Citateljem v pouk in zabavo. Mošhi iii leosKI oriahi w zgotioviiii. Vojvoda Močiii. Najmočnejši m-ož, o katerem poroča zgodovina, je v 15. stoletju živeči vojvoda Krištof Bavarski, kateri je znan pod priimkom »Močni«. Zanj je bila malenkost, če je razbil s svojo pestjo z cnim udarcem medvedu glavo in če je vrgel cent težak kamen na daljavo 20 korakov. Posoben dokaz njegove moči je bil boj, katerega je izvojeval čisto sam proti 30 Turkom, od katorih je obležalo 13 mrtvih na bojišču. Ravnokar omenjeno zmago je placal vojvoda s svojim življenjem. Bitka ga je vsega razgrela in bil je toliko neprevi-den, da se je napil iz vrelca ledeno mvzlo vode ter ga je zadela pri priči kap. Ova franc&ska orjaka. V prvi sredini 17. stoletja ,je živel na Francoskem gospad Boufflers. Bil je tako močan, da ga ni mogel nikdo, če je stal, premakniti z mesta. Temu doikaj enak sorojak je bil Janez Peter Moulain. Radi nekega političnega prestopka so ga vklenili štirikrat v verige in so ga hoteli odpeljati v Pariz v ječo. Verige je prelomil liki niti. Deset vojakov, ikateri so mu hoteli zabraniti pobeg, mu ni bilo kos. Brazilijanski cesar Pedro je razpolagal z izredno močjo. ,V ogromni Braziliji v Južni Ameriki je obstojala od nekdaj za pust navada, polivati svoje prijatelje z vodo. Čim bolj je kedo k-oga polil, tem bolj so se smejali drugi. Nekega pustnega dne se je vozil cesar v pristanišču v spremstvu dveh dvorjanov v čolnu. Naenikrat je zgrabil oba _premljevalca za obleko pri vratu, ju jc vzdignil iz čolna v zrak in ju je potuknil nato oba do vratu v voclo. Rnski kipar. O znam.enitem ruskem -kiparju Borisu Oiiovskein, ki jc umrl v Petrogradu leta 1837, pripovedujejo naslednje: Lepega dne je prejel povelje, da se mora zglasiti pri velikem knozu Konstantinu, ikaterega ni našel doma. Da bi spomnil kneza na njegovo pozabljivost, jo vzel z ogn,ji_.a težke klešče za' prelaganje gorečih polen in jih je zvil z roko skupaj. Ko se je vrnil knez in je videl zvito klešče, je takoj uganil, ikcdo jo bil pri njem. Nemški slotnik. Vosel doživljaj kroži o nemškcm stotniku Kleistu iz P.mmoi'na. Stotnik jc posetil vojvodo Janeza Frideriika in ga prosil, naj mu da piva, prodno bo legel k počitku. Vojvoda mu je odgovoril: »Pojdi kar sam v klet.« — Častnik je res odklopotal v klet, iz katerc so je vrnil s štirimi velikimi sodci piva, katere jc držal deloma v rokah, tlcloma pod pazduho. Ženska orjakinja. Zgodovina nam ne poroča samo o orjaško močnih moških, ampak tudi o atletkah iz vrst onega spola, katerega prištevamo med nežne. Najbolj znamenito močna je bila gledališka igralka na Francoskem z imenom Gautier. Ponudila se je za rokoborbo z Moricem Saškim, katerega še m upal nikdo lotiti. Orjak je moral napeti vse svoje moči, da je zmogel neverjetno močno igralko. Njene rcke so bile sicer majhne, a vendar močne dovolj, da je zvila srebrn namizni krožnik, ikakor bi bil iz papirja in celo zlatnik je prelomila z rckami na dvoje. Nobeden ni mogel zdržati, če mu je segla v roko in mu je stisnila pest s svojo močno roko. za srcčcn Samuel Ilarrison, uradnik poročnega urada v Evanstonu, Illinois (Združene države Severne Amerike) trdi, da ^« mu je posrecil recept za sre.en zaik-on. Vsak par, iki ga zveže v svoji uradni dolžnosti, potcsi z »zlatimi pravili«, ki jih ima že natisnjene, tla jih ni treba zapisovati ženinom in nevestam. Za moža: Reci svoji ženi vsak dan večkrat, če pa tega ne moreš, vsaj enkrat, da jo ljubiš. Takšnih izjav ji ni nikoli preveč. Za ženo: Izjavi svojemu možu vsak dan, da je bistroumen in pameten. S tem se mu polas-kaš, on pa postane samozavestnejši in ti imaš korist od tega. Za oba: Zaupajta. drug drugemu — kajti nezaupanje je začetek zakonske razdrtije! Če se tebi (ali njemu) zdi, da si nesretno omožeria, pomisli na to, da je tndi on nesrečno oženjen! Za moža: Oclpnščaj, a ne beleži odpnstljivosti v svoje srcc! Za ženo: Pomisli, da jc slab zakon šo yc.i.Ii.o bo-ljši kakoi' samski sfan! € Novodobcn raziskovalec neznanih pokrajin lahko računa s sigurnostjo, da bo bogato cdškodovan za svoj trud in delo. V srednjevcških in sploh starih časih je bila usoda znamenitih od¦l.riteljev čisto drugačna. Mornli so se celo odreči zasluženi slavi za časa življenja in se zadovoljiti s prepričanjem, da bodc znali vsaj pozni potomci prav 1'eniti njihcva dela. Ako vzamemo v prctios dcnarne koristi, katere jc imel največji odkritelj Kolumb od Amerike, so bomo čudili. Zato, da jo odkril Kolumb celi novi svet, v katorom živi danes na stotine milijor.ov bolokožcev, je dobival mep.čno placc 2000 Din. Ladijski kapitani v dobi Kolumba so prcjcmali lotnc placo 1400 Din. Mo.se.ni projemki navadnega mornarja šo znašali tedaj 200 Din. Oprema rolotne Kolumbovo ekspedicijo jc stala brcz ladij 240.000 Din, Prvo Kolumbovo potovanje v Ameliko je traialo več nego sedem meseeev. Odplul je dne 3. avgusta 1492 in je pristal v novem svetu 4. marca 1493. Po vrnitvi je zahteval, naj mu povrnejo stroške, ikatere je ime! mod vožnjo in jih je sam plačal. Konečni Kolumbov račun se je glasil na 350.000 Din. Danes rabi potniška ladja desetkrat več denarja, da opravi Kolumbovo vožnjo v nekaj dneh. Najmlajši častnik na današnji potniški ladiji bi gledal presneto debelo, če bi mu ponudila paroplovna drnžba placo odkritelja Amerike — Ivolumba! * ' Letos je uničil požar japonsko mesto Hakodate, fcar jo bila ena največjih nesreč, ki je zadela človeštvo. Po uradni ugotovitvi je bilo pri tem požaru nad 1000 oseb ob življenje, nekaj tisoč pogrešanih in zopet vcč tisoč v&njenih. Streho je zgubilo 120.000 prebivalcev. Škoda znaša pol milijarde dinarjev. Ker je bilo malodane celotno mesto leseno, tudi škoda ni bila ikrita z zavarovanjem. Na tisoče bogatinom je bila čez noč usiljena — boraška palica. Ognjeni korobač. Požar mesta Ilakodatc jo dal celemu svetu dober nauk. Pokazalo se je, da je ogenj kljub najbolj modernemu boju z njim sila, kateri človek ni kos. Čuditi se moramo, če pomislimo, ikoliko znamenitih javnih poslopij in preobljudenih mestnih okrajev je v zadnjem času upepelil ogenj. Na Angleškem so dognali, da znaša lotna požarr.a škoda 10 milij-onov dinarjev. Lansko leto so pometali londonski gasilci na goreče in od ognja ogroženc strebe 65 milijonov litr-ov vode. Nov maierijal, nov vzrok za požar. Človek no bo postal nikdar popolon gospodar nacl plameni. Z iznajdbami vcdno novih naprav ali aparatov za gašenje se pojavlja vedno nov način požarov, s katevim je treba resno računati. Pred leti je še bil pri hišah les najbolj izpostavljen požarni nesrečL Danes so hiše, pohištvo in tla prepleskana z lakastimi barvami, ki so bolj gorljive nego suhe tresko. Vočina modernih poslopij je opremljena z elektriko ter s plinom. V bližini stanovanjskih poslopij so navadno še avtomobilske garaže z zalogami bencina. Dane3 rodkokedaj pogasijo ogcnj z vsipavanjcm vodc nanj. Gasilec mora biti dandanašnji nčenjak. Znati mora, kako je treba gasiti oljc, ¦kcmikalije, plin in od elektrike povzročeni ogenj. Z zboljšanjem aparatov za gašonje so postali pa tudi ljudje volik-o bolj — noprevidni!