Za poduk in kratek Čas. Tnrki pa bratje naši jugoslavjanskiOglja kupček in pepela Je s»mfi na mestu ie; Kar imel sem, vse je vzela Zlobna turika roka. vac! Boris Mlran. VI. čerarno so sedanji Bolgari vsled dolgega robstva priili ob ves naroden ponos in zavest, čeravno so postali jako miruljubni iu precej plašni ljudje, 80 rendar večkrat že skušali strahoviti jarem zlonaiti in otresti, pa do sedaj še vselej zastonj. Večje vstaje bile so 1. 1821., 1828., 1836., 1841., 1857 iu 1867, ko je turška vlada med Bolgare naselila 1 milijon divjih Crkesov. Tudi letos so se meseca maja vzdignoli. Ali ker jim Srbi niso mogli tako hitro, kakor so želeli, priti na porooč, so strabovito trpeli in še trpijo tako, da se je res omikaa svet zavzel nad turškim trinoštvom. Vsa Evropa, zlasti pa mogočui Rus, zafateva čedalje bolj glasno in odločno, da se morajo Bolgari silama iztrgati turškim diyjakom. Sibi bodo tedaj do zlate svobode dospeli po svo.jem junastvu, a Bolgari po svojem — mučeništvu! Od nbogih Bolgarov ne sraerao obrnoti proč očesa brez konečnega pogleda na njihovo sedanje trpljenje. Tlačeni narod se je meseca maja vzdignol na tisoče okoli balkauskih planin zoper turško uasilstvo zanašaje se, da prične brž srbskoturška vojska. To zanašanje bilo je krivo. Srbski kanoni so začeli še le dva meseca poznej grcmeti in med tem je Bolgarija pod turškim mečem postala neizmerno veliko — mrtvižče. Male fiete bolgarskih vstaaev so turški vojaki brž pobili, čeravno so se Bolgari hrabro branili. Pri Paujurištu se je 1500 Bolgarov, ki ho imeli samo 4 velike in 11 malib lesenib kaaonov, bojevalo 14 dni zoper 10.000 Turkov, ki so iz pušek ostrogui (Hiaterlader) in iz Kruppovih kanonov sipali krogle in ogenj na vstaše. Naposled so se Bolgari morali razkropiti, a na bojišcu je obležalo 1300 Turkov. Vstanek bil je od Turkov pobit, a sedaj so ti začeli grozno maščevanje in kljanje — n edolžnih ljudi. Turška vlada je orožala vse mohamedansko prebivalstro in ga spusflla na uboge, neorožane Bolgare. Turki, čerkesi, Tartari, Arnauti, Cigani, greiki tolovaji, nilado in staro, redna in neredna rojfta, vse je plafiolo na bolgarske vesi in mesta, kakor sestradani volkovi na nesrečue ovce. Više 120.000 Ijudi so poklali, vefi tisoč vesnic požgali. Nek popotnik in dopisovalec lista ,,Politiku v Pragi poroča: npopolneih in natančno še se vse grozovitosfi popisafi ne dajo. Po ysej širokej in dolgej Bolgariji se razsaja, ne diyje, ne zverinsko, ampak satansko. V okolici mest Trojana, Sevljijeva, Grabove je vse črno ptic roparie, ki žrejo meso bolgarskib mrličey. Z bolgarskimi ženami in dekleti delajo, da človeku gnjusa, groze in srditoati grce trepeče. Zaostali so popoluem siromaki. Brez ugovora smem potrditi, da so tur- ške druhali Bolgarom uropale in odgnale yso žiyino; setve na njivah so segnjile, hiše so Turki požgali; kaj bodo ljudje na ziino začeli, ako od nikod pomoči ne dobijo, to le pomisliti je grozno. Tarška vojska, ki je vdrla proti Srbiji, že sed^j čuti nasledke groznega razsajanja, ker ne more iz opustošene dežele nobeaega živeža dobivljati iu zato že močno stradanje trpi; na zimo preti strabovit glad vsej Bolgariji! Prve dni meseca julija je srbski general Črnajev res globoko y Bolgarijo prodrl, a tedaj je bilo že prepozno. Bolgari niso ve6 imeli tistega poguma, ki bi^zamogel Sibe zdatno podpirati. Črnajev je hotel 50.000 pusek razdeliti, pa razvidel je, da bi bilo vse zastonj. Mnogo Bnlgarov še žive dni ni imelo puske v roki. Turki jim že 500 let ue pripuščajo orožje nositi. Pri srbski vojski je bila bolgaiska legija 5000 mož, ki pa je v bitki pri Tresibabi pred Knjaževacem bila popoluem uničena. Bolgarski vojvoda Rista Makedonski, bogat trgovec, ki je na lastne stroške orožal 350 Bolgarov, je tamkaj storil junaško smrt. Stari Bolgar Iljo je pri Aleksinacu dobil smrtno rano. Sedaj zbirajo novo bolgarsko legijo 3 ruski oficirji, siuovi bogarskih na Rusko izselivših se starišev: obiisti Kišeljski, Kozjakov in Žega. V Balkanu zapoveduje še edini bolgarski vstaš Boljev in ima kakih 3000 vstašev okoli sebe, ker se Turki v 4 do 5000 črevljev visoke planine ne upaja, prav za prav pa sedaj ne utegnejo. Bolgarija je v 3 mesecih neizmemo trpela. Prestala je grozovitosti, ki presegajo yso mero in domišljijo. Celo angleški nekdaDJi minister Gladstone piše, da ni y celej Evropi nikder zločinca, y celej Amariki ni divjaka, kojemu se nebi Bolgari v srce zasmilili, kedar zasliši, kar so od Tnrkoy pretrpeli. Toda kri bolgarskih mučenikov ni za8tonj prelita. Iz kivave setve že klijo miadike bližnje svobode. Rusi in Nenici in Lahi in velik del Angležev tirja, da se Bolgarija izpuli iz turakih rok. (Nastavek prib.) Smešuičar 38. Sosedinja meserica nagovori gospoda fajmoštra kazaje na svojega 6letnega fantiča, ki se ravno z nekim drugim paglavcem lavsa: Sastivredni! glejte mojega Fiancelna, to Vam je dečko! uže ye keglati, kartati in prekljinjati, kakor kak busar. Fajmošter sedaj popraiajo ženo: ali zna funtič tudi kaj moliti? Mesarica pa jim odgovori: ne, moliti še nič ve, za molitev je še vendarle — premajben in premlad.