse ljudstva, rodovi in jeziki, in so molili zlato podobo, ktero je bil kralj Nabuhodonozor postavil. 8. Precej in ravno tisti čas so perstopili kaldejski možje, in so tožili Jude, 9. ter so rekli kralju Nabu- hodonozorju: Kralj, večno živi ! 10. Ti, o kralj, si zapovedal, de sleherni človek, kadar bo slišal glas trobent, pišal in citer, sambuk in brenkelj in soglasnic in vsakte¬ riga godčevskiga orodja, naj na tla pade in moli zlato podobo: 11. ako pa kdo ne pade na znotrej blezo ves votel. — Nihče se ne čudi, de je Nabuhodonozor tako drago podobo napravil; ker vedi, de so bili v Babilonu nezmerni zakladi nabrani (Perm. Jer. 50, 37: 51, 13.). Čas, ob kterim je bila podoba po¬ stavljena , je bil po misli nekterih po Nabuhodouozorjevih zmagah zoper so¬ sednje ljudstva, in menijo, de je kralj s tem svojimu varhu, maliku Belu, v čast zahvalno praznovanje hotel obhajati; drugi menijo, de se je to zgodilo po sanji v 2. pogl. povedani, in mislijo, de je kralj podobo postavil ko varha, kteri naj bi prerokovani padec njegoviga kraljestva odvernil ali pa vsaj na daljne čase preložil. 2. n Dura u se je imenoval del velike ravnote okoli Babilona. 3. Pomen sedmerih razredov urednikov se ne more natanko razložiti. V kal- dejskim se še bere ime Jiftaja", pravdoznance, kterih Vulgata ni omenila. 4- „iz dežel-* babilonskiga kraljestva. Gl. poprešnjo razi. 5. „Fam“ pričujočim, izmed kteriga koli ljudstva in kteriga koli jezika ste. 6. „sambuka u je bila trivoglato glasbino orodje s štirimi strunami. 7. n brenklje a ali „brenkulje a so bile citram ali pa arfam podobne. 8 - „soglasnice“ (simfonija) so bile sostavljeno glasbino orodje, ktere so ob e nim dajale več glasov, ki so se prijetno zlegali. Servij misli, de so bile sostavljene pišalke (Brentano). 9. Sežganje v ognjeni peči je bila per Kaldejcih navadna smertna kazen (Jer. 29, 22.), pa tudi per Perzijanih še v naj novejših časih, kakor popot¬ niki perpovedujejo. Daniel 3. 542 tla , in ne moli, naj bo verzen v peč gorečiga ognja. 12. Tukaj so pa Judje, ktere si čez opravila babilonske dežele postavil, Sidrah, Mišah in Abde- nago; ti možje zaničujejo tvoje povelje, 10 ) o kralj! tvojih bogov ne častijo, in ne molijo zlate po¬ dobe, ktero si postavil. 1 ') 13. Tadaj je Nabuhodonozor v serdu in jezi zapovedal per- peljati Sidraha, Misaha in Abde- naga; in berž so bili perpeljani pred kralja. 14. In kralj Nabuhodonozor jih je nagovoril, rekoč: Je li res, Sidrah, Mišah in Abdenago, de ne častite mojih bogov, in ne molite zlate podobe, ktero sim napravil ? 15. Zdaj tedaj, ako ste pri¬ pravljeni , berž ko bote sli¬ šali glas trobent, pisal in citer, sambuk in brenkelj in soglasnic in vsakteriga godčevskiga oro¬ dja, padite na tla in molite po¬ dobo, ktero sim napravil: če je pa ne bote molili, bote tisto uro verženi v peč gorečiga ognja ; in kteri Bog je, de bi vas iz mojih rok iztergal? 16. Odgovorili so Sidrah, Mi¬ šah in Abdenago, ter so rekli kralju Nabuhodonozorju: Ni nam treba tebi na to odgovoriti. 12 ) 17. Ker glej, naš Bog, kte- riga častimo, nas zamore iz peči gorečiga ognja potegniti, in iz tvojih rok, o kralj! rešiti. 18. če pa ne bo hotel, vedi, o kralj! de ne častimo tvojih bogov, in ne molimo zlate po¬ dobe, ktero si postavil. 19. Tadaj je bil Nabuhodono¬ zor poln serda, in njegov obraz se je bil spremenil nad Sidraham, Misaham in Abdenagam, ter je zapovedal, de naj se peč sedem¬ krat bolj zakuri, kakor je bila navada, jo kuriti. 20. In naj močnejim možem izmed svoje vojskine trume je ukazal, de naj zvežejo noge Si- drahu, Misahu in Abdenagu, in jih veržejo v peč gorečiga ognja. 21. In berž so bili ti možje zvezani, in verženi v svojih hla¬ čah in ovijačah in čevljih in obla¬ čilih v sredo peči gorečiga ognja; 22. kraljevo povelje je namreč perganjalo; peč pa je bila tako silno zakurjena, de je te može, ki so Sidraha, Misaha in Abde- naga va-njo vergli, ognjeni pla¬ men umoril. 13 ) 23. Ti trije možje pa, to je, Sidrah, Mišah in Abdenago so zvezani v sredo peči gorečiga ognja padli. Kar zdaj nasledva, se v hebrejskih bukvah ne najde. *) 10. V kaldejskim: možje zaničujejo tebe, o kralji 11. Daniel ni bil pričujoč per slovesnosti; zakaj de ne, se ne ve'. 12. Mi ne smemo tvoje volje biti; ali pa: Ne potrebujemo odloga, tebi na to odgovoriti. 13. „plamen umoril 11 , ker je bil iz peči vanje švignil. Gl. spod. 47. v. *) To je opomba sv. Hieronima. Kar se bere od 24. do 90. verste, ni v kal¬ dejskim pervotnim spisu, ampak je sveti Hieronim iz Teodotijonove greške prestave v latinsko pretolmačil, kar je pa cerkev za del svetiga pisma sp°' znala in poterdila. Daniel 3. 24. In so se sprehajali v sredi plamena, ter so hvalili Boga, in častili Gospoda. 14 ) 25. Azarija pa je stoje tako molil, ter je v sredi ognja od- perl svoje usta, rekoč: 26. Hvaljen bodi Gospod, Bog naših očetov; hvale vredno in častitljive je tvoje ime vekoma; 27. ker si pravičen v vsem, kar si nam storil; in vse tvoje dela so resnične, 1S ) in tvoje pota ravne, in vse tvoje sodbe res¬ nične. 16 ) 28. Pravične sodbe si sklepal v vsem, kar si perpravil nad nas, in nad Jeruzalem, sveto mesto naših očetov; ker si po resnici in pravici vse to poslal zavoljo naših grehov. 29. Grešili smo namreč, in hudo smo delali, ker smo od tebe odstopili; in v vsih rečeh smo se pregrešili; 30. in tvoje zapovedi nismo poslušali, ne dopolnovali, in ni¬ smo delali, kakor si nam bil za¬ povedal , de bi se nam dobro godilo. 31. Vse tedaj, kar si nad nas poslal, vse, kar si nam storil, si storil po pravični sodbi. 32. Dal si nas v roke našim sovražnikam, krivičnim in pre- 543 hudobnim, in grešnikam, I7 ) in kralju krivičnimu, in prehudob- nimu na vsi zemlji. 18 ) 33. In zdaj si ne upamo ust odpreti; sramota in nečast smo postali tvojim služabnikam in tem, kteri te molijo. 19 ) 34. Prosimo, ne izdajaj nas na večno, zavoljo tvojiga imena, in ne razderaj svoje zaveze. 35. Tudi nam ne odteguj svo- jiga usmiljenja, zavoljo Abrahama, svojiga ljubljenca, in Izaka, svo- jiga služabnika, in Izraela, svo¬ jiga svetiga, 36. kterim si govoril, in oblju¬ bil, de boš namnožil njih zarod kakor zvezde na nebu, in kakor pesek, ki je ob kraji morja; 37. ker, o Gospod! bolj smo zmanjšani, kakor vsi narodi, in ponižani smo zdaj po vsi zemlji zavolj svojih grehov. 38. In zdaj nimamo ne pogla¬ varja, ne vojvoda, ne preroka, 20 ) ne žgavne, ne klavne, ne jedilne daritve, ne kadila, tudi ne kraja, kjer bi ti darovali pervine, 39. de bi mogli najti tvoje usmi¬ ljenje; pa zavoljo raztertiga serca in ponižaniga duha nas sprejmi. 40. Kakor žgavna daritev ov¬ nov in juncov in veliko tavžent tolstih jagnjet: tako bodi dans 14. ker se je bil angelj Gospodov ž njimi v peč podal, in jih je rešil, kar se spodej perpoveduje. 15. n vse tvoje dela so u na resnico, zvestobo v spolnovanji obljub uterjene. 15- n vse tvoje sodbe so resnične u , t. j., pravične. 17 - „grešnikam v greški prestavi: „odpadnikam“ od vere. Vsi ajdi so bili odpadli od prave vere. 1®- Nabuhodonozor se po pravici imenuje naj hudobnejši kralj tistiga časa, ker je bil naj krivičnejši ropar. V nekim rokopisu greške prestave sedemdesetih tolmačev se bere: ^%asT&~ kovanje in sramota je v delež tvojim, služabnikam, in častivcam u . Daniel je sicer imel dar prerokovanja, pa ne preroške službe. Glej vvod v Preroke. Eeehiel ni bil v Babilonu, ampak per reki Kaboru. Gl. Eeeh. 1,1- Daniel 3. 544 naša daritev pred tvojim obličjem dopadljiva ; zakaj, kteri v te za¬ upajo, ne bodo osramoteni. 41. In zdaj hodimo za teboj z vsim sercam, in se te bojimo, ter išemo tvojiga obličja. 2 'J 42. Ne sramoti nas, ampak delaj z nami po svoji krotkosti, in po obilnosti svojiga usmiljenja. 43. Otmi nas po svojih čude¬ žih , in daj čast svojimu imenu, o Gospod! 44. in osramoteni naj bodo vsi, kteri hudo delajo tvojim slu- žabnikam ; osramoteni naj bodo po tvoji vsigamogočnosti, in njih moč bodi sterta; 45. in naj vedo, de ti si Go¬ spod, edini Bog, in častitljiv na vsi zemlji. 46. Kraljevi služabniki pa, kteri so jih ('v ogenj) vergli, niso jenjali peči kuriti z zemelj¬ sko smolo, s pezdirjem, s smolo in s hosto; 47. in plamen je švigal iz peči devet in štirdeset komolcov vi¬ soko; 22 ) 48. in se je utergal, ter se¬ žgal Kaldejce, ktere je zraven peči dosegel. 23 ) 49. Angelj Gospodov pa je bil stopil v peč z Azarijem in z njega tovaršema, in je pahnil plamen iz peči, 50. in je napravil v sredi pe¬ či, kakor de bi veter pihljal ob rosi; in ogenj se jih ni celo nič dotaknil, ter jim ni nič žaliga in nič težavniga storil. 51. Takrat so ti trije v peči kakor z enimi ustmi 24 ) Boga hvalili, in slavili in častili, rekoč: 52. Česen bodi, Gospod Bog naših očetov, kteri si hvale vre¬ den, in častitljiv, in nad vse po¬ višan na vekoma; in češeno bodi tvoje častitljivo sveto ime, ter hvale vredno je in nad vse po¬ višano na vse večne čase. 53. Česen bodi v svetim teiu- peljnu svojiga veličanstva; čez vse hvale vreden si, in nad vse povišan na vekoma. 54. Češen bodi na sedežu svo¬ jiga kraljestva; čez vse hvale vre¬ den si, in nad vse povišan na vekoma. 55. Češen bodi, kteri globo¬ čine pregleduješ, in nad keru¬ bini 25 ) sediš; hvale vreden si, in nad vse povišan na vekoma. 56. Češen bodi na terdnjavi neba; hvale vreden si, in častit na torna. Jj7J Častite Gospoda, vse dela Gospodove; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma. 58. Častite Gospoda, angelji Gospodovi; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma. 59. Častite Gospoda, nebesa; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma. 60. Častite Gospoda, vse vode, ktere ste nad nebam; 26 ) hvalite 21. išemo tvoje pomoči, in te molimo. 22. n devet in stirdeset “ ali sedemkrat sedem, t. j., zelo visoko. 23. Glej zgor. 22. versto in 13. razlago. 24. Po tem ko so ga že pred hvalili (gl. v. 24.) in je Azarija molil (v. 25.j- 25. „Fox Božji K in njega pomen je naj bolj obširno popisan Eceh. pogl. in 10. 26. v vode, ktere ste nad nebam u , nad oblaki. Gl. 1. Mojz. 1, 6. Daniel 3. 545 in povišujte ga čez vse na ve¬ koma. y 61. Častite Gospoda, vse moči Gospodove; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma. 62. Častite Gospoda, solnce in luna; hvalite in povišujte ga čez vse v na vekoma. 63. Častite Gospoda, zvezde na nebu; hvalite in povišujte ga čez vse y na vekoma. 64. Častita Gospoda, ves dež in rosa; hvalita in povišujta ga čez vse na vekoma. 65. Častite Gospoda, vsi ve¬ trovi Božji; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma. 66. Častita Gospoda, ogenj in vročina; hvalita in povišujta ga čez vse na vekoma. 67. Častita Gospoda, mraz in vročina; hvalita in povišujta ga čez vse na vekoma. 68. Častite Gospoda, rosa in slana; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma. 69. Častita Gospoda, srež in ivje; hvalita in povišujta ga čez ?se na vekoma. 70. Častita Gospoda, led in sneg; hvalita in povišujta ga čez v se na vekoma. 71. Častite Gospoda, noči in dnevi; hvalite in povišujte ga čez vse na v vekoma. 72. Častite Gospoda, svetloba 'n tema; hvalite in povišujte ga cez vse na vekoma. 73. Častite Gospoda, bliski in oblaki; hvalite in povišujte ga °ez vse na vekoma. 74. Časti Gospoda, zemlja; nvali in povišuj ga čez vse na Ve koma. n Izrael (l , izvoljeno ljudstvo, pegic IV. 75. Častite Gospoda, gore in hribi; hvalite in povišujte ga čez vse na v vekoma. 76. Častite Gospoda, vse rast¬ line na zemlji; hvalite in povi¬ šujte ga čez vse na vekoma. 77. Častite Gospoda, studenci; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma. 78. Častite Gospoda, morja in reke; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma. 79. Častite Gospoda, somi in vse, kar se giblje v vodah; hva¬ lite in povišujte ga čez vse na vekoma. 80. Častite Gospoda, vse ptice pod nebam; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma. 81. Častite Gospoda, vse zve¬ rine in živina; hvalite in povi¬ šujte ga čez vse na vekoma. 82. Častite Gospoda, človeški otroci; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma. 83. Časti Gospoda, Izrael; 27 ) hvali in povišuj ga čez vse na vekoma. 84. Častite Gospoda, duhovni Gospodovi; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma. 85. Častite Gospoda, služab¬ niki Gospodovi; hvalite in povi¬ šujte ga čez vse na vekoma. 86. Častite Gospoda, duhovi in duše pravičnih; hvalite in po¬ višujte ga čez vse na vekoma. 87. Častite Gospoda, sveti in ponižni v sercu; hvalite in po¬ višujte ga čez vse na vekoma. 88. Častite Gospoda, Ananija, Azarija, Misael; hvalite in po¬ višujte ga čez vse na vekoma, izvoljenih vsili časov. 35 Daniel 3. 546 ker nas je izlekel iz pekla, in nas rešil smerti iz roke, in nas otel iz srede gorečiga plamena, in nas izderi iz srede ognja. 89. Slavite Gospoda, ker je dober 5 ker vekoma terpi njegova milost. 90. Častite vsi bogaboječi Go¬ spoda, Boga bogov, hvalite in slovite ; ker terpi vse veke nje¬ gova milost. Do tukaj se ne najde v hebrejskim, in kar smo perstavili, je iz Teodoci- jonove izdaje prestavljeno. #) 91. (Kald. 24.) Takrat je Na- buhodonozor kralj ostermel, ter je berž vstal, in svojim imenit- nikam rekel: Ali nismo tri može v sredo ognja vergli zvezane ? Oni so kralju odgovorili, rekoč: Res je, o kralj! 92. (25.) On je odgovoril in rekel: Glejte, jez vidim štiri može razvezane v sredi ognja hoditi, in nič niso poškodovani, in po¬ doba četertiga je enaka sinu božjimu. 29 ) 93. (26.) Tadaj je Nabuho- donozor stopil pred šteje raz¬ beljene peči, in je rekel: Sidrali, Mišah in Abdenago, služabniki visokiga Boga, izidite in pridite! In zdajci so prišli Sidrah, Mi¬ šah in Abdenago iz srede ognja. 94. (27.) In zbrali so se po¬ glavarji in oblastniki in sodniki in kraljevi mogočniki, in so pre¬ mišljevali te može, ker ogenj ni imel moči do njih teles, in se kar las ni bil persmodil na njih glavi, in njih hlače se niso bile spremenile, in ognjeni duh jih ni bil prešinil. Luk. 12, 7: 21, 18. 95. (28.) In Nabuhodonozor je zavpil, rekoč: Češen bodi njih Bog, namreč Sidrahov, Misahov in Abdenagov, kteri je poslal svojiga angelja, in je rešil svoje služabnike, kteri so va-nj vero¬ vali, kteri so se kraljevimu po¬ velju ustavili, in so svoje telesa tje dali, de niso služili, in ne molili nobeniga boga zunaj svo¬ jiga Boga. 96. (29.) Zato je od mene to povelje dano, de vsako ljudstvo, rod in jezik, kteri koli bo zoper Boga Sidrahoviga, Misahoviga in Abdenagoviga kletev izrekel, mora umreti, in njegova hiša raz- valjena biti; 30 ) saj ni namreč dru- ziga Boga, kteri bi tako ('kakor ta) rešiti zamogel. 97. (30.) Po tem je kralj po¬ višal Sidraha, Misaha in Abde- naga v babilonski deželi. 31 ) 98. (31.) Ufabuliodoiio- zor 32 ) kralj vsim ljudstvam, na- rodam in jezikam, kteri prebivajo po vsi zemlji. Mir vam se mno- 28. „PefteZ K pomeni tukaj grob, kakor na več krajih sv. pisma. *) To je opomba svetiga Hieronima. 29. Z besedo n $in božji ci si je mislil Nabuhodonozor angelja. Gl. 95. v. 30. Glej zgor. 2, 5. Ta verstica pove, zakaj je Bog s takim čudam svoje ča- stivce smerti rešil. Nabuhodonozor in njegovi mogočniki naj bi se prepričali, de je Jehova visok in mogočen nad vsimi maliki. 31. t. j., kralj jim je dal njih poprešnje imenitne službe. 32. Ta versta je napis kraljeviga lista do narodov, ki sega v 4. poglavje do 34. verste. 33. „Mir a , t. j., blagor, sreča vam se množi in uterduj! Daniel 3. 4. 99. (32.) Znamnja in čudeže je naj viši Bog per meni storil; zato mi je dopadlo oznaniti 100. (33.) njegove znamnja, ker so velike; in njegove čudeže, 547 ker so mogočni; in njegovo kra¬ ljestvo je večno kraljestvo, in njegova oblast od roda do roda. Spod. 4, 31 : 7, 14. IV. Poglavje. Nabuhodonozor perpoveduje v svojini listu do narodov svoje sanje, in kar so po Danielovim razlaganji pomenile; de je bil namreč ob pamet in kraljestvo prišel, po prestani kazni Božji pa je spet dosegel pamet in kraljestvo, ter je praviga Boga spoznal. 1. Jez 1 ) Nabuhodonozor, ko sim mirno živel v svoji hiši in srečno v svojim gradu, 2 ) 2. sim imel sanje, ktere so me bile prestrašile; in moje misli na mojim ležišu, in videnja moje glave so me bile splašile. 3. Zato sim bil povelje dal, de naj se vsi babilonski modri pred me perpeljejo, de bi mi pomen sanj povedali. 4. Tadaj so prišli vedeže- vavci, modri, Kaldejci in drobo- gledci, in vpričo njih sim sanje povedal; in mi njih pomena niso naznanili; 5. dokler ni prišel tovarš Da¬ niel 3 ) k meni, kterimu je ime Baltazar po imenu mojiga boga, 4 ) in ima svetih bogov duha v sebi; in sim vpričo njega sanje po¬ vedal. 5 ) 6. Baltazar, viši vedeževav- cov! ker jez vem, de imaš duha svetih bogov v sebi, in ni skriv¬ nosti tebi neznane; povej mi vi¬ denja mojih sanj, ktere sim vidil, in 6 * * * * ) njih pomen! t. Tukaj nasledva nadaljava v 3. pogl. z 98. versto percetiga is a - 2. Kar se v naslednjim perpoveduje, se je blezo godilo zadnje e a i a u o donozorjeviga kraljevanja po dokončanih vojskah. . ... . . 3. „tovarš Daniel li unih mladenčev, ali pa Nabuhodonozorjev, erje i. aal , e njegov prijatel in pomočnik v kraljevanji. V kaldejskim o er m prise i »mojiga boga«, tj., mojiga malika »Bala- ali M*. Perv. zlog .mena * Baltazar «, v kaldejskim: „Belsazar“, je n BaP, al. „Bel“ naj .men.tnejs. malik Babilončanov (Brentano). , , , .. __.. 5- »svoje sanje povedal rekoč: „ Baltazar •• t. d. v nas e nji ^ Daniel kot prednik modrijanov je bil blezo le malokrat .n v naj težavnejših Prigodkih poklican. Ob navadnih prigodkih je bil vselej le sluzm razre modrijanov že zadosti, kteri so pred kralja stopil, in se e po em, niso mogli sanj in uganjk ali celo ne ali ne dovolj natanko razložiti, je bil prednik Daniel poklican, kteriga čeznatorna moc je bila kralju ze znana iz Poprešnjiga razlaganja njegovih sanj. ... ... . , „msi »povej mi videnja mojih sanj 11 , t. j., povej mi, kar sim v svoji saa J a .’ — n iu“ povej mi »njih pomen 11 ; kralj je bil nanuec sam pove a 548 Daniel 4. 7. Videnje moje glave na mojim ležišu (je bilo toj: Gle¬ dal sim, in glej, bilo je drevo na sredi dežele, silno visoko, 8 . veliko in močno drevo, in njega višava seje neba dotikala 5 vidilo se je do pokrajin vse zemlje. 9. Prelepo je bilo njegovo perje, prav obilen njegov sad, in vse je od njega živelo; pod njim je prebivala živina in zve¬ rina, in na njegovih vejah so ptice spod neba čepele; in vse, kar živi, je od njega jedlo. 10. To sim vidil v prikazni svoje glave na svojim ležišu, in glej, čuvaj in svetnik pride z neba. 7 ) 11. Močno je vpil, in je tako rekel: Posekajte drevo, in od¬ sekajte mu veje; osmukajte nje¬ govo perje, in raztrosite njegov sad; živina naj beži spod njega, in ptice z njegovih vej. 12. Vender pa štor z njego¬ vimi koreninami pustite v zemlji; in perveže naj se z železnimi in bronastimi zvezami zunaj v travi, in rosa spod neba naj ga mo'či, in z zverinami naj ima svoj del v travi zemlje. 8 ) 13. Človeško serce naj se mu vzame, in zverinsko serce naj se mu da; in sedem časov naj nad njim preteče. 14. Tako' je določeno po sklepu čuvajev, 9 ) in to je govor in proš¬ nja svetih: Naj bi živi spoznali, de Najviši gospoduje v človeškim kraljestvu, in ga da, komur hoče, in postavi nad-nj nar nižjiga člo¬ veka. 1. Kralj. 2, 8: 16, 11. i. t. d. 15. Te sanje sim jez Nabu- hodonozor kralj vidil; ti tedaj Baltazar, povej hitro pomen, ker mi ga vsi modri mojiga kralje¬ stva ne morejo povedati; ti pa zamoreš, ker je duh svetih bo¬ gov v tebi. 16. Tadaj je Daniel, ki mu je ime Baltazar, začel na tihim sam per sebi misliti okoli eno uro; in misli so mu težavo delale. I0 ) Kralj pa je spregovoril, rekoč: Balta¬ zar, sanje in njih razlaganje naj ti ne delajo težave. 11 ) Baltazar je odgovoril, rekoč: Moj Gospod, sanje naj zadenejo tiste, kten tebe sovražijo, in njih razlaganje tvoje zopernike! 12 ) 17. Drevo silno visoko in močno, — ki si ga vidil, kteriga 7. „čuvaj in svetnik 11 , t. j., angelj pride. — Po uku več starih ljudstev, zlasti Babilončanov, obdajajo angelji sedež Božji enako stražam in životnim varham pozemeljskih kraljev, in čakajo Božjiga povelja, ^kakor stražniki svojih kraljev, ter gredo, kamor jih Bog pošlje. 8. Kakor pred v sanjah je tudi v teh tukaj nekako vse zmešano; nekaj meri na štor v zemlji, nekaj pa na kralja, kteriga štor pomeni. 9. „po sklepu čuvajev t. j., angeljev. Gl. zgor. 7. razi. Nabuhodonozor si misli angelje ko prisednike v Božjim zboru (^Brentano). 10. Bog je Danielu precej razodel pomen Nabuhodonozorjevih sanj; Daniel n' tedaj premišljeval, kaj de sanje pomenijo, ampak le njih pomen, ki mu je bil razodet, mu je delal nepolroj in zadrego, ter je premišljeval, ali bi kralju povedal strahovitim nesrečo, ki ga bo zadela. 11. Ne boj se, pomena sanj mi povedati! 12. Naj bi nesreča, ki tebe čaka, tvoje sovražnike zadela! Daniel 4. 549 verh do neba sega, in ktero se po vsi deželi vidi, 18. in kteriga veje so spre- lepe, in kteriga sad je preobilen, od kteriga vse živi, pod kterim poljske živali prebivajo, in na njega vejah ptice spod neba osta¬ jajo; - 19. si ti, o kralj! kteri si velik in mogočen; tvoja velikost je zrastla, in do neba sega, in tvoja oblast do pokrajin vse zemlje. 20. Ker je pa vidil kralj ču¬ vaja in svetnika z neba priti, in reči: Posekajte in pokončajte to drevo; vender pa pustite štor z njegovimi koreninami v zemlji; z železnimi in bronastimi zve¬ zami naj bo zunej v travi zvezan, in rosa spod neba naj ga moči, in naj se z zverinami pase, de sedem časov nad njim preteče: 21. je to razlaga sodbe Naj- višiga, ktera je nad kraljem, mojim gospodam, sklenjena : 13. Spreoberni svoje življenje; bodi dober in milodaren ljudem, ko si jim bil pred trinog in krivičin odertuik. 14. Razlago sanj in njih spolnjenje pripovedujejo sveti očaki, Hieronim, Teodoret, Tomaž in keršanski izlagavci z majhnim razločkam takole: Nabuliodonozor se je bil prevzel proti koncu svoje vlade, in je bil ošaben zavolj svoje velike moči. Bog ga je zato opominjal in svaril s poprešnjimi sanjami. Ker je pa vender le prevzeten ostal (v. 26. 27.), ga je Bog ponižal, ter mu je pamet vzel. V svoji norosti si je Nabuliodonozor mislil, de je zver; torej se ni obnašal kakor človek, ampak kakor zve'r; po štirih je hodil, žerl kakor zver, svoje telo zanemaril, in zadnjič je zbežal na piano med poljske živali. Nje¬ govi dvorniki so mu v tem prijenjali; le toliko so ga varovali, de se mu ni kaj hudiga pergodilo, iri so ga uklenili, de se ni sam končal. Verjetno so tudi zato skerbeli, de je v tacih krajih živel, kjer ni svojim podložnim pred oči prišel. Tukaj je bil sedem časov, t. j., ali sedem let ali pa sedem mescov. Ko so bili ti časi pretekli, in ko je bil Bog njegovo prevzetnost kaznil, mu je spet pamet dal, in Nabuliodonozor se je učil spoznati pravico in dobroto Božje sodbe, tako de je zaslužil spet v svoje kraljestvo postavljen biti. — Kaldejsko izročilo, kakor ga je stara zgodovina ohranila, govori od hude bolezni Nabuhodonozorjeve proti koncu njegove vlade, kar se z bese¬ dami sv. pisma vjema. Sicer pa Nabuhodonozorjevo obnašanje v norosti ni edino v zgodovini brezumnikov. Abenezra perpoveduje: Nek brezumnik v Sardinii je bil ušel v hribe, kjer se je bil pridružil jelenam, je živel ob travi in zelenjavi, in je po vsih štirih hodil. 5 - je sprehajal “ po ravni strehi svojiga grada, kjer je lahko ves Babilon vidil. 22. Vergli te bodo izmed ljudi, ter per živini in zverini bode tvoje prebivališe, in kakor vol boš travo jedel, in rosa spod neba te bo močila; sedem časov bo nad teboj preteklo, dokler ne spoznaš, de gospoduje Najviši nad človeškim kraljestvam, in ga da, komur hoče. Spod. 5, 21. 23. Ko je pa ukazal pustiti štor z njega koreninami, to je, drevesovimi; bo tvoje kraljestvo tebi ostalo, po tem, ko boš spo¬ znal, de je oblast z nebes. 24. Zavoljo tega, o kralj! stori po mojim svetu, ter odkupi se svojih grehov z milošnjo, in svo¬ jih krivic z usmiljenjem do ubo- zih; morebiti ti bo odpustil tvoje grehe. 13 ) Sirah. 3, 33. 25. Vse to je kralja Nabuho- donozorja zadelo. 14 ) 26. Na koncu dvanajst mescov, ko se je na babilonskim gradu sprehajal, 15 ) 550 Daniel 4. 27. je kralj tako govoril, re¬ koč: Ni li to veliki Babilon, ki sim ga jez sozidal za kraljevi dom v moči svoje mogočnosti in v slavo svoje časti? 28. In ko še kralj ni bil iz¬ govoril, že je glas z neba pri¬ šel: Tebi je rečeno, kralj Na- buhodonozor: Tvoje kraljestvo ti bo vzeto, 29. in izmed ljudi te bodo pah¬ nili, in med živino in zverino bo tvoje prebivališe; travo boš jedel kakor vol, in sedem časov bo nad teboj preteklo, dokler ne spo¬ znaš, de Najviši gospoduje nad človeškim kraljestvam, in ga da, komur hoče. 30. Ravno to uro je bilo do¬ polnjeno govorjenje nad Nabulio- donozorjem, in je. bil pahnjen izmed ljudi, in je travo jedel ka¬ kor vol, in njegovo telo je mo¬ čila rosa spod neba, de so mu bili lasje zrastli kakor postojni ( [perje J in nohti kakor pticam (kremplji~). 31. Po dokončanim času sim tedaj jez Nabuhodonozor svoje oči proti nebu vzdignil, in pamet mi je bila spet dana; in sim hvalil Najvišiga, 16 ) in častil in poveličeval večno Ziviga; ker njegova oblast je večna oblast, in njegovo kraljestvo od roda do roda. Zgor. 3, 100. Spod. 7, 14. 32. In vsi prebivavci na zemlji so pred njim šteti kakor nič; ker po svoji volji dela z nebeškimi močmi ravno tako, kakor s pre¬ bivavci na zemlji; in ni ga, de bi se njegovi roki ustavil, in mu rekel: Zakaj si to storil? 33. Ravno tisti čas se je moja pamet k meni vernila, in prišel sim k časti in svetlosti svojiga kraljestva; in moja poprešnja podoba mi je bila dana; moji veljaki in oblastniki so me po¬ iskali, in sim bil spet postavljen v svoje kraljestvo; in še veči veličastvo mi je bilo dano. 17 ) 34. Zato jez Nabuhodonozor zdaj hvalim in povišujem in po¬ veličujem nebeškiga kralja; ker vse njegove dela so resnične, in njegove pota pravične, in on nje, kteri se prevzetno nosijo, lahko poniža. 18 ) 16. Nabuhodonozor je sicer spoznal Boga naj višiga, per tem pa je vender le ostal malikovavec. Gl. 5. v. 17. Ob času Nabuhodonozorjeve brezumnosti so njegovi veliki uredniki osker- bovali vladarstvo, in so mu ga ohranili, dokler ni bil dosegel zdravja; to pa je bilo tudi njim v prid, de so namreč še dalje ostali v svojih visocih der- žavljanskih službah; ker na Jutrovim so bili per nastopu noviga kralja večj del poprešnji viši kraljevi uredniki odstavljeni. Ko so bili Nabuhodonozorjevi varhi povedali, de se je kralj spet ozdravil, so ga veliki uredniki poiskali, in ga ko kralja počastili. 18. Kdor bi hotel preroka brati po teku .časa, bi mogel tukaj 7. in 8. pogla y j e vmes postaviti. Daniel 5. 551 V. Poglavje. Kralj Baltazar vidi neznan napis na steni. Daniel inu ga prebere, in je zato silno poveličan. Baltazarjeva smert in razdjanje babilonskiga kraljestva. 1 . Kralj Baltazar 1 ) je na¬ pravil veliko gostarijo 2 ) svojim boljšakam ; in vsak je pil po svoji starosti. 3 ) 2. Ko je bil tedaj že vinjen, je ukazal pernesti zlate in sre- berne posode, ktere je bil njegov oče 4 ) Nabuhodonozor pernesel iz tempeljna, ki je bil v Jeruzalemu, de bi iz njih pili kralj in njegovi boljšaki in njegove žene in ne- zakdnšnice. 3. Pernesene so bile tedaj zlate in sreberne posode, ktere je bil odnesel iz tempeljna, ki je bil v Jeruzalemu; in so iz njih pili kralj in njegovi boljšaki in njegove žene in njegove neza- konšnice. 4. Pili so vino, in hvalili svoje zlate, sreberne, bronaste, železne, lesene in kamnate bogove. 5 ) 5. Ravno tisto uro so se per- kazali persti, kakor pišejoče člo¬ veške roke, svečniku nasproti na steni kraljeve dvorane 5 6 ) in kralj je vidil perste pišejoče roke. 6 . Takrat se je bil kralju obraz spremenil, in njegove misli so ga strašile 5 in vezi njegoviga ledja so še razrešile, in njegove kolena so se terkale. 7 ) 7. Kralj je tedaj na glas za¬ vpil, de naj modre, Kaldejce in drobogledce perpeljejo. In kralj je spregovoril in rekel babilon¬ skim modrim : Kdorkoli bo to pi¬ sanje bral, in mi ga razložil, 8 ) bo v škerlat oblečen, zlato vrat¬ nico na vratu nosil, in bo tretji v mojim kraljestvu. 9 * ) 8 . Na to so perstopili vsi kraljevi modri, pa niso mogli ne pisanja brati, ne ga kralju raz¬ ložiti. 9. Zato se je kralj Baltazar 1. „Baltazar u , sin Evilmerodahov, vnuk Nabuhodonozorjev, poslednji babilonski kralj, per Herodotu n Labinet Li imenovan. Jer. 27, 7. razi. 8. 2. „je napravil veliko gostarijo 11 tisti dan, ko so bili Perzijani Babilon užu- gali (538 let pred Krist.), t.j., ko so namreč Babilončani praznik vsih svojih bogov (malikov) obhajali, kakor stari zgodovinarji enoglasno pripovedujejo. Gl. Iz. 21, 4. 5. 3- t. j., so pili naj pred stareji in imenitnejsi, potlej mlaji in nižji. V kaldej- skim: „in je pil vino pred favžent gostmi a , t. j., per posebni mizi po jutrovi šegi. 4. ,,/cfere je bil njegov oče“, t. j., stari oče. Gl. zgor. 1. razi. -5. n bogove“, t. j., malike so častili zlasti s petjem. 6. „ kraljeve dvorane 1 - 1 -, t. j., obednice, kjer so jedli. 7. t. j., tako silno se je bil prestrašil, de so. se mu ledvice in kolena tresle. 8. Kako pisanje je to bilo, so izlagavci različnih misel. Nekteri menijo, de je bilo z neznanimi čerkami pisano, kakor judovski učeniki terdijo, z abecedo „ Atbaš“ (Jer. 25, 26. rasi. 31.) ali z začetnimi abecednimi čerkami (v. 25.) M. T. P. 9- n zlato vratnico t. j., zlato verižico (ketnico), v in bo tretji v mojim kraljestvu^, t. j., pervi za mojim velikim oblastnikatn. Daniel 5. 552 močno prestrašil, in obraz se mu je spremenil j pa tudi njegovi bolj— saki so se prestrašili. 10. Kraljica 10 ) pa je zavoljo tega, kar se je kralju iu njego¬ vim boljšakam pergodilo, stopila v gostno hišo, in je spregovorila, rekoč: Kralj, večno živi! Tvoje misli naj ti ne delajo groze, in tvoj obraz naj se ne spreminja! 11. Človek je v tvojim kralje¬ stvu, kteri ima duha svetih bo¬ gov v sebi, * 11 ) in v dnevih tvo- jiga očeta 12 ) se je v njem našla vednost in modrost; zato ga je bil tudi kralj Nabuhodonozor, tvoj oče, postavil poglavarja modrih, zagovarjavcov, Kaldejcov in dro- bogledcov; tvoj oče, pravim, o kralj! 13 ) 12. Našel se je namreč viši duh in modrost in umnost in raz¬ laganje sanj in razodevanje skriv¬ nost in razrešenje zapletenih reči v njem, to je, v Danielu, kterimu je bil kralj dal ime Baltazar. Zdaj tedaj naj se Daniel pokliče, in bo razlaganje povedal. 13. Daniel je bil tedaj per- peljan pred kralja. Kralj ga je nagovoril, rekoč: Si ti Daniel, izmed vjetih Judov, kteriga je bil kralj moj oče iz Judeje per- peljal? 14. Slišal sim od tebe, de imaš duha bogov, in de se viši zna¬ nje, umnost in modrost v tebi znajde. 15. In ravno zdaj so bili pred me stopili umni modri, de bi to pisanje brali, in mi ga razložili; pa niso mogli njega pomena po¬ vedati. 16. Povedano mi je pa bilo od tebe, de moreš zakrite reči raz¬ odeti in zapletene razvozlati; ako tedaj zamoreš to pisanje brati, in mi njega pomen povedati, boš v škerlat oblečen, in boš imel zlato vratnico okoli svojiga vratu, in boš tretji poglavar v mojim kraljestvu. 17. Na to je Daniel odgovoril, in je pred kraljem rekel: Tvoji darovi naj le tvoji bodo, in da¬ rila svoje hiše 14 ) drugimu daj; pisanje pa, o kralj, ti bom pre¬ bral, in njega pomen ti bom po¬ vedal. 18. Bog naj viši, o kralj! je dal Nabuhodonozorju, tvojimu očetu, kraljestvo , mogočnost, slavo in čast. 19. In zavoljo mogočnosti, 10. „Kraljica u , njegova mati, je stopila iz svoje obednice v kraljevo. Ona je bila blezo tista imenitna in sloveča žena, btero greški zgodovinar Herodot imenuje „Nitokris“, mater poslednjiga babilonskiga kralja Labineta. Imeno¬ vala se je še kraljica, t. j., kraljica vdova, ko je njen sin kraljeval. 11. „kteri ima duha 11 , t. j., spoznanje, razodenje , svetih bogov v sebi Gl. zgor. 4, 5. 12. ,,tvojiga odeta 11 , t. j., tvojiga stariga očeta. Gl. 1. razi. 13. Kako je to, de ni kralj vedil za Daniela, kteriga je bil Nabuhodonozor modrijanam prednika postavil? Nekteri mislijo, de je bil Daniel po Nabuho- donozorjevi smerti iz službe djan ; drugi pa menijo, de je bil še v ti službi, pa je le bolj v samoti živel, in prav lahko, de ni Baltazar zanj vedil, ker za take može, kakoršen je bil Daniel, ni nič maral, in se tedaj zanje m pečal, kar se lahko iz njegoviga življenja posname. 14. „darila svoje hiie a , t. j., darila svojiga dvora, ali svoje kraljeve darila- Daniel 5. ktero mu je bil dal, so se tresli vsi narodi, rodovi in jeziki, in so se ga bali; ktere je hotel, je pomoril; ktere je hotel, je otolkel; ktere je hotel, je povišal; in ktere je hotel, je ponižal. 20. Ko seje pa bilo povzdignilo njegovo serce, in ko je bil oterpnil njegov duh v napuhu, je bil pah¬ njen s sedeža svojiga kraljestva, in čast mu je bila vzeta; 21. in izmed človeških otro'k je bil verzen, pa tudi njegovo serce se je bilo poživinilo, in per divjih osyh je bilo njega prebiva¬ lce ; travo je grudil kakor vol, in rosa spod neba je njegovo telo močila, dokler ni-spoznal, de Najviši gospoduje v človeškim kraljestvu, in čež-nj postavi, ko¬ gar hoče. 22. Tudi ti, Baltazar, njegov sin, nisi ponižal svojiga serca, de si ravno si vse to vedil; 23. temuč si se vzdignil zoper nebeškiga Gospodovavca, in si si dal pernesti posode njegove hiše; in ste pili iz njih vino, ti jn tvoji boljšaki, in tvoje žene, ■n tvoje priležnice; sreberne, zlate, bronaste, železne, lesene in kam- 553 nate bogove, kteri ne vidijo, ne slišijo, in ne čutijo, si hvalil; Boga pa, kteri ima tvojo sapo, in vse tvoje pota v svoji roki, nisi častil. 24. Zato so od njega poslani persti roke, ktera je to pisala, kar je zarisano. 25. To pa je napisano : Ma¬ ne, 15 ) Tekel, Fares. 26. In to se tako razlaga: Mane : Soštel — je Bog tvoje kraljestvo, in ga dokončal. 16 ) 27. Tekel: Tehtan — si bil na tehtnici, in prelahak si najden. 28. Fares: Razdeljeno — je tvoje kraljestvo, in dano Medi- janam in Perzijanam. I7 ) 29. Takrat je bil Daniel po kraljevim povelji v škerlat oble¬ čen, in dana mu je bila zlata vratnica okoli vratu, in oklicano je bilo zastran njega, de ima oblast ko tretji v njegovim kra¬ ljestvu. I8 ) 30. Ravno to noč je bil umorjen Baltazar, kaldejski kralj. 19 ) 31. In Darij Medijan 20 ) je kra¬ ljevanje nastopil, ko je bil dve in šestdeset let star. 15. V kaldejskim se bere dvakrat: ali v Mene“. 16. Bog- je leta tvojiga kraljevanja že soštel, in so že per koncu. 17. „Fares“, v kaldejskim: „Peres“, t. j., razdeljeno. Beseda „Peres“ meri na Perzijane, kakor de bi rekel: Poperzijanjeno je tvoje kraljestvo. — Darij Medijan in Cir Perzijan sta babilonsko kraljestvo užugala, in si ga razdelila; Darij se je polastil Babilonije, Cir pa Asirije; po Darijevi smerti je Cir tudi Babilonijo v oblast dobil. 18. Gl. zgor. v. 7. Ta izlaga Baltazarju ni mogla biti prijetna; pa je vender le hotel svojo besedo spolniti. Daniel se je spervenja branil vse časti, zdaj se Pa vender ni več branil ponujane časti sprejeti, ker je bil prepričan, de je Bog vse to svojimu izvoljenimu ljudstvu v prid napravil ob prihodnjim pre- menjenji babilonskiga vladarstva. 19. ker to noč je bil Cir mesto užugal. Gl. Iz. 44, 27 : 45, 1. Jer. 50, 51.. “hh Ta kralj se imenuje per greških zgodovinarjih Cijaksar II., Astijagov sin. 554 Daniel 6. VI. Poglavje. Daniel je bil tudi per Darii v časti, potlej pa je bil v levnjak verzen, kjer ga je Bog čudovito ohranil. 1. Dopadlo je Dariju, ter je postavil čez svoje kraljestvo sto in dvajset oblastnikov, de so bili po vsim njegovim kraljestvu,') 2. in čez nje tri poglavarje, izmed kterih eden je bil Daniel: de bi oblastniki tem odgovor da¬ jali, in de bi kralj ne bil pre- obtežan. 3. Daniel je tedaj presegel vse poglavarje in oblastnike; ker je bil viši Božji 1 2 ) duh v njem. 4. Tudi ga je kralj mislil po¬ staviti čez vse kraljestvo; zato so poglavarji in oblastniki iskali priložnosti, de bi našli kaj nad Danielam zastran kralja, 3 ) pa niso mogli najti nič kriviga in natolcljiviga, ker je bil zvest, in v njem ni bilo najti nič napčniga in natolcljiviga. 5. Rekli so tedaj ti možje : Zoper tega Daniela ne bomo na¬ šli nobene priložnosti, razun more¬ biti v postavi njegoviga Boga. 4 ) 6. Na to so poglavarji in oblastniki kralja prenaglili, 5 ) ter so mu takole, govorili: Darij kralj, večno živi! 7. Vsi poglavarji tvojiga kra¬ ljestva, viši in oblastniki, stara- šini in sodniki so svet«meli, naj bi izšlo kraljevo povelje in oklic: de sleherni, kdor koli bo v tri¬ desetih 'dneh kakiga boga ali človeka, zunej tebe, kralj, kaj prosil, bodi veržen v levnjak. 6 ) 8. Zdaj tedaj, kralj, poterdi sklep, in piši povelje, de se po medijanski in perzijanski postavi nič več ne spremeni, in ga nihče ne sme prestopiti. 7 * * ) 9. Kralj Darij je tedaj dal povelje, in poterdil. 10. Ko je Daniel zvedil, de je postava dana, je šel v svojo 1. ki je obsegalo 120 dežel. Ob času kraljice Estere, ko se je bilo perzijansko kraljestvo po naslednjih zmagah razširilo, je obsegalo 127 dežel. Gl. 1, 1 : 8, 9. 2. Besede n Božji“ ni ne v pervotnim spisu, ne v greški 1’eodocijonovi p re " stavi. 3. „de bi našli kaj (napčniga) nad Danielam zastran kralja 11 , t. j., kar zadeva kralja, de mu je namreč nezvest in nepokoren, de je zoper njega. 4. Nad Danielam ne bomo nič taciga našli, kar bi nam dalo priliko, ga p*' el kraljem počerniti; le v njegovi veri bi utegnili kaj najti, kar bi nam dalo priložnost, ga kralju zatožiti. 5. „prenaglili (i , prekanili, preslepili, v kaldejskim: „v kralja tišali 11 , drug' prestavljajo : „so se pred kraljem zbrali" i. t. d. 6. Malikovavski Perzijani so po svoji veri svoje kralje med bogove šteli, de so s tem per ljudstvu njih veljavo množili (Brentano). 7. Ko je bila kaka postava per Perzijanih in Medijanih v postavske bukve zapisana, s kraljevim podpisam in pečatam previdena, je tudi kralj ni sme prenarediti ali preklicati (Brentano). Daniel 6. hišo, in je per odpertih oknih na zgornji hiši 8 ) proti Jeruzalemu 9 ) trikrat na dan 10 ) pokleknil in molil, in svojimu Bogu hvalo dajal, kakor je imel že pred na¬ vado delati. 11. Uni možje tedaj so skerbno preiskovali, 1 ’) in so našli Da¬ niela, ko je molil, in svojiga Boga prosii. 12. In so šli k kralju, ter so govorili zastran povelja: Kralj, nisi li zapovedal, de sleherni člo¬ vek, kteri bi v tridesetih dneh kakiga boga ali človeka kaj pro¬ sil, zunaj tebe, kralj, mora v lev- njak veržen biti ? Kralj jim je odgovoril, rekoč: Res je to, po medijanski in perzijanski postavi, ktera se ne sme prestopiti. 13. Tadaj so odgovorili, ter so pred kraljem rekli: Daniel izmed vjetih Judov nič ne mara za tvojo postavo in povelje, ki 555 si ga dal, temuč trikrat na dan opravlja svojo molitev. 14. Ko je kralj to besedo sli¬ šal, je bil silno prežaljen, in je mislil v sercu, Daniela rešiti, ter si je perzadeval do solnčniga za¬ hoda, de bi ga otel. 15. Uni možje pa so kralja poznali, 12 ) in so mu rekli: Vedi, o kralj, de je per Medijanih in Perzijanih postava, de se ne sme premeniti nobeno povelje, ki ga je kralj dal. 16. Tadaj je kralj ukazal; 13 ) in perpeljali so Daniela, in so ga vergli v levnjak. 14 ) In kralj je rekel Danielu: Tvoj Bog, kte- riga zmirej častiš, te bo rešil. 15 ) 17. In pernesen je bil kamen, in položen na luknjo v jamo, kte- riga je bil kralj zapečatil s svo¬ jim perstanam in s perstanam svo¬ jih boljšakov, de bi se zoper Da¬ niela nič 'ne počelo. 16 ) 8. „na zgornji hiši“, na ravni strehi, obernjen proti Jeruzalemu. Perm. Tob. 3, 10. Judit. 8, 5: 3. Kralj. 17, 19. 9. Judje, kteri so bili zunej Jeruzalema, so se per molitvi proti njemu obra¬ čali. Gl. 3. Kralj. 8, 35. 44. 45. Ps. 5, 8. 10. » trikrat na dan zjutrej, opoldne in zvečer. Gl. Ps. 54, 18. It. „so skerbno preiskovali t. j., so pazili, v kaldejskim: „so se zbrali 11 . t2. „so kralja poznali u , de hoče Daniela per življenji ohraniti, v kaldejskim: »so se zbrali pred kraljem, 11 '. •3. „ Tadaj je kralj ukazal 11 , Daniela perpeljati. 14. Levnjaki vladarjev v Maroki so dandanašnji velika štirivoglata jama v zemlji, ki je po sredi pregrajena v dva koča ali predelka. V steni po sredi jame so narejene duri, ki se kviško vzdigujejo in doli spušajo. Ko dajejo strežniki levam piče (jesti) v en koč ali predelek, duri kviško potegnejo, de levi iz druziga koča skozi nje na pičo planijo, in po tem za njimi duri doli spustijo in zapro, de koč očedijo, kjer so poprej levi bili. Levnjaki so pod milim nebam narejeni in obdani s poldrugi vatel visokim zidam, čez kteriga se vanje vidi. Vladar ukaže včasih levam v jamo ljudi vreči (Brentano). 15. Darij je bil blezo od svojiga ljubčiba Daniela prejel nektere zaumenke od vsigamogočnosti Izraeloviga Boga, zato je upal, de ga bo Bog tudi v lev- njaku per življenji ohranil (Brentano). 15. »de bi se zoper Daniela nič ne počelo'' 1 , t. j., de bi sovražniki Danielu nič žaliga ne storili, če se ga levi ne bodo dotaknili. Kralj se je tedaj hu¬ dobe Danielovih sovražnikov bolj bal kakor levov. Pa tudi Danielove tožnike je skerbelo, de bi kje kralj skrivši ne izvlekel Daniela iz levnjaka, ali pa 556 Daniel 6. 18. In kralj se je bil podal v svojo hišo, ter je šel brez ve¬ čerje spat, in si ni dal jedi per- nesti, verh tega je bilo tudi spa¬ nje od njega zginilo. 19. Takrat je kralj zjutrej zgo- dej vstal, in je hitel klevnjaku; 20. in ko se je levnjaku per- bližal, je Daniela z milim glasam poklical, ter ga je nagovoril: Da¬ niel, služabnik živiga Boga! kaj praviš, ali te je tvoj Bog, kte- rimu zmirej služiš, mogel levam ubraniti ? 21. In Daniel seje kralju ogla¬ sil , rekoč: Kralj večno živi! 22. Moj Bog je svojiga an- gelja poslal, de je levam gobce zaperl, in mi niso škodovali; ker sim bil pred njim pravičen naj¬ den, pa tudi zoper tebe, o kralj! se nisim pregrešil. 23. Takrat se je kralj nad njim silno oveselil, ter je zapovedal Daniela iz levnjaka izvleči ; in Daniel je bil iz levnjaka poteg¬ njen, in nobene rane ni bilo najti na njem; ker je zaupal v svo¬ jiga Boga. 24. Na kraljevo povelje pa so bili perpeljani tisti možje, ki so bili Daniela zatožili, in so bili v levnjak verženi, oni in njih otroci in njih žene; 17 ) in še niso do tal v jami perleteli, že so jih levi zgrabili, in vse njih kosti raz¬ drobili. 25. Po tem je kralj Darij vsim ljudstvam, rodovam in jezikam po vsi zemlji 18 ) tako pisal: Mir vam se množi! 19 ) Zgor. 3, 98. 26. Jez sim dal povelje, de naj se vsi po vsim mojim go¬ spostvu in kraljestvu bojijo in spoštujejo Danieloviga Boga. On je namreč živi in večni Bog na vekoma, in njegovo kraljestvo ne bo nikdar razdjano, in njegova oblast je večna. 27. On je rešenik in zveličar, kteri dela znamnja in čudeže na nebu in na zemlji; kteri je Da¬ niela iz levnjaka rešil. 28. Daniel je pa ostal v časti ob kraljevanji Darijevim, in ob kraljevanji Čira Perzijana. J0 ) Zgor. 1, 21. Spod. 13, 65. de bi se ne dalo levam dovolj mesa jesti, ker bi se po tem človeka ne lotili; zato so na levnjak kamen zavalili, in ga zapečatili (Brentano). 17. Po perzijanski postavi so bili tudi vsi bližnji sorodniki pomorjeni, če je kdo izmed njih po kakim hudodelstvu smert zaslužil. 18. „po vsi zemlji t. j., po vsim kraljestvu. Perzijanski in drugi jutrovski kralji so se v svoji ošabnosti imenovali gospode vse zemlje; od tod tedaj ta ošabni napis (Brentano). 19. „Mir“, t. j., sreča, blagor. Tak je bil po navadi začetek kraljevih raz¬ pisov do ljudstva (Brentano). 20. Cir Perzijan je bil po dveletnim kraljevanji kralja Darija in po njegovi smerti sam vladar medijansko-perzijanskiga kraljestva. Daniel 7 . 557 VII. Poglavje. Daniel vidi iz morja priti štiri zveri, ktere pomenijo štiri kraljestva. Majhen mg četerte zveri hoče pokončati vse častivce praviga Boga. Bog ima sodbo nad tem rogam, ubije in požge četerto zver, in da človekovimu sinu večno kraljestvo. 1. Pervo leto 1 ) Baltazarja, kralja babilonskiga, je Daniel v sanjah vidil perkazen; videnje pa njegove glave je bilo na njego¬ vim ležišu 5 in je popisal sanje ter jih z malo besedami povedal in po večim razložil, rekoč: 2. Vidil sim v svoji perkazni po noči, in glej, štirje vetrovi neba so se bojevali na velikim morji. 2 ) 3. In štiri silno velike zveri, med seboj različne, so prišle iz morja. 3 ) 4. Perva je bila kakor levi¬ nja, 4 ) in je imela orlove perut¬ nice ; 5 ) gledal sim, de so ji bile perutnice izpuljene; in se je od zemlje vzdignila, in je stala na nogah kakor človek, in človeško serce ji je bilo dano. 6 ) 5. In glej, druga zver, med¬ vedu podobna, 7 ) je na strani stala; 8 ) in tri verste zob je bilo v njenim gobcu, 9 ) in rekli so ji tako': Vstani, in požri prav ve¬ liko mesa! 10 ) 6 . Po tem sim gledal, in glej, bila je spet druga zver 1 ‘) kakor pard, 12 ) in je imela štiri perut¬ nice na sebi kakor ptica, in štiri 1. „Pervo leto“ kraljevanja Baltazarjeviga, — v letu 555 pred Krist. Po teku časa greste 7. in 8. pogl. pred 5. in 6. poglavje; zavoljo svojiga preroškiga zapopadka ste pa tukaj na čelu druziga preroškiga dela. 2. „ Veliko morje a pomeni svet, „ štirje vetrovi “ pa pomenijo gibanja in pre- kucije, ktere bodo napravile čvetere ajdovske kraljestva, ki jih prerok tukaj popisuje. 3- „ Štiri silno velike »veri“ pomenijo štiri velike ajdovske kraljestva. 4. „levinja v pervotnim spisu: .,lev a . Ta lev pomeni asirsko-kaldejsko kra¬ ljestvo in zlasti njega naj večiga kralja, Nabuhodonozorja, kteriga tudi Jere¬ mija v tej podobi omeni. Gl. 4, 7. 5. Ravno tako Nabuhodonozorja zaznamnujeta Jeremija (48, 40: 49, 22.) in Ecehiel (17, 3.). 6- Te besede blezo merijo na padec kralja Nabuhodonozorja, ko je bil namreč pamet in kraljevanje zgubil, ter se poživinil, in na njega povišanje, ko je bil spet pamet in vladarstvo dosegel. Gl. zgor. 4, 13. T. Druga zver, medvedu podobna, pomeni medijansko-perzijansko kraljestvo. „ je na strani 11 levinje ali leva „stala 11, ; za babilonskim kraljestvain je na- eledvalo medijansko-perzijansko kraljestvo. 2. V pervotnim spisu: n in tri rebra so bile v njenim gobcu in med nje Kobmi^j kar lahko pomeni lidijansko, babilonsko in medijansko kraljevino, ktere kraljevine so bile medijansko-perzijanskimu kraljestvu v oblast prišle (Brentano). „pozri prav veliko mesd“, spravi prav veliko ljudstev pod svojo oblast, ri. Ta zver upodobuje macedonsko-greško kraljestvo pod Aleksandram Velikim. ^8* •■kakor pard li ali „ leopard zvita, roparska, gibčina in lepa zver; tak je bil Aleksander s svojimi Greki. 558 Daniel 7. glave je imela zver, 13 ) in oblast ji je bila dana. 7. Po tem sim gledal v po¬ nočni perkazni, in glej, četerta zver, 14 ) strašna in čudna in silno močna je bila, in je imela velike železne zobe; žerla je in raz- mela, in ostanke 15 ) z nogami po¬ hodila; pa ni bila podobna dru¬ gim zverem, ktere sim prej od nje vidil, in je deset rogov imela. 16 ) 8. Premišljeval sim rogove, in glej, izmed rogov je izrastel drugi majhen rog; 17 ) in trije poprešnjih rogov so bili pred njim izderti; 18 ) in glej, ravno ta rog je imel kakor človeške oči in usta, ktere so velike reči go¬ vorile. 19 ) 9. To sim ogledoval, de so bili stoli postavljeni, 20 ) in de se je bil staroletni 21 ) usedel; nje¬ govo oblačilo je bilo belo kakor sneg, in lasje njegove glave ka¬ kor čista volna, 22 ) njegov sedež ognjen plamen, in njegove kolesa goreč ogenj. 23 ) 10. Ognjen in dereč potok je tekel z njegoviga obličja: 24 ) tav- žentkrat tavžent mu jih je streglo, in deset tavžentkrat sto tavžent jih je stalo okoli njega; 25 ) sodba se je usedla, 26 ) in bukve so bile odperte. 27 ) 11. Gledal sim 28 ) zavoljo glasu mogočniga govorjenja, ki ga je tisti rog govoril; in vidil sim, de je zver ubita, 29 ) in de 13. Prim. 8, 5. 21. 22. •— Po Aleksandrovi smerti so njegovi štirje vojvodi med seboj razdelili njegovo kraljestvo: Antipater je dobil Macedonijo, Ptolo- mej Egiptovsko, Selevk Sirijo in druge jutrovske dežele, Antijoh malo Azijo. Štiri perutnice blezo pomenijo vojskine trume, ktere so ob Aleksandrovim življenji hitro premagale vse druge ljudstva proti štirim vetrovam. 14. Četerta zver pomeni rimsko kraljestvo v njegovih mnogoterih podobah do njegoviga konca. 15. „ ostanke “, t. j., kar ni mogla pojesti, je pomandrala. 16. „deset rogov", t. j., deset kraljestev. Perm. zgor. 2, 42. 44. 17. Mali rog, ki je izmed deset rogov izrastel (t. j., kraljestvo, ki se bo n deset kraljestev spočelo), pomeni Antikristovo kraljestvo ob koncu časov (Hier.). 18. Mali rog (Antikrist) bo tri naj veči kraljestva razdjal, ter se bo polastil vladarstva vsiga sveta, tode ne bo dolgo gospodoval. Une sedmere kraljestva pa bodo ali že poprej pokončane, ali pa bodo z Antikristam zvezane. 19. Po misli sv. Gregorja Veliciga je s temi besedami zaznamnjan Antikrist, širokousten bahač, človek satanovih misel in želja. Gl. 2. Tes. 2, 4. Perm- spod. 25. versto in 8, 23. 20. v sim ogledoval“ tako dolgo, „de so bili stoli postavljeni", k sodbi. 21. n staroletni“, t. j., večni sodnik, Bog sam. $2. to so podobe svetosti, pravičnosti in večnosti božjiga sodnika. Perm. 1, 18. Ps. 49, 3. 23. Sodnikov sedež je bil na kolesih. Perm. Eceh. 1. in 10. 24. „ Ognjen in dereč potok", podoba veličastniga in vsigamogočniga sodnika, kteri bo s svojo močjo kakor žreč ogenj pokončal vse sovražnike svojih ča- stivcov. 25. Prim. 5. Mojz. 33, 2. Ps. 67. 18. Skriv. razod. 5, 11. 26. „sodba seje medla", t. j., sodnik — Bog — je sodil. 27. bukve Božje vsigavednosti so bile odperte. 28. „Gledal sim a , kaj se bo zgodilo. 29. „de je zver ubita", t. j., de je poslednje veliko svetno kraljestvo pokončano- Daniel 7. 559 je nje truplo poginilo, in je v ogenj verženo, de zgori ; 30 ) 12. in deje tudi drugim zverem moč vzeta, in de jim je življenje odmerjeno do časa in časa. 31 ) 13. Gledal sim tedaj v ponočno perkazen, in glej, prišel je nekdo z oblaki neba 32 ) kakor sin člo¬ vekov, 33 ) in seje perbližal staro- letnimu, 34 ) in pred njegovo obličje so ga postavili. 14. On pa mu je dal oblast in čast in kraljestvo; in vse ljud¬ stva, rodovi in jeziki mu bodo služili; njegova oblast je večna oblast, ki ne bo vzeta; in nje¬ govo kraljestvo ne bo razdjano. 35 ) Zgor. 3,100: 4, 31. Mih. 4, 7. Luk. 1,32. 15. Moj duh se je prestrašil, fermel nad tem, ave so mi grozo 16. Stopil sim k enimu izmed tam stoječih, in sim ga vprašal za pomen vsih teh reči'. On pa ffli je povedal njih pomen, in me je podučil. _ 17. Te štiri velike zveri so štiri kraljestva, ki bodo vstale na zemlji. 36 ) 18. Svetniki naj višiga Boga jez iJamel sim sl in videnja moje gl delale. pa bodo kraljestvo prejeli, in bodo kraljestvo obderžali vekoma, in na vse večne čase. 37 ) 19. Po tem sim hotel natanko zvediti zastran četerte zveri, ktera ni bila drugim celo' nič podobna, in je bila silno strašna; zobe in kremplje je imela železne; 38 ) žerla je in terla, ostanke pa je z no¬ gami taptala; 20. in zastran deset rogov, ktere je zver na glavi imela, in zastran uniga, kteri je bil iz¬ raste!, preden so bili trije rogovi odpadli; in zastran tistiga roga, kteri je imel oči in usta, ktere so velike reči govorile, in je bil veči kakor drugi ( 'rogovi ). 21. Gledal sim, in glej, ta rog se je vojskoval zoper svet¬ nike, in jih je premagoval, 22. dokler ni bil prišel staro- letni, in dal sodbe svetnikam Naj- višiga, in dokler ni bil prišel čas, de so svetniki dobili kraljestvo. 23. In je tako govoril: Ce- terta zver bo četerto kraljestvo na zemlji, ktero bo veči kakor vse kraijestva, in bo požerlo vso zemljo in jo potaptalo in raz¬ drobilo. 39 ) 30. To tudi lahko pomeni Antikrista. Glej Skr. raz. i9, 20. ■6' pa tudi drugim manjšim kraljestvam je čas njih pokončanja že odločen, tudi njim bo poslednja ura odbila. 32. v z oblaki neba li , t. j., v oblakih ali na oblakih neba. 33* n sin človekov u , Mesija, Jezus Kristus bo prišel v svojim veličastvu konec časov. Gl. Mat. 16, 27: 24, 30: 26, 64. 34- » staroletnimu a , t. j., večnimu Bogu. Gl. zgor. v. 9. 35. To vesoljuo kraljevanje bo nastopilo še le konec časov, začelo in perprav- Ijalo se je pa že pred Kristusovim prihodam in ob njegovim prihodu na zemljo. 36. stili kraljestva, ki se bodo spočele, so: Babilonsko, medijansko-perzijansko, macedonsko-greško in rimsko kraljestvo. 37 n Svetniki“, t. j., izvoljeni Božji bodo prejeli kraljestvo. Gl. Mat. 25, 34. 38- V pervotnim spisu: .. n strašna; zobe je imela železne, kremplje pa bronaste li i. t. d. 33. Rimsko kraljestvo je bilo spravilo v svojo oblast vso tadaj znano zemljo. Gl. 7. v. Daniel 7. 560 24. Dalje deset rogov tega kraljestva bo deset kraljev, 40 ) in za temi bo drugi kralj vstal, kteri bo mogočnejši kakor po- prešnji, in bo tri kralje poni¬ žal. 4 ') 25. In bo Najvišimu zoper go¬ voril , 42 ) in bo Najvisokejšiga svetnike terl, 43 ) in bo menil, 44 ) de more čase in postave pre- narediti, 45 ) in mu bodo v roke dani en čas in dva časa, in po¬ lovica časa. 46 ) 26. In sodba se bo usedla, de mu bo mogočnost vzeta, in de bo potert, in za vselej pokon¬ čan. 27. Kraljestvo pa in moč, in kraljevo veličastvo pod vsim ne¬ ham bo dano ljudstvu svetni¬ kov Najvišiga, kteriga kralje¬ stvo je večno kraljestvo, in kte- rimu bodo vsi kralji podložni in pokorni. 47 ) 28. Tukaj je konec besedi. 48 ) Jez Daniel sim bil v svojih mislih zelo nepokojin, in moje obličje se je bilo spremenilo; besede pa sim v svojim sercu ohranil. 40. Deseteri kralji so v bližnjim pomenu stari rimski cesarji, kteri so perve kristjane preganjali; v daljnim pomenu pa so, kteri bodo poznejše — zlasti poslednje čase kristjane stiskali. 41. Ta mogočni kralj, ki je po deseterih kraljih vladarstvo nase potegnil, in tri zmed njih ponižal, je naj pred in prav za prav Antikrist; zraven tega si pa tudi lahko njegove predpodobe ali predtekavce mislimo, zlasti pa Antijoha Epifana (ki je tri zadnje lastivce sirskiga kraljestva spodrinil, namreč Heli- jodora, Ptolomeja Pilometorja in Demetrija), in Mohameda, ki si je z orožjem svojih naslednikov arabsko, perzijansko in greško kraljestvo podvergel. 42. ga bo klel, zlasti Antikrist (Skriv. raz. 13, 6.), kakor tudiAntijoh (i.Mak. 1, 23. 43—53: 2. Mak. 9, 28. Prim. spod. 8, 23.), in Mohamed po vpeljavi svoje nove postave. 43. bo služabnike Božje terl, preganjal in moril. 44. Drugi prestavljajo : „in se bo prederznil čase in postave“ i. d. 45. Se bo prederznil prenarediti in prevreči vse dozdanje, po dolgim času po¬ svečeno, praznike, Božje in človeške pravice, deržavne in cerkvene postave. Tak6 je delal Antijoh, ki je hotel judovstvo zatreti; tako je počenjal Moha¬ med, ki je želel keršanstvo ukončati; tako bo delal Antikrist in njegovi po¬ magači. 46. Služabniki Božji bodo tri čase in pol pod oblastjo Antikristovo. Kako dolgi so ti trije časi in pol časa, se ne ve; mnogi razlagavci jih mnogoterno raz¬ lagajo. Po besedah Jožefa Flavija je imel Antijoh Jeruzalem v svoji oblasti tri leta in osem mescov. 47. Versti 26. in 27. merite naj poprej na zadnjo zmagovavno dobo svete cer¬ kve na zemlji in na poslednjo sodbo, ob enim pa tudi čeravno nepopolnama na zmago keršanstva precej v pervim času. 48. „konec besedi u , t. j., konec angeljeviga govorjenja. Daniel 8. 561 VIII. Poglavje. Prerok vidi v prikazni ovna ino kozla, ko podobi medijansko-perzijanskiga in greškiga kraljestva. Greško kraljestvo bo razpadlo v štiri kraljestva, in gro- zovitnež bo vstal, kteri bo Jude stiskal in moril, in nekoliko časa službo Božjo odpravil. 1. Tretje leto kraljevanja Bal¬ tazarja kralja sim imel perkazen.') Jez Daniel sim po tem, kar sim vidil v začetku, 2 ) 2. gledal v svoji perkazni, ko sim bil v Suzali v gradu, ki je v elamski deželi; vidil sim pa v perkazni, de sim per vratih U ] aj. 3 ) 3. In vzdignil sim svoje oči, in sim vidil; in glej, en oven je stal pred mlako, 4 ) kteri je imel visoke roge, in eden je bil viši od druziga, in je še rastel. 5 ) Potlej 4. sim vidil ovna z rogmi dre¬ gati proti večeru, in proti pol¬ noči, in proti poldnevu, in no¬ bena zver se mu ni mogla usta¬ viti, tudi ne rešiti se iz njegove sile; delal je po svoji volji, ter je bil silno velik. 6 ) 5. In sim gledal; in glej, kozel je prišel od večera po vsi zemlji, in se ni dotikal zemlje; kozel pa je imel znamiten rog med svo¬ jimi očmi. 7 ) 6. In je prišel do uniga ro- gatiga ovna, kteriga sim vidil stati pred vratmi, 8 ) in se je za¬ letel proti njemu s svojo silno močjo. 9 ) 1. To prikazen je imel Daniel 553 let pred Kristusam. ..... 2. „kar sim vidil v začetku namreč pervo leto Baltazarjeviga kraljevanja. 3. „Suze“ ali „ Suzan “ v poznejših časih sedisno mesto perzijanskih kra jev, kjer so po zimi prebivali (2. Gzd. 1, 1.); - dežela, po imenu »Elam, je bila med Perzijo in Babilonijo, in je že ob Abrahamov,m ca«, svoj,ga kralja imela fl. Moiz. 14, 1.); Nabuhodonozor jo je b,I uzugal (Jer. 25, 20. 4», 34—39. Eceh. 32,24.), Cir pa je bil Elamljane rešil babilonskiga jarma; rPer vratih (ki se jim pravi) Vlaj«, v hebrejskim: „perre ( i se im nuje) Ulaj“. Per latinskih pisavcih se imenuje ta reka „Uleus (Brentano). 4. v pred mlako«, v hebrejskim: V pred reko« k. se je imenovala 5- Oven je podoba medijansko-perzijanskiga kraljestva ( . • pomeni Perzijane, nižji pa Medijane; Perzijani so b,, poznejše m j Medijanov, zato je viši rog še poslednjič rastel. . Perzijanski kralji so razširjali svoje kraljestvo pro , za o , J ! in nihče se jim ni mogel v bran staviti. Zaceli so pio i * persvojili Lidijo, malo Azijo in Tracijo; po tem so se o erni i pro 1 ’ ter so podjarmili nekoliko Skitije in ljudstvo prot, kaspiskimu morju; poslednji no razširjali svoje kraljestvo tudi proti jugu po uzuganj. e e ip ovs nke dežele; proti vzhodu si niso nič persvojili. v ie Ta kozel, ki je od zahoda le bolj perletel (perfercal) kakor pertek , J podoba greškiga kraljestva, ki se je naglo razsllja 0 ’ fn re n(.)- Pomeni Aleksandra Veliciga, perviga kralja tega kra jes • »pred vratmi v hebrejskim: „pred reko . G. zgoi. . v - j. 0 ( j u 0 d Aleksander Veliki se je vzdignil iz Macedonije, ki je n a p ^ IV. I 562 Daniel 8. 7. In ko je prišel blizo ovna, je vanj zdivjal, in je udaril ovna; in mu je polomil oba ro¬ gova, in oven se mu ni mogel ustaviti; in ko ga je bil na zemljo vergel, ga je pohodil, in nihče ni mogel rešiti ovna iz njegove oblasti. 10 ) 8. Kozel pa je bil silno velik; in ko je bil izraste!, se mu je veliki rog odlomil, 1 in spod njega 12 ) so štirje rogovi izrastli proti štirim vetram neba. 13 ) 9. Iz eniga izmed njih 14 ) pa je majhen rog izrastel; 15 ) in je prav velik postal proti poldnevu, in proti jutru in proti močnimu ljudstvu. 16 ) 10. In se je vzdignil do ne¬ beške vojske, in jih je nekaj po¬ metal izmed vojske ino zvezd, in jih je potaptal. I7 ) 11. In celo do poglavarja voj- skine moči se je povzdignil, 18 ) in mu je vzel vsakdanjo daritev, in je razrušil kraj njegoviga sve- tiša. 12. Moč pa mu je bila dana do vsakdanje daritve 19 ) zavoljo grehov; in resnica na zemlji je overžena; kar počne, mu gre po volji. 20 ) 13. In slišal sim eniga izmed svetnikov 21 ) govoriti; en svetnik je namreč druziga, ki je ž njim govoril, pa ga nisim poznal, vpra- perzijanskiga kraljestva, ter je šel nad trumo perzijanskiga kralja Darija Kodomana, in jo je otepel per reki Graniku in per Isu, in je dervil kralja v sredo njegovih deržav. 10. Aleksander je bil došel Darija per Cavgameli v Adijabenah, ga popolnama omahal per Arbeli in je storil konec medijansko-perzijanskimu kraljestvu. 11. Po tem ko je bilo greško kraljestvo naj viši stopnjo pozemeljske velikosti doseglo, je Aleksander naglo umeri za nasledki iz pijanosti in prehlajenja. 12. „in spod njega“, t. j., iz njega in namesti njega. 13. Ti štirje rogovi so štirje kralji, ki so po Aleksandrovi smerti kraljestvo med seboj razdelili. Gl. zgor. 7, 6. 14. „ izmed njih a , t. j., izmed štirih kraljestev, namreč iz asirskiga. 15. „ majhen rog u , t. j., Antijoh Epifan, spervenja nezmožen kralj. 16. „ proti močnimu ljudstvu“, v hebrejskim: „ proti sprelepi 11 , ali pa: proti doželeni u , namreč zemlji, t. j., Judeji, ktero so preroki večkrat tako ime¬ novali. Gl. Jer. 3, 19. Eceh. 20, 6. 15. Spod. 11, 16. 41. — Antijoh se je bil z vojsko vzdignil zlasti nad južni Egipt, vzhodnjo Perzijo in Judejo. 17. Nebeška vojskina truma, ktere seje ta rog lotil, pomeni Gospodovo ljudstvo, ktero je Antijoh preganjal; pometane zvezde pa pomenijo tiste Jude, ki so bili ob preganjanji umorjeni. 18. celo do Boga se je vzdignil. — Antijoh je bil celo Bogu vojsko napove¬ dal, ko je na njegovo mesto malike postavil, in Judam zapovedal, jih častiti. Gl. 1. Mak. 1, 23. 43—64. 19. Preden je Antijoh z Jeruzalemam sovražno ravnal, so pod vodstvam veli¬ kima duhovna Jazona judovski duhovni tempelj zaničevali, zapovedane da¬ ritve opušali, in se z malikovavskimi šegami ognušali. Zavoljo teh grehov je bil Bog dopustil, de je Antijoh očitno službo Božjo — vsakdanje daritve v tem- peljnu odpravil, in postavi zveste Jude preganjal in moril (Brentano). 20. „resnica u , t. j., postava, vera je z nogami taptana, vse sveto je oskru¬ njeno in zaterto; — n kar počne u , namreč rog, ,,mn gre po volji 11 , t- J - ’ vse, kar bo Antijoh počel, bo dognal po svoji volji (Brentano). 21. „ eniga izmed svetnikov a , t. j., eniga izmed angeljev. Daniel 8. šal: Kako dolgo bo terpela per¬ kazen zastran vsakdanje daritve in pregrešniga razdevanja, ki se bo godilo; in kako dolgo bo tap- tano svetiše in močno ljudstvo? 22 ) 14. In mu je odgovoril: Do večera in jutra dva tavžent tri sto dni, in svetiše bo očišeno. 23 ) 15. Zgodilo se je pa, ko sim jez Daniel perkazen vidil, in želel razumeti; glej, stala je pred me¬ noj podoba kakor mož. 16. In slišal sim med Ula- jem 24 ) glas moža, ki je vpil in rekel: Gabriel, razloži temu per¬ kazen ! 17. In je prišel, in se tam vstopil, kjer sim jez stal; in ko 563 je bil prišel, sim prestrašen pa¬ del na svoj obraz, on pa mi je rekel: Vedi, sin človekov! ob poslednjim času se bo spolnila ta perkazen. 25 ) 18. In ko mi je govoril, sim padel na zemljo na svoj obraz; 26 ) on pa se me je dotaknil, in me je na noge postavil, 19. ter mi rekel: Jez ti bom pokazal, kaj se bo godilo ob poslednjim času prekletstva; 27 ) ker čas ima svoj konec. 28 ) 20. Oven, kteriga si vidil, de ima roge, 29 ) pomeni medijanskiga in perzijanskiga kralja. 30 ) 21. Kozel pa jegreški kralj, 31 ) in veliki rog, ki je bil med 22. Daniel je slišal v zamaknjenji angelja z angeljem govoriti zastran te pri¬ kazni, slišal je namreč, ko je angelj angelja vprašal, rekoč: Kako dolgo bo to terpelo, kar ta perkazen pomeni, kako dolgo ne bo v tempeljnu vsakda- njiga darovanja, kako dolgo bodo od vere odpadli .Judje gnusobe počenjali, kako dolgo bo tempelj z malikovanjem oskrunjan, in kako dolgo bodo ča- stivci praviga Boga zaterani (Brentano) ? 23. Teh 2300 dni znese blizo šest let, in se lahko štejejo od 143. leta Grekov, v kterim je Antijoh nad Izraelce šel in se Jeruzalema polastil (l.Mak. 1, 21.), do 149. leta, v kterim je ta brezbožni kralj umeri (1. Mak. 6, 16.). Tempelj je bil nekaj pred posvečeu, po Lizijevim poboji, malo časa pred Antijohovo emertjo, 148. leta Grekov, 25. dan devetiga mesca (1. Mak. 4, 52.). Bog je dal Judam preganjanje in njih bližnje končanje več ko 350 let pred pre¬ rokovati, de njegovi pravi častivci tisti čas niso serčnosti zgubili, ampak de so se junaško poganjali za svojo vero, in de so z zaupanjem se nadjali spet vpeljane očitne službe Božje. — Dalje se iz tega pogovora angeljev vidi, de tudi zveličani duhovi nimajo enake vednosti, ker ni bilo vsim enako dano, v Božje skrivnosti pogledati. 2 4. »med Vlajem 11 , t.j., med zavinki reke, ki se imenuje »Vlaj«, ali pa: med vratmi, ki se jim pravi n Ulaj“. 25. „e poslednjim času", pred Mesijevim prihodam se bo spolnilo, kar ta per¬ kazen pomeni. 26- V hebrejskim: ... „ govoril, sim omedlevši na zemljo padel 11 . 27- „ob poslednjim času prekletstva v hebrejskim: „06 poslednjim času jeze“ Božje, kaznovanja Božjiga. 28. Pomen: Jez ti hočem oznaniti šibe, ktere bo Bog svojimu ljudstvu poslal pred prihodam obljubljeniga Mesija; ker od tega časa je razumevati to, kar si vidil (Brentano). 29- V hebrejskim: „Oven z rogovama, ki si ga vidil “ i. d. 0. Glej popis tega ovna zgor. 3. versto. 5l - »greški kralj«, t. j., greško kraljestvo; kralj je tukaj namesti kraljestva. 36 * 564 Daniel 8 njegovimi očmi, on je pervi kralj. 32 ) 22. De se je pa odlomil, in so štirje namesti njega izrastli, pomeni, de bodo štirje kralji vstali iz njegoviga ljudstva, pa ne v njegovi moči. 33 ) 23. In za njih kraljevanjem, kadar se bodo krivice narastle, 34 ) bo vstal kralj nesramniga obra¬ za, in v zvijačah spremeten. 35 ) 24. Njegova mogočnost se bo uterdila, tode ne z njegovimi močmi; in bolj kakor se verjeti more, bo vse razdjal; in po sreči mu pojde, kar bo počel; in moril bo močne in ljudstvo svetnikov. 36 ) t. Mak. 1, 53. i. d. 25. Po njegovi volji se bo zvi¬ jača snovala v njegovi roki; in povzdignil bo svoje serce, in v obilnosti vsih reči jih bo prav veliko pomoril; zoper poglavarja poglavarjev se bo vzdignil, pa bo potert brez roke. 37 ) 2 . Mak. 9, 7: 1. Mak. 6, 8. 26. In perkazen, kar je bilo v nji od večera in jutra rečeno, je resnična; 38 ) ti tedaj zapečati per¬ kazen, ker se bo čez veliko dni dopolnila. 39 ) 27. In jez Daniel sim bil osla¬ bel, in sim bil ene dni bolan; in ko sim bil spet vstal, sim oprav¬ ljal kraljeve dela, in sim stermel nad perkaznijo, in ni ga bilo, de bi jo bil razložil. 40 ) 32. Popis tega kozla glej zgor. 5. versto. 33. Kralji štirih kraljestev, v ktere se je bilo veliko greško kraljestvo po Aleksandrovi smertf razdelilo, niso bili iz Aleksandrove kervi, ampak iz greškiga naroda. Cveteri kralji niso bili tako mogočni, kakor Aleksander (Brentano). 34. Delj časa po tem, ko bodo Judje mero svojih hudobij in krivic spolnili, ,,6o vstal kralj'- 1 i. t. d. 35. Antijoh Epifan (v. 9.) ni prišel na kraljevi prestol po pravici ali po juna¬ škim obnašanji v vojski, ampak po goljufii in zvijači. , 36. Antijoh ni po junaškim obnašanji prišel na kraljevi sedež, ampak po zvija¬ čah ; svoje zvite namene je srečno dognal; pomoril je n mogočne li , namreč tri lastivce kraljeviga prestola, med njimi egiptovskiga kralja, v in ljudstvo svetnikov^, t. j., izvoljeno ljudstvo, namreč Jude (Brentano). 37. Antijoh se je bil vzdignil „zoper poglavarja poglavarjev t. j., zoper Boga, ker je bil očitno službo Božjo odpravil; .poslednjič pa je bil „ potert brez (človeške) roke a ; on ni umeri ko junak v vojski po sovražnikovi roki, ampak umeri je nenadama za ostudno boleznijo. Gl. 2. Mak. 9, 12. (Brent.). 38. Kar ti je bilo v perkazni od večera in jutra povedano, se bo resnično do¬ polnilo. — Ta perkazen se imenuje zavoljo 14. verste „ perkazen od večera in jutra 11 . 39. Daniel naj to perkazen zapiše, ter naj zapisano zavije in zapečati, t. J-, naj to perkazen ko nerazumljivo prerokbo naznani, ko se bo še le tadaj pr aV razumela, ko se bo spolnila. 40. Prerok se je bil po ti perkazni tako prestrašil, deje bil zbolel, pa se je b' 1 spet kmalo ozdravil, de je svoje dolžnosti v kraljevi službi spet lahko opravljal. Daniel 9. 565 IX. Poglavje. Daniel prosi Boga, de bi se Jeruzalem in tempelj spet sozidala. Angelj Gabriel zagotovi Daniela, de je njegova prošnja uslišana, in mu še veselo oznanilo pernese, de v sedemdesetih letnih tednih pride na svet obljubljeni Mesija, kteri bo človeštvo z Bogam spravil, in z mnozimi novo zavezo sklenil; potlej pa bo Jeruzalem spet razdjan in tempelj razvaljen, in bo večna podertija. 1. Pervo leto Darija, sina Asverjeviga,') iz medijanske ro¬ dovine, kteri je gospodoval nad kaldejskim kraljestvam, 2. pervo leto njegoviga kra¬ ljevanja sim jez Daniel iz bu¬ kev 1 2 ) zvedil število let, od kte- riga je Gospod Jeremiju pre¬ roku govoril, de v sedemdesetih letih Jeruzalem jenja biti pu¬ stota. 3 ) 3. In obernil sim svoj obraz k Gospodu, svojimu Bogu, de sim ga molil in prosil v postih, v rasovniku in pepelu. 2.Ezdr.9,1. 4. Prosil sim tedaj Gospoda, svojiga Boga, ter sim spoznal, in rekel: O Gospod, veliki in strašni Bog! kteri ohraniš za¬ vezo, in milost skazuješ tem, kteri te ljubijo, in tvoje zapo¬ vedi spolnujejo; 2. Ezdr. 1,5. 5. grešili smo, krivico smo storili, hudobno smo delali in odstopili; in odvernili smo se od tvojih zapoved in pravic. Baruh 1, 17. 6. Nismo bili pokorni pre- rokam tvojim služabnikam, kteri so govorili v tvojim imenu našim kraljem , našim knezam , našim očetam, in vsimu ljudstvu po deželi. 7. Ti, o Gospod! si pravi¬ čen ; nas pa bodi sram v obraz, kakor se zdaj godi judovskimu človeku, in prebivavcam v Jeru¬ zalemu, in vsim Izraelcam, tem, ki so blizo, in tem, ki so deleč po vsih deželah, kamor si jih raz¬ podil zavoljo njih pregreh, s kte- rimi so se zoper tebe pregrešili. 8. Gospod! nas bodi sram v obraz, naše kralje, naše pogla¬ varje in naše očete, kteri so grešili. 4 ) 9. Per tebi pa, Gospodu na¬ šim Bogu, je usmiljenje in od- pušenje ; ker od tebe smo od¬ stopili, 5 * * * * * ) 1. „Darija 11 Medijana (gl. zgor. 5, 31.); Darijev oče „Asier se imeinj greški zgodovini „Astijag“ ^ jih takrat imeli. 2. iz bukev«, namreč ■v. l.ubev sv. M. na gn žnosti^ so se bližale svojimu 3. Prerokovane sedemdesetere leta DamionsKc koncu, in rešenje Judov iz nje je bilo ze pred d«rm.Jj>• S»j 1 2. ™ 29 101 kar ie dalo Danielu priložnost k naslednji molitvi in prošnji. 1 te i* . . mi l n no Teremii dano prerokovanje spolnilo; pa j -»•* hoče tudi za svoje obljubljene fiZTSTČSr, V hebrejskim: M " tcbe od . 5- Nekteri prestavljajo: „desiravno smo od tebe odstopili al. od padli, ker tvoje postave nismo spolnovali. Daniel 9. 566 10. in nismo poslušali glasu Gospoda svojiga Boga, de bi se bili ravnali po njegovi postavi, ktero nam je bil dal po prerokih, svojih služabnikih. 11. Vsi Izraelci so tvojo po¬ stavo prelomili, in so se umaknili, de bi tvojiga glasu ne slišali; zato se je na nas izlilo prekletje in rotenje, 6 ) ktero je pisano v bukvah Mojzesa, Božjiga služab¬ nika, ker smo grešili zoper njega. 7 ) 12. In Gospod je spolnil svoje besede, ktere je govoril zoper nas in zoper naše poglavarje, kteri so nas sodili, de bo nad nas perpravil veliko nadlogo, ka- koršne nikdar ni bilo pod nebam, kakor je bila v Jeruzalemu. 13. Kakor je zapisano v Moj¬ zesovi postavi, je vsa ta nadloga nad nas prišla; in nismo zdiho¬ vali pred tvojim obličjem, o Go¬ spod, naš Bog! de bi se odver- nili od svojih krivic, in premišlje¬ vali tvojo resnico. 8 ) 14. In Gospod je cul nad nadlogo, ter jo nad nas poslal; pravičen je Gospod, naš Bog, v vsih svojih delih, ktere je storil; ker nismo poslušali njegoviga glasu. 15. In zdaj Gospod, naš Bog, kteri si z mogočno roko izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske de¬ žele, in si si ime napravil, 9 ) ka¬ kor je še današnji dan; grešili smo, krivično smo delali, Baruh 16. o Gospod! vsi tvoji pra¬ vici nasproti. 10 ) Naj se odverne, prosim, tvoja jeza in tvoj serd od tvojiga mesta Jeruzalema, in od tvoje svete gore; ker zavoljo naših grehov in krivic naših oče¬ tov je Jeruzalem in tvoje ljud¬ stvo v zasmehovanje vsim, kteri so okoli nas. 17. Zdaj tedaj, naš Bog! usliši molitev svojiga hlapca, in njegove prošnje; in poglej zavolj samiga sebe milostljivo na svoje svetiše, ktero je zapušeno. 18. Nagni, moj Bog! svoje uho, in poslušaj; odpri svoje oči, in poglej naše razdjanje, in me¬ sto, ktero se imenuje po tvojim imenu; ker ne ([v zaupanji) na svojo pravico, ampak na tvoje obilno usmiljenje pokladamo svoje prošnje pred tvoje obličje. 19. Usliši, o Gospod! bodi milostljiv, o Gospod! poglej in stori; zavoljo sebe samiga ne odlašaj, moj Bog! saj se po tvo¬ jim imenu imenuje mesto in tvoje ljudstvo. 20. Ko sim še govoril, in molil, in spoznaval svoje grehe, in grehe svojiga ljudstva Izraela, in svoje prošnje pokladal pred obličje svo¬ jiga Boga za sveto goro svojiga 'Boga; 21. ko sim še v molitvi go¬ voril, glej, mož Gabriel, kteriga sim vidil v perkazni v začetku, je hitro perletel, in se me je do¬ taknil ob večerni daritvi. 1 *) 2, 11 : 2. Mojz. 14, 22. 6. Glej zastran tega 3. Mojz. 26, 24—43: 5. Mojz. 27, 15—26. 7. „ker smo grešili zoper njega' 1 , t. j., zoper Boga. 8. premišljevali tvojo resnico 1 ', t. j., si k sercu jemali tvojo postavo. 9. „si si ime napravil", t. j., čast perdobil s čudeži, ktere si delal, ko si svoje ljudstvo iz Egipta peljal (Brentano). 10. psi tvoji pravici nasproti t. j., vsi tvoji pravični postavi nasproti. It. perkazni “ (gl. zgor. 8, 16.); — „m se me je dotaknil t. j., se mi Daniel 9. 22. In me je učil, ter mi je govoril in rekel: Daniel, zdaj sim prišel, de te podučim, in de raz¬ umeš. 23. V začetku tvojih prošenj je izšla beseda; 12 ) jez pa sim prišel, de ti razodenem, ker si mož želja: 13 ) ti tedaj zvesto poslušaj besedo, in razumej perkazen. I4 ) 567 24. Sedemdeset tednov 15 ) je okrajšanih 16 ) nad tvojim ljud— stvam in nad tvojim svetim me- stam, ’ 7 ) de pregrešenje neha, 18 ) in se greh konča, 19 ) in krivica zbriše, 20 ) in večna pravica doj— de, 21 ) in perkazen spolni in pre¬ rokovanje, 22 ) in de bo maziljen Sveti svetih. 23 ) je perbližal ob večerni daritvi. — Večerno daritev so opravljali ob deveti uri, po naši štetvi ob treh popoldne, ob kteri uri je Jezus Kristus v pravo spravno daritev umeri. Ker se v tem prerokovanji od Mesija in njegove velike daritve govori, je blezo angelj zato ob tem času prišel, ko se je ta daritev opravljala. 12. „je izšla beseda“, t.j., je bil izrečen Božji sklep, ali je bilo dano povelje Božje, ti naznaniti, de je tvoja prošnja uslišana (Brentano). 13. „mož zelja “ pomeni nekoga, kteri želi Božje skrivnosti spoznati, in pod- učenja iše; drugi si mislijo moža polniga gorečnosti za Božjo čast in zveli¬ čanje bližnjiga ; spet drugi si mislijo moža molitve. Po šegi hebrejskiga go¬ vora tudi lahko pomeni nekoga, ki je ljubljen, tedaj „ ljubček Božji 14. Daniel je zdihoval nad nesrečo, ki si jo je bilo judovsko ljudstvo s svojimi grehi nakopalo, ter je Boga prosil, de naj ljudstvo iz sužnosti reši, in de se spet Jeruzalem in tempelj sozidata. Bog mu v naslednji perkazni po angelji razodene, de je njegovo prošnjo uslišal, de se bo ljudstvo iz sužnosti v svojo domačijo vernilo, in zopet mesto sozidalo; metno tega mu pa še tudi raz¬ odene čas prihoda obljubljeniga Mesija, kteri bo malikovanje zaterl, greh izbrisal, grešno človeštvo z Bogam spravil, in vse dopolnil, bar so preroki od njega prerokovali (Brentano). 15. „ Sedemdeset tednov u , t. j., sedemdeset letnih tednov. — Hebrejci so imeli dvojin teden, namreč teden po sedem dni (gl. spod. 10, 2. 3.) in teden po sedem let (gl. 3. Mojz. 25, 8.); tukej misli prerok letni teden. Sedemdeset letnih tednov, ali sedem sedmič let znese 490 let (Brentano). 16. n je okrajšanih v hebrejskim: ,.je odrezanih 11 , t. j., odločenih ali od¬ merjenih. Bog bi bil lahko še delj časa ko sedemdeset letnih tednov odlašal, obljubljeniga Mesija poslati; ko ga je pa po svoji neskončni milosti po^ teh odločenih letnih tednih poslal, torej so bili v tem oziru letni tedni okrajšani. 17. Angelj imenuje ljudstvo in mesto zato Danielovo, ker mu je bilo oboje tako per sercu, kakor de bi res njegovo bilo. 18. Drugi prestavljajo hebrejsko: „de se odpad odverne cl , namreč odpad od prave vere po Mesijevim prihodu. Mesijev Božji nauk je odvernil in pregnal nespametno malikovanje, kterimu so se Judje radi vdajali (Brentano). 19. „in se greh konča u , t. j., de greh zgine po prestvarjenji človeškigaserca in po odpušenji. Grehu, ki je od Adama sem gospodoval nad ljudmi (Rim. 5, 13.), je Kristus konec storil po svoji kervavi daritvi na križu. 20. ,,in se krivica zbriše il , v hebrejskim: ,,in se dolg zbriše u po Kristusovi smerti na križu. Gl. Jan. 1, 29 : 1. Jan. 2, 2. Hebr. 9, 12. 21. „in večna pravica dojde il , t. j., de gnada in resnica ljudem dojde po Kristusu. Postava je bila dana po Mojzesu, gnada in resnica pa po Jezusu Kristusu Jan 1 17 22. V Jezusu in po Jezusu se je spolnilo vse, kar so preroki v perkaznih vidili in od njega prerokovali. Djan. apost. 3, 18. (Brentano). 23. n 8veti svetih t. j., Presveti, namreč Jezus Kristus, včlovečeni Bog (Iz. 568 Daniel 9. 25. Vedi tedaj in razumej: Od daniga povelja, 24 ) de naj se Je¬ ruzalem zopet zida, 25 ) do Kri¬ stusa vojvoda 26 ) bo sedem tednov, in dva in šestdeset tednov; 27 ) in ulice in zidovi bodo zopet zidani v težavnih časih. 28 ) 26. In po dva in šestdesetih 9, 6.). — Jezus Kristus je bil maziljen, t. j., z darovi svetiga Duha pre¬ viden in ko Mesija v svojo presveto službo posvečen in vpeljan. Gl. Iz. 11,1. 1. d. in 61, 1. Luk. 4, 18. Djan. apost. 3, 18. — V hebrejskim: „in de bo maziljeno presveto 11 , t. j., tempelj, sveta srenja, nova cerkev; tempelj se namreč večkrat imenuje namesti svete srenje (Cah. 6, 12. Ps. 14, 1. Perm. 2. Kralj. 7, 13.). Ker je pa sveta srenja duhovno telo, kteriga telesa glava je Kristus (Efez. 1, 23: 4, 4. 12. 16.), torej je pomen zgornje latinske prestave tudi v hebrejskim zapnpaden. 24. n Od daniga povelja u , t. j., od izrečeniga sklepa Božjiga (gl. zgor. 23. ver. 12. razi.), ob enim pa tudi, od daniga povelja nekiga zemeljskiga kralja, ki bo Božji sklep dopolnil, de bo Jeruzalem spetsozidan in obzidan, „do Kristusa 11 i. t. d. 25. Povelje ali dovoljenje, Jeruzalem ko terdno mesto zidati, ter ga obzidati, je bil dal Artakserks Longiman (Longimanus, t.j., Dolgorok), ko je bil nje¬ gov točaj Nehemija oblast prejel, mesto svojih očetov z zidam obdati in mestne vrata postaviti (2. Ezdr. 2, 1 — 8.). Kralj Cir je bil Judam samo dovolil, se verniti v svojo domovino, in zidati tempelj v Jeruzalemu (2. Kron. 36, 23: 1. Ezdr., 1, 2: 5, 13. 15: 6, 3.), nikjer pa se ne bere od njego- viga povelja, zidati jeruzalemsko terdno mesto. To, kar so sovražnici Judov (1. Ezdr. 4, 12—16.) od mestniga zida pisali perzijanskimu kralju, je bilo golo obrekovanje, kakor se vidi iz pervih bukev Ezdr. 4, 3.; in verstice preroka Izaija (44, 28: 45, 13.) merijo le na dovoljenje, zidati mesto in tempelj, nič pa ne omenijo, de naj ga tudi z zunanjim zidam obdajo. Po tem takim so se sedemdeseteri, v 24. versti omenjeni tedni začeli z dvaj¬ setim letam Artakserksoviga kraljevanja, devctdesetere leta pa, ki so od ver- nitve iz babilonske sužnosti do dvajsetiga leta Artakserksoviga kraljevanja pretekle, so bile odločene za perpravljanje k stavbi nove deržave in terdnjave jeruzalemskiga mesta po Nehemii. 26. „do Kristusa vojvoda t. j., do njegoviga rojstva, ali pa do njegoviga kersta. Splošna in bolj poterjena misel razlagavcov sv. pisma je, de se ime¬ novani tedni štejejo do Kristusoviga kersta, ker je tadaj obljubljeni Mesija očitno med ljudi stopil, in jih jel učiti in svoje kraljestvo uterdovati. — Kristus se imenuje „vojvoda (l ali vladar ali kralj, ker je bil iz kraljeve Da¬ vidove rodovine, in tudi Gospod in Gospodovavec vsiga sveta, zlasti pa Božjiga kraljestva. Perm. Ps. 109, 2. in Djan. apost. 5, 31. 27. Angelj tukaj razdeli čas, ki bo pretekel od prave stavbe in obzidovanja ali od dvajsetiga leta Artakserksoviga kraljevanja (gl. 25. razi.) do Kristusa, t. j., do njegoviga kersta in učitve, v 4 dve dobi, namreč v dobo „sedem tednov u , teden po sedem let, kar znese 49 let, in v dobo n dva in šestdeset tednov 11 , spet teden po sedem let, kar znese 434 let. Čas „ sedem tednov tt , t. j., 49 let, naznanja dobo, ko se je mesto zidalo in obzidovalo. Desiravno je bil Nehemija s svojo skerbjo in svojim trudam mestne zidove v 52 dneh dodelal (2. Ezdr. 6, 15.), je vender le lahko sedem letnih tednov ali 49 let preteklo, de je bilo mesjto tako obterjeno, kakor so ga sovražuiki ob svoji oblegi poznejše našli. Čas „sedem tednov “ in „dva in šestdeset tednov , t. j., 69 letnih tednov skupej ali 483 let naznanja dobo od dvajsetiga leta Artakserksoviga kraljevanja do petnajstiga leta cesarja Tiberija, ko je Janez kerstnik kerševati jel (Luk. 3, 1.), in je tudi Kristusa kerstil. 28. Nehemija je jel mesto zidati, tode v težavnih hudih časih, ker so se so¬ sednje ljudstva njegovimu početju ustavljale, ter so Jeruzalem napadale, in Daniel 9. 10. tednih bo Kristus umorjen; 29 ) in ne bo njegovo ljudstvo, ktero ga bo zatajilo. 30 ) In ljudstvo s prihodnjim vojvodam bo razdjalo mesto in svetiše; 31 ) in njega ko¬ nec bo razdjanje, 32 ) in po dokon- čanivojski je odmenjena pustota. 33 ) • 569 27. Poterdil pa bo mnogim za¬ vezo 34 ) v enim tednu, 35 ) in v sredi tedna 36 ) bo jenjala klavna in jedilna daritev; 37 ) in v tem- peljnu bo gnusoba razdjanja, 38 ) in do končanja in konca bo ter- pelo razdjanje. 39 ) X. Poglavje. Daniel se tri tedne posti, vidi strašno perkazen, in v omedlevici na zemljo pade; angelj ga pa poterdi, in mu pove, de se mora vojskovati z angeljema varhama perzi- janskiga in greškiga kraljestva, in de ga Mihael, varh Judov, v ti vojski podpera. 1. Tretje leto Čira, perzijan-| skiga kralja,') je bila beseda začeto delo overale, de so mogli Judje, ki so zidali in kamnje nakladali ali nosili, tako rekoč z eno roko delati, v eni pa orožje deržati, de so se jim ž njim branili. Gl. 2. Ezdr. 4, 8. 17. 18. 29. ,,po dva in šestdesetih tednih u in po unih že pred preteklih „sedmih tednih“ (v. 25.), tedaj po preteklih 69 letnih tednih, tedaj v 70. letnim tednu, in sicer v sredi 70. letniga tedna (v. 27.) „bo Kristus umorjen “;— v hebrejskim: „bo Kristus iztrebljen“ (bo za silovito smertjo umeri, Cah. 13, 6. 7.), ko hudodelnik (Ps. 36, 9. Prip. 2, 22. Perm. Iz. 53, 12.). 30. Judje, ki bodo Mesija zatajili in umorili, bodo jenjali biti njegovo ljudstvo; na njih mesto bodo stopili spreobernjeni ajdje. 31. Rimljani so prišli s svojim vojvodam Titam, in so razdjali mesto in tempelj. 32. konec jeruzalemskiga mesta in tempeljna bo popolna podertija; — v he¬ brejskim : „njega konec bo v povodnji 11 , t. j., povodenj nadlog se bo izlila čez mesto ino tempelj. Perm. Luk. 19, 44: 21, 6. 33. To prerokovanje se je spolnilo po Rimljanih, ki so 70. leta po Kristusu mesto užugali, in tempelj razdjali, kteri tudi ni bil nič več sozidan. 34- t. j., sklenil bo z mnogimi terdno zavezo. — To je storil Jezus Kristus, kteri je zavezo z Abrahamam storjeno premenil v evangelisko zavezo gnade Božje. Spremenjenje stare zaveze v novo se je godilo poslednji letni teden: v začetku tega poslednjiga tedna po oznanovanji njegoviga nauka (gl. v. 25. razi. 26.), v sredi tedna po njegovi smerti na križu, in poslednjič v zadnji polovici tega tedna po naslednjim pridigovanji aposteljnov. — Kristus je sklenil „zavezo z mnogimi “, t.j., z več ljudmi, kar pa ni tako razumevati, kakor de bi ne bil Kristus za vse umeri (2. Kor. 5, 15.), ampak ker niso hotli vsi sprejeti dobrote Odrešenikove, večidel Judov jo je zaverglo po svoji neveri in nezvestobi. 35. „0 enim tednu t. j., v poslednjim, 70. letnim tednu. 36. sredi tedna 11 , t. j., sedemdesetiga letniga tedna. 37. V sredi tega poslednjiga tedna bodo jenjale daritve stare zaveze. Ko so bile te daritve po Kristusovi smerti na križu odpravljene (Ps. 39, 7. Hebr. 10, 5. i. d.), tedaj je Kristus umeri v sredi zadnjiga tedna, t. j., tri leta in Pol po tem, kar je bil začel očitno učiti. . 38. To se je spolnilo ob jeruzalemski zapertii po Titu, ko so Judje, zlasti stranka zelotov ali gorečnikov, gnusobe v tempeljnu počenjali. Od tega go¬ vori tudi Kristus sam. Gl. Mat. 24, 15. 16. Mark. 13, 14. Luk. 21, 20. 2 . 39. Pušoba še terpf, in bo terpela do konca časov; še le tadaj bo Izrael spo znal svojo hudobijo, de je umoril obljubljeniga Mesija, včloveceniga Boga, 'i se bo skesan vernil k svojimu Bogu in Mesiju. 1. „Tretje leto a kraljevanja , ,Cira, perzijanskiga kralja . 570 Daniel 10. razodeta Danielu, s primkam Bal¬ tazar; in beseda je bila res¬ nična, 2 ) in moč velika ; 3 ) in raz¬ umel je govorjenje; razumenja je namreč treba v perkazni. 4 ) 2. Tiste dni sim jez Daniel tri tedne žaloval, 5 ) 3. ljubiga kruha nisim jedel, 6 ) meso in vino ni prišlo v moje usta, pa tudi se nisim mazilil, dokler se niso dnevi treh tednov dokončali. 7 ) 4. Štiri in dvajseti dan per- viga mesca 8 ) pa sim bil per ve¬ liki reki, ki je Tiger. 9 ) 5. In vzdignil sim svoje oči, in sim vidil; in glej, en mož v platno oblečen, in okoli ledja s prečistim zlatarn prepasan, 10 ) 6. in njegovo telo je bilo ka¬ kor krizolit, in njegov obraz ka¬ kor blisk, in njegove oči kakor goreča svetilnica, in njegove roke, in kar je do nog doli, kakor žar razbeljeniga brona, in glas nje- goviga govorjenja kakor hrum množice. 7. Vidil sim pa jez Daniel sam perkazen, in možje, ki so per meni bili, je niso vidili; 11 ) ampak prav velik strah jih je prepadel, 12 ) in so zbežali, ter se skrili. 8. Jez tedaj sam pušen sim vidil to veliko perkazen; in moči ni bilo v meni nič ostalo, pa tudi moj obraz se mi je bil spremenil, in sim bil omedlel, in nič moči nisim imel. Zgor. 8, 17. 9. In slišal sim glas njego- viga govorjenja; in ko sim po¬ slušal, sim ležal prestrašen na svojim obrazu, in moj obraz se je zemlje tišal. 10. In glej, roka se me je dotaknila, in me vzdignila na 2. »beseda je bila resnična a , t. j., prerokovanje ali razodenje je bilo res¬ nično. 3. »in moč velika“ , v hebrejskim: „in vojska velika", ko so se nebeški du¬ hovi — angelji varhi velicih ljudstev — in zemeljski kralji med seboj voj¬ skovali. Hebrejska beseda »žaba", t. j., moč, vojska, vojskina truma, mno¬ žica, pomeni tudi revo, nadlogo, stisko; s tem so razumevati stiske, ktere so Judje po svoji vernitvi v Palestino preterpeli. Gl. 1. Ezdr. 4, 4. (Dr. Loh in Reišl). , 4. V hebrejskim: »in razumel je (Daniel) besedo (to, kar mu je bilo pove¬ dano ali razodeto), razumel je perkazen 11 . 5. »žaloval", t. j., se postil, pokoril in molil, ter Boga prosil, de bi hude stiske odvernil od Izraeloviga ljudstva (Dr. Loh in Reišl). 6. »ljubiga kruha", t. j., beliga kruha, ali pa: dobrih jedi nisim vžival. 7. »se nisim mazilil 11, z oljem po šegi imenitnih Jutrovcov. Maziljenje so Judje opušali, kadar so se postili in žalovali. Gl. Prid. 9, 8. (Brentano). 8- »perviga mesca “ nisana, ki obsega polovico našiga sušca in maliga travna. 9. »kije Tiger", t. j., ki se ji pravi Tiger, kjer sim molil. Perm. Djan. apost. 16, 13: 21, 5. 10- »en mož v platno oblečen" •, verjetno je bil ta mož angelj Gabriel, kten je bil že tudi poprej poslan k Danielu; — „s prečistim zlatarn", v hebrej¬ skim: »s pašam iz zlata z Ufaza prepasan “. — »Ufaz “ je dežela, kjer je bilo naj boljši zlato. Gl. Jer. 10, 9. (Brentano). 11. Perm. 4. Kralj. 6, 15—17. in Djan. apost. 9, 7. 12. »strah jih prepadel", ko so slišali glas angeljev. Daniel 10. 571 moje kolena in na člene moiih rok. 13 ) H. In mi je rekel: Daniel, mož želja! 14 ) umej besede, ktere ti jez govorim, in stopi na noge; ker zdaj sim k tebi poslan. In ko mi je bil te besede rekel, sim vstal in se tresel. 12. In mi je rekel: Ne boj se, Daniel! ker od perviga dneva, kadar si serčno želel razumeti, in si se pokoril pred svojim Do¬ gam, so bile uslišane tvoje be¬ sede; in jez sim prišel zavoljo tvojih besedi. 15 ) 13. Pa knez perzijanskiga kra¬ ljestva se mi je ustavljal en in dvajset dni; 16 ) in glej, Mihael, eden iz nar pervih knezov, mi je na pomoč prišel, in jez sim bil tam ostal per perzijanskim kra¬ lji- 17 ) 14. Prišel sim pa, de ti po¬ vem , kaj se bo godilo tvojimu ljudstvu poslednje dni, 18 ) ker per- kazen je še tudi za te dni. 19 ) 15. In ko mi je govoril te be¬ sede, sim svoj obraz v tla ober- nil, in sim molčal. 16. In glej, nekdo, sinu člo- 13. Daniel je na kolenih klečal, in‘se z dlanmi v tla operal, dokler ni popolnama vstal. Gl. 11. v. 14. „ mož želja glej zgor. 9, 23. razlago 13. 15. v in si se pokoril “, t. j., si se postil in mčlil (gl. 2. in 3. v.); — „ za¬ voljo tvojih besedi “, t. j., zavoljo tvoje prošnje sim prišel ti oznanit, de je uslišana. 16. Angelj hoče reči: Saj bi bil že poprej prišel ti oznanit, de je tvoja prošnja uslišana, y pa knez perzijanskiga kraljestva se mi je ustavljal 11, tri tedne (v. 2.); zatorej nisim mogel poprej priti k tebi. 17. Knez perzijanskiga kraljestva, kteri se je angelju (verjetno Gabriela) ustavljal, in si je perzadeval, vernitev Judov v domačijo odverniti, je bil po misli Teodoreta, sv. Hieronima, sv. Gregorija Veličiga in druzih sv. očetov dobri angelj, kteriga je bil Bog perzijanskimu kraljestvu varha dal. Tudi ajdovskim kraljestvam je Bog dajal angelje varhe, ako so bile te kraljestva ko orodje v Božji roki, s kterim je Gospod svoje svete namene in sklepe doverševal. Pa kako more angelj angelju nasprotovati ? Ali niso vsi angelji enake misli in volje ? Sveti angelji so sicer med seboj z naj popolnejši lju¬ beznijo sklenjeni, ker pa niso vsigavedni, in vsih skritih Božjih sklepov, ki prihodnje reči zadevajo, ne vedo; zatorej se lahko zgodi, de so zastran marsikakih reči nasprotnih misel, in de se sleherni izmed njih za srečo sebi izročenih varvancov poganja, tode v sveti ljubezni med seboj in s popolno vdanostjo v Božjo voljo. Zatorej se je angelj varh perzijanskiga kraljestva lahko poganjal za srečo Perzijanov, ter je želel, naj bi Judje v njih deželi ostali, de bi se po njih spoznanje praviga Boga med malikovavci razširjalo; angelja, Gabriel in Mihael, pa sta se poganjala za srečo Judov, in sta že¬ lela, de bi se Judje v svojo domačijo vernili, ter ondi spet mesto in tempelj sozidali. Ta vojska med angelji — vojska brez jeze in sovraštva in zvijače — vojska svete gorečnosti za čast Božjo in iz čiste ljubezni do ljudi — pa je le tako dolgo terpela, dokler jim ni Bog razodel svoje volje. Mihael, izmed naj viših angeljev, ki je bil Gabrielu na pomoč prišel, je razodel angelju varhu perzijanskiga kraljestva Božjb voljo, in je pregovoril perzijanskiga kralja, de naj spusti Jude v domovino. J 8 - „ poslednje dni a , t. j., poslednje čase, ob Mesijevi dobi. ’9. ta perkazen zadeva tudi poslednje čase, in kar pomeni, se bo tukaj tadaj spolnilo. Gl. zgor. 8, 26. 572 Daniel vekovimu podoben, 20 ) se je mo¬ jih ustnic dotaknil,* in odperl sim svoje usta, ter sim govoril, in sim rekel njemu, kteri je proti meni stal: Gospod moj! ko si se perkazal, so se razklenile moje kite, in nič moči ni ostalo v meni. Iz. 6, 7. 17. In kako more hlapec svo- jiga Gospoda s svojim Gospo¬ dam govoriti ? ker ni nič moči ostalo v meni, pa tudi sapa mi zastaja. 18. Spet se me je tedaj do¬ taknil nekdo človeku podoben, 21 ) in me je poterdil, 10 . 11 . 19. ter je rekel: Ne boj se, mož želja! mir ti bodi, bodi ser- čen in terden! In ko je z menoj govoril, sim dobil moč, in sim rekel: Govori, Gospod moj! ker si me poterdil. 20. In je rekel: Ali veš, za¬ kaj sim k tebi prišel? Zdaj pa se bom vernil, de se vojskujem s perzijanskim knezam; ko sim bil odrinil, se je perkazal greški knez, ter je prišel. 22 ) 21. Vender pa ti bom oznanil, kar je pisano v bukvah resnice; 23 ) in nihče ni moj pomočnik zoper vse te, kakor Mihael, vaš knez. 24 ) XI. Poglavje. Perzijansko kraljestvo se bo umaknilo greškimu kraljestvu, ktero se bo raz¬ delilo v štiri manjši kraljestva; kralj s severja se bo vojskoval s kraljem z juga, t. j., sirski kralj z egiptovskim ; kralj s severja bo Jude in sveto zavezo z Bogam — njih vero — zateral, poslednjič pa bo žalostno poginil. 1. Jez pa sim od perviga leta stranij,') de bi se poterdil in Darija Medijana stal (njemu na pokrepčal. 2 ) 20. »nekdo sinu človekovimu podoben a je bil angelj Gabriel. 21. »nekdo človeku podoben “ je bil ravno tisti angelj Gabriel. 22. »Ali veš, zakaj sim k tebi prišel ?“ vpraša Gabriel Daniela, in si odgovori: Zato namreč sim k tebi prišel, de ti razodenem, kaj se bo godilo prihodnje čase s tvojim ljudstvam ; in ko to svoje opravilo dopolnim, se moram berz verniti na dvor perzijanskiga kralja, de se še dalje poganjam za izprostenje Judov per perzijanskim angelji varhu in per kralji. Na dvoru perzijanskiga kralja Čira sim pa tudi še zato potreben, ker ravno ta čas, ko sim bil od tod k tebi odrinil, je bil greški angelj varh tje prišel. — Zakaj de je greski angelj varh na perzijanski kraljevi dvor prišel, tega Gabriel ne pove; blezo je bil prišel Čira pregovarjat, de naj ne spuša Judov iz svojiga kraljestva, to pa zato, ker se bodo Greki tega kraljestva poznejše polastili (Brentano). 23. »kar je pisano v bukvah resnice t. j., kar je sklenjeno v zboru Božjim. Perm. 2. Mojz. 32, 32. 33. Ps. 86, 6 : 138, 16. Skr. razod. 3, 5. 24. Iz teh besedi se vidi, de je bil veliki angelj Mihael varh izvoljeniga ljud¬ stva. Sveta katoliška cerkev časti sv. Mihaela ko svojiga varha, kteri se vojskuje zoper peklenske moči. Gl. Skr. razod. 12, 7. i. d. 1. »Jez 11 Gabriel sim bil per Darii Medijanu od perviga leta njegoviga kra¬ ljevanja, de sim ga per vladanji podperal, ter mu moč dajal Judam v prid- 2. Ker je Bog Darija in Čira izvolil, de sta izraelsko ljudstvo iz sužnosti spustila, zato ji je podperal. Tisti čas so imeli Judje veliko sovražnikov na Daniel 11 . 573 2. In zdaj ti bom resnico oznanil. Glej, še trije kralji bodo vPerzii, in četerti bo silno obo¬ gatel, bolj kakor vsi; * * 3 ) in kadar bo mogočen po svojim bogastvu, bo vse nadražil zoper greško kraljestvo. 4 ) 3. Vstal bo pa močen kralj, 5 ) in bo gospodoval z veliko oblastjo, in bo delal, kar mu bo dopadlo. 4. In ko bo terdno stal, bo njegovo kraljestvo razrušeno, in razdeljeno na štiri vetre neba; tode ne med njegove mlajše, in ne s tako mogočnostjo, s ka- koršno je on gospodoval; 6 ) ker bo njegovo kraljestvo raztergano med zunanje, memo teh. 7 ) 5. In mogočen bo kralj v jugu, 8 ) in eden njegovih knezov 9 ) bo mogočneji kakor on, in bo gospodoval z oblastjo; ker ve¬ liko bo njegovo gospostvo. 10 ) 6. In po preteklih letih se bota zvezala; 1 ') in hči kralja z juga bo prišla k kralju v severji prijaznost delat; ,2 ) pa ne bo ohra¬ nila močne rame, 13 ) in njen za- kraljevim dvoru, zatorej je bilo treba, de se je angelj zanje poganjal per Darii. 3. Ti trije kralji, ki so v Darija in Čira nasledovali, so bili Kambis, Smerd in Darij, Histaspijev sin. Četerti je bil bogati Kserks. Njegov oče mu je bil že polno založnico zapustil, pa tudi sam si je bil toliko dragotin nabral, de so ga šteli naj bogatejiga kralja na svetu, kakor Herodot perpoveduje. 4. Kserks je zatratil svoje bogastvo z vojskovanjem zoper Greško, ko je bil več ko en milijon ljudi nabral in čez tavžeut ladij oskerbel. 5. „močen kralji, namreč Aleksander Veliki. Angelj preskoči več perzijan- skih kraljev, ker je bil Kserks s svojim napadam vnel sovraštvo Grekov, in je bil kriv vojske z Aleksandram. 6. Od štirih kraljestev, v ktere je bilo Aleksandrovo kraljestvo razdeljeno, se je zgorej 8, 8. 22. govorilo. 7. Po razdjauji Aleksandroviga kraljestva se niso spočele le tiste velike štiri kraljestva (razi. 6.), ampak tudi več majhnih v Armenii in Bitinii, kterih knezi so bili sami svoji. 8. Ta mogočni kralj je bil Ptolomej, Lagov sin, egiptovski kralj. Razim Egipta je posestoval Palestino, en del Arabije in več druzih jugovzhodnjih dežel. On je bil pervi med Aleksandrovimi vojvodi, kteri si je bil po smerti njegovih sinov krono na glavo djal; dokler so ti živeli, se Aleksandrovi voj¬ vodi niso imenovali kralji, ampak le namestniki. 9- „in eden njegovih knezov 11 * , namreč Aleksandrovih poglavarjev. Ta knez je Selevk Nikator, ki je novosirsko kraljestvo ustanovil, in je svoje gospostvo od Evfrata do Inda uterdil. Od te verstice dalje govori angelj le od dveh kraljestev, ki ste se spočele iz Aleksandroviga kraljestva, od egiptovskiga in sirskiga, ker je bila Palestina zdaj temu zdaj unimu v oblasti. 11. Cez mnogo let bota zvezo sklenila po ženitvi. !2. Ptolomej Filadelf, egiptovski kralj, sin in naslednik Ptolomeja Lagija, in Antijoh Tej, sirski kralj, vnuk Selevka Nikatorja, sta se več let vojsko¬ vala, poslednjič je Ptolomej, kakih 61 let po vstanovljenim sirskim kralje¬ stvu, v mir dovolil s to pogojo, de naj Antijoh zaverže svojo ženo Laodico, s ktero je že dva sina imel, in Berenico, Ptolomejevo hčer, vzame, in de kodo sinovi iz tega zakona nasledniki v vladanji sirskiga kraljestva. Na to je Antijoh res zavergel Laodico, in vzel Berenico. 13. pa ne bo imela nobene moči per vladarstvu. Daniel 11 574 rod ne bo obstal; in ona bo iz¬ dana s svojimi mladenči vred, kteri so jo perpeijali, in kteri so jo nekaj časa podperali. u ) 7. Pa vstal bo iz zaroda njene korenine 15 ) odraslik, in bo pri¬ šel z vojskino trumo, ter pojde v deželo kralja proti severju, in jo bo zdelal, in se je polastil. 16 ) 8. Verh tega tudi njih bogove in izrezane podobe, njih drago sreberno in zlato posodo ko plen v Egipt popelje; on bo kralja proti severju premagal. 17 ) 9. In kralj z juga bo v kra¬ ljestvo ropil, in se bo spet ver- nil v svojo deželo. ’ 8 ) 10. Njegovi sinovi pa bodo razdraženi silno veliko vojskinih trum zbrali; 19 ) in eden bo naglo 14. Ko je bil čez dve leti po storjenim miru Ptolomej Filadelf umeri, je Anti- joh Tej spet vzel k sebi svojo zaverženo ženo z njenima sinovama vred, in je zavergel Berenico s sinam, ki mu ga je bila rodila. Laodiea, ki se je bala, Antijoh bi se utegnil spet k Berenici poverniti, je svojimu možu za- vdala, in svojiga starjiga sina Selevka Kalinika posadila na kraljevi prestol. Ko je tudi Berenici po življenji stregla, je ta s svojim sinam potegnila v perbežališe Dafne per Antijohii; pa njen sin pride v roke Laodici, ki ga da umoriti, in kmalo po tem je bila tudi ona umorjena z Egipčani vred, ki so bili njeni podporniki in varhi. — V hebrejskim: ... „ obstal; m ona in nje spremljavci in siti, in kteri so jo podperali, bodo umorjeni“. 15. v iz zaroda njene korenine“, t. j., iz rodu, iz kteriga je bila Berenica, namreč iz rodu Ptolomeja Filadelfa. 16. „pojde v deželo a , v hebrejskim: ,, pojde v terdnjavo a . — Ta „odraslik“ je bil Bereničin brat, Ptolomej E verget, kteri seje bil s svojo vojsko vzdignil v Sirijo, de bi svojo sestro rešil; ko je bil pa že prepozno prišel, se je maševal zavoljo smerti svoje sestre Berenice, ter je dal Laodico umoriti. Brez upora se je polastil Selevcije, Cilicije in skorej vse Azije od Tavra (gorovja) do Indije. Sirskimu kraljestvu bi bil konec storil, ako bi se ne bil na Egiptovskim punt vnel, in ga moral z večim delam svoje vojske se domu verniti. 17. Ptolomej je neki ob svoji veruitvi štirdeset tavžent talentov srebra (blizo 90 milijonov goljdinar.), veliko drazih posod, in dva tavžent pet sto podob mnozih bogov v Egipt seboj perpeljal. Med poropauimi bogovi so bili tudi tisti, ktere je bil Kambis iz Egipta ko plen v Azijo pernesel. Iz hvaležnosti za dobitev svojih maliških podob so mu Egipčani dali ime „Everget a , t. j.. dobrotnik. 18. Kralj z juga, Ptolomej Everget, je vnovič napadel kraljestvo Selevka Ka¬ linika, ko se ga je bil ta lotil v Egiptu, pa otepen se je mogel v svojo deželo verniti. Ptolomej zadovoljin, de je Selevka ponižal, se je kmalo spet nazaj vernil. V hebrejskim: „ln ta (Selevk Kalinik) bo ropil v kraljestvo južniga kralja, pa (nič opravil) se bo vernil v svojo deželo “. — Ko je bil namreč Ptolomej Everget (gl. razi. 16. 17.) spet v Egipt prišel, e' j® sirski kralj Selevk Kalinik v dveh letih spet opomogel, je mesta v mali Azii, ki so mu bile odpadle, spet perdobil, oskerbel veliko brodovje ali Iadijevje, šel sam nanj, de bi zgubljeno primorje spet užugal. Pa vihar je ladije zdro¬ bil, veči del njegovih ljudi je utonilo, in Selevk z malo spremljavci ni nic druziga odnesel kakor svoje življenje. Po tem se je po suhim nad Egipj- vzdignil, Ptolomej Everget pa ga je popolnama otepel, # tako de je mogel spet z malo spremljavci bežati vAntijohijo. 19. Sirski kralj, Selevk Kalinik, ki je bil s konja padel in se ubil, je zapustil Daniel II. 575 perderl kakor povodenj; ter se bo vernil, in se razserdil, in se bojeval z njegovo močjo. 20 ) 11. In razdražen se bo kralj z juga vzdignil, in se bo voj¬ skoval zoper kralja proti Se¬ verju, bo pripravil silno veliko trumo, in truma mu bo dana v roke, 21 ) 12. in trumo bo vjel, in nje¬ govo serce se bo povzdignilo, in veliko tavžent 22 ) jih bo poderl, pa ne bo premogel. 23 ) 13. Vernil se bo namreč kralj s severja, in bo veliko veči trumo perpravil kakor poprešnjo; in čez nekaj časa in let bo hitro per¬ derl z veliko vojskino trumo, in s preobilnim blagam. 24 ) 14. In tisti čas se jih bo ve¬ liko vzdignilo zoper kralja z juga; 25 ) tudi nepokorni otroci dva sina, Selevka Ceravna in Antijoha, bi se je poznejše Veliki imenoval. Veliko vojskino trumo sta nabrala, in Selevk Ceravn, kteri je svojima očeta v kraljevanji nasledoval, je hotel z oddelkam svoje vojskine trume lotiti se Atala, ki je nekaj njegovih dežel v posestvu imel, pa bilo mu je v nekim mestu v Frigii zavdano. Njegov brat Antijoh je bil takrat v zgornjih deželah, in komaj je bil na kraljevi prestol stopil, že se je s svojo trumo kot povodenj po vsi Sirii razlil, nepokojne mesta svojiga kraljestva ponižal, dežele, nje¬ govim prednikam vzete, spet zadobil, in Selevcijo na iztoku Oror.tu, mejno terdnjavo egiptovskih posestev v Sirii, užugal, je ondi prezimil, ker je hotel egiptovski kralj mir storiti. Ko se pa mir ni bil pogodil, si je podvergel Celesirijo, vso Palestino, del Arabije, in je perderl s svojo trumo do mejne egiptovske terdnjave Rafije, ki je stala med Rinokoluro in Gazo. 20. n in se bojeval z njegovo močjo il , t. j., z vojskino trumo egiptovskiga kralja, v hebrejskim: „in se bojeval zoper njegovo terdnjavo “. 21. n in truma (sovražna vojska) mu bo dana v roke“, namreč kralju z juga. — Egiptovski kralj, Ptolomej Filopator, ki je kraljeval za Ptolomejem Evergetam, ni imel junaškiga duha, temuč je bil žeuskiga, mehkužniga serca. Ljubil je počitek in sladnost, in je prepustil vojašino svojim vojvodam. Ali ko se je nevarnost njegovimu dvoru bližala, so ga vender njegovi svetovavci zbudili iz dremote počutnih sladnost, ter so ga nadražili zoper njegove nenasitljive zopernike, tako de se je sam vstopil pred svojo vojskino trumo. Ta je šteja 70.000 pešcov, 5000 konjnikov in 73 slonov. 22. „ veliko tavžent v hebrejskim se bere: „deset tavžent 11 . 23. Egiptovska vojašina je bila po pričujočnosti kralja in njegove žene Arzinoje z veliko serčnostjo navdana, in je otepla per Rafii sirsko vojskino trumo, ki je imela 72.000 pešcov, 6000 konjnikov in 102 slona. Silo veliko Sirijanov je bilo pobitih ali vjetih, Antijoh je mogel naglo v Antijohijo bežati, in v lem begu je skorej vse ostanke svoje trume zgubil. Per vsim tem pa vender egiptovski kralj ni „premogel lt zoper sirskiga kralja Antijoha; ko je namreč Antijoh po poslancih, per kterih je bil knez kraljeve kervi, za mir prosil, mu ga je zmagovavec iz ljubezni do pokoja dovolil, in se s tem zadovolil, de so mu bile užugane dežele Celesirija, Fenicija in Palestina nazaj dane. 24. Kako velika je bila vojskina truma, ki jo je Antijoh v Babilonii in Medii nabral, in ž njo čez 13 ali 14 let vnovič nad egiptovskiga kralja šel, ni znano. 25. Ne le sirski kralj Antijoh s svojimi ljudstvi, ampak tudi macedonski kralj Filip sta se vzdignila nad egiptovsko kraljestvo; oba namreč sta ga napadla na več krajih, in sta se pogodila, ga med seboj razdeliti. Daniel 11. 576 tvojiga ljudstva se bodo vzdignili, de perkazen spolnijo, in bodo padli. 26 ) iz. 19, 16. 15. In kralj s severja bo pri¬ šel, in zasipe nanosil, ter vzel naj terdneji mesta; in roke južne dežele ne bodo premogle, in nje izbrani se bodo v bran vzdignili, pa bodo obnemagali. 27 ) 16. In ko pride, bo po svoji glavi z njo ravnal, in ne bo ga, kteri bi se mu ustavil; in bo ostal v prelepi deželi, in končana bo pod njegovo roko. 28 ) 17. In bo gledal priti, de bi se vsiga njegoviga kraljestva polastil, in bo prav z njim ravnal, in mu bo dal svojo naj lepši hčer, de bi ga podkopala; pa mu ne bo vedlo, in ne bo njegovo. 29 ) 18. In obračal bo svoj obraz na otoke, in jih bo veliko vzel; 30 ) in ustavil se bo knezu, kteriga je zasramoval, pa njegovo za- 26. Tudi nepokorni Judje so se vzdignili nad egiptovsko vladarstvo, pod kterim so že več sto let živeli, in veliko dobrot vživali. Judje so šli Antijohu iz Jeruzalema naproti, so ga v svoje veliko mesto sprejeli, njegovo trumo in njegove slone oskerbeli, in mu pomagali užugati grad Sion, kjer so bili egiptovski vojaki. Tako so prišli pod sirko vladarstvo, od koder je njih pa¬ dec ali nesreča njih naroda izvirala. Mogočni, sirski kralj Antijoh Epifan si je vse perzadjal Jude zatreti; in tako se je spolnila „ perkazen “ ali prerokba od njih prihodnjiga terpljenja. Gl. zgor. 8, 9—14. 27. Antijoh je bil po sreči svojiga orožja Celesirijo, Fenicijo in Palestino Egip- čanam vzel, ko je bil z Atalam, kraljem v Pergamu, v vojsko zapleten, in je njegova vojskina truma mogla v malo Azijo odriniti. Egiptovska vojska je tadaj spet Celesirijo, Fenicijo in Palestino v posestvo vzela. Naslednje leto je Antijoh storil mir s pergamskim kraljem, je spet deri skozi Celesirijo, in je per Faneji ob izviru Jordana popolnama premagal egiptovskiga vojvoda Skopa. Skopa je bežal s svojimi 10.000 vojaki v terdnjavo Sidon, kjer ga je Antijoh oblegal. Egipčani pošljejo izbrane vojšake rešit Sidon, ali otepeni so bili, in Skopa se je mogel, z lakoto prisiljen, Antijohu vdati; po tem je Antijoh do Gaze deri. 28. Antijoh je bil zdaj gospod prelepe dežele, t. j., Palestine (zgor. 8, 9.), v ktero se je prav terdno usedel, po tem ko je bil iz Sidona Egipčane pregnal. 29. Antijoh je razširjal svoje kraljestvo do egiptovske dežele, kjer je bil mladi kralj pod varstvam rimskiga starašinstva. Rimljani so mu po poslancih voj¬ sko zoper Egipt odsvetovali; in ker se je bil namenil, s svojo vojskino trumo iti nad malo Azijo, je hotel za herbtam prost biti sovražnikov; zatorej je storil mir z Egiptam, ter obljubil dvanajstletnimu Ptolomeju Epifanu svojo hčer Kleopatro, ktera bo po prihodnjim sklenjenim zakonu Celesirijo, Feni¬ cijo , Indijo in Samarijo za doto dobila. Njegov namen je bil: Kleopatra naj bi se v Egiptu na kraljevim dvoru, per vojašini in per ljudstvu perkupila, ter Egipčane na svojo stran dobila, mladiga kralja s prestola pahnila, in kralje¬ stvo svojimu očetu izdala. Pa ni dosegel tega svojiga namena; njegov na¬ klep ni bil ostal skrivnost, in Kleopatra je preveč ljubila svojiga moža in svojo novo domovino, torej ni hotla svojimu očetu pomagati, de bi bil ta svoj naklep doveršil. 30. n Otoke a imenuje Ilebrejic dežele, do kterih se po morji pride. V hebrejskim : ... „vzelf pa knez bo njegovimu zasramovanju konec storil, de svojiff a zasramovanja ne bo mogel ponavljati proti njemu a . Daniel 11. sramovanje se bo nanj ver¬ nik). 31 } 19. Potlej bo obernil svoj obraz v deželo svojiga kraljestva, 32 ) in se bo spotaknil in padel, in ne bo ga več najti. 33 ) 20. In na njegovo mesto bo stopil ves zaničljiv in kraljeve 577 časti nevreden človek; 34 ) pa v malo dneh bo razmet, tode ne v hrupu, in ne v boji. 35 ) 21. Na njegovo mesto bo stopil zaničevan ( knez ), kterimu se ne bo skazovala kraljeva čast ; 36 ) skrivaj bo prišel, in z goljufijo bo dobil kraljestvo. 37 ) 31. Ko je bil mir storjen z Egiptam, je Antijoh poslal bližnjo spomlad vojsko v malo Azijo, s svojim brodovjem (z ladijami) pa je v oblast dobil primorje Cilicije, Karije, Eolije in Jonije. S svojo vojskino močjo na suhim in na morji si je bil že podvergel malo Azijo, in je v Efezu prezimoval; prihodnje leto pa je skozi Helespont v Evropo odrinil, in je Tracijo v posestvo vzel. Rimljani niso tega njegoviga napredovanja vnemamo gledali, torej so mu sporočili, de naj se spravi iz Evrope in iz male Azije. Antijoh pa jim je odgovoril: Rimljani naj se ne mešajo v azijaške reči, kakor se tudi on ne meša v italijanske. — Rimski vojvoda se je za to prederzno govorjenje in zaničevanje tako maševal, de ga Antijoh ni mogel več ponavljati. Ko ga je bil na morji in na suhim večkrat premagal, ga je Lucij Scipion, Azijat, per Magnezii v Licii, tako do živiga omahal, de je, po zgubi 54.000 mož, ko¬ maj sam sebe rešil. Antijoh, ki se zdaj nič več ne imenuje Veliki, prosi za mir, in ga dobi z zaničljivimi pogojami, namreč: de se mora vsimu v Evropi odpovedati, malo Azijo do Tavra sprazniti, s svojiga brodovja do določeniga števila ladij vervi in jadra pobrati, poroke, med kterimi je bil njegov drugi sin, Antijoh Epifan, v Rim poslati, in 15.000 talentov (_bli'zo 30 milijonov gold.) vojskinih stroškov v 12 letih plačati. 32. V hebrejskim: „ Potlej bo obernil svoj obraz k terdnjavam svoje dežele “. — Antijoh se je obernil po velikim boji per Magnezii, ki ga je tri leta pre¬ živel, proti terdnjavam svoje dežele, ki je bila na vzhodnji strani Tavra, in ktero je po miru z Rimljani storjenim obderžal. Terdnjave je z vojaki pre- vidil, davke je od ljudstva z orožjem pobiral, in tempeljne je ropal, de je denarje dobival, ki jih je mogel Rimljanam plačevati. 33. Ko je v deželi Elimaji hotel tempelj oropati, ga je ljudstvo z njegovimi ljudmi vred umorilo. 34. V hebrejskim: . .. „bo stopil človek, kteri bo poslal pobiravca davkov 11 . Naslednik kralja Antijoha je bil njegov starji sin, Selevk Filopator, ki je 12 let vladal. Ko je mogel v pervih devetih letih svoje vlade vsako leto tavžent talentov Rimljanam plačati, je pošiljal svojiga prihodkarja (t. j., urednika, ki je prihodke pobiral) posvojim kraljestvu, de je potrebne denarje iz ljudi izžemal. Helijodorjevo skušanje, zaklade iz tempeljna v Jeruzalemu pobrati, se bere 2. Mak. 3, 4—39. .... , . 35. Selevk je zgubil življenje po zalezovanji svojiga služabnika Helijodorja, ki mu je bil, berž ko ne, zavdal; tedaj ni umeri „ne v hrupu, in ne v boji lc ali v vojski. 36. Zaničljivi vladar, ki je po Selevku kraljeval, je bil Antijoh Epifan. 37. Antijoh Epifan, Selevkov brat, ni imel pravice do kraljeviga prestola, ker je bil Selevk sina, po imenu Demetrija, zapustil, kteri je bil namesto Anti¬ joha Epifana ko porok v Rim poslan. Helijodor in egiptovski kralj, 1’tolomej Filometor, sta si tudi upanje delala do sirskiga prestola, kar Antijoh nc- nadama iz Rima pride, in kralja Evmen in Atal, kterima se je bil s perlizo- IV. 37 578 Daniel 11. 22. In rame vojskovavcove bodo premagane pred njegovim obličjem in razterte; verh tega tudi vojvoda zaveze. 38 ) 23. in tudi po storjeni prijaz¬ nosti bo prekanjeno z njim ravnal; gori bo prišel, in bo z majhno trumo premagal. 39 ) vanjem perkupil, ga na sirski prestol posadita. Zavoljo njegoviga maloprid- niga djanja so njegov primek Epifan (t. j., perkazujoči, slavni, sloveči, svetli) že njegovi verstniki premenili v v Epiman u (t. j., brezumnež). — V hebrejskim se bere ta verstica : „Jn na njegovo mesto bo stopil zaničljiv (človek), kterimu ni bila odmenjena kraljeva čast; po goljnfti bo prišel, in s perlizoranjern bo dosegel kraljestvo 11 . 38. V hebrejskim: v In rame zalivajoče bodo zalite in razterte^ i. t. d. Z be¬ sedami n rame (roke) vojskovavcove ali „rame zalivaj o če 11 - si moramo misliti egiptovske vojskine trume, ktere je Antijoh premagal. — Ko je bil Antijoh sirsko kraljestvo dosegel, je hotel prevzeti varstvo sedemletniga egiptovskiga kralja Ptolomeja Filometorja, sina svoje sestre Kleopatre. Ali Egipčani so svojimu nedoletnimu kralju dva oskerbnika postavili, namreč Evleja in Leneja, ktera sta po smerti kraljice Kleopatre za nji obljubljeno doto Antijoha terjala, in vojskino trumo čez egiptovsko mejo poslala, de bi se obljubljenih dežel polastila. Antijoh pa ni hotel dati teh dežel, torej se je egiptovski vojski naproti vzdignil, jo med kaziskim gorovjem in Peluzijo omahal, dalje pa zdaj še ni šel. Po zunanjim se je perjazniga kazal Egiptu, in je poslal svojiga sporočnika Apolonija k slovesnimu venčanju (kronanju) mladiga Filometorja v Memf (Memfis). Ali Apolonij je zapazil sovražne serca egiptovskih oblastnikov (ministrov), in je Antijohu svetoval, de naj se varuje. Antijoh je ukazal svoji vojski na boriše odriniti, in kmalo so imel: per Peluzii nov boj, v kterim je Egipčane popolnaina premagal. Per tem boji si je Antijoh sploh perdobil ljubezen Egipčanov; berž ko je namreč vidil, de je boj dobljen, je povsod tam okoli jezdil, in je svojim vojakam ukazoval, ne več kervi prelivati, ampak zanašati, ker ni sovražnik, ampak ujic in varh sestriniga sina, mladiga kralja. Mladi kralj sam je prišel k njemu, on pa ga je z vsimi znamnji prijaznosti in ljubezni sprejel ko sesternika (ko sina svoje sestre). — „ Vojvoda zaveze“ je viši duhoven Onija (Teodoret), ali pa Juda Makabejic (Hier.). 39. Po tem ko je bil Antijoh s svojim sesternikam prijazno zvezo sklenil, in terdnjavo Peluzijo, ključ v egiptovsko deželo, s sirskimi vojaki previdil, je brez upora šel do Memfa ; ker hlinil se je, de je prišel ko prijatel in oskerbnik nedoletniga sina svoje sestre Kleopatre, de mu bo namreč kralje¬ stvo zagotovil. Tako se je tedaj z majhno vojskino trumo polastil Egipta in veliciga mesta Memfa. 40. V hebrejskim: „In pojde v pokojno in tolsto deželo “. 41. Antijoh je pograbljeno „ bogastvo zapravljal 11 , ter ga je svojim vojakam pa tudi ljudstvu delil, de se je s tem perkupoval. 42. Antijoh se je bil po zvijači in s lilimbo vrinil v dobro in bogato egiptovsko deželo, in je naklepe delal, vse terdnjave v svojo oblast dobili; tode Ale¬ ksandrije ni mogel užugati. Ko je premalo ljudi imel, se je vernil s plenam (s pograbljenim blagam) v Sirijo, in je nabiral veči vojskino trumo, s ktero je upal Aleksandrijo in druge terdnjave užugati. 24. In pojde v premožne in bo¬ gate mesta, 40 ) in bo delal, kar niso delali ne njegovi očetje, ne njegovih očetov očetje; njih rop in plen in bogastvo bo zaprav¬ ljal, 41 ) in zoper naj terdnejši me¬ sta bo naklepe delal, to pa le nekaj časa. 42 ) Daniel 11 . 579 25. In napel bo svojo moč in svoje serce z veliko trumo zoper kralja v jugu ; in kralj z juga bo nadražen k vojski z veliko in silno mogočnimi pomočniki, pa ne bodo stanovitni, ker bodo zo¬ per njega naklepe delali. 43 ) 26. In kteri z njim kruh jedo, ga bodo razmeli, in njegova voj- skina truma bo poterta, in padlo bo silno veliko pobitih. 44 ) 27. Tudi bo serce obeh kra¬ ljev hudo naklepalo, in per eni mizi bota lažnjivo govorila, pa jima ne bo vedla ; ker konec je odložen na drugi čas. 45 ) 28. In se bo vernil v svojo deželo z velikim bogastvam, in njegovo serce bo zoper sveto zavezo, in bo delal (zoper njo ), in se bo vernil v svojo deželo. 46 ) 29. Ob odločenim času se bo vernil, in pojde proti jugu 5 in po¬ slednje bo enako poprešnjimu; 47 ) 43. Verstice 25 — 28. bolj natanko prerokujejo, kar je v verstah 22 — 24. krajše oznanjeno. Antijoh je hotel egiptovsko kraljestvo s svojim zediniti, in si je vse perzadeval, ta svoj namen doseči. Prišel je z veliko trumo pešcov in konjnikov, z vojsknimi vozovi, sloni in z velikim številam ladij (1. Mak. 1, 17—21.). Mladi egiptovski kralj je tudi vso svojo moč napel, pa je bil pre¬ magan; ker so bili naklepi zoper njega storjeni, t. j., ker je bil po svojih služabnikih izdan. Antijoh je bil blezo z nekterimi egiptovskimi vojvodi po¬ govorjen ; zato so mu Peluzijo in Memf prepustili. 44. T kleri z njim kruh jedo 1 '’, t. j., kteri so v njegovim kruhu ■— v njegovi službi — ga bodo poterli, ker ga bodo sovražniku izdali. V hebrejskim: ... v jed6, ga bodo končati pomagali, in njegovo trumo bo povodenj po- žerla“ i. t. d. — De je bil poboj Egipčanov per Peluzii grozno velik, se lahko že iz tega sklene, ker je Antijoh morjenje ustavil, in si je s tem ljubezen Egipčanov perdobil. Gl. 38. razi. 45. Antijoh je hlinil prijaznost proti svojimu sesterniku, in njegov sesternik je hlinil zaupanje do svojiga ujca, ker se je bil k njemu podal, po tem ko je bil veliki boj per Peluzii zanj zgubljen. Oba sta mislila per eni mizi, med prijaznimi pogovori, kako bi eden druziga oplenila ali oropala in vojsko eden druzimu v škodo končala. Pa konec vojske je bil odložen na drugi čas. Rimljani namreč so temu bojevanju konec storili. Gl. 30. v. 46. „ njegovo serce bo zoper sveto zavezo 11 , t.j., zoper judovsko vero in zoper vse, kar je z njo v zvezi. — Ko je Antijoh morsko terdnjavo Aleksandrijo oblegal, se je v Jeruzalemu razširila govorica od njegove smerti, ktere so se Judje neki zveselili. Jazon, kteriga je bil Antijoh višiga duhovna izvolil, se je hotel v duhovsko službo po sili z orožjem vriniti, ljudstvo pa ga je odgnalo. Antijoh si je to mislil ko upor zoper kraljevo oblast, odrine iz Egipta skozi Judejo, plane serdito nad Jeruzalem, in v treh dneh odpravi osemdeset tavžent ljudi, izmed kterih je bilo štirdeset tavžent pomorjenih, in ravno toliko iz dežele v sužnost prodanih, oropa tempelj, in se verne s svo¬ jim plenam v Antijohijo. Gl. 1. Mak. 1, 20. 24. 2. Mak. 5, 5 — 21. 47. Aleksandrijci so kralja Ptolomeja Filometorja, ki se je bil svojimu ujcu po hinavsko v roke dal, odstavili, in njegoviga brata, Ptolomeja biskona, na egiptovski prestol povzdignili. Ko je bil Antijoh odstavljeniga b iiometorja spet posadil na kraljevi prestol, in je mesto Aleksandrijo oblegal, se Fiskon oberne na rimsko starašinstvo in prosi pomoči. Antijoh je blezo zavoljo IVila, ki se je bil čez svoje bregove po deželi izlil, jenjal oblegati Aleksandrijo, in se je vernil v Sirijo. Ob tej vernitvi je spet Jude grozovitim pestil. Ta cas, ko ga ni bilo na Egiptovskim, sta se Filometor in Fiskon tako pogodila, de 37 * Daniel 11. 580 30. ter bodo Rimljani na la- dijah nad-nj prišli 5 48 ) in bo udarjen, 49 ) in se bo vernil, in se togotil zoper sveto zavezo, in bo delal (zoper njo ), in se bo ver¬ nil, in bo naklepe delal zoper nje, kteri so sveto zavezo zapustili. 50 ) 31. Močni njegove strani bodo terdno stali, in svetiše, terdnjavo, ognusili, in vsakdanjo daritev od¬ pravili , in gnusobo k razdjanja napravili. 51 ) 32. In hudobneži zoper sveto zavezo se bodo prekanjeno hli- bota oba združeno kraljevala. Antijoh se je nad tem razserdil, in je vnovič nad Egipt udaril. Po tem ko je otok Ciper, ki je bil pod egiptovsko vlado, z brodovjem užugal, je planil z veliko trumo nad Eigipt, in ga je vnovič premagal, zunej Aleksandrije, kjer sta brata združeno vladala. Oblegal je to terdnjavo, in bi jo bil tudi užugal, ko bi ga Rimljani ne bili zavernili, kakor naslednja verstica pove. — „ Poslednje ne bo enako poprešnjimu“, Loh in Reišl razlagata: V poprešnjih vojskah je Antijoh svoje vojake pušal v egiptovskih terdnjavah, v poslednji vojski pa je mogel Egiptovsko s svo¬ jimi vojaki popolnama zapustiti. 48. V hebrejskim: „ Ladije s Ritima bodo nad-nj prišle “, t. j., s primorskih dežel proti zahodu, iz Italije. 49. V hebrejskim : v in bo žaloval “, ali: „in serce mu bo upadlo 11 . 50. V hebrejskim: ... „vernil, iti bo poslušal nje, kteri so sveto zavezo zapustili. 11, — Novi izvoljeni egiptovski kralj, Ptolomej Fiskon, je poprešnje leto, ko ga je Antijoh v Aleksandrii oblegal, Rimljane pomoči prosil. Rim¬ sko starašinstvo je bilo precej poslalo do njega poslance, Kaja Popilija, Kaja Decimija in Kaja Hostilija, kteri pa so se med potjo na otoku Delu (Delos) tako dolgo mudili, de je rimski poročnik (_konzul) Emilij Pavel premagal zadnjiga macedonskiga kralja Perseja in je njegovo kraljestvo z rimskim združil. Macedonsko brodovje 40 manjih ladij, ki je per otoku Delu na sidrih ali mačkah stalo, je bilo po tem takim Rimljanam v last prišlo, in poslanci so se na njem peljali v Aleksandrijo, ko se je Antijoh ravno perpravljal to mesto obleči. Berž ko so poslanci na suho stopili, so se neutegama podali v sirsko staniše, ki je bilo le dve uri deleč od Aleksandrije v Levzinah. Antijoh se zveseli viditi Kaja Popilija, kteriga je bil v Rimu kot prijatla spoznal, in mu je prijazno roko podal. „Ne smem je prijeti* 1 , reče Popilij, „dokler ne vem, ako imam s prijatlam ali s sovražnika m opraviti. Tukaj je pismo starašinstva, ki ti za po ve, sovražno početje ustaviti, in iz Egipta se umakniti.“ Antijoh prebere pismo in reče: „0bsežekje tehten, to reč bomssvojimi svetvavci preudaril, preden od nje govorim.** Popilij je zarisal s svojo palico v pesku krog okoli kralja, in je govoril z rimljansko ošabnostjo te prederzne besede: „Pred e n iz tega kroga stopiš, daj odgovor, de ga starašin- stvu naznanim**. Antijoh nekoliko pomišljuje, po tem maloserčen da po¬ nižni odgovor: „Storilbom,karje starašinstvu prav**. Nato ne¬ utegama odrine s svojo trumo iz Egipta v Sirijo. Ob tej vernitvi spusti svojo jezo nad sveto zavezo. Pošlje Apolonija z 22.000 vojaki v Jeruzalem, jn mu zapove, ga popolnama pokončati, odrašeno mladost pomoriti, žene in otroke prodati; to povelje je Apolonij tudi neko saboto spolnil. Gl. 2. Mah. 5,24—27. Po vernitvi iz Egipta jeAntijoli zneverjene Jude poslušal (l.Mak. i, 12—16.), in je poslal nekiga Ateneja s poveljem, Mojzesovo vero zatret, in malikovanje povsod po deželi vpeljat (2. Mak. 6, 1. i. t. d.), kar mu je le nekaj časa obveljalo. 5i. Po tem ko je bil Apolonij Jeruzalem pokončal, veliko hiš požgal, mestn® Daniel II. 581 nili ^ 52 3 ljudstvo pa, ktero bo svo- jiga Boga spoznalo, bo zmago¬ valo in delalo. 53 ) 33. Učeni med ljudstvam jih bodo prav veliko podučevali; pa bodo padali pod mečem in v ognji in v ječi in po oropanji nekaj dni. 54 ) 34. In ko bodo padali, se bodo vzdignili po majhni pomoči; 55 ) in prav veliko se jim jih bo po hinavsko perdružilo. 35. In izmed podučenih bodo nekteri popadali, de bodo raz¬ topljeni, in izbrani in ubeljeni do namenjeniga časa; ker bo še drugi čas. 56 ) 36. In kralj bo delal po svoji volji, in se bo povzdigoval, in poveličeval čez vsaciga boga; in zoper Boga bogov bo ošabno govoril; in se mu bo vedlo, dokler se ne dopolni jeza; sklep je nam¬ reč že storjen. 57 ) 37. Tudi boga svojih očetov ne bo čislal, 58 ) in po ženstvu bo hrepenel, in za nobeniga boga ne bo maral; 59 ) ker se bo zoper vse povzdigoval. 60 ) ozidje poderl, in sionski grad pa še bolj popravil, je djai vanj svoje vojake, z drugim razdelkam vojskine trume pa je v Sirijo odrinil. S temi vojaki v Jeruzalemu so se združili zneverjeni Judje, kteri so tempelj oskrunili, vsak¬ danjo daritev odpravili, in na poderti žgavni altar mališki altar postavili, na kterim so določene čase Perunu (Jupiterju) svinje darovali. Gl. l.Mak. 1, 32—50. 52. Hudobneži zoper sveto vero se bodo prekanjeno hlinili, de bi tudi svoje brate 'f malikovanje zapeljali. Gl. 2. Mak. 6, 21. 53. n bo zmagovalo“ ali pa: „bo stanovitno se ne bo dalo zapeljati, in bo svojo stanovitnost v djanji kazalo. — Nekteri izmed ljudstva so naj straho- vitnejši muke (martre) in naj britkejši smert preterpeli, de so Bogu zvesti ostali; nekteri pa so „delali“, ter so za orožje prijeli, in so se vojskovali kakor levi, in so poslednjič prostost dosegli. Gl. 1. Mak. 2, 3: 2. Mak. pogl. 6. 7. 8. i. d. 54. Sem se štejejo zlasti Matatija in njegovi sinovi. Gl. 1. Mak. 2, 27. i. d. 55. „Majhna pomoč u so makabejski bratje (l.Mak. 2. i. d.), kterim se je sča- sama veliko Judov perdružilo (2. Mak. 8. i. d.), med kterimi so bili tudi hinavci in izdajavci. 56. „ izmed učenih t. j., izmed modrih, razsvetljenih, pobožnih bodo nekteri v razbeljeni peči stisk in britkost skušani in očišeni pomerli; pa stiske bodo jenjale, in po tem pride boljši čas. 57. n se mu bo vedlo 11 , t. j., mu pojde po godu ali po sreči, dokler se ne do¬ polni nad njim jeza Božja, ktera ga bo zadela, ko bo mera njegovih pre¬ greh polna; sodba nad njim je že sklenjena. 58. Antijoh ni le Judam zapovedal, ampak vsim svojim podložnikam, svojim dosedanjim bogovam se odpovedati, in le njegove, od Rimljanov dobljene bogove častiti (1. Mak. 1, 43.). Desi je bil Antijoh po rojstvu Grek, vender ni nič maral za bogove ali malike Grekov, „ svojih očetov ci , ampak je njih tempeljne oropal. . 59. Antijoh je bil naj bolj zaničljivim vlačugaricam vdan, in je očitno nečistoval ž njimi, in ga ni bilo sram. Drugi prestavljajo hebrejsko : ... „ čislal, ne Sladnosti žen “ i. t. d. — „Sladnost žen a je bila blezo malikovavcov boginja, ki so žene rade k njej romale. Berž ko ne, je bila Venera Elamičanov, v ktere tempeljnu so hčere nar boljših rodovin boginji v čast nečistovale. Nje perzijansko ime je bilo „Na 7 ieja“ ali „Nane“, t. j., mati (2. Mak. 1, 13.). Antijoh je hotel njen bogati tempelj oropati (1. Mak. 6, 1 4.). 60. Antijoh se je tako vzdignil čez vse, de je dal (po arabskih bukvah Ma- Daniel 11. 582 38. Boga maozim 6 ') pa bo ča¬ stil na njegovim mestu, in boga, kteriga njegovi očetje niso po¬ znali, bo častil z zlatarn in s srebram in z drazimi kamni in z drazimi rečmi. 39. In perzadeval si bo uter- diti maozirn 62 ) s ptujim bogam, kteriga je spoznal; in pomnožil bo čast, ter jim dal oblast v ve¬ likih rečeh, in zemljo zastonj jim razdelil. 63 ) 40. Ob odločenim času se bo z njim vojskoval kralj iz juga, in kakor vihar bo prišel zoper njega kralj s severja z vozmi in s konjniki in z veliko ladijami, in bo perderl v dežele, in jih bo po- mandral, in prehodil. 64 ) 41. Po tem pojde v častitljivo deželo, in veliko jih bo razdja- nih 5 samo te le bodo iz njegove roke rešene: Edom in Moab in poglavitno Amonovih sinov. 65 ) 42. In stegnil bo svojo roko čez dežele, in egiptovska dežela ne bo odšla. 66 ) 43. In se bo polastil zakladov zlata in srebra, in vsiga draziga v Egiptu ; tudi pojde skozi Li¬ bijo in Etijopijo. 67 ) 44. Pa govorica z vzhoda in s severja ga bo zbegala; 68 ) in bo kabejcov pogl. 3, 4.) podobe svoje osebe delati, in po deželah pošiljati, ter je ukazal jih moliti. 61. y,Bog maozim li pomeni boga terdnjav, boga moči, tedaj prernočniga boga, kteri je bil blezo Jupiter Kapitolin, kterimfl so Rimljani svoje zmage perpi- sovali. Tega rimskiga boga ali malika niso poznali Antijohovi očetje, ki so bili Macedonci; Antijoh je bil pervi, ki je šege Rimljanov, med kterimi je ko zastavljeni porok živel, do smešnosti posnemal. 62. n maozim“, t. j., terdnjavc. Tukaj meri na Jupiterja Kapitolina, s kteriga pomočjo je Antijoh mislil svoje terdnjave uterditi in obvarvati. 63. „in pomnožil bo čast “ njim, kteri bodo njegoviga malika častili. — Anti¬ joh je izneverjene Jude, kteri so po njegovi volji Jupiterja Kapitolina častili, k veliki časti povzdignil, ter jih je postavil oblastnike čez Jude, in jiin je razdelil lastnine tistih Bogu zvestih Judov, ktere je dal pomoriti ali pa iz dežele pregnati. Gl. 1. Mak. 3, 32. i. d. 64. Prerokujoči angelj se tukaj spet verne k začetku velike nesreče Judov, de nekaj še obširniši pove, in de s tem sklene obljubo njih rešitve. Ob name¬ njenim času, kadar bo usoda Judov določeua, in jim bo jarem njih zaterav- cov vzet, bo egiptovski kralj vojsko začel, pa ga bo sirski kralj premagal. Gl. zgor. v. 22—28. 65. r poglavitno il , t. j., dežela Amonovih sinov, ktera se zato tako imenuje, ker je bila veči kakor Edomsko in Moabsko. — Edomljani, Moabljani in Amonci niso bili prišli Antijohu v roke. 66. Antijoh je oropal veliko dežel, posebno pa Egipt. Prim. v. 24. 67. Ko je bil Antijoh, kot varh mladiga Ptolomeja Filometorja, gospod v Egiptu, je tudi izmed sosednjih Libijanov in Etijopijanov jemal možake v svojo vojaško službo, kakor so sirski kralji sploh radi izmed ptujih ljudstev vojake imeli; in Afrikanci so radi iz svoje suhe dežele hodili v pluje službe. Gl. Eceh. 30, 5. 68. Ko si je Antijoh Epifan perzadeval, Jude s silo v malikovavce spreoberniti, ga je ostrašila povest, de se v vzhodu Partje in v severji Armenci z vojsko nad-nj perpravljajo. Daniel 11 . 12 . 583 prišel z veliko trumo, de jih prav [ lepi in sveti gori; 71 ) in verh nje veliko potare in pomori. 69 ) | bo prišel, in nihče mu ne bo po- 45. In postavil bo svoj šotor | magal. 72 ) apadno 70 ) med morjema na spre- ; XII. Poglavje. Sveti Mihael se bo vojskoval za izvoljeno ljudstvo; učeniki in vsi zvesti slu¬ žabniki Božji bodo vstali k večnimu življenju, hudobni pa k večnimu osramo- tenju ; konec veliciga razdjauja. 1. Tisti čas pa ho vstal Mi¬ hael, ') veliki knez, kteri stoji za otroke tvojiga ljudstva; * 1 2 ) in pride čas, kakoršniga še ni bilo od ta¬ krat, kar so se ljudstva začele, do tistiga časa. 3 ) In tisti čas bo rešeno tvoje ljudstvo, vsak, kdor bo zapisan najden v bukvah. 4 ) 2. In veliko izmed teh, 5 * ) ki spijo v prahu zemlje, se bo zbu- 69. Preden se je Antijoh jel vojskovati zoper Parte in Armence, in preden je bil šel čez Evfrat, je dal svojimu namestniku Liziju polovico svoje vojskine trume, in mu je ukazal judovski narod zatreti, in njegovo deželo drugim ljudstvam razdeliti. Ali po junaštvu Makabejcov je bila sirska truma pobita, in Izrael je bil rešen. Gl. 1. Mak. 3, 32—35: 4, 1 — 15: 28—34. Antijoh pa je užugal Armence, in vjel njih kralja Artaksija. 70. »svoj šotor apadno“, t. j., „svoj šotor (kakor) grad, 1 - 1 , ali: svoj velikan¬ ski, kraljevi šotor; „ ofadno “ se pravi v sirskim jeziku grad, veliko, gospo¬ sko poslopje, velika, lepa hiša; tako seje lahko imenoval kraljevi šotor, kteri je imel več razdelkov ali stanic. 71. „med morjema “, namreč med srednjim in mertvim morjem na sionski gori. Brentano prestavlja in razlaga: „ Postavil bo svoje kraljeve šotore med morjema na gori sprelepiga svetiša u , t. j., tempeljna. — Ko je bil Antijoh Armence premagal, se je podal v Elimajs, v deželo med kaspiškim morjem in perzijanskim zatokam, in je svoj veličastni šotor postavil na gori, kjer je bil sprelepi in bogati tempelj boginje Naneje. Prišel pa je bil t je, se ženit z boginjo Nanejo, de bi bil s tem izgovoram v njenim tempeljnu spravljene zaklade za doto pobral. Gl. 2. Mak. 1, 14. 72. V hebrejskim: „in pojde k svojimu koncu, in nihče ga ne bo rešit 1 . Antijoh ni bil ondi dosegel svojiga namena, ker ne le de se ni polastil za¬ kladov bogatiga tempeljna, še bežati je mogel, in je žalostno poginil. Gl. 1. Mak. 6, 1-16: 2. Mak. 9, 1-28. 1- „Tisti čas 11 , ko bodo zvesti služabniki Božji terpeli toliko stisk in prega¬ njanja, ob času Antijoha Epifana, zlasti pa (kakor veči del svetih očetov in katoliških razlagavcov to prerokovanje umeva) poslednje čase pred Antikri¬ stom, n bo vstal Mihael« ut. d. — „Mihael J se pravi: Kdo je kakor Bog? 2. ,.kteri stoji«, t. j., kteri se vojskuje za Izraelce, za vse izvoljene Božje, za sveto Cerkev. 3. Tako popisuje tudi Kristus tisti čas. Mat. 24, 21. 4. „Tisti čas 11 , pred pokončanjem sveta, „bo rešeno tvoje ljudstvo'', ko bo namreč prestopilo v sveto Cerkev, vsak pravi častivec Božji bo rešen, kte- riga bo Bog za svojiga spoznal. Gl. Rim. 11, 26. Skiiv. razod. 3, 5. 5. „ veliko izmed teh “, t.j., vsi, ki spijo v prahu, se bodo zbudili; v svetim pismu se večkrat bere „ veliko njih u namesti n vsi L . Gl. 5, 19. 584 Daniel 13. dilo; eni k večnima življenju, in eni k osramotenju, ki ga bodo večno gledali. 6 ) Mat. 25, 46. 3. Kteri pa so bili učeni, se bodo svetili, kakor nebezna svetlo¬ ba; in kteri jih veliko podučujejo v pravici, kakor zvezde na vse večne čase. 7 ) Modr. 3, 7. 4. Ti pa, Daniel! zakleni be¬ sede, in zapečati bukve do od- ločeniga časa; 8 ) prav veliko jih bo bralo, razumeva pa bo mno¬ gotera. 9 ) 5. In gledal sim jez Daniel, in glej, kakor dva druga sta stala; eden takraj na bregu reke, 10 ) in eden unkraj na bregu reke. 1 ') 6. In rekel sim možu, 12 ) kteri je bil v platno oblečen, in je na vodi reke stal: Kdaj bo konec teh čudovitnih reči? 18 ) 7. In slišal sim moža, ki je bil v platno oblečen, kteri je na vodi reke stal, ko je svojo desnico in levico proti nebu vzdignil, in persegel per večno Živim: de čez en čas, in dva časa, in po¬ lovico časa; 14 ) in kadar bo do¬ končano razkropljenje moči sve- tiga ljudstva, se bo vse to spol¬ nilo. 15 ) Skr. raz. 10, 5. 8. In jez sim slišal, pa ne razumel. In sim rekel: Gospod moj! kaj bo po tem? 16 ) 9. In je rekel: Pojdi, Da- 6. Tukaj je prerokovano splošno vstajenje raertvih in njih večna usoda. Prim. Iz. 26, 19. Jan. 5, 28. 29. Eceh. 37, 3. — Od prenovljenja makabejskima časa to ne more biti rečeno, ker se Makabejci ne morejo ločiti v hudobne in dobre, ko so vsi bili pobožni in vneti za postavo, tudi per prenovljenji ni bilo razločka v usodi, ampak vse ljudstvo je imelo enako srečno usodo. 7. Tukaj se govori od tacih pobožnih in razsvetljenih ljudi, kteri so v Božjih rečeh podučeni, in tudi druge podučujejo. Taki bodo v večnim življenji viši stopnjo zveličanja in časti dosegli. Jezus Kristus in sveti Pavel stavita pred oči v enacih podobah prihodnje zveličanje izvoljenih. Mat. 13, 43 : 1. Kor. 15, 41. 42. 8. t. j., o Daniel! te besede so zaklenjene, skrivnostne besede, in ko take jih oznanuj. V odločenim času še le, kadar čas njih spolnjenja pride, se bodo popolnama razumele. — Prerokam je večkrat zapovedano storiti, kar naj oznanujejo. 9. V prav veliko jih bo“ pridno bralo, in oni jih bodo različno izlagali; drugi pa dajo pomen: in bodo veliko spoznanja iz njih dobivali. 10. „na bregu reke u , ki se ji pravi Tiger (Tigris). Gl. zgor. 10, 4. 11. Oba moža sta bila blezo dva Gabrielu podložna angelja (v. 6.). 12. „In rekel sim možu a , v hebrejskim : „In rekel je možu u , namreč eden angeljev. 13. Kdaj se bo ta prerokba popolnama spolnila? — Spolnjenje čudovitnih per- godb ima svoj začetek v makabejskim času (pogl. 11.), svoj konec pa pred končanjem sveta (pogl. 12.). Gl. 1. razi. 14. Trije časi in pol časa je tri leta in pol; t. j., kadar čas stisk nastopi, bo po treh letih in pol prišel konec. Gl. zgor. 7, 25. 15. Vse te nadloge se bodo končale, kadar nar huji stiska pride: kadar bo namreč Gospodovo ljudstvo ob vso človeško pomoč prišlo, bo Bog poslal svojo vsigamogočno pomoč, in bo zaterl svoje sovražnike. 16. Daniel ne vpraša po daljnih prigodbah, ampak po veči razločnosti že ozna¬ njenih čudovitnih reči. Drugim pa se pozdeva, de po novih vpraša; ali to se ne zlega s spoznanjem njegove nevednosti, ker človek ne želi, kaj noviga izvediti, dokler že oznanjeniga še ne razume. Daniel 12. 13. niel! ker zaklenjeno in zapeča¬ teno je govorjenje do odločeniga časa. 17 ) 10. Veliko bo izbranih in oči— šenih, in kakor v ognji skuše- nih; 18 ) in hudobni bodo hudobno delali, in vsi hudobni ne bodo razumeli, učeni pa bodo raz¬ umeli. 19 ) 11. In od časa, ko bo vsak¬ danja daritev odpravljena, in bo gnusoba k razdjanju postavljena, 585 je tavžent dve sto in devetdeset dni. 20 ) 12. Blagor mu, kdor čaka, in učaka tavžent tri sto pet in tri¬ deset dni. 21 ) 13. Ti pa pojdi k svojimu od- ločku, in počivaj, in vstal boš k svojimu deležu ob koncu dni. 22 ) Do tukaj beremo Daniela v hebrejskih bukvah. Kar nasledva do konca bukev, je iz Teodocijonove izdatve prestavljeno. 23 ) XIII. Poglavje. Stara sodnika Suzano v greh zapeljujeta; ker se pa jima noče vdati, jo pre- šestvanja obdolžita, in ona je k smerti obsojena ; ndadi Daniel jo reši smerti, ter starca krivice prepriča, in ona sta umorjena. 1. Bil pa je mož, ki je pre¬ bival v Babilonu, in njegovo ime je bilo Joakim;') 2. in je vzel za ženo hčer Helkijevo, po imenu Suzano, 2 ) ktera je bila silno lepa, in se je Boga bala. 3. Nje starši namreč, ki so IT. n do odločeniga časa 11 , v hebrejskim: v do časa konca t. j., do časa spolnjenja. Gl. zgor. razi. 8. 18. ob času Antijoha Epifana in zlasti poslednje čase. Gl. zgor. 11, 30—35. Perm. Mat. 24, 11. in 24. 19. v bodo razumeli ter se po skušnjah poterdovali v čednosti. 20. 1290 dni znese blizo polčeterto leto, čas, ki je bil tudi zgorej napovedan v 7. versti. Nadloge, ktere bo zadnji čas Antikrist nad služabnike Božje perpravil, se tako naznanjajo, kakor tiste, ktere je bil Antijoh Epifan nad Jude nagnal (gl. zgor. 11, 31.), ker so bile te predpodoba unih (Hier., Teod., Irenej, Ciprijan i. t. d.). Z besedo „ vsakdanja daritev “ si je verjetno misliti sveto mašo, ktero si bo Antikrist odpraviti prizadeval; „gnusoba‘‘ je malik, Antikrist sam, kteri bo hotel kakor Bog moljen biti (2. Tes. 2,4.). Te stiske bodo polčeterto leto terpele. Tako dolgo je tudi terpelo po povesti judovskiga zgodovinarja Jožefa razdevanje svetiša v Jeruzalemu po Antijohu Epifanu. 21. Tukaj se še 45 dni več šteje kakor v poprcšnji verstici. li dnevi so po misli svetiga Hieronima in Teodoreta odločeni za poslednji Kristusov prihod po Antikristovi smerti, ktera ga bo pobrala konec 1290 dni. listi razlagavci, kteri te dni na makabejske čase obračajo, si mislijo dneve, kteri so pre¬ tekli med novoposvečenjem jeruzalemskiga tempeljna (l.Mak. 4, 36. i. t. d.) in med smertjo Antijohovo (1. Mak. 6, 16.). 22. Ti Daniel ne boš doživel spolnjenja te prerokbe, ampak umeil in počival boš do vesoljniga vstajenja na koncu časa, kadar boš tudi ti vstal k tistimu zveličanju in veličastvu, ktero ti je namenjeno. Gl. 1. Kor. 15, 23. 23. To je opomba svetiga Hieronima. ..... „ !■ Zgodba s Suzano se v greškim bere v začetku Danielovih bukev. Pergo- dila pa se je v pervih treh letih babilonske sužnosti, ko jo bii Daniel se mladeneč (v. 45.). Po teku časa bi se tedaj mogla ta zgodba vverstiti med Pervo in drugo poglavje. n Suzana a se pravi v našim jeziku „Lilija il . 586 Daniel 13. bili pravični, so podučili svojo hčer po Mojzesovi postavi. 4. Bil je pa Joakim silno bogat, in je imel sadni vert blizo svoje hiše; in Judje so se per njem shajali, zato ker je bil med vsimi naj častitljivši. 3 ) 5. Tisto leto pa sta bila po¬ stavljena izmed ljudstva dva stara sodnika, od kakoršnih je Gospod govoril : 4 5 ) ker hudobija je izvirala z Babilona iz starašin, iz sodnikov, ki so se vidili, de ljudstvo vladajo. 3 ) 6. Ona sta zahajala v hišo Joakimovo, in k njima so hodili vsi, kteri so imeli tožbe. 7. Ko se je pa bilo ljudstvo vernilo okoli poldneva, 6 ) je šla Suzana se sprehajat po sadnim vertu svojiga moža. 8. In vidila sta jo starca 7 ) vsak dan vanj iti, in se preha¬ jati ; in vnela sta se v poželenji do nje; 9. in prevergla sta svoj um, ter odvernila svoje oči, de nista vidila neba, in se ne spomnila pravičnih sodba. 8 ) 10. Oba sta bila tedaj ranjena od ljubezni do nje, pa si nista med seboj razodela svoje bole¬ čine ; 11. ker sta se sramovala, si med seboj razodeti svoje po¬ želenje, de bi rada z njo gre¬ šila. 12. In vsak dan skerbnejše pazita, jo viditi. In rekel je drugi druzimu: 13. Pojdiva domu, ker je čas južine. In šla sta, ter sta se ločila. 14. Ko sta se bila pa vernila, sta vkup zadela; in ko se po vzroku vprašata, si razodeneta svojo poželjivost, potem skupej čas določita, kdaj de bi jo mogla samo dobiti. 15. Pergodilo se pa je, ko pazita na priložin dan, de je pri¬ šla, kakor poprešnje dni, samo z dvema deklama na vert, ter se je hotla kopati; vroče je namreč bilo. 16. In nikogar ni bilo tam, razun teh dveh skritih starcov, ki sta za njo gledala. 17. Rekla je tedaj deklama: Pernesite mi olja in mijla, 9 ) in vrata na vert zaprite, de se skopljem. 18. In storile ste, kakor je bila ukazala; zaklenile ste vrata na vert, in ste izšle skozi zad¬ nje duri, de bi ji pernesle, kar 3. Nabuhodonozor je dovolil Judam živeti po svoji postavi. V hiši bogatiga in imenituiga Joakima so imeli svoje sodnje (v. 6. 28.) in verjetno tudi bogo¬ služne zbore. 4. »postavljena sodnika namreč takošna, kakoršni so bili tisti sodniki, od kterih je Gospod govoril. Gl. Jer. 29, 21—23. 5. V Babilonu so bili starašini sodniki, ki so le na videz kazali, de po pra¬ vici ravnajo, v resnici pa so le svojim strastim stregli. Po njih malopridnim zgledu se je nevera in hudobija med vjetimi Judi v Babilonu razširjala. 6. Ko je bilo ljudstvo domu odšlo iz hiše od sodbe. 7. „starca“, namreč sodnika omenjena v 5. versti. 8. Njuno poželjivost je tako spačilo njuno serce, de sta popolnama pozabila Boga, njegove postave in njegove ostre sodbe. 9. n mijla“ (žajfe) je Suzana potrebovala per kopanji, olja pa po skopanji, s kterim se je po jutrovski šegi mazala. Daniel 13. je bila ukazala, in niste vedile, de sta starca notri skrita. 10 ) 19. Ko pa ste bile dekli od¬ šle, 11 ) sta vstala starca, in sta pritekla k nji, ter sta rekla: 20. Glej, vrata na vert so za¬ klenjene, in nihče nas ne vidi, in imava poželenje do tebe; zato pervoli nama, in se nama vdaj. 21. Ako pa nočeš, bova zo¬ per tebe pričala, de je bil mla- deneč per tebi, in de si zato dekli od sebe poslala. 22. Zdihnila je Suzana, in je rekla: V stiskah sim od vsih strani; če namreč to storim, je moja smert; če pa ne storim, ne bom ubežala vajnim rokam. 23. Pa bolje mi je brez dja- nja 12 ) vama pasti v roke, kakor grešiti pred obličjem Gospodovim. 24. > In Suzana je zavpila z velikim glasam; zavpila pa sta tudi starca zoper njo. 25. In eden je tekel k vratam na vert, in jih je odperl. l3 ) 26. Ko so tedaj hišni hlapci slišali vpitje na vertu, so planili vanj skozi zadnje vrata, H ) de bi vidili, kaj de je. 27. Ko sta pa starca povedala, 587 je bilo hlapce silno sram; ker se nikdar ni kaj taciga govorilo od Suzane. In drugi dan, 28. ko seje bilo ljudstvo zbralo per Joakimu, njenim možu, sta prišla tudi starca polna krivičnih izmišljav zoper Suzano, de bi jo umorili. 29. In rekla sta vpričo ljud¬ stva : Pošljite po Suzano, hčer Helkijevo, ženo Joakimovo. In zdajci so poslali. 30. In prišla je s svojimi starši in z otroci, in z vsimi svojimi rodovinci. 15 ) 31. Suzana je pa bila prav nežna in lepiga obraza. 32. In una hudobneža sta ji ukazala obraz odgerniti (bila je namreč zagernjena}; de bi se vsaj tako njene lepote nasitila. 16 ) 33. Jokali so tedaj njeni, in vsi, kteri so jo poznali. 34. Vstala pa sta starca v sredi ljudstva, in sta položila svoje roke na njeno glavo. 17 ) 35. Ona je jokaje proti nebu pogledala; ker je njeno serce zaupalo v Gospoda. 36. In starca sta rekla: Ko sva se sama sprehajala po vertu, 10. Dekli ste zaperle vrata iz verta na cesto, vrata iz verta proti hiši pa so bile odperte. H. „Ko ste bile dekli odšle 11 , de bi pernesle naročeno. 12. n brez djanja u , t. j., brez grešnika djanja a i gre a. . | o « e 13. „eden u starcev je odkleni! vrata j*^ertaja cesto,^ J vrata mladeneč verjeli, kar sta lagala, de je nantiec sko > zbežal. Gl. v. 39. _ .. .... 14- „skozi zadnje vrata “ iz verta proti Joakimovi • 15. de bi bili oni ljudstvo per sndbi J "^TjiTer očiševavni persegi obraz 16. Ako je bila kaka zena nezvestobe ’ J 1 os(avo „ ta hudobneža odgernili (Gl. 4 .Mojz 5 18. . Bto» to Mojzeso '^ ^ tudi na Suzano obermla ter sta ukaza J , . Bre z ogrinjala po obrazu e sta svoje poželjive oči pasla u "jeno epo ( S Bre J ntan() P ) . se ni smela na Jutrovim nobena zensna o h bili v smert '7. Priče so roke pokladale na glavo takim hudodelmkam, kter. so bil, v srn namenjeni.-Gl. 3. Mojz. 24, 14. Daniel 13. 588 je ta z drema deklama vanj pri¬ šla, in je vrata na vert zakle¬ nila, in dekli od sebe poslala. 37. In prišel je k nji mlade- neč, kteri je bil skrit, in se je z njo spečal. 38. Midva pa, ki sva bila v kotu na vertu, in ko sva vidila hudobijo, sva k njima tekla, in ji vidila v nečistim djanji. 39. In njega sicer nisva mogla uderžati, ker je bil močnejši od naju, in je vrata odperl, in je stekel; 18 ) 40. njo pa sva prijela, in vpra¬ šala , kdo je bil mladeneč, in nama ni hotla povedati; te reči sva priči. 19 ) 41. Verjela jima je množica ko starima in sodnikama ljud¬ stva; in obsodili so jo k smerti. 20 ) 42. Suzana pa je z močnim glasam zavpila, in je rekla: Večni Bog! kteri skrito poznaš, in veš vse, preden se zgodi, 43. ti veš, de sta krivično pri¬ čala zoper mene; in glej, umerjem, ako ravno nisim nič storila tega, kar sta una hudobneža spletla zoper mene. 44. Gospod pa je uslišal njen glas. 45. In ko je bila k smerti pe- ljana, je Gospod obudil svetiga duha v mladenču, kterimu je bilo ime Daniel. 21 ) 46. In ta je zavpil z velikim glasam: Nedolžen sim nad njeno kervjo ! 47. In vse ljudstvo se je vanj obernilo, in reklo: Kaj je to, kar si ti govoril ? 48. Ko je stal v sredi njih, je rekel: Ste li tako' nespametni, Izraelovi otroci! de nič ne pre¬ sodite, 22 ) in ne spoznate resnice, ker ste pogubili hčer Izraelovo? 23 ) 49. Vernite se k sodbi; ker krivo sta pričala zoper njo! 50. Ljudstvo se je tedaj hitro vernilo, in starašini somu rekli: 24 ) Pridi, in usedi se med nas, in povej nam; ker ti je Bog dal čast starih. 51. In Daniel jim je rekel: Od¬ ločite ji deleč narazen, in ji bom zaslišal! 52. Ko sta bila tedaj odločena eden od druziga, je poklical eniga iz nju, in mu je rekel: Zastarani 18. De je bila Suzana dekli od sebe poslala, ter niste svoji gospe per kopanji stregle, in de so bile vrata iz verta na cesto odperte, te okolišini ste nagnile ljudstvo, de je starcama tolikanj raji verjelo, kar sta pričala. 19. Starca nista prišla k sodbi ko sodnika, ampak le ko priči, ker sta raz¬ sodbo zbranimu ljudstvu prepustila. 20. Po Mojzesovi postavi ste bile dve priči dovolj, de se je po njunim sprice- vanji sodba sklenila; spričevanja teh dveh starašin ni moglo ljudstvo lahko zavreči, ker ji je bilo sodnika izvolilo. Po Mojzesovi postavi je bilo pre- šestvanje s smertjo kaznjeno. Gl. 5. Mojz. 17, 6 : 19, 15. 21. Gospod je dal mladimu Danielu viši spoznanje in vednost. 22. „nič ne presodite 11 , t. j., bolj natanko ne preišete. 23. Kako ste mogli pošteno Izraelko k smerti obsoditi, preden ste preiskali, ali je verjeti pričama, ki pravite, de ste jo grešiti vidile ? 24. T Starašini“ niso zgornja dva hudobna sodnika, ampak drugi stari, kterim je Danielov preroški duh od kod drugod znan bil. Tvoj preroški duh, P ra ' vijo, ti da častno stopnjo starih; bodi tedaj sodnik v tej pravdni reči! Daniel 13 . 5^9 hudobnež! zdaj so prišli na dan tvoji grehi, ktere si poprej delal ; 53. ker si krivične sodbe skle¬ pal, nedolžne zateral, in krivične spušal 5 ako ravno Gospod go¬ vori : Nedolžniga in pravičniga ne umori ! 25 ) 54. Zdaj tedaj, če si jo vidil, povej, pod kterim drevesam si ji vidil v pogovoru med seboj ? On je rekel: Pod mastikam. 26 ) 55. Daniel pa je rekel: Prav sam sebi na glavo si se zlagal; ker glej, Božji angelj, ki je od Boga prejel obsojenje, te bo na dvoje presekal. 27 ) 56. In ko so ga bili odpeljali, je ukazal druziga perpeljati, ter mu reče: Zarod iz Kanaana in ne iz Juda ! 28 ) lepota te je oma¬ mila, in poželenje je spačilo tvoje serce. 57. Tako sta delala s hčerami Izraelovimi, in iz strahu so se z vama pečale; ali hči Judova se ni vdala vajni hudobii. 58. Zdaj mi tedaj povej, pod kterim drevesam si ji dobil v pogovoru med seboj ? In odgo¬ vori : Pod slivo* 29 ) 59. Daniel pa mu reče: Prav zlagal si se tudi ti na svojo glavo; ker angelj Gospodov čaka s svo¬ jim mečem, de te po sredi pre¬ seka, in vaji umori. 30 ) 60. Tedaj je vsa množica za¬ vpila z velikim glasam, in hvalili so Boga, ki ohrani nje, kteri vanj zaupajo. 61. In vzdignili so se zoper dva starca (ker Daniel ji je bil iz nju ust prepričal, de sta krivo pričala), in so jima storili, ka¬ kor sta hudobno delala zoper svojiga bližnjiga, 31 ) 62. de so storili po Mojzesovi postavi; in soji umorili; in oteta je bila nedolžna kri tisti dan. 63. Helkija pa in njegova žena sta Boga hvalila zavolj svoje hčere Suzane, z Joakimam, nje¬ nim možem, in z vso rodovino, de se ni nič nespodobniga nad njo našlo. 64. Daniel pa je bil velik pred ljudstvam, od tistiga dne in dalje. 25. n ako ravno Gospod govori 11 po Mojzesu. Gl. 2. Mojz. 23, 7. 26. v Pod mastikam drevesam, ki je zmiram zelen, in se smola iz njega cedi, in je tako rekoč zmiram masten ; drugi prestavljajo: n Pod mirtvikam u . 27. „sam sebi na glavo u , t. j., sam sebi v pogubo; — n na dvoje presekal v greškim: „ skizei “. Daniel meri s to besedo na uno drevo v poprešnji versti, kteriinu se V greškim pravi r skinos u . 28. Ti nisi Jud, ampak spačen Kananejic. Gl. l.Mojz. 9, 25: 1. Mojz. 34, 2. 29. n Pod slivo u , v greškim: v Pod gabram “, t. j., drevesam, ki se šteje k hrastam ali dobam. _ , 90. „preseka a , v greškim: ..prižel' 1 • Tukaj spet meri na drevo v poprešnji versti, kterinr se pravi v greškim orinos u . Iz tega izlaganja besedi v gre¬ škim so nekteri hotli posneti, de je bilo to vpervič v greškim jeziku pisano, ne pa v hebrejskim; pa nimajo prav, ker je to izlaganje besedi lahko na¬ pravil, kdor je hebrejsko v greško prestavljal; tudi nam je premalo znano, kako so Hebrejci to ali uno drevo imenovali, zatorej se ne more prav do¬ ločiti, kako se tema drevesama v našim jeziku pravi. 31. Po 5. Mojz. 19, 16—21. so bile lažnjive priče v tisto kazen obsojene, kr je bila odločena za hudodelstvo, ktero so bile diugim podtaknile. Bila sta tedaj starca verjetno kamnjaua. Daniel 13. II. 590 65. In kralj Astijag je bil po- Perzijan je prevzel njegovo kra- ložen k svojim očetam, in Cir Ijestvo. 32 ) XIV. Poglavje. Daniel razodene kralju goljufije Belovih popov, razžene kačo, ktero je ljudstvo po božje častilo, in zato je verzen v levnjak; Bog pa ga v njem čudovitno ohrani per življenji. 1. Daniel pa je jedel s kra¬ ljem, in je bil v veči časti, ka¬ kor vsi njegovi prijatli.') 2. Bil je tudi malik per Ba- bilončanih po imenu Bel ; * 1 2 ) in darovalo se mu je vsak dan dva¬ najst mer pšenične moke, in štir- deset ovac in šest verčev vina. 3 ) 3. Tudi kralj ga je častil, in vsak dan ga je hodil molit; 4 ) Daniel pa je molil svojiga Boga. In kralj hiu je rekel: Zakaj ne moliš Bela? 4. On mu je odgovoril, re¬ koč : Ker ne častim z rokami storjenih malikov, ampak živiga Boga, kteri je vstvaril nebo in zemljo, in ima oblast čez vse, kar živi. 5. In kralj mu je rekel: Se ti Bel ne zdi živ bog? Ali ne vidiš, koliko vsak dan povžije in popije? 6. Daniel se posmeja, in reče: Ne moti se, o kralj! on je zno- trej iz ila, in zunej iz brona, in nikoli ne je. 7. Na to se kralj razserdi, pokliče Belove duhovne, in jim reče: Ako mi ne poveste, kdo te darove povživa, bote umerli. 8. Ako pa skažete, de Bel to povžije, bo Daniel umeri, ker je Bela klel. In Daniel reče kralju: Zgodi se po tvoji besedi! 9. Bilo je pa Belovih duhov¬ nov sedemdeset brez njih žen, velicih in majhnih otrok. In kralj je prišel z Danielam v Belov tempelj. 10. In Belovi duhovni so rekli: Glej, mi gremo ven; in ti, kralj, postavi jedi, in namešaj 5 ) vina, ter zakleni vrata, in zapečati jih s svojim perstanam. 6 ) 11. In ko jutri noter prideš, 32. Kralj, ki se tukaj Astijag imenuje, je prav za prav Astijagov sin , je Kijaksar I(., Darij Medijan, ki je bil s Ciram Babilon užugal; tukaj pa ima ime svojiga očeta. Gl. zgor. 5, 31. Ta verstica ni v nobeni zvezi z zgodbo s Suzano, ampak sega v naslednje poglavje. 1. Po pogl. 13, 65. se je naslednje ob Cirovim času godilo. De so perzijan- ski vladarji svoje deržavne služabnike k svoji mizi jemali, pove sveto pismo tudi še na druzih krajih. Gl. Est. 1, 3: 3, 15. 2. Glej zastran malika „Bela u Iz. 46, 1. 3. „šest verčev", nekteri prestavljajo: n šest veder u . 4. Malikovavci so častili več bogov, tako tudi Cir razun perzijansko-medijan- skiga boga še Bela in druge. Naslednja prigodba ga je bila blezo nagnila k spoznanju mališke nečimernosti in k spoznanju praviga Boga Izraelcov. Gl. 2. Kion. 36, 23. 5. Jutrovci mešajo vino z dišavami, de je prijetniši. Gl. Prip. 9, 2. Iz. 5, 22. 6. de nihče ne bo mogel reči, de jih je kdo po noči skrivši odperl, in dari spred Bela pobral. Gl. zgor. 6, 17. i Daniel 14. 59 i in najdeš, de Bel ni vsiga po¬ jedel, naj umerjemo mi, ali Da¬ niel, kteri je zoper nas lagal. 12. Ni jim pa bilo mar, 7 ) ker pod mizo so bili naredili skriven vhod, po kterim so zmirej noter hodili, in dari povživali. 8 ) 13. Ko so bili tedaj odšli, je kralj postavil jedi pred Bela; Daniel pa je ukazal svojim slu- žabnikam pernesti pepela, in ga je vpričo kralja narešetal po vsirn tempeljnu; potem so izšli, ter za¬ klenili vrata in zapečatili s kra¬ ljevim perstanam, in so odrinili. 14. Duhovni pa, njih žene in otroci so po noči po svoji navadi noter šli, in so vse pojedli in popili. 15. Vstal pa je kralj ob per- vira zoru, in Daniel z njim. 16. In kralj reče : Daniel! ali je pečat cel ? On odgovori: Cel. o kralj! 17. Berž pa, ko je bil vrata odperl, je kralj pogledal na mizo, ter je zavpil z velikim glasam : Velik si, o Bel! in nobene go¬ ljufije ni per tebi ! 18. In Daniel se je nasmejal, in je kralja deržal, de ni noter šel, in je rekel: Poglej na tla, prevdari, čigave so te stopinje! 19. In kralj je rekel: Vidim moške in ženske in otročje sto¬ pinje. In kralj se ujezi. 20. Tedaj je ukazal zgrabiti duhovne in njih žene in otroke; in pokazale so se mu bile skrite vratca, skozi ktere so noter hodili, in so povživali, kar je bilo na mizi. 21. Umoril jih je tedaj kralj, in je Bela dal Danielu v oblast, kteri je razdjal njega in njegov tempelj. 9 ) 22. Tudi velik zmaj je bil na tistim mestu, kteriga so Babilon- čani častili. 10 ) 23. In kralj je Danielu rekel: Glej, zdaj ne moreš reči, de to ni živ bog; moli ga tedaj! 24. Daniel pa je odgovoril: Gospoda svojiga Boga molim; ker on je živi Bog, ta pa ni živ bog. 11 ) 25. Ti pa, kralj, daj mi le oblast, in ubil bom zmaja brez meča in kola. In kralj reče: Dam ti jo! 26. Na to je Daniel vzel smole 7. „Ni jim pa bilo mar“ za smertno nevarnost, niso bilivskerbi zavoljo na¬ povedane smerti, ker so si mislili, de njih goljufija ne more na dan priti; — nekteri prestavljajo hebrejsko: v Oni pa so si bili svesti“, t. j., so se varne mislili, n ker so bili pod mizo il i. t. d. 8- „dari povživali “, in jih iz tempeljna seboj nosili. U. Kralj je mogel IJclove pope kaznovati zavoljo njih goljufije, ker so mu v obraz lagali, ga slepili, in se tedaj tudi zoper njegovo kraljevo čast pre¬ grešili. 10. Perzijani so imeli dvoje bitje, dobro in hudo, namreč Ormuzda in Arimana. Ako ravno je veči del ljudi Ormuzda častilo, je bilo vender tudi še nekaj tacih, kteri so Arimana častili, ter so mu kačjo podobo dali, in ga v kačah molili. Ko so bili Perzijani Babilon v posest vzeli, so tje^ tudi Arimanovo češenje pernesli. Tudi druge ljudstva so kače po božje častili. V Tebah, e giptovskim mestu, so bile kače Perunu ali Jupiterju posvečene. \ Melitah, e giptovskim mestu, je prebival v stolpu (turnu) po njih misli svet zmaj, ki oo mu duhovni stregli. Vsak dan so mu pokladali blagoslovljene moke in medu na daritvino mizo, in drugo jutro so najdli pojedeno. Besedi: „ta pa ni živ bog u ni v greškim. 592 Daniel 14. spod! Babilona nisim vidil, in za jamo ne vem. 35. In prijel ga je angelj Go¬ spodov verh glave, in ga nesel za lase njegove glave, ter ga je postavil s hitrostjo svojiga duha v Babilonu nad jamo. 14 ) Eceh.8,3. 36. In Habakuk je zavpil, re¬ koč: Daniel, služabnik Božji, 15 ) vzemi južino, ktero ti je Bog poslal! 37. Daniel pa je rekel: Spomnil si se me, o Bog! in nisi zapustil njih, kteri tebe ljubijo. 38. In Daniel je vstal, in jedel. Angelj Gospodov pa je Haba¬ kuka berž spet nazaj postavil na njegovo mesto. 39. Sedmi dan tedaj je prišel kralj, de bi obžaloval Daniela, in je stopil k jami, ter van-jo po¬ gledal ; in glej, Daniel sedi v sredi levov. 16 ) 40. Tadaj je kralj zavpil z velikim glasam, rekoč: Velik si Gospod, Danielov Bog ! In ga je potegnil iz levnjaka; 41. tiste pa, kteri so ga hotli pogubiti, je v jamo vergel; in berž so bili požerti v pričo njega. 42. Takrat je kralj rekel: Boje naj se vsi prebivavci po vsi zemlji Boga Danieloviga; ker on je od¬ rešenik, kteri dela znamnja in ču¬ deže na zemlji, kteri je rešil Da¬ niela iz levnjaka. 17 ) 12. Kdaj je živel prerok Habakuk, kteriga prerokbe so med dvanajstimi manjim' preroki, se ne more zanesljivo določiti. Če je Habakuk prerokoval pod zad¬ njimi judovskimi kralji, malo pred babilonsko sužnosljo, je lahko še ob Ciro- vim času živel, in si tedaj lahko njega tukaj mislimo; če je pa že pred prerokoval, si moramo tukaj druziga Habakuka misliti. 13. Po mestih imenujejo v južino li — kosilo. 14. „s hitrostjo svojiga duha a , t. j., tako hitro, kakor hitro duh na kako mesto pride; kakor de bi trenil, je angelj prenesel Habakuka k levnjaka v Babilon.— Enak čudež se perpoveduje v Djan. ap. 8, 39. 40. 15. V greškim je: „ Daniel, Danieli vzemi“ i. t. d. 16. Besedi: sredi levov“ ni v greškim. 17. Vsa ta versta se pogreša v greškim. in masti in dlake, ter je skupej skuhal 5 in iz tega je naredil kep, ter jih zmaju v gobec da¬ jal, in zmaj se je razpočil. Potem je rekel: Glej, koga ste častili! 27. Ko so Babilončani to sli¬ šali, so se silno razserdili, ter so se zbrali zoper kralja, in so rekli: Kralj je Jud postal: Bela je razdjal, zmaja pobil, in du¬ hovne umoril. 28. In ko so bili prišli pred kralja, so rekli: Daj nam Da¬ niela, sicer bomo umorili tebe in tvojo družino. 29. Ko je tedaj kralj vidil, de silno vanj tiše, je sili jenjal, in jim je dal Daniela. 30. Oni pa so ga vergli v lev- njak, in je bil ondi šest dni. 31. V jami pa je bilo sedem levov, kterim so se vsak dan dale dve trupli in dve ovci; le takrat se jim niso dale, de bi požerli Daniela. 32. Bil je pa v Judeji prerok Habakuk, 12 ) in on je bil podmet skuhal, in nadrobil kruha v lonec, in je šel na polje, de bi ga ženj- cam pernesel. 33. In angelj Gospodov je rekel Habakuku: Nesi južino, I3 ) ktero imaš, v Babilon Danielu, ki je v levnjaku. 34. In Habakuk je rekel: Go- ^¥0>S> v male preroke. Naslednji dvanajsteri preroki se imenujejo zato „mali pre¬ roki^ , ker je le malo prerokovanja od njih do nas prišlo; sicer pa se od poprešnjih štirih velikih prerokov ne ločijo v tem, kar zadeva njih preroškiga duha in visokost prerokovanih reči; oni imajo ž njimi vred enako vrednost in veljavo. Modri Sirah jim daje slavno spričevanje, ko piše: „Tudi kosti dvanajst prerokov naj zelene na svojim kraji ; zakaj one so Jakopa poterdovale, ter so ga rešile z močjo vere “ (Sir. 49, 12.), t. j., tudi dvanajsteri mali preroki naj vedno žive v slavnim spominu med svojimi mlaj¬ šimi, ker so tudi oni tolažili v stiskah „Jakopa u , t. j., Izraelovo ljudstvo, in so ga poterdovali v veri s svojim ukam, s svojim po¬ božnim življenjem in s svojo stanovitnostjo v veri in v zaupanji v praviga Boga in v prihodnjiga Odrešenika, ter so ga rešili mali¬ kovanja, greha in pogube z oznanovanjem prave vere in s svojimi pobožnimi molitvami. Mali preroki so živeli v raznih časih in okolišinah med devetim in četertim stoletjem pred Kristusovim prihodam. Bog sam jih je poklical v preroški stan, ter jih navdajal s svojim duham, de so ljudstvo učili, malikovanju vdane in v druge pregrehe zagreznjene svarili, nepoboljšanitn šibe Božje napovedovali, pobožne pa tolažili, ter jim boljši čase obetali. Tudi mali preroki so s Svojimi preroškimi očmi gledali v prihodnje čase, ter so oznanovali prihodnjiga Mesija in njegovo kraljestvo. Torej pravi sveti Peter: v Temu (namreč Kristusu) vsi preroki pričevanje dajejo , de v njegovim imenu dobivajo odpušenje grehov vsi , kteri vanj verujejo •• (Djan aji. M, 43.). ' . .. , . Bog daj! de bi mali preroki s svojim pisanjem, tudi v današ¬ njih časih tolike nevere in spačenosti kaj perpomogli, mertvo veio oživiti in omerznjeno pobožnost ogreti, de bi ne bili le samo \ svojim času svojim rojakam govorili in pisali, ampak tudi nam v podučenje in boljšanje (1. Petr. 1, 10 12.). iv. 38 v preroka Ozeja. Ozej (v hebrejskim ,,HošeaA a ) sin Beerija, nekiga sicer ne- znaniga moža, je prerokoval, kakor se bere v začetku perviga poglavja, tisti čas, ko so v Judovim kraljestvu vladali kralji Ozija (ali Azarija), Joatan, Ahaz in Ezekija (od leta 811 do leta 699 pred Krist.), v Izraelovim kraljestvu pa je gospodoval kralj Jeroboam II. (od leta 825 do leta 784 pred Krist.). Ne da se lahko misliti, de bi bil Ozej ves ta čas kraljevanja imenovanih kraljev, tedaj čez sto let prerokoval; bolj verjetna je menitev, de je Ozej jel prerokovati zadnje leto kralja Jeroboama II., 784 let pred Kristusam, in de je svoj tek dokončal per.vo leto kralja Eze¬ kija, 728 let pred Kristusam; po tem takim je Ozej 56 let opravljal svojo preroško službo. De Ozej ni bil doživel šestiga leta kralje¬ vanja Ezekijeviga, je skorej gotovo, ker nič ne omeni razdjanja Izraeloviga kraljestva po Salmanasarji, asirskim kralji, ktero se je bilo tisto leto pergodilo (722 let pred Krist.). Zapopadek Ozejeviga prerokovanja je: prerok , očita ljud¬ stvu Izraeloviga kraljestva malikovanje, nezvestobo in nehva¬ ležnost do Boga, ter ga zavoljo teh in druzih pregreh ostro svari in k pokori vabi; nespokornim napoveduje hude šibe, ktere jih bodo zadevale, pobožnim in spokorjenim pa obeta milost Božjo in boljši prihodnje čase; Judovo kraljestvo pa bolj poredkama in le memo grede v misel jemlje (1, 7: 4,15: 5,12.13.14: 6, 4.11: 8,14:12,2.). De je Ozej v Izraelovim kraljestvu živel in delal, se očitno razodeva iz njegoviga prerokovanja, ktero skorej le to kraljestvo zadeva. Vse njegovo prerokovanje se popolnaina zlega tudi s čašam; ker ravno tisti čas je bilo Izraelovo kraljestvo v takošnim stanu, kakoršniga prerokve popisujejo, ko je namreč po Jeroboamu II. naj veči zmešnjava in naj ostudnejši brezbožnost gospodarila, in ko so mnogi punti vstajali, in kralji hitro eden za drugim nasledvali. Judovo kraljestvo je bilo ob Ozijevim in Joatanovim kraljevanji v bolj srečnim stanu, tode pod Ahazam, ki je bil v Jeruzalemu in po vsi Judeji malikovanje vpeljal, je šlo svojimu poginu naproti, desiravno sije kralj Ezekija perzadeval, iztrebiti* spačenost, ktera se je bila v njegovo kraljestvo vtepla. Od življenja in smerti tega preroka nam ni nič gotoviga znano. PREROK OZEJ, I. Poglavje. Čas Ozejeviga prerokovanja; Ozejev zakon z vlačugarico upodobuje nezvestobo Izraeloviga ljudstva; imena vlačugarčinih otrok upodobujejo zaverženje Izraelo- viga ljudstva; spreobernjenje nevernikov; Izrael in Juda pod enim pogla¬ varjem. 1. Hilileseda, ki jo je Go¬ spod govoril Ozeju,') sinu Beeri- jevimu, v dneh Ozija, Joatana, Ahaza, Ezekija, kraljev Judovih, in v dneh Jeroboarna, sina Jo- asoviga, kralja Izraeloviga. 2 ) ' 2. Začetek govorjenja Go- spodoviga do Ozeja. In Gospod je rekel Ozeju: Pojdi, vzemi si nečistnico za ženo, in stori si otrok nečistosti; ker dežela pre- šestva in prešestva deleč od Gospoda. 3 ) 3. In je šel, ter je vzel Go- 1. Ime v Ozej il , v hebrejskim: n Hošeah u pomeni: „Resi no . 2. Zgodovino imenovanih kraljev beri 4. Kralj. 14, 21. 23—2 • • '• 32: 16, 1 : 18, 1. — Naslednja prerokva (pogl. 1- >" 3.) je bila verjetno dana poslednje dni kralja Jeroboarna II. (825 let pied Krist., g. . vij j. 14, 23—29.),' ker se v nji kar nič ne vzamejo v misel zmešnjave, ktere so se po Jeroboamovi smerti godile. . . . __ . 3. „ stori si otrok nečistosti t. j., sprejmi otroke, ktei e io pi esef, ni _ zakona dobila; — „ dežela prešestva in presestva , t \ J- ’ gc " ° m a i j deleč ločena od Boga. - Silno težavno povelje je bil dal Bo ff O ze JU, de naj namreč vlačugarico vzame za ženo, ktera mu o nezvesta, p rok spolni to povelje iz pokoršine do Boga, ter sc zaioci z a l -J uzdano nečistnico, de s tem svojim zarocenjem z njo piav zi o pic 2. in 3. versti perpoveduje, re s“j na 1«,^ve‘ul^Jvetih'očetov prerok nezvestobo Izraeloviga judstva poo j , ^ ^ kato| j. kjh Irmej, Baz.li, Avguštin, Cn-'; le ^“ ,et .„ J danjih jud ov, med svetimi S^tS^in SB A ^cipat^ de je ta po¬ vest od ženitve Ozejeve z vlačugo gola> P" ‘ h J, resnična z g 0 dba hkovanje Izraelcov pred oci stavi, ra ooui s r • ali pa le gola prilika, na tem ni toliko, de e vemo, v ^ # 596 Ozej 1. mero, hčer Debelaimovo : 4 ) in je spočela, ter mu je rodila sinu. 5 ) 4. In Gospod mu je rekel: Daj mu ime Jezrahel; 6 ) ker še malo časa, in bom obiskal kri Jezrahelovo nad hišo Jehutovo, in bom storil konec kraljevanju hiše Izraelove. 7 ) 5. In tisti dan bom razdrobil lok 8 ) Izraelov v dolu Jezrahelu. 9 ) 6. In ona je spet spočela, in je rodila hčer. 10 ) In on mu je rekel: Imenuj jo Brez-milosti; ker se ne bom nič več usmilil hiše Izraelove, temuč čisto jih bom pozabil. n ) 7. Hiše Judove pa se bom usmilil, in jih rešil v Gospodu njih Bogu: tode jih ne bom rešil z lokam in z mečem in z vojsko in s konji in s konjniki. * 2 ) 8. In je odstavila njo, ktera 4. Tisti razlagavci, kteri terdijo, de je ta povest resnična zgodba, pravijo, de je „Gomera “ ime neke takrat razglašene vlačuge, in de je n Debelaim“ tudi pravo ime Gomeriniga očeta. Kteri pa terdijo, de je ta povest gola pri¬ lika, pravijo, de ste imeni „(?omer«“ in n Debelaim“ zmišljene, in le bolj zaznamnjate Izraelovo malikovavsko ljudstvo. „Gomera a se pravi „dokon- čana a , t. j., popolnama spačena in razberzdana vlačuga; n Debelaim“ pase pravi „ stlačena kepa smokev “ ali fig (1. Kralj. 25, 18.). Po tem takim se Izrael imenuje ostudnimu malikovanju popolnama vdano, in od malikov v hudobijo potlačeno ljudstvo. , 5. n je spočela “, tode ne od preroka (gl. 2, 4.), ampak od nekoga druziga po prešestvanji. — Ozej bi bil po Mojzesovi postavi lahko zavergel svojo nezvesto ženo, ter jo smertni kazni izdal; vender pa ni storil tega iz lju¬ bezni do nje, ker je njeniga poboljšanja perčakoval: ravno tako je tudi Bog ravnal z Izraelam. Perm. 3, 1. (Dr. Loh in Reišl). 6. „ Jezrahel “ pomeni: (Bog) y bo razsejal ljudstvo Izraelovo. 7. n bom obiskal kri i ‘, t. j., se bom maševal zavoljo prelite kervi.— Pomen: Imenuj tega sina svoje nezveste žene „ Jezrahela “ v znamnje ostre kazni, ki bo zadela Izraelovo ljudstvo; kmalo pride namreč čas, de bode Izraelovo kraljestvo razdjano, in ljudstvo med pluje narode po deželah razsejano. — „Hiia a ali rodovina kralja Jehuta je takrat gospodovala v Izraelovim kralje¬ stvu. Jezrahel je bil veliko mesto v tem kraljestvu, kjer je bil Nabot umorjen (3. Kralj. 21, 1.), in Jehu se je ondi maševal zavoljo njegove prelite kervi, pa je bil tudi sam kriv prelivanja kervi in druzih hudobij, zlasti pa maliko¬ vanja, ker je bil zapovedal zlate teleta moliti (4. Kralj. 9. in 10. pogI.).~ To prerokovanje se je bilo spolnilo čez kakih 50 let v šestim letu Ezekije- viga kraljevanja, ko so bili Izraelci v sužnost peljani. 8. „6om razdrobil lok “, t. j., bom pokončal vojsko Izraelovo. 9. „v dolu Jezrahelu <( , na veliki ravnoti, ki se ji pravi „ Jezrahel ll . Ta rav- uota se tukaj imenuje sploh namesti vsiga kraljestva Izraeloviga. 10. spet po prešestvanji z drugim možem. Gl. zgor. 5. razi. 11. V hebrejskim: ... „ Imenuj jo Lo Ruhamo a , t. j., „Nepomilosteno cl , ker ji ne bo milosti skazal. — Pomen: Nepoboljšanih Izraelovih otrok se ne bom usmilil, jim ne bom milosti skazal. 12. Judovo kraljestvo pa bom še varoval razpada in sovražnikov, tode ne z orožjem, ampak s svojo vsigamogočno voljo. — Judovo kraljestvo je bilo tisti čas pod kraljem Azarijem (Ozijem) še vdano Gospodu, torej je bilo še ohra¬ njeno in varovano sovražnikov (gl. 4. Kralj. pogl. 19. Iz. 36, 37.); varstvo Božje pa je bilo nehalo tudi per tem kraljestvu, ko je bilo — enako Izraelu —•• zapustilo Boga, svojiga kralja. p , , Ozej je biiaBrez-milosti. 13 ) In je spo¬ čela, ter sinu rodila. 9. In je rekel: Daj mu ime Ne-moje-ljudstvo; ker vi niste moje ljudstvo, in jez nisim vaš. 14 ) 10. Vender bo število Izraelo¬ vih otrok enako morskimu pesku, kteri se ne da zmeriti in ne pre¬ šteti. 15 3 In zgodilo se bo na me- I. 2. 597 stu, kjer se jim pravi: „Ne moje ljudstvo ste vi“ de se jim po¬ reče: „Otroci živiga Boga u . 16 ) 11. In zbrali se bodo sinovi Judovi in sinovi Izraelovi ob enim, in si bodo postavili pogla¬ varja, in pojdejo iz dežele; 17 ) ker velik bo dan Jezraliel. 18 ) II. Poglavje. Bog preti nezvestimu ljudstvu Izraelovimu, ter ga vabi, de naj se k njemu verne, in mu obeta svojo novo milost. 1. Recite svojim bratam: „Moje ljudstvo 44 , in svoji sestri: »Milost je dosegla 44 ! ‘) 2. Sodite svojo mater, so¬ dite; ker ni moja žena, in jez nisim njen mož. * 1 2 )' Spravi naj svoje nečistovanja spred svojiga obličja in svoje prešestvauja od svojih pers, 3 ) 3. de je kje do naziga ne slečem, in je ne postavim tje kakor ob dnevu njeniga rojstva, 4 * ) 13. »ktera je bila (imenovana) »Brez-milosti«, v hebrejskim: »Lo Ruhama«, t. j., »Nepomilostena 11 . 14. »Ne-moje-ljudstvo^, v hebrejskim: »Lo Ami u ‘, — „ jez nisim vaš“ za- vezni Bog, kralj, oče, dobrotnik. 15. Po napovedani kazni oznani prerok pobožnim Izraelcam v tolažbo boljši prihodnji čas, v kterim bo Izraelovih otrok skorej brez števila, kakor peska v morji; de je ta čas doba Mesijeva, v kteri se podajajo v cerkev Božjo duhovni otroci Izraelovi, izvoljeni izmed Judov in nevernikov, priča zgodo¬ vina, sveti apostelj Pavel (Rim. 9, 25. 26.) in sveti Peter (l.Petr. 2,10.). 16. »na mestu«-, t.j., v Palestini, kjer je bilo zemeljskim Izraelcam povedano, de so jenjali biti Božje ljudstvo, se bodo duhovni Izraelci imenovali otroci Božji. To je bilo pervo ime kristjanov (Jan. 1, 12.), je še, in bo. 17. »iz dežele« svoje sužnosti. — Združenje Judov in Izraelcov pod enim po¬ glavarjem stavijo tudi drugi preroki v Mesijevo dobo. Gl. Iz. 11, 13. Eceh. 37, 15. i. d. 18. »velik, bo dan« , t.j., velike reči se bodo godile tisti čas, kteri se bo ime¬ noval »Jezrahel«, t.j., (Bog) »bo sejal« (novo seme, stvari! novo ljudstvo). 1. Kličite na uho tisti čas svojim bratam in sestram: Spet smo Božje ljudstvo, spet smo pomilosteni, ali milost dosegli od Gospoda. la versta je s po- prešnjim poglavjem v zvezi, in meri na imeni: ki ste bile dani ljudstvu, in ste: »Ne-moje-ljudstvo« in „ Brez-milosti« ali »Nepomilostena« . 2. t. j., najna zakonska zveza je razderta. Iziaeici sami naj tožijo in so¬ dijo »svojo mater«, t.j., Izraelovo srenjo, zavoljo njene nezvestobe do Boga. 3. Spravi naj spred sebe svoje malikovanje, ter naj se verne k svojimu Bogu, s kterim je bila poročena. . 4. de ji kje ne poberem Vse Icpotije in podeljenih darov, in de je ne posta¬ vim v takošen stan, v kakoršuim je bila v Egiptu. Gl. Eceh. 16, 2. i. < • 598 Ozej 2. in de je ne storim pušavi enake, in je ne naredim kakor brezpotno deželo, 5 ) in ie ne usmertim z žejo. 6 ) 4. In njenih otrok se ne bom usmilil, ker so otroci iz prešest- vanja; 7 ) 5. zakaj njih mati je prešest- vala; osramotena je bila, ki jih je spočela, ko je rekla: Hodila bom za svojimi ljubeji, kteri mi kruha dajejo, in mojo vodo, in mojo volno, in moje predivo, moje olje, in mojo pijačo. 8 ) 6. Zavoljo tega, glej, bom zagradil s ternjem tvojo pot, 9 ) in jo obdal z zidam, de ne bo našla svojih steza. 10 ) 7. In tekla bo za svojimi lju¬ beji, pa jih ne bo dotekla; iskala jih bo, pa ne našla, ter poreče: Pojdem, in se bom vernila k svo- jimu poprešnjimu možu, ker se mi je bolji godilo takrat, kakor zdaj. 1 ') 8. Ona pa ni spoznala, de sim ji jez dajal žito in vino in olje, in ji množil srebro in zlato’, ki so ga darovali Baalu. 12 ) 9. Zategavoljo bom drugači ravnal, ter bom vzel svoje žito ob svojim času, in svoje vino ob svojim času, in odtegnil bom svojo volno in svoje predivo, s čemur je bila zagernjena nje sramota. 13 ) 10. In zdaj bom razodel nje nespamet 14 ) pred očmi njenih ljubejev ; 15 ) in nihče je ne bo iz- tergal iz moje roke; 11. in bom storil konec vsimu njenimu veselju,‘njenim godovam, njenim mlajem, 16 ) njenim sabo- tam in vsim njenim praznikam. 17 ) 5. „ brezpotno deželo 11 , v hebrejskim: ,,suho deželo u . 6. t. j,, de ne pokončam Palestine, ter je ne storim enake pušavi, kjer ni potov, ne vode; in de ne peljem ljudstva v sužnost, kjer bi moglo stradati, ter za lakoto in- žejo umreti. 7. „ker so otroci iz prešestvanja u , t. j., v malikovavstvu rojeni in izrejeni. 8. „ Hodila bom za svojimi ljubeji t. j., za svojimi maliki (je govorila Izra¬ elova srenja), in jih bom častila, ker mi maliki dajejo, česar potrebujem v svojim življenji. — Izraelci so rodovitnost svoje dežele in časno srečo češenju malikov perpisovali. 9. „bom zagradil s ternjem tvojo pot t. j., njeno pot. 10. Pomen: Izraelovo ljudstvo bom z nadlogami obiskal, ter ga v jetnistvo ali sužnost popeljem, de ne bo moglo iz nje. 11. V stiskah in nadlogah bo spoznala Izraelova srenja svojo krivico, in bo sklenila, k Bogu — svojimu ženinu — se verniti.— Nadloge grešnika zmt>- drijo, mu oči' odprejo, in ga k Bogu obernejo. 12. „Baalu u , nekimu feniškimu maliku, kteri se tukaj imenuje namesti malikov sploh, ktere so Izraelci molili. 13. Zavoljo tega, ker je Izraelovo ljudstvo moje dari malikam v čast obračalo, mu jih bom odtegnil, ter mu vzel obilne perdelke. 14. Pokazal bom, kako nespametno je Izraelova srenja ravnala, de je mene— svojiga ženina — kralja — Boga — zapustila. 15. „pred očmi njenih ljubejev t. j., vpričo nje malikov. 16. Praznike, v postavi zapovedane (4. Mojz. 10, 10: 28, 11—14.), so izne¬ verjeni Izraelci v zgolj veselice spremenili. 17. po odpeljanji iz dežele v sužnost in po razkropljenji med narode bom konec storil praznikam, ktere množica le zavoljo svojiga razveseljevanja obhaja. I Ozej 2 . 599 12. In pokončal bom njene no- grade in njeno smokvino drevje, od kterih je govorila: To je moje plačilo, ktero so mi dali moji jjubeji; 18 ) in sprevergel jih bom v gojzd, in poljske zveri jih bodo žerle. 13. In obiskal jo bom zavoljo dni Baalov, kterim je kadilo za¬ žigala, in se lišpala s svojimi uhani in s svojo vratnico , in je pohajala za svojimi ljubeji, mene pa je pozabila, govori Gospod. 19 ) 14. Zavoljo tega, glej, jo bom k sebi vabil, ter jo popeljem v samoto, in ji bom na serce go¬ voril. 20 ) 15. In dal ji bom nje vino¬ gradnike iz ravno tistiga kraja, in dol Akor, de se ji upanje od¬ pre; 21 ) in tam bo pela kakor v svojih mladih dneh, in kakor dni svojiga izhoda iz egiptovske dežele. 22 ) 16. In zgodilo se bo tisti dan, pravi Gospod, de me bo klicala: Moj mož ! in me ne bo več ime¬ novala : Moj Baal! 23 ) 17. In vzel bom imena Baalov iz njenih ust, in se ne bo več spominjala njih imena. 24 ) 18. In sklenil bom zavezo ž njimi 25 ) tisti dan, 26 ) z zverinami na polji, in s pticami pod nebam, 18. »smokvino drevje", t. j., figovo drevje; — »je govorila" Izraelova mno¬ žica: Vse to sim od svojih malikov za plačilo prejela, ker sim jih molila. 19. Svojimu možu nezvesta žena se je lišpala, de je svojim ljubejem dopadla: Bogu nezvesta Izraelova množica je delala veliko potrato s kadilam in z darovi malikam v čast; zato jo bo Gospod tepel in pokoril. 20. Zavoljo tega, ker je mene pozabila (v. 13.), jo bom skušal k sebi per- vabiti, ter jo popeljem v sužnost, in ondi ji bom na serce govoril, po mno¬ žili nadlogah in težavah jo mečil in opominjal, de naj se k meni verne (Dr. Loh in Reišl). 21. »dal ji bom nje vinogradnike", delavce v vinogradu, t. j., učenike in vodnike, „ iz ravno tistiga kraja 11 , iz Palestine, iz nje naroda; — M dol Akor", t. j., „ dolino britkosti", blizo Jerihe na palestinski meji. Ta dolina je bila Izraelcam, ko so iz egiptovske sužnosti v obljubljeno deželo hodili, res „dolina britkosti" (glej Joz. 7, 24—26.), vender pa se jim je ondi veselo upanje odperlo, de bodo kmalo vanjo stopili, in nje dobrote vživali : tudi sužnost, v ktero bo peljana Izraelova množica, ji bo res »dol Akor", t- j., dolina britkosti, strahu in težav, vender pa se ji bodo tudi ondi dajali » vinogradniki", t. j., učeniki in vodniki, in odperlo se ji bo veselo upanje boljših časov (Dr. Loh in Reišl). 22. vsa vesela se bo vernila iz sužnosti Izraelova množica, kakor je bila vesela nekdaj v svoji mladosti, ko je šla iz egiptovske sužnosti v obljubljeno deželo. 23. „Moj Baal", v hebrejskim: »Baali", t. j., Gospod moj. — Pomen: Tisti cas se bo moja nezvesta žena •— Izraelova množica popolnama odpovedala malikovanju, in bo „ Baale", t.j., malike, tako sovražila, de me ne bo več hotla klicati z besedo : „ Baali", t. j., Gospod moj ! de je ta beseda „ Baali" ne bo spominjala „ Baalov", malikov, kterim je bila poprej vdana ; ampak klicala me bo z bolj zaupljivo in perserčno besedo (v hebrejskim): »Isi , t. j., moj mož! (Dr. Loh in Reišl). v 24. To se je spolnilo po babilonski sužnosti; tisti cas namreč je nehalo mali¬ kovanje med Izraelci po deželi.. 25. ž njimi", v hebrejskim: »njim v pri ■ 26. »tisti dan", v tistim daljnim času sp o , u j Glej Dan. 12, 1. je razumeti Mesijev čas. 600 Ozej in z laznino po zemlji 5 lok in meč in vojsko bom iztrebil iz dežele; in dal jim bom varno počivati. 27 ) 19. In zaročil se bom s teboj na vekoma, in zaročil se bom s teboj v pravici in sodbi in v mi¬ losti in v usmiljenji. 20. In zaročil se boni s teboj v zvestobi; in spoznala boš, de sim jez Gospod. 28 ) 21. In zgodilo se bo tisti dan: Uslišal bom, pravi Gospod, ušli— 2. 3. šal bom nebesa; in one bodo uslišale zemljo; 29 ) 22 . in zemlja bo uslišala žito in vino in olje; in te stvari bodo uslišale Jezrahela. 30 ) 23. I 11 sejal si jo bom po de¬ želi, 31 ) in se bom usmilil nje, ktera je bila Brez-milosti. 24. In porečem Ne-mojimu- ljudstvu: Ti si moje ljudstvo! in ono poreče : Ti si moj Bog! Rim. 9, 25 : 1. Petr. 2, 10. IH. Poglavje. Bog ukaže preroku ljubiti svojo nezvesto ženo; žalostni stan Izraelovima ljud¬ stva, ktero se bo spreobernilo poslednji čas. 1. In Gospod mi je rekel: prijatlu ljuba, in je prešestnica:') Še pojdi, in ljubi ženo, ktera je kakor ljubi Gospod Izraelove 27. n dal jim bom 11 , namreč prebivavcam, v miru in pokoji živeti. — Tukaj si ne moremo misliti časa po vernitvi Judov iz babilonske sužnosti pred Kri- stusam ; ker tadaj ni bil nastopil tisti mir, kteri se tukaj obeta , ko so mogli Judje veliko terpeti v vodnim razporu sirskih in egiptovskih kraljev, zlasti pa ob času zdivjaniga kralja, Antijoha Epifana (Dan. II. in 12. pogl.): ampak veliko bolj si moramo misliti čas tistiga miru, kteriga je na svet per- nesel n Mož miru 11 (1. Mojz. 49, 10. Jan. 14, 27.), namreč Mesija, zlasti pa si moramo misliti poslednji čas njegoviga druziga prihoda, ko bo vse svoje sovražnike premagal, in vsim vojskam konec storil. Gl. Iz. 11, 6—9. Rim. 8, 22. 28. Po tem bom sklenil s teboj večno zavezo, ko ti bom delil svoje darove, gnado in pravičnost, in ko bom spolnoval svoje obljube; iz tega pa me bos spoznala ko svojiga resničniga Boga. — Tudi to meri na Mesijev čas, kte¬ riga tudi drugi preroki in sveti pisavci popisujejo ko čas prihodnje pravič¬ nosti (Ps. 44, 7.), milosti (Rim. 1, 5.) in zvestobe (Iz. 11, 5.). 29. Tisti čas bodo vse stvari v lepi edinosti ljudem v srečo : poljski sad bo prosil zemljo, de naj ga obilno obroduje (v. 22.); zemlja bo prosila nebo, de naj daje solnčniga sijanja in dežja; in nebo bo prosilo Boga, de naj tega podeli; Bog pa bo vse te prošnje uslišal, in človeški rod — „Je-zra/iel 11 — bo oblagodarjen. Perm. Iz. 65, 17. Ecch. 36, 8. Rim. 8, 21. 22. (Dr. L 0 I 1 in Reišl). 30. n Jezrahel 11 , (Bog) v bo sejal “ (gl. 23. v. in 1, 11.), t. j., novo seme, nov rod bo oblagodarjen. Gl. 29. razi. 31. De to novo Božje seme pomeni izvoljeno Mesijevo ljudstvo, razlagajo tudi drugi preroki (Jer. 31, 31—33.) in sveti Pavel (Rim. 9, 24. i. d.), kteri to versto zlasti na poklicane ajde obrača. 1. Tudi tukaj, kakor zgorej v 1. pogl. 2. versti, je vprašanje, ali je mogel Ozej res vzeti vlačugo za ženo, ali je to le gola prilika, s ktero prerok Ozej 3. otroke ; oni pa se za ptujimi bo¬ govi obračajo, in ljubijo vinske tropine. * 2 ) 2. In dobil sim si jo za pet¬ najst srebernikov 3 ) in za kor ječmena in za pol kora ječmena. 4 ) 3. In sim ji rekel: Veliko dni me čakaj, in ne prešestvaj, in ne pečaj se z (^drugim) možem; pa tudi jez te bom čakal. 5 ) 4. Ker veliko dni bodo Izra- 601 elovi otroci ostali brez kralja in brez poglavarja in brez daritve in brez altarja 6 ) in efoda 7 ) in brez terafov. 8 ) 5. Po tem pa se bodo spre- obernili Izraelovi otroci, in bodo iskali Gospoda, svojiga Boga, 9 ) in Davida, svojiga kralja; 10 ) ter se bodo strahama perbližali Go¬ spodu in njega dobrotam posled¬ nje dni. 11 ) nezvestobo Izraeloviga ljudstva pred oči stavi. Gl. zgor. 1. pogl. 3. razi. Nekteri terdijo, de Bog ni tukaj Ozeju ukazal, naj še drugo vlačugo vzame za ženo, ampak mu je le zapovedal, de naj svojo pervo nezvesto ženo tako ljubi, kakor ljubi »prijatel u , t. j., ženin svojo .nevesto, in kakor tudi Bog ljubi svoje nezvesto Izraelovo ljudstvo, ker ga ni popolnama zavcrgel, in še čaka njegoviga spreobernjenja; zatorej pravijo, de bi se mogla ta versta takole prestavljati: »In Gospod mi je rekel še: Pojdi“ i.t. d. (Dr. l.oh in Reišl). 2. „ tropine “, t.j., prazne, nič vredne reči, namreč malike (Hier.), v hebrej¬ skim: „ potico s posušenim grozdjem“, ktero so per daritevskih pojedinah perpravljali (Jer. 7, 18.). 3. .»petnajst srebernikov a , t. j.,»šeklov, okoli 8 goldinarjev nasiga denarja,— Nekdaj so si na Jutrovim žene kupovali po mnogoterni ceni. Gl. 1. Mojz. 29, 18. in 2. Mojz. 22, 16. 4. V hebrejskim: »za homer ječmena in za leteti ječmena“, to je ravno toliko, kolikor zgorej. Zastran mere, ki se ji pravi »homer u (komer, kor), glej 4. Mojz. 11, 32. razi. 25. — Nekdaj so tudi z blagam plačevali. 5. Za svojo nevesto sim te izvolil; tako dolgo čakaj, dokler te k sebi ne vzamem ; ta čas pa se z nikomur družim ne pečaj, in tudi jez se ne bom k tebi perbližal, ampak čakal bom odmenjeniga časa. — Kar to upodobuje in pomeni, se razlaga v naslednji versti. 6. »brez altarja v hebrejskim : »brez mališkiga stebra“, kjer so darovali. Glej 4. Kralj. 3, 2. t. »in efoda 11 , t. j., brez zgornjiga oblačila višiga duhovna, na kterim ste bile besedi „ Urim 11 in ,,Tumim“, in po kterima je Bog višimu duhovnu svojo voljo razodeval (2. Mojz. 28, 4—30. razi. 22.); „ brez efoda “ se tedaj pravi »brez razodevanja Božjiga 11 . 8' »brez terafov a , t. j., brez hišnih malikov (1. Mojz. 31, 19.), kterc so za svet Vpraševali. — Pomen te verste: Dolgo časa bodo Iziaelci biez svo¬ jiga lastniga kralja, brez darovanja, brez prave in krive službe Božje, brez praviga in kriviga prerokovanja in razodevanja. Ta žalostni stan Izraelo- viga ljudstva ne more biti tisti ob času asirske in babilonske sužnosti. kei so ob asirski sužnosti še darovali v tempeljnu za vse ljudstvo, ob babilonski sužnosji pa so darovali na njega podertijah (gl. Baruh. 1, 10.), tudi ni bilo ljudstvo brez malikov, dokler je bilo razkropljeno med narodi (^Eceh. 14, 1 — 3: 20, 30. 39.). Torej zadeva to prerokovanje po svojim popolnim po¬ menu le sedanji žalostni stan Izraeloviga ljudstva.. »bodo iskali Gospoda, svojiga Boga bodo prosili Božje milosti. 10. Mesija, ki se tudi David imenuje (Eceh. 34, 23. i. d. Jer. 30, 9.). 11- ,, poslednje dni 11 , sploh prihodnji čas (I. Mojz. 49, 1.), zlasti Mesijev cas 602 Oz oj 4 IV. Poglavje. Prerok svari Izraelovo ljudstvo zavoljo mnozih pregreh, očita duhovnam njih hudobo in opominja Juda, de naj Izraela ne posnema. 1. Poslušajte besedo Gospo¬ dovo, Izraelovi otroci! ker bo Gospod sodbo imel s prebivavci v deželi; 2 ) ker ni resnice, in ne usmiljenja, 3 ) in ne spoznanja Božjiga v deželi. 2. Kletev 4 ) in laž in morija in tatvina in prešestvanje se enako povodnji razliva, in kri se za kervjo preliva. 3. Zavoljo tega bo žalovala 5 ) dežela, in slehern bo omagal, kdor v nji prebiva, celo zverina na polji in ptice pod nebam, pa tudi ribe v morji bodo poginile. 6 ) 4. Vender nihče ne sodi, in nihče se ne da svariti; tvoje ljud¬ stvo je namreč kakor oni, ki zopergovarjajo duhovnu. 7 ) 5. In ti boš dans padla, in padel bo tudi prerok s teboj ; 8 ) po noči bom zaperl usta tvoji materi. 9 ) 6. Moje ljudstvo je umolk¬ nilo, 10 ) zato ker ni imelo spo¬ znanja; u ) ker si ti spoznanje zavergel, 12 ) bom (tudi) jez tebe zavergel, de mi ne boš opravljal duhovske službe; in ker si po¬ zabila postavo svojiga Boga, (Iz. 2, 2.j, tukaj si moramo misliti zadnjo dobo Mesijeviga časa, ko pojde ves Izrael v cerkev Božjo. Gl. Rim. 11, 25. 1. Ta prerokva je bila blezo dana po smcrti kralja Azarija, ko so se velike pregrehe godile v Izraelovim kraljestvu, in ko ljudstvo ni imelo praviga kralja. Gl. 4. Kralj. 14, 29: 15, 8. i. d. 2. ter jih bo obsodil in kaznoval zavoljo raztergane zaveze, ktero so bili t njim sklenili, in zavoljo druzih pregreh. 3. „m' resnice “ v besedi, zvestobe v djanji in nehanji, V ne usmiljenja", t.j.) ne ljubezni do bližnjiga. 4. ali preklinjanje, v hebrejskim: v Krivo perseganje * 1 11 i. t. d. 5. „6o žalovala", t. j., bo pokončana. Perm. Iz. 3, 26. Amoz. 1, 2. 6. Zavoljo teh pregreh bo vsa dežela z vsimi svojimi živimi stvarmi terpela, in se bo v pustoto spremenila. — Sveti Hieronim pravi: Ko so bili Asirijani Izraelce v sužnost odpeljali, je veliko stvari čutilo jezo Gospodovo; zveri, ptice in ribe so se bile zmanjšale. — S človekam zginejo tudi živali, ktere je Bog za človeka vstvaril. 7. „7iihče tie sodi “ hudodelnikov, pravd, goljufij, krivic, — ni pravice v de¬ želi; tvoje ljudstvo je silno sprideno ali spačeno, ker se s preroki in duhovni prepira, in se jim ustavlja. Gl. 5. Mojz. 17, 9—12. 8. Kmalo boš padla v nesrečo, o množica Izraelova! in s teboj bodo tudi padli tvoji lažnjivi preroki. 9. „po noči", t. j., kmalo po tem (za dnevam pride kmalo noč) bom pokon¬ čal tvojo mater, veliko mesto Samarijo. 10. r je umolknilo", t. j., „bo umolknilo", bo pokončano; prerok namreč v duhu vidi, de se je že zgodilo, kap se bo še le godilo. 11. „ker ni imelo spoznanja" Božjiga, praviga uka in poduka. 12. v ker si ti", o duhovski stan! spoznanje praviga Boga, vednost Božjih reci, Ozej 4. 603 bom tudi jez pozabil na tvoje otroke. 13 ) 7. Kolikor več jih je, toliko bolj grešijo zoper mene; 14 ) njih slavo bom spremenil v sramoto. 8. Grehe svojiga ljudstva po- vživajo,’ 5 ) in po njega pregre- šeuji hlepe njih duše. 16 ) 9. In bo, kakor ljudstvo, tako duhoven; in obiskal bom nad njim njega pota, njegove naklepe mu bom povernil. I7 ) 10. Jedli bodo, pa se ne na¬ sitili; nečistovali so, 18 ) in niso jenjali; ker so Gospoda zapustili po nedopolnovanji. 19 ) 11. Nečistost in vino in pija¬ nost 20 ) pamet vzamejo. 21 ) 12. Moje ljudstvo svoj les vpraša, in njegova palica naj mu odgovori; 22 ) nečisti duh jih je ogoljufal, in nečistost jih je od- vernila od njih Boga. 23 ) 13. Po verheh gora so daro¬ vali, in na hribih so kadilo za¬ žigali, pod hrastam in topolam in terebinto, ker je bila dobra njih senca; zato so nečistovale vaše hčere, in vaše neveste so prešestvale. 24 ) 14. Ne bom se maševal nad vašimi hčerami, ko nečistujejo, učenost v postavi Božji zavergel, in ljudstvo v Božjih resnicah podučevati zanemarjal. 13. v ker si ti pozabila “, o srenja Izraelova! i. t. d. — t.j., ker nisi zame in za mojo postavo marala, tudi jez ne bom maral za tvoje otroke; s teboj vred jih bom pokoril. 14. Kolikor bolj se duhovni množijo in bogatijo „toliko bolj li i. t. d. 15. „Grehe svojiga ljudstva “, t. j., darove za greh, ki jih ljudstvo pernaša, duhovni povživajo. 16. judovski duhovni želijo, de bi ljudstvo veliko in obilno grešilo, de bi po tem tudi veliko in obilno darov za greh dobivali. — Tolika je bila tadaj spačenost! 17. Ljudstvo in duhovni so enako spačeni, torej bodo tudi enako kaznovani. 18. v Jedli bodo“, pa ne bodo siti (perm. 3. Mojz. 26, 26.) v kazen za greh ; „nečistovali so 11 , t. j., malikovali so; drugi pa mislijo, de so res nečisto živeli, kar se iz 11. verste posname. 19. „pa nedopolnovanji“, t. j., po zanemarjanji njegovih zapoved. • 20. „?'w pijanost 11 , v hebrejskim se bere: „in mošt 11 . 21. človeka omamijo, de se ne boji Boga, smerti, sodbe, pekla in večnosti. 22. Moje ljudstvo hoče zvediti prihodnje reči po vedeževanji s palicami. Sveti Hieronim perpoveduje, de so Arabljani takole s palicami vedeževali: Vzeli so tri palice ali tri pušice; na pervi je bilo zapisano: ,,Gospod to zapove 11 ; na drugi: „Gospod to prepove'''", na tretji pa ni bilo napisa. Te tri palice so djali v vrečo ali v Žakelj, ter jih zmešali, in po tem so eno izmed njih iz vreče potegnili. Ako so pervo potegnili, je bila reč poterjcna; če so drugo potegnili, je bila tista reč prepovedana; če so tretjo potegnili, tadaj tista reč še ni bila določena; torej so po tem palice še mešali in spet potegovali, in to so tako dolgo počenjali, dokler niso po pervi ali pa po drugi palici do- ločeniga odgovora prejeli. Perm. Eceh. 21, 21. 23. , J nečistost a , t. j., malikovanje jih je odvernilo od Boga. 24. „pod hrastam 1 ' 1 ali dobam, ,.pod topolam ‘‘ ali jagnedam, ali trepetliko ali trepiko, v pod terebinto“ ali terpentinovim drevesam; „vaše neveste , v hebrejskim: r vaše sinahe“, žene vaših sinov. — Pomen: Po gorah pod ko¬ šatim drevjem so malikovali vaši sinovi in vaše hčere. 1 malikovanjem pa je bilo tudi nečistovanje sklenjeno. 604 Ozej 4. in ne nad vašimi nevestami, ko prešestvajo ; 25 ) ker se sami pe¬ čajo 26 ) z vlačugaricami, in z oskrunjenci darujejo, 27 ) in ne¬ spametno ljudstvo bo tepeno. 28 ) 15. Če ti, o Izrael! nečistuješ, naj vsaj Juda ne greši; in nikal¬ ne hodite v Galgalo, in ne lazite gori v Betaven, 29 ) tudi ne per- segajte: Gospod živi! 30 ) 16. Ker kakor neukrotena krava se je Izrael umaknil; zdaj jih bo Gospod pasel, kakor jagnje na širjavi. 3 ‘) 17. Efrajm se malikov vdele- žuje, 32 ) — pusti ga! 33 ) 18. Odločena je njih pojedina, 34 ) oni gerdb nečistujejo; 35 ) njega varhi radi sramoto napravljajo. 36 ) 19. Navezal ga bo veter na svoje perute, in osramoteni bodo zavoljo svojih daritev. 37 ) 25. Ne bom kaznoval le samo vaših hčer in vaših nevest zavoljo nečistosti in prešestvanja, ker tudi vi, možje in očetje! ravno take nesramnosti in pre¬ grehe počenjate (Dr. Loh in Reišl). 26. »ker se sami pečajo “, t. j., ker se sami pečate i. t. d. 27. „z oskrunjenci darujejo a , v hebrejskim: »z nečistnicami dar ujej o 1 - 1 , t. j., darujete, vi možje in očetje! 28. ker za besedo, opominjanje in svarjenje nič ne mara. 29. »Galgala“, v hebrejskim: »Gilgal 11 , in »Betaven“, t. j., »Betel' 1 , se v svetim pismu večkrat v misel jemljeta (Joz. 4, 19: 1. Kralj. 7, 16. Perm. Sod. 20, 18: 1. Kralj. 10, 3.); poznejše pa sta bila poglavitna kraja mali- kovavskiga češenja (spod. 9, 15. Amoz. 4, 4: 3, 14.); zatorej so pobožni Izraelci poprešnje ime »Betel 11 ali „Bet-el a , t. j., hiša Božja, spremenili v ime ,, Betaven* ali „Bet-aven u , t. j., hiša malikov. — Pomen: Če so se Izraelci malikovanju vdali, pa vsaj vi, Judje! ne malikujte; torej ne hodite v Galgalo in v Betaven, ne zavoljo malikovanja, pa tudi ne zavoljo češenja praviga Boga. 30. ne hodite tje persegat per živim Bogu, ter svoje zveze poterjevat, ker bi s tem Božjimu imenu nečast delali. -31. Izrael se je umaknil postavi Božji, kakor neukrotljiva krava jarmu, ter je po svojim poželenji živel ; zatorej ga Gospod popelje na široke planjave Asi- rjjanov, kakor jagnjeta, ki se rade po širokim pašniku pasejo. 32. »Efrajm 11 , t. j., Izrael, v hebrejskim: »se je z maliki-zvezal 11, , t. j., »e jim je popolnaina vdal, se ne da poboljšati. 33. zatorej „ pusti ga o Juda! nikar se z njim ne pečaj, de te ne zapelje (Hier.). 34. Izraelci se ločijo od navadnih daritevskih pojedin, ter malikam darovane jedi vživajo ; zatorej se ne ognušajte per njih mizi. 35. Per pojedinah, malikam v čast napravljenih, so tudi ostudno nečistost po¬ čenjali. 36. »njega varhi 11 , t. j., knezi, poglavarji, duhovni Izraeloviga ljudstva ga zapeljujejo v malikovanje, in mu s tem napravljajo sramoto in krivico, ki bi jo mogli po svoji dolžnosti od njega odvračati. 37. Razkropljeni bodo med narode, kakor de bi jih vihar pobral in razvel po deželah, »in osramoteni bodo zavoljo svojih daritev“, ktere so malikam v čast opravljali, ker jim niso mogle nič pomagati. Ozej 5. 605 V. Poglavje. Gospod preti Izraelu in Judu, de ji bo tepel zavoljo njune nezvestobe; nobena človeška pomoč njima ne bo nič pomagala, kadar jima bo Gospod nasproti. 1. Poslušajte to, duhovni! in čujte, hiša Izraelova ! in vlecite na uho, hiša kraljeva! 1 ) zakaj žoper vas je sodba, 2 ) ker ste zaderga na čuvajnici, in razpeta nneža na Taboru. 3 ) 2. In klavne darove obračate v globočino; 4 ) jez pa bom vse strahoval. 5 ) 3. Jez poznam Efrajma, 6 ) in Izrael ni pred mano skrit; ker Efrajm zdaj nečistost počenja, Izrael je oskrunjen. 4. Oni ne obračajo svojih misel, de bi se vernili k svo- jimu Bogu; ker nečisti duh je 1. Prerok svari Izraelce in Jude, zlasti pa njih poglavarje in duhovne, kteri bi mogli, kakor čuvaji na čuvajnici, ljudstvo opominjati, ter mu bližnje ne¬ varnosti naznanjati, pa mu še, kakor lovci, svoje mreže in zaderge po hri¬ bih nastavljajo, ga vanje vabijo, ter v malikovanje zapeljujejo (Dr. Loh in Reišl). 2. zakaj vas bo Bog ostro sodil in kaznoval. 3. ,,na čuvajnici 11 , t. j., na višavi, v hebrejskim: „na Mizpahu 11 -, ta višava je bila na vzhodnji strani Jordana v Galaadu, hrib „Tabor -‘ pa na zahodnji strani, deje bil tedaj ves Izrael vabljen v malikovavske zaderge svojih vod¬ nikov (Dr. Loh in Reišl). Ljudstvo je zlasti na višavah in hribih rado častilo svoje malike. 4. „klavne darove“, t. j., v svoje mališke mreže in zaderge vjete ljudi me¬ čete ali pahate n v globočino “, v nesrečo in pogubljenje (Dr. Loh in Reišl). 5. jez pa bom vse vaše hudobno početje sodil in kaznoval. 6. „ Efrajma “, t. j., Izraelovo ljudstvo. Gl. zgor. 4. pogl. 32. razi. 7. Prav popolnama so malikovanju vdani, ter ne spoznajo in ne častijo pra- viga Boga. — Kar se tukaj in drugej od malikovanja govori, kristjan lahko obrača na bolj olikano in skrito malikovanje, ki se tudi med kristjani po- gostaina nahaja. Gl. Modr. 15. pogl. 15. razi. 8. Ošabni Izrael bo zoper sebe pričal per sodbi Božji, kako prederzno je ravnal, de se je zoper svojiga Boga in zoper njegovo postavo vzdignil. 9- Izrael in Juda bota v sužnost odpeljana zavoljo svojih hudobij. 10. V svoji stiski bodo z obilnimi daritvami iskali Gospoda utolažiti, pa ga ne bodo mogli. II- ker so malikovavski očetje tudi svoje otroke zapeljali v malikovanje. 12. zdaj pa jih bo požerl sovražnik v kratkim času z njih premoženjem vred; — »en mesec il pomeni kratek čas. 13. Ze se bliža sovražnik; zatorej trobite na rogove in trobente, o Judje! ter njimi, in Gospoda ne spo¬ znajo. 7 ) 5. In ošabnost Izraelova bo pričala zoper svoje obličje; 8 ) in Izrael in Efrajm bota padla v svoji pregrehi, padel bo tudi Juda ž njima. 9 ) 6. S svojo drobnico in govejo živino pojdejo iskatGospoda,paga ne bodo našli; odtegnil sejim je. 10 ) 7. Zoper Gospoda so se pre¬ grešili, ker so ptuje otroke ro¬ dili; 11 ) zdaj pa jih bo požerl en mesec z njih delšino vred. 12 J 8. Trobite na rog v Gabai, na trobento v Rami; 13 ) tulite v Ozej 5. 606 Betavenu; za tvojim herbtam je, o Benjamin! 14 ) 9. Efrajm bo pustota ob dnevu svojiga pokorjenja; nad rodovi Izraelovimi kažem zvestobo. 15 ) 10. Poglavarji Judovi so enaki njim, ki mejnike prestavljajo; 16 ) na nje bom izlil svojo jezo ka¬ kor vodo. 11. Efrajm terpi silo, potert po pravici; ker je jel hoditi za nesnagami. 17 ) 12. Jez pa sim Efrajmu ka¬ kor molj, in kakor trohlina hiši Judovi. 18 ) 13. In Efrajm je čutil svojo bolezen, in Juda svojo obezo; 19 ) in Efrajm je šel kAsarju, 20 ) in 0 Juda ) je poslal k kralju ma- ševavcu; 21 ) tode ta vas ne bo mogel ozdraviti, in tudi ne bo mogel vaše vezi razrešiti. 14. Ker jez sim kakor levinja Efrajmu, in kakor mlad lev hiši Judovi; jez, jez zagrabim ino grem; jez odnesem, in ga ni, de bi otel. 22 ) 15. Pojdem, ter se bom vernil na svoje mesto, 23 ) dokler ne ob- nemagate, in ne išete mojiga obličja. 24 ) sklicujte svoje bojake zoper njega. — „Gabaa" in „Rama“ ste bile v Benja¬ minovi deležnini, tedaj v Judovim kraljestvu. 14. „ tulite (prebivavci) v Betavenu? , t. j., vekajte, o Izraelci! ker sovražnik je že blizo. — „Betaven a ali „Betel“ je bil v Efrajmovi deležnini, tedaj v Izraelovim kraljestvu. — n Za tvojim herbtam j e 1,1, sovražnik, kmalo kmalo te bo zadela šiba Božja, o Judovo kraljestvo ! 15. jjkakem zvestobo 11, v spolnovanji tega, s čemur jim pretim. 16. „ Poglavarji Judovi so" goljufi, ki si ptuje premoženje perlastujejo, so ljudje, ki čez mejo Božjih postav in pravice stopajo. Gl. 5. Mojz. 19, 14: 27, 17. Prip. 22, 28. 17. n za nesnagami", t. j., za maliki, v hebrejskim: n po (svoji) postavi", t. j., jel je živeti po svoji spačeni volji. 18. Kakor molj obleko in trohlina drevo konča, tako bom'tudi jez končal Izra¬ elovo kraljestvo po Asirijanih, Judovo pa po Kaldejcih. 19. „ svojo bolezen", t. j., svojo slabost in nezmožnost; „in Juda svojo obezo", svojo obezano smertno rano, t. j., svoj bližnji pogin. 20. ,,Efrajm" ali Izrael je šel k Asirijanam pomoči iskat. — Manahem je dal asirskimu kralju Fulu tavžent talentov srebra, de naj bi mu pomagal kralje¬ stvo uterditi. Gl. 4. Kralj. 15, 19. 21. Ahaz je iskal pomoči per Teglatfalasarji, asirskim kralji, de naj bi ga varoval napadov kralja izraelskiga in sirskiga, ter naj bi se maševal nad njima. Gl. 4. Kralj. 16, 7. 8. 22. Nihče ne more Izraelu in Judu pomagati, ter ji oteti, ker sim jez njun sovražnik; jez sim kakor lev, kteri plen ali rop zagrabi in odnese, in nihče mu ga ne more izdreti. 23. „na svoje mesto", namreč v nebesa, t. j., odtegnil bom ljudstvu svojo milost, ter ga bom sovražniku v roke dal. 24. dokler se v svoji stiski de spokorite, in poboljšani k meni ne vernefe. Ozej 6. 607 VI. Poglavje. Judje in Izraelci sc bodo v svojih stiskah nekoliko časa spreobernlli, po teni pa se bodo spet krnalo 1. V svoji stiski se bodo zgo- dej k meni vzdignili 1 ) ('ter po¬ rečejo): „Pridite in vernimo se k Gospoduj 2. ker on sam nas je vjel, tedaj nas bo tudi rešil; udaril nas je, in nas bo tudi ozdra¬ vil. 2 ) 3. Oživil nas bo čez dva dni, in tretji dan nas bo obudil; 3 ) in živeli bomo 4 ) pred njega obličjem. Razumejmo in si perzadevajmo, de spoznavamo Gospoda; kakor svoje hudobije povernili. zarija je pripravljen njegov izhod; in prišel bo k natn kakor zgod¬ nji in pozni dež na zemljo u . 5 ) 1. Kor. 15, 4. 4. Kaj ti čem storiti, p Efrajm? Kaj ti čem storiti, o Juda? 6 ) Vaše usmiljenje je kakor jutranja megla, in kakor rosa, ki zjutraj zgine. 7 ) 5. Zavoljo tega jih otesujem po prerokih, in ubijam z besedo svojih ust; 8 ) in tvoja sodba se bo kakor luč perkazala. 9 * ) 6. Ker usmiljenje hočem, in 1. Te besede so v tesni zvezi s poslednjimi besedami poprešnjiga poglavja, zatorej se v hebrejskim berejo še v zgornjim poglavji. Pomen : Ob prihod¬ njih nadlogah se bojo Judje in Izraelci k meni spreobernili (v. 2. in 3.), in Bog jih bo po nekim času spet prestavil v poprešnji stan. 2. V hebrejskim: „ker on sam nas je raztergal, tedaj bo nas tudi zacelil; udaril, in bo nas tudi obezal li . 3. V kratkim času nas bo v poprešuji stan postavil. Besedi „ oživil“ in „ obudil * ste podoba prestave v poprešnji srečni stan. Gl. Iz. 26, 19. Bceh. 37, 1 —10. 4. „m živeli bomo a , t. j., in srečni bomo pod njegovim varstvam. 5. Bog nas bo rešil iz nadlog, mi pa si bomo perzadevali, spoznavati in ča¬ stiti Gospoda; ker krnalo pride iz nebes, kamor seje umaknil (zgor. 5, 15.), kakor jutranja zarija k nam, in nas bo o pravim času osrečil s svojim blagodarara, kakor zgodnji in pozni dež o pravim času na zemljo pride. — Zastran zgodnjiga in pozniga dežja glej 5. Mojz. 11, 14. Prip. 16, 15. Job. 29, 30. — Prerok je bil zgorej (5, 14.) napovedal odpeljanje vsiga ljudstva v sužnost, in je tudi rekel, de mu bo Gospod spet svojo milost skazal, ako se bo spokoril. Tukaj pa prerokuje njega pokoro in naslednje rešenje iz sužnosti. Sveti očetje Hieronim, Avguštin, Ciprijan, Gregori Veliki in vsi očetje, kteri zgornjo versto razlagajo, si mislijo z besedami: „tretji dan nas bo obudil 11 , ob enim tudi vstajenje Jezusa Kristusa in njegovih vernih z njim vred (1. Kor. 15, 4. Fil. 3, 10. 11. Rim- 6, 4. 5.), kar se tudi s pomenam tega prerokovanja zlega, ko je namreč rešenje Judov iz sužnosti podoba človeškiga rešenja, in tedaj tudi vstajenja mesa, ktero vstajenje je dopol¬ njenje ali dokončanje človeškiga rešenja. 6. Prerok spet začne Jude in Izraelce svariti, ter toži, de njih spreobernjenje ne bo stanovitno, od kteriga je ravno kar govoril. 7. Vaša ljubezen do bližnjiga in vaša pobožnost je nestanovitna. 8. Zavoljo tega jih učim in svarim po prerokih, ter jim napovedujem nesrečo in pokončanje. 9. y,tvoja sodba a , o ljudstvo! tvoja obsodba, tvoja kazen, ki te bo zadela, bo vsim očitna, kakor luč. Vsi se bodo lahko prepričali, de je pravična. 608 Ozej ne dani; in spoznanje Boga bolj kakor žgavne daritve. 10 ) Mat. 9, 13: 12, 7. 7. Oni pa so kakor Adam prestopili zavezo, in tam * 11 ) so se zoper mene pregrešili. 8. Galaad 12 ) je mesto, kjer se maliki delajo, ognušenje s kervjo, 13 ) 9. in je kakor gerlo razboj¬ nikov, ter se derži duhovnov, ki 6 . 7 . na potu morijo popotnike iz Si- hema: ker oni hudobijo poče¬ njajo. 14 ) 10. V hiši Izraelovi vidim stra- hovitne reči; ondi Efrajm neči¬ stost počenja; Izrael je oskru¬ njen. 11. Pa tudi ti, o Juda! bodi perpravljen k žetvi, ko bom ho¬ tel odverniti sužnost svojiga ljud- VII. Poglavje. Gospod očita Izraelcam hudobije, kterim so se vdali; njih zaupanje na pomoč Egipčanov in Asirijanov je prazno. 1. Ko hočem ozdraviti Izra- | ela, se razodeva Efrajmova pre- 10. Vi sicer opravljate zapovedane daritve, tode brez ljubezni do bližnjiga, brez prave pobožnosti, brez spoznavanja praviga Boga in brez ljubezni do njega; ker tedaj pervo reč zanemarjate, zato vas bo zadela'moja šiba. •— De se s tem daritve in zunanja Božja služba ne zametujejo, ampak le notra- njimu pobožnimu duhu, iz kteriga bi mogle izvirati, zad stavijo, je bilo že opomnjeno. Gl. Jer. 7, 21. razi. 24. 11. „tam a v obljubljeni deželi so mi bili nezvesti in nepokorni. 12. „Ga/aad“, dežela unstran Jordana v Izraelovim kraljestvu. 13. Galaad je kraj, kjer malikujejo, in v malikovanje zapeljujejo, in kri pre¬ livajo. V hebrejskim: „ Galaad, mesto hudodelnikov, s kervjo ognušen“. 14. Galaajani so tolovaji, ki se družijo s popi zlatih telet, kteri napadajo i» morijo romarje , kteri s Sihema v Jeruzalem hodijo molit praviga Boga; na¬ padajo in morijo pa jih zato, de se nad njimi mašujejo, ker nočejo moliti zlatih telet, in s svojim napadanjem tudi druge odvračajo od romanja v Je¬ ruzalem. V hebrejskim: „Kakor tolovaji čakajo človeka, tako (čaka in) mori družba duhovnov na potu v Sihem u , namreč liste, ki tje bežijo v perbežališe, de se umaknejo njim, ki jim po življenji strežejo (4. Mojz- 35, 12. Joz. 20, 7. 8.). — S tem se naznanja naj veči brezvestnost in hudoba tistih popov, ki so še celo take morili, ktere je postava zavetvala, ali jim perbežališe naklanjala. 15. Pa tudi ti, o Juda! bodi perpravljen za kazen, ki te bo zadela ravno tisti čas, ko bom hotel „ sužnost t. j., stisko, od tebe odverniti. — „Žetev li je podoba velike kazni. Gl. Jer. 51, 33. Joel. 4, 13. — Z besedo „ sužnost il ali vjetni&tvo^, si Hebrejic misli sploh vsako hudo stisko in nadlogo, ki člo¬ veka tare. Gl. Job. 36, 13. Ps. 13, 7. Prerok ima tukaj blezo pred očrni pomoč, ki jo je hotel Bog podeliti kralju Ahazu, ko ga je izraelski in sirski kralj stiskal, ako bi bil vanj zaupal, in ko bi ne bil iz pomanjkanja terdniga zaupanja v Boga per Asirijanih pomoči iskal. Gl. Iz. 7. pogl. 2. razi. — Dr. Loh in Reišl pa to versto takole prestavljata in razlagata: . . . ,-j 10 bom odvernil sužnost svojiga ljudstva t. j., še prejden bom svoje ljud¬ stvo Izraelovo iz sužnosti rešil, boš ti, o Juda! žel, kar si sejal; tudi tebe bo zadela moja kazen. Ozej t 60$ peči, ki jo je pek razbelil; malo časa je mesto počivalo od ome- šenja kvasu, dokler se ni vse prekvasilo. 6 ) 5. Dan našiga kralja 7 ) ja- mejo poglavarji divjati od vina; on iztegne svojo roko z zasme- hovavci; 8 ) 6. zakaj oni perpravljajo svoje serce kakor peč, ko jih on za¬ lezuje ; vso noč spi' njih pek, zjutraj pa je sam užgan kakor ognjen plamen. 9 ) 1. Ko si perzadevam, ozdraviti bolno — spačeno — v hudobije zagreznjeno — Izraelovo ljudstvo, ter mu pomagati iz njega žalostniga stanu, zametuje vse moje pomočke; torej se kaže toliko veči njegova spačenost in hudoba (Dr. Loh in Reišl). 2. Izraelci so lažnjivi, goljufni in nezvesti. 3. „noter hodijo 11 , t. j., v hiše, — „so zunaj lt na cestah. 4. De se kje s tem ne izgovarjajo: „Bog nas kaznuje zavoljo naših starih grehov, zavoljo grehov naših očetov“, morajo njih lastni hudobni nameni, ktere pred mojimi očmi izpolnujejo , pričati zoper nje, ter jih prepričati, de so kaznovanja vredni. — V hebrejskim: n Oni mislijo v svojih sercih, de se vse njih hudobe spominjam, in vender jih obdajajo njih dela; odkrite so pred mojimi očmi ci . 5. Njih kralji in poglavarji so tako hudobni, de se veselijo hudobe in lažnji- vosti svojih podložnikov. 6. Vsi gorijo po malikovanji, pa tudi po nečistosti, ki jo per malikovanji po¬ čenjajo, enako peči, ki jo pek zakuri; le malo časa je „mesto (l , t. j., ljud¬ stvo, prejenjalo malikovati, pa kmalo je malikovanje vse ljudstvo prekvasilo, in ga tako spačilo, kakoršno je zdaj. — Kratki čas, ko je bilo ljudstvo pre¬ nehalo malikovati, je bil po misli razlagavcov začetek Jehutoviga kraljevanja, ko je bil namreč ta kralj češenje Baalov iztrebil (4. Kralj. 13. pogl.) : pa kmalo je bila njegova gorečnost omerznila, ko je častil zlate teleta (4. Kralj. 10, 29.), in je s tem ljudstvu dal perložnost in pohujšanje, de se je bilo polagama spet popolnama vdalo malikovanju. — V hebrejskim: ... n raz- belil , ko je bil jenjal zjutraj zgodaj testo mesiti, de se je prekvasilo “. Pomen: Polni so tako gorečiga poželenja po prešestvanji — po uporu zoper Boga in postavo, pa tudi po nečistosti, — de so enaki peči tisti čas, ko je naj bolj razbeljena, namreč zjutraj ko pek iz omešeniga testa hlebe dela, in jih po tem usaja. n Dan našiga kralja “ je dan rojstva ali pa kronanja. Kralj poda svojo roko zasmeliovavcam, t. j., se s takimi druži, ter z njimi je in pije, kteri se mu z besedami perlizujejo, v svojim sercu pa hude na¬ klepe zoper njega kuhajo. 9' zakaj kakor razbeljena peč gori njih serce po uporu, kralj pa misli, kako •le bi jih s pota spravil. Per vsiin tem pa vender le Vso noč brezskerbno sp/, zjutraj pa pade v hrupu, kteriga so njegovi zalezovavci napravili. — To se da lahko oberniti na Zaharija, kteriga je bil Selum umoril (4. Kralj. 15,8.10.).— greha in samarijska hudobija; 1 ) ker laž napravljajo, 2 ) tatje noter hodijo in ropajo, tolovaji so zu¬ naj. 3 ) 2. De kje ne pravijo v svo¬ jim sercu, de se spominjam vse njih hudobije; jih zdaj obdajajo njih naklepi, kteri se izpolnujejo pred mojim obličjem. 4 ) 3. S svojo hudobo veselijo kralja, in s svojimi lažmi pogla¬ varje. 5 6 * * * 10 ) 4. Vsi so prešestniki, enaki 610 Ozej 7. 7. Vsi so razbeljeni kakor peč, in požerajo svoje sodnike; vsi njih kralji padajo; ni ga izmed njih, kteri bi k meni klical, 10 ) 8. Efrajm se sam meša z ljudstvi; Efrajm je kakor pod- pepelni kruh, ki se neoberne.*') 9. Ptujci povživajo njegovo moč, in sam ne čuti; pa tudi sivi lasje ga obdajajo, in sam ne ve. 12 ) 10. In ponižana bo ošabnost Izraelova pred njegovim obličjem; pa se ne vernejo k Gospodu svojimu Bogu, in ga ne išejo per vsim tem. 13 ) 11. Efrajm je kakor zapeljan golob, ki nima pameti; 14 ) Egipt kličejo, 15 ) k Asirijanam gredo. 16 ) 12. In ko bodo odšli, bom čez nje razpel svojo mrežo; kakor ptico spod neba jih bom doli po¬ tegnil ; tepel jih bom, kakor so slišali v svojim zbirališu. 17 ) 13. Gorje jim, ker so od mene odstopili; razdjani bodo, ker so se zoper mene pregrešili; jez sim jih rešil, 18 ) oni pa laži zo¬ per mene govorijo. 19 ) 14. In ne kličejo k meni v svojim sercu, ampak tulijo v svo¬ jih hramih: 20 ) v pšenico in vino so zamišljeni, 21 ) od mene so od¬ stopili. V hebrejskim: „Oni perpravljajo (goreče) kakor peč svoje serce na zvi¬ jačo “ i. t. d. 10. „so razbeljeni“ po jezi, sovraštvu in druzih strastih, ktere v njih gorijo kakor ogenj v peči, upore in hrupe vnemajo; slabi kralji, ki nimajo skerbi, de bi se postave dopolnovale, v uporih padajo, in vender se v teh stiskah k Gospodu ne obernejo. 11. Efrajm (Izraelovo kraljestvo) se meša z malikovavci po zakonih, po zve¬ zah, po sprejemi njih malikov, in gre zavoljo tega svojimu pokončanju na¬ proti, kakor kruh, ki se pod živim pepelam peče in sežge, če se ne oberne (Dr. Loh in Reišl). 12. „ Ptujci a , Sirijani in Asirijani mu jemljejo zaklade in dežele (4. Kralj. 15, 19.29.), pa ne čuti nevarnosti, ki mu preti; Izrael (njega deržava) je enak sivi glavi, blizo smerti, pa ne ve, de je že blizo svojiga pogina. 13. Izrael bo ponižan — osramoten — kaznovan — pred svojimi očmi zavoljo svoje ošabnosti, nepokornosti in terdovratnosti. 14. Izraelci so enaki golobam, ki se lahko dajo v zaderge pervabiti, ker pa¬ meti nimajo. 15. „ Egipt kličejo * 11 na pomoč. Gl. 4. Kralj. 17, 4. 16. n k Asirijanam gredo 11 , jih pomoči prosit, ne pa Boga. Gl. 4. Kralj. 15, 19 : 17, 4. 17. Desiravno per ptujih narodih pomoči išejo, vender ne bodo ubežali svojimu poginu, kteriga sim jim perpravil zavoljo njih pregreh, kar lahko slišijo v svojih zbirališih, kjer se jim postava in opominjanje prerokov bere. Gl. 3. Mojz- 26, 14. i. d.: 5 Mojz. 27, 15: 28, 15: 4. Kralj. 17, 13. 18. n jez sim jih rešil“ iz egiptovske sužnosti in iz druzih nevarnost. 19. obetajo poboljšanje, pa se vender ne spreobernejo; obetajo zvestobo, p a vender le za maliki lazijo. Perm. spod. 12, 1. 2:4. Kralj. 17, 9. i. d. 20. „ tulijo 11 , vpijejo, glasno prosijo svoje malike, de naj jih uslišijo. Perm- 3. Kralj. 18, 26. 27. 21. prav po besedi: v nad pšenico in vinam prežvekvajo", t. j., v vživanje časnih dobrot so zagreznjeni, trebuh je njih Bog (Filip. 3, 19.), in zavoljo tega so Gospoda zapustili (Dr. Loh in Reišl). Ozej 15. Jez sim jih učil, in njih roke jjoterdoval; oni pa zoper mene hudo mislijo. 22 ) 16. Vernili so se, de bi brez jarma bili; 23 ) oni so kakor go- 7. s- en ljufen lok; 24 ) padli bodo njih po¬ glavarji zavoljo serditosti svojiga jezika. 25 ) Zato bodo zasmeho¬ vani v egiptovski deželi. 26 ) VIII. Poglavje. Izrael bo pokončan zavoljo svoje nezvestobe, pa tudi Juda bo zadela kazen Božja. 1. V tvojih ustih bodi tro¬ benta, * 1 ) kakor orel nad hišo Go¬ spodovo; 2 ) zato ker so prestopili mojo zavezo, in se pregrešili zo¬ per mojo postavo. 2. Klicali me bodo: Moj Bog! mi, Izrael, te spoznamo. \ 3. Zavergel je Izrael dobro, sovražnik ga bo preganjal. 4. Oni so kraljevali, pa ne po meni; 3 ) bili so poglavarji, pa jih nisim spoznal; iz svojiga sre¬ bra in iz svojiga zlata so si na¬ redili malike, de poginejo. 4 ) 22. Dal sim jim postavo, in bil sim jim pomoč v sili (4. Kralj. i3,15: 14, 25.); oni pa mislijo, kako de bi me žalili. 23. n de bi brez jarma bilv‘, t. j., brez postave kakor v Egiptu pred Mojzesam. — V hebrejskim: „Vernili so se, tode ne k Najviiimu “. 24. n kakor goljuf en lok' x , kteri krivo meri, s kterim se ne more pravi cilj zadeti. Tudi Izraelci krivo merijo, ko se k Asirijanam in Egipčanam obra¬ čajo, ne pa k Bogu; torej ne bodo dosegli svojiga namena (Dr. Loh in Reišl). 25. „ zavoljo serditosti svojiga jezika x , t. j., zavoljo svojiga nevcrniga in pre- klinjavskiga govorjenja zoper Boga in njegovo postavo. 26. V kazen za svoje preklinjavsko govorjenje ne bodo Izraelci per Egipčanih pomoči našli; zasmehovani se bodo pobrali iz Egipta. — Ozej, poslednji Izraelov kralj, ki je asirskimu kralju davek dajal, je hotel njega jarem otresti, ker je blezo upal egiptovsko pomoč zoper njega doseči; tode se je ogoljufal. Salmanasar, asirski kralj, je storil konec Izraelovimu kraljestvu. Gl. 4.Kralj. 17. 1- Kakor trobento povzdigni svoj glas, ter oznanuj Izraelcam, de tako hitro kakor orel pride nad nje sovražnik. 2. „kakor orel (pride sovražnik) nad hišo Gospodovo“, t. j., nad tempelj, ali pa nad Izraelovo deželo. — Če je ,,hiša Gospodova“ tempelj v Jeruza¬ lemu, tedaj pomeni „orel u iVabuhodoiiozoija (perm. Eceh. 17, 3.); če pa yjiiša Gospodova “ pomeni sploh Izraelovo deželo (perm. spod. 9, 15.), tedaj upodobuje n ovel x kralja Salmanasarja. Gl. 4. Kralj. 17, 6. (Dr. Loh in Reišl). 3- „pa ne po meni t. j., ne po moji volji, ne po mojim povelji. — To obra¬ čajo nekteri razlagavci na vse kralje Izraeloviga kraljestva, ktero se je bilo po uporu zoper Božjo voljo spočelo, ter se od Judoviga kraljestva ločilo; Jeroboam, pervi Izraelov kralj, se je bil po uporu in po sili vrinil (3. Kralj. H, 26: 12.); drugi si mislijo poznejšinje upornike ali puntarje, kteri so: Zambri (3. Kralj. 16, 9.), Ambri (v. 16.) in Selum (4. Kralj. 15, 13.). 4 - V hebrejskim: ... „so si naredili malike, zato bodo iztrebljeni. 39* Ozej §. 612 5. Zaverženo je tvoje tele, Samarija! moj serd se je raz¬ jezil zoper njej 5 ) kako dolgo se ne bodo mogli očistiti? 6 ) 6. Ker iz Izraela je tudi ono; 7 ) umetnik gaje naredil, in ni Bog; zakaj v pajčino bo tele samarij¬ sko. 8 ) 7. Ker veter sejejo, torej bodo vihar želi; 9 ) ne bo je ondi bilke stalo, setev ne bo moke dala; ako bi jo tudi dala, jo bodo ptujci povžili. 10 ) 8. Požert bo Izrael, kakor nesnažna posoda bo zdaj med narodi. 1! ) 9. Ker oni gredo k Asurju kakor sam sebi prepušen divji osel; 12 ) Efrajm daje ljubejem da¬ rove. I3 ) 10. Pa če tudi za plačilo na¬ jemajo narode, jih bom vender zdaj zbral; in počili se bodo ne¬ koliko od bremena (svojiga J kra¬ lja in poglavarjev. 14 ) 11. Ker je Efrajm namnožil altarje za grešenje, l5 ) so mu bili altarji v pregreho. 16 ) 12. Pisal sim mu mnogotere svoje postave, ktere so bile štete kakor ptuje. I7 ) 13. Darove bodo nosili, I8 ) meso darovali in jedli, Gospod pa jih ne bo sprejemal; zdaj se bo spo¬ minjal njih hudobije, in bo obiskal 5. O Samarija! tvoje zlato tele, ki vanj zaupaš, bodo sovražniki ob tla vergli in njegove častivce v sužnost peljali, nad kterimi se je vnela moja jeza. Gl. 3. Kralj. pogl. 12. razi. 13. 6. n kako dolgo se ne bodo u odpovedali češenju zlatiga teleta ? 7. K je tudi ono a , namreč tele; Izraelci so ga dali narediti. 8. „v pajčino bo tele“, v hebrejskim: „v kosce bo tele a ; Asirijani ga bodo namreč v kosce zdrobili. 9. Izraelci se ne le zastonj trudijo s češenjcm svojih malikov, ampak še celo sebi v škodo. — Dr. Loh in Reišl pa takole: Izraelci 'sami sebi nesrečo na¬ kopavajo ; kar sejejo, bodo tudi želi. 10. „vihar l ‘, huda vojska bo vse pridelke pokončala, in kar bo še ostalo, bodo sovražniki povžili. 11. „kakor nesnažna posoda t. j., zaničevani bodo Izraelci med narodi v terdi sužnosti, kakor kaka gerda posoda. 12. Izraelci išejo pomoči per Asirijanih, in so enaki neukrotenimu in razuzda- nimu divjimu oslu; kakor namreč divji osel po svojim nagonu sem ter tje hodi, tako se tudi Izraelci, ki so uzdo Božjih postav od sebe vergli, zdaj k temu, zdaj k unimu ljudstvu obračajo, in ga prosijo pomoči, ki bi je mogli le per Bogu iskati. 13. n ljubejem“, narodam, Egipčanam in Asirijanam. 14. Desiravno Izraelci išejo Egipčane z darili si perdobiti (gl. zgor. pogl. 7. razi. 26.), jih bom vender po vsi njih deželi zbral, in med narode razkropil- Po tem, v sužnosti, bodo mir imeli pred svojimi kralji, kterih gospostvo jih je večkrat tolikanj težilo. V hebrejskim: . ■ • „ zbral , in žalovali bodo ne¬ koliko (časa) zavoljo bremena kralja (asirskiga) in poglavarjev “ (Pagnin)- 15. ,,altarje“, de na njih malikam v čast darujejo, tedaj grešijo. 16. „v pregreho t. j., v pregrešenje in zadolženje. 17. Dal sim jim svoje postave po Mojzesu in po prerokih, oni pa so jih ko postave kaciga ptujiga človeka v nemar pušali. 18. V ovojih stiskah in nadlogah mi bodo darovali. Ozej 8. 9. njih grehe; in se bodo v Egipt vernili. I9 J 14. In Izrael je pozabil svo- jiga stvarnika, in si je zidal ma- 613 lišnice: 20 ) in Juda je namnožil obterjene mesta; 21 ) jez pa bom poslal ogenj v njegove mesta, kteri bo požerl njegove hiše. 22 ) IX. Poglavje. Bog bo dal Izraelce v sužnost peljati zavoljo njih hudobe in malikovanja. 1. Nikar se ne veseli, Izrael!') nikar se ne raduj kakor ljudstva; * 1 2 ) ker nečistuješ deleč od svojiga Boga, imaš rad, plačilo na vsih pšeničnih gumnih. 3 ) 2. Gumno in tlačivnica jih ne bote nasitovale, in vino jih bo goljufalo. 4 ) 3. Ne bodo prebivali v deželi Gospodovi; Efrajm se bo v Egipt vernil, in bo med Asirijani na¬ gnusno jedel. 5 * * * * * ) 19. „oni se bodo v Egipt vernili “, kar je storil Ozej, poslednji izraelski kralj. Gl. 4. Kralj. 17, 4. — Drugi si pa s temi besedami mislijo: „oni u , namreč Izraelci, bodo prišli v takošno sužnost, v kakoršni so bili nekdaj v Egiptu. 20. „mališnice 11 , (. j., tempeljne svojim malikam v čast. 21. Juda je naredil veliko terdnjav in braniš zoper sovražnika, v Gospoda pa ni zaupal. Gl. Iz. 22, 10. 11. 22. To meri na pokončanje vse Judeje po Kaldejcih. 1. Po misli nekterih razlagavcov meri to na čase Jeroboama If. (4. Kralj. 14, 23. i. d.) po neki dobljeni zmagi .zoper zunanje sovražnike, ko so se Izraelci pregrešno veselili, ter so v svojo moč in v svojiga kralja vse svoje zaupanje stavili; ali pa meri to na zahvalno praznovanje za pridelke, ktere so Izraelci svojim malikam perpisovali, jih zato častili in hvalili, in se per tem po ajdovsko razveseljevali. 2. v kakor ljudstvu 11 , t.j., kakor ajdovski narodi, ki pregrešne veselice imajo, in se nespametno razveseljujejo. 3. y,ker nečistuješ “, t.j., malikuješ — deleč ločen od svojiga Boga, „rad imaš plačilo “, obilne pridelke za svoje malikovanje, „na vsili pšeničnih gumnih “, t. j., na tleh, kjer sc pšenica mlati. Pomen: O Izrael! ki si se malikovanju vdal, in si zapustil Gospoda svojiga Boga, nikar se ne veseli svojih pridelkov, ktere svojim malikam perpisuješ, ter misliš, de si jih od njih prejel ko plačilo za češenje, ktero jim skazuješ, saj jih ne boš vžival. 4- „Gumno a jim ne bo dajalo žita v jed, „ttačivnica a jim ne bo dajala vina v pijačo, ker oboje bodo sovražniki povzili in pokončali; „vino jih bo goljufalo “ v njih upanji ga pridelati. 5 - » Efrajm se bo v Egipt vernih, t. j., Izraelci pojdejo v tako terdo sužnost, v kakoršni so bili nekdaj v Egiptu; lahko si pa tudi mislimo, desiravno nam zgodovina tega ne pove, de je bilo namreč veliko Izraelcov, ob njih peljanji v asirsko sužnost, v Egipt zbežalo pod mečji egiptovsko gospostvo; — » bo nagnusno jedel“, t. j., jedi, kakoršne so bile Izraelcam prepovedane v postavi. Ozej 9. 614 4. Ne bodo Gospoda darovali vina, 6 ) in ne bodo mu dopadli; 7 ) njih daritve bodo kakor kruh ža¬ lujočih. 8 ) Vsi, ki ga jedo', se ognusijo; ker njih kruh je za njih dušo, in ne pride v hišo Gospo¬ dovo. 9 ) 5. Kaj bote počeli ob prazni¬ kih, ob godeh Gospodovih? 10 ) 6. Ker glej, oni gredo' iz raz- djanja, n ) Egipt jih bo nabral, 12 ) Memf 13 ) jih bo pokopaval; za¬ želeno njih srebro bo podedvala kropiva, germovje bo v njih šo¬ torih. u ) 7. Pridejo dnevi obiskanja, pridejo dnevi povračila; vedi, Izrael! de je prerok aboten, ne¬ spameten duhovni mož zavoljo obilnosti tvojih pregreh in zavoljo velikosti tvoje neumnosti. 15 ) 8. Efrajrn gleda zraven mo- jigaBoga; 16 ) prerok je zaderga k padcu na vsih svojih potih, 17 ) nespamet je v hiši njegoviga boga. 18 ) 9. Globoko so padli v greh, kakor nekdaj v Gabai; 19 ) spomnil se bo njih hudobije, in obiskal bo njih grehe. 10. Kakor grozdje v pušavi sim našel Izraela, kakor perve smokve verh smokviniga drevesa 6. ker bo vse darovanje nehalo zavoljo pomanjkanja praviga kraja, ki je v postavi zapovedan. Gl. 5. Mojz. 12, 5. i. d. Perm. 2. Mojz. 30, 6. in 3. Mojz. 23, 13. 7. ako bi mu še toliko in toliko darov darovali. 8. n njih daritve u , ko bi jih tudi ondi v sužnosti opravljali, bi bile nečiste in nagnusne, kakoršne so pojedine za mertvimi, ker se jih z merliči ognušeni vdeležujejo. Gl. 4. Mojz. 19, 11. 14. 16. 22. 9. Take ognušene jedi, ki jih z merliči ognušeni ljudje vživajo, so „za njih dušo u , t. j., za ohranjenje njih življenja, n v hišo Gospodovo t.j., v tem¬ pelj , pa se ne smejo pernesti: ravno take nagnusne — Bogu neprijetne — bodo daritve Izraelcov v sužnosti, če jih bodo ondi opravljali; zakaj pravi kraj, kjer se sme Bogu darovati, in kjer so mu daritve prijetne, je tempelj v Jeruzalemu. Gl. zgor. 6. razi. Perm. Iz. 66, 3. Jer. 16, 7. 10. v sužnosti, ker ne bote smeli Bogu darovati? 11. „iz razdjanja i( , iz razvaljenih mest, iz obrobkane dežele. 12. en del Izraelcov pojde v Egipt, drugi pojdejo na Asirsko v veliko mesto Ninive. Gl. zgor. 5. razi. 13. „Memf“ (Memfis), veliko mesto na Egiptovskim. 14. V lepi Palestini, kjer je obilno Izraelcam tolikanj Ijubiga srebra, se bodo kropive razrašale, in v njih razvaljenih hišah bo germovje rastlo. 15. Vedite, o Izraelci! de bodo vaši krivi preroki, ki vam le vse dobro pre¬ rokujejo, ko abotniki in neumneži spoznani tisti čas, ko pride nad vas šiba Božja, zavoljo vaših in njih pregreh. 16. Izraelci se ozerajo po ptuji pomoči, in bi radi, de bi jih Gospod varoval sovražnikov; zraven službe Božje so malikovanju vdani. 17. Krivi preroki išejo per vsaki perložnosti ljudstvo zapeljevati, in ga pahniti v nesrečo. 18. nespametno malikovanje je v hiši — v tempeljnu — njih malika.— V he¬ brejskim : ... sovraštva do hiše svojiga Boga u , t. j., do Božjiga tem- peljna v Jeruzalemu. 19. Kakor so nekdaj Gabaanci in Benjaminci v svoji terdovratnosti in slepoti grešili (gl. Sodri. 19. in 20. pogl.), ravno tako grešijo zdaj Izraelci. Ozej 0. 615 sim gledal njih očete; 20 ) oni pa so šli k Beelfegorju, 21 ) in so se vdali nesramnosti, in so bili gnu- sobni kakor to, kar so ljubili. 22 ) 11. Efrajm bo kakor ptica iz¬ letel; njih čast bo brez poroda, in brez materniga telesa in brez spočetja. 23 ) 12. In ko bi tudi izredili sinove, bi storil, de bi bili brez otrok med ljudmi; 24 ) pa tudi gorje jim, ko bom od njih odstopil. 13. Efrajm je bil, kakor sim vidil, kakor Tir uterjen v lepoti, 25 ) pa Efrajm popelje svoje otroke k ubijavcu. 26 ) 14. Daj jim, Gospod! Kaj jim hočeš dati? Daj jim nerodovitne telesa in suhe persi. 27 ) 15. Vsa njih hudobija je v Gal- gali, 28 ) zato sim jim bil tam so¬ vražili; 29 ) zavoljo hudobe njih naklepov jih bom vergel iz svoje hiše, nič več jih ne bom ljubil; vsi njih poglavarji so odpadniki. 30 ) 16. Efrajm je udarjen, njih ko¬ renina se je posušila, sadu ne bodo obrodili. Pa če bodo tudi rodili, bom usmertil ljubčike njih telesa. 31 ) 17. Zavergel jih bo moj Bog, ker ga niso poslušali; in klatili se bojo med narodi. 20. „perve smokve “, t. j., perve fige na figovim drevesu. — Pomen: Kakor ee razveseli popotnik, ki v pušavi grozdje najde, ter z veseljem po njem seže, in kakor vertnar z veseljem perve smokve ogleduje: s tolikim veseljem sim jez Izraela našel, njih očete z ljubeznijo sprejel, in sim jih za svoje ljudstvo zvolil, ter jim svoje dobrote skazoval, — in vender so mi bili ne¬ hvaležni in nezvesti, ker so se k Beelfegorju podali. 21. „Beelfegor il je bil malik, ki so ga z nečistostjo častili (4. Mojz. 25, 3.). 22. zato so bili Izraelci gnusoba pred Bogain, kakor njih malik, kteriga so ljubili, in z nesramnostjo častili. 23. Efrajm ali Izrael bo zginil iz dežele, in z njim tudi njega čast, ter ne bo za njim sledu, kakor ga ni za ptico, ki skozi hlip (zrak) zleti; in ker ne bo prebivavcov v deželi, torej tudi ne bo spočetja in rojstva otrok (Dr. Loh in Reišl). 24. Ko bi tudi Izraelci otroke rodili, in jih skerbno izredili, bi jim kmalo po- merli; ker jih je Bog zapustil (Dr. Loh in Reišl). 25. Izraelci so bili nekdaj pred ločitvijo od Judoviga kraljestva močni in terdni kakor Tir (gl. popis tega mesta Eceh. 27. pogl.), pa pokončani bodo kakor Tir (Eceh. 26, 15.). 26. Izrael bo s svojim napčnim početjem sam sebe^ izdal Asirijanam. 27. Gospod! ne dajaj jim otrok, ker bi bili pokončani. 28. kjer so zlasti malikovali. Glej zgor. 4, 15. 29. zavoljo malikovanja in prelomljene zvestobe. 30. n i-z svoje hise li , t. j., iz svoje dežele, „so odpadniki “ od vere. 31. n bom usmertil “ njih otroke po Asirijanih. 616 Oaej 10. X. Poglavje. Prerok očita Izraelcam malikovanje in druge pregrehe, ter jim napoveduje kazen Božjo. 1. Izrael je košata terta, sadu je na nji permerno;') po obil¬ nosti svojiga sadu pomnožuje al¬ tarje, 1 2 ) po rodovitnosti svoje de¬ žele si obilo podob nareja. 3 ) 2. Razdeljeno je njih serce, 4 ) zdaj bodo pokončani; 5 ) on bo razdrobil njih podobe, razvalil njih altarje. 6 ) 3. Zdaj pa porečejo: Nimamo kralja, ker se Gospoda ne bojimo; in kaj nam bo kralj storil? 7 ) 4. Le govorite besede prazne perkazni, in sklepajte zaveze; sodba pa poganja kakor grenko zeliše v brazdah na njivi. 8 ) 5. Tele 9 ) v Betavnu častijo prebivavci v Samarii; njega ljud¬ stvo in njega popi žalujejo za¬ voljo njega, ki so se veselili nje¬ gove časti, ker je od njega šla. I0 11 ) 6. Zakaj tudi ono bo v Asi¬ rijo perneseno, ko darilo kralju meševavcu;") sramota boEfraj- ma prepadla, in osramoten bo Izrael v svojim sklepu. 1 . „ permerno “ njeni košatosti; kolikor bolj je košata terta, toliko več grozdja je na nji. 2. r pomnožuje altarje“ malikam v čast; kolikor bolj je Izrael oblagodarjan z Božjimi dobrotami, toliko več altarjev napravlja malikam v čast. 3. kolikor bolj rodovitno deželo ima Izrael, toliko bolj obilno malikov si nareja. Pomen te verste je tedaj: Izrael je podoben lepi, košati terti (Eceh. 15, 6.), na kteri je po perineri njene košatosti tudi obilno grozdja. Bog namreč daje Izraelu svoj blagodar in srečo. Pa kolikor bolj Gospod obklada to ljudstvo s svojimi dobrotami, toliko bolj jih ono trati svojim malikam v čast (Dr. Loh in Reišl). 4. „ Razdeljeno je njih serce u med Bogam in maliki. 5. „ zdaj u , t. j., kmalo bodo pokončani po Asirijanih. 6. Bog bo iztrebil malike in njih altarje iz dežele. 7. Ko šiba Božja nad nje pride, porečejo: Nimamo kralja, de bi nas varoval; in ker smo Boga — svojiga kralja — zavergli, kaj bi nam zemeljski kralj mogel pomagati zoper Boga, kteri nas zavoljo naše nezvestobe tepe? 8. Le oznanujte, okrivi preroki! svoje zmišljene perkazni, svoje lažujive pre- rokve; le nagovarjajte vladarje, de naj sklepajo zaveze z Egipčani in Asiri- jani; pa glejte, šiba Božja, ktera vas bo tepla, hitro raste kakor plevel na polji. 9. v Tele u , prav po besedi: „Krave v Betamu“ i. t. d. Zlatimu teletu se, berž ko ne, tukaj zasmehovaje pravi „krave u . 10. Ljudstvo in popi se veselijo zlatiga teleta, ktero častijo in mu darujejo; pa žalovali bodo, ko mu bo sovražnik to čast vzel, in ga seboj v Asirijo popelje. 11. „tudi ono u , namreč zlato tele — malik Apis. — Zmagavci so malike pre¬ maganih ljudstev seboj jemali v svoje veliko mesto, ker so mislili, de si 8 tem podložnost zmaganih ljudstev toliko bolj zagotavljajo. Gl. Jer. 48, 7: 49, 3. Ozej 10. 617 7. Samarija je storila, de bo nje kralj zginil kakor pena na vodi. 12 ) 8. In razmetane bodo vi¬ šave malikove, greh Izraelov; l3 ) repje 14 ) in osat bota rastla na njih altarjih; in poreko goram: Pokrite nas ! in hribam : Padite na nas! 15 ) Iz. 2, 10. Luk. 23, 30. Skr. raz. 6, 16. 9. Bolj kakor (svoje) dni v Gabai je Izrael grešil, 16 ) tam so ostali; zatorej jih ne bo za¬ dela vojska (kakoršna je bila) v Gabai zoper hudobne otro¬ ke. 17 ) 10. Po svoji želji jih bom stra¬ hoval; zbrali se bodo zoper nje narodi, ko bodo strahovani za¬ voljo svoje dvojne pregrehe. 18 ) 11. Efrajm je izučena junica, ki rada mane; 19 ) jez pa pojdem nad njen lepi vrat, 20 ) na Efrajma bom sedel; 21 ) Juda bo oral, Ja¬ kop si bo brazde vlačil. 22 ) 12. Sejte si pravičnost, in ža- njite milost, 23 ) preoravajte si no- vino, 24 ) čas pa je iskati Gospoda, dokler ne pride, kteri vas bo učil pravico. 25 ) 13. Orali ste hudobijo, pre- 12. Samarija je kriva, de bo Izraelovo kraljestvo razdjano, ker je v maliko¬ vanje pervolila. V hebrejskim : »Iztrebljen bo kralj s Samarije kakor pena na vodi u . 13. razmetani bodo mališki altarji na višavah, ker so Izraelce v greh za¬ peljevali. 14. „repje u , v hebrejskim: n ternje a ; germovje bo rastlo po razvaljenih mali- ških altarjih. 15. Izraelci, ki se bodo v berloge sovražnikam skrivali, porečejo: Rajši imamo, de se gore na nas uderejo, in hitro pomerjemo, kakor de bi v sužnosti po¬ časi umirali. 16. tisti čas so le nekteri grešili, zdaj pa greši vse ljudstvo. Gl. zgor. 9, 9. 17. Ker Izraelci hujši grešijo, kakor so Gabaanci grešili, zato jih bo tudi terši vojska — ostreji kazen — zadela kakor une hudobneže. Gl. zgodbo Sod. pogl. 21. 18. „ zavoljo dvojne pregrehe t.j., zavoljo dveh zlatih telet; eno so imeli v Betelu na južni strani, eno pa v Danu na severni strani svoje dežele (3. Kralj. 12, 28. 29.). Teleti se imenujete ,. pregreha ker ste v greh zapeljevale. 19. ki rajši mane ali mlati kakor orje.— Živina, ki je mela, ni nosila jarma, ali ižesa, in ne berzde; in je smela jesti, kar je hotla. Ta junica, ki rajši mane, kakor orje, je tedaj podoba pohotniga ali poželjiviga, leniga, dobrih dni vajeniga ljudstva, ki nerado nosi jarem Božjih postav. Gl. 5. Mojz. 25, 4. 20. tej pohotni junici — temu mehkužnimu ljudstvu — bom djal jarem na vrat v terdi sužnosti. 21. V hebrejskim: „ Efrajmu bom dal jezdica 11 ; Asirijan ga bo jezdaril, ter v sužnosti pestil. 22. tudi „ Juda t. j., tudi Jakopovi mlajši v Judovim kraljestvu bodo nosili jarem, ter bodo imeli britho in težavno življenje. 23. Spolnujte postavo, in po tem bote dosegli milost. 24. »preoravajte si novino u , ledino v novo njivo, t. j., predelajte svoje serce, spreobernite svoje misli, pa tudi svoje djanje in nehanje. Gl. Jer. 4, 3. 25 - Ca 8 je, de išete s poboljšanjem milosti Božje, de vam pride Gospod k po¬ moči, ter vam podeli pravičnost in z njo tudi časno in večno srečo. Besede. 618 Ozej 10. 11. greh o sle želi, sad laži ste jedli 5 26 ) ker si se zanašal na svoje pota, na množico svojih junakov. 27 ) 14. Vstal bo hrup med tvojim ljudstvam, in vse tvoje gradiša bodo razvaljene, kakor je bil po¬ končan Salmana od hiše njega, ki je sodil Baala ob dnevu boja, ko je bila mati z otroci vred po- trupljena. 28 ) 15. Tako vam bo Betel storil zavoljo hudobe vaših pregreh. 29 ) XI. Poglavje. Bog je Izraelce z ljubeznijo, z dobrotami k sebi vabil, oni pa so mu bili ne¬ pokorni in nehvaležni; zatorej bodo peljani v sužnost, iz ktere se bodo pa spet domu vernili. 1. Kakor preide jutro, tako je bil Izrael otrok, sim ga ljubil; bo prešel Izraelov kralj.') Dokler in iz Egipta sim poklical sina. * 1 2 ) „dokler ne pride, Meri vas bo učil pravico obračajo sveti očetje na Kristusa. 26. Ves vaš trud je bil obernjen v hudobno djanje; hudobijo ste sejali, in zdaj pregrehe žanjete, ter vživate grenki sad svojiga prazniga upanja, po kterim ste sami sebe goljufali. 27. sam sebe si goljufal, o Izrael! „ker si se zanašal 11 na svoje djanje, na svoje malike in na svojo vojskino moč. 28. „Vstal bo (vojskini) hrup (ptujih narodov) med tvojim ljudstvam kteri bodo pokončali tvoje terdne mesta, „Jcakor je bil (nekdaj) pokončan “ i. t. d. — Nekdanji razlagavci (sv. Hieronim, Rutin, Ciril, Teodoret in drugi) mislijo, de tukaj prerok meri na zgodbo s Salmanam (Sodn. pogl. 8.), kteriga je bil Gedeon premagal in ubil. Z besedami: v ki je sodil Baala u , si mislijo Ge¬ deona, kteri je malika Baala in njega gojzd pokončal (Sod. 6, 25.). Boj s Salmanam je bil silno vnet (Sodn. 8,16.), njemu se tedaj perlegajo besede: ,,/co je bila mati z otroci vred potrupljena“ ali razterta. — V hebrejskim: v Hrup se vzdiguje zoper tvoje ljudstvo , in vse tvoje terdnjave bodo raz- djane, kakor je Salmana razdjal Betarbel ob dnevu boja“ i. t. d. — Z besedo „Salmana“ si mislijo novejši razlagavci okrajšano ime „Salmana- sar“, z besedo n Betarbel“ pa mesto, ki se mu pravi n Arbela“, v Neftalijevi deležnini (1. Mak. 9, 2.). Po njih misli tukaj prerok napoveduje, de bodo vse izraelske terdnjave ravno tako razvaljene, kakor je bil nekoliko časa po¬ prej (4. Kralj. 17, 3.) kralj Salmanasar razdjal Arbelo. 29. Vse te kazni bodo vas, Izraelci! zadele zavoljo vašiga malikovanja, ki ga zlasti v Betelu počenjate. 1. namreč poslednji kralj Ozej (4. Kralj. 17, 6.); kralj Salmanasar je bil njegovimu kraljestvu hitro konec storil. Te besede gredo še k zgornjimu p°' giavju, kjer se tudi v hebrejskim berejo. 2. Ko je bil Izrael še mlado, majhno, priprosto ljudstvo, sim ga ljubil, kakor ljubi oče svojiga sina, ter sim ga rešil iz egiptovske sužnosti. — Z besedami- v iz Egipta sim poklical sina“, si moramo misliti v bližnjim in besednim pomenu izpeljanje Izraeloviga ljudstva iz Egipta, v daljnim in višim pomenu pa poklic Jezusa Kristusa iz Egipta, kamor je bil grozovitosti Herodovi ube¬ žal, kakor sveti Matevž uči (2, 15.). ©zej II. 619 2. Klicali so jih, oni pa so spred njih bežali; 3 ) Baalam so darovali, in podobe so kadili. 3. Jez pa, kakor Efrajmov rednik, sim jih na svojih rokah nosil; 4 ) in niso spoznali, de sim za nje skerbel. 4. Z Adamovimi vervcami sim jih vlekel, z vezmi ljubezni; in bil sim jim, kakor kdor jim jarem od čeljust vzdigne; in naklonil sim mu, de je jedel. 5 ) 5. Ne bo se vernil v egip¬ tovsko deželo, in Asur sam bo njegov kralj; ker se niso hotli spreoberniti. 6 ) 6. Začel bo meč po njega mestih, 7 ) in pokončal bo njega zbrane, in požerl njega poglavarje. 7. In moje ljudstvo bo čakalo moje vernitve; jarem pa se bo naložil vsim ob enim, kteri jim ne bode vzet. 8 ) 8. Kaj bom s 'tabo storil, o Efrajm ? ali te hočem varovati, o Izrael? 9 ) Ali te hočem dati kakor Adamo, te djati kakor Seboim? 10 ) Moje serce se je v meni preobernilo, ob enim se zbuja moje smiljenje. 11 ) 9. Ne bom storil po serdu svoje jeze, ne bom se obernil, de bi Efrajma pokončal; ker Bog sim jez, in ne človek; Sveti v sredi tebe sim, in ne pojdem v mesto. 12 ) 10. Za Gospodam bodo hodili, 3. „ Klicali so jih u , Mojzes in preroki namreč Izraelce, ter so jih učili in svarili; oni pa jih niso hotli poslušati. 4. V hebrejskim: v Jez sim učil Efrajma hoditi, in sim ga za roko vodil 11 , t. j., jez sim Izraelovo ljudstvo vodil z vso ljubeznijo, kakor mati svojima otroka, ko ga hoditi uči. 5. n Z Adamovimi vervcami 11 , t. j., s človeškimi vervcami ali vezmi, ktere so vezi ljubezni, sim jih k sebi vlekel, t. j., z vso perljudnostjo in ljubez¬ nijo sim jih k sebi vabil; stregel sim jim, kakor dober gospodar svoji živini streže, ko ji berzdo iz čeljust in jarem z vrata vzame, de more jesti; ,,in naklonil sim mu a obilno živeža, z vsim potrebnim sim ga preskerbel (Dr. Loh in Reišl). 6. Desiravno sim Izraelovo ljudstvo z dobrotami obkladal, mi je bilo vender nehvaležno in nepokorno; zatorej ga bom dal Asirijanam v roke, de se ne bo moglo na Egiptovsko verniti, kar bi tolikanj radi, de bi ondi ali pomoči iskali, ali pa tudi tam ostali. 7. „Začel bo meč“ sekati po mestih, ker se je iz mest razširjalo po deželi malikovanje in spačenost. Tisti nesrečni čas bodo čakali, de bi se milostljivo na nje ozeil, ter se jih usmilil; pa ne bodo dosegli milosti, njim namenjena sužnost bo vse zadela. 9- V hebrejskim: ... ,,ali te hočem izdati (sovražnikam), o Izrael ?“ tO. Ali te hočem popolnama pokončati, kakor mesti Adama in Seboim? Gl. 1. Mojz. 14, 2:19. .... Do čistiga bi te mogel pokončati, pa se mi smilis. t2- Ne bom delal po svoji ojstri pravici, ter ne bom Izraela do cistiga pokon- čal; saj nisim človek, kteri udari, de konca, ampak Bog sim, ki tepem, de Poboljšam; jez sim Sveti, kteri ne ravna po svoji popolni ojstrosti, temuc sklepa svojo ojstrost z milostjo; tudi nisim kakor zdivjani sovražniki, ki v mesto planejo, kadar ga premagajo, ga oropajo m vse pokončajo; ampak bolj Po milosti bom z vami delal, le v sužnost vas popeljem, de bom vas v nji poboljšal. 620 Ozej fli. 13. ko bo rjul kakor lev; 13 ) ker on sam bo rjul, in primorski otroci se bodo bali. 14 ) 11. In perleteli bodo kakor ptica iz Egipta, in ltakor golob iz de¬ žele Asirijanov; in djal jih bom v njih hiše, pravi Gospod. 15 ) 12. Efrajm me je obdajal z zatajevanjem, in z goljufijo hiša Izraelova; 16 ) Juda pa ko priča z Bogam hodi, in ko zvest s sve» timi. 17 ) Xn. Poglavje. Bog je neprenehauia skerbel za Izraelce, z mnoziini telesnimi in dušnimi dobro¬ tami jih je obkladal; oni pa so mu bili nepokorni, vedno so ga žalili; zato jih bo zadela roka Božja. 1. Efrajm se z vetram pase, I 2. Gospod tedaj bo sodil Ju- in hodi za smodečim vetram; * 1 ) j da, 4 ) in obiskal bo Jakopa; 5 ) po celi dan kopiči laž in pokonča- i njegovih potih in po njegovih na¬ nje; 2 ) ter z Asirijani zvezo sklepa, | klepih mu bo povernil. 6 ) in olje v Egipt nosi. 3 ) | 3. V maternim telesu je spod- 13. je podoba velike moči. — Pomen: Bog bo z močnim glasam po de¬ želah razkropljene, pa poboljšane Izraelce poklical, ter jim oznanil, de je čas njih sužnosti pretekel, in de naj se vernejo v svojo domačijo. 14. g primorski otroci t. j., Izraelci se bodo bali Gospoda. Izraelci se zato imenujejo , ,primorski otroci u , ker je vsa Palestina ob morji na zahodnji strani. 15. Hitro se bodo vernili iz sužnosti v svojo domovino. 16. Izraelci me povsod zatajujejo s češenjem svojih malikov; češenje, ki mi ga zraven malikov skazujejo, je gola laž in hlimba. — S to verstjo se začne novo prerokovanje, ki sega do 14. pogl. 10. v.; zatorej bi se moglo naslednje poglavje, kakor v hebrejskim, z njo začeti. Ta prerokva sega v poslednje čase Izraeloviga kraljestva. 17. Judje pa še dajejo Bogu pričevanje, ker ga častijo in mu darujejo v tem- peljnu v Jeruzalemu, ter njegovo postavo dopolnujejo, in so mu zvesti kakor sveti očaki, preroki in drugi služabniki Božji (Hier.). 1. Efrajm počenja prazne reči, pa še tudi škodljive, ko časti malike, in zveze dela z Asirijani in z Egipčani. 2. vsak dan se peča z rečmi, ki ga goljufajo, ter mu škodo in pogubo na¬ pravljajo. 3. de si z njim pomoč kupuje. — Olje je bilo v Palestini izmed naj boljših perdelkov. Perm. 4. Kralj. 15, 19: 17, 3. i. d. 4. Tudi Jude bo Gospod tepel, desiravno so mu dosihmal zvesti (gl. zgor. 11, 12.), pa vender je že tudi med njimi veliko malikovavcov. 5. „in obiskal bo Jakopa “, t. j., Izraelce, z nadlogami. 6. po njegovim hudobnim djanji in po njegovih pregrešnih umišljavah mu Ozej 12. riiiil svojiga brata, 7 ) in v svoji moči se je boril z angeljem. 8 ) 4. In premagal je angelja, in je bil poterjen; 9 ) jokal je, ter ga je prosil; 10 ) v Betelu ga je našel, 11 ) in ondi je govoril z nami. 12 ) 5. In Gospod Bog vojskinih trum, Gospod mu je bil v spo¬ minu. 13 ) 6. Tudi ti se oberni k svo- jimu Bogu, usmiljenje in pravico 621 ohrani, in vselej v svojiga Boga zaupaj. 7. Kananejic (je Izrael ), v njegovi roki je goljufna tehtnica, on odertijo ljubi. 14 ) 8. InEfrajm je rekel: Vender sim obogatel, 15 ) našel sim si ma¬ lika; 16 ) v vsim mojim djanji se ne najde nič krivičniga, kar bi bil pregrešil. 17 ) 9. Jez pa sim Gospod tvoj Bog od egiptovske dežele sem; ,8 ) bo povernil , ter ga kaznoval. — To se je spolnilo nad Izraelci po kralji Salmanasarji (4. Kralj. 17, 6.), nad Judi pa po Senaheribu (4. Kralj. 18.). 7. Glej 1. Mojz. 25, 25. V naslednjim stavi prerok pred oči svojim rojakam zgled njih očaka Jakopa. Iz njegove zgodbe naj bi tedaj posneli, s kolikimi dobrotami ga je bil Bog obdaril: izvolil ga je bil pred njegovim bratam Ezavam očeta Izraeloviga ljudstva, dal mu je bil moč premagati Bog-angelja, uslišal je bil njegovo zaupljivo molitev, razodel se mu je bil, ter mu obljubil varstvo; za vse te dobrote pa je bil Jakop Bogu hvaležen, ter mu je zvesto služil, oni — njegovi otroci — pa niso taki, ker dobrote Božje z nehvalež¬ nostjo povračujejo, in vse svoje zaupanje v malike in v malikovavske narode stavijo, ter z njimi zveze delajo. 8. »se je boril 11 ali metal „s angeljem namreč z Bog-angeljetn (1. Mojz. 32, 24.), t. j., s Sinam Božjim, v pomenljivo znamnje, de zaupljiva molitev Boga premaga, in dobi pomoč zoper vse sovražnike. 9- nje bil poterjen t. j., je bil moč dobil, ko je bil v strahu zavoljo svo¬ jiga brata Ezava (1. Mojz. 3, 7.). 10- nSaje prosil 11 s solzečimi očmi pomoči, varstva, voditve. 11- Dvakrat se je razodel Bog-angelj Jakopu v Betelu. Glej 1. Mojz. 28, 13. in 1. Mojz. 35, 9. 12. n ondi je govoril ££ Bog z Jakopam, in po Jakopu „s nami 1 ''. 13. Nckteri prestavljajo: . . . „ trum, Gospod mu je ime", kteri je vsigamogo- čen, in nas lahko reši, če se k njemu obernemo. 14. Izraelci ne posnemajo svojiga očaka, ampak Kananejce, kteri so sloveli zavoljo svojiga kupčevavskiga duha, zavoljo goljufije in odertije. Perm. Prip. 31, 34. — V hebrejskim: „Kenaan", t.j., prodajavec, kupčevavec je Izrael. Ta versta prav permerno znamnja tudi kupčevavskiga in oderlijskiga duha današnjih Judov, kteri hočejo biti otroci Abrahamovi, otroci (Mesijcve) vere (Gal. 7, 3.), namesti tega pašo otroci ukietiga Kanaana (1. Mojz. 9, 25.), otroci zemeljskiga očeta — kupčevavci so. 15. n Vender sim obogatel « saj se mi vender le dobro godi, desiravno ne delam, kakor preroki hočejo. »našel sim si malika u , kteri me nesreče varuje. 17. Vse sim si s svojim trudam, s svojimi žulji pošteno peidobil! Ta o se opravičujejo po navadi vsi goljufi in oderuhi in stiskači. . . l8 - Jez, tvoj Bog, ti skazujem dobrote, odkar sim te iz Egipta izpeljal. 622 Ozej še ti dam stanovati v šotorih, 19 ) kakor ob dnevih praznika. 20 ) 10. In jez govorim prerokam, in jez množim perkazni, in po prerokih dajem predpodobe. 21 ) 11. Če je bil v Galaadu malik, tedaj zastonj darujejo juncam 22 ) v Galgali; ker tudi njih altarji so bili kakor groblje po brazdah na njivi. 23 ) 12. Jakop je bežal v sirsko 12 . deželo, 24 ) in Izrael je za ženo služil, 25 ) in za ženo pasel. 13. Po preroku 26 ) pa je Go¬ spod izpeljal Izraela iz Egipta, in po preroku je bil varovan. 2. Mojz. 14, 21. 22. 14. K jezi me je Efrajm dra¬ žil s svojimi grenkostmi ; 27 ) zato bo njegova kri nad-nj prišla, 28 ) in njegovo sramoto mu bo po- vernil njegov Gospod. 29 ) 19. se ti dam pokojno, srečno, veselo prebivati v deželi, kakor de bi vedno obhajal praznik šotorov; zato je toliko veči tvoja nehvaležnost, kolikor več dobrot prejemaš (Dr. Loh in Reišl).— Drugi pa prestavljajo zgornje besede: „še ti bom dal stanovati v šotorih če pokoro delaš, in praviga Boga v Jeruzalemu moliš (Hier.). 20. „ob dnevih praznika “ šotorov (3. Mojz. 23, 39—44.), kteriga so z veli¬ kim veseljem obhajali. 21. Memo telesnih dobrot ti neprenehama delim tudi duhovne dari, učim te namreč po prerokih spoznavati moje lastnosti in mojo voljo, razodevam pod- učne perkazni in prerokve, po kterih te opominjam in svarim, „?« po pre¬ rokih dajem predpodobe 11 tega, kar te bo zadelo, če se ne poboljšaš, t. j., moji preroki ti po mojim povelji kažejo, ter ti pred oči stavijo v podobah, s pomenljivimi znamnji, s svojim čudovitnim djanjem in življenjem (Iz. 20, 2. Jer. 13, 4. i. d. 27, 2. i. d.) strahovitne kazni, ktere te bojo zadele, ako se k meni ne verneš (Dr. Loh in Reišl). 22. v juncam 11 , t. j., zlatimu teletu. Gl. zgor. 10. pogl. 9. razi. 23. Oe so v Galaadu na uni strani Jordana (perm. zgor. 6, 8.) zlatim teletam zastonj darovali, in če jih njih maliki niso mogli oteti ali rešiti, ko so bili z druzimi Izraelci po Asirijanih peljani v sužnost (4. Kralj. 15, 29.); tedaj tudi Izraelci zastonj darujejo teletu v Galgali (gl. zgor. 4, 15.), de bi se rešili Salmanasarju iz rok, kteri jih popelje v sužnost (4. Kralj. 17, 6.); priča tega so jim lahko poderti mališki altarji, ktere so Asirijani razvalili. 24. „v sirsko deželo v Mezopotamijo. Prerok se tukaj spet verne k zgodbi očaka Jakopa, kteri je bil dobil ime „Izrael“ (1. Mojz. 32, 28.), ter permerja njegovo sužnost s sužnostjo lzraelcov v Egiptu, in omeni obeh rešitev, de s tem naznanja, s koliko skerbjo se je Bog poganjal za svoje ljudstvo in za njega očaka Jakopa. 25. „ Izrael“, t. j., Jakop je služil per svojim stricu Labanu za Rahelo, ter mu je drobnico pasel (1. Mojz. 28, 29.). 26. „Po preroku“, namreč Mojzesu. Glej, koliko skerb je imel Bog za Izraela, on pa ga je k jezi dražil. Glej naslednjo versto. 27. svojimi grenkostmi' 1 , t. j., s svojimi velicimi pregrehami. 28. zato ga bo zadela kazen za njegove hudobije. 29. sramoto, ki jo je Gospodu delal s svojim malikovanjem, mu bo Gospod vernil, ker bo med narodi zasmehovan in zaničevan. Osoj 13. 623 XIII. Poglavje. Grehi Izraelovi, dobrote Božje, napovedane kazni, prihodnje rešenje iz nesreč. 1. Ivo je Efrajni govoril, je strah obhajal Izraela; pregrešil &e je pa po Baalu, in je umeri.') 2. Tudi še zdaj greli na greli nakladajo, in si delajo iz svojiga srebra vlite podobe malikam ena¬ ke, 1 2 ) delo umetnikov je vse to; tem oni’ pravijo: Ljudi darujte, častivci telet ! 3 ) 3. Zato bodo kakor jutranja megla in kakor jutranja rosa, ki [hitro') zgine, kakor prah, ki ga vihar z gumna pobere, in kakor dim iz dimnika. 4 ) 4. Jez pa sim Gospod tvoj Bog od egiptovske dežele sem ; in boga razun mene ne spoznaj, ker ni rešenika razun mene. j Iz. 43, 10. ! 5. Jez sim te poznal v pu- šavi, v samotni deželi. 5 ) 6. Na svoji paši so se na- sitovali, in so bili siti; in po¬ vzdigovali so svoje serce, in so mene pozabili. 6 ) 7. Zato jim bom kakor levi¬ nja, kakor pard na potu Asiri- janov. 7 ) 8. Planil bom na nje kakor medvedka, kadar seji mladiči vzamejo, in bom raztergal njih oserčje, ter jih tam 8 ) požerl ka¬ kor lev; poljska zver jih bo raz- tergala. 9. Sam sebi si poguba, o Izrael! per meni le je pomoč za te. 9 ) 10. Kje je tvoj kralj ? Zlasti 1. Po misli sv. Hieronima je pomen te verste tale: Ko je Jcroboam, sin IVa- batov iz Efrajmoviga rodu, od svojih zlatih telet (3. Kralj. 12, 28.) govoril deseterim Izraelovim rodovam, so se bali mu zopergovoriti, in so v njegov greh pervolili; tudi Baala so molili, in so se tedaj prekucnili v pogubo. Drugi dajo pomen: Ko je Efrajni, naj močnejši rod, govoril ali kaj sklenil, so se vsi drugi Izraelovi rodovi bali mu zopergovoriti in mu naspi otv ati; ko se je pa z malikovanjem pregrešil, je sam sebi jamo izkopal. 2. ..si delajo iz svojiga srebra 11, zlate teleta, in jih molijo. 3. Jem (častivcam zlatih telet) oni (popi teh telet) pravijo “: »Ljudi darujte' malikam, na pr. Molohu ! V hebrejskim: ...„vse to; od teh pravijo (popij: Darovavci ljudi, teleta kušujte ter jim s tem čast skazujte! 4. Hitro bom razkropil Izraelce med narode, ker so mi dobrote z nehvaležnostjo vračali. Glej naslednje. _ r . 3. Jez sim skerbel za te v pušavi, v suhi deželi. . , 6. Bog, njih dobri pastir, jih je vodil na dobro pašo, z dobrotami jih je ob¬ kladal; oni pa so se prevzeli v svoji sreči, in so pozab,1, svojiga dobrotnika. L „na pota Asirijanov «, t. j., na potu v Asirijo, - Pomen : Brez usmiljenja grozovitno jih bom kaznoval, ko jih Asirija,,, vsuznost popeljejo. - »Levinja in „pard“ ali „ leopard “ sta podoba strašne kazni . 8. „tam" na potu v Asirijo. Gl. z,gor. <• verst. 7. raz. i cino ega, 3,111 novane zveri pomenijo, so jih lahko tudi res te zver, napadale. Perm. 5. Mojz. 32, 24. (Dr. Loh in Reisl). . , . rp j 9. O Izrael! sam si kriv svoje pogube, ne pa jez; nad »enoj sne »jr« pe,tožiti, ker od mene si prejemal le pomoč in dobrote. Nekter. prestavljajo 624 Ozej zdaj naj te reši po vsih tvojih mestih ; in (kje soj tvoji sodniki? od kterih si rekel: Daj mi kralja ino poglavarjev! 10 ) 11. Dal sim ti v svojim serdu kralja, 1 ') in vzel ga bom v svoji jezi. 12. Zvezana je pregreha Efraj- mova, shranjen njegov greh. 12 ) 13. Bolečine kakor kake po¬ rodnice bodo nad-nj prišle; on je nespameten otrok; zdaj namreč ne bo obstal ob potertji otrok. 13 ) 13 . 14. Smerti iz rok jihbomotel, smerti jih bom rešil; o smert! jez bom tvoja smert; o pekel; jez bom tvoj vgriz. 14 ) Tolažba je skrita mojim očem. 15 ) 15. Ker on brate loči, 16 ) bo Gospod poslal iz pušave smo¬ deči veter, kteri bo usušil nje¬ gove žile, in razrušil njegov stu¬ denec, in on bo pograbil zaklad vse drage posode. 17 ) Eceh. 19,12. hebrejsko: „To je bila tvoja poguba, o Izrael! de si zoper mene, zoper svojo pomoč grešil 11 . 10. O Izrael! ti si hotel imeti kralja (1. Kralj. 8,4—22.), zdaj naj te reši, če te more. Tvoj kralj in tvoji poglavarji te ne morejo oteti pogina. 11. Glej zgodbo tega 1. Kralj. 8, 7. razlago 3. 12. Efrajrnova pregreha ni pozabljena, ampak je shranjena do časa kaznovanja, kakor se kaj v kako vrečo (Žakelj) shrani in zaveže, de se ob perložnim času spet iz nje vzame. 13. Hude bolečine in stiske terde sužnosti bodo prišle nad Efrajma (nad Izra¬ elovo ljudstvo), ki je nespameten kakor otrok, ker jih noče s pokoro odver- niti; ne bo se mogel ubraniti sovražnikam, ki kmalo popeljejo vsužnost njega otroke (Teodor.). — V hebrejskim: .., „ nespameten otrok, sicer bi ne ostal tako dolgo v maternim telesu “. Pomen: Ko bi bil Efrajm pameten, bi ne ostal toliko časa v stiski in v strahu, de bo peljan v sužnost, temuč bi pokoro delal, in po tem bi se mu ne bilo nikogar bati. 14. „o pekel! jez bom tvoj vgriz “, t. j., o smertno kraljestvo! jez bom tebe razgrizel ali pokončal. — Preroki večkrat za napovedanimi ostrimi sodbami Božjimi oznanujejo tudi boljši čase, zlasti pa rešenje iz sužnosti in Mesijevo kraljestvo. Ravno tako tudi prerok Ozej za napovedanim odpeljanjern Izra- elcov v asirsko sužnost oznani rešenje iz nje, ter to rešenje v podobi obu- jenja od smerti pred oči stavi, kakor prerok Ecehiel v 37. poglavji. Ozej je zgorej v 1. versti rekel, de bo Izrael umeri, to je, de bo Izraelovo kralje¬ stvo razpadlo in ugasnilo ; tukaj pa pravi, de ga bo Bog spet obudil, ter ga rešil smerti iz rok. Ob enim pa tudi prerok tukaj meri na Jezusa Kristusa, kteri je s svojim vstajenjem premagal smert in pekel, ter prerokuje duhovno vstajenje po Kristusu, ktero se bo konec časov z vstajenjem teles doveršilo- De ima prerok to vstajenje pred očmi, zlasti pa vstajenje teles, rešenje duše in telesa od večne smerti, uči sveti Pavel. Gl. 1. Kor. 15, 54. i. d. Hebr. 2, 14. Perm. Iz. 25, 8. 15. Prerok pogleda v bližnjo prihodnost, in vidi s svojimi preroškimi očmi na¬ menjeno terdo sužnost Izraelcov; torej zakliče: Nimam je tolažbe, ker se sužnost mojih rojakov ne da odverniti. 16. „on brate ločv‘, Efrajm, naj močnejši Izraelovih rodov, je kriv ločitve med Judi in Izraelci. — Jeroboam, kteri je to ločitev napravil, je bil iz Efrajmoviga rodu. Gl. 3. Kralj. 11, 26: 12, 26. i. d. 17. Zavoljo hudobije kralja Jeroboama, kteri je brate ločil, in jih v maliko¬ vanje zapeljal; zavoljo malikovanja tedaj bo Gospod ukazal Asirijanam prit* Ojspj 14. 625 XIV. Poglavje. Prerok opominja Izraelce k pokori, in jim — spokornim — obeta veliko srečo. 1. Samarija bo poginila, ker je k serdu dražila svojiga Boga;') pod mečem bodo padli, njih otroci bodo razterti, in njih noseče bodo razparane. * 1 2 ) 2. Verni se, o Izrael! k Go¬ spodu svojimu Bogu, ker si pa¬ del po svoji pregrehi. 3 ) 3. Vzemite seboj besede, in vernite se k Gospodu, ter mu recite: Odvzemi vso pregreho, sprejmi dobro ; 4 ) in darovali ti bomo junce svojih ustnic. 5 ) 4. Asur nas ne bo rešil, 6 ) na konje ne bomo sedli, 7 ) tudi nič več ne porečemo delu naših rok: ,,Vi ste naši bogovi 44 5 8 ) ker se usmiliš sirote, ki je per tebi. 9 ) 5. Ozdravil bom njih rane, 10 ) prostovoljno jih bom ljubil j 11 ) ker se je obernil moj serd od njih. 12 ) 6 . Bodem kakor rosa, 13 14 * ) Izrael bo cvetel kakor lilija, in njegove korenine bodo gnale, kakor one na Libanu. u ) 7. Njegove veje se bodo raz¬ prostirale, in kakor olika 16 ) bo iz arabske pušave, kteri bodo Izraelovimu kraljestvu vso moč vzeli, ga ukon- čali, in mu vse zaklade z druzimi dragotinami vred pobrali. V hebrejskim: „On (Efrajm) sicer med brati raste, pa vzhodnji veter pride, veter Go¬ spodov se bo vzdignil iz pušave “ i. t. d. 1. V hebrejskim : .. . „ker se je spuntala zoper svojiga Boga“, ker mu je češenje odrekla, in ga malikam skazovala. n Samarija u , veliko mesto, je tukaj namesti vsiga Izraeloviga kraljestva. 2. Ta versta gre še k poprešnjimu poglavju. 3. ,.po svoji pregrehi 11 , ali po svojim zadolženji. — Prerok — ves presunjen in pretresen — zavoljo nesreče, ki bo zadela Izraelce, jih tukaj spet opo¬ minja k pokori. 4. „sprejmi dobro a , naše poterto serce, nase ponižne prošnje. 5- „junce svojih ustnic t. j., darove svojih ust, namreč hvalo in zahvalo; tudi z ustmi te bomo častili iu hvalili. 6. Asirijani nam ne bodo mogli pomagati, torej le v Gospoda zaupajmo. L na egiptovske konje se nikar ne zanašajmo. Gb Iz. 31, 1. 8. malikov — dela človeških rok — ne bomo več molili. 9. ker le tadaj, ako se malikam odpovemo, in se samo tebe deržimo, se usmiliš svojiga zapušeniga ljudstva. 10- ijijih rane (i , njih razmaktano, podkopano, oslabljeno kraljestvo. H. ^prostovoljno^, iz zgolj usmiljenja, brez njih zasluženja. 12. po prestani zasluženi kazni in po storjeni pokori. 13. Poživil jih bom kakor rosa suho polje, dal jim bom svoj blagoslov. 14. „kakor one na Libanu“, t. j., kakor korenine močniga in zaliga drevja na Libanu, gorovji na severni palestinski strani. Pomen: Izrael si bo po moji milosti in dobroti spet pomagal, ter se lepo razrašal; enak bo cveteči hln, enak košatimu drevesu na Libanu, ki globoko žene svoje korenine; Izrael se bo spet uterdil (J)r. I.oh in Reišl). ' 13. „kakor olika (i , ki ima goste veje in silno veliko cvetja. IV. 40 626 Oz« njega lepota, in njegov duh ka¬ kor na Libanu. ,6 ) 8. Vernili se bodo, in sedeli pod njegovo senco; s pšenico se bodo živili, 17 ) in bodo poganjali kakor vinska terta; 18 ) njegov spomin bo kakor vino z Libana. 19 ) 9. Kaj mi hoče Efrajm za- naprej z maliki? 20 ) Jez ga bom 14. uslišal, in jez ga bom ravnal kakor zeleno jelko; iz mene se bo našel sad na tebi. 21 ) 10. Kdo je moder, in razumeva to? kdo razumen, in spoznava to ? Gospodovi poti so namreč ravni, in pravični hodijo po njih ; grešniki pa padajo na njih. 22 ) 16. »kakor na Libanu a , t. j., kakor prijetni duh na Libanu, kjer raste veliko lepo dišečima zeliša in drevja. — Pomen: Izrael bo svoj blagodar po¬ vsod — tudi med drugimi narodi — razširjal. Perm. l.Mojz. 22,18: 2. Kor. 2, 15. (Dr. Loh in Reišl). 17. »pod njegovo senco 11 , t. j., pod varstvam noviga Izraela, Mesijeviga kra¬ ljestva, svete cerkve, zlasti ker se ondi pšenični kruh duhovniga življenja (Jan. 6, 50. i. d.) v zakramentu sv. rešnjiga telesa ponuja in deli (Loh in Reišl). 18. V hebrejskim: ... »senco; oživeli bodo kakor pšenica , in poganjali kakor vinska terta“ m , prebivavci noviga Izraeloviga kraljestva se bodo na- rašali. 19. Prenovljeni Izrael bo slovel kakor vino z Libana. — Srečni stan Izraelo¬ viga ljudstva, ki se tukaj (5—8.) popisuje, se je začel po babilonski soč¬ nosti, še bolj popolnama je nastopil ob Kristusovim času, prav popolnama pa v pride konec časov, ko se bo ves Izrael podal v sveto cerkev. 20. Čemu so še dalje Efrajmu maliki ? Saj mu nič ne morejo pomagati, saj bom jez zanj skerbel, ter ga z dobrotami obkladal. Lahko se jim tedaj od¬ pove , saj je že dovolj zavolju njih terpel, 21. Tisti čas bom Efrajma obravnaval kakor jelko (jelo, jedlo, hojko), v he¬ brejskim: „ kakor cipreso ter bom zanj skerbel; »iz mene 11 , in po meni, po moji milosti in po mojim blagodaru boš ti, o Izrael! obilno sadu rodil. 22. Kdo razumeva in spoznava to, kar je Bog po meni, svojim preroku, raz¬ odel? Le kdor je moder in razumen, kdor se derži Boga in njega postave. Gospodove zapovedi so prave; pravični po njih živijo, grešniki pa jih ne spolnujejo, torej se pogrezvajo v pogubljenje. v preroka Joela. Od življenja Joela preroka, sina Fatueloviga, nam ni nič gotoviga znano. Verjetno je Joel v Judovim kraljestvu živel, in ondi opravljal svojo preroško službo, kar se iz tega lahko posname, ker v teh svojih bukvicah le Juda in Jeruzalem nagovarja (gl. 2, 1. 15. 23: 3, 1. 6. 8. 16 — 21.), Izraeloviga kraljestva pa ne vzame v misel; zakaj ime „lzrael“ v 2. poglavji 27. verste in v 3. poglavji 2. in 16. verste ne pomeni Izraeloviga kraljestva, ampak Jude sploh, ki so bili mlajši Izraelovi ali Jakopovi. Joel je bil posestnik nograda in figoviga drevja (1, 7.), svojo domovino je perserčno ljubil, boljšanje njegoviga naroda mu je bilo zlasti per sercu, kar se iz njegovih preroških govorov očitno kaže. Kdaj de je Joel živel, se ne da natanko določiti. Ko prerok Joel veliko govori od tempeljna, od daritev in očitne službe Božje v tempeljnu, se iz tega lahko sklene, de ni pred Davidam in Sa- lomonam živelj ko pa od sovražnikov Judoviga kraljestva, namreč odFeničanov, ldumejcov, Egipčanov in Filistejcov govori (pogl. 3, 4- 19.), Izraelcov, Sirijanov, Asirijanov in Kaldejcov pa kar z besedico ne omeni, se iz tega sklene, de je tisti čas prerokoval, bo je Juda z Izraelam v miru živel, tedaj pred napadi Sirijanov (4. Kralj. 15, 37.), Asirijanov (4. Kralj. 15, 19.), in tedaj tudi pred napadi Kaldejcov, morde ob času kralja Azarija (Ozija), med leti 811 in 759 pred Kristusain (4. Kralj. 15, 1. i. d.). Joelove bukvice obsegajo le eno prerokovanje, in se razdelijo v dva dela. V pervim delu, ki obsega pervo in drugo poglavje, prerok popisuje grozno veliko škodo, ki jo delajo kobilice po deželi, opominja ljudstvo k pokori, de mu Bog to silno hudo šibo od¬ jeme j v drugim delu (3. pogl*) P a oznanuje Mesijev čas, zlasti prihod svetiga Duha nad verne, in napoveduje sodbo Božjo, ktera bo nevernike zadela. . De je Joel po navdihovanji svetiga Duha te bukvice spisal, nihče ne izmed judov, ne izmed kristjanov dvomil. Sveti Petei posname njegove besede (3, 28. i. d.) v svoj govor, v kterim go¬ vori od svetiga Duha (Djan. ap. 2, 17.). Sveti očetje ga najdejo ® e d malimi preroki za Ozejem, ter ga pogostama rabijo in iaz- lagajo. 40 « I. Poglavje. Prerok oznanuje pokončanje Judove dežele po kobilicah, in budi'vse, zlasti pa duhovne k žalovanju, postu in molitvi. 1. g jar eseda, ki jo je Go¬ spod govoril Joelu, sinu Fatu- elovimu. 2. Poslušajte to, stari, in vle¬ cite na ušesa, vsi prebivavci po deželi! Ali seje kaj taciga zgo¬ dilo vaše dni, ali v dnevih vaših očetov? 3. Perpovedujte to svojim otro- kam, in vaši otroci svojim otro- kam, in njih otroci prihodnjimi! rodu. ‘) 4. Kar je ostalo gosenci, je snedla kobilica j kar je ostalo ko¬ bilici, je snedel keber; in kar je ostalo kebru, je snedla rija. 1 2 ) 5. Zbudite se, upijanjeni! in jokajte, 3 ) in tulite vsi, ki pijete 1. Prerok tukaj v slovesnim nagovoru opominja svoje rojake, de naj naslednje prerokovanje zvesto poslušajo, in ga svojim otrokam perpovedujejo, de se od roda do roda v spominu ohrani vse prihodnje čase. Prerok gleda s svo¬ jimi preroškimi očmi v prihodnje čase, in vidi pred seboj v duhu hude šibe Božje, ktere bodo Judejo zadevale; zatorej govori od njih, kakor de bi jo bile že zadele, ali kakor de bi jo zdaj zadevale. Tako govore tudi drugi preroki od prihodnjih reči' ko od pričujočih ali preteklih, ker jih vidijo v duhu že pred seboj. 2. n rija“, snetje ali sentje. — V hebrejskim: „Kar je pustit gazam, j e snedel arbeh; kar je pustil arbeh, je snedel jelek; in kar je pustil jeleni je snedel kasil u . Te temne hebrejske imena so blezo mnoge plemena kobilic- Pomen: Kobilice mnozih plemen bodo vso deželo do čistiga pokončale. — Kobilice so navadna nadloga v Palestini. One pridejo z jugo-vzhodnjim vetrani v neizrečeno velicih rojih iz Arabije, tako de se'pod njimi tema dela. Kjer se usedejo, vse, kar je zeleniga, do čistiga požrejo, še celo skorijo na drevji oglodajo. — Judje in kristjani sploh terdijo, de si prerok misli s kobilicami zunanje sovražnike, kteri bodo Judejo pokončali. Tudi drugi sveti pisavci popisujejo Izraelove sovražnike v podobi kobilic (Jer. 46, 23. Sodn. 6, 5. Judit. 2, 11. i. d.), pa tudi Joel sam nekoliko naznanja, de si s kobilicami misli Judove sovražnike. Gl. 1, 6 : 2, 4. 5. 9. 20: 3, 17. Ti sovražniki so bili verjetno Kaldejci. 3. Prerok naj poprej budi pijance iz grešniga spanja, ter jih opominja k po* kori in k žalovanju zavoljo pomanjkanja vina; ker pervi roj kobilic, v d a “ zam“, bo vinsko terto pokončal. Jod 1. vino zavoljo sladkosti; 4 ) ker bo zginilo od vaših ust. 6. Truma je namreč prišla gori nad mojo deželo, močna in neštevilna; nje zobje so kakor levovi zobje, in nje kočniki ka¬ kor mladiga leva. 5 ) 7. Djala je moj nograd v pu¬ stoto, in moje smokvino drevje je omajila, ga ogolila in obrala in pometala; 6 ) obeljene so nje¬ gove veje. 7 ) 8. Plakaj kakor devica, z rasovnikam prepasana,'za možem svoje mladosti. 8 ) 9. Zginila je jedilna in pitna daritev iz hiše Gospodove; du¬ hovni, služabniki Gospodovi, ža¬ lujejo. 9 ) 10. Obrano je polje, zemlja žaluje; ker pšenica je ukončana, terta je revna, olika peša. 11. Kmetovavci so klaverni, vinogradniki vekajo po žitu in 629 ječmenu, ker je poljska žetev pokončana. 12. Terta je revna, in smokva peša; margarana in palma in jablana in vse drevesa na polji se sušijo; zato je zginilo veselje od človeških otrok. 13. Prepašite se i/i plakajte, vi duhovni! 10 ) vekajte, služabniki altarja! pridite, prenočite v ra- sovniku, 1 ') vi služabniki mojiga Boga! ker zginil je iz hiše va- šiga Boga jedilni in pitni dar. 12 ) 14. Posvetite post, I3 ) pokličite srenjo, 14 ) zberite stare, vse pre- bivavce po deželi v hišo svojiga Boga; in vpite k Gospodu. 15 ) 15. Oh, oh, oh (jcya~) dne¬ va! 16 * ) Ker blizo je dan Gospo¬ dov, kakor razdjanje pride od Vsigamogočniga. ,7 ) 16. Ali ni pred našimi očmi zginil živež, iz hiše našiga Boga veselje in radovanje? 18 ) 4. Drugi prestavljajo: „ki pijete vino s slastjo v hebrejskim: „ki pijete vino zavoljo noviga vina 1,1 , kteriga mislite pcrdelati, pa ga ne bote perdelali. 5. „Truma li kobilic, prav po besedi: »Ljudstvo je namreč prišlo“ i. t. d. — Zobje kobilic so ostri, ker vse zeleno oglodajo in zgrizejo. 6 ■ »smo kvino drevje figovo drevje, — „ pometala “, v hebrejskim: „ uklo¬ nila 11 , ker se je veliko kobilic na veje usedlo, t. »obeljene 11 , omajene, oglodane so njegove veje. 8 - „Plakaj“, jokaj, o dežela! kakor joka nevesta, ki je svojiga ženina zgu¬ bila v svoji mladosti. — „Rasovnik u , ostro, žimnato, černo oblačilo, ki so si »a ob žalovanji okrog ledja pripasovali. Duhovni bodo žalovali, ker ne bodo imeli kaj darovati. f0 - „ Prepašite “ se z rasovnikam. — Prerok opominja duhovne k žalovanju, vdihovanju in molitvi, de bi s tem namenjeno šibo Božjo odvernili. 11 • j pridite“ v tempelj, in »prenočite^ v njem v molitvi. j 2 ' „ker‘ l navadne daritve bodo v tempeljnu nehale. ' 3 - » Posvetite post“, t. j., odločite in oznanite postni dan. ^4. ,.pokličite srenjo 11 , t. j., ljudstvo v tempelj k molitvi. ,5 - „vpite k Gospodu “, ter ga prosite, de naj odverne svojo šibo. O strašni dan! V hebrejskim: »Gorje (tega) dneva 11 , lega časa! zakliče Prerok. l7 ' »dan Gospodov u , t. j., dan Gospodoviga maševanja, dan kazni Božje se bliža; Vsigamogočni bo poslal razdjanje in pokončanje judovski deželi. 18 - „h hiše našiga Boga“, t. j., i* tempeljna je zginilo vse veselje, ker se ondi nič več ne opravljajo daritve. 630 Joel 17. Živina gnjije v svojim bla¬ tu, ,9 ) skednji so poderti, shrambe so razdjane; ker pšenica je zgub¬ ljena. 20 ) 18. Žakaj ječi živina, mukajo goveje cede? Ker paše nimajo; pa tudi tropi drobnice cepajo. 21 ) 19. K tebi, o Gospod! vpi- 1 . 2 . jem, 22 ) ker ogenj žre lepe paš¬ nike, in plamen požiga vse drevje po deželi. 23 ) 20. Pa tudi zverine na polji, kakor dežja žejna zemlja, gle¬ dajo v te; ker so se studenci posušili, in ogenj je požerl lepe pašnike. 24 ) II. Poglavje. Prerok še dalje popisuje kobilice, opominja ljudstvo k pokori, in poboljšanim obeta milost Božjo. 1. Trobite na trobento na Sionu,') tulite na moji sveti gori! tresejo naj se vsi prebivavci po deželi; ker pride dan Gospodov, ker blizo je 2. dan temote in mraka, dan oblakov in viharja. Kakor se raz¬ širja zarija čez gore, tako ve¬ liko in močno ljudstvo; * 1 2 ) njemu enaciga ni bilo od začetka, in za njim ga ne bo od roda do roda. 3. Pred njim je žreč ogenj, za njim pa smodeč plamen; ka¬ kor radosten vert je pred njim dežela, za njim pa pusta samo¬ ta; 3 ) tudi ga ni, kdor bi mu ubežal. 4. Kakoršni so viditi konji, takošne so viditi ; 4 * ) in kakor konj- i niki, tako dirjajo. 5. Enako ropotanju vozov skačejo po verheh gora, enako hrustljanju gorečiga plamena, ki 19. svojim blatu “ v hlevu, ker ni klaje, ne stelje, ne paše. 20. Skednji so se poderli, žitnice so razpadle, ker jih ni nihče popravljal, zato ker nima kaj vanje djati; saj je vse žito na polji pokončano. 21. V hebrejskim: „0 kako ječi živina! goveje cede klaverno okrog tavajo, ker “ i. t. d.; — še celo drčbnica ne more nikjer dobiti paše, zatorej za lakoto poginja. 22. Tebe, o Gospod ! pomoči prosim v toliki nadlogi. 23. „ogenj u in ,,plamen“ pomeni solnčne žarke, kteri bodo vse osmodili in ugu- šili; lahko je pa tudi, de se bodo v toliki suši vneli in zgoreli tudi gojzdi, suho germovje in suha trava; — „žre lepe pašnike “, prav po latinski besedi: „žre lepote v pušavi li , t. j., lepe pašnike, gnine, planine, kjer ni hiš. 24. n lepe pašnike “, prav po besedi: „lepote v pušavi,“. Gl. 23. razi. 1. Kličite ljudstvo k pokori, ker se velika nesreča bliža. 2. „dan temote in mraka, dan oblakov in viharja“ je podoba velike nesreče; trume kobilic so pa tudi res temo pod solncam delale, ker so prišle kakor čem oblak nad deželo. „ Kakor (hitro) se razširja zarija čez gore, tako (hitro in naglo se bo razširilo to) veliko in močno ljudstvo “, namreč kobi¬ lice (sovražniki) po vsi deželi. 3. „Pred njim“, t. j., pred tem ljudstvam, pred kobilicami; — „ radosten vert“, t. j., lep vert, v kterim se človek z veseljem sprehaja. Pomen: Ka¬ mor se kobilice usedejo, vse tako čisto oberejo, kakor de bi bilo pogorelo. 4. „ takošne so viditi cl , namreč kobilice. — Kobilična glava je nekoliko po¬ dobna konjski glavi. Joel 2 . 631 sterniše žge, s ) kakor močno ljudstvo, perpravljeno za boj. 6. Pred njimi so v stiski ljud¬ stva; vsi obrazi so enaki piskru. 6 ) 7. Kakor junaki one dirjajo, kakor bojaki plezajo na zid; ka¬ kor možje gredo po svojih po¬ tih, in se ne umaknejo s svojih stezda. 7 ) 8. Nobena ne tisi svoje so¬ sede, vsaktera gre po svojim potu; pa tudi skozi okna ska¬ čejo, 8 ) in se ne poškodvajo. 9 ) 9. V mesto gredo, po ozidji letajo, na hiše plezajo, skozi okna lezejo kakor tat. 10. Pred njimi se trese zemlja, nebo se giblje; solnce in luna ste otemojeni, in zvezde so umak¬ nile svojo svetlobo. 10 ) iz. 13, 10. Spod. 3, 15. Eceh. 32, 7. Mat. 24, 29. H. In Gospod se glasi pred svojo trumo; ker grozno veliko je njega šotoriše, ker močna in delavna je njega beseda; 11 ) velik je namreč dan Gospodov, in silno strašen; in kdo ga bo preterpel ? Jer. 30, 7. Amoz 5, 18. Sof. 1, 15. 12. Zdaj tedaj 12 ) pravi Go¬ spod: Spreobernite se k meni iz vsiga svojiga serca, s poštam in z jokam in s plakanjem. 13. In pretergajte svoje serca, ne pa svojih oblačil, 13 ) in spre¬ obernite se k Gospodu svojimu Bogu; ker je dobrotljiv in mi¬ lostljiv, poterpežljiv in veliciga usmiljenja, in zvišan nad hu¬ dobo. 14 ) Ps. 85, 3. Jon. 4, 2. 14. Kdo ve, če se ne bo ventil in odpustil, in za seboj popustil 5. Prerok perme'rja ropotanje in hrušenje kobilic, ki ga z letenjem delajo, z ropotanjem vojskinih vozov, zlasti kadar po kamnitnih gorskih potih derdrajo, in s hrušenjem, kadar slama in hosta gori. 6. „vsi obrazi so“ bledi, čemi kakor pisker zavoljo strahu. 7. Kobilice gredo v trumah naravnost za vetram, in nobena reč jih ne more odverniti s pota. Vse kobilice letijo zaporedama in zverstama, in kadar k hišam pridejo, vanje skozi okna skačejo. 9. V hebrejskim: ... ,,potu; po orožji padajo, pa se ne dajo motiti u , t. j., če se tudi nektere z orožjem pokončajo, se druge ne dajo s svojiga pota odverniti, — Rimljani so pošiljali zoper kobilice svoje vojskine trume, nje so v tem tudi Turki posnemali, in že Hebrejci, kakor se tukaj nekoliko omeni, so se z orožjem zoper nje vzdigovali. Po navadi pa jih z dimam in ropota¬ njem odvračajo, tode zastonj; saj se s tem še zbegati ne dajo. Perm. Prip. 30, 27. 10. 1’rebivavci na zemlji se tresejo, solnce, luna in zvezde so otemnele, t. j., se ne vidijo skozi toliko trumo kobilic. Ob enim so pa te stiske tudi pred- podobe sodnjiga dneva. Perm. Iz. 13, 10. Mat. 24, 29. i. d.. H. Gospod pelje trumo kobilic (sovražnikov) v Palestino: n iijega šotoriše' in šotoriše ali staniše kobilic (sovražnikov) je vsa dežela; —— močna in delavna je njega beseda u , t. j., kar Gospod reče in ukaže, se zgodi; tudi kobilice so mu pokorne, ter spolnujejo njegovo povelje (Šole). 12. /Zdaj tedaj' 1 , še prejden šiba Božja nad vas piide. 13. Delajte tudi znotranjo pokoro s spreobernjenjem svojiga serca, svojih hudih misel in želja, ne pa samo z vnanjim spokornim obnašanjem, le z vnanjo žalostjo, s preterganjem svojiga oblačila. 14. „m zvišan nad hudobo drugi prestavljajo: „in zmagovavec hudiga , ker Joel 2. 632 blagodara, jedilniga in pitniga daru za Gospoda vašigaBoga? 15 ) 15. Trobite na trobento na Sionu, posvečujte post, pokličite srenjo, Zgor. i, 14. 16. zberite ljudstvo, posvečujte srenjo, 16 ) združite stare, zberite otroke in sesajoče; naj gre ženin iz svojiga hrama in nevesta iz svoje postelje. 17 ) 17. Med jopo in altarjem 18 ) naj plakajo duhovni, služabniki Go¬ spodovi, in naj rečejo: Zanesi, Gospod, zanesi svojimu ljudstvu 5 in ne dajaj svoje lastine v za¬ smehovanje, de bi jih narodi go¬ spodarili. Zakaj bi med ljudstvi rekali: Kje je njih Bog? 19 ) 18. Vnel se bo Gospod za svojo deželo, in bo zanesel svo¬ jimu ljudstvu. 20 ) 19. In Gospod je odgovoril, ter rekel svojimu ljudstvu: Glej, poslal vam bom žita in vina in olja, in nasiteni bote z njimi; in nič več vas ne bom dajal v sra¬ moto med narode. 20. I 11 njega, 21 ) ki pride od severja, bom deleč odvernil od vas, in ga bom zapodil v brez- potno in pusto deželo, njega sprednjo trumo v vzhodnje morje, in njega zadnjo trumo v posled¬ nje morje; 22 ) in vzdigoval se bo njegov smrad, in vzdigovala se bo njega trohnoba, ker je pre¬ vzetno delal. 23 ) 21. Ne boj se, zemlja! raduj in veseli se; ker Gospod bo ve- ličanske reči storil. 22. Ne bojte se, živali po de¬ želi ! ker zeleneli bodo lepi paš¬ niki, ker drevje bo rodilo svoj sad; smokev in terta bote po¬ kazale svojo moč. 23. Tudi vi, sinovi sionski! se radujte in veselite v Gospodu svojim Bogu; ker vam bo dal nesrečo v srečo spreminja, v hebrejskim: v in se kesa, hudiga il , t.j., kazni, ali rad jenja kaznovati. 15. Kdo ve, če se ne bo Gospod milostljivo k nam vernil, in nam odpustil grehov in z njimi zasluženih kazen, ter nam spet podelil toliko pridelka, de mu bomo mčgli daritve opravljati ? 16. ,,posvečujte srenjo ljudstvo naj se posvečuje in očišuje z molitvijo in s postani, s spreobernjenjem svojiga serca. 17. Vsi, mladi in stari, naj se zberejo v tempelj k združeni molitvi. 18. Lopa je pred tempeljnam; altar, na kteriin so darovali, je bil na duhov- skim dvoru nekoliko preč od lope. Prostor med lopo in altarjem so za po¬ sebno svetiga šteli. 19. „ne dajaj svoje lastine “, t. j., svojiga ljudstva, nevernikam v oblast, de ne bodo posmehovaje vprašali: Kje je tisti njih mogočni Bog, na kteriga so se toliko zanašali? 20. Po napovedani kazni Božji začne tukaj tudi Joel po navadi druzih prerokov boljši čase prerokovati. 21. „njega u ) namreč ljudstvo, kobilice, sovražnika, Kaldejce. 22. „v vzhodnje morje 11 , t. j., v morje proti solnčnimu vzhodu, namreč v mertvo ali gnjilo morje; — „v poslednje morje “, t. j., v naj krajino morje proti zahodu, namreč v medzemeljsko morje. 23. Kobilice bodo v morje počepale, in bodo v njem zgnjile; torej bo iz njega velik smrad puhtel. Prerok si misli s kobilicami sovražnike, Kaldejce, kteri so z Judi ošabno in terdo ravnali. Joel 2. učenika pravičnosti, 24 ) in vam bo poslal zgodnji in pozni dež kakor od začetka, 24. in napolnile se bodo gumna z žitam, in tlačivnice bodo pre¬ napolnjene z vinam ino oljem. 25 ) 25. In povernil vam bom le¬ tine, 26 ) ktere je snedla kobilica, keber in rija in gosenca, moja velika truma, ktero sim nad vas poslal. 26. Tadaj bote jedli in vživali in se nasitovali; in hvalili bote ime Gospoda, svojiga Boga, kteri bo čudovitno storil z vami; in moje ljudstvo ne bo osramoteno na vekoma. 27. In zvedili bote, de sim jez v sredi Izraela, in de sim jez Gospod, vaš Bog, in ni nobeniga druziga; in moje ljudstvo ne bo osramoteno na vekoma. 633 28. Po tem 27 ) pa bo tako: Izlil bom svojiga Duha čez vse meso ; 28 ) in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere; vaši stari bodo sanje imeli, in vaši mla- denči bodo perkazni gledali. 29 ) Iz. 44, 3. 29. Pa tudi čez svoje hlapce in dekle bom tiste dni izlil svo¬ jiga Duha. 30 ) 30. In dal bom čudovitne znam- nja na nebu in na zemlji, kri in ogenj, puh in dim. 31 ) 31. Solnce se bo spremenilo v temoto, in luna v kri, 32 ) pre¬ den pride dan Gospodov, veliki in strahovitni. 33 ) Zgor. 2, 10. Mat. 24, 29. 32. In zgodilo se bo: Vsak, kdor bo klical ime Gospodovo, bo rešen; 34 ) ker na sionski gori in 24. „ učenika pravičnosti t. j., učenika, kteri bo učil resnico in pravico. Prerok tukaj meri na Jezusa Kristusa. 25. Bog’ bo spet oblagodaril deželo, in vsih pridelkov bo obilno. 26. Dajal vam bom spet dobre letine, obilno pridelkov. 27. tem“, ko bote nekoliko časa v rodovitni deželi živeli, pride presrečni Mesijev čas. — S to verstjo se v hebrejskim začne tretje poglavje. 28. „čez vse meso' 1 , t. j., čez vse ljudi. — De si tukaj prerok misli prihod svetiga Duha binkoštni praznik, uči sv. Peter (Djan. ap. 2, 16. i. d.j. 29. „ prerokovali bodo a , t. j., s svetim Duham navdani bodo z vso gorečnostjo učili, resnice Božje razumevali, pa tudi prihodnje reči po razodenji Božjim oznanovali;— „bodo sanje imeli", pomenljive sanje; Bog sc svojim služab- nikani tudi po sanjah razodeva; •— n bodo (Božje) perkazni gledali 1 ' , t. j., Bog se jim bo v perkaznih razodeval. 30. Ljudje vsih stanov, vsake starosti in obojniga spola se bodo vdeleževali darov svetiga Duha. 31. „kri" je podoba velike morije in veliciga poboja, „oyenj u , „puh" in n dim u so podobe hudih vojska. 32. Tudi to je podoba velike nesreče, zlasti hude vojske. 33. S tem si prerok misli razdjanje jeruzalemskiga mesta, pa tudi poslednjo sodbo Božjo. 34. Le kdor bo veroval v Jezusa Kristusa, in po njegovim nauku živel, se bo otel ob razdevanji jeruzalemskiga mesta in ob poslednji sodbi. Zgodovina nam perpoveduje, de so kristjani ob jeruzalemski zapertii v Pelo zbežali, in se oteli. 634 Joel 2. 3. v Jeruzalemu bo rešenje, kakor ostalimi bodo, ktere bo Gospod je Gospod govoril ; 35 ) in med poklical. 36 ) Rim. 10, 13. III. Poglavje. Bog bo narode, kteri njegovo ljudstvo stiskajo, ostro sodil in kaznoval; nje¬ govi častivci bodo rešeni sovražnikam iz rok; srečni stan noviga Jeruzalema, t. j., svete cerkve. 1. Ker glej, tiste dni in tisti čas,') ko bom obernil vjete z Juda in z Jeruzalema, * 1 2 ) 2. bom zbral vse narode, 3 ) in jih popeljem v dolino Josafat, 4 ) in pravdal se bom ondi z njimi zavoljo svojiga ljudstva, in za¬ voljo svoje dedšine, zavoljo Izra- elcov, ktere so razkropili med narode, in mojo deželo razdelili. 5 ) 35. »na sionski gori v Jeruzalemu u , t. j., v pravi veri, v cerkvi Božji „60 rešenje, kakor je Gospod govoril 1 - 1 , in obljubil po svojih prerokih. Gl. Iz. 2. razi. 5. 36. »med ostalimi u , t. j., med otetimi iz pogube bodo le samo tisti, „ktere bo Gospod poklical 11, v svojo cerkev in v svoje večno kraljestvo. 1. „tiste dni in tisti čas“, t. j., poslednji čas, ob drugim Kristusovim pri¬ hodu. — Prerok govori v tem poglavji od sodbe vsih narodov, od splošniga rešenja Judov in od noviga Jeruzalema, kar sega vse v poslednje čase (Skr. raz. 18, 19. Rim. 11, 26. Skr. raz. 21.), torej se iz tega lahko po¬ sname, de »tisti čas u pomeni poslednjo dobo Mesijevo. 2. ,,ko bom obernil vjete ci Jude in Jeruzalemljanc iz sužnosti (nevere, greha, njih sovražnikov) v pravo domovino — v cerkev Božjo — v nebeški Jeru¬ zalem. — Tukaj ne more biti govorjenje od rešitve Judov iz babilonske suž- nosti, in tudi ne od rešenja nekterih Judov iz stisk ob makabejskih časih, ker za temi srečnimi pergodbami ni nasledvala splošna sodba vsih narodov. 3. Ob pervim Kristusovim prihodu so se narodi podajali v njegovo 6veto cerkev, in le majhen del Judov se jim je perdružil; nekoliko časa pred drugim Kri¬ stusovim prihodam pa se bo ravno nasprotno godilo: le majhno število ljudi izmed narodov bo ostalo zvesto Kristusu, nasproti pa bo vse izraelsko ljud¬ stvo Mesija spoznalo ko praviga Boga, in se bo podalo v njegovo cerkev; na to pa bo imel Gospod strahovitno sodbo nad narodi, kakor napoveduje sv. Pavel v listu do Rimljanov (pogl. 11.) in sv. Janez v poslednjim po¬ glavji skrivniga razodenja. Le preočitno se bližajo tisti žalostni časi, v kterih bo po Kristusovih besedah (Luk. 18, 8.) komaj iskra prave, žive vere na zemlji; ker nevera in samopašnost se polastuje vsih stanov, de je velikimu številu kristjanov le še samo ime „ kristjan “ ostalo, povsod pa se kaže nevera, spačenost in povzdiga lastuiga uma do nebes. 4. »v dolino (ki se ji pravi) Josafat — Hebrejska beseda »Josafat* po¬ meni : »Bog sodi “; po tem takim si z „ dolino Josafat “ lahko mislimo vsak kraj, kjer Bog sodi. Nektcri izlagavci pa si mislijo zlasti dolino blizo Tekve, rnajhniga mesta, tri ure od Jeruzalema proti jugozahodnji strani, kjer je bil kralj Josafat otolkel Edomijane, Amončane in Moabljane. Gl. 2. Kron. 20. pogl. 5. t. j., pred oči jim bom tam per sodbi stavil gnusobe, ktere so nad mojim Joe! 3. 635 3. In za moje ljudstvo so vadljali, 6 ) in dečka so dali za vlačugo, 7 ) dekliča pa so prodali za vino, de so ga pili. 8 ) 4. Pa kaj mi hočete, 9 ) o Tir in Sidon in vsa pokrajina Fili¬ stejcev ? 10 ) Se li bote nad menoj maševali? 11 ) In ko bi se tudi nad menoj maševali, bi vam berž berž dal vračilo na glavo . n ) 5. Moje srebro in zlato ste namreč pobrali, in moje naj ljubši in naj lepši reči ste znesli v svoje mališnice. 13 ) 6. In sinove Judove in sinove jeruzalemske ste prodali Gre- kam, de ste jih deleč pognali od njih pokrajin. 14 ) 7. Glej, jez jih bom obudil s kraja, kamor ste jih prodali in vaše vračilo vam bom vernil na glavo. 15 ) 8. In prodal bom vaše sinove in vaše hčere sinovam Judovim v roke, 16 ) in prodali jih bodo Sabejcam, daljnimu ljudstvu; 17 ) ker Gospod je govoril. 18 ) 9. Razglasujte to med na¬ rodi, 19 ) posvečujte vojsko, 20 ) zbu¬ dite junake ! naj pridejo, naj doj- dejo vsi bojaki. izvoljenim ljudstvam dopernašali, ko so ga razkropili, in njegovo deželo med seboj razdelili.— Gnusobe, ktere so Kaldejci in Asirijani počenjali nad Božjim ljudstvam, so tukaj podoba stisk, ktere bodo izvoljeni poslednje čase terpeli, ko jih bodo izneverjeni hudobneži preganjali in terli. 6. Nekdaj so premagane in vjete po vadljanji med seboj delili. 7. Pagnin prestavlja hebrejsko: v in dečka (fantiča) so dali za vlačugarčino plačilo “. Nekdaj so po vojskini pravici premagane v sužnost peljali, iu so jih ondi ko živino prodajali. Tudi otroke so prodajali prav po nizki ceni, dečke so dajali, kolikor se daje vlačugam plačila za grešno djanje, dekliče pa za požerek vina (Šole). 8. dekliče so za vino zamenjevali, ali pa so jih prodajali, de so si vina kupili. 9. vpraša Bog z začudenjem svoje in svojiga ljudstva sovražnike. 10. Naslednje ljudstva se tukaj imenujejo sploh namesti vsih nevernikov, ki izvoljeno ljudstvo zaterajo. Zastran Sidona in Tira gl. Joz. 11, 8: 19, 29. Iz. 23. Eceh. 26, 2. 4. 7: 27. 2. Tirci in Sidonci so vjete Jude kupovali, in jih spet ko sužnje drugim prodajali (v. 6.). Filistejci, Hebrejcam zmirej sovražno ljudstvo, so prebivali na jugozahodnji palestinski meji. Gl. Joz. 13, 3. Iz. 14, 31, 11. n Se bote li nad menoj maševali u , ko svoje ljudstvo branim? 12. »berž berž u bi vas zadela moja vsigamogočna roka. 13. Izraelova lastnina je bila lastnina Božja, torej pravi Bog: „Moje srebro l ' i. t. d.; — n v svoje mališnice t. j., v svoje mališke tempeljne. 14. de niso imeli upanja, se kedaj verniti v svojo domovino. 15. v jez jih bom “ rešil iz sužnosti, vas pa bom vanjo dal. 16. To bom z vami storil, kar ste vi z Judi storili. 17. Sabejci so imeli svoje sela na jugovzhodnjim arabskim bregu, in so kup¬ čevali (Eceh. 27, 22.) z daljnimi narodi; tem narodam prodani sužnji se niso mogli nič več odkupiti. 18. torej se bo res zgodilo, ker je resničen in pravičen. 19. Prerok tukaj nagovori sovražnike Izraeloviga ljudstva, rekoč: O le naberife še toliko in toliko vojsko zoper izvoljeno ljudstvo, pa vedite, de bo Gospod pokončal vse vase junake. 20. posvečujte z daritvami moštvo za vojsko. 636 Joel 3. 10. Prekujte svoje lemeže v meče, in svoje matike v sulice. Slabi naj pravi: Jez sim junak! 2 *) 11. Uderite se in pridite, vsi narodi okrog, in zberite se; tam bo Gospod poderl vse tvoje ju¬ nake. 12. Naj se vzdignejo in pri¬ dejo narodi v dolino Josafat; ker tam bom sedel in sodil vse na¬ rode okrog. 13. Nastavite šerpe, ker že¬ tev je dozorela; pridite in poj¬ dite doli, ker polna je tlačivnica, kadi so prenapolnjene; zakaj njih hudobija se je namnožila. 22 ) 14. Ljudstva, ljudstva v dolini razsojevanja! ker blizo je dan Go¬ spodov v dolini razsojevanja. 23 ) 15. Solnce in luna ste otemnele, in zvezde so umaknile svojo svet¬ lobo. 24 ) Zgor. 2, 10. 16. In Gospod bo rjul s Si¬ ona, in iz Jeruzalema bo svoj glas, 25 ) in gibalo se bo nebo in zemlja; 26 ) in Gospod bo upanje svojiga ljudstva in moč Izraelovih Otrok. 27 ) Amoz 1, 2. 17. In zvedili bote, de sim jez Gospod vaš Bog, ki prebivam na Sionu, na svoji sveti gori; in Jeruzalem bo svet, in ptujci ne bodo več hodili skozi nje¬ ga. 28 ) 18. In zgodilo se bo tisti dan, de bo kapala z gora sladkost, in s hribov bo mleko teklo, in po vsih strugah Judovih bodo vode tekle; in studenec bo vrel iz hiše Gospodove, in bo močil ternjevo dolino. 29 ) Amoz 9, 13. 19. Egipt bo v pustoto in Idu- meja v pogubno pušavo; zato ker sta krivično delala z Judo¬ vimi otroci, in nedolžno kri pre¬ livala v njih deželi. 30 ) 21. Naredite si orožja, kolikor koli hočete; naj tudi dobijo vaši slabi vojaki junaško moč; vse to vam ne bo nič pomagalo. 22. „žetev“ in „ tlačivnica“ ste podobi veliciga poboja, podobi sodbe Božje; sovražniki izvoljeniga ljudstva so hudobijo sejali, torej bodo kazen želi (Skr. raz. 14, 15.). 23. Prerok pravi: O koliko ljudstva in ljudstva vidim priti k sodbi Božji, kjer bo vsakteriga sreča ali nesreča vekoma določena (Mat. 25, 46.). 24. Glej zgor. 2. pogl. 10. in 31. versto in razi. 25. Bog bo v sredi svojiga izvoljeniga ljudstva z močnim glasam izrekel sodbo nad hudobneži. — Prerok permerja glas Božji levovimu rjntju in gromu. 26. Tudi to je podoba sodbe Božje. Gl. zgor. 2, 10. 27. Izvoljeni bodo v Gospoda zaupali, in po njegovi moči zmagali. 28. Ko bodo sovražniki izvoljenih premagani, tadaj ne bodo več nesveti ljudje Kristusove cerkve nadlegvali in skrunili, . vsi udje .cerkve Božje bodo sveti in srečni. — To meri na poslednji srečni stan Kristusove cerkve na zemlji, ravno tako tudi naslednje. Perm. Iz. 26, 1. i. d. 29. „sladkost u , t. j., sladko vino; — „ ternjevo dolino v hebrejskim: „do- lino Sitim. 11 , t. j., dolino, ki se ji pravi v Sitim u , t. j., ternje; „Sitim l ‘ pa lahko tudi meri na dolino „iSidim“, ktera se je v gnjilo morje spremenila (1. Mojz. 14,10.). Perm. Eceh. 47, 1. i. d. —- Vse to je podoba velike sreče, ki bo cerkvi došla poslednji čas. 30. Edomljani ali Idumejci so bili iz Ezava, Jakopoviga brata £1. Mojz. 28, 41. 42.), in so stanovali v gorovji na južni strani kananske dežele. Ob iz¬ hodu Izraelcov iz Egipta jim Edomljani niso hotli dovoliti pota skozi svoje Joel a. 637 20. V T Judeji pa bodo na ve¬ koma prebivavci, in v Jeruzalemu od roda do roda. 31 ) 21. In očistil bom njih kri, ktere nisim še očistil; 32 ) in Gospod bo prebival na Sionu. 33 ) okrajine v obljubljeno deželo (4. Mojz. 20, 20. 21.). Kralj Savel se je srečno ž njimi vojskoval, ter jih je bil premagal (1. Kralj. 14, 47.); David pa jih je bil popolnama podvergel svojirnu gospostvu, ter je djal zasedo v njih okra- jino, in vsa Idumeja mu je bila sužna (1. Kralj. 8, 14: 3. Kralj. 11, 15. 16: 1. Kron. 18, 11 —13.). Salomonu so se bili Edomljani sicer uperli, pa niso bili veliko opravili; ob času kralja Josafata niso imeli svojiga kralja, ampak judovskiga namestnika (1. Kralj. 22, 48.); ob Joramovim kraljevanji pa so se bili spet oprostili judovskiga gospostva. Po tem času so se čedalje bolj razširjali in močneji prihajali, in so bili vedni sovražniki Judov (Iz. 63.), še tudi po razvaljenim Jeruzalemu (Abd.); Egipčani pa so Jude močno nadlegvali, in tudi večkrat otepli. Idumejci in Egipčani so tukaj imenovani namesti vsih sovražnikov Božjiga kraljestva. 31. Judeja (dežela spoznovanja) in Jeruzalem (mesto miru) pomenita vojsko- vavno cerkev na zemlji in poveličano v nebesih. 32. Odpustil jim bom zadolženje zavoljo prelite Mesijeve kervi, kteriga zadol- ženja jim še nisim odpustil, in ga jim ne bom odpustil, dokler se ne podajo v mojo cerkev. 33. „na Sionu (i , v cerkvi (Iz. 2.), ktera se bo spremenila v nebeški Jeruzalem. Glej Skr. raz. 21. 22. v preroka Amoza. Amoz je bil rojen v Tekvi, mestcu nekoliko milj od Betle¬ hema proti jugu. Bil je pastir, in je revno živel (gl. 7, 14.); po¬ znejše pa ga je Bog poklical v preroški stan (7, 15. i. d.). Po napisu njegovih bukvic (1, 1.) je prerokoval tisti čas, ko je bii Ozija (Azarija) kralj v Judovim, Jeroboam II. pa kralj v Izra¬ elovim kraljestvu (4. Kralj. 14, 21 — 23.), tedaj poslednje leta kralja Jeroboama II., ko je Azarija še le v sedem in dvajsetini letu Jerohoamoviga kraljevanja jel vladati v Judovim kraljestvu. Amoz je tedaj svojo preroško službo opravljal nekoliko časa, ko sta tudi Ozej in Izaija prerokovala. Prerok Amoz obrača svoje prerokovanja skorej le samo na Izraelovo kraljestvo, Judovo kraljestvo pa le mem grede v misel jemlje. On svari Izraelce zavoljo množili pregreh, zlasti zavoljo malikovanja, boljšake in imenitnike pa zavoljo mehkužnosti in ter- dobe do ubozih, le v 1. in 2. poglavji napoveduje nekterim so¬ sednjim narodam šibe Božje. Enkrat pogleda tudi v daljne čase druziga Davida, namreč Mesija (9, 8—11.). V svojih preroških govorih kaže veliko serčnost, ker brez vsiga strahu napoveduje malikovavcam šibe Božje. S tem pa si je bil nakopal veliko so¬ vražnikov, kteri so ga čertili in preganjali, zlasti pa Amazija, duhoven v Betelu (7, 10. i. d.). Zavoljo tega preganjanja, ali pa, kakor nam ustno izročilo pove, zavoljo silovitne smerti, ker je v Tekvi za ranami umeri, ga katoliška cerkev šteje med mučence (marternike), in njega spomin obhaja 31. sušca. Te Amozove bukvice so bile pisane med 798. in 784. letam pred Kristusam. De so te bukvice res Amozove, terdijo vsi judovski in keršanski učeniki. V novim zakonu se v misel jemljejo verste 5, 25. 26. v apostoljskim djanji (7, 42.), in 9, 11. ravno tam (15, 16.). Sveti cerkveni očetje so jih brali med malimi preroki. Sveta katoliška cerkev jih je sprejela med bukve svetiga pisma. PB1E0I AMOZ. I. Poglavje. Prerokovanje zoper Damask, zoper Filistejce, zoper Tir, zoper Idumejce in Amončaue. 1. J||esede Amoza, kteri je bil izmed pastirjev iz Tekve, ki so mu bile razodete zoper Izraela v dneh Ozija, kralja Judoviga, in v dneh Jeroboama, sina Joasoviga, 1 ) dve leti pred polresam. 2 ) 2. In je rekel: Gospod bo rjul s Siona in iz Jeruzalema bo dajal svoj glas; 3 ) in žalovali bodo lepi pašniki pastirjev, in posušil se bo verh Karmela. 4 ) Jer. 25, 30. Joel 3, 16. 3. To pravi Gospod: Zavoljo treh pregreh v Damasku in za¬ voljo štirih mu ne bom zanesel; 5 ) zato ker so z železnimi vozmi mlatili Galaad. 6 * * * * ) 1. Glej zgorej vvod v tega preroka. 2. Od tega potresa govori tudi prerok Caharija (14, 5.). Po povesti judov- skiga zgodovinarja, Jožefa Flavija, je bil ta potres tisti čas, ko si je Ozija hotel viši duhovstvo perlastiti (4. Kralj. 15, 5: 2. Kron. 26, 18. i. d.). Ko je kralj duhovne v tempeljnu zmerjal, je močen potres tla zmajal. Tempelj je zgorej počil, svetel solučui žarek je šinil kralju v obraz, in ga je z go¬ bami udaril. 3. Gospod bo z vso močjo dognal svoje sodbe nad Izraelovim Ijudstvam , ter ga bo z vso ostrostjo tepel. — S krajema n Sion u in n Jeruzalem il Atnoz na¬ znanja Izraelcam po svoji šegi, de Bog noče moljen bili v Betelu in Danu, kjer ste zlati teleti, ampak v Jeruzalemu in sicer v tempeljnu (Hier.). 4. „žalovali bodo lepi pašniki ker jih bodo sovražniki pomandrali; — »Karmel«, naj rodovitnejši in naj lepši gora v Palestini per morji, se bo po¬ sušil. To je podoba popolniga pokončanja po sovražnikih, ki jih bo Bog po¬ slal v deželo. 5. „Zavoljo treh pregreh — in zavoljo štirih tedaj zavoljo sedmih pre¬ greh, t. j., zavoljo veliko pregreh (Prip. 30, 15.), „mu ne bom zanesel ali pa: „ne bom odvernil od njega 11 namenjene šibe, razrušenja. ^Damask«, veliko mesto na Sirskim, se tukaj imenuje namesti vsiga kraljestva. 6 - „*ato ker so z železnimi vozmi'' terli prebivavce v .Galaadu, t. j., Izra¬ elce na uni strani Jordana. — Gl. zastran mlativniga voza Iz. 28. razi. 35. Prerok ima tukaj pred očmi krivične vojske, ktere sta Hazael, kralj v Da¬ masku, in njegov sin Benadad zoper Izraelce imela. Gl, 4. Kralj. 10, 32. 33: 13, 3. 4. 7. Amoz 1. 640 4. In poslal bom ogenj v hišo Azaelovo, 7 ) in požerl bo Bena- dadove hiše. 8 ) 5. In razterl bom zapahe 9 ) v Damasku, in potrebi! bom pre- bivavce z mališkiga polja, 10 ) in njega, ki derži žezlo, iz hiše ra¬ dostne; 11 ) in prepeljano bo asir¬ sko ljudstvo v Cirene, 12 ) pravi Gospod. 6. Tako govori Gospod: Za¬ voljo treh pregreh v Gazi, in zavoljo štirih mu ne bom za¬ nesel; 13 ) ker so odpeljali vse vjete, de so jih zaperli v Idu- meji. l4 ) 7. In poslal bom ogenj nad ozidje v Gazi, in požerl bo njene hiše. 8. In iztrebil bom prebivavce iz Azota, in njega, ki derži žezlo, iz Askalona; in iztegnil bom svojo roko nad Akaron, in poginili bodo ostanki Filistejcov, 1S ) pravi Go¬ spod Bog. 9. Tako govori Gospod: Za¬ voljo treh pregreh v Tiru in za¬ voljo štirih mu ne bom zanesel; zato ker so bili zaperli vse vjeto v Idumeji, in se niso spomnili bra¬ tovske zaveze. 16 ) 10. In poslal bom ogenj nad zidovje v Tiru, in požerl bo njega hiše. * 7 ) 11. Tako govori Gospod: Za¬ voljo treh pregreh v Edomu in zavoljo štirih mu ne bom za¬ nesel; 18 ) zato ker je preganjal z mečem svojiga brata, in po¬ kvaril usmiljenje do njega, in je 7. r poslal bom ogenj 11 , t. j., vojsko v Azaelovo kraljestvo. 8. „hiše u , gradove Benadada, sirskiga kralja. 9. „zapahe u per mestnih vratih, t. j., odperl bom vrata v Damask. 10. „z mališkiga polja 11 , blezo iz doline med Libanam in Antilibanam, ktero so kralji z Damaska v posesti imeli; imenuje pa se zato tako, ker so ondi malikovali. 11. derži žezlo * 1 '', t. j., ki ima kraljevo palico v roči, namreč vladarja boin potrebil „iz hiše radostne 11 , v hebrejskim : „iz Bet-Edena", t. j., iz hiše rajske, blezo ime tistiga kraja, kjer je prebival vladar, ki je bil Damasku podložin. 12. n v Cirene a , v hebrejskim: „v Kir“, v deželo na Asirskim per reki, kise ji pravi n Kir“, po latinsko „Cirus u . Spolnitev te prerokve gl. 4. Kralj. 16, 9. 13. „Gaza u , mesto izmed peterih velikih mest na Filistejskim (Joz. 10, 41: 1. Kralj. 6, 17. Jer. 25, 20.), in se tukaj imenuje namesti filistejskiga ljud¬ stva ; — „mu (_filistejskimu ljudstvu) ne bom zanesel ali pa: „we bom odvernil od njega“ namenjene šibe. Gl. zgor. 3. v. 5. razi. 14. Prerok si tukaj misli vojsko, ki so jo Filistejci j združeni z Idumejei, imeli zoper Jude (2. Kron. 28, 17. 18.). 15. v Azot“, n Askalon u in „ Akaron “ so velike mesta Filistejcov. Ta prerokva se je spolnila po Nabuhodouozorji (Jer. 25, 20: 47. Eceh. 25, 15.). Tudi poznejše so te mesta veliko terpele po mnozih sovražnikih, poslednjič pa so tudi Filistejci zginili iz zgodovine. 16. „ Zavoljo treh pregreh“ i. t. d. glej zgor. 5. razi. Tudi Tirci so bili sovražni Izraelcam (Joel 3, 4.), in se niso spomnili stare prijaznosti in zaveze, ki so jo bili s Hebrejci sklenili. Gl. 2. Kralj. 5, 11: 3. Kralj. 5, 1. 17. Tir je mnoge nadloge preterpel, poslednjič pa ga je Aleksander Velik 1 razdjal. Gl. Eceh. 26, 27. Iz. 23. 18. Zastran „Edoma “ gl. Iz. 34. razi. 1. Perm, zgor. v. 3. razi. 5. jAmoz še dalje deržal svoj serd, in ohranil svojo jezo do konca. 19 ) 12. Poslal bom ogenj v Teman, in bo požerl hiše v Bosri. 20 ) 13. Tako govori' Gospod: Za¬ voljo treh pregreh Amonovih otrok 21 ) in zavoljo štirih jim ne bom zanesel; zato ker so pre¬ parali noseče v Galaadu, de so razširili svojo mejo. 22 ) I. 2 . 641 14. In užgal bom ogenj na ozidji v Rabi, 23 ) in požerl bo njene hiše med tuljenjem ob dnevu boja, v viharji ob dnevu pre¬ tresa. 24 ) 15. In Melkom 25 ) pojde v suž- nost, on in njegovi poglavarji z njim, pravi Gospod. II. Poglavje. Prerokovanje zoper Moabljane, Jude in Izraelce. 1. Tako govori Gospod: Za¬ voljo treh pregreh Moabovih ‘) in zavoljo štirih mu ne bom za¬ nesel; * 1 2 ) zato ker je sežgal kosti idumejskiga kralja do pepela. 3 ) 2. In poslal bom ogenj nad Moaba, 4 ) in požerl bo hiše v Karijotu, 5 ) in umeri bo Moab v hrupu in med trobentinim buča¬ njem. 6 ) 3. In iztrebil bom sodnika izmed njega, 7 ) in vse njegove poglavarje bom usmertil z njim vred, pravi Gospod. 8 * ) 4. Tako govori Gospod: Za¬ voljo treh pregreh Judovih in za- 19. Edomljani se imenujejo bratje Izraelcov, ker so bili iz rodu Ezava, brata Jakopoviga. Ker so bili tolikanj terdovratni sovražniki Izraelcov, ker niso imeli z njimi usmiljenja, in ker jih še neprenehama čertijo (_Iz. 34, 1.j, zato bodo ostro pokorjeni. 20. n Teman cl in „Bo$ra a , mesti Edomljanov. Gl. Jer. 49, 7. 13. Iz. 34, 6. To prerokovanje se je spolnilo po Nabuhodonozorji (Jer. 49, 7. Eceh. 25, 14.), prav popolnama pa ob času Makabejcov, ko je Janez Hirkan kraljestvu Edom¬ ljanov za vselej konec storil. 21. Perm. zgor. 5. razi. Amončani so bili iz Lotoviga rodu (1. Mojz. 19, 38.), in so bili tudi zaperseženi sovražniki Izraelcov. 22. Prerok tukaj meri na 4. Kralj. 8, 12. Perm. 4. Kralj. 15, 16. Oz. 14, 1. 23. „Raba“ je tukaj veliko mesto Ainončanov (5. Mojz. 3, 11. Jer. 49, 2. 24. „ob dnevu pretresa^, v hebrejskim: ,.ob dnevu hude (silne) ure 11 . To pre¬ rokovanje se je spolnilo po Nabuhodonozorji, ko je po dokončani judovski vojski tudi sosednje ljudstva podjarmil. ^3. „Melkom u je ali malik „MoIo/t“ (Jer. 49, 1. 3.), ali pa kralj. 1- Zastran „Moaba“ ali „ Moabljanov “ gl. Iz. 15, 1. razi. 1. 2- Zastran teh besedi glej zgor. 1, 3. razi. 5. 3. Permeri zastran tega 4. Kralj. 3, 26. 27. 4. poslal bom ogenj 11 , t. j., vojsko nad Moabljane. 3' nV Karijotu a , v moabskim mestu in terdnjavi (Jer. 48, 24. 41.). 6- pokončani bodo Moabljani , ko bodo sovražniki nad nje perderli. *’• „iztrebil bom sodnika^, t. j., njih vladarja, kralja. To se je spolnilo po Nabuhodonozorji, Gl. 1. pogl, 24, razi. ' H Amoz 2 642 voljo štirih mu ne bom zanesel; zato ker je zavergel postavo Go¬ spodovo, in njegovih zapoved ni ohranil; ogoljufali so jih 9 ) nam¬ reč njih maliki, za kterimi so hodili njih očetje. 5. In poslal bom ogenj nad •Juda, in požerl bo hiše v Jeru¬ zalemu. 6. Tako govori Gospod: Za¬ voljo treh pregreh Izraelovih in zavoljo štirih mu ne bom za¬ nesel; 10 ) zato ker je prodal za denar pravičniga in uboziga za čevlje. 11 ) 7. Oni tarejo v prahu po zemlji glave ubozili, 12 ) in prevračajo pot ponižanih; 13 ) in sin in nje¬ gov oče hodita k (enimuj de¬ kletu, 14 ) de skrunita moje sveto ime. 1S ) 8. In na zastavljenih oblači¬ lih ležijo per slehernim altarji, in pijejo vino obsojenih v hiši svojiga boga. 16 ) 9. Jez pa sim iztrebil Amo- rejce 17 ) spred njih obličja, 18 ) kteri so bili visoki kakor ceder in močni kakor hrast’; 19 ) in poterl sim njih sad zgorej in njih korenino spo- dej.*°) 10. Jez sim, ki sim vas iz¬ peljal iz egiptovske dežele, in sim vas vodil po pušavi štirdeset let, de bi posestvali deželo Amo- l-ejcov. 2. Mojz. 14, 21 : 5 Mojz. 8, 2. 11. In obudil sim izmed vaših sinov preroke in izmed vaših mladenčev Nazarejce; 21 ) mar ni tako, Izraelovi otroci? pravi Go¬ spod. 12. Vi pa ste Nazarejcam da- 9. „ Zavoljo treh pregreh a i. t. d., gl. zgor. 1. pogl. 5. razi.;— „ ogoljufali sojih 11 , t. j., zapeljali, odvernili od Boga in čednosti. 10. Glej zastran tega zgor. 1. pogl. 5. razi. 11. zato ker je Izrael z denarjem podkupoval sodnike, de so po krivim obso¬ dili nje, ki so imeli pravične pravde, uboge pa prodali za malo vredno reč, za par podplatov. 12. Oni tarejo in stiskajo uboge, kolikor morejo; v hebrejskim: „Oni hrepene po prahu na zemlji ubogim na gtavo (i , t. j., oni si perzadevajo, uboziga v žalost spraviti, de si v nji prah na glavo potresa. Gl. Job. 2,12. Jer. 7, 6. 13. zvijajo pravično pravdo revnih, ki si pomagati ne morejo. 14. počenjata nečistost in kervosramnost (3. Mojz. 18, 8.). 15. mojiinu svetimu imenu nečast delajo med narodi. 16. Na zgornjih oblačilih, ktere so jim mogli ubogi zastaviti, ležijo per poje¬ dinah, ki jih malikam v čast napravljajo, in pijejo vino, kupljeno z denarji; ki so jih prejeli za obsojenje nedolžnih; — » v hiši svojiga boga u , Pagnin prestavlja hebrejsko: „v hiši svojih bogov 1 - 1 , t. j., v tempeijnu svojih ma¬ likov. — Izraelci so se tedaj zelo zelo pregrešili, ker so uboge derli, za¬ stavljene zgornje oblačila zoper postavo čez noč ohranili, malikovali, nedolžne obsojevali, za krivični denar vino kupovali, in v tempeljnih svojih malikov pijančevali. 17. „Amorejce cl , sploh Kananejce. Gl. 1. Mojz. 15, 16. 18. zatorej je toliko veči njih nehvaležnost do mene. 19. kteri so bili velike in močne postave. Gl. 5. Mojz. 3, 11. 20. iztrebil sim vse deblo s korenino in s sadam vred, t. j., ves rod z očeti in z otroci vred. 21. „ Nazarejce “, t.j., Bogu posvečene, ki so si za viši čednost perzadevali, s posebnimi obljubami, zderžati sc tudi perpušenih stvari na pr. vina i. t. d. Gl. 4. Mojz. 6. A lil 02 jali vina piti, 22 ) in ste prerokam ukazovali, rekoč: Nikar ne pre¬ rokujte ! 23 ) 13. Glejte, jez škripljem med vami, kakor škriplje voz, naložen s senam; 24 ) 14. Zato ne bo hitri mogel ubežati, in močni ne bo ohranil svoje moči, in čversti ne bo otel svojiga življenja; 2 5 ) 2. 3 . 643 15. in lokostrelec ne bo stal, in hitri s svojimi nogami se ne bode rešil, in konjnik ne bo otel svojiga življenja; 26 ) 16. tudi naj serčnejši med ju¬ naki bo nag bežal tisti dan, pravi Gospod. 27 ) III. Poglavje. Nehvaležni Izraelci bodo ostro kaznovani. 1. Poslušajte besedo, ki jo je Gospod govoril zoper vas, o Izraelovi otroci! zoper vso rodo¬ vino, ktero je izpeljal iz egip¬ tovske dežele, ter pravi:') 2. Samo vas sim spoznal 2 ) izmed vsili rodovin na zemlji; zato bom kaznoval nad vami vse vaše krivice. 3 ) 22. v sle dajali vina piti 11 zoper mojo postavo. 23. # Nikar ne prerokujte K nesreče in neprijetnih reči! Perm. Iz. 30, 10. — Kako zoperni so še dandanašnji oznanovavci besede Božje spačenim ljudem, ako jim pregrehe očitajo, in večno pogubljenje napovedujejo! 24. Jez ječim pod težo vaših grehov, kakor škriplje voz pod svojo težo; za¬ torej vas nič več ne morem prenašati ; moram vas kaznovati (Hier.). Drugi prestavljajo hebrejsko: v Glejte, jez vas obkladam (s svojimi šibami) na vašim kraji, kakor je obložen voz s snopovjem “ (Pagnin). 25. Mojim šibam se ne bo mogel nihče umakniti. 26. Nihče ne bo mogel ubežati in se oteli. 2T. „bo nag 11 , t. j., brez vojaške oprave bežal, ter bo vse od sebe vergel, de ko lože tekel. — To se je spolnilo nad Izraelci po Teglatfalasarji (4. Kralj. 15, 29.j in Salmanasarji (4. Kralj. 17, 6.). !• Tukaj začne prerok svariti vse izraelsko ljudstvo. 2. „sim spoznal t. j., izvolil. Gl. Ozej. 13, 5. 3 - »zalo bom a vas toliko bolj tepel zavoljo vaših grehov. 4- Prerok z naslednjimi podobskimi vprašanji {3—8. v.) Izraelcam pred oči stavi resnico, de Bog ne .more z njimi združen biti, in jim še dalje dobrot skazovati, temuč še kaznovati jih mora, ker ne živijo po njegovi volji. Pomen te verste je tedaj : Bog vam ne more dober biti, ker ste se od njega ločili, in njegovo zavezo raztergali (Šole). 5 - Kakor lev ne renči, če pred seboj ne vidi ropa; ravno tabo se tudi Bog ne grozi in ne kaznuje, če ne vidi zadolženja, ki je kaznovanja vredno (Šole). 41 * 3. Mar dva skupej hodita, ce nista zedinjena? 4 ) 4. Mar lev rjove v gojzdu, če nima ropa? Mar mladi lev daje glas iz svojiga berloga, če ni kaj zagrabil? 5 ) 5. Mar tiča pade v mrežo na zemlji brez tičarja? Se li za- Amoz 3. 644 derga vzame z zemlje, prejden se kaj vjame? 6 ) 6. Ali buči trobenta v mestu, in bi se ljudstvo ne prestrašilo? Je li kaka nesreča v mestu, ktere bi ne bil Gospod napravil? 7 ) 7. Gospod Bog pa tudi no¬ bene besede ne izpolni, de bi ne razodel svoje skrivnosti svojim slnžabnikam prerokam. 8 ) 8. Lev rjove, kdo bi se ne bal? Gospod Bog govori, kdo bi ne prerokoval? 9 ) 9. Razglasujte na hišah v Azotu in na hišah v egiptovski deželi, in recite: Zberite se na gorah per Samarii, in glejte mnoge neumnosti v njeni sredi in krivico terpeče v njenih hramih. 10 ) 10. Oni ne znajo prav ravnati, reče Gospod, ter kopičijo krivico in rop v svojih hišah.") 11. Zatorej tako govori Go¬ spod Bog: Stiskana in obdana bo dežela; in izpeljana bo iz tebe tvoja moč, 12 ) in oropane bodo tvoje hiše. 12. Tako govori Gospod: Ka¬ kor pastir otme levu iz žrela dve kosti ali konec ušesa: tako bodo oteti otroci Izraelovi, kteri v Sa- marii sedijo v kotu na posteljici in na damaški blazini. 13 ) 13. Poslušajte in pričajte v 6. Kakor se tiča ne vjame, če ji ni mreža nastavljena, in kakor tičar nastav¬ ljene zadcrge ne vzame z zemlje, dokler se kaj ne vjame; ravno tako tudi Bog ne bo preklical svojih sodba, ktere je po prerokih napovedal, dokler jih ne izpolni (ŠolcJ. 7. Kakor se ljudstvo prestraši, če trobenta zabuči, in kako nevarnost naznani: ravno tako ,naj se tudi prestraši, če Bog po svojih prerokih svoje šibe napo¬ veduje ; kakor vsako nesrečo le Bog nad mesto pošlje, ravno tako bo tudi to le on poslal (Šole). 8. Bog nobene kazni nad Izraelam ne izpolni, de bi je poprej ne napovedal po svojih prerokih (Šole). 9. Kakor se vsaka živa stvar leva boji, kadar v njo renči, in se mu ne more v bran staviti: ravno tako je tudi preroku nemogoče, Bogu sc ustaviti, če mu on ukaže prerokovati, ter njegove šibe ljudstvu naznanjati (Šole). 10. ,,na liišah u , t. j., na ravnih hišnih strehah, kjer so po navadi ljudstvu potrebne reči oznauovali: — „v Azohi", v velikim filistejskim mestu; — r na gorah per Samarii t. j., na gorah izraelske dežele; „ Samarija * ll , veliko mesto, se’ tukaj imenuje namesti vse dežele; ,,mnoge neumnosti “, v hebrejskim: n mnoge zmešnjave “ ali v mnoge potertja 11 ;—- ..krivico terpeče t. }■■> glejte, kolike krivice, odertije, zateranja terpijo ubogi v Samarii, v Izraelovi deželi. — Pomen: Prerok nagovarja tukaj sosednje ljudstva, Fili¬ stejce in Egipčane, ki so bili priče množili čudežev, ktere je Bog zavoljo Izraelcov delal, ter jim toliko in toliko dobrot skazoval; zato naj bodo tudi priče njih nehvaležnosti, brezbožnosti in kazni, ki jih bo zadela. 11. n Oni ne znajo K nič več prav razsojevati pravde, ob vso pravico so prišli * bogatini oderajo ubogo ljudstvo, in kopičijo ptuje blago v svojih hišah (Šole). 12. „ izpeljana bo iz tebe tvoja moč t. j., tvoji naj boljši junaki ti bojo vzeti, ter bojo peljani v sužnost (_ŠoIc). 13. Pomen: Izmed imenitnih in mehkužnih Izraelcov se jih bo le malo rešilo, kadar bodo sovražniki nad nje perderli. — Prerok permeVja majhno število otetih Izraelcov kostem ali ušesam, ki jih pastir včasih levu iz žrela potegne. De se pastirji z levi borijo ali mečejo, ni nič kaj nenavadniga. Gl. 1. Kralj. 17,34. — Imenitni in bogati Izraelci so imeli v svojih hišah ob stenah mehke Anioz Jakopovi hiši, 14 ) pravi Gospod Bog vojskinili trum: 14. de bom ob dnevu, ko bom jel kaznovati pregrehe nad Izra- elam, obiskal njega in altarje v Betelu ; in odbiti bojo rogovi altarju, in na zemljo bodo padli. 15 ) 3. 4. 645 15. In poderl bom zimsko hišo s poletno hišo vred; 16 ) in zgi¬ nile bodo hiše slonokošene, in raz- valjenih bo veliko hiš, 17 ) pravi Gospod. IV. Poglavje. Izraelci bodo zavoljo svojiga melikužniga življenja in malikovanja kaznovani. Opominjanje k pokori. 1. Poslušajte to besedo, de¬ bele krave, * 1 ) ki ste na samarij¬ ski gori, ki krivico delate po¬ trebnim, in tarete uboge, ki pra¬ vite svojim gospodarjem: Per- pravite, de pijemo! 2 ) 2. Persegel je Gospod Bog per svoji svetosti: Glejte, dnevi pridejo nad vas, de vas bodo z drogovi vzdigovali, in vaše ostan¬ ke v vrelih loncih. 3 ) 3. In skozi luknjo pojdete druga za drugo, 4 ) in veržene bote v Annon, 5 * ) pravi Gospod. 4. Le hodite v Betel, in gre¬ šite; v Galgalo, in množite pre¬ klopi (sofe, kanapeta, divane), na kterili so bile podglavšnice z damaškam prevlečene. V kolih na teh mehkih klopeh so bili naj imenitneji sedeži. 14. Duhovni, preroki in drugi! vzemite si to k sercu, ter oznanujte to vsim Izraelcam; ker gotovo se bo zgodilo, če se ne poboljšale. 15. „ obiskal njena altarje 11 , t. j., tisti čas bom poderl Izraelove mališke altarje v Betelu. Gl. Oz. 4, 15 : 3. Kralj. 12, 28. 29. Mališki altarji so bili tako narejeni, kakor aitar v jeruzalemskim tempeljnu. 16. Kralji in drugi imenitniki so imeli zimske in poletne hiše; poletne so imeli »a hribih Gl. Sodn. 3, 20. Jer. 36, 22. •7. n hiše slonokošene t. j., hiše, kterih stene in stropi so s slonovo kostjo vloženi (3. Kralj. 22, 39.); v hebrejskim: ,,velike hiše. 11 — To se je spol¬ nilo (v. 12 — 16.) po kralji Saiinanasarji, kteri je imenitnike večidel pomoril, ostanke v sužnost peljal, njih hiše pa razvalil. 1 ■ .»debele krave“, v hebrejskim: »bosanske krave u ; — „ Hasan“ je gorovje, sloveče zavoljo dobre paše. Pomen: Poslušajte ve, rejene, mehkužne ženske. 2 ' v ki pravite svojim gospodarjem^ , ki vedno tišite v svoje može, de naj vam le veliko perpravijo, de se bote mogle mastiti. 3 - vas, debele krave! bodo sovražniki hitro v kosove razsekali; nekoliko vašiga mesa bodo na železuih drogovih odnesli, nekoliko pa v vrele piskre pometali in skuhali, t. j., vas, mehkužne, debele ženske! bodo sovražniki hudo pestili in morili, nekoliko vas pa v terdo sužnost peljali. V hebrejskim: ••• »de vas bodo na kaveljnih odnesli, vaše mlajše pa na ribških tern- kih u . — „Kaveljni“ in ..ribški ternki “ so podoba orožja, s kterim bodo v jete v sužnost peljane. 4 - Mestno ozidje bodo sovražniki prederli; torej vam ue bo treba skozi mestne vrata hoditi, kar skozi te predertije ali luknje pojdete v sužnost. h- Armon“, t. j., v Armenijo. Perni. 4. Kralj. 17, 23. lin oz 4. 646 greho, in nosite zjutraj svoje da¬ rove, tri dni svoje desetine; 6 ) 5. in darujte skvašeniga kruha v zahvalo; le sklicujte in ozna¬ čujte prostovoljne darove; 7 ) to namreč vam dopade, 8 ) Izraelovi otroci! pravi Gospod. 6. Zato sim tudi jez dal va¬ šim zobem skomino po vsili vaših mestih in pomanjkanje kruha po vsili vaših krajih; vender se ni¬ ste vernili k meni, pravi Go¬ spod. 9 ) 7. Jez sim vam tudi dež per- deržal, ko je bilo še tri mesce do žetve; in na eno mesto sim dal dežiti, na drugo mesto pa nisim dal dežiti; en del je bil z dežjem pomočen, del pa, na kte- riga nisim dal dežiti, se je po¬ sušil. 10 ) 8. In prišle so dve in tri mesta v eno mesto, de bi bile vodo pile, pa se niso napile; * 11 ) vender se niste vernili k meni, pravi Go¬ spod. 9. Udaril sim vas s smode¬ čim vetram, in z rijo veliko va¬ ših vertov in vaših vinogradov; vaše olivke in smokve je gosenca ožerla; 12 ) vender se niste vernili k meni, pravi Gospod. Hag. 2,18. 10. Poslal sim vam smert po potu egiptovskim, usmertil sim z mečem vaše mladenče, dal od¬ peljati vaše konje, 13 ) in dal sim gnjilobi iz vaših šotoriš se vzdi¬ govati v vaše nosnice; 14 ) vender se niste vernili k meni, pravi Gospod. 11. Prevergel sim vas, kakor sim bil prevergel Sodomo in Go¬ moro, 1S ) in bili ste kakor glavnja, potegnjena iz ognja; 16 ) vender se niste vernili k meni, pravi Gospod. 1 . Mojz. 19, 24. 12. Zavoljo tega bom to storil 6. O le hodite darovat teletam v Betel in v Galgalo (Oz. 4, 15.), Ie še več storite, kar postava hoče zastran desetin, vsake tri dni jih nosite; pa kaj vam bo vse to pomagalo ? 7. O le kažite svojo gorečnost, ter darujte tudi skvašene kruhe in druge prostovoljne darove svojim malikam v čast; pa kaj vam bo to pomagalo? — Skvašeno darovati je bilo prepovedano (3. Mojz. 2, 11.). .Zastran zahvalnih daritev gl. 3. Mojz. 7, 11 — 14., in prostovoljnih darov gl. 2. Mojz. 35, 29: 3. Mojz. 22, 23. 8. tako ravnanje vain dopade, vam je všeč. 9. Zavoljo teh gnusob sim vam poslal lakoto; pa vender niste spregledali, in se poboljšali. — V hebrejskim: n Zato sim tudi jez dal vašim zobem či- stobo“, t. j., vaši zobje so bili čisti, ker niste imeli kaj jesti. 10. Poslal sim vam tudi sušo, de bi bili spregledali in se poboljšali. 11. Prišli so prebivavci iz mest, kjer ni bilo dežja, vode iskat v mesto, kjer je bil dež pomočil; pa ni bilo dovolj vode za vse. 12. v smokve u , t. j., smokvino ali figovo drevje. 13. Poslal sim vam kugo iz Egipta, vaše vojake sim dal pobiti (4. Kralj. 13, 3. 7.), in vaše konje, kolikor jih ni počepalo, sim dal odpeljati. 14. dal ali storil sim, de se je velik smrad vzdigoval iz vaših šotoriš ali stauiš, kjer so gnjili nepokopani merliči in konji. 15. Razdjal sim nektere vaših krajev s potresam ali pa po sovražnikih, kteri so jih popolnama ukončali. 16. in bili ste skorej popolnama pokončani. Vmoz tebi, o Izrael! 17 ) ko bom pa to tebi storil, se perpravi, o Izrael! svojimu Bogu naproti iti. 18 ) 13. Ker glej, on upodobuje gore, in vstvarja veter, 19 ) in 4. 5. 647 oznanuje človeku svojo besedo, 20 ) dela jutranjo meglo, 21 ) in hodi nad zemeljskimi višavami; 22 ) Go¬ spod Bog vojskinih trum mu je ime. V. Poglavje. Žalostna pesem nad Izraelovim poginam. Opominjanje k pokori in poboljšanju. 1. Poslušajte to besedo, ža- lostnico, 1 ) ki jo zavzdignem nad vami: Hiša Izraelova je padla, in ne bo več vstala. 2 ) 2 . Devica Izraelova 3 ) je ver- žena ob svoje tla, in ni ga, de bi jo vzdignil. 3. Ker to govori Gospod Bog: V mestu, iz kteriga jih je hodilo tavžent, jih bo ostalo v njem sto; iz kteriga jih je hodilo sto, jih bo v njem ostalo deset v hiši Izraelovi. 4 ) 4. Ker to govori Gospod hiši Izraelovi: Išite me, in bote živeli! 5. Nikar tedaj ne išite Be¬ tela, in v Galgalo nikar ne ho¬ dite, in v Bersabo ne zahajajte; ker Galgala bo vjeta odpeljana, in Betel bo za nič. 5 ) 17. Zavoljo tega, ker vas vse te šibe (v. 6 —11.) niso zmodrile in poboljšale, vam bom storil, kar siin vam (zgor. v 2. in 3. versti) napovedal. 18. Ko te bom odpeljal v sužnost na Asirsko, vsaj tedaj se verni k svojimu Bogu! — Loh in Reišl prestavljata in razlagata: „ko bom pa to tebi storil (ko te namreč v asirsko sužnost popeljem), se perpravi svojimu Bogu nasproti stopiti, o Izrael!“ t. j., le perpravi se, de se v bran staviš svo¬ jimu Bogu, ker gotovo bos v boji z njim obležal; zakaj on je vsigamogoeen. Glej naslednjo versto. 19. Bog je vse vstvaril, vsigamogoeen je. 20. „svojo besedo t. j., svojo voljo, svoje sklepe. 21. V hebrejskim: »dela žarijo in temd a , t. j., dan in noč. 22. je nad višavami, ki so na zemlji, je tedaj naj viši, ima tedaj tudi naj viši stvari pod seboj. — Pomen: Vsigamogočnimu stvarniku, naj višimu Bogu se tudi Izrael z vso svojo upornostjo ne bo mogel ustavljati. 1. „to besedo “, to prerokovanje, „žalostnico u , žalostno pesem. 2. „Hiša Izraelova t. j., Izraelci bodo- peljani v asirsko sužnost, in nikoli več ne bodo imeli svojiga kraljestva. — Po babilonski suznosti so se Izraelci * Judi združili. 3- „ Devica Izraelova “, t. j., deržava Izraelova bo razrušena. — Deržava Izraelova se imenuje tukaj „devica il , ker je ni bil še do tistiga časa noben sovražnik premagal. Perm. Iz. 47, 1. Jer. 18, 13. 4. Tolika nesreča bo zadela Izraelce, de bo le deseti del njih ostal per živ¬ ljenji ; vsi drugi bodo pokončani. 5. „Betel bo za nič“, t. j., ne bo mogel nič pomagati, v hebrejskim: „Betel bo v nič“, t. j., bo razvaljen. Pomen: Napovedano nesrečo (v. 3.) zamoreto od sebe odverniti, če se k meni veruete, ter mene molite v jeruzalemskim tempeljnu (v. 4.);’zatorej nikar ne hodite malikov molit v Betel, v Galgalo in Bersabo, ker ti' kraji z njih maliki vred vam ne morejo nič pomagati; ker 648 Amoz 5. 6. Išite Gospoda, in živite; de se kje ne vname kakor ogenj Jožefova hiša, 6 ) in je ( ogenj j ne požre; in ga ne bo, de bi pogasil Betel. 7 ) 7. Vi, ki prevračate v pelin sodbo, 8 ) in pravico na tleh pu- šate, 9 ) 8. (išitej njega, kije vstvaril gostosevce in rimske palice, ki preobrača temo v jutro, in spre¬ minja dan v noč; ki kliče vode h morja, in jih izliva po verhu zemlje; Gospod mu je ime; 10 ) Spod. 9, 6. 9. ki se posmehuje junako- vimu razdevanju, 1 ‘) in pošilja pokončanje nad mogočnika. 10. Oni sovražijo njega, ki jih zavrača per vratih; 12 ) in studijo njega, kteri prav govori. 11. Zavoljo tega, ker ste oro¬ pali uboziga, in mu izbrani plen pobrali, bote z izrezanim kamnam hiše zidali, pa ne- bote v njih prebivali; naj prijetnejši nograde bote zasajali, njih vina pa ne bote pili. 13 ) 12. Poznam namreč vaše obilne hudobije in vaše močne grehe; vi sovražniki pravičniga jemljete darila, 14 ) in uboge tarete per vratih. 15 ) 13. Zato molči razumni tisti čas, ker čas je hud. 16 ) 14. Išite dobriga, ne pa hudiga, de bote živeli; tadaj bo Gospod bodo razrušeni, njih prebivavci pa v sužnost odpeljani. — Zastran Betela in Galgale gl. Oz. 4, 15. Bersaba je bila svet kraj (1. Mojz. 46, 1. i. d.), in tudi tam so malikovali. 6. de kje jeza Božja ne pokonča Izraelcov. — „ Jožefova hisa“ so Izraelci, ker sta bila naj veči rodova Izraelovima kraljestva, namrečEfrajm in Manase, iz očaka Jožefa. 7. „Betel“, naj bolj sloveči kraj, se tukaj imenuje namesti vsiga Izraeloviga kraljestva. „ Ogenj 11 pomeni vojsko. 8. ki sodbo grenko delate kakor pelin, ali jo grenite, ker vse krivično raz- sojujete; ali pa: ker pravico prevračate v krivico, ki je grenka kakor pelin. 9. „in pravico 11 zaterate, v hebrejskim: r pravico taptate 6 . 10. »gostosevce “ ali „ gostožirce (i , 40 zvezd proti severju, „ rimske palice“ (Orion}, naj lepši ozvezdje, ki obsega 2000 zvezd. — Pomen: išite in molite vsigamogočniga stvarnika nebes in zemlje. 11. »ki se posmehuje “ močnimu pokončevavcu, ker ga lahko precej potare, in spet lahko poravna škodo, ki jo napravi. 12. „ sovražijo “ pravičniga človeka, »ki jih zavrača u na pravico »per vra¬ tih t. j., per sodbi. Gl. Rut. 4, 1. Iz. 29, 21. 13. izbrani plen a , v hebrejskim: „ izbrani živež 6 , drugi: „žito spod serpa lt , I ki ga za živež potrebuje. Pomen: S krivičnim, siromakam pobranim blagam si/lepe hiše zidate, pa ne bote v njih prebivali; si prijetne nograde zasajate, pa jih ne bote vživali; ker vas sovražniki popeljejo- v sužnost. 14. vi sovražite pravico, in se daste podkupovati. 15. uboge tarete per sodbi, ker jim pravice ne persodite. 16. Ker se tolika krivica godi v Izraelovim kraljestvu, in ker za opominjevanje nihče nič več ne mara, zato vsak razumen človek rajši molči, ker dobro ve, de bi s svojim govorjenjem nič ne opravil; le tadaj ne molči, ampak govori, če ga je Bog poklical, de naj krivičnikum šibe Božje napoveduje. Anioz 5. Bog vojskinih trum z vami, ka¬ kor pravite. 17 ) 15. »Sovražite hudo, in ljubite dobro, in napravite sodbo per vratih; de se morebiti usmili Go¬ spod Bog vojskinih trum Jože¬ fovih ostankov. 18 ) Ps. 96, 10. Rim. 18, 9. 16. Zategavoljo to govori Go¬ spod Bog vojskinih trum, Gospo- dovavec: 19 ) Po vsih tergih bo plakanje, in po vsih vaseh bodo vpili: Gorje,gorje! in klicali bodo kmeta k žalovanju, 20 ) in k pla- kanju nje, ki znajo plakati. 21 ) 17. In po vsih nogradih bo pla¬ kanje, ker pojdem po sredi te¬ be, 22 ) pravi Gospod. 18. Gorje željnim dneva Go¬ spodo viga! 2 3 ) Čemu vam bo? 649 Tisti dan Gospodov je temota, ne pa luč. 24 ) Jer. 30, 7. Joel 2, 11. Sof. 1, 15. 19. Kakor če kdo beži spred leva, in ga sreča medved; 25 ) in gre v hišo, 26 ) ter se nasloni s svojo roko na steno, in ga piči kača. 27 ) 20. Mar ne bo temota dan Go¬ spodov, in ne luč? Ne bo li v njem mrak, in ne svetloba? 28 ) 21. Sovražim in zametujem vaše godove, in ne sprejemam duha vaših shodov. 29 ) iz. t, n. Jer. 6, 20. Mal. 1, 10. 22. Če mi bote tudi nosili žgavne darove in svoje darila, 30 ) jih ne bom sprejemal; in zahval¬ nih darov vaše debele živine ne bom pogledal. 31 ) 17. „kakor pravite", de je Bog z vami; tode Bog bo le tadaj z vami, če se k njemu vernete, in po njegovih zapovedih živite. ■8. „napravite (pravično) sodbo per (mestnih) »vratih", kjer pravde razso- jujete; -— „ Jožefovih ostankov", t. j., Izraelcov, kteri so bili ob času kralja Jeroboama II. obvarovani hudih nadlog, ki so zadele Izraelov narod (4. Kralj. 14, 26.). Gl. zgor. 6. razi. 19. „ Zategavoljo", ker se nočete poboljšati, vam napoveduje Gospod naslednje šibe, ktere vas bodo gotovo zadele. 20. »k žalovanju'- 1 , ker bo njegovo polje pokončano. 21. »nje", namreč žalovavke. Glej Jer. 9, 17. 18. 22. ,,/cer pojdem (s šibo, s sovražno vojsko) posredi tebe", o Izraelovo ljud¬ stvo! Gl. 2. Mojz. 12, 12. 23. »Gorje" nevernim in prederznim hudobnežem, kteri se prerokam ob napo¬ vedovanji Božjih šib posmehujejo, rekoč: O naj le pride „dan Gospodov", dan kaznovanja Božjiga nad nas, ki ga vi napovedujete ; mi se nič ne bo¬ jimo ; saj je vaša prazna. — Dr. Loh in Reišl pa to takole razlagata: »Gorje" Izraelcam, ki si želijo dneva Gospodoviga, ker si mislijo in prazno upanje delajo, de Bog tisti dan ne bo njih kaznoval, ampak njih sovražnike. 2i - „je temota"-, nesreča (Iz. 8, 22.), »ne pa luč", sreča (Job 18, 5. 6.). 25. Tisti dan se bo slehernimu tako godilo, kakor njemu, „ki beži spred leva" ' t. d., to je, če bo eni smertni nevarnosti ubežal, bo zadel v drugo. * 6 - m gre v hišo", ker si misli, de bo zavarovan. 27. ki je bila skrita v luknji v zidu; kar se na Jutrovim večkrat zgodi. Glej zastran besedi „ temota" in Jud" zgor. 24. razi. • »ne sprejemam duha", t. j., kadila per vaših shodih. 30. ..svoje darila", v hebrejskim: »svoje jedilne dari". 'll' Zastran žgavnih, jedilnih in zahvalnih daritev gl. 3. Mojz. 1. 2. 3. pogl. 650 lin oz 23. Spravi spred mene vriš svojih pesem; ker petja tvoje lire ne bom poslušal. 32 ) 24. In pokazala se bo sodba kakor voda, in pravica kakor močen potok. 33 ) 25. Ste mi li darovali v pu- šavi štirdeset let klavne in je¬ dilne daritve, hiša Izraelova? 34 ) Djan. ap. 7, 42. 5 . 6 . 26. Pa ste tudi nosili šotor svojiga Moloha, 35 ) in podobo svojih malikov, 36 ) zvezdo svo¬ jiga boga, 37 ) kar ste si bili na¬ redili. 27. Zato vas popeljem unkraj Damaska, 38 ) pravi Gospod; Bog vojskinih trum mu je ime. VI. Poglavje. Prerok napoveduje ošabnim Judam in Izraelcam hude kazui zavoljo njih pre- derzniga zaupanja, mehkužnosti in požrešnosti. 1. Gorje vam, ki ste bogati na Sionu, 1 ) in vam, ki zaupate 2 ) na samarijski gori; 3 ) vam, bolj— šaki, glave ljudstev, 4 ) ki košato hodite v hišo Izraelovo! 6 ) 2. Pojdite tje .v Kalane, 6 ) in 32. ^tvoje lire 11 ali tvojih lajin. — Tvoje petje in brenkanje per tvojih daritvah mi ne dopade. Sveti Hieronim pravi: Prerok imenuje petje levitov . riš li , ker iz grešnikovih ust tudi naj lepši pesem zoperno doni. 33. Ako se gnusoba ne odpravi spred Boga, se bo ostra pravica Božja izlila kakor neusušljiva reka na Izraela (Hier.); če se pa spreoberne, se bo spet vernila pravica in pravičnost k njemu, ter ga bo poživila, kakor reka suho deželo (Dr. Lob in Reišl). 34. Na to moje vprašanje si lahko sami odgovor daste, pa tudi jez vam ga dam: Res, tudi v pušavi ste mi darovali, pa ste vender le tudi v pušavi malike častili (gl. 26. v.), kar vašo nehvaležnost toliko bolj razodeva , ko¬ likor bolj sim vas z dobrotami obkladal (Dr. Loh in Reišl). 35. „sle nosili šotor il , t. j., skrinjo, ktero so nosili za to odločeni možje na ramah. Zastran n Moloha“ gl. 3. Mojz. 18, 21. 36. ^podobo svojih malikov 11 , t. j., podobo svojiga malika. 37. „ zvezdo svojiga boga“, t. j., Saturna. Gl. 3. Mojz. 18. razi. 18. 38. „unkraj Damaska “ v asirsko pokrajino. 1. „Gorje vam 11 bogatin: v Jeruzalemu, t. j., vam ošabnim Judam! 2. ,,/cž (prederzno) zaupate u , ki se preveč zanašate na svojo moč. 3. t. j., v Samarii, ki je bila zidana na gori. Samarija je bila veliko mesto v Izraelovim kraljestvu, torej je pomen tega : Gorje vam Izraelcam ! 4. „glave ljudstev 1 - 1 , t. j., mogočniki, pervaki Judoviga in Izraeloviga kra¬ ljestva. 5. k zboram. — V hebrejskim: ... „ vam imenilnikam iz pervine narodov, k kterim hodi hiša Izraelova a , t. j., Izraelci hodijo jih za svet vprašat- Judovo in Izraelovo kraljestvo se tukaj imenujete „pervina narodov 11 , t. j-, perva izmed narodov, ker ji je Bog izmed vsih narodov izvolil, in s poseb¬ nimi dobrotami obdaroval (Šole). 6. „V Kalane “, ali „ 1 > Katano“ (Iz. 10, 9.), veliko mesto majhne okrajine ob Tigru; to mesto je blezo tisto, ktero seje poznejše imenovalo „Klesifon U ' AmosE 6. poglejte, in od tod idite v veliki Emat, 7 ) in stopite doli v Get Filistejcov, 8 ) in v vsaktere naj boljši njih kraljestva; če je njih pokrajina širji, kakor vaša po¬ krajina ? 9 ) 3. Vi ste odločeni za hudi dan, 10 ) in se bližate stolu kri¬ vice ; 1 ’) 4. vi spite na slonokošenih posteljah, 12 ) in ste razuzdani na svojih ležiših; vi jeste jagnjeta izmed čede in teleta izmed go¬ vedine; 13 ) 5. vi pojete po glasu bren- kelj (mislijo si, de imajo muzi¬ kalno orodje kakor David); 14 ) 6. pijejo vino iz verčev, 15 ) 651 in se mazilijo z naj boljšim oljem, pa nič ne marajo za Jožefovo potertje. 16 ) 7. Zato se bodo zdaj pre¬ selili na čelu preselnikov; 17 ) in potrebljena bo družba razuzdan- cov. 18 ) 8. Persegel je Gospod Bog sam per sebi, Gospod Bog voj- skinih trum pravi: Jez studim ošabnost Jakopovo, 19 ) in sovra¬ žim njegove hiše, in izdal bom mesto z njega prebivavci vred. Jer. 51, 14. 9. če prav ostane deset mož v eni hiši, tudi oni bodo po¬ merit. 20 ) 10. In vzel bo eniga njegov « 7. „v veliki Emafr, v veliko mesto v emaškim kraljestva (2. Kralj. 8, 9.) na severni palestinski meji. 8. n v Get“, v veliko mesto izmed peterih velikih mest na Filistejskim. Glej Joz. 13, 3. 9. V hebrejskim: ... »Filistejcov ; ali so boljši kakor uni kraljestvi (nam¬ reč Judovo in Izraelovo kraljestvo), ali je njih pokrajina širji od vaše pokrajine Pomen: Le poglejte bližnje kraljestva in njih mesta, in pre¬ sodite, če niso vaši kraljestvi in vaše mesta boljši in veči, kakor njih? In vender ste za vse to Bogu nehvaležni, ker ga s svojimi hudobijami bolj žalite, kakor malikovavci, ki ga ne poznajo. — V naslednjih verstah našteva pre¬ rok njih pregrehe. 10. Vi ste namenjeni za kaznovanje in odpeljanje v sužnost. 11. in ste vender krivični sodniki. V hebrejskim : »Vi si mislite še delec hudi dan, in se bližate stolu krivice“, t. j., vi si mislite, de je še deleč dan Božje kazni, ali še celo, de ne bo nikoli prišel, s tem pa se zmiram vdajate kri¬ vici in odertii. 12. »vi spite “ na posteljah, ki so vdelane s slonovo kostjo. 13. vi le svoji poželjivosti strežete, ker se po svojih posteljah valjate, požrešno živite, ter se z naj boljimi jedmi mastitč. 14. „ mislijo si, de imajo “ tako pravico do godčevskiga orodja kakor David; tode David je pel in brenkal Bogu v čast, sebi in drugim v obudo svetih občutijejev (2. Kron. 7, 6: 29,26.27.), oni pa le v vnemanje svoje poželji¬ vosti ; — ali pa takole : »mislijo si“, saj je tudi David pel in brenkal, za¬ kaj bi tedaj tudi mi ne smeli ? 15. n iz verčev u , t. j., iz velicih posod in nezmerno. 16- »za Jožefovo potertje a , za pogubo Izraeloviga ljudstva. Gl. zgor. 5, 6, Oni, ki so bili pervi v razuzdanosti, pojdejo tudi pervi pred njimi, ki se bodo selili v sužnost. l8 - V hebrejskim ; „in jenjal bo vriš razuzdancov“. 19. „ošabnost Jakopovo' 1 , t. j., ošabnost Judov. 20. Kterim bo sovražnik zanesel, bodo pomerli za kugo. Amoz 0. 7. 652 sorodnik, in ga bo sežgal, de bo spravil kosti iz hiše; in po¬ reče njemu, ki je v hišnim hramu: Ali je še kdo per tebi? 21 ) 11. In bo odgovoril: Ni ni¬ kogar več! In mu poreče: Molči, in ne spominjaj se Gospodoviga imena ! 52 ) 12. Ker glej, Gospod bo za¬ povedal, in bo udaril veči hišo s podertijo, manjši hišo pa z razpoki. 23 ) 13. Morejo li konji dirjati po skalovji, ali se more li z bivoli orati, ker ste sprevergli sodbo v grenkoto, in sad pravice v pe¬ lin? 24 ) 14. Vi se veselite tega, kar je nič, 25 ) in pravite: Ali nismo po svoji moči rogov dobili? 26 ) 15. Glejte namreč, obudil bom, govori Gospod Bog vojskinih trum, zoper vas, hiša Izraelova! narod, 27 ) kteri bo vas poterl od vhoda vEmat 28 ) do pušavskiga potoka. 29 ) VII. Poglavje. Bog pokaže preroku v treh perkaznih šibe, ktere bodo zadele Izraelovo kralje¬ stvo. Amazija, pop zlatih telet, preganja preroka; prerok pa mu napove pogin in Izraelu sužnost. 1. To mi je pokazal Gospod | Bog: 1 ) In glej, napravil je ko- 21. Prerok tukaj v prigodbi pred oči stavi, kako se bo tisti čas godilo. Prišel bo namreč sorodnik v hišo po inerliča, in bo ob tem ondi najdel tudi še živiga človeka v smertnih težavah, ter ga bo vprašal: Ali si mar ti poslednji živi v hiši; ali je morebiti še kdo memo tebe per življenji ? Ali mi bo treba še večkrat priti? -— Bližnji sorodniki so imeli dolžnost svoje pokopovati. Izraelci so svoje mertve pokopovali, ob času kraljev pa so jih žgali (ji. Kralj. 31, 12: 2. Kron. 16, 14.), po babilonski sužnosti pa so jih spet pokopovali. 22. Vprašani bo sorodniku odgovoril, de ni nikogar več v hiši; in ko mu bo bolnik svojo nadlogo tožil, mu sorodnik poreče: Molči, ter se daj utolažiti, saj moramo vsi umreti; ne prosi več Gospoda, de bi te smerti rešil, zdaj je že prepozno, zdaj nič več ne pomaga prositi ! 23. „ Gospod bo zapovedal “ namenjene kazni dopolniti. Vse hiše bojo raz- valjene, gradovi bogatinov in bajte siromakov. Po misli svetiga Hieronima lahko pomeni „veči hiša“ Izraelovo kraljestvo, „ manjši hiša “ pa .Judovo kraljestvo (Dr. Loh in Reišl). 24. Ali počne kdo tako neumno in nevarno reč, de bi s svojimi konji po ska¬ lovji dirjal, ali z divjimi voli oral, kakor jo vi počenjate, ko s svojim kri¬ vičnim ravnanjem ljudem grenite sodbo, ter prevračate pravico v krivico, ki je grenka kakor pelin ? 25. „Fi se veselite 11 praznih, minljivih reči, svoje moči. 26. Ali nismo po svojim lastnim perzadevanji moči dosegli? — pomeni moč. Gl. 5. Mojz. 33, 17. Izrael zaupa v svojo moč, ktera je nič proti moči Božji. 27. „ narod ll , t. j., Asirijane, Kaldejce, kteri bodo nad vas prišli. 28. „od vhoda v Emat u , t. j., od severne meje. n EmaP‘, majhno kraljestvo na severni palestinski meji. 29. „do pušavskiga potoka t. j., do južne meje. — 1'a potok je blezo y Arnon L ', kteri po grozno divji, skalovnati dolini teče, in se v mertvo morje izliva. 1. v perkazni, ko sim bil zamaknjen po Božji moči. 653 Aihok 7. hilice, ko je jela trava poganjati po poznim dežji 5 in glej, pozni dež je bil po kraljevi košnji. 2 ) 2. In zgodilo se je, ko so žerle travo po deželi, sim rekel: Gospod Bog, prosim, bodi mi¬ lostljiv ! Kdo bo Jakopa vzdignil, ker je majhen ? 3 ) 3. Usmilil se je Gospod v tem: „Ne bo se zgodilo 44 , je Gospod rekel. 4 ) 4. To mi je pokazal Gospod Bog: In glej, zaklical je Gospod Bog proti ognju: Sodi! in požeri je veliko brezno, in ob enim sne¬ del del (dežele '). 5 ) 5. In sim rekel: Gospod Bog, odjenjaj, prosim ! Kdo bo Jakopa vzdignil, ker je majhen? 6 . Usmilil se je Gospod v tem: „Pa tudi to se ne bo zgo¬ dilo 44 , reče Gospod Bog. 6 ) 7. To mi je pokazal Gospod: In glej, Gospod je stal na ome¬ tanim zidu, 7 ) in v njegovi roči je bila zidarska lopatica. 8 ) 8 . In Gospod mi je rekel: Kajti vidiš, Amoz? In sim rekel: Zidarsko lopatico. In Gospod je rekel: Glej, djal bom lopatico v sredo svojiga ljudstva Izraela; nič več ga ne bom še dalje ome- taval. 9 * ) 9. In poderte bodo mališke visočine, ,0 ) in svetiša Izraelove bodo razdjane; in vzdignil se bom nad hišo Jeroboamovo 11 ) z me¬ čem. 12 ) 10. Tadaj je poslal Amazija, pop v Betelu, 13 ) k Jeroboamu, kralju Izraelovimu, rekoč: Amoz zoper tebe punt napravlja v sredi hiše Izraelove; dežela ne more 2. „ko je jela trava poganjati 11 , f. j., otava rasti; — ,,po kraljevi košnji 11 , t. j., po pervi košnji; kralj Jeroboam II. je bil blezo dal ledine za svoje konje poseči ali pokositi. 3. „Kdo bo Jakopa vzdigniP 1 , t. j., kdo bo Izraelcam na noge pomagal, saj so že tako ubožni in revni ? 4. Gospodje prerokovo prošnjo uslišal, ter je šibo umaknil; Izraelci se vender ie ne poboljšajo. 5. »In gtef“, Gospod je zapovedal „ognju“, t.j., soincu, de naj „sodi u , t. j.. Božje sodbe ali kazni nad Izraelci dopolni; in solnce je tako perpekalo, bila je tolika suša, de se je „veliko brezno morje posušilo, in dežela je bila po toliki suši pokončana (Loh in Reišl). Allioli pa si misli z „ognjem“ vojsko. 6. Gospod je na prerokovo prošnjo to šibo odvernil. „na ometanim zida“, t. j., ua dobrim, še terdnim zidu. 8- „zidarska lopatica v hebrejskim: „vervica s kembeljcam“ (plajba). 2. ,Mospod je rekel“: Nič več nočem biti zidarski mojster Izraelove hiše, nič več nočem skerbeti za Izraelovo ljudstvo. l0 - „mališke visočine u , t.j., aitarji malikov, v hebrejskim: „viso čine Izakov e“, t-j-, Izakovih mlajšev, Izraelcov. Hebrejska beseda „izaak“ pomeni nekoga, ki se smeja; tedaj „visočine smejavcov u , posmehovavcov, kteri so se pre¬ roku (gl. Z gor. 5, 18.) posmehovali, ali pa „visočine (altarje) smešnih 11 malikov. 1 *■ „nad hišo Jeroboamovo t. j., nad kraljevo družino v Izraelovim kralje- stvu, Izraeloviga kraljestva ne bom več ohranil. ^2. To prerokovanje se je spolnilo po Teglalfalasarji (4. Kralj. 15, 29.) in Salmanasarji (4. Kralj. 17, 6.). nPop u , duhoven zlatiga teleta v Betelu (Oz. 4, 15.). 654 Amoz J. $. prenašati vsiga njegoviga go¬ vorjenja. u ) 11. Tako namreč Amoz go¬ vori: Pod mečem bo umeri Je- roboam, in Izrael pojde vjet iz svoje dežele. 15 ) 12. In Amazija je rekel Amozu: Videz, pojdi, beži v Judovo de¬ želo ; in tam jej kruh, in tam pre¬ rokuj ; 16 ) 13. v Betelu pa zanaprej nič več ne prerokuj, ker kraljevo sve- tiše je, in kraljevska hiša je. 17 ) 14. In Amoz je odgovoril, ter je rekel Amaziju: Nisim ne pre¬ rok, tudi ne sin prerokov ; 18 ) am¬ pak kravar sim, ki divje smokve tergam. 19 ) 15. Vzel pa me je Gospod, ko sim za čedo hodil, in rekel mi je Gospod: Pojdi, prerokuj mojimu ljudstvu Izraelu ! 20 ) 16. In zdaj poslušaj besedo Gospodovo: Ti praviš: Ne pre¬ rokuj zoper Izraela, in ne kapljaj nad malikovo hišo. 21 ) 17. Zavoljo tega to govori Gospod: Tvoja žena bo v mestu prešestvala, in tvoji sinovi in tvoje hčere bodo pod mečem padli, in tvoja zemlja bo z merjevsko ver- vico razdeljena, 22 ) in ti boš v ognušeni deželi umeri, in Izrael pojde vjet iz svoje dežele. 23 ) VIII. Poglavje. Bog pokaže preroku v perkazni, de je Izrael že zrel za pokončanje. 1. To mi je pokazal Gospod Bog: 1 ) In glej, bil je ključ za sadje. 2 ) 2. In je rekel: Kaj vidiš, Amoz? In sim rekel: Ključ za sadje. In Gospod mi je rekel: Prišel 14. „ dežela ne more prenašati 11, , t.j., prebivavci po deželi ne morejo pokojno poslušati in prenašati njegoviga prerokovanja od toliko in toliko nesreč, de bi hrupa ne začeli, in se kralju ne uperli. 15. Tukaj Amazija gerdo laže, ko pravi: „Pod mečem bo umeri Jeroboam a \ tega prerok ni govoril, ampak le od pogina njegove družine. Gl. zgor. 9. v. 16. Jeroboam blezo ni poslušal Amazijeve tožbe, torej se Amazija sam preroka loti, ter mu ukaže iti v Judovo deželo, češ de tam radi take sanjarije po¬ slušajo ; ondi naj si tedaj s svojim prerokovanjem kruha služi. 17. Betel, kjer so zlasti zlato tele častili (Oz. 4, 15.), imenuje Amazija „kraljevo svetiše“, de se s tem perlizuje kralju, kteri je češenje zlatiga teleta v Betelu zlasti podperal, in je ondi blezo tudi svojo hišo imel, v kteri je delj časa stanoval. 18. Jez nisim tak prerok, kakor meniš, kteri $i s prerokovanjem kruh služi (12. v.), tudi nisim v sin prerokov t. j., iz nobene preroške šole, kjer bi se bil učil in pripravljal za preroško službo. Gl. vvod v preroke. 19. n kravdr“, čednik sim, „ki divje smokve (fige) tergam a , t. j., ki se s hrano uboziii ljudi živim, in ne hrepenim po dobrim kruhu. 20. Bog sam me je iz pastirskiga stanu v preroškiga poklical. 21. v ne kapljaj li , t. j., ne govori zoper „ malikovo hišo“, v hebrejskim: ■„Izakovo lmo a . Gl. zgor. 10. razi. 22. „ tvoja zemlja tvoja posestev bo sovražnikam razdeljena. 23. „v ognušeni deželi t. j., v ptuji, z malikovanjem ognušeni deželi boš umeri; — „iz svoje dežele “ v terdo sužnost. 1. To mi je Bog razodel v perkazni. Perm. zgor. 7. pogl. 1. razi. 2, rfiil j e ključ 11 , skterim se sadje trese, ali pa veje persegajo, de se oberejo, Amoz 8. je konec nad moje ljudstvo Izrael; nic več mu ne bom še dalje za¬ našal. * * 3 ) 3. In škripali bodo tečaji v tempeljnu tisti dan, 4 ) govori Go¬ spod ; veliko jih bo pomerlo, po¬ vsod s& bo razširjala tihota. 5 ) 4. Poslušajte to, ki tarete uboge, in derete potrebne po de¬ želi, 5. rekoč: Kdaj bo mlaj pre¬ tekel, de predajamo blago, 6 ) in sabota, de odpremo žitnice? 7 ) de mero zmanjšamo, in sikel zvi¬ šamo, 8 ) in goljufno tehtnico pod¬ tikamo? 9 ) 655 6. de v last dobivamo potrebne za denar, uboge pa za čevlje, 10 ) in žitne pleve predajamo? 11 ) 7. Persegel je Gospod zoper Jakopovo prevzetnost; nikdar ne bom pozabil vsih njih del. 12 ) 8. Ali se ne bo za to dežela tresla, 13 ) in žaloval sledenj njen prebivavec? Ona pride gori ka¬ kor vsa reka, ter se bo raz¬ lila, in odtekala kakor reka v Egiptu. 14 ) 9. Tisti dan, govori Gospod, bo solnce opoldne zahajalo, in temno bom naredil zemljo ob belim dnevu. 15 ) v hebrejskim: „bil je jerbas za sadje 11 . — „Kljuc“ ali pa „jerbas u je že perpravljen, tedaj je sadje že zrelo; pomen: tudi Izrael je že zrel za po¬ končanje ino sužnost. 3. ,, Prišel je konec 11 , t.j., bliža se konec — pokončanje— mojimu ljudstvu; kmalo ga bom udaril in pokončal. 4. Škripale bodo vrata mališkiga tempeljna v Betelu, ali pa vrata svetiga tempeljna v Jeruzalemu, ,, tisti dan“, ko bojo sovražniki skozi nje v tempelj ropat derli, de se bodo pragi in podboji tresli (Spod. 9,1. j.— V hebrejskim: ,jn v žalovanje se bo spremenilo grajsko petje (petje v gradu) tisti dan u , t. j., žalovali in jokali bodo, kjer so poprej vesele pesmi prepevali. 5. vse bo tiho po deželi, ker ne bo v nji nič več prebivavcov, kteri bodo ali pomerli, ali pa bodo v sužnost odpeljani. 6. „de predajamo blago 11 , v hebrejskim: ... ,,iilo “ i. t. d. 1. Prerok tukaj popisuje s krepkimi besedami lakomne oderuhe in goljufe svo- jiga časa, kteri komaj čakajo, de mlaji in sabote minejo, ob kterih niso smeli kupčevati (3. Mojz. 23, 3: 2. Ezdr. 10, 32.), de po tem spet lahko ubogim svoje žito predajajo z goljufijo in odertijo. 8- »sikel zvišamo t. j., žitni kup ali žitno ceno zvišamo. 9. kar je bilo v postavi ostro prepovedano. Gl. 5. Mojz. 25, 13. 14. 10- de si uboge kupujemo za malo reč, ali pa de se jih tudi s silo polastujerno za malo reč, ktero so nam dolžni. Gl. zgor. 2, 6. II' in slabo, plevnato žito ko dobro zerno prodamo. I2 - „ zoper Jakopovo prevzetnost drugi prestavljajo: »per Jakopovi pre- vzetnosti“, t. j., kakor resnično so Izraelci prevzetni in ošabni, tako gotovo jih bom kaznoval; — „vsih njih del“, t. j., vsih njih hudobnih djanj. 1 3. Ali se ne bodo vsi prebivavci po deželi tresli zavoljo svojih tolicih krivic in hudobij, in se bali zasluženih kazen, ktere jih bodo zadele ? 14. „Ona (dežela) pride gori“, t.j., prebivavci po deželi bodo prišli skupama gori iz vsih krajev, „kakor vsa reka a , namreč Nil, ter se bodo iz dežele valili v veliko asirsko kraljestvo, in bodo vanj odtekli, kakor odteka egip¬ tovska reka iz dežele v morje. — Prerok tedaj tukaj permerja preselovanje Izraelcev v asirsko sužnost Nilu, ki se vali v veliko morje. Ib. Vse to je podoba velicih Božjih sodba. Gl. zgor. 5, 18. A m oz 8. 9. 656 10. In spremenil bom vaše go¬ dove v žalost, in vse vaše pesmi v plakanje, in na vsak vaš her- bet bom napravil rasovnik, in na vsako glavo plešo; in djal jo bom v žalost kakor po edinim sinu, in nje konec bo kakor dan poln brhkosti. I6 ) Tob. 2, 6: 1. Mak. 1,41. 11. Glej, dnevi pridejo, go¬ vori Gospod, in poslal bom lakoto v deželo; pa ne lakote po kruhu, tudi ne žeje po vodi, ampak po poslušanji besede Gospodove. 17 ) 12. Tadaj bodo tekali od morja do morja, ’ 8 ) in od severja do vzhoda; okrog bodo hodili iskat besede Gospodove, pa je ne bojo našli. 13. Tisti dan bodo kopernele lepe device in mladenči v«žeji, l9 ) 14. ki persegajo per samarij¬ skim grehu, 20 ) in pravijo: „Ka- kor resnično živi tvoj bog v Danu; 21 ) in kakor resnično živi pot 22 ) v Bersabi!“ 23 ) padli bodo, in ne bodo več vstali. 24 ) IX. Poglavje. Napoved pokončanja Izraelovima. Obljuba Mesijeviga časa. 1. Vidil sim Gospoda stati na altarji,') in je rekel: Udari na tečaje, de se zgornji prag potrese; ker lakomnost je vsim na glavi; in poslednjiga izmed njih bom usmertil z mečem; oni ne bodo ubežali. Bežali bodo, pa nihče se ne bo otel, kdor bo bežal. * 1 2 ) 2. Ko bi tudi šli^do pekla, 3 ) 16. „na vsak herbet“ i. t. d., pomen tega: vse ljudi po deželi bom spravil v veliko žalost, de se bojo v znamnje svoje britkosti oblekli v ojstre oblačila, in si glave obrili; — „in djal jo bom v žalost'- 1 , namreč deželo, t. j., pre- bivavce po deželi, de bodo tako britko žalovali, kakor žalujejo po edinim sinu, kteriga jim smert vzame; v nje konec*, namreč Izraelove dežele konec, t. j., Izraelcov konec bo nesrečen. 17. Tudi s to nadlogo vas bom obiskal, de vam ne bom pošiljal prerokov, kteri bi vas učili, tolažili in dobre svete dajali, ker jih zdaj zaničujete. 18. „od morja do morja t. j., od srednjiga do mertviga morja. 19. še celo zale dekleta in mladenči, ki sicer veliko ne marajo za besedo Božjo, bodo koperneli močne žeje po prerokovanji. 20. v per samarijskim grehu*, t. j., maliku, ki se mu pravi „Apis“. 21. „15 Danu*, kjer je bilo zlato tele (Sodn. 18, 29.j. 22. „kakor resnično živi pot*, t. j., češenje- malikov v Bersabi; ali pa; kakor resnično je pot vsa živa romarjev v Bersabo. 23. Bersaba je bila poglavitni sedež mališkiga češenja (Zgor. 5, 5.). 24. Kraljestvo deseterih Izraelovih rodov bo za vselej razdjano. 1. „na altarji*, verjetno na mališkim altarji v Betelu. 2. „ lakomnost je vsim na glavi*, t. j., lakomnost vse gospodari; — v he¬ brejskim: .. . „ potrese, in de je rop vsim na glavi*-, t.j., de jim na glavo pade vse to ; kar so si z goljufijo in odertijo perdobili.— Bog reče preroku v perkazni: Udari s toliko močjo na tečaj velikih vrat, de se zgornji prag in zid nad njim podere, in vsa hiša razvalf v kazen vaše lakomnosti, golju¬ fije in odertije; kdor ne bo pod razvalinami pokopan, njega bom z mečem posekal; nihče ne bo ubežal moji roki. 3. T do pekla*, t. j., na spodnji svet, kjer mertvi počivajo, Amoz 9. bi jih odtod moja roka izvlekla; in ko bi tudi šli do nebes, bi jih doli potegnil; Ps. 138, 8. 3. in ko bi se skrili verh Kar¬ mela, 4 ) bi jih zapazil in odtod vzel; in ko bi se pred mojimi očmi skrili v globočino morja, bi tam zapovedal kači, 5 ) de naj jih piči. 4. In ko bi šli v sužnost pred svojimi sovražniki, bi tam zapo¬ vedal meču, de naj jih umori; in svoje oči bom vanje obernil v nesrečo, ne pa v srečo. Jer. 44, ll. 5. In Gospod, Bog vojskinih trum, 6 ) on se dotakne dežele, in ona koperni, in vsi prebivavci žalujejo na nji; in ona pride gori kakor vsa reka, in bo otekla, kakor reka v Egiptu. 7 ) 6. On si je naredil stopnice na nebu, in je uterdil zvezek nad 65? zemljo ; 8 ) on kliče vode iz morja, in jih izliva po verhu zemlje; Gospod mu je ime. Zgor. 5 , 8. 7. Ali mi niste vi, Izraelovi sinovi! kakor etijopski sinovi? govori Gospod; ali nisim Izraela izpeljal iz egiptovske dežele, in Palestincov iz Kapadocije, in Si- rijanov iz Ciren? 9 ) 8. Glej, oči Gospod Boga so nad tem grešnim kraljestvam, in iztrebil ga bom znad zemlje; 10 ) vender pa, ko bom trebil, ne bom iztrebil Jakopove hiše, 11 ) govori Gospod. 9. Glej namreč, jez bom uka¬ zal , in bom rešetal med vsimi narodi hišo Izraelovo, kakor se rešeta pšenica v rešetu; in nobeno zerno ne bo na tla padlo. 12 ) 10. Pod mečem bodo umerli vsi grešniki mojiga ljudstva, ki 4. v verh Karmela 11 , kjer so veliki in gosti gojzdi. Gl. zgor. 1, 2. 5. „kači“, morskiniu zmaju, levijatariu, de naj jih požre. 6. vse to premore storiti, ker je vsigamogočen. 7. »ona pride gori“, t. j., nje prebivavci pridejo gori. Gl. zgor. 14. razi. 8. Hebrejci so si mislili nebesa iz treh nebeških krajev, kteri se tukaj „stop- nice“ imenujejo ; ti nebeški kraji ali „stopnice na nebu “ so: „nebo“, „ne- besa“ in „nebes nebesa“ (Perm. Ps. 148, 4.). Vsi ti nebeški kraji skupej bo „zvezek nad zemljo 11 , prebivališe Božje, sedež (tron) Božji. — Po misli sv. Hieronima pomeni zvezek nad zemljo (l družbo zveličanih duhov, kteie je Bog vstvaril (Loh in Reišl). „Zvezek nad zemljo“ drugi prestavljajo : »zvezek na zemlji in si s tem mislijo stvari Božje, ali pa srenjo Božjo. Nekteri prestavljajo hebrejsko: ... „in si je uterdil obok nad zemljo 11 , t. j., obok nebeški, — Pomen te verste je: Bog je stvarnik vsih reč/, on vse pre¬ more, vsigamogočen je. 9. Izraelci! mar vas rie morem preseliti, kakor sim že preselil druge narode, na pr. Etijopce, Filistejce, Sirijane? Ali nisim že tudi vas izpeljal iz Egipta? Ali mi bo tedaj težko, vas odpeljati v asirsko sužnost? — Etijopci (Kušani) so spervenja prebivali v srečni Arabii, po tem pa so se preselili v Afriko, in so se v Etijopijo uselili. Zastran „ Palestincov “ ali Filistejcov gl. 5. Mojz, 2, 23., zastran r Sirijanov“ in „Ciren“ pa zgor. 1, 5. 10. Izraelovo kraljestvo bom za vselej razdjal. Gl. zgor. 8, 14. „Jakopove hiše“, t. j., Jzraeloviga rodu ne bom do čistiga pokončal. Po vernitvi iz babilonske sužnosti so se Izraelci z Judi združili v eno ljudstvo. Izraelce bom med ptuje narode razvel, ter jih ondi rešetal in očiševal; ob tem očiševanji pa dobri ne bodo pokončani. IV. 42 658 Amoz 9. pravijo: Ne bo se perbližala, in ne bo prišla nad nas nesreča. 11. Tisti dan 13 ) bom vzdignil šotor Davidov, u ) ki je razpadel; in boni spet zazidal luknje nje¬ govih zidov, in to, kar se je po- derlo, bom spet popravil; in spet ga bom sozidal, kakor je nekdaj bil; 15 ) Djan. ap. 15, 16. 12. de v last dobijo ostanke v Idumeji, in vse narode, l6 ) zato ker se bodo imenovali po mojim imenu, 17 ) govori Gospod, kteri to dela. 13. Glej, dnevi pridejo, pravi Gospod, in segal bo orataj do ženjca, in tlačivec grozdja do sejavca; 18 ) in z gora bo kapala sladkota, l9 ) in vsi griči bodo obdelani. 20 ) 14. In vernil bom vjete svo- jiga ljudstva; 21 ) in zidali bodo zapušene mesta, in v njih pre¬ bivali ; in zasajali bodo nograde, in njih vino pili; in narejali bodo vertove, in njih sadje jedli. 22 ) 15. In zasadil jih bom na njih zemljo, in jih ne bom nič več iz- roval iz njih dežele, 23 ) ktero sim jim dal, govori Gospod tvoj Bog. 13. „Tisti dan t. j., tisti čas po babilonski sužnosti, ko se bo dobro zernje (dobri Izraelci) zbiralo. Gl. zgor. 9. v. 14. „šotor Davidov 11 , t. j., rodovino in kraljestvo Davidovo. 15. Davidovo kraljestvo se je se le po Kristusu tako sloveče povzdignilo, kakor Amoz tukaj prerokuje. Zorobabel, ki je Jude iz babilonske sužnosti v Pale¬ stino peljal, je bil sicer iz kraljeve Davidove rodovine in vladar vernjencov iz sužnosti; tode ni bil sam svoj gospodar, ampak pod perzijansko gosposko in oblastjo, zatorej se ne more njegovo kraljestvo imenovati Davidovo kra¬ ljestvo. Nasproti pa se je Davidovo kraljestvo, kakoršno je bilo nekdaj, ob¬ novilo in sicer v viši napravi po Kristusu, kterimu se tudi David pravi (Jer. 30,9. Eceh. 34, 23. Oz. 3,5.), v njegovi cerkvi, ktera se tudi „sotor Davidov 11 imenuje (Iz. 16, 5.). Kraljeva Davidova rodovina, ki je bila po- polnama razpadla, in je bila vsa pozabljena, se je v visim pomenu obnovila po Kristusu v otrocih Davidoviga Sina (1. Pet. 2, 9.). Luknje, ktere je bil Jeroboam naredil v „šotor Davidov 11 , ker je bil deset Izraelovih rodov od njega odcepil, je Kristus „spet zazidal 11 , ne le s tem, ker je Jude in Izra¬ elce v eno družino spet zbral, ampak tudi s tem, ker je ajde sprejel v svojo cerkev, ktera se je po tem vzdignila k popolnimu poslopju (^Efež. 2, 21.).— De si je z besedama „sotor Davidov“ iz Judov in iz ajdov zbrana cerkev misliti, uči tudi sveti Jakop. Gl. Djan. ap. 15, 16. 17. 16. Ko bo „šotor Davidov 11 spet postavljen, t. j., ko bo Kristusovo kraljestvo ustanovljeno, se bodo vanj podajali vsi narodi, tudi Izraelcam sovražni Idu- mejci, tudi kristjauam sovražne ljudstva. 17. zato ker bodo vsi spoznovavci prave vere in moji otroci. 18. Tisti čas bo tolika rodovitost, de bo za oranjem precej žetev, in grozdja bo v toliki obilnosti, de ga bodo do setve brali. — V Kristusovi cerkvi so hranjeni obilni zakladi Božjih darov. 19. „bo kapala 11 , v hebrejskim: „bo tekla 11 , t. j., z vinskih gora se bo dobi¬ valo obilno sladkiga vina. 20. Prerok tukaj popisuje prenovljenje zemlje ob poslednjim času Mesijeviga kraljestva. Glej Rim. 8, 19—22. 21. ob poslednjim splošnim spreobernjenji Judov. Joel 3. Oz. 3, 5. 22. Vse to je podoba srečniga stanu noviga Izraela. 23. „iz njih dežele 11 , iz cerkve, ktera se bo spremenila v nebeški Jeruzalem. v preroka Abdija. Od življenja preroka Abdija (v hebrejskim: Abadija ali Oba- dija) nam ni zgodovina nič gotoviga ohranila ; le samo to je gotovo, de je Abdija po sedmim letu babilonske sužnosti (A. Kralj. 24, 8—17.) spisal svoje prerokovanje, namreč tisti čas, ko so bili Judje že odpeljani v babilonsko sužnost (glej 17—20. versto), ko so bili Kaldejci Jeruzalem že razvalili (glej 11—14. versto), in ko so se bili Idumejci ali Edomljani veliciga dela kananejske dežele polastili; ker od vsiga tega prerok tako' govori, kakor od reči, ktere so se že zgodile. Abdija. očita v svojim prerokovanji Edomljanam njih hudobo, de so se namreč s Kaldejci združili, in de so z Judi, s svojimi brati, tako gerdo in neusmiljeno ravnali (10. in 11. v.). Prerok jim zatorej napoveduje, de se bo njim in vsim sovražnikam izvo- Ijeniga ljudstva enako povračevalo, de bodo oropani in pokončani (glej v. 15—20.), kar so jim tudi drugi preroki prerokovali, namreč Izaija v 34. poglavji, Jeremija v 49. poglavji od 7. do 22. verste, Ecehiel v 25. poglavji od 12. do 14. verste, in sveti pisavec 136. psalma v 7. versti. Judam pa prerok obeta, de se bodo iz babilonske sužnosti vernili v svojo domačijo, de bodo Idumejsko in Filistejsko in druge dežele v last dobili (glej 19. in 20. versto), in de bodo spet v Jeruzalemu službo Božjo opravljali. De je to prerokovanje Abdija po navdihovanji Božjim spisal, terdijo enoglasno judje in kristjani vsih časov, zato ga je katoliška cerkev sprejela med bukve svetiga pisma. 42 * PEMOK ABDIJA. Eno Poglavje. Očitanje Edomljanam in njih kazen. Nov Sion. Kraljestvo Gospodovo. W 1. Ufidenje Abdijevo. *) To govori Gospod Bog Edomu: Ozna¬ nilo smo slišali 1 2 ) od Gospoda, in poslanca je poslal k narodam: 3 ) Le na noge! ter se vzdignimo v boj zoper njega. 4 ) 2. Glej, majliniga te bom storil med narodi, 5 ) prav zanič¬ ljiv bodeš. 3. V ošabnosti svojiga serca si se prevzel, ker prebivaš med pečevjem, in imaš svoj sedež na višavi; ki govoriš v svojini sercu: Kdo me bo na tla potegnil? 6 ) 4. Ko bi se tudi povzdignil kakor orel, ko bi si tudi med zvezdami naredil gnjezdo, bi te od tod potegnil, govori Gospod. 5. Ko bi tatje k tebi prišli, in razbojniki po noči, kako bi molčal! 7 ) Ali bi ne pobrali, kar bi jim bilo dovolj? Ko bi ter- gavci k tebi prišli, ali bi vsaj kakiga grozdka ne popustili? 8 ) 1. „Videnje Abdijeco “ je to, kar je Abdija v zamaknjenji vidil, kar mu je Bog razodel in oznanil. 2. n smo slišali u , mi preroki sklep Gospod Boga, de hoče „Edoma u ali Edom- ljane kaznovati. — Memo Abdija so še tudi drugi preroki Edomu preroko¬ vali pokončanje. Gl. Iz. 34. .Jer. 49, 7. i. d. Eceh. 25, 12. i. d. Ps. 136, 7. 3. Gospod je poslal po narode, po Kaldejce, ter jim je dal povelje, vzdigniti se na vojsko zoper Edoma. 4. n zoper njega a , t. j., zoper Edoma.— Pet let po razdjanim Jeruzalemu je bil Nabuhodonozor prišel nad Edomljane. 5. Edomsko je bilo ob času Abdijevim mogočno kraljestvo. 6. Severni del edomske dežele je bil gorat, in poln stermih gora in skalovja! na te svoje stermine in pečine so se Edomljani zanašali, ker so si mislil', de sovražnik ne more lahko do njih. 7. v bi molčal t. j., bi molče in voljno prenašal škodo. 8. Ko bi te tatje okradli, bi tiho poterpel, ako bi ti le toliko pobrali, kolikor bi zase potrebovali: ko bi tergavci prišli v tvoj nograd, bi vsaj še sem ter tje kak grozdek popustili: sovražniki pa, ki jih bom jez nad te poslal, ti bojo vse do čistiga pobrali, in veliko tvojih otrok pokončali. Gl. naslednje. Abdija. 661 6. Kako bodo Ezava pre¬ iskovali, njegove zaklade osle- dovali! 9 ) 7. Čez mejo te bodo pahnili vsi tvoji zvezni tovarši, ter te bojo zaničevali; tvoji prijatli te bodo premagali; kteri s teboj jedo, ti bodo zaderge stavili: ni je ne razumnosti v njem! 10 ) 8. Ne bom li tisti dan, go¬ vori Gospod, iztrebil modrih iz Idumeje in razumnosti z gore Ezavove ? 1 ') 9. In bali se bodo tvoji ju¬ naki z juga, tako de bo vsak poginil z gore Ezavove. 12 ) 10. Zavoljo poboja in zavoljo krivice nad svojim bratam Ja- kopam te bo pokrila sramota, 13 ) in zginil boš na vekoma. 14 ) 11. Tisti dan, ko si zoper njega stal, ko so ptujci njegovo vojsko vjeli, in zunanji skozi njegove vrata noter šli, 15 ) in za Jeruzalem vadljali, si bil tudi ti kakor kdo izmed njih. 16 ) 12. Ne bil bi smel kazati za¬ ničevanja ob dnevu svojiga brata, ob dnevu njegoviga preselovanja; ne bil bi smel veseliti se nad Judovimi otroci ob dnevu njih pogube, ne ustiti se ob dnevu (jnjihJ stiske, 17 ) 13. tudi ne hoditi skozi vrata mojiga ljudstva ob dnevu njih poterfja, tudi ne kazati zaniče¬ vanja per njegovi nesreči ob dnevu njegoviga pokončanja, in ne po¬ dajati se zoper njegovo vojsko ob dnevu njegoviga razdjanja; ,8 ) 9. Kako bodo vse kote Edomove preiskovali, de bi skrite zaklade dobili in jih pograbili. — v Ezav“ (t. j., Kosmač) se je tudi imenoval „Erfom“ (t. j., Rijavec) zavoljo svoje rudečkaste barve (1. Mojz. 25, 25. 30.). Ko se je bil Edom uselil na seirsko gorovje proti jugu od Palestine, je to gorovje memo imena v Seir (( še tudi dobilo ime n Edom a . 10. „j ii je ne razumnosti v njem 11 , namreč vEzavu ali Edomu. Pomen: O kako nespametni so Edomljani, de s takimi zveze delajo zoper Jude, se z njimi prijaznijo in pečajo, kteri jih bodo po zvijači in s silo premagali, iz njih dežele spodili, in zaničevali! H. »z gore E:zavove“, t. j., s seirskiga gorovja, kjer so Ezavovi mlajši ali Edomljani prebivali (Gl. zgor. 9. razi.). — Edomljani so zavoljo svoje raz¬ umnosti sloveli (Jer. 49, 7.) ; tisti nesrečni čas pa jim bom vso razumnost vzel, de si ne bodo vedili svefvati, kako bi si iz zadrege pomagali. 12 ' juga*, v hebrejskim: „v Temami “; — „z Ezavove gore“, t. j., s seir¬ skiga gorovja. Gl. zgor. 9. in 11. razi. 13 - »nad svojim bratam Jakopam t. j., nad Izraelci. — Izraelci in Edom¬ ljani so si bili v rodu po bratih Jakopu in Ezavu; Izraelci so bili iz Jakopa, Edomljani pa iz Ezava. l4 . Po nesrečni vojski s Kaldejci (Jer. 49, 7. i. d.) so si bili Edomljani spel opomogli; poznejše pa ob makabejskih časih jih je Janez Hirkan popolnama premagal in z judovskim ljudstvam združil. Od tistiga časa so zginili iz zgodovine. ,5 ' „ko so ptujci — in zunanji (Kaldejci in Arabljani) — noter sli"’, namreč v Jeruzalem. Perm. 2. Kron. 21, 10—17. l6 - in so si sovražniki prcbivavce v Jeruzalemu in njih premoženje po vadljanji delili (gl. Joel. 3, 3.), ste bili tudi vi, Edomljani, med njimi. J 7 - »ne se ustili ali bahati, ko so bili stiskani od vsih strani. l8 - »ne hoditi skozi vrata mojiga ljudstva t. j., v mesto jeruzalemsko; ~ »he podajati se 11, i. d., v hebrejskim: ,,ne rok steguti 11 . 662 Abdiia. 14. tudi ne staviti se na raz¬ potje, de si moril nje, kteri so bežali, in ne loviti njegovih osta¬ lih ob dnevu britkosti. 19 ) 15. Ker blizo je dan Gospo¬ dov nad vse narode ; kakor si storil, tako se ti bo zgodilo; po¬ vračilo ti bo on obernil na gla¬ vo. 20 ) 16. Kakor ste namreč pili na moji sveti gori, 21 ) tako bodo pili neprenehama vsi narodi; pili bodo ju poserkali, 22 ) in bodo, kakor de bi jih nikoli ne bilo. 23 ) 17. Na sionski gori pa bo re- šenje, in bo sveta; in posestvala bo Jakopova hiša nje, kteri so njo posestvali. 24 ) 18. In hiša Jakopova bo ogenj, in hiša Jožefova plamen, hiša Ezavova pa sterniše; 25 ) in za¬ žgali ga bodo in požerli, de ne bo nič ostalo hiše Ezavove; ker Gospod je govoril. 19. In oni, ki so proti jugu, bodo podedvali gorovje Ezavovo, in oni, ki so na ravnotah, Fili¬ stejsko; in v posest bodo vzeli deželo Efrajmovo in deželo sa¬ marijsko ; in Benjamin bo po- sestval Galaad. 26 ) 20. In ta preseljena truma Izra¬ elovih otrok bo posestvala vse kraje Kananejcov do Sarepte, 27 ) in preseljena množica iz Jeruza¬ lema, ki je vBosforu, 28 ) bo po¬ sestvala mesta proti jugu. 29 ) 21. In rešeniki pojdejo na sion¬ sko goro sodit gorovje Ezavo¬ vo; 30 ) in kraljestvo bo Gospo¬ dovo. 31 ) 19. Edomljani so na razpotjih in v soteskah na ubežne Jude prežali, in jih morili- 20. v blizo je dan Gospodov “, t. j., bliža se kazen Božja vsim narodain, kteri so stiskali izvoljeno ljudstvo; tudi tebe bo zadela roka Božja, ter ti pover- nila po tvojim hudobnim djanji. 21. „ Kakor ste li namreč vi, Izraelci, „pili“ kupo britkiga terpljenja. 22. „poserkali“, t. j., do čistiga izpili kupo jeze Božje. 23. zginili bodo iz dežele, kakor de bi jih ondi ne bilo. 24. Nasproti pa bodo spoznovavci prave vere spet rešeni, in bodo gospodovavci tistih narodov, kteri zdaj posestvajo njih deželo, — namreč Edomljanov, Moabljanov in Amončanov. 25. „hiša Jakopova", t. j., Judovo kraljestvo, „in hiša Jožefova", t.j., Izra¬ elovo kraljestvo, ki se bote spet zedinile veno kraljestvo, bote enaki ognja f „hiša Ezavova “, t.j., kraljestvo Edomljanov in vsih sovražnikov izvoljeniga ljudstva, pa je enaka slami, ki jo ogenj naglo požge (Dr. Loh in Reišl)- 26. Izraelci ne bodo le svoje dežele spet v last dobili, ampak bodo svoje kra¬ ljestvo tudi razširjali na vse strani. 27. „do Sarepte“ (gl. 3. Kralj. 17, 9.), ki je blizo Sidona na Feniškim. 28. „v Bosforu", v hebrejskim: „» Sef uradu", t.j., v severno-zahodnjim del« male Azije, kamor je bilo veliko Judov prodanih (Dr. Loh in Reišl). 29. r proti jugu", t. j., v Judeji. — Judje in Izraelci bodo svojo deželo v veči širjavi spet v last dobili. 30. „rešeniki" v novim sionskim kraljestvu bodo sodili gorovje Ezavovo", t. j., Edomljane ali Idumejce, sploh vse sovražnike Božjiga kraljestva (Ja"' 3, 18.). — S temi „ rešeniki" in sodniki so že judje mislili Mesija in nje¬ gove tovarše, sveta očeta Avg. in Hier. pa „rešenike" imenujeta Kristusa in njegove aposteljne. Perm. Mat. 19, 28. (Dr. Loh in Reišl). 31. Novo sionsko — Mesijevo — kraljestvo (cerkev) bo Gospodovo, Bog sam bo njega kralj in vladar, in bo terpelo vekoma. preroka Jona. Jona, sin Amatijev (v hebrejskim: sin Amitajev), je bil rojen vGet-Oferu v Zabulonovim rodu, in je bil verjetno tisti Jona, od kteriga je v 4. buk. Kralj. 14, 25. govorjenje. Jona je sicer v Izraelovim kraljestvu prebival, tode je bil, kar se lahko že samo ve, izmed tistih Bogu zvestih lzraelcov, kteri so se prave službe Božje v Jeruzalemu deržali (Glej spod. 2. poglavje 5. in 8. versto). Jona je prerokoval, de se bojo stare meje Izraeloviga kraljestva od Emata do mertviga ali gnjiliga morja spet napravile, kar se je res zgodilo ob času kralja Jeroboama II. (Glej 4. Kralj. 14, 25.). Iz tega se tedaj posname, de je pred Jeroboamam živel (823 let pred Krist.). Jona perpoveduje v teh svojih bukvicah, Kaj je delal in po¬ čenjal, in kako se mu je godilo, ko mu je bil Bog ukazal iti v Ninive, ter ondi malikovavsko ljudstvo opominjati k pokori in po- boljšanju. Desiravno ta povest ni prerokva, vender le obsega ne¬ koliko prerokovanja; ker je bil Jona po besedah svetiga Hieronima prerokovavna predpodoba Kristusove smerti s tem, ko je bil nam¬ reč v morje v e rž eri; s svojim opominjevanjem k pokori v Ninivah in s spreobernjenjem Ninivljanov pa je oznanoval prihodnji poklic ajdov ali malikovavcov v Kristusovo kraljestvo ali v sveto cerkev; in ko je bil tri dni v trebuhu morskiga soma, je bil s tem tudi pre- rekovavna predpodoba Kristusoviga vstajenja iz groba tretji dan (Mat. 12, 39.). S pisanjem teli bukvic je imel prerok zlasti ta namen, Judam v zgledu pokazati, de Bog želi tudi spreobernjenje in rešenje ma¬ likovavcov, de so tudi oni v zveličanje poklicani, in de Bog ni le samiga Izraeloviga ljudstva Bog, ampak tudi malikovavcov. S tem j e tedaj prerok zavračal krivo in napčno misel Judov, ki so menili, de so le samo oni — izvoljeno ljudstvo v zveličanje poklicani. De so naslednje bukvice Jonove, terdijo judje in kristjani vsih časov. Kristus sam preroka Jona in Nimvljane v misel jemlje (Mat. 12, 39—41). Katoliška cerkev je Jonove bukvice sprejela ®ed bukve svetiga pisma. PREROK JOKA, | I. Poglavje. Poklic preroka Jona, njegova nepokoršina in kazen. 1. IfjfL Gospod je govoril Jonu,'j sinu Amatijevimu, rekoč: 2. Napravi se, in pojdi v Ni¬ nive, 1 2 ) veliko mesto, in oznanuj v njem; 3 ) ker prišla je njegova hudoba gori pred me. 4 ) 3. Jona pa se je napravil, de bi v Tars zbežal spred obličja Gospodoviga; 5 ) in je šel tje v Jope, 6 ) in je našel ladijo, ki je šla v Tars; in je plačal svojo brodnino, ter je stopil vanjo, de bi šel z njimi v Tars spred obličja Gospodoviga. 4. Gospod pa je poslal velik veter na morje, in vstal je velik vihar na morji, in ladija je bila v nevarnosti, se razbiti. 5. In mornarji so se bali, ter so vpili vsakteri k svojimu bogu; in so metali orodje, ki je bilo v ladii, v morje, de bi se bila s tem polajšala; Jona pa je bil šel na dno ladije, in je terdo spal. 7 ) 1. ,,Jona“ je hebrejsko ime, in se v našim jeziku pravi „Golob“. 2. „ Ninive u so bile veliko mesto asirskiga kraljestva. Perm. spod. 3, 3. Nirrirod jih je bil blezo sozidal (1. Mojz. 10, 10. 11.), Nin pa razširil in podaljšal. Od njih razdjanja govorijo Nahum (3. pogl.), Sofonija (2, 13.) in 'fobija (14, 6.). 3. „in oznanuj v njem, 11 , namreč v mestu pokoro Ninivljanam — Izraelcam v sramoto, ki nočejo pokore delati, Ninivljani pa jo bodo delali, desiravno so malikovavci ali ajdje (Hier.). 4. ker hudobija Ninivljanov se je namnožila, in oni tako nesramno in raz¬ uzdano žive, de tega ne morem dalje gledati (Hier. in Avg.). 5. „v Tars'- 1 , v Tartes (Tartesus) na Španskim. — Zakaj je Jona bežal, sani pove (4, 2.); ker se je bal, de bi se Bog kje ne usmilil ajdov, Izraelce pa zavergel; Judje so namreč napčno razumevali besede sv. pisma (5. Mojz- 32, 21.), ter so menili, de nehajo biti izvoljeno ljudstvo, če Bog še kako drugo ljudstvo sprejme v svojo milost. Jona je zalo hotel tako deleč bežati, ker sije mislil, de mu Bog ne bo več dajal povelja iti iz Španije v Asirijo- Jona je grešil s svojo upornostjo. Bog večkrat slabe ljudi izvoli v doverse- vanje svojih Božjih sklepov, de naj se nihče ne hvali pred njim. 6. „v Jope 11 , kjer je zdaj Jafa, v Palestini per srednjim morji. 7. Jona se jc bil že pred viharjem podal na dno v ladii, in je bil ondi za- Jona 1. 6. In stopil je k njemu ker- milar, 'in mu je rekel: Kako' mo¬ reš tako' terdo spati? Vstani, kliči svojiga Boga, morebiti se Bog spomni nas, de ne poginemo. 7. Tadaj je slednji rekel svo- jimutovaršu: Pridite in vadija jmo, de zvemo, zakaj je ta nesreča nas zadela. In so vadljali; in vadljej je zadel Jona. 8 ) 8. In rekli so mu: Povej nam, zakaj je ta nesreča nas zadela? Kakošno je tvoje opravilo? od kod si, in kam greš? ali izmed kteriga ljudstva si? 9. In jim je rekel: Hebrejic sim, in se bojim 9 ) Gospod Boga nebeš in zemlje, kteri je vstvaril morje in suho. 10. Na to so bili možje v ve¬ likim strahu, in so mu rekli: Za¬ kaj si to storil? (Vedili so nam¬ reč možje, de je spred Gospo- doviga obličja bežal, ker jim je bil povedal). 10 ) 665 11. In so mu rekli: Kaj ho¬ čemo s teboj storiti, de veter od nas jenja? 11 ) Ker morje se je valilo in kopičilo. 12. In jim je rekel: Vzemite me, ter me verzfte v morje, in veter bo jenjal od vas; vem nam¬ reč, de je zavoljo mene ta veliki vihar prišel nad vas. 12 ) 13. In možje so veslali, de bi se bili na suho vernili, 13 ) pa niso mogli; ker morje se je valilo, in čez nje kopičilo. 14. Tadaj so vpili k Gospodu, ter so rekli: Prosimo, Gospod, naj ne poginemo zavoljo duše tega moža, in ne devaj nedolžne kervi na nas; ker ti, Gospod, delaš, kakor hočeš! 14 ) 15. In so Jona vzeli in vergli, in morje je jenjalo divjati. 16. Možje pa so se z velikim straham bali Gospoda, 15 ) in so darovali klavne darove Gospodu, in so obetali obljube. voljo svoje prevelike žalosti in otožnosti svojiga duha tako terdo zaspal (Hier. in Kriz.j. 8. „vadljej je zadet Jona«, ker ga je Bog vanj obernii. 9. „se bojim«, t, j,, častim stvarnika nebes ip zemlje. 10. Mornarji so bili zato v tolikim strahu, ker niso častili tako mogočniga Boga, kteri svoje nepokornike tako ostro strahuje, tl. Mornarji so Jona za svčt vprašali, kaj naj bi storili, de bi njcgoviga ser- ditiga Boga utolažili; ker so si mislili, de bo on, njegov častivec, to že vedil. 12. Jona je po navdihovanji Božjim vedil, de je njegova nepokoršina kriva tolikiga viharja, in de bo vihar jenjal, če ga v morje veržejo. O sprevelika ljubezen do bližnjiga in čudenja vredna pokora preroka Jona, ki je hotel rad umreti, de bi Bogu zadostil, in nedolžne smerti rešil (Sv. Hier.)! 13. de bi bili k kraju perveslali, in Jona na suho spravili. 14. Mornarji prosijo Boga, de naj jim ne peršteva v pogubo, če Jona v morje veržejo, ker se ni zoper nje nič zadolžil, in ker mende Bog sam hoče nje¬ govo smert, on, ki lahko vse stori, kar hoče. 13. ter so spoznali njegovo vsigamogočnost in ostro pravico. 666 Jona 2 II. Poglavje. Riba požre Jona; Jona v ribi moli; čez tri dni in noči ga riba spet na suho verze. 1. In Gospod je perpravil veliko ribo,*) de je požerla Jona; in Jona je bil v ribjim trebuhu tri dni in tri noči. 1 2 ) 2. In Jona je molil k Gospodu svojimu Bogu iz ribjiga trebuha, 3 ) 3. ter je rekel: Vpil sim v svoji stiski k Gospodu, in me je uslišal; iz trebuha peklenskiga 4 ) sim vpil, in uslišal si moj glas. Ps. 119, 1 : 1. Kor. 15, 4. 4. In vergel si me v globo¬ čino sred morja, in voda me je obdajala; vse tvoje kernice in tvoji valovi so čez me derli. 5. In jez sim rekel: Zaveržen sim spred pogleda tvojih oči; ven- der pa bom spet gledal tvoj sveti tempelj. 5 ) 6. Vode me zagrinjajo do duše, 6 ) brezno me obdaja, morje 7 ) pokriva mojo glavo. 7. Na dno gora 8 ) sim se po¬ greznil, zemlja me je zaperla s svojimi zapahi za vselej; 9 ) ti pa, o Gospod, moj Bog! boš vzdignil iz strohljivosti mojo dušo. 10 ) 8. Ko je bila stiskana v meni moja duša, sim se Gospoda spom- 1. Ta „velika riba ki je Jona ne imenuje po imenu, je bila morski volk, zavoljo njene požrešnosti in moči se ji tudi pravi morski tiger. Odrašen morski volk ali tiger, ki se v srednjim morji nahaja, je do 30 čevljev dolg, njegov želodec meri skozi sredo osem čevljev in pol, in njegovo žrelo je tako široko, de lahko celiga konja požre; zatorej je lahko tudi Jona požerl, de ga ni poškodval. Pred nekterimi leti je bil v morje padel anglikansk mornar, kteriga je morski volk požerl; ko so ga pa mornarji precej ubili, so mornarja živiga iz njega iztekli, in ta mornar se je po tem z natlačenim meham tega morskiga volka za denar po svetu kazal. Pa bodi si vse to kakorkoli, to pa je gotovo, de je bil Jona po vsigamogočui previdnosti Božji v ribjim trebuhu toliko časa živ ohranjen in spet na suho verzen. — Ta čudež pa ima tudi visok, svet in Boga vredin namen, ker po tem čudežu je bil Jona v ribjim trebuhu predpodoba Jezusa Kristusa v grobu (Mat. 12, 39. j, pa tudi Ninivljani so bili gotovo močno spodbudovani k pokori po tem čudežu, ko so ga bili zvedili. 2. Po hebrejski štetvi dni in noči si n tri dni in tri noči a lahko tako mislimo kakor per Kristusu, ko je v grobu ležal, namreč takole, de je bil Jona v ribi en del perviga dneva, cel drugi dan in en del tretjiga dneva (Mat. 12, 39—42.). 3. De se je Jona zavedil, in mogel moliti, je čudež vsigamogočnosti Božje. 4. „iz trebuha peklenskiga a , t. j., iz ribjiga trebuha, ki je bil Jonu kakor pekel, kakor grob, ki se v hebrejskim pekel imenuje. 5. Jona je imel zaupanje, de bo prišel v jeruzalemski tempelj, in bo ondi Boga zahvalil za rešenje iz ribjiga trebuha. 6. „do dnše u , t. j., do naj veči nevarnosti mojiga življenja. 7. n morje u , v hebrejskim: „terstje (ki v morji raste) pokriva^. 8. w Na dno gora“, t. j., na dno morja, kamor veliko gora sega. 9. bilo je, kakor de bi mi bila vernitev na zemljo za vselej zaperta, 10. ti pa, o Gospod moj Bog! mi boš otel življenje. Jona nil, de pride k tebi moja molitev v tvoj sveti tempelj. 1 ') 9. Kteri ohranijo necimernosti zastonj, zapustijo svoje usmilje¬ nje. 12 ) 10. Jez pa ti bom daroval s 2 . 3 . 667 hvalnim glasam; kar koli sim obljubil, bom Gospodu opravil za rešenje. 11. In Gospod je ribi ukazal, m pljunila je Jona na suho. III. Poglavje. Bog spet ukaže Jonu iti v Ninive oznanovat pokoro; Ninivljani se spreobernejo, in Bog se jih usmili. 1. In Gospod je Jonu govoril v drugo, rekoč : 2. Napravi se in pojdi v Ni¬ nive, v veliko mesto,') in ozna- nuj v njem oznanilo, ki ti ga bom jez povedal. 3. In Jona se je napravil, in je odrinil v Ninive po Gospodovi besedi. Ninive pa so bile veliko mesto tri dni hoda. 4. In Jona je jel iti v mesto en dan hoda, in je vpil, ter je rekel: Še štirdeset dni, in Ni¬ nive bodo razdjane. 2 ) 5. In Ninivijani so verovali v Boga, in so oznanili post, ter se v rasovnike oblekli od naj večiga do naj manjšiga. 3 ) 6. Tudi je prišla beseda do kralja v Ninivah, in vstal je s svojiga prestola, ter je vergel svojo obleko s sebe, in se je oblekel v rasovnik, in je sedel v pepel. 1 ) 7. In je ukazal oklicati in oznaniti v Ninivah ko povelje kralja in njegovih knezov, rekoč: Ljudje in živina, govedina in drobnica naj nič ne pokusijo, tudi naj ne hodijo na pašo, in vode naj ne pijejo. 8. In naj se z rasovniki oger- nejo ljudje in živina, 5 ) ter naj vpijejo k Gospodu z močjo, in naj se slednji verne s svoje hude poti, in od krivice, ki tiči v njegovih rokah. Jer. 18, 11. 9. Kdo ve, če se Bog ne tl. v svoji britkosti sim molil, in Gospod je uslišal mojo molitev. 12. Kteri častijo nečimerne, prazne malike „zastonj , - J-, vsfga pri , ker jim maliki ne morejo celo nič pomagati ; - »zapustijo svoje usmiljenje , t. j., svojiga usmiljeniga Boga (Dr. Loh in Reis J. 1. Ninive so bile po povesti starih zgodovinarjev stin nemške mdje dolge, dve milji in pol široke, trinajst milj pa so merile v okrog., m to poslednje namreč trinajst milj okrog mesta, znese „ln dni hoda«, ce se po jut.ovsk. šegi štejejo štiri milje na dan hoda. 2. To bi se bilo zgodilo, ko bi se Ninivljani ne i i S P° 0,1 '• 3- Vsi, veliki in majhni i kralj in siromak, so pokoro delal.; zato Kr.stus sam Ninivljane hvali (Mat. 12, 41.). ... „ . 4- O lep zgled podložnika*, ko kralj z njun, vred pokoro dela! Gotovo je bilo zlasti to nagnilo Boga, de je bil Nm.ylj.nam zanesel (Ambr ) 5- Z živine, s ko f nj, kamel in mezgov naj lepe ,n drage odeje denejo, ter naj jih _’ v znamnje žalosti in pokore - s cernim, odejam, poknjejo. 668 Jona 3. 4. oberne in ne odpusti? Morebiti se oberne od serda svoje jeze, de ne poginemo, joel 2, 14. 10. In Bog je vidil njih delo. ker so se obernili s svoje hude poti; in Bog je milostljivo od- vernil hudo, ktero je napovedal storiti, in ni storil. 6 ) IV. Poglavje. Jona se jezi in toži, de Bog noče pokončati Ninivljanov, kakor je poprej go¬ vori) ; Bog pa preroka zavoljo tega posvari in poduči. 1. Jona pa je zelo' bolelo, in se je jezil,') 2. in je molil k Gospodu, ter je rekel: Prosim, Gospod, ali ni bilo to moje govorjenje, ko sim še v svoji domovini bil? Zavoljo tega sim hitel v Tars bežati; vedil sim namreč, de si dobrot¬ ljiv in usmiljen Bog, zanašljiv in veliciga usmiljenja, in odpušaš hudo. 2 ) Pfl. 85, 5. Joe) 2, 13. 3. In zdaj, Gospod, vzemi, prosim, mojo dušo iz mene; ker bolji mi je smert kakor življe¬ nje. 3 ) 4. Tadaj je Gospod rekel: Meniš li, de se po pravici je¬ ziš ? 4 ) 5. In Jona je šel iz mesta, ter se je usedel proti vzhodu mestu nasproti, 5 ) in si je tam napravil senčnico, in je sedel pod njo v senci, de bi vidil, kaj se bo zgodilo mestu. 6. Gospod Bog pa je per- pravil beršlin, 6 ) kteri je izrastel Jonu čez glavo, de je bila senca nad njegovo glavo, in ga je po¬ krival; bil je namreč bolehen; 7 ) in Jona se je veselil beršlina z velikim veseljem. 7. Drugo jutro ob zoru pa 6. Bog je Ninivljanarn napovedano kazen preklical, ker so se bili spreobernili, in so pokoro delali. 1. Jona je to tako močno bolelo, ker si je mislil, de bo na laži ostal, če Bog Ninivljanov ne pokonča, kakor je poprej govoril, in de bodo Ninivljani Boga zaničevali, ter si mislili, de je njegov Bog nezmožin bog, kteri jih ne more kaznovati. Po misli sv. Hieronima pa je preroka zato serce tako močno bolelo, ker bo mogel s spreobernjenjem Ninivljanov svojimu narodu oznaniti, de ga je Bog zavcrgel, in je namesto njega drugo ajdovsko ljud¬ stvo sprejel, kakor je bil nekdaj napovedoval (5. Mojz. 32, 21.). 2. Ali si nisim že poprej mislil, de si neskončno usmiljen, in de ne boš po¬ končal Ninivljanov, če se poboljšajo ? 3. Rajši umerjem, kakor de bi doživel pogubo Izraelovo (Hier.). 4. Ali je pametno, de toliko žaluješ? Meniš li, de bo Izrael zato zaveržen, ker Ninivljanarn zanesem? Tudi z ajdi imej usmiljenje! 5. Desiravno je bil Jona zvedi!, de Bog noče mesta pokončati, je vender še mislil, de bo Bog kako šibo nad mesto poslal, in z njo nad njim svojo sve¬ tost in pravico skazal; torej je ondi pred inestam čakal in gledal, kaj se mu bo zgodilo. 6. „ beršlin 11 , v hebrejskim: „ kikajon u , neko zeliše, ki hitro raste, pa tudi kmalo usahne, v greškim: „bučo“. 7. „bolehen“, t. j., slabo pe je počutil, zavoljo velike vročine in žalosti. Jona 4. je Bog perpravil červa, kteri je beršlin podjedel, de se je po¬ sušil. 8 ) 8. In ko je bilo solnce vzšlo, je Gospod zapovedal toplimu in smodečimu vetru; in solnce je perpekalo Jonu v glavo, de je omedleval; tadaj sije vošil umreti, ter je rekel: Bolje mi je umreti, kakor živeti! 9. Gospod pa je rekel Jonu: Meniš li, de se po pravici jeziš nad beršlinam ? 9 ) In je odgovoril: Po pravici se jezim do smerti! 10 ) 669 10. In Gospod je rekel: Ti žaluješ zavoljo beršlina, per kte- rim se nisi ne trudil, in ne storil, de je rastel, kteri se je v eni noči spočel, in v eni noči zgi¬ nil: 11 ) 11. in jez bi ne zanesel Ni¬ nivam, velikimu mestu, v kterim je več ko sto in dvajset tavžent ljudi, kteri ne vedo, kakošen raz¬ loček je med njih desnico in le¬ vico, — in toliko živine! 12 ) 8. Po Božji volji je červ spodjedil beršlin, kteri je potem usahnil. 9. „Meniš li 11 , de imaš prav, ko žaluješ po beršlinu? 10. Prav je, de sim silno silno žalosten po njem. 11. n v eni noči u , t. j., v enim dnevu je /.rastel in zginil. 12. „ ljudi t. j., otrok, kteri se svoje pameti še ne zavedo, in ne vedo raz¬ ločka med dobrim in hudim. — Tebi tolikanj težko de , de se je beršlin posušil, kako bi tedaj meni ne bilo težko, pokončati toliko in toliko ljudi, med kterimi je sto in dvajset tavžent nedolžnih otrok? Imej tedaj tudi ti z njimi usmiljenje! — Bog v ti versti tudi živino v misel vzame: n in toliko živine £< je namreč v Ninivah, ker tudi zanjo po svoji dobrotnosti skerbi (Ps. 103, 25—29.). v preroka Miheja. Mihej (V hebrejskim: Mika) je bil rojen v Morasti, in je drugi od uniga Miheja, sina Jemloviga, ki je ob času kraljev Ahaba in Josafata prerokoval v Izraelovim kraljestvu (3. Kralj. 22, 8. i. d.). Naš Mihej, od kteriga imamo naslednje bukvice, je pa prerokoval ob času kraljev Joatana, Ahaza in Ezekija, med 759. in 699. letam pred Kristusam (4. Kralj. 15—20.), bil je tedaj verstnik ali sočasovec prerokov Izaija, Ozeja in Amoza. Mihej je imel svoje preroške govore do prebivavcov Judoviga in Izraeloviga kraljestva. V teh svojih govorih se prerok vzdiguje zoper hudobije svojiga spačeniga časa, zlasti zoper malikovanje, lažnjivo prerokovanje, hinavšino, goljufijo, odertijo, zateranje ubo- zih i. t. d. Zavoljo taeih in tolicih pregreh prerok napoveduje strašne šibe Božje, ktere bodo zadele Izraelovo in Judovo kraljestvo; obe kraljestvi bote namreč razdjani, prebivavci pa bodo v sužnost od¬ peljani. Ob tem pa prerok oznanuje, de se bodo vjeti iz sužnosti vernili v svojo domovino, ter bodo spet Jeruzalem in tempelj se¬ zidali , in ondi službo Božjo opravljali. Prerok tudi pogleda s svo¬ jimi preroškimi očmi v prihodnje, daljne in bolj srečne čase ob Mesijevim prihodu, ter pove, de bo Mesija v Betlehemu rojen. Sicer pa od druzih okolišin Mihejeviga življenja nič gotoviga ne vemo, ker nam tega zgodovina ni ohranila; pobožno ustno izročilo perpoveduje, de je prerok za silno smertjo ko mučenec (marternik) umeri, in katoliška cerkev njega spomin obhaja 15. prosenca. Pisava tega preroka se med naj lepši šteje; njega misli so globoke in visoke, besede krepke, podobe lepe in veliko pomenljive. Zlasti živo je popisovanje prihoda Jehovoviga. Judje in kristjani vsih časov enoglasno terdijo, de so naslednje bukvice Mihejeve. Katoliška cerkev jih je sprejela med druge bukve sv. pisma. PREROK H IH S J, I. Poglavje. Kraljestvo Izraelovo bo zavoljo svoje hudobnosti in zavoljo svojiga malikovanja razdjano, Judovo pa ostro kaznovano. m 1. tUP eseda. ki jo je Go¬ spod govoril Miheju Morasčanu 1 ) v dnevih Joatana, Ahaza in Eze- kija kraljev Judovih 5 *) kar je vidil nad Samarijo in Jeruzale- mam. 3 ) 2. Poslušajte, vse ljudstva, pazi, zemlja in nje polnost! in Gospod Bog vam bodi priča, Gospod iz svojiga svetiga tem- peljna. 4 ) 5. Mojz. 32 , t i. iz. 1, 2. 3. Ker glej, Gospod pride s svojiga kraja, ter bo doli stopil, in bo hodil po višavah zemlje. 5 ) Iz. 26, 21. 4. In gore se bodo pod njim razdrobile, in doline se bodo raz¬ počile kakor vosek per ognji, in kakor vode, ki derejo po ster- mini. 6 ) 5. In vse to zavoljo Jakopove pregrehe, in zavoljo grehov hiše Izraelove. 7 ) Od kod je Jakopova pregreha? Ali ne iz Samarije? In od kod visočine Judove? Ali ne iz Jeruzalema? 8 ) 1. „Morasčanu“, t.j., iz Moraste domu. - Morasta je bila pomisli sv. Hiero¬ nima majhna vas blizo Hebrona v Judovi deležnim. 2. Zastran imenovanih kraljev beri vvod. i n uie med Jeru- 3. Samarija, veliko mesto Izraelovima kraljestva, se tukaj imenuje preUJeru zalemam , ker bo pred njim razdjana (Hiei.). n»rndi no 7 emlii* — 4. ,ne U, vsi bKMtort „ » ,B nje polnost “, t. j., in vse, kar je na jj , » de sim V am natanko svojiga svetiga lempejjna) vam tod t J ) ^ . iegovarjati „ svojo oznanil njegovo povelje do vas, torej se nevednostjo. Rnžiia-a oovelia, pride Bog z nebes ji o. Ker Izrael in Juda ne poslušat« . ^"iSžal vso človeško ošabnost in sodit ali kaznovat; on vsigamogocm p mogočnost. razdiania in razrušenja, ki ga bo pravica o. To so podobe veliciga poboja, razujauj Božja v Palestini napravila. deseterih rodov Izraeloviga Jakop in Izrael se tukaj imenujeta namesti kraljestva. druzih pregreh? Samarija in Kdo je kriv malikovanja na B oiau Mihej 1. 672 6. Zato bom »Samarijo storil enako groblji na polji, kadar se vinograd zasaja; in v dolino bom pervalil nje kamnje, in nje dno bom odkril. 9 ) 7. In vse njene izrezane po¬ dobe bodo razbite, in vse nje darila 10 ) bodo sežgane v ognji, in vse malike bom dal v pokon¬ čanje ; ker iz vlačugarskiga pla¬ čila so se nabrali, in v vlačugar- sko plačilo se bodo povernili. 1 ‘) 8. Zato plakam in vekam, hodim slečen ino gol; 12 ) za¬ ganjam plakanje kakor zmaji, 13 ) ino vek kakor štruci. 14 ) 9. Ker neozdravljiva je njena rana, ker ona seže do Juda, se dotika vrat mojiga ljudstva do Jeruzalema. 15 ) 10. V Getu ne razgiasujte, l6 ) v Solzah ne jokajte; 17 ) v Hiši prahu se potresajte s praham. 18 ) 11. Pojdite tje, lepo prebivav- stvo, 19 ) obdano s sramoto; ona, Jeruzalem sta tega kriva, ker sta s svojim zgledam tudi druge zapeljala. — Iz velikih mest so se hudobije in pregrehe po deželi razširjale, kar se še tudi dan današnji godi. Perm. 3. Kralj. 14, 15: 15, 26: 4. Kralj. 16, 10: 23, 4. i. d. 9. Kadar se v kamnitim kraji nov nograd zasaja, se znosi kamnje nakup.— Pomen: Sovražniki, ki jih bom jez poslal, bodo Samarijo prav do dna raz- djali, in groblji enako storili; in ker je Samarija na hribu zidana, bodo uje kamnje v dolino pervaiili. 10. „nje darila “, ktere so Izraelci malikam v dar nanosili. 11. Malikovanje preroki pogostama imenujejo vlačuganje, nečistovanje, pre- šestvanje, ker so se z Bogam poročeni Izraelci za maliki vlačili, in per malikovanji velikokrat tudi nesramnosti počenjali; torej se darila, ktere so malikam darovali, imenujejo „vlačugarsko plačilo 1,1 . Kakor so tedaj častivci malikov svoje zlate in sreberne mališke podobe iz tacih vlačugarskih daril napravili, tako jih bodo sovražniki spet svojim malikam ko n vlačugarsko pla¬ čilo >“ podarili (Dr. Loh in Reišl). 12. V znamnje svoje žalosti nad toliko nesrečo, ki bo zadela Samarijo, je bil prerok svoje lepe oblačila slekel, in je z rasovnikam ogernjen in prepasau vekaje in zdihovaje okrog hodil. Perm. Iz. 20, 2. 13. „ kakor zmaji u , v hebrejskim: n kakor šakali ■' (rumeni volkovi j, kteri zvečer zoperno tuljenje zaganjajo. 14. n štruci“ (Štravsi), kteri v pušavi žalosten glas povzdigujejo. 15. v do vrat t. j., do mesta. — Samarijska nesreča se ne da odverniti, ona bo tudi Judejo in Jeruzalem zadela. 16. „F Getu (v filistejskim mestu) ne razglasujte li te nesreče, de se vasi sovražniki ne bodo veselili vašiga pokončanja. 17. Solzah “, v hebrejskim: „r Kou ne jokajte«, t. j., na ptujim ne na¬ znanjajte z jokam svoje nesreče, de se vam ne bojo posmehovali, in se vase nesreče veselili. „Ko“ ali „Koa“ ali „Kava“ je bila dežela blezo na Egif" tovskim. Gl. 3. Kralj. 10, 28. 18. »v Hiši prahu“, v hebrejskim: „v Betleafru se potresajte s praham “ ' znamnje svoje žalosti. — ,,Bet-Afra u ali „Bet-Hofra“ je bila mesto v Benja¬ minovi deležnini (Joz. 18, 24.), Pomen: Doma v svoji deželi, žalujte in delajte pokoro. 19. V hebrejskim: '»Pojdi tje (v sužnost), prebivavka s Šafira“ , t. j., V re ' bivavka z Lepote. — v Ša/ir“ (Lepota) je bil mesto v Judovim gorovji p* oli Askalonu (Hier.). Mihej I. 673 ki na meji prebiva, ne gre ven ; 20 ) od vas prejema plakanje Hiša bližnja, ki stoji sama zase. 21 ) 12. Bolna je zavoljo dobriga, ki prebiva v Britkosti; 22 ) ker ne¬ sreča je prišla od Gospoda nad vrata jeruzalemske. 23 ) 13. Ropotanje strašniga voza je per prebivavcih v Lahisu, 24 ) ki je začetnik greha sionske hčere; 25 ) ker v tebi so se našle pregrehe Izraelove. 26 ) 20. t. j., prebivavci na meji si ne upajo iti iz mesta zavoljo strahu pred so¬ vražniki. V hebrejskim: »prebivavka (t. j., prebivavstvo ali prebivavci) ne gre iz Zaana“. 21. Nam neznano mesto, ki se imenuje „ Hiša bližnja “ (v hebrejskim: v Bet- Hazael"j, se uči od vas žalovati, in je vam enako v strahu in potrebi. 22. „Bolna je 11 , t. j., težave terpi srenja zavoljo zgube svoje sreče, n ki pre¬ biva v Britkosti", v hebrejskim: „r Marotu“. — „Marot/‘ (britkost) je nam neznano mesto, in se tukaj imenuje namesti druzih Judovih in Izraelovih mest, ki bojo velike težave in britkosti terpele. 23. „nad vrata", t. j., nad mesto jeruzalemsko. — Asirijani so bili prišli pod Rabsakam nad Jeruzalem, po tem ko so bili Samarijo razvalili. Gl. 4. Kralj. 18. in Iz. 36. (Hier.). 24. Vojskini vozovi (Asirijanov) bodo prebivavcc v Lahisu prestrašili. — „Lahis“ je bil mesto v .Judovi deležnini. V hebrejskim: „Naprezi hitre konje v svoje vozove prebivavka (prebivavstvo) v Lakišu", de sovražnikam uideš. 25. Lakiš je pervi zatrosil malikovanje v Jeruzalem; zatorej se imenuje za¬ četnik greha", t. j., malikovanja v jeruzalemskim mestu. 26- Lakiš je bil na meji Izraeloviga kraljestva, zatorej je tudi lahko pervi prejel malikovanje od Izraelcov. Iz Lakisa pa se je po tem malikovanje dalje razširjalo po .Judovim kraljestvu. Zavoljo tega je bil Lakiš pervi pokorjen. Gl. 4. Kralj. 18, 14. i. d. 27. Zavoljo asirskiga napada bo poslal Juda svoje poslance k Filistejcam v Get s prošnjo, de naj mu pridejo na pomoč; oni pa so lažnjiva rodovina, ki so vselej izraelske kralje prekanili. V hebrejskim: „Zato se odpovej geškimu Posestvu (nikar ne misli, o Juda ! de boš del filistejske dežele v last dobil); kise v Aksibu goljufujejo kralje Izraelove 11 , t. j., terdnjava „Aksib", kakor tudi '•ruge terdnjave jih ne varujejo. — „Aksib“ je bil terdno mesto v Judovi deželi. Gl. Joz. 15, 44. 28. „Maresa “ bo dobila druziga deda ali posestnika, namreč Asirijane; tadaj slavni, ošabni Izrael zbežal v jamo, ki se ji pravi „Odolam“, de se bo °ndi sovrhžnikam skril. — „Maresa u je bila terdno mesto v Judeji. Joz. 15, 44 = 1. Kron. 2, 42. „Odolam“ je velika jama v južni Judeji. Gl. 1. Kralj. 22 v , 1 . 29 - Žaluj, o dežela Judova ! zavoljo svojih ljubih v eužnost odpeljanih prebi- vavcov. — Orli so žalostni in nimajo moči, kadar perje zgubljajo. 14. Zato bom poslal poslance v geško deležnino; ona je laž¬ njiva hiša, ki goljufuje kralje Izraelove. 27 ) 15. Se bom perpeljal deda tebi, ki prebivaš v Maresi; do Odo- lama bo prišla slava Izraelova. 28 ) 16. Obri se in ostrizi zavoljo otrok svojiga veselja; razširi svojo plešo kakor orel, ker vjeti bodo peljani iz tebe. 29 ) iv. 43 674 Mihej 2. II. Poglavje. Prerok graja pregrehe v obeh kraljestvih, napoveduje sužnost, pa tudi obeta vernitev iz sužnosti in boljši čase. 1. Gorje vam, ki si izmišlju¬ jete nečimernost, in snujete hudo na svojih ležiših; ’) per jutranji luči tisto izpolnujejo, ker zoper Boga je njih roka.' 1 2 ) - 2. In poželeli so njiv, iu so jih s silo pobrali, in hiše po- ropali; in so zaterali moža in njegovo hišo, moža in njegovo deležnimi. 3. Zato Gospod tako' govori: Glej, jez namerjam zoper ta rod nesrečo, kteri ne bote umaknili svojih vratov, in ne bote ošabni hodili, 3 ) ker čas bo silno hud. 4. Tisti dan se bo začel od vas pregovor, 4 ) in peli bodo z veseljem pesem, ter porečejo: „Brez ljudi smo, in razdjani; 5 ) del inojiga ljudstva je zamenjen; 6 7 ) kako gre od mene, ko se verne on, ki naše dežele razdeluje! U7 ) 5. Zategavoljo ga ne bo, kteri bi merjevsko vervico vlekel k vadljanju v srenji Gospodovi. 8 ) 6. Ne govorite, rekoč: Ne bo kapljalo na nje, ne bo jih za¬ dela sramota. 9 ) 7. Hiša Jakopova pravi: 10 ) Je mar okrajšan duh Gospodov, ali so mar take njegove misli? „Ali niso moje besede dobre proti njemu, kteri prav hodi ?“ 1 ') 8. Nasproti pa se je moje 1. „si izmišljujete nečimernost goljufijo ia krivico; — „ snujete hudo 11 , delate hude naklepe po noči na svojih posteljah. 2. po noči izmišljene hude naklepe po dnevu izpolnujejo;— »ker zoper Boga je njih roka t. j., njih djanje; v hebrejskim: »ker njih roka je njih bog- t.j., mislijo, de so vsigamogočni kakor Bog, de jim zatorej nihče nic ne more (Dr. Loh in Reišl). 3. Kakor vi, bogatini, mislite, kako de bi svojiga bližnjiga ogoljufali in oderli, tako tudi jez mislim, kakošno nesrečo vam bom poslal, pod ktero bote uklonjeni kakor pod jarmam, de ne bote več tako ošabno svojih glav po koncu nosili. 4. Tisti čas bojo jeli rekati: Ta in ta je reven in nesrečen kakor Jud. 5. Sovražniki vas bodo oponašali, ter bodo vašo žalostno pesem z veseljem in posmehovaje prepevali (Jer. 24, 9.). 6. „je zamenjen J za blago. Vjete Jude so za blago in denar prodajali. 7. »kako gre od mene'- 1, Bog, »ko se verne £t sovražnik, kteri našo deželo ptujcam deli. 8. »Zategavoljo 11 , t. j., zavoljo vaših goljufij in odertij (1. in 2. v.) ne bote prejeli lastnin v sveti deželi med Božjim ljudstvam, temuč v sužnosti bote pomedi. — Nekdaj je bila dežela z merjevsko vervico Tzraelcam razdeljena. Gl. J oz. 13, 7—14. 9. Vi krivi preroki, vedeževavci in perlizovavci bogatinov in mogočnikov, nikar ne govorite: To prerokovanje se ne bo izpolnilo nad njimi; kazen Božja jih ne bo zadela, in ne bodo osramoteni (Dr. Loh iu Reišl). 10. »Hiša Jakopova pravi 11 , t. j., Izraelci pravijo. 11. Se je mar Gospodov duh zmanjšal v dobrim, je mar jenjal biti dober? »S° mar take (sovražne') njegove misli de nam bo namesti dobrot, ktere nam >Iihej 2. ljudstvo vzdignilo kakor zoper- nik; 12 ) s suknjo ste tudi plajš vzeli, in nje, ki so brezskerbno memo hodili, ste v pravde spra¬ vili. 13 ) 9. Žene mojiga. ljudstva ste vergli iz hiše njih veselja; u ) njih otročičem ste vzeli mojo hvalo za vselej. 15 ) 10. Vstanite in pojdite, 16 ) ker tukaj nimate počivališa; zavoljo svoje nečednosti bo ugonobljeno z naj hujši gnjilobo. 17 ) 11. O de bi ne bil človek, ki 675 ima duha, in de bi veliko bolj laž govoril ; l8 ) tadaj bi ti kapljal k vinu ino k pijanosti; 19 ) in na taciga kaplja 20 ) to ljudstvo. 21 ) 12. Vender pa bom skupej zbral, o Jakop! tebe vsiga; 22 ) v eno (j čedo) bom speljal ostanke Izraelove, ter jih bom skupej djal kakor čedo v hlevu, kakor drob¬ nico v sredo tamara; 23 ) hrumeli bodo zavoljo množice ljudi. 13. Po tem pojde pred njimi, kteri jim bo pot kazal; 24 ) oni je obljubil, le nesrečo pošiljal? Na ta ugovor Bog sam odgovori, rekoč: „Ali niso moje besede dobre il i. t. d., to je: Jez obetam in skazujem svoje dobrote le takim, ki prav — po mojih zapovedih — živijo. 12. Moje ljudstvo pa seje uperlo zoper mene in moje zapovedi kakor sovražnik; zatorej ga moram kaznovati po svoji pravici. 13. Vi niste le samo moji sovražniki, ampak ste tudi oderuhi svojih ubozih bratov, ker jih skorej do naziga slačite, in priproste ljudi, ki v miru in pokoji žive, v pravde zapletate. V hebrejskim: ... „ste tudi plajš vzeli njim, ki so brezskerbno memo hodili, ki so se bili z vojske vernili“. Prerok očita Izraelcam ropa rije, ker so pokojne popotnike napadali in jih oropali, kar še zdaj v (istih krajih Beduini delajo (Sole). 14. n i% hiše njih veselja “, t. j., iz lepe hiše, kjer so veselo živele; ali pa: ženam ste lepe in zale hiše pobrali. 15. tudi njih otročičem ste pobrali premoženje, zavoljo kteriga me hvalijo; ali pa: tudi njih otročičem ste vse pobrali, de za povikšanje moje časti in hvale nič ne morejo darovati [Dr. Loh in Reišl). 16. Napravite se, ter pojdite na ptuje v sužnost. 17. „zavoljo svoje nečednosti' 1 , t. j., zavoljo malikovanja in drUzih pregreh bo vaša dežela popolnama ukončana. 18. „ki ima (preroškiga) duha u . O de bi pač ne bilo res, kar vam pre¬ rokujem ! 18. „tadaj bi ti kapljal c( , t. j., govoril in prerokoval vesele in prijetne reči, Srečo in obilnost. 20 - „na taciga kaplja“, t. j., taciga lažnjiviga preroka, ki le vesele in pri¬ jetne reči oznanuje, obklada to ljudstvo s hvalo in Z dobrotami. '1. V hebrejskim: ., l\o bi bil človek, kteVi po vetru in laži sega; ko bi vekel: Jez ti prerokujem vino in močno pijačo; tedaj bi bil prerok za to ljudstvo 22. Po prestani kazni vas bom vse Izraelce, po ptujim razkropljene, spet zbral, ter vas popeljem iz sužnosti v domovino. , „Tamar“ je zagrajen prostor, kamor se zvečer k molži drobnica zaganja, 'n kjer po noči leži. Pomen: Jude in Izraelce bom zedinil veno ljudstvo.— „ Z 1 ' 0 ^ 46 z S 0 n ljudstvu ne perlizuje, kakor krivi preroki. Uihe.j 3. 4. 677 Jakopove hiše, in sodniki hiše Izraelove! ki studite pravico, in zvijate vse ravno; 10. ki Sion zidate s kervjo, in Jeruzalem s krivico. 9 ) 11. Njegovi poglavarji sodijo za darila, in njegovi duhovni učijo za plačilo, in njegovi preroko- vavci prerokujejo za denar; ven- der se operajo na Gospoda, re¬ koč: Mar ni Gospod med nami? Nad nas ne bo prišla nesreča. Eeeh. 22, 27. Sof. 3, 3. 12. Zato bo zavoljo vas Sion preoran kakor njiva, in Jeruza¬ lem bo kakor groblja, in tem- peljnova gora kakor gozdna vi¬ šava. 10 ) IV. Poglavje. Prerokovanje od Mesijeviga kraljestva in od zbranja Judov izmed narodov, med ktere bodo razkropljeni. 1. Zgodilo pa se bode, 1 ) de bo poslednje dni gora hiše Go¬ spodove perpravljena verh gora, in povikšana nad griče; in ljud¬ stva bodo k nji vrele. 2 ) 2. In hiteli bodo mnogi na¬ rodi , ter porečejo: ,,Pridite, vzdignimo se na goro Gospo¬ dovo, v hišo Jakopoviga Boga, de nas uči svoje pota, in de ho¬ dimo po njegovih stezah^; ker s Siona pojde postava, in beseda Gospodova iz Jeruzalema. 3 ) 3. In bo sodil med innozimi ljudstvi, in bo svaril močne na¬ rode v daljavi; in prekovali bodo svoje meče v lemeže in svoje sulice v matike; ljudstvo ne bo več prijemalo za meč zoper ljud¬ stvo; in nič več se ne bodo bo¬ jevati učili. 4 ) 4. In slednji bo sedel pod svojo terto in pod svojo smokvo; in ne bo ga, kteri bi ga strašil; ker usta Gospoda vojskinih trum so govorile. 5 ) 5. Ce se bodo tudi vse ljud¬ stva ravnale vsaktero v imenu svojiga boga, mi pa se bomo ravnali v imenu Gospoda našiga Boga na vekoma in vselej. 6 ) 6. Tisti dan, pravi Gospod, 9. ki tempelj in mesto obterdujete in lepšate, ter si zale hiše zidate s krivic- 1» Kalilejcili. Vernu Jer. 2 6, <8. i: ■saL-rr," riSrLru™ <***«*•. «*•#»• t.f S*™»rk«. B«j» r«- «•« "“J* in narodi bodo vanjo hiteli. . 3. Glej zastran te verste Izaija 2 JJgg, oro ,^ ja potl -ebovali, zato ga 4- V kraljestvu Mesijevim ne bodo vcc \ojsKini„a J 1 v l-odo v hišno orodje prekovali. drevesam. Vinska terta in 5- „pod svojo smokvo« t. j.. P»d J * jo po(loba , ep iga miru. smokev ste podob, velike sreče, P “ ^ P . J , e hjšo Gosp odovo, v „Ce bodo tudi vse ljudstva , ktc » • na hočemo vedno -Vlesijevo kraljestvo, po postavi svojih malikov »vele, mi pa hočemo živeti po zapovedih svojiga Boga. 678 Hlihej 4. bom zbral hrome; in nje, ktere sim bil zavergel, bom skupej spravil, in nje, ktere sim tepel. 7 ) 7. In ohranil bom hrome za ostanke, in nje, ki so terpeli, bom storil močno ljudstvo; in vladal jih bo Gospod s Siona od zdaj in do vekoma. 8 ) Sof. 3, 19. Dan. 7, 14. Luk. f, 32. 8. In ti, sionske hčere megleni >■ tabor za čede! k tebi bo on pri¬ šel ; (k tebi) bo prišlo poprešnje gospostvo, kraljestvo jeruzalem¬ ske hčere. 9 ) 9. Zakaj se zdaj žalosti su¬ šiš? Mar nimaš kralja, ali je mar tvoj svetovavec poginil, de te bolečina prijema, kakor porod¬ nico? 10 ) 10. Le žaluj in bodi v skerbi, hči sionska, kakor porodnica, ker zdaj pojdeš iz mesta, in boš na polji prebivala, in boš prišla do Babilona ; tam boš oteta, tam te bo rešil Gospod iz roke tvojih sovražnikov. 1 ‘) 11. Zdaj pa se zbira zoper tebe veliko narodov, 12 ) kteri pra¬ vijo : Bodi kamnjana, in naše oko naj na Sion gleda! 13 ) 12. Oni pa 14 ) ne poznajo misel Gospodovih, in ne razumejo nje- goviga sklepa, 15 ) ker jih bo zbral kakor s.eno na gumno. 16 ) 7. „Ti$ti dan 11 ', t. j., tisti čas ob vernitvi iz babilonske sužnosti, pa tudi ob Mesijevim kraljevanji, ,,bom zbral“ oslabljene, zaveržene in pokorjene Jude. ter jih popeljem v njih domovino, pa tudi v Mesijevo kraljestvo — v sveto cerkev. 8. „ ohranil bom hrome t. j., oslabljene, omamljene, med narodi razkrop¬ ljene Izraelce „za ostanke“, tako rekoč za seme, iz kteriga bo v Mesijevim kraljestvu — v sveti cerkvi — izrastlo močno ljudstvo; — z besedama n za ostanke “ si nekteri mislijo, de bo le ostanek, le majhen del Izraelcov stopil v Mesijevo kraljestvo; — z besedami.* „nje, ki so terpeli, bom storil močno ljudstvo“ si misli sv. Hieronim svete mučence (marternike) v kato¬ liški cerkvi. 9. O- nesrečna hči sionska, ali o nesrečno mesto jeruzalemsko, ker boš po svojim razvaljenji enako taboru za čede (kamor pastirji svoje čede zaganjajo), ali pa stolpu (turnu), ali pastirski čuvajnici (kjer pastirji čujejo in gledajo, če se od kod kaka nevarnost čedam bliža); pa glej, po tem svojim ponižanji bos spet doseglo svojo poprešnjo imenitnost, spet boš kraljevo mesto, ko pride v te Gospod, tvoj kralj, namreč Mesija, kteri bo v tebi svoje duhovno kraljestvo - 4 - svojo cerkev ustanovil. 10. Prerok hoče reči: Prejden pa pride ta srečni čas (v. 8.), bo narod zgubil svojiga kralja in svoje poglavarje, kteri pojdejo v sužnost. De to prav živo pokaže, stavi ljudstvo pred oči v silno veliki žalosti, ter ga vpraša, zakaj tako močno žaluje, in ga v naslednji versti še poterduje v žalovanji. M. iz babilonske sužnosti te bo Gospod rešil po kralji Čiru. 12. De bodo Jeruzalem razvalili, se zbirajo in perpravljajo mnogi narodi, ter obračajo svoje oči na Sion. 13. „Bodi kamnjana 1 ', v hebrejskim: ..Bodi ognusena“ s prelito kervjo svojih prebivavcov (Perm. 4. Moj z. 35, 33.). Viši pomen: Božji sovražniki pravijo: Razdenimo cerkev Božjo; v to naj bodo obernjene nase oči. 14. j ,Oni pa", namreč narodi, ki se zoper Hebrejce zbirajo. 15. de Bog noče pokončanja svojiga ljudstva, ampak njega poboljšanje; P a tudi ne pokončanja teh sovražnih narodov, ampak iztrebljenje hudobij izmed njih- 16. „kakor seno na gumno", v hebrejskim: „kakor snope na gumno"■ ~~ Mihej 4. 5. 679 13. Vstani in mlati, hči sion¬ ska! 17 ) ker ti bom dal železen rog in parklje iz brona, 18 ) de boš razmete veliko ljudstev, in njih rop Gospodu klala, l9 ) in njih premoženje Gospodu vse zem¬ lje. 20 ) V. Poglavje. Jeruzalem bo razdjan; Mesija bo v Betlehemu rojen, in bo pasel svoje ljud¬ stvo; Izraelci si bodo spet opomogli po premaganih sovražnikih ; malikovanje se bo izmed njih iztrebilo. 1. "Zdaj boš razdjana, tolo¬ vajska hči! Oblego napravljajo zoper nas,') s šibo bodo po licih tepli sodnika Izraeloviga. 2 ) 2. In ti Betlehem Efrata, 3 ) majhen si med tavženti v Judu, 4 ) iz tebe Mi pride Gospodovavec v Izraelu, 5 ) in njegov izhod je od začetka, 6 ) od večnih dni. 7 ) 3. Zavoljo tega 8 ) jih bo dal Ti narodi so sicer šiba v Božji roči, s ktero bo Gospod svoje ljudstvo tepel; ko pa bodo voljo Božjo izpolnili, in se s svojo zdivjanostjo veliko in močno pregrešili, jih bo Gospod zbral ko snope na gumno, de jih bodo Izraelci mlatili (Dr. J,oh in Reišl). 17. „mlati« svoje sovražnike. — Te besede merijo na pokončanje kaldejskiga kraljestva po Domjanih. kteri se bodo v imenu Judov ali namesti njih maševali nad Kaldejci zavoljo krivic, ktere so storili Božjimu ljudstvu. Beseda n mla- titi“ potopni pokončati, ker so nekdaj premagane sovražnike z železnimi mlafivnicami terli in morili. 18. »ker ti bom dal« moč. — „Železen rog 11 in parklji iz brona 11 so podoba velike moči (Šole). 18. »njih rop«, I. j., njih pograbljene zaloge boš Gospodu darovala. 20. »njih premoženje 11 boš darovala Gospodu v zahvalo. 1- Kmalo boš razdjano, o roparsko jeruzalemsko mesto, zavoljo krivic, ktere se v tebi godijo (gl. 2, 2: 3, 3.); že se napravljajo sovražniki zoper nas. ter nas bodo oblegali (Dr. Loh in Reišl). — V hebrejskim je ta versla v poprešnjiin poglavji. 2. gerdo bodo delali s tvojim kraljem in z njega svetovavci. Z- »Betlehem", mesto v Judovi deležnini, Davidova domovina, s primkam j, Efrata « (rodovitna), de se loči od Betlehema v Zabulonovi deležnini. »Betlehem« se pravi „Uiia kruha«, ker je bil v prav rodovitnim kraji. 4. „majhen si", tako majhen, de še tavžent mestnjanov nimaš. — Nekdaj so cenili mesta po številu mestnjanov; mesta, ktere so imele po tavžent mest- njanov, so se imenovale knežje mesta. Gl. 2. Mojz. 18, 21. i. d. 5. Mojz. 33, 17. 5 ; „ majhen si« sicer, tode v imenitnosti boš presegel vse druge mesta, ktere imajo po tavžent in se več ko tavžent mestnjanov, ket »iz tebe .Mi /ničle , j., po mojim Božjim sklepu, po moji napravi (govori Bog) bo v tebi rojen (1. Mojz. 17, 6.) „ Gospodovavec", t. j., Mesija (Dr. Loh in Reisl l. - Tako so to versto razlagali tudi Judje ob Kristusovim času. Gl. Mat. 2,4-6. Jan. 7, 42. 6 - „ njegov izhod je od začetka«, t. j. , njegovo rojstvo je večno. '■ To naznanja večno rojstvo Sina Božjiga. Iz. !), 6. 8 - »Zavoljo 'tega u , t. j., zavoljo prihoda Mesijeviga, ki hoče poboljšano m Hlihej 5. 680 tje 9 ) do časa, v kterim bo po¬ rodnica porodila; 10 ) in ostanki njegovih bratov 1 ‘) se bodo ober- nili k sinovam Izraelovim. 12 ) 4. In bo stal in pasel v moči Gospodovi, 13 ) v visokim imenu Gospoda, svojiga Boga; 14 ) in spreobernili se bodo, ker se bo tadaj poveličal do pokrajin zem¬ lje. 15 ) 5. In on bo mir. 16 ) ln ko pride Asirijan 17 ) v našo deželo, in ko bo hodil po naših hišah, tadaj bomo zbudili zoper njega sedem pastirjev in osem knezov. 18 ) 6. In pasli bodo z mečem deželo Azur in z njenimi su¬ licami deželo Nemrod; in rešil (nas) bo Asirijana, ko pride v našo deželo, in ko bo po naših pokrajinah hodil. 19 ) 7. In ostanki Jakopovi bodo v sredi veliko ljudstev kakor rosa od Gospoda, 20 ) kakor kaplje na i travi, ktera nikogar ne čaka, in nič ne perčakuje od otrok člo¬ veških. 21 ) 8. In ostanki Jakopovi bodo med narodi v sredi veliko ljud¬ stev kakor lev med živino v malikovanja očišeno ljudstvo, „jih bo dal tje u . Nekteri prestavljajo he¬ brejsko: „Vender pa jih bo dal tje 11 . 9. „jih bo dal tje il v sužnost njih sovražnikam v roke, de se bodo pokorili in očiševali, ter na Mesijev prihod perpravljali. 10. ^porodnica 1 ', Marija, prečista Devica. Gl. Iz. 7, 14. Skr. raz. 12, 2. 5. 11. „ ostanki njegovih bratov t. j., Mesijevi bratje; Mesijevi bratje pa so vsi, kteri So po pravi veri v njega otroci Božji (Dr. Loh in Reišl). 12. „se bodo obernili k sinovam a , k otrokam noviga Izraeloviga kraljestva, se bodo podali v sveto cerkev (Dr. Loh in Reišl). 13. Mesija „bo stal“ kakor čuječ pastir, in bo pastir na vekoma, ter bo pasel svojo cedo s svojo močjo Božjo (Dr. Loh in Reišl). 14. ,,v visokim imenu“, t. j., v visokim Božjim bitji, z Božjo natoro in z Božjim bistvam. — Ime Božje se v sv. pismu večkrat imenuje namesti bitja Božjiga. 15. v in spreobernili se bodo 11 vsi, kteri bodo od njegoviga veličastva slišali, in vanj verovali.— Mesijevo kraljestvo obsega vso zemljo (Dr. Loh in Reišl)- 16. Mesija bo poglavar miru. Gl. Efež. 2, 14. Rim. 15, 33. Kološ. 3, 15- Iz. 9, 6. 17. n Asirijan u se tukaj sploh imenuje namesti sovražnikov izvoljeniga ljudstva in Mesijeviga kraljestva. 18. K bomo zbudili bomo poslali veliko vojvodov zoper njega. Številki n sedem u in v osem“ pomenite veliko število. 19. „ dežela Nemrod“ se imenuje Asirija z Babilonijo vred. N im rod, sin Kušitov (l.Mojz. 10, 8. 10. 11.), je bil spočel babilonsko kraljestvo; iz Babi¬ lonije se je podal v Asirijo, ter si jo je perlastil, in je ondi Ninive sozidai (Šole). — Pomen: Naši postavljeni vojvodi bodo asirski in babilonski dežel' meče in sulice pobrali, in ji bojo z njimi pasli z vso ostrostjo. Vender pa novi Izrael ne more iz svoje moči sovražnikov premagati, ampak Bog, ki je rešenik (Dr. Loh in Reišl). 20. „ostanki Jakopovi 11 so ostanki stariga Izraela, iz kterih se bo spočel novi Izrael, t. j., sveta cerkev, ktera bo vsim, ki se bodo vanjo podali, v hla¬ dilo in poživek, kakor je rosa travi (Dr. Loh in Reišl). 21. Kakor trava ne perčakuje in,ne dobiva od ljudi svoje moči, de raste (Bog ji je vdelil to moč in rodovitnost): ravno tako tudi sveta cerkev nima svoje Mihej gozdu, in kakor mladi lev med čedami drobnice, kteri, kadar per- dere, tudi mandra in zagrabi, 22 ) in ni ga, de bi kaj otel. 23 ) 9. Povjkšana bo tvoja roka nad tvoje sovražnike 5 in vsi tvoji zoperniki bodo poginili. 24 ) 10. In zgodilo se bo tisti dan, pravi Gospod: Pobral bom tvoje konje izsred tebe, in razbil bom tvoje vozove. 25 ) 11. In razdjal bom mesta tvoje dežele, in poderl bom vse tvoje 5. 6. 681 terdnjave, in vzel ti bom vraža- rije iz roke, in vedeževanj ne bo v tebi. 26 ) 12. In iztrebil bom tvoje iz¬ rezane podobe in tvoje stebre 27 ) izsred tebe; in ne boš več molil del svojih rok. 13. In izroval bom tvoje loge 28 ) izsred tebe, in razvalil bom tvoje mesta. 14. In maševal se bom v serdu in jezi nad vsimi narodi, kteri ne bodo poslušali. 29 ) VI. Poglavje. Bog- toži nad nezvestobo in nehvaležnostjo svojiga ljudstva; ljudstvo misli z darovanjem Boga utolažiti; Bog pa hoče pokoršino in čednost; Bog napoveduje ljudstvu kazen zavoljo mnozih pregreh. 1. Poslušajte, kar Gospod j sodbi pred gorami, in griči naj govori: Vstani, pravdaj se v I poslušajo tvoj glas. 1 ) poživljajoče in hladivne moči od ljudi, ampak od Boga jo ima v sebi (Dr. Loh 22. „lev“, in „mladi lev“ sta podoba velike inoči; — zagrabi 11 , v hebrej¬ skim: ,,in razterga“ i. t. d. . 23. Prenovljeni Izrael bo močan, in bo vse svoje sovražnike premagal, rud sveta cerkev bo s Kristusovo močjo vse svoje vidne m nevidne sovražni e premagala. . . .. 24. Ker bo nov Izrael toliko moč v sebi imel, bo vse svoje sovražnike pre¬ magal. Perm. Mat. 16, 18. (Dr. Loh in Reisl). 25. »tisti dan“, t. j., tisti čas ob Mesijevim kraljevanji bom pobral novimu Izraelu vse konje za vojsko in vse vojskino oiozje, ' om P® 1 _ terdne mesta in terdnjave (gl. 11. v.); zakaj novi ziae sv ne potrebuje ne vojskiniga orožja, ne terdnjav zoper svoje sov azn.ke, ker bom jaz njegov — njen — pomočnik in vaih ( 1 . 01 111 el O- . 26. Iz noviga Izraela bom potrebil tudi vse vraže in krive vere. Sveta ce.kev je nezmotljiva. . 27. „ tvoje stebre na kterih so maliki postavljeni. 28. tvoje loge“, kjer častiš malike. Gl. 3. Kiaj. , • 29. »kteri ne bodo poslušali" mojih besedi, m ne bodo l.otl, stopit, v moje , B SL“ Je „tUi» iC- »«■ *>“ K- r >Jr$r? *•%&**? ai fSfr k Hi hej 6. 682 2. Poslušajo naj gore sodbo Gospodovo, in terdne podlage zemlje; ker Gospod bo iinel sodbo s svojini ljudstvam, in z Izra- elam se bo pravdal. 3. Moje ljudstvo! kaj sim ti storil, ali s cim sim ti bil nadle¬ žen ? Odgovori mi! Jer. 2, 5. 4. Saj sim te vender bil iz¬ peljal iz egiptovske dežele, in te iz hiše sužnjev rešil; in poslal sim bil pred teboj Mojzesa in Aro n a in Marijo. 2 ) 5. Moje ljudstvo! spomni se vender, kaj je imel v misli Ba- lak, kralj v Moabu, in kaj mu je bil odgovoril Balaam, sin Beorjev; 3 ) (kar se je godiloj od Šetima do Galgale, 4 ) de spo¬ znaš Gospodovo pravičnost. 5 ) 6. Kaj vi edniga bom daroval Gospodu? 6 ) Bom li poklekoval pred visokim Bogam? Ali mu bom daroval žgavne darove in letne teleta ? 7 ) 7. Se mar da Gospod uto- lažiti s tavžent ovni, ali z veliko tavžent debelih kozlov ? 8 ) Mar mu bom dal za svojo pregreho svojiga pervorojeniga, sad svo- jiga telesa za greh svoje duše? ' 8. Povedal ti bom, o človek! kaj je dobro, in kaj hoče Go¬ spod od tebe : To je de, prav delati, in usmiljenje ljubiti, in skerbno hoditi pred svojim Bo¬ gam. 9. Glas Gospodov vpije k mestu, 9 ) — in blagor njim, kteri se boje njegoviga imena! 10 ) Po¬ slušajte, rodovi! Kdo pa bo to poterdil v ? 1 ‘) 10. Še je ogenj v hudobneževi hiši, krivični zakladi in premajhna mera, polna jeze. I2 ) 11. Bom mar poterdil krivično darovanjem — brez poboljšanja serca — utolažiti; priče per ti sodbi so gore in vsa zemlja ; prerok per tej pravdi tudi vmes govori, ter ljudstvo opominja in svari (Šolel. 2. „ Marijo Mojzesovo sestro. Gl. 2. Mojz. 15, 20: 4. Mojz. 12, 1. 2. 3. Glej in beri to zgodbo 4. Mojz. pogl. 22—24. 4. n Setim“ je bil kraj, kjer so Izraelci z Moabljani malikovali. „Galgala'' 1 j e bila pervo staniše ob prihodu Izraelcov v obljubljeno deželo (Joz. 4, 20.). Na potu med n Galgalo“ in „Setimam“ se je Bog lzraelcam milostljiviga skazoval, ker so po njegovi moči deželo v last vzeli, skozi Jordan šli in se Jerihe polastili. 5. spoznaš kako pravična je tožba Gospodova. 6. vpraša Izrael Boga, ali pa prerok v Izraelovim imenu, ter ga s temi vpra¬ šanji uči, de se Bog ne da utolažiti z golim darovanjem brez poboljšanja serca. 7. n letne teleta t. j., naj boljši darove. Gl. 3. Mojz. 9, 2. 3. 8. „ tavžent debelih kozlov K , v hebrejskim : v deset tavžent potokov oljit 1,1 ) t. j.,' prav veliko olja. 9. „k mestu“, zlasti Jeruzalemu, ki se ne boji Boga. 10. „ njegoviga imena t. j., njega, namreč Gospoda. 11. Izraelovi rodovi! kdo bo poterdil hudo, ki se med vami godi? V hebrej¬ skim : „ Poslušajte šibo ! kdo jo je napravil ?“ 12. „ogenj a , t. j., krivično premoženje. V hebrejskim: „Ali niso še v hudob¬ neževi hiši krivični zakladi “ spravljeni? — „polna jeze u Božje. Mihej tehtnico in goljufive kembeljce v mošnji? 13 ) 12. Po teh so njega bogatini 14 ) napolnjeni s krivico, in njega pre- bivavci govorijo laž, in njih jezik je goljufen v njih ustih. 13. Zato začnem tudi jez te tepsti s pokončanjem zavoljo tvo¬ jih grehov. 14. Ti boš jedel, pa se ne boš nasitil; tvoje ponižanje bo v sredi tebe; in segal boš, pa ne boš nič otel; 15 ) in ktere boš otel, jih bom dal pod meč. 6. ?. 683 15. Ti boš sejal, pa ne boš žel; ti boš olivke tlačil, pa se ne boš mazilil z oljem; in mošt, pa ne boš vina pil. 16 ) 5 . Mojz. 28,38. Hag. 1, 6. 16. In ker si se deržal zapo¬ ved Amrijevih in vsiga početja hiše Ahabove, in si hodil po njuni volji; zato te bom dal v po¬ gubo, 17 ) in njega prebivavce v zasmehovanje; 18 ) in sramoto mo- jiga ljudstva hote nosili. 19 ) VII. Poglavje. Prerok žaluje, de je v Izraelu tako malo pravičnih, upa pa in obeta, de se bo Bog usmilil svojiga ljudstva. 1. Gorje meni, ker sim enak njemu, ki jeseni grozdje paper- kva; ni ga grozda za vživanje, zgodnjih smokev si želi moja duša.') 13. Hebrejci so v svojih pasovih nosili »kembeljce 11 , ktere so na tehtnico po- kladali, ko so z njo zlato in srebro tehtali. 14. n p 0 teh 11 , namreč premajhnih merah in krivičnih tehtnicah, »so njega“, namreč jeruzalemskiga mesta bogatini. 15. O Izrael! lakoto boš terpel, in mnoge stiske in težave te bodo v tvoji lastni deželi poniževale;— „ segal boš“ po svojih ljubih in drazih, de bi jih °tel, pa jih ne boš mogel oteti ali rešiti. „in mošt- 1 boš izžemal, „pa ne boš vina pil 11 . Vse to pomeni veliko ne¬ srečo, ki bo zadela Izraela. l7 - Kralj „Amri“ se je goreče poganjal za češenje zlatih telet, „ Ahab * pa je Po nagibanji svoje žene Jezabele podperal češenje malika Baala. Gl. 3. Kralj. 16, 21—32. — O Izrael! ker si malikoval, kakor sta Antri in Ahab uka¬ zovala, »in si hodil 11 , t. j., živel po volji teh dveh kraljev, zalo te bom Pogubil ali pokončal (Šole). „in njega prebivavce 11 , namreč jeruzalemskiga mesta prebivavce bom dal sovražuikain v zasmehovanje (Dr. Loh in Heišl ). »bole nosili“, vi krivični bogatinci (Šole]. !• Preroka boli serce, ker ne najde med Izraelci pobožnih in pravičnih ljudi; kakor boli človeka, ki bi rad po tergatvi kak grozdik ali kako smokvo ali figo našel, pa ji ne najde. *• Ni ga več pobožniga človeka v deželi, vsi so pomerli. 2. Zginil je sveti iz dežele, ) in ni ga pošteniga med ljudmi; vsi na kri prežijo, slednji svo¬ jiga brata v smert lovi. 3. Hudo svojih rok imenujejo 684 Mihej ?. dobro ; poglavar hoče, in sodnik gleda na plačilo, 3 ) in veliki go¬ vori po želji svoje duše; in tako delajo zmešnjave v nji. 4 ) 4. Naj boljši med njimi je kakor robidovje, in pošteni je kakor ternje v plotu. 5 ) Tebi pre- videni dan, tvoje obiskanje pride; 6 ) zdaj bo njih razdjanje. 5. Nikar ne verjemite prijatlu, in nikar se ne zanašajte na vod¬ nika; pred njo, ki spi v tvojim naročji, obvaruj vrata svojih ust. 7 ) 6. Ker sin dela sramoto svo- jimu očetu, in hči se vzdiguje zoper svojo mater, sinaha zoper svojo tašo; in sovražniki člove- vekovi so njegovi domači. Mat. 10, 21. 36. 7. Jez pa bom v Gospoda gledal, 8 ) čakal bom Boga svo- jiga rešenika ; uslišal me bo moj Bog. 8. Ne veseli se nad menoj, moja sovražnica! de sim padel; vstal bom; ko bom v temoti se¬ del, bo Gospod moja luč. 9 ) 9. Jezo Gospodovo bom pre¬ našal, ker sim grešil zoper njega, dokler ne razsodi moje pravde, in ne sklene moje sodbe; izpeljal me bo na luč, gledal bom njega pravico. ,0 ) 10. To bo gledala moja so¬ vražnica, in s sramoto bo obdana, ki mi je rekla: Kje je Gospod tvoj Bog? Moje oči jo bojo gle¬ dale; kmalo bo pomandrana, ka¬ kor blato na cesti. 11. Dan bo, de bodo zidani tvoji zidovi; tisti dan bo deleč preč postava. 11 ) 12. Tisti dan bodo tudi k tebi prišli iz Asurja do terdnih mest, in od terdnih mest do reke, in od morja do morja, in od gore do gore. 12 ) 3. „Hudo svojih rok“, t. j., svoje hudo djanje imenujejo dobro; — pogla¬ var hoče “ kako krivično reč, in sodnik mu jo persodi, de za to svoje pla¬ čilo dobi. 4. peliki a , t. j., imenitniki, mogočniki govorijo in delajo po svoji volji; — „v nji u , namreč v deželi, ali pa po misli sv. Hieronima: ,,v njem “, t. j., v jeruzalemskim mestu (Dr. Loh in Reisl). 5. Tudi naj boljši so vsi divji, neotesani, malo vredni. 6. v Tebi (po prerokih) prevideni (napovedani) dan“ se bliža, n tvoje obiska¬ nje", t. j., tvoja kazen kmalo pride. 7. Tolika spačenost je v deželi, de nihče nikomur ne verjemi, in se na niko¬ gar ne zanašaj, ne prijatel na svojiga prijatla, ne podložniki na svojiga go¬ spoda, ne mož na svojo ženo (Dr. Loh in Reišl). 8. Tukaj govori prerok vimenu majhniga števila pobožnih, ki v Boga zaupajo, če jih bo tudi zadela šiba Božja. 9. „Ne veseli se 11 , o Babilonija ! mojiga padca ; če tudi padem, bom spet vstal; v nesreči bo Gospod moja pomoč. 10. „ izpeljal me bo na luč prestavil me bo iz nesreče v srečen stan, in vžival bom njegovo dobroto. 11. „tisti dan", ko boš iz sužnosti rešen, ne boš več pod terdo postavo svojih sovražnikov zdihoval. 12. Tisti čas bodo prišli Izraelci iz sužnosti iz Asirije (iz Kaldeje) v Palestino, in jo bodo v posest vzeli „od terdnih mest u na egiptovski meji „do reke ‘ • namreč Evfrata, od mertviga morja do srednjiga, od južniga ednmskiga go¬ rovja do Libana. Hlihej 1 . 13. Dežela pa bo pustota 13 ) zavoljo svojih prebivavcov, in zavoljo sadu njih naklepov. 14. Pasi ljudstvo s svojo pa¬ lico, čedo svoje dedšine, sa¬ motne prebivavce v gojzdu sred Karmela j pasejo naj se na Ha¬ sanu in v Galaadu kakor nekdanje dni. 14 ) 15. Kakor ob dnevih tvojiga izhoda iz egiptovske dežele inu bom kazal čudeže. 15 ) 16. Narodi bodo gledali, in bodo osramoteni z vso svojo močjo; položili bodo roke na usta, njih ušesa bodo gluhe. 16 ) 17. Lizali bodo prah kakor kače; kakor laznina na zemlji 685 se bodo tresli v svojih hišah; Gospoda našiga Boga se bodo bali, res, tebe se bodo bali. 17 ) 18. Kteri bog je tebi enak, ki odjemlješ krivico, in pregleduješ greh ostankam svoje dedšine? 18 ) Ne bo več izpušal svojiga serda, ker mu je usmiljenje po volji. 19 ) Jer. 10, 6. Djan. ap. 10, 43. 19. Obernil se bo, in se nas usmilil; preč bo djal naše kri¬ vice, in vergel bo v globočino morja vse naše grehe. 20 ) 20. Skazal boš zvestobo Ja¬ kopu, usmiljenje Abrahamu, kar si persegel našima očetama od nekdanjih dni. 21 ) 13. Kaldeja bo pustota; drugi pa mislijo, de bo Judeja pustota, preden se bo to zgodilo, bar se v 11. in 12. versti perpoveduje. 14. Prerok prosi Boga, de naj pase Izraela, kteriga je izmed narodov sebi v last odločil, na rodovitnim Karmelu, Basanu in po Galaadu, ter naj ga osrečuje, kakor nekdaj. — Imenovane planine so podoba sreče. 15. Bog odgovori preroku na njegovo prošnjo, de bo svoje ljudstvo ravno tako čudovitnp izpeljal iz babilonske sužnosti, kakor nekdaj iz Egipta. 16. Tolika groza bo sprehajala narode, in tako bodo osramoteni in prestrašeni, de se ne bodo upali govoriti in poslušati. 17. V svoji globoki ponižnosti bodo narodi na tla v prah popadali, ter bodo v svetim strahu vsigamogočuiga Boga molili. 18. Bog ni le vsigamogočen, ampak tudi neskončno usmiljen, ker bo n ostan- kam svoje dedšine t. j., iz' sužnosti rešenim Izraelcam odpustil grehe. 19. V hebrejskim: „Ne bo vemo derkal svoje jeke, ker ljubi usmiljenje “. 20. „Obernil se bo“ Gospod milostljivo k nam, in bo nam popolnama odpustil vse naše grehe. 21. Spolnil boš vse, kar si nekdaj našima očetama Abrahamu in Jakopu s per- sego obljubil. v preroka \alnima. Nahum je bil rojen, kakor sani pove (1, 1.) v Elkeseji (v hebrejskim: El košu “), v nekim tergu ali v neki vasi, berž ko ne, v Galileji; sicer pa od njegoviga življenja in od njegove smerti nič gotoviga ne vemo, ker nam tega zgodovina ni ohranila. Nahum je prerokoval zoper asirsko kraljestvo, zlasti zoper njega veliko mesto Ninive, kterim napoveduje popolnama razdjanje. Ninive so bile dvakrat razvaljene. Vpervič so bile razdjane ob času kralja Sardanapala, ko sta se bila poglavarja Beles (Beleses, ali Belesis) z Babilona in Arbac (Arbaces) z Medije zoper nje uperla in jih užugala, leta 877—876 pred Kristusam, ko je v Judovim kraljestvu vladal Joas, v Izraelovim pa Jeliu. Po neko¬ likim času se je bilo spočelo novo asirsko kraljestvo, veliko asirsko samovladarstvo, in njega veliko mesto Ninive so bile zopet so- zidane. To novo asirsko kraljestvo je okoli sto in petdeset let terpelo. Kiniladan je bil poslednji kralj tega veliciga kraljestva, kteriga sta kralj Kijaksar II. z Medije in Nabopolasar s Kaldeje razdjala, in njega veliko mesto Ninive do tal poderla 625. leta pred Kristusam. Veliko asirsko kraljestvo se je tadaj popolnama utopilo v Kaldejsko kraljestvo. Prerok Nahum ima to drugo raz¬ djanje asirskiga kraljestva in njega veliciga mesta pred očmi, kar se lahko iz njegoviga prerokovanja posname. Prerok pravi, de bo asirsko kraljestvo z mestam vred do čistiga pokončano, in de ne bo za njim več sledu. Ob pervi oblegi pa Ninive niso bile do čistiga razvaljene, ampak le en del njih, in iz stariga asirskiga kraljestva se je spočelo novo veliko asirsko kraljestvo. Tudi govori prerok od Izraelcam sovražniga asirskiga kraljestva $ staro asirsko kralje¬ stvo pa ni bilo Izraelcam sovražno, ampak novo. Salmanasar, kralj noviga asirskiga kraljestva, je Izraelovo kraljestvo razdjal, in kralj Senaherib je silno nadlegval Judovo kraljestvo ob času kralja Ezekija. Prerok ima blezo kralja Senaheriba pred očmi (1,12.), kteriga vojskino trumo je angelj Gospodov pokončal. Gl. Iz. 37, 36: 4. Kralj. 19, 33. Sveti Hieronim opomni, de to, kar prerok Nahum govori zoper Ninive, s kervjo ognušeno in malikovavsko mesto, v visim pomenu velja spačenimu svetuj z njega pokončanjem naj se tedaj pobožni tola¬ žijo , ter naj se z zaničevanjem vsiga minljiviga perpravljajo na tisti sodnji dan, ko bo Gospod gospodarstvu njih sovražnikov konec storil. Judje in kristjani vsih časov terdijo, de je prerok Nahum svoje prerokovanje po Božjim navdihovanji spisal. Sveta katoliška cerkev je Nabuinovo prerokovanje sprejela med bukve svetiga pisma. PREROK M HUM, I. Poglavje. Vsigamogočni, pravični Bog bo Asirijane tepel, stiskane Jude pa bo rešil. m 1. ^Slph-eine') na Ninive. 2 ) Bukve videnja 3 ) Nahurna Elke- sejca. 4 ) 2. Goreč Bog 5 ) in maševa- vee je Gospod, maševavec je Gospod in poln serda; Gospod se mašuje nad svojimi sovraž¬ niki, in on se jezi nad svojimi Koperniki. 3. Gospod je zanašljiv in velik v moči; ko pa očišuje, nikogar ne dela nedolžniga. Gospod je v pišu, in v viharji je njegova pot, in oblaki so prah njegovih nog. 6 ) 4. On zažuga morju, in ga uš uši, in vse reke v pušavo spre¬ meni; Basan in Karmel se po¬ sušita, in cvetje na Libanu zve¬ ne. 7 ) 5. Gore se gibljejo pred njim, in griči so pušava; zemlja se trese pred njegovim obličjem, in svet in vsi, ki na njem prebivajo. 6. Kdo bo pred njegovim ser- dam stal? in kdo se bo ustavljal njegovi šetditi jezi? Njegov serd se razširja kakor ogenj, in skale pokajo pred njim. 7. Bober je Gospod, 8 ) in po- 1. „ Breme t. j., prerokovanje velike nesreče. Gl. Iz. 13, !• 2. -Ninive«, veliko mesto v asirskim kraljestvu. Gl. Jon. 1, i: 6, 3- 3. »Bukve videnju t. j., bukve, v kterih je zapisano, kar je prerok Nahu m vidil v perkazni, ko je bil zamaknjen. .... 4. # Elkesejca “, t. j., v Elkeseji doma. V hebrejskim se ta kraj imenuje n Elko»«. Bila sta'dva kraja tega imena; eden v As.r.i, tri milje od Niniv kjer grob tega preroka kažejo; eden pa v Galileji, .. ( er ! ” ” ' Hieronima majhen podert terg. Ta poslednji 108 J 1 J P S 0 %nTZ £“Meri se goreče poganja za svojo čast in za svoje ljudstvo torej se nad svojimi sovražniki in nad sovražnik, svoj,ga ljudstva po svoj, nadlogami svoje ljudstvo, ter ga tepe in pokori, gotovo Ji nedolžno; Gospod je sicer y ati in pokorili nenedolzmga ali giesniha. „ n r . , t. •, v, , , r^nannd Vii( 1*0 —■ kakor po oblakili prišel na hovitne moči, s ktero bo Gospod lun o u , .. r Asirijane, zato se imenujejo oblaki »prah njeg C )■ . ... __ *■ Pomen: Bog je vsigamogočen, njemu se ne moie no ena s v« us • Zastran imen ,Hasan«, „Karmel“ in „1Man“ gle z. 2, 3 J*' 8. »Dober je Gospod “ svojim zvestim služabnika,,,, Judam, h, vanj zaupaj,, Per njem pomoči išejo, 688 iVahani 1. terduje v stiski, in pozna nje, ki vanj zaupajo. ' 8. Vender bo z derečo po- vodnjo pokončal uno mesto; in njegove sovražnike bo tema pre¬ ganjala. 9 ) 9. Kaj mislite zoper Gospo¬ da? 10 ) On bo napravil pokonča¬ nje; ne bo vstala dvakrat stiska. 1 ') 10. Ker kakor se ternje »pri¬ jema, tako gostarija njih, ki sku- pej popivajo; pokončani bodo ka¬ kor prav suho sterniše. 12 ) 11. Iz tebe je bil prišel, 13 ) ki je zoper Gospoda hudo mislil, in je v sercu preudarjal hudodel¬ stvo. I4 ) 12. To govori Gospod: Če so tudi močni, in jih je tedaj veliko, vender bodo tudi pobriti, in bodo zginili; tebe sim tepel, 15 ) dalje pa te ne bom več tepel. 16 ) 13. Zdaj 17 ) pa bom zlomil nje¬ govo šibo 18 ) s tvojih pleč, in tvoje vezi bom raztergal. 14. In zapovedal bo Gospod zastran tebe, 19 ) de se iz tvojiga imena ne bode nič več sejalo; 70 ) in iz hiše tvojiga boga bom iz¬ trebil vse izrezane in vlite po¬ dobe, grob ti bom perpravil, ker si brez časti. 21 ) 15. Glej, na gorah noge ve- seliga oznanovavca, in oznano- vavca mirti; obhajaj, Juda! svoje praznike, in opravljaj svoje oblju¬ be; ker zanaprej ne bo več Be- lijal skozi tebe hodil, ves je po¬ končan. 22 ) 9. „uno mesto t. j., Ninive.— „ Povodenj 11 je podoba hude stiske, je podoba velike nesreče. 10. v Kaj mislite * 11, , vi Asirijani! zoper Gospoda? Mar menite, de vas ne more kaznovati ? 11. „ne bo vstala dvakrat stiska 11 , t.j., nesreča vas, Asirijani, ne bo vdrugic zadela, ker bote že vpervič do čistiga pokončani. 12. Ošabni in požrešni Asirijani se per svojih gostarijah in per svojim pijančvanji košatijo in združajo enako košatimu ternjevimu germu, ter si mislijo, de si jih nihče ne upa dotakniti in predreti, kakor bodečiga ternja ne; zatorej pijančvajo v svoji varnosti in brezskerbnosti, pa bodo ravno zavoljo tega tako lahko pokončani, kakor se lahko požge suho ternje ali suha slama (Dr. Loh in Reišl). — V hebrejskim: „ Enako sprijetima ternja, in v svoji pijanosti (v svoji dušni slepoti) omamljeni, bodo pokončani kakor prav suho ster- niše“. 13. n Iz tebe 11 , o ninivljansko mesto! n je bil prišel li nad Palestino sovražnik, Senaherib (Iz. 36, 1.). 14. »in je v sercu preudarjal 11 , kako de bi Jeruzalem užugal. 15. Ce so Asirijani tudi močni, in je velika njih vojskina truma, vender bodo tako lahko pobriti, kakor lasje, — ^tebe sim tepel o izraelsko ljudstvo ■ 16. T pa te ne bom več tepel “ z Asirijani, ter jih bom pokončal. 17. „Zdaj“, t.j., kmalo bom zlomil šibo asirskiga kralja, s ktero sim te tepel' 18. „ njegovo sibo“, v hebrejskim: v njegov jarem 1 ''. 19. zastran tebe“, o sovražni asirski kralj! 20. de iz tvojiga rodu ne bo več naslednika na kraljevim stolu. 21. Sovražniki bodo vse tvoje malike pokončali; sam si ne bos dal postavit 1 veličastniga groba, kakor so si ga bili dali poprešnji kralji napraviti, temuc brez vse časti te bom ukazal pokopati. 22. Prerok vidi v duhu poslance priti čez palestinske gore z veselo novico, Valtntii 2. 689 II. Poglavje. Ninive bodo nžugane, oropane in razvaljene. 1. Pride gori, kteri bo ra za¬ deval pred tvojimi očmi, kteri bo nad oblego cul; 1 ) glej po potu, 2 ) poterdi si ledja, prav pokrepčaj svojo moč. 3 ) 2. Zakaj Gospod bo povernil slavo Jakopu, kakor slavo Izra¬ elu ; ker so ji pokončevavci raz- devali, 4 ) in njune odrastlike ugo¬ nobili. 5 ) 3. Škiti njegovih junakov so ognjeni, 6 ) vojaki so v škerlat oblečeni; 7 ) ročice per vozeh so ognjene ob dnevu njegoviga per- pravljanja, in vozniki dremljejo. 8 ) 4. Na cestah gre vse kri¬ žem, 9 ) vozovi se zadevajo na tergeh; viditi so kakor svetilnice, kakor sem ter tje švigajoči bli¬ ski. 10 ) 5. On se spomni svojih ju¬ nakov, oni padajo na svojih po¬ tih, hitro planejo na njegove zi¬ dove, in streha se napravi. 1 ‘) so Asirijani, sovražniki Judov, popolnama pokončani; torej naj veseli svoje praznike obhajajo in storjene obljube dopolnujejo. — Hebrejska beseda „Be- lial“ se pravi: zlodej, hudobnež, je satanov primek. 1. „Pride gori« iz Babilona kralj Nabuhodonozor, kteri bo vpričo tebe, o Ni- nivljan I razvalil tvoje mesto. — V hebrejskim: „Pride gori pokončevavec zoper tebe (o Ninivljan !), varuj terdnjave “. 2. nS le J (Niuivljau 0 V° Volu 11 , po kterim sovražnik nad te pride, de se mu v bran postaviš. 3. dobro se oboroži, zberi vso svojo moč — svojo vojsko. 4. Gospod bo spet k časti povzdignil Izraelovo in Judovo ljudstvo, kteri ljudstvi so Asirijani poniževali, in razdcvali; — Izraelovo ljudstvo je Salmanasar v sužnost peljal, Judovo ljudstvo pa je Senaherib s svojim napadam stiskal (4. Kralj. 17. Iz. 36.). 5. „njune odrastlike t. j., njune mesta pokončali. 6. n Škiti njegovih (kaldejskiga kralja) junakov so ognjeni t. j., se svetijo ob solnčuim sijanji kakor ogenj. t. ftudeča obleka je bila nekdaj sploh, zlasti pa per Kaldejcih v navadi. 8- „ročice per vozek so bile ognjene u , t. j., kose per vojskinih vozeh se bliskajo kakor ogenj. — Nekdanji vojskini vozovi so bili strašni; iz njih so ua vse plati molele po dva vatla dolge kose ; z oklepi obdani vozniki so po¬ dili vprcženo živino med sovražno trumo, in ti vozovi so pokosili vse, kar je bilo blizo njih (Šole). — Na teh vojskinih vozeh „vozniki dremljejo« v terdnim zaupanji na moč svojiga orožja, in ker so si svesti, de bodo sovraž¬ nika premagali; — v hebrejskim: „in jelke (sulice iz jeioviga lesa) se sučejo “. 3- ker sovražniki — Kaldejci •— p® nji* 1 derejo. *0. vojskini vozovi s kosami prevideni, ki hitro sem tel tje derdrajo. so viditi kakor svetilnice in švigajoči bliski. **■ Asirski kralj bo poklical svoje junake, kteri bodo od vsih strani derli \ Ninive, pa bodo že ua potu omahovali; in ko v mesto pridejo, bodo hitro na zidove planili, in si streho naredili zoper solučno perpekanje in zoper pušice sovražnikov; pa bo vse zastonj, Ninive bodo lazvaljene. ^ 690 jNahnm S..3. 6. Vrata rek so odperte, in tempelj je do tal podert; 12 ) 7. in vojašina bo vjeta od¬ peljana, in njegove dekle bodo gnane, zdihajoče kakor golobje, in tožujoče v svojih sercih. 13 ) 8. In Ninive so kakor rib— njak poln vode; 14 ) oni pa bežijo: „Stojte, stojte ! U15 ) pa nihče se ne oberne. 9. Ropajte srebro, ropajte zlato! 16 ) ni ga konca bogastva izmed vsili dražili posod. 17 ) 10. Razvaljene so, in razderte, in raztergane; serca kopernijo, kolena se šibijo, in vse ledja omagujejo; in obraz njih vsili je kakor čern kotel. 18 ) 11. Kje je prebivališe levov, in paša mladih levov, kamor je hodil lev, mladi lev, in ga r.i nihče odpodil? 19 ) 12. Lev je dovolj nalovil svo¬ jim levčikam, in podavil svojim levinjam; in je napolnil s plenam svoje berloge, in svoje ležiše z ropam. 20 ) 13. Glej! jez pojdem nad te, govori Gospod vojskinih trum, in bom požgal v dim tvoje vozove, in tvoje mlade leve bo meč po- žerl; in iztrebil bom tvoj rpp iz dežele, in nič več se ne bo sli¬ šal glas poslancov. 21 ) III. Poglavje. Ninive, mogočno, terdno in bogato mesto, bodo razdjane, in vsi se bodo veselili njih razvaljenja. 1. Gorje (tebi), vkervavljeno 2. Korobači pokajo, 2 ) kola mesto, vse lažnjivo, polno silo- močno ropotajo, konji rezge- vitosti, ki ne jenjaš ropati! 1 ) 12. „ Vrata rek 11 , t. j., mestne vrata, skozi ktere se je ljudstvo valilo enako rekam, so že odperte, ,Jn tempelj v hebrejskim: »in grad je do tal po- dert. ti — Prerok vse to v duhu že pred vidi, kar se bo še le zgodilo. 13. „njegove (ninivskiga mes(a) dekle (žene in dekleta) bodo gnane * v suž- nost. V hebrejskim: v in Huzzah (to pomeni Ninive) bo vjet odpeljan, in njegove dekle zdihujejo kakor golobje, in se na persi terkajo«. 14. „ribnjalc poln vode«, t.j., mesto polno ljudi. Jutrovci permerjajo množico ljudi z vodo. Gl. Skr. raz. 4, 6. 15. , } oni pa bežijo“, namreč ljudje, prebivavci bežijo iz mesta; vpije se '/.a njimi: »Stojte, stojte /“ pa se nihče ne ozre; slednji beži, kolikor more. 16. Tukaj prerok nagovori zmagavce, namreč Kaldejce. 17. „ni ga konca« zakladov in druzih drazih posod. 18. „ obraz njih vsili je kakor čern kotel«, drugi prestavljajo: „ obrazi vsih so bledi«. Glej Joel. 2, 6. 19. Kje so Ninive, kjer so-prebivali junaški kralji in bojaki, kterih se poprej nihče ni upal lotiti? 20. Ninive so bile enake berlogu, iz kteriga je kralj s svojim ljudstvam ropat hodil po deželah (Dr. Loh in Reišl). 21. v glas poslancov«, kteri so ljudstva nagovarjali, de naj se podajo Asiii' janam. Glej 4. Kralj. 18, 17. Iz. 36, 2. 1. Gorje Ninivljanam, ki morijo ljudstva, jih z lažmi — s praznim obetanjem — z zvijačami — in s silo pod svoje gospostvo spravljajo, in ne jenjajo jih ropati. 2. „Korobači (Kaldejeov) pokajo«, ki se na vozeh peljejo. Nalitim 3. tajo, vozovi derdrajo in konjniki dirjajo; 3 ) 3. meči se svetijo, sulice se blisketajo, množica je pobita, in grozna je podertija: merličev ni konca, ter čez njih trupla pa¬ dajo. 4. Zavoljo mnoziga nečisto¬ vanja lepe in prijazne in v vra- žarii zvedene vlačuge, ktera je narode prodajala po svojim ne¬ čistovanji, in rodove po svojih vražarijah ; 4 ) 5. glej, nad te pridem, go¬ vori Gospod vojskinih trum, in bom odgernil tvoj sram pred tvo¬ jim obličjem, in bom narodam pokazal tvojo nagoto, in kralje- stvam tvojo sramoto; 5 ) 6. in bom vergel na te gnu- 691 sobe, 6 ) in te bom osramotil, in te dal v zgled. 7 ) 7. Tako bo: Vsak, kteri te bo vidil, pobeži od tebe, in po¬ reče: Ninive so razdjane! Kdo bo nad teboj z glavo majal? 8 ) Kje ti bom tolažnika iskal? 8. Si mar bolji kakor Ale¬ ksandrija, ljudi polna, 9 ) ki med rekami stoji? 10 ) Vode jo obda¬ jajo, nje bogastvo je morje, n ) nje zidovi so vode. 9. Btijopija je bila njena moč, in Egipt, pa še ni konca: Afrika 12 ) in Libija 13 * ) ste bile tebi v pomoč. u ) 10. Pa tudi ona se je prese¬ lila, in je bila peljana v sužnost; nje otročiči so bili razbiti na voglih vsih cesta, in za nje ple- menitnike so vadJjali, 15 ) in vsi 3. Prerok vse to v duhu vidi, kar se ho še le zgodilo. 4. Prerok tukaj permerja Ninive razuzdani, zaljubljeni ženski ali vlačugi. Kakor vlačuga s svojo lepoto, z zalo obleko, s sladkimi besedami, z v vra- žarijami “ — z vragovimi — satanovimi pomočki neprevidno moštvo v svoje mreže lovi: ravno tako so Asirijani s svojo močjo, s svojim bogastvam , s svojimi vražjimi zvijačami ljudstva k sebi vabili, ter jim pomoč obetali, po¬ tem pa so jih podjarmili. Tako so delali s kralji Judovimi in Izraelovimi. 5. V tako sramoto te bom perpravil pred vsimi narodi, de te bodo vsi za¬ smehovali ; do čistiga te bom pokončal. 6. »gnusobe", v hebrejskim: »blato" (lužo), t. j., naj veči zasramovanje. 7. »in te dal v zgled“ ostre pravice Božje. 8. »Kdo bo nad teboj z glavo majal 11 , t. j., kdo le bo miloval ? Saj se bojo še vsi tvojiga padca veselili. 9- V hebrejskim: „Si mar ti bolji, kakor No-Amon", kakor »Tebe"? Za¬ stran premenjenja teh imen glej Iz. 46. razi. 30. »Tebe" so bile mesto v zgornjim Egiptu, ktere so bili Asirijani že poprej užugali. Gl. Iz. 20. razi. 7. tO. »Tebe" so stale med Nilam in njegovimi prekopi, po kterih je bila voda iz Nila napeljana. H- »njeno bogastvo 11 , v hebrejskim: „ njegova (mesta „No-Amona") zagradba je morje", t. j., Nil, ki ga Arabljani še zdaj morje imenujejo. 12. »pa še ni konca" dežel, t. j., pa še veliko druzih dežel je bilo tebi v pomoč: „ Afrika", v hebrejskim: »Fut* (Mavritanija), današnji dan Tun (Tunis), Tripol (Tripolis). 13- „Libija", dežela proti solnčnimu zahodu od Egipta. 14 - „so bile tebi“, o Aleksandrija! (poleg hebrejskiga) o No-Amon! t. j., o Tebe! „v pomoč", pa so te vender sovražniki užugali. 19. „Pa tudi ona se je preselila 11 , t. j., nje prebivavci so se preselili, ker so bili peljani v sužnost; — „%a nje plemenitnike (imenitnike) so vadljali 11 , de so jih po tem ko sužnje prodajali. 44 * Vatnim 3. 692 nje boljšaki so bili v železje za- kovani. 11. Tudi ti tedaj boš upija¬ njeno 16 ) in zaničevano, tudi ti boš pomoči iskalo per sovraž¬ niku. 12. Vse braniša bodo kakor smokve s svojimi zrelimi smo¬ kvami; če se potresejo, padejo jedcu v usta. 17 ) 13. Glej, tvoje ljudstvo bo ka¬ kor ženstvo v sredi tebe; tvojim sovražnikam bodo vrata tvoje dežele na stežaj odperte; ogenj bo požerl tvoje zapahe. 14. Nazajemi si vode zavoljo oblege, 1S ) naredi si braniša; pojdi v ilovico, in mandraj in tlači in derži opeko. 19 ) 15. Tam te bo ogenj požerl; poginil boš pod mečem, požerl te bo kakor keber; zberi se ka¬ kor kebri, namnoži se kakor kobilice. 20 ) 16. Več kupčij si si napravilo, kakor je zvezd na nebu; 21 ) kebri se razširjajo in preč letijo. 22 ) 17. Tvoji varhi 23 ) so kakor kobilice, in tvoji mali 24 ) so ka¬ kor roji kobilic, ki se v mrazu na plotove 25 ) usedejo; solnce vzhaja, in one’ zletijo, in ni ga znati njih mesta, kjer so bile. 26 ) 18. Tvoji pastirji so zaspali, o kralj asurski! tvoji knezi so pokopani, tvoje ljudstvo se skriva po gorah, in ni ga, de bi ga zbral. 27 ) 19. Tvoje potertje ni skrito, 28 ) prehuda je tvoja rana; vsi, kteri tvojo zgodbo slišijo, nad teboj z rokami pokajo; 29 ) ker nad koga ni vselej prišla tvoja hudoba? 16. „Tudi ti (ninivljansko mesto) boš upijanjeno “ s kupo jeze Božje; Gospod te bo kaznoval po svoji ostri pravici. 17. Tvoje terdnjave bodo sovražniki ravno tako lahko poderli, kakor se lahko potrese smokev (figovo drevo) z zrelimi smokvami, in tvoji za pokončanje že zreli prebivavci bodo prišli njim v pest. 18. Veliko vode si perpravite, vi Ninivljani! de je vam nebo zmanjkovalo, ko bodo sovražniki vaše mesto oblegali. 19. Le urno delajte opeko (cegel), de hote z njo poškodvane in prederte zi¬ dove zazidovali. 20. „kakor keber “ neciga plemena, ki vse ogloda in ukonča (gl. Joel. 1, 4.); -y ,/zberi se“ vas kakor kobilic in kebrov, bote vender le premagani in pokončani. 21. V hebrejskim: ,, Več si imelo (o mesto!) kupvevavcov, kakor“ i. d. 22. in ti „kebri“ (kupčevavci) se razširjajo v tebi, pa bodo zbežali iz tebe, kadar sovražnik nad te pride. 23. „Tvoji varhi“, v hebrejskim: „tvoji kronani“, knezi, poglavarji. 24. „tvoji mali v hebrejskim: „tvoji vojvodi“. 25. „na plotove v hebrejskim: „na ozidje“ okrog nogradov. 26. Tvoji knezi, poglavarji, imenitniki in vojvodi bodo zbežali, kadar nevar¬ nost pride; kakor zletijo iu zbežijo kobilice s plotov, ko jih solnce obsije i' 1 ogreje, de jih ni več slediti. 27. O kralj asirski! vojvodi tvojih vojskinih trum so vekoma zaspali, tvoji knezi so pokopani, in tvoje ljudstvo se potika po gorah, kakor ovce brez pastirja. 28. V hebrejskim: ,,Tvoje potertje je neozdravljivo^. 29. „nad teboj % rokami pokajo“, ter s tem svoje veselje kažejo nad tvojim pokončanjem. v preroka Habakuka. Rojstni kraj preroka Habakuka in druge okolišine njegoviga življenja nam niso znane, ker nam sveta zgodovina tega ni ohra¬ nila. Iz njegoviga prerokovanja se posname, de je v Judovim kraljestvu živel, in ondi opravljal svojo preroško službo (glej pogl. 1, 2. 4. 12—15., pogl. 2, 1. i. d. in 3, 2.), kjer je ljudstvo ojstro svaril, pa tudi svojo preserčno ljubezen do njega kazal. čas, v kterim je Habakuk prerokoval, se ne da prav natanko določiti. Ko prerok Kaldejce ko močne roparje popisuje (pogl. 1, 6. i. d.), kteri tudi Judovo kraljestvo stiskajo in tarejo (pogl. 1, 2—11.), razvaljenja jeruzalemskiga mesta in tempeljna pa ne omeni; se iz tega sklene, de je pred to žalostno pergodbo prerokoval, in sicer tisti čas, ko so Kaldejci nad Judi že gospodovali; to pa se je zgodilo ob kraljevanji .Joakima, Judoviga kralja, ko je bil Na- buhodonozor, po premagani egiptovski vojski per Karkomišu ob Evfratu (Jer. 46. razi. 3.), v Judejo udaril. Kralj Joakim si je bil s tem otel kraljestvo, de se je bil Nabuhodonozorju z lepo po¬ dal, in mu je bil obljubil, vsako leto odinenjeni davek plačevati (01.4. Kralj. 24, 1. Jer. 25, 1.). Po tem takim je Habakuk pre¬ rokoval pred 606. letam pred Kristusam, ni pa mogel prerokovati pred 625. letam pred Kristusam, ker pred tistim čašam še ni bilo veliciga babilonskiga kraljestva, ktero bi bilo moglo Judam nadlego delati. Habakukovo prerokovanje obsega tri poglavja. V pervim po¬ glavji prerok Bogu toži krivice in druge hudobije, ki se v Judo¬ vim kraljestvu godijo, in jih Kaldejcam perpisuje; Bog pa preroku razodene, de bo Jude ojstro tepel po Kaldejcih, ki bodo perderli v deželo; prerok pa upa, de Bog ne bo dal svojiga ljudstva po- polnama pokončati. V drugim poglavji Bog preroku razodene, de bodo ošabni, roparski Kaldejci do čistiga pokončani. V tretjim Poglavji prerok hvali Boga, ter popisuje dela njegove vsigamogoč- aosti. Ob enim pa tudi obrača svoje preroške oči v tej hvalni P e smi v daljne prihodnje čase, ter v višini pomenu prerokuje rešenje oloveškiga rodu iz sužnosti greha in satana po Jezusu Kristusu. Judje in kristjani vsili časov terdijo, dejeHababuk svoje pre¬ rokovanje po navdihovanji Božjim spisal. Katoliška cerkev je nje¬ govo prerokovanje sprejela med bukve svetiga pisma. PBEBOK HABAKUK, I. Poglavje. Prerok toži Bogu krivice Kaldej 1. Jjflreme,') ki gaje vidil prerok Habakuk. 2 . Kako dolgo, o Gospod ! bom klical, in ne boš uslišal ? vpil k tebi v sili, ki jo terpim, in ne bodeš rešil? 1 2 ) 3. Zakaj mi kažeš hudobijo in revo, de vidim ropanje in kri¬ vico pred seboj? 3 ) Sodba se si¬ cer napravlja, tode zopervanje je močnejši. 4 ) 4. Zavoljo tega 5 ) je razter- gana postava, sodba ne pride do cov, in upa resenje njim iz rok. konca; 6 ) ker hudobnež premaga pravičniga, zatorej se sklene kri¬ vična sodba. 5. Ozrite se v narode in glej¬ te ; 7 ) čudite se in stermite! ker delo se godi v vaših dneh, ki bi ga nihče ne verjel, ko bi se per- povedovalo, 8 ) 6. Ker glej, jez bom zbudil Kaldejce, 9 ) terdo in hitro ljud¬ stvo, 10 ) ki hodi po široki zemlji, de se polastuje šotorov, kteri niso njegovi. 1. „j Breme 11 , t. j., prerokovanje. Glej Iz. 13, 1. 2. Prerok se tukaj v imenu svojih rojakov pertoži nad silo, ki so jim jo Kal- dejci delali, ko so bili kralja Joakima pod svoje gospostvo spravili, de jim je mogel davek plačevati. Glej vvod. Drugi pa mislijo, de so viši nižim silo delali. 3. Zakaj ne odverneš hudobij in krivic, bi se očitno gode? 4. Krivični in mogočni Kaldejei se v sodbe vtikajo, zato se pravde krivično razsojujejo. 5. „Zavoljo tega“, ker krivični sovražniki po deželi gospodujejo. 6. se postava prelomuje, in sodbe se ne doganjajo po pravici. 7. Na te tožbe odgovori Bog sam preroku, de Kaldejei ne stiskajo samo'J®' dov, ampak tudi druge ljudstva okrog, poslednjič pa bodo tudi oni pokončani- Ta padec mogočnih Kaldejcov se dozdeva neverjeten, če ga kdo perpoveduje (Hier.). 8. Sv. apostelj Pavel obrača (Djan. ap. 13, 40. 41.j te besede na nevernP Jude svojiga časa, ter jih opominja, naj se varujejo, de se kje še enkrat ne spolnijo z razdjanjem jeruzalemskiga mesta in tempeljna po Rimljanih. 9. Kaldejce bom poklical v deželo. Glej vvod. 10. neusmiljeno in naglo ljudstvo v spolnovanji svojih namenov. Habakuk 1. 7. Grozovitno in strahovitno je; iz njega izhaja sodba in nje¬ govo breme. 1 ‘) 8. Ložji od pardov so njegovi konji, in hitrejši od večernih vol¬ kov; 12 ) in njegovi konjniki se kodo razprostirali; njegovi kouj- niki namreč bodo od deleč pri¬ šli, 13 ) leteli bodo kakor orel, ki na jed plane. 9. Vsi pridejo na rop, njih obraz je kakor smodeč veter; in kakor pesek bo pograbil vjete. M ) 10. In on se bo nad kralji mo¬ gočno nosil, in knezi mu bodo v smeh; on se bo vsaki terdnjavi posmehoval; nasip bo nanosil, in jo bo vzel. 11. P„o tem se bo njegov duh spremenil, ter se bo prevzel in 695 padel; to je moč njegova, nie- goviga boga. 13 ) ’ J 12. Ali nisi bil ti od začetka, o Gospod moj Bog, moj Sveti? in ali ne bomo umerli? 16 ) Go¬ spod, za sodbo si ga postavil, in močniga si storil, de (nas) pokori. I7 ) 13. Prečiste so tvoje oči, de bi hudo gledal, in krivice ne moreš viditi. 18 ) Zakaj gledaš na hudodelnike, in molčiš, ko hudob¬ než žre pravičnejšiga od sebe? 19 ) 14. In zakaj delaš z ljudmi kakor z ribami v morji, in kakor z laznino, ki nima kneza? 20 ) 15. Vse je izvlekel 21 ) s tern— kam, je tisto potegnil v svoj sak, in nabral v svojo mrežo; 22 ) tega se veseli in raduje. tt. To ljudstvo po svoji volji sodbe sklepa, in davke naklada. 12. „od zvečernih volkov“, t. j., od volkov, ki zvečer hitro kakor strela te¬ čejo na rop, če po dnevu niso imeli kaj žreti. 13. „bodo od delec prišli“, namreč iz Kaldeje. 14. Kakor smodeči veter vse pokonča, tako bodo tudiKaidejei vse pokončali; — „bo pograbil vjete“ ljudi, namreč Kaldejic, ali pa kaldejski kralj Nabuho- donozor. 15. „Po tem (po mnozih zmagah) se bo njegov (Nabuhodonozorjev) duh spre¬ menil 11 v ošabnost, in si bo mislil, de je bog (Dan. 3, 1. i. d. I, in v ti svoji prevzetnosti bo padel (Dan. 4, 13. i. d.); — „to je njegova moč ; ‘, tako deleč seže njegova moč in moč njegoviga boga — malika — Bela. 16. Ali nisi ti večni, dobrotljivi, pravični Bog? Kako boš tedaj mogel gledati in dopustiti, de bi nas kaldejski kralj pomoril? — Na to vprašanje si pre¬ rok v naslednjim odgovori, ter v sebi upanje obudi in ga izreče, de Gospod ne bo dovolil vsiga ljudstva pokončati (Dr. Loh in Reišl). — Nekteri pa to takole prestavljajo: „Ali nisi bil . . . moj Sveti f Mi ne bomo umerli!“ 17. 0'Gospod! le za šibo si ga nam poslal, de nas po tvoji volji tepe; ti sam si mu dal moč, de nas pokori; zatorej mu jo tudi lahko vzameš, de nas spo¬ korjenih ne bo mogel do čistiga pokončati. 18- Neskončno sveti Bog! ti ne boš mogel dalje gledati krivic, ki nam jih Kal- dejci po deželi delajo. Zakaj terpiš, de nas Kaldejci tarejo in derejo, kteri so bolj hudobni in veči grešniki, kakor smo mi ? 20. Zakaj nas v takošen stan postavljaš, v kakoršnim so ribe in červi, ki jih nihče ne brani ? _ Prerok tukaj blezo meri na odpeljanje kralja Joakima in druzih imenitnikov. Gl. 4. Kralj. 24. razi. 2. 21- Nabuhodonozor je vse z orožjem spravil pod svojo oblast. 22. „Ternek“, „sak“ in „mreia“ pomenijo orožje Kaldejcov. 696 Habaknk 1. 2. 16. Zato svojirau saku darove kolje, in svoji mreži daruje; 23 ) ker po njima je odebelel njega delež, in njegova jed je izbrana. 24 ) 17. Zavoljo tega tedaj raz¬ penja svojo mrežo, in zmirej mori narode brez zanašanja. II. Poglavje. Bog razodene Habakuka, de bodo Kaldejci pokončani. 1. Na svoji čuvajnici bom stal, in bom terdo stopil na terd- njavo, in bom gledal, de bi vidil, kaj se mi poreče, in kaj bi od¬ govoril njemu, ki mene graja. * 1 ) 2. In Gospod mi je odgo¬ voril, ter je rekel: Zapiši videnje, in razložno ga začerkaj na table, de ga vsak lahko hitro bere; 2 ) 3. ker videnje je še deleč, 3 ) vender se bo poslednjič perka- zalo, in ne bo goljufalo; 4 ) če odlaša, čakaj ga; ker bo go¬ tovo prišlo, in se ne bo mudilo. 5 ) 4. Glej, kdor je neveren, nje¬ gova duša nima pravičnosti v sebi; 6 ) pravični pa bo v svoji veri živel. 7 ) Jan. 3,36. Rimlj. 1,17. Gal. 3, 11. Hebr. 10, 38. 5. Kakor vino pivca ogoljufa, 23. Zato svojirau orožju božjo čast skazuje. — Med nekdanjimi narodi so tudi Skiti svojirau orožju božjo čast skazovali. 24. po svojim orožji je razširil svoje kraljestvo, in še je dobrimu, mehkužnimu življenju vdal. 1. „njemu l ‘, namreč Bogu, t. j., kako de bi se še dalje per Bogu poganjal za svojo reč, ki sim mu jo potožil (v poprešnjim poglavji"); v hebrejskim: ... „poreče, in kaj bi mu mogel odgovoriti na svojo perložbo“. — Zgornje besede: „Na svoji čuvajnici bom stal“ i. t. d. so le v podobi razumevati, in pomenijo: Prav skerbno bora gledal in čul, de bom vidil in slišal, kar mi bo Bog pokazal v prikazni, in mi bo povedal. Preroki per- merjajo svoje gledanje v prihodnje čase gledanju čuvajev na čuvajnicah in na stolpih (turnih), zato se tudi sami vidce imenujejo. Gl. Iž. 21, 8. 2. V nekdanjih časih so imeli plošče iz lesa ali pa iz slonove kosti, ktere so bile z voskam prevlečene. Na te plošče so s pisalam zarisali čerke, ktere so se prav lahko brale, ko se je belina na slonovi kosti ali pa na lesu skozi vosek kazala. 3. ker spolnjenje tega, kar v prikazni vidiš, je še deleč. 4. vender se bo poslednjič — v sedemdesetih letih — prav gotovo spolnilo, ko bodo Perzijani Kaldejce užugali, in vjete Jude iz sužnosti spustili*. 5. „se ne bo mudilo t. j., ne bo zaostalo. — Sveti apostelj Pavel obrača te besede na Kristusa (Hebr. 10, 37.), ker je bilo rešenje iz babilonske sužnosti, od ktere je tukaj govorjenje (gl. 4. razi.), predbodoba rešenja po Kristusu. 6. Nekteri prestavljajo hebrejsko: ,,Glej, kdor je prevzeten (de temu pr e ' rokovanju ne verjame), njegova duša“ i. t. d. 7. Pomen: Kdor to prerokovanje in njega izpolnjenje, tedaj razrušenje babi- lonskiga kraljestva in rešenje iz sužnosti, verjame, bo v tej veri živel, bo srečen in zveličanje dosegel. — Sveti apostelj Pavel obrača te besede na Kristusa in na delo njegoviga rešenja, ker je bilo rešenje človeškiga rodu iz sužnosti greha predpodobljeno v rešenji Judov iz babilonske sužnosti. Habakuk 2 . tako' se bo prevzetnimu človeku zgodilo, in ne bode v časti; kteri odpera kakor pekel svoje žrelo, in je nenasitljiv kakor smert; in grabi k sebi vse narode, in na¬ se vleče vse ljudstva. 8 ) 6. Ali ne bodo vsi ti jeli pre¬ govorov od njega delati, in v uganjkah od njega govoriti, ter porečejo: Gorje njemu, kdor grabi, kar ni njegoviga! Kako’ dolgo? On si grabi gosto blato. 9 ) 7. Ali ne bodo nanaglama vstali, kteri te bojo grizli; in se zbudili, kteri te bojo razter- gali, in jim boš v rop? 8. Ker si ti oropal veliko narodov, bodo tebe oropali vsi, kteri so ostali izmed ljudstev, zavoljo človeške kervi in zavoljo krivice storjene deželi, mestu in vsim, ki tam prebivajo. 10 ) 697 9. Gorje! kdor iz lakomnosti krivično blago grabi svoji hiši, de bi bilo na visokim njegovo gnjezdo, in si misli, de bo rešen nesreči iz roke. 11 ) 10. Sramoto si napravil svoji hiši, ko si potolkel veliko ljud¬ stev, in je grešila tvoja duša. 12 ) 11. Ker kamen iz stene bo vpil, in les, ki je med sklepi v poslopji, bo odgovarjal. 13 ) 12. Gorje, kdor zida mesto s kervjo, in napravlja mesto s kri¬ vico. 13. Ali ni to od Gospoda voj- skinih trum? Trudijo se namreč ljudstva za velik ogenj, in na¬ rodi za nič, in zginejo. I4 ) 14. Tako' bo zemlja polna spo¬ znanja veličastva Gospodoviga, kakor vode morsko dno pokri¬ vajo. 15 ) to, 8. Kakor vino pijanca, ki ga ni nikoli sit, ogoljufa, in ga ob tla verže, tako se bo tudi prevzetnimu Kaldejcu zgodilo; njegova nenasitljiva želja po ropanji dežel ga bo v sramoto spravila, in v pogubo vergla. 9. Krivično pograbljeno blago je enako kupu blata, ki človeka teži v grobu, in mu dela težji — ostreji — sodbo. ,kteri so ostali izmed ljudstev“, t. j., kterih nisi ti, o Kaldejic ! pod svojo oblast spravil, se bodo nad teboj maševali, ter te ropali „zavoljo (prelite) človeške kervi u , t. j., zavoljo morij. H- Gorje Kaldejcu in slednjimu! ki po tujim blagu sega, ter se misli z njim zoper vsako potrebo zavarovati. Besede: ,,de bi bilo na visokim njegovo gnjezdo“ pomenijo „de bi se prav dobro zavaroval Ta podoba je posneta od orlov, ki na naj višini skalovji gnjezda delajo, de nihče do njih ne more. Prerok s tem blezo meri na Babilon, ki je bil s širokimi zidovi in z viso¬ kimi stolpi (turni) obdan; kamor je bil kralj Nabuhodonozor neznano veliko Poropanih zakladov znosil. 12. Slabo si skerbcl za svojo hišo in za svoje kraljestvo, ko si toliko ljudstev pomoril; ker ravno s tem si zapadel sodbi Božji, ktera bo pokončala tvojo hišo in tvoje kraljestvo. „ 13. Vse bo oznanovalo tvoje grozovitosti, in vpilo za masevanje. 14. Ali se ne godi z Božjim dopušenjem, de velike, truda polne dela ljudstev gorijo in zginejo? Tudi Kaldejci so svoje veliko mesto sozidali za ogenj. Perm, ,j er . 5^ 58 ,5 - Na podertijah človeških naprav se bo spočelo kraljestvo Božje, ktero bo y es svet tako napolnovalo s svojim blagodaram, kakor napolnuje voda morski prostor. To se je spolnilo, ko se je po razdjanih štirih velikih kraljestvih spočelo duhovno kraljestvo Kristusovo. Gl. Dan. 2, t. 1 Habakuk 2. 3. 698 1 5. Gorje! kdor da pijačo svo- jimu prijatlu, pa jo s svojim žel— čem nameša, in ga upijani, de njegovo nagoto gleda. 16 ) 16. Napolnjen boš s sramoto namesti s častjo; pi tudi ti in zaspi; 17 ) desnica Gospodova ti bo dajala kupo od vsili strani, in osramotljivo bljevanje bo ognu- silo tvojo čast. 18 ) 17. Ker krivica Libanu storjena te bo pokrila, 19 ) in iztrebljene ži¬ vali jih bodo prestrašile zavoljo človeške kervi 20 ) in zavoljo kri¬ vice storjene deželi in mestu in vsim, ki tam prebivajo. 18. Kaj pomaga izrezana po¬ doba, ktero je izrezal nje podo¬ bar, 21 ) vlita in lažnjivapodoba? 22 ) de podobar v svojo izdelavo za¬ upa, de mutaste malike na- reja? 23 ) 19. Gorje! kdor lesu pravi: Zbudi se! mutastimu kamnu: Vstani! 24 ) bo mar mogel on učiti? 25 ) Glej, on je prevlečen z zlatarn in srebram, in nobeniga duha ni v njegovim notranjim. 20. Gospod pa je v svojim svetim tempeljnu; molči naj pred njim vsa zemlja! 26 ) III. Poglavje. Prerok Boga prosi milosti, hvali njegove dobrote, in upa boljših časov. 1. Molitev Habakuka preroka zavoljo nevednosti.') 16. „s svojim želčem namem“, v hebrejskim: „s svojim strupom nameša 11 . Pomen: Gorje Kaldejcu! ki po zvijačnih zvezah ljudstva k sebi vabi, jim pomoč obeta, in jih tudi nekoliko časa puša, de se zmag in plena vdeležu- jejo; poslednjič pa ogoljufane v nesreči zapusti, ter jih zasramuje, in pod svoje gospostvo spravi. 17. „pi tudi ti“ kupo jeze Božje, „in zaspi“ v pijanosti na vekomaj, t. j., pogini. 18. Pijanost in nje nasledki, opotekanje, padanje in bljevanje ali kozlanje, so podoba ojstrih kazen, ktere bo pravica Božja Kaldejcam poslala. 19. Pokončanje, ki si ga ti, Kaldejic, po Libanu in okrog njega po krivici napravil, bo tebe zadelo. Perm. Iz. 37, 24. 20. kakor so Kaldejci ob pokončevanji gojzdov živali iz njih spodili, ravno tako bodo tudi oni iz svojih seliš spojeni. 21. Vsi maliki, ki vanje zaupaš, ti ne bodo nič pomagali. 22. V hebrejskim: „vlita podoba, Id laž uči“, iz ktere lažnjivo prerokovanje izhaja. 23. Zastran nespameti nekdanjiga in sedanjiga bolj omikaniga malikovanja glej Iz. 44, 12. Jer. 10, 3—5. Baruh. 6. razi. 9. Modr. 13, 11—19: 15,7. i-d- 24. „ Zbudi se! — Vstani u in mi pomagaj, o malik! 25. „bo mar mogel“ malik iz lesa ali iz kamna prerokovati, svetvati, kaj je v potrebi storiti? 36. Nasproti pa je pravi Bog resnično v svojim tempeljnu pričujoč; vsi pre- bivavci na zemlji naj se ga bojijo in ga častijo. — „Molčanje“ izhaja iz boječiga spoštovanja. 1. „zuvoljo nevednosti 11 , t. j., zavoljo nespoznanja nezmerniga veličastva Božjiga in neizvedljivih Božjih sklepov, ker se bo prederznil, jih v naslednji 699 Habakuk 3. 2. Gospod! slišal sim tvoj glas, in sim se bal. 2 ) Gospod! tvoje delo je, v sredi let ga oživi, v sredi let ga oznani; 3 ) ako se boš raaserdil, se spomni svoje mi¬ losti. 4 ) 3. Bog pride z j uga, 5 ) in Sveti s hriba Farana; 6 ) njegovo veli¬ častvo pokriva nebesa, in nje¬ gove hvale je polna zemlja. 7 ) 4. Njegova svetloba bode ka¬ kor luč; 8 ) rog je v njegovih ro¬ kah; ondi je skrita njegova moč. 9 ) 5. Pred njegovim obličjem pojde smert, l0 ) in pred njegovimi nogami bo izšel hudič. 11 ) 6. On stoji in meri zemljo; ,2 ) on pogleda in razkropi narode; 13 ) večne gore se razdrobijo; hribi po svetu se uklanjajo ob njegovi večni hoji. 14 ) 7. Zavoljo hudobije vidim eti- molitvi popisovati (Dr. Loh in ReišI). Drugi pa mislijo, de prerok v naslednji molitvi Boga prosi odpušenja grehov nevednosti, ker se je bil v poprešujim govorjenji prederznil zastran božje previdnosti z Bogam pravdati. V hebrej¬ skim: „ Molitev Habakuka preroka na šigjonot“, t. j. , na neko godčevsko orodje, ali pa po nekim napevu. 2. „slišal sim tvoj glas“, t. j., tvoj izrečeni sklep, de boš moje rojake tepel, Kaldejce pa pokončal, in sim se prestrašil. 3. „tvoje delo je“ rešenje tvojiga ljudstva, ki ga doverši v teku prihodnjih let. — Bog je bil izraelsko ljudstvo že enkrat rešil iz egiptovske sužnosti, zatorej ga prerok prosi, de naj še oživi' in ponovi v teku let to svoje delo, namreč rešenje Judov iz babilonske sužnosti, kadar po njegovim sklepu vanjo pri¬ dejo. Sveti očetje (Ciprijan, Evzebi, Avguštin, Hieronim, Teodoret, Ciril) pa mislijo, de prerok govori od rešenja človeškiga rodu po Jezusu Kristusu. 4. „ako se boš razserdil“ nad svojim ljudstvam, ter ga dal Kaldejcam v sužuost, „spomni se svoje milosti“, ktero si mu bil že v rešenji iz egip¬ tovske sužnosti skazal. 3. „zjuga“, v hebrejskim: „s Temana“ ; to je ime dežele in mesta v kamniti Arabii. 6. „s hriba Farana“, nekoliko milj od sinajske gore proti severju. Prerok meri tukaj na silno uro, iz ktere je Bog nekdaj izraelskimu ljudstvu govoril, ter mu je zapovedi dajal (2. Mojz. 19, 16. i. d.). Ta pergodba vsigamogoč- nosti Božje je porok prihodnjiga Izraeloviga rešenja. — „Teman“ pomeni kraj na desnici, „Faran“ pa kraj veličastva. Od desnice Boga Očeta, z večniga veličastva, je prišel Sin Božji na svet, de je dokončal delo našiga rešenja. Tam sedi na desnici Boga Očeta, in od ondot bo prišel sodit žive in mertve. 7. polno je nebo in zemlja njega veličastva, moči, dobrote, milosti. 8. „svetloba“ in „luč“ ste podobi Božjiga veličastva. — Kristus se imenuje luč sveta. 9. „rog“ , t. j., moč je v njegovih rokah.— Kristus se imenuje rog zveličanja (Luk. 1,69.). — Hebrejska beseda, ki pomeni „rog“, pomeni tudi „žarek“; zatorej nekteri prestavljajo : „žarki gredo iz njegovih rok.“ 10. Pred njim bodo popadali vsi sovražniki izvoljeniga ljuds‘tva. V visim po¬ menu: Prihodnji Mesija bo premagal vse sovražnike zveličanja, smert, sa¬ tana , pekel. H. pred Rešenikam pobeži hudič (Mat. 4, 1. i. d.). V hebrejskim: „%a njim Pojde roparska ptica“, ktera bo trupla pobitih Kaldejcov žerla. l2 - Bog stoji in meri deželo obljubljeno svojimu ljudstvu. 13. Bog bo razkropil vse sovražnike svojiga ljudstva. 14. njegovi vsigamogočnosti se ne more nihče ustavljati, kadar svoje večne 700 Ifabaknk 3. jopske šotore (tresti se }, kože na šotorih madijanske dežele se gibljejo. 15 ) 8. Se li nad rekami jeziš, o Gospod? ali je nad rekami tvoj serd? ali nad morjem tvoja neje¬ volja? 16 ) ki sedeš na svoje konje, in tvoji vozovi so rešenje. 17 ) 9. Obudil boš obudil svoj lok, kakor si bil persegel rodovam ; 18 ) ti razkolješ reke na zemlji. 19 ) 10. Vidijo te in se tresejo gore; povodenj se razliva; brezno se gla¬ si; višava vzdiguje svoje roke. 20 ) 11. Solnce in luna stojite v svojim šotoru per luči tvojih pu¬ šic, 21 ) umaknete se per svetlobi tvoje bliskajoče sulice. 22 ) 12. V serdu teptaš zemljo, v jezi prestrašiš ljudstva. 23 ) 13. Izideš v rešenje svojiga ljudstva, v rešenje s svojim Ma¬ ziljenim; 24 ) razbiješ glavo hu- dobnimu rodu, 25 ) odgerneš ga od tal do vrata. 26 ) 14. Rotiš njega žezlo, glavo njegovih vojakov, ki pridejo ka¬ kor vihar, de bi me razkropili. 27 ) Njih veselje je, kakor tistiga, kteri žre uboziga na skrivnim. 28 ) sklepe izpolnuje. — Kristusovimi! duhovnimi! kraljestvu so se umaknile vse velike ajdovske kraljestva (Dan. 2, 7.j. 15. Egipčani in Arabljani se zavoljo svojih grehov tresejo ob prihodu veličast¬ nima Boga. — Etijopci (na Egiptovskim) in Madijani (v Arabii), naj terdo- glavncjši ljudstvi, so se Mesiju vdali. 16. Prerok meri s tem na prehod skozi rudeče morje (2. Mojz. 14.) in skozi Jordan (Joz. 3.), ter s tem popisuje moč Božjo (moč Kristusovo), kteri se ne more nobena stvar ustaviti. 17. „ki sedeš na svoje konje “ kakor premagavec svojih sovražnikov. ,,Božji voz“ je podoba rešenja (Eceh. 1.). Prerok stavi tukaj Boga pred oči ko vojšaka, ki gre s konji in vozmi nad sovražnika. 18. Napel boš svoj lok zoper sovražnike, kakor si bil s persego obljubil rodo¬ vam Izraelovim. 19. „ti razkolješ“ zemljo, de iz nje vode pertečejo (2. Mojz. 17, 6: 4. Mojz. 20, 11.); ti vse premoreš. 20. ,,višava 11 , t. j., nebez vzdiguje svoje roke proti njemu, ki pride v svojim veličastvu. V hebrejskim: ... „brezno se glasi (morje šumi), in visoko vzdiguje svojo roko u , t. j., visoko se vzdigujejo valovi. — Vse to je po¬ doba velicih prekucij ob prihodu Gospodovim. Nekteri raziagavci obračajo to in naslednje verste na drugi prihod Kristusov. 21. Prerok tukaj meri na zgodbo ob Jozvetovim času (Joz. 10, 13.). 22. solnce in luna „se umaknete 11 , t. j., se morate takorekoč skriti pred svetlim Božjim veličastvam. Pred svetlobo večne, nevstvarjcne luči otemni, se skrije, se umakne vsaka vstvarjena luč (Dr. Loh in Reišl). 23. „prestrašiš ljudstva v hebrejskim : „razrnaneš ljudstva 24. ,,s svojim Maziljenim“, t. j., z njim, kteriga si poklical in posvetil v rešenika svojiga ljudstva, namreč Mesija (Dr. Loh in Reišl). 25. ti pokončaš ifioč hudobnežev, antikrista, satana. 26. ti ga pokažeš v vsi njegovi goloti, zaničljivosti in sramoti. 27. „njega žezlo“, t. j., kraljevo palico, namreč kraljestvo hudobneževo, „glavo“, t. j., njega, višiga njegovih vojakov in pomagačev (Dr. Loh in Reišl); — ,,de bi me razkropili t. j., de bi nas razkropili. Prerok go¬ vori' v imenu Judov. 28. Ta podoba je posneta od roparjev, ki siromakam poropano z veseljem med seboj delijo na kakim skrivnim kraji. Habakuk 3. 15. Delaš pot v morji svojim konjem, v luži veliko voda. 29 ) 16. Slišim, in oserčje se mi trese, 30 ) ob glasu mi ustnice tre¬ pečejo. 31 ) Gnjiloba naj moje ko¬ sti prešine, de spod mene teče, de počivam ob dnevu stiske, de pridem k našimu prepasanimu ljudstvu. 32 ) 17. Zakaj smokev ne bo cve¬ tela, in grozda ne bo na terti, olivkina rast bo goljufala, in polje 701 ne bo doneslo vžitlia; drobnica bo iz hleva izgnana, in govedine ne bo per jaslih. 33 ) 18. Jez pa se bom veselil v Gospodu, in se radoval v Bogu, svojim Jezusu. 34 ) 19. Bog Gospod je moja moč, in mi bo dal noge kakor jele- nam; 35 } in po mojih višavah me premagavec popelje, in psalme bom prepeval. 36 ) 29. kakor nekdaj Izraelcam skozi rudeče morje (2. Mojz. 14.). 30. Ko slišim nesrečo, ktera bo moje rojake zadela, me obhaja tolika groza, de se vse po meni trese. 31. „ob glasu“ Gospodovim, ob Božjim razodenji (e nesreče, ktera bo zadela moje ljudstvo, mi ustnice trepečejo, de je skorej ne morem povedati. 32. O de bi poprej umeri in trohnel v černi zemlji, prejden pride ta stiska nad moje ljudstvo, in de bi poprej prišel na uni svet k ljudstvu (v Abra¬ hamovim naročji), ktero popravljeno čaka prihodnjiga rešenja! — Ta ,,sliska“ je naj pred babilonska sužnost, po tem pa v visim pomenu tista stiska, ktera bo zadevala cerkev Božjo vse čase, zlasti ob antikristovi dobi. 33. Obljubljena dežela bo tisti čas nerodovitna in zapušena. V višim pomenu to meri na duhovno nerodovitnost cerkve Božje v težavnih časih, zlasti po¬ slednji čas. Perm. Mat. 24, 12. 34. „v Bogu, svojim Jezusu“, t. j., v Bogu, svojim rešeniku. — Prerok tu¬ kaj spet obudi v sebi terdno upanje, in ga v imenu svojiga ljudstva izreče, de ga bo Bog iz sužnosti rešil in peljal v domačo gorato deželo. 35. Prerok govori v imenu svojiga ljudstva, kerimu bo Gospod dal moč in hitre noge kakor jelenam, ko pojdejo iz sužnosti v domovino. 36. „psalme“, t. j., hvalne pesmi. V hebrejskim: ... „in me po mojih viša¬ vah (po mojih gorah) popelje. — Pevcu na moj neginot“, t. j., ta pesem naj se da pevcu, ter naj jo poje in spremlja z orodjem na strune, ki se mu pravi „neginot“. preroka Sofonija. Sofonija (v hebrejskim „Zefatuja u ) je bil sin Kušev (glej 1. pogl. 1. versto), sicer pa se ne od njega, ne od njegovih staršev nič gotoviga ne ve. Kar nekteri rabinci (judovski učeniki) mislijo, de bi bil Sofonija iz kraljeviga rodu, ni gotovo. Sofonijev stari oče se sicer res imenuje „ Ezekija u (gl. 1, 1.), tode ni gotovo, de bi bil ta v Ezekija u tudi Judov kralj. Sofonija je svoje prerokovanje spisal ob kraljevanji Josija, kralja Judoviga. Tega Josija si je bilo ljudstvo v osmim letu nje¬ gove starosti izvolilo kralja, po tem ko so bili njegoviga očeta Amona po dveletnim kraljevanji njegovi hlapci umorili (Glej 4. Kralj. 21, 23—26: 2. Kron. 33, 24. 25.). Josija je kraljeval eno in trideset let od 642. do 611. leta pred Kristusam. Ko je bil Josija še majhen in pod oblastjo oskerbnikov, se je malikovanje močno razširjalo po Judovim kraljestvu; ko je bil pa v šestnajstim letu svoje starosti sam začel kraljevati, je iztrebil malikovanje iz Ju¬ doviga kraljestva, in je dal podreti vse mališke altarje. Iz vsiga tega se tedaj posname, de je Sofonija perve leta Josijeviga kra¬ ljevanja svoje prerokovanje spisal, ker se v njem tolikanj močno zoper malikovanje vzdiguje, ne pa zadnje leta Josijeviga kralje¬ vanja, ko je bilo malikovanje že iztrebljeno. Prerok tudi napove¬ duje Ninivam pokončanje (2,13—15.), to pokončanje pa je Ninive zadelo 625. leta pred Kristusam; torej se tudi iz tega posname, de je svoje prerokovanje perve leta Josijeviga kraljevanja spisal; Josija je bil namreč umeri 610. leta pred Kristusam. Sofonija j e svojo preroško službo opravljal v Judovim kraljestvu, kar se iz tega sklene, ker večkrat Jeruzalem in Sion nagovarja. Sofonijevo prerokovanje obsega tri poglavja. V njih prerok napoveduje prebivavcam Judoviga kraljestva odpeljanje v sužnost, če se ne poboljšajo, in k svojimu Bogu ne vernejo; po tem tudi prerokuje nekterim zunanjim ljudstvam, Filistejcam, Moabljanam, Etijopcam in Asirijanam pokončanje; poslednjič pa obeta Judam rešenje iz sužnosti in razširjanje Mesijeviga kraljestva med narodi. Judje in kristjani vsih časov terdijo, de je Sofonija svoje pre¬ rokovanje po navdihovanji Božjim spisal, in katoliška cerkev ga je sprejela med bukve svetiga pisma. PREROK SOPOIOI, I. Poglavje. Prerok napoveduje Judam pokončanje zavoljo malikovanja; kazen Božja se hitro bliža. 1. lUH eseda. ki jo je Gospod govoril Sofoniju, sinu Kuševimu, sinu Godolijeviniu, sinu Amari- jevimu, sinu Ezekijevimu,') v dneh Josija, 2 ) sina Aniona, kralja Judoviga. 2. Pograbil bom pograbil vse iz dežele, 3 ) govori Gospod; 3. pograbil bom ljudi in ži¬ vino; pograbil bom ptice pod ne¬ ham in ribe v morji, 4 ) in pokon¬ čanje bo hudobnežev; 5 ) in iztre¬ bil bom ljudi iz dežele, 6 ) govori Gospod. 4. In stegnil bom svojo roko nad Juda in nad vse prebivavce v Jeruzalemu; in iztrebil bom iz tega kraja ostanke Baalove, 7 ) in imena služabnikov z duhovni vred; 8 ) 5. in nje, ki molijo na stre¬ hah nebeško vojsko, 9 ) pa molijo in persegajo per Gospodu, pa tudi persegajo per Melhomu; 10 ) 6. in nje, ki so se obernili od Gospoda, in ki niso iskali Gospoda, ne zanj vprašali. 7. Molčite pred obličjem Go¬ spod Boga! 11 ) ker blizo je dan Gospodov; ker perpravil je Go- t. Ta »Ezekija« verjetno ni bil kralj Judov, kei se ne bere . ,,su«e/<.~eA-ya, kralja Judoviga rabinci pa terdijo, de je pristavek »kralja Judoviga tukaj izpušen. Glej vvod. 2. Beri zgodbo s teni kraljem zgorej v vvodu. 3. Pokončal bom vso deželo Palestino. . ...... 4. Vsa natora terpi z grešnim človekam ( 1 . Mojz. , <•)> s pove icanim o vekam pa bo poveličana (Rim. 8, Sl. 22.), ker je človek po svojim telesu 5. V hebrejskim: . . . morji, spotikljeje (malike) s hudobneža vred". 6. namreč po Kaldejcih, ktere bom poklical v de/.e o. 7. „ ostanke Baalove t. j., vse podobe malika aa a. , 8. Mena služabnikov «, t.j., služabnike mal.sk,h tempe(,nov al, mal.ske pope, „* duhovni (Gospodovimi) vred ker so tud, on. malikoval,. Glej spod. 3, 4. 9 - „ nebeško vojsko “, t. j., zvezde na nebu. «. • er. , • 10. t. j., molijo zraven praviga Boga tud, Melhoma al, Moloha. Glej Jer. 49,1. Amoz 1 15 H. »Molke«, mališki popi, iz strahu in spoštovanja pred Gospodam, ker nje¬ gova šiba je že blizo. • 704 Sofonija 1. spod klavno daritev, posvetil je svoje poklicane. 12 ) 8. Tako bo: Ob dnevu klavne daritve Gospodove bom obiskal poglavarje in sinove kraljeve, l3 ) in vse, kteri so oblečeni v ptuji obleki ; 14 ) 9. in obiskal bom slednjiga, kteri ošabno pojde čez prag 15 ) tisti dan; kteri napolnujejo hišo Gospoda svojiga Boga s krivico in goljufijo. 16 ) 10. In tisti dan, govori Go¬ spod, se bo slišalo vpitje od ribjih vrat, in tuljenje iz druziga (\mesta ), l7 ) in veliko poteranje s hribcov. 18 ) 11. Tulite, prebivavci, v ko¬ tlu! 19 ) umolknilo je 20 ) vse kana- nejsko ljudstvo, 21 ) zginili so vsi obdani s srebram. 22 ) 12. In zgodilo se bo tisti čas, de bom preiskoval Jeruzalem s svetilnicami, 23 ) in obiskal može, ki tičijo v svojih drožeh, 24 ) ki pravijo v svojih sercih: Gospod 12. »klavno daritev “, klavno pojedino, koline, — „ posvetil “, t.j., izvolil, po¬ vabil je Kaldejce na koline. Prerok tukaj stavi pred oči morjenje in klanje Judov v podobi klavne daritve ali pojedine, na ktero je Kaldejce povabil. 13. »sinove kraljeve t. j., kraljevo rodovino. 14. Hebrejci so imeli posebno obleko, po kteri so se ločili od druzih maliko- vavskih narodov (3. Mojz. 19, 19: 4. Mojz. 15, 38.); te svoje noše niso smeli zamenjati s ptujo nošo, de niso s posnemanjem ptujih šeg v noši tudi češenja malikov sprejemali. 15. „čez prag 1 *' v tempelj Gospodov s svojimi obilnimi darovi, de bi z njimi svoje krivice in roparije pred Dogam poravnal (Dr. Loh in Reišl. j. V hebrej¬ skim : ... »kteri bo čez prag poskočil“ v Dagonov tempelj. — Castivci fili¬ stejskima malika Dagona so iz spoštovanja do njega čez prag v njegov tem¬ pelj skakali, ker je nekdaj njegova odbita glava na pragu ležala. Gl. 1. Kralj. 5, 4. 5. 16. »s krivico in goljufijo" » t. j., z darovi, ki so si jih po krivici in goljufii perdobili, in potem v tempeljnu darovali. 17. »iz druziga u (mesta), t.j., iz noviga mesta, kteriga je bil Manase neko¬ liko časa pred Josijem sozidal (2. Kron. 33, 14.). 18. na kterih je bilo jeruzalemsko mesto sozidauo. 19. »v kotlu “, t. j., blezo v neki dolini v Jeruzalemu, kjer so zlasti kupče- vavci in menjevavci z denarjem prebivali; drugi prestavljajo: »v možnarji", kjer bodo Jcruzalemljani, kakor de bi bili v možnarji ali v stopah, razdrobljeni in raztolčeni; v hebrejskim: »v maktesu". Jeruzalem je imel častiti primek »Mikdos 11 (svetiše), prerok pa je blezo nalaš to častito ime spremenil v »makteš“ (možnar). 20. »umolknilo je" ljudstvo, ker je pokončano in iztrebljeno. 21. vse judovsko ljudstvo, ki se je po Kananejcih zverglo, ki se je navzelo njih duha v kupčevanji, barantanji in oderanji. 22. pokončani so vsi, kteri so v svojim srebru — v svojim bogastvu — tičali. Prerok govori od prihodnjih reči, kakor de bi se bile že zgodile, ker jih ima ko pričujoče in spolnjene pred očmi. 23. Tisti čas bom v Jeruzalemu tudi naj skrivniši hudobije prav natanko po¬ iskal, in po svoji pravici kaznoval. 24. kaznoval bom tiste ljudi, ki vnemamo, brezskerbno, lahkovoljno živijo, te r mislijo, de so prav zavarvani, in de se jim ne more nič hudiga zgoditi. — Vino se na drožeh puša, de moč in barvo dobiva, in se obvaruje ali dobro ohrani. »Droži" so tedaj podoba moči in varnosti. Sofonija 1. 2. 705 ne bo storil nič dobriga, pa tudi ne bo storil nič hudiga. 25 ) 13. In njih bogastvo bo v ro¬ panje, in njih hiše v pustoto 5 oni bodo hiše zidali, pa ne bodo v njih prebivali; in vinograde za- sajali, pa ne njih vina pili. 14. Blizo je veliki dan Gospo¬ dov, blizo je in silno hiti; glas ob dnevu Gospodovim je britek; 26 ) stiskan bo tadaj junak. 27 ) 15. Dan jeze bo tisti dan, dan stiske in britkosti, dan nadloge ino reve, dan temote ino mraka, dan megle in viharja, 28 ) Jer. 30, 7. Joel 2, 11. Amoz 5, 18. 16. dan trobentiniga bučanja zoper terdne mesta in zoper vi¬ soke tabore. 29 ) 17. In stiskal bom ljudi, de bodo hodili kakor slepci, ker se se zoper Gospoda pregrešili; in njih kri bo razmetana kakor prah, in njih trupla kakor gnoj. 18. Pa tudi njih srebro in njih zlato jih ne bo moglo rešiti ob dnevu jeze Gospodove; v ognji njegove gorečnosti bo požerta vsa dežela; 30 ) ker hitro bo po¬ končal vse prebivavce po deželi. Eceh. 7, 19. Spod. 3, 8. II. Poglavje. Prerok opominja ljudi k pokori, in napoveduje pokončanje Filistejcam, Amon- čanam, Moabljanam, Etijopcam in Asirijanam. 1. Snidite, zberite se,') ljud¬ stvo ljubezni nevredno ! 2 . preden sklep spočne dan, 2 ) kakor memo leteči prali, 3 ) preden nad vas pride jeza Gospodoviga serda, preden nad vas pride dan nejevolje Gospodove. 4 ) 3. Išite Gospoda vsi krotki po deželi, 5 ) ki ste po njegovim povelji delali; išite pravičnosti, išite krotkosti, morebiti se bote skrili ob dnevu serda Gospodo¬ viga. 6 ) 4. Ker Gaza bo poderta, in 25. Bo g ne plačuje dobrih, pa tudi ne kaznuje hudobnih; vse, dobro in hudo, se godi po naključji [pravijo hudobneži); zatorej varno in pokojno živijo (Hier.). 26. V hebrejskim: „glas ob dnevu Gospodovim je močan“. V hebrejskim: .jrrilko vpije tam junak u na pomoč. 28 - „dan temote — mraka — megle — viharja “ je podoba nesreče, reve, nadloge, ojstre kazni Božje. Sveti Hieronim si misli v tem predpodobo kazni Itožje konec časov. 29. 30. „%oper visoke tabore u , terdnjave, stolpe (turne). n® ognji njegove gorečnosti t. j., ogenj njegove pravice bo požgal vso deželo. v tempelj, ter delajte pokoro, de si milost Božjo sprosite. 2 - „preden sklep (Božji) spočne dan“, t. j., preden Bog pošlje čas hudih stisk in težav, čas vašiga pokončanja. 3 ' ,-prah“, v hebrejskim: „pleve“, t. j., kteri dan ali čas tako naglo teče (ne vam tako hitro bliža), kakor prah ali pleve, ki jih veter nese. 4 - Glej, kako Bog k pokori vabi, de bi mu ne bilo treba kaznovati! 5- n vsi krotki a , pohlevni, ponižni, Bogu še zvesti. G - Perzadevajte si za pravičnost, za krotkost ali pohlevnost, tudi ponižnost IV. 45 Sofonija 2. 706 Askalon bo v pušavo; Azot bodo ob belim dnevu izgnali, in Aka- ron bo izrovan. 7 ) 5. Gorje vam, ki prebivate ob robu per morji, 8 ) ljudstvo zgub¬ ljenih! 9 ) beseda Gospodova je zoper vas, Kanaan, 10 ) dežela Fi- listejcov! in razdjal te bo tako, de ne bode prebivavca. 6. In rob ob morji bo pa¬ stirjem za počivališe, in drobnici za tamare; 7. in rob bo njegov, kdor bo ostal iz hiše Judove; 1 ') tam bodo pasli, v hišah askalonskih bodo zvečer počivali$ ker Gospod njih Bog jih bo obiskal in nazaj per- peljal njih vjete. 8. Slišal sim zaničevanje Mo- abovo in preklinjevanje Amono¬ vih otrok, ki so zaničevali moje ljudstvo, 12 ) in se košatili po nje¬ govih pokrajinah. 13 ) 9. Zavoljo tega, kakor res¬ nično jez živim, govori Gospod vojskinih trum, Izraelov Bog, Moab bo kakor Sodoma, in Amo¬ novi otroci kakor Gomora, suho ternje, in kupi soli, 14 ) in večna pušavaj ostanki mojiga ljudstva jih bodo oropali, in ostanki mo¬ jiga naroda jih bodo posestvali. 10. To se jim bo zgodilo za njih prevzetnost j ker so kleli in se povikševali čez ljudstvo Go¬ spoda vojskinih trum. 11. Strašen jim bo Gospod, in bo potrebil vse bogove po zemlji; in molili ga bodo slednji s svojiga kraja, vsi otoki na¬ rodov. 15 ) 12. Pa tudi vi, Etijopci, bote pobiti z mojim mečem. 16 ) 13. In stegnil bo svojo roko proti severju, in bo pokončal Asurja, ,7 ) in bo djal lepo (me- stoj v pustoto in v brezpotno, in enako pušavi, 18 ) (hebrejska beseda pomeni oboje), morebiti de s tem Gospoda utolažite, in ubežite njegovim šibam. 7. Imenovane mesta so‘na Filistejskim, ktere je tudi zadela Božja šiba po kralji Nabuhodonozorji. Gl. Jer. 47. 8. Gorje vam Filistejcam ! ki prebivate na južni strani ob morji. 9. ljudstvo zgubljenih u , v hebrejskim: „ ljudstvo Keretim“ , t. j., ljudstvo Krečanov, kteri so se bili s Krete (otoka) na primorje preselili. 10. v zoper vas, Kanaan“, t. j., zoper vas, ki ste ravno tako spačeni in hu¬ dobni kakor Kananejci. 11. primorje bodo Judje posestvali, ko iz babilonske sužnosti pridejo. 12. Moabljani in Amončani so se Judam posmehovali, in jih zaničevali, ko so bili v babilonsko sužnost peljani. Gl. Iz. 15, 1 : 11, 14. Jer. 49, 2. 13. so se razširjali po krajih, iz kterih so bili Izraelci odpeljani v asirsko sit¬ nost. Glej Amoz. 1, 13. 14. „kupi soli“, v hebrejskim: „solne jame“, t. j., kraji, kjer se sol kopij®’ t. j., moabska in amonska dežela bo nerodovitna; v solni zemlji nič ne rastO' 15. „vsi otoki narodov“, t. j., vse ajdovske dežele proti solnčnimu zahodu.-p Prerok tukaj pogleda v prihodnje, daljne, Mesijeve čase, ter pravi, de bodo po iztrebljenim malikovavstvu povsod molili praviga Boga. 16. Glej 4. Kralj. 23, 29. Eceh. 30, 5. Amoz. 9, 7. 17. „Asurja“, t. j., Asirijane. Beri vvod v preroka Nahuma. 18. „lepo“ (mesto), t. j., Ninive, — „v brezpotno “, t.j., v kraj, kjer nebo potov; vsi bodo namreč zasuti. Sofonija 3. 3. 14. In ležale bodo v sredi njega cede in živali narodov; 19 ) sove in ježi bodo stanovali na njego¬ vih pragih; 20 ) glas bo donel na oknu, 21 ) vran (bo sedel) nad durmi; ker oslabil bom njegovo moč. 22 ) 707 15. To je slavno mesto, ki v zaupnosti prebiva, 23 ) in v svojim sercu pravi: Jez sim, in zunaj mene ni več druziga! Slednji, kdor pojde memo njega, bo žvižgljal, in svojo roko vzdigo¬ val. 24 ) III. Poglavje. Prerok svari spačene Jude, in jim napoveduje šibe Božje, poboljšanim pa obeta boljši čase, zlasti Mesijev čas. 1. Gorje tebi, draživka, in rešeno mesto, 1 ) o golob! 2 ) 2. Ni poslušalo besede, in ni sprejemalo svarjenja; v Go¬ spoda ni zaupalo, k svojimu Bogu se ni bližalo. 3. -Njegovi poglavarji so sred njega kakor rjoveči levi, 3 ) nje¬ govi sodniki so kakor volkovi zvečer, 4 ) ki nič ne pušajo do jutra. 5 ) 4. Njegovi preroki so nespa¬ metni, 6 ) nezvesti možje; 7 ) njegovi duhovni skrunijo svetiše, 8 ) kri¬ vično delajo zoper postavo. 9 ) 5. Gospod je pravičen v sredi 19. „živali (bližnjih) narodov“, v hebrejskyn: »živali naroda“ Judoviga (v. 7. Perm. Iz. 7, 25.). . ., 20. „sove“, drugi prestavljajo: „nečetniki“ (pelikani), — „na njegovih pra- gih“, t. i. , na pragih razvaljenih hiš mesta ninivskiga. L Jouli L .. j., ptiiji *1» * -a«—** hm v Ninivah 22. „vran“ ali „krokar“. V hebrejskim : ... „na oknu, groblja bo na pragu ležala: ker cedrovi oboji bodo odtergani“■ . 23. ,,slavno mesto“, namreč Ninive, „ki v zaupnost pre iva , ' J* bivavci v Ninivah zaupajo v se — v svojo moc v svoje eu 24. „SMnj("kdor pojde memo- ».zvaljenih Niniv, se jim ho posmehoval, m -"(iSSrfto^tm, h. si bil nekdaj n.d.iž.n in kv^ak k.k„ ££ zdaj pa neprenehama Boga dražiš k jezi, desiravno e je z sovražnikam iz rok (Dr. Loh in Beišl). ... ...... . „ 2. Allioli pa prestavlja in razlaga to vcrsto: „Gorje drazivki k jezi, rese- »»« (zvabljenim.) ,0lobu-, 1. j., gorje Jeimzalemu, ki se j. dal zapeljati v malikovanje in v vse ajdovske gnusobe. \ hebrejskim. v Gorj , uporno in oskrunjeno , o silovito mentol .. 3 - dN jegovi (jeruzalemskima mesta) poglavarji so ena 1 evam, t p 4- Jkakor volkovi*zvečer«, ki so lačni, in gledajo, kje bi kaj pozerli. ki vse požrejo kar dobijo 2 so nenasitljivi lopanja« v . «• »so nespametni trapasti, persmuknjeni, k« ljudstvu le srečo obetajo, . ga ne opominjajo k pokori. Perm. Jer. 23, 1 • “ . ’ * .’. 7. »nezvesti možje«, ker ljudstvo z lažnjivim prerokovanjem slepijo. 8 - t. j , tempelj, ker v njem malikujejo. Eceh. 22, 26. 9 - postavo zvijajo, napčno razlagajo in prelamljajo. ^ 708 Soionija 3. njega, ter ne dela krivice; dan na dan daje svojo pravico na svetlobo; krivičnik pa ne pozna sramote. I0 ) 6. Potrebil sim narode, in njih tabori so bili razvaljeni; njih ce¬ ste sim storil pušobne, de nihče po njih ne hodi; njih mesta so zapušene, ni ga ostalo v njih moža, ne kakiga prebivavca. 1 ') 7. Rekel sim: 12 ) Vender se me boj, sprejmi krotenje; in ne bo razdjano njegovo prebivališe zavoljo vsiga ( hudiga), kar sim grajal nad njim, 13 ) vender so od zgodnjiga jutra pačili vse svoje misli. ,4 ) 8. Zavoljo tega me čakaj, govori Gospod, ob dnevu mojiga prihodnjiga vstajenja; 15 ) ker moj 10. Per vsim tem (v. 1 — 4.) Bog pravično dela, vsaciga po njegovim zaslu- ženji plačuje, po svojih prerokih ljudem svojo voljo razodeva; krivičniki, hudobneži pa se nič ne sramujejo svojiga brezbožniga življenja. 11. O koliko dobriga sim svojimu ljudstvu storil! rešil sim ga Egipčanam iz rok (2. Mojz. 14.), potrebil sira Kananejce iz obljubljene dežele (Joz. buk.); pa vse te dobrote in žalostni zgledi pokončanih narodov in razvaljenih mest ne omečijo in ne zmodrijo mojiga ljudstva. 12. n Rekel sim“ svojimu spačenimu ljudstvu v Jeruzalemu. 13. n ne bo razdjano njegovo t. j., tvoje „prebivališe“, namreč Jeruzalem s tempeljnam vred, kakor sim namenil; — „nad njim“, t. j., nad teboj. 14. vender so dan na dan ravnali po svojih spačenih mislih. 15. „ Zavoljo tega u , zavoljo tvojiga hudobniga početja, n me cakaj ci ko ostriga sodnika, ko se bom ob svojim času nad te vzdignil, ter te popeljem v babi¬ lonsko sužnost. 16. sklenil sim zbrati narode, kteri so pod kaldejskim gospostvam, ter jih nad te perpeljati, de te bodo pestili. 17. ,jn de (po teh narodih) nad nje (nad Jude) izlijem “ i. t. d. 18. v svoji pravični jezi bom pokončal vso deželo. 19. ,,takrat“ po babilonski sužnosti, zlasti ob času Mesijevim. 20. „ čiste ustnice a , ki bodo le praviga Boga molile. 21. n in mu služili z enimi plečmr 1 , ter bodo vsi odrešeni ko eno duhovno tek v Kristusu nosili sladki jarem njegovih zapoved (Mat. 11, 30.), in bodo * zvesto hojo za svojim Zveličarjem zadeli njegov križ na svoje rame (Luk- 14, 27.) v pobožnosti in ponižnosti (Dr. Loh in Reišl). 22. Iz naj daljnejših dežel bodo moji častivci, ki so po svetu razkropljeni, k meni prihajali, in mi bodo svoje pobožne serca darovali. — Etijopija je u p kraj Astabora in rek, ktere se v Nil iztekajo, in se imenuje tukaj »P' 01 namesti daljnih dežel, ktere se bodo polagama s sveto cerkvijo združile. 23. Po tem ne boš več padala, o množica Izraelova! v malikovanje, in se ne sklep je, de narode zberem, in kraljestva nagrabim, 16 ) in de nad nje 17 ) izlijem svojo nejevoljo, vso jezo svojiga serda: bo ker v ognji požerta vsa moje gorečnosti dežela. 18 ) 9. Ker takrat ljudstvam čiste ustnice, 20 ) de bodo v ime Gospodovo, in z enimi plečmi. 21 ) 9 ) bom spet dal vsi klicali mu služili 10. Zunkraj etijopskih rek, od tod mi bodo moji molivci, sinovi mojih razkropljenih, dan’ nosili, 22 ) 11. Tisti dan se ne boš sramo¬ vala vsili svojih izmišljav, s kte- rimi si se zoper mene pregrešila; ker takrat hom pobral izmed tebe bahače tvoje ošabnosti; in se ne boš nič več povzdigovala zavoljo moje svete gore. 23 ) Sofonija 8. 709 12. In pustil bom v sredi tebe ubogo in revno ljudstvo; 24 ) in oni bodo zaupali v ime Gospo¬ dovo. 25 ) 13. Ostanki Izraelovi ne bodo delali krivice, ne govorili laži, in v njih ustili se ne bo našlo go- Ijuiiviga jezika; ker oni se bodo pasli in bodo počivali, in ne bo ga, de bi jih strašil. 26 ) 14. Hvalo poj, hči sionska, 27 ) vriskaj, Izrael! veseli se, ter se raduj iz vsiga serca, hči jeru¬ zalemska ! 15. Gospod je odvzel tvoje obsojenje, odpravil je tvoje so¬ vražnike; kralj Izraelov je Go¬ spod v sredi tebe, nič hudiga se zanaprej ne boj. 16. Tisti dan se Jeruzalemu poreče: Ne boj se, Sion! 28 ) tvoje roke naj ne omagajo. 29 ) 17. Gospod tvoj Bog je v sredi tebe, on, močni bo pomagal; ve¬ selil se te bo v radovanji, mol¬ čal bo v svoji ljubezni, 30 ) rado- val se bo nad teboj s hvalo. 18. Zanikernike, ki so od po¬ stave odstopili, bom zbral, ker so bili iz tebe; de se ti ne bo treba več zavoljo njih sramo¬ vati. 31 ) 19. Glej, usmertil bom vse, kteri so tebe stiskali tisti čas, in bom rešil hrome, 32 ) in zbral nje, ki so bili izverženi; in dal jih bom v hvalo in čast po vsili deželah, kjer so bili zasramo¬ vani, 20. tisti čas, ko vas nazaj po¬ peljem, tisti čas, ko vas bom zbral; dal vas bom namreč v čast in hvalo vsim ljudstvam na zemlji, ko bom obernil vašo suž- nost pred vašimi očmi, govori Gospod. bog več s svojimi zunanjimi prednostmi, s svojim tcmpeljnam bahala fMat. 3, 9.), ampak boš v ponižnosti Bogu služila. 24. Ubogim, ponižnim je Kristus evangeli oznanoval. 25. oni bodo zaupali v Gospoda, v zasluženje svojiga Rešenika. 26. Gl. Iz. 11, 9: 54, 13: 59, 21. Jer. 31, 33. Joel. 2, 28. i. d. 27. „hci sionska 11 , t. j., prebivavci sionski, Jeruzalemljani. 28. „Sion‘ l in ...Jeruzalem- se tukaj imenujeta namesti nove svete srenje. Uermeri s tem Joela 2, 1. 29. ne bodi maloserčen v nevarnostih, v Boga zaupaj. 30. „molčal bo“, t. j., ne bo ti očital poprešnjih grehov. 31. n Zanikernike u , malovredneže, kteri so sicer iz Abrahamoviga rodu, pa niso postavi pokorni, bom tudi ob svojim času zbral, in peljal v sveto srenjo v svojo cerkev, de ti ne bodo več v sramoto. — Ti ,,zanikevniki^ ali rnalo- vredneži so Judje, kteri so Kristusa zavergli; konec časov pa se bodo spre- obernili, in pojdejo v cerkev Božjo. Gl. Oz. 3. 32 ’ Zastran besede v hrome a glej Mih. 4, 6. — Ta in naslednja versta merite na vernitev Judov iz babilonske sužnosti. preroka Ha gej a. Hagej je prerokoval s Caharijem vred po vernitvi Judov iz babilonske sužnosti v drugim letu kraljevanja perzijanskiga kralja Darija Histaspa, 520 let pred Kristusam. Perzijanski kralj Cir je bil ukazal po vsim svojim kraljestva oklicati, de se smejo Judje, če hočejo, verniti v svojo domovino, in v Jeruzalemu poderti tempelj zopet sozidati. Per petdeset tav- žent Judov se je bilo na pot podalo. Zorobabel je bil njih vojvoda in zvoljeni poglavar v Judeji. Njemu je kralj Cir izročil 54.000 zlatih in srebernih posod, ktere je bi! nekdaj Nabuhodonozor iz jeruzalemskiga tempeljna pobral in v Babilon prenesel (1. Ezdr. 1, 1—4.). Drugo leto druziga mesca so jeli tempelj zidati, Sa¬ marijani pa so jim ga branili zidati, ter so s svojimi lažmi in zvi¬ jačami perzijanskiga kralja Artakserksa pregovorili in preslepili, de jim ga je bil prepovedal zidati; torej je bilo to delo zastalo štirnajst let, do druziga leta Darijeviga kraljevanja (1. Ezdr. 4, 6—24.~). Pa tudi Judje tega časa niso imeli nič praviga veselja do tega dela, ter so rajši svoje hiše dozidovali in lepšali. Tadaj je Bog obudil preroka Hageja in Caharija, ktera sta Jude k zi¬ danju perčetiga tempeljna vnemala. Po njunim spodbudovanji so se Judje spet urno lotili tega dela, ker ga jim je bil kralj Darij do¬ volil, in gaje še celo s svojo kraljevo darljivostjo podperal (l.Ezdr. 6, 1. i. d.J. V Hagejevim prerokovanji je zlasti obljuba silno tehtna in imenitna, de bo novi tempelj Salomonoviga presegal v veličastvu, ker bo vanj prišel Doželeni vsili narodov. Po tem obeta prerok, de bo z zidanjem noviga tempeljna nerodovitost jenjala; in posled¬ njič, de se bo zgodila velika prekucija Judam v zveličanje. Sicer pa od druzih okolišin njegoviga življenja nič gotoviga ne vemo. Hagejevo prerokovanje so ob vsih časih ko božje pismo čislali, in sveta katoliška cerkev ga je sprejela med bukve sv. pisma. PREROK HARIJ. I. Poglavje. Prerok svari Jude, de zidanje hiše Božje zanemarjajo, in le svoje hiše zidajo; zatorej jih Bog s sušo tepe. 1. « •ugo leto Darija') kra¬ lja, v šestim mescu, pervi dan mesca, je Gospod po Hageji pre¬ roku govoril Zorobabelu, sinu Salatijelovimu, vojvodu Judovi- mu, 2 ) in Jesusu, sinu Josedeko- vimu, višimu duhovnu, rekoč: 2. To govori Gospod vojsbi- nih trum, rekoč: To ljudstvo pravi: Ni še prišel čas, zidati hišo Gospodovo. 3 ) 3. In Gospod je govoril po Hageji preroku, rekoč : 4. Kaj ne, za vas je čas, de prebivate v obitih hišah, 4 ) una hiša pa je zapušena? 5. In zdaj tako govori Go¬ spod vojskinih trum : Vzemite si k sercu svoje pota. 5 ) 6. Veliko ste sejali, pa ste malo perdelali; jedli ste, pa se niste nasitili; pili ste, pa se ni¬ ste napili; oblekli ste se, pa se niste ogreli; in kdor je plačilo nabral, ga je vergel v stergano vrečo. 6 ) 7. To govori Gospod vojski¬ nih trum: Vzemite si k sercu svoje pota. 8. Pojdite na goro, perpeljite lesa in zidajte hišo; in to mi bo prijetno, in bom poveličevan, pravi Gospod. 9. Po obilnosti ste gledali, in 1. „Darijct“ Histaspa, kterimu so bili tisti čas Judje podložni (1. Ezdr. 4, 24), 520. leta pred Kristusam. , , . . , . 2. S Cirovim dovoljenjem je Zorobabel peljal Jude v domovmo. Glej vvod m 1. Ezdr. 1, 8. . . * .• 3. Časi še ^iso ugodni, tempelj zidati. - S tem prazmm .zgovoram so Judje zakrivali svojo zanikernost in vnemarnost do z.danja h.se Božje. Ko je bil Smerd umeri, in je Darij Histasp jel kraljevat., so b.le vse opovere jenjale. 4. „t> obitih hišah«, namreč s cedrovino deskam, .n z druzun lesam. 5. Pomislite vse svoje djanje in nehanje, in njega slabe nasledke za vas. G 6 n Ve e iS° ste "s? trudili, Bog pa ni dal vašimu trudu svojiga blagodara; ker ste poglavitno reč zamujali, namreč gorečnost za svojo vero m Božjo čast. Hagej 1. 2 . 712 glej, pomanjkovalo je; v hišo ste nosili, in sim tisto (iz njej po- pihnil. Zakaj tako? govori Go¬ spod vojskinih trum. Zato ker je moja hiša zapušena, in ste vi hiteli slednji k svoji hiši. 7 ) 10. Zavoljo tega je nad varni zaderžano nebo, de ne daje rose; in zaderžana je zemlja, de ne daje svoje obroditve; 11. in poklical sim sušo na deželo in na gore, na žito in vino, na olje in na vse, kar obroduje zemlja, na ljudi in živino in na vsako delo rok. 12. In slišal je Zorobabel, sin Salatijelov, in Jesus, sin Jose- dekov, viši duhoven, in vse ostalo ljudstvo glas Gospoda svojiga Boga, in besede Hageja preroka, kakor ga je bil Gospod njih Bog k njim poslal; in vse ljudstvo se je balo pred obličjem Gospodovim. 13. In rekel je Hagej, posla¬ nec Gospodov izmed poslancov Gospodovih, 8 ) ljudstvu, rekoč: Jez sim z vami, govori Gospod. 14. In zbudil je Gospod duha 9 ) Zorobabela, sina Salatijeloviga, vojvoda Judoviga, in duha Jesusa, sina Josedekoviga, višiga du¬ hovna , in duha vsiga druziga ljudstva; in podali so se tj e, ter so delali hišo Gospoda vojskinih trum, svojiga Boga. 10 ) D. Poglavje. Drugi tempelj bo bolj veličasten , kakor je bil pervi, ker vanj pride Mesija, ki ga želijo vsi narodi; z začetim zidanjem hiše Božje bo Gospod zopet dal dobre letine; velika prekucija. 1. Štiri in dvajseti dan šestiga mesca, v drugim letu Darija kralja. ‘) 2. V sedmim mescu, eden in dvajseti dan mesca, je Gospod govoril po Hageji preroku, rekoč: 3. Govori Zorobabelu, sinu Salatijelovimu, vojvodu Judovi¬ mi!, in Jesusu, sinu Josedeko- vimu, višimu duhovnu, in dru- zimu ljudstvu, rekoč: 4. Kdo je izmed vas, kteri je vidil to hišo v njenim pervim veličastvu ? in kakošno vidite zdaj ? ali ni taka, kakor de bi je ne bilo pred vašimi očmi? 1 2 3 ) 7. „ste hiteli slednji“ svojo hišo zidat ino lepšat. 8. „ izmed poslancov Gospodovih v hebrejskim: „po naznanjenji Gospodo- vim li , t. j., Hagej ni tega ljudstvu oznanil v svojim imenu, ampak v imenu Gospodovim. 9. „zbudil je Gospod duha u , t. j., dal je Gospod serčnost. 10. Kdaj so spet jeli zidati tempelj, se pove v 2. pogl. 1. v. 1. Ta versta gre še k poprešnjimu poglavju. 2. Sedemdeset let je bilo preteklo, kar je bil Salomonov tempelj razvaljen. Lahko so bili med Judi, kteri so se bili iz babilonske sužnosti vernili, še taki stari ljudje , kteri so Salomonov tempelj vidili. Ko so pa ti stari ljudje obrise noviga tempeljna ogledovali, jih je močno serce bolelo, ker so si mislili, de bo ta novi tempelj komej senca Salomonoviga. Prerok pa jih s Ifagej 2. 713 5. Vender zdaj bodi serčen, Zorobabel, govori Gospod, in bodi serčen, Jesus, sin Josede- kov, viši duhoven, in bodi serčno vse ljudstvo v deželi, in spol- nujte (ker jez sim z vami, go¬ vori Gospod vojskinih trum) * * 3 ) 6. besedo, ki sim jo z vami sklenil, ko ste šli iz egiptovske dežele, in moj duh bo v sredi vas; 4 ) nikar se ne bojte! 7. Ker to govori Gospod voj¬ skinih trum: Še malo časa je, in jez bom potresel nebo in zemljo in morje in suho; 5 ) 8. in potresel bom vse na¬ rode, in prišel bo Zaželeni vsim narodam; 6 ) in napolnil bom to hišo z veličastvam, pravi Go¬ spod vojskinih trum. 7 ) 9. Moje je srebro, in moje je zlato, pravi Gospod vojskinih trum. 8 ) 10. Veči bo veličastvo te po¬ slednje hiše kakor perve, pravi Gospod vojskinih trum; in na tem kraji bom dal mir, 9 ) pravi Go¬ spod vojskinih trum. 11. Štiri in dvajseti dan de- vetiga mesca, drugo leto Darija kralja je Gospod govoril po Ha- geji preroku, rekoč: 12. Tako govori Gospod voj¬ skinih trum: Vprašaj duhovne iz postave, rekoč: 10 ) 13. Če kdo dene posvečeno meso v škric svojiga oblačila, in se dotakne z njegovim robam kruha, ali močnate jedi, ali vina, ali olja, ali kake druge jedi; ali tem tolaži, de bo ta tempelj še veličastnejši od Salomonovima, ker pride vanj »Zaželeni«' vsih narodov, t. j., Mesija (Dr. Lob in Reišl). 3. Drugi prestavljajo: ... „» deželi, in delajte; ker jez sim z vami, go¬ vori Gospod vojskinih tram 11 . 4. „ spolnujte (v. 5.) besedo u , t. j., zavezo; spolnujte to, kar je zapovedano v zavezi, ki sim jo z vami sklenil, in po tem vas bo moj duh podperal per zidanji. — Drugi prestavljajo: „ Beseda , ki sim jo vam bil dal, ko ste šli h egiptovske dežele, in moj duh bo v sredi vas ' 1 , t. j., moja božja resnica, ki sim vam jo bil dal, ali pa: moja zvestoba, ki sim vam jo bil obljubil ob izhodu iz egiptovske dežele, bo per vas, in moj duh vas bo vodil in pod¬ peral (Dr. Loh in Reišl). 5. „Še malo časa je« do une velike, splošne prekucije ob Mesijevim času, ko se bodo stare, po grehu spačene, malikovavske kraljestva razvalile. — Po keršanstvu se je ves svet spremenil: čednost, vednost, umetnija, vla¬ danje, vse se je na drugo pot obernilo, in to spremenjenje je tudi do natore — do vstvarjenih reči —— svojo moč razodevalo, ter jih prenarejalo.— Veliko¬ krat govore preroki od v malo časa“, t. j., od kratkiga časa do Mesijeviga prihoda, ker se je po babilonski sužnosti njegov prihod že začel perpravljati. Perm. Iz. 40. i. d. Jer. 30, 8. 9. Mal. 3, 1. »Zaželeni 11 , naš Gospod in Rešenik. Gl. 1. Moj z. 49, 10. 7 ' »z veličastvam 11 , t. j., s pričujočnostjo tega v Zaželeniga“. 8 - Moji so zakladi po vsi zemlji; lahko bi tedaj tudi to hišo z njimi ozaljšal, Pa z veči dragotino jo hočem poveličati, namreč s pričujočnostjo Mesijevo. 9 ' »na tem kraji “, v tempeljnu bo po mojim sklepu med ljudi stopil on, kteri ko mir naredil med nebesi in zemljo, t. j., kteri bo človeštvo z Dogam spravil. Kristus se imenuje „ Mož miril 11 (1. Mojz. 49, 10.), „ Poglavar miru« (Iz. 9 , 6.). • Daj duhovnam naslednje vprašanja iz postave. 714 Hagej 2 . tlačivnici, de bi bili nažmeli pet¬ deset verčev, pa bilo jih je le dvajset. 15 ) 18. Udaril sim vas s smode¬ čim vetram, z rijo pa in s točo vse dela vaših rok; 16 ) in ni ga bilo med vami, kteri bi se bil k meni vernil, pravi Gospod. 19. Vzemite si k sercu od tega dneva in v prihodnje, od štiri in dvajsetiga dneva devetiga mesca, od dneva, ko je bilo vloženo dno tempeljna Gospodoviga, vzemite si k sercu ! 17 ) 20. Mar seme že kali? Tudi terta in smokev in inargarana in oljka še ne cvete! Od tega dneva bom blagoslovil. I8 ) 21. In Gospodje Hageju vdru- go govoril štiri in dvajseti dan mesca, rekoč: 11. To vprašanje se razlaga iz postave (3. Mojz. 6, 27. 28.), de je namreč le samo to posvečeno, kar se posvečeniga, za greh darovaniga mesa naravnost dotakne; v skl icu zavito meso pa se ne dotakne naravnost imenovanih stvari, torej niso posvečene. Kar to pomeni, se razlaga v 15. versti. 12. Z merličem ognušeni človek ognusi vsako stvar, ktere se dotakne. Glej 4. Mojz. 19, 22. 13. Prerok odgovori, de je ravno taka z Ijudstvam. Kakor posvečeno pa v oblačila zavito meso ne posveti reči, ktere se dotakne, zato ker se je na¬ ravnost ne dotakne, ampak le po oblačilu: ravno tako tudi daritve, ki jih Judje na altarji opravljajo, jih ne morejo posvetiti, jih pred Bogam opravi¬ čiti, dokler je njih vnemarnost do zidanja hiše Božje med njimi in med da¬ ritvami ; ta vnemarnost namreč brani, de daritve nimajo posvečujoče moči do njih. Dalje kakor ognušen človek vse ognusi, česar se dotakne: tako tudi Judje še celo svoje daritve ognušajo s svojo nemarnostjo in zaniker- nostjo, zavoljo ktere odlašajo tempelj zidati. 14. Zdaj pomislite, kako slabo se vam je godilo v preteklih letih, preden st e jeli tempelj zidati. ,15. S kope žita ste mislili namlatiti dvajset mer, pa ste jih deset namlatili, nadjali ste se petdeset verčev vina, pa ste jih le dvajset perdelali; slabe letine ste imeli. 16. S smodečim vetram, z rijo (sentjem) in s točo sim vas tepel, in vender se niste poboljšali. 17. Temu nasproti pa pomislite, kako se vam zdaj godi, in se vam bo tudi v prihodnje godilo, kar ste jeli tempelj zidati. 18. Žito še ni ozelenelo, terta in drugo drevje še ni v cvetji, vender vam zdaj povem in obljubim, de bo Bog vse tako poblagoslovil, de bo vsig a obilno, ker ste jeli tempelj zidati. bo to posrečeno? Odgovorili so pa duhovni, ter so rekli: Ne! 11 ) 14. In Hagej je rekel: Če se z merličem ognušeni ktere izmed vsih teh reči dotakne, bo li ognu- šena? In duhovni so odgovorili, ter so rekli: Ognušena bo. 12 ) 15. In Hagej je odgovoril, ter je rekel: Tako je to ljudstvo, in tako je ta narod pred mojim obličjem, govori Gospod, in tako vsako delo njih rok, in vse, kar tam darujejo, je ognušeno. 13 ) 16. In zdaj si vzemite k sercu, (' kar se je zgodilo j od tega dneva in poprej, preden se je kamen na kamen pokladal v tem- peljnu Gospodovim. 14 ) 17. Ko ste perstopili k kopi (žilaj za dvajset mer, pa bilo jih je le deset; in ste prišli k Hagej 2. 715 22. Govori Zorobabelu, voj¬ vodu Judovimu, rekoč: Jez bom potresel nebo z zemljo vred; 19 ) 23. in bom prevergel sedeže kraljestev, razmel moč ajdovskiga kraljestva, in zvernil vozove in njih voznike; in popadali bodo konji in njih jezdici, slednji pod mečem svojiga brata. 20 ) 24. Tisti dan govori Gospod vojskinih trum, te bom sprejel, 21 ) o Zorobabel, Salatijelov sin, slu¬ žabnik moj! pravi Gospod; in te bom spravil kakor pečatnik ; 22 ) ker tebe sim izvolil, govori Go¬ spod vojskinih trum. 23 ) 19. Jez bom vse reči preobernil. Glej zgor. 5. razi. 20. Kraljestvam nejevernikov bom konec storil, ter bom njih vojsko pokončal; storil bom, de se bodo med seboj razperli iu poterli. 21. „te bom sprejel t. j., te bom varoval. 22. prav skerbno kakor pečatnik te bom sprejel v svoje varstvo. — Judje so svoje pečatnike prav skerbno hranili in varovali, de niso komu v roke prišli, kteri bi jih bil utegnil v goljufije obračati. 23. Tukaj je govorjenje od velike prekucije in noviga reda ob Mesijevim času (glej zgor. 5. razi.j, in zato tudi od nove svete srenje, ktere glava je Kristus. To novo izvoljeno srenjo Bog tukaj nagovori pod Zorobabelovim irnenam, in ji obljubi svojo pomoč in svoje skerbno varstvo. ¥¥ v preroka Caharija. Caharija je bil verstnik ali sočasovec preroka Hageja; začel je pa prerokovati dva mesca poznejše, kakor Hagej (1. Ezdr. 5, 1 : 6, 14. Hag. 1, 1. Cah. 1, 1.). Caharija v tem svojim pre¬ rokovanji zdaj tolaži, zdaj pa tudi ostro svari, kakor si je že nanašal dušni stan Judov, ki so se bili iz babilonske sužnosti domu vernili. Nekteri bolj pobožni Judje so bili maloserčni, serce jim je namreč upadalo zavoljo majhniga pospeha deržavnih in cerkvenih reči, ter so jeli v svojim upanji omahovati, de bi se vse to kedej spolnilo, kar so poprešnji preroki od veličastniga kraljestva Božjiga obetali. Te maloserčne Jude je prerok tolažil, in jih je v upanji na poprešnje prerokve poterdoval, ter jim je razlagal, kako de se bodo še v resnici spolnile. Nekteri Judje pa so bili unim nasproti prederzui in brezskerbni, ter so v svojim prederznim zaupanji in zanašanji na obljube Božje lahkovoljno grešili. Te prederzne Jude pa prerok močno svari, ter jim naj huji šibe Božje napoveduje, če se ne poboljšajo, in Božjim navedbam s ponižnim in vernim sercam ne vdajo. Njegove prerokovanja se ločijo v dva dela, ktera sta med seboj v tesni zvezi in v svojih posamnih delih v lepim redu. Tukaj je le še opomniti, de zapopadek eniga dela memo grede v druziga sega, in de se v obeh tolažila z žuganjem verstijo. V pervim delu (od 1. do 8. pogl.) govori prerok od prenovljenja Božjiga kraljestva, v drugim delu (od 9. do 14. pogl.) pa od razrušenja svetniga kraljestva. Prerokovanja perviga dela se ver¬ stijo v naslednjim redu: Dodelanje jeruzalemskiga tempeljna ko predpodoba kraljestva Božjiga (1. pogl.), obljuba večiga Jeruza¬ lema memo razdjaniga, in posebna skerb Božja za-nj (2. pogl.)? ustanovljenje poprešnje duhovske oblasti ko predpodoba prihodnjiga Mesijeviga duhovskiga kraljestva (3. pogl.), obljubljena dopolnitev vsih cerkvenih zadev in skerb Božja za nje (4. pogl.), napoved 717 Vvod v preroka Caharija. šib Božjih terdovratnim nespokornikam (5. in 6. pogl.), pravo per- pravljenje za Mesijev čas je poboljšanje notranjiga človeka, ne pa sama zunanja pobožnost (7. in 8. pogl.). Prerokovanja druziga dela se takole verstijo: Prekuc perzijanskiga kraljestva po Grekih in zanesenje judovski deželi, ki je bila pod perzijansko oblastjo (9. pogl. 1—10. v.), pokončanje Grekov po makabejskih zmagah (9. pogl. 11. v. i. d.), zaverženje nevernih Judov (11. pogl), zmaga noviga izvoljeniga ljudstva in kesanje nevernih Judov (12. in 13. pogl. 6. v.), razkropljenje nevernih Judov in njih poslednje spreobernjenje (13. pogl. 6—9. v.), zmaga Gospodova čez vse sovražnike (14. pogl.). Iz napisa (pogl. 1, 1. in 7.) se vidi, de je imel prerok Ca- liarija pervo perkazen drugo leto Darija Histaspa, 520 let pred Kristusam; ko se pa druge perkazni do 6. poglavja po svojim za- popadku s pervo natanko sklepajo, jih je gotovo tudi tisti čas imel. V sedmim in osmim poglavji popisani preroški govori so bili po napisu sedmiga pogl. perve verste oznanjeni v četertim letu Da- rijeviga kraljevanja, 510 let pred Kristusam. Drugi del Caharije- viga prerokovanja je bil blezo pisan po dodelanim tempeljnu, ko so bile cerkvene in deržavne reči že vravnane, ker prerok k temu nič več ne spodbuja. Sicer pa nam ni nič gotoviga znano od prerokoviga življenja. Judje in kristjani vsili časov so Caharijevo prerokovanje med božje pisma šteli, in katoliška cerkev ga je sprejela med bukve sv. pisma. PREROK MURIJA, I. Poglavje. Vvod. Perkazen angelja Gospodoviga, štirih rogov in štirih kovačev. A 1. ^!gf srni mesec, drugo leto Darija kralja, 1 ) je Gospod go¬ voril preroku Cahariju, sinu Ba¬ rabija, sina Adonoviga, 2 ) rekoč: 2. Gospod se je nad vašimi očeti silno razserdil. 3 ) 3. Reci jim torej : 4 ) To go¬ vori Gospod vojskinih trum: Spre- obernite se k meni, pravi Go¬ spod vojskinih trum, in se bom k vam obernil, pravi Gospod voj¬ skinih trum. 4. Ne bo'dite kakor vaši očetje, v ktere so poprešnji preroki vpili, rekoč: To govori Gospod voj¬ skinih trum: Spreobernite se od svojih hudobnih potov, in od svo¬ jih prehudih misel j 5 ) tode niso poslušali, in ne za-me marali, pravi Gospod. 5. Kje so vaši očetje, 6 ) in preroki, bodo li vekomaj ži¬ veli? 7 ) 6. Pa moje besede, in moje postave, ktere sim svojim hlap- cam prerokam zapovedal, niso li vaših očetov zadevale? 8 * ) Tadaj so se spreobernili in so rekli: Kakor je Gospod vojskinih trum namenil, nam po naših delih in 1. ,,drugo leto li Darijeviga kraljevanja, 519 let pred Kr. 2. V 1. buk. Ezdr. 5, 1. in 6, 14. se imenuje Caharija le „sin Adonov (e , t. j., vnuk Adonov, blezo zato ker je bil stari oče „Adon u (v hebrejskim „Hiddo a , v latinskim y) Addo u ') imenitneji kakor njegov oče Barabija. 3. Prerok opominja Jude v tem vvodu (1 — 6.), de naj besedo Božjo spokorno sprejemajo, in de naj ne bodo takošni, kakoršni so bili njih očetje, kteri so prerokovanje in svarjenje prerokov zametovali. 4. „Reci jim torej 11 , namreč svojim rojakam. 5. V hebrejskim: ... „od svojih hudobnih potov in od svojih hudobnih djanj u . 6. Ni jih več, bili so pa za svojo nepokoršino ostro pokorjeni. 7. tudi preroki so pomerli, ker niso mogli vekomaj živeti, njih pretenja pa so se dopolnile. 8. „prerokam zapovedal a oznanovati. — Ali se niso nad vašimi očeti spol¬ nile vse kazni, ktere sim jim po svojih prerokih napovedoval? Caharija 1. po naših naklepih storiti; tako nam je storil. 9 ) 7. Štiri in dvajseti dan enaj- stiga mesca sabata, 10 ) drago leto Darija je Gospod govoril pre¬ roku Cahariju^ sinu Barabija, sina Adonoviga, rekoč: 8. Y r idil sim po noči, 1 ‘) in glej, mož je sedel na rudečim konji, 12 ) in on je stal med mir¬ tami, ki so bile v dolini; 13 ) in za njim so bili rudeči, pisani in beli konji. 14 ) 9. In sim rekel: 15 ) Kaj so tisti,Gospod moj? In mi je rekel angelj, ki je z mano govoril: Jez ti bom pokazal, kaj je to. 16 ) 719 10. In odgovoril je mož, ki je med mirtami stal, in je rekel: Tisti so, ki jih je Gospod po¬ slal, de zemljo prehodijo. 17 ) 11. In so odgovorili angelju Gospodovimu, ki je med mirtami stal, ter so rekli: Obhodili smo zemljo, in glej, vsa zemlja ima prebivavce, in je pokojna ! 18 ) 12. In angelj Gospodov je od¬ govoril in djal: Gospod vojskinih trum, dokle se ne boš usmilil Jeruzalema in Judovih mest, nad kterimi si se serdil? To je že sedemdeseto leto. 19 ) 13. In Gospod je odgovoril tolaživne besede angelju, kteri 9. Kakor je Gospod napovedovat, tako se je zgodilo! Vzemite si to k sercu, ter poslušajte besedo, ki vam jo Bog še oznanuje, de vas enako ne zadene. 10. »sabat", v hebrejskim: „sebat“. — »Šebat" obsega polovico našiga pro- senca in polovico svečana. H. »Vidil sim po noči 11 naslednjo perkazen, ko sim bil zbujen. 12. Ta »mož", ki se spodej v 11. versti „ angelj Gospodov“ imenuje, je Božje bitje, ki se je v vidni, pomenljivi podobi očakam in Mojzesu razodevalo, in se kmalo »angelj Gospodov", kmalo pa naravnost »Gospod 11 imenuje (1. Mojz. 16, 7. i. d. 2. Mojz. 3, 2. i. d.J, kteri je izvoljeno ljudstvo vodil ino varoval. Po uku svetih očetov je bilo to Božje bitje, ktero se je perbazovalo in raz¬ odevalo, »Beseda Božja 11 , večni Sin Božji (Jan. 1, 11. 12. 41: 1. Kor. 10, 9.). — Mož je sedel na rudečim konji v pomenljivo znamnje kervave vojske in zmage zoper vse svoje sovražnike (4. Kralj. 3, 22. 23. Iz. 63, 1. 2.). 13. Mirte v dolini so podoba revniga stanu, v kterim so bili Judje po babi¬ lonski sužnosti. 14. »in za njim so bili" angelji na rudcčih, pisanih in belih konjih.— „ Nu¬ deči, pisani konji" so podoba kervave vojske, „ beli konji" pa so podoba zmage in miru. Gl. Skr. raz. 6, 2. 15. »sim rekel" angelju, ki je z menoj govoril. Po misli sv. Hieronima je bil ta angelj Caharijev angelj varh, ki se mu je bil tudi pei kazal v tej perkazni. 16. »Jez ti bom pokazal", t.j., povedal, kaj pomeni »mož na rudečim konji' ali „ angelj Gospodov “ in njegovi spremljavci. 17. »de zemljo prehodijo", in Božje povelja dopolnujejo. 18. „ vsa zemlja 11 , t. j., vse perzijansko kraljestvo ima prebivavce, in po vsim kraljestvu je mir. — Drugo leto Darijeviga kraljevanja je bil po vsim kra¬ ljestvu lep mir, in ljudstva tega kraljestva so bile srečne ; le Judeja je bila v žalostnim stanu, Jeruzalem je bil še malo pozidan, zidanje hiše Božje je bilo prejenjalo, prebivavcov je bilo malo, in dežela je bila še veči del pustota. 19 ' v T » je že sedemdeseto leto 1 ', kar je bil Jeruzalem razvaljen po Nabuho- ‘lonozorji. — Angelj Gospodov (Mesija) prosi Boga (Očeta) za svoje ljud- s tvo, de naj se ga usmili. 720 Caharija 1. in Gospod bo še Sion oveselil, in Jeruzalem zopet izvolil. 25 ) 18. In vzdignil sim svoje oči, ter sim gledal, in glej, [bili so) štirje rogovi. 26 ) 19. In sim rekel angelju, ki je z mano govoril: Kaj je to? In mi je rekel: To so rogovi, ki so Juda in Izraela in Jeruzalem razmetali. 27 ) 20. In Gospod mi je štiri ko¬ vače 28 ) pokazal. 21. In sim rekel: Kaj pridejo ti delat? In on je djal, rekoč: To so rogovi, ki so Juda raz¬ metali moža za možem, tako de nobeden izmed njih ni svoje glave vzdignil; 29 ) ti pa so prišli une strašit, in de odbijejo roge na- rodarn, ki so vzdignili rog zoper judovsko deželo, de bi jo raz¬ metali. 30 ) 20. Bog „je odgovoril angelju namreč Caharijevimu angelju varhu, ne pa „ angelju Gospodovima", ker ta angelj (Mesija) je le zato Boga (Očeta) vprašal, de je uni angelj preroku odgovor nesel. 2t. v Dobre in tolazljive besede “, ktere je bil angelj Cahariju povedal (13. v.), so bile, de se namreč Bog z vso gorečnostjo poganja ter skerbi za srečo svojiga ljudstva. 22. r iiad bogatimi narodi (£ , v hebrejskim: „nad pokojnimi narodi “, ki so po svojim bogastvu, v miru in pokoji ošabni. 23. „jez sim se le malo jezil il nad Judi, le malo sim jih hotel pokoriti po ptujih narodih; oni pa so jih zoper mojo voljo preveč stiskali, in neusmiljeno z njimi ravnali. 24. „merjevska vernica bo čez Jeruzalem potegnjena" vznamnje, kako dolgo in široko se bode mesto zidalo. 25. j,izvolil“ sebi v sedež, kjer bo v tempeljnu prebival. 26. „štirje rogovi t. j., štiri močne .Judam sovražne ljudstva, ktere so jib na vsih štirih straneh sveta obdajale. 27. Kaldejci in z njimi združeni narodi so Jeruzalem raznesli. 28. v štiri kovače u , t. j., štiri zmagavce teh štirih moči. 29. Sovražni narodi so Jude po deželah razkropili, in so jih tako terdo pod svojo oblastjo imeli, de se jim nihče ni upal ustavljati. 30. „ti (zmagavci) so prišli“ pokončevat Judam sovražne narode. je z menoj dobre besede go¬ voril. 20 ) 14. Rekel pa je meni angelj, ki je z menoj govoril: Vpi, in reci: To govori Gospod vojski- nih trum : Poganjam se za Je¬ ruzalem in Sion z veliko goreč¬ nostjo. 21 ) 15. In jezim se z velikim ser- dam nad bogatimi narodi; 22 ) ker jez sim se malo jezil, oni so pa nesrečo poviševali. 23 ) 16. Zategavoljo to govori Go¬ spod : Povernil se bom v usmi¬ ljenji k Jeruzalemu; in moja hiša bo v njem sozidana, pravi Go¬ spod vojskinih trum, in merjev- ska vervica bo čez Jeruzalem potegnjena. 24 ) 17. Še vpi in reci: To govori Gospod vojskinih trum: Moje me¬ sta bodo še obilno dobrot imele, Caharija 2. 721 II. Poglavje. Mož z merjevsko vervico, hramba in slava noviga Jeruzalema. 1. In vzdignil sira svoje oči, ter sim gledal, in glej, (bil je) mož, 1 ) in ta je imel merjevsko vervico v svoji roči. 2. In sim rekel: Kam greš? In mi je rekel: De zmerim Je¬ ruzalem, in vidim, kolika je nje¬ gova širjava, in kolika njegova dolžina. 3. In glej, angelj, ki je z mano govoril, 2 ) je odšel, 3 ) in drugi an¬ gelj 4 ) mu je naproti prišel. 5 ) 4. In mu je rekel: Teci, go¬ vori s tem mladenčem, 6 ) in reci: V Jeruzalemu bodo stanovali brez ozidja zavoljo obilnosti ljudi in živine v sredi njega. 7 ) 5. In jez bom njemu, pravi Gospod, ognjen zid krog in krog, in bom v časti v sredi njega. 8 ) 6. Oh, oh, bežite iz severne dežele, 9 ) govori Gospod ; zakaj na čvetere vetrove neba sim vas razgnal, pravi Gospod. 7. O Sion, beži, ki prebivaš per babilonski hčeri; 10 ) 8. ker to pravi Gospod voj- skinih trum: Po časti me je poslal k narodam, ki so vas obropali; 1 ‘) kdor se namreč vas k „mož“, berž ko ne, „ angelj Gospodov “. Gl. zgor. 1, 11. 2. Ta angelj je bil blezo Caharijev angelj varh.'Gl. zgor. 15. razi. 3. je šel od mene k angelju, ki je Jeruzalem meril. 4. Ta angelj je bil blezo izmed spremljavcov tistiga angelja, ki je meril pro¬ stor za novi Jeruzalem. 5. n mu je naproti prišel de mu je poduk pernesel. 6. Po misli svetiga Hieronima je bil „ta mladeneč “ Caharija. 7. Novi Jeruzalem se ne sme z ozidjem obdati, de se bo mogel 'razširjati za¬ voljo obilnosti ljudi, ki se bodo vanj preselovali. 8. Jez ga bom varoval s svojo vsigamogočno roko, in bom v njem česen. — Očitno je, de tukaj prerok govori od noviga Jeruzalema, ki se bo spremenil v cerkev Božjo, ktera se bo razširjala čez judovske meje po vsim svetu, in bo v se sprejemala vse narode. 9. Te besede merijo naj prej na Jude, kteri se še niso bili vernili iz babilon¬ ske sužnosti, v daljnim visim pomenu pa na vse, kteri se še niso podali v cerkev Božjo. — Zakaj se Babilon imenuje „ severna dežela glej Jer. k 13. razi. 16. 10 - O Judje, bežite iz Babilona, de se rešite iz nesreče, ki ga bo zadela. — Babilončani so se bili namreč kralju Dariju uperli; na to je kralj mesto oblegel, njegovo ozidje poderl, Baalov tempelj razvalil, in veliko morijo napravil. D. n Po časti'' 1 j t. j., po vaši častiti vernitvi iz sužnosti; ali pa: „Po časti 11 , ki sim jo z vašim izpeljanjem iz sužnosti dosegel, ,,me je poslal k na¬ rodom«, t. j., mene — angelja Gospodoviga — Mesija — Sina Božjiga— jc Bog Oče poslal kaznovat sovražne narode. Di. Loh in Reišl pa takole : n Po čast“, t. j., de čast dosežem, ,,me je poslal k narodam«, de se nam¬ reč po kaznovanji Izraelovih sovražnikov veličastvo Božje razodeva. * Kri¬ stus bo konec časov kaznoval nekeršanske, njegovimu kraljestvu sovražne derhali. IV, 46 Caharlja 2. 3. 722 dotakne, se dotakne punčice mo- jiga očesa; 12 ) 9. ker glej, jez vzdignem svojo roko nad nje, in bodo rop tem, kteri so njim služili; in spoznali bote, de me je Gospod vojskinih trum poslal. 10. Poj hvalo, in veseli se, hči sionska; ker glej, jez pridem, in bom sred tebe stanoval, govori Gospod. 13 ) 11. In veliko narodov se bo tisti dan Gospodu perdružilo, in bodo moje ljudstvo, in bom sred tebe stanoval; in zvedila boš, u ) de me je Gospod vojskinih trum k tebi poslal. 12. In Gospod bo Juda 15 ) kot svoj delež posestval v posvečeni deželi; 16 ) in bo Jeruzalem še iz¬ volil. n ) 13. Naj molči vse meso pred Gospodam; ker se je vzdignil s svojiga svetiga prebivališa. 18 ) III. Poglavje. Prerok vidi v perkazni velikiga duhovna stati pred sodbo, in satana tožnika; Bog obljubi poslati Mesija. 1. In gospod * 1 ) mi je pokazal Jesusa, 2 ) velikiga duhovna, sto- ječiga pred angeljem Gospodo¬ vim; 3 ) in satan je stal ob nje¬ govi desnici, de bi mu zoper- val. 4 ) 2. In gospod 5 ) je satanu re¬ kel: Okrega naj te Gospod, o 12. kdor se namreč vas loti, ter vas preganja in zate'ra, on se mojiga naj ijubšiga — mene samiga — loti, on mene žali. 13. Besede 10. in 11. verste so se le ob prihodu Kristusovim spolnile. 14. „zvedila boš : ‘, hči sionska, judovska srenja, poslednji čas. Glej Oz. 8. pogl. 15. „Juda“, t. j., Jude, svoje spoznovavce. 16. „v posvečeni deželi u , v Palestini, v svoji cerkvi. 17. „izvolil a v svoje prebivališe, in bo vedno ostal v svoji cerkvi. 18. Molčijo naj v svetim strahu vsi ljudje, ko pride z nebes Gospod razširjat novi Jeruzalem in kaznovat svoje sovražnike. 1. V hebrejskim: „In on “ i. t. d. Ta „gospod“ ali „on“ je bil blezo Caha- rijev angelj varh. 2. „Jesus“ ali „Josva cl , sin Josedekov (Hag. 2, 3.), visi duhoven, je bil ze koj spervenja z Zorobabelam v Jeruzalem prišel, in se je močno poganjal za zidanje hiše Božje. 3. n pred angeljem Gospodovim a , t. j., pred Sinam Božjim. 4. satan je visiga duhovna pred „angeljem Gospodovim “ tožil zavoljo nje¬ govih grehov. Viši duhoven je imel dolžnost, ljudstvo grehov očiševati; k° pa te svoje dolžnosti ni mogel dopolnovati, ker tempelj ni bil še dozidan, J e imel nad seboj grehe vsiga ljudstva (3. Mojz. 16, 21. i. t. d.), torej je stal pred „ angeljem Gospodovim “ per sodbi v umazanih oblačilih (3. v.), klere pomenijo njegov grešni stau. Tožnik satan je hotel, de bi Bog višiga d o- hovna precej končal, ker bi se potem zidanje sv. tempeljna še dalje odkla- dalo; satanu bi se bilo namreč naj bolje s tem ustreglo, de bi se ne bu tempelj nikdar zidal, ali pa vsaj njegovo zidanje še dolgo časa odkladalo (Dr. Loh in Reišl). 5. „ gospod t. j., angelj Gospodov ali Mesija, Sin Božji. Caharija 3. satan, 6 ) okrega naj te Gospod, ki je Jeruzalem izvolil. 7 ) Ni li ta iz ognja potegnjen ogorek? 8 ) 3. In Jesus je bil oblečen v umazanih oblačilih, 9 ) in je stal pred angeljem. 4. Ta pa je spregovoril, in je rekel njim, ki so pred njim stali, rekoč: Vzemite umazane oblačila z njega! Njemu pa je rekel: Glej, odvzel sim ti tvojo hudobijo, in sim te oblekel v praznične oblačila. 10 ) 5. In je rekel: Denite mu čisto ovijačo na glavo. 11 ) In so mu djali čisto ovijačo na glavo, ter ga oblekli v oblačila; in an- gelj Gospodov je stal. 12 ) 723 6. In angelj Gospodov je za¬ gotavljal Jesusa, rekoč: 7. To govori Gospod vojski- nih trum: Če boš po mojih po¬ tih hodil, in mojo službo oprav¬ ljal ; boš tudi ti mojo hišo sodil, 13 ) in varoval moje preddvore, 14 ) in ti bom dal spremljavce izmed teh, ki zdaj tukej stoje. 15 ) 8. Poslušaj, Jesus, veliki du¬ hoven, ti in tvoji prijatli, ki per tebi prebivajo; 16 ) ker ti možje so predpodobe. 17 ) Glej namreč, jez bom perpeljal svojiga Hlap¬ ca Vzhajočjga. 18 ) 9. Ker glej, on je kamen, kteriga sim pred Jesusa položil; 19 j na tem enim kamnu je sedem 6. Bog naj te zapodi, in ti vso moč vzame. 7. »kije Jeruzalem izvolil“ sebi v prebivališe, in hoče, de se zopet sozida a tempeljnam vred. 8. n Ni li ta“ viši duhoven že dovolj britkost in težav terpel, ter je bil iz ognja nadlog otet kakor ogorelo poleno? Perm. Amoz. 4, 11. (Dr. Loh in Reišl). 9- »v umazanih oblačilih “, ktere So podoba njegoviga grešniga stanu. Glej zgor. 4. razi. Iz. 4, 4. Prip. 30, 12. 10. Vse to je podoba odpušenja grehov in opravičenja. H. »ovijačo “, tursko kapo, ktera je podoba njegove dušne lepote, ker je bil že očišen grehov. 12. „ angelj Gospodov (Sin Božji) je stal* ko sodnik, v čigar imenu so nje¬ govi služabniki višiga duhovna grehov očistili (Dr. Loh in Reišl). 10- „boš tudi ti mojo hišo'- 1 , t. j., moje ljudstvo sodil. 14. »moje preddvore“, t. j., moj tempelj z njegovimi preddvori (2. Kron. 19, 11: 23, 18. Jer. 29, 26.); opravljal boš duhovsko službo, imel boš vso du- hovsko oblast. l5 - „in ti bom dal spremljavce“, t.j., varhe izmed angeljev, ki so zdaj tukaj per meni. j 6 - »tvoji prijatli* , tvoji tovarši, duhovni, ki so per tebi. 17 ; »ti možje*, t. j., vi možje — duhovni — ste „ predpodobe “ višiga Mesi¬ je viga duhovstva. ‘ 8 - poslal bom „svojiga Hlapca*, t. j., Mesija (glej Iz. 42, 1: 49, 3. 5: 50, 10: 52, 13; 53, n/) 5 Vzhajočiga *, vzhajoče Solnce pravice, Kristusa (glej Luk. 1, 78.). Hebrejska beseda ,, zemah* se lahko tudi prestavlja: »mladiko*, kakor se tudi Mesija imenuje per Iz. 4, 2. Jer. 23, 5: 33, 15. 19 . »Ker glej, on (Mesija) je kamen*, podlagni kamen in vogelni kamen (glej Ps. 117, 22. Mat. 21, 42. Djan. ap. 4, 11. Rim. 9, 32. 33.), „ kteriga sim pred Jesusa*, višiga duhovna, pred Jude sploh, položil, de naj bi nanj Kidali novo judovstvo, vero duha in resnice. 46 * 724 Caharlja 3. 4. očes; 20 ) glej, jez ga bom lepo obdelal, pravi Gospod vojskinih trum, 21 ) in bom v enim dnevu hudobijo une dežele odvzel. 22 ) 10. Tisti dan, pravi Gospod vojskinih trum, bo prijatel prijatla vabil pod vinsko terto, in pod smokvino drevo. 23 ) IV. Poglavje. Prerok vidi svečnik s sedmerimi svetilnicami in oliki, iz kterih teče olje v svctilnice, kar pomeni, de bo Zorobabel z Božjo pomočjo tempelj zidal iD dokončal. 1. In angelj, ki je z menoj govoril, se je vernil, in me je zbudil kakor človeka, kteri se zbudi iz svojiga spanja. * 1 ) 2. In mi je rekel: Kaj vi¬ diš ? In sim djal: Glej, vidim ves zlat svečnik, in verh njega njegovo oljnico, in sedem njego¬ vih svetilnic na njem, in sedem cevk k svetilnicam, ktere so verh njega. 2 ) 3. In dve oljki ste verh njega; ena na desni oljnice, in ena na njeni levi. 4. In sim odgovoril, in rekel angelju, ki je z menoj govoril, rekoč: Kaj je to, gospod moj? 5. In odgovoril je angelj, ki je z menoj govoril, in mi je rekel: Ali ne veš, kaj je to? 3 ) In sim rekel: Ne, gospod moj ! 6. In je odgovoril, in mi djal, rekoč: To govori Gospod Zo- robabelu, ter pravi: Ne z vojsko, ne s silo, ampak po mojim duhu, govori Gospod vojskinih trum. 4 5 ) 7. Kdo si ti, velika gora, pred Zorobabelam ? Ravnina boš ! 8 ) 20. Nekteri razlagavci si mislijo z očesi darove svetila Duha, kteri je v Je¬ zusu Kristusu bival v vsi popolnosti (Iz. 11, 2. 3. Jan. 3, 34. Perm. Skr. raz. 5, 6.); drugi pa si mislijo z očesi previdnost Božjo, ktera je nad tem kamnam čula. 21. jez sam bom Mesija z vsimi božjimi popolnamostmi previdil. 22. „v enim dnevu", t. j., ob dnevu njegove smerti na križu. 23. To je podoba pokopa, mirti in sreče, ki bo po Mesijevi smerti odrešenim vernim došla. 1. Ob koncu poprešnje perkazni se je bil prerokov duh iz zamaknjenja vernil v svoj navadni stan, in angelj je bil od njega zginil. Nekoliko časa po tem pa spet angelj pride k preroku, ter zbudi njegoviga duha iz navadniga stantii ki se tukaj spanje imenuje; tadaj se prerok spet zamakne, in drugo per- kazen vidi. 2. Prerok vidi v perkazni svečnik s sedmerimi svetilnicami, kakoršen je bil v svetišu (2. Mojz. 25, 31. i. d.), in nad njim tudi vidi oljnico (posodo za olje), iz ktere po sedem cevkah olje teče v sedmere svetiluice na svečniku- V oljnico nad svečnikam pa se je olje nabiralo po dveh cevkah iz dveh oljk, ki ste stale ob svečniku (3. v.). 3. „Ali ne veš", ali ne razumeš, kaj to pomeni ? 4. Ta perkazen pomeni, de Zorobabel ne bo s človeškim trudam tempeljpa sozidal in nove judovske deržave ustanovil, ampak le z Božjo pomočjo- Svečnik je po tem takim podoba Zorobabeloviga dela, olje pa, ki iz vanj teče, je podoba pomoči in milosti Božje. _. 5. Kaj so per toliki pomoči Božji vse zavere ali zaderžki? Vsi bodo zginil* ■ Caliarija 4. 5. On bo postavil glavni kamen, 6 ) in bo njegovo lepoto naredil enako lepoti (jperviga tempeljna ). 7 ) 8. In Gospod je meni govoril, rekoč: 9. Zorobabelove roke so tej hiši dno postavile, in njegove roke jo bodo dokončale ; in spo¬ znali bote, de me je Gospod voj- skinih trum k vam poslal. 8 ) 10. Kdo bi namreč zaničeval dni malih začetkov? 9 ) Pa veselili se bodo, ter bodo vidili svinčnik v Zorobabelovi roči. 10 ) Te sedmere očesa so Gospodove,- ki preletajo vso zemljo. 11 ) 725 11. In sim odgovoril, in mu rekel: Kaj ste te dve oljki na desni svečnika in na njegovi levi? 12. In sim drugič spregovoril, in mu rekel: Kaj ste dve oljkini vejici, ki ste poleg dveh zlatih kljunov, v kterima ste cevki iz zlata? 12 ) 13. In mi je odgovoril, rekoč: Ali ne veš, kaj je to? In sim rekel: Ne, Gospod moj ! 14. In je rekel: To sta dva sinova oljnata, ki stojita pred Gospodovavcam vse zemlje. I3 ) V. Poglavje. Prerok vidi leteče bukve in ženo v merici, ktero odnesete dve drugi ženi v senaarsko deželo. 1. In sim se obernil, in sim vzdignil svoje oči, in sim vidil, '» glej, leteče bukve. 2. In mi je rekel: Kaj vidiš ? In sim djal: Jez vidim leteče bukve; njih dolžina je dvajset komolcov, in njih širjava deset komolcov. 3. In mi je rekel: To je pre¬ kletstvo, ki se izhaja čez vso deželo; ker bo vsak tat, kakor je tam pisano, sojen; in vsak 6- Zorobabel bo dozidal tempelj, ter bo nanj položil verhnji kamen. 7. Zorobabel bo tak lep tempelj sozidal, kakoršen je bil pervi Salomonov tempelj. V hebrejskim: „On bo postavil glavni kamen z vpitjem: Sreča, sreča mu! u 8 - r ,in spoznali bote“ iz dodelaniga tempeljna, de me je (govori prerok) Bog k vam poslal, de je tedaj moje prerokovanje njegova beseda, torej resnično. „Kdo bi namreč zaničeval * majhni začetek tempeljnoviga zidanja? 10 - Bili ste žalostni, ko se je bil prejenjal tempelj zidati; pa veselili se bote, ko bote vidili Zorobabela z zidarsko mero v roči, t.j., ko bote vidili, de se pod njegovim vodstvam tempelj urno zida. Vsiga vidni Bog čuje nad Zorobabelam in zidanjem. 12. Cevki, po kterih je v oljnico ali v posodo nad svečnikam olje teklo (zgor. 2. razi.),' ste imele na zgornjim koncu, kjer je iz oljk olje vanji teklo, po¬ dobo odpertih zlatih kljunov. V ta dva kljuna ste segale dve veji iz oljk, iz kterih je po (eh dveh vejah olje v kljuna teklo. 13- „sinova oljnata t. j., sinova z oljem maziljena, berž ko ne, kralj Zoro- babel in viši duhoven Jesus. 726 Caharija 5. persegavec bo enako po tem sojen.*) 4. Uno bom izpeljal, * 2 ) govori Gospod vojskinih trum, in bo prišlo v hišo tatovo, in v hišo njega, ki v mojim imenu po kri¬ vim persega, in bo v sredi nje¬ gove hiše prebivalo, ter pokon¬ čalo njo, in nje les, in nje kamne. 3 ) 5. In angelj, ki je z menoj govoril, je prišel, in mi je rekel: Vzdigni svoje oči, in poglej, kaj je to, kar izhaja? 4 ) 6. In sim rekel: Kaj je to ? In je djal: To je merica, ki iz¬ haja. In je rekel: Ta je njih oko po vsi deželi. 5 ) 7. In glej, teža svinca se je pernesla, in glej, ena žena je v sredi merice sedela. 6 ) 8. In je rekel: Ta je hudo¬ bija. In jo je v sredo merice ver- gel, in svinčeno kepo v nje od- pertino spustil. 7 ) 9. In sim vzdignil svoje oči, ter vidil; in glej, dve ženi ste prišle, in veter je bil v njunih perutnicah, in ste imele perutnice kakor perutnice jastrebove; in ste merico med zemljo in nebo vzdignile. 8 * * ) 10. In rekel sim angelju, ki je z menoj govoril: Kam te ne¬ sete merico ? t. Pomen: V letečih bnkvah so zapisane vse pregrehe judovskiga ljudstva io kazni, ki ga bodo zadevale. Poglavitna greha tega ljudstva sta bila: nezve¬ stoba do Boga, in krivica do bližojiga. Judje so namreč zvestobo, ki so j o s persego Bogu obljubili, brezvestno prelamljali, svojiga bližnjiga pa golju- favali in oderali. Te dve pregrehi še zdaj gospodujete med tem zaverženim ljudstvam. 2. „Uno“ prekletstvo, zaverženje, namenjene kazni bom izpolnil nad tem nezvestim in krivičnim ljudstvam. 3. To prekletstvo, to zaverženje, ta namenjena kazen bo zadevala nezvesto in krivično ljudstvo, ter bo „ njegovo hišo u , t. j., njegovo shodnico (sinagogo) do čistiga ukončala. Zaverženje judovske shodnice se je začelo izpolnovati ob pervim Kristusovim prihodu ; popolnama pa bo ta shodnica ukončana ob koncu časov, ko se bodo ostanki Judov podali v Kristusovo cerkev. 4. „je prišel “ k meni iz perkazni; — „kar izhaja a , t. j., kar se kaže v perkazni ? 5. V hebrejskim: v To je efa, ki izhaja t. j., ki se perkazuje. „Efa“ j® bila mera za suhe reči. — „Ta (merica) je njih oko “, t. j., oči Judov so obernj ene na krivično mero, na goljufijo in odertijo po vsi deželi; oni vedno gledajo in pazijo, kako de bi koga z mero prekanili in ogoljufali (Dr. Loh in Reišl). 6. žena je v merici tako sedela, de je iz nje gledala. Ta žena je bila p® - menljiva podoba judovskih krivic (Dr. Loh in Reišl). 7. Angelj je s svinčenim pokrovam ženo v merici poveznil v znamnje, de j® mera polna krivic. 8. Ženi, ki ste merico kviško vzdignile in z njo zletele, pomenite dve močni, roparski ljudstvi, bi bote krivične in nezveste Jude iz njih dežele odpeljale, in med narode razkropile; — ,, veter je bil v njunih perutnicah il , to je p®' doba velike hitrosti, „ perutnice jastrebove “ so podoba hitriga roparskig® ljudstva. Veliko razlagavcov si misli rimska cesarja Tita in Hadrijana, ki sta Jude po vsim svetu razvela. Caharija 5. 6. 727 11. In mi je rekel: De se ji in de se tam uterdi, ter se dene biša &ida v deželi senaarski, 9 ) na svoje stalo. 10 ) VI. Poglavje. Prerok vidi štiri s konji naprežene vozove. Bog ukaže preroku narediti kroni, in ji višitnu duhovnu na glavo djati. 1. In sim se obernil, ter vzdignil svoje oči, in sim vidil, ‘) in glej, štirje vozovi * 2 ) pridejo izmed dveh gora; 3 ) in gori ste bile bronasti gori. 4 ) 2. V pervim vozu [so bili') rudeči konji, 5 ) in v drugim vozu černi konji, 3. in v tretjim vozu beli konji, in v četertim vozu pisani konji, in močni. 6 ) 4. In sim odgovoril, in rekel angelju, ki je z menoj govoril: Kaj je to, gospod moj ? 5. In angelj je odgovoril, in mi rekel: Ti so štirje vetrovi neba, ki izhajajo, de stoje pred Gospodovavcam vse zemlje. 7 ) 6. V kterim so bili černi konji, so šli v polnočno deželo, 8 9 ) in beli so šli za njimi, in pisani so šli proti poldanski deželi. 9 ) 9. v Kam te (ženi) nesete merico (10. v.)? In mi je rekel: V deželo se- naarsko, de se ji (ondi) hiša zida“. — „Senaar“ je staro ime babilonske dežele, in se tukaj imenuje namesti vsih daljnih dežel, kamor bodo nezvesti in krivični Judje razveti. 10. se tam (merica) uterdi“, t. j., terdno postavi, de nepremakljivo stoji na svojim kraji. Kaj očitno zaznamnja ta polna, s svinčenim pokrovam po¬ veznjena in terdno postavljena merica krivične in nezveste Jude, ki so z Mesijevim umorstvam mero svojih pregreh napolnili, in si kazen — razkrop- Ijenje po vsim svetu s svojo terdovratnostjo tako rekoč uterdili; polna mera njih pregreh s kaznijo vred stanovitno na njih tiči. 1. „sim vidil“ v perkazni, ko sim bil zamaknjen. 2. „štirje vozovi^ so poleg 5. verste „ štirje vetrovi 11 , kteri pomenijo kazni Božje. Gl. Jer. 49, 36. Dan. 7, 2. Skr. raz. 7, 1. Število „štirje 11 pa po¬ meni prihod kazen Božjih od vsih strani. 3. Dve gori ste bile po prerokovim razlaganji (spod. 14, 4.) dva verha raz¬ klane oljske gore, od nje razklanosti ali sedla dalje je bila dolina ,,Josafat u ali sodnja dolina. Iz te doline bodo prišle kazni Božje nad sovražnike Božjiga kraljestva. 4. bronasti gori“ pomenite, de Bog svoje kraljestvo sterdnim, neprederlji- vim ozidjem obdaja, ali s svojo nepremagljivo mogočnostjo varuje. 5 - „rudeči konji “ pomenijo kervavo vojsko, »čemi konji“ pa žalovanje na¬ rodov ob hudi kervavi vojski. 3- Jeli konji “ so podoba zmage Gospodove, „ pisani konji- 1 pa so vsih treh imenovanih barv, in so posebno močni. 7 - Je stoje 11 , t. j., de čakajo povelja Božjiga, ter so pripravljeni, ga spol- novati. 8 - „0 polnočno « ali ,,severno deželo“, t. j., v Babilonijo. - Babilonija je bila dvakrat tepena, po Perzijanih pod Ciram in po Grekih pod Aleksandram Velikim. 9 - » Proti poldanski « ali Južni deželi t. j., proti Egiptu. - Kaldejci in 728 Caharija 6. 7. Kteri so pa naj močnejši bili, 10 ) so izhajali, in iskali iti, in preleteti vso zemljo. In je re¬ kel: Pojdite, preletite zemljo; in so preleteli zemljo. 11 ) 8. In poklical me je, ter mi je djal, rekoč: Glej, kteri gredo v polnočno deželo, so upokojili mojiga duha v polnočni deželi. 12 ) 9. In Gospod mi je govoril, rekoč : 13 ) 10. Vzemi od preseljenih, od Holdaja, in od Tobija, in od Idaja, ki so prišli iz Babilona; in pridi tisti dan, ter pojdi v hišo Josija, simi Sofonijeviga; 14 ) 11. in vzemi zlata in srebra, ter naredi krone, 15 ) in deni jih na glavo Jesusu, simi Josede- kovimu, velikimu duhovnu, 12. in govori mu, rekoč: To pravi Gospod vojskinih trum, re¬ koč: Glej, mož 16 ) [bo prišel], Vzhajočl 17 ) (jeJ njegovo ime; ih namesto njega bo pri¬ raste!, 18 ) in bo Gospodu tempelj zidal. 19 ) 13. In on bo Gospodu tempelj sozidal, in on bo nosil čast, 20 ) in bo sedel, ter gospodoval na svojim prestolu ; 21 ) in bo duhoven na svojim sedežu, 22 ) in edi- Egipčani, naj veči sovražniki Izraelovima ljudstva, se tukaj imenujejo na¬ mesti vsili sovražnikov Božjiga kraljestva, 10. „naj močnejši a , v sirski prestavi: „rudeči u (konji). 11. v pomenljivo znamnje, de bo kazen Božja zadevala vse narode, ki se ustavljajo Božjimu kraljestvu. 12. „so upokojili mojiga duha li , t. j., so utolažili mojo pravično jezo z do¬ polnjeno kaznijo. — Pomen vse prikazni je: Bog, kralj svojiga kraljestva, bo Jude in sploh vse narode, ki se njegovim naredbam ustavljajo, tako dolgo tepel in pokoril, dokler ne bo njegova pravica utolažena. 13. V naslednji prikazni Bog zapove preroku, de naj zlato in sreberno krono, ki so jo v sužnosti vjeti Judje naredili, višimu duhovnu Jesusu na glavo dene v pomenljivo znamnje, de kdej pride drugi viši duhoven, „Vzhajoči“ (zgor. 3, 8. „Mladika“j, kteri bo kraljevsko in viši duhovsko čast v sebi združil, tempelj Gospodov (sveto cerkev) zidal, in vse narode pod svojo oblast spravil. 14. Ti trije možje, Holdaj, Tobija in Idaja so bili poslanci v Babilonu ostalih Judov, in so od njih darove pernesli v Jeruzalem za tempelj, in so ko gosti stanovali v hiši višiga duhovna Josija. 15. „naredi krone blezo dve kroni eno zlato, eno pa sreberno, in deni ji na glavo višimu duhovnu Jesusu v pomenljivo znamnje Mesijeve kraljeve in viši duhovske časti in oblasti. ' 16. „Olej, mož u , kteriga ti zdaj predpodobuješ, ker bo tudi on viši duhoven. 17. „ Vzhajoei“, v hebrejskim: „Zemah“, t. j., „ Mladika “. Gl. zgor. 3, 8. 18. „ namesti njega u , namreč višiga duhovna Jesusa; v hebrejskim: svo¬ jiga kraja bo izrastla u , namreč Mladika, t. j., Mesija. 19. „bo Gospod tempelj zidak 1 , tode ne iz lesa in kamna, ker tega bo Zoro- babel sozidal (4, 8.), in Mesija s svojo pričujočnostjo poveličal (Hag. 2, 7—9. Malah. 3, 1.); ampak duhovni tempelj (sveto srenjo ali cerkev), kteri je bil že Davidu obljubljen. Gl. 2. Kralj. 7, 13. 20. „čast a , v hebrejskim: v hod“, kar pomeni slavo, veličastvo, kraljevo svetlost. Gl. 1. Kron. 29, 25. Ps. 20, 6. 21. „na svojim prestolu na svojim sedežu. Perm. Ps. 109. 22. Tudi v 109. Psalmu se Mesija imenuje duhoven. Caharija 6. 7 . 729 nost v miru bo med tema dve¬ ma. 23 ) 14. In krone bodo Helemu, in Tobiju, in Idaju, in Hemu, sinu Sofonijevimu, spominek v Go¬ spodovim tempeljnu. 24 ) 15. In kteri so delec, 25 ) bodo prišli, ter zidali v tempeljnu Go¬ spodovim; 26 ) in zvedili bote, de me je Gospod vojskinih trum k vam poslal. 27 ) Zgodilo se bo pa to, če bote pokorni poslušali glas Gospoda, svojiga Boga. 28 ) VII. Poglavje. Poslanci vprašajo duhovne in preroke v Jeruzalemu, če se morajo Judje še dalje postiti tiste dni, ktere so se v sužnosti postili. Na to vprašanje jim pre¬ rok odgovori, de sami posti brez poboljšanja serca Bogu niso prijetni, in de Bog zlasti hoče pravico 1. In zgodilo se je v četer- tim letu Darija kralja, je govoril Gospod Cahariju, četerti dan de- vetiga mesca, ki je kaslev.') 2. In so poslali * 2 ) k Božji hiši Sarasarja in Rogomeleka, in može, ki so bili z njim, prosit pred Gospodovo obličje; 3. de bi govorili z duhovni hiše Gospoda vojskinih trum, in in ljubezen do bližnjiga. s preroki, rekoč: Mi je Ii jokati v petim mescu, ali moram li po¬ svečevati se, kakor sim že delal veliko let? 3 * * * ) 4. In Gospod vojskinih trum mi je djal, rekoč: 5. Govori vsimu ljudstvu po deželi, in duhovnam, rekoč: Ko ste se postili, in jokali v petim in sedmim (mescu ) teh sedem- 23. „med tema dvema 11 , t. j., med višim duhovnam Jesusam in Mesijem Je- zusam Kristusam v tem oziru, ker je bil viši duhoven Jesus predpodoba naj višiga duhovna Jezusa Kristusa. 24. Tem možem in vsim drugim bote v tempeljnu obešeni kroni v spomin, de se bodo kdej vsi narodi pod tem naj višim duhovnam in kraljem zbrali. — n Helem“ se imenuje v 10. versti n Holdaj“, „Hem u pa Josija. Hebrejci so imeli pogostama po dve imeni. 25. „kteri so deleč“ po svetu, t. j., daljni narodi. 26. „bodo zidali “ v'Kristusu in po Kristusu njegovo cerkev. 27. Iz perstopa narodov v sveto cerkev bote spoznali in se prepričali, de sim svoje prerokovanje od Boga prejel. 28 > Ta obljuba se bo vam spolnila, če bote po zapovedih Božjih živeli. Judje niso po zapovedih Božjih živeli, obljubljeno se je vender le spolnilo, tode ne za nje, ampak za narode, kteri so v cerkev Božjo stopili. 1- „kaslev a , mesec, ki obsega zadnjo polovico našiga Jistopada in pervo po¬ lovico nasiga grudna. 2 - »so poslali“ vnanji Judje, blezo tisti, ki so bili na Babilonskim ostali; v hebrejskim : ..poslal je Betel 11 , t- j-, prebivavci v Betelu so poslali (Dr. Loh in Reišl). 3 - Odkar je bil tempelj v Jeruzalemu požgan in razvaljen, so se Judje v spomin te žalostne pergodbe postili vsako leto deseti dan petiga mesca (Jer. 52, 12.). Ko se je pa tempelj dodeloval, so poslali vprašat, če se morajo še tudi zdaj postiti imenovani dan (Dr. Loh in Reišl). Caharija 9. 8. 730 deset let, ste se li zavoljo mene postili? 4 ) 6. In ko ste jedli in pili, ali niste za-se jedli, in zavoljo sa¬ mih sebe pili? 5 ) 7. Niso li to besede, ki jih je Gospod govoril po poprešnjih prerokih, ko se je v Jeruzalemu še prebivalo, in je še bogat bil, on in mesta okrog njega, in ko so bili prebivavci na poldanskim, in po planjavah? 6 ) 8. In Gospod je govoril Ca- hariju, rekoč: 9. To pravi Gospod vojski- nih trum, rekoč: Pravične sodbe sklepajte, in milost in usmiljenje skazujte vsakter svojimu bratu. 10. In vdove, in sirote, in ptujca, in siromaka ne zaterajte; in nihče naj ne misli hudiga zo¬ per svojiga brata v svojim sercu. 7 8 ) 2. Mojz. 22, 22. Iz. 1, 23. Jer. 5, 28. 11. Pa niso hotli poslušati,*) in so herbet kazali in se proč obračali, in so svoje ušesa ma¬ šili, de bi ne slišali. 12. In svoje serce šo storili kakor demant, de bi ne slišali postave in besedi, ktere je poslal Gospod vojskinih trum v svojim duhu po nekdanjih prerokih; in prišla je velika jeza 9 ) od Go¬ spoda vojskinih trum. 13. In se je zgodilo, kakor je govoril, in niso poslušali, tako bodo klicali, 10 11 ) in ne bom usli¬ šal, pravi Gospod vojskinih trum. 14. Zato sim jih razkropil po vsili kraljestvih, ki jih ne po¬ znajo; in dežela je bila po njih zapušena, de ga ni bilo, kteri bi tje in sem hodil, in djali so za¬ želeno deželo v pušavo. 1 ') VIII. Poglavje. Bog obeta Judam v novim Jeruzalemu veliko srečo, če bodo po njegovih za¬ povedih živeli. 1. In Gospod vojskinih trum 2. To pravi Gospod vojskinih je govoril, rekoč : trum: Poganjam se za Sion z 4. Judje so še tudi imeli poseben post tretji dan sedmiga mesca v spomin, ko je bil Godolija umorjen (Jer. 41, 1. i. d. 4. Kralj. 25, l.j. — Pomen: Ko ste se postili in žalovali, ali ste s tem tudi meni služili, in po mojih zapo¬ vedih živeli ? 5. »ko ste jedli in pili u per svojih daritvah, t. j., ko ste svoje daritevske pojedine obhajali, ali jih niste le samo zato obhajali, de ste jedli in pili, > n se razveseljevali, ne pa meni v čast, ne iz svetiga namena, de bi se poboljšali? 6. Ali ni Gospod že pred babilonsko sužnostjo po svojih prerokih učil, de mu samo opravljanje zunanjih šeg brez poboljšanja serca in brez ljubezni do bližnjiga ni všeč? Gl. Iz. 58, 3. i. d. 7. Zraven vestniga spolnovanja zapovedanih vnanjih šeg Bog zlasti hoče pra¬ vico in ljubezen do bližnjiga. 8. »niso hotli poslušati “ opominjevanja in svarjenja prerokov. 9. „so storili (terde) kakor demant“; — »velika jeza“, t. j., velika kazen, ktera jih je zadela. 10. „tako bodo klicali t. j., tako bote klicali. 11. Ker je bilo veliko Judov v sužnost odpeljanih, veliko pa jih je zbežalo v bližnje dežele, zato je bila zala Palestina kakor pušava ali pustota. Caharija 8. 731 veliko gorečnostjo, 1 ) in se z ve¬ likim serdam zanj poganjam. 2 ) 3. To pravi Gospod vojski- nih trum: Vernil sim se v Sion, in bom prebival v sredi Jeruza¬ lema; in imenoval se bo Jeru¬ zalem „mesto resnice 44 , 3 ) in gora Gospoda vojskinih trum „posvečena gora 44 . 4 ) 4. To pravi Gospod vojski¬ nih trum: Še bodo stanovali stari možje in stare žene na jeruza¬ lemskih tergih, in mož s palico v svoji roki zavoljo visoke sta¬ rosti. 5 ) 5. In mestni tergi bodo na¬ polnjeni z dečki in deklicami, ki si bodo igrali na njegovih ter¬ gih. 6 ) 6. To pravi Gospod vojski¬ nih trum: Ako se težko zdi v očeh ostankov tega ljudstva tiste dni, bo li težko v mojih očeh, 7 ) pravi Gospod vojskinih trum? 7. To govori Gospod vojski¬ nih trum: Glej, jez bom rešil svoje ljudstvo iz vzhodnje dežele, in iz dežele solnčniga zahoda. 8 ) 8. In jih bom perpeljal, in bodo stanovali sred Jeruzalema; in bodo moje ljudstvo, in jez bom njih Bog v resnici in v pravici. 9. To pravi Gospod vojski¬ nih trum: Naj se poterdijo vaše roke, ki slišite te dni te besede iz ust prerokov ob dnevu, ko je vstanovljena hiša Gospoda voj¬ skinih trum, de se tempelj zida. 9 ) 10. Ker pred temi dnemi niso ljudje imeli zaslužka, tudi ne za¬ služka z živino; in nihče, kdor je noter in ven hodil, ni imel miru zavoljo nadloge; 10 * ) in iz¬ pustil sim vse ljudi, vsakiga zo¬ per njegoviga bližnjiga. “) 11. Zdaj pa jez ne bom, ka¬ kor poprešnje dni, z ostanki tega ljudstva delal, govori Gospod vojskinih trum; 12. temuč seme bo v miru, 12 ) 1. Z vso gorečnostjo se poganjam in skerbim za svoje ljudstvo. 2. „z velikim serdam u (nad njegovimi sovražniki) se zanj -poganjam", ter ga jih varujem. 3. ,,mesto resnice u , t. j., mesto, kjer se bo resnica oznanovala. 4. „ posvečena gora", ali „ sveta gora", t. j., Morija, kjer je bil tempelj zidan. Jeruzalem se bo imenoval „mesto resnice “ in „sveta gora", ker se bo ondi rešenje dokončalo, in spočela sveta cerkev, ktera je steber in terd- nost resnice (1. Tim. 3, 15.). 5. V novim Jeruzalemu bodo mestnjani dolgo živeli. 6- V novim Jeruzalemu bodo veliko otrok imeli, kar so si zlasti Judje v veliko srečo šteli. V visim pomenu to meri na rodovitnost svete cerkve. Ostalim Judam se nemogoče zdi, de bi jim tolika sreča dosla, Bogu pa je vse mogoče. 8. Jez bom rešil svoje ljudstvo iz vsih krajev, kjer so po svetu razkropljeni. Tudi to meri na sv. cerkev. Serčni bodite, ki vse to slišite zdaj, ko se tempelj zida; čedalje bolje se vam bo godilo. tO- Prejden se je začel tempelj zidati, ljudje niso imeli nobeniga zaslužka ne z rokami in ne z živino; in nihče ni varno z doma in domu hodil zavoljo sovražnikov. ri. dopustil sim, de so si ljudje nasprotvali in krivico delali. Glej 1. Ezdr. Pogl. 4. in 2. Ezdr. pogl. 4. Hag. 2, 16—18. 12 - „seme bo v miru" rastlo, setev bo dobro obrodila. Caharija S. 732 vinograd bo dajal svoj sad, in zemlja bo dajala svojo rastlino, in nebo bo dajalo svojo roso; in dal bom ostankam tega ljud¬ stva posestvati vse to. 13 ) 13. In zgodilo se bo: Kakor ste bili prekletstvo med narodi, hiša Judova in hiša Izraelova: tako vas bom rešil, in bote bla- godar; nikar se ne bojte, po- terdijo naj se vaše roke! 14 ) 14. Ker to pravi Gospod voj- skinih trum: Kakor sim bil sklenil vas pokoriti, ko so me vaši očetje k jezi dražili, pravi Gospod voj- skinih trum, 15. in se nisim usmilil: tako sim nasproti sklenil te dni, do¬ bro storiti hiši Judovi in Jeru¬ zalemu ; nikar se ne bojte! 15 ) 16. To so tedaj povelja, ki jih dopolnujte: 16 ) Govorite resnico, vsakteri s svojim bližnjim; po resnici in po pravici k miru so¬ dite per svojih vratih. 17 ) 17. In nobeden vas ne misli hudiga v svojim sercu zoper svo- jiga prijatla; in ne ljubite krive persege; vse to namreč je, kar sovražim, pravi Gospod. 18. In Gospod vojskinih trum je meni govoril, rekoč: 19. To pravi Gospod vojski¬ nih trum: Post četertiga, in post petiga, in post sedmiga, in post desetiga (mesca) bo Judovi hiši v veselje in radost, in v veli¬ častne godove; le resnico in mir ljubite! 18 ) 20. To pravi Gospod vojski¬ nih trum : Kdej bodo prišle ljud¬ stva, ter bodo prebivale v mno¬ žili mestih, 19 ) 21. in prebivavci se bodo vzdignili, 20 ) ter med seboj po¬ rečejo : Pojdimo, in molimo pred obličjem Gospodovim, in išimo Gospoda vojskinih trum; tudi jez pojdem. 21 ) 22. In prišle bodo mnoge ljud¬ stva in močni narodi iskat Go¬ spoda vojskinih trum v Jeruza¬ lemu, in molit pred obličjem Go¬ spodovim. 23. To pravi Gospod vojski¬ nih trum: Tiste dni, kadar bo 13. „®se to il , vse te časne dari, kteri so podoba nebeških, večnih darov, kijih Bog deli njiin, ki po njegovih zapovedih žive. 14. v bote blagodar“ vsim narodam, ker izmed vas pride Mesija (Hag. 2, 5. i. d.j; zatorej pridno dodelujte tempelj (Dr. Loh in Reiši). 15. Kakor gotovo sim svoje žuganje dopolnil nad vašimi nepokornimi očeti, ravno tako gotovo bom vam spolnil svoje obljube; zatorej ne zgubljajte sere- nosti (Dr. Loh in Reiši) ! 16. de bom vam vse to izpolnil, kar sim vam obljubil. 17. v per vratih“ svojih mest. Ondi so nekdaj sodbe sklepali. 18. Vaši postni dnevi, dnevi vasiga žalovanja, se bodo spremenili v veselje — v vesele praznike, če bote moje zapovedi zvesto dopolnovali (Dr. L. in R-l- 19. V hebrejskim: „ Kdej bodo prišle ljudstva in prebivavci množili mest“ mčlit praviga Boga. — To se je nepopolnama spolnovalo tiste čase po babi¬ lonski sužnosti, ko je veliko ajdov hodilo molit v Jeruzalem; prav popolnama pa se je to spolnilo Mesijeve čase, ko so se ajdje podajali v Božjo cerkev. Gl. Iz. 2. 20. »prebivavci 11 , namreč ajdje, »se bodo vzdignili i£ . 21. »tudi jez pojdem, “, poreče narod narodu, v Jeruzalem molit praviga Boga; tudi jez pojdem v cerkev Božjo. 733 Caharjja 8. 9. deset ljudi izmed vsih narodovskih rekli: z vami pojdemo; 23 ) slišali jezikov popadlo in zgrabilo za smo namreč, de je Bog z vami. rob judovskiga moža, 22 ) bodo IX. Poglavje. Napoved bazni Božje prebivavcam v Hadrahu, Damasku, Ematu, Tiru in Sidonu; Mesijev prihod ; Bog bo svoje izvoljeno ljudstvo varoval, in se zanj vojskoval, in mu bo dal veliko srečo. 1. Breme * 1 ) besede Gospodove nad deželo Hadrah, 2 ) in nad Da¬ mask, na svojim počivališu; 3 ) ker Gospod gleda na človeka^ in na vse Izraelove rodove; 4 ) 2. tudi nad Emat [ki je') na njega pokrajinah, 5 ) in nad Tir in Sidon; veliko modrost so si nam¬ reč perlastovali. 6 ) 3. Tir si je sozidal gradiše, in nakopičil srebra kakor persti, in zlata kakor blata na tergih. 7 ) 4. Glej, Gospod ga bo v po¬ sest vzel, in bo poterl na morji njegovo moč, in njega bo ogenj požerl. 8 ) 5. Askalon bo vidil, in se bo bal; in Gaza, ter bo zelo žalo¬ vala; in Akaron, ker njegovo upanje je osramoteno; 9 * ) in zginil 22. n Tiste dni“, zlasti Mesijev čas, se bo veliko veliko ljudi izmed vsih jezi¬ kov in narodov prijelo judovskih mož, v Mesijevim času — aposteljnov in učeneov Gospodovih, poznejše — misjonarjev. 23. „55 vami pojdemo “ v Jeruzalem molit; z vami pojdemo v Kristusovo cerkev. 1. „Breme“, teža sklenjene in izrečene kazni Božje, ki pride nad imenovane dežele in mesta; v hebrejskim : „ Prerokovanje besede Gospodove zoper “ i.t. d. Glej Iz. 13, 1. Jer. 23, 33. 2. „ Hadrah “ je nam neznana dežela, morde blizo Damaska, ali pa si misli prerok s tem imenam Perzijo, ktere pa ni hotel naravnost imenovati, de ni Perzijanov zdražil zoper Jude (Dr. Loh in Reišl). 3. „ Damask “ je bil izmed velicih mest na Sirskim (Iz. 7, 8.), — ^na svo¬ jim počivališu t.j., ležišu, na odmenjenim in perpravljenim kraji bo ležalo „6reme“. 4. prav po besedi: v ker Gospodovo oko je (obernjeno) na človeka t. j., na ljudi sploh, tudi na nejevernike. 5. n Emat' J ali „j Uamat^ je bila dežela, in se je mejila z Dainaskam, in jo je enaka nesreča zadela. 6. in so bili zavoljo nje ošabni, ter so sebi vso čast perpisovali. Gl. Eceh. 28, 6. Prevzetnost je bila tedaj kriva njih padca. 7. Tir si je s kupčijo toliko bogastva perdobil. Eceh. 28. 8. To se je spolnilo po Aleksandru. Gl. Iz. 23. razi. 28. 9. „ Askalon (filistejsko mesto) bo vidil 11 padec tirskiga mesta, „in se bo bal“ svojiga padca; „Gaz«“ (filistejsko mesto) bo vidila razvaljeno tirsko mesto , in ,.bo zelo žalovala “ po njem; „in Akaron“ (tudi filistejsko mesto j bo vidil razdjani Tir, in „ njegovo upanje (v pomoč Tircov) je osramoteno a , t. j., bo zginilo. Feničani so bili po navadi zavezniki Filistejcov, ali po¬ magači v vojski; ko so bili tedaj Feničani premagani, je Filistejcam zginilo vse upanje v njih pomoč (Sole). Caharija 9. 734 bo kralj iz Gaze, in Askalon ne bo imel prebivavcov. 10 ) 6. In ptujic bo stanoval v Azotu, u ) in pokončal bom pre¬ vzetnost Filistejcov. 12 ) 7. In vzel bom njegovo kri iz njegovih ust, in njegove gnu¬ sobe izmed njegovih zob, in tudi on bo pušen našimu Bogu, in bo kakor vojvoda na Judovskim, 13 ) in Akaron bo kakor Jebusejic. 14 ) 8. In obdajal bom svojo hišo s svojimi vojšaki, ki hodijo in se vračajo; 15 ) in zateravec ne bo nič več nad nje hodil; ker zdaj bom s svojimi očmi gledal. 16 ) 9. Močno se veseli, hči sion¬ ska, 17 ) raduj se hči jeruzalemska! Glej, tvoj Kralj 18 ) pride k tebi, pravičen je in Rešenik; 19 ) on je reven, 20 ) in sedeč na oslici, in sicer na mladim osličinim že- betu. 21 ) 10. In iztrebil bom vozove iz Efrajma, in konje iz Jeruzalema, in vojskini lok bo zlomljen ; 22 ) in on bo oznanoval narodam mir, in njegova oblast bo od morja do morja, in od rek do pokrajin zemlje. 23 ) 11. „Tudi ti 24 ) boš izpu¬ stil po ker vi svoje zaveze 10. Imenovane filistejske mesta je užugal Aleksander Veliki. 11. n Azot“ je bil majhno filistejsko mesto, Aleksander Veliki ga je premagal, in s ptujo derhalijo naselil. 12. „ prevzetnost Filistejcov in njih bogastvo in vojskino moč. 13. „vzel bom njegovo kri u , t. j., Filistejcovo kri. — Malikovavci so kri ma- likam darovanih žival vživali in njih darovano meso jedli, ktero meso Bog tukaj „gnusobo u imenuje. To kri in to meso bo Bog vzel Filistejcam iz ust, t. j., potrebil bo izmed njih malikovanje; — „tudi on bo našimu Bogu ■pušen t. j., tudi Filistejic se bo k pravimu Bogu spreobernil. 14. „Akaron bo kakor Jebusejic t. j., prebivavci v Akaronu bodo pre¬ magani, in se bodo z Judi zedinili, kakor so bili nekdaj Jebusejci pre¬ magani, in so se z Izraelci združili (2. Kralj. 5, 6.). — Jebusejci so bili nekdanji prebivavci v Jeruzalemu, in so ondi gospodovali. Kralj David jih je bil premagal; ko so se pa bili spreobernili, so bili sprejeti med izvoljeno ljud¬ stvo. Arevna je bil kralj Jebusejcov. Gl. 2. Kralj. 24,16. i.d. in 1. Kron. 21,18. 15. „ki hodijo “ na stražo, ,,in se vračajo “ s straže v mesto.— Pomen: Jez sam bom svojo izvoljeno srenjo varoval (Perm. 2, 9.). V hebrejskim: „«/e* bom okrog svoje hiše (okrog svojiga tempeljna) postavil šotoriše zoper sem ter tje pohajajoče “ sovražne trume. 16. „ker zdaj u , t. j., posihmal bom jez svoje varoval. 17. „hči sionska “, prebivavstvo na Sionu, v Jeruzalemu, izvoljena srenja! 18. „tvoj Kralj * 11 , namreč obljubljeni Mesija. Perm. Ps. 44, 7. 19. „ Rešenik “ človeštva iz oblasti greha (Dr. Loh in Reišl). 20. „on je reven“ ali v ubožen“, hebrejska beseda „ani u pomeni tudi krotak, pohleven, obtežen; vse to naznanja revni, ubožni, nizki, s terpljenjem ob¬ teženi stan prihodnjiga Mesija. Gl. Iz. 53. pogl. 21. Beri spolnitev tega prerokovanja Mat. 21, 5. Jan. 12, 15. 22. „Efrajm“ naj močneji rod se tukaj imenuje namesti vsiga noviga Izraela- Ko bo Mesija novo kraljestvo miru ustanovil (Jan. 14, 27.), se bo vse voj¬ skino orožje iz njega iztrebilo (Iz. 2, 4: 11, 6. Mih. 4, 3.); zakaj Kristu¬ sovo kraljestvo —■ njegova sveta cerkev — ne potrebuje vojskiniga orožja (Dr. Loh in Reišl). 23. Mesijevo kraljestvo bo obsegalo vso zemljo (Dr. Loh in Reišl). 24. „Tudi ti“, o Mesija! ga nagovori prerok (Dr. Loh in Reišl). Caharija 9. 735 svoje jetnike iz jame, v kteri ni vode“. 23 ) 12. Obernite se k terdnjavi, 26 ) vi navezani na upanje, 27 ) tudi dans naznanim, de ti bom dvojno po verni!. 28 ) 13. Ker napel sim si Juda ka¬ kor lok, napolnil sim Efrajma; 29 ) in zbudil bom tvoje sinove, Sion, zoper tvoje sinove, oGrecija; 30 ) in te bom napravil kakor meč junakov. 3 ') 14. In Gospod Bog se bo nad njimi prikazal, in njegova strela bo kakor blisk šinila; in Gospod Bog bo na trobento trobil, in pojde v viharji z juga. 32 ) 15. Gospod vojskinih trum jih bo varoval; in oni bodo požerli in pometali ( sovražnike) s kamni iz frače; in bodo pili in se upi¬ janili kakor z vinam, in bodo polni kakor daritevske skledice, in kakor rogovi per altarji. 33 ) 16. In Gospod njih Bog jih bo rešil tisti dan, kakor čedo svo- jiga ljudstva; ker sveti kamni se bodo vzdignili po njegovi de¬ želi. 34 ) 17. Kaj je namreč njegova do¬ brota, in kaj njegova lepota, če ne žito izvoljenih, in vino, iz kteriga poganjajo device? 35 ) 25. n boš izpustil 11 , t. j., boš rešil po preliti kervi svoje z lastno kervjo skle¬ njene in poterjene zaveze (Mat. 26, 28.) „$voje jetnike t. j., vse ljudi, vjete v sužnosti greha ino satana, zlasti pa pravične stare zaveze iz pred- pekla, kjer so rešenja čakali (Dr. Loh in Reišl). 26. n k terdnjavi'-’', t.j., k Bogu, kteri je prava terdnjava ino skala (Ps. 17, 3.), vsigamogočni varh svojih služabnikov. 27. ki se terdno deržite upanja v Mesija (Dr. Loh in Reišl). 28. j ji bom dvojno “, t. j., obilno povernil. Mat. 19, 29. 29. „ napolnil sim Efrajma“ kakor tul s pušicami. 30. „o Grecija a , t. j., o greška dežela (Jonija) ! 31. Pomen: Judje bodo močno orožje v moji roči, s kterim bom Greke tepel. To meri na zmage Judov ob makabejskih časih. 32. Bog sam se bo vojskoval za svoje izvoljeno ljudstvo, in bo z viharno močjo pokončal (perm. Iz. 21, 1.) sovražnike, kterim bi se mirni Sion ne mogel braniti (Dr. Loh in Reišl.). — Viharji, ki z juga vlečejo, so v Palestini naj močneji (Job. 37, 9. Iz. 27, 8.), in so podoba strahovitne kazni Božje. 33. yjn oni (Judje) bodo požerli'-'-, t. j., pokončali sovražnike; — „in bodo pili in se upijanili 11 , v hebrejskim: „in bodo pili in razsajali“, kričali, noreli, kakor de bi bili pijani, ter se bodo dobljene zmage veselili; — „in bodo polni u kervi, t. j., bodo vsi kervavi po sekanji sovražnikov, „kakor daritevske skledice“, v ktere se per klanji darovane živine kri prestrega, „in kakor rogovi “ na štirih voglih žgavniga altarja, kteri se per spravnih daritvah s kervjo namažejo. — Vse to pomeni silno hud, kervav boj (Šole). 34. n 8veti kamni v hebrejskim: „kamni v kroni", t. j., izbrani judovski junaki se bodo vzdignili po vsi deželi. 35. ^ Kakč bo Bog tisti čas pokazal svojo dobroto in lepoto ? Dajal bo obilno žita in vina, de bo po njega vživanji izrastla izbrana, krepka mladina. Ob enim pa tudi te besede merijo na presveto rešnje telo, ktero je hrana izvo¬ ljenih, kruh močnih, ino vino, iz kteriga poganjajo čiste duše. 736 Caharija lO. X. Poglavje. Prerok opominja Jude k molitvi, ker jim le Bog more pomagati, ne pa maliki in vedeževavci; Bog jih bo rešil ptujih gospodovavcov, in jih bo iz vsih krajev, kjer bodo razkropljeni, perpeljal v pravo domovino. 1. Prosite Gospoda dežja v poznim času, in Gospod bo na¬ pravil sneg,') in jim bo dal obilno dežja, slednjimu zeliše na polji. 2. Ker 2 ) maliki so govorili prazne reči, 3 ) in vedeževavci so laži vidili, 4 ) in sanjači so zastonj govorili, njih tolaženje je bilo ne- čimerno; zato so bili odpeljani kakor čeda; 5 ) stiskani so bili, ker niso imeli pastirja. 6 ) 3. Nad pastirji 7 ) se je moj serd vnel, in kozle bom obiskal; 8 ) ker Gospod vojskinih trum bo obiskal svojo čedo, 9 ) hišo Judovo, in jih bo enake storil svojimu za- limu konju v boji. 10 ) 4. Iz njega pride vogel, 1 11 ‘) iz njega kol, l2 ) iz njega bojni lok, 13 ) iz njega slednji gospodovavec ob enim. 14 ) 5. In bodo kakor junaki, ki v boji mandrajo blato na cestah; 15 ) in se bodo bojevali, ker bo Go- 1. „sneg“, v hebrejskim: „bliske u , ki dež napovedujejo. 2. Ker le Bog zamore dati, česar ga prosite, ne pa maliki in vedeževavci, kteri vas slepijo s praznim obetanjem. 3. „ maliki^, v hebrejskim: v terafim li , t. j., -hišni bogovi ali maliki (Oz. 3,4.) „so govorili *, t. j., mališki popi so govorili v imenu malikov prazne reči, ki se niso spolnile. 4. n vedeževavci u , prerokovavci so imeli lažnjive perkazni. 5. Dokler so se Judje malikov in vedeževavcov deržali, jih je Bog pokoril s sužnostjo. 6. „niso imeli pastirja kteri bi jih bil hudiga varoval, in za njih pravo srečo skerb imel. Gl. Eceh. 34, 5—10. 7. „Nad pastirji t.j., nad poglavarji, oblastniki, duhovni, kteri niso Božje čede po volji Božji pasli. 8. „ kozle t. j., kneze, pervake, viši, „bom obiskal“ s šibo, z nadlogami (Eceh. 34, 17. 18.). — Ta podoba je posneta od kozlov, ki pred tropam hodijo. 9. „bo obiskal svojo čedo a z milostjo, z dobrotami. 10. Judje se tukaj permerjajo zalimu konju, kteriga Gospod jezdi v boji, kar pomeni njih junaško slavo v boji. 11. „lz njega (iz Juda) pride vogel“, t. j., poglavar, oblastnik, knez. Glej 1. Kralj. 14, 38. 12. „iz njega kol “ (steber), na kterim vse visi, se lahko nanj vse obesi, t. j-, spet nek oblastnik ali viši. 13. ,jz njega bojni lok“, t. j., iz njega bo izvirala vojskina moč. 14. Dr. I.oh in Reišl pa to versto tako le razlagata: Iz hiše Judove pride vogelni kamen vsiga duhovniga poslopja — svete cerkve — (gl. zgor. 3, 9-); podpora (kol, steber) in branivec (bojni lok) tega poslopja, in ob enim tudi gospodovavec, kteri bo slednjiga sovražnika premagal. 15. „mandrajo (teptajo) blato na cestah u , t. j., sovražnike, ki se zaničevaje blato imenujejo. C a it a ri j a 10. spod /. njimi; 16 ) in jezdici na konjih bodo osramoteni. n ) 6. In poterdil bom hišo Ju¬ dovo , in hišo Jožefovo 18 ) bom otel; in jih bom domu perpeljal; 19 ) ker se jih bom usmilil; in bodo, kakor so bili, preden sim jih bil zavergel; 20 ) ker jez sim Gospod, njih Bog, in jih bom uslišal. 7. In bodo kakor Efrajmovi junaki, 21 ) in njih serce bo veselo kakor od vina; in njih otroci bodo vidili, in se bodo veselili, in njih serqe se bo radovalo v Gospodu. 22 ) 8. Zapiskal jim bom, in jih zbral, ker sim jih odrešil; in 737 pomnožil jih bom, kakor so po¬ prej namnoženi bili. 23 ) 9. In sejal jih bom med ljud¬ stva, 24 ) in v daljavi se bodo mene spominjali; in živeli bodo s svo¬ jimi otroci in se vernili. 25 ) 10. Ter jih bom nazaj peljal iz egiptovske dežele, in jih bom zbral izmed Asirijanov, in jih bom perpeljal v deželo galaajsko in na Libanon, in ne bo se na¬ šel prostor za-nje. 26 ) 11. On pojde skozi morsko ožino, 27 ) in bo udaril morske va¬ love , in osramotene bodo vse globočine reke, 28 ) in ponižana bo To 5. Mojz. se bodo 33, 17. z Judi srečo vživali, in jih bora iz vsili 16. »ker bo Gospod z njimi 11 , ter jih bo podperal s svojo pomočjo. 17. ošabni konjniki se bodo s sramoto pobrali z boja. Perm. Dan. 11, 40. se je spolnilo makabejske čase (1. Mak. 4.). 18. »hišo Judovo“, t.j., Judovo kraljestvo, »hišo .Jožefovo 11 , t. j., prebivavce nekdanjima Izraelovima ali Efrajmovima kraljestva Gl. Amoz. 5, 6: 1. Mak. 5, 9—54. 19. kjer bo imel slednji Izraelec svoje posestvo. 20. in bodo v takošnim stanu, v kakoršuim so bili nekdaj. 21. Efrajmov rod je slovel zavoljo svoje junaške moči. Glej V hebrejskim: ..Enaki junakam bodo Efrajmovci a , ki združili. 22. „njih otroci 11 , t. j., njih mlajši bodo z veseljem prejeto Gospoda za njo častili. 23. »Zapiskal jim bom 11, s pastirsko pišalko, t. j., poklical krajev, kjer so razkropljeni. — To se je nekoliko spolnilo makabejske čase, ko se je veliko Izraelcov vernilo v svojo domovino, kadar so namreč slišali goveriti od slavnih zmam Makabejcov. Prerok pa ima memo tema pred očmi tudi Mesijev čas, zlasti poslednji čas, ko bo Bom vse Izraelce poklical v svojo cerkev. Perm. Oz. 11, 9. i. d. 14, 5. i. d. Amoz. 9, 13. i. d. 24. »sejal jih bom med ljudstva “ kakor seme, de se ondi množijo. Dr. Loh Reišl razlamata to versto : Odrešeni Izrael ne bo ostal le v kananski de¬ želi, ampak se bo razkropil med vse narode, de tudi nje perdobiva Božjimu kraljestvu; izmed Izraela so šli aposteljni po vsim svetu, in so veliko otrok perdobili sveti cerkvi in nebeški domovini. 25. Nekteri pa prestavljajo to versto: »In razsejal sim jih med ljudstva, in n daljavi so se mene spominjali; zato bodo živeli s svojimi otroci, in se bodo vernili ££ v svojo domovino. 26. Ko se bo ves Izrael zbral iz emiptovske in asirske sužnosti, iz sužnosti greha, ne bo dovolj prostora našel v malaajski deželi in na Libanu, kjer je nekdaj prebival. 27- „0>t pojde 11 , t. j., Gospod pojde pred svojim ljudstvam „skozi morsko ozino u , skozi razdeljeno morje. $osramotene bodo krivica obdaja in teži njega— njegovo osebo, — kdor lahkomišljeno zaver*® svojo ženo. Jlalaliija 2. 3. 755 vite: Sledenj, kteri hudo dela, je in takošni njemu dopadejo; 17 ) ali dober pred Gospodovim obličjem, vsaj, kje je Bog pravice? 18 ) III. Poglavje. Malahija prerokuje Mesijeviga predhodnika in Mesija samiga, napoveduje Izra- elcam, zlasti levifam, sodbo ali kazen Božjo, svari Jude zavoljo opušanja desetin in zavoljo njih nezadovoljnosti. 1. Glej, jez pošljem svojiga angelja, in bo pot perpravljal pred mojim obličjem.') In zdajci bo prišel k svojimu tempeljnu Go- spodovavee, 2 ) kteriga vi išete, in Angelj zaveze, 3 ) kteriga vi že¬ lite. Glej, pride , pravi Gospod vojskinih trum. 2. Kdo pa bo mogel razumeti dan njegoviga prihoda, 4 ) in kdo bo obstal ob njegovim pogledu? 5 ) Zakaj on je kakor raztapljajoči ogenj, in kakor zeliše valjavcev; 6 ) 3. in bo sedel, ter topil in čistil srebro, in bo očiševal Le- vijeve sinove, in jih bo precejal kakor zlato in kakor srebro; in bodo darovali Gospodu darove v pravičnosti. 7 ) 4. In dopadla bo Gospodu daritev Judova in jeruzalemska kakor poprešnje dni, in kakor nekdanje leta. 8 ) 5. In prišel bom k vam v sodbi, in bom nagla priča 9 ) vraž- nikam, in prešestnikam, in krivo- 17. S svojim preklinjevavskim govorjenjem Boga žalite, ko si mislite in pra¬ vite, de je hudobnež Bogu všeč, ker mu Bog na tem svetu srečo daje. — Judje so namreč vidili, de se malikovavcam bolje godi kakor njim, zato so zoper previdnost Božjo godernjali. 18. n kje je Bog pravice a , kje je pravični Bog? Kdaj bo malikovavce sodil in kaznoval? Na to vprašanje odgovori prerok v naslednjim poglavji. !• n in bo pot perpravljal pred mojim obličjem 11 , t. j., bo ljudi na moj pri¬ hod perpravljal, in na me kazal. -7- Ta n angelj a , t. j., poslanec, je bil sv. Janez kerstnik, kar sveti evangelisti in Jezus sam učijo (Mat. 11, 10. Mark. 1, 2. Luk. 7, 27.). 2 - „Gospodovavec il , t. j., Mesija. Glej Hag. 2. pogl. 3- „Angelj zaveze “, t. j., Bog-angelj (Cah. 1. pogl.), Jezus Kristus, kteri bo novo zavezo pernesel (Jer. 31, 31. i. d. Iz. 49, 8.). 4- Kdo bo mogel zapopasti neizrečeno srečo tega časa, ktera bo po njegovim prihodu ljudem došla ? 5 - V hebrejskim: „Kdo pa bo prenesel dan njegoviga prihoda, in kdo bo obstal ob njegovim perkazanji — Čas perviga Kristusoviga prihoda je bil zveličaven za verne, ob enim pa tudi strašan za neverce. 6 ' „kakor zeliše valjavcov 11 , v hebrejskim: „kakor borit (lug) valjavcov u . —- Mesija bo tako čisto ločil dobro od hudiga, kakor raztapljavec loči v ognji zlato in srebro od žlindre, in kakor valjavec očedi v lugu obleko vse ne¬ snage (Šole). 7. „Levijeve sinove a , t. j., levite in duhovne bo zlasti očiševal, ter od njih odgovor terjal. 8 - „kakor nekdanje leta a , t. j., ob Abrahamovim in Mojzesovim času. 9 ' Gospod bo po svoji vsigavednosti sam pričal, koliko hudiga so grešniki 48 *. Malahija 3. 756 persegačem, in njim, ki tergajo na¬ jemniku plačilo, l0 ) zaterajo vdove in sirote in ptujca, in se mene ne boje, pravi Gospod vojskinih trum. 6. Jez namreč sim Gospod, in se ne spreminjam; 11 ) in vi, Jakopovi sinovi, niste bili po¬ končani. 12 ) 7. Zakaj od dni vaših očetov sem ste odstopali od mojih po¬ stav, in jih niste spolnovali. I3 ) Vernite se k meni, in se bom k vam obernil, pravi Gospod voj¬ skinih trum. Pa pravite: V čem naj se vernemo? Cah. 1, 3. 8. Bo li človek Boga žalil, 14 ) ker vi mene žalite? Pa pravite: V čem te žalimo? Per desetinah, in per pervinah. 15 ) 9. Zato ste vi v pomanjkanji prekleti, 16 ) ker mene žalite, vi, ves narod. 10. Pernesite vso desetino v žitnico, de bo živež v moji hiši, in skusite me v tem, pravi Go¬ spod : če vam ne bom odperal lijakov na nebu, in vam izsipal blagodara do obilnosti? 17 ) 11. In zarotil bom za vas po- žertnika, 18 ) de ne bo sadu vaše zemlje pokončeval; in terta na polji ne bo nerodovitna, pravi Gospod vojskinih trum. 12. In srečne Aas bodo ime¬ novali vsi narodi; ker bote vi za- željiva dežela, 19 ) pravi Gospod vojskinih trum. 13. Silne so vaše besede zo¬ per mene, govori Gospod, 14. ter pravite: Kaj smo go¬ vorili zoper tebe ? Rekli ste: Ne- čimern je, kdor Bogu služi; in kakošen dobiček QimamoJ, ker smo se njegovih zapoved deržali, in ker smo žalostni 20 ) hodili pred Gospodam vojskinih trum? 15. Za to zdaj srečne imenu¬ jemo prevzetne; ker oni, ki hu¬ dobijo dopernašajo, so poveli¬ čani, in ki so Boga skušali, so oteti. 16. Po tem so govorili oni, ki se Gospoda boje, vsakteri s svo¬ jim bližnjim: In Gospod je po¬ slušal , in je slišal; in bile so pisane pred njim bukve v spomin storili, ter jim bo nanaglama vse njih hudobije pred oči postavil; in zdajci bodo spoznali svoje zadolženje, pa tudi svetost in pravico Božjo. 10. „ki tergajo najemniku ■plačilo ali pa mu ga zaderžujejo. 11. „se ne spreminjam a v svoji pravici, ter vselej grešnika kaznujem. 12. „niste bili (popolnama) pokončani še sim vas ohranil. 13. Tukaj začne prerok svariti Jude zavoljo opušanja desetin. 14. ,,Boga žalil u , prav po besedi: „Boga križal* 1 . 15. Glej zastran tega 5. Mojz. 12, 11. 17—19: 14, 22. 23. 16. V hebrejskim: „Zato vas zadeva prekletstvo 11 . 17. Le skusite, ter nosite svoje desetine v hišo Gospodovo, in vidili bote, ce vam ne bo dajal dežja in vsiga v obilnosti ? — Per tempeljnu so bile zidane žitnice, v kterih so se desetine in druge reči hranile. Gl. 2. Ezdr. 10, 38. 39: 13, 5. 12. 18. „požertnika“ , t. j., kobilice. Gl. Joela 1, 4. 19. „ker bote vi zaželjiva dežela t. j., vaša dežela bo lepa, prijetna, rodo¬ vitna, de si je bo slehern želel. 20. „Nečimern je u , t.j., aboten je, ali pa: zastonj se trudi, n kdor“ i. t d. — Malahlja 3. 4. za tiste, ki se Gospoda boje, in ki na njegovo ime mislijo. 2I ) 17. In bodo meni, pravi Go¬ spod vojskinih trum, tisti dan, ko jez delam, 22 ) v lastnino; in jim bom zanesel, kakor mož zanese svojimu sinu, kteri mu služi. 757 18. In se bote spreobernili, 23 ) ter bote vidili, kakošen razloček je med pravičnim in krivičnim; in med tem, kteri Bogu služi, in tem, kteri mu ne služi. IV. Poglavje. Sodnji dan, prihod Mesijev in njegoviga predhodnika Elija. 1. Ker glej,‘) dan pride, za¬ kurjen kakor peč; in vsi pre¬ vzetni, in vsi, ki hudobijo doper- našajo, bodo sterniše; in prihodnji dan jih bo zažgal, pravi Gospod vojskinih trum, in jim ne bo pu¬ stil ne korenine ne odrastlika. 2 ) 2. In vam, ki se mojiga imena bojite, bo Solnce pravice 3 ) per- sijalo, in zdravje pod njegovimi perutaini; 4 ) in bote izhajali, in skakali kakor teleta izmed čede. 5 ) 3. In bote teptali hudobne, ko bodo kakor pepel pod stopali vaših nog ob dnevu, kadar jez delam, 6 ) pravi Gospod vojskinih trum. 4. Spominjajte se postave Mojzesa, mojiga hlapca, ki sim mu jo bil dal na Horebu za ves Izrael, zapovedi in pravice. 7 ) 2. Mojz. 20. 5. Mojz. 4, 5. 6. Mat. 5,17. 5. Glej, jez vam bom poslal preroka Elija, preden pride Go¬ spodov dan, veliki ino strašni. Mark. 9, 11. Luk. 1, 17. v hebrejskim: „ Prazno je, Boga častiti«; — „in ker smo žalostni a , t.j., poterti, spokorni, skesani. 21. Vse drugači, kakor hudobneži (v 14. in 15. v.), mislijo in govorijo pobožni Izraelci. Oni vedč, de bo Bog svoje služabnike gotovo plačal, če tudi s pla- čilam odlaša. 22. »ko jez delam«, t. j., ko bom delal, ko bom sodil. 23. »se bote spreobernili t. j., bote druzih misel od unih, ktere ste v 14. in 15. versti razodevali. 1- To poglavje je s poprešnjim v zvezi; v njem se namreč bolj natanko po¬ pisuje sodba, od ktere je bilo v 3. pogl. v 17. in 18. versti govorjenje. 2. Naj več razlagavcov je, ki si s tem mislijo poslednji prihod Jezusa Kri¬ stusa k sodbi (2. Tes. 1, 8.). 3. „ Solnce pravice “, t. j., Jezus Kristus, ki je luč sveta s svojim ukam, in začetnik pravice po svoji gnadi. 4. »zdravje pod njegovimi per utami«, t. j., milost, gnada, zveličanje pod njegovimi žarki vam bo došlo. Luk, 1, 78. 3- Pomen: Naj veči veselje bote nad svojim zveličanjem občutili. 6 ' „ko bodo kakor pepel«, ker jih bo ogenj požgal tisti dan, »kadar jez delam“, t. j., ko jih bom sodil sodnji dan. L De bote strašni sodbi Božji ubežali, spolnujte Mojzesovo postavo. Permeri Jan. 5, 46. 758 Malahija 4. 6. In bo obernil serce očetov očetam; 8 ) de kje ne pridem, in k sinovam, in serce sinov k njih ne udarim zemlje s prekletstvam. 9 ) 8. Elija bo o svojim podukam spreobernil Izraelce, de bodo tacih misel, ka- koršnih so bili njih očaki; obudil bo v njih vero, ktera je bila naj lepši lastnost njih očetov. Hebr. 11. 9. „s prekletstvam*, t. j., s pokončanjem. Glej Cah. 14, 11. — Prerok go¬ vori od dvojniga Mesijeviga prihoda na svet, in od dveh njegovih predhod¬ nikov. Pervi Mesijev predhodnik ob njegovim pervim prihodu je bil Janez kerstnik (glej zgor. 3, 1. in 1. razi.), kteri je v Elijevim duhu in moči ljudi k pokori budil, ter jih kMesijevimu prihodu in rešenju perpravljal (Mat. 11,14. Luk. 1, 17.); drugi Kristusov predhodnik pa bo Elija, kteri pride pred nje¬ govim drugim prihodam k sodbi, in bo Jude k veri v Jezusa Kristusa spre¬ obračal. De prerok Elija konec časov zopet na svet pride, je stanovitno iz¬ ročilo v judovski in keršanski cerkvi, in to obljubo njegoviga prihoda tudi Jezus Kristus sam poterdi. Glej Mat. 17, 11. Mark. 9, 11. dvoje bukve Makabejcov. Kadar so se bili Judje iz babilonske sužnosti v domačo deželo vernili, so sploh mirno in srečno živeli pod milim vladarstvam perzijanskih kraljev (Glej Ezdrove bukve in pa preroke Hageja, Caharija in Malahija). Tudi pod Aleksandram Velikim, ki je bil perzijansko kraljestvo zaterl, so Judje med seboj in z drugimi narodi v miru živeli, ker jih je ta kralj varoval (Glej Cahar. 9.). Ko se je pa po njegovi smerti mogočno greško kraljestvo razdelilo v štiri velike kraljestva: v sirsko, egiptovsko, maloazijaško in macedonsko, se začne žalostna doba za izraelsko deržavo, ki si je bila ravno nekoliko opomogla j zakaj egiptovski in sirski kralji se odslej dolgo časa rujejo za Palestino, ktero vojskovavci po- končavajo, in jo sedaj ti sedaj uni pod svojo oblast spravljajo (Dan. 7. 8.). V tem času so se Judje preselili na Egiptovsko pod Ptole- mejem Lagijem (320. leta pred Kristusam), in začelo se je greško prestavljanje svetih pisem (298. leta pred Krist.}. Sirski kralj Antijoh Veliki se je Palestine popolnama polastil (198 pred Krist.). Njegovi nasledniki, zlasti Antijoh Epifan (168 pred Krist.), so Jude strašno stiskali. Poslednji je hotel pravo v ero zatreti in Judam malikovavstvo vsiliti. Njegovimu nespamet- »imu naklepu se nar pervi ustavi duhoven Matatija in ž njim vred v eč nezadovoljnih. Po njegovi smerti se vojskujejo za vero in dom njegovi sinovi. Med njimi se je zlasti Juda slavno obnašal, ki je bil zavoljo junaškiga bojevanja Kovač (Makabi), Makabej, ime¬ novan. Po njem so se vsi, kteri so se malo časa pred njim, ž njim in za njim za vero in deržavo vojskovali, Makabejci imeno¬ vali, in to ime imajo tudi te bukve, ker zgodbe unih junakov pri¬ povedujejo. 760 Vvod v dvoje bukve Makabejcov. Bukve Makabejcov tedaj sploh obsegajo stiske, ki so jih Judje terpeli pod nasledniki Antijoha Veliciga, pod Selevkam Filopa- t o rje ni, Antijoham Epifanam, Antijoham Evpatorjem in Demetrijem Soterjem, in kako so se jim junaško branili. Perve bukve pripovedujejo zgodbe Judov pod zateravcam An¬ tijoham Epifanam, kako so si samostalnost privojskovali, in druge dogodbe do smerti veliciga duhovna in kneza Simona (134 pred Krist.). Druge bukve imajo s perviga konca dve pismi palestinskih Judov do sobratov v Egiptu zastran poravnave razpertije, ki je bila med njimi, in zastran praznovanja tempeljnoviga posvečevanja. Potem se pripovedujejo usode palestinskih Judov pod Selevkain Filopatorjem, Antijoham Epifanam, Antijoham Evpatorjem in De¬ metrijem Soterjem do smerti sirskiga vojvoda Nikanorja. Druge bukve obsegajo tedaj štirnajst let, od 176. do 161. leta predKri- stusam, in ne nadaljavajo zgodovine pervih bukev, ampak veči del dopovedujejo prigodbe, ki so se v ravno tistim času dogodile. Zato se mora branje obojih bukev sklepati. Perve bukve so bile spervenja hebrejsko pisane; pa hebrejske besede nimamo več. Druge bukve so bile sperviga greško pisane. Naša latinska prestava je bila že pred svetim Jeronimam narejena, kteri jo je v svojo latinsko prestavo svetih pisem sprejel, ki se je posihmal Vulgata imenovala. Nasprotniki svete vere so si perzadevali verjetnost in veljavo teh svetih bukev, zlasti druzih, podkopati, tode niso mogli. Pismo¬ uki so njih prazne dokaze, puhle ugovore mnogoterno overgli, in katoliška cerkev je oboje bukve vedno prištevala svetimu pismu. X ■ I. Poglavje. Aleksandra Veliciga početje in smert. Razdelitev njegovih deržav. Nezvesti Judje se nagnejo k Antijohu Epifanu, kteri Judejo in tempelj opleni, Jude k zatajenjn postave sili in malikovo podobo v tempelj postavi. 1. Cslgodilo se je pa, ko je bil Aleksander, Filipov sin, Ma- cedonec,') kteri je pervi kraljeval v Grecii, 1 2 ) odrinil iz cetinjske dežele, 3 ) in je potolkel Darija, kralja Perzijanov in Medijanov: 2. je napravil veliko bojev, in je vzel vsim terdnjave, in je pomoril kralje na zemlji, 3. in je prišel do pokrajin zemlje, 4 ) in je pograbil plen ve¬ liko narodov, in obmolknila je zemlja pred njim. 5 ) 4. Nabral je močno in silno junaško vojsko; in njegovo serce se je prevzelo in napihnilo. 5. Spravil je pod se dežele narodov in kralje; in so mu mogli davek dajati. 6. Po tem pa je padel na posteljo, in je čutil, de mora umreti. 7. In poklical je svoje ime¬ nitne dvornike, kteri so bili z mla- diga ž njim vred zrejeni; in raz¬ delil jim je še v življenji svoje kraljestvo. 8. Aleksander pa je dvanajst let kraljeval, in je umeri. 6 ) 9. Njegovi dvorniki pa so se polastili kraljestva, vsakteri na svojim kraji; 7 * * * ) 1. Aleksander Veliki, sloviti macedonski kralj, sin in naslednik kralja Filipa, kteri je vladal v Macedonii od 360. do 336. leta pred Kristusam. 2. „kteri je pervi 11 gospodoval po vsim Greškim; ali: kteri je pervi ustanovil veliko greško kraljestvo. Teh besedi ni v greškim svetim pismu, ki je bilo v Rimu na svetlo dano, so pa v aleksandrijskim. 3. iz macedonske dežele, kakor spodej 8, 5. n Cetim u (Ketim, Kitim) sicer sploh naznanja otoke in primorja v zahodu. Gl. Jer. 2, 10. 1. „do pokrajin zemlje “, t. j., do Indije. — Nekdaj niso vedili za nobeno deželo unstran Indije. 5. vsi prebivavci na zemlji so molčali, ter si niso upali, mu nasprotvati, vse •nu je bilo pokorno. 6 - „je umeri « 324. leta pred Kristusam. 7 - »Njegovi dvorniki li so gospodovali ko namestni poglavarji; zakaj pred smertjo premladih Aleksandrovih sinov si niso upali kralje imenovati se. Gl. Dan. 8, 8. 22: 11, 5. razi. 8. 762 I. bab ve Makabejcov 1. 10. in djali so si vsi krone na glavo po njegovi smerti, 8 ) ino njih sinovi za njimi veliko let; in zla so se množile na zemlji. 9 ) 11. Iz teh 10 ) je pa prišla grešna korenina, Antijoh Svetli, * 11 ) sin Antijoha kralja, ki je bil zastav¬ ljen v Rimu; 12 ) kraljeval je pa v sto sedem in tridesetim letu greškiga kraljestva. 13 ) 12. V tistim času so iz Izraela izhajali hudobni otroci, 14 ) ter so mnoge pregovarjali, rekoč: Poj¬ dimo in naredimo zavezo z ne¬ verniki, kteri so okoli nas; za¬ kaj odkar smo se od njih ločili, se nam je veliko hudiga pri¬ petilo. 13. In všeč je bil govor nji¬ hovim očem. 14. In nekteri izmed ljudstva so sklenili in šli k kralju, ,s ) in dal jim je oblast živeti po šegah nevernikov. 15. Sozidali so tedaj v Jeru¬ zalemu vadiše po postavah ne¬ vernikov; lfi ) 16. in so si naredili sprednjo kožico, 17 ) in so odstopili od svete zaveze, in so se združili z ne¬ verniki , ter se vdali počenjati hudobijo. 17. In ko je bilo kraljestvo uravnano pred Antijoham, je iskal vladati v egiptovski deželi, de bi kraljeval nad dvema kra- ljestvama. 18 ) 18. In šel je na Egiptovsko z močno množico, z vozmi in s sloni in s konjniki in z velikim številam ladij; 19. in začne vojsko zoper Pto- 8. in perlastovali so si kraljevo oblast. 9. n zla“ (hude reči, nesreče) so se množile “ po vojskah, ktere so ti kralji med sabo imeli zavoljo gospostva. Naslednje (v. 11—17.) primeri z 2. Mak. 4. 10. Iz eniga zmed teh kraljev, iz Selevka Nikatorja, kteri se je polastil Sirije po Aleksandrovi smerti, in kteri je svoje kraljestvo svojim sinovam zapustil. Gl. Dan. 8, 8. 11. „je ■prišla grešna korenina", t.j., hudobni naslednik, „Svetli“, v greškim: 'Erncpavr/g (Epifanes). Zavoljo slabiga obnašanja so mu že verstniki dajali primek: Impavrfi (epimanes, t. j., prismoda). Primeri Dan. 8, 9: 11, 21. i. d., kjer se prerokuje stiskanje, ktero so terpeli Judje pod tem kraljem, in pa njegov nesrečni konec. 12. drugi sin Antijoha Veliciga. Stareji, Selevk Filopator, je kraljeval po oče¬ tovi smerti. 13. Leto greškiga kraljestva, po ktcrim se v makabejskih bukvah leta štejejo, je 312. leto pred Kristusam, v kterim je Selevk Nikator Antijohoviga voj¬ voda Nikanorja premagal, vsled te zmage Susijano in Medijo pridobil in sir¬ sko kraljestvo močno povzdignil. Leto 137 tega štetja je 174 pred Kri¬ stusam. 14. „ hudobni otroci t. j., hudobni Judje. Gl. 2. Mak. 4, 4. 19. 15. „£ kralju “ Antijohu Epifanu. 16. „ vadiše", kraj, ki je bil zlasti za telesne vaje napravljen, kjer so se nagi vadili borjenja, tekanja, skakanja i. t. d. in kjer so z igrami bogove častili. 17. napravili so si umetno sprednjo kožico, de bi se jim obreza ne poznala, in dc bi bili Grekam podobni pri igrah, pri kterih so mogli nagi pričujoči biti; s tem pa so tudi zatajili zavezo Božjo; ker obreza je bila znamnjc za¬ veze z Bogam (1. Mojz. 17.), in so prestopili k malikovanju. 18. Glej Dan. 11, 22. i. d. Primeri z verst. 18—56. tega poglavja 2. Mak. 5. I. bukve Makabejcov 1. 763 lemeja, egiptovskima kralja; in Ptolemej se zboji njegoviga obličja, in pobegne, in padlo je veliko ranjenih. 19 ) 20. In vzel je terdne mesta v egiptovski deželi, in®pobral je plen egiptovske dežele. 21. In vernil seje Antijoh, ko je bil otepel Egipt v sto tri in štirdesetim letu, 20 ) in vzdignil se je nad Izraela, 22. ter je prišel v Jeruzalem z močno množico, 21 ) 23. in je prevzetno stopil v svetiše, in je vzel zlati altar, in svetilnik za luč in vse njegove posode, in mizo pokladnih kru¬ hov, in pitne posode, in skledice, in zlate možnarčike, in zagri¬ njalo, in vence, 22 ) in zlato lepo- tijo, ki je bila na licu tempeljna; in razdrobil je vse. 23 ) 24. In vzel je srebro in zlato in druge posode, in pobral je skrite zaklade, ki jih je bil na¬ šel, in, ko je bil vse pobral, je odšel v svojo deželo. 25. Tudi je pobil ljudi, 24 ) in je govoril v veliki prevzetnosti. 25 ) 26. In bilo je veliko plakanje 19. Beri Daniela 11. pogl. 44. razlago. 20. leta 168 pred Kristusam. Gl. Dan. 11. pogl. 21. ves razkačen nad Judi, ki so bili z veseljem sprejeli govorice zastran nje¬ gove smerti. Dan. 11. razi. 46. 22. „vence u , krone, ki so bile z drugimi dragotinami vred ko darovi zunaj svetiša obešene. Glej spod. 4, 57. 23. V greškim: „ ogolil je vse“, t. j., pobral je vse zlato s pozlačenih reči. 24. Beri Daniela 11. pogl. 46. razlago. 25. ošabno je govoril zoper Jude in Boga. 26. vsi Izraelci so se sramovali, ker jim je vest očitala, de so si te šibe sami s svojimi grehi zaslužili. 27. leta 166 pred Kristusam. 28. „ poglavarja “ Apolonija. Glej Dan. 11. razi. 50. 29. Terdil je ter se je hlinil, de je prišel le z mirnim namenam; in verjeli so mu. 3 9- „je planil na me$to“ neko saboto, ko so Judje raji urnerli, kakor de bi 8e branili. Glej Dan. 11. razi. 50. 31 - na sionskim hribu zidani grad jeruzalemskiga mesta. v Izraelu, in na vsih njegovih krajih; 27. in zdihovali so poglavarji in starašini; device in mladenči so bili klaverni; in lepota žen se je premenila. 28. Sleherni mož je tarnal; in ktere so sedele na zakonski po¬ stelji , so žalovale; 29. in milo vala je dežela svoje prebivavce, in vsa Jakopova hiša se je sramovala. 26 ) 30. In čez dve leti 27 ) pošlje kralj davkovskiga poglavarja 28 ) v Judove mesta, in prišel je v Jeruzalem z veliko množico. 31. In prekanjeno jim je go¬ voril mirne besede; in verjeli so mu. 29 ) 32. Ali nanaglama je planil na mesto, 30 ) in je v njem napravil veliko morijo, in pokončal je ve¬ liko izraelskiga ljudstva. 33. In vzel je mestu plen, in ga je zažgal, in poderl je njegove hiše in njegovo zidovje okoli in okoli; 34. in peljali so žene vjete; in polastili so se otrok ino živine. 35. Davidovo mesto 31 ) so pa I. bukve Makabejcov 1. 764 obzidali z velikim in močnim zi¬ dam in s terdnimi stolpi, in bilo jim je v terdnjavo ; 36. in posadili so tje pregre¬ šen narod, hudobne može, kteri so se v nji uterdili; in previdili so se z orožjem in živežem, in nanosili so plen iz Jeruzalema, 32 ) 37. in tam shranili; in bili so velika zaderga. 33 ) 38. Bilo je pa to svetišu v za¬ lezovanje, in Izraelu v hudo zo- pervanje; 34 ) 39. in prelivali so nedolžno kri okrog svetiša, in oskrunili so svetiše. 35 ) 40. Bežali so pa jeruzalemski prebivavci zavoljo njih, in bilo je (mesto~) ptujcam prebivališe, in bilo je ptuje svojimu zarodu, in njegovi otroci so ga zapustili. 41. Njegovo svetiše je bilo za- pušeno kakor pušava, njegovi prazniki so se spreobernili v ža¬ lovanje, njegove sabote v zasra¬ movanje, njegova čast v nič. 36 ) Tob. 2, 6. Ara. 8, 10. 42. Enako njegovi slavi je rastla njegova sramota, in njegova viso¬ kost se je spremenila v žalost. 43. Pisal je pa kralj Antijoh vsimu svojimu kraljestvu, naj bi bili vsi eno ljudstvo, in naj bi vsakteri zapustil svojo postavo. 44. In privolile so vse ljudstva v povelje kralja Antijoh a; 45. tudi veliko Izraelcov se je vdalo njegovi sužnosti, ter so malikam darovali, in saboto oskru- njali. 37 ) 46. In poslal je kralj pisma po poslancih v Jeruzalem in v vse Judove mesta, naj bi se ravnali po postavah nejevernikov v deželi, 47. in naj bi branili darovati žgavne in klavne in pitne daritve v tempeljnu Božjim, 48. in naj bi branili praznovati sabote in praznike; 49. in zapovedal je oskruniti svetiše in sveto izraelsko ljud¬ stvo. 38 ) 50. Ukazal je tudi narediti al- tarje in tempeljne in malike, in darovati svinjsko meso in nečiste živali, 39 ) 51. in pustiti svoje sinove ne¬ obrezane, in oskruniti njih duše z vsimi ostudnostmi in gnuso¬ bami, tako, de bi pozabili po¬ stavo in spremenili vse zapovedi Božje. 40 ) 52. Kdor koli bi pa ne storil 32. v terdnjavo, na obzidani sionski grad. 33. t. j., bili so silno škodljivi tempeljnu in Judam. Gl. naslednje. 34. Greško ima pristavljeno: „ vselej Sionski grad je bil viši od tempeljno- viga hriba; tedaj je uni nad tem lahko gospodoval, in vojaki so lahko vedno nadlegovali tempeljnove obiskovavce. 35. Glej zgor. 32. versto in Dan. 11. razi. 50. 36. Posvečevanje sabot je bilo Judam v sramoto šteto, in kakor nič so bile čislane vse verske zapovedi, kterih spolnovanje so si Judje šteli v nar veči čast. 37. ker so kakor malikovavci opravljali ta dan hlapčevske dela. 38. »zapovedal je“, tako počenjati s tempeljnam in z Izraelci, de se oskru¬ nijo in onečastijo po judovskih postavah. 39. Zastran čistih in nečistih žival glej 3. Mojz. 11:5. Alojz. 14. 40. „ Nečisto “ se imenuje v Mojzesovi postavi vse, česar se Izraelec ni smel I. bukve Makabejcov 1. po povelji kralja Antijoha, naj bi uinerl. 53. Vse te povelja je pisal do vsiga svojiga kraljestva; in po¬ stavil je ljudstvu viši, de bi si¬ lili to storiti. 54. Zapovedali so tedaj Ju¬ dovim mestam darovati. 55. In pridružili so se jim mnogi izmed ljudstva, kteri so bili za¬ pustili Gospodovo postavo; in delali so hudo po deželi; 56. in razpodili so izraelsko ljudstvo v stranske in skrivne kraje ubežnikov. 41 ) 57. Petnajsti dan mesca kasle- va, 42 ) sto pet in štirdesetiga leta 43 ) je postavil kralj Antijoh nagnus- niga malika razdjanja na altar Božji, 44 ) in po vsih Judovih me¬ stih okoli so napravili altarje; 45 ) 58. tudi pred hišnimi vratmi in na potih so zažigali kadilo, in so darovali; 765 59. in bukve postave Božje so raztergali in v ognji sežgali; 60. in per komur koli so se našle bukve Gospodove zaveze, in kdor koli je spolnoval Gospo¬ dovo postavo, so ga umorili po kraljevim ukazu. 61. Po svoji moči so tako de¬ lali z izraelskim ljudstvam, ktero se je znašlo vsaki mesec po me¬ stih. 46 ) 62. In peti in dvajseti dan vsa- ciga mesca so darovali na altarji, kteri je bil (Hoijimu) altarju nasproti. 47 ) 63. In žene, ktere so obrezale svoje sinove, so bile pomorjene po ukazu kralja Antijoha, 64. in obešali so jim dečke na vrat 48 ) po vsih njih hišah; in nje, ki so jih bili obrezali, so umorili. 65. Mnogi pa izmed izraelskiga ljudstva so sami per sebi sklenili, nečistiga ne jesti; in sohotliraji dotakniti, de bi sam ne bil nečist, t. j., de bi ne bil ločen od družbe z Izraelci; kakor: mertve trupla, bolniki z nalezljivimi boleznimi, zlasti z go¬ bami i. t. d. Glej 3. Mojz. 14: 4. Mojz. 19. i. d. Kraljevo povelje torej hoče, de naj Judje Mojzesove postave in zapovedi Božje zanemarjajo, in se skru¬ nijo z dotikanjem nečistiga in z vsakterimi djanji, ki jih omadežvajo. 41. Pravi Izraelci, t. j., tisti, kteri so bili zvesti Bogu in Mojzesovi postavi, so bili primorani, potikati se po skrivnih kotih, t. j., po jamah v pušavi, de bi se mučenja obvarovali. 42. ki je pol našiga listopada in pol grudna. 43. leta 166 pred Kristusam. 44. Nekteri si mislijo z besedami „nagtiusniga malika razdjanja “ (greš k o ima: „ malika , gnusobo razdjanja “J steber s podobo olimpijskiga Peruna (Jupiterja); Flavi Jožef pa misli, de je bil kralj ukazal napraviti na tempelj- novim darilniku manjši altar, na kterim so svinje darovali. 45. s temi in naslednjimi verstami prim. 2. Mak. 6. 46. ktero se je sošlo k svetim opravilam vsaki mesec po mestih. Drugi pre¬ stavljajo : „klero se je znašlo vsaki mesec po mestih “ (tisti dan, ko so ti nejeverniki obhajali z daritvami rojstni dan kralja Antijoha. 2. Mak. 6, 7.). 47. ' Drugi prestavljajo greško: „kteri je bil nad oltarjem « (Božjim). Daro¬ vali so olimpijskimu Perunu na manjšim altarji, kteri je bil napravljen na Gospodovim altarji. Glej 4. 57. 48 - Materam so obešali otročiče (ktere so bile one obrezale) na vrat, de so matere in deteta z enim mabljejem umorili. 766 I. bnkve Makabejcov 1. 2. umreti, kakor ognusiti se z ne- 67. in silno huda jeza je za- čistimi jedmi; dela ljudstvo. 49 ) 66. in niso hotli prelomiti svete postave Božje, in so bili umorjeni; II. Poglavje. Upor duhovna Matatija. Več Judov beži v pušavo. Matatija zbere vojsko in opominja vse Jude, silo s silo odganjati. Njegova smert. 1. Tiste dni * 1 ) se je vzdignil Matatija, sinJoana, sina Sime- onoviga, duhoven iz Joaribovih sinov z Jeruzalema, 2 ) in je pre¬ bival na hribu v Modinu. 3 ) 2 . Imel je pa pet sinov: Jo- ana s primkam Gadis, 3. Simona s primkam Tasi, 4. Juda, ki se je imenoval Makabej, 4 ) 5. Eleazarja s primkam Aba- ron, in Jonatana s primkam Apfus. 6. Ti so vidili zla, 5 ) ki so se godile med Judovim ljudstvam in v Jeruzalemu. 7. In Matatija je rekel: Gorje meni, čemu sim bil rojen, viditi potertje svojiga ljudstva in po- tertje svetiga mesta, in sedeti tu, ko se daje sovražnikam v roke ? 8. Sveto je prišlo ptujim v roko; njegov tempelj je kakor zaničljiv človek. 6 ) 9. Posode njegove slave so pobrane in odpeljane; pobiti so nje¬ govi starci po tergih, in njegovi mladenči so padli pod mečem sovražnikov. 10. Ktero ljudstvo se ni po¬ lastilo njegoviga kraljestva, in ni dobilo njegoviga plena? 7 ) 11. Vsa lepota mu je vzeta; ktero je bilo svobodno, je dekla. 49. n silno huda jeza", t. j., ostra kazen Božja je zadevala Jude zavoljo njih pregreh. 1. To se je godilo 166. leta pred Kristusam. 2. Rodovina Joaribova ali Jojaribova je bila perva izmed 24 duhovskih verst (1. Kron. 24, 7.). 3. „Modin“ je bil terg ali mesto na hribu proti severozahodu od Jeruzalema, ne deleč od morja. Matatija je bil zapustil Jeruzalem z druzimi pobožnimi vred (gl. 1, 40.) in se umaknil v svoje rojstno mesto. 4. Primki Matatijevih sinov so pomenljivi: „Joan“ (po hebrejsko „Jehohanan“) je imel primek „Gadi“, t. j., „Srečni“; Simon je bil imenovan „Tasi“, t.j., „rastel bo“, ker so jeli Judje pod njim mirno in srečno živeti; Juda se je imenoval „Makabi“, t.j., „Kovač“, zavoljo slavnih del v vojskovanji; Ele- azarjev primek je bil „Havran“, t. j., „Bodec“, ker je v boji slona od spo- dej prebodel (v greškim se bere „Avaran“, v Vulgati pa „Abaron“ ); Jo* natan se je klical „Hafus“, t. j., „Prekatijenec a (Vulgata ima „Apfus“)- 5. V greškim: „In vidil je zla“, t. j., hudo. 6. Ta primera se ne zdi prav pripravna. Morebiti naj bi se v greškim bralo lotog (laos, t. j., ljudstvo) namesto rao; (naos, t. j., tempelj), tako de bi bilo : „njegovo ljudstvo je kakor zaničljiv človek“, t. j., z njegovim ljud¬ stvam ravnajo kakor z zaničljivim človekam. 7. Sveti pisavec hoče reči: S Sirijani, kteri nas zaterajo, so priderli ljudje I. bukve Makabejcov 2. 12. In glej, razdjane so naše svetinje in naša lepota in naša slava, in oskrunili so jih n ej e ver¬ niki. 8 ) , 13. Čemu nam je torej še ži¬ veti? 14. In raztergali so svoje obla¬ čila Matatija in njegovi sinovi; in oblekli so se v rasovnike in zelo so plakali. 15. In prišli so tje, ktere je bil poslal kralj Antijoh, de bi morali nje, ki so bili zbežali v mesto Modin, darovati in kadilo zažigati in od postave Božje od¬ stopiti. 16. In mnogi izmed izraelskiga ljudstva so privolili in k njim pri¬ stopili; Matatija in njegovi sinovi pa so stanovitno stali. 17. Odgovorili so pa, ktere je bil poslal Antijoh, ter so rekli Matatiju : Pervi in nar imenitneji in velik si v tem mestu, in imaš veliko sinov in bratov; 9 ) 18. pristopi tedaj pervi in spolni kraljevo povelje, kakor so sto¬ rili vsi narodi in možje v Judeji, in kteri so ostali v Jeruzalemu; in boš s svojimi sinovi vred med kraljevimi prijatli, in obdarovan z zlatarn in srebram in množim i darovi. 19. In Matatija je odgovoril in prav glasno rekel: Ko bi bile tudi vse ljudstva pokorne kralju An- 767 tijohu, de bi slednji odstopil od spolnovanja postave svojih oče¬ tov in bi privolil v njegove za¬ povedi : 20. jez in moji sinovi in moji bratje bodemo pokorni postavi naših očetov. 21. Bog nam bodi milostljiv; za nas ni dobro zapustiti postavo in zapovedi Božje; 22. ne bomo slušali besedi kra¬ lja Antijoha, tudi ne bomo daro¬ vali, ter prestopili zapovedi naše postave, de bi po drugi poti hodili. 23. In ko je nehal govoriti te besede, pristopi neki Jud vpričo vsih darovat malikam na altarji v modinskimjmestu po kraljevim povelji; 24. Matatija pa, to viditi, za¬ boli, in oserčje se strese v njem, in vname se njegov serd, kakor postava zapoveduje, l0 ) ter skoči in ga ubije na altarji. 25. Pa tudi moža, kteriga je bil poslal kralj Antijoh, kteri je silil darovati, je ubil tisti čas, in altar poderl; 26. ker je gorel za postavo, kakor je storil Finees Zamritu, sinu Salomijevimu. 1 ') 27. In zavpil je Matatija z ve¬ likim glasam v mestu, rekoč: Kdorkoli gori za postavo, in se derži zaveze, naj gre za 'mano. iz vsih krajev, kteri sedaj v našim mestu gospodujejo in plenijo ali ropajo. De se je bilo v sirsko vojsko veliko malopridnežev priteplo, pričujejo tudi po¬ svetni pisavci. 8. Vse, kar smo imeli svetiga, lepiga in častitljiviga, je razdjano. Gl. Am. 7, 9. 9. t.j., imaš veliko sorodnikov. Obilna rodovina je dajala v jutrovskih deželah mogočnost in veljavo. 10. Postava zapoveduje zdajci umoriti njega, kdor malikam daruje. 5. Mojz. 13, 6—9. H. Duhoven Finees je s sulico prebodel Zambrita, Salutoviga sina, ker je neči¬ stoval z Moabljanko. 4. Mojz. 25, 14. 768 I. bukve Makabejcov 2. 28. In bežali so on in njegovi sinovi v gore, in popustili so, kar koli so imeli v mestu. 29. Tadaj jih je veliko šlo v pušavo, kteri so ljubili postavo in pravico; 12 ) 30. in prebivali so tam oni in njih otroci in njih žene in njih ži¬ vina, ker ulilo se je na nje hudo. 31. Sporočilo se je pa kralje¬ vim možem, in vojski, ktera je bila v Jeruzalemu v Davidovim mestu, 13 ) de so zbežali nekteri možje, kteri so zavergli kraljevo povelje, v skrivne kraje v pu¬ stoti, 14 ) in de jih je šlo veliko za njimi. 32. In zdajci so jo za njimi uderli, in so napravili boj zoper nje sabotni dan, i 33. in rekli so jim: Se bodete li še sedaj ustavljali? Izidite in storite po besedi kralja Antijoha, in živeli bote. 34. Odgovorili so pa: Ne bo¬ demo izšli, in ne bodemo storili po kraljevi besedi, de bi oskru¬ nili sabotni dan. 35. Tedaj so začeli bojevati se zoper nje. 36. Niso še jim pa v bran po¬ stavili, ne kamna na nje vergli, ne skrivnih krajev zagradili, 37. rekoč: Umrirno vsi v svoji priprostosti, ,5 ) in priči nam bote nebo in zemlja, de nas krivično pogubujete. 38. Planili so tedaj na nje sa¬ botni dan; in umerli so oni in njih žene in njih otroci in njih živina okoli tavžent ljudi. 16 ) 39. Zvedili so pa Matatija in njegovi prijatli, in zelo so žalo¬ vali po njih. 40. Reče pa drugi drugimu: Ako bomo vsi delali, kakor so storili naši bratje, in se ne bomo vojskovali zoper nevernike za svoje življenje in za svoje po¬ stave, nas bodo sedaj kmalo po- trebili z zemlje. 41. In sklenili so tisti dan, re¬ koč : Kdorkoli pride k nam na vojsko sabotni dan, bojevali se bomo zoper njega; in ne bomo vsi pomerli, kakor so umerli naši bratje v skrivališih. 42. Takrat so se zbrali k njim Asidejci, močna družba v Izra¬ elu, vsi radovoljci v postavi; 17 ) 43. tudi vsi, kteri so zbežali pred nadlogami, so se jim pri¬ družili, in so jim bili v podporo. 44. In zbrali so vojsko ter po¬ bili grešnike v svoji jezi in hu¬ dobne može v svojim serdu; drugi so pa bežali k nevernikam, de bi se oteli. 18 ) 12. kteri so želeli po Božji postavi živeti. 13. „v Davidovim mestu“, t. j., v Davidovim gradu na sionski gori. Glej zgorej i, 35. 14. „v skrivne kraje“, v podzemeljsko jamo v samoti. 15. kakor ljudje, kterim je le za postavo mar, in kteri po postavi žive, naj si bodo nasledki ti ali uni. Mislili so, de je zoper postavo, v saboto (v. 32.) z orožjem v roči braniti se. 16. Po Jožefu Plavii so Sirijani pred jamo zakurili in zadušili nje, kteri so bili v nji. 17. „Asidejci“ (v hebrejskim: „hasidim“, pobožni) so posebno ostro in natanko spolnovali postavo Božjo. 18. Judje, kteri niso hotli vojskovati se, so bežali iz dežele, ali so se pa pri- I. bukve niakabejcov Ž. 769 45. In Matatija in njegovi pri— jatli so okoli hodili in altarje po- derali, 46. in so obrezovali neobre¬ zane otroke, kolikor so jih našli na izraelskih pokrajinah; in to s serčnostjo. 19 ) 47. In podili so prevzetne, in po godu je bilo delo v njih ro¬ kah; 20 ) 48. in rešili so postavo iz rok nevernikov in iz rok kraljev; in niso dali roga grešniku. 21 ) 49. Približali so se pa dnevi Matatijeve smerti, in rekel je svojim sinovam: Sedaj se je nterdilA prevzetnost in pokorjenje in čas razdjanja in serdita jeza. 22 ) 50. Zdaj tedaj, o sinovi, go¬ rite za postavo, in dajte svoje življenje za zavezo svojih očetov! 51. Pomnite dela svojih oče¬ tov, ki so jih storili svoje dni; in prejeli bote veliko slavo in večno ime. 52. Ni li bil Abraham v skuš¬ njavi najden veren, in štelo se mu je v pravico? l. Mojz. 22, 2. 53. Jožef je ob času svoje tesnobe ohranil zapoved, in bil je gospod V Egiptu. 1 . Mojz. 39 : 41, 40. 54. Finees, naš oče, 23 ) je silno gorel za Boga, in prejel je obljubo večniga duhovstva. 4. Mojz. 25,13. 55. Jozva je spolnil besedo, 24 ) in bil je vodnik v Izraelu, joz. 1,2. 56. Kaleb je pričal v zboru, in dobil je delež. 4. Mojz. 14, 6. Joz. 14, 14. 57. David je v svoji milosti 25 ) dosegel prestol večniga kraljestva. 2. Kralj. 7. 58. Elija je gorel za postavo, in vzet je bil v nebesa. 4. Kralj. 2, 11:3. Kralj. 18. 59. Ananija, Azarija in Mi- zael so verovali, in oteti so bili iz plamena. Dan. 3, 50. 60. Daniel je bil v svoji pri- prostosti 26 ) rešen levam iz žrela. Dan. 6, 22. 61. In tako mislite od roda do roda, de vsi, kteri vanj upajo, ne bodo obnemogli. 62. Ne bojte se tedaj besedi družili Sirijanam. Tirin pa takole razlaga: Drugi Judje, kteri so bili zapu¬ stili Božjo postavo, so bežali k bližnjim nejeverskim ljudstvam, de bi se umaknili Matatijevimu meču, kteri jih je pobijal v svoji pravični jezi, v serdu in gorečnosti. t9. „s serčnostjo“ drugi prestavljajo: „s silo“; kakor bi se hotlo reči: če so se tudi starši branili. 20. t. j., srečno so se vojskovali s svojimi prevzetnimi sovražniki. 21. „niso dali roga grešniku ( ‘, t. j., niso svoje moči uklonili hudobnežem, ali se jim niso udali. — „Rog“ je podoba moči. 22. Sedaj je do verha prikipelo prevzetno zaničevanje vsiga svetiga, ošabno zanemarjanje Božje volje; zato nas Bog pokori po naših sovražnikih, zato se že razdeva naša dežela, zato že divja jeza razserjeniga Boga. 23. Matatija imenuje Fineesa svojiga očeta ali prededa, ker so bili on in nje¬ govi spredniki iz Fineesoviga rodu. 24. „besedo“, t. j., povelje Božje, bil je zmiram Bogu pokoren. 25. „v svoji milosti“ do Savla, svojiga sovražnika. Drugi prestavljajo greško »zavoljo svoje pobožnosti 26. „v svoji priprostosti“, drugi prestavljajo: »v svoji nedolžnosti 11 , t. j., za¬ voljo svojiga nedolžniga življenja. IV. 49 770 I. fonkve Makabejcev 2. 8. grešniga moža; ker njegova slava je gnoj in červ. 27 ) 63. Dans se vzdiguje, jutri pa se ne bo našel; ker vernil se je v svojo perst, in njegov spomin je zginil. 64. Poterdujte se tedaj vi, otro¬ ci, in moško se obnašajte po po¬ stavi ; ker po njej bote slavni. 65. In, glejte! Simon, vaš brat, vem, de je izveden mož; njega vselej poslušajte, in on vam bodi oče. 66. Juda Makabej pa, močan junak od svoje mladosti, vam bodi vojskini poglavar, in on naj se vojskuje za ljudstvo. 67. In spravite k sebi vse, kteri spolnujejo postavo, in mašujte se za svoje ljudstvo. 68. Povračujte nevernikam, in glejte na zapovedi v postavi. 69. In jih je blagoslovil, in je bil položen k svojim očetam. 70. Umeri je pa v sto šest in štirdesetim letu, 28 ) in pokopali so ga njegovi sinovi v grobeh nje¬ govih očetov v Modinu, in ves Izrael je po njem žaloval z ve¬ liko žalostjo. III. Poglavje. Juda Makabej nastopi za svojim očetam Matatijem, in premaga sirska vojvoda Apolonija in Serona, Antijoh se zato razkači in posije Lisija, svojiga namest¬ nika, z veliko vojsko zoper Jude. Juda se pripravlja za boj. 1. In vstal je Juda, ki seje klical Makabej, njegov sin, na¬ mesto njega.') 2. In pomagali so mu vsi nje¬ govi bratje, in vsi, kteri so se bili pridružili njegovimu očetu, in bojevali so se z veseljem za Izraela. 3. In razširjal je slavo svo¬ jima ljudstvu, in oblekel je oklep kakor velikan, in prepasal se je z vojskinim orožjem v bojih, in branil je šotoriše s svojim mečem. 4. Bi! je podoben levu v svo¬ jih delih, in kakor mlad lev, kteri na lovu rjove. 5. Iskal je brezbožne, ter jih preganjal; in nje, ki so motili njegovo ljudstvo, je sežgal s plamenam. 2 ) 6. In umaknili so se njegovi sovražniki iz stralni pred njim, in vsi hudodelniki so bili ostra- šeni; in napravilo se je bilo re- šenje v njegovi roči. 7. Tudi je bil razdražil veliko kraljev, 3 ) in oveselil je Jakopa s svojimi deli, in vekoma bode nje¬ gov spomin v blagoslovljenji. 8. In prehodil je mesta Ju¬ dove, in pogubil hudobne izmed njih, in odvernil je jezo od Izraela. 27. „ njegova slava je“ zaničljiva in zginljiva, t.j., ako je slava brezbožniga človeka nekoliko časa tudi silno velika, bo vender poslednjič zaničevan i« bo zginil. — To meri na Antijohovo smert. Gl. 2. Mak. 9, 9. 28. Matatija je umeri 165. leta pred Krist. 1. Temu poglavju primeri 2. Mak. 8, 1—22. 2. Brezbožniki in nepokojneži so mende tukaj izneverjeni Judje. V prav sra- motljivo kazen so bili živi sežgani. Primeri spodej 10, 84. 3. veliko kraljev a , namreč Antijoha Epifana, Antijoha Evpatorja in Demetrija. I. bukve Hlakabejcov 3. 9. In slovel je do kraja zemlje, in zbral je poginjajoče. 10. Tadaj je zbral Apoloni 4 ) nevernike, in iz Samarije veliko in močno vojsko, 5 ) de bi se bo¬ jeval zoper Izraela. 11. Juda pak je to zvedil, in mu je naproti šel 5 in ga je udaril in pobil; in padlo je veliko ra¬ njenih, drugi pa so pobegnili. 12. In pobral je njih plen, in Juda je vzel Apolonijev meč, s kterim se je bojeval vse dni. 13. Slišal je pa Seron, voj¬ voda sirske vojske, de je Juda zbral trumo zvestih, in občino okoli sebe, 14. in je rekel: Ime si bom napravil in slovel bom v kralje¬ stvu , kadar se bom vojskoval zoper Juda in nje, kteri ž njim derže, in so kraljevo povelje za¬ ničevali. 15. Perpravil se je tedaj; 6 ) in šla je ž njim truma brezbožni- kov, močni pomagači, de bi se maševali nad Izraelovimi sinovi. 16. In približali so se do Belho- rona; odrinil je pa Juda njemu naproti z malo ljudmi. 17. Ko pa vidijo polk jim n a— pioti iti, reko Judu: Kako se moremo bojevati zoper toliko in tako močno množico, ker nas je malo, in smo utrujeni dans ža¬ lijo posta? 7 ) 771 18. In Juda reče: Lahko je, de veliko trumo majhna zajame; in ni ga razločka pred nebeškim Bogam, rešiti ali z veliko ali z majhno trumo; 19. zakaj zmaga v boji ne pride od množestva vojakov, ampak z nebes je moč. 20. Oni gredo k nam s pre- derzno trumo in s prevzetnostjo, pokončat nas in naše žene in naše otroke, in oplenit nas; 21 . mi pa se bomo bojevali za svoje življenje in za svojo po¬ stavo ; 22. in Gospod sam jih bo po- terl pred našim obličjem; zato se jih nikar ne bojte l 23. Kadar je pa jenjal govo¬ riti , je zdajci na nje skočil; in potert je bil Seron, in njegova vojska pred njim; 24. in podil ga je od Betho- rona navdol do polja, in padlo je izmed njih osem sto mož, drugi pa so zbežali v filistejsko de¬ želo. 25. Iri prepadel je strah in tre¬ pet pred Judam in njegovimi brati vse narode okrog njih ; 26. in prišlo je do kralja nje¬ govo ime, in od Judovih bojev so pripovedovali vsi narodi. 27. Ko pa sliši kralj Antijoh te govorice, se v duši razserdi; ter pošlje, in zbere vojsko vsiga s kterimi se je vojskoval; lahko si pa tudi z besedama »veliko kraljev“ mislimo veliko poglavarjev, kteri so se po tadanji navadi velikokrat tudi kralji imenovali. 4. „Apoloni“ je blezo zgorej C 1 ) 30 0 omenjeni viši med njimi, ki so davke Pobirali. veliko trumo Samarijanov, kteri so bili Judam nar sovražniši. Glej 1. Ezdr. 4, 1. 6 - »tedaj 11 ', v greškim: »zopet' ; Sirijani so namreč že vdrugič z vojsko šli nad Jude. 7. „zavoljo posta“, kferiga smo si naložili, de bi sprosili Gospodovo usmiljenje, 49 ^ 772 I. bnkve Makabejcov 3. svojiga kraljestva, silno močno trumo ; 28. in odpre svojo zakladnico, in da vojakam plačo za leto, ter jim zapove, de naj bojo perprav- Jjeni za vse. 29. Ko je pa vidil, de so de¬ narji pošli iz njegovih zakladnic, in de so deželini prihodki majhni zavoljo razpertja in nadloge, ktero je storil v deželi, de bi odpravil postave, ktere so bile od pervih dni: 30. tadaj se je bal, de bi ne imel še enkrat ali dvakrat za stroške in darove, ktere je po¬ prej dajal z radodarno roko, v čemur je presegal kralje, kteri so bili pred njim. 31. In serce mu je bilo zelo upadlo, in sklenil je iti v Perzijo, in prejemati davke dežela, in nabrati veliko srebra. 8 ) 32. Pustil je pa Lisija, slav- niga moža kraljeviga rodu, za kraljeve opravila od reke Evfrata do egiptovske reke; 9 ) 33. in de bi redil njegoviga sina Antijoha, dokler se ne verne. 34. In izročil mu je polovico vojskine trume, in slonov, in za¬ povedal mu je zastran vsiga, kar je hotel, in zastran prebiva¬ jočih v Judeji in v Jeruzalemu, 35. de naj pošlje nad nje voj¬ sko, de zatare in pokonča izra¬ elsko moč in ostanke v Jeruza¬ lemu, in njih spomin zbriše s tega kraja; 36. in de naj ko prebivavce naseli ptujih sinov po vsili njih pokrajinah, in naj po vadijeji razdeli njih zemljo. 37. Kralj pa je vzel drugo polovico vojskine trume, in je šel iz Antijohije, veliciga mesta svojiga kraljestva, sto sedem in štirdesetiga leta, 10 ) in se je pre¬ peljal čez reko Evfrat, in je pre¬ hodil zgornje dežele. 1 ') 38. In Lisija je izbral Ptolo- meja, sina Dorimihoviga, in Ni- kanorja, in Gorgija, mogočne može izmed kraljevih prijatlov; 39. in poslal je ž njimi štir- deset tavžent mož, in sedem tavžent konjnikov, de bi šli v judovsko deželo, in jo pokončali po kraljevim povelji. 40. In šli so z vso svojo močjo, in so prišli in stali per Emavsu ll ) na ravnim polji. 41. Slišali so pa kupci po de¬ želah njih ime; in so vzeli sre¬ bra in zlata silno veliko, in hlap- cov: in so prišli v šotoriše ku¬ povat Izraelovih sinov v sužnje, 1? ) 8. Armenija in Perzija ste Antijoha davek plačevale; ker ste se mu pa bile uperle, in mu niste nič več hotle davkov plačevati; torej je sklenil Antijob davke z vojsko iztirjati; mikali so ga tudi bogati zakladi perzijanskih teni- peljnov. 9. do potoka, kteri je meja med Egiptam in Palestino, in se per Rinokolun v morje izteka. Glej 4. Mojz. 34, 5. 10. To se je godilo 164. leta pred Kristusam. It- prehodil “ tudi Armenijo. 12. „Emavs li je mestce dve uri hoda od Jeruzalema proti severozahodu. 13. Nekdanji zmagavci so premagane ali vjete peljali v svoje dežele in jih ta« vselili, ali pa so jih precej prodali tcržnikain. Bližnji kupci so se nadjah, de bodo Sirijani gotovo Jude premagali, in jih po tem prodajali; zatorej prišli v šotoriše z veliko denarjem in hlapci, kteri bi sužnje gnali. 1 . bukve Makabejcev 3 . 773 in pridružila se jim je truma iz Sirije in iz dežele ptujcov. M ) 42. Vidil je pa Juda, in nje¬ govi bratje, de so se pomnožile zla, in de so se približale voj- skine trume njih mejam ; in iz- vedili so povelje kraljevo, kar je bil zapovedal ljudstvu storiti v pogubo in pokončanje; 43. in rekel je slednji svojimu bližnjimu: Vzdignimo svoje po- terto ljudstvo, in vojskujmo se za svoje ljudstvo, in za svoje svete reči. 44. In zbrala se je truma, de bi bili na boj pripravljeni, in de bi molili, in prosili milosti in usmiljenja. 45. V Jeruzalemu pa ni bilo prebivavcov, ampak bil je kakor pušava; in ni ga bilo izmed nje¬ govih rojakov, kteri bi bil vanj in iz njega hodil; in svetiše je bilo pohojeno; in sinovi s ptujiga so bili v gradu, tam je bilo pre¬ bivališč nejevernikov; in vzelo se je veselje od Jakopa, in umolk¬ nile so tam pisal in citre. 46. Zbrali so se tedaj, in so prišli v Masfo, Jeruzalemu na¬ sproti; zakaj popred je bilo Izra- eicam v Masfi mesto za moli¬ tev. I5 ) 47. In postili so se ta dan, in oblekli so se v spokorno obleko, in s pepelam so si potresli glavo; in raztergali so svoje oblačila; 48. in razprosterli so postavine bukve, v kterih so nejeverniki iskali enakosti svojih malikov: 16 ) 49. in pernesli so duhovske oblačila, in pervine, in dese¬ tine; 17 ) in poklicali so nazarejce, kteri so bili dopolnili dni; 18 ) 50. in vpili so z velikim gla- sam v nebo, rekoč: Kaj jim sto¬ rimo, in kam jih peljajmo? 19 ) 51. Tvoje svetiše je pohojeno in oskrunjeno, in tvoji duhovni so v žalosti in ponižanji. 52. In glej, narodi so se zbrali zoper nas, de bi nas pokončali; ti veš, kaj mislijo zoper nas. 53. Kako moremo obstati pred njih obličjem, ako nam ti, o Bog! ne pomagaš? 54. In so zatrobili z velikim glasam. 20 ) l4 ' Jz dežele ptujcov u , t. j., Filistejcov. — Vojskini trumi, ktera je prišla iz Antijohije, se je še pridružilo kerdelo Sirijanov in Filistejcov. 15. Dokler še tempelj ni bil sozidan, so Izraelci v Masfi molili. Glej 1. Kralj. 5. 9. razi. 4. 16; Malikovavci so po svetih bukvah iskali, de bi v njih kaj taciga našli, kar imajo oni per češenji svojih malikov; ker so marsikaj iz judovske službe Božje posneli, in per svoji mališki službi opravljali. V greškim svetim pismu se bere ta versta : ,,/n razprosterli so bukve postavine, ktere so malikovavci Preiskovali, de bi na nje podobe svojih malikov namalali". — Zoper to skrunjenje svetih bukev se Judje tukaj serdijo, in Boga prosijo, naj bi dalje ue terpel, kar malikovavci v deželi počenjajo. It' Duhovsko obleko so smeli duhovni le v tempeljnu nositi. Tudi pervine in desetine so k tempeljnu nosili (5. Mojz. 14, 23. i. d.); sedaj pa niso smeli •ti v sveto mesto k tempeljnu. 18- Nazarejci (glej 4. Mojz. 6.) so mogli po spolnjeni obljubi v tempeljnu po¬ sebne dari darovati ; zdaj pa niso mogli vanj iti. 19- Kaj nam je početi s temi rečmi in nazarejci, ker ne smemo k tempeljnu iti? Mojzes je zapovedal trobentanje, preden so sc začeli bojevati. 4. Mojz. 10, 9. 774 I. bukve Makabejcov 3. 4. 55. In potem je postavil Juda vojvode ljudstvu čez tavžent in čez sto, in čez petdeset in čez deset mož. 56. In rekel je njim, kteri so zidali hiše, in se ženili, in za- sajali vinograde, in boječim, de naj se verne vsakdo na svoj dom po postavi. 21 ) 57. In vzdignili so šotore, in jih postavili proti jugu per Emavsu. 58. In Juda reče: Prepašite se, in bodite serčni junaki, in bodite pripravljeni za jutro, bo¬ jevati se zoper te narode, kteri so se zbrali zoper nas, de bi pokončali nas in naše svetiše; 59. zakaj bolje nam je umreti v boji, kakor viditi nesrečo na- šiga ljudstva in svetiša. 60. Kakor je pa volja v nebe¬ sih, tako se zgodi. IV. Poglavje. Jnda premaga sirske vojskine trame in tudi Lisijevo novo vojsko, zopet po¬ sveti tempelj in obterdi Jeruzalem. 1. In vzel je Gorgija pet tav¬ žent mož in tavžent izbranih konj- nikov; in vzdignili so se iz šoto- riša po noči,') 2. de bi planili na judovsko šotoriše in jih hitro pobili; in možje iz grada so jim bili vod¬ niki. 2 ) 3. Slišal je pa Juda, in vstal je sam, in junaki, de bi pobili moč kraljevih vojakov, kteri so bili v Emavsu; 4. še so namreč bili vojaki * 1 2 3 ) raztreseni zunaj šotoriša. 5. In prišel je Gorgija po noči v Judovo šotoriše, pa ni nikogar našel, in iskal jih je po gorah, ker rekel je: Ti pred nami beže. 6. Ko se je pa bilo zdanilo, se je prikazal Juda na polji le s tremi tavženti mož, kteri niso imeli škitov in mečev; 4 ) 7. in vidili' so, de so vojaki nevernikov močni in oboroženi, in de so konjniki okoli njih, in ti izučeni za boj. 5 ) 8. In Juda reče možem, kteri so bili žnjiin: Nikar se ne bojte njih množestva, in njih sile se nikar ne ustrašite. 9. Spomnite se, kako so bili rešeni naši očetje v rudečim morji, 21. Glej 5. Mojz. 20, 5. i. d. Sodn. 7, 3. Tako se je vojskina truma od 6000 do 3000 mož zmanjšala. Gl. spod. 4, 6. 1. Poglavitna vojska je ostala v stauu pod poveljnikam Nikanorjem. Verstam 1—35 primeri 2. Mak. 8, 33. i. d. 2. Vojaki na sionskim gradu so bolje poznali kraje, kakor uni, ki so še le prišli iz Sirije. 3. „vojnki a Gorgijevi se niso bili še združili z veliko vojsko Nikanorjevo. 4. V greškim je še pristavljeno: „kakor so si želeli 1 , t. j., niso imeli ta- košnih mečev, kakoršne bi bili radi imeli; meče so sicer imeli (gl. 15. v.), tode slabe. 5. Vojaki, ktere so Judje ugledali, so bili velika vojska, ktera je bila ostala pod Nikanorjem v stanu. I. bukve Makabejcov 4. 775 ko jih je podil Faraon z veliko vojskino trumo. 2. Mojz. 14, 9. 10. In sedaj vpiuiovnebo; in usmilil se nas bo Gospod, in spomnil se bo zaveze naših oče¬ tov, in poterl bo dans to vojsko pred našim obličjem; 11. in spoznali bodo vsi na¬ rodi, de je še, ki Izraela reši in otrne. 12. In vzdignili so ptujci svoje oči, in vidili so jih jim nasproti iti. 13. In šli so iz šotoriša v boj, ti pa, kteri so bili ž Judam, so trobili na trobento. 14. In sternili so se, in po- terti so bili nejeverniki, in so bežali po polji. 15. Poslednji pa so vsi padli pod mečem, in podili so jih do Gezerona, in do idumejske in azoške in jamnijske planjave; 6 ) in padlo je izmed njih okoli tri tavžent mož. 7 ) 16. In vernil se je Juda, in njegova vojska, ktera je šla za njim. 17. In rekel je ljudem: Ne že¬ lite plena, 8 ) ker nam boj preti; 18. in Gorgija in njegova voj- j ska je blizo nas na gori; ampak stojte sedaj zoper naše sovraž¬ nike, in poderite jih, in potem poberite plen brez skerbi. 19. In ko je Juda to še go¬ voril, glej, se je prikazal neki oddelek, kteri je gledal z gore. 20. Vidil je pa Gorgija, de so se njegovi v beg podali, in de so šotoriše zažgali; ker dim, kteri se je vidil, je kazal, kaj se je bilo zgodilo. 9 ) 21. Ko so bili oni to ugledali, so se zelo bali, in, ko so vidili tudi Judovo vojsko ' na planjavi za boj pripravljeno, 22. so vsi bežali v filistejsko deželo. 23. In ventil se je Juda k plenu v šotoriša: in dobili so veliko zlata, in srebra, in višnjeve svile, in morskiga škarlata, 10 ) in veliko blaga. 24. Jn vernivši se so pesem peli in hvalili Boga proti nebu, 11 ) ker je dober, ker vekomej (terpi) njegova milost. 12 ) 25. In zgodilo se je veliko re- šenje Izraelu tisti dan. 26. Kteri koli pa izmed ptuj- eov so ubežali, so prišli in po- 6. „GeZeron u ali Gazer terdnjava, ki je stala 3 / 4 milj od Emavsa proti jugu na filistejski meji. „ldumeja a je biia okrajina od Emavsa proti jugu. ,,Azot u , mesto na Filistejskim; ,,Jamnija 1 '. terdnjava, je stala 12 milj od Emavsa preti jugu. — Pomen tega ni. de so Judje sovražnike do vsih teh krajev podili, ampak: tako so jih zapodili, de so eni bežali do Gazera, eni pa, kteri so se tudi tnkaj nevarnosti hali, še v daljniši kraje. 7. Po 2. Mak. 8, 24. jih je padlo devet tavžent: šest tavžent jih je bilo pa v begu popadalo in pomerlo. 8. „Ne želite plena u , t. j., ne glejte po plenu ali ropu, ker se bo se treba bojevati. Po nekdanjih vojaških postavah je šlo zmagavcu, kar je zmagani imel. 9. Judje so zažgali stan Nikanorjev, de so naznanili Sirijanam svojo zmago. 10. dobili so veliko oblačil iz višnjeve in škarlataste svile. tl. z obličjem in rokami proti nebu obernjenimi. 12. Besede „ker je dober, ker vekomej (terpi) njegova milost so vmesna versta v hvalnih pesmih, zlasti v 135. psalmu. 776 I. bukve Makabejcev 4. vedaliLisiju vse, kar se je bilo prigodilo. 27. Ko je on to slišal, je oster- mel, in serce mu je upadlo, de se ni v Izraelu tako izšlo, ka¬ kor je on hotel, in kakor je bil kralj zapovedal. 28. In drugo leto 13 ) je nabral Lisija izbranih mož šestdeset tav- žent, in konjnikov pet tavžent, de bi jih z vojsko poterl. 29. In prišli so v Judejo, 14 ) in šotore postavili v Bethoronu, 1S ) in prišel jim je naproti Juda z deset tavžent možmi. 30. In vidili so močno vojsko, in [Juda') je molil, in rekel: Hvaljen bodi, rešenik Izraelov, kteri si poterl moč silniga z roko svojiga hlapca Davida, in dal polk Filistejcov v roko jo¬ natanu, Savlovimu sinu, in nje- govimu oprodu. 16 ) 31. Daj to vojsko v roko svo¬ jiga ljudstva Izraela, in naj bodo osramoteni s svojo trumo in s konjniki. 32. Daj jim boječnost, in vzemi jim prederzno moč, de se pre¬ tresejo po svojim poterfji. 33. Poderi jih z mečem teh, ki te ljubijo; in vsi, kteri po¬ znajo tvoje ime, naj te hvalijo v pesmih. 34. In začeli so se bojevati; in padlo je izmed Lisijeve vojske pet tavžent mož. 17 ) 35. Ko je pa Lisija vidil, de njegovi beže, Judje pa so serčni, in de so pripravljeni ali živeti ali junaško umreti, se je vernil v Antijohijo, in je izbral vojakov, de bi pomnoženi zopet prišli v Judejo. 36. Juda pa in njegovi bratje so rekli: 18 ) Lejte, poterti so naši sovražniki; pojdimo sedaj gori očiševat in obnavljat svetiše. 19 ) 37. In zbrali so se vsi vojaki; in so šli na hrib Sion. 20 ) 38. In vidili so svetiše opu- steno, in altar oskrunjen, in vrata sežgane, in na dvorih germovje razrašeno kakor v gojzdu ali na hribih, in hrame poderte. 21 ) 39. In raztergali so si obla¬ čila, in so žalovali z veliko ža¬ lostjo , in si potresli pepela na glavo; 40. in popadali so z obrazam na zemljo, in trobili so s troben- 13. „drugo leto u , t. j., 163. leta pred Kristusam. 14. V greškim: n v Idumejo“. Po tem takim so hotli Sirijani Juda od juga napasti. 15. V greškim: ..pri Betsuri — na idumejski meji. 16. „moč silniga 11 , t. j., moč Golijatovo; — „oprodn u , t.j., vojaku, ki je za njim orožje nosil. 17. V greškim je pristavljeno: „in padli so pred njimi a , t. j., pred Judi so obležali na borišu. 18. Verstam 36—61 primeri 2. Mak. 10, 1 — 15. 19. Svetiše „ očistiti “ se pravi: odpraviti vse nesveto, kar so bili rnalikovavci v njem napravili; svetiše „obnoviti“, zopet posvetiti, se pravi: svetišč zopet odločiti za službo Božjo z daritvami, petjem, molitevjo, in druzimi šegami. 20. prav za prav so šli na hrib ^Morijo*, na kterim je stal tempelj, in kteri je bil del sionske gore. Na ti gori je bilo Davidovo mesto, ali Davidov grad, in v njem je bila sionska posada. 21. „hrame“, t. j., shrambe za jedi in stanice za duhovne na dvorih. I. bukve Makabejcov 4. 777 tami, s kterimi se znamnje daje, 22 ) in vpili so proti nebu. 41. Tadaj je velel Juda mo¬ žem bojevati se zoper nje, kteri so bili v gradu, dokler ne bodo svetiša očistili. 23 ) 42. In izbral je duhovne brez madeža, kteri so imeli gorečnost za postavo Božjo; 43. in očistili so svetiše, in so nesli kamne oskrunjenja na ne¬ čisto mesto. 24 ) 44. In posvetoval se je zastran altarja za žgavne daritve, kteri je bil oskrunjen, 25 ) kaj bi ž njim storil. 45. In prišla jim je dobra mi¬ sel, podreti ga, de bi jim kje ne bil v sramoto, ker so ga bili oskrunili nejeverniki: in poderli so ga. 46. In položili so kamne na gori hiše (Božje ) na pripravno mesto, dokler ne pride prerok .in ne določi zastran njih. 47. Na to so vzeli cele kamne 26 ) po postavi, in sozidali nov altar, poprešnjimu enaciga. 48. Sozidali so tudi svetiše, in kar je bilo znotrej tempeljna; 27 ) in posvetili so hišo 28 ) in dvore. 49. Tudi so naredili nove svete posode, in so prinesli svečnik in altar za kadilo in mizo v tempelj. 50. In so položili kadilo na al¬ tar, in vžgali svetila, ktere so bile na svečniku, in so svetile v tempeljnu. 51. Položili so tudi na mizo hlebe, in so obesili zagrinjala, 29 ) in skončali so vse dela, ktere so bili pričeli. 52. In pred jutram so vstali pet in dvajseti dan devetiga mesca (ta je mesec kaslev) 30 ) sto osem in štirdesetiga leta; 31 ) 53. in so opravili daritev po postavi na novim altarji, kteriga so bili naredili za žgavne da¬ ritve. 54. Ravno tisti čas in tisti dan, ko so ga bili oskrunili nejeverniki, je bil spet obnovljen s pesmimi in citrami in arfami in cimbali. 55. In popadalo je vse ljud¬ stvo na obraz, in so molili in v nebo hvalili njega, kteri jim je srečo dal. 56. Obhajali so pa altarno po¬ svečenje osem dni, in z veseljem so darovali žgavne, mirne in hvalne daritve. 57. Ozaljšali so tudi tempeljnu lice z zlatimi venci in škitci; 32 ) 22. „se znamnje daje u k boju in k obhajanja praznikov. Glej 4. Mojz. 10, 2. 23. Juda je hotel sirsko posado zaderževati, de bi ne branili očiševati hiše Božje. 24. „kamne oskrunjenja' 1 -, kamne mališkiga ^altarja so nesli r na nečisto mesto 11 , blezo v dolino, ki se je imenovala „Tofet“. Glej zgorej 1, 57. 62. 25. „je bil oskrunjen 11 z malikam. Glej zgorej 1, 57. in 62. 26. Vzeli so kamne, ki niso bili obdelani in oglajeni. Glej 2. Mojz. 20, 25. 27. Pozidali so, kar je bilo v svetim in presvetim poškodovaniga. 28 . ,,-posvetili so“ vso hišo Božjo, ves tempelj. Zastran posvečevanja hiše Božje glej 2. Mak. 10. 29. ki so visele pred svetim in presvetim. 30. Mesec n kaslev , namreč Jožef. Drugi bero: „in sta rekla a . 29. „Jamnija u je bila na Filistejskim. Glej zgorej 4, 15. 30. in veliko ljudi je bilo pobitih. 31. V greškim: n Mo% Juda pa in njegovi bratje so močno sloveli “ i. d. 32. v Hebron u , mesto v Judovim rodu, kteriga so se bili Gdomljani polastili; — s, „in njegove hčere 11 , t. j., Hebronu poddružne mesta. 783 I. bukve IMakafeejcov S. 6. sko ravnati, in so se brez pre¬ mislita v boj podali, (18. In Juda se je obernil v Azot v filistejsko deželo, in je poderl njihove altarje, in je iz¬ rezane podobe njihovih bogov z ognjeni požgal; in pobral je plen po mestih, in vernil se je v Ju¬ dovo deželo. VI. Poglavje. Smert Antijoha Epifana. Njegov sin Evpator pride z veliko vojsko na Idumej- sko, premaga Betsaro, oblega Jude v tempeljnu, in se ž njimi pomiri. 1. In kralj Antijoh je obhodil zgornje dežele,') in je slišal, de je v Perzii prav imenitno mesto Elimajda, ktero ima veliko srebra in zlata, 1 2 ) 2. in de je v njem zelo bogat tempelj, in de so ondi zlate za¬ grinjala, 3 ) in oklepi in škiti, ktere je bil (Jam) popustil Aleksander, Filipov sin, macedonski kralj, kteri je naj pred kraljeval v Grecii. 3. In je prišel in iskal mesto vzeti in ga opleniti; tode ni mo¬ gel, ker izvedili so naklep ti, kteri so bili v mestu, 4. in so se vzdignili v boj; on pa je zbežal od ondod, in jo potegnil z veliko žalostjo, in se vernil v Babilon. 4 * ) 5. In prišel mu je nekdo v Perzijo povedat, de so v beg zagnani vojaki, kteri so bili v Ju¬ dovi deželi; 6. in de je Lisija tje šel s posebno veliko močjo, pa so ga v beg pognali Judje, in so si opomogli z orožjem, in z voja- šino, in z množim plenam, ki so ga dobili v šotorih, ktere so raz¬ metali; 7. in de so poderli gnusobo, ktero je bil postavil na altar v Jeruzalemu, in de so svetiše, kakor poprej, ogradili z visokimi zidovi, pa tudi Betsuro, njegovo mesto. 8. In zgodilo se je, ko je slišal kralj te besede, se je pre¬ strašil, in je bil silno prežaljen; in se je ulegel v posteljo, in je zbolel od žalosti, ker se mu ni zgodilo, kakor je mislil. 9. In bil je tam veliko dni, ker se je ponavljala v njem ve¬ lika žalost, in je mislil, de mora umreti. 10. Poklical je tedaj vse svoje prijatle, in jim je rekel: Spanje je zbežalo od mojih oči, in sim omagal, in serce mi je upadlo od skerbi. 11. In rekel sim v svojim sercu: 1. Glej zgor. 3, 37. Verstam 1—17. prim. 2. Mak. 9. 2. „ Elimajda “ se je po 2. Mak. 9. 2. tudi imenovala „Persepol J , ki je pa različen od Persepola ob Araksu, ki ga je požgal Aleksander. Elimajda je stala ob Evleji. Po druzih je Elimajda dežela, ktcra je bila od Susijane proti Severju v južni Medii med gorovjem Orontam in reko Evlejo. 3. „zlate zagrinjala v greškim: n zlato orožje 11 . 4. List v 2. bukvah Makab. 1, 13. pravi, de je bil Antijoh v tempeljnu umorjen. Antijoh je bil mende tam le tepen in ranjen, vender je pa bil še živ ušel. 784 I. bukve Makabejcov 6. V koliko stisko sim prišel in v kolike valove žalosti, v kteri sim sedaj, jez, kteri sim bil vesel in ljubljen v svoji mogočnosti! 12. Sedaj se pa spominjam hu- diga, kar sim storil v Jeruzalemu, od kodar sim pobral vse zlate in sreberne posode, ktere so bile v njem; in sim bil poslal iztrebit prebivavce v Judeji brez vzroka. 13. Spoznam tedaj, de me je zavoljo tega zadela ta nadloga; in glej, od velike žalosti konec jemljem v ptuji deželi. 14. In poklical je Filipa, eniga izmed svojih prijatlov, in ga je postavil čez vse svoje kraljestvo, 15. ter mu je dal šapelj, in svoje oblačilo, in perstan, de bi vzel Antijoha, njegoviga sina, 5 ) in ga redil, in de bi kraljeval. 16. In umeri je tam kralj An- tijoh sto devet in štirdesetiga leta. 6 ) 17. Kadar je paLisija zvedil, de je kralj umeri, je postavil kralja njegoviga sina Antijoha, kteriga je ko mladenča redil, in ga je imenoval Evpatorja. 7 ) 18. In ti, kteri so bili v gradu, 8 ) so zaperli Izraelce okoli svetiša, 9 ) in so vselej iskali njim kaj hu- diga storiti, nevernike pa poter- diti. 19. Juda je tedaj sklenil jih pokončati, in je sklical vse ljud¬ stvo, de bi jih oblegli. 20. In so se sošli, in so jih oblegli v sto in petdesetim letu, 10 ) in so napravili lučavnice 11 ) in drugo orodje. 21. Ušli so pa eni izmed oble¬ ganih, in pridružili so se jim nekteri hudobneži iz Izraela. 22. In so šli k kralju in rekli: Doklej ne storiš pravice, in se ne mašuješ nad našimi brati? 12 ) 23. Mi smo sklenili služiti tvo- jimu očetu, živeti po njegovih za¬ povedih , in slušati njegove po¬ velja ; 24. sinovi našiga ljudstva pa so se zavoljo tega od nas od¬ ločili, in, ktere koli so našli izmed nas, so jih pobili, in naše deleže oplenili. 25. Pa niso le zoper nas iz¬ tegnili roke, ampak tudi zoper vse naše pokrajine. 26. In glej, sedaj oblegajo je¬ ruzalemski grad, de bi ga vzeli, in terdnjavo Betsuro so ogra¬ dili ; 27. in ako jih zdajci ne pre¬ hitiš, bodo še večji reči storili, kakor so te, in ne boš jih mogel premagati. 28. In kralj se je razserdil, ko je to slišal, in je sklical vse svoje prijatle, in vojvode svoje vojske, 5. V greškim po drugim branji: ... n in perstan, de bi jih prinesel Anti- johu, njegovima sinu u . 6. 162. leta pred Krist. Antijoh je umeri v Tabah med Persijo in Babilonijo. 7. t. j., imenoval ga je sina nar boljšiga očeta. Bil je takrat 9 let star. 8. Sirski vojaki so bili v gradu na Sionu. 9. n okoli svetiša ( ‘, t. j., okoli tempeljna. 10. to je, 151. leta pred Kristusam. 11. ^lučavnice 11 , v greškim in sirskim: „ nasipe 11 , ali pa ,, stolpe“ za postav¬ ljanje lučavnic, n in mašine “. 12. Doklej ne boš storil pravice našim bratamupornim Judam, in jih ne bos strahoval zavoljo njih nepokoršine? 785 1. bukve Makabejcu? 6. in nje, kteri so bili čez konj- nike. 29. Pa tudi iz druzih kralje¬ stev in morskih otokov so prišle k njemu najete vojskine trume. 13 ) 30. In število njegoviga polka je bilo sto tavžent pešcov, in dvajset tavžent konjnikov, in dva in trideset slonov izurjenih za boj. 31. In so prišli skozi Idumejo, in so oblegali Betsuro, in so se bojevali veliko dni, in so napra¬ vili mašine; uni pa so iz nje pla¬ nili, in so jih požgali z ognjem, in se moško bojevali. 32. In umaknil se je Juda od grada, in postavil je šotore per Betzahari, kraljevim šotoram na¬ sproti. 33. Takrat je kralj še pred dnevam vstal, in je ukazal voj- skirii trumi nanaglima iti na pot proti Betzahari; in vojskine trume so se pripravile na boj, in so trobile na trobente. 34. In slonam so pokazali kri iz grozdja ino murve, 14 ) de bi jih nadražili k boju. 35. In razdelili so zveri v ker- dela, in bilo je per vsakim slonu tavžent mož, kteri so imeli luska- ste oklepe in brončene čelade na svojih glavah, in pet sto izbra¬ nih konjnikov je bilo postavljenih k vsaki zveri. 36. Ti so bili že poprej tam, kjer koli je bila zver; in kamor¬ koli je ona šla, so oni šli, in se niso ganili od nje. IS ) 37. Bili so pa tudi leseni terdni stolpi na njih, kteri so pokrivali vsako zver, in mašine na njih, in na vsakim je bilo dva in tri¬ deset močnih mož, kteri so se bojevali na njem, in lndijan, kteri je zver vodil. 16 ) 38. In druge konjnike je sem ter tje postavil na obe strani, de bi s trobentami budili vojskine trume in priganjali v nje kerde- lih vverstene. I7 ) 39. Ko je pa solnce posvetilo na zlate in brončene škite, so se gore od njih lesketale, in so bile svetle kakor goreče svetila. 40. In razprosterl se je en del kraljeve vojske po visokih go¬ rah, 18 ) in drugi po planjavi; šli so pa varno in zversteno. 41. In tresli so se vsi prebi- vavci po deželi zavoljo vpitja mno¬ žice, in zavoljo hoje trume, in za¬ voljo rožljanja orožja; bila je 13. namreč iz Roda, Cipra in otokov greškiga morja, kteri so bili v rimski oblasti. 14. „kri iz grozdja in murve“, t.j., rudeče vino ino sok iz murvinih jagod. — Sloni imajo radi vino in murvino sočnjavo, zato so jim ji kazali, de so jih k boja dražili (Dr. Loh in Reišl). 15. Ti vojaki, pešci in konjniki, so bili že poprej delj časa pri slonih; tedaj so jih bili sloni vajeni, kakor so bili tadi oni in zlasti njih konji vajeni podobe, duha in rjufja slonov. 16. „Indijan l ‘ se še dan današnji imenuje vodnik slonov, ker Jndijani naj bolje znajo ravnati s sloni iz svoje domačije (Dr. Loh in Reišl). 17. „i >verstene“ vojake. _ V greškim: „/?t druge konjnike so postavili sem ter tje na obe strani vojskine trume, de so priganjali, in zgostene ker- dela branili “. Konjniki so mogli namreč nekdaj pešce na obeh straneh braniti. 18. de bi ne bili od tod nenadama napadeni. IV, 50 766 I. bnkvc Makabejcov 6. namreč vojskina truma zelo ve¬ lika in močna. 42. Tudi Juda se je približal s svojo vojskino trumo k boju; in padlo je izmed kraljevih vo¬ jakov šest sto mož. 43. In ugledal je Eleazar, Sav- rov sin, ,9 ) eno med zvermi, ktera je bila obdana s kraljevimi oklepi in višji kakor druge zveri, in zdelo se mu je, de je kralj na "jej- 44. In daroval se je, de bi otel svoje ljudstvo, sebi pa pridobil večno ime. 45. In serčno je tekel k njej na ravnost skozi kerdelo, ter je pobijal na desni in levi; in pa¬ dali so pred njim tu in tam. 46. In šel je slonu pod noge, in je podnj zlezel, in ga umoril; 20 ) in padel je na tla verh njega, in umeri je tam. 21 ) 47. Kadar so pa vidili kra¬ ljevo moč in silo njegove voj- skine trume, so se jim uganili. 22 ) 48. Kraljeva vojska pa je nad nje šla proti Jeruzalemu, 23 ) in je postavila kraljeve šotore v Judeji ob sionski gori. 49. Mir pa je naredil s temi, kteri so bili v Betsuri; in so šli iz mesta, ker tam zaperti niso imeli živeža, ko je bilo v deželi sabotno leto. 24 ) 50. In kralj se je polastil Bet- sure, in je tam stražo postavil, de bi jo varovala. 51. Po tem je oblegal sve- tiše veliko dni, in je tam na¬ pravil razbijalnice, in mašine, in ognjene strele, 25 ) in samojstre za lučanje kamnja in kopja, in škor¬ pijone za metanje pušic, 26 ) in prače. 52. Naredili so pa tudi uni vojskino orodje njih orodju na¬ sproti, in bojevali so se veliko dni. 53. Živeža pa niso imeli v mestu, zato ker je bilo sedmo leto; 27 ) in kteri so bili ostali od nevernikov v Judeji, 28 ) so pojedli, kar je bilo še založeniga. 19. Vgreškim: ,,/n ugledal je Eleazar Havran eno a i. t. d. — Eleazar je bil siti Matatijev (zgorej 2, 5.), Judov brat. Morebiti se je Matatija tudi Šavra imenoval. 20. ker ga je bil ranil v mehko kožo. 21. Ako bi bil sedel kralj na tem slonu, in bi se mu nesreča pripetila, bi bilo to Sirijane prestrašilo in zmešalo, in zmaga bi se bila morebiti dobila. Ele- azarjevo djanje tedaj ni bilo nespremišljeno. 22. Judu se je pametniši zdelo, v lepim redu umakniti se, kakor sebe in svoje v toliko nevarnost postaviti, kjer bi bili vsi pokončani; zatorej so se umak¬ nili v Jeruzalem v obterjeni tempelj. 23. Drugo kerdelo pa je šlo v Betsuro. 24. „ sabotno leto' 1 se ni smelo ne sejati ne žeti (2. Mojz. 23, 10. 11: 3. Mojz. 25, 1—-7. 21. 22: 5. Mojz. 15, 1 — 11.). Torej je bilo malo živeža to leto. 25. „svetiše“, t. j., tempelj, — „razbijalnice a , t. j., ovne, s kteritni so v zidovje butali, in ga poderali, — „ ognjene strele t. j., goreče reči, ktere so z mašinami v terdnjavo metali. 26. „kopja“, sulic, pušic, — ^škorpijone' 1 , blezo manjši mašine, ktere je lahko en sam vojak napenjal. 27. „Sedmo leto K je bilo sabotno ali počitno leto. Gl. 24. razi. 28. posamne kerdela nevernikov so bile še v Judeji ostale, in so po nji sem ter tje stikale. V greškim : kteri so bili ubežali v Judejo pred neverniki'*’, I. bukve Makabojcov «. 1. 787 54. In ostalo je malo mož v svetišu, ker jih je lakota tepla; in raztekli so se vsaki na svojo stran. 55. Ko je pa Lisija slišal, de se je Filip, kteriga je bil kralj Antijoh še v svojim življenji po¬ stavil, de bi njegoviga sina An¬ tijoha redil, in kraljeval, 56. vernil iz Perzije in Medije z vojskino trumo, ktera je ž njim tje šla, in de hoče prevzeti opra¬ vila v kraljestvu : 57. je hitro šel in rekel kralju in vojskinim vojvodam: 29 ) Nas je vsaki dan manj, in živeža imamo malo, in grad, kteriga oblegamo, je obterjen, in nam je treba kraljestvo oskerbeti. 58. Dajmo tedaj sedaj desnice tem ljudem, in storimo mir ž njimi in z vsim njihovim ljud— stvam, 59. in dopustimo jim, de žive po svojih postavah kakor poprej; zakaj zavoljo svojih postav, ktere smo zaničevali, so se razjezili, in vse to storili. 60. In všeč je bilo govorjenje kralju in vojvodam; in poslal je k njim mir delat; in sprejeli so ga. 61. In persegel jim je kralj z vojvodi vred; in šli so iz terd- njave. 62. In kralj je šel na sionsko goro, in je ogledal obterjeni kraj. In zdajcije prelomil persego, ktero je bil storil, in ukazal je zid okoli in okoli podreti. 63. In naglo je odrinil in se vernil v Antijohijo. In našel je Filipa gospodovati v mestu ; in bojeval se je zoper njega, in se je polastil mesta. 30 ) Vil. Poglavje. Demetri Soter dobi sirsko kraljestvo, ukaže Antijoha in Lisija umoriti, in od¬ padnika Alkima postavi višiga duhovna. Nove junaške dela Judove. 1. Sto en in petdesetiga leta 1 ) je ušel Demetri, Selevkov sin, • z mesta Rima, 2 ) in je prišel z malo možmi v primorsko mesto, in je tam kraljeval. 2. In zgodilo se je, kadar je namreč Judje, kteri so bili iz Galileje in Galaada v Judejo preseljeni. Glej agorej 5, 23. 45. ,,in moiem ii — je v greškim pristavljeno. 3o - in je dal po Lisijevim svetu Filipa umoriti, kakor judovski zgodovinar Jožef Flavi pripoveduje. !• to je, 160. leta pred Kristusam. Verstam 1—38. primeri 2. Mak. 14. 2 - Demetri je bil sin Selevka Filopatorja (glej zgorej 1, 11. razi. 12.). Ko ie bil njegov oče začel vladati, ga je Riroljanam zastavil namesto Antijoha, kteri je pozneje dobil primek Epifan, in kteiiga je bil Antijoh Veliki Rim- ijanam poslal v poroštvo (glej Dan. 11. razi. 31. 37.). Po Selevkori smerti se je Antijoh krivično polastil kraljevanja, in je pustil Demetrija v Rimu za- ntavljeniga. Po Antijohovi smerti je pa Demetri iz Rima ubežal. Z malo možmi je stopil na suho v Tripolu ob teniškim primorji, in je tukaj razglasil, F 50 * 788 i. bukve Makabejcu v 1. bil prišel v hišo kraljestva svo¬ jih očetov, 3 ) so vjeli vojaki An- tijoha in Lisija, de bi ji k njemu pripeljali. 3. In kadar to zve, reče: Ni¬ kar mi ne kažite njuniga obličja. 4. Y T ojaki soji tedaj umorili. In Demetri je sedel na sedež svojiga kraljestva; 5. in prišli so k njemu hu¬ dobni in brezbožni možje iz Izra¬ ela, in Alkim, njih vodnik, kteri je hotel biti duhoven. 4 ) 6. In tožili so ljudstvo per kralji, rekoč: Juda in njegovi bratje so vse tvoje prijatle po¬ končali , in nas so pregnali iz naše dežele. 7. Zdaj tedaj pošlji moža, kterimu upaš, de gre tje, in ogle¬ da vse razdjanje, ktero je storil nam in kraljevim deželam, in de ukroti njegove prijatle in njih po¬ magače. 8. In izvolil je kralj izmed svojih prijatlov Bakhida, kteri je gospodoval v kraljestvu na uni strani velike reke, 3 ) in je bil kralju zvest; in poslal ga je, 9. ogledat razdjanje, ktero je napravil Juda; pa tudi brezbož- niga Alkima je postavil višiga duhovna, in mu je ukazal, ma¬ ševati se nad sinovi Izraelovimi. 10. In so se vzdignili, in so prišli z veliko vojsko v Judovo deželo; in poslali so sporočnikov, in govorili so Judu in njegovim bratam prijazne besede po zvi¬ jači. 11. Pa niso poslušali njih go¬ vorjenja; ker so vidili, de so bili prišli z veliko vojsko. 12. In sošlo se je k Alkiinu in Bakhidu veliko pismarjev tirjat, kar je prav. * * 3 4 5 6 ) 13. In asidejci so bili med izra¬ elskimi otroci pervi, kteri so per njih miru iskali; 7 ) 14. rekli so namreč: Duhoven iz Aronoviga zaroda je prišel, on nas ne bo prekanil. 8 ) 15. In govoril je 9 ) ž njimi pri¬ jazne besede, in persegel jim je, rekoč: Nič hudiga ne bomo sto¬ rili ne vam ne vašim prijatlam. j 16. In verjeli so mu; ali po- | padel je izmed njih šestdeset mož, de ga je rimsko starašinstvo poslalo kralja v očetovo kraljestvo. Verjeli so mu, in povsod so ga spoznali kralja. Na to so vojaki veči del k njemu pre¬ stopili in mu izdali Antijoha Evpatorja in Lisija. 3. t. j., v kraljevsko mesto Antijohijo. 4. Alkima, ki se je tudi Jakim imenoval, je bil že poprešnji kralj Antijoh Ey- pator postavil višiga duhovna; tudi pod sedanjim kraljem je zopet hotel biti viši duhoven, ko so ga bili goreči Judje zavergli. 5. Bakhid je bil doslej poglavar na uni strani Evfrata, t. j., v deželi med Evfratam in Tigram. 6. Veliko pismarjev, učenih v postavi, kteri so bili izraelcam uredniki, je pri¬ šlo k Demetrijevima pooblastencama, tirjat, kar jim je šlo po pravici. 7. Glej zgorej 2, 42. v Asideji‘ l , t. j., pobožni, pohlevni, so prosili kraljeva pooblastenca, naj bi smeli v miru opravljati službo Božjo, kakor jim je bil« zagotovljeno v pogodbah poprešnjih kraljev, in so rekli, de bodo tudi oni pokorni gosposkam. 8. V greskim: „ Duhoven iz Aronoviga zaroda je prišel z vojsko, in narn ne bo nič žaliga storil — V svoji dobroserčnosti in priprostosti so mislil 1 vojska, kteri je duhoven poglavar, nam pač nič hudiga noče. 9. „govoril je u Bakhid ž njimi prav prijazno. I. bukve llokabejeov 1. in umoril jih je v eniin dnevu, po besedi, kakor je pisano: 10 ) 17. Meso tvojih svetih in njih kri so prelili okoli Jeruzalema, in nikogar ni bilo, de bi jih po¬ kopal. Ps. 78, 2. 3. 18. In obšel je strah in trepet vse ljudstvo; ker rekli so: Ni je resnice, ne pravice per njih; za¬ kaj prelomili so zavezo in per- sego, ktero so bili storili. 19. In Bakhid je odrinil od Je¬ ruzalema, in se je ušotoril na Betzehi; 11 ) in je poslal, in vjel veliko njih, kteri so bili pred njim zbežali; tudi je nektere izmed ljudstva poklal in v velik vod¬ njak pometal. 20. Po tem je izročil deželo Alkimu, in mu je pusti! vojakov v pomoč. In Bakhid je odšel k kralju. 21. Alkim pa si je močno pri¬ zadeval za svoje viši duhOvstvo. 12 ) 22. In zbrali so se per njem vsi, kteri so motili svoje ljudstvo, in polastili so se Judove dežele, in napravili so veliko morijo v Izraelu. 23. In Juda je vidil vso nadlogo, ktero je storil Alkim s svojimi vred Izraelovim sinovam, veliko buji kakor neverniki; 24. in je šel po vsih judejskih pokrajinah okoli in okoli, in se je maševal nad odpadlimi možmi, in nehali so dalje zahajati v de¬ želo. ,3 ) 789 25. Vidil je pa Alkim, de je Juda s svojimi vred močneji, in spoznal je, de jih ne more pre¬ magati ; torej seje vernil k kralju, in jih je tožil zavoljo veliko hudo¬ delstev. 26. In poslal je kralj Nikanorja, eniga izmed svojih imenitniših voj¬ vodov, kteri je grozno sovražil Izraelce, in mu je zapovedal ljud¬ stvo pokončati. 27. In Nikanor je prišel v Je¬ ruzalem z veliko vojsko, in je poslal k Judu in njegovim bra- tam z mirnimi besedami po zvi¬ jači, 28. rekoč: Ne bodi ga boja med mano in vami! Prišel bom z malo možmi, de vidim vaše obličje v miru. 14 ) 29. In prišel je k Judu, in po¬ zdravila sta se prijazno; pa so¬ vražniki so bili pripravljeni Juda zgrabiti. 30. Juda je pa to reč zvedil, de je z goljufijo k njemu prišel; in zbal se ga je, in ni hotel več viditi njegoviga obličja. 31. In Nikanor je spoznal, de je njegov naklep razodet; in šel je zoper Juda v boj per Kafar- salami. ,s ) 32. In padlo jih je izmed Ni- kanorjeve vojske okoli pet tav- žent mož, in bežali so v Davi¬ dovo mesto. 16 ) 33. In po tem prigodku je šel <0. „kakor je zapisano u per preroku Izaii 78, 2. 3. tl. „Betzeha u , v greškim; „Bezef/, berdo pri Jeruzalemu, ktero seje pozneje k mestu stelo. 12. Alkim je iskal ljudstvu prikupiti se, de bi obderžal viši duhovstvo. 13. si niso več upali iz terdnjav iti, de bi po deželi ropali in morili. 14. Rad bi vas z malo možmi v miru obiskal. 15. „ Kafarsalama“, mesto v Judeji, prej ko ne od Jeruzalema proti zahodu, '0. „v Davidovo mesto “ na jeruzalemski grad. 790 I. bukve Makabejcev ?. Nikanor na hrib Sion. 17 J In pri¬ šlo je nekaj duhovnov izmed ljud¬ stva pozdravit ga v miru in inu pokazat žgavne daritve, ktere so se opravljale za kralja. 34. Ali zasmehovaje jih je za¬ ničeval in oskrunil, 18 ) in pre¬ vzetno je govoril, 35. in persegel je v jezi, re¬ koč: Ako ne bo v moje roke izdan Juda in njegova vojskina truma, bom to hišo požgal, ka¬ kor hitro v miru nazaj pridem. 19 ) In odšel je z veliko jezo. 36. In duhovni so šli in se vsto¬ pili pred altarjemin tempeljnam, 20 ) ter so jokaje rekli: 37. Ti, o Gospod ! si izvolil to hišo, de bi se klicalo v nji tvoje ime, de bi bila hiša mo¬ litve in prošnje tvojimu ljudstvu. 38. Mašuj se nad tem člove¬ kam in njegovo vojsko, in naj padejo pod mečem; spomni se njih preklinjanja, in nikar jim ne dajaj obstanka. 39. In Nikanor je odrinil od j Jeruzalema, 21 ) in je postavil šo- s tore v Bethoronu ; 22 ) in prišla je k njemu vojskina truma iz Sirije. 40. Juda pa se je ušotoril v Adarsi 23 ) s tremi tavženti mož; 24 ) in molil je Juda, rekoč: 41. Gospod ! ker so te pre¬ klinjali poslanci kralja Senahe- riba, je prišel angelj, in jih je pobil sto pet in osemdeset tavžent: 42. ravno tako pokončaj danes to vojskino trumo pred našimi očmi, de drugi zvedo, de je (Nikanor ) hudobno govoril čez tvoje svetiše; in sodi ga po nje¬ govi hudobii. 43. In vojskine trumi ste se bojevale trinajsti dan mesca adarja; 25 ) in poterti so bili Ni- kanorjevi vojaki, in padel je on pervi v boji. 44. Ko so pa vidili njegovi vojaki, de je Nikanor padel, so preč vergii svoje orožje, in so bežali. 45. In podili so jih en dan hoda od Adazerja 26 ) do tam, kjer se pride v Gazaro, 27 ) in trobentali so za njimi v znamnje. 17. hrib Sion u , kjer je stal tempelj. 18. „ Oskrunil x , t. j., opljeval, kakor nekteri pravijo. 19. „ kakor hitro a Juda in njegove kerdela premagani, in se zdrav vernem. 20. Duhovni so bili pri Nikanorji na zunanjim dvoru ali na dvoru za nevernike; ker le vanj je smel Nikanor stopiti; potem so šli na notranji dvor, na kterim je pred vhodam v svetiše stal altar za žgavšine. Med tem altarjem in sve- tišem so duhovni stali in plakati. 21. Verstam 39—50. prim. 2. Mak. 15. 22. v Bethoron“, mesto, ki je bilo sperviga dano Efrajmovimn rodu, potlej pa levitam (Joz. 18, 13: 16,5: 21,5.), in je stalo na meji Beujaminoviga rodu. 23. „Adarsa“, v greškim: „Adasa u , terg, kteri je bil po Jožefu Flavii 3 / 4 milje deieč od Bethorona. 24. Po nesrečni bitvi z Antijoham Evpatorjem je mende veliko mož od Juda odstopilo. 25. Mesec „ad«r“ se vjema nekoliko z našim svečanam, nekoliko z našim sušcam. Trinajsti dan adarja je nekako konec našiga svečana. 26. „od Adazerja je skorej gotovo „od Adarse Glej versto 40. — D a " hoda je Jutrovcam navadno 4 ali 5 milj. 27. do Gazare pri Azotu. Glej spodej 14, 34. I. bukve Makabejcev I. 8. 791 46. In prišli so iz vsih judej¬ skih vasi' okrog in okrog, in po¬ bijali so jih z veliko močjo; po tem so se zopet vanje oberniii, 28 ) in popadali so vsi pod meceni, ne eden izmed njih ni ostal. 47. In pobrali so njih rop, in Nikanorjn so odsekali glavo in desno roko, ktero je bil pre¬ vzetno iztegnil, in so ji prinesli in Jeruzalemu nasproti obesili. 29 ) 48. In ljudstvo je bilo zelo veselo, in obhajali so tisti dan z velikim veseljem. 49. In [Juda ) je zapovedal, de naj se praznuje vsako leto ta dan, trinajsti dan mesca adar- ja, 30 ) 50. In počivala je Judova de¬ žela malo dni. VIII. Poglavje. JndB ve za mogočne Rimljane, pošlje poslancov v Rim, in sklene zavezo z Rimljani. 1. In slišal je Juda ime Rim¬ ljanov, de so mogočni v moči, fle dovolijo v vsako prošnjo, de so se z vsimi sprijatlili, kteri koli so k njim prišli, in de so mo¬ gočni v moči. 2. Slišali so tudi od njihovih bojev in junaških del, ktere so storili v Galacii, ’) ker so jih zmagali in davku podvergli; 3. in kolike reči so storili v španski deželi, ker so spravili pod svojo oblast sreberne in zlate rudnike, ki so tam, in so v last vzeli vso deželo s svojo raz¬ umnostjo in stanovitnostjo ; 4. in de so kraje, kteri so silno deleč od njih, 2 ) in kralje, kteri so bili nad nje prišli od kraja sveta, poterli, 3 ) in jih z velikim pobojem potolkli; drugi pa jim dajejo davek vsako leto; 5. in de so Filipa in Perseja, cetejskiga kralja, 4 ) in druge, kteri so bili zoper nje za orožje pri¬ jeli, v boji poterli in zmagali; 6. de sotudiAntijoha Veliciga, azijanskiga kralja, kteri je bil 28. Sirijani so bili od vsili strani zajeti, tako de so beži; zopet zadeli na Jude, kteri so jih podili. 29. Glej zastran tega 2. Mak. 15, 33. 35. 30. Judje še dan današnji ta dan obhajajo. 1. „Galacija“, dežela skorej v sredi male Azije, je dobila to ime po svojih prebivavcih, kteri so bili iz Galije tje prišli. Rimljan Manli Vulson je bil Galačane 189. leta pred Kristnsam premagal. 2. na priliko Špansko, Gaiacija. 3. na priliko Porsena, Pira, Hanibala. 4- »cetejskiga*, t. j., macedonskigh kralja. Glej zgorej 1, 3. Filip II., ma- cedonski kralj, se je 198. leta pred Kristusagi nesrečno vojskoval z Rimljani; mislil je Atencam prostost zatreti, ali zmagal ga je Flamini pri Kinoskefalah 197. leta pred Kristusam. — Persej, macedonski kralj od 179—168 pred Kristusam, se je združil zoper Rimljane z Gracijcm, ilirskim kraljem, ali 168. leta pred Kristusam ga je popolnama zmagal Pavel Emili. 792 I. bnkve Makabejcov 8. ž njimi boj začel, desiravno je imel sto in dvajset slonov, in konjnike, in vozove, in grozno veliko vojskino trumo, sterli, 5 ) 7. in živiga vjeli, 6 ) in mu na¬ ložili, de mora on, in vsi, kteri bodo za njim kraljevali, velik davek dajati, in de naj da, za- stavljence in pogojeno; 7 ) 8. in de so dežele Indijanov in Medijanov in Lidijanov, njih nar boljši kraje, kteri so jim bili pobrani, kralju Evmenu dali; 8 ) 9. in de so tudi oni, kteri so bili v greški deželi, hotli iti in jih pokončati; 9 ) pa zvedili so bili to, 10. in so poslali zoper nje voj¬ voda, in so se ž njimi bojevali, in jih veliko pobili, in njih žene in otroke vjete odpeljali, in jih oropali, in njih deželo v last vzeli, in njih zidove' 0 ) poderli, in jih v sužnost spravili do da- našnjiga dneva; 11 ) 11. de so tudi druge kralje¬ stva in otoke, 1 *) kteri so se jim kadaj uperali, zaterli in pod svojo oblast spravili. 12. S svojimi prijatli pa in ž njimi, kteri so se jim zaupali, so ohranili prijaznost, in so se po¬ lastili bližnjih in daljnih kralje¬ stev, in kdor koli je slišal njih ime, se jih je bal; 13. in kterim so hotli pomagati k kraljevanju, so kraljevali; 13 ) kterim so pa hotli, so kraljestvo vzeli; in so si zelo opomogli. 14. In per vsem tem nobeden ne nosi kraljeviga šapeljna, tudi ni oblečen v škerlat, de bi se ž njim poviševal. 14 ) 15. Napravili so tudi svetvav- nico, in vsak dan se jih posve¬ tuje tri sto in dvajset, kteri vedno sklepe delajo za ljudstvo, de oskerbujejo, kar je prav; 15 ) 16. in vsako leto zaupajo svoje viši gospostvo enimu človeku, kteri gospoduje vsim njih deže¬ lam, in vsi so enimu pokorni, in 5. Glej zastran tega Dan. 11, razi. 31. 6. Zgodovina tega ne pripoveduje. 7. „ pogojenot. j., del svojiga kraljestva. 8. Nekteri razlagavci mislijo, de naj bi se bralo:, „ dežele Jonijo, Misijo in Lidijo u i. t. d., ker zgodovina nič ne ve, de bi bile Indija in Medija Anti- johu podveržene. Kakor se dozdeva, tudi Rimljani niso nikdar gospodovali v Indii. Bvmen je bil pergamski kralj 198—158 pred Kristusam. 9. V greški deželi so bili Etolci in Beočani, kteri so povabili kralja Antijoha v svojo deželo, de bi se pod njim bojevali zoper Rimljane. Kralj jim je obljubil priti, in na to se je začela vojska z Rimljani 191 pred Kristusam. 10. „ njih zidove 11 ', t. j., terdnjave so poderli. It. Rimljani so Etolce premagali in jim davek naložili, desiravno jim je bil Antijoh Veliki na pomoč prišel. 12. namreč Sicilijo, Sardinijo, Korsiko, Kreto, in druge otoke, zlasti v gre- škim morji. 13. K kraljestvu so pomagali Rimljani Evmenu, Masinisu, Prusiju, Ptolemeju Filometorju (zoper Antijoha (jjpifana ), in drugim. 14. „Šapelj“ (krona) in ..ikerlat'- 1 sta bila nekdaj znamnje kraljeve oblasti in časti. Ker Rimljani tiste čase niso imeli kraljev, zato ni imel nihče na sebi teh kraljevih znamenj. 15. Drugi prestavljajo greško: ... „sa ljudstvo, de bi, se dobro vladalo 1,1 '- I. bukve Makabejcov 8. 793 med njimi ni ne nevošljivosti ne zavisti. 16 ) 17. Juda je tedaj izvolil Ev- polema, sina Joana, sinu Jako- poviga, 17 ) in Jasona, sina Ele- azarjeviga, in ji je poslal v Rim, de bi napravila ž njimi prijaznost in zavezo; 18. in de bi jih rešili jarma Grekov, ker so vidili, de hočejo izraelsko kraljestvo v sužnost posiliti. 19. In šla sta v Rim po grozno dolgim potu, in sta stopila v svetvavnico, ter sta rekla: 20. Juda Makabej, in njegovi bratje, in judovsko ljudstvo so naji k vam poslali, de bi naredili z vami zavezo in mir, in de bi nas zapisali med svoje zaveznike in prijatle. 21. In všeč jim je bilo go¬ vorjenje. 22. In pismo, ktero so na bron- čenih plošah odpisali in v Jeru¬ zalem poslali, de bi jim tam bilo v spomin miru in zaveze, je tako: 23. Dobro bodi Rimljanam in judovskimi! ljudstvu na morji in na suhim vekoma, in meč in so¬ vražnik bodi deleč od njih ! 24. Ako se poprej vojska začne zoper Rimljane ali zoper vse njih zaveznike pod vso njih oblastjo: 25. bo judovsko ljudstvo, ka¬ kor bo čas dopustil, na pomoč prišlo z vsim sercam. 26. In vojakam ne bodo dajali in ne preskerbovali ne žita. ne orožja, ne denarja, ne ladij, ka¬ kor je Rimljanam všeč; 18 ) in spolnovali bodo njih povelja, in nič ne bodo od njih prejeli. 19 ) 27. Ravno tako bodo pa tudi Rimljani, ako se poprej vojska vname zoper judovsko ljudstvo, z voljo pomagali; kakor jim bo čas dopustil. 28. In pomagavcam se ne bo dajalo ne žita. ne orožja, ne denarja, ne ladij, kakor je všeč Rimljanam; in spolnovali bodo njih povelja brez goljufije. 20 ) 29. Po tacih besedah so se Rimljani zvezali z judovskim Ijud- stvam. 30. Ako bi po teh besedah ti ali uni hotli temu kaj pristaviti ali odvzeti, naj store po svoji volji; in kar koli bodo pristavili ali proč vzeli, bodi poterjeno. 21 ) 31. Tudi zavoljo hudiga, kar jim je storil kralj Demetri, smo 16. Visi oblast sta iraela pri Rimljanih oblastnika, ki se jima je reklo konsnla. in sta bila vsako leto druga; opravila sta pa med seboj tako delila, de je vejnder prav za prav le eden vladal. •7. „strni Jakopoviga“, v greškiin: ,.sinu Akoviga u . 18. Vojakam, ktere bodo Judje Rimljanam v pomoč poslali, ti ne bodo dajali živeža, orožja, denarja, ladij, ker to je volja Rimljanov. Dr. Lob in Reišl pa takole razlagata: Vojakam, kteri se bodo zoper Rimljane vojskovali, ne smejo Judje dajati in ne jim preskerbovati „ne šiita" i. t. d. 19. Judje naj spolnujejo svojo dolžnost v vojski, tode za to ne bodo nič pre¬ jeli od Rimljanov. 20. Tudi rimskim pomagavcam ne bodo Judje nič dajali, ampak Rimljani mo¬ rajo sami z vsim potrebnim preskerbeti vojake, ki jih bodo Judam v pomoč poslali. 21. Ako bi Rimljani ali pa Judje pozneje hotli to pisano pogodbo prenarediti, bodi tudi to dopušeno; - tode morate obe strani v prenaredbo pervoliti in jo poterditi. 794 I. bukve Makabejcu v &. 9. mu pisali, rekoč: Zakaj si na¬ ložil težki jarem Judam, našim prijatlam in zaveznikam ? 32. Ako tedaj zopet pridejo k nam, jim bomo pravico storili zoper tebe, in se bomo s teboj vojskovali na morji in na suhim. IX. Poglavje. liakhid in Alkim zopet prideta v Jndejo. Juda pade v boji. Jonatan stopi na njegovo mesto. Judje otepu Bakhida. Mir med Jonatanain in Bakhidam. 1. Ko je med tem Demetri slišal, de je Nikanor padel s svojo vojskino trumo v boji, je sklenil zopet poslati Bakhida in Alkima v Judejo, in desno krilo *) ž njima. 2. In šli so po potu, kteriderži proti Galgali, 1 2 ) in so oblegli Ma- salot 3 ) per Arbeli, 4 ) in so se ga polastili, in veliko ljudi pobili. 3. V pervim mescu 5 ) sto dva in petdesetiga leta 6 ) so se ušo- torili z vojskino trumo pred Je- ruzalemam. 4. In vzdignili so se, in so šli v Berejo, 7 ) dvajset tavžent pešcov in dva tavžent konjnikov. 5. Juda pa se je ušotoril v Laisi, ino tri tavžent izbranih mož je bilo ž njim; 6. in so vidili trumo vojakov, de jih je veliko, in so se zelo bali; in veliko jih je ušlo iz šo- toriša, in nič več jih ni bilo izmed njih ostalo kakor osem sto mož. 7. Ko je pa Juda vidil, de seje njegova vojskina truma raz¬ kropila, in de ga vojska stiska, mu je serce upadlo, ker ni utegnil zbrati jih; in je bil maloserčen. 8. Na to je rekel njim, kferi so še ostali: Vzdignimo se, iti pojdimo nad svoje sovražnike, če se bomo mogli bojevati zoper nje. 9. In odvračali so ga, rekoč: Ne moremo, temuč rešimo sedaj svoje življenje, in vernimo se k svojim bratam, in po tem se bomo bojevali zoper nje; saj nas je malo. 10. In Juda je rekel: Bog ne daj kaj taciga storiti, de bi be¬ žali pred njimi; in ako se je približal naš čas, umnmo serčno za svoje brate, in nikar ne ger- dimo svoje slave. 11. In vzdignila se je vojskina truma iz stana, in (Sirijam) so 1. n Desno krilo li je tisti del vojskine trume, ktera je ua desni strani stala. 2. „proti Galgali u , berž ko ne, bi se moglo brati: „proti Galileji 3. „ Masalot “ je blezo mesto ^Masal 1 v Aserjeviin rodu. Joz. 21,30: i.Kron 6, 74. Drugi si mislijo z imenam ,,Hlasalot u veliko jamo pri Arbeli, ki je bila za hranitev posebno pripravna. 4. Arbela u , pokrajina in terg v galilejski deželi. Nekteri mislijo, de „ Arbela ‘ tukaj stoji namesti „ara6ot“ (poljane). Glej zgorej 5, 23. 5. namreč „nisanu a , ki je pol sušca in pol maliga travna. 6. To se je godilo 159. leta pred Kristusam. 7. „r Berejo v neko vas v Judeji. 1. bukve Makabejcev 9. se jim nasproti postavili, in konj- niki so se razdelili v dva dela, 8 ) in pračarji in strelci so šli pred vojskino trumo, 9 ) in pervi 10 ) v boji so bili vsi junaki. 12. Bakhid pa je bil na desni strani, in truma se je bližala od dveh strani, in trobili so na tro¬ bente. 13. Zatrobili so pa tudi ti, kteri so bili na Judovi strani, in zemlja se je tresla od hrupa vojskinih trum; in bojevali so se od jutra do večera. 14. In Juda je vidil, de je močneji del Bakhidove vojskine trume na desni strani, in zbrali so se k njemu vsi serčni 5 15. in poterli so desno stran, in podil jih je do azoške gore. 16. In kteri so bili na levi strani, so vidili, de je desna stran poterta, in uderli so jo za Judam in njegovimi tovarši za herbtam. 1 ') 17. In boj je bil terd, in padlo je veliko ranjenih izmed teh in izmed unih. 18. Tudi Juda je padel, 12 ) in drugi so bežali. 19. In Jonatan in Simon sta vzela, svojiga brata Juda, in sta ga pokopala v pokopališe svojih očetov v mestu Modinu. 20. In jokali so se po njem 795 vse izraelsko ljudstvo z velikim plakanjem, in žalovali so veliko dni, 21. ter so rekli: Kako je pa¬ del junak, kteri je rešil izraelsko ljudstvo! 22. In druge zgodbe Judovih bojev, in junaških del, ktere je storil, in njegove slave, niso po¬ pisane j bilo jih je namreč silno veliko. 23. In zgodilo se je, de so po Judovi smerti vstali hudobneži na vsih izraelskih krajih, in se vzdignili vsi, kteri so hudo delali. 24. Tiste dni se je spočela silno velika lakota, in vdala se je Bakhidu vsa njih dežela ž njimi vred. ’ 3 ) 25. In izbral je Bakhid hudob¬ nih mož, in postavil jih je go¬ spode 14 ) deželi. 26. In so iskali ter popraše- vali po Judovih prijatlih, in so jih vodili k Bakhidu, kteri se je nad njimi maševal, in jih je za¬ sramoval. 27. In bila je velika stiska v Izraelu, kakoršne ni bilo od dneva, ko ni bilo viditi preroka v Izra¬ elu. 1S ) 28. In zbrali so se vsi Judovi prijatli, in so rekli Jonatanu: 29. Odkar je umeri tvoj brat Juda, mu ga ni enaciga moža, 8. Glej zastran tega zgorej pogl. 6. 'razi. 17. 9. „so šli pred vojskino trumo'- 1 , in so boj začeli. 10. v pervi versti so bili zgolj junaki. H. Juda je Sirijane, ki so bili na desni strani, predeleč podil; zatorej so mo Sirijani na levi strani za herbet planili. 12. Juda, ki se je večidel srečno bojeval v več kakor 22 bojih, je storil junaško smert. 13. njimi'- 1 , t. j., z unimi hudobneži vred. 14. v gospode u , t. j., oblastnike, oskerbnike. 15. „ni bilo viditi preroka 11 od preroka Malahija sem. m I. bukve Makabejcov 0. kteri bi šel nad naše sovražnike, nad Bakhida, in nad nje, kteri so sovražni našimu ljudstvu. 30. Zato smo tedaj tebe danes izvolili namesti njega, de nam bodeš poglavar in vojvoda v našim vojskovanji. 31. In Jonatan je sprejel tisti čas poglavarstvo, in je vstal na¬ mesto svojiga brata Juda. 32. In izvedil je Bakhid, in ga je iskal umoriti. 33. Izvedil je tudi Jonatan, in njegov brat Simon, in vsi, kteri so bili ž njim; in so bežali v pušavo Tekvo, 16 ) in se vstavili per vodi jezera Asfara. 17 ) 34. To je izvedil Bakhid, in je sabotni dan šel on, in vsa njegova vojskina truma čez Jor¬ dan. l8 ) 35. In Jonatan je poslal svo¬ jiga brata, 19 ) ki je bil ljudstvu vojvoda, in je prosil Nabutejce, svoje prijatle, 20 ) de bi jim po¬ sodili svojo vojskino pripravo, 21 ) ktere so obilno imeli. 36. Sinovi Jambrijevi pa so prišli iz Madabe, 22 ) in so zgra¬ bili Joana in vse, kar je imel, in so ‘odšli, ko so to imeli. 37. Po teh dogodbah je bilo naznanjeno Jonatanu in Simonu, njegovim n bratu, de sinovi Jam¬ brijevi imajo veliko ženitovanje in peljejo nevesto iz Madabe, 23 ) hčer eniga izmed naj imenitnejih knezov na Kanaanskim, z veliko košatijo. 38. In spomnila sta se kervi svojiga brata Joana; in sta šla in se skrila v zatišje za goro. 39. In vzdignila sta svoje oči, in sta vidila, in glej, vpitje in veliko spremljavstvo: in ženin je šel, in njegovi prijatli in njegovi bratje proti unim z bobni in mu¬ ziko in mnogim orožjem. 40. In planili so na oje iz za- lezbe, 24 ) in so jih pobijali, in padlo je veliko ranjenih, drugi pa so pobegnili na gore; in po¬ brali so ves njih plen. 41. In spreobernilo se je že¬ nitovanje v žalost, in glas njih godcov v jokanje. 42. Ko sta se bila zmaše- vala. zavoljo kervi svojiga brata, t6. „v pušavo Tekvo u v Judovim rodu dvanajst rimskih milj proti jugu od Jeruzalema. S to pušavo je sklenjena velika pušava, ki sega do arabskima in perzijanskiga zatoka. Jonatan je mislil, de ga Sirijani v tem kraji ne bodo preganjali. 17. V 7 greškim: v pri vodnjaku Asfarir. Sicer pa nam „ As far* ni bolje znan. 18. Bakhid ne gre na ravnost nad Jonatana, ampak okoli mertviga morja, ter ga iše za herbtam napasti. 19. „ svojiga brata“ Joana (v. 38. ). — Ta povest od 35. do 42. verste, je tukaj vpletena ; ker se 34. versta natanko veže s 43. verstn. 20. Zastran ,.Nabutejcov“ glej zgor. 5, 25. 21. ali prav za prav: „de bi jim shranili , kar imajo il . Tako se bere v gre- škitn in sirskim svetim pismu, per Jožefu Flavii in tudi v nekterih latinskih prestavah. Nabatejce je pušava varovala sirijanskiga preganjanja. 22. „Madaba u , mesto v moabski deželici (Iz. 15. 2.4. 23. v iz Madabe 11 , v greškim: „iz Nadabota u , de bi jo pripeljali iz mesta nje- niga očeta v hišo ženinoviga očeta v Madabi. 24. V sirski prestavi: r ln planili, so nanje iz zalez.be Jonatanovi sprem¬ ljava “ i. t. d. I. bukve Makabejcov 9. 797 sta se vernila na breg jordan¬ ski. 25 ) 43. In slišal je to Bakhid, 26 ) in je prišel sabotni dan 27 ) do brega jordanskiga 28 ) z veliko močjo. 44. In Jonatan je rekel svojim: Vstanimo in bojujmo se zoper svoje sovražnike; 29 ) zakaj danes ni kakor včeraj in predvčera- njim. 30 ) 45. Ker glej, vojska je pred nami, voda jordanska pa je tu in tam, in bregovi in mlake in gojzd, in ni ga kraja se umak¬ niti. 3 ') 46. Vpite tedaj zdaj proti nebu, de se rešite iz roke svojih so¬ vražnikov! In boj se je začel. 2. Kron. 20, 3. 47. In Jonatan je stegnil svojo roko, mahniti po Bakhidu, in se mu je nazaj umaknil. 32 ) 48. In skočil je Jonatan, in kteri so bili ž njim, v Jordan, in preplavali so Jordan pred njimi. 33 ) 49. In padlo jih je na Bakhi- dovi strani tisti dan tavžent mož; iu vernili so se 34 ) v Jeruzalem, 50. in so zidali terdne mesta v Judeji, terdnjavo v Jerihi, in v Amaumu, 35 ) in v Bethoronu, in v Betelu, 36 ) in v Tamnati, 37 ) in v Fari, 38 ) in v Topu 39 ) z vi- socimi zidovi in vratmi in za¬ pahi ; 51. in je postavil stražo vanje, de bi sovraštvo delali v Izraelu. 52. In obterdil je mesto Bet- suro in Gazaro, 40 ) in grad, 41 ) in postavil je vanje vojakov in ve¬ liko živeža. 53. Vzel je tudi sinove per- vakov po deželi za zastavo, in jih je zaperl na grad v Jeruza¬ lemu. 54. In sto tri in petdesetiga leta, 42 ) druziga mesca, je za¬ povedal Alkim podreti zidovje 25. n sta se vernila“ s svojimi tovarši na to stran Jordana. 26. kteri je bil šei v unstransko deželo lovit Jonatana (v. 34.j. 27. ker je mislil, de se Judje ta dan ne bode ne branili ne bežali. 28. do strani v Judovi deželi, kjer je bil Jonatan (jazi. 25.}. 29. V greškim: . .. „in bojujmo se za svoje življenje “. 30. Pomen: Sedaj smo v veliko veči nevarnosti kakor kdej poprej. 31. Judje so bili v grozni stiski. Pred seboj so imeli sovražnika, na družili straneh pa vodo, močvirje in gozd. 32. Bakhid se je blezo zato nazaj obernil, de bi bil Jonatana izpeljal na planjavo. 33. V greškim: ... „in preplavali so na uno stran, oni (Sirijani) pa niso šli za njimi čez Jordan“. 34. „in vernili so se“, namreč Sirijani. 35. V v Amaumu 11 , v greškim: „v Emavsu“. 36. Bethoron^, levitovsko mesto v Efrajmovi deležnini (Joz. 21, 22.), — n Betel“, mesto 12 rimskih milj proti severju od Jeruzalema. 37. n Tamnata“ je mesto ,,Tamna“ v Efrajmovi deležnini. 38. n Fara u , v greškim: „ Faratoni ". Glej Sodn, 12, 15. 39. „Topo“, v greškim: v Tefon“, nam neznano mesto. 40. „Gazara“, zgor. 4, 15. „Gezeron“, v greškim: „Gezer‘. mesto na Fili¬ stejskim. 41. n grad'’ v Jeruzalemu na sionskim hribu. 42. to je, 158, leta pred Krislusam. 798 1. bnkve llakabejcov 0. znotranje svete hiše, in podreti dela prerokov; 43 ) in začel je po- derati. 55. V tistim času je bil Alkim udarjen; in njegove dela so bile zaderžane, in njegove usta so se zaperle, in bilje sključen zavoljo mertuda, in ni mogel več besede govoriti in zapovedati zastran svojiga doma. 56. In umeri je Alkim tisti čas med velikim terpljenjem. 57. Ko je Bakhid vidil, de je Alkim umeri, se je vernil k kra¬ lju; 44 ) in počivala je dežela dve leti. 45 ) 58. Tadaj so mislili vsi hudob¬ neži, rekoč: Glej, Jonatan, in kteri so ž njim, prebivajo zaupljivo v pokoji; pripeljimo tedaj zdaj Ba- khida, in zgrabil jih bo vse v eni noči. 59. In šli so tje, in so mu dali svet. 46 ) 60. In vstal je, de bi prišel z veliko vojsko; in poslal je na skrivnim liste svojim tovaršem, kteri so bili v Judeji, de bi vjeli Jonatana in nje, kteri so bili ž njim; tode niso mogli, ker so izvedili njih naklep. 61. In vjel je od mož 47 ) v de¬ želi, kteri so bili pervaki v hu¬ dobi, petdeset mož, in jih je ubil. 62. In pobegnil je.Jonatan in Simon, in kteri so bili ž njim, v Betbesen, ki je v pušavi, in po¬ pravil je njega podertije; in so ga obterdili. 63. Bakhid pa je to zvedil, in je zbral vso svojo množico, in je naznanil njim, kteri so bili v Judeji. 48 ) 64. In je prišel in se ušotoril nad Betbesenam; in se je boje¬ val zoper njega veliko dni, in je naredil mašine. 49 ) 65. In pustil je Jonatan Simona, svojiga brata, v mestu, in je šel po deželi, in je prišel z množico, 66. je pobil Odarena in njega brate in sinove Faseronove v njih šotorih, 50 ) in začel je sekati, in rasti v moči. 67. Simon pa, in kteri so bili ž njim, so planili iz mesta in po¬ žgali mašine, 68. in so se bojevali zoper Ba- khida, in so ga premagali; in grozno so ga užalili, ker je bil zastonj njegov naklep in njegovo bojevanje. 43. Nekteri mislijo, de je ta zid ločil preddvor za ajde od preddvora za Izra¬ elce; nekteri pa, de je ločil preddvor za duhovne od preddvora za proste Izraelce. To zidovje se imenuje n delo prerokov 11 , ker je bil tempelj sozidan po spodbudovanji prerokov Hageja in Caharija. 44. Bakhid je bil blezo doslej samo zavoljo Alkima v Judeji, de je podperal njegovo veljavo. • 45. Tisti čas je bil blezo prejel Demetri list Rimljanov (glej pogt. 8,), ki ga je nagnil Jude z miram pustiti. 46. Svetovali so Bakhidu, kako naj pregovarja Demetrija, de mu dovoli ropiti na Judejsko. 47. , y vjel je a , namreč Jonatan nekoliko mož. 48. „je oznanil njim u , t. j., odpadlim, izneverjenim Judam, de naj pridejo na vojsko zoper Jonatana in njegovo trumo ; v greškim: n je dal povelje njim (priti na vojsko), kteri a i. t. d. 49. tode ni nič opravi! zoper to terdnjavo. 50. Kdo so bili Odaren in Faseronovi sinovi, se ne ve. 799 I. bukve Makabejcu v 9. 10. 69. lu razserdil se je nad hu¬ dobnimi možmi, kteri so mu bili dali svet priti v njih deželo, in jih je veliko ubil; sam pa je mislil odriniti v svojo deželo. 70. To je zvedil Jonatan, in je poslal k njemu poslance ž njim mir naredit in mu 51 ) vjete nazaj dat. 71. In je rad sprejel in storil po njegovi besedi, in je prisegel, de mu ne bode nič hudiga storil vse dni njegoviga življenja. 72. Tudi mu je nazaj dal vse, ktere je bil poprej vjel v Judovi deželi; in se je verni! in odšel v svojo deželo, in ni več iskal priti v njegove kraje. 73. In jenjala je vojska v Izra¬ elu ; in Jonatan je prebival v Mah- masu, 52 ) in Jonatan je začel tam ljudstvo soditi, in iztrebil je hu¬ dobneže iz Izraela. X. Poglavje. Aleksander Bala, Demetrijev nasprotni kralj. Jonatan se dem Aleksandra. Demetri Nikator pošlje Apolonija zoper Jude. Jonatan ga premaga. 1. Sto in šestdesetiga leta 1 ) pa je prišel Aleksander, Auti- johov sin, kteri je bil imenovan Imenitni, 2 ) in se je polastil Pto- lemajde; 3 ) in so ga sprejeli, in je tam kraljeval. 4 ) 2. Ko je kralj Demetri to sli¬ šal, je zbral silno veliko vojsko, in šel je njemu naproti v boj. 3. Poslal je tudi Demetri list do Jonatana s prijaznimi besedami, de ga je povzdignil. 4. Rekel je namreč: Hitro naredimo mir ž njim, preden po¬ tegne z Aleksandram zoper nas; 5. ker spomnil se bode vsiga hudiga, kar smo storili njemu ino njegovimu bratu ino njegovima j ljudstvu. 6. In dal mu je oblast zbrati vojskino trumo, in narejati orožje in biti njegov zaveznik; in uka¬ zal je dati mu zastavljence, kteri so bili na gradu. 7. In prišel je Jonatan v Je¬ ruzalem , in bral je list vpričo vsiga ljudstva ino njih, kteri so bili na gradu. 8. In grozno so se prestra¬ šili, ker so slišali, de mu je 51 - „in mu“, namreč Jonatanu. 5 2. „Mahmas“ je bil na meji Benjaminove in Efrajmove deležnine. — Jeru¬ zalem in grad so imeli Sirijani v oblasti (Glej spodej 10, 6.). 1. to je, 151. leta pred Kristusam. 2. „ Imenitni u ali „Svetli“, t. j-> Epifan. Glej 1. pogl. 11. razi, 3. Ptolemajda, teniško mesto ob morji, se je stela k Sirii. 4. Aleksander je bil nizkiga rodu iz Cipra, sam pa je terdil in razglašal, de j® sin Antijohov, in je hotel Sirijo v last dobiti, kai so mu bili nasvetvali nekteri bližnji kralji," kteri so Demetrija sovražili. Ker so ga tudi rimski sta- fašini, kteri Demetriju niso bili dobri, kralja spoznali, je nabral vojakov v Rimu in Efezu, in v Ptolemajdi, kjer se je nekaj nezadovoljnih pri njem zbralo, in je začel kraljevati. 800 1. bukve Makabejcov 10. kralj dal oblast nabrati vojskino trumo. 9. In dani so bili Jonatanu zastavljenci, in poslal jih je nji¬ hovim staršem. 10. In Jonatan je prebival v Jeruzalemu, in je začel zidati in popravljati mesto. 11. In rekel je delavcam zi¬ dove postaviti, in hrib Sion okrog in okrog z rezanimi kamni za¬ graditi ; in so tako' storili. 12. In zbežali so ptujci, kteri so bili v terdnjavah, ki jih je bil Bakhid sozidal; 13. in sleherni je zapustil svoje mesto, in je šel v svojo deželo. 14. Samo v Betsuri so ostali eni izmed teh, kteri so bili za¬ pustili postavo in zapovedi Božje; ona jim je namreč bila v pri- bežališe. 15. In slišal je kralj Aleksan¬ der obljube, ktere je storil De- metri Jonatanu; in povedali so mu boje in moške dela, ktere je storil on, in njegovi bratje, in trude, ktere so preterpeli; 16. in je rekel: Bomo li našli še taciga moža? Storimo si ga tedaj prijatla in tovarša. 17. In pisal je list, in mu ga je poslal, po teh besedah, rekoč: 18. Kralj Aleksander bratu Jo¬ natanu zdravje! 19. Slišali smo od tebe, de si mogočen mož v moči, in si pri¬ praven biti naš prijatel; 20. in zato te postavimo danes višiga duhovna tvojiga naroda; in kraljev prijatel bodi imenovan (in poslal mu je škerlat in zlato krono), in kar naš prid zadeva, bodi z nami enih misel in ohrani prijatelstvo z nami. 21. In Jonatan je oblekel sveto oblačilo sedmiga mesca sto in šestdesetiga leta 5 ) v praznik ze¬ lenih šotorov; in nabral je voj¬ skino trumo, in naredil je veliko orožja. 6 ) 22. Ko je Demetri to slišal, je bil grozno prežaljen, ter je rekel: 23. Zakaj smo to storili, de nas je Aleksander prehitel, iu se je sprijatlil z Judi v svoje uterje- nje? 24. Tudi jez jim bom pisal pro- sivne besede, in zastran časti in darov, de naj bodo meni v po¬ moč. 25. In pisal jim je s temile besedami: Kralj Demetri judov- skimu ljudstvu zdravje! 26. l)e ste se deržali zaveze z nami, in ste ostali v naši pri¬ jaznosti, in niste prestopili k'na¬ šim sovražnikam, smo slišali in se veselili. 7 ) 27. Ohranite tedaj še dalje zve- 5. to je, 151. leta pred Kriatusam, v pervi polovici našiga kimovca. 6. Jonatan je smel sprejeti viši duhovstvo, ker je bil duhovskiga rodu (gl- 2 , 1. i.d.), in po tem se je odveruila krivičnost, ktero so sirski kralji P°" čenjali, ko so že več let to čast prodajali nar hudobnejšim ljudem in nar zaničljivsim izdajavcam. — Praznik zelenih šotorov se je obhajal osem dni. Ob tej priliki se je Jonatan pokazal v obleki višjlga duhovna. 7. Demetri se je s temi besedami prilizoval, de bi si Jude pridobil. Vender je tudi res, de Judje niso prelomili pogodb, ktere so bili s Sirijani sklenili; zakaj njih vojske so bile samo bramba zoper grozovitost iu nezvestobo Sirijauov. I. bukve Mafcabejcov 10. stobo do nas, in povernili vam bomo dobro za to, kar ste nam storili. 28. Veliko davšin vam bomo odpustili, in dali vam bomo darov. 29. In sedaj vas in vse Jude oprostim davkov, in pregledam solno ceno, 8 ) in odpustim vence, 9 ) in tretji del žita, 30. in polovico drevniga sadja; kar meni gre, vam odpustim od današnjiga dne in za naprej, de se ne bo jemalo od judovske de¬ žele in od treh pokrajin, ktere so ji pridružene od Samarije in Galileje, 10 ) od današnjiga dne in do vekoma. 31. In Jeruzalem bodi svet in prost s svojo pokrajino vred, in desetine in davki naj bodo nje¬ govi. 32. Oddam tudi oblast čez grad, kteri je v Jeruzalemu, in ga dam višimu duhovnu, de postavi vanj može, ktere koli bo sam izvolil, de ga bodo varovali. 33. In vsako judovsko dušo, ki je vjeta odpeljana iz Judove dežele po vsim mojim kraljestvu, zastonj oprostim, in vsi naj bodo rešeni davkov tudi od svoje ži¬ vine. 1 ') 801 34. Tudi vsi prazniki, in sa- bote, in mlaji, in odločeni dnevi, in trije dnevi pred praznikam, in trije dnevi po prazniku, vsi naj bodo dnevi prostosti in odpuša- nja 12 ) vsim Judam, kteri so v mojim kraljestvu; 35. in nihče naj nima oblasti, kaj početi in tožbe doganjati zo¬ per koga izmed njih v kteri koli reči. 13 ) 36. In izmed Judov naj se za¬ piše med kraljevo vojsko okoli trideset tavžent mož, 14 ) in da¬ jala se jim bo plača, kakor gre vsim kraljevim vojakam; in izmed njih naj se odberejo, kteri bodo v terdnjavah veliciga kralja; 37. tudi naj se izmed teh po¬ stavijo čez opravke v kraljestvu, kteri se morajo zvesto opravljati; tudi poglavarji naj bodo eni izmed njih, in naj žive po svojih po¬ stavah, kakor je zapovedal kralj za judejsko deželo. 38. In tri pokrajine, ktere so dodane Judeji iz samarijske de¬ žele, naj se štejejo k Judeji; de bodo pod eno gosposko, in de ne bodo drugi oblasti podverženi razun višiga duhovna. 39. Ptolemajdo 15 ) in nje po- 8. Judje so mogli nekaj za sol plačevati, desiravno so jim solne jame okoli mertviga morja (glej spodej 11, 35.) obilno soli dajale. 9. Zlate vence (krone) so vsako leto kraljem darovali; veči del so dajali na¬ mesto njih ceno v denarjih. 10. Te pokrajine so bile Lidan, Ramatan in Afajrem ali Efrem. Glej spodej H, 34. 11. t. j., tudi tlake, ktero so s svojo živino opravljali. 12. Te dni se ne smejo davki pri Judih pobirati, de utegnejo brez zaderžka službo Božjo opravljati. 13. nihče ne sme ob praznikih nikogar izmed Judov pred sodbo klicati in ga tožiti, bodi si kakoršna koli pravda (Dr. Loh in Reišl). 14- Vojaški stan je bil Gregam nar častitljivši; bil je namreč stan vsih svo¬ bodnih deržavljanov. 13. V tem mestu je prebival nasprotni kralj Aleksander (v. 1.). 4F. 51 802 I. bukve Makabpjcov 10. krajine dam v dar svetišu, ktero je v Jeruzalemu, za potrebe v svetišu. 40. Tudi jez bom dal vsako leto petnajst tavžent siklov sre¬ bra 16 ) iz kraljevih prihodkov, kteri meni gredo ; 41. in ves dolg, kteriga niso plačali, ki so bili v poprešnjih letih postavljeni čez moje opra¬ vila, bodo odslej dajali za po¬ trebe (Božje } hiše, 42. in memo tega pet tavžent siklov srebra, ki so jih vsako leto vzeli od prihodkov svetiša; te pa naj imajo duhovni, kteri službo opravljajo. 43. In kterikoli pribežijo v tem¬ pelj, ki je v Jeruzalemu, in v vse njegove pokrajine, desiravno dolžni kralju v kakoršni reči si bodi, naj se izpustijo, in prosto bodi vse, kar je njih v mojim kraljestvu. 44. In stroški za zidanje ali popravljanje svetišnih del se bodo plačevali iz kraljevih prihodkov; 45. tudi se bo iz kraljevih pri¬ hodkov dajalo, de se sozidajo zidovi jeruzalemski in obterdijo okoli in okoli, in de se postavijo zidovi po Judeji. 46. Ko so pa Jonatan in ljud¬ stvo slišali te besede, jim niso verjeli, in jih niso sprejeli; ker so se spomnili velike hudobije, ktero je storil v Izraelu, in kako silno jih je terl. 47. Torej so se raji deržali Aleksandra, ker jim je naj pervi govoril od miru, in pomagali so mu vse dni. 48. Kralj Aleksander pa je zbral veliko vojsko, in se je nšo- toril Demetriju nasproti. 49. Dva kralja sta se tedaj v boj podala, in Demetrijevi vojaki so bežali, Aleksander pa jih je podil, ino jih je hudo pestil. 50. In zelo terd je bil boj, dokler ni solnce zašlo, in Demetri je padel tisti dan. 51. Po tem je poslal Aleksan¬ der Ptolemeju, egiptovskimi! kra¬ lju, 17 ) poročnike s temile beseda¬ mi, rekoč: 52. Ker sim se vernil v svoje kraljestvo, in sim sedel na pre¬ stol svojih očetov, in sim dobil gospostvo, in sim premagal De¬ metrija, in našo deželo v posest vzel, 53. in sim se bojevel ž njim, in smo pokončali njega in nje¬ gove vojšake, in smo sedli na prestol njegoviga kraljestva: 54. narediva sedaj prijaznost med sabo; daj mi tedaj svojo hčer za ženo, jez pa bom tvoj zet, in dal bom tebi ino njej da¬ rove, ki so tebe vredni. 55. In odgovoril je kralj Pto- lemej, rekoč: Srečni dan, ob kte- rim si se vernil v deželo svojih očetov, in si sedel na prestol njih kraljestva. 56. In sedaj ti bom storil, kar si pisal; tode pridi meni naproti v Ptolemajdo, de se vidiva, in de ti zgotovim, kakor si govoril. 57. Šel je tedaj Ptolemej i« Egipta, on in njegova hči Kle¬ opatra, in prišel je v Ptolemajdo sto dve in šestdesetiga leta.' 8 ) 16. deset do enajst tavžent nemških tolarjev. 17. „Ptolemeju“ Filometorju, „egiptovskimu kralju 18. to je, 146, leta pred Kristusam, I. bukve Makabejcov 10. 58. In kralj Aleksander mu je naproti prišel, in dal mu je svojo hčer Kleopatro, in napravil ji je ženitovanje v Ptolemajdi, kakor kralji v veliki slavi. 59. In kralj Aleksander je pi¬ sal Jonatanti, de naj mu naproti pride. 60. In šel je s slavo v Ptole- niajdo, in je tam dobil oba kralja, in dal jima je veliko srebra in zlata in darov: in našel je mi¬ lost pred njima. 61. In zbrali so se zoper njega strupeni možje iz Izraela, hu¬ dobni možje, de bi ga tožili; ali kralj jih ni hotel poslušati. 62. In ukazal je sleči Jonatanu njegove oblačila in obleči ga v škerlat. In kralj ga je posadil zraven sebe. 63. lno rekel je svojim vikšim: Izidite ž njim v sredo mesta, in oznanite, de se nihče v nobeni reči ne sme pritoževati zoper njega, in zavoljo nobene reči naj ga nobeden ne nadlegva. 64. In zgodilo se je, ko so vi- dili tožniki njegovo slavo, ktera je bila oznanjena, in njega s šker- latam oblečeniga, so vsi bežali; 803 65. in kralj ga je poveličal, in ga zapisal med perve prijatle, in ga postavil vojvoda in sovladarja. 66. In Jonatan se je vernil v Jeruzalem v miru in z veseljem. 67. Sto pet in šestdesetiga leta 19 ) je prišel Demetri, sin De¬ metrijev, iz Krete v deželo svojih očetov. 20 ) 68. In kralj Aleksander je to slišal, in je bil zelo prežaljen ; in vernil se je v Antijohijo. 21 ) 69. Kralj Demetri pa je po¬ stavil Apolonija 22 ) vojvoda, kteri je bil oblastnik v Celesirii; in zbral je veliko vojsko, ter je prišel do Jamnije; 23 ) in poslal je k Jonatanu, višimu duhovnu, 70. rekoč: Sam ti se nam ustavljaš; jez pa sim zasmeho¬ van in zasramovan, ker ti zoper nas silo kažeš na gorah. 71. Zdaj tedaj, če se zaneseš na svojo moč, pridi k nam na planjavo, in tukaj se skusimo med seboj; ker z menoj je voj- skina moč. 24 ) 72. Vprašaj in izvedi, kdo sim jez, ino drugi, kteri meni po¬ magajo ; in povedali bodo, de vi ne morete pred nami obstati; ker 19. to je, 143. leta pred Kristusam. 20. Malo pred nesrečnim končam poslednje vojske je poslal Demetri Soter svoja sinova Demetrija in Antijolia v Knid k Lastenu, svojimu prijatlu, de bi se po smerti imel maštovavce. Kadar je bil res premagan in ubit, je šel njegov stareji sin Demetri s trumo Krečanov, ki jih je bil Lasten zanj nabral, v Cilicijo, kjer so ga z veseljem sprejeli. 21. pripravljat se za brambo zoper napadnika. l*o ženitovanji je bil še nekaj časa v Ptolemajdi. 22. Kadar je Demetri na sabo stopil, je bil Apoloni riamestni poglavar v Ce¬ lesirii (v deželi med Libanam in Antilibanam, in v primorji do Egipta), pa je /. njim potegnil. 23. pJamnija mesto na Filistejskim blizo morja. 24. v grenkim: »ker % menoj je moč mest “. Vulgata bere nadoMv (pole- mon, vojskina moč), kar je boje bolj prav. 51 * I. bukve Makabejcov 10. 804 dvakrat so bili tvoji očetje v beg zagnani v svoji deželi. 2 *) 73. In zdaj kako boš mogel obstati pred konjniki in toliko vojskino trumo na planjavi, kjer ni ne kamna ne skale ne pri— bežališa? 74. Ko je pa Jonatan slišal besede Apolonijeve, je vse v njem zavrelo; in je izbral deset tav- žent mož ter odrinil iz Jeruza¬ lema, in njegov brat Simon mu je pritekel na pomoč. 75. Na to so postavili šotore pred Jope, 26 ) in zaperli so mu mesto, ker je bila Apolonijeva straža v Jopah; in oblegel je mesto. 76. In kteri so bili v mestu, so mu prestrašeni odperli, in Jo¬ natan je dobil Jope. 77. Slišal je pa to Apoloni, in je vzel seboj tri tavžent konjni- kov in veliko pešcov. 78. In šel je proti Azotu, ka¬ kor de bi hotel dalje iti, ali na naglim se je spustil na planjavo, zato ker je imel veliko konjnikov, na ktere se je zanašal. Ino Jo¬ natan se je v Azot za njim po¬ dal, in bojevala sta se. 79. In Apoloni je pustil tav¬ žent konjnikov za njimi v šotorih na skrivnim. 80. Ali Jonatan je izvedil, de so zalezovavci za njim. In ob¬ stopili so njegovo šotoriše, in so streljali s pušicami na ljudstvo od jutra do večera. 27 ) 81. Ljudstvo pa je stalo, ka¬ kor je bil zapovedal Jonatan; ino konii sovražnikov so se utru¬ dili. 82. Na to pridere Simon s svojo vojskino trumo in plane na pešce; konjniki so bili namreč utrujeni; in premagal jih je, in so bežali; 28 ) 83. in kteri 29 ) so se raztekli po planjavi, so bežali v Azot, in so šli v hišo svojiga malika Dagona, 30 ) de bi se tam oteli. 84. Jonatan je pa zažgal Azot in mesta, ktere so bile okoli njega, in je vzel njih plen in tempelj Da- gonov; in vse, kteri so bili vanj zbežali, je požgal z ognjem. 85. Njih pa, kteri so padli pod mečem, in teh, kteri so zgoreli, je bilo okoli osem tavžent mož. 86. In Jonatan je od ondod šotore vzdignil in jih postavil pred Askalon; 31 ) in iz mesta so mu naproti šli z veliko slavo. 87. In vernil se je Jonatan v 25. Glej zgorej 6, 47. i. d. in 9, 6—18. 26. „Jope“, mesto ob morji, ki se zdaj imenuje Jafa. 27. Judje so bili od vsih strani stiskani, torej so se v čveterovogelnino, t. j-, na vse štiri strani, v tesnih verstah — mož k možu — ustopili, in so s škiti, s pušicami in s sulicami tako junaško odbijali naskoke konjnikov, de so poslednjič konjniki obnemagali in zbežali; in po tem so .Judje brez za- deržka pešce prijeli. Glej naslednje. 28. Ko je Simon vidil, de so bili konjniki Sirijanov opešali, se je lotil njih pešcov, ter jih je zmagal in v beg zapodil. 29. V T greškira: „in konjniki “ i. t. d. — Prcpisovavec latinskiga sv. pisma, t. j-, Vulgate, se je blezo tukaj prepisal, ter je namesti „equi“, to je, „konji u zapisal „qui a , to je, v kteri“. 30. „Dagon“ je bil malik Filistejcov, ki je mende imel človeške roke in obraz, čok pa ribji. Glej Sodn. 16, 23. 31. „Askalon (i je bil filistejsko mesto. I. bukve Makabejcov 10. 11. 805 Jeruzalem s svojimi, kteri so imeli veliko plena. 88. Ino zgodilo se je: kadar je slišal kralj Aleksander te reči, je še bolj častil Jonatana. 89. In poslal mu je zlato za¬ penjalo, kakor je bila navada da¬ jati kraljevim sorodnikam. 32 ) Dal mu je tudi Akaron 33 ) in vse nje¬ gove pokrajine v last. XI. Poglavje. Ptolemej, Aleksandrov nasprotni kralj; njegova smert. Demetri Nikator dobi sirsko kraljestvo, in je dober Judam, ki ga v sporu sracrti rešijo. Njegova nehvaležnost. Jonatan potegne z Antijoham Tcjern, in se vojskuje z De¬ metrijem. 1. Po tem je egiptovski kralj') zbral vojskino trumo, enako pesku, ki je ob morji, in veliko ladij, ter je iskal Aleksandrovo kraljestvo po zvijači dobiti in ga pridati svojimu kraljestvu. 2. In odrinil je v Sirijo z mir¬ nimi besedami, in odperali so mu mesta, in so mu naproti hodili; zakaj kralj Aleksander je bil za¬ povedal, njemu naproti iti, ker je bil njegov tast. 3. Ko pa je prišel Ptolemej v mesto, je postavil v slednjim mestu stražo. 4. In ko je bil prišel v Azot, so mu pokazali požgani Dagonov tempelj in Azot, ino druge nje¬ gove podertije, ino razmetane trupla, in v vojski pobitih grobe, ktere so bili naredili ob potu. 2 ) 5. In povedali so kralju, de je Jonatan to storil, de bi ga pripravili v sovraštvo. Kralj pa je molčal. 6. In Jonatan je šel kralju naproti v Jope s slavo, in po¬ zdravila sta se med seboj, in sta ondi spala. 7. In Jonatan je šel s kra¬ ljem do reke, ki se ji pravi Elevter, 3 ) in vernil se je v Je¬ ruzalem. 8. Kralj Ptolemej pa je dobil v oblast mesta do Selevcije pri¬ morske; 4 ) in zmišljal je zoper Aleksandra hudobne naklepe. 9. In poslal je poročnike k Demetriju, 5 ) rekoč: Pridi, sto¬ riva zavezo med sabo, in dal ti bom svojo hčer, ki jo ima Ale- 32. Zapenjala ali sponke so imeli uekdaj možje, de so ž njimi prednji in zadnji del zgornje obleke na ramah zapenjali. 33. „Akaron“ je bil filistejsko mesto. t. Ptolemej Filomefor je sel v Sirijo z veliko vojskino trumo in z veliko ladi- jami, de bi se polastil Aleksaudroviga kraljestva, ter seje steni izgovarjal, de mu je Aleksander po življenji stregel. 2. V greškim: . . . „ trupla in sežgane, ktere je bil (Jonatan) sežgale voj¬ ski; ker na kupe so jih bili 'zložili per potu 11 . 3- „Elevter u (zdaj „.V«r el Berd“ ) izvira na Libanu, in teče proti severju od Tripola v srednje morje; nekaj časa je bila ta reka meja med Fenicijo in Sirijo. d- tri milje proti zahodu od Antijohije. 3- n k Demetriju", ki je bil pozneje Nikator imenovan. Glej 10, 6". I. bukve Ilakabejcov 11. 806 ksauder, iu kraljeval boš v kra¬ ljestvu svojiga očeta; 6 ) 10. ker kesam se, de sim mu dal svojo hčer; iskal meje nam¬ reč ubiti. 11. Gerdil ga je pa zato, ker je želel njegoviga kraljestva. 12. In je vzel svojo hčer, 7 ) in jo je dal Demetriju, in se je ločil od Aleksandra, in razodeto je bilo njegovo sovraštvo. 13. Po tem je šel Ptolemej v Antijohijo, 8 ) in si je djal dve kroni na glavo, egiptovsko in azijansko. 14. Kralj Aleksander pa je bil v Cilicii tisti čas; ker uperli so se bili, kteri so prebivali v tistih krajih. 9 ) 15. In Aleksander je to slišal, in je prišel nad-nj z vojsko; in kralj Ptolemej je izpeljal vojskino trumo, in mu je naproti prišel s silno močjo, in ga je pognal. 16. In Aleksander je bežal v Arabijo, de bi se ondi obvaro¬ val; kralj Ptolemej pa je bil povikšan. 17. In Zabdiel Arabec je od¬ sekal Aleksandru glavo, in jo je poslal Ptolemeju. 18. In kralj Ptolemej je umeri tretji dan; 10 ) ino kteri so bili v terdnjavah, so bili pokončani po teh, kteri so bili v šotorih. 1 ■) 19. In kraljeval je Demetri v sto sedem in šestdesetim letu. lJ ) 20. Tiste dni je zbral Jonatan nje, kteri so bili v Judeji, de bi užugali grad, kteri je v Jeruza¬ lemu, l3 ) ino napravili so zoper njega veliko vojskiniga orodja. 21. In šli so eni, kteri so so¬ vražili svoje ljudstvo, hudobni možje, k kralju Demetriju, in so mu povedali, de je Jonatan grad oblegel. 22. In ko je to slišal, se je razserdil; in hitro je prišel v Ptolemajdo, in je pisal Jonatanu, de naj gradu ne oblega, temuč naj berž k njemu pride na po¬ govor. 23. Ko je pa Jonatan to sli¬ šal, je ukazal oblegati; in izbral je Izraelovih starašin in duhov¬ nov, in se je podal v nevarnost. 24. Vzel je tudi zlata, in sre¬ bra, in oblačil, in veliko druzih darov, in je šel k kralju v Pto¬ lemajdo ; in našel je milost pred njim. 25. In tožili so ga nekteri hu¬ dobneži izmed njegoviga ljud¬ stva ; 26. in kralj mu je storil, ka- 6. To ni bila njegova prava misel, kakor uasleduje kaže. 7. ktero je bil s praznim izgovoram k sebi poklical. 8. Ko se je bil Ptolemej Antijohii približal (v. 8.), so nezadovoljni Antijohijani vstali, zoperniga Amonija ubili, Ptolemeju vrata odperli in mu izročili kra¬ ljestvo. 9. Glej zastran tega zgorej 10, 67. razi. 20. 10. za ranami, ki jih je bil dobil v boji zoper Aleksandra. 11. Egipčane, ktere je bil pustil Ptolemej za stražo v terdnjavah (v. 3.), so pobili Demetrijevi vojaki. Njega je bil Ptolemej za zeta vzel, de bi mu ne branil polastiti se Sirije. 12. to je, 144. leta pred Kristusam. 13. Grad so doslej zmiram imeli Sirijani v rokah. Jonatan je hotel nadležne sosede izgnati; kar si je poprej že .Juda prizadeval (6, 19.), pa zastonj. I. bukve lllakabejcov 11. 807 kor so mu bili storili oni, kteri so bili pred njim; in ga je po¬ višal vpričo vsih svojih prijatlov, 27. ter mu je poterdil viši du- liovstvo in vse, kar koli je po¬ prej imeuitniga imel, ino storil ga je perviga med prijatli. 28. In Jonatan je prosil kralja, de naj davkov oprosti Judejo, in tri pokrajine, in Samarijo, in nje okrajine; u ) in mu je obljubil tri sto talentov. 15 ) 29. In kralj je privolil, in je pisal Jonatanu pisma zastran vsiga tega, ki so tole obsegale: l6 ) 30. Kralj Demetri bratu Jona¬ tanu zdravje, in judovskimu ljud¬ stvu ! 31. Prepis lista, k ter igo smo pisali zavoljo vas svojimu očetu Lastenu, 17 ) vam pošljemo, de veste : 32. Kralj Demetri Lastenu očetu zdravje ! 33. Judovskimu ljudstvu, na¬ šim prijatlam, kteri spolnujejo dolžnosti do nas, smo sklenili dobro storiti zavoljo njih dobrot- nosti, ktero imajo proti nam. 34. Poterdimo jim tedaj vse judovske pokrajine, in tri mesta, Lidan, Ramatai^ (in Afajrem), ,8 ) ktere so Judeji iz Samarije pri¬ dane, in vse njih pokrajine, pre¬ pustimo vsim, kteri darujejo v Jeruzalemu, l9 ) namesto tega, kar je od njih popred kralj prejemal vsako leto, in namesto sadu iz zemlje ino drevja. 20 ) 35. In drugo, kar je nam šlo, desetine in davke, jim odslej od¬ pustimo , in solne jame, 2 ') in vence, ki so se nam prinašali. 36. Vse jim dovolimo; in nič tega se ne bo preklicalo odslej in za vselej. 37. Zdaj tedaj skerbite, de se napravi tega prepis, in naj se da Jonatanu, in naj se položi na sveti gori na očitno mesto. 38. In ko je kralj Demetri vidi!, de je utihnila dežela pred njim, in mu nič ne nasprotva, je raz¬ pustil vso svojo vojašino, vsa- ciga na njegov kraj, zunaj tujih vojakov, ktere je bil nabral na i^tocih narodov ; 22 ) sovražili so ga pa vsi vojaki njegovih očetov. 14. Glej spodej v. 34. zgorej 10, 30. to. letniga davka, okoli pol milijona nemških tolarjev. 16. dal mu je naslednje dovoljenje spisano. 17. Zastran Lastena glej zgorej 10. raal. 20. Demetri mu je poplačal zvestobo s tem, de ga je naredil perviga oblastnika (vezirja) v svojim kraljestvu. „Kraljev oče“ tudi sicer pomeni velieiga vezirja (1. Alojz. 45, 8.j. 18. Besede „Afajrem u , t. j., „ Efrem “ ni v Vulgati, je pa v greškim , to je bila tretja pokrajiua, proti severju od Jeruzalema blizo Betela; n IAdan l ' je „Lod u (1. Kron. 8, 12: 2. Ezdr. 11, 35.1; — „Kamatan“ je „Arima- teja a v Efrajiuovim gorovji (Dr. Lob in Reišl). 19. n prepustimo a Judam, ki v Jeruzalemu darujejo; nc pa Samarijanam, ki darujejo na Garizimu. Jan. 4, 20. 20. V greškim: Vsim, kteri darujejo v Jeruzalemu, odpustimo (denar) za kraljeve dače, ktere je prejemal kralj od njih popred vsako leto od sadri iz zemlje ino drevja “. 21. Glej zastran solnih jam zgorej 10, 29. 22. „na otocih narodov zlasti na Kreti, od kodar so prišle njegove perve kerdela (zgorej 10, 67.). BOS I. bukve jtlakabejcov 11. 39. Tri fon pa se je poprej der- žal Aleksandra; in ko je vidil, de vsa vojska godernja zoper Demetrija, je šel k Emalliuelu Arabljami, kteri je redil Anti- joha, sina Aleksandroviga; 40. in ga je naganjal, de naj mu ga da, de bo kraljeval na¬ mesto svojiga očeta; ino povedal mu je, kaj je Demetri storil, in sovraštvo njegovih vojskinih trum proti njemu. In bil je ondi ve¬ liko dni. 41. In poslal je Jonatan k De¬ metriju kralju, de naj izžene nje, kteri so bili na gradu v Jeruza¬ lemu, in kteri so bili v terdnja- vah, ker so napadali Izraela. 42. In Demetri je poslal k Jo¬ natanu, rekoč: Ne simo to bom storil tebi in tvojimu ljudstvu, ampak k časti bom povzdignil tebe in tvoje ljudstvo, kadar bo priložno. 43. Zdaj tedaj boš prav storil, če mi pošlješ mož na pomoč; ker me je vsa moja vojska zapustila. 44. Na to mu je Jonatan po¬ slal tri tavžent serčnih vojakov v Antijohijo; in prišli so k kralju, in veselil se je kralj njih prihoda. 45. In sošlo se jih je, kteri so bili v mestu, sto in dvajset tav¬ žent mož, in so hotli kralja ubiti. 46. In bežal je kralj na dvor; in kteri so bili iz mesta, so ob¬ stopili mestne pota, in so se jeli biti. 47. In kralj je poklical Jude na pomoč, in zbrali so se vsi skupej k njemu, in razkropili so se vsi po mestu. 48. In pobili so tisti dan sto tavžent ljudi, 23 ) in so mesto za¬ žgali, in dobili veliko plena tisti dan, in kralja oteli. 49. Ko so mestnjani vidili, de so se Judje mesta polastili, ka¬ kor so hotli; jim je serce upadlo, in vpili so proti kralju ter ga pro¬ sili , rekoč: 50. Daj nam desnico, in naj nehajo Judje treti nas in mesto. 51. In so vergli v stran svoje orožje, in so mir storili. In Judje so čast dosegli pred kraljem in pred vsemi, kteri so bili v nje¬ govim kraljestvu, in sloveli so po kraljestvu; in vernili so se v Jeruzalem z velikim plenam. 52. In sedel je kralj Demetri na prestolu svojiga kraljestva; in upokojila se je dežela pred njega obličjem. 53. Ali lagal je vse, kar koli je bil rekel, in obernil se je od Jonatana, in mu ni povernil po dobrotah, ktere mu je bil skazal; temuč zelo ga je stiskal. 54. Po tem pa se je Trifon vernil, in ž njim Antijob, mlado dete, 24 ) in je kraljeval, in ove- zal si je venec. 55. In zbrale so se k njemu vse vojskine trume, ktere je bil Demetri razkropil, in so se bo¬ jevale zoper njega; in bil je pre¬ magan in je bežal. 56. In Trifon je dobil zveri, in se je polastil Antijohije. 23. Diodor Sicilski pravi: Demetri o tej priliki tudi ženam in detetam ni za¬ našal ; število sto tavžent ljudi tedaj ni preveliko. 24. „Antijoh, mlado dete u , takrat dve leti star otrok; pozneje je bil imenovan „Teos a (Bog). I. bnkve Hlakabejcov 11. 809 57. In pisal je mladi Antijoh Jonatanu, rekoč: Poterdim ti du- hovstvo, in postavim te čez štiri okrajine, 25 ) de boš med kralje¬ vimi prijatli. 58. In poslal mu je zlate po¬ sode za postrežbo, in dal mu je oblast piti iz zlate posode, in biti v škerlatu, in imeti zlato zapenjalo. 26 ) 59. Simona pa, njegoviga bra¬ ta, je postavil vojvoda od tirske meje 27 ) do egiptovskih pokrajin. 28 ) 60. Na to je šel Jonatan, in je obhodil mesta na uni strani reke; 29 ) in zbrala se je k njemu vsa sirska vojska na pomoč, 30 ) in prišel je v Askalon; 31 ) in cestno so mu naproti prišli iz mesta. 61. In od ondod je šel v Gazo; in zaperli so se, kteri so bili v Gazi; in oblegel jo je, in je po¬ žgal, kar je bilo okoli mesta, in je ondi ropal. 62. In prosili so Gažani Jo¬ natana, in dal jim je desnico ; in prejel je njih sinove v zastavo, 32 ) in jih je poslal v Jeruzalem; in obhodil je deželo do Damaska. 63. In slišal je Jonatan, de so hudobije počenjali Demetrijevi voj¬ vodi v Kadesu, ki je v Galileji, z veliko vojsko, 33 ) ter so ga hotli odverniti od deržavniga opra¬ vila; 34 ) 64. in šel jim je naproti; svo- jiga brata Simona pa je pustil v deželi. 35 ) 65. In Simon je oblegel Bet- suro, 36 ) in se je bojeval zoper njo veliko dni, in jih je zaperl. 66. In prosili so ga, desnico prejeti, in dal jim jo je; in iz¬ gnal jih je od tod, in je mesto vzel, in vanj postavil stražo. 67. In Jonatan ino njegovi vo¬ jaki so prišli do vode genezar- ske, 37 ) in pred zoram so culi na planjavi asorski. 38 ) 68. In glej, vojskina truma ptujcov mu je na planjavi na¬ proti prišla, in nastavili so mu zalezbo na gorah; on pa jim je ravno nasproti šel. 39 ) 69. Zalezovavci so pa vstali 25. Štiri okrajine so bile : Judeja, Efrem, Lidan inRanialan. Gl. »gor. 18. razi. 26. Glej zsrorej 10, 20. 89. in 32. razlago. 27. V greškim: „od tirskih stopnic 1 ' (neke gore, ki sc pri Tiru proti morju kakor stopnice znižuje, in je meja Fenicii). 28. do potoka, ob kterim stoji mejno mesto Rinokolura (sedaj vas Elariš). 29. v na nni strani “ Jordana, de bi podvcrgel Autijohu nje, kteri so se tam Demetrija deržali. 30. Povsod so se sklepali ž njim sirski vojaki, ktere je bil Demetri razpustil. 31. „v Askalon “ v filistejski deželi. 32. „ry'i/i sinove t. j., sinove pervakov, imenitnikov. 33. V greškim: v de so Demetrijevi vojvodi z veliko vojsko oblegali Kades v Galileji 34. ter bi bili radi Jonatana odvernili, de bi se ne poganjal za Antijoha. 35. j e pustil v deželi namreč v Judeji. 36. „ Betsuro u , terdnjavo na južni meji v Judeji. 37. do genezareškiga jezera. ki se tudi imenuje galilejsko morje. 38. n na planjavi asorski“ pod Autilibanam. 39. v greškim: ... ..nu gorah ; oni pa so mu naproti sli'*. 810 1. bukve Makabejcov 11. 12. iz svojih krajev, 40 ) ter so boj začeli. 70. In pobegnili so vsi, kteri so bili z Jonatanam, in nobeden ni ostal od njih, kakor Matatija, sin Absolomov, in Juda, sin Kal- fijev, vojvoda vojskiue trume. 71. In Jonatan je raztergal svoje oblačila, in si je djal prahu na glavo, ter je molil. 72. Na to se je Jonatan vernil k njim v boj, in jih je zagnal v beg; oni pa so se branili. 41 ) 73. To*so vidili, kteri so be¬ žali od njegove strani, in so se vernili k njemu, in so ž njim po¬ dili vse do Kadesa k njih šoto- rišu; do tje so namreč prišli. 74. In padlo je izmed ptujcov tisti dan tri tavžent mož; in vernil se je Jonatan v Jeruzalem. XII. Poglavje. Jonatan ponovi zavezo z Rimljani in Špartanci, premaga Demetrija, in se vojskuje z Arabci. Simon vzame Jope ; Jeruzalem in druge mesta se uterdijo. Trifon vjame Jonatana po zvijači. 1. Ko je Jonatan vidil, de mu je doba ugodna, je izbral mož, in jih je poslal v Rim, ž njimi poterdovat in ponavljat prijatel- stvo;') 2. tudi do Špartancov in v druge kraje je poslal pisma ena- ciga zapopadka. 3. In odšli so v Rim, in so stopili v zbornico, ter so rekli: Jonatan, viši duhoven, ino ju¬ dovsko ljudstvo so nas poslali, de ponovimo prijatelstvo in dru¬ štvo kakor poprej. 4. In dali so jim liste do svojih po vsili krajih, de naj jih v miru spremljajo v judovsko deželo. * 1 2 ) 5. To je pa prepis lista, kte- riga je poslal Jonatan Špartan- cam: 6. Jonatan, viši duhoven, in starejši izmed ljudstva, in du¬ hovni , in drugo judovsko ljud¬ stvo Špartancam bratam zdravje! 7. Že prej so bili poslani listi do Onija, višiga duhovna, 3 ) od Arija, kteri je per vas kraljeval, de ste naši bratje, kakor kaže prepis, ki je spodej priložen. 4 * * ) 8. In Onija je s častjo sprejel 40. in so Jonatanu za herbet planili. 41. V grenkim: ^in jih je -zagnal v beg, in so bežali’ 1 . 1. „de muje doba ngodna u , t.j., de je priložiti čas , de so okolišine prave ;— ,,l>rijateistu o u in zvezo, ktero je bil Juda Makaboj z Rimljani sklenil. 01. 8. pogl. 2. Rimljani so dali judovskim poslanemu priporočivne gliste do svojih “ ured¬ nikov ali gosposk, v kteriii so jim naročili, de naj jih na potu v Judeje pod- perajo. 3. „do Onija, višiga duhovna 11 , t. j., do Onija III. 4. Glej spodej v. 19. i. d. Tu imenovani kralj je Ari II., sin in naslednik Akrotala II., sprednika Leonidoviga, kteri mu je bil varh. Umeri je že v osmim letu svoje starosti okoli 191. leta pred Kristusam. Onija III. je bil I. bukve Hlakabejcov 13 . 811 moža, kteri je bil poslan; tudi je prejel pisma, v kterih se je govorilo od zaveze fn prijate!— stva. 9. Desiravno mi teh reci ne potrebujemo, * * 5 ) ker imamo v to¬ lažbo svete bukve, 6 ) ktere so v naših rokah : 10. smo vender raji k vam po¬ slali ponavljat bratovšino in pri— jatelstvo, de bi se kje vam ne potujili; zakaj veliko časa je pre¬ šlo, kar ste bili k nam poslali. 11. Mi tedaj se vsaki čas ne- prenehama ob prazničnih in dru- zih dneh, kadar se spodobi, vas spominjamo per daritvah, ktere darujemo, in v molitvah, kakor je prav, in se spodobi, spominjati se bratov. 12. Veselimo se tedaj vaše slave. 13. Nas pa so obdajale mnoge nadloge in mnoge vojske, ker vojskovali so se zoper nas kralji, kteri so okoli nas. 14. Vender nismo botli v teh bojih nadležni biti ne vam ne svojim drugim zaveznikam in pri— jatlam; 15. imeli smo namreč pomoč z nebes, ino smo bili oteti, naši sovražniki pa so bili ponižani. 16. Izbrali smo tedaj Nume- nija, Antijohoviga sina, in Anti- patra, Jasonoviga sina, ter smo ju poslali k Rimljanam ponavljat ž njimi prijatelstvo in poprešnjo zavezo. 17. Ukazali smo jima tedaj, de naj gresta tudi k vam, in vas pozdravita, ter vam dasta naše pisma od ponovljenja naše bra- tovšine. 18. In zdaj bole prav storili, ako na to odgovorite. 19. To pa je bil prepis lista, kteriga je bil (ArQ poslal Oniju: 20. Ari, špartanski kralj, Oniju velikimu duhovnu zdravje ! 21. Našlo se je v pismu za¬ stran Spartancov ino Judov, de so bratje, in de so iz rodu Abra- hamoviga. 7 ) 22. Zdaj tedaj, odkar smo to izvedili, prav storite, ako nam pišete od svojiga miru. 23. Pa tudi mi srno vam od¬ pisali : Naša živina, in naše po¬ sestva so vaše, in vaše so naše; ukazali smo tedaj, vam to na¬ znaniti. 24. In Jonatan je slišal, de so Demetrijevi vojvodi prišli z veči vojsko kakor poprej, bojevat se zoper njega. 25. In odrinil je iz Jeruzalema, in jim je naproti šel v deželo Amot ; 8 ) ni jim namreč bil dal ( toliko ) odloga, de bi bili pri¬ šli v njega deželo. 26. In poslal je ogledovavcov veliki duhoven okoli 199. leta pred Kristusam, okoli 55 let, preden jo Jo- uatan ta list pisal. 5. Desiravno mi ne potrebujemo vaše zaveze in vašiga prijalelstva. 6. ktere nam obetajo v sili pomoč Božjo, ako imamo terdno upanje v Boga; torej nam ni treba druge pomoči iskati. 7. To pisanje se je zgubilo. Sicer pa sveta zgodovina nič ne ve od tega sorodovinstva, in Špartanci so se zastran tega gotovo motili, ali pa so se Judam s tem le perlizovali. 8. „A.mot“ se sicer imenuje v hebrejskim: „Humat“, na severni meji palestinske dežele. 812 I. bukve Makabejcov 13. v njih šotoriše; in so se vernili ter povedali, de se napravljajo planiti na nje po noči. 27. Ko je bilo pa solnce za¬ šlo, je zapovdal Jonatan svojim bdeti in z orožjem pripravljenim biti na boj vso noč, in postavil je straže okoli šotoriša. 28. Ko so slišali sovražniki, de je Jonatan pripravljen s svo¬ jimi na boj, so se bali in so trepetali v svojim sercu, in so napravili ognje v svojim šoto- rišu. 9 ) 29. Jonatan pa in kteri so bili ž njim, niso vedili 10 ) do jutra; zakaj vidili so goreče svetila. 30. In Jonatan je šel za njimi, pa jih ni došel; ker so bili šli čez reko Elevter. 31. In obernil se je Jonatan k Arabcam, kteri se imenujejo Zabadeji, in jih je potolkel in vzel njih plen. 32. Na to je odrinil, in je pri¬ šel v Damask, in je obhodil vso to deželo. 1 l ) 33. Simon pa je izšel in pri¬ šel do Askalona in do bližnjih terdnjav; in obernil se je v Jope, in se jih je polastil, 34. (slišal je namreč, de hočejo terdnjavo datiDemetrijevi strani), in je postavil vanjo straže, de bi jo varovale. 35. In Jonatan se je vernil, in je sklical starejši izmed ljudstva, in se je ž njimi posvetoval, zi¬ dati terdnjave v Judeji, 36. in zidati zidovje v Jeru¬ zalemu, in narediti prav visok zid med gradam in mestam, de bi bil od mesta ločen, in bi sam posebej stal; in de bi ne kupo¬ vali in ne prodajali. 12 ) 37. Zedinili so se tedaj, zidati mesto; ker poderl se je bil zid, kteri je bil ob potoku 13 ) proti solnčnimu vzhodu; in popravil ga je, ki se imenuje Kafeteta; 38. Simon pa je sozidal Adi- jado v Sefeli, u ) in jo je obter- dil, ter je napravil vrata in za¬ pahe. 39. Ko je pa Trifon mislil kra¬ ljevati v Azii, 15 ) in polastiti se krone, in stegniti roko na kralja Antijoha, 40. in se je hal, de bi mu kje Jonatan ne branil, temuč se bo¬ jeval zoper njega, ga je iskal vjeti ino ubiti. In se je vzdignil, ter je šel v Betsan. 16 ) 41. Jonatan pa mu je šel na- 9. (le bi Judje mislili, de so oni še v šotorišu, desiravno so bili iz njega zbežali. 10. „niso veclili“, de so sovražniki iz svojiga šotoriša zbežali. 11. de bi pregnal iz nje Demetrijeve vojake. 12. „de bi ne kupovali“, t. j., de bi ne mogli kupovati živeža sirski vojaki na gradu , mestnjani pa jim ga ne prodajati, de bi se tedaj izstradani podali. 13. „ob potoku * 11 , namreč Cedronu ali Kedrouu. 14. „Adijada“ [v greškim: „Adida “), mesto v Sefeli (hebr.: „Hasfelnh “), t. j., v dolenski strani palestinske dežele. S tega mesta se je lahko gospo¬ dovalo nad veliko cesto, ki je deržala v Jeruzalem. 15. V v Ax,ii“, t. j., v Sirii. Desiravno so imeli sirski kralji le prav malo Azije v svoji oblasti, so se vender imenovali azijanske kralje. 16. „v Betsan“, ali „Skitopolis“. GL zgor. 5, 52. I. bnkve Makabejcu v 12. 13. proti s štirdeset tavžent možmi, izbranimi za boj, in je prišel v Betsan. 42. Ko je Trifon vidil, de je prišel Jonatan z veliko vojsko, de bi iztegnil nanj roke, se je bal; 17 ) 43. in sprejel ga je s častjo, in priporočil ga je vsim svojim prijatlam, in mu je dal dan; za¬ povedal je tudi svojim vojskinim trumam, de naj mu bodo pokorne, kakor njemu. 44. Tadaj je rekel Jonatanu: Zakaj si trudil vse ljudstvo, ker ni vojske med nama? 45. Izpusti jih tedaj zdaj na njih dom; izberi si pa malo mož, kteri bodo s teboj, in pojdi z me¬ noj v Ptolemajdo, in dal ti bom njo, iu druge terdnjave, in vo¬ jake, in vse, kteri so postavljeni čez opravila; po tem se bom vernil, ter pojdem; za to nam¬ reč sim prišei. 46. In verjel mu je, ter je storil, kakor je rekel; in izpustil je vojskino trumo, in šli so v deželo Judovo. 47. Obderžal je pa per sebi tri tavžent mož; izmed njih je po¬ slal v Galilejo dva tavžent, tav¬ žent pa jih je šlo ž njim. 813 48. Ko je bil pa Jonatan v Ptolemajdo stopil, so zaperli Pto- lemajci mestne vrata, in so ga zgrabili, in so vse, kteri so bili ž njim prišli, z mečem pokon¬ čali. 49. Na to je poslal Trifon pešcov in konjnikov v Galilejo ino na veliko planjavo, pokončat vse Jonatanove tovarše. 50. Ko so pa oni zvedili, de je vjet Jonatan in ubit, l8 ) in vsi, kteri so bili ž njim, so spod¬ bujali sami sebe, ter so šli pri¬ pravljeni na boj. 51. In ko so vidili ti, kteri so za njimi derli, de jim gre za življenje, so se vernili; 52. uni pa so vsi prišli v miru v deželo Judovo. In zelo so ža¬ lovali po Jonatanu in po njih, kteri so bili ž njim ; ino plakal je Izrael z velikim plakanjem. 53. In iskali so vsi narodi, kteri so bili okoli njih, pokončati jih; rekli so namreč: 54. Nimajo ne poglavarja, ne pomočnika; zdaj tedaj jih po¬ padimo, in iztrebimo izmed ljudi njih spomin. XIII. Poglavje. Simon nasledva za Jonatanam, in se ustavi Tritonu. Jouatanova smert. Trifon kraljuje v Sirij. Simon posije starejših do Demetrija Nikatorja, iu dobi svoji deželi vso prostost. Joan Hirkan vojvoda. 1. In Simon je slišal, de je prišel v deželo Judovo, in jo zbral Trifon veliko vojsko, de bi pomandral. 17, V gTeškim: ... „in bal seje iztegniti nanj roke“. 18. Sporočilo, de so Jonatana ubili, ni bilo resnično; zakaj iz 13, 12. 15. se vidi, de je bil tadaj še pri življenji. 814 1. bnkve Makabejcov 13. 2. Ker je vidi], de je ljudstvo v strahu in trepet«, je šel v Je¬ ruzalem, in je ljudstvo zbral, 3. ter ga je nagovarjal, re¬ koč : Vi veste, kolike boje smo imeli jez, ino moji bratje, ino hiša mojiga očeta za postave ino za svetiše, ino kakošne nadloge smo skusili. 4. V teh so poginili vsi moji bratje zavoljo Izraela, in sam jez sim ostal. 5. Zdaj pa se mi ne zgodi zanašati svojimu življenju v kteri koli nadlogi si bodi; ') nisim namreč boljši od svojih bratov. 6. Maševal se bom tedaj za¬ voljo svojiga ljudstva, in svetiša, tudi zavoljo naših otrok in žen; ker zbrali so se vsi narodi streti nas iz sovraštva. 7. In vnel se je duh v ljud¬ stvu ob enim, kadar je slišalo te besede; 8. in odgovorili so z velikim glasam, rekoč: Ti si naš voj¬ voda namesto Juda in Jonatana, svojiga brata. 9. Pelji nas v boj; in vse bomo storili, kar koli nam po¬ rečeš. 10. Ino zbral je vse vojaške može, in je hitel dodelati vse zidove v Jeruzalemu, in zagra¬ dil ga je okoli in okoli. 11. Ino poslal je Jonatana, Ab- salomoviga sina, ino ž njim novo vojskino trumo v Jope; in kadar jih je bil izgnal, kteri so bili tam, je ondi ostal. 12. In vzdignil se je Trifon iz Ptolemajde z veliko vojsko, de bi prišel v deželo Judovo; in Jo¬ natan je bil ž njim pod stražo. 13. Simon pa se je ušotoril v A d usu 1 2 J proti planjavi. 14. In ko je Trifon spoznal, de je vstal Simon namesto svo¬ jiga brata Jonatana, in de se hoče ž njim bojevati, je poslal k njemu poslancov, 15. rekoč: Zavoljo srebra, ki ga je dolžen tvoj brat Jonatan v kraljevo zakladnico, zavoljo opravil, ktere je imel, smo ga obderžali. 16. Zdaj tedaj pošlji sto ta¬ lentov srebra, 3 ) in dva njegovih sinov v zastavo, 4 ) de izpušen ne beži od nas; ino izpustili ga bomo. 17. In Simon je spoznal, de goljufno ž njim govori; ukazal je pa vender (lati srebro in otroka, de bi si veliciga sovraštva ne nakopal per izraelskim ljudstvu, katero bi reklo: 18. Ker mu ni poslal srebra ino otrok, zato je poginil. 19. In poslal je otroka in sre¬ bro; ali zlagal se je, in ni iz¬ pustil Jonatana. 20. In po tem je prišel Trifon v deželo, jo pokončevat; in ober- 1. Zdaj pa Bog ne daj, de bi se bal zgubiti svoje življenje v kteri koli nadlogi. 2. „Adns“ je ravno tisto mesto, ki se zgorej (12, 38.) imenuje „Adijada“. Ker je Trifon ob morji šel na .Judejsko, de bi od zahoda prišel v Jeruzalem, ga je Simon čakal v soteski pri Adijadi. 3. t. j., okoli 200.000 nemških tolarjev. 4. Ona naj bi bila Trifonu, kakor je terdil, poroka, de Jonatan ne bo pre¬ stopil k Demetriju, kadar bo izpušen, I. bnkve Hlakabejcov 13. 815 nili so se na pot, kteri derži’ v Ador; 5 ) Simon pa in nje¬ gova vojskiria truma so se po¬ dali na vsaki kraj, kamor koli so uni šli. 21. Kteri so pa bili v gradu, so poslali k Trifonu poslancov, de bi se podvizal priti po pušavi in jim poslati živeža. 22. In pripravil je Trifon vse konjnike, de bi prišel tisto noč: bil je pa zelo velik sneg, 6 ) in ni prišel v Galaad. 7 ) 23. In ko se je bližal Baska- mi, 8 ) je ubil Jonatana in njegova sinova ondi. 9 ) 24. In Trifon se je obernil, ter je šel v svojo deželo. 25. Simon pa je poslal in po¬ bral kosti Jonatana, svojiga brata, ter jih je pokopal v Modinu, me¬ stu svojih očetov. 26. In žalovali so po njem vsi Izraelci z veliko žalostjo, in jo¬ kali so po njem veliko dni. 27. In naredil je Simon na grob svojiga očeta ino svojih bratov visoko, očitno poslopje iz kamna zadej ino spredej ogla- jeniga. 28. In postavil je sedem pira¬ mid, drugo proti drugi, očetu ino materi, ino štirim bratam. ,0 ) 29. Okoli teh je postavil ve¬ like stebre, 1 ') in na stebre orožje v večni spomin, in zraven orožja vdolbene ladije, de bi jih vidili vsi, kteri se vozijo po morji. 17 ) 30. Ta grob, kteriga je na¬ redil v Modinu, stoji do današ- njiga dne. 13 ) 31. Ko je pa Trifon popotoval z Antijoham, mladim kraljem, ga je potuhnjeno ubil. 32. In kraljeval je namesto njega, ino djal si je na glavo azijansko krono, 14 ) in napravil je veliko nadlogo v deželi. 33. Simon pa je zidal terdnjave v Judeji, in jih je ogradil z vi¬ sokimi stolpi, in velikimi zidovi, in vratmi, in zapahi ; in založil je terdnjave z živežem. 34. In izbral je Simon mož, ter jih je poslal k kralju Deme¬ triju, de bi deželo oprostil; 15 ) 5. „Ador“, mesto in terdujava v Idumeji. — Ker je bil Simon obsedel za- hodnjo stran, je sel Trifon dalje proti jugu, de bi se od juga zagnal v Judejo. 6. „de bi prišel tisto noč“ v Jeruzalem: padlo pa je bilo veliko snega. 7. Tukaj se morajo poleg greškiga vstaviti besede, ktere je bil prepisovavec latinskiga spregledal in izpustil, namreč: „in ni prišel (v .Jeruzalem), ampak šel je v Galaad 8. „Baskama“ ali „Baska“, mesto v Galaadu. 9. V greškim : .. . „je ubil Jonatana, in pokopan je bil ondi“. 10. Sedmo piramido (voglati stolp proti verhu tanjši) je naredil Simon za svoje pokopališe. 11. V greškim: ..Okoli teh je naredil umetne dela, in postavil velike ste- bre“ i. t. d. 12. Modin je bil na hribu blizo morja. 13. Še dan današnji kažejo razvaline tega groba. 14. Primeri zgorej 12, 39. in 15. razlago. 15. Ko je kraljeval Trifon v Antijohii, seje bil umaknil Dernetri v vzhodnje pokrajine. Po Antijohovi srnerti so Judje lahko spoznali Demetrija ko pra- viga kralja sirske dežele, in k njemu obernili. 816 I. bnkve Makabejcov 13. ker vse djanja Trifonove so bile roparije. 16 ) 35. Ino kralj Demetri mu je na te besede odgovoril, in pisal tale list: 36. Kralj Demetri Simonu, vi- šimu duhovnu in prijatlu kraljev, in starejšim in judovskimu ljud¬ stvu zdravje! 37. Zlati venec in palmovo ve¬ jico, ktero ste poslali, smo pre¬ jeli 5 in pripravljeni smo storiti z vami velik mir, in pisati kralje¬ vim oblastnikam, de vam odpu¬ stijo, kar smo dovolili. 17 } 38. Kar koli smo namreč do¬ volili, vam ostani. Terdnjave, ktere ste sozidali, naj bodo vaše. 39. Odpustimo tudi nevednosti ino pregrešenja do današnjiga dne, in venec, kteriga ste bili dolžni 5 in ako je bilo kaj dru- ziga v Jeruzalemu davku pod- verženiga, ne bodi več davku podverženo. 40. In če so kteri med vami pripravni med naše se zapisati, naj se zapišejo ; in mir bodi med nami. 41. Sto in sedemdesetiga le¬ ta 18 ) je bil vzet jarem narodov od Izraela. 42. Ino jelo je izraelsko ljud¬ stvo pisati v pismih in očitnih obravnavah: 19 ) Pervo leto pod Simonam, višim duhovnam, veli¬ kim vojvodam in poglavarjem ju¬ dovskim. 43. Tiste dni je šel Simon pred Gazo, 20 ) in jo je oblegel z vo¬ jaki, in je naredil mašine, in po¬ stavil proti mestu, in je razbil en stolp, in ga je vzel. 44. In kteri so bili v mašini, 21 ) so planili v mesto; in vstal je velik hrup v mestu. 45. In šli so, kteri so bili v mestu, z ženami in otroci na zid v svojih razterganih oblačilih, ter so vpili z velikim glasam in pro¬ sili Simona jim dati desnico, 46. in so rekli: Ne vračaj nam po naši hudobii, ampak po svoji milosti! 47. In Simon se je omečil, ter ni nanje planil; vender jih je iz¬ gnal iz mesta, in je očistil hiše, v kterih so bili maliki, in tadaj je šel vanj s pesmimi hvalijoč Gospoda. 48. In ko je bil vergel iz njega vso nečistobo, je postavil vanj može, kteri so se deržali postave 3 in je mesto obterdil, in si na¬ pravil prebivališe. 49. Kteri so pa bili na gradu v Jeruzalemu, niso mogli iti iz njega in hoditi po deželi , ter kupovati in prodajati 3 in zelo so stradali, in veliko jih je za la¬ koto poginilo; 50. in vpili so k Simonu, de 16. k Trifonu se namreč niso smeli oberniti, ker se je bil s silo in po krivici polastil vladarstva. 17. Demetri je bil veliko dovolil (gl. zgor. 11, 33—37.), pa malo spolnil. 18. t. j., 141. leta pred Kristnsam. 19. „in očitnih obravnavah per gosposki, ko so namreč mnogotere pisma delali. 20. „pred Gazo“, mesto na Filistejskim. 21. „v mašini 11 , blezo v lesenim stolpu (turnu), ki so ga k zidu pomaknili, in iz njega v mesto planili. I. bukve Utakabejcov 13. 14. 817 bi prejeli desnico; in dal jim jo je, in jih je izgnal od ondod, 'in očistil je grad oskrunjenja; 51. in šli so vanj tri in dvaj¬ seti dan druziga mesca sto eno in sedemdesetiga leta s hvalje¬ njem , in palmovimi vejami, in citrami, in zvončki, in harpami, in pesmimi, in petjem, ker je bil velik sovražnik potrebljen iz Izraela. 52. In zapovedal je, de naj se vsako leto ti dnevi obhajajo z veseljem. 53. In obterdil je tempeljnovo goro, ktera je bila zraven grada, in prebival je tam on, in kteri so bili ž njim. 54. In vidil je Simon, de je njegov sin Joan serčen vojšak, in postavil ga je vojvoda vsili vojskinih trum; in prebival je v Gazari. 22 ) XIV. Poglavje. Demetrija vjamejo v vojski zoper Parte. Srečni stan Judov pod Simonam. Rimljani in Spartanei ponovijo zavezo. Vse judovsko ljudstvo sklene, Simona in njegovo rodovino iz hvaležnosti za vselej izvoliti višiga duhovna in pogla¬ varja Judov. 1. Sto dva in sedemdesetiga leta 'J je zbral kralj Demetri * 1 2 ) svojo vojsko, ter je šel v Me¬ dijo , nabirat si pomagačev, de bi se vojskoval zoper Trifona. 2. Slišal je pa Arsak, 3 4 ) per- sovski in medovski kralj, de je prišel Demetri v njegove pokra¬ jine, in je poslal eniga izmed svojih viših, vjet ga živiga ino pripeljat ga k njemu. 3. Šel je tedaj, in je potolkel Demetrijevo šotoriše, in ga je vjel, ter ga pripeljal k Arsaku, kteri ga je vergel v ječo. 4. Po tem je imela mir vsa Judova dežela vse Simonove dni, in on je iskal sreče svojimu ljud¬ stvu ; in všeč jim je bila njegova oblast in njegova slava vse dni. 5. K vsi svoji slavi je tudi vzel Jope za brodiše, in je na¬ redil pot k morskim otokam. 1 ) 6. In razširil je pokrajine svo- jiga ljudstva, in dobil je vso deželo. 7. In zbral je veliko vjetih, in je gospodoval v Gazari, in Bet- suri, in v gradu, in odpravil je nečistobe iz njega; in nihče se mu ni ustavljal. 8. In slednji je obdeloval svojo zemljo v miru; in dežela Judova je dajala svoje pridelke, in polj¬ sko drevje svoj sad. 9. Vsi stari so sedeli na ter- 22. „v Gazari“, močni terdnjavi, proti zahodu od Jeruzalema. Glej zgor. 4,15. 1. t. j., 139. leta pred Kristusam. 2. „Demetri“ Nikator. Gl. zgor. P°gl- 13. razi- 14- 3. „j£rsak“ (Arsakes) je splošno ime partovskih kraljev; bil je Mitridat I. 4. Glej zgor. 10, 75. V greškim: „in je naredil vhod morskim ladijam“; t. j., dat je narediti brodiše, de so ladije mogle do mesta, in de so ondi stale v zavetji. IV. 52 I. bukve Makabejcov 14. 8-18 gih in so se pogovarjali od sreče v deželi, in mladenči so se obla¬ čili v častitljivo in vojskino oble¬ ko. 5 ) 10. lno mesta je založil z ži¬ vežem, in jih je napravil v oro- žiša, 6 ) tako deje bilo imenovano njegovo slavno ime do kraja zemlje. 11. Storil je mir po deželi, in veselil se je Izrael z velikim veseljem. 12. In slehern je sedel pod svojo vinsko terto, in pod svojo smokvo; in ni ga bilo, de bi jih bil strašil. 7 ) 13. Zginili so, kteri so se voj¬ skovali zoper nje v deželi; kralji so bili poterti tiste dni. 14. In podperal je vse uboge svojiga ljudstva, in gorel je za postavo, in iztrebil je vse kri¬ vične in hudobne. 15. Svetiše je ozaljšal, in po¬ množil je svete posode. 16. In slišalo se je v Rimu, de je Jonatan umeri, in tudi tje do Špartancov; in zelo so bili žalostni. 17. Kadar so pa slišali, de je bil njegov brat Simon izvoljen viši duhoven namesto njega, in de ima on pod oblastjo vso de¬ želo in mesta v njej, 18. so mu pisali na bronastih plošicah, de bi ponovili prijatel- stvo in zavezo, ktero so bili na¬ redili z Judam in z Jonatanam, njegovima bratama. 19. In bralo seje vpričo srenje v Jeruzalemu. In to je prepis lista, kteriga so poslali Spar- tanci: 20. Špartancov vikši ino me¬ sta 8 ) Simonu, velikimu duhovnu, in starejim, in duhovnam, in dru- gimu judovskimu ljudstvu, bra- tam, zdravje ! 21. Poslanca, ktera sta bila poslana k našimu ljudstvu, sta nam povedala od vaše slave in časti in veselja; in razveselili smo se ob njunim prihodu. 22. In zapisali smo, kar sta govorila v ljuškim zboru, takole: Numeni, Antijohov, in Antipater, Jasonov sin, judovska poslanca sta k nam prišla, ponavljat z nami poprešnje prijatelstvo. 23. In prav je bilo ljudstvu moža slavno sprejeti, in položiti prepis njuniga govorjenja v po¬ sebne ljuške bukve, de bi bil v spomin špartanskimu ljudstvu. Prepis pa tega smo pisali Si¬ monu, velikimu duhovnu. 24. Po tem pa je poslal Simon Numenija v Rim z velikim zla¬ tim škitam tavžent mna težkim, 9 ) de bi ponovil ž njimi zavezo. Kadar je pa slišalo rimsko ljud¬ stvo 10 )' 5. in mladenči so imeli obleko in orožje svojih slavnih očetov. 6. Vse mesta je obilno previdil 7. živežem in z orožjem, de so bile enake terdnjavam. 7. Vse to je podoba miru in sreče. Gl. Cah. 3, 10. 8. Špartanci ta čas niso več imeli kralja, kakor poprej. 9. Ta škit je bil okoli 123.625 cekinov vredin. 10. V greškim in sirskim se bere: „Kadar je slišalo ljudstvo te besede“ i. t. d. Vsi razlagavci terdijo, de si moramo tukaj judovsko ljudstvo misliti; ker se naslednji govor le judovskimu ljudstvu prilega. I. bnkve Makabejcov 14. 25. te besede, so rekli: Kako se bomo zahvalili Simonu in nje¬ govim sinovam ? 26. On je namreč spet oprostil svoje brate, in je pregnal od njih Izraelove sovražnike. Ino poter- dili so mu svobodo, 11 ) in zapisali so na bronaste plošice, ktere so obesili na stebre na sionski gori. 12 ) 27. To pa je prepis pisanja: Osemnajsti dan mesca elula, sto dve in sedemdesetiga leta, 13 ) tre- tjiga leta pod Simonam, velikim duhovnam, v Asaramelu, u ) 28. v velikim zboru duhovnov, in ljudstva, in narodovih knezov, in starejih v deželi je bilo to oznanjeno : V naši deželi so nam¬ reč velikokrat vojske vstale; 29. ali Simon, Matatijev sin iz Jaribovih sinov, in njegovi bratje so se podali v nevarnost, in so se ustavili zopernikam svojiga ljud¬ stva, de bi stalo njih svetiše in postava; in z veliko slavo so poveličali svoje ljudstvo. 30. In Jonatan je zbral svoje ljudstvo, in bil jim je veliki du¬ hoven, in položen je bil k svo- jimu ljudstvu. 15 ) 31. Ko so hotli njih sovražniki potaptati ino pokončati njih de¬ želo, in iztegniti roke na njih svetiše; 819 32. tadaj se je Simon ustavil, in se je bojeval za svoje ljud¬ stvo , in je razdelil veliko de¬ narjev, in je oborožil junake svo¬ jiga ljudstva, in jim plačo dal. 33. Tudi je obterdil mesta v Judeji, in Betsuro, ktera je na pokrajinah judejskih, kjer je bilo poprej orožje sovražnikov; in po¬ stavil je tje judovskih mož za stražo. 34. Obterdil je tudi Jope per morji, in Gazaro na pokrajinah azoških, kjer so poprej sovraž¬ niki prebivali; tudi tje je postavil Jude, in djal je tje, kar koli je bilo potrebno za njih popravljanje. 35. In vidilo je ljudstvo Si¬ monovo djanje, in slavo, ktero je mislil napraviti svojimu ljud¬ stvu, in postavili so si ga voj¬ voda in višiga duhovna, zavoljo tega, ker je on storil vse to, in ker je pravico in zvestobo ohranil svojimu ljudstvu, ino si je vse pri¬ zadeval povišati svoje ljudstvo. 36. Ino njega dni se je usre- čilo po njegovih rokah, de so bili pregnani narodi iz njih de¬ žele, in kteri so bili v Davidovim mestu v Jeruzalemu na gradu, iz kteriga so hodili in oskrunjali vse, kar je bilo okrog svetiša, in so čistobi veliko škodo delali. 37. In postavil je vanj judov- 11. t. j., dali so mu vso oblast čez vso deželo, de je bil sam svoj gospod. 12. V greškim se bere ta versta: „On namreč in njegovi bratje in hiša nje- goviga očeta so se junaško obnašali, in sovražnike Izraelove z mečem od njega pregnali, in mu prostost uterdili; in zapisali so‘~ i. t. d. 13 . 139 . leta pred Kristusam. „FAul“ je polovica našiga veliciga serpana in polovica kimovca. . 14 . „v Asaramelu “, t. j., v „Ozar am el“ (v zakladu, zakladnici ljudstva Božjiga). Drugi prestavljajo: „velikim duhovnam, hazar am el“ (pogla¬ varjem ljudstva Božjiga). 13. „in položen“, t. j., pokopan je bil k svojim ljudem, 58 * 820 I. bnkve Makabejcov 14. 15. skih mož, de bi varovali deželo in mesto, in vzdignil je zidove jeruzalemske. 38. In kralj Demetri ga je po- terdil v visim duhovstvu. 39. Po tem ga je storil svo- jiga prijatla, in ga je poveličal z veliko slavo. 40. Slišal je namreč, de so Rimljani imenovali Jude prijatle in tovarše in brate, in de so s častjo sprejeli Simonove poslance; 41. in de so Judje in njih du¬ hovni privolili, de naj bo on njih vojvoda in veliki duhoven za vse¬ lej , dokler ne vstane verjeten prerok; l6 ) 42. in de naj bo čez nje po¬ glavar, in de naj skerbi za sve- tiše, in de naj postavlja prednike čez njih opravila, in čez deželo, in čez orožje, in čez terdnjave; 43. in naj skerbi za svetiše; in de naj ga vsi poslušajo, in naj se pišejo v njegovim imenu vse pisma po deželi; in de naj se oblači v škerlat in zlato; 44. in nikomur izmed ljudstva in izmed duhovnov ne bodi pri— pušeno ovreči kaj tega, in go¬ voriti zoper to, kar bo on za¬ povedal, ali sklicati zbor v de¬ želi brez njega, in oblačiti se v škerlat, in imeti zlato zapenjalo; ,7 j 45. kdor pa stori kaj zoper to, ali overže kaj tega, bodi kriv! 46. In po volji je bilo vsimu ljudstvu postaviti Simona, in sto¬ riti po teh besedah. 47. In Simon je to sprejel, in po godu mu je bilo, opravljati viši duhovstvo, in biti vojvoda, in poglavar judovskiga ljudstva in duhovnov, in prednik vsih. 48. In rekli so to pisanje vre¬ zati v bronaste plošice in jih djati na zid ob svetišu na očitno mesto, 49. prepis tega pa položiti v zakladnico, de ga bo imel Simon, in njegovi sinovi. XV. Poglavje. Antijoh Sidet se poganja za Simonovo prijatelstvo. Trifon je zapušen. Rimljani priporočajo Jude narodam. Antijoh se spre s Simonam, in pošlje vojsko zoper njega. 1. In poslal je kralj Antijoh, | sin Demetrijev, list z morskih 16. „de naj bo on“ in njegov zarod. — Poslednji pravi veliki duhoven je bil Onija III. (2. Mak. 3, 1.) Njega je odstavil Antijoh Epifan pervo leto svo- jiga vladanja (311 pred Krist.), in je prodal višje duhovstvo Onijevimu bratu Jasonu. Onija, sin Onija III., je ubežal po smerti svojiga očeta, kteri je bil v Dafni umorjen, na Egiptovsko, je bil viši vojvoda ondotne vojskine trume, je sozidal v Leontopolu zoper postavo, ktera zapoveduje darovanje le na enim kraji (5. Mojz. 12, 5.), tempelj, kjer je opravljal službo veliciga du¬ hovna, in je tako zgubil pravico do višiga duhovstva v tempeljnu jeruza¬ lemskim. To je nagnilo judovske duhovne in ljudstvo, de so viši duhovstvo Simonu in njegovimu zarodu izročili, dokler ne pride vere vredin prerok, kteri jim bo povedal, če so prav storili, ali ne, 17, Glej zastran tega zgorej 11, 58, in razi. 1. bukve Makabejcov 15. otokov Simonu, duhovnu in po¬ glavarju judovskiga ljudstva, in vsimu ljudstvu, 1 ) 2. in je obsegal tole: Kralj Antijoh Simonu, včlikimu du¬ hovnu, 2 ) in judovskima ljudstvu zdravje! 3. Ker so hudobneži vzeli kraljestvo naših očetov, jez pa hočem kraljestvo nazaj dobiti in ga napraviti, kakoršno je bilo poprej, in sim nabral veliko vo¬ jakov, in naredil ladije za vojsko; 4. in tudi hočem iti skoz de¬ želo, de se mašujem nad njimi, kteri so našo deželo pokončali, in kteri so razdjali mnoge mesta v mojim kraljestvu: 5. zato ti tedaj poterdim vse davšine, ktere so ti odpustili pred menoj vsi kralji, in druge davke, ktere koli so ti odpustili; 6. tudi ti pripustim kovati lastne denarje v svoji deželi; 7. Jeruzalem pa bodi svet in svoboden; tudi vse orožje, ktero je izkovano, in terdnjave, ktere si sozidal in ktere imaš, naj bodo tvoje. 8. In ves kraljev dolg, in kar v prihodnje kralju gre, 3 ) se ti odslej in za vse čase odpusti. 9. Kadar pa zopet dobimo svoje kraljestvo, bomo tebe in tvoje ljudstvo in tempelj poveli- 821 čali z veliko častjo, tako de se bo vaša slava razglasila po vsi zemlji. 10. Sto štiri in sedemdesetiga leta 4 ) je šel Antijoh v deželo svo¬ jih očetov, in sošle so se k njemu vse vojskine trume, tako de jih je malo ostalo pri Trifonu. 11. In podil ga je kralj Anti¬ joh, in ob morji beže je prišel v Doro; 5 ) 12. spoznal je namreč, de se je vsa nesreča nanj spravila, in de ga je vojskina truma zapu¬ stila. 13. Antijoh pa je postavil pred Doro sto in dvajset tavžent mož pešcov, in osem tavžent konj- nikov, 14. in je oblegel mesto, in la¬ dije so se približale po morji; in stiskali so mesto s suhiga in z morja, in nikogar niso pustili ne vanj ne iz njega iti. 15. Prišel je pa Numeni, in kteri so bili ž njim, iz rimskiga mesta, in imeli so liste do kra¬ ljev in dežel pisane, kteri so tole obsegali: 16. Luci, 6 ) rimski poglavar, kralju Ptolemeju 7 ) zdravje! 17. Judovski poslanci, naši prijatli, so prišli k nam, ponav¬ ljat poprešnje prijatelstvo in za¬ vezo, poslani od Simona, veli— 1. Ta Antijoh, pozneje Sidet imenovan, je bil mlaji brat Demetrijev. Bival je na ninozih krajih ; ko je bil pa na otoku Rodu zvedil, de je Mitridat nje¬ govima brata Demetrija vjel (gl- t4, 3.), je s tega otoka .Simonu pisal, ter pomoči prosil. 2. V greškim: „velikimu duhovnu in poglavarju“ i. t. d. 3. Kralj Antijoh boje misli krone in palmove vejice. Gl. zgor. 13, 37. 4. t. j., 137. leta pred Kristusam. 5. „Dora“, dan današnji Tantura, terdno primorsko mesto, nekaj milj proti jugu od kannelske gore. 6- „Luci“ Kalpurni Pisou, kar več razlagavcov terdi. 7. , } Ptolemeju“ Evergetu 11. ali Fiskonu, 822 I. hnkve Makabejcov 15. ciga duhovna, in od judovskiga ljudstva. 18. Prinesli so pa tudi zlat škit tavžent nina. 8 ) 19. Zato smo sklenili pisati do kraljev in dežel, de naj jim nič hudiga ne store, in naj se ne vojskujejo ne zoper uje, ne zoper njih mesta, in ne zoper njih dežele, in naj ne pomagajo njim, kteri bi se zoper nje bo¬ jevali. 20. Všeč nam je tudi bilo, od njih škit prejeti. 21. Ako so tedaj kteri hudob¬ neži bežali iz njih dežele k vam, dajte jih Simonu, velikanu du¬ hovnu, de jih strahuje po svoji postavi. 22. Ravno to je bilo pisano kralju Demetriju, 9 ) in Atalu, lu ) in Arijaratu,") in Arsaku,'*) 23. in v vse dežele: Lampsaku, in Špartancam, in v Delos, in v Mind, in v Sikijon, in v Ka- rijo, in v Samos, in v Pamfilijo, in v Ličijo, in v Halikarnas, in v Koos, in v Side, in v Aradon, in v Rod, in v Faselido, in v Gortino, in Gnid, in Ciper, in Cirene. 13 ) 24. Prepis tega pa so pisali Simonu, velikimu duhovnu, in judovskimu ljudstvu. 25. Kralj Antijoh pa je Doro vdrugič oblegel, 14 ) ter jo je ne- j prenehama pritiskal, in mašine napravil; in zaperl je Trifona, de ni mogel iziti. 26. Tadaj mu je Simon poslal dva tavžent izbranih mož na po¬ moč, in srebra, in zlata, in ve¬ liko orožja; 27. pa jih ni hotel sprejeti, am¬ pak prelomil je vse, kar se je bil poprej ž njim pogodil, in ločil se je od njega. 28. In poslal je k njemu Ate- nobija, eniga svojih prijatlov, de bi se ž njim pogajal, rekoč: Vi imate v rokah Jope, in Gazaro, in grad, kteri je v Jeruzalemu, mesta mojiga kraljestva; 29. njih pokrajine ste opusto- tili, in ste storili veliko škodo v deželi, in gospodujete na ve¬ liko krajih mojiga kraljestva. 30. Zdaj tedaj nam dajte me¬ sta, kterih ste se polastili, in davke krajev, v kterih gospo¬ dujete zunaj judejskih pokrajin; 31. če pa ne, dajte za nje pet sto talentov srebra, in za raz- djanje, ktero ste napravili, in za davke mest druzih pet sto talen¬ tov ; če pa ne, bomo prišli in se' bojevali zoper vas. 32. In prišel je Atenobi, kra¬ ljev prijatel, v Jeruzalem, in je vidil Simonovo veličastvo, in bli- šobo zlata in srebra, 15 ) in obilno 8. „tavžent mna“ teže. Gl. zgor. 14, 24. 9. „Demetriju“ Nikatorju. Tadaj še niso vedili, de je bil vjet (14, 1. i. d.)- 10. „Atalu“ II., pergamskimu kralju. 11. „Arijaratu“, kapadoškimu kralju. 12. „Arsaku“, partovskimu kralju (14, 2.). 13. To so imena dežela in mest v mali Azii, Grecii, Fenicii in severni Afriki, in nekterih otokov v egejskim morji. 14. „ vdrugič 11 , t. j., še hujše oblegel, ter je pomnožil vojake in mašine; drugi prestavljajo greško: „ Kralj Antijoh pa je oblegel Doro že drugi dan“ i. t. d. 15. Drugi prestavljajo greško: „in mizo z zlatimi in srebernimi posodami a I. bnkve Makabejcev 15. 16. 823 zalogo j 16 ) in je ostermel, in mu je povedal kraljeve besede. 33. In Simon mu je odgovoril, ter mu je rekel: Nismo ne vzeli ptuje dežele, in ne posestvamo ptujiga, ampak delež naših oče¬ tov, kteriga so naši sovražniki nekaj časa po krivici posestvali. 34. Mi pa se poganjamo za delež svojih očetov, ker nam je čas ugoden. 35. Zastran Jop in Gazare pa, ktere tirjaš, so sami veliko škodo storili med ljudstvam 17 ) in v naši deželi 5 vender damo za te sto talentov. I8 ) In Atenobi mu be¬ sede ni odgovoril, 36. ampak z jezo se je verni] k kralju, in mu je oznanil te be¬ sede, in veličastvo Simonovo, in vse, kar je vidil; in kralj se je mIo razjezil in razserdil. 37. Trifon pa je zbežal na ladii v Ortosijado. 19 ) 38. In postavil je kralj Ken- debeja vojvoda primorskiga, in mu je izročil vojsko pešcov in konjnikov. 39. In ukazal mu je iti z voj¬ sko zoper Judejo, in mu je za¬ povedal obterditi Gedor, 20 ) in zadelati mestne vrata, in vojsko¬ vati se zoper ljudstvo. Kralj pa je šel za Trifonam. 40. In prišel je Kendebej v Jamnijo, 21 ) in je začel stiskati ljudstvo, in pokončavati Judejo, in ljudi loviti in ubijati, in Ge¬ dor obterdovati. 41. In postavil je tje konjnikov in pešcov, de bi od tod hodili in tje po potu napadali Judejo, ka¬ kor mu je bil kralj ukazal. XVI. Poglavje. Kendebeja zmagajo Simonovi sinovi; Simona ubije njegov zet Ptolemej. Joan Hirkan nasledva v vladanji svojirnu očetu Simonu. 1. In prišel je Joan iz Ga- zare') in je povedal Simonu, svo- jimu očetu, kaj je storil Kende¬ bej zoper njih ljudstvo. 2. In Simon je poklical dva starejši sinova, Juda in Joana, ter jima reče: Jez in moji bratje in hiša mojiga očeta smo se bo¬ jevali zoper sovražnike Izraelove od mladosti dodanašnjigadneva; in usrečilo se je po naših rokah večkrat oteti Izraela. 3. Zdaj pa sim se postaral, torej bodita na mojim mestu in obilno hišniga orodja, ali veliko ~ste 0 )ie“ namreč mesti Jope in 16. obilno zalogo 11 ali veliko bogatijo, ali orožja, ali dvorsko veličastje. 17. „so sami'*, namreč mestnjarii, v »irskim Gazara. 18. za te u mesti sto talentov odškodvanja, ker so ji bil. Judje oropali. 19. primorsko mesto z brodišem v Fenicii. — Jožef pripoveduje, de je Trifon iž Ortosijade ubežal v Apamejo, kjer so ga vjeli in ubili. 20. „Gedor“, v greskim: „Kedron a , judovsko mesto na meji proti morju. 21. v Jamnijo filistejsko mesto. 1. kjer je doslej prebival (13, 54.). To mesto je stalo bl.zo Jamnije m Ke- drona. 824 I. bukve Klakabfjcov 10. moja brata, 2 ) in izidita, in bo¬ jujta se za naše ljudstvo; pomoč z nebes pa bodi z vama! 4. In izbral je iz dežele dvaj¬ set tavžent bojevavnih mož, in konjnikov; in šli so nad Kende- beja, in so spali v Modinu. 3 ) 5. In zjutraj so vstali in šli na planjavo; in glej, velika voj¬ ska pešcov in konjnikov jim je naproti prišla, in dereč potok je bil med njimi. 6. In ušotoril se je njim na¬ sproti on, 4 ) in njegovo ljudstvo, in vidil je, de se je ljudstvo balo prebresti potok, in prebredel ga je pervi; in vidili so ga možje, in so šli za njim. 7. Po tem je razdelil ljud¬ stvo, in je postavil konjnike med pešce; bilo je pa konjnikov per sovražnikih silno veliko. 8. In zatrobili so na svete trobente, in v beg se je obernil Kendebej, in njegova vojska; in padlo je izmed njih veliko ranjenih, drugi pa so bežali v terdnjavo. 5 ) 9. Tadaj je bil ranjen Juda, brat Joanov; Joan pa jih je podil, dokler ni prišel v Kedron, kteriga je bil obterdil. 6 ) 10. In bežali so do stolpov, 7 ) kteri so bili na azoškim polji, in požgal jih je z ognjem. In padlo je izmed njih dva tavžent mož, in vernil se je v Judejo v miru. 11. Ino Ptolemej, sin Abobov, je bil postavljen vojvoda na je- rihunškim polji, in je imel veliko srebra iu zlata; 12. bil je namreč zet višiga duhovna. 13. Ino prevzelo se je njegovo serce, in hotel je deželo dobiti, ino je mislil zvijačo zoper Simona in njegove sinove, ubiti jih. 14. Simon pa, ko je hodil po mestih, ktere so bile v judejski deželi, ter je*za nje skerbel, je prišel v Jeriho on ino njegova sina Matatija in Juda sto sedem in sedemdesetiga leta, enajstiga mesca; ta mesec je sabat. 8 ) 15. In sprejel jih je Abobov sin z goljufijo v terdnjavico, ktera se imenuje Dok, ktero je sozidal; ino napravil jim je veliko gosta- rijo, in skril je tam mož. 16. In kadar je bil vinjen Si¬ mon, in njegova sinova, 9 ) je vstal Ptolemej s svojimi, in so vzeli svoje orožje, in planili v gostiv- nico, in umorili njega, in njegova sinova, in nektere njegovih blap- cov. 17. Storil je tedaj veliko go¬ ljufijo v Izraelu, in je povernil dobro s hudim. 18. Ino Ptolemej je to pisal in sporočil kralju, de naj mu na po¬ moč pošlje vojskino trumo, in inu da deželo, in njih mesta, ino davke. 2. V grenkim: ... ^postaral, vidva pa sta po milosti (Božji) junaka v letih; stopita tedaj na moje in mojiga brata (Jonatana) mesto“ i. t. d. 3. „» Modinu 11 , mestu na hribu. Glej zgorej 2, 1 ■ 4. „on“, namreč Joan in njegovi vojaki. 5. „» terdnjavo 1 -', ki se ji pravi Gedor, Kedron. 6. v kteriga je bil obterdil “ Kendebej. 7. „do stolpov “ (turnov) ali stražnic. 8. „Sabat u ’ je polovica našiga prosenca in polovica svečana. 134. leta pred Kristusam. 9. Berž ko ne, so jim bili dali omotičniga vina piti. II. bukve Makabejcu v 1. 835 19. Druge pa je poslal v Ga- zaro ubit Joana; in vikšim je poslal liste, naj k njemu pridejo, de jim bo dal srebra in zlata in darov. 20. In druge je poslal vzet Jeruzalem in hrib s tempeljnam. 21. Nekdo pa je naprej tekel, in je povedal Jeanu v Gazari, de je poginil njegov oče, in nje¬ gova brata, in de je poslal tudi tebe ubit. 22. Ko je pa to slišal, se je »EMI BUKVI zelo ustrašil; in zgrabil je može, kteri so bili prišli pokončat ga, in jih je ubil; ker je vedil, de so ga iskali končati. 23. Drugo pa dogodeb Jua¬ novih, in njegovih vojska, in bla¬ žili del, ktere je junaško oprav¬ ljal, ino zidanja zidov, ktere je sezidal, in njegovih djanj, 24. glej, to je pisano v dnev¬ nih bukvah njegoviga duhovstva, odkar je bil viši duhoven po svojim očetu. BE&KABUCOV. I. Poglavje. Dva lista Judov v Judeji do Judov v Egiptu. 1 ) m 1. lHIIratain Judam, ki so v Egiptu, bratje Judje, ki so v Jeruzalemu in v judejski deželi, vošijo zdravje in dober mir. 2 ) 2. Bog vam stori dobro, in se spomni svoje zaveze, ktero je naredil z Abrahamam in Iza- kam in Jakopam, s svojimi zve¬ stimi služabniki; 3. in daj vam vsim serce, njega častiti, in storiti njegovo voljo z veliko serčnostjo in voljno dušo. 4. Odpri vaše serce svoji po¬ stavi in svojim zapovedim, in stori mir. 3 ) 5. Usliši vaše molitve, in se 1. Naslednja lista (1, t — 9. in 10 — 2, 19.) gresta prav za prav ko pristavek k pervim makabejskim bukvam. Pcrvi list je pisan po 143. letu, drugi pa 123. leta pred Kristusam. 2. , } dober mir“ ali dobro srečo. — V Egiptu, zlasti v Aleksandrii je pre¬ bivalo zelo veliko Judov, odkar je bil Ptolemej Lagi (320. leta pred Krist.) več kakor 100.000 Judov tje preselil (glej vvod v perve makabejske bukve), in odkar je bil sozidalOnija tempelj vl.eontopolu druziga stoletja pred Krist. 3. Palestinski in egiptovski Judje so bili med seboj v vednim razponi, ker 826 II. bnkve Makabejcov 1. spravi z vami, 4 ) in vas ne za- pušaj ob hudim času. 6. Tudi zdaj tukaj molimo za vas. 5 ) 7. Kadar je kraljeval Deme- tri, 6 ) sto devet in šestdesetiga leta, 7 ) smo mi Judje vam pisali v nadlogi ino sili, ktera je čez nas prišla v tistih letih, odkar je odstopil Jason od svete dežele in od kraljestva. 8 ) 8. Vrata so požgali, in ne¬ dolžno kri prelili; 9 ) in molili smo k Gospodu, in uslišani smo bili, in darovali smo klavšino in ne- kervavo daritev, in smo prižgali svetilnice in tje položili kruhe. 10 ) 9. Obhajajte tedaj sedaj praz¬ nik šotorov mesca kasleva. 11 ) 10. Sto osem in osemdesetiga leta. 12 ) Ljudstvo, ktero je v Je¬ ruzalemu in v Judeji, in stara- šinstvo in Juda Aristobolu, uče¬ niku kralja Ptolemeja, kteri je iz rodu maziljenih duhovnov, 15 ) in tistim Judam, kteri so v Egiptu, srečo ino zdravje! 11. Iz velikih nevarnost po Bogu rešeni, mu veliko hvalo dajemo, de smo se mogli voj¬ skovati zoper taciga kralja. 14 ) 12. On namreč je storil, de so vreli iz Perzije, kteri so se bo¬ jevali zoper nas in sveto mesto. 1S ) 13. Ko je pa bil v Perzii voj¬ voda sam, in ž njim nezmerna vojska, je poginil v Nanejinim tempeljnu, ogoljufan po naklepu Nanejinih duhovnov. 16 ) 14. Antijoh je namreč prišel s svojimi prijatli na to mesto, ka¬ kor de bi se hotel; ž njo poročiti, in de bi prejel velike zaklade za doto. so se bili egiptovski Judje od službe Božje v Jeruzalemu odločili, in so v Leontopolu darovali. Gl. 1. Mak. 14, 41. razi. 15. 4. Bog vam odpusti, de ste se ločili od naše službe Božje, ter vam daj, de se spet z nami sklenete. 5. Prelep zgled poterpljive ljubezni do zmotenih bratov ! 6. Demetri, ki je bil Nikator imenovan. 7. 143. leta pred Kristusam. Glej 1. Mak. 10. in 11. 8. n Jason“ (greško ime namesti hebrejskiga imena „Josue“) je bil viši duhov- stvo od Antijoha Epifana kupil, in si je prizadeval ajdovske šege pri Judih vpeljati (gl. spod. 4, 7. i. d.); bil je tedaj odpadel n od kraljestva “ Božjiga. 9. „Vrata “ v tempelj. Glej 1. Mak. 4, 38. 10. Na svetim svečniku je gorelo sedem svetiinic; pokladni krulii ali hlebi so bili na zlati mizi. 11. Ta praznik, ki so ga obhajali „ mesca kasleva t. j., našiga grudna, je bil praznik posvečenja jeruzalemskiga tempeljua, ki ga je bil Juda zapovedal (1. Mak. 4, 59.), in se tukej imenuje „ praznik šotorov 11 (glej spodej 10,6. i. d.), ker so ga tudi pod zelenimi šotori ravno tako veselo obhajali, kakor pravi praznik šotorov, kteri je segal v naš mesec vinotok. 12. t. j., 123. leta pred Kristusam. 13. Aristobol je bil učen modrijan Jz rodu maziljenih duhovnov u , t. j., i* rodovine Aronove. Tukaj omenjeni Juda ne more biti Juda Makabej, ker »e ne vjema s čašam. 14. „zoper taciga kralja 11 , t. j., Antijoha Epifana. 15. Glej 1. Mak. 6, 4. V greškim ni besed: Jz Perzije “. 16. Glej zastran te dogodbe 1. Mak. 6. razi. 4. „ Naneja “ je bila boginja Per- zijanov, greška Dijana. II. bnkve Makabejcev I. 827 15. In ko so jih bili Nanejini duhovni pripravili, in ko je bil on z malo ljudmi prišel v tem¬ pelj, so zaperli tempelj, 16. ko je bilAntijoh vanj stopil. Po tem so odperii skrivne duri v tempeljnu, so lučali kamnje in pobili vojvoda 17 ) ino nje, kteri so bili ž njim, in so jih razsekali na kosce, in glave odrezali, in ven zmetali. 18 ) 17. V vsim bodi hvaljen Bog, kteri je dal hudobneže (v smert )! 18. Ker bomo tedaj pet in dvaj¬ seti dan mesca kasleva obhajali očiševanje tempeljnovo, smo po¬ trebno spoznali vam naznaniti, de tudi vi obhajajte praznik šo¬ torov; 19 ) in praznik ognja, kteri je bil dan, ko je Nehemija po dozidanim tempeljnu in altarji daroval. 20 ) 19. Ko so bili namreč v Per¬ zijo 21 ) peljani naši očetje, so du¬ hovni, kteri so bili takrat slu¬ žabniki Božji, ogenj vzeli z altarja, in ga na skrivnim spravili v do¬ lini, kjer je bil globok in suh vod¬ njak, 22 ) in v njem so ga shra- 17. „ vojvoda “, t. j., kralja Antijoha z njegovimi spremljave! vred. 18. Popi so mende hotli ljudi preveriti, de se je boginja sama maševala. 19. Glej zastran praznika šotorov zgorej 9. v. 20. Palestinski Judje vabijo egiptovske Jude, de naj bi z njimi vred obhajali praznik posvečenja jeruzalemskiga tempeljna in praznik svetiga ognja. S tem bi spoznali, de je v Jeruzalemu pravi kraj za darovanje; zakaj sveti ogenj je ravno tisti, kteriga je bil v začetku Bog sam užgal, in kteri je po tem neprenehoma gorel na altarji (3. Mojz. 6, 12. 13.). Pred razdjanjem jeru¬ zalemskiga tempeljna je bil blezo Jeremija duhovnani ukazal, ogenj pod zemljo skriti. Kako so ga zopet našli, se pripoveduje v naslednjim. 21. t. j., v Babilon, ki je bil pozneje združen s perzijanskim kraljestvom. 22. n suh vodnjak 11 , t. j., prazna kapnica. 23. Glej 2. bukve Ezdr. 2, 5. i. d. v 24. „gosto vodo“, t. j., gosto blato ali lužo. 25. V greškim ni besede: „ duhoven a . 26. n so se vsi čudili ker so se bile derva same vnele. 27. Jonatan je bil vikši pevcov. nili, tako de je bil kraj vsim ne¬ znan. 20. Ko je bilo pa preteklo ve¬ liko let, je Bog hotel, de je per- sovski kralj poslal Nehemija; 23 ) ta je poslal ognja iskat vnuke tistih duhovnov, kteri so ga bili skrili; in kakor so nam povedali, niso našli ognja, ampak gosto vodo. 24 ) 21. In ukazal jim je zajeti in prinesti; in darove, kteri so bili položeni, je ukazal duhoven Ne¬ hemija 25 ) pokropiti s tisto vodo, in derva, in kar je bilo nanje položeno. 22. Kadar se je to zgodilo, in je prišel čas, de je solnce po¬ svetilo , ktero je bilo popred za oblakam, se je užgal velik ogenj, tako de so se vsi čudili. 26 ) 23. Opravljali so pa molitev vsi duhovni, dokler se je žgala daritev; Jonatan 27 ) je začenjal, drugi pa so odgovarjali. 24. In Nehemija je takole molil: Gospod Bog, stvarnik vsiga, stra- šin in močin, pravičen in usmiljen, kteri si sam dobri kralj, 828 II. bukve Makabejcev 1. 25. sam dobrotljiv, sam pra¬ vičen, in vsigaroogočen, in večen, kteri rešiš Izraela vsiga zlega, kteri si očete izvolil, in jih po¬ svetil : 26. sprejmi daritev za vse svoje ljudstvo Izrael, in ohrani ter po¬ sveti svoj delež. 27. Zberi nas razkropljene, reši jih, kteri služijo nevernikam, in ozri se na zaničevane iti zasra¬ movane, de narodi spoznajo, de si ti naš Bog. 28. Tepi nje, kteri nas zate- rajo inv prevzetnosti zasramujejo. 29. Postavi svoje ljudstvo na svoje sveto mesto, kakor jeMojzes govoril. 28 ) 30. Duhovni pa so peli hvalne pesmi, dokler ni bil dar sežgan. 29 ) 31. In ko je bil dar sežgan, je ukazal Nehemija z ostalo vodo veči kamne politi. 30 ) 32. Ko je bilo to storjeno, je iz njih plamen švigal; luč pa, ktera je svetila od altarja, ga je požerla. 31 ) 33. Ko se je bil pa razglasil ta prigodek, je bilo poročeno per- sovskimu kralju, de na mestu, na kterim so odpeljani duhovni ogenj skrili, se je našla voda, s ktero so Nehemija, in kteri so bili ž njim, očistili darove. 32 ) 34. Kralj pa je to premislil in na tanko preudaril, in je tam na¬ redil tempelj, 33 ) de je poterdil, kar se je bilo ptigodilo. 35. In ko je bil to poterdil, je duhovnam podaril veliko blaga in veliko druzih darov, ktere je vzel z lastno roko, in jim jih je dal. 34 ) 36. Imenoval je pa Nehemija ta kraj Neftar, 35 ) kar se pravi očiševanje. 36 ) Per mnozih pa se imenuje Neli. 37 ) 28. Glej zastran tega 5. Mojz. 30, 4. 5. 29. Besedi: „dokler ni bil dar sežgan “ ni v greškim, 30. boje zunanje kamne ob kraji altarja. 31. Nehemija je poskusil, če je najdena gosta voda (blato, luža) res ogenj, in če se bo tudi na kamnih vnela; vnela se je, in plamen je od kamnov kvisko švigal, pa ogenj na altarji ga je požerl v znamnje, de bo zauaprej le samo ogenj na altarji ko svet ogenj obveljal (Dr. Loh in Reišl). 32. V greškim: .. . ,,s kterim je Nehemija posvetil, kar je k daritvi šlo J . 33. Poleg greškiga je kralj ogradil to mesto, de bi se ne oskrunjalo. Perzijani so ogenj molili. 34. V greškim: ,,Njim pa, kterim je bil kralj milostljiv (dober), je vzel (iz svojih zakladov), in je dal veliko darov “. 35. ^Neftar'- 1 je iz hebrejske besede: „hafar“, spraviti, očistiti. Prav za prav bi se moglo reči: „Nehfar' i , kar se je pa v greškim sprcverglo v „A ? e/7«r“. Tako pokvarjenje tujih besedi se v greškim večkrat nahaja. 36. ^očiševanje^, t. j., posvečevanje. To mesto se je zato tako imenovalo, ker je bil ogenj posvetil daritev, ki je bila Bogu všeč (v. 33.). 37. Ljudstvo je namesto „Neftar “ izgovarjalo „Nefi“, v greškim je: „Neftai J ■ II. bnkve Makabejcov 2 . 829 II. Poglavje. Konec druziga lista. Predgovor k drugim makabejskim bukvam. 1. Nahaja se pa v pisanji Je¬ remija preroka,') de je ukazal ogenj vzeti 1 2 ) njim, kteri so se preselili, kakor je bilo naznanjeno, in kakor je bil zapovedal selje- nim. 2. Zapovedal jim je tudi, de naj ne pozabljajo Gospodovih po¬ velj, in se ne motijo v sercu, ako ugledajo 3 ) zlate in sreberne ma¬ like, ino njih lepotijo. 3. In druge takošne reči je govoril in opominjal, de naj ne spravljajo postave iz svojiga serca. 4. Bilo je tudi v tem pisanji, kako je ukazal prerok po pre¬ jetim Božjim razodenji šotor in skrinjo ž njim nesti, dokler ne pride na goro, na ktero je šel Mojzes, in je vidil Božjo de- ležnino. 4 ) 5. in ko je bil Jeremija tje prišel, je našel kraj, jamo, in je djal tje šotor in skrinjo in kadilni altar, in je luknjo zadelal. 6. In nekteri, ki so ga sprem¬ ljali, so ob enim pristopili, de bi si kraj zaznamnjali; pa ga niso mogli najti. 7. Ko je pa Jeremija zvedil, jih je posvaril, rekoč: de bo kraj neznan, dokler Bog svojiga ljud¬ stva ne zbere in se ga ne usmili. 5 ) 8. In takrat bo Gospod to po¬ kazal, 6 7 ) in Gospodovo veličastvo se bo prikazalo v oblaku, kakor se je bilo tudi Mojzesu prikazalo, in kakor se je bilo razodelo, ka¬ dar je prosil Salomon, de bi bil kraj 4 ) posvečen velikimu Bogu. 3. Kralj. 8, 11: 2. Kron. 7, 1. 9. Veličastno je namreč mo¬ drost obračal, 8 ) in ker je imel 1. V bukvah Jeremijevih, ki jih še imamo, se ne nahaja, kar se tukaj pri¬ poveduje. — V greškim se bere: „Nahaja se pa tudi v pisanji, de je ukazal Jeremija prerok 11, i. t. d. 2. „ ogenj (z altarja) vzeli 11 ino skriti pod zemljo. 3. „ako ugledajo “ v sužnosti med malikovavci. 4. „Božjo deležnim t. j., obljubljeno deželo (5. Mojz. 34, 1. 5.).— Sveti šotor, kteriga je bil Mojzes naredil, se je hranil ko stara svetinja na po¬ sebnim kraji v Salomonovim tempeljnu, dokler ni bil Nabuhodonozor Jeruzalema užugal. Po premaganim mestu ga je vzel Jeremija po Božjim povelji in boje z dovoljenjem Nabuzardanovim, kterimu je bil prerok znan (Jer. 39, 11.12.), kakor tudi sveto skrinjo in kadilni altar (v. 5.) iz tempeljna, še preden je bil Nabuhodonozor ukazal mesto in tempelj sežgati (Jer. 52, 7 —13.), in je vse otel, kakor se v naslednjim popisuje. Cernu se to tukaj pripoveduje? — De se še bolj razvidi svetost jeruzalemskiga tempeljna, ki naj bi se nje¬ govo posvečenje obhajalo; zakaj v ta tempelj se bodo zopet vernile te svete reči, kakor je tudi sveti ogenj zopet dobil (v. «.). а. Skrinje miru in sprave ni bilo v drugim tempeljnu, v Mesije vini času pa jo bo namestovala vedna pričujočnost Božja v tabernakeljnu. Prim. Jer. 3,16. i. d. б. Na te besede se opera misel, de se bo skrinja zaveze spet perkazala ob vesoljni sodbi terdovratnim Judam v spričevanje. Perm. Mat. 24, 30. (Dr. Loh in Reišl). v 7. „de bi bil kraj u , namreč tempelj posvečen. 8. Salomon je obračal svojo modrost na veličastne reči. 830 II. bnkve Makabejcov 2. modrost, je daroval daritev po¬ svečenja in dokončanja tempelj- noviga. 10. Kakor je tudi Mojzes molil k Gospodu, in ogenj je prišel z neba, in je požgal žgavnidarj 9 ) tako je tudi Salomon molil, in prišel je ogenj z neba in je se¬ žgal žgavni dar. 11. In rekel je Mojzes: Ker se dar za greh ni pojedel, se je sežgal. 10 ) 12. Tako je tudi Salomon ob¬ hajal osem dni posvečevanje. * 11 ) 13. Ravno to je tudi zapisano v popisih in razlagah Nehemije- vih 5 12 3 kako je napravil knjiž¬ nico, in je nabral iz dežel bukve, tudi preroške in Davidove, in liste kraljev in zastran darov. ,3 ) 14. Enako je pa tudi Juda 14 ) vse to, kar se je bilo zgodilo ob vojski, ktera je nas zadela, na¬ bral in je per nas. 15. Če tedaj želite teh reči, pošljite, de vam jih prinesejo. 16. Ker tedaj mislimo obhajati očiševanje, smo vam pisali; to¬ rej bote prav storili, če bote praznovali te dni. 17. Bog pa, kteri je rešil svoje ljudstvo, in zopet dal vsim delež in kraljestvo in duhovstvo in sve- tiše, 18. kakor je obljubil v postavi, se bo — upamo — kmalo nas usmilil, in nas bo zbral iz vsili krajev pod nebam na sveto me¬ sto ; 15 ) 19. ker nas je otel iz velikih nevarnost, in je očistil mesto. 16 ) 20. Od Juda Makabeja pa in njegovih bratov, in od očiševanja veliciga tempeljna, in od posve¬ čenja alta rja; 21. pa tudi od bojev zoper An- tijoha Imenitnika 17 ) in njegoviga sina Evpatorja, 22 . in od znamenj, 18 ) ktere so se godile z neba za nje, kteri so se za Jude junaško bojevali, tako de so, desiravno jih je malo bilo, vso deželo spet dobili in divjaško množico zapodili, 23. in po vsim svetu nar bolj sloveči tempelj spet dosegli, in mesto rešili, in postave, ktere so bile overžene, spet ustanovili, ker jim je bil Bog z vso dobroto milostljiv, 9. Glej zastran tega 3. Mojz. 9, 24. 10. s svetim ognjem z altarja. Glej 3. Mojz. 10, 16. i. d. — Jeruzalemski Judje to pripovedujejo v čast svojiga tempeljna, kteri ima sveti ogenj, ki se ž njim morejo sežgati ostanki opravljene daritve za greh, bi se do čistiga ne morejo povžiti. To je spet molčeče opominjanje, de naj se pridružijo tempeljnu, kteri ima toliko predstvo. 11. Kakor mi zdaj delamo, je nekdaj delal Salomon; 'torej tudi vi tako ravnajte! 12. Omenjenih popisov in razlag Nehemijevih nimamo več. 13. „je napravil knjižnico t. j., bukvarnico, kjer so bile bukve shranjene. — Nehernija je tedaj nabral vse bukve svetiga pisma, ki so se nahajale njega dni. 14. Kdo je bil ta Juda, se ne ve. 15. Glej 5. Mojz. 30, 3—5. Tudi to je molčeč opomin, de naj se pridružijo jeruzalemskimu tempeljnu. 16. „mesto“ , t. j., tempelj. Tukaj je konec druziga lista. 17. „ Antijoha Imenitnika t. j., Epifana. 18. Glej spodej 3, 24: 5, 4: 15, 27, II. bnkve Makabelcov 2. 831 24. ino tudi, kar je popisal Ja- son Cirenejic 19 ) v peterih bukvah, smo skusili v ene bukve skraj¬ šati; 25. ker smo namreč premislili, de je veliko bukev, in de je za¬ voljo množili zgodeb zgodovina težka njim, kteri se hočejo z njo pečati, 20. smo skerbeli za nje, kteri jo le brati hočejo, de je v raz- veseljenje duhu; za učence pa, de si jo morejo lože v spomin vtisniti; za vse bravce pa, de jim prid donaša. 27. Nam samim pa, ki smo se lotili, to delo okrajšati, ni bilo lahko delo, ampak prevzeli smo opravilo polno čuvanja in potu; 28. pa enako njim, kteri pri¬ pravljajo gostovanje, in si pri¬ zadevajo po volji druzih storiti zavoljo zahvale množili, smo delo radi prevzeli. 29. Resničnost slehernih do- godeb smo prepustili (popreš- njirri) pisavcam; mi pa smo se le trudili popisano okrajšati. 2fl ) 30. Kakor mora namreč stav¬ bar nove hiše skerbeti za vso stavbo, on pa, kteri ima skerb za pomalanje, mora poiskati, kar je pripravno za olepšanje: tako je tudi od nas misliti. 21 ) 31. Zakaj preiskano 22 )nabirati, in povest zverstiti, 23 ) in sleherne okolišine prav skerbno preiskovati, se spodobi pisavcu zgodovine: 32. nasproti pa se mora okraj- šavcu dovoliti, de si prizadeva za kratko pripovedovanje, in se ogiba obširnosti. 24 ) 33. Tukaj bomo tedaj začeli pripovedovanje; od predgovora toliko govoriti, bodi zadosti; 25 ) zakaj nespametno bi bilo pred povestjo preveč, v povesti sami pa premalo govoriti. 19. Cirene, mesto in okrajina v severni Afriki, proti zahodu od Egipta, v zgornji Liliji. 20. Vgreškim: „Preis kovanj e vsake posamne povesti smo prepustiti pisavcu'* i. t. d. — Pomen: Kar zadeva posamne povesti, tega nismo preiskovali, ker smo se na njih pisavce zanesli; naša skerb je le bila, obširne povesti okraj¬ šati , ter jih z malo besedami — bolj ob kratkim — povedati. — Lahko se zgodi, de sv. pisavec kaj piše po Božjim navdihovanji, desiravno tega sam ne ve, in to je viditi pri tem sv. pisavcu (Menohij. 21. Stavbar nove hiše mora za vse njene dele skerb imeti, de se prav naredijo; malar pa ima le edino skerb, de hišo prav olepša: ravno tako mora tudi pisavec zgodovine za vse njene dele skerb imeti, de jih prav poredama so- stavi; okrajšavec obširne zgodovine pa le to edino skerb ima, de povesti ob kratkim prav lepo in mično pred oči postavlja, in to poslednje je treba »tudi od nas misliti", ki smo obširno zgodovino okrajšali (Šolej. 22. ^preiskano", t. j., ko resnično in gotovo spoznano; pisavec zgodovine mora resnične in gotove dogodbe nabirati. 23. zgodovino v lepi zvezi pisati. 24. V greškim: „in dopolno izpeljanje povesti opusa u . 25. Iz tega predgovora se vidi, de je Bog po svoji neskončni modrosti sicer navdihoval pisavce svetiga pisma, vender pa njih delo ni bilo brez lastniga truda. Ker je pa Bog pisavce vodil in navdihoval, de so ravno to pisali, kar je on hotel, zato je sveto pismo resnično delo Božje. 832 II. bnkve Hlakabejcov 3. III. Poglavje. Sreča Judov pod Onijem ITI. Simon, vikši jeruzalemskima tempeljna, naznani sirskimu kralju Selevku, de ima tempelj silno veliko bogastva. Kralj pošlje Heliodora tempelj oropat. Ta naklep mu prečudno spodleti. 1. Kadar je tedaj sveto me¬ sto imelo popolnama mir, tudi po¬ stave še natanko se spolnovale, zavoljo pobožnosti višiga duhovna Onija in zavoljo duš, ktere so sovražile hudobijo;') 2. se je zgodilo, de so tudi sami kralji in poglavarji imeli mesto v vsi časti, in so tempelj poveličevali z nar večimi darovi; 2 ) 3. tako de je Selevk, azijan- ski kralj, 3 ) od svojih prihodkov dal vse, kar koli je bilo treba za opravljanje daritev. 4. Simon pa iz Benjamino- viga rodu, kteri je bil tempeljnu prednik postavljen, 4 ) se je pre¬ piral, ko mu je vikši duhoven branil, nekaj krivičniga v mestu početi. 5 ) 5. Ko pa Onija ni mogel pre¬ magati, je šel k Apoloniju, Tar- sejevimu sinu, kteri je bil tisti čas poglavar v Celesirii in Fe- nicii, 6. in mu je povedal, de je zakladnica v Jeruzalemu polna neštevilniga denarja, in deje ne¬ izmerno veliko srenjskiga blaga, ki ne gre k daritevskim potre¬ bam ; de je pa mogoče spraviti vse kralju pod oblast. 7. In ko je bil povedal Apo¬ loni kralju od denarjev, kteri so bili naznanjeni, je poklical He- liodora^ kteri je oskerboval nje¬ gove opravila, 6 ) in ga je poslal s poveljem, de naj omenjeni denar prinese. 8. In Heliodor se je hitro po¬ dal na pot, na videz sicer, kakor de bi hotel po Celesirii in Fenicii mesta obhoditi, v resnici pa, de bi spolnil kraljev naklep. 9. Ko je bil pa prišel v Je¬ ruzalem , in ga je bil vikši du¬ hoven v mestu prijazno sprejel, je povedal od daniga naznanjenja denarjev, in je razodel, čemu je tukaj; vprašal je pa, če je res to tako? 10. Po tem mu je viši duho- 1. V greškim:... „ zavoljo pobožnosti in pravičnosti višiga duhovna Onija'' 1 - — Onija III. je bil viši duhoven od 195 — 175. leta pred Krist. Takrat je bila Palestina pod sirsko oblastjo; Antijoh Veliki jo je bil s Fenicijo in Celesi- rijo vred ločil od Egipta in združil s svojim kraljestvam (205 — 198 pred Krist.}. Imela je pod njim mir in pokoj. Kako je ta mir razderal njegov nastopnik Selevk Filopator, se pripoveduje v naslednjim. 2. Od Antijoha Veliciga pravi judovski zgodovinar Jožef, de je ukazal, vsako leto gotov dar v blagu tempeljnu dati, in duliovšino oprostiti glavnine in kronine. 3. Selevk Filopator, sirski kralj. Glej 1. Mak. 11, 13. 4. Simon je bil oskerbnik in zagovornik tempeljnovih prihodkov zoper vtikanje poglavarjev in oblastnikov. 5. V greškim: ... „postavljen , seje speri z visim duhovnam zavoljo pra¬ vice čuti nad mestam u (nad kupovanjem in prodajanjem), 6. Heliodor je bil viši oskerbnik kraljevih prihodkov. II. (»ukve Makabejcov 3. 833 ven pokapal, de je to shranjeno blago, in živež vdov in sirot; 11. de je pa nekaj tega, kar je bil naznanil hudobni Simon, Tobijeviga Hirkana, prav imenit- niga moža, in de je vsiga štiri sto talentov srebra, dve sto pa zlata; 7 ) 12. in de se po nobeni ceni ne smejo okaniti oni, kteri so za¬ upali kraju in tempeljnu, kteri po vsim svetu slovi zavoljo svoje častitljivosti in svetosti. 13. On pa je rekel, de po kra¬ ljevim povelji se mora vse, kar koli si bodi, kralju prinesti. 14. Odločeni dan pa je Helio- dor pristopil, de bi zastran tega povelje dal. Po vsim mestu pa je bilo veliko trepetanje. 15. Duhovni so se v duhov- skih oblačilih pred altar na tla vergli in z nebes klicali njega, kteri je dal postavo zastran shra- nilšine, 8 ) de naj bi njim, kteri so uno shranili, nepoškodovano ohranil. 16. Kdor koli pa je vidil obličje višiga duhovna, ga je serce bo¬ lelo; zakaj obraz s spremenjeno barvo je kazal znotranjo dušno bolečino; 17. prevzela je namreč moža neka žalost in telesno trepetanje, po čimur se je kazala bolečina njegoviga serca tem, kteri so ga vidili. 18. Drugi so tudi v trumah iz hiš pritekali k očitni molitvi pro¬ sit , zato ker je mesto imelo priti v zaničevanje. 19. In žene prepasane po per- sih z ostrimi oblačili so se sha¬ jale na potih; pa tudi device, ki so bile zaperte, so tekle k Oniju, 9 ) druge pa na zidove, nektere pa so gledale skozi okna; 10 ) 20. vse pa so stegovale roke proti nebu, ter so molile. 21. Milo je bilo namreč čakanje zmešane množice in veliciga du¬ hovna, kije bil v smertni britkosti. 22. In ti so klicali v vsiga- mogočniga Boga, de bi se njemu zaupano vse celo ohranilo tem, kteri so bili zaupali. 23. Heliodor pa je spolnil, kar je bil sklenil, ter je bil sam z vojaki na ravno tistim kraji per zakladnici pričujoč. 11 ) 24. Pa Duh vsigamogočniga Boga se je prav očitno razodel, tako de so se vsi, kteri so se bili prederznili njega slušati, 12 ) po Božji moči na tla zgrudili, ter so v omedlevico in v strah padli. 25. Prikazal se jim je namreč konj s strašnim jezdicam, ozaljšan s prelepimi odejami, in ta se je z močjo zagnal v Heliodora s pred- okoli štirnajst milijonov nemških goldinarjev. 8. „ zastran shranilšine a , t. j., shranjenih denarjev in dru/.iga blaga. Glej 2. Mojz. 22, 7. i. d. 3. Mojz. 6, 2. 9- „k Oniju“, v greškim: ,,/c matom “ (slojih his). 10. ,jui zidove'", na ravne strehe svojih hiš. Hotle so namreč viditi in slisati, kaj se godi, pa tudi, de so molile proti tempeljnu obernjene; ker iz hiš niso smele iti. Heliodor se je sam s svojimi vojaki podal k zakladnici, de bi iz nje po¬ bral zaklade. 12, v greškim: .Meri so se prederznili z njim priti . /F. 53 834 II. bnkve Makabejcov 3. njima kopitarna; on pa, ki je na njem sedel, se je vidil, de ima zlato orožje. 26. Prikazala sta se tudi dva druga mladenča zale moči, pre¬ lepe blišobe, in berhko oblečena, ktera sta ga obstopila, in od obeli strani bičala, in brez pre¬ nehanja z mnogimi udarci bila. 27. Zdajci pa je Heliodor na tla padel, in, ker ga je velika temota obdala, 13 ) so ga hitro po¬ brali , na nosilni stol posadili in proč nesli. 28. In on, kteri je bil prišel z mnogimi služabniki in orožniki v prej imenovano zakladnico, je bil proč nesen, ker mu nobeden ni pomagal; in spoznali so očitno Božjo moč. 14 ) 29. In on je ležal po Božji moči mutast in brez vsiga upanja in rešenja. 30. Ti pa so hvalili Gospoda, ker je poveličal svoje mesto; in tempelj, kteri je bil malo poprej poln strahu in hrupa, je bil na¬ polnjen z veseljem in radovanjem, ker se je bil vsigamogočni Go¬ spod prikazal. 31. Tadaj so pa eni izmed He- liodorovih prijatlov hitro prosili Onija, de naj kliče Namšiga, de ohrani življenje njemu, kteri je ležal v poslednjim pojemanji. 32. Ko je pa višiga duhovna skerbelo, de bi kje kralj ne na- tolcoval, de so Judje nad He- liodoram kako hudobijo počeli, je daroval prosivni dar za moževo življenje. 33. In kadar je viši duhoven molil, 15 ) sta se ravno tista mla¬ denča v ravno tiste oblačila oble¬ čena vstopila pred Heliodora, re¬ koč : Oniju duhovnu se zahvali; ker zavoljo njega ti je Gospod ohranil življenje. 34. Ti pa, ker te je Bog tepel, oznanuj vsim veličastvo in moč Božjo. In po teh besedah sta zginila. 35. Heliodor pa je Bogu dar opravil, in velike obljube storil njemu, kteri mu je ohranil živ¬ ljenje ; in ko se je bil Oniju za¬ hvalil, je vzel vojake, in se je vernil k kralju. 36. Oznanoval pa je vsim dela velikiga Boga, ktere je vidil s svojimi očmi. 37. Ko je pa kralj vprašal He¬ liodora, kdo bi bil pripraven še enkrat v Jeruzalem poslan biti, je rekel: 38. A ko imaš kaciga sovraž¬ nika, ali zalezovavca tvojiga kra¬ ljestva, pošlji ga tje, in raztepe- niga boš prejel, če še uide; za¬ kaj na tem mestu je resnično neka Božja moč. 39. On namreč, kteri ima v nebesih prebivališe, je varh in pomočnik tega mesta, ter udari in pogubi nje, kteri pridejo kri¬ vico delat. 40. Taka je tedaj s Heliodo- ram in z obvarovano zakladnico. 13. „ temota “ je podoba jeze in šibe Božje. Joel 2, 2. Sof. 1, 15. 14. Bog je storil čudež, de je branil svoje ljudstvo in zapušene vdove i» sirote. 15. „mdlil u , v greškim: „opravljal spravni dar u . II. bukve Makabejcov 4. 835 IV. Poglavje. Simon obrekuje Onija. Jason kupi veliko duhovstvo, in počenja vse ostuduosti. Antijoh v Jeruzalemu. Menelaj Jasona spodriva. Menelaj mora Antijohu od¬ govor dati in dobi Lisimaha naslednika. Onija graja Meuelaja. Vladarjev na¬ mestnik Andronik ubije Onija. Antijoh se mašuje zavoljo tega uboja. Lisimaha ljudstvo ubije. Menelaj si življenje z denarjem odkupi. 1. Simon pa, poprej omenjeni Izdajavec denarjev in domovine, je obrekoval Onija, kakor de bi bil on Heliodora k temu našun- tal,‘) in kakor de bil on nesrečo nasnoval. 2. Njega, kteri je za mesto skerbel, in svoje ljudstvo branil, in gorel za postavo Božjo, se je prederznil imenovati zalezo- vavca kraljestva. 3. Ker je pa sovraštvo tako deleč prišlo, de so eni Simono¬ vih prijatlov tudi ubijali; 1 2 ) 4. je pomislil Onija nevarnost te zdražbe, in de Apoloni, voj¬ voda v Celesirii in Fenicii, divja, de bi podpihal Simonovo hudo¬ bijo, se je podal k kralju, 5. ne de bi mestnjane tožil, temuč ker je sam per sebi mislil na občni prid vsiga ljudstva; 6. ker je vidil, de brez kra¬ ljeve pomoči ni mogoče mini sto¬ riti, in de Simon ne more od¬ stopiti od svoje nespameti. 7. Ko je bil pa po Selevkovi smerti kraljestvo nastopil Anti¬ joh , kteri je bil imenovan Ime¬ nitni 3 ), se je Jason, Onijev brat, poganjal za viši duhovstvo. 8. Sel je k kralju, in mu je obljubil tri sto in šestdeset ta¬ lentov srebra, 4 ) in iz druzih pri¬ hodkov osemdeset talentov. 9. Zraven tega je obljubil tudi še druzih sto in petdeset talen¬ tov, ko bi se mu dovolilo napra¬ viti vadišnico in mladenčnico, 5 ) ino nje, kteri so bili v Jeruza¬ lemu, za Antijohijane zapisati. 6 * * * * ) 10. Ko je bil kralj to dovolil, in ko je bil on poglavarstvo do¬ segel, je hitro začel svoje rojake napeljevati na šege nevernikov. 11. Odpravil je, kar so bili 1. „nasuntal il , de naj zakladnico oropa. 2. V greškim: „de je celo nekdo izmed teh, na ktere se je Simon zanesel, ubijal “. 3. „Imenitni“, Epifan. — Naslednjima primeri l.Mak. 1, 11—17. 4. šestdeset talentov več, kakor je viši duhoven doslej plačeval. 5. „ Vadimica“ ali n vadiše“, v greškim: */v\ivu.aiu. (gimnazija) je hiša ali kraj, kjer so odrašeni telesne vaje imeli (Gl. 1,Mak. 1,15.); n mladenčnica u , v greškim: icp^sTa (efebeja) je tudi hiša ali kraj, kjer so mladenči (%|?o*, efeboj) svoje vaje imeli, po navadi pa tudi se prirojene rahločutnosti in sra- možljivosti odvajali, ter prederzni in nesramožljivi prihajali (Gl. spod. 12. v.). Take vadišnice so nekdaj visoko čislali, zatorej so drago kupovali dovoljenje, de so jih smeli napravljati (Šole). d. t. j., de bi smel jeruzalemskim prebivaveam pravice antijohijskih mest- njanov dajati. — Antijohija je bila veliko mesto sirskiga kraljestva, in nje mestnjani so imeli posebne pravice. Jason je boje hotel meščanske pravice Antijohijanov Jeruzalemljanam drago prodajati. _ ^ 836 II. bukve Makabejcov 4. kralji iz prijaznosti dali Judam 7 ) po Joanu, očetu Evpolemovim, kteri je bil per postavnim poslan¬ stvu do Rimljanov zavoljo pri— jatelstva in zaveze; zaterl je pra¬ vice mestnjanov, in poterdil brez¬ božne naprave. 12. Zakaj prederznil seje celo, pod gradam 8 ) vadišnico postaviti, in nar gorši mladenče v kurb- njake devati. 9 ) 13. To neverno in tuje obna¬ šanje pa se ni še le začelo, am¬ pak je rastlo in se pospeševalo zavoljo neizrečene in neslišane pregrehe brezbožniga in neduhov- niga Jasona, 14. tako de duhovni že niso marali za službo per altarji, am¬ pak so tempelj zaničevali, dari¬ tve zanemarjali, in hiteli vdele- ževati se grešne igre v boriv- nici 10 ) in vaj z metanjem v tarčo. 15. Domačih časti niso nič či¬ slali ; le greške imenitnosti so se jim naj boljši zdele. 1 ‘) 16. Zavoljo njih je vstal med njimi nevaren prepir; ker vneli so se za njih naprave, in hotli so v vsih rečeh enaki biti njim, kteri so bili poprej njih sovraž¬ niki in ubijavci. 17. Kdor namreč zoper postavo Božjo greši, ne odide kazni; to pa bode skazal prihodnji čas. 18. Kadar se je pa v Tiru obhajala petletna bojna igra, 12 ) in je bil kralj pričujoč, 19. je poslal hudobni Jason pregrešnih mo'ž iz Jeruzalema, 13 ) kteri so nesli tri sto srebernih didrahem Herkulu u ) v dar; in ti, kteri so jih bili prinesli, so pro¬ sili, de bi se ne dale za daritve, ker se to ne spodobi, ampak za druge potrebe obernile. 20. On, kteri jih je bil poslal, jih je sicer namenil Herkulu v dar; zavoljo pričujočih pa so se obernile v napravo ladij s tremi vesli. 21. Kadar je bil pa v Egipt poslan Apoloni, Mnestejev sin, zavoljo pervakov kralja Ptole- rneja Filometorja, in kadar je bil Antijoh zvedil, de je tisti opra- vilam njega kraljestva nasproti, je skerbel za lastni prid, in je šel od ondod ter je prišel v Jope, in od tam v Jeruzalem. ,5 ) 7. Odpovedal se je posebnim pravicam, ki so jih bili dali sirski kralji judov- skimu ljudstvo. Glej zgorej 3. pogl. 2. razi. S tem se je hotel kralju pri¬ kupiti. 8. »pod gradam “ blizo svetiga tempeljna. 9. »v kurbnjake“, t. j., v vadišnice, kjer so se vaje sklepale z malikovanjem, t. j., z nečistovanjem (glej Ozej 1.); imeli so namreč vaje malikam v čast (glej 1. Mak. 1, 15.). — V greškim: »mladeniče pod klobuk devati “. Klo¬ buk s širokim krajem so dobili mladenči, kadar so bili sprejeti v vadišnico. 10. „v borivnici 11 ali vadišnici, kjer so se boriti vadili. 11. Za domače častne službe niso nič marali, greške častne službe so jim bile pa nar imenitniši in ljubši. 12. olimpijske igre, pri kterih so se tudi daritve opravljale. 13. V greškim: ... v iz Jeruzalema, kteri so bili Antijohijani (laki možje, kteri so si bili kupili pravice antijohijskih mestnjanov. V. 9.). 14. tirskimu Herkulu, solnčnimu maliku. — Tri sto srebernih didrahem znese okoli osemdeset nemških tolarjev. 15. V greškim: ... »je bil Antijoh zvedil, de je on (Ptolemej) nasprotnik II. bnkve Makabejcov 4. 837 22. Iu veličastno so ga spre¬ jeli Jason in mestnjani, in per baklini svetlobi in s hvalo je vanj šel; od tod pa se je z vojsko v Fenicijo obernil. 23. In čez tri leta je poslal Jason Menelaja, brata zgorej imenovaniga Simona, ,6 ) de je nesel kralju denarje 17 ) in poročil zavoljo potrebnih opravil. 24. Ta pa se je kralju prikupil, ker je poveličeval njegovo oblast, in je na se potegnil viši duhov- stvo, ker mu je tri sto talentov srebra več dal kakor Jason. 25. In ko je bil prejel od kralja povelja, je prišel, in nič ni imel, kar bi bilo vredno višiga duhov— stva, nosil pa je v sebi dušo grozovitiga trinoga in togoto divje zveri. 26. Tako je bil Jason, kteri je bil lastniga brata okanil, sam ogoljufan in pregnan, ter je zbe¬ žal v amanitovsko deželo. 27. Menelaj je bil sicer do¬ segel viši gospostvo, 18 ) za denarje pa, ktere je bil kralju obljubil, se ni nič zmenil, desiravno ga je terjal Sostrat, kteri je bil po¬ veljnik na gradu; 28. ta namreč je bil postavljen za pobiranje davkov; za tega voljo sta bila oba poklicana pred kralja. 29. In Menelaj je bil odstavljen od višiga duhovstva, in Lisimah, njegov brat, je stopil na njegovo mesto, Sostrat pa je bil prestav¬ ljen v Ciper. 19 ) 30. In ko se je to godilo, se je pripetilo, de so se Taršani in Maločani spuntali, ker so bili kraljevi priležnici Antijohidi v dar dani. 31. Kralj je tedaj hitro prišel jih upokojit, in je pustil namest¬ nika eniga izmed svojih knezov Andronika. 32. Menil je pa Menelaj, de je dobil ugodno priliko, in dal je Androniku nekaj zlatih posod, ki jih je bil v tempeljnu ukradel, druge pa je prodal v Tiru in po bližnjih mestih. 33. Ko je bil Onija to prav za gotovo zvedil, ga je posvaril; asirskiga kraljestva, je skerbel “ i. t. d. — Kleopatra, hči Antijoha Vcliciga in sestra Antijoha Epifana, je bila mati egiptovskih kraljev Ptolemeja Fiskon in Ptolemeja Filometorja. Ko se je Kleopatra možila s Ptolemejcm Epifanarn, ji je bil njen oče Celesirijo in Palestino za doto obljubil. Ko so egiptovski pervaki iskali Ptolemeja Filometorja s kraljeviga sedeža poriniti in njcgoviga brata Fiskona nanj posaditi, je Antijoh Epifan poslal Apolonija v Egipt, kjer je ta zvedil, de bojo Egipčani obljubljeno doto — Celesirijo in Palestino — s silo terjali. Xa to je Antijoh Epifan za svoj lastni prid skerbel, ter je ogledal terdnjave na meji proti Egiptu, med kterinii so bile tudi Jope, in je iskal zvestobo Judov v Jeruzalemu si zagotoviti (Dr. Loh in Reišl). 16. Menelaj je bil viši duhoven (v. 24.), in je bil tedaj iz Aronove rodovine Levijeviga rodu; Simon pa je bil iz Benjaminoviga rodu, torej pomeni tukaj beseda „brat u ali sorodnika Simonoviga, ali pa moža enacih misel s Simonarh. 11- ,, denarje *, obljubljeno srebro (gl. 8. in 9. v.). 16. „viši gospostvo t. j., visi duhovstvo, s kterim je bila sklenjena velika oblast nad ljudstvam. . . 19- V greškim: „In Menelaj je pustil (ob svojim odhodu v Antijohijo) Lisi- maha, svojigu brata, ko nameslniga višiga duhovna, Sosti'ut pa (je pu¬ stil) Krala, poglavarja ciperskiga u . 838 II. bukve Makabejcov 4. on je prebival na varnim kraji v Antijohii blizo Dafen. 20 ) 34. Zato je šel Menelaj k An- droniku, in ga je prosil, de naj Onija ubije. Ko je bil Andronik k Oniju prišel, in inu desnico podal, in ga tudi s persego £de- siravno mu je bil sumljiv) pre¬ govoril, de je šel iz pribežališa, ga je hitro ubil, in ni maral za pravico. 35. Za tega voljo se niso samo Judje serdili, ampak tudi drugi narodi, in težko jim je bilo za¬ voljo krivične smerti toliciga moža. 36. Ko se je bil pa kralj vernil iz cilicijskih krajev, so šli k njemu Judje v Antijohijo, in ob enim tudi Greki, in so se pertožili za¬ voljo krivičniga uboja Onijeviga. 37. Antijohu se je tedaj serce užalilo zavoljo Onija, in milo se mu je storilo, in je jokal, ker se je spomnil treznosti in modriga obnašanja ranjciga. 38. Tadaj se je razserdil, ter je ukazal škerlat sleči Androniku, in ga po vsim mestu peljati, in na ravno tem mestu, na kterim je bil nad Onijem hudobijo storil, brezbožniku življenje vzeti, ker Gospod mu je zasluženo kazen povernil. 39. Ko je bil pa Lisimah po Menelajevim svetu veliko roparij v tempeljnu storil, in se je bilo to razglasilo; se je zbrala množica zoper Lisimaba, ko je bjlo že veliko zlata izneseniga. 40. Ker je pa množica vsa raz¬ kačena vstajala, je oborožil Li¬ simah okoli tri tavžent mož, in je začel silo delati pod vojvodam nekim Tiranam, kteri se je bil postaral v letih in v zdivjanosti. 41. Ko so pa vidili Lisimahovo početje, so zgrabili eni za kamnje, eni za močne kole, eni so pa pepel v Lisimaba metali. 42. In mnogi so bili ranjeni, eni tudi pobiti, vsi pa v beg za¬ gnani ; tudi svetišniga roparja so per zakladnici ubili. 43. Zavoljo teh reči se je te¬ daj začela tožba zoper Menelaja. 44. Kadar je bil namreč kralj prišel v Tir, so mu to tožili trije od starejših poslani možje. 45. In kadar je bil Manelaj prepričan, je obljubil Ptolemeju 21 ) veliko denarjev dati, de naj bi kralja pregovoril. 46. Ptolemej je tedaj stopil k kralju, in ga je peljal na dvo- riše, kakor de naj bi se ohladil, in ga je od vernil od sklepa. 47. In vse hudobije kriviga Me¬ nelaja je nedolžniga spoznal; re¬ veže pa, kteri bi bili nedolžni spoznani, ako bi bili tudi per Ski¬ tih 22 ) tožbo imeli, je k smerti obsodil. 48. Naglo so tedaj krivično ka¬ zen preterpeli oni, kteri so se po¬ ganjali za mesto in ljudstvo in svete posode. 49. Za tega voljo so bili tudi Tirci nejevoljni, in so se za njih pokop 23 ) prav radodarne skazali. 20. Onija, viši duhoven (gl. zgor. 3, i. i. d.), je bil zbežal v Dafne, mesto blizo Antijohije, ktero mesto je bilo pribežališe preganjanim. 21. V greškim je pristavljeno: „sinu Dorimenovimu ". Glej 1. Mak. 3, 38. 22. „Skitih u , nar grozovitejših divjakih. 23. „za njih pokop", za njih maziljenje, pokopališe i. t. d. II. bukve Makabejcov 4. 5. 839 50. Menelaj pa je zavoljo la- sti, in je rastel v hudobi mest- komnosti mogočnikov ostal v obla- njanam v zalezovanje. V. Poglavje. Autijoh gre vdrugo z vojsko v Egipt. Čudne prikazni v zraku. Jason napade Jeruzalem; njegov nesrečni konec. Antijoh premaga Jeruzalem in grozno divja. Njegovi služabniki Jude zaterajo. .Juda pobegne v pušavo. 1. Ravno ta čas se je Anti¬ joh pripravljal drugič v Egipt iti. ') 2. Prigodilo se je pa, de so vidili po vsim jeruzalemskim me¬ stu štirdeset dni po zraku konj- nike dirjati, kteri so imeli zlate oblačila, in so bili oboroženi s sulicami kakor vojne kerdela, 3. tudi dirjanje v verste po¬ stavljenih konj, in naskoke od obeh strani, in gibanje škitov, in trumo čeladnikov 1 2 ) z golimi mečmi, in metanje pušic, in blisketanje zlatiga orožja, in vsakterih okle¬ pov. 4. Zato so vsi prosili, de bi se znamnja k dobrimu izšle. 3 ) 5. Ko se je pa lažnjivo go¬ vorjenje raztrosilo, kakor de bi bil Antijoh umeri, je vzel Jason nič manj kakor tavžent mož, in je naglo planil na mesto; mest- njani pa so od vsih strani tekli na zidovje; ko je bilo poslednjič mesto vender le vzeto, je Menelaj na grad ubežal. 6. Jason pa ni zanašal svo¬ jim mestnjanam z morijo, tudi ni premislil, de je sreča (v vojski) zoper somestnjane nar veči ne¬ sreča; menil je sovražnike pre¬ magati, ne pa mestnjanov. 7. In poglavarstva sicer ni dosegel, ampak konec svojiga zalezovanja zasramovanje je do¬ bil, in je zopet zbežal 4 ) in šel v deželo amonitovsko. 8. Zadnjič ga je bil Areta, arabski poglavar, zaperl, de bi ga končal; on pa je bežal 5 ) od mesta do mesta, vsim zopern kakor zaničevavec postave, in ostuden kakor sovražnik domo¬ vine in mestnjanov, je bil izgnan v Egipt ; 9. in on, kteri jih je bil ve¬ liko pregnal iz njih domovine, je 1. ko je bil mladi Ptolemej Filometor komaj začel kraljevati v Egiptu. Glej zgorej 4, 21. in Dan. 11. razi. 38. Prim. temu poglavju 1. Mak. 1, 18—56. 2. »trumo čeladnikov t. j., bojakov s čeladami ali z železnimi kapami. 3. de bi te znamnja kaj dobriga pomenile. — Bog večkrat velike dogodbe naznanja po nenavadnih prikaznih na nebu. Take znamnja so bile, kakor priča zgodovinar Jožef Flavi, pred razdjaujem jeruzalemskiga mesta po Rim¬ ljanih ; take znamnja bodo tudi pred vesoljno sodbo, kakor govori Jezus sam (Mat. 24, 29. i. d. j. Sicer so pa te prikazni znamnja usmiljene ljubezni Božje, s ktero Bog ljudi k pokori in poboljsanju budi. 4. v je zopet zbežal ko je bil zvedil, de se je Antijoh vernil iz Lgipta. 5. Ko je bil Areta Jasona ,, zaperl £t , t. j., od vsih strani stiskal in pieganjal, je Jason bežal. 840 II. bukve Makabejcov 5. poginil v ptuji deželi 5 šel je bil k Lacedemoncam, de bi tam za¬ voljo sorodovinstva 6 ) dobil pri— bežališe; 10 . in on, kteri je veliko ne¬ pokopanih tje pometal, je bil tudi sam neobžalovan in nepokopan tje verzen; ker ni dobil ne tujiga pogreba, in ne se vdeležil oče- tovskiga groba. 7 ) 11. Ko se je bilo tedaj to zgo¬ dilo, je kralj 8 ) sumil, de bodo Judje zavezo zapustili; za to je prišel iz Egipta ves serdit, in je z orožjem mesto vzel. 12. Ukazal je pa vojšakam pobiti vse, in jim ne zanašati, kteri pridejo naproti, in posekati nje, kteri pojdejo na hiše. 9 ) 13. Posekani so bili tedaj mla- denči in starci, žene in deteta iztrebljene, device in otroci po¬ morjeni. 14. Bilo je pa v vsih treh dneh osemdeset tavžent pobitih, štir- deset tavžent vjetih, in nič manj prodanih. 15. Ali to še ni zadosti: pre- derznil se je tudi stopiti v tem¬ pelj , nar svetejši kraj na vsi zemlji; bil mu je pa Menelaj vodnik, ki je bil izdajavec po¬ stave in domovine. 16. In s pregrešnimi rokami je vzel svete posode, ki so bile od druzih kraljev in mest dane tempeljnu v lepoto in slavo; ne¬ spodobno je ž njimi delal in jih oskrunjal. ,0 ) 17. Tako nespametni Antijoh ni premislil, de se je bil Bog malo razserdil zavoljo grehov mestnih prebivavcov, in je bil zato tempelj zaničevan. 18. Zakaj ako bi ne bili v to¬ liko grehov zakopani, bi bil, ka¬ kor Heliodor, ki je bil poslan od kralja Selevka oropat zakladnico, tudi on ob svojim prihodu zdajci bičan, in gotovo bi bil odvernjen od prederznosti. 19. Bog pa ni izvolil ljudstva zavoljo tempeljna, ampak tempelj zavoljo ljudstva. 20. Zato se je tudi ta tempelj vdeležil nesreče ljudstva; potem pa bo deležen sreče; in kakor je bil zapušen v serdu vsiga- mogočniga Boga, tako bo zopet z nar viši slavo povišan ob spravi velikiga Gospoda. 21. Antijoh je tedaj pobral iz tempeljna tavžent in osem sto talentov, in se je naglo vernil v Antijohijo, ter je mislil v pre¬ vzetnosti, de bo naredil zemljo za ladvanje, morje pa za popotvanje, zavoljo napuhnjeniga serca. 22. Pustil je pa tudi tam oblast¬ nike, de bi terli ljudstvo: v Je¬ ruzalemu Filipa, po rodu Frigi- jana, v obnašanji grozovitnejiga od njega, kteri ga je bil postavil; 23. na Garizimu pa Andro- nika, in Menelaja, ktera sta z mestnjani huje ravnala od dru¬ zih. 1 *) 24. In ker je bil jezen na Jude, 6. „ zavoljo sorodovinstva“ z Judi. Glej 1. Mak. 12, 21. 7. V greškim: ... n in ni dobil ne pogreba ne očetovskiga groba li . 8. „je kralj", namreč Antijoh sumil. 9. „na hiše t. j., na ravne strehe, de bi po njih bežali. 10. V greškim: ... v slavo, jih je z nečistimi rokami pobral in razdelil “. 11. „Andronik li je bil poprej vladarjev namestnik v Antijohii (gl. zgor. 4, 3i.)> n Menelaj u pa je bil viši duhoven (zgor. 4, 25.). II. bukve Makabejcov 5. 6. 841 je poslal sovražniga vojvodaApo- lonija z dva in dvajset tavžent vojaki, in mu je ukazal vse od- rašene pokončati, žene in mla- denče prodati. 25. Ko je bil ta prišel v Jeru¬ zalem, je hlinil mir, in je bil po- kojin do svetiga sabotniga dne; ker so pa Judje takrat prazno¬ vali, je ukazal svojim za orožje prijeti. 26. In vse, ki so bili pritekli na ogled,' * 1 2 ) je potolkel; in ker je po mestu z vojaki dirjal, je pomoril neizrečeno veliko mno¬ žico. 27. Juda Makabej pa, ki je bil deseti, 13 ) je ubežal v pušavo, in je tam s svojimi živel med zverino na gorah; tam so pre¬ bivali in travo za živež imeli, de bi ne bili deležni oskrunjenja. VI. Poglavje. Antijoh sili Jude k malikovanju; brezbožniki tempelj skrunijo; pobožni Judje so grozovito zaterani; bogaboječi Eleazar junaško umerje za postavo Božjo. 1. Čez malo časa pa je po¬ slal kralj nekiga stariga Antijo- liijana,') de naj bi silil Jude od¬ stopiti od očetovski!) in Božjih postav, 2. oskruniti tudi jeruzalemski tempelj in ga imenovati olimpij- skiga Jupiterja; na Garizimu pa, kakoršni so bili prebivavci tega kraja, gostivniga Jupiterja. 2 ) 3. Priderle so tedaj prehude in vsim težke nadloge; 4. tempelj namreč je bil poln nečistosti in žertja nevernikov, ki so nečistovali z nečistnicami; in ženske so prederzno hodile v svete kraje in vanje nosile, kar ni bilo dopušeno. 3 ) 5. Tudi altar je bil poln ne- dopušenih reči, 4 ) ktere so bile v postavi prepovedane. 6. Pa tudi sabote niso bile praznovane, domovinski prazniki 12. v na ogled} 1 , v greškim: prazniku^. 13. Imena petih Judovih bratov so znane (gl. 1. Mak. 2, 1. i. d. spod. 8, 22.), druzih štirih pa niso znane, morde so bile stili sestre, de je bil Juda deseti med njimi. 1. „Antijohijana u , v greškim: Atenca 11 . Prim. s tem pogl. 1. Mak. 1, 57. i. d. 2. Antijoh je dal povelje Judam, de ne smejo več jeruzalemskiga tempeljna imenovati Jehovoviga ali Božjiga, t.j., Bogu posvečeniga, ampak imenujejo naj ga tempelj »olimpijskiga Jupiterja 11 , t. j., olimpijskima (nebeškimu) Jupiterju (maliku) posvečeniga, tempelj na Garizimu pa naj imenujejo tem¬ pelj „ gostivniga Jupiterja“, t. j., gostivnimu Jupiterju posvečeniga, in sicer zato, ker so bili tudi prebivavci tega kraja gostivm in postrczljivi. — Jupiter (Perun) je bil malikovavcam naj viši bog, in je imel več priimkov. Sia- marijani so imeli svoj tempelj na gori, ki se ji pravi »Garizim“, ker jun Judje niso bili dovolili, de bi bili z njimi vred jeruzalemskiga zidali (l.fczdr. 4, 3 - '• d-)- 3. na pr. malike, nečedne živali, kakor pse. 4. maliških, nečistih darovanih žival. 842 II. bnkve Makabejcov 0. niso bili obhajani, in nihče ni rad spoznal, de je Jud. 7. Peljani so bili z grenko silo dan kraljeviga rojstva 5 ) k daritvam ; in kadar so obhajali Bahov praznik, so bili siljeni z beršlinovim vencam Bahu v čast okrog hoditi. 8. Izšlo je tudi povelje do bližnjih mest nevernikov na sve¬ tovanje Ptolemejcov, de naj ravno tako tudi oni z Judi počenjajo, de bodo darovali; 6 ) 9. nje pa, kteri bi ne hotli prestopiti k postavam nevernikov, naj bi pobili; bila je tedaj viditi reva. 10. Dve ženi namreč ste bile zatoženi, de ste svoje otročiče obrezale; tema so otroke napersi obesili, so ji očitno vodili po me¬ stu, in čez zid pahnili. 11. Drugi pa so se shajali v bližnjih jamah, de bi skrivaj pra¬ znovali sabotni dan; ko so bili izdani Filipu, so bili sežgani, ker so se bali zavoljo vestniga praznovanja z roko si pomagati. 12. Prosim pa nje, kteri bodo te bukve brali, de naj se ne ustrašijo zavoljo nesrečnih pri— godkov, ampak naj pomislijo, de, kar se je zgodilo, ni v pogubo, ampak v krotenje našiga rodu. 13. Zakaj ne veliko časa pušati grešnikam po svoji volji ravnati, ampak precej jih krotiti, je znamnje velike dobrote. 14. Ni namreč, kakor z dru- zimi narodi, ktere Gospod po- terpežljivo čaka, de jih, kadar pride sodnji dan, po obilnosti grehov tepe, 15. tako tudi z nami sklenil, de bi se nad nami še le maševal, kadar bi bili naši grehi mero iz¬ polnili ; 16. za tega voljo nam nikdar svoje milosti ne odteguje; on si¬ cer tepe svoje ljudstvo z nadlo¬ gami, pa ga ne zapuša. 17. To pa bodi bravcam v opomin ob kratkim rečeno. Zdaj pa se k povesti vernimo. 18. Eleazar tedaj, eden izmed pervih pismarjev, mož velike sta¬ rosti in lepiga obličja, je bil siljen s široko odpertimi ustmi svinjsko meso jesti. 19. Onpajeprečastitljivosmert više cenil, kakor ostudno življe¬ nje, in je šel prostovoljno v ter- pljenje. 20. Premišljevaje pa, kako ga dolžnost veže tje iti, je voljno preterpel in sklenil nič prepo- vedaniga ne storiti iz ljubezni do življenja. 7 ) 21. Ti pa, ki so zraven stali, z napčnim usmiljenjem ginjeni, zavoljo stare prijaznosti z možem, so ga skrivaj na stran vzeli ter prosili, de naj da mesa prinesti, kakoršniga sme jesti, in naj se hlini, kakor de bi jedel po kra¬ ljevim povelji darovano meso, 22. de se po tem djanji smerti otme; tedaj zavoljo stariga pri— 5. V greškim je pristavljeno: „ves mesec u ali „vsaki mesec 11 . Glej 1. Mak. 1, 61. 6. do ajdovskih mest sirskiga kraljestva zunaj Palestine je izšlo povelje, Jude siliti k darovanju malikam v čast, kar je bil tudi egiptovski kralj zapovedal. 7. V greškim: ... je izpljunil, kar ni bilo dopušeno jesti tudi iz lju¬ bezni do življenja ne“. II. bukve Makabejcov 6. ?. 843 jatelstva z možem so mu kazali to miloserčnost. 23. On pa je začel premišlje¬ vati časti vredno imenitnost svoje priletnosti in velike starosti, in sive lase svoje prirojene pleme¬ nitosti, in nedolžno obnašanje od otročjih let; in po zapovedih svete in od Boga dane postave je hitro odgovoril, rekoč, de hoče raji pred čašam iti na spodnji svet.®) 24. Ne spodobi se namreč naši starosti, je rekel, hliniti se, de bi veliko mladenčev mislilo, de je devetdesetletni Eleazar pre¬ stopil k življenju nejevernikov; 25. in de bi bili oni zapeljani zavoljo moje hinavšine in zavoljo kratkiga časa strohljiviga življe¬ nja, in bi s tem madež in pre¬ kletstvo napravil svoji starosti. 26. In pa če se tudi zdaj člo¬ veški grozovitosti umaknem, roki Vsigamogočniga vender ne uidem ne živ ne mertev. 27. Torej ako serčno umerjeni, se bom svoje starosti vredniga skazal; 28. mladenčem pa bom zapu¬ stil močen zgled, če voljno in serčno za predrage in presvete postave pošteno smert storim. Po teh besedah je bil zdajci v ter- pljenje vlečen. 29. Ti pa, kteri so ga peljali, in so bili malo poprej krotkejši, so se razserdili zavoljo besedi, ki jih je govoril, ker so menili, de jih je iz prevzetnosti govoril. 30. Ko je pa pod udarci že pojemal, je zdihoval, rekoč: Go¬ spod, ki imaš sveto vednost, 8 9 ) ti dobro veš, de, ko bi se bil lahko smerti otel, na životu velike bo¬ lečine terpim; v duhu pa to rad terpim zavoljo tvojiga strahu. 31. Tako je on umeri, in ni le mladenčem, ampak tudi vsimu ljudstvu zapustil spomin svoje smerti v zgled čednosti in moči. VII. Poglavje. Mučenje sedem bratov in njih matere. 1. Prigodilo se je pa tudi, de je bilo sedem bratov *) z materjo vred zgrabljenih, ktere je kralj silil zoper postavo svinjsko meso jesti; bili so z biči in volovskimi žilami tepeni. 8. »sive lase svoje prirojene plemenitosti", t.j., premišljeval je, de seje — iz imenitnika Levijeviga rodu — v svojim blagim stanu (gl. 18. v.) postaral, in je tedaj toliko bolj zavezan dati lep zgled v zvestim spolnovanji postave Božje (Dr. Loh in Reišl) ; — »na spodnji svet", t. j., na uni svet, pred pekel. Gl. Ps. 6. razi. 1. 9. „ki imaš sveto vednost", t. j., ki si vsigaveden. 1. Ti bratje in njih mati se ne imenujejo Makabejci, kakor de bi bili Judu Makabejcu v rodu, temuč, ker so junaško umerli za vero tisti čas. ko so se Juda in njegovi bratje bojevali za svobodo svoje vere in domovine. To se je zgodilo v Antijohii 166. leta pred Kristusam. 844 II. bnkve Makabejcov 7. 2. Eden pa izmed njih, nar stareji, je tako govoril: Kaj pra- šaš in kaj hočeš od nas izve- diti? Pripravljeni smo raji umreti, kakor očetovske postave Božje prestopiti. 3. Kralj se tedaj raztogoti' in ukaže ponve in brončene kotle razbeliti ; ko so bili berž raz¬ beljeni, 4. ukaže njemu, ki je nar pervi govoril, jezik odrezati, kožo z glave potegniti, tudi roke in noge na konceh odsekati; in to so njegovi drugi bratje ino mati gledali. 5. In ko je že po vsim telesu pohabljen, ga ukaže v ogenj vreči in še dihajočiga v ponvi peči; in ko se v njej dolgo muči, se drugi z materjo vred med seboj opo¬ minjajo serčno umreti, 6. rekoč: Gospod Bog gleda na resnico, in nas bo potolažil, kakor je Mojzes v hvalni pesmi pričal in rekel: „In tolažil bode svoje služabnike u . 2 ) 7. Ko je bil tedaj pervi tako umeri, pripeljejo druziga k za¬ sramovanju: 3 ) potegnejo mu kožo z glave z lasmi vred, in ga vpra¬ šajo, če hoče jesti, preden ga bodo mučili na vsim telesu ud za udam. 8. On pa odgovori z domačo besedo, 4 ) rekoč: Ne bom storil. Zato je tudi ta, drugi po versti, prevzel mučenje perviga. 9. In v poslednjim pojemanji je tako govoril: Ti prehudobnež! nas sicer v pričujočim življenji moriš; ali Kralj sveta nas bo, ker umerjemo zavoljo njegovih postav, ob vstajenji obudil k več- nimu življenju. 10. Za tem je bil tretji za¬ sramovan, in na povelje jezik hitro pomoli, in roke serčno stegne, 11. in z zaupanjem reče: Z nebes imam te ude, pa zavoljo Božjih postav jih zdaj zaničujem, ker jih upam od njega spet do¬ biti; 12. tako, de so se kralj in kteri so bili ž njim, čudili mladenčevi serčnosti, ker nič ni maral za- volj muk. 13. Ko je bil tudi ta tako umeri, so mučivci četertiga enako mu¬ čili. 14. In ko je že umiral, je tako govoril: Dobro je, de po ljudeh v smert dani imajo upanje v Boga, de jih bode spet obudil; tebi pa vstajenje ne bo k življenju. 5 ) 15. Na to so petiga pripeljali in ga mučili. On pa se je vanj ozerl, in je rekel: 16. Oblast imaš med ljudmi, in storiš kar hočeš, desiravno si strohljiv; nikar pa ne misli, de je naš rod od Boga zapušen; 17. le malo počakaj, in vidil boš njegovo veliko moč, kako bo tebe in tvoj zarod mučil. 18. Za tem so šestiga pri¬ peljali, in, ko je jel umirati, je 2. Glej 5. Mojz. 32, 36. Zgornje besede so vzete iz greške prestave sedem- deseterih prestavljavcov. 3. Drugi prestavljajo: „druzigu, de bi % njimi gerdo delali 11 . 4. domačo besedo 11 , t. j., po aramejsko, kakor se je govorilo v Palestini. 5. „ne bo k življenju t. j., k večnimu veselimu življenju. II. bnkve Makabcicov 1 . 845 tako govoril: Nikar se zastonj ne moti; mi namreč to terpimo zavoljo sebe, ker smo grešili zo¬ per svojiga Boga, in zato se čudovito godi z nami. 6 ) 19. Ali nikar si ne domišljuj, de boš brez pokorjenja, ker si se prederznil zoper Boga boje¬ vati se. 20. Zlasti pa je mati čudo- vitna in vredna spomina dobrih, ktera je vidila sedem sinov eniga dne umreti, in je to prenesla z močno dušo zavoljo upanja, ktero je v Boga imela. 21. Sleherniga izmed njih je opominjala z domačo besedo krepko in napolnjena z modrostjo; in, ker je združila z žensko mi¬ slijo moško serčnost, 22. jim je rekla: Ne vem, kako' ste se v mojim telesu spočeli; jez vam namreč nisim dala ne duha ne duše ne življenja, in tudi udov slednjiga nisim sama skle¬ nila, 23. ampak stvarnik sveta, kteri človeka ob spočetji upodobi, in ki da začetek vsim rečem; on vam bo zopet milostljivo dal duha in življenje, kakor zdaj sami sebe zaničujete zavoljo njegovih postav. 24. Antijoh pa je mislil, de je zaničevan, in je njeno očitanje v nemar pustil, in, ker je še nar manjši bil ostal, ga ni samo z be¬ sedami opominjal, ampak je tudi s prisego poterdil, 7 ) de ga bo bogatiga in srečniga storil, tudi za prijatla imel, in mu vse po¬ trebne reč/ dal, 8 ) ako zapusti postavo svojih očetov. 25. Ker se pa mladeneč k temu nikakor ni nagnil, je kralj mater poklical in ji je svetoval, de naj bo mladenču v rešenje. 26. In ker jo je opominjal z mnogimi besedami, je obljubila, de bo opominjala svojiga sina. 27. Naklonila se je tedaj k njemu, in zasmehovaje grozovi- tiga terana reče z domačo besedo: Moj sin, usmili se me, ki sim te devet mescov v telesu nosila, in tri leta dojila in redila, ter k tej starosti pripravila. 28. Prosim, dete, ozri se v nebo' in na zemljo, in na vse, kar je ondi; in spoznaj, de je Bog te reč/ in človeški rod iz nič vstvaril. 29. Zato se nikar ne boj tega rabeljna, temuč bodi vredni to- varš svojih bratov, in sprejmi smert, de te v tistim usmiljenji 9 ) s tvojimi brati vred spet dobim. 30. Ko to ona še govori, mla¬ deneč reče: Koga čakate? Ni¬ sim ne pokoren kraljevi zapovedi, ampak zapovedi postave, ki nam je bila dana po Mojzesu. 31. Ti pa, izmišljavec vsake hudobe zoper Hebrejce, ne boš ubežal roki Božji. 32. Mi namreč to terpimo za svoje grehe. 10 ) 6. Nikar ne misli, de to iz svoje oblasti delaš; ti si le šiba v roči Božji, s ktero nas Gospod nekoliko časa tepe zavoljo naših grehov. 7. Antijoh je zato persegel, ker je mislil, de mladeneč njegovim besedam ne verjame. 8. V greškim : „in mu službe dal 9- „v tistim usmiljenji *, ki ga pričakujemo. 10. Glej zastran tega 18. versto in 6. razlago. 846 II. bnkve Makabejcov 7. 8. 33. In če ravno se je Gospod naš Bog malo nad nami razser- dil zavoljo posvarjenja in po- korjenja, se bo vender zopet spravil s svojimi služabniki. 34. Ti pa, o brezbožni in nar hudobniši izmed vsili ljudi! nikar se zastonj ne povzdiguj s praznim upanjem, ko se serdiš zoper nje¬ gove služabnike; 35. ker še nisi ubežal sodbi vsigamogočniga in vsigavidijo- čiga Boga. 36. Zakaj moji bratje, ko so zdaj malo bolečine preterpeli, so pod zavezo dosegli večno živ¬ ljenje ; * 1 ‘) ti pa boš po sodbi Božji prejel pravično kazen za svojo prevzetnost. 37. Jez pa, kakor tudi moji bratje, dam dušo in svoje telo za postavo svojih očakov, in prosim Boga, de bi bil skorej milostljiv našimu narodu, in de bi ti pod terpljenjem in tepenjem spoznal, de je on sam Bog. 38. Nad menoj pa in nad mo¬ jimi brati bo jenjala jeza Vsiga¬ mogočniga, ktera je po pravici nad ves naš rod prišla. 39. Na to je kralja jeza zgra¬ bila , in je nad tem grozovitneje divjal kakor nad vsimi, ker se mu je za malo zdelo, de je bil zasmehovan. 40. Umeri je tedaj tudi ta ne¬ dolžni, ter je popolnama v Go¬ spoda zaupal. 41. Poslednjič pa za sinovi je bila tudi mati končana. 42. S tem tedaj bodi od da¬ ritev 12 ) in od silnih grozovitost zadosti povedano. VIII. Poglavje. Juda Makabej nabere mož in plane na sovražnike. Nikanor, Bakhid in Timotej so premagani. Nikanor ubeži v Antijohijo. 1. Juda Makabej *) pa in kteri so bili ž njim, so šli skrivaj v gradove, 2 ) in so sklicali rodo- vince in prijatle ino nje, ki so se deržali judovstva, in so jih seboj vzeli in šest tavžent mož k sebi spravili. 2. Ino klicali so Gospoda, de bi se ozerl na ljudstvo, ktero so vsi taptali, in de bi se usmilil tempeljna, ki so ga hudobneži oskrunjali; 3. de bi se tudi usmilil raz- djaniga mesta, ki bo skorej do tal poderto, in de bi slišal glas k njemu vpijoče kervi; 4. de bi se tudi spomnil nar krivičniki smerti nedolžnih otro¬ čičev, ino preklinjanja, ki se je godilo njegovimu imenu, in de bi se maševal zavoljo tega. 5. Ko je bil tedaj Makabej nabral trumo, je bil narodam ne¬ ti. „pod zavezo “ z Bogam, ali: „po zavezi “ z Bogam, t. j., po zvestim spolnovanji z Bogam sklenjene zaveze so dosegli večno življenje. Vgreškim: .. . „ bolečine, in so se udeležili večniga življenja po obljubi Božji'". 12. „od daritev k kterim so bili Judje siljeni. Gl. zgor. 6, 7. 1. Primeri z v. 1—22. tega poglavja 1. Mak. 3. 2. „v gradove v greskim: „v vasi II. bukve Makabejcu v 8. 847 premagljiv ; ker Gospodova jeza se je v milost spremenila. 6. Nenadama je napadel gra¬ dove ino mesta, ter jih je po¬ žgal ; pripravnih krajev pa se je polastil, in je med sovražniki veliko pobojev napravil. 7. Zlasti pa je po noči take napade napravljal, in slovez nje- goviga junaštva se je povsod razglašal. 8. Ko je pa Filip 3 ) vidil, de mož polagama močen prihaja, in de je večkrat srečen v svojim početji, je Ptolemeju, vojvodu celesirskimu in feniškimu pisal, de naj na pomoč pride kraljevim potrebam. 9. Ta pa je hitro poslal Ni- kanorja Patrokloviga izmed nar imenitnejih prijatlov, in mu je dal izmed različnih narodov nar manj dvajset tavžent vojakov, de bi ves judovski rod pokončal; pri¬ družil mu je tudi Gorgija, v voj- skinih rečeh prav izvedeniga voj¬ voda. 10. Nikanor je pa sklenil, da¬ vek, ki ga je mogel kralj Rim- Ijanam dati, dva tavžent talen¬ tov, z vjetimi Judi plačati. 4 ) 11. In zdajci je poslal do pri¬ morskih mest, je vabil k naku¬ povanju judovskih sužnjev, in je obljubil devetdeset sužnjev za en talent dati; ni pa mislil na ma- ševanje, ki je imelo nad-nj priti od Vsigamogočniga. ' 12. Ko je bil pa Juda to zvedil, je naznanil Nikanorjev prihod ti¬ stim Judam, kteri so bili ž njim. 13. Eni izmed njih so se ustra¬ šili, in so pobegnili, ker niso ve¬ rovali Božji pravici. 14. Drugi pa so prodali, kar jim je ostalo, 5 ) in so ob enim Gospoda prosili, de naj jih otme hudobniga Nikanorja, kteri jih je prodal, preden je bil k njim prišel, 15. in če ne zavoljo njih, vsaj zavoljo zaveze, ki je bila z njih očaki, in zavoljo svetiga in ča- stitljiviga imena, s kterim so ime¬ novani. 16. Ko je bil pa Makabej skli¬ cal sedem tavžent 6 ) njih, kteri so bili na njegovi strani, jih je pro¬ sil, de naj se ne spravljajo s sovražniki, 7 ) in naj se tudi ne boje velike trume sovražnikov, ki po krivici nad nje pridejo, temuč de naj se krepko bojujejo, 17. ter naj imajo pred očmi zasramovanje, ktero so bili uni svetišu zlobno storili, in krivico zasmehovaniga mesta, in pa tudi zaterte postave očakov. 18. Oni namreč, reče, se sicer zanašajo na orožje, ob enim pa tudi na derznost; mi pa zaupamo v vsigamogočniga Gospoda, ki more nje, ki nad nas gredo, in ves svet z enim migljejem po¬ končati. 19. Opomnil jih je tudi pomoči Božje, ki je bila dana očetam, 3. „Filip a iz Frigije. Glej zgor 5, 22. .... 4- Nikanor je sklenil toliko Judov, kolikor bo mogoče, nalovit., in po ten. po vsaki ceni prodati, de se bo s to skupnino plačal davek, kteriga so bil. sirski kralji Rimljana... dolžni. Gl. Dan. 11, 18. (Dr. Lob ... Reisl). 3. ,.so prodali “ vse, de so lože bežali. 6. V greškim: „šest tavžent « kar se tudi z 22. versto vjema. 7. V greškim: n de naj se ne ustrašijo sonaznikov . 848 II. bnkve Makabejcev 8. in de jih je pod Senaheribam po¬ ginilo sto pet in osemdeset tavžent; 4. Kralj. 19, 35. 20. in bojevanja, ktero so imeli zoper Galačane v Babilonii, de so vsi, kadar se je bilo boje¬ vanje začelo, in so si Macedonci, njih tovarši, pomišljevali, oni sami, ki jih je bilo šest tavžent, pobili sto in dvajset tavžent, zavoljo pomoči, ki jim je bila dana z nebes, in de so za to prav veliko ko¬ risti dobili. 8 ) 21. S temi besedami so bili v serčnosti poterjeni, in bili so pripravljeni umreti za postavo in očetnjavo. 22. Postavil je tedaj svoje brate, Simona, in Jožefa, in Jonatana, vojvode na obeh straneh, in je dal slednjimu tavžent in pet sto mož. 23. Na to jim je bral Ezdra 9 ) iz svetih bukev, in ko jim je bilo dano znamnje pomoči Božje, 10 ) se je v pervi versti sam vojvoda bojeval z Nikanorjem. 24. In ker jim je Vsigamogočni pomagal, so pobili čez devet tav¬ žent ljudi; veči del Nikanorjeve vojske pa so v beg zagnali, ker je bila po ranah oslabela. 25. Pobrali pa so denarje njim, kteri so bili prišli jih kupovat, in podili so jih na vse strani; 26. tode kmalo so se vernili, ker se je mudilo; bilo je nam¬ reč pred saboto; za to jih niso dalje podili. 27. Ko so bili pa pobrali njih orožje ino plen, so praznovali saboto, ter so hvalili Gospoda, ki jih je rešil tisti dan, in je za¬ čel na nje rositi milost. 28. Po saboti pa so plen de¬ lili ranjenim in sirotam in vdo¬ vam ; ostanke pa so sami s svo¬ jimi imeli. 29. Kadar je bilo tedaj to storjeno, so vsi skupej molili, in milostljiviga Gospoda prosili, de bi se za vselej spravil s svojimi služabniki. 30. In izmed njih, ki so se s Timotejem in Bakhidam zoper nje bojevali, so pobili čez dvaj¬ set tavžent, in so vzeli visoke terdnjave; razdelili so tudi veliko plena, in dali so enake dele ra¬ njenim, sirotam in vdovam, ino tudi starim. 31. In ko so bili njih orožje skerbno pobrali, so vse shranili v pripravne kraje, drugi plen pa so v Jeruzalem prinesli. 32. Ubili so tudi Filarha, ki 8. Ne ve se, kedaj je bila ta vojska zoper Galačane; le toliko je gotovo, de so bili Galačani ob času Antijoha Veliciga zelo mogočni v Mali Azii, in de so Judje od Aleksandra Veliciga sem služili v vojni sirskih kraljev. „Ma~ cedonci‘ l so greški ali sirski vojaki, ki jim je bilo z oddelkam Judov vred izročeno varovanje babilonskiga mesta. Po greškim sv. pismu je bilo teh Macedoncov štiri tavžent. 9. V greškim: ... „Eleazar a . — Po navadi je viši duhoven bral nektere verste iz svetiga pisma, de je z njimi vojake pred bojem k serčnosti spod- badal (Dr. Loh in Reišl"). r (i 10. znamnje pomoči Božje 11 , drugi prestavljajo: „spričanje pomoči Božje 0 ", t. j., spričalo se jim je iz sv. pisma, de pomoč Božja dojde vsim, kteri se Gospoda derže, in vanj zaupajo (Dr. Loh in Reišl). II. bukve Makabejcov 8. 9. 849 je bil s Timotejem, hudobniga moža, kteri je bil Judam veliko žaliga storil. 33. In ko so obhajali zmago v Jeruzalemu, so sežgali njega, ki je bil zažgal svete vrata, to je, Kalistena, 1 ‘) ko je bil zbe¬ žal v neko hišico, in tako mu je bilo vredno plačilo za njegove hudobije povernjeno. 34. Prehudobni Nikanor pa, kteri je bil tavžent kupcov pri¬ peljal, de bi jim bil Jude prodal, 35. je bil ponižan z Božjo po¬ močjo po njih, ktere je zaničeval, ter je slekel častitljivo oblačilo in bežal po sredi dežele, in je sam prišel v Antijohijo, grozno nesrečen zavoljo zgube svoje vojske. 36. In on, ki je obljubil Rim- ljanam davek plačati z vjetimi Jeruzalemljani, je zdaj oznano- val, de imajo Judje Boga varha, in de so zavoljo njega neranljivi, ker se derže zapoved , ktere je bil on dal. IX. Poglavje. Antijoh Epifan stori strašno sinert o veruitvi iz. Perzije. 1. Ravno ta čas se je An¬ tijoh sramotno vernil iz Perzije. ‘) 2. Prišel je bil namreč v me¬ sto, ki se mu pravi Persepol, 2 ) in je skušal tempelj oropati in mesto potreti ; ker je pa bila mno¬ žica z orožjem pritekla, so bili v beg zagnani; in tako se je zgodilo, de se je Antijoh po begu osramoten vernil. 3. In ko je bil prišel k Ekba- tani, 3 ) je zvedil, kar se je zgo¬ dilo z Nikanorjem in Timotejem. 4. Raztogotil se je pa, in je mislil zavoljo krivice njih, ki so ga v beg zagnali, nad Judi se znositi; za to je ukazal hitreje voziti, in je brez prenehanja dalje šel; gnala ga je namreč nebeška sodba, ker je tako prevzetno go¬ voril, de hoče v Jeruzalem priti, in ga ko grobljo Judam v grob napraviti. 5. Ali Gospod, Bog Izraelov, ki vse vidi, ga je udaril z ne¬ ozdravljivo in nevidno boleznijo; ko je bil namreč te besede iz¬ govoril, se ga je lotila grozna bolečina v oserčji in hudo klanje v trebuhu; 4 ) 2. Kron. 16, 9. 6. in sicer prav po pravici, ker je z mnogimi ino novimi mu¬ kami druzih oserčje mučil, in vender nikakor ni jenjal od svoje hudobije. 7. Memo tega pa je bil poln prevzetnosti, in je dihtel ognjeno jezo zoper Jude; in ko je bil ukazal hitreje voziti, se je pri— godilo, de je dirjaje z voza pa- 11. V greškim: ... „Kalistena in nektere ilriige“. 1. Primeri s tem pogl. 1. Mak. 6, 1 — 16. 2. „Versepol“, mesto, se imenuje v 1. buk. Mak. 6, 1. ,.Elimajda“. 3. „k Ekt>atani u , velikimu mestu v Medii. 4. in od tod je izvirala strašna otožnost, ki se v misel jemlje 1. Mak. 6. 850 II. bukve Makabejcov 9. del, in je zavoljo grozniga po- trenja svojiga života na udih zelo terpel. 8. In on, ki je v nezmernim napuhu mislil, de more tudi valo- vam na morji zapovedovati in nar visokeji gore tehtati, je bil, zdaj do tal ponižan, v nosilu nesen, in je očitno moč Božjo sam nad sabo spričeval; 9. tako de so hudobnežu iz telesa červi lezli, in živimu je meso v bolečinah odpadalo, de je bil tudi njegov duh in smrad vojskini trumi nadležen ; 10. in njega, ki je malo po¬ prej menil zvezde na nebu do¬ seči, nihče ni mogel nositi zavoljo neprenašljiviga smradil. 11. Odslej tedaj je začel, od prevelike prevzetnosti odvernjen, sam sebe spoznavati, ker je bil opominjan z nebeškim pokorje- njem, in ker so bolečine vsaki migljej veči prihajale. 12. In ko že sam ne more svo¬ jiga smradu prenašati, tako go¬ vori : Prav je, Bogu se podvreči, in de se umerljivi Bogu enaciga ne misli. 13. Prosil je tudi ta hudobnež Gospoda, od kteriga pa ni mogel milosti doseči. 5 ) 14. Ino mesto, v ktero je hitel priti, de bi ga bil do tal raz¬ kopal, in iz njega grob nameta¬ nim (inerličem) napravil, zdaj želi oprostiti; 15. in Jude, ki jih še pogreba ni hotel vredne imeti, ampak pti¬ cam in zverem v razterganje dati in z otroci vred pokončati, obljubi zdaj storiti Atencam enake; 6 ) 16. tudi sveti tempelj, ki ga je bil poprej oropal, z nar lep¬ šimi darovi ozaljšati, in svete posode pomnožiti, in za daritve potrebne stroške iz svojih pri¬ hodkov plačevati; 17. verh tega, de se hoče tudi pojuditi, in vse kraje na zemlji prehoditi, in mogočnost Božjo oznanovati. 18. Ko pa bolečine niso jenjale (pravična sodba Božja je bila namreč uadnj prišla}, je pisal v obupanji do Judov prošnji podo¬ ben list, ki je to obsegal: 19. Predobrim mestnjanam Ju¬ dam kralj in vojvoda Antijoh vse dobro, zdravje ino srečo! 20. Ako ste zdravi vi in vaši otroci, in se vam vse po volji godi, smo prav hvaležni. 7 ) 21. Jez sim sicer bolan, spo¬ minjam se pa vas v milosti. 8 ) Ko sim se bil vernil iz perzi- janskih krajev, in se me je huda bolezen lotila, se mi potrebno zdi, za prid vsili skerbeti; 22. ne de bi nad seboj obupal, temuč imam veliko upanje ube¬ žati bolezni. 23. Premišljevaje pa, de je tudi moj oče tisti čas, ko je v gor¬ njih deželah 9 ) vojsko vodil, po- 5. ker njegova prošnja ni izhajala iz spreobernjeniga, skesaniga in bogoljub- niga serca, ampak le prevelike bolečine so ga k nji posilile. 6. jim obljubi take pravice dati, kakoršne so imeli Atenci. 7. „ Bogu, ker zaupamo v nebesa je pristavljeno v greškim. 8. V greškim: n se spominjam vasiga spoštovanja in dobre misli do mene v serčni ljubezni “_Spoštovanje in dobro misel so imeli do njega perve leta njegoviga vladanja. 9. v v gorenjih deželah“ unkraj Evfrata. II. bak ve Makabejca v 9. 10. 851 kazal njega, kteri naj za njim prevzame vladarstvo, 24. de bi, če se kakošna ne¬ sreča prigodi, ali se kaj zoper- niga, oznani, tisti, ki so po de¬ želah, vedili, komu je viši oblast izročena, in de bi se ne motili; 25. in tudi še premišljevaje, de nekteri bližnji mogočniki in so¬ sedje na priliko strežejo, in iz¬ ida čakajo; sim kralja izvolil svojiga sina Antijoha, kteriga sim večkrat grede v gornje de¬ žele mnogim izmed vas pripo¬ ročal ; in njemu sim pisal pri¬ loženo pismo. 26. Prosim vas tedaj, in želim, de pomnite dobrote, sploh in po¬ sebej prejete, in de vsakteri ohrani zvestobo meni in mojimu sinu. 27. Upam namreč, de bo pa¬ metno in lepo ravnal, in po moji volji delal, in de bo vam dober. 28. Ubijavec in preklinjavec je bil tedaj silno hudo udarjen, in, kakor je sam z drugimi ravnal, je v tuji deželi na gorah z revno smertjo končal življenje. 29. Truplo pa je pogrebel Fi¬ lip, njegov verstnik, in ker se je bal Antijohoviga sina, 10 ) je zbe¬ žal k Ptolemeju Filometorju v Egipt. X. Poglavje. Juda očisti tempelj, in postavi god tempeljnoviga posvečevanja. Lisija še pre¬ ganja Jude; njegove vojskine trume so povsod premagane. 1. Makabej pa in kteri so bili ž njim, so z Gospodovo pomočjo zopet dobili tempelj ino mesto; * 1 ) 2. altarje pa, ki so jih bili tujci na tergih postavili, ino ma- lišnice je poderl; 3. in ko je bil tempelj očišen, so naredili drugi altar; in ko so bili ukresali ogenj iz kresilnih kamnov, 2 ) so darovali daritve po dveh letih, 3 ) ter so oskerbeli ka¬ dilo in svetilnice in pokladne kruhe. 4. Ko so bili to storili, so prosili Gospoda na tleh leže, de bi ne prišli več v take nadloge, temuč, ko bi še kdej grešili, de bi jih mečje strahoval, in jih ne izdajal lujcam in preklinjavcam. 5. Zgodilo se je pa, de je bil tempelj ravno tisti dan oči¬ šen, ko so ga bili tujci oskrunili, pet in dvajseti dan mesca kasleva. 6. In z veseljem so prazno¬ vali osem dni kakor praznik šo¬ torov, ker so se spominjali, de 10. „ njegov verstnik K , t.j., k' .) e z mladiga % njim vred rastel; ^ iif e ,p e bal Antijohoviga sina a f prav /.a prav Antijohoviga tednika, namreč l.ifija. BI. 1. Mak. 6’ 17. 1. Primeri 1-15. verst. s 1. l»uk. Makab. 4, 36. i. d. 2. de so namestili sveti ogenj (glej 2. Mak. 1, 18.), kteriga niso mogli shraniti. . . ... 3. odkar je Juda gospodoval. Odkar je bil tempelj i. ntaliskimi daritvami oskru¬ njen, je bilo ravno tri leta. 1. Mak. 4, 52. 54. Š52 II. bukve Makabejcov lO. so malo poprej praznik šotorov obhajali na gorah in v jamah kakor zverine. 7. Zato so nosili z beršlinam ovite palice in zelene vejice in palmove veje njemu v čast, ki jim je dal srečo, njegov tempelj očistiti. 8. In vsi skupej so sklenili in zapovedali, de naj ves judovski rod vsako leto te dni praznuje. 9. Tako smert je tedaj imel Antijoh, ki se je imenoval Ime¬ nitni. 10. Zdaj pa bomo pripovedo¬ vali od Evpatorja, sinu hudob- niga Antijoha, kar se je zgodilo, in bomo ob kratkim govorili od nadlog, ki so se v vojskah go¬ dile. 11. Kadar je bil namreč ta kraljestvo prejel, je postavil čez kraljeve opravila nekiga Lisija, vojvoda feniških in sirskih voja¬ kov. 4 ) 12. Ptolemej namreč, ki se mu je r/iklo Makron, 5 ) je sklenil do Judov pravičen biti, in prijazno ž njimi ravnati, zlasti zavoljo krivice, ki se jim je godila. 13. Za to so ga prijatli za¬ tožili Evpatorju, in večkrat so ga imenovali izdajavca, ker je zapustil Ciper, ki mu ga je bil Filometor zaupal, in je prestopil k Antijohu Imenitnimu, pa je tudi od njega zopet odstopil; s stru- pam si je končal življenje. 6 ) 14. Gorgija pa, ko je bil po¬ glavar v deželi, je tujce najel, in je Jude velikokrat z vojsko nadlegoval. 15. Judje pa, ki so imeli pri¬ ložile terdnjave, so sprejemali ubežne iz Jeruzalema, in so sku¬ šali vojskovati se. 7 ) 16. Ti pa, ki so bili z Maka- bejem, so molili in Gospoda pro¬ sili, de bi jim bil pomočnik, in so planili na terdnjave ldumejcov; 17. ino ker so z veliko silo pertiskali, so kraje dobili, in vse, kar jim je naproti prišlo, 8 ) po¬ morili, in so vsih skupej nič manj kakor dvajset tavžent pobili. 9 ) 18. Ko šopa bili nekteri zbe¬ žali v dva zelo terdna stolpa, kjer so imeli vso pripravo za brani bo, 19. je Makabej za njih oble¬ ganje tam pustil Simona in Jo¬ žefa in tudi Zaheja, in zadosti veliko njih, ki so bili ž njimi; on pa se je tje obernil, kjer je bil boj nar bolj silen. 20. Tode ti, ki so bili s Si- 4. „vojvoda u , t. j., poglavarja v Fenicii in Siril. 5. „Makron li , t. j., Veliki, Suhi. — Poprej je bil poglavar v Fenicii in Ce- Iesirii. Glej zgorej 4, 43 ; 8, 8. 6. V greškim: ... „k Antijohu Epifanu. Ko je pa vidil, de svoje oblasti ne more več s častjo obderžati (zavoljo obrekovanja, ki ga je zadevalo), si je tedaj zavdal iz obupan j a 11 '. 7. Razlagavcam so ti Judje odpadniki, ki so s Sirijani imeli terdnjave. Spre¬ jemali so tiste, ki jih je bil Juda iz Jeruzalema izgnal, in so se vedno bojevali zoper nje, kteri so se Juda deržali.— V greškim se bere ta versta: „Ž njim, (Gorgijemj ob enim so nadlegvali Jude tudi Idumejci, hi so imeli priložile terdnjave, in so sprejemali 1 -' i. t. d. S tem se lepo vjema naslednja versta 16. 8. „ kar jim je naproti prišlo“ na zidu. 9. V greškim ni besedi: n vsih skupej “. II. bukve Makabejcov 10. 853 monam, so se dali, po lakomnosti zapeljani, enim, kteri so bili v stolpih, z denarjem preslepiti; pre¬ jeli so sedemdeset tavžent didra- hem, in pustili so nekterim iz¬ bezati. 21. Ko se je bilo pa Maka- beju naznanilo, kar se je bilo zgodilo, je zbral pervake ljud¬ stva, in jim je očital, de so brate za denar prodali, ker so njih sovražnike izpustili. 22. Te izdajavce tedaj je ubil, in kmalo se je polastil obeh stol¬ pov. 23. In ker je z orožjem in ro¬ kami vse srečno delal, jih je v dveh terdnjavah več kakor dvaj¬ set tavžent pokončal. 24. Timotej pa, kteriga so bili poprej Judje premagali, je skli¬ cal vojskino trumo iz tujcov, in je zbral konjnike iz Azije, ter je prišel, de bi Judejo vzel z orožjem. 25. Kadar se je bližal, so Ma- kabej, in kteri so bili ž njim, Gospoda prosili, glavo s praham potresli, in ledja z ostrimi pasovi prepasali, 26. in pred altarjem na tla padli, de bi bil njim milostljiv, njihovim sovražnikam pa sovražen, in de bi zopernikam zoperval, kakor postava govori. 27. In tako so po molitvi zgra¬ bili za orožje, in so precej deleč šli iz mesta, ter so obstali, ka¬ dar so se bili sovražnikam pri¬ bližali. 28. Kakor hitro je pa solnce vzhajalo, so se oboji sprijeli; ti sicer so imeli zraven serčnosti Gospoda za poroka zmage ino sreče, uni pa so imeli vojaško serčnost za vojvoda. 29. Ko je pa bilo bojevanje silno, se je prikazalo sovražni¬ kam z neba pet prelepih mož na konjih z zlatimi uzdami, kteri so vodili Jude; 30. dva izmed njih sta Maka- beja v sredi imela, in z orožjem branila, in zdraviga ohranila; na sovražnike pa sta metala pušice ino bliske, po čimur so bili osle¬ pljeni in zbegani, in so vsi pre¬ strašeni popadali. 31. Bilo je pa pobitih dvajset tavžent in pet sto pešcov, in šest sto konjnikov. 32. Timotej je pa zbežal v Gazaro, terdno braniše, l0 ) kjer je bil Kerej poveljnik. 33. Makabej pa, in kteri so bili ž njim, so veseli oblegali braniše štiri dni. 34. Oni pa, ki so bili v njem, so se zanašali na terdnost kraja, ter so silno preklinjali in gerdo' govorili. 35. Ko se je pa peti dan za¬ znal, se je dvajset mladenčev izmed Makabejeve trume v duhu vnelo zavoljo preklinjanja, in so se moško približali ozidju, in so z divjo serčnostjo nanj planili; 11 ) 36. pa tudi drugi so jo za njimi uderli, in so začeli stolpe in vrata zažigati, in preklinjavce žive žgati. 37. Dva dneva neprenehama so razdevali braniše, in so ubili Ti¬ to. Glej zastran tega 1. Mak. 13, 54. in razi. U. Berž ko ne, so stolpe (turne) k zidu pomaknili, in so iz njih na zidove in po tem v mesto planili. 854 II. bnkve Makabejcev 10 . 11 . moteja, kteriga so v nekim kraji 12 ) skritiga našli ; tudi njegoviga brata Kereja in Apolofana so ubili. 38. Po tej dogodbi so častili s hvalo in petjem Gospoda, kteri je bil velike reči storil v Izraelu, in jim zmago dal. XI. Poglavje. Lisija zopet pride z vojsko, in premagan sklene mir z Judi. List Rimljanov do Judov in drugi listi. 1. Malo časa pa po tem je Ijisija, kraljev oskerbnik in so¬ rodnik, in viši čez opravila, ker je težko prenašal, kar se je bilo zgodilo, 2. zbral osemdeset tavžent pešcov ino vse konjnike, ter je šel nad Jude s tem namenam, de bi mesto vzel, in ga narodam v stanovanje dal, 3. tempelj pa imel v prido¬ bitev denarja, kakor druge ma- lišnice narodov, in de bi slednje leto prodajal viši duhovstvo. ’) 4. Na moč Božjo ni celo nič mislil, ampak prevzeten v sercu se je zanašal na trumo pešcov, in na tavžente konjnikov, in na osemdeset slonov. * 1 2 ) 5. Ko je bil pa prišel v Ju¬ dejo, in se je približal Betsuri, ki je bila na tesnim kraji, pet tečajev od Jeruzalema, 3 ) je oble¬ gal to terdnjavo. 6. Ko so bili pa Makabej, in ki so bili ž njim, zvedili, de terd- njave oblega, so z jokam in sol¬ zami prosili Gospoda, in tudi vse ljudstvo, de bi poslal dobriga angelja Izraelu v rešenje. 7. In Makabej je sam naj pervi prijel za orožje; ter je druge opominjal, de naj ž njim vred gredo v nevarnost, in pomagajo svojim bratam. 8. In ko so skupej z rado- voljnim sercam šli iz Jeruzalema, se je prikazal pred njimi gredoč konjnik v belim oblačilu, z zla¬ tim orožjem, in je sulico sukal. 9. Takrat so vsi skupej hva¬ lili milostljiviga Gospoda, in so se v serčnosti poterdili; priprav¬ ljeni so bili ne samo ljudi, am¬ pak tudi nar divjiši zveri in že¬ lezne stene predreti. 10. Šli so tedaj radovoljni, ker so imeli pomočnika z nebes in milostljiviga Gospoda nad seboj. 11. Kakor levi so se zagnali 12. „v nekim kraji a , v greškim: „» neki jamV. 1. „mališnice narodov t. j., tempeljne malikovavcov. — Lisija je mislil du- hovske službe prodajati, obiskovaveam in darovavcaru pa davke nakladati. 2. Ko je bil Lisija v pervi vojski zoper Jude (J- Mak. 4, 28—35.) 165. leta pred Kristusom premagan, se je precej pripravljal (1. Mak. 4,35.) na drugo vojsko, ki se tokaj popisuje, in je različna od une v l.bukv. Mak. 6. pogl. 3. Betsura (1. Mak. 4, 29. 61.) je bila terdnjava okoli pet ur (150 tečajev ali stadij) od Jeruzalema; zatorej je tukaj „pet tečajev“ ali pomota v pre¬ pisovanji, ali pa se mora namesti a pet tečajev “ brati: „pet ur od Jeruza- lema u . II. bilk ve Makabejcov 11 . 855 na sovražnike, in poderli so izmed njih enajst tavžent pešcov in tav- žent šest sto konjnikov. 12. Vse pa so v beg pognali, in veliko izmed njih je bilo ra¬ njenih, ter so utekli brez orožja; pa tudi sam Lisija je sramotno bežal in ušel. 13. In ker ni bil nespameten, je sam per sebi premišljeval po- manjšanje, ki se mu je storilo; 4 ) in ker je spoznal, de so Hebrejci nepremagljivi, kadar se zanašajo na pomoč vsigamogočniga Boga, je k njim poslal, 14. in je obljubil, v vse do¬ voliti, kar je prav, ino kralja pregovoriti, de jim bo prijatel. 15. Makabej je privolil v proš¬ njo Lisijevo, ker je skerbel za prid v vsih rečeh ; in karkoli je pisal Makabej Lisiju zastran Ju¬ dov, to je kralj dovolil. 16. List pa, ki ga je pisal Li¬ sija Judam, je to obsegal: Li¬ sija judovskimu ljudstvu zdravje! 17. Joan in Abesalom, ki sta bila od vas poslana, sta pisanje izročila in prosila, de dopolnim, kar je bilo po njima poročeno. 18. Karkoli se je tedaj moglo kralju povedati, sim razložil, in kolikor okolišine dopušajo, je dovolil. 19. Ako bote tedaj pogodbam zvesti, bom tudi v prihodnje za vaš prid skerbel. 20. Zastran druzih reči pa sim od sleherne z besedo naročil unim ino tem, ki so od mene poslani, de naj se z vami pogovorijo. 21. Zdravi bodite! Sto in osem štirdesetiga leta, mesca dioskora štiri in dvajseti dan. 5 ) 22. Kraljev list je pa to ob¬ segal: Kralj Antijoh Lisiju bratu 6 ) zdravje! 23. Odkar je naš oče med bo¬ gove prestavljen, hočemo, de oni, ki so v našim kraljestvu, brez nepokoja žive, in za svoje reči skerb imajo. 24. Slišali smo pa, de se Judje niso mojimu očetu vdali, de bi se spreobernili k greški šegi, am¬ pak de se hočejo svoje postave deržati, in de nas zatorej pro¬ sijo, de bi jim njih postave do¬ volili. 25. Torej hočemo, de bodi tudi to ljudstvo v pokoji, in smo skle¬ nili in zapovedali, jim tempelj nazaj dati, de živijo po šegi svojih očetov. 26. Prav boš tedaj storil, če k njim pošlješ, in jim desnico daš, de našo voljo spoznajo, in so dobre volje, in za lastni prid skerbijo. 27. Do Judov pa je bilo kra¬ ljevo pismo takošno: Kralj An¬ tijoh judovskim starašinam ino drugim Judam zdravje ! 28. Ako ste zdravi, vam je tako, kakor vošimo; pa tudi mi smo zdravi. 4. „pomanjšanje“ vojskine trume, ali poboj vojskine trume, ali pa zgubo vojakov, ki jo je tcrpel. 5. 163. leta pred Kristusam. Ravno to leto je umeri Antijoh Epifan. — Raz- lagavci še niso enih misel, kteri naših mescov je bil mesec „dios/cor“. 6. „Antijoh u , namreč Evpator. Glej 1. Mak. 3. 33. - Beseda „bratu“ je tukaj le častno ime. Glej 1. Mak. 10, 18. H. bukve Makabejcov 11. 12. 856 29. Menelaj 7 ) je k nam prišel in je povedal, de bi radi prišli k svojim, ki so per nas. 8 ) 30. Njim tedaj, ki pridejo do tridesetiga dneva mesca ksan- tika, 9 ) damo desnico v zagoto¬ vilo, 31. de naj Judje imajo svoje jedi in postave kakor popred; in nobeden izmed njih naj nikakor ne terpi nadlegvanja zavoljo tega, kar seje po nevednosti zgodilo. I0 ) 32. Poslali smo pa tudi Me- nelaja, de naj se z vami po¬ govori. . 33. Zdravi bodite! Sto osem in štirdesetiga leta, mesca ksan- tika petnajstiga dne. 34. Poslali so pa tudi Rimljani list, ki tole obsega: Kvint Metni in Tit Manili, rimska poročnika, judovskimu ljudstvu zdravje! 35. Kar vam je Lisija, kraljev sorodnik, dovolil, tudi mi do¬ volimo. 36. Kar pa misli, de bi bilo treba kralju poročiti, skerbno med seboj preudarite, in hitro koga pošljite, de določimo, kar je za vas dobro; ker midva greva v Antijohijo. 37. Zato hitro odpišite, de tudi midva veva, kakošne volje ste. 38. Zdravi bodite! Sto osem in štirdesetiga leta petnajstiga dne mesca ksantika. XII. Poglavje. Nov nepokoj. Juda strahuje prebivavce v Jopah in v Jamnii, in trumo Arab- Ijanov, ki se ga lotijo. Premaga Timoteja, in kmalo po tem tudi Gorgija. Daritev za Jude, ki so padli v boji. 1. Ko so bile te pogodbe sklenjene, je šel Lisija k kralju, Judje pa so polje obdelovali. 2. Tode ti, ki so bili ostali,') Timotej, * 1 2 ) in Apoloni, Genejev sin, 3 ) pa tudi Hieronim, in De- mofon, 4 ) in memo teh Nikanor, poglavar v Cipru, jih niso pu¬ stili v miru in v pokoji živeti. 3. Jopljani pa so storili ta¬ kole hudobijo: prosili so Jude, ki so ž njimi prebivali, de bi šli v ladije, ki so jih bili napravili, z ženami in otroci, kakor de bi ne bilo nobeniga sovraštva med njimi. 4. Po vesoljnim mestnim skle¬ pu pa, ker so se bili uni podali, in zavoljo miru niso nič natolco- vali, so jih, ko so se bili na glo¬ boko pripeljali, nič manj ko dve sto potopili. 7. Ta Menelaj je bil blezo tisti viši duhoven, »d kteriga je zgorej 4, 27. 50. govorjenje. 8. V greškirn: ... bi radi prišli in na svoji las fini bili 11 . 9. „Ksantile 11 , inacedonski mesec, se vjema z našim malim (ravnam in s he¬ brejskim nisanam. 10. S tem so bile grozovite postave Antijoha Epifana preklicane. 1. „Tode“ vojvodi, ki so bili v deželi ostali, Timotej i. t. d. 2. boje uni, ki se omenja 1. Mak. 5, 6. i. d. 3. blezo tisti, ki se omenja 1. Mak. 10, 69. 4. oba nam sicer neznana vojvoda. II. bukve Makabejcev 1 2 . 5. Ko je bil Juda zvedil to grozovitost, ki je bila storjena ljudem njegoviga rodil, je dal povelje možem, ki so bili ž njim, 'in ko je bil poklical Boga, pra- vičniga sodnika, 6. je šel zoper ubijavce svo¬ jih bratov, in je po noči zažgal brodfše, in popalil Iadije, nje pa, ki so bili ognju ubežali, je po¬ sekal z mečem. 7. Ko je bil to tako storil, je odrinil, de bi se spet vernil, in vse Jopljane pokončal. 8. Ko je bil pa zvedil, de tudi oni, ki so bili v Jamnii, ho¬ čejo z Judi, ki so ž njimi pre¬ bivali , ravno tako storiti, 9. je tudi na Jamničane po noči planil, in je brodiše z ladi— jami vred požgal, tako' de se je vidil ognjeni žar v Jeruzalemu dve sto in štirdeset tečajev 5 ) deleč. 10. Ko so bili od tod že de¬ vet tečajev deleč prišli, ter so šli nad Timoteja, so vanj zadeli Arabljani pet tavžent pešcov in pet sto konjnikov. 6 7 ) 11. In ker se je hud boj spo¬ čel, in z Božjo pomočjo po sreči izšel, so premagani Arabljani, kar jih je bilo ostalo, Juda pro¬ sili, de naj se jim da desnica, 5. okoli 6 milj ali trinajst ur hoda. 857 in so obljubili dati pašnikov, 5 ) in v druzih rečeh pomagati. 12. Ko je bil pa Juda pre¬ mislil, de bi bili oni resnično v mnozih rečeh k pridu, jim je mir obljubil; in ko so si bili v roke segli, so odšli v svoje šotore. 13. Lotil se je pa tudi nekiga terdniga mesta, ki je bilo z mo¬ stovi in zidovi obdano, kjer so množice raznih narodov prebivale, njemu je bilo ime Kasfin. 8 ) 14. Ti pa, ki so bili notri, so se zanašali na lerdnost obzidja in na pripravljeni živež, in so se bolj zanikerno obnašali; 9 ) Juda pa so s kletevjo dražili, in pre¬ klinjali, in govorili, kar ni spo¬ dobno. 15. Makabej pa je klical ve- likiga Vladarja sveta , kteri je bil brez ovnov in mašiti v Jozve- tovih dneh Jeriho razvalil, in je po divjaško napadel zidove. Joz. 6. 16. In ko je bil po volji Go¬ spodovi mesto vzel, jih je brez števila veliko posekal, tako de se je zravno stoječe, dva tečaja široko jezero vidilo polno kervi ubitih. 17. Od tod so odrinili sedem sto in petdeset tečajev deleč, in so prišli v Karako 10 ) k tistim 6. Glej zastran tega 1. Mak. 5, 36. 7. ..parnikov 11 ', v greškirn: n živine a . 8. „Kas/iri‘ (v greškirn: „Kaspin u ) je rnemle „Kasbon“ ali „Kasfon“ ( I. Mak. 5, 36.). To mesto je stalo na hribcu okoli 20 rimskih milj od Jordana proti vzhodu v dolenji jordanski deželi. Prebivali so v njem Judje, Amorejci, Idu- mejci, Moabljani in Arabljani. Obdano je bilo s terdnim zidovjem iif globo- cimi grabni. 9. „zanikerno li drugi prestavljajo : razuzdano; v greškirn : „ošabno u . 10. v Karaka l ‘ je današnji Karak, v nekdanji moabski deželi, proti jutru od mertviga morja. 858 II. bnkve Makabejcov 12. Judam, ki se Tubineici") ime- nujejo. 18. Timoteja pa v tistih krajih niso našli; zakaj, ker ni bil nič opravil, se je verni!, in je pustil na nekim mestu zelo močno stražo; 19. Dositej pa in Sosipater, ki sta bila vojvoda z Makabejem, sta pobila deset tavžent roo'ž, ki jih je bil Timotej za brambo pustil. 20. In Makabej je zverstil okoli sebe šest tavžent mož, in jih je postavil po trumah, ter je šel nad Timoteja, kteri je imel per sebi sto in dvajset tavžent pešcov, in dva tavžent in pet sto konj- nikov. I2 ) 21. Ko je pa Timotej zvedil Judov prihod, je poslal žene in otroke in drugo premoženje v terdnjavo, ki se Kamion l3 )‘ime¬ nuje ; bila je namreč nepremag¬ ljiva, in do nje je bilo težko priti zavoljo tesnih krajev. 22. In kadar se je bila pri¬ kazala perva truma Judova, je sovražnike strah prepadel zavoljo pričujočiga Boga, ki vse vidi; in zagnali so se v beg eden pred drugim, tako de so bili bolj po svojih pometani, in po sovanji svojih mečev ranjeni. 14 ) 23. Juda pa jih je močno po¬ dil, ter je tolkel brezbožnike, in poderl je izmed njih trideset tav¬ žent mo'ž. 24. Timotej sam je prišel Do- sitejevim in Šosipatrovim ljudem v pest, in je silno prosil, de naj živiga izpustijo, ker ima očete in brate mnozih Judov, in ti bi bili po njegovi smerti zgubljeni. 25. In ker je terdno obljubil, de jih bode po pogodbi nazaj dal, so ga nepoškodvaniga izpu¬ stili zavoljo rešenja svojih bratov. 26. Juda pa je šel v Kamion, in je pobil pet in dvajset tav¬ žent mož. 27. Po begu in poboji teh se je vzdignil z vojsko proti terd- nimu mestu Efronu, v kterim je prebivala množica raznih na¬ rodov; 15 ) in na zidovih so stali mladi junaki, in so se krepko branili; v njem pa je bilo veliko mašin in pripravljenih pušic. 28. Ko so pa poklicali Vsiga- mogočniga, kteri s svojo močjo moč sovražnikov potare, so vzeli mesto; in izmed njih, ki so bili v njem, so jih pobili pet in dvaj¬ set tavžent. 29. Od tod so odrinili v ski- tovsko mesto, 16 ) ki je bilo od Jeruzalema šest sto tečajev deleč. 30. Ker so pa tisti Judje, ki so bili per Skitopolčanih, pričali, de se proti njim dobrotljivo ob- tl. ,,Tubinejci u so bili prebivavci iz tistiga kraja puste Arabije na galaajski meji, ki se mu je reklo „Tubin u ali .,Tob u . Glej 1. Mak. 5, 13. 12. S to in naslednjimi verstami primeri 1. Mak. 5, 37. i. d. 13. ,, Kamion 11 je „Karnaim u . 1. Mak. 5, 26. 43. 14. Tako hitro so bežali, de so eden druziga poderali in ranili, kar se je po Božjim dopušenji večkrat zgodilo. Gl. Sod. 7, 22: 1. Kralj. 14,20: 2. Kron. 20, 23. 15. V greškim: ... kterim je prebival Lisija in množica raznih na¬ rodov 11 . — Lisija je blezo le nekaj časa bival v tem mestu; veči del pa je stanoval v Antijohii. 16. „v skitovsko mesto 11 , t. j., „v Skitopol'- 1 ali n v Betsan 11 . Gl. 1. Mak. 5, 52. II. bnkve Makabejcov 12. 859 našajo, in so tudi v nesrečnih časih krotko ž njimi ravnali; 31. so se jim zahvalili, in jih tudi opominjali, de bi bili do njih rodu tudi v prihodnje dobrotljivi; potem so šli v Jeruzalem, ker se je bližal praznik tednov. 17 ) 32. In po binkoštih so šli nad Gorgija, poglavarja v Idumeji. 33. Ta pa je odrinil s tri tav- žent pešci in s štiri sto konjniki. 34. Ko so se bili sprijeli, se je zgodilo, de je malo Judov padlo. * 35. Dositej pa, neki konjnik izmed Bacenorjevih, močen mož, je zgrabil Gorgija; in ker ga je hotel živiga vjeti, se je nek konj¬ nik iz Tracije vanj zagnal, in mu je ramo odsekal; in tako je Gorgija ubežal v Mareso. 18 ) 36. Ker so se pa uni, ki so bili z Ezdrinam, dolgo bojevali in se utrudili, je klical Juda v Gospoda, de bi jim bil pomočnik in vodnik v boji; 37. začel je z domačo besedo, in je močno vpil s hvalno pesmijo, in zagnal je v beg Gorgijeve vojake. 38. Juda pa je vojskino trumo zbral in je prišel v mesto Odo- lam; 19 ) in ker je bil prišel sedmi dan, so se po navadi očistili, in so na tem kraji saboto prazno¬ vali. 39. Drugi dan pa je prišel Juda s svojimi, de je trupla pobitih po¬ bral, in jih k prededam 20 ) položil v grobe očetovske. 40. Našli so pa pod suknjami pobitih nekaj darov jamnijskih malikov, kar Judam postava pre¬ poveduje; 21 ) vsim je bilo tedaj očitno, de so zavoljo tega padli. 5. Mojz. 7, 25. 41. Vsi so tedaj hvalili pra¬ vično sodbo Gospodovo, ki je bil skrivno očitno storil. 42. In tako' so se obernili k molitvi, in so prosili, de bi se storjeni greh pozabil. 22 ) Junaški Juda pa je opominjal ljudstvo, de naj se ohranijo brez greha, ker pred očmi vidijo, kar se je zgodilo zavoljo greha teh, ki so padli. 43. Potem je napravil biro, in je poslal dvanajst tavžent 23 ) dra¬ hem srebra v Jeruzalem, de bi se daritev opravila za grehe mertvih, ker je dobro in pobožno mislil od vstajenja; 24 ) 44. (ako bi namreč ne bil upal, 17. „praznik tednov t. j., binkoštni praznik, ki se je tako imenoval, ker je bil sedem tednov ali petdeseti dan (pentekoste) po veliki noči. 18. „v Mareso u , mesto v Judovi deležnim. 19. „ Odolam mesto na ravnini Judove deležnine. 20. „k prededam 11 , k predstaršem, k ranjkim sorodnikam. 21. Malikam v Jamnii darovane dragotine so boje uplenili, ktere bi bili mogli pokončati, ne pa jih seboj jemati. Gl. 5. Mojz. 7, 25. 26. Joz. 7, 21. 22. V grcškim: ,,de bi se storjeni greh cisto izbrisal. 23. Greško ima le: „dva tavžent drahem 11 , kar znese okoli 250 tolarjev. 24. t. j., ker je veroval, de daritve (in druge dobre dela, Tob. 4, 18.) njim, ki so umerli v pobožnosti (v. 45. v zvezi z Bogam, v gnadi Božji), po¬ magajo k zveličanimi! vstajenju (k poveličanju njih telesa in duše). Vstajenje pomeni tukaj, kakor večkrat, zveličano neumerljivost, to je, de bodo pravični po 1 duši in telesu vekomej živeli in se veselili. V tej versti se ne terdi, de 860 II. bnkve Makabejcov 12. 13. de bodo ti, kteri so bili pobiti, vstali, 25 ) bi bilo nepotrebno in prazno moliti za mertve); 45. in ker je premislil, de ti, kteri so v pobožnosti umerli, imajo prav veliko milost prihranjeno. 46. Sveta in dobra je tedaj misel moliti za merlve, de bi bili grehov rešeni. 26 ) XIII. Poglavje. Autijoh Evpator sc vojskuje zoper Jude. Menelaj mora v Bereji umreti. Juda zbega sovražnike v šotorišu. Sirijani oblegajo Betsuro. Evpator sklene mir z judovskim ljudstvam. 1. Sto devet in štirdesetiga leta 1 ) je zvedil Juda, de Anti- joh Evpator pride z veliko trumo zoper .Judejo, 2. in ž njim Lisija, oskerbnik in vikši čez opravila, ki seboj ima sto in deset tavžent pešcov, in pet tavžent konjnikov, in dva in dvajset slonov, in tri sto vo¬ zov s kosami. 2 ) 3. Pridružil se jim je pa tudi Menelaj, in z veliko prekanje¬ nostjo je prosil Antijoha, ne do¬ movini v prid, temuč ker je upal doseči poglavarstvo. 3 ) 4. Kralj kraljev pa je zbudil jezo Antijohovo zoper grešnika; in ker je Lisija povedal, de je* on kriv vsiga hudiga, je ukazal (kakor je njih navada) ga pri¬ jeti in ubiti na ravno tistim me¬ stu. 4 ) 5. Bil je na tistim kraji stolp, petdeset komolcov visok, ki je bil okoli njega pepel nasut, 5 ) in z njega se je vidilo v prepad. 6. Od ondod je ukazal bogo- roparja 6 ) v pepel vreči, ker so vsi tišali v njegovo pokončanje. 7. In tako se je zgodilo, de oni, ki umerjo brez pobožnosti (ne v stanu gnade Božje), rie bodo vstali; zakaj vstajenje, ki se tukaj v misel jemlje, je vstajenje v življenje (zgorej 7, 14.); vstajenje hudobnih je vstajenje v smert, (večno pogubljenje), ki se tedaj imenuje druga smert (Skriv. razod. 20, 14.). 25. in de molitev pomaga k zveličanimu vstajenju. 26. Vse te besede (43 — 46. v.) jasno pričajo vero svete katoliške cerkve, de duše tacih ljudi, ki sicer v milosti Božji umerjo, pa se svojih grehov v živ¬ ljenji še niso zadosti spokorili, se morajo na unim svetu očiševati ; in de molitev in druge dobre dela dušam v vicah pomagajo. 1. to je, 162. leta pred Kristusam. Primeri s tem pogl. 1. Mak. 6, 18. i. d. 2. Primeri to s 1. bukv. Mak. 6, 30. 3. Menelaj, odstavljeni viši duhoven, si je prizadeval, zopet doseči viši du- hovstvo. Glej zgorej 4, 23. 4. V greškim: ... ,.je ukazal njim, ki so ga peljali v Berejo, kakor je navada v tistim kraji, ga ubiti “. 5. ,,ki je bil okoli njega pepel“, namreč živ pepel „nasut a . — Hudodelnike v per- havko (v perhljajco) pahniti, in jih tako brez ognja sežgati, je bilasmertna kazen Perzijanov, kteri ognja, ki jim je bil svet, niso hotli oskruniti s hudodelniki. Poleg greškiga je bil pepel v stolpu, in hudodelnik je vanj padel z mašine, ki je bila na stolpu nad perhavko napravljena. 6. „bogoroparja“, t. j., roparja in oskrunjavca Božjiga tempeljna. II. bukve Makabejcov 13. 861 je Menelaj, prestopnik postave, umeri, in še pokopan ni bil, 8. in sicer prav po pravici; ker je bil namreč veliko grehov storil zoper altar Božji, ki je bil njegov ogenj in pepel svet, je bil tudi on obsojen k smerti v pepelu. 9. Kralj pa, ves raztogoten, je prišel, de bi se zlobnejšiga od svojiga očeta Judam kazal. 10. Ko je bil Juda to zvedil, je zapovedal ljudstvu, noč in dan Gospoda klicati, de bi jim, ka- •kor vselej, tudi zdaj pomagal; 11. bali so se namreč, de bi se jim ne vzela postava in do¬ movina in sveti tempelj; in de bi ne pušal ljudstva, ki se je komaj malo odahnilo, zopet pre- klinjavskim narodam v pest priti. 12. Ker so bili tedaj vsi sku- pej to storili, in so prosili Go¬ spoda milosti z jokam in poštam, tri dni neprenehama na tleh leže, jih je Juda opominjal, de naj se pripravijo. 13. Sam pa je s starašini sklenil, preden kralj z vojskino trumo v Judejo pride ino mesto vzame, odrinili, in izhod te reči Gospodovi sodbi prepustiti. 14. Zročil je tedaj oblast čez vse Bogu, stvarniku sveta, in je svoje opominjal, de naj se moško bojujejo, in naj do smerti stano¬ vitni bodo za postavo, tempelj, mesto, domovino in mestnjane; in postavil je vojskino trumo okoli Modina. 15. In ko je bil svojim dal znamnje Božje zmage, je izbral nar serčnejši mladenče, in je planil po noči na kraljev šotor, ter je pobil v šotorišu štiri tav- žent mož in nar večjiga slona ž njimi vred, ki so bili na njem. 7 ) 16. Ko so bili šotoriše so¬ vražnikov s prevelikim straham in zmešnjavo napolnili, in to reč srečno dokončali, so odrinili. 17. To se je pa zgodilo, ka¬ dar se je dan delal, ker mu je pomagalo Gospodovo varstvo. 18. Kralj pa, ki je bil skusil judovsko serčnost, je poskušal z zvijačo terdnjave vzeti, 19. in je pritisnil z vojskino trumo nad Betsuro, ki je bila terdno judovsko braniše; bil je pa v beg zagnan, veržen, po¬ manjšan. 20. Njim pa, ki so bili notri, je pošiljal Juda potrebne reči. 21. Rodok, nekdo izmed ju¬ dovskih vojakov, pa je razodel skrivnosti sovražnikam; bil je poiskan, vjet in zapert. 22. Kralj se je zopet pogajal z njimi, ki so bili vBetsuri; des¬ nico je dal in prejel, in je odrinil. 23. Podal se je v boj z Judam, in je bil premagan. Ko je bil pa zvedil, de se je v Antijohii uperi 8 ) Filip, kteri je bil postav¬ ljen čez opravila, 9 ) mu je serce upadlo, in je prosil Jude, in se je pred njimi ponižal, ter je pri¬ segel na vse, kar se je prav zdelo; in spravljen je prinesel daritev, in je počastil tempelj, in je dal dari. 7. Mož, ki je slona končal, je Elcazar (1. Mak. 6, 43. i. d). 8. „uperl“ ali spuntal, ter se je polastil vladarstva. Gl. zgor. 9, 29. 9. Njegov oče Antijoh Epifau je postavil Filipa namestnika v vladanji. 862 II. bukve Makabejcov 13. 14. 24. Makabeja je objel, in ga je postavil vojvoda in kneza od Ptolemajde do Gerencov. 10 ) 25. Kadar je bil pa prišel v Ptolemajdo, so Ptolemajani težko prenašali prijazno pogodbo, ter so bili nejevoljni, de bi zaveze ne smeli razdreti. 11 ) 26. Tadaj je stopil Lisija na sodnji stol, je razložil vzroke, in je ljudstvo potolažil, in se je vernil v Antijohijo. Tako tedaj se je izšlo s kraljevim izhodam in vernitvijo. XIV. Poglavje. Demetri Soter se polasti Sirije, in pošlje Nikanorja zoper Jude. Nikanor se sicer z Judam pogodi, tode kralj ga zavoljo Alkimoviga obrekovanja primora, de se do Judov sovražno obnaša. Razija junaško umerje. 1. Tri leta po tem * 1 ) pa je zvedil Juda, in kteri so bili ž njim, de je prišel Demetri Se- levkov z močno trumo in ladijami skozi tripolsko brodiše k pritož¬ nim krajem, 2. in de se je polastil dežel zoper Antijoha in njegoviga voj¬ voda Lisija. 2 ) 3. Neki Alkim pa, ki je bil poprej vikši duhoven, 3 ) pa se je bil prostovoljno oskrunil v dne¬ vih zmešanja, 4 ) in ko je pre¬ mislil, de ni nikakor ne zanj po¬ moči, in ne pristopa k altarju, 5 ) 4. je prišel k kralju Deme- • triju sto in petdesetiga leta, in mu je prinesel zlat venec, in palmo, in še tudi vejice, ktere so bile viditi iz tempeljna. In ta dan je še molčal. 5. Dobil pa je ugodno priliko svoji neumnosti; ko ga je bil Demetri v zbor poklical in ga vprašal, na ktere reči in svete se Judje zanašajo, 6. je odgovoril: Tisti med Judi, ki se Asidejci imenujejo, 6 ) ki jim je Juda Makabej vojvoda, snujejo vojske, in napravljajo razpore in ne terpijo, de bi kra¬ ljestvo v pokoji bilo. 10. Ptolemajda je stala ob srednjim morji proti severju (1. Mak. 5, 15.), Ge- rene (Gerara, 1. Mojz. 20, 1.) pa na egiptovski meji proti jugu.— V gre- škim: „in je postavil vojvoda od Ptolemajde do Oeren Hegemonida“. 11. Prebivavci v Ptolemajdi so bili nejevoljni, de je Evpator z njim mir naredil. 1. Primeri z naslednjim 1. Mak. 7, 1—38. 2. V greškim: „in de se je polastil dežele, in je ubil Antijoha in njego¬ viga varha Lisija“. Glej 1. Mak. 7, 3. 4. 3. Alkima je bil Evpator izvolil višiga duhovna po Menelajevi smerti. 4. „v dneh zmešanja“, t.j., tisti čas, ko so bili Judje z neverniki namešani; — ali pa: „v dneh zmešnjave ko so Sirijani po judovski deželi gospodarili, je Alkim z neverniki — s Sirijani — vlekel, in je bil pravi izdajavec svo- jiga ljudstva. 5. t. j., ko je vidil, de si ne more pomagati, in de ne bo dosegel višiga du- hovstva. 6. Glej zastran >,Asidejcov“ 1. Mak. 2, 42. II. bnkve Makabejcov 14. 7. Ker tudi meni je bila vzeta čast mojih očetov (hočem reči vikši duhovstvo), 7 ) in prišel sim lesem, 8 . pervič sicer, de bi za kra¬ ljev prid zvesto ravnal, drugič pa tudi, de bi mestnjanam dobro storil j zakaj ves naš narod ve¬ liko terpi zavoljo njih hudobije. 9. Prosim pa, o kralj! ko boš vse to spoznal, imej skerb za deželo in narod 8 ) po svoji vsim znani priljudnosti $ 10. zakaj dokler Juda živi, ni mogoče, de bi bil mir v kralje¬ stvu. 11. Ko je bil ta to izgovoril, so tudi drugi prijatli, kteri so bili Judu sovražni, Demetrija podkurili. 12. Ta je zdajci poslal Nika- norja, ki je bil čez slone postav¬ ljen, ko vojvoda v Judejo, 13. in dal mu je povelje, de naj Juda samiga vjame, 9 ) nje pa, ki so bili ž njim, razkropi, in postavi Alkima višiga duhovna velikiga tempeljna. 14. Takrat so se neverniki, ki so bili ubežali pred Judam iz Judeje, v trumah pridruževali Nikanorju, ker so si mislili, de bo nesreča in poboj Judov njim v srečo. 863 15. Ko so pa Judje slišali Ni- kanorjev prihod in združenje na¬ rodov, so se potresli s praham, in so prosili njega, ki je izvolil svoje ljudstvo, de bi ga večno ohranil, in ki svoj delež z očit¬ nimi znamnji varuje. 16. Na povelje vojvodovo pa so se berž od tod vzdignili, in so se sošli per tergu desav- skim. I0 ) 17. Simon pa, Judov brat, se je bojeval z Nikanorjem, tode preplašen je bil po naglim pri¬ hodu sovražnikov. 1 ’) 18. Vender se je Nikanor bal s kervjo razsoditi, 12 ) ko je sli¬ šal junaštvo Judovih tovaršev in veliko serčnost, ktero so imeli v bojih za domovino. 19. Zavoljo tega je poslal Po- sidonija, in Teodocija, in Matija, de bi dali in prejeli desnico. 20. In ko so dolgo zavoljo tega svet imeli, in ko je bil sam voj¬ voda množici to razložil, so bili vsi ene misli, v spravo privoliti. 21. Odločila sta 13 ) tedaj dan, de bi se na skrivnim med seboj pogovorila 5 in slehernimu je bil sedež prinesen in postavljen. 22. Juda je pa zapovedal, de naj bodo oboroženi na pripravnih krajih, de bi kje sovražniki ne- 7. Alkiru je bil sicer Arouoviga rodu (I. Mak. 7, 14.), pa ne, kakor ferdi Jožel' Flavi, iz rodovine, ki je doslej imela viši duhovstvo v posesti. 8. V greskim : ,,in za naš stiskani narod 11 . 9. v vjame il , v greškim se bere: „ubije“. 10. Kje je bil terg z imenam „Desav“, se ne ve. 11. Dingi prestavljajo: „tudi verzen je bil po“ i. t. d.; to je, Simon je mogel sovražnikam jenjati, in se jim umakniti. 12. „s kervjo razsoditi 11 , t.j., po kervavim boji določiti, kdo de bi premagal. — Nikanor je mislil, de se je Simon nalaš umaknil, in de ga hoče speljati v zalezbo. 13. „Odločila sta“ vojvoda Nikanor in Juda. 864 11. bnkve Makabejcev 14. nadama kaj hudiga ne počeli; in imela sta primerni pogovor. 23. Bival je pa Nikanor v Je¬ ruzalemu , in ni nič krivičniga počel, in izpustil je trume, ktere so bile zbrane. 24. Juda je pa vselej iz serca ljubil, in nagnjen je bil možu. 25. In prosil ga je, de bi se oženil in otroke rodil. Oženil se je; bival je v pokoji, in skupej sta živela. 26. Ko je pa Alkim vidil njuno medsebojno prijaznost, in pogodbe, je prišel k Demetriju, in je rekel, de Nikanor rečem nasprotnikov prav daje, in de je Juda, za- iezovavca njegoviga kraljestva, njemu naslednika postavil. u ) 27. Kralj se je tedaj razserdil, in zavoljo njegoviga prehudiga obdolženja razdražen, je pisal Nikanorju, rekoč, de mu prijazna zveza težko de, in torej veleva, Makabeja zdajci zvezaniga po¬ slati v Antijohijo. 28. Ko je bilNikanor to zvedil, je bil potert, ter mu je težko djalo, pogodbo razdreti, ker ga mož nikakor ni razžalil; 29. ker se pa kralju ni mogel ustavljati, je čakal prilike po¬ velje izpolniti. 30. Ko je pa Makabej vidil, de Nikanor terše ž njim ravna, in se ob navadnim srečanji ostrej- šiga kaže, je spoznal, de ta ostrost nič dobriga ne pomeni; torej je malo svojih 15 ) zbral, in se je skril pred Nikanorjem. 31. Kadar je bil ta zvedil, de ga je mož serčno prehitel, je šel v veliki in presveti tempelj, in je duhovnam, ki so navadne da¬ ritve opravljali, ukazal, de naj mu dajo moža v roke. 16 ) 32. Ker so pa ti s prisego poterdili, de ne vedo, kje bi bil iskani, je iztegnil roko proti tem¬ pelj nu, 33. in je prisegel, rekoč : Ako mi Juda zvezaniga ne daste, bom to svetiše Božje do tal poderl, in altar razkopal, in ta tempelj očetu Bahu posvetil. 17 ) 34. In ko je bil to izgovoril, je odšel. Duhovni pa so iztegnili roke proti nebesam, in so klicali njega, ki je bil vselej varh njih naroda, ter so tako govorili: 35. Ti, Gospod vsili reči, ki ničesar ne potrebuješ, si blago¬ volil, de se je tempelj tebi v prebivališe zidal med nami. 36. Ohrani tedaj, sveti Go¬ spod vse svetosti! vekoma ne¬ oskrunjeno to hišo, ki je bila uni dan očišena. 37. Bil je pa Nikanorju za¬ tožen Razija, nekdo izmed sta¬ rejših z Jeruzalema, mož, ki je mesto ljubil, in je bil v dobrim imenu; kteri je bil zavoljo do¬ briga serca oče Judov imenovan. 38. Ta je dolgo časa ohranil sklep deržati se judovstva, in je 14. Alkim je kralju Demetriju tožil, „de Nikanor“ z Demetrijevimi nasprotniki vleče, „in de je Juda“, sovražnika njegoviga (llernetrijeviga) kraljestva, „njemu (Alkenu) naslednika“ v visim duhovstvu izvolil. 15. „malo svojih“, v greškim: „ne malo svojih a . 16. Glej zastran tega 1. bukv. Mak. 7, 33. i. d. 17. V greškim: ... „ razkopal, in bom veličasten tempelj Bahu %idal“. — Dali je izmišljen bog vinske terte, pijanosti in požrešnosti. I II. buli ve Makabejcov 14. 15. 865 bil pripravljen telo in dušo dati za stanovitnost. 39. Nikanor je pa hotel očitno pokazati sovraštvo, ktero je imel do Judov, in je poslal pet sto vojakov, de bi ga vjeli; 40. mislil je namreč, de bo Judam prav veliko škodo storil, če njega vjame. 41. Ko je pa derhal hotla v njegovo hišo pridreti, in duri raz¬ biti, in ogenj podtakniti, ko so ga že hotli zagrabiti, se je z mečem prebodel; 42. ker je raji hotel častito umreti, kakor brezbožnikam v pest priti, in svojimu rojstvu nasprotno gerdo ravnanje terpeti. 43. Ko se pa v naglosti ni bil smertno ranil, in je derhal skozi duri derla, je serčno na zid tekel, in se je junaško med trumo vergel. 44. Ko so se ti njegovima padcu hitro uganili, je padel ravno na zatilnik. 18 ) 45. In ko je še dihal, se je v sercu vnel, in je vstal; in ko mu je kri močno tekla, in je bil ranjen s prehudimi ranami, je tekoč šel skozi trumo; 46. in je stopil na stermo skalo, in že brez kervije svoj drob po¬ padel, in ga z obema rokama na trume 19 ) vergel, ter je klical Go¬ spoda življenja in duha, de bi mu to zopet dal; in tako je končal življenje. 20 ) XV. Poglavje. Nikanor se pripravlja za vojskovanje zoper Juda, je pa v boji premagan in ubit. Konec. 1. Kadar je pa Nikanor zve- dil, de je Juda v samarijskih krajih, je mislil sabotni dan z vso močjo nanj planiti. 1 2 ) 2. Judje, ki so bili prisiljeni ž njim iti, so rekli: Ne delaj tako' divje in neusmiljeno, ampak daj čast svetimu dnevu, ino časti Njega, ki vse vidi. 3. Ta nesrečni pa je vprašal: če je mogočen v nebesih, ki je zapovedal praznovati sabotni dan. 4. In odgovorili so: Živi Go¬ spod sam je Mogočni v nebesih, ki je zapovedal praznovati sedmi dan. 5. On pa reče: Tudi jez sim mogočen na zemlji, ki velevam 18. V greškim: „in padel je sred prazniga prostora ali pa: „na sredo trebuha 19. „na trume t. j., ua svoje preganjavce, na vojake (39. v.). 20. Zastran tega Razijeviga djanja sveti Avguštin opomni, de jeRazija zavoljo svoje zvestobe do judovske postave, zavoljo svoje ljubezni do domovine in zavoljo svoje močne vere hvale vredin. De si je pa sam življenje vzel, to se le ko resnična zgodba pripoveduje, ne, de bi se to, hvalilo, nikakor pa ne, de bi se posnemalo. — Od tega tukaj tedaj to velja, kar od druzih po¬ mot in grehov posamnih ljudi, desitudi,večkrat prav vernih in pobožnih, ki se v svetim pismu pripovedujejo, namreč: zapisano je, ker se je zgo¬ dilo, ne pa, de bi se spet zgodilo (Dr. Loh in Reišl). 1. Primeri s tem 1. bukv. Mak. 7, 29. i. d. iv. 55 II. bnkve Ufakabejcov 15. 866 za orožje prijeti, in kraljeve opra¬ vila izpolniti! Vender ni dosegel, de bi izpolnil naklep. 8 ) 6. Nikanor se je sicer vzdignil s prevelikim napuham, in je mislil vesoljno zmagavsko znamnje po¬ staviti nad Judam. 2 3 ) 7. Makabej je pa vselej upal z vso zanesljivostjo, de mu bo od Boga pomoč došla; 8. in opominjal je svoje, de naj se ne boje o prihodu narodov, temuč naj imajo v spominu po¬ moč, ki so jo bili z nebes pre¬ jeli, in naj tudi zdaj upajo, de jim bo Vsigamogočni zmago dal. 9. Govoril jim je iz postave in prerokov, in jih je spominjal bojev, ki so jih poprej imeli, ter jih je serčnejši storil; 10. in ko jim je bil tako serca vzdignil, jim je ob enim pokazal narodov nezvestobo in prelomlje- nje perseg. 11. Sleherniga izmed njih je oborožil, ne z brambo škitov ino sulic, ampak z naj boljšimi na¬ govori in spodbudljeji, in povedal jim je verjetne sanje, s kterimi je vse razveselil. , 12. Videnje je bilo pa tako: Onija, kteri je bil vikši duhoven, dober in dobrotljiv mož, častit¬ ljive podobe, pameten v zader- žanji, in prijeten v govorjenji, in ki je bil od mladosti v čednostih izurjen, je roke razprosterl in molil za vse judovsko ljudstvo. 13. Po tem se je prikazal tudi drugi mož, zavoljo starosti in slave čudovit, in z veliko lepoto obdan. 14. Onija pa je spregovoril, rekoč: Ta je prijatel bratov in Izraeloviga ljudstva; ta je, ki veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto, Jeremija, prerok Božji. 15. In Jeremija je stegnil des¬ nico , in je dal Judu zlat meč, rekoč: 16. Prejmi sveti meč, dar od Boga; ž njim boš posekal so¬ vražnike mojiga ljudstva Izra¬ eloviga. 17. Spodbujeni tedaj z Judo¬ vimi preblagimi nagovori, po kte- rih se je moglo junaštvo po¬ vzdigniti, in serce mladenčev po- terditi, so sklenili, se bojevati in krepko se vojskovati, 4 ) de junaštvo v tej reči razsodi, ker je bilo v nevarnosti sveto mesto in tempelj. 18. Za žene namreč in za otro¬ ke, in tudi za brate in sorod¬ nike so imeli manjši skerb; nar vekši in pervi strah je bil za sveti tempelj. 19. Pa tudi nje, ki so bili v mestu, so močno skerbeli ti, ki so se imeli bojevati. 20. Kadar so že vsi čakali bližnje razsodbe, in so bili so¬ vražniki že blizo, in je vojskina truma v versti stala, in so bili sloni in konjniki na priložnim kraji postavljeni; 21. in ko je Makabej vidil pri- 2. V greškim : ... „ izpolniti! In tako se ni zderial izpolniti svojiga hudob- niga naklepa 3. „je mislil“, Juda z njegovo vojsko vred popolnama premagati in po™ končati. 4. V greškim: ... „so sklenili, ne se usotoriti, ampak krepko se voj- skovati u . H. bnkve Makabejcov 15. hod trum, in mnogo pripravo orožja, in divjanje zveri, 5 ) je roke proti nebu raztegnil, in je klical čudodelniga Gospoda, ki vrednim daje zmago, ne po moči orožja, ampak po svojim do- padenji. 22. Govoril in molil pa je tako: Ti, Gospod! ki si poslal svojiga angelja pod judovskim kraljem Ezekijem, in si ubil v šotorišu Senaheribovim sto pet in osem¬ deset tavžent mož: Zgorej 8, 19. 23. pošlji tudi zdaj, Gospodo- vavec v nebesih ! svojiga dobriga angelja pred nami k strahu in trepetu pred velikostjo tvoje roke, 24. de se boje, ki s preklinja¬ njem pridejo zoper tvoje sveto ljudstvo. Tako je molil. 25. Ali Nikanor, in kteri so bili ž njim, so se bližali s trobenta¬ njem in petjem. 26. Juda pa, in kteri so bili ž njim, so Boga klicali, ter so se z molitevjo v boj podali. 27. Z roko so se sicer borili, v sercih pa so Gospoda molili, in so jih nič manj ko pet in tri¬ deset tavžent pobili, ter so se močno veselili pričujočnosti Božje. 28. In ko so bili jenjali, in so se z veseljem vračali, 6 ) so zve- dili, de je Nikanor padel s svo¬ jim orožjem. 29. Vstalo je tedaj vpitje, in vzdignil se je hrup, in hvalili so vsigamogočniga Gospoda z do¬ mačo besedo. 867 30. Juda pa, ki je bil vselej pripravljen telo in dušo dati za svoje brate, je ukazal, Nikanorju glavo in roko z ramo vred od¬ sekati, in v Jeruzalem prinesti. 31. Ko je bil tje prišel, je sklical svoje rojake in duhovne k altarju, in je ukazal priti tudi njim, ki so bili na gradu. 5 6 7 ) 32. In ko je bil pokazal Ni- kanorjevo glavo in hudobno roko, ki jo je bil ta iztegnil proti sveti hiši vsigamogočniga Boga, in se je prevzetno bahal, 33. je ukazal tudi jezik hu- dobniga Nikanorja odrezati in v koscih pticam dati, roko nespa- metniga pa tempeljnu nasproti obesiti. 34. Vsi so tedaj hvalili Go¬ spoda v nebesih, rekoč: Hvaljen bodi, ki je ohranil svoje mesto neoskrunjeno ! 35. Obesil je pa Nikanorjevo glavo verh grada, 8 ) de bi bila vidno in očitno znamnje pomoči Božje. 36. Vsi so tedaj sklenili z eno mislijo, tega dneva nikakor ne pušati brez praznovanja; 37. ampak praznik obhajati tri¬ najsti dan mesca, ki se po sir¬ skim jeziku imenuje adar, dan pred Mardohejevim dnevam. 9 ) 38. Tako’ se je tedaj godilo z Nikanorjem. In ker so od teh časov Hebrejci mesto posestvali, tudi jez s tem sklenem povest. 39. če je dobra in zgodovini primerna, je to, kar tudi sam 5. „s',veri“, t. j., slonov. Gl. i. Mak. 6, 34. 6. „so se z veseljem vračali“ od preganjanja bežečih. 7. Grad je bil še v rokah Sirijanov. Ti so bili boje s kakim izgovoram po¬ vabljeni priti gledat. 8. „verh grada“ na zunanjim zidu. 9. Glej zastran tega 1. Mak. 7, 49. in Ester. 9. 55 « 868 II. bukve Makabejcov 15. želim; če pa ni tako dobra, naj se mi spregleda. 10 ) 40. Kakor je namreč zoperno, zmiram le vino piti, ali zmiram le vodo, oboje premenjevati pa prijetno: tako tudi bravcam po¬ vest ne bo prijetna, če je zmiram enomerna. 11 ) Tukaj tedaj bodi dokončana. 12 ) 10. Pisavec tega tukaj prosi, de naj bi se mu pomanjkljivosti v pisavi spre¬ gledale; za resnico povedanih reči pa je sam sveti Duh porok, kteri je pisavca razsvetlil, de je le golo resnico pisal (Dr. Loh in Reišl). 11. „če je zmiram enomerna t. j., če se v enomer gole zgodbe pripove¬ dujejo, brez vpletenih mikavnih pristavkov, ki vedrijo človeškiga duha, če v povesti niso dogodbe namešane z lepimi opominki na Boga. — jutrovci pijejo za vinarn vodo, de si z njo gasijo vročino, ki jo vino dela. Nekdanji Ju¬ trovci pa so pili vino z vodo namešano. Poleg te navade se bere v gre- škim : „Kakor je zoperno, vino samo piti, in ravno tako zopet le samo vodo ; kakor je pa vino z vodo zmešano prijetno in dobra pijača: tako tudi povesi razveseluje ušesa bravcam s svojo naredbo“, t. j., če je lepo zverstena, in z mičnimi opominki uamešana. 12. „bodi dokončana namreč povest. — Perve bukve makabejske pripove¬ dujejo zgodbe do smerti Simona, Judoviga brata (134. leta pred Kristusam), in še s častjo omenjajo Joana Hirkana, Simonoviga sina. Kaj se je pa dalje godilo do Kristusa, v svetih bukvah ni popisano. To pa blezo gotovo zato ne, ker je bilo judovsko ljudstvo od Hirkanovih časov zelo razuzdano, in je pravo nekdanje judovsko življenje umiralo. Joan Hirkan je bil poslednji vla¬ dar, ki se je ravnal po Božji volji. Od začetka je bil sicer nesrečen, in Sirijani so ga stiskali; ali kmalo je našel priliko, gospostvo oslabljenih Si- rijanov iz judovske dežele popolnama odpraviti. Povsod je zmagal, sosednje narode je ukrotil, Idumejce, naj hujši sovražnike izraelskiga ljudstva, si je podvergel, in svoje kraljestvo je razširil, kakor nekdaj David. Z njegovo smertjo pa se je dokončala zgodovina Božjiga ljudstva pred Kristusam, in vse nesreče so odslej zadevale Izraelce. Hirkanov sin Aristobul I. je sicer nosil kraljevo krono, in je razširjal kraljestvo; tode že njegov brat Janej Aleksander je imel nesrečne vojske, in tudi hude znotranje razpertije v der- žavi in rodovini. Po Aleksandrovi smerti je kraljevala ženska, njegova žena Aleksandra; in Hirkan II., njegov nar stareji sin, je bil viši duhoven. Do obeh so imeli veliko moč farizeji, oni, ki so se bahali, de postavo nar bolje razumevajo, in nar vestniši dopolnujejo, v resnici so jo pa popačili, ji duha vzeli in le mertvo čerko pustili, ktere se še današnji judje derže. Joan Hirkan I. je spoznal nesrečo, ki so jo farizeji judovskimu ljudstvu priprav¬ ljali, in je odpravil šege njih izmišljeniga izročila; odslej pa je bila njih oblast neomejena, ktero so si pridobili z grozovitostjo in prekanjenostjo. Po Aleksandrovi smerti si je hotel Hirkan popolno vladarstvo ugotoviti; ali s po¬ močjo nasprotne stranke se mu je ustavljal njegov brat Aristobul II. Boj med bratama, ki so se Arabljani in Rimljani vanj vtikali, je končal Pompej, ki je jeruzalemsko mesto vzel, ozidje poderl, Hirkana II. sicer vikšiga duhovna in poglavarja poterdil, pa mu je davek naložil, in prepovedal, se kralja imenovati. To je bil začetek judovske podložnosti. Ko je bil pa Aleksander, sin Aristobula II., razpore napravil, je Rimljan Gabini zavoljo tega vladar¬ stvo nekterim plemenitnikam izročil. Juli Cesar je sicer Hirkana zopet po¬ stavil poglavarja, tode mu je dal Idumejca Antipatra opravnika, ker je ta Cesarju na Egiptovskim veliko pomagal. Zdaj je imel prav za prav Anti- pater oblast v rokah, in njegova sinova Herod in Fasael. Zoper to pa se je vzdignila nezadovoljna stranka, in je poklicala iz Sirije Antigona, druziga II. bnkve Makabejcov 15 . 869 sina Aristobula II. Herod je premagal Antigona; ali Parti so priderli iz Sirije, ter so posadili Antigona na prestol njegovih očetov, in so odpeljali Hirkana v jetništvo, kjer je tudi umeri. Herod je pobegnil ua Egiptovsko, in od tod v Rim, de bi dobil od Antonija triumvira (euiga izmed treh gospo¬ dov, ki so imeli vladarstvo v rokah) krono za Aristobula, Hirkanoviga strič- nika. Rimljani niso imeli navade, kron tujcam dajati; Antoni je pa vender le iz prijaznosti postavil Heroda Judam kralja, in rimski starašini so ga po- terdili (37. 1. pr. Kr.). Ko je bil pa Herod v Judejo prišel, se mu je An¬ tigon dve leti krepko ustavljal; tode Herod je z rimsko pomočjo zmagal, Jeruzalem vzel, vjetiga Antigona ubil, in je polagama ves makabejski (asmo- nejski) vladarski rod pokončal. Zdaj skuša uterditi svoje vladarstvo s pre¬ livanjem kervi in s prekanjenostjo, ter grozno divja zoper lastno rodovino. Desiravno je bil Antonije v prijatel, je vender po boji pri Akcii prestopil k Oktavijanu , ki ga je poterdil in pomnožil. Ker je bil grozovit, in je nejc- verske šege vpeljal, mu Judje niso bili nagnjeni. Sovražili in bali so se ga do njegove smerti, desiravno se jim je hotel s tem prikupiti, de je tempelj prelepo prezidal. Imel je z enajst ženami veliko otrok. Z Dorido Anlipatra, z Marijamno, Aleksandrovo hčerjo, Aleksandra in Aristobula, s Palado Fa- saela, z Marijamno, Simonovo hčerjo, Heroda, ki se je Filip imenoval, z Maltako Arhelaja in Heroda Antipa, s Kleopatro Filipa, četertuiga oblastnika v Itureji in trahoniški deželi, s temi in druzimi ženami še druge otroke. Proti koncu njegoviga vladanja se je včlovečil in rodil Sin Božji, obljubljeni Mesija. De se bo to zdajci zgodilo, se je prav za prav že napovedalo, ka¬ dar je bil Herod izvoljen judovski kralj ; zakaj očak Jakop je prerokoval (1. Mojz. 49, 10.), de se bo pozemeljsko Izraelovo kraljestvo umaknilo du- hovnimu Mesijevimu kraljestvu, kadar bo Judu vzeta vladarska oblast. To oblast je Juda zmiram imel od očaka Jakopa do Heroda Idumejca. Ob izhodu iz Egipta in ob času sodnikov je bil Juda vladarski rod (4. Mojz. 2, 3—9: 10, 14. Sod. 1, 1. 2: 20, 18.), kar tudi spričnje, de je bil Juda že v Egiptu pervi izmed dvanajst rodov. Savel, pervi kralj, je bil sicer iz Benjarninoviga godu (1. Kralj. 9, 21.), ali Benjaminov rod je bil zmiram združen z Judovim rodam (3. Kralj. 11, 13: 12, 20.). Z Davidam, ki je bil iz Judoviga rodu (1. Kron. 2, 15.), je dobil Juda za ves čas pred babi¬ lonsko sužnostjo kraljevo čast. V tem času je bilo sicer zraven Judoviga kraljestva tudi Izraelovo kraljestvo s kralji iz Efrajmoviga rodu; ali to nič ne de, ker seje bil Izrael sicer z Božjim dopušenjem, pa vender pregrešno ločil od Judoviga kraljestva. Po babilonski sužnosti je Zorobabel iz Judoviga rodu (1. Ezdr. 1, 8.) v Judejo nazaj peljal rod Judov, Benjaminov in I.evijev (1. Ezdr. 1, 5.), in njim se jih je le malo iz družili rodov pridružilo. Tukaj so bili sicer Judje podložni persovskim, egiptovskim in sirskim kraljem, tode na¬ mestili poglavarji, ki imajo v jutrovih deželah kraljevo oblast, niso nikdar bili tujci, ampak vselej Judje. De so pozneje to čast imeli viši duhovni iz Levijeviga rodu, in de je viši duhovska rodovina Makabejcov (Asmonejcov) še celo vso oblast prejela, zopet nič ne de; zakaj I.evijev rod seje že štel, odkar so se bili Izraelci ločili, in so malikovanje vpeljali, ter levite izpodili, k Judovimu rodu, ki jih je sprejel v opravljanje službe Božje (3. Kralj. 12, 31. razi. 18.). Torej so bili od očaka Jakopa zmiram Judje vladarji v Izraelu, in Herod, Idumejic, je bil pervi tujic, ki je sedel na prestolu ljudstva Božjiga, in je bil tedaj tisti, ki je v sebi in po sebi oznanoval konec po- zemeljskiga kraljestva Judov. S tem so se združile še druge znamnja med narodi, ki so očitno kazale, de seje približal presrečni čas, de bo rojen Zveličar sveta, kteriga so preroki napovedovali, in vsi narodi pričakovali — Jezus Kristus, kteri je čez vse, Bog, hvaljen vekoma! Poprava pogreškov. V I V II VIII. V IV. v v. n n n rt n n rt 55 rt rt rt rt + rt n rt rt n n 55 » n » 55 55 n n 55 J) » 55 Y) 55 55 55 V) V VI. 55 55 55 55 55 55 55 55 55 5 ) 55 55 55 55 55 5 ? 55 55 55 55 55 55 55 55 zvezku, v predgovoru XIV. stran, namesti: Lorene Pilllar, kaplan v preddvoru, beri: Anton Mežnarc, bogoslovec. zvezku 126. stran, 6. verst. »sinu Sarrij?vimu “ beri: »sinu Sarviinimu u . To moško ime spreminjaj v žensko tudi v naslednjim (2. Kralj. 2, 13. in 18: 3, 39: 8. 16: 14, 1 : 19, 9. in 10: 17, 25: 18, 2: 19, 21. in 22: 23, 18. in 37. — 3. Kralj. 1,7: 2, 5 in 22.)j Sarvija je bila namreč Davidova sestra in mati Abisajeva, Joabova in Asaelova. zvezku 111. Ps. 7. v. k besedam: »Pcrpravljeno je njega serce“ perstavi besede: .,upati v Gospoda v 112. Ps. v 8. v. »med pervake“ perstavi še: »med pervake u . zvezku 402. stran, 18. razi. »sv. Pagnini a beri: »Sant Pagnin u , in kolikorkrat še to ime nahajaš. — Pagnin (Santes Pagninus), iz reda svetiga Dominika, je bil zelo učen in sloveč mož zavoljo znanja hebrejskiga jezika, zvezku 22. stran 21, v. „® njih očetam“ beri: »z nju očetam 11 . » zvezku 22 . 28. 103. 108. 152. 184. 200 . 203. 210 . 214. 294. 332. 401. 414. 428. 429. 430. 434. 37. 78, 34. razi. »belezni“ beri: »bolezni 11 . 40. razi. »mod o“ beri: »modro 11 . 10. v. „učenikov“ beri: »učenike 11 . 15. v. »od Daniela preroka “ beri: »po Danielu preroku 41. v. »dvoje rib’ 1 beri: „ dve ribi"". 28. v. „ Blagoslavljajte “ beri: »Blagoslavljajte 1 *. 20. v. »ali naj drugiga čakamo ?“ izpusti »naj". 16. v. „ dvoje rib" beri: „ dve ribi". 4. razi. »dopušali" beri: „ opušali“. 1. v. »tiberijaško 11 beri: „liberijsko “. 2. v. »ko so bili večerjali “ beri: »odvečerjali". 34. v. „ Eneja“ beri: „ Enej“. 22. v. »pa svojim sercu‘ l beri: »po svojim sercu “. 9. razi. „ njegove tovarše" beri: »njegovih tovaršev“ 28. v, »v njim 11 beri: njem u . 27. razi. »kakor de bi bili" beri: »kakor de bi bile u . 19. v. ..bili vraže uganjali 11 beri: „ vraže uganjali “. 11. v. »po njim 11 beri: »po nji u . 10. v. »v njim 1 '- beri: »v njem “. 79. v obsežku »po njim" beri: »po njem". 116. stran 20. v. »se to ne pravi" beri: »se temu ne pravi 116. 147. 281., 295. 350. 352. 396. 397. 489. 22. v. »zajesti in piti" beri: »de bi v njih jedli in pili". 7. v. »vdobljena" beri: „ vdolbena “. 5. v. »naj prebije'" 1 beri: »naj prebo". 5. razi. »ne nimajo" beri: »nimajo". 15. v. »ne požene “ beri: »ne poganja 11 . 26. v. »ne le zemlje “ beri: »ne le zemljo“. 11. v. »vso to“ beri: »vse to". v vvodu »verni bodo “ beri: »verni so". 17. razi. »je bil 11 beri: »je bilo' 1 . Druge pogreške bo dobrovoljni bravec sam popravljal. NRRODNfl IN UNIUERZITETNR KNJI2NICR 000000485 ; «