Glas zaveznikov Leto I - St. 147 Informacijski dnevnik A. I. S. Cena 2 lir! TRST, sobota 8. decembra 1945 UREDNIŠTVO l Via S. PelUco S • Telefon št. 93894 in 94443 OGLASI s Gena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski U 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 36), objave L. 9, finančni in pravni 'glasi L. 12. V vsebini lista tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. L, Bodeta per ta Pubblicita in Italla, Trst, vla Silvio Pellico št. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4>. Rokopisov ne vračamo. aPJRJEU HOVIMI NAPORI SESTANEK ZUNANIIH MINISTROV V Brailli nv sovin m v mosbiii Srečanje 15. decembra potrjeno - Brez zastopnikov Francije in Kitajske - Razprava o poljskem vpraianju pred angleško zbornico London, 8. decembra «United Press» poroča, da je poročevalec britanskega zunanjega ministra včeraj zvečer objavil, da se bodo zunanji ministri Velike Britanije, Združenih držav in Sovjetske zveze 15. decembra sestali v Moskvi. eUnited Press* dodaja, da bo med vprašanji, ki jih bodo obravnavali,, tudi vprašanje atomske sile. Se nepotrjena brzojavka eUnited Press» pravi, da se zunanja ministra Francije in Kitajske po do sedanjih informacijah vsaj v začetku ne bosta udeležila sestanka, čeprav so prejšnja poročila govorila tudi o njuni udeležbi. Ko so zunanjemu ministru Združenih držav Bgrnesu poročali o predhodnih neuradnih poročilih o tem sestanku, je izjavil, da nima k temu ničesar pripomniti. Po drugi strani poroča «Reuter*, da tudi francoski uradni krogi niso o teh poročilih hoteli dati nobene izjave. Halifax in Byrnes o auerKkem posojila Washington, 8. decembra Angleški poslanik lord Halifajt Je v govoru, ki ga je imel v Washingtonu o posojilu Združenih držav Veliki Britaniji dejal: «So~ delovali smo pri res velikem delu. Skupno smo skušali postaviti podlago trgovinski obnovi, od katere bo v veliki meri odvisna ne samo blaginja, marveč tudi mir na svetu. Sodelovanje naših dveh dežel se ni končalo x zaključkom vojne, marveč sta obe odločeni skupno nadaljevati na poti mlru.» Ameriški zunanji minister Byr-nea pa Je dejal: »Vojne večkrat povzročjo gospodarski konflikti. Nasi napori skušajo ustvariti skupen svet z gospodarskega vidika in v soglasju z listino Združenih narodov. Ko je podčrtal, da Je dogovor koristen za obe stranki in za ves svet, je dodal: »Združene države imajo korist s pregledom gospodarske politike, ki bo dovolila voditi kupčije z vsemi narodi in bo tako nudila delo ljudem Združenih držav.* Poostritev sovjetske cenzure Moskva. 8. decembra Po petih tednih, v teku katerih so tuji dopisniki v Sovjetski zvezi lahko pisali dosti svobodno in je bilo nadzorstvo nad njihovimi brzojavkami le formalno, je cen-zu~a v četrtek spet pričela delovati. To dejstvo je razvidno iz tega, da se Je bivii načelnik tiskovnega urada pri zunanjem ministrstvu spet pojavil v cenzurni dvorani. Med časom, ko Se Je nadzorstvo nad novicani zmanjšalo, je Imel druge posle. Mednarodna trgovinska organizacija Byrnes predlaga sklicanje posebne konference, na kateri naj bi določili temelje bodočih svetovnih gospodarskih odnoiajev VVashtagton, 8. decembra Istočasno, ko so v Washlngtonu in Londonu poročali o pogojih ameriškega posojila Veliki Britaniji je ameriški zunanji minister Byrnes stavil predlog, da bi sklicali mednarodno konferenco za ustanovitev mednarodne trgovinske organizacije. Izjave, ki so jih dali ob nakazilu posojila .Britaniji pravijo, da »se angleška vlada popolnoma strinja z vsemi glavnimi točkami »predlogov, ki so jih Združene države stavile za mednarodno trgovinsko organizacijo in ki so jih »prejeli kot temelj za nadaljnje mednarodne VSeraj zvečer so v Londonu potrdili vest o bližnjem sestanku med zunanjimi ministri Velike Britanje, • Združenih dr&av in Sovjetske zveze. Sestanek se bo pričel v Moskvi IS. decembra. Uradnega poročna doslej Se ni zgolj iz tehničnih razlogov. Zunenji minister Bevin bi moral včeraj popoldne na sestanku skupščine podati o sestanku uradno obvestilo, toda f> zadnjem hipu so to odložili, ker Je potrebno o tem poprej obvestiti Moskvo. Četudi v London Se ni dospelo potrdilo o sovjetskem prir Stanku, so vendar sporočili, da je sovjetska vlada pristala, da bi bil sestanek v sovjetski prostolnlci. Sestanek bo v skladu s sklepi jdltske konference, kjer so določili, naj so trije zunanji ministri sestanejo vsake tri mesece. KesnejSa poročila pravijo, da so obvestilo o sestanku istočasno objavili V Washmgtonu, Londonu in Moskvi. Poročevalec ameriškega zunanjega ministrstva je dejal, da bo minister James Byrnes v Moskvo odpotoval z letalom, niso pa objavili, kdo ga bo spremljal. Pol|ska pred parlamentom V britanski spodnji zbornici so prcčltali obvestilo o noti sovjetske vlade, po kateri je na Poljskem samo toliko sovjetskih čet, kolikor jih je treba za zaščito prometnih zvez. NOtd pravi, da je tako izpolnjena obveznost, ki jo je prevzel maršal Stalin na potsdamski konferenci. Na isti seji so razpravljali tudi o poljskem vprašanju. Glavni govornik je bil član konservativne stranke, admiral Taylor. Poslanec je zatrjeval, da se je položaj na Poljskem malg ali prav nič spremenil. Poljska vlada je Se vedno pod nadzorstvom sovjetskih oblasti. Zahteval ji, da se na Poljskem zajamči osebna svoboda, svoboda tiska in radijskih obvestil ter da se umaknejo organi sovjetske tajne policije. Admiral Taylor je izjavil, da poljskim četam v večjem dely, poveljujejo sovjetski častniki in da sovjetske oblasti deželo načrtno ropajo in izpraznjujejo. Podtajnik zunanjega ministrstva Hecton McNc.il je odgovoril na vprašanje neodvisnega poslanca Ernesta Grahama Littlea, ki je želel vedeti, kakšen je bil uspeh preiskave britanskega poslanika o odtegnitvi večjega dela sovjetskih sil in tajne policije iz Poljske na podlagi zagotovil, ki jih je dal Stalin v Potsdamu tako, da bi bita poljska vlada v stanu izvesti svobodne volitve, ki se bodo vršile, kot so obljubili, najpozneje v prvih dneh leta 1946. McNeil je odgovoril, da je sovjetska vlada osvestila britanskega poslanika v Moskvi, da so sovjetske čete. ki so ostale na Poljskem tiste, ki imajo nalog varovati prometne poti, ki se jih poslužujejo sovjetske zasedbene sile v Nemčiji in da jo bila obveza, ki jo je sprejel Stalin v Berlinu, popolnoma upoštevana. Podtajnik-McNeil je tudi izjavil, da je videti, da so sovjetske čete •» nekaterih manjših poljskih mestih na poziv poljske vlade. Dalje je izjavil, da dneva volitev še niso_ določili, ker so razmere precej neugodne za takšno opravilo, posebno v zahodnih predelih Poljske. McNeil je izjavil, da ni točna, ampak zelo škodljiva trditev, da bi Poljsko ločila od zahoda železna, pregrada. Res je, da je v veljavi nadzorstvo tiska, toda ni nobenega dokaza, da, bi bila kakšna cenzura, niti da bi kaj takega izvrševale sovjetske oblasti. Potrdil je obstoj koncentracijskih taborišč na Poljskem, kjer so zaprti v veliki večini politični letniki. V zbornici so razpravljali o predlogu, da bt bilo dovoljeno odpošiljati prostovoljne prispevke iz Anglije v opustošene predele Evrope. Nekateri poslaijci so predlagali, naj britansko prebivalstvo zmanjša svoje živilske obroke. Minister za prehrano je izjavil, da Velika Britanija nima na razpolago toliko živil, da bi lahko zvečale že dosedanje velike dobave, ki jih pošilja v Evropo v ta namen. Z razpravo v spodnji zbornici, je britanska vlada storila veliki korak *« poti k odobritvi denarnih spora, 9wmov iz Breton Woodsa ih tb manj 24 ur po zaključku pogajanj z totruiemimi državami za NAČRT USTAVE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Beograd, 8. decembra Beograjski listi so objavili načrt za ustave federativne ljudske republike Jugoslavije. Prvo poglavje prvega dela z naslovom «Osnovna načela* določa, da je Jugoslovanska federativna ljudska republika država narodov, združenih v republikanski obliki, zveza enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, da hočejo biti združeni v Jugoslaviji. Jugoslovanska ljudska federativna republika obsega ljudske republike Srbijo, Hrvatsko, Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo In Črno goro. V ljudski republiki Srbiji sta avtonomni pokrajini Kosovo ln Metohija. Prestolnica Jugoslovanske federativne ljudske republike je Beograd. Drugo pogiavje, ki ureja organizacijo ljudske oblasti, določa: «V federativni ljudski republiki Jugoslaviji izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu. Ljudstvo izvršuje oblast preko ljudskih skupščin, krajevnih narodnih odborov do skupač-in ljudskih republik in narodne skupščine federativne ljudske republike Jugoslavije, ki so nastale in se razvile v narodnoosvobodilni borbi proti fašizmu in reakciji In ki predstavljajo bistveno pridobitev te borbe. Vel organi oblasti, skupščine, narodni odbori in skupščina so izvoljeni od državljanov na osnovi enake, neposredne in splosne volivne pravice s tajnim glasovanjem. Načrt določa, da omejujejo suve-revnost ljudskih republik v okviru federativne ljudske republike Jugoslavije samo pravice, ki po ustavi pripadajo federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Federativna ljudska republika Jugoslavija brani ln varuje suverene pravice, varnost in socialnopolitično organizacijo svojih ljudskih republik. Narodne manjšine v federativni ljudski republiki Jugoslaviji uživajo vse pravice in morejo svobodno razvijati svojo kulturo ter uporabljati svoj materin jezik. Soclalno-gospodarska organizacija Poglavje o socialni in gospodam ski organizaciji pravi, da so produkcijska sredstva federativne ljudske republika Jugoslavije skupna last ljudstva v rokah države ali last zadružnih organizacij ali zasebnih organizacij. Vse rude v državi, vsi drugi naravni viri, energije,, letalski in železniški promet, poštni promet, brzojavni, telefonski in radiofonski promet so last ljudstva. Načrt pravi, da sta na gospodar*-skem področju zaščiteni zasebna lastnina in zasebna pobuda. Nihče pa se ne sme posluževati pravice zasetme lastnine v škodo ljudske skupnosti. Zasebna lastnina more biti omejena ali razlaščena, ako to zahtevajo skupne koristi, vendar pa le na podlagi zakona in proti zakonitemu plačilu. Poglavje o pravicah in dolžnostih državljanov pravi, da so vsi državljani federativne ljudske republike Jugoslavije enaki pred zakonom in da vse obvezuje ustava, kakor tudi zakoni. Niso priznani nlkaki privilegiji, izhajajoči iz rojstva, gospodarskega položaja ali stopnja Izobrazbe. Vsi državljani so enaki brez ozira na narodnost, raso ta veroizpoved. Državljanske pravice Vsi državljani stari nad 18 let Imajo pasivno in aktivno volivno piavico brez razliko na spol, narodnost, raso, veroizpoved, kulturo ali bivališče, Zenske so enake moškim na vseh področjih gospodarskega, političnega in javnega življenja in imajo pri enakem delu pravico do enake plače kot moški. Državljanom je zagotovljena svoboda vesti in veroizpovedi. Cerkev. je ločena od države. Verske družbe smejo svobodno izvrševati tvoje bogoslužje. Državljanom je zagotovljena svoboda tiska, govora, organizacije, združevanja ta manifestacije. Vsak državljan mora po svojih sposobnostih delati. Kdor družbi ničesar ne prispeva, ne more od njo ničesar zahtevati. Sole so državna last. Ustanavljanje zasebnih šol more biti dovoljeno le na osnovi kakega posebnega zakona ln država mora nadzirati delovanje takih šol. Osnovni pouk je obvezen in brezplačen. Sola Je ločena od cerkve. Državna obramba — nadaljuje naort — je najvišja dolžnost in čast vsakega državljana. Vojaška služba je obvezna za vse. Vsi državljani morajo plačevati davke v sorazmerju s svojimi gospodarskimi zmožnostmi. Državna organizacija Drugi del načrta ima naslov «Državna organizacija*. Ta del določa kompetence federativne ljudske republike Jugoslavije ln določa oblast višjih organov državne oblasti, ljudske skupščine in njenega predsedstva ter organov ljudskih republik. Poglavja 9,10 in 11 določajo oblast organov višjih državnih oblasti, ljudskih republik, avtonomnih pokrajin, pokrajin in pokrajinskih upravnih edinic. Dvanajsto poglavjje določa poertapek sodne uprave v jugoslovanski federativni ljudski republiki, v ljudskih republikah, avtonomnih pokrajinah ter pokrajinah, okrožjih in okrajih. Petnajsto poglavje pravi, da je jugoslovanska vojska oborožena sila federativne ljudske republike Jugoslavije. Njena naloga je zagotoviti in čuvati neodvisnost države ln svobodo ljudstva. Vojska čuva nedotakljivost državnih meja ta služi ohranitvi miru in varnosti. Vrhovnega poveljnika jugoslovanske vojske imenuje ljudska skupščina federativne ljudske republike Jugoslavije. Vrhovni poveljnik zapoveduje vsem oboroženim silam federativne ljudske republike Jugoslavije. Razgovori o zamenjavi slovasko-madiarskih manjšin Madžarska vlada ▼ glavnem sprefela češko* slovaški predlog* Neugoden vtis v Budimpešti Praga, 8. decembra Češkoslovaški ministrski predsednik Siroky je izjavil, da Je madžarska vlada v glavnem sprejela predlog zamenjave slovaških in madžarskih manjšin. V teku so pogajanja za določitev podrobnosti sporazuma. Na Madžarskem je 350 do 400 tisoč Slovakov, na Češkoslovaškem pa 600 tisoč Madžarov, med katerimi jih je del dobilo češkoslovaško državljanstvo. Češkoslovaška je zahtevala, naj bi Madžarska olajšala vrnitev Slovakov ln da v tem pogledu ne bi milijard in 400 milijonov dolarjev. Zakonski načrt, ki bo dal Veliki Britaniji možnost, da Izvede finančni dogovor iz Breton Wood$a, je bil včeraj predložen spodnji zbornici. Načrt, ki ga bo moral odobriti kongres Združenih držav in britanski parlament, ’ mord biti trikrat preči-tan v parlamentu) preden postane zakon. Prvič ga bOdo prečitetli danes. Na podlagi tega zakonskega hačrtiji — ako bo odobren — bo britanska vlada Sprejela odredbe Breton V/oodsa za britanski imperij, za vse kolonije, prekomorska ozemlja, ozemlja pod njenim, varuštvom ali pod njeno oblastjo in za vsa ozemlja, na katerih izvaja svoj mandat. Čeprav je laburistična vlada izrazila upanje, da bo vse predhodno delo za odobritev načrta izčrpano prihodnji teden, so se včeraj konservativci protivili odobritvi posojila. Predloge, ki nasprotujejo načrtu, sta 'stavila Robert Boothby, nasprotnik načrta, ki je bil izdelan v Breton Woodsu in M. C. HoMs, pisatelj in publicist. O zahtevah bodo posojilo 4 {razpravljali. „Boljševik“ o sovjetski vojski Moskva, 8. decembra Revija »Boljševlk*. glasilo osrednjega odbora komunistične stranke, je priobčila odločitev sovjetske vlade, da ojači svojo vojaško silo. Revija piše: »Narod se zaveda potrebe, da je na vsak način treba ojačiti vojaško silo države* ter dodaja da Je potrebno za utrditev zmage trajno posvečati mnogo pažnje Rdeči armadi ta mornarici. Nova ozemlja so postala del sovjetske države In Imajo veliko važnost iz varstvenega vidika za Sovjetsko zvezo. Figi sestavlja vlado London, 8. decembra Britanska radijska družba sporoča, da bo dr. Leopold Figi kmalu zaključil pogajanja s socialisti. Dr. Figi J« v razgovoru, ki ga Je Imel z dopisnikom britanske radijske službe izjavil, da je predlagal komunistom, naj sodelujejo v vladi ne glede na skromno komunistično zastopstvo v novi poslanski zbornici. delala ovir. Težkoča pri uresničenju načrta je v dejstvu, da so v potsdamskem sporazumu sprejeli češkoslovaško stališče vi pogledu Izgona Nemcev, niso pa tega predvideli v pogledu Madžarov. Prve vesti, ki so o madžarsko-čcškoslovasklh pogajanjih v zvezi s preselitvijo madžarskih manjšin iz Češkoslovaške prišle v Budimpešto, so napravile neugoden vtis. Pravijo, da zahtevajo Ceškoslova-ki odškodnino ln udeležbo na madžarski lmovlni, ki bo ostala na Slovaškem, kar pa še ni bilo na dnevnem redu. Izgleda pa, da eo pripravljeni opustiti nadaljnjo razpravo o teh dveh točkah ln da bodo vztrajali pri zahtevi po izmenjavi prebivalstva. Pri pogajanjih zastopa odsotnega češkoslovaškega zunanjega ministra Masaryka podtajnik Clements. Odhod iz Tienclna Po ameriško-kitajskem sporazumu zapuščajo čete Združenih držav Kitajsko. Kot vse edinice, so bili ob odhodu iz Tiencina prisrčno pozdravljeni tudi mornariški strelci. Hitlerjeve nakane Na nttrnberški razpravi so predložili doku* mente o nacističnih pripravah za vojno Byrnea o Peniji Nespremenjena politika Združenih držav Washington. 8. decembra Ameriški zunanji minister Byrnes je včeraj ponovno zagotovil iranski vladi, da je ostala politika, ki so jo Združena države pred dveml leti začrtale v Teheranu ln ki se tiče ohranitve neodvisnosti, suverenosti ln ozemeljske nedotakljivosti Irana, neizpremenjena. Ta zagotovila vsebujejo note, ki so Jih izmenjali z iranskim zunanjim ministrom Abolgassem Nadjmom, ob’obletnici konference »treh velikih* v Teheranu. Iranski zunanji minister Jo spomnil na obveznost, ki so Jo prevzele Združene države, Velika Britanija in Sovjetska zveza za »hranitev »statusa quo» v Iranu. Numberg, 8. decembra Na četrtkovem zasedanju niirn-berškega sodišča je podpolkovnik Grlffiths Jones predložil tajno listino, povelje vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil z dne 24. septembra 1938, ki nosi podpis generala Keitela. Iz listin« izhaja, da je Hitler ukazal pripravno stanj« nemških čet za presenetljivo zasedbo Gdanska. Vojska bi morala prodirati iz vzhodne Prusije, Istočasno pa bi zavzela področje Memcla. Povelje govori o »revolucionarji zasedbi Gdanska, ki bi izkoristila ugodni politični položaj, ne pa o vojni .proti Poljski*. Podpolkovnik Jones je nato predložil zapisnike neke konference nemškega vrhovnega poveljstva, ki Je bila 23. novem ira 1939. Na konferenci je Hitler mdal poročilo o vojnem položaju. Omenil je, da je Porurje Ahilova peta Nemčije, Hitler je rekel, da bi bila nemška obramba ohromljena, če bi Velika Britanija in Francija vdrli preko Nizozemske in Belgije v Porurje; dodal je, da bi bili vsi Nizozemci ta Belgijci za Francijo in Veliko Britanijo. Hitler je nato omenil incident v Venlo-ju, kjer je Gestapo odvedla nekega člana angleške tajne službe ter ubila nekega nizozemskega častnika. Nizozemci so zahtevali izročitev trupla tega častnika, kar je bila po Hitlerjevi pripombi «ena njihovih največjih neumnosti*. To bi mu utegnilo v primernem trenotku služiti kot opravičilo za vdor v Nizozemsko. Hitler je izjavil, da bi bilo prepozno čakati, da bi se zganili Velika Britanija in Francija: Nemčija mora prva udariti. Nato je Hitler pokazal svojo namero za kršitev nevtralnosti, ako bi »e mu zdelo primerno. Dodal je namreč: »Kršitev nizozemske in belgijske nevtralnosti je brezpomembno dejanje. V najugodnejšem trenotku bom napadel Nizozemsko in Belgijo: če ne bomo mi kršili nevtralnosti teh dveh držav, bosta to storili Francija in Velika Britanija*. Hitler in Ciano Iz nekega drugega tajnega do-kumenta, ki ga je predložil Jones v zvezi z napadom na Poljsko.izhaja, da Je imal Hitler 19 dni pred napadom na Poljsko v svojem bivališču Obersalzberg sestanek z Ribbentropom la Galeazzora Članom. Hitler je govoril o ranljivoetl Velike Britanije iz zraka in izjavil, da angleške vojaške oblasti ne bi mogle poslati na celino več kakor 3 oklepne divizije a podporo maloštevilnih bombnlšldh skupin. Na konferenci Je Hitler rekel, da bi bilo potrebno uničiti nevtralne države drugo za drugo ia da bi morala ena sila osi podpirati drugo, kadar bi ta Izločevala nevtralce. Ciano je rekel Hitlerju, da jo Mussolini v skrbeh zaradi težkega položaja, ker bi po njegovem mnenju konflikt s Poljsko Izzval svetovno vojno. Hitler pa je rekel, da je trdno prepričan, da bi si zahodne sile zelo premislile, preden hi te vmešale v spor. Ciano je odgovoril, da bi morala dejstva potrditi Hitlerjevo mnenje, on pa je nasprotnega mnenja. Bivši italijanski zunanji minister je omenil, da Italija: «potrebuje oddih* po abesinski in španski vojni in da «duce» želi, da bi trajal mir vsaj do konca 1. 1942, da bi si mogel preskrbeti nekaj tujih valut na veliki svetovni razstavi, ki Jo je pripravljal v Italiji. Ciano je dodal, da Je Mussolini mnenja, da bi se v miru zveza med Veliko Britanijo in Francijo vedno bolj rahljala, v vojni pa bi se ta zveza okrepila; prav tako bi se Rooseveltov položaj omajal, ako bi trajal mir, okrepil pa bi se, ako bi izbruhnila vojna. «Duce» Je želel, naj bi Nemčija storila neko »gesto*, s katero bi prepričala svet o svojih miroljubnih namenih. Hitler je vztrajal, da je treba poljsko vprašanje čl m prej urediti, kajti s prihodom zime bi bile vremenske razmere neugodne za letalske nastope, boje na kopnem pa bi ovirala povečana močvirja. Nato je Jones dal prebrati pismo, ki ga je poslal takratni predsednik nemške državne banke Funk Hitlerju, v katerem je obtoženec sporočal, da je dokončal »gospodarsko pripravo za vojno* in ee je zahvalil «Fuhrerju», da je omogočil nemškemu ljudstvu, da bo moglo biti priča »skorajšnjih velikih dogodkov*. Za tem je prebral memorandum, ki ga je izročil načelnik obveščevalne službe nemške vojske admiral Canaris, ki je opozarjal, da bi napad na Poljsko izzval atlantski blok s strani Velik« Britanije ta dabi se Romunija ter Turčija pridružili zaveznikom, Bolgarija pa bi postala nemška zaveznica. Jones je nato Izjavil: «Povelje za napad na Poljsko je bilo izdano takoj po podpisu sovjet-sko-nemške pogodb« o določitvi meja. Pomen te pogodbe sa Nemčijo je bil v vojaškem pogledu jasen ln angleška vlada Je takoj nato pojasnila svoje stališče v poslednjem upanju, da bo Nemčija v zadnji uri opustila svoje namene. V zvezi a tem je Se znano glasovi to pismo, ki ga je poslal Chamlerlain Hitlerju; v njem je zagotovil, da ne bi moglo biti večje napake, «kot verjeti, da bi sovjet-sko-nemžkl palrt prisilil Veliko Britanijo, da ne bi izpolnila obvez, nosti, ki jih j« prevzela do Poljske*. razgovore. Izjave že dalj časa poudarjajo, da sta imeli obe vladi predhodna posvetovanja med seboj m z drugimi narodi. Namen teh posvetovanj je bila ustvaritev potrebnih priprav za sprejem ukrepov, ki lahko odstranijo ovire, ki ovirajo trgovino. Ameriške predloge so zbrali v posebno knjižico, ki so jo objavili. V knjižici je ameriški zunanji minister Izjavil, da mislijo Združeni narodi že zdaj ustvariti temelje gospodarske politike, ki Jih bodo uporabljali pri povojni trgovini. Potrebno Je, da »e vsi strinjajo s to politiko, da se ne bo svet razdelil v posamezne gospodarske enote. Ameriška vlada zaradi tega misli, da je treba pod pokroviteljstvom Združenih narodov najkesneje do poletja 1946 sklicati mednarodno trgovinsko konferenco. Ameriški zastopniki se bodo ohmili na merodajne organe Združenih narodov, da pospešijo Izvedbo tega predloga. Predlog Združenih držav Ameriški predlogi nakazujejo tudi sredstva proti činiteljem, ki ovirajo mednarodno trgovino. Združene države predlagajo: 1. Odstranitev omejitev, ki so Jih izdale vlade. Združene države predlagajo ukrepe, ki lahko omejijo embargo, znižajo tarife, odstranijo prednostne tarife in nadzorstvo nad podporami, ki so jih ugodili industriji. Poleg tega so izjavili, da bi bilo primerno z ozirom na pripravljalna dela mednarodne trgovinske konference, da ftimprej, pričnejo s pogajanji o zaprekah, ki ovirajo svobodno trgovino. 2. Odstranitev omejitev, ki »o Jih naložile zasebne trgovinske zveze in karteli. V ta namen predlagajo, pri mednarodni trgovinski organizaciji ustanovitev posebnega urada, ki naj sprejema pritobe o omejitvah mednarodnih trgovinskih zvez in kartelov ter naj preučuje posamezne primere. Končni namen tega posebnega urada Je, da svetuje organizaciji, kakšne ukrepe naj podvzame. 3. Odstranitev panike ln neredov na trgih, kjer prodajajo surovine. Predlogi svetujejo, da se države ne smejo odtegniti pravilu, ki se gla si. »da imajo države potrošnice dovoljenje, da se udeležijo proizvajalnih podjetij v določenih mejah ter morajo tudi izvajati gotovo upravno nadzorstvo*. 4. Odstranitev nevarnosti za nepravilnosti na proizvajalnem področju, kaokr tudi na delovnem področju. Namen konference bi moral biti, da določijo splošni sporazum, po katerem naj skuša vsak narod vzdrževati redno proizvodnjo, ne da bi »e zatekal k ukrepom, ki lahko škodujejo drugim državam ter razširitev mednarodne trgovine. Vsi narodi naj sodelujejo pri izmenjavi ugodnih informacij ter se naj udeležijo medsebojnih posvetovanj. 5. Ustanovitev mednarodne trgovinske organizacije, ki bo stala ob strani drugih mednarodnih organizacij In ki naj Ima podobno ustavo, kot jih imajo druge organizacije, ki so jih ustanovili Združeni narodi. ZAPISKI Harold Laski Jasno je, da ne more biti sporazuma, če ni želje po sodelovanju. V mislih Američanov so, se že pojavili nekateri sklepi o nujnosti obrambe, kar da atomski bombi čisto drugačen videz, kot ga ima v sovjetskih očeh. Prav tako je britanski načrt o kolonijskih mandatih popolnoma različen od sovjetskih. Kako naj sovjetski delegat prijazno sprejme obtežitev, da so Madžarska, Poljska, Romunija, Jugoslavija ta ostale držav« samo lutkovne države Sovjetske zveze, če ve, da bo britansko zunanje minstrstvo zanikovalo, da Je položaj Egipta podoben satelitskemu in da bodo Združene države zanikovale, da je položaj Kube tudi satelitski? Povprečni Američan misli, da je odstop pomorskih oporišč samo člen v obrambni verigi, toda ni prepričan, da je treba tudi na sovjetsko zahtevo po Port Arthurju gledati z Istimi očmi. Britanski diplomat ponoči sanja o velikih sovjetskih vojskah, ki zasedajo Afriko, če sliši sovjetsko zahtevo po Tripoli tani ji. Ce si tri velesile medsebojno ne zaupajo, bodo pustile, da tečejo stvari svojo pot, dokler jih ne bo nova katastrofa prisilila, da najdejo kakršno koli rešitev; ali pa bo pomanjkanje medsebojnega, zaupanja peljalo v novo oboroževalno tekmovanje. Na koncu obeh poti je — priznajmo sl kar odkrito tretja svetovna vojna. Nimamo pa prav nobenih dokazov, da bo op njenem koncu . lažje skleniti mir, kakor ga lahko sklenemo po sedanji vojni. Priznam, da no more biti trajnega sporazuma o kakšnem delovanju, če se prej ne sporazumemo o samem 'namenu delovanja. Tisti, ki pravijo, da različnost Ideologij n e preprečuje na noben način sodelovanja (tudi Sovjeti so to dejali), govorijo neumnosti. 6e nespametnejšo stvar zatrjujejo, kadar hočejo to dokazati s paktom, ki sta ga naredila L 1939 Hitler in Stalin. To zaradi tega, ker je bilo pakta 1. 1941 koneo ta ker bi. ee bi Chamberlain in lord Halifaz uspela s svojo monakovsko politiko, gotovo prišlo do napada na-dotov proti Sovjetski zvezi, namesto da je prišel proti zahodnim velesilam. Medsebojna odvisnost sveta ni samo prazna fraza. Pomeni, da je lahko nekatere smotre doseči z lzvestnlmi metodami ln ne z drugačnimi. Angleži ln Američani mislijo, da so smotri važnejši kot metode, po katerih bi do njih prišli. Res je nasprotno. Najprej zaradi tega, ker so metode tako povezan« a smotri, da sveta ni mogoče razdeliti — zaradi tega, ker je medsebojno odvisen. Potem zaradi tega, ker je vsako stalno gledanje na te smotre čisto zastarela zadeva, kajti preprečuje to gledanje izredno hitra menjava socialnih in gospodar- Murni dogodek y Moskvi Moskva, 8. decembra Januarja 1946 bosta izšli v Moskvi dve umetniški reviji: «lzkustvo» (umetnost) bo Izhajala vsaka dva meseca, »Tvorčestvo* (stvarstvo) pa bo mesečnik. Reviji bosta glasili odbora za umetnost sveta komisarjev Sovje takega naroda in odbora umetnikov Sovjetske zveze. sklh prilik. To vojno smo bojevali na temelju predrevolucijskih načel. To si tudi nekatere sile želijo, čeprav je vsaka izmed njih pripravljena spremeniti načela v toliko, v kolikor bi to koristilo njenemu narodu. Prav tako nevarna zadeva je varstvo, ki ga nekatere sile dajejo starim interesom in prastarim privilegijem ter navadam v imenu demokracije. Prav tako Je nesmiselno gledanje, da je vsaka nova izprememba že sama po sebi koristna in pametna, ker jo zahteva Sovjetska zveza. V tragični igri so tri velesile pozabile na ljudstva, katerim je treba dati mir. Pozabile so na stvarno vrednost Benthamovega načela, da zavist vrednost vladnih odredb samo od sposobnosti »čim večjemu številu ljudi čim bolj pomagati*. Smo vse preveč blizu katastrofe, da bi si lahko dovolili nove nekoristne poizkuse, kakršna je bila londonska konferenca. (Konec) Yanašita obsojen na smrt »Malajski tiger,, ki Ja odgovorait sa uboja •0.000 Filipincev, bo končal na veialllt Manila, 8. decembra General Tomojruki Tamašita Je bil včeraj obsojen na smrt, ker so ga »poznali za krivega, da je odgovoren za umore 60 tisoč Filipincev. General Ruasell B. Reymold», predsednik vojaškega sodišča, ki ga sestavlja pet generalov, je prebral obsodbo, ki obsoja »Malajskega tigra* na smrt z obešenjem. Tamašita niso spoznali za krivega, da bi osebno ukazal uboje, dopustil pa je, da so jih izvrševale njegove dete. Ničesar ni storil, da bi Jth preprečil. Tamašita J« zanikoval, da bi vedel za te uboje la je trdil d« Je o njih izvedel šele na razpravi. Izjavil je tudi, da je sam l« posredno odgovoren kot poveljnik, ker Je bil la Izvrševalec ukazov, Id so pri. bajali U Tokia. Preden so prebrali obsodbo, Je Tamašita izjavil: »Moja vest ja 111 za lep način, s kakršnim je vodilo razpravo.* , , Pri čltanju obsodbe, ki je trajalo 12 minut, se je Izkazalo, da ao bili uboji premišljeni in da se je Tamašita pregrešil, ker ni podvzel potrebnih ukrepov. General Douglas MacArthur bo pred izvršitvijo kazni preučil sodbo. Dopisnik agencije »Reuter* javlja, da je obramba takoj po izreku sodbe poslala z letalom v Združene države prošnjo za revizijo. Tamašita ima malo upanja na pomilostitev; svojo osebno lastnino je razdelil med ameriške častnike. čista. Rad bi se sodišču ia zshva. besih «0-* Amstrijta« tisoč mož. Znižanje zasedbenih Set v Avstriji Pariz, S, deoejKhfca »Reuter* poroča, da j« francoska vlada znižala /vojlh zased- t ŽENSKI KOTIČEK | Turban, rokavice in šal iz rumene angora volne za meseca november in december NadaUnje izplačevanje »podpore za povojno nezaposljenost" Vse to lahko še do Božiča napletete in razveselite sestro ali prijateljico• Gotovo bo tega praktičnega darila mnogo bolj vesela kakor marsičesa bolj dragocenega. S takšnim kompletom popolnoma iz-premeni videe obnošenega plašča ali zimskega kostuma, TURBAN: Potre, bujete 12 klopk an-gora volne, če je ena težka 7 gr, in pletilke it. 3%. Pletite v moren 8 levi, 2 desni in desne vedno pletite z zadnje strani, tako da so zvite. Nasnujte 80 petelj m pletite do dolime 90 cm. Prav na lahno polikajte z ne prevročim likalnikom in na. vloženo cunjo ter oblikujte turban, ki ga z nekaj nevidnimi vbodi pričvrstite. če niste posebno spretni, je boljše, če to delo prepustite mo-distki. SAL! Potrebujete 7 klopk angora vojne in pletilke It. 3 H. Pletite v istem vzorcu kot turban, Nasnujte 60 petelj in pletite do dolžine 90 cm in nalahno polikajte. ROKAVICE: Potrebujete S klopk angora volne ter 4 ali 6 kratkih pletilk št. tV, in 4 ah S pletilk št. 3. Pletite v istem vzorcu kakor turban in šal, Nasnujte 44 petelj na pletilke It. 2% in pletice na okroglo 4 cm za zapestje. Nadaljujte s pletilkami št- 3 do višine 10 cm. Oddelite t petelj za palec na varnostno zaponko; na pletilki pa na novo nasnujte 8 petelj. Pletite ie 3% cm in razdelite petlje na dve varnostni zaponki (It na vsako). Začnita plesti KAZALEC, tako Zelen peter Ulj uporabljamo za začimbo v vsakdanji hrani. Zato je najboljše, če ga ima gospodinja pri rokah, da ji ni treba zaradi nekaj vejio peteršilja tekati na trg. Pripravimo si ga lahko na dva načina suhega ali svežega. Suhi peterlilj ni tako dobrega okusa kakor sveti, a ima to prednost, da zavzame manj prostora in da je z njim tudi manj dela. Kupite pri kakini zelenjavdrici peteriilje-ve listje m ga posuiite pri zmerni toploti. Med suienjem ga morate večkrat na dan premešati, da se popolnoma posuši. Ko je suh, ga zdrobite, tako da boste dobili prav majhne drobce. Peclji so trši in se ne dajo tako zdrobiti, zato je najboljše, če tak zdrobljen peteršilj presejete skozi zelo redko sito ali skozi cedilo. Tako zdrobljen peteršilj spravite v zaprto posodico in hranite med ostalimi začimbami na suhem prostoru- Za enkratno začinjanje zadostuje noževa konica suhega peteršilja. Drug način, kako pripravite zelen peteršilj za zimo, je tak, da ga vsadite in imeti boste res zelen peteršilj. Vzemite majhen zabojček, n, pr, 30 x 80 x 90 cm, in ga napolnite par centimetrov visoko z vrtno prstjo, Nato začnite saditi„ Peteršilja ne sejemo, ampak sadimo tako debelega, kakršen je jese-jii oni, ki smo ga spomladi sejali. Najlaže sadite tako, da postavite zabojček malo postrani in polagate peteršiljeve korenine na gosto drugo poleg druge. Ko je ena vrsta izpolnjena, potresite z malo zemlje in nadaljujte tako sajenje toliko časa, dokler ni zabojček poln. Končno posujte z zemljo tudi povrhu, ker ne sme nobena korenina peteršilja gledati iz zemlje. Poleg tega morate ob trgati vse zelenje, le srček pustite, da bo lahko pognal nove zelene vejice. Zalivati morate dvakrat na teden: zabojček da oddelite na dve pletilki na vsako po 8 petelj in nasnujte nove 4 petlje (skupno 20). Ko ste napletli potrebno dolžino za prst, snemajte za konico. Za SREDINEC odštejte s prve zaponke 6 petelj, nasnujte 4 nove in odštejte 6 petelj z druge zapon- ke, poberite tudi one 4, ki ste jih nasnuli ob pričetku kazalca (20 petelj). Za PRSTANEC odštejle a prve zaponke 3 petlje,, nasnujte 5 novih, odštejte 4 petlje z druge zaponke in poberite 5■ petelj od sredinca (18 petelj). Za MEZINEC vzemite zadnje 4 petlje s prve zaponke in 4 z druge ter poberite 4 petlje od prstanca (12 petelj), ZA PALEC poleg že puščenih 8 petelj nasnujte ob strani 2 novi in poberite 8 petelj z dlani ter nasnujte 2 novi od drugi strani (20 petelj). Všijte vse nitke, na lahno potikajte in sešijte prste. postavite na kuhinjsko okno, ker mora biti na svetlem tu ne premrzlem kraju. Na balkonu je preveč mrzlo in je tudi preveč izpostavljen slabemu vremenu. Kadar potrebujete nekaj vejic zelenja, obtrgajte vselej zunanje liste, da ne ranite srčka, Ce pa potrebujete tudi koreninic, izrujte previdno, da ne potegnete tudi ostalih korenin in da ne potrgate koreninic, ki dovajajo hrano. PREHRANA Razdeljevanje mleka. V torek 11. dec. bodo začeli razdeljevati naslednjim potrošnikom mleko: otrokom od 4 do 9 let po 2 škatli izhlapelega mleka; mladini od 9 do 18 let po 1 šklatlo Izhlapelega mleka In 300 gr mleka v prahu. Cena Izhlapelemu mleku Je 18.50 lir za škatlo ln mleku v prahu 66 lir za kg. Bolniki lahko od ponedeljka dalje dvignejo dodatke na svoje nakaznice, in sicer olje ali maslo (1 del olja odgovarja 100 gr masla). Konec razdeljevanje 31. dec. Cene maslu je 295 Ur za kg. Tobak. Za teden od 10. do 15. t. m. bo dobil vsak potrošnik po 20 gr tobaka in 2 Cigari. Odpiranje in zapiranje trgovin Zaradi štednje z električnim tokom, bodo trgovine odprte od 8. do 12.30 ln od 14.30 do 17. ure. Danes bodo vse trgovine zaprli ob 13. uri. BBC je javila, da so aretirali v Nemčiji Alberta Goeringa, brata bivšega namškega maršala Hermanna Goeringa. Objava št. 8 Zavezniške vojaške uprave določa izredno doklado Imenovano «začaana doklada za izenačenje, mezd*, ki bo za november In december podvojila »dokla-de za Izredne razmere*, ki so jih podelili delavcem, obrtnikom, poljedelskim delavcem in delavcem raznih drugih zasebnih podjetij. Te določbe ne veljajo za uslužbence zavezniških sil. V sorazmerju s povišanjem življenskih izdatkov je Zavezniška vojaška uprava določila s svojo objavo št. 4 v juliju začasno povišanje mezd ■ »doklado za izredne .razmere*. Z ozirom na stalno naraščanje živi jenskih izdatkov so imeli za potrebno dodati k tem »dokladam za izredne razmere* še «začasne doklade za izenačenje mezd*, ki jih bodo izplačali za november ln december. Iz iste obljave it, 8 je razvidno, da bodo še nadalje Izplačevali podporo za brezposelne, imenovano »podpora za povojno nezaposlenost*, do 3L decembra 1945i OBJAVA flt. 8 Sprememba višine »doklade za izredne razmere* (»indennith dl contingenza*) ter izplačevanje »začasne doklade za ze-načenje mezd* (cjndennitk temporanea dl adeguamento salariale*) • Člen I. «Podpora za povojno ns-zapostlenost* («Assegno di disoccu-puzlone dopoguerra*) za december 1945. Posebno podporo za nezaposlenost, znano pod imenom »Asat* gno dl dlsoccupaalone dopoguerra*, bodo Se nadalje izplačevali do 31, decembra 1946 v višini in pod pogoji, določenimi v ukazu it, 13. člen H. Sprememba višine doklade za izredne razmere* (»inden* nita dl contlngensa*). Doklada, označena kot «Inden-nlta dl contingenza* se bo začenši s 1. dec, 1945 lahko izplačevala po naslednjih odstotkih zneskov, določenih v. 1. delu, 1 paragrafu objave Št. 4, namesto odstotkov, navedenih v 1, delu, 2. paragrafu omenjene objave: a) osebam, ki delajo v občinah Trsta, Tržiča ter Milj 100%; b) osebam, ki delajo v občinah Gorice ter Pulj 90%; c) drugim osebam, ki delajo v ostalih občinah na ozemlju 80%. Člen III. Izplačevanje «začasne dočladc za zenačenje mezd* («in- Zaveznlško vojaško sodišče V spremstvu svoje matere je prišel pred Izredno Zavezniško vojaško sodišče, pred sodnika poročnika A. Millerja, 14 letni Rafaele Balestlreri, ker je prodajal cigarete zavezniškega Izvora; pri njem so našli tudi čokolado Istega Izvora. Zaradi mladoletnosti so ga obsodili na 20 dni zapora pogojno, V začetku tega meseca so zasačili Ellso Noriš v družbi dveh ameriških vojakov, čeprav ji Je bilo prepovedano približati se zavezniškim vojakom. Obsodili so jo na dva meseca zapora. Ker Je ukradla 4 pare rokavic zavezniške lastnine, je bila Plera Puccl obsojena na 30 dni zapora, ter mora po dovršeni kazni zapustiti mesto. Zaradi obtožbe, da so nezakonito posedovali blago zavezniškega izvora, so bili kaznovani; Augusto Goitan ln Luciano Zangherella na 30 dni zapora; Antonia Dodič pogojno na 20 dni ter a prepovedjo vstopa v pristanišče; Agostimo Viel na 18 dni; Costantino Celenko na 45 dni; Giovannl Suppenaa ln Antonih Korina na 10 dal. Obtoženca Flego ln Rlenl, ki ste odgovarjala na obtožbo, da ste prekoračila pristaniško področje brez rednega dovoljenja, sta bila obsojena na 21 dni zapora. Zavezniška vojaška uprava sporoča, da je ponedeljska tiskovna konferenca odpovedana. dennite temporanea dl adeguamento salariale*). a) Doba izplačevanja. Doklado, označeno kot »Indennlta temporanea dl adeguamento palariale*, bodo lahko izplačevali za november ter december 1645 spodaj navedenim delavcem kot dodatek k osnovni mezdi ali plači in k »dokladi za Izredne razmere* (»indennita di contingenza*). b) Osebe, ki se jim 'bo doklada Izplačevala. Navedeno doklado bodo Izplačevali vsem uslužbencem ln delavcem, ki jim morajo zdaj izplačevati «doklado za izredne razmere*, v smislu objave st. 4 ter nadaljnjih dogovorov, ki jih je potrdila Zavezniška vojačka uprava, c) Višina zneskov ln pogoji izplačevanja. Višina zneskov ter pogoji, ki veljajo glede izplačevanja nave-dene doklade, bodo isti, kakor tisti, ki veljajo za izplačevanje »doklade za Izredne razmer«*, v smislu objave št. 4 ter uredb, izdanih v Sveži s tem, a spremenjenih po členu II, pričujoče objave. d) Pravica pogodbenikov dodajati pogodbeni ceni zneske, plačane kot doklada. Pogodbeniki bodo upravičeni dodajati vsotam, ki jih je treba plačati po pogodbah neizpolnjenih pred 1. novembrom 1945 (najsi so bile te vsote že plačane ali ne), vsak znesek, ki so ga ti pogodbeniki že plačali ali ga bodo plačali glede na »zacaeno doklado za izenačenje mezd*. Da bi olajšali aedostatek električnega toka, stopijo ob 1. uri dne 7. decembra t. 1. v veljavo sledeči predpisi o omejitvi porabe »leto-trlčnega toka: 1. ) Cestna ietPznioa: prekinitev prometa vsak dan od9, do 11. ure in od 14.30 do 16.30, Poslednja vožnja od 21. uri. 2. ) Trgovine: Vse trgovine, razen lekarn, morajo zapreti svoje prostore ob 17. url- Prepovedana je uporaba svetlobnih reklam in razsvetljevanje izložb. Frizerji bodo zaprli svoje obrate ob 17. uri. Brivci bodo imeli zaprto od 12.30 do 15.30, odprto od 15.30 do 19 ur«. 3. ) Bari, kavarne hi restavracije: Prepovedano Je uporabljati svetlobne napise in razsvetljevati izložbe. Notranje osvetljenje je treba zmanjšati za 33%. 4. ) Trgovski uradi: Uradi morajo prenehati z delom ob 17. url. Priporočajo, kjer je to mogoče, da uredijo uradne ure od 8 do 14.30 ure. Pregled In dodelitev stanovanj brezdomcem Popis stanovanj je pokazal, da Je na razpolago v Trstu zelo malo prostora. Delo stanovanjskega urada je bilo bolj kot kdaj upravičeno, ker se je pokazalo, da obstoje le male možnosti za stanovanja. Tako Je povedal častnik Zavezniške vojaške uprave v pogovoru, ki ga je Imel z dopisnikom VZN. V tednu do 5. decembra je .prosilo približno 1600 oseb stanovanje. Število razpoložljivih stanovanj je znašalo komaj polovico te zaprošene številke, V Istem tednu so zasegli 80 stanovanj, ki Imajo skupno 160 sob. Stanovanje Je dobilo več kakor 300 oseb. Ta števila predstavljajo povečanje za tretjino v primeri s podatki prejšnjega tedna ter so jasen dokaz uspešnega dela stanovanjskega urada. Iz prvih 140 tisoč stanovanjskih prijav, ki so jih dozdaj pregledali, je razvidno, da je 66 stanovanj praznih, ki imajo skupno 100 sob. Tisoč stanovanj, ki imajo skupno 1300 sob je samo delno zasedenih. Končno Je važen, uspeh popisa stanovanj ta, da so odkrili 204 lokale, ki so primerni za urade, trgovine ali skladišča. Igrali v dvorani Časa Portuale Jurčičevega »Desetega brata*. Zvečer ob 20. uri bo premiera Bene-dettijevlh »Rdečih rož*. Režiser Modest Sancin. Jutri, v nedeljo popoldne, ob 15. url bodo igrali Cankarjevo »Jernejevo pravico*. Zvečer ob 20. uri bo premiera. Golarjev« »Vdove Rošlinke*. Režiser Valo Bratina. Vstopnice za oba dneva so v predprodaji v Časa Portuale pri vratarju. Izdajanje osebnih izkaznic Da bi končali izdajanje osebnih izkaznic, so določili prihodnji teden od 10. do 15, decembra za izdajanje izkaznic nameščencem podjetij, ladjedelnic, tovarn in tvrdk na splošno; zastopniki teh nameščencev se bodo domenili z uradom na Obrežju 3. novembra št. 1 (tel. 78-90) za ure, v katerih bodo pr Ml njlnovl nameščenci po izkaznice. Torek in »reda, to je 11. in 12. decembra, ste določena za izdajanje osebnih lzkaznio za bolnike, oslabele ljudi in starce, ki še niso mogli dvigniti svojih izkaznic. Val tl bodo poslali dve osebi (svojce ali znance), v ulico San CJarlo st. 2, kamor boste prinesli njihove listine ln potrdila o bivanju, kakor na primer osebno Izkaznico, potni Ust, knjižico o pokojnini, rojstni list, zakonsko knjižico Itd. ter po možnosti eno sliko. Ti pooblaščenci bodo s svojim podpisom odgovorni za resniČnst in točnost izjav in se bodo morali izkazati s svojo osebno izkaznico, ki Jo že imajo. 5. ) V mestnem področju: Dobava električnega toka bo prekinjena vsak dan med naslednjimi urami: 8 to 9.30 ter 11 in med 13.80 in 15 uro. Mesto je razdeljeno v tri področja, vsakemu izmed njih bodo vzeli tok v enem Izmed gornjih obdobij, Vendar vedno ob istem času. 6. ) Podeželje: Oddajo električnega toka bodo dnevno prekinili med 12.30 in 16.30. Opozorilo: TI omejitveni ukrepi predstavljajo najmanjšo potrebno mero. Bodo potrebne nove odločitve, če ne bodo potrošniki električnega toka upoštevali pri porabi teh navodil. Tistim, ki bi zavestno kršili te predpise, bodo odvzeli električni tok. Dobava plina AOEGAT Javlja, 4a lahko od danes naprej uporabljajo plin stanovalci zgradb, v katerih so uslužbenci ACEJGATa na novo vzpostavili napeljave ln ki stanujejo v sledečih ulicah ln trgih: ul. Fontanone, ul. Annunziata, ul. Sorgente, ul. S. Glorglo, ul. Ca-dorna, ul. Diaz. ul. Cavana, ul. Corslce, ul. Grumula, ul. Beocherie, ul. Muda Vecchia, ul. S. Maria Magglore, riva Mandracchio, ul. Boccardi, ul. S. Rocco, ul. 8. Se-bastiano, trg Carlo Alberto, ul. Locohi, ul. Rcni, ul. Picciola, ul. Franca, ul. S. Eufemia, ul. An-drona S. Tecla, ul. Ortl, ul. Bello-sguardo, ul. Rlccardo, rlva Otta-viano Augusto, ul. Corti, ul. Ar-gento, ul. Burlo, šalite Promon torto, ul. Economo, Čampo Marzio, ul. Murat, ul. Hermes, ul. Taglla-pietra, ul, Tedeachl, ul. Tlgor, ul. Daurant, ul. De Rln, ul. Carpaccio, ul. Bramante, ul. Tiepolo, ul. S. Giusto, ul. Tor S. Lorenzo, ul. Testi, ul. Bastione, trg Barbacan, uj. Mura, ul. Unlveraltš, ul. Flco, ul. Muzlo. ul. Madonlzza, ul. Trlon-fo, ul. Aliče, ul. Bora, Molo Sar-torlo, ul. Cattedrale, uL G. Cesare, ul. Denza, ul. Orodferl, ul. S. Cl-priano, ul. S. Daniele, ul. Giustl-nellt, trg B. Lucla, ul. G. Stampa, Ul. 8. Martlri, ul. Montfort, ul. Madonna del Mare, ul. Bonaparte, ul. Rote, ul. Crooefisso, ul. Artisti, ul. 3. Giuatlna, ul. CapitelU, ul. De Amlcls, trg Valle. Sredi zime zelen peteršilj Omejitve električnega toka od 7. decembra dalje SINE 5. UMORIEIIII MORILEC (Deteletirska zgodba) »Skrij se!» je zaklical v odprtino kanala in jo nato pokril z železno ploščo. Skril se je za neki avtomobil. Vrata so se odprla in v luči zasenčene svetilke so vstopile skoznje tri postave. Krenile so naravnost proti vhodu v kanal. Bllly je v motni svetlobi spoznal, da so vsi trije moški. Eden je dvignil ploščo ln vsi trije so zlezli v kanal. Blllyja je mikalo, da bi pokril ploščo ln odšel po policiste. Tega pa ni smel storiti zaradi Garryja, ki se je med tem časom skril v temo na nasprotni strani vhoda v sobico. V roki Je stiskal mali «colt», od katerega se ni ločil nikdar. Moški so medtem posedli. Garry je ujel od vsega pogovora le nekaj besed. Ko so odhajali, je slišal, da so se domenili za prihodnji dan ob istem času. Pogledal Je na uro ta zadovoljno pokimal. Odločil je, da bodo naslednji dan izvedli udar. Nekaj trenotkov potem, ko se je zaprl železni pokrov, je Garry že stikal po omari, ki je stala poleg klopi, na kateri so sedeli zločinci. Pazil je, da je položil vse tako, kot je bilo, ker je bil uverjen, da bo udar uspel in da bodo vse, kar je bilo v omari, prenesli na policijo. Videl je stekleničice z arzenom, nekaj samokresov, bodal, vlomilskega orodja in še nekatere malenkosti. Medtem je Bllly že odprl pokrov. Garry je zlezel ven. »Kaj sl slišal?* ga Je vprašal Billy. »Nič posebnega, le toliko, da se bodo jutri spet sestali*, Je odgovoril. čin jutri jih bomo ujeli?* je vprašal. «Da», mu je odvrnil na kratko. Nato ate pregledala «e položaji - okrog garaže. Garry je sestavil načrt in ga razložil Blllyju. Poiskala ste na cesti prvi železni pokrov, pri katerem bi se dalo priti v kanal, potem pa sta odšla domov. Naslednje dopoldne je Garry stopil do komisarja In prosil za pomoč kanalske policije. Dobil jo je brez kakršnega koli odlašanja. Izbral je deset ljudi in jim ukazal, naj bodo zvečer še pred nočjo zbrani v poslopju. Potem je odšel po svojih potih. Tudi Billy se je brez načrtov potikal po mestu. Zvečer je bilo v Scotland Yardu vse nared. Takoj ko se je stemnilo, so »e odpeljali proti Jackson Roadu. Ker je bilo na cesti še precej ljudi, so morali precej časa čakati. Pol ure predno bi se morali sestati zločinci, se je pri železni plošči ustavil avtomobil. Garry Je odbral pet ljudi, ostale pa je Bllly odvedel do garaže. Eden je ostal pri plošči, da bi na dano znamenje odkril odprtino. Koraki mož, ki so odšli z Bil-lyjem, so že potihnili, ko je eden od policistov odkril ploščo. V nos jim je udaril oster duh. Drug za drugim so zlezli v temo in stražar ji» Zaprl za njimi. Policisti so s prižganimi svetilkami .pričakovali nadaljnjih navo-.j izvršitev dll. Pod nogami Je klokotala voda ln se svetlikala v motni luči. Žarki so se odbijali tudi na gumijastih plaščih ln na samokresih, ki so tičali za pasovi. Vsi od prvega do zadnjega so bili visoke postave ln glave so jim pokrivale modre čepice. Nekaj trenotkov Je bilo vse tiho ln ko se je Garry prepričal, da ni nobenega glasu, je brez besede krenil proti garaži. Takoj za njim so po ozkem betonskem robu v kanalu zapeli škornji policistov. Ker je bil Garry uverjen, da še ni bilo nikogar v kanalu, so koračili s prižganimi svetilkami. Ko so stopili Izza ovinka, ki ga Je napravil kanal, jim je zastala sapa. Poleg klopi, na kateri so navadno sedeli zfločinoi, so v luči ročnih svetik zagledali negibno žensko truplo. Ko mu je Garry posvetil v obraz, je spoznal, da je bila Emina. Bila je mrtva. Ubogo dekle se mu Je zasmililo, ker je uvidel, da je bila nova Clarkova žrtev. Garry je poslal enega od policistov k Blllyju, naj takoj s silo vdre v garažo In odpre odprtino v kanal. Medtem ko je čakal na ukaza, je pogledal v omaro. Našel je prazno. V mislih Je preletel ves potek svojega raziskovanja, a ni mogel zaslediti poti, po kateri je Clark izvedel za Emmlno Izpoved. Ni bilo druge možnosti, kot da je bil med ljudmi, ki so izvedli udar, eden izdajalec. Billy je odprl pokrov ln posvetil v globino. Garry je takoj zlezel na prosto in ukazal policistom, naj mu sledijo tudi oni. S seboj so na njegov ukaz prinesli tudi Emmlno truplo. Nato Je Garry z vitrlhom odprl vrata v buffet ln poklical policijskega zdravnika. Potem je hitro preletel okolico ln uvidel, da se Grenit ne namerava več vrniti. Predal, v katerem so branili denar. je bil odprt ln prazen. Bllly je prišel za njim. »So nam ušli?* je vprašal, čeprav je prav ddbro vedel, da so odnesli pete. «Da!» Je odgovoril Garry. Bllly je uvidel, da dalje ne kaže vpraševati. Medtem Je prispel zdravnik. Garry mu je dal nekaj kratkih navedli, potem pa Je pomignil Billyju, Stopila sta nekoliko vstran ln Garry je vprašal: »Kaj misliš, kdo Je Izdal nas načrt?* »Vsekakor Men od policistov.-*, .GORICA Nove osebne izkaznice Opozorilo prebivalstvu Brd V zvezi z razglasom št. 17 s dne 10. septembra, ki ga je Izdala Zavezniška vojaška uprava, opozarjamo vse osebe, ki so dopolnile 18 leto starosti ali starejše, ki bivajo ali stanujejo v občinah in naseljih v Brdih, da se morajo prijaviti zaradi Izstave novih osebnih izkaznic pri uradu, ki bo deloval od. 19. do 20. decembra na Kojskem v poslopju St, 53, ki je last Alojzije Vuga. V tem uradu naj se javijo vse osebe, ki bivajo ali stanujejo v naslednjih naseljih: Ste ver jam, Gor. Cerovo, Dol. Cerovo, HUm, Snežatno. Kojsko, Brestje, Gonjače, Vedrijan, Vrhovlje, Breg, Hrasno, Vrsnjevik, Imen je, Šmartno, Biljana, Dobrovo, Fijana, Medana, Slovjenc, Košana, Vipolže. Za prijavo so določili naslednjo razdelitev v skupine: osebe z začetnicami priimka A. B. C. in 0 na 10. dec.; F G ln H 12. dec.; I J ln K 13. dec.; L in M 14. dec.; N O ln P 15. dec.; R in S 17. dec.; 8 in T 18. dec.; U ln V 19. dec. ln Z to Z 20. dec. t. 1. Poročene žene naj se javijo na dan, ki odgovarja začetnici njih dekliškega imena, Kogar bodo po 20. decembru našli v teh krajih brez osebno izkaznice ter pripada v te kraje, bo kaznovan. Urnik za plin Od danes dalje, 8. decembra, bodo oddajali plin štiri nre dnevno), in sicer od 7. do 7.80, od 10. do 12.30 in od 18.30 do 10.30 are. Razdeljevanje otrobov Statistični gospodarsko poljedelski urad za gor Iško pokrajino »poroča, da bo dal Okrožni odbor za kmetijstvo rejcem perutnine v Gorici na razpolago določeno kol le no otrobov. Zaenkrat bodo dobili otrobe samo rejci perutnine, ki žiVe v Gorici, med tem ko bodo raz-, delili rejcem v okolici otrobe pozneje. Nakazila za dvig otrobov daje Statistični gospodarsko poljedelski urad na korzu Roosevelt št. 5, II. najdstr., naslednje dni od 8.30 Izpred vojaškega sodišča Zavezniško višje sodišče je na popoldanski razpravi sodilo Valen-tlhu Oecottlju iz Vislnale del Ju-drio, ki je bil aretiran 23, novembra, ker so našli pri njem 20 kg razstreliv, motor in nekaj drugega vojaškega blaga. Priča, član Zavezniške policije, pravi, da je pri pregledu stanovanja, katero je Izvršil na podlagi ovadbe, našel navedene predmete v obtožence vi spalnici in nekaj tudi v kuhinji. Nato je sodišče zaslišalo obtoženega, ki je predhodno že priznal krivdo. Obtoženi Cecottl pri povečuje, da je razstrelivo in ostale predmete našel vzdolž železniške proge, kjer so nemške Čete razstrelile vlak. Hotel je predmete prodati kot staro železo. O razstrelivu je izjavil, da ga je hotel odpeljati v Francijo, odkoder je pred nedavnim prišel, Želel ga je zar menjati za lovsko puško. Zagovornik obtoženega, odvetnik Lutgi Luz-zatto, je poudarjal dobronamernost svojega varovanca, ki se je hotel rič slabega hoteč napotiti v daljno Francijo z 20 kg razstreliva v svojem kovčegu. Razstreliva ni sploh skrival, kot Je pokazala preiskava. Sodišče Je po izjavi, da zakon ne dovoljuje posesti razstreliv to vojnega blaga to v težjih primerih predpisuje celo smrtno kazen, vzelo na znanje obrambo zagovornika ter obsodilo obtoženega, ki Je odsedel že 15 dni v preiskovalnem zaporu, na pet mesecev ječe. Za njim Je prižel na zatožno klop 23-letnl Ludvik Marinič, ki je bil obtožen nezakonite ' nošnje orožja ln posesti stvari zavezniškega izvora. Na Mariničevem stanovanju je policija našla lovsko puško, tucat nabojev tgr dve vojaški posodi z bencinom, ki pa ni bi' zavezniškega izvora. Zagovornik Je poudaril, da Je bil obtoženi vedno lovec ter se je šele nedavno vrnil k svoji družini, keV je bil dve leti pri partizanih. Pripravljal »e je, da bi puško prijavil, pa tega ■il mogel storiti, kakor je razvidno Iz Izpovedi prič, ki pravijo, da je moral Marinič takoj po prihodu domov na setev ozlmlne za račun krajevne kmetijske družbe. Sodišče je obtoženega spoznalo za krivega v prvi obtožbi, čeprav je priznalo zagovornikove pomisleke. Zaradi obeh bencinskih posod so ga oprostili, Ker so nastali dvomi o poreklu Obeh posod. Mariniča so obsodili na mesec dni zapora, od dneva priprtja, vendar pogojno. ker so mu šteli v dobro partlzanr sko življenje. Puške mu sicer niso zaplenili, pač pa jo bo policija hranila, dokler Marinič ne bo dobil redne dovolilnice. Vrnili so mu tudi bencin, ki Je bil njegov. Anton Vodopivec ' Iz Rlfember-ka, ki so ga obtožili, da je prekršil proglas št. 1, hi mogel zaradi starosti (šteje jih že 86) ln bolezni na razpravo. Sodišče je upoštevalo starost in bolezen ter ga oprostilo. Prijava vojne Škode Zbornica za trgovino, industrijo ln poljedelstvo v' Gorici, zbira podatke vojne škode, katero so utrpele trgovske tvrdke (trgovine na debelo, na drobno, trgovine na račun tretjih, lekarne, gostilne s prenočiščem itd.) v zoni «A». Prijava vojne škode mora biti napisana v dveh izvodih na zato • pripravljenih obrazcih, katere prodajajo pri Zbornici za trgovino, Industrijo ln poljedelstvo; prošnje sprejemajo do 20. t. m. Opozorilo davkoplačevalcem I Zavezniška vojaSka uprava Je bila obveščena, da so Italijaneko-slo. venski narodno-osvobodltal odbori v nekaterih področjih Julijske krajine razpisali pobiranje novih dajatev. Davkoplačevalce opozarjamo, da ne more biti nobena nova dajatev uvedena niti oprostitev dosedanjih taks preklicana, če ni bil Izdan za to odgovarjajoči odlok višjega častnika za civilno upravo pri Zavezniški vojaški upravi 13. armadnega zbora. Doprinos državnih, pokrajinskih in občinskih dajatev, prav teko kot socialnih prispevkov, ki so v veljavi na ozemlju Julijske krajine, ki je pod upravo Zavezniške vojaške uprave, je pridržan v vsem ozemlju gornjega področja izključno za namene prebivalstva Julijske krajine ter ni zatorej pod nobenim nadzorstvom kakršne koli druge oblasti ali vlade. Vse dajatve, ki bi jih kdor kolt plačal drugim ustanovam kot tistim, ki jih priznava Zavezniška vojaška uprava, bodo nične in jih bodo oblasti ponovno zahtevale. do 12.30 in od 15. do 17.30 ure: v ponedeljek 10. dec. osebam z začetnimi črkami od A do C; torek 11. s črkami od D do K; sredo 12. S črkami od L do K; četrtek 13. S črkami od L do P, petek 14. in soboto 15. zamudnikom. V ponedeljek 10. decembra bodo začeli razdeljevati otrobe za konje mestnih prevoznih tvrdk. Najdeno Mestno županstvo v Gorici sporoča, da so na korzu Roosevelt rasli nalivno pero, na katerem je vrezan tudi neki datum. Pero hranijo pri blagajni občinskega ekonomata. Kdor lahko dokaže, da je lastnik, naj pride ponj. I RADIO j Nedelja, 9. decembra 7 glasba za dobro Jutro; 7.15 slov. vesti; 7.30 ital. vesti; 7.55 pestra jutranja glasba; 9 kmečki sekstet; 9.30 pol ure za slovenskega kmetovalca; 10 maša ica cerkve sv. Juste; 11 slovenska pridiga; 11.15 glasbeni program za nedeljo; 12.45 slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.16 reproducirana glasba; 13.30 orkester Zeme; 14.15 pregled vesti tn plošče; 16 pionirska oddaja (slov.); Iti prenos iz gledališča; 19 pestra glasba; 19.15 orkester Nlcelll; 19.45 »porine novice; 20 slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 pianist Carajan; 21 športne novice; 21.15 napolitanske pesmi; 21.30 komedija; 22.15 prenos lz Vidma; 23 Ital. vesti; 23.10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče. Ponedeljek, 10. decembra 7 glasba za dobro jutro; 7.16 slov. vesti; 7.30 ital. vesti; 7.55 pestra jutranja glasba; 10 zveza z vojaško radijsko postajo: 12.45 Slovenske vesti; 13 italjanske vesti; 13,15 reproducirana glasba; 13.30 glasba po željah; 14 gledališka panorama; 14.15 pregled vesti In plošče; 16 zveza z vojaško postajo; 18 orkester Zemie; 18.35 Bachova glasba; 19 ženska ura (slov.); 19.20 sopranistka Pavla Potratova (slov.); 19.30 pianistka Clara Mllellljeva; 20 slov. vesti; 20.15 Ital. vesti; 20.30 vokalni koncert; 21 pesem; 21.10 zveza z vojaško radijsko postajo;, 23 deklamacije; 22.15 lahka glasba; 23 Ital. vesti; 23.10 slov. vesti; 23.20 oddaja za bivše Internirance (slov.). Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S. PRENOSNE LISTNE ŽAGE HITRE DOBAVE SABA - VIA PAM, 20 • Tel. 30.330 . MILAN Navodila za nabavo božičnih drevesc Obveščamo prebivalstvo, da čl. 78 pravilnika o gozdarski straži prepoveduje sekanje katerih koli iglavcev od 1. dec. do 6. januarja. Kdor želi v tem času uporabiti iglavce, mora pravočasno prositi Gozdarsko policijo, Trst, ulica bivše Oaserma del RR CC. ter navesti kraj, kjer namerava Izvršiti posek, količino in vrsto dreves In namen uporabe. V “Centru za obvestila,, Piazza della Borsa št. 8 dobite te publikacije v slovenščini: S. V. Benet: »Amerika*, cena 10 lir. (Kratka ia nimivo pisana zgodovina Združenih ameriških držav). »Ameriške znanstvene zanimivosti*, cena 10 lir. (Poljudno pisan pregled najnovejših odkritij na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v Ameriki). «1989-1944*, cena 5 lir. (Pregled vojnih dogodkov v teh letih, s številnimi slikami). \ Sobotna križanka št. 20 1 3 3 4 3 6 7 8 9 10 » M ■ 1 ■ ■ 1 p — — ■ ■ ■ * 1 ■ ■ H Rešitev v ponedeljski številki Uradni lis« ZVU Pokrajinsko predse dn Istvo sporoča, da prodajajo na prefekturi v sobi at. J5 Uradni Ust ZViU št. T, ki je izšel včeraj. Je odgovoril Bllly. »To sem dognal tudi jaz, samo ne vem, kdo naj bi bil.* »Sem že mislil na to, a so vsi že dalj časa v službi ln zanesljivi!* »Danes ne bova ukrenila ničesar, ker nima smisla. Jutri se bova dobila v pisarni ln se bova posvetovala naprej.* »Velja!* je odgovoril Billy. Nato sta se vrnila k ostalim policistom. Vsi razen enega, ki je ostal za stražo, so sedli v avtomobil In se odpeljaU. Mrtvo Emmo je že preje odpeljal avtomobil, s katerim se je odpeljal tudi zdravnik. Naslednji dan Je Garryja čakalo no mizi zdravniško poročilo. Zdravnik je na podlagi analize želodčne vsebine ugotovil, da je bila E.-nma zastrupljena z arzenom.Popolnoma teko, kot je že preje ugotovil Garry. Poleg poročUa je ležalo na mizi se deset listov lz kartoteke uslužbencev. , Z Biilyjem ste jih skrbno pregledala, a nista našla niti najmanjše sledi. Vel udeleženci pohoda na Jackson Road so imeli za seboj Vodoravno: 1. Levstikov izraz za »količkaj* — jeza; 2. konec molitve — kitajsko in japonsko svetišče; 3. stevnik — prislov časa; 4. vrste kreme — predlog; 5. geološka snov — krojaški izraz; 6. nepravi oče — del glave; 7. sorodnik — dlel železniške postaje} 8. ribiški drog — kuharska priprava; 9. jesenski dogodek — poljska cvetlica; 10. moško ime — moško Navpično: 1. del hiše — navadno ni prijetna; 2. njegov opravek j« ometanje — živinska hrana; d pratika — polton; 4. veznik — upravni uradnik; 6. rimski vojškt-vodja — tiskarski Izraz; 6. grški »likar «— nekrščanskl romarski kraj; 7. unadžarsko Ime — krati«* zaupljivosti; 8. zasledovanje — kazalni zaimek; 9. oblika pomožnega glagola — zdravilo; 10, bivši »°r g les ki zunanji minister — slovanska boginja smrti; 11. srednjeveški ArabeO » obžalovan je- že več let službe in so zvesto-sodelovali -pri lovih pa najhujse zločince. (‘Nadaljevanje prihodnjič)! M 11, oblika osebnega zaimka vrag (latinsko*