f
Naj reč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
VeUa za vae leto ^ . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
1 Za inozemstvo celo leto	$7.00
i
u 9
0 s
J
GLAS
nsti8!oyensldhidelaVcev^vAmen£t
TELEFON: 00BTLANDT 3870
NO. 121. — ŠTEV. 121.
Entered m Second Class Matter, September 21. 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congrew ol March 3, 1879
NEW YORK, MONDAY MAY 24, 1926. — PONDELJBK, 24. MAJA 1926.
francosko Španska
ofenziva v maroku
Francosko-šparoke sile »o baje vprizorile odločilni pogon na afriške vstaše ter zavojevale 400 kvadratnih milj najbolj opasnega ozemlja. — Ab-del Krim je baje ujet. — Rifska fronta na iztočnem sektorju omajana.
FEZ, Francoski Maroko, 23. maja.—Francosko španski jekleni obroč se je pričel stiskati krog Abdel Krima. Traquist in Temansit, dve glavni postojanki nfskega poglavarja, se nahajata v dosegu zavezniških topov. Štirinajst dni trajajoča ofenziva, izza prekinjenja mirovnih pogajanj, je bila izvedena na severo-afriški način", kajti v Severni Afriki je dober strelec, ki se skriva za pečinami, vreden petnajst drugih vojakov, ki se bore na prostem. Ta ofenziva je prinesla francosko-španskim četam velike dobičke, ki se tičejo nekako 400 kvadratnih milj ozemlja, vsled česar je postalo rifsko ozemlje manjše kot je bilo kdaj izza časa, ko so ga skušali zavojevati Rimljani leta 40 po Kristovem rojstvu.
Španske sile napredujejo v zapadni smeri od Adžirja in Melille, dočim napredujejo Francozi severno od Sidi Bureka, kjer so dospeli do točke, katero smatrajo Rifci za nezavzetno.
Tekom dosedanje ofenzive so imeli Francozi nekako 200 mrtvih in nekako 700 ranjenih. Pregnati so Abdel Krima iz postojank, glede katerih je izjavil slednji, da pričakujejo z največjo hladnokrvnostjo evropskega napada.
Tekom jutra dne 1 5. maja je šest baterij topov vseh mogočih kalibrov obstreljevalo gorski vrhunec, imenovan EI Azrub. Od dveh zjutraj pa do časa, ko je napočil dan, so izstrelki na matematičen način eksplodirali nad gorskim vrhuncem.
—	Nobenega Rifca ni več na tem gorskem o-bronku in na višini, — je izjavil general Ibes. — Tretja kompanija Legije tujcev naj odide na ravnino, spleza na goro ter zavzame strategične postojanke.
Grmenje topov je potihnilo, a streljanje pušk je trajalo naprej. Z gore pa ni bilo nobenega odgovora.
—	Gora je tiha, — je rekel general Ibes. — Naprej! Tretja kompanija Legije tujcev je pričela
plezati navzgor, a ob istem času so se oglasile strojne puške Rifcev.
—	Beštije, — je izjavil general. — Naši ljudje naj se umaknejo.
Nato je ukazal nadaljno artilerijsko obstreljevanje, in naslednega dne je zavzel vrhunec brez vsakega najmanjšega odpora.
Sid Mohamed Akerzan, načelnik rifske mirovne delegacije, je rekel par ur predno se je vrnil v glavni stan Abdel Krima: — Francija in Španska bosta plačali ceno zavojevanja naših gora, ki bo navdala ves svet z grozo.
Vsa znamenja kažejo, da se bo njegov proroko-vanje tudi izpolnilo.
Francoska cenzura v Fezu ne dovoli objaviti francoskih izgub.
TANGER, Maroko, 23. maja. — Francozi trdijo, da je bil Abdel Krim, maroški vstaški voditelj, ujet z družino vred v Traquistu.
P ARIZ, Francija, 23. maja. — Francoski vojni urad ni dobil še nobeenga poročila, da je Abdel Krim ujet.
FEZ, Francoski Maroko, 23. maja. — Francozi trdijo, da se je pričela drobiti rifska fronta na iztočnem sektorju. Plemena, ki so bila preje verna Abdel Krimu, so se baje podvrgla (da se upro v naslednjem trenutku.)
Konec karijere proslulega zločinca.
Richard Reese Whitte-more je bil spoznan krivim umora po prvem • redu. — Njegova usoda je sedaj odvisna od sodnika, ki ga lahko obsodi na vislice ali dosmrtno ječo.
P, Al jTIMORE. 22. m a/j a. —
Richard R<*eso TVhtt.temoro, bari-ilitslvi Voditelj, jo bil spoznan krivim umora po prvem redu v procesu, ki jo bil zaključen pozro vre raj zvečor. Sodnik En.jr^no OThmne bo prihodnji teden izrekel sodbo. Edinolo od sodnika jo odvisno, <-o l»o moral bandit končali svoje -življenj o na vislic ali ali ee bo olisojen na dosmrl.no jelrO.
Porota se je posvetovala le eno uro in ipet minut. "Whittemore izpubil kontrolo na»d svojimi živ-
Kako so usmrtili Stanka Jukiča.
Možak, ki je umoril svojo šestnajstletno ljubico, je moral umreti v celici, napolnjeni s plinom.—Good bye, boys, je rekel hladnokrvno v slovo.
RENO, Nevada. 22. maja Stani vO »Jukic, morilec svoje šestnajst. let stare lju-bice .Jemiie Ma-dek, je 'bil usmreen včeraj v državni kaznilnici v Carson City in sicer s 'pomočjo hidrocianidlenejra plina. Po hodniku, jetaišmee je šel r-!«vto mir.no in od tam stopil na dvorišče ter pozdravil spotoma kakih pel indv;ijise<t prič 7. besedami : Good bv, boys. I'm stiM 'brave. We are only onee in tihls world.
Stopil je v majhno ek.sekuei.i-sko kamrico smehljajoč-, sedel na stol, nalašč pripravljen zanj ter si dal mirno prrveaati rdki in
_TELEFON: COBTLAMPT 2876
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV,
ci, ko je bil proglašen pravorek | no^i. Nato so se pazniki odstrani t«*r jo pljunil v lice državnega ,li in vraita so se zaiprla..
pravdnik a, Herberta O'Connorja. Premagali 'jra pazniki ter odvedli nazaj v celico. Straža je bila tekom pretekle no<ei zelo oja-čena. Njogova žena je omedleli v dvorani, ko je slišala ipravorek.
Whittemore je brl ^pozna-n kri- zaspan.
To je bil tudi signal, da se prične spuščati hidro-eianidični plin v majhni 'prostor, kjer se je Jukic medtem prenehal smehljali. To pa se ni zgodilo radi tega, ker jo bil prestrašen, temveč kar je bil
Velik požar v Baltimore.
BALTIMORE, Md.f 21. maja. Viried požara sta JbčK uničeni včeraj dve veliki napravi -za izdelo. vanje umetnih frnojfl ▼ Oamtoou, dočim so bde naprave Baltimore Copper Smelting Co. močno po-ikoda znaša
Madžarski ponarejevalci pred sodiščem.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 23. maja. — Najkasneje v gredo bo končana obravnava proti madžarskim ponarejevalcem francoskih bankovcev.
Glavna krivca sta (knez Vindiš-gree in potioajnki komisar Nados-
vim umora' Roberta lloJtmann, paznika Maryland kaznilnice.
Tmor je bill izvršen dne 20. februarja 1925, ko je odslužil 1 e dvajset dni kac.ni. odmerjene na petin a,St le;t. Potem ko Je ubil Hottm ana, je poibefrnil. Ni zanikal uboja ter rekel, da je nastopil v 4'samoobrambi".
Whittemore. ki je postal noto-ričen šele kot načelnik banditske tolj>e v New Yorku, se je moral pred kratkim zagovarjati v Rnffalo radi nmora dveh bančnih slov, pri •oemnr jo padlo v roke banditov $93.000 v gotovim, a ta-mošnja porota so ni mogla zedi-Tkiti, in Whittemore je bil vsled toga odvoden nazaj v New York' in od tam v Baltimore, kjer se je vršil zadnji proces proti njemn.
Ko je zaključil drž. pravdnik OTVnmor svoja izvajanja, je naročil sodnik poroti, naj razmišlja o pravo reku. Državni pravdnik je priporočil poroti, naj izreče l*rez-posrojen pravorek umora po prvem redu.
Edgar Allen Poe. zagovornik Whittemore Je trdil, da dokazi ne opra.vičujejo brezpogojnega pravo roka radi umora rpo prvem redu. Trdil je, da je bil izvršen ubojy v samoobrambi ter prosil za opro-ščonje obtoženega. Poe je trdil nadalje, da je bil Whittemore ie. igrača v rokami drugih in da gre za to, če more biti obtoženi s takim rekordom kot Whittemore, deb-žen poštenega procesa ali ne.
Ce»;>ra.v ni kaizal bandit nikakih Čustev na svojem obrazu, ko ga je progftasai državni pravdnik ''morilcem iz prevdarka". sta se njegovi roki vendar tresli in celo njegovo obnašanje je kazalo, da čuti vso težo te c/bdo&žbe.
Poe je bil imenovan od države kot zagovornik Whittemora ter je rekel porotnikom:
—	Bil sem imenovan od sodišča, da gia branam in moja dolžnost je paziti na to, da se vam postavo in d</jtstva celega slučaja obrazloži na primeren način.
—	Whittemore je v tem lučaju le zastavni predmet. Resnično vprašanje je, če more biti deležen mož s takim rekordom feot njegov, prostega in nepristranskega procesa kot ga določajo postave Marvlanda.
sy. Madžarski zakonik določa ea ponarejanje denartja petintride-elt zapora. Vsi so pa prepričani, da ne bosta obsojena -na ve« kot na pet let ježe.
Pol minute pozneje je pričel •kimati y. glavo in v štirih minutah je bil mrtev.
Preko dneva je prišel warden J Maxwell v celice, v katerih sta se nahajala Jukrč in John Randolph ter prečrtal Jukiču potrjen je *-mrtne oUsodbo. Nato je otlšel k Randolplm ter ga informiral, da je pom i k,stilni svet izpremenil njegovo smrtno obsodbo v dosmrtno ječo.
Izdal se je v spanju.
CHICAGO, 111., 23. maj a. [ — Glenn Dulbois ni moge;l krotiti jezika. Govoril je v spanju in ra-diteiga ga je poteva'Ia njegova prava žena pred sodišče.
— Govoril je o neki drugi ženski ceio noč, — je rekla. — Iz tega sklepam, da ima druge ženske.
Dubois je bil ločen že dvakrat a ne še od svoje tretje žene.
Velike slavnosti v Rimu.
RIM, Itallija, 23. maja, — Papež Pij je danes proglasil v katedrali sv. Petra za blaženo sestro Tou-ret, ustanoviteljico reda sv. Vin-cenea. Živela je v devetnajstem stoletju.
Cerimonijam je prisostvovalo nad 60,000 oseb.
Baldwin je znova skušal posredovati.
Odgovor angleškega ministrskega predsednika na izjavo premogarjev je poglobil prepad med obema strankama v premogarski stavki.
LONDON, Anglija, 23. maja. — Odgovori ministrskega predsedniška Raldwina na ugovore premogarjev in lastnikov premogovnikov proti vladnim predlogom za mir v njih industriji je zdrobil zadnje, upanje, da bo vladno posredovanje v tej kočljivi zadevi u-pesno.
Premogarska federacija in lastniki premogovnikov so izsledili .številne mapake v programu Bald-wina. Premoga nji so izjavili, da pomenjsa ta program Skrčenje plač delaveev še predno bi se uveljavilo reformo v industriji, dočim so delodajalci izjavili, da smatrajo program preveč prist.rau* skim v prilog premogarjev. Raz-ventega pa so se postavili proti "neupravi čen em<u'' vm eša v a n j u vlade v zadeve njih industrije.
V svojem odgovoriti je-rekel ministrski predsedhiik premogarjem, da ne more imeti absolutno nobene koristi, da bi se sestal ž njimi dokler vztrajajo pri svojem dosedanjem stališču. Pripravljen pa je baje storita to, kakorhitro bo izvedel, da hočejo prejeti njegovo predloge.
lastnike premogovnikov pa je ostno pokaral ter rekefl, da kažejo povsem (neprimerno omalovaževanje tako narave njegovih predlogov, kot resnoiSti sedan!jega položaja.
Vsa dejanska (znamenja kažejo .da ibo ptriSflo do dolgotrajnega boja med možmi in lastniki premogovnikov. V svojem včerajšnjem ugotovilu je tajnik premoga rske federacije Cook odkrito priznal, da se je izjalovila generalna sta.vika, koje namen je 'bil pomagati premogarjem, da pa je kljub temu pozval druge una je, naj ne prevažajo domačega premoga in ne razkladajo premoga iz inozemstva. Težko je soditi za trenutek o uspehu njegovega poziva in malo vrjetno je, da bi se železničarji odzvali temin klicu na pomoč.
Angleška
V P.9
spijonazna
služba.
Mehika bo izgnala vse tu jezemske duhovnike.
MEXICO CITY, Mehika, 23. maja. — Mehiška vlada je sklenila deportirati vise tujezemake duhovnike. Te dni bosta izgnana dva AmerikancaL Ameriško poslaništvo siima o tem še nobenih
pd%eil.
Okužena živina.
SACRAMENTO, C»l., 23. maja. CaJifornija je proglasila karanteno proti mehiškemu oeemlju, ker so se pojavili pri živSni slučaji kuge na gobicih.
Angleško špijbna ž o v Franciji, vsled katere so bili obsojeni na zaporne kazni trije Angleži, so v Londonu le deloma zanikali.
fcOJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NASbODX/\ NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
LONDON, Anglija, 21. maja. Včeraj ni mogel v poslanski zbornici zunanji minister Chamberlain popolnoma zanikati stikov vlade s tremi Angleži, ki so bili obsojeni kot špijoni.
Neki član delavske stranke je namignil, da je pripadal eden treh obsojenih angleški tajni 9lužbi. Chamberlain je ponovil izjavo angleškega potaLamika v Parizu, lorda Crewe, soglasno s katero ni bil noben department vdade na kakršenkoli način zvezan z delovanjem Burndet Wireless Co., pri kateri so bili nsfoižbeni trije obsojeni špijoni. Ni pa zanikal možnih stikov vlade z obsojenimi kot priva-trimi osebami.
Liberalni Star izjavflja, da si vlada ne upa izjaviti, če je odgovorna za procesiranje angleških podanikov v Franciji. Če je temu
general pilsudski
diktator poljske
Državni preobrat, ki ga je izvršil Pilsudski, je škodoval njegovemu ugledu, katerega si je pridobil tekom vojne. — Amerikanci so poslali svoje družme preko meje, dokler ne bodo razmere v poljskem glavnem mestu ustaljene.
VARŠAVA, Poljska, 23. maja. — Čeprav je ie malo vrjetnosti, da bi izbruhnile nadaljne sovražnosti med nasprotujočimi si deli poljske armade, je poslalo več Amerikancev, živečih v Varšavi, svo-je družine preko meje. Nekatere take družine so že v Nemčiji, nadaljne pa so na poti v Francijo in Italijo.
To pa je le varnostna odredba, ki ne temelji na nikakem gotovem poznavanju bližajočih se dogodkov.
Cenzura, uveljavljena glede časnikarskih poročevalcev, ki so skušali opisati resnični položaj, je bi-la razširjena tudi na fotografe, ki so skušali vzeti filmske slike opustošenja. Slike velikega skupnega groba, vsebujočega na stotine trupel ubogih žrtev, na varšavskem pokopališču, ne bo mogoče videti izven Poljske.
Fotografom, ki so skušali napraviti slike, so za-pretili z aretacijo ali pa jih enostavno pregnali.
Dokler ni vprizoril maršal Pilsudski svojega državnega preobrata, brez dvoma v sebičnem namenu ali kot plačanec francoskih intrigantov, je bil narodni junak, katerega je spoštovala vsa Poljska. Danes pa je stvar drugačna. Ce bi bil ostal v svojem dosedanjem zavičaju, bi bil njegov ugled neoporečen. Častniki, posebno pa oni, ki so se borili v Tujski legiji, katero je ustanovil Pilsudski v pričet-ku svetovne vojne, proti Rusiji, so smatrali svoja stališča za ogrožena.
Pilsudski je istotako organiziral napol vojaško organizacijo, imenovano Strelci, ki je štela nekako 60,000 mož. Pod vlado Strzinskija se je posrečilo levemu krilu Pilsudskega v poljskem Sejmu izsiliti imenovanje generala Zelihovskija na mesto vojnega ministra. V kakovosti vojnega ministra je skušal Zelihovski povečati organizacijo Strelcev ter je delil med rekrute vojaške puške.
Ko je bila vlada Strzinskija pred kratkim poražena, so se pričele razne intrige v armadi, ki so do-vedle do vojaškega upora v Varšavi in državnega preobrata.
tako, potem naj javno prizna, da je nekdo v Vladi izdajal denar za
izšpijaniranje francoskega zaveznika.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
Jugoslavija:
500 Din. — $ 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din. — $18.60 5000 Din. — $92.00
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštna hranilnica** v Ljubljani.
Italija in zasedeno ozemlje:
200 Lir —$ 8.90 500 Lir — $21-25 300 Lir — $13.05 1000 Lir — $41.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot 20« lir, računamo p« 15 eeotor za poštnino In drago stroške.
Razpošilja na zadnjo pošte in izplačuje Ljubljanska kredilm bate v Trsta.
Za pošlljatve. ki presegajo PETTISOČ DINABJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust.
Vrednost Dinarjem In Liram nI stalna, menja so xt&nt tal nepričakovano ;ix tega razloga nam ni mogočo podati natančne eeoo naj računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poelaoi denar v roko.
Poštijatve po brzojavnem pismu izvršujemo v naj. krajšem času ter računamo ta stroške $1.—.
Donar nan Je poslati najbolje pa Domestic Portal Money Ortcr al New York Bank Draft.

FRANK SAKSER STATE BANK
82 COBTLANDT STREET, NEW YORK. Telephone: COBTLANDT 4687.
igEsaaiSifeggggss

mm^m
GLAS NAHODA' 24. MA-JA 1925
............... ............
i rti ....."H
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Knz& vfoškem fašizmu. 1 |
Govoriti danes o kriz! v italijanskem fašizma, namreč o krizi, i ki naj pomeni za fasistov.sko .stranko, za režim kritičen prehod, od katerega naj bi bila odvisna nso-
Owned and Published by
8L0VENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)	t
Frank Sakser, president.	Louia Benedik, treasurer da stranke in režima, je danes pro-
Place of "business of the corporation and addresses ofabove officers:.tovo prezgodaj. Tu pa tam pride 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan. New York Citv. N. Y. res do	simptomatifinih in-
---eidentov med pristaši raznih struj
"GLAS NARODA" ■ faii2mu k; kažejo da stranki "Voice of the People	_!n<>kaj vrp. a stl.„ jp ap pojavljajo
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za telo leto velja list za Ameriko
in Kanado ............................$6.00
Za pol leta_____________________________$3.00
Za četrt leta ________________________%lSo
zno roko za vajeti obeh najmočnejših struj v fašizmu. Ako izgine Mussolini. zgubi italijanski narod osebo, v kateri vidi konkretizirano silo in moč fašizma, brez katere si fašizma sploh ne more predstavljati. Z Mussolinijem izgine v očeh njavega italijanskega naroda provi ' deneialna oseba, ki edina more s svojim nknbom in izredno s pre t- j nastjo tiščati k tlom .spore med ' pristaši Federzonijeve zmerne« sti«nje in Farinaeei jeve ekstreme
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(P*f*l|n LanguaM Information ftorvic«. — 4u«o*|*v BurMU.)
S AN FRANCISCO.
P.ilo je 1. 1310 — torej le 27 l<>t , imenom "Tlie days of 40" (Dne-po Kolumbovem odkritju Amerike vi h^a 18-10) in ti prvi srečelovci, — ko je Cortez osvojil in zasedel ki so v velikem številu in ob o_ Mehiko in jo imenoval Novo gromnih težavah in nevarnostih Španjsko. Kmalu potem je sledilo pridrveli v Californijo, -,o znani naseljevanje Californije potom Me- ' pod imenom "The Fortvniners".
Subscription Yearly $6.00. Advertisemeni on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. DenaV naj se ni. Usoda je hotela, da je duša vse blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- j opozicije, vodja socialcev, posla-kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje nee Amendola, podlegel ranam.
najdemo naslovnika.	_
-__I
"G LAS N A It O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. i Telephone: Cortlandt 2876.
DOBER POMOČNIK V SILI
«»"siuee.
pav v vseh strankah in navadno Za New York za celo leto .$7.00 se spor meti njimi poostri posob-
Za pol leta .............................. $3.50 no takrat, ko stranka nima več ne- - Mussolini se tega .sam preveč za-
Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 j varnega nasprotnika pred seboj, jved*u da bi verjel lastnim bese-Za pol leta .............................. $3.50 ( ko se stranka cut i močno. In rav- ,dam, ki jli je izgovoril na prvi seno to svojstvo vseh strank prihaja !ji poslanske zbornice po atentatu danes do izraza v fašističnih vr-j na njegovo osebo: 44Hočem. reči. stali. Opozicije, ki bi bila danes'da je za vse možnosti že vnaprej fašizmu res nevarna, pravzaprav j preskrbljeno, da bo fašizem s svojo železno roko še nadalje vodil usodo italijanskega naroda."
Da obstoji med Farinaceijevo in Federzonijevo strujo hud antago-nizem. je dejstvo, ki ga ne tajijo niti fašisti sami. Vzroki tega na, sprastva so različne narave. Kljub temu. da ne moremo Farinaceijevi struji odrekati gotove načelnosti — saj je bil Farinaeei do-ledno /a neizprosno borbo proti opoziciji in je po Matteodtijevem umoru .s svojo dasledno intransigentnostjo rešil fašizem — je gotovo, da igra pri Farinaeei ju vsaj danes glavno vlogo osebna ambicija. Farinaeei bi rad sam postal diktator. Mussolini to prav dobro ve, in se radi tega nagiba k Federzonijevi struji, ki ima za glavno glasilo milanski "Popolo d'Italia", ki ga je ustanovil Mussolini sam in ga vodi njegov brat Arnaldo. Mussolini je porabil prvo priliko, da potisne v ozadje sebi nevarnega Farinae-cija; po Matteottijevem procesu je Farinaeei "prostovoljno" od-

ki so mu jih zadali fašisti v Mon-tecattini, ravno isti dan, ko je Mussolini ušel angb^ški atentator-ki z malo oertanim nosom, presto Amendola bo vodil opozicijo menda senator Albertini, ki je gotovo v roden naslednik kremeni! ejra A-mendola. Toda kaj. ko Aventini-
ja danes ni več! Vsaka izmed opo_
_ ^ i t ,
~	tzieijskih strank vleče na svojo ro-
Franciji' prihaja poročilo, da toliko časa ne 1*> moglo biti ko. Liberalci, oni liberalci, ki so niibeiie«.-a govora o radikailni sike i ji za oporo firnuika, ki pada od nekdaj tako zvesto propovedovali • Inr- do dne. dok! t ne bo utvar jena nova. boljša .štabi bi a in vse Obse.' nauke individualizma. so po veči-vlada. Ni posebno težko uganiti, kdo je stavil -ta po<roj. Bili ni prešli k fašizmu; drugi izmed sil gospodje bankirji, bila je vi>oka financa francoske republike, ki njih (n. pr. Orlando) so se vsaj i p< viti na mesto že precej zvodenelciga liberalnega kabineta začasno odtegnili javnemu življe-liiianda vlado, ki bi imela za .sehoj zaupanja vredne in zanesljive nju. Giolitti je sicer ostal dosled-\ - !< kapitalist h'ne stranke. Ker jim ni go.-ipod Aristide Briand še no zvest sboji vmesni politiki, a vedno dovolj kapitalističen, dovolj služabnik kapitala, okušajo je gotovo prestar, da bi še kdaj i .Tati -bankirji s pomočjo majhnega -ia-iljevanja roakel jorbarno bož-1 dočakal ugoden trenutek. Bodoč-jo previdno*! ter spraviti na čulo vlade zopet .skrajne konservativce nost je v rokah organiziranih
strank, katerim bodo parlamentarne skupine, izvoljene na podla-
To se jim bo pač tudi posrečilo. Pni tem ne gre le za finančni-
ke Fnaoicije, ki ne pridejo v .prvi vrsti vpoštev. Ob sedanjem času individualnih programov ali o- _________ i_________
haliaja.ro namreč v Parizu visoki gostje. Ta'ko se naprimer nun- Jsebnih simpatij, prej ali slej mora- stopil kot glavni tajnik fašistov-di v franco kern glavnem mestu Mr. Thomas Lamon.t, ki je član (]e podleči. Izmed ostalih opozicij-..hih-ne hiše Morgan & Co. in razven njega in i>oleg njega se naihaja škili skupin je ostala stranka po-poleg manjše golazni v Parizu 'tudi Sir -Josiali Stamp, vodilni an. f pola rov gotovo najbolj kompaktna. gV-kt tin.i.mnik. S tem pa mikakor še ni izčrpan seznam bankirskih | Ta stranka pa se že po svojem kr-■ !:;< !i.f;.u<t\\ Pariz ima tudi ča-t videti v svoji sredi Mr. Benjamina ščanskem programu omejuje na
ske stranke. Farinaeei je šel gotovo predaleč, ko je kot glavni tajnik fašistov.ske stranke branil Matteotrtijevp morilce in vrgel pri procesu na tehtnico vso težo faši
edina more vreči sedanjo diktaturo. Popolari posvečajo vso skrb notranji organizaciji; posrečilo se jim je obdržati v svoji stranki ogromno
munLsti gotovo najbolj agilni; saj je teren pripravljen, ako ekstrem rodi ekstrem. Ravno radi tega jim je vlada povsod za petami in jih tišči k tlom z vsem državnim a]*a-
Turatijevili zmernih socialistov, ko se je Turati še 1. 1923., ko mu je kralj ponudil vlado, bal sprejeti odgovornost za državo? Bolj bojeviti maksimalisti so ravno radi tega razkola v socialističnih vrstah prešibki za odločilno borbo proti fašizmu. Republikanci niso stranka mase, nimajo aktualnega
same.
V inozemstvu in tudi v Italiji je ta javni in direktni pritisk na j list ico zbudil gnus in odpor. Mussolini se je tedaj prav lahko rešil Farinaceija. Poglavje o dokumentih proti Mussoliniju, do katerih je prišel Farinaeei med procesom, je malo verjetno. Mussolini bi se v tem slučaju gotovo delal dobrega svojemu rivalu! In dokumenti, ki da jih ima Federzo-n i proti Farinaeei ju, o milijonih, ki jih je ta prejel za borbo proti
ratom. Kaj naj pričakujemo OiP zavodu Banea Commereiale ltali-
Sltojig, mogočnega voditelja in generalnega ravnate4ja -zveznega ' boj v ustavnih mejah in bi se ne stovskega režima, t. j. vlade si i vrt vnvga bančnega sistema, torej istega gospoda, ki je svoj eas iz- mogla odločiti za nasilno akcijo, ki vi šil pravi moj.-»lovski čin. tla. je spravil Anglijo kmalu po zaldjui-' cen ju vojne ter sklepu mirni nazaj k zlatemu standardu.
Seveda ni nik;i.k slučaj, da so se sestali najbolj uplivirr in odlični denarni knezi sveta ravno sedaj, — v času kats.trofahieiga pada-
i \ !•!•( i Mo-t i franka. v g!a\meni mestu frajico«ske republike in j maso delavstva, ki je združeno v ■ i.i s< j(. lavno v t-h duch pojavilo poročilo, da je ta-oba ministntvo taicozvanih belih organizacijah, linanda i.i-opolniii aili nadomestiti / bolj ''»zanesl-jivim" ministr-1 Izmed bojevith strank so ko-i v<'in. Z dir.igimi besedami rečeno pečajo Napoleoni svetovnega finančnega kapitala s tem, da predpisujejo Fraaiciji, kaj mora sto-iita in kako mora storili to. seveda pod pogojem, da pripisuje sploh kako vrednost temu. da jo "sajiira" mednai-odno oderuštvo.
Dejanski pa ni ze davno nikaka skrivnost več. da namerava svetovni kapital obesiti Franciji neke vrste Dawesov načrt.- Dawesov
! P- bi f >omen j al za /maGrovito Francijo natačx»o isto kar pome-i.ja /^i poraiže.no Nemčijo 3 — Franciji se hoče na ta oili oni načkn jx>-hi.iga.1 i i/ njenih finačuih zadreg, pod pogojeni, da Juuli dovolj varnosti, to j««, da zastavi deželo, ljudi in njih lastnino onim, ki so pri-) i a\ 1 je.nj pogoditi ji denar — seveda z visokimi Obrestmi in oderu-
skiiiit jiogoji.
Ame i>ka vlada se v družbi ameriških in angleških bankirjev /av/ema /a to, <U v.-iLi Franciji neke vrste Dawesov načrt. V Fran-< ;;i ni prišlo še dosti tozadevmih stvari v ja\most 'in sicer raditesra.,
k. 1 se je bati lazb-mrjeiij^, ki bi se takoj pojavilo v Franciji ol. ob.'programa— kdo je danes v Italiji jau takega namena. Francoski narod je »precej neČiimiren ter se bo f>roti sPlo^no priljubljenemu kra-ry>1"vf> « inil žaljenim, če h\ se zahtevalo (hI njega naj se skloni pod IjU ? ~' in se zadovoljijo s kako te-Iravdin .!<ii jar«m merlnaroibieira oderuškega kapitala, — prav ko^ oreti«'no zafrkacijo na račun fa-- je n...ra!a* skleniti "uničena" Nemčija. Vlada Brianda pa je iz- žisioVskih i(leolo"°v v svojem si-.,avi a. da je pripravljena preštudirati resne pivdloge take vrste. koraj^nem listu "Voce re-I)oM-,laj pa ni še nikdo drznil približati se ji s takimi predlogi. ,Pllbllcana"•»
V !»d t. .a -u> v/eli me. i iti i-oi in i bankirji, z Morganom na čelu, celo! Fašistom se torej za enkrat ni Mv.ir v svoje lastne roke.	.treba bati opozicije. Stranke (soci-
Namerava se stavili Franciji potom ameriških in angleških'aILst5' lnaJ"iinallsti in komunisti), "«' ra/jndatro take velike kredite, da bo že njih obstoj kot tak kl b/ bl,e Pr'Pravljene stopiti tn-/adosioval. da k.me t,o stabilizira frank. Francija mora dati za to na	^ koljejo same med se-
k«,t jain.^.idno državne monopole in dmgc vire doliodikov ter se boj* Izk,Ju^no Pa ^ ^ b ustavni i-lvivči k»n\<. 4\ potoni mednarodnega bančnega koiworcija. Pred- b°J Vr"eI fa«izein' ko mu manjka P-goj k te,ivi je sevala, da se proglasi Francija -pripravljeno vrni- Pozorl^a- Ali more sedanja s, k zlati valuti, to je, da Izrabi frai* kot obstoji danes, *vo*o zborn,ca imenovati zakonodajna polno vredno .t To je dosegla Nemčija s pomočjo inflacije: izne- {skllT^',na - Kdo bo zameril poslan-inla <f> je svojih državnih dolgov na kom ode n in cenen način.
Poglavitna žalitev« visoke finance j0 jn ostala, da uve.lja-j vi Francija "z«n*vljivo" \^!ado. Aristide Briand. ki se je v tride-t < tih letih s\v>.Kv>a delovanja že tolikokrat izpremenil. se bo mogo-» * « že jnitri zvezali s socijalnimi demokrati ter ustanovi ministrstvo
ice. Taka fcoeija>isH6na vlada l)i biW sicer "le maiio nekima, — gospodje bankirji se n»>čejo izpos:a\-iti nobenemu riziku. V^led tega vztrajajo pri trm. da se v vsakem ožim ugodi .njih željam.
Šolarski parlament je protestiral . . .
Dunajski Ikt "Adaxel" poroča o sledečem slučaju: Kar pripovedujem, ni .no*>ena bajka. Neverjetna stvajvse je pripetila na neki meščanki v III. okraju na J>unaju. Neki učitelj je dal wen- , ►ki nalogy ki Jje bji v awzi
fm. Naslednji dan je vpra-Ai' uV^r'nalog brvršili.
nadoma pa je v.«ital e<len od učencev v pr\i klopi ter izjavil: "Ker je oklenil solarski pai-lament v ^voji včerajšnji seji, da se s to ■stvarjo tie bomo pečali, nam na-oge ni t>i?o mogoče izvršiti!"


en Finziju, ki je na zadnji seji poslanske zbornice predlagal, naj se ta karikatura odpravi? Opozicija sama dobro ve, da no more ustavni boj prinesti nikakega uspeha, in je pričela minirati fašizem iz inozemstva.
Kakor rečeno, je ravno pomanjkanje nevarnega nasprotnika poostrilo notranje spore v faši^tovski stranki. Vendar lahko takoj poudarimo, da ti spori niso danes šc tako dozoreli, da bi mogli v dogle-dnem easu pokopati stranko. Saj bi se fašisti zopet strnili, kakor hitro bi se pojavil na obzorju nevaren nasprotnik. Nočemo pa izključiti možnosti, da nastane tre-
..	.	.	nutek, ko bi postali ravno ti spori
-'•CMitott-dft umrtil molčati, keriUsodepokli
za stranko. To bi bil
gospodom wwtkaMeem svojega! trenutek,, ki bi faaizem'zgubil svo-
jega ustvaritelja, ki držK.v »eJ&-
na f Bog ve. Značilno pa je, da je Farinaeei nehal z napadi na Toe-plitza, glavnega ravnatelja Banea Comm. It., ko je postal finančni minister konte Volpi, ki ima pri banki veliko besedo.
Umevno je, da skuša Farinaeei svojo borbo proti Federzoniju in Mussolniju spraviti pod plašč načelnega nasprotovanja. "Stranko hočem pokrist janiti!" vipje Farinaeei. Iz stranke more vse, kar je prišlo v njo iz zgolj egoističnih interesov. To geslo danes pri "čistih" fašistih drži. V stranko, ki ima platno in škarje, sili danes vse; to nese. Fašisti dobro vedo, da bodo te "garjeve ovce" pokopale -.tranko in zato čistijo in čistijo.
Kakor rečeno, more zadrževati le spore v fašistovhki stranki edino mussolinijeva silovita osebnost. Mussolini najde vedno kak s ujet, za katerega se uzge ves narod, ne samo vsa stranka. Naj omenimo le njegovo potovanje v Tripolis. Ali najdeš dva Italijana, ki bi jih visoka pesem o kolonijah, o novi zemlji, ue združila?
Ako pade Musolini, pade faši-/.em; drugače je danes vse prezgodaj govoriti o pravi krizi v fašizmu.
bike; doljna in zgornja Californi-ja "sta tedaj skupaj tvorili eno provineijo Mehike. Toda tristo let je minulo, predno se je prva ladi-ja Združenih Držav zasidrala v Inki San Diego in prvo naseljevanje čez kopno iz Združenih Držav je začelo še le I. 1840. •
V svojem poročilu španjskemu kralju v 1. 1524 je Cortez opisal Californijo kot otok in še dolgo let kasneje so ljudje mislili tako. L. 1530 je T'lloa obplul obal i nše le od tedaj datira ime California Hernando de Alaeron se je izkr-
Amcrika ni prej. ni potem doživela takih dni do enako senzacionalnega navala na zlato v Alaski 1. 1808. Prva dejanska najdba zlata se je baje dogodila v okraju Los Angeles 1. 1842.
Nekoliko let kasneje je Siloat razobesil ameriško zastavo p r i Monterey in Montgomery je izkrcal nekoliko moštva pri Ports-mouth in izvršil isto eerimonijo. In tako meliikanska vas San Francisco s svojimi 800 prebivalci je prešla v ameriške roke. Od tedaj razvoj Californije je bil
TV	".'.'i aaasačga
L. 1539 je 1'lloa obali sedanje drža- nagel in stalen, in 1. 18H0 je bila ve California in to je bil prvi Ev_ J vzpostavljena prva brzojavna zve. ropejec, ki je neposredno prišel j za z New Yorkom. v ta del sveta. Jezuitje, (med nji-| Količina prometa preko kopne-mi Hrvat Baron Rataj) prišli so ; ga" iz Vzlio la se je bila do tedaj
v .Spodnjo Californijo 1. 1G07. in deset let kasneje bila osnovana San Diego Misija, ena izmed mnogoštevilnih misij, ki še danes tvorijo značilno obiležje Californije in sploh vsega španjskega jugo-zapada.
L. 1775 je Don Juan Manuel priplul v zaliv San Francisco skozi ožino Golden Gate. Od tedaj datira ime San Francisco, katero
ogromno povečala. Petsto tovornih vrsz je dostikrat v enem samem dnevu Šlo mimo Fort Kearny v Nebraski. Konjska pošta (Pony Express) je bila ustanovljena, ki je prinašala pošto v Californijo v desetih dneh. Osemdeset drznih jahačev in 500 ponijev je bilo neprestano na poti in potovali so jpo 250 milj vsak dan. Poština je znašala za vsako unčo težine. Že-
ime je opre j označevalo malo Iti- lezniška zveze la z vzhodom je bi-
ko. ki se danes naziva Drake's Bay.
Naselbina 'presidio) San Francisco je bila ustanovljena 1. 1776 po Juan Batista de Anza in i>to-časno je bila tam zgrajena misija
la postopoma izgrajena. Tsiano. vile so se knjižnice in šole in 1. 1880 univerza države California.
Veliki požar in potres 1. 1000 — gorelo je štiri dni po potresu — je razdejal površino kakih pet
Dolores. Ta je najstarejša zgrad- i kvadratnih milj. Okoli 450 ljudi je ha v San Franciscu. Tnpatam so I poginilo. Zguba na imetku se je to misijo imenoval Mission San'računala na nekakih 400 miljonov
Francisco de Assisi- In iz tega je ime prešlo na naselbino. Samostan. ki danes stoji na Dolores Street sredi modernih stavb, predstavlja malone zadnji sled starinskega San Francisco.
Za časa, Ico se je na vzhodu vodila borba za neodvisnost, je bila pacifiena obal neizmerna pušča-
dolarjev. Nihče v San Franciscu v . i » ueče priznati, da je potres to povzročil. in, kadar jih kdo spominja na to katastrofo, navajajo vedno "The Fire". Kalifornijei so ve-liki optimisti in konstruktivni in so se takoj lotili izgradnje novega San Francsco. V samih treh letih je bilo zgrajenih približno
va. Kapetan Cook ni bil še odkril 20.000 večinoma ognjevzdržnih
Havajskih otokov. Nikjer ni bilo večje naselbine ob vsej naselbine od A laske. Lewis in Clark nista bila še začela svojo ekspedicijo, ki je šla raziskovat divji za pad onstran reke Mississippi. Ni bilo še Oregona. ni Waslitingtona in Britanske Kolumbije. V kolikor se je tikalo belokožeev, tudi Japonska ni za nje še obstojala. Ves promet ob pacifični obali je obstojal iz en egalije. ki je po enkrat na leto plula ol Aeapulo do-Manile.
Veliko priseljevanje iz Vzhoda začelo je 1. 1S40 in 1. 1S40 velik del naseljencev, ki so se spravili iz srednjega zapada na pot preko puščav divjega zapada, da se naselijo v Oregonu. je krenil mesto tepa v Californijo, ko se. je razširila senzaeijonalna ve^t o odkritju zlata v Californiji. Na to je sledil zgodovinski naval na zlato (gold rush). Ti romantični dnevi so znani v pesni in povesti pol
poslopij in mesto je postalo še lepše in večje kot pore j. Razvpita premestja Chinatown in Barbarv Coast sta izginila.
Moderni San Francisco pokriva skoraj 50 kvadratnih milj na koncu polutoka, ki deli zaliv San Francisco od oceana. Zgrajeno je na petorici hribov, ki dajejo mestu oni izvanredno slikoviti razgled s morja. Ilribovi nudijo prekrasne lege za mestne hiše in vrtove. Mark Twain, glasov it ameriški pisatelj, je nazval San Francisco "najgostoljubnejšim in naj-družahanejšim mestom Unije" in slavni angleški pisatelj Kipling je rekel, da ima le eno hibo in ta je, da je "tako težko vzeti od njega slovo". Slovita zaprt,y luka se smatra za eno izmed najboljših. Fremont je krstil luko 1. 184<» in sedaj je znana po vsem svetu pod imenom "Golden Gate" (Zlata vrata).
Tatvina dolarjev.
.Janko Nevačič se je pred par leti vrnil iz Amerike ter si z dolgoletnimi prihranki lrup-il v Rre_ ganah mailo pose^viee. Preostalo mu je še 720 trdo prisJiuženih d<* larjev, ki jih je skrbno hran-il v svoji skrinji. Te -dni pa so doslej neznani vlomilci ponoči odnesli ves dolarski zaWad in povrhu ae puško, ki tje- visela v sobi nn steni	cr
Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na —
-SPECIAL INTEREST ACCOUNT" \	po
4%
Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
Peter Zgaga
Francozi so junaki. Francozi zniaqmuejo. O, Francozi .'vedaio zmagujejo.
Baš zadnjič so zmagali v Damasku.
Pobili so namreč šest sto žensfc in otrok.
I)a jih le sram ni . . .
Pri primarnih volitvah v Penai-svlvaniji je sijajno propadel zvezni sonator Pepper. Zmagal je pa njegov nasprotnik Vare.
Pepper je 'zagrizen savhač, do. «"ini ie Vare precej udarjen na mokro plat.
Pepper pravi, da je propadel valed političnih intrig.
V tem oziru ima prav. Kajti v Ameriki ni večje politične intrige
kot je prohibieija.
*
Žensike so ženske. Navidez so prijateljice, v srcu pa sovražijo in zaničujejo druga drugo.
Tako poročajo o dveJi dekletih, ki sta bili navidez (neločljivi prijateljici. Vedno <ta bili skupaj, delali skupaj in skupaj stanovali.
Ko sta se vračali z nekega ple-«a. je \ipra.xala prva drugo':
—	Ka j ti je pa šepetal plesalec na uho?
—	O nič, tsamo to je rekel, da em popolnoma tebi podobna.
—	To je rekel.^ Oakaj, da ga dobim. Obraz mu bom razpras-kala.
—	Ni potreba. — ji je odgovorila prijateljica. — sem mu ga že i a z.
*
Francozi poročajo, da so ujeli rifske<ga poglavarja Ahdel Krima.
Zaenkrat še ne omenjajo, koliko so plačali, da se jim je dal ujeti.
Troje banditov je pred kratkim prišlo v neki ne\vyorški rest a v-rant.
— Kvišku roke! — se je glasilo povelje.
Petdeset moških je stopilo k steni ter dvignilo (roke.
Ni se pa hotefla uda t i dvajsetletna natakarica. Kričala je in bila krop: sebe ter ugriznila dva ban-dita v roke. Tretji jo je udaril po glavi, da je padla nezavestna na tla.
Sedaj se zdravi v 'bolnišnici. Zdravniki pravijo, da bo kmaJn okrevala. Vesela je in zadovoljna. Re-sila je čast ženskega spola.
Predsednik Coolid^e je odredil, naj imajo vsi državni uradniki pravico izvrševati službo prohibi-eijs'kih agentov.
Ta predsednikov odlok je pa naletel na splošen odpor.
Zagovarja ga znani prohibieij->ki paša gneral Andrews in sicer z zgovornostjo, ki je lastna edirio-le suhačem.
Tako je naprimer včeraj izjavil:
— Ko je vključil ameriški nn-rod osemnajsti amendment v ustavo, je obenem sklenil, naj zvezna vlada »prevzame vso /policijsko silo. katero so dosed a j izvajale posamezne države.
Ali »niso res značilne besede: "Ko je vključil ameriški narod IS. amendment v ustavo . .
Ameriški narod, ki si po petih letih ničesar 'bolj ne želi kot dobre in zdrave pijače . . .
Med življenjem in 1 juibcznijo je ■velika podobnont. Posebno tedaj, ko se poslovita.
Ko se življenje poslovi, zaustavi srce. Ko se ljubezen poslovi, <ra zlomi.
Iz Beograda poročajo, da ministrska kriza končana .V novem kabinetu ni Stjepana Ra-diča.
In ker ga ni v nijem. ,se bo tnmi-srbska kriza šele -začela.
_
__• »šel
GLAS NAHODA- 24. MAJA 19CC
Sdmond About:
NOTARJEV NOS.
( Nadaljevanje.)
—	Beži no, tbaži! Zapil bi «ra.
—	Nak, gospod L'Ambert, naj me vrag viarae, da ga ae bom.
—	Pijanska prisega!
—	VI hočete torej, da poginem od žeje in lakote. .Samo »to frankov, dobri goitpod L'Auibert!
—	Niti ceutima! Božja previdnost te je spravila na nič, da do-)wm jarr zn«pet *voj pravi obraz Pij vodo, jetf subi kruh, odreci se vsemu potr^nanm, gagni od lakote, ee cm: takio vsaj dobim «voj prejirji obrazSn bom zopet to. kar sem bil.	\r|
Ruma^np je poveril glavo in se gospodoma priklonil, .potem pa se obrnil in se vleikel kakor megla iz sobe.	'	4
Notar je Im.1 vesel, zdravnik pa ponosen.
—	Ne da bi se hvalil, — je rekel doktor. — toliko pa lahko rn-čem, da ni napravil Leverrier, ko je t; pomočjo računov našel planet. nnix<jiega večjega čudeža »kakor jaz. 1'geniti t»b samem pogledu na van nos, -da. se udaju odsoten in v Parizu izgubljen Auvergnčar. fftraistecn, je toliko, kakor priti po potili, k» so človeiki drznosti še neznane. od učinka do vzroka. — Dijeta, ki je lojena Romagnetu. je edino zdravilo, ki Vas lahko poadra.vi. Naključje, da je ta o sel pognal zadnji sold, nama ču-do\ito pomaga. Prav ste storili, ko sle nnu orekli pomoč, ki jo je prosil. V ni napori umetnosti bi bili bre.z TEspeba, dokler bi ta človek lahko pijančevafl.
—	Ali, doktor. — ga je ustavil gospod L'Ambert, — kaj pa. ee moja l>oJcizen ne izvifa odtod, če ste b;li igrača slučajne skladnosrti • AH mi ninte .sami -rekli, da teorija. . .
*— Rekel sem in še pravim, da vaš slučaj vpričo sedanjih znanosti ne dopušča logične razlage. To je slučaj, čigar pravilo se mora šele poiskali. Raianerje, ki ga danes opazujermo med zdravjem vašega no«u in vedenjem tega Au-vergnčana, ji aim morda otipira varljivo, gotovo pa neizmerno perspektivo. Poeakajmo nekaj dni! (V se bo vaš nos bolyša.l v tistem razmerju, kakor bo postajaj Ro-j nag ne zopet človek, se moja teorija okrepi z novo verjetnostjo.
Cez dva dni je ftos gospoda ro-tarja vidno splabnil, rdečiea pa kar ni hotela Laginit/i. Zanje dni tedna <se je njegova obilnost za dobro tretjino zmanjkala. Po štirinajstih dne»h se je ves olupil, do-b?l drugo kožo, prvotno obliko in staro barvo.
.Doktor je triumfiral.
—	Zal mi je samo, — je rekel, da nivni' spravili Romagneta v kletko in opazovali na lijem in na vft-i učinke postopanja. Prepričan sem, da je bil kakih sedem ali o-sera dni pokrit z luskami kakor belouška.
—	Hudič naj ga vzame! — je krščansko pripomnil gospod L'-Aralmrt.
Od tistega dne je živel staro življenje : vozil se je, jezdaril in hodil. plesal na plesih svojega pred-mo-st ja in povzdigoval s svojo navzočnostjo operni fover. Vse boljše m budi drugačne ženske so ga bile vesele. Med tistimi, ki so mu raj ljubezni ve jie čestitali na ozdravljenju, je bila tudi starejša pestra prijatelja Steimibourga.
Ta preljubetzniva gospodična je kar za pikala oči v moike. Menila je zelo pametno, da je postal gc »pod L'Ambert po zadnji krizi še veliko lepši. In res je bilo videti kakor da se je njegov obraz po dveh aili treh mesecih trpljenja nekam \se bolj izpopolnil. Zlasti nos. tisti ravni nos, kakor je bit prej čudno napihnjen, je stopil se daj zopet v svoje meje, da je bil videti tako čeden, bel in arieto kratski kakor še nikoli.
Tako je sodil tudi lepi notar, ki se je z vedno večjim občudovanjem pogledal v vsako zrcalo Vseiefj ga je balo videti, kako je fcitail eam pred aeboj in se dobro-voljno ameblgal svojemu lastne
•e je t dragi poloviei^ne-
seča marea povrnila vtgred v deželo in so /Jahtni sok i napeli bez-govo brstje, je moral gospod notar spoznati, da samo njegov no«* ni bil deležen^ivlagega vpliva let. oega časa in dobrot rarave. — Sredi )K>mlajenja vseh stvari je venel. kakor vene jesenski fist. Zoženi in kakor od nevidnih sapic uselili nosni stranici sta s^ ud ali proti rosnemu pretinu.
— Naj vse skupaj hudič vzame: — jg, zaklel notar in skreni žil o-bra<z v ogledalu. — lepo je. če .se kaka reč odlikuje, kakor je lepa k repo-1, ali kar je preveč, je preveč. Moj nos dobiva vznemirljivo dejjaneo in bo kmalu samo tre enea. če m ime vrnem moči it; barve.
Nami a zal ga je z rdeokaisto iu riko. Lepotilo je pa samo še liolj pokazal neverjetno nežnost raviu». tanke črte, ki mu je ločila obraiz na dvoje.
Bogati notar se je zaman lotil na j boli j redilne dijete. Mislil je. da kdristi tečna hrana, ki jo prebavi dober žejodec. *koraj ene,ko v-em delom telesa in ravnal se je po sladkem zakonu, da je treba veliko sočne mesne juhe, dosti
=— Kaj vertia* misfit«!"Zdravnik ne prodaja svojih hodnikov. Kes je sicer, da jjih včasih na korist znanosti umori, a samo zato. da pofrfedia, kaj jim tiči v telesu, j Nikoli pa ž njhni ne trguje. Prt-j jatelj Fogatier mi morda izroči' vašega Auvergnčana, ali fauist je! precej lirudo bolan in da je nesreča še večja, se je taiko naveličal življenja, da ne mara več ozdraviti. Nobenega zdravila ne zauži-j<*.
UMOR VSLED LJUBOSUMNOSTI
Poštni uslužbenec Matija Bu-
| dinič je bil pred dvema letoma
premeščen iz Dalmacije v Ze-
mum, kjer se je spoznal s svojo
j sedanjo ženo Gcnovefo Karneval.
Tedanji ženin pa ni vedel, kar je
.. ,	v .vedel takrat že ves Zemum in kar
Kar se tiee nrane. pa vcaiaati ,	„
v. , . . , .. . , je bilo znano tudi mnogim Beo-tozi. da ]e nima dovoJ> m zahteva i	, .	„
....	grajeanom, da je bila namreč nje-
na. ves glas celo poretjo. -zgotn se	~ , v ,	,
. . ,	gova Genovefa ženska iz ix>l sve-
pa zopet, da odkloni, kar mu da-' T , . . ,	, .
...	. ... , , , ta. imela je tudi dva nezakonska
jo in hoče po vsej sih od lakote . , ^ „ .	,
... 1 J	otroka. Genovefa tudi v zakonu
I**«*111"1- . _	.	ni mogla zatreti svojih starih stra-
—• lo je iziocin! Bom ]>a jaz go- ...... , .
1 J T sti m je ze eez nekaj mesecev izvoru z njun! Jaz ga ze nanctni,1, .	..	, , , . . ..... . : brala novega ljubimca, mladega kaj je morala in kaj je vera ! Kje
pa je?
—	V Veliki bolnici, v dvorari sv. Pavla št.. 10.
—	Ali vas čaka voz spoda/j?
—	Čaka me.
—	To je dobro; kar pojdiva O ti mnlopridnež t\ umreti hoče^ ^lar ne ve. da so vsi ljudje bratje?
SREDNJI VIK NA ŠPANSKEM
Špansko "mesto Pollensa na otoku Malorca je bilo te dni pozori-šče zanimivega sežiganja. Sežgali so namreč na svečan način vse "nevarne knjige". Neki madrid-sk list opisuje ta dogodek takole:
Ob 7. zjutraj so zarfreli zvoniti po vseh cerkvah. Ob 9. se je začela pomikati iz katedrale velika procesija. Spredaj je šla duhovščina in 150 menihov, ki so držali v rokah prižgane pogrebne sveče. Nato so .sledili vsi mestni dostojanstveniki z rodbinami, šolska mladi-I podporočnika, ki je zahajal celo: na z učitelji in nazadnje še ro-v njeno stanovanje. Ko je Budi- j jaštvo. Sprevod se je pomikal nič zahteval, naj žena prekine ! proti trgu, kjer je bila priprav-
Kot smo že enkrat omenili, se je ustanovila v Ljubljani "Vodnikova dražba", ki bo vsako leto izdala štiri knjige, nalašč pripravljene za širše plasti slovenskega naroda.
Letos bo izdala dva romana, eno knjigo gosjpodarske in eno knjigo zdravniške vsebine.
Glas Naroda" je prevzel -zastopstvo za Združene države in Kanado. Vse štiri knjige stanejo samp en dolar.
•'Vodnikova družba" ima približno isti cilj kot "Mohorjeva Iružba". Razlika je le ta. da njene knjige ne bodo tako pristram->ke kot so bile Mohorjeve zadnja leta.
Upati je, da bo dosti rojakov naročilo te res poučne in zanimive knjige. Čas za narooibo je do konca jraiija. Z naročilom pošljite en dolar.
•VI.
Zgodba o očalih in posledice nahoda.
Še moben pridigar m na prižni-ei nikoli pokazal večje in hkratf gorečnejše zgovornosti, kakor go-
precejenih sokov in mnogo napol (Mirni L'Ambert ob Ro-'»ečenega me.*a. vse Jo pa je za- ma greto vem vaglavju. Najprej se 'ival z najboljšo kapljico. Gospod je obrnil do .možganov, po,tem do L'Ambert je dobil phrv hitro iyle-|VesJti in n^dnje do srca, svojega <*a lica. k mrtvoudu nagnjen l»i- l>olmka. V svojem prigovarjanju kov vrat fn čeden, okrogel trebu- ^ uporabljal poletne in svete šček. Nos pa je bil kakor mftloma- j bosede, citiral svete tekste in fi-ven ali dezinteresiran čJan, ki ne lozofe. Bil je krut in mehak. *trog prihaja po dividendo.	\-ln logičen in hinavski in celo
Ce bolnik ne more ne jesti ne hudomušen. Doka,zovaJ mu je. da T>iti. ga hranijo včasih z redilni-j^ samomor i*med vseh -zločinov mi kopelmi. ki .prodno skoz kožo najsramotaejsi in da mora biti vse do življenjskih virov. Gospod človek že velik strahopetec, če se L'Ambert je ravral s svojim nosom sam ponija smrti, kakor z bolnikom, ki ga je treba j Auvergnčan, ki ž^ dvajset štiri nosebej hraniti in če bi to še to- ure ni .ničesar zauŽil, je bil vidc-Uko veljalo. Naročil je na.lašč ti. 'kajkor da ima en saon smoter zanj poučeno banjico. Po sest- Jpred ^boj. Bil je pred smrtjo stanoviten in samogla v kakor oeeT pred mostom. Na se tako jedrnate dokaize je mirno in l^otko adgo-vavjal:
! razmerje, je Genovefa izgnala mesto podporočnika iz hiše svojega moža. Vendar pa je bil kasneje podporočnik kazen.>ko prestavljen na albansko mejo. To je Genove-fo tako ujezilo, da je prodala vse moževo pohištvo in .se pripravljala, da odide za svojim ljubimcem C'im je mož za to zvedel, je napravil zadnji poskus, da pregovori svojo ženo, naj se vrne v pošteno Življenje. Toda Genovefa ga {je surovo zavrnila. Razkačeni Budi-nič je nato v jezi pograbil nož in ga zasadil ženi dvakrat v bok, da je obležala na mestu mrtva, nakar se je sam javil policiji.
krat na dan ga je pomočil in potrpežljivo držal v mleku, v bur-gundcu. v mastmi juhi in še celo v soku od rajskih jabolk. Nič ni pomagalo! Bolnik je prihajal iz kopeli prav taiko bled. prav tak« uvel. prav tako insmiljenja vreden kakor je šel vanjo.
Ko so spla.vaii že skoraj vsi lipi po vodi. s* je gospod Bernier oieki dan potrkal na čelo in sa očital;
— Veliko napako sva storila. Pravo šoiarsko neumnost! Pravzaprav jaz! ... ko je tla slučaj tako sijajino potrdil mojo teorijo.
ljena velika grmada. Ko je daspe-la procesija na glavni trg, je stopil škof na estrado in bral ob asistenci vse duhovščine slavnostno mašo. Po maši so znova zapeli vsi zvonovi, nakar je duhovščina zažgala grmado. V ogenj so pometali vse brezverske knjige, ki so jih nabrali po raznih krajih otoka. Slo je v prvi vrsti za španska dela pisatelja Blasca Ibaneza, filozofa Una mu no, dalje "Zgodovina inkvizicije" Pereza, Galdasa itd., torej za knjige, ki jih čita vsak izobražen Španec- To se je zgodilo v 20. stoletju, v dobi radia, aeroplana in brezžičnega brzoja-va.
UKRADENE SKRIVNOSTI
BLAZEN GOST
—	iškoda ža. trud, gospod, je preveč revščine na švetiu,
—	Ej, prijatelj, ubogi prijatelj, revščina je božja ustanova. Ustvarjena je najLa/šč za to, da vzbuja pri bogatili usmiljenje, pri revnih pa vdianoHt.
—	Pri bogatih namiljen je ? Prosil šera dela. pa me je všakdo ra gius,l Prosil »em usmiljenja, daj šo mi grožili š stražnikom!
—	Zakaj se pa nisi abrnii do
Le verjemite, »gospod, Auvergr. j ovojih prijateljev? Recimo name? an je bolati. Če hočemo, da vam Name. ki ti želim dobro! Name.
bo boj je, moramo zdraviti njega.
Ubogi notar si je pulil lase. — Kako je adaj obžaloval.-da. je ea-podil Romagneta, mu odklonil za
ki imam tvojo kri v svojih žilah"
—	Kaj pa! Da bi me spet vrgli škož vratar
—	Moja vrata so ti vedno od
prošeno pomoč in si pozabil -zapi- Prta' pa tudi moja mošnja in mo
t i njegov na^dov. Pred oči mu je stopil ubogi trpin, kako se potika po svetu, brez kruha, brez bržole in brez vina in na kakšni štabi postelji leži. Sree se mu je trgalo ob teh mislih. Zdelo se mu je. da čuti isr^n vse te bolečine. Prvikrat v življenju ga .je presu-nila nesreča tujega človeka.
—	Doktor, dragi doktor, — je vzdihnil in segel zdravniku v roko. — vse. kar im*m, bi dal, če hi mogel rešiti tega vrlega mladeniča !	y
Cez pet dni je ta bolezen še diujš&bu Nos je bul samo še prožna kožica, ki ce je uda<ja3a pod Wo očal.%Neki dan pa je prišel zdravnik in mu naznanil, da našel Auvergnčana.
—	Zmaga je na£a! — se je razveselil L'Ambert.
Kirurg se je namuaal in pripomnil. da se o 2magi sedaj še ne da go-voriti.
—	Moja teorija. — je dejal, — se je izkazala in sem kot fiziolog prav lahko zadovoljen; kot zdravnik bi vas pa rad ozdravil, ali našel sem nesrečnika v takem stanju, da nimam veliko upanja.
—	Rešili ga bosrte, dra/gi doktor!
—	Nerodno je, ker nd moj bol-tvfc. Zdravi ga eden morjih tovarišev, ki ga z velikim zanimanjem proučuje.
—	Jaz vem. da vam ga rad prepusti. Če ni drugače, fpti pa odlcn-
je srce!
— Ce bi mi bili dala všaj petdeset frankov, da bi ši bil žopet iku kip kak star Sod!
(Dalje prihodnjič.)
"Podeštati" morajo biti izključno fašisti.
Na zborovanju političnih tajnikov v Gorici so sprejeli resolucijo, ki zateva, da morajo biti podeštati" v obmejni pokrajin! edino le fašisti. Dosedanje župane so oblačili za ostanke z avstrijsko mentaliteto in eksponente političnih skupin.
Jugoslovan z avstrijskim srebrnim denarjem.
Po Celovcu je hodil Jugoslovan Josip Truaoovič, ki je imel v svojem nahrbtniku 30 kg avstrijske ga srebrnega denarja. Železniški orožniki so ga prijeli in izročili mestni policiji.
Trušnovič je nakupil oni denar baje v Jugoslaviji.
Takojšnji čokoladno-mlečni mešanec doma!
Marsikdo je tvegal celo življenje za to, da bi zvedel kake trgovske ali druge skrivnosti od nezaupljivega lastnika ali iznajdite-Ija kake skrivnostne naprave ali kaj sličnega.
V močvirnatem ozemlju She-fielda na Angleškem je neki urar po imenu Huntsman sezidal malo tovarno za izdelavo jekla na način, ki ga je on sam izumil. Ta skrivnost je bila velikanske vred-nasti, kajti to je bil edini način, po katerem je bilo mogoče jeklo izdelovati skozi in skozi enake kako-osti. Toda Huntman se je bal za svojo iznajdbo, da ne bi bila raz-rita. Zaposlene je imel samo izbrane in zaprisežene delavce, a hodi v tovarno so bili zastraženi kot kake zlatarn ice.
Netkega silno mrzlega zimskega večera, ko je snežena burja tulila krog vogalov tovarne, je neki .strgani, premočeni cestni posto-poč potrkal na vrata ter prosil vratarje, da »bi se malo pogrel ob ognju v tovarni. Dolgo časa je moledoval zaman, a končno so se pa vendar usmilili tresočega se siromaka ter ga spustili k pečem. Ta se je takoj do skrajnosti zmučen vrgel na tla ter zaspal. Toda 'spal" je le z enim očesom, z drugim pa je pazno zasledoval delavce pri njih opravilu. Ko se je po preteku ene ure zahvalil in odšel, je nesel s seboj Huntsmanovo krivnost.
Blizu Temple Bara se je nahajala lekarna, v kateri edini se je izdelovala citronsUa kislina. (Lekarnar je skrbno čuval tajnost izdelka ter ni nikogar spustil v svoj laboratorij. Nekega dne pa, ko je bil lekarnar odsoten, se je neki nepoklicani gast splazil skozi dimnik v laboratorij. Ta podjeten obiskovalec" je tako spretno porabil čas svojega obiska, da je imel ko se je vračal skozi dimnik, sestav citronske kisline v malem prstu.
Dolgo časa Angleži niso poznali izdelave cina in pol stoletja so se trudili, da bi to tajnost izvabili iz Holandcev, ki so jo edini poznali. A neki Sherman se je opogumil, šel na Holandsko ter po raznih zvitih potih prišel v tovarno ter skrivnost končno prinesel na Angleško.
yODNIKOVA DRUŽBA
KOZMICNI VPLIVI NA VREME
raste število solnčnih peg. solnčno izžarevanje močno povea. Povečanje njegove temperature pa zelo pospešuje cirkulacijo zraka in na ta na i n ]x>vzroči gotove sprememlie v ozračuje
Odkar so spoznali, da je solnce vir vseh spremeb v ozračju, so začeli tudi luni pripisovati gotov
vpliv, že meteorolog Fall, se je POSESTVA V CHICAGO. ILL
mnogo pečal s tem problemom, toda šel je v tem tako daleč, da je poznejšim modernejšim meterolo-gom lnno in njene vplive popolnoma d iskreči it iral. On je razlagal namreč, da je dotični dan, v katerem daseže lnna fazo mlaja, oz. polne lune, kritičen, to se pravi, da se-na ta dan lahko kaj poseb-
14.:4 S. 56th Ave. Zidana hi£a s 5 sobami. Hrastov les. pei"-, eeiuontira-na klet. tile i**! v kopalni«!. Cestni improvements (plačani) $7.800.00.
lSi-Mi S. 56 Ct. Zidan bungalow, pet sob. Peč. jako moderno. Lastnik odi Kitu je v Californijo. To je dober dom ter si ga je vredno ogledati. Poceni za hitro pr« dajo. $8950.00.
■ 1345 S. 5StU Ave. 4 FLATI—5 in 5 nega dogodi: viharji, nevihte, to- I in r> in 5 ter zidana garaža za dve kari.
Grozno noč so preživeli prebivalci samotne gorske koče nad Jachymovim na Moravskem. V hišici je stanoval Jožef Held s staro materjo, ženo in dvema otroko ma. Ko je odšel Held v nedeljo zvečer z doma, je zaslišala žena obupne klice na pomoč in strašen krik, ki se je razlegal iz bližnjega gozda. Žena je hitela takoj proti gozdu, misleč, da se je možu kaj zgodilo. Obenem je zagledala orožnika, ki ga je prosila, naj pregleda gozd. Ko je prišel orožnik v spremstvu fantov iz bližnje vasi v gozd, je zagledal nagega moža, ki je skakal po gozdu in klical na pomoč. Ker se je vedel gozdni mož zelo sumljivo, je odšel orožnik s fanti po druge va-ščane, da bi ga z združenimi močmi ukrotili.
V tem se je napotil blaznež proti gorski koči, v kateri sta trepetali od strahu obe ženski in o-troei. Blaznik je bil oborožen z debelim kolom. Stopil je pod okno in začel razbijati s kolom leseno steno. Nato je začel nositi pred kočo seno. Na nesel ga je velik kup in prestrašeni ženski sta mislili, da bo seno zažgal. Zlezli sta v podstrešje in začeli klicati na pomoč, toda nihče se ni odzval. Predno je prispela orožniška patrulja Heldom, se je pa blaznik vrnil v gozd, kjer so ga našli šele zjutraj. Nesrečneža so oblekli, nakar je trdno zaspal. Ko se je prebudil, je pripovedoval, kaj se je prejšnjo noč zgodilo. Mož je premožen mesar, po imemi Vejprtech. Bil je povsem normalen. Naenkrat je do bil fiksno idejo, da ga nekdo preganja. Bežal je v gozd, kjer se je slekel do nagega. Tako je blodil po gozdu vso noč. Drugi dan so ga na šli sasedi in odvedli nazaj v Jachy-mov. Tu ga je pa naslednjo noč zoj5et prijelo. V sobi,'kjer je bil zaprt, je zažgal blazino. K sreči so ogenj pravočasno opazili in pogasili. Vejpreha so odpeljali na opazovalnico.
če, poplave itd. Po njegovem mnenju pa te vremenske katastrofe niso vezane samo na kritičen dan, temveč se lahko tudi tri dni preje ali pa pozneje dogode. Na ta način je večkrat "uganil" slabo vreme in si med neukimi ljudmi priboril verodostojnost. Tenia meteorolog Pertner pa je kmalu dokazal, da se vremen-ske katastrofe zgode lahko vsak dan in da je ta-kozvani Falbov "kritični" dan popolnoma brez pomena. Vendar pa s tem še ni rečeno, da bi luni odrekali vsak vpliv na vreme. Dognalo se je, da njen vpliv obstoja, ne vemo pa še, kako vpliva luna na razporedbo zračnega tlaka, kar ima večkrat za posledico, da se ob mlaju vreme spremeni, bodisi pri tem na dobro bodisi na slabo. Morda vpliva luna pri tem na ta način, da spremeni pota depresij ali pa povzroči celo spremembo v splošni cirkulaciji. Poleg lune vplivajo pa na vreme tudi solnčne pege, katerih vpliv se kaže pred vsem v spremembi zračnega tlaka. Tudi ti vplivi solnčnih peg so nam še precej zakriti. Vendar pa je dosedaj sigurno dokazano, da se tedaj, ko
Novo poslopje. Vsi flat i oddani. Lot :!7'= x 125. $11,000.00 gotovine se zahteva za prevzetje. Mesečni dohodek
$::i»n.oo.
1^41 S. Ilidjrelnnd Avenue, Berwyn.
2 FLATA. U in (J sol). Hrastovi "|h>-di in hrastov les. dva kurilca za vročo vodo, Čevljev lot, prostor za avtomobil. Lastnik odpotuje v Florido ter da poceni hitremu knitcu. Cena $10,600.00.
Edward J. Dubsky
2138 S. 561 h Avenue.
TEL. CICKItO 888.
)
Rusija si želi nevtraliitet-ne pogodbe.
Napravit* r% hitro in .lahka s Wilbur Instant Cocoa Cubes. Okusen kot
viak mlečni raeianec, ki g* kupite
▼ trrovini. Vprašajte svojera fro- ...	^
cerj*. - --------- ... poljsko nevtraJiteJtno pogodbo.
VARŠAVA, Poljska, 21. maja. Sovjetski poslanik «ra Poljskem je dobil ie Moskve navodila, na, prične tafcoj s ipogajA« ji za rusko
INTERN AC I JO NALN A OO MINtSTR ZA TRG. in OBRT KONCES. KROJA. ŠKA AKADEMIJA, LJUBLJANA, IŠČE v svrho ustanovitve filiale i Amerfiki družabnika, ki je krnjafik* 8* poklica lahko tudi pomočnik ali mojster in posreduje mali kapital, ter *na Hlovensko in Amerikansko. Krojna Akademija nudi družabniku vse u-godnoeti se izvežbati v tej stroki kot učitelj in bi omenjeni zastopal mesto ravnatelja v Ameriki. Ponudba z navedbo kapitala na Direkcijo Ljubljana Stari trg 19, Jugoslavija.
Rad bi izvedel za naslov ANTO NA JERIŠEVIC, doma iz Jur žic. Pred kratkim je bil ne&je v Penna. Za/njega bi rad izve del njegov brat. Prpsim, da se javi meni aH brata ▼ starem kraju. — Frank Sain, Bos 248, Cast, W. Va.	< ' '
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu ' Glas Naroda", S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda".
VABILO /n a
koncert s plesom
ki sa priredi
SLOV. IZOBR. DR. 44BLED" V CONEMAUGH, PAv,
v soboto, dne 29. maja, t. 1.
v SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU, Conemaugh.
Sodelovala bodo sledeča i>evska društva in yodhe: SLOV. PEVSKO DR. JUGOSLOVAN iz Moxliara, MLADINSKI TAMBCRAŠKI ZDOR iz Moxliam, SLOV. ORKESTER
iz Conemangh, in SLOV. KVARTET "CONEMAUGH". Vstopnina za moške 73e, ženske 50c. Otrori brez spremstva nimajo Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.	vstopa.
PO PROGRAMU PLES IN PROSTA ZABAVA PROGRAM: — 1. Pozdravni jjovor — predsednik Bleda. 2. Overture: Chevalier. Breton — orkester. J. Ujetega ptiča tožba: Dobro •Jutro; s spremljevanjem Rlasovirja — mešani zbor Bleda. 4. Opomin k petju: The old Refrain — mešani zbor Jugoslavije, ."i. Slovenske mladenke — dvospev. <!. Na planinec, overturn : Slov. narodne jtesmi — Tamhuraški zbor. 7. Na morji — Ženske oktet. S. Vojael na jw>tu: So-cijalistična koraf-nic-a — Moški zl>or "Bled". !>. Pri zibelki; Razbita eaša — Kvartet "Conemiugb". 10. Overture: Crown of (Jold — Orkester. Cenjeno občinstvo je vabljeno na večer zabave iz vseh bližnjih naselbin v okolici Johnstown in Conemaugh, Pa. -v * PLFS IGRA SLOVENSKI
r
| Italijo in jugoslavijo trsta
s parnikom MARTHA WASHINGTON dne 22. JUNUA, 1926,
Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, pazil na prtljago in gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali.
Na razpolago imamo kabine v III. razredu z 2, 4 in G posteljam! v posebnem oddelku. Vse kabine imajo tekočo vodo. Cena za III. razred do Trsta je $03.— in vojni davek —; Železnica do Ljubljane $1.06. Cena za II. razred samo $120.— in $3.— vojni davek. Vozni list III. razreda za tja In nazaj stane le $162.—■, za II. razred $214.— ter vojni davek. Nedržavljanl plačajo tudi head tax nazajgrede.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom Presidente Wilson dne 6. JULUA9 1926.
Kdor je namenjen potovati, naj se č imp reje priglasi ter piie za. pojasnila na:
Frank Sakser State Bank |
62 Cortlandt Street*	New York |
PSfQ0fifQ0Q0SKil

GLAS NARODA; 24. MAJA 192$

Po široki cesti življenja
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
ZHa «vta nekaj .'asa drug na drugega, nepremično. Raaloeno je iti tiktakanje majhne ure na kaminu in pojemajoče dihanj' ; o !ii ..a. Takoj nato pa se j«- zatemnil jMigrled Vere, globoko je
vzdthnila ter omahnila na trta.
T.-dig j»> prišlo življenje v nepremično postavo zdravniki. laivoj je l>il ob njeni .strani, jo previdno dvignil ter jo držal "jih rokah. Kri / ijjene r<»Ue je omadeževala njegovo 'belo .•»iajeo, njena gl.iva je počivala ob njegovi rami in tik pred njim J1' ° !'!r«|<i. -i.tdko liee, / zaprtimi očmi in belimi ustnicami. S Im.:,io	j» prevzela zavest, da niti je ta trenutek mogoče le ta
trenutek, podarjen v življenju, da je popolnoma srečen. Ko bo odmrla ( i, l«j v-s, končano in «op< t bo >.tala med obema realnost z vsemi svojimi propadi . . .
Komaj je vedel, k;>j tlela, ko >e je sklonil nad oVaz ter podju-oil i. . rii. i \ < e. Kot plamen mu je švignil skoai ude in i-fkre so piffle plesati pred njegovimi očmi.
Na. nki.it |ta je hitro vrgel glavo naza'j. G<**pa Konrid je dvignila repalnii e, a le za kratek trenutek, ki pa je popolnoma za-i'-vio\a!. da rtWfflJ zdravnika Stresel se je ob misli, da je niogo-■ • zat;;t/1l.i. da Je /-loii.liil njeno zaupanje, da je videl v njej želi-
ta
rej j« i at i.
bolnico. !S stratbom se .je ozrl v njen obraz. Prav kot po_ •ival na njegovih prdh in mi-Ul si je, da je moral sa-
Ali
hi tndi jaz znorel? — d j»> mwli, poln o gonjenja. S •"in je odnesel gospo Konrid do zvonca ter pozvoni?
OSNUTEK PRVE AMERIŠKE- BOJNE
LADJE
mmmmmm.
mmmmmmmm m® iSj: HSSI' :
UKOIRWOOO A I'HOIRWCOO. M. v.
Na sliki vidite natančen <j>osnetek prve ameriške bojne ladje "Oon-stirution". Uporabljali jo bodo v neki kinematografski sliki. Za njo je najnovejša in največja ameriška bojna ladja "West Virginia?T.
Nuke vroče poletele noči se je žel star pleni emit as s svojo žeflio, malini deekom, 16-letno hčerko in s služkinjo šetat k reki v To-lediL Noč je bila jasna, ura enajsta. pot saanorfma. Da me bi si skva>-lili užittka, ki ga nudi v tean mestu i z piv hod ob vodi ali po pol jami, se niso preveč podvizali. Ker za javno varnost ni jamčila le obla^r ;;mpak tudi dober glas 'prebivalstva samega, blagemu plemiču in njegovi spoštovani rodibini še nr. jmi.se.l ni prišlo, da bi se bali kakr nesreče. Toda kaikor pride več ima mesreč nefprieakovaino. jih je nocoj čakala taka. da jim aii pokvarila samo iiz prehod a, a.nupak jili 7.a več let pahnila v največjo žalost.
V to m »mestu je bil mlad gospod ki je imel bliznr dvaindvajset let. Bogastvo, visoko .rojstivo, temni nagoni, .neoprana prosto.-rt wn pa slaba druščina. vse to je bilo ikri-
intnm sk
\ >toj.ila .:< ;>r. j»laš. na dužkin ja. Vsled gibanja pa se je Vera zavedla, varavnala ter se boječe ozrla krog sdbe.
—	Trebim vas. milost ljiva gospa, ne razburjajte se brez potrebe. Lez-ite in ipozneje pridem k vam.
Nj«'2ro\ gla- je l > i I hripav in se ni hotel ozreti vanj^o.
Oprla ua služkinjo je zapustila Vera -voho svojega. moža. Ro-h la jo j«' glava, koleeia so se tresla in rana na roki je pekla. Mučno ji je bilo izpostaviti se v tem stanju pogledom služkinje, a kljub t«, mu M je dala izprati rano ter jo obvezati. jZamenjala je tudi svojo plesno obliko z lahko jn+ranjo. Čelo si je zmočila s kolinsko vo-•i«» ter /..p<! odšla v sobo, v kateri je doživela pral krat&im časom toliko strašnega.
Soba j«, bila prazna. Blaznega, ki je bil popolnoma onemogel, ^o prevedli V -palno -obo ter ga spravili v postefljo. Vera je slišala lr Moka nje bolnika ter kratka, odločna povelja, zdravnika.
Konrid je moral biti ranjen, kajti na tleh je stala polsoda s kr-vavo votlo. I »rez dvoma je bil i>oškodovan, ko ga je pahnil zdravnik na stran ter je padel.
Videla je nadalje, da ima roki zvezani z lastnini svilenim robcem in ob jiogledu na to se je pričela tresti od groee.	|
Tedaj je dvigmil zdravnik glavo ter jo videl sitati pri vratih, j Stresel se je li r se visoko vzravnal. Za trenutek miu je prenehalo utripati siee in ko je prišla počasi proti njemu, se mu je zdolo. dal >. ! /a sodba. Ali je čutila oni jtoljub, radi katerega je sedaj -zani-1 i-eval tttMp Mfcet Ukrade! ga je. ukradel kot tat onemogli ženski.
Stopila je tik polog njega ter mu zrla v obraz.
—	Kaj pa je. doktor, prosim vas. govorite resnico.
—	ALi res ne slutite tega, m:IostJjiva gospa? — je vprašal hri-pavo ter iM»s<'pt,i z roico pre4o čela, dočim so blodile .njegove oči po tleh, ker si ni upal oareti se vanjo.
—	Mogoče. — je za šepetala ter .se stresla.
Stopila je iz bližine postelje k kaminu in tam je omahnila Vera na stol, dočim je dr. Šrat obstal poleg nje.
Na-'al je dou.g, mučeu moik, tekom katerega je zrla ona nanj s svojimi zalo«-;nuni. pro^ečan-imi oeini. Samemu sebi se je zdel podel in ki Je ž njimi prišel na glart ra-z-uivz ea-ti. j«.. mi>!il na dogodke zadnje ure. Nekaj teli občutkov fcrzdanoa. Ta plemič — katerega se 'e zrcalilo na njegovem obrazu, a ona jih je napačno razlagala, kajti kmalu mu o je zopet pričela z napol zadušenim glasom:
—	Dragi doktor, ne mislite, da mi prizanašale, če mi kaj skrivate. Dosti mo*'* a sem, da čujem vse, prav vse.
Sklonila je gSavo naeaj ter zaprla oči. On pa je zrl nanjo z divje razburkanim -rceni. Ker pa se je prisilil k mir gla.s siuho in tr\lo, ko je zopet govoril.
—	Milo-tljiva go^va, tukaj no koristijo nikaka prikrivanja, kaj-to dejstva govore sama zase. (ios|xul Konrid je neozdravljivo blazen . . .
Niti stresla >e mi. Le za trenutek je zaprla oči ter stisnila ustnici.
—	Neozdravljivo! — je vprašala jk> kratkem odmoru.
—	Po moji diagnozi, da. Seveda ne zahtevam, da mi brezpogojno v rjame te in lahko pokličete nadaljne zdravnike. Jaz sem zadovoljen.
—	Dragi doktor. — je rekla mirno, — povsem nepričakovano me ne /adene vaše razkritje. Lorenc je bil v eadnj^m ča.siu zelo čuden. Imam pa osebno prošnjo na vas. Bodite v tem težkem času moj prijatelj, moj svetovalec ter spkxji vse, kar pričakuje slabotna žena v takem času od moškega. Ne pihstite me same, — bojim se. Ali mi hočete to obljuiiiii?	*
Za trenutek > molčal. Ne raditega, kar ni hotel ugoditi njeni zelja. |nič ixa raditega, ker ni .zaupal samemu sebi. Bal se je samega sebe, demonske sile te žeai-ke, kateri je že enkrat proti esvoji volji podlegel in katero je fi|K>znal šele sedaj. Ali bo imel dovolj moči, da ostane vedno Je zdravnik in prijatelj? Ali ne bo izdala nobene njegova kretnja tega, kar je prišlo z elementarno silo naenkrat na danV
—	AH hočete, doktor? — je vprašala Vena še enkrat.
Odvrnil je:
—	Gotovo, milosti ji va govpa. hočem.
—	Potem si pustite dati udobno hišno «*iknjo in vse drugo, doktor. Noben tujec niste več.
pre><krbel vse. Dragi doktor, kako hvaležna sem vam.
SkkmiLa sc je naprej ter mu podala noko.
—	In sedaj mi povejte, doktor, ali ste pričakovali ta izbrtuh?
—	Pozneje enkrat, da. — a ne tako hiteo. Gotovo se še spomi-: jate. da sem vam takrat svetoval, da spravite paeijenta v kak zavod. Niste hoteli «rto>riti tega.	...	'
—	O tem tudi danes ne sme biti ndbenega govora, doktor, _je
n&la s btaro oneoržijo. — Nikdar! DoJdfcr Lorenc diha, spada v jo okolico in s-vojo lastnino.
Zdravnik je sedel s poveSeno glavo ter ®rl da preprogo pod no-i i *
in zvijača v takih ubogih, zmedenih možganih, če bi vas zavratno zasledoval, če bi padli kot njegova žrtev? Ali se hoče tudi vspri čo take mozkiofeti ujurati njegovemu prevedenju v bolnico?
Da- — Je rekla hitro. — To nasprotuje mojim pojmom o dolžnosti, prosim, ne šalite več vame.
— Dolžnost, dolžnost! — je ponovil skoro jezno. — To je izraz 1 napram ljudem, a ne glede le še dihajočega telesa, ki ne more biti' nikdar več kaj, ki nima samo nobenega Občutka za to, kar se godi ž njim. Vaše pojmovanje, milosti ji va gosipa, je preveč melikočutno zame.
Zmajala je z glavo.
(Dalje prihodnjič.)
Moč krvi.
Edison Hour" on WRNY
(259 meters, 1 160 kilocycles)
Vsak torek zvečer od 8:30 do 9:30 prinese Edison ova Ura v tisočero domov godbo svetovnih mojstrov.
Beethoven, Mozart, Mendelssohn, Gri e g , Schubert, C'ajkov ski, Massenet, Dvorak, Rimski-Korsakov, Victor Herbert in Strauss so le nekateri izmed skladateljev, ki so vključeni v program. Skupina prvovrstnih umetnikov igra tudi narodne pesmi raznih dežel. .
Naši odjemalci in pri. jatrlji so prijazno va. hijeni, naj poslušajo.
The New York Edison Company
Xa Vašo službo.
--trmia večno trajala, ki ibi moje
XT. .	oči niikdar več ne videle dnevne
Ni je našla moči, da se brani; luSi, In & (bi m ta ikraj> kjer
napad ji je vzel glas, da ni mogla t>em ^	mojo sramote!
krioata in tudi luč oei, ker je o- ^kaj boljša je sramota, o kateri medlela m «m videla, kdo jo je u- niMe ne ye; ne?0 ^ Q k^eri
grabil in kam jo je rlekel. Oče je svet dvomi. Zdaj se spominjam -up,L mati je cikala, brat je jo- ikjo ,hi so ne spomin jala	_
KlltzlanJa 'si ohn^no	da ™ še dolgo, ko sem bila s svo-
se; toda mtii se je čnlo upitje, ni- jimi	in tudi? (la ^ bi1a
ti je bulo .ushsa.no tkanje, niti je napa)(l(ma^ A aave<lam se j ganil vati je pomagal obup - in vidim> da bi TOe ljtadje ne smeli .samotna kraja, tihi molk noči videti nikdar več. O ti, kdor si m krutost teh zločinskih src je ki si tu zfatven mane (pri tem se vse pokrda. Konec pa je bil, da je trdn« oklenila Rudolfov!,h so bi 1 eni veseli, drugi pa žalost-1 rwk)>	to rote5lje pri tp.
ni: Rudolf je dospel domov brez W ^ kaj ^eže, da mi vzameš še x-seh ovir, Leokadajini starši pa . življenje, ko si mi dobro ime «
l>otrti,^uniceni in obupani—slepij Vzemi ga takoj, zaflcaj življenje brez oei svoje hčere, katere so bi- brez časti ni Piljenje! Pomisli,
e uc njihovih; sami, za,kaj Leo-;da >se ifako prikrije krnit ost. tvoje kadija je ibda njih Sadika in pri- ■ žalitve z u<sradUenjem> 5e ,me u.
jetna družba; zmedeni, ker niso moriš, in da boš tako istočasno

iiretanje parnikov - Shipping NeW
26. maja:
Leviathan, Cherbourg.
26.	maja:
Aqultanla, Cherbourg: America, Cherbourg, Bremen.
27.	maja:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Deutschland, Cherboyrg, Hamburg.
29. maja: Olympic, Cherbourg.
1.	junija:
Resolute, Cherbourg, Hamburg; Berlin, Cherbourg, Bremen.
2.	Jufiia:
Berengaria, Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
3.	Junija:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
4.	Junija:
Republic, Cherbourg, Bremen
5.	Junija:
Majestic, Cherbourg; France, Havre; Zeetand, Cherbourg, Antwerp.
8.	Junija:
Muenchen. Cherbourg, Bremen.
9.	Junija:
Mauretania, Cherbourg: George Washington, Cherbourg, Bremen.
10.	junija:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg: Columbus, Cherebourg, Bremen.
12. junija:
Paris, Havre; L.eviathan, Cherbourg; Lapland. Cherbourg, Antwerp.
15.	junija:
Reliance, Cherbourg, Hamburg.
16.	Junija:
Aquitania, Cherbourg: Pre«. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
17.	junija: Westphalia, Hamburg.
19. Junija:
Olympic, Cherbourg; Pennland, Cherbourg, Antwerp; Sierra Ventana. Cherbourg, Bremen.
22.	junija:
MARTHA WASHINGTON. TRST, SKUPNI IZLET.
23.	junija:
Majestic,	Cherbourg: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart,
Cherbourg,	Bremen.
26. junija:
France, Havre; I»genland, Cherbourg, Antwerp.
29.	junija:
Resolute, Cherbourg, Hamburg, Thuringia. Hamburg; Bremen, Cherbourg, Bremen.
30.	junija:
Mauretania. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg. Bremen. 6. julija:
PRESIDENTE WILSON. TRST; DRUGI SKUPNI IZLET.
navdaja do tebe ter da lbi sVojo krivico menda še ponovil. Manj ko boš imel z mano opraviti — posehno, ker si že dosegel, kar s. hotel. — 'kuže premagaš svojo st-rast. Mi«fli si, da si me razžahl samo slučajn&o in ine da si ]>oslu-ša.l svoji vest in razum. Kar se mene tiiče, wi poreč eon, da me ni rta svetu, in če *ean. da sem samo za isvojo nesrečo. Polj I me taHcoj na ulico ali ,pa čim bližjo velike cerkve, odkoder /.e najdem pot domov. Toda priseči mi moraš, da ne pojdeš za msno, niti, da pidiušaš iz\*edeti. kje stanujem; ne kako se kličejo moji starši ali jay., ail i moji sorodniki. Zakaj če bi bili ta<ko hogaJi, kakor so imenitnega rodu, ne ibi bili tako nesrečni z mamo. Odgovori mi na to! In če se bojiš, da bi te spoznala po gla«u, vedi, da razen s svojim očetom' in tsvfojim izjpovedin'Bkom j nisem še v vsem svojem življenju govorila z nobenim moškim, a kar sptm jih ičufla drugače, so bi i i vedno preveč pomee&ni. da bi bila različila en gflas o<l drugega.
(Dalje prihodnjič.)
POZOR fcOJAKI«
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & Essex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
NAZNANILO.
Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš tamoš-11 ji večletni zastopnik
Mr. JOSEPH BLrTSH. katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko, ter pri njem obnove naročnino.
Upravništvo.
k nit in usmiljen.
Te Leokadijine be«?ede so Ru-
vedeli, ali bi bilo prav, če bi ob-
vestiP 'Mant. o svoji nesreči, bo-
ječ ,se, da ,1! bili tako ravno oni tfalfa ^egaZbegale? ?m kot' neVz" ist.i, ki -bi prvi razglasili dekleto-	mladenič/ni vedel ne kaj
vo, da je počenjal stvari in nga- i vo sramoto. Kot ufbogi plemenita-1 ^či, ne kaj storiti Temu molku n.ial reči. ki mu niso bile v čast *> bili odvusni od tuje dobro-;,>a je Leokaidija še (bolj eudi-
hotnosti an niso vedeli, proti ko- la. in poskušala je. da bi «e z ro-mu bi se pritožili razon proti last- (karan prepričalla. je to. -kar leži
zraven nje, tstrah aili tsenca. Toda čim se je dotaknila čiloveškejra
■za zdaj iz posebnih ozirov nočemo	usodi.
imenovati s pravim Imenom, am-i Rudolf p>a. pre>brtsau in opre-3>ak 11111 porečemo Rutdolf — ta een. kajcor je bil, je imel Leoka-1-lamič je pridrvel s štirimi dnu-,	v svoji hiši in v svoji ko-
ghnt svojimi prijatelji, ki so bili i bi. Opatdvši, da je bila omedlela.
telesa iin se 5Sponmi]a sile, s katero so jo odtrgaili od njetiih star-šev, se je pagroanila ta-koj naizaj
. j.	^	^-v-.v.j.. ... — i . . ' — " -----he v. se je pogreiam-ia' ta*koj naizai
ru. je zvenel njegov tudi vsi samci, vsi razposajeni inj^o jo je ugrabil, ji je ovil oči z v žalostno resničnost svojega pol predrzini. po istem obrežju navzdol robcem, -da bi ne videla, po kate- loža.ja. In z glasom, raztrga nun
l_	* 1 •	•	ti • ' n	n _______* . ____v n	1	•	^^ * ___3___J 1	• 1 * 1 *v
gumi.
jio katerem se je ^ača^I plemeni to«. Taiko sta se srečaili četi — ovčja in volčja. Z nesraimno predrznostjo so Rudolf in njegovi tovariši, ki -so imaH pokrite obraze, zijal i v mater, licer un služkinjo. To je tstarca tako raizkačilo, da jim je grdo vrenje ghasno očital. Oni <*> odgovorili sicer z roga nje«« in norčevanjem, več se niso prednznili ter «0 odšli naprej.
Ali velika lepota Leoikadijinega obraza — tako namreč imenujemo 'jplcimenirtja-ševo {jhlčerko — (-e ije vtisnila s tako «ilo v Rudolfov spomin in taiko podžgala njegovo požcilemje po njej, da ni imel več moči. premisliti alili posledic svoje namieTe: v istem hiipu je povedal svojim tovarišem svoj naklep, in: že so tudi Nemili, da se ATciejo in pomagajo Rudolfu u-grqbiti jo. Taifco najdejo bogataši, ki so še radodarni, tako.i ljudi, kateri .pohvalijo njdh »zločine in temveč drag hišni tovariš. Jurij bo. glase za dobre njih zle nakane. In twli je ibilo treba Te elneiga trenotika, da .se je v Rudolf o vi glavu rodila hudobna misel, da jo je ipovedal pajdašem, da so jo ti odobriK, da so ^kflenili vki skupaj Ler^ mdijo ugrabiti in da so jo v resnici "tudi usprabili. Zakrili so £1 obi-aize z robci, potegnili meSe. se obrnili in v par s^ookiJi dofeiteTi oje, ki še niso dokoneaJi svoje zalivale Bogiu^da jih je bii režil iz rok teh nesramnežev. Rudolf je pograibil Deokadijot jo potegnil v ovoje naročje ter ž njo ubežai. —
—	Gospod Konrid va.s sovraži, — j* rekel »conečoo.
—	Izgleda tato, a sc ne zavedam nobene krivde. *
—	In *e se ponovi tak napad T Včasih tiči peklenska pretkanost
od preobilili vdihov in solza, je povzela:
— Pred rani mladenič! Sodim, da izvira tvoj čin le iz tvoje prevelike mladosti; natt.o iti odpuščam žaditev. če mi obetaš in prisežeš.
rih ulicah jo je odvedel, niti hiš" in sobe, v kateri je bila zdaj.
Glede na to, da je imel V hiši svojega očeta /poseben oddelek in ključe do njega in svoje sobe — narekJikr^ (nemarnost ceSo pri •starših, kaiteri žele, -da 'bi jim si- da jo pokriješ z večnim molkom, norvi pošteno živeli! — je dospel kakor si jo zdaj pokril s to temi-do tja, ne da ga je kdo opaizil in no. in da je (nikomur ne izida«*, je tudi že izvršil svojo grdo na-1 Majih no je plačilo, ki ga zahtevam tkatfio preden «e je Leokadija zbu_ zatako žrtev; toda zame <bo to dila iz omedJeviee. Nečednemu po- največje 'ki ga morem od tebe že-želenju miadega človeka je pač ^eti, in ki nu ga ti laWko daš. Pole redko ali pa nikoli na tistih mis*i, da jaz še nikdar nisem vi-
posebcih slasteh, ki jih nudi 3e sporazumna ijubeziert": sJep in gluh za ^tse, je ©nopail Leokadijo njenega najdragocenejšega za.klia-da. Toda ker vezi grrfiov iz po-hotnosti navadno ne segajo čez
dela. tvojega obraza miti ga žeRm videti; zakaj, če se spomnim te svoje žalitve, se ne maram spo-minjat.i svojega žalilca, niti hraui-ni v svojem spominu slike onega, ki se je tako pregrešil nad menoj
konec greha Samega, se je Rikkrt- Le nebo bo otrk) moje tožbe, in ni-
fu že zahoteflo <ia bi se Leokadije otreKel„.in se mu je adelo najbolje, če bi jo odložil na ulica kar tako nezavestno, kaikor je biia. In že se je pripravil, da ta naklep tefkoj izvrši, ko se ji je i-rnila zavest, in je reiklfa:
— Kje Isem, ne«rečnica? Ka'ka noč ime obdalja im kake te.me se me drže ? Ali sera še v predpeklu svoje naido-lžnosti, ali v peklru -svojega gireh<a? Jecras! Kdto se me dotika? V postelji! Qnecaweena! Ali me slišiSi ma.ti in	moja? Ali
tne vidiš, 'Ijiibljcni oče moj? Toda kaj Vprašujem, neisrecniea, ko vem, 4a ime ce aujejo anoji starši, ampaik da so zraven (mene ipoja 90. vriuniki l O kaika ereea, da bi ta
ti ne maram, da jih čuje svet; zaikaj on ne sodi stvari po n/jah vtzrolkih, am;pak po tem, kakor se kažejo njegovim očem. Ne vem. kako ti pravim jaz. bi še nimam sedemnajst let. vse te resnice, katere vso navadno sad izkustev mnogih »sliuJČajev in mnogih let. Na vsak način je moj namen, da bi te ganila, da ibi imi verjel, ali pa da <bi mi pomaga*; zafcaj, ee mi ne verjameš, »bi bilo to dokaz tvoje neratoamnosti, če mi me pomagaš, nemogoča tudi vsaflta droga pOmoč. Nočem že otmpatl, 'koti bo tako ilahko storiti, za lcar te prosim. Glavno je, da ne pričakuješ in ne zrfujpeg, naj bi teik ča^ sam tdbk^il pravično jezo, ki me
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja GRGE MALNARA. Imel sem naslov iz Kansas Citv. Kans., pa sem ga izgubil. Kdor-ve, naj mi ga sporočil, ali naj so pa sam javi. — John Malnar, (Brkin) Baxley, Ark.
SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR
za leto 1926
Cena 50c s poštnino vred.
t naročilom pošljite znamke ali money order na:
"Glas Naroda9'
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Prav vsakdo-
kdot kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —	0
MALI OGLASI
V "Glas Naroda".
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je natančno poučen o potnih listlb, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jih zamoromo dati vsled naSc dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselniske postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1024, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselni.ški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku fired odpotovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovej.še odredbe.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraj«, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po G71 priseljencev.
Ameriški državljani pa za mor j-jo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi bili Šteti v kvoto. Sta riši in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kvoti. Pišite po pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati,
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST., NEW YORK
ADVERTISE in GLAS NARODA
Pozor rojaki!
*
V zalogi imamo
SVETCT PISMO
(•tare in nove zaveže)
Tf	'	»	..	„., ,
Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt 8tr**3	Hew York, M. Y.