60. številka. Ljubljana, v ponedeljek 14. marca. XXV. leto, 1802. SLOVENSKI MIL (t ha j a vsak dan sveder, izimti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman aa a v b t r o - o g e r b k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 -Id, za jedea ommc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt lata 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, i o 80 kr. aa Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila placnje se od cetiristopne petit-vrste po t> kr., fie ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Oospodskih ulicah fit. 12, Upravnic t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamocije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenščina pri Ljubljanskih sodiščih. IV. Predsedstvo deželuemu sodišču v Ljubljani nam je doposlalo popravek, kojega smo v smislu zakona ponatisnili in o kuterern smo toliko časa molčali, kolikor časa uam to zapoveduje zakon. Mi niti ne mislimo na to, da bi hoteli izpodkopati le količkaj veljavo tega popravka. Naravno je, da ne moremo, če pišemo o notranjih pripetljajih pri naših sodiščih, tako dobro poučeni biti, kakor je to gospod predsednik našemu deželnemu sodišču. Ker so oam dotični akti večinoma absolutno nepristopni, je isto tako naravno, da nimamo in da imeti ne moremo o vsaki podrobnosti take jasne in popolne informacije, da bi se mogli izogniti vsakemu popravku. Pisali pa smo do sedaj že o mnogih rečeh, o kojih nam veleslavno predsedstvo Ljubljanskega deželnega sodišča ni doposlalo nikaeega popravka, po čemur je sedaj proti vsakemu dvomu dokazauo, da smo o mnogih rečeh pisali resnico. V drugem pa smo uradnega popravka tudi zategadelj veseli, ker nam služi v dokaz, da svojih člankov ne pišemo v prazni zrak, in da jih na merodajnem mestu ne prezirajo. Prestopivši k popravku samemu, naj nam je dovoljeno, da prečastitemu gospodu dezelno-sod-nemu predsedniku najprej nekoliko o tem odgovorimo, kar je omenjal glede relacij. Istina je, da se v uradni zbirki obrazcev nahaja relacija uraduega sluge v podobi zapisnika. Pa praksa pri nas tega zapisnika ne pozna, ker sodni odposlanci, če pridejo rubit, ne sestavljajo s strankami nikakih zapisnikov. Na priloženi poli razlože, kako so se vsled tega ali onega odloka podali na rubežen, kake cenilce so si preskrbeli in kaj so rubili. Z jedno besedo, naši sodni odposlanci pišejo svoja poročila od besede do besede tako, kakor se glasi dotični zupis-nik v uradni zbirki obrazcev, samo da izpuste tako imenovano „glavo", ki se nahaja pri vsakem zapisniku, in samo, da vsega tega ue smejo pisati v slovenskem jeziku, nego v nemškem, ker jim je to tako zapovedano. V boljše pojasnilo naj sledi dotični zapisnik naše uradne zbirke. Ta obrazec slove tako-le: LISTEK. Koncert »Glasbene Matice" due 12. sušca 1802. leta. Presojajoč vse z narodnega stališča, želimo vedno, da je vse, kar je narodno, tudi dobro, a kar si srce želi, to rado verjame. To stališče zavzemamo tudi nasproti umetnosti. Boli nas srce, grajati kaj, kar so narodne moči priredile, ako bi tudi bila graja zaslužena, vsaka grajajoča beseda b6ie nas v lastno meso. Sklicujemo se na skromne naše razmere, katere je skromnim merilom meriti. Zaradi tega radi hvalimo, in naša poročila navadno kar mrgole pridevkov, kakor „izvrsten, izboren, prav dober" i. dr. Brez koristnih učinkov to ui, budi in utrjuje našo narodno smosve&t in pridobiva nam prijateljev, da bi pa pri tem umetuost uspevula, ni trditi. Ta pot nam ni treba običajnega skromnega merila; tudi je »Glasbena Matica" sama odklonila miloščino dobrohotne pohvale zapustivša privajene prostore, v katere se shaja vedno isto domače Zapisnik dne .... 18 . . sestavljen v zvršilnem postopanji . . . . iz ... . proti .... iz ... . pri izpeljavi zvr-šilne rubežni in cenitve premakljivega premoženja .. . . is ... . Pričujoči: sodni sluga: .... cenilec:........ Vsled odloka c- kr.....sodišča v . . . . dne . . . . 18 . . št.....podal se je podpisani sodni sluga k dolžni .... v .... vročil .... naveden zvršilui odlok, ter sledeče premakljive reči zarubil in s pomočjo na storjeno prisego opominjen .... cenile .... cenil kakor sledi: (tu se naŠtejejo za-rubljene in cenjene reči). Sodni odposlanci pri Ljubljanskih sodiščih pa ne podajajo svojih relacij v podobi predležečega zapisnika. Pač pa v podobi, kakor se kaže v naslednjem obrazcu : Lobliches k. k. Bezirksgericht! In Befolgung des erhaltenen Auftrages vom 22. Dezember 1891, Z. 27424, in der Executions-suehe der .... durch .... gegen .... in .... peto.....ti. . . kr. s. A. hat sich der Gefertigte in Beisein des beeideten Schatzmannes in die Wobnung des £xecuten begeben, hat demselben den Execu-tionBbeecheid zugestellt und habe nachstebende Fahr-ni8ae mit executtvem Pfandrechte belegt, welche zu-gleich vom herbeigezogenen Schatzmanne bewertbet wurden, als: 1 Sofa, 2 Fauteuil und 4 Sessel 25 d., 1 Pendeluhr 15 ti, 2 Chitfoniere a 10 ll , zusam-meu 20 fl., 1 \Vandspiegel 5 fl.f Summe 65 ti. Geschlousen und gefertigt mit dem Bemerken, dass obige Fahrnisse der Execut selbst als zur Exe-cution geeignet angegeben bat. Lsibach am 19. Jiiuncr 1892. Sodnik m. p. Fr. Sturm m. p., Schiitziuann. S tem je dokazano, da so relacije sodnih Blug pri Ljubljanskih sodiščih čisto identične z zapisnikom, kojega navajajo uradne zbirke slovenskih obrazcev. Proti relacijum v taki obliki pa se smemo po vsi pravici izreči, če se nam v slovenskih pravdah podajajo v nemškem jeziku. No, pa o tem govorilo se bode itak še na drugem mestu, kamor ne sega moč naše« tiskovne svobode. naklonjeno občinstvo, in prirejajoč svoj koncert v dvorani tujega tekmujočega društva, pristopni širšemu občinstvu lleči se pa mora, da je gromovito ploskanje in odobravanje, katero je donelo preteklo soboto zvečer po dvorani, do zadnjega kotička napolnjeni, bilo ven in ven zaslužeuo. Vspored bil je sestavljen z umetniškim preudarkom. Dostojno otvoril se je koncert z veličastnim 149. psalmom Češkega mojstra A. Dvofaka. Godala, katerim se pozneje pridružijo trobila, polne poslušalcu dušo z vzvišeno pobožnostjo, in ko potem zagrmi zmagoviti slavospev Stvarniku v višavi, tedaj je vsako srce pretreseno. Odgovarjajoč si pojeta moški in ženski zbor milostlvemu Gospodu zahvalo, — in združita se zopot slaveč ga kot osvetnika. — Skladba izraža mogočno misli psalmove in z viharno silo budi v nas čute; izvrševala se je pa povse dostojno. Radi smo čuli na to mirno skladbo A. Ned-v tS d o v o, „Ne zabi me", tožečo nam v nežno ziba-jočem se ritmu bol ljubečih dveh src, ki se morata ločiti. Moški zbor izvajal jo je prav v skladatelje- Pri našem deželnem sodišču kaže se sploh pri najmanjših prilikah nekaj ČaHa sem očividna tendenca, nemščini zopet kako luknjico odpreti, da se kakor kača privije v slovenski akt. Evo vam dokaza! V aktu deželnega Bodišča IV. 1891/44 so vse uloge strankin zlasti vse eksekucijske prošnje slovenske, uradne rešitve, izvzemši onih na slovenskih ulogah, pa po večini nemške. Zlaati sestavil je sodni odposlanec dr. Vok na slovensko prošnjo za cenitev — pri trdem slovenskem kmetu — nemški cenilni zapisnik. Ko se je zemljišče prodalo eksekutivnim potom, izdal se je odlok, s katerim se je določil narok za oglašenje uknjiženih tirjatev v slovenskem jeziku. Zapisnik, ki se je pisal pri tem naroku, bil je zopet od besede do besede — izvzemši zvršitelja, ki je svojo tirjatev v slovenskem jeziku oglasil — zapisan v nemškem jeziku. Razdelilni odlok — najvažnejši odlok pri vsaki realui eksekuciji! — pa se je izdal do cela v nemškem jeziku, dasi tudi so bili vsi udeleženci nemščine neveSči kmetje! Ce se pri teh čisto slovenskih aktih tako uraduje, potem nam mora vsak objektiven človek priznati, da smo storili svojo narodno dolžnost, če smo se v ti zadevi oglasili in Če smo zahtevali, da naj naše deželno sodišče — ki je prvo v deželi in vsem drugim uzor — slovenske akte rešuje v slovenščini! Druzega itak ničesar zahtevali nesmo! In Bogu hočemo dajati hvalo, če se nam vsaj iste skromne želje, kojim smo dali izraza v svojih člankih, spolnijo, tako da trdi slovenski kmet pri svojih eksekucijah ne bode dobival važnih odlokov v trdi nemščini, ne vedoč, kaj naj začne s temi odloki — Predsedništvo deželnemu sodišču nam daje popravek tudi o sodnih pečatih. V tem oziru bo nekaj popravlja, česar mi prav za prav trdili nesmo. Mi smo hoteli povedati, da je justično ministerstvo dalo uničiti neke pečate — pa to je zadeva, o koji nočemo dalje razpravljati. Z veliko radostjo pa ▼sprejmemo popravek veleBlavnega predsedništva v tem oziru v svojo vednost, da se nahaja v okrožji Ljubljanskega deželnega sodišča tu in tam sodišče, pri kojem je v rabi pečat z nemško slo-veuskim napisom. To je resnica, v kateri do dan-daues nesmo bili poučeni, ker se nam toliko manj vem zmislu finim naglasom, — in občinstvo Bkazalu se jo hvaležnim. Lavor-lira in občno ploskanje pozdravilo je v nas zelo priljubljenega opernega pevca gosp. J. K. Trt ii i k a, ko je nastopil, da nam zapoje „tekmo-spev \Valterjev". Pevec ima lep zaklad v svojem grlu; da ga ni zakopal, prepričali smo se. Obsežen glas je mehak in mil in «ega de srca. O moči uje-govi in tehnični izvežbanosti imeli smo priliko čuditi 8e posebno še v G. točki, ko je pel „Iliionovo arijo". Veliko je napredoval, odkar smo ga zadnjič ču'i, na poti je do vrhunca umetnosti. Želimo si ga če mnogokrat Čuti pri nas; da uživa tu gorke simpatije, prepričalo ga je pač gromovito odobravanje, ki si je izprosilo še par komadov, katere je občinstvo z jeduakim naudušenjem vsprejelo. Kot Četrto točko izvajal je ženski zbor dva Dvofakova dvospeva : B Prstan" in „Da, jaz te zapustim". Oba sta ljubki, melodijozui pesenci, pi-saui v narodnem duhu, — ki naj bi se udomačili v krogu naših pevkinj. Peli sta 8e sigurno in s potrebno živahnostjo. Koncertnik in učitelj »Glasbene Matice" gosp. Ha ud i s svirat je na goslih dva komada: J. S. v zlo Šteti more, ko tacega pečata ni niti pri našem deželnem sodišči, niti pri našem okrajnem sodišči. Izdal m' je na tem polji ukaz pravosodnega mieisterstva z dne* 10. januvarja 1889 št. 21599 ex 1888, ter se ž njim odredilo, da se morajo pri onih sodiščih, katera po obstoj efiih predpis i h izdajajo tudi slovenska redila, uvesti dvojezični pečati, če je treba napraviti nov pečat. To je ukaz, ki bode le polagoma upeljal dvojezične pečate. Vse jedno, bolje nekaj, kakor nič DnpoBlal pa se je ukaz tako predsedništvu Ljubljanskega deželnega sodišča, kakor onemu okrožnega sodišča v Rudolf ivem. To zadnje predsedništvu dalo je ministra ukaz litografovati, potem pa ga je vsakemu okrajnemu sodišču doposialo, da se ob priliki ravna po njeni. Kaj se je h tem ukazom zgodilo pri predsedstvu našega deželnega sodišča, o tem Desmo mogli ničesar gotovega izvedeti. Govorili pa smo z mnogimi okrajnimi sodniki, ki so nam za-gctovljali, da Se dandanes o ukazu pravosodnega ministra z dno 10. januvarja 1889 št. 21599 ex 1888 ničesur ne vejo, in ki so nam pripovedovali, da ni izključeno, da bi se od leta 1889 sem v okrožji deželnega sodišča ue bil napravil kak nov pečat z golim nemškim napisom. Ta zadeva je nekoliko nejasna in dobro bi bilo, da se na tem ali na onem tne.itu pojasni. Končno pa prizuamo, da nemamo nikake kontrole o tem, so li nam dotični sodniki govorili resnico ali ne Lahko tiči vmes tudi zmota ali pa pozabljivost, ker je od tedaj preteklo vtč nego tri leta, in ker je narava sodnikov tudi taka. da na to ali ono pozabijo. — Deželni zbor kranjski. (III. seja, dne 11. marca 189 2. leta.) (Konec.) Posl. K lun poroča o prošnjah nekaterih učiteljskih udov in sirot in o proračunu zaklada učiteljskih pokojnin za 1. 1892, Miloščine, dovoljene na tri leta, so se začasno podaljšale, ker lani ni bilo zasedanja. Zbor pritrdi. Dovolijo se za nova tri leta do 1. 1894. se.I:iii]i> miloščine in milostne pokojuine udovatn in Birotam. Proiačuu se odobri po n as veto-vanth Bpremembah. Skupna potrebščiua znaša 27.050 gld , skupno pokritje 9150 gld , torej se kaže pri-manjklaia 17,900 gld., katerega je pokriti iz deželnega zaklada. Posli Povše poroča v imenu gospodarskega odseka o razširjenji trtne uši po Kranjskem. \t. obširnega iu zanimivega poročila d- ž odbora prinesli budemo poglavitne stvari v jedni prihodnjih številk. Poročevalec slika, naslanjajo se na to poročilo, veliko bedo, ki je nastala na Djlenjskem, ker nad polovico vinogradov je okuženih ali uuičenih, posebno v Črnomaljskem, kostaujeviškem in rateškem okraji. Deželni odbor storil je vse, kar je bilo le mogoče, ne tako država, ki s svojimi trtnicami ni storila svoje dolžnosti, kakor je razv.dno iz poroč.la dež. odbora. Za podpore se oglaša le malo vinogradnikov z Dolenjskega, vet z Vij>avskega. Po novem zakouu dajala bode država hipotekama posojila takim vi-n! gradnikom, ki bodo na novo zasejati opustošene svoje vinograde. Pa tudi brez hipoteke dajala se Svondseu „Romanca" iu Alex. Zirzvcki „Muzurka", | — a spremljal na glasoviru ga je gosp. Hoff- m e 1 s te r. Opomniti je, da si je bil gosp. Baudis dan pred koncertom desno roko nekoliko pohabil : ven-der bila je igra njegova tehnično dovršena in s liniin čutom predavana. Da je občinstvo burnim ploskanjem izrazilo svojo zadovoljnost, pač ni treba omenjati. Zelo se je zanimalo občinstvo za nov mešan zbor A. Foersterja „Ljubica", ki se je pel ta pot prvič v Ljubljani. Besede so PagliaruKsi-Kr liano ve in pripovedujejo v dvanajstih kiticah sumo tužno povest o ljubezni — zvesti do smrti. Skladba, katero je prištevati najboljšim zaslužnega uašega skladatelju, milo se oklepa besedila iu budi naše sočutje. Pela se je dovršeno, zbor iu skladatelj moreta z uspehom zadovoljna biti. Nedvomno bode dičila še mnog koucert. Zadnja točka bil je „cerkveni zbor" iz opere „Cavalleria r u s t i c a n a". Zuauo je, kako po bliskavo se je raznesla slava mladega laškega skladatelja Mas ca g ni j a po vsem svetu in s kakim navdušenjem se je povsodi sprejela njegova opera. „Cerkveni zbor", katerega smo slišali ta večer, je bodo posojila, če se zaveže solidarno več gospodarjev. A tudi dežele bodo morale dajati take podpore. Pri nas more se imenovati sedanje stanje prava katastrofa. Truinoma izseljuje se ljudstvo v Ameriko, posebno iz črnomaljskega okraja. Da se ohrani eksistenca mnogih rodbin, treba bode, da tudi kranjska dežela stori kaj t tej zadevi. Dež. odbor naj se dogovori s kmetijskim ministrom, kako urediti taka posojila, katera bi dajala dežela. Gospodarski odsek stavi torej nastopne predloge : 1. ) Vzdrževaje v veljavi v V. seji dne 22. oktobra 1889. I. in v VIII. seji dne 7. novembra 1890 storjena sklepe glede razširjanja trtne uši, dovoljuje se za 1. 1892. svota 1500 gld. iz deželnega zaklada v podporo vinogradnikom, kateri znova zasajajo vinograde in za prirejevanje poučnih tečajev o požlahnjenji trt. 2. ) Deželno odborovo poročilo se odobrovalno vsprejme na znanje. 3. ) Deželnemu odboru se nalaga, da glede novo sklenjene navedene državne postave, po kateri se bodo podeljevala brezobrestna posojila onim vinogradnikom, katerim je trtna uš uničila vinograde, stopi v dogovor z visokim c. kr. poljedelskim ministarstvom ; da najde potrebni denar potom izpo-Bojila, iz katerega bo mogoče našim vinogradnikom dajati tudi deželna posojila ter da stavi v pribod-njein zasedanji dotičue primerne predloge Posl. Pfeifer v dolgem, prav dobrem govoru slika bedo na Dolenjskem, katero so prouzročile tri vrste trtne uši. Trtna uš št. 1 opustošila je vinograde, pogodba z Italijo, oziroma zloglasna klavzula o carinah za italijanska vina, je trtna uš štev. 2, ki bode usekala hude rane. Njima se pridružuje trtna uš štev. 3, to je ponarejeno židovsko vino, ki se prodaja po takib cenah, da pošten vinogradnik svojega pristuega pridelka, katerega ima itak malo, niti prodati ne more. Čita nekatere take sleparske inserate, po katerih potomci Abrahamovi upravo prekosujejo čudež v Kani Galileji. (Veselost.) Tako mora popolnoma propasti naša vinoreja. (Ako nam bode prostor pripuščal, prijavimo obširneje ta govor.) Konečno stavi nastopno resolucijo i Za 1. 1893. dovoljuje se iz deželnega zaklada znesek do 10.000 gld., iz katerega sme deželni odbor dajati brezobrestna posojila vinogradnikom, kateri svoje od trtne uši uničene vinograde na novo zasadijo, pod istimi pogoji, kakor so določeni za jednaka državna posojila. Posl. Lavrenčič želi, da bi se pri delitvi podpor jemalo ozir na veliko večje težave zarad trje zemlje pri vinogradnikih na Vipavskem. Pri glasovanji vsprejmo se vsi trije predlogi gospodarskega odseka, resolucija Pfeiferjeva pa bo izroči finančnemu odseku. Zaradi pozne ure odstavijo se ostale štiri točke dnevnega reda na dnevni red prihodnje seje. Posl. M ur ni k naznani nekatere peticije, ki se izroče dotičnim odsekom. Ob polu 3. uri zaključi deželni glavar sejo. Prihoduja seja v torek 15. t. m. jnr.se zaokroženo delo in zelo prikladno za koncert. Pela sta ga, spremljevana od orkestra, dva me Bana zbora, jeden na odru, drugi pa neviden — v cerkvi. Zanimiv ta odlomek pričenja se z zamolklo iz cerkve glaBečim se preludijem na harmoniju; njima sledi veličasten koral „Regiua eoeli", iz katerega se mično odločujejo sveži deški glasovi pojoči „allelujau. Na to zadoui orkester, in mešan zbor na odru zapoje slavo Njemu, ki vstal je od smrti; vrsto se slikovito harmonij v cerkvi, — ženski samospev in potem zbor na odru, v katerega sega tajnost no petje iz cerkve; a harmonij sklepa zopet prozor. — Skladba, ki je globok vtis najira-vila na vse, je povse izvirno sestavljena in polna krasnih efektov, divne harmonije polaste se duše poslušalčeve, da na vse drugo pozabi. Vspeh koncerta bil je v vsakem oziru velik; omogočila ga je pa neumorna vstrajuost pevk in pevcev, a njim na čelu vrlega pevovodje. Hvaležnost naroda bodi plačilo- Udeležilo se je koncerta mnogo dostojanstvenikov, med njimi dež. predsednik baron VVinkler, dež sod. predsednik K o č e v a r, deželni glavar D e t e I a, mnogo poslancev i. dr. F. y Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 14 marca. Reforma deželnozhorake volitve na Češkem. Kakor smo že javili, je vlada dež. zboru predložila tudi načrt za reformo deželnozborskib volitev. „Politika4 in „Narodni Listv" pišejo prav rezko tudi proti temu načrtu, akopram trdi vlada in se-vede tudi vsa nemška stranka, da bi bila nameravana reforma silno ugodna za Čehe. Seda? pride na 29.000 Nemcev jeden poslanec, a mej Čehi je razmerje slabše, ker pride jeden poslanec šele na 33.000 Čehov. Po novem načrtu bi sicer to razmerje se nekoliko izravnalo, zato pa bi dobili Nemci v nefidejkomiauem volilnem okrožiu veleposestnikov jako izdatne koncesije, kar nikakor ni upravičeno. Moravski Čehi* V deželnozborskem klubu češkem poročali so češki državni poslanci iz Morave o svojem delovanji iu postopanji v državnem zboru in zlasti zagovarjali svojo samostalnost nasproti mladočeškemu klubu. Nekateri deželni poslanci potezali bo se kaj odločno zato, da bi se češki poslanci iz Morave združili z Mladočehi v jeden klub; o tej želji bila ie debata precej burna; upirala se je zlasti stranka dvornih svetnikov in je klub končno odobril ustanovitev in ohranitev moravskega kluba. Jiaron Fejervary. V parlamentarnih krogih se govori, da bo deželnobrambni minister baron Fejervarv, mej vsemi ministri gotovo najbolj vražeu, odklonil ponuđeni mandat za mesto Pečuh. Nakaterniki sodijo, da bode to baron Fejervarv zato storil, ker se neče izpostaviti ba|e prav lahko mogoči eventualnosti, da tega mandata n ti ne dobi. Ker je deželnobrambni minister že itak član magnatske zbornice, mandata torej ne bo pogrešal, a iz tega še ni sklepati, da se namer j a odpovedati svojemu dostojanstvu. Tiirtiije tfržave. Milan Obrenovic. Sedaj Btoprav je prišla v javnost deklaracija, b katero se je bivši srbski kralj Milan odpovedal vsem svojim domovinskim pravicam v Srbiji in postal samo in jedino Milan Obrenovic. Milan odpovedal se je pravicam člana kraljevske rodbine, potem pravici nadzorovati vzgojo svojega sinu, nadalje srbskemu državljanstvu ter se zavezal, da ne bo nikdar stopil na srbski teritorij izvzemši slučaj, da zboli kralj Aleksander nevarno. Jednake odpovedi iz kako malo plemenitih razlogov ne pozna zgodovina. Milan zahteva /a svojo poslušnost 2 milijona frankov in jih bo tudi dobil. K timoru tir. Vulkovlća. Turško redarstvo je zaprlo agenta ruske pošte v Carigradu, nekega Vladimira ŠiŠmanova, ker je baje i zvezi z morilci dr. Vulkovića. Na zahtevanje ruskega generalnega konsula izročilo je turško redarstvo Šišmanova ruskemu poslanstvu. Šišmanov je brat tistega dr. Šišmanova, ki je delj Časa kot odvetnik živel v Sotiji in bil zapleten v razne zarote. Šišinanov je sicer rojen Bolgar, a kot ruski uradnik spada tudi pod rusko jurisdikcijo. Bolgarska vlada je radi izročitve Šišmauove ruskemu oblastvu silno potrta in se grozi Turčiji ter kliče — kakor smo že javili — evropske veleuile na pomoč. Car not v zadregi. Pariški „Figaro" priobčil je pred kratkim članek, v katerem trdi, da je prouzročitelj sprave mej francosko republiko in Vatikanom predsednik republike Carnot. Oficijozni listi zanikali so to vest in jo pobijali, a radikalci bo ne dado prepričati, akopram je ravno „Figarou znan kot list, kateri senzacijonelnim ve«tim rad žrtvuje svoja klerikalno-monarhistična načela. Glasilo vodje radikalcev Cle-menceau-a, „L Justice", začela je znova napadati Carnota in za tem listom Sli so na to pot tudi vse druge radikalnim tendencam služeče novine. „Ju-stice" tirja, da je to trditev ovreči le % dejanji ne z besedami, „Lanterne" pa pravi, da je postal načelnik Francoski republiki zagovornik tiste, politike, ki je največja sovražnica Francije. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima svojo četrto sejo jutri zjutraj ob 10. uri. Na dnevnem redu so mej drugim, poročila o ustanovitvi dveh stalnih učiteljskih mest na deželni šoli na Grmu, o bolniškem in blazniškem zakladu, o uravnavi potoka Mirne, o deželnih kulturnih in agrarnih raz-meralij, o nekaterih cestah itd. — (.Klub narodnih poslancev") v deželnem zboru kranjskem ne obstoja več. Razgovori, da bi narodni poslanci Se delovali na podlogi jednega kluba, ostali so brezuspešni, odnosno se jih nekateri poslanci niti niso hoteli udeležiti. Kaj bode sedaj nastalo namestu starega kluba na narodni straui, ni še gotovo. Položaj je tačas še popolnem nejasen. — (Isterski deželni zbor.) V sobotni seji interpelirali so dr. Volar i č in drugi vlado zarad zavir, katere se stavijo slovanski liturgiji. Interpelacija bila je — kakor se razume — stavljena v hrvatskem jeziku. . — (Dnevni redseji občinskega sveta Ljubljanskega) v torek 15. marcija 1892. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Stavbinskega odseka poročilo n) o prizivu kranjske hranilnice v Ljubljani zoper odlok magistratov v neki stavbinski stvari; b) o tvrtke G. Tonnies ponudbi glede menjave sveta v Parnih ulicah; c) o hišnega gospodarja Antona Jerančiča prizivu v neki stavbinski stvari. III. Poročilo odseka za olepšavo mesta a) o nasadu dreves na novi Tržaški cesti in v novem drevoredu iz Knafljevih ulic; b) o drsalnega društva prošnji glede dovoljenja za zgradbo novega paviljona na drsališči Podturnom. IV. Personalia. — (Osobne vesti.) Okrožni sodnik gosp. Jurij Strucelj v Ilirski Bistrici premeščen je v Žužemberk. Imenovani so kot okrajni sodniki: gosp. Jos. Kovat za Ilirsko Bistrico, g. Jos. Hauffen za Kočevje, g. Mat. K o bal za Senožeče in g. A. F ras za Kozje. — (Imenovanje.) Poročnik v reservi gosp. dr. Janko Babnik v Logatci iraenovau je nad-poročnikom-avditorjem v reservi. — Ilačunski asistent gopp. Lj. Furlani v Trstu imenovan je oficijalom. — (Premeščenje) Gosp. A. Ko zle v čar, uradnik južne železnice, premeščen je iz Št. Petra na Krasu v Ljubljano. — (Za družbo sv. Cirila in Metoda) nabralo se je v veseli družbi v „hOtelu Metropole" v soboto zvečer pred 10. uro 22 gld., katere smo dopnslali vodstvu. — (Slovensko gledališče.) Zaradi pomanjkanja prostora moramo odložiti poročilo za jutri. — (Pokopali so) v soboto popoludne gospo Ano D r u S ko v i če v o, soprogo znanega posestnika na Dunajski cesti in mater rodoljubnih bratov D. v Ljublani. N. v m. p. — (Poštno poslopje v Ljubljani.) Pri mestnem magistratu Ljubljanskem uložila se je uloga, podpisana od mnogih občanov, v kateri se izraža protest zoper sklep obč. sveta, da se prepusti trg cesarja Jožefa v zgradbo novega poštnega poslopja. Spomenica jeduakega zmisla odposlala se je tudi trgovinskemu ministerstvu ua Dunaj. — (Iz Ljubljanskih narodnih krogov) se nam piše: Za nami je predavauje Lewin-skega, za nami koncert „Glasbene Matice" oboje je bilo v — „Tonhalle", in vender kolik razloček je bil mej obojim! Lewmsky je v svoji nemški — to se pravi: renegatski — oholosti žalil je slovenski rod, mi smo se pa veli dostojno, taktno. Niti jedna beseda ni odgovorila na L':winskega surove napade. Id prav je tako! Prav je, da smo pokazali, da se znamo bolje vesti, kot oua kliku, ki je vzela vso omiko v zakup! Umestno sicer nikakor ni bilo, sedaj najemati nemško dvorano ; pa če pomislimo, da Ljubljana nima bolj akustične dvorane — razen redutue, — moramo bili če tudi ne zadovoljni vsaj pomirjeni. Veseli pa smemo biti iu čestitati smemo »Glasbeni Matici" ua tako izvrstnem vspehu. G. T rt ni k je kar očaral vse občinstvo, kateremu je zlasti njegov mehki in blagoglasni, pa vender močni glas zelo dopadel. Nič slabše pa tudi ni bilo tehnično predavanje dotičnih glasbenih točk. G. Trtnik je žel do skrajnosti buno, a zasluženo hvalo in je v znak hvaležnosti prejel iz nežne roke krasno lavorjevo liro z bogatim rožnatim trakom. Želeli bi bili, da je bil trak v narodnih barvali. Ali se bodemo v slovenskem koncertu sramovali svojih barv? Ne bodimo toliko mehki iu ozirni celo v tacib stvareh. Kakor Trtnikovo, tako so tudi vse druge točke žele zasluženo pohvalo. Kakor umevno, jo gmotni dohodek jako povoljen in znaša nad 600 gld. Kdor v soboto ni čutil živo potrebo „Narodnega doma", v katerem bi vsi slovenski rodoljubni prijatelji narodne umetuoati mogli uživati v svojem domu to, kar nam je podala »Glasbena Matica" — žalibog v tuji hiši — temu ni pomagati. — (Družbe sv. Cirila in Metoda) ženBka podružnica v Ormo ž i je imela 21. svečana t. 1. svoj prvi občni zbor. V načelništvo so voljene p. d. gospe in gospice: Koza Miklova, prvo-mestnica, Tilika Freuensfeldova, tajnica, Micika Sova, blagajn carica; njihove namestnice bo: Amalija V r t n i k o v a, Terezija Magdi- čeva, Tilika Kandričeva. Mlada podružnica vrlo uspeva in ima že 4 ustanovnice, 43 letnic in 13 podpornih udov; osem dni po prvem občnem zboru pa nam je poslala 100 gld. Naj bode Ormož s svojo novo žensko in vzgledno moško podružnico bodrilo drugim slovenskim meBtom in trgom! — Isti dan kot v Ormoži, imelajje tudi podružnica v Ponikvi občni zbor, katerega so se udeležili domoljubni Šmurčani, Še u t Jurčani in Celjani. 0« g. župnik Matej Vrečko je dal lepe podobo, da so ž njmii ozalšali prostore za zborovanje. Sploh načelništvo jako hvali neutrudno delovanje č. gosp. župnika za našo družbo. In res so samo njegovi služabniki darovali 3 gld. 40 kr. — Pri zborovanji so bili navzoči tudi kmetski posestniki iz okolice, ki kažejo veliko uaudušenje za narodno stvar. — Iskrono se zahvaljujemo vrlim domorodcem, ki se trudijo, da podpira celo prosti narod namene naše družbe. Sad takega domoljubnega delovanja je sploh občno zanimanje za našo družbo, posebej pa še n. pr. veseli pojav, da smo dobili v kratkem času zadnjih treh dnij devet darov iz raznih krajev slovenske domovine. Vodstvo družbo sv. Cirila in Metoda. — (G ln s iz občinstva.) Množica novo zapadlega snega in pa južno deževno vreme spremenilo je že skoraj suhe mestne ulice zopet v blatno morje. Ce magistrat stori svojo dolžnost in odpravlja z velikimi stroški za mestno blagajno sneg in blato, zahteva naj tndi strogo, da stori to vsak hišni gospodar pred svojo hišo. O tej zadevi so nekateri precej zanikrni. Tu naj bi se postopalo s brezozirno stro gostjo v splošno korist. — (V A m eri ko) v Kolumbijo odšel je danes g. M. Buli, stavec „Narodne Tiskarne". Omenjeni gospod je prvi izmed slovenskih tiskarjev, kateri se poda v Ameriko, da v novi tiskarni posveti svoje moči izdavanju „Ameriškega Slovenca". Njegovi tovariši priredili so mu v ta namen malo odohod-nico, pri kateri sta upravitelj „Narodne Tiskarne" in nje najstarejši stavec v jedrnatih govorih odhajajočemu kolegu naglašala, da naj krepko mlado moč posveti v blagor zapuščenih ameriških Slovencev ter naj ne zabi i on nikdar, kar ga je učila slovenska mati. — ( V e č e r n a š o 1 a ) za slovenske delavce pri sv. Jakobu v Trstu prav lepo napreduje in se število poslušalcev vedno množi. Poučuje se vsak torek od 7. — 9. ure zvečer, — (Notranjska posojilnica v Postojni) imela je v svojem devetem upravnem letu (1891) dohodkov 30993 G4 gld. in vštevši dne 31. decem. 1891 v blagajnici ostalo gotovino v znesku 2599 gld. 92 kr. enako stroškov. Zadružni iu opravilni deleži znašajo 10160, gld. hranilne uklade 39082 gld. 52 kr. in nje kapitalizovane obresti 1429 gld. 10 kr. lleservni fond je narasel koncem leta 1891 z obrestmi vred na 3891 gld. 85 kr. Pri drugih Zavodih naloženega je denarja 1800 gld. in poso> jila znašajo 50179 gld. 06 kr. Prejete obresti posojilom znašajo 2181 gld. f>3 kr., zaostale 1107 gld. 20 kr. v letu 1890 predplačaue obresti posojil 113 gld. GO kr., obresti naloženega deuarja 16 gld. 02 kr. in upravni dohodek 4 gld. temu nasproti znašajo med letom izplačane obresti hranilnih ulog 29 gld. 24 kr. kapitalizovane kakor gori omenjeno 1429 gld. 10 kr. obresti reservnega fonda 1G8 gld. 58 kr. za I. 1892 sprejete obresti 162 gld. 10 kr. za 1. 1890 sprejete obresti 578 gld. upravnih stio-škov je bilo 257 gld. 89 kr. in 10% odpis na iu-veutarju znaša 15 gld. 16 kr. tako da konto zgube in dobička hkaže dohodka 3422 gld. 45 kr. in in razhodka pa 2640 gld. 37 kr. tedaj čistega dobička 782 gld. 08 kr. Ta čisti dobiček se po sklepu občnega zbora z dne 28. svečana t. I. razdeli: zadružnikom na njih zadružni kapital od 10160 gld. primeroma časa vplačila, dividendo po 5 gld od sto 497 gld. 39 kr., ravnateljstvu po § 14 zadružnih pravil 39 gld. 10 kr. posebua nagrada ravnateljstvu 100 gld., družbi sv. Cirila iu Metoda 10 gld. prostovoljnemu gasilnemu društvu v Postojni 10 gld., in ostanek 125 gld. 59 kr. se pridene reBervnemu fondu, ki z ustopnino 6599 gld. vred znaša s 1. jauuvarjem 1892. 4083 gld. 43 kr. Pri istem občnem zboru bili so voljeni v ravnateljstvo: g g. Peter Kraigher ravnateljem, Alojzij Kraigher blagajnikom, Fran Kuttin kontrolorjem, in Ferdo Gaspari pa Fran Kogej odbornikoma ; v nadzorstvo pa: gg. Fran Križaj lesni trgovec v Št. Petru na Notraujskem, Josip Lavrenčič posestnik iz Pustojine sedaj bivajoč v Ljubljani, Anton Lodes nadlogar v Bukovji, Miroslav Vičič nadžupan, Greg. Pkel trgovec in Rihard Š^ber tiskar vsi iz Postojne. Posojilnica prejema od vsakega hranilne uklade po 41/a%' da'e Pa P080!''* P° 6% brez vsakih upravnih stroškov samo svojim udom. Uradni dan je vsak petek od 9 — 12 ure predpoldne. — (V Trstu) snežilo je zopet v soboto in je v okolici prav obilo snega, v nekaterih krajih nad pol metra visoko. — (I n tol er an ca.) Znani župnik Bedi ni na Reki, strasten nasprotnik slovanstva, pokazal je zopet svojo intorelanco pri pogrebu mladega dr. Bar čiča, ki je padel v dvoboji. Odrekel je cerkveni pogreb navzlic temu, da se je zato potezal sam župan Reški in mnogo upltvnih mož. Navzlic tej nestrpnosti pa je bil pogreb sijajen in dokaz velicih simpatij, katere je uživala nesrečna žrtva srednjeveške naprave. — (G. F r a n t i š e k E k e r t , ) znani prijatelj Slovencev, dosedaj kurat na Karlovi v Pragi, bil je 2. t m. v Staromeški radnici od mestnih starejšin Praških izvoljen župnikom pri Materi božji Snežuiei na Novem intstu v Pragi. Župna cerkev njegova dviga se v najkrasnejši ulici Praški — v Ferdinandovi (r;di. Blagemu slovenoljubu čestitamo iz dna srca ! Telegrami Slovenskemu Narodu*1: Darmstadt 13. marca. Nadvojvoda hesenski umrl danes ponoči. Nadvojvoda Lu-dovik nastopil vlado. Dunaj 14. marca. Kot politično posledico odpovedi od vseh dostojanstev v Srbiji izročil Milan včeraj avstrijskemu cesarju odpoved od dostojanstva polkovnika imetelja avstro-ogerskega peŠpolka. Praga 14. marca. Po prvem čitan j i predlog o spravi in po protestu Mladoeehov, ki poudarjajo svoje znano stališče, izročile so se predloge po nasvetu Windischgr;ltza specijalci komisiji. Budimpešta 14. marca. V adresni debati zagovarjal jc Kolonian Tisza spravo prav toplo, rekoč, da jednostranska nje premenitev ni ustavno dovoljena, doseženi uspehi na duševnem in mateiijelnem polji, vera Evrope v ogersko državo so uspehi sprave. Liberalne stranke naloga je vzdržati spravo. Beligrad 13. marca. Uradni list prijavlja odpust Milana iz državne zaveze. London 14. marca. Štrajk rudarjev obsega 300.000 delavcev. Trajal bode gotovo v nekaterih krajih teden, v drugih dva tedna. Kazne vesti. * (Razstava vrtnih pridelkov v Genevi [GenfJ.) C kr. trgovinsko ministerstvo naznanilo je trgovale, iu obrtniški zbornici, da se bode vsled naznanila c. in kr. konzulata v Genevi vršila od 10. do 21. junija t. I. v Genevi mej narodna razstava vrtnih pridelkov iu vseh v vrtnarijo spadajoči h umetnih ir. obrtnih izdelkov. Fran k i rana oglasila k tej razstavi uposlati ie najkasneje do 20. maja t. I pod naslovom: M. El. Bleuler, Geni, rue du Marchd, 4. Obrazci za oglasila se dobe proti prošnji pod ravno tem naslovom. * (Športna r a z s t a v a v S c h e v e-n i n g e n ) V znanem iu zelo obiskanem kopališču »Scheveningen* v Holandiji vršila bodo se od 1. junija do 20. septembra 1892 mejnnrodna sportu«, ribarsku in konjska razstava. Obsezala bode vse izdelke, pridelke, predmete in stroje, kateri so v katerikoli zvozi s sportom. Razstava razdeli se v trinajst skupin, kakor: jahalni in vozni sport, lovski in strelski sport, kolesarski sport, potem sport na ledu, različne igre itd. itd. Natanč-neja pojasnila o razstavi daje: Avstrijska komisija za športno razstavo v Scheveningen 1892 na Dunaj), I., VVollzeile št. 37. Prospekt /a razstavo pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske iu obrtniške zbornice v Ljubljani * (Zima.) Zadnje dni svojega vladarstva hoče zima prav izdatno okoristiti in tudi v južnih krajih padlo je mnogo snega. V Benetkah potrgal je sneg vse telefonske žice. V Florenci in drugih mestih padlo je mnogo snega, mej Spezijo in Nizzo je po vsej Rivieri polno snega. V zgornji Italiji je izredno mrzlo in mnogo zneženih žametov. * (Povodnji v Španiji.) Poroča se, da so po vsej Španiji bile velike povodnji, ki so napravile mnogo Škode. Posebno Tajo in Guadalkvivir sta močno narasla in prouzročila mnogo škode. Veliko ljudi je utonilo in na stotine rodbin je brez strehe in kruha. V Gordovi podrl se je most in je utonilo mnogo ljudi. „LJUBLJANSKI ZVOK" rtoll za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. I.olerlIn«' nni(*'li«' 12. marca. Na Dunaji: 66, (39, 45, 43, 21. V Gradci: 77, 63, 35, 32, 69 Tržne cene v IJiiltl janl dne 12. marca t. 1. Pšenica, hktl. Bet, JbCiuon, . O'cs, , Ajda, „ Proso, „ BiOriiZH, „ Krompir, , Leća, „ Grah, B Fižol, MhhIu, Mast, Speli frišcn . . .8 ... 6 . . .116 . . . -5 . . . ■ s . . . n ... 10 . . . I 91 k^r. . — Špeli povojen, kgr. . Snrovo maslo, „ Jajce, jedno : . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ . Svinjsku , „ KoAtrunovo , . Pišanec. ..... Golob...... Seno, 100 kilo. . . SlaiuK, , „ . . . Drva trda, 4 rjuietr. „ mehka, 4 „ Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mokrili* v mm. S Um i 7. zjutraj Si. popoi. 9. zvečer 725 G mm. TO6*8 ram. 728-1 mm. —5-8" C 1-6° C —4 8" C al. sev. brezv. si. vzh. megla jasno jasno 1 000 ■>■.' «e Um i eo 7. zjutraj '2. popol. 9. zvečer T.'!i) 2 mm. 72S'H mm. 728*2 mm. —110° C — 4 2° C — 4-6» C brezv. al. vzh. al. vzh. megla snež. obK 13'>0 m. enega. 1 Srednja temperatura —3'0° in — 6'6°, za 58" in 9 4° pod nemalom. UDijLriSLjsjteSL borza dne 14. marca t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9445 — gld. 94-35 Srebrna renta.....„ 9335 — m 93 80 olata renta......„ 11075 mm „ 11065 5"/,, marčna renta ... „ 102-85 — „ 102 60 Akcije narodne banke . . „ 1007*— — n 1006-— Kreditne akcije .... 80*> -25 — „ 307-25 London.......„ 119— — „ 11^*— Srebro.......„ —■— — n —'— Napol........, 9-4« — , 9-4«'/, C. kr. cekini.....p 5u0 — „ 5 G0 Nemške marke .... , 68*22•/■ — . 5825 4'7„ državne srećke iz 1. 1854 . . 250 gld. 138 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 18(54 . . 100 „ 181 , — „ Ogerska zlata renta 4%.......107 „ 4'I n Ogerska papirna renta 5u/„ ..... lOi r 10 „ Dunava reg. .srečke 5°/0 . . . 100 gld. 122 „ — , Zemlj. obč. avstr. 4,/«°/o zlati zast. listi . . 116 „ — „ Kreditne srečke......100 gld. 18« „ 50 „ Rudolfove srećko...... 10 „ Vil „ 25 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 146 , 75 n Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... 240 „ — „ Zahvala. Za mnngoštet line dokazu sočutja uu-j boleznijo našega dragega sina, brata, svaka iu strijca, gospoda za spremstvo k večnemu počitku iu za podarjeno vence so vaem iskreno zahvaljuit-ino. Posebno zalivalo pa izrekam o častiti l. Kleininav r & Fed. Baniberg kajlgotrintca v LJubljani. (255-3) = Kašlja ni več! = Nlaro In prelaku&eno do« iiim«'«> zdravilo ao pristni _----r^neU«-***!. ki presenetljivo hitro uplivajo proti lcatlju, hrlpavoatlt zaall-koiiJu i. t. d. Ze izborna sestava mojih bonbonov je porok za uspeh. Paziti je tontj natančno na ime O .«•*«#• Tit'tzt' in na ..četo—tint znamkiP**, ker se prodajajo posnetki, ki so brez vreiftuoMtl ali celo akodljlvl. — V mvežujilt a 20 iu -10 kr. Ulnviin attlogu: l.eknr F. Križan, Krouierli. Zaloge pri vseh lekarjih in trgovcih s špecerijskim blagom. V Ljubljani pri: U. pl. Tniko«»y-|o, leksiju in I,, ttreeel-uii, lokarju. (918-25) F^ovodom odpopotovanja v Kolumbijo poslavljam se od vaih prijateljev in znancev, pri katerih se nisem mogel osebno posloviti, kakor tudi od bratov pevcev pevskega društva „Slavec". V Ljubljani, dne" 14. marca 1892. Makso Buh Arkoitaveo. V Solkanu pri Gorici je na prodaj ■ ekapanaljo in pa parni kotel na 24 do 80 konjakih aH. oba še v prav dobrem stanju. — Tudi katero bi bilo posebno primerno za kako tovarno, je eventuelno na prodaj. V Solkanu, dne 7. marca 1892. (246—2) Jos. .T ti g- Comp. i Anisette Excelsior. Dletetl&ni želodčni liker jako prijetnega ukusa in zdravilnih lastnosti j, krep6a islodeo in poapeinje prebavljenje. Zauži je ae ga po jeden kozarček pu vsaki jedi. — Steklenica klg. 1 ^ld. Curacao Nature). Posebno dober dišeč liker sa želodeo z istimi zdravilnimi lastnostmi kakor nAnisette", nareja se iz svežih „curacao-poninrauć". — Steklenica »/» k Ig. 1 ffld. — Pre-kupovalceui se dovoli nižja cena. — Oba likerja sta za prekupovalce dobro blago, ker se more prodajati v vseh kavarnah, gostilnah in sladdčičarjih. Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (59 — 4) 1 J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori ■tenloe, bolhe, iourke, mole, muhe, mrav-ljlnoe, proalčke, ptične Črviče, aploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in trotovo tako, da od žuželkino' zalego no ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri sf. A ^1!» K 1,-u. 13, H ti s o v a (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Bllčarjl, trgovon na Dunajske) cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer ao naznanjeno po plakatih. (338— St. 2UG2. 13- (270—1) Pojiolniti je mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje l*o»toJiiiNl4o m Mlaiiovali.štViu v Št. lVIru. Prosilci za to službo, s katero je spojena plača letnih 600 gld , ulože naj Bvoje prošuje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani do marca t. 1. ter v xi ji b dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljaustvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedunje službovanje ter zuauje slovenskega in nemftkega jezika. Deželni odbor kranjski dne 4. marca 1892. Gospod le&aar Q. PIOOOLI v Isjubljani. Po izka/.n kemične preiskave je Vaša likerja «, AlllSifclI<*-Exeelsiori6 In „Curacao Aatiii-ol**. kakor tudi Vaš ..TI ćl I i nov siiiip*' imenovati Izvrstne produkte. Ces. in kr. kemično-iizijologicno poskusališče v Klosterneuburgu pri Dunaji dne 21. decembra 1H91. Ravnatelj: (tfo-2) Profesor dr. L. Roesler. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".