I
, b> 5 /+ A
O 10<
JliNlC.
p . p •
Primorski
Kina nh*,„,_^
E
«i!
i««J
neviuk
<p5S?'rBupp0r Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 36 (9948)
TRST, nedelja, 12. februarja 1978
»tavf1 " Predsednik vlade Giulio Andreotti je posvetil včerajšnji dan rid, S,lsPodarskega programa nove vlade, ki ga bo v torek zvečer tto Predstavnikom političnih strank. Dokument je sad številnih po-I saj so prvi osnutek izdelali pred približno mesecem dni, nato tjjj fk dopolnili s prispevkom drugih strank. Dokončni osnutek je 'i»Vj ^»dreottija in njegovih sodelavcev dokajšnji napor, še pred I«j”,9? govorijo o vrsti šibkih točk, ki jih gre pripisati predvsem ilji, RRn' formulacijam. Kakor koli že, bo imel Andreotti od torka Bim,1?*® dvostranskih sestankov	~	:
.	................... bolj spanju točk pogajšnj. Kr-
ščanska demokracija bo skušala
tc!F«a„7' *a rešitev programskih
Ostanek
o radiu
H i avniki političnih sil, karte-®brazložiI svoj osnutek sti i lih.1’1'4 vlade se bo- sestal tu-( «»nen- ci’ ki b,'d« povedali svo-dJ* ? Programu, saj se še jji- »|, -eK°iično umaknili iz pcga-)jiS J, j Več, prav včeraj so izja-,/i***' pripravljeni dati svoj
i
>$	stranke čedalje bolj
> ' vl^htevaj° čimprejšnjo re-ff' a<ll>e krize in prav zato
t
o1'
!['" televiziji
f ItUj,	•
<t Va za etnične in jezikovne j f	manjšine
j» %ENCE — Včeraj se je na ’fttoskanskega deželnega ' jt S^^JučUo zasedanje pred-Hih °V dežel, predsednikov de-^ sli ??borov za radictelevizij-r StL- in funkcionarjev RAI.
P* HoteJ* t°e'ke razprave so bile eti %, j ’zijsl<a reforma, ustano-, j* \ . retJega televizijskega om-H R Ureditev zasebnih radij-(• V r/elevizijskih postaj.
(j!i Hej^čnem dokumentu udele-f ™L drugim zahtevajo čim-V H n. odobritev triletnega na-lk»' %vtijh 'n dokončno določitev f *. p|„, dolžin za tretje omre-
e zasebnih oddaj so ude--1* H ... RraZib zaskrbljenost za-p ,eovega neurejenega boho-
l Rua radiotelevizijska slu-Hatv “o morala zagotoviti vsa 28 zaščito etničnih in je-
#	v h 'Oanjsm.
________________
#	S» V t
'H Anj Predsedstva vlade, %l ''dreotti v četrtek ali petek i r Seui?®n° sej« predstavnikov "" ' o „ 'a strank, da bi se pome-!*6 r°8ramu.'Naslednji teden fs*-ra k ^nc'reo^* ’n predstav-
na vsak način preprečiti bistvene spremembe in novosti: nekatera ministrstva bodo namreč morali odpraviti ali pa jih združiti z drugimi. Omejiti bodo morali tudi število podtajnikov, saj jih je sedaj izredno veliko. Vse to lx> za kr-ščansko demokracijo zelo boleče.
Nikakor ni naključje, da je podtajnik KD Galloni govoril o potrebi po večji učinkovitosti in izrazil upanje, da se predstavniki posameznih demokristjanskih struj ne bodo preveč kregali med seboj. Ofnehil je tudi možnost, da v vlado stopijo tudi izvedenci ali pa nekateri politiki, vendar ne kot predstavniki strank. Nihče pa ne govori več o «skupini garantov* (predsedniki parlamentarnih skupin), saj bi lednje morali nadomestiti tako imenovani izvedenci, ki pa ne bi bili demokristjani.
Kar zadeva vprašanje referendumov, ki nikakor ni drugotnega pomena, pravi Andreotti, da ima rešitev tudi za to: državljani naj bi šli na volišča samo za referendum o javnem financiranju strank, medtem ko bi druge preprečili s spremembo zadevnih zakonov. Ostaja vprašanje šolava, o katerem se bodo morali izreči volivci, ali pa ga bodo rešili v parlamentu. Gre za pereče vprašanje, vendar pogajanja, ki so v teku, kažejo na možnost pozitivne rešitve; zakon bodo odobrili kljub demokristjanom, ki bodo glasovali proti, ne da bi pri tem izvajali obstrukcionizma.
Vladna kriza je torej vse prej kot rešena vendar izražajo Andreottijev) sodelavci dokajšen optimizem. čeprav je največja neznanka zadržanje krščanske demokracije in njeni notranji boji. Z največ nezaupanja gledajo na dorotejce, Do-nat Cattina in fanfanijevce. Možno je namreč, da se med temi u-stvari zavezništvo zarad; izključitve ekaterih njihovih prijateljev iz vlade. Zavezništvo nezadovoljne žev bi utegnilo povzročiti predsedni-
ku Andreottiju dokajšnje preglavice, morda bi ga lahko celo zamenjali.
Naj: »menimo še izjave komunista )*aca!usa, ki je v nekem intervjuju dejal, da ni nikjer rečeno, da mora,jo biti ministri izključno demokristjani, teniveč da bi jih bilo treba zbrati na phdlagi njihove strokovnosti, moralnosti in lojalnosti do novih političnih linij. Zato so komunisti nakidnjerii morebitnemu vstopu izvedencev v novo vlado.
V CANDIDA CURZI
Pojasnilo Farncsinc
RIM — V zvezi z nekaterimi komentarji, ki so se pojavili v italijanskem tisku glede povezav med
pogovorom zunanjega ministra For-lanija ž ameriškim veleposlanikom v Italiji Gardnerjem in pogajanji glede vladne krize, je tiskovni urad zunanjega ministrstva obiavil izjavo, v kateri pravi, da so te govorice brez Sleherne osnove. Sestanek med Forlanijem in* Gardnerjem sodi v okvir normaine dejavnosti zunanjega ministrstva.
RIM — Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe v podjetju Alfa Romeo, ki so jih prejšnjo noč razbili na pobudo Intersiivla in podjetja, se bodo nadaljevala jutri. Zvezni tajnik kovinarjev Silvano Veronese je, v tem ko je poročal o obnovitvi pogajanj, poudarit, da bodo najbrž premostili zastoj, do katerega je prišlo v petek.
PO SREČANJU STA DALA SPLOŠNE, A OPTIMISTIČNE IZJAVE
^Morski DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, ujegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je Urtjtf v tiskarni «Doberdob» Sovcu pri Gorenji TrebuSl, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
ANDREOTTI BO V TOREK IZROČIL STRANKAM PROGRAMSKI DOKUMENT
Stranke levice odločno zahtevajo čimprejšnjo rešitev vladne krize
Ni tedna bo predsednik vlade sklical skupno sejo predstavnikov šestih strank - Največ Varnosti za Andreottija prav iz vrst njegove stranke ■ KPI ni proti vstopu tehnikov v vlado
V Salzburgu se je Sadat srečal tudi z vodjo izraelske opozicije Peresom
SEVERNA ITALIJA ŠE VEDNO V KLEŠČAH SLABEGA VREMENA
SNEŽNA UMA TOKRAT NI PRIZANESLA DEŽELI FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI
Dramatično stanje v Karniji, onemogočen dostop v Rezijsko dolino in na Nevejsko sedlo - Zastoji v prometu na vsem alpskem območju Pri Comu se je pod težo snega udrla lopa in ubila 12-letno dekle
VIDEM — Izredno snežno neurje je skoraj v celoti ohromilo hribovita območja Furlanije - Julijske krajine. V celoti je zamrlo gospodarsko življenje, učilnice so prazne, položaj v prometnih zvezah je kritičen.
Stanje je postalo v zadnjih včerajšnjih urah kar dramatično v Karniji iri je tolmeški župan oklical izredno stanje in prosil za pomoč vojsko. Nepretrgoma sneži že 30 ur; snežna odeja je v večini krojev presegla poldrugi meter, tako da so vse ceste v karnijske doline neprevozne. Številne strehe so se udrle pod težo snega, najholj zaskrbljujoče pa je stanje v montažnih hi-
šah, kjer le neprestano kidanje snega s streh preprečuje uničenje teh trhlih bivališč. Novozapadli sneg je sprožil celo vrsto snežnih' plazov, predvsem na cesti za Prelaz Maurla. Plugi cestnega podjetja ANAS niso več kos težki nalogi, saj snežna odeja napreduje od sedmih do desetih centimetrov na uro, močan severni veter pa sproti nanaša nove zamete.
atFukturo. Gre ža eno naj-
A \i„	v
$ ^	""»»n..,..umi,mu...............iiimumiumm..ii.imimiiiimi.«ii.i.iitiHim.i....i»i...iiii.imiH.»ii.i.i..mii».i.»*««fMmmmi.ii«!ii»
SV0B0DILN0 GIBANJE ZIMBABVEJA AHTEVA 00 EVROPE VEČJO POMOČ
^tednik «patriotske
^ Mujiak v Italiji
i?n
f
ŽF
V
f
k '‘hi ^ *°boroženi spopadi v AliUi? vladnimi četami Ja-H a in osvobodilnim giba-^ bodo prenehali vse do-ujili H® bomo dogovorili o bo-i vCtr°ju države.* Tako je ,v Kltna^njo tiskovno konferen-1% fU deJal sopredsednik «pa-Wj°°te» in predsednik ene-
Ht^L _m_____• ..7AMTT*
^ll)'79bvii^Veh, gibanj, «ZANU» j t ^ il . e afriške narodne zve-, Htijo tvorita, Robert Magube. * Prišel po pogovorih z - j* Vnanjim ministrom 0-$ h'1 D« 7. ameriškim predstavni-r ?. Ji	Youngom, s kateri-
^alti riskreno in prija-^.»r^anjal mnenja*. it, Nba ,'zhodišče isto — ostra v 3a Rasističnega režima Jana „ Se v možnih rešitvah pri-7- hodilnega gibanja svo-iRitnjRbabveja na eni strani d , . in ameriški posred-^ je * ^ P^cej razhajajo. Mu-
tLiU ^ tako na "Malti kakor v r?V RPal stališča enotne «pa-iahtl °nte*> ki za črnsko ve-^ nRa ne samo nekatere po-
Ntv9*n^Ce’ temveč tudi nad-
'li\ al VOjsko in
iR in^iapodarstva. Velika Bri-zagovarjajo posto-l,rtlaD d oblasti od bele manj-! ^»V^HHorodce, v času «med-1.RN R naj bi mir jamčile si-ipei’ 'aa° pa naj bi začasno Hr ,Rbni britanski odposla-»iR^^bodllno gibanje od-
iSr^.b>vobodilno gibanie izro-o f He ’ se dejansko, preda-v ra si stom*, je zato stvar-'%Ui«imu ugotovil Mugabe,
JOc se na več primerov
širom po svetu, ne polaga preveč zaupanja v mirovne sile OZN. Odstop ter odhod rasista Smitha in razpust sedanje vojske so zatorej po mnenju »patriotske fronte* ne-obhodno potrebni, če bi hoteli v sedanji Rodeziji, bodočem Zimbabveju, resnično vzpostaviti mir.
Poleg orisa trenutnega stanja v zatiranem Zimbabveju pa ima Mugabe jev obisk v Rimu še drug, prav tako pomemben namen. Zahodnoevropske držttvč so namreč podpor« žlrtibnbvijskerttu osvobodilnemu gibanju prečesto izražale zgolj z načelnimi izjavami, medtem ko so sodelovanje na gospodarskem in trgovskem področju raje preusmerjale k rasističnima Rodeziji in Južni Afriki, politiko katerih so sicer Uradno obsojale. Podobno
a
kritiko na lačun' razvitega dela sveta je že konec prejšnjega leta delegaciji evropskega parlamenta izrazil drugi sopredsednik »patriotske fronte* in predsednik «ZAPU* (Zimbabvljske afriške ljudske zveze), drugega gibanja, ki jo sestavlja, Jošua Nkomo. Mugabeju je italijanska vlada zagotovila, da »bo ‘i naklonjenost ji pregledala* njegove predloge o humanitarni pomoči zimbabvijskemu osvobodilnemu gibanju, predvsem pa se bo zavzemala, da bi se pogajanja z Veliko Britanijo uspešno nadaljevala. (bp)
Na sliki sopredsednik »patriotske fronte Zimbabveja* Robert Mugabe med včerajšnjo tiskovno konferenco v Rimu. (Foto ANSA)
Nič boljši ni položaj v drugih krajih videmske pokrajine. Še vedno je pretrgan mednarodni cestni promet z Avstrijo po tabeljski cesti. Na klancu pri Dunji je obtičalo 20 tovornjakov in prikoličar-jev ter nad sto avtomobilov. Goseničar cestne policije je skušal odpreti pot vsaj za osebni promet, a mu ni uspelo zaradi težkih tovornjakov, ki so popolnoma zaprli cestišče.
V	Trbižu je snežna odeja presegla 160 cm, pri Belopeških jezerih je v 24 urah zapadlo kar meter novega snega, kljub temu pa je možen dostop z osebnimi vozili na Kokovo in v Rabelj. Nevejsko sedlo pa je popolnoma odrezano, saj sta cesti iz Kluž in Rablja v smeri tega zimskošportnega središča neprevozni.
Prav tako je odrezana Rezijska dolina, zaradi zemeljskega plazu in obilice snežnih padavin. Terensko vozilo karabinjerjev je včeraj l>o-skušalp prodreti v bolj oddaljene vasi Rezije, a je nemočno obtičalo v globokem snegu.
Nekoliko boljši je položaj V Na-diških dolinah, kljub temu pa poročajo o prekinjenih vezah in o odrezanih vaseh. V Dolini Kamahte je v včerajšnjih večernih urah divjal pravi snežni vihar.
V	pordenonski pokrajini je še vedno neprevozna cesta v Valcellini. V snegu so obtičali številni avtomobili, do sedaj pa nimamo nobenih vesti o žrtvah, saj je kot kaže vsem uspelo pri pešačiti do prvih zaselkov. Gasilci in reševalci pa so 0-praviti pravo zimsko turo (16 kilometrov) da so dosegli Barcis in nudili pomoč 12 delavcem tamkajšnje električne 'centrale. Na poti so našteli kar sedem snežnih plazov, ki so ta i>ohod d0 skrajnosti otež-kočili.
Prav plazovi so eno izmed najbolj dramatičnih dejstev in bi lahko v prihodnjih urah do skrajnosti poslabšali položaj, saj je novozapadli sneg puhasti pršič, ki se ne o-prijema na podlago in ga veter nanaša v zamete.
Snežna ujma je Pa za marsikaterega šolarja predstavljala podaljšanje zimovanja. saj so morale nekatere šole od|>ovedati povratek iz zimskošportnih središč in bodo tako za kak dan podaljšale svoje »počitnice*. Kot poročajo je v vseh krajih dovolj hrane, težave so le pri oskrbi s kruhom.
Podobno stanje kot v Furlaniji - Julijski krajini je v Venetu in v Poadilju, kjer so najhujše težave v prometu. Popolnoma odrezana je Gortina D'Ampezzo in številni gorski kraji. Drugod po severni Italiji se položaj postopoma izboljšuje, v Padski nižini v gorskih predelih
pa je nespremenjen. V Barziu (Como) je sneg terjal tudi mlado življenje, 12-letnica se je zatekla pred sneženjem pod neko lopo, ki se je zrušila pod težo snega.
O drugih žrtvah za sedaj ni vesti, obstaja pa bojazen za vse avtomobiliste, ki so s svojimi vozili obtičali v visokem snegu in o njih ni še poroči!.
Kot rečeno se v nižinskih predelih severne Italije položaj postopoma izboljšuje. Liguriji pa po sneženju preti nova nevarnost. V Genovskem zalivu divja silovito neurje, južni veter je včeraj presegel hitrost 70 kilometrov na uro, morje pa je doseglo 8. stopnjo jakosti. Zamrl je ves pristaniški promet, zamude pa so tudi v železniškem prometu, saj je prevozen samo en tir,
ker zunanjega izpodjeda razbesnelo morje.
Meteorološke napovedi za prihodnjih 24 ur pa niso obetajoče, saj vremenoslovci ne predvidevajo bistvenih sprememb, slabo vreme se bo torej še nadaljevalo z vsemi nevšečnostmi in nevarnostmi.
Pozno zvečer .jo prišla vest, da je snežni plaz zasul nekega 16-Iet-11 e ga mladeniča v kraju Pontera di Seren del Grappa. Na kiraj nesreče so se odpravile gorske reševalne ekipe in gasilci. Upanja, da bi rešili neznanega mladeniča so minimalna, (voc)
RIM — Italijanski zunanji mi nister Arnaldo Forland je na Far-nesini spirejel izraelskega veleposlanika Zeeja Seka.
flllll„|im*llll„MHIIIII„lllllll»lli,limiH<HIIHIMIHMMHIHniinillll„IIVU«ll|ll«llllll„tllllllllll„lllll„llimil,
OKREPILI NAJ BI ČETE V OGADENU
Na poti v Etiopijo še 6.000 Kubancev?
Forlani je obsodil sovjetski poseg na ^afriškem rogu»
ADIS ABEBA — Diplomatski krogi navajajo, da se etiopska pro tiofei.ziva v Ogadenu nezadržno stotin j uje, spričo česar se morajo somalske čete polagoma umikati. Mengistujeve sile naj bi ob zaslombi kubanskih in deloma sovjetskih prodrle že do Adigale na ž.eleznlšsi progi Adis Abeba - Dž buti samih sto kilometrov od meje z mlado državico. Ka jugu pa so menda E
opci zasedli ozemlje okoli mesta Harar.
Adisabebške oblasti so sporočile, da . e je somatska redna vojska po-
aknila na vzhodu do 700 in na jugu do 'N) km globoko v Etiopijo,, pri čemer se je predala strašnim pokolom civilistov. Et:opska vlada je kljub vsemu prepričana, da bodo njeni vojaki s pomočjo »prijateljskih revolucionarnih* držav kaj kmalu zmagali in potisnili Barreje-ve rapadalce nazaj čez mejo. So inalski predsednik je predvčerajšnjim prvič javno priznal navzoč nost svojih čet v Ogadenu (poprej je vselej govoril samo o borcih Fronte za osvoboditev Zahodne So malije, katere obstoja pa Etiopci ne priznavajo).
V Mogadišu napovedujejo, da bo konec meseca dopotovalo v Oga den 6.000 novih kubanskih moči. Navzočnosti Kubancev v Adis A-bohi ne zanikajo in celo nagla sajo, da je v Etiopiji trenutno tudi 37 kitajskih zdravnikov, čudno, ko pa pekinška vlada mežika Somaliji. V Mengistujevem režimu t rdi sicer maraikr i ni v redu, tako so npr. zagonetne okoliščine, v katerih je odstopil etiopski veleposlanik
v VVashingtonu Mandefro, ki se ne mara vrniti domov, ampak hoče ostati v ZDA.
V okviru mednarodne polemike glede odgovorno:'i za kritični položaj na «af riškem rogu* je ital i jan skl zunanji minister Foriani v včerajšnjem televizijskem intervjuju obsodil sovjetski (in kubanski) poseg ter odločno zatrdil, da Zahod nikakor ne bo dopustil «zaprtja» strateško in gospodarsko nadvse pomembne pomorske relacije čez Rdeče morje, (dg)
SALZBURG — Posredovanje avstrijskega kanclerja je bilo uspešno: egiptovski predsednik Sadat in vodja izraelske parlamentarne opozicije Peres sta se sešla včeraj v salzburškem gradu Kless-heim. K srečanju je odločilno pripomogla tudi Bela hiša, vsaj po zatrjevanju dunajskih političnih krogov, in pristanek izraelskega premiera Begina, katerega je o načrtu Kreiskega obvestil Peres. Egiptovsko - avstrijski pogovori najprej, nato pa še egiptovsko - i-zraelski, so se tako zavlekli, da je Sadat odpotoval v Romunijo s precejšnjo zamudo, ki se je zaradi slabega vremena še povečala, saj je osebno letalo egiptovskega predsednika lahko pristalo šele v Con-stanci ob Črnem morju. Zato so uradne pogovore med romunskim in egiptovskim predsednikom prenesli na danes dopoldan, medtem ko se bo že proti večeru Sadat sestal s francoskim predsednikom Giscard D'Estaingom. Z nekaj-rnvrr. jutrišnjim obiskom v Italiji in Vatikanu pa bo egiptovski predsednik zaključil svoje potovanje.
O vsebini pogovorov sta tako, Sadat kakor Peres zelo malo povedala, izjavila sta le, da sta nadalje razvijala v Jerrzalemu zastavljene teme. še bolj pa jih nameravata poglobiti 'na ponovnem srečanju, tokrat v Kairu, kamor je egiptovski predsednik povabil vjidjo izraelske laburistične stranke. Kliub zadržanosti pa sta Peres in Sadat izražala precejšen on-timizem glede možnosti p nadali -njem poteku egiptovsko izraelskih pogajanj,
Obisku egiptovskega predsednika so romunski dnevniki posvetili veliko pozornosti, obenem pa so še enkrat poudarili romunsko stališče do rešitve krize na Bližnjem vzhodu,
Svoje nemoči v odnosih do Izraela zaradi nasprotovanja v arabskih državah naj bi se zavedel tudi Sadat, ki načrtuje krajše potovanje po nekaterih državah, med katerimi naj bi bila tudi Sirija. Tako zatrjuje kuvajtski dnevnik «A1 Siasa*. ki egiptovskemu predsedniku pripisuje namen, da bi hotel spet zediniti sprte arabske vrste. Medtem pa se še niso polegle govorice, ki krožijo tako v Izraelu kot v Egiptu, nikjer pa jih uradno niso ne potrdili ne zanikali, da se bodo v ZDA srečali Carter, Begin in Sadat. Vesti o vseh teh potovanjih in srečanjih pa lahko pomenijo le, da je d0 končnih 'mirovnih pogajanj za Bližnji vzhod pot še zelo dolga, (bp)
Na sliki egiptovski predsednik Sadat (desno) ob prihodu v Salzburg, kjer ga Je pričakal avstrijski kancler Kreiskv. (Telefoto UPI - ANSA)
Sodstvo in družba
•iiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
DOLANC V BUKAREŠTI
Istočasno se v romunskem stavnem mestu mudi tudi egiptovski predsednik Anvar Sadat
BUKAREŠTA — Na povabilo generalnega ‘-ekratarja romunske ko munistične partije Nicolaa Ceau-sesca se mudi v glavnem mestu Romunije delegacija komunistične Darije Jugoslavije, ki jo vodi se-krit r izvršnega komiteja CK ZKJ .itane Tolanc in v kateri sta še član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKT Dragoljub Stavrev in načelnik oddelka za mednarodne o Jnose predsedstva CK ZKJ Vladislav Obradovič
O srečanju med Dolancem in Cea.isescom ni bilo še izdano nobeno uradno sooročilo, v mednarod nih i lomatskih krogih pa mu ro-svečajo veliko pozornost predvsem
zaradi istočasnega bivanja v Romuniji -egiptovskega predsednika Sadata, kamor je dopotoval na svoji evropski turneji, med katero je že obiskal Zahodno Nemčijo in Av..tri >, iz Romunije pa bo odpotoval še v Italijo. Prav zaradi sočasnosti 1 ivanja Sadata v Bukarešti se v mednarodnih diplomat skih krogih utrjuje prepričanje — ki ga v svojih včerajšnjih vesteh posreduje italijanska tiskovna a gencija ANSA — da Dolančev obisk presega okvir romunsko-jugoslo-vanslrih odnosov in da ga je mogoče tolmačiti kot namen Jugoslavije, da se angažira v kompleksni diplo-. ir.tski akciji za rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Minil je že teden dni, odkar so običajni fašistični pobalini pretepli slovenskega dijaka Aleksa Mazzuc-co, preiskava pa je obtičala na mrtvi točki. Kot običajno, bi lahko rekli, saj se dogaja vse prepogosto, da ostanejo fašistični avtorji nasilnih dejanj nekaznovani. Še zlasti v zadnjem času, ko demokratična javnost občuti negotovost sedanjega stanja in tesnobno občutje, da se ne more zanesljivo osla-njati na pristojne inštitucije, da bi ji lahko jamčile mirno in urejeno življenje. Na eni strani posvečajo varnostni organi preveliko pozornost birokratskemu delu ter pri vseh akcijah do potankosti proučujejo, če so se res ravnali po načelu »nasprotujočih si ekstremizmov*, ki jih je, kot kaže. popolnoma prevzelo; na drugi strani pa sodstvo, ki se je v zadnjem času »izkazalo* s sramotnimi razsodbami v Tridentu, v Rimu in v Milanu, ko je z oprostitvijo fašistov in z nedopustnim tolmačenjem zakona Scelba o obnavljanju fašistične stranke dalo povod za nov val ■ nasilja v vsej državi in nudilo fašističnim skrajnežem nekakšen alibi, zagotovilo, da lahko nadaljujejo s svojo očitno prevratniško dejavnostjo, ne da bi pri tem karkoli tvegali.
Prav o teh oprostitvah se je razvila v preteklih dneh v Rimu ostra polemika; tokrat je šlo za polemiko med sodniki samimi, prvo večjo tovrstno polemiko v vsej italijanski sodni ureditvi. Višji sodni svet, organ, ki vodi italijansko sodstvo, je moral namreč odgovoriti glavnemu rimskemu državnemu pravdniku Pascalinu, ki se je pritožil, ker so številni časopisi, stranke in druge organizacije ter razne protifašistične osebnosti odločno 1 a-padle sodstvo zaradi nezaslišane o-prostitve več kot 100 pripadnikov • organizacije Ordine Nuovo, ki M bili obtoženi obnavljanja fašistične stranke. Višji sodni svet je moral izbirati med dvema dokumentoma; enega je sestavila «umirjena» (reakcionarna je pravilnejša definicija) skupina »Magistratura indipen-dente*. drugega pa ostale, bolj odprte in bolj demokratične skupine.
Pravzaprav tokrat ni šlo za izbiro, potreben je bil kompromis, kajti že od vsega začetka je bilo jasno, da višji sodni svet ne more biti razdvojen, ko mora odločati o tako važnem vprašanju, kot je pravica državljanov, da kritizirajo dejavnost sodnikov. Potrebni so bili trije dnevi ooglobljenih razprav, da je svet izdal dokument, ki predstavlja veliko novost v ureditvi i-talijanskega sodstva. Osnovne točke tega dokumenta so:
—	sodstvo mora delovati na antifašistični osnovi, ki jo ustava določa kot osnovo demokratične pluralistične ureditve;
—	sodnik je neodvisen in zato ne s.oe strumentalizirati upravljanja pravice;
—	vsak državljan ima pravico do kritike, ne sme pa je zlorabljati za omalovaževanje ali za ustrahovanje sodstva;
—	parlament vlada in politične sile so odgovorne, da sodstvo ne bo osamljeno in da mu ne bo nihče pripisoval nalog, ki ne sodijo v njegovo pristojnost;
—	družba in njene inštitucije morajo sodelovati s sodstvom in se skupno lotiti vprašanj v zvezi s terorizmom in z nasiljem.
Gre za nadvse pomemben dokument, predvsem kar zadeva potrditev pravice do kritike dejavnosti sodnikov in kar zadeva vabilo državljanom in javnim ustanovam k sodelovanju v boju proti terorizmu: sodnik torej ne sme biti več osamljen dejavnik, ampak sestavni del družbe.
Sestavni del družbe, torej. Povsod v Italiji. Tudi v Trstu. Ne moremo si kaj, da se ne bi spomnili, da je pred slabim mesecem dni na zahtevo demokratičnega prebivalstva policija zaprla fašistični brlog v Ul. Paduina. Niso minili trije dnevi, ko je morala policija vrniti ključe fajistom, ker državni tožilec ni hotel potrditi zaprtja. In to kljub enotni zahtevi tržaške demokratične javnosti, ki je videla in vidi še danes prav zloglasni fašistični brlog v Ul. Paduina kot središče vsega fašističnega nasilja.
Višji, sodni svet je pozval »družbo*, naj sodeluje s sodstvom v boju proti terorizmu in proti nasilju. Morda je pri tem zagrešil napako, kajti, kazalo bi pozvati sodstvo, naj v ten. boju sodeluje z družbo. O tem pričajo primeri sramotnih o-prostilnih razsodb, v malem pa tudi primer tržaškega fašističnega brloga: povsem jasno je namreč, da se je v teh primerih prav sodna oblast izneverila družbi.
BOJAN BREZIGAR
'rimorsfci dnevi
TRŽAŠKI DNEVNIK
KULTURNA SREČANJA «ALPE ADRIA*
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
»SREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA
V prihodnjem maju v Ljubljani skupna bibliografska razstava
Razstavljena bodo dela, nastala v treh sosednih
Sodelujejo:
Moški pevski zbor «VASILIJ MIRK», gojenka šole Glasbene matice VERENKA TERČELJ — Pesniki: TONE PAVČEK, HERMAN VOGEL, TONE KUNTNER in JANEZ MENART ter mladinska dramska skupina SPD «TABOR»
deželah v obdobju od XV. do XVIII. stoletja
Slovesna beseda: MIROSLAV KOŠUTA Scena: FRANKO VECCHIET
Letošnje šesto «Meddeželno kulturno srečanje Alpe - Adria*, ki ga or-ganizi ra SR Slovenije in ki se ga bodo udeležili predstavniki kulturnih krogov tudi iz Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Koroške, bo posvečeno knjigi in knjižničarstvu. V okviru •'.■srečanja* bodo v maju priredili v Ljubljani bibliografsko razstavo. ki bo obsegala dela od XV. do XVIII. stoletja. Razstavo bodo v juniju prenesli v Trst, pozneje pa še v Celovec. V kratkem se bo v glavnem mestu Slovenije sestalo predstavništvo kulturnih delavcev iz treh sosednih dežel, ki bo konkretno izbralo eksponate za omenjeni bibliografski prikaz. Hkrati se bodo dogovorili tudi o organizaciji meddeželne-ga simpozija med knjižničarji, na
..................................................................................tiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiminiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiMnitliliiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii.it..
NA RAZGOVORE S SKGZ
Režija: MARIJ URSIC
DANES, 12. FEBRUARJA 1978, OB 17. URI V KULTURNEM DOMU
Delegacija iz Koroške ni mogla dopotovali zaradi zasneženih cest
Najavljenega srečanja med dele gacijama Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenske kulturno gospodarske zveze včeraj ni bilo, ker koroški prdstavniki niso mogli dopotovati zaradi neprehodno zasneženih cest med Avstrijo, -Jugoslavijo in Italijo.
V krajšem razgovoru na sedežu SKGZ s tajnikom ZSO Feliksdm Wie-serjem in predstavnikom Slovenskega informacijskega in dokumentarnega centra iz Celovca Petrom Wieser-jem, ki sta že prej dopotovala v Trst na razgovore o sodelovanju na področju sredstev informacije, je bilo domenjeno, da bo redno delovno srečanje med delegacijama obeh osrednjih zamejskih organizacij ZSO in SK GZ v prvi polovici marca, ko si bosta delegaciji izmenjali informacije o položaju in problemih slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in v I'ali ji v luči nekaterih najnovejših dogajanj.
Odložen odhod v Auronzo
Ravnateljstvo znanstvenega liceja «France Prešeren* sporoča: Zaradi obilnega snega in ustavljenega prometa dijaki ne morejo danes ob 14. uri odpotovati na zimovanje v Auronzo. Odhod je odložen za najmanj 24 ur. Zato naj pridejo vsi v ponedeljek redno v šolo.
VODILNE BLAGOVNE VRSTE V LUŠKEM PROMETU
V lanskem letu večji dovoz kave promet z lesom pa se je skrčil
Glavni dobavitelj surovega poživila še vedno Brazilija - Pri lesu so začasno odpovedale tudi nove pobude v skladišču pod Skednjem
Kava in les sta že od nekdaj dva nosilna stebra tržaških pristaniških dejavnosti in prav zaradi tega se je tudi vsakoletni mednarodni velesejem že pred leti specializiral na teh področjih, v smislu da namenja vsako leto poseben poudarek mednarodni trgovini s tema dvema blagovnima vrstama čez Trst.
Kako se je tržaška luka v lanskem letu odrezala na tem področju, je razvidno iz podatkov, ki jih je pravkar objavila statistična služba ustahove. Promet s kavo se je lani znatno povečal v primeri z letom 1976, promet z lesom pa se je. nasprotno skrčil v razmerju 5,2%. Poglejmo najprej promet s surovo kavo. Lani so ladje pripeljale v Trst 186.479 ton kave (okrog 3 milijoni vreč po 60 kg), medtem ko je dovoz v letu 1976 znašal 170.996 ton. Lani je bil torej promet večji za 16.000 ton, kar izstopa- toliko bolj, kjer je bila lanska poslovna »letina* s tem poživilom kakor znano vse prej kot ugodna. Največ kave .je tudi lani prišlo iz Brazilije, ki ima v naši luki stalno zaiogo, in sicer je skupen dovoz na
liiifiiHiiiiiifiiiiuiiiMimiiiitiiitiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiimiimiimniHmitiiiiirHiiiHiiiiilMiiilikiiiiifiiiiiimiiif
PO SKLEPU OBČINSKEGA ODBORA
Krošnjarji nimajo več dostopa med stojnice nn «Ponterošu»
Na eni ploščadi sadje, povrtnina in ribe, na drugi razno blago
Tržaška občinska uprava bo prevzela še nove ukrepe za ureditev Pon-teroša in sosednih ulic. Kakor znano, je župan pred časom prepovedal parkiranje vozil in promet po ulicah ob prekopu, kjer so razni krošnjarji prodajali oblačila in drugo potrošno blago. Zdaj pa je občinski odbor na predlog pristojnega odbornika Barto lija sprejel sklep o raztegnitvi prepovedi krošnjarjenja na vse mestno središče ter drug sklep, kj se nanaša izrecno na Ponterošo. Tu bodo odslej dovolili prodajo le sadja, povrtnine, rib, cvetja na tistem delu trga, kjer ~toji vodomet, na nasprotnem delu Czz Ul. Roma pa bodo na stojnicah lahko prodajali razno blago. Stojnice bodo lahko stale le na obeh ploščadih, medtem ko bodo morale l ; ulice ob straneh trga proste. Tudi ne bo dovoljeno, da bi se med stojnice s sadjem in povrtnino vrinjali prodajalci drugega blaga.
# V krožku «Che Guevara* bo v petek, 17. t.m., ob 20. uri predavanje na temo «Politika predsednika Carterja*. Predaval bo prof. C. M. Santoro.
Časnikarji z Reke na obisku v Trstu
Skupina časnikarjev z Reke, zaposlenih pri italijanskem manjšinskem založniškem paidjetju v Jugoslaviji se je včeraj v Trstu sestala s predsednikom časnikarske zbornice Italom Sancini jem, s predsednikom deželnega sindikata časnikarjem Danilom So-lijem in s predsednikom združenja tržaških kronistov Rani eri jem Poni-som; razpravljali so o možnostih tesnejšega sodelovanja italijanskih
časnikarjev z Reke s tržaškimi kolegi. Delegacijo z Reke so sestavljali kulturni urednik dnevnika «La voce del nopolo* Ezio Mestrovič in športni urednik istega dnevnika Ettore Maz-zieri, plavni urednik mladinske revije «11 pioniere* Fedora Martinčič in predsednik založbe «EDIT» Oskar Pilepič.
• Na pobudo rajonske konzulte za Šketlenj in Čarbolo je bila prejšnji petek javna razprava na temo «Spoznavna raziskava o nekaterih alergijah pri otrocih četrti*. Sodelovali so zdravniki Panizon, Agosti, Severi in Zacchi ter odbornik za zdravstvo pri tržaški občini Zanini in pokrajinska’ odbornica za zdravstvo Pacor. V razpravo je poseglo tudi številno občinstvo.
to zalogo dosegel nekaj nad 118.000 ton kave. Drugi važnejši dobavitelji so bili Slonokoščena obala, Kamerun, Kenija in Zaire.
Kar zadeva les pa smo že navedli, da se je promet čez našo luko lani skrčil za 5,2%. Dovoz lesa iz zaledja in iz čezmorja je namreč znašal 191.023 ton, medtem ko je ustrezna postavka leto poprej izkazovala 201.458 ton. Nazadovanje je bilo torej občutno, in sicer toliko bolj, ker so tukajšnji poslovni krogi nasprotno pričakovali določen razmah tranzita čez tržaško luko. Poleg tega je treba računati, da sta v zadnjem letu začeli delovati dve novi zalogi v lesnem skladišču pod Skednjem, in sicer zaloga mehkega rezanega lesa iz Karelije (Sovjetske zveze) in zaloga standardiziranih vezanih plošč kanadskega izvora. Optimistična pričakovanja se torej niso uresničila, saj se je promet z lesom nasprotno skrčil za dobro dvajsetino.
PlfobteTfti vseučilišča in slovenski akademiki
V	petek, 10. februarja, je bilo na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu srečanje o problemih univerze in o povezovanju slovenskih akademikov. Priredila sta ga Mladinska komisija iz Trsta in Mladinska sekcija Slovenske skupnosti iz Gorice, udeležili pa ro se ga študentje različnih fakultet in višjih šol ter nekateri univerzitetni docenti.
V	imenu prirediteljev je pozdravil Ivo Jevnikar, ki je poudaril, da je namen večera v tem, da se izmenjajo informacije in mnenja o splošni problematiki univerze kot tudi o prisotnosti in delovrnju slovenskih slušateljev po raznih fakultetah
Uvodne besede o splošnih težnjah za reformo italijanskih univerz v smeri večje demokratizacije in večje učinkovitosti je podal prof. Aleš Lokar. Sledila je diskusija, v katero so posegli' številni prisotni. Med drugim je bila omenjena problematika študentov - delavcev, problem nove univerze v Vidmu, potenciranja tržaške univerze (npr. problem vloge in lokacije »raziskovalnega področja*, mesto slovenščine na šoli za prevajalce in tolmače), omenjeni so bili tudi predlogi za približanje tržaške univerze tudi manjšinski stvarnosti.
Zanimiva posega sta prikazala položaj študentov, ki so člani italijanske manjšine v Jugoslaviji in ki študirajo v Trstu (okoli 20 oseb), ter zamejskih študentov, ki študirajo v Ljubljani.
Razgovor se je potem usmeril na položaj po posameznih tržaških fakultetah in na prizadevanja za povezovanje slovenskih akademikov, ki so občutena, a še ne dovolj razjasnjena in odločna. Niso bili sicer prisotni študenti z vseh fakultet, .kljub temu se je zvrstilo kar sedem diskusijskih prispevkov o sedmih tržaških fakultetah.
Informacij in gradiva je bilo torej na pretek, večina udeležencev pa je bila mnenja, da je bilo premalo časa za debato in predloge za bodočnost. Zato je balo sklenjeno ,da naj v kratkem sledi še eno podobno srečanje, ki naj bi upoštevalo vse, kar je že bilo izrečeno, opravilo pa naj bi še nadaljnji korak za poživitev zanimanja za to problematiko.
^rte občiDa bo tudi « , .
.poletnih mesecih sprejela v, službo kopališke mojstre,i ki bodo pMtij^za -v javnih kopališčih;^^»e-senti, ki že imajo izkaznico kopališkega mojstra, naj predložijo prošnjo za sprejem v službo- na oddelku za osebje pri tržaški občini, Trg Unita 4, drugo nadstropje, soba 93. Vse informacije, kako dobiti izkaznico kopališkega mojstra nudi pristaniško poveljstvo.
Obvestilo izletnikom
v Budimpešto
Naše naročnike in čitatelje, ki so se prijavili za izlet v Budimpešto, prosimo, da poravnajo v ponedeljek, 27., ali torek, 28. t.m., med 9. in 12.30 drugi obrok vpisnine.
Izletnike prosimo, da pridejo na upravo našega dnevnika v Ul. Montecchi 6 OSEBNO, ker bo treba izpolniti in podpisati ustrezni formular za madžarski vizum. S sabo prinesite veljavni potni list in dve fotografiji, ki ne smeta biti starejši od enega leta. Zadostujejo fotografije iz avtomata.
PRIMORSKI DNEVNIK

VČERAJ V ZGODNJIH POPOLDANSKIH URAH
Bogat plen vlomilcev v zlatarni Cepak
S ponarejenimi ključi so odprli navojnico, razbili izložbeno okno in ukradli za približno 20 milijonov lir dragocenosti
Včeraj popoldne, ob belem dnevu, so tatovi izpraznili zlatarno Cepak v Ul. Udine 33; ukradli so za približno 20 milijonov lir zlatnine in drugih dragocenosti.
Okoli 13.10 sta sin lastnice, 32-letni Livio Cepak in 17-letni vajenec Carlo Montoneri zaklenila vrata, spustila in zaklenila železno navojnico ter odšla na kosilo: Cepak domov, vajenec pa v bližnjo gostilno.
Malo pred 14. uro se je peljal mimo mož lastnice, Olivio Cepak. O-pazil je, d-\ je navojnica rahlo dvignjena: sprva je sicer mislil, da je v trgovini vajenec, a se je kljub temu odločil, da gre pogledat. Dvignil je navojnico in zagledal razbito izložbeno okno. Takoj mu je bilo jasno, kaj se je zgodilo. Ni bilo drugega kot poklicati policijo.
Agenti so'na kraju opravili običajne preglede. Odvzeli so številne
&
$


prstne odtise na pohištvu in drugod v zlatarni, vendar pa jih morajo še preveriti, za kar se bodo poslužili elektronskega centra v Rimu. Ugotovili so tudi, da je ključavnica navoj niče nedotaknjena in da so verjetno vlomilci razpolagali s ponarejenimi-ključi, odprli navojnico in jo tudi zaprli za seboj. Bili so tako na varnem in so lahko «delali* povsem mirno. Razbili so izložbeno šipo, zlezli v zlatarno ter izpraznili izložbo in predale. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša približno 20 milijonov lir, točno pa jo bo mogoče oceniti šele, ko bodo sestavili natančen inventar. Policija je uvedla preiskavo, upoštevajoč tudi nekatera pričevanja v zvezi z nekim avtom z registracijo iz Padove, ki so ga baje videli pred zlatarno.
• V sredo bo ob 16. uri na tržaški filozofski fakulteti, Ul. Universita 7, drugo predavanje tečaja o didaktiki pouka italijanščine in lingvistični vzgoji, ki ga prireja Inštitut za moderno filologijo, i
O vzgoji v dvojezičnosti bo govoril prof. Corrado Grossi, docent; na univerzi v Turinu.
• Zaradi obrezovanja dreves bo jutri in v sredo od 7.30 do 17.30 prepovedano parkiranje na odseku Ul. Slataper od hiše št. 26 do hiše št. 30.
katerega namerava dežela Furlanija - Julijska krajina poslati kakih 15 funkcionarjev, specializiranih nn tem področju.
GLASBENA MATICA TRST
Koncertna sezona 1977-78
šesti abonmajski koncert
V torek, 14. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KLAVIRSKI DUO DEKLEVA
Na sporedu: Mozart, Schubert, Debussy, Kogoj, Hindemith, Ca-selia.
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
BLANISLAV NU&IČ
O BLAST
komedija v dveh delih
Prevod	Milan Jesih
Scena „ areh. Sveta Jovanovič Kostumi in maska Slavica Lalicki Koreografija	Janez Mejač
Priredba
in režija MIROSLAV BELOVIČ
V soboto. 18. t.m., ob 20.30 - sobotni abonma; v nedeljo, 19. t.m., ob 17. uri - nedeljski abonma -v gledališču «France Prešeren* v BOLJUNCU.
TS - TEATRO STABILE F-VG AVDITORIJ
Danes, ob 16. uri, jutri, ob 20.30 zadnje ponovitve
« IL BIANCO, L'AUGUSTO,
IL DIRETTORE »
Massim Ca&tma Compagftia della hoggetta
Za abonente 30 in 20 odst. popusta. Popusti !?4nIako: izliorl-stiti drugi Izredni kupon.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Od torka do nedelje
Stalno gledališče iz Bočna
« LA FANTESCAj*
Giovambattista Della Porta
V abonmaju: kupon št. 3 (na izbiro). Rezervacije: osrednja blagajna v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Jutri ob 15.30
GLEDALIŠČE LABORATORIO
« II INCONTRO »
Izkaznice brezplačne na razpolago pri tajništvu gledališča v Ul. Crripi 58.
Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE . TRST
MIROSLAV KOŠUTA
VITEZ NA OBISKU
mladinska igra v šestih slikah
Scena
Demetrij Cej Kostumi	Marija Vidau
Glasba Aleksander Vodopivec MARIO URŠIČ
Režija
V torek, 14. t.m., ob 10. uri in ob 15. uri v gledališču »France Prešeren* v BOLJUNCU.
Gledališča
AVDITORIJ
Danes, 12. februarja,
ob 16. uri la Compagnia della Loggetta predstavlja «H bianco, 1’augusto, il direttore* Massima Castrija. 20% popusta za abonente. Popusti za mladino: drugi kupon. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri ob 15.30 drugo srečanje Gledališča Incontro. Vstop z brezplačno izkaznico, ki je na razpolago pri tajništvu gledališča v Ul. Crispi 58.
ROSSETTI
Od 14. februarja v abonmaju, kupon št. 3 (na izbiro), «La Fantesca* Della Porta v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna. Rezervacije pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Danes ob 16. uri dnevna ponovitev Straussove opere nElekfcra*. Preostale vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni.
Koncerti
Koncertno društvo prirodi jutri ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert skupine «Ensemble contraste*.
Kino
Ariston 16.00 - 22.00 «Un anirpale ir-ragionevole*. Režija Pierre Kast. J. C. Brialy, AIexandra Stevvart. Barvni film.
Mignon 14.30 «La scarpetta e la rosa*. Barvni film.
Nazionale 13.00 »Via col vento*. I grajo: Clark Gable, Vivien Leight Olivia De Hevilland, Leslie Howard
Grattacielo 16.00, 19.00, 22.00 «L’altra faccia di mezzanotte*. John Beck Susan Sarandon in Raf Vallone Strogo prepovedan mladini pod 18 letom.
Excelsior 16.00 «Doppio delitto*. Ur sula Andress in Marcello Mastro ianni. Barvni film.
Penice 15.30 «1 ragazzi del coro*. Char les Duming. Prepovedano mladin pod 14. letom. Barvni film.
Eden 16.00 «Intemo di un convento* Barvni film. Prepovedan mladin pod 18. letom.
Kitz 15.30 «1 leoni della guerra* Charles Bronson. Barvni film.
Filodrammatico 15.30 - 22.00 «Sper mula*. Prepovedan mladini pod 18 letom. Barvni film.
Cristallo 15.30 «11 prossimo uomo» Sean Connery, Comelia Sharpe. Bar vni film.
Aurora 15.30 »Holocaust 2000*. Kirk Douglas in Agostina Belli.
Capitol 15.30 - 22.00 «11 Belpaese*. Paolo Villaggio,1 Silvia Dionisio, Anna Mazzamauro. Barvni film.
Moderno 14.30 «Le avventure di Bian-ca e Bernie*. Barvna risanka.
Impero 15.30 «11 gatto*. Mariangela Melato, Ugo Tognazzi. Barvni film.
Ideale 15.00 «La testa del serpente*. Helmut Berger, Sidney Rome. Barvni film.
Vittorio Veneto 14.30 «New York, Nevv York». Liza Minnelli. Barvni film.
Radio 15.00 «Lisztomania*. Barvni film. Igra Ringo Starr.
Astra 15.30 «Airport 77». Jack Lem-mon. Barvni film.
Volta 15.00 «Agente 007 - L’uomo dal-la pištola d’oro». Roger Moore.
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob izgubi našega dragega
EGIDIA ZHEPEKA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tem težkem trenutku stali ob strani.
Družina
Trst, 12. februarja 1978
ZAHVALA
N	'	»
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
JOSIPA C0CEVARIJA
(PINOTA)
Svojci
Trst, 12. februarja 1978
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
MARIJE BAMBI roj. KOROŠEC
Posebna zahvala župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Sin Adrijano, sestra Jožefa, snaha Bruna in drugi sorodniki
Lakotišče, Dolina, Prebeneg, 12. februarja 1978
Zapustila nas je naša draga
MARIJA GRAHORJA vd. KLUN
Pogreb bo jutri, 13. t.m., ob 14. uri iz mrtvašnice t bolnišnice naravnost v cerkev v Bol juncu.
Posebna zahvala zdravnikom in osebju I. splošnega od®**1 <
rt*
Žalostno vest naznanjajo hčerke, > ki, zet je ter drugo sorodstvo
Trst, 12. februarja 1978
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, f
no in stric
MILKO ŠKRAP
smo bili deležni vsestranskega sočustvovanja. Tskreno.se - ^ ljujemo za vsa osebno in pismeno izražena sožalja, vsem valcem cvetja in v dobrodelne namene tu in onstran Škamperlu za poslovilne besede ob odprtem grobu, Radiu Trtf in Koper ter Primorskemu dnevniku in vsem, ki so g® ^ mili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala.
Žalujoče družine škrap, Macarol in Pet*!’''
Trst, 12. februarja 1978
ZAHVALA
Ob težki, izgubi našega dragega
NINA FERLUGE
,..u
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem in vsem,' ^ nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahval®
rovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način P®'"" K, njegov spomin.	lij,
Žena Brunr, hčerki Viviana in U®1*9! 1?.
mama Pina, oče Santo ter dniži®* (Jti šček, I. Oblati, R. Oblati in
Visco, Konkonel, Trst, 12. februarja 1978
d*
i
4!
ZAHVALA

tis
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili ob izgubi našega nepozabnega
ANGELA SULČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli ^ čin stali ob strani v tem bridkem trenutku.
Svojci
Trst, 12. februarja 1978 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)	Jfc
i.
ZAHVALA
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so z naffli stvovali in spremili na zadnji poti našega dragega
i
PIETRA BIGOLINUA
Posebna zahvala dr. Martelancu ter ravnateljstvu in nemu kolektivu Tržaške kreditne banke.
Svojci
Trst, Pivka, Benetke, 12. februarja 1978
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob naše drage mame in none
MARIJE ŠKABAR vd. GUŠTIN
Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, darovalcem ^ ja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči hčerki Dorica in Irma z druži11*
Opčine, Veliki Repen, 12. februarja 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo)
2
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikšnih izrazih sočutja, ki smo jih bili ob izgubi naše drage
ANTONIJE PANGERC vd. SANCIN
se posebno zahvaljujemo župniku Grmeku, pevskemu zbori1, lentin Vodnik*, darovalcem cvetja in vsem, ki so na k' koli način počastili spomin naše drage.	J
Sinova z družinama, brat, ter drugo sorodstvo
Dolina, 12. februarja 1978
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob naše drage mame	<
URŠE SONCE vd. ČUK
(ZUCC0LI)
Posebna zahvala župniku, dr. Starcu, pevskemu zboriL 2 valcem cvetja, sosedom in vsem, Id so na katerikoli w počastili njen spomin
Družine: Čuk, Zuccoli, Z: pel, Ciacchi, Grilanc, Pupatti, Bukavec

Prosek, 12. februarja 1978
SPD IGO GRUDEN
SD SOKOL - NABREŽINA kujeta
°BcNi zbor članov
I **’ ,2- februarja, ob 9.30 sklit!!?1 ™ 0,3 uri v drugem
"anju.
o V,Wjeni “bistev.
člani in prijatelji
gUsbena matica
Trst
24. februarja, bo v Hj Jfenih Prostorih Ul. R. Man-v ’ n. nadstr., ob 20. uri ^•3o'VeiT' ®*c^canJu oziroma ob v drugem sklicanju
Redni občni zbor glasbene matice
bdečim dnevnim redom:
L Otvoritev 2' Prečitanje poročil " Diskusija ~ Volitve 5i Razno
SpD «IGO GRUDEN, iz Nabrežine
m/j?* v nedeljo. 19. februarja, Vfj / uri v občinski telovadnici Slov rež'n’’ P°d pokroviteljstvom 'bake prosvetne zveze
kulturno
PRIREDITEV
l^iopom pevskega zbora in fol-tw® skupine italijanskega kul-c, r° umetniškega društva «Mar-arbin^ iz Rovinja.
Oljeni!
i^SSEBSM
$ |)g.
ZB()R nšk 80 14- t m- -
H društva Narodne in štu-et> Nilu ^jižnice v Trstu sklicuje v oj i)&ij društvenih pravil XI. redni u ti y ?. r v torek, 14. t.m., ob 18. ^ Vkv ci *p- Trudar. v Ul. sv. H4 .ska 20, I. nadstr. Na dnevnem Hg jjL Poročilo o delovanju NŠK v ™ Program za leto 1978; o-Aifooi| Z* 1377 *n Proračun za 1978; WV\ v° nadzornega odbora; diskusiji ntve novega odbora; razno.
ulili v° slovenskih upokojencev v j l vabi na 6. redni občni zbor,
f‘"!l5-3otet?ek;2:-'-febrHarja
r sv v ^re8orcicevi dvorani v r dh Prančiška 20, II. nadstr. H*vnem redu je poročilo o m jmju društva, obračun za leto t |w Proračun za 1978, spremem-1 H vu. poročilo nadzornega od-volitve novega odbora in ■*J na'v ^ko ob napovedani uri ne
DELEGACIJA VAŠČANOV PRI ODBORNIKU CUMBAIJ
Občinska uprava mora čimprej urediti vprašanje Ljudskega doma v Trebčah
Dom le namreč v zelo slabem stanju ■ Vaške organizacije zahtevajo, da občina dom popravi ali pa da jim ga proda po pravični ceni
V Trebčah, KOt v drugih slovenskih vaseh zgornje okolice, je krajevna skupnost poplemenitila svoje družbeno življenje z neštetimi pobudami, ki so zdaj kulturnega, zdaj športnega, zdaj gospodarskega značaja. Nekakšno središče tega življenja in prizorišče raznovrstnih pobud je Ljudski dom. Vanj so se stekali rodovi domačinov. V njem je še danes sedež prosvetnega društva, športnega društva, godbe na pihala, združenja upravičenih posestnikov, pogrebnega društva in še česa. V njem bi se moralo družbeno-kulturno delo tudi v prihodnje presnavljati v še trdnejšo zavest.
Vendar se trebenski Ljudski dom, kot vsaka stvar na tem svetu, neusmiljeno stara. Zidovi potrebujejo osvežitve in v strehi je zob časa izvrtal luknje, skozi katere vdirata vlaga in hlad. Samo še odrabljene nočne posode na podstrešju zabra-njujejo, da bi ljudem med pevskimi vajami ali med kako predstavo ali med sestankom ne kapljalo na glavo.
Treba je skratka hitro ukrepati in trebenske organizacije prav gotovo ne stojijo križem rok. Vendar je v tem trenutku vsak načrt za sanacijo poslopja Ljudskega doma fatalno vezan na razumevanje in dobro voljo občinskih upraviteljev.
Zakaj to? Ljudski dom je namreč
mezincem*, pravijo. «Vse srno morali sami popraviti in urediti in povrh še plačevati najemnino. Sedaj zahtevamo, da nam to zgradbo popravite, ali pa enostavneje, da nam jo prodate po pravični ceni, ki bo upoštevala prvič, da je bilo poslopje nekoč naša last, ki so nam jo nasilno odvzeli; drugič, da gre za središče, brez katerega se ne more razvijati naše družbeno in kulturno življenje in tretjič, da je občina pravzaprav dolžna nekaj prispevati vasi, ki jo je vsa ta dolga povojna leta zanemarjala*.
«Ljudje so že veliko prispevali za vzdrževanje doma*, dodaja ob vsem tem predsednik društva Marčelo Kralj. «Sedaj pa so se nekoliko naveličali. — Kaj bi vlagali v neko podrtijo, če pa ji nismo gospodarji — pravijo!*
Trebencem sedaj ne preostaja drugega, kot da potrpežljivo počakajo, kdaj se bodo občinski možje zganili. «Samo bog ne daj, da bi nam bilo spet treba tako dolgo čakati na odgovor, kot čakamo na reševanje neštetih drugih problemov*, so predvčerajšnjim med drugim rekli odborniku Cumbatu, ki se je rahlo posmejal.
Pa poglejmo vsaj nekatere od problemov, ki so si jih predstavniki tre-benskih organizacij spet izpisali, to-
v upravi občine in zanj plačujejo j krat na kolkovan papir, da bi bilo vaške organizacije določeno najem- j bolj obvezujoče, ter ponovno predlo-nino. Odveč bi bilo tu dodajati, da ! žili občinskim oblastem (o tem, ko-ni občina vložila v zadnjem tride- i likokrat so že pismeno ali ustno po-setletju tako rekoč enega samega po- j aredovali pri županu ali tem ali o-čenega groša za obnove ali kakršno- jl)em odborniku, najbrž nihče ne vodi koli popravilo doma. Vendar smo več računov), od dosedanjih občinskih upraviteljev navajeni na takšne in ;>xiobne stvari
iSbtf0^6 zaclostno število članov, Jfi 2a sklepčnost, se bo za-
te " '
!t,jLni 2bor v smislu čl. 17 dru-?ravil pol ure kasneje ob b številu navzočih. Člani, ki lahko pooblastijo dru-
da zanje glasuje.
Ustave
velikega odziva občinstva bo razstava Livia Rosignana v Gostanzi odprta do 26. t.m.

N
J«, š* 9‘ireja v nedeljo, 19. februa ?kl»i. USni smučarski izlet v Raje na
Vpisovanje je na sedežu ' do vključno srede, 15. t.m.
^COLAN - RAVASCLETTO
SlV|UCARSKI TEČAJI
k
začetek 19. februarja 0rmacije:
SKI KLUB UNION Ul. Valdirivo 30, tel. 644-59, vsak dan od 17.?') do 19.30 razen ob ponedeljkih in ob sobotah.
OSMICA
nx ^ l®iac — Mačkolje, Križpol 0 t belo in črno vino.
\
Popravil na šoli še niso dokončali, . čeprav so v ta namen nakazali u-zato nas ne posebno preseneča niti; strežna denarna sredstva. Za uredi-
dejstvo, da so morali doslej vsa obnovitvena dela in razna popravila ter izboljšave opraviti na lastne stroške najemniki sami, to so vaške organizacije, H za vse to seveda niso bile nikdar deležne nobenega izdatnejšega prispevka.
Sedaj je napočil čas, da si zainteresirano trebensko prebivalstvo in občinska uprava pogledata v oči. Dom, ki je bil nekoč last vaške zadruge in ga je bila le ta prisiljena leta 1928 prodati pod pritiskom in grožnjami fašističnih oblastvenikov organizaciji GIL (Gioventu Italiana del Littorio), mora na neki način spet postati last vaške skupnosti, ki je vanj vgradila potoke potu in krvi.
O tem, kaj bi bilo treba sedaj ukreniti, da bi bilo najboljše za vaške organizacije in občino samo, vaščani nimajo pomislekov. Vaške organizacije so namreč s prosvetnim društvom «Primorec» na čelu napisale občinski upravi dolgo pismo, v katerem jo seznanjajo s tem problemom, predvčerajšnjim pa je veččlanska delegacija Trebencev v spremstvu občinskih svetovalcev Wil-helma (KPI) in Dolharja (SSk) potrkala direktno na občinska vrata. Odprl jim je, če lahko tako rečemo, odbornik za javna dela Cum-bat, ki je pozorno prisluhnil zahtevam in na koncu obljubil le to, da se bo pač pozanimal, kaj in kako bi se dalo ukreniti.
Kaj in kako? Za Grebence je dokaj jasno; «Doslej niste zmigali z
tev pokopališke kapelice so ravno tako že oktobra 1975 nakazali 6 milijonov in 700 tisoč lir, a del niso izvršili. «Za to vsoto bi sami postavili dve kapeli*, je pripomnil nekdo iz delegacije. Očitno so ta denar preusmerili drugam, kot so svoj čas preusmerili 25 milijonov, ki jih je dežela nakazala za gradnjo nogometnega igrišča, ki so ga potem sami vaščani postavili.
Predstavniki združenja staršev so opozorili odbornika Cumbata na prošnjo, ki so jo že zdavnaj poslali občini, da bi jim dala dovoljenje za postavitev spomenika Pinku Tomažiču, po katerem so poimenovali vaško šolo. Vsi so tej prošnji naklonjeni, vendar še zmerom leži v kakem predalu. Dolgemu seznamu problemov kar ni bilo kraja (navedli so npr. problem postavitve električne
PD Rdeča zvezda in ŠK Kras s sodelovanjem osnovnošolske mladine prirejata v četrtek, 16. februarja, v dvorani društvene gostilne v Gabrovcu in v petek, 17. t.m., v šolski telovadnici v Saležu s pričetkom ob 20.30
Dan slovenske kulture
Sodelujejo domači recitatorji, pevski zbor Tabor z Opčin, pesnik Marij čuk in beneški duet Ana in Keko.
Vljudno vabljeni!
transformatorske kabine pri nogo metnem igrišču, ali zahteva po gradnji telovadnice itd.).
«Koliko problemov!*, je v določenem trenutku med zafrkljivim in začudenim zavzdihnil odbornik Cumbat.
«Nabere se jih, nabere*, je hitro pripomnil nekdo iz delegacije, «ka-dar občina predolgo zanemarja kra-ške vasi*.
• Občinsko odbomištvo za higieno in zdravstvo prireja ciklus petih predavanj o obnašanju in o rehabilitaciji otrok; predavanja bodo v centru za telesno vzgojo v Drevoredu Romo-lo Gessi. Pobuda je namenjena predvsem operaterjem šolske zdravstvene službe in občinske socio-psiho-pedago-ške službe, učiteljem in profesorjem, ki poučujejo tudi handikapirane otroke in gojenkam šole za fizioterapiste v bolnišnici pri Magdaleni. Tečaj vodi dr. Sergio Sergi, ki je pripravil tri predavanja.
OPOZORILO KMEČKE ZVEZE
Do 28. t. m. prošnje za popravila hiš
Kmečka zveza opozarja člane in vse kmete, da zapade 28. t.m. rok za vložitev prošenj za deželne prispevke za popravila in izboljšave kmečkih hiš. Deželni zakon št. 1 iz leta 1968 dodeljuje, kot je znano, finančno pomoč kmečkim družinam, ki nameravajo izboljšati svoje stanovanjske razmere z majhnimi dograditvami ali ureditvijo kopalnic in podobno. Strcšek ne sme presegati 1,5 milijona lir in dežela bo prispevala največ pol milijona lir za prosilce iz goratih predelov, 400 tisoč lir pa za ostala področja. Prošnje je treba vložiti na kolkovanem papirju za 1.500 lir s priloženim družinskim listom, potrdilom o stalnem bivanju in predračunom stroškov. Za vsa pojasnila in pomoč pri sestavljanju in vlaganju prošenj so na razpolago uradi Kmečke zveze v Trstu, Ulica Cicerone 8/B, pritličje.
Novi sedež združenja ARAC
Združenje ARAC vabi vse člane in simpatizerje, da se udeležijo odprtja prenovljenega sedeža združenja, ki je v paviljonu «Tommasini» v Ljudskem vrtu, Ul. Marconi 1. Odprtje bo v sredo, 22. t.m., ob 18.30.
Danes nb 11. uri bo na radiu Koper v rubriki Dogodki in od mtvi (Fatli ed echi) v italijanščini v okviru predstavljanja slovenskih manjšinskih ustanov v Italiji razgovo” s predsednikom SSG v Tistu Josipom Tavčarjem. Našemu gledališču je Radio Koper namenil dve oddaji: današnjo In oddajo prihodnjo nedeljo, 19. t.m. Danes bo predsednik SSG Josip Tavčar predstavil zgodovino gledališča od ustanovitve d.; danes, govoril pa bo tudi o vlogi gledališča pri širjenju kulture med Slovenci v T aliji in o vlogi SSG kot mostu med sosednjimi kraji Italije in Jugoslavije.
Jutri, 13. februarja, pa bo v Športni rubriki italijanskih oddaj Radia Koper «Stadi e palestre* predsednik SPD Gorica Vlado Klemše govoril o dejavnosti tega društva v zadnjih treh desetletjih, od osvoboditve do danes.
Zbor staršev osnovne šole »Prežihov Voranc* v Dolini
vabi na predavanje
O TELESNI VZGOJI
ki bo v šolskih prostorih v torek, 14. februarja, ob 20. uri. Predaval bo prof. B. Pavletič.
Vabljeni!
IZREDEN JU BI LEI V BOUUNCU
65 let skupnega življenja Josipine in Ivana Kluna
V
Zlatil? porok j* zadnje čase veliko, saj petdeset let skupnega življenja v današnji dobi mnogo daljše poprečne življenjske dobe ni tako veliko. Že veliko manj je diamantnih porok, ko srečna zakonca preživita skupaj 60 let. Vsako nadaljnje leto skupnega življenja pa je za zakonca že velik dar. Te dni pa bosta Josipina in Ivan Klun iz Boljunca slavila kar 65-letnico poroke, torej 65 let skupnega življenja.
Zgodilo se je 13. februarja 1913 ob 6. uri zjutraj, ko ju je poročil takratni slovenski kaplan v Boljun-cu Anton Križman. Rekli smo kaplan, ker pač boljunska cerkev takrat ni bila župnija, spadala je namreč pod dolinsko faro.
Jubilanta sta dobro znana ne lc v Boljuncu, kjer sta se oba rodila, ampak po vsem Bregu in še dalje.
Ivan Klun, po domače Nane, se je rodil 7. junija 1888 v «Mišnikovem» mlinu v Glinščici. Po končani ljud'-ski šoli v vasi se je spoprijel z delom v očetovem mlinu in na kme ti ji, dokler ni šel k vojakom v Maribor. Po končanem vojaškem roku se je vrnil domov le za nekaj let, kajti 1914. leta so ga spet vpoklicali v vojsko in ga poslali najprej v Pulj, nato na rusko fronto v Karpate. Tedaj so ga ujeli Rusi in je tam ostal kot vojni ujetnik do konca vojne. Domov se je vrnil šele junija 1919. Po vojni doma niso več imeli mlina, tako je Ivan obdeloval svojo zemljo, posebno vinograde, na katere je bil zelo ponosen in pridelek, kot nam je sam rekel, je bil odličen. Sedaj nima več njiv, ker so mu jih razlastili za tovarno veli
.................................................................................................................................milili.»"•
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za z mvance LNAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef-št 732-627
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance tNAM. INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočri Pa na številki 732-627.
Enti Ospedalieri Regionali
»OSPEDALI RIUNITI ED OSPEDALE S. SANTORIO* Deželne bolniške ustanove
»TRŽAŠKA SPLOŠNA BOLNIŠNICA IN BOLNIŠNICA SANTORIO*
TRST
Razpisuje se javni natečaj za stalno zaposlitev na vpoklic za:
7	SPECIALIZIRANIH ELEKTRIČARJEV
6 SPECIALIZIRANIH MEHANIKOV
8	TEHNIČNIH MEHANIKOV
Rok za predložitev prošenj zapade 27. februarja 1978 ob 12. uri.
Podrobnejše informacije se dobijo na personalnem oddelku v Ul. Stuparich 1 — III. nadstropje, soba 40 — vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure.
s> NEDELJA, 12. februarja DAMIJAN
3 -! 3'de °b 712 in zatone °b
S nk lzina dneva 10.14 ■— Luna Hi 36 in zatone ob 23.14.
' PONEDELJEK, 13. februarja v	KATARINA
[' V v®ei"aj: Najvišja temperaturi ^.8 Stopinie. najnižja 3,6, ob 13. t? šest ,*H>inje, zračni tlak 993,2 4 k Dok ' vlaga 72-odstotna, nebo i	'apeno- veter 18 km na uro
Hita ^ morje razgibano, tem-^ morja 7,8 stopinje.
V^A, SMRTI IN POROKE
(k1 Hh?' 7ebruarja 1978 se je v Tr-m 9 otrok, umrlo pa je 15
S*'* TYS0 SE: Hefald FuSchitl°’ DErcole, Alberto Milani,
Federra Braico,
Včeraj-danes

CgjJ-mgulin Fulvio Sbisa, Simo-L%,3ni- Matteo BToreani. k?8 A? 65-letna Ida Rojc, 65-Degrassd vd. Vascotto, C?	Zhepek. 89-letna Gem-
f	Sina vd- Lombardo, 74-letna
R rcHlL ^Par vd. Pirtot, 36-letni Milloch, 89-letna Lucia tAC(LPa vd. Pantaleo, 74-letna Ma-{N t!,,vd. Spangher, 84-letni An-5»lstella, 71-letni Francesco 4 H t'.kletni Luigi Rapotelli, 61-6 Stagni, 88-letni Luigi Pol
lo, 70-letni Giovanni Sferco, 79-letna Maria Anna Salvetti.
OKLICI: trgovec Giacomo Giorda in učiteljica Cristina Kranjc, uradnik Bruno Ferroni in uradnica Da niela Strajn, uradnik Aldo Accardo in uradnica Franca Grusovin, fotograf Bernardo Rugliano in bolničarka Gabriella Drigo, avtoličar Rodol-fo Makovic in prodajalka Gabriella Listuzzi, uradnik Severino Palumbo in točajka Lidia Angelini, uradnik Fulvio Colombari in gospodinja Norma Delise, uradnik Saverio Palumbo in gospodinja Concetta D’Aquino, mehanik Argeo Smalamera in prodajalka Mirella Blazevic, delavec A-driano Filistum in uradnica Anna-maria Graziano, delavec Carlo Bali in gospodinja Anna Fiorella, uradnik j-iann1 Zorni in kuharica Eleo-nora Radin, univerz, študent Dome-nico Costa in uradnica Gabriella Zu-belli, uradnik Renato Marzullo in študentka Anna Conte, uradnik Paolo Marzari in učiteljica Mariella Ci-rello, uradnik Roberto Galeotti in podjetnica Ada Lesini, težak Davorin Cociancich in delavka Maria Prodan, uradnik Fulvio Nardelli in u-
radnica Patrizia Monti, kemik dr. Gabriele Furlan in uradnrea dr. Marina Marino, zdravnik Fabio Ranie-ri in uradnica Gabriella Pavone.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 d0 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13. in 0d 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6,
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4. Trg Liberta 6.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Drevored 20. septembra št. 16/111
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211 00): Prosek: tel. 225 114: Božje polje Zgortik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-13?: Milje: tel. 271-124.
kih motorjev. Več let je bil zaposlen kot čuvaj v opekarni na Krmenki, tako da po tolikih letih dela je že več let v zasluženem pokoju.
Josipina se je rodila 10. marca 1888 kot tretja hči devetih otrok v zavedni kmečki družini Karoline in Antona Žerjala, po domače «Balot-ca». Ljudsko šolo je dokončala v vasi, nato je morala takoj pomagati staršem, tako na domu. kot na kmetiji. Poleg tega pa so starši imeli v najemu več let gostilno v so-
sedni rojstni hiši Frana Venturinija. Kot smo omenili, se je Pepca «Ba-lotca*, poročila ob 6. uri zjutraj in takoj po obredu začela delati v domači gostilni.
V zakonu je povila pet otrok, od katerih je živ še sin Drago, ki je bil v tako imenovanem «Battaglione speciale*, nato se vključil v parti zane. Sin Oskar je po razpadu Ita lije prostovoljno odšel v partizane in padel med istrsko ofenzivo. Sin Milan pa je umrl leta 1949 za posledicami bolezni, za katero je zbolel že v partizanih. Tudi Josipina in Ivan sta svoje otroke vzgojila v zavednem in naprednem duhu z ljubeznijo do materinega jezika.
Kot vsi člani v družini Žerjal je tudi Pepca ljubila petje in glasbo Njen oče Anton je vodil mladinsko godbo v vasi, in kot nam je sama povedala, so skoraj .vsaki veier, po večerji, pod vbdstvodi očeta prepevali slovenske pesmi. Dolgo let je Pepca pela tudi" 'v' pri/sVethem in cerkvenem pevskem zboru, ki ju je vodil domačin Fran Venturini.
Slavljenka je zelo vedrega značaja in jo srečujemo na vsaki vaški prireditvi.
Jubilanta, kljub tolikim letom, saj bosta kmalu stara 90 let, sta še zdrava in čila. Čestitkam sina Draga. vnukov, pravnuka ter vseh sorodnikov in prijateljev se pridružuje tudi naš dnevnik in jima želi še veliko zdravih in srečnih skupnih let.
M. M.
Darovi in prispevki
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA
PADLIM V NOB IZ SKEDNJA.
S KOLONKOVCA IN OD S V. ANE
Franc Stranščak daruje 5.000 lir.
V	spomin na Milčka Škrapa darujeta Anica in Milan Udovič 5.000 lir.
* # #
Za odkup kina Iris na Proseku posojata Marjo in Margerita Puntar 100.000 lir.
Za odkup dvorane kina Iris na Proseku darujejo: Danilo Ukmar (De-vinščina) 10.000, Rado Ukmar (De-vinščina) 10.000, Antonija Bukavec
5.000,	Valentin Franchi 5.000, Rihard Štoka 10.000, Remigio Čuk 40 tisoč, Emil Cibic 10.000, Marija Regent 5.000, Oskar Ferluga 20.000, I-van Milič (Trst) 10.000, Ida Bukavcc
10.000,	Anica in Lucijan Bukavec 20 tisoč, Marij Verša 50.000, Ivanka Pi-rjavec 30.000, Ludvik Starc 50.000. Marija Puntar 5.000, Anica Šegina
5.000,	Erminia Cibic 4.000, Mara in Luciano 10.000, Milan Ukmar 30.000. Lojzka in Pino Pertot 50.000, Marij Badalič 15.000. Edi Bukavec in Violeta 100.(XX), Remigio Ruzzier 10.000, Fioreta Pertot 20.000, Alojz Maiano
5.000,	Silvano Dilenardo 20.000, Radovan Zorn 100.000, Marij in Marge rita Puntar 50.000, Luči Puntar 10 tisoč, Vladi Terčič 10.000. D. V. 10 tisoč, Savina Verginella 50.000, Romano Daneu 100.000, Ivan in Josip Bukavec 20.000, Anica in Miro Blazina 100.000, Feliška in Alojz Kapun
100.000,	Piero in Dragica Cherin 50 tisoč, Bogomil Kralj 50.000 ter družini Ukmar in Terčič 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Urše Čuk darujeta Dora in Guerrino 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob none Urše Čuk darujejo Gracijela, Bianka in Anica 60.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Urše Čuk darujejo Josip Čuk ter sinova Pepi in Ivan z družinama 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Urše Čuk darujejo Marina Rebula 7.000, Marija Kalc 10.000, Leja in Bruno Cibic
10.000,	Mara in Adi 10.000, Marica in Andrej Rupel 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Milčka Škrapa darujeta Justina in Stanko Vuga 5.000 lir za PD Škamperle.
Namesto cvetja na grob Egidiju Zhepku darujeta Anica in Pino Prez-zi 5.000 lir za ŠZ Bor.
V	počastitev spomina Egidija Zliepka daruje družina Paoli 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	- Kičasti te v spomina Milčka Škra
V	spomin na Nina Ferlugo dan*-jejo Marija in Ada Markon 5.000 ter Ivanka in Ivan Andolšek 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin.
Ob 5. obletnici smrti Sonje Hrovatin daruje družina Hrovatin 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 5.000 lir za TPPZ.
V	počastitev spomina dragih staršev Andreja in Josipine Čok daruje hčerka Viktorija 5.000 lir za PD Lonjer - Katin a ra.
Ob 1. obletnici smrti Maria Župančiča darujeta sestra Lojzka in Vojko 10.000 lir za PD Slavko Škamperle.
Namesto cvetja na grob stricu Matiju Sedmaku daruje družina Sirk (Ljubljana) 5.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in i tisoč lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina dragega Milčka Škrapa daruje Vesna Kovačič
10.000	lir za PD Slavko Škamperle.
Namesto cvetja na grob Ignaca
Pertota daruje družina Ferdinand Bogateč (Križ 403) 10.000 lir za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grob BogomOu Tenceju daruje družina Semec 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Bože Černič darujeta Alekseja in Primož Možina 5.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob strica Matije Sedmaka in njegove neveste Ingrid darujeta Zora in Vojko Bogateč (Izola) 10.000 lir za vzdrževanj« spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Bogomila Terceja darujeta Anica in Albin Tence 10.000 lir za ŠD Mladina.
Ob 2. obletnici smrti nepozabnega moža daruje Zdenka Šavli 15.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na poslednjo pot nepozabnemu Milčku Škrapu daruje M. Mijot 5.003 za Glasbeno matico,
5.000	za Skupnost Družina Opčine, 5.000 za Študijsko knjižnico in 5.000 lir za Primorski dnevnik.
V	spomin na prerano umrli prof. Silvi Černelč roj. Rapotec in Boži Černič daruje učiteljica Marija Oz-bič 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah po Pinku Tomažiču.
V	počastitev spomina prijatelja Milčka Škrapa darujeta Čaio in Mi-čela Michelič 2.000 lir za PD Slavko Škamperle.
V	spomin na bratranca Viktorja Škabarja daruje sestrična Nives z družino 10 000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob priliki pustovanja daruje an-
pa daruje Ema Kerševan 3.000 lir sambel Supergroup 50.000 lir za ŠD
itiMiiiiiiiiiiimiMiiiiiMMiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiitnnuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiii
SEDEMDESET LET
JOSIPA STRAJNA
v mladinskem krožku, na katerem je dobil Pepi zasluženo prve, nagrado za črno vino.
Slavljenec je zelo veselega in družabnega značaja. Pred leti je bil za nekaj časa vaški mežr.ar, sedaj pa uživa zasluženi pokoj. Njegova zasluga je, če imajo v domačem Mladinskem krožku že več let vsako leto uspešno marti tinovanje in zato so mu sinoči člani in prijatelji pripravili slavje ter mu čestitali še na mnoga leta in mu zapeli «Kol’kor kapljic tol’ko let*, čestitkam svojcev in vseh znancev se pridružujemo tudi mi z željo, da bi zdrav in vesel dočakal še mnogo let.
LOTERIJA			
BARI	46	48	77
CAGLIAR1	15	66	76
FIRENCE	59	77	31
GENOVA	43	22	72
MILAN	36	62	38
NEAPELJ	13	29	53
PALERMO	57	45	54
RIM	81	58	86
TURIN	76	51	54
BENETKE	54 27 ENALOTTO			25
83
84 26 61 87 1« 67 89 67 75
14
85
3
39
8
89
76
67
81
18
XIX XXI X 2 2 XIX KVOTE: 12 točk - 8.954.000; H točk • 415.000; 10 točk - 36.500 lir
Včeraj je slavil 70 let Josip Štrajn ali «Pepi Lovretov*, kot ga kličejo Dolinčani. Pepi se je rodil 11. februarja 1908 v Dolini v zavedni kmečki družini pri «Lovre-tovih*. Takoj po končani šoli se je Pepi spoprijel z delom. Nekaj časa je bil cerkovnik pri Sv. Anto nu v Trstu in tako je moral vsak dan iz Doline v mesto v službo. Končno se je zaposlil, kot delavec pri dolinski občini in zvesto delal dolga leta, dokler ni šel v zasluženi pokoj. Čeprav je bil zaposlen najprej v mestu, nato pa na dolinski občini, je Pepi vedno in z velikim veseljem obdeloval svojo zemljo, posebno pa trte in je imel, čeprav malo, dober pridelek. To je tudi dokazal na pokušnji domačih vin na lanskem martinovanju
OBČINSKO PODJETJE ZA DOBAVO ELEKTRIKE, PLINA IN VODE - TRST
Tržaško občinsko podjetje za dobavo ELEKTRIKE, PLINA IN VODE razpisuje zasebno dražbo za dela v zvezi s položitvijo plinovoda za metan, in sicer v premeru 250 - 200 mm od Bošketa do Ul. Cantu za znesek 135.800.000 lir.
Dražba se bo vršila v smislu čl. 1, odst. a) zakona 14 od 2. 2. 1973.
Prošnje za vabilo na dražbo morajo dospeti na ACEGA v Trstu, Ul. Genova 6, najkasneje v PETNAJSTIH DNEH od dne objave obvestila o razpisu dražbe v deželnem uradnem vestniku.
NA POBUDO SPD «TABOR»
Ciklus predavanj ob predvajanju filmov
Prosvetno društvo «Tabor* z Opčin je v svojo bogato dejavnost uvrstilo tudi ciklus zanimivih predavanj, ki jih bo spremljalo in dopolnjevalo predvajanje filmov in barvnih diapozitivov. Prvi tak večer bo v soboto, 18. februarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Tema tega prvega predavanja bo «Kras skozi prizmo fotoamaterja*. Dr. Janez llonn bo prikazal 230 barvnih diapozitivov; ta prikaz kraških lepot pa bodo spremljale pesmi Srečka Koso vela in Cirila Zlobca, ki jih bo ver jelno podala znana umetnica ljub ljanske Drame Iva Zupančičeva. Na ta zanimivi večer vabi opensko prosvetno društvo predvsem šolsko mladino.
Vpis v tečaje slovenskega jezika
Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture sporoča, da še sprejema vpise v štirimesečne ali letne tečaje slovenščine, za odrasle in za otroke, ki bodo v popoldanskih in v večernih urah. Za vpis in pojasnila so uradi v Ulici Valdirivo št. 30 (drugo nadstropje) na razpolago ob delavnikih, razen srede in sobote, od 17.30 do 20. ure.
za Društvo slovenskih upokojencev.
V	počastitev spomina Milčeta škrapa daruje Pina Cerkvenik 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob prvi obletnici smrti dobrega in nepozabnega moža in očeta Dorčeta darujejo žena in otroci 20.000 lir za nabrežinsko podbo, 20.000 za nabre-žinski cerkveni zbor. 20.000 za Fan te izpod Grmade, 20.000 za Sokol in 20.04)0 lir za SSk.
Namesio cvetja na grob Ignacu Pcrtotu daruje Anica Stupčeva 5 tisoč lir za nabrežinsko godbo.
V	počastitev spomina Petra Bigo-linija darujeta Josip in Tatjana Pa njek 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Viktorja Škabarja darujeta Mimi in Klavdij Sedmak 5.000 lir za glasilo Skdanc in 5.000 lir za ŠD Vesna v Križu.
V	počastitev spomina pok. očeta Jolande Švab in pok. Milčka Škrapa daruje Silvana Malalan 5.000 lir za s,./ Polet in 5.000 za Društvo slovenskih upokojencev.
V	počastitev spomina drage mame Marije daruje hči Valerija Grgič 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	počastitev spomina drage tete Marije Grgič vd. Grison daruje Ema Ban 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V isti namen darujeta Vida Grgič in Milka 6.000 lir zla Skupnost Družina Opčine.
Ob obletnici smrti dragih staršev, strica in tete Bertok ter svaka Antona Demarka daruje družina Auer
10.000	lir za PD Slovenec iz Boršta in 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob 10. obletnici smrti hčerke I-vane daruje Silvano Košuta z družino 10.000 lir za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grob Angela Sulčiča daruje Boris Košuta 10.000 lir za ŠD Mladina.
V	počastitev spomina Dušana Guština iz Sežane darujeta Ada in Boris Bezenšek 10.000 lir za Dijaško mat;co.
Ob 2. obletnici smrti nepozabne mame Milke Žerjal darujeta sinova Danilo in Darko 20.000 lir za PD F. Venturini.
Na me? to cvetja na grob Štefaniji Križmančič darujeta družini Racman in Doljak 5.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Ignaca Pertota daruje moški pevski zbor Igo Gruden
16.000	lir za SPD Igo Gruden.
V	počastitev spomina Angela Miliča darujejo prijatelji s Proseka
10.000	za ŠD Primorje, 10.000 za ŠK Kras in 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Antonije Sancin daruje družina Lovrenc Štrajn iz Doline 10.000 lir za pevski zbor V. Vodnik in 10.000 lir za PD V. Vodnik.
V	počastitev spomina Antonije Sancin. matere Maria in Albina, daruje Mario Magajna 10.000 lir za pevski zbor V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Bogomila Tenceja daruje družina Dušan Košuta 10.000 lii- za ŠD Mladina iz Križa.
Namesto cvetja na grob Milka Škrapa daruje družina Košuta 10 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Viktorja Škabarja daruje družina Košuta 10 tisoč lir za PD Vesna (Križ).
V	spomin na moža Ignaca Pertota daruje žena Draga 30.000 za SPD Igo Gruden in 30.000 lir za godbo na pihala iz Nabrežine.
V	spomin na dragega očeta Ignaca Pertota darujeta hči Mila in sin Aleš z družinama 50.000 lir za SPD Igo Gruden in 50.000 lir za godbo na pihala iz Nabrežine.
Breg.
Ob 1. obletnici smrti Ivana Obada daruje Julka Rustja 3.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V7 isti namen daruje Jože Obad 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Urše Čuk daruje družina Guerino Husu 10.000 za Kulturni dom Prosek Kontovel, 10.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in 10.000 lir za ŠD Primorje.
Za TPPZ darujejo ,xxlporni člani Franc Rupel (Prosek) 10.000. Viktor Bogateč (Križ) 5.000 tor Pino in Viktorija Žerjal (Sv. Jakob) 4.000 lir.
Ob 5. obletnici smrti nepozabnega papana Franca Pertota se ga spominja hči Majda in daruje 5.000 lir za Dijaško matico.
Za sklad kriškega glasila «Skdanc» darujeta Slavko Pertot 2.000 in Bruno Košuta 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Bogomila Tenceja in Viktorja Škabarja darujeta Eda in Dora Indri 7.000 lir za Skdanc.
Namesto cvetja na grob Angela Sulčiča daruje družina Sulčič (Križ 95) 3.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti namen daruje družina Tence (Rok-čevi) 3.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Matij« Settima (Sedmaka) darujeta sestri Karla in Francka Sedmak 10.000 lir za PD Vesna.
V	počastitev spomina pok. Pietr« Bigolinija daruje Darinka vd. Zajec 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina Jožeta Štolfe darujeta Štefka in Nereo Veljak 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Ul. Donadoni.
Namesto cvetja na grob Marije Guštin s ola darujejo družine Milko Križman 5.000 lir. Pavel Colja 5 tisoč lir in Mirko Guštin 3.000 lir za Prosvetno društvo «Kraški dom* iz Velikega Repna.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE V
UL. DONADONI PO K. ŠIROKU
so darovali: družina K. Tomšič 10.000. dr. P. Pavlica 20.000, Roza-na, Peter in Boris Paoli 20.000, Silvana Valoppi 5.000, Neva Merlak 5 tisoč, N. N. 10.000, družina B. Zet-ko 5.000, Kozmetika Maja 5.000, družina J. Gerdol 10.000, družina Ron-celli 3.500, družina G. Fischer 10 tisoč, N. N. 2.000, dr. M. Tomšič 50 tisoč, družina M. Race 10.000, grad. podj. Petra 20.000, Auto šport 20 tisoč. La Familiare (Barbiera) 50 tisoč, družina Ukmar 10.000, družina S. Piščanc 10.000, družina E. Gombač 10.000, družina G. Furlan 10.000, družina Betocchi - Sardoč 10.000, Veljak Šport 10.000, družina S. Budin 15.000. dr. F. Tončič 10.000, dr. D. Mužina 10.000, Aromcaffe - Mu-ži,.a 10.000, Siega 5.000, trgovina Fer-nando 5.000, družina F. Volpi 10.000, družina B. Pavletič 10.000 lir.
POPRAVEK
V	članku »Usoda Prešernovih bratov in sester*, objavljenem v nedeljo, 5. t.m. je tiskarski škrat spremenil Prešernovo sestro Mino v Nino.
V	članku «Redna zbirka Prešernove družbe* objavljenem v nedeljo. 29. jan. t.l., pa je bilo napačno navedeno, da gre za zbirko za leto 1978, ker se je članek v resnici nanašal na zbirko za leto 1977, le koledar velja za leto 1978.
Za obe napaki se opravičujem«.
GORIŠKI DNEVNIK
12. februarja ij
NEPRIČAKOVAN ZAPLET SEJE OBČINSKEGA SVETA
Zaradi osamljenosti sredinske večine je moral goriški župan prekiniti sejo
Svetovalci opozicije so napovedali odhod iz dvorane pri glasovanju o zastopniku občine v upravnem svetu hrunilnice ■ Ni bilo dovolj svetovalcev večine, da bi bila seja sklepčna
Zarad: odločnega nastopa svetoval cev opozicijskih strank je v petek ponoči, malo pred polnočjo, župan Pasquale De Simone prekinil sejo občinskega sveta, ker so se svetovalci treh večinskih strank znašli v manjšini, oziroma samo z njihovo prisotnostjo ne bi bila seja veljavna. Vsi svetovalci opozicije so namreč napovedali, da bodo zapustili dvorano, da se ne bi udeležili glasovanja za zastopnika občine v u-pravnem svetu goriške hranilnice.
že več kot štiri mesece je namreč na dnevnem redu občinskega sveta točka o imenovanju občinskega za stopnika v upravni svet posojilrt ce. Večinske stranke si niso bile edine, ker so socialdemokrati hoteli ohraniti svojega zastojnika, to mesto pa so zase zahtevali republikanci. V svojih prizadevanjih so uspeli in predlagali na to mesto svojega političnega tajnika dr. 'Maria Ascarija.
Na petkovi seji, po dolgi razpravi o predilnici, je župan povedal, da so večinske stranke izbrale kandidata, ki so ga predlagali republikanci, in da imajo večinske stranke demokratično pravico te izbire. Svetovalci o pozicije pa niso bili istega mnenja. Liberalec Fomasir, dr. Paulin od Slovenske skupnosti in misovec Coana so poudarili, da gre v tem kot v drugih podobnih primerih za važno zastopstvo in da bi bil zato pofreben pogovor med vsemi strankami, ki so zastopane v občinskem svetu.
Socialist odv. Peter Sanzin je de jal, da v demokratični družbi večina vlada, opozicija pa nadzoruje to njeno vladanje. V tem primeru pa ni tako. kajti večina ima vseh devet zastopnikov v upravnem svetu posojilnice in opozicija nima vpogleda v to kar se tam dogaja. V času leve sredine na goriški občini, je še de
bodo socialisti pri glasovanju umaknili iz dvorane.
Podobno odločitev je obrazloži tudi komunist Boris Coceani, ki je dejal, da so komunisti zahtevali javno diskusijo o tem vprašanju in da zahteva po notranji demokratizaciji v upravnem svetu goriške hranilnice, kot tudi v drug h bankah v državi prihaja tudi s strani notranjega sindikata v tem bančnem zavodu. Zavod, ki ima vsakdanje stike z vsemi občinami, mora biti odprt in pod nadzorstvom vseh političnih sil ne pa samo on h ki stežka zastopajo polovico prebivalstva.
Odločitev opozicijskih strank je župana in predstavnike večine doletela čisto nepričakovano, kajti štirje svetovalci večine so bili odsotni, socialdemokrat Bianconi pa ni hotel glasovati, ker je uslužbenec hranilnice. 19 svetovalcev ni zadoščalo, da bi bila seja sklepčna, zaradi česar je župan De Simone sejo prekinil.
Včeraj je goriški župan obvestil tisk in svetovalce, da bo prihodnja seja občinskega sveta v petek, 17. februarja. Brez dvoma bodo ob tisti priliki svetovalci večinskih strank polnoštevilno prisotni.
Srečanje delegacij KPI in zvez« trgovcev
Na sedežu zveze trgovcev sta se srečali delegaciji pokrajinskega vodstva KPI ter pokrajinske trgovske zveze. V delegaciji KPT so bili navzoči Paizza, Redivo, Baciechi in Zorzenon, v delegaciji trgovcev pa člani izvršnega odbora Batna ba, Forcessini, Vianello, Zoppolat-ti, Giorda, Morassi, Fogar, Mizzon, Baucon, Pozzati, Massi, Canrfotti
jal odv. Sanzin, so bili na razna me- j jn Scarano
sta izvoljeni predstavniki takratne , *,	»	.	, . .	...
levičarske opozicije, komunisti. Se I	za "aečstnje, H1 le °J’_l7s a
daj večina pa noče izgubiti nobene j 0(1 F/>dl.v °^vir stakov KpI z ga vodilnega mesta. Zaradi tega se I razn,mi or*!amzacl’a«r“ 0 poslabsan*1
resen način izvesti program naložb.
Predstavniki zveze trgovcev so zlasti opozorili na svoj delež pri odpiranju obmejne gospodarske politike ter pri razvijanju tercialnih dejavnosti tudi v sedanjem kritičnem gospodarskem trenutku.
Med razpravo so skupno poudarili potrebo po ustanovitvi upravnega telesa goriškega tovornega postajališča, v katerem, bo zagotovljena' navzočnost zasebnega sektorja ter poseg javnega sektorja, ki bo za jamčil spoštovanje skupnih koristi. Preučili so tudi vprašanje mladinskega zaposlovanja, zaščite okolja, obmejne politike in težave v distribuciji.
Ob sklenitvi sestanka sta obe strani poudarili koristnost takšnega srečanja ter se dogovorili za nadaljevanje sestankov o specifičnih temah, ki zadevajo celotne skupnost.
Protesti mladine Dijaškega doma in Doberdoba
Valu ogorčenih protestov ob napadu na slovenskega dijaka Aleksa Mazzucco v Trstu so se pridružili tudi gojenci Dijaškega doma v Gorici, ki so nam poslali sledečo protestno resolucijo:
«Gojenci Slovenskega dijaškega doma v Gorici izrekamo najglobljo solidarnost dijaku Aleksu Mazzucci, ki je v soboto postal žrtev zahrbtnega fašističnega napada. Ogorčeno ugotavljamo, da fašistična drhal zopet dviguje glavo, seje teror, kateremu je v prvi vrsti izpostavljena mladina. Naj bo dejanje nasilja v Trstu opomin, da ne smemo popusti-sti, temveč se moramo odločno upreti in slediti tistim načelom, za katera so pred tridesetimi in več leti toliko žrtvovali naši starši*.
Tudi Mladinski krožek v Doberdobu izraža svojo solidarnost dijaku Aleksu Mazzucci ter se pridružuje vsej demokratični javnosti v boju proti fašizmu in mu želi skorajšnje okrevanje.
Iskreno se zahvaljujem Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici za priznanje ter vsem planincem in prijateljem, ki so mi z občnega zbora ali kako drugače poslali pozdrave.
Jožica Smet
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU
SESTAVLJENA KOMISIJA ZA ŠOLSKE PODPORE
Na podlagi natečaja so zaposlili šoferja in cestarja
Na seji občinskega sveta v Doberdobu (o njej smo delno pisali že v včerajšnji številki) so na podlagi natečaja zaposlili dva nova uslužbenca, in sicer šoferja in cestarja. Po tridesetih letih dela na občini je te dni odšel v pokoj občinski sluga I-van Gerin. Župan se mu je ob tej priložnosti zahvalil za dolgoletno delo na občini in izrekel sožalje družini Bajec ob smrti upokojenega občinskega uslužbenca Alberta Bajca.
Beseda je tekla tudi o tem, kako organizirati delo ob obolelosti občinskih uslužbencev. Dogaja se namreč, da občina po zakonu Stammati ne srne imeti več uslužbencev kot jih ie imela lansko leto. Zaradi teh omejitev prihaja do težav pri čiščenju prostorov in pri drugih podobnih opravilih.
Občinski svetovalci so spremenili statut konzorcija med občinami za onemogle. P - novih določilih se bo konzorcij zanimal tudi za pohabljence. Sedež konzorcija je v štaranca nu, v njem pa sta našli zaposlitev tudi dve ženski iz Doberdoba.
Na seji v petek popoldne so odobrili sejnino za občinske svetovalce. Tisti iz Doberdoba bodo prejeli po
niiiiiniiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiif 11111111111111(1111111111111111111111111111)
Izdelana maketa spomenika v Štandrežu
:
v;
sli0' ■%
... -
-i K * vtV •. .. ' '> . • ‘	' ■■	•	-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi zastopnike prosvetnih društev, da sodelujejo danes pri polaganju vencev na grobove in pred spomenike zaslužnih slovenskih mož. Položili bomo vence na grobove Zorka Jelinčiča in Iva Marinčiča na goriškem pokopališču, Franceta Bevka na solkanskem, Vinka Vodopivca na kromberškem ter pred spomenike Frana Erjavca, Simona Gregorčiča. dr. Antona Gregorčiča, Andreja Gabrščka, dr. Henrika Tume in dr. Karla Lavriča v Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici. Zbirališče ob 10. uri na sedežu SPZ v Gorici Ul. Malta 2.
gospodarske krize v državi, ki se j Pu~». ] v Posočju kaže s povečanjem ne varnosti za zaposlovanje. Vse to pa povzroča še hujši propad celotne pokrajine in njeno potiskanje na rob dogajanja.
Predstavniki KPI so predlagali hitro in enotno mobilizacijo gospodarskih, političnih in družbenih sil, da bi ob’ izkoriščanju obmejnega položaja naših krajev spodbudile i gospodarski razvoj Posočja. Pri tem bi morale na demokratičen in
Minuli torek, 7. t.m., sta slavila 25-letnico skupnega življenja
JELKA in IVAN PETEJAN s Peči. Ob tej priliki jima toplo čestitajo odborniki in člani prosvetnega društva *Vipava».
•mi mi imiiiM ■1111111111 hi ih ih n iiimiiiiiiiiiniiiimttifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n m iiiiiii HiiitiHiMi imi iii n mmim
PROSLAVE SLOVENSKEGA KULTURNEGA DNE
Na prireditvi v Gabrjah so gostovali pevci iz Mirna
Priložnostni govor je imel predsednik PD «Skala>
Vid Primožič - Sinoči je bila proslava tudi v Gorici
Gabrska osnovna šola, ki že nekaj let ne služi več svojemu namenu, je v petek zvečer spet postala kulturni hram. V organizaciji domačega prosvetnega društva «Skala» se je v njenih prostorih odvijala proslava slovenskega kulturnega praznika.
Za kulturni spored so poskrbeli domačini, ob sodelovanju Mladinskega krožka iz Gorice ter mirenskega pevskega zbora. Kulturni spored je otvo-rila domačinka Milena Mozetičeva, potem pa je Vid Primožič spregovoril o pomenu kulture za obstoj in razvoj slovenskega naroda. Prav tej vsestranski navezanosti naših ljudi na delo pesnikov in pisateljev, glasbenikov in drugih umetnikov, gre pripisati, da smo se v prejšnjih stoletjih uspešno upirali in prestali najrazličnejše poskuse, da bi nas izrinili oziroma uničili na našem strateško tako pomembnem življenjskem prostoru. Vid Primožič se je v zaključku govora dotaknil tudi sedanjega položaja Slovencev v zamejstvu ter v tej zvezi dejal, «da se nahajamo v položaju, ki utegne biti ugodnejši bolj kakor kdajkoT poprej. Sporazumi podpisani v Osimu med Jugoslavijo in Italijo določajo tudi nujnost ureditve vprašanja nacionalnih manjšin. Pripravljajo se zakonski osnutki za globalno zaščito naše samobitnosti. Slovenci v Italiji želimo in hočemo, da bi se naše pravice končno le uzakonile, moramo pa s' biti na jasnem, da te pravice ne bodo prišle same po sebi, od zgoraj, ampak si jih bomo morali izsiliti z vsakdanjim bojem in prizadevanjem*.
Poseben pomen pa je imelo gostovanje mirenskega pevskega zbora, ki je ubrano odpel nekaj narodnih in umetnih pesmi. Pred samim nastopom je Tonče Budin, spomnil na nekdanje skupno delovanje na kultumo-prosvetnem področju, v letih po prvi svetovni vojni, pa vse do nasilnega razpusta društev pred petdesetimi leti.
Takrat so Gabrje spadale pod mirensko občino, v Mirnu pa je bilo tudi središče kulturnega in športnega udejstvovanja. Mirenci so bili še posebej ponosni na dramsko skupino s katero so nastopili doma in tudi v drugih krajih po Goriškem. Tonček
Budin je v tej zvezi omenil dogodek iz dvajsetih let, ko je tedanja fašistična oblast izkoristila prav vsako pretvezo za nasilno nastopanje proti Slovencem, v njenem slepem prepričanju, da nas bodo v nekaj letih popolnoma izbrisali iz naših krajev. »Igrali smo Miklovo Zalo, v kateri 'c naslovno vlogo imela prav vaša sovaščanka Olga Cinčeva, jaz pa sem bil Mirko. Po predstavi, ko smo se vračali domov so me aretirali in odpeljali v zapor a so mj zjutraj na inl-rvencijo tako rekoč cele vasi izpustili in zvečer istega dne, bila je nedelja, smo spet igrali še z večjim navdušenjem pri nabito polni dvorani, ki je dobosedno pobesnela ob od prtem odru*. Svoj govor je T. Budin zaključil z ugotovitvijo, da so bili Gaberci in Mirenci do zadnje vojne vključeni v eno občino, danes pa so postali sosedje, katere preveva ena sama skupna misel: ravnati se po Prešernovih besedah, ne vrag le sosed bo mejak.
°»ešernova proslava je bila sinoči tudi v Gorici v priredbi Slovenske prosvetne zveze. Na njej je o vlogi s'..venskih likovnikov v tukajšnji kulturi govoril prof. Milko Rener, mladi pesniki in recitatorji so izvajali svoj program, pel je nabrežinski pevski zbor SPZ pa je zaslužnim prosvetnim delavcem oodelila priznanja, slike goriškega slikarja Vlarimira Klanjščka. O poteku proslave bomo podrobneje poročali v torek. Konec tedna pa so na Goriškem napovedane še nekatere druge Prešernove pro slave.
V umetniški delavnici kiparja arh. Negovana Nemca so se prejšnji dan sestali zastopniki borčevskih organizacij iz Nove Gorice in štandreža, da bi se seznanili s prvim osnutkom utttkel.e partizanskega spomenika v ‘štandrežu, ki naj bi ga postavili na parceli ob glavnem trgu v .štandrežu.
Kipar Negovan Nemec je orisal svoj načrt. Gre za impozantno kovinsko skulpturo, ki bi bila visoka šest metrov in pol in bi slonela na temetj'b iz kraškega kamna. Ti temelji naj bi zasedli celotno razpoložljivo parcelo. Iz priložene fotografije bo sicer težko razbrati podrobnosti načrta, zato ga bomo kasneje podrobneje opisali.
S tem v zvezi lahko povemo tudi, da je akcija za postavitev partizanskega obeležja v Štandrežu prerasla vsako pričakovarije. Skoro je ni družine v štandrežu ali rojaka, ki živi v tujini, zlasti v Sloveniji, da ne bi bil podprl te pobude. V nekaj mesecih so v sklad zbrali že več kot dvanajst milijonov lir. V tej akciji je prebivalstvo štandreža ponovno izpri čalo privrženost za ideale, ki izhajajo iz NOB ter tudi trdnejšo zavest, ki obsega tudi nove dimenzije, ki izhajajo iz večletnega boja zoper opustošenje družbenogospodarske ter nacionalne strukture. Akcija zbiranja, sredstev se seveda nadaljuje, kajti po zaključku zbiranja sredstev za odkun parcele, kjer bo stal spomenik, je treba sedaj zbrati sredstva za spomenik sam. Akcija se je raztegnila na celotno goriško področje. Pripravljalni odbor vabi zato vse, ki bi radi prispevali, da lahko to napravijo kar na posebni račun pri Kmečki banki v Gorici in Ljubljanski banki v jnovi Gorici.
Waltritschu, ki je hotel izvedeti kako je s to stvarjo. Waltritseh je namreč spomnil odbornika, da je občina že lani namenila sredstva
zares potrebuje popravil, :	i-
sto upravičeno zahtevajo mače učiteljstvo kot vsi eUMilnljjjhi. Odbornik za javna dela je dejal,
Od jutri plačevanje pokojnin v Pevmi
Na poštnem ur du v Pevmi bodo jutri začeli izplačevati pokojnine sledečih kategorij: IR, IO-AR, VO-COM, SOC, IO-C, VOC, IOA, VOA, SR. V torek pa bodo začeli izplačevati pokojnine kategorije 10.
Še letos popravila na šoli v Pevmi?
Bodo letos končno pričeli popravljati stavbo osnovne šole v Pevmi? To bi se dalo najbrž sklepati iz odgovora, ki ga je na petkovi seji občinskega sveta v Gorici dal odbornik za javna dela prof Zucalli socialističnemu svetovalcu Marku
Priznano mednarodno ^ avioprcvozniško podjetje
LA G O R I Z I A N A
GORICA - Ul. Duca D’Aosta ISO - tel. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
NAROČITC Sl NA
PRIMORSKI DNEVNIK
da bodo sredstva na razpolago v letošnjem proračunu občine kljub raznim omejitvam. Upajmo, da bo tokrat obljuba držala!
i h* r Oj,	t N * J1 ''l
Dopolnilna blagajna za delavce-AAA “
V Tržiču bo jutri 120 od skupnega števila 150 delavcev tovarne Aecia-ierie Alto Adriatico v dopolnilni blagajni za nedoločen čas. Včeraj se je z delavci te tovarne sešel predsednik komisije za industrijo v poslanski zbornici posl. Loris Fortuna.
NA POBUDO SINDIKALNE FEDERACIJE
V torek sindikalna manifestacija v podporo podgorski predilnici
Občinski svet poziva prebivalstvo k solidarnosti Od jutri bodo vsi delavci v dopolnilni blagajni
40.000, iz okoliških vasi pa po 50.000 lir r-. leto. Občinskim svetovalcem, ki so v delovnem razmerju, se navzočnost na seji šteje v delovna čas.
Ob koncu so odobrili sestavo občinske komisije za dodeljevanje šolskih podpor. Občinsko upravo bodo zastopali dr. Mario Lavrenčič, Julko Lakovič in Roman Lavrenčič, starše nižje srednje šole Karlo Lavrenčič, Marija Jarc in Ivana Gergolet, starše dijakov višjih srednjih šol pa Ar-naldo Frandolič, Ernest Semolič in Mario Gerin. Tri predstavnike dijakov višjih srednjih šol bodo imenovali dijaki sami.
Vesti iz Doberdoba
Jutri, 13. februarja, ob 15. uri prireja medobčinski konzorcij za pomoč priletnim občanom predavanje v občinski sejni dvorani v Doberdobu, na katerega vabi upokojence in vse, ki jih zanimajo vprašanja varstva in socialne pomoči za priletne občane.
V poslopju, kjer je poštni urad, bodo 18. februarja pobirali davke, in sicer od 8.30 do 10.30.
URNIKI VLAKOV
v veljavi od 24. septembra 1977 ODHODI IZ GORICE
V	smeri Trsta: 0.03 (L), 5.43 (L),
6.20 (L),	7.15 (D*),	7.49 (L),	8.18
(D), 9.35 (D**), 11.09 (L), 13.27 (D), 14.05 (L), 15.32 (D), 17.01 (L), 18.26 (L). 18.58 (L), 19.51 (L), 21.21 (L), 22.08 (D), 23.16 (E***).
V	smeri Vidma: 0.04 (L), 6.21 (L).
6.53 (D), 7.16 (L), 8.04 (D), 11.10 (L),	13.06 (D),	14.06 (L),	14.36
(E****), 14.44 (D), 15.33 (L), 17.56 (L), 18.25 (D*), 19.01 (L), 20.05 (D), 21.11 (L), 21.34 (D),
V	smeri Nove Gorice: 8.50 (L), 14.30 (L).
PRIHODI V GORICO
Iz Trsta: 6.16 (L), 6.51 (D), 7.13 (L), 8.01 (L), 11.06 (L), 13.05 (D), 14.02 (L), 14.35 (E****),	14.43 (D),
15.29 (L), 17.51 (L), 18.24 (D*). 18.56 (L), 20.03 (D), 21.10 (L), 21.33 (D), 24.00 (L).
Jz. Vidma: 0.02 (L), 5.41 (L), 6.19 (L), 7.14 (D*), 7.48 (L), 8.16 (D), 9.33 (D**), 11.07 (L). 13.25 (Dl, 14.03 (L), 15.31 (D), 16.59 (L), 18.23 (L), 18.57 (E), 19.49 (L), 21.20 (L), 22.07 (D), 23.14 (E***).
Iz Nove Gorice:	10.43 (L) in
17.18 (L).	tijrh-vtl
ZA SLOVENSKI KULTURNI DAN V AJDOVŠČINI
Prijetna svečanost ob otvor'0 prenovljene Pilonove galerij*
Urejeni sobi slikarja Vena Pilona in pisatelja dr. Danila Lok^i1
(L) = lokalni vlak; (D) = direktni vlak; (E) = , expresni vlak. (*) Ne vozi ob pfazrukih.
(**) vozi v času od 26.9. do 23.12. 1977, od 2.1. do 23.3., od 28.3. do 27.5.1978. Ne vozi ob praznikih.
'■'***) Vozi samo ob praznikih od
8.12.1977	do 27.3.1978. Ne vozi
25.12.1977	in 26.3.1978.
r****) Vozi na predvečer praznikov od 8 12.1977 do 27.3.1978.
Ob veliki udeležbi domačinov in gostov, ki so prihiteli iz raznih krajev Slovenije in tudi iz zamejstva, so v petek popoldne v Ajdovščini odprli povečano in prenovljeno Pilonovo galerijo, ki je že bila in ki bo odslej še bolj pravo kulturno žarišče središča Vipavske doline. Prvotno galerijo so odprli pred nekaj leti v hiši, kjer se je rodil slikar Veno Pilon, v njej so doslej imeli že vrsto umetniških razstav. Sedaj je galerija urejena v dveh sosednih stavbah, tako v pritličju kot v prvem nadstropju. Tu so uredili stalno razstavo del Vena Pilona, njegovo spominsko sobo, za katero je zapuščino pokojnega umetnika poskrbel njegov sin, ki jo je daroval ajdovski občini, in sobo domačega pisatelja dr. Danila Lokarja, ki je rade volje prepustil svojo korespondenco, dokumente, diplome, svoja dela in tudi jmecej Pilonovih slik, ki so bile v njegovi lasti. V pritličnih prostorih pa je bila ob petkovi otvoritvi tudi razstava 44 slovenskih likovnikov, Pilonovih prijateljev, ki so darovali vsak po eno umetnino v stalno zbirko te galerije. Tu pa bo seveda prostor za občasne razstave in tudi manjše kulturne prireditve, med katerimi je bila prva že v petek z nastopom glasbenih virtuozov bratov Lorenz.
Pred zbranimi gosti je prvi spregovoril predsednik ajdovske občinske skupščine Franjo Batagelj, ki je poudaril skrb, ki jo družba, zlasti še domača, vlaga v kulturo in tudi strošek v to galerijo je dokaz te skrbi. Predsednik skupščine je napovedal še odkup tretje bližnje stare stavbe, kjer naj bi uredili arheološko zbirko.
Direktor ljubljanske Modeme galerije je zatem spregovoril o Venu Pilonu in povedal, da nam je že Pilonova retrospektiva ob njegovi 70 letnici dala jasno sliko kako je on podiral kulturne, regionalne in nacionalne pregrade, ni pa pri tem zatajil svojega slovenstva. O pisatelju dr. Danilu Lokarju, ki je bil prisoten na svečanosti, je spregovoril pesnik Tone Pavček, ki je podčrtal dejstvo, da se je ta častitljivi ajdovski rojak pojavil v slovenskem lite-
POKLICNI; FOTQ. STUDIO , ?
ASSiRELLI .
GORICA -------------
Ul. S. Giovanni S - Tel. 2929
■ (blizu Kulturnega doma v gradnji) '
♦	prostori za umetniške posnetke
♦	specializirani laboratorij za razvijanje barvnih filmov
♦	proda ja fotografskega materiala
V zvezi s krizo, ki je nastala v podgorski predilnici in v drugih tovarnah na Goriškem, je enotna sindikalna federacija napovedala za torek splošno stavko v teh podjetjih na področju Gorice, Tržiča, Ronk in Vileša. Ob 9.30 se bodo na korzu pred spominskim parkom zbrali delavci teh podjetij (v krizi so na Goriškem podjetja, ki zaposlujejo skoro osem tisoč delavcev), zatem pa bodi šli v sprevodu po glavnih goriških ulicah do Travnika, kjer bo sindikalno zborovanje.
Svojo solidarnost z delavci teh tovarn, zlasti še podgorske predilnice, izraža tudi goriški občinski svet. Na podlagi resolucije, ki je sklenila razpravo o tem vprašanju na petko-vj seji občinskega sveta, se bodo župan in svetovalci udeležili torkove manifestacije. Občinski svet poziva tudi vse drugo prebivalstvo, trgovce, obrtnike, uradnike, da solidarizirajo z delavstvom, ki si prizadeva ohraniti svoie delovno mesto.
Sindikalna federacija pa je s položajem v predilnici v Podgori zelo zaskrbljena. V njenem tiskovnem poročilu je izražena bojazen, da ne nameravajo sedanji lastniki rešiti teh tovarn. To izhaja iz dejstva, da se niso preveč zanimali za sodelovanje deželne finančne družbe v svojem podjetju. Zato so sindikati tudi zahtevali nujni sestanek z goriško zvezo industrijcev.
Pred glasovanjem resolucije v goriškem občinskem svetu (predlagal jo je komunist Zalateu, dopolnili in popravili so jo zatem načelniki skupin) so o vprašanju predilnice govorili še župan (o njegovem posegu smo poročali včeraj), Bianconi (PS Dl). Del Ben (PSI), Zalateu (KPI), Drufuca (PRI), Fornasir (PLI), Coana (MSI). Battello (KPI) in Tuzzi (KD). Vsi so poudarili važnost obstoja take tovarne, v kateri je zaposlenih 1.800 ljudi, ne samo za prizadeto delavstvo, marveč za vse goriško gospodarstvo.
Od jutri dalje bodo vsi delavci podgorske predilnice v popolni dopolnilni blagajni. Zapora naj bj trajala tri mesece. Sindikat vabi delavstvo, da prisostvuje jutrišnji skupščini v tovarni.
Prešernova proslava v Dijaškem domu
Ob slovenskem kulturnem prazniku so tudi v Dijaškem domu v Gorici pripravili Prešernovo proslavo, ki je bila letos internega značaja. Z barvnimi diapozitivi so prikazali nekaj zanimivosti in krajev iz pesnikovega življenja. Sledil je nastop gojenk Gerlinde Tedoldijeve in Sabine Fabrove. ki sta zaigrali nekaj narodnih motivov. Osrednji del kulturnega sporeda pa so bile recitacije pesmi zamejskih pesnikov. K uspehu prireditve so ^pripomogli v prvi vrsti osnovnošolci, ki so se za to priložnost še posebej pripravili.
Dr. Borut Spacal, internist, specialist za pljučne bolezni, specialist v medicini dela, sporoča, da sprejema tudi v Gorici, Ulica 24 Maggio 7, in sicer ob ponedeljkih in petkih med 17. in- 19. uro.
Bolniki ga lahko pokličejo tudi f» telefonu na št. 45-053.
MOTOKULTIVATORJE IN FREZE
VALPADANA
BENASSI
SEP
dobite pri zastopniku
LUTMAN G.
GORICA Ulica Trieste 146 — Telefon 82-156 Ulica Marconi 7 — Telefon 83-155
BOGATA IZBIRA REZERVNIH DELOV
Ugodne cene
TVRDKA
LESTAN NIC0L0
GORICA
Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-801
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TY sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI FI naprave: YAMAHA, AKAI, SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS NAD, THORENS, VVINTEC, REVAL.
Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah.
ramem svetu razmeroma darle je zadnjik dvajset let kar 'ma sedaj 86 let) zelo in v njegovih delih je čutiti ^ no rugnanje, ki ga žal P°Qr pri mlajših slovenskih pisc«*- (
Predsednik slovenske skupff, Marjan Brecelj je zatem se je Ajdovščina s to svi najbolje oddolžila slovenske turnemu prazniku. Kultura 1e’ zelo važno mesto v borbi za nostni obstoj Primorcev, a ca j šizma je bila opora tjudstatt’^ je tudi, je dejal dr. Brecelj. kultura v vse predele si01 zemlje.
Zatem je gledališki igraje , Rohaček prebral odlomek iz nila Lokarja, violinist Toma* -J in pianist Primož Lorenz pa s vedle nekaj glasbenih sklada- j (!»■ ’’
Prosti mesti pri pokrajinski upravi
Goriška pokrajinska UpT8^ razpisala javni natečaj zs -zdravnika-psihiatra in z.dT^“u ga asistenta v psihiatrični ci v Gorici.	i
Rok za predložitev P1-0,6 h* teče 28. februarja, za P°®,°|jl informacije pa se interesen^ obrnejo do tajništva pokra.!111 jj prave v Gorici. Korzo Ttali3
Koncerti
ob
ni	KMEČKA BANKA
	USTANOVLJENA LETA 1909
	GORICA - Ulica Morelli 14
llgjjpp	Tel. 2206-2207
	VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA
V četrtek, 16. februarja, “■ f bo v avditoriju v Ul. Roma * rti «srečanj s publiko* koncefl * mladih goriških glasbenih pianistke Helene Plesničar 1,1 sta Giorgia Marcossija.
VZPI-ANPI za Goriško va^.i bivše borce in prijatelje na družabni večer, ki bo v februarja, ob 20. uri v ParlJ a v Novi Gorici. Cena za vece 6.500 lir, za udeležence bo zabavni orkester. Vpisujejo do bruarja predsedniki in taj0110 slovenskih sekcij združenja. „
Kino
Gorica	^
VERDI 15.30 - 22.00 «Ho!ocaust K. Douglas in A. Belli.
CORSO 15.19 - 22.00 oPane, w j .marmellata*. E. Montesano Podesti.	S
MODERNISSIMO 15.30 - ^yj) lordi e C.». M. Caine in .<?■ CENTRALE 15.00 - 22.00 ture di Bianca e Bemie*. *tjjl W. Disney. Predvajali bodo > sanko «La bottega del Bab tale*.
Tržič	^
PRINCIPE 14.00 - 22.00 «U ^ re di Bianca e Bernie*. .. p EXCELSIOR 14.00 - 22.00 «AF ni del Fuehrer*.
Nova Gorica in okolica	j
SOČA «Konjenica brez konj*1 * ški ob 16., 18. in 20. uri. , p SVOBODA «Artisti in modelP'^ riški film ob 16., 18. in 20.
I«11
DEŽURNA LEKARNA V 6° j, Danes ves dan m ponoči j[ Gorici dežurna lekarna Tavasa zo Italia 10, tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V
Danes ves dan in Pon0“LI|i). Tržiču dežurna lekarna Risa10” E. Toti 52, tel. 72-701.

DEŽURNA ZDRAVNIŠKA S^V
Na področju goriške. sovodeI ( števerjanske občine bosta žuma zdravnika dr. Arcuri, dan 3 (tel. 822-25) in '
Ul. Nizza 1 (tel. 29-05).
V sklad za gradnjo part:2 , ^4 spomenika v štandrežu so li Ida in Milka Mozetič n cvetja na grob pok. Severiaew)f 20.000 lir; sekcija KPI Gorica # Ivan Officija 5.J00; Riko La' (Piran) 10.000; tovarniški varne «La Giulia* 50.000: Pj# VIVIEX 150.000; N.N. 100.00°’/ no Miklavsič 50.000; Lucian o ti 100.000; Angel Pahor «5 < 30.000; Bruno Lavrenčič •’vjnFVl toprevoznik Jožef Gorjan JgV.
Namesto cvetja na Bajca darujejo uslužbenci r ske občine 15.000 lir za sekf^if stovoljnih krvodajalcev v V°Jr j/ Namesto cvetja na grob dr' jr berta Mermolje daruje Alb11/ kelj 1000 NI) za Dijaško ^
zahvala
Ob težki izgubi naše draSe(
Terezije Sfiligoj
vd- KrošelU
se iskreno zahvaljujemo J in doberdobski celici KPT kll'( VZPI Dol - Jami je, g. župb%f rovalcem cvetja in vsem, ! katerikoli način počastili 111 j min.	prfl
Sinova Marjo in L||P hčerki Vilma in ^ družina®1*
.Tamlje, 12. februarja

OB NEDAVNEM IZIDU MAPE «PARALELE»
POSKUS SOČASNEGA KOMUNICIRANJA NA UKOVNI IN BESEDNI RAVNI...
Pogovor s pesnikom Markom Kravosom o nagibih, ki so spodbudili ta za slovenske razmere nov pristop
Pred dobrim mesecem je izšla v samozaložbi zajetna ^Pa grafike in poezije -Paralele.. Taka simbioza likovno 1 in lirike ima na Slovenskem le malo predhodnikov, pri 0s pa skoraj nobenega, Prav zato je to novo založniško eianje toliko bolj sveže, prijetno in presenetljivo. Avtorja, Srafik Marjan Kravos in pesnik Marko Kravos, sta uspela grunti dva popolnoma različna svetova v tako celoto, ki j® na eni strani harmonična, skladna, na drugi pa kom Meksna, disonantna in vprašljiva. Prav tu vidim prednost ' vraleU, ki so lahko čisto hišni ornament, slikovna olep-°Va stene dnevne sobe in obenem odskočna deska za Oglobljeno diskusijo a. podobnih prijemih iztažanja.
Nasploh so -Paralele, nadvse uspel poizkus, ki bi ga 0l,Q vredno posnemati, saj se ob tem odpirajo nove dimen-Zl!e posredovanja umetnosti občinstvu. Pa bodimo si pošte l' ob takem dejanju si človek niti ne more kaj, da ne bi Odrobneje pogledal v grafični svet ali svet poezije, odvis-0 od tega, kateri mu je bil doslej bolj tuj in ga mora se-
hočeš nočeš -gledati..
Pa pustimo filozofiranje ob strani in predajmo besedo >0ustvarjalcu mape pesniku Marku Kravosu.
" Kaj sta hotela z grafikoni "**rjanom Kravosom doseči s |«ralelami», je ta oblika zgolj **sPeriment ali mogoče kaj več?
. " Recimo da je to poizkus so-asnega komuniciranja na likovni besedni ravni. Seveda sva oba "ela vzpostaviti odnos med sabo ,,a ®ni strani in med nama in /™mi na drugi. Ustvarjalno is*
,?bje pač, gotovo tudi tveganje,
*’ je kot vsaka živa stvar v u-"?eWsti tudi v dobri meri delov-* eksperiment.
ian Kravos — Iz »Paralel*
— Kako sta prišla do dokončne oblike mape?
Ne samo formalno sva mapo imenovala zbirka grafike in poezije. Iskala, oblikovala, delala sva jo ob dolgih nočnih pogovorih. Pri tem me je kot pesnika prevzel stik s snovjo, ki jo pri grafičnem delu občutiš neposredno: kovinske plošče, kisline, tiskarska barva, papir, preša. Pri tem sem doživljal utelešenje misli, čustev, sporočila, ki se sicer izražajo običajno preko besed. Besede pa je treba spet vezati na snov, na tla, ker so danes vse manj trdno izrazilo, preveč so neobvezne, za sprotno rabo.
Kolikor vem, tudi Pančiju ni škodil stik z besednim medijem, ki je vedno in obvezno poveden. Grafika sicer tako rada zdrsne v čisto estetsko dimenzijo. In kjer je samo estetika, ni več prave dimenzionalnosti. ..
— Sta poezija ln grafika v mapi medsebojno vsebinsko povezani, ali tvorita drugačna svetova, ki odpirata nove razsežnosti?
— Zbirko sva naslovila Paralele: želela sva. da bi ljudje s spremenjenim načinom sprejemanja bolj živo reagirali na najina
BIOGRAFIJA S KREDO
S kredo zarišem belo cesto in grem za njo
in srečam ljudi in srečam živali in grem po beli črti mimo in srečam stvari in mesta in grem naprej in pridem do velikega morja.
Zaplavam naravnost
ampak to ni smer
sredi morja je samo črn krog
in je dobro in plavam po njem
in plavam in potem postane kopno
kolobar iz kamna in spet hodim
in rišem s kredo smer v krogu po obodu
in na sredini ni več vode ampak žrelo
in v ognjeniku ni več ognja ampak plini
in
in potem se telo sesede vase in prileti galeb in obsedi na glavi posrka vse in se zgubi v daljavi v ravni dolgi beli črti na obzorju.
MARKO KRAVOS
?!SLOVENSKEM KULTURNEM PRA1NIKU
Zamejski ustvarjalci gostje v Novem mestu
Vj^b dneh se širom po naši domo-iC^stijo proslave praznika slo-j^ke kulture, ki je tesno pove-
jg* obletnico smrti največjega' ^J*ka malega narbda Franceta Ob takih proslavah ne-W Prireditelji potegnejo za-kilt	utežnega delovanja na
področju, ali pa predla !J0 Občinstvu umetniške dosež-•hii l' 80 bili do takrat določene-.j, *r°gu skorajda neznani.
Slovenci, ki živimo izven tivjf naSe domovine se konstruk v&n° * * * * vključujemo v tok praznoto ,Ja hašega ku>turnega dneva in lo amo:niciativno ali na povabi-tnatj.airazličnejših organizacij iz hjj	domovine. Tako so prejš-
kU|t gostovali ob prazniku v Novem mestu na Do-io^m slikarja Hijacint Jussa 'mir Klanjšček ter pesnika Kravos in podpisani. Priso-Mi,,Je bil tudi likovni kritik prof. bji» ^ener- V »Dolenjski gale-tebnl ^ovem mestu, ki je bila tudi loj- n'k srečanja, so ob tej pri-odprli razstavo likovnih del *n Klanjščka, prof. Milko fi$k r Pa je orisal situacijo na Go-4^111 'n dejal, da se tudi Gori-1 onstran meje konstruktivno
vključujejo v slovensko slikarsko življenje ter tako sooblikujejo tisti enotni kulturni prostor, ki je nam vsem zelo pri srcu. V literarnem delu programa sva nastopila z Markom Kravosom, vsak je pre bral nekaj svojih poezij, ki so pri številnem in pazljivem občinstvu naletele na plodna tla.
Proslava slovenskega kulturnega dne v Novem mestu je bila za nas vse izredno doživetje in mislim, da je tudi dolenjska publka od srečanja odnesla marsikaj novega. To potrjujejo tudi besede novomeške ga predsednika občinske skupščine, ki e na slavnostni večerji po udaril, da tudi oni stremijo k uve Ijavitvi enotnega kulturnega pro štora, ki bi podrl vsakršne zapreke, kajti vsi smo pripadniki'istega naroda. Petkovo srečanje je le ko rak na tej poti, ki bo v bodoče slejkoprej plodna in ustvarjalna. Marko Kravos se je gostiteljem za hvalil za lep sprejem in dobro počutje ia dolenjskih tleh ter pouda ril, da si vsi želimo še več podob nih srečanj. Prav take misli sta izrazila tudi sekretar ZK iz Novega mesta ter predsednik krajevne SZDL.
MARIJ ČUK
dela: grafiko sva spravila v nekakšno knjižno obliko in pesniškemu besedilu dala možnost, da učinkuje kot likovno telo. Pri plakatih smo že navajeni ta dva elementa na norabniški ravni sprejemali, zakaj bi ju ne na u-metniški ravni.
Kar zadeva vsebinskih odnosov med Pančijevo grafiko in mojo poezijo, bi rekel to: ljudje imajo priložnost, da primerjajo, iščejo in doženejo, v čem sva si blizu nr v čem je vsak svoj.
— AU je publika ugodno sprejela to iniciativo in zakaj?
— Ros sva uspešno prišla do ljudi. Morda zaradi tega, ker je stvar po konceptu nova. morda, upam vsaj, ker je ljudem všeč in imajo res živ odnos do umetniškega dela. Morda tudi zaradi kančka preračunljivosti: kot zbirka grafik je mapa zelo poceni in kot zbirka pesmi je tudi bibliofilska poslastica, saj je ročno tiskana v 50 oštevilčenih izvodih.
Vprašanja MARIJ ČUK
\	TA TRST
Ta Trst je kot mesto na robu sveta. Obreden in star gre pod stojnico hiš, na grla kakor na flavte igra, ko mu v srebrnino obraze loviš.
Cesarsko odpada nekdanji sijaj.
Po ulicah ladje na vetru drse.
Kot ženska odpira se na stežaj.
Grenkejši ko pelin so mrtvi ljudje.
Opasan z jeziki, ki pesmi pojo, pijan od požara in strog od soli, okraden za jutri, ob čast in nebo — ta Trst je kot vera, ki ne dogori.
Miroslav Košuta
Pesem «Ta Trst* je iz zbirke »Pričevanje*, za katero je Miroslav Košuta prejel nagrado Prešernovega sklada za leto 1978.
PRED NOVO EKSPERIMENTALNO PREMIERO V SSG
Srečanje z makedonsko dramatiko
Razgovor z Joštom režiserjem Ljubišo Georgievskim iz Skopja o sedanjem trenutku in problemih makedonskega gledališča, o avtorju dela «Vrtinec» Kole Čašuli in o prvih vtisih v našem ansamblu
Makedonski režiser Ljubi ša Georgievski v karikaturi
ŠESTI ABONMAJSKI KONCERT SEZONE GLASBENE MATICE
Klavirski duo Alenka-Igor Dekleva
Slovenska umetnika bosta na koncertu v Kulturnem domu in na mladinski matineji na učiteljišču izvajala dela Mozarta, Schuberta, Debussyja, Kogoja, Hindemitha in Caselle
Koncertni abonma Glasbene matice nam bo v torek, 14. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu nudil svoj šesti in drugi letošnji koncert sezone.\Predstavil se nam bo slovenski klavirski duo Alenka in Igor Dekleva iz Ljubljane, ki nastopa že enajsto leto in goji vneto tudi sodobno glasbo, saj je krstil že lepo število slovenskih novosti. S koncerti, recitali, nastopi z orkestri, snemanji za radio in televizijskimi oddajami sta se doslej predstavila v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in Turčiji. Doslej sta posnela tudi dve LP gramofonski plošči.
Istega dne kot v Kulturnem domu bost dopoldne ob 11.30 imela koncert za mladino na slovenskem učiteljišču v Trstu.
Klavir (njegovega rojstna letnica je 1709) .je v osemnajstem stoletju izpodrival klavičembalo: njegov zvok je polnejši in njegova mehanika omogoča prei ne-slutene dinamične vzpone. Tenak glas klavičembaia je zadoščal za akustične zmogljivosti dvoran na plemiških dvorcih in za povečini galantno in lahkotno glasbo, ki je tu domovala. Klavir boljše u-streza čvrstejšim zahtevam bur-žoaziie, čustvenim izlivom roman tikov in čedalje večjim koncertnim dvoranam.
Wolfgang Amadeus Mozart (Salzburg, 1756 — Dunaj 1791) je še dedič klavičembaia in posebno v otroških delih (štiriročna Sonata v C duru KV 19 d je nastala maja 1765. ko mu je bilo komaj kak mesec čez devet iet) se ni še iz rahle igrivosti Drevegnil v možato, čustveno pregnantno pisavo iz poznih let. Komaj v dobi romantike je postal klavir prvak med glasbili in to vlogo je ohranil v koncertnih, dvoranah do našega stoletja.
Franz Schubert (Lichtenthal pri Dunaju. 1797 — Dunaj, 1828) je ob Beethovnu prvi veliki romantik, ki je zaupal klavirju vso tehtnejšo izraznost ob zahtevnejši tehniki igranja, da sta nekoliko mlajša Schumann in Chopin kmalu za njim dosegla vrh romantičnega pianoma. Schubertova Fantazija v f molu,-op. 103, za klavir štiriročno je nastala v letu avtorjeve smrti in se postavlja med njegova na.izrele.iša in najbolj pomenljiva dela. kakršen je na primer godalni kvintet v C duru.
Pianizem se je nadalje razvijal skozi drugo polovico devetnajstega stoletja in našel svoi poslednji vrhunec na pragu novega stoletja v delih Clauda Debussgja (St. Germaine • en - Laye. 1882 — Pariz, 1918): breztežnost njegovih barvnih vizij postavlja izvajalce pred nove težke tehnične probleme Zbirka Sil Epigraphes antrpues (Šest antičnih epigrafnv) je iz leta 1914: naslovi so značilni za njegovo impresionistično poetiko: 7,a plesalko z antičnimi cimbali, Za Egipčanko, Hvalnica jutranjemu dežju,
Marij Kogoj (Trst, 1892 — Ljubljana. 1965) spada v rod primorskih ekspresionistov (Čargo, Pilon, Špacapan, Bevk), ki so izhh.iali iz goriškega ambienta. Po študiju pri Schrekerju in Schiinber-gu na Dunaju v vojnih letih se je ustalil v Ljubljani in se tu, v Trstu in Gorici spopadal s časom in okoljem, ki mu nista bila naklonjena. Predstavlja gotovo vrhunec slovenskega glasbenega ustvarjanja za Gallusom. Za klavir je napisal suiti Piano (1921), nekaj Fug (1925) in čudo
vite Malenkosti. Fuge so kompleksne in bohotne.
Paul Hindemith (Hanau. 1895 — Frankfurt, 1963) je ob Stra-winskem in Schonbergu eden revolucionarjev glasbe v prvi polovici našega stoletja: kljub velikemu pomenu in nekaterim pomembnim delom .je začel njegov opus naglo bledeti, štiriročna Sonata je iz leta 1938.
Alfredo Casella (Turin, 1883 — Rim, 1947) je prvi novator italijanske glasbe v našem stoletju in Italija mu dolguje veliko na področju simfonične in komorne glasbe. Sam odličen pianist, je veliko napisal za to glasbilo in priredil številna dela mojstrov iz preteklosti. Pupazzetti s podnaslovom cinque pezzi facili (net lahkih skladb) so nastali leta 1915 in spadajo v železni repertoar vseh pianistov, ki igrajo štiriročno.
Pianista Alenka in Igor Dekleva
V Stalnem slovenskem gledališču tečejo vaje za eksperimentalno predstavo Vrtinec makedonskega avtorja Kole Čašule. Režijo je SSG zaupalo prav tako makedonskemu gostu Ljubiši Georgievskemu iz Skopja, kateremu smo za obiskovalce naših gledaliških predstav zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je rade volje odgovoril.
— Najprej Vas prosimo za rojstne podatke.
— Rodil sem se 30. maja 1937 v Bitoli.
— Kako bi predstavili svoj rojstni kraj?
— Makedonski narod je v svoji zgodovini vseskozi živel v dramatičnih okoliščinah. Več sosednjih držav si je lastilo pravico nad njegovim ozemljem. S prelivanjem krvi in žrtvami domačinov, ki so tu od zmeraj živeli, je prišlo do osvajanja. Po drugi svetovni, to je po narodnoosvobodilni vojni, je večji del Makedonije ostal v SFRJ in živi tu svojo prvo svobodo. En del naroda, v Egejski Makedoniji, živi pod Grčijo, drug del, v Pirinski Makedoniji, pa pod Bolgarijo. Oba ne uživata nikakršnih manjšinskih pravic in sta podvržena stalni asimilaciji in propadu.
— Kakšna je kulturna in dramska ustvarjalnost v Makedoniji?
— Upoštevajoč zgodovinsko danost lahko rečemo, da je makedonska kultura v smislu umetniškega snovanja večkrat začela in pretrgala svojo pot. Vsekakor bi termine te rasti postavil tja v devetnajsto stoletje, v čas, ko se je makedonski narod zavedel svojih pravic in pokazal željo po o-svoboditvi. Prava umetniška tvornost pa se je pojavila ob koncu NOB leta 1945.
— Kaj Vas je gnalo v ta poklic? Šole, angažmaji, prvi začetki.
Težko je reči, kaj me je gnalo
v gledališko življenje in kateri je trenutek, ki me je postavil na drugo stran rampe. Že kot gimnazijec sem ustanovil svojo amatersko grupo, ki je delovala v okviru šole. Za to »gledališče* sem pisal, si zamišljal scene, režiral — skratka bil sem duša tega teatra.
Po tem prvem stiku z gledališčem sem pustil šolo ter bil eno sezono angažiran kot poklicni i-gralec v Narodnem gledališču v Bitoli.
Konec sezone (leta 1957) serti se vrnil v šolo, maturiral in se vpisal na Akademijo za gledališko umetnost v Beogradu, na oddelek za režijo, ki ga je vodil profesor Vjekoslav Afrič. Akademski študij sem dokončal 1. 1961. Obveze, ki sem jih sprejel pred študijem, so me najprej napotile v matično gledališče v Bitolo. Tam sem ostal štiri sezone.
— Prelomnica v Vaši karieri.
— Prva prelomnica je bil angažma v Skopju. Pričelo se je delo v večjem gledališču, v večjem mestu, v gledališču s tradicijo in večjimi umetniškimi ambicijami. Takoj sem se odločil za zvrst teatra, ki se je takoj kon-frondral s konvencionalnim teatrom, ki je takrat obstajal v Makedoniji. V tem načrtu mi je pomagala grupa igralcev, lahko rečem, da so bili to, za ta čas, najboljši makedonski igralci, kateri so zapustili Narodno gledališče v Skopju in formirali Dramski teater, ki je postal estetski svetilnik v katerem so prednjačila nova gledanja na gledališče. Bil sem na čelu te grupe, ki se je skušala vključiti v tokove evropskega modernega gledališča. I-stočasno sem pričel s snemanjem celovečernih filmov. To je bila
morda najizrazitejša prelomnica v moji karieri. Če nisem s filmi povsem prodrl, sem z gledališkimi predstavami žel fantastične uspehe. Logično je bilo torej, da sem se odločil za pot gledališkega režiserja, čeprav se nisem popolnoma izneveril filmu.
— Je nacionalni teater ali svetovni repertoar predpogoj Za rast in vzpon makedonskega gledališča?
— Doslej sem bil mnenja, da je najvažnejša nacionalna dramaturgija. Samo na tej osnovi lahko govorimo o rasti nekega teatra, o stilu nekega gledališča, o njegovih šolanih kadrih Ko pa doživljamo krizo produkcije dramskih del rahlo korigiram svoje dosedanje gledanje. Kar se tiče makedonskega teatra menim da bi bilo koristno imeti veliko dramskih piscev, ki bi okrepili avtentično domačo dramaturgijo. Ustvariti bi morali tudi tak repertoar, ki bi bil sposoben informirati gledalce o nacionalni dramski produkciji a mu istočasno nuditi pravi umetniški doživljaj.
— Smeri na.inovejše makedonske dramaturgije?
— Ne bi mogel reči, da gre za neke formirane tokove, za stilne šole — nasprotno — avtorji pišejo po svoji afiniteti. Pojavljajo pa se mladi dramski avtorji, triindvajsetletni pisci, katerih dela so izredno zanimiva. S svojo dramaturško -senzibilnostjo se zelo dobro vklapljajo v svetovne in evropske tokove dramaturgije To je za našo mlado kulturo izrednega pomena. Z našimi dramskimi predstavami smo gostovali v Moskvi, Parizu, v Caracasu, po srednji Evropi, Poljski in češki. Sodeč po reakcijah, ki so jih ta dela doživela pri občinstvu in pri kritiki, smo lahko ponosni, saj smo se uvrstili v sklop svetovne dramaturgije.
Kljub temu optimizmu pa moram ugotoviti, da bo le malo del iz te produkcije preživelo čas in prešlp v nekakšno klasiko naše dramaturgije.
— Nekaj misli o delu, ki ga režirate v Trstu?
— VflTINEC .je drama o fenomenu revolucije. Nje avtor, ki je sam avtentični revolucionar, saj je bil pripadnik NOB od prvih dni, je spregovoril o revoluciji na svojstven način. Dopušča možnost, da kaže revolucija nekakšne bolezenske znake, znake neke odtujenosti, nekega propada, ki prihajajo na dan prav zaradi oblasti, ki jo nosi v sebi. Gre za nekakšen izziv revoluciji, za nekakšen test. Z vsemi kontrarevoludionarnimi »argumenti* brezmilostno napada revolucijo. Na koncu eksperimenta ugotavlja, da je revoltcija tako vitalna, da lahko zdrži sleherni argument napada. S svojo visoko etiko ostaja neizpodbiten fenomen dvajsetega stoletja, fenomen, ki žene civilizacijo naprej.
, — Vaš prvi stik z Igralci SSG, z ljudmi, ki jih prvič srečujete?
— Zdi se mi, kot da sem vse že zdavnaj spoznal, kot da sem že dolgo pred vami. Morda je stvar mentalitete, mediteranskega temperamenta, ki je v meni... počutim se silno prijetno med vami. Kontakti so taki, da obljubljajo interesantne rezultate.
ADRIJAN RUSTJA
....................................................................iiiiiiiiitiitimiiiiiiiiiiii«
NOVA KNJIGA ZGODOVINARJA TONETA FERENCA
ORGANIZACIJA TIGR V LETU 1940
Najtiovejše delo našega zgodo vinarja dr. Toneta Ferenca pod malce dolgim naslovom »Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940» nam dokumentirano in izredno zanimivo priča o doslej zj neznanem in neraziskanem obdobju primorske organizacije TIGR, ki je spomladi 1940, ko je bila fašistična agresija v Evropi na zunaj nepremagljiva in mogočna, med prvimi v Evropi s svojimi diverzantskimi akcijami v nemškem rajhu in fašistični Italiji začela s protifašističnim odporom in se kasneje, po zgodovinski logiki, več ali manj v celoti uspešno vključila tudi v naš narodnoosvobodilni bol.
Dr. Tone Ferenc je sicer specialist — zgodovinar za naš narodnoosvobodilni boj, vendar sam v uvodu h knjigi takole pojasnjuje. zakaj se je odločil napisati pričujoče delo:
»Za to, da napišem knjigo o akcijah organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940. sem se odločil takrat, ko sem v dveh inozemskih arhivih našel o tem precej arhivskega gradtoa. Že ob površnem branju tega gradiva sem ugotovil velik odmev in moralni učinek teh akcij, zaskrbljenost in ukrepe nemških in italijanskih oblasti ter velik krvni davek pri storilcih in njihovih sodelavcih. To me je sili-
lo k nadaljnjemu zbiranju gradiva in končno k oblikovanju besedila te knjige.
Že v "uvodu pa moram poudariti, da sem se omejil samo na temo, ki jo označuje naslov' te knjige. Sem predvsem raziskovalec zgodovine narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda in se niseni niti mogel niti hotel Dodati v večletno raziskovanje zgodovine organizacije TIGR. To je naloga mojih kolegov in prepričan sem, da jo bodo uspešno rešili. Vendar sem zadovoljen, da sem lahko nekaj prispeval tudi k tej zgodovini*.
In o čem nam pripoveduje Fe-rencov segment iz zgodovine organizacije TIGR? Organizacija TIGR v Jugoslaviji in Slovenskem primorju pod Italijo je spo mladi 1940 organizirala nekaj razstrelitvenih akcij v Avstriji in Italiji. Ukvarjala se je tudi s prenašanjem in razširjanjem protifašistične literature, pred vsem letakov, z obveščevalnim delom, predvsem z zbiranjem podatkov c napravah, pomembnih za vojno, razmestitvi nemške vojske itd. Glavno središče za or ganiziranje tega dela je oilo na Jesenicah m ga je vodil Ferdo Kravanja, deloma pa se je z organizacijo te dejavnosti ukvarjal tudi uslužbenec jugoslovan sirega generalnega konzulata v Celovcu Karel Širok. Organizacijske
zveze so z Jesenic in iz Celovca tekle do Ljubljane, kjer sta bila najdelavnejša Danilo Zelen in 1-van Rudolf, ter dalje v 'Beograd, kjer sta bila najdelavnejša Albert Rejec in Anton Batagelj, Uslužbenec . notranjega ministrstva.	V
Organizacija TIGR je v Avstriji in Italiji od aprila do junija 1910 izvedla štiri razstrelitvene akcije na železnici, in to tri pri Judenburgu in eno pri Trbižu. Njihov glavni namen je bil ovirati pošiljanje premoga iz Nemčije v Italijo, ki ji je bil premog življenjsko potreben za vojno.
Kljub majhnemu tvarnemu u činku so bile omenjene razs're-litvene akcije vendarle do ta • krat največje sabotažne akcije ne samo na območju nemškega rajha, temveč tudi zasedenih pokrajin. Nemške in italijanske oblasti so zato storile vse kar so mogle, da bi zavarovale o-g rožene prometne naprave in iz sledile storilce. Nemške oblasti so uspele, da so razmeroma hitro odkrile storilce in vse ali skoraj vse njihove sodelavce. Italijanske oblasti so pri tem uspele šele čez nekaj mesecev.
Nemške in italijanske ob’asti so prijele na desetine, ljudi, ki so bili neposredno ali posredno vple teni v razstrelitvene akcije pri Judenburgu in Trbižu. Nji.iov krvni davek ni bil sorazmeren
tvarnemu učinku teh akcij, saj so jih samo po dveh sodnih o-bravnavah pred vrhovnimi fašističnimi sodišči (v Celovcu in Trstu) skoraj samo zaradi teh akcij usmrtili osem. Zatem so po nadaljnjih sodnih obravnavah usmrtili še tri. tri so ubili brez sodne obravnave, medtem ko sta dva človeka umrla v ječi. Samo zaradi omenjenih razstrelitvenih akcij ali predvsem zaradi njih je torej izgubilo življenje najmanj petnajst ljudi.
Storilci razstrelitvenih akcij in njihovi pomagači ter tudi drugi sodelavci središča za sabotažno delo z Jesenic so bili primorski in koroški Slovenci ter tudi Avstrijci. Po socialnem izvoru so spadali med nižje socialne plasti, to .je delavce in kmete; kaže da sta Karel Širok in Lavo-slav Planišček iz višje socialne plasti. Zanimivo .je dalje to. da so s Štajerskega in Koroškega samo delavci, pri čemer je viden delež železničarjev, s Primorskega pa so tudi kmetje. Člani sabotažne organizacije s Koroškega in štajerskega so bili predvsem komunisti in revolucio nami socialisti, medtem ko so bili tisti z Jesenic in Primorske izključno člani organizacije TI GR. V tej raznoliki nacionalni in politični sestavi članov sabotažne organizacije, ki je imela za cilj bojevati se proti fašizmu na raz-
ne načine je zagotovo ena od prvin ljudske fronte. Izražala se je predvsem z neposrednim sodelovanjem v konkretnih akcijah in 'v prepričanju, da je glavno boj proti fašizmu.
Razstrelitvene akcije, ki so bile do takrat največje sabotažna akcije v nemškem rajhu in Italiji, so imele tudi velik politični odmev, in to ne samo v samih političnih vrhovih v Berlinu in Rimu. Ko so nemške oblasti odkrile, da zveze sabotažne organizacije vodijo iz Avstrije na Jesenice, v Ljubljano in dalje v Beograd, so pritisnile na jugoslovanske oblasti, da nastopijo proti sabotažni organizaciji na jugoslovanskem ozemlju. Jugoslovanske oblasti so se vdale temu pritisku in ukrepale proti članom organizacije in tudi proti drugim, ki jih je nemška stran imela za njene sodelavce. Po teh ukrepih se je na nekaterih mestih (n.pr. v jugoslovanskem ministrstvu. vojaški obveščevalni službi itd.) poslabšal položaj pro-zahodno usmerjenih ljudi, tki tedaj najdelavnejšim članom organizacije TIGR na jugoslovanskem ozemlju pa je bilo potlej skoraj povsem onemogočeno delovanje, saj so bili v ječi ali pa so se morali skrivati. Zato za vse to ob-
(Nadalievanie na 7. strani)
DUŠAN ŽELJEZNOV
Pnmoi^lči dnevmfc
TRŽAŠKI DNEVNIK
12. februarja 1911
medtem ko je bilo več smrti kot rojstev
V okoliških občinah Jani več prebivalcev toda na račun doseljevanja novih družin
OB 110 - LETNICI ROJSTVA ZASLUŽNEGA ROJAKA
Antonu Grmeku v spomin
Drug resen pojav za etnično razmerje je vedno večje število mešanih zakonov
Občina Zgonik
Demografsko gibanje v okoliških slovenskih občinah je v marsičem podobno tistemu, ki ga vsak dan spremljamo v tržaški občini. Že večkrat smo zapisali, da je Trst eno redkih mest, kjer umre več ljudi, kot se jih rodi — znamenje, da se mesto stara (znano je namreč tudi, da ima Trst najvišji odstotek upokojencev v državi). To seveda velja za vso pokrajino in tako beležimo tudi v okoliških občinah več smrti kot rojstev. Izjemi sta repentabrska občina, kjer se je v preteklem letu rodilo šest otrok, med-
tem ko je umrlo pet oseb, ter dolinska občina, kjer sta bili številki izenačeni (58 rojstev in 58 smrti).
Kljub temu je v vseh štirih okoliških občinah narastlo število prebivalstva. To je pripisati migracijskemu faktorju. V vseh štirih občinah se je namreč veliko več ljudi priselilo, kot se jih je pa izselilo. Predvsem gre seveda za priseljence iz mesta, ki tudi bistveno prispevajo k postopnemu etničnemu spreminjanju teh krajev.
Pa si oglejmo podatke za leto 1977:
Občina Devin -Nabrežina
Oh koncu leta 1977 je bilo v občini 8313 stalnih prebivalcev. (Ob koncu leta 1976 jih je bilo 8313).
V tem letu se je priselilo 260 ljudi (131 moških in 129 žensk), izselilo pa 198 ljudi Uofc ir-iska in 96 žensk).
Rodilo se je 73 oirok (42 moškega in 31 ženskega spola).
Umrlo je 95 ljudi (47 moških in 48 žensk).
Umrli so:
68-letna Olga Odorico, 64 letni A-gostino Zaccaria, 51-letni Isidoro Terčon, 84-letna Anna Vitrgj por. Mezzeri, 88-letni Giovanni Paoletti, 90-letna Caroiina Emili vd. Leghis-sa, 75-letni Cesare Pizzul, 91 letna Antonia Leghissa vd. Leghissa, 84-letna Leopolda Tanče vd. ščuka, 80-letni Giuseppe Leghissa, 69-letni Luigi Tomasini, 75-letni Leopoldo Marcuzzi, 58-letni Bruno Miloš, 31-letni Vojeslav Caharija, 90-letna Giovanna Gabrovec vd. ščinkovec, 73-letni Giuseppe Pippan, 56 letni Cesare Tramontini. 92-letna Regina Vascon vd. Minca, 75-letna Erancesca Sedmak vd. Semolič, 83-letna Antonia Antonič, 56-letna Leda Sancin por. Sincic. 65-letna Rosa Bossi por. Della Gala, 84-letni Angelo Campaner, 92-letna Maria Gustinčič vd. Pcrtot, 79-letna Na talia Cappellari vd. Stefani, 58-lct-na Claudia Ferrari por. Trefolcllo, 86-letni Pietro Stradi, 71-letni Adol-fo Petrovi, 44-letni Luciano Bassa nese, 83-lctna Caterina Gabrielli vd. Žnideršič. 81-letna Anna Penso, Baletna Giuseppina Komar vd. de Dessanti, 75-letni Franceseo Pahor, 82-letna Natalia Brandoltn vd. Ver-zegnassi. 94-letna Paola Dobravec vd. Sirca, 76-letni Alberto Mcrluz-zi, 77-leina Rosaria Di Mateo vd. Acpuaviva, 52 by\i Raimondo Taufer, 57-letni Vinicio Comisso, 76-letna Luigia Pieri vd. Merluzzi, 74-letna Giuseppina Švab vd. Savi, 79 letni Franceseo Udovič, 47-letnl Marco Ravenna, 77-letna Maria Antonič vd. Leghissa, 65-letna Giovanna Bischia por. Sirza, 78-letni Andrea Ramani, 45 letni Almiro Gabrovec, 75-letna Vittoria škerk por. Adamič, 64-letni Daniele Zol-lia, 63-letni Domenico Fabris, 63-letni Mario Bacci, 62 letna Giovanna Gulič, 71-letna Ernesta Martin-cich por. Giugovaz, 1 leto star Lu-ca Jurissevicli, 68 letni Natale Vil-Utnovich, 72-letni Mario Pesaig), 72 letna Giuseppina Cisin por. Colani, 68 letni Giuseppe Pulitano. 68-letna Pictra Bone, 51-letna Antonia Cre-vatin por. Giraldi. 73-lctna Maria Bone, 50-letni Agostino Bonazza, 21-letna Oriana Apollomo, 42-letni Er-nesto Quarantotto. 71-letni Alfredo Arculin. 81-letna Giovanna Perusin vd. Degrassi, 71-letna Maria Pieri vd. Leghissa. 89 letni Antonio Radi-vo, 77-letna Elisa Mctlikovee vd. Žužek, 51-letni Publio Sperandio, 95-letni Matleo Clabot, 74-letni Giuseppe Kožuh, 84-letni Giuseope Ma-raspin, 79-letni Michele Nevierov, 76-letna Anna Devescovi, 74-letna Rosalia Zudich jx)r. Penko, 77-letni Giuseppe Leghissa, 79-letna Antonia Peric vd. Kravanja, 70-letna Elvira Terzi por. Bossi, 90-letna Maria Stoeovaz vd. Miloš. 82-lctna Cristina Buttignoni vd. Blazei, 71-lctni Franceseo Leghissa. 81-letni Giordano Scopizzi. 72-letna Maria Castro, 62 letna Nedda Sarini, 69-Ictna Emma Urdih vd. Kralj, 77-letna Maria Giacomo Benello, 60-letni Carlo Grego. 58 letna Luigia Ručna vd. Peric. 53 letni Giovanni Pertot. 87-letni Giovanni Cerleniz-zia. 76 letna Caterina Bubnich, 29-Ictni Roberto Giraldi. 82-letna Luigia Adam vd. Milic. 81-letni Giovanni Pipan in 56-letni Giovanni Starini.
in Pierina Sain (TS), Silvio Žara tin (DN) in Milvia Marini (TS), Edi Škrk (Zgonik) in Maria Zuzek
leni (DN) in Nevina Jarc (Doberdob), Livio Sullini (TS) in Alessan-dra Tenze (TS), Adriano Metullio
(’J’S) in Serena Raguso (TS), Eder Tolloi (DN) in Wanda La Rosa (TS), Nedeljko Bandelj (TS) in So n, ja Subani (DN), Diego Sulini (TS) in Maria Cristina Parentin (DN), Bruno Fabricci (TS) in Co-rinne Ilonnorez (TS), Fulvio Mia-ni (Buttrio) in Nadia Iarc (Ron-ke), Mirjan Kosmina (Cosmina) (DN) in Milena Puntar (TS), Ro
(DN), Franco Boscarol (Dober-	Montanari (S. Canzian d'Is.)
dob) in Natalina Belhni (DN), Ne-1m Silvia Maria D'Antoni (Faga-vio Gonano (Videm) in Patrizia ! Jna )- Claudio Dapas (Tržič) in Mi Perini (TS), Euro Mogorovich (TS) i Tella Grubizza (DN), Carlo Tenze
Ob koncu leta 1977 je bilo v občini 1919 prebivalcev (971 moških in 948 žensk). (Ob koncu leta 1970 jih je bilo 1873).
V tem letu se je priselilo 123 ljudi (65 mošlrih In 58 žensk), »selilo pa 72 ljudi (43 moških in 29 žensk).
Rodilo se je 19 otrok (9 moškega in I« ženskega spola).
Umrlo je 28 ljudi (12 moških in 16 žensk).
Umrli so:
92-letni Anton Jerič iz Briščikov 22, 79-letna Frančiška Gherlani vd. Rodizza iz Samalorce 3, 89-letna Alojzija Buda vd. Perčič iz Brišč 3, 72-lelni Karlo Furlan iz Gabrovca 57. 91 letna Marija Blasina vd. Verginela iz Gabrovca 35 , 79-letna Marija Brischia vd. Furlan iz Gabrovca 27. 92-letna Alojzija Guštin vd. Milič iz Zagradca 2, 52-letnp Giuseppina Antoni por. Fiuman iz Gabrovca 31, 76 letna Justina Fur-
ni Nicosanti (Trst), Paolo ForauS (Dolina) in Darka Bresciani (Zgonik). Ljubomir Milič (Zgonik) in Neva Grobiša (Devin-Nabrežina), Nicoia De Pilla (Zgonik) in Ange la Battista (Sannicandro Vergano), Igor Grilanc (Zgonik) in Vesna Guštin (Repentabor), Darjo Budal (Zgonik) in Gabrijela Žerjav (Trst), Luigmo Bertolini (Bertiolo) in Pierina Brest,sni (Zgonik), Val ler Manco (Zgonik) in Elena Zam biasi (Trst), Giuseppe Gargiulo
lan vd. Milič iz Saleža 41, 67 letni ®.*on^> »ina DelFre0 ‘Mas
in Giuliana Gubertini (TS), tanko Kovacich (TS) in Giuseppina Sardoč (DN), Licio Mengaziol (TS) in Liviana Biechieri (TS), Luciano Basiaco (TS) in Susanna Agarinis (TS), Paolo Giacca (DN) in Nadia Leghissa (DN), Guido Belci (TS) in Gabrielin d'Abundo-Pagan (TS), Ciro Del Cielo (TS) in Serenella Di Rocco (TS), Edoardo Spernadio (DN) in Bruna Pieri (DN), Fabio Faechinetti (Ronke) in Rosanna A-madio (Ronke), Fabio Velrovec (TS) in Silvana Valdisteno (TS), Livio Moreu (Ronke) in Luisa Gra-zia Capasso (Tržič), Luciano Pieri (DN) in Morena Grimani (TS). Ro-dolfo Bonicardi (TS) in Sonia Mar-chesan (DN), Giorgio Coslovich (TS) in Laura Burlin (DN), Roberto Lucci (TS) in Maria Grazia Vrech (S. Canzian dTsonzo), Giovanni Terčon (DN) in Redenta Romana Antonac (TS), Fulvio Persi (Tržič) in Maria Beorchia (Tržič), Roberto Cavezzo (TS) in Liliana Morelli (TS), Roberto Bretzel (TS) in Marta Leghissa (DN), Rino Mu-sto (TS) in Alberta Gerin (TS), Fulvio Albanese (TS) in Lucia Sain (TS). Bruno Danieli (TS) in Nadja Knes (TS), Giuseppe Cipolat Mis (TS) in Milena Muzina (TS), Gino Zacchigna (TS) in Livia Bernard (GO), Giulio Filetti (TS) in Marina Lupini (TS), Bruno Abrami (TS) in Maria Boninsegna (TS), Giovanni Rossi (Gradež) in Sonia Caldi (DN), Aurelio Pin (TS) in Aurelia Pavetti (Tržič), Paolo Parolin (S. Martino di Lupari) in Flavia Del-ponte (Cervignano), Luigi Paeor (DN) in Ada Stelvia Barassi (TS), Ezio Maraspin (TS) in Aliče Di-viach (TS)/ Manlio Ravasini (TS) in Ester Zarantonello (TS), Gian-franco Bredi (TS) in Patrizia Pei-lis (TS), Stefano Ponča (TS) in Gabriella Ferrante (TS), Dušan Sosič (TS) in Sergia Bais (Fiumi-cello), Livio Vessio (TS) in Nives Lonzar (TS), Edoardo Bernich (TS) in Donatella Bemini (TS), Fulvio Garbin (Tržič) in Minam Auber (DN), Mario Marzari (TS) in A-lessandra Festini (DN), Angelo O-
(TS) in Alba Cobau (TS), Giuseppe Rum mo (TS) in Liliana Toma-sich (TS). Mario Cuzzot (S. Pier d'Is.) in Laura Fc-del (S. Pier d’ls.), Roberto Giuricich (DN) in Magda Husu (TS), Valter Piciga (TS) in Steiania Allegri (DN), Ne-reo Mazzuchin (Tržič) in Vincenza Candito (DN), Branko Štolfa (DN) in Cinzia Birri (DN), Alessandro Baucero (Tržič) in Nelida Cechet (Ronke), Matteo Piccinini (TS) in Maria Tinelli (*S), Gianfranco Bi-siaco (TS) in Rosanna Boccia (DN), Domenico Pili (DN) in Diana Maria Immacolata (San Vero Miliš), Vito Dongbia (DN) in Anita Črnič (Buje), Gianni Legliissa (DN) in Edvina Nabergoj (TS), Gaetano Zimbardo ,(1>N) in Anna Esposito (Torre Annunziata), Fabio CeJie (DN) in Malina Sofia (TS), Felice Verzino (DN) in Vincenza Braecia (Varese), Bruno Ferfoglia (DN) in Maria Luciana Urbani (Caidiero), Giuseppe Segu-iin (DN) 'in Fabia Cosellj (TS), Ljubomir Milic (Zgonik) in Neva Grobiša (DN), Vladimir Kukanja (DN) in Daniela Dobrigna (DN), Luciano Tonon (DN) in Dirce Zip-poni (DN). Zdravko Legliissa (DN) in Danila Pahor (Doberdob),, Clau-dio Manfredi (DN) in Claudia Be-nedetti (TS), Franco Pelin (DN) in Anna Maria Braccio (TS), Vojko Rebula (DN) in Nives Telice (TS), Fabio Stradi (DN) in Ornella Bartole (TS), Giorgio Bandini (DN) in Anita Chinelli (TS), Boris Gruden (TS) in Slava Peric (DN), A-driano Sirk (Krmin) in Loreda-na Antoni (DN). Vincenzo Villani (DN) in Clera Carducci (Civita Vastelana), elemente Cupito (DN) in Maria Zennaro (Benetke), Angelo Curci (DN) in Stefania Sorgo (TS), Danilo Leghissa (DN) in Susanna Crevato (TS), Ernesto Gruden (DN) in Sonia Vižintin (Doberdob), Emil Bole (TS) in Vanda Husu (TS), Guido Pelizon (TS) in Marcelin Košuta (TS), Vladimir Wilhelm (TS) in Livia Trobic (TS), Nereo Piccinino (TS) in Marta Jana Višner (TS).
Alojz Dul jak iz .Samalorce 15, 71-
letna Alojzija Guštin por. Škrk iz Saieža	18,	79 letni	Giovanni Fiu-
man iz Gabrovca 31, 77-letna Lui gia Fabro	vd. Bisiani z	Božjega
polja 8, 31-letni Ivan Obad iz Gabrovca	17,	83-letna	Albina	Tavčar
vd. Tavčar iz Saleža 64, 86-letna Josipina Mokole vd. Carli iz Gabrovca	40.	56-letna	Angela	Peretti
pur. Pamuzzi iz Devinščine 20, 81-letna Amalija Paiior vd. Škrlj iz Saleža 35. 46-letni Giuseppe Ostruz-zi iz Saleža 8. 77-letni Mario Bri-sehia iz Gabrovo 2, 74-letna Alo^ zija Križman vd. Stubelj iz Repnica 11 in 65-letni Nicolo Sponza z Božjega polja 35.
Poročili so se:
Giorgio Serra in Nives Nadja Blasina, Radivoj Pečar in Teodora Cressevich, Franceseo Dilema in Nadja Obad, Slavko Škerlj in Magda Riolino, Giovanni Marc in Miranda Doglia (Zgonik), Mauro Godina (Trst) in Sandra Ferin (Trst), Stanislao Blasina (Zgonik) in Claudia Borsi (Trst), Boris Rebula (Devin Nabrežina) in Božica Gruden (Zgonik), Just Škerli (Zgonik) in Marija Pahor (Devin Nabrežina), Edi Škrk (Zgonik) in Marija Zuzek (Devih Nabrežina), Milan Briscik (Zgonik) in Graziella Časi-
sa), Daribor Zupan (Trst) in Ma riia Padovan (Trst), Gianearlo Sa vini (Zgonik) in Galiiana De Mar tin (Trst), Fabio Perco (Zgonik) in Chiara Calligaris (Trst). Franco Perco (Zgonik) in Elisabetta Klug-mann (Trst), Aldo Olivieri (Trst) in Liana Ferrari (Zgonik), Abdone da uto (Zgonik) in Maddalena For nasari (Zgonik).
Občina
Repentabor
Ob koncu leta 1977 je bilo v občini 829 prebivalcev (31. 12.1976 -797 prebivalcev).
V lem letu se je priselilo 59 ljudi, izselilo pa 30.
Rodilo se je 6 otrok (vsi moškega spola).
Umrlo je pet ljudi.
Poročilo se je 40 parov iz raznih krajev.
Umrli so:
50 1elni Ivan Gerlanc iz Repna
Anton Grmek * ženo na dan njune srebrne poroke 22. novembra 1917
Ena jstega februarja je minilo 110 let odkar se je pri Sv. Ivanu v Trstu rodil Anton Grmek. Prvo učenost je dobil v tržaških šolah. Kasneje se .je vpisal na koprsko učiteljišče, ki ga je devetnajstleten z odliko kon čal leta 1887. Postal je učitelj in vzgojitelj v pravem jx»menu besede.
Živel je v ozkem svetu slovenske
32, 67-letni Gabrijel Pikic iz Repna 10, 49-letni Milan Purič iz Repna 6. 67-letna Zmagoslava Širca por. Lazar iz Repna 73 in 90-letna Marija Grahor vd. Škabar.
tržaške okolice v dobi, ko se je pod ogromnim, naravnim prilivom slovenskega in hrvaLskega žuvija v Trstu naglo razgibala, se razvila kulturno in gospodarsko ter se pričela politično uveljavljati. Bila so to zadnja desetletja pred prvo svetovi«) vojno, ko se je Trst začel dvigati na stopnjo največjih trgovskih emporijev Sredozemlja. Ves ta razvoj je; vtisnil pečat vsemu življenju, kjer 'je delal kol kulturni delavec in narodni organizator pri Sv. Ivanu mestni učitelj Anton Grmek. Njegov stanovski tovariš se je ob odprtem grobu poslovil z besedami! »Pokojni je bil iniciator in organizator. Organizator pa tak, kot ga med učiteljstvom v Primorju še nismo imeli. Ile Grmek — Hrast bi se moral imenovati. Bil je človek ravne linije, človek močne hrbtenice. V najtežji dobi je stal trdno na svojem mestu. V času najhujšega na-
silja nj klonil in omahoval, p« naj je šlo tudi za njegovo glavo,»
Tudi pokojni Virgilij šček, bivši poslanec primorskih Slovencev v italijanskem parlamentu, ga je spoštoval kot premočrtnega človeka. Med prvo svetovno vojno je bil Šček ka tehet na svetoivanski šoli kjer je učiteljeva! tudi Gimek. O njem pripoveduje naslednje: »Dunajska vla da je razpisala posojilo. Tudi med učitelje je oblast poslala okrožnico, ki jo je ravnatelj Dapev prebral na šolski konferenci. Ni bilo dovolj, da je kdo kaj vladi posodil in so njegovo ime zapisali, ampak je bilo treba napisati tudi imena vseh tistih, ki bj posojilo odklonili. Odklonitev posojila pa je bila nevarna reč. Ravnatelj je najprej mene vprašal.
do
bil in poslej moje spoštovanje njega ni imelo meje.»
Anton Grmek se je še posebno “ veljavil konec prve svetovne vojn'1 ko so nastale na 1 Vi morskem n®' politične razmere. Takrat se je , kazal kot organizator, kot borec l. ideale in kot človek. Prišli sta^ri izraza njegova neumorna delavn°’j in požrtvovalnost. Boril se je v najosnovnejšo pravico ljudstva 7 za pravico izobrazbe. Ljudska brazba pa je najboljša obrati'® proti izkoriščanju in tlačenju ■ "“A žic. Tega se je zavedala tudi oblast, zato je bil njen prvi uda’*'' namenjen šoli.	(
Z novo državno mejo so ostala Julijski krajini učiteljska drusrt po okrajih brez osrednje organlJ cije, ki bi jih povezovala, vodila te
ali bom podpisal ali ne. Odgovoril ; jim moralno pomagala. Tega tci^
sem: Ne. Nato je ravnatelj vprašal J ga položa ja se je Grmek dobro ** deset, petnajst drugih učiteljev in vedal. Zato je organiziral že
učiteljic in vsi so odgovorili: Da. Ko je prišel na vrsto Anton Grmek, je nedvoumno izjavil: Ne. — To je bilo za tiste čase dejanje silnega poguma. Kaj meni. Bil sem petindvajsetleten mladenič, brez družine, Grmek i>a ie bil več pot petinpetdesetleten mož, ki je imel ženo in štiri otroke. V tistem trenutku sem ga še bolj vzlju-
.....................................................................................UMKIH.................................................................»HIIHIM..........................m

tV'.	'////-V'///,M///////////M'////////'.V/s
Občina Dolina
Ob koncu leta 1977 je bilo v občini 6149 stalnih prebivalcev. V tem letu se je priselilo 159 oseb, izselilo pa 127 oseb. Rodilo se je 58 otrok.
Umrlo je 58 oseb.
I
Poročili so se:
Vladimir Logar (Devin-Nabrežina) ih Giordana Cuspard (Devin -Nabrežina), Vincenzo Lazzari (DN) in Nclli Ahili (DN), Armando Co-saui (J'Sj in Lidia Braico (DN), han Sirca (DN) in Pia Ciacchi (iS), Iztok Furlan (DN) in Sonja Pernarčič (DN), Giuseppe Span-gher (.DN) in Daniela i»;idovan (DN), Giuseppe itegiša (DN) in Vesela Starc (TS), Giuseppe Fonda (DN) in Vanda Pertot (DN), Giuseppe Cotič (Sovodnje) in Ele na Pernarčič (DN). Giorgio Gergo-let (Tržič) in Silvia Pastrovicchio (DN), Luciano Furlan (DN) in O-livetta Martinis (DN), Stefano Morgan (DN) in Nadia - Schiff (DN). Paolo Garaffa (TS) in Marisa Giraldi (DN), Roberto Canziani (TS) in Rosa Simeone (TS). Roberto Zi bana (TS) in Rosella Pugliese (i S) Just Škerli (Zgonik) in Ma ria Pahor (DN), Moreno Novel (TS) in Loredano Marega (DN), Lucio Fabrizi (TS) in Ada Gitto (Tržič). Giovanni Matuchina (TS) in Bruna D'Agost.ini (TS). Roberto Rovcri (DN) in Silvana Divo (DN), Angelo Bitussi (Corno di Rosazzo)
Umrli so:
63-letni Mctodio Mauri, 68-letni Giuseppe Coretti, 73-letni Ignazio Millo. 73-letni Giuseppe Zobec, 35-letni Giuseppe Gruden, 58-letni Mario Foraus, 30-letni Armando Stra-diot, 63-letni Luciano Pettarin, 81-letni Antonio Knez, 66-letni Carlo Slavec, 73-Jetni' Giuseppe Capanni, 81-letna Antonia Sturman vd. Samec, 73-letni Angelo Razem, 31-letna Rosa Jerman por. Ramani, 74-letni Ro-dolfo Semenič, 82-letni Andrea Švara, 72-letna Ljudmilla Kocjancic vd. Klabian, 56-letni Vladimiro Slavec, 77-letna Giovanna Sancin, 76-letna Santa Mihelčič vd. Antonini, 64-let-na Maria Lidia Cocevari por. Ze-riali, 67-letna Giuseppina Sirk por. Smo!lak, 75-letni Giuseppe Knez, 54 letni Mario Laurica, 50-Jetna Dolores Stanissa por. Zobec, 86-letna Anna Slavec vd. Izjvriha, 70-letni Isidoro Vouk, 87-letni Pietro Slavec, 751etni Antonio Ogrin, 63-letni Giuseppe Bandi, 60-lctni Danilo Grcgo-ri, 75-lctna Elena Clobas por. Bais, 65-Ictna Antonia Glavina por. Pa-rovel, 651etni Vladimiro Pregare, 77-lctna Rosa Turco vd. Giuliani, 79-letna Antonia Zuljan vd. Corbatti, 39-letna Ivana Pregare - Stariha. 14 letni Robers Pregare, 65-letna Maria Tossolini por. Tensi, 79-letna Maria Foraus por. Strain, 51-letni Giuseppe Strain, 44-letni Angelo Družina, 76-letni Antonio Skergat, 76 letna Anna Ujci-: por. Crisman. 64 letni Dragomilo Sancin, 52-letni Ric-ccrdfi Marc, 73-Ietna Paola Strain vd. Zeriali, 84-letni Gitiseppe Valentič, 56-letni Vladimiro Bachi, 77-lctna Giovanna Zobec por. Slavec, 86-ietna Franeesca Ota vd. Cuk, 66 letna Concetta Divita por. Sanzonc, 70-letna Rosa Furlanich por. Dobri-
la, 69 letna Ludmilla Samec por. Zobec, 86-letna Antonia Pregare vd. Comari, 45-letni Ernesto Smotlak, 48-letni Stellio Pertich.
Civilne poroke:
Picro Giordani iz dolinske občine
in Maria Pano iz tržaške občine, Romano Martini (Dolina) in Cesari-na Rocca (Dolina), Stanislao Cah (Dolina) in Licia Vascotto (Trst), Diego Fichfach (Milje) in Ondina Germani (Dolina), Arcadio Rocco (Dolina) in Fulvia Sancin (Dolina), Alan Dodd (Trst) in Giulia della ToiTe di Valsassina (Dolina), Roberto Marzari (Trst) in Marialuisa Tavceri (Trst). Franc Bole (Trst) in Nadja Kriščak (Trst).
Cerkvene poroke, sklenjene
v Dolini
Augusto Longo (Dolina) in Maria Graccogna (Dolina), Igor Stossi (Trst) in Giuliana Rigoni (Trst), Gabriele Maglionc (Monsummano Terme) in Fulvia [urada (Dolina), Marjan Kosmač (Dolina) in Maria Sonja Mailri (Dolina), Celestin Ber-senda (Dolina) in Neva Tul (Dolina), Paolo Gozzi (Trst) in Elco-nora Loredan (Trst) Antonio Gabrielli (Dolina) in Liliana Sodnik (Dolina), Bogdav Bernetič (Trst) in Ksenija Abrami (Dolina), Paolo Razzini (Trst) in Adriana Carnera (Trst), Marino Kermac (Dolina) In Majda Zeriali (Dolina), Dušan Gnili (Dolina) in Matilda Knez (Dolina), Elio Sabadin (Trst) in Nada Graccogna (Dolina) Vladimiro Zeriali (Dolina) in Irene Ferluga (Dolina), Roberto Rapotez (Trst) in Nives Bossi (Dolina), Giorgio Vrtlar (Trst) in Grazia Fasone (Trst), Claudio Scemi (Trst) in Neva Cosina (Dolina).
Uvajamo novo rubriko, ki ima namen seznanjati bralce s problematiko in novimi dosežki v kmetijskem in živalskem svetu. Preden bi opredelil področje, o katerem bom pisal, moram povedati, da bo rubrika v dnevniku izhajala enkrat tedensko. Prepričan sem, da bodo bralci sodelovali, tako da bodo v svojih pismih postavljali vprašanja in s tem pripomogli k pestrosti rubrike.
Področje, ki ga nameravam obravnavati, je zelo obširno, zato bi ga skušal na tem mestu razčleniti. V prvi vrsti bom obravnaval kmečko problematiko v smislu kmetije kot funkcionalne enote povezane v ekonomski razvoj družbe. Drugače povedano, obravnava kmetije kot vira dohodka za kmetovalca in kako doseči bolj perspektivno bodočnost naših kmetij t zadružništvu in kooperaciji. Kot veterinar nameravam dati poseben poudarek živinoreji in v zvezi s to panogo melioraciji travnikov in pašnikov, tehnologiji reje, selekciji živali, zoohigieni in profi-laksi, prehrani živali in obravnavi važnih bolezni domačih živali.
Razumljivo je, da nameravam vri reševanju te zapletene problematike sodelovati s Kmečko zvezo iz Trsta, s katero sem se že dogovoril o na-
činu dela. S pomočjo omenjene ustanove želim obravnavati in reševati predvsem probleme zakonske in or ganizacijske narave.
Drugo področje, ki ga nameravam poudariti, so male domače živali in njihovo mesto v današnji družbi. Pri lem mislim predvsem na pse. mačke in hišne ptice, Zdravstvena
terem bom na teh straneh pisal. Poleg tega imam v mislih obravna vo malih domačih živali kot sociološko dejstvo današnje moderne družbe in problemov, ki se porajajo pri vključevanju vedno večjega števila malih domačih živali v urbanizira no okolje.
Pri pisanju tako obširne snovi je
problematika naših malih ljubljen-1 vsakomur razvidno, da je nujna po-
cev, njih reja, negovanje, pa tja do ,mi>^ bialcev. Zato bom z veseljem prenosa nalezljivih in drugih bolez- j sPreJemal pisma m nanje odgovarjal.
ni na ljudi Tsodi v področje, o ka-
Boris štrckelj
SODOBNI POGLEDI NA PREHRANO GOVEDI
Zadnja leta kmetijstvo doživlja ve | tej panogi ima posebno važnost pre-like Spremembe. Nov način dela na hrana živali. Zaradi preobširnosti
kmetiji zahteva veliko denarnih sred štev, predvsem pa več znanja. Za rentabilno det potrebuje kmet več znanja kot delavec v industriji. Ekonomično mora organizirati kmetijo, obvladati nove tehnologije in poleg tega dela z živo naravo. Na Krasu se največ kmetov ukvarja z živinorejo in predvsem z govedorejo. V
snovi bi v tem odlomku opisal pomen rudnin (mineralov).
Organizem potrebuje za nemoteno presnovo in razvoj, poleg drugega, tudi zadostno količino rudnin. Nepogrešljive so zlasti soli kalcija in fos-fora, natrija, kalija, klora in magnezija. Razen tega potrebuje še vrsto t.i. mikroelementov ali slednih e
									
lemenlov (železo, baker, kobalt, jod itd.), čeprav rudnine organizmu ne služijo kot vir energije, so za presnovo nepogrešljive. Minerali so sestavni del okostja in ta rezerva je organizmu vedno na razpolago. Poleg tega so rudnine pomembne pri prebavi in presnovi ter pri neštetih biokemičnih procesih. Motnje pri pomanjkanju rudnin v krmi se kažejo predvsem v slabši ješčnosti in prebavi, manjšemu prirastku in motnjah v plodnosti.
Glede natrija in klora lahko trdim, da ju redno primanjkuje v prehrani prežvekovalcev. Pomanjkanje kalija pa praktično ne pride v poštev. Kuhinjska ali živalska sol vsebuje zgoraj omenjena elementa. Iz tega sledi, da so priporočljivi lizalni kamni. V primeru da lizalni kamni ne vsebujejo drugih rudnin, moramo pod-kladati s krmili manj okusno mineralno mešanico.
!|
novembra 1919 prvi sestanek zast°P nikov vseli obstoječih učiteljskih d'' štev. Na sestanku, ki je bil na sV toivanski šoli, so razpravljali f stanovitvi Zveze slovenskih uč'**^ skih društev v Julijski krajini. ZV za sama pa je bila ustanovljen* ’ februarja 1920. Za predsednika -t bil izvoljen Anton Grmek, ki je ^ njen prvi in zadnji predsednik ” razpusta Zveze.
V Zvezi slovenskih učiteljskih d®® tj štev so bila včlanjena društva *.. riškega'''Okrilja, postojnskega, id’’1' skega, sežanskega, tolminskega.. . (trajnega.dspštva za Trst in okob~!
ter društvo za okraj Pazin in ^
loško. Vseh članov je bilo okrog Kot vez med člani je začela ^e!..
na Grmekovo pobudo izdajati s'Lj novsko glasilo »Učiteljski list*. ^ ►je začel izhajati že L marca
dvakrat mesečno. Urejeval g® J Jože Pahor.
V Zvezi sta bila formirana °rL, nizacijski odsek, ki je bil posest delaven in šolsko - politični ods*_’
Razvila se je tudi samopomoč. zneje se je ustanovil žvezin p«vS
zbor pod vodstvom Srečka Kumari j Pod okriljem Zveze so se uv®; tudi socialni in pedagoški tečaji. } torih namer) je bil pospeševati brazbo med učiteljstvom. Te teca£ je uspešno vodil učitelj Alojz K1 ščak. '	- j
Zveza je izdajala tudi mladi11®
list »Novi rod» pod uredništvom , sipa Ribičiča, za hrvatsko mlad*
Kalcij in fosfor tvorita osnovo kosti. Žival potrebuje največ kalcija in fosfora pr; produkciji mleka in pri razvoju plodu. V primeru pomanjkanja mlade živali postanejo rabi- ,,	.	. .	....
tične, starejše pa kostolomne z mol |piot| sl!'i’sni .Premofir. k, je njamj v reprodukciji. Vedeti mora- vsa sredslva !n kl J'b ni 'zbiral*‘
pa list «Mladi Istran,in»,
Zveza slovenskih učiteljskih d^Jj štev v Julijski krajini je bila Pl, vodstvom Antona Grmeka močan slL 'ter proti nasilju, ki je po sv0jenj. delu daleč presegla kar je |>otTiek() la po svojem števil., kot stanov** združenje. Ta organizacija je sPra jcia boj za obstanek — ne >e ^ obstanek šole in stanu — ampak .j obstanek ljudstva na lastni
i'


NEOBČUTLJIVOST DO SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV
Šolsko skrbništvo nima tolmača!
PROVVEDITORATO AGLI STUDI Dl TRIESTE
Trot.n. 1511/C/l6a-
Jri*et«, 1.2.1978
Ali*.
Spatt.L«
Allaanza Contadina
T r i > g t e Via Cicerone,b/B
Slamo apiaoenti di no n potor accogliere la Vostra lottora dol 25-1-1978, eaaendo questo Ufficio sprovviato di un traduttoro nonoatanto lo aveaso chieato pid volto al Miniotoro della Pub-blico Iatruzione.
Tertanto chiediamo gentilmente di voler-ci inviare ancho la tradusione.
n Trovvedit.ore agli Studi
(dott.Modoro Rizzelli)
Al

,.K
Pismo tržaškega šolskega skrbni ka na odgovor Kmečkz zveze, ki odklanja imenovanje svojih predstavnikov v okrajne šolske svete, ker ni bila sprejela soglasna zahteva slovenske narodnostne skupnosti po avtonomnem šolskem okraju (pismo Kmečke zveze smo objavili v pretekli nedeljski številki), ne potrebuje prav dosti komentarja. Dr. Medoro R iz zelli v pismu z dne 1. t.m. š protokolom št. 1311/C/lSa piše dobesed no:	«Obžalujemo, da ne moremo
sprejeti Vašega pismu z dne 25.1. 1978, ker ta urad ne razpolaga s tolmačem, čeprav se je za to več krat zavzel pri ministrstvu za javno vzgojo. Zaradi tega Va.s- prosimo, da nam pošljete tudi prevod».
Lahko vsekakor soglašamo z njim. da je vsega obžalovanja vredno, da v njegovem uradu ni nikogar, ki bi mu mogel pismo prevesti. Sprašuje mo pa se, mimo upravičenega prote sta spričo ponovnega dokaza neobčutljivosti javnih oblasti za spošto vanje temeljnih pravic slovenskih dr žavljanov, kako more sploh njegov urad delovati in kaješna je učinkovi tost njegovega dela. Saj v njegovo pristojnost spadajo tudi vse slovenske šole ,.a Tržaškem, katerim mo ra vendar služiti. Kakšne odnose more vzdrževati z učnim osebjem in zavodnimi sveti šol s slovenskim učnim jezikom, če njegov urad ne more poslovali v tem jeziku?
mo, da mora biti v normalnem o j breku razmerje med kalcijem in fos forom 1:1 do 2:1 v korist kalcija. | Če se poveča koncentraci ja enega od j njiju, se zmanjša koncentracija dru 'gega in nasprotno. Poleg tega je presnova kalcija in fosfora vezana na vitamin D. Čim nepravilnejše je njuno medsebojno razmerje v hrani, tem več vitamina D je potrebno, da se razmerje spremeni.
Anton Grmek je v borbi proU^®
si/.mu dal svoje najboljše
Grmekova osebna zasluga je, d* f. stanovska zveza preživela najtc,^j
Znano je, da so na Krasu tla izredno revna fosfora in bogata s kalcijem. Zato pridelana krma vsebuje veliko več kalcija kot fosfora in omenjeno razmerje se spre meni. Mimogrede naj omenim, da privede intenzivno krmljenje z listjem pese do povečane koncentracije kalcija in zmanjšane koncentracije fosfora v krvi.
Mikroelementi imajo vrsto važnili nalog v organizmu, sodelujejo v procesih intermediarne presnove. V večini primerov jih je dovolj v krmi in živali so zadovoljivo oskrbljene.
viharje, da je bila v njih nar** oslon vsega ljudstva, ne glede politično opredeljenost' in da se L stanovska Skupnost ohranila tudi
potem, ko je slovensko in
učiteljstvo doživelo zadnjo P01 svojega križevega pota.
Še in še bj lahko naštevali
Ve-
gove zasluge. Sodeloval je pri Jrll. tržaških in okoliških narodnih dgjj
V zaključku lahko rečem, da po manjkanje rudnin predstavlja za go vedorejo na Krasu velik problem. Neupravičeno je mišljenje, da s pa šo govedo pridobi vse kar potrebu je. Kmetovale ■ mora v vsakem pri meru redno dodajati osnovni krmi rudninsko mešanico. Ta naj vsebuje vse minerale in tudi mikroelemente. Priporočljivo je še dodajati vitamin D ali bolje vitamin ADE,
Živinorejec, ki bo upošteval . te predloge, bo racionalneje gospodaril na kmetiji. Denar, vložen za nabavo rudninske mešanice, se bo brez dvo ma obrestoval. Večja bo prodkucija mleka, manj zdravstvenih motenj in večji prirastek živali.
štvili in gospodarskih podjetjih- t je vnet delavec prj Sokolu, več ' njegov starosta. Deloval jc pri “‘'L bi Cirila in Metoda, pri' Gosi®0®!*, skem društvu, ki je zgradilo Na[°L ni dom pri Sv. Ivanu. Ustanovi1 J bralno društvo in dramski odsek- „ Jože Pahor, učitelj in pisatelj- Z' neuklonljivemu Antonu Grmeku P, stavil trajen spomenik v krnetsk uporniku Punčuhu v romanu M-1' Gorjan.	,,,
Anton Grmek je vztrajal na Lj morskem tudi po prisilni upokdl1 L, leta 1925, Zaradi večkratnih preiskav in splošnega policijsk^j
preganjanja se je z družini i'rTlfll,(,| na Vogrsko in kasneje v Renče- * jC
je v najem večje posestvo ter s* jj z vnemo posvetil kmetijstvu.
•	* *	-“IfcV-TO
vrtnarstvu, sadjarstvu in vinars1; <, Utrujen in bolehen se je kon® r preselil k t-čerki v Ljubljano KL. je zadet od kapi umrl 12 aV’" sta 1937.	^
Naj zaključim z besedami, ki 'jn jih je napisal v slovo učitelj pesnik Janko Samec:
«Tako se redči naša stara vrstdi ki bil si vodja ii za težke dni. ko merili s sovražnikom moči , na vročih eh Gorice smo in f’«
Mp-

(W'"a -80sP°darstva, saj je po-ttj Za Vsak ukrep najprej poje ,fanJe stanje, šele kasneje i - reba z analitskim pristp-l^oOtoviti kakšne bodo možne atj6’ oz'r°ma kako je treba »jJr. na posamezni faktor go-I razvoja. Prav ta zah-ijšil, ,*'a eden od najpomemb-'5*eaihŽr°*C0V 'anskefta popisa za-ijj, v družbenem sektorju, ki “kot P° staniu konec 1976. leti ®0 tisoč delavcev. Po-v, . So sedaj že na razpola-je ‘zredi
S
St
^ODARSKO PISMO IZ LJUBLJANE
Zanimive ugotovitve iz popisa zaposlenih v gospodarstvu 1976
*	**	...	.	'L>.	{	'.v	1	/
Šolska izobrazba še vedno ni ustrezna, čeprav kazo na močne premike v primerjavi š prejšnjimi popisi
na bolj intenzivne ^Hg^PaParjenja, ki so nepo-i jj, Radiča večje povezanost^, Vfenosti delavca od ustva-115,.dohodka, zahtevajo tudi 1 w ekonomski instrumentalni v delovanju tako i-“ j *h kvalitativnih dejavni-ekstZVB,*a’ ne temelje zgolj ei»ivnem povečevanju pro-i-3 morajo v prvi vrsti re-deLaSanje ve°Je Produktivno^ .. *Wa ki v jugoslovanskem Dri?itV‘U 8e vedno ostaja klju-ifjj . a ^ proizvajanja in ust-l: ne*.dohodka. Med te kvali-nn n .iavnike razvoja pa setov, dejemo, le fizičnih kazal-°t so na 'primer: stopnja.
ftal
w. ostl strojev in naprav, j .	strukture gospodar -
«stne ^rjanje investicij v pred-j v javnosti in panoge, lem-tj9j *)rv‘ vrsti delavce, ki ust-11 novo vrednost, ki je gi-5 a“r®dka. Pri tem gre zla-Pnznavanje delovne sile po ..Jenih karakteristikah, kot
. no zanimivi, saj nu-0pogled v večino vprašanj, pomena za sloven-, 'Podarstvo. V tem prispev >° ol
* Šolske
lenosti delavcev
obravnavali zlasti ele-izobrazbe in stopnjo
za delo,
in ,Jclvi z delokrogom opra-|8o.na'°g. ki so jim zaupane.
»i,- v‘iamo, da je šolska izo-delavcev, ki združujejo ^tej e'° v Sloveniji, še vedno ie Neustrezna, čeprav so vid-'hočni premiki v primerjali ^eišnjimi popisi prebivalci^ asd je še vedno močna u-% duiavciev z nedokončano, l-.ia . s°l°. kar je dejansko.;^ .
2°hrazba. Tudi delavcev z k Vel i?0 osnovno šolo ijcušegved"
: j , • saj je še vedno vsak n0 6 avec le z dokončano os-j^brazbo. Srednjo strokovni *ttla opravljeno 11 odstotek, avcev, gimnazijo 2,4 od-jj’ solo za kvalificirane delav-SJ^totkov, visoko, višjo ter Stn° akademijo pa 7,6 od-:ACcfh, ^poslenih. a v ’ ki združujejo svoje de-\0 gosPodarstvu in ki nepoln Ustvarjajo dohodek, imajo i Dn S'5'ac'no z naravo dela ni-Prečno raven šolske izo-v Primerjavi z delavci v Carstvu. To je očitno zla-,j0 Goležu tistih delavcev, ki .•< ptjne<lQkončano osnovno šolo, 'aVC'h\ z višjo in visoko (v gospodarstvu je le 4 'v delavcev z višjo in vi-z°brazbo). Po dejavnostih
gospodarstva pa so te razlike še večje in še bolj očitne. Kot primerjava nam dobro služi struktura delavcev po izobrazbi, v industriji, gradbeništvu in trgovini.
V tkgovini je na primer delež delavcev z nedokončano osemletko kar trikrat nižji kakor V industriji, oz. gradbeništvu, hkrati pa ima kar polovica delavcev v trgovini dokončano šolo za kvalificiran kader, medtem ko ima to šolo v- industriji le vsak četrti delavec. Na pogled sicer majhne razlike v deležu delavcev z visoko in višjo izobrazbo (gradbeni--štyo 2,9 odstotka, trgovina 4,4 odstotka) pomenijo dejansko velik razkorak med temi dejavnostmi, Saj bi morali prav ti delavci prispevati največ h kvalitativnemu napredku gospodarstva, seveda ob naporih in prizadevanjih tudi k v?-' lificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Razlike v šolski izo-, brazbi delavcev po posameznih področjih so sicer v osnovi resnično pogojene z naravo dela, vendar je takšna razlaga le preenost.avna in preozka. Vabljivost zaposlovanja v posamezni panogi je pogojena tudi z višino osebnih dohodkov, ki često niso bili le rezultat vloženega dela, ter ugledom panoge. Proces, ki se je pričel s sprejetim zakona o združenem delu ter nekako utrdil v letošnjem letu, ko moramo v vseh delovnih organizacijah preiti tudi na ocenjevanje uspešnosti dela in opravljanja delovnih nalog, bo nedvomno pripomogel k pravičnejši in bolj racionalni razporejenosti delavcev po panogah, kar pa seveda še vedno ni dokončna rešitev, saj se bomo morali tudi neposredno v delovnih organizacijah vključevati v izobraževalne procese, ki morajo dvigniti nivo šolske izobrazbe zaposlenih delavcev. Stopnja strokovne usposobljenosti delavca za delo na določenem delovnem mestu pa ne zajema le šolske izobrazbe, temveč celoto pogojev in zahtev o strokovnosti delavca, ki izhajajo iz obsega in zahtevnosti opravil in nalog, torej je pogojena tudi z dolženo ,pmk50!;,StrokovniRli izpi-
nižja, kakor*, je^df^^^iStepnja strokovne usposobljenosti za o-pravljanje dela in nalog. Glede na zahtevnost nalog je bilo kar 11,6 odstotka delavcev na delovnih mestih z visoko in višjo izobrazbo, ter le vsak deseti delavec na delovnem mestu kjer je zadostno nekvalificirano delo. Primerjava s strokovno izobrazbo kaže na premike, saj zaseda precej delavcev z nižjo izobrazbo delovna mesta, ki zahtevajo višjo izobrazbo, po drugi strani pa so tudi prezentni obratni primeri, kar pa je nestimulativno za te delavce,
Odvisnost osebnih dohodkov od strokovne izobrazbe in razlike po dejavnostih so prav gotovo še pomembnejša vprašanja, ki dajajo odgovore na motivacijo za izobraževanjem oz., ki pojasnjujejo elemente v nagrajevanju po delu.

O tem bomo pisali v enem prihodnjih prispevkov.
KAREL BRAVEC
Idrijski razgledi kot letni zbornik
Po lanskoletni združitvi revi] '(Srečanja*, «Obala* in ‘ «Idrijski razgledi* v novo vseprimorsko revijo «Primorska srečanja*, so I-[drijski raigledi prenehali izhajati-V enaindvajsetih letih izhajanja •so Idrijski razledi objavili veliko gradiva s kulturnega, gospodarskega in iružbenovolitičnega življenja v idrijski občini. Objavljeno gra divo mg trajno zgodovinsko vrednost, zato bi bila velika škoda,'da ne bi tudi, v bodoče zabeležili vsa pomembnejša dogajanja na ceiot nebi idrijskem območju in, jih ob ja-Mii v letnem zborniku Idrijski faz-bledi’. Tako bi nadaljevali z objavo pestre zgodovine tega 500 let sta rega rudarskega mesta.
To je bila ugotovitev, ki je bila izrečena na sestanku predstavnikov izvršnega sveta SO Idrija, sodelavcev mestnega muzeja in pred stavnico p OZD. ko so se dogovarja li o načrtih za izdajanje letnega zbornika Idrijski razgledi.
Da bi zbornik sploh lahko izha jal in bi čim aktualnejši ter pritegnil širši krop bralcev, bo po trebno pridobiti, novih sode'avcev, predvsem iz vrst članov OZD
SILVO KOVAČ
Organizacija TIGR v letu 1940
(Nadaljevanje s 5. strani)
dobje, ki ga knjiga obravnava, ne moremo reči, da bi to ode prorežimska (jugoslovanska namreč) organizacija.
»Organizacija TIGR je poleti in jeseni 1940», upravičeno pravi dr. Tone Ferenc v zaključkih k svoji knjigi, «v Jugoslaviji in v Slovenskem Primorju pod Tta lijo utrpela zelo hude udarce. Jugoslovanske in italijanske o-blasti so precej raztrgale njeno organizacijsko mrežo in ohromile njeno dejavnost Za rešetkami fašističnih zaporov so se znašle desetine njenih članov. Zato v usodnih dneh fašistične okupacije Jugoslavije ni mogla pomeniti dejavnika, ki bi organiziral in vodil širši protifašistični boj. Ne najdemo je niti med skupinami. ki so sestavljale Osvobodilno fronto slovenskega naroda, čeprav so bile tudi v tej skupini, ki se dotlej niso ukvarjale s protifašistično dejavnostjo, članstvo, kolikor ga je še bilo na prostosti, je bilo brez osrednjega vodstva, saj je bil eden najdejavnejših vodilnih ljudi na Bližnjem vzhodu, drugi kot ilegalec v Srbiji, tretji v krempljih italijanskega okupatorja, medtem ko je četrti že padel. Spopada med člani organizacije TIGR in italijanskim okupatorjem na Mali gori sredi maja 1941. ne moremo imeti za začetek narodnoosvobodilnega boja, temveč bolj za poslednji udarec italijanskega fašizma po tej organizaciji. Za organiziranje in vodenje širokega narodnoosvobodilnega boja je morala nastopiti nova sila, Komunistična partija Slovenije. Poudariti pa je treba, da se je večina članov
organizacije TIGR kmalu vklju čila v narodnoosvobodilni boj. Med najbolj prizadevnimi bojevniki za osvoboditev slovenskega naroda, ki so izšli iz vrst organizacije TIGR,	je zagotovo
Ferdo Kravanja	in njemu je
upravičeno tudi	posvečena ta
knjiga*. Tako avtor v svojih zaključkih.
Najnovejše Ferencovo delo, čeprav izrazito strokovno in zgodovinsko, tudi to pot nosi vse odlike svojega avtorja: izredno dokumentiranost, velikansko in temeljito prizadevanje pri iskanju in ugotavljanju novih virov po najrazličnejših tujih in domačih arhivih (v tej knjigi je uspešno izkoristil in prvič razkril širši javnosti gradivo iz političnega arhiva nemškega zunanjega ministrstvo v Bonnu	in italijanskega
osrednjega državnega arhiva v Rimu, kjer je našel Himnderje-va in Heydricnova pisma vodji italijanske policije Arturju Boc-chiniju, ki izpričujejo nazorno pomen, ki so ga pripisovali ti najvišji policijski krogi Nemčije in Italije rastrelitvenim akcijam ter izsleditvi storilcev). Dalje je dokumentirano prikazal usodo vseh pomembnejših članov te organizacije, med njimi ie zlasti slikovito in zanimivo pot Ferda Kravanje in zadnje ure Pinka Tomažiča ter ne navsezadnje tragično usodo pisatelja Karla Široka. Delo je pisano pregledno, jasno in tudi bere se z napetim zanimanjem, kar je redkost za tovrstna dela. Zato tudi ni nič čudnega, če je delo prejelo Kajuhovo nagrado.
Ferenčevo knjigo je izdala založba Borec v Ljubljani, opremila pa jo je Metka Krašovec.
VOZNI RED VLAKOV
TRST • BENETKE BOLOGNA RIM - REGGIO CALABR1A - CA-TANIA • MILAN • TURIN GENOVA - PALERMO
Odhodi:
4.23 D Portogruaro - Benetke
6.05 R Benetke - Bologna Firence (preko-Benetk); Milan ■» Genova Brign (preko Me-ster) (*)
6.25 L Portogruaro tnaaaljuje do S. Doni.) od 26.9 do 23.12., od 7.1. do 23.3. in ud 29.3. naprej; razen ob praznikih in od 24.12.77 do 1.1.78
6.50 D
8.00 DD 8.50 DD
9.25 R 10.50 L 13.00 D
13.40	L
14.40	DD 17 10 DD
Benetke - Rim i’ Turin (preko Mester Milana). Spalni vagoni Moskva -Rim (1); 1. in 2. razred Zagreb - Turin, Budimpešta • Rini in Zagreb - Rim; 2. razred Zagreb - Be netke Benetke
Benetke (pogradi 2. razre Ja iz Beograda - Aten -Skopja - Sofije in Istanbula)
Benetke - Rim (*) Portogruaro - Benetke Benetke - Milan - Turin Portogruaro Benetke
Benetke - Bologna - Rim • Neapelj - Reggio Calabria -Catania (pogradi 2. razreda Trst - Reggio Calabria; pogradi ■ 1. in 2. razreda in spalni vagoni Trst - Catania). Vozi od 25.9. do 15.10.1977, od 16.12.77 do 8.1.78 L od 23.3. do 1.4.78
17,25 R

VESTI S KOPRSKEGA
Predvolilna aktivnost pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti
Tudi v prihodnjem mandatnem obdobju bodo imeli vse možnosti za enakopravno vključevanje v družbenopolitično živjjenje na Primorskem
Predsednik obalne konference SZ DL Črtomir Kolenc je sprejel člane predsedstev in predsednike skupnosti Italijanov iz Kopra, Izole in Pirana. Z njgjgj. .se je pogovarjal o poteku evidentiranje možnih čla--Yiov za delegacije samoupravnih interesnih sKufenojti in občinskih skupščin ter zaseštavo posebne delegacije pri obalni skupščini. Evidentiranje so uspešno končali in tudi že predvideli posameznike za odgovorne funkcije v obalnih občinah. Med pogovorom so ugotovili, da bodo imeli pripadniki italijanske narodnosti tudi v prihodnjem mandatnem obdobju vse možnosti za enakopravno vključevanje v družbenopolitično življenje na obali.
KRITIČNO DO PRODUKTIVNOSTI
V Portorožu se je končalo večdnevno posvetovanje o produktivnosti dela, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z drugimi republiškimi in pokrajinskimi zbornicami. Okrog 30 gospodarstvenikov je obravnavalo konkretne primere iz svojih delovnih sredin, s katerimi so dokazovali, da je možno že ob malo večjih
naporih uspešneje poslovati. V današnjih tržnih razmerah, za katere je značilna recesija z vsemi svojimi posledicami, morajo organizacije. združenega' dela iskati takšne, rešitve, ki.; bodo omogočile cene11 proizvodnjoin .fcifttfo Rot do |l ca. Produkti vnosi je zagotovo. eftL izmed tok* 're#i«#, ki rpa je doslej v združenem delu niso dovolj ■ upoštevali.	v .
DELEGACIJA KPI IZ ANCONE V KOPRU
V	Kopru se je danes mudila delegacija pokrajinskega vodstva KPI iz Ancone pod vodstvom tajnika Ma-riana Guzziniia. Pogovarjala se je z delegacijo obalno-kraške konference Zveze komunistov, ki jo je vodil sekretar Alojz Ceglar. Največ p-izornosti so posvetili raznim oblikam sodelovanja med obema organizacijama.
VOJAKI POMAGAJO
GRADITI VIŠINSKI
VODOVOD
V	Pridvor pri Kopru je prispela skupina vojakov JLA enote Draga Ožbolta, ki bo teden dni pomagala pri gradnji višinskega vodovoda. V
‘aatMtiii,,!,,, I|,,l,l|||ll||||,,,|||,lll||,llll||ll,|ll,,ai,,,,,,,,,,	uti litim iiiiiiiiiiini,i im n n,,i hi iihii	iiiiiiMi,, im iiini n iiiiiiiinntiiin iiiiii m im ii m m m n ii K
SPOMNI NA SLAVNA LETA NAŠEGA BOJA ZA SVOBODO^
pred 35 leti so iz Zatolmina odšli prvi vaščani v partizansko vojsko
k. vab ,™‘nu so 4. februarja pra-1? in jajletnico odhoda prvih fan-y a®1 k partizanom. V Zadruž-ii U- 80 se zbrali partizani, d'* ' interniranci in mladina.
^asb>pila s kulturnih spore-™ ih-8 .tovariškem srečanju so - - Jj iri aktivisti obujali spo-Sovjjf Mata leta, ko so se v ž a' ječah in internacijah bo-t>rJjy°'X)<k> in lepši jutrišnji “‘Valci Zatolmina že več let tv h v*?4 praznujejo dan odhoda V()j u-a.toanov k partizanom kot aievni praznik.
HUi	* * *
ima bogato in pestro k’ sv , 'k kmalu po končani h,-šjai , vn‘ vo.ini je v Zatolmin S5, tov:,-?6 Srebrnič in z zaupni-toiVniz '.8‘ imel tajne sestanke. l*1 s-, le bil prvi, ki je na taj-
ju —nkih sejal seme, ki je ,»vzklilo v oborožen upor. Na *tijb ‘okninskem je bilo ustanov-’ Sq h celic KP katerih čla-■ 1 zavedni Slovenci in odlič-
St ,^istl. Na te člane so se ,*o J,1, obrnili tudi prvi aktivisti, ‘z Ljubljane.	..
č )e p1 s tem moramo poudariti, h 1941 entralni komite KPS že le-1 ‘til /azmišljal, kako bi NOB toki na Primorsko. Konec i* v j; J941 je bil na Tržaški ce ?V{,ubljani - v bližini sedanje tf. t!o ‘č — širši sestanek, ki so ^“deležili: Tone Tomšič. Boris ' ranc Leskošek in Boris s? bik r; Na imenovanem sestanku k ^	naslednji tovariši, ki
sNiijvto fašističnem terorjem u-X Jz Primorske: Jož? Lemut -^tone Bidovec, Joško Žiber-
na, Drago Marušič, Tone Šturm, Albin Kovač in neki Peter z Vipav skega. Na sestanku je bilo skleuje no, da se tisti tovariši, ki so pred fašističnim preganjanjem prišli iz Primorske, čimprej vrnejo v svojo kraje in tam organizirajo priprave za oborožen upor proti o kupatorju.
Prva sta dne 14. februarja 1942 odpotovala iz Ljubljane Albin Kovač - Jaka in Tone Šturm Preko Postojne in Gorice sta prišla v Kojsko v Goriških Brdih. Sprejel ju je Andrej Kumar in jima dal vezo z Antonom Veluščkom - Matevžem. Sestali so se v Podgori pri Gorici. Velušček - Matevž je Šturmu dolo čil gornjo Soško dolino do Trente, Albinu Kovaču pa Baško grapo od Mosta na Soči do Podbrda. Takoj po sestanku z Veluščkom - Matev žem v Podgori sta Šturm in Kovač odpotovala v Tolmin. V Zatolminu sta obiskala čevljarja Franca Šavlija - Medveda, ki je že bil povezan z organizacijo OF. Omeniti , 10-ramo, da ie v Zatolm nu že delovala organizacija OF. Sam Franc Šavli - Medved .je že v septembru 1941 imel zvezo z organizacijo OF na Jesenicah, člani OF v Zatolmi nu so bili: Franc Šavli Medved, Andrej Kavčič - Kovač. Andrej Tuta in Jožef Jermol, vsi iz Zatolmina, Anton Leban in Ivan Rejc iz Žabč, Ivan Leban iz Poljubina. Andrej Rutar iz Dolj in Tone Krivec iz Prapetna. Ta skupina .je imela vodilno vlogo pri organizacijah v Volčah, na Volarjih in na Kamnem.
Ilegalni odbor OF v Zatolminu je bi zelo delaven. To dokazuje tudi odhod prve skupine osmih tova
rišev k partizanom poleti 1942. To so bili: Franc Šavli . Medved, Mirko Skočir - Miško, Jože Skočir -Ciril, Anton Skočir - Vasilij, Jože Rutar - Kvirin, Stanko Rutar, Izidor Stres - Silvo in Petrinov hlapec Milan. Dne drugega februarja 1943 je odšlo k partizanom še drugih deset vaščanov. Od te druge skupine je med NOB padlo sedem tovarišev.
Leta 1941 sta bila okrožni komite <PS in okrožni odbor OF za Tolminsko v hiši Andreja Kavčiča -Kovača v Zatolminu Člani okrožnega komiteja KPS so bili. Frane Šavli - Medved. Andrej Kavčič -Kovač, Slavko Brebec - Peter. Simon iz Sužida. Kmetič iz Starega Sela in Nikolaj iz Čezsoče. Od 2. februarja 1942 do 30. novembra 1943 je bila v Zatolminu v niši Andreja Kavčiča - Kovača etapna kuhinja, javka za partizansko pošto in zbirališče hrane za partizane. Okrožni komite in okrožni odbor OF sta se morala v februarju 1942 umakniti iz Zatolmina na Mrzli vrh. Tam sta potem delovala vse do 10. marca 1943.
Italijani so v februarju 1943 uro pali v Zatolminu 16 domačij, ker so družine imele svojce pri parti zanih.
Po kapitulaciji fašistične Italije v septembru 1943 je bila splošna mobilizacija vseh za vojsko sposobnih fantov in mož. V Zatolminu sta bila ustanovljena Tolminska brigada in Šavlijev bataljon. Tolminska brisada je skozi Čadrg odšla v Sorico in Železnike, oci t on pa v Zali Log, kjer se je vključila delno
v Gregorčičevo in delno v Gradnikovo brigado.
V Zatolminu je bil sedež rajonskega odbora OF. Blagajnik rajonskega odbora je bil Andrej Tuta -Jež, ki je bil izredno vesten in natančen blagajnik. Vsak prejeti znesek je sproti zapisoval v blagajniški zvezek, hranil vsa potrdila za izdani denar in zapisoval, leomu in kam je izdal denar. V oktobru, novembru in decembru 1942 je bilo v Tolminskem rajonu — ta je obsegal 18 vasi — zbranih 42.415 lir posojila svobode in prostovoljnih prispevkov. V zadnjih petih mese cih 1943. leta je bilo v tem rajonu zbranih 268.300 lir posojila svobo de!!! v prvih štirih meseo:h 1944. leta pa 221.600 lir posojila svobode
To je samo delen izvleček iz blagajniškega zvezka Tolminskega ra jonskega odbora OF, ki ga je vodil Andrej Tuta - Jež.
* # #
Na koncu naj zapišemo še podatek o udeležbi vaščanov Zatolmina v NOB. V partizanih se je z orož jem v rokah borilo proti okupatorjem in domačim izdajalcem 60 par tizanov .V borbah z okupatorji je padlo 19 partizanov, v zaporih in internacijah je bilo 27 vaščanov.
Na veiikem in lepem Zadružnem domu je vzidana spominska plošča v spomin padlim partizanom in žrtvam nacifašističnega nasilja. Na plošči je poleg imen padlih tudi na pis:
Spet cveto livade, ki jih je za svobodo kri zalila vaša, drag nem je spomin na vas.
Andrej Pagon - Ogarev
njej so vojaki iz vseh jugoslovanskih republik, ki bodo opravljali razna dela pri 12 tisoč metrov dolgem cevovodu. Krajani so enoto risrčno'sprejeli, prisotni-pa- so bili Ymjedsta-wik: 7 vfhruž)!WBep»ljtie , H^amzacrj oba^ -^ ;^ '
Zadnje deževje ni; bistvepo -spremenilo razmer v primorskih smučarskih središčih in je smuka še zmeraj ugodna. V Črnem vrhu je skoraj pol metra snega in organizatorji so prepričani, da bodo lahko izvedli množično smučarsko prireditev Trnovski maraton. Obratovale bodo tudi vse žičnice.
Na Livku je 70 centimetrov snega, v dolini pa okrog pol metra. Vlečnice obratujejo, prav tako na Lokvah, kjer je pol metra snega in na Kaninu, kjer je snežna odeja debela 380 cm. Na Kaliču je okrog 40 cm snega in bodo v nedeljo o-bratovale vse vlečnice.
Ljubiteljem kopanja pa sporočamo, la so na obali odprti vsi zim ski plavalni bazeni, za rekreacijo pa si lahko poslužijo tudi kegljišč in drugih športnih naprav.
TEMELJNI KAMEN ZA NOVO ŠOLO
V	PIRANU
V	Piranu so položili temeljni kamen za novo osnovno šolo, ki bo po dograditvi največji objekt, zgrajen s samoprispevkom Pirančanov. Osnovna šola bo imela v prvi fazi 12 učilnic z vsemi potrebnimi prostori -a sodoben pouk. Temeljni kamen je položila pisateljica Ludo-vika Kalan.
danes ob obali
KINO:
KOPER: ob 10. ameriški ARTISTI IN MODELI
ob 16. in 20. domači POSEBNA VZGOJA
ob 18. hongkonški V ZMAJEVEM GNEZDU
IZOLA: ob 10. sovjetski PES, VIOLINA IN AVTO
ob 16. in 20. ameriški TIŠINA, SMEJEMO SE
ob 18. ameriški KAPETAN BLAU-GHER
ŠMARJE: ob 18. ameriški UMRI DRUGJE
PIRAN: ob 10. ameriški CIRKUS Z YERRYJEM
ob 16. dornači TO SO GADI ob 18. in 20. italijanski DRUGORAZREDNI KOCKARJI PORTOROŽ: ob 20. francoski VSE V REDU
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah vseh treh o-balnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa Dodo dežurale tudi lekarne.
ŠPORT
Koper: ob 15.15 mednarodna nogometna tekma Olimpija (Ljubljana) -reprezentanca Poljske. Tekma bi morala biti v Ljubljani, vendar so jo zaradi neugodnih vremenskih razmer prenesli v Koper. Reprezentanca Poljske, ki se v Jugoslaviji pripravlja na svetovno prvenstvo v Argentini, bo nastopila v najmočnejši postavi.
Mestre (brez vmesnih postaj) Milan - Genova (*) 17.32 L Portogruaro - Benetke 18.05 L Portogruaro (razen ob pra znikih)
18.A DD (Simplon express) Benetke - Rim Milan - Domo-dossola - Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Pariz: spalni vagoni Benetke -Pariz: pogradi 2. razreda Beograd - Pariz, Zagreb -Pariz in Benetke - Pariz) 19.23 L Portogruaro 20.28 D Benetke in Bologna • Lee ce (preko Mester) (pogra di 2. razreda Trst - Lecce) 2^.15 D Benetke - Milan - Turin -Genova - Marseille (pogra di 1. in 2. razreda Trst Turin; spalni >-agoni in po gradi 2. razreda Trst - Ge nova)
22.25 D Mestre • Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in razreda Trst • Rim)
Prihodi :
1.50 D Benetke
6.25 L Portogruaro (razen ob pra znikih)
7.19 L Portogruaro
7.35 D Marseille 'Gehova - Turin - Miian • Meštre (spalni vagoni in pogradi 2. razreda 'r'Gendva - -Trst: pogradi 1. in 2. razreda Turin - Trst)
7.45 DD Rim • Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim - Trst)
9.15 D Benetke
10.09 DD (Simplon express) Pariz -Domodossola - Milan - Rim
-	Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Trst. pogradi 2. razreda Pariz -Beograd. Pariz - Zagreb); Lecce - Bologna (pogradi 2. razreda Lecce - Trst)
ll.OoR (Rialto) Milan • Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (*)
12.1 DD Benetke
13.07 DD Palermo - Catania - Reg gio Calabria Neapelj -Rim • Firence • Bologna -Benetke (pogradi 2. razre da Reggio Calabria Trst: pogradj 1. in 2. razreda Palermo in Catania Trst). Vozi od 25.9. do 16.10. od 17.12.77 do 9.1.78, od 24.3. do 2.4.78
13.42 D Milan (preko Mester) Be netke
13.55 L Cervignano (razen ob pra znikih ir, od 24.12.1977 do do 1.1.78)
15.17 D Benetke
17.4u D Turin ■ Benetke
18.30 R Firence • Bologna Benetke (*)
19.05 D Benetke (spalni vagoni Be netke Beograd• pogradi 2. razreda Benetke Beo grad • Atene Skopje • So fija iti Istanbul; Portogruaro
Benetke - Portogruaro (ra zen ob praznikih)
Rim in Milan (preko Me ster) (*)
Benetke
23.27 DD Turin Milan Rim - Be netke. Spalni "agoni Rim
-	Moskva (2)
19.16 L 20.07 D
21.00	R
23.00	L
(*) Samo 1. razred in posebna re zervacija.
(1)	Ne vozi ob sredah in petkih.
(2)	Ne vozi ob četrtkih in sobotah
TRST VIDEM - DUNAJ SALZ BURG - MCNCHEN
Odhodi:
5.25	L Videm
6.10 D Vider. - Trbiž
6.18	L Videm
7.15 D Videm - Trbiž - Dunaj Salzburg 10.08 L Videm
12.25	L Videm - Trbiž.
13.05	L Videm - Carnia 13.55 DD Videm - Calalzo (1)
14.05	D Videni 14.3) L Videm
15 53 L Videm - Trbiž 17.43 D Videm - Benetke (razen ob praznikih)
17.58 L Videm
19.18	D Videm 20,15 L Videm 20.52 D Videm 23.00 L Videm
Trbiž - Miinchen Trbiž - Dunaj (po gradi 1. in 2. razreda Trst - Dunaj)
7.57 D Benetke - Videm (razen ob praznikih^
8.46 L	Videm
9.0	D Miincheh - Trbiž - Videm 10.15 D Videm (razen ob praznikih
od 24.12.77 do 1.1.7» 111 ou 24. do 27,3.78)
12.03 L	Trbiž . -Videm
14.05 D	Videm
15.0j L	Videm
16.10 D	Videm
17.59 L	Videm
19.25 L	Videm
19.38 DD Trbiž Videm 20.4-« L Pordenon - Videm (ob sobotah in praznikih prihaja iz Vidma)
22.20 L	Videm
22.50 D Salzburg Dunaj - Trbiž Videm
24.00	DD Calalzo - Videm (1)
(1) Vozi v predprazničnih dneh od /.12.77 do 25,3.78.
Prihodi :
0.50 L Videm
6.50 L Dunaj - Trbiž • Videm (pogradi 1. in 2. razreda Du naj - Trst)
7.26 L Videm
(1) Vozi ob praznikih od 8.12.77 do
27.3.78	(razen v ^neh 25.12.77,
1.1.78	26.3.78).
TRST OPČINE IJUBIJANA • BEOGRAD SKOPJE BUDIMPEŠTA ATENE SOFIJA ISTANBUL MOSKVA
Odhodi :
10.29	DD (S mplon express) Opčine
Ljubljana • Zagreb • Beograd Skopje
3.5r L Opčine Ljubljana (1) 16.51' D ()|ičine Ljubljana (1)
18.3s D Opčine • Lj ibljana (1)
19.05	D Opčine Ljubljana Za-
greb Beograd (vozi ob torkih, četrtkih in sobotah; ukinien dne 31 12 1977 in 25 3.78)
20.05	D. Opčine • Ljubljana - Sko-
pje Beog.ad Atene -Sofija Istanbul (spalni vagoni Benetke Beograd; pogradi 2. razrede Benetke Beograd Atene Skopje Sofija in Istanbul) 20.20 L (»očine
23.52 D Opčine • Ljubljana Zagreb Bud;miiešla. Spalni vagoni Rim Moskva (2)
Prihodi •
5.C0 D Budimpešta Zagreb Lju-tjana Opčine. Spalni vagoni Moskva • Rim (3/ 6.14 D Baograd - Zagreb - Ljubljana ■ Opčine (vozi ob torkih, četrtkih in sobotah: ukinjen dne 21.12.1977 in 25.3.78)
8.05 DD Istanbul Atene Sofija • Beograd - Skopje i.jub-ljana - Opčine (spalni vagoni iz Beograda v Benetke; pogradi 2. razieda Beograd • Skopje • Atene
-	Sofija ■ Istanbul in Benetke)
9.10 D Ljubljana Opčine (1)
13.30	L Ljubljana • Opčine (1) 16.33 L Ljubljana - Or,črne (1) 18.35 DD. (Simplon expres-) Beograd
-	Skopje Zagreb Ljubljana Opčine (pogradi 2. razreda Zagreb • Beograd
-	Pariz)
21.30	L Opčine
(1)	Ukinjen ob nedeljah.
(2)	Ne vozi ob četrtkih in sobotah.
(3)	Ne vozi ob sredah in petkih.
VELIKA SEZONSKA PRODAJA PO ZNIŽANIH CENAH
Nudimo po zelo ugodnih cenah na tisoče parov ŠKORNJEV, ČEVLJEV, SMUČARSKIH ČEVUEV za moške, ženske in otroke
ter usnjene TORBICE in KOVČKE
•
Nadalje nudimo tudi USNJENA OBLAČILA. NekaI primerov:
......	. ..	-	V	. .
MOŠKI KOŽUHI L 60.000
MOŠKI IN ŽENSKI POVRŠNIKI IZ PRAVEGA USNJA L. 60.000
MOŠKI IN ŽENSKI KRATKI JOPIČI IZ PRAVEGA USNJA L 55.000
. - . \
CALZATURE DA PIERO
P0ZZU0L0 DEL FRIULI, ob državni cesti VIDEM - LIGNAN0
podjetje
FURLANI
TRST — Ul. Milano 25 tel. (040) 62200
V TRSTU NAJVECJA IZBIRA kmetijskih strojev in nadomestnih delov za:
•	FERRARI
•	BENASSI
•	GOLDONI
•	PINZA
..	......um	• LOMBARDINI idr.
VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARSTVO
POP TEDNIK
: :
,'
rt .v."
LUCIO DALLA
Come e profondo il mare (RCA PL 31321)



—*»*
član te skupine novinec. Skupina šteje danes sedem članov (pred kratkim so se jim pridružili še trije novi člani) in je ta-ko postala tudi po številu podobna bivšemu ansamblu The All-man Brothers Band. Dejstvo, da izhajajo štirje člani Sea Level prav iz komaj omenjenega ansambla pa še ni zadosten pogoj za kvalitetno glasbeno raven. To je tudi jasno razvidno iz danes obravnavane plošče, saj je glasba le skupine le senca tistega, ki sta ga znala nekdaj prikazati odlična brata Allman.
BACCARA
Ycs, sir, I can boogie (RCA VICTOR PL 28316)
Z obravnavano ploščo se je Lucio Dalla postavil res med najboljše svetovne kantavtorje. Mnogi bodo hudomušno dejali, da sem ga tja postavil samo jaz... Pa ni tako! Tja ga uvrščajo rezultati sami. saj je njegova plošča tako glasbeno kot tudi vsebinsko odlična. Na odlično glasbena spremljavo smo sicer že bili navajeni, saj je sam Dalla priznal, da je predvsem glasbenik. Tekstov sicer do današnje plošče ni pisal sam (pomagal mu je Roberto Roversi), vendar je po mojem najbolj pripomogla k uspehu dobra in originalna glasba. Glasbenik si je namreč znal ustvariti čisto svoj stil. katerega je bilo praktično nemogoče posnemati.
Tako. tudi drugje imajo svoje « •iOrietle Berth! To je prvo. kar ti šine na misel, ko poslušaš popevčice, posnete v obravnavanem albumu. Istočasno pa moramo na žalost pripisati še to, da je ta prijetna ženska dvojica v svoji domovini skoraj neznana, medtem ko ima v Italiji zelo velik uspeh. Namesto koncertov do-
Kot ste najbrž že uvideli iz teh uvodnih vrstic, je Dalla poleg glasbe napisal vsem skladbam v obravnavanem albumu tudi besedilo. Poslušalec si bo zato prav gotovo ustvaril dobro mnenje tudi o poetični plati tega glasbenika, ki je bila do zdaj še neznana. O čem govorijo razne pesmi v albumu? V glavnem bi lahko rekel, da nadaljuje Dalla na bolj prefinjen način z argumentom, ki ga je načel že z motivom «Anidride solforosan: onesnaževanje okolja je tudi zatiranje okolja in torej zatiranje vseh živih bitij, ki so prisiljene živeti v njem. Vsi ti zatirani pa sploh ne tožijo nad svojim stanjem, nasprotno, ne zaupajo več nobenemu protestu ali tožbi. Kot pravi sam Dalla, je s tem hotel pokazati prav to nevarnost v današnjih dneh: uradna tožba in protest sta danes že tako v navadi, da ta govorica ne doseže več najmanjšega učinka. Še več, včasih ta govorica celo potvarja resnico in probleme zatiranih.
brih ansamblov, nam diskografski manažerji nudijo v zameno take in podrobne plošče. Če vam je zamenjava pogodu, prosim, tu imate vse podatke, ki so vam potrebni za nakup!
«Novo» (ali vsaj različno) govorico, posneto na današnji plošči ni lahko razumeti. Niti ni moja naloga, da bi jo tu razlagal, vendar vam lahko zagotovim, da bo dala veliko zadoščenja tistemu, ki se bo potrudil, da bi to napravil.
ROXY MUSIČ
Greatest hits
(POLYDOR 2302 073)
Ta dobra skupina se je razšla pred približno dvema letoma in vsi njeni člani so več ali manj plodno nadaljevali samostojno glasbeno pot. Kljub temu je marsikdo ohranil v dobrem spominu to skupino, katere vodja je bil Brgan Ferry. Zato je prav, da so tudi oni izdali album za vse tiste, ki bi si radi z majhno vsoto ustvarili zadostno znanje o glasbi Roxy Musič.
... nekdaj je kak filmski motiv zaslovel komaj potem, ko je postal slaven film, iz katerega je bil motiv posnet. Zdaj pa se dogaja ravno nasprotno: še preden je sploh izšel film «Closc encnun-ters of the third kinds, (neke vrste «Star wars») ž,e gre dobro v prodajo motiv iz tega filma. Časi se menjujejo in zdaj glasba re-klamizira ceiuloidni trak...
SEA LEVEL
Sea level
(CAPRICORN REC. 2429 150 A)
Lestvica najbolj prodanih plošč v Trstu v tem tednu: (podatke so nama posredovale trgovine s ploščami: Raifon, Drevored XX sept. 17: Discoteca Triestina, Kor-zo Italia 9; D flauto magico, Ul. Udine 1).
45 OBRATOV
1.	Gianna - Rino Gaotano
2.	Furia Soldato - Mal
3.	I figli delle stelle - A. Sorrenti
4.	Singin’ in the rain - Shelia B. Devotion
5.	Solo tu - M. Bazar
Sta level (morska višina) je ena «novih» skupin iz Georgie. Postavil sem med navednice «no-vih», ker pravzaprav ni nobeden
33 OBRATOV
1.	Singin’ in the rain - Sheila B. Devotion
2.	Figli delle stelle - A. Sorrenti
3.	Mano a mano - R. Cocciante
4.	Never mind... - Sex Pistols
5.	Don Jouane - Joni Mitchell
Sandi Pertot ter Pavel Ugrin
rn l« 0*1 *****	*
1 udi v jibinji imajo svojega ^snežnega moža>
Sovjetski znanstveniki menijo, da gre za potomca prvotnega prebivalca Sibirije ■ «Sibirec» je dva metra visok in zelo suh
Kadar pride kak tujec v Verho-jansk, na področje, ki je kakih 500 km severno od Jakutcka, to se pravi tistega področja, kjer imamo na zemeljski obli najhujšo zimo, ga starejši ljudje opozarjajo, naj ne hodi ponoči sam okrog, ker bi se mu lahko zgodilo kaj hudega. Toda ne gre v tem primeru za nevarnost, kj smo ji izpostavljeni v naših krajih, ko te ponoči lahko za vsakim vogalom čaka kako neprijetno srečanje z ljudmi, ki jim ni do dela, pač pa le do udobnega življenja, pač pa gre v tem primeru za srečanje s čučunaom. In kdo je to? čučunaa ni nihče drug kot sibirska inačica tako imenovanega »snežnega moža*. Da ne bo pomote, ni govor o sneženem možu, pač pa o snežnem človeku, ki ga ves svet bolje pozna pod imenom Jety.
Sibirci ga opisujejo kot dva metra visokega moškega, ki je zelo suh, ovit v kožo severnega jelena in — bos, pa čeprav kolovrati po sibirskih planinah pozimi in poleti, torej v vseh vremenskih razmerah.
Kakor vedo povedati stari Sibirci, se čučunaa hrani s surovim mesom in divjimi plodovi iz tajge. Sibirski Jrty ima svojo govorico, ki pa ni podobna človeški, ker le požvižgava. Naselbinam se le redko kdaj približa in prihaja v bližino kake vasi le tedaj, ko ga k temu prisili lakota, ko je pripravljen tudi ukrasti kako domačo žival, da bi se nahranil. Sicer pa se umika ljudem in še posebej se izmika lovcem. Nekajkrat pa je lovce celo napadel. Do tu pričevanja, morda le stare zgodbe starih Sibircev.
Kaže pa. da je tudi s sibirskim čučunaom enako kot z Jetyjem, da vsi vedo, da obstaja, nihče pa nima o njem konkretnega, otipljivega dokaza. In vendar sovjetski znanstveniki trdijo, da zgodba o snežnem človeku, ki naj bi živel v Sibiriji, ni nikakršna legenda, pač pa resničnost, saj nekatera pričevanja očividcev z jakuckega področja predstavljajo dovolj kon kreten dokaz, da v Sibiriji živi snežni človek, ki je podoben Jetiju s Himalaje, le da je o «Si-bircu* več konkretnih podatkov kot o himalajskem Jetyju.
Sovjetski znanstveniki trdijo, da imajo o svojem sibirskem Jetyju dovolj podatkov, da je zares visok okoli dva metra, da pa je razmeroma šibak, da je njegov obraz zelo podoben človekovemu, le da
je temnejše barve, ter da ima čelno kost naprej pomaknjeno, tako da mu ščiti oči. Sovjetski znanstveniki nadalje menijo, da je čučunaa najverjetneje potomec dav nih prebivalcev Sibirije, ki so se s časom vedno bolj umikali v pla nine pred novimi naseljenci, pred ljudmi, ki so z drugih področij prihajali v' Sibirijo. Ker so bili »prišleki* bolj razviti od njega, se je moral umakniti v še bolj odročnejše kraje, podobno kot se je v mnogo poznejših časih zgodilo z indijanskimi plemeni v Amazoniji ali pa s tako imenovanimi divjimi plemeni v filipinskih pragozdovih ali tudi, če hočemo, s starimi prebivalci Avstralije, ki so se v prejšnjem in našem stoletju umaknili v odročne kraje in prepustili svojo domovino naseljencem, ki so Avstralijo spremenili v moderno državo.
Ponarejeni bankovci v hlačkah
L’AQUILA — Ženske hlačke postajajo iz leta v leto le manjše krpice, kot to zahteva moda. Posebno velja to za mlajša dekleta, ki s svojo lepoto rinejo v ospredje. Ena takih deklet je mlada Angležinja Susan Stables, ki je včeraj prišla pred prizivno sodišče v Aquili. Obtožnica ji je očitala, da je v «slipu», torej v hlačkah skrivaj prenašala ponarejene bankovce.
Mlado angleško dekle je leta 1974 prišlo v Abruce v družbi dveh mladeničev, ki sta bila policiji znana in sumljiva. Karabinjerji so druščino ustavili in napravili tudi telesno preiskavo. Pri britanskem dekletu so našli v hlačkah 30 bankovcev po 10.000 lir. Ko so si bankovce temeljiteje ogledali, so ugotovili, da gre za ponarejen denar. Zadevo so prijavili sodišču v Avezzanu, ki je dekletu prisodilo dve leti in pol zapora, sedaj pa je prizivno sodišče v Aquili kazen znižalo na poldrugo leto. Toda dekle ne bo presedelo niti teh 18 mesecev, ker se je medtem vrnilo v domovino, v Veliko Britanijo, čeprav kaže, da je bil denar last njenih spremljevalčevi' ■ sodišče * >jui ni pozvalo na odgovornost.
Sestavljajte TOP lestvico
TOP LESTVICA — RADIO TRST A
EME IN PRIIMEK: NASLOV:	.......
GLASUJEM ZA POPEVKO:
IZVAJA:
I
Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RAJ Radiotelevisione Italiana Postaja Trst/A Ulica F Severo, 7 Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA Deset najbolj poprašanih popevk bo ste lahko poslušali vsak torek od 15 35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVICA.
VAŠA TOP LESTVICA
Ta
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
(D (2) (10)
(5)
(6) (-)
8. (-) 9. (8) 10. (—)
teden sle izbrali popevke:
(3) HALO SRCE - Džo Maračič-Maki SOLO TU — Matia Bazar
THE QUEEN OF CH1NA TOWN - Amanda Lear LA PULCE D’ACQUA — Angelo Branduardi ŽIVIŠ U OBLACIMA - Zdravko čolič MOONFLOWER - Santana SINGIN’ IN THE RAIN — Sheila B. Devotion GIANNA — Rino Gaetano LA VIE EN ROSE - Graec Jones ... E DIRSI CIAO — Matia Bazar
t=H

Nedelja, 12. februarja 1978 Ponedeljek, 13. februarja 1978
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
9.45	Oddaja j Benečiji; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Prešernova proslava; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet;
15.00	Nedeljsko popoldne; šport in glasba, Turistični razgledi.
KOPER
• 7.30, 10.30, 12.30, 14.30, 20.30,
22.30	Poročila; 8.30 V nedeljo zjutraj; 9.15 Orkester Bert Keamp-fert; 9.30 Se spominjaš sonca?;
10.00	Z nami je . . .; 10.15 Orke-
ster Joe Harnell; 10.32 Mini juke box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi:	11.15 Poje
Lenny William:s; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah: 12.40 Pičice na i; 14.00 Zgodovina avtomobila; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Oddaja o Benečiji; 15.10 Orkester The Grusaders; 15.30 Folk in ne;
16.00	Poslušam, poslušaš: 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 17.50 Od hiše do hiše; 18.30 Slov. ponarodele pesmi; 20.00 Domači pevci; 21.45 Mala dela velikih mojstrov.
RADIO 1
8.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujenje;
9.30	Maša; 10.20 in 11.00 V prvi vrsti; 15.50 Vse o nogometu; 17.10, 18.15 in 19.35 Musič show; 20.05 G. Verdi «Otello», opera; 23.05 Za lahko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30, 12.00, 13.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.55 Odgovori na vprašanja; 9.35 Gran varieta z J. Do-rellijem; 12.15 Vrstijo se plošče;
12.45	Kviz oddaja; 13.40 Oddaja z Landom Buzzanco; 15.00 športne kronike; 15.50 Program z Ginom Bramierijem; 17.00 športna nedelja; 19.00 Jazz; 19.50 Dvajset minut z Burt Bacharachom; 22.45 Lahko noč Evropa.
SLOVENIJA
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.38 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši. . .; 10.05 Panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci: 11,15 - 13.00 Glasba po željah; 13.20 Za kmetijske proizvajalce: 13.45 Orkester Henry Mancini; 14.05 -18.50 Nedeljsko popoldne; 17.50 -18.18 Radijska igra; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba: 00.05 Glasbene miniature; 0.30 Pop, rock, beat; 1.03 Če še ne spite; 2.03 S pevci jazza; 2.30 Zvoki godal; 3.03 Plošča za ploščo; 3.30 Koncertantna glasba N. Paganinija; 4.00	4.30 Lahke
note velikih orkestrov.
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7:20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Pevci in ansambli’; 9.30 Kaku so jele naše nuonete; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Koncert sredi jutra;
10.30	Razgovori o ženski stvarnosti v literaturi; 11.35 Plošča dneva;
12.00	Poslušali boste; 13.15 Slovenski zbori; 13.35 Melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba od tu in tam; 15.00 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasba za najmlajše: 17.05 Simf. koncert; 17.45 Glasbena panorama; 18.05 Vprašanja pri izbiri bivališča; 18.20 Klasični album.
KOPER
7.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila;
8.32	Strani iz albuma, poje James Taylor, Vrstijo se plošče; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih: 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.33 Poje New Swing Quartet; 15.20 Orkester O-scar Lindok; 16.05 La Vera Roma-gna; 16.20 Glasbeni program; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva: 20.00 Jazz;
20.32	Rock party; 21.00 Discoteca sound; 21.32 Operne arie; 22.45 Pop jazz.
RADIO 1
7.(K), 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00,
23.00	Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje; 9.00 in 10.35 Radio. anch’io; 12.05 Vj in jaz; 15.05 Prvi Nip; 18.00 Avtorjeva pesem;
18.00	Šolska oddaja; 19.35 180 pesmi za stoletje; 21.40 Azijska narodna glasba; 23.05 Za lahko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30, 10.00, 13.30, 16.30, 19.30.
22.30	Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 9.32 Radijska priredba; 10.12 Telefonski pogovori; 13.40 Oddaja z Landom Buzzanco; 15.00 in 15.45 Tu Radio 2; 18.55 Popoldan z orkestri; 19.50 Prijetno poslušanje; 21.00 Koncert.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00,
11.00,	12.00. 13.00. 14.00. 15.00, 19.00,
22.00,	23.(X) Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Zg vsakogar ne-
IroJ. 10 Ir,	'lAirJJj&T.! _1_.
kaj; 12.10 Veliki rejski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koVfčdrtnem odru;
13.00	Danes do 13.1^14.05 Pojo amaterski zbori; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni iritermezzo;
15.45	Kulturna kronika; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17,00 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč. otroci!;
19.45	Ansambel bratov Avsenik;
20.00	Kulturni globus; 20.10 300 let opere v Hamburgu; 22.20 Popevke z jug. studiev; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza.
Nedelja, 12. februarja 1978
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska	srečanja
12.15	Kmetijska	oddaja
13.00	DNEVNIK	1 - OB	13.	URI
13.30	DNEVNIK	1 - NOVICE
14.00	TEKOM NEDELJE . . .
14.30	Glasbena rubrika 15.20 Kam tečeš Joe?
Mestni junak, TV film
16.10	Vesela Joghijeva družba, risanke
16.45	90. minula: ital. nogometno prvenstvo
17.10	Po kalifornijskih cestah Izsiljevanje, TV film
18.15	Nogometna tekma B lige
20.00	DNEVNIK
20.40 RDEČE IN ČRNO, 5. in zadnje nadaljevanje
21.45	Športna nedelja
22.45	Programi prihodnjih dni
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Neverjetna dvojica, risanka
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	ONA DRUGA NEDELJA
15.15	Programi prihodnjih dni
15.30	Neposredni prenos športnih dogodkov
17.15	Comemai, oddaja za mladino
18.05	Barnaby Jones
Odmev nekega zločina, TV film
19.00	Nogometna tekma A lige Vremenska slika
19.50	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.00	Nedelja sprint
20.40	lo te tu io, glasbena oddaja
21.50	DNEVNIK 2 - DOSSIER
22.45	DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
23.00	Jazzovska glasba
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.13 Za nedeljsko dobro jutro 9.20 G. Diirieux: PAUL GAUGUIN, nadalj.
10.15	Siv, mladinski film
11.05	Jules Verne, nadalj.
11.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.45	Svet, v katerem živimo
14.15	Veseli tobogan: PIVKA 15.20 Okrogli svet
15.40	Na sever, do Aljaske, film
17.40	športna poročila
17.45	Košarka: JUGOPLASTIKA -BOSNA
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Al. Markovič: VRNITEV ODPISANIH
21.00	MADONA. KJE VSE SEM TE KOPAL, 2. del
21.35	DNEVNIK 21.50 Športni pregled
Koper
17.45	.Košarka: .JUGOPLASTIKA -
BOSNA.......
19.30	Otroški količek. .«
20.00	27. kanal.« .
20.15	STIČIŠČE
20.35	NEAPELJSKO ZLATO, film
22.15	Zabavno - glasbena oddaja
Zagreb
20.00 VRNITEV ODPISANIH 21:00 Titograd, dok. oddaja
21.30	DNEVNIK
ŠVICA
.19.40 Svet, v katerem živimo
20.45	TV priredba 2l.4Q. športna nedelja
Ponedeljek, 13. februarja 1*
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti Za ekranom, vzgojno
13.00	Knjižna rubrika
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Italijanščina	.
17.00	Ob petih z Rosanno 01
fino	.
17.05 Teen. ponedeljkov ses-
18.00	Argumenti, vzgojna
18.30	Kmetijska oddaja
18.50 Osmi dan 19.20 Furia	^
NA POMOČ TIGRU, Tv 19.45 Almanah i.i Vremenska
20.00	DNEVNIK
20.40 MORSKI VOLK, fil«1 Kino jutri
22.25	BONTA’ LORO . o Ob koncu DNEVNIK >n menska slika
>i'k*
Neg
&anj
,!«U
K
tv>ci,
s
I
h i,
H
Uje
1%
K
M
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim,
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. u
13.30	Vzgoja in dežele
17.00	Program za otroke Sezam, odpri se
17.30	Živalski raj
18.00	Laboratorij 4
TURIN MED DVEMA LETJEMA	„
18.25 DNEVNIK 2 - športne
18.45	Prigode Marca Polo, in'
19.05 Dribbiing
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti 20.40 LA CITTADELLA, 2. n'
22.00	Habitat	. wi]w
22.50 O judovskem življenju » IA
tu vi	o
Ob koncu DNEVNIK 2 ZADNJE VESTI
jugoslovanska Ljubljana
9.05, 10.00, 11.10 in 15.05 TV Pravopis, Organske SF Materinščina, ZemljeP15' sanka	.	i
16.15	Kmetijska oddaja TV
grad	u
17.20	Lolek in Bolek, risank«
17.30	Svet, v katerem živim0, UGANKA O STAREM
18.00	Obzornik	.	t
18.10	Slikarske	tehnike:	”i	a •>
18.45	Mladi za	mlade	fti
19.15	Risanka	|*
19.30	DNEVNIK	•
20.00	B. Andersson: ŽIVLJ- p drama
21.35 Kulturne diagonale
22.20	DNEVNIK
Si
|to
Koper
19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Velike reke:	MISS*1
K
\%
\>
---
l u ,cJok. .film ■‘41.ti,in, stranpoti: BELI KRIŽ, 2. del
22.25 Baletni večer:	P ul
Korant
Zagreb
20.00 Trubadur. TV drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kulturna oddaja 22.05 DNEVNIK
ŠVICA
20.30 DNEVNIK 20.45 TV enciklopedija 21.55 L. ran Beethoven: Fl opera
ri/K
l\
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 14. DO 18. FEBRUARJA 1978
:vi
TOREK, 14. februarja
8.30, 10.00 in 14.30 TV v šoli; 16 05 Šolska TV; 17.25 Poročila; 17.30 Razigrana sobota; 18.00 Obzornik: 18.10 Mali svet: 18.45 Čas, ki živi: Partizanske smučarske tekme; 19.15 Risanke: 19.30 Dnevnik; 20.00 Mi med seboj; 20.55 G. E. Clancier: Črni kruh, nadalj.; 21.45 Iz konc. dvoran: 22 20 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Aktualna tema; 21.25 Po sledeh Marca Pola, 5. nadalj.; 22.20 Turistični dokumentarec; 22.35 Cerkljanska laufarija, pust v Cerknem.
SREDA, 15. februarja 8.35 in 10.00 TV v šoli: 17.25 S. Makarovič: Smola za zvitke potu-hičeve, serija; 17.40 Potovanje v deželo lutk; 18.00 Obzornik: 18.10 Na sedmi stezi; 18.45 Od vsakega jutra raste dan, Dolina, Boljunee; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.00 Film tedna: D > za mojo ljube-
zen; 21.35 Dnevnik; 21.50 Miniature; Pianist Fermo Roscingo.
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Junaki Telemarka, film; 22.35 Andska ekspedicija, španski dokumentarec.
ČETRTEK, 16. februarja , 9.00, 10.00, 10.30 TV v šoli; 15.401 Šolska TV; 16.25 Košarka: Jugo-plastika - Rea' Madrid; 18.00 Risanka: Gospa Rossi v Benetkah; 18.10 Obzornik; 18.20 Profesor Baltazar, risanka; 18.30 Spekter; 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Oči kritike; 20.45 Boccaccio - Vuga: O Neapeljskem rubinu, nanizanka iz Dekamerona: 21.25 Na zvezi: 21.55 Dnevnik; 22.10 Jazz na ekranu: Opus X; 22.40 Boks: Ali - Spinks; 23.10 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 17.30 Košarka: Jugoplastika - Real Madrid; 19.55 Otroški kotiček;
20.1,5 Dnevnik; 20.35 Krdelo pod-
&
ležev, film; 22.05 Uresničevanje
samoupravljanja v delovnih kolektivih; 22.35 Jazz na ekranu: Obrazi jazza, 3. del.
PETER, 17. februarja 9.00, 10.00 in 15.00 TV v šoli; 17.20 O siromaku in Kaziju, pravljica; 17.45 Deček Dominik; 18.10 Obzornik; 18.20 Čez tri gore . . .: Oktet Sava iz Kranja: 18.48 Za
8.15 S. Makarovič: go»l*.^W| potuhičeve; 8.35 Tehtnica
T
tančno tehtanje: 9.00
9.30 Razporejanje dohodka!;
Za koga gradimo; 10.30 Mi kje vse sem te kopal. 1. deL' i. M. Vučetič T. Partljič: fUA predstava SNG Maribor: tovno prvenstvo, v smučarski0 -jH kih na 70-metrski skakalnici' jtj G. Stepanovski: Železničarje' J;|
koga gradimo: 19.15 Risanka; 19.30 shševanje, drama; 17.25
M?
214
uvuiiiu •	Jviouniva j x.tr, rj\j	-	iu uuiu, • '	• tpr ■
Dnevnik; 20.00 Odrske luči, zabav-	17.40 Zasanjanec, mladinski ^j
nr> oiuohono naa-iio- 9n « Ro-,.	19.30 Dnevnik; 20.00 G.	C|
no • glasbena oddaja; 20.55 Raz gledi: Staro za novo; 21.35 Dnevnik; 21.55 Serpico, serijski film.
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20 35 Zarota proti Hitlerju, film; 22.10 Locandina, reklamna oddaja; 22.25 Glasbeni nokturno:
Paul Gauguin .nadalj.: gani, kdo pride na večerjo« # 22 45 Dnevnik; 23.00 625„Pp™ sporeda.
KOPRSKA BARVNA TV
A
18.30 Svetovno prvenstvo ' . |j’ carskih skokih; 19.30 Otroški
ar	v-u I OIY4II olVUrVlIl f 1 «7. fj\J v	I
Vilko Ukmar; Koncert za violonče- tiček; 20.15 Dnevnik: 20.35 .J lo in orkester.	nadalj.; 21.25 Kitajska se o A
SOBOTA, 18. februarja 8.05 Profesor Baltazar, risanka;
ja, iz cikla Svet v letih 1900 ' ^1 22.10 Vznemirljiva prisotnost'
r
JANEZ VIPOTNIK
RODNA
35.
LETINA
»Ste vidsli? Vedel sem, da so pizdel* je Slave lovil
sapo.
Rafal je sprožil cel val streljanja. Zaprasketalo je m zasikalo na obeh straneh, kakor da bi stoglava roka naenkrat pritisnila na petelina.
»Svinje, svinje, svinje! Mežnarčkov, našel te bom!* je vpil Milan in solze so mu tekle od togote. Marta se je sesedla na tla. Zgrabil jo je krč, zavilo po’ trebuhu, solze so ,i lile iz oči. Glavo je dala med kolena in začela divie bruhati.
Verjetno je bil strelec razburjen. Verjetno se je oočutil kakor lovec, kadar čaka srnjaka. Iz golega sovraštva je meril v glavo, ne v srce, v glavo. To je Slavca rešilo. Mogoče je bil, na njegovo srečo, strelec preveč zagrizen, izurjen ubijalec, miren, tih, zbran, morda je hotel preveč natančno opraviti svoj posel. V glavo, ne v srce!
Slave je sede! na tleh in zabodeno gledal okrog sebe
• Ha, te je Matilda pošteno vohala,* je, režeč se, dejal Marij. «Pa te ne mara, smrdiš ko dihur,*
Posadka v farovžu je ves svoj bes stresla na truplo. Dolgi rafali so se kakor igle zabadali v mrliča, da je 'd skakoval od tal, kakor bi bil živ, in obleka se je napihovala pod streli kakor mehurčki na vrelem močniku.
Mrliča so s kavljem odvlekli izpred strelne črte in ga pokopali.
Mežnarija se je počasi sesedala. Streha se je udrla. Tla so gorela. Iz oken so se potegovale sajaste zavese, spočetka črne in više pod streho svetlejše. Veter se )e lovil z dimom, ga razpihoval po vasi, ga topil v velikanskem zračnem kotlu.
Partizani so se spravili k počitku. Straže so bile postavljene po vasi in pred postojanko. Zasede so poročale: nič novega. Če bo sreča, si bodo do noči nabrali dovolj moči za nov spopad. Komisar je odšel v hišo, kjer so se v prostorni kuhinji številni otroci stiskali okrog gospodinje.
«Malo bi legel,* je zaprosil. Gospodinja ga je peljala v sobo in komisar se je zleknil v kot po tleh. Peč, velika miza in stoli je bila vsa oprema sobe. Stene so bile ovešene s slikami staršev, birmancev, vojakov. Ležal je, opazoval slike in se trudil, da bi ne mislil. Sončni žarki so vdirali skozi okno. Se trgali in se spet vsuli, kakor bi belo vino zlival v vedro. Delali so čudno, kakor sveča ravno prašno pot, ki je izginjala v tleh in se kdove kje spodaj spet na daljevala. Potka je gorela z živim plamenom, da so vse stvari v sobi potemnele se zavile v mrak, izginile, da se je razširilo okno, da je zažerel romboid na tleh in v neverjetni podrobnosti pokazal grče na podu, črno umazanijo v španjah med deskami, in iveri, ki so bile od dolgega ribanja ostre, so srepele iz lesa in grozile, da se bodo zadrle v golo kožo. Gledal je sončne žarke kakor spomin! Zaspal je.
Zunaj je vlekel veter. Dričal se je po strmem bregu, poplesaval po trgu, odšumel čez vršičke smrek. Po nebu so
plavali drobni oblački kakor majhni čipkasti robčki iz batista. Od zahoda so se prerivale črne kopaste grmade, naskakovale druga drugo kakor pojajoče se krdelo podivjanih psov. Zadišalo je po dežju.
»Boste kruha?* se je oglasila gospodinja in kukala skozi vrata.
Skočil je pokonci. «Prosim, če..je stresel z glavo ves omotičen. Koliko časa je spal? Pol ure, eno uro?
Ženska se je vrnila z velikim hlebcem kruha. Bil je ves temno rjav, napihnjen, da je zadišalo po pečenem kostanju. Na gornji strani se je drobila rjasta moka, ki jo na debelo posujejo po testu, preden ga vsadijo v peč, Gospodinja je stisnila hiebec k sebi, med okrogle prsi, ga pokrižala z velikim nožem po spodnji strani, po sivkasto zeleni skorji, ki so se je držali koščki oglja, in odrezala krajec, velik, da se ji je roka povesila.
Bila je v najlepših letih, polna, valovitih oblik, da bi se roka na njej čudovito spočila. Velike sive oči so mirno sijale. Komisar je ves dremoten stresal z glavo, vstal sedel na stol in zagrabil krajec. Skorja in sredica sta se kakor goba vdajali pod prsti. Zagrizel je v vabljivi kruh.
Gospodinja je položila hlebec na mizo in sedla na pručko.
»Ali jih boste spravili iz vasi?* je vprašala.
»Poskušamo. V farovžu so se dobro zabarikadirali.*
«Sita sem te golazni. Za vsako figo streljajo, za prazen nič merijo na človeka. Nasilni so. Kradejo. Neskončno vam bomo hvaležni, če jih boste nagnali.*
Naša je, je spreletelo komisarja. Ali pa se dela? Ne, naša je, preveč v oči gleda, da bi kaj napletala. Ali ima moža? Seveda ga ima, saj v kuhinji rogovilijo številni otro-
ci. Zagotovo so njeni. Takšna, kot je, zdrava, mog0^/
k
hišo ne rabi dedca. S svojimi boki lahko podpira cel l
Za kakšen nasvet ali kaj takega bi ji prav prišel-mu je šel neverjetno v tek. Imela je košate rjave i
so na vseh straneh rinili iz rute, in dolge, svetle treP ce kot cvetne liste astre. Lačen je bil. Včeraj popol® j dobil zadnji obrok Pre> je bil pri,»«i?na,n. da bi stavil v vrsto za mleko in žgance In icruh ie bil d
za mleko in žgance lu icruh je fcVi Kakšen prijeten duh veje od nie. Po zrelih bfeS j/ sočnih, da se cedi med prsti. Opala, kam rineš! Tal® ‘ prav nič mokrih, kalnih, motnih oči. Zanimajo j° d reči, ga je streznilo.
dai®te,;
«Veste, včasih se mi smešno zdi. zakaj se uai--seboj. Vsi ste ene krvi. Vse je rodila slovenska spet potem si mislim, kaj bi bilo, če se ne bi nihče P°SJ v bran temu, kar‘nekateri nameravajo. Saj hočejo j,/ njiti cele narode. In tole petljanje s tujci, ali je ves P°.J no? Veste, težko srce mi dela, ko vidim, kako '.if* Italijani pri tieh. Za najbolj grda dela. Ne štejejo 1 sebi. Kako so jih včeraj pustili na cedilu in jo P°bf tega ne razumem.*
Politika jo zanima, si je dopovedoval komisa1’’./ mišlja ženska, ima odprte oči. Tale zagotovo nima ga posluha za kakšne igrice. O bože, kakšne dobef peče. Na takšne žlahtne roke se bo vsak ujel. majčkeno kruha, potem bova pa udarila debato. ,
«Veste, zanima me, kako bo po vojni. Pa tudi ji me. Ljudje govore vse mogoče. Da bodo skupne In skupne spalnice in moški bodo menjavali ženske * žlice In zemljo bodo pobi ali Tn cerkve bodo z»PJ duhovnike bodo požemli, kakor; y Rusiji,«
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
V C LIGI
Messandria bo nevaren nasprotnik za Triestino
Mno ni povsem gotovo, ie bodo (zaradi slabega 'tena v Piemontu) to tekmo lahko sploh odigrali
Sef*'

MS
jddaj'
danes v Pie-se bo spoprijela z mo-Alessandrie. V prvi letošnji ilrZ sta se ekipi razšli pri neo-
izidu 1:1.
i> srečanje bo za domači-m/I .žilnega pomena: Alessandria $ slabihnire^ doslej zabeležila vrsto ° ^rin rezultatov, kar je seveda itvjci vPlivalo na položaj na le-
Teje -
. vn »j«	. izid današnjega sreča-
"	**j b' t°r°f za domačine le zmaga,
Piern ' v , nasprotnem primeru bili igralci praktično že iz-*ejst« 'Z za uvrstitev med dva 'jjfll wflco. ki bo v prihodnjem prvini ki!?stopila v C 1 ligi. Do-Vj.1 “°do torej igrali na vso moč. i in. ^redvidevanja in pričakova-oj? lahko tudi tokrat (kot že 0«ni) onesposobilo vreme. V t Sr itin^1131'3 v tem tednu zapadlo da je 1 centimetrov snega, tako ie v* H*?8*™ 'grišče popolnoma za-„s4fll lijj.n‘‘ 'n za igro neprimerno. Trie-1 tve„tVeSa tako dolgo potovanje, Ig.^njem, da ne bo nastopila.
■- nevšečnostim zaradi napor-
na#1 4tiia ^vanja in nepotrebnega tro-i % denarja pa bi morebitna odio in & kav 5^an.ia prišla Tržačanom
ikfJ ^rtinini namreč še vedno ni in je torej tudi danes ne-w °žljiV- Poškodba na kolenu d ,|W onda in tržaški režiser " iC*11
... «-v. Poškodba na kolenu je - J nuda in tržaški režiser bo Polivati še nekaj dni. Poško-le tudi Lucchetta, ki je že ; 0 (a 'eoeljskem srečanju proti Lec-* t*azai, da je v slabi formi.
v oa ima letos tržaški branilec .„ ® ,z levim gležnjem, ki ga moč-P Sbu lv‘ra ob vsakem izrazitejšem It^'. vriestina je tako tudi to pot ktw ?krnjena, na srečo pa ki !?n 'gralcev :
S* 5
ie, jt>ri, Franca, Politti. Značilno t a j® no trener Tagliavini uvrstil a napadalca. Tržaški «mister* , teč odločil, da Triestina ne r „ .‘Svati s tremi napadalci, kar SiT1 , je dokazalo nedeljsko sre-\i 7aP°stevljen bo tokrat Mar-S;, *d je izmed tržaških napa-’ najmanj prodoren in učinko-A. K.
JARKA
kJ*2*«n .dnevu povratnega final-„ taaC;1? tekmovanja za pokal ko-0 1iije. 'nh prvakov so dosegli te
;if#
M

5(1
*?
fj
0
V
;lci
J>
i
, &
a
**
i
e 1 »ti’ oS((
<
jtfi'
t
iO*1
10
V!
Triestina gostuje
*d je za tako renomi ranega
.res skromen. Edini
94:74
V	TEL AVIVU:
Maccabi (Izr.)
— Jugoplastika (Jug.)
V	MADRIDU:
Real Madrid (Šp.)
— Al vik BS (šve.)	141:94
Pokal prvakinj (četrtfinale)
V	SOFIJI:
Pernik (Bol.)
— Clermont Ferrand (Fr.)	81:79
V	BUKAREŠTI:
IEFA Bukarešta (Ram.)
- Real Celta (Šp.)	96:75
V	BEOGRADU:
Crvena zvezda (Jug.)
— Spartacus Budimp. (Mad.) 84:67
SMUČANJE
na srečo pa re-ne manjka, tako da H^lpva najverjetneje naslednja:

Berti, Fontana, Mitri,
MI v Ovčji vasi
V Ovčji vasi so se v okviru mladinskih iger zaključila pokrajinska prvenstva v kategoriji - najmlajših. Tekmovanja se je udeležilo nad 90 smučark in smučarjev med katerimi tudi učenci slovenskih osnovnih šol. Ob zaključku je tajnik goriške federacije CONI Fer.go nagradil najboljše, ki se bodo 21. februarja udeležili deželnega prvenstva.
REZULTATI:
Veleslalom dečki:
1.	Luca Soranzo (Gorica 49"9)
2.	Gabrio Pigo (Gradež 50"2)
3.	Pericie Camuffo (Gradež 52”4) 8. Sfiligoj David, 9. Marko Korsi, 17.
Erik Bensa, 19. Vojko Pahor, 23. Valter Bric Veleslalom deklice:
Alessandra Berlotto (Ronke 56"6) Alessandra Polo (Gorica 56"8) Damjana Makuc (1'00”0)
Hoja dečki:
Andrea Mass: (Gorica)
Michele Tunini (Gorica)
Giordano Franceschini (Gorica) Igor Cotič, 7. Marko Humar Hoja deklice:
Donatella Jurič (Gorica)
Barbara Simondt (Kr.min) Alessandra Tomasi (Gorica)
Odbojkarska sezona zamejskih šesterk je trenutno na vrhuncu, kar velja zlasti za prvenstva, kjer nastopajo dekleta
JU POKRAJINSKEM ATLETSKEM PRVENSTVU
Robert Soave (Levstik) drugi v svoji skupini
Vrsta dobrih uvrstitev ostalih slovenskih atletov
Pred kratkim je bilo na stadionu na Kolonji pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in stm za dečke in deklice. Po pravilniku atletske zveze so letos najmlajši atleti razdeljeni v tri skupine: skupino A sestavljajo atleti rojeni v letih 1964 65 in je tudi starejša, v B skupini najdemo atlete letnikov 1966-67, še mlajši pa spadajo v C skupino, ki pa ima tekmovanja bolj poredkoma.
Na startu je bilo mnogo tekačev. Res, je bila starejša skupina znatno boljše obiskana, startalo je namreč okoli 100 dečkov in prav toliko deklic. Zaradi velikega števila je organizator razdelil skupino A v dve podskupini: prej je startal letnik 1965, nato še ostali.
V prvi podskupini je zmagal borovec Aljoša Gašperlin, ki je skozi
iiiiiiiiMiiimiiiiiimiiitmiiimimiiiiii....im...................immimi...................................................
MINIBASKET
TEDENSKI PREGLED
ROD MODREGA ^
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
H
so
C/2
H
celo progo vodil pred ostalimi in prednost solidno obdržal do konca. Mladi atlet je tokrat dokazal veliko taktično zrelost, pa tudi izreden pogum. Na končni lestvici, ki pa je seveda upoštevala čase tudi druge skupine, je Aljoša zasedel odlično sedmo mesto.
Prav tako je v skupini deklic i-grala glavno vlogo Andreina Mene-gatti: mlada atletinja je vodila do zadnjih 200 m potem pa ni zdržala ritma in se je morala zadovoljiti z drugim mestom v skupini in šestim na skupni lestvici.
Najboljšo uvrstitev je dosegel Robert Soave s svojim drugim mestom na končni lestvici. Atlet Levstika je skupno z zmagovalcem Polidorijem
ONESNAŽENJE
SLOVENSKIH REK
Pri izvajanju akcij in aktivnosti v naravi, na izletih, pohodih se prav hitro opazi veliko onesnaženje rek. Prstem niso izjema reke v Sloveniji. To prav vsi taborniki RMV opazimo■ na naših letnih taborih v Sloveniji. Prav zaradi tega so vsako leto večji problemi s pitno vodo na naših taborih.
Nekatere slovenske reke so močno onesnažene in so bolj podobne smetnjakom kot idilično čistim potokom in rekam, ki jih poznamo še iz raznih povesti in romanov ter jih danes vidimo le še visoko v gorah. Glede na obliko onesnaževanja so tekoče vode mehansko in kemično onesnažene. Mehansko onesnaženje predstavljajo predmeti ki v vodi plavajo ali se usedajo na dno ter v veliki •meri otežkočajo
tekel svoj tek daleč pred ostalimi, ra- iivega sveta v vodi (na pri-v zadnjih metrih pa sta oba spnn- mgr. plastične steklenice, pločevi-
OBVTSTILO
TPK SIRENA
sklicuje 25. februarja uh 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju
OBČNI ZBOR Dnevni red:
1.	Otvoritev,
2.	Poročila,
3.	Pregled preteklega delovanja
4.	Volitve, ■
5.	Diskusija.
A EKIPA NABREŽINSKEGA SOKOLA OSVOJILA PRVO FINALNO ZMAGO
Kontovel je v prvenstvu Z&R zapravil že skoraj dobljeno tekmo
PRVENSTVO
«ZINI & ROSENWASSER»
Finalna skupina
Končno je Sokol A dosegel svojo prvo zmago v tem finalnem delu prvenstva. Nabrež.inci so vodili skozi vso tekmo in nasprotnik se je približal na sami dve točki šele v zadnji minuta tekme; Nabrežinci pa so bili tokrat le dovolj prisebni ter so obdržali minimalno prednost.
Nasprotno bi lahko rekli o Konto-velu: v zadnji četrtini si je zapravil prednost, ki si jo je bil nabral v prvem delu tekme.
Bor B je tekmo z Don Boscom A preložil na kasnejši datum, ker so bili Bradassijevi varovanci zaposleni v prvenstvu «propaganda». Če pa bodo borovci to zaostalo tekmo osvojili, se bodo povzpeli na odlično tretje mesto.
V prihodnjem kolu bi morala Bor B (proti Ferroviariu) ter Kontovel (proti miljskemu Interju) žeti prepričljivi zmagi, medtem ko bo naloga nabrežinskega Sokola A proti Visintiniju skorajda nemogoča.
IZIDI 9. KOLA
Don Bosco A - Bor B	n.o.
Libertas - Kontovel	48:45
Inter Milje - Servolana	21:49
Inter 1904 - Visintini	38:54
Sokol A - Ferroviario	49:47
LESTVICA	
Servolana A 16, Visintini	14, Don
^"2 enajsteri
...............................................................................v..............
Bosco A 12, Bor B in Inter 1904 10, Libertas 8, Kontovel 6, Inter Milje 4, Ferroviario 2, Sokol A L Visintini, Libertas, Servolana A, Inter 1904, Don Bosco A in Bor B imajo tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Libertas - Don Bosco A; Inter Milje - Kontovel: Servolana A - Inter 1904; Visintini - Sokol A; Ferroviario - Bor B.
STRELCI NAŠIH EKIP Bor B: Bradassi 199, A. Tavčar 48, Semen 34, Volk 30, Jogan 10, Krapež 8, Paoli 5, Jagodic, Zacca-ria, B. Tavčar in Slama 4, Lokar 2.
Kontovel: Gulič 283, Sedmak 49, Starc 42, Emili 15, Pertot 14. Pi-ras 11, Gruden 9, Grilanc 6, Bri-schia 5, Škabar 3.
Sokol A: Ušaj 146, De^tak 93, Bandelj 40, Klanjšček in Nevenko Pertot 21, Žbogar 8, Della Schiava C, Niko Pertot in Grilanc 4, Koja-nec 2.
# » «
Tolažilna skupina
V tej skupini ni prišlo do preje nečenj: Polet in Bor A sta, kot predvideno, morala poražena z igrišča medtem ko se je derbi v Do-

AL na Goriškem
vJtedo so v E skupini 2. a-‘trarske liBe na Goriškem od-ii(J?* tri zaostale tekme, huci-k , i« igral doma z Rudo, ^Pravil edinstveno prilož-da bi zasedel sam prvo na lestvici, štandrežci, to ®. igrali zvečer na Rojcah, k,*113'°_ SU preko remija z Vil-0*1. zaradi česar so še ve-\rna spodnjem delu lestvice. liinJ0n.°°i varovanci pa bodo že dJf8imeli priložnost, da j ved b, občinstvom obdržijo 0-Srečali se bodo nam-Uo 1s Ingradom, ki je zadnji le*toici.
ZAOSTALIH TEKEM: juhico - Ruda
Sagrado - Villesse
?V LESTVICA r«Ue> Rala, Lucinico 27
C°2«
Cfheano 22 HuJSana, San Marco 20 19
n
<arCll-° 15
fciltr
r®do, Mariano 12
j?1 PRIHODNJEGA KOLA to *u?hicell<) - San Marco; Tor-^'Moraro; Mobiltre ■ Villes-Mnliranzano - lsonzo: Hala -Ij^sana; Terzo - Ruda; Juven-li^' Sagrado; Lucinico - Ma-
P. R.
V PRVOLIGAŠKEM NOGOMETNEM PRVENSTVI!
V Sovjetski zvezi vse preveč remijev
Hud napad, časnika Trud na sovjetske nogometaše
lini končal z zasluženo zmago Brežanov. Domačini so končno prikazali lepo skupno igro, medtem ko so Sokolovi minikošarkarji igrali vse preveč individualistično.
V prihodnjem kolu bo Bor A počival, ostali naši predstavniki pa bodo pred težkimi nalogami: še največ možnosti za uspeh ima Polet, ki bo igral proti drugi ekipi Don Bosca.
IZIDI 9. KOLA
Breg - Sokol B	43:12
Bor A - Don Bosco B 13:29 Servolana B - CAMB	17:80
RTC 7 Polet
I T?QT\7Tr,A
RTC 16, CAMB 14, SGT 10, Servolana B in Don Bosco B 8, Polet in Breg 4, Bor A 2, Sokol B 0.
Breg, Polet, SGT in Bor A imajo tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Servolana B - SGT; CAMB - Breg; Sokol B - RTC; Don Bosco B - Polet.
STRELCI NAŠIH EKIP Bor A: Rudež 18,'Betocchi 13, Kovačič 10, Germani in Počkaj 8, Smo-tlak 6, Vecchiet 5, Hmeljak 4, Ci-vardi. Košuta in Pisani. 2.
Breg: Klabjan 62, Bavčar 40, Korošec 21, R. Žerjal 17, M. Štrajn 10, Pregare 9, Kofol 6, B. Žerjal 5, M. Slavec in G. Štrajn 2.
Polet: Feri 80, Košuta 25, Gra-nier 21, Fabi 16, Persi, Zajec in Husu 7, Furlan 6, Hrovatin 4, Ipa vec in Bellafontana 2.
Sokol B: Terčon 34, Busan 31, F. Pahor 28, Zidarič 6, Braida 2, Trampuž in Caharija 1.
« # #
PRVENSTVO SAN SEBASTIANO
Finalna skupina
IZIDI 1. KOLA
Inter - Servolana	57:19
CAMB - Saba	35:17
Visintini - Don Bosco	24:26
PRIHODNJE KOLO Ferroviario - CAMB; Don Bosco Inter; Visintini - Servolana.
Tolažilna skupina
Tekme med Kontovelom in SGT niso odigrali. Naša ostala zastopnika pa sta doživela oba poraz: moramo pa omeniti, da predvsem pri Boru nastopajo igralci, ki so za leto ali dve (nekateri pa še več) mlajši cd norme in je večina igralcev naših ekip začela gojiti košarko šele pred nekaj meseci.
IZIDI 1. KOLA
SGT - Kontovel	n.o.
Bor - RCT	6:44
Breg - Libertas
PRIHODNJE KOLO Kontovel - RCT; Bor - Libertas; SGT - Breg.
STRELCI NAŠIH EKIP Bor: Košuta, Lokar in Marko Per-tot 2.
Breg: Korošec 7, Ražem 2, D. Kocjan 1.
porazu so se poletovci tokrat še kar dobro izkazali, saj so po prvi četrtini igre celo vodili s točko prednosti. Domačini so nato začeli izkoriščevati svojo telesno in višinsko prednost in tako je bilo na mah konec vseh upov openske peterke.
Poletovci so v tej tekmi pokazali viden napredek glede na prejšnje nastope, saj so se v obrambi borili za vsako žogo, medtem ko so v napadu pokazali nekaj res dobrih akcij. Najboljši v openskih vrstah je bil tokrat Feri, pohvale vredna pa sta bila tudi Granier in Fabi.
PIANCAVALLO — V tem kraju bo od 17. do 19. februarja svetovno prvenstvo v akrobatskem smučanju. Udeležilo se ga bo 60 predstavnikov iz desetih držav. Med temi tudi Jugoslavija in Italija.
Na evropskem tekmovanju za teniški pokal narodov so dosegli naslednje izide:	•in-i
Vel. Britanija - Jugoslavija 3:0 Zahodna Nemčija - Avstrija 3:0 Francija - Španija
tala in le za eno sekundo je bil Robert drugi.	<
V B skupim sta izstopala predstavnika lonjerske Adrie Saksida in Zadek, ki sta zasedla šesto- oziro-roma osmo mesto, deveti pa je bil borovec Boris Paoli, ki' pa je potrošil preveč moči v prvi polovici tekme.
IZIDI
DEČKI B (1000 m)
1.	Brighenti (Cividin - CSI)	3’54”
6.	Marko Saksida (Adria)	4’27”
8.	Alfredo Zudek (Adria)	4’40”
9.	Boris Paoli (Bor)	4'43”
DEKLICE B (800 m)
1.	Sedmak (Cividin - CSI)	3’21”3
16.	Irena Kebar (Bor)	4’35”3
DEČKI A (2000 m)
1.	Polidori (Corsi)
2.	Robert Soave (Levstik)
7.	Aljoša Gašperlin (Bor)
16. Luigi Langam (Bor)
32. Peter Paoli (Bor)
37. David Poljšak (Bor)
41. Peter Zupančič (Bor)
55. Edi Škerlavaj (Bor)
DEKLICE B (1000 m)
1. Apollonio (Cividin - CSI) 6. Andreina Menegatti (Levstik)
30. Karmen Menegatti (Levstik)
35. Gabrijela Mastronuzzi (Bor)
7’01”
7’02”
7’29”
7'48”
8’18”
823”
8’32”
8’46”
A.
3’59”
4’18”
4'44”
4’47”
B.
plastične
naste škatle in stari avtomobili). Kemično onesnaženje- povzročajo mestne in industrijske odplake, ki so organskega in anorganskega izvora. Plavajo v vodi, kjer se ‘ tapljajo in odvzemajo vodi kisik, ki je potreben živim organizmom " vodi.	.v
Mehansko onesnaženje je za življenje v vodi manj škodljivo, vidimo ga že s očesom. Gotovo pa iz lastnih izkušenj poznate potoke in reke, katerih bregovi so prekriti s smetmi, ki jih voda ob deževju odnaša s seboj in prenaša vzdolž to- \ k a. Življenje živih organizmov je v taki vodi močno ovirano. Snovi, ki pritekajo v tekoče vode kot odpadne snovi iz industrijske proizvodnje, so sicer manj vidne, a bolj nevarne, ker spreminjajo kvaliteto vode, s tem da ji odvzemajo določeno količino kisika, ki je neobhod-no potreben živim organizmom. Te odplake bi morali pred iztokom v tekočo vodo prečistiti. Postopki čiščenja zahtevajo temeljito tehnološko znanje in veliko materialnih sredstev.
V zadnjih letih se v Sloveniji sta nje le počasi izboljšuje s tem, da so nekatere tovarne ob, modernizaciji vgradile tudi čistilne naprave. Še vedno pa se prepogosto pojavljajo vesti o množičnem poginu rib zaradi zastrupitve ali zadušitve.
E, ki pove koliko prebivalcev bi moral imeti kraj glede na porabljeno oziroma onesnaženo vodo. O-nesnaženje rek v Sloveniji je doseglo tako stopnjo, da bi ustrezalo približno osmim milijonojn prebivalcev, medtem ko jih v Sloveniji ne živi niti dva milijona! Ljubljana naj bi glede na količino odplak, ki •jih odda samo v Ljubljanico (brez Save) imela 328.000 ' prebivalcev; Celje naj bi imelo 263.000 prebivalcev (dejansko jil} ima le 31.000); Jesenice bi morale, glede na porabljeno in onesnaženo vodo, imeti 157.000 prebivalcev -fv resnici jih imajo le 17.000)!
Kvalitetno stanje voda označujemo z razredi kvalitete — po mednarodni lestvici obstajajo 4 razredi :
1.	razred: sem uvrščamo pitno vodo in pitno po dezinfekciji — to so alpski potoki, vodovodna pipa.
2.	razred: so vode, ki so dobre za kuhanje, za plavanje, za zahtevne industrijske postopke.
3.	razred: sem spadajo v glavnem vse slovenske reke. Voda iz tega razreda je še vedno dobra za manj zahtevne industrijske postopke in za namakanje polj.
4.	razred: življenje v vodah je že zelo revno, voda ima neprijeten vonj. Svetloba -zaradi u-mazanosti vode ne prodre globoko, zato v njej ni živih organizmov razen bakterij.
Onesnaženost tekočih voda pomeni veliko, do sedaj še ne dovolj raziskano nevarnost za pitno vodo. Talne vode v ravninskih območjih so neprecenljivi viri pitne vode, z onesnaženjem površinskih vodotokov pa se povečuje nevarnost zastrupitve teh vodnih bazenov. Talne vode nekaterih slovenskih ravninskih območij se namreč obnavljajo z infiltracijo tekočih voda. Talne vode imajo večkrat visoko gladino, kar pomeni, da je plast med površinsko in talno vodo zelo tanka ter se vode zaradi tanke prodne plasti ne morejo popolnoma prečistiti. Podobno se dogaja tudi z deževnico, ki ha svoji poti skozi atmosfero pobere onesnaženje s površja ter ga nato skozi prodno plast prenaša v talno vodo.
Lahko zaključimo z ugotovitvijo,
HOKEJ
stavlja le škode za fibiške druži-| ne, ampak je to že alarm zaradi poslabšanja kakovosti vode pod me-BUENOS AIRES — V tem kraju j jo, ki je tudi za človeka že kritič-bo od 18. marca do 2. aprila tekmo-1 na. Večji nroblem predstavljajo
‘ mestne odplake, saj večina slovenskih mest še vedno pošilja svoje odpadke; ,p im primer LjubljanaCelje).
Nazoren .prikaz stopnje onesnaže nja je podan v enoti —• ekvivalent
Škoda zaradi poginulih jib ne pred- j da Se vedno nismo dovolj napravju
vanje za četrti svetovni pokal v hokeju na travi. Nastopilo bo 14 reprezentanc. Italija bo., nastopila, v B skupini skupno z Argentino, Irsko, Malezijo, Nizozemsko, "akistanom in Španijo.
..................................gg.."..........
filtre -
mina
1:1
1:0
0:0
kXr°. lsonzo, Juventina, M0-
Ctre 14
^9t
Skoraj polovica vseh tekem letoš-
vsekakor preveč, ob««m pa tudi graja sovjetske nogometaše zaradi premajhne borbenosti.
Krivec za vse to naj bi bila, po mnenju tega časopisa utilitanstiČM miselnost, ki je v zadnjih tetih vedno bolj prodirala tudi v sovjetsto nogomet in je s tem povzročila med tamkajšnjimi ljubitelji nogometa razočaranje in dolgčas.
V letu 1957 je bil v sovjetskem prvoligaškem nogometu odstotek remijev 26,5, deset let kasneje se je že dvignil na 35,6, letos pa je dosegel že 43,4 in se je s tem nevarno približal polovici vseh izidov, oz., skoraj vsaka druga tekma se zaključi brez poraženca
«Seveda so taki, pa tudi drugačni remiji* piše Trud. »Nobene pripombe nimamo k izidu 3:3 ali 2:2, toda1 v zadnjem času so v velikem porastu tekme, v katerih ne pade noben gol, medtem ko gledamo vedno bolj dol-
gočasna in nezanimiva srečanja. To je že prava zarota igralcev proti občinstvu. .Če lahko rečemo, da sta nasprotni strani že vnaprej dogovor jeni za končni izid, potem je taka športna diplomacija slaba, da o moralnih vrednotah vsega tega niti ne govorimo.*
Vsekakor tu, seveda, ne gre resnično vnaprej dogovorjene rezul tate, ampak bolj za nekak tihi spo razum med ekipami, kot posledico kroničnega pomanjkanj^ borbenosti sovjetskih igralcev.
»Tako zadržanje povzroča sovjetskemu nogometu nepopravljivo škodo* piše Trud. »Potem ko smo se že odvadili iskati nasprotna vrata, se nam često dogaja, da izbojujemo tudi na mednarodnih srečanjih re mije, ki so povsem enakovredni po razu.*
Pred kratkim sta bila kijevski Di namo in moskovski Torpedo premagana od zahodnoevropskih ekip.
«Prej kot bomo počistili naš no gon.et tega utilitarizma* zaključuje Trud, «boljše bo, kajti sedanje stanje pirav res ne vodi nikamor.*
Marko
PRVENSTVO ZINI & ROSENWASSER Finalna skupina Sokol A — Ferroviario 49:47
SOKOL A: Ušaj (k) 29, Deve tak 9, Nevenko Pertot 3, Klanjšček 2, Bandelj 4, Grilanc 2, Žbogar, Bogateč, Niko Pertot.
SODNIK: Pupis.
PROSTI METI: Sokol 5:10, Fer roviario 5:8.
Po osmih zaporednih porazih je Sokol A končno dosegel svojo prvo zmago v finalnem delu tega prvenstva. Naj takoj poudarimo, da je bila zmaga jasnejša kot kaže rezultat, saj so Nabrežinci vodili tudi že z devetimi pikami in so nasprotniki razliko znižali šele v zadnjih minutah. Pravi trn v peti nasprotnikove obrambe je bil Martin Ušaj, zanesljivo so igrali tudi vsi ostali.	Marko
Ricreatori — Polet 66:29
(22:12)
POLET: Husu, Comar, Fabi 6, Feri 17, Granier 6, Hrovatin, Bellafontana, Persi, Zajec, Kerpan, Jerič, Sossi.
PROSTI METI: 5:16.
Openski minikošarkarji so v četrtek gostovali pri tržaškem Ri-creatoriju in so po predvidevanjih zgubili z ekipo, ki trenutno zase-Ida prvo mesto v tej skupini. Kljub
Samo tri kola pred koncem se je položaj jugoslovanskem prvenstvu nenavadno zapletel. Vodeči Matanovič, ki je bil dotlej neporažen, je izgubil z Velimirovičem in ga je tako dohitel Ivkov. Tudi on bi bil moral v 14. kolu izgubiti, toda njegov hasprot-ruik Ivanovič ni izkoristil dobljene pozicije v konenr c; Poleg Nikolca se je proti koncu na samo pol točke približal vodečima tudi Matulovfč, nadaljnje pol točke manj pa so imeli še kar štirje igralci, med njimi Parma. Vsaj trije pa so še grozili, da se jim pridružijo. Dve koli pred koncem se je torej potegovala za prva mesta še več kot polovica u deležencev.
Ko ,bo tiskano to poročilo, bodo že znani novi prvak in tisti, ki so si pri-borili pravico do udeležbe na letoš-njih conskih turnirjih. Gotovo je, da med njimj ne bo velemojstra Planinca, čeravno je bil v nekaterih o-zirih osrednja osebnost turnirja. V splošni poplavi remijev je Planinc v petnajstih kolih remiziral eno samo partijo, dobil jih je sest, največ izmed vseh Udeležencev (!), o-semkrat pa je bil poražen. Ne samo zaradi svoje borbenosti, temveč tudi zaradi odlične in lepe igre je užival posebno naklonjenost občinstva. Žal, pa je mnoge partije pokvaril z napakami, zlasti v časovni stiski. Če bi bil realiziral vse svoje možnosti, bi lahko tekmoval tudi za prvo mesto. Primer nesreče v njegovi igri je zlasti partija, ki jo danes prinašam. Sodila bi gotovo med najboljše na turnirju, saj je Planinc z lepo igro dosegel popolnoma dobljen položaj. Potem pa so sledile dve, tri zelo težke napake, in posledica je bila namesto zmage celo — poraz
Francoska obramba Beli: Planinc	Črni: Bukič
(33. prvenstvo Jugoslavije, Beograd 1978)
1 c4 e6 2. d4 d5 3. Sc3 de4: 4. Se4:
Ld7 (?)
Ta in naslednja poteza sta zastarel sistem, ki ga beli lahko tako rekoč mimogrede ovrže.
5. Sf3 LcG'(?) 6. Seg5!
Skakača od tu črni ne more zlepa
prepoditi, ker bi na 6----h6 vedno
sledilo 7. Sf7 : 8. Se5 + ter nato 9.
Dh5 + ali Sg6 + s takojšnjim koncem.
6____Le7 7. Lc4 Ld5
Na 7. ... Sf6 b: prišla lahko še žrtev 8. Le6 : fe6 : 9. Se6 : itd.
8 Ld5 : Dd5 : 9. 0—0 Sd7 10. De2 Lg5 : 11. c4 (!) 0/5 12. Lg5 : Sg]6 13. d5 0-0 14. de6 : fe6;
Na enostaven način si je beli že zagotovil odločilno prednost, ker je črni e — kmet oslabljen in ker bdi lahko hitreje mobilizira trdnjavi.
15. Tadl e5 16. L]6 : Tf6 :
Sg5! S/8
Ker bd na 17. .. • Dg5 : 18. Td7: odločil vdor trdnjave na 7. vrsto. Tako pa je dobil beli skakač idealno oporišče na e4.
18. c5 D/7
Na 19_____Ta2: gre 20. Sc3 in nato
21. Sd5.
v skrbi za boljše in
lepše okolje. M. P.
20. Sg5!
Zopet se vrača skakač na to polje in zopet se prednost belega odločilno poveča.
20_____Da2 : 21. De4! c6
Na 21______Db2 : 22: Tbl ter na-
to .23. Db7:
22. De5 : h6 23. Se4 De6 24. Dc7!
Izredno lepo! Sedaj ne gre 24 . . . De4 : 25. Db7 : z napadom na obe trdnjavi.
24. ... D/7 25. Dg3 b6 26. fl Ta5 27. b4 Ta2 28. Sd6 Dg6 29. Db S + De6 30. D/3 bc5 : ? 31. /5 ??
Tu bi bil lahko beli takoj dobil z 31. Tfel Df6 32. Db 3 +
31.	De2 32. Dc6 : Tb8 33. Ddo
+ Kh8 34. f6 gf6: 35. Tf6 : Sh7 36. Te6 (?) D/2 + 37. Khl TfS 38. De5 + sf6 39. Tgl Dd4 40. Df5 ??
V časovni stiski še ena n apaka, ki celo izgubi. Po 40. Dc5 : je bila partija še vedno dobljena.
40. . . . Tal 41. Tel Tel : 42. Tel : Dd6 : 43. Dg6 Se8. Beli se vda.
VASJA PIRC
žaške šahovske akademije.
/Turnir se je odigral po švicarskem sistemu 9 kol, s tempom igranja 20 minut za vsakega igralca.
Na turnirju je prvo mesto osvojil mojster Jelen iz' Domžal, ki je zbral 8 točk, na drugem mestu je bil Vospernik iz Ljubljane s 7 točkami. Tretje, četrto in peto mesto pa so si razdelili mojster Olivotto (TŠA), mojstrski kandidat Planinc (Celje) in mojstrski kandidat Zorman (Domžale) vsi s 6,5 točke.
Ugodno je presenetil brezkategor-nik Pangos (TŠA), ki je z mojstrskim kandidatom Plescem (Stožice) s 6 točkami delil 6. - 7. mesto. Ostali trije tržaški šahisti so osvojili naslednja mesta:	prvokategornik
Battisti 5 točk, 11. - 13. mesto, mojstrski kandidat Rupeni 4,5 točke, 14. • 19. mesto, Wunderlich 4 točke, 20. - 25. mesto.
Naslednji mednarodni hitropotezni turnir bo v prostorih šahovskega kluba Borovnica 12. februarja, s pričetkom ob 9. uri.
Silvo Kovač
ODAJA O PLANINSTVU
Tudi v jutrišnji oddaji Radia Trst A ((Glasbeni ping» bo govor o planinstvu, oziroma smučanju. Gost oddaje, ki jo od 15. ure do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo inž. Pipo, Rudež, predsednik SPDT.
ODBOJKA
NARAŠČAJNICE
Mlade borovke zelo uspešne
BOR B — OMA B	2:0
(15:10, 15:11)
BOR B: Živec (k), Scocchi, Orel, Gruden, Jirnc, Vecchiet, Kafol, Per-tot, Čepar, Bajc, Bachi, Mastronuzzi.
OMA B: Berenini, Depollo, Čeme, Jovelle, Scherl, Scrimali (k), Suerz, Neri, Ursich.
V sredo :. i igralke Bora B igrale proti tržaški ekipi OMA B. Tokrat se je »plavim* posrečilo, saj so o-svojdle oba seta. Igra je bila zelo napeta, ker nasprotnice niso pričakovale poraza. Igralke Bora B je v Drvem delu seta mučila trema, a kmalu so jo premagale in so dobro zaigrale, saj so tako iz izenačene igre takoj vodile in osvojile prvi set.
Tudi drugi set je bil dokaj podoben prvemu, dokler niso «piave» poprijele.
Tz te tekme je razvidno, da so mlade borovke naredile velik napredek, saj je bila to njihova prva prepričljiva zmaga v tem prvenstvu.
E. J.
HiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiniiiiiiiiiiii«
DOMAČI ŠPORf
Na velikem mednarodnem šahovskem turnirju v Wijk Aan Zeeju, katerega se je udeležilo nekaj izmed najmočnejših svetovnih šahi-stov, je zmagal madžarski velemojster Lajos Portisch, ki je v 11 kolih zbral 8 točk. Šestkrat je zmagal petkrat pa remiziral, s prvim mestom pa je tudi osvojil denarno nagrado v višini 1.600 dolarjev-. Drugo mesto je osvojil uradni izzivalec svetovnega prvaka Karpova, Viktor Korčnoj, ki pa je bil po zmagovitem dvoboju s Spasskijem nekoliko utrujen. Poleg Portischa je bil na tem turnirju neporažen še Nizozemec Ree, ki je tudi osvojil normo za velemojstrski naslov. _ Končna lestvica je sledeča: Portisch 8 točk, Korčnoj 7,5, Anders-son 6,5, Ree in Timman 6, Panno 5,5, Najdorf, Miles in Mecking 5, Sosonko 4,5, Kavalek 4 in Van der Sterren 3 točke.
D. J.
Mednarodni hitropotezni turnir v Borovnici
Šahovski klub Borovnica je organiziral 2. šahovski turnir posameznikov, na katerem je sodelovalo 34 šahistov ie slovenskih klubov in tr-
DANES
NEDELJA, 12. februarja 1978
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Dolini Bor - Ferroviario
KADETI 9.15 v Dolini Breg - Italsider
DEČKI
9.00	na Kontovelu Kontovel - Don Bosco
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00	v Trebčah Gaja - Zarja
* . • # •
15.00 v Štandrežu
Juventina - Sagrado • » *
15.00 v Trstu, Sv. Ivan Edile Adriatica - Primorec
• « •
15.00 v Nabrežini
Aurisina - Breg
3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Križu Kras - Union
« • •
15.00 v Trstu, Ul. Flavia
Giarizzole • Vesna
« • •
15.00	v Sovodnjah Sovodnje - San Lorenze
NARAŠČAJNIK'
10.00	v Tržiču Romana - Mladost
10.00	v Perteolah
Villesse - Juventina * * *
12.30	na Opčinah CGS - Breg
* * *
8.45 na Proseku Primorje - Inter SS
NAJMLAJŠI -12.15 na Proseku Primorje - Stock
ZAČETNIKI
13.00	v Trstu, Sv. Ivan Esperia - Breg
o • •
10.30	na Padričah Gaja - Inter SS
ODBOJKA
ŽENSKA C LIGA
11.00	v Trevisu Trcviso - Sloga
NAMIZNI TENIS
DEŽELNI TURNIR
9.00	v Gorici
Nastopata tudi Kras in Mladina
MINIBASKET
TROFEJA SAN SEBASTIANO
9.00 v Trstu, Ul. Ginnastica SGT - Breg
OBVESTILO
ŠD SOKOL
sporoča, da odpade v ponedeljek, 13. t.m., in v četrtek, 16. t.m., otroška telovadba (zaradi odsotnosti profesorja).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 8, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 28
Naročnina	1
Mesečno 2.900 lir — vnaprei plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina f,aJno^stV0 44 000 lir> za naročnike brezplačno revija »DAN«, v SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije In podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 »ADIT« - DZS Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. *]
61000 UuMCti 43 ^
13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnic*^ sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir D
^	...	...... .w, ........ _ ____ -ra'_________	| |lj$M
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanijfl’^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drufl' Italiji pri SPI.
H
Stran 10
12. februarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiskal
i ITT iTrst
«!•" "*"P25l
PRUSKA V A 0 ŠKANDALU V DOLINI BELICE
Pantalena je razpolagal kar s 4 milijardami lir
Mafijski atentat v Palermu
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
|pfŠ|£L %l
Karabinjerji so mu zaplenili nadaljnjih 30 hranilnih knjižic • Preiskovalni sodnik ga je ponovno zaslišal
AGRIGENTO — Karabinjerji so včeraj izvedli novo preiskavo na domu in v pisarni gradbenika Giuseppeja Pantalena, ki .je bil aretiran v zvezi z gnusnim škandalom Belice. Zaplenili so kakih trideset hranilnih knjižic za skupno tri milijarde lir: knjižice so bile deloma naslovljene na obtoženca in deloma na lažna imena. Ukrep je odredil preiskovalni sodnik Sciuto, ki mu je bilo poverjeno razkritje ozadja ter odgovornosti za protizakonite dejavnosti pri obnovi Salemšja, to je enega od naselij v dolini reke Belice, ki jih je ieta 1968 uničil strahoviti potres.
Pred tem je sodnik dal zapleniti druge štiri hranilne knjižice v skupni vrednosti milijarde lir: tudi te so nosile namišljenje priimke, nahajale pa so se ravno tako v Pan-talenovem stanovanju. Brž po včerajšnji zaplembi je preiskovalni sodnik /.nova zaslišal gradbenika, ki sedi v jetnišnici »San Giuliano* v Trapaniju.
Dr. Pantalena, ki mu je 49 let, je bil aretiran 26. januarja zjutraj, skoraj istočasno pa so karabinjerji prijeli nadaljnjih dvanajst ljucK. Med aretiranimi, ki so v zaporu, sta skrbnik za javna dela na Siciliji inž. Vittorio Della Corte ter njegov prednik oziroma predsednik sekcije višjega sveta za javna dela inž. Marco Rugen. Pri ostalih gre prav tako za funkcionarje ministrstva za javna dela oziroma za vršilce samostojnih poklicev, arhitekte ter inženirje.
Preiskovalni sodnik Sciuto, ki je podpisal vseh trinajst zapornih nalogov sporazumno z namestnikom državnega pravdnika v Trapaniju Ciacciom Mont altom, je naglasil, da so obnovitvena dela 'v Salemiju stala štiri milijarde več, kot pa je bilo predvideno. Ustrezna vsota izhaja, kot je razvidno, iz zaplenjenih hranilnih knjižic, (dg)
Reakcije na imena iz ^seznama 500»
MILAN — Preiskava o dejavnosti sicilskega bančrrka Sindone je še ve. i zavita v najstrožjo preiskovalno tajnost kljub temu pa so se v člankih nekaterih italijanskih dnevnikov pojavila imena osebno sti, ki naj bi jih navajal posebni seznam ženevske »Finbank* kot izvoznike tuje valuto.
Grof Corrado Agusta je odločno zanikal, da bi bilo njegovo ime na »seznamu 500» š« bolj oster je bil bivši rimski državni pravnik Car-'oelo Špagnuolo, ki je dejal da je
PASJI ČASI ZA RUSKE MAČKE
Na prinodnji mednarodni dražbi v Leningradu bodo Sovjeti dali v prodajo 10.000 mačjih kožuhov. To vest pa gre povezati s tisto, ''i jo je objavila sovjetska tiskovna agencija TA SS, da so namreč domače muce skoraj popolnoma izginile iz sovjetskih mest. Z zadevo se ukvarja tudi dnevnik tlzvesii-ja>, ki obsoja dejavnost državnega krznarskega podjetja in objavlja oster članek proti <tpre-več vnetim lovcem na mačke*, ki so baje že presegli Število mačjih kož, ki so namenjene izvozu.
DALEK0VIDN0ST BRITANSKIH SODNIKOV
Pred tremi meseci je neki britanski sodnik ukazal državni podporni ustanovi, naj 21 letnemu mladeniču priskrbi budilko. Faht je bil namreč obtožen, da je leta ih leta prejemal podpo-fo za brezposelne, rje da bi skušal najti zaposlitev. Po treh mesecih je njegob zdgovorhPz poročal pred sodiščem, da je njegov varovanec dobil službo <n da je *postal "koristen član družbe». Sodnik je fantu čestital in ga spustil na začasno svobodo. Mladenič, ki je pred časom trdil, da se nikakor ne more zjutraj zbuditi, pa si je za vsak primer poiskal nočno službo.
vse podla laž, d on ne sodi med osebe, ki so nezakonito izvažale valuto v Švico in je pripravljen na vsakršno preiskavo Bivši tajnik PSDI Flavio Orlandi pa je poveril svojemu odvetniku, da sproži sodni postopek Zaradi obrekovanja proti vsem, ki pravijo, da je nje govo ime v »seznamu 500».
Pripravljalni seminar PIL
RIM — Na seminarju UIL, ki pripravlja smernice jutrišnje skupščine funkcionarjev in delegatov, je V svojem uvodnem poročilu generalni tajnik UIL Benvenuto prikazal smernice, ki izhajajo IZ globalnih predlogov sindikata.
Generalni tajnik je poudaril, da ima ta dokument svojo veljavo le, če bo sprejet v celoti, glede «od-povedi» pa je dejal, da se ne po-
raja vprašanje o pripravljenosti na te odpovedi, temveč je treba dati namen odpovedim, ker bi v nasprotnem primeru vse ostalo pri starem. Do potankosti je analiziral italijanski gospodarski položaj in predloge sindikata za premostitev krize. V zaključku je zahteval čim širšo enotnost vseh sindikalnih sil in premostitev vseh partikularizmoV.
V razpravi o uvodnem poročilu je generalni tajnik sindikata kovinarjev Mattina dejal, da je enotni dokument nepopoln predvsem glede bodočih pogajanj z delodajalci, saj bi moral vsebovati tudi Zahteve o organizaciji dela, o uporabi obratov m o politiki naložb. V glavnem pa se je strinjal s smernicami enotnega dokumenta. Konfederalni tajnik UIL Buttinelli pa je zahteval jasnejše in nedvoumno stališče sindikata, da se mu zagotovi enotnost.
RIM — Stavka sodnikov, ki bi morala biti 23. in 24. t.m., je bila odložena za nedoločen čes zaradi vladne krize.
SMUČANJE
SMUK IN SLALOM ZA SP
Tokrat slavje Severnoameričano v
V smuku je zmagal Read (Kan.), v slalomu pa Mahre (ZDA), Križaj 9.
PALERMO —- Petero nedvomno poklicnih zločincev je včeraj ponoči izropalo in brž nato kar s sedmimi eksplozivnimi naboji razdejalo sodobno urejeno strelišče z barom, restavracijo in drugimi podobnimi prostori vred. Kakor je povedal preiskovalcem čuvar Giaoomo D’Amico, ki stanuje z ženo in hčerko v neposredni bližini strelišča, so neznanci od nesli petnajst izredno preciznih in temu ustrezno dragih pušk. Pred pobe-
gom so se 67-letnemu čuvaju predstavili kot pripadniki teroristične organizacije «rdečih brigad», kar pa skoraj gotovo ne drži. Karabinjerji so namreč mnenja, da gre za izrazito mafijsko početje. Kljub hudi škodi na strelišču bo od 14. do 19. t.m. vseeno na njem vsedržavno tekmovanje v streljanju na premično tarčo z več kot 300 udeleženci.
Na, sliki (telefnto ANSA) opustošenj prostori strelišča.
iiiiitiiiiiiiliiiiitiiiiitiiiitiitiiiiiHfiiiiiiitiiinfiuiiiiiimuiimmiiiiiiiiiimuiMHnmnimmtumiiiiuiiimiHiimiHiimmmmniiimmumuiHiinimmiimuHiiniiH
Umrl je tigrovec Beguš iz Ruta
Pred kakim mesecem je Miha Beguš,, tigrovec in borec NOV, nepričakovano umrl. Kakor je bij v življenju tih in skromen, je neopazno odšel. Samotaril je v zapuščeni Rejčevi hiši v Rutu in kolikor mu .je zaradi mučenja v tržaških zaporih še dopuščalo rahlo zdravje, je delal v na svoj način napravljeni žagi. Rodil se .je 10.9.1904 in živel do aretacije 1940 v samotni bajti' sredi koritniške soteske pod Rutom. Preživljalo ga je poleg lova priložnostno delo v gozdu, Izraz potrpežljivega garača je zakrival močno samozavest in odločnost, a predvsem občutljivost., ki ni mogla • prenašati poniževanja in zatiranja slovenskega ljudstva.
Njegova zasluga ih veličina sta spontani upor samotarja proti na-
silju fašizma. Med prvimi je že leta 1927 širil ilegalni protifašistični tisk. ki ga je dobival pri tigrovcu Lojzetu Kovačiču na Grahovem. Tega leta .je bil vabljen na tajni sestanek Zorka Jelinčiča v gozd pri Bukovem. V pozneje bojevitem Rutu je zanetil prve iskre ilegalne borbe. Postal je med najboljšimi sodelavci Simona Kosa, ki .je bil ustreljen na openskem strelišču. Z njim in drugimi antifašisti je tihotapil tigrovsko literaturo iz Bohinja in planine Polje čez mejo v Rut in dalje v dolino. Ko je po napornem delu v gozdu odnesel Zvečer skromen pridelek mleka z brento v Rut, si je na povratku zložil na hrbet pod srajco ilegalno čtivo. V temi so ga fašisti pogo-Stoma ustavljali, ga pretipali in gledali v brento, ki je ni premaknil s hrbta. Kot lovec je poznal vse steze, ki so ga krile pri i le, galni dejavnosti in pri prenosu ra-dio-oddajmika na Koritnico. Zaradi polnega zaupanja so mu rutarski tigrovci poverili uskladiščenje vsega streliva in orožja v samotno votlino »Polžev grad», da bi sarn odgovarjal in vedel zanju. Nenadne aretacije pa so mu onemogočite to pomembno akcijo.
Po aretaciji Simona Kosa in drugih tigrovcev v Rutu, se .je Miha umaknil v .planine. Nesrečen primer je nanesel, da ga je fašistična policija nepričakovano nrijela 25. novembra 1940 na GrSntarski planini. Agenti OVRA pod vodstvom okrutnega Perla in Locastro so ga v tržaških zaporih pretepali do nezavesti. čeprav je na sestankih spoznal vodilne tigrovce na cbeh straneh meje, ni ničesar priznal, razen da je nesel prazno pločevina sto škatlo .javno po cesti na Koritnico. še pravočasno je dobil od Simona Kosa listek s sporočilom: »Ne boj se, nič nisem priznal, nesel si le škatlo od katrana*. Ko je pri naslednjem zasliševanju odgovoril, da je iz škatle smrdelo oo katranu, ga ni90 več mučili. Ker
v koncentracijsko taborišče Pistic-ci. Po kapitulaciji fašistične Italije se je vključil v NOB in se v njenih vrstah boril do osvoboditve. Kakor smo mnogim, smo tudi Mihu kot borcu za osvoboditev Primorske dolžni, da ga ohranimo v spominu.
mu krivde niso mogli dokazati.
so ga namesto na proces poslali
.......n..,«,*,,..,«,,,.....,..,....,..............................................................................
Mali oglasi
NA PRODAJ stanovanja in manjše stanovanjske hiše, openski park Ul.- Salici. Ugodne cene in posojila. Podjetje inž. Battara, Ul. Da nota 4, tel. 64-412.
UKRADLI so mi FIAT 850 COUPE' bele barve reg. TS 98951, močno poškodovan prednji desni del. Kdor bi ga videl, prosim, da telefonira na 22-55-87 ali 79-13-20. gencija »Conost-ersi* Ul. Hellitcerie 6. Videm — odprto ob sredah, so botah popoldan in ob nedeljah do poldan. Tel. 295923.
»CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov Ul Rittmaver 4'n
TRGOVINA Z JESTVINAMI na Pra
seku išče prodajalca ali vajenca. Oglasite se v trgovini v Naselju S. Nazario 100.
PRODAJAM veliko zaprto knjižnico in tri usnjene naslanjače z mizico. Telefon 74-80-42 ob uri kosila.
ŽELITE se poročiti? Informacije a
PRODAM nezazidljivo parcelo, paštne za trte ali za cvetlične nasade 1100 kv. m pod Kontovelom. Košuta Viktor, Križ 276.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 33/c — Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICI SANITARIJE
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago ho telske usluge po različnih cenah, re stavracijo z jedili po naročilu, za prt parkirni prostor, ugodno menja vo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade voljfe ustrežemo. Obrnite se na u pravo .hotela Bled. Via 5. Croce In Gehišaiemme 40. 00185 Rim telefon 06/777/02.
POHIŠTVO
RENAR
OPČINE, Prtiseška 3 Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica in prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEV NE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE.
Obiščite nas!
Restavracija «DA FLEGOz
TRŽIČ (Monfaleone)
Ul. Bagni 39 Tel. (0481) 73389
Velika banketna dvorana: poroke, birme, obhajila ipd. Domača kuhinja t ribjithi specialitetami in divjačitin. Veliko parkirišče.
TRŽAŠKI DNEVNIK
«Trst proizvaja» v štirih jezikih
Na pobudo družbe »Trieste Consult* je te dni izšel prvi letni zbornik tržaške industrije in obrtništva z naslovom »Trieste produce» (»Trst proizvaja*). Pri sestavi zbornika so sodelovale trgovinska zbornika, ždrir ženje industrijcev iz tržaške pokrajine, zveza malih in srednjih industrij ter združenje obrtnikov. Zbornik prinaša glavne podatke o vseh industrijskih in obrtniških podjetjih, ki delujejo na območju tržaške pokrajine, in sicer ločeno po posameznih proizvodnih dejavnostih. Posebno poglavje obsega opis tržaških gradbenih uodjetij.
Zbornik je namenjen gospodarskim krogom v Italiji in v tujini. Zato so podatki navedeni v št:rih jezikih, in sicer v italijanščini, angleščini, nemščini in srbohrvaščini. Zbornik je na 1 oljo pri družbi »Trieste Consult* (Borzni trg 14) in v knjigarnah.
IZ NABREŽINE
Študentje arhitekture gostje občinske uprave
Študenti inštituta za arhitekturo pri tržaški fakulteti za inženjerijo so bili pred dnevi znova gostje u-prave občine Devin - Nabrežina. Študente diplomate, njihove profesorje ter inštitut za arhitekturo že dobro poznamo kot pripravljavce i dejnih načrtov za izgradnjo občinskega Kulturnega doma. Ne verno sicer, kako daleč so s to nalogo, ki jim jo je poverila občinska u-prava, katera od predstavljenih variant je bila naposled izbrana in ali je pot do izdelave izvršnih načrtov zanjo zdaj še krajša, pač pa je njihova katedra nosilec zamisli, naj bi se sistematično lotili proučevanja naše kraške hiše pri tako rekoč pionirski akciji sistematiziranja in tipiziranja inaših kraških naselij. še več: na podlagi izsledkov in zbranega saniranja zanje. Kako uspešen bo rezultat te hvalevredne pobude, bo odvisno od njihove strokovne serioznosti, pravilnega pristopa in odkrivanja bistva arhitektonskega, socialnega in zgodovinskega poslanstva našega Krasa.
I. P.
Na pobudo Tržaške hranilnice
Kroglic« «oraI-B» proti piškavim zobom
. Tržaška hranilnica je sprožila nb-vo hvalevredno pobudo, in sicer se je to pot odločila za preventivno u-gotavljanje zobnih obolenj pri osnovnošolskih otrocih. Med otroke, ki a biskujejo prve tri razrede osnovne šole — na Tržaškem jih je 7 do 8 tisoč — bodo razdelili posebne kroglice »oral B», ki imajo lastnost, da evidentirajo na zobovju mladih »pacientov* prisotnost bakterijskih legel. Ko bodo otroci zaužili kroglice, bo zobozdravnik z lahkoto ugotovil prisotnost takšnih legel — ki se ustvarjajo zaradi neustrezne nege, zlasti pa zaradi sodobnega načina prehranjevanja — in primerno ukrepal. Kroglice bodo delili sami učitelji ali socialne asistentke. »Oral B» je povsem neškodljivo zdravilo, Iti ga priporočajo tudi zobozdravniki. Na pobudo Tržaške hranilnice sta brez pridržkov pristala tudi občinski zdravnik dr Jungo in občinski odbornik za zdravstvo Zanini.
CHAMONIX — V tem kraju sta bili včeraj kar dve tekmovanji za SP, V obeh pa je prišlo do velikih presenečenj.
V smuku, ki je bil že zjutraj, je nepričakovano slavil Kanadčan Ken Read, ki je za 16 stotink sekunde prehitel rojaka Murraya in tako je bilo slavje Kanadčanov popolno.
Svetovni prvak Walcher se je moral zadovoljiti le s šestim mestom. Dva od favoritov Klammer in Italijan Herbert Plank pa se nista uvrstila- niti med prvo deseterico. Klammer .je bil 13., a Plank celo 16.
Tudi v slalomu za moške je prišlo do večjega presenečenja. Novopečeni svetovni prvak Ingemar Stenmark se je moral zadovoljiti »le* z dragim mestom. Prehitel ga je namreč Američan Phil Mahre. Medtem ko je od Italijanov zadovoljil le De Chiesa (Gros iri Thoni sta odstopila) pa je bil Jugoslovan Bojan Križaj odličen deveti in na izredno dobro 14. mesto se je uvrstil Magušar.
	Vrstni red smuka:	
1.	Read (Kan.)	2'08”11
2.	Murra.v (Kan.)	2’08”27
3.	Veith (ZRN)	2’08”46
4.	Grissmann (Av.)	2’09”10
5.	Pellat-Finet (Fr.)	2’09”22
6.	Walcher (Av.)	2’09”40
7.	VVirnsberger (Av.)	2 09”49
8.	Roux (Švi.)	2’09”61
9.	Haker (Norv.)	2’09”66
10.	Meli (Švi.)	2’Q9”85
16.	Plank (It.) Vrstni red slaloma:	2’10”49
1.	Mahre (ZDA)	118”85
2.	Stenmark (Šve.)	' 119”85
3.	De Chiesa (It.)	120’'40
4.	Brunner (Av.)	120’ ’91
5.	Morgenstem (Av.)	121”08
6.	Frommelt (Liecht.) in	
	Neureuther (ZRN) '	121”38
8.	Steiner (Av.)	121”45
9.	Križaj fJug.)	121”74
10.	Burim (It.)	121”75
14.	Magušar (Jug.) Lestvica za SP:	122'’90
SODNIK: Favero; STRANSKI: Fu-lizio: ZAPISNIKAR: Maiorano.
Od prvega in obenem odločilnega dela prvenstva so se odbojkarji Bora poslovili s sklonjeno glavo. Doma so namreč izgubili tekmo z neposčed nim tekmecem za obstanek v drugi ligi. Sam poraz je dvakrat pekoč: prvič glede na prikazano igro in drugič verjetno pomeni ponoven spo dršljaj slovenskih odbojkarjev tudi slovo od drugdigašev. Da bo prišlo do tale'h neprijetnih razpletov je bi lo pričakovati. Nezadostno trenira nje, neborbenost in nikakršna motivacija ob najboH kritičnih trenutkih prinašajo svoje. Vsi drugi odhajajo na igrišče z edino željo p„ uspehu in jim v srečanju z Borom tudi uspeva. Vse drugače pa lahko rečemo za plave, saj jih je slaba igra in neverjetna serija porazov povsem iztirila. Pogostoma se išče opravičilo drugod in ne znotraj ekipe. To je bilo tudi tokrat, ker spet je moral glavni sodnik pokazati rdeči karton in nasprotniku podaril točko ob najbolj nepri-memeni trenutku v tretjem nizu. Že samo ogrevanje pred tekmo ni obetalo najbolje. Po minimalnem vod-
stvu je prevzel vajeti igre v roke nasprotnik, ki je bil boljši vse do zadnjega sodnikovega žvižga. Že sam ta podatek, da je bil najboljši pri Boru Požar, ki je spet zaigral po več kot dvomesečni odsotnosti, pove vse. Ne pretiravamo, da sr Tržačani niso niti ogreli, ko je bilo srečanja konec. Trajalo je le pičlih 51 minut. S tem pa je bilo trnove poti konec, pa čeprav je bila reakcija domačinom v tretjem setu nekoliko bolj
energična.
G. F.
ŽENSKA B LIGA
Bor - Mogliano Veneto (13, 12, -11, 15)
ŽENSKA C LIGA Breg - Don Bosco PD (-9, 14, -11, -13)
1. MOŠKA DIVIZIJA 01ympia - Kras (8, 10, —6, —9, —13)
3:1
2:3
V 14. kolu 1. italijanske odbojkarske lige je Altura v Trstu izgur bila s Paninijem z 1:3 (8, —4, —8, —12), v Padovi pa je Dermatrophine odpravil tržaški CUS s 3:0 (13, 6, 5).
KOŠARKA
1. JUGOSLOVANSKA LjGA
Brest zmagal
18, kolu prve jugoslovan /L carskp litfp ip sinoči V


šarkarske lige je sinoči domači Brest ne brez težav gal reški Kvarner. Jelovac 0* „ in Subotič (25) sta bila v skih vrstah najboljša.
IZIDI 17. KOLA Brest - Kvarner Rabotnički - Metalac	„,.jj
Borac - Cibonr.	1fnq-7l ,
ife * I
Sil
Zadar - Dalvin Beko - Partizan ..,/"(19:9' Crvena zvezda - Radničk'	.
Danes bo derbi tega kola- .}) ‘Tl se bosta spoprijeli JugoP18* „|f, Bosna. Srečanje bo neposre®	||]
našala tudi jugoslovanska »
s pričetkom ob 17.50.	^
19.
Pagnossin uspešen
Si
gol^ J
V ant:cipirani tekmi ve italijanske košarkarske sinoči goriški Pagnossin v -,	. .
premagal Femet Tonic	hj
lV(
Najboljši na igrišču je bil1 ki je dosegel kar 38 točk.
Don Bosco
MLADINCI
Bor KADETI Ferroviario A - Bor
NARAŠČAJNIKI Dom • Villesse
DEČKI
Sagrado - Dom
«PROPAGANDA» Sokol - Breg Bor - Inter Milje
k
•k
s
** 5 42:45 $
47:1!
iiiiiiiiimiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiniiiuiiiiiiiiiMhiiimiMiMiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiitiniiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiniiiii*'
V PRIJATELJSKI NOGOMETNI
..... J
TENIS
TURNIR V ST. LOUISU
Željko Franulovic v polfinalu
1. Stenmark 150, 2. Heidegger 90, 3. Mahre 90, 4. \Venzel 74, 5. Plank 70, 6. Wa!Cher 65, 7. Gros 60, 8. Klammer in Hommi 51, 10. Bernardi in Popnngelov 43.
ST. LOUIS — Jugoslovan Željko Franulovic je na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju poskrbel še za eno veliko presenečenje. Franulovic je namreč v četrtfinalu premagal Levvisa (Nova Zelandija) s 6:2, 6:4 in se je tako uvrstil v polfinale, v katerem se bo spoprijel z Američanom Mayerjem, ki je izloči! Poljaka Fibaka s 7:6, 6:4.
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
Bor zopet razočaral
Bor — Nava Pandoro Verona
0:3 (-7, -9, -11)
BOR: Kralj Fučka, Kodrič, Neubauer, Plesničar, Požar, Zadnik in Žerjal.
NAVA PANDORO: DeirAre,, Ri-ghetti, Ghedtizzi, Guiliani, Maggola-ro, Trevisan, Gnerra in Lorio.
Jugoslovansko prvenstvo
BEOGRAD — 33. šahovsko jugoslovansko državno prvenstvo se je zaključilo z delitvijo prvega mesta. Z enakim številom točk sta namreč zmagala Matanovič in IVkov.
CELJE — Včeraj je bil v Celju mednarodni atletski ipdoor miting, na katerem sta nastopili tudi borov-ki Sonja Antoni in Sara Košuta.
V teku na 60 m je bila Sara Košuta v svoji skupini 3. s časom 8”6, Sonja Antoni pa je v svoji skupini osvojila peto mesto (8"5).
Naj omertimo, da je v teku na 60 m ovire zmagal Tržačan Cavari s časom 8”7.
—
tek|
DANES V KOPRU (15.15) OLIMPIJA - POLJSKA
Poljaki bodo igrali s svojo najboljšo postav®
Danes bo ob 15.15 v Kopru prijateljska nogometna tekma med lj..J-ljanško Olimpijo in reprezentanco Poljske, ki se v Rovinju pripravlja za SP v Argentini.
To srečanje bi moralo biti na sporedu v Ljubljani, a Zaradi izredno slabega vremena je organizator odločil, da se enajsterici pomerita na
koprskem igrišču Skoraj odveč je, da predstavimo
:x>ljsko reprezentanco, ki je bila na zadnjem SP v ZRN, skupno z Nizozemsko, največja odkritje tistega SP. Nogometaši kot Tomaszewsky, Lati Deyna in drugi so že večkrat potrdili, da sodijo med boljše na svetu.
Pričakovati je torej, da se bo danes v Kopru zbralo rekordno število nogometnih navijačev.
POSTAVI:
OLIMPIJA LJUBLJANA: Dalano-vič, ')ogandžič, Iskra, Komljenovič, Tomič. Perduv, Ameršek, Radulovič,
g(lllll||gg|B8ll8l8l|||8ltiaBf||||||||8llll8llltf**8liai>V*ll8lllfflf88l(iaitllllflll(flflllll8llll8<fttlllllllltlll>lltVIMIIIIIIIIIIII8>>lfVfllllllllflllaVIIIVIVIIIIIIIIIVIII8IIIIITIIIIIIIIIIIIII|ltllS
DELOVANJE ZSSDI
Zaključen obisk bosanske delegacije
Po včerajšnji seznanitvi z goriško 'športno stvarnostjo se je zaključil dvodnevni obisk delegacije telesno-kulturnih delavcev iz SR BiH, ki je bila gost ZSSDI, Najprej so se poklonili pred doberdobskim spomenikom padlim, nato so si v .Sovodnjah ogledali Kulturni dom in tamkajšnji spomenik, ki je bil postavljen ob 50-letnici ZSŠDI. Sledil je ogled kultur-no-športnega centra v Gorici, nakar so sledili razgovori na goriškem sedežu Združenja s predstavniki gori-ških športnih delavcev.
Z obiskom bosanske delegacije je prišlo do dejanske uresničitve dogovorov o vzpostavitvi tesnih medsebojnih stikov in sodelovanja, na o-snovi političnih obveznosti, ki so jih sprejeli ob priliki lanskoletnega pr vega gostovanja zamejskih športni-kbv v BiH. Za našo manjšino se tako odpirajo nova obzorja in nove možnosti bratskega sodelovanja z. vsemi jugoslovanskimi narodi. Ob tem prvem neposrednem stiku z zamejsko stvarnostjo so bili bosanski gostje zelo prijetno presenečeni nad vsestransko angažiranostjo in ustvarjalnostjo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter so izrazili svojo pripravljenost, da nudijo našemu športu najširšo pomoč. Že letaš poleti bodo bosanski športniki gostovali v zamejstvu, tako da bi ti stiki med osrednjimi športnimi organizacijami in posameznimi klubi postali redni ib tradicionalni, obenem pa naj bi zajeli tudi kulturno področje. Gr gur Anželič in Radmilo Coiič sta obljubila, da bosta na ravni SOFK BiH delala na. tem, da bi vsi stiki med športnimi klubi iz BiH in Italijo šli preko ZSŠDI, ki naj bi tako postalo pravi most med Italijo in Jugoslavijo. Razveseljivo je, da so prav športniki tisti, ki so med prvimi doumeli, kakšna mora biti vloga na ših manjšinskih organizacij, v prizadevanjih, da bi se naša narodnostna skupnost še bolj uveljavila v drža vi, v kateri živi.
Seja Trenerske zveze
Na petkovi redni .seji Trenerske zveze ZSŠDI so predstavniki posa
meznih resorjev športnega udejstvovanja najphej vzeli ha znanje ter-mifte poletnih izpopolnjevalnih teea jev, na katerih se bodo naši trenerji strokovno usposabljali. Točen razpo
red strokovnih predavanj bodo določili v tem tednu, ko bodo znani odgovori predlaganih izvedencev.
Diskusija se je v glavnem vrtela okoli osnutka pravilnika Trenerske zveze, ki urejuje notranje poslovanje tega strokovnega organa. Pravilnik bodo izglasovali na prihodnji seji, potem ko bodo predhodno proučili posamezne predloge po sekto-rialnih zvezah.
Trnovski maraton
Na današnji 4. Trnovski maraton se je preko ZSŠDI, ki je imelo predstavništvo za Italijo, prijavilo 68 smučarjev-tekačev iz tržaške in ga
riške pokrajine. Med temi je tudi nekaj tekmovalcev italijanske narodnosti, ki so tako neposredno prišli v stik s slovensko manjšinsko športno organizacijo, kar je velikega političnega pomena.'
Predstavitev po zvezah v Ljubljani
V torek popoldne bo v Ljubljani uradna predstavitev Združenja in za mejske dejavnosti na telesnokultur nem področju na srečanju s predstavniki posameznih strokovnih,zvez Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije.
- bs -

NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA
Prosečani izgubili
Ponižana je dala zmagoviti go1 v 92. minuti igre
Primorje — Ponziana 0:1
(0:0)
PRIMORJE: Štoka. Barnaba, Pe ri, Angeleri, Tomizza, Valente, Franch, Tersi. Montenesi, Bertolotti (69. min. Verša), Vascotto.
PONZIANA: Coronica, VeCchiet, Rigoni Catonar, Bembo. Doria, San-toni (54. min. Martincich, Maran zina. Starz, Gerin, Vivoda.
STRELEC: v 92. min. Vivoda
SODNIK: Maiero iz Codroipa.
GLEDALCEV: 500.
Okrnjeno Primorje je v anticipi-rani tekmi 1. amaterske lige po regularnem času, saj je tekla že 92. minuta, ko je padel iidločilni gol, nezasluženo doživelo poraz na domačih tleh. če pogledamo posta vo Primorja, takoj ugotovimo, da se ,]e moral trener Giovannini pošteno potruditi, da je spravil na igrišče ekipo. Odsotni so namreč bili kar trije branilci: Race. Šuligoj in Blažina in zato sta morala vlogo branilcev prevzeti dva napadalca, to sta Peri in Barnaba, ki sta se še kar dobro obnesla. Razumljivo je, da z okrnjeno postavo Primorje prav gotovo se ni moglo upirati Ponziani, ki je trenutno na dragem mestu lestvice. Primorjaši so zato od samega za-
četka ubrali obrambi sistem igre.
Po začetni zmedi je Primorje dobro zdržalo pritisk Ponziane. Ka zalo je, 'da bo v nadaljevanju Primorju trda predla, vendar prav v drugem delu igre je ekipa Primorja odločno reagirala. Igra je tako po stala vedno bolj živčna in groba, kar je dalo povod, da je tudi ob robu igrišča prišlo do nešportnega obnašanja številnih navijačev, ki so prišli tudi do fizičnega obračunavanja. Seveda spet, je prišlo na dan izzivanje z geslom «s'ciavi», kar je še v večji meri vznemirilo razburjene duhove Kljub vsemu temu pa je zgledalo, da se bo tekma končala brez zmagovalca, saj je regularni čas že potekel. Vendar se je sodnik odločil za podaljšek in prav ko je tekla 92. minuta igre, so gostje z Vivodo povedli. To je gotovo bila prehuda kazen za do mačlne, ki niso imeli več sape, pa čeprav so imeli na razpolago Še dve minuti, saj je sodnik odpiskal konec tekme točno v 94. minuti igre.
Po tem porazu postaja položaj Primorja dokaj nevaren, saj je e-kipa zdrsnila v skupino enajsteric, ki se borijo za obstanek v ligi.
B. H.
Lalovič, Voljč, Čaiasan.
POLJSKA: Tomaszewsky,	„
wicz, Zmuda, Szymanowski: Lyjr >. Deyna, Doniek, Kuprev/ic?-	^
mach, Lato.	, t:an^ ''
SODNIK: Vlado Tauzes (U^
Goričan Fantini v reprezentanci «undcr 21»
st, V,
V Gorici je presenetila Bruno Fantini bil izbran v K*
gometne državne reprezentanc ^ der 21», ki bo nastopila na P ^ •: stvu UEFA «Espoirš». Izbrano f skupaj z 19-letnim goriškim v |tJ|r jem sestavljajo znana imena^ ^ janskega nogometa. «Azz.urri» • ^er
do zbrali v sredo (»poldne
i
h
b
>i
<a
9ri
K
(I
It
5
^ ::
cianu, kjer bodo začeli s Prip'"f,er»111 Brano Fantini je trenutno JT vratar dragoligaša Modene, j j0 radi finančnih težav na mestu lestvice (igralci že tr' ce ne dobivajo nobenih	'p\ ■
Pred odhodom v Modeno Pa 9 goft tini branil vrata domače
p. K'
,	_ čtdifll
zie, še prej pa je igral 3 '
chese.
KADETI	2;3
Op. Supercaffe Breg
ZAČETNIKI ... d» Nogometna zveza je sporne, Lt/ so zaradi blatnih igrišč Prel*njkov' vse tekme v prvenstvu r.sče
NAJMLAJŠI
San Luinl — Juventin« „^ir
JUVENT1NA: BaštjančiČ. : ghero, Zavadlav, A Brajnik-sab, A. Spanghero, B. Nnn 1 Brajnik, Tabaj.	4 Sp#
STRELCI: Trevisan (2) in A
gher°' ^
Z lepo in dinamično i£ro'n0jifl11
so igrali samo v devetih, so n"J'p ši predstavniki Juventine v's<>-,teri^ magali skromno goriško ona.1^^ San Luigija, Štandrežei so si popolnoma zaslužili, saj s*- f mnogo bolje kot domačini, k‘ (fljnl1' stom nudili odpor- le v Prvl*ina V tah srečanja. Tako je Juventij' C|9 ključila to prvenstvo na oo drugem mestu, za Pro Gofi»°'g|p
0
San Sergio — Primorje (°;2)	V)U»'
PRIMORJE: Ostrouška, ,,^1^' tora, M. Vlliatora, Dolce, ^ard^1 Bukavec, Sedmak, Solini, &	,
Rastja in Milič.
V gosteh je Primorje s vo igro zasluženo premaga18 San Sergio.	^1
Zmaga Prosečanov ni bija^ ^
v dvomu, saj so »rdeče-rumen1* j, ju
-i vseskozi pobudo v svojih ro “ (Jaso bili stalno na polovic
rna<*HoV, Vi Qp SP v «r|fiVh^rTl
ROKOMET
Celjani poraženi	ji®
CRVENKA - V zaostali t
kola prve jugoslovanske
lige je sinoči Crvenkp Aero Celje z 31:30.
OBVESTILA

ŠD BREG
sporoča, da bo prva seja voljenega odbora jutri, 13- i'0’’’ 20.30, v sedež« društva.
bod« V sdell®;
SPDT obvešča, da zimske športne Igre v neav,‘~jfl9' marca, v Ravasrlettu oz- n* colami.	. vili-
Vse podrobnosti bom« $c