teto LXV ofltnfna plačana f gotovini V Ljubljani, v četrtek, dne 27. maja 1937 Stev. 118 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo t2(*Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/1II SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva iu uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana prilogo »Teden v slikah" Procesije Veličasten prizor bi se odkril našim očem, ko bi se v današnjem jutru mogli z letalom dvigniti nad slovensko zemljo. Koder bi šla naša zračna pot: nad našo belo Ljubljano, nad ljubkimi mesti v podeželju, nad vasmi, griči in dolinami, — povsod pruzničen okras, zelenje, cvetlice, venci in zastave. Povsod tudi procesije z daleč vidnimi, plapolajočimi banderi. Na čelu otroci, potem mladina, žene in možje, belo oblečene deklice, pod baldahinom Najsvetejše v rokah duhovnika in končno zopet množica odkritih glav, ki moli svojega Stvarnika. Nad vsem pa plava pesem zvonov, ki radostno odmeva v pomladanski dan in vžiga v srcih misel, da je danes velik praznik vernega ljudstva. Težko bi tudi mi v zračnih višinah ostali čisto brezbriž.ni. Naša duša bi se strnila s pobožno mislijo tisočcv in tisočev, ki v slovesnih procesijah spremljajo svojega Boga. In če bi poleteli izven ozkih mej naše domovine na jug, vzhod, zapad ali sever, povsod bi se nam nudila ista slika. Pa je le nekaj velikega, pesniškega v naši veri! Ta svečan oddih, osvežujoč delopust sredi pomladanske narave, ki ga praznuje takorekoč ves narod, ki je za hip mogel pozabiti na materielno življenjsko borbo, na službo nikdar mirujočim strojem, na svoje moreče posle in skrbi! Nekatoličan bi morda zmajal z glavo, češ: kaj ni religija nekaj notranjega, v globočini duše skritega, ni plaha skrivnost, ki ji je treba služiti v skriti odmaknjenosti pred zunanjim svetom? Čemu tolikšen zunanji sijaj? Brez dvoma je vera notranjost, celo nai-globja notranjost. Kjer te manjka, ostane le prazen videz. Toda, kjer je resnično in doživeto notranje življenje, je le naravno, ki sili na dan. Naravno je, da se prepolen vrelec razlije razven v potoke in reke. Naravno je, da življenja polna sadika klije kvišku v deblo, v veje, v cvet in sad, koder more razviti šele vso svojo življenjsko polnost. Genij umetnika teži za tem, da svoja čustva in zamisli oblikuje v besedo, zvok, podobo. Ali naj bi Cerkev ne imela pravice, da svoje skrivnosti, ki jih sicer skriva v somraku božjih hiš, vsaj en dan v letu radostno razglasi pred vsem svetom? Posebno, če velja ta dan njeni največji skrivnosti, živemu Bogu med nami? Da, to hoče Cerkev na današnji dan pred vsem poudariti: da je učlovečeni Bog še vedno med nami, da živi iu vlada. Njemu ne pripada le gospodstvo nad dušami, nad tihim zasebnim družinskim življenjem, ampak ima celotna človeška družba, ki ima v njegovi stvariieljni volji svoj izvor, prav tako dolžnost, da mu služi tudi v javnem življenju. Sicer se od dneva, ko je stal pred Pilatom kot obtoženec pa .do cTines hi polegel klic njegovih sovražnikov: Nočemo, da bi ta vladal nad nami. Toda kot Stvarnik sc temu gospodstvu ne more odreči in človek, ki je njegova stvar, ga je dolžan priznavati. S svojo svobodno voljo se more sicer človek Bogu upirati, more ga celo sovražiti, kakor stori marsikdo, hoteč zatreti glas svoje narave; toda brezbrižen napram Bogu ne more ostati. Dan danes se vse radikalizira: sovraštvo do Boga, pa tudi ljubezen do njega. Brezbožci niso več zadovoljni s tem, da mrzi.jo Boga Ie v svojem srcu, hoteli bi, da bi ga sovražil ves svet. Z demonsko silovitostjo so na delu pravcati apostoli in misijonarji brez-boštva, z vsemi sredstvi delajo za razkristja-njenje družbe. Beseda in tisk, politična moč in lažna znanost, v zlo nagnjena človekova narava zlasti pa denar jim je na razpolago. Že ee čuje od tu in tam zmagovit vzklik, podoben onemii, ki ga je izustil voditelj španskega komunizma za letošnjo veliko noč: Če ne drugega, smo eno dosegli: »Uničili smo cerkve in odpravili vero!« Kajti to je pri vseh njih »borbah za osvobojenje proletarijata« glavno, vse drugo je veliko manjšega pomena. — Toda on sedi na prestolu in se jim smeje, ker si umišljajo prazne reči, pravi sveto pismo. Vidimo, da se vedno tesneje združujejo tudi vrste, ki ga priznavajo za svojega Gospoda. Danes, po devetnajst sto letih je enako in morda bolj ljubljen kot je bil v prvih dneli mlade Cerkve. Njegovo gospodstvo nad dušami je prostrano. Milijoni ga danes po vsem svetu v javnih procesijah slave in očitno priznavajo, da mu gre čast pred vsemi vladarstvi in go-spodstvi zemlje. Če gledamo po svetu, bomo rekli, da se nekateri ljudje od enega Boga zopet vračajo k bogovom. Svoj čas je bil Nietzsche, ki je že napol blazen postavil svojega boga Dionizi.ja proti Križanemu. Danes je takih Nietzschejev * mnogo. Eni proglašajo božanstvo človeka, drugi družbe, tretji napredka, četrti krvi in plemena, peti vsemogočne države. Vsa ta božanstva so kruta, neizprosna, zahtevajo kakor vsa poganska božanstva, da človek pred njimi postane suženj, da izniči svojo osebnost in da jim prinaša hekatom.be žrtev. Naše procesije pa izpovedujejo vero v Boga Odrešenika, v Mesija, ki je človeka dvignil do časti otroštva božjega, ga postavil za kralja stvarstva in mu zapovedal, naj pravičnost in ljubezen urejujeta pot njegovega življenja. Krščanstvo ne zahteva izničenja osebnosti, ampak jo plemeniti in dviga ter razvija vse njene zmožnosti do najvišjih, relo heroičnih kreposti. Zato brez Boga ni nobene resnične svobode za človeka in družbo. So pa tiaše procesije tudi izraz vere v 6krivnostno pričujočnost Boga in človeka skritega pod neznatno podobo kruha. So izraz hvaležne radosti, da Bog biva in živi mod nami. V tej skrivnosti jc Bog morda najbolj žaljen, toda tudi najbolj ljubljen, ker verna srca do-umejo, da je v njej zapopndena največja božja ljubezen. (>d te skrivnosti se hranijo nešteti junaki tihih žrtev in odpovedi kakor tudi tisti, ki pogumno dajejo svoje življenje za božjo resnico. Bog, ki neprestano živi sredi svojega ljudstva —"to je skrivnost, ki je brezbožnemu svetu nedoumljiva nespamet in mu je zato tudi nedoumljiva vedno sveža mladost Cerkve in duhovno prerajanje njenih otrok. , Kuj C'0 še naše procesije? Kskor hitro m* puste ozke cerkvene prostore in sc razvijejo Mussolinijevo zagotovilo: Nemčija Francije ne bo napadla v Italija bo objavita listo svojih žrtev v Španiji Bruselj, 26. maja. TG. V bruseljskem »Vingtieme | Siecle« je izšel članek, ki ga je napisal italijanski ministrski predsednik Mussolini in izročil v obliki razgovora listovemu dopisniku v Rimu. Mussolini obravnava v tem razgovoru vsa evropska vprašanja, ki so v ospredju in pravi med drugim: Stališče, ki ga je zavzela Belgija s tem, da je postala nevtralna država, je prav za prav rešilo vse težave glede ohranitve miru na evropskem zapadu. Belgijsko stališče je dokaz, da ima belgijski vladar velike državniške sposobnosti, saj je nevtralnost Belgije uspeh pobud kralja Leopolda. Kar se Italije tiče, je treba vedeti, pravi Mus- solini, da je italijanska vlada pripravljena prevzeti vsa jamstva in vse obveznosti za ohranitev miru na zapadu, pod pogojem, da ostane oblika za-padnega mirovnega pakta ista, kot je bila do sedaj. Kajti tiste države, ki usodo svoje lastne domovine obesijo na rame kakšne druge države, odnosno, ki se za svojo varnost zanašajo zgolj le na tujo pomoč, se vdajajo utvaram. Tudi Belgija, čeravno nevtralna, bo pripravljena, da uspešno brani svoje meje proti vsakomur. To zahteva priprosti razum. »Lahko dam Belgiji popolno zagotovilo, da se ji od strani Nemčije ni treba bati ničesar. Tudi Francije Nemčija ne bo nikoli napadla. Nemška vojska ne bo nikdar napadla Maginotove utrjene črte. O tem vam dajem zagotovila, ki so verodostojna.« Govoreč o zvezi med Italijo in Nemčijo je Mussolini dejal, »da sta italijanska in nemška zunanja politika podobni dvem sporednim črtam, ki tečeta v isto smer in se nikoli ne križata in se tudi nikdar ne bosta križali. Italija in Nemčija sta se med seboj sporazumeli, da bosta druga drugo podpirali tudi v Podonavj u«. Glede Španije je stvar takšna, da bo italijanska vlada kmalu objavila listo svojih žrtev v španski državljanski vojni, tako, da bo svet enkrat zvedel, kaj vse je Italija doprinesla v borbi za red proti razdiralnemu komunizmu. Odmor na severu V ponedeljek velik naskok na Bilbao Salama ura, 26. ma ja. b. General Molla je določil današnji dan kot dan odmora na baskovskem bojišču. Ta dan odmora bo uporabljen za utrditev novih postojank, ki so jih nacionalisti zavzeli v zadnjih dneh, razen tega pa tudi za priprave za zadnjo ofenzivo proti sami baskovski prestolnici. Doslej je ofenziva na Bilbao potekala v dveh fazah, od katerih je prva prinesla zasedbo važnih gora, ki so jih vladne čete močno utrdile. Te operacije so se razvijale izredno hitro, ker vlada ni pričakovala, da bodo nacionalisti pričeli napadati na tem bojišču. Drugi del ofenzive pa je imel za posledico zasedbo mest, kakor so Eibar, Durango, Guernica, Amorlieta, Dime in Munguia. Sedaj pride na vrsto železni obroč okrog Bilbaoa, ki pa ga je treba najprej uničiti s topovskim ognjeni in letalskimi bombami, tako da bo odprta pot za naskok nacionalističnim vojakom. Ker je železni obroč okrog Bilbao precej solidno zgrajen, bo potrebno, da nacionalisti pripeljejo potrebno topništvo, ki 6e že danes pripravlja, da stopi v borbo proti temu obroču. Priprave za topniški ogenj bodo trajale ves jutrišnji dan. Nobenega dvoma ni, da bo do ponedeljka železni obroč okrog Bilbaoa pod peklenskim ognjem nacionalističnih baterij popustil, nakar bodo nacionalisti napravili zadnji na-skol> ter skušali zavzeti baskovsko prestolnico. Pripominja se, da je med baterijami mnogo težkih topov. Glavni štab nacionalistične vojske je v soglasju z vlado generala Franca sklenil, da spusti na svobodo 50 angleških državljanov, ki so jih nacionalisti ujeli v zadnjih borbah. Nacionalisti jih ne bodo sodili zaradi tega, ker so se dvignili z orožjem proti njihovi vladi, temveč jim bodo dali potrebna sredstva do meje. Štab nacionalistov teh Angležev ni hotel zamenjati s svojimi v vladnih vrstah, ker smatra, da bi bila to sramotna trgovina z živim blagom, ki se upira kulturnemu čutu nacionalistov. Po vesteh iz Bilbao je tam obsojen na smrt tretj i nemški letalec Vander. Vander je izjavil, da se je udeležil borb proti rdečini četam le tako, da je s svojim letalom obstreljeval in bombardiral vojaške objekte ali pa postojanke nasprotnika. Umik prostovoljcev je verjeten London, 26. maja. b. »Morning Poste piše z ozirom na današnjo plenarno sejo nevtralnega odbora, da so angleški kulturni krogi prepričani, da bo v zvezi z morebitnim umikom prostovl cev iz Španije nastala velika sprememba v nacionalistični armadi. Vsekakor bi bilo potrebno sodelovati z generalom Francom, čeprav Io ni posebno važno. Če bosta namreč Italija in Nemčija hoteli umakniti svoje prostovoljce iz Španije, ne bo mogel to nihče preprečiti. Vsi znaki kažejo, da Mussolini ni več pripravljen v dosedanjem obsegu podpirati generala Franca. Da se lahko z uspehom izvrši umik prostovoljcev, bo potrebna stroga mednarodna kontrola. Čeprav valencijska vlada zelo simpatično spremlja načrt o umiku prostovoljcev, bodo nastale za umik dobrovoljcev pod republikansko Španijo največje težave, kajti večina njih so prepričani komunisti in protifašisti, ki se ne morejo vrniti v svojo domovino, ker nimajo niti potnih listov. Zaradi tega bo potrebno, da se osnujejo v raznih državah taborišča za te ljudi. Vesekakor to ne bo posebno ugodna rešitev. Poleg tega pa demokratske države, kakor so Francija, Anglija in Češkoslovaška,' nimajo kontrole nad svojimi državljani, ki se borijo v Španiji. Dublin, 26. maja. b. Kapetan William Walsh, je glavni predstavnik irskih prostovoljcev v ki Španiji in se bori na čelu nekaj tisoč irskih borcev v nacionalistični Španiji, je izjavil, da bodo irski dobrovoljci v kratkem umaknjeni iz Španije. Obenem jo pozval vse prave kristjane, da pripravijo junaškim irski n borcem svečan sprejem. Irski prostovoljci 90 dali vzoren primer krščanskega sodelovanja in bratstva, ker so odšli v Španijo, da prelivajo tam svojo kri za ča6t in zlato 6vol>odo proti barbarskemu komunizmu. Anarhisti zopet rogovilijo Pariz, 26. maja. b. Po še ne potrjenih vesteh so v pokrajini Huesce zopet izbruhnili upori anarhistov, ki se borijo na str'ni rdeče vlade. Daljo se trdi, da so se spopadli anarhisti z vladnimi oddelki tudi v nekaterih manjših mestih. Sedanji upori so najbolj nevarni vladi v Valenciji, ki je pravkar nameravala na aragonskem liojišču pričeti z novo ofenzivo od lluesce do Saragose. Protiverski bes v Sovjetiji Stalinova petletka za porušenje vseh cerkva Istočasno pa strelja naprej svoje pristaše Varšava, 26. maja. Da se sovjetska Rusija ne bo še tako hitro pomirila, temu je dokaz tudi govorica, da namerava Stalin v kratkem odstaviti načelnika komisarjata zunanjih zadev Ježova, ki je bil komaj imenovan na to mesto. Pravijo, da bo njegov naslednik Karahan, bivši poslanik sovje-tov v Turčiji. GPU zapira dalje ljudi v masah. Po vsej Rusiji »čistijo« sumljive elemente. Iz komunistične stranke je bilo zadnje dni izključenih nad 50.000 oseb, ker so osumljene trockizma, in so večino deportirani na sever in pa v Sibirijo. Med temi nesrečneži je 100 perzijskih komunistov, 8 italijanskih, 30 nemških, 60 francoskih, 48 belgijskih in več stotin kitajskih, ostali so vsi Rusi. Več inozemcev pa so tudi postrelili, med njimi znanega židovskega komunista iz Severne Amerike Eppsteina. Značilna je aretacija dveh uglednih sovjetskih oseb, in sicer Alksnisa, poveljnika letalstva URSS in Lavrova, načelnika generalnega štaba rdeče vojske. V njunem stanovanju so napravili preiskavo in našli baje komprimitujoče dokumente. Najprej so ju peljali na vojni komisarijat, kjer so bili dolgo zaslišani, potem pa so jih odvedli v lubjansko ječo. Čedalje več skrbi prizadeva režimu naraščanje verskega čustva med ljudstvom. Stalin, ki je dozdaj izjavljal, da nova ustava jamči versko svobodo, je sedaj sprostil protiverski bes in dal zvezi brezbožcev popolno svobodo, da zopet divja zoper cerkve in verno ljudstvo. To se godi pod izgovorom, da je sicer vera svobodna, ni pa dovoljena propaganda proti sovjetskemu režimu, ki Knez-namestnik v Parizu Pariz, 26. maja. A A. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. kr. Vis. kneginja Olga sta so na povratku iz Londona v spremstvu ministra dvora Milana Antiča, prvega adjutanta Nj. Vel. kralja generala Ilrističa in dvorne dame ge. Lo-zanič na vabilo predsednika francoske republike g. Alberta Lebruna snoči ob 20.30 pripeljala v Pariz. Severna postaja v Parizu jo bila slavnostno okrašena na čast visokima gostoma, ki so ju na peronu sprejeli zastopniki jugoslovanskih in francoskih oblasti, oddelek civilne garde pa je izkazal vojaške časti. V imenu predsednika francoske republike Le Bruna je pozdravil Nj. kr. Vis. kneza namestnika pomočnik šefa protokola gosp. Lcger. I Ker jc jugoslovanski poslanik g. Purič zbolel, jc prišla na postajo ge. Puričeva, ki je Nj. kr. Vis. kneginji Olgi izročila šopek rdečih vrtnic. Na čelu osebja kraljevskega poslaništva, ki je prišlo pozdravit Nj. kr. Vis. kneza namestnika, jc bil odpravnik poslov g. Stanoje Simič z gospo. Nn postaji so bili od Jugoslovanov tudi še vojaški odposlanec general Glišič z gospo, generalni komisar za pariško razstavo dr. Adolf Čuvaj z gospo, poslanec Miloje Sokič in drugi. Francoski poslanik v Belgradu Dampierre, ki so mudi na dopustu v Parizu, je takisto prišel na postajo. Na postaji sta bila tudi prefekt pariške policijo iu šel občinske policije Marsan. po ulicah in cestah, so nam ojx>min in bodrilo, da je dolžnost slehernega kristijana, du v bojih in viharjih javnega življenja daje pričevanje svoji veri. Danes, ko sovražniki vere sredi noči podirajo evharistične križe, je treba, da je verno ljudstvo pogumno in zavedno, ker sicer pride čas, ko bodo križi, simbol naše vere in cerkve, hrami božji pudali pri belem dnevu, narod pa l>o zasužnjen v malikovnnje bogovom.. ki jih postavlja moderno poganstvo. Z-ato samo pričevanje ni dovolj. Morajo mu odgo- varjati dejanja, kakor jih zahteva od nas naša katoliška veru. Boriti sc moramo proti brez-du.šnosti in muteriali/mu našega časa, najjirej s samim seboj, potem pa zlasti proti tistim, ki nosijo katoliško ime, po svojih delih pa strežejo sebičnosti in mamonu. Ne smemo prej mirovati, da bo Bog, ki ga slovesno nroslav-ljumo v javnih procesijah, res tudi vladal v javnem življenju, v politiki in gospodarstvu. Potem bo Bog imel tudi mnogo manj nasprotnikov mod nami. Drin. se izraža v verskih manilestacijah. Sovjetska vlada je sklenila pe 11 e t k o , med katero hoče porušiti še zadnje cerkve in verski čut popolnoma iztrebiti. V G o r k e m (Nižnji Novgorod), J a-roslavu. Kijevu in Odesi so zopet porušili več cerkva in samostanov, od katerih so mnogi, ki so bili zgrajeni v 15. stoletju, velike umetniške vrednost V Gorkem se je medtem, ko so rušili ondotno katedralo, zgodila eksplozija dinamita, ki je bila tako močna, da se je porušilo 26 sosednih hiš. Iz ruševin so potegnili 70 mrtvih, še več pa je bilo težko in lahko ranjenih. Ozadja 55 usmrtitev v Svobodnojem v Sibiriji Pariz, 26. majnika. TG. Moskovski dopisnik »Tenifisa« jx>roča svojemu listu še nekatere zanimive podrobnosti v,zvezi z usmrtitvijo 55 »velo-izdajalcev«, ki so bili na smrt olisojeni in takoj ustreljeni v Svobodnojem in v Habarovskem v vzhodni Sibiriji, ker jim je sodišče baje dokazalo, da so š p i j o n i r a 1 i v korist Japonsko in na vse mogoče načine delali v škodo sovjetski državi. Usmrčeni zarotnik,i ki so imeli 6vojc središče v Svobodnojem in so bili vsi sami »trockisti«, so samo v mesecu januarju 1937 organizirali 17 velikih železniških nesreč. Največja med njimi je bila v noči od 26. na 27. januarja in je zah- (Nadaljevanje na 2. strani.) Dr. Karel Kramar umrl Glej članek na 2. strani Dr. Karel Kramar umrl Praga, 26. maja. AA. (ČTK). Davi ob štirih je umri v Pragi znameniti češkoslovaški državnik dr. Karel Kramar, predsednik glavnega odbora stranke narodnega edinstva, ki so jo ustanovili iz narodno-demokratske stranke in iz sorodnih skupin. Pokojni dr. Kramar je bil več tednov bolan. Zadnja dva dni ni mogel več jemati hrane in je končno podlegel zaradi splošne izčrpanosti. Navzlic tem je bil pokojnik do zadnjega hipa pri popolni in jasni zavesti in se doslovno tik do smrti živo zanimal za vse politične dogodke v državi. Še snoči je dr. Kramar sprejel glavnega tajnika svoje stranke dr. Hofata, ki mu je predložil običajno poročilo o političnem položaju. Nato sta ga obiskala prof. dr. Libenski in docent dr. Brumlih. Zadnjo noč je prebil ugledni bolnik dokaj mirno. Prebudil se je šele ob treh zjutraj, uro nato je pa zopet mirno zaspal in brez bolečin izdihnil. Na prvo vest o smrti sta prišla pokojnika kropit glavni tajnik stranke dr. Horžak in dr. Jan Hofman. Kmalu nato sta prišla prvaka stranke bivši minister inž. Beck in oluški župan dr. Richard Fischer, ki je bil, odkar je pokojnik moral v posteljo namestnik, predsednik 6trank«. Dr. Fischer je sklical za danes ob 15. sejo glavnega odbora stranke. Praga, 26. maja. c. Kmalu po 12. uri je prišel v Kramafovo viio praški kardinal in nadškof dr. Ka-spar, ki je blagoslovil posmrtne ostanke velikega češkega državnika. Življenjepis in delovanje Karel Kramaf je bil rojen dne 27. decembra 1860 na Češkem kot sin gradbenega podjetnika. Po srednješolskih študijah se je izobrazil na vseučiliščih v Pragi, Strasburgu, Berlinu in Parizu, kjer je dosegel diplomo na diplomatski šoli. Ze zgodaj je posegel v politično življenje svoje dežele.. Ko je bil star komaj 20 let, je bil že v vnstah, ki so se zbirale okrog Masaryka ter je tudi z Maisarykom soustanovitelj realistične stranke. Deset let pozneje se je ta stranka združila s stranko mlado-čehov, ki je dr. Kramafja poslala naslednje leto v dunajski parlament. Ni dolgo trajalo in dr. Kramar jc bil v prvih vrstah političnega življenja stare avstrijske monarhije. Njega je odlikovalo globoko znanje političnih in gospodarskih vprašanj, izreden govorniški talent in nadvse čudovita pridnost. Pokazal je, da je izvrsten taktik v političnih borbah, na drugi strani pa neizprosen in neupogljiv služabnik svojih političnih načel. Notranjepolitično je stremel za ustanovitvijo nacionalne češke države, zunanje politično za čim tesnejšo zvezo s ca-ristično Rusijo in sploh z vsemi slovanskimi državami. Dr. Kramaf je bil do dna svoje duše vseslovenski človek. Slovanski narodi naj bi zapustili suženjsko vlogo ter dejansko zavladali nad obširnimi evropskimi ozemlji, ki jih obdelujejo, a imajo od njihovega dela koristi drugi. Slovani naj vladajo v Rusiji, Slovani na Visli, Slovani na Donavi, Slovani na Jadranu, Slovani na Balkanu. Med vsemi pa naj bi obstojalo čim bolj tesno gospodarsko in kulturno sodelovanje. Dr. Kramaf je bil glasnik novega veka, ki naj bi nosil pečat slovanstva. Na Dunaju Leta 1897 je dr. Kramaf postal že podpredsednik dunajskega parlamenta, Takrat je vladal zloglasni Badenrjev režim. Prvič v zgodovini avstrijskega parlamenta in menda tudi zadnjič se je takrat zgodilo, da je dr. Kramaf ob priliki nemške obstrukcije kot poslovodeči podpredsednik parlamenta dal nemške poslance 6 parlamentarno policijo pometati ven iz dvorane. Leta 1908 je sklical v Pragi prvi vseslovanski kongres, ki mu je tudi predsedoval in ki je bil tako rekoč vojna napoved vsem tlačiteljem slovanskih narodov in bojni klic zasužnjenih Slovanov za boj za narodno svobodo. Med svetovno vojno je bil dr. Kramaf takoj aretiran in je bil skupno s poznejšim češkoslovaškim finančnim ministrom obsojen tudi na smrt. Šmarna kazen pa ni bila izvedena. Avstrijska vladarska hiša je dobro razumela, zakaj je bilo treba tega srditega bojevnika za svobodo svojega naroda pomilostiti. Pozneje se jc tudi izkazalo, da je bil aretiran na povelje generalnega štaba in brez vednosti takratnega predsednika vlade grofa Stiirgkha. Generalni štab se je pozneje izgovarjal, da ga je mislil odstraniti zaradi njegove velikanske popularnosti, ki jo je ta mož dosegel med vsemi slovanskimi narodi in ki je slovanske narode monarhije tirala v tabor, ki je hotel pogibelj monarhije. Dejansko se je dr. Kramar zavzemal za to, naj Avstro-Ognska opusti zvezo z Nemčijo ter naj se zveže z Rusijo. Na mirovni konferenci • Dr. Kramaf je po končani svetovni vojni vodil češkoslovaško delegacijo na mirovni konferenci v Parizu, kjer je prvič v svojem življenju prišel v navzkrižje s svojimi vseslovanskimi načeli. Ustanovitev češkoslovaške države v današnji obliki je bilo treba zagovarjati s stališča zgodovinskega prava in ne s stališča načela, da imajo narodi pravico sami odločati svojo usodo. Drugi slovanski narodi, med njimi jugoslovanski, pa so prišli na mirovno konferenco z zahtevami, ki so se opirale na samoodločbo narodov. Takrat je doživel dr. Kramaf svoje prvo veliko presenečenje, ko na mirovni konferenci ni mogel podpirati jugoslovanskega stališča, da si ne bi s tem spodbil pravnih temeljev za zahteve z ozirom na svojo lastno domovino. Oni, ki so na mirovni konferenci sodelovali, se bodo na ta konflikt še dobro spominjali, saj je ta razdvojenost dveh slovanskih delegacij silno mučno vplivala na ene kakor na druge ter tudi v marsičem oslabila udarnost slovanskega nastopa na mirovni konferenci. V političnem pokoju Od novembra 1918 do julija 1919 je bil dr. Kramaf prvi ministrski predsednik mlade Češkoslova* ške. Od takrat pa je politično tako rekoč zatonil. Zahteve realne politike so njegovo vseslovarnstvo potisnile v ozadje kot nerabno orodje v novih oko' liščinah. Le od časa do časa 6e je oglašal v 6voji novoustanovljeni stranki, katere voditelj je bil, a ki ni mogla zagnati globljih korenin nikjer med narodom, ki je imel pred seboj druge bolj trdne naloge, kot pa da bi se ukvarjal z ideologijami, ki so bile izven realnega življenja. Z dr. Benešem ni nikdar soglašal ne v notranji, še manj pa v zunanji politiki. Silno nevoljen je bil, ko je Češkoslovaška sklenila zvezo s sovjetsko Rusijo in je pismo, ki ga je v juniju 1934 pisal pokojnemu kralju Aleksandru, ki se mu je v imenu slovanstva zahvalil, da še ni priznal boljševiške Rusije, vzbudilo vseobčo pozornost.Jugoslavija je s tem Tešila Slovanstvo«, je napisal v tem pismu, -rešila ga je pred sodnim stolom zgodovine, a rešila je tudi njegovo bodočnost«. Sodelovanje s sovjetsko Rusijo je imenoval »največji slovanski zločin, ki je bil kdaj storjen«. To zadostuje, da označi politično osamljenost dr. Kramafja, v katero je v povojni dobi padel, čeravno je imel vse predpogoje, da postane voditelj nove češkoslovaške države. Poročen je bil z Rusinjo, ki je imela obširna posestva na Krimskem polotoku. Sam je bil lastnik tovarn v . . . . Njegovo politično-znanstveno delovanje je obširno. Napisal je celo vrsto večjih del, ki bodo ostala kot dragoceni prispevki k zgodovini političnega in gospodarskega osvobojenja Čehoslovakov. Po svetovni vojni je napisal veliko delo, posvečeno Rusiji (>Kriza v Rusiji«). Z dr. Kramaf jem je izginil spozornice velik bojevnik, ki ga v knjigah, ki so bile o njem napisane, imenujejo »pravega povzročitelja svetovne vojne«. Tragika njegovega političnega življenja je v tem, da je vodil, dokler je bilo treba rušiti, a da ni več sodeloval, ko je bilo treba graditi. i Vesti iz Rusije (Nadaljevanje ■ t. strani.) levala 49 smrtnih žrtev, 95 oseb pa je bilo več ali manj težko ranjenih. Eden izmed »zarotnikov« po imenu Auerbach, ki je bil dolga leta najbolj razbojniški in najbolj krvoločni predstavnik bolj-ševlškega režima v vzhodni Sibiriji, ter je gnal v smrt nešteto žrtev, je na sodniji priznal, da je od Japoncev sprejel 60.000 rubljev (nad pol milijona Din) za špijonske usluge, ki jih je napravil japonskemu generalnemu štabu. Neki drugi, po imenu Burnstein, je priznal, da je bil glavni namen njihove centrale, povzročiti čim več smrtnih žrtev. Ta »trockistična« postojanka je izdajala japonskim vojaškim oblastem vse potrebne informacije o številu vojaških vlakov, nadalje njihov natančni vozni red, načrte kolodvorov in železniških prog. Poseben odsek je imel nalogo povzročati požare kjerkoli, bodisi pri zasebnikih, bodisi v državnih zgradbah. Mtakuža korupcije Uradno je bilo sporočeno javnosti, da je tajna policija aretirala večje število članov državne načrtne komisije. Uradno poročilo pravi, da gre za »sovražnike proletarskega razreda«, ki da so »pol leta opravljali svoj zločinski posel«, ne da bi jih kdo motil. Poročilo navaja dalje, da je med temi nekdanjimi najvidnejšimi boljševiki »zavladala strahotna korupcija«, ki so jo komaj odkrili. Član! državne načrtne komisije so šli tako daleč, tla so si izmislili gospodarske načrte, ki so služili izključno le njihovim blagajnam in so dosegli, da jih je osrednja vlada financirala. Nadalje javljajo, da je vrhovni državni tožilec Višinski zaukazal preiskavo v dramatičnem odseku sovjet a ruskih piscev. »Isvest-ja« poročajo, da so člani tega odbora od raznih sovjetskih gledališč pobirali honorarje za pisatelje, ki so že zdavnaj umrli, ali ki se nahajajo v inozemstvu. Tako nabrane vsote so potem člani dramat-skega odseka zapili in drugače zabili na razkošnih banketih ali so ž njimi kupovali obleke za svoje žene odnosno priležnice. ali za nabavo bogatih oprem za razkošna stanovanja. Do sedaj je preiskava baje dognala, da je ta čudni odsek na ta način prigoljufal 4 milijone rubljev (okrog 50 milijonov Din). V zvezi s temi odkritji je Višinski poslal pred sodišče Kirschona, Lernerja, Zanikova in Go-rodeckega. ki so vsi, kot izhaja iz njihovih imen, »čistokrvni« Rusi. Razstava spominov na dr. Prijatelja Ugledna ljubljanska tvrdka Ivan Bonač v Šelcnburgovi ulici je iz pietete dala na razpolago eno svojih najlepših izložb za razstavo spominov na pokojnega našega velikega literarnega zgodovinarja. Poleg smrtne maske, dela akad. kiparja Ivana Sajovica, portreta akad. slikarja Božidarja .Takca in drugih podob ter plaket, je razstavljena cela vrsta zanimivih tiskov, rokopisov, posvetil in pisem znamenitih pesnikov, prijateljev in znanstvenikov, ki kažejo velikansko življenjsko delo pokojnega profesorja, in ugled ki ga je užival doma in v svetu. Razstavo je priredilo Slavistično društvo. mmm 40. razstavna prireditev 5.-14. junija 1937 Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah železniških postaj za din 2'-Velesejemske legitimacije se izdajajo pri blagajnah na velesejmu. — Sejmišče obsega 40.000 ma. — Preko 600 razstavljalcev iz 14. držav. — Posebne razstave: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali. Medna revija s varletejem. — Veliko zabavišče. — Koristno — prijetno. Odlikovani gasilci Belgrad, 26. maja. m. S kraljevim ukazom je na predlog ministra za telesno vzgojo dr. Rogiča odlikovanih več delavcev na gasitekem polju. Med drugimi so odlikovani: z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Fr. Snoj, iz Gornje Radgone, dr. Anton Kodre, magi-stratni svetnik in starešina gasilske zajednice v Ljubljani; z redom sv. Save IV. stopnje Franc Mežek, tajnik gasilske zajednice v Ljubljani, Prostovoljna gasilska četa v Mariboru, Prostovoljna gasilska četa v Ljubljani; z redom sv. Save V. stopnje Prostovoljna gasilska čela v Laškem, v Ptuju, v Celju, v Krškem, v Ljutomeru, v Radečah, v Ljubljani, v Slovenski Bistrici, v Slovenjgradcu, v Logatcu, v Konjicah, v Dolnji Lendavi, v Sv. Juriju pri Jelšah, pri Sv. Troj lici v Dravogradu, v Marenbergu, v Kozjem, v Škofji Loki, v Novem mestu, Josip Jenko, načelnik prostovoljne gasilske čete v Novem mestu, Mirko Cebe, geometer in predsednik prostovoljne gasilske čete v Ljubljani; z zlato medaljo za državljanske zasluge so odlikovani Anton Zaje, prometni uradnik in vodja oddelka prostovoljne gasilske čete v Ljubljani, Stane Cividni, poveljnik gasilske čete v Gornji Radgoni, Franc Zorko, starešina župe v Brežicah, Rudolf Cimparšek, predsednik gasilske čete v Sevnici, Anton Bidovec, poveljnik čete v Kranju, Janez Er-zin, starešina župe v Ljubljani, Franc Pogačar, upokojeni žel. uradnik in član gasilske čete v Mostah, Josip Arhar, načelnik čete v Vižmarjih; z zlato medaljo za vestno službovanje Franc Weis, starešina župe v Metliki, Karel Jeršek, starešina župe v Novem mestu, Miha Kel, predsednik čete v Šmarjah; s srebrno medaljo za državljanske zasluge Ant. Gorše, šofer prostovoljne gasilske čete v Ljubljani. Belgrad. 26. maja. m. Za udeležence prosvetnega tabora, ki ga priredi Prosvetna zveza koncem junija v Cel j u , je na posredovanje g. ministra dr. Kreka prometni minister dovolil polovično vožnjo od 26. junija do 2. julija pod MS št. 13,130 z dne 22. t. m. Domači odmevi Pismo dr. Beneša Akademski odsek Jugoslovansko-Českoslovaške lige v Ljubljani je prejel od predsednika CSR dr. Edvarda Benešn pismo, ki se v prevodu glasi: Dragi prijatelji! Zahvaljujem se za pozdrave in izraze simpatij Vaših študentskih združenj do češkoslovaške republike, ki goji bo zmerom čutila neomajno prijateljstvo do bratske Jugoslavije. — Vaš dr. Edvard Beneš 1. r. Kako se „ Jutro" pere Ko se vse slovensko ljudstvo pripravlja, da proslavi dvajsetletnico majniške deklaracije, v kateri je slovenski narod prvič v svoji zgodovini pred vsem svetom izjavil, da hoče biti popolnoma svoboden in neodvisen narod v zvezi z drugimi jugoslovanskimi narodi, ki so bili pod tujo vlado, se je zgodil škandal, da je »Jutro«, ki slVer prodaja narodnost na vatle, ta najmogočnejši izraz narodne zavesti in volje slovenskega ljudstva v posebnem uvodniku skušalo izmaličiti na dogodek, ki ima sicer svojo važnost, ni pa ravno vreden, da bi ga bogvekaj proslavljali, razen more- biti s kakšnim takim člankom, kakor ga je priobčilo »Jutro«. Da je za tem tičal namen nekih jugosloven-skih zagrizencev, da bi se motilo slavnostno razpoloženje našega ljudstva in da bi se sploh ta važen dogodek izmaličil, to je jasno, saj za prave in pristne »Jugoslovene« slovenski narod nič ne jiomeni, še manj pa kakšne njegove politične izjave. Nacionalne izjave sinejo podati samo »Jugo-sloveni«, ki našega naroda sploh načeloma ne priznavajo in mu le dovoljujejo, da se pridruži njihovi unitaristični in centralistični ideji države, v kateri tako mnlo pleme, kot je naše, igra samo čisto podrejeno vlogo. Saj lake izjave so »Jutrovci« večkrat podajali tako v parlamentu, kakor izven njega in so, ko so bili na oblasti, tudi dejansko pokazali, da imajo Slovence, ki se ne strinjajo z njihovim antislovenskim stališčem, za helote, ki so jih preganjali, zapirali, globili in pošiljali v konfinacijo. V 20 letih so člani Nlutro-ve« maffije že popolnoma pozabili, da so pred 20 leti narodni in napredni možje in žene z največjim navdušenjem podpisovali majsko deklaracijo in peli pesem, da mora slovenski narod biti na svoji zemlji sam svoj gospod in skupno s Hrvati in Srbi kovati svojo bodočo usodo kot Mariborski mestni svet Maribor, 26. maja. Nocoj je bila šesta seja mariborskega občinskega sveta pod vodstvom mestnega župana dr. Juvana. Pred prehodom na dnevni red je posvetil župan lepe spominske besede tragično umrlemu članu občinskega sveta Ivanu Klančniku, kateremu so občinski svetniki zaklicali v spomin »Slaval«. Na vrsto so prišla poročila odsekov. Za prvi odsek je poročal občinski svetnik dr. Miiller. Določita se kot volilca mariborskega mesta za volitve v kmečko zbornico posestnika Nemec Franc in Wolker Ivan. Nato so se obravnavala v referatu tega odseka običajne pritožbe radi pri-rastkarine predpisanih daščin itd. Za drugi odsek je poročal občinski svetnik g. Aljančič. Občinski svet je brez debate odobril šest prošenj za redno ubožno podporo ter razne prošnje za zvišanje podpore in za sprejem v oskr-bovališče. Za tretji odsek je poročal ravnatelj Štabej. Banska uprava je predlog mestne občine za ureditev Glavnega trga zavrnila z razlogom, da ni vpo-števala umetnostnih in javnih prometnih ozirov. Gradbeni odbor je sedaj pripravil nov načrt, v katerem je ugodil zahtevam banovine. Nov načrt predvideva v glavnem zmanjšani prometni otok na novem delu Glavnega trga, tako da bo od južne strani tega otoka nastal poleg važne ceste tudi prostor za postajanje avtomobUov. Načrt za star; del Glavnega trga se spremeni v toliko, da se premesti Marijin spomenik izpred magistrata proti zapadu na prostor, kjer stoji sedaj prodajalni stolp mariborske tiskarne. Za četrti odsek je poročal občinski svetnik g. Hrastelj. Za jpregled računskih sklepov in bilance mariborske oučine za 1. ,935/36 s« določit« občin ska svetnika dr. Kovačec in ravnatelj Pogačnik. Tovarniška cesta ob koroškem kolodvoru se bo uredila na ta način, da »» ustvari primerna zveza preko Smoletove ulice na Frankopansko cesto. Ta nova zveza bo široka 24 m ter bo razdeljena po sredini na dva dela, določena za dovoz in odvoz, l etos se bo pričelo s tlakovanjem Tatenbachove ulice, kar bo stalo 800.000 Din. Ulica se bo tlakovala z granitnimi kockami, in sicer do Sodne ulice na dosedanji način v lokih, od Sodne ulice do dr. Vošnjakove pa z granitnim tlakom v nepravilnih oblikah, da se tudi ta način tlakovanja, ki je znat-io cenejši, enkrat preizkusi z ozirom na njegovo trpežnost. Pričela se bo razdelitev Rozenber-govega posestva, ker je kupna pogodba postala pravno-veljavna. Nakupni stroški za to posest znašajo 2,500.000 Din. Ker bo pa občina prodala poslopja ob Tržaški cesti, se bodo znižali za četrt milijona. Povprečna kupna cena za kvadratni meter znaša 23.75 Din. Ena tretjina, to je okrog 8000 kv. metrov, in sicer ob Betnjavski in Ljubljanski ulici se bo parcelirala takoj po 30 Din kv. meter pod pogojem, da se prične z gradnjo v dveh letih. Ostalih 26.000 kv. metrov se bo oddalo po 22 Din za kvadratni mater. Občina ne bo iskala pri tej kupčiji nobenega dobička in bo dobila povrnjene le svoje stroške. Kupila je posest samo zaradi lega, da drti cene za parcele v primerni višini in prepreči špekulacijo z zemljišči, in da omogoči tudi revnejšim slojem lastno streho. Nekatere parcele ob Ljubljanski cesti sc rezervirajo za gradnjo cenenih občinskih stanovanj. Dalje se je razpravljalo tudi o nameravani preureditvi mariborskega gradu. Določil se je finančni program in izvedba teh predelov v presledkih. Proračun ta preureditev bo znašal 1,600.000 Din, m sicar bo ilo največ stroškov za notranjo preureditev, za centralno kurjavo in za prezidivo. Nujno potrebno je, da se najprej« popravijo »treh«, fasada ter okna, glede ostalih preureditev pa se bo sklenilo Se na posebni anketi članov finančnega odseka, gradbenega odbora, muzejskega društva in študijske knjižnice. Razpravljalo se bo namreč o vprašanju, da se rezervira grad samo za muzej in banovinski arhiv, dočim naj bi ostala študijska knjižnica še naprej v kazinskem poslopju. Če se študijska knjižnica ne preseli v grad, bodo znašali stroški za adaptacijo za muzejske prostore in arhiv samo 400.000 dinarjev, občina bo pa zato študijski knjižnici prepustila še veliko kazinsko dvorano v vporabo, Upravni odbor 6e pooblašča za razdelitev podpor v kulturne namene. Društvu za podporo služkinj v Mari janišču bo občina popravila hišo ter ee določi za to svrlio znesek 5000 Din. Občina prevzame jamstvo in odplačevanje posojila 100.000 Din Društvu za zdravstveno zaščito otrok, čigar last je Dom kraljice Marije na Pohorju. Obširna debata se je razvila o vprašanju Društva hišnih posestnikov, ki zahtevajo povrnitev stroškov za razširitev hodnikov, ki prosijo tudi za odplačevanje v obrokih. Občinski svet je sklenil, da 6e akt vrne nazaj gradbenemu uradu, da se ugotovi skupni znesek, ki je predpisan in koliko bo znašal odpis, če ee zniža cena na 60 Din za kvadratni meter. Za peti od.sek je poročal g. podžupan Žebot. Na dnevnem redu so bila samo vprašanja krčmar-jev. Dovoljuje se gostilna Mariji Pulko, Elizabeti Repni k na Koroški cesti 39 in Juli jani Halleker v Dravski ulici 11. Prošnja Marije Ceh za otvoritev buffrta na Kadvanjski 49 se odkloni, ker ni krajevne potrebe, z isto utemeljitvijo pa se odklonijo tudi prošnje za spremembo buffeta v krčmarijo Ceciliji šnler v Smetanovi 4, Tereziji Smontara v Magdalenski 15 in Josipini ftotler na Pobroški 2. Antoniji Zidnnšek se dovoli preselitev trgovine s starinskimi stvarmi s Koroške 3 na Koroško 10. Po javni seji je sledila lajna. Na dnevnem redu so biln vprašanja za sprejem v občinsko zvezo, ki so bila vsa ugodno rešena, ter personalne zadeve mestnih uslužbencev. Napredovali sa: ravnatelj študijsko knjižnice Janko Glaser, vodja konskripcijskega oddelka Franjo Kramberger, mestna skrbstvena sestra Klementina Kotnik in mestna uradnica Olga Juvan. | svoboden narod. Če danes pišejo drugače, potem so se I. 1917. enostavno pretvarjali in niso njihovi podpisi na majniški deklaraciji prav nič vredni, kar bomo vzeli prav radi na znanje. Zakaj odločno zanikamo, da bi bila majniška deklaracija imela tisti smisel, ki ga ji naši unitaristi sedaj podtikajo. Ogromna večina našega naroda je raz-uinela in danes še bolj razume svojo deklaracijo kot izraz svoje politične volje, da se kot svoboden narod vlada samo, tako kakor samo hoče, to je v bratski zvezi s Srbi'in Hrvati, ne pa prisiljeno po komur iu čemurkoli, ampak izključno le po svoji svobodni odločitvi kot enakopraven narod z ostalima bratskima jugoslovanskima narodoma. Tako in nič drugače jo je razumel slovenski narod, kajti komentar »Slovenskega Naroda: iz tistega leta za naše ljudstvo ni prav nič mero-dajen, ker »Slovenski Narod« prav tako kakor »Jutro« nikoli ni izražal slovenske ljudske volje in jo hvala Bogu tudi danes ne. »JutnK se sedaj na vse načine izvija in izgovarja, da kako opraviči svoj škandalozni napad na majsko deklaracijo in njeno proslavo in bi rado speljalo debato na drug tir, ogrevajoč se za krfsko deklaracijo, katero da smo mi »predrzno in jako značilno omalovaževali«. To pa seveda ni res, pač pa je »Jutro« omalovaževalo našo slovensko narodno deklaracijo in krfsko povzdigovalo nad njo. Mi seveda čisto dobro poznamo in cenimo tudi pomen krfske deklaracije kot prve skupne svečane izjave predstavnikov vseh treh jugoslovanskih narodov iz bivše monarhije iu predstavnikov predvojne Srbije, absolutno pa se nismo nikoli strinjali in se tudi danes ne ter se nikoli ne bomo z unitaristično-centralistično ureditvijo države, za katero so se takrat tisti zastopniki načeloma in svečano izjavili, ne da bi bili imeli za to legitimacijo prizadetih. Saj je dobro znano, da je cel6 mnogi srbski politiki niso priznali, kolikor se tiče njenega centralističnega značaja, kaj še Hrvati in Slovenci! Če piše znani velecentralist in veleunitarist dr. Vošnjak, da je" bila državna ideja krfske deklaracije »unitarizem s širokimi samoupravami in decentralizacijo«, je to le njegova privatna razlaga in sploh star svindel jutrovske ideologije, ker je logično popolnoma jasno, da sta jugoslovenski unitarizem in centralizem popolnoma identična pojma, ki se vseskozi krijeta in v katerih ni nobenega prostora za kakršnokoli ljudsko samovlado. »Unitarizem s širokimi samoupravami in decentralizacijo« je prav isto, kakor če bi rekli »trikot s štirimi stranicami in okroglim obodom«. »Julrovot zgražanje nad nami je zato samo smešno in čisto neuspel poizkus, da' bi se opralo pred slovenskim javnim mnenjem, ki pa nikoli ne bo pozabilo, da je »Jutrova« niaffija zopet prav krepko in debelo pljunila na najvažnejši dokument naše nacionalne zavednosti in volje po svobodi in demokratični samoodločitvi. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenja, nudi pogosto naravna »Franz-Joseiova« grenka voda. zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželieno odprtje in s tem trajno polaj-sanje. Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo« vodo. 0(1. reg. 8. br. 10474». ^ Zagrebška vremenska napoved: Porast temperature in oblačnosti z močnejšimi vetrovi. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, še topleje, krajevne nevihte. Dr. Jože Pogačnik: Ogenj prižgite! f Tedaj temna bilk je noč. Ptice mrtvaške vse križem so pele, naše mej^ so v krvavih viharjih gorele. Zemlja slovenska bila je le veliki grob, za nas izkopan. Jokajoč smo stali ob njem, čakajoč na misli slovenske ledeni pokop. To bi!6 je tedaj, ko naši možje so v blatu in ognjih stali in so žene, otroci, v svet raztepeni, stradali... Milostni Bog pa nam je Evangelista poslal, da nam opolnoči poldan oznani svetal. Lučco je vžgal, plamen je razplamtel — in res, veliki kres kakor vihra neugnana po zemlji slovenski je šel. Zajela je srca utrujena naroda našega včlika glorija. Vse je bilo — kot ena sama velikonočna procesija... Vsi naši preroki in vidci so vstali, vsi naši zvoniki so pritrkovali in pevec jc naš za veliko mašo slovesno . zapel. Tedaj vsi do štirih meja bili smo le eno sreč, Strnjeni kakor za radostno rajanje smo se držali za zveste rokč. O, sen prečudni takrat je resnica postal! Prerojen, umit in mlad kakor na ženitovanje naš narod na jug je stopinje ubral. In zdaj — ali so naše oči oslepele, menda ne pomnimo več tistih dni. Mar od tedaj vse ptice so pevke od nas odletele in od ognja tedanjega ali niti pepela več ni? V naše razore nekdo je ljulke vsejal: kar je pšenica bil6, zdaj je snetje. Nekdo je brate pri mizi, nekdo je naše duhove razgnal: kar je ljubezen bila, zdaj je le strup. Narod junakov in bratov — nekdaj! — 1'oniglavi bajtarski pravdar — taki smo zdaj! Rojeni, da smo gospodarji, hlapci smo. Ne, niti to: samega sebe grobarji! O, zdaj se še globlje sklonita obi na Evangelistovem grobu mož&! * Ne in tisočkrat ne! Evangelistu na grob večni ogenj prižgite — ta naj bo misli slovenske simbol! Naše preroke in pevce iz groba zbudite, da seme očiščeno, kleno zasejejo zopet prek polj! Srca, v mladi ljubezni se zopet strnite, sanjajte sanje še lepše, kakor bilč so nekdaj. Zakaj — glejte, sonce na nebu je našem obstalo kakor Jozuetu v davnih dneh — zmage naše rado bi se radovalo na svobodnih tleh. .Tozueta kličemo zdaj! O pridi — in na stežaj v deželo obljubljeno vrata svobodi slovenski odpiL 0 pridi, Jozue naš! In misel slovenska, znova razvnemi se v plamen, v vseh srcih se znova užgi, vero brlečo v svoj narod razgrebi, v kres jo razpihaj, raztrosi vsaksebi in v eno ljubezen spet srca ulij. O, misel slovenska, osreči nas. Amen. Proslava 20 letnice majniške deklaracije v Ljubljani Spored V soboto, 29. maja, ločno ob pol 9 zvečer kratka spominska slovesnost na grobu dr. Janeza Evangelista Kreka, združena s prižiganjem spominskega ognja. Ob koncu slovesnosti bo mladina ob spominskem ognju prižgala bakljo in jo v štafetnem teku ponesla na ljubljanski Grad. Ob prispetju ba-klje, ki ie prevzame vodja prireditve, med svira-■rijem:-iž» deželi, da počakajo s prižiganjem toliko časa, da dobijo znak z ljubljanskega Gradu, odnosno od kresov bliže LJubljani. Tako simbolično vzide iz Krekovega groba plamen, ki bo ta večer pozval ves slovenski narod v eni misli. V nedeljo, dne 30. maja: do pol 11 se morajo zbrati vse narodne noše na prostoru med garažami hotela »Uniona« in Akademskim domom. Najkasneje do tri četrt na 11 morajo zasesti veliko dvorano vsi udeleženci proslave, ki bodo imeli vstopnice. Po tej uri reditelji ne bodo pustili nikogar v dvorano, čeprav bi imel vstopnico. Ob 11 dopoldne sprejem našega voditelja doktorja Antona Korošca. Po njegovem prihodu v dvorano se prične slavnostna akademija, pri kateri sodelujejo: fanfara »Sloge«, godba »Sloge«, moški zbor »Ljubljane« pod vodstvom g. dr. A. Dolinarja, govorni zbor in deklamator, govorita pa gdč. Cilka Krekova in g. dr. Anton Korošec. Po končani akademiji razhod. Narodne noše Pozivamo vse, ki imajo narodne noše, da pridejo na proslavo v njih. Nobena naj v nedeljo ne ostane doma! Naše ženstvo naj obnovi one čudovite 6like izpred dvajsetih let, ko je v narodni borbi junaško nadomestilo najboljše može in fante ter v silnih manifestacijah pokazalo neomajno voljo slovenskega naroda za rast in svoboden razvoj. Naša narodna noša je priča naše plemenite preteklosti in simbol naše lepše bodočnosti. — Narodne noše naj bodo najkasneje do pol 11 na zbirališču ob Akademskem domu! — One narodne noše, ki želijo pri akademiji dobiti primerno mesto v dvorani, naj si takoj priskrbijo vstopnice pri mestnem tajništvu JRZ v Ljubljani, Slomškova ulica 19. Gg. hišnim posestnikom v Ljubljani V 6oboto, 29., in v nedeljo, 30. maja, bo Ljubljana v tesni zvezi z vso ostalo Slovenijo in kot njena prestolnica proslavila 20 letnico majniške deklaracije. Šele takrat, ko je majniška deklaracija ves narod združila v enotnem narodnem hotenju, je Ljubljana postala resnično središče Slovencev. Zato pa ne dvomimo, da bodo tudi gg. hišni posestniki v6e storili, da bo ta praznik mogočen in lep. — Prosimo vse gg. hišne posestnike, da okrasijo svoja poslopja v soboto popoldne in v nedeljo z zastavami ter tako dokumentirajo svoje veselje Regulacija Kamniške Bistrice Kamniška Bistrica ie vsem kmetovalcem, ki imajo ob njenih bregovih polje in travnike, znana po svoji muhavosti in divjosti ob povodnjih. Skoda, ki jo Kamniška Bistrica napravlja leto za letom ob povodnjih je precejšnja. Prav iz teh razlogov tehnični oddelek banske uprave že več let na najnevarnejših mestih regulira strugo Kamniške Bistrice, in je tudi za letošnje leto izdelal načrte za izvršitev vodilne zgradbe na levem bregu Bistrice pri Domžalah, ki je preračunana na 65.000 din. Prav tako bodo letos popravljeni pragovi v Kamniški Bistrici od Ihana do Male Loke. To popravilo je preračunano na 10.000 din. Podaljšala se botudi vodilna zgradba v Kamniški Bistrici pri Domžalah, kar bo 6taIo 25.000 din ter bo zgrajen jez nri Polaka v Domžalah, ki bo stal okrog 50.000 din. (z) nad svečanostjo. — Akcijski odbor za proslavo 20 letnice majniške deklaracije. Udeležencem z dežele Ker bodo mnogi z deželi želeli v nedeljo pozdraviti našega voditelja in bodo zaradi tega prihiteli v Ljubljano, razglaša akcijski odbor za proslavo 6ledeče: Oni udeleženci z dežele, ki bi hoteli prisostvovati slavnostni akademiji v »Unionuc, naj še danes potom svojih krajevnih organizacij JRZ rčfcervirajo vstopnice pri Mestnem tajništvu JRZ v Ljubljani, Slomškova ulica 19. Rezervirane vstopnice morajo prevzeti v nedeljo, 30. maja, najkasneje do pol devetih zjutraj v tem tajništvu. Vstopnice so jx> 10, 5, 3 in 2 din. Vendar pa vnaprej opozarjamo, da je vstopnic na razpolago le še čisto omejeno število in nikomur ne moremo jamčiti, da bo vstopnico lahko še dobil. V splošnem naj udeleženci z dežele mirno sledijo navodilom rediteljev, ki bodo one, ki ne bodo dobili vstopnic, porazmestili v stranske dvorane. Sicer pa bodo lahko prisostvovali sprejemu našega voditelja, imeli bodo priliko ga pozdraviti, akademiji pa slediti po zvočnikih, ki bodo nameščeni zunaj dvorane. Pridite pa v čim večjem številu! Iskreno dobrodošli I a odpotuje . . Vau, vau I j Oh, zlati čas S v fll--- no n Praznovanje 30 letnice Katehetshega društva Katehetsko društvo s sedežem v Ljubljani bo praznovalo svojo 30 letnico z zborovanjem na Brezjah. V ponedeljek, dne 5. julija zvečer, bo prijateljski sestanek. V torek, 6. julija, bo ob osmih sveta maša v Marijini kapeli za rajne člane. Nato v samostanski dvorani občni zbor s poročilom o 30 letnem delovanju. Ob 10 6e začne zborovanje z dvema referatoma. Profesor dr. Fr. Jaklič bo imel referat »Vzgoja k čistosti«, prof. dr. Vilko Fajdiga pa referat »Priprava mladine na sodobne nevarnosti«. Vsi člani in prijatelji katehetskega društva vljudno vabljeni. — Katehetsko društvo. Iz banovinske službe Banovinski svetnik Velikonja Narte je napredoval v 4. pol. skupino I. stopnje; banov, višji tehn. jfistav inž. Fink Hugo pri okrajnem cestnem od-OTu v Šmarju pri Jelšah je napredoval v 6. pol. skup.; inž. Lah Jože, ban. višji tehn. pristav pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju je napredoval v 6. pol. skup. Arhivska uradnica pri banski upravi v Ljubljani, Remic Maruška, je napredovala v 9. po!, skup.; uradniška pripravnika Uhl Florijan pri okr. cestnem odboru v Slovenjgradcu in Črne Anton pri okr. cestnem odboru v Celju sta napredovala za bamovinska tehnika v 9. pol. skup. Za banovinske uradniške pripravnike so postavljeni: Havlina Lote pri ban. zdravilišču na Golniku, inž. Delak Boris pri odseku za urejanja hudournikov v Ljubljani, Pengal Jožica pri banov, zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani, Toroš Mara in Mrzlikar Stanislav pri banski upravi v Ljubljani. Upokojen je bil tehnik Jerina Franc pri okr. načelstvu v Ljubljani in policijski stražnik ticn Lutman Mihael pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Kurjač lic Franc v javni ženski bolnišnici v Novem mestu je postavljen za banov, služitelja v II. pol. skup. Premeščeni so bili: banovinski kmetijski ekonom Rupelj Ludovik od okrajnega načeLstva v Ljubljani k okr. načelstvu v Škofji Loki; ban. uradniški pripravnik Simonič Ivan od okr. načelstva v Dolnji Lendavi k okr. načelstvu v Črnomlju in ban. služitelj ter desinfektor Kramar Avgust od okr. načelstva v Črnomlju k okr. načelstvu v Dolnji Lendavi Spomenik v svetovni vo in i padiim vojakom v Podgorju pri Kamniku Po nadvse požrtvovalnemu delu so naši možje in fantje dovršili akcijo za postavitev spomenika bojevnikom, ki so padli v svetovni vojni. Kljub težkim finančnim težkočam je našel odbor za j>osta-vitev spomenika lep odziv med vaščani, ki so po svojih možnostih prispevali k tej dovršitvi. Dasi-ravno smo dolgo odlašali s tem delom in akcijo za postavitev spomenika, vendar nas tolaži to, da nismo ravno zadnji s to zamislijo. V nedeljo, 30. maja, ob 9 dopoldne bo v podgorski cerkvi slovesna sveta maša, katero bo daroval dekan in častni kanonik g. Rihar Matej iz Kamnika, pri sv. maši pa bo pel cerkveni pevski moški zbor iz kamniške farne cerkve. Po maši l>o slovesna blagoslovitev in odkritje vojaškega spomenika, ki je tri metre visok in katerega je krasno izdelala v obliki piramine tvrdka Franjo Leveč iz Mengša. Odkritju bodo prisostvovali zastopniki državnih ustanov in smo prepričani, da se bo odkritja tega spomenika polnoštevilno udeležilo tudi kamniško in okoliško občinstvo. Železarski veterani na Jesenicah Kovinarji, ki že nad 40 let nepretrgoma delajo v obratih jeseniških železaren Malokatera tvornica v Evropi se lahko ponaSa s tako številno skupino visokih jubilantov dela, kakor goreniske jeseniške železarne Že ta velika m°Z. T. ^ma".kih, iubila?to? KID priča o tradiciji slovenske železarske obrti in industrije, ki obstoja v naši zemlji gotovo že' tisočletje. »To-U ^■,tmtKID ;-uPn,naia .^^'nske zapiske o železarstvu v naših krajih. Osiveli možje, ki so se zbrali k skupnemu slikanju, pa pripoveduje?« U« ' . i° ,"h «°rej^ki "Iezarn pnnašah iz rod« v rod. To je danes najstarejši gorenjski kovinarski rod, ki je priiel na delo pred polstoUt" u v-n-raSlj s»lZ! dobe m doživel nove dni, ko se na Gorenjskem obnavlja in ustanavlja prava metalurška industrija moderne železarske tehnik«. Vsi izmed n,.h ie pomnijo, ko se je na Javorniku kadil stari plavž. Padel je, toda gorenjska železarska delavnost pravi, da bo bK ravnatelj g. ing?1?'nA 5. jlOOT.. priljubljeni industrijski krmilar ter tehS leve na des martinarne, t«l| C. Hutfo, ■ . , . . ' " .—.7-----:r. ~~~---'--»--■ »."ii vui.,v,uu|« Hiviioijikuc ueiavnicc, potem sledi mojster jubilant Novak, zadnji v vrsti inž. Nikolič, namestnik obratovodje žičnih obratov. Drobne novice Koledar Četrtek, 27. maja: Sv. Rešnje Telo. Beda. Častitljivi cerkveni učenik. Petek, 28. maja: Avguštin, škof; Viljem, opat. Novi grobovi -f Sv. Lovrenc na Dravskem polju. 25. maja popoldne je po dolgi bolezni umrla v 73. letu starosti Peršuh Marija, po6estnica v Pleterjih. Pogreb nepozabne bo datjes popoldne ob 2. Naj počiva v miru. + V Komnu na Krasu je v soboto 22. maja umrla gospa Erminija, soproga uglednega trgovca Antona Ravbarja. Pokojnica je bila celih šest let priklenjena na posteljo ter je strahovito bolezen prenašala s pravo krščansko potrpežljivostjo. Otro-kcm, ki so se čudili njeni vdanosti, je večkrat rekla: Komur Bog pošlje križ, mu da tudi moč, da more križ nositi. V nedeljo je bil velik pogreb na domačem pokopališču. Domači zbor pod vodstvom gospoda Tramuža je dovršeno zapel tri žalostinke. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Gospod David Doktorič, izseljenski dopisnik ministrstva socialne politike v Montevideo, je bil s posebnim odlokom ministra Dragiša Cvetkoviča imenovan za začasnega honorarnega atašeja kraljevega poslanstva v Buenos Airesu s sedežem v Montevideo, da bo pod tem naslovom mogel uspešno zadovoljevati potrebe naših jugoslovanskih izseljencev v Uruguay-u, zlasti v glavnem mestu Montevideo. Gospodu Doktoriču iskrene čestitke! Običajna in trdovratna zaprtja in prebavne težav« se odpravijo z Leopilulami, čistim rastlinskim odvajal, nim sredstvom, katero deluje brez bolečin in ne odpove * nikdar. Nobena privajenost — tudi pri daljši uporabi gotovo , učinkuje. Poskusite najprej mali zavoj.Dobiva se v vseh lekarnah Oglas reg. S. br. 31.430 dne 24. XII. 1935. — Občinske volitve za občino Pragersko v okraju Maribor—desni breg se odložijo, ker je uveden postopek za spremembo območja te občine. — Popravilo pregrade pri Veržeju na Muri. Zadnje povodnji Mure so v 6transkem rokavu za železniškim mostom v Veržeju močno poškodovale veliko pregrado, ki je doslej zadrževala Muro ob povodnjih. Poškodbe pregrade 60 tako znatne, da obstoji resna nevarnost, da bi Mura pri novih povodnjih pregrado odplavala, 6 čemer bi trpela veliko škodo vsa zemljišča, ki jih je doslej pregrada varovala. Radi tega je veržejska občina prosila bansko upravo pomoč pri popravilu te pregrade in ban g. dr. Marko Natlačen je ustregel prošnji občine. Banska uprava bo dala občini brezplačno na razpolago 150 kg žice, potrebne za povezavanje fašin, s katerim se bo pritrdila pregrada. Prav tako bo vodil vsa dela na stroške banske uprave za to določeni preddelavec, občina pa bo prispevala potrebni iašinski materijal, pilote in mezde za delavce, ki bodo vezali iašine in utrjevali pregrado. (z) ObiSeita v Mariboru prvorazredni restavrant VELIKE KAVARNE._ — Most čez Mirno pri postaji Jelovec ob novi železniški progi Št. Janž—Sevnica. Te dni je ban g. dr. Marko Natlačen potrdil preračune za novi železobetonski most čez Mirno na novi dovozni cesti, ki bo vodila s ceste na desnem bregu Mirne do nasproti ležeče železniške postaje Jelovec. Gradbeni stroški za mest so preračunani tia 673.000 din in je razpisana licitacija za 10. junij pri tehničnem oddelku banske uprave. (z) — Društvo bančnih zavodov objavlja, da je pri bančnih zavodih v dravski banovini od 1. junija do 15. septembra uvedeno poslovanje za stranke le od 8. do 12.30 minut. Popoldne eo blagajne zaprte. Spomenike, grobnic«, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju Franjo Kunovar pokopallfie Sv. Krit - UIULUM — Obnovitev centralne kurjave v okrožnem sodišču v Novem mestu. Te dni je g. dr. Marko Natlačen potrdil načrte za obnovo centralne kurjave v poslopju okrožnega sodišča v Novem mestu. Vsa obnovitev je preračunana na 372.000 din. (z) — Za 25-letnico mature se sestanejo sošolci idrijske realke letnika 1911/12 v začetku julija v Ljubljani. Prijave prosimo na Vilko Surk, lastnik menjalnice v Ljubljani. — »Straža v viharju«, 29. Stev., je izlla. Na prvem mestu prinaša misli ob dvajseti obletnici »majniške deklaracije« pod naslovom »Slovjnski maj«. Nadaljevanje in konec članka »Kriza besede IL«, sicer v polemični, pa prav zato jasno in ne dvoumno opredeljuje Stražarski pokret in zavrača one, ki so ga hoteli ponižati in umazati, pa ga niso poznali ... Nadaljuje se razprava o »Katoliški akciji«, ki bo v svoji celoti potreben in edinstven komentar k pravilom in pomenu Slovenske Katoliške akcije. Nadalje objavlja ta številka zanimivo okrožnico mladinskega vodstva narodno socialistične stranke v Nemčiji o ukrepih proti katoliškim mladinskim organizacijam. V luči te okrožnice šele prav razumemo gonjo nemškega režima proti katoliški Cerkvi. Sledijo še nekateri zelo aktualni članki. _Ponovno se obračamo na vse naše naročnike, naj takoj poravnajo zaostalo naročnino, ker se III. letnik bliža h koncu. Naše prijatelje, ki razumejo pomen našega lista pa prosimo, da nas blagohotno po svojih močeh podprejo! Brez materialne osnove še tako močan idealizem ne more vsega doseči. Ce se koža rdeči, uporabljaj Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Nove kapnice in vodovodi. Higienski zavod po razpoložljivih sredstvih gradi tudi kapnice in vodovode v krajih, v katerih se pomanjkanje zdra-vc vode na'boI* občutno tudi pri liudskem zdravju. Tako je pred kratkim bila dokončana zgradba javne kapnice v Gorenjih Sušicah v občini Toplice in kapnica z zajetjem v Harinji vasi v občini Št. Peter na Dolenjskem. V kratkem bo dokončana tudi zgradba javne kapnice v Gorenjem Medvedjem selu v občini Trebnje. To kapnico je higienski zavod začel graditi že lani in je radi zime moral prekiniti delo. Na spomlad so se gradbena dela nadaljevala. V kratkem bo dovršen vodovod v Šmarju pri Jelšah, kakor tudi vodovod za Novo vas, Preddvor in Breg nad Kranjem. — Z novo vodovodno zgradbo pa je higienski zavod začel v aprilu v Žirovnici v občini Brežnica na Gorenjskem. — Vinogradniki, ne zamudite škropljenja) Kraljevska banska uprava v Ljubljani opozarja vse vinogradnike v Sloveniji, da bo do konca meseca maja treba v vseh vinogradih opraviti prvo škropljenje proti peronospori, če hočejo obvarovati vinograde pred škodo. 22. maja je namreč padel v vseh vinorodnih okoliših v Sloveniji izdaten dež, ki je povzročil okužitev listov z zimskimi trosi perono-spore. Najprimernejši čas proti peronospori bodo zadnji dnevi v maju. Škropljenje naj se izvrši z 1% bordoško brozgo. Škropljenje naj se opravi temeljito ter naj vinogradniki pazijo zlasti na to, da bodo poškropljene tudi spodnje strani listja. KAJ JE LEICOGRAFIJA? To je fotografija z Leico .svetovno znanim malim fotoaparatom, ki je tudi pri nas zelo razširjen in ki je ne samo amaterjem, katere zopet in zopet na novo razveseli, temveč je tudi mnogim drugim nenadomestljiv pomočnik pri njihovem poklicu. Mnoge lastnike Laice našega mesta in one, ki nameravajo še postati, bo razveselila vest, da bo dne 80. in 31. maja od 9.—18. ure Leica razstava s 100 odličnimi ' slikami in dne 31. maja ob 20.30 Leica predavanje vprostorih frančiškanskega kon-vikta, Frančiškanska ulica — pasaža. Natančneje o prireditvi na plakatih in pri foto-trgovcih, kjer se dobe tudi povabila. — Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani priredi potovanje za gasilski zlet v Bratislavo, ki bo v dneh od 3.-6. julija t. 1., z udobnim avtobusom. Vožnjo bi prekinili v Gradcu in na Dunaju in si ogledali tudi ti mesti. Cena vožnji za osebo tja in nazaj bi znašala okoli 310 din. Ker je število prijavljencev omejeno in moramo preskrbeti tudi skupen potni list, poživljamo člane irt njih svojce, da se prijavijo najkasneje do 7. junija t. I. V primeru povratka preko Budimpešte ln Blatnega jezera bi se zvišali potni stroški za ca 60 din. Odhod iz Ljubljane 1. julija, povratek 7. odnosno 8. julija t. 1. Prijave sprejema pisarna Gasilske zajednice v Ljubljani, Tyrševa C. 29-11 (Gospodarska zveza). — Ali se nam obetajo boljši Časi? Tako se bodo vpraševali obiskovalci spomladanskega ljubljanskega velesejma pri ogledovanju vseh krasot, novosti in najpraktičnejših izumov na impozantni razstavi najraznovrstnejših avtomobilov. Doma smo smo res pesimisti, toda bogate inozemske avtomobilske tovarne že morejo vedeti, da se bo pri nas tudi glede cest obrnilo na bolje, drugače ne bi bile za razstavo priglasile tako ogromne izbire osebnih in tovornih voz ter motornih koles. A tudi kolesarje bo mnogovrstna izbira navadnih koles navdala s skoraj že izgubljenim upanjem, da se bodo v kratkem vozili po gladkih tlakovanih cestah. Stroji in strojno orodje » **■». i«. na veSeseimu Zanimivost rezkalni elektro-stroj z 20.000 obrati na minuto Trgovini ttroler In strolnlb delo« Dovžan Ivan, Ljubljana i Frančiškanska ulica 4 — Praktični učiteljski izpit na drž. učiteljišču v Mariboru, ki se je. vršil od 7. do 25. maja 1937 pred izpitnim odborom pod predsedstvom direktorja Frana Kadunca, so napravili sledeči gg.. uči-telji-pripravniki: Bajlec Ivan iz Bogojine, Bauman Ivan iz Moravč, Beričič Jožefa iz Sv. Ane v Slov. gor,, Bežan Viljem iz Radmožencev, Bračko Marjeta iz Gor. Radgone, De Costa Anton iz Šoštanja, Dobaja Josipina iz Stogovcev, Dolenc Alenka iz Srv. Andraža pri Velenju, Dolinšek Maksimilijan iz Ribnice na Poh., Duh Kristina iz Sv. Ane v Slov. gor., Ferjan Danica iz Črne, Frangež Terezija iz Predanovcev, German Rihard iz Pernic, Germek Sonja iz Sv. Lovrenca na Poh., Golob Edvard iz Jožica iz Skal, .Tandl Danica iz Lehna na Poh., Jandl Milan iz Lehna na Poh., Jenko Metod iz Sv. Andraža pri Velenju, Jerneje Marija iz Dobja, Kas Jožefa iz Črešnjic, Kaatelic Alojzij iz Ščavnice, Kerhlanko Franc iz Sv. Jakoba v Slov. gor., Kofol Ida iz Odrancev, Kovač Anton iz Lok pri Sv. Juriju ob Tab., Kralj Grozdana iz Gančan, Lempl-Potisk Jožica iz Zavrča, Lichtenegger Anica iz Pe-tišovcev, Lipavic Franc iz Sr. Bistrice, Lorbek Maks iz Zenavelj, Luči Ivan iz Sred. Bistrice, Lu-žar Ljudmila iz Ptujske gore, Majhen Vladislav iz Sv. Ane v Slov. gor., Mazaj Josip iz Kuzme, Napast Anton iz Sladkega vrha, Nest Ljudmila iz Sv. Jakoba v Slov. gor., Ozmec Emil iz Kotelj, Pajtler Franc iz Tišine, Pastirk Matilda iz Št. Vida nad Valdekom, Pečnik Leopoldina iz Selnice ob Dravi, Pokorn Elizabeta iz Prihove, Purkeljc Emilija iz Ptujske gore, Ročnik Angela iz Šmartnega v Rož. dolini, Sedmak Primož iz Kančevcev, Seraj-nik Beno iz Sv. Andraža v Slov. gor., Skok Ferdo iz Vranskega, Stajnko Alfonz iz Sv. Ane v Slov. gor., Stanič Stanislav iz Sv. Marjete pri Ptuju, Slritar Bogdana iz Sv. Duha na Stari gori, Straus Božidar iz Sv. Jurija v Slov. gor., Vahen Miha iz Kaple, Vitez Dora iz Kruplivnika, Vrečko Maria iz Sv. Petra pod Sv. gorami. Zidar Avgust iz Raz-bora, Zigon Ljudmila iz Dobja, Žitnik Gabrijela iz Cirkovc. Zmavs Andrej iz Sv. Trojice v Slov. gor., Zohcr Ivan iz Lokavca. Praktični zabaviljski izpit so napravile dne 12. maja 1987 otroške vrtnarice gdč. Bregar Zofija iz Murske Sobote, Cirman Bo-gumila iz Celja, Manfreda Ivanka iz Sv. Lovrenca na Poh. Prihodnji izpitni termin bo 12. nov. 1937. Kopalni plašči in obleke Sport-Kmet, Aleksandrova 7 — Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra t. 1. Sola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 112 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemo prednost. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 Din. Prošnje za sprejem (banovinski kolek 10 din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev ali varuha, ki računajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev, Izjavi pod 5 in 6 je kolkovati z banovinskim kolkom za 4 Din. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za primerno štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo. — Putnik v Ljubljani prireja sledeče izlete z avtobusi: 6. junija enodnevni v Trst. Cena vožnji in preskrba potnega lista 145 Din. Od 10. do 14. maja Benetke in Padovo z obiskom Postojnske jame. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, vstopnica v Postojnsko jamo, vodič v Benetkah in preskrba potnega lista 515 Din. Cena brez vstopa v Postojnsko jamo 495 Din. Vse ostale informacije pri biletarni-cah Putnika v Ljubljani. — Iz Rusije se je vrnil po 21 letnem ujetništvu Katušič Mato iz Retkovcev pri Vinkovcih. Bil je leta 1915 mobiliziran ter 1. 1916 pri Tarnopolu ujet. Revolucijo v Rusiji je dočakal v taborišču, potem pa je bil za hlapca na kmetih in je nazadnje delal na skupnih posestvih (kolhoz). Z veliko težavo je spravil toliko sredstev skupaj, da se je lahko vrnil. Preselili smo se prostore, kjer je izbira barv in vzorcev naših angleških in drugih voln udobnejša. — V h o d s Kongresnega trga. TONI JAGER, Ljubljana_ — Otroci morajo biti veseli! Njihova prva beseda je sreča staršev. Njihov prvi korak je ponos staršev. Njihova prva žalost je žalost staršev. —■ Veliko let preteče predno so odrasli ljudje. Veseli otroci — veseli ljudje! Ohranite svoje otroke vesele zdrave po Biomalzu. Poizkusna doza dinarjev 12.50 v lekarnah. — Vremenska napoved. Evropa: Visok pritisk nad celim kontinentom. Vedro v srednji Evropi, v Baltiškem morju in v Alpah. Deloma oblafno v ostalih delili z malo dežja tu in tam. Jugoslavija: Oblačno v zahodnih krajih in na Primorju. Deloma oblačno v ostalih delih. V zadnjih 24 urah je deževalo po vsej kraljevini razen na skrajnem zahodu. Temperatura se ni spremenila. Najnižja je zabeležena v Ljubljani plus 9, najvišja v Mostarju plus 28. Napoved za danes: Deloma oblačno vreme, lokalne nevihte z nalivi niso izključene. — Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Še je čas, da se prijavite za prekrasen izlet z novim avtokarom »luksuz-ekspreis« na svetovno razstavo v Parizu. Od 13. do 27. junija popoln aranžman le 3900 din. Potovanje preko divnih pokrajin: italijanske in francoske Rivietre, nazaj preko Švice in Dolomitov. Prospekti, informacije in prijave pri »PUTNIKU«, Maribor—Celje. — Kolo jahačev in vozačev vljudno vabi vse interesente jahalnega športa brez ozira na to, če so člani društva ali ne, da se udeleže sestanka, ki se vrši dne 28. t. m. ob pol 19. uri zvečer v restavraciji Slamič zaradi postavitve nove jahalnice, ker se bo sedanja ob Bleiweisovi cesti v kratkem podrla. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravsike banovine od 26. t. m. je objavljena »Uredba o dopolnitvi člena 58. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni«, dalje »Pravilnik k določbam finančnega zakona za proračunsko leto 1937/38 o neposrednih davkih m o izpremembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih«, »Navodilo za izvrševanje § 157 zakona o uradnikih in § 163. zaikona o državnem pfrometnem osebju«, »Navodila za overjanje in evidentiranje dovolitev za zaposlovanje tujih državljanov, veljavnih za neodrejen čas« in »Objave banske uprave o pobiranju obč. davščin v 1. 1937/38, in sicer za občine Begunje in Gorje v radovljiškem, Bodonci, Brezno v dravograjskem, Dobrova in Rudnik v ljubljanskem, Dole v litijskem, Lož v logaškem, Majščperk, Osluševci, Ormož, Sv. Lovrenc v Slov. gor. im Sv. Vid pri Ptuju v ptujskem, Velika Lolca v novomeSkem, Snovo v brežiškem, Vinica v črnomeljekem okraju im Podvelka in Slivnica pri Mariboru v okraju Maribor — desni breg. — Letos se nam obeta dobra tujako-prometna sezona, naša kopališča bodo mrgolela tujcev, povsod bomo srečavali zdrave zagorele obraze. Pri onih, ki bodo najbolj zagoreli, pa bomo takoj vedeli, da uporablijaj-o kožno kremo CIMEAN. — Več ko 24 ur traja, dokler telo premaga kofein dveh skodelic kave, — to je izsledek novih raziskovanj univerze v Curihu. Kava Hag je prosta kofeina ter varuje srce in živce. Zato: preidimo na kavo Hag! IVovo mesto Kino »Krka« bo predvajal danes in jutri film Btirgthealer. V glavnih vlogah igrajo Werner Kraus, Hans Moser, Olga Cehova, Horten6e Raky Predigra Micki-miška. Do tal je pogorela v Regerči vasi hiša, kjer 6ta bila umorjena pok. Repovža in katero je pozneje kupil železničar Brunek. Sredi noči je moral z družino vred v sami spodnji obleki bežati iz goreče hiše. Da si je rešil golo življenje je moral skočili skozi okno. Zgorelo je vse, kar je bilo v hiši. Prvi letošnji čebelni roj na Dolenjskem, je imel čebelnjak na samostanskem vrtu v Novem mestu dne 16. maja. Drugi in tretji roj pa 18. in 20. maja, Slednji je bil težak 4.20 kg. Ljubljana V četrtek, 27. maja Gledalce Drama: Cefrtek, 27. maja: »Dr«. Izredno znižane cene od 14 do 2 Din. — Petek, 28. maja: Zaprto. — Sobota, 29. maja: «Malura«. Izven. Izredno znižane cene od 14 do 2 Din.--Nedelja, 30. maja: Zaprto. — Ponedeljek, 31. maja: Zaprto. Opera: Četrtek, 27. maja: »Navihanka«. Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol. — Petek, 28. maja: Zaprto. — Sobota, 29. maja: »Plamen«. Red Sreda. — Nedelja, 30. maja: »Veseli studenček«. Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol. — Ponedeljek, 31. maja: Zaprto. Sestanki Pevcem >Ljubljane«! Nujno opozarjamo celotni moški zbor »Ljubljane« na zadnjo pevsko vajo — za nedeljske svečanosti — ki bo jutri, v petek ob 20.15 v društveni 6obi. — Pevovodja. Naše dijaštvo MK akademičark vljudno vabi svoje članice k rednemu sestanku jutri, v petek ob 6 in četrt. Kino Kino Kodeljevo. Ob 3 po znižani v6lopnini »Razposajenka« (Lucija Englisch). ob 5 in pol 9 ter jutri »Razposajenka« in »Maščevanje preteklosti«. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v četrtek: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste; v petek: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Uetar, Šelenburgova ulica 7. Poizvedovanja Ročno torbico (ročno delo), v kateri je bila denarnica z manjšo vsoto denarja in dva rožna venca, sem izgubila v Fiignerjevi ulici. Pošten najditelj se prosi, da odda proti nagradi 100 Din v upravi »Slovenca«. * 1 Zoo na velesejma je danes za občinstvo odprt. 1 Pojasnilo mestne plinarne. Z ozirom na časopisne vesti, ki poročajo, da je eksplozijo v Igriški ulici 3 pri gdč. Travnovi povzročil plin, ki da je uhajal iz pokvarjenih plinskih vodov, sporoča plinarna sledeče ugotovitve: 1. Plinska napeljava v stanovanju gdč. Travnove je še sedaj, po eksploziji, popolnoma tesna in ni nikjer uhajal plin, zaradi česar ni mogoče, da bi zaradi uhajajočega plina na-stla eksplozija. 2. Če bi bil plin uhajal iz hotč ali nehote odprtih pipic pri kuhalniku in bi bila od tega plina nastala espiozija, bi bila gdč. Travnova že pred eksplozijo nezavestna, kajti množina plina, ki bi povzročila tako eksplozijo, bi morala biti znatno večja od množine, ki zadostuje za zastrupljeni t. Gdč. Travnove pa plin ni omamil, saj je še takoj po eksploziji klicala na pomoč. 3. V kopalnici ponesrečenke, kjer je montiran plinski kuhalnik poleg električnega bojlerja in dveh električnih peči, je našla komisija v kopalni kadi ostanke modro zelene obleke, ki je bila prepojena z bencinom. Na tleh pa je našla še steklenico, do ene četrtine napolnjeno z zeleno modro umazanim behoinem, s katerim je gdč. Travnova pral a obleko^enake barve. Iz tega je torej razvidno, da plin ni uhajal iz plinskih cevi jn da torej plin in eksplodiral, temveč je iskati vzrok -eksplozije v bencinskih, ki so se radi pranja z bencinom nabrale v kopalnici in ki so se verjetno vžgale ob žarečih žicah električne peči, ki so bile, kakor je dokazano, prižgane, ali pa ob prižiganju vžigalice, s katero je ponesrečenka prižigala plin. 1 Prosvetno društvo Ljubljana — Moste priredi v nedeljo 6. junija t. 1. društven izlet na Sv. Planino pri Trbovljah, kjer bo ob 9 sv. maša. Odhod z vlakom ob 5.30, povratek ob 17, ali 20. Priglasiti se je v nedeljo 30. maja v »Domu« od 10 do 12. 1 Člani JRZ frančiškanskega okraja si lahko nabavijo vstopnice za akademijo proslave majniške deklaracije jutri r petek med 4. in 5. uro v prostorih mestnega tajništva JRZ v Slomškovi ulici it. 19. Odbor. 1 Obiščite razstavo cerkvenega perila za novo cerkev sv. Terezije D. J. na Kodeljeveml Razstavo so priredile članice dekliškega odseka Salezijan-ske prosvete in bo otvorjena danes ob 11. j Kopališče v Koleziji je z današnjim dnem odprto. 1 Zrele banane, razprodajna cena 16 din za kg samo na Miklošičevi l4 (zraven Bamberga) in Še-leniburgovi 2 (zraven Zvezde). Samo kratek čas! 1 Bufet »Rio« ima prvovrstno kuhinjo: golaž, vampi, kranjske klobase, hrenovke, sendviči itd. Vedno vse sveže. Filmski žurnati so prosti mestne uvoznine V soboto, dne 22. maja in nedeljo 23. maja t. 1. 6o kinopodjetja Matica, Union, in Sloga pred glavnim sporedom opustila predvajanja običajnega filmskega žurnala, me6to tega pa prinesla na platnu napis, v katerem so trdila, da mestni tro-šarinski urad neopravičeno zahteva od filmskih žurnalov po Din 300 uvoznine in da vsled tega ne morejo predvajati žurnala, čemur naj občinstvo oprosti. Ta trditev kinopodjetij pa je neresnična, kajti filmskih žurnalov trošarinski urad ne obdavčuje, ker so po tarifi postavki 53/a prosti plačila mestne uvoznine. Izjema ee je primerila le v enem slučaju, ki pa je ni zakrivil mestni trošarinski urad. temveč stranka, ki žurnala ni prijavila kot filmskega žurnala. Zato je trošarinski urad zahteval predpisano plačilo mestne uvoznine. To se je zgodilo v soboto, 22. t. m. dopoldne. Ker Stranka ni hotela plačati uvoznine, ne da bi navedla, da 6e nahaja v zavitku poleg dveh kulturnih filmov en žurnal in je odšla, je uradnik nalo filme spravil. Da je bil med temi filmi tudi en žurnal, je bilo ugotovljeno šele v ponedeljek 24. t. m., ko so vpričo uradnika trošarinskega urada in 6tranke pregledovali filme. Glede uvoznine na filmske žurnale je trošarinski uradnik v soboto še posebej pojasnil stranki, da so filmski žurnali po tarifni postavki 53 a prosti plačila mestne uvoznine. Sicer pa so morala filmska podjetja vedeti za to že iz Službenega lista z dne 1. aprila t. 1. Kljub temu so kinopodjetja predvajala omenjeni napi6, kar je bilo tedaj povsem neupravičeno in neosnovano. Glede kulturnih filmov pa velja sklep mestnega trošarinskega urada, da je smatrati kot kulturne filme, proste mestne uvoznine, take kulturne filme, ki jih predvajajo kulturna, znanstvena in 6lična društva v poučne namene, forej res le v kulturne svrhe in ne v namenu dobička. Vse 06lale tzv. kulturne filme zabavne vsebine, ki se predvajajo v poklicnih kinopodjetjih radi dobička pa je po sklepu mestnega trošarinskega odbora tarifi-rati po irošarinski"po6tavkl 53/a. ~ Celjani! t V dneh 29, in 30. maja proslavimo Celjani ono veliko gibanje slovenskega naroda za osvoboditev izpod tujčevega jarma, ki je izraženo v majniški deklaraciji. Kakor je pred 20 leti strnila majniška deklaracija naše ljudi, tako naj jih lepo in složno strne tudi v teh dneh spomin na ta največji zgodovinski dogodek našega naroda, Složni in strnjeni hočemo delati tudi v bodočnosti za srečo in procvit našega naroda. Vsa kulturna, narodna in ostala društva prosimo za poziv vsem svojim članom, da se udeležijo v čim večjem številu proslave JO-letnice majniške deklaracije v soboto, dne 29. maja zvečer in v nedeljo 30. maja. Spored proslave bo naslednji: 1. V soboto zvečer 29. maja bo zagorel kres na celjskem gradu, istočasno pa se bo po šmar-nicah vršil pred razsvetljenim poslopjem mestnega magistrata promenadni koncert železn. godbe. 2. V nedeljo, dne 30, maja zjutraj po sedmi sv. maši odkoraka železničarška godba od župne cerkve sv, Danijela na slavnostno zborovališče v dvorano Ljudske posojilnice, kjer se bo vršilo ob pol 8, slavnostno zborovanje. Za uvod zaigra železničarška godba, nato pa sledi govor g. ministra dr. Miha Kreka, nakar zapojejo združeni pevski zbori dve pesmi, kateri točki sledi živa slika. Za zaključek pa zapoje vsa dvorana »Hej Slovenci«. — Pripravljalni odbor. Kopališče v Kamnihu K a m n i k, 26. maja. Naše mesto je pred svetovno vojno slovelo kot kopališče in letovišče. Starejši gospodje še danes radi pripovedujejo o živahnem življenju ob času kopalne sezije, o prireditvah v zdraviliškem domu, godbi in plesu. Vojna je napravila vsemu temu konec. Zdravilišče je kupil med vojno gosp. Pollak Karel, ki je kasneje podaril vso napravo Konventu usmiljenih bratov v Kandiji. Ti so kopališče popravili ter 6ezidali veliko dvonadstropno stavbo, ki naj bi služila za dom upokojenih duhovnikov. Zmanjkalo je denarja in ta velika stavba stoji še danes neometana in prazna. Tudi kopališče je delovalo bolj v omejenem obsegu. Obetali so nam boljše čase — če dobi zdravilišče s parkom vred v last podjetnejša roka, kot so usmiljeni bratje. G. Pollak je odstopil vse svoje pravice iz darilne pogodbe našemu Tujsko-promet-nemu društvu, ki je nato vložilo proti Konventu usmiljenih bratov tožbo na razveljavljenje te darilne pogodbe. Začela se je znamenita pravda, o kateri je javnost dosti govorila. Ta pravda je končala v korist TPD ter je bila darilna pogodba res razveljavljena. Po dobljeni zmagi je TPD prepustilo zdravilišče v last Kopališki družbi Kamnik d. d., ki je bila v ta namen ustanovljena, da zbere potreben kapital in spravi kopališče v življenje. Nova družba je res pokazala dosti dobre volje. Popravila.je dom sv. Antona in zgradila skoraj novo kopališče. Zadnja leta niso bila posebno ugodna za tujsko-prometne kraje, kar občuti vsa Slovenija. Tudi nova družba se je morala boriti z denarnimi težkočami. Na pritisk vknjiženih upni-•kGvtba! prodano kopališče 6 parkom vre dna javni dražbi dne 19. junija 1937. Boji med Konventom usmiljenih bratov in TPD pa še vedno niso končani. V teku je velika pravda 'litične vrste. S svojim prvim političnim člankom »Der po-lrtische Waldmichel< je postal Schofer znan pri prijateljih in nasprotnikih. Poslej se je Schofer še mnogokrat oglasil v političnem življenju, a spregovoril je le, če je imel kaj povedati. Tudi jmlitično delo je bilo zanj apo-stolat: 6lužba Cerkvi in veri. Nadškof dr. Karel Fnitz je dejal o njem v svojem nagrobnem govoru: »In če njegovo stremljenje in delo v kratkih besedah strnemo, moramo za duhovnika in politika Schoferja postaviti geslo: »Vse za Boga in za Cerkev in za ljudstvo.« Tudi politični nasprotniki so priznavali njegovo nesebično, f>ošteno in modro delo. Nihče ni pred njim ne za njim, ne v Centrumu ne v nasprotnem taboru vžival toliko zaupanja in spoštovanja kakor preskuSenii politik in taktik Schofer. Bil je tudi velik prijatelj in pospeševaieij dobrega tiska. V nemirnih časih eo na uredništva prihajali vsak dan članki izpod njegovega peresa. Svoje politične skušnje je opisal v pomembni voditeljski knjigi: »Pod staro zastavo v novi čas.« Na tej »stari zastavi« je stala tudi podoba Matere božje. Pod to zastavo je hodil Schofer 55 let kot kongreganist, 25 let kot osrednji škofijski voditelj Marijinih kongregacij, 20 let kot prefekt kongregacije za duhovnike. Do konca. »Bog te poplačaj, zvesti voditelj!« je poleg mnogih govornikov zaklical v njegov grob mlad visokošolec v imenu mladih. »Katoliška mladina bo prijela zastavo, ki jo je smrt izvila iz tvojih rok. In naša žalost in bol nad tvojo izgubo se spremeni v bojni jx>gum in zaupanje v Ztnago.c Prav zdaj je treba Cerkvi v Nemčiji pogumnih mož — in skorajšne zmage. 28. Knez Ladislav Batthyany 22. januarja 1931. Zdravnik in prijatelj ubogih! Vse sledeče je tako nenavadno za knežji stan. Po svojih gimnazijskih letih v Kalksburgu in Kaloši si je na Dunaju pridobil trojni doktorat: iz medicine, filozofije in kemije. V srečnem zakonu z grofico Marijo Corethovo pa je Bog obdaroval s trinajstimi otroci. Pri Požunu sr je zgradil lastno bolnišnico, kjer je sprejemal in zdravil večinoma uboge izmed ljudstva; »elegantni ljudje«, je menil, »morejo iti tudi k drugim zdravnikom«. Kadar m j>omagala njegova zdravniška umetnost in spretnost, je morala pomagati njegova zaupna molitev. »Foklekniva in se zahvaliva Bogu za srečno operacijol« je dejal zdravnik ozdrav-ljencu. Svoji ženi je zvest pomočnik in spremljevalec, svojim otrokom je odkritosrčen prijatelj in svoji nebeški Materi je sam vdan otrok. Od svoje poroke je molil vsak dan Marijine dnevnice. Odkar je izšla evliaristična odločba Pija X. o pogostnem .obhajilu, je bil vsak dan go6t obhajilne mize. V domači zdraviliški kapeli je pri službi božji dalj časa igral na harmonij, dokler ni tega lepega dela naučil svojega sina Odona. In z družino je molil vsak dan sv. rožni venec. Kadar je bolnike odpuščal iz svoje bolnišnice, jim je dajal svete besede in podobice v ojx>min in sjiomin na pot. Ob njegovi smrti je prinesel ubog pastir svoj prihranek kot dar za sv. mašo v blagor pokojnemu knezu, »ki je bil dober kakor drugi Gospod Bog.« Ko se je v smrtni bolezni prebudil iz narkoze je še nekoliko omamljen [»navijal izrek iz Marijinih malih dnevnic: »In convertendo... Kako gre naprej?« je vprašal okrog stoječe zdravnike, ki mu pričetega stavka seveda niso znali nadaljevati. Ob njegovi smrti mu je pač nevidno stala ob strani nebeška Pomočnica in neslišno nadaljevala I>salmov verz, ki je zanj našel v večnosti svojo Sfiolnitev: »Facti samus consolati« (Psalm: 125). »Ko smo se obrnili (k Tebi) smo bili po-tolaženi.« To vse so za kneza nenavadne rett; res vredne knežje krone. — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joeel greačlce«. izvrsias pasta za zebe Obloge prosto zobe s penečo Odol pasto I Odol zobna pasta odstrani oblogo z Vaših zob l (D ID 0 0» p-asta /a io-o«0 Praktični gospodinjski poduk na ljubljanskih mešč. šolah Ljubljana, 26. maja. Jeseni smo poročali o nameri ljubljanske občinske uprave, da ustanovi na ljubljanskih meščanskih šolah gospodinjske šole ter jim da tudi ves potrebni inventar in prostore. Z novim proračunom je ta načrt dobil stvarno podlago in tako bodo »e v letošnjem proračunskem letu izvedeni vsi pogoji za uvedbo gospodinjskih šol na dekliških meščanskih šolah. Sicer se gospodinjstvo na teh zavodih teoretično že več let poučuje, vendar samo teoretično. Gospodinjski pouk pa more biti uspešen le tedaj, če se poučuje tudi praktično. Nekateri zavodi so se že dolgo prizadevali, da bi jim mestna uprava dala in uredila potrebne prostore in še polreb-nejši kuhinjski in splo-h gospodinjski inventar. Šele sedanja uprava je našla razumevanje tudi za to potrebo m tako je končno le prišlo do uresničenja dolgo gojene želje, da se na dekliških meščanskih šolah uvede tudi praktičen pouk gospodinjstva. Z uvedbo praktičnih gospodinjskih šol bodo dobile dekliške meščanske šole večji pomen, zlasti danes, ko je učenkam meščanskih šol otežkočen dostop na učiteljišča in druge srednje šole, pa bodo tako imele možnost, da 6e uvedejo v praktično gospodinjstvo, t. j. v delo, ki je v neposredni zvezi s pravim ženskim življenjskim poklicem. Prva taka gospodinjska šola je bila uvedena že lani na I. dekliški meščanski šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani. Mestna uprava je preskrbela ves potrebni inventar ter je uredila pripraven prostor za kuhinjo in čistilnico, kjer se učenke zadnjih letnikov urijo v praktičnem gospodinjstvu, t. j. v pripravljanju jedil, v serviranju, pospravljanju in čiščenju. Pouk sc vrši pod spretnim strokovnim vodstvom. Jedilniki so preračunani na jedila, ki jih zmorejo širši ljudski sloji in se polaga posebna skrb na to, da so jedila zdrava, in če tudi preprosta, vendar tečna in hranljiva. Poleg kuhanja in serviranja pa se uče dekleta tudi pranja, likanja, čiščenja itd. Enako kot na I. dekliški meščanski šoli bo uvedena praktična gospodinjska šoli na meščanski šoli v Mostah, kjer bodo za to primerno preuredili prostore in bo nabavljen tudi potrebni gospodinjski inventar. Ravno tako bo urejena gospodinjska šola na meščanski šoli na Viču in za Bežigradom. Sedanja uprava posveča svojo skrb tudi drugim ljubljanskim šolskim zavodom, ki so po dolgem času potrebni renoviranja in čiščenja. Iz letošnjega proračuna samega so razvidne precejšnje vsote, ki so namenjene za renoviranje in popravila na šaJ-skih zavodih. Na šoli na Ledini bo renovirana veža, v eni učilnici bo postavljen parketni tlak in prepleskana bodo zunanja Okna; enako tudi v šoli na Grabnu. Tudi tu dobi ena učilnica nov parketni tlak, izvršena pa bodo še nekatera popravila na strežnem krovu in še več drugih manjših popravil. Za šolo na Prulah bodo nabavljeni novi kotli za centralno kurjavo, popravljena in prepleskana bo vrtna ograja, nabavljene nove okenske zavese. V šoli pri Sv. Jakobu bodo deloma izmenjane cevi za centralno kurjavo. V šoli v Sp. Šiški bo napravljena hišna kanalizacija, obnovljena bo šolska fasada in prepleskana zunanja okna. V šoli v Zg. Šiški bo prepleskano strešno žlebovje in vse pločevinaste kritine, kakor tudi zunanja okna. Temeljito bo popravljen strešni krov. Ker sc je meščanska šola usmerila v trgovsko-obrtni pouk, bo dobila potrebne pisalne stroje za vežbanje v strojepisju. V šoli na Viču bo napravljena hišna kanalizacija, preurejena bodo stranišča po angleškem načinu, temeljito bodo popravljene sedanje slabe peči. Nabavo gospodinjskega inventarja ter ureditev prostorov za gospodinjsko šolo na tem zavodu smo že omenili. V šoli v Mostah bo temeljito popravljena telovadnica, nabavljene bodo nove okenske zavese, dalje oprema za otroški vrtec, ki se odpre letošnjo jesen. Na meščanski šoli v Mostah bodo adaptirani prostori za 2 novi učilnici, za zbornico, kabinete in pisarno, urejen bo prostor za stanovanje šolskega sluge in prostor za rokotvorni pouk. Nabavo kuhinjskega inventarja za gospodinjsko šolo smo prav tako že omenili. Enako kuhinjsko opremo dobi meščanska šola za Bežigradom. Vse navedene šole, poleg tega še zavod »Mladika«, l>odo temeljito očiščene in prebeljene. Nabavljenih bo tudi nekaj novih zemljevidov za šole. Razen navedenih, večinoma izrednih naprav in ureditev ter popravil se bodo izvršila po zavodih še razna običajna tekoča vzdrževalna dela. Vzdrževanje šolskih poslopij bivšim občinskim upTavam menda ni delalo bogve kakšnih skrbi. To se pač najbolje vidi iz sedanjih posledic. Ves šolski inventar, kakor šolska poslopja sama, so potrebna temeljitega renoviranja. Sedanja mestna uprava je v letošnjem proračunu posvetila šolskim zavodom mnogo skrbi, enako jih bo morala tudi še v bodoče, da se dolgo zanemarjena poslopja z inventarjem vred zopet spravijo v red. Rečica ob Savinfi Proslava majske deklaracije. V nedeljo popoldne se vrši v Nazarjih proslava 20-lctnice majniške deklaracije za kraje Rečica, Nazarje in Mozirje Ob 3. popoldne bo šmarniška pobožnost z ljudskim petjem. Po šmarnicah na prostoru pred cerkvijo proslava. Spored obsega petje, deklama-cije in drugo. Da bo proslava čim veličastneiša, ..,ud' godba slovenske narodne pesmi. Vsi prijatelji slovenstva in s tem pravega, resničnega rugoslovanstva iskreno vabljeni! Apače Poročfl se je g. Stanko Hmlerlechner, učitelj v Stogavcih z gdč. Marjeto Kolerič, hčerko tukajšnjega trgovca. Bilo srečno! Sezonski delavcu Za poljedelsko delo v Nemčiji so razni agentje dobili iz naie kotline nekaj nemških, večinoma kmečkih sinov in hčerk. Potujejo z istim transportom kakor med prekmurskimi, kočevskimi in banaškimi Nemci najeli delavci. V upanju za dobrim zaslužkom so odšli _ vsaj tukajšnji — brez vsake pismene pogodbe. Ker v Nem-7V1, brezposelnost Jc ni odpravljena, ni dvoma, da bi bil edini namen najemanja lega delavstva samo gospodarskega značaja. Morda bo kedaj služilo za utrjevanje nemitva v naiih krajih? IrvpoimacifS. In frirtfidtL j*i:n pgS?«"*1 • AZIENDE Dl CURA Slovenski kmetje na Praga, 24. maja. Pred dnevi smo poročali o odhodu 50 kmetov iz Jugoslavije, med katerimi je 6 Slovencev, na Češkoslovaško, kjer so gostje bratske države. Zastopniki našega kmetskega stanu nam sedaj pišejo: »Naša pot čez Avstrijo je bila ponoči. Dne 22.^ t m. smo ob pol 3 zjutraj prestopili mejo Češkoslovaške na postaji Gornje Gradišče. Takoj smo spoznali češkoslovaško gostoljubnost, zakaj Čehi so nas pogostili s kavo in pecivom ter nam dali znake in knjigo z napisom: 30 let zadružnega kmetijskega dela. Ob 4 smo bili že v Budjejevicah, čez pol drugo uro pa že v Pragi. Tam so nas sprejeli zastopniki češkoslovaške agrarne stranke in nas spremili v hotel Beranek. Dopoldne smo se odpočili, popoldne pa smo odšli ogledat si razstavo, ki je bila dopoldne odprta in ki bo trajala do 29. maja. Najprej smo videli ogromno poslopje, v katerem so razstavljene statistične tabele in diagrami o kmetijskem napredku, o turističnem delu, narodnem zdravju, selekcija žita, površini posetev itd. Občudovali smo tako ogromno poslopje, kakor tudi statistično gradivo, zlasti pa napredek češkoslovaškega kmetijstva. Ogledali smo si razstavo raznih poljedelskih strojev. Teh je na razstavi toliko in toliko različnih, da smo mogli spoznati vse od navadnega pluga pa do največje mlatilnice, ki žito omlati, zveže in spreša slamo v bale, očisti žito in napolni vreče. Ogledali smo si razne vrste ovac iz raznih krajev češke države. Na tej razstavi je zastopana vsa češka država in zato je razumljivo, da smo hodili 4 in pol ure skozi razstavo. Tudi razstava konj in govedi je bila za nas nekaj novega, ker smo videli prvovrstne vole za zakolj, težke tudi do 1400 kg. Pretežno je prevladovala simondolska pasma. Prašičev na razstavi sicer ni bilo veliko, vendar pa so bile razstavljene zelo lepe živali . Na lovski razstavi nas je najbolj zanimal jugoslovanski oddelek, zastopana pa je bila tudi Romunija. Tudi ta razstava je ogromna, ter se odlikuje po svoji kakovosti in raznovrstnosti. Zvečer smo se udeležili banketa, na katerem je s češke in naše strani sledila napitnica napit-nici. V imenu Slovencev se je zahvalil za gostoljubje Čehov g. Janko Ovsenik. Naglašal je naše presenečenje nad vsem, kar smo videli. Maribor m Maribor se pripravlja na proslavo majniške deklaracije. Velike priprave 6e vršijo za proslavo majniške deklaracije v Mariboru in okolici. V soboto zvečer bodo po vseh okoliških gričih žareli kresovi. V Mariboru bo v soboto zvečer z Glavnega trga baklada z godbo gasilske čete v park k spomeniku Jugoslovanske matice, kjer bo zažarel v žari ogenj. Tu se bo zbrala predvsem srednješolska mladina, za katero bo imel govor prof. dr. Fr. Sušnik .Nato bo v parku od 21. do 22. promenadni koncert. V nedeljo, 30. maja, bo ob 11.30 v velJki unionski dvorani kratko manifestacijsko zborovanje. Najprej deklamira gdč. Elvira Kraljeva, članica Narodnega gledališča, Gregorčičevo pesem «Naš narodni dom«, nakar govori g. dr. Josip Leskovar. Po govoru intonira godba pesem »Hej Slovani« in državno himno. Vsa kulturna in narodna društva naj se udeleže proslave majniške deklaracije v soboto in nedeljo, da bo izzvenela v veličastno manifestacijo volje in odločnosti slovenskega naroda. m Izložbena okna za proslavo majniške deklaracije. V Mariboru se pojavljajo v izložbah slike majniške deklaracije in druge nacionalne slike in okraski. Posebno pozornost vzbuja izložba Tiskarne «v. Cirila na Koroški cesti, kjer je v izložbi poleg slike Nj. Vel. kralja od mladega slovenskega umetnika naslikana slika ministra dr. Korošca. Poleg njega pa je »Slovenski gospodar« iz leta 1917,' kaj je smel takrat pisati o majniški deklaraciji — je namreč skoraj v celoti konfisciran. m Zaključna dramska premiera v mariborskem gledališču bodo »Trije vaški svetniki«, znana izvrstna veseloigra iz kmečkega življenja. m Pavla Udovičeva gostuje, V nedeljo popoldne in v torek zvečer bo gostovala v mariborakem gledališču priljubljena Pavla Udovičeva v vlogi Maruše v opereti »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«. m Volitve v cestnem odboru. Včeraj je bila seja okrajnega cestnega odbora v Mariboru, na kateri so bile volitve novega načelstva. Navzočih je bilo 17 članov ter je bil izvoljen za načelnika s 16 glasovi mariborski podžupan Franjo Žebot, za 1. podnačelnika pa tudi s 16 glasovi dosedanji načelnik, mariborski župan dr. Juvan. II. podnačelnik za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor. je dekan Fr. Gomilšek. II. podnačelnik za okraj Slovenska Bistrica je zdravnik dr. Jernej Černej, II. podnačelnik za sodni okraj Maribor pa je župan Avgust Jaunik iz Lrmbuša. m Umrl je v čakovski bolnišnici po daljšem bolehanju g. Vinko Danilo, policijski uradnik mariborske obmejne policije. Pokojnik je bil znan in Drugega dne pa nas je čakalo zopet nova slovesnost ,namreč proslava 30 letnice ustanovitve prve zadruge. Ta proslava je izzvenela v veliko manifestacijsko prireditev, ki nam je pokazala v9o veličino češkega zadružnega dela. Na Trgu ev. Vaclava je bila postavljena velikanska tribuna. Trg je nekoliko i>odoben Kongresnemu trgu v Ljubljani le da je daljši in širši, ter bolj strm. Malo pod vrhom je spomenik kralja Vaclava na konju, ob straneh pa so štiri svetniške sohe. Tisoči in tisoči čehoslovaške mladine iz vse države so korakali v narodnih nošah mimo spomenika, drugi v običajnih nošah pa so prav tako korakali mimo. Sprevod je otvoril jezdec z državno zastavo, za njim pa je šla četa za četo na konjih. Sledila je ogromna množica kolesarjev in kole-saric, nato zopet narodne noše, vme6 pa godbe, nato pa skupine s pomembnimi napisi, kakor: »Pozdravljeno mesto Praga le ali pa »Kjer brat brata ne ljubi, je tujec gospodar«, »Protestiramo proti levi in desni!«, »V skupnem delu državotvornih strank je zmaga države!«, »Za pravično plafo delavcu zemlje!«. Posamezne skupine so predstavljale kmetsko delo, kmetsko življenje, kmetsko družino, Hanaki so imeli s seboj celo svatbo itd. Na vseh obrazih navzočih udeležencev pa se je zrcalila samozavest, ponosnega češkoslovaškega kmeta. Popoldne je bila velika prireditev na praškem stadionu. Tam se je zbralo več sto tisoč ljudi. Nastopile so narodne noše, konjenica, sledili so vaški prizori iz vsakdanjega življenja in pa narodni plesi. Vso prireditev je zaključila zopet konjenica z zastavami. Zaželeli smo si, da bi tudi naša Kmetska zveza priredila vsaj približno podobno slavje. Obisk na Češkoslovaškem nas je prepričal, da smo tudi mi na pravem potu in da se moramo z vsem navdušenjem oklenili Kmetske zveze in našega društva, pa bomo tudi mi prišli do zaželjenih uspehov. Ko smo gledali te tisoče in tisoče mladih ljudi, polnih samozavesti in odločnosti, 6vesti si svojega programa, smo spoznali, da je ni sile na svetu, ki bi jih premagala. Prihodnje dni gremo na podeželje, kjer bomo spoznali kako češkoslovaški kmet živi in dela. Pošiljamo svoje pozdrave vsem v domovini! priljubljen med Mariborčani. Takoj po osvoboditvi je prišel iz rodne Dalmacije v Maribor ter je organiziral obmejno policijsko službo ▼ Špilju. Od tam se je selil v Maribor, kjer je služboval do svoje smrti. Bil je nesebičen, širokogruden, priljubljen med tovariši in mehčani. Umrl je v starosti 45 let ter zapušča soprogo s 13 letnim sinom. Njegove smrtne ostanke so prepeljali iz Čakovca v Maribor ter bo danes popoldne ob 16 pogreb na pobrežkem pokopališču. m Vokalno-orkestralni koncert priredi žel. glasbeno društvo »Drava« v sredo dne 2. junija v unionski dvorani pod vodstvom dirigenta Albina Horvata. t m Strela užiga. Ob priliki hude nevihte-je v torek zvečer udarila strela v hišo konjača v Bre-zuli pri Račah. Hiša je pogorela do tal. — Požar so imeli v torek tudi na Janževem vrhu. Posestnica Amalija Kaiser je naročila sinu, da požge pri žagi lesne odpadke, ki so bili na kupu. Sin je naročilo izvršit, ogenj pa je zaneslo na žago, ki je pogorela do tal. Škode je 25.000 din. m Dva zanimiva kulturna filma se predvajata v Ljudski univerzi jutri v petek. Prvi prikazuje »Afriko z aeroplana«, drugi pa pripoveduje o čudovitih doživljajih bagdadskega kalifa. Za mladino bo posebna predstava ob 16. m Predrzna goljufija. Posestnica Julijana Mla-ker v Razvanju je postala žrtev drznega goljufa. Mlad, 30 leten moški se ji je predstavil 'kot finančni uradnik, ki išče ponarejen kovan denar. Posestnica mu je na njegovo zahtevo pokazala vso svojo gotovino — 450 din. Mož je denar kar zaplenil ter dejal pocestnici, naj pride naslednjega dne ponj v mariborsko carinarnico. Tam ga je včeraj res iskala, pa žal, zastonj. Sleparija je bila prijavljena policiji. m Ubogajte vendar in kupujte v mamifakturi Grajske starinarne, Vetrinjsika 10. Jamčimo, da boste zadovoljni. Celje c Procesija sr. Rešnjega Telesa pri Sv. Jožefu nad Celjem. V nedeljo, dne 30. t m., bo pri Sv. Jožefu nad Celjem ob 8 slovesna sveta maša. Po sv. maši bo procesija z Najsvetejšim. c Preimenovanje celjskih ljudskih šol in krajevnih šolskih odborov. Po izvršeni združitvi mestne občine Celja z upravno občino Celjem-okolico je nastala potreba dati celjskim ljudskim šolam in celjskima krajevnima šolskima odboroma nove, sedanjemu stanju ustrezajoče nazive. Na predlog obeh šolskih odborov je banska uprava izdala odlok, da se krajevni šolski odbor za Celje-mesto Likovič Joža: Majniški izlet Vx Osmina presvetega Rešnjega Telesa je minevala, na Žalostni gori so se razvneli bronasti bratje in dvignili sionsko pesem. Popoldan je bil zastrt s svetlo slutnjo, češmilje ob poti je sladkobno dehtelo, soseske murnov so se neprestano klicale in si obetale tisočero skrivnosti. Vračal sem se domov. Morda bi se samcat še zadržal do noči med našimi lehami, kraj barskih zrnic in belih brez ali ob ponižnem jezerskem okencu, pa mi je s tihimi koraki sledila otožnost, ki bi me gotovo preveč bolestno revzela, ko bi se preko ramen sv. Treh kraljev eslel zlat večer ter bi vel skozi odprte line sladkobni dih ljubezni in pokoja. Vlak je hrumel v prijazno presersko postajo. Jeklena prsa lokomotive so žehtela v pomladanski soparici, razgret zrak je migotal nad tirnicami in mladim brinjem. Nekje so se oglašali škrjanci ter v svojih brezimnih spevih razodevali zadovoljstvo in sladko srečo. Bela ledja planin so bila razbeljena, nad polhograjskimi globočami se je lenila zločesta senca, starikav oblak se ni mogel ganiti od krimskih gora. Vse je bilo nekam zadušeno, niti prastari ku-ku ni mogel osvežiti sparjenega popoldneva. Le tam nekje v daljavi, kjer se med travami komaj zgane Marijin kodrček, tam j« čemelo nekaj, kar je moglo biti več ko plaha radost, ki se neprestano odmika strtemu srcu. Iz zadnjih voz ustavljajočega se vlaka je donel vesel vrišč in petje. Šolarji so se vračali z maj-niškega izleta. Vsi so bili veseli in skoraj razposajeni, vzklikali so in peli: Ljubi maj, krasni maj, konec zime je sedaj... Mahljali so z robčki, ki so poredno frfotali v lahnem vetriču. Z vsakim robčkom je frfotal košček sreče, za vsako srečo dvoje žarkih očes in drobno srce! Robčki so bili kaj različni, beli in svileni, dražji in zopet bolj ceneni, kakor so bili pač stariši otrok, delavci, dninarji, uradniki, berači in bogataši. Vendar so bili vsi enako deležni sreče in veselja današnjega izleta. Vmes so bili mehki in svileni robčki, pisani in nenavadni, čipkasti, nežni, kakor so jih dobile morda v dar matere malčkov, ko so bile še kot mladenke oboževane in nepozabno ljubljene. Drugi robAki pa so bili zopet zaprani, podobni skoraj zavrženim krpam, s katerimi so si brisali znojne kaplje in grenkobni pot očetje, ki so trpeli po tovarnah, v prahu in na žernadah. To je bil maj! Vsa ta pestra množica robčkov sc je resnično čudovito zlivala v eno samo ubranost, v kateri so utripala nedolžna otroška srca. Toda vmes je bil en robček, ki je bil obrobljen s črnino, podoben žali misli med veseljem. Ta ni tako veselo frfotal kot ostali, zaostajal je, kakor da je poln solza in bridkih spominov. Neprestano se je zapletal in mineval kakor sled splašene duše. Sprevodnik m« je odpravil v voz ki so ga sicer zasedli otroci. V oddelku ni bilo drugih potnikov, truden vojak j« dremal v kotu, pri vratih pa je mežikala nadložna ženica, ki se je vračala z romarske poti. Tretji pa sem bil jaz, skoraj v zadregi kot tujec, ki se ne spozna v belem mestu. Hotel sem ostati neopažen, tiho sem se vsedel. Učenci in učenke so silili k oknom, radovednejši so stopali na klopi in si glasno dopovedovali imena gora in vasic, vmes so mahljali v slovo železničarju, ki je z nemimi kretnjami, strmeč in nerodno odzdravljal Ko j« začel voziti vlak čez striene in zrnice s polno brzino, so se odmaknili šolarji od oken ter se igrali dalj« z robčki in svojo srečo. Vodila jih je učiteljica, njene oči so imele radi bledikavega obraza nek poseben čar, v katerem je bila sled trudnosti in prestanih žrtev. Ona je imela tisti črnoobrobljem robček, ki ni mogel v vetru frfotati tako mladostno in živahno kot ostali. Neprestano so jo nadlegovali njeni malčki z raznimi vprašanji in prijetnimi malenkostmi, komaj da je mo|{Ia odgovarjati in ustreči vsakemu po njegovi želji. Ta ji je ponujal čreinj«, A RR A7I A NOVI ZDRAVILNI Za osebe, ki potrebujejo miru in okrepitve. f\ D D tm I n DON DR. L A K A T O S Dobe se vsi pripomočki za vse kure. HOTa JEANNETTE Leži sredi južne obale. Moderen komfort. Gorke morske kopeli. Cene zmerne. GRADO HOTEL esplanade Tik ob obali. Vodilna hiša. Pred sezono L. 32- 40'—. V sezoni L. 39—45-—. GRADO LYDIA DRUŽINSKI HOTEL SlV^S^r voda' P°P' W penzion L. 18-22. Govori se [ugoslov. Prosp. Pojasnila: NAKAZNICE ZA HOTELE IN BENCIN ZNIŽANA VOŽNJA NA ŽELEZNICAH 50%--70% EN IT • Petra Kocica br. 6 - BEOGRAD - In vsi ostali potnlSkl In prometni MroJI. imenuje odslej »krajevni šolski odbor za šolski okoliš I«, oni za Celje-okolico pa »krajevni šolski odbor za šolski okoliš II.c Šoli, ki spadata v področje prvega krajevnega šolskega odbora, sta dobili naziv »državna I. deška ljudska šola« in »državna dekliška ljudska šola«, bivša okoliška deška šola pa »državna II. deška ljudska šola«. c Pevsko društvo »Celjski Zvon« priredi koncert slovenskih narodnih pesmi v soboto, dne 12. junija ob pol9 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju. KINO METROPOL :: Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »ULICA DO RAJA« (Hanns Moser). Ob 10 in 14 matineja »NAŠI ROJAKI«. — Jutri, v petek ob 16.15, 18.15, 20.30 »ULICA DO RAJA« c Nesreči dveh pomočnikov. Mavrin Karel, pekovski pomočnik, je padel v. nedeljo s kolesa tako nesrečno, da mu je počila lobanja, obenem pa je dobil pretres možganov. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Njegovo življenje je bilo v nevarnosti, vendar se je sedaj njegovo stanje že nekoliko zboljšalo. — Klavs Franc, 32 letni krojaški pomočnik iz Veternika pri Boštanju, je padel isti dan v Leskovcu pri Rimskih Toplicah s skale 8 m globoko. Pri padcu si je polomil prsni koš in hudo poškodoval obe roki. cOkrajno načelstvo v Celju sporoča, da se bo dne 8. junija t. I. vršila v prostorih tehničnega razdelka javna licitacija za dobavo 800 kub. m kamna lomljenca za vsoto 56.800 Din r.a regulacijska dela na Savinji pri Orli vasi. Pogoji so na vpogled pri tehničnem razdelku okrajnega načelstva v Celju. o, >; Mengeš Gostovanje »Lire«. V nedeljo, dne 30. maja. ob 4 popoldne priredi prvo slovejigko pevsko društvo -VLirar iz Kamnika v prosvelneni društvenem domu V Mengšu pevski koncert s pestrim sporedom pod vodstvom pevovodje g. Vremška Cirila. Posnemanja vredno je dejstvo, da je pevsko drutvo »Lira« sklenilo, celoten dobiček za svojo 50 letnico darovati vojnim invalidom kamniškega okraja, kot ustanovni fond za slučaj nezgod, smrti, bolezni itd. Slovenska Bistrica Smrtna kosa. 24. (. m. smo pokopali 74-let-nega stavbnega mojstra Alojza Stupana. Hiral je ze delj časa za sladkorno boleznijo. Bil je vseskozi značajen katoliški mož in zaveden Slovenec tudi v onih časih, ko je bilo v našem mestu še malo narodno zavednih ljudi. Naj počiva v miru preostalim naše sožalje! Teden karainbolov. Pretekli teden sta se dogodila dva avtomobilska karambola, prvi na ozkem mestu ceste ob samostanski cerkvi, drugi v bližini Stigerjeve tovarne za olje. Razven nekaj iz-kravljemh blatnikov in polomljenega bicikla k sreči ni bilo hujših posledic. V istem času je preiskovala sodna komisija iz Maribora tretji 6ličen slučaj la le prehodne in začasne. Obneso se samo tam, kjer je vodilni aparat dovršen in kos svoji nalogi, moralno in strokovno. Poseganje državne oblasti v gospodarstvu vodi neogibno do naraščanja biro-kratizma z vsem bridkimi posledicami. Rada pri-»toDa birokratska eospodovalnpst z vsemi bridkimi žičnike itd., izdelovanje kablov izoliranje žice, akumulatorjev itd., predilnice, tkalnice, apreture, barvarne in tiskarne tekstilnega blaga, izdelovanje vate, vrvarne; izdelovanje celuloze in lepenke, l>redelovanie in konfekcija papirja, kartonaže, knjigoveznice; izdelovanje U6nja, gumijastih predmetov, čevljev, jermenskih, sedlarskih, torbarskih in usnjatih ali podobnih galanterijskih predmetov; gozdna dela, žage, impregnacija lesa, izdelovanje lesne volne, parketov, lesenih rolojev in žaluzij, palic in držajev za dežnike, kopit, podjetnikov, lesenih klincev, izdelovanje pohištva, lesenih stavbenih delov; izdelovanje testenin, biskvita, keksov, čokolade, kanditov in drugih sladkornih predmetov, marmelade, cikorije, kavinih 6urogatov, kon-serv; klavnice; izdelovanje likerjev, žganja, brezalkoholnih pijač; kemično čiščenje in barvanje perila; gradnja cest. mostov, železnic, vodogradnje. tlakovanje in asfaltiranje, gradnje nad zemljo. Pod kategarijo c) naj bi spadale po načrtu na redbe zlasti sledeče vrste obratov: izdelovanje pletenin, čipk, vezenin, pozamenterije; izdelovanje predmetov iz plutovine; mlini; črpanje in pripravljanje mineralne vode; izdelovanje perila, kravat, obleke, dežnikov, klobukov, slamnikov in tulcev. Ako ima posamezni obrat več oddelkov, ki 6padajo v razne stroke, 6C plačujejo po načrtu naredbe. ako so oddelki samostojni, v posameznem oddelku minimalne mezde ustrezne kategorije, ako pa oddelki niso samostojni ter 6t delavstvo uporablja v obeh ali več strokah, se plačuje višja minimalna mezda. Za rudarska podjetja, topilnice železa in je-klarne z vsemi priključenimi oddelki ter za nakladanje in raztovarjanje blaga minimalne mezde po načrtu naredbe ne bi veljale. Ako se daje hrana in stanovanje v naravi naj se zaračunava hrana po din 8 na dan, stanovanje pa z 2 din na dan. Podjetja, ki bi bila z izplačevanjem določenih minimalnih mezd v svojem obstoju ogrožena, morejo zaprositi bansko upravo, da se jim določijo izjemno nižje minimalne mezde. Po načrtu naredbe se pa more takim prošnjam ugoditi le. ako se dokaže z dovoljenim vpogledom v poslovne knii-pe, da so v naredbi predpisane minimalne mezde ogrozile ofcstoi podjetja in ako je obstoj takega rodjetja v cilju jx>bijania brezposelnosti v dolo čenem kraju nujno potreben. posledicami. Tako vidimo, da skušajo birokrati do biti v roke celo lake stroke, ki centralno vodene ne morejo dosledno voditi do drugega kot do ne zadovoljnosti v prizadetih krogih. Pri vsem tem pa je treba še vpoštevati važen moment. Tisti, na katerih račun gredo končno vsi taki poizkusi in take novosti, morajo dobiti pra vico, da izvedo ,za kakšno ceno taki jioizkusi pri našajo korist ali ni pomoč, predrago plačana. Na vadno teh podatkov ni. Glede računov smo sploh postali kar manj občutljivi ne samo pri gospodarskih podjetjih pod drž. vodstvom marveč tudi v upravnih panogah javne roke sploh. Končno se je g. dr. VVindischer zahvalil vsem institucijam, ki so podprle delo društva v teku lan skega leta. Njegovo poročilo je bilo z odobrava njeni sprejeto. Sledilo je tajniško porožilo g. Antona Agnole, v katere se je najprej sjiomnil umrlih članov društva, posebno toplo pa častnega predsednika društva g. Alojzija Lillega, ki je bil med soustanovitelji društva. Iz njegovega nadaljnega poročila posnemamo. da s« je lani zelo povečalo poslovanje društvene posredovalnice za delo. Posredovalnica ne izkazuje sicer ogromnih številk, kakor bi bilo pričakovati z ozirom na stanje na delovnem trgu, vendar je lani pokazala večji napredek v primeri z ieiom 1935. Daut** nima pusretkjvalniea veo onega edinstvenega položaja, kot ga je imela ob ustanovitvi, ko je bila prva posredovalnica ob času pre- rojenja slovenskega trgovstva. Drugo važno delo opravlja društvo na socijalnem polju. Društvo razpolaga s podfiornim skladom, da na ta način z enkratnimi podporami ali večkratnimi manjšimi veo-tami vsaj deloma pomaga članom in drugim. Zahvaljuje se vsem podpiralcem sklada. Važno nalogo vrši društvo tudi s prirejanjem jx»učnih tečajev. Predvsem služijo ti tečaji učenju sosednjih in potrebnih jezikov. S tečaji je pričelo društvo lani in so imeli okoli 200 obiskovalcev. Med društvenimi publikacijami je omeniti mesečnik »Trgovski tovariše, ki ga vešče ureja g. Jos. Kavčič. Društvo je nadalje v uredništvu g. Zelenika izdalo Trgovski koledar. Namesto trgovskega plesa jo društvo izvedlo nabiralno akcijo za okrepitev društvenega podpornega sklada, ki je dala lepe uspehe. Društvo Steie 552 članov. Tajniško delo je bilo znatno. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal gospod Krek, posnemamo, da so društveni dohodki lani znašali 117.000 din, izdatki pa nekaj manj, tako da je bilo nekaj tisoč prebitka. Imovina društva znaša čistih 30.537 dinarjev. Po poročilu nadzorstva je bil odboru podeljen absolutorij. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. Fran WindischSr, kar so zborovalci sprejeli z odobravanjem za fiodpredsednika gg. A. Sinrkolj in Škrajnar, nadalje je bil izvoljen slari odbor, na novo pa sta prišla v odbor še gg. Al. 2eleznikar in dr. F. Majaron. Dr. Josip Dermastia. Nase zavarovalstvo Dejstvo je, da ie gospodarska kriza popustila in da so se gospodarske razmere izdatno zboljšale. Ne bomo preiskovali vzrokov tega zboljšanja, med katerimi so v prvem redu lanska dobra letina, ki je pripomogla k zvišanju dohodkov kmetijskega stanu, kar ni ostalo brez vpliva na ostale gospodarske panoge, ter priznanja vredno prizadevanje naše vlade, da z novimi trgovinskimi pogodbami poživi gospodarske panoge, ter priznanja vredno prizadevanje naše vlade, da z novimi trgovinskimi pogodbami poživi gospodarsko življenje. Posledice ?bolišanja so se naravno pokazale tudi v zavarovalstvu, ki je nekak barometer celotnega gospodarskega stanja odnosno ogledalo, v katerem odseva obstoječi gospodarski položaj. V preteklem poslovnem letu se je celokupna premija v elementarnem zavarovanju izdatno dvignila in ludi v življenjskem zavarovanju se je pomembno povečal zavarovani kapital. Ta povišek je poleg splošnega gospodarskega zboljšanja v veliki meri pripisati tudi med zavarovalnicami sklenjenemu Tarifnemu sporazumu, ki je iz zavarovalne panoge izključil nedopustno konkurenco, ki je zlasti s skrajno škodljivim podtarifiranjem spodjedala temelj solidnemu razvoju zavarovalstva, kar ni bilo niti v interesu zavarovalnic, niti v interesu zavarovancev, katerim sc je s takim postopkom počasi ogrožalo jamstvo za izpolnitev njihovih bodočih zahtevkov. S Tarifnim sporazumom je pa Dodana tudi osnova za kodifikacijo zavarovalne zakonadaje, ki v naši državi dosedaj ni enotna in pozna nič manj kot šest pravnih področij. Kakor je razveseljivo zboljšanje v tej smeri, so nastopile na drugi strani okolnosti, ki so zavarovalstvo težko oškodovale odnosno preobčutno obremenile. V izgradnji premijskih rezerv in jamstvenih fondov so obresti odnosno obrestna mera odločilnega pomena; Finančno stanje zavarovalnic se je poslabšalo z maksimiranjem obrestne mere, katere konkretna višina tvori osnovni tehnični faktor v življenjskem zavarovanju in ki naj v skupnosti vseh vrst zavarovanja olajšuje izredno veliko breme upravnih izdatkov ter naj ojačuje vire dohodkov, iz katerih se ustvarjajo izredna jamstvena sredstva. Na poslabšanje v tej smeri je močno vplivala tudi zakonita zaščita denarnih zavodov, ki vlagateljem za zamrznjene vloge priznava tako nizke obresti, da jih skoro ni vpoštevati, vsekako pa še z daleka ne nudi one obrestne mere, ki je za nado-polnitev samo premijske rezerve nujno potrebna. Nova Uredba o nadzoru nad zavarovalnicami zelo omejuje finančno politiko zavarovalnic in jih sili, da velik del denarja nalagajo v Državno hipote-karno in Poštno hranilnico, ki naložbe znano zelo nizko obrestujeta. Priznava se pomen gasilstva, ki vrši s svojim človekoljubnim delom do bližnjega tudi važno nalogo za ohranitev našega narodnega premoženja. Gasilstvo je vredno podpore, toda pravično nikakor m, da mora zavarovalstvo nositi vse breme. Po zakonu o ustrojstvu gasilstva odnosno po k zakonu izdanem pravilniku mora zavarovalstvo plačevati vsako leto od vseh pobranih požarnih premij 4.5% gasilski prispevek, ki ga mora nositi iz lastnih sredstev in ga ne sme prevaliti n» zavarovance. Poleg tega so tudi nekatere banovine naložile na premije občutne takse, ki na zavarovance niso prevaljive in jih morajo zavarovalnice iz svojih sredstev plačati. Polom svetovne zavarovalne družbe Feniks, ki je imela svojo direkcijo tudi v naši državi, za naše zavarovalstvo, ki je povsem solidno, ni imel škodljivih posledic. Kljub temu se je z Uredbo o »Jugoslovanskem Feniksu« pritegnilo naše zavarovalstvo k sanacijski akciji, pri kateri bo moralo v 20 letih plačati v sanacijski fond okroglo 36 milijonov dinarjev. Kot posledica gospodarske krize in moralne ra-zrvanosti so se pojavljali v mnogih predelih naše zemlje požari in vlomi v prekomernem obsegu in so daleko presegli normalno višino pričakovanih škod. Upamo, da bo s popuščanjem krize in po energičnem nastopu pristojnih oblasti požarna manija prenehala in to tem-bolj, ker bosta cerkev in šola glede moralnega dviga storila svojo dolžnost. Končno moramo še omeniti, da zavarovalnicam od strani PAB-a grozi težka obremenitev. V smislu Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov je PAB od denarnih zavodov prevzela kmečke dolžnike, ki so ztvarovani proti požaru in so se vinkulacije prepisale na njeno ime. Za plačilo zapadlih premij PAB neupravičeno zahteva neprimerno visoko inkaso provizijo. O tem nadalje nočemo razpravljati, ker smo uverjeni, da bo zmagala uvidevnost in bo PAB pustila pasti svoj zahtevek. Ako se upošteva še vse redne davke, ki 30 ogromni, potem položaj našega zavarovalstva ni tako rožnat kot ga slikajo nepoučeni ljudje, zavarovalstvo naloženih mu bremen dolgo n« bo moglo prenašati, zato se mu ne sme naložiti nobenega nj-vega bremena več. 7, vso resnostjo j« treba misliti na čimprejšnjo razbremenitev zavarovalstva, da a ga ohrani solidnega in da se ne bo pričel majati temelj one gospodarske panoge, na kateri »Ion; vse ostalo narodno gospodarstvo. Din 21 — v vseh lekarnah Proti revmatizmu, išijasu in prehladu pomagajo Togal tablete. Pazite na varstveno znamko: TOGAL Dr. suTtnovi« 1 Pyn Registrirano S. br. 58088'IM« Borza Denar Dne 26. maja 1987. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizprenienjen v Ljubljani in Zagrebu n« 238 denar v Belgradu na 237.20—-238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani neznatno popustil na 7.99—8.09, v Zagrebu je ostal neizprenienjen na 7.95—8.05, v Belgradu je beležil 7.96 do 8.06. Grški boni so beležili v Zagrebu 33.585 do 34.285, v Belgradu 94.75 blago. Za Milan je bilo jx>vpraševanje v Belgradu po 2.15. Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 12.57 d 12.77, za sredo avgusta ?o beležili 12.55 blago. V Zagrebu so narasli na 12.4450—12.6450, za konec maja 12.35- 12.55, ta konec julija in sredo avgusta 12.41—12.61. V Belgradu so beležili 12.5775 do 12. 7775. Devizni promet je dosegel v Zagrebu 28.4668 din, v Belgradu 218.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab, dočim je znašal v Belgradu 675.000 din. Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2897.41-2412— Berlin 100 mark...... 1718.53—1762.41 Bruselj 100 belg...... 731.95- 740.01 Curih 100 frankov..... 996.45-1008.52 London 1 fur.t.......215.13- 217.19 No\vyork 100 dolarjev .... 4327.26—1363.57 Pur i 7. 100 frankov...... 194.92- 1U6.36 Praga 1«) kron...... 151.73 - 152.83 Trst 100 lir........ 328.44- 281.58 Curih: Belcrad 10. Pariz 19.5425, London 21.6075. Newyork 437.375. Bruselj 73.75, Milan 23. Amsterdam 240.475. Berlin 175.55, Dunaj 81.45 (81.80), Stockholm 111.425, Oslo 108.60. Kopenha-gon 96.50, Praga 15.23. Varšava 83, Budimpešta 86. Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Hel-singfors 9.353, Buen06-Aircs 133.625. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% invest. pos. 87—88, agr. 52 58. vojna škoda promptna 406—407. begi. obvez. 75.50 do 76.50, 4% sev. agr. 51—53, 8% Bler. pos. 94.50 do 95.50. 7% Bler. pos. 84.50—86, 7% jios. DHB 98--99.50, Trboveljska 250—2CO. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. jx>s. 88 do 88.50. agr. 52 —52.50 (52), vojna škoda promptna 408—409, begi. obvez. 76.25 den., dalm. agr. 71 do 74.25, \% sev. agr. 51.75 den., 8% Bler. jios. 95 do 96, 7% Bler. jjos. 85.50-86.25, 7% pos. DHB 99 den. — Delnice: Priv. agr. banka 194 den., Trboveljska 250—280, Gutmann 60- 65, Isis 27—50 (32), Osj. liv. 180—190. Osj. sladk. tov. 167-190. Bečkerek 650 den., Dubrovačka 400—420 ( 400),. Jadr. piov. 460 den., Oceania 260 den. Belgrnd. Državni papirji: 7% invest. pos. (88), agr. 53 blago, vojna škoda promptna 408.75 do 400.50, junij (408.50, 408). begi. obvez. 7650 do 76.75 (76.60), dalm. agr. 74.50—74.75 (74.50), -I",, sev. agr. 52.25 den., 8% Bler. pos. 5)5.25 den., 7% Bler pos. 86.50—87 (86.50), 7% pos. DHB 99.50 den., 7% slab. pos. 87.25 den. — Delnice: NB 4200 blago, Priv. agr. banka 197.50—198. Programi Radio Ljubliana Tiskarn* »Merkur«, d. d., sklicuje občni zbor dne 1«. junija ob 16. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o ukrepih za sanacijo r. znižanjem delniške glavnice na eno tretjino (torej od 1.5 na 0.5 milij. din) in zopetnim dvigom na polovico sedanje glavnice (torej na 0.75 milij. din) z izdajo novih delnic. Četrtek. 17. maja: 8 Prenos iz stolnico ~ 9 Plošče — 9.1."> Prenos blagoslova — 9.40 Cas, poročila, spored — 10 Reprodueiran slavnostni koncort: vmeene vloiko igra kvartet rogov — 11.30 Otroška ura Ivodi gdč. Manc.a Komnnova) — 12 Pevsko društvo Zvezda iz Most: mešani zbor. Zbor vodi g. prof. Mirko Av senek — 12.4.5 Vreme, porodila — 13 Cas, »porod, obvestila — 13.1.1 Urogorčev pihalni kvintet: (oddaja prekinjena od It do 17) — 17 Preskrbn Ljubljane z mlekom (c. Benko Ivan) — 17.20 Veselo popoldne: Oddelek Sloge vmes veselo zgodbe lil (''as, vreme, poročila, spored, obvestila — 1!) 30 Nac. ura: Savo« Sokola kr. Jugoslavije — 1.1.,V) Prenos šinarnie i/, trnov sl<<- cerkve v I.juldjani — 20.50 I'o domnčo! Akademski pevski kvintet. O. Milan Stnnte (hnrmonikn) in plošče — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 /.a krajši čns in boljšo voljo (ploščel. Pete};, dno 28. maja: 11 Šolska lira: Pokrajinska oddaju iz Litijo — izvaja narodnn šola, vodi .1. Z11 pančič — 12 Jr. nnšlh poljan (plošče) — 12.43 Vreme, poročila — 13 Ca«, spored, obvestila — 13.1."» Radijski orkester — It Vromo, borza — 18 Z-nska ura: Prosvetne in verske razmero na vnsl ga. Krista Hafnori — 1S.20 Plerno: Ramunteho (nlošfe) — IS.tO Francoščina (g. dr. Stanko T.ehen) — 19 ("'as, vreme, poročila, »po red. obvestila — 10.30 Nac. ura: Počotkl stikov med Vel. Britanijo ln Srbijo — ob priliki 100-letniče prihoda prvega angl. konzula v Srbiio (dr. T>. Strnnja-kovlčl — 1.0.3(1 Zanimivosti — 20 Koneert Radijske*« orkestra — 21 Ploščo — 21.1« V. Koncert Ljubljanskega godalnega kvnrleta -- 22 Cas. vreme, poročil«, »pored — 22.30 Angleške plošče. — Konec ob 33. Dragi programi* Četrtek. maja. ttelfiratl; 20 Sinf. kone. Zagreb: 20.30 Kone. večer — 22..0 Plesna gl. — Dunaj: 19.25 Pester domovinski večer — 20.215 Dnevnik vnjokn Ferdinanda — 21 Arije in dueti — 22.3(> Itesna gl. -Prana: 10.05 Poljudne pesmi Iz Mor. Ostrave — 19.15 Pester konc. iz Hrntislnve — 30.55 Prenos drame i/. Brna - 22.55 Ploiče — 1'orjoi'o: 19.30 Pestra gl. - 21 Poljudni konc. — 21 30 Vok. konc. — 22.20 Plesna el — MUan-Trnt: 20.40 Pestra gl. _ 21 Veseloigra — 22.15 Kom. gl. — Rim-Hari: 30.40 Pestra gl. — 21 Operni " prenos — Herlin: 30.10 Plesni refer - I ratitlava: i'0.10 Pestra slušna prireditev — Frankfurt: 20.10 flohuber-tova in Sehumanov« ur« — 21 Operetna gl. — Ham bi/r.17: 20.10 Plesna gl. — K Sin: 20.10 Rad. ork. — Ku-nigsberg: 20.10 Ubiti vrč. veseloigre — Lipttko: 19.45 Prenos opero Fldelirt — Monakovo: 20.10 Nar. uniet. nost — 21 Igrn — Stuttgart: 30.10 Plosn« gl. 51.15 Sta re majniške posmi in al. Petek, IS. maja. Relgratt: 10.50 Vet. kone. — M Zagreti — 22.20 Pronos iz restavracijo — Zagreb: 20 Zngr kvartet — 20.30 Klav. kone. — 21 Zagr. kvartet 51.30 Operetna gl. — »2.20 Plesna gl. _ Dunaj: 19.30 Popevke — ?n T«rra — 12.*> Znh. kone. — Variava: 20,16 Pestor kone. — 21 Vet. kono. — 22.10 Tgrr — Milan-Tr-t: 50.40 Pestra gl. — 11 Operni pronos — Itirn-Rari: 50.40 Pestra gl. JI .laz«. — 21.45 Simf. ko if. — Berlin: 30.10 Valčkov večer — ^'ratilllava: 2T.30 Slušna igra — Frankfurt: 20.10 Goethe in Sehiller r gl. — Hamburg: 20.10 Lipsko -- Kiiln: 20.10 ReportnJni spored — 21 Posiv frotnlm tovarišem — Kiitiigubero-30.10 MaJniSkl večer, slušno prireditev — l.ipsko: 50.10 Zab. kone. — Monakovo• 30.10 Večer nemške umetnosti — Stuttgart: 50 10 Plošče - 51.15 Moiertov« gl. Odmevi z /oncfons" e svečanosti Kraljeva jahta Ladja, s katere 'e kraif Jurij VI. gledal največjo pomorsko parado »Victorio and Albert« 6pustili v morje. Čeprav je sedanja »Vietoria and Albert« že 36 let na morju, je vendar še vedno največja jahta sveta: je dvojno-vijačna ladja s 4700 tonami iz najboljšega jekla, z opaženi iz lesa teak in močnim tlem iz bakra. Ko je bila jahta še mlada, je prevozila po 20 vozlov na uro, zdaj jih pa 17. Posadka sestoji iz 320 posebno izbranih častnikov in mornarjev angleške mornarice. Posebna čast je, kdor je kdaj v 6lužbi na jahti »Vietoria and Albert«. Toda zahteve glede na telo in duševne zmožnosti 60 tako velike, da more prav malo prosilcev dobiti mesto na jahti. Poveljstvo ima kak vice-admiral, »poveljnik jahte« britskega brodovja. Sedaj opravlja to službo vice-admiral Dudley. Tudi kapitan je izbrana oseba, vedno kak adjutant in osebni prijatelj kralja. Ker so potniki in posadka tako izbrane sorte, zato 6o tudi običaji na jahti posebne 6orte. Tako ni, na primer, na jahti nobenih kazni. Kdor se ne vede pravilno, ga koj odpustijo in ga dodelijo splošnemu brodovju, kjer ga kaznujejo. Dalje je navada, da na jahti nikoli ne kličejo povelja, marveč ga izražajo s kretnjami in znaki. Prav tako ne sme moštvo na kako povelje kar planiti, marveč mora mirno in brez hrupa izvesti ukaZT* Zato naredi jahta »Vietoria and Albert« v luki in med vožnjo radi svojega izrednega miru vtis ladje strahov. Po sončnem zahodu 6mejo biti mornarji obuti le v čevlje z gumijastimi podplati. Ce je kralj na krovu, izginejo vsi čevlji iz usnja; vse moštvo ima le obutev iz jadrovine. Predpisano je še, da se morajo mornarji odkriti, kadar gredo mimo kabin kralja. Uniforma posadke je že 30 let nespremenjena. Ker se Je pa medtem uniforma brodovja že večkrat spremenila, 60 pomorščaki 6 kraljeve jahte kar starinski na pogled, vendar imajo toliko okraskov, da je njih videz lep: zlate »porte« in rese in našitki vzbujajo zavist drugih mornarjev in občudovanje deklet. — Plača teh mornarjev je pa skoraj ista kot na drugih ladjah. Kralj Viljem IV. (predhodnik Viktorije) je imel navado, da je kakemu mornarju, ki 6e je čem odlikoval, poslal listek s poveljem, da je dotični p>ovišan v poveljnika, admirala itd. A teh ukazov ni nihče resno Angeški kralj pozdravlja pri pomorski paradi inozemske mornariške častnike. Že 35 let je jahta angleških kraljev s črnožolto barvo, belega trupa, 6 tremi rumenimi jambori in rjastordečima dimnikoma znana po vseh sedmih morjih. Poslednjikrat so se njena jadra povesila, ko je Jurij V. zatisnil oči. Sedanja angleška kraljevska jahta je tretja z imenom »Vietoria and Albert«. Prvo so 1. 1843 sprstili v morje, bila je prva kraljeva jahta na paro in je bila s svojim lopatastimi kolesi prav čudno in nerodno motovilo. Kraljica Viktorija ie imela tedaj 24 let in se je nekoč na krovu zamišljena zazrla v večerno zarjo. Opazila pa je, kako so se mornarji muzali in 6i nekaj šepetali. Ko jih je vprašala, zakaj 6e muzajo, so ji odvrnili, da zato, ker sedi na zaboju z rumom in tako oni ne bodo mogli dobiti groga z rumom. Kraljica 6e je za-smejala in vstala in jim rekla, naj ji za odškodnino dajo pokusiti svoj večerni grog. Ko ga je pokusila, je dejala, da bi moral biti zanje močnejši. Odtlej imajo mornarji kraljevskih jaht pravico do prav močnega večernega groga. Drugo jahto »Victorio and Albert« so zgradili 1. 1855 in je bila v službi do 1. 1901, ko 60 sedanjo jemal v misel in današnji »admiral« ie jutri kar lepo opravljal svojo 6lužbo kuharja itd. Kraljevski prostori eo na jahti jako lagodni, bolj domači ko razkošni. 2e Edvard VII. je dal tja namestiti zbirko pomorskih spominov in 6lik. Kralj V. ki je bil ves zaljubljen v morje in svojo jahto, jo je še bolj okrasil. Ker imajo Angleži tako radi šport, so tudi na jahti uganjali ta »šport«, da 60 poedinci vrezali svoj monogram v kak del opaža. Ce 6o pa takega »športnika« zalotili, je bil strogo kaznovan. Edvard VII. je nekoč celo nekega lorda stare plemiške krvi prijel za vrat in ga tiral do izhoda, od koder 60 ga kar na hitro spravili na suho. Tudi Jurij VI. ima 6taro jahto jako rad. V6e vesti, da 6i bo nabavil novo jahto, so brez jx>d-lage. Le notranjo opremo 60 nekaj modernizirali in ladjo prepleskali. In mnoge stare pomorščake je pri paradi bolj zanimala čvrsta »Vietoria and Albert«, ko V6e nove moderne bojne ladje. Šola posebne vrsie Brez katedra, brez knjige - Realna gimnazija za vzgojo poedineev Z največje pomorske parade: Kraljevska jahta »Viktorija in Albert«, ko se pelje mimo bojne ladje »Queen Elizabeth«. Poseben vlak za Stalina Kakor poroča »East informacijski biro« iz Moskve, so »Kolomna« delavnice pravkar dovršile za rdečega diktatorja tri posebne vlake. Vsak ima spalni vagon, vagon za seje, jedilni voz, voz za spremstvo in enega za zabavo, kjer je kino in radio. V6i vagoni z lokomotivo vred so oklopni. Vlak 6premlja 40 izbranih članov OPU, ki imajo štiri 6trojne puške s seboj. Vlaki so rdeče pološčeni in imajo mimo uradnega grba sovjetov še obe črki J. S. (Jožef Stalin). Ce Stalin potuje, tedaj se peljejo vsi trije vlaki naenkrat, da ni spoznati, v katerem se vozi sovjetski vladar in je tako zavarovan spričo atentatov. Dalja nas vabi in kliče! Argentinijj je poslala dve bojni ladji na 4 dnevni obisk v Nemčijo. Na sliki vidiš bojno ladjo »Riva-davio« v Hamburgu. Belgijsko katoliško časopisje Ce znekaj dni bo v Belgiji izšel nov list v flamskem jeziku z naslovom »Dp Belaard« Urednik mu bo Edgard de Ruyne, gentski univ. profesor. Novi list bo zastopal katoliško misel v flamskem delu države. V Bruslju so pa nedavno ustanovili katoliško društvo »Pressa Catholiea«, ki hoče tiskati različne katoliške liste v 6kupni tiskarni, da bi bili manjši 6troški. Nova družba bo izdajala liste: »Vingtičme Siecle«. »Cite nouvelle«, »Het Volk« in »De Tijd«. Katoliški poslanec Bodart, dosedanji urednik lista. »Cite nouvelle«, je dejal, da bo vsak krščansko organizirani dclavcc dobival enega teh lislov, ker je naročnina že vračunana pri članarini organizacije. Tako bodo imeli omenjeni katoliški listi veliko naklado. V Pragi imajo realno gimnazijo (za zdaj še samo 1 razred), ki nima katedra, kjer se pouk začne ob pol devetih, kjer pišejo učenci s polnilnimi peres-niki in kjer skoraj ni treba nobenih knjig. Mimo ozira na javne predpise za srednje šole, ima pa ta šola to posebnost, da skuša vzgajati poedinsko (individualno)^ Daje ta pot dobra, priča to, da je šola dobila pravico javnosti in se je vpisalo 85 učencev, tako da je bilo treba koj otvoriti paralelko. Dasi gimnazija nima svojega poslopja, je vendar ko doma v teh dveh razredih. Klopi ni nobenih. Učenci in učenke sedijo pri mizah in pirofesor ne grmi s katedra, ampak stoji sredi sobe ali hodi od učenca do učenca. Po stenah visijo tabele in na njih so zaznamenovane točke, kako učenec napreduje. Tisti skrivnostni katalog, ki je tako zaprt po drugih srednjih šolah, je tukaj javno na steni obešeni Vsak učenic se more prepričati, kako je ocenjeno njegovo znanje in kako »stoji« ali »omahuje«. Pa ni le znanje s točkami označeno, marveč tudi vedenje, pridnost itd., vse je grafično upodobljeno. Imajo celo tabelo, ki jim nazorno kaže, koliko se znajo premagovati. Kakšen je pouk na tej gimnaziji, naj pojasni tale opis prirodopisne ure: Ker nimajo nič knjig, marveč le narek profesorjev (skripte), ki je tako sestavljen, da je v kratki obliki vse povedano, potegnejo učenci liste iz torbic in se začno v šoli učiti. Profesor se ne briga, ali se učijo ali ne, ker to niti potrebno ni, saj učenci vneto berejo in si delajo opazke v svoje zvezki. To uro so jemali kuhinjsko sol. V nareku je nazorno povedano, kaj je kuhinjska sol, da postane plamen rumen od nje itd. Potem nehajo brati in poedini učenci pismeno povedo, kar so se naučili o kuhinjski soli. Ždv pride praktična izvedba tvarine. Na mizah stojijo majhne svetilke na špirit in retorte. V porcelanastih možnarjih stolčajo sol in neki učenec ima to nalogo, da naliva v retorte vode. Medtem je profesor prižgal špiritne svetilke, učenci stresejo sol v jetorte in proizvajajo samostojno poskus, da je plamen od soli rumen. 20.000 din brivcu, ki ga je enkrat obril Krojač Fracas in njegova iznajdba Pred 150 leti je neki nerodni natakar z omako polil pariškega krojača Jean Jacquesa Fracasa. Ta je ves jezen stekel domov, da bi se preoblekel. Tedaj je videl, da mu je bila suknja le spredaj polita. Krojač je vzel škarje in odrezal sprednja dela suknji in je tako nehote iznašel svečanostno oblačilo moškega sveta: frak. Spočetka so kaj pisano gledali to oblačilo, a slednjič je prišel v modo in je dobil ime po iznajditelju, krojaču Fracasu. Seveda ni bil tedanji frak še tak kot je dandanašnji. Predvsem ni bil črn, marveč različnih barv; škrici so segali do tal, K fraku so spadale hlače — dokolenke. Od povsod — 25.000 delavcev petrolejske industrije štraj-ka v Mehiki. Celo pri ;-pdnik republike je vzel stvar v roke, ker bi i ta štrajk hude posledice za petrolejske družbe . — Gorbunov, glavni tajnik, sovjetske Akademije znanosti, je na neki seji izjavil, da je velik del sovjetskih znanstvenikov protirevolucionarnega mišljenja. Posebno je označil B u h a r i n a za največjega škodljivca sovjetske znanosti. Zahteval je, da ga naj izključijo iz Akademije. — V Indiji so bili te dni krvavi spopadi raznih verskih sekt in je bilo v Lucknovu več ko 30 oseb ranjenih. — Poslednja priča smrti nesrečnega mehiškega cesarja Maksimilijana, nekdanji huzar Alojzij Schmidt, je umrl v Augsburgu v starosti 95 let. — V belgijskem Kongu vneto proučavajo načrt, kako bi Kongška jezera združili v umetno morje in bi napravili nekakšen drugi Nil, ki bi dajal vode Sahari in Libiji. Da bodo to dosegli, bodo morali reko Kongo 80O km pred izlivom zajeziti in tako bo nastalo 350.000 kvadratnih milj obsežno morje. »Vi trdite, da ste žirala? Ali morete to no dokazati?« — Desetletni ciklus solnčnih peg na« je letos obdaril s toliko solnčnimi pegami, kot jib ni bilo ne leta 1917 in ne leta 1927 in imajo torej letos rekord. Ze lani so astronomi našteli 495 skupin solnčnih peg, a leta 1917 jih je bilo 450 in leta 1927 le 424. Štiri skupine so romale preko solnčne plošče, ki so obsegale najmanj 1174 milijonov kvadratnih milj! Ali se spominjaš, dragi moj, ko 6va leta 1905 stavila, da 6e ne bo nobeden od naju oženil? Oba razreda se vladata sama. Dela so porazdeljena med učence. Ta mora skrbeti za šestila, oni za akvarij itd. To vršijo učenci prav z ljubeznijo in pažnjo. Neki učenec pa mora vsak dan napisati na tablo, kaj so našli pod mizami Pri vsakem predmetu pazijo na to, da učenec samostojno dela. Pišejo proste naloge, rišejo po svoji pameti in svojih zamislicah. Zdaj je na zavodu deset profesorjev. Večina so to mladi profesorji in profesorice, ki so nastavljeni že po drugih praških gimnazijah. Pri tem gledajo na to, da ima izbrano učiteljstvo smisel za individualno vzgojo. — Dopoldne traja pouk štiri do pet ur. Popoldne so neobvezni predmeti, ročna dela in glasba. Gimnazija se bo razvijala postopoma, vsako leto nov razred. (Gimnazija je v Pragi, v dijaški koloniji Dejvic, U nove techniky.) V italijanskem mestu Vincenza je pred nekaj tedni prišel k brivcu neznan gospod, ki se je daj obriti. Ker pa ni imel drobiža, ampak samo debel denar, ki ga brivec ni mogel menjati, je neznani gospod plačal brivca s srečko velike tripolitanske loterije, ki je bila vredna nekako toliko, kolikor je bilo treba plačati brivcu. Brivec je vzel srečko in se potem ves teden ni zmenil zanjo, da bi jo vnovčil. Ko pa je naslednjo nedeljo pregledoval, katere srečke so zadele, je videl, da je njegova srečka zadela dobitek 10.000 lir, kar je v našem denarju nekako 20.000 din. Drugi dan je srečni brivec že lahko dvignil svoj denar. Kdo pa je bil oni tuji gospod, tega doslej še niso dognali. Vedeli so le toliko, da je tujec v mestu ter se je v njem mudil samo tisti dan, ker ga je potovanje zaneslo v Vicenzo. Tudi je bilo dognano, da tista srečka ni bila kupljena v Vicenzi, ampak v nekem zelo oddaljenem italijanskem mestu. Resnična petelinčka, kakršne uporabljajo po južnih krajih Evrope, posebno v Španiji, za bojne igre. Petelina imata britvice na nogah; boj je krut in ga je društvo za varstvo živali že povsod prepovedalo Način kulturnega boja Kakor poročajo iz Bukarešte, je dal policijski komisar v Aradu (na Sedmograškem) nedavno aretirati provincijala minoritov, patra dr. Bona-venturo Pasitnyja in ga je 06eni ur zasliševal. Tudi za tem novim naskokom na katoliške samo-6tane je v ozadju romunski Combes, profesor Ghibu, ki se mu zdi, da je prišla po njegovem uspešnem boju zoper red premonstratencev, prava ura, da bi romunska država zaplenila lastnino minoritov in bi 6 tem uničila plodonosno delovanje tega reda v Romuniji. Pogodba v gradbeni stroki sprejeta Ljubljana, 26. maja, Po več kot dvomesečnih pogajanjih so se danes vendar zedinili gradbeni podjetniki Slovenije in pa slovensko gradbeno delavstvo za sklenitev kolektivne pogodbe za gradbeno stroko. Od zadnje stavke pa do danes je bilo že nešteto pogajanj in obravnav. Priznati je treba, da sta obe stranki tako delodajalci, kakor delavci, pokazali obilo dobre volje in pa razumevanja za potrebo take kolektivne pogodbe, vendar včasih prva stranka ni bila med seboj složna, drugič pa zopet ne delavci med seboj. Pogajanja bi bila morda že zdavnaj zaključena, če ne bi socialno demokratične organizacije nastopile pred tedni naenkrat z zahtevami, ki jih poprej niso pojavile. Zaradi zavlačevanja te obravnave je najbolj trpelo gradbeno delavstvo samo, ker bi že davno uživalo ugodnosti kolektivne pogodbe. Danes ob 10. uri dopoldne je bila zadnja obravnava za sklenitev kolektivne pogodbe. Obravnavo je vodil za bansko upravo in inšpekcijo dela ing. Josip Gorjanec, Združenje pooblaščenih graditeljev za Slovenijo je zastopal g. Miroslav Zupan, Združenje zidarskih in studenčarskih mojstrov g. Jakob Kale, Združenje tesarskih mojstrov Josip Kregar, Zvezo združenih delavcev gg. Milko Pilili, Ivan Leskovec in Franc Breskvar, Jugoslovansko strokovno zvezo g. Joško Rozman, Delavsko zbornico g. Jurij Stanko, z delegati pa sta bili zastopni tudi socialistična in Narodna strokovna zveza. Končna pogajanja so trajala nad dve uri, na kar je bila kolektivna pogodba v končni stilizaciji sprejeta. Obe stranki sta se zedinili, da bosta skupno intervenirali pri banski upravi zaradi točne sti-lizacije besedila glede javnih del. Za to so pooblaščeni gg. Miroslav Zupan, Jakob Kale in Jurij Stanko, ki bodo vnesli to besedilo tudi v kolektivno pogodbo. Kolektivna pogodba bo v soglasju v smislu določb uredbe o določanju minimalnih mezd in sklepanju kolektivnih pogodb, ter stopi v veljavo z dnem 4. junija 1937. Kolektivna pogodba Glavne določbe sprejete kolektivne pogodbe, ki so jo podpisali zastopniki teh strank, določa predvsem: Delovni čas traja največ 10 ur ali največ 60 ur tedensko. Začetek in konec delovnega dneva določi podjetje. Odmori in čas za oblačenje ter umivanje se ne štejejo v delovni 4as. Angleška sobota se izvaja povsod, kjer to zahteva dve tretjini delavstva in je v tem primeru tedenski delovni čas 56 ur. Za čezurno delo plačujejo podjetja 50%. Za nočno delo od 22. do 5. ure pa 100% pribitek. Ob nedeljah in praznikih delo počiva. Če pa delavci delajo plača podjetje 50% povišek na normalno plačo. Mezde so na uro, akord ali na pavšal. Mezde v kolektivni pogodbi so minimalne in bodo podjetja plačevala najmanj 30% delavstva višje. Plačilni izkaz pa mora vsebovati podatke o plačilni perijodi. Mezde V I. mezdni razred za gradbeno stroko pride mesto Ljubljana, v II. razred Maribor s svojim gradbenim okolišem, Celje, Ptuj, Kranj, Tržič, Jesenice, Javornik, Bled, Lesce, Radovljica, Kamnik ter občina Ježica, Št. Vid, D. M. v Polju, Dobrunje in Rudnik, v III. razred okraji z razvito industrijo, in »icer- ljubljanski, kranjski, kamniški, radovljiški, litijski levi brez Save, škofjeloški okraj, spodnji del laški, celjski, oba Mariborska, slovenjgraški, konjiški in dravogradski okraj poleg tega pa še kraji: Kočevje, Novo mesto, Ljutomer, Gornja Radgona, Murska Sobota, Litija, Sevnica, Krško, Brežice in Rogaška Slatina. V IV, razred pridejo okraji: brežiški, kočevski, krški, litijski desni breg Save, logaški, novomeški, ptujski in škofjeloški gornji del. V V. razred pa pridejo okraji: dol. lendavski, ljutomerski, murskosoboški, šmarski in črnomeljski. Približno v enakem smislu so se osnovali trije mezdni razredi za tesarsko stroko. Delavcu, ki dela na akord, se garantira najmanj temeljna mezda. Nadaljne določbe vsebujejo pravila o delavskih zaupnikih, ki se morajo voliti povsod, kjer je zaj>oslenih vsaj 15 delavcev. Vsaka večja stavba ima vsaj enega zaupnika. Dalje vsebuje kolektivna pogodba določbe za zaščito kvalificiranih delavcev, obenem pa nudi tudi dosti jamstva za delodajalce, da bodo delavci vestno izvrševali svoje dolžnosti. Tudi vsebuje pogodba določbe o izobrazbi učencev in mladoletnih delavcev, dalje vsebuje postopek pri pomankanju dela, pri primerih bolezni in ostalih zadržkih. Kolektivna pogodba vsebuje tudi številne določbe o zdravstvenih in higijenskih predpisih, o delavskih kuhinjah, o redu in nadzorstvu nad stavbami. Kolektivna pogodba prizna strokovne organizacije, daje določbe za kazen za zlonamerno poškodovanje dela. Delodajalci pa morajo delavcem preskrbeti razne potrebščine, ki so za težko delo nujne, kakor gumijaste škornje in zaščitna očala pri posebnih delih. Pogodba vsebuje določbe o razso diščih itd. Mezdna tarifa določa za I. mezdni razred za delavce od 3.25 do 3.75, za zidarje pa od 4.75 do 5.75 na uro, za II. razred za delavce od 3 do 3.50 Din, za zidarje od 4.50 do 5.50, za III. razred za delavce od 2.75 do 3.25, za zidarje pa od 4.25 do do 5Din. Za IV. mezdni razred za delavce od 2.50 do 2.75, za zidarje pa od 3.75 do 4.50, za V. mezdni razred za delavce 2,25, za zidarje pa od 3 do 3.75; za tesarje pa določa kolektivna pogodba v I. razredu urno mezdo od 5.50 do 6.25, v II. razredu od 4. do 5.25, za III. razred pa še ni določeina tarifa, ker bo ta razred najbrže odpadel. Pogajanja so bila zaključena v polnem sporazumu, ter so jih vse stranke podpisale, tako, da je ta dolgotrajni mezdni spor srečno rešen. Nov požar na Barju Ljubljana, 26. maja. Ljubljansko Barje preganja že nekaj let nesrečna usoda. Neprestano gori na enem ali drugem koncu. Pred dvema letoma so prijeli nekega mladega piromana, ki je zažigal iz samega veselja nad ognjem, da je potem mogel uživati nad razburjenjem ljudi in da je mogel tudi sam pokazati svojo vnemo — pri gašenju. Ko je bil ta ]w>žigalec razkrinkan, so požari samotnih hiš,, kozolcev in skednjev na Barju ponehali. Toda požigalec je že odsedel svojo zasluženo kazen. Pred meseci je bil zopet aretiran zaradi raznih novih sumljivih požarov ter je sedaj na varnem za zapahi. Toda za njim so pričeli njegovo delo nadaljevati drugi po-žigalci. Pred dobrim mesecem dni je na Barju gorelo na Hauptmanci. Snoči okoli 11 pa je zopet izbruhnil velik požar v kozolcu, oddaljenem le kakšnih 20 m od prvega požarišča. Grajski čuvaj Svetel je okoli 11 ponoči opazil velik ognjen sij v smeri proti barjanski šoli. Obvestil je o tem poklicne gasilce. Čez nekaj minut so takoj odhiteli poklicni gasilci z motorno brizgalno, sledili pa so jim prostovoljni gasilci s svojo motorno brizgalno. Gasilci so ugotovili, da gori dvojni kozolec, lasi I>osestnika Jožeta Tonija s Hauptmance 38. Kozolec je. bil ves v ognju in je naložena krma pogorela v^ nekaj minutah. Ko so gasilci prihiteli, so z močnimi curki vode takoj pogasili ogenj ter preprečili, da se kozolec ni sesul. Kljub temu j>a trpi Toni okoli 10.000 dinarjev škode, vendar je zavarovan pri jSlavijiz za 12.500 dinarjev in bo škodo najbrže kril z zavarovalnino. Jesenice ■ .- . "Nočni jezdec«, film poln romantike in lepote divjega zapada, predvaja kino Krekov dom danes ob 3. popoldne in pol 9. zvečer. Dodatek: Kronan-ske svečanosti v Londonu in kulturni film. vV Reorganizacija zdravstva na Notranjskem Otvoritev zdravstvenega doma in higienske razstave v Cerknici Cerknica, 26. maja. V soboto, dne 22. maja je bil v Cerknici otvor-jen Zdravstveni dom. Začasno sta nastanjena dva njegova oddelka: šolska poliklinika in posvetovalnica Za matere in dojenčke v prostorih ljudske šole, ki jo je občinska uprava dala preurediti v ta namen. Ob 8 zjutraj je g. župan Otoničar pozdravil ob navzočnosti zastopnikov oblasti, uradov in sosednjih banovinskih zdravnikov iz Loža in Logatca direktorja higienskega zavoda g. dr. Iva Pirca in 6e mu zahvalil v imenu občanov Cerknice in cerkniškega zdravstvenega okrožija za ta za vso Notranjsko nad vse potrebni Zdravstveni dom, nakar je g. direktor v daljšem informativnem predavanju obrazložil pomen in namen te nove zdravstvene ustanove. Poudaril je, da je to šele prva etapa v preosnovi vsega zdravstvenega delovanja med širšimi plastmi ljudstva, saj bodo taki zdravstveni domovi namenjeni tudi drugim zdravstvenim občinam. Obema oddelkoma bo pridružen v dogled-nem času protituberkulozni dispanzer in zasilna bolnišnica, kar je že dolgoletna želja ne samo Cerknice in njene okolice, temveč vseh krajev, ki gravitirajo proti Cerknici tja do Prezida in Čabra. Izrazil je želijo, da bi se to nebogljeno dete kmalu opomoglo in pri tem delu je želel čim več Uspeha banovinskemu zdravniku g. dr. Smerduju kot šefu ( novega Zdravstvenega doma in zaščitni sestri go- ' spodični Bučarjevi. Dr. Smerdu se je nato svojemu novemu šefu v imenu vseh zahvalil za njegovo predavanje in? lepe želje, nakar je spregovoril še par besedi domači g. župnik, ki je želel, naj bi bila ta nova zdravstvena ustanova opora morale in katoliške misli. Ob tej priliki je bila odposlana g. banu dr. Na-tlačenu vdanostna brzojavka z izrazi zahvale, ker je dovolil, da se li Cerknici ustanovi Zdravstveni dom. Dva nova mostova v škofjeloškem Alffflffl Železobetonski most čez Poljansko Soro v Puštalu pri Umll|ll Škof ji Loki in most čez Selško Soro v Praprotnem /elika povodenj Poljanske Sore leta 1926 je napravila v vsej dolini velikansko škodo. Med drugim je podrla tudi številne javne naprave, tako veliki jez elektrarne pri Žireh in novi železobetonski most pri Puštalu v Škofji Loki. Voda je tedaj plavila velikanske množine rezanega lesa in izru-vanega zelenega drevja, ki se je vse ustavljalo ob srednjem betonskem oporniku puštalskega mestu. Pretok vode pod mostom je bil radi tega vedno . ICIUA VUUC puu llivaivill JV. Ull iomi i^a bolj oviran in končno ie voda spodnesla ves železobetonski most. Kljub temu, da je bil na tej banovinski cesti, ki vodi iz Škofje Loke mimo Sore do Medvod, nov most nujno potreben, cestna uprava ni imela dovolj sredstev, da bi zgradila zopet nov železobetonski most. Pač pa so v kratkem zgradili začasen lesen most, ki 6loji na dveh kozah v strugi. Radi pomanjkanje sredstev je bil celo začasni most zgrajen z največjo varčnostjo. Uporabljen je bil le mehak les, širina mostu pa je znašala le 3 m. V V6eh teli letih, kar stoji začasni most, se je jxmavljala zahteva naj se zgradi nov in primeren železobetonski most, ki bo odgovarjal prometu. Začasen mo6t je v teku let že zelo oslabel, iako da ga tudi s popravili ne bi bilo mogoče več dolgo ča6a vzdrževati. Zato je tehnični oddelek banske uprave izdelal načrt za nov železobetonski most in g. ban dr. Natlačen je načrte za ta most te dni jx>trdil. Načrt za novi most določa hkrati tudi malenkostno preložitev ceste, ki bo v prometnem oziru zelo ugodna. Radi preglednosti in izključitve vseh protilokov bo stal novi most nekoliko nižje od sedanjega lesenega. Prav tako bo za to, da bo mogla pod nioslom ob povodnjih odtekati večja množina vode, novi most za m 1.2 višji od dosedanjega. Višji most pa zahteva dvignjenje ceste, ki se bo začela dvigati pri voglu hiše, v kateri je mlekarna. Prav tu bo cesta spremenila svojo smer ter se odcepila od stare, tako da bo prišla do brega nekoliko nižje kakor dosedanja. Novi zele-zobetonski most ne bo imel v sredi slruge nobenega opornika, bo takozvani tročlenski lok, ki bo imel 33 m razpetine. Širok bo med ograjama 5.5 metrov in imel na vsaki strani pol m široke hodnike tako da bo cesta na mostu široka 4 in pol metra. Na mostu bo cesta tlakovana zato. da se višina cestišča po nepotrebnem ne bi dvigala z drobnimi kockami, ki bodo zalite z asfaltom Na obeh bregovih bo most zaključen s 3 m visokimi stebri iz naravnega kamenja Vsak 6teber bo imel dve električni svetilki in bo most ponoči ze'° leP° razsvetljen. Od stebrov, ki bodo zaključevali ograjo mostu pa se bo nadaljevala nad mostnima opornikoma 8 m dolga ograja, ki bo tudi zgrajena iz kamenja. Stroški za zgradbo mostu, odkup sveta in preložitev ceste 60 preračunani na 533.000 din. K stroškom za zgraditev mostu bosta prispevala banovina in okrajni cestni odbor po polovico. Licitacija za gradbena dela pri mostu pa bo razpisana še v mesecu juniju. Na banovinski cesti Škofja Loka — Železniki — Podrošt — državna meja vodi kakih 6 km od Škofje Loke pri Praprotnem čez Selško Soro lesen most, ki je bil 1934 za 6ilo popravljen. Kljub temu pa je most že v tako slabem stanju, da je treba misliti ali na popolno obnovitev vsega lesenega ogrodja ali pa na nov železobetonski most. Da 6e za vedno izogne razmeroma velikim stroškom za popravila lesenega mostu, je tehnični oddelek banske uprave izdelal za most v Praprotnem že načrte, po katerih naj bi bil mo6t železobetonski. Ban g. dr. Marko Natlačen je te dni jiotrdil načrte in preračune za most in tehnični oddelek bo razpisal licitacijo za gradbena dela pri tem mostu še v teku meseca junija. Čez sedanji leseni most v Praprotnem vodi izredno vijugasta in za promet nejjregledna cesta, ki je tudi še v vasi Praprotno zelo neprimerna. Radi tega bo z zgraditvijo novega železobetonske-ga mostu preložen tudi ta prometno-nevarni odsek ceste. Tako bo preloženih okrog 900 m ceste, 300 metrov obstoječe ceste pa bo razširjene. Novi most bo stal nekoliko nižje od sedanjega lesenega mostu, zakar bo treba zgraditi nov cestni priključek k železobeton6kemu mostu na levem bregu Selške Sore. Na desnem bregu pa bo šla nova smer ceste z lahkim vzponom v razmeroma ueodhi smeri čez njive in travnike ter se priključila pri gostilni »Kazina« na staro cesto. Železobetonski most bo imel takozvani tročlenski lok z razpetino 28 m. Višina odprtine od dna struge bo merila skoraj 7 m, kar po dosedanjih izkušnjah pri povodnjih popolnoma zadošča. Med ograjama bo most širok 6.5 m in bo imel |x> pol metra široke hodnike za pešce. Cestišče na mostu bo tlakovano z granitnimi kockami, ki bodo zalite z asfaltom. Novi most bo imel ob zaključku ograje lepe dvojne stebre in naravnega kamenja. Most bo zgrajen za obremenitev 18 ton ter so V6a gradbena dela preračunana na 386.000 din. Preložitev ceste je preračunana na 191.000 din, poleg tega pa bo odkup sveta za novo cesto slal okrog 50.000. Stroške za zgradbo ino6tu in preložitev ceste bosta na polovico nosila banovina in okrajni cestni odbor v Škofji Loki. Most bo zgrajen v letošnjem letu. drugo leto pa bo izvršena še preložitev cesle. Ves čas dokler ne bo preložena tudi cesta, sc bo vršil promet pa stari cesti in 6tarem mostu. Po otvoritvi Zdravstvenega doma je direktor g. dr. Pire otvoril higiensko razstavo, ki jo je aranžiralo tukajšnje prosvetno društvo s pomočjo higienskega zavoda in s podporo Prosvetne zveze v Ljubljani. Po uvodnem predavanju se je zahvalil direktorju g. dr. Pircu predsednik Prosvetnega društva. Kljub delavniku se je zbralo precejšnje število domačinov, ki so z zanimanjem sledili predavatelju in si nato pod vodstvom demonstratorja razstave g. Puharja ogledali izložene predmete in slike. Predavanja, ki so vsak večer po šmarnicah, so izredno dobro obiskovana, tako da zamudniki lc težko najdejo prostora v veliki dvorani Prosvetnega društva. V nedeljo je dvakrat predavala gospa dr. Šimenčeva, prvič po deseti maši o splošni higieni, popoldne pa je bilo predavanje namenjeno ženam in dekletom. Tudi z njenim predavanjem, ki je trajalo nad 2 uri, so bil navzoče izredno zadovoljne in želimo, da se gospa dr. Šimenčeva šc večkrat odzove naši prošnji in pride predavat. Razstava bo trajala do prihodnje nedelje in vabimo občinstvo, da jo v velikem številu obišče, prav tako pa tudi predavanja, ki bodo vsak večer po _ šmarnicah, razen četrtka, ko bo Predavanje tudi popoldne po litanijah. JNS-arsbo časopisje in dijaštvo ter sokolstvo v Kranju Naši »nacionalisti« imajo navado, da začno metati blato okrog sebe, kadar hočejo prikriti smrdljivo gnilobo v svojih vretah. Tako so naredili tudi zdaj. širom Slovenije so znane velike ne-rednosti. ki se vrše na kranjski gimnaziji. Ravno zadnji_ čas se je spet govorilo po našem meslu, kako je bil tisti dijak, ki neprenehoma misijonari med kranjskim dijaštvom za JNS ideale, pred vsem zavodom pohvali en, medtem ko je od ministrstva prejel najvišji ukor. Zdaj so si ti naši »nacionalisti« jx>i6kali varnejše zavetje in so se skrili za sokolsko organizacijo, da bi bolj nemoteno mogli metati blato na najbolj poštene profesorje na kranjski gimnaziji. Naši narodnoodbranski slebri so priobčili v 110. štev. »Jutra« in v 20 šfev. »Pohoda« neke dopise, v katerih so debele izmišljotine. Osvetliti jih je treba, da naši čitatelji vidijo, kako pisarita ta dva JNSarska časopisa. Z 9. maj je bila napovedana telovadba kranjskega »Sokola«, spojena s telovadnim nastopom gimnazije. Zvedeli smo. da je bil nastop za dijaštvo^ neobvezen. Tudi »Pohod« piše tako in pravi, da je dijaštvo sprejelo pojasnilo o neobveznosti takoj. Znano pa je, da nekateri 'še po telovadni vaji, ki se je končala ob pol eni. niso nič vedeli za to. Med tistimi pa, ki jim je bilo to pojasnilo prečitano. so nekateri zapustili vrste in s leni, »zanesli politični razdor v nepolitično društvo'-. Mnogo jih je seveda ostalo, ker so se bali slabših redov v telovadbi. Sobotna vaja je potem normalno potekla. Po »Jutrovih« izjavah je vodja Mariian-ske kongregacije članicam pod kaznijo izključitve prepovedal nastopiti. Mi 6ino se informirali pri članicah Marijanske kongregacije in smo zvedeli, da tisto soboto sploh niso imele nobenega sestanka in se je »Jutro« ?ladko izmislilo svojo trditev. Ga. učiteljica telovadbe ie v nedeljo naprosila g. profesorja, ki je opravljal inšpekcijo pri šolski maši. da dijakinjam pove. naj bodo pripravljene za glavno vajo točno ob pol 10, ko prispe vojaška godba. Zato je g. profesor f>o maši naznanil dijakinjam čas glavne vaje, Ker so ga nekalere dijakinje vprašale, kje bi lahko dobile go. profesorico, da jim dovoli izostali od telovadbe, jini je pojasnil, da dovoljenja ne potrebujejo, če ie naslon neobvezen. »Pohod« pa piše o tem: »Eden teh zagrizenih pedagogov je razkropil dijake-telovadce, ki bi morali imeti vajo v nedeljo po maši. z laž-njivo vestjo, da se vrši vaja šele ob pol 10. dasi jo je napovedal telovadni učitelj lakoj po dijaški maši. to je najkasneje ob 9. Nato se mu je pridružil vreden osrečevateli mladine, s katerim sla skupno lovila dijakinje-telovadke in jih odvračala od nastopa« Dalje piše narodnoodbranski dopisnik: »Da bi bil uspeli popolnejši, je vodja Marijanske kongregacije članice iste odpeljal v nedeljo, ko se je vršil nasfop, na izlet.« V resnici je bil pa vodja dijaške Marijanske kongregacije v družbi enega samega prijatelja v Podbrezjah tisto ponol dne. In »Pohod« nadaljuje: »Končno je svoje dija kinje-telovadke zapustila učiteljica telovadbe, ki bi morala voditi njihov nastop, češ, da so ji njeni tovariši prejx>vedali vodslvo nastopa. Dijakinie pa so si iz svoje 6rede 6ame izbrale voditcljico-Soko-lico.« V resnici je pa ga profesorica vodila vse skušnje v soboto in v nedeljo in tudi pred popoldanskim nastopom vse uredila, da so_ dijakinie mogle pravilno nastopiti. Da pa ne bi vzbujala vtisa, kot da je to obvezen gimnazijski nastop, zalo sama ni nastopila, ampak je žc pri dopoldanski skušnji ssina določila neko dijakinjo, ki je pred četo korakala na telovadišče in dajala s piščalko ščiti kožo pred opeklinami in jo napravi odporno, zagorelo in mladostno. znamenje, kakor jo je ga. učiteljica naučila. Vse to je naredila menda po dogovoru z g. ravnateljem in z njegovo vednostjo. To, da bi morala nastopiti, jc gotovo naredba kakega narodnoodbranskega jjrec&ednika. Tudi njeni tovariši ji nimajo nič prepovedovati in zapovedovati. Namesto da bi se »nacionalni predstavniki« zahvalili ge. profesorici za naklonjenost in uslugo, da je sestavila »vaje z obroči, ki so zadivile številno občinstvo kot najboljša točka sporeda«, vodila skušnje tudi potem, ko je vedela, da (o ni gimnazijska prireditev in vodila dijakinje še tik do odkorakanja, jo pusle vlačiti po časopisju. Pa tudi to blagohotno razumemo, ker so se zgrozili ob misli, kaj bi bilo, če ne bi več pri nastopili sodelovala gimnazijska mladina, med publiko pa njeni starši. Ali bi prišel še kdo pogledat njihovih 18 članic, med katerimi je nekaj še izposojenih iz drugih krajev. Zato je »brat Milošič« šel celo na privatno stanovanje prosit dijakinje-telovadke za nastop. Lahko se je skrivati za hrbte visoke osebnosti in se istovetiti z njimi ler si natikati svit državotvornosti. Težja je pa delali in v resnici poka^ti, da je masa ljudstva za njimi. Res, »Pohod« in »Jutro« sta mojstra, samo kratke noge imata! Kadar žena potuje Neka zelo ugledna gospodinja, ki je morala na svojem potovanju prenočiti v malem hotelu podeželskega mesta, pride zjutraj na zajtrk ter omeni lastniku hotela: »škoda, da kvarite Vaše perilo s slabim milom.« Gostilničar jo začudeno jiogleda, gospa pa nadaljuje: >To se takoj občuti po vonju prevlek za blazine, rjuh in sploh vsega perila. Pa tudi brez ozira na ta neprijeten duh, s slabim milom si bosle iiopolnoma [»okvarili svojo perilo. Za pranje bi morali uj>orabljati samo dobro jedrnato milo — kakor je pristno Schichtovo milo Jelen! Tedaj bo perilo lepo in trpežno — iti bo imelo prijeten, zdrav vonj! Za namakanje perila ne jiozabilc »Žensko hvalo«. Litija 20-letnico majske deklaracije bo proslavila tudi Litija i. s. bo v nedeljo, 30. maja jx> prvi sv. masi ob pol 8 pred cerkvijo veliko manifestacijsko zborovanje naših somišljenikov, da se dostojno oddolžimo za veliko narodno delo našemu voditelju dr. Anton Korošcu. Po sv. maši bo na Savi pred cerkvijo za tamosnji okoliš zborovanje, popoldne ob pol .3 pa v Hotiču. Vabimo vse naše pristaše, da se teh zborovanj jiolnoštevilno udeleže, da Iako manifestiramo za našo skupno idejo svobodne in ponosne domovine in našega voditelja. Nov vozni red. Opozarjamo naše čitalelje iz Lilije, da je stopil z 22. majem v veljavo nov vozni red, tako da vozijo vlaki v smeri proli Ljubljani po sledečem redu: 6.20, 8.18, 12.34, 17.25, 21.16, turist pa ob nedeljah in praznikih 4.41; proti Mariboru oz. Zagrebu pa : 1.32, 6.12, 8.43, 14.16, 19.03. turist pa 23.06. Z občine. V soboto, 22. maja je bila občinska seja, na kaleri je bilo sklenjeno, da se uvrsti med občinske ceste f. vrste sedanja občinska pot do Matoza mimo sodišča na občinsko cesto, ki vodi na litijsko polje. Zalo bo Ireba cesto preuredili, izravnati ler izpeljali potrebno kanalizacijo. Sklenjeno je tudi, da se občinska cesta iz Zg. Loga preko graškega polja temeljito popravi, razširi ter posuje, zakar se je dovolilo 7500 din. Z delom se je že pričelo. — Za volivne može za volitve v kmetijsko zbornico so bili soglasno izvoljeni kmelje Edvar Savšek iz Ponovič, šlrus Anton iz Bitič ler Grošelj Josip iz Gradca. Občinski odbor je dovolil dalje 2 potrebnima prosilcema po din 600 za zdravljenje na Golniku, ler naročil en vagon koruze, ki sc naj po znižani ceni od (din I za kg) odda potrebnim občanom za prehrano. Razlika se krije iz občinskega proračuna. Cerknica Modras ga je pičil. 10 letnega Medenovega Ivana iz Bezuljaka pri Begunjah nad Cerknico je v nedeljo, dne 23. maja, pičil na paši modra« v palec roke. Ko je stopila krava nanj in ga razdra-žila, se je zvil v klopčič in se vrgel kvišku, tako da je fanta pičil v Toko. Roka je močno zatekla, fant je začel bruhati in že nezavestnega so ga pri-plejali v Cerknico k zdravniku g. dr. Pintarju, ki mu je vbrizgal serum proti kačjemu sirupu, nakar je bil z večernim vlakom odpeljan v bolnišnico. Pik je bil smrtonosen. Le uvidevnosti domačih, ki so fanta takoj pripeljali k zdravniku, se je zahvaliti, da bo fant ozdravil. Občinstvo se opozarja, naj se v podobnih j>rimerih takoj obrne po pomoč do bližnjega zdravnika, ki imajo proti kačjemu piku uspešni serum. Verjetno je, da bo sedaj, ko jo nastopilo toplo vreme, kačja nadloga postala še mansikje nevarna. V ponedeljek so na Rakeku ujeli v precep živega modrasa. Slovesnost prvega svetega obhajila smo imeli na praznik sv. Trojice med osmo sveto mašo. 50 nedolžnih srčec se je la dan prvič združilo s svojim nebeškim Prijateljem. V okusno prirejeni šolski sobi v kaplaniji so bili lepo pogoščeni. Sodelujočemu učitelistvu najlepša hvala. Proslavo 20 letnice majske deklaracije bomo imeli v nedeljo po detseti maši. Vabimo občinstvo, da ee te proslave v velikem številu udeleži. Vodstvo šolske poliklinike na Rakeku bo v petek prevzel zdravnik g. dr. Pintar iz Cerknico, kateremu želimo pri njegovem človekoljubnem delu veliko uspeha. Videm ob Savi Fantovski odsek prosvetnega druitva na Vidmu ob Savi priredi v nedeljo 30. t. m. ob 3. popoldne v prosvetni dvorani proslavo 20-letnico majniške deklaracije, združeno s telovadno akademijo. To bo prvi nastop naših fantov, kateri »c neumorno trudijo, da s svojim delom dokažejo ljudem, kaj znajo in zmorejo, kljub temu, da so vsi pravi kmetski sinovi, kaleri imajo malo časa na razpolago. Dolžnost nas Videmčanov pa je, da podpremo to idealno delo s tem, da napolnimo dvorano — tako jim bomo uvknali, da vemo ccniti njihov trud. KULTURNI OBZORNIK KOLEKTIVNA RAZSTAVA SLIK ALBERTA SIRKA V Kazinski dvorani je Albert Sirk priredil kolektivno razstavo svojih slik. Razstavil je pod okriljem Jadranske straže v Mariboru. Razstava obsega slike iz let 1933 do 1937, vendar je večina njih iz let 1936 in 1938. Ko pregledujemo Sirkove slike, se nam nehote vsilijo te-le skupine: Prva (olja) z motivom: morje. Sirk zna ujeti na platno prečudovite barve našega morja in neba nad njim, svetlobo in senco na obrežnih skalah, barkah, v portiču, pri ribolovu, razpoloženje na barki pri povratku in zvečer, ko barve kar žarijo. Njegovo »Popoldne« je vroče v pripekajooem soln-cu, iz gibanj ribičev se odraža 6ilen napor mišic. Monumentalna je »Naša mornarica«. Vse je silno razgibano, poteze so drzne. — Druga skupina so akvareli iz naših južnih krajev. Ti akvareli so tehnično skrbno izdelani, izraziti v svetlobi in senci, izbrani v barvah. Slikarja mamijo pisani motivi južnega življenja in južnih mest (Skoplje, Ohrid, I3itotj), vsa ta slikovitost, ki kar gori v jarki luči. — Barve v tretji skupini — na motivih iz Slovenskih goric — so mirnejše, ker je tudi pokrajina druga. Ni več razgibanosti v barvah, vse je bolj idilično, brezstrastno in hladno. — Razgibanost pride do izraza zopet v četrti skupini — pr irisbab v oglju, ki predstavljajo Starčka s kozarcem, Starčka s fajfo, Starčka, ki čita. Akvarelni portret prijatelja Lojzeta je močan v kontrastih, religiozni motiv »Daj Bogu, kar je božjega« pa je v Kristusu nekoliko prehladen. — V peto skupino spadajo Sir-kova tihožitja. Razstavil je tu: Krizanteme, Ribe in Vazo s cvetjem, ki je prav posebno lepa. Sirk je samosvoj in izviren v izdanju motivov. Njegovo oko išče slikovitosti in značilnosti, in to povsod: v pokrajini, tihožitju in na obrazih. V svojih slikah rešuje probleme barve, probleme svetlobe in sence. Ne išče v stvareh duše, bistva, ampak samo barve in slikovitosti. Zato se tudi v religioz--ni motiv ne more poglobiti; obstane le pri reševanju problema barv. V vseh tehnikah je zelo spreten, ljubi krepke, drzne zamahe. Kakšnega poseb- nega slikarjevega razvoja pa ta kolektivna razstava ne kaže. Edino Sirkovo hotenje je slikanje, čisto slikanje. Dr. Ivan Dornik. ZANIMIVA REFORMA. V Nemčiji opažamo danes v umetnc6ti zlasti dve tendenci; na eni strani se zvršča ideološki moment in se poudarja, da mora biti vsa umetnost nacionalnosocialislična tudi po duhu, na drugi 6trani pa 6e poudarja posebno tehnični moment. Poslednjega dokazuje zanimiv odlok, ki je izšel pred kratkim in s katerim se ustanavlja »Državni institut za slikarsko tehniko« s sedežem v Mona-kovem. Vodjem instituta je imenovan znani praktik in strokovnjak v slikarskih barvah in metodah konserviranja ter restavriranja, profesor Max D o e r n e r. Iz razgovora, ki ga je M. Doezner dovolil nekemu poročevalcu, je razvidno, da bo eden glavnih ciljev novega instituta raziskavanje solidnosti barv za monumentalno slikarijo. (Monumentalna slika je danes v Rajhu zahteva dneva.) Še bolj pa je namen novega inštituta razviden iz tega, da bo v kratkem predložil osnutek zakona o umetniških barvah (Kiinstlerfarbengesetz). S tem zakonom bo končno zagarantirana varnost na polju umetniške barve. Novi inštitut bo strogo nadziral umetniški barvni material in produkcijo in bo po sodbi prof. Doer-nerja izpolnil zahtevo, ki jo umetniki dvigajo že desetletja. »Jugoslovenska šuma«, mesečnik za proučevanje vprašanj gozdarske politik ein gozdnega gospodarstva, ima v majski številki razpravo: Znanstvena organizacija dela — nov predmet na belgraj-skem vseučilišču. Obsežen je poročvalski del o svetovnem trgu in konjunkturi, o društvih, delavskem vprašanju, lovstvu itd. Prinaša obvestila iz ministrstva za gozdove in rudnike (zakoni, pravilniki, pojasnila itd.). — Časopi stiskajo v cirilici in latinici. Letna naročnina 80 din, posamezna števlka 8 din. Uredništvo in uprava v Belgradu 8, Stiska ulica 11/1. Plavalne tekme na Iliriji danes ob i7. uri Poleg bana g. dr. Natlačena je prevzel pokroviteljstvo tekem tudi nemški poslanik v Belgradu von Heren, ki ga bo zastopal nem. konzul iz Zagreba g. Freund. Danes popoldne pride do težko pričakovane plavalne tekme med VCasserfreunde Hannover in domačo Ilirijo. Postave so določene. Vse je pripravljeno. Nemci so včeraj prispeli v Ljubljano in se nahajajo v odlični formi, kar zlasti priča njihov rezultat, katerega eo dosegli napram Gradčanom 16 : 2. Če pomislimo, da je Ilirija lansko leto ob približno istem času zmagala nad Gradcem 10 : 0, ni kar tako za obupati nad domačim moštvom. Opozarjamo občinstvo, da se vrši predprodaja vstopnic danes dopoldne in popoldne do 4. ure na kopališču SK Ilirije. Od 4. ure pa bosta poslovali dve blagajni, in sicer posebej za sedeže in stojišča. Zastopniki tiska naj se zglase pri glavni blagajni in po možnosti dvignejo vstopice v predprodaji. Nadalje opozarjamo občinstvo, da bo danes kopališče SK Ilirije odprto za kopalce samo do 4 Točno ob določenem času morajo vsi kopalci brez izjeme zapustiti kopališče. Prosimo vse kopalce, da se tega reda drže in se pokoravajo naredbam rediteljev. Pričetek tekme je, kakor rečeno, točno ob 5. Prosimo cenjeno občinstvo, da se drži točnosti in da sodeluje pri pozdravu gostov in svečani otvoritvi letošnje pravalne sezone. Ljubljana : Slavija (Sarajevo) Kdo izpade iz lige? Nestrpnost, ki vlada med prijatelji nogometne igre, bo v nedeljo doživela višek. Ali Ljubljana ali Concordija ali Slavija Osijek. Kdo izpade iz lige? Odgovor je za nas enostaven. Naj izpade kdorkoli, Ljubljana ne sme. Po nedeljski igri s Concordijo tega nikakor ne zasluži. Kaj pa se vse lahko zgodi to nedeljo? Concordija počiva. O njeni usodi bodo spregovorili drugi. Po prepričevalnem porazu v Ljubljani goji Concordija vse nade v ilaška, ki igra v nedeljo na izredno težkih tleh v Osijeku. Ilašk ne igra za sebe, ker je že pod streho, Ilašk igra za Concordijo. Ljubljana igra to nedeljo s sarajevsko Slavijo, ki je klub, katerega ni podcenjevati. Prepričani smo, da bo Ljubljana zaigrala odlično, zmagala prepričevalno, ter se s tem ugodno plasirala v tablici. Tudi osiješka Slavija se ne bo dala kar tako odpraviti. Ce zmaga, je pod streho, če klone, je eliminirana iz elite jugoslovanskega nogometa. Kaj pa potem, če Ljubljana v nedeljo ne zmaga? Težko bomo pričakovali telefonskega sporočila iz Osijeka ter želeli zmago Hašku. V tem slučaju je Concordija rešena, tudi Ljubljana je pod streho, izpade pa osiješka Slavija. Za repek tabele je letos najinteresantnejše zadnje kolo. Nikakor ne smemo dopustiti, da se zgodi druga varijanta. Pohitimo na igrišče, bodrimo naše fante do zmage, saj gre za obstanek v ligi. Še hočemo gledati ligaške tekme v Ljubljani, tudi v bodoče naj nam bodo partnerji: pur-gerji, BSK, Hajduk, Jugoslavija itd., to pa bomo dosegli le z zmago nad Sarajlijami. Naj ne bo nikogar, ki ne bi pohitel v nedeljo na igrišče ob Tyrševi cesti ter vsaj z vzkliki pomagal našim fantom, ki se v nedeljo bore za prestiž slovenskega nogometa. Odločilna borba prične ob 17. uri. Prva pred-tekma Ljubljana rez. : Retje (Trbovlje) ob 14.15, druga Ljubljana jun. : Slovan jun. ob 15.45, odločilna prvenstvena tekma za naslov juniorskega prvaka v ljubljanski skupini. Srednješolsko tahkoatletsko tekmovanje Na lahkoatletskem tekmovanju srednješolcev, ki se bo vršilo v soboto 29. in v nedeljo 30. maja, liodo nastopile vrste I. realne gimnazije in lil. realne gimnazije v Ljubljani in realne gimnazije v Novem mestu. Vsaka gimnazija postavi 10 tekmovalcev, od katerih vsak tekmuje v teku na 100 m, skoku v višino, skoku v daljavo, metu krogle in kopja ter prosti vaji. Ker bo V6ega nastopilo 30 tekmovalcev, se obeta ostra borba za točke. Poleg tekme vrst je na sporedu še štafetni tek 4X100 m in odbojka, na katero so se tekmovalci še prav posebno pripravljali. Tekmovanje se bo vršilo na telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju in se bo pričelo v soboto popoldne ob 15 s tekom na 100 m, prostimi vajami, sledi še met krogle in skok v daljavo ter prva igra v odbojki. V nedel jo se bo tekmovanje nadaljevalo ob 10.30 dopoldne. Na programu so: skok v višino, met kopja, nato pa zanimivi štafetni tek gimnazij in finalna tekma v odbojki. Za tekmovanje vlada med dijaki veliko zanimanje. Ker se obeta ostra, a plemenita borba, je pričakovati odličnih rezultatov, zato športniki in dijaki, posetite tekmo svojih 6ošoicevi Vstopnina za oba dneva znaša za odrasle 2 dinarja, za dijake srednješolce 1 din. Vodstvo prireditve — ravnateljstvo I. realne gimnazije v Ljubljani — vabi k tekmovanju vse prijatelje mladine in 6tarše. Kolesarska dirka v Celja Celje, 25. maja. Klub slovenskih kolesarjev v Celju je priredil v nedeljo 23. maja otvoritveno klubsko dirko na progi Celje - Šoštanj (34 km). Startalo je 10 dirkačev in so vsi v razmeroma dobrem času prispeli na cilj. Vreme je bilo ugodno, cesta v primernem stanju. Defekt je imel samo eden vozač, ki pa je kljub temu nadaljeval vožnjo. V Veliki Pirešici pri gostilni Fervega je bil neki kmečki fant tako drzen, da je dirkača, ki je vozil s tempom 36 km prijel za roko in za kolo in se je zahvaliti le fizični moči in duha prisotnosti ter srečnemu naključju, da se ni zgodila nesreča. Takšna početja je treba strogo kaznovati in je tudi ta primer vodstvo dirke prijavilo oblasti. Rezultati dirke: 1. Kajtner Franc v času 1 ura dve sekundi, 2. Kramar Ivan v času 1 ura 3 sekunde, 3. Polak Edo 1 ura 4 sekunde, 4. Teržan Josip, 5. Jerneje Oton, 6. Fabjan Mirko. V Šoštanju se je zbralo na cilju okrog 500 gledalcev. Po končani dirki je bil v hotelu »Union« sestanek kolesarskih športnikov iz Šoštanja, katerega se je udeležil tudi podpredsednik mariborske kolesarske podzveze. Na tem sestanku se je konstituiral pripravljalni odbor za ustanovitev Kolesarskega kluba Šoštanj. Predsednik pripravljalnega odbora je g. Schneider Rudolf, tajnik Verbič Drago, blagajnik Pečovnik Gustav. SK Mladika radi proslave majniške deklaracije prestavlja izredni občni zbor na 3. junija ob 8 zvečer. Dnevni red ostane kot je bil objavljen. — Odbor. SK Grafika. Danes ob pol 10 dopoldne naj bodo na igrišču ZSK Hermes igralci prve garniture. Igramo prijateljsko tekmo s Ilermesom. — Jutri ob 20 važna seja odbora. Kopališče v Koleziji odprto. Z današnjim dnem je odprlo kopališče v Koleziji in dostopno vsej javnosti proti zmerni vstopnini kakor lansko leto. Kopališče se je tudi letos lepo preuredilo, nekaj je celo novega. Kakor lani tako se bo skrbelo tudi lelos za največji red in snago. Vabimo cenj. občinstvo, saj ni boljšega za zdravje kakor sonce, zrak in voda. Lahkoatletski inecting za seniorje in juniorje priredi Sp. klub Celje v nedeljo 30. t. m. na svojem igrišču na Glaziji s pričetkom ob 9 dopoldne. Kolesarska poilzveza Ljubljana vabi vso predsednike Športnih klubov, društva iu zvez, dn ko blagovolijo udeležiti pozdravnega večera jugosl. kolesarjev in funkcionarjev KSKJ, ki sodelujejo na etapnih vožnjah po Sloveniji in Hrvatski v petek zvečer ob 20 v restavraciji cSlamlč«. 7,a izlet planincev v Grčijo je čas prijave do 31. maja. Planinci, ki so zanimajo za tn telet, ki pr« priredi SPD v Ljubljani, nnj so pravočasno prijavijo. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cestn 4/1 kjer prejmoto tudi vse podrobne in-formncije. Mariborske olcdallšic Četrtek, 27. maja ob 20: Dolarska princesa. Znižano cene. Zadnjič. Potok 28. maja: Zaprto. Sobota, 2(1 ;;; - jnj, 20*. Belo bolezeti. Red TI. Nedeljo. 3(1. maja ob 15: Src/i Anton, vseh zaljubljenih patron. Gostovanje Pavle Udovičeve. Znižane cene. Ob 20: Trije vaški svetniki. Premiera. Preselil sem svojo mehanično delavnico lz DrUŠtVCnt UlICC 2 na Z&losho cesfo 22 (tih šole) Vsa popravila izvršujem točno, solidno in poceni. Zaloga koles najboljših znamk po na ugodnejših cenah. Cenj. strankam se priporoča še nadalje %mi fiM©§ IIMdne cenet MOSTE, ZfllOŠKa t€SfS 22 MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din i-—j ienttovenjskl oglesl Din a-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 5 mm Visoka pelltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiill znamko. Otroška vrtnarica Išče službo vzgojiteljice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Potrebna« S450. Pekovski pomočnik išče službo. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (a) Prodajalka iščo mesto v trgovini z mešanim blagom. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Sla bi za majhno plačo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 8296. Kot samostoj. gospodinja grem kamorkoli. Nudim jamstvo v nepremičninah. Nastop takoj. Dogovor osebno. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 8331. (a) Mesarski pomočnik mlad, vojaščine prost — želi premeniti službo. Izvežban v vseh delih, tudi v prekajevalstvu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« P 8418. (a) Manufakturist z večletno prakso, agilen prodajalec, želi premeniti mesto. Ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod »Izurjen manufakturist« št. 8359. (a) MEE3E Prekrasno filmsko delo EJ UESNJEM (Brodarji z Volge) 1NKISIN0V VERA CORENE Kriminalni film Harry Piel in njegov najboljši prijatelj (Volčjas kot sotrudnik policije) Veliki nemški šlager-_ „Man sprlcM uber Jacquellne" Žena brez sramu Albrecht Schoenhals Sabine Peters Najnovejši žurnali v vseh treh kinih predvajajo kronanje v Londonu l.t.d., l.t.d. 1.9A&1.21," uhl Izurjene pletilje sprejme trgovina »Mila«, Mestni trg 17. (b) Mizarskega pomočnika za pohištvena dela sprejme: Zavodpik, Brod 28, St. Vid nad Ljubljano, (b Dva čevljarska pomočnika takoj sprejmem. Jernej Trček, Kožarje 113, pri Ljubljani. (b) je najidealnejši pod za kuhinje, kopalnice, lokale, trg, lokale, tovarne, hodnike i. t. d. Zahtevajte prospekte in cenike pri izdelovalcu Telefon 27-16 Tyrševa cesta 36 e Ženska pisarniška moč dobro verzirana, z dolgoletno prakso, z izbornimi referencami velikega podjetja, želi nameščenje v Ljubljani, event. tudi kot blagajničarka. Položi kavcijo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva in spretna« št. 8458. Zanesljivo vzgojiteljico odkritosrčno, z znanjem nemščino, iščem k dveletnemu otroku. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vestna ljubiteljica otrok« št. 8425. (b) Prvovrstno kuharico Iščem. — Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Cisto samostojna« št. 8424. (b) Krojaškega pomočnika za male kose takoj sprejmem. Malis, Ljubljana, Tržaška cesta 29. (b) Dobro izurjene pomočnice za fino delo — sprejme Modni atelje Fani Jager, Resljeva cesta 18. (b) Mehanika dobrega ln poštenega — sprejmem. Navesti podatke službovanja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožen« št. 8411. (b) Miz. mojster usposobljen za Izdelavo najfinejšega pohištva, s popolno strokovno Izobrazbo, v starosti do 35 let, se sprejme na stalno mesto s 1. Julijem 1 937. Prednost imajo absolventi strokovnih šol. Ponudbe s plačilnimi pogoji ln referencami pod »Stalnost« upravi Slovenca Maribor. Samostojne kuharice, dekleta za hišna in kmečka dela — dobe službe v Posredovalnici, Wolfova št. 10. Brezposelna dekleta dobe prenočišče, (b) Mizarskega preddelavca za stavbno mizarstvo takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 8351. (b) Primorka pridna, poštena in zanesljiva, vajena samostojnega gospodinjstva, gostilne in trgovine, želi spremeniti službo v mesto ali na deželo na prometnem kraju. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Vsestransko uvidevna« 8352. Iščemo osebe ki bi za svojo bivališče z večjo okolico takoj hotele imeti podružnico (Abgabestelle). - Kraj in poklic postranska stvar. Dotlčnl dela pod vodstvom direkcije. Glavno je skladišče blaga. Brez potovanja, brez lokala. Za mesto ln deželo lahko, redno delo. Nikak rlziko! Sedanji poklic se lahko obdrži. Za nakazani rajon mesečni dohodek 5000 Din ln tudi več. Natančnejša pojasnila pri Hupo, Celovec (Klageiifurt) — Avstrija. Dopisujo so v vsakem jeziku. .(b) Služkinjo ki zna kuhati, sprejme družina treh oseb. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8483. (b) Čevljarski pomočnik ki je zmožen v dobrem prikrojevanju, dobi stalno mesto. Nastop takoj. Pogačar, Kamnik. (b) Takoj sprejmem pomočnico za damsko-krojaški salon. Z dežele izključene. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8436. (b) Mladenič 16 let star, pošten, priden, se sprejme v trgovino. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8354. Dve vezilji za vezenje v zlatu ln »Nadelmalerei«, perfektni, sprejme takoj Niko. la I v k o v 1 č , Novi Sad. (b Perfektno stenografinjo in strojepisko s srednješolsko izobrazbo sprejmemo. Ponudbe na Gasilsko zajednico v Ljubljani, Tyrševa cesta 29. (b) Leso-strugarji izvežbane moči — dobe trajno zaposlenje pri Lesni industriji Mirko Gorišek, Bistrica, pošta Limbuš pri Mariboru, (b) Pleskarske pomočnike dobre, večje število, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8456. (b) Zaslužek 100 odstotni zaslužek nudim potniku, ki se peča s prodajo manjših predmetov. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8452. mm\ Učenca pridnega, močnega, poštenih staršev, sprejme Anton Cok, trgovina — Šoštanj - Družmlrje. (v) 16 let star fant močan, priden in pošten, išče mesto vajenca za mehaniko. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8362 Kleparskega vajenca sprejmem. Butinar Josip, Celovška cesta 65, Ljubljana VII, (v) Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Kre' 3V trg 10. tel. 87-62. Hranilne vloge raznih denarnih zavodov vnovčuje, delnice ln vrednostne papirje nakup in prodajo lzposlujo najbolje proti gotovini takoj kon-cesljonirana tvrdka AL. PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ulica 14'I., telefon 35-10. (d) Vnovčujem hranilne vlogo vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno. Oblast, dovoljena pisarila Rudolf Zore LJubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40 vam vnovil VLOGE vseh denarnih zavodov najboljše. - Obrnite se le na naš zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti za Din 3.— znamk. Posojila dajemo državnim tn privatnim nameščencem v LJubljani v gotovini In blagovnih bonih Hermes. Informacije: Tavčarjeva 2. (d) HRANILNE VLOGE Mestne hranilnice ljubljanske, več stotisoč takoj proda, , prevzame tudi v zameno hranilne vloge Ljudske posojilnice ali Banovinske hranilnice. Vlogo Hranilnega ln posojilnega zavoda, večji znesek, pa proda, vnovčt pa hranilne vloge raznih drugih zavodov po najvišji^^^oj v Al. Planinšek Ljubljana, B^ot(iovnova 14 Telefon ,3?-1.0 Milili Kupim Brehms Tierleben malo Izdajo. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Odnutolog« št. 8361. (k) Majhen štedilnik, desni za vzidanje — kupim. — Dolenjska cesta 81. (k) Vsakovrstna zlato kupuie po oajvišjib cenah CERNE, luvelir, Ljubljana Wolfova ulica št 3. Lažje motorno kolo rabljeno, dobro ohranjeno — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Motor« št. 8443. (f) Motorno kolo znamke FN, 3.5 HP, v brezhibnem stanju — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8457. Radijski aparat Super inductance Philips, štiricevni — naprodaj. Vldovdanska 24. (i) Dosmrtno stanovanje oddam eni ali dvema osebama proti gotovini. Naslov v podružncl »Slovenca« Celje. (r) Prodam ali sprejmem družabnika v vpeljano trgovino v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trgovina« št. 8159. (r) Srebrnič Slavko, fotograf naj se javi Foto »Adrijl«, Crlkvenlca. (r) Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Žalujoči starši, sestra ln brat. Zahvala 7.a mnogobro.jne izkaze iskrenega sožalja ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega gospoda juveiirja kakor za mnogoštevilne poklonjene krasne vencc in cvetje se tem potom vsem najiskrcneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, raznim društvom in korporacijam, gospodu juve-lirju Cernetu kot predsedniku »Združenja urarjev, zlatarjev, graverjev, optikov in pasarjevc za lep poslovilni govor ob odprtem grobu, ter končno vsem njegovim,tovarišem, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Ljubljana, Graz, Volkermarkt, W i e n , Split, dne 26. mnja 1937. Globoko žalujoči ostali STANDARD VACUUM OIL CO M PA N Y Of -J U (jO S L A.V.J A, .,NC.,.~:;. . . IE2ZSEE33 Naprodaj damsko kolo Društvena ulica 4, Moste. ivon'/ Prodamo nov eieKtrfčnl aparat za kuhanje express kave. Informacije: Ljubljana, Ga-jova ulica 5/II, soba 22S. Prima sladko seno prešano, v balah, štiri vagone, proda Tovarna Odrga, p. Trebnje. (1) Kolesa nova in stara, najboljših znamk, poceni naprodaj pri »PROMET« [(nasproti križanske cerkve). Izredna prilika! Umetno sušeni parketni odpadki poceni pri F. Vertačnik, Masarykova 23 Sveže Ia češnje kg 4 Din in 5 Din franko voznina — razpošilja po BO kg košarice G. Drech-sler, Tuzla. (l) Naprodaj polnojarmenik 55 širine, najnovejšega tipa, kakor tudi žagina oprema. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8328. Motorni čoln s 4 HP takoj naprodaj. Poizve se pri oskrbniku Športnega kluba na Ljubljanici. (1) Rheinmetall - Borsig standart ln mati portabel, pisalni stroji so prvovrstne kvalitetno znamke in se dobavijo v poljubnih barvah. Naročila sprejema D. Rovšek, Kolodvorska ulica 35/1. — Zahtevajte predvajanje strojev na domu. (1) Vrtne stole zložljive — proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telofon 2603. (1) Lokomobilo 34—40 IIP. 10 atmosfer, moderna, kakor nova, — polnojarmenik, 65 cm, — stroje za parketo in ladijski pod (Sehlffboden), kompletno venecljanko ln cirkularje proda Tovarna Odrga, p. Trebnje. (1) Elektrolux hladilnike na električni, plinski in petrolejskl pogon, prodamo po povoljnih plačilnih pogojih. Techna družba, Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 25-80. (1) »SINGER« »PFAFF« skoraj novi šivalni stroji in kolesa poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). Ure, zlatnino nudi za birmo najceneje Ivan P a k i ž , LJubljana, Pred škofijo št. 15. (1) Za birmo ročne torbice od 8 Din naprej v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 1 Kolesa 600 do 1600 Din, dve leti garancije, šivalne stroje od 1900 Din dalje dajem na obroke. — C. Kmetič, p. Dob 110. (t) »KAPPEL« PISALNI STROJI so najmoderneje konstruirani, trajni in v cenah brez konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zahtevajte neobvezno predvajanje. Rabljeni pisalni stroji se vzamejo v zameno. Samoprodaja prt tvrdki: Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44 Šivalni stroj malo rabljen, pogrezljiv, z okroglim čolničkom, ki tudi stika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyr-ševa 36. (1) moška in damska, raznih znamk, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. — Stara kolesa jemljemo v račun. — Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) Velika izbira najnovejših motorjev, dvokoles, otroških vozičkov na oljnatih ležiščih, igračnih vozičkov, šivalnih strojev in delov po najnižji ceni. Ceniki franko t »Tribuna« F. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. (1) Prodam lepo posestvo okoli 50 oralov, v bližini Guštanja, v lepi logi, » gozdom, sadonosnikom, travnikom In njivami — zaradi oddaljenosti domačije. Hišno In gospodarsko poslopje je dobro ohranjeno. — Jos. Hedl. Marenberg. (P) Kupim vilo ali manjšo lilšo B vrtom v Spodnji šiški, Rožni do lini, Bežigrad. Plačam v gotovini do 120.000 Din. Ponudbe in oplft torez po »redovnica upravi »Slovenca« pod št. »16« 8418 Kunaver Ludvik gradbeno • strokovno n» obraženi posredovalec, Ce. sta 29. oktobra 6. telefon 37-S3 • Ima naprodaj vefi Je Število parcel, kompleksov, posestev, goadov trgovskih In stanovanj' sklb hiš in vil. Poobla ščen graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.

Hiša v Kamniku! Dne 3. junija 1937 ob 8 se bo vršila pri sreskem sodišču v Kamniku javna dražba hiše r. vrtom v Kamnlku-Zaprico 34, stoječo ob glavni cesti Kamnik—Ljubljana. Cenilna vrednost 74.956 Din. Interesenti se vabijo, (p) Lepo dvosobno stanovanje takoj odtlam v I. nadstropju. Dolenjska cesta št. ?1. (č) Stanovanje lepo, sončno, dvo- ali trisobno, parlietirano — sc takoj poceni odda. Isto-tam naprodaj šivalni stroj. Gradaška ulica 8/1. (č) "Trisobno stanovanje 7. vsemi pritikllnami in vrtom oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8*09. (č) Dvosobno stanovanje podprltlično Tyr.ševa 91. oddam. (č) Hiša z gostilno staro, renomirano, dobro idočo, z vrtom in posebno zatožno kletjo, r. vsem Inventarjem In zalogo, v Ljubljani, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8407. (1) Visokopritlična hiša z gospodarskim poslopjem, vodovodom, električno razsvetljavo, velikim vrtom, na prometnem kraju, poleg državne cesto, naprodaj. Primerna za obrtnika, lesnega ali vinskega trgovca, cventuclno za upokojenca itd. Ponudbe sprejema podružnica »Slovenca« Novo mesto pod »Lepa lega« S433. Trisobno stanovanje prostorno in sončno, takoj poceni odda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. (6) SOBE Za avgust se oddasta dve veliki sobi, sedaj dolgoletni atelje na Mestnem trgu št. 20. — Vprašati: Krojaška ulica 1/11. Lepa soba se odda eni ali dvema osebama. Zrlnjskega cesta 3/II, desno. (s) Starejša gospa išče mirno, snažno sobo v bližini kopališča z možnostjo plavanja In dobro gostilne. Ponudbe z navedbo cene, po možnosti v nemščini, pod »Ruhe 270« št. 8117 upravi »Slovenca«. (s) T Gumbe, plise, entel, ažur pred tisk ln monogramp hitro Izvrši Matek A Ml-keš, LJubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) I HBHBBHHmmmbhmhbpmmihhi A IEES2SI Več stavbnih parcel v bližini tovarno »Štora« prodam. Izidor Florjan-čič, Poljane št. 4, št. Vid nad Ljubljano. (p) Prodam štiri travnike v last — v najboljšem stanju, prima sladka krma. Mar-tlnec, Ljubljana, Prule 8. Parcela prvovrstna, vogalna, v bližini Vrtače, približno 1000 m', naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8432. (P) STROKOVNJAK uporablja Mobiioil K vsaki dvo- in petliterski ročki dobite bon za tako zastavico. • Okrasite tudi Vi Vaše vozilo z znakom strokovnjaka! • Natančnejše pri naših preprodajalcih. Parcela v Kranju na najlepši legi, ca. 3000 kv. metrov — naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod 8419. Parcelo 1300 m!, pod Rožnikom, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8416. (P) Tri travnike goveja mrva, lopo ležeče, poconi prodam — lahko knjižice. Ljubljana, Rimska 9/11, vrata 16. (p) Parcela v industrijski četrti za tovarno kleja, ob Pokopališki cesti, tik šmartln-ske ceste, 3600 ', napro daj. Naslov v upr. »St.« pod St. 8168. (P) Rentabilna hiša v popolnoma dobrem stanju, v Ljubljani, z vodno močjo in hipoteko Din 300.000 — takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8420. (p) Ugodno naprodaj hiša z vsem gospodarskim poslopjem. Vodnikova cesta 23, Zg. Šiška. (p) Arondirano posestvo 42 oralov, južna lega. hiša, moderno gospodarsko poslopje, gozdovi, njive, travniki, sadonos-nlkt, v neposredni bližini Maribora (13 km), od šole in cerkve pet minut, s celokupnim Inventarjem takoj naprodaj. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 176/kr. (p) Majhno posestvo 4 orali, s sadovnjakom tn vinogradom, pol ure od Celja, prodam za 30.000 dinarjev — tudi za hranilne knjižice. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (p) mm Mizarsko delavnico uporabno tudi za drugo obrt, oddam v Kamniku. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8292. (n) Mnogo ceneje in boljše si nabavite vse vrste oblek tn perila pri Presker, Sv. Petra c. 14. IE5S20! Hiše, parcele vseh vrst, kupite alt pro-daste najugodnejše potom pisarne Adamič • LJubljana, Gosposvetska 8-II. Telefon 32-86. (p) Zahvala Neizmerno potrti se najlskrenejo zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali in sočustvovali y, nami oli težki izgubi naio nad vso ljubljene hčerke in zlato sestrice, gospodično Gantar Danice Zlasti se prisrčno zahvaljujemo preč. gg. duhovnikom, g. dr. Del-Cottu in vnem gg. zdravnikom v bolnišnici 7,n. vos trud, da bi nam ohranili drago hčerko pri življenju, g. direktorju J. risani In profesorskemu zboru zr udeležbo pri pogrebu, g. dr. Klinurju, stolnemu župniku, g. Stanovniku, profesorju verouka, za nad vso ginljlv in globoko v srco sogajočl govor, njeni roučenki za ginljlv govor, vsem njonim součenknm 7.11 mnogoštevilne obiske in prekrasni venec, višji stolni dijaški kongregaciji, kakor tudi vsem, ki so nam stnll na strani ob težkih urah in darovali krasne vence in šopke. Končno se zahvaljujemo vsem. ki so drago pokojnleo spremili k večnemu počitku. Vsem še enkrat Iskrena hvala in Bog plačaj! V mnoge slovenske druftne Klavirsko harmoniko 96 basov — zelo poceni proda: Viljem Zabukovec, Lož. (g) Zelja, da fotografiramo vedno bolje, enostavneje, je pač tako stara — kot kamera sama. Posrečilo se je pa nekaj čisto posebnega: »KODAK« JUNIOR 620 s sprožilcem na kameri. Kako enostavno sedaj fotografirate! Obe roki držita aparat, kazalec desne roke samo nalahno pritisne na gumb. Tako tudi pri daljših trenutnih posnetkih ne rabimo stojala. Nevarnost dvojnih obrisov je takorekoč izključena! Različne izdelave — Zahtevajte ponudbe od Vašega fototrgovca ali naravnost od KODAK, D.S.O.J., Zagreb, llica št. 24 « prihaja ,, Slovenec" neprekinjeno ie nad 50 let To je dokaz dveslobe do starega prijatelja % daupanja u njegovo zanesljivost. Zahtevajte .Slovenca' na ogled tudi Vi m pišite na naslov: Uprava Slovenca, Kopitarjeva ulica 6. Ljubljana. Te»" n« »more nltiCei Zamenjavamo ture plošče, gramofone, I radio aparat« lano-I ve proti primernemu I doplačila. Različni gramofoni popolnoma novi, zelo primerni za gostilno, kakor tudi gramofonske plošče poceni naprodaj pri špediciji Ranztnger, Masa r»k©va cesta 19. (g) SVINJSKO NAST listo, specialno rafinirano. soljeno slanino, krušno slanino, kakor tudi vse mesnate izdelke najboljše kakovosti dobavlja po najnižjih dnevnih cenah PREDOVIČ ?Jr Beograd Zahtevajte ponudbe! Brafe JugOVUa 17 Veltha izbiro KOlCS „Diirkopp", „Torpedo" itd. po najnižjih cenah „tehnlh" J. DOllf &I ^ Ljubljana - NlKloSlčeva cesla 20 Največia zaloga tenis raketov, nogometnih žog jn p otreb ščin. u ž b a stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo in črkoslikar LJUBLJANA Gooposvetska c. 16 (pri Levu). Zahtevajte povsod naš list! Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7 I nudi za vloge popolno varnost in jih obrestuje po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge so vsak čas v'celoti na razpolago. - Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, zaznambo na plačo itd. po nizki obrestni meri. Za Din 40-— oblice dvojnike (DoppelhoDel) od 42-61 mm ter razno drugo orodle po zelo nizkih cenah nudi Stanko FlorjaniU ieleznma Resljeva 3 (Vbod skozi dvorišče Vis a vi a Mecll«. Zanki Kadar Te vročina muči, si pa Joghurta naroči. Pokromanje, poniklanje, posrebrenje, pomedenje, pobakrenje, moderno patiniranje prevzame po nizkih cenah ln dobri Izvedbi »Ruda« Melje, Trstenjakova St. 5 (pri prevozniku) ln zbirališče : Trgovina Frank, Frankopanova 16, Maribor Zakaj neki poje... CREME ker si ie prej oiacil kožo z NIVEA... Pred namilanjem nadrgnite kožo dobro z Nivea, ker se potem lahko brijete hitro, ugodno In brez bolečin. — NIVEA onemogočuje. da bi Vam koža razpokala ali da bi Vas pekla. Toda samo krema NIVEA vsebuje EUCERiT, ki le najboliše okrepče-valno sredstvo za kožo. — Vedite, da ni ničesar, kar bi bilo »boljše" ali vsaj „enako dobro". — Za potovanje ročne kovčege, torbice, nahrbtnike Itd. v veliki izbiri priporoča IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1) Dražba reclitet občine TROGIR v Dalmaciji se bo vršila 16. junija 1937. ob 9J/2. uri predpoldne pri sreskem sodišču v Trogiru, soba št. 48. Prodajala se bodo zemljišča in lepe stavbene parcele ter palača, ki leži na najlepšem mestu v Trogiru in je pripravna za hotelski ali kavarniški obrat. Palača je sodno cenjena na Din 4,635.418.— in znaša najnižja ponudba Din 2,318.209.—. Informacije daje Banovinska hranilnica v Ljubljani Zahvala Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so se nas ob priliki smrti naše ljubljene mame, babice, gospe Adele Kabaj spomnili z izrazi iskrenega sožalja, jo spremili na njeni zadnji poti in poklonili vence in cvetje ter se je spomnili na katerikoli način. Zlasti se zahvaljujemo g. dr. Vilku Špornu, ki je bil vedno ob vsaki uri pripravljen lajšati trpljenje naši mamici. Iskrena hvala našim sostanovalcem, ki so nam s svojo požrtvovalnostjo in dobroto pomagali v teh težkih dnevih. Bog plačaj vsem! Ljubljana, dne 27. maja 1937. Žalujoči ostali. Krasne gozdne parcele večje in manjše, v izmeri cca 50 ha, se bodo prodajale na prostovoljni javni dražbi dne 6. junija ob 3. uri pop. v Sodražici 50. Plačilo na knjižice in proti gotovini. Pol deleiti, pralni po Din 8 - pri Trpinu, Maribor, Velržnfsha 15 Šivalni stroji „Adier pri raznovrstna «. damska in moška ROlCSO najceneje Peteline, Ljubljana ob vodi blizu Prešernovega spomenika. ■»■■■■■■■■naaHi^BmuaBBmB Zahvala Za vse izraze sožalja ob smrti našega ljubljenega soproga, očeta, gospoda Josipa Kraliica zvaničnika državno železnice se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, uradništvu Direkcije drž. železnice in vsem stanovskim tovarišem, kakor tudi vsem sostanovalcem mestnih hiš na Vodovodni cesti. Ljubljana, dne 26. maja 1937. Žalujoči ostali. Zahvala Ob bridki smrti naše dobre matere Neže Zakrajsek smo dobili toliko dokazov ljubeznjive naklonjenosti od svojih prijateljev in znancev, da nam je bilo v veliko tolažbo. Zato se vsem in vsakemu posebej piav iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo vsem čč. gg. duhovnikom, ki so mater obiskali v njeni bolezni, s čimer so jo tako vidno razveselili, za njih udeležbo pri pogrebnih obredih v Ljubljani in Preserju, g. prof. dr. V. Fajdigi in g. P. Odilu OFM za lepa cerkvena govora, dalje g. županu dr. J. Adlešlču za udeležbo pri pogrebu, g. župniku Peršlču za njegovo ljubeznjivost do pokojne matere dolga leta., vsem darovalccm vencev, vsem društvom župnije Sv. Cirila in Metoda in župnije v Preserju za tako številno udeležbo pri pogrebu, gospej Eppiehovi in g. Langusu za poslovitveni nagovor ob grobu, odbornikom in uradništvu Rafaelove družbe, g. upravitelju preserske osnovne šole za udeležbo šole, posebno g. dr. Suharju za njegov ljubezn.iiv trud, da bi bil rešil življenje pokojni materi, in vsem udeležencem pogreba v Ljubljani in Preserju. Posebno iskreno se pa zahvaljujem celi moji župniji, ki mi je v teh bridkih dneh dala toliko jasnih dokazov odkrite ljubezni in naklonjenosti in se zgrnila okrog mene v moji žalosti kot dobri otroci okrog svojega očeta in vse žrtvovala in vse storila, da bi me tolažila. Za to ljubezen sem ji pa posebno hvaležen in se vsem prav iskreno zahvaljujem. Bog plačaj vsem skupaj! Ljubljana, New York, Cleveland, Chicago, dne 26. maja 1937. O. Kazimir Z a k r a J š e k OFM v imenu sestre Ivanke in vseh bratov in sestra v Ameriki. Rudolf Timmermans: Junaki iz Alcazarja Tedaj prihrumijo miličniki. Tak—tak—tak—tak — regija strojna puška. Tedaj se ustavi. Naboji ne drči jo dalje. Caramba! Ta vprav zdajle k Juan je že potegnil samokres iii strelja z njim na rdeče. Jaimc popravlja strojno puško. »Končano k Spet zarožlja stojna puška in zdaj gladko teče. Miličniki so popadali na tla in streljajo. Neki častnik spet vstane in zdrvi naprej, klicaje druge za seboj. Drugi mu sledijo. Strojna puška kosi. Tudi z drugih oken pokajo streli. Rdeči se obrnejo; najprej se jih umakne nekaj, nato se poženejo vsi v beg in častnik jih zaman skuša ustaviti. Vsi bežijo nazaj in marsikdo ne dospe več na svoje staro mesto. »Caramba! To je bilo pa svinjsko delo,« pravi Juan in izpljune pesek in umazanijo, ki mu je pri-frčala v usta. »To je bila mina; tretja. Vidiš, da je bilak »A se je prezgodaj razpočila. Ce bi bili rdeči imeli več časa, da bi bili dalje izkopali rov, l>i se bila prav pod nama razpočila. Le oglej si to žrelo tam spredaj! Ondi bi bila dobila oba dovolj prostora in le marsikaj drugega iz Alcazarja. Dozdeva se, ko da hočejo rdeči danes na vsak način izsiliti padec Alcazarja. Spet in spet naskakujejo, zdaj na vzhodu, pa na severu, na jugu. Medtem pa laja sovražno topništvo in seganja branilce iz postojank nazaj v kup grušča severne fronte. Mahoma umolknejo nato baterije in isti hip spet naskočijo oblegovalci. A branilci so vedno v pravem času na mestu. Rdeči se bijejo in naskakujejo ko norci. Strašna je ta bitka za može iz Alcazarja 1 Že sedemdeset dni so zaprti v trdnjavo, prestali so tisočero pomanjkanje, njih telesa so oslabljena. A šiloma zberejo vse svoje moči. Zdaj je boj za vse, za uspeli, ki bo krona teh sedemdesetih dni. Več ur traja bitka. Francisco beži z Bernardom in nekaterimi tovariši v neki »postojanki« med razvalinami. Pisatelj se pogovarja s podpolkovnikom Tello, vrhovnim poveljnikom toleške fronte, po osvobojenju Alcazarja. Njih obrazi so umazani od prahu in blata. Oči se jim vročično svetijo nad vdrtimi lici. Tako utrujeni, tako strašno izmučeni so. »Roke, roke,« misli Francisco. »Komaj jih morem še iztegniti, komaj držati puško. A ne sme jih povesiti.« Zabičava si v glavo: »Moram! Vzdržati! Moram!« Iu strelja v nasprotnike, ki naskakujejo Alcazar. Komaj da se še zaveda, kaj počenja. Ve le to: tiste, bližajoče se, temne točke, tiste množice ne smejo priti semkaj, sicer je se izgubljeno. Lo kar naprej, kar naprej! Težko, divje diha, sunkoma lovi sapo. Lasje se mu sprijemajo na čelu. »Križ božji, kako dolgo še?« Rdeči streljajo in naskakujejo z besno zagrizenostjo. Toda obleganci jih ne pustijo skozi, z velikimi izgubami se naskoki spet in spet izjalovijo. Pitka valovi sem in tja. Slednjič — krog poldneva, popustijo napadi in zamro. Šest ur je trajala bitka. Sovražni topovi pošljejo še nekaj granat semkaj, ki jih straže s klici pravočasno naznanjajo. Potem dospe drugo, odrešilno obvestilo: »Sovražni topovi se umikajo po cesti v Azucaica—Mocejon.« Kmalu nato pa drugo sporočilo: Na severovzhodu je videti čete. Naše čete! Maro-čane in legionarjek Resnično — z daljnogledom je že moči dobro razločiti uniforme. Branilci so preveč izmučeni od dolge, težke bitke, da bi se mogli glasno veseliti, a veselje jim zašije na obrazih in v očeh. nnt era « o o 2L B — o Q S.B 0 g 2'. 5 čr-o E . * S £ 0) D- 5' ® 5" o < <0 (5 « « «> n p p a □ 2 5"t>r_ V) l-S-H S S S«' ^ B B 1 m n » 2 S 8 S s. 2 o o g ; o o ° 0 ap? a a S • • • >111 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Celi Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčiž,