Poštnina plačana v gotovini, 3. V Ljubljani, dne 9. januarja 1923. Letnik V. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST pokrajinske uprave za Slovenijo. Yb e Ib in a,: 13. Zakon o prepovedi odsvajanja in obremenjanja veleposestev. 14. Zakon « ukinitvi dveh odločb ministra za agrarno reformo dobroveljskega značaja. 15. Zakon o ukinitvi dveh .naredb. ki se tičeta resorta ministrstva za notranje posle. 16. Naredba o teritorialni razdelitvi kraljevine na področja inšpekcij parnih kotlov in o njih sedežih. 17. Naredba o pobiranju in uporabljanju prispevkov za borze dela. 18. Pravilnik o poslovanju antituberkuloznih dispanzerjev. 19. Odločba o odkupovanju deviz po Narodni banki 20. Naredba o izdajanju deviz uvoznikom in izvoznikom. 21. Predpisi o službenih znakih osebja, zapriseženega za varstvo deželne kulture. Razglasi osrednje vlade. Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo. Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Zakoni in kraljevske nredbe. 13. Aleksandex? I., po milosti božji in narodni volji !% kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da f Je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine rbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXXVIII. redni seji, ki jo je imel une 28. decembra 1921. v Beogradu, da je uredbo ° Prepovedi odsvajanja in obremenjanja veleposestev z dne 21. junija 1919., «Službene Novine» s .82/19. . seznamka uredb ministrstva za agrarno reformo št, 4, «Službene Novine» št. ,195/21. — izpremeniti in da se glasi: skem, kolašinskem in peeskem sto hektarov za obdelovanje sposobnega zemljišča, ali tristo hektarov zemljišča sploh; v Hrvatski v ostalem delu županije zagrebške s tem. vpisom izpran enila last teh nepremičnin ali bi se te obremenile. Isto velja za vpise izpremembe lasti na podstavi prisojilnih listin, izdanih po dražbi (za izdane tapije, in v vsej županiji belovareko-križevski, nadalje! na podstavi pisma izvršilnega oblastva za imovine, v Bosni razen v kotarih, naštetih pod črko d), I prodane na javni dražbi). Prizadeta stranka- se sme zoper ta odlok, s katerim se njena zahteva odbija, pritožiti v 14 dneh od dne, ko .ji je bii odlok vročen, po istem oblastvu pri ministru za agrarno reformo. Zakon O prepovedi odsvajanja in obremenjanja veleposestev.** člen 1. v 88% ^ %r>Ot0% razlastitev veleposestev, izrečena «e Drenr.%^0' zakfna Za priPTavo agrarne reforme, « !JE$?Vl£r? poseslev’ki & S ne reformo. ^ u u-sum0tak° se prepoveduje obremenjanje teh zem-vniV t P°sestev a kakršnimikoli zemljiškoknjižnimi nravno ? ^ stvarnoPravne kakor tudi za obvezno- dolžnih jerftve' Izvzete s0 obremenitve spričo «oi/.nili davkov in drugih javnih davščin. Člen 2. aendUškr1®^08?^,-Se smatrai° P° tem zakonu J1&ka Posestva, ki presezajo: ^Stri’ Dalmaciji in Hercegovini pet-iiišči ai°V obdelovanje sposobnega zem-8adovn%1V’ ®eaožett> vrtov, melonskih nasadov, nikov -0'; 7u°§Tadov, maslinjakov in hmelj- b * Ät-srzemijiš0a 8pioh (°benem v Hrvatski" ' - Prekmt5tu “j Medjimurju, potem druSko-rešlci in Trt !Ufanip varaždinski, uk> hektarov za Petinsedemdeset ali dvesto hekto™v°IXh-SP°S<’bM!!a V Hrvatski v okraiih ,,v. samoborskem, duo-oselskom ° ,Kkcm’ stnbiškem, zelinskem županije°zagrebške ? ®vatoi,van6'ko' Zasreba. kakor tudi »«• äs»,™«5”! * Uradni list pod št, 608 iz leta 1919 Srbi Razg]ašena v «Službenih Novinah 'kraljevine ’ Hrvata i Slovenaca» št. 276, izdanih dne • decembra 1922. (Prilog XXXIX. —1922) c) v stoinpetdeset hektarov za obdelovanje sposobnega, zemljišča, ali štiristo hektarov zemljišča sploh; d) v Slavoniji v županiji požeški kakor tudi v Bosni v kotarih novskem, prijedorskem, banje-iuškem, bosensko grad iškem, derventskem, gra-daškem, brčkem in bijeli nskem dvesto hektarov za obdelovanje sposobnega zemljišča, ali št,iristo-inpetdeset hektarov zemljišča sploh; e) v Slavoniji v županijah virovitiški in sremski, potem v Banatu, Bački in Baranji kakor tudi v novih krajinah Srbije tristo hektarov za ob- Člen 5. Javne, kakor izvršilne tako tudi prostovoljne dražbe zemljišč, po tem zakonu postavljenih pod od svojilno in obremenilno prepoved, tudi ako so se izvršile spričo dolžnih davkov ali drugih javnih davščin, postanejo pravnoveljavne šele po odobritvi delovanje sposobnega zemljišča, ali petsto hekt-j mi™stra *a a&rara0 refonno- ^tojna sodišča (iz-nmv snlnh i vreilna oblastva) ne smejo izročiti zdrazenega zem- ljišča zdražitelju (kupcu), dokler se ne izda omenjena odobritev. Toda če minister za agrarno reformo, odnosno njegovi pooblaščeni organi niti v treli mesecih od dne, ko mu je dospelo poročilo sodišča (oblastva) o izvršeni dražbi, ne izda nobenega odloka, se smatra dražba za odobreno. arov zemljišča sploh. Za. isto veleposestvo se smatra omenjena skupna površina, najsi leži v raznih delih omenjenega področja, ako je lastnina ene fizične ali pravne osebe ali istih solastnikov; tudi neločeni zakonci se smatrajo za eno osebo. Ako leži veleposestvo v obsegu različnih oblasti, za katere se s tem členom ustanavlja različna mera veleposestva, je odločilna najvišja predpisana mera področja, v katerem leži vsaj trideset hektarov tega zemljišča sploh. Člen 3. Minister pravde in minister za agrarno reformo naročita sporazumno tam, kjer obstoje zemljiške knjige, pristojnim zemljiškoknjižnim uradom (ob-lastvom), in tam, kjer ni takih knjig, pristojnim sodiščem, naj na osnovi sestavljenih popisov veleposestev, omenjenih v členu 2. tega zakona, zazna-menujejo, s pozivom na ta zakon, v zemljiških (baštinskih) knjigah, odnosno na drug predpisan način, pri omenjenih posestvih odsvojilno in obre-menilno prepoved po členu 1. tega zakona. Na veleposestva državna, deželna, občinska, zemljiških zajednic, imovinskih občin in kompo-sesoratov ni v zemljiških knjigah vpisovati takih zaznamb. Oblastva, ki se jim izda omenjeno naročilo, morajo temu nemudoma ugoditi, o izvršeni zaznambi z odlokom obvestiti prizadete stranke ter istočasno tak odlok vročiti ministru za agrarno reformo. Zoper ta odlok se sme nezadovoljna stranka pritožiti po oblastvu, ki ga je izdalo, pri ministru za agrarno reformo v 14 dneh od dne, ko ji je bil odlok vročen. Člen 4. Ako se prosilec ne izkaže s posebnim dovolilom ministra za agrarno refonno, morajo zemljiškoknjižna, odnosno sodna oblastva, omenjena v prejšnjem členu, odbiti vse prošnje, ki se nanašajo na veleposestva, s tem zakonom postavljena pod odsvojilno in obremenilno prepoved, ako se z njimi zahteva na podstavi pravnih poslov med živimi kakršenkoli zemljiški vpis (vknjižba, predznamba, zaznamba, razdružitev skupne lasti itd.) bodisi stvamopravne ali obveznopravne pravice, če bi se člen 6. Na prošnjo lastnika veleposestva ali hipotekarnega upnika sme minister za agrarno reformo dovoliti, da se izvestna površina veleposestva, postavljenega pod prepoved, toda največ do mere, označene v členu 2. tega zakona, izloči iz odsvojilne ali obremenilne prepovedi. Tako izločena površina se vračuni lastniku v oni maksimum veleposestva, ki mu ga pusti država na prosto razpolago, ko je prevzela razlaščeno imovino. Člen 7. Dovolilo odsvojitve ali obremenitve, omenjeno v členu 6. tega zakona, sme izdati minister za agrarno reformo: a) ako to zahteva gospodarska stiska veleposestnikova ali njegovih upnikov; b) ako je to neizogibno potrebno za redno gospodarstvo, zlasti za vzdrževanje ali ustanavljanje izvestnih naprednih poljedelskih ali industrijskih naprav; c) ako je to koristno z gospodarskega stališča do-tičnega okraja z ozirom na komasacijo zemljišč; č) ako to zahteva obči ali socialni interes (potreba ustanovitve znanstvenih zavodov, humanitarnih institucij i. dr.). Vendar ni tudi v teh primerih podeliti takega dovolila, ako bi ee s tem oškodovala pravilna izvedba agrarne reformo. Člen 8. Odsvojilne in obremenilne prepovedi veleposestev po tem /akonu, ki so že izdane v posameznih pokrajinah države, se potrjujejo, ako se skladajo s tem zakonom. člen 9. Vpisi o odsvojilni in obremenilni prepovedi veleposestev v zemljiških knjigah in pri sodiščih po tem zakonu, potem izbris takih zaznamb kakor tudi vloge, s katerimi se to zahteva, se opraščajc plačila ’ vsake takse (kolkovine) in pristojbine. Za vse ostale posle o predmetih tega zakona se | plačujejo predpisane takse in pristojbine (kolkovine, | prenosnine in pravne pristojbine). 15. Mi JLles&csss.iactet? 1., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, Člen 10. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah». Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V B e o g r a d u , dne 20. maja 1922. Aleksander s. r. j proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v III. redni seji, ki jo je imel dne 2. novembra 1921., in v XXXVIII. redni seji, ki jo je imel dne 28. decembra 1921. v Beogradu: Zakon o ukinitvi dveh naredh, ki se tičeta resorta ministrstva za notranje posle. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 14. Mi ölen 1. Ukinjata se in prestaneta veljati: 1. ) naredba deželne vlade za Slovenijo z dne 11. aprila 1921., Ur. 1. št. 126, glede policijskega kaznovanja državi nevarnih demonstrativnih dejanj, v seznamku uredb ministrstva za notranje posle št. 79, «Službene Novine» št. 195/21., in 2. ) naredba pokrajinske vlade za Dalmacijo z dne 19. marca 1920., št. 1153, s katero se prepoveduje prihajanje inozemcev zaradi težkih prehranjevalnih in stanovanskih razmer, v seznamku uredb ministrstva za notranje posle št. 55, «Službene Novine» št. 195/21. Člen 2. .ELlefeszandicir* X., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah». V B e o g r a d u, dne 12. avgusta 1922. proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXXV11I. redni seji, M jo je imel dne 28. decembra 1921. v Beogradu: Zakon o ukinitvi dveh odločb ministra za j agrarno reformo dobrovoljskega zna»; «f . čaja. Aleksander s. r. i Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Pod to inspekcijo spadajo: mesto Zagreb, županija liško-krbavska; županija modruško-reška; občine Duga l esa, Netretie, Ribnik, Lasinska, županija zagrebška, Vrgin most, Glina. Dvor, Kostajnica, Petrinje, mesto Petrinje, mesto Karlovac, županija varaždinska in mesto Varaždin, kotara Čazma in Križevci, županija bel o vans k o- k liž e vška in mesto Križevac. Tretja inspekcija parnih kotlov v Ošjeku. Pod to inspekcijo spada oblast osješka, ki jo sestavljajo: županija virovi tiska z mestom Osjekom; županija belovarsko-križevška, razen kotarov Čazme in Križevcev. četrta inspekcija parnih kotlov za Srem s sedežem v Beogradu. Pod to inspekcijo spada sremska oblast z mestom Zemunom. Peta inšpekcija parnih kotlov v Subotici. To oblast sestavljajo Baranja, županija Bačka z mesti: Novim Sadom, Somborom in Subotico. Šesta inspekcija parnih kotlov v Velikem Bečke-reku. Pod to inspekcijo spadajo srezi: Senta, Stari Bečej, Žabalj. Titel, Pančevo, Kovačiča, Veliki Bečkerek z mesti: Turskim Beče jem, Čenejem, Žom-boljo, Veliko Kikindo, Tursko Kanižo. Sedma inspekcija parnih kotlov v Beogradu. Pod to inspekcijo spadajo od Banata srezi: kovinski, belocrkvenski, vršaški. alibunarski, zičifal-vanski in itebejski z mestoma Vršcem in Belo crkvo; nadalje mesto Beograd in okrogi: smederevski, va-Ijevski, kragujevški. rudniški, moravski, požarev-ški, užiški, bjelopoljski, plevi Janški, raški, zvečan-ski, čačanski, knjaževski, niški, piroteki, vranjski, kumanovski, kosovski, to pl iški. prizrenski, skopski, tetovski, bregalniški, bitoljski, oMdisdri, tikveški, barski, cetinjski, nikšiški, podgoriški, andrijeviški, kolašinski, beranslđ, metohijski e kotarom boko-kötorskim. Osma inspekcija parnih kotlov v Banjaluki: Pod to inspekcijo spadajo oblasti: banjeluška, bihaška in tuzlanska. Deveta, inspekcija parnih kotlov v Sarajevu. Pod to inšpekcijo spadajo oblasti: sarajevska, travniška, mostarska, splitska in dubrovniška. Člen 2. Sedanja nadzomištva parnih kotlov v Splitu, Tuzli in Novem Sadu se ukinjajo. Ukinjata se: 1. ) odločba ministra za agrarno reformo z dne 27. septembra 1920., št. 13.379, o dajanju zemljišč v začasni zakup orožnikom-prostovoljcem, seznamka uredb ministrstva za agrarno reformo št. 32, «Službene Novine» št. 195/21.; 2. ) odločba ministra za agrarno reformo z dne 23. oktobra 1920.. št. 18.101, o oddajanju zemljišč dobrovoljcem nepoljedelcem, seznamka uredb ministrstva za agrarno reformo št. 33. «Službene Novine» št. 195/21. Člen 2. Oni dobrovoljci, ki se jim je po odločbah, omenjenih v členu 1., dodelila zemlja in ki so stopili v posest podeljene zemlje, obdrže zemljo za čas, za katerega so jo dobili. člen 3. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah». Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa. naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 20. maja 1922. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar- državnega pečata minister pravde: . dr. L. Markovič s. r. Namestnik predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle, minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: M. N. Trifkovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) * Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 278, izdanih dne 12ega decembra 1922. (Prilog XL. — 1922.) Uredbe osrednje vlade. 13« Naredba o teritorialni razdelitvi kraljevine na področja inšpekcij parnih kotlov in o njih sedežih.** Člen 1. Iz vaja je naredbo št. 202 z dne 23. januarja 1922.. s katero je prešla služba nadzorstva in preizkušanja parnih kotlov v pristojnost ministrstva za socialno politiko, se odrejajo nastopni sedeži inšpekcijam parnih kotlov v kraljevini in njim pripadajoče teritorialno območji (po novi osnovi, politične razdelitve na oblasti): Prva inspekcija parnih kotlov v Ljubljani z ob-lastma: ljubljansko in mariborsko. Pod to inspekcijo spadajo: mesto Ljubljana; politični okraji: Črnomelj, Kamnik razen občin Motnika, Trojan in Špitaliča; Kočevje: Kranj s koroško občino Jezerskim; Krško; Litija; Ljubljana okolica; Novo mesto; Radovljica; sodna okraja Brežice in Sevnica; občini Veliki Kamen in Mrčna sela sodnega okraja kozjanskega; sodni okraj Laško, razen občine Sv. Ruperta; in Kastav; mesta Celje, Maribor in Ptuj; politični okraji: Ljutomer; Maribor; Prevalje; Ptuj; Slovenjgradec; sodni okraj Kozje, razen občin Velikega kamena in Mičnih sel; sodni okraji: Celje; Vransko; Gornji grad; Šmarje; iz sodnega okraja laškega občina Sv. Rupert; iz političnega okraja kamniškega občine Motnik, Trojane in Špitalič; Prekmurje in Medjimurje. Draga inspekcija parnih kotlov v Zagrebu z ob-lastma: zagrebško in primorsko-krajiško. * Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 288, izdanih dne 23ega decembra 1922. (Prilog LI. — 1922.) ** Razglašena v «Službenih Novinah. kraljevine Suha, Hrvata i Slovenaca» št. 284. izdanih dne 18ega decembra 1922. Člen 3. S to naredbo se razveljavljajo vse dosedanje naredbe in vsi dosedanji predpisi glede razdelitve kraljevine na oblasti nadzomištev parnih kotlov. Člen 4. Ta naredba stoik v veljavo, ko jo minister za socialno politiko podpiše, in sicer 10. dan po razglasitvi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 25. oktobra 1922.; Minister za socialno politiko: dr. Žerjav s. r. 17. Naredba o pobiranju in uporabljanju prispevkov za borze dela.* Na- podstavi pooblastila po členu 110. finančnega zakona za leto 1922./1923. («Službene Novine» št. 167A z dne 31. julija 1922.) odrejam: Točka 1. Tedenski prispevek za borze dela znaša 1-8 % enodnevne zavarovane mezde po § 21. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922.. odnosno 5 % do 36 % odstotnega prispevka za zavarovanje zoper bolezen. Točka 2. Za vplačevanje tega prispevka veljajo predpisi poglavja Vlil. zakona o zavarovanju delavcev glede dolžnosti, plačevati prispevke za zavarovanje. z dostavkom, da odpada polovica zneska na nameščence; prispevki se pobirajo obenem s prispevki za zavarovanje. Točka 3. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu naj prične dne 1. januarja 1923. po svojih krajevnih organih pobirati prispevke za borze dela, določene v prednjih točkah. Točka 4. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu sme za stroške pri manipulaciji in pobiranju. nadalje kot provizijo do nadaljnje odredbe odtežati 7 % pobranega prispevka za bora dela, in sicer 6% za svoj račun. % % pa za uporabo : o točki 9. te naredbe. ’i'Oöka 5. Iz */* letnih čistih dohodkov iz prispevkov za borze dela se sklada posebna pribrana za zavarovanje nezaposlenega delavstva ob prido-intni krizi. Načm, kako se uporabljaj ta vsota, predpise minister za socialno politiko s posebnim pravilnikom za podpiranje delavcev ob pridobitni krizi. Točka 6. Iz ostalih */5 tega prispevka naj se ustanovi poseben sklad za borze dela, o katerega uporabljanju odloča minister za socialno politiko. Točka 7. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu mora v treh mesecih po koncu vsakega poluletja predložiti ministru za socialno politiko točno poročilo o celokupni vsoti prispevkov, predpisani in pobrani v minulem poluletju za borze dela, ter 37*2 % teh vsot vlagati kot pribrano po točki 5., üo-8 % pa kot sklad za borze dela po točki 6. pri državni hipotekarni banki v Beogradu, pridrževaje " % pobranega prispevka po točki 4. Točita 8. Izplačila iz prihrane in sklada pod 5. iu 0. izvršujejo po naredbi ministra za socialno po ^itiko organi ministrstva za socialno politiko ali po denarnih zavodih ali po osrednjem uradu za zavarovanje delavcev' in njegovih krajevnih organih, ki «o zavezani, izvrševati ta izplačila brez posebne odškodnine. Točka 9. Iz stroškov, odtegnjenih za stroške manipulacije in pobiranja v breme osrednjega urada za zavarovanje delavcev, se priznava za nadzorstvo nad upravo imovine borz dela uradnikom ministrstva za socialno politiko, poverjenim s tem nadzorstvom, posebna letna nagrada, katere celokupni znesek ne sme presezati % pobranega prispevka. Nagrado odreja minister za. socialno politiko, izplačuje pa jo osrednji urad za zavarovanje delavcev iz kvot, pridržanih v ta namen po točkah 4. in 7. 4. ) posreduje pri socialnih in dobrodelnih napra- j vah, odnosno socialni pomoči, za izboljšavo pre- j hrane in stanovanja; materialna pomoč se ne sme j dajati v denarju; I 5. ) obrača posebno pozornost na zaščito in var-: stvo dojenčkov in male dece v tuberkuloznih rod- j binah; i G.) jemlje ono, ki so ozdraveli in okrevali, iznova v svoje okrilje ter skrbi, da dobe posel in eventualno izpremene dotedanjo profesijo; 7.) skrbi po izvršeni osamitvi, selitvi ali nasto-pivši smrti, da se pravilno razkuži stanovanje in vse j ono, kar je rabil bolnik. Člen 6. Dispanzerju načeluje šef zdravnik, ki mora imeti za to kvalifikacijo, predpisano po zakonu za zdravnike specialiste. Vodi vse strokovno in pomožno osebje ter je odgovoren za vse notranje in zunanje poslovanje dispanzerja, za katerega mora predpisati poseben poslovnik in hišni red. Njegove dolžnosti so te-le: a) vodi posle dispanzerja in nadzira poslovanje podrejenega osebja zlasti izvun dispanzerja v bolnikovi liiši in rodbini; b) je v stalni zvezi z ostalimi higienskimi napravami in humanitarnimi družbami, da se čim bolj razvija poslovanje in poslovni obseg dispanzerja; c) pošilja pristojnemu sanitetnemu oblastvu redoma vsak mesec, in sicer najkesneje do 10. dne, poročilo o poslovanju po obrazcu, ki ga predpiše ministrstvo za narodno zdravje; č) sestavlja proračun dispanzerja ter skrbi za njegovo pravilno izvrševanje. Člen 7. Minister za socialno politiko: dr. Žerjav s. r. ts« o a podsta vi zakona o ustroju ministrstva za narodno zdravje in zakona o ustanavljanju posebnih sanitetnih naprav za preiskovanje in pobijanje nalezljivih bolezni z dne 25. novembra 1921. predpisujem ta-le Pravilnik o poslovanju antituberkuloznih dispanzerjev.* Člen 1. Antituberkulozni dispanzerji so javne zdravstveni naprave, ustanovljene za organiziranje in vodstvo sistematičnega boja zoper tuberkulozo. Dolžnost tel naprav je, z vsemi sredstvi moderne propagande ta_ivo v javnosti kakor tudi v dispanzerjih samih po uoevati in obveščati prebivalstvo, kolikega indivi analnega in socialnega pomena jo tuberkuloza kake te prenaša in razširja. ’ Člen 2. Antituberkulozni dispanzerji poslujejo v odrejenih "krajih s točno označenim okolišem dela in pristojnosti ter opravljajo zdravniške in druge storitve brezplačno. Člen 3. Poleg šefa posluje v dispanzerju potrebno število sekundarnih zdravnikov, sester (posetnic) s posebno šolsko izobrazbo in pomožnega osebja; to število odreja minister za narodno zdravje. Člen 8. Strokovne osebe postavlja in odpušča minister za narodno zdravje; pomožno osebje pa se postavlja po členu 4. zakona o ustroju oblastnih sanitetnih naprav. Člen 9. Šefa zdravnika zastopa službeno v dispanzerju in izvun njega najstarejši sekundarni zdravnik. Njegove dolžnosti so te-le: 1. ) pregleduje bolnike m njih rodbine ter daje navodila o zdravljenju, pošiljanju v bolnico, zdravilišče ali okrevališče; 2. ) ukrepa vse, česar' je treba, da se bolnik in njegova rodbina hitro in dostojno preskrbi v socialnem oziru; 3. ) vodi evidenco in kataster tuberkuloznih bolnikov v svojem področju, zlasti pa onih, ki so odpuščeni iz bolnic in drugih zavodov; 4. ) svetuje in daje varovancem dispanzerja navodila o izpremembi poklica, odnosno pridobitvi ustreznega posla. Člen 10. Ti dispanzerji so v strokovnem oziru samostalni, v administrativnem pa so podrejeni ministrstvu za na;;(K ao zdravje, odnosno zdravstvenim odsekom in oblastnim sanitetnim napravam. člen 4. aloga antituberkuloznih dispanzerjev je, pre-pre erati razširjanje tuberkuloze in zdraviti tuberkulozne bolnike. člen 5. hr.imi ta1llaiuen’ staIno uvaževaje, da je tuberkulozni ooituk glavni vir nove infekcije, dispanzer: vorlih ^?ioduie bolnike, jih osamljuje v posebnih zanosi el in 1 fV r?.^bini sumi, zlasti z ozirom na skupno lostejo, ter jih vzgaja v higienskem oziru; nreHefteÄ boln.^om ter Th ambulatorno zdravi, f • c ne njih rodbin glede zdravja obvešča bolnike m njih domačine, o pomenu te bolezni nje prenašanju in nevarnosti; 3.) preskrbuje bolnike in rodbine z vsemi potreb-nmu pomocki za vzdrževanje čistote njih telesa stanovanja in obleke; Sestre so stalna in. krepka vez med dispanzerjem in njegovimi varovanci. Njih dolžnosti so te-le: Sestre 1. ) pomagajo zdravnikom v dispanzerju; 2. ) posečajo čim. pogosteje bolnike v njih hišah in rodbinah, da ugotavljajo zdravstvene In socialnoekonomske razmere; 3. ) nadzirajo izvrševanje zdravniških predpisov, dajoč potrebna navodila o zdravljenju, primerni uporabi prejete pomoči in občem higienskem življenju, opozarjaje zlasti na to, kako škodljivo vpliva alkohol na potek bolezni; 4. ) vodijo beležnik o svojih opazbah ter predlagajo ukrepe za odpravljanje najnujnejših nedostat-kov v vsakem posameznem primeru; 5. ) prihajajo v hišo kot prijateljice ter gledajo, da si čim prej pridobe zaupanje domačinov. Člen 11. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 2. novembra 1922.; H br. 38.751. Minister za narodno zdravje: Omerovič s. r. 20. Odločba o odkupovanju deviz po Narodni banki.* V zvezi z odločbo I br. 2022 z dne 18. februarja t. 1.,** po kateri se odkupuje ena tretjina devize na podstavi člena 19. pravilnika po srednjem borznem kurzu dotične devize z onega dne, ko se ena tretjina ponudi Narodni banki in ko ee dve tretjini prodasta na borzi, odrejam: Ob izračunavanju srednjega kurza je jemati v račun količino in kurze vseh izvršenih sklepov v dotični devizi tega dne. Ako je srednji kurz ponujene devize nad pariteto proti dolarju ali švicarskemu franku ali francoskemu franku, je Narodna banka upravičena, izvršiti odkup po pariteti, vzemši za osnovo eno izmed teli treh denarnih vrst. Ta srednji kurz je obvezen samo za Narodno banko ob odkupu ene tretjine deviz, dobljenih od izvoza. Narodna banka sme na račun ministrstva za finance odkupiti tudi eno tretjino deviz po terminskem poslu, uvaževaje jvotrebo in interese ministrstva za finance. "V Beogradu, dne 24. decembra 1922.; I br. 34.076. Minister za finance: dr. M. M, Stojađinović s. r. 21* Naredba o izdajanju deviz uvoznikom in izvoznikom.*** Na podstavi odločbe ministrskega * sveta 1 br. 33.440 z dne 23. decembra 1922. je izdal gospod minister za finance nastopno naredbo: 1. ) Dne 1. januarja 1923. se ukinejo vsi odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah. 2. ) Banke, pooblaščene za poslovanje z devizami in valutami, naj izdajajo od dne 1. januarja 1923. devize in ostala plačilna sredstva uvoznikom za njih potrebe, ko dobe od njih obvezo po obrazcu po členu 11. pravilnika z dne 25. septembra 1921., da izpričajo njih uporabo z uvoznimi deklaracijami in fakturami najkesneje v šestih mesecih. Ob nakupu deviz morajo uvozniki predložiti pooblaščeni banki v vpogled potrdilo o protokolirani firmi in potrdilo 0 plačanem davku. Številke teh potrdil vpisujejo pooblaščene banke v svoj kontrolnik za uvoznike. Pooblaščene banke morajo kontrolirati izpolnjevanje teh obvez, generalni inspektorat pa jih nadzira, ali opravljajo pravilno to kontrolo. Zato morajo banke kot prodajalci in uvozniki kot kupci inozemskih plačilnih sredstev voditi poseben kontrolnik (po obrazcu), v katerega vpisujejo po kronološkem redu vse prodaje (pri banki), odnosno vse nakupe (pri uvoznikih). 3. ) Devize in valute, ki se prodado na podstavi legitimacij in pooblastil, izdanih po generalnem inspektoratu, kakor tudi na podstavi pravilnih potnih listov, se ne vpisujejo v ta kontrolnik, nego postopati je kakor do sedaj po predpisih členov 4. in 8. pravilnika. Od dne 1. januarja 1923. morajo voditi pooblaščeni denarni zavodi poseben kontrolnik za izvoznike (po natisnjenem obrazcu), v katerega vpisujejo vsa izdana potrdila o zavarovanju valute, in vodijo evidenco za izpričevanje prejetih obvez v treh mesecih od dne, ko blago prestopi mejo. Izstopne carinarnice morajo vsako potrdilo o zavarovanju valute, po katerem se izvrši izvoz blaga, takoj poslati banki, ki ga je izdala. Izvozniki morajo istotako zase voditi podobne kontrolnike (po predpisanem obrazcu) o izvoženem blagu, ki jih dajo o vsakem času kontrolnim organom generalnega inšpektorata na razpolago zaradi pregleda. Ti kontrolniki morajo biti numerirani, sešiti in potrjeni po pristojnih trgovskih zbornicah; vodijo pa se po obrazcih, ki so natisnjeni kot dodatek k tej odločbi. 1 * Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 294, izdanih dne 30ega decembra 1922. ** Uradni list pod št. 59 iz leta 1922. *** Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 292, izdanih dne 28ega decembra 1922. Če uvoznik ali izvoznik ne izpolni svoje obveze v odrejenem roku, mora pooblaščeni zavod vsak tak primer takoj priobčiti generalnemu insipektoratu, da se uporabi kazen za neizpolnjene obveze. S pooblaščenim zavodom, ki ne bi vodil stroge kontrole o roku za izpričevanje obvez bodisi uvoznikov, bodisi izvoznikov, in dovoli, da se izprieba ne izvrši v odrejenem roku ter o tem ne poroča generalnemu inšpektoratu, se postopa po pravilniku, v ponovnem primeru pa se mu odvzame pravica do trgovine z devizami in valutami. Pooblaščeni denarni zavodi morajo paziti ob izdajanju potrdil o zavarovanju valute na to, da cene. prijavljene po izvoznikih, ustrezajo tržnim cenam in da- vselej, kadar ni tako, odklonijo izdajo potrdila, ime dotičnega izvoznika pa naznanijo generalnemu inšpektoratu. Generalni inšpektorat naj izvršuje to naredbo. Vse ostale odredbe pravilnika in pozneje izdanih naredb veljajo, kolikor se ne izpreminjajo s to odločbo, še nadalje. Iz pisarne generalnega inšpektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 25. decembra 1922.: I br. 33.442. 3 Din Obrazec po členu 11. Za uvoznike. Obveza. 3 Din Obrazec po člena 1§. Za izvoznike. Obveza. S tem se po členu 11. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami in odločbi ministrskega sveta 1 bi-. 33.440 z dne 23. decembra 1922. zavezujem .... da uporabim ... vrednost deviz« v znesku...............................in z besedami: izključno za nakup blaga, in sicer: S tem se zavezujem... po členu 16. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami, da uvozim ... vrednost v inozemski devizi............., z besedami: ki jo dobim.... kot ekvivalent za izvoženih: . pri firmi....................v....................; to blago uvozim... v šestih mesecih v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter ga izpričam... z rednimi listinami pri pooblaščenem denarnem zavodu ..........................v................ če blaga v odrejenem roku ne uvozim ... ali če plačam... s kupljeno devizo drugo blago, se zavezujem ..., da plačam ... državi 25 % vrednosti gorenje devize kot kazen; istotako naj me ... zadenejo v,se posledice člena 27. pravilnika in kazenskega zakona. V...................dne................... 1923. v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in da jo izročim ... pooblaščenemu denarnemu zavodu, da postopa po predpisih pravilnika, nadalje da jo v treh mesecih po izvršenem izvozu tudi izpričam ... s pravilnimi listinami pri [K>oblaščenem denarnem zavodu....................v............. Če se izvoz ne izvrši naenkrat, bodi prodaja, deviz sorazmerna z izvršenim izvozom. Obenem prevzemam ... za to obvezo vsako moralno, materialno in kazensko odgovornost; istotako naj me... zadenejo vse posledice člena 27. omenjenega pravilnika. V ........ dne................... 1923. Kontrolnik za «voznike. Obrazec za pooblaščene banke. Prodane devize. Zaporedna številka ]j D 1 'C atu m Uvoz- nikovo . in?e i Kraj in njega 1 pri-, imek : i ! 1 s i ! j Za 1 Iz , : kakšno j katere Zne/ek blago države prodane ^ jn ^ in devize i!atere katerega j firme | kraja Številka in datum Potrdilo o plačanem davku !| Pripomba | mesec -2 joj potrdila o proto-kolaciji firme Davčni od- delek Številka in datum 1 ; i . j Kontrolnik za izvoznike. Izpričano. Datum . . i . i j dan I mesec ime firme, od katere je blago j Kraj kupljeno 5 . -■ ! Številka ,^ozne. ; Znesek deklaracije ; {akture in datum , / ocarinitve i 1 Pripomba i i .j j j i ! j • ' ! ■ I IMI Obrazec za pooblaščene banke. Zavarovanje valute. ; j rt i= > vedno založeni z zadostnimi količinami kolkov tužbeni znak. se določa. j>o naredbi ministr- j tam, kjer ni pooblaščenih malih prodajalcev taksnih St' ftt^^ke z dne 18. novembra 1922., j vrednotnic, pa morajo pooblaščeni mali prodajalci1 ' ' 1 • nov službeni znak, ki ga je nositi vidno | tobaka opravljati tudi prodajo taksnih vrednotnic. na levi strani prsi. Znak je ščitek iz medi, 8 cm visok in 6 cm širok izb0Öen !n ^lgastoobei ’ šii'ok na v KA. e državni grb, ob strani je 1 cm na de , PLS; 111 TCe,'.na levi v cirilici «Jar-na straža», ‘Mb pa \ latinici «Javna straža»; grb in napis na zunanjo stran izbočena. 1923.5 Predpisi stopijo v veljavo dne 1. januarja « ^Umd tu za trgovino in industrijo odn. z.a finance ministra za pošto in brzojav sametra1"' p'?S,potrdilo pristojnega oblastva. b) Biti mora, zdrav in za vojaško službo sposoben — konstatacija zdravniške komisije ob sprejemu. c) Opraviti je moral zrelostni izpit, — dokaz izpričevalo. č) Biti mora dobrega vedenja — dokaz šolsko potrdilo. d) Ako ni polnoleten, mora dokazati z roditeljskim ali varuškim dovolilom. potrjenim po oblastmi, da so ferne sprejeti za štipendista ministrstva vojne in mornarnice. e) Biti ne sme starejši nego 23 let — dokaz krstni j list. f) Zavezati se mora pismeno, da bo po končani šoli j in odsluženem obveznem roku pri vojski odslužil kot sodni častnik najmanj dvakrat toliko časa, kolikor ga je prebil kot štipendist na šolanju. g) Predložiti mora roditeljsko ali varuško pismeno obvezo, potrjeno po oblasten, tla se povrne držam ves denar, potrošen za njegovo vzdrževanje, če bi opustil šolo ali če bi zaradi neuspeha, slabega vedenja ali po drugi svoji krivdi prestal biti državni štipendist, ali če bi po dovršenem šolanju in odslužitvi obveznega roka pri vojski iz kakršnegakoli vzroka ne hotel vstopiti v državno službo kot sodni častnik. Polnoletni kandidat poda to obvezo osebno sam. h) Zavezati se mora pismeno, da pristaja ua vse pog’oje in obveze, ki jih predpisujejo pravila o izbiranju, sprejemanju, dolžnostih in prejemkih vo-jaškodržavnili štipendistov za Studiranje pravnih naukov na naših domačih univerzah, izdana po gospodu ministru za vojno in mornarnico pod Pov. S br. 6312 z dne 10. novembra 1920. Obvezi, označeni pod f) in h) tega natečaja, istotako obvezo pod g), če je kandidat polnoleten, morajo podati konkurenti v svojih prijavah. Prijave kandidatov z listinami o zgoraj navede-tdh pogojev morajo dospeti k sodnemu oddelku ministrstva za vojno in mornarnico najkesneje do dne 1. februarja 192 3. — glavno jtoslopje ministrstva za vojno in mornarnico, drugo nadstropje. Vsi prijavljeni kandidati se morajo javiti osebno načelniku sodnega oddelka ministrstva za vojno in mornarnico dne 5. februarja 1923. ob osmih, da se zdravniško pregledajo in da se jim priobči odločba o sprejemu za- štipendista. Izbrani štipendisti dobivajo, dokler se ne ustanovi zanje internat, od dne končnega sprejema za štipendiste te-le prejemke: a) 200 Din mesečno kot štipendijo; b) . 300 Din kot draginjsko doklado, dokler se ta doklada ne ukine; c) 800 Din za obleko v dotičnem letu; in e) odškodnino za nabavo učnih knjig in izpitne takse po računih, ki sta jih overila jxristojno šolsko oblastvo h: načelnik sodnega oddelka ministrstva za vojno in mornarnico. Iz pisarne sodnega oddelka ministrstva za vojno in mornarnico v Beogradu, dne 16. decembra 1922.; S br. 8379. Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo. Št. 3955. Razglas. Ker se slinavka hi parkljevka v občinah srninega okraja ljubljanskega in v mestu Ljubljani kakor tudi v drugih okrajih tukajšnje pokrajinske uprave vedno bolj širi in ker preti nevarnost, da se ta zelo nalezljiva živalska- kužna bolezen ne zanese še v druge, do sedaj nezakužene okraje, kar bi končno zahtevalo, da se ustavi vsak promet e parki jato živino, zaukazuje pokrajinska uprava na podstavi §§ 2.. 10.. 11., 23., 24., 31. in 32. zakona o živalskih kugah z dne 6. avgusta 1909.. drž. zak. št. 177, in izvršilne naredbe k temu zakonu z dne 15. oktobra 1909., drž. zak. št. 178, nadalje na podstavi § 1. zakona z dne 19. julija 1879., drž. zak. št. 108, in ministrskih naredb z dne 7. avgusta 1879., drž. zak. št, 109, in z dne 21. februarja 1906., drž. zak. št. 30. dokler se ne odredi drugače, te-le odredbe: Za zakužena okoliša se proglašajo: a) vse občine sodnega okraja ljubljanskega in b) območje mesta Ljubljane. V obeli označenih okoliših je zategadelj prepovedan promet s parkljato živino, t. j. z govedo, ovcami, kozami in prašiči iz teh okolišev in vanje. Prevoz žive parkljate živine skozi zakužena okoliša, kolikor je to na podstavi veljavnih zakonitih predpisov «ploh dopustno, je dovoljen le po železnici. Promet s parkljato živino v zakužemh okoliših je dovoljen samo, če ga Kiradi obstoječe slinavke in parkljevke v posameznih zakuženih krajih in ob- j činah ni popoln.'-"nn prepovedalo pristojne politično ! oblastvo, odnosno če . v,1 ja jo zanj ]»osebni predpisi. Posebno je za okužena okoliša prepovedano: a) vršiti živinske semnje in prirejati razstave; b) nakupovati parkljato živino od kraja do kraja in od dvorca do dvorca; Št. 65 vet. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 6. januarja 1923. Opaž k. a : Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Slinavka in parkljevka. Brežice: Podsreda 1:1. Celje: Marija. Gradec c) izdajati živinske potne listo za parkljato živino; j 3 :5, Roginska gorica 1 :1, Šmarje pri Jelšah oko- č) goniti g-ovedo, prašiče in drobnico; lica 1 :2, Zibika 1 :2. Črnomelj: Butoraj 1 :12, Tri- d) skupno pasti živino iz različnih hlevov; buče 1 :1. Kamnik; Prevorje 1 :1. Kočevje: Velike e) osebam, označenim v § 15. zgoraj navedenega za- poljane 1:1, Ribnica 1:1. Krško: Cerklje 4 :11. kona o živalskih kugah, odnosno v izvršilni na- Litija: Hotič 1:1. Ljubljana okolica: Devica Marija redbi ]< temu zakonu, ki prihajajo pri svojem ; v Polju 2 :4, Dohrunje 4 : 4, Grosuplje 1 :3, Ježica opravilu v dotiko s tujo živino, z živalsko mrho- 1 :6, Medvode 1 :1, Moste 2 :2. Ljutomer: Ljuto-vino ali z živalskimi odpadki in produkti, kakor mer 1:1. Maribor: Sv. Marjeta na Dravskem polju so to n. pr. živinski trgovci, mesarji, rezarji, ko- 1 :4. Ptuj: Vurberk 1 :3. Ljubljana mesto 12. njači, je prepovedano stopati na dvorce, kjer je' parkljata živina. Istotako se prepoveduje lastnikom zakuženih dvorcev in hlevskemu osebju, hoditi v druge hleve. Da se ob teh omejitvah prometa s parkljato živino omogoči prešItrbovanje in odpravljanje potrebne živine za aprovizacijske ali gospodarske namene, se pooblaščata okrajno glavarstvo ljubljanske okolice in mestni magistrat v Ljubljani, da dovoljujeta potrebne olajšave ob primernih varnostnih odredbah, toda samo, če eo dotične živali popolnoma zdrave, če izvirajo iz nezakuženih dvorcev in če ni nevarnosti, da bi se med transportom za-kužile. II. Kolikor ni jemati v poštev odredb prvega poglavja tega razglasa, veljajo ti-le predpisi: 1. ) V vseh d ragi! i krajih, ki niso navedeni v I. poglavju, prvem odstavku, tega razglasa, «e smejo vršiti živinski semnji izključno le pod živinozdrav-niškim nadzorstvom. Ako semanji upravičenci ne skrbe za tako nadzorstvo, se mora semenj prepovedati. Na živinske semnje se smejo pripuščati živali šele, ko jih je natančno pregledal nadzirajoči veterinar. 2. ) Vse trgovsko transporte parki jate živine mora preiskati vsakih pet dni pristojni živinozdravnik ob lastnikovih stroških. Ako poteče po zadnji živinozdravniški preiskavi več nego pet dni, se talce živali ne smejo pripustiti v javni promet brez ponovne preiskave. Vsi transporti živine brez izjeme, ki se prevažajo po železnici, se morajo pregledati po živinozdravni-kih pri naMadanju in razkladanju. V vsem območju pokrajinske uprave se morajo na vse železniške vozove po raztovoritvi parkljate živine nalepiti listki z oznamenilom: «Poostreno razkužiti.» Vselej, ko «e živina naloži ali razloži, je takoj temeljito osnažiti in obenem razkužiti klančine in stopnice, ki so se uporabljale. Razkužijo naj se zanesljivo najkesneje v 24 urah, g'otovo pa pred zo-f>etno uporabo klančine in stopnic. Za razkužilo naj se rabi sveže napravljeni belež (20%na raztopina živega apna v vodi) ali 3%na mešana raztopina kreozota in žveplove kisline ali 2% na formalinova raztopina. Razkužiti je tudi gnoj in steljo ali drugo, kar je bilo v dotiki z razloženo ali naloženo živino ali kar izvira od nje; razkužitev je izvršiti tako, kakor je to predpisano glede gnoja in stelje iz železniških živinskih voz. HI. Vranični prisad. Kamnik; Radomlje 1:1. Murska Sobota: Cren-šovci 1:1. Šuštave c. Murska Sobota: Krog 1:1. Smrkavost. Ljubljana mesto 1. Garje konj. Celje: Ponikva 1 :1. Ptuj: Vičane: 1 :1. Steklina. Celje: Škofja vas 1:1. Teharje 1:1. Svinjska kuga. Maribor; Jarenina 1:1. Radovljica: št. 45.730. Razglas. Poleg dosedanjih pri sodnikov občinskega g’eimt-skega sosveta v N asovi je imenovan za prisednika tega sosveta še Anton G o 11 e, veleposestnik ieto-tam. V Ljubljani, dne 22. decembra 1922, Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšek s. r. Št. 44.245. Razglas. gora 1:1. Slovenjgradec: Janžev vrh 1 1 :3. Svinjska rdečica. 1. Kranjska Vuzenica Murska Sobota: Neradnovci 1 :2. Ptuj: Sv. Mar- jeta 1 :1. Tuberkuloza govedi. Ljubljana okolica: Zgornja šiška 1:1. V L j ubijani, dne 6. januarja 1923. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za kmetijstvo. Po naročilu pokrajinskega namestnika:: Paulin s.- r. Mnogi naši izseljenci, ki potujejo v Južno Ameriko, se spotoma ustavljajo v Trstu, da si preskrbe na konzulatu države, v katero potujejo, potrebni potni vizum. Ker odpotujejo ti izseljenci iz države pogostoma brez listin, ki jih zahtevajo konzulati namembnih držav kot podstavo za vidiranje potnega lista, morajo časih po več dni in tudi po cele tedne čakati v Trstu, da dobe potrebne listine iz domovine. Zaradi tega se opozarjajo izseljenci, ki potujejo v Južno Ameriko preko Buenos Airesa in Monte-; videa, naj si preskrbe poleg potnega lista še te-le dokumente: 1.) potrdilo, da niso bili kaznovani; 2.) zdravniško izpričevalo, da je izseljenec zdrav in da j ni bil nikdar umobolen (to izpričevalo mera biti po-! trjeno po občinskem uradu); 3.) potrdilo občinskega I urada, da je izseljenec sposoben za izvrševanje svo-I jega poklica. Vse te listine naj se prevedejo na ita-! lijanski ali francoski jezik, prevodi pa naj se uradno poverijo že doma, da si izseljenci prihranijo vi-I šoke takse za prevode, ki hi jih morali plačati v inozemstvu. V Ljubljani, dne 28. decembra 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšek s. r. Razglasi zdravstvenega odseka m Slovenijo. Razpust društev. Št. 44.616, z dne 15. decembra 1922. Društvo «Ortsgruppe Cilli und Umgebung des Vereines deutscher Ärzte in Osten-eich» je razpuščeno, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev zn. pravni obstoj. Št. 45.773, z dne 28. decembra 1922. «Pevsko društvo» v Slovenski Bistrici je razpuščeno, ker ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj. Št. 45.438 in 46.259, z dne 29. decembra 1922. Društvi: «Windischgrazer Liedertafel v Slovenj-gradcu» in «Ärzteverband des Kammersprengels 9. Wahlgruppe» v Celju sta razpuščeni, ker že več let ne delujeta in ker zaradi nezadostnega števila članov nimata pogojev za pravni obstoj. št. 45.771 in 45.958, z dne 30. decembra 1922. Društvi; «Izobraževalni klub» v Celju in «Kmet- Št. 15.244/22. Razpis. Dopolniti je mesto okrajne babice za občino Šmarco, s katerim je spojena plača letnih 250 K. Prosilke naj vlože pravilno opremljene prošnjo do dne j februarja 1923. pri okrajnem glavarstvu v Kamniku. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 28. decembra 1922. Sanitetni šef: dr. Katičič s. r. Št. 15.224. Razpis. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrajnega zdravnika za okrajno sanitetno upravo v Slovenjgradcu v IX., odnosno v Vlil. činovnem razredu državnih uradnikov z osnovno plačo zvišano za 100 % v zmislu člena 85. finančnega zakona. Okrajnemu zdravniku se tudi začasno poveri služba okrožnega zdravnika ppoti nagradi letnih j < S temi odredbami se ne razveljavljajo one odredbe, ki so jih zaukazala politična okrajna ob-lastva (mestni magistrat) glede zakuženih dvorcev, krajev (vasi) in pašnikov. IV. Prestopki tega razglasa, ki stopi v veljavo z dnem razglasitve v Uradnem listu, se bodo kaznovali po določilih VIH. poglavja zakona o živalskih kugah z dne 6. avgusta 1909., drž. zak. št. 177, odnosno po § 12. zakona z dne 19. julija 1879., drž. zak. št. 108, po izpremembah v zmislu zakona z dne 6. avgusta 1909., drž. zak. št. 184. V L j ubij a n i, dne 29. decembra 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za kmetijstvo. Zastopnik pokrajinskega namestnika: dr. Baltič s. r. ska zveza, za sodni okraj Kostanjevico pri Sv. Križu» j 2000 Din. ista razpuščeni, ker že več let ne delujeta m ker ] Prosilci naj vlože pravilno kolkovane prošnje zaradi nezadostnega števila članov nimata pogojev j do dne p februarja 1923 pri podpisanem zdravstvenem odseku. za pravni obstoj. Št. 46.791 vn 46.792, z dne 31. decembra 1922. Društvi: «Kirehenchor der deutschen Marienkirche» v Celju in «Branibor», moška in ženska podružnica v Celju, sta razpuščeni, ker že več let ne delujeta in ker zaradi nezadostnega števila članov nimata pogojev za pravni obstoj. Št. 45.578, z dne 3. januarja 1923. ■ Društvo «Tschedra» v Cmi je razpuščeno, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega šte-: vila članov nima pogojev za pravni obstoj. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšek s. r. Prošnji je treba priložiti doktorski diplom (ali njega prepis), izpričevalo o fizikatnem izpitu, dokazila o izobrazbi, dosedanjem službovanju, starosti, državljanstvu in fizični sposobnosti. Prosilci, ki še nimajo fizikatnega izpita, se nastavijo provizorno ter se morajo zavezati, da opravijo ta izpit v dveh letih. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 29. decembra 1922. Sanitetni šef: dr. Katičič s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Preka l>0 clenu 8- zakona o pobijanju dra- 1922 '^^vestne spekulacije z dne 30. decembra 250 i)j„ i ' ‘St‘ (!/ 22' obs°jeni «a 48 ur zapora in daHnhh W™ ^ °b Ilei7't€rljVosti pa na na- bra 1922 v VeSki 98^ ^ dne 6- septem- k et„, , ^ 98 K za 1 meter barhenta, ki ga sko tLreW? “mbra 1921-46K, torej za življen-čuje dovolicni10 Vk-x -n°’ 11680 j*3 ona’ ki zajam-čeno CSe 4 ? IT mti trg0vski dobičdc. Re- tako; J (lne 21 • novembra 1922. razsodilo neuteineljen 'raf-A 8k'ck‘ krivde in kazni »se kot obtožite! ja ‘in Vi1l,g0fliti f vzklicu javnega in 500 Din deni S<’ 'aZ€n CTišuie «a 4 dni zapora - -«-iSrsis tah,re „ fkon“> »M- kazenskega dejanja v piiri fV r’ vl blla Predmet makov, po členu 19. pa k ratm i 8ir°- Aldh obsojenčevih. ’ j6 Tazsodt>o objaviti ob stn> Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek II dne 18. decembra 1922. Proglasitve za mrtve. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešana za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z., odnosno po § 1. cesarske naredbe z dna 31. marca 1918., drž. zak. št 128, domnevati, da so umrli. Pogrešance pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Uvedbo postopanja predlaga Razveza zakona se predlaga Ime in bivališče skrbnika Dan in opr. št. okuca Oklicni rok poteče dne 1 Gašper Peterka, rojen leta 1891., samski železniški delavec, pristojen v občino Dolsko. Odrinil začetkom vojne kot aktiven lovec 7. lovskega bataljona s tem bataljonom na gališko fronto ter bil pridelje.n stotniku Pittoniju kot častniški sluga; baje padel takoj pri prvem spopadu s sovražnikom. Polbrat Pavel Peterka. i L 25.12.1922.; T 145/22-9. 15. julija 1923. Jakob Trnove, rojen leta 1879., oženjen posestnik v Podutik«. Odrinil ob splošni mobilizaciji s 27. domobranskim pehotnim polkom na gališko fronto, prišel začetkom leta 1917. na soško fronto; od takrat pogrešan. Bajc umrl dne 11. februarja 1917. pri Gorici. Valentin Babnik. Valentin Babnik ; na Glincah. 25.12.1922.; T 147/22—5. 15. julija 1923. Franc Bernik, rojen leta 1883., samski posestnik pri Sveti Barbari, pristojen v občino Zminec nad Škofjo Loko. Odrinil začetkom teta 1915. s 17. pehotnim polkom na gališko fronto, odkoder pisat zadnjič dne 26. maja 1915. po vojni pošti št. 32.; od takrat neizvesten. Brat i Anton Bernik. 1 I — — 25.12.1922.; T 163/22—3. ! 15. julija 1923. j Alojzij Peternel, j rojen leta 1889., oženjen posestnik v Dav-čah. Prišel leta 1918. na italijansko fronto ter bil pri-dljen gorskemu topništvu, oddelku 44., hav-bični bateriji št. 3, ob Piavi, odkoder pisal zadnjič 13. septembra 1918.; od takrat neizvesten. ! . Žena Alojzija Peternel. 1 . Da. Ivan Stiene, davčni pristav 25. 12. 1922.; T 165/22-3. 15. julija 1923. Blaž Jelovčan, rojen leta 1885., oženjen posestnik v Čabračah, pristojenvv ob-i čino Trato nad Škofjo Loko. Odrinil začetkom leta ; 1915. na gališko fronto ter bil prideljen 7. pehotnemu ; * bataljonu 19. domobran- P *!?., skega polka, vojna pošta : Frančiška 17.; zadnjič pisal dne 6ega Jelovčan. maja 1915. Od takrat ni j več glasu o njem. Da. v p. v Ljubljani. 25.12.1922.; T 166/22-4. ' 15. julija 1923. : Franc Štern, j rojen leta 1894., sam-1 skl posestnikov sin na i Visokem, pristojen v Šenčur. Odrinil začetkom vojne s 17. pehotnim polkom na gališko fronto, kjer baje v času od dne 28. novembra 19,14. do dne 2. januarja 1915. umrl; od takrat vsaj ni več glasu o njem. Polbrat Josip Štern. r - — ' 25.12.19^., T 170/22—5. 5. julija 1 1923. ! j Vinko Ambrožič, rojen leta 1876., ob-I vdovel posestnik v Kr-i niči, pristojen v občino Gorje. Odrinil začetkom vojne s 27. domobranskim pehotnim polkom na rusko fronto, odkoder pisal samo enkrat leta 1914.; od takrat pogrešan. Janez Šolar. 25. 12. 1922.; T 171/22—3. 15. julija 1923. ! ! Blaž Markun. rojen leta 1883., oženjen kočar v Kokrici. Odrinil začetkom vojne z 9. stotnijo 17. pehotnega polka na gališko fronto, odkoder pisal zadnjič dne 2. oktobra 1914.; od takrat ni več glasu o njem. Žena Ana Markun. — 25.12. 1922.; T 172/22—2. 15. julija i 1923. 1 Odrinil o Božiču leta 1915. s 27. domobranskim pe-Matija Voikar, hotnim polkom na gališko rojen leta 1874., ože- fronto ter prišel v rusko njen posestnik v Ve- ujetništvo, odkoder pisal liki Lašini. enkrat, in sicer dne 17ega decembra 1916.; od takrat j neizvesten. Žena Ana Voikar. _ 25.12.1922.; T 176/22—2. 15. julija 1923. ; Odrinil leta 1915. s 17. pe-hotnim polkom na rusko Blaž Potočnik, fronto, bil prve dni me- rojen leta 1890., sam- seča novembra 1917. ob-! skl posestnikov sin v streljen in nato poslan v Podblici, občina Selce, vojaško bolnico blizu Niž-! jega Tagilska; tam dva dni pozneje baje umri. Brat Janez Potočnik. 25.12.1922.; T 164/22—2. 15. julija 1923. J i , 1 1 Alojzij Serini, rojen leta 1898., samski posestnikov sin v Dolenjem Logatcu. Odrinil poleti leta 1916. s 4. pehotnim polkom na rusko fronto, prišel potem leta 1918. na tirolsko fronto ter bil prideljen nekemu dragonskemu polku; zadnjič pisal dne29ega oktobra 1918. Oče Anton Serini. 25.12.1922.; T 183/22—3. 15. julija 1923. ' Franc Kern, rojen leta 1871., oženjen tvorniški delavec na Jesenicah. Odšel dne 13. junija 1918. na Krn ter nabral tam v zapuščenih strelskih jarkih vojaško obleko; drugi dan se baje na poti domov ponesrečil v Triglavskem pogorju blizu Črnega jezera. Od takrat vsaj ni več glasu o njem. Žena Ivana Kern. Da. t Simon Sušnik na Mlaki. 25.12.1922.; T 107/19—17. 15. januarja 1924. ! : Franc Novak, rojen leta 1872., oženjen posestnik v Trbojah. Odrinil leta 1916. s 4. domobranskim pehotnim polkom na italijansko fronto, odkoder pisal zadnjič dne 9. oktobra 1916.; od Žena Frančiška Novak. — — 25.12.1922.; T 181/22—2. 15. julija 1923. takrat ni več glasu o njem. 1 Nadaljevanj« na prihodnji strani. Ime in rojstni dan, Bistvene okolnosti, Uvedbo stan in zadnje biva- j na katere se opira postopanja lišče pogrešancev predlog predlaga 1 Razveza j i zakona , se jpredlaga: I Ime in bivališče skrbnika Franc Oman, rojen leta 1887., oženjen posestnik v Pun-gartu. Žena Odrinil ob splošni mobilizaciji s 17. pehotnim polkom na gališko fronto, prišel jeseni leta 1915. na soško fronto ter se udeležil bitke na Kalvariji, kjer ! Minka Oman. je bil dne 1. novembra 1915. v strelskem jarku težko ranjen; od takrat pogrešan. -- Rudolf Pegan, rojen leta 1881., oženjen kurjač v Borovnici. Odrinil začetkom meseca aprila 1915. s 27. pehotnim polkom iz Gradca na ru- j sko fronto; spotoma pisal ! Žena svoji ženi iz Budimpešte (Antonija Pegan, dopisnico z dne 13. aprila 1915. Od takrat neizve-sten. Ivan Stične, ; davčni pristav '25.12.1922.; ! T 182/22—3. v p. v Ljubljani. Oklicni rok poteče dne 15. julija 1923. Jakob Peterka. rojen leta 1889., samski hlapec na Studencu pri Domžalah. Franc Hafner, rojen leta 1883., samski ključaničarski pomočnik v Vižmarjah. Odrinil spomladi leta 1915. s 17. pehotnim polkom na gališko fronto, odkoder pisal v prvih 14 dneh polbratu Petru Peterki; od takrat neizvesten. Odrinil dne 1. maja 1915. s tretjo nadomestno stotnijo 17. pehotnega polka na rusko fronto, odkoder pisal zadnjič po vojni pošti št. 32. dne 10. maja 1915.; od takrat neizvesten. Polbrat Pavel Peterka. Sestra Marija Hafner. - I ; 25.12.1922.; j T 111/22-6. 25.12.1922.; T 145/22-8. — 25. 12.1922.; T 179/22-6. 15. julija 1923. 15. julija 1923. 15. julija 1923. Cg I. a 930/22—3. 11 Oklic. Zoper Ludovika G o 1 d m a n a, goetilničarja v Kranju, Prešernova klet, čigar sedanje bivališče je neznano, je podala pri deželnem sodišču v Ljubljani firma D’ Elia i Holujevič v Zagrebu po drju. Tominšku, odvetniku v Ljubljani, tožbo zaradi 14.553 kron s pripadla. Na podstavi tožbe se je določil prvi narok na dan 18. januarja 192 3. ob pol devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 124. V obrambo pravic Ludovika Goldmana se postavlja za skrbnika dr. M. Natlačen, odvetnik v Ljubljani. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek L a, dne 23. decembra 1922. Cg I b 410/22—5. 3 Oklic. Minka Missia, trgovka v Gabrniku, pošta Poljčane, je vložila zoper Marijo Š v e 1 č e v o, trgovko v Poljčanah ob južni železnici, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi' 10.652 K 50 v. Prvi narok se je določil na dan 19. januarja 192 3. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 27, Ker je bivališče Marije Švelčeve neznano, se ji positavlja za skrbnika dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 21. decembra 1922. C 305/22—1. 8 Oklic. V pravdi Vendelina Gaala, posestnika v Gente-rovcih, zoper Gabriela C e k e j a in Klaro C e k e -j e v o, rojeno Magajijevo, oba posestnika v Szent-györgyvölgyju Szomfi (Ogrsko), zaradi priznanja lastninske pravice se določa narok za ustno razpravo na dan 17. januarja 1923. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21. Ker je vročitev nemogoča, se postavlja tožencema za skrbnika dr. Karel Šabec, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek H., dne 31. decembra 1922. Na podstavi tožbe oe je določil narok za ustno razpravo na dan 2 5. januarja 192 3. ob devetih pri tem sodišču. , V obrambo pravic Josipa Cviklja se postavlja za skrbnika Franc Spende, posestnik v Gornjem gradu. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L, dne 21. decembra 1922. C II 25/22—5. 9 Oklic. Andrej Baškovc, posestnik v Sobenji vasi št. 5, je vložil zoper Marijo Baškovčevo, posestnico v Mrzlavo vasi št. 14, sedaj nekje v Ameriki, tožbo zaradi 3831 K s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 6. januarja 1923. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4. Ker je bivališče Marije Baškovčeve neznano, se ji postavlja za skrbnika Josip Likar, gozdar v p. v Dobah št. 1 pri K ons tanje vici. Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek L, dne 22. decembra 1922. Nc VIII 175/22—2. 313 3—1 Amortizacija. Po prošnji Petra Dolinarja, posestnika na Dobrovi št. 15 (vuigo Pleško), se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki je bila prosilcu baje ukradena: Hranilna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice št. 29.253 v vrednosti 2312 K 50 v, glaseča se na ime: Peter Dolinar. Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da nima hranilna knjižica več moči. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek Vlil.. dne 16. decembra 1922. Št, 9/23 k št, 988/22. 61 Objava. Po § 58. disciplinarnega štatuta za odvetnike in odvetniške kandidate se objavlja, da je drju. Alojziju Bratkoviču, odvetniku v Slovenjgradcu, ustavljeno izvrševanje odvetništva za dobo od dne 15. t. m. do dne 15. aprila t. 1. V Ljubljani, dne 4. januarja 1923. Cb I 22/22—1. 6 Oklic. Zoper Josipa Cviklja, sedaj nekje v Ameriki, je podal pri okrajnem sodišče v Gornjem gradu Filip Filač, i>osestnik v Mozirskem Dobrovi ju, zastopan po Franu Košenini, .notarju v Gornjem gradu, tožbo zaradi 304 K 73 v s pripadki. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani predsednik: dr. Danilo Majaron s. r. Št. 1175/1922. 34 Okrožnica. Na podstavi pravilnika za izvrševanje zakona o izseljevanju z dne 3. avgusta 1922., razglašenega v I «Službenih Kovinah» z dne 1. septembra 1922., št. 192 A, in na podstavi pravilnika o ustroju generalnega izseljeniškega komisariata kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, razglašenega v «Službenih Novinah» z dne 4. novembra 1922., št. 247, j e r e -ševa n je prošenj za izseljeniške pot-n e 1 i s t e v prek morske krajine — ^ smislu naredbe ministra za socialno politiko z dne 19. julija 1921. o izdajanju izseljeniških potnih listov, razglašena v «Službenih Novinah» št. 169 iz leta 1921., — koncentrirano pri podpisanem komisariatu. Vse predmetne prošnje je treba torej odslej pošiljati po pristojnih upravnih oblastvih generalnemu izseljeniškemu komisariatu v Zagrebu, Kamenita ulica št. 15, ki je glede dovoljevanja izseljeniških potnih listov za prekmorske krajine edino pristojno obla-stvo v vsej naši državi. Prošnje posameznikov! za nlaselitev v Združenih ameriških državah se obdrže — kolikor glede na dovoljeno letno kvoto naseljeni ko v ne morejo biti ugodno rešene v tem fiskalnom letu — pri podpisanem komisariatu v evidenci ter se prvenstveno rešijo v prihodnjem fiskalnem letu, ki se prične dne 1. julija 1923. Interesirana oblastva in izseljeniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se opozarjajo na te odredbe, da se zapreči vsak nesporazum glede dovoljevanja izseljeniških potnih listov. Generalni izseljeniški komisariat v Zagrebu. dne 28. decembra 1922. Načelnik: dr. Adolf Cuva| s. r. Razne objave. Št. 4909—V/5—1922. 35 Lokalne železnice: Ljubljana-Vrhnika, Grobelno-Ro-gatec, Poljčane-Zreče, Slovenska Bistrica ]. k.-Slovenska Bistrica mesto. Tarifni popusti. S takojšnjo veljavnostjo se računija na zgoraj imenovanih lokalkah za prevoz praznih steklenic za mineralno vodo kot komadno blago pristojbine za navadne vozovne tovore, v vozovnih nakladiih pa pristojbine za znižane vozovne tovore. Ta pogodnost velja do preklica. Družba južne železnice. Št, 5028—V/5—1923. 3« Razpis dobave lesnega materiala. Razpisujemo dobavo lesnega materiala za leto» 1923. v nastopnih množinah: 14.200 navadnih hrastovih pragov v dimenzijah 2-4 X 15 X 15 X 26, 1-900 oklepnih hrastovih pragov v dimenzijah 2-4 X 15 X 18 X 30, 5-800 ozkotirnih hrastovih pragov v dimenzijah 1-6 X 14 X 13 X 20, 250 iirastovih kretniških pragov- v dimenzijah. 15 X 15 X 25 cm in v različnih predpisanih dolžinah; 470 raznih hrastovih mostnih pragov in hrastovega posebnega lesa od 1-80 do 4-00 m dolžine in različnih predpisanih debelin; 2.500 hrastovih vzporednih žaganih raznih {Jobov od 1-20 do 4-00 m dolžine, 4 do 5 cm debeline, 15 do 25 cm širine; 1.200 mehkih desa k in raznega mehkega oglatega lesa; 100 mehkih brzojavnih drogov preko 8 m dolgih in na tanjšem koncu najmanj 15 cm debelih. Dobava se mora izvršiti do dne 1. oktobra 1923.; ponudnik, ki se mu odda dobava lesa, mora položiti za točno izvršitev sklenjene dobavne pogodbe 10%.no varščino v gotovini ali garancijskem pismu. Dobava tega lesnega materiala se odda ali v celoti ali v delnih množinah; vendar se bodo v pni vrsti vpoštevali ponudniki za celotno dobavo. Ponudbe, v katerih je navesti za navadne, sklepne in ozkotirne prage ceno po kosu, za ves ostali material pa ceno za m3, naj se pošljejo do dne 21. januarja 192 3. podpisanemu obratnemu ravnateljstvu. Obratno ravnateljstvo južne železnice, obrat tnalih In lokalnih železnic, oddelek V/5, v Ljubljani, dne 5. januarja 1923. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.