Številka 188 TRST, v četrtek 9. julija 1908 Tečaj XXXHf —IZHAJA VSAKI DAN totfi eb nedeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Fcasmične štor. so prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petrn, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka natlaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Ed;nostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti j© moč ! NAROČNINA ZNAŠA aa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. BaroSalu aa n*a«ljsko lsdanj« „EDINOSTI" atan« : oelo-■ ■ ■ lata« K 5-20, pol lata 2 80 ^ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ae ne aprejemajo In rokopisi se ae vračajo-Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista- UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorniurednik ŠTEFAX GODILA. Lastnik konsorcij lista „Edinosf. - Natisnila tinkarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. Pošino-hranilnKni ra?un 5L 841 652. TELEFOM It 11 57. BRZOJAVNE VESTI. Korytowski odstopi? FHAGA 8. ..Prager Tagbtett" poroča z Dunaja: V parlamentarnih kresih menijo, da bo moral finančni minister Koiytc\\iki v krotkem odstopiti. V tem slučaju je verojetno, de. postane r;egov naslednik sedanji guverner ♦trstroegrske banke Bilinski. Košut bolan. BUDIMPEŠTA 8. Iz Karlovih varov javljaio, unaj 8. Ogrski ministerski predsednik dr. Wekerle je prišel dane3 semkaj in je imel z baronom Bečkom doljšo konferenco. Popoludne se je dr. TVekerle vrnil v Budimpešto. Dunaj b. pet shujšalo in se je vsak hip bati katastrofe. Baku 8. V Kopriletu je bil umorjen ravnatelj petro!ejskih tvornic. Sodi se, da je zločin izvršil kak odpuščeni delavec. New-7ork 8. Tukaj vlada že 14 dni feilna vročina. Za solnčarico je že umrlo 32 oseb. Toplomer kažo 44 stopin. Moški brez rszlike stanu hodijo po ulicah goloroki. Montevideo 8. „Tribuna" poroča, da je na italijanski križarki „Etruria", ki je sedaj t kvaranteni na otoku Flores, obolelo 10 oseb za rumeno mrzlico. Novo rusko posojilo. PETROGRAD 8. (Petrog. brz. ag.) Sub-tkripcijska cena za tretje notranje posojilo je določana na 95. Dunaj in narodno pomlrjenje v Avstriji. To jubilarno leto bi imelo ostati v zgodovini Avstrije slavno osobito radi nekake akcije za narodno pomirjenje — seveda v duhu veliko-avstrijskem. Začelo se je bilo lepo: z očitnim pri-zadevanjem centralne vlade, da p:idobi narode na jugu in severu monarhije za razce kompromise glede volilnih reform, ki so imele ublažiti domače razmerice, a potem napove dorsnjem veličastnega romanja vseh narodov monarhije na Dunaj, da se poklonijo sivemu vJadarju-jubilarju, ki je še naisvitleji simbol jedinstva do noža razprtih narodov njegove države. Ali ni trebalo mnogo čakati na dokaze, da v tej državi nikaka neiskrena parada ne mere izgladiti sporov, ki jih je provzročil stoletni duh nemške oligarhije na krmilu te države. A najmanje se je bilo nadejati, da se narodi Avstrije pomirijo na tistem Dunaju, ki jo postal že kroničnim simbolom izvira vse bede in preganjanj, pod katerimi ječe samo Slovani v monarhiji. Dovolj poznano je, kako so že priprave za jubilejne svečanosti na Dunaju rodile nove spore med Čehi in Nemci, a potem — v zadnji čas — tudi med Nemci in južnim Slovani. Pa ipak : isti takozvani festzug dne 12. junija na Dunaju izzivlje v poznanih Ve'e-Avstrijancih neko komično razpoloženje, ki bi hotelo biti resno in poraja drzno razprave in zaključke, kako je v Avstriji možne na* rodnostnc pomirjenje na podlagi centrali-zatome politike Dunaja: divided et itnpera! Vzemite v roke zadnjo številko „Oester-reichische Rudschau", pak najdete tam članek glasovitoga „prijatelja" južoih Slovanov, Leopolda von Chlumecky: Cesarske svečanosti in narodnostne pomirjenje". Stara lisica v, Chlumeckv sodi sicer pravilno, da je na narodnostni razdejanosti v Avstriji mnogo krivo nepoznavanja dotičnih narodov med seboj, pak priporoča zato, da se bolj držimo tistega nauka: spoznavaj samega sebe! Ali najiven je gospod baron, ko pravi v svojem zaključku, da se narodi v Avstriji morajo pomiriti zato, ker nova konstelacija v evropski politiki po sestanku v Re-valu (med carjem in angleškim kraljem« pripravlja ne samo Nemčiji ampak tudi Avstriji nezaviden položaj eplen-dinde izolacije, ki spravlja v ne-varnostv prvi vrsti avstrijske interese na Balkanu. Tu se moramo malo zadržat?, Kaj jc to: Avstrija? In kaki so ti „avstrijski interesi na Balkanu" po meroaa^nem mnenju v^mun^c-kega in njegovih velikoavstrijskih somišljenikov ? !! — To je poj m, tu so izvori n e-možnosti narodnostnega pomirjenja v Avstriji: Tako odgovarjamo xai „najnemerodavneji narodič" na obalih Jadrana, a tako odgovarjajo tudi V8i ostaii avstrijski Slovani. Kajt1, dokler bo „Avstrija" pomenjala politiko centralizacije v nemškem duha, in je} bo orožje divide et iapera; dokler bodo „avstrijski interesi na Balkanu" le predstraža m pijonirji vsenemškega d ranga: dotlej se v naši državi ne bo smelo niti sanjati o narodnostne m p o m i r j e n j u. Pa tudi tisti pekel Chlumeckega po sebi, to je tisto strašenje s ,-splendid isolation" Avstrije, ne more danes dobrodušnih Slovanov pognati v kozji rog. Saj jadiku>jo dan na dan, da jih sedanja trozveza stane rojstne krvi, ker radi nje je vse za-tiranje Slovencev in Hrvatov n a j u g u in v obče nemška hegemonija v državi. Ta trozveza vzdržuje škandalozno brezpravje, ki se pod krinko dualizma vrsi nad ogrskimi narodnostmi in V3em hrvatskim kraljevstvom. Trozreza opravičuje v svetu izjemno stan*e v Bosni-Hercegovini ter „kulturno" prodiranje pangermanstva na poti proti Solunu. Nova konstelacija evropske politike ustvarja temu nasprotno možoost, da se najprej slovansko balkansko vprašanje reši pod egido ruskega slovanoiilstva, angležkega svobodoljubna in francoske liberalnosti. Vpliv teh držav na Balkanu donaša blagodati dvajsetega stoletja onim narodom, katere so pangermauski kulturtriigerji ščuvali enega proti drugemu do noža ter potiskali v barbarizem, da jih uničujejo ekonomična in jih osvajajo politično. Ako hočemo torej govoriti o s p 1 e n d i d isolation Avstrije, moramo najprej biti na čistem, kaj ima predstavlja-i poj m „Avstrije". Tudi tu hočemo ponoviti, kar smo že enkrat naglašali v teh predalih, da imamo namreč o Avstriji dve definiciji: Avstrija kakor nemfika država, dokler je jednostaven privesek Viljemove Germanije ; in Avstrije v kateri živi pretežni del Slovarov, ki bi zato morala biti vsaj pretežno slovanska država! Tu hočemo zaključiti. PrvaAvstrija se trese pred napo-redano splendid isolation, ker kakor taka bo imela do svoje propasti ne samo vnanjih, ampak tudi najodločnejih notranjih neprijatelje v ; dočim naj bi bil za drugo Avstrijo sestanek v Revalu začetek emancipacije od neznosnega berolinskega varuStva in zora resničnega jeditistva narodov in prave moči države. Evo tako mislijo avstrijski Slovani ravno tedaj, ko razmišljajo o „fevtzugu" 12, junija in sestanku v Revalu. Ta „i'estzug* nas je i vsebuje številne ekspozicije mogočne kovinske uveril vnovič, da ni smeti niti misliti na to. industrije iz zborničnega okrožja praškega, da bi sedanji Dunaj stopil na čelo akcije za j med njimi nekoliko podjetij, ki so pna te narodnostno pomirjenje v tej državi. — Mi j vrste v Avstriji. Tu so zastopani skoro vsi izdelki neobičajno raznolienih panog te industrije, od grobih odlitkov, težkih stro]iiih de!ov, velikih kova&kih izdelkov, nastrojev, Bitarskega blaga, vijakov in verig do najmanjšega in najfinejše izdelanega galanter-nega blaga. Praške specijalitete, imenoma kovinski gumbi, so lepo zastopani. Poleg železne robe je tu razstavljeno tudi svinčeno, medeno in cinkasto blago. Iz rudarske stroke imamo po nekoliko mesecev v letu, v dunajskem parlamentu, najtipičneje ponavljanje — recimo — ieatzuga, ki nam svojim najmero-davnejim delovanjem dokazuje absurdnost poskusa, da se s politiko centralizacije doseže narodnostno pomirjenje. A glejte: ravnokar, pred par urami, je najbolji soborilec Chlu-m°ckega za veliko av atrij anstvo, dunajski župan dr. L u e g er, desavoviral pisarijo bri/.nega barona, ldicaje na ve* glas, da je nahajamo poleg velike ekspozicije državnih Dunaj centrum germanizacije te pretežno slo- ' srebrnih rudnikov v Pribrarau vrlo poučne vanske države!! j podatke o premogarstvu in izdelovanju bri- Naj se zato gospođa na Dunaju pomi-1 keta. V tem paviljonu so tudi veliki uteži in rijo. Slovani te države že delajo za svoje. spediterski vozovi. Iz rudarskega paviljona jedinstvo, ali centrum njihovim prizadevanjem prihajamo do paviljona kožarskoga nikakor ni Dunaj. Jedoi vpirajo svoje oči v in usnjarskega obrta. V tem pavi-zlato Prago, drugi v Krakov in Lvov, a mi Ijonu, ki je dekorovan z ueStevilnimi kroko-južni Slovani gledamo v svoj cilj v Ljubljani dilovimi kožami, razstavljajo tovarnarji usnja in Zagrebu kakor v mest b-pobratimih ene in podobnih obrtov. Nahajamo tu toliko ve-skupne domovine. Iwski. j liko industrijo, kolikor tudi mali obrt. Po-^ff i usniarskih izdelkov so tu zastopani tudi iz- Jubilejna razstava v Pragi. (0<) posebnega poročevalca.! II. Izprehod po razstavi. Na severni strani strojarne se vzdiguje široka, drevjem zarastla terasa, cd katere vodijo 15 m široke stopnice v dolenji del razstave. Na desno od stopnic je paviljon keramične industrije. Vsa stavba je pokrita s samim čistim mozaikom, kar posebno pri luči deluje uprav fantastično. Paviljon ima krasen stolp z uro. Nad glavnim portalom je iz mozaika ogromna slika Adama in Eve. Paviljon vsebuje bogato kolekcijo najrazličnejših izdelkov keramične industrije, od stavbinskih gmot (apna, opeke, letona, kamenja, porcelana) do najdražj»h in najluksurijoEnejšib izdelkov šamotske, tera-i r.tsKe in'steilenia&rske industrije, Keramičnim paviljonom je prav ličen perivoj ; kakor grobje v njem je nekoliko privatnih paviljonov. H keramičnemu paviljonu prilega š o 1 s k i p a v i i j o n, ki so vanj sprejete izključno le trgovske in obrtne šole, ni kakor nc ostale stroke fcolstva. V levem krilu je nameščena praška c. k. umstno-obrtna šola in poleg -nje vrsta specijalnih obrtnih šol. V centru je nameščeno čipkarsko šolstvo. Razven imenovanih šol zaslužuje pozornost tudi nadaljna kategorija šol, posebno državnih in deželnih rokodelskih šol. Na koncu desnega krila se nahaja nazorna ekspozicija trgovskega šolstva; obsega vse trgovske šo'e zborničnega okrožja vseh vrst, posebno višj9 trgovske Šole (akademije) dvo- in enorazredne trgovske šole, v toliko, v kolikor odgovarjajo normalnemu učnemu načrtu. Na ta paviljon posebno opozarjam odločilne slovenske kroge, ki ustanove letos v Trstu kakor v Ljubljani nižji trgovski šoli, da se na češkem trgovskem šolstvu vzgledu) e j o. Zapuščaje šolski paviljon stopamo po glavni aleji do paviljona mest, ki obsega raz-otavo raznih mest, kakor tudi ekspozicije trgovskih in obrtnih društev (tudi nekaj iz redno zanimivega in posnemanja vrednega za naša trgovsko-obrtna društva) in trgovskih gremijev. Stopajoči po glavni aleji dalje k zapadu prihajamo na veliki dolenji razstavni trg. Ta trg, 120 m širok in 200 m dolg, je obmejen od sedmero ogromnih zgradcb in ima v središču pri glavni aleji paviljon zlatarjev, popolnoma izgotovljen iz želez o-betona. Paviljon ima svojo veliko osrednjo dvorano, iz katerih izhaja množina manjših dvoran. Ta paviljon je pravi biser vse razstave. Tu je nakopičeno na stoti30če, da, na milijone leskečega zlatega bogastva. V njem so nameščene ekspozicije zlatarjev, srebrarjev, cizelerjev, pa-sarjev itd. Poleg teh razstavlja tudi gremij praških zlatarjev nekatere svoje dragocene bisere in praška strokovna zlatarska šola (ki jo je trgovsko-obrtna zbornica v Pragi ustanovila in jo tudi vzdržuje) vzorce svojih del. Na desno od zlatarskega paviljona nahajamo paviljon hranil, ki obsega vrsto krasnih kolektivnih in posamičnih ekspozicij. Sladkorna industrija se je vrlo potrudila za dostojno reprezentacijo; model cukrovara, izveden v desetini resnične velikosti, je atrakcija vse razstave. Podobno se je tudi pivo-varska industrija spojila z doba vatel j i surovin in btrojev v celotno razstavno kolekcijo. Ko • usnjarskih izdelkov so tu zastopani J delki iz žime in sedlarsko blago. | Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 8. Početkom seje je finančni minister prsdložil dodatni kredit ^k državnemu proračunu ter predlogo o hišnem davku. Z dodatnim kreditom 4 in pol mil. se poboljša gmotni položaj nižjih kategorij državnih uslužbencev. Držav, slugam, ki ni30 razvrščeni v razrede in ki imajo 900 letne plače, se vsaka tri leta plača poviša, in ko dosežejo največo stopinjo 1600 kron, bodo imeli Še pravico do dveh služben;h doklad po 100 kron. Za vi>e kvaviliricirane dosedanje državne sluge se ustvari nov naslov ,.poduradniki'' in se tudi istim povišajo plače. (Pohvala). Nadalje se upravnim potom povišajo plače poštarjem, poštnim cdpraviteljem, poštnim ciictjantom in oficijantinjam, mehaničnim po- lil pUMUiUJ |JU3lOLiI Iti l CU.H J^«— širšem smislu, finančnim stražnikom, kance-lijskim ofic»jantom in cticijantinjam in številnim kategorijam uslužbencev državnih železnic. (Pohval a (. Za izvedbo vseh teh odredb se bo potrebovalo na leto 18 milijonov kron. Minister je v imenu skupne vlade izjavil, da je ta svota najskrajneje, kar zamorejo državne ti-nance v to svrho staviti na razpolago in da se v doglednem času ne bo moglo več zbolj-šati plač državnim u3lužbencem. (Prigovori in mej klici). Minister je povdarjal, da zakonski načrt o hišnem davku ne zasleduje nikakega iiakaličnega namena. S predlogo hoče minister v prvi vrsti ugoditi želji, ki je bila ponovuo izražena v državni zbornici, na več shodih mest in od številnih zvez interesentov. Zelja po reformi hišnega davka je gotovo opravičena. Dosedanja pravila ne odgovarjajo več zahtevam sedanjosti. Minister priznava težave toliko glede visokosti sedanjega najemninskega davka kakor tuli glede hišnorazrednega davka. Zbornica je poklicana razsoditi, je-li to, kar predlaga vlada bolj*? nego je bilo dosedanje. Navzoči zakonski načrt je povsem novo delo. Minister je potem podrobneje raz-tolmačil zakonski načrt. Minister je potem pojasnil splošne fi-načne razmere ter je koncem svojega govora prosil zbornico, naj prično čim prej razpravljati oba predložena zakonska načrta. Zakonski načrt o plači podrejenih državnih uslužbencev je treba že sedaj rešiti, ako hoče zakon stopiti v veljavo s 1. oktobrom t. 1. (Živahna pohvala in ploskanje. Ministru so Čestitali). Na to je zbornica nadaljevala razpravo o nujni predlogi socijalnih demokratov glede uvedbe splošne in enake volilne pravice v nekaterih deželnih zborih. Prvi je govoril minister za notranje stvari baron Brenertt, ki se je izjavil proti nujnosti. Po daljši debati je bila nujnost predloga odklonjena in razprava ^prekinjena. Prihodnja seja jutri. Romanje vseh Slovanov v Prago. Dne 12. julija bode se vršil v Pragi pripravljalni vBeslovanski shod. Po dosedanjih dispozicijah je nada, da vsi slovanski narodi (tudi Malorusi) pošljejo v Prago svoje zastopnike. Pozornost javnega mnenja Evrope bo torej te dni obrnjena v Prago. Kar [ae bode tam sklepalo, postane gotovo mejnik v zgodovini Slova nstva in bomo za to ^zlasti mi, mal narod v veliki slovanski družini, spremljali praške dogodke z največjo lektivno razstavljajo tudi tovarne za Ipirit,1 pozornostjo in radostjo, likerje, mlekarne, vinogradniki itd. in zraven i V soboto in nedeljo se bo vriil sprejem, tega obsega paviljon hranil še ogromno vrsto Posvetovanja začno v ponedeljek dne 13. t. posamičnih razstav. m. in bodo trajala morda do sobote 18. t. Dalje nas paviljon za ru- m. Umevno, da je Praga poskrbela tudi za si- darstvoin kovine. Ta velika palača jajno pogostovanje slovanskih gostov. Stran II »EDINOST« Stv. 188 V Trato, dne 9. julija 1908 doge daj znano, pridejo iz nil. Predsednik pride 20. julija Prago poslanci dume V kolikor je Kusko-P o 1 s k e g a v _ _ Dmowaki, Harusewicz, Balicki in Stecki za narodno-demokratično stranko : Straczewicz in grof H. Potočki za realiste. Dva delegata odpošlje napredna stranka. Poznajski Poljaki ne bodo iz lahko umljivih razlogov oficijelno zastopani na konferenci. Za Slovence se udeleže c osvete vanj župan Hribar, Andrej GabrSček, dr. O. Ry-bar, dr. Bogumil Vošajak in en zastopnik štajerskih Slovencev. (S. L. S. ne pofilje ni-kakega zastopnika, češ ker je Hribar zraven, pa naj gre rakom žvižgat vse Slovanstvo! Morda pa jim je Lueger prepovedal! ?) Srbe bodo zastopali vodja staroradikalne stranke v Srbiji Nikola Pasić, vodja samostojne radikalne stranke Ljuba Stojanović, potem dr. Veljaković za narodno stranko in Košta Novaković za naprednjake. Srbi iz Hrvatskega odpošljejo predsednika sabora dr. Medakovića ; dalmatinski Srbi pa drž. poslanca dr. Baljaka. Ne ve se, kdo bo črnogorski odposlanec. Hrvatski delegati bodo dr. TreSič Pavičić za Dalmacijo ; posl. Babic-Gjalski in prof. Š ar min za Hrvatsko. Konečno pridejo iz Bulgarskega delegati Bobčev, dr. Kalninov in dr. Vačev. Češki katoliki proti šovinizmu nemških krščanskih socijalcev. Dne 6. julija je imel češki katoliški-na-rodni klub v zbornici poslancev svojo Sejo, ▼ kateri je najostreje obsojal napade v občinskem svetu dunajskem proti šoli (Komenskega ter je izrekel svoje najgloblje obžalovanje radi tacega strankarskega, vekrščanskega in niliumanega postopanja. Ne le, da se šoli Komenskega odseka pravica javnosti, da-si je to pravična zahteva, marveč se otrokom ne privošča niti ta mali poboljšek, da jim ne bo treba delati drage poti v Breclavo. Tako sovražno postopanje — tako zaključuje češki katolisko-narodni klub — proti najskromne-jim zahtevam Čehov na Dunaju se obsoja samo po sebi. Tako sodi rečeni katoliški klub, naši Šlovenčevci pa skušajo opravičevati Luegerja in njegovo ultranemško kompanijo. Češki katoliki pravijo, da je postopanje „krščanskih" socijalcev nehumano in nekrščansko, sloven skira katolikom pri „Slovencu" pa se zdi to zelo — modra taktična poteza I Nehote se mora vpraševati vsakdo : od kodi ta razlika med postopanjem č ških katolikov in naših Slovenčevcev ? ! Nu, lahko je navesti vzrok tej razliki. Vzrok je v dejstvu, da reški katoliki čutijo narodno !! Za nameščanje jezikovno sposobnih uradnikov v ministarstvu. V aeji abornice poslancev miuolegu ponedeljka so posl. dr. By bar in tovariši vložili nastopno interpelacijo na skupno mi-fcisterstvo: Število uradnikov, nameščenih v različnih micisterstvih ali pridodeljenih k službovanju ki umejo na jugu monarhije občajne jezike (slovenski, hrvatski in italijanski), je tako malo, da 'je veliko število oddelkov v posamičnih ministerskih, ki nimajo niti jednega uradnika, veščega tem jezikom. Posledica temu je, da akti, ?v katerih je pritožba, ali pa so prejšnji spisi sestavljeni v enem ali več omenjenih jezikov, skozi mesece, da, reči bi mogli, skozi leta leže v oddelkih, dokler niso s trudom in silo našli kakega uradnika, ki iz prijaznosti daja potrebna pojasnila, ali dokler ni do6pel mnogo truda in časa zahtevajoči prevod. Tako postopanje z akti, dospevajočimi iz južnih pokrajin, donaša prizadetim stavkam često jako občutne materijalne škode in nam sploh predstavlja tako nepriličnost, da bi se je že |v interesu hitrega poslovanja absolutno ne smelo trpeti. Potreba, da se pokličejo jezikovno popolnoma kvalificirani uradniki v posamična ministerstva, se nam kaže tem nujneja, ker se raba deželnih jezikov na postopanju občin in oblasti, posebno pa na poslovanju strank samih, neprestano množi. Podpisani stavljajo torej vprašanje: je-li skupnemu ininht-rstu znano pomanjkanje v posamičnih ministerskih J na uradaikih jezikovno kvaliticirani za občevanje z jugom mo-narkije. in hoče-li skupno ministerstvo temu skrajno obželovanja vrednemu pomanjkanju odpomoči s tem, da hitro pozove jezikovno kvalificiranih uradnikov ?! Ogrska. Nova srbska stranka. Na Ogrskem se snuje nova srbska stranka. Včeraj se je v Veliki Kikindi vršil tozadevni pripravljavni shod. Drobne politične vesti, Socijalistični kandidat v Ameriki. Ameriški socijalisti so proglasili kandidatom za predsednistvo Martina Brestona, ki se nahaja v zaporu. Obsojen je bil na 25 let je če radi nekega umorstva. Grška in Turčija. Razmere med Grško in Turčijo so se v zadnjem času po-ojstrile in sicer so se b na o radi krečanskega vprašanja in radi dogodkov na Samosu. V Atenah pa dementujejo to vest. Potovanje Fallieresa na sever. Iz Petrograda javljajo, da se je program potovanja predsednika Fallieresa nekoliko spreme- ▼ Kodanj, 23 t Kristijanijo, 24. v Stokholm. Dne 27. t. m. ob 11. predpoludne se sestane s carjem v Revalu. — Iz Plzna pa poročajo, da pride Fallieres po sestanku s carjem v Marijine lažni, kjer ostane tri tedne in se tamkaj zopet sestane s kraljem Edvardom. Iz Maroka. Glasom neke brzojavke iz Tangeijs, je močna mehala Mulej Hafida prispela iz Feza v Alkasar, odkoder utegne prodirati proti Tetuanu. Revolucija v Pavrgvaju. Nad glavnim mestom Assuncionom je proglafieno vojno stanje za 30 dni. V mestu je sedaj mir. Zbornici sta razpnščeni. C Sestanet Izvolskega in Aeh-renthala. Iz Petrogada poročajo, da se minister za onanje stvari Izvolski meseca sep-temara poda v Karlove vari, kjer ga obišče baron Aehrenth&l. Proti modernizmu. Iz \Vurzburga poročajo • Južnonemški škofje so izdali poostrene oddredbe proti modernizmu ter so imenovali stalni tajni odbor, ki bo po zaup-niskih nadzoroval vse duhovništvo. Maršal Loo« Umrl je v Bonu prniki marini baron Loo v starosti 80 let. Nemška flota, sestoječa samo iz večih ladij, se poda dne 13. t. m. pod poveljstvom princa Henrika na vežbeno potovanje do Azorskega otočja. Dnevne vesti. Beda in — avstrijski vladni zistem. Z Dunaja smo prejeli: Iz vseh krajev avstrijskega juga prihajajoče vesti o dolgotrajni suši in v sled tega nastalem pomanjkanju krme, kakor tudi od različnih poslancev stavljeni nujni predlogi za podporo oškodovanim živinorejcem so prisilili vlado, da je začela resno razmišljati o korakih, ki naj se storijo v tem oziru, da se od-pomore žugajoči bedi. V svrho natančneje intormacije je poljedelski minister povabil razne korporacije in kmetijske družbe na posvetovanje, ki se je dne 7. tek. me s. na Dunaju vršilo s sodelovanjem zastopnikov vseh kronovin. Ob tej priložao3ti se je zopet enkrat pokazal v bengalični luči ti iti avstrijski vladni zistem, ki je še do nedavna splošno vladal na Primorskem in ki je kulminiral v očitem protežiranju laškega, tudi najradikalnejega življa ob istočasnem preziranju vsega slovenskega. Akoravno obstoji kmetsko prebivalstvo tržaške okolice izključno le iz Slovencev in akoravno je tudi na Goriškem kmetski stan vsaj za dve tretjini slovenske narodnosti, povabilo ie ministerstvo na omenjeno posvetovanje, ki se je vendar tikalo vitalnih interesov slovenskega kmetskfga prebivalstva, edino 1 c 1 a S k o kmetij oku druZbu v Gorici in famozno rSocieta agrari a" ▼ Trstu. Čim je posl. dr. Rybaf dozaal o preziranju slov. kmetijske družbe tržaške, podal se je v ministerstvo, da poizve vzroke takemu preziranju. Na svoje veliko začudenje je doznal od dotičnega referenta, da kakor oficijelno zastopnico okoiičanskega kmetijstva imajo tam vpisan3 le omenjeno „Societa agraria" — pardon: „k. k. Ackerbaugesell-schaft in Triest". Pod tem nemškim imenom z naslovom C- kr. se šopiri namreč v dotič-nem oficijelnem imeniku tržaška „Societa agraria", stoječa pod predsedništvom garibal-dinca Mauronerja. Posl. dr. Rybaf je seved* pojasnil referentu narodnostne razmere v tržaški okolici in je protestiral proti preziranju slov. kmetijske družbe, ki jo vlada vendar pozna: saj ji je lani poverila razdeljevanje podpore, oziroma nakupovanje sena za okoličane, poškodovane po suši. No, vse zastonj ! Referent se je držal svojega oficijelnega imenika. Ni preostajalo torej druzega, nego apelirati na ministra samega. In k temu sta se tudi takoj podala posl. dr. Rybar in Štre-kelj, ki je zastopal od enacega preziranja zadeto slov. kmetijsko društvo v Gorici. Minister je u videl krivico, ki se je storila Slovencem, in takoj povabil oba poslanca na omenjeno posvetovanje. Na ta način je minister še v zadnjem hipu omogočil, da sta bili na tem važnem posvetovanju zastopani tudi obe slov. kmetijski družbi. Posvetovanje samo je imelo zaupen značaj in za sedaj ni mežno kaj natančnejega poročati o njem. La toliko se lahko konstatira, da se je od vseh strani pov-darjala nujna potreba izdatne pomoči, ako se hoče naiemu kmetu ohraniti živino. Odlikovanje. Ravnatelj c. kr. pomorskega observatorija v Trstu Edvard Mazelle je dobil vitežki križec Fran Josipovega reda. Politika na poiti. Prejeli smo : Mino!o soboto sem šel na tukajšnji osrednji poštni urad, da tam oddam svoto denarja. Poslujoči uradnik mi je nekaj govor; 1. Ker ga nisem umel — govoril je laSki in nemški — sem ga vprašal slovenski, česa da želi, C. kr. mož ni umel niti besede slovenski, a v odgovor na svoje vprašanje mi je zabru* sil v obraz — da hodim uganjati politiko na poš to! Odgovoril sem mu, da politiko uganja on, oziroma oni, ki ga je nastavil tam, da si ne pozna deželnih jezikov, ne pa jaz! Pristopil je na to vo<)ja orada, ki pa tudi ne zna besede slovenski! Posledica je bila ta, da je moral nastopiti čast tolmača — sluga, ki je gotovo izvrsten In popolnoma sposoben v svoji službi, ki pa za tolmača ni na svojem mestu! Eedaj pridejo c. kr. uradniki do spoznanja, da v Trstu ne more občevati se strankami človek, ki ne pozna deželnih jezikov ?!! Odbor za proslavo stoletnico Josipa Godino Vordsljskega sklicuje za nedeljo 12. t. m, ob 5 uri in pol popoludne javno posvetovanje v prostorih „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. V nedeljo v Gorico 1 Kakor že javljeno, vršila se bo v nedeljo 12. t. m. svojedobno prepovedana slovenska kolesarska dirka na goriškem Veledromu. Ta dan se zbero Slovenci od vseh strani lepe Goriške na širnem Veledromu, ki bo slav-no3ti primerno okrašen. Poletimo v nedeljo mej zavedne naše Goriške brate, ki nas pričakujejo s odprtimi bratskimi srci! Politična oblast je sicer — v strahu pred goriško fakinažo — omejila oziroma prepovedala vsak oficijelni vsprejem in obhod, ali to nas ne bo motilo, da bi se mej seboj ne navdušili za nadaljni boj, ki ga moramo biti mi, kako tudi nsši goriški bratje za narodni obstanek. — V Gorico, na narodno kolesarsko dirko nsj namenijo svojo pot v nedeljo 12. t. m. tržaški izletniki 1 Odhod iz Trsta državni kolodvor ob 12*55 minut, s postaje Opčine ob 1*20 min. Svoji k svojim! 190. vodstvena seja družbe sv. Cirila in Metodija dne 19. rožnika je vzela na znanje : da rKat. pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" v Celovcu ni o d g o-vorilo vodstvu, ki je je vodstvo pred nekaterimi meseci vprašalo za svet zaradi ustanovitve družbinega vrtca in šole v Borovljah; da pravkar imenovano društvo ni odgovorilo, kaj je storiti, da se reši neka šola na Koroškem iz objet j a „Schulve-reinovega"; da vodstvo družbine šole v St. Rupertu pri Velikovcu ni odgovorilo na vodstveni dopis, ki zahteva pojasnila, kam ide denar nabran za velikovsko šolo; da nad-škoiijstvo v Gorici ni odgovorilo, ko je je vodstvo prosilo za slov. kateheta na neki šoli, ki se ustanavlja na Goriškem. — Službo učitelja in voditelja družbine šole na Muti je dobil nadučitelj v Stoprcah Anton Hren. Rešilo se je neko vprašanje zaradi krminske šole. Dovolilo so je 5000 K brezobrestnega posojila obmejni šoli na Štajerskem pod pogojem, da bo učni jezik slovenski; 300 K je dobila po enakim pogojem neka šola na Koroškem. Odobrile so se priznalno nove pokroviteljnine in sicer: 1. posojilnica v Mariboru, 2. „Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico, 3. omizje „Za plotom", hotel Seidl v spomin inženirja mecena Polaka, 4. „Narodna tiskarna" v Ljubljani, 5. ženska podružnica v Laščah, 4. pokroviteijnine. — Velika skupščina bo zborovala letos v Ptuju dne 8. septembra. Pripomba uredništva. Zelo radovedni smo, da li naši škofijski ordinarijati ne odgovarjajo tudi tedaj, kadar „Lega Na-zionale" prosi za kakega kateheta ?! Naša radovednost je opravičena tembolj, ker so nam znani slučaji iz nedavne minolosti, ko je cerkvena oblast duhovnike, ki zbog svojega narodnega mišljenja niso radi poučevali na šoli „Lege", celo prisilila, da so morali na Legini šoli slovanske otroke, ki niso znali nič laškega, poučevati veronauk v italijanskem jeziku !! Mari je „Lega" manje liberalna nego „Družba sv. Cirila in Metodija" ? Kam plovijo naše cerkvene oblasti ? Na adreso vodstva naših koroških bratov pa hočemo posebej izpregovoriti odkrito in — zasluženo besedo. Zamera gori, zamera doli: tu se začenja brezdomovinstvo, vspričo katerega bil bli molk — narodni greh. Nemec Nemca ne razumel čitati je dan na dan v nemških šovinističnih listih o ,,no-voslovenskem jeziku", ki da ga priprosto slovensko ljudstvo ne umeva. S to prismojeno frazo, ki so jo nemški šoveni iznašli pred šestdesetimi leti in jo kljubu njeni deplasirani neslanosti trobijo venomer naprej, hočejo smešiti nas slovstveni jezik, češ da je nek fabrikant za parado- Pri tem nimajo seveda niti najmanjšega pojma o slovenščini in toliko manj o slovenskih narečjih. So torej slepci, ki sodijo o barvah. Na to nas spominja linguifttično zanimiva dogodbica iz Eulenburgovega procesa, ki 6e vrši ravnokar v Berolinu ob zaprtih durih, katere pa niso nikoli dovolj zaprte, da ne bi kaj prediralo v javnost o tem, ker se vrši v sodni dvorani. Včeraj je namreč prišlo do zaslišanja glavne priče E r n s t, trdega Bavarca. Govoril je v svojem priprostem bavarskem nemškem narečju, a nemški berolinski porotniki ga niso razumeli. Zato so morali prevajati njegove navedbe v pravilno nein-iščino. — K«y takega pa je pri % Slovencih popolnoma izključeno in nemški šoveni bi storili mnogo bolje, da bi bili glede našega jezika — kar tihi! Angleška eskadra v Trstu. Včeraj ob ! 12'7* opoludne se je podal „dojen" tukaj-' šnjega konzularakega zbora, nemški generalni konzul dr. Stannitn, z „Audax-om" na admiralsko ladijo „Queen" in bojno ladijo „Prince of Wales", da poseti imenom vseh konzulatov komandanta Sir Drury in podadmirala princa Battenberg. Ko je zipust'1 eskadro. so zado-neli topovi. Ob 1. in pol uri popoludne se je pri namestniku princu Hohenlohe in soprogi vršil „luneh". Pojedine so se vdeležili Sir in Ladj Drurv, princ Battonberg, ter komandanti in višji oficirji angleških bojnih ladij. Zvečer ob 7. in pol je dal župan dr. Sandrinelli na čast gostom „diner" v vili „Revoltella" pri Lovcu. Ob 6sfi zvečer je čakala na pomolu S. Carlo dolga vrsta kočij, ki so prepeljale angleške oficirje k Lovcu. Tudi možtva je bilo včeraj popoludne in sinoči mnogo po mesta. Povsod je bilo videti karakteristične english-mann z čisto obritim obrazom, angleško pipco v ustih in roke globoko v žepu. Kdor je imel po noči izredno srečo, je mogel prisostvovati tudi kaki partiji „boxa"( Sicer so jako simpatični fantje in naši krčmarji jih imajo jako radi, ker plačujejo pošteno in — slano. Umrl je na Koroškem deželni šolski nadzornik za Primorje dr. Fran Perschinka, ki je bi! že pred dveme mesecema odšel tjakaj nt dopust. Pokojnik je bil imenovan šolskim nadzornikom Še le pred kakimi 4 meseci. Luč tržaškega svetilnika. — Že par dni sem ima tukajšnji svetilnik nov svetlobni aparat mesto dosedanje acetilenske luči. Nova luč je petrolejeva žarnica s svetlobno silo 112.000 sveč, torej 70 krat močnejša nego prejšnja luč. V teoriji bi se moralo videti naš Bvetilnik že v daljavi 52 milj: v prakti pa, radi okrogle oblike zemlje, se vidi Ie v daljavi Iti milj, ker je naš svetilnik visok le 33*5 m nad morsko gladino. Vsekakor bo po noči svetilnik vidljiv ob vsakem vremenu že iz Rtiča Savudrija. Pojasnilo ! V nedeljo priredi Klub „Boljša bodočnost41 vrtno veselico v proslavo 20-letnice obstanka slovenske šoie pri sv. Jakobu. Ker bo v nedeljo tudi I narodna ditka, mislijo nekateri, da se je priredilo to veselico iz kljubovalnosti. To pa nikakor ne odgovarja dejstvom, ker ta veselica je bila s tem datumom naznanjena ž3 pred binkoštmi, torej predno se je prvotno imela dirka vršiti. Te vrs e naj bodo v pojasnilo, da se ne bi po nepotrebnem napadalo katero izmed sodelujočih društev, ker ista eo bila pravočasno napro-šona za sodelovanje, ko se niti ni vedelo za gotovo, da se dirka v nedeljo vrši. Pred leti so bile veselice pri sv, Jakobu obiskovana od par tisoč oseb, naj jih gre od teh polovica v Gorico, druga polovica pa k sv. Jakobu; tako bo koza cela in volk sit, mi vsi pa zadovoljni. Klub „Boljša bodočnost. Tržaška mala kronika. Stanju ranjencev z nedavne ljubavne traged je. Naš reporter je imel priliko govoriti z mladim Nikolajem Vascotto. Poleg po-stel.e bolnika sedi še vedno redar, kor Vascotto obdolžeu radi poaku^enega umora. Ranjenec je smrtno bled, njegove ustnVe eo snežno bele ; govori zamolklim glasom. Njegove oči pa so izgubile osteklenelost pmi. dni in bolsanje celega organizma jo očbidno, da-si tiči še vedno kroglja v njegovem telesu, bržkone v levih pljučib. — Kako se počutite ? — ga je vprašal naš reporter. — Hvala, ne ravno slabo. Lo tupatam me bode notri, kedar dišem. Grozno sem pa slab in zgubil sem spomin vsega, kar se j»* zgodilo, — Kaj, se ne speminjate prav ničesar ? — Ničesar! Vem le to, da sem tu v bolnišnici, jaz in moja Nikolina. — In vprašal je v istem hipu skoraj slastno : — Kako se ji godi, gospod ? — Bolje. Je že izven nevarnosti.... — Tudi meni je zdravnik dovolil, da smem jutri vstati. Naš reporter ga je pozdravil in mu voščil hitro okrevanje. Dr. Dolcetti, Eekundunj tega oddelka mu je potrdil, da se bolnikovo stanje stalno boljša. Pojutršnjem bodo poiskaii s pomočjo Roatgenovih žarkov, kje se nahaja projektil, da ga eventuelno izvlečejo. Nikolina Fragiacomo je že popolnoma izven nevarnosti. Je tudi precej dobre volje; le skrb jo muči, bo-li tudi njen ljubljenec okreval, kar voščimo obema, naj sa zgodi. Nevaren berač. Fran Buuch, 44 leten tapecir, je bil včeraj aretiran na zahtevo Katerina Gozzi, stanujoče v ulici S. Mičhe'e Št. 3. Busich je šel beračit v ono hišo, kjer je Gozzi vratarica, in ta mu je zabranila vhod. Busich je bil zato tako razkačen, da ji ie zafugal: „Čakaj, ubijem te z revolvorjem." Loterijske številke izžrebane dne H. j.j- julija 190«. Praga 50 74 20 87 GO L v o v 4 54 32 62 6 i Smeftnloa Nepoboljšljiv pijanec /ena : Tako ? Ze zopet si pijan '. Saj .si mi bil prisegel, da se odpoveš pijači. Mož : I)a, res je, a. potam sem drugič prisegel. d:i se odpovem svoji prvi odpovedi. Koledar in vreme. — Danea : Veroniki Jul. d.. — Jutri: Felicita dev. — Temperatura: včeraj ob 2. ari popoludne Oels. Vrome včeng': lepo Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, spremenljivo. Zmerni vetrovi. Vroče Društvene vesti. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu priredi kakor že javljeno, svojo vrtno veselico ▼ nedeljo dne 19. t. m. v prostorih rKonsnmnega V Trstu, dne 9. julija 1908 >EDINOST« Stv. 188 Stran III društva" v Rojanu. Vspored in vse drugo bo razvidno iz letakov in plakatov. Odbor „Zarje" se tem potom najprisrč-ueje zahvaljuje za podpore: Tržaška hranilnica in posojilnica 20 K; g. Josip Gorenje 10 K; g. Dragotin Žerjav K 10. — Srfna hvala! Členi I. oddelka T. k. d. „Balkan" so nsjuljudneje naprošeni, da se udeležijo nedeljskega izleta v Gorico v polnem fitevilu. Zbirališče pred restavracijo g. Starca na Prošeku točno ob 7. uri zjutraj, kjer se oddelek pridruži društvu. Kolesarski zdravo ! Osrednji odbor. Pevsko-bralno društvo „Adrija" v Bar-kovljah priredi prihodnjo nedeljo, dne 12. julija pevsko in tamburaško zabavo s popolnim moškim in mešanim zborom na vrtu „Novega Konsumnega društva" v Barkovljah (za velikimi železniškimi mostovi.) Vstopnina prosta. Prijatelji petja in tamburanja dobro dosli ! _ Darovi. Za moško podružnico družbe, sv. Cirila in Metodija v Trstu. Ker se ni udeležil velike veselice družbe sv. Cir.v in Met. pri Sv. Ivanu je daroval gosp. Jos. Štolfa iz Volčjegagrada kroni 2. Denar hrani uprava „Edinost-i". Za „Kolo sreče" na Ciril Metodovi veselici pri sv. Ivanu so nadalje darovali : g. J. Stoka 6 steklenic proseškega rizlinga, g.a Roža dr. Gregorinova, bonbornero, 3 pepelnike, 3 vaze za cvetice, 4 lepe igrače, g. J. Perhavec, 8 steklenic likerja, g. ErneBt Perhavec zavoj sladčič, g.a Marica Bartol 10 različnih galantarij, g. Gradiščar 12 steklenic carskega piva, ga. Gradiščar 6 brušen h kupic %t Grižon 4 steklenic vina ga. Maša, vrč. Presrčna hvala! _ Vesti iz Goriške. X Goriški Mazzinijanci, to je ona sodrga, ki prireja izgrede proti Slovencem, so poslali materi morilca Sičinskega nastopno brzojavno čestitko • Vam, junaški materi želijo rešitje Vašega sina in svobodo Malorusom — demokratični meščani goriški. — Pri tej priliki so gotovo mislili na mater Oberdanka, katero prištevajo med prve mučenike ne še dovršenega laškega čevlja. Kako postopajo pa oni sami doma z našimi Slovenci ? !! Hinavci in komedijaši! V Gradež je prispelo letos do nedelje že 3950 oieb, 646 več nego v minolem letu. Nedavno je prispel tudi minister Fiedler s svo o rodbino. Šipo so ubili v soboto opoludne laški pobalini slovenskemu optiku g03p. Primožiču v Gorici. Odpotovalo je na Dunaj v ponedeljek 105 rokodelcev z Goriške v svrho, da si ogledajo tamošnjo tehnično razstavo. Ta izlet je priredil zavod za povspeševanje male obrti. Na c. kr. slov. gimnazijski pripravnici v vTorici je bilo v minolem šolskem letu 42 učencev, razun enega Kranjca vsi doma z Goriškega. Siovencev je bilo 40, potem 1 Italijan in 1 Nemec. V Rihembergu so v nedeljo pognali s se;ma laške botegarje iz Gorice. Laški odvetnik in bivši poslanec dr. Kr. Verzegnassi se je iz Gorico preselil v Tervinjan. Interesantna razprava v Komnu. Iz Komna nam pišejo: Pred nekoliko dnevi imeli smo v Komnu ?animivo kazensko razpravo, ki se je vršila proti našemu prejšnjemu sodniku, c. kr. svetniku R. PauHnu, ker je raz/alil krčmarja Josipa Kovačiča. Specijes lacti je bila, da je neki večer dobil svetnik R. Paulin za večerjo „polpete in salato", kakor jo naročil, neki drugi niži i uradnik pa govejo pečenko in radič. Ta okolnost je našega svetnika tako razburila, da je ?ačel krčmarja napadati, češ, kako da more dati njemu kakor svetniku in tukajšnjemu sodnijskemu predstojniku polpete in salato, a nižjemu uradniku govejo pečenko in radič?! Pri t?m pa je krčmarja, ki te je opravičeval, lako ozmerjal, da je bil g. svetnik, upoštevaje vse olajševtlne okolnosti in upoštevaje njega razburljivi značaj, obsojen na globo 15 kron. — V svoji obrambi je pa vendar, čeravno oo očetu iz Šiške pri Ljubljani doms, žalil Slovence, rekši, da je bila ovadba proti njemu podana le iz ,.š o v i n i z m a", ker mi Slovenci da se držimo trdo gesla „Svoji k svo-im". L>3 radi tega. ker je on. g. Paulin italijanske narodnosti, da je ovaditelj vložil ovadbo, nabujskan cd enega ali nekaterih f'mislil je pri tem najbrže uradništvo, ki je vse Uov. narodnosti). Vsaki komentar k gori opisanemu postopanju g. deželno-sodnega svetnika je pač od-višen. Ne vemo pa, kako prihajajo Slovenci sploh do tega, da jim c. k. deželno-sodniavetnik, da se brani proti privatni ovađbi, natveza nelepa svojstva ter tako privatni žalitvi dodaja še narodno žalitev. Iz Kobaridskega okraja. Kakor čujemo, namerava vlada med Kobaridom in Srpenico opustiti cesto od km. 115—119, kivodisko?! vas Trnovo, ter zvezati ta del ceste nad vasjo Trnovo. Ako bi se to zgodilo, bi bilo za prebivalce dotične občine v veliko Škodo ne samo radi tega, da bodo potem popolnoma osamljeni in odstranjeni od državne ceste, ampak godila se jim bo tudi velika krivica tudi zato, ker bi morali Trnovčani sami vzdrževati na lastne 6troške oni del ceste, katerega namerava sedaj vlada opustiti. Ravno te dni potoval sem po tej cesti ter si jo natančno ogledal; prepričal aem se, da je cesta od km. 116—117 popolnoma dobra razun dveh majnih klancev, katera pa bi ae dalo popraviti z majhnimi stroški. Prvi klanec je dolg približno 12 metrov, drugi pa približno 30 m.; ostali del ceste pa, ki vodi skozi vas Trnovo je pa popolnoma dober in raven, ter ga ni treba popravljati; kvečemu bi se ga dalo nekoliko razširiti, kar pa hi ne provzročilo velikih stroškov. S tem bi bilo vstreženo tudi Trnotcanom in občina Trnovo bi si prihranila vsakoletne stroške za vzdrževanje opuščene ceste, ki bi bila v zvezi z novo državno ce9to, katero namerava vlada zgraditi nad vasjo Trnovo. Vlada bi morala marveč gledati na to, da se ne delajo brezpotrebni stroški, ki ne le ničesar ne koristijo, marveč provzročajo občinam veliko krivico ! In to menda le na ljubo nekemu trmoglavemu vladnemu inženirju, ki hoče prav nalašč omenjeno cesto nad vasjo izvesti ter vas Trnovo za vselej odstraniti od državne ceste. Posebej pa bi bil prizadet hud udarec občini Trnovo s tem, da bo morala na lastne stroške vzdriavati ta kos ceste. Ker se gre za zelo važno stvar in koristi občine Trnovo, dolžnost bi bila deželnega odbora, da se zavzsme za to stvar ter ukrene potrebno pri vladi, da se še pravočasno prepreči ta namera, ki bi bila za občino Trnovo v neopisno škodo. Obračamo se zatorej ponovno in takra javnim potom do deželnega odbora, naj skrbi za komti občine, dokler je še čas. Imenovanje. Kancelijski oficijal na c. kr. gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici, Adalbert Hackauf je imenovan kance-' lijaki nt adjunktom v IX. činovnem razredu. Na predvečer praznika sv. Cirila in Metodija minole sobote, je gorelo vse polno kresov okolu Gorice, topiči so pokali, goreli | so bengalični ognji. Jako lep je bil kres na : kalvariji nad Podgoro. Posebno lepo so pro-' slavili predvečer tudi v Vrtojbi. Vesti iz Istre. Za vsprejemni izpit na učiteljišču v Kopru se je oglasilo 45 učencev ; izpit jih je napravilo 33. V. program c. k. velike državne gimnazije v Pazinu za šolsko leto 1907/08. ima na čelu razpravo dr. Mateja Kevića : Filološka-kritiška iztraživsnja po „Časoslovu". — Učencev je bilo na tem zavodu koncem šolskega leta 228 javnih in dva privatista. Iz Istre jih ! i e bilo 201, iz Primorja 20, iz Kranjske 5, Štajerske 2 in Dalmacije 2. Po materinske i. jeziku je bilo 189 Hrvatov, 39 Slovencev in 2 Čeha, po veri so bili vsi rimokatoliki. Poučevalo je na zavodu z ravnateljem vred 16 učnih moči. Prihodnje šoUko leto prične 18. septembra t. 1. Iz Doline nam pišejo dne 6. julija 1908.: Včeraj smo proslavili god naših blagovestoi-kovr Cirila m Metodija tudi mi tu v Dolini. Poslano.*) Jaz podpisani obžalujem, da sem se tako surovo vedel nasproti svojemu delavcu-kolegi MATEJU MIKLA-VEC in ga prosim tem potom opro- ščenja. + ANDREJA FERRI. Priči: Ivan Jaklič, Fran Jug. TRST, dne 7. julija 1008. *) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja ie toliko, kolikor mu zakon veleva. vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini žtv. 13 ter vogal ulioe iv. Katarina. Direktni dovoz itajorskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške Poulards. Ceae dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanila St. 15. MT Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so ..MALI OGLASI" v „Edinosti" UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobozdravnlSkem kabinetu Dr. X Čermak«g. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst 500 kron •••• dobi oni, ki dokaže, da ni pristno vino, iz znase kleti gosp. Dr. Sbis& Iz Poreča, katero Be prodaja po 3? krajcarjev liter in za dom po 28 kr. liter v gostilni SCALA al BELVEDERE 5t. 2 (ob Btrani ul. Giov. Boccacio). Poskusite, da se prepričate. Za gostilničarje po dogovornih oen&h. ?rancesco Jtturgel .*• Succ. di PLONER & EBERLE Piazza Grande 7 TRST Piazza Grande 7 Zelenile, kovine in drobni predmeti Izbe ra žebljev, železnih in medenih vijakov, pil, železnih žic, delanega in navadnega bakra, medi, orodju za rokodelce, poljedelce ter kuhinjskih potrebščiu cinovih plošč, svinca, svinčenik šiber, čina in cinka, brusnih kamnov, španske niti in trnikov za ribji lov*. Edina zaloga angl. ponev znamenite tovarne „Morgan" Aparati za kuhanje na petrolej „AETNA" in „PHO-BUSU. — Pristni turški mlinčki. — — — — § Gumijevi izdelki in podmorske cevi. ® Josef Reithoffer'' Sobne Dunaj Podružnica v Trstu - Corso 29 iS i i Zaloga aparatov za stereliziranje po Dr. Soxsletu, raznovrstnih razprašilnikov potrebščin za Massage, mes. pasov, aparatov za telovadbo itd. TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. Levi jfliiizi Zaloge: Piazza RosarSo štev. i. trst — ulica della Časa it. 46. Trajna zaloga pohiStvat ulica della Sanfta štev. Ulica LazzarGtto vecchio štev. 36. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 6-68. (Za informacije vprašati 6-70), Želez, kinavino za bolehne otroke in rekonvalescente. wm Provzroea voljo do jedi utrjuje želo-* dcc in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačitl. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okna. V Izborni okus. I! J. SERRAVALLO - TRST SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI wci pariške prodajalnice obuvala it :: trst mL S. Jtatonio it * (Mi« Tsrni) (Calzoleria parigina) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, csne zmerne, blago prve vrste Stran IV »EDINOST c št v. 188. V^Trstn, dne 9. julija 1908 V ta namen pa nismo imeli bučnih slavnosti nismo niti kresov prižigali, ker je škoda drv, nismo imeli bombastičnih, s puhlimi frazami izpuščenih govorov, temveč smo samo (na predlog g. obč. tajnika Sancina) nabrali med zavednimi Dolinčani in tega dne tu nahajajo-čimi ptujci nabrali svotico K 20 za družbo sv. Cirila in Metodija za Istro, katera svota se je tudi odposlala vodstvu. Nabiral je gimnazijalec go3p. Vekoslav Bunčev. Vesti iz Koroške Gad je pičil eoprogo železniškega oglednika Malla v Prevaljab, ko je v vrtu poleg proge nabirala jagode. Noga jej je močno otekla, in le hitra zdravniška pomoč jej ie rešila življenje. Vesti iz Kranjske. Letno poročilo potrazredne dekliške ljudske šole v Kranju za šolsko leto lOOT^S-Na tem šolskem zavodu je bilo koncem mino-lega šolskega letu 194 učenk ; po narodnosti je bilo 390 Slcvenk, 3 Nemke in 1 Čehinja. Poučevalo je na zavodu s šolsko voditeljico vred 6 učiteljic. Drag krompir. Včeraj so prodajali na ljubljanskem trsa krompir 100 kg. po 16 do 18 krcn. _ Gospodarstvo. Jadranska banka v Trstu. Kakor- se nam poroča, sklenil je upravni svet Jadranske banke v zadnji seji, izvršiti povišanje delniške glavnice na K 3,000.000 m izdati 2000 delnic po K 400, t. j. K. 1,000.000 nom. Imejitelji starih delnic bodo imeli pravico prvenstva in sicer, bodo opravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 starih delnic 1 delnico nove emisije po kurzu 410 — po delnici. Delnice, katere eventuelno valed neizvr-šitve opcijske pravice preostanejo, bodo na razpolago novim subskribcntom in tudi imeniteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu 420 po delnici. Subskripcija se bode vršila od 1. do 15. avgusta t. I. in bode treba plačati takoj pri subskribciji K 100 za vsako delnico, ostanek pa najkasneje do 30. septembra t. 1. Nove delnice se bodo obrestovale od dne vplačila do konca t, I. po 4°/0 ter bodo od 1. jan. 1909 enakopravne se starimi. Kurzni dobiček (ažijo) pripade po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije rezervnemu zakladu banke. V najbližjih dneh bode banka razposlala tozadevna vabila na subskripcijo, opozarjamo pa že danes naše kapitaliste na to emisijo, ker ni dvoma, da bo imela ravno isti vspeh, kakor prvi dve emisiji, pri katerih Jadranska banka ni zamogla zadovoliti subskribentov s polnim Številom zahtevanih delnic. Emis. kurz je smatrati zelo ugodnim, ker rezervni zaklad banke odgovarja še po stanju 31. dec. 1907 kvoti K 14 po delnici a bode koncem t. 1. gotovo odgovarjal K 20 po delnici. Trdno smo torej prepričani, da se bodo vsi naši kapitalisti okoristili te prilike ugodnega nalo-ženja denarja. Dalmatinska železnica« „Hrvat. Kor.M je zvedela, da je imel železniški minister Derschatta daljšo konferenco z hivatbkima poslancema Vukovićem in Biankinijem glede vladnega programa za gradnjo železnic v Dalmaciji. Poslanca sta posebno priporočala progo Spljet Aržaoo. Mi ni^ter je dal v tem oziru povoljno izjavo. Govora je bilo tudi o progi Zadar-Očestvo. Posojilnica in hranilnica v Dolini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo je bila ustanovljena na ustanovnem shodu dno 9. avgusta 1907. Registrirana je hila sklepom c. kr. trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu dne 18. novembra 1907. Firni. 1395/7 Zad. IV. 33. Postarati je začela dne 1. jaru-vaija 1908. V prvi polovici prvega upravnega leta t, j. v času od 1. januvarja do 30. junija t. J. je imela prejemkov 66.659 K 01 stot., a izdatkov 62.089 K 71 st. ali skupnega prometa 128.748 K 72 st. V tem času je bilo hranilnih vlog vloženih za 62.959 K 36 stot. vrnjenih pa M.631 K; posojil je bilo izdanih za 45,780 K. vrnjenih pa za 670 K. • Začlanjenih je 177 večinoma najboljih posestnikov. Zadruga se nadeja do konca prvega upravnega leta doseči četrt milijona kron prometa. Pripomniti je, da v Dolinski občini obstojita Š3 dve posojilnici (v Bcljuncu in Ricmanjih) ki tudi jako dobro delujeta. Te dni je c. k. trgovsko in pomorsko 60-dišče registriralo pravila Vinarske poljedelske zadruge, katera tudi začne takoj p o-si o vati. Če j pripomnimo, da obstoje v dolinski občini etiri dobro poslujoča konsumna društva in ena „Kmetijska zadruga", je razvidno, da so naši kmetovalci jako zavzeti ra napredno gospodarstvo. Stanje žetve v Hrvatski in Dgrski se je vsled dežja, ki je padal teh dni, znatno zboljsalo. — Koruza in oves sta ai opomogla. Tudi pšenica se je popravila. Za koruzo se ni več bati. Nade je, da bo žetev dobra toliko glede kakovosti kakor tudi kolikosti. Mraz in hercegovski tobak. Iz Sarajeva javljajo: Mraz po Hercegovini traje dalje ter je uničil aker^j vso letine to baka c Zato je režija tobak* bila prisiljena povišati cene tobaku za 20, 50 in 100°/0. ; Cigarete, ki so prej stale 1 st., bodo stale 2 st. Škoda, ki jo trpi Hercegovina, znaša okolu 3 mil. K. _ Književnost in umetnost Vohun. Roman iz amerikan-skega življenja. Stane samo 1 K 90 vin., po pošti 10 vinarjev več in se dobiva v tiskarni -Edinost" in po vseh slovenskih knjigarnah. Tri povesti grofa Leva Tolstega so izšle v jako lični knjižici, ki stane samo 80 vin., po pošti 10 vin. več. Knjiga obsega troje najlepših narodnih povesti velikega ruskega pisatelja, ki so pravi biseri svetovne ljudske književnosti. Užitek, ki ga nudi ta knjiga, je nekaj 'izrednega Prodaja jo tiskarna ..Edinost" in vse slovenske knjigarne. Te knjige je vdobiti v slovanski knjigarni in papirnici g. JOSIPa GORENJEC v Trstu ulica Valdirivo štev. 40. Razne vesti. Gospa Toselli v sanatoriju. Iz Heidel-berga javljajo : V nedeljo so privedli v nek tukajšnji sanatorij gospo Toselli, bivšo saško prestolonaslednico. Podvrže se operaciji, ki je v zvezi z njenim zadnjim porodom. Krvava proslava ameriške neodvisnosti* Povodom proslave ameriške neodvisnost 4. t, m. je bilo v ameriških Združenih državah z umetnimi ognji ubitih 54 oseb, ranjenih pa 1140, vočmoma otrok. Išče gg priden čevljarski učenec ; dotični dobi J pri meni brano, Btanovanje in obleko brezplačno. — Viktor S c h e n k, ulica Belvedere 32. (§30 MlpIfStl* mlekarstva, priden in pošten, se IVI ICIV <11 takoj sprejme. Plača po dogovoru. Ver pove Ivan V i d m a r, Crnivrh nad Idrijo. 1002 llrpnpr za trS°vino z mešanim blagom se takoj UUCIIUI/ sprejme pod jako ugodnimi pogoji. Več pove Ivan Vidmar, C rnivrh nad Idrijo. 1003 Stavbene parcele na prodaj v ulici dello Scoglio v bližini mesta ; ugodna prilika za one, ki bečejo zgraditi hišo. Pogoji ugodni Cene zmerne. Pojasnila daje J S. GODINA. Vrdela 765! Telefon 1S-78. - 1012 Dr. A. Barkanovič specijalist za notranje in živčne bolezni ima SVOJ A M BU LATO RIJ v Trata -v ulici Sanitk štev. 8 OKDINUJE: vsak dan od 10.V, do 12.1, ure zjutrhj in 4.—5. popol. Tvrdka Ivan Simitz jSST.Fdffl Carducci 31 prodaja po znanib nizkih cenah obleke * in blago za moSke obleke povsem nove. Specijateta drobnih predmetov za krojače. 1349 j DROGERIJA Josip Zigon M. Caserma 8 Ci/nii If evniimV Najbolja istrska narav-OVUJI li OVUJIIII : na vina po jako nizkih cenah ima na prodaj Avgust B a b i č, v sv. Lovren-j cu pri Humu (Umago) Istra. 1014 r MALI OSLML Mali oglasi računajo ee po 8 «tot besedo; m&stnotiBk&n« beseda se računajo enkrat »•C. Najmu j ^b pristojbina 40 ototink. _ Plača se takoj. ~ ■ ■■- Prodaja se v odnjakem G 1 e š i č. hiša z enim nadstropjem na lepem kraja z lepim Vrtom in Sv. Ivan St. 355 zraven gostilne 1023 Izvrstno istrsko vino Radi odpotovanja proda se v Čkorklji I hiša v lepem kraju s prostorom za štiri družine. Dve kleti in okolu hiše lep vrt. Naslov pri Inseratnem oddelku Edinosti. 1005 GOSTILNA „Rll'antica Pompei" TRST Piazza Carlo Goldoni 4 MT Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino. prodaja Martin Krajcar v Fontani pri Vrsaru. Ima na razpolago 15C0 hekt. Vino j ma 10 stopinj. Na željo pošlje uzorce. 1022 Širite EDINOST Prri Taljčni mlin Josefa Kraus11 sinovi Delniška družba v Osjeku. mmm Glavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo fri&erik Schvarz, Crst ulica Valdirivo št. 3 TELEFON 945 FILUALKA NA PROŠEKU STEV. 140 Izbor drog:, barv. čoplčev, pokoatl' parfumov, fin. milo —Zaloga mineralno vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenoga sirupa, tamarinda, malino rca itd. itd. OOOOOOOOOOOO^OOO Naznanilo. Imam na razpolago okolo 5oo hektolitrov črnega vina istrskega. Kdor želi dobro kapljico, naj se obrne na podpisanega. Zahteva naj se vzorce. Priporočam se posebno krčmarjem na deželi Po-šiljatev direktna iz Istre. — Cene nizke. Ne manj od lO hekfol. po gld. 10*5O S. H. SKEKL Sv. Ivan pri Trstu. ooooooeoooeoooeo R. Gasperini - Trst Telefon x974 — Špediter — Telefon :974 Prevozno podjetje :: c. kr. avstrijskih državnih železnic. :: Sprejme razcarinanje kakoršnegasibodi blaga iz mitnic, dostavljanje na dom, pošiljat ve, potega kovčegov. Naj dogovor ne j še cene. F urar Trst, ul. Poste Huouc 9 ANTON SKERL mehanik, zapriseženi izvedenec TRST, Carlo Goldonijev trg štev. II Zastopnik tovarne koles in motckoles ,M Napeljava in zaloga električnih zvončkov, luči in KjI.m gr* moiouov, zonoionov, in fonografov. Zalogi priprav /x t .: pivo-Lastua delavnica za popravljanje Siv. itrojev, koles, uiot u > 'H Velika zaloga pripadkov po tovar, canah. TELEFON štov. 1734. • • • O Jrgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZ9N pok. Frana - Trst. Barriera vecchia št. II Velika i/bera belili In barvauih moških srajc, ovratnikov, za-pestnikov, ovratnic. Nov (lobod pletenin za poletno sezono. Agencija za najeme /. kupovanje in prodajo Hiš, flvorcev in zemljišč via Arsenale 2-4 (Piazza Verdi) Telefon 14 73 Cantina famigliare istriana TRST - ulica Farneto št. 29 - Trst s prodaja svoja vina. z brezplačno po-trežbo na dom, po sledečih cenah : svoja vina Črno istrsko prve vrste po . . K —60 I Pristni viški Opolo . Belo r „ „ . . „ — 72 | Črno dalmatinsko . Vrhu toga je vedno preskrbljena z vsakovrstnim namiznim vinom v buteljkah vina so temično analizovana. Gostilničarjem in krčmarjem cene po dogovoru. 1 po . „ . . „ - 68 Vsa gori naznačena . CIHTCH ei GlaTiiij. U Jržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza della Caserma St. 2, I. 11. — TRST — V lastni hm. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/c—6°/o, na menjice po 6%, na zastave po 5 V/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.-5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih urad zaprt. ta ujmtaneje irejao variostio celico za staabo mtaostmh papirjev, listin it) kakor tudi hranilno puiice, s katerimi ee najoepeeneje navaja itediti tvejo deco. Poštno - hranflmčm raSun 816*004 //**»«»«« »oeooe Zalogit oglja Josip Turkovich .TRST, ulica dello Mura štev. 12 Oglje sladko 25 kg K 2'2o K —-721 Premog Briquettcs & Cocke. Skladišče lesa. Izvrši »e takoj vsako naročilo — brezj laćno na dom *XXKKKXKXXKKXXXK BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani je ima Fvojo novo prodajalnico ur v TRSTU alte« Vincenzo Delilni fltt-v II ca»prot! eerkv« it. Antona vo-»f* vsakovrstne verižice po pravih tovar nizkih cenah. xxxxxxxxx*xxxxxx Kdor Iffče alnlbo ali kakor3no-koll zapu-»lenje; kdor lS£e uradnike aH slnlbeuo oiobjt , kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvoran«-, kdor Ima za prodati hlfie, polja, dvorce; kdor le 11 posojila, vkajlibe Itd. prodati ali kapltl prealiBiie ali porabljene predmete itd. Itd.*, naj »e poalnil MALIH OOLAIOV * £ dl a o • t 1M, ki so najcenrjl, največ žttac) — aajbolj pripravni v dosego namena. "Ve