1. štev.
V Kranju, dne % januarja {1909.
i X. letu.
U ■***
¿4'Hm »J
Političen in gospodarskj list
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti sa celo leto 41% za pol leta 2 K, za drage države stane 5*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatTB naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni! t to je na pristavi gosp. K. Floriana v € Zvezdi».
Izhaja vsako soboto = zvečer =
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za jml strani BO K, sa četrt straši SO K.  Inserati se plačujejo naprej. Za stanji se plačuje za petit-vrsto 10 vin., ee se tiska enkrat, sa večkrat i popust — Upravnistvn saj se blagovolijo pošiljati naročnina, ro-ktasiadje, oznanila, sploh vse upravne zadere, uredništvu pa dopisi ki novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
HT Vabimo vse dobromisleče Gorenjce in Gorenjke, da se naroče na naš list, ki stane na leto 4 K, za pol leta pa 2 K.
Somišljeniki, pridno agi-tirajte za list!
Srečnejše novo leto!
H vata bogu! Prišli smo našim narodnim Škodljivcem in odjedalcem na dno — in sicer v lepem znamenja, v znamenju razumevanja narodove koristi, katero razumevanje mora voditi do tako zaželene tloge in sprave vseh slojev slovenskega naroda!
Mogoče je, da se v eni ali drugi točki ne idrotimo, združiti pa se moramo v točki za dobrobit ljubljenega naroda slovenskega, ker je to postala t, izvirajoč iz materinskega, vsem skupnega jezika in iz tistega večnega principa, ki veli: »Skrbi zate, ljubi brata.» Brat mi je pa predvsem tisti, ki je tistega rojstva in tiste slovenske krvi, kakor sem jaz.
Ne v dajmo se, tešimo se, milojmo se — pa nas ne bodo, če bi nas tudi radi. —
In sedaj nekaj, kar je «beispiellos!» Uradna « Laibacherica* it 297 navaja govor nemškega bratca dr. Egerja kot predsednika nemškega «Volks-rata», kateri govor je tako «beispiellos>, da se čudimo, kje je dne 28. decembra 1908 ob tem članku ostal c kr. dri. pravdmk. Ali je pravica glede hujskanja zoper druge narodnosti dvojna t P Menimo, da ne, ker poznamo postave, na katere smo prisegli.
Hinavstvo v tem govoru je v stavku, ki pravi, da sedaj klavrno cvileči Itranjski Nemci niso zakrivili in- niso dali niti najmanjšega povoda za
•beispiellose Ausschroitungena in bojkot. Zakaj se govori neresnica, zakaj se ta v uradnem listu konštatira, ko vsi vemo, da so bili ljubljanski nem-čurčki pred in pa dne 13. septembra 1908 v Ptuju na delu, kjer se je ravno po njihovih informacijah napadlo Slovence in opljuvalo Slovenke!
Drzno čelo imate, mi pa ponos in pogum, katerega niste pričakovali od ponižnih Slovencev. Zato: «beispiellos» in pa ta Val klavrni javk, ker smo Vam stopili na prste in prijeli Vas za mošnjo!
In «morje» hočejo imeti — «deutsch bes zor Adrija»! —
Malo počakajte; predvsem pa govorite resnico, da hočete imeti morje adrijansko ne s« Avstrijo, ampak za: vom Belt bis znr Adrija! Tako je, pa zvijajte hinavske svoje oči, kolikor hočeta, mi Vam odkritosrčnosti ne verjamemo, čudimo se pa, da take Vaše besede uradni list kolportira. Saj je prav, se vsaj poznamo!
•Dobro z dobrim, hudo s builm,* pa nam ne smete potem nič zameriti. Izsušili Vas bomo, in sicer brezobzirno, ker vidimo, da to Vate ničvredno kliko podpira protektor nemškega «Voikz-rata> — kdo |s, Tli veste!
Naravnost smešno je pa, če se kranjska dežela iz nepoklicanih ust imenuje: «das alte deotscae Bundesland Krain». — Takih impertinenc mi ne prenašamo in jih Slovenci prenašati ne bomo mogli in tudi ne hoteli. Varaj se, opričnik, da te tako besede ne udarijo po zobeh ali pa na želodec
Kranjska dežela je bila vsikdar in vseskoz slovenska dežela, le nekaj nemških in laskih grofov ter baronov se je paslo v njej, kakor se pase človek, ki je vprega! kmete pred prog, hotel pa veljati kot svobodoljub!
Vendar pa velja to njegov verz, ki pravi: «da novi cvet izraste nam iz podrtije*.
Za moment ste nas podrli, ker ste nam zaprli toliko Slovencev, ugonobili nas pa ne boste, ker
smo zdrav in žilav narod in ker to svetlika tista zarja, ki nam prinese solnce sloge!
Sami ste se premotili, nas pa vzdrammi. Saj Vam je že zdavnaj žal, mi Vas pa zahvaljujemo, ker smo sedaj na pota do edinosti
In os bomo Slovenci v narodnem ozira edini, no bo mosta od Betta do Adrije, ker ga zidati ne boste mogli, ne Vi, ne Vaši bratci iz «rajna«.
Mi pa bomo posedovali svojo slovensko zemljo, na kateri smo rojeni, in katera je naia in bo redila nas, ne pa Vas. Parazitov smo siti. Predolgo so nas objedali. Osamosvojitev je prvi poklic na slovenski narod, ki je že predolgo zatajil požrešnim Germanom.
Leto 1908 nas je reč naučilo, nogo osi kupi učenih knjig. Naučilo nas je v pravici in resnici, ojunačilo nas je t nedolžno preliti slovenski krvi in povedalo nam je:
•Vremena Slovencem bodo so zjasnila in milši zvezde, kakor dosedaj sijale.*
Upamo, da so to v znamenju edinstva zgodi in s tem:
Veselo love letel
20 /IX. 1906.
Gospodarski del. m
□□□□ S£[
Ptičevimi« kaettjstvi t ttJa&teaiL
S 1. decembrom t L so vpeljal v pruskih vojašnicah predavanja o kmetijstvu. Toda Praska se ne more oponašati, da bi bila prva država, ki je uvedla ta pouk. Z« L 1897 so v neapeljski vojašnici prvič poučevali kmetijstvo. L. 1906 pa so v Italiji v 215 vojašnicah predavali o kmetijstvu, po-sluialcev-vojakov je bilo 23.030. Tudi v Franciji so že pričeli s takim poukom, Istotako v Belgiji in na Bavarskem.
PODLISTEK.
O mednarodnem Jeziku ..Esperanto".
Mednarodni pomožni jezik «esperanto», ki ga je sestavil varšavski zdravnik dr. Zamenhof si pridobiva med velikimi narodi, kakor Angleži, Francozi in Nemci vedno več privržencev. Vsled lahke metode učenja ima danes privržencev v vseh vrstah raznih narodov.
Velike ugodnosti, ki jih prinaša mednarodni pomožni jezik človeštvu; so na dlani. Trgovcu je omogočeno, da stopi direktno v zvezo z inozemskimi tvrdkami in privatnimi osebami. Popotnik in turist je oproščen časomornega učenja tujih jezikov, ki se govore v deželah, katere prepotuje. Zbiratelju posebnosti in ljubitelju športa pa je možno z osebami drugih držav stopiti v zvezo, da goji skupne interese, medsebojno trgovino, izmenjavo L L d.
Vsem mednarodnim zvezam, z znanstvenimi, političnimi, verskimi in dragimi cilji je esperanto pripraven pripomoček medsebojnega dorazumevanja. Na vseh internacijonalaih kongresih je postal neizogibno potreben in odstrani mahom easomorno in dolgočasno prestavljanje predavanj v razne žive jezike,
Posebno pomembna pa je važnost mednarodnega pomožnega jezika za literaturo in vedo. Samo po esperanto nam je omogočeno, da postanejo dela velikih avtorjev takoj skupna last vseh narodov. Isto velja za časopise, posebno znanstvene, ako so pisani v jeziku, ki ga razume vsak izobraženec, najsibo Evropejec, ali Amerikahec, Skandi-navec ali Italijan. Vsak matematik n. pr. dobro ve, kako neprijetno in ovirajoče je za študij, da so ravno dela največjih mojstrov pisana v latinskem, francoskem in angleškem jeziku. In tako je na vseh poljih vede. Jezikoslovca pa, kj se hoče poglobiti v lepoto tujih književnosti, ostane polje živih jezikov vedno nedotaknjeno. Ali skoro vsem je učenje tujega jezika sredstvo v namen in tem hoče mednarodni pomožni jezik dati enostavnejše In lažje nadomestilo.
Občudovanje vzbuja, kako se danes na primer po vseh univerzah v Nemčiji učenje esporanta propagira. Na vseh nemških visokih šolah obstoje sedaj atoli ca za esperanto. Le Slovenci smo tako £&telebani, da nočemo spoznati dobrot, ki se jih dragi narodi oklepajo; v dokaz tega naj služi dejstvo, da med Slovenci msem mogel dobiti založnika, ki bi mi hotel izdati malo esperantsko slovnico, katero I sem sestavil za Slovence. Nemci so zagotovo toliko premeteni, da ne bi po vseh
svojih visokih šolah gojevali učenje esperanta, ako bi bila to le prazna slama. Naša slovenska javnost pa se esperantu roga in smeji. Neki sto venski krni-fotržec mi je dejal: «Za Boga Vas prosim, kdo bi mi pa kupil to neumno šaro?* Seveda sa « Grofico beračiuo» se najde čitajočo občinstvo, lasen dokaz, na kakšnem duševnem stališču stoji naš narod.
Posebno našo drjaštvo bi bilo poklicano, da postane pijonirstvo tega velikega dela. Kajti k velikim prednostim, ki morejo vsakomur koristiti, prihajajo za drjaštvo še posebne turisti. N. pr.: filolog, ki zaradi študij potuje v inozemstvo, si pridobi kot privrženec mednarodnega pomožnega jezika zveze s kolegi ali učenjaki tišjega kraja in dežele. Naravoslovec, geograf, zgodovinar more z njegovo pomočjo zadobiti informacije o inozemskih krajih, njih lepotah in njih snovmi Ltd.
Se več pa bo vsakomur koristil mednarodni jezik v poznejšem življenju. Najbosjsj 4oausJ za to so ravno dejstva. In sito pristopam sedaj od občo ideje mednarodnega pomožnega jezika na tziano, vspefne in veličastno uresmčenje to ideja, na chnfuo internacia* ali • esperanto*, ki ga je sestavil imenovani ruski zdravnik dr. Dvajset let je preteklo, odkar je dr. nastopil v javnosti in v tej dobi je stal svojo ognjeno Izkušnjo in postavil v
pomen pa ima kmetijski pouk za vojake, zakaj pa bi bilo dobro, če bi tudi v Avstriji poskusili i stično uvedbo?
Najprej doseže ta pouk, da kmet v dolgih vojaških letih ne pozabi svojega stanu. C« sliši v tem času o dobrem obdelovanju polja in travnikov, o sadnem drevja, o peščeni, kameniti aH črni zemlji, o vzornem hlevu, pravilno napravljenem gnojišča, če vidi različne novejše stroje, ali se ne bo spomnil svojega domačega sveta, ki čaka njegovih pridnih rok? Ali ne bo želel praktično uporabiti, kar se je naučil? Pouk v kmetijstvu vzbuja in ohranja torej zanimanje za kmečko delo.
Včasih so vojaki iz mest norčujejo iz kmečkega vojaka. Porogljivo ga talijo s besedo: «kmet>, tako da se začne vojak-kmet, ki Se ni dosti premišljeval o važni nalogi kmetijstva, sramovati svojega stanu. Takim nevednim in neolikanim mladeničem, ki zasmehujejo kmeta, bi kazal ta pouk, kako bistre glave mora biti kmečki gospodar, pričal bi jim, da je treba zanj razama in pouka poleg pridnih delavnih rok, da je dober kmet izučen in izobražen človek. Zato ni nikakor nečastno, če se vrne mladenič po vojaških letih domov, ker je obdelovanje zemlje, naše •matere* najvažnejša in tudi častna naloga.
Pouk v kmetijstvu opozarja tudi na svetle strani kmečkega uvljenja. Kdo uživa toliko ur pod milim nebom, v dobrem svežem zraku kot kmet? Kdo oživa toliko zdrave solnčne svetlobe in toploto kot on? Zato tudi iz nobenega stanu ne izhaja toliko močnih junakov, toliko zdravih žena kot iz kmečkega.
Pouk v kmetijstvu izobrazi teoretično in upliva na rasam. Dosluženi vojsk prevdari in voli izmed poklica? — najbolj naravnega in zdravju primernega
— namreč kmečki stan, saj spoznava obenem, da je delo v tovarnah, radokopih itd. bolj suženjsko delo, In da delavcem, ki niso izučeni sploh nikjer ni pot posnta s cvetjem. Notranjec.
*  « •
feeosiki sejem v Imajo dne &8. decembra 1908. Prignalo se je —- konj, 74 glav domače goveje živine, 16 glav bosanske goveje živine, 1 domačo tele, — hrvaških telet, 27 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domači ovci,
— hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 1250, proso K 750, rž K 10—, oves K 9—, ajda K 9*—, repno seme K —, fižol ribničan K 13—, mandalon K 12-—, koks 14*— krompir K 2*90 za 50 kg, seme dom. detelje 60—65.
sftntai hranilnica v Radovljici. V mesecu decembra 1908 je 252 strank vložilo 78 209 K 69 vin. 241 strank vzdignilo 70.234 K 6 vin. 30 strankam se je izplačalo posojil 33.600 K. Denarni promet 388.778 K 11 vin.
Dopisi.
Občil ibsjr »Narodu« čitalnice11 v Kranju.
Konec.
Na predlog g. Rusa se izvolita pregledoval-cem računov g. Janko Sajovic in g. Fran Crobath.
Knjižničar g. Ivan Valenčič je poročal o stanju ljud. knjižnice in izposojil. Iz poročila povzamemo:
Knjižnica je poslovala v 1070 slučajih. Izposodilo se je 2.533 knjig, za 483 več nego 1907 I. Izposodilo se je pa 1907 L 2050, 1906 L 312, 1905 L 95 in 1903/04 L 95 knjig.
Po glavnem zapisniku obsega čitalnična javna ljudska knjižnica 1.170 knjig. Dve knjige, ki se nahajajo v knjižnici v dveh ali več izvodih, so se
upoštevale vsaka samo kot ena knjiga; upošteli pa ss niso letošnji leposlovni listi in revije, ker niso Se vezani in vsled tega tudi še niso vpisani v glavni zapisnik.
Darovali so: g. deželnosodni svetnik Pogačnik 7, g. Rudolf Kokelj 1, g. Tine Eržen 1, skupaj 9 knjig.
Dalje je mestna občina dala podpore 300 K. Čitalnica je s delovanjem javne ljudske knjižnice lahko povsem zadovoljna, ker se je prepričala, da je dosegla svoj namen, katerega je imela z njeno ustanovitvijo: razširjatiprosvetomed vsemi sloji kranjskega prebivalstva in med prebivalci kranjske okolice.
Želeli bi le bilo, da bi izposojevalci vračali Knjige hitreje nego dosedaj: kajti velikokrat se pripeti, da se povprašuje po knjigi, katero ima drugi izposoje valeč ze več mesecev, a je ne vrne, dasiravno jo je gotovo že zdavnaj prebral. Nekoliko ozira na sočitatelje naj ima pač vsak izposo-fevalec knjig.
Dalje je čitalnični odbor sklenil v seji dne 16/12 1908: a) da se opusti plačevanje pristojbine po 4 h od vsake izposojene knjige, da se pa poviša pristojbina za legitimacijo od 20 h na 40h; b) da se združi «Sokolova» knjižnica s čitalnično javno ljudsko knjižnico, pod pogojem, da «Sokol» izroči »Narodni čitalnici* vse svoje knjige, da pa smejo člani in članice «Sokola«, nadalje trgovsko-obrtni naroščaji, moški in. ženski šolski naraščaj si izposojevati iz javne ljudske knjižnice »Narodne čitalnice* knjige pod pogoji, kakor člani čitalnični, to je brez plačila pristojbine za legitimacijo. Časnikov je v čitalnici 33 in sicer:
a) Politični: Domovina, Edinost, Gorenjec, Korošec, Naš list, Narodni list, Notranjec, Rdeči Prapor, Slovenec, Slovenski Narod, Soča, Učiteljski Tovariš, Agramer Tagblatt, Arbeiter Zeitung, Neue Freie Presse, b) Leposlovni, znanstveni, revije: Dom in Svet, Izveslja muzejskega društva, Ljubljanski Zvon, Omladina, Planinski vestnik, Popotnik, Slovan, Slovenski trgovski vestnik, Slovenski Sokol, Svoboda, Svobodna misel, Zvonček, Erdgeist, Mitteilungen des Musealvereines, Politischanthropologische Revue, c) Humoristi čni; Jež, Fliegende Blätter,Simplicissimus, Skupaj 33 časnikov. »Čitalnica* je član 6 društev: Akademije v Ljubljani, Muzejskega društva v Ljubljani, Planinskega društva v Ljubljani, Slovenske Matice v Ljubljani, Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Matice Hrvatske v Zagrebu.
O »Dramatičnem odseku* Nar. čitalnice poroča režiser g. L. Mikuš: Odkar se je lansko leto ustanovil Dram. odsek, je opažati tudi na tem polju prav viden napredek. Poskočili smo od obli-gatnih 5 do 6 predstav letos na 16 in sicer se je predstavljalo: 31. decembra «V medenih dneh*; 25 in 26. januarja »Zmešnjava na zmešnjavo*; 22., 23., februarja 7. in 8. marca «Brat Martin*; 2. in 3. maja «Veharjevo letorišče*; 29. oktobra in 8 novembra «Mlinar in njegova hči*; 28. in 29. novembra; «Na Osojah»; 12. in 13. decembra «Na letovišču*. Poleg tega pa smo napravili dne 15. maja bdet v Škofjo-Loko ter igrali 5 dejansko burko »Zmešnjava na zmešnjavo*. Obisk predstav je bil popolnoma zadovoljen. A vendar predstave še niso to, kar bi pravzaprav morale biti, namreč ne samo zabava, nego tudi izobraževalno sredstvo. Šele kadar »Dram. odsek* doseže ta svoj cilj, bo lahko zadovoljen. Končno pa se mi je prav iskrenu zahvaliti vobče vsem cenj igralkam in igralcem, posebno pa še gospe H. Valenčičevi in gdč. Nuši Sajovicevi, ki sta vrlo pomagli pri režiji in na odru. Pa še drugo, na kar bi kranjsko meščanstvo opozoril. Ravno v pretekli sezoni se je najbolje videlo, kako so vsi prostori Narodne čital-
svoje konkurente, katerih najpomembnejši župnika Schlejerja Volapuk. Se pred desetimi leti so bili esperantisti samo v Rusiji, prav malo jih je bilo v Franciji in sosednjih deželah. Samo en časopis je izhajal v esperantakem jeziku. In danes po desetih letih imamo esperantiste po vseh delih sveta. V 110 mestih vseh dežel obstojajo esperaatske posredovalnice in informacijske pisarne, danes obstoja 639 esr^eran takih društev ter 61 mednarodnih strokovnih esperan takih društev, 38 raznih esperantskih časopisov roma vsak mesec ali vsakih 14 dni med svet Vzlic mnogemu nasprotovanju raste to mogočno gibanje od dne do dne. Leta 1905 so se sestali esperantisti vseh narodov prvič na mednarodnem kongresu v Bologne sur Mer (Francijs) in so svetu dokazali, da jo uresničenje problema svetovnega jezika možno. Prvemu kongresu je 1. 1906 nasledoval drugi v Ženevi (Švica) in v avgustu L 1907 se je vršil že tretji kongres esperan tisto t v Cambridge (Anglija). In tako bodo sledili še drugi, določeno je, da bo L 1909 kongres espe-rantlstoT ▼ Pragi
V preteklem letu se je ustanovila mednarodna esperan taka dijaška zveza, katere tajnik je: A. Vineenneuz Beaune (Cdte d' Or, France) in blagajnik: R. Sakovič Novograd-Volinsk (Rusija). Ta trasa Stoje dosisj tele 1600 članov, ali ravno
ti člani kakor slavni angleški fizik I. Thomson so porok, da bo hitro rasla. Namen te zveze je, da se vpelje esperanto kot oficijelni jezik pri vseh mednarodnih znanstvenih kongresih, znanstvenih objavah. Poleg tega se zveza peča z vprašanjem enotnega denarnega sistema.
Poleg tega obstoja cela vrsta mednarodnih strokovno-znanstvenih esperantskih društev, tako za pravnike, medicine, matematike i. t d. Tako se dijaku, ki se zanima za esperanto, nudi prilika, da po končanih študijah stopi v tako združenje ter ima praktično korist iz «lingro internacia*.
Na Francoskem in Angleškem je esperanto vpeljan ne samo na visoke šole, marveč tudi v srednje šole. Ako nvidevajo tako veliki narodi korist esperanta, gotovo bi tudi nam Slovencem bil koristen. Posebno na Nemškem se je zadnji čas razpredla čila agitacija za esperanto.
Upajmo, da tudi za Slovence ni čas daleč, ko se uresničijo besede, ki jih je izrazil dr. Zamenhof v esperantski himni:
«Sur neutrala lingra fundameoto, Komprenente umi la alian, Lo popoloj faros en konsento Unu grandun rondon familian.*
Franjo Kraioveo.
niče mnogo premajhni, o sobi t o pa oder, na kateremu se pri količkaj večji igri ni mogoče ganiti. In kranjsko meščanstvo naj bi se tedaj že vendar enkrat zdramilo ter začelo resno premišljevati, kako temu nedostatku, b' ovira vse čitalnično delovanje, v okom priti. Saj so ravno premajhni prostori največ krivi, da se čitalnico še vedno smatra za nekako domeno boljših ljudi, medtem ko je v istini skozi n^koz demokratična, ker dobro ve, da je le na tem temelju mogoč vedno večji vspeh, vedno širše razvijanje. Razširjenje prostorov je absolutno potrebno in čim prej se bo to izvršilo, tem lepše bodo tudi čitalnica in vsi pod odsek vspevali in delovali.
O pevskem odseku je poročsl g. V. Rus. Poročilo priobčimo po občnem zboru pevskega odseka, ki se vrši še ta mesec.
Pri slučajnostih stavi gospod Karel Skfivanec, c. kr. inženir, vprašanje, kako to, da prinaša uradna »Laibacher Zeitung* notice o kranjski čitalnici V imenu odbora izgovori g. Leopold Mikuš, da odbor ne pošilja nikakih oficielnih poročil v cLaibacherico*, temveč, da ista prihajajo od privatne strani in da torej odbor nikakor ni odgovoren zanje. 6. dr. Lucijan Treo, c. kr. sodni pristav apelira na narodno čast vseh navzočih, in pravi, da ta čast pač ne pripušča nobenemu društveniku, da bi poročal v »Laibacherico*, iz katere zajemajo naši nasprotniki vesti o naših društvih, o njih gmotnem stanju itd. Dr. Josip Kušar predlaga, da se pošlje uredništvu »Ltibache-rice* oficielna izjava, da si Narodna čitalnica prepove vsako poročanje o svojem delovanju v »Lai-bacherici*. Njegov predlog se sprejme z velikanskim frenetičnim navdušenjem in vsestranskim vdobra-vanjem.
Na predlog g. dr Kušarja se je sklenilo iz-bacniti iz društvenih bralnih prostorov. »Simplici-sima», ker na nečuven način sramoti Slovane.
O združitvi sokolske knjižnice z ljudsko knjižnico je poročal g. Iv. Vaienčic. Ker bo pa občni zbor »Sokola* šele meseca januarja, zato se bo z združitvijo počakalo do takrat.
Na predlog g. dr. Kušarja se daruje iz društvene blagajnice poleg že izplačanih 20 K še 25 K za žrtve.
Na predlog g. K. Vlaoviča se sklene naročiti društvo na en hrvaški in en srbski list
Predlogu g. inž. Skfivaneca, naj se društvo naroči na »Zlato Prago*, se ne ugodi, ker bo z združitvijo sokolske knjižnice itak prišel ta časopis med ža naročene časopise »Čitalnice*.
Pri volitvi so bili izvoljeni vri dosedanji gg. odborniki. Namestnikom pa gg. Formandl Ant, Meden Jožef in Sedej Rado.
Z Bleda. Zdraviška komisija v družbi z društvom za povzdigo prometa tujcev je vložila naslednjo prošnjo na železniško ravnateljstvo v Trstu: 1. Zdravišče Bled je obiskalo v sezoni 1908., kakor izkazuje zdravniški list 4342 zdraviških gostov in okoli petkrat toliko pasantov, kar se utegne morda iz izkazov železniške postaje razvideti. Opozarja se pa tudi na tujce, kateri v velikem številu obiskujejo letovišča Kranjska gora, Poljče, Bohinjska Bistrica in Bohinjsko jezero. Med zdraviškimi gosti pa jih je mnogo, ki prihajajo iz tirolskih zdravišč na Bled in v okolico na krajše bivanje. La-ti in pa tudi turisti, ki od tam prihajajo na Julijsko planine in Karavanke, se pritožujejo zaradi slabe zveze s Tirolsko. Želeti je torej nujno, da se upelje tudi podnevna brzovozna zveza od Fran-centfeste čez Bled v Trst in nazaj, temveč ker po-nočni brzovlak in neugodne zveze osebnih vlakov potrebam ne zadostujejo. 2. Trgovci, uradniki od Trsta in Gorice prihajajo iz službenih ozirov in zaradi svoje trgovine večkrat samo ob nedeljah in praznikih na Bled k svojim rodbinam. Tudi ti gospodje se pritožujejo, da prihajajo vlaki prepozno na Bled in odhajajo prezgodaj zvečer. Da se temu odpomore, bi kazalo, da se v glavni seriji, to je od 1. julija do konca septembra, upelje ob nedeljah in praznikih poseben vlak med Trstom in Celovcem tako, da bi prihajal na Bled okoli 8. ure zjutraj in odhajal od tam okoli 9. ure zvečer. 3. Osebni vlak št 25, ki se je v poletnem voznem redu 1908, upeljal za poskušajo od Jesenic na Bled in ki ima iz Ljubljane, s Trbiža, Beljaka in Celovca zvezo na Bled, naj bi se stalno obdržal, — da ne bodo poletni gostje siljenj na Jesenicah do ure 1*23 minut ponoči čakati na zvezo s Bledom. Ta vlak naj bi se tudi podaljšal do Bohinjske Bistrice, kar bi tudi v in-eresu železniške uprave povzdignilo frekvenco potnikov.Opravičeno bi bilo ta vlak upeljati od 15. julija do 15. oktobra in je ta točka poglavitna želja zdraviških gostov in blejskih interesentov. Dalje je želeti, da bi vračajoči se prazni vozni vlak št 54 tudi sprejemal potnike, ker bi se ga mnogi, osobito iz postaj med Javernikom in Kranjsko goro in iz postaj med Jesenicami in Bohinjsko Bistrico, posluževali za obisk našega zdravišča. 4. Z odrom na to, da se prihodnjega meseca julija otvori turška železnica, je v povzdigo obiska Bleda nujno želeti ugodnih zvez, kar bi se doseglo posebno z upeljavo direktnega podnevnega brzovlaka »Monakovo-Trst* in direktnih vozov pri drugih zveznih vlakih. — Za posredovanje in podporo te prošnje se je naprosilo tudi baJneologično društvo na Dunaju in gospod poslanec I. Pogačnik.
I. priloga „Gortn|cu" it. 1 Iz 1.19Q?.
I Dunaja. XXI. občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaja vršila se je nedavno t »Slovanski Besedi* ob povoljni udeležbi udov. V nagovoru se je predsednik Pukl spominjal v letu umrlih članov: Ustanovnika dr. Josip Weingerla, zdravnika na Dunaju, dolgoletnega podpornika Viljema Polaka, inženerja v Ljubljani, Ant. Lednika, župnika v Locah, dr. Ivana Dečka, odvetnika v Celju, Aleks. Skrema, gardnega majorja na Dunaju in Frana Ellerja, nadučitelja v pokoju v Beljaku. Gosp. Iv. Luzar poroča, da so letos društvu pristopili štirji ustanovniki in sicer: Društvo «Zvezda* na Dunaju povodom vladarjeve 60 letnice s svoto 200 K, plačavši prvi obrok 50 K, veleč. g. pater Eginhard Matevžič, šolski nadzornik v Admontu s 100 K, g. dr. Ivan Šubelj, c. in kr. dvorni tajnik v rninisterstvu zunanjih zadev, s 100 K, g. Alojzij Rant, c. in kr. pomorski komisar na Dunaju, plačavši prvi obrok s 50 K, nav. obroke so plačali: g. dr. Ivan Zrnavc, amanuensis v Pragi 30 K, slavna mestna občina Idrija, drugi obrok 40 K, gospa Mar. Krušič rojena Pukl, nadrevid. soproga na Dunaju, četrti obrok po 20 K, skupaj 80 K. Ustanovnina znaša 21.205 K. Od te svote je 20.000 K unifici-ranih in vinkuliraaih. Leta 1907 je ostalo razpo-ložnine 1803 K, prispevki leta 1907/8 so znašali 3550 K 40 vin., obresti 775 K 82 vin. Vsa razpo-ložnina je znašala 6129 K 87 vin. Iz te svote so se pokrili izdatki: Podpore 4178 K, stroški 93 K 28 vin., skupaj 4571 K 28 vin., razpoložnine je ostalo 1558 K 59 vin. prištevši osnovno glavnico 21.205 K 8 vin, znaša vsa imovina koncem leta 22.763 K 65 vin. V 20 letih je društvo razdelilo 67.086 K — prosilcev je bilo nad 7001 V tej dobi je društvo z u*tanovnino vred prejelo 89.850 K. Revizor dr. Hinteriechner poroča, da se blagajna s knjigami popolnoma vjema ter predlaga da se blagajnikoma g. dr. Klena. Sesbunu in g. Iv. Luzarju kakor tudi odboru da absolutorij. Sprejme se enoglasno. Ustanovitelj društva g. predsednik Pukl izjavi, da ne more več prevzeti predsedništva, ker je letos itak preteklo 20 let, odkar je društvo vodil. Predsednikom je bil izvoljen g. dr. Anton Primožič, vladni svetnik, dež. šolski nadzornik, prideljen ministrstvu za uk in bogočastje. Gosp. dr. Vidic pred-lago, da se odstopivši predsednik g. Pukl zaradi izvenrednih zaslug za društvo, izvoli častnim udom. Predlog je bil enoglasno sprejet. Ker je društvo letos v zelo težavnem položaju, zasluži, da se ga vsestransko podpira. Naj mu ostanejo zvesti vsi dosedanji podporniki in dobrotniki, društvu naj pristopijo novi prijatelji revnih slovenskih visoko-šolcev na Dunaju, vsakega bivšega podpiranca pa je častna dolžnost, da društvu povrne prejete podpore vsaj v obrokih. Naslov blagajnika je: Ivan Luzar, Dunaj, 111/3, ReisnerstraBe štev 26.
Poučni listek.
Leto 1909 Je:
odkar je bil ustvarjen svet (po Kal vizijo) 5858 to. židovske svetovne ere, po novejšem časo-štelju (oomladno enakonočjo 3764
pred Kri«tom)......... 5670 »
po ustanovitvi me«ta Rima...... 2662 »
po Kristovi smrti.......... 1876 »
po razdejanju Jeruzalema...... 1839 »
odkar je bilo seridano me«to Dunaj . .    809 » odkar je cesar Friderik I. Rdcčebradec
povzdignil Avstrijsko v nadvojvodino   753 » odkar so na Dunaju zgradili cerkev sv.
Štefana............ 753 »
odkar so izvolili Rudolfa L, grofa habsburškega za nemškega cesarja (29.
septembra L 1273.)....... 636 »
odkar so naslonili vlado v Avstriji Habs-
buržani (1282)......... 627 »
odkar je razsajala na Duoaju silna kuga  560 » odkar so na Dunaju začeli graditi Štefanov stolp .......... 546 »
po ustanovitvi vsručilišča na Dunaju . .    544 * odkar so se združile z Avstrijo po bitki pri Mohaču Ogr.-ka, Češka, Moravska
in Slezka........... 384 »
odkar so Turki prvič oblegali Dunaj . .    381 » po uvedbi gregorianskega koledarja  . .    327 » odkar so drugič oblegali Turki Dunaj  .    225 » odkar je proglasil cesar Karel VI. pragmatično sankcijo........ 196 >
odkar je Janes Watt (Angleški-) iznašel
parni stroj........... 146 »
po smrti cesarice Marije Terezij«  . . .    129 » odkar je odpravil cesar Jož< f II. v Avstriji nevoljništvo........ 128 »
po smrti cesarja Jožefi II..... 119 »
po smrti cesarja Leopolda 1...... 117 »
odkar so uvedli dedno avstrijsko cesarsko
dostojanstvo.......... 105 »
odksr se je narodi I Nj. Veličanstvo vladajoči ce«ar Franc Jožef I. (18. avgusta I. 1830)......... 79 *
po smrti sesarja Franca I....... 74 »
odkar je nastopil vlado Nj. Veličanstvo cesar Franc Jožef I. (dne 2. decembra I. 1848)........ 61 »
Sejmi na Gorenjskem prih. teden; 4. v Domžalah.
Godovi prihodnjega tedna:
3. Genovefa, S lavi mir; 4. Tit, Izabela, Dvori-mir; 5. Telesfor, Grozdana, Berivoj; 6. sv. trije kralji, Darinka; 7. Valentin, Svetozar; 8. Severin, Radoslav, Cestimir; 9. Julijan, Nikosava, Vladimir, Cestimir.
Umetnost in književnost
Koledar za kmetovalca 1909 je ravnokar izšel. Ta našim kmetovalcem priljubljena lična in trpežna knjižica obsega tudi letos kratke in poučne članke in tabele o živinoreji, gnojenju, živinozdravništvu, kletarstvu, sadjarstvu, gozdarstvu, o davkih, merjenju lesa, zadružništvu itd. Ta koledar ki se rabi v umnem gospodarstvu skoraj vsaki dan, je kmetovalcem zelo priporočati. Cena trpežno vezanemu koledarju je K 1 60, s pošto K 1 80.
Stari prijatelji — novi sovražniki ??
Kranjsko napredno slovensko učiteljstvo je zborovalo dne 28. decembra 1.1. v Ljubljani v dvorani »Mestnega doma*. Edina točka dnevnega reda je bila: Položaj kranjskega učiteljstva. O tem je obširno poročal deželni poslanec E Gangl. Shod je otvoril v ime sklicateljev učitelj Luka Jelene. Poleg teh sta govorila za narodno-napredno stranko župan Ivan Hribar, za socialno - demokratko pa pisatelj Etbin Kristan. Sklenili sta se sledeči resoluciji :
1. Kranjsko napredno slovensko učiteljstvo izjavlja, da kot samostojna stanovska organizacija ne pa kot del te ali one politične stranke deluje na podlagi državnega šolskega zakona samo za izobrazbe mladine ter za kulturno in gospodarsko povzdigo ljudstva.
2. V zavesti v popolni meri storjene svoje stanovske dolžnosti opravičeno zahteva, da se mu končno urede službeni prejemki v smislu sklepa vsega avstrijskega učiteljstva, ki je: plače učiteljstva naj bodo enake plačam državnih uradnikov vsakokratnega XI. do VIII. činovnega razreda.
Z ozirom na zadnje volitve v mestni in splošni kuriji v Ljubljani, kjer se je ponudil od vodstva narodno-napredne stranke en mandat učiteljstvu, se je od učiteljstva in od zaupnikov določeni kandidat po istem vodstvu sramotno izrival, splelkarsko izrinil in sklepno popolnoma odstavil, je bilo učiteljstvo primorano ukreniti nekaj pozitivnega. Ta korak pa je našel v nekaterih višjih krogih odpor. In med te spada v prvi vrsti dr. K. T. iz Ljubljane. Za danes odgovarjamo samo površno na njegovo izvajanje, ki ga je priobčil zadnji dan leta v € Slovenskem Narodu*. Pisatelj trdi, da mu je sicer imponiral ta učiteljski shod glede udeležbe, a zborovanje samo nazivlje diletantsko politično predstavo in tragikomedijo. Je že mogoče, da se zdi tudi dr. K. T. čudno, da je učiteljstvo na javnem shodu odkrito priznalo, da se ne pusti celo od svojih najboljših in najintimnejših prijateljev voditi slepo leta in leta za nos, saj se je po Ljubljani ob zadnjih volitvah javno povdarjalo, da se sme z učiteljstvom vse storiti Vsa čast možem, ki so se kdaj potegovali za blaginjo učiteljstva. Hvaležnost učiteljstva jim ostane trajna tudi od zadnjega shoda dalje. Gotovo pa je, da ni stranka storila za učiteljstvo toliko, kolikor bi morala. Bile so posamezne osebe, ki so bile v resnici naklonjene učiteljstvu ne samo po besedah, ampak tudi v dejanju. Organizacija stranke pa ni storila z malimi izjemami ničesar iz čisto navadnega vzroka, ker prave organizacije stranka še danes nima. Učiteljstvo je drlo za stranko črez drn in strn v lastno škodo in bi storilo še v podvojeni meri tem rajše in lažje, če bi imelo sigurno oporo v njej. Gospod dr. K. T., vprašajte na primer samo učitelja Je-lenca, kolikokrat je prosil za učiteljsko mesto v Ljubljani tedaj, ko je imela narodno-napredna stranka vso moč v deželi, vprašajte ga, zakaj ni dobil ravna-teljskega mesta v Postojni in nadučiteljskega mesta v Ljubljani, d asi ima izpit za meščanske šole, dasi je bil pri vseh kompetencah eden najstarejših, pa odločno naj iz vrstne je klasi 8 tiran ko m peten t. Vlada ga je vedno z neimenovanjem nagradila in Isto stališče je zadnjič zavzela z enim najboljših svojih pristašev tudi narodno-napredna stranka. Gospod dr. K. T., ali ni to krvava ironija? Učiteljstvo mora ostati hvaležno svojim voditeljem, čimbolj jih odriva vlada in čim sramotneje jih prezira narodno-napredno vodstvo.
Čudno se sliši iz ost politika, kakršen je g. dr. K. T., ako trdi:  Skrajno neprevidno je
torej od našega učiteljstva, da prav sedaj, takorekoč ob 12. ari g pretiranimi zahtevami daje orožje v roke svojim nasprotnikom ter otežkoča s svojo ueskross-aostfo boj lastnim prijateljem.* Gospod dr. K. T., ali ste spali zadnjih šet let P No, vsaj za učiteljsko vprašanje ste morali biti gluhi, ker ne veste, da je naša zahteva po izenačenju naših plač z onimi državnih uradnikov zadnjih 4 činovnih razredov že stara najmanj šest let. Je pač še starejša, a z najmerodajnejšega mesta se je proglasilo o Veliki noči 1903 na zborovanju vsega kranjskega učiteljstva. Takrat sta bili stavljeni dve alternativni zahtevi: gori omenjena izenačba s plačami državnih uradnikov in druga nekoliko skromnejša (!). In glejte, g. dr. K. T. — sedanji načelnik narodno - napredne stranke, g. župan Ivan Hribar, je takrat izrecno v imenu iste stranke zagotovil zbranemu učiteljstvu najizdatnejšo podporo v dosego njegovih opravičenih zahtev; a vendar je dal celemu zboru nekak ukor, da je preskromen, ker je svoji prvi zahtevi po popolni iz-enačbi z državnimi uradniki dodal še drugo alternativno skromnejšo. Rekel je, da smo s tem otež-krčili delo narodno napredni stranki, ki je v polnem obsegu za našo prvo zahtevo.
Zahteve učiteljstva po izenačenju glede plač z državnimi uradniki so g. dr. K. T.-u pretirane! 11 Ali Vam je, gospod doktor, znano, koliko tisočev je med avstrijskimi državnimi uradniki spodnjih 4 razredov takih, ki so izdelali samo kako ljudsko šolo P Koliko tisočev je takih, ki so izdelsli samo nekaj razredov srednje šole P In končno, koliko pa je akademično izobraženih uradnikov v 11. ali 10. plačilnem razredu? Nobenega. Le-ti začno z 9. razredom, do katerega bi tudi po ugodni rešitvi tega za učiteljstvo tako perečega vprašanja, še ne dospeli vsi učitelji. Zdi se, da se g. dr. K. T.-o, zde zahteve učiteljev pretirane le zaradi tega, ker prenizko ceni vrednost našega dela. In to je žalostno za akademično izobraženega gospoda.
Konstatirati pa se mora, da učiteljstvo narodni napredni stranki ne misli zadati smrtnega udarca, dasi njegova moč vsaj po nekod ni tako majhna, kakor trdi g. dr. K. T. Naj preštudira isti gospod tudi učiteljsko organizacijo, naj pogleda v nje stanovske naprave in tedaj bo prišel do drugih sklepov politične zrelosti učiteljstva, kakor pa jih ima danes. Zadnje besede njegovega uvodnika so na vsak način žaljive in odbijajoče, kar je eden poglavitnih grehov te stranke. Če bi hotelo učiteljstvo škodovati stranki, tedaj bi moralo sprejeti na svojem shodu docela drugačni predlog. Sedaj pa ima ono proste roke in čakalo bo na ukrepe narodno-napredne strenke v novem deželnem zboru v prid učiteljstva«. Le s pozitivnim delom si more pridobiti stranka iznova svoje prejšnje zaupanje 1 Učitelj.
V Kranju, dne 2. januarja 1909.
Baron Aehrontal odgovarja Rusiji zaradi anek-sije. Preden je Iz v o Is ki j nastopil v dumi, je razposlal vladam, ki so podpisale berlinski ugovor, posebno okrožnico. Kot odgovor na njo se mora smatrati okrožnica, katero je izdalo avstrijsko zunanje ministrstvo o božiču. Priloge obsegajo dopise med Avstrijo in Rusijo glede na aneksijo. Glavna točka je star dogovor obeh držav glede Bosne, katerega je priznal tudi Izvolskij. Znan je ta dogovor iz objav bivšega sekcijskega načelnika v zunanjem ministrstvu, madžarskega pesnika Doczija, ki je razglasil v glavnem sledeče: Leta 1876 sta se v Reichstadtu dogovorila cesar F rane Jožef in car Aleksander II., v tem dogovoru je bilo rečeno: Če zmaga Srbija v boju s Turčijo, bo Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino ter zaprla kleško luko za turške transporte. Leta 1877, preden je posegla Rusija v balkansko vojno, sta sklenila Andrassv in No viko v drugi dogovor, ki je določil: Če se zgode v Turčiji izpremerabe, vsled katerih bi ji bilo nemogoče, uspešno braniti Bosno in Hercegovino proti Srbiji in Črnogori, se polasti Avstrija teh dežel, izvzemši novopazarski sandžak, o katerem se ima pozneje razpravljati. Ta ugovor je podpisal car. Tretji dogovor je bil sklenjen ob času berlinskega kongresa v tem zmislu, da Rusija ne bo ugovarjala, če bo Avstrija tudi v novopazarskem sandzaku namestila svojo upravo namesto turške in če bo popolnoma prevzela Bosno in Hercegovino v svojo last O poznejših dogovorih je znano, da je bila 1881. leta sklenjena med Avstrijo, Rusijo in Nemčijo zveza treh cesarjev, ki je priznala Avstriji pravico, izprani eni ti okupacijo Bosne in Hercegovine v aneksijo) če bi se združila vzhodna Rumelija t Bolgarsko« se temu ne bilo upirati. Zveza je veljala najprej tri leta in se je potem podaljšala še na tri leta* Knez Aleksander (Battenberg) je leta 1887 združil vzhodno Rumelijo res z Bolgarsko in sicer proti
volji Aleksandra III. Tedaj je Avstrija Ščitila bolgarsko neodvisnost in svesa le ni obnovila. — Oficiozna »Rosija* je priznala te dogovore in dejala, da se je pogodbe, ki »ta jo 13. julija 1878 v Berlinu podpisala grof Andrassv in knez Gor-č a k o v, glasila tako: «Cesarska ruska vlada se zavete, da ne bo ugovarjala, če bi bila Avstro-Ogrska prisiljena, vsled eventualnega iz turške uprave novopazarskega sandzaka nastalega nesoglasja, trajno zavesti ta teritorij in ostale dele Bosne in Hercegovine.
Polke M pokale ob Drini. Po avstrijskih vojaških poročilih sta dva srbska kmeta, ki sta bila oblečena kot četnika, s srbskega obrežja Drine streljala na avstrijske orožnike pri vasi Zelenice v v zvorniškem okraju. Stražmojšter Lesjak je bil lahko ranjen. Na to so orožniki ustrelili oba kmeta. Oficiozne vesti povdarjejo, da se je med srbskim prebivalstvom ob meji razdelilo 100.000 mauserskih pušk. V tistih krajih pa baje cvete rop in ker je letos velika beda, je nevarnost povečana. Neki morilec Brkič, ki ima baje 28 umorov na duši in je ugrabil 65 mladih deklet in dečkov, da jih je prodal v turške hareme in bosenskim kupče-valcem z dekleti, je baje v tistem kraju na ropu, ne da bi ga bile mogle srbske oblasti doslej prijeti. V oficioznih vesteh se tudi žuga, da se bo od Srbije zahtevalo razoroženje vsega civilnega srbskega prebivalstva ob meji.
Enaki general Lipovec poziva Ruse, ki hočejo iti za prostovoljce v Srbijo, naj se 15. prosinca (po ruskem koledarju) zbero v Odesi. Oglasilo se je baje 40.000 ruskih prostovoljcev, med njimi generala Subotič in K i r i j e v, 300 častnikov, 200 vseučiliščnih dijakov in kneza Demi-sov in Obolenskij, ki sta sorodnika grofa T o 1-ltega.
? glava! belgra|skl cerkvi je imel višji duhovnik Božič velik bojni govor proti Avstriji. Navzoč je bil tudi princ Jurij.
Srbska aknpitina je dovolila Velemi-rovičevi vladi proračunski provizorij, vsled česar je prepričana napovedana kriza. Toda ima težave, ker se stranke še niso mogle domeniti glede na posojilo 200 milionov, ki bi se imelo poplačati iz novega monopola na žganje. Zarotniki in njihovi nasprotniki so se baje pobotali. Polkovnik Vašič, ki je bil pod Aleksandrom vojni minister in je nasprotoval zarotnikom, ima zopet dobiti vojni portfelj.
¥ turškem parlamenta je bil Ahmed Risa, ki je živel 20 let v prognanstvu, izvoljen za predsednika. Zbornica je sprejela odgovor na prestolni govor.
Bolgarski finančni minister Salabaier je dejal v sobranju, da znaša ves državni dolg 500 milionov. Vlada ne namerava pred avgustom 1909. najeti novega posojila. Za vzhodno rumeljske železnice ne namerava vlada plačati več kakor so stale železniško družbo. Turčiji bi pripadalo za njeno lastninsko pravico 12 milionov, družbi pa za prometno pravico 6 milionov.
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden.
1. januarja: 1308. Švicarji se upro proti Albrechtu I. — 1618 * Slavni španski slikar Marille. — 1742. * Dr Gaspar Rojko, pis., vseuči-liski profesor v Metavi pri Mariboru. — 1776 Cesarica Marija Terezija odpravi natezalnico. — 1868.* Viktor Steska, zgodovinar v Ljubljani. 1894 f Fizik H. Hertz. — 1895. f Dr, Matija Prelesnik, pisatelj, v Ljubljani. i
2. januarja: 1797. * Gašpar Švab, pisatelj na Boh. Bistrici. — 1801. * Jan. Gašp. Uvater.—1832. * Janez Valjavec, pisatelj v Šenčurju pri Kranju. — 1844. — Dr. Simon Klančnik, pisatelj v Ljubljani. — 1867. Skliče se takoimenovani izvanredni državni zbor, da se omogoči nagodba z Ogrsko.
3 januarja: 106. pred Kr. * Mark Tuli j Cicero. — 1752. * Zgodovinar Jan. pl Müller. — 1849. V Kromerižu otvorijo avstrijski drž. zbor.
4 januarja: 1701. f Ernst Rüdiger pl. Starhemberg, branitelj Dunaja proti Turkom leta 1683. — 1790. V avstrijskem Nizozemju bukne vstaja. — 1797. Val. Vodnik izds prvo številko •Ljubljanskih Novic*. — 1834. Dr. Jože Vošnjak, pisatelj, politik v Šoštanju. — 1872. * Matija Jama, slikar, v Ljubljani. — 1880. f Jože Krik, pesnik, v Ločah na Štajerskem.
5. januarja: 1531. Ferdinanda I. izvolijo za rimskega kralja. — 1643.* Slavni fizik Isaak Newton. — 1852. * Skladatelj Fr. Ser. Vilhar v Senožečah. — 1858. f Feldmaršal grof Rsdetzky v Milanu. — 1905. f Pesnik Iv. Nep. Resman v Ljubljani.
6 januarja: 1412. Johana, devica orleanska. — 1453. Clane štajerske Unije habsburškega rodu povzdignejo v nadvojvode. — 1829. f Češki zgodovinar in jezikoslovec I. Dobrovsky. — 1866. f Pisatelj Gašpar Švab v Dobu.
7, januarja: 1715. f Fenelon de la Motte. — 1746* Jaques Etiene Montgolfier, iznajditelj zrakoplova. —• 1790. Odpad Nizozemske. 1800. Vstanek v Švici — 1844. * Jezikoslovec P. Stanis'av Škra-bec v Ribnici. — 1893 f Slavni fizik dr. Jože Štefan, vseuč. profesor, na Dunaju.
8. januarja: 1422. Husitje premagajo cesarja Žiga pri Nemškem Broda. — 1642. f Galileo Galilei — 1819. f Posnik Valentin Vodnik v Ljubljaoi.
9. januarja: 1787. Nadvojvoda Karol osvoji Kehl. — 1801. Nadvojvoda Karol postane vrhovni poveljnik in predsednik dvornega vojnega sveta. — 1856. * Pesnik Anton Aškerc. 1883. f Sabastijan Zepič v Zagrebu.
Novičar.
Loto 1909 je navadno leto s 365 dnevi in nam prinaša 52 nedelj in 15 praznikov. Začne in konča se s petkom. Največ nedelj in praznikov, namreč po 5 nedelj in po dva praznika, padejo v januarju ter v maju in le edini praznik, dne 15. avgusta pade na nedeljo. Nasproti temu bomo imeli štiri dvojne praznike, namreč velikoneč, bin-košti, vse svetnike in božič. Pozna velikanoč, dne 11. aprila je letos le za en teden dni prej od lanske in ima kot posledico zopet dolg predpust, ki traja od treh kraljev do pepel niče, dne 24. februarja. Letni vladar je planet Saturn; mesec bo mrknil dvakrat popolnoma, solnce enkrat popolnoma in enkrat deloma. O vremenu se le ugiba, težko pa bomo imeli letos tako suho in lepo poletje, skoro brez vsake nevihte, in tako krasno jesen kakor lani. Ali nam leto 1909 sicer prinese kaj dobrega ali slabega, pokaže bodočnost.
Meščanski TOlilal odbor ima danes zvečer ob poldevetih v bralni sobi »Narodne čitalnice* v Kranju sejo. Na dnevnem redu so važne zadeve.
Imenovanje. Načelnik postaje na Jesenicah, oficijal Viktor Ječminek, je imenovan višjim oficijalom.
0 mestni hranilnici t Kranja. Deželna vlada je potrdila izpremenjena pravila mestne hranilnice v Kranju.
Skladišče je postavila tvrdka Zabret & Holter v Kranju na tukajšnji postaji.
Slovensko bralno dvuitTO T Kranju je na
zadnjem občnem zboru sklenilo, da se razide.
Drsališče t Kranja se otvori jutri v nedeljo dne 3. t m. ob 9. uri dopoldne na sokolskem te-lovadišču. Odprto bo ob nedeljah in praznikih od 9.—12. ure dopoldne in od 1,—6. ure popoldne, novadne dni pa od 1.—6. ure popoldne. Dobe se vstopnice za celo sezijo, katerim so naslednje cene: Vstopnica za celo sezijo K 4*—, vstopnice za celo sezijo za dijake, ljudskošolsko mladino in trgovsko obrtne vajence pa K 2 —. Vstopnica za enkratni obisk pa 20 vin. Vstopnice za celo sezijo se dobe pri bratu Janku Sajovicu, za enkratno drsanje pa pri nastavljencu na drsališču.
Občni zbor Sokola z ženskim oddelkom v Kranju se v torek dne 5. t. m. ob pol 9. uri zvečer v gostilniških prostorih gospe Marije Mayrjeve. Dnevni red običajen. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe. Na zdar!
Občni zbor ženskega oddelka Sokola v Kranja vrši se jutri v nedeljo dne 3. t. m. v prostorih Narodne čitalnice z običajnim dnevnim redom. Na kra opozarjamo sestre članice. Na zdar!
Nev deželni šolski nadzornik. Kar se je že pred mnogimi meseci govorilo, da se pripravlja, se je zdaj zgodilo. Realčni profesor, nemškutar Bela r, je imenovan za deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem. To je udarec s pestjo Slovencem v obraz, to je božično darilo avstrijske vlade, menda za to, ker so slovenski poslanci toliko govorili o odločni opoziciji, pri proračunskem provizoriju, pri aneksijski predlogi in zlasti pri pooblastilnem zakonu pa so zlezli pod klop. Zahvaliti se imamo za to imenovanje v prvi vrsti baronu Schwarzu. Ko je ta prvič predlagal, naj se imenuje tretji deželni šolski nadzornik in sicer N e m e c, je celo ultranemški minister Marchet to zahtevo zavrnil kot neumestno. Toda naš Schwarz je vrtal dalje in vrtal je toliko časa, da je dosegel, kar je zahteval nemški Volksrat. Seveda se bo o tej stvari še obširneje govorilo.
C. kr. okrajni šolski svet ta šolski okra) Kranj je imel dne 22. m. m. sejo pod predsedstvom deželnovladnega svetnika Alfonza Pirca. — Predsednik poroča o tekočih zadevah: Gdč. Albina Prevc, učiteljica v Preddvoru pri Kranju, ima zaradi bolezni dopust; nadomestuje jo izprašana uči-teljica-kandidatinja gdč. Karolina Zupančič. Gdč. Marija Frantar, učiteljica v Cerkljah, se je omožila in pri tej priliki izstopila iz učiteljske službe; njeno mesto se je začasno podelilo gdč. Angeli Miklavčič. — Učiteljske službe v Cerkljah, na Trati in v Tržiču so razpisane v defmitivno nameščenje. — Računski zaključek za 1. 1908 in proračun za 1. 1909 izkazujeta tele točke: preostanek iz 1. 1907 592 23 K; dohodki leta 1908 173882; skupaj 2331*03 K; potrebščina za L 1908 1372 45 K; prebitek iz 1. 1908 958 60 K; potrebščina za 1. 1909 so proračunjene na 2875*72 K; v ta znesek je vračunjen tudi znesek 1000 K kot podpora za izdajo knjige: »Opis kranjskega okraja*, katero sestavi in založi »Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj* v spomin cesarjevega šestdesetletnega vladarskega jubileja. — Za krajna šolska nadzornika se imenujeta: gg. France Košmelj, posestnik v Železnikih, za Železnike in Janez Fajfar, župnik v Javorjih, za Javorje. —- Prošnji krajnega šolskega sveta v Škofji Loki, da bi se izšolali bivši št. 2. in 26. občina Zminec iz vsakdanje šole ter všolali v hribovsko šolo istotam, je ugodil okraj. šol. svet z ozirom na oddaljenost od l — l1/, ure. — Otroci vasi Bistrica pri Tržiču so od 1. 1890 posečali itiri-
razrednico v Tržiču; pravnoveljavnega sklepa, kam pravzaprav spada Bistrica, v Tržič ali v Kovor, ni bilo; ker je nastalo zaraditega preporno vprašanje, se sklene, da se vas Bi strica všola v Tržič. — Za razpisano službo v Kovorju se je oglasil en sam prosilec, katerega predlaga okr. šol. svet v stalno nameščenje. — Mariji Borowsky, učiteljici v Tržiču, se podeli prva starostna doktads. — Prošnja za zvišanje nagrade za pouk v ekskurendni šoli na Trati od 400 K na 600 K se priporočilno odstopi višji šolski oblasti. — Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, g. Janka Janežiča v nekaterih nadzorovanih šolah se vzame na znanje.
Od vremenske opazovalnice T Kranja. Vremenska opazovalnica tretje vrste v Kranju je zaznamovala in mesec november 8 dni s padavino (3 dnevi z dežjem, 5 dni s snegom); 9 dni je bilo meglenih; 22 dni je ostala brez padavine. Največja padavina tekom 24 ur se je zaznamenovala dne 8. novembra z 200 milimetrov, skupna mesečna padavina je znašala 48'3 milimetrov. Največjo dnevno toplino so imeli v mesecu novembru v Kranju dne 2. novembra z 7 8' Celzija, najnižjo pa dne 23. novembra z —8*0° Celzija; srednja mesečna toplina je znašala —6-3° Celzija. — Ker je bil voditelj vremenske opazovalnice v Kranju zaposlen z drugimi nujnimi opravki, nam ni mogel preje ustreči z vremenskimi podatki. V prihodnjem letu pa upamo točno prinašali poročila Kranjske vremenske (ombrometrične) opazovalnice.
Protest deželnega odbora. V zadnji seji se je sklenilo, da se odpošlje ministrskemu predsedniku sledeča brzojavka: Deželni odbor kranjski najodločneje protestira proti imenovanju tretjega deželnega šolskega nadzornika, ker vidi v tem popolnoma nepotrebnem imenovanju neopravičeno obremenjen je davkoplačevalcev in utesnitev vpliva avtonomnega zastopstva na šolsko upravo, dasi mora dežela nositi ogromne stroške za šolstvo, a vljub temu ni primerno zastopana v deželnem šolskem svetu.
Prostovoljno gasilno druitro t Kranja ima svoj redni letni občni zbor jutri ob 101/,. uri dopoldne v mestni dvorani z običajnim dnevnim redom.
20 milijonov dvlgnenih iz »Kranjsko hranilnico t Ljubljani*. Od 20 septembra do današnjega dne je bilo iz »Kranjske hranilnice* v Ljubljani dvignjenih 20 milijonov kron. Od tega denarja se je naložilo okroglo 7 milijonov v »Mestni hranilnici ljubljanski*, 5 milijonov v »Kmetski posojilnici*, 2 milijena v »Glavni slovenski posojilnici in hranilnici* in pri drugih ljubljanskih zavodih, 2 milijona pa pri raznih zavodih po deželi. Prihodnje leto je treba dvigniti še najmanj 20 milijonov in na tleh bo ležalo trhlo kranjsko nemškutarstvo! Nad 33 milijonov kron je zdaj že naloženih v »Mestni hranilnici ljubljanski*.
Pozi? vsem slovenskim narodnim društvom! Občni zbor »Narodne čitalnice v Kranju* dne 19. decembra m. 1. je z ozirom na nesramne, razne slovanske naredbe na nečuven način sramoteče napade nekaterih nemških listov, v prvi vrsti cSipli-cissima* storil soglasno sklep, da takim listom ni in ne sme biti prostora v nobeni slovenski hiši, še manj pa v kakem slovenskem društvu. Zaradi tega izbacne »Narodna čitalnica v Kranju* imenovani list ter poživlja vsa druga slov. narodna društva, ki so morebiti še naročena nanj, da ga tudi izbac-nejo. Cunje spadajo na smetišče. — Odbor »Narodne čitalnice v Kranju*, dne 26. decembra 1908. —
Na občnem Zbora kranjske podružnice slov. plan. društva, ki se je vršil 29. grudna m. 1. izvolil in konstituiral se je odbor za leto 1909 sledeče: Anton Zupan, c. kr. profesor, načelnik; Ferdinand Polak, trgovec, podnačelnik; Josip Bučar, c. kr. prof., tajnik; Rudolf Kokaij, zastopnik zav. družbe »Dunav*, blagajnik; dr. Vladimir Herle, c.kr. profesor, dr. Josip Kušar, odvetnik, Franc Šavnik, mag. pharm., odborniki. Obširneje poročilo sledi.
Sankaliičo v Bohinju Slavnostna otvoritev sankališča v Bohinju se vrši dne 3. januarja 1909 ob pol 12. uri dopoldne. Začasno se je sankališče otvorilo že na sv. Štefana dan in se znašlo vsled tega nekaj prijateljev zimskega športa iz Kranja, Bleda, Gorice in Trsta. Že ta dan je bilo precej vesele »a vrvenja ob saakališču in na sankališču, še več pa se sme pričakovati prihodnjo nedeljo, ker se zlasti v Trstu in Gorici jako zanimajo za to šport in se bodo radi posluževali udobnosti, ki jih daje pri vožnji železnica. Ako pripomnimo, da je sankališče tehnično izborno zgrajeno, in da so ga vsled tega vsi vozači hvalili, smemo pač pričakovati, da polete ta dan tudi ljubljanski prijatelji zimskega športa v romantični Bohinj, ki je po zimi še mnogo lepši kot poleti. Nudila se jim bo pa ta dan tudi izborna prilika, da pokažejo zlasti gostom iz Primorske, koliko so se že izurili v tem velezdravem zimskem športu. Ako pripomnimo danes, da se v Bohinju skrbno pripravljajo za ta dan in da je skrbljeno za razne udobnosti in zabave, ki se morejo nuditi človeku po zimi, da se obeta koncert, mislimo, da bo marsikoga vleklo tja.
Orožna noiroča na žagi. V tovarni na Jesenicah je hotel dne 24 m. m. ob pol 11. uri dopoldne 34 let stari tovarniški delavec Anton Debelak ustaviti cirkularno žago. V trenotku, ko je s kolesa snemal transmisijski jermen, zagrabilo ga je kolo za obleko in ga vrglo pod žago, katera ga je črez trebuh na dva dela prerezala. Navzočim
delavcem je bilo nemogoče mu priti na pomoč. Truplo 10 prenesli v tamoinjo mrtvašnico.
Zabavo priredi v hotelu »Razor* v Kranjski gori odbor letoviškega društva na praznik sv. treh kraljev, ob polštirih popoldne. Na sporedu je petje, deklamacija, igra in tombola.
Frtto jo odrezalo na Paplerjevi žagi v Mostah Žagarju Vinku Noču iz D oslovi e na desni roki, ko je žagal na cirkularni žagi ledene remeljne, ko mu je izpodrsnilo.
Umrl je v deželni bolnici v Ljubljani gosp. Fran Mali, posestnik in pismonoša v Radovljici. Truplo so pripeljali v Radovljico. — V Tržiču je umrl g. Ivan Ahaci č posestnik. Pokojni je bil vrl Slovenec. N. v m, p I
Umrl je v Kamniku upokojeni župnik, gosp. Anton Korbič. Rojen je bil 1. 1847 v Smledniku Zadnja leta je služboval kot župnik v Železnikih in nedavno stopil v pokoj.
Vsled opeklin umrla. Dne 22. pr. m. ob 8. uri zvečer je prižgala neka 52 let stara samska, delavka v Zgornjih Pirničah svetilko-petrolejko. Ker je pa bila nekoliko vinjena, ravnala je tako neprevidno, da se jej je vnela obleka, kar je imelo za posledico, da je vsled zadobljenih opeklin umrla.
Zailg- Dne 19. decembra je neki lopov za-žgal pod streho poda Marije Maček v Praprotni polici pri Kranju. Ogenj so kmalu pogasili. Prijeli so nekega osumljenca, ki pa trdovratno taji vsako krivdo.
Not vir dohodkov družbe sv. Cirila in Metoda utegnejo postati volitve na Slovenskem. Zadnji čas se je namroč udomačila vse hvale vredna navada, da se glasovnice kolekujejo z narodnimi kolki. Pri zadnji volitvi se je videlo zelo mnogo volilnih listkov pestrobojno okrašenih s koleki naše pre-koristne šolske družbe. Pozdravljajoč ta vesel pojav narodne zavednosti, poživljamo vse rodoljube, da se pri vseh volitvah poslužujejo narodnega kolka ter tako podpirajo družbo sv. Cirila in Metoda.
nafJT" Današnji številki je priložena priloga •Kmetovalec«.
*   * *
Delavnico  državnih  želoznic v Ljubljani.
Vršdo se je konmijonalno ogledovanje sveta, kjer se imajo ograditi delavnice državnih železnic. Določilo se je, da se delavnice zgrade na svetu med gorenjsko in kamniško železniško progo. V to se bo rabilo 132.000 m2 sveta. Lastniki dobe za zemljišča 264 000 K. Komisiji je načeloval ministrski tajnik dr. Marij Glessig. Z zgradbo delavnic se prične 1. 1909 ali najkasneje I. 1910.
Razširjenje ljubljanskega kolodvora. Južna železnica je pričela z deli za povečanje in razširjanje ljubljanskega kolodvora. Na Martinovi cesti je malodane že izkopan predor pod železniško progo.
Smrtna neiroča. V Sežani se je pripetila dne 19. t. m. huda nesreča. Ko je čevljarski mojster Ignacij Tončič prišel domov in šel po stopnjicab, se mu je izpodrznilo, da je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo in si pretresel možgane. Spravili so ga v posteljo, kjer je kmalu potem izdihnil. Pokojniku je bilo 48 let.
HrbiiičO |0 zlomil orehov hlod viničarju Vihru iz Veličan. Viher je zlezel pod hlod. ki je ležal na šrogah; mislil ga je nekaj popraviti, a ga je pri tem omrsil, da je padel z vso težo nesrečnežu na hrbet in mu ga zlomil. Cez nekaj dni je v Ormožu v bolnišnici umrl.
Iipred deželnega sodišča,
— Dobro mu je hotel. Jožef Košnjek, 70 let stari delavce, je opozoril Andreja Zormana, delavca iz Tupalič, s katerim je v gozdu pri Olšavku drva napravijo!, naj bo pri delu bolj previden, da se kaka nesreča ne prigodi. Ta opazka je Zormana tako razbrila, da je starca s palico pretepel. Obsojen je bil na 4 tedne ječe.
Grozili so mu. Fantje na Dovjem so pisano gledali Jurja Jeriča, ker se je z druge vasi preselil na Dovje. Dne 5. oktobra so se domenili Andrej Bevšek, Jožef Gašpirc, Miha in France Au-man ter Janez Podjed, da ga bodo šli nekoliko oplazit. Oborožili so se z raznim orodjem in prišli razbijat in razgrajat pred Jeričevo stanovanje. Tolkli so po dnrih in strehi, mu pretili, da mu bodo z motiko glavo razklali, da mora crkniti in da ne bo smel skozi vas v cerkev. To razgrajanje je trajalo več ur. Pri tem je Miha Auman izgubil vile, katere je našla Marijana Jenko ter jih hotela odstraniti. To je Aumana tako razjarilo, da je z odprtem nožem mahnil po njej, ne da bi jo zadel, ker se mu je pravočasno izognila. Zagovor obdolžencev, da so rabuko le od daleč gledali, je bil po pričah ovržen. Miha Auman je bil obsojen na 7 mesecev, ostali štirje tovariši pa vsak na 6 mesecev težke ječe.
SUveatrova veselica »Narodne čitalnice"
je bila pač ena najlepših letošnjih čitalniških prireditev. Bogat in raznovrsten program je pač zadovoljil vse udeležence. Žabji ektet pod vodstvom g. Janka Sajovica je precej pričetkou* večera zbudil salve smehu. Gospod Stanko Sajovic je igral na gosli D. Alardovo »Koncertno fantazijo iz Ch. Gounodove opere «Faust», op. 47. Težka skladba. A mladi igralec ji je bil v vsakem oziru kos, bo-
disi kar se tiče tehničnega obvladanja inštrumenta bodi kar se tiče res poanti ranega, globoko-občutnega prednašanja. Ta točka je bila pač najlepša ta večer; k nje lepemu vspehu je vrlo pripomogla gdč. Hani Sajovic, ki je spremljevala skladbo z Igranjem na glasoviru. Škoda, da ji ni bil na razpolago boljši klavir 1 — Enodejanka »Nočno delo* pa nam je pokazalo zopet izredne vrline našib starih znancev diletantov. V tej kratki, pikantni igrici je g. Valenčičeva omamila s svojo umetniško igro vse navzoče. Vredni vrstniki so jej bili tudi ostali trije igralci, gg. L. Mikuš, E. Sajovic in V. Golob. Celo Potnikov Pepe je bil enkrat pameten in je podaljšal umetniški užitek navdušenim gledalcem za par tjenutkov.
Med odmorom in po igri je svirala kamniška godba prav pridno.
O polnoči pa je predsednik g. dr. Kušar nagovoril navzoče občinstvo takole:
Častiti društveniki — vsem prisrčen na zdarl
Dolžnost mi je, da izpregovorim v pozdrav nastopajočega novega leta svoje dobroželje vsem Vam, ki Ste s srcem in delom člani naše stare, pa vedno pomlajujoče se »Narodne čitalnice*.
Veselje pa mi je, da to dolžnost izvršim, ker vem ceniti zasluge tega našega prosvetnega društva, in ker vem ceniti požrtvovalnost Slovencev in Slovenk starodavnega na črni skali zidanega Kranja, metropole Gorenjske.
Bilo je leta 1863, ko se je ustanovila naša »Čitalnica* in danes se piše 1909 po Krislu — in glej, »Čitalnica* naša lahko beleži, da ni nazadovala, da ni stagnirala, ampak odločno in odlično napredovala. Poglejte našo knjižnico, ki ni zaprta, in ki ni odprta samo društvenim članom, marveč se je prestopila v uporabo vsem tistim, ki hrenene po izomiki. Glejte našo ljudsko galerijo v »Čitalnici* ; le ta galerija pomeni velik napredek v svrho narodove izobrazbe za vse lepo in idejalno. In ali ni to korak v naprej!? Poslušajte naše pevce in pevke ter gledališčne prireditve, pa ponosno lahko rečete: Nismo zadnji na bojnem polju v svrho prosvete milega nam naroda slovenskega! V grdem znamenju, v znamenju prelite, po nedolžnem prelite, slovenska krvi, poslavljamo se od leta 1908.
f Lunder in Adamič, dan 20. september 1908 — to so spomini, katerih — prisezamo — ne bomo nikdar pozabili. Saj sta žrtvi, počivajoči pri Sv. Križu, kri naše krvi in na grobu teh nedolžnih ž rlev smo prisegli, da jih bomo maščevali — z najodločnejšim narodnim delom in — odporom. Vrši se ta odpor in vrši se to delo. Slava vsem, ki se te prisege izza dne 22. septembra 1908 držijo!
Prosvetno delo, delo za narodovo izoroiko naj nas vodi in močni in močnejši bomo postajali in prihajali in z vedrim čelom se postavljali sovragu v boj.
Kultura ne bode mogla leta 1908 zapisati s svetlimi črkami.
Strah, groza in smrt!
Upajmo, da leto 1909, katero ravnokar* pozdravljamo kot »srečno novo leto*, ne bode napolnjeno bajonetov, smodnikovega praha ter svinčenk. marveč, da je bomo lahko ob slovesu pozdravili z odkritim zadoščenjem, da je bilo srečnejše, plodonosnejše in pa blagodejnejše, nego leto slovenskega krvoprelitia 1908 !
Vi pa, častiti »Čitalnicarji*, delajte na to, da se naše društvo povzdigne na višek kulturne stopinje, ker le s tem boste storili to, v kar Vas veže Vaša domorodna dolžnost, ki veli: Vse za narodi
In s t m geslom pozdravljam novo leto 1909 ter Vam cenjenim članicam in članom želim iskreno in prav od srca:
Srečno in veselo novo leto I
Na zdar!
Navdušenje je doseglo vrhunec pri zadnjih besedah govornika. Vesele domorodne pesmi so se vrstile druga za drugo. Mladi svet se je pa kmalu nato ob zvokih godbe veselo zavrtil v zares premajhni dvorani.
Le nekaj smo pogrešali — namreč, dobro in točno postrežbo. Sicer je pa to menda običajno pri vseh ve**licah, ki se vrše v društvenih prostorih «Nar. Čitalnice*.
Strahotni potresi v lalabriji in Siciliji.
Rim, 29. decembra. Dve tretjini Messine sta razrušeni. Morje je izstopilo, razrušilo svetilnik ter poplavilo vse mesto, kar gs je ob obrežju. Podobno v Kataniji. Tu je podmorski potres trajal 42 sekund in je morje poplavilo obrežje. Nekaj hiš in cerkva je čisto razpokanih. Koliko je mrtvecev v Messini, se še ne ve, pravijo da več tisoč. Vojne in druge ladje so odplule na pomoč z vojaštvom. Nadaljna poročila bodo mogoča šele, ko se postavi radio-fotograflčna zveza, kar se zgodi jutri po dohodu vojaških ladij pred Messino. Potopila se je tudi neka ruska bojna ladja.
Rim, 29. decembra. Potres v južni Italiji je bil strahovit. Več sto hiš je v Messini porušenih, pod razvalinami pa več sto mrtvecev. Središče potresa je bila Messina. Torpedovka, ki je ušla katastrofi, poroča: Dve tretjini Messine je v razvalinah. 3000 delavcev dela na razvalinah. Potres je razrušil tudi več vojašnic in je ubitih mnogo vojakov. Vse obrežje Sicilije in Messine je v razvalinah.
Run, 29. decembra. Velik del Messine je uničil potres in morski valovi. Čuje se, da so razni pred-kraji popolnoma izginili s površja. Nad 1000 oseb je mrtvih in ranjenih. Škoda je velikanska.
Rim 29. decembra. Posebne izdaje listov ravnokar javljajo: Begunci, katere je pripeljal neki razdiralec torpedovk v Palermo, da sta mesti Messina in Rrggio di Calabria ne samo deloma, ampak popolroma porušeni. R azvaline so pričele goreti in se dviga nad razrušeno Messino gost dim. Po potresu je nastal silen vihar ter se utrgal oblak. Mrtvih da je 20 000 oseb. Prebivalstvo je bežalo v cerkve, ki so se pa tudi podrle in zagreble pod razvalinami na tisoče ljudi. Begunci so tsko preplašeni, da so skoro blazni. Mrtev je v Messini župan in več poslancev.
Rim, 29. decembra. Iz Messine prihajajo vedno bolj žalostne vesti. Potres je spremljeval tudi podmorski potres, ki je valove visoko kot hiša metal proti mestu. Nesreča je tako hitro prišla, da se nt mogel skoro nihče rešiti. Valovi so bili visoki 10 metrov, glavni sunek je trajal 32 sekund. Tudi po drugih mestih je razrušenih mnogo cerkva. V Messini je v razvalinah tudi poštno poslopje, magistrat, sploh vse javne stavbe. Podrl se je tudi hotel «Trinatia». Ubito je osobje hotela in 90 potnikov.
Rim, 29, decembra. Kralj se je s posebnim vlakom odpeljal v Neapolj, da se popelje na kraj nesreče. Iz Palerma se je odpeljalo 6000 vojakov, zvečer se odpeljeta še dva vlaka »Rdečega križa*. Popoldne je z Messino zopet bila popravljena železniška zveza.
Rim, 31. decembra. 200 000 ljudi, kakor poročajo rimski listi, je prišlo ob življenje pri groznem potresu na Siciliji. V Messine in drugih mestih v Kalabriji in Siciliji so uničene cele občine. Prebivalcev teh krajev ne najdejo nobenega živega.
Vsem častitim obiskovalcem <
kavarne „PREŠERN"
kakor tudi prijateljem in znancem želim
veselo in srečno novo leto!
Zahvaljujoč jih na naklonjenosti in se priporočam tudi nadalje s spoštovanjem
Karol Polajnar
kavam ar v Ljubljani.  33 — i
	Naznanjam p. n. slavnemu ::   občinstvu, da sem ::	fenst
1	:: znižal :: n pri tin ti na ripnf|f|n tli HflllDlfl " si UD Ul UUliU 111 UdUdiU ii 34 —1	1
lil	Se priporočam s spoštovanjem Ivan Gralsor.	
želi rodbina
„?rc$emoV hram"
T BRANJU
je nanovo prenovljen in se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v mestu in okolici.
Toči se izborni cviček, kakor tudi druga pristna vina, se a
88
WH
Srečno, resefo noro lelo 1909
želi vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih i v bodoče enakega za-»_upanja_^
FRANC DOLENZ Kranj In Škofja Loka.
rT)astir)
doktorja pl. Trnkoczvja krmimo varstveno sredstva m dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatla. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z masti nam.
TovarnUka zaloga:     26 12—3 Lekarnar Trnk6ozy, Ljubljana.
Darila.
Upravni t tvn nagega lista je poslal gosp. Ivan Graiser 10 K za dijaško kuhinjo kot odkupnino mesto novoletnih voščil.
Hova zaloga vina?
Podpisani naznanjam, da sem otvorll
t stoji lastni M M. 10
Kokriško predmestje
zalogo Istrskega, vina belega hi rdečega! lastnega pridelka.
Liter stan« 32 vinarjev na debelo od 56 litrov naprej.
Kdor mi more dokazati, da nimam pristnega, naravnega vina, se zavežem, dotičniku plačati 4000 K.
S spoštovanjem
FRAK ZOHIL
2815-1        veleposestnik vinogradov v Žminjn (Istra).
Loterijska srečka dne 25. decembra 1.1.
Gradec    17   49  4   87 5
P-
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu javljam, da na željo mojih uslužbencev
odpiram trgovino ob sedmi url zjutraj In ]o zapiram ob sedmi url ===== zvečer. =========
Z velespoštovanjem
Franc Ornem star.
in navadna posledica tega je, hrezslastnost, želodčna bol, slabosti, nerodnosti prebavljanja, glavoboli i. t d. Gotova odpomoč proti temu so
Kaiserjeve karamele
.....■—m zdravniško preiakuienel     i i
Oživljajoče, prebavo pospešujoča in želodec okrepujoče sredstvo. 27 12—11
::: Zavoj po 20 in 40 vin. v:
= lekarni v Tržiča. ,
priporoča potnikom v Ameriko najhitrejšo, varno in ceno vožnjo preko Boks—Pariz—Cherbourg ali Buks—Pariz—Havre (via Southempton). Garantira se potnikom, da so gotovo ukrcani na parobrod, dva parobroda odhajata vsaki teden.   ::   Vožnja pa morju .V/, do 6 dni. Natančnejša pojasnila In
vozne, plovne rede daje rade volje in zastonj 30 8 -1
Agentora Jlmerlkan-Line" h Bachs (Rheintal).
- Generalni zastopniki Itn Obersteg & Co. =========
Istrsko vino
lastnega pridelka, pristno naravno, prve vrste
tnoškat :: belo vino :: teran rožno vino
Troplnovec
lastnega pridelka, zajamčeno pristni iz samih čistih jsgodovih vinskih tropin brez pecljev
50 odstotni
Vzorci zastonj
dobiva se po prav ugodnih censh na veleposeitvo vinogradov
Jtocco Fdan V Rotfinjn (3stra)
31 10-10
in prosto poštnine!
Slovenoi,   kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Frano Om.raa v Kranju prodaja domaO. bukovo offlje, -vlito kotle Marla Zeli , petrolej »tandarci Wl»ite» portland o»«M»n*» 8 14
Svoji k svojimi
Prodan toč tisoč komadov
strešni opeko
iz samega portland cementa zase izdelanega. Sprejemam naročila za vso vrste betonskih izdelkov n. pr. stopnice, bangarje, korita za živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. Izdelujem tudi žične ograje s cementnimi stojali ali verejami. 9 9
Ivan Walaadi posestnik
Hlebce pri Lescah, Gorenjsko. Šivalni stroji in kolesa
Tovarniški zaloga        10 52-1
Iv. Jax-a v Iijubljani
Dunajska cesta 17 priporoma svoje n«jI.olj piisnane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na lahteranje zastonj.
Pristno domače kuhano žganje
se prodaja sedaj pod ceno, n. pr.
Tropinovec.........Liter  kron 2 20
Slivovka.......... »       * 2-40
Stari borovničevec...... •       *   3*—
Rozmarinovo žganje..... »       »   4*—
Konjak........... »       »   b-—
aammasaMmm Za pristnost SO jamči, »mmm m b
I. Ručigaj v Kranju
11 3-2 (gostilna «pri zlati ribi*.
t leijort
Jož. Ameriko
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr! I 12 52—22
mmr    Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraina in La Tonraine iz
Ha vre v Newyork. ===== Naj kraj i a črta. ===== Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc potovalna pisarna
Ed. Štnarda, Ljubljana
Dunajska o. 18, nasproti znane gostilne .pri Figovcu'.
DlDDODlOlD
Električna gonilna sila.
Tivirn itliitih barv, lati in firocža
Brata Očrt °
drkoslikarja, lakirarja, stavbena In pohištvena pleskarja
Ii8blji«i,™4Mfaw,mM6'
nasproti hot. .Union*
Ustanovljeno 1848.
,52—i>4
Telefon 164.
DDDDDDDDDD
Od c. kr. namesteisUa oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh \r>*t in pisarna za poizvedbo tarifov
L. Jandl
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
Dopošljito nam torej takoj franko vale tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—8
Zliti $*«Hb1« : Berila. Pariz. Va iti .
S*
Jzdtlovatelj
0. Seydt
'jCjubljana, Spita t.-Stritar. u/. T
4*
S*
Večkrat premiranol
Glinaste peci
16 52—36
štedilnike, banje aa kopeli, kakor tudi kipe, vase In drage glinaste isdelke v vseh barvah, trpeine in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna nafti in glinaatih izdelkov v LJubljani.
J0S. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slosaaaskovo   ulloe   &t. 4.
Sttvbeio-Metio li tontrikcilski Ulnciviiearstra.
Žično omrežje na stroj, ograjo na mire dvora, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verando, stolpno krilo, štedilnike L t. d
Špecijaliteta: 17 —68
valjični zastori (Rollbalken).
:■ Kdor mr=
hoče sebe ali svoje otroke oprostiti
hrlpavosti, katarz, sastisenja ustnega katarz, krčevitega in oslovskega kašlja, naj kupi zdravniško proizkušene in priporočene
KaiserjcVc prsne frranele
s 8 smrekami.
18 24—10
5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Doza za 80 vin. . Dobiva se v: Lekarni v Trflču.
Stanovanje
z dvema ali tremi sobami in kuhinjo se takoj odda
pri
19 6—1
p. m mm i« t/i,
Svoji k svojim! 80 51—48
Starosnana narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in finimi vini iz lastnih in drugih prignanih vinogradov po oeni 30—50 vin. litar; potem s plsenjskim pivom «prasdroj» iz sloveče češke c Meščanske pivovarne*, in ixb ornim proti vinskim pivom iz pivovarne kneza dchvvarzenberf* v Protivinn na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovosm X. vrsta, lastnega pridalka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit naprej franko goriška postala.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
StecKetifni lilijino milo
najboljše milo in koio.
ZobOtfkiiM atriji
Oton Jcydl
v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju.
ZOBOVJA, tudi nt da bi te odttranlle korenine, i ali brez nebne aloUe, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In OBTURATORJI te Izvršujejo so NAJNOVEJŠIH METODAH. 22 -81
Sprejemne ure vsako nedeljo In pondeljek od 8. ure dopoldne do 5. mre popoldne.
%ß%$§$ Krasjoi k Krajnoa ! g£|$%S
najfinejše pecivo za čaj
Mnogo drugih različnih špecialitet, rib, konserv, =====  čaja, ruma i. t. d. =====
Zdravko Krajnc, Kranj
trgovina z dellkatesami.
SVOJI K SVOJIMI pkMj
UI
09
Zobozdravniskl atelje
dr. CdVard Globočttit(
v Kranju      ! .,2-1?
Je #d 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
icah Hlev. 19
priporoča svojo veliko zalogo
pravih ivioarakih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ur« na
■II
M  Popravila msš
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sea zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1-40 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočani posebno precizijsko uro
„INTJICT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako želite imeli uro ras dabro popravljeno jo ne iejajta Ukim. ki nrarii« niti imfoni niso.        2 17-43
■j/ssJr==ír==iii==jf=sJt==Jn==Jr==jp
Brata ELAVK&I
+
iidolovatolja kirurg, instrumentov atelje sa ortop. aparata in bandsio
CJabljana, preSernoveul.5
priporočata
svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in iaha-lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-8 52—41 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja navadila  aa izvršujejo toOno,
hitro In dlakretao. G&lvanicni pcniklovani uvod i obratom na motor. Popravila aa Izvršujejo ločno j.i oeno.
Trgovina s špecerijskim blagom.
Anton Adamič, Kranj, Glavni trg
galanterijska, norimberška in modna trgovina
priporoča
svojo veliko zalogo ravno došlih primernih daril, kakor parne stroje, »o tor Je, lokomotive, parne železnice, parnike, avtomobile, železnice na pero, plavalne čelne, mehanične in magnetične podobe, najnovejše godbene volke, gngalnice, razne družabne igre, halma, croqnete, šah, doaine, tombole tivoli i. t. d.
Velika izbera punčk tudi z godbo. :: Najfinejše drsalke „Eisblume".
Nadalje krasne albume za slike in razglednike, spominske knjige, denarnice, vaze, papirne kasete, kadllne garniture, garniture sa svalčice, lasne garniture i. t. d. Največja izbira liàpa za drevesce in svečic, božičnih in novoletnih razglednic, pratlk, koledarjev ter Jaslic. * Ma drobno iti debelo!      ======      No drobno in debelo I
Največja trgorina na Gorenjskem.
Rudolf Rus
urar v Kranju.
IsT   poleg lekarne.
Ustanovljeno teta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih nr, zlatnine ln srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene. =====       Priznano izborno blago. =======
Najceneji nakup pri sv. Cirilu in Metodu I !
81
a
Nova narodna trgovina pri sv. Cirila in Metoda
?8
iraca debelo in drobno
V
Si SHGLIC & SMIT iS
v Radovljici, na Glavnem trgu («rsven cerkve) :: Podružnica v Predtrgu.
Priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga, kakor: riž, vedno svežo kavo, najboljšo moko iz Majdičevega mlina, zelo fiai ruski čaj in rum, različne barvo, razne vrsto žganja, kakor: alivevko. tropinoveo, Florian, Triglav ter pravo Ciril Metodovo in Zvosdno kavino primes. Dalje imava v zalogi različno ielesnino za kovače, ključavničarje, kleparje i. t. d.
Kupovala bova proti gotovini ali v zamenjavo z blagom vse vrste deželnih pridelkov, kakor: orehe, fižol, oves, suhe gobe i. t. d. vedno po najvišjih dnevnih cenah. — Ker kupujeva izključno le od prvih in največjih tvrdk, sva v prijetnem položaju naše cnj. odjemalce z le preizkušenim dobrim blagom najceneje postreči.     ========= Blagovolite se prepričati!       1 1 n :
Za mnogobrojni obisk se priporočava z odličnim spoštovanjem 6 52-6
1
i
Stlgllc & Omit
Najceneji nakup pri sv. Cirilu in Metodu ! !
A. ŠARABON
Trgovina z moko :: in deželnimi :: pridelki.
LJUBLJANA      priporoča svojo novourejeno LJUBLJANA
glavno zalogo rnimtt$kc «oie.
Velika pražarna za kavo, mlin za ::     dišave ::
■ električnim obratom.
Točna in solidna postrežba!
Jto drobno in debelo!       Jfa drobno in debelo!
7 5-3
Zaloga brinjev in
sliv za :: žgaiijekuho. ::
AíA*^jm^ fc(rflav^^P^ ^iJ^NMMe^BO^e
Odfe votai urednik Lavoilsv Ifikni.
Lastnina in Usek Iv. Pr. Lasspreta v Kranja,