Deželna uprava podpira nov elektrovod družbe Terna med Tržičem in Padričami /5 V začetku septembra odprtje nakupovalnega centra Qlandia Primorski SREDA, 13. AVGUSTA 2008_ Št. 192 (19.282) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Dnevnik ohraniti za vsako ceno Dušan Udovič Zanimivo. Županov novo-goriškega območja, ki so z včeraj objavljenim stališčem skupaj izrazili skrb za usodo našega dnevnika ob napovedanih proračunskih klestenjih italijanske vlade, nihče ni vprašal za solidarnost. To so naredili spontano in tako pokazali, da dnevna informacija z naše strani meje tudi njim veliko pomeni. Za to dejanje smo jim iskreno hvaležni, hkrati pa se zavedamo konkretnega dometa našega odpiranja v čezmejni prostor, ki je v zadnjih letih z velikim naporom Zadruge, založniškega podjetja in redakcije prišel do izraza še zlasti na Goriškem. Po tej poti želimo nadaljevati, saj je primorski prostor brez meje naša naravna vo-kacija, tako ali drugače. V tej viziji je pomemben del našega razvojnega potenciala, dosedanja vlaganja vanjo se obrestujejo. Zahvalo smo dolžni tudi slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu, ki je takoj po nedavnem obisku v Trstu posredoval za Primorski dnevnik pri svojem italijanskem kolegu Frattiniju. Kakor je vlado s problemom seznanil tudi novinarski sindikat, da o neprestanih, že mesece trajajočih posegih Zadruge, založniškega podjetja, združenja založnikov, senatorke in predstavnikov krovnih organizacij ne govorimo. Vlada torej ve vse, sedaj je vprašanje, kako bo ukrepala, kar bo znano morda še v teku tega ali najpozneje prihodnjega meseca. Dejstvo je, da ima naš dnevnik na svoji poti zelo resno oviro in bojazen, da gre za preživetje, je več kot utemeljena. Sklepanje je pravzaprav logično: če že Prodijeva vlada ni imela moči in poguma, da bi spremenila krivični zakon o založništvu in je vsem dobitnikom državnih sredstev krčila prispevke za štiri odstotke v dveh letih, ne da bi pri tem razlikovala, kdo je do njih upravičen in kdo nikakor ne, zakaj naj bi sedanja ravnala drugače. In vendar si je težko predstavljati vlado, pa naj bo kakršna koli že, ki bi zavestno zadala manjšini tolikšen udarec, kolikor bi ga zanjo predstavljala izguba dnevne tiskane informacije v slovenskem jeziku. Naša skupnost naj bo pripravljena na vsakršen korak, da do tega ne pride. Primorski dnevnik je v svoji zgodovini dal skozi veliko težkih trenutkov in verjamemo, da bo s podporo svojih bralcev premostil tudi tega. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ZAKAVKAZJE - Čeprav naj bi po trditvah Tbilisija ofenzivo nadaljevala Rusija oznanila konec • VI •• ••• vojaških operacij v Gruziji Predsedujoči EU Sarkozy v Moskvi in Tbilisiju za posredovanje MOSKVA - Ruski predsednik Med-vedjev je včeraj sporočil, da je odredil končanje ruske vojaške operacije v Gruziji. Kljub temu so ruske sile po trditvah Tbilisija ofenzivo nadaljevale, za nezadosten pa je ukaz Medved-jeva označila tudi zveza Nato. Sicer pa sta Medvedjev in predsedujoči EU Sarkozy v Moskvi predstavila načrt za rešitev spora. Strani naj bi se zavezali, da "se ne bosta zatekali k uporabi sile", da "bosta dokončno končali sovražnosti". Šesta točka predvideva "začetek mednarodnih pogovorov o prihodnjem statusu in pogojih trajne varnosti v (gruzijskih separatističnih pokrajinah) Abhaziji in Južni Osetiji". Sarkozy je načrt potem predstavil gruzijskemu predsedniku Sakašviliju. Na 3. strani Tudi Slovenija spoznava Cirila Kotnika Na 2. strani Okrožnica šolske ministrice o manjšinskih jezikih Na 4. strani Kmečka zveza pri odbornici Segantijevi Na S. strani Odobrili preliminarni načrt za obnovo štandreškega trga Na 11. strani Vse več Goričanov na počitnice v ZDA Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in njegov ruski kolega Dmitrij Medvedjev sta oblikovala načrt za rešitev spora Na 18. strani SLOVENIJA Minister Rupel že posegel v podporo PD LJUBLJANA - V zvezi z novico, da bodo župani goriških občin v zvezi s prihodnostjo Primorskega dnevnika »pozvali k ukrepanju slovenskega ministra za zunanje zadeve«, je slovensko zunanje ministrstvo v posebni izjavi poudarilo, da je minister dr. Dimitrij Rupel v zadnjem mesecu dni, potem ko so ga predstavniki slovenske manjšine seznanili s tem vprašanjem, že dvakrat posegel pri predstavnikih Italijanske republike v podporo Primorskemu dnevniku in pozorno spremlja potek dogajanj. Z vsebino posegov je slovensko zunanje ministrstvo seznanilo predstavnike PD. TRST-BENETKE Renzo Tondo izredni komisar za avtocesto RIM - Vlada je sinoči predlagala predsedniku FJK Renzu Tondu, da prevzame izredno ko-misarsko funkcijo za avtocesto Trst-Benetke. Tondo bo danes proučil vladni predlog in ga skoraj gotovo sprejel. Imenovanje komisarja je pospešila petkova strahovita prometna nesreča pri Cessaltu (Treviso), ki jo je povzročil tovornjak in v kateri je izgubilo življenje sedem ljudi. Tondo bo imel izredna pooblastila ne samo za gradnjo tretjega avtocestnega pasu, temveč tudi za urejanje prometa na avtocesti. V ospredju plavalni spored ič^1' sik /9 2 Sreda, 13. avgusta 2008 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA - Le Monde diplomatique Pozabljen lik Cirila Kotnika Članek izpod peresa Iva Jevnikarja LJUBLJANA - Slovenska izdaja ugledne mednarodne revije Le Monde diplomatique v svoji zadnji številki objavlja članek o Cirilu Kotniku, staremu očetu Walterja Vel-tronija. Članek izpod peresa Iva Jevnikarja z naslovom Pozabljen lik predstavlja slovenski javnosti človeka, ki je med drugo svetovno vojno v Rimu rešil življenje marsikateremu antifašistu in pripadniku židovske skupnosti. Jevnikar je o Kotniku svojčas že pisal v mesečniku Mladika. Jevnikar piše, da je Veltroni med svojimi nedavnimi volilnimi nastopi v Trstu in Gorici sam spodbudil zanimanje za skoraj pozabljeni lik iz slovenske diplomatske zgodovine. Gre za njegovega deda Ci-rila-Čira Kotnika (1895-1948), ki sicer ni bil visok diplomat, vendar po mnenju pisca velik Slovenec in zaslužen človekoljub. Kotnik se je rodil v Ljubljani, večji del svojega življenja pa je preživel v Rimu kot uslužbenec jugoslovanskega veleposlaništva v Italiji in v Vatikanu. V glavnem mestu Italije se je Kotnik poročil z Mario Tomassetti iz Aquile, ki mu je rodila tri hčerke Ivanko (Veltronijevo mamo), Danico (umrla je stara komaj eno leto) in Darinko ali Daro, novinarko in pisateljico, ki živi v Kanadi. Po italijanski zasedbi Jugoslavije je bil Kotnik interniran na svojem rimskem domu, nato ga je jugoslovanska vlada v izgnanstvu premestila na ambasado v Vatikanu, ki je lahko kolikor toliko nemoteno delovala. Kotnik se je zelo trudil za reševanje častnikov jugoslovanske Ciril Kotnik Walter Veltroni vojske, ki so pobegnili iz taborišč, v dogovoru z italijanskim narodnoosvobodilnim odborom pa je pomagal tudi Angležem, Američanom in Francozom, ki so se skrivali po Italiji. Veliko je pomagal tudi Judom, ki so mu bili zaradi tega zelo hvaležni in mu po vojni priredili sprejem v rimski sinagogi. Zveza italijanskih judovskih občin mu je leta 1955 posmrtno podelila zlato kolajno. 28. oktobra 1943 je Kotnik padel v roke gestapovcem, ki so ga mučili in prav te fizične in duševne bolečine so ga prerano spravile v grob. Umrl je 29. junija 1948, star komaj 52 let. Pokopali so ga v grobnici ženine družine v Aquili. DUTOVLJE - 38. Praznik terana in pršuta Letos bo praznik trajal kar tri dni Potekal bo od petka do nedelje, ko bo tudi najbolj živahno Prizor z lanskoletne povorke vozov DUTOVLJE - S tednom terana in pršuta, na katerem 10 kraških domačij in hramov na kraški vinski cesti in Mladinski hotel v Pliskovici ponujajo glavna aduta Krasa (teran in pršut), se je pričel letošnji že 38. tradicionalni Praznik terana in pršuta, ki ga že tretje leto organizira Trgovina in servis Peter Gec. Letos je kar nekaj novosti. Prva je ta, da bo praznik trajal tri dni. Pričel se bo v petek, ko se bodo ob 10. uri pričele Kraške igre, ki jih mladi Kraševci pripravljajo prvič. Z njimi skušajo poživiti dogajanje v Dutovljah in okoliških vaseh. Za mlade organizirajo zvečer Rock na Krasu. Novost so letos še sobotne otroške delavnice in 10-minutni ognjemet v soboto opolnoči. V soboto in nedeljo se bodo na teran in pršut podali s kolesi in peš. Na OŠ bodo v soboto odprli razstavo pod naslovom Kraški mozaik, ki bo na ogled še v nedeljo. Med številnim razstavljavci jih bo letos kar nekaj tudi iz zamejskega prostora. Predavanje o nastanku pršuta in tudi prikaz rezanja pršuta bo na domačiji Marjana Tavčarja. Predstavili se bodo godci Kraške harmonike in Godbenega društva Prosek, v soboto in v nedeljo pa bo vodena degustacija vinske kleti Vinakras. Ob 21. uri bo predaja krone dosedanje kraljice terana Jasmine Macarol na novo kra- ljico Martino Rebula. Glavno dogajanje bo v nedeljo. Ob 15. uri se bodo na placu zbrali kraška pihalna godba in povirske mažo-retke ter starodobna vozila, ki bodo krenila v povorki ob 16. uri na prireditveni prostor praznika. Z okrašenimi vozovi bo 10 kraških vasi obujalo stare kraške običaje in navade. Tradicionalna po-vorka kmečkih vozov je zagotovo največja zanimivost prireditve, ki se bo zaključila s podelitvijo priznanj najboljšim vinogradnikom in vinarjem, pokušino teranov in podelitvijo priznanj za najboljše vozove. Na prireditvi, ki jo je finančno podprla tudi Zadružna kraška banka z Opčin, pričakujejo približno 15 tisoč obiskovalcev, pravi Peter Gec, ki pri organizaciji praznika aktivno sodeluje že več kot 20 let. Seveda pa kraških kulinaričnih dobrot (kraška jota, kuhani orehovi štruklji, teranov toč, domača klobasa z zeljem) na prazniku ne bo manjkalo. Tudi letos bodo sodelovale vse tri pršu-tarne s Krasa (MIP Nova Gorica, Kras Šepulje in Pršutarna Lokev). Za ples in zabavo bodo v soboto poskrbeli Dej še'n litro, Victory in Nuša Derenda, v nedeljo pa ansambel Lojzeta Slaka, Mam-bo kings in Vinko Šimek z domačo povezovalko Ano Tavčar. Olga Knez Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer »I have a Dream...« »Sanjam danes, da se bo nekega dne ta dežela dvignila in da bo zaživela v soglasju s svojo vero: Okle-pajmo se resnice, ki bi morala biti očitna, to je, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki. Sanjam, da bodo nekega dne na rdečih gričkih Georgie otroci nekdanjih sužnjev in otroci nekdanjih lastnikov sužnjev sedli za mizo bratstva. Sanjam, da se bo nekega dne celo država Misisipi, država ki se poti zaradi razrasle krivice, ki se poti zaradi razrasle zatiranosti, spremenila v oazo svobode in pravice. Sanjam, da bo mojih četvero otrok nekega dne živelo v deželi, v kateri jih ne bodo sodili po barvi kože, temveč po njihovem značaju. Danes sanjam...« Te in mnogo drugih plemenitih besed je izrekel Martin Luther King tistega zgodovinskega 28. avgusta 1963 v Washingtonu (na posnetku zgoraj levo), kamor je prispel na čelu mirnega pohoda za civilne pravice. Ta govor, ki so mu nadeli naslov »Sanjam« (»I have a Dream«), sta dve ameriški univerzi proglasili za najboljši govor dvajsetega stoletja. Uvrstil se je pred govorom Johna Kennedyja, ki je znan po stavku: »Ne vprašajte, kaj vaša dežela lahko naredi za vas, temveč kaj vi lahko naredite za svojo deželo.« Govor Martina Luthra Kinga pred stotisočglavo množico v Washingtonu je bil vrhunec njegove bitke za rasno enakost v ZDA in višek mirnega protesta, ki je trajal več kot leto dni. Osem let pred znamenitim govorom »Sanjam« se je začel njegov politični boj za državljanske pravice črnopoltega prebivalstva v Združenih državah. Konec leta 1955 so v Montgomeryju aretirali Afroameričanko Roso Parks, ker je v avtobusu odbila zahtevo, naj odstopi svoj sedež belcu. Proteste je vodil Martin Luther King, ki mu je bilo takrat komaj 26 let. Začetni bojkot nekaj mestnih avtobusov je pripeljal do masovnega bojkota mestnih prevozov v Motgome-ryju. Po 381 dneh se je končal, vendar komaj potem, ko je vrhovno sodišče ZDA razsodilo, da je rasna diskriminacija v avtobusih v nasprotju z ameriško ustavo. Martin Luther King je nadaljeval svoje mirne proteste proti rasni diskriminaciji tudi po razsodbi vrhovnega sodišča. Pot do enakopravnosti Afroameričanov je bila namreč dolga in strma. Ubili so ga 4. aprila 1968 v Memphisu, kjer bi moral biti na čelu pohoda smetarjev, ki so protestirali zaradi nizkih plač in slabih delovnih pogojev. Ustrelili so ga v vrat, medtem ko je stal na hotelskem balkonu. Odpeljali so ga nemudoma v bolnišnico, a zaman, ker je kmalu izdihnil. Umor 39-letnega doktorja filozofije, simbola odpora proti rasni segregaciji in zagovornika mirnih protestov, je privedel do stopnjevanja rasnih nemirov. Začelo se je v Memphisu, kamor so takoj poslali 4.000 pripadnikov nacionalne garde in kjer so uvedli policijsko uro. Dva dni kasneje so se rasni neredi razširili širom po vseh Združenih državah. Zaradi umora so Jamesa Earl Raya, ki je bil priznal zločin, obsodili na 99 let zapora. Do svoje smrti je trdil, da je bil le člen širše zarote, toda pravosodno ministrstvo ni nikoli moglo dokazati obsega celotne zadeve. Martinu Luthru Kingu so leta 1964 izročili Nobelovo nagrado za mir. Bil je najmlajši dobitnik tega priznanja, saj mu je bilo takrat le 35 let. Predsednik ZDA Jimmy Carter ga je posmrtno odlikoval z medaljo svobode, leta 2004 pa mu je Kongres ZDA podelil zlato medaljo. Leta 1986 so proglasili Dan Martina Luthra Kinga kot vsedržavni praznik ZDA. Na naši sliki avtobusna postaja s čakalnico za temnopolte Američane. / DNEVNE NOVICE Sreda, 13. avgusta 2008 3 ZAKAVKAZJE - Ruski predsednik ugotovil, da je bil cilj, "prisiliti Gruzijo k miru", dosežen Medvedjev odredil končanje vojaške operacije v Gruziji Skupno s predsedsedujočim EU Sarkozyjem predstavil načrt za rešitev spora TBILISI - Ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev je včeraj sporočil, da je odredil končanje ruske vojaške operacije v Gruziji. Kljub temu so ruske sile po trditvah Tbilisija ofenzivo nadaljevale, za nezadosten pa je ukaz Medvedjeva označila tudi zveza Nato. Sicer pa sta Medvedjev in predsedujoči EU Nicolas Sarkozy v Moskvi predstavila načrt za rešitev spora. Medvedjev je ustavitev operacij odredil, ker naj bi bil cilj, "prisiliti Gruzijo k miru", dosežen. Kljub ukazu o ustavitvi napadov, ki so sledili gruzijski ofenzivi na separatistično pokrajino Južno Osetijo v noči na petek, je Medvedjev zahteval tudi, da ruska vojska "eliminira agresorja", če bi gruzijske sile nadaljevale s sovražnostmi. Sicer pa je po njegovi oceni varnost v konfliktnem območju znova vzpostavljena. Za trajno prekinitev ognja pa je Medvedjev navedel dva pogoja, med drugim umik gru-zijske vojske iz Južne Osetije. "Prvi pogoj je umik vseh gruzijskih čet na začetne položaje in njihova delna razorožitev. Drugi pogoj pa je podpis pravno zavezujočega dokumenta o neuporabi sile." Ruski general Anatolij Nogovicin je sicer pojasnil, da konec operacij v Gruziji še ne pomeni, da so se končale vse akcije ruske vojske na območju. Tako bodo npr. nadaljevali izvidniške operacije, je pojasnil ruski general in dodal, da je "položaj pod nadzorom". Pojasnil je tudi, da so ruske sile dobile ukaz, da ostanejo, kjer so, ne pa da se umaknejo. Medvedjev se je včeraj v Moskvi srečal tudi s predsedujočim EU, francoskim predsednikom Sarkozyjem, ki je nato odpotoval še v Tbilisi. Sarkozy je v Moskvi ukaz Medvedjeva o ustavitvi operacij pozdravil in ga označil za "dobro novico". Ob tem je tudi pozval k spoštovanju prekinitve ognja. Zatem pa sta Medvedjev in Sarkozy na skupni novinarski konferenci predstavila načrt v šestih točkah za rešitev rusko-gruzijskega spora. Načrt med drugim predvideva vrnitev vojskujočih se strani na položaje pred izbruhom sovražnosti minuli petek. Glede na načrt se morata strani zavezati, da "se ne bosta zatekali k uporabi sile", da "bosta dokončno končali sovražnosti" in da bosta zagotovili "svoboden dostop humanitarni pomoči". Obenem se morajo gruzijske vojaške sile vrniti "tja, kjer so običajno nameščene", medtem ko se morajo ruske sile vrniti "na položaje pred izbruhom sovražnosti", je razkril Sarkozy. Šesta točka predvideva "začetek mednarodnih GOSPODARSTVO Švicarska banka UBS v težavah ZÜRICH - Največja švicarska banka UBS je v letošnjem drugem četrtletju ustvarila 221 milijonov evrov čiste izgube, kar je sicer občutno manj od 7,1 milijarde evrov izgube v prvem četrtletju. Vendar pa je banka včeraj obelodanila nov odpis vrednosti slabih naložb zaradi posledic krize na ameriškem hi-potekarnem trgu, in sicer v višini 5,1 milijarde dolarjev. Hkrati vodstvo banke ne pričakuje izboljšanja neugodnih gospodarskih in finančnih razmer tekom druge polovice letošnjega leta. Zato bodo nadaljevali z zmanjševanjem števila zaposlenih, stroškov in tveganj. V banki so poleg tega včeraj najavili prestrukturiranje. Med drugim načrtujejo razdelitev svojih poslovnih dejavnosti v tri avtonomne enote, s čimer želijo postati bolj učinkoviti in prožni pri spopadanju s trendi na finančnih trgih. Banko UBS je kriza na ameriškem hi-potekarnem trgu, kot je znano, močno prizadela, saj je zaradi nje v preteklih mesecih odpisala že za 37 milijard dolarjev slabih naložb. (STA) Dmitrij Medvedjev pogovorov o prihodnjem statusu in pogojih trajne varnosti v (gruzijskih separatističnih pokrajinah) Abhaziji in Južni Osetiji". Sarkozy je tudi zagotovil, da obstaja "ruska zaveza za zagotovitev suverenosti in spoštovanje suverenosti Gruzije". "Rusi, kar mi je predsednik Medvedjev danes potrdil, ne nameravajo ostati v Gruziji," je izjavil francoski predsednik. Sarkozy je tudi izrazil pripravljenost EU za sodelovanje v morebitnih mirovnih silah v Gruziji. Ruski predsednik pa je ocenil, da je sedaj "prosta pot za postopno normalizacijo razmer v Južni Osetiji", je pa zdaj "vse odvisno od Tbilisija". Med-vedjev je obenem Tbilisi tudi obtožil, da laže, ko trdi, da spoštuje prekinitev ognja. K slednji naj bi se Gruzija zavezala že v ponedeljek. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je kasneje sporočil, da bo Rusija prisiljena sprejeti nove ukrepe proti Gruziji, če bo ta zavrnila načrt v šestih točkah. Kljub odredbi Medvedjeva o končanju operacij v Gruziji naj bi se po navedbah gruzijskih oblasti napadi ruske vojske nadaljevali. Te trditve je ruska vojska sicer označila za provokacije in navedla, da so gruzijske sile streljale na ruske vojake. Po navedbah Tbilisija naj bi ruska letala med drugim znova bombardirala tudi mesto Gori, ki je od Tbi-lisija oddaljeno približno 60 kilometrov, kar je ruska stran izrecno zanikala. Med ruskim obstreljevanjem Go-rija je umrl snemalec nizozemske televizije RTL Stan Storimans, prvi zahodni novinar, ki je od začetka vojaškega konflikta v Gruziji izgubil življenje. Zaradi tega je nizozemski minister za zunanje zadeve Maxime Verhagen na pogovor poklical ruskega veleposlanika na Nizozemskem. V napadih na Gori naj bi življenje izgubil tudi gruzijski novinar. Po trditvah novinarskih združenj v Ženevi pa naj bi poleg nizozemskega novinarja v Gruziji umrla še dva ruska novinarja. Vodstvo druge separatistične gruzijske pokrajine Abhazije je medtem sporočilo, da so njihove sile pridobile nadzor nad večino soteske Kodori. Ta je bila doslej edini del Abhazije pod nadzorom gruzijske vojske. Po navedbah ab-hazijskih oblasti njihove enote napredujejo proti "meji" z Gruzijo. Da so se gruzijske sile umaknile iz Kodorija, so kasneje potrdili tudi na gruzijskem notranjem ministrstvu. Skozi Kodori naj bi se sedaj valilo 135 ruskih vojaških vozil, ruske sile in močno topništvo pa naj bi se po trditvah Tbilisija premikale proti gruzijski regiji Mestija blizu Abhazije. V Tbilisiju je medtem potekalo množično zborovanje, na katerem je gruzijski predsednik Mihail Sakašvili napovedal izstop Gruzije iz Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki združuje države na območju nekdanje Sovjetske zveze, v njej pa ima prevladujoč vpliv Moskva. Shoda, ki ga je prevevalo domoljubje, se je udeležilo okoli 100.000 ljudi. Gruzijski predsednik na shodu je tudi ponovil, da Rusija trenutno zaseda "večino" gruzijskega ozemlja, vključno s separatističnima pokrajinama Južno Osetijo in Abhazijo. "Tarči ruskih oboroženih sil sta človečnost in svoboda," je pred s čustvi nabito množico med drugim ognjevito povedal Sakašvili. Medtem so se v Bruslju na izrednem zasedanju sešli veleposlaniki zveze Nato, ki jim je o razmerah poročal predstavnik Tbilisija. Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je po sre- V Tbilisiju je bilo včeraj množično zborovanje LIBANON - Hezbolah obdrži orožje Parlament potrdil vlado narodne enotnosti BEJRUT - Libanonski parlament je včeraj vendarle izglasoval zaupnico vladi narodne enotnosti, s čimer bo julija oblikovana vlada končno lahko začela z delom. Izglasovanje zaupnice je omogočila politična izjava, ki jo je libanonska vlada sprejela po tem, ko so koalicijske stranke dosegle kompromis, da lahko gibanje Hezbolah obdrži svoje orožje. Za zaupnico vladi je glasovalo sto poslancev, proti jih je glasovalo pet, dva pa sta se glasovanja vzdržala. Libanonski premier Fuad Siniora je v svojem nagovoru pred parlamentom ob tem poudaril, da se bo njegova vlada trudila pripraviti predvsem poštene, svobodne, demokratične in transpa-rentne volitve, ki naj bi jih izpeljali prihodnje leto. Da bi odprla pot izglasovanju zaupnice, je vlada prejšnji ponedeljek sprejela politično izjavo, ki šiitskemu gibanju Hezbolah dovoljuje, da obdrži svoje orožje, s tem ko mu priznava pra- vico, da se z vsemi možnimi sredstvi bori za osvoboditev ozemelj pod izraelsko okupacijo. O izjavi je parlament razpravljal več kot štiri dni, nakar je vladi včeraj vendarle izglasoval zaupnico. Nova vlada narodne enotnosti, v kateri ima opozicija pravico veta, je bila sicer oblikovana že 11. julija, pogajanja o njenem političnem manifestu pa je zavrl spor glede pravice Hezbo-laha, da se z orožjem bori za osvoboditev območja Šeba. Hezbolahovo orožje je že dolgo jabolko spora v Libanonu, saj želijo številni poslanci prozahodne večine v parlamentu gibanje razorožiti, Hezbolah pa to odločno zavrača. Siniorova pro-zahodna koalicija je sprva želela, da omenjena politična izjava sploh ne bi omenjala pravice Hezbolaha do osvoboditve dela libanonskega ozemlja, ampak bi to temo omejila zgolj na narodni dialog pod okriljem libanonskega predsednika Michela Su-leimana. (STA) evro 1,4907 $ -0,70 čanju izjavil, da je odločitev Rusije o ustavitvi napredovanja sil v Gruziji "pomembna, ni pa zadostna". Ob tem je pozval k takojšnjemu končanju sovražnosti. Članice Nata so tudi obžalovale in obsodile rusko "prekomerno, nesorazmerno uporabo sile" v Gruziji. De Hoop Scheffer pa je Gruzijo označil za "prijateljico... in visoko spoštovano partnerico Nata", ki ostaja kandidatka za članstvo v zavezništvu. De Hoop Scheffer je tudi napovedal, da bo "slej ko prej" sklical srečanje Sveta Nato-Rusija. Za včeraj predvideno izredno srečanje sveta je namreč odpadlo. Kot je sporočilo rusko predstavništvo pri Severnoatlantskem zavezništvu, je razlog za odpoved srečanja "stališče ZDA". Ocenil je tudi, da je potrebna vrnitev na stanje pred začetkom konflikta v gruzijski separatistični regiji Južna Osetija. Tako se morajo ruske in gruzijske sile vrniti na položaje, ki so jih zasedale 6. avgusta, dan pred izbruhom sovražnosti. Varnostni svet Združenih narodov pa se je v ponedeljek vnovič sestal na posvetovanjih o krizi v Gruziji. Že na peti izredni seji od četrtka zvečer, ko so se začeli spopadi v Gruziji, ni uspel sprejeti nobene odločitve. Število ljudi, ki so zaradi konflikta v Južni Osetiji morali zapustiti domove, pa se je po podatkih Urada visokega ko-misariata ZN za begunce (UNHCR) povzpelo na 100.000. Glede na številke, ki jih navajajo tako ruske kot gruzijske oblasti, naj bi se v rusko republiko Severno Osetijo umaknilo okoli 30.000 ljudi, do 12.000 pa naj bi bilo razseljenih znotraj Južne Osetije. Andreja Juvan (STA) EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. avgusta 2008 evro (povprečni tečaj) valute 12.8. 11.8. ameriški dolar 1,4907 1,5012 japonski jen 163,97 102310 164,73 10 2948 kitajski juan ruski rubel 36,1540 7,4597 36,5570 7,4580 Ual ijIVa M Ulla britanski funt 0,78440 9,3889 0,78165 9,3977 JVCUJKO M Ulla norveška krona 8,0120 23,954 7,9975 24 101 LO l\a IVI LM iG švicarski frank 1,6215 1,6202 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 236,47 3,2753 236,71 3,2660 LJUlJoM ¿.IUL kanadski dolar 1,5936 1 7048 1,6013 1 6850 aVjUaDM UUIC1I bolgarski lev IT\mi m^kl 1,9558 3,5390 1,9558 3,5735 IUI 1 IUI IJM ICV slovaška krona lii"/*\\/cki ifac 30,343 3,4528 30,361 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7042 24134 0,7044 2,4094 ui a ¿.lil j M l cal islandska krona ti lira 121,93 1 7609 122,24 1,7729 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,2065 7,2076 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 12. avgusta 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4637 2,8043 3,1031 3,2706 LIBOR (EUR) 4,4806 4,9568 5,1518 5,3156 LIBOR (CHF) 2,2533 2,7483 2,8933 3,185 EURIBOR (EUR) 4,485 4,966 5,157 5,314 zlato (999,99 %%) za kg 17.539,44 € -180,86 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. avgusta 2008 ITALIJA - Mediji Nasprotujoče si ocene vlade Silvia Berlusconija RIM - »V svojih prvih 100 dneh je vlada Silvia Berlusconija dosegla nemogoče: vzpostavila je red v tej na videz neobvladljivi državi.« Tako ocenjuje ameriški tednik Newsweek v svoji zadnji številki prve korake četrte Berlusconijeve vlade. Člankar v svojem prispevku hvali predvsem odločenost, s katero se je sedanja italijanska vlada lotila krize z odpadki v Kampaniji, pa tudi prizadevanja za okrepitev javne varnosti. Trši oreh bo po njegovem predstavljala uresničitev drugih Berlusconijev volilnih obljub, kot sta zmanjšanje davkov in oživitev gospodarstva. Povsem drugačno oceno Ber-lusconijeve vlade pa najdemo v zadnji številki italijanskega katoliškega tednika Famiglia Cristiana. Uvodničar se norčuje iz »predsednika-po-metača«, uporabo vojakov za zagotovitev javne varnosti pa označuje kot »nepotrebno igro z vojački«, ki naj bi se prilegala prej angolski kot italijanski stvarnosti. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 30,39 -1,11 INTEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 25,90 93,37 +0,04 -1,23 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 55,50 234,48 -1,12 +0,93 TELEKOM SLOVENIJE 543,59 236,49 -0,23 -0,66 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 - AERODROM LJUBLJANA 82,06 -0,44 DELO PRODAJA CTni _Ll ¿.A ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 7ÛC3 ACt NOVA KRE. BANKA MARIBOR 26,36 h/11 IMnTCCT -0,79 KOMPAS MTS - - NIIU'A 1 A /in _!.-) Q« PIVOVARNA LAŠKO 79,44 -0,08 POZAVAROVALNICA SAVA 29,97 -0,53 PROBANKA SAI I IS IIMBI IANA 39,80 -4,78 +2 21 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 695,00 406,10 -3,45 IERME ČAIEŽ ŽITO 207,80 -3,35 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 12. avgusta 2008 -0,68 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,215 +0,00 ALLEANZA ATIAMTIA 6,69 18 7 -0,07 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 13,39 1931 -2,55 +1,90 -1 08 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,79 1 292 -2,30 -0 15 EDISON ENEL ENI 6,35 21 48 -0,50 FIAT FINMECCANICA 12,04 1928 -0,37 +1,47 -3 12 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 21,64 23 21 +0,19 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 4,398 -0,43 +0,53 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 3,9 21,37 1818 -0,96 +0,52 -0 10 LUXO t TICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,00 +2,15 PARMALAT PIREMI e C 9,86 1,85 +0,49 -1,23 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,4445 23,82 418 +0,68 -1,45 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,5 1155 +0,24 +2,32 -1 11 TENARIS TERNA 17,06 -4,35 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,677 16,12 +0,06 -1,65 -1 11 MNIPOL 3,91 1,769 +1,20 sod nafte (159 litrov) 113,19 $ +0,16 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. avgusta 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.678,46 -1,03 sbiiop, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.723,30 116,11 -0,94 +0,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banjaluka 3.627,64 1.668,00 -0,03 -0,21 DlrvS, Dal lJalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 1 .UUOfUU 3.193,77 1.427,37 -2,61 +0,70 DCICA 1 J, DCUUI au SRX, Beograd BIFX Sarajevo 826,93 3.563,99 +1,07 -2,34 Dir/\, salajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 19.104,70 5.338,83 -0,06 -0,07 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.697,11 1.949,12 -0,73 +041 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.296,82 1.369,68 6.585,87 +0,65 +0,87 -0,36 -0 13 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.534,50 4.518,48 3.598,07 +0,44 -1,12 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.446,5 3.436,85 -0,75 -0,26 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.430,91 3.303,60 21.640,89 2.470,07 15.212,13 +1,99 -0,95 -1,00 -9,44 -1,88 4 Sreda, 13. avgusta 2008 ALPE-JADRAN / PALMANOVA - Na deželnem sedežu civilne zaščite srečanje o posledicah neurja Največ škode v Lignanu, Devinu-Nabrežini in Gradežu Ministrski svet bo 28. avgusta obravnaval prošnjo za izredne razmere zaradi naravne katastrofe PALMANOVA - Italijanski ministrski svet bo prošnjo Dežele FJK za uvedbo izrednih razmer zaradi naravne katastrofe obravnaval 28. avgusta. Vest je napovedal deželni odbornik za civilno zaščito Vanni Len-na, ki se je na sedežu civilne zaščite v Pal-manovi udeležil srečanja z upravitelji prizadetih občin. Slednje je uvodoma pozdravil deželni predsednik Renzo Tondo, ki se je spomnil žrtev neurja. Do 28. avgusta bodo pripravili dokončno oceno škode v deželi, ki bo v najslabšem primeru znašala 20 milijonov evrov. Odbornik Lenna je medtem potrdil, da bodo župani razpolagali z dvema milijonoma evrov iz deželnega sklada za civilno zaščito. »Sredstva bo treba uporabiti samo za najne posege, saj denarja ni ogromno,« je posvaril Lenna, ki je sicer pohvalil župane za učinkovito delo pri odstranjevanju posledic tornada. Med 18 prizadetimi občinami so največ škode zabeležili Lignano in Devin-Na-brežina, ki se približujeta 4 milijonom evrov ter Gradež. V Devinu-Nabrežini so več kot polovico škode zabeležili na Devin-skem gradu. V Gradežu znaša začasna ocena škode milijon evrov, po besedah županje Silvane Olivotto pa naj bi bilo na koncu potrebnih kar 5 milijonov. Po vrsti sledijo Oglej (1,4 milijona evrov), Tržič (420 tisoč) in Fiumicello (200 tisoč), v manjši meri pa še Carlino, Latisana, Marano Lagunare, Muzzana, Palazzolo, Precenicco, Ronchis, Štarancan, Terzo di Aquileia, Škocjan, Torviscosa in Trst. Na srečanju so določili prioritetna področja, ki bodo deležna izrednih finančnih prispevkov. Sredstva bodo namenili za popravilo občinskih nepremičnin in infrastruktur (javna razsvetljava, ceste ipd.), javnih poslopij (bolnišnic in šol) in zasebnih nepremičnin, nujne varnostne posege v naravi, gospodarske dejavnosti in odlaganje materiala. Kmetom bo odškodnino po drugi poti dodeljevalo ministrstvo za kmetijstvo. Vsekakor nobena sredstva ne bodo krila škode na poškodovanih plovilih in vozilih. Deželni direktor civilne zaščite Gu-glielmo Berlasso je povedal, da je bilo v teh dneh na delu 1400 prostovoljcev. Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret meni, da bo škoda v deželi na koncu znašala precej manj kot 20 milijonov evrov, saj je civilna zaščita že veliko naredila. Načel je problem starih in pretirano visokih dreves, ki marsikje ogrožajo prebivalstvo, zaradi strogih stališč oko-ljevarstvenikov pa jih upravitelji ne smejo sekati. V Ribiškem naselju so občanom medtem še naprej na voljo brezplačna drva. Odstranjevanje dreves v Gradežu bumbaca RIM - Okrožnica šolske ministrice Gelminijeve Ministrstvo spodbuja k poučevanju manjšinskih jezikov v državnih šolah Poceni prodajala Picassa in Botera PORDENON - Carlo in Antonio Matrone, 54 in 56 let stara brata iz to-skanskega Viareggia, sta včeraj končala v ječi, ker sta skušala prodati lažne umetnine. Zasačili so ju pordenonski karabinjerji, ki so ju aretirali pod obtožbama goljufije v obtežilnih okoliščinah in ponarejanja umetnin. Brata sta zbirateljema iz Sacileja in Trevisa ponujala štiri slike, ki naj bi po njunih navedbah nastala izpod čopičev Pabla Picassa, Fernanda Botera in Mina Maccarija. Slike, ki naj bi domnevno veljale več deset milijonov evrov, je dvojica prodajala za 30 tisoč evrov. Za zbiratelja, ki sta prej od bratov Matrone že kupila umetnine za 60 tisoč evrov, je bila ponudba sumljiva. Obvestila sta karabinjerje, ki so brata med kupoprodajo aretirali v središču Por-denona. Izvedenca sta zatem potrdila, da gre za ponaredbe. Za slikami so bile tudi lažne oznake državnega združenja trgovcev z umetninami. V osmih letih utajil 450 tisoč evrov davkov VIDEM - Lažni podjetniški svetovalec od leta 2000 do danes sploh ni plačeval davkov, s čimer je utajil skoraj 450 tisoč evrov. V Vidmu živečega utaje-valca, ki je po rodu iz Sicilije, je odkrila finančna straža. Moški je med drugim prejemal povračilo za najemnino stanovanja, v katerem je živel z mamo. Spletna stran svetnika Igorja Gabrovca RIM - Šolsko ministrstvo je v sklopu državnega zakona 482 (zaščita jezikovnih manjšin) izdalo okrožnico, v kateri spodbuja poučevanje manjšinskih jezikov na državnih šolah. Okrožnica, ki jo je podpisala ministrica Mariastella Gelmini, govori tudi o vlogi deželnih uprav pri izvajanju omenjenega zakona na področju šolstva in izobraževanja. Odbornik FJK za šolstvo Roberto Molinaro je v včerajšnji izjavi za deželni radio RAI poudaril, da deželna uprava že izvaja zakon 482 in da bo tudi v novem šolskem letu nadaljevala po tej poti. Molinaro je tudi izpostavil pomen deželnih zaščitnih zakonov za Slovence in za Fur-lane, Medtem ko so slovenske šole državne, je poučevanje furlanščine odvisno od deželnih političnih in šolskih oblasti. Dežela lahko igra pomembno vlogo pri poučevanju slo- Ministrica Mariastella Gelmini venščine na šolah z italijanskim učnim jezikom, kar pride v poštev v videmski pokrajini. Izvajanje deželnega zakona za zaščito furlanskega jezika je trenutno zamrznjeno. Deželna uprava formalno čaka na mnenje ustavnega sodišča, ki se bo o ustavnosti zakona opredelilo na zahtevo Prodijeve le-vosredinske vlade. To pa je le proceduralni izgovor, za katerem se Odbornik FJK Roberto Molinaro skrivajo politične motivacije. Zlasti Nacionalno zavezništvo, a tudi For-za Italia, menita, da je treba zakon za Furlane v doglednem času »radikalno vsebinsko revidirati«, če že ne črtati, Severna liga pa meni, da je treba zakon izvajati. To stališče jasno zagovarja deželni tajnik Bossijeve stranke Pietro Fontanini, ki je tudi predsednik videmske pokrajinske uprave. TRST - Z začetkom avgusta je ponovno aktiven spletni naslov »http://www.igorgabrovec.net«, ki bo sproti ažuriran z dokumenti in podatki o pobudah in delu deželnega svetnika Igorja Gabrovca. Med novimi objavami je obračun prvih sto dni v deželnem svetu in intervju s svetnikom izpod peresa Toneta Hočevarja, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi Dela. Delo: naftni madež v Istri POREČ - Obalo hrvaške Istre po neuradnih podatkih ogroža več kot 32 ton nafte, v včerajšnji izdaji piše Delo. Madež je minuli konec tedna že onesnažil zahodne dele Istre, najhuje pa naj bi bilo na območju od Savudrije do Umaga, kjer je na plaže naplavilo več črnih madežev lepljivega mazuta. Slovenska obala za zdaj naj ne bi bila ogrožena, še navaja Delo. Še vedno ni jasno, od kod se je pojavil madež. Kot navaja Delo, je šlo najverjetneje za neodgovoren izpust kake izmed ladij na poti med Benetkami in Reko, ko so čistili rezervoarje. FOTOUTRIP POLETJA '08 fotoutrip@primorski.it Po težkem vzponu na Triglav še boleči krst... PRISTANIŠČA - Polletni obračun V Luki Koper do julija pretovorili 8,1 milijona ton Poslovni prihodki (69,3 milijona evrov) zrasli za 14% KOPER - Skupina Luka Koper je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 69,3 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je za 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je znižal za 27 odstotkov na 15,7 milijona evrov. Polletni dobiček iz poslovanja je bil od lanskega večji za 21 odstotkov in je znašal 16,3 milijona evrov, kažejo nerevidirani kon-solidirani rezultati, ki jih je družba objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Po pojasnilu vodstva je pri presojanju rezultatov potrebno upoštevati, da je Luka Koper s prodajo delnic Banke Koper v aprilu 2007 ustvarila enkratni dobiček v višini 5,2 milijona evrov, in pripisane dobičke pridruženih družb, računovodsko evidentiranih v kon-solidirane izkaze skupine po kapitalski metodi, v višini 5,1 milijona. Ob izločitvi obeh navedenih dejstev bi celotni poslovni izid obravnavanega obdobja za 24 odstotkov presegel primerljivo kategorijo enakega obdobja lani. Večino prihodkov, kar 82 odstotkov, je skupina ustvarila z osnovno dejavnostjo ladijskega pre-tovora. Poslovni prihodki matične družbe predstavljajo 90 odstotkov vseh prihodkov skupine. V prvem polletju je Luka Koper pretovorila 8,1 milijona ton blaga oziroma štiri odstotke več kot v enakem lanskem obdobju. Na ravni skupine so za naložbe namenili 54,9 milijona evrov. Med pomembnejšimi investicijami družba omenja nove zmogljivosti na terminalu za sadje, tri rezervoarje za naftne derivate, skladiščni objekt za avtomobile, ki je v zaključni fazi izgradnje, podaljšanje prvega pomola je predvideno do konca leta, začeli so graditi kon-tejnerski terminal v Aradu in Evropski distribucijski center v Sežani. V skupini Luka Koper je bilo 30. junija 2008 zaposlenih 1103 ljudi, to pa je za tri odstotke več kot na zadnji dan leta 2007. (STA) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it KMEČKA ZVEZA - Srečanje z deželno odbornico Severne lige Federico Seganti Kras, ne le zaščita, potreben je tudi razvoj Preveč omejitev in birokratske počasnosti - Potreba po upravnem načrtu zaščitenih območij Zelo konkretno in konstruktivno -tako je predsednik Deželne kmečke zveze Franc Fabec ocenil srečanje predstavništva stanovske organizacije slovenskih kmetov z deželno odbornico za mednarodne odnose, odnose z Evropsko unijo in za krajevne avtonomije Federico Seganti. Fabec, podpredsednica Si-donja Radetič, tajnik Edi Bukavec, član vodstva trgovinske zbornice Walter Sta-nissa in predstavnik konzorcijev kraških proizvodov Andrej Bole so predstavnico Severne lige (srečanja se je udeležil tudi Danilo Slokar) seznanili s težavami, ki jih razvoju kmetijstva na Krasu povzročajo zelo omejevalne evropske zaščitne norme. Prejšnja deželna uprava je vključila v zaščitena območja domala ves Kras, kar je ohromilo razvojne dejavnosti. Kmetje se morajo bolj ukvarjati z birokratskimi zadevami kot pa s proizvodnjo, vsak še najmanjši razvojni poseg jih mnogo stane, ker morajo za vsako dovoljenje predložiti drage akte. Globe in druge sankcije prežijo za vsako še tako majhno napakico, zaradi česar so se mnogi odločili za »pobeg« v njim prijaznejšo Slovenijo, kjer si lahko uredijo nov vinograd v treh mesecih, medtem ko morajo tostran meje čakati tri leta na vsa dovoljenja, kot je opozoril Bole. Zajec tiči v upravnem načrtu zaščitenih območij, ki ga doslej še ni, kljub številnim prošnjam in zahtevam stanovskih organizacij in krajevnih uprav, so opozorili predstavniki Kmečke zveze. Tudi v Sloveniji je kraško območje evropsko zaščiteno, kljub temu pa je tam kmetijski razvoj možen, pri nas pa ne, so poudarili. Odbornica Segantijeva je takoj izkoristila priložnost: posredujte mi slovenske norme, da jih ocenimo in preštudiramo. Če jih Evropa ni zavrnila, zakaj jih ne bi poskusili uvesti tudi pri nas, se je vprašala. Zatem se je zaustavila ob vprašanju kmetijske variante v devinsko-nabrežinski občini. Deželna uprava bo v dveh do treh tednih odgovorila domačinom, je zagotovila in ob koncu menila, da bi morali ob zaščitnih, omejevalnih normah pripraviti tudi posege v podporo razvoja kraškega ozemlja in predvsem kmetijskih dejavnosti, ki omogočajo ohranjevanje in zaščito okolja. M.K. Z desne: Federica Seganti, Franc Fabec in Danilo Slokar kroma DEŽELNA ODBORNICA - Federica Seganti Pozornost Krasu Ocena srečanja s predstavniki Kmečke zveze - Kmalu odgovor Občini Devin-Nabrežina Deželna odbornica za med- narodne odnose, odnose z Evropsko skupnostjo in za krajevne avtonomije Federica Seganti je takole ocenila srečanje s predstavniki Kmečke zveze: »Obravnavali smo tista urbanistična vprašanja, ki so povezana s Krasom in kmetijstvom na Krasu. Obstaja problem velikih omejitev na Krasu, številnih vinkulacij, ki izhajajo iz evropske normative za zaščito okolja. Potrebovali bi zato načrt, ki bi vzel v poštev ne le zaščito, temveč tudi razvoj kraškega ozemlja in kmetijskih dejavnosti še posebej. Na srečanju s predstavniki Kmečke zveze smo se soočili s temi vprašanji, nakazane so bile nekate- Federica Seganti re možne rešitve, predvsem tiste, ki so tačas najbolj nujne. Predstavnike Kmečke zveze sem zaprosila, naj mi posredujejo oceno tistih norm, ki delujejo sedaj zaviralno in bi jih bilo treba v marsičem poenostaviti. Gre predvsem za norme, ki zavlačujejo razvojne načrte posameznih kmetovalcev, obnovo njihovih struktur in posegov v kmetijske namene. V bistvu bi se morali zavzeti za poenostavljenje birokratsko-upravnih postopkov na Krasu. Preverili smo tudi nekatere urbanistične norme v Občini Devin-Nabrežina, ki onemogočajo obnovo ali dopolnitev gradenj za kmetijske dejavnosti. Upam, da nam bo v dveh, treh tednih uspelo odgovoriti na pričakovanja tako župana kot domačih kmetovalcev, ki čakajo na odgovor že od lanskega leta. Nadalje smo vzeli v pretres deželne razpise natečajev, ki za moj re-sor znašajo čedne 4 milijone evrov. Tako bodo tudi kraški kmetovalci lahko vložili prošnje za investicije.« JAVNA DELA - Gabrovec nezadovoljen s stališčem odbornika Riccardija Načrt za elektrovod na Krasu po mnenju Dežele odgovarja vsem predpisanim merilom Deželna uprava dejansko podpira nov elektrovod Tržič-Padriče kroma Deželni svetnik SSk Igor Gabro-vec je prejel odgovor na vprašanje v zvezi z načrtovanjem elektrovoda družbe Terna za traso, ki gre iz Tržiča do Padrič. Deželni odbornik za energijo in infrastrukture Riccardo Riccardi v svojem odgovoru uvodoma predpostavlja nekaj splošnih podatkov o načrtu. Deželna uprava, ki je glede načrta sicer že izvedla predvideni okoljevarstveni postopek (VIA), čaka na konferenco vseh soudeleženih osebkov, ki jo mora sklicati pristojno ministrstvo. Odbornik Riccardi navaja tudi, da je v prejšnjih mesecih prišlo do širokega soočanja z vsemi javnimi upravami, ki so direktno zainteresirane pri projektu; ob teh priložnostih - tako odbornik - je vsakdo imel priložnost povedati svoje. Riccardi v nadaljevanju izpostavlja, da predlagani načrt spoštuje vse zakonske predpise elektromagnetnih sevanjih. Predvideni posegi na elektrovodu naj bi po odbornikovem mnenju izboljšali trenutno stanje, saj bi v nekaterih predelih zamenjali zračno napeljavo s podzemno in v nekaterih tudi oddaljitev od obljudenih središč. Deželni svetnik Slovenske skupnosti je v svojem dopisu tudi spraševal, ali se ne zdi deželni upravi primerno določiti čim ožji ozemeljski pas, kjer bi bile speljane skupaj vse infrastrukture (plinovod, naftovod, elektrovod, komunikacijske mreže) in katere korake načrtuje deželna uprava, zato da bi poklicane družbe uvedle prakso vkopa-vanja elektrovodov. Predmet - zaključuje svoj odgovor pristojni odbornik -spada v bodočo obravnavo in nadgradnjo deželnega ozemeljskega oz. energetskega načrta. S tem v zvezi Riccardi izpostavlja, da morajo tudi podzemne napeljave spoštovati zelo stroga okoljevarstvena merila in da sploh ni rečeno, da so za vsako ceno najboljša rešitev. »Odbornikov odgovor je nezadovoljiv in bo zato potrebno sprožiti nove pobude v bran interesov krajevnega prebivalstva,« je zadevo komentiral Gabrovec. Sreda, 13. avgusta 2008 APrimorski ~ dnevnik KARABINJERJI 5 V Križu zaplemba stanovanja in ovadbi Križanki sta večje stanovanje dajali v najem, pri tem pa sta naredili dva prekrška, ki bi jima lahko drago stal. Gosta sta najemnino plačevala na črno, predvsem pa sta bila nezakonita priseljenca. Nabrežinski karabinjerji so sledeč novim predpisom na temo nezakonitega priseljevanja zaplenili stanovanje, domačinki so ovadili, dva hrvaška državljana pa bodo ob pomanjkanju dovoljenja za bivanje v Italiji izgnali iz države. Karabinjerji so med kontrolo odkrili, da v pritličju neke hiše v Križu stanujeta 70 in 55 let stara hrvaška državljana. Dvojica ni imela dovoljenja za bivanje v Italiji, na črno pa je plačevala najemnino 77 in 47 let starima Križankama (materi in hčeri), ki živita v zgornjem nadstropju. Lastnici hiše sta bili v preteklosti registrirani kot naje-modajalki, njuno dovoljenje pa je pred časom zapadlo. Hrvaška državljana sta za bivanje v 100 kvadratnih metrov obsežnem prostoru plačevala po 10 evrov na dan na osebo. Zanju so uvedli postopek za izgon iz države, kar se da težke pa bi znale biti posledice za lastnici nepremičnine. Nova določila predvidevajo, da kdor daje stanovanje v najem nezakonitim priseljencem, tvega v primeru procesa in dokončne obsodbe od 6 mesecev do 3 leta zapora, poleg tega pa bi nepremičnina (ki je v tem primeru vredna približno 250 tisoč evrov) prešla v državno last. Danes debata »o novici« V tržaški knjigarni Feltrinelli (Ul. Mazzini 39) bodo danes ob 18.30 predstavili antologijo »Il giornale in classe (la notizia)«, ki jo je uredil publicist Edoardo Kanzian. Gre za zbirko člankov na temo državljanske vzgoje in kritičnega odnosa do medijev, zato bo današnja predstavitev tudi priložnost za debato o vselej aktualni temi. Na debati sodelujejo kulturniki, pedagogi, novinarji (med njimi tudi novinar našega dnevnika Martin Brecelj). Izid je omogočila pokrajinska uprava, podarili pa jo bodo študentom in docentom, zato jo je avtor opremil tudi z besedilom italijanske ustave. Kip v spomin na zdravnika iz Pulja Na Trgu Rosmini bodo v ponedeljek 18. avgusta odkrili kip v spomin na zdravnika Geppina Michelettija, ki je dolgo časa živel v Pulju. V strahoviti eksploziji na plaži Vergarolla 18. avgusta 1946, v kateri je umrlo 80 ljudi, je nudil pomoč ranjencem, kljub temu, da je v nesreči izgubil dva otroka in sorodnika, ki sta ju spremljala na plaži. Kip bosta postavili Občina Trst in Zveza Istranov. Muzejska kartica tudi v angleščini Informativna kartica »Trieste in mo-stra«, pripomoček za obiskovalce tržaških razstav in muzejev, bo odslej na razpolago tudi v angleškem jeziku. Tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco je dejal, da bo kartico mogoče najti v turističnih krajih in hotelih, tako v FJK kot v Istri. 6 Sreda, 13. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI REPNIČ - V ponedeljek v opuščenem kamnolomu Ensemble Duomo navdušil z izvrstno izvedbo številnih filmskih skladb Nove možnosti obveznega zavarovanja z voucherji na trgatvi za študente in upokojence Kmečka zveza opozarja, da 22. člen zakonskega odloka 112 z dne 25/06/2008 vnaša spremembe v zakon, ki normira priložnostno delo (člen 70,72 in 73 zakonskega odloka 276/03), s tem, da nudi možnost uporabe priložnostnega dopolnilnega zaposlovanja tudi kmetijskim obratom. Sistem, ki ga v eksperimentalni fazi upravlja Inps, velja za priložnostna dela za kratko obdobje in je namenjen samo študentom in upokojencem. Omenjena ustanova predvideva dva načina uveljavljanja poskusnega postopka: način, ki predvideva nakazilo plačil za storitve z uporabo tele-matskega sistema (elektronski voucher). Sistem je že operativen na vsem italijanskem ozemlju in uporablja kartico - tipa »banko-mat« - za nakazanje plačil; način, ki predvideva nakup papirnatih kuponov (voucher) za plačilo storitev od 19/08/2008 dalje. Te lahko kupimo na poštnih uradih, katerih seznam bo nadaljno posredovan. Delodajalec lahko potrosi za dopolnilno priložnostno delovno silo največ 10.000 evrov, medtem ko zaposleni lahko zasluži največ 5.000 evrov. Ta oblika zaslužka ni podvržena nobeni dohodninski obdavčitvi. Nominalna vrednost kupona znaša 10,00 evrov in vsebuje tudi dajatve za Inps 13%, Inail 7% in 5% za storitvene stroške. Neto vrednost kupona v prid zaposlenega znaša tako 7,50 evrov. Postopek z »elektronskim voucherjem« Vse potrebne postopke, kot registracija podjetja, zaposlenih, posredovanja na Inail, obračun in plačilo delavcev, lahko neposredno opravimo na spletni strani www.inps.it na sekciji »servizi Online - per il cittadino - Lavoro occasionale accessorio« ( lahko tudi s pomočjo patronatov ali stanovskih organizacij ). Postopek s papirnatim kuponom Delodajalec ima tudi možnost nakupa papirnatih kuponov, s katerimi izplača zaposlene, na poštnih uradih. Pri tem mora poslati na Inail na posebnem obrazcu, pred začetkom dela, seznam zaposlenih in domnevno delovno obdobje. Protagonistka ponedeljkovega koncerta je bila filmska glasba, ki jo je izvajal Ensemble Duomo, v imenu prirediteljev pa sta številno občinstvo uvodoma pozdravila Patrizia Turicchio in Igor Gustinčič kroma Glasba iz romantičnega muzikala Evita, iz pustolovskega filma Braveheart, priljubljenih črno-belih filmov Charlija Chaplina ali sodobnejšega Ennia Morri-coneja. V opuščenem kamnolomu v Rep-niču je v ponedeljek zvečer izzvenela filmska glasba. Bogato prireditveno poletje, ki ga prireja Občina Zgonik s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, je namreč ponujalo koncert iz niza Nei suoni dei luoghi -Med zvoki krajev (v organizaciji združenja Progetto musica iz Tržiča). Pred res številnim občinstvom je nastopil Ensemble Duomo in navdušil s svojim profesionalnim izvajanjem in posrečenim izborom filmske glasbe. Koncertni spored je predvideval znane in manj znane skladbe iz filmskih uspešnic, ki so jih kom-ponirali Lloyd Webber, Corner, Chaplin in Morricone. Sestav Ensemble Duomo je leta 1996 ustanovil Roberto Porroni, ki je med ponedeljkovim koncertom večkrat poudaril, da je projekt Glasba v kinu nastal z željo, da bi filmski glasbi ponudili vlogo protagonistke in ne običajne »zakulisne« vloge, ki jo odigrava v filmih. Sestavljajo ga že uveljavljeni solisti z željo po izvedbi manj znanih repertoarjev in predstavitvijo inovativnih glasbenih predlogov. Ensemble Duomo je izdali že več cedejev, ki so poželi uspeh tako pri kritikih kot pri publiki in so tudi v Repniču šli odlično v prodajo. Ansambel je koncer-tiral na vseh svetovnih celinah, v Repni-ču pa se je predstavil v postavi Roberto Porroni, kitara, Luigi Arciuli, flavta, Silvia Pauselli, violina, Flavio Ghilardi, viola, in Marcella Schiavelli, čelo. ZNANSTVENI LICEJ - Ob 20-letnici mature Srečali so se dijaki tedanjega petega A razreda Ob 20-letnici mature na Znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu smo se bivši dijaki 5. A razreda zbrali na družabnem srečanju. V prijetnem vzdušju smo obujali spomine na šolska leta, na profesorje, na izlete in na vse, kar smo takrat doživljali. Po kosilu v restavraciji smo zaprosili natakarja za skupinsko sliko. Zadaj z leve: Olaf Sedmak, Peter Klinc, Igor Štoka, Igor Hu-su, Igor Volk, Ivan Sosič, Robert Pernarčič, Igor Sed-mak, Tanja Bole, Marko Bu-dal, Carmen Puri; spredaj z leve: Luca Schillani, Vanja Rudolf, Irene Vremec, Mir-jana Starc, Marko Pertot. Na svidenje čez 5 let! VELIKI ŠMAREN - Prazničen teden Vrsta prireditev za vse okuse Koncerti, vodeni ogledi, defileji ... Marsikdo bo tradicionalno najbolj dopustniški teden v letu preživel doma; nekateri zato, ker se na dopust raje odpravljajo v manj »vročih« tednih, drugi pa zato, ker jim nič kaj rožnati ekonomski položaj letos ne dopušča, da bi se odpravili na počitnice. Tako enim kot drugim pa ni treba skrbeti: praznični dnevi, ki so pred nami, prinašajo raznoliko ponudbo, številne prireditve in dogodke za vse okuse. V parku Vile Sartorio (Trg Papa Giovanni XXXIII) se na primer nadaljuje niz večernih prireditev Musei di Sera, ki so letos posvečeni grški kulturi. Nocoj (ob 21. uri) bo na sporedu koncert sodobnih grških skladateljev, ki živijo v dia-spori; izvajajo Stefanos Nassos (klavir), Jaana Ranta (flavta) in Silver Ainomae (violončelo). Ob koncertu se je mogoče udeležiti tudi številnih vodenih ogledov, ki si sledijo med 20.30 in 23. uro. V parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu se nadaljuje festival »K-Park«, ki ponuja izbor korejske kinematografije. Nocoj bo ob 21. uri na sporedu Mr. Vendetta (Boksu-neun naui geot, 2002, režija Park Chan-Wook), v soboto, 16. avgusta, Ho sposato una gangster (Japog manura, 2001, režija Cho Jin-gyu), v nedeljo pa Soffio (Soom, 2007, režija Kim Ki-duk). Na Velikem trgu bodo nocoj ob 21. uri uprizorili La vera storia dei Blus Braders, na bližnjem Trgu Hortis pa predstavo Poesia e Musica. Jutri bo na Velikem trgu (prav tako ob 21. uri) zaživel muzikal Vaudeville, v petek pa koncert novega komornega orkestra Ferrucio Busoni, ki bo gledalce spremljal do 22.45 in tradicionalnega ognjemeta. Na Trgu Hortis bo v petek (ob 21. uri) nastopil kvartet saksofonov Accademia. V Barkovljah se med 20. in 23. uro nadaljuje niz Barcolissima 2008. Danes in jutri bodo obiskovalci borovega gozdiča prisluhnili glasbi v živo, v petek zvečer bo na sporedu izbor Miss Barcolissima, v soboto bodo izbirali najlepšo tržaško nono, v nedeljo pa najlepšo Tržačanko. Jutri zvečer bodo v kiosku ob barkovljanskem vodometu prisotni tudi prostovoljci organizacije Emergency in zbirali sredstva za to humanitarno organizacijo; njena tržaška podružnica skrbi za zdravstveno središče v Angharamu (Afganistan), zato bodo sredstva uporabili za njegovo delovanje. PROSEK - Obrtni dvojezični smerokaz Pomagaj si sam Rajonski svet že večkrat zahteval namestitev smerokazov, a zaman ••• Obrtno izdelani dvojezični smerokaz na Proseku kroma Če ti občina ne pomaga, pomagaj si sam. Tako pravi že nekaj dni viseči obrtno izdelan dvojezični smerokaz, ki v središču Proseka kaže smer v Trst. Na drogu na Kržadi ob nekdanji mirodilnici (drogeriji) Antoni je bil sicer nameščen (enojezičen) smerokaz, ki pa sta ga zob časa in rja tako zdelala, da ni zdržal. Pa se je našel očitno nekdo, ki je opravil zamenjavo povsem v sozvočju s črko zaščitnega zakona. Vprašanje pomanjkljivih ali povsem odsotnih smerokazov v vaseh Zahodnega Krasa ni novo. Pred slabima dvema le- toma, bilo je v začetku septembra 2006, je rajonski svetnik Slovenske skupnosti Ivo Starc vložil vprašanje, v katerem je opozoril prav na to pomanjkljivost. Zapisal je, da na Kontovelu sploh ni smerokazov, še hujše pa je na Proseku, kjer je več križišč (na primer kržišče za Ul. S. Nazario, ki pelje do množično obiskanega svetišča na Vejni, ali pa križišče pr spomenikom padlim v NOB), a malo ali nič smerokazov. Tudi rajonski svet je v preteklih letih nekajkrat zahteval, naj občina in pokrajina postavita v kraških vaseh potrebne smerokaze, kar pa se ni še zgodilo. / TRST Sreda, 13. avgusta 2008 7 POLETNE PRIREDITVE - Zadnji Praznični večer FaberfEst turinske skupine Faber Teatro Pobuda društva Jacquesa Maritaina se je z dvajseto okrnjeno izvedbo verjetno iztek V nedeljo se je verjetno dokončno iztekla pobuda Prazničnih večerov, s katerimi je tržaško društvo Jacquesa Maritaina dvajset let polnilo nedeljske avgustovske večere v Trstu. Tako je povedala predsednica društva Rossana Poletti v svojem zadnjem pozdravnem nagovoru pred začetkom predstave, ki je bila tokrat v malem javnem parku ob Ulici San Michele. Polettijeva je povedala razloge za tako odločitev zelo umirjeno, skoraj brez za-grenjenosti. Poslušala jo je skupinica najzvestejših gledalcev, ki so vendarle po strmi ulici, marsikateri z zložljivim stolom pod pazduho, našli pot v neobičajni prostor za prireditev, ki je navadno izbirala trge starega, srednjeveškega Trsta. Društvo je letos vendarle priredilo dva večera, saj je šlo za dvajsetletnico, a v nemogočih pogojih, kakršni so bili letos, ko Prizora z nedeljske predstave v malčem mestnem parku kroma so umanjkali vsi sponzorji, tega ne morejo več ponoviti, tudi iz spoštovanja do gledalcev ne, je povedala Polettijeva. Spomnila se je let, ko so bili njihovi večeri prazničnega dne v Trstu edina poletna prireditev; poudarila je, kako je njihovo društvo prvo predstavilo v Trstu ulično gledališče, in na koncu ugotovila, da kdor orje ledino, ni vedno nagrajen. »No, to je torej slovo"«, je sklenila: »prazničnih večerov ne bo več, vsaj ne v takšni obliki. Toda predstavili se bomo spet, z novimi idejami in novimi projekti,« je še poudarila. Za svoj zadnji Praznični večer je društvo Jacquesa Maritaina povabilo dokaj znano skupino Faber Teater iz Turi-na, ki se je predstavila s svojo zadnjo predstavo FaberfEst, za katero je navdih poiskala v slikah Marca Chagalla in v bogati ljudski glasbeni zakladnici narodov, ki živijo v vzhodni Evropi. Vezna nit skozi raznoliko predstavo je zgodba o mladem pesniku, ki sanja o čudnih ljudeh in čudnih dogodkih, o poroki z neznano nevesto, o pojedini za belim platnenim prtom, o pogrebnem sprevodu, in še in še. Faber Teater je priznana skupina, ki poleg uličnega gledališča goji še druge gledališke oblike. Članom, ki so se predstavili s FaberfEstom, je treba vsekakor priznati prizadevnost in večstransko nadarjenost, toda priznati je treba tudi, da tokratna izbira teme ni bila povsem posrečena. Glasbena in plesna tradicija vzhodne Evrope namreč s svojo tempe-ramentnostjo marsikoga zavede, da se prepusti lahkim učinkom in zanemari globlje preučevanje njenih zakonitosti in še predvsem njenega pomena. Poleg te- ga nastopajoči in režiserja niso dodobra premislili sporočilne učinkovitosti izbranih simbolov in gibov, tako da se je večina gledalcev na koncu spraševala, kaj so pravzaprav hoteli povedati. (bov) Včeraj danes NABREŽINA - Praznovanje zavetnika V okviru praznika kreativna prepletanja SKD Igo Gruden prireja, v okviru praznika sv. Roka, niz likovnih dogajanj. V sodelovanju s kulturno umetniškim društvom Kons predstavlja - od 13. do 17. avgusta - razstavo Kreativna prepletanja, na kateri bo sodelovalo 12 umetnikov z obeh strani meje. S svojimi deli bodo prisotni Peter Abram, Metka Erzar, Milenko Kočevar, Robi in Karin Lavin ter Radivoj Mulič, iz tržaškega pa Mirta Čok, Rado Jagodic, Katerina Kalc, Jana Pečar, Štefan Turk in Robin Soave. Nekateri umetniki so že ob priložnosti vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 sodelovali na razstavi Brezmejnost, kjer so se postavili prvi zametki medsebojnega povezovanja, sedaj pa je ob odpravi meje vzklila želja, da bi razstava Kreativna prepletanja sodelovanje še okrepila in izpostavila zavedanje kulturne prepletenosti skupnega teritorija, saj ga je ravno kultura, kljub spreminjajočim se mejam, vseskozi živo ohranjala pri zavesti. Na razstavi bodo umetniki prikazali različne pristope od kiparskih postavitev, slikarstva, fotografije vse do geomantije. Ponudili bodo enkratno priložnost vpogleda v svet idej, konceptov, stališč in subtilnih zaznav, ki se trenutno pletejo na skupnem kulturnem ozemlju in predstavljajo širino odprtosti duha potrebnega za postavljanje novih možnosti za konstruktivno povezovanje. Ob isti priložnosti bo svoja dela predstavila, v Kavarni Gruden, tudi slikarka Ani Tretjak z naslovom Kreativna energija: ta naj bi se idejno dopolnjevala z razstavo dvanajstih umetnikov v dvorani, z namenom da bi prepletanje kreativnih energij ustvarjalo kljub ločenosti prostorov, podobo celosti. V vaškem jedru naj bi potekala v nedeljo, 17. avgusta, popoldne delavnica geomantije za odrasle, ki jo bosta vodila Robi in Karin Lavin. Geomantija je veda, ki se ukvarja z odkrivanjem subtilnih razsežnosti v okolju in pomaga vzpostavljati celosten odnos do narave. Za otroke od 6. do 12. leta pa bo društvo ponovilo delavnico s slikarko Ani Tretjak Skriti zakladi krajine z možnostjo dveh terminov, in sicer od 18. do 22. avgusta ali pa od 25. do 29. avgusta. V kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini, 89 bodo na voljo vse informacije. Vse, ki se zanimajo za kreativne dejavnosti, vabijo na otvoritev danes ob 18. 30, do 17. avgusta pa imajo vsi priložnost, da obiščejo posamezne prireditve. Danes, SREDA, 13. avgusta 2008 HIPOLIT Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.16 - Dolžina dneva 14.13 - Luna vzide ob 18.36 in zatone ob 2.00. Jutri, ČETRTEK, 14. avgusta 2008 MAKS VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,2 stopinje C, zračni tlak 1009,9 mb ustaljen, veter 11 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,7 stopinje C. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta od danes, 13. do 17. avgusta ter vse sobote do 6. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE (od 8. do 17. leta) od 24. do 29. avgusta v Postojni ; da sprejemamo vpise za šahovsko in računalniško delavnico MIŠK@ (od 7. do 16. leta) od 1. do 5. septembra v Trstu na Zavodu Žiga Zois v jutranjih urah in kulinarični tabor MIZICA POGRNI SE! (od 14.leta dalje) od 7. do 12. septembra na Otočcu. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago do 23. avgusta na tel. 040 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem potekalo po sledečem koledarju: nižje in višje srednje šole v četrtek, 28.avgusta, ob 9. uri, na DTTZ Žiga Zois, Vrdelska cesta 13/2; vrtci in osnovne šole v petek, 29.avgusta, ob 9. uri, na Osnovni šoli pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 8. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih de- javnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008. M Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi: Po JEZERSKI PLANINSKI POTI v soboto 16., in nedeljo 17. avgusta. Vzponi na Virnikov Grintovec (1654 m), Kozji vrh (1628 m), Veliki vrh (1696 m), Goli vrh (1787 m), Vratca in Veliko Babo. Tura je kondicijsko zahtevna. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 14. avgusta, ob 18.30. Vodi Simon Gorjup. SPDT NA PLANINO PRI JEZERU (1453M) SPDT organizira v nedeljo, 24. avgusta 2008 avtobusni izlet na Planino pri Jezeru. Odhod avtobusa bo ob 6.30 s trga Oberdan, oziroma ob 6.45 izpred hotela Danev na Opčinah, od tu se bodo odpeljali proti Bledu in Bohinju v Stare Fužine. Od tu se bodo povzpeli, preko planine Vogar, na Planino pri Jezeru (tri ure hoje). Za tiste, ki ne bi zmogli tri ure hoje je poskrbljen prevoz z društvenim kombi-jem do Planine Blato, od koder je le tričetrt ure hoje po zložni poti do Planine pri Jezeru. Prijave (čimprej) sprejemata: Livio tel.: 040-220155 in Vojka tel. 040-2176855 ali 3335994450. (M.P.) ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo na romanje na Barbano in na Sveto goro v ponedeljek, 1. septembra. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan od 7. uri, s Proseka ob 7.15, s Sv. Križa ob 7.00, s Sesljana ob 7.30. Stroški romanja (avtobus, barka in kosilo) znašajo 35 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije kličite čimprej na tel. št. 040-220693 ali na št. 3479322123. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA prirejajo v nedeljo, 7. septembra, izlet v Begunje in na Bled s kosilom pri Jožev-cu. Pohitite, saj je še malo prostih mest. Lahko se nam pridružijo tudi Krašovci in Tržačani. Informacije na tel. št.: 040-228468 (Ada) ob uri kosila ali zvečer. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča da občine Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor organizirajo izlet v Avstrijo »Beljak in grad Landskron« v petek, 19. Septembra 2008. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 -Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040201389. Prispevki V spomin na prijateljico Vlasto Pak por. Grgič darujejo Marinka, Erika in Karlo 50,00 evrov za ŠZ Gaja. V spomin na Sonjo Susič daruje Berta 25,00 evrov za knjižnico Pinko To-mažič in tovariši. t Mirno nas je zapustila naša draga Erminja Knez - Herma Žalostno vest sporočajo hči Adriana, sin Giorgio, sestra Bruna ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v četrtek, 14. avgusta ob 11. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v mavhinjsko cerkev. Trst, Cerovlje, Salež, 13. avgusta 2008 8 Sreda, 13. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI -V-^N- v sodelovanju s KD RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Prlmorja In s slovenskim KD VESNA vljudno vabita na IV. Festival Morja s komedijo: Zakonske zdrahe: storja ljubjazni |'nu ruagou.. Režija: Mario Uršič Igrajo: Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča Andrej Rismondo Ponovitve: vsak dan do 17. avgusta ob 21.00 V Križu na "SRENJSKEM BORJAČU PRI OČARJEVIH" Čestitke U Kino Loterija 12. avgusta 2008 Bari 69 24 72 26 55 Cagliari 16 78 70 40 28 Firence 26 19 32 17 1 Genova 20 1 10 5 2 Milan 12 82 43 37 41 Neapelj 69 65 18 72 85 Palermo 50 4 61 75 48 Rim 24 5 11 32 34 Turin 46 20 30 55 1 Benetke 51 9 7 58 88 Nazionale 51 24 18 9 83 Super Enalotto Št. 97 12 24 26 50 65 69 jolly51 Nagradni sklad 2.986.755,65 €Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 50.329.156,00 €Brez dobitnika s 5+1 točkami -- €15 dobitnikov s 5 točkami 29.867,56 €1.517 dobitnikov s 4 točkami 295,32 €54.500 dobitnikov s 3 točkami 16,44 € Superstar 51 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 29.532,00 € 172 dobitnikov s 3 točkami 1.644,00 € 2.995 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.152 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 38.393 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRŽIČ - KINEMAX - Dvorane so zaprte zaradi poletnega dopusta. Danes se z mamo-nono ZORO na Kontovelu spet veselimo, ker rojstni dan z njo slavimo. Veselje in zdravje sta bisera dva, naj te v življenju spremljata oba! Tvoji: Marino in Neva, Andrej in Anamarija, Martin in Nataša. [I] Lekarne ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 21.00 »Il Cavaliere oscuro«. ARISTON - 21.15 »Alla ricerca dell'iso-la di Nim«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Ombre dal passato«; 16.00, 17.15, 18.15, 19.00, 20.15, 21.15, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; 16.30, 19.45, 22.05 »Hellboy: The Golden Army«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »Agente Smart -Casino totale«; 20.10 »Funny games«; 16.10 »Ken il guerriero: La leg-genda di Hokuto«; 16.00, 18.05, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«. EXCELSIOR - Dvorana zaprta zaradi poletnega dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi poletnega dopusta. FELLINI - 16.45 »Impy e il mistero dell'isola magica; 18.00, 20.15 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00 »Caravaggio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.20, 21.45 »12«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 20.00 »Iskan«; 17.10, 19.20 »Kung fu Panda«; 21.00 »Zohan je zakon«; 22.15 »The X-Files: Hočem verjeti«; 18.10 »Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan«; 21.30 »Mumija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.15, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 16.30, 18.15, 22.15 »Che la fine abbia ini-zio«; 18.15, 20.15 »Il divo«; Dvorana 3: 20.15, 22.15 »Wanted - scegli il tuo destino«; 16.30 »Underdog«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Agente Smart - Casino totale«; 18.20 »L'incredibile Hulk«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. Od ponedeljka, 11. avgusta, do sobote, 16. avgusta 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040/631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040/571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040/232253, Fernetiči -040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040/302800. V petek, 15. avgusta 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje _ Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040-212733. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040/631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040/571088, Žavlje - Ul. Flavia - 040/232253, Fernetiči -040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040/302800. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. □ Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo v mesecu avgustu podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v ul. Crispi 3 sporoča, da bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča obiskovalce, da bo od vključno četrtka, 14. avgusta do ponedeljka 18. avgusta zaprta za počitnice. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo tajništvo zaradi poletnega dopusta zaprto do sobote, 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom, od 9. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel.št.: 320-4511592 ali na www.ri-cmanje.org. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo do ponedeljka, 25.av-gusta, urad za urbanistiko, zasebno gradnjo in trgovino odprt za javnost samo ob torkih in četrtkih od 8.30 do 10. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo od 13.avgusta do 1.septembra (vključno) pa bo knjižnica zaprta zaradi letnega dopusta. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča, da bo tržaška pisarna zaprta do 15. avgusta 2008. REPENTABOR VABI NA PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA danes, 13. avgust: začetek praznovanja. Ob 20. uri bo otvoritev razstave Sive Bogatez in Lau-re Stor. Prva bo razstavljala ikone kot »Podoba nevidnega », druga pa bo v tehniki graverstva podala kraško tematiko. 14. avgust: na predvečer praznika v četrtek, 14. avgusta, ob 21. uri, bo klavirski koncert. v okviru festivala »Med zvoki krajev«. Koncert je pod pokroviteljstvom občine Repentabor. Pianist Giacomo Fuga bo izvaja dela E. Schuberta, F. Chopina in C. De-bussy-ja. 15. avgust: sam praznik Marije Vnebovzete je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda. Zjutraj bo 10 uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani. Popoldanski shod ob 17. uri bo ob so-maševanju domačih duhovnikov vodil openski dekan in repentaborski župnik Anton Bedenčič. Oba verska shoda bosta na prostem pred cerkvijo. Preko celega dne bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. 16. avgust: praznovanje sveta Roka. Svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri. Jutranje bogoslužje bo vodil profesor na rimski univerzi UPS gospod dr. Jože Bajzek. Ob 20.30 bo koncert na-brežinske godbe na pihala. Vse štiri dni bodo odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi slikarska razstava. ŽUPNIJA SVETEGA JANEZA KRSTNI-KA V BOLJUNCU obvešča, da bo 14.avgusta, ob 17.uri, sveta maša na Pečah. Maševal bo gospod Bogdan Vidmar, župnik iz Pod Drage. Vabljeni. KMEČKA ZVEZA TRST IN GORICA TER PATRONAT INAC obveščajo svoje člane, da bodo do 14. avgusta uradi zaprti. KRUT obvešča, da je urad zaprt do 14. avgusta. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta do četrtka, 14. avgusta. PRAZNOVANJE VELIKEGA ŠMARNA V DOLINI GLINŠČICE Romarska cerkvica na Pečah v dolini Glinščice s svojo obnovljeno lopo se pripravlja na praznovanje svoje zavetnice Marije Vnebovzete. Zato župnija Boljunec prireja v četrtek, 14. avgusta, kratko romanje k Mariji na Pečah, kjer bo ob 17. uri slovesna sv maša. Prav vsi lepo vabljeni. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo tajništvo v ulici Ginnastica 72 zaprto do 14.avgusta. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da je urad zaprt do 14. avgusta. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 15.avgusta. Od 18.avgusta dalje bosta urada delovala s poletnim urnikom (od 8. do 14. ure). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 15. avgusta uradi zaprti. ŽUPNIJA SV. ROKA v Nabrežini vabi na praznovanje vaškega zavetnika, ki bo v nedeljo, 17. avgusta. Slovesno mašo, ob 10.30, bo daroval zlatomaš-nik msgr. Franc Bole. Od 13. do 17. avgusta bo v župnijski dvorani na ogled razstava Škedenjskega etnografskega muzeja. Ogled je možen od 18. do 22. ure. SKD IGO GRUDEN prireja v okviru praznika sv. Roka v nabrežinskem vaškem jedru »geomantično delavnico« za odrasle, 17.avgusta, ob 16.uri. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 v večernih urah. Mesta so omejena. DUHOVNE VAJE ZA ŽENE IN DEKLETA bodo od 18. avgusta do 20. avgusta v domu Blagrov (Le Beatitudi-ni). Vodil jih bo pater dr. Silviin Kajnc z Brezij. Prijave na tel.: 040299409 (Norma). SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 6. do 12. leta »Skriti zakladi krajine« v dveh terminih: od 18. do 22.avgusta ali od 25. do 29.avgusta. Delavnica bo potekala v društvenih prostorih in v nabrežinskem vaškem jedru od 9. do 12.ure. Vodila jo bo akademska slikarka Ani Tretjak. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 ali 339-4184635. URAD SKLADA MITJA ČUK bo do vključno 23. avgusta zaprt zaradi počitnic. SOMPD VESELA POMLAD z Opčin vabi osnovnošolce, ki jih veseli petje, da se udeležijo pevskega tedna »Dobra volja je najbolja«, ki bo od 25. do 29. avgusta v prostorih Marijanišča na Opčinah. Ob petju se bodo zvrstile športno- razvedrilne dejavnosti, srečanja in izleti. Za prijavo in informacije Sara (040 420975), Nataša (040 213249). Pridružite se nam! ŽUPNIJA IN ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME v Sv. Križu pri Trstu organizirajo drugi del oratorija za otroke zadnjih dveh letnikov vrtca, osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, ki bo v Slomškovem domu od 25. do 29 avgusta. Orato-rij bodo vodili animatorji iz Slovenije. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej na tel. št. 040-220693. JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25. do 29. avgusta tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. tečaj bo celotedenski od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: info@yc-cupa.org. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKD TABO R-O PČINE sporoča vsem cenjenim članom, da je v mesecu avgustu društveni bar zaprt za dopust in obenem tudi vse dejavnosti v Prosvetnem domu. ANED - ZBD (Združenje bivših De-portirancev v Nacistična Taborišča) obveščamo, da sedež v ul. Rio Primario 1 v Trstu bo zaprt skozi celi mesec avgust. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je zaprta za poletne počitnice do 31. avgusta. PROSVETNI DOM NA OPCINAH bo v avgustu zaprt. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18.ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 347-3591855 Boris Salvi, 3495196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: manu.1976@libero.it, oz. ales.stefancic@libero.it. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike od 1. do 9. septembra (ne v soboto in nedeljo) od 9. do 12. ure, za dekleta, ki se že ukvarjajo s tem športom. Za prijave in informacije pokličite na tel. 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Vabljeni! SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER Narodni dom (Ul. Filzi 14 - Trst) bo zaprt do ponedeljka, 1. septembra. H Prireditve ZDRUŽENJE ZA KRIŽ Kriški teater in Mednarodna akademija za petje v Križu vabijo na IV. Festival morja. Program se bo zaključil s komedijo »Zakonske zdrahe: štorja ljubljezni j'nu ruagou...«, v kateri nastopajo: Miranda Caharija, Livij Bogatec-Koča in Andrej Rismondo v režiji Maria Ur-šiča. Uprizoritve bodo do nedelje, 17.avgusta, ob 21. uri. Vse predstave bodo na »Srenjskem borjaču pri Očarjevih« v Križu. SKD IGO GRUDEN vabi v društveno dvorano in kavarno na razstavo Kre- tivna prepletanja umetnikov z obeh strani meje ter na osebno razstavo Ani Tretjak Kreativna energija. Urniki: od 13. do 17. avgusta, od 18.00 do 22.00, v petek in nedeljo tudi od 10.00 do 12.00. Vabljeni! OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava IZLOŽBA UMETNIKOV, na kateri razstavljajo do 31. avgusta Pino Zor-zi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Mar-telanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Co-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). S Poslovni oglasi nujno iščemo v nakup prostor v pritličju pribl. 150 do 200 kv.m, primerno za skladišče v bližini Opčin. Možen dostop s tovornjakom. Tel.: 347/7866436 od 9. do 12.ure gospa srednjih let profesionalno opravlja usluge za ostarele. Tel.: 00386-31494835 špeditersko podjetje v trstu zaposli uslužbenca/ko, starost največ 40 let, v komercialnem uradu za tujino, z odličnim znanjem angleščine in dobrim znanjem hrvaščine. Prioritetno bo tudi poznavanje in uporaba raznih temeljnih tipov software-ja. Svoje podatke, napisane v slovenščini, pošljite na poštno številko 2151. 0 Mali oglasi 5 PSIČKOV mešančkov, majhne rasti (3 samčki in 2 samički) iščejo dobrega gospodarja. Telefonirati na št. 048178154 (ob večernih urah) ali na 3471243400. IŠČEM zazidljiv teren na Opčinah ali na Kontovelu. Tel. 347-7334742. KUPIM KNJIGE za 5.razred znanstvenega liceja. Klicati na tel. št.: 3400030154. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo dva simpatična, enomesečna mlada psička. Tel.: 040-229224. NA OPČINAH, v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati), komaj obnovljeno trosobno stanovanje, z balkonom-ve-rando, garažo, parkiriščem in skupnim vrtom. Mobilni telefon +39 3289486440 ali +39 3282830671. PRODAM KNJIGE za znanstveni licej (nekatere knjige so skupne za vse li-ceje). Klicati na tel. št.: 340-0030154. PRODAM knjige za vse razrede srednje šole Srečko Kosovel. tel.: 339-3280638 ali 040-213011. PRODAM ročni malen in prešo. Skupna cena 200,00 evrov. Tel. 040-229243. Id Osmice MARČELO IN ERVIN DOLJAK sta odprla osmico v Samatorci 22. Toplo vabljeni! Tel. 040-229180. NA KONTOVELU v »Bkdjezji« je pri Lisjaku odprta osmica. Tel. 040225305. OSMICO smo odprli v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl v Medjivasi 21 Paolo Pernarčič. OSMICO smo odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel.: 040-299450. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. ZIGON MIRO je odprl osmico, Zgonik 36. Sara Isakovič: prva slovenska olimpijska finalistka v plavanju BIL SEM TAM: Saša Rudolf se je udeležil kar šestih poletnih iger PLAVANJE - V neposrednem prenosu le za redke Magične noči Phelps ruši rekorde, Italijani vedno solidni, Isakovičeva dviguje temperaturo v Sloveniji 5. DAN Poškodovani igralci ne bi smeli na OI Olimpijske igre vedno predstavljajo vrhunec sezone, tako da skušajo vsi športniki nanje priti čim boljše pripravljeni, selektorji reprezentanc pa ponavadi nanje vzamejo tiste, ki so v najboljši formi. Za selektorja italijanske odbojkarske reprezentance Anastasija očitno to ne velja, saj je na OI vzel sicer zelo izkušenega Corsana, ki ima poškodovano koleno (v zadnjih dveh mesecih je moral zaradi bolečin večkrat počivati, brez injekcij proti bolečinam pa ne more nič), doma pa pustil še neizkušenega, a zdravega Lorisa Maniaja. Slednji je doslej s svojimi nastopi v kvalifikacijah za OI in v Svetovni ligi že dokazal, da lahko uspešno igra na najvišji mednarodni ravni, nastop v Pekingu pa bi zaslužil tudi zato, ker se je moral letos zaradi nastopov z reprezentanco marsičemu odpovedati in je bil Anastasiju vedno na razpolago (in mu je še zdaj, saj mora imeti 24 ur na dan prižgan telefon in pripravljene kovčke, da bi lahko takoj odle-tel v Peking, če bi moral koga nadomestiti). Nasprotno je Corsano lansko jesen vpoklic v reprezentanco zavrnil in se premislil šele pred poletjem, ko mu je Anastasi obljubil nastop na OI. Obljubo je slednji držal in poškodovanega libera vzel v Peking. Bo zdaj Corsana, ki je moral že na drugi tekmi zaradi bolečin z igrišča, zamenjal z Lorisom ali bo z njim vztrajal, čeprav bo to negativno pogojevalo nastope »azzurrov«? Tjaša Gruden Andrea Anastasi Prav čudimo se, kako je mogoče, da je selektor vzel s sabo na OI libera Mirka Corsana, čeprav je moral vedeti, da bo slednji zaradi kronične poškodbe težko zdržal tako naporen turnir. Včerajšnji poraz proti ZDA je potrdil, kako hudo napako je zagrešil Anastasi, saj je moštvo povsem popustilo, ko je Corsanovo vlogo prevzel drug igralec. Kauzer Potem ko je dosegel najboljši čas v kvalifikacijah, je slovenski kajakaš Peter Kauzer izpadel iz finala. V pol-finalu je namreč dosegel šele 13. čas! Ponavlja se stara pesem: na pragu velikega uspeha Slovencme vedno spodrsne. Upajmo, da nas bo danes demantirala plavalka Sara Isakovič Prvi teden je na OI že po tradiciji nedvomno v znamenju pa tudi zaradi Slovenke Sare Isakovič. Le škoda, da so ma- plavalnega sporeda, ki je letos še posebej zanimiv. Zaradi fe- gične pekinške noči (v resnici je tam jutro) zaradi nerazumne nomenalnih nastopov Američana Phelpsa (na sliki), ki ruši odločitve organizatorjev na voljo samo tistim, ki jim naslednje rekorde kot za stavo, zaradi vedno močne italijanske vrste, jutir ni treba izi v službo... PEKINŠKI DNEVNIK Margherita bo jedla cvrte žuželke in pohane škorpijone Nepozaben dan v Domu Italija! Ponedeljek, 11. avgusta se je zdelo, da ena zmaga vleče drugo. Gostje so celo popoldne sedeli pred velikimi ekrani in se veselili uspehov. Mlada judoistka Giulia Quintavalle je presenetila vseh s svojo zmago. Nihče si ni tega čakal! Zaradi tega je bila njena zlata kolajna sprejeta z bučnim ploskanjem in vpitjem. Srebrna kolajna lokostrelcev Di Buoja, Galiazza in Nespoli pa je zbujala razočaranje, zato pa sta kolajni sabljačic Vezzalijeve in Granbassijeve sprožili nepopisno evforijo. Nestrpno smo čakali na večerno nagrajevanje Conija. Opisala pa vam bom vtise, ki sem jih doživela ta večer. Najprej so prišli lokostrelci. Vidno so bili utrujeni in šlo jim je na spanje. Jasno je bilo, da so od njih pričakovali zlato, zaradi tega pa se fantje niso preveč razburjali oziroma bili so zadovoljni, da jim ne posvečajo preveč pozornosti. Giulia Quintavalle se je plaho ozirala naokoli. Ni bila zgovorna, a stalno nasmejana. Prepuščala se je toku dogajanja in srkala vase vtise večera. Zdelo se mi je nemogoče, da se z borilnim športom ukvarja tako mirno dekle. Končno sta prišli na oder zvezdi večera. Sprejem zanju je bil najtoplejši. Tržačanka Granbassi je prva pozdravila goste. Napovedovalec se je pošalil, da je prišla na oder v telovadni opremi vendar z večerno torbico ob sebi. Ona pa se je hitro znašla. Vem, da mi boste izročili ček, torbico sem pa vzela, da bi ga hitro skrila. Valentina Vez- zali se je sproščeno predala toplini navijačev. Uspeh je posvetila družini in vsem, ki so jo podprli. Kar me je pre-sunilo, je bila Valentininapostava. Sa-bljačica je drobna, nizka, istočasno pa iz nje izžarevata samozavest in odločnost. Z gosti in novinarji je bila prijazna, pripravljena na šalo. Bliskovito se je vsem prikupila. Med nagrajevanjem sta se začeli Valentina in Margherita oblivati s penečim se vinom. Ko sta se na odru takole zabavali pa je Margheriti spodrsnilo in je nerodno padla na tla! Smeje se je pobrala. Spet se je spretno izvlekla iz nerodnega položaja. Boljše zdaj kot med tekmo, je povedala. Kasneje so se vsi dobitniki kolajn zbrali v studju Rai sport. Medtem ko smo se pripravljali na snemanje intervjujev, sem malce pokramljala z Margherito Granbassi. Najprej sem ji rekla, da sem tudi jaz Tržačanka in presenečeno je odgovorila: »Noo!Gran- Aldo Montano Ali si športnik ali si ljubitelj nočnega življenja, lepih žensk in modnih muh. Ura resnice v Pekingu je pokazala, da je italijanski sabljač le bleda senca junaka iz Aten. Zadnji »reality show« se je zanj končal v osmini finala. de!«. Tržačanov v Pekingu še ni srečala. Povedala je, da ni utrujena, ve pa, da bo naslednji dan drugače. Jutri bom telesno izčrpana in čustveno zmedena, vedno je tako, da se dogajanj res zavem šele dan po nastopu, mi je zaupala. Časa za ogled Pekinga še ni imela. Prav gotovo pa bo obiskala ulico WangFu-Jing, kjer na stojnicah prodajajo cvrte žuželke in pohane škorpijone. Tam se bo opogumila in jih pokusila. Nataša Gombač Laure Manadou Zvezdnica plavanja in modnih revij je po dveh letih rekordnih nastopov in otročjih kapric pogorela. Po spodletelem nastopu na 400 m prosto se ji je ponesrečila tudi hrtna tekma na 100 m. »Ne vem, ali ima smisel, da nadaljujem z nastopi,« je dejala. Z izjemnim streljanjem je Južnokorejec Jin Jong-Oh osvojil zlato kolajno v streljanju z malokalibrsko pištolo Kitajski sabljač Zhong Man je osvojil zlato odličje v sablji, potem ko je v finalu premagal Francoza Nocolasa Lopeza s 15:9. Zhong je osvojil drugo zlato za Kitajsko, pred njim je to uspelo Jujie Luan leta 1984. Bron je pripadel Armencu Tigranu Martirosjanu ansa Kitajki Chen Ruolin in Wang Xin sta zmagali v sinhronih skokih z 10-metrske deske. Zmaga je bila poznejše darilo za Wangovo, ki je v ponedeljek dopolnila 16 let, Chen pa jih ima 15! KONČNE ODLOČITVE (19) GIMNASTIKA Ekipno moški IZIDI: 1. Kitajska 286.125; 2. Japonska 278.875; 3. ZDA 275.850; 4. Nemčija 274.600; 5. Južna Koreja 274.375; 6. Rusija 274.300; 7. Romunija 274.175; 8. Francija 272.875. PLAVANJE Finalni izidi 200 M PROSTO MOŠKI: 1. Michael Phelps (ZDA) 1:42.96; 2. Taehwan Park (J.Kor) 1:44.85; 3. Peter Vanderkaay (ZDA) 1:45.14; 4. Jean Basson (JAR) 1:45.97; 5. Paul Biedermann (Nem) 1:46.00; 6. Dominik Meichtry (Švi) 1:46.95; 7. Yoshihiro Okumura (Jap) 1:47.14; 8. Robbie Renwick (VBr) 1:47.47. 100 M HRBTNO ŽENSKE: 1. Natalie Coughlin (ZDA) 58.96; 2. Kirsty Coventry (Zim) 59.19; 3. Margaret Hoelzer (ZDA) 59.34; 4. Gemma Spofforth (VBr) 59.38; 5. Anastazija Zueva (Rus) 59.40; 6. Reiko Nakamura (Jap) 59.72; 7. Laure Manadou (Fra) 1:00.10; 8. Hanae Ito (Jap) 1:00.18. 100 M HRBTNO MOŠKI: 1. Aaron Peirsol (ZDA) 52.54; 2. Matt Grevers (ZDA) 53.11; 3. Arkadij Vijačanin (Rus) 53.18; 4. Hayden Stoeckel (Avs) 53.18; 5. Ashley Delaney (Avs) 53.31; 6. Liam Tancock (VBr) 53.39; 7. Aschwin Wildeboer (Špa) 53.51; 8. Junichi Miyashita (Jap) 53.99. 100 M PRSNO ŽENSKE: 1. Leisel Jones (Avs) 1:05.17; 2. Rebecca Soni (ZDA) 1:06.73; 3. Mirna Jukic (Avt) 1:07.34; 4. Julija Efimova (Rus) 1:07.43; 5. Megan Jendrick (ZDA) 1:07.62; 6. Tarnee White (Avs) 1:07.63; 7. Ye Sun (Kit) 1:08.08; 8. Asami Kitagawa (Jap) 1:08.43. STRELSTVO S pištolo 50 m, moški IZIDI: 1. Jong Oh Jin (J.Kor) 660,4; 2. Jong Su Kim (S. Kor) 660,2; 3. Zongliang Tan (Kit) 659,5; 4. Vladimir Isakov (Rus) 658,9 (9,1); 5. Oleg Omelčuk (Ukr) 658,9 (6,5); 6. Pavol Kopp (Slk) 657,6; 7. Tanyu Kiriakov (Bol) 656,8; 8. Damir Mikec (Srb) 655,8...; 19. Francesco Bruno (Ita) 554; 28. Vigilio Fait (Ita) 551. Dvojni trap, moški IZIDI: 1. Walton Eller (ZDA) 190; 2. Francesco D'Aniello (Ita) 187; 3. Binyuan Hu (Kitajska) 184; 4. Jeffrey Holguin (ZDA) 182; 5. Russel Mark (Avs) 181; 6. Richard Faulds (VBr) 180 ...; 10. Daniele Di Spigno (Ita) 135. DVIGANJE UTEŽI Ženske do 63 kg IZIDI: 1. Hyon Suk Pak (S. Kor) 241; 2. Irina Nekrassova (Kaz) 240; 3. Ying-Chi Lu (Taipei) 231; 4. Christine Girard (Kan) 228; 5. Thi Thiet Nguyen (Vie) 225; 6. Sookyung Kim (J. Kor) 225; 7. Ruth Kasirye (Nor) 224; 8. Luz Mercedes Acosta (Meh) 223. Moški do 69 kg IZIDI: 1. Hui Liao (Kit) 348; 2. Vencelas Dabaya-Tientcheu (Fra) 338 (187); 3. Tigran Gevorg Martirosyan (Arm) 338 (185); 4. Yordanis Borrero (Kub) 328; 5. Turan Mirzayev (Aze) 327; 6. Chol Jin Kim (S. Kor) 326; 7. Afgan Bayramov (Aze) 320; 8. Sitthisak Suphalak (Taj) 318...; Giorgio De Luca (Ita) tekmovanja ni zaključil. SKOKI V VODO Ženski sinhroni skoki z desetmetrskega stolpa IZIDI: 1. Kitajska 363,54; 2. Avstralija 335,16; 3. Mehika 330,06; 4. Nemčija 310,29; 5. ZDA 309,12; 6. Severna Koreja 308,10; 7. Kanada 305,91; 8. Velika Britanija 303,48. KANU/KAJAK Slalom (C1) moški IZIDI: 1. Michal Martikan (Slk) 176.65; 2. David Florence (VBr) 178.61; 3. Robin Bell (Avs) 180.59; 4. Ander Elosegui (Špa) 182.12; 5. Stanislav Ježek (Češ) 182.29; 6. Benn Fraker (ZDA) 183.14; 7. Christos Tsakmakis (Grč) 186.67; 8. Kryzstof Bieryt (Pol) 200.21. Slalom (K1) moški IZIDI: 1. Alexander Grimm (Nem) 171.70; 2. Fabien Lefevre (Fra) 173.30; 3. Benjamin Boukpeti Včerajšnji izidi (Togo); 173.45; 4. Eoin Rheinisch (Irs) 176.91; 5. Warwick Draper (Avs) 177.85; 6. David Ford (Kan) 178.35; 7. Helmut Oblinger (Avt) 178.83; 8. Dariusz Popiela (Pol) 179.68; 9. Robert Bouten (Niz) 227.99; 10. Daniele Molmenti (Ita) 230.93. ROKOBORBA Grško-rimski slog, moški do 55 kg IZIDI: 1. Nazir Mankijev (Rus); 2. Rovšan Bajramov (Aze); 3. Roman Amojan (Arm) in Eun-Chul Park (J.Kor); 5. Yagnier Hernandez (Kub) in Hamid Soryan (Ira); 7. Kristijan Fris (Srb) in Spenser Mango (ZDA). Grško-rimski slog, moški do 60 kg IZIDI: 1. Islam-Beka Albijev (Rus); 2. Vitalij Rahimov (Aze); 3. Nurbakit Tengizbajev (Kaz) in Ruslan Tiumenbaev (Kir); 5. Roberto Monzon (Kub) in Jiang Sheng (Kit); 7. Armen Nazarian (Bol) in Eusebiu Iancu Diaconu (Rom). JUDO Ženske do 63 kg IZIDI: 1. Ayumi Tanimoto (Jap); 2. Lucie Decosse (Fra); 3. Elisabeth Willeboordse (Niz) in Ok Im Won (S. Kor); 5. Driulis Gonzalez (Kub) in Claudia Heill (Avt); 7. Urška Žolnir (Slo) in Ysis Barreto (Ven). Moški do 81 kg IZIDI: 1. Ole Bischof (Nem); 2. Jaebum Kim (J. Kor); 3. Tiago Camilo (Bra) in Roman Gontiuk (Ukr); 5. Guillaume Elmont (Niz) in Nyamkhuu Damdinsuren (Mon); 7. Euan Burton (VBr) in Robert Krawczyk (Pol). SABLJANJE Sablja IZIDI: 1. Man Zhong (Kit); 2. Nicolas Lopez (Fra); 3. Mihai Covaliu (Rom); 4. Julien Pillet (Fra); 5. Luigi Tarantino (Ita); 6. Keeth Smart (ZDA); 7. Jorge Pina (Špa); 8. Aliaksandr Bujkevič (Blr)...; 10. Aldo Montano (Ita); 23. Diego Occhiuzzi (Ita). KONJENIŠTVO Ekipno - skoki IZIDI: 1. Nemčija 166,10; 2. Avstralija 171,20; 3. Velika Britanija 185,70; 4. Švedska 230,50; 5. Nova Zelandija 240,90; 6. Italija (Fabio Magni - Southern King V, Stefano Brecciaroli - Coppa Hill, Vittoria Panizzon - Rock Model, Sussanna Bordone - Ava, Roberto Rotatori - Ihram De Viages) 246,40; 7. ZDA 250,00; 8. Irska 276,10; 9. Kanada 321,00; 10. Brazilija 334,10; 11. Francija 1138,80. Individualno skoki IZIDI: 1. Hinrich Romeike - Marius (Nem) 54,20; 2. Gina Miles - Mckinlaigh (ZDA) 56,10; 3. Kristina Cook - Miners Frolic (VBr) 57,40; 4. Megan Jones - Irish Jester (Avs) 59,00; 5. Ingrid Klimke -Abraxxas (Nem) 59,70; 6. Didier Dhennin -Ismene Du Temple 59,80; 7. Clayton Fredericks -Ben Along Time (Avs) 61,40; 8. Andreas Dibowski - Butts Leon (Nem) 65,20 ...; 16. Vittoria Panizzon - Rock Model (Ita) 77,00; Susanna Bordone - Ava (Ita) 100,60; 29. Roberto Rotatori - Irham De Viages (Ita); 40. Stefano Brecciarelli - Cappa Hill (Ita); 41. Fabio Magni - Southern King V (Ita); OSTALI IZIDI KOŠARKA Moški IZIDI 2. KROGA: Iran - Litva 67:99, Hrvaška -Rusija 85:78, Grčija - Nemčija 87:64, Kitajska - Španija 75:85, Angola - ZDA 76:97, Argentina - Avstralija 85:68. VRSTNI RED SKUPINE A: Litva in Hrvaška 4, Rusija in Argentina 2, Avstralija in Iran 0. VRSTNI RED SKUPINE B: ZDA in Španija 4, Grčija in Nemčija 2, Kitajska in Angola 0. ODBOJKA Moški IZIDI 2. KROGA: Rusija - Nemčija 3:2, ZDA -Italija 3:1, Egipt - Poljska 0:3, Brazilija - Srbija 3:1, Venezuela - Kitajska 2:3, Japonska -Bolgarija. VRSTNI RED SKUPINE A: ZDA in Bolgarija 4, Italija, Japonska in Kitajska 2, Venezuela 0. VRSTNI RED SKUPINE B: Brazilija, Poljska in Rusija 4, Egipt, Nemčija in Srbija 0. NOGOMET Ženske IZIDI: Kitajska - Argentina 2:0, Švedska -Kanada 2:1, Severna Koreja - Nemčija 0:1, Nigerija - Brazilija 1:3, Norveška - Japonska 1:5, ZDA - Nova Zelandija 4:0. VRSTNI RED SKUPINE E: Kitajska 7, Švedska 6, Kanada 4, Argentina 0. VRSTNI RED SKUPINE F: Brazilija in Nemčija 7, Severna Koreja 3,Nigerija 0. VRSTNI RED SKUPINE G: ZDA in Norveška 6, Japonska 4, Nova Zelandija 1. HOKEJ Ženske IZIDI 2. KROGA: Avstralija - Španija 6:1, Kitajska - Južnoafriška republika 3:0, Nizozemska -Južna Koreja 3:2, Argentina - Velika Britanija 2:2, ZDA - Japonska 1:1, Nemčija - Nova Zelandija 2:1. VRSTNI RED SKUPINE A: Nizozemska, Avstralija in Kitajska 6, Južna Koreja, Španija in JAR 0. VRSTNI RED SKUPINE B: Nemčija 6, Japonska 4, Argentina in ZDA 2, Velika Britanija 1, Nova Zelandija 0. ROKOMET Moški IZIDI 2. KROGA: Brazilija - Hrvaška 14:33, Kitajska - Francija 19:33, Španija - Poljska 30:29, Egipt - Rusija 27:28, Južna Koreja -Danska 31:30, Islandija - Nemčija 33:29. VRSTNI RED SKUPINE A: Francija in Hrvaška 4, Poljska in Španija 2, Brazilija in Kitajska 0. VRSTNI RED SKUPINE B: Islandija 4, Nemčija, Rusija in Južna Koreja 2, Danska in Egipt 1. Benjamin Boukpeti je priboril Togu prvo medaljo v kajakaštvu ansa Današnji spored Končne odločitve Sabljanje - 12.00 floret - posamično moški (ITA: Cassara. Sanzo); meč, posamično ženske. Dviganje uteži - do 69 kg, ženske: 4.00 skupina B, 9.30 skupina A; do 77 kg, moški: 4.00 skupina B, 13.00 skupina A Judo - predtekmovanje 6.00 do 70 kg, ženske (ITA: Scapin); do 90 kg, moški (ITA: Meloni); finale 12.00 do 70 kg, ženske, do 90 kg, moški Kolesarstvo - 5.30 posamična vožnja na čas, ženske (ITA: Guderzo); 7.30 posamična vožnja na čas, moški (ITA: Bruseghin, Nibali; SLO: Špilak) Rokoborba - grško-rimski slog 3.30 kvalifikacije, 10.00 finale: do 66 in do 74 kg, moški Strelstvo - 3.00 pištola 25 m, ženske (Genovesi) Plavanje - 4.00 200 m prosto, ženske (Sara Isakovič); 200 m delfin, moški; 200 m mešano, ženske; 4 x 200 m prosto, moški Skoki v vodo - 7.30 sinhroni skoki, 3 m, moški Gimnastika - 4.00 ekipno, ženske Ostala tekmovanja A Badminton - 4.00 posamično, ženske, četrtfinale; dvojice, ženske, polfinale; dvojice, moški, četrtfinale Baseball - predtekmovanje: 4.30 Tajvan - Nizozemska; 5.30 Kitajska -Kanada; 12.00 Južna Koreja - ZDA; 13.00 Kuba - Japonska Ki Košarka - ženske, predtekmovanje: skupina A: 3.00 Belorusija - Rusija; 8.30 Brazilija - Latvija; 14.00 Avstralija -Južna Koreja; skupina B: 5.15 Španija - Češka; 10.45 Nova Zelandija - Kitajska; 16.15 Mali - ZDA i m Odbojka na mivki - pred-tekmovanje: 3.00/12.00 moški in ženske Lokostrelstvo - 4.00/9.30 posamično, moški, 1. in 2. krog (ITA: Nespoli, Di Buo, Galiazzo) Boks - 7.30 polmušja kategorija, 1. krog (ITA: Russo); 7.30 težka kategorija, osmina finala; 13.00 super težka kategorija, osmina finala (ITA:15.45 Cammarelle) Sabljanje - 4.00 floret, posamično, moški; meč, posamično, ženske Nogomet - moški, predtekmovanje: skupina A (Peking/Tianjin): 13.45 Argentina - Srbija; 13.45 Slonokoščena obala - Avstralija; skupina B (Peking/Shenyang): 11.00 Nigerija -ZDA; 11.00 Nizozemska - Japonska; skupina C (Šanghaj/Qinhuangdao): 13.45 Nova Zelandija -Belgija; 13.45 Kitajska - Brazilija; skupina D (Šanghaj/Tianjin): 11.00 Južna Koreja - Honduras; 11.00 Kamerun - Italija Rokomet - ženske, predtekmovanje: skupina A: 4.45 Romunija - Francija; 9.45 Kitajska - Angola; 13.00 Norveška - Kazahstan; skupina B: 3.00 Rusija -Brazilija; 8.00 Južna Koreja - Švedska; 14.45 Nemčija - Madžarska Hokej na travi - moški, predtekmovanje: skupina A: 4.30 Kitajska - Južna Koreja; 12.30 Belgija -Nemčija; 14.30 Nova Zelandija - Španija; skupina B: 2.30 Južnoafriška republika -Avstralija; 12.00 Kanada - Pakistan; 15.00 Nizozemska - Velika Britanija Kajak/Kanu - 9.00 C-2 (moški) (ITA: Benetti - Masoero); 10.07 in 11.49 K-1 (ženske), predtekmovanje Konjeništvo - 13.15 dresura, posamično in ekipno, 1. dan (ITA: Sangiorgi) Veslanje - polfinale: 8.50 moški: Ifff^rj enojec, dvojec brez krmarja (ITA: De Vita, Leonardo), dvojni dvojec (Iztok Čop, Luka Špik), četverec brez krmarja (ITA: Mornati, Sartori, Mornati, Carboncini; SLO Kolander, M. in T. Pirih, Rozman); 8.50 ženske: enojec (ITA: Bascelli), dvojec brez krmarja, dvojni dvojec Plavanje - polfinale: 4.00100 m prosto, moški; 200 m prsno, moški; 200 m delfin, ženske; predtekmovanje: 12.30 200 m hrbtno, moški; 200 m mešano, moški; 100 m prosto, ženske (Nina Sovinek); 200 m prsno, ženske Jadranje - 7.00 razred 49,7., 8. in 9. plov (ITA: G. in P. Sibello); finn, 7. in 8. plov (ITA: Poggi; SLO: Vinčec), yngling, 7. in 8. plov (ITA: Calligaris, Pignolo, Scognamillo); razred 470 (ITA: Trani/Zandona; SLO: Hmeljak/Nevečny in Dekleva/P. Maučec), 5. in 6. plov; laser, 3. in 4. plov (ITA: Romero; SLO: Žbogar); laser radial, 3. in 4. plov (ITA: Nevierov) Softball - predtekmovanje: 3.30 Kitajska - Venezuela; 6.00 ZDA - Avstralija; 11.00 Japonska - Tajvan; 13.30 Kanada - Nizozemska ® Tenis -10.00 posamično, moški, osmina finala; posamično, ženske, osmina finala; dvojice, moški, četrtfinale; dvojice, ženske, osmina finala Namizni tenis - 4.00 dvojice, moški, 1. krog; dvojice, ženske, 1. krog; 13.00 dvojice, moški, 2. krog; dvojice, ženske, 2. krog Odbojka - ženske, predtekmovanje: skupina A: 6.00 Venezuela - ZDA, 14.00 Kuba - Kitajska, 16.00 Poljska - Japonska; skupina B: 4.00 Italija - Alžirija, 6.30 Rusija - Kazahstan, 8.30 Srbija - Brazilija «MM* Vaterpolo - ženske, predtekmovanje: PJ^B skupina A: 9.40 ZDA - Italija; 11.00 ^j^gg Rusija - Kitajska; skupina B: 7.00 Madžarska - Avstralija, 8.20 Grčija -Nizozemska n o Q9 Z S B Sk. Kitajska 13 3 4 20 ZDA 7 7 8 22 Južna Koreja 5 6 1 12 Nemčija 4 3 1 4 1 2 6 9 Italija Avstralija 3 3 2 1 5 2 10 6 Japonska Rusija Va ika Rritaniia 2 2 4 1 3 3 9 6 v ClltVa LHIIQIIIJG Češka S A\/orn a l^nroi s 2 1 0 2 0 4 2 7 Severna Koreja Azerbajdžan NI i ~7c\~7c± m c l/ a 1 1 2 1 0 2 3 4 i N i lulci i I jiva Slovaška 1 1 0 2 Finska 1 0 1 2 Romunija 1 0 1 2 Španija 1 0 1 2 Indija 1 0 0 1 Tajska 1 0 0 1 Francija ~71 iti h a h\/A 0 0 7 2 2 0 9 2 m 11 uauvc Kazahstan 0 1 1 2 Kuba 0 1 1 2 Avstrija Koli i m Ki i a 0 0 1 1 1 0 2 1 i\Ulul l luIIa Norveška 0 1 0 1 Švedska 0 1 0 1 Turčija 0 1 0 1 Madžarska 0 1 0 1 Vietnam 0 1 0 1 Brazilija 0 0 3 3 Armenija 0 0 2 2 Indonezija 0 0 2 1 Tajvan 0 0 2 2 Alžirija 0 0 1 1 Argentina 0 0 1 1 Gruzija 0 0 1 1 Kirgzistan H rvailia 0 0 0 0 1 1 1 1 i 11 vaarva Mehika 0 0 0 0 1 1 1 1 Tadžikistan 0 0 1 1 Uzbekistan 0 0 1 1 Togo 0 0 0 0 1 1 1 1 Ukrajina Belorusija 0 0 1 1 Četrto zlato medaljo je Američan Michael Phelps naskakoval davi na Natalie Coughlin je na 100 hrbtno ubranila zlato iz Aten 2004. Peter Mankoču z nastopom na 100 m prosto (31. čas) ni bil 200 m delfin, z deseto zlato medaljo bi postal najuspešnejši Petindvajsetletna Američanka je z 58,96 postala druga plavalka, ki je zadovoljen, več pa pričakuje od drugega nastopa na 10 m delfin, olimpijec vseh časov ansa omenjeno razdaljo preplavala v manj kot 59 sekundah ansa kjer sta cilja državni rekord in uvrstitev v finale STA PLAVANJE - ZDA včeraj osvojile tri prva mesta, Phelps pa svoje že 9. najžlahtnejše odličje Ameriški dan, bo tudi slovenski? Sara Isakovič z najboljšim časom v davišnjem finalu na 200 m prosto - Tržačan Cassio s štafeto izboljšal evropski rekord a ga ne bo v polfinalu PEKING - Američan Michael Phelps postaja prvi zvezdnik olimpijskih iger v Pekingu. Tretji dan plavalnega dela tekmovanja je tudi tretjič zmagal s svetovnim rekordom, tokrat z izidom 1:42,96 na 200 prosto in seveda osvojil še tretje zlato odličje.Tri-indvajsetletni Američan, ki napoveduje osem zlatih medalj in s tem nov olimpijski plavalni rekord, sedem jih je leta 1972 v Munchnu osvojil njegov rojak Mark Spitz, se je pred tem že veselil zmage na 400 m mešano in včeraj z ameriško štafeto 4 x 100 m prosto. Tekmeci so bili daleč za 17-kratnim svetovnim prvakom, ki je lasten svetovni rekord z lanskega prvenstva v Melbournu zrušil za devet desetink sekunde. Drugo mesto je osvojil Korejec Park Tae Hwan (1:44,85) tretje pa Američan Peter Vanderkaay (1:45,14). »Vedel sem, da moram čim hitreje začeti. Samo čim prej v vodstvo in čim večja razlika sta bila recept za zmago. Korejec Park ima izjemen finiš in na zadnjih 50 metrih je še kako nevaren. Posledično sem na ta način dosegel tudi svetovni rekord,« je povedal Phelps, nasmejan ob novi zlati medalji. V pekinškem bazenu je bil včeraj pravi ameriški dan. Branilec naslova iz Aten Aaron Peirsol je za zlato kolajno in svetovni rekord 52,54 poskrbel na 100 metrov hrbtno. To je bil že deseti plavalni svetovni rekord na igrah, Peirsol pa je bil 35 stotink hitrejši od lastnega rekorda. Ameriški uspeh je s srebrom dopolnil Matt Grevers (53,11). »Z Mat-tom sva šla po prvo in drugo mesto, kar nama je tudi uspelo. Pri vsem skupaj sploh ni tako pomembno, kdo je bil prvi. Seveda sem vesel rekorda, a je čas pri boju za medaljo manj pomemben. Počel sem isto kot vsi finalisti. Želel sem le čim bolj prehiteti tekmece. Veselim se zlata,« je tekmo poko-mentiral novi in stari svetovni rekorder ter novi in stari olimpijski prvak. Tretje mesto sta si razdelila Rus Arkadij Vjačanin in Avstralec Hayden Stoeckel. Tretje zlato za ZDA je priplavala Natalie Coughlin, prav tako na 100 hrbtno in tudi ona je uspešno ubranila zlato iz Grčije. Petindvajsetletna Američanka je z 58,96 postala druga plavalka, ki je omenjeno razdaljo preplavala v manj kot 59 sekundah. Zaradi izjemnega dosežka zmage ni mogla takoj niti dojeti: »Ko sem videla čas ob mojem imenu in na drugi strani prvo mesto, sem mislila, da so napravili napako. Ko je prišel vrstni red, sem uvidela, da sem ubranila zlato.« Srebro je osvojila Kirsty Coventry iz Zimbabveja, ki je v ponedeljek v polfinalu na tej razdalji postavila svetovni rekord, bron je pa pripadel Američanki Margaret Hoelzer (59,34), evropski rekord Britanke Gemme Spofforth 59,38 pa je bil dovolj le za tretje mesto. V četrti današnji finalni disciplini, na 100 m prsno, je slavila Avstralka Leisel Jones. Dvaindvajsetletna svetovna prvakinja z dosežkom 1:05,17 ni dopustila presenečenja, saj je drugouvrščena Američanka Rebecca So-ni zaostala za sekundo in pol, tretjeuvršče-na Avstrijka Mirna Jukic pa že več kot dve. »Tukaj sem opravila natančno to, kar sem si želela. Dosežen izid pri tem ni pomemben. Olimpijska medalja je pač zlata medalja,« je po osvojenem odličju menila zmagovalka. Za še en evropski rekord, prav tako deseti na igrah, je na 200 m delfin poskrbel Rus Nikolaj Skvorcov. Z 1:54,31 je izboljšal rekord Poljaka Pawla Korzeniow- 20-letna Blejka Sara Isakovič se je z najboljšim časom uvrstila v finale discipline 200 m prosto. Prvič je tudi odkrito napovedala, da je v današnjem finalu njena želja odličje, že sedaj pa je postala prva Slovenka z olimpijskim finalom STA skija za sedem stotink, hitrejši od starega rekorda pa je bil z 1:54,35 tudi Madžar Las-zlo Cseh. Najhitrejši Evropejec doslej je bil sicer Grk Ioannis Drimonakis, ki pa mu je evropska plavalna zveza rekord (1:54,16) in zlato medaljo z EP odvzela. ISAKOVIČ - Plavalka Žita Gorenjke Radovljice, Sara Isakovič je v polfinalu na 200 m prosto s časom 1:56,50 ugnala vso konkurenco in prvič tudi odkrito napovedala, da je v davišnjem finalu njena želja odličje. »Spet sem odplavala eno svojo tekmo in dosegla najboljši izid v dopoldanskem terminu v karieri. Upam, da bo jutri še nekaj boljše,« je napovedala 20-letna Blejka in se čudila sama nad sabo, ker tukaj pred nastopi nima prave treme: »Srce mi ne razbija kot na drugih tekmah, recimo kot na evropskem prvenstvu letos v Eindhovnu. Jutri se bo treba predvsem tudi psihično dobro pripraviti.« Ob Isakovičevi, ki je po Tonetu Ce-rerju, bratih Borutu in Darjanu Petriču, Igorju Majcnu in Blažu Medvešku, peti slovenski finalist olimpijskih iger v plavanju med posamezniki, bodo nastopile še prva favo-ritinja in olimpijska podprvakinja Italijanka Federica Pellegrini, ki je v ponedeljkovem predtekmovanju poskrbela za svetovni rekord, pa Američanka Katie Hoff, ki je na igre prišla s prvim izidom sezone in brani bron iz Aten, presenetljivo močna Kitajka Jiaying Pang, Avstralka Bronte Barratt, branilka naslova Romunka Camelia Potec, Britanka Caitlin McClatchey in Francozinja Ophe-lie Cyrielle Etienne. Izrazite favoritinje tekme so Isako-vičeva, Pellegrinijeva in Hoffova, ki so od nastopajočih edine doslej v karieri dosegle izid pod 1:56. To zdaj glasno priznava tudi Isakovičeva, ki prvič v karieri ni več govorila o prvem slovenskem ženskem olimpijskem finalu. MANKOČ - Slovenskemu plavalcu Petru Mankoču se na 100 m prosto ni uspe- Zmagoviti recept Ameriški plavalni superzvezd-nik Michael Phelps, ki si na olimpijskih igrah prizadeva doseči zgodovinskih osem zlatih odličij, ob izjemnih dosežkih v olimpijskem bazenu svoje dneve v Pekingu preživlja v ritmu masaž, ledenih kopeli, spanja in veliko hrane. Phelps si je za cilj zastavil podreti rekord sedmih zlatih olimpijskih kolajn ameriškega plavalca Marka Spitza z OI v Munchnu leta 1972. Da bi do tega lahko prišel, bo moral v devetih dneh plavalnih tekmovanj kar 17-krat v bazen, zato potrebuje obilico počitka in energije. »Jem in spim, kolikor lahko. Jem veliko testenin in pice, veliko ogljikovih hidratov, na dan si privoščim dve masaži in redne ledene kopeli,« je dejal Phelps, ki si apartma v olimpijski vasi deli še s petimi reprezentančnimi kolegi. Prav zaradi Phelpsovih izjemnih dosežkov si je ameriška televizijska mreža NBC izposlovala jutranji termin za plavalna finala. »Nekaj časa traja, da zjutraj vstanem, a to so vendarle olimpijske igre,« je še povedal Phelps. lo uvrstiti v polfinale. S časom 49,33, blizu osebnega rekorda (49,22), se je Ilirijan v predtekmovanju uvrstil na 31. mesto. Tridesetletni Ljubljančan, ki seveda več pričakuje od drugega nastopa, s premiernim v Pekingu ni bil zadovoljen: »Razen starta plavanje tokrat ni bilo dobro.« Bolj optimističen je bil njegov trener Dimitrij Mancevič: »Res sva pričakovala nekoliko boljši izid, a se pozna, da Peter na velikih tekmah vse od zadnjih olimpijskih iger na tej razdalji ne nastopa več. Manjkajo mu izkušnje. Od leta 2005 sva sicer spreminjala tehniko v krav-lu, a je danes odplaval kar v stari. Tudi ta pokazatelj je dober. Na zadnji tekmi v Izraelu je bil 1,2 sekunde počasnejši kot danes, in mislim, da lahko z optimizmom pričakujeva nastop na 100 m delfin.« CASSIO DA AL NE - Sicer pa so se tudi v popoldanskih kvalifikacijah vrstile nove rekordne znamke. Desetim evropskim in svetovnim rekordom so se pridružile še tri rekordne znamke stare celine. Italijan Paolo Bossini in Madžar Daniel Gyurta sta v le nekaj minutah izboljšala evropski rekord na 200 m prsno. Najprej je Bossini dosegel izid 2:08,98, nekaj pozneje pa je bil Gyurta, drugi z iger v Atenah, še tri desetinke hitrejši. Za nov rekord je poskrbela tudi italijanska moška štafeta na4 x 200 m prosto z dosežkom 7:07,84. Hitrejši so bili le Američani - 7:04,66. V štafeti Italije je poleg Belottija, Brembille in Ro-solina nastopil tudi Nicola Cassio, vendar je zvečer selektor reprezentance dal razumeti, da bo Cassia v finalu zamenjal Magnini. Z veliko težavo se je v polfinale paradnih 100 metrov prosto uvrstil svetovni prvak Filippo Magnini. Dosegel je šele 10. čas (48,30). Boljši je bil tudi nizozemski veteran Pieter Van den Hoogenbrand, ki je že na poti zatona, medtem ko je Avstralec Eamon Suillivan z najboljšim časom (47,80) potrdil, da je favorit za zmago. V VODNI KOCKI »Apostol«Jones in razlogi za konvertibilnost Bruno KriZman Zgodovinskost plavalnega tekmovanja ne gre iskati v verjetnih osmih zlatih Michaela Phelpsa, temveč v zlatu (sicer samo v štafeti) Cullena Jonesa. Kdo je ta zelo malo znan plavalec, se bo vsakdo vprašal. Tretji plavalec ekipe, ki je v zadnjem zaveslaju strla Francijo. Ko bi je ne, bi tudi Cullen Jones izginil v morju številk in imen. Senza-cionalnost je v barvi kože, kajti Cullen je nič manj kot črne polti! ZDA doslej nikoli niso imele temnopoltega plavalca med dobitniki kolajn. Niso ga imele niti med člani svojih super ekip. Kako je to možno, ko so pri atletiki Afroameričani vodilni, pri plavanju pa jih ni! Razlaga je lahko antirasistična in rasistična. Pri nas bi rekli, da je temna polt tista, ki najbolj izstopa na primer v bazenu. Kaj se lahko zgodi kje v Ala-bami, če se v navadnem kopališkem bazenu v poplavi belcev pojavi temnopolt kopalec? Danes verjetno nič, pred desetletji pa bi »provokator« tvegal linča-nje. To naj bi temnopolte Američane navdajalo k izogibanju potencialno nevarnih okolij. Marsikateri ameriški belec pa bi zadevo pojasnil z enostavnim »too much for them« (preveč za njih). Kar bi pomenilo, da prevelike količine dela niso »for them«, za črnopolte so-narodnjake. Cullen Jones bi lahko postal pravi apostol, ki bi v vodo privabil ogromen potencial in sedanji ameriški premoči dodal še nekaj točk. V plavanju (ne) preseneča izredna konvertibilnost plavalcev med prostim slogom, delfinom in hrbtnim plavanjem. Nič čudnega saj so gibi glede nog enaki, le roki se pri delfinu obračata složno. In še nekaj: po startu vsi plavajo čim dlje pod vodo in udarjajo sonožno, isto pa se dogaja tudi po vsakem obratu, kjer je spet dober del poti opravljen pod vodo z enako tehniko. Na psu so za sedaj specialisti prsnega plavanja, ki pod vodo kot edini opravljajo tudi take gibe, ki napredovanje zavirajo. Tudi oni pa se po startu in po obratih poslužujejo sonožnega udarjanja, kar je nekako krivoverno. Podvodni posnetki prikazujejo številne napake pri obratih. Vsak si naštu-dira za vsako dolžino bazena toliko in toliko zaveslajev in nato obrat v optimalni razdalji od roba. Kaj lahko pa se zgodi, da je med podvodnim »saltom« telo preblizu ali predaleč steni. Če je preblizu plavalec nedvomno zakasni odriv, je pa ta močnejši. Če je predaleč od stene se od slednje odrine s skoraj iztegnjenima nogama in je učinek skromen. »Azzurro« Giorgio De Luca (kate. 69 kg) je v potegu dvignil 131 kg, v sunku pa je klonil in tako zaključil nastope ansa Srbski odbojkarji so že drugič zapored ostali praznih rok. Potem ko so v prvem krogu morali priznati premoč Rusije, so bili tokrat od Kovačeviča (na sliki v napadu) in soigralcev boljši aktualni olimpijski prvaki Brazilci. Gustavo (na sliki v bloku) in soigralci so slavili 3:1. ansa Slovenec Sedej je v judu v kategoriji do 81 kg z iponom izgubil prvi dvoboj z Irancem Hamedom Malekom Mohammadijem in tako končal olimpijske nastope sta ODBOJKA - Proti ZDA prvi poraz »azzurrov« Nesrečno koleno Potop se je pričel po odhodu z igrišča kronično poškodovanega libera Corsana, ki ga je selektor Anastasi vzel s sabo namesto Maniaja Italijanski odbojkarji so se morali že v drugem krogu kvalifikacij sprijazniti s porazom. Boljši od njih so bili Američani, ki so že z zmago na finalu Svetovne lige v Braziliji dokazali, da so trenutno v odlični formi. Odbojkarji ZDA so bili boljši v obrambi in v napadu, Italijani pa so dosegli šest blokov več, en as več, obe ekipi pa sta naredili 22 napak (11 na servisu in 11 med igro). Ključnega pomena za poraz pa je nedvomno bila predvsem poškodba libera Mirka Corsana, ki je moral po prvem setu, ki so ga Italijani osvojili, zaradi bolečin v kolenu z igrišča. S kolenom ima težave že celo poletje, Anastasi pa je vseeno odločil, da mu zaupa vlogo standardnega libera, doma pa pustil našega Lorisa Maniaja, ki je bil v odlični formi. Tako je moral včeraj od drugega seta dalje kot libero igrati tolkač Paparoni, na krilih pa sta igrala Zlatanov in Cisolla, ki med pripravami na olimpijske igre nikoli nista igrala skupaj. Razen v tretjem setu so se sicer Italijani srčno borili, zmaga ZDA pa v bistvu nikoli ni bila vprašljiva, saj so imeli vajeti igre vedno v svojih rokah. Italija - ZDA 1:3 (26:24, 22:25, 15:25, 21:25) ITALIJA: Vermiglio 2, Paparoni 2, Birarelli 7, Fei 11, Cisolla 6, Mastrangelo 6, Corsano (L), Zlatanov 19, Martino 2, Gavotto 4, Meoni 0, Bovolenta 3. Trener: Anastasi. Hristo Zlatanov je dosegel največ točk za Italijo, proti ZDA pa je tudi debitiral na letošnjih igrah v Pekingu ansa LORIS MANIA' - Števerjanec v »stanju pripravljenosti« Spet odpovedal počitnice »Poškodba Corsana me ne čudi« - Tekme ni gledal, ker je bil ponoči »dežuren« za sina Števerjanski odbojkar Loris Mania je uradna rezerva, to je 13. prijavljeni igralec, italijanske ekipe na odbojkarskem olimpijskem turnirju, tako da lahko odpotuje v Peking, če se kdo izmed italijanskih odbojkarjev poškoduje in zdravniki presodijo, da z nastopi ne more nadaljevati. Po novi poškodbi Mirka Corsana (prav zaradi težav s kolenom ni igral na kvalifikacijskem turnirju v Tokiu in na srečanjih Svetovne lige na Kubi in v Južni Koreji) ima zato Loris spet nekaj možnosti, da se udeleži letošnjega najpomembnejšega tekmovanja na svetu. Poškodba Corsana nikakor ni nepričakovana, saj je zaradi bolečin v levem kolenu tudi v zadnjih tednih pred olimpijskimi igrami treniral manj intenzivno kot ostali. Zdravniki mu vsak dan dajejo injekcijo proti bolečinam, na včerajšnji tekmi proti ZDA pa očitno to ni bilo dovolj, tako da je moral izkušeni italijanski libero z igrišča. »Tekme danes nisem gledal, ker sem praktično celo noč prebedel. Z Erico (Lo-risova žena, op. ur.) namreč ponoči izmenično skrbiva za nekaj več kot dvomesečnega sina, ki se ponoči večkrat zbuja. Tokrat sem bil na vrsti jaz. Po prvem setu pa me je Erica zbudila in mi povedala, da se je Corsano poškodoval. Na začetku sem mislil, da se norčuje iz mene,« je povedal števerjanski odbojkar, ki je nato spet zaspal, tako da zadnjih setov prav tako ni videl. Loris pa je z družino na- meraval prav v teh dneh spet štiri dni na počitnice, a bo zdaj ostal v Trstu. »Popoldne grem trenirat,« je povedal, ko smo mu telefonirali. »Iz Pekinga mi niso sporočili še nič uradnega, dopoldne pa me je že precej ljudi poklicalo in me vprašalo, če sem že na poti na olimpijado...Trenut-no vem le to, kar mi je povedal Hristo Zla-tanov, ki sem mu poslal sms. Odgovoril mi je takoj in mi povedal, da Corsana močno boli koleno. To me ne čudi, fiziote-rapevt Italije, s katerim sem se pred odhodom ekipe v Peking precej pogovarjal, je že takrat napovedal, da Corsanovo koleno ne bo zdržalo do konca olimpijskega turnirja in da moram biti zato vedno pripravljen. Če me bodo poklicali, vam bom to takoj sporočil,« je obljubil Loris. Usoda našega odbojkarja pa je pravzaprav odvisna tudi od samega Cor-sana, ki bi se moral odpovedati dodatnim nastopom na olimpijadi, in selektorja Anastasija, ki je v Peking raje vzel njega kot Lorisa, kljub temu, da je bil zamejski libero v boljši formi. Izkušenega italijanskega libera koleno boli predvsem zaradi močno obrabljenega hrustanca, verjetno pa bi lahko po kakem dnevu počitka spet igral (seveda vedno s pomočjo injekcije proti bolečinam, brez katere pe-tintridesetletni libero že celo poletje ne more ne trenirati ne igrati), vprašljivo pa je, koliko se italijanski reprezentanci splača imeti libera, ki bi lahko bil na vsaki te- mi prisiljen, da zaradi bolečin zapusti igrišče. V tem primeru bi se moral prav tako kot na včerajšnji tekmi žrtvovati Pa-paroni, ki pa je lahko svoji ekipi gotovo bolj koristen kot krilni tolkač. Vse to pa so v italijanskem taboru vedeli že pred olimpijskimi igrami, Anastasi pa se je vseeno odločil, da bo tvegal. Ze danes bo verjetno jasno, če bo pri tem vztrajal in čakal, da bo Corsano spet na razpolago, upoštevajoč dejstvo, da igra Italija v šibkejši kvalifikacijski skupini in zato z uvrstitvijo v četrtfinale kljub temu ne bi smela imeti težav, ali če se bo po posvetu z zdravniki odločil, da vendarle pokliče Lorisa. (T.G.) V SVETU DOMIŠLJIJE Zamejski aparat Zdaj ko je »diskriminacija« na dlani, se je zganil tudi zamejski aparat. Predsednika SKGZPavšič in SSO Štoka sta zahtevala sestanek s prefektom in prosila za pomoč zunanjega ministra Rupla. Predsednik ZSŠDI Kufersin je pisal Petrucciju na CONI, svetniki Občine Števerjan so na izredni seji občinskega sveta sestavili resolucijo v bran svojega ob- Loris Manià čana Lorisa. Senatorka Blažina je obžalovala, da je parlament zaprt zaradi počitnic, tako in tako v njem v zdajšnji opoziciji ne more kaj prida pomagati. Prof. Samo Pahor je seveda poslal (pre)dolgo pismo na Primorski dnevnik, v katerem trdi, da so za vse krivi »demokratični Slovenci«, ki so spisali tako slab zaščitni zakon, da si z njim ne morejo pomagati niti naši športniki. (ak) ITALIJANI Schiavone naprej, Seppi izločen Italijanska tenisačica Fran-cesca Schiavone je v drugem krogu premagala osmo nosilko Poljakinjo Agnieszko Radwansko s 6:3, 7:6 (6). V tretjem krogu se bo pomerila z 9. nosilko Rusinjo Vero Zvonarevo. Schiavonejeva je včeraj igrala tudi v paru s Pen-netto in se prav tako uvrstila v naslednji krog. V uvodni tekmi dvojic sta Italijanki s 6:4, 6:4 premagali avstralski tenisačici Casey Dellacqua in Alicia Molik. Drugemu italijanskemu paru, Mari Santangelo in Roberti Vinci pa preboj v naslednji krog ni uspel, saj sta ju s 6:1, 3:6, 7:5 premagali Rusinji Kuznecova in Safina. V 2. krogu pa je bil izločen še zadnji italijanski tenisač, Andreas Sep-pi. 17. nosilec, Čeh Tomas Ber-dych ga je premagal 6:3, 7:6 (4). Boksar Picardi čez prvo oviro Italijanski boksar Vincenzo Picardi se je v mušji kategoriji (51 kg) brez večjih težav prebil v 2. krog. Njegov nasprotnik v uvodnem dvoboju, boksar iz Zambije Cassius Chiyanika, mu namreč ni nudil velikega odpora, tako da ga je Picardi premagal 10:3. Lokostrelstvo: Italijanke že izpadle Italijanske lokostrelke so v individualni konkurenci takoj izpadle iz tekmovanja. Natalia Va-leeva je sicer v prvem krogu je s 107:105 premagala Kazahstanko Bannovo, v drugem pa je bila od nje boljša Južnokorejka Hyun-Jung Joo (rezultat je bil 108:110). Njeni rojakinji Pia Carmen Lio-netti in Elena Tonetta pa sta izgubili že v prvem krogu. Prva je morala v uvodnem nastopu priznati premoč Francozinje Schuh (107:112), druga pa Kolumbijke Rendon. Dvoboj med Tonettovo in Rendonovo se je sicer zaključil z izidom 106:106, tako da je bil za določitev zmagovalke potreben dodaten strel, pri tem pa je bila bolj natančna Kolumbijka (10:9). Vaterpolo: »Settebello« že drugič ko Italijanski vaterpolisti so po uvodnem porazu s Hrvaško že drugič ostali praznih rok, tako da si v nadaljevanju pravzaprav ne morejo več privoščiti poraza. Tokrat so bili boljši vaterpolisti ZDA, ki so slavili z 12:11. Judoist Maddaloni brez medalje Italijanski judoist Pino Mad-daloni (do 81 kg) je po zmagi v uvodnem dvoboju izgubil proti Nizozemcu Elmontu, v repesažah pa še proti Mongolcu Damind-surenu, tako da je bil dokončno izločen iz boja za kolajne. Hrvaški košarkarji so premagali evropske prvake Ruse in si tako že zagotovili mesto v četrtfinalu ansa Slovenka Urška Žolnir, bronasta olimpijka iz Aten, se je morala zadovoljiti s 7. mestom. Imela je smolo z žrebom. V prvem krogu je z iponom izgubila s svetovno podprvakinjo in evropsko prvakinjo Francozinjo Decosse. V repesaži je po dveh zmagah klonila pred Nizozemko Willeboord, ki je bila lani tretja na SP sta Argentinka Mercedes Margalot je zaman skušala spotakniti Britanko Chloe Rogers med kvalifikacijsko tekmo v hokeju na travi ansa GIMNASTIKA - Ekipna zmaga Kitajcev Popolna prevlada Boljši so bili na vse orodjih razen na parterju - Srebro Japoncem - ZDA tretje z izredno mladim moštvom PEKING - Kitajski telovadci so začeli z zbiranjem zlatih kolajn na letošnjih igrah in na ekipni tekmi zlahka ugnali vse tekmece. Na drugem mestu so pristali branilci naslova iz Aten 2004 Japonci, ameriški telovadci pa so po dveh srebrnih kolajnah (2000, 2004) tokrat po odpovedih dvojčkov Paula in Morgana Hamma pristali na tretjem mestu z izjemno mlado ekipo, v kateri ni bilo niti enega člana olimpijskega moštva iz Aten. Zmaga Kitajcev pa ni nobeno presenečenje, saj so osvojili sedem od zadnjih osmih naslovov svetovnih prvakov, od tega tudi zadnje tri zapored, v naslednjih dneh pa si želijo zbirko še povečati z zlatimi odličji iz posamičnih nastopov. Na vseh orodjih so bili najboljši, z izjemo parterja, kjer so imeli šele šesti rezultat. Dominirali so predvsem na bradlji, kjer se bo 19. avgusta v finalu najboljše osmerice za kolajne z njimi »udaril« tudi slovenski adut Mitja Pe-tkovšek. Vodilni po kvalifikacijah Li Xiaopeng je nanizal še eno dobro predstavo in za prikazano vajo prejel visokih 16,450 točke, še bolje pa se je odrezal Huang Xu, ki je za vajo dobil 16,475. Na nehvaležnem četrtem mestu so pristali Nemci, ki so bronasto kolajno zapravili zaradi padcev Philippa Boya na preskoku in presenetljivo Kitajski telovadec Li Xiaopeng, ki bo v finalu na bradlji 19. avgusta glavni tekmec slovenskega asa Mitje Petkovška, je v ekipni konkurenci osvojil svoje tretje olimpijsko zlato in se s tem postavil ob bok rojaku Li Ningu, ki je letos na slovesnem odprtju iger prižgal olimpijski ogenj. Li Xiaopeng je na sydneyjskih igrah leta 2000 osvojil zlato v ekipni konkurenci in na bradlji, štiri leta pozneje v Atenah pa še bron na bradlji ansa prvega junaka Fabiana Hambuchna, ki je padel s svojega paradnega orodja droga. A kljub temu nemški telovadci niso bili razočarani. »S četrtim mestom smo zelo zadovoljni, saj smo se zavedali, da bi nam morale za bronasto kolajno brez napak uspeti prav vse sestave. Morda nam je zmanjkal kanček športne sreče, a za štiri mesta smo izboljšali uvrstitev iz Aten. Če bo šlo tako naprej, bomo v Londonu zmagali,« se je šalil Hambuchen. KAJAK NA DIVJIH VODAH - Peter Kauzer, tragični junak Slovenije »Z izgubljeno priložnostjo se bom obremenjeval celo življenje« PEKING - Napake v spodnjem delu proge so slovenskega kajakaša na divjih vodah Petra Kauzerja na olimpijskem slalomu v Shunyiju že po polfinalu vrgle iz borbe za napovedano kolajno. Hras-tničan je olimpijske igre v Pekingu tako končal na 13. mestu, tri mesta za sklepno finalno vožnjo. Zlato odličje je osvojil Nemec Alexander Grimm. Po nekaj drobnih napakah na začetku je 24-letni Hrastničan na olimpijski progi, ki jo je na-treniral do potankosti, dobro odveslal predvsem srednji del proge in po dveh tretjinah prevzel vodstvo. Slovenski delegaciji, ki je v velikem številu prišla slavit prvo medaljo na igrah 2008, na tribunah so bili tudi nekateri najboljši športniki kot denimo Rajmond Debevec in Mitja Pe-tkovšek pa tudi vodja delegacije Andraž Vehovar, ki je leta 1996 v Atlanti osvojil srebro, se je že nasmihalo, saj je Kauzer potrdil dobro vožnjo iz kvalifikaciji. Spodnji del pa je bil za Kauzerja katastrofalen. Prvo napako je naredil na 16. vrat-cih, drugo na 19. in štiri sekunde pribit-ka so bile, kljub najhitrejši vožnji med vsemi, preveč za uvrstitev v finale. »Peter je bil odličen do 11. vratic, nato pa je pobral vsak val in izgubil ritem. Po napaki je dal vse od sebe in nato naredil še eno drobno, a odločilno napako,« je po vožnji povedal njegov trener in oče J' '"t M .V Peter Kauzer starejši. »Škoda za tisto dodatno napako. Z dvema sekundama manj bi za vodilnim Boukpetiejem zaostajal za 1,36 sekunde, kar bi mu omogočilo napad v drugi vožnji,« pa je pristavil kajakaški selektor Andrej Jelenc. Slednji se zaveda, da je Kauzer sposoben zmagati prav na vsaki tekmi, kar je nazadnje dokazal na svetovnem pokalu v Tacnu, ko je na olimpijski generalki dobesedno deklasiral tekmece. Rak rana Kauzerjevih nastopov so preštevilne na- pake, za katere tekmovalec in vodstvo ne najdejo prave rešitve. Najbolj razočaran je bil Kauzer sam, ki je po prihodu v cilj iz jeze zlomil veslo (na sliki). »Včeraj prvi, danes 13. Tega, kar sem čutil v cilju, ne bi privoščil nikomur. To je moje največje razočaranje v življenju, saj sem za to tekmo garal dve leti. V kvalifikacijah sem pokazal, kaj znam, a to ne šteje nič. Izgubil sem lepo priložnost za medaljo in verjetno se bom s tem obremenjeval vse življenje.« STRELSTVO D'Aniello je priboril 520. kolajno Italijan Francesco DAniello, aktualni svetovni prvak, ki pa na olimpijskih igrah nastopa prvič, je osvojil srebrno kolajno v dvojnem trapu in tako še povečal bero kolajn Italije. V Pekingu je to že deveta medalja, od začetka moderne dobe olimpijskih iger, torej od leta 1986 pa je to že 520 kolajna. V tem seštevku so vštete tudi tiste kolajne (skupno 16, od teh 7 zlatih, 6 srebrnih in 3 bronaste), ki so jih italijanski športniki prejeli na igrah leta 1906 v Atenah. Teh MOK sicer ne upošteva, po sklopu novejših raziskav pa jih drugi štejejo. Ne glede na seštevek se je 39-le-tni DAniello vpisal v zgodovino pekinških iger. S streljanjem na glinaste golobe se ukvarja šele osem let: takrat je začel nastopati na prvenstvih za policiste, kjer so takoj ugotovili, da gre za pravega talenta in ga zato vključili v svojo športno skupino. Za olimpijskim prvakom Američanom Ellerjem je zaostal le 3 točke, prav tako za 3 točke pa ji bil boljši od Kitajca Huja. DAniellov bolj izkušen rojak Daniele Di Spigno pa je spet razočaral (na pomembnejših tekmovanjih vedno zataji) in se ni uvrstil v finale. 26-letni Eller, ki je bil najmlajši med finalisti, je dosegel tudi nov olimpijski rekord. JADRANJE: Žbogar 11. Včeraj so začeli še jadralci na laserjih. Italijan Diego Romero je drugi (6. in 3.), Izolan Vasilji Žbogar pa enajsti (24. in 4.). Posadka Trani - Zandona v razredu 470 je skupno četrta (dvakrat sedmi), Hmeljak - Nevečny pa deveta (19. in 10.). V ženski konkurenci sta Conti - Micol peti (6. in 3.); Slovenki Dekleva Paoli - Maučec pa 12. (17. in 8.) Ostali izidi: laser radial: 17. L. Ne-vierov (Ita) (17. in 15.); jadranje na deski: ženske 4. A. Sensini (9. in 1.); moški F. Heridegger (8. in 17.). KOŠARKA Svetovni prvaki Španci so se morali namučiti Drugi krog košarkarskega turnirja je poskrbel za prave senzacije. Hrvati so presenetili evropske prvake, domači košarkarji so z zvezdnikom Yao Mingom proti svetovnim prvakom Špancem klonili šele po podaljšku. Kitajska - Španija 75:85 (po podaljšku) Kitajci so vodili večino tekme in imeli po treh četrtinah kar 14 točk naskoka. Španci so jih ujeli povsem ob koncu in imeli v zadnji sekundi rednega dela celo priložnost za zmago, a je Ricky Rubio zgrešil težko polaganje. Dvomov o zmagovalcu v podaljšku ni bilo: Španci so ga dobili s 13:3. Končni rezultat je bil 85:75 (18:20, 28:17, 15:10, 11:25, 3:13). Prvo ime srečanja je bil z 29 točkami Pau Gasol, ki je temu dodal še osem skkokov. V španski reprezentanci z 21 točkami in osmimi skoki izkazal še Rudy Fernandez. Pri Kitajcih je bil z 19 točkami najuspešnejši Liu Wei, po 15 točk pa sta dosegla Zhu Fangyu in Wang Zhizhi. Največji kitajski zvezdnik Yao Ming je dosegel zanj skromnih 11 točk in devet skokov. Hrvaški podvig V skupini A pa je za pravi podvig poskrbela Hrvaška, ki je s 85:78 (16:17, 42:36, 60:51) ugnala evropske prvake Ruse in si z dvema zmagama, v prvem krogu je bila boljša tudi od Avstralije, praktično že zagotovila uvrstitev v četrt-finale. Rusi so proti Hrvaški vodili po prvi četrtini (16:17) in imeli sredi drugega dela še vedno točko prednosti. Hrvati so odlično zaključili prvi polčas (42:36). V tretji četrtini so povečali prednost, ki se je vseskozi gibala med 5 in 10 točk. Pri Hrvatih sta bila najbolj učinkovita Marko Popovic z 22 točkami in Zoran Planinic z 20 koši v vsega 20 minutah igrah. Pri poražencih se je z 18 točkami najbolj izkazal zvezdnik NBA Andrej Kiri-lenko, s 15 točkami pa mu je sledil Sergej Bikov. Litva brez težav, Grki preboleli prvi poraz Litva je v isti skupini brez težav z 99:67 premagala Iran. V skupini B pa so nemški košarkarji proti Grkom doživeli pravi polom. Grki so tako na najboljši možni način »preboleli« uvodni poraz proti svetovnim prvakom Špancem in prepričljivo slavili zmago s 87:64. Prvi strelec tekme je bil Vasileios Spanoulis s 23 to-čkami.Pri Grkih je bil s 15 točkami razigran tudi Theodoros Papa-loukas, medtem ko je zvezdnik severnoameriške košarkarske lige NBA Dirk Nowitzki (Dallas Mavericks) tokrat zbral zgolj zanj skromnih 13 točk. Peljem te na sprehod, je morda rekel Rus Albiev svojemu nasprotniku iz Azerbajdžana Neustrašni fotograf (spodaj desno) je v svoj objektiv od blizu ujel oklopnik, ki skrbi za varnost pred tiskovnim centrom ansa Američanka Serena Williams je z zmago proti Avstralki Stosur napredovala v 3. krog teniškega turnirja ansa NAŠA ANKETA Nogomet, taekwondo in badminton: športi, ki bi jih morali črtati iz seznama Po objavi rezultatov prvega vprašanja smo tokrat zbrali odgovore na drugo vprašanje naše ankete. Vprašanje, na katero je odgovorilo 88 anketirancev, se je glasilo: katero športno panogo bi črtal iz olimpijskega seznama. Zdajšnji seznam šteje 41 športov, ki so dalje razdeljeni v ženske in moške kategorije ter različne discipline. Od začetkov modernih olimpijskih iger so še vedno prisotni atletika, kolesarstvo, sabljanje, gimnastika in plavanje. V seznam »večnih« športov uvrščamo tudi veslanje: tekmovanje na prvih olimpijskih igrah sicer niso izvedli zaradi deževja. MOK je seznam v vseh naslednjih izvedbah daljšal, nikoli pa vključene panoge ni črtal iz seznama vse do leta 2004. Sedaj pa si MOK pridružuje pravico, da zaradi visokih stroškov oziroma nezadostnega zanimanja črta dva športa: to sta baseball in softball, ki sta torej letos zadnjič prisotna na OI. Kaj pa menijo naši bralci? Največ (17 odgovorov) anketirancev meni, da je seznam olimpijskih športov popoln, torej da iz seznama ne bi črtali nobene panoge. Zanimivo je, da je kar 9 anketirancev izbralo nogomet. Anketiranec je izbiro tako komentiral: »Olimpijski turnir gre tako rekoč neopazno mimo. Nogomet ima druge priložnosti za svoje uveljavljanje.« Med izbirami športov, ki bi jih anketiranci črtali so tudi taekwondo, badminton in moderni peteroboj. Najbrž so izbire pogojene tudi z dejstvom, da pri nas in nasploh v Evropi nimajo takega odmeva in šampionov. Da bi na olimpijskih igrah ne bilo več simbola grške antične zgodovine, in sicer maratonskega teka, kolesarstva, strelstva ali grško-rimske rokoborbe, pa je manj verjetno, saj so nenazadnje to tiste panoge, ki so od začetkov gradile olimpijsko tradicijo. Katero panogo bi črtal iz olimpijskega sporeda? Nobene panoge 17 Tenis 2 Taekwondo l4 Ne vem 2 Badminton lS Hitra hoja 2 Nogomet ll Skoki v vodo 2 Konjeništvo 9 Kolesarstvo 2 Moderni peteroboj S Gimnastika (preskok, gred) 2 Sinhrono plavanje 7 Kanu, kajak 2 Strelstvo 7 Dvojice pri namiznem tenisu l Dvigovanje uteži 6 Keirin l BMX s Vaterpolo l Boks 4 Ženska košarka l Odbojka na mivki 4 Maraton l Grško-rimska rokoborba 4 Ženski nogomet l Sofltball S Jadranje l Baseball S Plavanje l Judo S Atletika l Prejeli smo 94 odgovorov (Na zgornje vprašanje lahko še odgovarjate) Zbiramo odgovore na vprašanji: Je Mednarodni olimpijski komite upravičeno dodelil igre Kitajski? Katero panogo bi vključil v olimpijski spored? Glasuj po: sport@primorski.it ŠPORT IN BIZNIS Podjetnik Li Ning bo dobro vnovčil svoj »polet« v Ptičjem gnezu PEKING - Nekdanji kitajski telovadec Li Ning, nosilec treh zlatih odličij na olimpijskih igrah leta 1984 v Los Ange-lesu, danes pa poslovnež, je odlično unovčil petkovo slovesno odprtje olimpijskih iger, ko je kot zadnji nosilec olimpijske bakle »poletel« pod streho stadiona Ptičje gnezdo in po nekajminutni hoji »po zraku« prižgal olimpijski ogenj. Danes 44-letni Li Ning je namreč milijarder in lastnik podjetja, ki izdeluje športno opremo. Ko se je v ponedeljek začelo trgovanje na hongkonški borzi, so delnice podjetja, ki nosi njegovo ime, poskočile za skoraj šest odstotkov. Li Ningov spek-takularni zračni sprehod tako podjetju, ki ga je ustanovil leta 1990, ni prinesel le slave, ampak po pisanju dnevnika South China Morning Post tudi okoli 30 milijonov ameriških dolarjev dodatnega dohodka. »To bi bil lahko na koncu največji oglaševalski podvig v zgodovini olimpijskih iger,« je po pisanju dnevnika dejal neimenovan strokovnjak za oglaševanje. Li Ning Sports Company danes tekmuje z velikani, kot sta Adidas in Nike. V Adidasu, ki je tudi uradni opremljevalec iger, niso želeli komentirati morebitne preferenčne obravnave Li Ningovega podjetja. Li Ning in ostali nosilci olimpijske bakle so sicer na slovesnem odprtju nosili Adida-sove majice. ZANIMIVOST »Izdajalki«, ki žanjeta uspehe s tekmeci iz ZDA PEKING - Medtem ko je kitajske športnike s ciljem, da uženejo Američane na olimpijskih igrah pripravljalo preko 40 trenerjev iz tujine, veliko kitajskih trenerjev, tudi nekdanjih športnikov, do olimpijske slave pomaga tujim športnikom. Junakinja kitajske odbojke Jenny Lang Ping, ki je leta 1984 kitajski reprezentanci pomagala do olimpijskega zlata, je te dni v Pekingu kot trenerka ameriške odbojkarske ekipe. Lang Pang, znana tudi kot »železno kladivo« je na Kitajskem prava legenda, saj je dobila svojo lastno poštno znamko, njena poroka pa je bila za oboževalce tako velik dogodek, da so jo prenašali na televiziji. Lang Pang pravi, da so njeni oboževalci ponosni nanjo kljub temu, da trenira Američanke. Nekdanja telovadka Qiao Liang je še ena izmed kitajskih zvezd, ki je prestopila na stran največjih rivalov za odličja. Trenira namreč ameriško favoritinjo Shawn Johnson, ki jo je lani popeljala tudi do naslova svetovne prvakinje v mnogoboju. Johnsonova je s svojo trenerko in njeno pomočnico Zhang Liwen zelo zadovoljna, saj jo z vajami, ki vsebujejo vsaj nekaj zelo zahtevnih elementov, redno pripeljeta do najboljših rezultatov. PLAVANJE - Kako se bo uvrstila Sara Isakovič v finalu na 200 m prosto? PLAVANJE - Kako se bo uvrstila Federica Pellegrini v finalu na 200 m prosto? NOGOMET - Napovej izid kvalifikacijske tekme Italija - Kamerun Pravilnik: pravilna napoved izida oziroma uvrstitve velja tri točke; pri ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko; pri individualnih športih prejme točko, kdor pravilno napove interval uvrstitev (možni intervali od 1. do 3. mesta; od 4. do 6. mesta, od 7. do 8. mesta) DO 2Q LET vera balzano Lokostrelstva in streljanja ne gledam rada Plavanje, skoki v vodo, odbojka, gimnastika: to so športi, ki jih odbojkarica Kon-tovela Vera Balzano rada gleda: »Ko pa predvajajo lokostrelstvo ali streljanje zvrst trap, tekmovanjem ne sledim,« je bila odkrita Vera, ki bo po nekajdnevnih počitnicah v Lignanu sedaj pogosteje sledila olimpijskim igram. Najraje sledi seveda odbojki: »Mislim, da je moška italijanska reprezentanca dobra ekipa. Več možnosti za medaljo pa imajo vsekakor »azzurre«, je napovedala krilna igralka, ki je lani z ekipo napredovala iz 2. v 1. divizijo: »Kje bom igrala letos, pa še ne vem. Zaenkrat vem, da gremo 3. septembra na priprave na Veliki Lošinj,« je pojasnila Vera. Pri Kontovelu imajo letos dve ekipi v 1. diviziji, tako da je usoda nekaterih igralk še nedorečena. Vsak klub lahko v ligo vpiše le eno ekipo. DO SS LET tomaž spacapan Pozimi bom začel tekmovati v smučanju Tomaž Špacapan se je komaj vrnil s počitnic, ki jih je s prijatelji preživel na Hvaru na Hrvaškem. »Olimpijskim igram še nisem nič sledil, prav gotovo pa si bom ogledal nekatera tekmovanja,« je uvodoma dejal 27-letni mladenič od Briščikov, ki v prostem času rad igra nogomet (v ljubiteljskih prvenstvih Venezia Giulia in Coppa Trieste) in smuča. »Med lansko zimo sem preživel kar veliko dni na snegu, tako da sem se odločil, da bom letos tudi tekmoval. Z društvom Druscie iz Cortine bom nastopal v kategoriji master. V kratkem bom začel trenirati na smučiščih ledenika Tonale,« je še dodal Tomaž, ki je zaposlen na Insielu (diplomiral je na fakulteti za urbanistiko in krajinsko arhitekturo) in je tudi aktiven politik. Današnja napoved: Plavanje: Sara Isakovič 2. Plavanje: Federica Pellegrini 3. Nogomet: Italija -Kamerun 1:2 Včeraj (Ivan Semolič): Sabljanje: Aldo Montano 3. Judo: Urška Žolnir 4. Košarka: Španija - Kitajska +15 DNEVNI IZID 1 SKUPNO Današnja napoved: Plavanje: Sara Isakovič 2. Plavanje: Federica Pellegrini 1. Nogomet: Italija -Kamerun 3:2 Včeraj (Mitja Guštin): Sabljanje: Aldo Montano 4. Judo: Urška Žolnir 3. Košarka: Španija - Kitajska +5 DNEVNI IZID 1 SKUPNO DO 50 LflB^ NAD 50 LEV » vanja jogan Olimpijske igre so politično- medijska farsa Bivši košarkar Vanja Jogan se sedaj rekreativno ukvarja z najrazličnejšimi športi: »Rad igram košarko, nogomet, tenis, odbojko na mivki,« je naštel 41-letni lastnik biljardne hiše: »Ne, se ne strinjam, da bi v seznam olimpijskih športov vključili biljard,« je bil rezek: »Nasploh imajo športne panoge na OI preveč kategorij. Menim, da bi moral MOK vključiti vse športe, ali le »začetne«. Lahko bi pustili tudi več športov, a bi morale države prijaviti res popolne zasedbe.« Vanji Jogan olimpijske igre namreč niso všeč: »Zdi se mi nasploh poli-tično-medijski dogodek, nekakšna farsa, kjer ne nastopajo vsi najboljši športniki. Taka primera sta na primer nogomet, kjer nekateri nastopajo z ekipo U21, drugi pa s člansko, ali pa pri košarki, kjer Američani ne nastopajo z najboljšimi. Tudi do-pinške afere kvarijo ta dogodek.« ennio bogatez Žal mi je, da nisem videl kolesarske dirke Enniu Bogatzu so olimpijske igre všeč. »Sledim malo vsem športom. Žal mi je, da mi ni uspelo gledati moške kolesarske dirke. Bila je res zanimiva, ob tisti uri pa sem žal bil v službi. Če bom imel čas, si bom ogledal atletska tekmovanja. Všeč pa so mi tudi ekipni športi,« je dejal načelnik smučarske komisije ZSŠDI. »Večina smučarjev še miruje, četudi so nekateri mladi člani naših društev že trenirali na ledenikih. Vsekakor se bomo v kratkem zbrali in začrtali novo sezono, ki bo precej naporna, a vsekakor zelo zanimiva. Večina smučarjev bo s suhimi treningi začela septembra,« je še dodal Ennio, ki je po poklicu pomorščak (dela na vlačilcih v tržaškem pristanišču). Današnja napoved: Plavanje: Sara Isakovič 1. Plavanje: Federica Pellegrini 3. Nogomet: Italija -Kamerun 1:1 Včeraj (Lajris Žerjal): Sabljanje: Aldo Montano 3. Judo: Urška Žolnir 2. Košarka: Kitajska-Španija + 10 Današnja napoved: Plavanje: Sara Isakovič 4. Plavanje: Federica Pellegrini 1. Nogomet: Italija -Kamerun 2:1 Včeraj (Guido Neubauer): Sabljanje: Aldo Montano 3. Judo: Urška Žolnir 3. Košarka: Španija - Kitajska +18 Ženski nogomet. Četrtfinalisti so Kitajska, Švedska, Nemčija, Brazilija, Japonska, ZDA, Kanada in Norveška V olimpijskem bazenu Vodna kocka si je plavalne dvoboje včeraj ogleda tudi monaški princ Albert s soprogo Charlene Wittstock ansa Italijanski strelec Francesco Bruno si je po strelu s pištolo privoščil trenutek stretchinga za prste ansa BIL SEM TAM - Tržaški novinar Saša Rudolf na vseh igrah od Munchna '72 do Barcelone '92 Gigi Riva je bral Prešerna »Cenzura? Nobene razlike med Moskvo in Los Angelesom« - Ob spominu na jok Sare Simeoni se mu še naježijo dlake Saša Rudolf je na pogovor o olimpijskih igrah, ki jih je spremljal s prizorišča, prišel še pred dogovorjeno uro. A v Seulu je leta 1988 nekega dne precej zamudil prihod na olimpijski stadion. »Na listku sem imel napisano ime stadiona,« se spominja, »ga pokazal taksistu in on je rekel: 'OK, lefs gol«. A novinar Radia Trst A se je po dolgi vožnji znašel na meji s Severno Korejo. »Taksist je slabo prebral, kar je pisalo ...« Gre le za enega od številnih spominov tržaškega novinarja, ki je za radio Trst A in za potrebe italijanske radiotelevizije spremljaj šest poletnih in tri zimske olimpijske igre. Nič čudnega, da je napisal tudi knjigo spominov, ki je izšla leta 1984 z naslovom Olimpijski ogenj in dim. Zdelo bi se samoumevno, da je naslov povezan z dogodki v Munchnu leta 1972. »Ne, naslov si je kar izmislil Marko Kravos.« Olimpiade v bavarski prestolnici se upokojeni novinar še najbolj spominja. A ne zaradi atentata. »Bilo je prvo večje tekmovanje, ki sem se ga udeležil. Igre so bile blizu nas, zato sem rekel takratnemu šefu Botteriju, da bi lahko šli še mi. In res, takrat smo začeli ... V Munchnu je bilo lepo, ker se je čutilo vzdušje. Športniki so trenirali kar sredi parka. Med mamicami, ki so porivale vozičke, so atleti suvali kroglo.« Tragedije 5. septembra se vsekakor Rudolf dobro spominja. V bloku, kjer so bili nameščeni novinarji, se je sredi noči razširila vest o ugrabitvi. Rudolf in kolegi so neobriti stekli na drugo stran griča sredi olimpijskega prizorišča proti olimpijski vasi, kjer so pa novinarji videli bolj malo, saj so jih policisti držali daleč. »Imeli so nas za norca. Ob štirih zjutraj so nam rekli, da je vse rešeno. Čakali so, da izidejo časopisi z naslovom 'Rešeno', šele potem pa povedali resnico.« Rudolf in kolega Danilo Lovre-čič sta v želji po novinarskem podvigu stekla do letališča. »Sva šla na civilno letališče, zgodilo pa se je na vojaškem.« Iz Rima so takrat povzročali še dodatne težave: »Pojavilo se je vprašanje, ali so fedajini teroristi.« V Rimu so predlagali poimenovanje gverilci, a novinarji s prizorišča se niso strinjali. »Mi smo vztrajali s 'teroristi' ker smo videli kri. Ne glede na našo ideološko usmerjenost smo bili za to, da se jim reče teroristi.« Rudolf je med klepetom večkrat omenil politiko. Celo v povezavi s kolegi. Sandro Ciotti? »Zagret socialist«. Enrico Ameri? »Globoko verna oseba, ki je povsod kupovala verske knjižice. Če je dobil kaj slovanskega, mi jih je prinesel.« Med novinarji RAI-a je bil na OI tudi Gustavo Selva, ki ga ljudje danes poznajo po nastopih v parlamentu med sedeži stranke Alleanza na-zionale. Rudolf se ga spominja, kako se je obnašal v Moskvi leta 1980. Igram je sledil kot urednik radijskih informativnih programov na drugi mreži. »Prišel je v Rusijo kot bi znal že vse. Že prvi dan je dajal lekcije Rusom levo in desno. Pripravljal je dnevne uvodnike za poročila in udarjal čez komunizem. Največje zadoščenje pa je bilo zame takrat, ko so nam v restavraciji postregli s sadjem, ki ga takrat v Rusiji skoraj ni bilo. Ob sosednji mizi pa je Selva zaman čakal, jaz se mu pa rekel: 'Jezike je treba znati ...'« Moskva je bila takrat za novinarje to, kar je danes Peking. Izlet v neznano in pre- 11? Saša Rudolf pred centrom za akreditacijo v Seulu leta 1988, spodaj pa ob Sari Simeoni, ki je v Moskvi podpisovala avtograme potem ko je osvojila zlato kolajno v skoku v višino teča cenzura. »Seveda. Rekli so nam, naj ne govorimo drugega kot o športu. Prve čase smo se jih bali, potem pa smo jih bili siti in jih poslali v ... « Že štiri leta prej v Montrealu in štiri leta kasneje v Los Angelesu pa se je Rudolf zavedel, da na zahodu ni nič drugače. »Razlike res ni bilo nobene. Rusi so bili morda strožji, Američani pa so ti prijazno rekli 'Počakaj.'« Rudolf se vsekakor najraje spominja dogodkov, ki so neposredno povezani s športom. »Poglejte,« nam je pokazal desnico z naježenimi dlakami. »Nikoli ne bom pozabil joka skakalke v višino Sare Simeoni, potem ko je v Moskvi zmagala v skoku v višino. Nepozabno.« Rudolf je spremljal nastope številnih atletov, ki so danes z zlatimi črkami zapisani v zgodovini športa. V Nemčiji je sledil boksanju do zlata pred nekaj dnevi preminulega Mateja Parlova. »Ob meni je takrat sedel Nino Benvenuti, in ko je prišel v ring Parlov, me je vprašal: 'Po tvojem me je zagledal, me je spoznal?' Jaz sem mu pa odogovril: 'Ma Nino, ko si ti leta 1960 stopil v ring, si pogledal, kdo so gledalci, in če jih poznaš?« Tako kot Benvenuti je v vlogi komentatorja nastopal tudi legendarni nogometaš Gigi Riva. »Najbolj dostopen in izjemno inteligentna oseba,« se ga spominja Rudolf. »Človek, ki je prebral ogromno knjig. Tudi o Prešernu sem govoril z njim. Da, o Prešernu. Ko je Riva igral, je njegov trener - ne spomnim se imena, pravili so mu Filozof - svetoval igralcem, naj včasih tudi kaj preberejo. Riva si je kar sposojal kupe knjig, očitno je prišel tudi do Prešerna ... « Kaj pa športniki? »Jackie Joiner-Ker-see moram omeniti. Vidim jo v Los An-glesu: s temi dolgimi nohti in v finalu še neverjetno nališpana. Pač, vedela je, da bo po tekmi morala pred kamere.« Rudolfu se je vtisnil v spomin še drug tekač. »Finale Pie-tra Mennee na 200 metrov v Moskvi je prešel v zgodovino. Posnetke njegovega finiša bi si bilo treba ogledati spet in spet. V zadnjih 80 metrih je nadoknadil najbrž že pet metrov zaostanka. In takrat na srečo ni po- ■ ,,.',. .L •jiTTi ■t I v- 4* ' novil častnega kroga, ki ga je opravil v Mon-trealu ... V Moskvi ga ni pretekel z iztegnjenim sredincem.« Prijetni in neprijetni spomini so se v Rudolfovem pričevanju neprestano izmenjavali. »V Barcelono sem prišel neposredno iz Zagreba.« Vojna je razdejala Balkan, zarezala nove meje, a odnosov med športniki ni skvarila. »Kar se je recimo zgodilo pred nekaj dnevi v Pekingu, ko sta se objeli gruzijska in ruska tekmovalka, me ne preseneča. Čisto normalno za športnike. V Barceloni so v Slovenski dom redno prihajali Hrvati, Srbi ...« Na svojih zadnjih OI je tržaškoslo-venski novinar doživel tudi nastop someš-čanke in rojakinje. »Arianna Bogatec je nastopala v novem barcelonskem pristanu. V razredu evropa je bila osma ... Da, bila je prijazna, še bolj od nje pa predsednik jadralne zveze, ki je Arianno imel zelo rad, kot bi bila njegova hčerka.« Barcelona je sklenila Rudolfov niz šestih poletnih iger: München, Montreal, Moskva, Los Angeles, Seoul in naposled še leto 1992. »Ne, takrat nisem bil ne truden ne sit olimpijskih iger. Ob takih dogodkih se vsakič pojavi ...« Kaj? Vznemirjenost, razburjenost? »Ja, vse to.« (p. v.) DOPING 1500 testov, doslej en sam »pozitiven« PEKING - Čeprav so se olimpijske igre šele dobro začele, so pristojni organi pri MOK v Pekingu že opravili 1500 testov, rezultat enega od teh pa je bil tudi pozitiven. Krši-teljica je bila španska kolesarka Maria Isabel Moreno.Seveda rezultati vseh do zdaj opravljenih testov še niso znani, tako da samo en primer kršenja bržkone še ni končen »izkupiček«. Do konca iger bodo opravili okrog 4500 testov, približno tisoč več kot v Atenah 2004. Svetovne protidopinške agencije je pred začetkom napovedala, da glede na trend rasti pozitivnih dopinških primerov v zadnjem obdobju na letošnjih poletnih igrah pričakujejo 30 do 40 pozitivnih primerov. Družinska zadeva Mnogi olimpijski tekmovalci se v kitajski prestolnici lahko zanesejo tudi na podporo družinskih članov. Še posebej glasne so mame. Deborah Phelps, mati ameriškega plavalnega fenomena Michaela Phelpsa, tako v živo po-doživlja vsak dramatičen in živce parajoč trenutek sinovega zgodovinskega poskusa, da bi osvojil osem zlatih kolajn na teh igrah. Sedeminpetdesetletna gospa Phelps, sicer ravnateljica na eni od srednjih šol v Baltimoru, tako v soju žarometov goreče navija za svojega ljubljenca. Močno družinsko podporo uživajo tudi drugi tekmovalci. Mati kitajske strelke Guo Wenjun, ki je v nedeljo slavila zmago v streljanju z zračno pištolo, se je tako od navdušenja celo onesvestila. Konjeništvo ne pozna starostnih meja V konjeništvu tekmujejo najstarejši tekmovalci na olimpijskih igrah. Sedeminšestdeset-letni Japonec Hiroši Hokecu je tako sodeloval že na igrah v Tokiu leta 1964 - takrat je imel 23 let in je v preskakovanju ovir končal na 40. mestu. Na letošnjih igrah pa kljub spoštljivi starosti računa na zelo visoko uvrstitev v dresuri. Dvainpetdesetletni Novozelan-dec si prav tako prizadeva za vrnitev v tej disciplini, 53-letni Britanec John Whitaker in 60-le-tni Avstralec Laurie Lever pa tekmujeta celo v fizično napornem preskakovanju ovir. Olimpijski bojni klic »Jia you« (izgovori: djiajo) doni iz tisoč grl gledalcev, ki s tem bojnim klicem spodbujajo kitajske športnike k doseganju zlatih kolajn kot po tekočem traku. »Jia you« bi se v prostem prevodu lahko glasilo »daj gas«. V kitajščini »jia you« pomeni »dodajplin«, če pa se prevede vsaka pismenka posebej, potem bi vzklik lahko prebrali tudi kot: »dolij več olja«. Na stadionih in v dvoranah po Pekingu se kitajski navijači nemalokrat razdelijo v dva tabora: eden najprej kriči »zhongguo« (izgovori: džungguo = kraljestvo sredine), nato se iz drugega konca zasliši »jia you«, vse pa spremlja živahno mahanje z zastavica- Transport rož Rože, ki jih zmagovalci prejmejo na podelitvi odličij, morajo do zmagovalnih stopničk pred tem opraviti 2800 kilometrov dolgo pot. Prihajajo iz pokrajine Yunnan na jugovzhodu Kitajske, neposredno ob meji z Burmo. Osebje pripelje rože na prizorišče štiri ure pred podelitvijo, vsak cvet pa je ročno utrgan. Cvetovi morajo biti visoki med štirimi in petimi centimetri in imeti premer štirih centimetrov. mi. 1 6 Sreda, 13. avgusta 2008 ŠPORT NOGOMET - Alberto Bigon pri Interblocku Trener Maradone le »most« za Katanca? Italijanskega strokovnjaka imajo za bolj odsluženega Lahko trener, ki je pred skoraj dvema desetletjema treniral Maradono, zaide v Slovenijo? Lahko, in to ne turistično, pač pa na klop prvoligaša. Doslej Slovenija resnično ni veljala za raj plačancev in odslužene robe, toda z vstopom Jožeta »Joca« Pečečnika v nogometni cirkus smo dočakali tudi to. Mož za slovenske nogometne razmere neomejenih finančnih sredstev in mnogih vulkanskih idej je pred par leti prevzel prvoligaša Factor Ježico, mu spremenil ime v naziv, Interblock, enega izmed svojih podjetij in začel na obubožani slovenski trg začel pumpati velike količine evrov. Eden boljših slovenskih napadalcev, Ra-kovič, naj bi lani iztržil bajno 3-letno pogodbo za pol milijona evrov. A sekira v med je padla tudi Boštjanu Jelečeviču. Dokler ni bilo Pečečnika sem ga pogosto srečal na najbolj priljubljenem ljubljanskem kebabu na Trubarjevi, kamor zaradi bližine domovanja kdaj pa kdaj zaide tudi Janez Janša. V eri Pečečnika Jelečeviča na kebabu ni več na spregled, najbrž je tako kot drugi Interblockovi nogometaši preveč zaseden, da se po metropoli gizdalini z Bmw-jem, katerih imajo pri Interblocku na razpolago celo floto. Toliko vozil bavarskega avtomobilskega ponosa verjetno nimajo niti pri Bayernu. Na igrišče pa seveda ne grejo Bmw-ji in Interblocku konec koncev ne gre dobro. Lani je sicer osvojil poklani naslov, ki pa je resnici na ljubo v Sloveniji še manj cenjen kot recimo v Italiji. V prejšnjem prvenstvu so končali bližje dnu kot vrhu, letos pa so že v prvih štirih kolih porabi- □ Obvestila GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike od 1. do 9. septembra (ne v soboto in nedeljo) od 9. do 12. ure, za dekleta, ki se že ukvarjajo s tem športom. Za prijave in informacije pokličite na tel. 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja). Vabljeni! AKŠD VIPAVA organizira kotalkarski kamp za otroke vrtca in osnovne šole od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči (Sovodnje). Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481-882260 (Monica) ali na sedežu v popoldanskih urah. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18.ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 347-3591855 Boris Salvi, 3495196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: manu.1976@libero.it, oz. ales.stefan-cic@libero.it. AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK sporoča, da so trening vsak dan ob 18.00 v zgoniški telovadnici. Vse informacije lahko vsak zainteresirani dobi na oglasni deski v telovadnici. JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25 do 29. avgusta tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. tečaj bo celotedenski od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: in-fo@yccupa.org. AŠD SOKOL organizira v sodelovanju z ZSŠDI poletni športni kamp (motorika, košarka, odbojka) letnik 1996-2003. Prvi teden od 18. avgusta do 22. avgusta, drugi teden od 25. avgusta do 29. avgusta. Informacije A. Vremec tel. 338-5889958 ali C. Kralj tel. 3355313253. Prosimo za predvpis do petka, 15. avgusta. ŠZ MLADOST vabi na Coerverjevo nogometno šolo, ki bo v Doberdobu od 25. do 29. avgusta. Poletni kamp je namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Vodil bo strokovnjak Dario Frandolič. Ob zadostni udeležbi otrok iz različno oddaljenih krajev bomo skušali organizirati prevoz. Predvpis in informacije: tel. +39-3356041844 ali in-fo@juren.it. Nogometašem Interblocka je vodstvo kluba že poklonilo drage mercedese, zdaj pa bo »prvoligaš« tudi njihov trener li zalogo blamaže za naslednji ducat let. Napadalna dvojica Rakovič - Zahora, ki sama pokuri več denarja kot celotna ekipa nekaterih prvoligašev, je bila dovolj za dve samcati točki v štirih tekmah. Minuli vikend se je Interblock podal v Velenje v goste k Rudarju. Domači fantje so praviloma diplomanti srednje rudarske šole in popoldansko nogometno udejstvova-nje usklajujejo z jutranjim delom v rudniku. Razmerje sil je nekako tako, kot bo JADRANJE - 470 Čupina posadka v zlati skupini prepričljivo v Križu, ko se bosta spopadla Triestina in Vesna. Na koncu je kljub temu bilo 2:0 za Rudar. Ob tako slabih rezultatih je seveda zletel trener, Rečan Dragan Skočic, baje Pečečnikov ljubljenček. Govora je bilo tudi o bajni odpravnini 200 tisoč evrov, ki pa so jo pri Interblocku zanikali. In tako se je začel lov za novim trenerjem. Kako so iztaknili Albertina Bi-gona, je resnično nerazumljivo. Ali pa tudi ne. Tako včeraj o njem Delo: »Bigon -na evropski sceni sicer velja že za pozabljenega strokovnjaka - je človek po Sreč-kovih željah; je Italijan, prvak, strokovnjak, ki uveljavlja na evropski sceni že zamrlo igro s klasičnim liberom, ne pozna slovenske scene in je bojda tudi vodljiv.« Bo torej tako zveneče ime le »most« med sedanjostjo in bodočnostjo, ko naj bi na In-terblockovo klop sedel sedanji strokovni svetovalec Srečko Katanec? Najbrž. Prav zanimivo bo videti, koliko škode in metanja denarja skozi okna, vrata, obloje bo nastalo v naslednjem poldrugem letu, ko naj bi nastopil Katanec. Da Bigon ne bi bil popoln neznanec, ki bi ga v Sloveniji celo sprejeli z določeno simpatijo kot pripadnika nogometno razvitega naroda, je poskrbela ena izmed zadnjih etap njegove kariere. Bigon je namreč trener, s katerim je pri pirejskem Olympiacosu svojčas prišel v konflikt Zlatko Zahovič, ki je sedaj trdno v sedlu mesta športnega direktorja Maribora, torej na papirju glavnega tekmeca Inter- blocka za prevlado v slovenskem nogometnem prostoru. Ker se iskre na relaciji Interblock - Maribor krešejo že kar nekaj časa, je Zahovič takoj prilil olje na ogenj in Bigona označil za trenerja brez avtoritete, ki je že pri Olympiacosu živel od stare slave. Kot da klofut na Interblockovo lice ne bi bilo še dovolj, je minuli vikend svojo prvo tekmo v 2. ligi odigrala Olimpija, ki se počasi vzpenja iz 5. lige, kamor je zašla po stečaju. Verjeti ali ne, na tekmi 2. slovenske lige se je Olimpiji v čast zbralo 2200 gledalcev, medtem ko na tekme Interblocka brezplačno zahaja okoli 1000 gledalcev. Med temi kar nekaj lepotičk, ki jim je najbrž kdo prišepnil, da se tam pretaka nekaj denarja in da morda utegnejo celo očarati kakega Jelečeviča, ki jih ne bo več peljal na kebab, pač pa v Cubo! A kaj, ko v Mariboru čakajo na prave Ljubljančane, to je Olimpijo, ta pa ima v svojih vrstah še nesporno največjega ljubljenca ljubljanskih nogometnih kibicev, Sebast-jana Cimerotiča. A očitno ima nogomet tako moč, da omami nesporno sposobne podjetnike in v njem zgubijo tisti kompas, s katerimi so si ustvarili neznansko bogastvo. Škoda, da se v že itak na beraško palico postavljenem slovenskem športu denar troši za Ra-koviča, Zahoro, pa tudi zimske univerzi-jade in študije o kandidaturi za zimske olimpijske igre. D. Križman Fiorentina uspešna / FIRENCE - V prvi tekmi 3. pred-kroga Lige prvakov je Fiorentina sinoči z 2:0 (1:0) premagala Slavijo iz Prage.Strelca sta bila Mutu v 2. in Gilardino v 62. minuti. Danes se bo Juventus pomeril z Artmedio iz Bratislave (TV raiuno ob 20.45) Cene za Salerno TRST - Vodstvo Triestine je določilo cene za nedeljsko pokalno tekmo proti Sorrentu v Trstu (pričetek ob 20.45). Najdržaje vstopnice za tribuno veljajo 17 evrov, za stranska stopnišča Furlan pa 12 evrov. V predprodaji so cene za dve evra nižje. Ženske in mladoletniki plačajo 6 evrov, v predprodajo pa 6 evrov za oba sektorja. Ciguijeva do 2. kroga i v ! PALIČ - Gajina tenisačica Paola Ci-gui je na mednarodnem ITF turnirju v srbskem Palicu z nagradnim skladom 50.000 dolarjev v prvem krogu kvalifikacij s 6:3, 6:0 premagala Romunko Iovo, v drugem krogu pa je z gladkim 6:0, 6:1 klonila pred Poljakinjo Kosinsko, 576. igralko na svetu. Cuellar v Aston Villo LONDON - Španski nogometni branilec Carlos Cuellar se bo iz škotskega prvoligaša Glasgow Rangers preselil k angleškemu Aston Villi, saj sta se omenjena kluba dogovorila o prestopu za deset milijonov evrov. Šestindvajsetletni Cuellar mora sicer danes še opraviti zdravniški pregled, nato pa sledi podpis štiriletne pogodbe.Cuellar se je moštvu Glasgow Rangers pridružil poleti 2007 iz španskega prvoligaša Osasune za tri milijone evrov in za njim je odlična minula sezona. FIFA kaznovala Guerrera LIMA - Perujski nogometni napadalec Paolo Guerrero si je zaradi ža-ljenja sodnika prislužil kazen. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) ga je namreč suspendirala za šest tekem v dresu z državnim grbom, potem ko je na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo 2010 proti Urugvaju (0:6) domnevno žalil glavnega sodnika. Gullit »zapustil« Beckhama LOS ANGELES - Angleški nogometni igralec David Beckham, ki igra za Los Angeles Galaxy, je ostal brez trenerja. Dosedanji trener ekipe Nizozemec Ruud Gullit je namreč podal svoj odstop. Razlog zato naj bi bile osebne zadeve. ZADAR - Prvi dan finalnega dela mladinskega evropskega prvenstva v razredu 470, na katerem uspešno nastopata Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, je mimo. Prvi nastop v zlati skupini je bil spodbuden: Jaš in Simon sta prvo regato zaključila na prvem mestu. V ostalih dveh popoldanskih plovih pa sta v težkih vetrovnih razmerah bila 13. in 14. V skupni razvrstitvi sta obdržala sedmo mesto (39 točk). Še vedno vodita Izraelca Lavie/Amir (17 točk), druga sta brata Dubbini (28 točk), na tretjem mestu z enakim številom točk pa sta Francoza Mori-ceau/Guillarm (29 točk). Prva deseterica je bila v obeh zadnjih plovih tudi v drugi polovici lestvice. Druga Čupina posadka Spadoni/Condello je po treh finalnih plovih 22.: včeraj sta bila 21., 8. in 24. V zlati skupini, kjer skupno nastopa 30 posadk, je edina slovenska ekipa na 13. mestu: Miku-lin/Prinčič sta bila včeraj 30., 3. in 13. Danes se bodo v Zadru nadaljevali finalne regate. Do zaključka, 15. avgusta morajo jadralci odjadrati še štiri plove. V ženski konkurenci je slovenska posadka v zlati skupini Mrak/Macarol druga. KOLESARSTVO - Tržaški Team Eppinger in slovenska ekipa Bicikel.com Dobri nastopi na dirki po FJK ter načrti za združitev Kolesarji tržaške amaterske ekipe Team Eppinger Saab in slovenskega moštva Bicikel.com bi se lahko v kratkem združili in nastopali pod enotnim imenom Na 35. cestni amaterski kolesarski dirki Po Furlaniji Julijski krajini, sicer eni izmed najbolj prestižnih pri amaterjih, sta združeno nastopili tržaška ekipa Team Eppinger Saab, ki jo vodi Prosečan Ivo Doglia, ter slovenska ekipa Bicikel.com, pod taktirko Boštjana Sveteja, ki je tudi urednik spletne strani bicikel.com.So-delovanje je obrodilo sadove. Andrej Komac (Team Eppinger) je po štirih etapah zasedel odlično 13. mesto, Tadej Blatnik (Bicikel.com) pa je bil najboljši slovenski šprinter na dirki Po FJK. Obema so bili v izdatno pomoč člani ekipe Bicikel.com Jani Prešeren, Andrej Lindič in Andrej Guček ter člana tržaškega moštva Fa-bio Perra in Lowrence Osborne. Na dirki po FJK je zmagal Federico Simioni. »Glede na dobro sodelovanje in dobre rezultate na etapni dirki bi lahko že v prihodnje nastopali z združeno ekipo. Pod enotnim imenom bi se namreč ekipno uvrstili na odlično 5. mesto,« meni Boštjan Svete. Tudi predsednik tržaškega kluba Ivo Doglia je na isti valovni dolžini. »Ideja je odlična in prav gotovo izvedljiva.« o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it NOVA GORICA - Nov nakupovalni center na 26.000 kvadratnih metrih površine Do odprtja Qlandie bo prišlo čez slab mesec 11. septembra bodo odprli preko 40 trgovin in lokalov - Uredili so tudi krožišče, nadhod in kolesarsko stezo jjg?^*--.* i —i 1 111 J - * i : 4 1 trn r.....mi; r* 4 4 :J > - ■ i L 1 f ■ ii iu JJM M Novi novogoriški nakupovalni center Qlandia je že skorajda nared: kupcem bo vrata odprl čez en mesec, natančneje 11. septembra in na 26.000 kvadratnih metrih uporabnih površin ponudil več kot 40 trgovin in lokalov. Objekt bo imel tudi 1190 parkirnih mest: dobra polovica jih bo v podzemni garaži, preostanek pa na prostem. Investicijska vrednost celotnega objekta je ocenjena na 45 milijonov evrov, v njem se odpira 400 novih delovnih mest. Izgradnja nakupovalnega centra pa je terjala nekatere posege v prometno ureditev, zaradi nje pa se je spremenila tudi podoba dela bližnjega borovega gozdička. Na podjetju MID Investicije, ki je nosilec izvedbe projekta, smo se podrobno pozanimali tudi o trgovski ponudbi centra. Hkrati z novim nakupovalnim centrom se na Grčni ureja tudi krožišče z nad-hodom in povezovalno cesto do kromber-ške obrtne cone. Nekdanje trikrako semafo-rizirano križišče se je že spremenilo v kro-žišče s petimi izhodi, ki je od sredine julija že v celoti prevozno. Eden od dodatnih dveh izhodov iz krožišča je bil zgrajen za potrebe stanovalcev naselja Grčna, drugi pa bo vodil naravnost do nakupovalnega centra in kasneje tudi naprej do kromberške obrtne cone. Še prej pa bo za to treba razširiti in ustrezno urediti sedanjo Vodovodno pot. Urejanje krožišča je terjalo tudi nekatere posege v bližnjo okolico: porušiti je bilo treba stanovanjsko hišo z delavnico, za razširitev cestišča pa odstraniti del vzpetine, na kateri stoji objekt nekdanjega podjetja Ideal. Tudi del bližnjega borovega gozdička je bil zaradi nove prometne ureditve nekoliko spremenjen: ker je prečkanje krožišča za pešce nevarno, so zanje in za kolesarje uredili nadhod. Do njega sedaj pelje na novo urejena pešpot s stopniščem in razsvetljavo, kolesarji pa se bodo do nadhoda lahko vzpeli po novi označeni in ravno tako razsvetljeni kolesarski stezi. Ko bo zaradi gradbenih posegov sedaj še gole zaplate zemlje zarasla trava in ko bodo pognale na novo zasajene grmovnice in drevesa, se bo tudi novo urejeni del parka ponovno zlil z ostalim delom borovega gozdička. Tudi objekt nakupovalnega centra pospešeno raste. Velik transparent na njem že obljublja skorajšnje odprtje, zato smo se pozanimali, kateri lokali in trgovine bodo v njem. Metka Koprivc, ki je v družbi MID Investicije zadolžena za oddajo v najem prostorov v bodočem nakupovalnem centru, po- km _ jasnjuje, da bo največji del površine zasedel Interspar. V nakupovalni center prihaja še parfumerija Limoni in drogerija dm-drogeriemarkt, zeliščna in klasična lekarna. Med ponudniki tekstila bodo C&A, Oviesse, španska skupina Inditex bo prisotna z eno od svojih blagovnih znamk, ne ve pa se še, ali bo to Bershka ali Stradivarius ali Pull and Bear. Tudi Zara je ena izmed blagovnih znamk Inditeksa, vendar je po besedah Ko-privčeve v novogoriški Qlandii ne bo. Bo pa švedski H&M, športna trgovina Hervis, New Yorker, S. Oliver, Mura, Takko, Lisca in Vögele s ponudbo tekstila in obutve. Obutev bodo ponujali še Bata, Pami, Mass, Geox in Deichmann. V Qlandii bodo med drugi- mi še tehnična trgovina Big Bang, trgovina z otroško opremo Pikapolonica in otroška trgovina Idexe, Samsonite, zlatarna Slowatch, Mladinska knjiga, papirnica Leonardo, Svi-lanit, trgovina z izdelki za dom, turistična agencija Relax, Loto, gostinski lokali, cvetličarna, frizerski salon, bančna poslovalnica in še druge. (km) Sreda, 13. avgusta 2008 APrimorski ~ dnevnik ŠTANDREŽ - Včeraj Odobren načrt za obnovo vaškega trga »Projekt, ki bo ovrednotil zanemarjen del mesta in pri tem upošteval voljo občanov.« Tako je goriški župan Ettore Romoli spregovoril o preliminarnem načrtu za obnovo vaškega trga v Štandrežu, ki ga je občinski odbor sprejel med včerajšnjim zasedanjem. Projekt bodo morali tehnični uradi vložiti pri deželni direkciji za javna dela do 20. avgusta, saj je spoštovanje tega termina pogoj, da bo lahko občina koristila deželni prispevek in izvedla dolgo pričakovani »lepotni« poseg na območju pred štandreško cerkvijo in za njo. Poseg bo skupno znašal 600.000 evrov - za dodelitev denarja ima zasluge predvsem preminuli deželni svetnik Mirko Špacapan -, začel pa naj bi se v teku prihodnjega leta. »Videz trga bo seveda veliko lepši, škoda pa, da se niso občani odločili za varianto, ki je predvidevala širšo pešcono pred cerkvijo,« je ocenil Romoli. Projekt sta izdelala začasna podjetniška naveza, ki jo sestavljajo goriška arhitekta Lui-gi Di Dato in Caludio Meninno in podjetja As-steca iz Vidma, 3S in in.P Settanta iz Savone. Prostor pred cerkvijo in za njo bodo tlakovali s sivo bazaltno kamnino, med cerkvijo in igriščem pa bodo na zemljišču, ki ga je odstopil gospodarski svet župnije, zgradili nov prehod za pešce. Parkiranje bo možno pred cerkvijo in za njo. Pred cerkvijo bo ostalo osem parkirnih mest (danes jih je pet več), na zadnjem trgu pa bo jih bodo označili petnajst (doslej jih je bilo sedem). Pred marketom v Ulici sv. Mihaela bodo premaknili drog za razsvetljavo in s tem pridobili tri nove parkirne prostore. Projekt predvideva tudi ureditev novih zelenic in nasaditev novih dreves, odstranjena pa bodo parkirna mesta pred gostilno Tur-ri. »Ulica Tabai je zaenkrat še označena kot cesta z gostim prometom, pri občini pa bomo vnovič vložili zahtevo, naj jo uvrstijo v nižji razred in omejijo hitrost na 30 km. na uro,« je povedal predsednik rajonskega sveta Marjan Brescia. (Ale) Prirejajo tečaje za voznike Voznikom, ki morajo zaradi prekrškov ponovno pridobiti izgubljene točke na vozniškem dovoljenju, bo goriška občina nudila tečaje po ugodni ceni. Odbor je sklep odobril včeraj, tečaji pa se bodo začeli v prihodnjih mesecih, je povedal podžupan Fabio Gentile. Vozniki, ki bivajo ali delajo v goriški občini, bodo za tečaj plačali 135 evrov, cena za ostale voznike pa bo 150 evrov. HIT - Včeraj pogajanja s sindikatom Vrba Stavke zaposlenih niso preklicali Več kot triurna včerajšnja pogajanja med predstavniki HIT-ovega sindikalnega odbora Vrba in uprave družbe HIT niso preprečila na praznični petek, 15. avgusta, napovedane stavke varnostnikov, receptorjev, blagajnikov, zaposlenih pri avtomatih in vzdrževalcev igralniške opreme. Po besedah predstavnikov sindikata Vrba bo stavkalo okoli 400 zaposlenih na omenjenih delovnih mestih in to v štirih igralnicah: v novogori-škem Parku in Perli, igralnem salonu Drive in v Vrtojbi ter v igralnici Korona v Kranjski Gori. Uprava družbe se je sicer strinjala s tremi stavkovnimi zahtevami sindikata, dve stavkovni zahtevi, ki se nanašata na dvig osebnih dohodkov, pa je odbila. V upravi podjetja zagotavljajo, da bodo izvedli vse aktivnosti, da stavka enega izmed HIT-ovih sindikatov ne bo vplivala na tekoče poslovanje. Uprava HIT-a je na pogajanjih pristala na nadaljevanje pogovorov o panožni kolektivni pogodbi v sredini septembra, prav tako se je strinjala, da se izplačilne liste uskladijo s panožno kolektivno pogodbo in se zaposlenim dodatno razloži način obračunavanja plač. »Korekcij plač, ki so bile v mese- GORICA - Poslanec Sonam Monkhar obiskal pokrajino in občino »V teh krajih večja občutljivost do problematike Tibeta« cu maju izvedene na podlagi panožne kolektivne pogodbe in uspešnostjo posameznih enot, uprava ne bo odpravila, prav tako ne more pristati na neargumentirane zahteve po splošnem, 10-odstotnem povišanju plač za vse zaposlene,« pa sporočajo iz HIT-a. V družbi ponovno poudarjajo, da vsem zaposlenim v skladu z zakonodajo in panožno kolektivno pogodbo zagotavljajo najvišjo možno raven socialne varnosti ter da se zaradi zakonskih sprememb v Sloveniji in izrazito poslabšanega gospodarskega položaja na glavnem, italijanskem trgu, srečujejo s popolnoma spremenjenimi tržnimi razmerami. Uprava HIT-a na zahteve sindikata Vrba ne pristaja, ker meni, da so neutemeljene ter da ne odražajo dejanskih razmer v turistični panogi. Za primer navajajo letošnjo povprečno bruto plačo glavnega blagajnika, ki dosega 3.199 evrov, letošnje povprečje bruto plače na delovnem mestu vzdrževalca pa je 1.951 evrov. Večina zaposlenih na teh delovnih mestih naj bi imela četrto ali peto stopnjo izobrazbe. Povprečna bruto plača v Sloveniji je v maju znašala 1.360 evrov. (km) »V teh krajih, kjer sobiva več narodov, nedvomno z večjo občutljivostjo spremljate problematiko Tibeta.« Tako je včeraj na goriški pokrajini povedal poslanec tibetanskega parlamenta v izgnanstvu Dharamsala Sonam Monkhar, ki je v Gorico prispel z dvema la-maističnima menihoma. Političnega predstavnika, ki ga je spremljal tajnik združenja ra-dikalcev Pietro Pipi, je nagovoril predsednik pokrajinskega sveta Alessandro Fabbro. Poslancu sta svojo solidarnost izrazila še Marko Marinčič v imenu pokrajinskega odbora in svetnik Marino De Grassi v imenu opozicije. Gost je predstavil družbeno-politično situacijo v Tibetu, ki je od leta 1951 pod oblastjo Republike Kitajske. Pri tem ni zanikal, da ponujajo olimpijske igre na Kitajskem priložnost, da se postavi problem Tibeta v ospredje svetovnega dogajanja. »Kitajska oblast ne spoštuje niti avtonomije, ki jo za etnične manjšine predvideva ustava, in za katero se je obvezala s podpisom dogovora,« je povedal poslanec. Le-ta je obiskal tudi goriško občino, kjer mu je solidarnost izrazil župan Ettore Romoli z odborniki in svetniki, v ljudskem vrtu pa je zvečer srečal še občane. (VaS) Z leve proti desni Monkhar, Pipi in lamaistični menih na občini bumbaca 18 Sreda, 13. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI GORICA - Bliža se veliki šmaren, mesto se sproti prazni Zaradi nizke vrednosti dolarja narašča privlačnost ZDA Evropske prestolnice najbolj konstanten počitniški cilj Goričanov - Mladi najraje v Grčijo in Španijo Bliža se veliki šmaren, Gorica pa se sproti prazni in, čeprav je v primerjavi s prejšnjimi leti mesto nekoliko bolj živo, nam v tem obdobju pogled na prazne ulice daje občutek, da je večji del prebivalcev Gorice v izgnanstvu. Kam najraje potujejo med poletnimi počitnicami Goričani? Po anketiranju na raznih goriških potovalnih agencijah smo odkrili, da so letos zelo priljubljen cilj Združene Države Amerike, predvsem zaradi nizke vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z evrom. »Večkrat se stranke z letalom odpravijo v ZDA. Nato skupaj z njimi načrtujemo turistične poti, ki potekajo bodisi po velikih metropolah, bodisi skozi naravne znamenitosti ZDA. Večkrat jim svetujemo najem avtomobila, saj je najboljše sredstvo za svoboden ogled naravnih lepot,« nam je pojasnila uslužbenka potovalne agencije K'Un - Lun Viaggi. »Seveda pa se stranke še vedno odločajo za Evropo. Letos so doživela izjemen uspeh predvsem križarjenja po Sredozemskem morju. Veliko ljudi se namreč za te odloči, saj odpotujejo ladje kar iz Trsta, tako da je organizacija take vrste počitnic preprosta zadeva,« je povedala uslužbenka in dodala: »Mladi pa se letos odločajo za grške otoke, kot sta Rhodos in Santorini, če pa gredo v Španijo, je najljubši cilj Ibiza, saj je nekoliko cenejša in takoj dosegljiva, saj tudi v tem primeru odpotuje letalo iz Ronk.« Uslužbenka je pristavila, da je zaradi slabega vremena v naših krajih v mesecu juniju mnogo ljudi odpotovalo na Rdeče Morje. Z njo je soglašal tudi lastnik agencije GoTour Boris Nanut, ki je potrdil veliko zanimanje za ZDA in za Sredozemlje. Najbolj obiskana je letos Grčija, predvsem Kefalonija, Rhodos, Kreta in Karpatos, saj so vse štiri de-stinacije povezane z letališčem v Ronkah. Nanut je tudi dodal, da je neposredna povezava z Ronkami pripomogla tudi k velikemu številu potovanj v Budimpešto in Prago. Letos pa se je srednjeevropskima mestoma pridružil Reykjavik, saj je tudi glavno mesto Islandije povezano z Ronkami in je obenem cenejše. Poleg ZDA pa se je letos več ljudi odločilo še za Polinezijo, ki nudi udobne klimatske razmere. Nekoliko različne podatke pa nam je posredoval lastnik potovalne agencije Ap-piani, ki je izjavil, da je Grčija letos doživela ogromen padec. Rekel je, da se stranke najraje odločajo za Hrvaško, Tunizijo ali špansko obalo. Poleg tega je dodal, da upada število dolgih letovanj na račun »štiridnevnih izletov«. Z letošnjo sezono je bil tu- Potovanjem se Goričani težko odpovejo bumbaca di zelo zadovoljen uslužbenec agencije Spada Viaggi, ki je sicer priznal, da je letos nekoliko manj strank, le-te pa se odločajo za daljša in dražja potovanja. Pritoževal se je predvsem nad upadom mladih, ki si raje sami urejujejo počitnice. Tudi on pa je priznal, da je dolgih potovanj, z izjemo ZDA, vedno manj. Stranke se raje odločajo za enotedenske počitnice po španski obali ali pa v evropskih prestolnicah. Ravno te so najbolj konstanten in uspešen počitniški cilj Goričanov. Najbolj obiskana mesta v zadnjih letih so namreč London, Pariz in Praga, v letošnji sezoni pa sta postali zelo priljubljeni tudi Kobenhavn in Amsterdam. Na turističnih agencijah smo vprašali še, ali se je kak Goričan letos odločil za potovanje v Peking, kjer potekajo olimpijske igre. Le uslužbenec pri agenciji Spada Viaggi in lastnik GoToura Boris Nanut sta nam odgovorila, da sta prejela nekaj prošenj za tovrstno potovanje. Prvi pa ni mogel ugoditi klientom, ker je kitajski konzorcij zavrnil prošnje za izdajo vizumov v obdobju velikega športnega dogodka, Nanut pa nam je zaupal, da se je več ljudi samostojno odpovedalo potovanju na Kitajsko zaradi podražitve hotelov ob priložnosti iger. Albert Voncina NOVA GORICA V jaslih redki otroci iz zamejstva Javni zavod novogoriških vrtcev ima sedem enot - pet v mestu, po eno pa še v Kromberku in Solkanu. Jaslični oddelek, ki ga obiskujejo otroci v prvem starostnem obdobju, to je od prvega do tretjega leta, imajo vse enote, razen v Centralnem vrtcu in v Ku-rirčku; slednji bo z novim šolskim letom dobil oddelek za otroke od drugega leta dalje, medtem ko je enota Mojca v Novi Gorici v celoti namenjena jasli-čnim skupinam. Lanskega prvega septembra je bilo v vseh jasličnih oddelkih zavoda novogoriških vrtcev vpisanih 125 otrok. Kot so nam pojasnili na upravi zavoda, med njimi ni veliko slovenskih otrok iz Italije, gre le za nekaj posameznih primerov. Glavni vzrok, ki starše iz sosednje Italije odvrača od tega, da bi otroke vpisali v novogoriške vrtce in jasli, je gotovo cena. Ker niso prebivalci no-vogoriške mestne občine, jim občinska subvencija, ki se obračuna glede na gmotni položaj družine, ne pripada, zato morajo plačati polno ceno. Polna cena jasličnega 9-urnega dnevnega programa tako stane 451 evrov mesečno, za 6-urni poldnevni program pa 383 evrov. Tisti starši iz Italije, ki se odločijo vpisati svojega otroka v novogori-ške jasli, to storijo predvsem zato, ker jim je všeč program dela v njih, smo še izvedeli na upravi novogoriških vrtcev. V poletnem času jaslični oddelki normalno delujejo, možen pa je tudi začasni izpis v poletnih mesecih z rezervacijo za jesen. Jaslični oddelki so odprti od 6.30 do 16. ure; možno je tudi popoldansko varstvo do 20. ure oz. 20.30, ti oddelki pa so mešani, kar pomeni, da so v njih otroci različnih starosti. (km) Pokrajina brani projekt Kras »Kritike, ki so jih na račun projekta Kras 2014+ izrazile nekatere naravovarstvene organizacije, so sad površnega poznavanja načrtov goriške pokrajine.« O tem sta prepričana goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič in podpredsednica pokrajine Roberta Demartin, ki sta zanikala trditve združenja WWF, pri katerem so v prejšnjih dneh negativno ocenili vsebino načrta Kras 2014+. »Pri pripravi projekta smo se posvetovali s teritorijem, poleg tega pa je delo Andreasa Kipparja, ki je projekt izdelal, le izhodišče, na katerem bomo naprej gradili,« je povedal Marin-čič in nadaljeval: »Pokrajina je ustanovila pomembno sredstvo participacije, Forum Agenda 21, ki dobro deluje, poleg tega pa je tudi povabila okoljske organizacije, naj pristopijo k omizju za lokalni akcijski načrt. WWF in nekatere druge organizacije se niso odzvale, za njihove predloge pa bodo pri pokrajini vedno odprta vrata.« Marinčič in Demartinova sta zanikala trditev, da na področju ovrednotenja Krasa pokrajina nima čezmejne vizije. »Naš prvi projekt na Krasu je bil Park miru, ki smo ga izvedli v sodelovanju s slovenskimi občinami,« sta povedala upravitelja in dodala: »Pri uresničevanju čezmejnih projektov računa pokrajina na evropska sredstva. V zadnjih mesecih smo za projekt na temo prve svetovne vojne že oblikovali čezmejno partnerstvo, ki bo konkuriralo na razpisih Cilja 3.« (Ale) V Gradežu odpravljajo škodo Škoda, ki jo je v Gradežu povzročilo petkovo neurje, znaša preko pet milijonov evrov. Znesek je včeraj posredovala županja Silvana Olivotto, ki je pojasnila, da že sama škoda na javnih objektih in infrastrukturi presega milijon evrov. V Gradežu bo še danes in jutri zaposlenih približno dvajset goriških gasilcev, s katerimi sodeluje še kakih 40 kolegov iz Trsta, Vidma, Padove in Verone. »Veliko dela imamo s poškodovanimi drevesi in vejami,« je povedal Damjan Nacini iz goriške gasilske kasarne. Boris Pahor v Podturnu Pisatelj Boris Pahor bo danes ob 18.30 na prireditvenem prostoru praznika sv. Roka v Podturnu v Gorici predstavil roman Nekropola. Kitzmueller o Handkeju V Pokrajinskih muzejih v Gorici prirejajo niz petih srečanj, ki bodo posvečena Auchentallerjevi Avstriji. Drevi ob 21. uri bo prvo srečanje, med katerim bo Hans Kitzmueller spregovoril o Petru Hand-keju. GORICA - Slovensko planinsko društvo priredilo vzpon na Triglav Novinci navdušeni nad podvigom Na goro se je povzpelo enaindvajset mladih in mlajših članov ter njihovih staršev - Ob Aljaževem stolpu so opravili tudi planinski krst V smučarskem odseku SPDG se je ob koncu zimske sezone porodila pobuda o vzponu na Triglav, ki naj bi mlade spodbudil k obisku gora tudi v poletnih mesecih. Pobudo so pri društvu uspešno uresničili 3. in 4. avgusta, na Triglav pa se je povzpelo enaindvajset mladih in mlajših članov ter njihovih staršev. Skoraj polovica udeležencev je bila na Triglavu prvič. Mnogi med njimi pa so se tudi prvič povzpeli po zavarovani planinski poti in pobli- že spoznali kline in jeklanico. Za vzpon na najvišjo slovensko goro so izbrali dolino Trente, oziroma dolino Zadnjice. V nedeljo popoldne so se povzpeli do Doliča, kjer je bilo v poznem popoldnevu sicer še precej poletnega vrveža in kjer so prenočili, v napetem pričakovanju naslednjega dne in razpleta vremenskih razmer. Vreme se je po jasni in prekrasni zvezdnati noči proti jutru res spremenilo in od jugozahoda so prihajali gosti megleni oblaki. Obzoj pro- Planinski krst (levo) in skupina pohodnikov pri Aljaževem stolpu ti vzhodu pa je ponujalo povsem drugačno podobo. Veter, ki je pihal v močnih sunkih pa je podkrepil ugotovitve, da bo vreme še nekaj ur držalo. In tako se je tudi zgodilo. Po dobri uri vzpenjanja po mulatieri se je skupina znašla pod steno, kjer je bilo treba namestiti opremo in kjer so se prvopristopni-ki seznanili z osnovnimi pravili varnega vzpenjanja po zavarovanih poteh. Napredovanje proti vrhu je občasno zaviral nadležen in močan veter, ki pa je občasno preganjal tudi me- glene oblake, da se je v trenutkih videlo vrh z Aljaževim stolpom. Megla je sicer prekrižala načrte o veličastnem razgledu, čeprav se je v trenutkih skozi oblake pokazalo tudi sonce in je pogled segel do Visokih Tur. Ob Aljaževem stolpu so zatem opravili planinski krst. Začeli so pri starejših prvopristopnikih, zaključili pa z najmlajšimi. Ker je grožnja o poslabšanju vremena popustila, so se odločili za sestop preko Planike. Trajal je sicer nekoliko dlje od predvidenega časa (zaradi šte- vilčne skupine namreč), vendar se je splačalo, ker so udeleženci spoznali tudi ta del gore. Po opoldanskem počitku v Planiki je bilo treba računati še na štiri do pet ur sestopa preko Doliča v Trento. Okrog 19. ure so na parkirnem prostoru pričakali še zadnja člana skupine. Utrujeni vendar pa ponosni in zadovoljni so bili vsi udeleženci, posebej pa najmlajši člani. Oddahnili so si tudi spremljevalci Mirko, Valentin in Vlado ter Marta, ki je bila organizatorka pobude. GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 13. avgusta 2008 1 9 / ŠTMAVER - V soboto praznovali zlato poroko Prehodila pol stoletja skupne življenjske poti Z Majdo Mačus in Edijem Prinčičem se je veselilo mnogo prijateljev in znancev Zlatoporočenca Majda Mačus in Edi Prinčič t oglaševalska agencija tmedia Od 11.08. dO 17.08. sprejemamo naročila za male oglase, osmrtnice, sožalja, čestitke in okvirjene oglase samo po: • e-mail naslovu oglasi@tmedia.it • faxu, na št. 0481 32844 • brezplačni telefonski št. 800 912775 V Pevmi so prejšnjo soboto imeli velik praznik. Petdeset let skupnega življenja sta proslavljala Majda Mačus in Edi Prinčič. Slavljenca sta si namreč izrekla večno zvestobo v Kromberku 2. avgusta 1958. Iz Damberja nad Kromberkom namreč izhaja gospa Majda, medtem ko je njen mož Edi po rodu Štmaverc. In prav v Štmavru sta si zakonca uredila svoje gnezdece. Veliko let sta živela v prostorniliki hiši na posestvu Barnaba, kjer je bil Edi tudi zaposlen. Majda pa je po selitvi v Štmaver nekaj let delala v predilnici v Pod-gori, nato pa se je s trdno voljo izučila za bolniško sestro in ta poklic opravljala do upokojitve. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Irena, Robert in Katerina. Na začetku devetdesetih let se je družina iz Štmavra preselila v Pevmo v eno od hiš zadruge Cankar. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je Edi rad sodeloval pri moškem [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. U Kino GORICA KINEMAX zaprto. TRŽIČ KINEMAX zaprto. fl Razstave FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi v kavarno Ai Giardini v Ul. Petrarca v Gorici, kjer bo do 30. avgusta na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom »Folclore 2008«. GALERIJA SPAZZAPAN V GRADIŠČU bo 16. avgusta odprta od 16. do 18. ure. KNJIGARNA LIBRERIA EDITRICE GO-RIZIANA iz Gorice obvešča, da je prodajna razstava Stampantica 2008 na notranjem dvorišču knjigarne na Korzu Verdi 67 na ogled do 9. septembra od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto; informacije na www.leg.it, na leg@leg.it ali na tel. 0481-33776, 539210. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob sredah in četrtih podaljšan urnik do 22. ure in zboru Sabotin, Majda pa je vseskozi angažirana na raznih področjih: veliko let je pela v zboru Lojze Bratuž, zdaj pa poje tudi v zboru goriških slovenskih upokojenk. Sobotni dan je bil prežet z veseljem in nadvse prijetnim razpoloženjem. Na praznik s slavljencema je prišlo veliko ljudi, od sorodnikov do prijateljev in znancev. Najprej je bila v Pevmi maša, ki jo je daroval domači župnik Marjan Markežič, na koru pa je pod vodstvom Nadje Kovic pel moški zbor iz Štmavra. Vesela druščina se je nato preselila v Štmaver, kjer so na sedežu društva Sabotin v bivši šoli pripravili družabnost. Tudi tam je na čast Majdi in Ediju zapel zbor Štmaver, slavje pa se je s petjem, glasbo in plesom nadaljevalo v pozno popoldne. Majda in Edi sta zvesta bralca Primorskega dnevnika, zato se iskrenim voščilom pridružuje tudi redakcija našega dnevnika. (vip) brezplačen vodeni ogled ob 20.30; informacije na tel. 422-410886. PILONOVA GALERIJA v Ajdovščini obvešča, da bo do 14. avgusta za ogled stalne razstave Pilonovih del po običajnem urniku od torka do petka med 10. in 13. ter med 14. in 16. uro zaradi lažje organizacije potrebna predhodna najava na tel. 003865-3689177, »pilonova.galeri-ja@siol.net« ali v TIC Ajdovščina (tel. 003865-3659140). V BIVŠIH KONJUŠNICAH VILE CORO-NINICRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je do 7. septembra na ogled razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (18651949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; brezplačni vodeni ogledi razstave bodo ob sobotah in nedeljah ob 16.30 ter vsak petek v avgustu ob 21. uri, ko bodo ogled razstave podaljšali do 22. ure; vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost (informacije na tel. 0481-547541 ali mu-sei@provincia.gorizia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vla-dimirja Segalle; do 30. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. ~M Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE: 21. avgusta, ob 21. uri bo v cerkvi Sv. Antona v Medei koncert z naslovom »Orsu, su car signori«; vstop prost, informacije na tel. 0481-531326, www.dramsam.it. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: 29. avgusta, ob 20. uri v gradu Kromberk koncert tria Eccentrico; vstop prost. V CERKVI SV. LOVRENCA v Ronkah bo v soboto, 16. avgusta, ob 20.45 koncert organista Gabrieleja Damianija in zbora Sonore Vocal Ensemble iz Oxforda. V VILI CODELLI V MOŠU bo med 16. in 31. avgustom niz koncertov: v soboto, 16. avgusta, ob 21. uri bo na programu Per-golesijeva opera »La serva padrona«; v nedeljo, 17. avgusta, ob 21. uri bosta nastopila saksofonist Tadej Kranjc in pianist Nicolo Sbuelz; v soboto, 23. avgusta, ob 21. uri bo koncert komornega orkestra FJK; v nedeljo, 24. avgusta, ob 21. uri bodo tenor Andrea Binetti in soprana Krisztina Nemeth in Ilaria Zanetti nastopili z izvlečkom operet z naslovom »Tra Csardas e Bajadere«; v soboto, 30. avgusta, ob 21. uri bo na vrsti koncert komornega orkestra Pro musica Salzburg; v nedeljo, 31. avgusta, bo zaključila niz pianistka Alessandra Ammara s koncertom z naslovom »La magia del pia-noforte«; vstop prost. 9 Šolske vesti POLETNO SREDIŠČE V ŠTANDREŽU bo potekalo od 18. avgusta do 5. septembra v štandreški osnovni šoli Fran Erjavec in bo delovalo med 8. in 13. uro. Sprejeli bodo 40 otrok med 6. in 10. letom starosti in pet mladih med 14. in 18. letom starosti. Mladi animatorji iz štandreških društev bodo poskrbeli za zabavo, igre in ekskurzije, učitelji pa bodo otroke pripravili na ponoven povratek v šolo; vpisovanje poteka v župnijskem uradu (tel. 0481-21849 med 8.30 in 10. uro). MLADINSKI DOM sporoča, da bo urad v Ulici don Bosco 60 v Gorici do 29. avgusta zaprt zaradi poletnega dopusta. Novo šolsko leto se bo začelo v ponedeljek, 1. septembra, s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo, ki bo potekala do petka, 5. septembra, od 9. ure do 12.30; informacije in vpis na tečaj in k pošolske-mu pouku 2008-09 na tel. 328-3155040 ali 0481-536455 (goriški urad SSO). POKRAJINSKI ŠOLSKI URAD v Ul. Ri-smondo 6 v Gorici bo 14. avgusta zaprt. POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in So-vodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj na Goriškem v četrtek, 28. avgusta, ob 9. uri na licejskem polu Trubar-Gregor-čič v slovenskem šolskem centru v Ul. Puccini, 14 v Gorici. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. @ Izleti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 13. septembra, avtobusni izlet v Gardaland. Odhod iz Jamelj (Trg Svobode) ob 6. uri in vrnitev ob 22.30; informacije in vpisovanje pri odbornikih društva ali na tel. 334-2400658 (Elisa), 338-6495722 (Martina). PD RUPA PEČ obvešča izletnike v Rusijo, da bo odhod avtobusov št. 1 in št. 2 iz Rupe 21. avgusta ob 3. zjutraj s postankoma v Sovodnjah (na križišču pri lekarni) in Štandrežu (pred cerkvijo). Organizatorji priporočajo točnost; informacije pri Ivu Kovicu (tel. 0481-882285). PD ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet v Prekmurje in Madžarsko od 5. do 7. septembra; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo od 12. do 14. ure), tel. 0481-21608 (Mario od 12. do 14. ure) in tel. 347-9748704 (Vanja od 17.30 do 20. ure). ZDRUŽENJE ARMA AERONAUTICA v sodelovanju z upokojenci CISL za goriški center organizira izlet z ogledom muzeja letalstva Caproni v Trentu v soboto, 20. septembra; informacije pri združenju samo ob nedeljah na goriškem le- tališču ali na sedežu upokojencev v Ul. Manzoni 5 v Gorici (tel. 0481-533321) od ponedeljka do petka med 9. in 11. uro do 5. septembra oz. do zasedbe mest. 13 Obvestila ŠAGRA SV. ROKA V PODTURNU je v teku do nedelje, 17. avgusta; danes, 13. avgusta, ob 18.30 srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, ob 20. uri ples s skupino Fantasy Orchestra in ob 21. uri tombola za otroke; v četrtek, 14. avgusta, od 20. ure dalje ples s skupino Stefano e i Nevada. POLETNI KOŠARKARSKI KAMP športnega združenja Dom bo potekal od 25. do 29. avgusta med 9.30 in 12.30 na odprtem košarkarskem igrišču v Dijaškem domu (ob slabem vremenu v telovadnici Kulturnega doma) s trenerjem Janom Zavrtanikom. Namenjen je osnovnošolcem in učencem prvega razreda nižje srednje šole ter tistim, ki želijo spoznati košarko. Za udeležence kampa, ki bo letos brezplačen, bosta poskrbljeni malica in pijača, ob koncu pa bo vsakdo prejel malo nagrado; prijave in informacije v popoldanskih urah na tel. 0481-33288. ŠZ MLADOST prireja od 25. do 29. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu Coerverjevo nogometno šolo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča. Vabljeni so otroci (fantje in punce) od 6. do 15. leta starosti. Možna je celodnevna, dopoldanska ali popoldanska prijava. S celodnevno prijavo je udeležencem priskrbljeno kosilo na Gradini; informacije na tel. 335-6041844 in na info@juren.it. AKŠD VIPAVA organizira kotalkarski kamp za otroke vrtca in osnovne šole od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči (Sovodnje). Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481-882260 (Monica) ali na sedežu v popoldanskih urah. OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniodbojko vsak torek in četrtek v štandreški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 3939294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it. AVTOBUS OVERNIGHT, ki povezuje Gorico in Tržič s Sesljanom in je namenjen mladim, ne bo vozil v četrtek, 14. avgusta, v soboto pa bo vozil po običajnih urnikih. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mameli v Gorici bo do 23. avgusta zaprta z izjemo oddelka za povračilo in izposojo knjig, ki bo deloval med 10.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na Verdijevem Korzu v Gorici zaprt do 30. avgusta. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti od 18. do 22. avgusta. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo urad do 20. avgusta zaprt in da bo potem do 31. avgusta urnik od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bo okence za priseljence zaprto do 14. avgusta. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Ul. Kugy - četrtek, 14. avgusta, 9.30-10.30; Svetogorska Ul. - ponedeljek, 18. avgusta, 17.30-18.30; Ul. III Armata - četrtek, 21. avgusta, 9.30-10.30; Ul. Garzarolli - torek, 26. avgusta, 17.3018.30; Drevored 20. septembra - petek, 29. avgusta, 9.30-10.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo zaprta do 16. avgusta; od 18. avgusta do 5. septembra bo odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure. PALAČA CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad zaprt do 14. avgusta, do 31. avgusta bo urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. URAD ZSKD v Gorici bo zaprt do 14. avgusta. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bo sedež v Ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZSŠDI obvešča, da sta urada v Trstu in Gorici zaprta do 15. avgusta; od 18. avgusta bosta urada delovala s poletnim urnikom od 8. do 14. ure. 0 Prireditve 160 PRAZNIK NARODOV V KRMINU: v soboto, 16. avgusta, ob 18. uri kome-moracija na vojaškem pokopališču v Bra-čanu, ob 19. uri glasba in gastronomija pod zvezdami z nastopi čeških, slovaških in madžarskih umetnikov ter pihalnega orkestra Citta di Gorizia; v nedeljo, 17. avgusta, ob 10. uri s Trga degli Alpini po-vorka skupin v tradicionalnih oblačilih, ob 11. uri večjezična maša nadškofa Dina De Antonija, od 15. dalje glasbene in plesne prireditve. »interlinea zero 2008 - Austria! da Auchentaller a oggi« je naslov niza petih večerov v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici in v sodelovanju s kulturnim združenjem Equilibri iz Gorice: danes, 13. avgusta, ob 21. uri se bo Hans Kitzmuel-ler posvetil liku avtorja Petra Handkeja; odlomke iz knjig bo prebiral Pierluigi Pintar. Po kulturnem večeru bo obisk Auc-hentallerjeve razstave brezplačen. »PERCORSI DI-VERSI« je niz pesniških srečanj z glasbeno spremljavo, ki bodo potekala v centru Mare Pensante v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: v ponedeljek, 18. avgusta, ob 18. uri srečanje Valterjem Laurijem, Ginom Pipio in Danielejem Toppanijem. 0 Mali oglasi KUPIM KNJIGE za 3. razred znanstveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič; tel. 340-2581017. KUPIM knjige za 5. razred znanstveno-tehnološkega liceja »Simon Gregorčič«; tel. 340-0030154. PRODAM knjige za 1., 2., 3. in 4. razred znanstveno-tehnološkega liceja »Simon Gregorčič«; tel. 340-0030154. PRODAM popolno opremo za trgatev in dva jeklena soda po 5 hl vsak; tel. 048132365 ob uri obedov. Pogrebi DANES V PEVMI: 11.00, Miklus Darinka iz goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Nardina Nardulli por. Errico (iz Vidma) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. Ob boleči izgubi dragega očeta Emila Jarca izrekamo Vasji in svojcem iskreno sožalje odborniki in igralci AŠZ Jadran 2 0 Sreda, 13. avgusta 2008 PRIREDITVE / GRADEŽ - Na občinskem stadionu ob 21.30 Zucchero Sugar Fornaciari Njegova svetovna turneja se bo danes ustavila v obmorskem mestecu - Še nekaj vstopnic Po izrednem uspehu, ki ga je njegov »All The Best World Tour« požel po vsej Evropi, se sloviti italijanski bluz pevec Zucchero vrača v našo deželo. Nocoj bo nastopil na občinskem stadionu Isola della Schiusa v Gradežu, kar bo tudi predzadnji koncert pred zasluženim poletnim premorom. Po jutrišnjem nastopu v Cesenaticu si bo namreč Zucchero Sugar Fornaciari (njegovo pravo ime je Adelmo Fornaciari) privoščil mesec počitka, konec septembra pa ga čakajo koncerti v New Yorku, Južni Ameriki in Avstraliji, skoraj dveletno turnejo pa bo zaključil s serijo nastopov v Angliji. Kar samo še potrjujejo dobro znano dejstvo, da je Zucchero najbrž najbolj popularen italijanski pevec na tujem; tudi zato organizatorji nocojšnjega koncerta pričakujejo številne tuje oboževalce, v prvi vrsti Avstrijce in Slovence. Vstopnice so vsekakor še na voljo. Na gradeškem koncertu, ki se bo pričel ob 21.30, bodo Zucchera spremljali Kat Dyson (bivši kitarist pevca Prince), David Sancoius (ki je na klaviaturah že spremljal številne svetovno uveljavljene pevce, na primer Erica Clatona in Carlosa Santano), Polo Jones, Adriano Molinari, Mario Schiliro, James Thomson, Massimo Greco in Beppe Caruso. Zucchero bo zapel hite, ki so zaznamovali njegovo bogato večdesetletno kariero (prvo ploščo je izdal pred petindvajsetimi leti), na primer pesmi Libidine, Overdose, Hey Man, Diavolo, Occhi, Il volo. Dovolj časa bo tudi za pet novih pesmi, ki so bile vključene v album All The Best, za nekaj »cover« izvedb in poseben pevski »homage« prijatelju Lucianu Pavarottiju. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA KRIŽ (TRST) ■ Festival morja 2008 Srenjski borjač pri Očarjevih Do 17. avgusta ob 21.00 / Komedija: »Zakonske zdrahe: štorja ljubljezni j'nu ruagou ...«. Igrajo: Miranda Caha-rija, Livij Bogatec - Koča in Andrej Ri-smondo v režiji Maria Uršiča. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg Danes, 13. avgusta / Koncert ansambla Dik Dik, posvečen Luciju Battistiju. 15. avgusta / Koncert: Nuova Orchestra da camera Ferruccio Busoni. Trg Hortis 15. avgusta / Quartetto di sassofoni Ac-cademia, koncert. _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Peter Milič - klavir. V soboto, 23. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival. Solist in umetniško vodstvo - Federico Guglielmo, violina. Punta v Piranu V četrtek, 21. avgusta ob 21.00 / Piranski poletni utrip: Koncert, Adi Smolar. Tartinijev trg V nedeljo, 24. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 30. avgusta / Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. Portoroška plaža V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert na plaži: Matija Bazar. PORTOROŽ V petek, 15. in v soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Glasbeni lungomare. V soboto, 23. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 10.00 / Pro-menadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. Avditorij V soboto, 16. avgusta ob 21.00 / Koncert: Vlado Kreslin in Mali Bogovi. V petek, 22. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Melodrom. V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Bajaga. V soboto, 30. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival, Salzburg Chamber Soloists. Solist in umetniško vodstvo, Lavard Skou Larsen - violina. VIPAVSKI KRIŽ Grajsko obzidje V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Operni koncert s simfoničnim orkestrom Filarmonia Veneta in solisti iz Trevisa. Dirigent: Stefano Romani. RAZSTAVE ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. DEVIN Na Devinskem gradu, razstavlja ikone do 17. avgusta, tržaška umetnica Carolina Franza. Odprto vsak dan, razen torka, od 9.30 do 17.30. Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 31. avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caha-rija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. Galerija Kulturnega doma: do 25. avgusta je na ogled razstava »Sonce miru 2008 - Utrinki s srečanj«. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo do 7. septembra razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; odprto od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ gale- rije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. POSTOJNA Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. Gledališče Miela: do 31. avgusta od 17.00 do 21.30 bo na ogled fotografska razstava pod naslovom »Razseljenje«. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods -Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure / KULTURA Sreda, 13. avgusta 2008 21 SALZBURŠKI FESTIVAL - Sodobna glasbena ustvarjalnost Devet dogodkov posvečenih skladatelju Salvatoreju Sciarrinu Izstopali sta operna predstava Luci mie traditrici n lutkovna predstava s sicilskimi»Pupi« Prizor iz uprizoritve Sciarrinove opere Kontinente je naslov monografskega niza, ki ga salzburški festival že drugo leto posveča velikim mojstrom sodobne glasbene ustvarjalnosti. Letošnji protagonist je sicilski skladatelj Sal-vatore Sciarrino (r.1947), mednarodno uveljavljeni umetnik, ki je začel ustvarjati kor samouk in se skuša izogniti vsem akademskim pristopom za novo doživljanje glasbe in glasbenega okolja. V nizu devetih dogodkov, ki so namenjeni vrednotenju njegovega opusa, je izstopala kot idealna celota dvojica predstav (operna in lutkovna), ki dobi navdih v resnični zgodbi italijanskega baročnega skladatelja, princa Carla Gesualda iz Venose. Gesualdo je znan tako po izrazito ekspresivnem slogu kot po življenjski zgodbi, ki jo tragično zaznamuje umor žene Marie dAvalos in njenega ljubimca, vojvode Fabrizia Carafe leta 1590. Celo Torquato Tasso (kot tudi številni drugi avtorji) je prelil v verze pretresljivo zgodbo, ki se je s pravnega vidika končala s pomilostitvijo princa zaradi očitne krivde žene, na humanem področju pa z neizbrisnimi sledovi, ki se zrcalijo v skladateljevih temnih glasbenih atmosferah in v bolečih kromatizmih, ki zelo prepoznavno zaznamujejo njegov slog. Sciarrino je avtor uglasbitve opere »Luci mie traditrici« in njenega libreta po motivih besedila »Il tradimento per l'onore« Giacinta Andree Cicogninija iz leta 1664. Skladatelj si je napisal tekst na kožo s kratkimi replikami lapidarnih dialogov, v skladu s fragmentarno glasbeno govorico »brez harmonij«. Kot libreto tudi glasba niha med barokom in sodobnostjo; med vzdihljaji neizrekljivih stavkov so prepoznavni odsevi baročne glasbene izraznosti v segmentih melodij, a tudi v načinu podajanja. Nemški kontratenorist Kai Wessel je v vlogi ljubimca prepričal s prozornim in zvenečim glasom ter z elegantnim podajanjem, ki je na poseben način prišel MARIBORSKA ZALOŽBA LITERA - Nov roman Dušana Jelinčiča Za ljubitelje gorskih pravljic: Kam gre veter, ko ne piha Pri mariborski založbi Litera je ob koncu prejšnjega koledarskega leta izšel nov roman Dušana Jelinčiča z naslovom Kam gre veter, ko ne piha. S tem delom se tržaški novinar, pisatelj in alpinist ponovno vrača k svojim najljubšim temam: h goram, k daljnim deželam, k alpinističnim podvigom ter k mislim in upom, ki jih spremljajo. Jelinčič je sicer že v več kot katerem intervjuju izjavil, da ni (samo) alpinistični pisatelj, da takih oznak ne mara. A contra factum non datur logica: gorska besedila so tista, pri katerih je njegov jezik najbolj tekoč, snov najbolje razporejena, fabula najbolj jasna, navdih najbolj očiten. Roman Kam gre veter, ko ne piha, se torej vključuje v ta kontekst pisateljevega opusa, ob bok uspešnicam Biseri pod snegom in Zvezdnate noči. In kakšen je ta zadnji Jelinčičev roman v primerjavi z gornjima dvema? Podoben jima je, dovolj, da bralci ne bodo razočarani, a hkrati tudi različen. Podobnosti gre iskati v temi: Jelinčič se je leta 2003, skoraj dvajset let po prvih himalajskih podvigih, spet napotil proti osemtisočakom; 2. avgusta je osvojil vrh Gašerbruma 2 (8.035 m). Knjiga, ki jo imamo pred sabo, je tako kot obe predhodnici nastala med potjo in ob povratku s Himalaje. Je torej literarno predelan dnevnik, ki ga avtor bogati z izdelanimi opisi krajine in ljudi, s hitrimi, a učinkovitimi psihološkimi portreti, predvsem pa za lastnimi razmišljanji, ki jim najbrž razredčen zrak, snežne nevihte in pripekajoče sonce odvzemajo racionalno trdnost in poklanjajo čar improvizacije. Biseri pod snegom, Zvezdnate noči in Kam gre veter, ko ne piha, so torej prava himalajska trilogija, skozi katero je mogoče brati vzpone in padce Jelinčičeve alpinistične in življenjske poti. V čem se pa zadnja knjiga ločuje od prejšnjih dveh? Več je ljudi in manj je narave - ledenik Baltoro, katerega krčenje je omenjeno v romanu, in število ekspedicij, ki vsako poletje korakajo mimo njega, sta najbrž lepi prispodobi tega zasuka v Jelinčičevem romanu. Več ljudi in manj narave pomeni tudi več sporov, konfliktov, nesporazumov, mrzličnosti, tekmovalnosti in preračunljivosti - ta mešanica čustev se vztrajno pojavlja in ponavlja v tem romanu, medtem ko je bila v ostalih dveh komaj zaznavna. Znotraj te mešanice se v romanu giblje avtor, ki je obenem tudi glavni junak pripovedi, pisane v prvi osebi. Naravne sile, ki so ga s svojo lepoto in grozoto prevzele v prvih dveh pohodih na najvišje gore sveta, se v tem delu umikajo si- J plini ii KAM GRE VETER, KO ME PIHA Naslovnica Jelinčičevega romana lam človeka; izraziteje je torej čutiti samoto, zagrenjenost in otožnost. Himalaja ni več svet blaženosti in umika, ampak koncentrat energij, ki jim človek ne more ubežati. Dušan Jelinčič je z romanom Kam gre veter, ko ne piha, ustvaril še eno bralno uspešnico. Za poletne dni, za zimske večere, za zapečkarje, ki hrepenijo po pustolovščinah, in za gorske navdušence in še za marsi koga. In naslednji korak? Vsi, ki poznajo Jelinčičevo vnemo pri pisanju, bodo kmalu začeli ugibati, kaj jih še čaka. Nemara prevod v italijanščino, ponovno po sledi Biserov pod snegom in Zvezdnatih noči? Ali pa kronika novega vzpona na osemtiso-čak? Kaj načrtuje Dušan Jelinčič? Vtis imamo, da ne bo treba čakati predolgo ... Matejka Grgič do izraza v sugestivnem a cappella prologu z Elegijo francoskega pozno renesančnega skladatelja Claudeja Le Jeune-ja. Čustvena izvedba basista Otta Kat-zameierja je upravičeno žela poseben uspeh in prepričan aplavz je nagradil tudi poljsko sopranistko Anno Radziejew-sko. Škoda le, da je bila izgovorjava besed razumljiva samo s pomočjo libreta, zaradi tujega naglasa pevcev in delno tudi zaradi same glasbene strukture. Kontrast med možem in ljubimcem izstopa v zanimivem vokalnem kontrastu med basistom in kontrateno-ristom, obenem pridobi pomenljivo in povezano oznako barvna bližina med mezzosopranistko in kontratenoristom v prizoru, kjer se glasova v ljubezenskem dialogu pomešata s čivkanjem. Partitu-ro sestavljajo petje, govorjena beseda, dihi, šepeti, medtem ko v instrumentih (člani komorne skupine Klangforum Wien) se glasba oglaša z bogato paleto zvokov, ki se sistematično izognejo vsakršnemu, bolj običajnemu zvočnemu izrazu. Slavna nemška performerka Rebecca Horn je podpisala učinkovito, kreativno in elegantno sceno z dinamičnimi projekcijami estetsko stiliziranih brizgljajev krvi in listov rdečih vrtnic (simbol minljivosti), medtem ko so stoli na sceni imeli nože namesto nog. Sciarrinov glasbeni »kontinent« je obsegal tudi svojevrstni »otok« lutkarske umetnosti. V tempelj salzburške ugledne lutkarske tradicije, kot je Marionettentheater, je festivalski program prinesel sredozemsko tradicijo sicilskega gledališča »opera dei Pupi« v izvedbi znanega mojstra, dediča antične umetnosti pouličnih pripovedovalcev Mimma Cu-ticchia in njegovega ansambla Compa-gnia Figli d'arte Cuticchio. Leta 1999 je mojster lutkar iz Palerma na pobudo si-cilskega skladatelja dodal svojemu repertoarju novo produkcijo z izvirno glasbeno opremo, novimi lutkami in naslikanimi kulisami, ki je že gostovala v raznih evropskih državah. Tokrat so si-cilski Pupi opustili pustolovščine Orlan-da in Angelike in so v značilnem, epskem stilu pripovedovali zgodbo glasbenika-morilca v celovečerni predstavi z naslovom »Terribile e spaventosa storia del principe di Venosa e della bella Maria« (Grozljiva in strašna zgodba princa iz Venose in lepe Marie). Sciarrino se je s tem sodelovanjem poklonil tipičnemu umetniškemu izrazu svoje dežele, po slogu pa je tudi v tem primeru stiliziral baročne kalupe v »razdrobljenem« glasbenem gradivu, ki teži k bistvenosti in v vrsti ma-drigalov, v katerih so polifonije preplet glasu (z mikrofonom) in saksofonov. V tej posodobljeni inačici antičnih oblik (z uporabo izvirnih, tudi Gesualdovih skladb) je vokalna tehnika mešana, na pol poti med nastavljenim glasom in bolj naravnim izrazom, ki se naveže na ljudski kontekst. Izvedba je bila v celoti v živo s pevko Carolo Gay, suverenim italijanskim kvartetom Lost Cloud Quartet in tolkalistom Jonathanom Farallijem. Predstava je uporabljala tako obliko lutkarske predstave kot tudi tradicijo pripovedovanja v poudarjenem ritmu metrike teksta po slogu tradicionalnega monologa z mečem v roki, znan kot »Cuntu«. Cuticchio je nastopil v dvojni vlogi, z živim pripovedovanjem in kot glasnik vseh lutk (po tradiciji je mojster interpretiral tudi ženske vloge). Publiko so na poseben način zabavali razgibani bojni prizori, dvorni plesi in prikaz peklenske jame ter značilna mešanica epskega in grotesknega elementa, ki je tipična za ljudsko naravo »lutkarske drame«. Kljub temu, da je bila predstava v celoti v italijanščini, brez nadnapisov in z marsikaterim narečnim izrazom, je mednarodna publika sprejela nastop z velikim zanimanjem in pravimi ovacija-mi na koncu, ko so se mojstri lutkarji morali ustaviti, kot se pogosto dogaja, za dodaten prikaz svoje umetnosti, pogovor z ustvarjalci in s skladateljem. Rossana Paliaga BENETKE Šterkov film Vdih na filmskem festivalu Kratki igrani film režiserja Igorja Šterka Vdih se je uvrstil v tekmovalni program kratkih filmov »Corto Cortissimo« 65. filmskega festivala v Benetkah. Tam se bo s še 17 filmi potegoval za eno od treh nagrad. To je izjemen uspeh za slovenski film, saj je bil izbran izmed 1400 prijavljenih kratkih filmov, je sporočil producent Danijel Hočevar. Beneški festival, letos bo potekal od 27. avgusta do 6. septembra, v programu »Corto Cortissi-mo« prikazuje filme, krajše od 30 minut. Tokrat bo predstavil 18 tekmovalnih filmov in še nekaj kratkih filmov, ki bodo prikazani izven konkurence za nagrade. Šterkov Vdih, v prevodu »Every breath you take«, govori o družinski tragediji po prometni nesreči, v kateri premine mati, sin pa ostane v komi. Oče in hči vsak na svoj način poskušata živeti dalje. Celotna pripoved desetminutne drame je predstavljena iz posebne perspektive - človeškega dihanja, je sporočil Hočevar. Scenarij sta napisala režiser in Siniša Dragin, v glavnih vlogah nastopata Igor Samobor in Enya Belak. Film je nastal v produkciji Vertigo / Emotionfilma in v koprodukciji RTV Slovenija, A.A.C. Productions iz Ljubljane in Filmskega studia Viba film, finančno ga je podprl Filmski sklad RS. Slovensko občinstvo si ga bo lahko prvič ogledalo oktobra na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. (STA) Umrla Marija Vogelnik V Bohinju je v noči z 8. na 9. avgust umrla vsestranska umetnica in ena od utemeljiteljic sodobnega slovenskega plesa Marija Vogelnik. Kot Marija Grafenauer se je rodila 15. oktobra 1914 v Ljubljani. Diplomirala je iz arhitekture in slikarstva, naredila specialko iz grafike, velik del svojega ustvarjalnega življenja pa je posvetila plesu. Arhitektka, akademska slikarka, plesalka, likovna in plesna pedagoginja, kritičarka, teoretičarka, zgodovinarka in publi-cistka Marija Vogelnik je leta 1939 diplomirala iz arhitekture pri Jožetu Plečniku, ob študiju pa se je v plesni šoli Mete Vidmar do leta 1942 oblikovala tudi v aktivno plesalko. Po osvoboditvi je sooblikovala sodobno slovensko pedagogiko in se z Meto Vidmar uvrstila med utemeljiteljice sodobnega slovenskega plesa. Na začetku šestdesetih let je bila direktorica Šole za oblikovanje v Ljubljani, konec šestdesetih pa urednica plesnobaletnega programa na tedanji Televiziji Ljubljana. V sedemdesetih letih je svoje raznovrstne izkušnje vgradila v ustvarjalni laboratorij Kinetikon. V likovni umetnosti se je uveljavila predvsem z ilustracijami; kot edina slovenska ilustratorka je vključena v antologijo Svetovne sodobne otroške ilustracije Bettine Hurliman iz leta 1965. Za svoje ilustracije je leta 2004 dobila Smrekarjevo nagrado za življenjsko delo. Delovala je tudi kot scenografka in kostumografka, napisala je nekaj scenarijev za televizijske balete in priročnikov za likovne pedagoge. Svojo strogo in nepopustljivo plesno in baletno kritiko, ki jo je objavljala od leta 1953, je sredi sedemdesetih let dopolnila še z avtorskim zgodovinskim pregledom Sodobni ples na Slovenskem (1975). Bila je pobudnica in organizatorka Ljubljanskih dnevov plesa (1975-1981), kot svetovalka pa do leta 1992 stala ob strani tudi njihovemu vsebinskemu nadaljevanju z naslovom Dnevi plesa v Cankarjevem domu. (STA) 22 Sreda, 13. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI PARAGVAJ - »Ljudski predsednik« Fernando Lugo bo v petek prevzel oblast Jezika ni mogoče zatirati nikjer, pa čeprav ga govori le pet družin Kakšen Paragvaj boste prejeli, ko boste 15. avgusta prevzeli predsedstvo države? Več kot 60 let je v Paragvaju vladala hegemonistična stranka, s katero so se poistovetile vse državne institucije, v Paragvaju je v vsej administraciji, vključno z mednarodno dejavnostjo, visoka raven korupcije, država pa živi v revščini, poročila Programa Združenih narodov za razvoj in Svetovne banke, ki edina objavljajo dokaj točne podatke, kažejo na naraščanje revščine ter na migracijo mlade delovne sile iz države, v iskanju boljšega življenja. To pomeni, da je Paragvaj, ki ga bomo prevzeli, v zelo slabem stanju, ostajata pa nam utvara in upanje, da bomo lahko začeli z velikimi spremembami, ki jih država potrebuje. Zakaj ste sprejeli kandidaturo za predsednika republike? Prebivalci so me za to množično predlagali, v desetih dneh so zbrali več kot 100.000 podpisov. Vse to me je spodbudilo, da razmišljam, kaj zares potrebujejo ljudje. Ti ljudje potrebujejo drugačnih voditeljev; ne novih ljudi. Tudi ne nujno mladih ljudi, ampak zagotovo drugačnih ljudi, ki mislijo predvsem na državo. Zato je bil izvoljen predsednik, ki ne pripada nobeni stranki, ampak izhaja iz socialnih skupin, iz sodelovanja s Cerkvijo, iz baze latinskoameriške, paragvajske cerkve, ki je tako zelo zavzeta za pomoč ljudem, ki živijo v revščini. Mislim, da so bile te okoliščine, skrb za revne prebivalce, za marginalne državljane, za ljudi, ki jih je uradna družba izločila iz svoje srede, ljudi, ki si prizadevajo, da bi pridobili človeško dostojanstvo, tu so bili razlogi, da sem se odločil za kandidaturo. Imeli ste pomembno vlogo v Cerkvi, bili ste škof, pa ste se vendar odločili, da se odpoveste temu poslanstvu in odgovorite želji ljudstva. Res, postavil sem na tehtnico poslanstvo, ki sem ga imel v Cerkvi, ali pa poskus, da bi, kot sem dejal na dan, ko sem se odločil, da stopim v politiko, spremenil vso državo v katedralo, to pomeni, da se to poslanstvo razširi, postane večje in večje, zajame vso državo, pa tudi širšo regijo, ker gojimo mednarodne odnose, ki jih bo treba okrepiti in utrditi. Ko ste se odločili za kandidaturo, Vas je Cerkev suspendirala. Kakšen je Vaš sedanji status? Še vedno pripadam tej cerkvi, ki jo imam rad in kateri sem posvetil vse svoje življenje. Upam, da bom lahko ohranil svoj stan; čakam, da Vatikan reče zadnjo besedo. Razumem pa, da bomo morali neko odločitev pač sprejeti, kajti sedanje stanje nas spravlja v zadrego. Po eni strani je papež, kot voditelj Cerkve, moj nadrejeni, kot predsednik države pa sem njemu enakovreden. To seveda ne bo dobro za naše odnose. Rezultati zadnjih volitev kažejo, da boste morali vladati s parlamentom, ki Vam bo nasprotoval... O tem se pogovarjamo in podpredsednik, ki je po ustavi zadolžen za stike s parlamentom, se pogovarja z raznimi parlamentarnimi skupinami. Mislim, da obstaja kar nekaj upanja, da bi z reformo prišli do večinsko izvoljenega parlamenta, za kar si prizadeva Alianza, moje volilno gibanje. V kakšnem stanju je danes Alianza (Alianza Patriotica para el cambio - Domovinska zveza za spremembe), ki Vas je privedla do predsedniškega mesta? Pred kratkim smo podpisali nov politični sporazum, že drugega, ker smo prvega podpisali 28. avgusta 2007; to je bil sporazum za nastop na volit- Fernando Lugo bo 15. avgusta uradno prevzel predsedniško funkcijo v Paragvaju vah. Sedaj smo si prizadevali, da utrdimo strukturo gibanja, da bomo lahko vladali 5 let in, kdove, morda tudi dlje, če bomo sposobni utrditi odnos do vprašanj, ki nas povezujejo. V teh dneh razpravljate o sestavi svojega vladnega kabineta. Kako boste sestavil ekipo svojih sodelavcev? Velika večina jih ne prihaja iz politike; to pomeni, da gre za ljudi iz gospodarstva, iz socialnih organizacij, strokovnjake z različnih področij, je pa tudi nekaj predstavnikov političnih strank, kajti v kabinetu mora biti tudi politika. Katere bodo prioritete in kateri so cilji vaše prihodnje vlade? Ciljev je veliko. Odpraviti korupcijo, zagotoviti funkcionalnost javnih institucij, razmisliti, kaj naj naredimo z ekonomskim modelom, ki ne deluje, rešiti vprašanje zdravstva, ki je v raz-sulu. Prioritete so popolnoma jasne. Pred volitvami smo dejali, da želimo začeti z oblikovanjem socialne države in z vladavino prava. Zakone je treba spoštovati in predsednik je prvi, ki je k temu poklican. V intervjuju pred volitvami 20. aprila ste dejali, da želite, da Paragvaj preneha biti otok. Kakšen bo vaš odnos s sosednjimi državami in z državami Latinske Amerike nasploh? Želimo utrditi in okrepiti odnose. Dejal sem, da ne želimo biti več otok. Mislim, da bo 15. avgusta Paragvaj dejansko stopil v 21. stoletje, da bo to začetek bratskih in enakopravnih odnosov z vsemi državami in z zunanjo politiko z zadostno jasnostjo, ko bomo na zares enakopravni ravni sodelovali s sosednjimi državami in predvsem krepili Mercosur (Skupni trg Južne Amerika), ki je dejansko geografski, politični in kulturni prostor, ki mu pripadamo. Obenem pa moramo gojiti odnose z drugimi državami, seveda strateške odnose z državami, kar bo Paragvaju omogočilo ekonomsko, kulturno, družbeno in tudi politično rast. Z drugimi besedami, ti odnosi morajo krepiti tudi demokracijo v naši državi. Kako ocenjujete Mercosur? Mercosur mora biti politična, socialna in kulturna organizacija, brez velikih trgovskih ovir, kjer bomo lahko zagotovili enakopravno rast in pravičnejše odnose med državami. Ali bo Paragvaj pristopil k organizaciji ALBA (Bolivarjeva alternativa za ljudstva naše Amerike)? V začetku bomo verjetno povabljeni kot opazovalci, nato pa bomo o tem razmislili. O tem mora odločati parlament. Vsekakor gre za eno tistih vabil oziroma priložnosti, ki so nam kot opazovalki ponujene tako kot nekaterim drugim državam. Katere bodo ideološke referenčne točke vaše vlade v tej novi Južni Ameriki, o kateri govorite? Verjamem, da so v Latinski Ameriki številne napredne vlade, da je to novi veter, ki piha v to smer in to je tudi smer, v kateri nameravamo delovati. Mislim, da moramo sedaj razmišljati predvsem o problemih, ki so pred nami, mislim, da je to današnja novost, ki nima nobenega specifičnega ideološkega predznaka in je ni mogoče istovetiti z nobeno od tradicionalnih strank, ampak z novimi cilji, z iskanjem novih odgovorov, z novim načinom vladanja in utrjevanja pravne države. Kako daleč bo šla Južna Amerika? Mislim, da smo na poti k veliki integraciji. Zaznal sem, čeprav sam točno ne vem kdaj, da obstaja nekakšen posplošen namen, vsaj kar zadeva predsednike držav na vrhovih, ki smo si jih udeležili, pa tudi v številnih pobudah, da Latinska Amerika podira meje in pregrade, da postane čedalje večja celina, tista velika domovina, o kateri je govoril Simon Bolivar in drugi njemu podobni. Mi smo želeli omejiti domet naših meja in verjamem, da je integracija pot k utrjevanju, pot k uresničitvi sanj o veliki domovini, ki naj se v prihodnosti tudi udejanji. Katere južnoameriške vlade so vam najbolj podobne ali najbližje? (Molk pred odgovorom.) Težko bi rekel. Paragvaj je namreč posebna država, drugačna je od drugih, imeti mora svojo vlado, ki bo odražala stvarnost države, v skladu z omejitvami, ki v državi obstajajo, in z dejanskim stanjem. Vedno sem pravil, da je zelo zanimiva ideološka rast Čila, ki mu predseduje Michelle Bachelet, zelo zanimivo pa je tudi utrjevanje demokracije v drugih državah. V številnih državah obstajajo ustavodajne skupščine in sprejemajo se ustavne reforme, ki bodo morale državljanom zagotavljati veliko enakopravnejše življenje. Vsekakor pa želim ponoviti, da mora Paragvaj najti svojo lastno pot. Seveda latinskoameriški voditelji so zelo zanimivi in pogovarjal sem se s številnimi izmed njih: z Bacheletovo, pa z Vazquezom Tabarejem, predsednikom Urugvaja, voditeljem široke levičarske fronte. Tudi on je zanimiv, človek nizkega profila, institucije pa delujejo demokratično, gre torej za resno državo, mislim, da je to zanimiva država in res zelo blizu našim sanjam. Vračate se z obiska v številnih južnoameriških državah. Kaj ste tam videli, kaj ste pridobili na srečanjih z drugimi predsedniki oziroma mandatarji? Videl sem, da so procesi različni, osnova pa je skupna. Verjamem, da je participacija državljanov zelo velika. Verjamem, da se sedaj ljudstva organizirajo in da hočejo sodelovati v teh procesih. Obstajajo nekatera vprašanja, ki nas povezujejo, kot na primer vprašanje prehrane in energije, torej vprašanja, ki se jim ni mogoče izogniti, o katerih je govor na vseh srečanjih in glede katerih si moramo prizadevati, da bi nas povezovala in ne ločila. Kakšno vlogo ima Južna Amerika v mednarodnem kontekstu? Mislim, da mora odigrati neko vlogo; ne trdim, da mora to biti v svetovnem merilu, ampak vsaj tukaj, v regiji, če se lahko v neki meri uveljavijo predlogi številnih držav, kar zadeva integracijo. Tako bi bila Latinska Amerika tudi veliko močnejša. Kaj mislite o stališčih Združenih držav do Južne Amerike? Odnosi morajo temeljiti na enakopravnosti, kot je pošteno. Mi imamo zgodovinske odnose z Združenimi državami in tudi verjamemo, da bodo odnosi zoreli, da se bodo utrjevali na osnovi spoštovanja, solidarnosti in pravičnosti. Bush, Mc Cain, Obama: Kaj bi rešil od vsakega od njih? Obama je zanimiv glede na njegove predloge. Vsi govorijo o spremembah. Vendar je treba stvari izboljšati, potrebna je sprememba, ki bo ovrednotila vlogo ljudstva, ki bo vzpostavila drugačne medčloveške odnose, ki bodo temeljili na solidarnosti in na pravičnosti. Mislim, da moramo tako državo zgraditi skupaj. Guarani je eden manjšinskih jezikov v regiji, vendar je tudi mater-ni jezik 90 odstotkov Paragvajcev. Kakšen je dane status tega jezika? Vloga guaranija narašča. Mislim, da bi morala še naraščati, vsaj tukaj, v Paragvaju, ker je to uradni nacionalni jezik. V teku je velika promocija jezika, ki predstavlja velika vrata, skozi katerega se vstopa v paragvajsko kulturo. Mislim, da obstaja za ta jezik veliko zanimanje tudi izven država, na območju Mercosurja in tudi izven tega območja. V Asuncionu to ni tako opazno, če pa se nekoliko oddaljiš od prestolnice, na primer v 330 kilometrov oddaljeno glavno mesto departmaja San Pedro Ycunamandiyu, boš ugotovil, da je guarani prvi jezik. Naša Cerkev se je odločila za guarani na vseh srečanjih, obredih, pri odnosu z ljudmi, v kate-hezi, vse to delamo v jeziku večine prebivalstva, to je v guaraniju. Doslej ste veliko svojega dela opravljali prav v tem jeziku, guara-niju. Bo ta jezik tako pomemben tudi v vaši vladi? Nedvomno. Tukaj obstaja velika nacionalna šola guaranija, jezikovni institut, ki je institucija vsedržavnega pomena. Od te institucije pričakujemo predlogov, kako bi lahko povečali rabo in sploh okrepili ta jezik. Kaj veste o baskovski deželi in njenih sedanjih problemih? Ne vem veliko. V Paragvaj se je priselilo več Galicijcev kot Baskov. Dobro pa je krepiti regionalne kulture, ne kot nekaj, kar bi nas delilo, ampak kot nekaj, kar nas medsebojno bogati. Tukaj delujejo zelo dobri baskovski misijonarji, ki se odlikujejo po vztrajnosti in po zavzetosti. To so zelo delavni ljudje. Kako kot zaščitnik guaranija ocenjujete pritiske in prepovedi, ki so veljale in še danes veljajo za baskovski jezik? Guarani ima svojo prednost. Tukaj je bil na primer bistveni element za zmago v vojni z Bolivijo pred več kot 73 leti, je torej sestavni del naše zgodovine. Guarani je izvor bogastva in ima veliko prednost, ker je Paragvaj dvojezična država in ljudje lahko v državi tekoče govorijo v dveh jezikih ne glede na njihov poklic, kar seveda predstavlja veliko olajšanje za probleme jezika. Kar zadeva baskovščino, mislim, da je ni mogoče zatirati kot kulturnega elementa. Jezika ni mogoče zatirati nikjer na svetu, pa čeprav ga govori samo pet družin. To je kulturno bogastvo, ki ga nihče ne more zanikati; treba ga je dobro poznati in promovirati. To velja tudi za naš jezik, ki se je ohranil skozi čas, izpopolnil se je, znanstveniki se z njim ukvarjajo in prepričan sem, da v državi ni bil nikoli tako razširjen kot danes. V Paragvaju živi pomembna menonitska skupnost. Kakšne odnose imate s temi ljudmi? V zadnjem času smo imeli z njimi kar veliko stikov. To so dobri podjetniki, zadružniki, ki so veliko doprinesli h gospodarski rasti države, še zlasti za razvoj Chaca, ozemlja, na katerem se je v letih 1932-1935 bila zadnja vojna na južnoameriški celini, vojna med Bolivijo in Paragvajem. Oni imajo lepe razvojne programe, vredne posnemanja. Dežela, v kateri živijo, ni človeku prijazna: nekako so jo ukrotili in mislim, da je to velika vrednost za razvoj Chaca. Kdo je Fernando Lugo? Paragvajski državljan, ki globoko ljudi svojo državo. Besedilo Inaki Aramayo Fotografija Rafal Urzua © Berria in Primorski dnevnik, 2008. Prepovedan ponatis brez dovoljenja avtorja. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 13. avgusta 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 10.05 Film: Amore oltre la vita (dram, ZDA, '86, r. D. Greene, i. J. Clay-burgh) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Nad.: Julia 14.55 Nan.: Don Matteo 4 16.50 17.10 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan. Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Chamipons League 22.50 Dnevnik 22.55 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 0.05 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Sottovoce V^ Rai Due 6.00 8.20, 10.00, 15.30, 17.30 Olimpijski dnevnik 6.05 Peking: Olimpijske igre 2008 7.30 Kolesarstvo (M): kronometer 12.30 Plavanje: kvalifikacije 16.30 Judo - Finali 17.35 Olimpia magazine 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Close to Home 22.40 Nan.: The Nine 23.30 Dnevnik 23.40 Dok.: La storia siamo noi 1.00 Šport: Buongiorno Pechino ^ Rai Tre 6.00 8.05 8.30 9.05 11.00 12.00 13.05 14.00 15.00 17.00 17.50 19.00 20.00 20.30 21.05 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Dok.: Art News, Cult Book Aktualno: Economix Film: Sinbad, il marinaio (akc, ZDA, '47, r. R. Wallace, i. D. Fairbanks) 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-mo bene estate Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Agritre Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Trebisonda Nan.: Arsenio Lupin Aktualno: Geo magazine 2008 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole d'estate Variete: Circo Massimo Show 23.10 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano 23.45 Variete: Freschi di Tintoria 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 15.00 16.00 16.50 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 Nan.: Chips Nad.: Bella e' la vita Nan.: T.J. Hooker Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Kojak Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Balko Nad.: Sentieri Nan.: Rin Tin Tin Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Alaska (akc, ZDA, '96, r. F. C. Heston, igra Thora Birch) 0.30 Film: Il segreto del successo (Kom, It, '02, r. M. Martelli, i. P. Ta-ricone) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik: Mattina 8.50 Nan.: Tutti amano Raymond 9.20 Film: Fuga dalla Casa Bianca (kom, ZDA, '97, r. P. Segal, i. J. Lemmon) 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: My life 15.55 Nan.: Insieme appasionatamente 17.00 Film: Innamorarsi a Venezia (kom, ZDA, '99, r. B. Roth, i. J. Turner) 18.50 Nan.: Everwood 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Film: Donne sbagliate (dram, It, '06, R. M. Vullo, i. V. Lisi) 23.30 Aktualno: Matrix (vodi E. Menta-na) 1.20 Nočni dnevnik O Italia 1 6.25 Nan.: Zanzibar 6.55 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 7.50 Risanke 9.55 Nan: Sabrina, vita da strega 10.30 Nan.: Buffy 11.30 Nan.: Smalville 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 17.15 Risanke 14.30 Risanke: Lupin III 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Summer dreams 16.25 Nan.: Summer Crush 16.50 Nan.: Un genio sul divano 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition 20.45 Nan.: La vita secondo Jim 21.10 Film: Il principe cerca moglie (kom, ZDA, '88, r. J. Landis, i. E. murphy) 23.35 Nan.: Heroes 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.30 Dokumentarec o naravi 10.30 Nan.: Cristoforo Colombo 12.45 Inf. odd.: Ratatouille 13.30 ... Attualita' 14.00 Klasična glasba 15.05 Aktualno: Il meglio di 1 X 1 Gio- vani a Confronto 19.05 Aktualno: Viva le vacanze! 20.00 Musa TV 20.10 Aktualno: Rotocalco and Kronos 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Incontri al Café de la Versiliana 22.30 Proza: L'inferno 22.40 Šport: Scivolando sull'onda 23.30 Simfonična glasba LA 8.25 9.20 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 23.50 0.50 La 7 Nan.: Alla corte di Alice Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: La grande illusione (voj, Fr, '37, r. J. Renior, i. J. Gabin) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Murder Call Dnevnik Aktualno: Niente di personale Film: Il verdetto della paure (trl, ZDA, '94, r. H. Gould, i. J. Whalley-Kilmer) Nan.: Sex and the City Nan.: The L Word Dnevnik (t Slovenija 1 7.00 Odmevi 8.00 Na zdravje! (pon.) 9.10 Risana nanizanka: Srebrnogrivi konjič 9.35 Naučimo se pesmico z Melito Osojnik 9.45 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 10.10 Dok. nan.: Slovenski vodni krogi 10.35 Z glavo na zabavo 11.00 Dok.: Mejice 11.35 Na utrip srca(pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Na vrtu (pon.) 13.45 Odd.: O živalih in ljudeh 14.00 Dok. oddaja: Sodbi je bilo ime Zločin 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.. Pajkolina in prijatelji s Prisoj 16.10 Kviz: male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.40 23.50 Dok. odd.: Zgodbe naših genov 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film: Karol - papež ljudskih množic (koprodukcija, '06, r. G. Battia-to, igra Piotr Adamczyk) 7.00 8.50 11.15 12.30 13.05 14.55 15.25 17.00 17.20 18.30 20.00 21.00 22.00 22.10 22.25 23.30 0.15 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 15.40 16.35 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 21.30 23.45 0.50 Kolesarstvo (M) - kronometer Veslanje - polfinali Skoki v vodo (M) - sinhrono Plavanje - kvalifikacije Nogomet (M): Argentina - Srbija Judo - finali Rokomet (Ž): Nemčija - Madžarska Slovenske minute Gimnastika (Ž): finale ekipno Plavanje finali POI 2008 - dnevni pregled Olimpijski S5 Nan.: Popolna družina Črno-beli časi Nad.: Mojster in Margareta Slov. jazz scena Film: Vohljač (pon.) Koper 11.30 12.00 18.00 18.45 19.00 19.55 20.30 21.00 22.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. oddaja Folkest Q - Trendovska oddaja Srečanje z... Biotipi (v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 0.30 Primorska kronika 22.00, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 22.15 Peking: 29. Olimijske igre Glasb. oddaja: Fuori servizio Istra in ... Čezmejna TV - TV TGR FJK - Deželne vesti i Tv Primorka 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 23.45 Videostrani Čas za nas Kulturni utrinek Športni ponedeljek (pon.) EPP Čestitke z Agatinega vrta Odprta tema TVP Polka in Majolka 21.30 Gledamo naprej 22.00 Odmevi, kultura, športne in vremenske vesti 23.05 Brez reza 23.35 50 let televizije RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - Mi in zdravje; 12.00 Učimo se vse življenje; sledi Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva (6. del); 18.00 V kraljestvu samospeva;19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Juto na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Poletni Dopoldan il pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Slovenci ob meji; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capo-distria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Vedno Prvi ... v Pekingu; 9.30 Pojemo, pojemo; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Mede- nina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.35 OI - Veslanje; 11.40 Obvestila;12.00 Tema dneva Lj - Peking; 13.00 Poročila; 14.20 Obvestila; 14.40 Olimpijski pregled; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 (Ne)olimpijski Peking; 17.05 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 13. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VIDEM O 19/32 O PORDENON 20/31 O GRADEC 17/29 M TRBIŽ O 16/26 O 14/25 KRANJSKA G. ČEDAD O 20/31 ^ CELOVEC O 16/30 O TRŽIČ 15/30 O KRANJ M X£o 15/29 " c r.nnnci M. SOBOTA . 017/31 CELJE 17/3 O PTUJ O O ^ A? LJUBLJANA A/ GORICA C ° N. GORICA 17/31 N. MESTO 17/31 5?5LCA O -i c /10 POSTOJNA /^v?0 KOČEVJE l^f ZAGREB 16/32 O (^NAPOVED ZA DANES V nižinah in ob obali bo v glavnem spremenljivo z več oblačnosti v predgorju ter v popoldanskem času, ko so možne plohe ali nevihte. Ob obali bo pihal zmeren jugov-zhodnik. V gorah bo spremenljivo do oblačno z možnimi plohami in nevihtami. Precej jasno bo, predvsem v severnih krajih bo občasno zmerno oblačno. Jugozahodnik bo oslabel. Zvečer in ponoči na četrtek bo v severni Sloveniji kakšna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, ob morju 22, najvišje dnevne od 25 do 31 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. '„»ATENE - v ^ , JI/31 ©-C- •. 1010 - C Deželo so zajeli na trenutke vlažni in nestabilni jugozahodni tokovi. S petka na soboto nas bo zajela močna atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.16 Dolžina dneva 14.13 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.38 in zatone ob 2.00 A Nad severno Italijo je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se zadržuje severno in zahodno od nas. Pred njo priteka nad naše kraje topel in še razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Danes se bo krepila vremenska obremenitev, v drugi polovici dneva bo veliko ljudi imelo z vremenom povezane težave, sredi dneva in popoldne bo po nižinah počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.19 najnižje -53 cm, ob 9.53 najvišje 30 cm, ob 15.25 najnižje -9 cm, ob 21.03 najvišje 38 cm. Jutri: ob 3.47 najnižje -59 cm, ob 10.16 najvišje 34 cm, ob 15.52 najnižje -14 cm, ob 21.33 najvišje 43 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........28 2000 m...........14 1000 m ..........22 2500 m...........11 1500 m...........17 2864 m............9 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 9 in pol, po nižinah 8. TOLMEČ O 13/24 VIDEM O 18/32 O PORDENON 19/31 TRBIŽ O 12/23 o 11/24 KRANJSKA G. ČEDAD O 19/31 CELOVEC O 14/27 ?ič j^j O GRADEC 16/28 . o 13/26 S. GRADEC TRŽIČ 14/28 O KRANJ CELJE 15/28 O-,. MARIBOR 015/: PTUJ O M. SOBOTA 015/27 O LJUBLJANA 17/28 POSTOJNA 015727 , , KOČEVJE N. MESTO 17/28 „O r ZAGREB 16/29 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob območju celotne dežele bo jasno do zmerno oblačno, z izjemo možne jutranje nizke oblačnosti v nekaterih dolinah. Zjutraj bo ob obali pihal burin. Jutri bo sprva ponekod v notranjosti Slovenije še nekaj oblačnosti, nato bo precej jasno. Razen ob morju in na Goriškem bo malo hladneje. Z D A - Na predsedniš kih vol itvah Obama in McCain imata še nekaj protikandidatov BLIŽNJI VZHOD - Po pisanju Haaretza Olmert ponudil 93% Zahodnega brega Barack Obama NEW YORK - Medtem ko je pozornost medijev usmerjena le v dva ameriška predsedniška kandidata, ki imata resno možnost za zmago na volitvah 4. novembra, pa demokrat Barack Obama in republikanec John McCain nista edina udeleženca letošnje predsedniške tekme. V ZDA obstaja še vrsta bolj ali manj znanih strank, ki bodo skušale malce zamešati štrene obema vodilnima kandidatoma glavnih strank. Nihče od njih nima nobene možnosti za zmago, vendar pa lahko pokvarijo rezultate Obami in McCainu. Obami bo letos znova kradel glasove levice Ralph Nader, ki je leta 2000 na Floridi osvojil 97.000 glasov in je tako najbolj zaslužen za zmago Georgea Bus-ha. Bush je Gora na Floridi ugnal le za nekaj več kot 500 glasov in to po odločitvi John McCain zveznega vrhovnega sodišča. Nader lahko Obamo ogroža v Mic-higanu pri volivcih arabskega porekla. Obama ima v Michiganu, kjer so na zadnjih treh predsedniških volitvah zmagovali demokrati, težave in McCain resno računa, da državo preseli v vrste republikancev. Nader, po rodu iz Libanona, po lokalnih anketah uživa več kot 20 odstotkov podpore med arabskimi Američani v Michiganu. Nader se je sicer doslej uspel uvrstiti na glasovnice v 29 državah, kandidira pa kot neodvisen kandidat. Obamo na levici ogroža tudi nekdanja kongresnica iz Georgie Cynthia McKinney, ki se je na listi Zelene stranke uvrstila na glasovnice v 24 državah. Obami lahko pobere nekaj glasov volivk, predvsem pa odločnih nasprotnikov vojne v Iraku. Kandidati tretjih strank ali neodvisni imajo velike težave z uvrščanjem na glasovnice, ker jih pri tem ovirata dve glavni stranki, pogoji pa so od države do države različni. Resen izziv za odvzem dela glasov na desnici pa za McCaina predstavlja kandidat libertarijanske ali Svobodnjaške stranke, nekdanji zvezni kongresnik iz Georgie Bob Barr, ki se je sprl z administracijo predsednika Georgea Busha in republikansko stranko zaradi patriotskega zakona. Omenjeni zakon, po mnenju kritikov, preveč posega v osebne svoboščine Američanov. Barr se je uvrstil na glasovnice v 34 državah. Na desni mu dela gnečo prav tako nekdanji republikanski kongresnik Chuck Baldwin, ki se je na listi Ustavne stranke uspel uvrstiti na glasovnice v 24 državah. Robi Poredoš (STA) Izraelski premier Ehud Olmert JERUZALEM - Izraelski premier Ehud Olmert je predstavil predlog mirovnega sporazuma s Palestinci, v skladu s katerim naj bi Izrael Palestincem prepustil 93 odstotkov ozemlja Zahodnega brega, je včeraj poročal izraelski dnevnik Haaretz. Palestinske oblasti so poročanje časnika že zanikale, v Olmertovem uradu pa ga niso želeli komentirati. Na sedmih odstotkih ozemlja Zahodnega brega, ki naj bi ga Izrael želel obdržati pod svojo oblastjo, se med drugim nahajajo stanovanjski bloki, ki so dom večine izmed 250.000 izraelskih naseljencev na tem območju. V zameno za ta del Izrael Palestincem ponuja ozemlje v puščavi Negev na jugu Izraela, ki meji na območje Gaze. Njena površina ustreza pet in pol odstotku Zahodnega brega. Predlagani dogovor po pisanju izraelskega časnika zaenkrat še ne vključuje Jeruzalema, ki še posebej razdvaja Palestince in Izraelce. Medtem ko prvi za svojo prestolnico zahtevajo arabski vzhodni Jeruzalem, ki si ga je Izrael priključil po šestdnevni vojni leta 1967, Izrael mesto smatra za svojo "večno in nedeljivo" prestolnico. Poleg dogovora o meji predlog vsebuje tudi rešitev problema palestinskih beguncev, razorožitev v prihodnosti ustanovljene palestinske države in prost prehod med območjem Gaze in Zahodnim bregom. Predlog dogovora, ki bi se začel izvrševati v prihodnjih mesecih ali letih, bi sicer začel veljati šele, ko bi Abasove sile znova prevzele nadzor nad območjem Gaze, kjer vlada palestinsko gibanje Hamas. (STA)