Za poduk in kratek čas. Celje in ujegova okolica. (Zgodovinsko - krajepiana čj;tica.) III. Celje ima d^ojno pokopališ5e in na 7sakem cerk^ico. Na enem je cerk^ica 87. Duba brez kake zuamenitosti, pa snažna in čedna. Na drugem pokopališču pa je cerke7 87. Maksimilijana, tudi pra7 snažna, pa za Celje naj^ečje zgodovinske imenitnosti. Cerke7 87. Maksimilijana je namreč posta^ljena na torišču, kder je bil celjski rojak 87. Maksimilijan, škof La^reaški, na po^elje prokonsula Ejulazija ob gla^o djan. Kamor je njeg07a gla^a padla, ondi je začel izvivati čudodelen 7ir, nad kterim je potem pobožno ljudst^o posta7ilo cerk^ico. Brez d^ombe je tedaj ta bila pr7a ceike7 7 Celju; že 1. 698. je 7saj bila od 87. Roprta, škofa Solnograškega, na čast 87. Maksimilijanu blagoslovljena. V sedajui podobi je pa5 poznej nastala. Poleg nje je ravno nad studencem druga kapelica, 7 kteri je rake7 celjskih opato7, pripravljena od rajnega opata Matije Voduieka, ki je s pomočjo okoličauor veliko storil za olepšanje cerk^ic na obeb pokopališčib. Zunaj tnesta na hribu enakega imena stoji ceike7 87. Jožefa, ki je nastala 7sled obljube Celjano7 1. 1679, ob 5asu hudo razsajajoče kuge. Na prošnjo Celjano7, ki so bosi 7 veliki procesiji romali na ta hrib, je kuga nehala in 1. 1680. fio že začeli cerke7 87. Jožefa zidati. To spričuje zdaj še sledeči napis: DIVVs IosepbVs pesteM CiLIensiBYS aVffert. Zdaj so tu nasta7ljeni 55. oo. Lazaristi, ktere so rajni knez in škof Anton Martin 1. 1852. bili poklicali, da bi duho7nom pomagali 7 dušnem pastirst^u po Ijadskih misijonib, ktere res marlji^o simotamo po škofiji obhajajo. Ceike7 je pra7 snažna in ima nektere pra7 lepe podobe. V tej cerk^i se nabaja tudi središni altar brato7Ščine 87. Cirila iu Metoda. Ljudje imajo 7eliko zaupanje do te cerk^e in zlasti d^akrat 7 letu: o 87. Jožefu in tretjo nedeljo po veliki noči pride seaikaj množina veruih ne le iz Štajerskega, ampak tudi iz Kraujskega iu Koroškega. Preko Savinjskega mosta se gre po kritib stopnjicah na hribček, kder stoji samostan in cerk^ica 55. oo. kapucino7. Cerke7 je priprosta, majhna pa snaŽDO opravljena. Ker je od mestnega brupa precej oddaljena, je skoro izmed 7seh celjskib cerkev za pobožno molitev uajbolj pripravna. Na desni straui ima prizidauo prav svitlo kapelo, 7 kteri so posta^ljene spo^ednice. Kapuciuski samo stan je ustano^ljen ua po^elje cesarja Ferdinanda II. 1. 1611. Go^orica je, da stoji na torišču, kder je stala rojstua biša sv. Maksimilijaua. Nad kapuciuskim saniostanom na precej visokem bribu je cerke7 87. Mikla^ža, od koder je silno lep razgled po celjski okolici. Troha protes(anto7 ima tudi 87ojo cerkvico z majbnim pokopališčcni, ki spada k Ijubljanski protestautovHki fari. Iz Ljubljane tudi prihaja po lOkiat na leto pastor božje službe opravljat. Ustanovila se je protestautovska občiua 1. 1852. L. 1856. so si z pomoSjo Gusta7-Adolfo^ega društ^a kupili nekdajno cerk^ico 87. Andreja, ki pa je bila takrat mizarska delavnica in 1. 1857. so si jo za S7ojo službo božjo priredili. Mi omenimo to cerk^ico zlasti za to, ker je pr7i slo^enski pisatelj, Primož Trubar, bivši dubo^nik pri 87. Maksimilijanu, prvi Lutro^o 7ero 7 Celje zatrosil in 7 tej tudi takiat piotestantom dohajajočej ceik^ici božjo službo opra^ljal. Poznej je moral Primož Trubar na Nemško pobegniti. Izmed pos^etnih poslopij je 7redno omeniti in si ogledati c. kr. višjo gimnazijo poleg mestne farne cerk^e, ustanovljeno 1. 1808. z pi-7im razredona. Do 1. 1812. se je 7sako leko eden razred 7e5 odprl; šesti pa še le 1. 1819. Sedmi razied pa se je za5el 1. 1849. in osmi 1. 1851. U5ni pripomo5ki, fizikaličui, natoroznanski kabinet in knjigarna, so dobro oskrbljeni in lepo uredjeni. Grofija ob Sa^inji, nekdaj lastnina grofa Tburna — od tod ime grofija — je zdaj lastnina mestne ob5ine. Poslopje je 78e prenarejeno in pono^ljeno in se 7 njetn nabaja meščanska šola, niestna fantovska in dekliska šola in 7elika telovadna dvo- rana. Ne daleč pro6 je kasarna, nekdaj grad celjskih grofo7, kterega so imeli v mestu in je bil po podzemeljskem bodniku 7 Z7ezi z Gornjim Celjem. Na grajskem trgu se odlikuje med 7semi hišami poslopje z d^ema nadstropjema in 7elikim cesarskim oilom 7 znamenje, da je notri sedež c. kr. okrajnega gla7arst7a in c. kr. da^karije. Nemški cerk^i nasproti je mestna hiša, ki se od drugib razloSuje po lepem prostornem balkouu. V njem so zdaj uradnije mestnega starašinst^a in c. k. okrajne sodnije. Tik nemške cerk^e je poslopje c. k. okrožne sodnije, pred ktero se 7ršijo 7se porotne sodbe. Od 1. 1873. ima Celje plinovo 87e5a70; za to potrebna poslopja slišijo mestnej občini in stojijo znnaj mesta ob ljabljanskej cesti. ^Lep kinč mestu je tudi kolod^or južne železnice. Železniška proga diži mimo^ Celja od 1. 1846. Pr7a postaja proti se^eru so Store '/2 m''.)ei iQ proti jugu Laško l'/s milje oddaljena. Naposled ne sniemo pozabiti majhnega šetališča ali parka na desnem bregu Sa^inje, kterega pa neusmiljena reka 7e5krat popla^i in grdo pomandra. Konci parka stojijo utice za Savinjske kopele, ena za ženske in ena za moške. Nekteri Celjani pa imajo tudi manjše pmatne utice za kopanje. Prvi splošni shod avstrijskih katoličanov in njego^e resolucije ali sklepi in 7ažuiŠi go7ori (z potrebnimi pojasnili) na Dunaju meseca maja 1877. Poslo^enil in spisal dr. La7osla7 Gregorec, urednik SI07. Gospodarja. Založilo kat. politično društ70 7 Mariboru. Tisk J. M. Pajkove tiskarne 1878. To je našlo7 no^ej knjižici, obsegajoSej 98 strani, ki je ravnokar izišla. Katoliškopolitično diušt^o želi ž njo spomin obno^iti na sijajni in 7ele7ažni sbod katolicano7, ki se je pred leta dne^i vršil na Duuaju, ter pripomoči, da tudi Slo^enci tako, kakor Čehi, Poljaci in, če se ne motimo, tudi Hr^ati, 7 lastnem jeziku njego^e sklepe in go^ore z potrebnimi pojasnili 7red čitajo in jih sebi 7 korist premišljujejo in kolikor mogo5e djanjski porabijo. Sesta^ki, 7 knjižici zbrani, so posneti iz SI07. Gospodarja 7 300 iztisib; 150 se jih razdeli med društ^enike, 150 pa se na prodaj ponuja; iztis 7elja z dopošiljat^ijo 7red 20 kr. pri uiedništ^u ali opra7ništ7u SI07. Gospodarja 7 Mariboru (Marburg). Knjižica utegne ugajati posebno društ^enikom katoliskih-političnih društe7. Obsega namreč 1. sklepe dunajskega shoda, 2. socijalno prašanje z go^orom kneza Liechtensteina, 3. go^or kneza Liecbtensteina 0 odrtiji, 4. šolsko prašanje z go7orom grofa Leoua Thuna,,5. pojasnilo sklepo7 glede cerk^ene umetelnosti, 6. glede katoliškega časništ^a, 7. glede katoliškega ži^ljenja in 8. zastran katoliško-političnih druste^! Smešničar 16. D7a poduSitelja sta 7 zakon 7zela d7e podu5iteljice. Vse stiri osebe so bile presta^ljene, može^a kot nadu5itelja, ženi kot pod- učiteljici. Eer pa žene nazivljamo po tem, kar so jihovi može^i, tedaj ste omenjeni d76 ženski, 7saka gospa nadnčiteljica in gospa podučiteljica ob enem. Diugod pa je podu5itelj 7 zakon dobil nadučiteljico, doma ukazuje mož ženi, 7 soli pa strahuje žena tuoža!