194?!
■M
z L«* Vi t* Madia'1
leča «r'
lj M*
lesa»*' adatti itela«1, ec I«1
Zbi«* sesta*'1 pri * Jet»«
iski sil-
[reči«1
Sit»1"
sp«51*;
'sla<
,okopa"
lij &
šen»
zdr»ir
osiovr
Ilei«*!
le $
3
taro*1 laviti" pr»*' aer "*
ier: -
aro*' lij S»« Gl*1' sv«"' lei«1'!
K
liji:11
18 J
ka* toi j rdi»5
sH; !
d»6'
X
:o»*;
gj
|
mig
vit<
•t.'j
»€
ufi
lj«’
adii"1
nS»8'
v?
'M
»riifi.
d
i;j5
1
10 ^
»O J'
v
y
i3 v
v»;
4»'
v»1'
*5 ^ 1 <
d»

V*'
!?* počastimo vse naše padle, v torek 1.XI.
IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI,LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEP. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NBFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
ob 10. vsi na Garibaldijev trg, kjer se bo uredila povorka za
Rižarno. V Rižarni bosta ob 11. govorila tov. Bidovec Vlada-Morana in tov. Gasparini L.
Predseduje tov. Cattaruzzi Pina
DELO
glasilo osvobodilne fronte slovenskega
NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Obnovljena izdaja leto I. štev 49.
jjogodki potrjujejo, da izvršujejo sklepe nesramnega barantanja
..Statu quo“ pomeni, da bi bil Trst
strateško oporišče v obsednem stanju
bo ?.raÌsk9 fašistična vlada je preko svojega gauleiterja Babiča izjavila, da je pripravljena prepustiti Trst Italiji, ko ne «v-—Qc služil imperialistom kot strateško oporišče proti Sovjetski zvezi - Edini izhod je danes imenovanje guvernerja
Ht)lrt|^0s*e<dnjern času so dogodki tktipj *’ «l«1 so se vse reakcionarne »kr0[, P ^šega ozemlja, ki se vrte lizina ,an"'° " ameriškega imperia-v zunanjosti zedinile za l^krč Če Politično, upravno in vo-
N\„Stanje-
!JvJei*r**iteJSe stališče pa je tj v ‘' Titova fašistična podružni-kfog, Jrstu Beograjski fašistični »ikj J0 Preko svojega predstavit	izpovedali svoje stali-
li» ,a . de rešitve tržaškega vpra-«Ij' Jn oakazali «izhod», ki pome-»itn1bHr?.nitev «statu quo» s spretavo ’ *1 nam dokazuje, da so pri-lljlijl ni tudi na prepustitev Trsta
P|M
!Vetu meseoi je bilo v Trstu in v ^»ItaU^ll^0 brupa’ ko »mo raz-
hesramno barantanje z na-
*kiipi '!ernliem. Vse reakcionarne I» sk','.S,° dvignile velikanski trušč littin .iile. Prepričati svoje zaslep-da smo uprizorili
S58r-
0čjt
lili _ 0 spremembo moremo bele-SX Področju italijanskih ire-4ltf|<(.0v ìn nacionalistov. Njihova ve p() va je sedaj zamolčati zahte-
Sk, Priključit.1 Trsta k Italiji, «e n, ’ *e nekaj časa od kar ^Itrc) njai0 te svoje zahteve, za ^ojpi St’ Prej delali toliko hrupa. I« Post sPnrazum iz dne 20. marca 'Veitih'1 Stara šara ki ni «vredna Sli so tudi zelo daleč: s° se bajki o obstoječem Nje ,n so začeli prepričevati HlDd^j^lšljenike v italijanski re-\ Q,c*a je Trst «normalno» me-X, ’*n° 50 torej sprejeli di-<<Stalu 9uo». kar je bilo že i G,-|J domenjeno med Titom in *r°Vitpp>er'jem pod visokim po-Vria|^om anglo - ameriških
• sVoj!^endentisti pa so nadaljevali i' >l0 Zabtevo po «statu quo» in 1 t)r|d^!<repili sv°j° ak(1Uo, da . «listi* 1 množice za to impe-P» Zahtevo. Tržaški blok, !» . ' riVa svojih simpatij do an-, »d erlške okupacije in ki je Xa VOjeaa nastanka iskal spo-4SI ? drugimi strujami na pod-Ns d, u j"je okupacije STO, je "««ih, -L.'1 svojega sodruga v Sport V*llčir'*OV^ plačancih. Sporerci j rr'neVhJPj0 «pridobitve» neke Jj1 i$(0^ p ljudske oblasti v coni B pa na vse pretege~po-,1 Pakt M:,rsha"°v načrt, Atlant-»» ^	~ ki je za njih pakt «mi-
rti Nji o'1enie v ZDA in Veliki b Uti l,d" O guvernerju pri njih X, lt!lLV01a.' ^a njih je guverner ie umrl za vse druge J» neif„f skupine. Predlagajo < » Con trgovinsko združitev o-aikitn ' ki naj bi bila v korist trgovcem, vojaška okupa-
cija pa je za njih povsem «normalna» zadeva.
Toda najbolj značilni preokret v tem poslednjem času moremo beležiti v okupacijskih vladnih krogih.
Vsakdo se prav dobro spominja, da je gen. Airey v vsakem svojem poročilu na Varnostni svet OZN poudarjal da Trst ne more živeti in da je edini izhod njegova priključitev k Italiji. V vsakem svojem poročilu je poudarjal noto 20. marca lanskega leta in si «želel» njeno čimprejšnjo uveljavitev.
V svojem zadn,em poročilu pa si prizadeva dokazati ,da je gospodarstvo Trsta v najboljšem redu da Trst «more» živeti. Zaman iščeš trostransko noto in «željo» po priključitvi Trsta k Italiji.
Tudi na tem polju se je torej zgodilo, kar smo razkrinkali pred meseci in kar je bilo dovolj jasno ožigosano predvsem v člankih tov.
Vidalija «Nesramno barantanje» in nja demokratičnih množic. Za tak-« izhod».	šen sporazum je že dal osnovo do-
Sedaj pa prihajajo na vrsto tito- govor Tito - Togliatti. . . Kot vse fašisti, ki so ob naši kampanji mol- doslej, tako bo tudi v bodoče KP čali in so spregovorili samo nekaj j STO linijo sporazuma med prizadela potem preko svojega gaulei- timi Jugoslovanskimi narodi in ita-terja cone B, Beltrama. Tedaj, ko 1 i Janškim narodom še nadalje zasto-smo postavili odločno zahtevo po j pala. . .»
KAKO
"RODILI
SO V LJUBLJANI , INDIPENDENTIZEM
združil vi obeh con, po odhodu vseh okupacijskih čet in po takojšnjem imenovanju guvernerja in smo nakazali, da je danes taka rešitev e-dini izhod, so nam rekli, da zahtevamo imenovanje guvernerja, ker hočemo. . . prodati vse ozemlje Italiji.
Takrat so torej jasno povedali, da nočejo guvernerja, da nočejo odhoda okupacijskih čet in da nočejo združitve obeh con in — v pričakovanju boljše rešitve — življenja STO.
Najjasnejši pa je bil titofašist Babič v svojem «referatu» na fašističnem kongresu v Izoli. Dejal je:
«Spričo, teh dejstev izjavljamo da usoda STO ne sme biti predmet kakršnegakoli trgovatnja ned katerimi koli velesilami, temveč Je in mora biti stvar sporazuma med prizadetimi jugoslovanskimi narodi in italijansk m narodom ter odloča-
Naši padli zapovedujejo:
Ne dopuščajte tretje vojne!
Kakor vsako leto bomo tudi letos proslavili svoje mrtve.
Njihovega števila ne moremo prešteti. Mnogo Jih Je, ki jih moramo pomniti, proslaviti in čijih imena nam morajo biti vklesana v srcu in pameti. Pozabiti jih ne smemo, ker bi bila pozaba skrunitev njihovega spomina in izdajstvo napram vseh živih, ki hočejo živeti prav zaradi tega, ker so oni umrli.
Padli so povsod. Njihova kri Je prepojila vsako ped naše zemlje. Padli so v gorah, na frontah, v mestu in na vasi. Padli so s puško v rokah, padli so daleč od doma, trpinčeni od razbesnelega sovražnika padli so v svoji lastni hiši, v krogu svoje družine: otroci so ostali
brez staršev, starši brez otrok. Po-f nec strašnemu krvavenju, bila Jih je vojna vihra, ki ni razlikovala sovražnika od prijatelja, požrlo jih je strašno žrelo nenasitne vojne, ki ni poznala materinske ali družinske ljubezni.
Brez razlike!
POMNITE NAS! nam zapovedujejo naši mrtvi; POMNITE NAS! nam ukazujejo vsi naši dragi; POMNITE NAS! nam kričijo neštete
gozdovih, ravninah, v morju in rekah nenajdena brezoblična trupla.
Naša dolžnost je, da jih pomnimo; kakor da bi bili včeraj zadeti od svinfenl.e ali nenadnega zverinskega in zahrbtnega letalskega napada. Pomniti jih moramo, kakor opozorilo tujim nenasitnim vojnim blodnjam. Pomniti Jih moramo, ker nam pravijo, da ne smemo več podleči grozotam, ki smo Jih nedavno pretrpeli.
Naši padli, vsi naši padli, nam ukazujejo silo svojega žrtovanja, da jih ne smemo izdati. Izdajstvo bi bilo pozabiti njihovo smrt, ker so stari in mladi nedolžni ljudje zavestno ali nezavestno darovali svoja življenja, da bi ostali napravili ko-
Sli bomo torej na kraj mučeni-štva svojih sinov in hčer, bratov in sester, mater in očetov. Sli bomo v trenutku, ko bodo šle na ista mesta nepregledne množice drugih ljudi po vsem širnem svetu; združili se bodo na ta dan vse matere sveta, združili se bodo vsi borci sveta, združili se bodo vse sirote tega svela. Korakali bodo, da se oddolžijo
Jj^P zafel zasedati v Rimu C'z'JHovel.-SVetovnega kongresa »j », k; m‘ru- Po Svetovnen kon-X Pan?6 vr5*l letos spomla-Sv> vn„Uj Pomenja to zasedanje J».	Za utrditev miru v
v^hesa po1
leta je svetovnih do
»hi/Ura<*’ katerih se je tudi
univ»« ..
lr<CPri
f«si, da
Ptiru v svetu v precejš-sPremenilo. Lahko mirno
lljj B'siovv,80 se sile miru v tem L, »a ;	'* «Počno okrepile. Pro-
XXe v °*'a ljudska republika oj nahaja tik pred do-X Nva Roditvijo. Oklicana je hXlja , demokratična republika bvN»v. 'ižno 25 milijoni pre-v» uŽUje ma dvema zmagama se iiYia'nyCl druSiml tudi dejst-V br>hih' vietska zveza atom-■jNšuje ’ Xera v veliki meri Vr. ie Vprietnost nove voj ne j lltn ia, kt v Paoslaviji zrasla nova 4» 'Nit, j,?di odioino borbo proti «4 , raja ,, aiajcem, kateri so bili lil, Vs*h d»ii!.Zllrin*ca,rll in izolirani \ Jasho . °kratičnih sil na sve-* h.P »e mX’• da Predstavniki le Nii.^^ani ° sedeti za Isti mizo it . N dar,m rV’ kajti vsa Titova \<l. NperKi- Ìasno IzPrlCuje, da
tlačani °V in VOjnih h,,j'
V. aiii- d Prav za to, da bi emiru ter zanetila

sveta pričakujemo.
ter ?!,' odločbo Izvršilnega
'z sveie
ta teden odpotovala delegacija tržaikpga
Rižarne, nešteta pokopališča, nešte- ! spominu najdražjim sinovom vseh ti nepoznani grobovi, nešteta v I Uudi n» svetu.
I Sli bomo v Rižarno, moramo v Rižarno: tebe mati kliče sin ali hčerka, tebe vdova kliče mož, tebe sin kličeta mati in oče, vas vse ki nočete postati vdove, matere brez sinov, sestre brez bratov, otročički brez očetov, vas vse kličejo naše žrtve, naši padli, naši dragi mrtvi.
Ali Jokali ne bomo, ne! Jokati ne smemo, tovariši 1 To nam zapovedujejo naši mrtvi. Močni, silni, nepremagljivi, neomajni moramo biti. Naši mrtvi nam vlivajo poguma, da bomo strli vsakega gada, ki hoče nove solze, nova žalovanja, nove razvaline! Močni, silni moramo bi
^ Rimu zasedajo l^ogočne sile miru
j-jgtov ala j e tržaška delegacija
odbora partizanov miru, katero sestavljajo tovariši ing. Braun Atto, ki je obenem član Glavnega sveta, Bidovec Stane in Blažina Angel.
Delegatki ASIŽZ
v Moskvo
Prihodnji teden odpotujeta v Moskvo delegatki ASIZZ na zasedanje sveta Svetovne organizacije demokratičnih žena. Žene in demokratično prebivalstvo STO z zaupanjem spremljajo tovarišici Marijo Berne-tič in dr. Lauro Weiss, ki bosta ponesli pozdrave našega ljudstva ne samo ženam vsega sveta, marveč tudi in predvsem sovjetskemu ljudstvu.
Najprej torej je Babič dejal, da STO ne sme biti predmet trgovanja med velesilami, kar pomeni — Ker so dosledni v svojem protisov-jetizmu in protikomunizmu — da v obravnavanju tega vprašanja mora biti na vsak način izključena Sovjetska zveza ,edina, ki more danes v svetu jamčiti, da se talca vprašanja morejo rešiti v korist miru. Torej, Sovjetske zveze ne sme biti zraven. Nato pravi, da mora biti stvar sporazuma med jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom. Kaj pomenja to? Babič hoče reči, da se morajo zediniti Tito, ki «zastopa» po njegovem jugoslovanske narode in neka italijanska vlada, ki bi zastopala italijansko ljudstvo. De Gasperi torej ne, Togliatti tudi ne. Čakati bi bilo treba, da pride na vrh italijanske republike drugi Tito.
Toda nadalje je dejal, da za njih še vedno velja sporazum Tito-To-gliatti. Kuj pa je pravil ta sporazum? Gorico Jugoslaviji, Trst Italiji. Gorica je že priključena Italiji, Trst pa še ne. Na podlagi lega je Babič povedal, da je Titova klika pripravljena izorčlti Trst Italiji brez druge kompenzacije.
"Vsem tržaškim prebivalcem mora biti sedaj Jasno, kdo je oni, ki prodaja Trst Italiji. Titova klika je torej pripravljena na priključitev Trsta Italiji in je dokazala, da smo imeli prav, ko smo pred meseci trdili, da je prišlo pod pokroviteljstvom imperialistov do sporazuma za razdelitev in razkosanje STO. Nobenega dvoma ni več, da .e beograjska fašistična vlada prev dala naše mesto imperialistom, ki naj bi ga, ko jim ne bi več služil, izročili Italiji. Resnica te naše trditve bode v oči in jo ne morejo zanikati ljudje, ki demagosko odklanjajo guvernerja, trdeč, da hočemo izročiti vse ozemlje Italiji.
V drugem ostavku pa Babič pravi, da se bodo kot doslej tudi vnaprej borili za njihova dosedanja stališča.
Borili se bodo torej, da vse ostane po starem; cona B dejansko priključena Jugoslaviji in pod okupacijo jugoslovanskih čet, cona A u-pravno priključena k Italiji in pod okupacijo po anglo - ameriških čet.
Titofašistična banda je ponovno dokazala, da hoče «statu quo», da hoče nadaljevanje okupacije, da
Budimpešti in po izvolitvi Jugoslavije — z vsestransko pomočjo imperialistov — v Varnostni svet, da bi moral služiti Trst za vojne provokacije proti italijanskemu in jugoslovanskim narodom, kot oporna trdnjava jugosolvanskega imperialistična klina proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije, kot vžlgalna vrvica balkanske smodiš-nice, kot stalna grožnja za mir in svobodo v svetu.
Potrebno je, da se tudi Slovenci upoznamo v zadeve tržaškega «in-dipendentizma», t. j. v zadeve one male skupine navadnih «mešeta-rjev», ki zavajajo ali skušajo zavajati večje ali manjše skupine tržaških prebivalcev na pot sovražnikov ljudstva in jih skušajo privesti na pozicije imperializma in njegovega glavnega hlajca, titovstva.
Se nikoli nismo spregovorili, kako in zakaj je nastal «indipenden-lizem. Naša dolžnost je, da se tega vprašanja dotaknemo.
~Vsi se spominjamo,“da je «Fronta neodvisnosti» nastala že leta 1945. in da takrat ni skrivala preko svolili voditeljev in prav posebno preko Tolloja svojih simpatij do ZDA kt Velike Britanije. Nato pa se je opazilo, da je nenadoma Tolloj «izginil» iz indipendentističnega po-zorišča in da je prgvz.el njegov stolček Sporer, ki je imel že večkral
Proti temu se bomo borili in se opraviti s sodišči ne zaradi politl-moramo boriti, ker nočemo, da bi ke, marveč zaradi navadnega kri-Trst Tzvrševal to vlogo v načrtih imperialistov in njihovih titofaši-stičnih hlapcev. Borili se bomo proli statu quo» in bomo zahtevali imenovanje guvernerja, podpirali bomo v leni prizadevanju Sovjetsko zvezo in mobilizirali vse tržaške množice. Razbili bomo načrte
minala.
Kako je Sporer izvršil «udar» in «prevrnil» Tolloja?
Na nekem sestenku v Ljubljani sta Marinko in Krajgher poudarila, da ie treba voditi v Trstu trojno politiko: eno za Slovence, drugo za Italijane in tretjo za . . . Tržačane,
._____... .	.	““■“'l,	1“ I kakor da bi Tržačani neka posebna
nnpe iai lov m njihovih hlapcev. niicij;< Za slovence naj bi Vljala
Razbil. Jih bomo s pomočjo Sov- bo].ba za priključUev k Jugoslaviji, Jetske zieze, velike zaščitnlce miru /:l italijanske nacionaliste podpora in svobode v svetu, velike poborni- njihovemu prizadevanju za priklju-ce pravic vseh narodov. In zato bo- fitev k Italiji in za ljudi, ki nočejo mo nadaljevali z razkrinkan em nm Jugoslavije niti Italije pa bor-podlih nasprotnikov, ki skušajo pro- ba za ohranitev STO. Zato so podali interese našega ljudstva.	trebovaH nekaj svojih ljudi. Tolloj
jim ni slu*l„ ker je bil prevroči simpatizer ZDA in Velike Britanije. Izbrali so si Spurerja in so mu pomagali na površje. Ze leta 1945. pa je nek Varni imel kontakte z Regentom. Nato so nekateri voditelji indipendentistov imeli več takih sej z neposrednimi agenti CK KPS.
Koncem 1946. leta sta Sporer in Cerne (upravnik «Corriere di Trieste» in Trieste-Sera») spoznala Uršiča, ki je bil izvrševalec krajghe-rjeve politike v Trstu. Stiki so trajali do pomladi 1947. O njih je bil obveščen CK KPS. Direktiva je bi-
la, naj se najprej Sporer polasti «Fronte». Zato je Uršič «vpisal» v «Fronto» nekaj stotin «članov», ki 'O pomagali pri «likvidaciji» Tolloja. Nato so se domenili o vsem drugem: ljubljanska titovska tolpa naj bi kupila in podpirala časopis, ki naj bi imel linijo diktirano od Ljubljane in kjer naj bi se objavljali tudi uvodniki, ki bi jih pošiljali «gospodarji». Ako «Trieste-Sera» ne bi pisala po želji «gospodarjev», bi Ljubljana ukinila podporo. .
Po izvolitvi titovskih pred stavnikov v VS
Tifo odkril privrženosf
ameriškim vojnim hujskačem
Izgon špijona Mrazoviča iz SZ - Teror titofašistov v Bosni
Kakor smo poročali v zadnji številki, je bila v drugem glasovanju Jugoslavija izvoljena kot nestalen član Varnostnega sveta. Za Titovega delegata je glasoval ves blok držav, ki so odvisne od ZDA. Na ta način je dobila Titova vlada z 39 glasovi proti 19 zaupanje vseh najbolj reakcionarnih držav, dočim se je 5 državam vzhodnega bloka pridružilo še 14 zapadnih držav ,ki še spoštujejo listino Združenih narodov in ne žele pretrgati vseh vezi s Sovjetsko zvezo.
Po izvolitvi Titovega zastopnika v, hoče strateško kolonijo v rokah im-1 VS je predstavnik Sovjetske zveze, perialistov in v njenih rokah, to je | zunanji minister Višinski v kratkih v rokah glavnega agenta imperia- in ostrih besedah ožigosal ta ma-
lizma v svetu.
Vse to nam torej pove, kaj pomenja «statu quo» za naše ozemlje.
«Statu quo» pomenja prav posebno po razkritju na procesu v
never ameriških imperialistov. «Te volitve — je izjavil Višinski — pomenijo kršitev 23.člena listine OZN, po kateri morajo biti člani VS izvoljeni po zemljepisnem kriteriju.
Doslej je bil na izpraznjeno mesto imperialistov Wall-Streeta. Tako pi-
vedno izvoljen predstavnik iste skupine držav, ki so tudi vedno postavile novega kandidata. Tako je bila od vzhodnih držav predlagana Češkoslovaška, dočim Jugoslavije ni ■nobena od teh držav predlagala. Jugoslavija je prišla v VS na podlagi zarote med Jugoslavijo in ZDA, s katero naj se ojačijo jjostojanke an-glo-ameriškega bloka. Jugoslavija ne more in ne bo smatrana kot predstavnik držav vzhodne Evrope. Njeno izvolitev smatra ZSSR kot novo kršitev listine OZN.
Zelo je bila značilna izjava -m gleškega delegata po končanih volitvah. Rekel je namreč: «Naši jugoslovanski prijatelji bodo zelo zadovoljni». In v rešnici kažejo fašistični voditelji Jugoslavije veliko zadovoljstvo nad tem «uspehom», da so postali prvi hlapci ameriških
DANES ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA
—---------------
Zupan Bartoli in Giunta
proti upokojencem in brezdomcem
Danes popoldne se začenja je- J5 mestu. Za tem so samo še 3 krat-, Vsekakor pa so komunistični sve-sensko zasedanje tržaškega občin- ke zadeve manjšega značaja. Iz te- tovalci odločeni, da dosežejo na Iškega sveta. Kljub ponovnim zahte- ga jasno izhaja, da skuša sedanji | Mes-nem svetu, da se bo o teh nuj-
občiciski odbor pod predsedstvom nih vprašanjih razpravljalo čimpre-zupana ing. Bartolija, zavleči ti dve je ter bodo zato predlagali, da pri-vprašanji in
vam komunističnih svetovalcev, ki ti, da bo"mo pomnil'i svoje"niijdražJe 50 'Podarjali nujnost nekaterih ob-in vsilili mir, ki nam ga ogrožajo činskih zadev' zlasti vprašanja po-pijavke in od stotin milijonov mater moči upokojencem ter rešitev težke
prekleti izžemalet ljudstva.
Vojne ne bo in ne sme biti. Zato združimo se ta dan In izpovejmo svojo voljo skupno b milijoni in milijoni sobratov po vsem svetu. Nočemo vojne, ker smo je siti. Nočemo vojne, ker nočemo novih žrtev.
Pojdimo v Rižarno in pokažimo, da nas je nepregledno število, ki zahteva mir, svobodo in stretje fašizma.
stanovanjske krize, ni občinski od bor smatral za potrebno sklicati občinskega sveta kot šele danes.
Toda tudi na tem zasedanju je najnujnejše zadeve, ki se tičejo velikega števila najpotrebnejših občanov, dal v dnevni red prav med zadnje točke. Tako je od 18 najavljenih točk vprašanje upokojencev na 13. in 14. mestu, vprašanje olaj-
tem nujno pomoč upokojencem in brezdomcem čim dlje mogoče. Kajti brez dvoma se bodo prejšnje točke zavlekle ne le tedne temveč verjetno mesece in je pričakovati, da pridejo brèzdomci in brezposelni na vrsto v najboljšem jjrimeru šele decembra ali januarja 1950, Samo 3. 4. in 5. točka vsebujejo skupno 106 sklepov, o katerih bo moral odločati Mestni svet. Se bolj se bo seveda zavleklo raz-
šanja stanovanjske krize pa celo na pravljanje o proračunu.
Titofašistična klika v bivšem vodstvu SHFZ je z izrednim občnim zborom te najvišje naše kulturne ustanove doživela doslej najstrahovitejši poraz in soglasno obsodbo vseh delegatov. prosvetnih društev. Tako se je zaključila najtežja kriza naše prosvete kateri je skupina fašističnih sleparjev skušala z vsemi, tudi kriminalnimi sredstvi preprečiti njen normalen razvoj in popačiti njen napredni ljudski značaj.
Sleparji ne bi bili sleparji, če ne bi skušali nadaljevati tudi po občnem zboru svoje sleparske aktivnosti. Tako je «sklicalo» tistih pet kalinov, ki so še preostali od lani izvoljenega glavnega odbora «redni občni zbor SHPZ». Ta «občni zbor» seveda nima nobene veljave, ker je staro vodstvo na izrednem občnem zboru v soglasju s pra-
leparji na zatožni klopi
vili SHPZ Izgubilo sleherno pravico | dejstvo, da so bila društva o tem
govoriti ali v čemer koli odločati o njeni usodi. Ne samo to, temveč so bili glavni krivci zaradi svojega razdiralnega delovanja s katerimi so neštetokrat kršili pravila, sklepe občnih zborov in plenume SHPZ \
Naj navedemo najbolj značilne sleparije ljudskih sovražnikov in škodljivcev iz zadnjih tednov. Preprečiti so hoteli pravilno sklicani izredni občni zbor SHPZ in so v ta namen že po sklicanju izdali «odločbe» o izključitvi najagilnej-ših društev, katerih datume pa so enostavno falslficirali ter navedli, da so bile «izdane» v maju. Ze samo
obveščena po objavi občnega zbora, jemlje vsak učinek takšni «odločbi». Se bolj se razgalja njihova sleparija z dejstvom ,da sta sodila le dr. Ra-potec in dr. Dekleva, to je dva od petih izvoljenih razsodnikov dočim so tretjega nekega Tomšiča, pobrali menda kar na cesti ali pa so pripisali k «razsodnikom», da bi bila sleparija popolnejša.
Toda tega jim še ni bilo zadosti. Bivši četniški oficir in sedanji ba-bičev general Pahor je tudi hotel pokazati svoje «pravniške» zmožnosti ter je s pomočjo onega Budala, kt je pozival proti SHPZ in prosvetnim društvom na pomoč oku-
pacijske In italijanske šovinistične oblasti, izdal novo serijo «odločb o izključitvi». Za spremembo se te odločbe sklicujejo na sklep «glavnega odbora» in navajajo kot razlog, da so «izključena» društva iz Ric-manj, Škofij, Elerjev, Sv. Barbare, Grete in Opčin podpisala zahtevo o sklicanju izrednega občnega zbora. Za te «pravnike» je torej prestopek posluževati se pravic, ki jih ima vsako PD po pravilih SHPZ. Ne glede na to, da je vsaka odločba glede članstva po sklicanju občnega zbora neveljavna, bi bila taka o-
deta ti dve vprašanji med prve toč ke dnevnega reda.
V dobi treh mesecev je pokazal občinski odbor, da ne misli voditi občinske politike po načelih demokracije in veljavnih zakonov, temveč da hoče nadaljevati prakso prejšnjega postavljenega občinskega odbora pod županom Mianijem. Pod pretvezo nujnosti je namreč odločal o stvareh, ki so pridržane občinskemu svetu, in je «ramenoma zavlačeval njegovo sklicanje cele tri mesece. Tako je na svojo pest imenoval predsednika in pa Upravni odbor ACEGAT, Upravni odbor in nadzorstvo gledališča G. Verdi, nastavil nove učne moči v otroških vrtcih kt sprejel še mnogo drugih važnih sklepov brez odobritve občinskega sveta. Na ta način je hotel postaviti občinski svet
še beograjski Goebbels v «Borbi», da sé je Amerika odločila za tisto «komunistično» državo, ki je «neodvisna».
Kako trdno pa izgleda, nam kažejo poročila o množičnih aretacijah po vsej Jugoslaviji. Tako je bilo v zadnjem mesecu v Bosni aretiranih nešteto komunistov in starih borcev, med njimi mnogo nosilcev spomenice 1941. V Sarajevu je pil aretiran sekretar Komisije za deželo pri CK KP Bosne in Hercegovine Voja Stupar, direktor geo. detskega zavoda Stojnič Cvijo, tajnik pri predsedstvu vlade Djordje-vič Veljko, član Kontrolne kormšije pri vladi DH Batoš Radeje ter mnogo drugih borcev in aktivistov iz časa NOB. V Banjaluki so bili are tirani predsednik sodišča tiudimir, šef notranjega odseka Oblastnega odbora, ravnatelj mašinsko-traktnr-ske postaje in drugi. V Jajcu je bilo aretiranih 27 tovarišev med njimi sekretar Okrajnega komiteta KP in predsednik OI.O. V Bosanski Du-bici je bit aretiran predsednik o-krajnega sodišča Stojakovič I.uka. nosilec spomenice 1941. Pri zasliše-nju so mu zlomili roko in nogo ter razbili lobanjo. Za njim so aretirali predsednika okrajnega LO in sekretarja okrajnega komiteta KP Stojniča Dušana, nosilca spomenice 1941 in kandidata za CK KP BH ter nešteto drugih borcev in komunistov izza časa osvobodilne borbe.
Tudi v pokrajini Srem izvajajo udbovci najhujši teror, tako da mnogo ljudi ne upa niti spati doma, kadar pridejo oficirji UOB-e v spremstvu miličniki-v. Ko njih ne dobe doma, zapro njihove sorodnike kot talce. Komunistični aktivisti se skrivajo v Fruški Gori, kot so se skrivali pred ustaši. Zopet odkopu-jejo stare bunkerje in -skrivališča ter grade nove. Predstavniki titovskih oblasti se obnašajo kot pravi okupatorji, a se tudi tako boje svojega ljudstva. Kljub terorju pa se ljudstvo na vse načine beri proti fašističnemu režimu:
V sredo Je sovjetsko zunanje ministrstvo objavilo noto, naslovljeno beograjski vladi, v kateri naznanja sklep sovjetskega mlnistr. sveta o izgonu titovskega poslanika v Moskvi, Mrazoviča. Nota ugotavlja, da je proces proti Rajku razkril ipi-jonsko vlogo Mrazoviča, ki že dol-
bi ^tbèTnskT'wtwIl’èi^lmo^po'tr- | *° '«ra v imperialistični vohunski dili.
Tako samovoljno postopanje, ki krši najelementarnejši čut demokracije in dejansko jemlje občinskemu svetu ves njegov pomen, je
dločba neveljavna tudi zaradi dejst- ! 5amo nadaljevanje borbe reukclo-va, ker izključitev članov ni kompetenca niti zakonitega glavnega odbora, tem manj seveda petih pogrebcev, ki so še ostali za sprevodom Babičeve in Pahorjeve fašistične «kulture».
nirnih struj proti interesom delovnega ljudstva. Prepričani smo, da bodo komunistični svetovalci s svojo neizprosno kritiko razgalili vse te in podobne manevre novih sa-mosilnlkov na občlel,
mreži sramotno vlogo provokatorja proti Sovjetski zvezi. Poleg tega pa Je v poslednjem času objavil laž-njive in tendenciozne vesti o Sovjetski zvezi. Zato Je nemogoče, da Mrazovič vrši dolžnosti Jugoslovanskega poslanika v Moskvi.
Izgon tiioveskega in imperialističnega špijona in provokatorja iz Sovjetske zveze le nov udarec proti ti-tofašlzinu, ki je danes popolnoma osamljen In razkrinkan po vsem svete,
Nato so se tudi domenili za prodajo časopisa. Uršič je od KPS dobil nalogo naj dobi 4 slamnale ljudi, ki bi krili resnične gospodarje. ki so ga kupili od Stalnega odbora «Fronte» preko Sporerja, Cer-neja in Giampiccolija. Kupoprodajna pogodba ni vknjiženu na sodišču, medtem ko še vedno zgeda, da je gospodar časopisa, Sporer. kateremu je dvakrat na teden prihajal Uršič, ki mu je izročal pod porti in uvodnike. Zgleda, da je Sporer ob sklenitvi le kupoprodajne pogodbe prejel približno milijon lir. Zgleda tudi, da so mu dvakrat na teden Izročali najprej 100 tisoč in nàto 140 tisoč lir. Ne vento, če so sedaj zvišali podano.
Čeprav je že pred časom «li Lavoratore» povedal nekaj o tem ozadju, je Sporer odgovoril samo, da «ne more biti». Drugo dejstvo pa je, da sp nekako potlačili vso zadevo o ugrabitvi Uršiča pri kateri sta bila na en ali drugi način udeležena tudi Sporer in Cerne. Policija ni o tem več govorila. Prav v tistem časti pa se je prikazal na politično pozorišče tudi «Tržaški blok», ki še nikoli ni demontiral, da je najboljši prijatelj anglo-ame riške okupacije. Spominjamo se, kako so nekateri krogi agitirali pri uslužbencih ZVU, naj volijo «in-dipendentizem».
Zato ni čudno, da je vsa zadeva ugrabitve splahnela, kar nam dokazuje neko veza med Titovci in imperialističnimi krogi preko «Fronte».
Linija «Fronte» pa fe je odražala in se odraža na straneh časopisa. «Trieste-Sera» ie najbolj histerični. protiitaMjanski list. Dviguje do neha neko domnevno tržaško «patrio», poveličuje življenje v ZDA, Marshallov načrt in Atlantski pakt, orisuje Sovjetsko zvezo kot napadalno deželo, se krčevito zaganja proti komunizmu in noče guvernerja, marveč" obstoječe stanje, to je okupacijo anglo-ameriških in jugoslovanskih edinic. Noče Prvega maja, noče razredne borbe, ker pravi, da se delavci in gospodarji morajo zediniti, propagira proti Enotnim sindikatom in poveličuje poleg «pridobitev» ZDA tudi pridobitve «so-ealistične» Jugoslavije.
To sta torej «indipendentizem» in n:egovo glasilo. Prihodnjič pa bomo povedali «zgodovino» drugega tržaškega lista, ki je v rokah litovskih banditov. «Corriere di Trieste».
LJUDSKI ODER • TRST
bo jutri, v nedeljo 30. t. m. ob 10. vprizoril v gledališču
FENI CE
v korist poplavljencem Južne Italije pravljico
Ruie L. Petelinove
ŽAROMIL
Predprodaja vstopnic na trgu Ponterosso 6/II - 1 uro pred predstavo pri blagajni v gl. Fenice Cene : 100 lir, stojišča za otroke 50 lir. Komentar v italijanščini, gledališki list v slovenščini.
Vabljeno je vse prebivalstvo
Za poplavljene«
v Južni Italiji
Nadaljuje se nabiralna akcija tržaškega ljudstva za poplavi.enee v Južni Italiji. V tej zvezi bo imel jutri v gledališču Fenice svojo predstavo Ljudski oder. Sinoči na .ie bil koncert Centro di Cultura. Vse prebivalstvo se zanima za nabira no akcijo, ki je najboljši dokaz čuta o bratsvu med narodi, ki ga goji naše slovensko in italijansko ljudstvo. Vsaka družina hoče darovati nekaj za uboge poplavljen e, ki so žrtve brezbrižnosti De Gasperi'eve policijske vlade. Največji dokaz visoke internacionalistične zavesti naših ljudi pa je iniciativa družin, ki so se samoiniciativno javile, da sprejmejo za nekaj časa otroke nesrečnih družin. Do sedaj se je javilo 8 družin za 8 otrok. Prednjači pa slovenska vas miljskega okraja Sv. Barbara, ki bo gostila dva otroka.
Tajništvo ZDTV poziva vsa društva, naj se po možnosti udeleže nabiralne akcije za poplavljenre.
Vrnila se je delegacije iz Torina
Vrnila se je predvčerajšnjim iz Torina tržaška delegacija na kongresu zavoda za kulturne stike meti Italijo in Sovjetsko zvezo. Kongres je bil pred dnevi. Bilo je več inozemskih delegacij in zelo poznanih osebnosti kulture in politike Franci ie, Velike Britanije, itd. Prisest voval je kongresu tu M sovjetski poslanik v Italiji, Kostllev.
RAZKRITJA PERA POPIVODE, GENERALMAJORJA JUGOSLOVANSKE ARMADE
Izdajstvo Titove klike
za časa osvobodilne vojne
Zveze z Randolphom Churchillom - ^ujevič in Arsa Jovanovič
preprečita Titu, da bi se predal Nemcem - Rankovičeve zveze z Gestapom - "Čudna,, pota Vukmano-viča-Tempa - Kako sta bili osvobojeni Djilasova in Kidričeva žena - Umori poštenih komunistov
S tem v zvezi je tudi nujno omeniti Titove zveze z generalom Mak-Imoni in Randolphom Churchillom, ki danes iz Londona hvalita Tita in ga nazivata «dragega tovariša». .Samo eno dejstvo iz te Titove vezi z imperialisti nam bo osvetlilo to «ljubezen» in «intimnost».
Tito se hoče predati Nemcem
Ko je bil 1944. leto izvršen nemški napad na Vrhovni štab v Drva ru, je padel Nemcem v roke tekom borbe med mnogimi drugimi tudi Stojan Pribičevič, Jugoslovan po poreklu, ameriški državljan in etan ameriške vojaške misije. Tito je preko Randolpha Churchilla u-spel, da Nemci in ustaši tekom nekaj dni vrnejo Pribičeviča, čeprav so ga bili že prepeljali v Zagreb.
Znano je, da je Tito tekom nemškega napada na Drvar odbil, da bi se prebijal in se je hotel predati Nemcem. Sreten Zujevič in Arsa Jovanovič sta ga z orožjem v r ki prisilila, da zapusti skalo v kateri je bil vrhovni štab. To je bil.) splošno znano med partizani in to je bil tudi razlog Titovega sovraštva proti Zujeviču in Arsi Jovanoviču.
Gestapo pusti Rankoviča 'pobegniti.
leta, da tu ni šlo za nasilen beg, nego da je bilo «osvobojenje izvedemo v dogovoru z Nemci .
Na isti način so bile «osvobojene» iz rok Uestapa Djilasova žena, Mitra Mitrovič - Djilas in Kidričeva zena Marijeta Kidrič. Prvo so odvedli na osvobojeno o&mlje Nedičev! žandarji, a Kidričevo ženo so pripeljali gestapovci z avtomobilom m )o predali naravnost v CK KP Slovenije..
Vezi titovcev z fašističnimi okupatorji
Vezi današnjega fašističnega vodstva Jugoslavije z nemškimi iti italijanskimi i išističnimi okupatorji se vidijo jasno tudi po tem, kako se je obnašal, delal in živel tekom cele vojne član CK Svetozar Vokmanov ič - Tempo. Ta človek je živel legalno po mestih, ki so se nahajala pod okupatorsko oblastjo. Vukmanovič je bil do pričetka vojne nekolikokrat v zaporih in je bil do-oro znan star policiji, ki se je v celoti nahajala v službi okupatorja. To pa njega ni oviralo, da se ne bi «retai nekoliko let svobodno po sovražnem ozemlju.
Kdo je sploh ta Vukmanovič? Poglejmo kaj govore o njemu podatki iz vojnih časov. Začetkom 1942. leta se je Vukmanovič nahajal v
1941. leta je padel v roke Gesta- Sarajevu kot delegat CK in tam vodil partijsko organizacijo. Prišlo je do velikega poloma in aretacij ter je bil popolnoma uničen partijski aktiv mesta Sarajeva (preko 150 komunistov); samo Vukmanovič je
pa Kankovič, ki je bil znan beograjski policiji kot član politbiroja CK KPJ. Čeprav so Nem ti in ne-dičevci obešali vse ljudi, ki so bili simpatizerji Komunistične part.je in Narodno osvobodilnega pokreta, je bil Rankovič kmalu po aretaciji premeščen v bolnico, a nato se je naenkrat pod zelo sumljivimi okoliščinami znašel na svobodi. Za ko muniste je v tem času bila labri clrano uradno titovsko tolmačenje, da so «osvoboditev» Rankoviča osi-,varili komunisti s pomočjo «organiziranega bega» iz zaporske bolnice. Vendar je pa nedvomno, da so izvedli Rankovičevo premesti-
tev v bolnico gestapovci na temelju predhodnega sporazuma, da bi tako zakrili njegovo «osvoboditev».
Današnje gestapovsko delovanje krvnika Rankoviča v Jugoslaviji je potrdilo za vse poštene ljudi, da njegova «osvoboditev» iz gestapovskih zaporov ni bila slučajna. Generalmajor Miladin Ivanovič, ki je bil «osvobojen» skupno z Rankovi-čem nam je govoril, skupini tovarišev 1. proletarske brigade, še 1942.
ostal živ. Partizani so že v tem času govorili: «Ali je Vukmanovič ču-
dodelec, ali ima kake dobre vezi z okupatoriem». Znano je na primer, da je on začetkom 1942. leta brez vsakih težav prepeljal z vlakom iz Sarajeva v Ljubljano Kardelja in Ivana Mačeka današnjega podpredsednika vlade Slovenije. Oni so se po pot) ustavili v Zagrebu (!), ostali tam dva meseca in se «skrivali» na domu Vlatka Velebita. Maček
je pozneje pripovedoval partizanom kako se je on podpisal s svojim pravim imenom na svojih lažnih dokumentih in so to ustaši opazili, /endar je' Velebitu «uspelo», da ga «reši»!
Prav v času, ko so tako uspešno «osvobajali» Rankoviča, Djilasovo in Kidričevo ženo, ko se je Vukmanovič lahko svobodno kretal sovražniku pred nosom in se zdravil po ustaških bolnicah, prav v tem ča-
su pa so bili ubijani po zaporih najboljši jugoslovanski revolucionarji, komunisti heroji — Ognjen Priča, Božidar Adžija, Avgust Cesaree, Otokar Keršovani in mnogi drugi. Titovsko vodstvo pa ni našlo načina, da iih osvobodi, čeprav so bili v zaporu že od marca 1941. leta.
Omeniti je tudi treba, da so bili nekateri od teh tovarišev, kot na primer Priča, člani CK KPJ in odkriti nasprotniki Tita in njegove politike še pred vojno. Iz tega se vidi, da so Tito in Rankovič skupno s fašisti uničevali najbolj predane in najbolj zveste partijske kadre Jugoslavije.
O zvezah Titove klike z gestapov-.,kimi agenti govore mnoga dejstva. Dokaze za to imamo tudi v vezeh UK KP Slovenije z italijansko Ovro in Gestapom tekom cele vojne. Kako tesno so bili voditelji CK Slovenije Kidrič in Kardelj povezani z okupatorjem, kažejo tudi vsem znani podatki o «pomoči» partizanom s strani načelnika Gestapa za Slovensko Primorje pod psevdonimom «Jožica», ki je imel svoj glavni stan na Bledu. On je vzpostavil zveze s CK Slovenije preko žene lastnika hotela na Bledu. S svojim avtomobilom je prepel jeva 1 Kardeljeve kurirje iz Dolenjske na Gorenjsko, Štajersko, Koroško, Primorsko in obratno. Partizanom se je pripovedovalo, da on baje obvešča naše enote o namenih Nemcev, čeprav so jugoslovanske enote na tem sektorju pretrpele strašne izgube. Eden za drugim so bili uničeni trije partizanski štabi. V partizanskih enotah so se nahajali gestapovci, nekateri so bili komandanti bataljona. Kardelj je razložil to «pomoč» s strani «Jožice» tako, da je on Poljak, član socialdemokratske stranke, ki je izrazil svojo pripravljenost, da pomaga partizanom.
«Jožica» je pričakal kapitulacijo Nemčije mirno na Bledu in se pokazal celo zahtevnega na temelju svojih vezi, ki jih je imel s Kidričem in Kardeljem. Ko pa je začel bolj podrobno pripovedovati o teh vezeh, je bilo to titovskih voditeljem neprijetno in so ga hitro po vojni likvidirali.
Znani titovski lakej, Blagoje Ne-škovič se je nahajal tekom vse vojne v Beogradu, kjer je «ilegalno» vodil partijsko organizacijo. Nobena tajnost ni, da ga je ves la čas ' ščitil izdajalec srbskega naroda Mi-, lan Nedič. Ko je bil Nedič kot voj-
ni zločinec predan jugoslovanskim oblastem, je zahteval zaščito od CK in navedel svoje zveze z Neškovi-čem. Proti Nediču se je pripravljala javna razprava, kot vojnemu zločincu, ker je pa izdal Neškoviča, so ga vrgli skozi okno, a njegov umor je bil prikazan kot samomor.
ŠTUDIJSKI MATERIAL ZA CELICE
REVOLUCIONARNA BUDNOST
Cim bolj se krepijo v svetu sile socializma, tem bolj se zaostruje oni ba imperializma proti komunističnim partijam, bodisi od zunaj, ali pa tudi od znotraj.
Važnost procesa v Budimpešti je predvsem v dejstvu, da je razkrinkal zločinske načrte imperialistov, ki so post *i spodkopati dežele ljudske demokracije s tem, da so vrivali v vrste njihovih komunističnih partij svoje agente. Odkar obstoja Sovjetska zveza je bila izvedena cela vrsta takih poskusov in vedno je budnost KP boljševikov omogočila njihovo razkrinkanje.
Resolucija 1U je bila poziv, ki je pritegnil pozornost jugoslovanskih Komunistov, a je koristil vsem komunističnim partijam, ker jih pripravil k več j revolucionarni budnosti. Proces v Budimpešti nas uči, da mora biti ta budnost temeljitejša kot kdajkoli poprej, ker se zateka razredni sovražnik k vsakemu tudi najbolj nesramnemu, hinavskemu in zločinskemu sredstvu, da bi zakasnil ali oviral napredovanje sil socializma.
Vloga udarne skupine, ki jo je zavzela Titova klika, obstoja prav v sabotaži, pod upovanju in pie-
vania, ideološko in politično kvarjenje kadrov, vrivanje ideoloških, nazionalisticnih, kozmopolitskih in terorističnih odklonov.
"Sedaj
je bilo- titovstvo že razkrinkano, poraženo na upravnih volitvah, a zato ni odnehalo svoje borbe, nasprotno, izgubilo je vsak zadržek.
Mnogo primerov nam kaže dnevno, da je budnost v naši Partiji nezadostna, da člani ne znajo vedno odgovoriti s prisotnostjo duha na lažnjiva gesla, da ne razumejo vsi tovariši koliko zahrbtnosti se nahaja za temi gesli, ki jih je vrgel sovražnik. Mnogi tovariši se ne zavedajo, da so mnoga dejstva, napake, zmote in pomcnikljvosti v na-,em delu samo posledica premajhne oudnosti.
Ojačati organizacijo, pripravljati in organizirati kolektivno vsako akcijo, zavedati se osebne odgovornosti v vsaki akciji, ne soditi lahkomiselno pomanjklivosti, izločiti vsak ideološki odklon, ne pustiti vplivati nase, nego vzeti primerno -rta znanje, kaj govori in de-
la sovražnik, to so osnovne naloge vsakega člana Partije. Vse to je mogoče doseči samo s stalno vzgojo ter študijem in z izkoriščanjem vsake borbene izkušnje, z razmišljanjem o vsaki stvari, s tem, da smo vedno na straži, to je, da smo budni.
Najbolj neizprosna budnost proti sovražnikovim agentom, napram njihovim tendencioznim geslom in lažnim ideologijam, vse to nima nič opraviti s sektaštvom. Biti buden' se tudi ne pravi ovirati razširitev Partije nego mora nasprotno vsak tovariš razumeti, da je število sposobnih in zanesljivih članov Partije v korist sigurnosti. Potrebno je imeti zaupanje, da je možno vzgojiti v Partiji veliko število komunistov, potrebno jim je slediti, pomagati, da bodo postali dobri komunisti. Potrebno je stalno in aktivno delati na tem, da preprečimo, da bi se v Partiji stvorile skupine (frakcije) s tem, da utrjujemo enotnost, zavestno disciplino, občutek odgovornosti s tem da vedno bolj izpopolnjujemo naše delo.
vari, ki jih je poskušala izvesti v mednarodnem komunističnem gibanju in predvsem v deželah ljudske demokracije.
V Trstu, središču mednarodnih intrig, žarišču imperialističnih provokacij, je predstavljalo titovstvo najnevarnejše orožje razrednega sovražnika. Njegova gesla so najbolj zapeljiva, ker so zakrinkana z revolucionarnimi besedami. Njegovi agenti so najnevarnejši, ker so bili inliltrirani v demokratični pokret mnogo let in so zato v stanju izrabiti vsako slabost, vsako lahkomiš-ljenost, vsak personalizem, vsak nesporazum v našem gibanju. Biti buden proti titovstvu v Trstu pomeni predvsem kontrolirati vestno vsako dejavnost, preiskati točno vzroke zagrešenih napak, poiskati tiste, ki so odgovorni zavestno ali nezavestno. Potrebno je, da vsak član Partije dvigne svojo politično zavest, svojo ideološko vzgojo, da se ne bi pustil prevariti od lažnji-vih gesel, da ne bo lahkomiselno delal, da ne bo nikoli pozabil, kako važna je vsaka akcija naše Partije v strateškem oporišču imperializma.
Proces v Budimpešti je razkril nesramnost in prekanjenost metod razrednega sovražnika. Tudi v Trstu se je titovstvo posluževalo istih metod: protisovjetska propaganda, klevetanja voditeljev in druge klevete, ekonomska in moralna Izsllje-
Ali ne vidite vi, ki ste ameriški državljan, kam usmerjajo svoje sovraštvo stotine ameriških novinarjev, ki pridigajo vojno? Nemogoče je, da ne bi to videli, ravnotako kot je nemogoče, da ne bi videli, da pada sneg, kadar sneži. Na vso nesrečo so v vaši deželi pozivi na uničevalno vojno tako pogosti, kakor pozimi sneg.
Pred nedavnim časom je generalni poročnik Doolitle, podpredsednik Unione Oil Corporation, izjavil;
«Biti moramo fizično, razumsko in moralno pripravljeni metati atomske bombe na industrijska središča Rusije... Potrebno je, da Rusija razume, da bomo to naredili in da naš narod razume nujnost takih rapresalj».
Ta dva stavka vojnega hujskača, čigar besede se upoštevajo, vsebujeta, po mojem mnenju, ves program Združenih držav v pogledu pripravljanja svojih državljanov na napad proti ZSSR.
Ameriški državljan, podvrgli so vas nasilnemu vtepanju mišljenja. Poskuša se «privaditi» vašo vest, «pripravlja* se vas moralno na napadalno vojno proti Rusiji.
Nedvomno ste opazili, da se tudi zločinec in priznani morilec Times Heralda ni mogel oddaljiti od določenega programa in se trudi, da bi vas «moralno» pripravil, da bi «ubijali otroke v zibelkah». Govoril je o borbi «dveh civilizacij», od katerih bo samo ena preživela prihodnjo vojno.
Malo nas briga, kako si ti gospodje trusta Mc Cormic-Patter-son predstavljajo komunistično civilizacijo. Nedvomno pa vam ni vseeno, vam Amerikancem, kaj mislijo o civilizaciji, v obrambo katere vas pozivajo in ki da je jpo njihovih besedah krščanstvo.
A pazite dobro, krščanstvo Times Heralda je krščanstvo posebne vrste, ker vam predlaga, da bi «ubijali... starce v molitvi».
Ameriški državljan, hotel bi, da mi odgovorite: Ali se čutite «moralno» pripravljen braniti tako krščanstvo? Ali ste se prilagodili misli, da morajo Združene države začeti novo vojno in da mora biti vržena atomska bomba na Rusijo v obrambo civilizacije McCor-mic-Patterson?
Pazite dobro, da Vas poskuša tudi Natlon’s Business, glasilo trgovske zbornice Združenih držav, pripraviti na «odgovornost» obrambe «civilizacije». Katere? Nedvomno iste!
Ubijajte sovjetske otročiče v zibelkah, starce v molitvi in može pri delu in branili boste civilizacijo, ki jo trust McCormic-Patterson imenuje krščanstvo Odločiti s« morate; ali boste popu-
Umor Loie Ribarja in Milutinoviča
Za časa vojne so umrli mnogi partijski voditelji in tudi člani CK pod zelo sumljivimi okoliščinami. Danes se lahko odločno trdi, da za našo Partijo ni tajnosti o stvarnih vzrokih smrti naših najboljših tovarišev. V tem pogledu je najbolj karakterističen slučaj z Lolo Ribarjem. Neposredno pred startom letala s katerim bi moral Ribar odpotovati v tujino, je priletelo usta-ško letalo in uničilo letalo Ribarja ter ubilo tudi njega. Za Ribarjev odhod so vedeli samo Tito, Kardelj, Djilas, Rankovič in njihovi prijatelji iz angleške misije.
Se bolj skrivnostna je smrt Ivana Milutinoviča, člana Politbiroja CK KPJ. Kmalu po osvoboditvi Beograda je objavil Centralni ko-utitet, da je Milutinovič utonil. Kako, pod kakimi okoliščinami, kam je šel in s kom, do današnjega dne ni znano in je tajnost za vse razen skupine Tito-Rankovič.
To je samo nekaj dejstev, ki prikazujejo izdajalsko delovanje fašistične skupine Tito - Rankovič v preteklosti.
Ko objavljam ta dejstva, stopam s polne odgovornostjo za njihovo točnost pred svoj narod in pred svetovno javno mnenje. Naj vedo narodi Jugoslavije, kake namene imajo in kam vodijo našo deželo najbolj črni izdajalci v zgodovini narodov Jugoslavije — fašistična skupina Tito - Rankovič.
Iz vsega tega je mogoče izvesti samo en edini zaključek: Titova klika je star razredni sovražnik, imperialistična agentura,, ki se je dolgo časa skrivala v delavskem pokret u Jugoslavije.
Jugoslovanski komunisti in domoljubi se zavedajo popolnoma, da je njihova prva in neodložljiva naloga, odstraniti in kaznovati zločinsko fašistično bando, ki nam je prinesla toliko nesreče in sramote. Ni dvoma, da bodo jugoslovanski komunisti izpolnili to nalogo. Prijateljem Jugoslavije se za to ni treba bati!
r z a s
d b
o r
artizanov
iru
Resolucija o izgonu titovcei v iz »rst pobornikov miru v sveli
Narodni plesi letonske mladine.
Tžfv1# j odbor Partizanov miru odobrava v celoti sklep Izvršnega komiteta svetovnega kongresa partizanov miru v pogledu Jugoslovanskega komiteta partizanov miru in podpira ta sklep na osnovi neposrednih izkušenj, ki so si Jih ustvarili demokrati tržaškega ozemlja. Te izkušnje se tičejo zločinske, protidemokratične, protisovjetske in vojnohujskaške politike, ki so jo izvajali tukajšnji agenti jugoslovanske vlade, na katero je tudi tesno navezan Jugoslovanski komitet partizanov miru. 2e od same ustanovitve Je bil Tržaški odbor partizanov miru cilj sabotaže s strani agentov fašistične klike, ki vlada v Jugoslaviji. Oni so poskušali prevariti in razbiti sile miru v našem mestu s tem, da so ustvarili titovski odbor, sestavljen iz predstavnikov fantomskih organizacij, ki zlorabljajo imena pravih demokratičnih organizacij STO in zbirajo v svoji sredi samo titovske agente. Sodelovanje naše delegacije na svetovnem kongresu v Parizu je razkrinkalo to razbijaško delovanje pred vso svetovno javnostjo.
Ti elementi so nadaljevali svojo propagando v službi jugoslovanske fašistične vlade in so pred kratkim (2. oktobra) priredili v Trstu zlorabljajoč ime Partizanov miru javno zborovanje na katero so spravili s terorističnimi metodami v glavnem ljudi iz cone B. Na tem zborovanju so bili izrečeni neverjetno klevetniški govori v pogledu Sovjetske zveze, dežel ljudske demokracije in demokra-t.čnega jok reta STO; v teh govorih so pokazali politiko SZ, dežel ljudske demokracije in demokratičnih sil STO kot grožnjo za mir in s tem podprli politiko Jugoslovanske vlade.
Predstavniki te vlade izvajajo v coni B STO najbolj divje preganjanje Partizanov miru z za-tiralnimi ukrepi po nacističnem vzorcu. V vsem STO, a posebno v coni B, širijo agenti titovske vlade že dolgo časa nesramno in kievetniško propagando proti ljudskim in demokratičnim vladam in demokratičnim pokretom vseh dežel, posebno pa proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. Oni so kot Tito že več kot leto dni poskušali prikazati neznatno nevarnost tretje svetovne vojne, so poskušali odvrniti pozornost ljudi od vprašanja borbe za mir s tem, da so odstranili iz svojih časopisov in govorov vsako razkrinkavanje voj-nohujskaških spletk imperialistov.
Ta tišina je imela namen, da pripravi teren vse bolj nesramni zvezi beograjske vlade z vladami v Londonu in VVashinglonu. Tudi v Trstu so Titovi agenti izvedli intenzivno propagando v korist imperialističnim vladam s tem, da so poveličevali njihove režime, nj h ove načrte gospodarskega in vojaškega izkoriščanja in so se v to svrho posluževali nekaterih časopisov («Trieste Sera» in «Corriere di Trieste»), ki pod kr.nko «indipendentizma» goje kozmopolitizem z denarjem tn po navodilih klike v Beogradu. V poslednjih mesecih so Titovi a-genti zavzeli še bolj nesramno stališče, ki nasprotuje ciljem o-brambe miru s tem, da so obtožili naravnost Sovjetsko zvezo in dežele ljudske demokracije kot prave povzročitelje vojne in pokazali na litovsko vlado kot na najboljšega pobornika miru.
V luči zadnjih dogodkov in ugotovitev, da je klika, ki vlada v Jugoslaviji že v časih narodno -osvobodilne vojne varala naše
ljudstvo, spletkarila proti nit ( in proti vsem ostalim narodo provokacijami, ki so PosltUS|tt podaljšati pod pretvezo resi tržaškega vprašanja doseči Ijevanje druge svetovne v°Jne'e. bi tako omogočili anglo - »',( riškim imperialistom, da ud» po Sovjetski zvezi v tren«1*^ ko se je pripravljala, da svoje delo obnove v miru, in 1 ozdravi težke posledice vol Tako se je klika nadejala, da omogočila vkorakanje *nf ameriških čet na Balkan in ® mogočila ustvarjanje ljudski»
bil načrt, ki *
mokracij. To je ---------- .
je Tito hotel izvesti v sklad načrti imperializma in v skl» , takrat m
Churchillom, ki je že navdih vsej njegovi politiki,
2e za časa narodno - osvok0” ne borbe se sedanji voditelji J' s avije sabotirali partizansko bo, likvidirali mnoge dr» -. voditelje in so sti v glavo borcem
•=~J5
ozemlja nacionalizem in pr*-^ y,
______________________rotlC
jetizem, da bi jih razcepili i» kvarili. S temi manevri so L, skušali osamiti demokratično^
banje tega ozemlja, da
podprli načrte ameriških ^ gleških glavnih stanov, ki s°. takrat razmišljali, kako bi menili naše mesto v svoje s teško oporišče.
Sedaj ko so razkrinkani
agenti
njihovi krajevni	efl.
njihove zločinske spletke, od®" «j mi, P»r,i.
varno brezpogojno mi, v—- ,y-miru na STO, Slovenci *n , lijani, ukrep, ki je bil sprei*
jugo»1
pogledu sedanjih članov JU*'^ vanskega komiteta partizanov, ru ter izražamo istočasno ^ bratsko solidarnost in Pr|Ja |( stvo napram pravim parttf»"^ miru Jugoslavije, ki se bore P ( oni vladi, ki je izdala cilje 1 In demokracije.
^4,
MLADINSKABESEDA
Ob 29. obletnici ustanovitve Komsomola
OB 6. OBLETNICI OSVOBODITVE BEOGRADA
Ilegalne organizacije mladine Jugoslavije
V tem tednu slavimo 29. obletnico ustanovitve Komsomola - organizacije komunistične mladine Sovjetske zveze. Pod vodstvom velike boljševiške Partije in njenih voditeljev Lenina in Stalina se je vzgajal najbolj borbeni in napredni del sovjetske mladine. Boljševiška partija je ustvarila iz komsomolcev prednjo stražo mladine v katero gleda vsa ostala mladina z občudovanjem in vidi v njej vzgled. S pomočjo boljševiške partije vzgaja Komsomol široke množice sovjetske mladine. Silne uspehe Boljševiške partije in Komsomola smo lahko videli v poslednji vojni in v izgradnji socializma v mirnem času. Komsomol in Partija sta preobrazila mladino, navdahnila sta ji heroizem, ki je bil tudi našim partizanom vzgled tekom vojne, navdahnila sta ji vse liste ideje in ideale za katere je umirala z nasmehom na ustnicah in za katere so umirali po njihovem vzgledu tudi naši mladinci. Sovjetska mladina je naš cilj v času miru. To Je mladina vedrega lica in čela, ker je bodočnost njena. Tudi danes Je Komsomol nam in Jugoslovanski mladini vzgled borbe proti trockističnim izdajalcem in primer zvestobe veliki Boljševiški
partiji Lenina in Stalina
V fc dneh je objavil generalmajor Pero Popivoda nepobiten dokazni material, kako je Titova skupina že izza narodno - osvobodilne vojne razbijala vrste demokratov in ubijala komuniste. Med tistimi, ki jih je Titova skupina ubila je tudi narodni heroj in voditelj mladine v času NOB, Lola Ribar.
Njihova izdajalska naloga v službi imperializma se končuje. Odtrgali so Jugoslavijo od mednarodne socialistične fronte, ter korakajo skupno z imperialisti po poti proti-sovjetizma in priprav nove svetovne vojne. Mladini pa so preprečili njeno nadaljno udejstvovanje v svetovnem mladinskem demokratičnem taboru s tem, da je bila po njihovi zaslugi NOJ praktično izključena Iz SFDM.
To je politika Tita in njegovih sodelavcev. Medtem ko se narodi Jugoslavije z vedno večjimi žrtvami upirajo tej politiki in pripravljajo konec fašistični agenturi imperializma v Jugoslaviji.
To pot sledi tudi mladina. In kot pravi dopisnik M. N. iz Beograda, se je na primer v auto-komandi Beogradu ustanovila nova mladinska organizacija pod vodstvom starih tovarišev komunistov. Tako obstojajo tudi ilegalne mladinske organizacije v drugih podjetjih srednjih šolah in na univerzi Beograda. Tako se po celi Jugoslaviji širi mreža novih mladinskih organizacij. Njihova naloga kot pravi dopisnik M. N. je vsestranska borba proti fašistično gestapovskemu režimu Tita - Rankoviča. «V našem delu — pravi M. N. — se nahajamo v veliki nevarnosti, ki nas v kolikor nismo budni lahko drago stane. Toda mi kljub vsemu razširjamo naše emigrantske časopise, poslušamo in prepisujemo vesti ra-
Pismo neznanemu Amerikancu
stili in pristali na to «duševno» in «moralno» pripravo, ali pa jo boste Odbili in ostali Amrikanec, ki bo neodvisen od trusta McCor-mic-Patterson, od generala Dooiittla in ostalih, ki si prizadevajo, da bi preuredili vaše mišljenje o civilizaciji. ,
Mi, sovjetski ljudje, smo globoko prepričani, da ameriški državljan ni izgubil smisel in dostojnost, niti svoje praktične inteligence in se spominja preteklosti.
Ko sem omenil preteklost, sem hotel spomniti samo na to, da so povzročitelji napada, vsakokrat ko je bila Rusija napadena, kričali v zboru, da hočejo «rešiti civilizacijo». Karel XII je «reševal civilizacijo» s tem, da je poskušal uničiti Petra I, velikega naprednega reformatorja Rusije. Napoleon Bnaparte in sto let pozneje Vilhem II. sta tudi «reševala civilizacijo». Končno je tudi Hit'er, ko je podjarmil in potegnil in poteptal vso zapadem Evropo, plenil nad Sovjetsko zvezo, da bi «rešil civilizacijo» svojih SS-ovcev.
Amerikanci vedo, bodisi iz knjig, ali pa ker se sami spominjajo, kako so končali vsi ti «rešitelji».
Predlagajo vam vojno, ameriški državljan, ponovno pod pretvezo, da je treba rešiti civilizacijo. Težko je dokazati, da je vojna dobra stvar. To jo razlog, zakaj posvečajo vojni hujskači dan in noč, ves svoj čas, svoji nesramni propagandi. Oni poskušajo dokazati, da jih sili v vojno plemenit cilj (obramba civilizacije), da je zmaga zagotovljena (atomska bomba), da bo stvar lahka (borili se bodo tujci) in končno (ali pa bolje na prvem mestu), da bo vojna koristna, kajti izgleda, da se je iačelo za Združene države «razdobje odgovornosti», v katerem bodo lahko razpolagali po svoji volji z vsemi državami sveta, zahtevali od njih vse, kar bodo hoteli.
Sovjetska zveza predlaga mir ih ne vojno. Mir za vse narode! Mi verujemo v mir. Mi se borimo za njega in naša borba sestoji v tem, da organiziramo odpor proti vojnim hujskačem. Mi vemo, da se ne sme pustiti brez odgovora propagando sovraštva. Ml pozivamo k enotnosti v obrambi mim. t—r mir la edl»n pr»va civilizacija,
Obračam se na vas, ameriški državljan, ki ga ne poznam, ker bi hotel videti v za a neznanega zaveznika v borbi za mir.
Ali se zavedate v celoti, da ima mrzla vojna Združenih držav proti Sovjetski zvezi namen pripraviti v najkrajšem času novo svetovno klanje, da je ona zločin proti vsemu človeštvu in tudi proti ameriškemu ljudstvu?
Ce se tega zavedate vas pozivam, vas srednjega Amerikanca, navadnega državljana vaše dežele, da pripravite k redu, da pokličete na odgovornost pri vas doma, v Združenih državah, te gospode, ki prezirajo do take mere svoje sodržavljane, da jih pozivajo naj «ubijajo otroke» v obrambo «krščanstva».
V Sovjetski zvezi ne slišimo drugega krika vojnih hujskačev, kakor tistega, ki nam pride na ušesa z druge strani Oceana. Mi slišimo tudi resnično človeške glasove, vedno pogumnejše, ki se oglašajo v vaši deželi v obrambo miru.
Medtem ko je Cox, vojnohujskuški član kongresa, podpiral Trumanov predlog «vojaške pomoči» tujim državam in celo predlagal predstavniški zbornici, da se ponovno «vzpostavi» Nemčija kot oporišče proti Sovjetski Zvezi, pa se je razlegel tudi glas Henrya Wallaca, enega med najbolj daljnovidnimi politiki Združenih držav.
Na skupni seji senatorskih komisij za zunanjo politiko in za vojsko je ta rekel:
«Ni mogoče služiti stvari miru, s kopičenjem topov na mejah Rusije. Ni mogoče služiti stvari miru, če se ponovno ustanavljajo vojaška oporišča v Nemčiji in Japonski. Ni mogoče služiti stvari miru če nesramno proglašamo, da bomo bombardirali ruska mesta. Ce govorimo o Rusiji kot napadalcu in smatramo, da smo iznad vsake taktike, ne bo stvar miru s tem nič pridobila».
Te razumne misli imajo, morajo imeti odobritev in simpatije vsakega navadnega ameriškega državljana. Samo en zaključek izvira iz tega: stvar miru bo lahko samo imela koristi od dejanske solidarnosti ljudi, ki sovražijo vojno.
Delavci in ameriški državljani, ne dovolite mogotcem tiska, kot so McCormic-Patterson, članom kongresa kot so Cannon in
dija Moskve itd. V našo ort* ni cijo lahko pristopijo tov»rl> 'gr ijubijo Sovjetsko Zvezo in
I'()d tei’ s#* hnriir» rtrnti to-
se borijo Tita - Rankoviča.»
V svojem govoru v Gorazd poleg nešteto najpodlejših laži dejal: do FLRJ, je naše stališče P» . resnice.» To se pravi, na str» J rilcev Loie Ribarja, in stražnikov, kjer ječi
proti
Izoli J*
i<
zaP°r5
in umi*.
tisoče jugoslovanskih mladij J
a r
Stališče mladine STO cone '».gl
m
kot demokratične mladine y sveta pa je na strani jugosl® i> mladine in narodov, ki se b" # zmago idealov Loie Ribari»; t Jovanoviča in drugih heroj y merjenih od izdajalske Titov» ^ To bo tržaška mladina ved» y neje tudi dokazala v konkret» y
bi proti načrtom Gorazda

govih gospodarjev.
Naj-" živi hrabra jugo mladina in njeng nova

Naj živi bratstvo med <>'2 Jugoslovansko mladino!
T E I) E N S E -BISTRA,, G L AVA_
j
V	naslovu na tri stolpce J li «Primorski dnevnik» v solo oktobra: «Listina OZN d°' mora skupščina pri izbiri »® ,| lr članov upoštevati v prvi v‘ # prinos, ki so ga dali člani z ^
nitev miru in mednarodne
sti.»
V	članku pa piše «Prim0 y'
Pariz, 21. — predstavni» jfjf
strstva za zunanje zadeve.^ v/.
vil, da so francosko deleg*-^^,
aciJ®
li juridični in moralni vzr0flS|ii je glasovala za jugosldv» (ll» kandidata v Varnostnem * y Tako nam «Primorski» P®!' ,pr^ in nedvomno, da so titovc.^ y borci» za «ohranitev miru narodne varnosti» in, kdor ((jj' dvomi, ga bo «prepriča*»* y predstavnika zunanjega " 0 J
-- -sv
Francije. Francosko zu'13"^#1', strstvo je namreč najbolj P*?#*?, da razsoja o zaslugah za t!,# ,,i miru, ker je svojo mirolju®,gl» demokratičnost dokazalo n» v Vlet-Namu. Dokaze za 0 ^
ličnost in miroljubnost je -	>
vsa francoska vlada, P°se„ t
njen notranji minister
Moch.V
Jimi polfašističnimi krvav
ranji francoskih delavcev
Posebnos demokratičnost,#
koljubuost in seveda tudi J? tJr nost pa kaže francoska vi»0 ,# da je ustoličila v Viet-N»<°0iP, f ja» Rao Daia, ki je z voljenjem ponovno uvedel• ^ no usmrtitev», počasna u # obstaja v lomljenju kosti n Ju udov. Moškim odreVl gg vila. a ženskam odoro 1
jim izvlečejo drobovje. s'igV,"rf vekoljubno» obnašanje K»z ,» d11,
ska vlada in njeno zun»nU F strstvo tudi na Madag»9ka f drugih kolonijah.	pil*
Priznati moramo, da sm° ^ tr. ravnost vzhičeni, kako st» . fO*. njeni «moralni» vladi stisit jr ugotoviti pa moramo, d» n yi y coski rablji še nikoli nis° . jt a skusili stisniti roke, Ittt ^ ,, ne bi dovolili oneč® (0 d'
tudi
ruv o v	vui mju-ra i ictsuu, vicinuiii iv.piiga	i\c»i ow Gemutili m	»•%.	v»««»	-.p»
Cox in generalom kot so Bradley in Doolittle, da bi razpolagali «Primorskega» in titovce z vašim življenjem in usodo — z usodo Amerike! Bodite svoji gače, oni spadajo v zb°r .g lastni gospodarji in branite svojo bodočnost, ki jo lahko ohranite vietnamskega ljudstva i® samo v sklopu svetovnega miru.	1 cosklh kolonij ter ir*nt
Konec.	K. VIDIN lavcev.
IV(
k
Pr,
k
kva *i , »ajvi
!N,
dova
Plodi
kazi
»im
‘'»at l ,
kier b[,do %
$5
v«eh
i»
To
%i
S
<4 ,
kbi,
N
Pes
»«st
{*«
'•‘tn
!>
t«lo
S
‘tn,
‘Oy
!‘lo
%
Si
16 Zi
S;
s«
S
».
s
St
1.0;
s
N
»Vj,
'S
kit
S
i 1
Sa
ad,
S
š
s
p,
"ir
s«
S
‘h
:ša
kv
'v
S
S
S
k
S
h
S
ei,
?
6‘o
loN
s
s
s
V Sibiriji bodo zgradili veliko umelno morje
Rodovitna stepa bo postala rodovitna dežela v kateri ^dela kruha in blagostanja za 200 milijonov ljudi
listu “ nekai meseci smo v našem dav neko**ko opisali načrt za pogozdi« obširnih pokrajin v tioviet-na: 2^ezi- Ta načrt je eden izmed iJA**1. kar jih pomni svetovna
z„ort '“ '
Tu se ne gre le za pogozdi brazbo
ariie Pustinj, ki so do sedaj ne-:ei marveč
za popolno preo-Pmstranih pokrajin. Z umet-
s tra ni pa bo zaradi izhlapevanja in vlage nastalo mnogo več padavin, ki bodo v znatni meri in brez umetnega namakanja pripomogle k preobrazbi stepe.
Kot je znano je bilo nekoč Aral-sko jezero združeno s Kaspiškim morjem. Obe sta dobivali mnogo voda. V njiju sta se zlivali tudi re-
ii6ah°80Zdovaniem bo v teb pokra-* bastalo novo podr-bje.
.“"večanjem
vlage, bo ved-tistih predelih,
kjerVeč Padavin v
bo(j0 )0 je danes zelo malo. Cim
,()iinv80zdov* odrasli bodo zaščitili sl<inyl,Tm P0|ja pred suhimi stepidii- Vetrovi> ki do danes tako 'Mi iie^° vsem rastlinam. Poleg v ne,el* koristi pa bodo ti gozdovi 8a$iV| desetletjih neizčrpno bo-j0? velike sovjetske domovine. Vilpih** na^rt za pogozdovanja šte-
iiajv” .^'krajin Sovjetske zveze ni %vje,s^ uačrt ki si ga je zadala
ska delovna sila. Mnogo večji
^Seih JC načrt za izpvemenitev
za
pust*h pokrajin Z a padne Kazakistana. Te pokra j 1-■ . Ilj0 več nego vsa Evropa. Da-

Ìih-a pl'edstavljajo zelo malo. Po
iljjj. So Puste stepe. Temperatura s« *. kletna je zelo visoka, vla-Letny’ tudi padavin je zelo malo. iett,u Pade v teh pokrajinah kveč-kar : do 200 milimetrov padavin, % * v primeru z veliko toploto W 'al°- (V naših krajih, kjer je ‘etn,,,atura mnogo hladnejša pade
W":“"vprečno 1500-2000 milime-
<i-!avin)-
!*l0 Ja v teh pokrajinah je sicer V'^e ”dov‘tna- Ce bi imela dovolj
Su a "e bi bilo torej dovolj pa-bila še bolj rodovitna nego
!le žyl Ja v današnji žitnici Sovjet-S„ueze Ukrajini, To so jasno po-Puskušnje ob robu pustinj,
ki Ob in Irtiš, kateri sta pozneje spremenili svoj tok proti severu in se še vedno zlivata v Severno ledeno morje. Odkar se ti dve reki ne zlivata več v Aralsko jezero oz. v Kaspiško morje, se slednji vedno bolj manjšata oziroma izsušujeta .Podnebje je vedno bolj suho in vroče zaradi pomanjkanja vlage in padavin. Po Lavydovem načrtu pa bosta dobili obe po prekopu dovolj vode. Zaradi velikega vodnega toka bo voda Aralskega jezera postala sladka.
Celoten preko’, od Kaspiškega morja pa do Severnega ledenega morja bo plovben in bo dolg 8.000 kilometrov.
Kot je znano so v Sibiriji velikanski gozdovi, katerih površina meri nad 5 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je približno toliko kot meri vsa Evropa. Nobena država na svetu ne poseduje toliko gozdnega bogastva, kot pa Sovjetska zveza. Zapadna Sibirija daje letno lahko nad 3,5 mil. kubičnih metrov lesa. Po načrtu, ki ga je izdelal Dnvydov, bo mogoče prepeljati po prekopu letno do 600-700 milijonov kub. metrov lesa v~južne pokrajine Sibirije kjer ni gozdov. Za prevoz omenjene količine lesa po suhem, bi bilo potrebnih od 15 do 20 dvotirnih železnic po katerih bi vozilo dnevno do 100 vlakov.
ti od navadnih rastlin in sadja, pa do najžlahnejših in dragocenih rastlin. Te dežele imajo vse iz-glede, da postanejo najrodovitnejše dežele na svetu. Nudile bodo hrane in dela za nad 200 milijonov ljudi.
Po načrtih Davydova in z modernim orodjem, ki ga prideluje sovjetska industrija bo možno dokončati prekop v 8 letih, dočim bo za dokončno preobrazbo sibirskih dežela potrebno 15-20 let.
Za velikim načrtnim pogozdovanjem bo nastopila nova doba preobrazbe nerodovitnih sibirskih dežela. Z izboljševanjem teh dežela bo naposodana takorekoč borba proti naravi. To pa zmore le taka delovna sila kot je Sovjetska zveza. Medtem, ko zapadni kapitalisti in vojne hujskazi izdelujejo strateške načrt s katerimi bi radi pomorili milijone delovnega ljudstva pod pretvezo češ, na svetu ni dovolj prostora za toliko ljudi, nam sovjetski učenjaki dokazujejo, da ni to res ter da je dovolj prostora še za stotine milijonov ljudi. Sovjetski znanstveniki nam dokazujejo, da je možno preobraziti tudi tiste dežele, ki so danes puste in nerodovitne ter jih izboljšati.
Združitev Slovencev v Veliki Karantaniji
Razvaline gradu Sovnek, ki je bil last «Sovneških gospodov» poznejših
Celjskih grolov.	*
Dogodki v Slovenskem Primorju (nauaijevanje s prejšnje številke)
Ob naselitvi Slovenov po Krasu in sosednjih krajih, je dežela bila zelo opuščena; njeni dotedanji prebivalci so sc deloma umaknili pred prodirajočimi Sloveni v obmorska mesta m v Italijo, deloma ». padli v bojih s Sloveni. Zato se ,e razen imen rimskih mest ohranilo le še redko katero krajevno ime starega izvora, medtem ko imamo nešteto krajevnih imen po Krasu in v Furlaniji, imenovanih po načinu, kakor so ga Slovenci tedaj splošno uporabljali kar nam priča o tedanjem postanku teh naselij. Spuščati podrobneje v to vprašanje se seveda ne moremo na tem mestu, zato se zadovoljimo z nekaterimi primeri.
Prosek od «preseka» Gabrovica, Ga-berje od «gaber»; Cerovi je od «cer»; Slivno od «slive»; Devin od «deva» (mladenka, devica); Nabrežina od «na bregu», «na brežini»; Gradišče (furlansko Gradisca, Graiscuta) od «gradišče»; Cesta so Sloveni imenovali kraje ob starorimski cesti; Gorica, Goričica (turlansko Go-nzis, Kurizzis, Goricizza) od «mala gora»; Grič (furi. Griz, Gris) od «grič» mal hrib; Bičnik (furi. Bi-cinins) od «bičevje»; Lipa (furi. Lipis, Lipe) od «lipa» itd. itd.
O vztrajnem napredovanju Slovencev na samen ozemlju Trsta nam
izpričujejo pritožbe meščanov, ki , venskega ozemlja. Važno je torej, so jih iznesli tedanjemu nadvojvo- ■ da se seznanimo s silami, ki so di Ivanu ob priliki velikega shoda ! tekom srednjega ozemlja. Važno je pri Rižaoi leta 804.	j torej, da se seznanimo s silami, ki
..	i so tekom srednjega veka vladale in
Omenili smo že, da so Madžari krojile usodo našega naroda, kar ničili frankovski sistem mejnih j bomo najlažje in obenem najra-krajin, od katerih se je mogla obva- zumljivejše mogli spoznati s tem
roveti madžarskih pustošenj le gorata Karantanija. K temu je pripomogla tudi tesnejša povezanost Karantanije k Bavarski, ki je zaradi tega prevzela vodstvo v proti-
da navedemo nekatere citate iz poglavja «Diplomacija v dobi fevdalne razcepljenosti» v I. knjigi znane Potemkinove «Zgodovine diplomacije».
■ MM
Vsaka vas
...M . _TT___	, jjfjLLD EE3
Teritorialni razvoj Slovenske zeml je v prednjem veku Navpično črtani kraji so pripadali Celjski grofiji, vodoravno črtani pa Goriški grofiji
(okoli leta 1500).
“DEŽELICA POD VOLMKOM,,
Nekaj vrstic o nekdanjem "vahtičevanju, in o drugih krajevnih običajih
V lepi preksončni legi ob vznožju Volnika in drugih manjših gričev po katerih je pred par leti stekla nova meja med Svobodnim Tržaškim Ozemljem in Jugoslavijo so razvrščene pristno kraške kmečke vasi Salež, Samatorca, Koludrovi-ca, Zgonik, Brišče in’ Gabrovec. Središče te majhne kraške deželice je v Zgoniku, ki ima komaj 29 hiš.
kolikor se razlikujejo od šeg in obi-1 kako plačilo, ker so vse leto ču-
N^lna sredstva. Povsem je tihimi
mogoče napraviti umet-
«ar
'tu
ll
^°trebni mnogo bolj ve-
>lsita Zbi r delo
da je z navadnimi na-sredstvi nemogoče pro-Za
v *- v osrčje pustinj. Za prodor
6zni načrti. In današnja so-
bo
S
tudi
>vna sila si je zadala,
te izvedla, čim bo do-
ii, V^kih
Pogozdovanjem ostalih
HlU že
Pokrajin. Ruski učenjaki
I -> i f Prejšnjem stoletju tru-ii '’'jfcn'n<>Vrstnim preuševanjem o
%
ll ‘•»8n.ii.	.... “ iJicuacvoiijci.. -
(j	Stepe" Niso Pa Prišli do
t>eITl,ga zaključka. Znanstvenik
H, da^. ie 2e leta 1871 pred-
l^be	za izboljšanje jiigoza-
l^bg * * 'rije in Kazakistana bilo A sih'UStheriti predvsem tok ve-'Ano 'rskih rek, ki se zlivajo v 8r(lrt edeno morje.
e f /j J® začel sovjetski inže-°v izdelovati načrte za Aega Velikega prekopa iz Se-|.f® du A.oria Preko Aralskega je t(jkO B,.e^KasPiškega morja. Poton
Tudi v tem je velikanski pomen novega prekopa po katerem bodo lahko piovile velike morske ladje.
Končno pa pridejo na vrsto velikanske količine poljskih pridelkov, ki jih bodo v nekaj desetletjih po izvedenem načrtu pridelovali. V teh pokrajinah bodo uspevale najrazličnejše rastlina. V teh obširnih pokrajinah bo možno pridelova-
Ime Zgonik je nedvomno nastalo takrat, ko je bilo v teh predelih Krasa še mnogo ovac, katere se na tistem mestu zganjali skupaj. Brez-dvoma se je v zvezi s tem ohranilo tudi ime «Staje» nekega kraja tik nad vasjo. Tudi Volnik je ime, kateremu izvor je iskati v zvezi z ovcami in volno.
Danes ne goje po teh vaseh več ovac, pač pa krave, kajti njih reja se v teh vaseh prav dobro izplača. Razen tega se pr ibi vaici bavijo tudi s poljedelstvom in vinogradništvom. ! Poleg navadnega beiega vina pridelujejo dokaj terana. V prejšnjih časih si je dokaj delavcev služilo svoj vsakdanji kruh v številnih ja-vah. Pri Briščih je java, kjer ruje-jo krasno rdeče kamenje. V tej javi so pred nekaj leti našli tudi tiste lepe rdečkaste kapnike, ki jih lahko vidimo na spomeniku padlih partizanov v Saležu.	|
V zadnjih letih so si nekateri skrbni kmetje v marsičem zboljšali svoja polja, travnike in vinograde. Očistili so jih kamenja; zato pa je toliko zidov ob ogradah. Marsikateri živinorejec je preuredil živinske hleve in tudi stanovanjske hiše so dokaj spremenile svojo prvotno obliko; pač pa do danes ni v teh vaseh razen v Gabrovcu električne
čajev drugih vasi.
Ko je včasih grozila toča, so jo tamkajšnje gospodinje odganjale na ta način, da so prevrnile vse stole in klopi; tudi verigo, ki je visela nad ognjiščem in na kateri je navadno visel kotel, so smatrale za učinkovito sredstvo proti toči; zato so jo vrgle na dvorišče. Ce tudi to ni nič pomagalo, in če je toča vse-
(>Uih °Pa bo možno preusmeriti , Sin VeUkih sibirskih rek, ki se

sibirskih rek, ki se Severno ledeno morje
^ *“ 8 '30c,° tekle proti jugozapa-V. 'r*je in Kazakistana, do-
V. kratkem bomo začeli obja|vljati ilustrjirano povest
VALENTIN KATAJEV
čl a z, sin delovnega I/ u <2 si v «s
razsvetljave, dočim je bil zgrajen vodovod šele preteklo leto.
Nekoč je bilo med številnimi nadlogami ki so tlačile kmete tudi ta, da so od časa do časa priletele kobilice v velikih količinah v deželo katere so vse pokončale. Danes sicer tega ni več; pač pa so «umetne kobilice», ki čestokrat uničujejo sadove žuljevih rok kraške-ga kmeta in to so vojaški tanki, ki pogostoma uničujejo travnike in poti ter podirajo zidove ob njivah in vinogradih.
Tudi te vasi niso bile brez starih tradicij in šeg. Danes so sicer skoraj pozabljene; spominjajo se jih kvečjemu še starejši ljudje. No in oglejmo si te šege podrobneje v
Spomenik padlih partizanov v Saležu
eno začela neusmiljeno sekati, so pobrale tri ledena zrna in jih vrgle na ogenj. Ce je to kaj pomagalo pa ne vem.
Na dan Vseh Svetih so se fantje zbrali sredi vasi ter nato šli po vseh
vali po vasi in po vinogradih, da bi kdo ne kradel. V vsaki hiši so fantje zapeli nekaj pesmi nato pa so dobili v ing, orehov in včasih tudi drugega sadja. Seveda se je našel kdo, ki ni maral dati ničesar za «vahtič». Takemu skopuhu pa so fantje plačali tako, da mu je gotovo bilo žal. Skozi vse teto so mu nagajali; včasih so mu prevrnili voz v lužo, ali pa so mu raznesli razno orodje po vasi in mu ga skrili. Seveda, skopuh se ni mogel staviti po robu celi fantovski; zato niso inč zalegle vse pritožbe.
tiivestrovo zvečer pa so fantje hodili po hišah «voščit srečno novo leto». Navadno so tudi tokrat zapeli v vsaki h.ši par pesmi, če pa je bilo v hiši tudi kako dekle so ji zapeli naslednjo pesem:
«Dober večer, bogdaj, deklica, deklica brumna poštena.
Mi ti hoč’mo sveto pet od tega rojstva božjega * od tega leta novega. . .»
Hišnemu gospodarju pa so zapeli naslednjo kitico:
«Dober večer, bogdaj, gospodar, mi vas lepo prosimo, ker prazno torbo nosimo, en tond orehov, al’ pa dva, en liter vinca dobrega. . .»
(Tond pomeni krožnik)
Ko so pa fantje dobili kar so prosili so zapeli še naslednje:
«Bog obvari vas in tudi nas. . . Juhej; nato pa so nadaljevali svojo pot.
Živel pa je nekoč v Zgoniku neki Ivan, ki so mu dejali tudi Brada kosmata. To je bil pravcati vaški čudaški tip. Vedno je spremljal fante na koledovanju, toda v vsaki hiši je dejal fantom; «Ka vam bo dalo,' ka nema nič. . .»
Zgodilo se je pa, da so bili fantje jezni na neko dekle Jaz sicer ne vem za kaj se je šlo. Dolgo časa so tuhtali, kako bi ji «nakadili». In res primerna prilika je bila za Silvestrovo. V nekem hlevu so potihoma vzeli osla in ga nesli na «la-badur» tiste hiše, kjer je bilo.omenjeno dekle ter ga privezali za vrata njene spalne sobe Ko so to delo opravili pa so ji zapeli na dvorišču. Uboga reva je vsa vesela pla-
vrata, je potegnila za seboj osla v sobo. Kakšno razpoloženje je potem nastalo pri fantih, kakor tudi pri dekletu je lahko razumeti. Prav gotovo ni dekle nikoli več pozabilo «spasa» porednih fantov.
Tudi «ohcetovanje» ni potekalo kar tako neopazno po teh vaseh, Kot pa poteka danes. Nekaj časa pred poroko je šla nevesta po okoliških vaseh «nabirat» balo». S seboj je nosila velik kolač v «basežni-ku» (v prtu), katerega pa ni deli-iu, ampak ga je nosila samo žara- !
madžarski ofenzivi. Odločna bavar-sko-karantanska oienziva proti Madžarom, začeta proti sredini X. stol., je dosegla popoln uspeh leta 955 v bitki na Lechfeldu (južno od Augsburga), ki je do dobra uničila napadalne sile Madžarov.
Ponovno so Franki ustanovili ob svoji vzhodni meji vrsto mejnih krajin in grofij. Naši ožji kraji so pripadali Istrski krajini, njen zapadni sosed je bila Furlanska krajina, a (emu so sledile proti severu Kranjska, Saviunjska, Podravska, Karantanska in Vzhodna krajina (današnja Spodnja Avstrija). Razen poslednje, ki je ostala v tesnejši zvezi z Bavarsko, so se ostale osla-njale na Karantanijo, ki je zavzela med njimi nekako vodilno vlogo in so skupno tvorile ozemlje Velike
«. . . srednjeveška družba je temeljila na sistemu naturalnega gospodarstvu. To pa je obenem z nizko razvito tehniko proizvajanja nasprotovalo ustanovitvi gospodarskih vezi in povzročalo politično razdrobljenost Evrope».
«Diplomacija v dobi razkosano-sti srednjeveške Evrope nosi pečat nastalega fevdakio-tlačanskega reda. V tej dobi je Evropa razdrobljena v veliko število samostojnih edinic. Plemstvo se istoveti z državo. Veliki zemljiški lastnik je vlada, država njegova dedna last. Meja
Karantanije ali bolje Velike Koroške.
Leta 976 je Koroška postala vojvodina: vojvode, nemški plemiči, pa so bili le državni uradniki, a voj-
di lepšega. Kmetje so ji dajali v ) vodstvo so prejemali od vladarja
«balo» žito, ajdo in druge pridelke. Taki bi ri so pravili «pooeraj».
Ko je prišel ženin na dan poroke po nevesto, je bila ta skrita v sobi. Mesto nje so mu iz hiše poslali stare, grde babe. Nevesta pa je morala med tem gledati bodočega" moža ob oknu skozi sito, kajti le tako ji ni nikoli v življenju skril denarja . . .
Seveda ni manjkalo pted hišo itrok, kakor tudi odraslih radovednih ljudi. Za fante in dekleta ie bil ples, a za otročijo pa, «župa id štrukljev», katera je bila veliko več vredna kot‘pa današnj konfete.
Ko so peljali nevesto na ženinov lom so ji pa fantje rapeli naslednjo .tklanfarsko»:
«Jo peljemo, jo peljemo od močnika k polenti. . .
Nevesta, nevesta, kaj tebe čaka. . .»
Tudi «varvanje» mrličev ni šlo kar taka neopazno mimo. Tudi ob takih prilikah so se ga včasih dokaj napili nato pa ni manjkalo
fevd. Toda že leta 1002 je bila Velika Koroška ukinjena, a njeni deli (Karantanska, Podravska, Savinj-
med državo in zasebno posestjo iz ginja. Prav tako izginja tudi razlile a med javnim in zasebnim pravom, med zasebnimi in mednarodnimi odnosi».
«Proglašena je pravo zasebne vojne. Navsezadnje je sila nadomestila pravo».
«Vendar so pa v nedrih razdrobljene fevdalne družbe delovale sre-dotežne sile. Naraščanje proizvajalnih sil je spremljalo razširjenje gospodarskega prometa: napredovala e delitev dela, razvijali so se bla-govno-denarni odnosi, nastajali su
Noša Kraševcev za časa Valvazorja.
I ska in Kranjska krajina) so
....	bili
raznih pravljic in pesmi. Pokojni y()(jrejeni	neposredno kroni. S
Znidarč je nekoč pel naslednjo pe- tem je dokončno propadla možnost
sem:
Tisti ki je to pesem pel, da bi snel en hlebec bel; tisti, ki posluša, naj ga ne pokuša; zadosti ga bi b’lu».
Ko se je pa fantovska zbrala skupaj ob raznih prilikah ni manjkala naslednja «klantarska»:
«Stari fantje se skup zbero, star’ga mačka odero, cerkveno vino pijejo in se gostijo celo noč. . .»
Opisani običaji so bili v navadi nekoč, so bili časi drugačni od da-
združene Slovenije, ustvarjena pa je bila osnova kasnejši razdelitvi slovenskega ozemlja v Korošk in Štajersko.
Okvir našega namena, da v glavnih obrisih podamo zgodovinska dogajanja našega naroda, bi daleč prekoračili, ako bi hoteli spuščati se v podrobnejše opisovanje dogodkov naslednjih stoletij. Slovensko ozemlje je leda j pripadalo veliki nemški državi in naravno je, tla je bi)o podvrženo vsestranskim vplivom iste. To še posebno, ker se je začela — kakor smo že omenili — po zaustavitvi madžarskih
hišah terjat «vahtič». To je bilo ne-, kuhinjo, toda. . . joj, ko je odprla
našnjih: danes pa so, kot povsod
nila po koncu (prej je namreč spa- tudi po vaseh poti Vol ni kom skoraj prodiranj ponovna in zelo močna la) ker je mislila, da so se fantje popolnoma zamrli. O njih vedo kaj invazija nemških kolonistov v slo-sprijaznili z njo. Hotela je steči v povedati le še redki starejši ljude. ( venske kraje, pričela se je torej
MILIVOJ DOLANC ! druga, trajnejša germanizacija slo-
n • -^n.ie proti juguzapu-Siw^aka*e obširne stepe za-
s. -«e
% .	-..ji
-A3?"
jezero ter se izlivale
V ljudski duši se je začel v prvih ozirih oblikovati trnjevi venec, ki ga je spletala ljubezen med tema dvema nesrečnima človekoma, od Frišlo je na mene in nisem mogel ravnati drugače. . .» Nekaj hipov je vladal v sobi težak molk. Vsi obraz-i so bili bledi, na vseh se je poznalo, da se užaljena prevzetnost bori z občutkom odpuščanja. Ma-I terin obraz je bil najbolj bled; bila je silno prevzetna žena in njeno srce je bilo težko ranjeno. Stari Karmčnik je ostrmel nad sinovo mirno odločnostjo, nad njegovo skesano prošnjo. Nevidna sila ga je potisnila stran od klečečega sina. Zrušil se je na klop, skril svoj obraz
PREŽIHOV V O R A N C
SAMORASTNIKI
narodi ustanavljala so sr mesta, v katerih se je formiral nov razred, buržuazija. To meščanstvo je bilo življensko zainteresirano na ustanovitvi nacionalnega tržišča in centralizaciji državne oblasti, ki bi bila zmožna, da brani notranji red, da zavaruje trgovino in uvede v življenje pravne norme, ki bi ustrezale razvoju blagovnih odnosov. Pri ustanovitvi močne državne oblasti so sodelovale tudi skupine man,ših fevdalcev, ki so iskale načina kako najti zaščito pred samovoljo mogočnega plemstva, kako utrditi svojo raz redno oblast in kako okrepiti iz-rabijanje kmetov. Kol zaveznik ua-
M '**<11 ° m°rje. Tako je Davy- v dlani in dimnico je napolnil njegov obupani tuleči glas: Cc feki na^rt, po katerem se bo- «Škot nesrečni.. .» lek 30q p 'n Jenisej združili ne-s> vez-..111 lužno od pasu, kjer se
&A Ve*-.'" Juzno oa pasu, kjer se 'ki "Vosu ed' V bližini današnje-ik. iez, ,.e[skega bo zgrajen orja-C' bo , zaustavil vodo. Na-C'fsko -A*1 velikansko celinsko:
<At;r.r-’ ki bo merilo 250.000
Albe à kltl kar je toliko kot tri Lj Ob . *lašnjega Kaspiškega mo-
<lg - ie*u, ki bo zaustavil vodo
<w!ene velikanske z ntrale-
Tako bo
elek-
isto-
*CV Zattortmakanjem suhih pre*
Va> ne Sibirije in Kazaki-
"’ hiož-T™ s*birije in Kazaki-e'ektrjž ° ‘udi pridelovati toli-
\K>b
Učne
nergije, kolikor jb

a*)ih v-v Za industrializacijo Oh». Sibirskih dežela.
Oarj,
V? dri,,, Jetl° morje pa bo ime-b0 ‘o, »o velik- ______________________.__________
da k0VeIiko važnost' nam-

fallir em bo na severu še 0 večni led, na južni
Ožbej je še zmeraj klečal in čakal na besede odpuščanja; njegove oči so romale od očeta* do malere, od sestre do brata, do vseh hlapcev in do vseh dekel, se ustavile pri pastirju, ali nikjer, .-oa nobenem obi azu ni mogel zapaziti poteze, ki bi odkrila to, kar je tako neutešlji-vo iskal in pričakoval. Nikjer ni zapazil odpuščanja. In tisti, kateremu sklonjeno na mizo zvijal v težkih bolečinah, ker ga ni razumel.
Tedaj je Ožbej počasi vstal in rekel «Kar so imele Karnice zavoljo mene škode, odtegnite od moje dediščine.»
je bil tako srčno vdan, katerega je tako neizmerno ljubil, tisti se je
Potem je zapustil dimnico.
Ožbej je ostal doma in čakal, kaj bo prinesel čas. O njegovi ska-ženi ženitvi na Karnicali niso več govorili. Le to še ni bilo okoli, ko je Meta nenadoma prišla domov k materi, kjer je zlegla novega — tretjega pankerta. Otrok je bil že štirinajst dni star, preden so našli botre. Ta tretji otrok je bil krščen za Mohorja. Pri vpeljankah je morala Meta doživeti še eno sramoto: Zaman je čakala po maši pri vratih, duhovnik jo nihotel vpeljati kakor je pri poročnicah šega; Meta je morala ž novo sramoto zapustiti cerkev.
Rojstvo tretjega pankerta je pri Karničniku slednjič zazorilo sklep, ki ga je dotlej še vedno odlagal, v upanju, da se bo ta stvar vendar nekako proležila. Poleg nesrečne zveze z Meto je dala povod za njegov odločni korak še pijača, kateri se je Ožbej v svoji razdvojenosti zmeraj bolj vdajal.
Kamlčntk se je torej odpravil na graščino v Dobrloves in izjavil:
«Primoran sem, da za čast naše hiše odvzamem Ožbeju prvorojen-stvo. ti tem pa razveljavljam tudi njegovo vojaško oprostitev. Vzemite ga k Soldatom, mogoče ga bo to izmodrilo. Grunt bo dobil mlajši sin.»
Graščina je storila po njegovi želji. Na Laškem je pravkar biia vojna in cesar je potreboval vojščakov. Kakor blisk se je raznesla po Podjuni in po Beli novica, da se je Karničnik odpovedal svojemu sinu in ga dal v vojsko. Čeprav je mnogo ljudi prej odobravalo neizprosno stališče starega Karničnika, ki je hotel z vsemi sredstvi preprečiti zakon med Ožbejem in Meto, je bilo zdaj zmeraj več takih, ki Karničnikovega koraka niso odobravali in so se zgražali.
Ožbej in Meta sta dobivala zmeraj več pristašev. Dočim je soseska gledala Meto doslej le kot veliko prešušnico, veliko grešnico, je ta Karničnikov korak povzročil, da je jela imeti to zvezo za nekaj globjega, nekaj svetlejšega in lepšega, in že so se čuli glasovi:
«Zakaj se ne bi vzela, če se imata rada. . .» poroke, ki jo je morala Meta pretrpeti na Karnicah, do pretepanja na graščini. To privrženstvo je raslo počasi, kakor prihaja roža na travnike; človek niti ne zapazi in mahoma se vse bliska okoli njega.
Na dan Ožbejevega odhoda na vojno se je že pokazalo, koliko ljudi je bilo na njegovi in Metini strani. Soldati so se zbirali v Dobr-livcsi, odkoder so se potem odpeljali z vozovi do Celovca. Od vseh strani se je zbralo mnogo ljudstva, vsakogar je kdo spremljal, celo najbolj zapuščenega hlapca. Le Ožbej iz Karnic je prišel sam. Mogoče so Karničniki slutili da sc javno mnenje preobrača proti njim, mogoče pa so tudi slutili, da bo Ožbeja spremila Meta, pa jim sovraštvo ni dalo, da bi šli še oni.
Bilo je prvič, da sta se Ožbej in Meta javno pokazala pred svetom. Meta je prišla z vsemi tremi otroki m mogoče so otroci takrat tudi Sele prvič videli svojega očeta. Ljudje so bili žalostni in proti, ker
še je vojne vsak bal, u kljub temu ni nihče zamudil pogledati Ožbeja in Meto, Uiliko je bilo zanimajna za oba.
Daši *e bila Meta že mati treh otrok in je prestala takšne muke, je bila med vsemi zbranimi ženskami v Dobrlivesi najlepša. Bila je ko sonce, pred katerim se je moralo vse skriti. Pri slovesu ni jokala, kakor ostale ženske. Ta možatost jo je delala še lepšo. Ožbej je bil globoko ganjen: prvič se je smel pokazati med ljudi ob Metini strani in videl je, iz stoterih oči je mogel brati, kakšen biser je Meta.
Marsikdo, o katerem bi sc ne mogel misliti, je pristopil in jima stisnil roko. Posebno tisti; ki so odhajali na vojno, so jim odkrivali svoje duše. Vojna naredi tiste, ki ji morajo biti žrtvovani, mehkejše, pristopnejše in odpustljivejše, saj pravi star pregovor, da se na vojni odpuščajo najbolj zarijaveli grehi, n ko so se pomikali okinčani vozovi iz vasi, je marsikatera roka mahala Meti, je marsikak glas klical: «Meta, nič ne maraj, vojne bo konec, mi pridemo nazaj.»
Potem se je zgodilo, da jo je neka družina pobrala na cesti in jo vzela na voz, s katerim se je odreljala skoraj do domače kajže. Meta je sprevidela, da svet ni tako skuren, da zna ločiti pravico od krivice. To ji je vlilo novega poguma, v srce, da se je ob pogledu na svoje tri otroke začutila trdno in močno in je zaupljivo gledala v bodočnost. . .
Cez dve leti se je Ožbej kot amažnik (invalid) vrnil z vojne s prestreljeno nogo. Šepal je, razen tega pa še rajši pil kot pred odhodom. Zato ga na Karnicah niso bili veseli. Vendar je ostal pri hiši.
Cez leto dni je Meta zlegla četrtega sina...
To je nagnalo župnika, da je poklical Karničnika v farovž.
«Karničnik, zdaj pa je dovolj ciganstva! Štirje pank veti v vašem rodu, prosim vas. . .»
Karničnik je molčal, župnik pa je nadaljeval:
(Nadaljevanje sledi.)
raščajoče fevdalne monarhije je na stopila tudi cerkev, kajti tudi ona je deloma trpela oa samovoljnega' plemstva in še je pri tem postopoma začela baviti s trgovino».
Velike važnosti za našo ožjo do movino je še naslednji odstavek:
«V Italiji so se prej kakor v drugih državah začeli razvijati kapitalistični odnosi. Tu so trgovska in 'industrijska neodvisna mesta brez Prestranka tekmovala in še stalno borila za zunanja tržišča».
Posledice takega stanju je bilo «pravo pesti»; v stalnih medsebojnih bojih in napadih si je plemstvo skušalo dvigniti svojo osebno mogočnost in torei tudi svoj osebni vpliv. Bojni, a tudi roparski pohodi plemstva so bili na dnevnem redu. Premetenejši so si pomogli tudi z medsebojnimi dednimi pogodbami, ženitvami, nakupom itd.
Tipičen primer dviga plemenitu-ške rodbine tedanje dobe nam .v naši zgodovini nudijo Celjski g roli. Nekateri zgodovinarji bi radi pripisali Celjanom neke načrte o ustanovitvi velike jugoslovanske države in to celo iz nekakih narodnostnih razlogov. Temu pa ni tako, saj so Celjani, posebno Ulrik, širili svoje posesti tudi po neslovenskih deželah, »Srbom je isti Ulzrik I bil «Švaba Orlih». Toda «Celjanov ! ni k njihovi politiki gnalo nikakršno nacionalno razpoloženje, marveč j zgolj stremljenje po ustvaritvi čim j večje sile lastnega rodu, . ,» (Kos).
I	HREJSKI
Avtsnuiblllzem - Priljubljeni šport Babiča — Titovska cirkuška predstava v Izoli bi bila brez dvoma nepopolna ako ne bi na njej nastopil tudi dobro znani škvadrist in glumač Joco. Tako je, v veselje in zabavo vsem «delegatom», izvajal svojo vratolomno vlogo slavni «fizkulturnik», ki mu ni para v svetu — znameniti dirkač skrivač «biciklist» Joco. Ta velika športna bulica je v Izoli na dolgo in široko blebetala o športu, v katerem se pač toliko razume kot moja prababica. V svojem «zgodovinskem» referatu se je ta Babičev kurir dotaknil vseh panog športa in «začrtal naloge za bodočnost». Toda Titlerjev mušketir Joco je pozabil na eno panogo športa, ki jo njihove «množice» In posebno pa še prvi glumači Ti-tlerjevega cirkusa z velikim navdušenjem gojijo. Ta športna panoga — privilegij Babiča, Beltrama, Petronija, Stoke in drugih večjih ali manjših gauleiterjev se imenuje — avtomobilizem. Zakaj ni Joco o tem ničesar poročal? Zbrano občinstvo bi zelo zanimalo, kako xe razni Babiči, Tineti, Joči in drugi «odlikujejo» v tej športni panogi. Avtomobilizem jim je zlebel v meso in kri. Njemu so li prvaki posvetili vse svoje sile in napore. V tej panogi so postali pravi svetovni prvaki, pred katerimi se lahko sramežljivo skrijejo vsi poklicni avtomobilski dirkači. Auto, che passione! — to je njihovo športno geslo, o katerem nam lahko živo pričajo številne mehanične delavnice v Trstu, Kopru in Ljubljani. V štirih letih gojenja športa so slednje zaslužile lepe denarce, ki so šli seveda iz žepa jugoslovanskega delovnega ljudstva. Zaradi tega je razumljivo, da je Joco o razmahu avtomobilizma med Titlerjevimi gauleite-rji — previdno molčal. Ako bi hotel o tem kaj poročati, bi morali pač na dati z raznimi zavidljivimi rekordi v rušenju ob-cestnik kamnov in zidov, ki so jih tl «športniki», dosegli v štirih letih intenzivnega udejstvovanja. Z druge strani pa je Joco s svojo «bistrovidno ugotovitvijo», da mora biti šport eno glavnih sredstev za mobilizaranje širokih ljudskih množin — povedal zlata v redno resnico. Saj jim je edino z razmahom avtomobilizma uspelo mobilizirati «skoro 10.000» v Mrledolu. In njihov prvi maj in tudi pri tem gre nedvomna zadrugi slični «oceanski» nastopi — sluga Chevroletom, Buickom, Ope-lom, predvsem pa «športnim» avtobusom STAR in ADRIA!
Gospod Župnik se preveč razburjajo — Zgoniški gospod župnik se zelo razburja in jezi nad komunisti. Grom in strela treska ob vsaki priliki s cerkvene prižnice. Pogubljenje na tem in onem svetu grozi ubogim «zgubljenim ovčicam». Toda kakor izgleda se «zgubljene ovčice» ne strašijo teh gromovitih napovedi pogubljenja.
Sicer pa so občinske volitve jasno pokazale da so minili srednjeveški časi inkvizicije, ki se tudi ne bodo več povrnili. Razumemo, da je bilo gospodu župniku na dan volitev nekam tesno pri srcu, ko je videl svojo faro v rdeče pokrito. Se tesneje pa mu je postalo pri srcu ko je slišal izid glasovanja.
Toda bliža se cerkvena «bir-a», za katero prispeva vsaka hiša. Radovedni smo ali bo šel gospod župnik takrat tudi do «brezbožni-kov» — komunistov? Ali ne bo smatral, da je njihov teranček preklet, ker so ga pridelale žulje-ve roke komunistov? In njihovo žito in druge dajatve — kako jih bo gospod župnik sprejel iz rok izobčencev? Morda bo pa le našel srednjo pot in za dobo «bire» preklical izobčenje — tako bo kot pravi pregovor — ovca cela in. .. gospod župnik sit!
Vandranje beograjskih gaulaj-terjev — Spoznavanje Titlerjeve «resnice» je res težka in zamotana stvar. Noč in dan se mučijo Titler, Djilas, Rankovič & Co, da bi narodom Jugoslavije vtepli v glavo to «resnico», kljub temu pa ie to precej trd oreh ki ga niti krvoločne čeljusti UDB-e ne morejo zlepa streti. Titler & Co se n-i vse pretege napenjajo, kričijo in riovejo kot besne zveri v kletki. Njihova vandranja širom Ju-roslavije bodo nedvomno prešla v kniigo zgodovine beograjskih krvnikov. Od mesta do mesta, od tovarne do tovarne gre romanje teh novih "Mesij «marksizma-leni-nizm-i» Brez dvoma se med temi najbolj odlikuje «teoretik» marksizma (kot ga z občudovanjem naziva vse najbnj reakcionarno svetovno časopisje) — Moša Pija-rie. Ta zvesti hlapec imperializma je te dni imel slično govoranco pilotam zavezne letalske šole v Rumi. V svojem gramofonski plošči enakemu govoru je «teoretik.) Trumanovega marksizma izblebetal naslednje: « . . Naša enotnost je postala trdnejša kot pa je bila kdaj koli, kar se ie pokazalo na zasedanju Organizacije združenih narodov v pogledu Jugoslavije za katero pravijo, da je fašistična». Možakar ima prav! Prav na zasedaniu OZN s(t ie v resnici pokazala vsa njihova enotnost z anglo-timerlškimi imperialisti in nilhovimi hlapci. Na ukaz režiserja Wall Streetskih bank:rjev je 39 najbolj reakcionarnih večjih in manjših satelitov — kot en mož — glasovalo za novega in zVestega hlapca imperialistov — Titlerja. Istotako ima Pijade prav ko gobezda, da «pravijo», da je Jugoslavija fašistična». Kdo bi mu ne verjel! Stari fašisti so pač glasovali za dragocenega, novo pridobljenega fašista Titlerja. Tako jim je uspelo, da Je njihova epat-noit trdnejša.	__
Na dnevnem redu so procesi proti partizanom in antifašistom
Tovariš Turka ponovno pred sodiščem - Obtožnica brez vsake podlage - Kdo je ‘tovariš Luka,? - Proces prenešen na 7. novembra - Tudi proces proti skupini partizanov iz Boršta je bil prenešen - Sodišče bo zaslišalo jugoslovanske oficirje
V ponedeljek zjutraj se je pričel pred tržaškim sodiščem proces proti tov. Antonu Turko, ki je obdolžen nič manj kot 18 kaznivih dejanj, med teni kot običajno «sequestro di persona» in celo ropa. Tov. Tur-ko je bil svoječasno že postavljen pred sodišče zaradi slične obtožbe in je bil takrat tudi oproščen in izpuščen iz zapora. Se isti dan pa so policijski inšpektor Romeo Rappo in člana civilne policije Normano Felici in Domenico Pagone vložili proti njemu ovadbo češ, da jih je tov. Turko dne 4. maja 1945 aretiral. Dolžijo ga obenem da je aretiral nekega Ruggini, ki je naknadno izginil neznano kam. Ta obtožnica pa je v bistvu docela pomanjkljiva, ker sloni na trditvah, da je obtoženi Turko podoben nekemu «tovarišu Luki», ki je izvršil navedene aretacije. Nadalje je obtožen izsiljevanja in sekvestra nekega Danieli. Glasom obtožnice je namreč tov. Turko tekom 12-dnevne stavke leta 1946 prisilil mesarja Danieli, da je moral izročiti v krožek «Ce-bulec» gotovo količino oslovskega mesa. Takrat je bil mesar nasilno pridržan v krožku kar 4 dni.
Na prvi razpravi pa je tov. Turko potrdil svoje izjave, ki jih je dal na policijskem zaslišanju. Potrdil je, da ni nikdar poznal svojih toži-teljev, ki so ga spravili na zatožno klop. Od maja 1942 je pripadal skupini GAP Meseca maja 1945 se je aktivno udeležil osvoboditve mesta. Glede 4. maja, to je dneva v katerem je, glasom obtožnice izvršil aretacije, pa je tov. Turko z neizpodbitnimi dokazi in navedbo številnih prič, popolnoma razblinil in ovrgel vse obtožbe o «sequestro di persona», nasilstvu in vdoru v privatna stanovanja. Mirno in podrobno je pojasnil sodnikom vse svoje delovanje, ki ga je vršil dne 4. maja 1945. Istotako je ovrgel trditev policista Pagano, ki trdi, da je oseba, ki ga je aretirala, govo-
kjer je skupina 6 policistov z njim surovo postopala.
Po zaslišanju obtoženca so prišli na vrsto njegovi tožitelji ki so izpovedali o okolščinah v katerih so bili aretirani. Iz teh izpovedi pa so vse obtožbe na račun tov. Turka docela nejasne ker so obtoženci govorili le o nekem «tovarišu Luki», Sele po štirih letih so prišli na sled, da je «tov. Luka»-Turko Anton. Odv. Zennaro je nadalje ugotovil, da v prejšnjem procesu sploh ni bilo govora o tem zagonetnem «tovarišu Luki». Za časa ilegale je bil tov. Turko poznan z ilegalnim imenom «Amerikanec».
Zaradi pozne ure je sodišče preneslo razpravo na 7. novembra.
V torek 25 t. m. pa se je imel vršiti pred tržaškim porotnim sodi-
rila slovensko. Tov. Turko pa sploh
ne zna niti besede slovenščine. Nadalje je izpovedal, da se je glede prodaje oslovskega mesa omejil e-drno na to, da je prepričal mesarja Danieli, ki je prostovoljno prodal meso v krožku in bil celo za Slične obtožbe pred enim letom od sodišča oproščen. Se istega dne p,a so ga odvedli v urad inšpektorja Stefani,
ščem sličen proces proti osmim par-
ZA IV. RAZRED ŠOLE NA KATIN ARI
Starši zahtevajo namestitev učitelja
V IV. razredu slovenske osnovne šole na Katinari je šolsko ravnateljstvo uvedlo letos posebno novost, nad katero so se vsi starši šoloobveznih otrok zelo začudili. Učence, ki zahajajo letos v IV. razred je preteklo šolsko leto poučevala starejša učiteljica, ki se je pa izkazala za nesposobno. Zaradi tega so starši tudi protestirali in zahtevali, da se jo nadomesti z novo in sposobnejšo učno močjo. Tako so ob otvoritvi šolskega leta upravičeno pričakovali, da bo njihove o-troke poučevala nova nameščena učiteljica ali učitelj. Toda nemalo je bilo njihovo začudenje ko so zvedeli, da poučuje v IV. razredu neki duhovnik iz Trsta. To pa ni vse. Ker očividno novo nameščeni duhovnik — učitelj zjutraj nima časa ;e vrši pouk v tem razredu v popoldanskih urah. Za šolarje je to seveda popolnoma neprimerno, ker se bodo morali vračati iz šole, posebno v zimskem času, ob urah ko bo že popolna tema.
S tako preureditvijo, bodisi v pogledu učne moči kakor tudi glede popoldanskega urnika so vsi starši nezadovoljini. Ne obstaja namreč nikak upravičen razlog, da bi se moral pouk v IV. razredu vršiti v popoldanskih urah. Z druge strani pa je povsem nerazumljivo, da se za šolnike nameščajo duhovniki, ko pa vsi dobro vemo, da so na razpo-
loženju in zaman čakajo namestitve strokovno usposobljeni učitelji in učiteljice. Ali je morda vpliv cerkvene oblasti segel v našem mestu že tako daleč, da se neposredno vmešava v šolske zadeve?
Slovenski starši učencev IV. razreda osnovne šole na Katinari zahtevajo, da se v tem razredu takoj namesti strokovno usposobljena učna moč in to bodisi učitelj ali učiteljica. Pouk pa se mora vršiti v dopoldanskih urah, kot je bilo to običajno druga leta.
tizanom iz Boršta, ki jih obtožnica obremenjuje z obyajnim «sequestro dipersona» in umorom agenta Col-lottijve bande Fabjana. Na predlog javnega tožilca in branilca obtoženih tovarišev je sodišče preložilo razpravo za nedoločen čas.
Porotno sodišče je svoječasno že obsodilo skupino partizanov iz Boršta. Takrat niso hoteli sodniki upoštevali zahteve odv. Zennara, ki brani obtožence in sicer o okolščini, da je jugoslovansko vojaško poveljstvo v Borštu izdalo povelje o usmrtitvi kolaboracionista Fabjana. Kasacij-sko sodišče pa je sprejelo priziv in razveljavilo prvi proces ter določilo naj se obnovi sodni postopek pred porotnim sodiščem.
Na razpravi, ki se je pričela v torek je moral javni tožilec, kljub vsemu, pristati na stališče kasacije in zahteve obrambe. Predlagal je naj se porotno sodišče obrne diplomatskim potom do jugoslovanskih sodnih oblasti, ki naj zaslišijo kapetana Ante Jelasa in. politkomisarja Miroslava Vatovec o vseh okoliščinah v katerih je bila izvršena obsodba kolaboracionista Fabjana.
Ob zaključku je odv. Zennaro predlagal naj bi se ti priči zasli-
li osebno v Trstu.
Ob priliki 21. obletnice ustanovitve Komsemola, organizira Izvršni komitet komunistične mladine, danes 29. t. m.
Veliki mladinski ples ki se bo vršil v dvorani D. S. Z., ulica Conti 11.
PROGRAM: od 19.30 do 21. ure pester kulturni spored s Marka, Sv. Križa, sodelovanjem tamburašev iz Bazovice, harmonikašev Sv. solopetje ter istarski narodni ples.
Od 21. do "4. ure zjutraj ples in prosta zabava.
Vstopnice se lahko dobijo pri vseh tajništvih Zveze KM. Okrajnih komitetih KP in sedežu Centralnega komiteta KM, Ponterosso 6, I.
Procesa, ki sta se vršila v tem tednu pa nikakor nista golo naključje. Dejstvo je, da so prišli zopet na zatožno klop partizani in to ravno v trenutku splošne ofenzive imperializma proti demokratičnemu gibanju ne samo na našem ozemlju marveč v svetu na splošno. Uprizoritev partizanskih procesov pri nas, spada nedvomno v okvir splošne gonje proti demokratičnemu pokre-tu. V to spadajo sodnijski ukrepi za odvzem prosvetnih domov in sedežev, omejevanje javnih zborovanj, poskusi zatiranja demokratičnega liska in v zvezi s temi, razne provokacije titovcev,
Očividno se imperialisti zavedajo, da jim primanjkujejo tla pod nogami. V svojem onemoglem besu in strahu pred mogočno protiimperia-lističnc ironto miru se poslužujejo vseh sredstev da bi zaustavili zmagoslavni pohod demokratičnega po-kreta. Toda naše ljudstvo se sličnih metod ne straši, ker jih prav dobro pozna že iz dobe proslulega režima. Zato so zaman vsi procesi in razsodbe, ki jih izrekajo razna so dišča proti antifašistom in borcem za svobodo.
POZITIVNI USPEHI MESECA TISKA
Bodoče naloge
za podporo našemu tisku
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se je mesec tiska zaključil z dobrim uspehom. Naloge, ki smo jih prevzeli ob začetku te kampanje so bile v večini izpolnjene. Znatno se je povečala razprodaja vsega demokratičnega tiska, za finančni sklad je bilo nabranih nad 2 milijona lir. Zasluga za dosežene uspehe gre predvsem požrtvovalnim tovarišem, celicam, kornitetom in demokratičnim organizacijam, ki so s trudapolnim in marljivim delom dali svoj dragoceni doprinos.
Izkušnje, ki smo jih pridobili nam morajo služiti za bodoče delo. V mesecu tiska so bili postavljeni dobri pogoji za nadaljni razvoj in razširiev vsega demokratičnega in komunističnega tiska. Sirjenje našega tiska ni le naloga posameznih komisij, marveč je to dolžnost vseh tovarišev.
Na zadnji sej je CK KP STO o-bravnuval problem tiska in ugotovil pozitivne rezultate zadnje kampanje. Za bodoče delo širjenja demokratičnega časopisja predlaga naslednji načrt:
Po vseh okrajih in sekcijah ter v industrijskih podjetjih naj se postavi center za širjenje tiska, ki bo imel nalogo, da koordinira vse podrobno delo. Sirjenje listov se ne sme omejiti edino na okraje, sekcije, celice in tovarne marveč mora prodreti v posamezne hiše in dru-
žine. Zaradi tega je potrebno, da se za vsako hišo, tovarno i.t.d. določi enega tovariša, ki bo skrbel za to podrobno delo. Vsaj dvakrat tedensko (v sobotah in nedeljah) naj se organizira razdeljevanje demokratičnega tiska med posamezne družine. Postaviti je treba temelje za finansiranje našega tiska in to s pridobivanjem stalnih podpornikov
Teden ljudske kulture pri Sv. Ivanu
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
Stavka nameščencev bolniške blagajne
Grafiki ukinili agitacijo - Vršijo se pogajanja - Odpusti delavcev gradbenega podjetja vZavljah - Tudi pri ACEGAT ni vse v redu
Včeraj so stopili v stavko vsi nameščenci bolniške blagajne (INAIVI). Stavka, ki je bila proglašena v sporazumu z nameščenci v Italiji traja tudi danes. Nameščenci bolniške blagajne se namreč že od leta 1946 borijo za ureditev delovne pogodbe. Toda ravnateljstvo za-
Nogometni četi Frausin in Nabrežina (zabelo črto), ki sta v nedeljo 23. t. m. igrali v Boljuncu, kjer je zmagala enajstorica Frausina (3 :2)
PROTESTI SLOVENSKIH STARŠEV NA KOLONKOVCU
Urediti je treba šolske razmere
Od strani šolskih oblasti imamo nov dokaz šovinizma in zapostavljanja slovenskih šoloobveznih otrok. Pri Sv. Soboti je bila otvorjena nova šola, ker je staro šolsko poslopje neprimerno za pouk. V novi šolski stavbi je seveda dovolj prostora za slovensko in italijansko šolo. Toda šolsko ravnateljstvo očividno ni bilo tega mnenja. Gospodje, ki bi morali skrbeti za pravilni m demokratični razvoj šolstva in potrebe šolarjev obeh narodnosti so, zvesti enostranski šovinistični politiki, odločili, da ostanejo slovenski otroci v starem šolskem poslopju, dočim so italijansko šolo nastanili v novem poslopju.
Ta samovoljni ukrep je upravičeno ogorčil vse slovenske stariše, ki so pretekli teden tudi demostrativno protestirali pred starim šolskim poslopjem. Isti dan, v četrtek 20. t. m. se je vršil v P. D. «Cebulec» na Ko-lonkovcu množični sestanek, na katerem je govoril tov. Justo Košuta, ki je obravnaval zahteve slovenskih šoloobveznih otrok okraja. Na sestanku je bilo jasno povdarje-no, da je treba prostore novega šolskega poslopja pri Sv. Soboti ?o-razmerno razdeliti med italijanske in slovenske učence. Ker je na Kolonkovcu nad 400 šoloobveznih otrok in je sedanja šola precej oddaljena zahteva prebivalstvo, da se na Kolonkovcu zgradi nova šola in obenem otroški vrtec. V tem smislu je-Sila tudi izglasovana resolucija, ki jo je podpisalo 147 prebivalcev. Sicer pa je šolski ravnatelj obljubil staršem, da bodo v novo solo pri Sv. Soboti namestili dva slovenska razreda. Naslednjega dne je šla delegacija staršev do župana, da bi mu izročila resolucijo in ustmeno obrazložila zahteve svega prebivalstva. Zupan pa je bil, kot običajno, odsoten
Komunistični občinski svetovalci bodo na prihodnji občinski sej zahtevali, da se postavi na dnevni red tudi to pereče vprašanje
Prebivalci Kolonkovea, Sr, Ane
in Sv. Sobote pa zahtevajo, da se obljuba, ki jo je dal šolski ravnatelj glede namestitve slovenskih razredov v novem poslopju — tudi takoj izpolni.
Primorski dnevnik se je o tem vprašanju na dolgo in široko razpisa). Namen njegovih člankov je predvsem, da skuša dokazovati protestno akcijo in masovni sestanek kot pobudo Babičevcev. Na vse načine se trudi, da bi dokazal, da se «vidalijevci» niso sploh brigali za rešitev tega vprašanja. Zahteva nove šole na Kolonkovcu, je po mnenju pisunov Primorskega — kapi-lulanlstvo in izdajstvo. Titovci so pač edini «zaščitniki» slovenskih šol. Naj nam Primorski odgovori: kdo je sklical množični sestanek? Kdo se je istega udeležil? Ali je 147 podpisov izključeno titovcev? Ali bo morda protikomunist dr. Dekleva zastopal na občinski seji interese i prebivalcev Kolonkovea? Svoj pravi odnos do slovenskih šol in obrambe naših narodnih pravic so nam ti «čistokrvni komunistifee večkrat dokazali in to bodisi v Škofijah, na občinski sejiv. Miljah in v Trstu
zemljiška izboljšanja in to v roku do 15. novembra t. 1.
2)	Prispevek za nakup trtnih sadik in sadik sadnega drevja v najvišjem iznosu 80 odst. izdatka. Za skupni nakup bo poskrbelo Kmetijsko nadzorništvo. Prošnje je treba nasloviti na tehnični odsek navedenega urada in to v roku do 15. novembra t. 1.
3)	Prispevek za nabavo kmetijskih strojev v najvišjem iznosu 40 odst. Prošnje je treba nasloviti na isti urad in sicer do 1. decembra t. 1.
4)	Prispevek za nakup plemske živine v najvišjem iznosu 40 odst. Prošnje je treba nasloviti na tehnični oddelek nadzorništva, ki bo prosilcem sporočilo datum nakupa plemske živine.
vodOv je njihove zahteve vedno zavlačevalo.
V	zadnjem času pa se je sindikalna agitacija znatno zaostrila do 48 urne stavke, ki je bila določena na skupnem sestanku predstavnikov ES in DZ. Vse delovne stroke sledijo z zanimanjem in simpatijo tej upravičeni borbi.
V	sredo popoldne so grafiki ukinili agitacijo. Do tega sklepa so prišli, ker so industrije! pristali na fxiga-janja in obenem v glavnem tudi sprejeli nekatere delavske zahteve. Vsekakor pa so pogajanja še v teku. V kolikor ne bi obrodila zaže-ljenih uspehov, bodo gra.iki brez dvoma povzeli agitacijo v še ostrejši obliki.
Med delavstvom gradbenega podjetja v Zavijali se nezadovoljstvo in ogorčenje še vedno ni poleglo. Vodstvo gradbenih del noče upoštevati redne 'zmene delavcev, marveč nadaljuje s samovoljnimi odpusti posameznih delavcev ne da
(i mesecev. Odpusti in sprejemanje nov'h delovnih moči pa se mi ra vršiti sporazumno s sindikalnimi predstavniki. ,
Pri ACEGAT i je Upravni svet svoječasno neupravičeno odpustil 3 trajal na svojem sta'Réu Dodo de-delavce, kar je povzročilo splošno ogorčenje. Tovarniški odbor je takoj zahteval preklic odpustov. V primeru, da bo Upravni svet vz-lavci pričeli agitacijo. Toda obstaja Jf drqgi , vzrok splošnpga nezadovoljstva. Nameščenci, ki so dodeljeni ža oskrbovanje tramvajskega omrežja so zahtevali povišek doklade za nevarnost pri svojevrstnemu delu. Upravni svet pa je to zahtevo odbil. To su dovolj tehtni razlogi za razvoj egha'i;e.
V tovarnah in industrijskili pod jetjih se vrstijo zborovanja kovinarjev, kjer se obravnavajo zahteve povišanja plač. Nadaljujejo se diskusije med sindikalnimi- predstavniki ES in DZ glede razvoja agitacije kovinarjev. Dočim zahtevajo ES, da se podpre v celoti te zahteve, je DZ pripravljena nuditi le delno podporo in sicer v v pi a šanjih, ki niso temeljne važnosti in ne bi doprinesla pozitivnega izboljšanja položaja kovinarjev.
Ob otvoritvi sezonskega prosvetnega delovanja organizira P. D. «Slavko Skamperle»-ACEGAT pri Sv. Ivanu «Teden ljudske kulture», ki se bo vršil od 1. do 8. novembra t. 1.
V torek 1. novembra ob 20. uri bo otvoritev in koncert s sodelovanjem pevcev Centro di Cultura Popolare. Sreda, 2. nov. ob 19. uri otvoritev posameznih društvenih odsekov. Četrtek, 3. nov. ob 20. uri ljudska predstava. Petek, 4. nov., ob 20. uri predavanje o ljudski kulturi. Predavatelj tov. prof. Oscar Ferlan. Sobota, 5. nov. ob 20. uri proslava Oktobrske revolucije. Sledi dramska prireditev. Nedelja, 6. hov. od 16. ure dalje velika veselica ljudske kulture na kateri sodelujejo: godba, pevski zbor. Sledijo šaljive točke in ples. Torek, 8 nov. ob 20. uri predstava otroške operete «Cenerentola». Ob zaključku bo podano poročilo o poteku in uspehu Tedna kulture». Vstop k posameznim prireditvam edino proti vabilu.
«ene okraja Milje ženam Sovjetske zveze
26. t. m. je bilo zborovanje AS1ZZ v Miljah, katerega se je udeležilo veliko število žena iz mesta in okolice. Ob tej priliki so žene izrabile priliko, da so pozdravile tov. Lauro Weiss, ki bo skupno s tov. Marino Bernetič v kratkem odpotovala v Moskvo na kongres Svetovne zveze demokratičnih žena. Tov. Weissova je .v svojem govoru med drugim obrazložila tudi v^rok radi katerega bodo izključene iz Svetovne zveze demokratičnih žena sedanje predstavnice Titove klike, katere zagovarjajo tisto kliko, ki ne predstavlja ničesar drugega, kot izrazito vojno-hujskaitvo, naperjeno proti Sovjetski zvezi in proti vsem miroljubnim in demokratičnim silam v svetu. S tem pa, da bodo izključene predstavnice titizmu,
Tovarišice miljskega okraja so izročile tov. Weissovi pismo ,in resolucije za Sovjetske žene v katerem so izi azile svoja čustva ter ibljubile. da bodo še bolj pospešile svojo borbo za mir.
Ob tej priliki je bilo izročeno tov. Weissovi za kritje potnih stro-škovo beli udeleženk kongresa vsota v znesku 24.275 !..
ZGODOVINSKI
DNčVI
20. oktobra je dan Komsom(,la’ 20. 10. 1815 se je rodil Ljudevit’ uzakonitelj slovaškega knJI nega jezika.	t
29. 10. 1917 je sklenil CK K9” da začne z oboroženo vstal 10. 1918 je bilo proglase”” Ljubljani in v Zagrebu z ženje avstrijskih Jugosl0?3^, v samostojni državi. Teg” so se uprli na italijanski , ti trije češki polki; še - ^ dne pa je zaprosila aV j|j(t
29.
pa je
vlada za premirje. To so izrabile italijanske st‘e’ ^ so ustvarile videz zmag” Vittorio Veneto.
29.	10. 1944 je bil osvobojen -
30.	10. 1598 je bil izdan uk»z: -
-‘■H1I
d«!1
l
morajo protestantski pa5101?.,
,
%etl
treh
šolniki zapustiti v avstrijske dežele. S tein J zadan odločilen udarec 510
30.
ski književnosti.	k
10. 1862 se je rodil P*sn.
0#
prevajalec prof. Anton F
18a 'kot, t!l11 in %
Crete
Ni
Sih
\
31. 10. 1517 je Martin Luther
vedal boj rimski cerkvi. .. i^ 31. 10. 1941 je bil ustanovljen » ^ *-1. 11. 1813 se je rodil Peter goš, črnogorski pesnik. > je 1. 1851. Njegovo najP°"j nejše delo je pesnitev 11
sin
Ni
'Mete
Rudolf 1
venec».
11. 1918 je general ituau-* ^ ster zasedel Maribor s j (j."5 je bila rešeno državna P 2 $ nost mesta.
JjMn
«fisti
Sli*tus
RAD O
TRST II.
Sobota: 13.40 Slovenski n”.
ChoPfl
najn'J1

motivi; 18 Listova in glasba; 18.30 Oddaja za naj—jr 19 Češka glasba; 20 Športna « -ka; 20.30 Sobatni večer: 23
s
s
'e čel
S'e!
,Vsc ' toi
»bij
„ S
il» Sa:
J#
y

vanke.
Nedelja: 8.30 Slovenske «“jy pesmi, igra na harmoniki || Sancin; 9 Kmetijska oddaj * ^ Glasba po željah; 14.30 Iz jf sveta; 16 Sprehodi po našem ^ želju; 19 Sport; 20 Z narodJj‘aV
?f«v t
s.
«v ,
is,
mijo širom Slovenije; 21 oder.
Ponedeljek: 13 Iz ruskega
J-l
> v
nega sveta; 13.45 Tartinijev®^#
ganinijeve skladbe; 19 u°^r«ll!
ska ura; 21 Donizetti: opera'.eSii>
Lamermoorv;
SrednjeevroP^Ltiii h»-	13.30
Mozartov'11.,,5'
eia di glasba.
Torek: 13 vanske skladbe;
glasba; 18 Nekaj _______
guljev; 20 Vokalni koncert nistke Otte Ondine; 21 Vzo” jjji dini; 21.30 Mendelssohn: Sim
Sreda: 13 Glasba po želijo Mamica pripoveduje; 19
6 6r«
Si,
Si
N
s
*
, S
i' s „
ški vedež; 20.10 Vokalni kon

norista Dušana Pertota;
di: Requiem; 22 Evropski obn1^
S‘
Si
e,
s,
%
Jutri, 30. t. m. ob 10.30 bo v dvorani D. S Z., ulica Conti 11 zborovanje invalidov in vdov padlih par-, tizanov v N.O.B. Obravnavano bo vprašanje plačila pokojnin, inva. lidnin.in skrbstva, ki pripadajo pri zadetim.
ni načrt; 23.35 Uspavanke mance.	J,
Četrtek: 13 Slovenske n ^ w motive, igra na harmoniko .f Sancin; 18 Glasbeno Pred‘,,Q fi 19 Slovenščina za Slovence. ^ fl> lomki iz francoskih operi dijski. oder.	.	j,; 1
Petek: 13 Glasba po žel) #|f Komorna glasba; 18.40 Sraipe^f tet pod vodstvom Oskarja ^ 1?
19 Tržaški kulturni razgled1’ . , kalni koncert Ane Vase» tf Mojstri besede; 21.30 Bratim»' jot virski koeert v d m°*lig8l)<' Južno - ameriška plesna H
x *
s
s
s
MOSKVA
srbohrvaščini) čas:
J .
0.0° t«i
bi se posvetovalo s sindikalnimi predstavniki. Delavci zaiitevajo, da se jim zagotovi namestitev vsaj za
Prispevki VU za
izboljšanje kmetijstva
Urad za kmetijstvo in ribolov VU je odobril za tekoče kmetijsko leto potrebne prispevke za pobude, ki se tičejo izboljšanja in povečanja krajevne poljedelske proizvodnje: 1) Prispevek v naj višjem iznosu 38 odst. za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve in preureditve gospodarskih poslopij, predvsem hlevov, kleti in gnojnic), zemljiške spremembe (globokooranje in čiščenje zemljišč za trtne nasade in nasade sadnega drevja in nove setvene površine).
Kmetovalci, ki nameravajo izvesti navedena dela in se poslužiti zakonitega prispevka morajo predložiti prošnjo preko tehničnega urada Področnega kmetijskega nadzor-nlštva, ul. Ghega 6 Konzorciju za
TAKO STANJE MORA NEHATI
UČITELJI SE NAHAJAJO V ŽALOSTNIH RAZMERAH
Z današnjo številko smo uvedli v našem listu rubriko ljudskega športa. V tej rubriki bomo vsakokrat objavili sporede vseh športnih tekem, ki se vršijo pod okriljem Zveze društev za telesno vzgojo (Z.D.T.V.). Citatelje ljubitelje športa pa naprošamo, da-nam pišejo o posameznih športnim problemih, bodisi splošnega značaja ali pa poedinih okrajev, sektorjev in vasi.
Spored jutarajšnjih tekem: Nogobet: tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja.
Skedenj - Rojan, igrišče v Nabrežini ob 8.45 uri. Dreher - Sv. Ana, istotam ob 10.45. Nabrežina -Tovarna strojev (FMSA), istotam ob 14.30. Pristaniščniki - Frausin, igrišče v Boljuncu ob 14.30, Magdalena - Primorje PK, igrišče v Trebčah ob 9.15. Arzenal - Costalunga, istotam ob 14.30.
Tekme za prvenstvo cone:
Partizani - Skoljet, igrišče v Boljuncu ob 8.30. Rozandra - Primorje PK-B, istotam ob 10.30. A. Vivoda -Nabrežina B istotam ob 12.30. Sv j~,r*v*^vojèm^.trokoVnem7nanju,
Čestokrat imamo priliko, da či-tamo razna več ali manj laskava poročila o raznih konferencah jn zborovanjih učiteljev in vzgojiteljev v tem ali onem «kulturnem središču» sveta. Na teh zborovanjih in konferencah obetajo razni «pedagoški velikani» vse mogoča izboljšanja življenskega položaja učiteljev in vzgojiteljev. Toda te obljube ostanejo ie obljube, le gradovi v oblakih. Učitelji in vzgojitelji so še vedno prepuščeni stari usodi. V neštetih slučajih se morajo ukvarjati z raznimi izvenšolskimi deli, zato, da si še nekaj prislužijo. Naši slovenski učitelji na STO, ki so tako-rekoč, smatrani kot nekaki začasni državni nameščenci, so poleg tega še zaskrbljeni za svoj obstoj, kajti prav lahko se zgodi, da so za majhen prestopek neusmiljeno odpuščeni iz službe.
Mesto, da bi se učitelji potem ko so izvršili svojo nalogo, izixipolnje
AK,Z " ““‘■•s £zs
8.30.	Kolonja
10.30.	Primorje DZ - Vesna, istotam ob 12.30. Magdalena - Ponzianini erranti, istotam ob 14.30.
Košarka: Turnir za kupo otvoritve.
Moške čete: Studenti A - Tomasi, igrišče D.S.Z. (USO) ob 9.30. Sv. Alojz - Arzenal A, istotam ob 10.45. Tovarna strojev (FMSA) - Magdalena, istotam ob 15.
Kolesarstvo
S. K. Skedenj organizira kolesarsko dirlo na progi 50 km, ki ho jutri 30. t. m. Odhod iz Skednja ob 9. uri. Zbirališče dirkačev ob 8.30 pred barom Miniussi. Za to dirko, ki je vzbudila zanimanje med novinci in začetniki so se že prijavili številni kolesarji. Dirkalna proga gre preko Milij, Boljunca in Za-velj. V tej tekmi bomo brez dvoma
Počivajo naslednje čete: Sv. Mar- videeli nove športne moči, ki bodo ka In 0MMSA,	. utrdile vrste ljudskih športnikov.
cenega časa. In ni čuda, da se tako dogaja, kajti navadna učiteljska plača znača povprečno okrog 30 tisoč lir mesečno.
Zaradi slabega življenskega položaja so učitelji čestokrat prisiljeni iskati zaslužka izven šole. Nešteto je slučajev, ko učitelji poučujejo zasebno otroke imovitih staršev. In to vse na račun siromašnih otrok, ki nimajo enake možnosti kot pa imoviti otroci. Toda mnogo je slučajev, ko si iščejo učitelji zaslužka tudi z drugimi posli: prekupčevanjem, črnoborzijanstvom in podobno. K temu jih čestokrat pri-ljajo kritične življenske razmere.
Učitelji bi si morali neprestano izpopolnjevati svoje strokovno znanje, morali bi prebirati raznovrstne. vzgojeslovne knjige in revije — na katere bi morali biti trajno naročeni. Tega pa ne zmorejo za-
radi razmer ki izvirajo iz premajhne plače.
Cas je da bi bilo enkrat za vselej konec laskavih obljub ter da bi bilo učiteljem dano tisto mesto v lestvici državnih nameščencev, ki jim v resnici pripada. Le tako bo mogoče, da bodo učitelji predvsem resni učitelji z globok in strokovnim znanjem in ne zaskrbljeni kruho-borei! Le tako je potem od njih pričakovali, da bodo nudili našim otrokom to kar današnji čas zahteva!
OBJAVE
Dramska skupina z Doline uprizori danes, 29. t. m. ob 20. uri v Boljuncu Jurčičevo dramo «DOMEN».
V nedeljo 30 t. m. ob 16.30 gostuje v Nabrežini prosvetno društvo iz Opčin z Finžgarjevo dramo «Naša kri».
Jutri, 30. t. m. ob 18. uri se bo vršil na Konkonelu koncert pevskih zborov. Sodelovali bodo zbori iz 'Lonjerja, Pofllonjerja, Barkovelj in Skednja. Vabljeni vsi!
31. t. m. ob 20. uri bo v Sv. Barbari roditeljski sestanek. Razpravljalo se bo o šolskih zadevah.
Prosvetno društvo «Haas»-Vrdela organizira 31. t. m. ob 20 uri roditeljski sestanek. Razpravljalo se bo o šolskih vprašanjih.
V četrtek 3. novembra ob 20. uri bo proslava oktobrske revolucije s sporedom. V j?etek 4. novembra ob 20. uri v Briščih, v soboto 5. nov. ob 20. uri v Saležu in v prosvetnem društvu «Haas» na Vrdeli.
V četrtek 3. novembra t. 1. ob 20. uri bo v Nabrežini množično zborovanje. Razpravljajo ae bo o občinskih problemih.
dol. 19.72; 25.08; čas 16.00
19.78; 25.08; 25.26; 30.90; 30.*^ # % val. dol. 25.08; 19.78; 30.96; ” ' # % val. dol. 25,08;	30,80; 30,9»; ^
280,9; čas 21.30 val.
dol. 2» ^
:as 22.30. V/ t j,
30,96; 280,9; 377,4; čas 77,4 £
25.08; 30,80; 30,96; 280,9; »'/> 23,30 val. dol. 25.08; 30,80.
*»11,
30.96; 280,9; 377,4. Razen tega vsako
edeli0
h
si
11.30 val. dol. 19.78; 25.08
v»1.
dol
JL
(V slovenščini) čas:
19.78; 25.08; 30.96; čas: 2-- A dol. 25.08; 30.80; ' 30.96; 28°* j# k' čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30.9”;	^
377.4; čas: 01,30 val. dol. 30,8 -280.9: 377.4.	*	. ]t
(V makedonskem <e/iN ^ 21.00 val. dol. 25.08; 30.#»'
25.08: 30.80; 30.96; 280.9; ji 00.30 val. dol. 30.80; 30.90'
377.4.	i
SOFIJA	,5 f ki:
(V srbohrvaščini) čas.	„gj I' i«
dol. 39,11; čas: 2.45 val. d»
3?lV $
edeljal’L fi.
zen ob sredah in neu=.,-	.
(V makedonskem jpzl y 20,45 val. dol. 391 (sum« 0 in nedeljah).
praga	;;
(V srbohrvaščini) ča” ,0| 3” dol. 31,4; čas 16,30-17 X* ,eA V slovenščini) čas l7" ' j. 49,92; čas 17,15-17,45 vab ° »o*, (V srbohrvaščini) čaS.- val' val. dol. 49,92; čas 0,30-0,4»
31,4L
BUKAREŠTA ^
V srbohrvaščini dol. 48,30.
čas:
BUDIMPEŠTA d„ ^
(V srbohrvaščini) čas: • jj L, val. do. 288,5; čas: 17 do^ V,|A
fr ‘
dol. 549,5; čas: 17,45 do j8' ,, 288,5; čas: 19,40 do 20 vab^
(V slbvenščini) vab dol. 288,5.
čas:
J
(V srbohrvaščini) čas:
22 1
22,45
val. dol. 288,5.
(V slovenščini) čas: vab dob 288,5.	„4 d0 ‘
(V srbohrvaščini) čas; val. dol. 549,5.
VARŠAVA 9o()
V sibohrvaščini) čas: dol. 48,25.	#i
TIRANA Xffi (V srbohrvaščini) čiiS' dol. 38.22.	,|
fjm
urednik	DUŠAN	j
Založništvo «DEL ^ Tiska Tip. Adriatica - R|Sa
Dovoljeni« A. I-
J
Odgov.
H
%l
toi
«tod
).
Si
%
»nt
tit
'«Si
li
i 16
'n
,i|
‘Vil
n
o ^
‘Ufe
s
\
>6,