pogtffflnrffligiWHrgoTiwtftf
Leto IH. (X.), štev. 143
Maribor, sreda 26. junija 1929
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Ra£un pri poitnam čak. m. v Ljubljani it 11.409 Valja mai/afino, prajeman » upravi ali po poiti 10 Din, doatavijen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 465
Uradniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova oectait,13
Oglati p« tarlfu
O fiata tprafama tudi oglaanl oddaiak .Jutra™ * Ljubljani, Praiamova «ilet K. 4
Proces proti dr. Žaniču
BEOGRAD, 26. junija. Jutri dopoldne Prične pred državnim sodiščem razprava Proti bivšemu poslancu in odvetniku v Novi Gradiški dr. Milovanu Žaniču, ki je obtožen po čl. 3 zakona o zaščiti države. Kakor znano, je bil dr. Zanič aretiran povodom skupščine zagrebške odvetniške zbornice zaradi zahtevanega dostavka k udanostni brzojavki kralju. Zagovarjata ga bosta odvetnika dr. Živko Bertii iz Zemuna in dr. Vladimir Stanič iz Zagreba. Za’razpravo vlada veliko zanimanje.
Prihodnje zasedanje UZ5
BEOGRAD, 26. junija. Seja vrhovnega zakonodajnega sveta je sklicana za dne 1* julija popoldne. Na dnevnem redu je civjlno-pravdni red. Ožji odbor, ki je Proučeval ta zakon, je svoje delo v glavnem že dokončal in bo jutri sestavil po* ročilo za plenum. Vrhovnemu zakonodajnemu svetu so bili nadalje predloženi v oceno zakon o gozdovjh in.o pogozdovanju ter zakon o pravoslavni cerkvi. Vse te zakone bo obravnaval vrhovni zakonodajni svet še na tem zasedanju. Razprava o civilno-pravdnem iedu bo trajala predvidoma štiri dni.
Pouratek dr. Kumanudija
BEOGRAD, 26. junija. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi, ki je zastopal našo državo na nedavnem zasedanju Društva narodov v Ženevi, se je sinoči vrnil v Beograd. Po odhodu iz Ženeve je imel v Parizu daljše konference s francoskim zunanjim ministrom v zadevi ureditve naših vojnih in predvojnih dolgov v Franciji.
Italijanski poslanik pri Uati-kanu
RIM, 26. junija. Včeraj popoldne je izročil novoimenovani italijanski poslanik pri Vaticanu grof Vecchi v svoji nastopni avdijencl papežu svoje poverilne listine. Pri tej priliki je imel daljši govor, v katerem je povdarjal koristi lateranske pogodbe za Italijo in za Vatikan. Papež mu je odgovoril z daljšim govorom, v katerem je hvalil božjo previdnost, da je bila pogodba sklenjena pod njegovim papeže-vanjem. Italijanski kralj je odlikoval novoimenovanega poslanika z redom sv. Mavricija. Nastopna avdijenca se je vršila po starem, srednjeveškem ceremonialu z največjo slovesnostjo.
Direktna pogajanja med Moskvo in Londonom
ANGLEŠKA VLADA NE MARA POSREDOVALCEV IN SE BO DIREKTNO POGAJALA Z MOSKVO. — VZNEMIRJENJE IN ZAVIST V AMERIKI. - BOJAZEN ZA GOSPODARSKE KONCESIJE V RUSIJI.
Italijanske koncesije u RIbanlji
RIM, 27. junija. Kakor poročajo iz uraca, je albanska vlada poverila jnonopolno upravo težkih in lahkih j^ineraJnih olj splošni italijanski pe7 rolejskl družbi, ki je na ta način zma «aia v konkiircnci z Anglijo* Francl-ht,j Amerik°- Kakše obveznosti vse-trnJi za	izredno važna po-
hf> r*a’ šc nl ^ano. O pogojih pogod-iru	..SH, ugajala albanski kralj Zo-
,n rtaliJanski poslanik v Tirani.
LONDON, 26. junija. Glasovi o zopetnem zbližanju Anglije in sovjetske Rusije ter o nameravani obnovitvi diplomatskih odnošajev med obema državama so vzbudili v angleški javnosti obširne diskusije. Dočim se zavzema maloštevilni tisk delavske stranke soglasno za obnovo odnošajev. pri čemur ga podpirajo z veliko vnemo vsi listi liberalne stranke, so konzervativcl zelo rezervirani ter izražajo bojazen, da bi se z obnovo diplomatskih odnOšajev zopet po.iačala komunistična propaganda, ki jo je bivša konzervativna vlada le s težavo zatrla. Diplomatski dopisnik »Dailv Telegrapha« doznava. da bo zunanji minister poslal vsem dominijonom nOto, v kateri jih bo pozval, naj zavzamejo svoje stališče k vprašanju obnove stikov z Rusijo. V zvezi s
tem poročajo listi, da je vlada definitivno odklonila ponudeno posredovanje Trockega in se odločila za direktna pogajanja z Moskvo.
WASH1NGT0N. 26. junija. Namen angleške vlade glede obnove diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo je povzročil živahne razprave tudi med ameriškimi finančniki. Tu so začeli v zadnjem času pazno motriti raz voj dogodkov v Rusiji. Tako je odpotoval te dni v Rusijo ameriški finančni kontrolor Poljske, bivši državni podtajnik Dewey, ki bo pri tej priliki posetil razne gospodarske centre Rusije. Po mnenju nekaterih informiranih krogov ni izkjučeno, da bo po vzpostavitvi diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rusijo sledila temu vzgledu tudi Amerika.
AnaieSkl orotest proti Italiji
ANGLIJA JE VLOŽILA PROTEST PRI MEDNARODNI KOMISIJI ZA UPRAVO DARDANELSKE OŽINE ZARADI NEDAVNEGA ITALIJANSKEGA POLETA.
ŽENEVA, 26. junija. Zastopnik Anglije je vložil pri mednarodni komisiji za upravo Dardanel oster protest proti italijanskemu poletu nad dar-danelsko ožino. Italijansko vojno zračno brodovje je nedavno priredilo polet v Odeso in je pri tej priliki preletelo tudi Dardanele, s čemur je Italija kršila mednarodne pogodbe o Dardanelih in določbe lausannske
mirovne pogodbe, ki pravi, da ne sme leteti nad Dardanelami močnejše zračno brodovje, kakor ga imajo skupno vse obalne države ob Črnem morju. Po uradni statistiki pa je dokazano, da imajo vse prizadete države samo 26 vojnih vodnih letal, dočim je štelo italijansko brodovje 36 letal največjega tipa.
Stralk In mezdni boji v tovarni Derwuscheka
Nezdrave razmere v opekarni Dervvu-schek v Laiteršbergu pri Mariboru, o katerih so časopisi zadnji čas že ponovno poročali, so končno privedle do tega, da je v opekarni zopet izbruhnil Štrajk. 0-blasti so takoj posegle vmes. Žc ob 9. uri dopoldne so pričele na oblastni inšpekciji dela, kjer pa nl bilo šefa inšpekcije dela, ker je na dopustu, pogajanja s tovarnarjem Denvuschekom. Navzoči so bili sreski poglavar dr. Ipavic, zastopnik delavske zbornice g. Kopač iz Ljubljane, tajnik strokovne zveze g. Jakobin iz Ljubljane in vodja ekspoziture delavske zbornice v Mariboru, g. Alojzij Ceh. Po-
gajanja so trajala celi dan in pozno v noč, do polnoči, ko je bil dosežen delni sporazum v tem smislu, da tovarnar zboljša mezde, nekako v tej meri, da bi se gibale med mezdami iz 1. 1927 in 1928. Ko pa so delavci danes zjutraj zvedeli za uspeh pogajanj, niso bili s tem vsi zadovoljni, ampak jih je prišlo na delo le polovica, med tem ko druga polovica štrajka naprej. Del obrata stoji in bo baje moral tovarnar peč, ki je sedaj v polnem obratu ugasniti ter ima s tem okrog Din
200.000.— škode. Denvuschek hoče delavstvo izpreti.
Smrt francoskega knjižeunika
PARIŠ, 26. junija. Davi je umrl v tukajšnjem sanatoriju znani francoski književnik in humorist Georges Moinaus, znan pod psevdonimom Courteline, star 69 let. Dobil je zastrupljenje krvi in ga niso mogli rešiti, dasi so mu amputirali obe nogi.
Fašistična stranka u Rumu-niji
BUKAREŠTA, 26. junija. Gligorij Filipescu, ki se je pred nekaj leti umaknil iz javnega življenja, se je zopet pojavil na političnem obzorju. Za
30. t. m. je sklical skupščino. Novinarjem je povodom sklicanja dal izjavo, da hoče na tej skupščini ustanoviti fašistično stranko. Prijavili so se mu baje že bivši šef kmetske stranke Lu pu in državni svetnik Venecianu.
Zaupnica francoski uladi
PARIZ, 26. junija. Sinočnja seja parlamenta je trajala pozno v noč. Nadalje vala se je debata o interpelacijah glede vladne politike v Maroku. Debata, ki je bila mestoma izredno viharna, je končala s tem, da je bila sprejeta resolucija, ki izreka popolno zaupanje vladi in odobra va njeno politiko.
Smrtna kosa.
Davi je umrl v tukajšnji I olnlci g. I< Dreisger, gostilničar in mesar v Lajterš-pergu, ki se je pred par dnevi ponesrečil na Aleksandrovi cesti. Včeraj je še izgle* dalo, da se mu obrača na bolje, ponoči pa se mu je naglo poslabšalo ter je proti jutru izdihnil.
Streljačka družina Maribor poziva vse svoje člane, naj se zanesljivo udeleže manifestacijskega obhoda povodom jubilejnih svečanosti ISSK Maribora v nedeljo 30. tm. ob 10. dopoldne. Zb!-« rališče za streljačko družino ob 9. v ka-sarni kralja Aleksandra (meljska vojašnica), kjer dobe puške. Vsi ih točno! Vstopnina pri Jubilejnih prireditvah ISSK Maribora.
Za posamezne prireditve bodo veljal« naslednje vstopnine: za vse prireditve v. petek, 28. junija: tribunski sedeži 25, sto« išče 14, dijaki 8 Din; v soboto, 29. juni-a: pavšalno 10 Din; v nedeljo, 30. junl-a: tribunski sedeži 20, stojišča 10, dijaki 6 Din. Permanentne legitimacije za vse prireditve stanejo 30 Din.
Trgovskim potnikom na znanje. Uprava mesta Bitolj je odredila, da se mora vsak potnik, ki pride radi trgovskih poslov v Bitolj, javiti v mestnem zglaše^ valnem uradu, kjer dobi dovoljenje za obiskovanje strank, ako se izkaže s prad pisano legitimacijo pristojne Trgovske zbornice. Prestopke te odredbe kaznuje mestna uprava z denarno ali zarorno ka-znljo. — Trgovski gremij v Mariboru. Kruhek je padal z neba... Včerajšnji pohlevni dežek, ki se je Še e pozno zvečer spremenil v znatnejši naliv, je bil pravi blagoslov za izsušene vrtove in polja. Kmetice pripovedujejo, da so se rastline po polju vidno popravile n osvežile. Samo zamudniki s košnjo niso bili nič kaj veseli. — Dočim pa je v mariborski okolici padal blagodejni dež, e razsajalo po ptujskem polju in deloma tudi po Slovenskih gor. hudo neurje. Bliskalo in treskalo je skoraj vso noč. Lilo pa je kakor iz škafa. Vendar pa o kakih večjih škodah ali katastrofah doslej ?e ni poročil.
Na kolesu po svetu
potuje istrski begunec Niko Pičič, invalid brez desne roke. Na glavi nosi vrhu-tega še 30 kg železno ploščo in se producira v raznih žonglerskih umetnostih. Včeraj je prispel v Maribor. Preživlja se s prodajo razglednic. Doslej je prepotoval že vso državo in odpotuje v inozemstvo", Kolo pozabil je izjemoma nekdo — v nasprotju z neštetimi tatvinami koles — včeraj 25. tm< pred trgovino Leopolda Gusel na Koroški cesti. Trgovec Gusel je našel kolo pred trgovino, ko jo je zapiral. Ker po daljšem čakanju po kolo nihče ni prišel, ga je shranil. Tudi včeraj sc za kolo nihče nl oglasil.
Služba božja pri Arehu.
Aljažev klub SPD Maribor javlja pfa-nincem in letoviščarjem, da bo zanje tudi letos opravljal ob nedeljah in praznikih službo božjo pri Arehu, na Smolniku in na Urški gori. Redna služba bežja se začne na vseh treh planinskih postojankah na praznik 29. junija, neha se z zadnjo nedeljo avgusta. Sv. maša je vsakikrat in povsod ob desetih, tako da ižletnikl, ki odidejo iz Maribora z ranim vlakom* zložno lahko pridejo do sv. maše na Smolnik in še tudi k Arehu. Tudi iz Slo-venjgradca in iz Guštanja se bo dalo na Uršlo goro še do maše priti. Klub si je letos oskrbel prenosljiv oltarček in je na razpolago tudi za izredne planinske prireditve na takih krajih, kjer ni svetišča. Klub prosi, da se mu take prireditve pri* javi vsaj štirinajst dni poprej na naslon , »Aljažev klub SPD« Maribor,
Sirafl %
Marffiorstt V P C V P S f IT 7n?rf
V. MarlHarn rlna '5? 'TT 1000^
Pravilnik za ogledovanje klavnih živali In mesa
VAŽEN RAZGLAS MESTNEGA MAGISTRATA.
Mestni magistrat v Mariboru je ugotovil, da se odredbam Pravilnika za o-gledovanje klavnih živali in mesa, ki je izšel v Ur. listu dne 16. novembra 1925 št. 104, in ki je utemeljen s čl 27. zakona o odvračanju in zatiranju živ. kuž. bolezni, razglašen v Ur. listu dne 22. avgusta 1928 št. 80, še vedno ne posveča potrebne pozornosti. Ugotovljeno je, da ogledniki sploh ne izpolnjujejo svojih u-radnih dolžnosti, predpisanih s tem pravilnikom, ali pa jih stranke zanemarjajo na način, ki izključuje pravi namen ogleda klavnih živali in mesa in spravljajo s tem v nevarnost tudi zdravje mariborskih prebivalcev in tujcev, ki prihajajo v Maribor. V interesu vseh oglednikov, mesarjev, krčmarjev, predstojnikov ljud skih kuhenj, sirotišč, ječ, bolnic, zdravilišč, vzgajališč, prodajalcev mesa (pre-kajevalcev) je, da poznajo določbe tega Pravilnika.
V naslednjem se navaja najvažnejše člene. Členi: 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9„ 10.,
11., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21.,
22., 23., 24., 26., 27., 29., 37. in 38. so splošnega značaja, katerih določbe je brezpogojno izvrševati.
Prav posebno se opozarja na določbe čl. 39 glede zaznamenovanja mesa po oglednikih laikih s črno barvo in z modro barvo po oglednikih veterinarjih. Ta člen opisuje tudi obliko pečatov.
Člen 41. predpisuje, kako in kje se meso pečati. Istotako se opozarja na določbo člena 40. glede težkih posledic, ki nastopijo v primeru, Če meso ni zazna-menovano, ali je zaznamenovano z napačnim pečatom.
Členi 43., 44. in 45. predpisujejo pripravljanje in prodajanje mesnega blaga in mesnih izdelkov.
Po čl. 43. je dovoljeno meso, kri, notranje organe in meso predelovati v živila (prekajeno meso, klobase in druge mesne izdelke) za lavno uporabo samo v delavnicah, ki jih dovoli v ta namen mestni magistrat.
Nič manj niso važne določbe o pošiljanju in prevozu mesa iz enega kraja v drugega naše države.
Člen 46. je zelo važen, posebno za špeharle in osebe, ki uvažajo v mesto Maribor meso izven Maribora zaklane živine.
On predpisuje opirajoč se na uvodoma cit. člene, da mora biti pri govejem, ovčjem, kozjem in svinjskem mesu, ne glede na, starost zaklanih živali, ki je namenjeno javni uporabi, če se pošilja in prevaža iz kraja v kraj, vsak pojedini kos zaznamovan s predpisanim pečatom in mora biti vsaka taka pošiljka ali prevoz opremljen s potrdilom (ogledni list) po obrazcu D, ki ga pravilnik o zaključnih odredbah navaja in opisuje.
Pri oglednih listih mora biti vsaka rubrika točno izpolnjena. Ogledni list velja samo 48 ur od ure opravljanja ogleda.
člen 46. najstrožje zahteva za zaklana goveda, določena za javno uporabo, da se smejo, če se pošiljajo ali prevažajo v druge kraje, razsekati največ na 4 de!e. Na 2 zadnja dela (2 zadnji četrti) in na 2 sprednja dela (2 sprednji Četrti).
Zelo važna je določba glede malih živali, to so: Svinje, teleta, ovce, jagnjeta, koze, kozliči in prašički oddojnikl.
Te se smejo samo po dolžini razpoloviti!
Izrecno je prepovedano v manjših kosih pošiljati in prevažati meso takih živali zaradi preprodaje. Izjeme so dovoljene samo pri onih podjetjih, ki imajo lastnega veterinarja kot oglednika klavnih živali in mesa.
Po čl. 18. navedenega pravilnika je tudi strogo prepovedano pri zaklanih svinjah pred ogledom glave odrezati, istotako je prepovedano glave zaklanim svinjam porezati, če se meso pošilja ali prevaža iz enega kraja v drugi kraj, (člen 46.). Ogledni listi morajo biti radi konirole čitljivi in s črnilom pisani.
Člen 47. prepoveduje krošnjariti po Mariboru s svežim mesom.
Člen 48. dovoljuje uvoz mesa, t. j. meso zaklanih goved, svinj itd. samo tedaj, če je meso pokrito s Čistim platnom in položeno na čist voz. Prepo "edano je za to uporabljal konjske ali druge nečiste plahte ali celo posteljne odeie. Prepove-
dano je sedeti na mesu, ali voziti na vozu razven mesa še druge stvari in predmete.
Kazni:
Kdor prekrši naredbe, navedene v teui pravilniku, se kaznuje po čl. 111. zakona o odvračanju in zatiranju živ, kuž. bolezni Ur. list št. 80, od 22. VIII. 1928, radi prestopka (prekrška) v denarju do 900 Din ali z zaporom do 30 dni, če ne spada dejanje še pod težjo kazen.
Razen tega se pošiljatelju ali prevozniku posebno v primerih, ki jih določa ČL 40. cit. pravilnika, meso zapleni in če je zdravo, na javni licitaciji proda.
Ogledniki, posebej usposobljeni za o-gledovanje klavnih živali in mesa, ki ne izpolnjujejo dolžnosti, predpisanih s tem pravilnikom ali ki jih zanemarjajo, se morajo kaznovati v denarju do 300 Din v težjih primerih pa tudi z razrešitvijo od te službe.
Po § 7., drugi odstavek klavničnega reda za mesto Maribor, se mora vpeljano meso brez oglednega lista, tudi če bi bilo pečateno, zapleniti.
Vsem prizadetim, posebno uvodoma Že naštetim upravičencem do trgovanja s svežim ali predelanim (kuhanim) mesom, se priporoča, da najvestneje izpolnjujejo predpise pravilnika, posebno točke, ki so v predstoječem razglasu posebej pov-darjene, ker bi moral v nasprotnem slučaju mestni magistrat že iz 'dravstvene varnosti kršitelju napominjanih določb z vso strogostjo, ki mu jo dovoljuje zakon o odvračanju in zatiranju živ. kuž. bolezni Ur. list št. 80 iz leta 1928, dalje pravilnik za ogledovanje klavnih živali in mesa Ur. list 140 ex 1925, kazenski zakon, kakor tudi min. nar. od 30. 9. 1857 drž. zak. list št. 198, postopat:
Priporoča se, da si vsak interesent v lasten dobrobit nabavi Uradni list štev. 104 iz leta 1925 in št. 80 iz leta 1928.
V priročni obliki je izšel pravilnik za ogled klavnih živali in mesa tudi v zalogi tiskarne bratov Rumpret v Krškem in v Delniški tiskarni v Ljubljani. V Mariboru se prodaja pri Tiskovni zadrugi, (uprava »Večernika«) Iztis po Din 5______
Ta razglas stopi v veljavo po objavi.
Sprejem gojenceu v pletarsko solo u Ptaju
V pletarsko Šolo v Ptaju se sprejmejo za šolsko leto 1929-30 v I. letnik redni in izredni učenci, (učenke) ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. a) Redni učenci (učenke) bodo mogli redno obiskovati pouk, ki je praktičen in teoretičen ter traje dve leti. šolske potrebščine bodo dobivali brezplačno na zavodu. Po uspešno dovršeni učjii dobi sprejmejo odpustnico, ki velja'v smislu zakonitih določil kot pomočniško spričevalo, b) Kot izredni učenci se sprejemajo tudi odrasle osebe, ki že izvršujejo pletarst zo in še žele v zavodu izpopolniti izobrazbo v tej stroki in oni, ki se žele izučiti v pletenju raznih pletarskih izdelkov, ki pridejo v kmetijstvu v poštev. Za te u-čence je teoretičen pouk neobvezen. Vpisovanje se vrši od 24. VI. do vključno 30. VIII. 1929. Redni učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu starišev oz. njih namestnikov in naj prinesejo seboj: rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo in nravstveno spričeva'o. Vpis se lahko izvrši tudi pismeno, vendar je v tem primeru potrebno pri mladoletnih pismeno dovoljenje starišev. Redni in izredni učenci se bodo morali sami vzdrževati. Pouk prične 1. septembra 1929. Učenci (učenke), ki bodo sprejeti, dobe o sprejemu pismeno obvestilo.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda 26: »Cerkvena miš«. Premijera.
Opozarjamo
na nocojšnjo pretnijero v Narodnem gledališču »Cerkvena miš«. Naslovno vlogo bo igrala ga. Savinova, njenega partnerja pa g. Grom. Režira g. Kovič. Kdor se hoče iz srca nasmejati, naj ne zamudi te predstave.
Mariborskim
Proslaua Uidouega dne
kot spominskega dne preminulim borite ljem za domovino se vrši v mariborski stolni in mestni cerkvi ob 10. uri predpoldne s slovesno pontifikalno mašo. Tudi v drugih krajih, kjer se nahajajo sedeži oblastev, se proslavi spominski dan s svečanim cerkvenim opravilom. Sve čanosti se povsod udeleže krajevni predstavniki vojaških in civilnih, državnih in samoupravnih oblastev ir uradov. Tr govski in obrtni obrati bodo po odredbah prvostopnih upravnih oblastev zaprti v času med službo božjo. Državna pošlo pja in uradi razobesijo ta dan zastave.
Gg. rezervnim oficirjem.
28. trn. proslavi mariborska garnizija Vidovdan s parastosom Kosovskim juna kom in vsem, ki so položili življenje za našo svobodo. Proslave so dolžni udeležiti se vsi gg. rezervni oficirji v uniformi, oni, ki je še nimajo (niti državne niti lastne) pa obvezno v civilni obleki. Vsi, ki bi bili tehtno zadržani, se morajo o-pravičiti pravočasno (najkasneje dan prej) pismeno pri Komandantu mesta. Odelo za gg. oficirje: svečano za stroj (ešarpa, bele rokavice). Postrojenje trup bo izvršeno ob 8.45 na Teznu; zbor gg. rezervnih oficirjev četrt ure prej radi vpisa v prezenčno knjigo, ki bo pri sekretarju Udruženja rez. oficira i ratnika. V vsem ostalem se pa morajo ravnati gg. rezervni oficirji ta dan po naredbah, ki veljajo za praznovanje državnih praznikov in ki so jim bile pravočasno objavljene.
'lir
Peronospora uničuje uinograče
Iz vinogradniških krogov nam pišejo: Po letošnji katastrofalni zimi, ki je uničila mnogo vinogradov, se je trsje mesto ma lepo opomoglo, tako da se obeta še kljub teinu dober pridelek. Nevihte zadnjih dni so sicer povzročile med vinogradniki mnogo strahu, ker je mestoma začela'padati tudi toča, vendar pa doslej hujšega ni bilo. Pač pa se pojavlja v posameznih predelili Slovenskih goric uničujoča peronospora. Posebno so prizadeti okoliši Sv. Miklavž pri Ormožu in Haloze. Vinogradniki pridno škropijo in si prizadevajo, da bolezen zaduše. — Vest, da bo splošno znižana trošarina na vino, nas je sicer prav razveselila, vendar pa vlada v vinski trgovini taka stagnacija, da prihaja tudi ta ukrep prepozno. Tudi obljubljeni izvoz vina na Poljsko nam je le slaba tolažba, ker pritiskajo cene navzdol, da je strah.
Povratek župana.
Župan se vrne z dopusta 30. t. m. in je strankam od 1. julija dalje ob običajnih uradnih urah na razpolago.
Čudno postopanje mestnega magistrata.
Mestni magistrat je razposlal in objavil uradni razglas glede pravilnika v pregledu klavne živine in mesa. To je seveda docela v redu. Brez potrebe pa v tem razglasu dela reklamo za Cirilovo knjigarno, kot da bi v Mariboru ne obstojalo nobeno drugo slično podjetje, kjer bi se dobivali Omenjeni pravilniki. V Mariboru imamo poleg Cirilove knjigarne še Tiskovno zadrugo, tvrdke V. Weixl, Heinz in Scheidbach, da omenimo le glavne, ki gotovo prav tako plačujejo občinske dav ke, kakor Cirilova knjigarna. Razen tega pa smatramo, da mestni magistrat nikakor ni poklican delati reklame za posamezne trgovine. Če pa že hoče opozoriii javnost na to, kje se dobe pravilniki, bi moral pa že nepristransko navesti vse v poštev prihajajoče trgovine. V javnosti pa je vzbudilo propagiranje Cirilove knjigarne vtis, kakor da bi mestni magistrat dobil od te knjigarne kako provizijo. V informacijo javnosti navajamo, da je Pravilnik o pregledu klavne živine in mesa izdala in založila Delniška tiskarna v Ljubljani ter da se dobiva pri podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13, kjer je tudi uprava »Večernika«.
Parkkoncert.
V četrtek, na predvečer Vidovega dne ob 19. uri priredijo mariborski trgovski akademiki v parku koncert. Igra železničarska godba. Vstopnina običajna
Vzorna publikacija.
Včeraj je izšel Jubilejni vestnik ISSK Maribora kot spominska revija povodom lOletnice obstoja tega agilnega in požrtvovalnega športnega društva. Izbrano gradivo, okusne slike, moderna oblika in oprema dela čast ne samo izdajateljem, marveč tudi Mariborski tiskarni, ki si ie s tem delom izstavila spričevalo, ki jo u-sposablja za konkurenco ne samo doma, marveč tudi z najmodernejšimi podjetji v inozemstvu. O reviji sami bomo še obširneje spregovorili, za danes pribijemo le to, da je cena — 30 Din — v primeri ž nadvse okusno izdelavo bajno nizka. Dobi se v Tiskovni zadrugi, Aleksandrova cesta 13.
Zrelostni izpit) na drž. gimnaziji v Mariboru so se vršili pod predsedstvom univ. prof. dr. Frana Kidriča. Zrelost se je priznala sledečim 35 kandidatom: Bezjak Franc, Blatnik Franc, Božič Danica, Cigan Fr., Časi Jožef, Čelik Roman, Dolar Jaroslav, Farkaš Andrej, Golob Otmar, Gorenjak Ludovik, Janc Alojzij, Jurčak Martin, Kac Janko, Kosmač Karmen, Košič Oto, Kovačič Marija, Lovše Ivan, Majcen Jožef, Merkač Franc, Mlaker Jožef, Obad Vladimir, Pervanje Franc, Pesdevšek Rudolf, Piko Karel, Pipan Valter, Prelog Ljudevit, Premrou Jožef, Pristovnik Iv., Strelec Zlata, Šmid Marko, Zajec Alojzij, Žolger Ivan. 5 kandidatom je dovoljen ponavljalni izpit iz enega, oz. dveh predmetov v jeseni; popolnoma zavrnjen ni nobeden. — Pestra slika letošnj;h kandidatov dokazuje, kako prožna je ta humanistična gimnazija; med kandidati sta 2 realna gimnazijca, ki sta polagala Izpit po programu realnih gimnazij, nadalje 4 deklice, 2 fratra frančiškana (javna učenca) in 3 salezijanski kleriki. Predsednik dr. Kidrič je bil sam dijak in maturant te smnnaziie.
JAVNA
TELOVADBA
»SOKOLA” V MARIBORU V NEDELJO 30. JUNIJA
Slikarska razstava na realki.
Na Vidov dan, 28. trn. bo otvorjena na tukajšnji realki dvodnevna risarska in slikarska razstava. Razstavljena pa niso samo dela, ki bi bila zanimiva predvsem iz pedagoškega in metodičnega vidika, nudeč obiskovalcem nazoren pregled napredovanja in marljivosti gojencev, marveč tudi dela, ki zgrabijo človeka kot umetniške tvorbe ter presenetijo tudi razvajenega gledalca. Med temi mladimi mojstri se odlikuje zlasti .retješolec Zdenko Sila, ki naravnost dovršeno obvladuje akvarelno tehniko ter razstavlja presenetljivo uspele motive starega Maribora.
Vajeniška in pomočniška razstava.
Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi v petek, na Vidovdan, 28. t. m. vajeniško in pomočniško razstavo, ki naj pokaže široki javnosti razvoj in napredek našega obrtniškega naraščaja. Razstava bo v Unionski dvorani. Svečana otvoritev bo na Vidovdan ob 10. dopoldne. Opozarjamo občinstvo na to prireditev ter pozivamo k številnemu posetu. Tiho in neumorno delo naših obrtnikov zasluži vse priznanje.
Današnji živilski trg je bil zelo živahen. Velika zaloga raznovrstnega povrtja je privabila Številne kupce. Največ je bilo solate, ki se je prodajala po 50 para glavica; kuniarce so notirale od Din 1—5; prva paprika od 50 para do 1 Din komad. Cvetače je bilo izredno mnogo; prodajala se je po 50 para do največ 5 Din. Črešnje se trdovratna drže med Din 4 do 6. Mladi krompir je padel na 4 do največ 6 Din. Novost na trgu pa so bili prvi paradižniki po zelo »neparadižni« ceni, glavica po 1 Din. Piščanci so notirall po Din 35 do 60 par, a zajci od Din 7 do največ 30.
Vpisovanje.
Na 2. dekliški meščanski šoli v Mariboru bo vpisovanje 29. in 30. junija 1929 od 8. do 12. ure.
Okrožni kmetijski uradi
PRVI KORAKI ZA DVIG NAŠEGA KMETIJSTVA. — KMETIJSTVO, TEMELJI NAŠEGA NARODNEGA GO SPODARSTVA IN NAŠ NAPREDEK.
Naša oblastna samouprava je storila te dni važen korak v javnem skrbstvu za nai>e kmetijstvo: poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo in živinorejo — pričela. je ustanavljati okrožne kmetijske urade. V našem listu smo ravno v zadnjih tednih ponovno naglasili, da je eden najbolj nujnih problemov slovenske bodočnosti izboljšanje našega kmetijstva. Pre obljudenost slovenske zemlje, ki se oso bito na severu in severo-vzhodu že zdaj čuti, in se bo v doglednem času čutila ^e bolj, zahteva brezpogojno od; vseli naših merodajn h faktorjev, da posvetijo svoje moči ustvaritvi pogojev za prehranitev večjega števila ljudi z domačimi poljskimi pridelki. Prehranjevalna pasivnost slovenske zemlje je, kakor smo že naglasili, samo posledica neracionalne obdelave naših polj. Ko bi se ta neracionalnost odpravila, bi Slovenija lahko že v bližnji bodočnosti krila ves konzum žita, krompirja, sočivja in vsega ostalega; kar potrebujemo za vsakdanje življenje na vasi in v mestu. Storit5 to pa je bilo nemogoče brez posebne institucije, ki bi ji bilo baš kmetijstvo glavna in edina skrb.
Zdaj smo dobili tako institucijo v naših okrožnih kmetijskih uradih, ki bodo lahko na terenu proučevali kakovost naše poljedelske zemlje, vrsto nasadov, vino.gradov in pasmo ter rejo živine. Na podlagi tega proučavanja pa bo mogoče z naisveti in drugimi pripomočki pričeti in izvdsti delo velike reorganizacije našega kmetijstva. Kako velikega pomena bodo portale lahko te institucije za naše narodno gospodarsko življenje, nam dokazujejo dovolj jasno rezultati prizadevanj drugih evropskih kulturnih držav in dežel. Na Češkoslovaškem 30 n. pr. že takoj po (vsvobojen.iu pričeli z dviganjem poljedelstva in posledica je, da se je ta država v zadnjih letih skoraj popolnoma osamosvojila in je njen uvoz živil, posebno žita in moke, leto za letom manjši. To osamosvojitev uvideva /elo občutno tudi naš, romunski ter madžarski' žitni ekspork Dnrga taka država, ki nam more služiti za vzgled, je pa tudi Avstrija. V Avstriji sicer akcija ni bila izvedena enotno za vso državo, temveč je bila prepuščena v odločitev in izvršitev poe-dinim zveznim .deželam. Med temi deželami stoji danes po doseženem uspehu skoraj na prvem mestu baš Koroška, kjer
se je produkcija poljskih pridelkov v zadnjih letih dvignila že za več ko 40% in se še stalno dviga!
Ako pa hočemo, da bo tudi pri nas uspeh te akcije tako pudonosen, kakor je v Češkoslovaški in v Avstriji, je potrebno, da se ji pridruži tudi vse naše ljudstvo, ki živi od kmetijstva. S samimi uradnimi dekreti še nikjer n* bil dosežen cilj. Uspehi takega dekretiranega dela so bili vedno minimalni in bili bi tudi pri nas. ako ne bi prišlo do iskrene kooperacije med obema deloma, med uradom in med tistim, katerim je namenjen in za katere je bil ustanovljen. Samo v skupnem obojestranskem dobrohotnem delu je uspeh in rešitev vsake stvr.ri in ravno tako tudi našega kmeti;stva, ki je vedno bilo, je in bo še dolgo ostalo osnovna podlaga vsega našega slovenskega narodnega gospodarstva in s tem tudi splošnega javnega življenja ter napredka. —
S tega stališča moramo torej popolnoma nepristransko in iskreno pozdraviti ustanovitev kmetijskih uradov, zdi se pa nam, da za stalno sedanjo razvrstitev ne bo zadostovala. Delokrogi posameznih uradov so preveč veliki, da bi akcija mogla biti hitra in dovolj uspešna. Tako obsega n. pr. področje novega ormoškega kmetijskega urada okrajna glavarstva Ormož, Ptuj, Ljutomer, Mursko Soboto, Dolnjo Lendavo, Čakovec in Prelog. Že sama teritorijalna obsežnost tega okrožja je -a en sam urad nezmagljiva, pridružuje pa se ji razen tega tudi še velika različnost terena: gorice s pretežno vinogradništvom in sadjarstvom, polja in ravnine z različnim poljedelstvom, močvirja v Prekmurju in Medmurju itd. Teritorijalna obsežnost in terenska različnost bi tu zahtevala vsaj dva taka urada. Posebno Prekmurje in Mursko polje je taka celota, ki zahteva samostojnost tudi vtem oziru, tudi v tem oziru.
storjen in temelj je položen! Na tej o-snovi bomo mogli graditi dalje kakor bodo pokazale izkušnje, zato i,mo. prepričani, da bodo tudi našemu slovenskemu kmetijstvu v dogledni bodočnosti napočili lepši časi in bo premagana vsaj v glavnem ona kriza, ki je bila temeljna bolezen našega gospodarskega in splošnega razvoja in napredka v povojnih letih.
Težaue ..Rduokata iz Beograda"
Maribor, 26. junija,
JC aferi odvetnika dr. Barle'a v Mariboru
Razprava v tožbi advokata dr. Barleta proti tovarišema dr. Bergoču in dr. Per-natu radi znanih vlog na odvetniško zbor nico o delovanju dr. Barleta se še ni nadaljevala, ker predsednik sodišča še ni rešil vprašanje odklonitve sodnika po obtoženih. Novo razpravo pričakujejo Sele prihodnji mesec, ker bo šel sedanji Sodnik ta teden na dopust.
Pač pa je nastal v neki civilni pravdi nič manje zanimiv konflikt glede upravičenosti zastopanja gospoda drja. Barleta, advokata iz Beograda. Kakor znano je bil dr. Barle poprej v diplomatski službi, kipr pa so ga odpustili. V pogodbi z dr. Pirnatom je sicer imel dr. Barle tudi določilo za slučaj njegovega »zopetnega sprejema v diplomatsko službo«, iz česa)? pa očividno nič ni bilo.
IPotem je dr. Barle vstopil za pol leta v sodno prakso v Mariboru in nekaj časa je prakticiral kot koncipijent. Nato se je vrnil v Maribor iz Beograda s takc-zvanim beograjskim »sodnim in advo-kaitskim izpitom« ter javil, da je otvoril v Mariboru odvetniško pisarno kot advo-, te Beograda. Lanski finančni zakon je namreč določil, da smejo zastopati advokati iz cele države pri vseh sodiščih, medtem ko so smeli dotlej zastopati le vsak v področju svoje odvetniške zbornice, oziroma apelacijskega sodišča, ker Srbija odvetniških zbornic sploh ni poznala. Na ta način je dr. Barle zastopal ko(( »advokat iz Beograda« v Mariboru.
Medtem pa je izšel novi advokatski »J*, ki je upeljal po vsej državi odvetniške zbornice in predpisal, da mora biti
vsakdo vpisan v okolišu svoje odvetniške zbornice. Dr. Barle bi torej moral biti sedaj vpisan bodisi v Beogradu, če bi tam stalno bival in uradoval, ali pa v Ljubljani, če biva in posluje v Mariboru. Zgodilo pa se ni ne eno ne drugo. Vsled tega je dr. Bergoč v neki tožbi dr. Barleta proti zakoncema Šlamberger iz Pobrežja pred okrajnim sodiščem ugovarjal, da dr. Barle ni upravičen zasto-, pati pred mariborskim sodiščem, ker v Beogradu sploh ne biva stalno, pri ljub Ijanski odvetniški zbornici pa še ni vpisan. Razpravljajoči sodnik je' vsled tega ugovora dopustil poizvedbe pri upravi mesta Beograda, če ima dr. Barle tam svoje redno. bivališče in odvetniško pisarno ali ne. Zadeva dr. Barleta se bo torej tudi v tem civilnem spisu deloma rešila in s tem razčistilo vprašanje »advokata iz Beograda« z uradovanjem v Mariboru.
*
V informacijo navajamo, da je vložil odvetnik dr. Bergoč po informacijah dr. Pernata, dr. Vauhnika in dr. Novaka, odvetnikov v Mariboru, pri odvetniški zbor nici v Ljubljani pred meseci obširno pritožbo proti poslovanju odvetnika dr. Slavko Barleta s težkimi očitki. Odvetniška zbornica je to vlogo dr. Bergoča odstopila državnemu pravdništvu v Mariboru, ki je nato uvedlo poizvedbe proti dr. Barletu. Slednji pa je nato vložil proti dr. Bergoču in dr. Pernatu pri okrajnem sodišču v Mariboru zasebno obtožbo radi žaljenja časti. O teh tožbah so se vršile v Mariboru ob velikanskem zanimanju mariborske javnosti in zlasti pravniških krogov že tri razprave, ki so trajale po več ur. Dr. Barleta zastopa, v teh tožbah nemški odvetnik dr. Bučar/obtožena dr. ‘Bergoča zagovarja dr. Faninger, dr. Per-1 nata pa dr. Reisman. Razpravam je priso-
Jubilejne svečanosti iSSK Maribora
DVANAJST ŠPORTNIH IN ŠPORTNO-PROPAGANDNIH PRIREDITEV. — OBŠIREN SPORED. — MESTNA OBČINA MARIBORSKA — PROTEKTOR
Večer dravskih čolnarjev.
Sinoči se je vršil.v restavraciji »U-nion« sestanek vseh čolnarjev, kjer so bile določene vse podrobnosti zanimive večerne prireditve na Dravi. Sodelovalo bo nad trideset čolnov, ki bodo brez.izjeme okrašeni z raznobarvnimi lampi-joni. Nad vodo se bodo razlegali zvoki tamburašev in harmonik, strugo pa bodo razsvetljevali žarometi. Čolnarji bo-bo izvajali na vodi razne figure, dočiin bodo za pestrost poskrbeli metalci .raket in umetnih ognjev. Raz iravske brvi bo viselo v girlandah na stotine žarnic, v sredini mostu pa bo visel transparentni grb jubilanta ISSK Maribora.
Originalna prireditev je prva te. vrste in je vzbudila upravičeno :.an!manje. tako med ljubitelji vodnih športov, kakor tudi med prebivalstvom.
TKD Atena : ISSK Maribor.
V petek popoldne bosta družina TKD Atene in družina državnega prvaka ISSK Maribora odigrala prijateljsko tekmo, ki jo je smatrati za največjo hazensko prireditev letošnje sezone.
. TKD Atena je družina bivšega prvaka Slovenije, izpopolnjena z nekaterimi močim, ki obptajo uvrstiti družino med najboljše protivnike med domr-čimi družinami. Forma in kvaliteta državnega prvaka sta znani in se je torej nadejati ostre in napete borbe, ki bo zadovoljila v vsakem oziru. Kombinacijsko, taktično :n tehnično sta družini na višku. Odločila bo le večja tekmovalna rutina In večja vztrajnost. Več izgledov ima družina državnega prvaka, ki to naston:h V običajni postavi, toda z dvema novima igralkama na desnem halfu in v gOalu.
Športni manifestacljski obhod.
V nedeljo 30. t. m. ob pol 11. dopoldne bodo mariborski športniki priredili slavnostni manifestacijski obhod, katerega se bodo udeležili vsi klubi in sorodne organizacije.
Zbirališče bo v Tomšičevem drevoredu.
Razdelitev skupin: 1.) Kolo jahačev,
2.) reprezentanti oblasti in sodelujočih organizacij, 3.) godba, 4.) nogometaši, 5.) lahka in teška atletika, 6.) Streljačka družina, 7.) skauti, 8.) gozdovniki, 9.) tenis, 10.) hazena, 11.) vodni športi, 12.) zimski športi, 13.) godba, 14.) planinci, 15.) lovci, 16.) ribiči, 17.) Kasaško društvo, 18.) Aeroklub, 19.) avtomobilisti, 20.) motociklisti.
Pot manilestantov: Tomšičev drevored, Aleksandrova cesta, Trg svobode, Jugoslovanski trg, Maistrova vlica, Vrazova ulica, Jugoslovanski trg, nazaj na Trg svobode, Grajski trg, Slovenska ulica, Gosposka ulica in Glavni trg, kjer se manifestanti razidejo. — ISSK Maribor.
SK ILIRIJA : ISSK MARIBOR.
Zaključna prireditev jubilejnih dni ISSK Maribora bo prijateljska tektna med najstarejšim slovenskim športnim klubom SK Ilirijo iz Ljubljane in prvakom mariborske oblasti ISSK Mariborom.
Gostovanja Ilirije so bila že od nekdaj zelo privlačne prireditve, zlasti pa ie vzpodbudilo zanimanje dejstvo, da je Ilirija v poslednji tekmi proti SK Primorju, prvaku Slovenije, dosegla neodločen rezultat, kar dokazuje, da se odlično ljubljansko moštvo zopet bliža svoji nekdanji formi in da postaja zopet resen aspij rafft za prvenstvo Slovenije.	■,
■ Gotovo je tudi, da razpolaga mošt,vo jubilanta s prvovrstnimi močmi, ki bodo nudile docela enakovredno igro in bo torej potek nadvse interesanten. Oba protivnika bosta zastavila vse moči,, (ja predvedeta vzorno in brezhibno igro. ,
stvoval tudi predsednik okrožnega Sodišča dr. Ziher, nebroj sodnikov, odvetnikov in zastopniki vseh mariborskih in ljubljanskih Časopisov. O zadevi bomo ob priliki še poročali. Pri zadnji razpravi sta tožena odvetnika dr. Bergoč in dr. Pernat odklonila sodnika, češ da’ je dr. Barle ravno v času procesa ostentativno hodil stalno v družbi tega sodnika po javnih lokalih.
FLORIDSDORFER AC
je :• eno izmed najboljših profesionalnih moštev Avstrije in bo v petek 28. t. m. gostovalo v Mariboru proti ISSK Mariboru. V nizu jubilejnih prireditev bo imei torej jubilant v gosteh odličen klub avstrijske šole, ki služi za vzor vse, centralni Evropi. Predstavniki te šJe bodo torej v kompletni postavi nastopili v Mariboru, da zaigrajo nogomet, kakršnega v Mariboru še nismo videli.
Odlikuje jih nizka, precizna kombinacijska igra, smiselno taktično preigravanje in odločnost pred vrati. FAC je moštvo, ki razpolaga s sedmimi internacijo-nalci, ki so že mnogokrat zastopali barve avstrijskega športa v najodličnejših Srečanjih.
Prvi slovenski športni klub si je zagotovil gostovanje Dunajčanov, da ob priliki svojega jubileja nudi Mariborčanom, zlasti pa športnikom, priliko, da se sezna nijo z visoko klaso, katere predstavniki so nogometaši FAC. Zanimanje za veliko mednarodno prireditev je izredno veliko in v resnici zasluži pozornost vso javnosti.
Službeno iz sodniške sekcije.
* Sodniki na proslavi ISSK Maribora: 28. VI.: SK Maribor: SK Rapid rezerve ob 15. g. Bizjak. SK Maribor :FAC g. Mohorko. 30. VI.: SK Maribor:SK Rapid
3.	mladine g. Mohorko. SK Maribor : SK Rapid mladine g. Bergant. SK Maribor: SK Ilirija g. dr. Planinšek. Stranska sodnika v petek Fasching in Bergant, v nedeljo Fasching in Vivat. — Poverjenik.
Nagradi
za dva najboljša fotografska posnetka o jubilejnih prireditvah ISSK Maribora je razpisal jubilant. Natečaja se lahko udeleže vsi amaterji in poklicni fotografi. Prva nagrada bo znašala 200, druga pa 100 Din.
Permanentne vstopnice
za vseh dvanajst jubilejnih prireditev ISSK Maribora se dobijo v predprodaji po Din 30 v tobakarni Svetek in v trgovini Hofer.
Naš izuoz se duiga
Glasom podatkov generalne direkcije carin za mesec maj je naš izvoz v primeri z istim mesecem lani znatno narastel (461.117 ton v vrednosti 533,661.310 Din letos napram 331.652 tonam v vrednosti 431,659.622 Din lani). Celotni izvoz v prvih 5 mesecih letos je znašal 1,737.325 ton, v vrednosti 2„458,838.489 Din napram 1,669.556 tonam v vrednosti 2 milijardi 232,676.097 Din v prvih 5 mesecih lani.
Angleški škof o lugoslauijr
Guilfordski škof, ki je pred nekaj meseci obiskal našo državo, piše v listu »Guardian« spomine pod naslovom »Potni zapiski iz Jugoslavije«. Opisuje v glavnem krasote naših krajev in primerja utise s sedanjega potovanja z onimi iz potovanja po Dalmaciji pred 40 leti. Član ki so polni topline in simpatije za naš narod. »Dalmatinski Slovani« — piše med drugim — »so lepa in Čvrsta rasa. Gibljejo se z lahkoto in gracijo...« »Trogir je popoln biser benečanske umetnosti, s svojo katedralo, lože, trgom in mestnimi vrati, postavljen v neprimerno slajši, lepši in bolj sveži odoliš nego so beneške lagune. Kje bi Človek našel ljubeznivejšega, izobraženejšega, izkušenejšega pristaniškega kapetana — zgodovinarja in svetovnega človeka? Ali prijaznejšega in gostoljubnejšeg* župana? Pri prihodu v Split je bil sprejem tako prisrčen.« V tem stilu nadaljuje škof svoje spomine.
75 let železnice čez Semmering.
Letos je 75 let, kar je bila zgrajena se-merinška železnica, za takratno dobo tehnično remek-delo. Dunajska akademija znanosti'je proslavila ta jubilej v soboto 22. t. m. s slavnostnim zborovanjem ob navzočnosti najvišjili glav avstrijske republike in zastopnikov sosedinih držav.
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zg«d*vlnski roman Iz starih Benetk 102
»Zlagal si se!« je dejala. »Nihče te ne preganja!«
»Res je to, Juanal« je rekel on, smeje se.
»Beži!... Oh, najlo beži odtod!«
»Takoj pojdem, le kar mirna bodi!«
»Kaj hočeš imeti?«
»Kaj hočem! Videti te hočem,, prokleto!... Zdi se mi, bili so časi, ko se me nisi tolikanj bala!«
Juana si je oddahnila; te besdee so jo bile napol pomirile.
Sandrigo je naglo pristopil k njej ter zamrmral z vročim glasom:
»Torej si pozabila, Juana, da sem te ljubil... in da si ljubila tudi ti mene — da me ljubiš še zdaj, kar čutim in vidim? Upaj se reči, da ni res! Ti me ljubiš, Juana, pa mi pripravljaš takšen sprejem...«
Juani se je pomalem vračala vsa njena prisotnost duha.
Ob poslednjih besedah razbojnikovih so se ji lica oblila z živo rdečico; odgovorila je enostavno:
»Da, Sandrigo, ljubila sem te. Bivše čase sem se v svojih dekliških sanjah gledala kot tvojo ženo; hranila sem ti svojo zvestobo, mislila sem nate kakor na tistega moža, ki bi mogla srečno živeti ob njegovi strani...«
»No, vidiš!...«
»Toda te sanje, Sandrigo, so bile samo sanje!... je dejala ona ter prebledela. Zgodilo se je nekaj, kar naju loči na vekomaj...«
»Razumem te! Ti ljubiš drugega!«
Ona je zmajala z glavo:
»Moje srce se ne daruje dvakrat v življenju. Še danes sem pripravljena kakor nekdaj umreti zate...«
Njegovo čelo se je sklonilo; dvoje solz, dvoje čistih biserov je kanilo iz njenih oči.
»Sandrigo,« je zamrmrala, »nič več te nisem vredna. Pusti me... idi... ne misli več name!«
»Kaj pojdeš!« se je porogal razbojnik. »Res je, vedno sem te poznal, da si čudnih misli; bila si divja kakor patrijcijska hči; ljubila si me, tvoje oči so mi razodevale tvojo ljubezen, in vendar si se mi ustavljala, vendar si mi odrekala celo najmanjši poljub... Danes je to nekaj drugega... Ne razumem te. Prišel sem z name-
nom, da te poročim in ti ponudim tisto skupno življenje o katerem si sanjala....«
»Nemogoče! Nemogoče!« je dejala ona, vijoča si roke. »Molči! Trgaš mi srce... Pojdi odtod!...«
Sandrigo je mirno sedel na klop.
»Če je tako,« je odgovoril, »da ne maraš poslušati zaljubljenih reči, govoriva kaj drugega. Kam naj zapišem ta nenavadni slučaj, da te najdem tu, ko sem te zaman iskal po Benetkah? Bila si revna; zdaj pa te najdem v dobro urejeni hiši. Kakšno službo opravljaš tu?....«
Juana je molčala. Strah ji ni dal odgovoriti.
»Oh, že razumem,« je vzkliknil ropar nenadoma, »že vem! Zato me torej nisi več vredna? ... Ti stanuješ tu pri svojem ljubimcu!«
Juano je prešinil mučen trepet. Vzmahnila je, hoteča s tem ogorčeno ugovarjati, da ni tako. Hoteia je krikniti:
»Ne, Sandrigo, ni resnica! Nobenega ljubimca nimam! Edini, ki ga ljubim, si ti!«
Toda vzmah njenih rok se je prekinil sam od sebe.
Besede niso prišle preko njenih ust.
Čudno vedenje Sandrigovo, njegov nasmeh in njegov zlovešči pogled, s katerim se je oziral naokoli, ji je mahoma odkril njegove črne namene.
Zavedla se je, da sta bitji, izročeni njenemu varstvu, ta trenotek v smrtni nevarnosti. '
»Le drzni se reči, da ni resnica!« se je rogal razbojnik.
In Juana mu je odgovorila z glasom mračnega brez-upja:
»Da, res je. Ljubimca imam. Tukaj sem v njegovi hiši. Njega zdaj ni doma, a se vrne. Če te vidi tu, sva izgubljena jaz in ti.«
Ko je Juana nekega zimskega večera v svojem u-bogem stanovanju ob beneškem pristanišču popravljala par Skalabrinovih oblačil, dočim je on snaži! svoje samokrese, je nekdo jako po svoje potrkal na vrata.
»Prijatelj je,« je dejal Skalabrino.
Odprl je. Vstopil je mladenič prikupljiv.i rostave in moško lepega obraza.
»Sandrigo!« je vzkliknil Skalabrino. »Kaj se godi?«
»Nič posebnega; malo tesno mi je predla, pa sem prišel iskat zavetišča.«
Tiste čase je bilo Juani kakih šestnajst let.
Ta prizor se je godil leto dni pred dogodki, ki smo jih popisali v začetku naše povesti, to je, leto dni, preden so Rolanda Kandiana vrgli v ječo.
Dobro bi bilo ponoviti, da je navdajalo Sandriga pritajeno, nepriznano sovraštvo do njegovega Jetnega poglavarja. To sovraštvo, ki ga bralec morda še ni pozabil, se je rodilo tisti dan, ko je Sandrigo zajel kurti-zano Imperijo ter jo privedel v sotesko Piave. Toda Skalabrino takrat še niti ni sumil, da ga njegov poročnik mrzi.
Zato mu je odgovoril:	v
»Vstopi, brate. Juana, poglej, če imaš kaj jesti za Sandriga.«
Juana je hitela streči. Sandrigo je jedel in pil, zavil se v svoji trudnosti v odejo ter kmalu zaspal. Ko se Je mala Juana umaknila v brlog, ki ga je imela v istem nadstropju, se je.že enkrat ozrla na spečega Sandriga.
Tisto noč je deklica prvikrat v svojem življenju sla-'bo spavala.
Sandrigo ie ostal v hiši teden dni. Večere si je preganjal s tem, da je pripovedoval svoja junaštva, in Juana je občudovala njegovo drznost in pogumnost, kakor je občudovala že prvi dan njegovo moč in lepoto.
Na predvečer svojega odhoda je bil Sandrigo sam z Juano, kajti Skalabrino je bil odšel z doma.
Razbojnik je govoril o svojih gorskih pohodih kakor običajno.
Naenkrat pa se je prekinil in zaklical:
»Ali veš, da si zelo lepa? ...«
Juana je sklonila glavo. Bila je majhna divjačica, k! še ni prav poznala življenja. Zardela je kakor rak; nato pa je prebledela, ko jo je Sandrigo prijel za roko ter; ji rekel smehljaje:
»Ali hočeš biti moja ženka? Povedem te s seboj v gorovje; živela boš med divjimi cvetlicami, med mirtami in lentinki, ki tako lepo diše. Dal ti bom knežja oblačila, da boš res prava gorska kraljičica.
Takrat mu je ona pogledala v oči in odgovorila:
»Rada hočem biti tvoja žena; saj ne poznam nSko-gar, ki bi bil lepši od tebe. Pojdiva torej k duhovniku, da naju poroči, in potem pojdem s teboj, kakorkoli se obrne tvoja pot, kot žena, ki mora slediti svojemu možu...«
Sandrigo se je hotel okleniti deklice z rokami.
Toda ona se je lahkotno in boječe iztrgala njegovemu objemu, zbežala in se zaprla v svojo sobico.
Mali eglMl, klaluCIj« v pear*. dovalna tn aaaljalna namen* občinstva: vaaka baaeda 90 p, aajmaitjil znata k Ota 6-'
r»-	1	*	1	• ŽanKva.doptaa
r, malt OnlllSl asa:
—	(J	aijmanj« mea
doptaavaaja In ogla« aN rahiamnaga baaada 60 p, maaak Oia JO-—
Za turiste in izletnike
priporočam svojo veliko izbiro konzerviranih rib, paštet, salam, prekajenega mesa, kranjskih klobas, kuhane in dalmatinske surove šunke, vseh vrst sira in drugih delikates po zmerni ceni. Josip Šinigoj, Aleksandrova cesta št. 18.	1526
Več dobrih zidarjev
se sprejme pri gradb. podjetju Inž. Jelenc & Šlajmer v Mariboru 1521
Gumllast plašč
se je našel, vprašati Frankopanova ul. št. 1.	1522
Vinotoč
odprem 28. t. m. v Vinarjah (Wiener Graben), Rošpoh, Macarol prej Orosel.
1523
Dijakinjo,
ki obiskuje nižji razred srednje šole, sprejmem na celo oskrbo in strogo nad zorstvo. Pouk v hiši zastonj. Naslov pove uprava lista.	1511
Lepo meblirano sobo
poceni oddam. Koseskega 51.
1524
Škatlje
v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12.	1086
Meblirana solnčna soba
s prostim vhodom se takoj ali s prvim odda. Trg Svobode 3. II nad. levo, vrata 14.	1517
Kovaški pomočnik
išče službo v Mariboru ali pa v bližini Maribora. Naslov pove uprava lista.
1518
Kavama »Park«
v sredo in petek koncert.	1520
Vse potrebščine za dom,
kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjali, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L Kflttneri Maribor, Vojašniški trg 3.	52
V Park kavarni
vsako soboto, nedeljo ln sredo koncert.
1484
4rib°
Najnovejši modeli
motociklov po 200, 300 in 500 ccm so prispeli v zalogo. Ugodni plačilni pogoji. — Glavno zastopstvo za SHS;
»OPŠT1 TRG. IND. KONTOAR«, Beograd, Raičeva ul. 12.
Zahtevajte prospekte »M-O-T-O«!
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in va-Ijarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za specorljo in dišave- Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph5-bus« ln druge vrste. Škafe okrogle ln ovalne. Lonce za kuhanje perila ln perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise Iz porcelana. Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival-ne garniture ln vse vrste steklene robe. Potne pletene košare In cekarje. Postrežba točna ln solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg št. S.	334
Sandale vseh velikosti,
šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čev-ljev in sandalov. Vrtna ul. 8. Maribor^
V restavraciji »Vetrinjski dvor«
Maribor, Vetrinjska ulica 24 se vrši koncert dne 28., 29. in 30. VI. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič.
1531!
Prodajalec
prvovrstna moč Iz manufakturne stroke se išče za takoj alt pozneje. Ponudbe je poslati pod »Prvovrstna moč«
2 na upravo Usta. 	1529
Učenec
dobrih in poštenih starišev s predpisanimi šolskimi spričevali se sprejme v manufaktumi trgovini J. Preac, Glavni tr£ 13.	1528
Sobo-In črkosHkanJe
izvršuje po ceni, hitro ln okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
la bukova drva cca 50 vagonov, suhe, gladke cepanice blizu Maribora prodam na mestu. Cena ugodna. Takojšnje plačilo. Ponudbe pod »Prilika« na Aloma Company, Ljubljana, do 30. tm.	1535
Vpokojenec
Išče službo za skladiščnika, prostornega mojstra, paznika, vratarja ali slug,e, za takoj ali pa pozneje. Ponudbe na upravo pod »Delaven in zanesljiv«.  _____________________________________ 1530
Popravilo ur
hitro, ceno in z 1—5 letno ga* rancijn. Po stenske ure se pride na dom. A Stoječ, Jurčičeva ul. 8-	680
Najboljša vata
prašek in pasta za snaženje srebrninie In posrebrenih predmetov doMte pitd tvrdki M. Jlger-jev slo, urar, Gosposka ulica 15.	920
Led na drobno se oddaja
dnevno od 6—8 ure. Volkmajerjeva ul. 5.	1446
Oddam prazno sobo
v bližini parka. Naslov v upravi lista*
1493
ZA VLAGANJE
kumerc in drugo, vinski kis špirit, vse vr«te likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak Itd. Na aroonoi	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	Na	debato I
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 19
tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov.
* *■»■*». T>sta Mariborska «*an» d. d. A
Izdaja Konzorcij »Jutra«
Ljubljani: