InoszemsKo šolstvo in učitelfstvo ; X * PRAŽKE SKOLSTVI 1935, 146 prinaša naslednjo statistiko: Na 184 praških osnovnih šolah se je vptealo 45.437 otrok proti 47.440 otrokom lanske&a leta. V 98 meščanskih. šol se je letos vpisalo 22.013 otrok, lansko leto 23346. V pomožne ražrede se je vpi.j$a\q letos 685 otrok, lansko leto 700. Vseh otfok je bilo letos vpisanih 71.807. Vpiis je bil na osnovnih šolah za 2003, na meščanskih _k 1333 in v pomožnih razredih za 17 otrok KianjšJ ko lansko leto. Padec števila otrok na osnovnih šolab je imel tudi za posledico redukcijo 33 učiteljev. _, > DEUTSCHE WISSENSCHAFT, ERžiEHUKG UND VOLKSBILDUNG, (1935, .189 a 190). Nemški in pruski minister šolstva ¦je izdal 30. aprila t. 1. podrobne smernice za nqyi_ar$ki študij na visokih šolah, kakor tudi podrobni program za študij narodnega gospodarstva in to od 2. maja t. 1. za poedine predihete za sledečih 6 sem&strov. i,i * V DANSKI je po statistiki za šol. leto 1932-33 3706 jav-nih osnovnih šol s 413.711 dijŁ|ki in 456 zasebnih osnovnih šol s 23,567 dijaki. Srednjih šol je 171 z 26.001 dijakom .(12.396 dijakitij), 135 zasebnib s ,23,787 dtj^ci. ^Učiteljskih šol je 7 s 561 k_ndfdatom (174 kandidatkami), zasebnih je 12 s 1122 kandidatoma (537 kandidatk). Na 3 univerzah sta 7372 slušatelja (1249 ženskih) in na 3 ostalih visokih šolah 589 slušateljev (155 ženskib). * PADAGOGISCHER FOHRER (1935, 578). Po naredbi wiirtenberškega prosvetnega rnvihistra je bila reformirana učiteljska izobrazba in postavljena na povsem novo podlago. Učiteljski seminarji, ki so obstojali že 125 let, so se ukihili. Učitelji in Uciteljice bsnovnih šol se bodb od sedaj dalje izobražcvali sna visokih šolah za izobrazbo učiteljstva v "Eszlingenu. Ta šola ima dvoletni prograiri. Za .sprejem je potrebna srednješolska izobrazba. Predpoštavlja se nacionalno socialističiio mišljenje in ustrezajop karakter. V prvem letu morajo študirati v tlrusfvettem domu skupaj, ^, drugem letu pa si lahko svobodno izbirajo ^staribvanje v mestu. Stanovanja v omenjenern domu so brezplačna, kakor tudi vsi pripo''nio_ki za študij. x,.t . * IL CORRIERE DEtLE MAESTRE (1935, 211) poroča o učiteljskih izpitih v Italiji naslednje: Z dekretom od 28. marca 1935 je razpiealo ministtstvo nov program za praktične učiteljske izpitb. Izpithi predmeti so: I. Italijanščina: kandidat mora pokazati, da de veši jezika, da pozna V5«bino treh del ita-lijanskih klasikov. Kandidat mora poznatisjJodrobno vsebino, k_kor tudi pravilno tol-mačiti poffleh omenjenih del za Hteraturo inn_rod. II. Pedagogika: Kandidat mora poka-zati zrelost pojmovahja naloge osnovne šole,'p<yznati mora njen ustroj in organizacijo, uč-benike in didaktična vprašanja z ozirom napoedine predmete. Pozn^ti mora avtobiogra-fijo Marka Aurelija, Sv. Auguština, Celliniafhjavtorjev Vica D' Azeglia, Settembihia, ViVčpntia Venosta, Coste in De Sanctisa. Naučiti se ihbra tudi mnogo citatov pedagoških del in avtorjev. V seznamu so navedeni: Komensky, Locke, Froebel, Herbart, Cuoco, Pestalozzi, Laberthonnifere, Gentile, G. Vidari, B. Varisco. III. _godovina in zemljepis. Kandiidat rnora pri izpitu znati posamezna obdbbja italijanske zgodovine do najnbvejše dobe iašizma. V zemljepisu mora poznati Evropo fn posebno Italijo. (Podroben program je naveden v dekretu.) IV. Fašistična vzgoja s podrobnim programom. V. Telesna vzgoja: 1. Organizacija, ustroj iii delb ni&dmske organizacije Balille, 2. osnovo in pravila za tičenje ia vežbanje v Balilli, kakor tudi podrobnosti o izpitu, za kar služijo publikacije, ki iih je izdaja Balilla. 3. Fiziološka in vzgojna korist Balille za. dijaštvo. Kandidat mora pokazati zrelost tudi s praktičnim nastapom. VI. Veronauk: Evangelij. Zgodoviho Don Boska. Poznati mora vsebino katekizmov za IV. in V. razfed. VII. Literatura za mladino in naraščaj. Kandidat mora vedeti za vso omladinsko literaturo, požnati vsebino in .vzgojno vrednost. V poštev pride vša nrdadihska literatura. v prpai in poeziji, zgodovinska, zemljepisna. literarna, umetniška in didaktična.