ftt. 64. V Gorici, v torek dne 6 junija 1911. Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti p-ejemana aH v Gorici na dom pošiljana : • V, „ . • ftt*u' V» „ . . 5 „ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča* v vseh tobakarnah. J3QČAU ima naslednje**ar.edne^ priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in 6radiščanskemu in dvakrat v letu BfoEni red železnic, paniko? in poštnin zvez", Ha naroČila bres doposlane na. ročaiae ge ne osirarao. TeeajKjt »Vse za narod, svobodo in napredek!« Uredništvo "J nahaja v Gosposki ulici Si;t Gorici v L hadstr; na dllll. Upravnl&tvo se nahaja v Gosposki; ulici št; f V I. nadstr. na le?o v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah; če tiskano l-lqat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. —> Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo, vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Lavčič v Gorici, TaUfoc it. 83. „Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska ia zal. Naš skupni kandidat v goriškem mestu. Včeraj dopoldne se je vršil v hotelu i Central« v Gorici shod. z namenom, da si postavimo Slovenci skupnega kandidata za državnozborske volitve v goriškem mestu. Predsedoval je g. .los. Fon ^govorili so ua shoda Se nekateri drugi gg. govorniki. Za skupnega kandidata je b\\ proglašen gospod Dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici. (i. dr. Franko je bil navzoč na shodu ter je naznanil, da sprejme kandidaturo. Njegov program je: slovenstvo in napredek slovenstva v Gorici. Slovenci v Gorici imamo torej skupnega kandidata za bližnje državnozborske valit ve. Dolžnost vseh mestnih Slovencev je, da gredo vsi na volišče, da pokažemo, koliko nas je v Gorici. Vsejcdno je sicer, kako se imenuje skupni kandidat, ker glavno nam je ua dan volitev to: pokazati s številkami, da smo tu, in sicer da nas ni malo. Združeni odbor pa je poiskal za kandidata uglednega slovenskega moža, ki je rad d*,, svoje ime na lazpolago, da se na to združijo naši 's'ki-s)vi. Slovenci v mestu! Stopimo kot en mož na volišče; v ta namen pa naj dela vsak zaveden Slovenec v mestu v svojem okolišu, da ho udeležba naša impo-nujoČa. Opozarjamo volilce, da utegnejo biti letošnje volitve v mestu izrednega pomena za vse Slovenstvo! Torej vsi na volišče! Slovensko br?lno in podporno v Borisi. (Konec.) Na vprašanje predsednika, da-li ima kdo kaj pripomniti k podanemu poročilu, oglasi se g. Josip Kenda naznanjaje, da je društveni zdravnik g. dr. Dereani stavil neke predloge, glasom katerih zahteva v bodoče večje honorarje za zdravljenje naših članov. Odbor naj naprosi gosp. zdravnika, da naj se še letos zadovolji se starim honorarjem. Društvenik g. Jos. Hrovatin svetuje, naj odbor stvar z društvenim zdravnikom uravna in uredi po najboljši vesti, imajoč vedno pred očmi koristi društva in svojih članov. Račun za leto 1910. Obzirom na to, da imajo vsi zborovale! v rokah tiskan račun za leto 1910, odpade čitanje istega. Na vprašanje g. predsednika, da li ima kdo kaj pripomniti k temu računu, oglasi se g. Hiovaiin z nasvetom, naj se v bodoče pri sestavi sazkaza premoženja upravnega zaloga loči med aktivi »zaostane prispevke« in ^obresti*, da bo bolje razvidno in da se prie v okom raznim morebitnim dvom-Ijivostim. Dalje nasvetuje, naj odbor obvesti Solkansko podružnico, da si osnuje samostalui podporni zalog, da ne pridemo v konflikt z oblastnijami. Ha se ne nabere toliko zastanih prispevkov, naj se v bodoče iztirjuje sproti, a da se denarničarju olajša delo, naj odbor na kakoršenkoli način gleda in dela na to, da se gospodarji obvežejo za točno plačevanje prispevkov svojih uslužbencev. Odbor nuj strogo zahteva od gospodarjev, da točno naznanijo odboru odhod, oziroma izstop iz službe- svojih uslužbencev. -- V blagajni ni treba, da je toliko denarja, k večemu naj se ima pri rokah 200......300 K, a drugo naj se obrestuje. Sploh naj se pazi na strog red pri iztir-jevanjn in izplačevanju, ker društven denar je pupilaren in zato moramo biti zelo oprezni in previdni. V društvenih pravi-lih solutizma. Najbolj pa se odlikuje seveda dični in vseskozi spoštovani Valentinčič, po milosti božji dekan v Komnu. Za danes si hočemo nekoliko podrobneje ogledati generala umirajočega klerikalizma — Valemtin-čiča. Dosegel je v svoji župniji večino starešinstva, na čelu mu župana v osebi Jazbeca iz Svetega. Ti ponižni in pokorni občinski svetovalci slušajo vsa povejja, ki prihajajo iz ust Kristusovega namestnika Valentinčiča, naj si bodo v korist ali v škodo občine, glavni namen njegov je: da pobije še tako pametne in v občo korist občine načrte naprednih svetovalcev. Klerikalni svetovalci se vsfckikrat pred sejo preparirajo ob rujnem vincu v farovžu. Kar jim monsignor dekan s svnT jo božjo besedo vcepi v glavo, to bruihajo pri seji iz svojih modrih glav, kakor gramofon. Torej mi čuda, da je prišlo večlcrat do nesklepčnosti in nedelavnosti ofeč. starešinstva. A.tu trpi materijetno oočina radi enega samega, njemu je seveda vse eno, dohodki se mu ne znižajo niti iza. vinar, njemu ni treba skrbeti, kaj bode drugi dan jedel, kajti zanj skrbijo njegovi podložni backi, da ne umre gladu v tako revnem in zanemarjenem Tarovžu. Smelo trdimo, da sedaj županuje v naši občini dekan. Malo časa bo preteklo, ko bode konec njegovega terorizma in občina bo- VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Montetl. I Poslovenil: F. K. (Dalje.) Uboga deklica je preživela teh osem dni v velikem razburjenju. »Zakaj je bil tako tih in kaj mi hoče povedati prihodnjič? se je spraševala in svojo prijateljico. »Ljubi te,« pravi Ana. »Zakaj mi pa ni tega povedal?« »Takoj naj bi ti povedal?« »Saj se poznava že dovoli časa.« »Ali si mu priznala ti, da ga ljubiš?« »O, Ana, jase! Gotovo ne.« »Torej, kaj ?wu predbaervaš?« »To je razlGček.« »Poslušaj, povedati ti hočem nekaj. Ni si bil mogoče svest svojih čustev, enako kakor ti in potom vem od Pavla, pravil mi je, da so mladeniči nasproti svojim obo-ževankam vedno zelo boječi. In potem je tudi pravil Pavel, da moški vedno nekoliko pomislijo, predrio izpre-govore odtočno besedo, ker je za nje zakon jako rema stvar, žrtvujejo prostost in se podajajo v sužnjost...« 1 »Ti se, Šališ.« , • »Ne> ponavljam,samo, kar je trdil -moj zaročenec jako resnega obraza... Sicer, kaj pa je hotel Albert storil?*] Ali ti je mogel kar tako "ljubezen priznati? In če bi gži ti odklonila? Tej nevarnosti se mogoče ni hotel izpostavili, hotel je biti^ gotov... Kako lahko pi se motil v tvojih čustvih..,« O ne, tega ni mogel. < To veš ti tako gotovo?! Ne. mlade deklice dandanes ...« Lucia se saneje. »In ti sama?« pravi. »O, to je kaj druzega. Jaz sem nevesta, to nam pa daje nekako gotovost, čutimo se močnejše, saj vemo neveste, da smo ljubljene. Bodeš že videla, ko boš enkrat zaročena.« »O, mogoče ne bom nikdar.« »In Albert...?« »Kdo ve...!« »Hitro se izpremeni tvoj up v dvom.« »Ah, kaj mi ma neki povedati? Biti mora nekaj resnega, važnega, ker bi me sicer ne prosil še posebej, naj pridem sem.« »Toda ponavljam 'ti,« pravi Ana, »ljubi te in to ti hoče povedati.« Ko je Albert določen čas prišel, ni ji rekel nič, in uboga Lucija si je zastonj belila glavo, kaj ji misli povedati. Albert je ibil- jako vesel in zgovoren, toda rekel ni Luciji besedice o ljubezni. Samo, ko se je poslovil, je vzel trobentico iz guimbnice, jo podal Luciji in rekel: »Prva letos, odtrgal sem jo v Chambarausi.« Lucija vzame cvetico in jo vtakne v nedrije^ ali srce jo je bolelo. . Vse kar je sanjala, upala, pričakovala, je zginilo in ostalo nI nič, kakor samo uboga cvetica, katero so zbnfdili i>rvi žarki. Ko je Albert odšel, je padla.Ani v naxo5je in zdrhor vala: »O, ne ljubi me, ne ljubi me!« »Vendar, vendar,« jo je mirila prijateljica. »O ne, saj si sania vkieTa. Zdim «e-mu gotovo grda, ker se je spremenila oteklina z modrega na zelenkasto.« »To je neumnost. .KajVon odtrga zate cvetico, ti jo da, in ti se še pritožuješ!« »Kaj pa pomeni trobentica?« »Ne vem.« '¦''•' »Ali on vendar ni prosil za ta .sestanek samo izatd, da bi mi dal to cvetico?!«------¦ — - '¦ • **¦* • • "?" Seveda to ni bil vzrok. Ko je pfosft Albert Lucijo, naj pride čez osem, dni , -¦¦ ¦ ts :'! ;- • -, .¦...-"*.'--:,;%' »V^tem shištfjiu .moram L©či-'saimol ;Ma1iiaia^r¦($»$.« »torej.mi dajete ipogium'^ix '/i *l> , vj^ &¦ -" »StocJim-le ;več; pravim{Sa;s%ideJo^foErii iPiimh.* ' »Dolžan? Zakat?« ¦ »Kfer VjOs Ltici^a-ltufei^ ¦'•¦¦ • 92 uv -^iliiSfo we — *ruge zastopnike, , . I V naši tfbčint odkar Vlada večina klerikalnega stal-eMstvaV so. se ustanovila na |&/li^st\m.'Wčti. napredna društva: SbkoJ vXomiiu,>eysko p "bralno društvo »MapredeiH« v Tornadevki in pevsko in bratoo.-^rustvo, »Bodočnost« v Volčjem gradi sed,aj se Osnuje še četrto napredno pevsko in bralno društvo, -v. prestolnici župana.^ v SyetenvTp; zelo bode naše ¦pastirje, ker se .jih ljudstvo vedno bolj ižogSblje. Oni so tudi poskusili ustanoviti »čuke«, a dobili so samo nekaj črnovoj-nikpv/Duška tem naprednim, društvom ie dalo prvo.županstvo* da ni, ugodilo prošnjam^ za javni ples; ne navedši,vzrokov za to. Radi tega so omenjana društva ulovila agovpr na c. kr. okr, glavarstvo" v Sežano. Vsa javnost se zgraža nad tem seoaratističnim postopanjem županstva. V tem mora vsak še tako zarobljen bacek izprevideti, da toj |tarešinstvo oziroma županstvo uganja*'enostransko"'poTitiko in nagaja. Jo.m marsikaj še. druzega si bomo izplačali pri prihodnjih volitvah s tem, da-jim bomo dali »laufpos«: iz občinskih prostorov: Na to smo že pripravljeni in gotovi smo zmage. Taki sebični ljudje nišo vredni, da drsajo stole v občinskih prostorih; splošna parola ljudstva je: ven s takimi ljudmi! Pred časom je imel tule. krajni šolski svet sejo glede definitivnega imenovanja učiteljev v Tomačevici in Volčjemgradu. Dekan je na vse krrptje uplival na ude. da "bi bili proti imenovanja teh učiteljev. Irt s kakšnimi argumenti je prišel na dan! — Da sta ustanovila v svoji vasi društva, v katerih se nahajajo le napredni časopisi. - Ali ne ve velečastiti dekan, da to je želelo ljudstvo omenjenih- vasi? Se tisti klerikalni časopis tednik bo v kratkem sfrlel iz društvenih prostorov. Nadalje se je izrazil: s tem da čita ljudstvo napredne časopise, se ga nagiblje in napeljuje na kriva pota. Pri glasovanju je modri dekan popolnoma pogorel in šel z dolgim in hinavskim nosom v farovž. Saj ljudstvo je izprevidelo, da so le vaša pota kriva. Torej po vašem mnenju, gospod dekan, ne bi smeli učiteljevati taki učitelji, ki so proti vašim fanatičnim načelom in ki ljudstvo, vodijo iz krivih na prava pota? Začeti ste osebni boj proti dvema od ljudstva spoštovanima in vestnima učiteljema, na katera smo. ponosni, da ju imamo v svoji sredini. Vedite, gospod dekan, da uživata ta dva od vas prekleta učitelja večji ugled' med nami občinarji, kakor vi! Ne moremo vam pomagati, saj ste sami krivi, da je prišlo do tega. Poprimite se raje svojega duševnega pastirstva in pustite drugo v mini, kajti ljudstvo je in bo vedno bolj proti vaši neumestni taktiki in politiki. Naprednemu učiteljstvu pa: le tako naprej v boj proti narodnim izkoriščevalcem, masa ljudstva je z vami! :. ' ¦ - Bivši klerikalci. (Ta je pač pravi »križki križ v ki odvaga vsakega-drugega na potenco!) Dr. Gregorčič je bil sprejel deputa-cijo sicer kaj ljubeznivo, ia-^tekM* od-pahnil od sebe. Pr.poročil je, naj sestavi prošnjo; ^a ^ministrstvo — odvetnik dr. Pavleti!!: " '*.. Odsek ik bil tudi pri poslancu FONU, katerega je naprosil dogovorno z dr. Gregorčičem, tla vzame on zadevo v roko, ker tudi spada bolj v njegovo področje kot luristu. Dvakrat je bil odsek pri poslancu Fomi, ki pa ie napravil na odsek tak vtis, da je izgubil vse upanj«! na kak uspeh, ako ne dobi zadeva BOLJŠEGA zagovornika nego je bil ta poslanec. ' Meseca oktobra 1909. Ve je vložila prošnja potom drž. poslanca Fona, ki pa vkljubu priporočilu dr. Gregorčiča in ponovne ustmene prošnje celega odseka iz Sv. Križa ni storil druzega, nego da je prošnjo izročil na kompetentno mesto — ne da bi Jo bil niti z besedico priporočil. Nobeden naprošenih poslancev niti bil ni pri ministerstvu. Ker od poslanca Fona in dr. Gregorčiča ni bilo glasu, ker se je govorilo, da ie rnonisterstvo že kupilo stavbišče za uradno poslopje v Ajdovščini, obrnilo se je županstvo v Sv. Križu na dr. Grego« rina s prošnjo, da poizve o zadevi. Pri oni starešinstveni seji, pri kateri je župan in oba druga uda odseka, poročal, kako sta poslanca Fon in Gregorčič ZANEMARILA zadevo tako, da je ministrstvo prošnjo zavrnilo,, ne da bi bil kateri poslancev besedico zinil in koraka storil — JE VLADALO PRAVO OGORČENJE PROTI FONU, ki je popolnoma zanemaril nalogo, katero mu je izročilo po nasvetu dr. Gregorčiča klerikalno zastopstvo. CELO O NEZAUPNICI SE JE GOVORILO! In komu se je zahvaliti, da se ni izrekla?! Tudi v Gorico se je podalo zastopstvo občine h Fonu, da se mu zalivali (!) za »imenitno« zastopanje. Še danes je človeka sram te poti, tacega postopanja. In človeče, ki so mu podrobnosti znane, je tako nesramno, da je provzročilo v »Gorici« napade na nedolžne osebe, ki niso druzega zakrivile, nego da so brez.-plačno kot lreinteresovane storile k vprašanju več nego oba klerikalna drž. poslanca skupaj. Da se je dobilo od dr. Gregorčiča odgovor sploh, trebalo je večkratnega dre-zanja; od Fona pa še doslej ni glasu. Nesramnost »Gorice« je nedosegljiva, da se upa kljirbu tern dejstvom tacega za-nemarjenja poslaniskih dolžnosti svojih ljudi brusiti svoj umazani jezik ob dr. Gregorina, ki je čim brže mogoče ugodil prošnji. Ako ne zadošča to, podamo še podrobnejšo sliko. zbor. 3. Venček-narodnih pesmi, orkester; 4. Ciganska, moški zbor. 5. Zaroka, igra s petjem v * dejanjih. Režiser: F. Turek. Dirigent: H Kožlin. 6. Vroča ljubezen, burka. 7. J upe eulotte, kupiet. Prosta za-ibava, petje, šaljiva pošta, kolo sreče itd. Vstopnina: l sedež 1 K, II. sedež 60 vin., stojišča 4(1 vin. Začetek ob 6. uri zvečer. Cisti dobiček je za slovensko šolo v Krminu. — Odbor. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 18. jim. Podružnica C. M. družbe se je ustanovila v Sv. Križu za davčne občine Sv. Križ-Dobravlje-V. Zabije. Vpisalo se je nad 50 letnih članov. Predsednica je gč. Anica Valič. Zadeva o preneičeeju uraiav iz Ajfeviaiie. Zdaj, ko je zadeva končno rešena tako, kakor je kazalo že v prvem začetku, da ostanejo uradi tam, kjer so, KER SE OD POSLANCEV NIKBO NI POTEGNIL ZA PREMKŠČENJE m ker »Gorica« laže in meče krivdo na nedolžne ljudi, moramo zadevo nekoliko bolj pojasniti. . y začetku leta 1909. se je bila>sp#o-žila misel, o premeščenju uradov iz Ajdovščine. Županstva skoro celega okraja so podpisovala neko vlogo za premešče-nje. •Mestno; županstvo v Sv. Križu je vložilo kmalu potem posebno prošnjo za #remeščenje uradov v kateri'kraj te občine,. Klerikalni , občinski zastop se je obrnil de državnega poslanca DR. GREGORČIČA .,kot' voditelja .kierikamilt goriških Slovencev, da bi vzel on sam zadevo, v toW in .to tem Jgotoveje, ker dr. Gregorčič je; častni občan svetokriški. Naročajte, ponudite,...... zahtevajte in pijte samo - - - - Tolstovrško slatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja p'ača podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: TolstoMŠkaslatina. pošta Guštanj, Koroško, kjer j« tudi gostilna, letovišče, in prenočišče. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Družba sv. Cirila in Metoda. Poletna vrtna veselica obeh goriških podružnic družbe sv. Cirila In Metoda se bo vršila dnč 18. junija 1.1. na vrtu hotela pri zlatem jelenu v Gorici. Veselica obeta letos v jubilejnem letu prav dobro vspeti. Girll-Metodova podružnica v BHjani vabi k poletni veselici, katero priredi v nedeljo, dne 11. junija t. 1. v prostorih g. OMjubek v Biljani s sledečim vspbredotn: 1 koračnica, orkester. 2. Bučelica, mešan Domače vesti. Poroka. — Poročil se je v Ljubljani g. Josip Macarol, učitelj v Tomačevici na Krasu, z g.eno Minko Hribarjevo. Vse najbolje! Zaveza učiteljskih društev je imela svojo letošnjo skupščino na Binkoštne praznike v Trstu. Navzočih je bilo okoli 400 učiteljev in učiteljic. Zborovanje je bilo veličastno. Sprejeti so bili z radostjo in velikimi simpatijami od strani tržaških Slovencev. Kako S. L. S. skrbi za Nemce. — Vodstvo klerikalne stranke se je v času svoje nadvlade bolj brigalo za Nemce kot za svoje volilce. Voditelji klerikalne stranke so pozicijo . Nemcem na Kranjskem tako utrdili, kakor je še dosedaj niso imeli. Klerikalci so .dali 'Nemcem ar-Zavnozborski mandat v Kočevju, podarili so jim samostojno višjo gimnazijo v Ljubljani in Kočevju s privoljenjem, da se smejo na njih nastavljati sami rojeni Nemci; dali so jim nemškega deželnega šolskega nadzornika, napeli vse sile, da na mesto finančnega ravnatelja ni prišel do-dačin, dovolili so, da zasedeta mesti pred-sed. dež. sod. in državnega pravdnika Nemca in — odprli Nemcem vrata v občinski ljubljanski zastop z novo skrpuca-nim volilnim redom, po katerem je prišlo v ljubljansko občinsko zbornico sedem Nemcev. Klerikalci so vtisnili slovenski prestolici pečat &\ ojezičnosti. Toda to so le glavna narodna izdajstva v zadnjem času. S slovenskim narodom pa barantajo klerikalci že leto za letom od tistega časa, kar jim načeiuje dr, Šusteršič, ki vzgaja svoje otroke v nemških zavodih in je proglasil slovensko Celje za Slovencem »iremdes Gebiet«. Koroške Slovence so prodali. S težavo so dobili samo eden okraj, kjer morejo voliti enega drž. poslanca. V Gorici n. pr. ima glasoviti nemški postajenačelnik Wieser svojo zaslombo v slovenskih klerikalcih iu v njihovih zaveznikih, laških liberalcih. Na Štajerskem jim ni mar boj proti Nemštvu, ampak na-prednjake hočejo ubiti. Tako jih vidimo povsodi, kako poklekajo pred Nemci ter jim pomagajo, da se utrjujejo med nami: najbolj seveda se to pozna na Kranjskem. Ali drugače sploh ne more delati S. L. S., ker jej načeiuje nernškutar dr. Scliuster-schitz, ki govori v svoji družini izključno nemški ter vzgaja svoje otroke za Nemce. Lepa stranka! Heil Eseles! Kdo naj voli kandidate take stranke, ki dela za Nemce in katere poglavar je nemškutar? Nevarnost kolere. — V Benetkah je kolera. Slučajev je bilo najbrže že par stotin. Baje je kolera že v Vidmu in Čedadu. Nekatere parobrodne zveze med Benetkami in Trstom so ustavljene. Danes dopoldne je došla iz Trsta v Kanal brzojavka, naj ustavijo 4 kolere sumljive ljudi, ki da so prišli v Trst iz Benetk ter se od-reljali potem z državno železnico. V Kanalu so jih iskali pa jih niso našli. Morda so izstopili v Gorici?! — Kaj je storila doslej zdravstvena oblast v Oorici proti nevarnosti kolere? Nič! Nujno je, da ukrenejo vse potrebno, da se ne zanese kolca v Gorico! Klerikalne surovine odkladajo sedaj svoje izrodke po vseh treh klerikalnih li- stih: po »Gorici«, ipo »Prtni listu« in po »Novem Času«. Prav tekmujejo v surovosti; če bi bile razpisane nagrade za surovost po časnikih, dobijo vsi trije prva darila. — To je zbranega v njMi falotstva , nizkotnosti, laži, podlosti, častikraje, pohujševanja ljudstva, jezuitskega zavijanja..... In ti ljudje, ki se borijo s samimi nepoštenimi sredstvi v volilnem boju, hočejo biti zaščitniki vere in morale! Brezverci-so in kvaritelji morale ne pa zaščitniki! Ljudski sleparji hočejo zopet speljati volilce na krivo pot, da bi izvolilo tri odvisne nesposobne ljudi za poslance na Dunaju!... Če bi se jrm to posrečilo, gorje našemu ljudstvu! Imelo bi 3 drage poslance, koristi pa nobene. Vedno z namenom: škodovati. — Naši goriški klerikalci so podli ljudje, ki hočejo ljudstvu vedno le škodovati. Venomer, v vsaki številki svojih sleparskih listov lažejo o izvestmh denarnih zavodih, zavijajo in begajo ljudi, vse z namenom: Škodovati, — Glede pisanja o denarnih zavodih po listih je ponehala na Kranjskem prejšnja zločinska gonja, na Štajerskem so se sporazumeli klerikalci in napred-njaki. da naj poneha napadanje denarnih zavodov po listih, samo goriški klerikalci so tisti, ki ne odnehajo, marveč nadaljujejo škodljivo gonjo proti denarnim zavodom. Res, žalostno slavo so dosegli---- Ali vse se maščuje na svetu. Če klerikalci kaj verujejo v Božjo pravičnost, vedo, kaj jih pričakuj?! Kaj naj vse pomaga Fonu do izvolitve. — »Gorica« pravi, da je kandidat Koe-jančič predsednik Trg. obrt. zadruge, ki toži dolžnike ter izterjuje dolžne glavnice. No, kaj »Centralna posojilnica« pošilja dolžnikom pohvalna pisma ter odpisuje dolžne glavnice dolžnikom in jim po vrhu. če le ne morejo plačati, daje še nagrade?! Peklensko hudobni in škodoželjni so klerikalci; zraven tega pa računajo na veliko nerazsodnost svojih bravcev, če jim nudijo celo tako in še debelo tiskano berilo! Da ni sram Fona, da dopušča take vrste boj proti svojemu protikandidatu! »Dr. Stepančlč sam škropi trte«. —-Sklicevaje se na S I(J. tisk. zak. prosim, da sprejmete, z ozirom na notico »Dr. Stepančlč sam škropi trte«, prineseno v št. 0A od ,3. junija, sledeči Popravek Ni res. da škropim sam trte radi tega, ki;r ne privoščili, kakemu delavcu zaslužka, res je marveč, da delani to za veselje. Ni res. da sem se kazal uradnikom pri sodniških komisijah kot sodni svetnik skopega in umazanega; res je marveč, da sem imel kot sodni svetnik sploh le dve slabi komisiji. Meni prideljeni avskultam se je kakor običajno z menoj peljal, je z menoj razmeram primerno dobro jede! iu pil ter je dobil one pristojbine, ki so se mu odmerile. Gorica dne 5. junija 1911. Dr. Henrik Stepančič. Opomba uredništva: Dr. Stepančič je nepreviden gospod, da je poslal popravek, ki nudi občinstvu zopet priliko, da se bavi z njegovo znano skopostjo. Toda če je to njemu prav, nimamo nič proti temu in krivi nismo mi. če vlada o njem med sodnimi uradniki mnenje, povedano v št. 6.3. »Soče«! — Če bi bil molčal .... S Tolminskega. — »Goriški klerikalni listi so se z neko slastjo zagnali v nesrečno žrtev tistih blaznih predsodkov m razmer, kakoršne od nekdaj širijo klerikalci vseh narodov. Govore tudi o »njenem zapeljive«, ki je baje neki učitelj s hribov.« — Na to plat naj bi klerikalci raje molčali. Upamo, da dobe kmalu edino pravi odgovor, ki razkrije, da so razni više stoječi hoteli tudi postati zapeljivki, pa jim ni ratalo, zato so kuhali jezo, na katero pa prileti še mrzel curek___Le škoda, ako tak curek ne doleti tudi znanega trijumvarita, ki ima marsikaj na vesti, pa tistega visokega gospoda, ki je vse zvesto blagoslavljal. Morda pa bomo o vseh takih rečeh še kaj govorili, ako bomo izzivani.« Dostavek. — Čitatelji se morda še spominjajo, kako je ravno g. Andrej Vr-tovec povzdigal svoj glas v okrajnem šol- Vsaka gospodinja, katera Želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »pravega : Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. Ta izbirni domači izdelek najtopleje priporočamo. skem svietu proti — potiihi, ki se je od tam delila, Zakaj tolika prizanesljivost takrat, in strogost sedaj? Onega učitelja so takoj službeno premestili! Zakaj neki? Kaj pa je zakrivil on? Saj marine radi tega, ker se drugim poskusi niso posrečili? Vedere-moi ..__ Vrtovec je tudi javno bral levite s: poglavjem p morali t Večina ud oy okra]- nega šWlrega-sv&V&.\Ža^ je bil ta odpu> službi. 'Prašali so ravnatelja tudi za dovoljenje, da smejo občevati s Slovenci po slovensko, ker jim je bilo to doslej za-branjeno od strani ravnatelja. Uslužbenci sinejo govoriti la§ko in nemško — slovensko pa ne. Vozi pa se po tramvaju skoro največ Slovencev. — Ravnatelj ni sprejel predsednika Uslužbencev preveč Čast jim! Dve footbali-tekmi — dv " tudi vero. Brezverci strašijo ljudstvo, w gre za vero, da je vera v nevarnosti, dobro vedoč, da to ni res — ali oplaziti hočejo verno ljudstvo v svoje posvetne aamcpašne, koritarske namene. Smejejo se na tihem ubogemu zapeljanemu in nevednemu ljudstvu, češ: »Kako jih imamo za'norca z vero!« —- kadar ljudstvo zbegano, misleč, da je res v nevarnosti križ in vera, stopa na volišče za njihove kandidate. Smejejo se še sedaj — ali ta zloraba vere v politične protislovenske namene se bo še maščevala nad sleparji ljudstva! Dan obračuna bo težak. — Naprednjaki, na delo!! j Uslužbenci tramvaja v Gorici v j štrajku. — Uslužbenci tramvaja so prosili i po svojem predsedniku za zboljšanje plače ter nekaj olajšav v težki in odgovorni ščen iz službe brez vzroka. Uslužbenci so hoteli, da mora ravnateljstvo odpuščenega njihovega predsednika sprejeti nazaj v službo, ali ravnateljstvo. tega noče; zato je nastal štrajk v nedeljo in od takrat dalje, počiva goriški tramvaj. Vsa pogajanja so se razbila. Ravnateljstvo je odpustilo vse uslužbence ter nabilo naznanilo, da dobi v kratkem nov personal ter da začne tramvaj v kratkem zopet voziti. »Ca-mera del Lavoro« je nabila lepak, ki žigosa postopanje z uslužbenci ter roti, naj nikdo ne sprejme službe pri goriškem tramvaju. — Obsojamo tistega »direttor-ja« iz Italije, obsojamo pa tudi vse vodstvo, ker noče zavzeti pametnega stališča nasproti svojim uslužbencem, da bi ustreglo njihovi želji, ter ki uganja protislovensko politiko celo v tramvaju. Čas bi bil, da bi to gospodo enkrat pamet srečala! — Vodstvo more rešiti pereče vprašanje o uslužbencih prav edino tako, da sprejme nazaj v službo vse odpuščene, pa pošlje rajši v Italijo nazaj tistega brezsrčnega ravnatelja. — Mestni Slovenec. Nov dnevnik. — Socialni demokratje so začeli izdajati dnevnik »Zarja«. O svojem namenu pravi: da bo služila spoznanju, nevednosti in zmoti bo kazala pot v svetlobo.....List izhaja v Ljubljani, kjer ima državno pravdništvo posebne vrste prakso v zaplenjevanju listov. Tnkoj prvo številko »Zarje« je zaplenilo..... Spoznanje ima še obilo sovražnikov, nevednost in zmota pa še dosti prijateljev! Slovenske delavce na državnem kolodvoru v Gorici odpuščajo, kakor se zdi prav VVieserju. Pred kratkim smo poročali, kako so odpustili nekega delavca Slovenca brez pravega vzroka, dasi je delal na kolodvoru že par let. Na to so odpustili še drugega Slovenca, ki je tudi že več časa delal na kolodvoru. Silijo jih delati čez čas. dasi je delavni čas že tako prevelik, če se Slovenec slepo ne pokori VVieserju in uradniku Kaimi, pa ga zapodijo iz službe. Tem tiranskim razmeram na kolodvoru mora biti vendar enkrat konec! Ubil se je danes v jutro v Kanalu neki vojak tamkajšnje posadke. Padel je s terase tik vojašnice 3 m globoko na glavo tako nesrečno, da se mu je lobanja prebila ter je ostal takoj mrtev. Narodna čitalnica« v Kanalu priredi v nedeljo, dne 11. junija t. 1. lepo poletno veselico v hotelskih prostorih pri »Zlatem levu«. 'Podrobneji vspored se priobči prihodnjič. Za sedaj naj se le omeni, da se vprizori do zdaj še nikjer v okolici predstavljano burko v štirih dejanjih: »Šivilja«. Vloge so v dobrih rokah, kar jamči udeležencem obilo'vžitka. V to svrho se vadijo požrtvovalni kanalski diletantje že precej časa. Do sedaj se ni še nič o tem sporočalo v Časopisih, ker je tako sklen!! odbor, češ: čermi toliko boba ob stena s hvalisanjem! Bodimo za enkrat skromnejši, ter priredimo veselico to pot brez posebnega bobnanja z reklamo! Upa se mnoge udeležbe posebno pa, ker je čisti preostanek namenjen D. C. M. ________ Odbor. rrgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Kmečka posojilnica ia hranilnica v Sv.4|(rižu bode imela dne 25, junija ob 3. uri pop. letni občni zbor. — $0l{0lsl{i tfestoik- Sokolska slavnost v Pcdgori. — Včeraj je bilo zopet enkrat lepo vreme, tako. da se je mogel izvršiti Sokolski zlet v Podgoro brez dežja. Praznično se je bila oblekla Podgora. pokazala je svoje narodno lice: vse polno slovenskih zastav, vse lepo okrašeno. .300 Sokolov v kroju s 3 godbami, je prikorakalo v Podgoro; pri lepem slavoloku jih je sprejel podžupan g. Fran Kocjančič ter imel na nje lep navdušen nagovor; ponosna je bila Podgora, da sprejema v svojo sredo toliko čilih Sokolov. Odgovoril je na pozdrav starosta Oš. S. 2. brat dr. Levpušček. Od tam so odkorakali na lep veselični prostor pri Bregantu. Prireditev se je izvršila po naznanjenem vsporedu v občno zadovoljnost občinstva. Sokolska slavnost je bila privabila v Podgoro * okoli 3000 ljudi. Lep naroden praznik je obhajala Podgora, veselo razpoloženje je plalo med občinstvom, dobro so se zabavali in zadovoljni odšli. Vsa čast starešinstvu, da se je bilo s toplo unemo zavzelo za Sokolsko prireditev; pokazalo je, da ve ceniti take prireditve, koristne za občino. Telovadba Sokolov je vzbujala dokaj zanimanja ter se izvršila v čast telovadcem. Gmotni in moralni uspeh je velik. Vsa čast Podgori, vse priznanje Sokolom! Politični pregled. Moravski klerikalci proti prof. Ma-sarvku. -— Češki klerikalci na Morav-skem so sklenili, da bodo v okraju, kjer kandidira znani prof. iMasarvk, podpirali njegovega protikandidata nemškega so-cijalista centralista. Kakor znano, češlki socijalisti Masarv.ku niso hoteli postaviti protikandidata. Zaroka srbskega prestolonaslednika Aleksandra. — Zaroka srbskega prestolonaslednika Aleksandra s hčerko-ruskega velikega kneza Petra Konštantinoviča, Tatjano Petrovno se bo vršila meseca septembra. Nevesta bo izročila svojemu ženinu kot dar 3 milijone rubljev. Prestolonaslednik Aleksander dobi od Srbije letno apanažo v znesku 60.000 dinarjev, od ruske vlade pa letno podporo v znesku 60.(100 rubljev. Drag utok. — Kurija v Budimpešti je 3. t. in. razsodila, da se utok proti izvolitvi poslanca Lengvcla odbije kot neute-( meljen ter da imajo fini, ki so ga vložili, plačati troškov 14000 K. Zavarovanje življenja državni monopol. '— One 3. t. m. je italijanslci minister poljedelstva in trgovine Nitti predložil poslanski zbornici zakonski načrt, po katerem se zavarovanje življenja uredi kot državni monopol ter se tako vizame iz rok privatnih podjetji. Mehikanski guverner umorjen. — Guverner države Ginala, Diego Rado, je bil umorjen, kakor glase poročila iz Mehike. Razne vesti. Zrakoplovna tekma Pariz-Rim-Tu- I rin. — Kot tretji je dospel v tej veličastni | tekmi v Rim aviatik Vidard. Dva nevarna žepna tatova je prijela policija na Reki. Imenujeta se: Slavko Stern. star 17 let, in Anton Horvat star 18 let, oba iz Zagreba. Kradla sta po vlakih in tramvajih. Češki napisi prepovedani na grobnih spomenikih. — Okrajni zastop Fiimliaus na Dunaju je prepovedal narejati češke napise na pokopališču. Ali kdo ve za kak slovanski občinski zastop. ki bi bil prepovedal nemške napise na grobovih? Niti grobovi niso sveti nemškim krščanskim socialcem! Proces Bartunek na Dunaju, — Bar-tunekova, ki je umorila grbasto VVeissovo ter je stala radi tega pred porotniki, ko-kor smo zadnjič poročali, je obsojena na smrt na vešalih. Obsodbo je sprejela mirno na znanje. Ves čas razprave je tajila zločin in še vedno taji. Požari. — Mesto Bariafalu je začel- > 3. t. m. goreti. Zgorelo je hitro nad 100 hiš. Škoda velikanska. torej stranice MasaivkovSIr učencev, je hotel javno manifestiratiiljiulbezen do svojega velikega, učitelja. Zastopniki splitske občinein ni^YL^l%^PrM*JnL. prijateljice sp 'priredili- profesorju Masa-ryJcu lep banket s konicertoan. Igrala je »Nar. glazba«. Na pozdravne govore od strani domačinov je odgovoril profesor Masarvk v kratkem, a značilnem govoru, Ta govor je intereianten in važen za ilu-; stracijo razmer in borbe, kamera ste vodi sedaj tako živahno med dalmatinskimi na-, rodnimi strankami in klerikaiizmom, ki ga je impor tiral Susteršič v Dalmacijo. Masaryk je, kakor piše »sioboda*.. rekel svojim dalmatinskim prijateljem to--le: »Prišel sem semkraj kot turist, ne pa kot politik. Toda avstrijska policija je hotela na vsak način, da tudi' tu nastopim kot politik. Sicer je pa postala v Avstriji tudi turistika politika. Slišim neprenehoma govoriti o prihodnjih volitvah in o borbi proti klerikalizmu. Borba zoper kle-rlkalizem je častna reč a se mora voditi ne le teoretično, nego tudi praktično. Ve'i. liki človek Vašega naroda: Dositelj Obra-dovič, katerega spomin slavi letos vaš narod, je rekel že pred stoleti, da »velja ena knjiga veliko več kakor en glas«. Toda ne le s knjigo, temveč tudi i delom se mora bojevati proti klerikalizmu. Glavno delo vaših poslancev ni v dunajskem parlamentu, nego tu doma v Dalmaciji: tu je treba neprenehoma delati; Če se hoče kaj doseči na Dunaju. Vlada ima veliko moč, ampak ljudstvo, narod je edini gospodar svoje usode. Avstrijska vlada je neiskrena napram nam tako v notranji kakor zunanji politiki. Ruska vlada je zvezala Sibirijo z Evropo, avstrijska vlada pa ni dala Dalmaciji niti danes še nobene železniške zveze. Francozi so Vam storili vendar dovolj, Avstrija Vas pa zapušča, dasi dolguje Dalmaciji veliko in Veliko. Dolžnost bodočih dalmatinskih poslancev je, pokazati Avstriji ne le Dalmacijo Radeckijevo in njeno morje, nego tudi tiste gole hribe, kjer živi narod, ki mora vkljub svoji revščini plačati davek v denarju in krvi. Ako boste Hrvati in Srbi na spodnjem jugu složni, boste mogli doseči, kar boste hoteli in kar zaslužite. Jaz Vam želim najlepšo bodočnost, ravno tako, kakor da bi bili moji«. »Narodna glazba« je spremljala te proste, enostavne a globoke misli s Češko in hrvaško nar. himno. Velika množica meščanov je priredila pred hotelom prof. Masarvku viharne in presrčne ovacije. Dama katera skrbi za zdrare kožo in hoC« iz ebitl m pe# ter ohraniti nežno ia mehko kožo ter belo polt, se umiva le z Hljiiiim mlečnim f milom (znamka konjiček tvrdke Bcrgmann 4 drug"1 Teschen na Elbl. Komad po 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, mirodilnicah in prodnjalnah parfumov. Mali oglasi. RajmaEjla prlstojbtea stane 60 tU. ako je oglas obsetnejSi se raCnna xa vsako besedo 3 vin. HaJpripravneJEe inseriranje xa trgovce in obrtnike. Koliko j» manjših trgovcev in obrtnikov t Gorici, katerih na delali (in celo v meitu) tulite ne poc«a, ker nikjer ne Inserirajo. Skoda ni majhna. Iveza narodnih društev. Bralno in pevsko društvo »Slvigrad« v Rihembergu, ki je nameravalo prirediti veselico dne 11. t. m., naznanja, da se veselica odloži na nedoločen čas. Toliko naznanja vsem bratskim društvom. Profesor Masaryk v Dalmaciji. Znani veliki češki učenjak in prijatelj jugoslovanskih narodov profesor dr. Masarvk, se mudi že dalje časa s svojo gospo v hrvaško dalmatinskem primorju. Dasi ga vohuni in policaji nev sstano zasledujejo vendar so ga Hrvau in Srbi sprejeli z velikim spoštovanjem in mu priredili povsod, kjer se je pokazal, navdušene ovacije. Toda najipolj odkritosr&io so ga pričakovali s Splitu. .Kajti Split, centrala hrvatske ljudske napredne stranke, Tri rokodelske pomočnike ^ST« kovaštvo sprejmejo trije mojstri. v Kobaridu. Ponudbo na naslov : Stres Josip, kleparsK mojster v Kobaridu. išče se pripraven lokal u sredini mesta za otBoriteo HOVB lUBSIliCe. Ponudbe na naSe upravništvo. .Tako zanimiv, zabaven in poučen list s sllhaml Je it / iffli ki izhaja vsak petek, tej* stane četrt letno le 1*80 K. Zahtevate ga. $>vf$! Naročite ga in«rlriltfrW nas: o MubHasia 87 pALMA BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni P A L M A gumiieui PODPETHIKI najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako ndsimo palma, nimamo s tem niti iiinaria več stroškov nasprotno,' s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi. kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno higijeno. pPVLMA © Pravkar je izšlo Edmondo de Amicis; F URI J, Novela. Iz italijanščine prevel Jos. Jurca. Ceim vezani knjifll K 2*50, broširani K 1*50. Znameniti italijanski pripovedovalec riše v N psihološko zanimivo ^ letneea dečka Fnriia, ki živi daleč od sveta edino v družbi dveh starih ljudi. Purij se zaljubi v svofogkoketno sSnjo k pride bivat na poletni dvorec Kako se razvija ta ljubezen, je pop,. sano z izredno plastično silo; obenem pa pisatelj ostro biča Vzgojno metodo, ki lioec obdržati oblast s hladnostjo m šibo. Ifl. pl Kleinmayr & Fed Bamberg o Mabllani, zatožna knjigarna. Za one, ki trpijo-na želodcu! Vsem onim, ki so si nakopali kako želodPno bolezen s prohlojenjem ali s preobloženim želodca, z zaužitiem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih .sedi ah z m: zmernim življenjem kakor: želodčni katar, krče v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebavo tli ia8liženje,*se priporoča tem potom dobro domače sredstvo. Čegur blagodejni vpliv se je preisknsil že več let. In to je (p^- Hubert Ulh*icli-ovo zeliščno vino. ~W| To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišd in iz vina ter ojafi in oživi prebavne organe Človeka. Zeliščno vino odstrani nerodnosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udusijo želodčne, bolezni že v kalu. /aforej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobolj, kolcanjo, žganje, iiapihnjenost, bljuvanji'. ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves * tem, da pospešuje stol. jj^ožidat* f^pžič, pok in sladdSear - Sv. Lucija ob Soči - sprejema naročila na vsakovrstna po-• iva kakor ; kolače za birmance, torte in fine sladčico za poroke in nove mašo. — Prodaja različna fina vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah. Priporoča se si. občinstvu za obila naročila ter zagotavlja točno postrežbo in jako nizke cene. Sladoled. Sladoled. Suho slabost in bledo obličje, pomanjkanje krui, so po navadi posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka. so nervozno oslabljene in ozlovoljene. trpijo na glavobolu, so brez sna. hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek. pospeši prebavo in hrano, oživlja premem bo snovi, pospeši tvoritev krvi. pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. .Mnoga priznavanja in zahvalo spričujejo t.i. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev : Oorica, Korroin, Gradišče, Romans, Ajel. Canipolongo. Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Patina. Červinjan, Ogej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih Goriško-Gradiščanske v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske. =--------Svari se pred ponarejanjem! ===== Zahtevajte izrecno Iv. Znidarčič 8 dr. • stavb, tvrdka o Gorici, Uia maftioli. , Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-štrope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Lastnina Wes1fal.-stropi za vsa stav-barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropom zavarovanim proti ognju, ki izolirajo vsako šumenje in Topotanje, prihranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. Ceneji kakor vsi drugi masivni stropi. Pojasnila, stat. računi in proračuni brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpežnejše zjdovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi dragi sistemi ¦Hubert @llricb*o*o Zeliščno vino. Moie zelišvino vino ui nobeno tajno sredstvo ; njegove sestavine so: vino malaifa -!•"> * štrkljaj iOO.O, glicerina 100.0. frno vino 240.0. sok jerebike i-iO.O. Orešnjcv aniž. razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo. Ivan Maroni - Gorica ulica Ariosto Mattioii goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega c .netita. Izvršuje raznovrstna c'.>pševalna dela pri stavbah, bodisi »>: cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne . banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah. Sprejme se kakoršnokoli delo. Stojte 1 Kdo ne pozna tvrdke Stojte! Kerševani <& Cuk Stolnem trgu (Piazza Duditjo) u GORICI šfeo. . Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na pro- daj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji,^ ter delajo še po 10-letni uporabi brezsumno, hitro in točno; Original Victoria šivalni stroji so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku- ^___._. poni šivalnega stroja ~-~~=^= »ORIGINAL VICTORIA" Šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje « brezplačno, z Original ¦ Victoria Šivalnimi Stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za mastenje grozdja, flnge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVANI& ČUK, ki jih sama izdeluje. Paske, samokrese, drago belgijsko orožje, Stfeljfro, — Velika izber gramofonov. Dale na obrobe, CENIKI == se razpošiljajo zastonj. =5= \ 9? Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C. in. m.! Tjji Varetvena znamka: „Sidro" I iTij m\ liniment. Capsici eeiBp.|g| Nadomactok i« I | Anker-Pain-Expeller je povsod prlpoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjc itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2~- se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic t škatljah z naSo varstveno znaral' „sl- drom", fc^r le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr.RICETERJEVALEKASNA if-^Sl P*1 » ***teai lwn" Lhjffl \V Sm I ] 'Babethgasse Štev. 5 no Oc«Vao raspoliljauj«. Naznanilo preselitve. Trgovino „iii*i železnem možu6' in za- Ioj|o starin se je preselilo v Magistralno ulico. Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd. Zaloga iiove