• DOBRO DELO NAŠE KMETUSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI
Varovanje in izboljšanje kmetijskih zemljišč
Od uslanovitvc pred desetimi leti do danes je naša kmetijska zemlji-ška skupnost uspešno opravljala svoje delo in uresničila vrslo nalog, zaradi katerih je bila tudi oblikovana. Eden prvih njenih pomembnej-ših prispevkov je bila priprava strokovnih osnov za prostorski načrt, s katerim smo zavarovali kmetijska zemljtšča in si dolgoročno začrtali pridelavo hrane v občini. Ta načrt je bil narejen že leta 1976 (kasnejše uskladitve so bile opravljene še leta 1981 in 1982) in je bil prvi tak načrt v Sloveniji sploh.
Z načrtnimi agro in hidrome-lioracijami je naša kmetijska zemljiška skupnost pričela že leta 1977. Od takrat pa dodanes so očistili 60 kilometrov zarašče-nih vodnih jarkov in s tem izbolj-šali od 250 do 500 hektarov travniških površin pod vasmi So-stro, Podmolnik, Češnjice, Ka-šelj, Sadinja vas, Vinje, Dolsko, Osredki in Senožeti.
Z materialom (gramoz, cevi), ki ga je prispevala zemljiška kmetijska skupnost, in z njeno strokovno pomočjo so kmetje — lastniki zemljišč sami opravili melioracijska dela v vaseh Osredki, Vinje, Hrib, Dolina, Senožeti, Klopce, Zagorica, Šentpavel, Sela, Brezje, Podli-poglav, Podmolnik, Besnica Ga-brje in Vnajnarje. Uredili so 45
hektarov zemljišč.
Z melioracijami ob Dobrunjš-čici in Breski so usposobili 175 hektarov njivskih in travniških površin, v Sostrem so osušili 50 hektarov travnikov, v Dolskem pa 60 hektarov njivskih in travni-ških zemljišč. Pričeli pa so tudi z osuševanjem travnikov ob po-toku Konjščici. Dela bodo kon-čali letos. V nekdanjih topolovih nasadih v Kašlju so uredili 40 hektarov travnikov za njivsko proizvodnjo, podobno pa so rav-nali tudi ob sotočju Save in Lju-banice v Zalogu.
S fosforjevimi gnojili in totna-ževo žlindro so izboljšali 250 hektarov zakisanih zemljišč, z apnenjem pa 130 hektarov zaki-sanih travnikov v hribovitih ob-močjih naše občine. Pripravljeni
so tudi načrti za preureditev sad-nih nasadov v nekaterih hribov-skih vaseh.
Za uspešnejše obdelovanje zemlje so pomembne tudi polj-ske poti: le-te je kmetijska zem-ljiška skupnost, tudi s pomočjo krajevnih skupnosti in posamez-nikov, uredila karza 250 kilome-trov in tako omogočila kmetom dostop s traktorji, kosilnicami, samonakladalkami in drugimi stroji na 650 hektarih zemljišč.
Ne smemo pa pozabiti, da se je zemljiška kmetijska skupnost že kmalu po ustanovitvi lotila tudi določitve zaščitenih kmetij. Po dopolnilnem pregledu, ki je bil opravljen pred štirimi leti, je takih kmetij v naši občini 489.
Komasacij, to je združevanja raztresenih zemljišč in njihove ponovne razdelitve, se je zemlji-ška kmetijska skupnost lotila lani; 86 parcel, ki so bile v posesti 46 lastnikov, so ponovno razde-lili tako, da se je njihovo število zmanjšalo na 53.
Naša kmetijska zemljiška skupnost si je vsa ta leta prizade-vala ohraniti kar največ kmetij-
skih zemljišč pred urbanizacijo, doseči intenzivnejšo in gospo-darnejšo proizvodnjo, na slabo obdelanih zemljiščih pa jo orga-nizirati tako, da bi bil pridelek čim večji. To pa vedno ni lahko, saj je znano, da je razvoj Ljub-ljane preveč usmerjen v ravnin-ski prostor. Kmetijstvu je bilo tako odvzeto že veliko dobre ob-delovalne zemlje; prihaja tudi do problemov v zvezi z nadomest-nimi zemljišči pri tistih kmetih, ki živijo od kmetijstva in mislijo tako ravnati tudi v prihodnje.
Tudi v naslednjem srednje-ročnem obdobju se bo kmetijska zemljiška skupnost trudila ohra-njati za kmetijstvo zemljišča, ki so zaščitena ali izboljšana, sode-Iovala bo pri pripravi načrta za dolgoročni razvoj kmetljstva, skrbela za boljšo izrabo kmetij-skih zemljišč in pomagala pri za-_ gotavljanju socialne varnosti ostarelim kmetom. Vse te naloge bo kmetijska zemljiška skupnost tako kot doslej izvajala skupaj s Kmetijsko zadrugo Ljubljana, TZO Dobrunje.
D. J.