Dolenjske Novice iiibnjajo vsak ptd.ek ; ako : : jo ta dan praznik, dan fioprej. : :
Oetia jim jc m felo leto (_o(i niirihi do aprilsi) 3 K, za pol leta Í'.>() K. Naročnina xa Nemčijo, Bosno in dni^^G evropske di-žuve znaša ;í'5(í K, za Ameriko 4'riO K. List ill ofïliiiii se ])laínjejo iiai»r(\i.
Vse tlopíse, iiuL-uťníuo in (i/iiiuiila sprojeina tiskarna J. Krajec nasi.
Dolenjskim junakom v spomin.
časniki so že poročali, da je tia stí-vernem bojišču med drugim padci dr. Ivan Majei-le. Ta vest jfl tudi uradno )K)trjena, ker so njegovi stariši doliili obvestilo o smrti svojega ljubljenega sina. DrageNovice ste nam objavile spominske Črtice o treh vrlih dolenjskih sinovih, pridenite tudi o tem odličnem rojaku, ki spada v vrsto akadeniične inteligence.
Ivan Majerle je bil rojen 1. 1886 v JelSevniku blizo Črnomlja na Bclokranj-skcjii. Že kot deček je bil ^elo vedoželjen ter s svojo pridnostjo delal veselje starišem in učiteljem. Po dokončani ljudski šoli je želel še naprej študirati, zato so ga stariši ]joslali v latinske šole najprej v Novo mesto, pozneje pa v Ljubljaiio, kjer je dovj'šil gimnazijo z maturo s prav povoljniji,^ uspeliom. Izbral si je pravoznanskc Študije na vseučilišču na Dunaju, kjer je bil vrl Član katoliškega akadeniiČnega društva „Danica". Vsled svoje izredne marljivosti je knialo i)ostal doktor pi'ava. I3il je enoletni prostovoljec. Nato pa je stopil v državno službo pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, kjer si jo s svojo Ijiibeznjivostjo kmalo pridobil novih prijateljev, in sanjal o lepši bodočnosti.
A'^sîed mobilizacije nmral je kot praporščak k bosansko-hercegovinskeniu pcš-
polku št----- ki je tvoril tudi sestavni del
naše armade, v Galicijo.
Na naslovsvojega očeta IMatije Majcrlc je pridno dopisoval z bojnega polja. Domov je poročal v prviîi poročilih, da se peîje v Galicijo Čuvat železnico. Že v prvih dneh avgusta je poročal tudi, da je v Galiciji bolj hladno kakor v sohičiii Belikrajini.
Skoro v vsaki svoji karti je vpraševal tudi za svojega bi-ata Toneta, ki je menda bil po njegovem mnenju pri vojakih v Karlovcu. Koncem avgusta iivali Boga, da je vreme zelo ugodno in pripomni, da je mislil priti v trgatev domov, a da za sedaj ne bo za enkrat nič.
Dne 28. avg. je poročal med drugim zopet sledeče: „Živimo zelo po domače. Po vaseh poberemo vse, kar dobimo: kokoši, prašiče in živino. Ljudje so pobegnili, ker se nas bojijo. Moja služba se vrši daleč od zadaj, da ni nobene nevarnosti za mojo osebo. Včasih bolj nuilo spimo in drugikrat zopet ne južinamo ravno opoludne, pa to so vse malenkosti . .
To je bilo zadnje poročilo dr. Majerla svojim roditeljem, katere je skozi celi čas tolažil, da se ni treba bali za njegovo osebo. Due 8, sept, pa je že našel junaško smrt na bojišču. Ko ni bilo nekaj časa nobenega poročila, je nepričakovano došla dopisnica komandanta one komi)anije, pri koji je služil dr. Majerle in v kateri ta naznanja prežalostno vest.
Z vojaško častjo so ga na pokopališču blizo kolodvora v G ... položili k večnenui počitku.
Velik je udarec za njegove stariŠe tem bolj, ker imajo še ilruiiega sina visokošolca Antona na bojnetii polju. A tolaži jih ta zavest, da je kot zvest sin žrtvoval svoje življenje za ljubljeno domovino.
Gospodarstvo.
V domači deželi domača vina!
Naši gostilničarji iii vinski ti-govci hodijo radi v druge kraje po vino, da ga potem doma prodajajo. Na ta način se pri nas na Dolenjskem iztoči veliko istrskega, goriškega, štajerskega in tudi ogrskega vina. Namesto, da bi se po na.ših doh;nj-skih gostilnah točilo domače vino, domaČ pridelek, se točijo vina, ki se kupujejo po sosednih deželah. Vsled take konkurence nastaja sledeči položaj : Kadar je količkaj dobra vinska letiua lui Dolenjskem, morajo domači viiiogi'adniki točiti svoja vina „])od vejo", / drugimi besedami jiovedano, popiti ga morajo sami. Kolika škoda je to za naše vinogradništvo, si lahko predstavljamo. Namesto, da bi šlo vino, naŠ najdražji pridelek, v denar, ga vinogradniki sami med seboj popijejo, tako, da nazadnje ni denarja ni blaga.
Naše obnovljeno vinogradništvo je stalo ogi'omnega denarja iit dela. Zato ue smemo mirno gledati, da nam delajo domači gostilničarji konkurenco s tujimi vini. To se moi'a tudi pri iias na bolje obrniti ! Poglejmo v.druge dežele, kako se tam ceni domači pridelek in kako se toči po domačih gostilnah. Povsod se lahko prepričamo, da se gostiliiiCai-ji sploh zavedajo svoje dolžnosti in da podpirajo domače vinogradništvo. Tudi di'Ugod po liraiijskein se bolj zavedajo kakor pri nas na Dolenjskem. Poglejmo im Vipavsko in tudi na Belokranjsko! Na Vipavskem točijo ondotni gostilničarji le domače vipavsko vino, in tudi v Belokrajini se toči povsod domače vino. Pri nas se pa mnogi našili gostilničarjev radi zatekajo v druge kraje po vino,
V	zadnjem času se je začelo delati na to, iLi bi se naša vina izvažala v druge dežele. V[irašanj, kako moremo pričakovati uspešen i/.voz domačega vina, ako se naše vino od domačih gostilničarjev in vinskih trgovcev zanemarja? Najprej mo-ratiio sami pokazati, da cenimo svoj pridelek, stoprav potem bode mogoče delati na to, da se bode izvažalo domače vino.
Resnica jia je, da bode treba pri cenah našega vina nekoliko o d n e li a t i. Naša vina so sedaj i)rime)'oma najdražja, kar pa ni povsem opravičeno. Kes, da imamo z obdelovanjem naših vinogradov bolj težaven jioložaj in več stroškov, ali Če hočemo konkurirati z vini drugih vinskih krajev in dežel, moramo pri ceni odnehati.
Tako bode mogoče, da se bo Jiaše dobro dolenjsko vino jiovsod lahko točilo in da se bodo tudi mnogi naši dolenjski gostilničarji bolj zavedali svoje dolžnosti kakor so se do sedaj.	liohrman.
Zahvala.
^ Pomožna odbora za občine Novomesio in Šmihel-Stopiče izrekata svojo iskreno in udano zahvalo vsem onim gospodom in damam, ki so s toliko blagoliotno vnemo in poži'ivovalnostjo pripomogli kapiteljskemu koncertu do izrednega uspeha.
V	prvi vi'.sti veljaj spoštljiva zahvala mil. g. proštu dr. Elliertu ter ]u'ečasi.itenni kapitelju novomeškemu za prepustitev cerkve, za razsvetljavo in juipi'avo in
končno za polnoštevilni poset koncerta. Nadalje se zahvaljujemo gospodu dvorn, opernemu pevcu ,1. lieteito, kojega visoka umetnost je jjroslavila itrireditev, dvignivši jo na posebno umetniško višino. Poleg njega nam je izkazal veliko dobroto gospod gitim. učitelj in organist Ign. Hladnik, kot oi'ga-nizator pevskega zboi-a in orkestra, v prvi vrsti pa kot izreden virtuoz na orgljih. Zahvaljujemo se gospodu prof, A, Škerlju za prele])i solo na gosli, zahvaljujemo vse ljubeznive pevke, vse gospode pevce in goilbenike oi'kestra. Zahvaljujemo se še posebej mestnim uradnikom in uslužbencem, imenoma gosp. tajniku Stukelju in gdč. Ueceljevi za obili trud ob pripravali h koncertu in pri lilagajni.
Konečiio veljaj naša zahvala blago-jiaklonjenim darovalcem preplačil in vsem posetnikotn našega koncerta,
Novomesto-Kandija, 26. oktobra 1914.
Splošno razumljivo poučilo o koleri in kako se je ravnati za časa kolere.
Kdravtitvcnega okrožja v Kranju je iidal jioii gorciijiiii naulovoiii okrožni™, katerega radi va/.noeti ia porahnosli tuili t.h naše kraje vpflavimm objnvijiiiiio z icljo, da «I ga naši eetijcni bralo! dobro ijrťíitajo in ohranijo v Biiominu.)
Pijte vodo le iz vodovoda in sicer neposredno iz pipe izprane čaše — aii pa le kuhano vodo! Daijo
8. Kar je tu povedano zasti'an vode, pa ne velja samo za i)itno vodo, ki se rabi doma, kvx se seme boleztii, ki se nahaja v vodi, more na človeško telo prenesti tudi s tako vodo, ki se je j-abila za umivanje kuliinjske posode, za umivanje in kuhanje jedil, pranje, kopanje itd.
Sjilob se mora luijno svariti pred mnenjem, da je smatrati kot nosilko bolezenske snftvi samo pitna voda in da smo že popolnoma varni, ako le pijejuo samo dobro ali le prekuliano vodo,
•j. Vsak bolnik, ki ima kolero, more postati središče za daljno razšii-jevanje bolezni, p]'iporoča se torej, da imj se bolniki, ako le mogoče, pošljejo v bolnišnico. Ako je to nemogoče, potem naj se vsaj zabrani vsako nepotrebno obiskovanje bolnika.
Vsak bolnik za kolero naj ima strežaja edino-le zase, kateri pa z drugimi ljudmi ne sme občevati.
V vsaki vasi, kjer je kolera, bi morali imeti eno hišo le za take bolnike, Jior se drugače, poselino v vaseh, bolniki od zdravih ne dajo ločiti, ker primanjkuje prostorov v hišali,
10.	Niliče naj ne hodi v hišo, kjer imajo kolero, ako to ni njegova dolžnost.
Tako tudi ne hodi v času kolere v kraje, kjer se zbirajo večje množice ljudi (sejmi itd.) Ne podajaj drugim roke v ziuik pozdrava.
11.	y prostorih, kjer so bolniki s kolero, ne jej in ne pij ničesar, in v svojo korist tudi ne kadi!
V2. Izmečki in od])adki lakih bolnikov so posebno nevarni in se mora vsa ž njimi onesnažena obleka in perilo takoj razkužiti, pi'edno se opere.
Plato, scalnica in izmečki takih bolnikov se morajo razkužiti, predno se jih iz sobe nese, ravno tako tudi vsako pei'ilo drnge stvari.
Ceste in trgi naj se snažijo kar le mogoče. Na deželi teče mnogokrat gnojnica čez cesto, drugod zopet gnojnica iz stranišč v potok ali vodnjak. Da je to v sedanjem veku še mogoče, je nerazumljivo. Visoke denuirne kazni bi že odpravile te nedostatke.
Stranišča in posebno še sedeži se morajo vsak dan z apneniiti tnlekoni razkužiti.
13.	Najskrbnejše naj se pazi nato, da izmečki in odpadki za kolero bolnih oseb ne pridejo blizu vodnjakov in do vodotokov, iz katerih se zajema voda,
14.	Vse reči, ki so prišle v dotiko z bolniki in ki se ne morejo pokončati ali lahko razkužiti (manj vredne stvari naj se vse sežgo) se morajo razkužiti v posebnih razknževaliiicah z vodnim parom ali vsaj šest dni shraniti na suhem, kolikor mogoče sohičnein, zračnem in nei)ristopnem prostoru.
15.	Oni, ki so prišli v dotiko z bolnikom, njego^'o i)osteljo ali obleko, naj si roke in morebiti slučajno umazano obleko takoj razkužijo. Posebno je to potrebno tedaj, če so se onesnažili z bolnikovimi izmečki ali odpadki. Izredno se še svari, dotikati se jedil z neosnaženimi rokami, ali devati v usta reči, ki bi se bile lahko oiiesnažile v bolnikovi sobi, na primer posodo za jed in [tijačo ter smodke.
Ne jejfe vsi iz ene sklede kakor imate navado na deželi, vsak naj vzame svoj delež na svoj krožnik. Obedno pripravo (to je žlice, nož in vilice) prekuhajte vedno po uporabi in ne spravljajte jo v odprte žličnike, kjer je ]n'istopna muham in prahu, marveč jo hranite v čedni miznici.
Miza naj bo posebno čedna in če je od či^vov načeta, jo pooblajte, špranje in luknje pa zakitajte.
Ne pijte iz korcev vodo, marveč vlijte s korcem vodo v kupico.
Zelo nevarni baciionosci so muhe, ker imajo k vsaki stvari pristop. Poki'ivaj zato vedno škafe in sklede, v katerih so jedila, ne puščaj steklenic nezamaŠenili. Sploh pa imej čedno sobo, pa tudi muh ne bo veliko in te laliko uničiš s polimanim papirjem, katerega pa vsikdar potem sežgi.
10, Ako je bolnik umrl, naj se mrlič, kakor hitro mogoče, odstrani iz stanovanja in prenese v mrtvašnico. Najbolje je, da se takega mrliča sploh nič ne umije in zavije v lizolni raztopini namočeno rjuho.
Pogreb naj bode kolikor mogoče priprost. Pogrebniki naj ne pridejo v smrtno hišo, in pogrebne slavnosti naj se ne ])]'irejajo,
17, Obleka, perilo in druge ]'eči, ki so jih rabile osebe, katere se obolele ali unuie za kolero, se nikakor ne smejo zopet rabiti ali oddati drugim osebam, predno se niso razkužile. Posebno se ne smejo nerazkužene pošiljati v di'Uge kraje. Najbolje je slamo iz slaitniic in iz blazin in slabo posteljtio opravo za tako boleznijo požgati.
Prejemnikom pošiljatev takih reči iz ki'ajev, kje]' je kolera, se luijno svetuje, da jih takoj izročijo kaki razkuževalnici, ali jih s potix'bno previdnostjo sami j-az-kužijo, in če niso kaj vredne, sežgejo.
Ker krulia in žemelj ne moreš ra/.-kužiti, iieci doma in ne kupuj ki-uha od umazanih ljudi, kateri kruh po vaseh misijo in je že vsaka zemlja najmanj desetkrat oti]iana od umazanih, morda že oku-žeidh rok.
1'orilo 0(1 Ijoliiikov za kolero naj se sprLijtiie v pranje samo iioteni, iti je bilo |)0])rej razkuženo in to že v sobi liolni-kovi, kjer mora biti pet nr niiiiioceno v li/olni raztopini v posebno za lo iLoloeeiii ]joso(li in se ne sme s perilom od zdravili Ijndi sknpno prati.
y bolnikovi ijonořiii i)o.sodi mora biti vedno že pripravljeno apneno ndeko ali dosti močna Hzolova razLojiina, da sc blato in sealnica i'azknžita.
IB. Odsvetnjc se raba vscb onib le do/deviio zdravilnih pripotiior^kov, ki se v ěasn kolere navadno hvalijo in ponnjajo (žganje proti koleri itil)
19, Ker se da kolera z rednim in pravilnim življenjem vee ali manj zabraniti in tndi dobro lečiti, naj se vsak človek takoj k zdravnikn poda, Če le koliekaj kakšne težave čnti in naj ne íaka, da se bolezen shndi, ker je potem zdravljenje velikoki'at breznspesno. Bolnik naj gre takoj v i)oste]jo in naj se dobro pokrije, napravi čez trebuh gorke obkladke. Uživa naj le tekoëa jedila, prekuhano ndeko, čaj z mlekom, čaj ali mleko s konjakom, kuhano vino, led pa zoper žejo in bljuvanje — ovseni ali navadni redki sok — juli« iz sage. Če je tek dober, pceeno meso, beli kruh, mehko jajcc — slednje pi'av dohro s kuhaniiji in oslajenim mielcom pomešano.
V	gotovem ěasit bolezni jo treba, da dobi bolnik dosti vode, sitloli tekoéitie — ker pa vedno bljuje, se ila tekoeina le i)o žlici, Oc bi ])a bolnik ])o bljuvanju preveč oslabel vsled zgoSČcnja krvi, treba je bolniku pod kožo vodo iibi'izgati in je vcěkrat to edino sredstvo bolnika itri življenju ohranili. Če je pa bolnik (»revce propadel, treba mu je ubrizgati se kafi'o in kofein pod kožo.
V	takili slučajih ))omaga dobro vino, posebno pa šampanjec. Život naj se povije v gorke rute, k nogam se položi več kosov pogrete in ovite opeke. Zoper krč v niečah je najboljše mazilo P^i'aiieov špirit ali opodeldok.
Pripombe.
Za razkuževanje se ])riporoča:
1.	Dve žlici lizola na I liter vode za umivanje rok, tri Žlice lizola na 1 liter vode za namakanje umazanega i>erila in blata.
2,	Sublimatova raztopina. V 1 litru vode se raztopi 1 rožiiatobarv]ia sublimatova pastila po 1 gram.
Apneno mleko je izvrstno in najcenejše za razkuženje. Celi kosi živega apna se položijo v prostorno posodo in lioskropijo enakomei'no z vodo (približno pol toliko kakor je apna); apno se močno segreje, napne in razpade v prah. Na 1 liter tega apnenega prahu se med vedniiu mešanjem přilije 3 litre vode. To je apneno mleko.
Ako ni dobiti živega apna, se napravi apneno mleko tndi tako, da se 3 liti'oin vode |)rime.ša 1 liter gašenega apiia; vendar se mora v apncnici ju'ej odvzeti zgornja apiiena i)last, katei'a n\ dobra za razkuževanje.
Avstrijsko - nemško rusko bojišče.
Položaj na severu. Po uradnih po-]'oČililt stoji imsa stvar v (ialiciji zelo uj^odno. Naša glavna armada \ispešno pi'o-dij-a od zahoda proti vzhodu in je pi'i tem zopet osvojila že velik del Galicije. 1'oleg tega pa i)roilirajo naŠe Čete od juga čez Karpate proti severu, kjer so že na eni strani i)risle v bližino Strvja, na di'ugi strani pa v bližino črte Stary-Sambor-Drohobycz. Nase i:cte napadajo tedaj Uuse od dveh strani: od zalioda proti vzhodu in od juga pi'oti severu.
Nil litisko-Poljskem sc boji nadaljujejo, Močne ruske kavalerijske čete so poizkušale prodiiali zahodno od Varšave, pa jih je združfiiia avstrijsko-tiemŠka kavalerija vrgla čez Sochaezen nazaj, Soeliaczeii leži kakih 40 km zahodno od Varšave ob i'eki lîsuri, ki se izliva v Visio,
Kakor je sedaj razvidno, jc poverjeno
prodii'anje proti Varšavi izredno močni armadi, ki sc je začetkom septembra povsem tajno zi)irala med Preslavo in Poznanjem. Tako je i)rišlo, da je začetkom oktobra stala nova, zveža in zelo močna nemška armada komaj ! Uf) km pi'ed utrjeno črto ivan-goi'of]—Vai'šava. Sedaj so te čete že dosegle Vislo ili stoje pred Ivangorodom in Varšavo, Tej armadi poveljuje znani general Ilindeiiburg.
Nemci porazili in vjeli 11.000 Rusov. Na vzhodnem bojišču so bili Kusi v bojih pri Sehirwindtu poraženi ter so izgubili 3()0U vjetnikov, 2G topov in 12 strojnih pušk, Lyek je zopet v nemški posesti, liialo je sovražnik zapustil. Dalje proti jugu so bile ruske prednje čete vržene nazaj proti Varšavi ter so izgubili Rusi 80U0 vjetnikov in 25 topov.
800 Rusov vjetih. linsi so 14. t. m. poizkušali se zopet iiolastifi Lycka. Ruski napadi so bili odbiti, Nemci so vjeli 800 Rusov, zaplenili 1 ruski top in 3 ruske strojne jjuške.
Lodz zopet v nemških rokah. Perolin, 16. oktobra. Mesto Lodz v Ruski Poljski je zopet v nemških rokah in ima nemško posadko,
Lodz je veliko mesto jugovzhodno od Varšave in je središče poljsko-rusike industrije za bombaž. Danes šteje Lodz 320.000 prebivalcev, po večini katoličanov.
Nemci potoll<li 8 ruskih armadnih zborov. Napad nemških čet, ki se na Poljskem ramo ob rami bore z avstro-ogrsko arnnido, iiajjreduje. Nemške čete stoje pi'ed Var.šavo. Poizkušeno prodiranje osmih 1'Uskih armadnih zborov iz črte Ivangorod-Varšava čez Vislo je bilo na celi črti z velikimi ruskimi zgubami odbito.
Ruske zgube znašajo dosedaj 800.000 mož. London, 13. okt. Iz Petei'burga poročajo, da znašajo ruske zgube po uradnem poročilu dosedaj skupno 800.000 mož. V tem številu so všteti mrtvi, ujeti, ranjeni in oboleli vojaki, ki so bili nad 14 dni za boj nespo.sobni.
Rusi zapuščajo zadnje kraje Ogrske. V komitatu Marmaros so naše sovražnika zasledujoče Čete zavzele liaho (severovzhodno od Marmaros-Szigeta). V dolini reke Črna Bistrica se umikajo Rusi, ki so jih naše Čete porazile do Raťailowa, proti Zjeloni.
Pred obkolitvijo Varšave. „Koliiisehe Zeitung" poroča z Diniaja ; Po zadnjih ruskih porazili se sodi, da se kmalu prične oblegati Varšava in da bo mogoče obkoliti rusko južno krilo.
Boji v neposredni bližini Varšave. Boji se vrše sedaj tako blizu Varšave, da gredo riiiiki častniki, ki dobe jjar nr prostega Časa, v Varšavo, da sc tam od-l)očijejo. V najkrajšem času se pričakuje, da bodo avstrijsko-nemške Čete obšle južno rusko krilo pri Varšavi in s tem od te strani obkolile Varšavo.
Naše motorne baterije pred Varšavo. Listi poročajo, da bodo v par dneh nase motorne baterije pričele svoje delo tudi pri Varšavi ter svojo sposobnost poizkušale ludi na ruskih trdnjavah,
Gališki petrolejski vrelci zopet v avstrijskih rokah. Lipsko, ] i), oktobra. Ijisi „Leipziger Neueste Naeliricliten" poročajo z Dunaja: Avstrijske Čete so sedaj zasedle tudi lioiyslav iti Drohobyez, kjer se nahajajo zinuii petrolejski vi'elci. (Dro-holiycz leži v si'edini črte Sambo r-Stryj, lîorys)a^v pa jugozahodno od Droll oby cz a. )
Ruske in naše Izgube pri Przemyslu.
Po tritedenskih zelo krvavih bojih, v ka-tej'ili so hoteli Rusi z vsemi sredstvi udi'eti v trdnjavo, so ]mslili gore mrličev. Svojo nalogo je tidnjava pod poveljstvom podmaršala Jvnsmamka sijajno izpolnila in je odbila vse najtade. Rusi so izgubili 40.000, naši le lOOO mož. Trdnjavske čete so se vojskovale z neprekosljivo hrabrostjo.
Kolera v ruski armadi. „Ukrainische Naeliricliten" na V)uinijii izvedo iz Bu-
karešta, da v ruski armadi strašno pustoši kolei'a. Til bolezen, ki je bila že ob začetku vojne razSii'jena v nekaterih okrajih podoljske gubernije, divja sedaj na celem ozemlju desne in stepske l'krajine. Kolera se je pojavila tudi med civilnim prebivalstvom v Kijcvii, Odesi in drugih mestih. Ruski listi to dejstvo popolnoma zamolčujejo.
Sovi rmiiunski kralj.
Zakon kralja Karola z Klizabeto je ostal brez otrok. Kot jirestolonaslednik je bil zato izvoljen njegov nečak, jirinc Ferdinand liohenzollern. Ferdinand se je oženil 1. 1893. z Marijo Sachseii-Kolmrg-Gotha. Iz tega zakona sta dva rumunska princa. Bodoča kraljica Riimunije je nečakinja ruskega cara, vnukinja angleške kraljice, in brati'aiika nemškega cesarja.
Prestolonaslednik, sedanji novi rumnri-ski kralj Ferdinand, bo gotovo koi'akal po siiiereii, ki jih je kralj Karol zarisal deželi. Razno opazke bodočega kralja Ferdinanda, ki so pridrle v javnost, jamčijo, da ho ta vladar liodil po potih svojega strica, ki ga je i'umunsko ljudstvo tako iskreno ljubilo. Omenimo naj samo izjavo prestolonaslednikovo, da bi se on odpovedal nasledstvu, če bi strica prisilili, da bi se moi'al odpovedati prestolu.
Angleži potopili štiri nemške torpedovke,
Berolin, 1 9. okt. (Kor. urad.) Uradno. Dne 17. oktobra popoldne so se zapletli naši toi'pedni čolni Silo, S 117, S 118 in S 119 uedaleč od nizozemskega obrežja v boj z angleško križarko „LIndauiited" in s štirimi angleškimi rušilci. Po uradnih angleških poročilih so bili potopljeni 4 ]iemški torpedni čolni; od posadke so izkrcali na Angleškem 31 mož, — Namestnik načelnika admîralnega štaba; Behncke.
Nemâko-fpancosko« belgijsko bojišče.
Lille v nemških rokah. Lille je v nemških rokah; vjeli so ondi 4.500 sovi'až-nikov. Mestne oblasti so mesto na.^iproti nemškim četam jiroglasile za odpjlo mesto. Kljub temu jo nasprotnik pri svojih ob-koljevalnih jtoizkusih iz Diinkh'ehna porinil tjckaj svoje sile z nalogom, da se drže do prihoda obkoljevalne armado, Te seveda ni bilo in naravna posledica je bila, da je brezkoristno bi'anjeno mesto ti'pelo Škodo, ko so je osvojile naše Čete.
Bogat plen v Belgiji. Berolin, 17. oktobra. (Koresp. nr.) Uradno se poroča: V mestih liriiggc in Ostende so Nemci dobili bogat vojni jden, med drugim veliko število pušk z municijo in 200 porabnih lokomotiv, S francoskega bojišča ni o kakih važnejših dogodkih nobenih poročil.
Umikanje francoske armade. Basel, 1tí. oktobra. Francoska ai'iiiada seje začela umikati na strategično črto Nevers-Dijon-Langres-Epinal, ker se je poizkus obiti nemško desno krilo, izjalovil.
Francoske izgube. Dunaj, IG. okt. Francoske izgube znašajo sedaj lóO.OOO mrtvih in 3r)0.00(» ranjenih vojakov brez vojnih tijetnikov.
Velik plen v Antvi/erpnu. Pri .Vnt-wc]-pnu je bilo ujetih 40O0 do 5000 sovi'ažnikov. Sodimo, da bo pi'ijetiU še večje število belgijskih vojakov, ki so se preoblekli v civilno obleko. Konzul v Tcrneuzenu poroča, da je prestopilo na nizozemsko ozemlje približno 20.0(H) belgijskih vojakov in 2000 Angležev, kjer so jih razorožili. 1'ohegniti so morali z največjo naglico, kar dokazuje, ker so pometali |)roč vreče za obleko, osobito vojaki kraljevske angleške moi'iiariške divizije, Vojni plen v Antwerpnu je velik: vsaj 500 topov, veliko munieije, sedel, sanitetnega materiala, mnogo avtomol)ilov, lokomotiv in železniških vozov; -1,000.000 kg žita, veliko moke, premoga in prediva,
za 10,000.000 mark volne, zlata in srebra v vrednosti pol milijona mark, en oklopni železniški vlak, več vlakov napolnjenih z živežem in veliko živine.
Kako so Nemci zasedli Gent. Amsterdam, 14. okt. „Telegraf poroča iz .Saas van ťJcnt; Zasedenje Selzaete sc je mirno izvršilo. Samo zvečer jo padlo nekaj strelov na ljudi, ki so se priplazili k železni cesti. Nemci so vkorakali v Gen t z godbo, potem ko so zadnji Angleži mesto zapustili, Nemci so zasedli takoj mestno hišo, poštne urade in kolodvor. Poštno blagajno so zaplenili in na mesto belgijske, francoske in angleške zastave razobesili nemško. \ato so razglasili, da smo mesto zapustiti kdor hoče, ampak samo do torka, naprej se ne bo dalo več nolHiiio dovoljenje. Mesto je zapustilo več sto Belgijcev.
Veliki oblegovalni topovi za Belfort že pripravljeni. „Vossische Zeitung" poroča: Pričeli so se odločilni boji za trdnjavo Belfort. Težke oblegovalne topove so že razpostavili pred belfortske forte.
Obstreljevanje Belforta. „Kolnische Zeitung" poroča iz Curiha, da so pričeli nemški težki topovi vzhodno od Belforta-v torek obstreljevati. Boji so bili zelo živahni. Nemci ])ridobivajo korakoma tla.
Nemci bombardirajo Belfort. Berolin, 12, okt. „A^)ssisclie Zeitung" poroča, da se je iiriČelo z obsti'eljcvanjem trdnjave Belfort.
„Kolnische Zeitung" poroča iz Curiha: Velik del civilnega prebivalstva trdnjave Belfort je mesto zaimstil. 25.000 oseb so odjiravili na južno Francosko, Boji zadnjih dni so se vsi končali s francoskim umikanjem.
Cesar Viljem v bojni črti. Berolin, 18. okt. Cesar Viljem je prišel v bojno Črto ]ia zahodnem bojišču. Vojaki so ga spi'cjeli z gromovitimi hnra-klici.
Besede nemškega cesarja, „Za mojega stričnika Jurija imam pripravljeno posebno presenečenje", ki jih je izjiregovoi'il vojakom na fronti, tolmačijo listi tako, da hoče iicmSki eosiii- mir diktirati v Londonn.
Boji pri Ypernu in pri Courtraiu.
List „Berlingske Tideiule" poroča iz Londona: Od četrtka nadalje se bije obupen hoj v okolici Vperna in Courtraia, kjer nemški oddelki, došli izpred Antwerpna, z največjo silo pi'itiskajo na skrajno francosko krilo, da obnove zvezo med nemškim zaliodnim krilom v Belgiji in z nemškim desnim krilom v Franciji. Istočasno jo najiadel močan nemški mešani zbor angleško in francosko po.sadko in francoske mornariške vojake v Ostendu, ki so krili umikanje Belgijcev v Diinkirclien in Rou-lersoni. Izid boja ni znan, a ne veruje se, da boilo mogli zavezniki držati svojo postojanko. Kretanje armade močno zavirajo belgijski begunci. Prvi večji boj se pričakuje pri Diinkirclmu, kjer so zgradili Fi'ancozi in vVngleži močne utrdbe na polju in poi)lavili obširen del zemlje. Rotterdamski listi pa že poi'očajo, da je bilo francosko krilo v bojih pri Ypernu vrženo iz svojih dosedanjih pozicij.
Nemške ćete zasedle Briigge in Ostende. Berolin, 1«, oktobra. Veliki generalni štab poroča: Nemške čete so 14. t. m. zasedle Briiggo, 15. t. m. pa Ostende.
Belgijska armada se je vkrcala na ladje. Amsterdam, 1 5. oktobra (Kor. nr.). Rotterdamski „Courant" poroča iz Aar-denbiirga: Glasom poročil osteiulskih beguncev se jc belgijska ai'inada vkrcala na ladje. Zasebniii oseb niso jiustili na ladje.
Nemška armada med Diinkirchnom in Calaisem. Dunaj, 17. oktobra. Nemške armade so se že pojavile med Dlinkirclinoni in Calaisem.
Nemški plen v Antwerpnu. 20.000 Belgijcev in Angležev mrtvih in ranjenih; 26.000 vjetih na Nizozemskem. Belgijski častniki, ki so na Nizozemskem internirani, cenijo število belgijskih Čet, ki so jih Nemei zajeli v Antwerpnu, na 20,000 inož. „Nieuwe Kotterd. Courant" poroča, da je prišlo čez mejo na Nizozemsko 26.000 belgijskih vojakov, med njimi 4
gûnerali in 7 prilkoviiikov. Izgsibe bdgij-sko-iiiigleškci aniiiidt! znašajo baje 15 do 20.000 iMi'tvih ill ranjenih. Belgijski železniški nrailiiiki izjavljiijo, ila je v Ant-wei'pnn pailio v netuškii roke mnogo vojnega niatci-ijala. med (IfUgiin vlak s tiO.OOO pnškanii.
Vojna kontribucija v Antwerpnu. Uunaj, 1ÍJ. okLobia. „Wiener Allg,Zi;iti!ng" poroča, da znaša vojna kontribncija, ki so jo Nciniii naložili Antwerpnu, 30 milijonov 1'raiikov.
Angleška oklopna križanka potopljena.
Loinion, 17. okt. IConiunike angleške adniiralitcte i)oi'oi;a, da je bila angleška oklopna križanca „Ilawkc" v .Scvoriieni morju napadena in od sovražnega tori)e(la potopljena. 49 oseb posadke, Častnikov in moštva so rešili, okoli BTiO jib i)ogrešajo.
Oklopna križarica „Hawke" je bila. dolga 110 m, široka 1 8 m, globoka sedem in pol metra. Imela jc 12.963 konjskih moči iji 7350 ton. Zgi'ajena je bila 1. 1890.
Vstaja v Indiji.
Angleški podkralj nmorjeti. Iz Carigrada se poroča: Revolucija v Indiji se vedno bolj i'azširja. Splošno ogorčenje Še poninožijje okolnost, ker so oblasti s silo uvrščale Indijce v tisto armado, ki je bila namenjena v pomoč Francozom. Kalkutto je napadlo približno 10.000 Indijcev. Vnela se je huda bitka, v kateri so ubili Indijci podkralja v Kalkutti in veliko visokih uradnikov. Angleži se nahajajo v takem položaju, da bodo morali Indijcem ugoditi, kar zahtevajo.
Vstaja Burov.
„Lokalanzeiger" poroča, da so se uprli Buri. Vstajo vodi polkovnik Maritn, ki je angleški vladi stavil ultiinat, da zahteva do sobote 11. t. m. razgovor z angleškimi generali in da če ne pridejo v njegov tabor, napade angleško armado, kateri poveljuje general Jirit, in da se proglasi"*za gospodarja Unije. V Jlaritzovi armadi je tudi veČ nemškiii vojakov. Orožja, streliva in denarja imajo dovolj. Angleži so nato proglasili v Južni Atriki vojno stanje. Baje so zagotovili Nemci Maritzu neodvisnost Južne Al'rike, ce se obnove burské republike. Maritz pripada eni najstarejših in najuglednejšili južnoafriških rodbin.
Velikanske japonske izgube pred Kiavčavoni.
Iz Pekinga se poroča, da so izgubili Japontîi veliko ljudi, ko so prodirali proti kiavfcivskim utrdbam. Največ Japoncev je padlo, ko so korakali po zemlji, pod katero so zakopali Nemci mine, ki so jih razstrelili, ko so čez nje .laponci korakali. Samo nad eno mino jc bil pognan v zrak in utučen cel bataljon Japoiicev.
Japonska križarica se potopila.
London, 20. okt. (Kor. ur.) Heuterjev urad poroča iz Tokia: Bo uradnem japonskem poročilu je dne 17. okt. japo]i.ska križarica „TakatŠiho" v zalivu Kiaučau zadela ob tiiino in se jiotopila. Od jiosadke, ki je štela 204 može, se je rešil samo en častnik in devet moŽ.
DomaČe in tuje novice.
Podružnica Rdečega Križa in Gospejni krajevni odbor izrečeta jtrisrčno zahvalo sledečim gospodičnatii, ki so sodelovale pri cvetličnem dnevu 11.oktobra in pripomogle k njega sijajnemu usjieliii:
Andrejčič Olga, Andres Marija, Arh <ilusti, Baier Mici, Brežnik Jlara, Brutnier
Mimči, Bučar Silvi, Dolenc Paula, Hafner Ana, Kastelic Marija, Knafelc Mici, Kopač All)ina, KondriČ Ana, Kmnt Nuška, Ki'aje Marija, Kiissel Uezi, Lončai- Olga, LonČai' Maiy, ijakner Ema, Lakner Liim, Mogolič Toni, Moravč Rozn, Mei-šol lika. Oblak Tinca, Baučič Karla, Tetrič Mici, i'i'eatoni Regina, iiogina -Mii'a, Uiizina Mira, Še-gula Mailenca, Sekula .Mai'ija, Stefauovič Zora, Stefanovič Marija, Toporiš Ema, Ulm Ella, Vasič Nada, řítiiavec Dara. Tomic Finca, Toniic Mici, I'avlinova, Spezlerjeva, Springerjeva.
Občinstvo se opozarja, da so uradne ure za sti'anke pri tukajšnji poštni blagajni počenši s IG. t. m. od 8—12. u^'e opoldJie in 2—5. popoldne ure določene.
Nadalje se opozarja, da se morajo vsa pisma v inozemstvo (brez izjeme) odju'ta oddajati na poŠto. Denarna pisma v inozemstvo se potem v pričo stranke zapečatijo, za kar ni nikake posebne pristojbine plačati. Zavojem v inozemstva naj se pisma ne prilagajo.
Pošiljanje zavojev (paketov) na vojne poŠte za sedaj sploh ni dovoljeno.
Dovoljeni pa so zavoji v Krakovo in na poštne urade ležeče ob glavni severni železnici. Nadalje so dovoljeni tudi zavoji deloma na Ogrsko, Bozno-Hercc-govino in Dalmacijo na stabilne poštne ui'ade, izvzemši zavoje s knjigami in tiskarskimi izdelki, dalje vrednostne, ekspresiie in nujne pošiljatve.
Ž bojišča so se vrnili g. prof. Makso Sever, dokler Jie okreva, istotako poročnik Andres in pa poi-očnik pi'of. Stopař.
Pregledovanje črnovojnikov prvega poziva se prićne 15. novembra.
Črna paleriiia. Med kandijsko Iira-nilnico in dr. Buhovo vilo je visela pred par tedni (po noči po naboru) na plotu palerina. Kdor jo je naSel, naj jo prinese v Rokodelski dom.
Kapiteljski koncert. Bomožna odbora za občino Novomesto in Smihel-Stopiče javljata, -da je lepo uspeli cerkveni koncert z dne 16. t. m. donesel na skupilih za vstopnice K 4;-il'—, na pre[)lačililL pa K 174 50 vin., tedaj skupaj K <î0G-50. Stroški znašajo K 3'50, čisti dohodek potem fiOO ki'on. Od te svote se je izročilo K 200 na okrajni) glavarstvo v podporo dalmatinskih beguncev, po K 200'— pa sta prejela pomožna odliora obeh občin v svoje namene. Podrobni obračun je na ujiogled razgrnjen pri obeli pomožnih odborih ter na županstvih obeh občin, — . Razpis dobave desk, obročev in podbojev. v,, kr. tobačna tovarna v T^jubljani naztianja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje dobavo desk, obročev in podbojev za čas od 1, jiifn. 1915 do 30. junija 191(). Pismene poinidbe je najkasneje do 2. novembra 1914, 12. ui'C opolitdne pri c. kr. tobačni tovaini v Ljubljani vložiti. Dobavni razpis, ki vsebuje množine in vrste predmetov, ki jih je dobaviti in pa pogoji so tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani ]ia vpogled.
Požar v ladjedelnici v Tržiču. Pretekli teden je izhi'uhnil v huljedelnici v Tržiču (Moiifaleoue) požar. Vnehi se je ogrodje v zgradbi se nahajajoče trgovske ladje (največje, kar jih imamo sedaj), ki uo.si ime umrle cesarico Elizabete.
V ruskem vjetništvu so: Visokošolec Zalokar iz ilellike in Anton Gornik iz (îrabrovca. Zadnje poročilo je doSlo iz K'ijeva. G. Zdolšek, ki je tudi v iiiskcm vjetništvu, je pisal nazadnje iz Saratova ob Volgi.
Laški zunanji minister umrl. Laški zunanji minister Marches« di San Giuliano je 1 (i. oktobra ob 3. uri 20 minut popoldne umrl.
Zaloge žita. Viada bo uradno dognala velikost zEilog žita in niolvC. Z Dunaja poročajo: Vlada je ukazala, naj se uradno dožene velikost in moč zalog žita in moke, da se prepreči odrtija prebivalstva pri žitu in moki.
Zaplenjeno rusko premoženje. Bruselj, Ki. oktobra. Pii tukajšnji podi'užnici peterbufške trgovinske hanke je hilo za-jilenjeno poldrugi milijon ruskega državnega premoženja.
Zaplenjenežitne zaloga. Biiio, HJ.okt. „a\Iora\vska Orlice" port)ča, da so v nekaterih oki'ajih na :\Ioravsli,em oblasti zaplenile velike zaloge žita in di'ugih živil, ki so jih bili nakopičili i)osameznÍ spekulanti. To se je zgodilo zalo, da se prepreči ponovno zvišanje cen.
Portugalska pred vojsko. Listi poročajo, da je portugalska vlada za četrtek odredila delno mobilizacijo. Nemški ])oslanik in nemška kolonija se pripravljala, da odpotujeta v Madiid,
Rusija vpoklicuje letnik 1915. Dunaj. Iz Peterbui'ga prihaja poročilo: Rusija vjjo-kli(;uje pod orožje letnili 1915. Kakor znano je Rusija začetkom avgusta poklicala pod orožje letnik 1914. t. j. ilOO.OOO mož.
Dva francoska torpedna čolna se potopila. Francoska tor])edna čolna 333 in 347 sta na visokem morju trčila skupaj in se takoj potopila. ]\IoŠtvo obeh čolnov se je rešilo. Čolna ležita v globočini 300 m.
Boji med Rusi in Kurdi. Carigrad. Poročila, ki so došla dne 18. oktobra ponoči, pripovedujejo o bojih med Rusi in ICurdi v bližini tiiesta Tai-glievar. Rusi so biti poraženi in so zbežali. V mestu Urmia vlada strah.
Sanitetni psi. Nemško armadtio vodstvo je v sedanji vojni napravilo najboljše izkušnje s sanitetnitui psi, ki jih porabljajo za iskanje ranjencev na prostranih bojnih [loljih. Zato so takoj pričeli vežbati na-daljno število teh brihtnih živali.
Prekinjene diplomatične zveze med Rusijo in Turčijo. Berolinski listi poročajo iz ('arigrada, da je že veČina osobja ruskega poslaništva zapustila Carigrad. Po-morje je blokirano.
Boji med Angleži in egiptovskimi četami. Carigrad, 19. oktol)ra. Angleži so izkušali v Kairu razorožiti egiptovske Čete, ki so se tenui ujjrle, nakar se je razvil pravi boj. Na obeh straneh je padlo l.'»0 vojakov. Tudi v Aleksandriji so bili podobni boji. Zaenkrat so Angleži četam pustili orožje.
Nemci potopili angleški podmorski čoln. lieroîin, 19, oktobra, (Kor, urad.| Uradno se poroča: Ihie IH. t. m. popoldne je bil v severnomorskem zalivu uničen angleški podmorski čoln E 3.
Rosi dosedaj izgubili okoli 1000 topov. Nemški listi pišejo: Rusi so dosedaj izgubili že okoli 1000 topov, ijodisi, da so jili zaplenili Nemci, oziroma Avstrije,!, ali pa so neporabni. Rusi bi radi te izgube nadomestili z nakupom novih topov v nevti'alnih državah. To jim je pa sedaj nemogoče, ker so Dardanele zaprte in ne bi mogli nakujdjenih topov spraviti domov.
Demobilizacija Romunije. Ruski listi poročajo iz Bukarešta, da so pričeli odpuščati domov tnobilizii'ane roiininske rezervne častnike. Tudi poročila iz Kodanja naglašajo, da rumunska vlada demobilizira. To poročilo je zato velevažiio, ker se je toliko pisalo, da novi kralj ne bo ostal nevtralen. Najboljši odgovor je pač dala tiunuinija.
Essad paša predsednik Albanije. „Agence d'Athenes" jioroČa: Essad paša je imenovan za jjredsednika albanske vlade in za višjega poveljnika,
Needinost med srbskimi in ruskimi častniki, So!ija, Poveljnik v Siliiji se na-hajajočih ruskih čet princ Ai'zen Kai'agjor-gjcvič, je radi needinosti, ki se jc pojavila med ruskimi in si'bskimi častniki, zapustil Srbijo ter se podal na K'avkaz,
Zopet angleška križarka potopljena. Iz Valparaiso bi-zojavljajo, da je nemška ki'ižarica „Leipzig" potojiila luiko angleško križarico.
Protest Kitajske proii Japonski. Kitajska vlada je odposlala vsem svojim po-slaništvotn noto, ki protestira, ker se Japonci ne ozirajo v vojski z Nemci na ozemlje, ki ga je za vojskovanje določila Kitajska.
Rusija in Japonska. „Titues" poročajo iz Peterburga: .lap<niski vojaški ataše general Oba je izjavil po avdijeiici pri c.arju, da je car izjavil željo, naj sedanjemu ])rijateljskemu razmerju mi^d Rusijo in Jajionsko sledi ťormehio zvezno i'azmerje.
Kiaučau pred padcem? ..l^okalan-zeigt;r" prinaša po Rentei'jevem uradu uradno brzojavko iz Tokia: V si'cdo zjuti'aj je angleško-japonsko brodovje uničilo forte „litis" in „Kaiser" pred Kiaučauom. Angleške izgube so majhne.
Dogovor med Kitajsko in ameriškimi Združenimi državami. „liaseler Nachrich-ten" poročajo iz ruskega vira: Kitajska in Zdi'užene države sta sklenili dalekosežno vojaško in mornariško pogodbo pod pretvezo razsodišča. Dogovor določa, da se nmi ata obe državi oboi'oževati sporazumno.
Japonski topovi na ruskem bojišču.
Dunaj, 1(J. oktob. Razni vojni poi-očevalci poročajo, da Rusi v bojih na Ruskem Poljskem proti nemškim četam že v])orabljajo pod poveljstvom japonskih častnikov japonske težke topove Kruppovega izvora.
Najnovejša poročila.
Na severu. Na sevei'u se nadaljujejo že od 13. oktobi'a trdovi'atnt boji. Naši prodirajo in pridobivajo vedno nove ugodne postojanke. Ruska armada se brani med Medyko in Starim Samborom.
V Karpatih so naši zavzeli prelaz Jablonica, zadnji prehod, ki je bil še v rokah ruskih Čet. Xa ogrskih tleh tedaj ni nobenega sovražnika več.
Naše ])rodiranje v Bukovini je doseglo reko Veliki Seretli,
Položaj na jugu. Na grebenu G n č e v o se vrse vsled velike liližine tam sc naha-jočih bojnih črt skoro vsak dan boji, v katej-ih napadajo enkrat Srbi, enkrat naše Čete. Kakega jiosebnega pomena ti boji ninuijo. — Vsled povodnji Drine so se naše čete pri KurjaČici v redu iimaknite. Na Ronuinji Planini so dne 12. in 13. okt, naši v lirabrih bojih Iri do štiri srbske bataljone razbili in več vojakov in častnikov, ki so i)o gozdih blodili, vjeli.
Napad na Crveni vi'h so Srbi plačali z izgubo dveh pehotnih polkov, dveh baterij in več strojnih pušk.
Francosko-belgijsko bojišče. Med
Lille in Arrasotii se bije velika bitka. Nemci vjeli 200(t Angležev in zaplenili več strojnih pušk. Nemci utrjujejo zavzeto belgijsko obal. V Alzaciji so potisnili Nemci Francoze dalcČ nazaj. Odločitve še ni pričakovati.
Rumunski kralj gre po stari poti.
1-i.unuinski kralj je izjavil, da ne l)0 krenil s pota svojega jiredhodnika ; Rumunija ostane nevtralna.
Nemški poslanik zapustil Lizbono.
Budimpešta 20, oktobra, „Az Kst" poroča iz Rima: Brzojavka, oddana 15. t. m. v Tjondonu, javlja, da je nemški jioslanik s ])Oslaniškitu osobjem vred zapustil Lizbono in se iiodal v iladrid.
Ceno svinjsko meso za praznik Vseh svetnikov, kakor tudi to soboto, bo prodajala članotu iz tiiesta in okolice Gospodarska zadruga v liokodelskem domu.
Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ratijenih Dolenjcih.
Belokranjski - vesinik. -
Vinica. V nedeljo, dne 11, oktobra zvečer je z nožem težko ranil posestnik Ivan Kortnn iz Damlja Št. 14, fara \'inica, svojega lasttiega sina; rani! ga je na levi strani blizn srca. Vzrok tega žalostnega dejanja so bili vedut domači prepiri in družinsko sovraštvo. Oče se je drugi
dan sam javil orožnikom iii sedaj dela pokoro začasno v zajiovih v Či'iioinljii. Ravno v Damlju je dosti nasi)i'otiiikov 8. L. S.; sad brezvďskili časopisov se je kaj žalostno poka/al v tem Cimi.
Poročil so je gospod -lanko Komar, iajnik mestne hranilnice v Úrnomljti, z gdč. 1'avio Grozdek iz Ljubljane. Iskrene čestitke !
Padel je na severnem bojisCn Ciril Domicelj dne 8. se]) t ei libra, rojen v Zajioi'jn na Pivki, brat okrajnej^a glavarja v Črnomlju. N, v m. p.!
Naprava petijota ali domače pijače.
Za posle in delavce v vinogradili itd. si vinogradniki sinejo napraviti jietijot ali domačo pijačo. Gotovo je (o najbolj ])a-nietno izkoriščenje tropin. 1'ristno vino delavceiti in poslom dajati, zlasti pri sedanji draginji in pri malem donosu vinogradov v zadnjih letih, je potrata. Dol)]'o i)ri-pravljen petijot je v mnogem ozirii boljši kot vino. Delavca nc opijani, inu žejo ngasi in ga okrepči, kar je gotovo glavni n a m e n v s a k C p i j a č e.
Kdor je tedaj pameten in štedljiv gospodar, ta si za domačo pijačo najtravi, ako nima jabolčnika, petijot, pristno vino pa proda.
Dober petijot, ki ga bo vsak delavcc tudi rad pil, se iziiela na sledeči način:
Uebljane, odpecljane tropine zdravega (ne gnilega) grozdja, najbolje pa od vina, ki je najiravljeno po novem načinu, to je brez kipenja na tro))u, se le nekoliko malo stisnejo in se |>otem nanje v kad nalije vode. Čim manj vode se vzame, tem boljša bo pijača. Največ naj se vzame toliko, kolikor se je stočilo od dotičnih tropin mošta. Nato odtočimo nekaj vode od tropin in jo segrejemo ter z vrelo [ioparinio sladkor. Kdor hoče pripraviti dobro pijačo, nc sme preveč štedii,i s sladkorjem. Treba ga je vzeti 10 do lii kg na 100 litrov vode, najmanj ])a 8 kilogramov, zlasti Ce smo vzeli veliko tropin na malo vode.
Sladko vodo nalijemo, ko se ohladi, na tropine v kad in pustimo tatu 3 do 4 dni kipeti. Pri tem moramo gledati, da pride trop Cim manj mogoče z zrakom v dotiko. To dosežemo s kipenjeiu v kadi z dvojnim dnesom ali v po koneu po.stav-Ijenem sodu z vratcami. V odprti kadi moi'amo vsake 2 do 3 ure trop potlačiti nazaj v tekoCino, da se Jie segreje, kar povzroči slab okus ali pa eelo dkanje petijota. Nato se tekočina odtoiii, trop opj'cša in se ves petijot spravi v sod, kjer pod kipelno veho dokipi.
Kadar nieseea novemra ali decembra vino prvič pretakamo, da ga ločimo od dfož, vlijemo vse drože iz vina, ki smo ga bili napravili iz zdravega (ne iz gnilega) grozdja, v petijot in z njimi petijot dobro premešamo ter sod zopet zamašimo. Mešanje dvakrat do (rikrat ponovimo, potem pa pustimo drože poleči in v treh do štirih tednih pretočimo čist jietijot v nekoliko zažveplan sod, droži pa še porabimo lahko^za žganjekuho.
Će se nam zdi pijača preslabotna, dodenenio lahko pri tej priliki nekaj linega šjiirita. S]iomladi raztoeimo petijot v manjše sode, kajti ee teče eelo leto iz enega velikega soda, ]»ostaja vsled kana na površju čedalje bolj slaboten in bolj pustega okusa, ali pa se celo skisa.
N a p r a v o petij o t a omejuje vinski zakon. Treba je tedaj poznati vse obstoječx! predpise, da se iz<ignctiio kazni. Zakon in novejši predpisi (iz 1.1914) določajo sbjdeče: Petijot sme vsak samo iz lastni!) tropin za svojo domačo rabo izdelovati.
Izdelovati ga torej ne morejo ne-vinogradniki, jn'odajati ga jia nihče ne sme, tudi ne pod imenom petijot ali domača pijača.
Petijota sme vsak vinogradnik izdelati le toliko, da ga ne iiride več kot
dva litra na glavo in dan njegove družine, vštevši seveda tudi delavce, ki jih v enem letu zaposluje.
Tekom osmih dni, ko je pričel jietijot izdelovati, mora vinogradnik naznaniti pristojnemu obČinskemii uradu, koliko petijota je ali bo izdelal in koliko ljudi ima ž njim prelii'aniti.
Žlupanstvo mora o priglašenih juljavah voditi zaznamek in ]iredložiti ga tedensko pristojnemu c, kr. okrajnemu glavarstvu, ki pošlje prepis c. kr, kletarskemu nadzorniku.
V vinski kleti ali v hramu je pa treba sode, kjer se petijot hrani, označiti z razločnim napisom petijot, domaČa pijača ali jiodobno, in poleg tega je na vsakem sodu napraviti dobro razločen neizbrisljiv ležeč križ X.
Izdelovanje vinu podobnih, drugih pijač, n, pr. iz praškov itd., je po zakonu strogo prepovedano.	B. Skalický.
Gospodarske drobtine.
Gospodinjska šola v Šmihelu se letos ne bo pričela, ker se je delo gospodinjskih tečajev in šol sploli vstavilo vsled razmer, ki so nastale zaradi vojne.
Kmetijska šola na Grmu bo končala drugi tečaj letne šole koneom tega meseca. S pričetkom novembra se ima pričeti novo šolsko leto, ako se bo priglasilo zadostno število učencev.
Kmetijsko-nadaljevalnl tečaj na Grmu se bo tudi letos vi'Sil ob zimskih nedeljah, ako se bodo zavzeli stariši za to in bodo pošiljali svoje sinove redno v Šolo. Če pomislimo, kako potrebna je mladina v starosti od 15. leta naprej primerne stanovske izgoje, potem je dolžnost starišev, skrbeti za to, da se sinovi priilno udeležujejo nedeljskega pouka na Grmu.
Kmetijska podružnica novomeška je
imela predzadnji pondeljek sejo, pri kateri se je poudarjala zlasti potreba dobrega gnojenja kmetijskih zemljišč in potreba nadalnje uporabe umetnili gnojil. Sklenilo se je delati no to, da se v ozira vrednih slučajih oddajajo umetna gnojila saj deloma na upanje. Obrniti se je tozadevno vnovič na posojilnico in hranilnico v Kaiidiji. Kredit naj bi se dovoljeval posameznim gospodarjem le do polovice zneska in s lilačilom do 1. marca prihodnjega leta.
Kostna moka namesto Tomasove žlindre. Kot luidomestno gnojilo za Tomášovo žlindro se priporoča tako imenovana razklejena kostna moka, namreč kostna moka, katera se jti dobila s tem, da se je kostem odvzelo najiircj klej ali lim. Taka moka ima do 30 odstotkov 1'osforovc kisline v sebi, tedaj dosti veČ kakor Tomasova žlindra. Za to je t\uli dražja. V Ijjubljani stane 100 kg take moke 10 kron. Moka je bela in podobna klajnemu apnu. Za 1 ha travnika je treba 400 do 500 kg kostne moke in 150 kg kalijeve soli.
Tržna poročila»
živinska kupčija je bila na zadnjem Lukeževeui semnju v Novemmestu dosti dobra. Prignalo se je zelo veliko volov in se jih je tudi precej prodalo. Ogrski kupci so naložili 12 vagonov volov. Cena je bila ugodna in kakor vse kaže, se bo še dvignila. Na težo so se iirodajali lepi voli 110 i K kg.
Prašičja kupčija je bila na zadnjem semnju manj ugodna, lilaga je bilo tudi veliko. Vsak skuša pL'odati, pa ne najde dobrih kup(;ev. Mlada presata so šla kakor zadnjič po ceni v denai', nekaj boljša je liila cena pri nekoliko odraslih živalih. ]iej(ini prašiči so se prodajali po 1 K 04 h kg.
Žitna cena je neprestano visoka in še višja kakor zadnjič. Pšenica se je prodajala tudi po 40 K 100 kg, mernik po 10 K! To so neznosjie ceno. Vse kaže, da bo mogoče tem luetiranim cenam napraviti konec le z vpeljavo maksimalnih
con, kajti odprava carine ne bo nič pomagala. i-ai-ina na žito se je sicer od-lu-aviia ali uspelui ni nobenega. Po zgledu na Nemškem bo treba tudi pri nas ceno ui-aduo narekovati.
Vojni kruh se ima tudi pri nas vpeljati, da ne bo zmanjkalo vsakdanjega kruha. Voini kruli je znesen kruh in se napravlja iz pšenice, rSi, turŠčice in ajde. Dodeja se tudi kroiniiii'. Ta kruh se ima po mestih peči in se vrše v trgovskem ministrstvu že tozadevne razprave.
Za opremo cesarice Elizabete bolnice •
so Eiosodili naslednji zavodi oziroma društva: Šolu Grm: 14 konipl. postelj z modroci in bla/iimiiii itd. brez perila. t)krož. aodnija: 50 postet), 68 iiiodrocev, 68 blazin,kocev, 80 rjuh. Konvent šolskih sester Šniihel 10 fioatelj, 10 ^modroccv, 10 blazin, ao rjuh, 10 kocev. Čitřdnicii ."iO stolov, Sokoi 8 iidz, Panser G klopi.
Da^e so darovali za ranjence: Grm (šola) 1 sod vina, češpoi], povidl. UJm Anton 1 aod vina, kroin[iir, jabolka. Jak.še^ PVanc 1 sod vina. RakoŠe Franc ž^^anja. Dr. Žitck Jakobína nogavice, srajco, spodnje hlače, itd. Dr. Klliert sadje. Gerdešič 20 K, sadja. Bojane in vašřani Št. Peter krompir, iižol, zetio. Gf. Marghori sadje, sočivje. J. Krajec nas], tiskovine in ktyige. Kanuzijanci Pleterje vino. ťianinšek Jiikol) sadje. Dr. Sche^ula copate. Ijiavic copate. Madelsberfier češp^o, (tasopise. Ferlič Ivan krompir. Baronica llechbacli nogavice, copate, [icrilo, itd. Kavarna Sjilichal domino, lorraine karte, časopise. Oarzcrolli in Kos nogavico srajce, spodnje hlače, itd. Gorišek Jožef, župan Zatičina 14 vreč kromiiirja. Ogrič Fili|úna nogavice. 1'^rřek kruh, kadivo. Dr. Globeviiik krompir. Golia Cirila cigarete. Kol. kiipitelj, veliko perila. Opitz 14 srajc. Kavnikar vino. Dr. Stra.šek Marija 2 košari peciva, ri. Ijangcr 1 sod vina, cigarete. Pavčičcvo (dekle) sadje. Dr. Azliazlhtsi;h pecivo, cigarete. Ahčin Marija sadje. Dr. Sche-giila, dr. Slane cigarete. Luser Kornelija (i parov nogavic. Kobe Faiii malinovec, cigarete. Kazina veliko časopisov. MngoHčgrozdje. Ipavic, Vodnik copate. Skaberne Marija vino, kruh. Dr. Breznik Pavel srajce. C^kr. glavna trafika tobak, ci-garcte. Kanonik Žlogar veliko perila. Dr. StraSek JoHÎp cigarete, tobak. Sujijian Ljubljana 25 liutelk vina. Raje Terezija Nova gora občina Št. l^eter 1 jerbas grozdja. Stcrgar Ana Nova gora o!)č. Št. Peter 1 jorhas grozdja. Puns^eniar Ana Stravberk obf. Št. Peter IJerlias grozdju. Blažič Janez Stravberk obč. Št. Peter 1 koš grozdja. Kui)ljenik Jakob Nova gora obč. Št. Peter 1 jcrbaa grozdja. Mramor sadje. Trafika llosmann tobak, cigare in cigarete.
Slavno županstvo novomeško je ob priliki goda Nj. Veličanstva darovalo vsakemu vojaku pečenke in vina. Darovic Marija Ločna 1 jerbas grozdja in jabolk. Kos Marija Ločna I jerbas grozdja in jabolk, lladež Terezija Gorenja Toi.kavoda 1 košaro češ|>clj. Germ Karol Bajnof 1 sod vina. Samostan Zatičina 3 vreče krompirja.
Imena onih darovalcev in darovalk, ki obdarujejo ranjence aanif, niso znana. Sploh prosimo najnujneje naj se vsa darila tudi kadivo oddajajo v pisarni bolnišnico, kajti le na ta način je mogoče darila in kadivo enakomerno med ranjence razdeliti.
Podpisano načehiištvo se zahvaljuje naj-topleje vsem darovalcem, vse druge, katerih imena pomotoiiia niso navedena, prosimo, naj bi blagovolili oprostiti.
Podružnica Rdečega Križa v Novemmestu.
Rechbacli.
Oklic
zaradi udeležbe pri okrepčanju ranjenih in bolnih vojakov na železniški postaji v Rudolfovem.
Vsled višjih ukazov oi'ganizirati ima podružnica Rdečega Križa stalno službo na železniški postaji v Rudolfovem v to svrho, da se ranjenim in bolnim vojakom, ki se liodo vozili po železnici, podarijo dopuščena okrepčila. To službo naj prevzamejo iioglavitno gospe in nekaj go-spodičen iz Novega mesta in njega najbližji okolici. Stroške za nabavljena okrepčila zalagala bo podružnica Rdečega Križa.
Tiste gospe in gospodične, ki so pripravljene to službo prevzeti, oglasijo naj se v soboto, dne 24. oktobra ob 3. uri popoldan na okrajnem glavarstvu.
Podružnica Rdečega Križa,
Novomesto, 20. oktobra 1914,
Rechbach.
Izkaz daril za vojake v vojski,
ki so doâlagospejnemu krajevnemu odboru.
Johanna jil. Garzarolli 10 K, Anton pl. Poll, polkovnik v p. 10 K, tir. K. Slane 10 K, Jožef Košiček 10 kron, A. Lapajne 2 K, A. Mežnaršič 1 K. pl. Doliežal 2 K, nadporot-nik Lnzum 2 K, Pr. Vojska 6 K, Antonija Pirnauer 1 K, J. Morgel 10 K. Angela Vojska 10 K, Franja Zwitter 10 K, M. Strašek B K, Vodnik 10 K. Ahazhizh 5 K in četrt kilogr. čaja, Fr. AVitschi 4 K. Olilak 10 K, Opitz 10 K, Jarc 3 K, tiv. svetu, vdova Gerdešič 20 K, M. Kogina 7 K, Joa. Košir 5 metrov barbeiita, Breznik 4 K, Fr. Smola 10 K, dr. Elbert 10 K, Bergmann 10 Iv, Brata Kobe kakes in pecivo, M. Mazanec 5 K, Dell Adami 20 K, nadkomisar Poljak 5 K, Fr. Možina 5 K, nadkomisar Kosa 5 K, fin. svetu, soproga Lončar kakes, tirž. pravdn, dr. pl. Kočevar 4 K, Foršek 3 K, Afh Mici 4 K, gpdč. Ipawitz 7 parov zapestnic, g. Leopoldina Sahegula 3 kg kakes, g. Karolina Witschl 4 pare nogavic, 2 para dolgih nogavic, 1 par kojenic, vse iz ovčjo volne; redovne sestre v Šmihelu pri Novem mestu 75 parov zapestnic, 15 snežnih čepic, 6 parov dolgih nogavic, 2 para kolenic, 2 para nogavic, vse iz sive volne; Gospojui krajevni odbor 60 „Seeleiiwarmer", 60 pletenih „Bauch-wilrmer", 38 parov nogavic, 33 snežnih čepic, 38 dokolcnic; solsko vodstvo Toplice en zavoj pletenih gorkih stvarij, gozdni mojster pl. Zhuber en zavoj gorkih pletenih stvarij ; vi. svetnik baron Redibach 20 K, okr. komisar dr. Lininger 20 K, fin. svetnik Lonča/ 18 K, stavb, svetnik Hanuš 4 K, okr. nad/rdravnik dr. Vaupotič 3 K, okr. komisar dr. Gregorin 3 K, okr. višji živinozdravnik Skale 3 K, davčni oskrbnik Ipawitz 2 K, evidenčni oficijal Doviiik 2 K, okr. tajnik Šproc 1 K, davčni asistent Golia 1 K, pisarn, pomočnik Stihmuck 1 K; dobiček cvetličnega dneva dne 11. okt. 1018 K 23 h. Skupaj 1338 K 23 li.
Za Gospejtii krajevni odbor
Rechbach.
Loterijske številke.
Trst, 21. oktobra 87 23 48 59 77
se takoj sprejme v manufakturni trgovini ' j. Ogoreutz v Novem mestu. »5.2-2
Popolnoma varno naložen denar.
fieiHfLNICi le POSOJfltllCi
za Kiiiulijo in okolico, rcg. zmlr. / iiooin. zavezo = v lastiieiii domu v Kaudiji =
sprejema hranilne vloge od vaacega, če je njen nd ali ne, ter obrestuje po
;î
o
o

na leto brez odbitka rentnega davka, katerega aama iz svojega plačuje.