153. številka. Ljubljana, v torek 7. julija 1903. XXXVI. leto. [shaja vsak dan zvačer, immBi \ nedelje in praznike. |ter velja po posti prejemali sa avatro-ograke đeZele za vae|ieto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 8 K 80 h. Za Ljubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta B K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuj« dalais toliko joč, kolikor znafia poštnina. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, Bi •s trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredaletvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga Bt. 12. — Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari — Vhod v arednifitvo je ti Vegove ulice Bt. 2, vhod v apravniitvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezna Številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon St. 85. li1 Prešernova slavnost. Velikanska in tako sijajuo uspela Prešernova slavnost je bila manifestacija, kakršne Ljubljana še ni videla, in sicer narodna manifestacija, ki je pokazala, kako živa je v Ljubljani narodna zavednost in kako neslano je tisto govoričenje, da Nemci v Ljubljani irospodarijo. Slovenci se čutimo in smo v Ljubljani to, kar so v Trstu Italijani ali v Gradcu Nemci. Seveda — Nemce je ta slavnost silno jezila. Vedeli so sicer, da je bilo že meseca marca sklenjeno, prirediti to slavnost, a vendar so proti njej seveda brezuspešno ruvali in menda jih nobena stvar tako ne jezi, kakor da je slavnost lepo in mirno iztekla. Na tisto stran „Zvezdeu, kjer stoji kazino, sploh ni šel noben človek. Na tisoče ljudi je bilo v „Zvezdia a na kazino — se lahko reče — nihče niti pogledal ni. Ko je popoldne deževalo, se je na verandi kazinske kavarne zbralo i)olno nemškega občinstva in dajalo izraza svojemu veselju, da iz slavnosti nič ne bo. To veselje pa je hitro minilo, Čim je namreč ponehal dež. Kazinska restavracija je bila zvečer natlačeno polna. Še na turnerski slavnosti ni bilo v kazini toliko ljudi, kakor ta večer. Gospoda je menda težko pričakovala, da se vendar kaj zgodi, kar bi se dalo izkoristiti proti Slovencem in proti Ljubljani. Ali tega veselja niso učakali. Živa duša se ni zanje zmenila, kar pač dokazuje, da se jim v Ljubljani ni bati ničesar, ako ne izzivajo. Naša vlada je tudi pri ti priliki storila staro napako. Vsled dobljenega migljaja je vladno uradništvo nekako entativno izostalo od slavnosti. V tem, ko prisostvujejo vladni uradniki najneznatnejši priredbi v kazini, tudi če ima političen značaj, se na slovenski kulturni slavnosti niso dali videti. Beležimo to kot znamenje razmer, sicer pa nismo pogrešali nikogar niti vladnih uradnikov niti drugih, ki so izostali. Gmotni uspeh Prešernove slavnosti nam kaže slovensko požrtvovalnost. Po odbitku vseh stroškov utegne ostati za Prešernov spomenik kakih 8000 kron. To je lepa svota. Z njo je pokrita dobra desetina vseh stroškov za Prešernov spomenik in tako svoto v eni noči spraviti skupaj, je vendar jako veliko. Radi priznamo: moški bi take veselice ne mogli prirediti, ker bi jim zmanjkalo potrpežljivosti. Samo naše narodne dame so bile v stanu prirediti tako slavnost. Pokazale so sedaj kar zapored čudovito eneržijo. Najprej so priredile jako lepo razstavo ženskih ročnih del in sedaj Prešernovo slavnost. To je mogoče le, kjer vlada prava vnema in resnična ljubezen za stvar. ^ Splošni pomen te manifestacije tiči v tem, da je zopet enkrat pokazala narodni značaj Ljubljane. Pokazala je pa tudi, da je Ljubljana napredna, oziroma da so nositelji narodnih idealov v Ljubljani pristaši narodno napredne strauke. Res, da je prišlo na slavnost tudi nekaj sto pristašev klerikalne stranke in bili so vsem ljubi udeležniki, toda preogromna večina udeležnikov pripada narodno napredni stranki. S ponosom se oziramo na to prelepo izteklo slavnost, ne le, ker je njen gmotni uspeh jako znaten, nego tudi zato, ker je posvedočila pred vsem slovenskim svetom, kako živa, kako krepka, kako požrtvovalna je v nas narodna zavednost. Boj parlamentu. Dunajski socialni demokratje so izdali zelo oster poziv, v katerem se kliče na boj proti sedanjemu parlamentu in vladnemu sistemu, posebno proti § 14. V pozivu pravijo: »Kar je povsod najvišji narodov blagor, obramba in orožje: parlament, to je v Avstriji zasmeh dečakov, žoga v rokah mogotcev, to je za narode britkost in trpljenje, zasmeh na potrebe, izraz onemoglosti. Pri- vilegirani parlament je postal za na rode naše države najhujši bič. Ničesar ni v Avstriji, česar bi se »Avstrijci« tako sramovali, kakor se sramujejo svojega parlamenta.* Potem razlaga vzroke ter našteva posledice, ki morajo priti ter kliče: »To se ne sme zgoditi, in vsled tega vas kličemo, delavci avstrijski, na boj proti ničvrednim in Človeštvo pokvarjajočim napravam, proti podlemu volilnemu privilegiju. Kličemo vas na boj za spremembo ustave, katera edina more napraviti to, česar Avstrija neodpustno potrebuje, in česar danes popolnoma pogreša: pravo ljudsko zastopstvo! Volilni privilegiji so rop ljudskih pravic. Peščioa plemenitih lenuhov ima več pravice kakor širni sloji delavskega ljudstva. S privilegijem plemstva sta oba moderna sloja družbe: meščanstvo in delavstvo okradena svojih pravic. Proč s ku-rijami in prosto pot razvoju vseh ljudskih slojev. Država, v kateri pre biva toliko narodov, ki so ločeni po jeziku, kulturi in zgodovini, potrebuje volilno pravico, ki veže razdvajajoče se elemente. Teki proti državi se dajo le premagati, ako tvori splošna in enaka volilna pravica ču etvo politične in državne enotnosti. V Avstriji je splošna, enaka in direktna volilna pravica tudi prva in resnična državna potreba. Privilegirani parlament je ovira za vsak socialni napredek. Ta žalostna resnica se še ni nikoli tako pokazala strašno, kakor v tem zasedanju, ki se je moralo odgoditi, da se prelomi ustava. Vsled privilegija pridejo posestniki vseh vrst v par iament, in kako delajo? Da se z lakotno carino, z nesramnim povišanjem cen najpotrebnejših živil obogate na stroške revnih slojev, v obremenitev delavskega ijudstva. Pri tem pa so giuhi za klice po pre skrbi delavcev za starost in onemoglost, za jamstvo vdovam in siro tam. Pač pa se pehajo, da dovolijo vojnemu molohu čim več žrtev. Na avstrijske zadeve ima Kossu-thova strančica več vpliva kot vsa stranke privilegiranega parlamenta skupaj. Avstrija potrebuje parlament, a ga nima. Privilegije delajo Avstrijo bolno, enaka pravica jo bo ozdravila.« To je sicer stara pesem socialnih demokratov, pa da so se ravno sedaj oglasili, se vidi, da razumejo izkoriščati zmedeni položaj. Ali tudi z vspehom? — Težko! Položaj na Ogrskem. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen • Hedervary je prišel v nedeljo na Dunaj ter bil celo uro v avdijenci pri cesarju. Najprej je poročal cesarju o političnem položaju na Ogrskem. V tem oziru ima grof Khuen optimistične nazore. Ne obupa tako hitro. Saj je znano, kako je hodil na Dunaj pripovedovat vsakdanje bajke, ko je na Hrvaškem najhujše vrelo. Vodilni krogi na Ogrskem so po Khuenovem mnenju še vedno prepričanja, da se bodo razmere vsaj začasno poravnale za ostanek poletnega zasedanja. Celo na ekstreami levici še niso govorili zadnje besede in vedno je še mogoče, da se bode -dognal rekrutni zakon in začasni budget. Ogrskega parlamenta se je polotila splošna utrujenost, tako da le s težavo spravijo toliko poslancev skupaj, da je zbornica sklepčna. Cesar je Khuenu natančno razložil, kako se reši avstrijska kriza, iz česar se je ministrski predsednik prepričal, da uživa popolno zaupanje vladarja. Tega za upanja je Khuen tembolj potreben, ker na Ogrskem narašča nezaupanje proti njemu. Posebno socialiste je razburil, da so mu napovedali boj do skrajnosti. Socialisti so sklicali za nedeljo shod ter se je na vabilih čitalo med drugim: »Položaj se je poostril vsled tega, ker se je grof Khuen-Hedervarv, ban hrvaški, krvnik svobode, zaprisežen sovražnik vsake pravice imenoval ministrskim predsednikoma. Ta oklic je bil konfisciran, in delavce, ki so oklice nabijali po mestu, so policaji zvezane odgnali na magistrat. To pa je imelo ravno nasprotni vspeh. Do 25.000 oseb se je udeležilo shoda, na katerem so vsi govorniki strastno napadali grofa Khuena. Socialni demo-kratje so razdelili na tisoče tiskanih oklicev, na katerih je čitati: »Ali naj nadalje prenašamo pobalinske napade Hedervaryja, katerega je sodni dvor proglasil za navadnega sleparja? Proč z banom! Proč z mo rilcem ljudske svobode!« Politične vesti. — Kriza v Avstriji še vedno ni poravnana. Vsled prihoda grofa Khuena Hedervarvja na Dunaj so se pojavile nove težkoče. Tudi cesarjevo pismo glede demisije še ni obelodanjeno, ker se z ogrske strani ugovarja preveč laskavemu tonu za Korberja. Cesar je zadnje dni sprejel celo vrsto odličnih mož, s katerimi se je baje posvetoval glede pre-vzetja kabineta. Danes se vrši ministrski svet, ki bo prinesel odločitev. Minister Rezek se posvetovanja ne udeleži ter je že vse uredil za od-potovanje. — Španski kralj na Dunaju. V jeseni pride španski kralj Alfonz obiskat dunajski dvor. — Nemško-ruska trgovinska pogodba. Med nemško vlado in ruskimi zastopniki se vrše že dalje časa pogajanja za novo nem-ško-rusko trgovinsko pogodbo. Na obeh straneh se kaže toliko dobre volje, da se bo pogodba prav kmalu sklenila. Nemčija hoče šele s to pogodbo v roki, ki ji zagotovi v Evropi največ odjemalcev, stopiti z ostalimi državami v pogajanja. Nekdaj v jeseni... Maksim Gorkij (Konec.) II. Neprenehoma je rožljal dež po čolnovih stenah in njegovo prijetno šumenje je vzbujalo otožne misli. Veter je buča! in pihal skozi čolnovo razpoklino. Valovi reke so bili ob breg s tako enoglasno in brezupno melodijo kakor bi pripovedovali o nečem neznosno žalostnem, težkem in odurnem, pred Čemur beže" in o čemur si vendar morajo govoriti. Šum dežja se je družil s ploskanjem valov in zdelo se je, kakor bi plaval nad preobrnjenim čolnom neskončni, neizrekljivi težki vzdihljaj zemlje, žaljene in utrujene vBled tega, ker se svetlo in toplo poletje umika mrzli, vlažni in megleni jeseni. In veter je vedno plaval nad pustim bregom, pojoč svoje turobne pesmi. Prostor pod čolnom je bil brez vsacega razkošja. Tesno in vlažno je bilo in mrzle deževne kaplje so silile skozi špranje. . . Molče sva sedela oba in se tresla mrazu. Nataša se je pritiskala k čolnovi steni, ob- j jemaie koleni z rokami in gledala pred sebe s širokoodprtimi očmi. Ni se ganila in ta naprernakljiost in njen rnolk sta jela vzbujati v meni strah pred njo . . . Rad bi bil začel ž njo govoriti, a sam nisem znal kako. Začela je sama. »Prokleto življenje je to!« . . . je rekla razločno in z naglasom popolnega prepričanja. A vendar so se te besede glasile za tožbo ali za vzdihljaj mnogo pre-ravnedušno. Kar tako jih je izgovorila in nisem ji mogel odgovoriti, ne da bi samemu sebi nasprotoval. Zato sem molčal. Ona pa je sedela, ne da bi se premaknila, kakor bi me ne videla tik sebe. »Da bi človek vendar mogel umreti !« je zopet rekla Nataša in zopet ni donelo nič turobnega iz njenih besed. To je bilo le še mirno prepričanje človeka, da mu ne preostaja druzega v obrambo pred za smehom življenja, kakor smrt. Nepopisno težko mi je postalo in neskončno bolestno . . . Čutil sem da se mi bodo udrle solze, če še dalje molčim. A sramoval bi se pred to žensko, zlasti, ker tudi sama ni plakala. Sklenil sem začeti pogovor, »Kedo te je tako obdelal?« sem vprašal, ker mi ni bilo mogoče, do misliti se česa pametnejšega in fi nejšega. »Vedno le Paška . . .« je glasno odgovorila. »Kedo pa je to?« . . . »Moj ljubček . . . Pek . . .« »Ali te često nabije? . . .« »Kadarkoli je pijan . . . Da, često!« In naenkrat seje stisnila k meni in začela pripovedovati o sebi, o Paški in o njunem razmerju. Bila je nasladnica, on pa pek s plavkastimi brkami, ki je lepo igral na harmoniju. Hodil je k njej v »zavod« in ji je zelo ugajal, ker je bil vesel in čedno oblečen. Imel je suknjo za 15 rubljev in visoke škornje . . . Zato se je zaljubila vanj in on je prihajal k njej »na račun«. Kakor hitro je postal njen gost na kredit, ji je jemal denar, katerega je dobila od drugih za konfekt, pil za tisti denar in jo začel pretepati. To samo na sebi pa bi še ne bilo najhujše, ko bi ne bil pred njenimi očmi začel ljubkovati z drugimi dekleti. »Ali se nisem morala jeziti zavoljo tega? Nisem grsa, kakor druge. Za norca me je torej imel, ničvred-než. Predvčerajšnjim sem vzela dopust in šla k njemu! A na njegovem stanovanju sem našla Dunko, pijano. »Lump si!« sem mu rekla. A on me je pretepel kakor cunjo in me vlačil za lase. To še ni hudo. Toda raztrgal mi je celo obleko in jopič . . . Čisto nov jopič je bil! . . . Moj Bog! Kaj mi je sedaj storiti?« je začela naenkrat tožiti z jokajočim glasom. In veter je tulil in postajal vedno močnejši in mrzlejši . . . Zobje so mi začeli klopotati mrazu. Tudi njo je zeblo in primaknila se je k meni, tako blizo, da sem lahko videl svit v njenih očeh. »Kakšni podleži ste vendar vi moški! Vse bi vas poteptala z nogami. Ko bi eden izmed vas umiral, ne smilil bi se mi, ampak pljunila bi mu v obraz. Najprej migate z repom kakor psi in ko ste dekle ujeli, pa ga teptate z nogami . . . Zmerjala je raznovrstno. A v njenih psovkah nisem slišal ogorčenja ali sovraštva. Njena govorica je bila sploh mirna in neprimerna vsebini, a njen glas je trpel pomanjkanje na notah. A vse to je bolj vplivalo na mene, kakor najzgovornejše in naj* prepričevalnejše pesimistične knjige in govori, ki sem jih čital prej in slej in jih še sedaj čitam in slišim. In to zato, ker je smrtni boj mnogo naravnejši in močnejši, kakor najna tančnejši in najumetnejši popisi smrti. Čutil sem svojo slabost, nedvomno bolj vsled mrazu, nego zavoljo besed svoje tovarišice. Začel sem tiho stokati in moji zobje so klopotali. In skoro v istem trenotku sem čutil na sebi dvoje malih mrzlih rok, — ena se je dotikala mojega vratu, druga mi je pogladila lice. In v istem hipu sem slišal nemirno, tiho, nežno vprašanje: »A kaj ti je?« Lahko bi bil mislil, da me vprašuje kdo drugi in ne Nataša, ki je ravnokar rekla, da so vsi moški pod leži in jim želela vsem pogubo. A že je začela hitro in hlastno govoriti: »Kaj ti je? ali te zebe? zakaj sediš in molčiš? . . . Že davno bi bil moral povedati . . . No . . . vlezi se na tla, iztegni noge . . . Tudi jaz se vloženi . . . Tako! Sedaj me objemi z obema rokama ... Še bolj . . . Sedaj se ogreješ . . . Pozneje se obrneva, da bova imela hrbte skupaj . . . Tako bom že prebila noč . . . Ali si začel popivati? Ali so te iz službe pognali? To nič ne d6! . . .« Tolažila me je in mi dajala pogum. Trikrat naj bom proklet! Koliko ironije nad mano samim je bilo ven- — Turško oboroževanje. Turška vlada naznanja, da ima vojaško koncentriranje le nalogo, iz vršiti ljudsko štetje, pobrati davke ter poloviti nekatere zločince. Turška upa v treh tednih dogotoviti svojo akcijo proti albanski opoziciji. — Bolgarija. Ruski listi na glašajo potrebo, da se bolgarsko mi nistrstvo spremeni. Pri resnem zunanjem položaju je notranji mir v Bolgariji nujno potreben. To pa je le mogoče pri takem ministrstvu, ki se opira na veliko *~čino v sobranju ter uživa tudi simpatije prebivalstva. — Nemški strankarski shod v Brnu. V navzočnosti mnogih državnih in deželnih poslancev se je vršil v nedeljo v Brnu shod nemške ljudske stranke, ki je sklenil ustanoviti za Moravsko nemški ljudski svet. Sprejela se je tudi resolucija, ki zahteva ustanovitev nemškega vseučilišča na Moravskem ter protestira proti ustanovitvi češkega vseučilišča. — Husova slavnost se je izvršila v Pragi zelo veličastno. Slavnostni govor je imel Ei Gregf. Grof Goluchovvski je baje posredoval pri ruskem zunanjem ministrstvu, da se Rusi niso udeležili po odposlancih slavnosti. — Demisije v Srbij i. Drž svetnika Nikola Pasić in dr. M Vuić sta baje odstopila. Vzrok ni znan. Dopisi. Iz Radeč. Vrlo naše tarnbu-raško in pevsko društvo »Kum« priredilo nam je na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda kaj lepo zabavo. Veličastni kres je razsvetljeval nas trg, ki ga po pravici nazivljemo najlepši kraj Dolenjske, čarobne rakete so švigale po zraku in odsevale v iskrih očeh naše mladine, umetalni ognji različne barve so potapljali s svojo magično svitlobo našo lepo, ob izviru Napote v Savo ležečo dolinico v kraljevski sijaj, nas spomin pa v davne romantične čase, ubrano tam-buranje nam je usnivalo razvneto dušo z lepimi akordi znanih nam narodnih pesni v bodočo moč in slavo SlovanBtva, cd bližnjih vinskih goric pa so odmevali radostni živio-klici naše mladine. Skratka je bil lep večer in za ta lep večer gre iskrena zahvala društvu »Kum«. Menim, da spolnujem le svojo narodno dolžnost, če se ob priliki tega stvarnega poročila dotaknem tudi nekega dogodka, ki je v tesni zvezi s to narodno »Javnostjo. Da društvo »Kum« ni v tako ugodnih denarnih razmerah, da bi bilo moglo iz lastne blagajne pokriti precejšnje izdatke tega večera, je pri naši normalni mlačnosti umevno. Zato se je društvo »Kum« obrnilo do tr-žanov s prošnjo za prostovoljne doneske. In vsakdo je rad odprl svoj mošnjiček in prispeval po svojih mo- čeh v ta idealno narodni namen. Da je o. kr. sodni pristav odrekel vsak prispevek, je sicer v popolnoma slo venskem sodnem okraju malo čudno, vendar povsem naravno, če se po misli, da je isti trd »ljubljanski« Ne meo, čegar prsi je v davnih časih sicer še dičil trak v belo modro ru dečih barvah, kateri je pa danes predrzen dovolj, da si dovoljuje na jav nem prostoru javno trditi, da princi-pielno ne spregovori slovenske bese dice z nikomur, kdor zna nemški. Da se je pa našol med tržani tudi trgovec, ki živi izključljivo le od slo venskih grošev in ki se je tedaj, ko se mu je predložila nabiralna pola, upal norčevati iz naših narodnih svetinj, češ: »če bom kaj rabil od sv. Cirila in Metoda, jima bom že pisal«, je pač vredno, da se tu javno pribije, in sicer njemu v svarilo, da naj ni* kar preveč ne greši na račun naše narodne pohlevnosti, ker bi se to sčasoma vendarle utegnilo nad njim maščevati, nam pa v pouk, da naroda brez narodnega ponosa nikdo ne spo štuje in upošteva. Ta radeški trgovec je g. Fran Gschella. Katoliški uzori. (Dalje.) V bojih med Angleško in med pa-peštvom so angleški kralji dolgo časa stali na papeževi strani, želeč na ta način povečati svojo avtoriteto, katero jim je bil parlament znatno utesnil. Za časa kralja Edvarda I. pa se je tudi krona sama zapletla v boj s papeštvom. Ko si je hotel kralj podvreči Škote, je papež Bonifacij VIII. temu ugovarjal, češ, da je Škotska pa-peški fevd. Kralj se je obrnil do parlamenta in ta je L 1301. slovesno izjavil, da se nima papež čisto nič vtikati v posvetne zadeve, in da parlament kralju ne dovoli, da bi se papeževi zahtevi pokoril, tudi če bi bil sam na to pripravljen. Prav tako tudi parlament ni dopustil, da bi se papež vtikal v razmerje mej Angleško in med Francijo. Parlament je 1. 1348 naročil kralju, naj začne vojno proti Franciji, tudi če bi papež ugovarjal ali običajne svoje grožnje z izobčenjem itd. uresničil. Ko je pozneje papež Urban V., sklicujoč se na fevdno prisego kralja Ivana zahteval, naj se mu plača fevdni danj, sicer začne sodno postopati, so Angleži odgovorili, da ničesar ne plačajo, da pa se bodo z orožjem branili, ako bi papež nastopil s silo. Povdarjali so, da je kralj Ivan storil dotično prisego, ne da bi bili to sklenili stanovi in da zaradi tega ta prisega ni veljavna. Zveza med kralji in papeži, ki je bila nekdaj sklenjena v namen, da utrdi kraljevsko avtoriteto napram mestom in velikašem, je bila tedaj pretrgana za vedno. Od tedaj je angleška krona vedno stala na strani naroda in proti posvetnim pre-tenzijam papeštva. Tudi manjši vladarji so se nprli papeževi oblasti v posvetnih zadevali, Aragonski kralj Pedro IL je bil prostovoljno pripoznal papeža kot svojega posvetnega poglavarja. Pedro IV pa je to razveljavil. Pri kronanju v .^ara-gossi 1. 1336 je vzel kraljevsko krono nadškofu iz rok in si jo sam del na glavo, potem pa rekel, da je to storil dar v tem činu! Skrbela me je tačaa usoda človeške družbe, bil sem vnet za prenovijenje človeštva, za politične reforme in skušal sem postati »delavcu družbeni činitelj. Zdelo se mi je celo, da je moja naloga že deloma izpolnjena* na vsak način sem že takrat mislil, da sem »izvanreden človek«, svetu potreben velikan, kateremu je namenjena politična uloga. In nesrečna, preganjana, javna ženska me je grela s svojim telesom, ne da bi mi prišlo na um, pomagati ji, da celo, ne da bi ji mogel pomoči! Hotel sem verjeti, da so vse to le sanje, brezumne, težke sanje .. . A nisem mogel tega verjeti, zakaj na lice so mi padale deževne kaplje, k mojim prsom so se tiščale prsi, tople prsi ženske, dišeče neko liko po žganju . . . Veter je tulil in ječal, dež je bil ob čoln in midva sva se tresla mrazu . . . Vse to je bilo docela istinito in uverjen sem, da ni imel nikdo težjih in hujših sanj, nego je bila ta istina. Nataša pa je govorila o nečem tako nežno in ljubeznivo, kakor znajo le ženske govoriti. Pod vplivom njenih odkritosrčnih in nežnih besed je vzplapolal v mojem srcu tih ogenjček, ob katerem se je stalil led mojega . rca. Potem 30 te-t le iz mojih oči aolze, ki so odnesle iz moje duše mnogo srda, tuge, neumnosti in biata . . . , Nataša mi je prigovarjala: »Dovolj je, drngec, ne plači, dovolj je! Z božjo pom ;čjo si še po-moreš, zopet dobiš služoo . . . In poljubljala me je neštetokrat gorko . . . To so bili prvi ženski poljubi, ki mi jih je dalo življenje in bili so tudi najboljši, kajti vsi poznejši poljubi so me stali mnogo in koristili nič. »No, čudak, nehaj že vendar tuliti? Jutri te oskrbim, če nimaš strehe . . .« sem slišal, že v sanjah, kakor tiho šepetanje . . . Do zore sva ležala v objemu. In ko je postalo svetlo, sva zlezla iz čolna in šla v mesto .. . Potem sva se prijazno poslovila in se nisva našla nikdar več; pol leta sem še po vseh kotih iskal ljubo Natašo, s katero sem prebil tisto žalostno noč nekdaj v jeseni. Če je mrtva — potem ji je dobro! — naj mirno počiva. In če živi, naj bo mir v njenem srcu! In naj v njeni duši ne ostane zavest, da je pala . .. kajti to bi bilo odveč in brez plodu v življenju . . . v dokaz, da v posvetnih zadevah ne pripoznava papeža nikakih oblasti. (Dalja prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 7. julija. — Vedno hinavci — tako smo zaklicali klerikaloem oni dan, ko smo razkrili, kako demonstracije pred kazino v Ljubljani za svojo stranko izkoriščajo, na Dunaju pa lazijo okrog Luegerja in mu prisegajo, da so pri teh demonstracijah popolnoma nedolžni, kako se v Ljubljani igrajo' narodne radikalce, na Dunaju pa zatrjajo, da so narodn brezbarvni in da je priredila ljub ljanske demonstracije narodno-na predna stranka. Naše razkritje j »Slovenca« hudo speklo in v sobot se je izkazi jal — po svoje. Nahrul je župana Hribarja in napadel p •Tagespoštuih« lažeh tudi moža, je 24. maja branil klerikalc proti Nemcem, samo zato, ker Nemci klerikalcem delali krivi«* trdeč, da so v kazino streljali razkritje samo pa izpodbijali s trdft vijo, da bi stali ramo ob rami z predno stranko, če bi se vlada not dotakniti avtonomije Lj ubij a nje. To so besede in sicer prav cenen^e besede, ker na to še v sanjah fci misliti, da bi se vlada dotaknila av~ tonomij« Ljubljane, saj tudi ni n^ benega vzroka, da bi to storila. 3 tako izjavo se ne izpodbije, kar j|£ Lueger povedal županu Hribarju, da je izvedel od krščanskih socijalne v, da je ljubljanske demonstracije priredila narodno napredna stranka Ljudem, ki take reči na Dunaju zatrjujejo, se v Ljubljani tudi sedaj ne verjame, če delajo še take obljube — posebno za slučaje, ki so izklju -čeni in torej izjava nima nikake vrednosti. Kar se pa tiče župana Hribarja, je »Slovenec« lahko prepričan, da na njegove simpatije čisto nič ne reflektira in da mu popolnoma zadostujejo simpatije in zaupanje ljubljanskega meščanstva in narodno napredne stranke. — Nekaj novega smo izvedeli iz sobotnega »Slovenca«, da pri klerikalcih volilci kandidate postavljajo. Doslej je kandidate vedno po stavilo njih vodstvo in so se kandi datje tako malo zmenili za svoje volilce, da se jim največkrat niti predstavili niso. Čemu neki, saj so kaplani in fajmoštri vse sami opravili. In zdaj naj bi se bili klerikalci tako demokratizirali? »Za poč t«! — Izza polu preteklih dni. Nekdanji prijatelj Šukljejev nam piše: Ko sem lani in letos čital, kako se Suklte ponuja klerikalcem, kako poniževalno moleduje za njihovo prijaznost, prišel mi je v spomin dogodek, ki se je vršil kratko po otvoritvi dolenjskih železnic, torej v času, v katerem je Šuklje mijlil, da se mu je vse odpustilo, kar je bilo prej rojakom v spominu. Pripeljali smo se v Novo mesto v namen da se udeležimo zborovanja Ciril-Meto-dove družbe. Na vrtu neke gostilne smo sedeli dobre volja liberalci in klerikalci. Tudi Koblar je bil n^vzo-čen. Po dovršenem oficijalnem delu so se vrstili razni govori. Tudi Šuklje je bil navzočen in je hotel govoriti. Postavil se je ob steblo kostanja in začel: Slavna gospoda! Vzdignil se je šum. Duhovniki so vpili, da ga nočejo poslušati. Šuklje je postal na vratu in v licu rudeČ, kakor rak. Hotel je dalje govoriti. Nekaj o Ta-affeju se je slišalo iz šuma ven, ali Šuklje ni mogel naprej, duhovniki so vstali s seri. ž u v, vpili kakor jesi-harji proti Šukljeju, razbijali s steklenicami, mu metali psovke v obraz ter mu velevali, naj se pobere z vrta. Šuklje je stal naslonjen na kostanj, kakor človek, kojega se pripelje pod vešala. Žile na vratu so bile prst debele, lice je gorelo. Samaritan dr. Slano, — drugi se ni upal v tem položaju pokazati se Šukljevega prijatelja — ga je odpeljal od drevesa k stranski mizi. — Šuklje je bil tako obnemogel, da sam ni mogel stran iti. — Tam ga jo dr. S. tolažil. Sli-šal sem, ko mu je tudi rekel, zakaj ga?»i ubogal, ko mu je pravil, da mu napravijo popje gotovo škandal, ako kot govornik nastopi. Bilo jim sploh ni prav, da je prišel v to družbo. Proti nobenemu liberalcu niso kaj reagirali. To je bila grozna justifikacija, ki je trajala 10 minut. Pa kake psovke so letele nanj! Po tem je nastopil dr. Tavčar in tega so duhovniki mirno poslušali, rekli, ta je pošten patrijot, le tistih 4000 se je všasih klicalo vmes, kar je Tavčar z dobrim humorjem kvitiral. — Svet je okrogel, je dejal včasih Šuklje. Zdaj obeduje Šuklje v firov žih z manjšo in veliko žlico. To je res čudež, božja miiost! In tak hoče o poštenjakih zlovoljno soditi! — Ursulinke o Prešernovi veselici« Deklica slovenske matere, ki pa jo vzgajajo v nemškem duhu, obiskuje šoio pri Uršulinkah. Pravila je doma z vso vnemo, kako je celo nuna v šoli rekla, da so Slovenci osli, dalje da so nuno slišale iz oZve-zde« le tulenje enako divji zverini, in da sploh godbe nobene ni bilo siišfeti, dalje da se je pri tej veselici goljufalo in to na ta način, da če je kdo kaj kupil in slučajno d&l petak, ni dobil niti vinarja nazaj. Pravile so te uzorne nune tudi, a to vese ltco ni obiskal niti eden boljši čio vek, temveč samo »navadno« Ijud stvo. — Tako torej te babnice go vore v središču Slovenije tor zasra-mujejo vpričo slovenske dece naš narod. Pač žalostno je, da pošiljajo Slovenci v ta zavod svojt> otroke! — Klerikalni shod v Dra-gatušu. Ker je c. kr. okr. glavarstvo klerikalcem javni shod v Dragatušu iz postavnih vzrokov prepovedalo, ho teli so ti tiČki prav po farizejsko ven dar imeti javen shod, češ, saj ne bo nikdo tega vedel. Usoda pa je hotela, da je bilo ta dan v Dragatusu proŠeenje, kamor prihaja ob taki priliki mnogo brojno ljudstva iz bližnjih far, pa tudi iz Črnomlja; ni čuda tedaj, ako je Šlo popoldne v Dragatušu od ust do ust : „Hajdimo poslušat v farovž.- In kaj je tam bilo ? Neki Evgen Lampe je imel javen shod v farovški veži pri odprtih vratih; kdor je hotel iti poslušat, je šel in zopet odšel; v veži je bilo pre cej fantičkov in deklic in tudi starih devic, pri vratih in na prostem pa so stali in poslušali nekateri radovedneži iz Črnomlja ; na kratko: javen shod, oblastveno prepovedan, vršil seje vendar javno. Daje bila c. kr. žandarmerija od višje strani sigurno opozorjena na kak shod, o tem ni dvojbe; in ista je imela dovelj prilike prepričati se, da je bil shod javen. A store zdaj ti katoliški poštenjaki? Preslepiti so hoteli oblastva. Ko je Krek že nad uro klobasaril o svojih socijalnih zmešnjavah, se ve, za ljudi ne, s tem razumno so odhajali in iz radovednosti zopet prihajali pričeli so navzoČnike povpraševati; kako se piše ta ali oni, zapisali so njega ime na list ter mu istega izročili. Listke je pisal tudi črnomeljski kaplan M. Sev-nik in storil s tem prvi korak v politično javnost. C. kr. žandarmerija je popolnem praviluo postopala proti dr. Kreku in to samostojno brez vsacega vpliva, prepričavši se, da je shod javen, Če tudi je bil uradno prepovedan. Čemu pa so zakoni! Pomilujemo generala Kreka, da je pokazal, kako visoko ceni uradno prepoved, pa saj je tem ljudem vse dovoljeno ! Stvar je v rokah c. kr. sodnije in ista jo bode lahko dognala. Končno bodi še navedeno, da je „Lepi Jožek" ves ozelenel uvidši, da je njegov vtihotapljen shod pogorel. rLepi Jože" velja za naj duho vite jšega duhovna, v resnici pa je vreden tovariš velicega duhovna metliškega Arona. Ali za tako neumnega ga nismo smatrali, da bi mogel misliti, da bi mu nihče ne prišel na sled. Ves ta javni, če tudi prepovedani shod, ni imel nobenega vpliva; par kmetov je povedalo Kreku par gorkih na očitanje kmeta radi železnice je Krek vrgel besede: „Tega so krivi črnomeljski škrici!" To je vredno zapomniti si in tako govorjenje ljudstvu o uradnikih kaže dovelj, kako nizko surovo, oblatno orožje rabi ta katoliški dukovnik za svoje namere. Zarobljen kmet in Krek sta si v tem jednaka. — Odbor mm Prešernovo lico v Zvezdi se razide dne i n ti G b k h v H: %\ d P \\ al pi 15. t. m. zato, prosi tem potom vg< M one, kateri so po naročilu odboroven kaj izvršili, naj svoje utemeljene ra čune predlože najkasneje d« 15. t. m. načelnici gospej Franji ki dolini, posebno dopisniku, da ti učenjaki niti n^ vedo, da «e uč -teljake siužoe razpisujejo in oddajaj i ne po osebah, ampak po pristojnih oblastih. Toliko bi vendar lahko videli nezmotljivi voditelji krščansk organizacije v dolini selški. Kar se tiče županskih volitev, v katere mene vlači dopisnik, pač vsakdo ve, da nisem imel jaz ničesar pri tem. Cti nek v »Slovencu« tudi pravi, če n bodem nehal pisati ali po katoliško povedano, »nehal kozle obračati« t 3 »Narodu« in »Gorenjcu«, da bodo »katoliški« možje priobčili neke številke. Kar na dan s številkami, ker jaz vas lahko zagotovim, da ne bodem ustregel vaši želji glede dopi sovanja. Če bodo številke pripravne, stavimo jih lahko še v loterijo. Sploh pa ne vem za kakšne številke se gre, zato določno na dan o tem. Korenit odgovor pride takoj na dotične številke. Na ostalo v Članku ne bodem odgovarjal, kar pišete glede g. Sliberja in za kar blago-rodnega gospoda okrajnega glavarja napadate in v spis vlačite. Tolika & pa rečem, o zadnje imenovanem go ti spodu govorite v takem tonu, da b: h se moral vsak kravji pastir sramo- v vati take katoliške olike. Ia seveda zato tudi vsa čast doktorskim redak-terjem pri »Slovencu«. Nekaj pa vam hočem povedati, da si prihodnje ne bodete glave ubijali, namreč to, da bodem jaz prosil za službo, kamor bodem hotel in ne bode to prav nič od vas odvisno. Cerkovniki nismo, hvala Bogu, več, da bi se nam predpisovalo od »katoliške« strani, kam pojdemo v službo. To veselje nam je sedaj prikrajšano. Ko bi hotel prešteti, kolikokrat ste me že po »Slovencu«, »Slov. Listu« in »Domoljubu« vlačili, bilo bi že lepo število, toda, kakor se lahko spominjate, aem vam, ljubi prijatelji, vselej točno in I kakor so drugi rekli, dobro vrnil. Tako tudi danes nisem molčal na vaš napad, ki je po vseh pravilih hudoben in po vrhu se neumen Drugega odgovora na take neum nosti pa ne vem. Gegen die Dumm-heit i. t. d. A G e r m e k. — Slovenec — je tujec v Bohinju! Piše se nam: V prijazni vasi Bohmjaki Bistrici, v kraju, ka terega je Bog obdaril s posebno na ravno krasoto, biva mogočni gozdar verskega zaklada, imenom Goričnik. Ta veleum ve in zna soobčanom razlagati, kdo da je v Bohinju tujec in kdo domačin. Pred kakimi petimi dnevi je ob bregu Bohinjskega jezera, kakih 50 metrov od mostu, tik ceste, ki vodi k Savici na visok drog dal pribiti desko in na njo samo v blaženi nemščini zapisati: »Bis auf Widerruf gestatteter Landungaplatz«. o n d v h L V c k 4 ti t" M ji r v } s i I ii k v i Bf }{olčali smo o tej predrznosti, kajti Oi mislili smo si, da osebioa. katera je a- to povzročila, ni vredna, da bi se mi Iq i r;J 3 Y kako razpravo spuščali. 3e-Lr, daj pa smo od omenjenega možcelna kj joživeli komentar, zakaj da je pustil Ta napraviti samo nemški napis. Neki le tessr s Fužin je prišel na Bistrico k goričnik u ter ga uljudno prosil, naj t bi mu posodil orodje za pilote zabili jati, potrebuje jih, ker dela ob jezeru ji kopališče za nekega Slovenca iz Ljubljane. Goričnik prizdigne dvakrat visoko nogo in se zadere nad tesar iem. rekoč: Kaj za tujce, kaj za tujce, i-za te ne damo nič! Jmno je tedaj, i da Goričnik gleda na to neolikano n postopanje in pa glede na zgoraj .s omenjen napis, smatra Slovence za i, ujce v Bohinju in Nemce za doma i! ime. Goričmkova stvar je, če hoče . lili noče vljuden biti in lahko bi bil t. fri^edšega tesarja zavrnil ter rekel, h orodja ne posodim; ali odločno pro r.i testiramo proti dostavku te odklo si nitve, kateri na slovenski zemlji bi-ta če Slovence zasramuje s tujci. k! Temu gospodu GoriČniku pa povemo \i odločno in jasno, da vemo za sred a Etra, katera mu bodo njegov Slovenac ski narod zaničujoč jez.k — spoko o] rila, in če bi še enkrat enako uža a ti bili, boderno se teh sredstev ; poslužili. To si zapomnite gospod i- Goričnik. Sedaj pa k stvari visokega - kola in na njem z nemškim napisom > pribiti deski. Opozarjamo posestnike r iz kntssterske občine Fužine in Sa i rjce na ta nedopustljiv nsp>s. S tem i, napisom moteni so vsi omenjeni po-t ciniki v pravici, ostajati s Čolni in ,'phTŽi r.a desnem bregu bohinjskega 5 t z ra tik ceste, ki teče preko Savico. 'Ker so vsi ti posestniki te pravice od pa m ti veka uživali, treba je takoj nastopiti pot tožbe zaradi motenja posesti, kajti ako tega ne store, bode v kratkem na istem prostoru postav ijena deska z napisom: »Verbotener indungsplatz«, kateri napis bode rzročil gotovo prav mnogo pravd. — Na dan občnega zbora kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, to je 9 jul. t. i., se bode vršila poskušnja s ko silnim strojem, strojem za obračati ~or tudi za grabiti mrvo, od 2 do i ure popoldan pri gosp. Ksrolu Po-*vniku v Trnovem št. 11, na kar e vsi interesenti opozarjajo. Stroj' □ amerikanske tvrd&e »Corrnika. ojih zalosra je v Ljubljani pri •-.-hneider & Verovšeku. Poskus uja to samo pri lepem vremenu. — Zakon o reviziji pcso-ilnic in drugih zadrug je za-iobil cesarjevo potrjenje. Imenuje se: Zakon od 10. junija 1903 drž. zak. t 133 glede revizije pridobitnih in cspodarskih zadrug in drugih dru-teva. Uveljavi se ta zakon z 11. av-rustom 1903 Po i3tem bode morala iiti revidirana vsaka posojilnica, ozi ■orna zadruga redno najmanj vsako irugo leto enkrat. Revizije bodo iz-rrševali revizorji Zvez pri onih po- jilnicah, ki so član Zveze; pri div-ikih pa bodo izvrševali revizije *dni, t. j. od sodišč določeni revirji. Večina naš h starih posojilnic član Zveze slovenskih posojilnic v siju ter bode za isto tudi v naprej z^rševal revizije revizor gospod Fr. )st, znan strokovnjak na posojilni kem polju. — Konkurz je napravila r Celju ljubljanska nemškutarica Lna Sodnik, ki je imela trgovino z nodnim blagom. Iskala je porokov udi med Slovenci, vendar se iz previdnosti ni ninče pustil ujeti tej ljub-.enki Oechsovi Niti ta mogotec ni ncgel rešiti svoje varovanke, kateri e preskrbel svoj čas z hrahijalno lilo prostor za trgovino in izrinil iz 3tega kar čez noč našega slovenskega krojača Hočevarja. Sodni dan ie izostane nikdar. Enaka usoda pa :aka tu še marsikaterega uskoka — S Huma pri Ormožu. Velika nevihta in strela razsajala je i soboto 4 t. m. zvečer okolu 8 ure ukaj in v okolici. Strela je v bližini šestkrat udarila ter pod cerkvenim =to)pom skoraj ubila zidarja Munda z Sv. Bolfanka, ko je z nekirn vi ičarjem na megle in ogenj zvonil. Strela je užgala še Alekšičevo klet, ti je do tal pogorela, polomila več areves in obiskala dva strelovoda. Pripravljeni kresovi zažgali so se v deljo zvečer. — Napad na Dolenjski cesti. V nedeljo ponoči na Doleni- i cesti napadeni in težko poškodovani delovodja Sluga se je danes »glasil v na&etti uredništvu in nam povedal, da jo bil brez vsakega vzroka napaden. Sluga ni bil tisti večer v gostilni, se ni z nikomur spri in ni fiikomur grozil z nožem. Šel je mirno proti svojemu domu in bil nakrat napaden, ne da bi bil dal kak povod za to. — Semenj. Dne 6 t. m. je bilo na letni semenj prignanih 1273 konj n volov, 322 krav, 118 telet, skupaj tedaj 1713 glav. Kupčija z govejo živino kakor s konji je bila srednja, ker ni bilo ptujih kupcev. — Na električni cestni železnici bi se bila včeraj skoraj pripetila velika nesreča. Anton Petrič, potnik, stanujoč v Mostah št. 84 se je pripeljal z bicikelnom po Karlovski cesti. Nasproti hiše št. 28 mu je v cestnem jarku kolo spodrsnilo in je padel na progo električne cestne že leznioe. V tem hipu je privozil električni voz in je imel Petrič le Še to hko časa, da se je zavalil na stran prodre in tam obležal, ko je šel voz mimo Bicikel je prišel pod motorni voz in ga je ta zdrobil, predno je mogel voznik Fr. Godec voz ustaviti. — Z nožem grozil je včeraj dopoludtte hlapec Štefan Luchschei der svojemu gospodarju Iranu Kopaču, mesarju in posestniku v Metelkovih ulicah H'apec je prišel zjutraj p;jan domov in je začel v hiši razgrajati in razmetavati mize, stole in zmrrjati ^os^odarja in gospodinjo. Z*htev*.l je svojo plačo, in ko je to dobil, je dejal, da je premalo in ju vzel nož in pretil Kopaču, nakar so poslali po policijskega stražnika, ki je Luchscheiderja od vedel v zapor. — Konja odpeljal je včeraj ob 1. uri popoludne postopač Mihael Vojska konutkentu trgovcu Frančišku Uršiču iz Trsta Uršič je dal Vojski konja z naročilom, da ga pelje v hlev »pri bavarskem dvoru«. Vojska pa je konja odpeljal iz mesta, češ, da ni dobil plačila za gonjo in da je na ta način hotel dobiti plačilo. Ob 7. uri zvečer je policijski stražnik na Dunajski cesti prijel Vojsko, ki je pasel konja ob cesti in mu konja odvzel. — V stanovanje utihotapil. V noči od 4. na 5. t. m. utihotapil se je tat v stanovanje Ivana Zupana, hlapca v Spodnji Šiški št. 66 in mu ukradel srebrno uro in srebrno verižico. N* krovu ure sta bi'i vrezani črki F. O. — V Ljubljanici utonil je 5. t m. strojarski vajenec Andrej Letnar, 18 let star, stanujoč v Kašlju pri Tomtčku. — Utonil ja včeraj zvečer v Malem grabnu pri kopanju 15 let stari krojaški vajenec Androj Eimar iz Sežane, stanujoč v Malih čolnarskih ulicah št 3 Trupla do danes še niso našli. — Vola ujel je včeraj r»a Sv. Jakoba trgu izvoščcfe Matevž Ravnikar, stanujoč v Rožnih ulicah št. 9 in ga odgnal v svoj hlev. Vol je bil brez gospodarja in je najbrže ušel kakemu SKimarju. — Zastrupljene ribe. VČe raj zjutraj so biie ribe v Gradašici zastrupljene. Iz neke tovarne izpu stili so v Gradašico umazano vodo, vsled Česar so ribe poginile. — Pogreša se trgovec Ivan Zupan v L nhartov-h ulicah štev. 4 V soboto je svojo prodajalnico zapri in neznano kam odšel. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 61 izseljencev s Kranjskega in 10 s Hrvatskega. — Izgubljene reči. Š vilja Marija Lebar, stanujoča na Poljanski cesti št. 25. je izgubila d*nes dopo-ludne na Mastnem trgu srebrno žen sko uro in kratko pozlačeno verižico s priveskom. — Dijak Ivan Drovenik, stanujoč na Resijevi cesti št. 27, je izgunil neznano kje v mestu srebrno verižico s priveskom. — Najdena ura. Pri Prešernovi siavnosti je bila najdena srebrna ura z verižico. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi na Marije Terezije cest» et. 10 pri g. Kresaiu. — Najdeni ključi. Po ne deljski siavnosti v »Zvezdi« so se našli štirje mali ključki na navadnem obročku. Nadalje se je našel tudi kijuć Vržnih vrat. Dobiti jih je v našem uredništvu. — Tamburaški zbor iz Vukovara oziroma iz Požege koncertoval bo jutri zvečer ob 8. uri v kavarni Valvazor. Vstop prost. — Razpisana služba. Mesto poštnega odpravnika na c. kr. pošt nern uradu (III./5) v Zagradcu-Fuži-nah (politični okraj Rudoifovo) proti pogodbi in kavciji 400 K. L?tna plača 500 K, uradni pavšal 125 K in letni pavšal 140 K za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. — Coprigendum. Včerajšnje naše šolsko poročilo velja za I., ne za II. drž. gimnazijo. Tudi tam navedeni uspeh je oni koncem šol. leta 1901/02. Uspeh koncem ravnokar zaključenega šol. leta je sledeči: L red z odliko 58, I. red 336, II. red 76, III. red 29, ponavljalni izpit se je dovolil 65 učencem. — Prodajo »Slovenskega Naroda" prevzel je z današnjim dnem tudi gospod A. Potošnjak, trafikant na Reki, Via del Molo. — ,,Ježevcem" na znanje. Da bi se g. Dragotin Hribar morda ne vrezal, mu povemo, da pojde dr. Tavčar res v Karlove vari, a vozil se bo s svojo karto — ne na karto uredništva »Slovenskega Naroda«. * Najnovejša novice. Ob sojena hrvaška duhovnika Župnik Jemeršič in kaplan Šuštar iz Grubtšnega polja sta obsojena vsak v šestmesečno ječo zaradi razširjenja revolucionarnih spisov. Njuna nedol žnost se je sicer dokazala, a na Hr vaškem je vse mogoče. — P o s k u-šeni samomori dveh dečkov. V policijskem zaporu v Trstu sta se obesila 12 in 14letna dečka, ker so ju zaprli zaradi vlačugarstva. Oba bo še pravočasno rešil«. — Veliko pomanjkanje vode je nastalo v Istri vsled dolgotrajne suše. Vodo so morali v čolnih voziti iz Pulja. Sedaj se je posrečilo dež stavbnemu svet niku Poecherju v Gradini izvrtati 30 m globoko jamo, ki daje dovolj dobre pitne vode. — Anarhist i čn a zarota. V Figlineju so anarhisti 7aklali monarhista Gianija in Saurija. Vojaštvo je polovilo 20 anarhistov. — Podmorsko brzojavno zvezo so odprli med Severno Ameriko in Filipinam'. — Ubil se je na Košuti hribolazec Serdinschegg iz Celovca. — Obsojen ovaduh. Sodišče v NancvjU je obsodilo nekega Baliqaeta v petletno ječo ker je vo-huatl v prid Nemčije. — Ustanova bosanskega mohamedana. Sa rajevski meščan BiČakčć je zapustil 32.000 K za naučne namene in sicer za učence in uoenke, ki so posvetijo učiteljstvu * Zopet eden. Te rubrike se naši touzuriranci grozno boje ter taje in preklieujejo, kolikor se da, po svojih listih. Italijanski klerikalni listi so v tem oziru že postali pametni.^ Tako piše „Osservatore Cattolico" : „Že nekaj dni prinašajo časopisi vsakovrstne bridke resnice. Tako smo morali doživeti dva samomora duhovnikov, več slučajev groznega maščevanja žensk nad duhovniki in celo vrsto sodnih dogodkov, v katerih ni naj boljo vlogo igral duhovniški talar. Danes pripovedujejo listi krvavo žaloigro iz neke vasi pri Novari. Neki župnik je iz podlih nagibov umoril svojo deklo z britvijo, in potem zbežal. Nimamo vzroka, prikrivati teh pojavov v življenju ali potlačiti kak dogodek le zato, ker so zapleteni zraven cerkveni možje, tem-manj, ker bi bilo molčanje katoliških listov napram javnim razgovorom v liberalnih listih brezvspešno, ker liberalni listi postopajo pogosto brez sovraštva do cerkve, a morajo zadostiti radovednosti občinstva. Mi bi morali temveč povdarjati, da hudodelstva in napake duhovnikov, dasiravno raztožijo vernike, ne prepuščajo normalitet, pa tudi niso dokaz proti veri. Nikakor ni čudno, da v velikem sloju ljudi, — pri katerih vkljub posebne milosti po zakramentu altarja ni narava premagana - se često gode zmote. Te zmote delajo večji vtis ter se vidijo tudi večje v kontrastu z duhovniško obleko. Sveta je cerkev; to pa ni pogoj, da bi bili vsi duhovniki svetniki." — Kdo pa tudi kaj takega tirja? Potem pa se tudi naj ne hlinijo za svetnike ali sploh zvišene nad navadne zemljane. Razmere na Hrvatskem. V noči od 5 na 6 t. m. so v okraju Ztatar-Bistrica demon-strantje znanemu Madjaronu in Kor t^šu J a kope u demolirali stanovanje in mu izpustili izteči na polje 35 veder vina in šest veder žganja. Škoda je velika. Razburjenost v okraju je tolika, da se je bati večjih nemirov. Volitev narodnega zastop nika za okraj Zlatar na Hrvatskem sicer še ni razpisana, ali kaže se, da bo volitev že meseca avgusta. Glede te volitve smo prejeli dopis, ki ga sicer objavljamo, glede katerega pa moramo pripomniti, da se naš list načeloma ne vtika v notranje zadeve hrvatskih strank. Dotični dopis pravi: Kandidati niču kao gljive, premda može izabran biti samo jedan. Irnade i u našem kotaru ljudi, koje bi rado u mutnomu lovili, a to sve n* štetu opozisije a u korist i na veselje Magjarona. Kao kandidati opozicije pojavili su se do sada vlastelin i bivši Magjaron Vladimir pl. Halper. veleposjednik Franjo pl. Pi sačić, Eugen Kumučić, pristaša Dra. Franka, realista Dr. Dežman, pristaša matice stranke prava Dr. Pero Magdić, odvjetnik u Varaždinu i vla 8telin Janko Golub. Kako se vidi, kandidati dosta, a kotara premalo, Kortešira se po malo več sada, svaki u svoju korist. — Da medjutim razbistrimo pojmove i da bude stvar u redu tekla, moramo upozoriti izbornike na sljedeče: 1) Gosp. vlastelina Halpera noće velika večina izbornika. On je opo-zicionalec tekar od jučer, kojemu je program hrv. stranke prava preradi-kalan. — To i razumijemo, jer nije lako od Magjarona postati sa 24 sata pravaš! 2) Gosp. Franjo pl. Pisačić je več prošlih saborskih izbora dao po štenu rieć, da će bude li izabran za stupnikom — nakon revizije izbor- nih listina — odstupiti od mandata u korist odvjetnika Dra. Magdtća. Na njegovu dakle kandidaturu sada ne treba pomišljati, jer bo on kao poštenjak — neće baeati klipova pod noge Dr. Magdiču, koji sada kani kandidirati. 3) Gosp. Eugen Kumičić i dr. Dežman su čestiti opozicionalci ali jih narod u kotaru ne pozna. Seljak pako ovdje neće da radi i da gla suje za onoga, koga od priji lično nepozna i u koga nema već odavna podjerenja. Osim toga zlatarski kotar ne pozna t zv. »Čistih« i »realista« — on pozna samo staru složnu stranku pravaodnosnodanas hrvatsku stranku prava. Prema tomu je moguČa samo kandidatura u ovom kotaru poznatih pravaša: vlastelina Janka Goluba i odvjetnika Dra. Magdića. Prvi doduše imade zasluga za ovaj kotar ali nismo za njegovu kan didaturu oduševljeni, jer znamo, da bi za njega bio mandat samo teret i jer mu manjka ona politička naobrazba, koja se v današnjih prilikah za ep jZ'Cionalca zahtieva. Dr. Magdić nasuprot kao poznati rodoljub, čovjek u naponu snage i muževnosti; poznat kao energičan branitelj hrvatskih svetinja i kao iz vrsten govornik — čini nam se, da hi bio naspretnijim kandidatom za naš kotar. Ovo je želja nas mnogih pa pre-poručamo prijateljem i suborivoem, oa na pouzdanih sastancih, koji će u tomu pogledu biti u našemu kotaru ovih dana — budu svi kao jedan, te da složno kao pravi jedno m šljenici i pravi prijatelji hrvatskoga naroda proglasa kandidatom zlatarskoga kotara g. dr. P-aru Magdić*, odvjetnika u Varaždinu. Ž'vila Hrvatska! Žvio naš kandidat dr. Pero Magd ć! Više izbornika. Bolezen papeža Leva XIII. Zdravnik Lapponi je obvestil Rampollo, da lahko vs*k trenutek nastopi katastrofa. Rampolla je naročil kardinalu komorniku, naj pre skrbi vse potrebno za konklave; vsi kardinali so sklicani v R i m. Napram zdravniku Mazzoniju je rekel papež: »Že Čutim v sebi mir telesne smrti in slutnjo bodočega življenja. Ni več pomoči. Molite vsi za starega papeža!« Kardinali pri papežu. V nedeljo je poklical papež kar dinale k sebi. Poljubili so mu po vrsti roko. Za vsakega je imel prijazno besedo. Francoskemu kardinalu Mathieu je rekel: »Vam izročam zadnji pozdrav za Francosko, deželo mojih upov m bolesti. Sedaj ja vse pri kraju a Konklave. Kardinalu Oregliji je zaupal papež svoje želje glede cerkvene vlade ter mu izročil spisane odredbe glede konklave. Spisi se bodo odprli šele po papeževi smrti Papež govori o smrti, kakor o božji mil09ti. Le eno ga žalosti, da ne bo doživel triumfa nad tistimi, ki so papežu odvzeli po* svetno vlado. A tolaži se zanesljivo, da se mora to posrečiti njegovemu nasledniku. Papeževa izjava. Napram svojima telesnima zdravnikoma je rekel papež: »Ne varajta se. Stari Pecci umrje. Toda papež je nezmotljiv in neumerjoč.« Papeževo zasebno premoženje. Papež je poklic i k sebi sorod nike ter izročil svoje zasebno premoženje grofu Kamilu Pecoiju Papeža zapušča spomin. Večkrat se zgodi, da papež zamenja svojo okolico. Ko je prišel k njemu kardinal Martinelli v črnem plašču sv/>j"i?a reda, ga je papež začudeno vpradsd: »Zakaj ste že črno oblečeni?« Potem se je spomnil ter rekel: »Oprostite, popolnoma sem bil zatopljen v misli« Grofa Zichvja, ki ni mogel prikrivati solz, je papež tjlažil: »Ne jokajte, meni je >• sedaj popolnoma dobro!« Kdo bo papežev naslednik? V vatikanskih krogih prevladuje mnenje, da je imenovanje Rampolle bodočim papežem izključeno. Zanj so le bpanci in Francozi. Avstrijski, nemški in italijanski kardinali bodo glasovali za kardinala Vanutelija Agliardi bi sicer bil idealni papež, a je še premlad. Pač pa postane Agliardi državni tajnik. Papež svojemu nasledniku. Napram svojemu kamorniku je izjavil papež, da konklave ne sme pozabiti krivice, ki se je zgodila sveti stolici leta 1870. ter se mora pri volitvi zediniti za moža, ki bo zvesto in nevstrafleno branil pravioe cerkve, njeno svobodo in neodvisnost. Tisti dan, ko prepusti sveta stolica te praviee, bi se storila na cerkvi nepopravljiva izdaja in Italija bi razpadla v sekte, ki bi jo uničile in zastrupile. Vesti o papeževi smrti« Nekateri italijanski listi trdijo, da je papež že umrl, da pa se njegova smrt prikriva, da zamorejo vse zaklade spraviti na varno. Te vesti so skoraj gotovo neresnične, pač pa je rr8. da je pljučnica prijela tudi levo krilo ter lahko katastrofa vsak čas nastopi. Telefonska in brzojavna poročila. Papež na smrtni postelji. Rim 7. julija ob 1. uri 45 m. zjutraj Papež je pri zavesti, a moči njegove pešajo čedalje bolj. Dr. Lapponi men5, da bo živel še več ur. Rim 7. julija ob 7. uri 25 m. zjutraj. Papež je minolo noč štirikrat zavžil nekaj hrane. Ob 7. uri zjutraj ni hotel več ostati v postelji. Prenesli so ga v naslanjač. Rim 7. julija. Danes je papež zahteval, naj se mu predložita „Osservatore Romano" in „Voce della Ventau, da vidi, kaj o njem pišeta. Napravili so hitro posebna izdaje, da papež ne izve resnice, in mu iste predložili. Rim 7. julija. Papež je prosil svojega zdravnika dr Lapponija, naj ga opozori, kdaj pride njegova zadnja ura. Lapponi je papežu rekel, da ni neposredne nevarnosti. Rim 7. julija ob 9. uri 20 min. dopoldne. Papež ni minolo noč nič spal in je bil močno razburjen, vendar se misli, da preživi še današnji dan. Rim 7. julija. Zdravniki menijo, da se je pri papežu v prsni mreni nabrala neka tekočina in jo hočejo z Bravaz-brizgalno odstraniti, ker bi morda odvrnilo vsaj neposredno nevarnost. Dunaj 7. julija. Ministrska kriza se reši danes popoldne — vsaj začasno, ker jutri zjutraj se odpelje cesar v Ischl. Dunaj 7. julija. Ćuje se, da je ogrski ministrski predsednik ugovarjal na besedilo lastnoročnega pisma cesarjevega, s katerim bi se izreklo Korberju zaupanje. Budimpešta 7. julija Tekom prihodnjega tedna reši parlament budgetni provizorij in rekrutni kontingent. London 7. julija. Sprejem prezidenta Loubeta je bil nad vsa pričakovanja sijajen. Loubet in kralj Edvard sta o vseh svojih ogovorih povdarjala, da se gre za zboljšanje francosko - angleškega razmerja. Gospodarstvo. Okrajna posojilnica v Ljutomeru je z letom 1902 dovršila svoje 31. upravno leto. Prejemki v tem letu so znašali K 370,677-14, izdatki pa K 356,103 10 toraj celi promet K 726.78024, tedaj K 148.755-79 več kakor leta 1901. Članov je pristopilo 60, izstopilo pa 53 in je ostalo koncem leta 1902 toraj SI7 zadružnikov. Deležev se je vplačalo K 506302, izplačalo pa K 7094*42 in so znašali koncem leta 1902 zadružni deleži kron 96,595-97. Hranilnih vlog se je vložilo K 216,912-37, vzdignilo pa K 194.830-7 i, ter so znašale hranilne vlo^e koncem leta 1902 s kapitaiizovaniini obrestmi vred K 547.311-71. Zadružnikom se je izposodilo K 122.280*—, povrnilo pa seje K 76.248 ter so znašala koncem leta 1902 posojila K 595.863*—. Čisti dobiček je znašal K 6026*28, od katerega se je vsled sklepa občnega zbora djal v meščanskosolski ustanovni fond znesek K 3000.- ostanek kron 3026*28 pa se prideue rezervnemu zakladu, kateri je znašal koncem leta 1902 K 82.657 12, in je narasel tedaj na K 85.6^3*40. Posebna rezerva je znašala koncem leta 1903 K 3211-31, meščanskosolski ustanovni fond pa K 2409*81, in znaša z dotacijo iz lanskega čistega dobička skupaj sedaj K 5409*81. Posojilnica je član „Zvezeu slov. posojilnic v Celju. Borna poročila. „Kreditna banka" Oradu i knrzi drmaj, bone MmIm^ pmntrjl. 1*2% majeva renta . . . p srebrna renta . . . l°o avstr. kronska renta . I«/o »i zlata „ 4c/0 ogrska kronska ••/• h zlata i0/ o posojilo dežele Kranjske 41/t°/o posojilo mesta Spljeta ^/••/o » „ Zadra iV,°/o bos.-herc. 2el. pos.;1902 4° c Češka dež. banka k. o. *°/o 11 II ii z- ?• 44/i° o zast. pis.gal. d.hip. b. pe5t. kom. k. o. a 10°/opr. . . . . 4f/t°/o uaat. pis. Innerst. hr. *Vi°/o i* » °8T; centr. deželne hranilnice 4Vi°/o zast. pis. ogr. hip. b. iVi°/o 0Dl- °Sr- iokame Ze_ leznice d. dr v Ljubljani. /o »» če&ke ind. banko 7. julij Deou I 10030 100 30 100'65 120 90 99 361 12085 99-76 100 — 100 — 101 — 99^0 99 60 101 — 108-35 101 — 100 60 100 - 100 — 100 — 98 50 B9-IH) 308 15 100 50 a 1003. Blago 100 60 100 50 100 86 12110 99 65 12106 10190 9995 100- — 10160 107 35 102 — 101- -100'tfU 101-— 101 — 99 75 310-15 101 60 4° o prior. Trst-PoreC lok. žel. 4°/o u dolenjskih železnic 8% „ ju2. žel. kup. Vi Vi 4V,° o av. pos. za žel. p. o. Srečke* Srečke od leta 1854 . . . 166'— 175 — „ u I86OV1 . • 183'— 18460 " „ „ 1864 . . . 246- — 250 — tizske...... 155 75 167 75 aemlj. kred. I. emisije 276* — 280' — „ H. „ ! 270 - 272 80 ogrske hip. banke . 257*— 260-— srbske a frs 100— 86— 8930 11 turske..... 121*76 12! 75 Basilika srečke . . 18 70 19 70 Kreditne > ... 430— 436 — Inomoške B ... 83*— 87'— Krakovske „ ... 78— 82 — Ljubljanske „ ... 71*— 75"— Avstr. rud. križa 9 ... 64*50 65'50 Ogr..... b . • . 26-50 27- Rudolfove «... 68- 7150 Salcburske ... 82- 83 — Dunajske kom. . . . 448— 452"— Delnice, Južne železnice • . . 8226 86 25 Državne železnice. . , . ! 688 75 66975 Avstro-ogrske bančne del. i, 1605—i 1615*— Avstr. kreditne banke . . 66160 66250 Ogrske » , . 732— 733 — Zivnostenske „ . . 26V— 252*— PremogokopvMostu (Briix) I 650— j 655 — AJpinske montan ....}] 368*50' 369 50 Praske želez, ind. dr. . . 11625 - 1635 — Rima-Muranyi.....j j 465 — 466 — Trboveljske prem. družbe . | 375 — 379 — Avstr. orožne tovr. dražbe 347—j 349 — češke sladkorne dražbe . 147*— 150 — Valute. C. fcr. cekin ...... 1132 11*36 20 franki...... . i 19 06 1908 20 marke ....... 2345 2351 Sovereigns...... 23 90 23 98 Marke........ 117 35 117 55 Laški bankovci.....i 95 15 95 30 Bablji........II 252 751 253 72 Žitne cene v Budimpešti. dne 7. julija 1903. i šija-cft z* oktober . Rž t, oktober. . „ koruza |t iulij . . . „ „ „ avgust . . „ „ maj 1904 . Ovas ti oktober. . Efekta*. Vzdržno. za 50 kg h 50 . ,< BO B m 50 „ ., 50 11 . 50 » K 719 6 09 633 634 526 532 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306*2. Srednji zračni tlak 756"0 mm. Juli Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 6. 9. zv. 7315 18 6 si. jzahod dež 7. 7. zj. 729 9 15 3 si szahod dež ■ 2. pop. 730 9 13 2 sr. sever dež Srednja včerajšnja temperatura 20*9:, normale: 19'4°- Mokrina v 24 urah: 44 7 mm. Pri električni cestni železnici v Ljubljani (1769-2) Je izpraznjeno mesto paznika na progi _(StreckenmeisteO-g-gv Več se izve v pisarni obratnega vodstva v Vodmatu. ! Coxin I I novo sredstvo za razvijanje fotografičnih plošč, filmov i-1, d. brez temnice pri dnevni ali umetni svetlobi (postavno zavarovano), se dobiva v vseh zadevnih trgovinah. (1776—1) f!0Xill ni nikak barvani raz-u vijalec. & rOXill ne P°trebnje nikakih uu novih aparatov in se vedno lahko rabi. Le za prekupce. Družba za izvoz Coxina Dunaj, VII 2, Breitegasser<9. Angeljnovo milo JKarseljsko (belo) milo. (972—27) sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! — 1 Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemanr Ljubljana. I46e se za takoj već ( €- m 11 e r ▼ ornelinei đ e r > in cipkularistov; neoženjeni imajo prednost. I76a— 2) Ponudbe naj se vpošljejo na: Zadik 8. Finzi, Sarajevo. Vila na Bledu ob jezeru se proda, oziroma brez oprave odda v najem. Vila ima kleti, tri sobe, kuhinjo ter jedilno shrambo v pritličju in enake pro store v I. nadstropju. V slednjem je tudi balkon. V bližini je lep prostor za vrt. Vpraša naj se pri g. Jakobu Peternelu na Bledu. (1712—3) Proda se iz proste roke valjčni in umetni je več hektolitrov dobrega dolenjskega vina lanskega pridelka in starejših letnikov. Odda se najmanj 56 litrov. Ponudbe naj se pošiljajo gospej Emi Wutscher, posestnici v Brezovici, pošta Št. Jernej na Dolenjskem. (1778-1) v Ilir. Bistrici na prodaj. Hiš« stoji na najlepšem prostoru tik državne c*»ste, blizu kolodvora, ima tel'k vrt in je pripravna za vsako obrt ali vilo itd. Natančneji pogoji se izvedo pri Ustniku Joaipu Božiču v Ilirski Bistrici na Notranjskem. (1747—3) Kočij potovanje, zanesljiv voznik in vesten zanesljiv k on ar, se takoj •pnejme proti dobremu plačilu. Predstaviti se je v Graiser-jevem hotelu, (1775-1) Na prodaj je žaga z mlinom m vodna žaga. Natančneje pri Janezu Guar-diju v/ Domžalah. (1697—5) Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski „Tanglefoot". En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (ti—151) Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. C C C C O N D E (cirkularna žaga) oddaljena >/* ure od Kostanjevice, z zemljišči v približnem razmerju lO1^ ha. Pojasnila daje Aleksander Hudovernik, c. kr. notar v Kostanjevici. <1777—1) 1000 kron ako je goljufij.) Brezskrbno rodbinsko jrečo jamči knjig, o precbi-' flem blagoslovu otrok. Z već1 ti s* č zahvalnimi piami poiilj. diskretno za 90 vin. v avstr. znamkah gosji. A. Hnupu Berlin 8. W. 220 Li denstraBse 60 (M C CO t) i- £L O N rj Predujemi na srečke in vrednostne papirje. Posestniki s r* e £ k zamorejo srećke po najvišji vrednosti poveriti in predujem s poljubnimi malimi plačili v obrokih in po zelo kulantni obrestni meri z izključno pravico do igranja, povračevati Agenti se iščejo za vss kraje protj dobri nagradi. 11679—5) Zahtevajte prospekte od Iaos-Eftecten-Depot Bank Samo 20. Elegantno vezan vozni re pri (1681 -1 Ivana Bonaču v Ljubljani Solieitatorja in stenografa! (1779-| notar Hudovernik v Kostanjevici s 15 t. m. — Plača po dogovoru Kiifinpest IV., FrKiiziskanerpIalz >"■*. 3. Pletenje s strojem jako lična in trpežna izdelavi (delavnica obstoji že 14 let) (1706 »e priporoča. Cene nizke. Delo solidno Prevzemajo se tudi nogavice v podpletenje Marija Franzl delavnica za pletenje v Ljubljan Privoz št. IO (Prule). Dobro vpeljana in veliko zrno zna vinska tvrdka (samoizde lovalec) išče izključno zal Kranjsko, stroke veščega potovalca proti stalni plači in provizij Ponudbe z referencami naj se p< šiljajo na poštni predal 122, Trst, glavna pošta. (1788 o Zdravilišče za nervozne, bolne vsled alkohola in okrepčanja potrebne. ftfk • zdravljenje od 5 v j lega. Pojasnila daje zastonj i .atoni Za otroke samo najboljše! Če otroci pri umivanju jokajo, tedaj je temu pogosto vzrok obžalovanja vredna razva I] otroke umivati s soda-nillom. Matere, ki ljubite svoje otruke, ne umivajte jih z i I onim drugim milom kakor z jako nežnim in mastnim Đoerlng-ovim s S€»w€». To milo je povsod priznano kot 9» <»!»<» In oni u riwto in M«icle proMto milo. Ceaa t;0 vin. za komad f^lavni zalogi v I Juf>IJaiii: Anion Kritpcr in Vuno Cienerolnai zaloga: A. viot«<*n *V €o., IIiieimJ, X. Penzijska ia uključco s stroški za zdravljenje cd 5 gld. višje. Mična, mirna lega. Pojasnila daje zastonj in franko ravnateljstvo. Razglas« Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. Se i uznice v Beljaku. veljaven jd dne 1. maja 1903. leta. O&fcod 12 Ljubljane juž. kol. Fraga čez Trbiž. Ob 12. uri 21 ni ponoči osobni vlai, v Trbiž, Beljak. Celovec, FranzensfesLe, Inomost, M >iakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausaec Solnograd, Cez Klein-Reifling v SLeyr, v Line na Dunaj via Amstetien. — Ob 5J uri zj. osebni vlak v Trbiž od r jul^i do 15 s^tembraob nedeljah in pravnikih - Ob 7. uri 6 m j ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronoga in Višnji -ori, s ziutrai osobni vlak v Trbiž, Pontabel. BeljaK, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, Cez \ „ ,- i - • -•• - ^ i- i j i-° - i J i % i zjutraj k, (--------^ t--- pizen? Marijine \ smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželncr Xa c. kr. prvi državni gimnaziji it Ljubljani [ToinmnoTe ulice ; št. 10^ bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 19 i dne 15. julija in se prično ob 1 .2 10. uri dopoldne. Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih Btarita njih namestnikov oglasijo dne 12. julijd med 8. in 12. uro pri ginraazgsk j ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstui list in obiskovalno izpričevalo. I Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ak j pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini. Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju : c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju. Novem mestu in Radovljici, ali Selzthal v Solnograd, Inomost, Cea Klein-Reirling v Št.eyr, Line, Budjevice, vare, Heb, Francove vare, Prago, L:psko, čez Amstetien na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m j šolskega sveta, dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob j 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce- ,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensteste, | Monakovo. Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre- | gene, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare,' Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na j Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zveCer v Novo mesto, KoCevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Mo nakovo, Inomost (direktni vozovi 1 in II. razreda), Franzensteste, Solnograd, Line, Steyr. Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni viak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I. in 11. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz. Genevo Curih Bregenc. Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri '44 m popoludne osobni vlak. z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovegž.. Inomosta, Franzensfeata, Pontabia. — Ob 8. uri 61 m zveCer osobni vlak 2 Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovea, Pontabia Crez Selzthal iz Inomosta, Cez Klein-Reifling iz Stevr, Linca, Budjev»e, Plzna, Marijinih varov, Heba, Fraucovih varov, Prage, Linskega — Ob 8. uri 38 m zvfečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31 maja. — Ob 10. uri 43 m ponoCi osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga a Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, KoCetna in ob 8 uri 35 m zveCer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri & m popoludne, ob 7 uri Mm in ob 10 uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Izubijano drž. kol. ii Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m m ob 9. uri 55 m zveCer samo ob nedeljah in praznikih. (1719 V Ljubljani, dne 30. junija 1003. (1713-3) Ravnateljstvo I. državne gimnazije. \r o ti vnovCuje zapale kupone. lc-cLrzn.1 lzaru-ol. VinkulMJe in devinkuluje vojaške ±enitninsko kavcije. pt in lnkMMo nenlc. "U 03T Borana naročilu. Tfc-H Podružnica v/ SPLJETU. <3?5= llenume ilo^r wprejem« s^SD v tekoCem raCunu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2875-90) Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj ifiModgovorni urednik: Dr. Ivan Tavšar. 8A