Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Stev. 40
Maribor, sreda, dne 19. maja 1937
Leto XII
Važni opomin iz zgodovine socialističnega gibanja
Jubilej demokracije
Ob tridesetlenici splošne in enake volilne pravice v Avstriji.
Boj za splošno, enako volilno pravico je vsaj tako star kakor socialna demokracija. Leta 1862. je Ferdinand Lassalle že pozval nemško delavstvo na boj za enako volilno pravico, ki jo je zagovarjal z vso vnetostjo. Pruski junker kancler Bismarck je zahtevi tudi ustregel, ker se je bal separatizma raznih nemških deželnih knezov in meščanstva.
Avstrijski delavci so prvič volili po splošni in enaki volilni pravici 14, maja 1907, Zato smo te dni obhajali tridesetletnico jubileja demokracije. Avstrijska socialna demokracija se je za to pravico delavstva borila zlasti v letih od 1891 do 1907 in skoraj ni v zgodovini enakega ljutega Političnega boja, kakor je bil ta.
Že leta 1893. je pripravil predsednik vlade grof Taaffe, ki je predsedoval vladi štirinajst let, volilno reformo. Tedaj je pa moral odstopiti. 1 ri leta kasneje je Badenijeva vlada sklenila volilno reformo in dala delavcem peto kurijo, v kateri so pa volili tudi volilci drugih štirih volilnih razredov. V volitvah po tem volilnem redu 1897 je dobila socialna demokracija 14 poslancev v parlamentu. Majhna frakcija ni mogla imeti večjih uspehov, kar je volilce oplašilo pred mogočno fevdalno meščansko večino. Pri volitvah 1901 je dobila socialna demokracija le enajst poslancev. To je nekolika oiežkočalo boj za enako volilno pravico.
Šele dogodki v Rusiji in na Ogrskem so zopet poživili boj za volilno pravico. Strankini zbor meseca 1905 je pod utiskom ruske revolucije odločno zahteval splošno in enako volilno pravico ter zagrozil s splošno stavko. Dne 28. novembra 1905 je delavstvo priredilo protestno stavko, Tudi Ljubljana je takrat priredila velikanski obhod za volilno pravico, katerega se je udeležilo do 12,000 delavcev in drugega prebivalstva, — Cesar, plemstvo in meščanstvo je odnehalo. Dne 26. januarja 1907 je pristal tisti cesar Franc Jožef, ki je 1849 razgnal kromeriški državni zbor in razveljavil ustavo, na splošno, enako in tajno volilno pravico državljanov.
Volitev dne 14. maja 1907 — torej pred tridesetimi leti — je bila dan zmage avstrijske socialne demokracije. Socialna demokracija je dobila 995.937 glasov in izvoljenih je bilo 87 sccialnodemokratičnih poslancev.
Vpliv socialne demokracije se je takoj pokazal kot uspešno zdravilo za bolezen države. Krčevito se je u-piralo reformam plemstvo in reakcionarno meščanstvo ter nezakonito u-sililo po padcu parlamentarne Becko-Ve vlade (1906—1908) bir. ministrstva Bienertha in Sturghka, kj sja menjia| da smeta vladati tako absolutistično, kakor sta vladala Windischgratz in Bach. S tem, sta pa izpodkopavala monarhiji tla.
Demokracija ni le enaka pravična volilna pravica v parlament. Potreba je bila marveč zamenjati tudi plemski fevdalizem in meščanski liberalizem z novim, duhom, z novo politiko. — Treba je bilo demokratično prepojiti upravo in gospodarstvo. Povsod je bilo treba upoštevati blagor množic s tem, da država slabotnejše ščiti, služi ljudskemu blagru. Če je demokracija v službi buržuazije, bank in kartelov,
Kongres čehoslovaske socialne
Za svobodo, demokracijo in mir	demokracije
Predstavnika socialističnega gibanja v Jugoslaviji, ss. dr. Topalovič in Petejan navdušeno pozdravljena.
Praga, 15. maja 1937.
V divno okrašeni in obenem v eni najlepših dvoran v-Pragi je danes, točno ob napovedani uri, otvoril predsednik stranke s. Hampel 18. redni kongres Čehoslovaske socialne demokratične stranke, na katerem je navzočih nad 700 delegatov, ki zastopajo 225.765 politično organiziranih članov.
Pred otvoritvijo je pevski zbor kovinarjev zapel državno himno, »Delavski pozdrav« in »Internacionalo«.
S. Hampel je pozdravil številne navzoče inozemske delegate. — Pozdravne besede predsednika je spremljal buren aplavz, ki sta ga bila deležna zlasti delegata socialističnega gibanja iz Jugoslavije, ss. dr. Živko Topalovič in Josip Petejan. Ploskanje kar ni hotelo ponehati in sta morala oba sodruga na pozornico1.
V nadaljevanju svojega otvoritve-nega govora je s. Hampel poudaril zlasti tudi, da je socialnodemokratič-na stranka še ob zadnjem kongresu 1933 bila v defenzivi in je ta čas skrbno branila državljanske svoboščine. Danes je položaj mnogo boljši.
Iz poročil glavnega tajnika stranke s. Dundra posnemamo, da se, je stranka v zadnjih letih jako okrepila.
V referatu »Boj za gospodarsko demokracijo« je predsednik s. Hampel rekel, da gre pravzaprav za strukturalno krizo gospodarskega sistema. Ta kriza je vzrok, da so nastale številne nove ideologije in velika zmena politične sile, ki so glavni faktor političnega nemira, in proti katerim se bo treba še dolgo boriti. Potreba je preiti k socialnogospodarskemu načrtu in k preskrbi prilike za delo. Nadalje je navajal delavske zahteve, ki so aktualne.
»Liberalistični gospodarski sistem«, je rekel, »je premagan.« Nove gospodarske oblike se razvijajo, v katerih se bo čuvala individualna svoboda v interesu celote. Bolj in bolj nastopata država in javne korporacije kot nosilci odgovornosti za blagostanje splošnosti.
Problem dopolnitve politične de^ mokracije z gospodarsko demokracijo bolj in bolj dozoreva.
Nobena državna oblika ne zahteva toliko od prebivalstva kakor demokratična, toda' nobena druga mu ne da toliko nazaj. Dobra in dosledna politična demokracija ne nudi ljudem samo politično moč, ampak tudi socialno in gospodarsko pravičnost.
Reakcionarni režimi ne morejo temeljnih družabnih problemov dobe rešiti trajno, pač pa demokracije, čeprav se vračajo do moči le polagoma.
Z njegovim referatom je bilo dopoldansko zasedanje končano. Popoldne so obdržali krasne referate ministri ss. Bechyne in dr. Derer o
notranjem in zunanjem političnem položaju
inž. Nečas
o socialni politiki.
Njihov nastop je bil sprejet z navdušenim ploskanjem, kar je bil za nas vse jasen dokaz, kako tesna vez je med socialističnimi ministri in strankinem gibanjem.. Njihova izvajanja so bila iasna, precizna in niso pustila nikakih dvomov o uspehih dosedanjega dela, kakor tudi o bodočih nalogah, ki še čakajo čehoslovaški proletarijat.
Po končanih referatih in kratki debati je bilo popoldansko zasedanje odloženo na jutri dopoldne, na katerem bodo govorili zunanji delegatje. Z velikim zanimanjem se pričakuje govore ss. Attleea, predsednika angleške delavske stranke in zastopnika Socialistične delavske internacionale De Brouckera, Jutrišnje zasedanje bo pravi izraz socialistične mednarodne solidarnosti ter manifestacija za svobodo, demokracijo, proti vojni in proti fašizmu.
Vtis prvega dne kongresa je nepopisen, zlasti za one, ki so prišli iz držav, kjer ni svobode in ne demokracije, kjer vlada diktatura ali pa
Naši zemeljski zakladi in bogastva
Namesto drZava — bogate kapitalisti
Dobiček rudnika Trepče
znaša po pariških informacijah v prvem četrtletju okroglo 63 milijonov dinarjev. Lani je znašal dobiček v tej dobi 56 milijonov dinarjev. Stroški za eksploatacijo, to je obratovanje so v minulem četrtletju zna-
šali le 29 milijonov dinarjev ter znaša potemtakem dobiček angleške družbe več kot dvakrat toliko kakor obratni stroški. Kako sijajna »gospodarska« postavka bi to bila, če bi bila industrija v domačih rokah, za naše kapitaliste.
veleposestnikov in borznih špekulantov, režim izgubi oporo in zaupanje množic ter končno podleže svojemu lastnemu pustolovstvu. Če hočemo demokracijo ohraniti, mora ta služiti ljudstvu, politična demokracija mora postati gospodarska in socialna.
Resnica je, da demokracija v parlamentu ne dela tako hitro kakor diktatura. Toda demokracije čuvajo dragocene pridobitve kulture: svoboda človeške osebnosti. Če demokracije niso dobre, niso krive demokracije — kakor pravi Mlgsaryk — marveč
demokrati, ker v duhu niso demot-krati.
Zgradimo demokracijo tako, da jo bo vsakdo smatral za oblast ljudstva za ljudstvo. S tem izvršimo naročilo onih, ki so v dolgih desetletja trajajočih bojih izvojevali enako volilno pravico. Ti boji naj nam bodo v opomin k strpnemu, vztrajnemu, spretnemu in požrtvovalnemu boju.
Zrušila se je Avstrija z Ogrsko, ker ni upoštevala velike morale demokracije.
maskirana demokracija. Slika kongresa kaže vso veličino in moč čeho1-slovaške soc. demokratične stranke.
V	njem odseva zavest delavstva in njegova pripravljenost za borbo, ako bo ta potrebna, v obrambo dosedanjih pridobitev. Pravilno je povdaril eden izmed referentov, da čeho-slovaška soc. demokratična stranka vodi politiko skupaj z ostalimi demokratičnimi strankami, ki je morda oportunistična, ali ta politika je prinesla proletarijatu v državi lepe u-spehe, »ne da bi za trenotek odstopili od našega programa«. To vse češki proletarijat ve, in radi tega to politiko brani, ali ta proletarijat bo v slučaju potrebe nastopil z vsemi silami v obrambo pridobljenih pravic, svobode in demokracije ter za dosego končnega cilja. Kongres nam je tudi impo-niral, ker smo videli zbrane delegate od mladine, do zrelih mož in do starih ter osivelih sodrugov in sodružic, ki so bili vsi ene misli, kako braniti in varovati svojo stranko. Enodušnost vlada v presojanju položaja in ni bilo prav nobenih sporov, ne prerekanja, kar kaže, kako velik je stik med funkcionarji stranke in članstvom, kako ogromno agitatorično in organizato-rično in kulturno delo so izvršili češki sodrugi nad delavskimi masami, ker sicer bi taki uspehi ne bili mogoči.
Inozemski delegati
Na kongres je prispelo mnogo zastopnikov bratskih strank iz inozemstva. Tako so bile zastopane stranke: angleška delavska stranka (Attlee, Jenkins, Lathan), francoska socialisti-v čna stranka (Louis Levy), holandska socialno demokratična stranka (de Miranda), švedska (Nilsson), danska (Hedfolt), belgijska (Louis de Brou-ckere), ogrska (Emanuel Buchinger in Doczi), iz Jugoslavije (Topalovič in Petejan), avstrijsko socialistično gibanje (Oto Bauer) in nemško (Wels). Nemško čehoslovaško stranko> sta zastopala minister dr. Czech in poslanec Taub, poljsko Badura, Kotarba in Goetz, židovsko poslanca dr. Goldstein in dr. Kugel.
i Pospeševanje težke Industrije
Iz izjave ministra za šume in rude Gjure Jankoviča.
Minister Jankovič je te dni ogledal železarno v Zenici. Časnikarjem je povedal ob tej priliki, da je dovr-šitev najpomembnejše železarske tovarne pred zaključkom. To kaže, da je narodno gospodarstvo zastavilo na pravem mestu v svojem interesu in v interesu obrambe države. S tem pa še ni izvršen program, to je le prva faza. Napravi se pomožna proga, adaptirajo se velike peči v Varešu in postavijo se nove peči v Zenici ter jeklarna, valjarna, kovačnica itd. v Zenici. Dela v Zenici bodo končana prvega avgusta, če ne prej.
Prišel je v Zenico, ko je ponehala stavka, ker ne gre, da bi stavka imela vpliv na oblast. Oblfubil je izboljšanje delovnih pogojev delavcem ter ugodnosti naštel. — Uvede se tudi akordno delo. V kt
Sijaj in propad nacionalizma
Balugdžič predava v Pragi
Preosnova španske vlade
Bodota vlada se bo naslanjala na politične stranke
Dogodki v Barceloni, kjer so anarhisti izzvali upor, niso ostali brez odmeva v Valenciji, kjer so v vladi istotako zastopani anarhisti.
Socialisti in komunisti so sklenili, da odpokličejo svoje ministre iz vlade iti da se osnuje vlada najširše koncentracije, ki pa se ne bo več naslanjala na strokovne organizacije, ampak na stranke, s čemer so prizadeti anarhisti, ki se opirajo predvsem na svojo strokovno organizacijo.
Nova vlada bo popolnoma demokratičnega značaja, da s tem ponovno povdari na zunaj in na znotraj, da o kakšnem nasilnem režimu v Španiji ne more biti govora ter na ta način mobilizira vso javnost proti
D<Hn& Ut
Našički proces v drugič V prvem »našičkem procesu«, ki je pred leti vzbudil ogromno zanimanje v vsej državi, so obtoženci pred okrožnim sodiščem precej trdo obsojeni radi milijonskih prevar na škodo države. Višije sodišče v Beogradu pa je sodbo izpremenilo in je nazadnje pošteno obviselo le par državnih uradnikov, ki so se dali podkupiti. Deloma pa je bila sodba razveljavljena in odrejena nova razprava proti krivcem pred zagrebškim sodiščem. Dne 1. maja je bila razglašena sodba; obsojeni so bili generalni ravnatelj »Našičke d. d.« Aleksander Sohr in veleposestnik Adolf Schlesinger na 8 mesecev in plačilo Din 50.000 globe. Ker sta bila obsojena na prav toliko že v Osijeku, sta se prejšnja in sedanja kazen združili v eno ter znižali skupno za vsakega na 14 mesecev strogega zapora ter Din 100.000 globe. Ker pa se jima v zaporno kazen všteje preiskovalni zapor, se smatra, da sta kazen že prestala. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Zadnjo besedo bo imel Stol sedmerice v Zagrebu.
Opozorilo članom OUZD-a. Množijo se slučaji, da na potrdilih delodajalca, s katerimi se zglasijo bolni člani pri ekspozituri odn. pri zdravniku OUZD-a, ni naveden pravilni naslov. Vsled tega se pripeti, da zdravnik v slučaju obiska na domu zastonj išče bolnika na navedenem naslovu, pri čemer zamudi dragocen čas, bolnik sam pa je deležen zdravniške nege z zamudo, a hranarino dobi z zakasnelostjo. Delodajalci naj se zato, kadar izstavijo potrdilo o zaposlenosti, vselej prepričajo, če je delavčev naslov pravilen, a tudi zavarovani člani naj se v lastnem
zamisli fašistične diktature in podvigom generala Franca.
S sestavo vlade je bil poverjen Caballero, izgleda pa, da jo bo sestavil bivši finančni minister in socialistični prvak Negrim.
Boji za Bilbajo
so še vedno v teku. Nacisti zelo počasi napredujejo, v kolikor ni njihova ofenziva na posameznih delih fronte sploh ustavljena. Baski so zbrali okrog Bilbaja okoli 110.000 mož, ki se nahajajo v zelo utrjenih pozicijah.
Anglaikl ruSilec zadel ob mino Angleški rušilec »Hunter« je dne 13. t. m. pred Almerijo zadel ob mi-
fta wetu>
interesu za to pobrigajo. Slednji so tudi sicer, v smisu VIII. poglavja bolniškega reda, dolžni, da takoj ob obolenju javijo zdravniku svoj pravilni in točni naslov, kakor tudi med boleznijo nastalo spremembo naslova.
* * *
Blum najboljši ministrski predsednik. Angleški listi so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je Blumova vlada zopet dobila te dni odločno zaupnico. Tako pravijo angleški listi, da je Blumova vlada po svetovni vojni najboljša francoska vlada, ker ima dobrega predsednika. Vlada je dosledna v svoji politiki, dela in zasluži zaupanje doma in v mednarodni politiki ter ima tudi uspehe kakor še nobena povojna vlada. Francozi so napravili Evropi s predsednikom BI umom velikoi uslugo .
Osnovalec portugalske republike, ki je sedaj fašistična država, Alfonz Costa, je umrl v Parizu.
Dr. Schacht izjavlja. Predsednik nemške državne banke, dr. Schacht, izjavlja, da se Nemčija mora gospodarsko sporazumeti z drugimi državami. Brez sporazuma ni zunanje trgovine in ne surovin. Če ne bo surovin, bo padla produkcija in se povečala nezaposlenost. — Mi pa pravimo, da je sporedna nujnost tudi politični sporazum med državami. Morda še pridejo dr. Schacht in odgovorni krogi do tega prepričanja.
Ne fašistični morilci, ampak delavec, ki se je branil, kaznovan. Junija meseca lanskega leta so rumun-ski fašisti, člani »Železne garde« naskočili delavski dom v Bukarešti. Na stotine delavcev so zlostavljali, štiri delavce in nekega 12letnega dečka
no in bi se bil skoro potopil. Rešil ga je vladni rušilec »Lazaga«, ki ga je odvlekel v pristanišče v Almerijo. Osem članov posadke angleškega rušilca je mrtvih, 24 ranjenih.
Angleška vlada je sklenila nastopiti z vso odločnostjo proti ogrožanju svobode plovbe.
Na ostalih frontah
zadnje dni ni bilo posebnih dogodkov. Najtežavnejši je položaj nacistov pri Toledu, ki leži v ognju vladinih topov. Tu branijo nacisti svoje zaledje pri Madridu, ker bi s prodorom vladinih čet morali začeti z umikom na vsej črti.
pa umorili. Banditi so javno nosili morilno orožje. Ko so delavci zapuščali delavski dom, so jih fašisti vpričo policije več polovili in odvedli nasilno v svoj stan, kjer so jih mučili. Tajnik stavbincev Wagner se je branil s škarjami, ki jih je vzel s pisalne mize s seboj in ranil nekega fašista. Policija je Wagnerja zaprla. Sodišče pa ga je sedaj obsodilo, četudi se je samo branil, na eno leto ječe, dočim, so vsi fašisti bili oproščeni in je pet smrtnih žrtev ostalo nemaščevanih. — »Pravo Lidu«.
Umrl je Filip Snowden. V soboto, dne 15. t. m. je umrl na Angleškem v 73. letu starosti za kapjo Filip Snowden. Snowden je bil zakladni minister v vladi delavske stranke za Macdonalda. Bolehal je že dalje časa.
Papeževa enciklika o demokraciji?
Širijo se vesti, da pripravlja Vati- , kan encikliko o demokraciji. V Vatikanu to vest zanikajo. Verjetno je, da izide enciklika proti fašizmu, v kolikor se tiče cerkve. Neverjetno pa je, da bi Vatikan zagovarjal pravo demokracijo, ker je dogmatično za hierarhično vladavino. Če bo govoril o demokraciji, bo ponovil načelo »stanovske« ureditve države, * k a "i-'-'-	-’ v' ..c	Tak	je princip
Vatikana, ki ga sedaj še ne bo zavrgel.
Tanki niso več moderno orožje.
Francoski vojaški krogi smatrajo na podlagi izkušenj v španski državljanski vojni, da tanki kot moderno orožje ne prihajajo več v poštev. Artilerijska obramba proti tankom je tako uspešna, da so napadi tankov brez haska. Za obrambo svojih mej hoče Francija izkopati za tkzv. Maginoto-vo linijo pas v širini 5 kilometrov, v katerem bodo obtičali vsi motorizirani oddelki, katere bi Nemčija po svojih avtocestah vrgla proti Franciji.	t
Bivši poslanik in po vpokojitvi zunanjepolitični člankar beograjske »Politike«, dr. Živojin Balugdžič, je predaval te dni v praški svobodni šoli političnih ved.
V	svojem predavanju je obsojal današnji nacionalizem. 2e kmalu po vojni, ko so narodi želeli svobodo in enakost, se je princip prevrgel. Stremljenje po sodelovanju, ki je bilo izraženo v Društvu narodov in tudi med množicami, kmeti, delavci, obrtniki, je jelo plahneti. Ta trenutek so izrabili posamezniki ter skušali pridobiti otopele množice z nacionalnimi obljubami. Za nacionalizmom se je skrivalo mnogo goljufije, nasilstva itd. in v njegovem imenu so bile odpravljene državljanske, kulturne in druge pravice. To se je zgodilo povsod, kjer demokratične uredbe niso imele tradicije. Države s staro demokratično tradicijo so se pa z uspehom branile krivih prerokov.
Po Wilsonu so bili dani predpogoji za demokratične režime. Toda prav demokracija nekaterim vladam ni všeč, ker ovira njih diktatorske namene. Izzivajo zato manjšine (tudi politične! Op. ur.), da jih spravijo v nezadovoljnost ter opozarjajo nase v inozemstvu ter s tem prikrivajo nezadovoljnost v svojih vrstah. S tem povzročajo vznemirjenja, nemire med manjšinami, da lahko kažejo na kaos, ki ga povzročajo demokratični režimi.
Ta nacionalizem torej propada in je pojav degeneracije ter nas sili, da z vsemi silami podpiramo pravi nacionalizem, kakor pravi dr. Be-neš: vsak narod ima kot enota le tedaj pomen, če sama v sebi vstvari sistem narodne kulture, ki pa ne sme biti v nasprotju z vsem človeštvom, ker je zveza vseh ljudi šele človeštvo!
Nadomestna tkanina, ki se, ako postane oljnata, vname. Nemški fašizem se hoče osvoboditi od uvoza surovin. Med drugim tudi od uvoza bombaža. Zato je ustvaril celo industrijo za nadomestne surovine. Namesto bombaža so pričeli vporabljvti tkivo, ki je znano pod imenom »Vi-stra«. O tem se je v časopisih mnogo pisalo. Izkušnje so pa pokazale zelo nepovoljne rezultate. Zlasti je nemogoče izdelovati delavske obleke iz tega tkiva, ker se blago stkano iz »Vistre«, ako postane oljnato, samo od sebe vname. Zato so morali sedaj omejiti mešanje »Vistre« z bombažem na polovico.
Sin bivše avstrijske cesarice Cite,
Kajtan^ Parma, se nahaja v španski uporniški vojski in je bil ranjen.
'A. M. de Jong:	19
I IZDAJA 1
Otroška leta Mereyntjela Geysena
Nameraval je iti v krčmo in piti ves večer ter v pijanosti pozabiti svojo potrtost in svojo jezo ... ko bi le mogel,..
Na poti pa je naletel na jokajočega otroka in ni šel brezbrižno mimo njega, ampak se je ustavil pred njim, ga izpraševal in z njim govoril ter izvedel vsemogoče otročarije ... Kot usmiljena ženska je potem pobral hromega paglavca, ga vzel v svoje naročje in nesel v vas, spotoma pa z njim kramljal, kakor da bi bil še satn takšen smrkavec ... sebi v zasmeh je šel skozi vas, sedaj pa je sedel v svoji luknji, ki res ni bila podobna sobi in v kateri že leta in leta ni bilo nobenega tujega človeka; na mizo naslonjen pa je spal Mereyntje, tako mirno in poln zaupanja, kot da bi bil pri kakih svojih najbližjih sorodnikih. Žalosten je zmajal Vrč z glavo, zamišljen si je vihal svoje ščeti-naste brke in se trudil, da bi ugotovil, kaj je vzrok, da je mahoma postal tako čisto drugačen, kot pa je bil po navadi, pa ni mogel priti do nobenega zaključka, nazadnje pa je ravnodušno skomizgnil z rameni... Kaj neki se ga to tudi tiče? Saj je bil svoboden in je lahko počel, kar je
hotel... Mali dečko je sedel tu, tako kot doma, tako mirno, kot da bi bil pri mizi s svojim očetom ...
Goort Perdam ... oče ... Smešen oče ... h) Janekee mati... Kar pogrelo ga je ... to bi bili res svojevrstni otroci. Divje narave sicer, mogoče pa vendarle dobri, četudi bi se manj pečali z angeli varuhi, Bogom in hudičem... saj bi bili sami neke vrste vragi... divji in drzni vragi... nebrzdani, kot njihov oče in njihova mati... Toda Janekee ni mislila na kaj takega... njegova ne bo nikoli... Preklinjala ga je in ni hotela. Toda tudi kdo drug je ne sme dobiti! To je bil danes ponovno prisegel, njej in sebi, in nikakor ne prvič! Naj le poskusi spečati se s kom drugim ! ...
Zopet ga je prevzela mrka jeza, ki mu je opoldne, predno se je bil srečal z Mercyntjejem, krčila srce. Temne misli so glodale v njegovih počasi delujočih možganih in ponovno so se mu pričele krčiti roke v koščene pesti, trde kot železo in težke kot kladivo. Njegove majhne, zelene oči so jezno zrle izpod natnršenih obrvi. Njegov od sonca ožgani obraz se je spačil, da je izgledal kot grozna maska, raz katere sta odsevali zloba in maščevanje ... Kmalu pa se mu je zopet zjasnil... Nikakor si ni mogel misliti, da je v resnici za vselej končano z Janekee in da se ne bi že v par dneh unesla... Kdo ve, ko pa je bila take vrste ženščina, kot vreme, mogoče je že v tem trenutku
zopet mislila nanj in v teku tedna bo zopet vse dobro!... Potem pa je le hotel kovati železo, dokler je vroče, in jo po spravi zaskočiti z ne-odoljivo poželjivostjo svoje razburkane poltenosti: silil bo v njo, dokler se mu ne bo mogla več upirati... nato pa se bosta kmalu poročila ... Ne dolgo potem pa bo sedel Janekin pritlikavec tako le pri mizi!... Lahen nasmešek je zabrisal zadnje trde poteze njegovega obraza. Tiho je vstal...
Da... toda kaj naj počne z Mereyntjeiern • Saj je postalo že čisto temno. Kdo ve, kak« neki jc bilo pri njem doma? Ženska je kričala, da je človeku šlo skozi kosti in mozeg in t(> utegne trajati še ure in ure... Bilo mu je odvratno, da bi se bil zopet podal tja. Zakaj neki ni prišel nihče iskat paglavca?... Ako bi ženska zopet zakričala, prav gotovo bi zopet pobegnil!... In vendar bo moral tja, ako ne bodo prišli ponj. Toda. kaj bi z dečkom ... ali	vzame	s se-
boj? Mogoče ga v teli okoliščinah sploh niso mogli imeti doma... Kako mirno je spal, ta mali klepetcc!... Nazadnje se je bil vendarle odločil, da stopi k Mereyntjejevim na dom in povpraša, kaj in kako bi. Prav za prav bi paglavčck čez, noč lahko ostal pri njem... Tu?... Pri njem?... Kako čudne misli so sc mu danes podile po glavi!— V resnici ga je bila Janekee malo pretrdo udarila!... No, naprej... na vsak način je moral v vas, da povpraša, kaj bi z Mereyntjejem.
(Dalie prthodnlii.)
foCb&tfo l(4*€il4&4/
Sijajna proslava 40 letnice pevskega odseka pekovskih
pomoinikov v Mariboru
Trbovlje
RUDARSKO ZBOROVANJE
Načelstvo II. skupine rudarske zadruge sklicuje rudarsko ziborovanje članov II. skupine rudarske zadruge, v četrtek, dne 20. maja t. 1. v dvorani »Delavskega doma«; v Trbovljah, ob 4. uri pop. Dnevni red zborovanja je: 1. poročilo II- skupine in Bratovske skladnice; 2. zaposlenje in položaj rudarjev; 3. raznoterosti. Vstop na zborovanje imajo samo člani II. skupine rudarske zadruge, ki so vsi pri rudniku zaposleni delavci in delavke.
Bolezenski šihti pri Haucku, ki je do-
bičkanosno, veliko podjetje, v najoijem stiku s TiPD, nikakor ne morejo priti do veljave. Ako delavec zahteva izplačilo bolezenskih šihtov, se izgovarjajo, da baje ob času bolezni ni predložil potrdila bolniške blagajne o resničnosti bolezni. Ponovno pa smo v »Delavski Politiki« že razlagali, da sicer obrtni zakon govori o talcih potrdilih, a nikjer ne pravi zakon, da bi delavec ne imel pravice do mezde za bolezenske šilite v smislu § 219
o.	z., če delodajalcu takega potrdila ni predložil. In je tako razsodilo tudi najvišje sodišče, Stol sedhnorice v Zagrebu. Tvrdka Hauck mora plačati vsakemu delavcu mezdo za teden dni v slučaju bolezni za 3 leta nazaj, če tudi ni delavec predložil takega potrdila. Na ta način tvrdka Hauck brez potrebe sili delavce, da morajo vlagati proti njej tožbo. Seveda se moti tvrdka, če misli, da se bodo delavci radi tega odrekali svojemu uzakonjenemu zahtevku.
»Na Trški gori«. Dramatični odsek »Vzajemnosti« priredi v soboto 22. maja ab 8. uri zvečer v dvorani »Del. doma« Bučarjevo veseloigro s petjem in godbo »Na Trški gori«. Pevske točke spremlja delavski orkester, pod vodstvom g. Ludarina. K obilni udeležbi vabi odbor.
Zagorje ob Savi
Mezdna razprava za apneničarje. Obveščeni smo, da se bo vršila v četrtek, dne 20. maja t. 1. mezdna razprava v Ljubljani za delavstvo apnenic TPD v Zagorju. V težkem položaju nahajajočemu delavstvu želimo v njegovi borbi za izboljšanje položaja naj-večjega uspeha. Poleg tega pa več zavednosti in več zmisla za .organizacijo.
Senovo pri Rajnenburgu
Pridiga o Španiji za gasilce. V nedeljo,
dne 3. maja je imela tukajšnja prostovoljna gasilska četa isvojo običajno mašo na čast gasilskem patronu sv. Florijanu. Četa se je udeležila maše. Maševal je g. K. Ker pa je naročila in plačala mašo gasilska četa, se je udeležencem zdelo zelo čudno, da je g. K. govoril v pridigi vse kaj drugega, kakor pa o pomenu in namenu gasilstva- Vsaj do sedaj je bil običaj, da se je ob taki priliki pridigalo v tem zmislu, ker velja sv. Florijan za zaščitnika vseh gasilskih čet. ,
. . Ul G. ,K. je napravil pridigo o grozodejstvih v Španiji, katere delajo (po njegovem mnenju) tisti, ki branijo revno ljudstvo in njegove pravice. Posebno pa je povdarjal, da je tudi pri nas mnogo »komunistov«, Taka splošna sumničenja zavračamo kar odločnejše. n.
^	,	V	H 7 Je ni komunist in protidr-
žaven element, tudi ne, ako se kot član razredne delavske organizacije bori za večji kos kruha,	Kaj po-
reče k temu gasilska četa Senovo, katera je plačala mašo — ne vemo. Rečemo naj samo toliko, da med nami ni komunistov, ampak da ti žive v domišljiji g. K. Rudar.
Rogaika Slatina
Par stvari glede otvoritve meščanske šole. Svoječasno, ko je g. ban obiskoval razne kraje, je obiskal tudi naše lepo zdravilišče Rog. Slatino. Pri sprejemu g. bana so predstavniki našega okoliša izrazili želje in prošnje tukajšnjega prebivalstva, med katerimi je bila baje kot prva iznešena želja, da se otvori meščanska šola v Rogaški Slatini. To prošnjo je g. ban baje tudi obljubil uvaževati. Ker pa že mineva leto od zgoraj omenjenega obiska in se zadeva ne premakne z mrtve točke, prosimo tiste, kateri so ob gornji priliki predložili prošnjo g. banu, da povprašajo, kaj je s to zadevo. Ob tej priliki apeliramo tudi na našo občino, da zadevo pospeši, saj gre za izobrazbo prebivaigtva v kraju, kamor prihaja sama inteligenca na odknor in zdravljenje. Pomagajmo mladini našega okoliša do boljše izo-braz e. Gotovo nam bo hvaležna, kakor srno mi našim predinikom, si so nam posta-1 ,se, n,c, *°Isko poslopje. Ne ozirajmo se na tiste miačneže, ki se radi izgovarjajo, češ, odkod bomo vzeli, da bomo plačali in na tiste, ki pravpo, ,j.a meščanska šola ni potrebna, češ, saj znam gospodariti, čeprav nisem hodil v meščansko šolo. Ako ni drugega izhoda, da se pokrijejo izdatki za meščansko šolo, naj si merodajni činitelji vzamejo za vzgled pred par leti pogoreli kozolec, last nadžupnijskoga posestva ipri Sv. Križu. Ko je kozolec pogorel, se je enostavno poslalo vsakemu davkoplačevalcu tukajšnje nadžupnije položnico, na kateri je bila napisana vsota, koliko mora plačati in kozolec danes stoji. Ako napravimo na podoben način za stavbo meščanske šole, jo bomo tudi imeli kot nadžupnijsko posestvo kozolec. — Tihi opazovalec.
Gornja Radgona
Predavanje o socialni zakonodaji, pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska se bo vršilo v nedeljo, dne 23. maja s pričetkom ob pol 10. uri v gostilni Bcrlan. Er«1"?1* ss.: dr. Reisman, Eržen in Vidovič iz Maribora. Delavci In delavke, Pridite v čim večjem številu!
V soboto, dne 15. in nedeljo, dhe 16. maja je proslavil pevski odsek pekovskih pomočnikov 40 letnico svojega obstoja, Potek proslave je bil naravnost sijajen. Zlasti je k temu pripomoglo sodelovanje številnih, ne samo domačih, ampak tudi zunanjih1 delavskih pevskih društev. V ogromnem številu se je udeležilo proslave mariborsko delavstvo in simpatizerji našega delavskega gibanja, kar je ponoven dokaz ozke povezanosti pokreta v našem mestu.
Sprejem gostov na kolodvoru.
Zelo lep sprejem so priredili mariborski delavci zunanjim pevskim društvom, ki so prišla s popoldanskima vlakoma iz Zagreba in Varaždina. Pred kolodvorom je valovila tisočglava mnogota ljudi, ko so prišli najprej sodrugi in sodružice iz Zagreba, kmalu za njimi pa tudi sodrugi iz Varaždina in stopili na mariborska tla. Zaigrala je godba Glasbenega društva železniških delavcev, potem pa je v imenu pevskega odseka in razredno zavednega mariborskega delavstva želel gostom dobrodošlico s. Eržen. Zaorili so navdušeni vzkliki, nakar je skupni zbor mariborskih delavskih pevskih društev zapel delavski pozdrav, ki so ga gostje vrnili. Potem so se množice pričele razhajati.
Velik koncert v »Unionu«.
V veliki dvorani <pri »Unionu« je bilo zvečer živo kot v mravijišču. Mariborsko delavstvo je pohitelo na koncert delavskih pevskih ruštev in docela napolnilo prostorno dvorano z galerijami vred.
Za uvod je zaigrala godba Glasbenega društva železniških delavcev pod taktirko g. kapelnika g. Schonherrja par lepih komadov.
Živahno pozdravljen je nastopil pevski odsek pekov in zapel »Slavnostni pozdrav« pod svojim pevovodjem g. A. Horvatom.
Za tem so sledili
pozdravni nagovori.
Slavnostni nagovor v imenu pevskega odseka pekov je imel s. Eržen Viktor, ki je obrazložil zgodovino postanka pevskega odseka, ki je drugi najstarejši delavski pevski zbor v Mariboru. Pevsko v popolnoma novo smer se je razvil zbor od 1. 1933, ko je postal pevovodja g. Drago Cifoic, na čigar mesto je po treh letih stopil g. A. Horvat.
Kabel... Na Kralja Petra trgu so položili cevi za telefonski kabel, ker bodo sedaj trg tlakovali, da ne bo treba pozneje enkrat zopet razdirati tlaka. Svoj čas snjo čitali, da je kredit za kabel že odobren. V resnici pa o kakšnem kreditu v ta namen ni niti duha niti sluha. Kdo ve, kdaj bodo lahko položili kabel, dasi so na desnem bregu Drave vsi novi priključki na telefon izključeni, ker je sedanje .omrežje že preobremenjeno.
Živahen železniški promet z Madžarsko. Brzovlaki, ki prihajajo v Maribor s severa in nazaj, so bili do pred kratkim zelo slabo zasedeni; pravijo, da je bilo deset potni-
Za Savez radničkih, umjetničkih i glasbenih društava Jugoslavije je pozdravil zve-zin tajnik s. Gojko Berberovic iz Zagreba, ki je obenem izročil krasno izdelano plaketo.
Za njim je izpregovoril za Grafičko pje-vačko društvo »Sloga« v Zagrebu s. Evgen Stark, ki .je poklonil .odseku lep lovorjev venecc z rdečimi trakovi in fotografijo zbora.
S temperamentnim nagovorom, povdar-jajoč nepremagljivost znanstvenega socializma, je poklonil prof. s. Fišer v imenu Rad-ničkega pjevačkega društva »Jednakost« v Zagrebu in .pekov, tamiburaškega odseka »Bratstvo« v Zagrebu pevskemu odseku pekov lovorjev venec z rdečimi trakovi jedna-kosti in bratstva.
V	imenu Zveze živilskih delavcev Jugoslavije je izročil pozdrave s, Vid Gdjurdjek.
Za pevsko društvo »Grafika« v Mariboru je čestital s. Oblak Avgust.
Za d. p. d. »Frthsinn« Maribor je pozdravil s. Čaks in izročil lovorjev venec z rdečimi trakovi.
Za kulturno prosvetno društvo »Sloboda« v Varaždinu je nagovoril jubilantsko društvo s, Poldu Ivan.
Za mariborsko »Vzajemnost« in centralo je čestital s. Tanc Anton.
Z vznešenim nagovorom, .ki je bil iz srca prikipeli klic svobodi, je izrekel čestitke v imenu »Ujedinjene radničke umetničke grupe »Abraševič« v Beogradu s. Milorad Belič.
Vsi govorniki so bili živahno aklamirani.
Za tem je pevski odsek pekov zapel še tri pesmi, ki so zelo ugajale, zlasti pa kompozicija prof. Vrabca »Udar na udar«. Zbor je tudi to pot potrdil svoj sloves, ki ga u-živa že nekaj let. Ob koncu koncerta je zapel Volaričevo »Domovino,« s premljevanjem orkestra, ki zahteva mnogo izvežbanosti.
Varaždinska »Sloboda« (dirigent inž. Ante Samibarek) si je izbrala dve prav lepi kompoziciji, Krničevo »U prirodu« in Novakovo »Noč na moru«. V katerih je briljiral solist baritonist.
Mešani zbor »Sloga« imponira že po svojem velikem številu. Razpolaga z zavidanja vrednim glasovnim materijalom, iz ka-
kov pri vsakem brzovlaku iz inozemstva in obratno, običajno število, dočim se je na povečal promet v brzovlakih, ki vozijo iz Budimpešte preko Pragerskega v Italijo. Tu je bilo v vsakem brzovlaku po 40 do 50 potnikov že vse mesece sem. Izgleda, da so Madžari letos bolj pri denarju, kot pa naši severni sosedi.
Javna kuhinja renovirana. Popolnoma nov jedilni list, brezhibna postrežba. Najcenejše kosilo Din 4.50, kosilo s trikrat tedensko pečenko Din 7.—, najboljše kosilo v C-razredu Din 8.50 s pecivom ali sladico. Vabimo goste. Izletniki dobe poseben popust.
terega je dirigent prof. Radoslav Preac u-stvaril prvovrstno pevsko družino, ki je z zanosom odpela »Pesme iz Ohrida« in »Šo-kačko cviče« in morala nazadnje še naboda ti.
Mariborska »Grafika« stoji pod strokovnjaškim vodstvom iprof. Vrabca. Zapela je Vodopivčevo »Žrebljarsko«, ki je bila kot nalašč za slavnostni program.
»Jednakost« iz Zagreba (dirigent prof.
I.	B. Krnic) je zelo številen moški zbor v zelo dobri formi. Krničeva: »Desnice si čvrste dajmo«, s spremljevanjem tamburašev »Bratstva« je vžgala. Zelo lepo ije dojmila Krniceva »U rudniku« s spremljevanjem! klavirja, ki je mogočen spev posvečen rudarskemu proletarijatu.
V dobri formi se je predstavil tudi pevski zbor »Frohsinn« (dirigent g. Glabučnik), ki je nastopil z Mašekovo: »Pri zibeli« in goriško narodno »Kaj bi jaz tebi djau«.
Prav prijeten in korajžen zbor je studenška »Enakost« (dirigent g. Plevanč). —■ Pristoje m,u Prelovčeve skladbe, od katerih je odpel dve: »Slava delu« in »O, da je roža srce«.
Tamburaši odseka pekov v Mariboru (dirigent s. Slavko Viher) in pekarski tam-buraški zbor v Zagrebu (dirigent Jos. Bežuk) so s svojimi vložki lepo izpopolnili program in pokazali, da so na polju te glasbene panoge dosegli priznanja vredno usposobljenost..
Koncert se je zavlekel preko polnoči. Edina želja, ki je ostala neizpolnjena, je, da nismo imeli prilike slišati skupnega zbora vsaj mariborskih pevcev.
Nedeljske prireditve.
V nedeLjo dopoldne se je vršil prijateljski sestanek na vrtu Gambrinove dvorane, kjer so zbori zapeli več pesmi. Popoldne pa je bila zabava pri Webru na Pobrežju, kjer so istotako nastopili zbori.
Gostje so s svojim petjem vedno znova navdušili občinstvo in njihova pesem je odmevala v pozdrav še z dravskega broda, ko so odhajali na kolodvor.
Leipo vreme je omogočilo res sijajno manifestacijo, ki je v čast in ponos mariborskemu delavskemu gibanju,
Slovenska Bistrica
IZJAVA IN POZIV.
Ker se zadnje čase zelo veliko intrigira naprarn nam in raznašajo neresnične vesti, s katerimi hočejo neki intriganti škodovati nam kakor tudi ugledu podružnice I. Del. kolesarskega društva v Slov. Bistrici, smo primorani, ipozivati tem potom vse sodruge in prijatelje, da mam takoj sporočijo vsakogar, ki razširja kakšne slične vesti, da ga pokličemo na odgovornost in s tem branimo svoj, kakor tudi ugled I. D. K. D., podružnice v Slov. Bistrici. Od vseh raznašalcev in obrekovalcev neresničnih vesti bomo brezpogojno zahtevali zadoščenje, pa če treba tudi pred sodiščem. 'Druižnostl Za I. Delavsko kolesarsko društvo podruž. v Slov. Bistrici: Sovič Ludvik, t. č. predsednik; Josip Dorn, t. č. podpredsednik; Kmetec Ivan, t. č. tajnik; Krajnc Ludvik, t. č. vodja pevskega in godbenega odseka.
Slovenjgradec
Zdramimo se! V našem trgu imamo dve tovarni in sicer tovarno meril in tovarno usnja. Predpisi zakona o zaščiti delavcev glede nadur se kršijo, toda delavci ne dobe plačanega niti 50 odst, poviška za opravljene nadure. Tovarna Mikolič, o kateri smo zadnjič pisali zaposluje 100 delavcev, odi teh je polovica žensk. Izmed’ moških delavcev je precej kmetov, ki nosijo mleko v mesto na prodaj in seve lažje žive, kot pa ostali delavci, ki si morajo vse kupili in jim največkrat zmanjka celo za kruh. Tovarna usnja F. Potočnik je jeseni 1. 1936 razglasila, da se ob sobotah poipoldne ne bo delalo. Sedaj pa se kljub temu dela, toda dela je samo za polovico v obratu zaposlenega delavstva, ostali pa lahko gledajo skozi prste. Delavstvo je razcepljeno, politično je vdi-njano JRZ, JNS, nekaj pa tudi narodnim socijalcem, socialistov ni veliko. Ko bi se bile morale vršiti volitve zaupnikov in je bil razglas o volitvah razobešen, ga je neki delavec strgal z zidu in odnesel, ker se je bal, da ne bi rdeči zmagali. O tem je zvedel tudi podjetnik, ki mu je bil ta prepir med delavci gotovo dobrodošel. Sicer je pa bil rok za izvedbo volitev že zamujen. Kakšne ljudi ima naše delavstvo med seboj, se vidi tudi iz tega, kako so nekateri govorili o volitvah obratnih zaupnikov. Rekli so, da so ta izakon napravili sami preku-cuhi. Ljudje, ki tako govore se namreč štejejo med kapitaliste oz. so vsaj njilovi podrepniki, ni jih pa sram, da delavcem, ki so zaslužka potrebni, odjedajo kruh. Zaslužki v tovarni so Din 14 do Din 15 na dan, oženjeni pa po Din 18 do Din 20. Tako izgleda tam, kjer delavstvo spi na svojih pravicah, zato pa tem bolj budno skrbi za večanje profita svojih delodajalcev.
Studenci pri Mariboru
Podružnica I. Delavskega kolesarskega društva priredi v nedeljo, dne 23. maja L 1. otvoritveni izlet v ‘Ruše k s. Magdiču. Odvoz ob pol 14, uri izpred društvenega lokala pri Majheniču. Člani, kakor tudi gostje dobrodošli!
SoitanJ
Kakor lani, tako imajo tudi letos Wosch-naggovi delavci izlet, pa ne na goro Oljko, ampak v Ljubljano, na velesejem. Odpeljali se bodo s posebnim vlakom! Baje bo stal ta izlet okrog Din 30.000, računati pa se mora, da bodo delavci še zraven zapravili okrog Din 15.000, tako, da bo izlet stal okrog Din 45.000! Delavec je po svojem trudapolnem delu upravičen, da se malo razvedri, kar tudi vsakemu delavcu privoščimo. Ali sitni jeziki pravijo, da bi delavcem več hasnilo, če bi jim g. Woschnagg dal ob koncu leta, ko se delijo dividende, 13. plačo, namesto takšnih izletov! Pa še nekaj je: taki izleti so čudovito slični izletom^ ki jih prirejajo v Nemčiji s pomočjo organizacije za zasuž-njenje delavcev »Kroft dluirch Freude«. Pa ne, da bi si bili gospodje naročili kakšne take rajhovske vzorce.
Pred nekaj tedni je prišel iz ruskega ujetništva, kjer je bil celih 23 let, g. Diovnik, brat tuk. železničarja. Razlaga o strašni lakoti tamkaj, ter, da imajo kruh iz žago-vine, in da vsa leta mesa sploh ni vidbl, še manj, da bi ga bil jedel. Pravi, da stare konje v Rusiji sploh ne ubijajo, kakor to delajo pri nas, ampak jih, ko niso več za
rabo, naženejo v velike gozdove, kjer jih požro zveri! D. je pripeljal s seboj ženo Rusinjo in štiri otroke, ki se jim pa ne pozna, da ibi bili jedli žagovino. Mož je bil takoj sprejet pri Woschnaggu. Ljudje pa, ki so pustili svojo mlado moč v tovarni in so bili po nedolžnem vrženi na cesto, še danes čakajo, in jih ne sprejmejo v delo. Komentar menda ni potreben!
Nekemu delavcu je bilo ukradenih na
podstrešju, kjer je hranil svoj denar v nekem kovčegu, 31.000 Din. Za tatom še ni nobenega sledu, vendar je jasno, da tat ne more biti daleč in je moral biti celo prav dobro znan v hiši, ker ije odprl samo kovčeg tega delavca, drugih pa ni niti premaknil.
Pri zadnjem občnem zboru obrtne zadruge (oblačilne stroke) je bil izvoljen popolnoma nov odbori V zadrugi so baje odkrili nered! O tej stvari bomo še pisali, ko pride vse na dan!
Zlomil si je nogo pri pregledovanju nekega dela g. Martin Kumer, zidarski mojster.
Zahvala. Ss. Pevcu in Martinšeku se za izkazane dobrote iskreno zahvaljujeta ss. K. in Z, Prijatelja spoznaš v nesreči!
Delavci pomožne akcije Imajo tudi pravico na mezdo
za las bolezni
Starinski avstrijski zakoni?
Dela/vec pomožne akcije mariborske občine je obolel in zahteval izplačilo mezde 1 tedna za čas bolezni v smislu § 219 obrtnega zakona, oziroma § U54b občega državljanskega zakonika, če bi za občino ne veljal glede del pri javnih ceistah obrtni zakon. Občina je zahtevo odklonila in je bil delavec prisiljen tožiti. Sodišče ie tožbi ugodilo in obsodilo občino, da mora delavcu plačati v 15. dneh vtoževani znesek mezde. Zanimivo sodbo, s katero smo zopet razčistili doslej nejasen pravni položaj delavcev pomožne akcije, bomo objavili v bližnjih dneh. Ko je bila sodba razglašena, je zastopnik mestne občine ves razburjen izjavil, da bo baje sedaj konec pomožne
akcije mestne občine, če bodo prišli delavci s takšnimi zahtevami. |fc«
Javnost pa bo zaprepaščena, ko bo slišala, na kakšne stare avstrijske zakone se ie zastopnik občine opiral, ko je hotel odbiti teinu revežu mezdo za čas bolezni. Za danes le opozarjamo prizadete zastopnike, da nimajo niti najmanje vzroka iznašati razburjenja nad zahtevki revežev pri pomožni akciji. S temi deli je zgradila občina celo vrsto kanalov, kar so trajne investicije, ki bi jih morala drugače plačevati z rednimi mezdami kvalificiranih delavcev. Tako pa je gradil te kanale revež pomožne akcije s tisto minimalno mezdo, med njimi zidarji, tlakarji in drugi kvalificirani delavci. In še tega jim niso plačevali iz sredstev občine, ampak s prispevki meščanov, t;»ri ) tli,-
Stavka usniarlev v Konjicah
Zanimiv potek stavke v usnjarni Laurich
Zadnjič smo poročali o spontanem izbruhu stavke v usnjarni Laurich v Konjicah. Stavka je izbruhnila proti vsem predpisom uredbe o minimalnih mezdah, kar je prvi dokaz, kako nevzdržne so določbe o »reguliranju« stavkovnega gibanja. Na srečo je v tem boju prizadeta organizacija, ki stoji pod zaščito JRZ in ima za seboj »•<■« ■ltfnni <( n,ii '*'■< tudi »Slovenca«.
Na odpust 38 delavcev iti na to sledečo stavko je odgovorila banska uprava, kakor poroča »Slovegec«, z izgonom tujih uradnikov v Lauri-chovi tovarni, ki so bili obenem stebri tamošnjega nemštva. Šest uradnikov tovarne je v treh urah, pod orožniško asistenco, moralo iz Konjic čez mejo. »Slovenec« piše takole:
»Izgnani so bili: Friderik Wagner, solastnik in ravnatelj tovarne, Laurichov svak. Po rodu švic. Nemec, ki je prišel v tovarno kot skromen uradnik. Danes ima 16.000 Din mesečne plače, ošaben človek, pravi tip kapitalista, ki vidi v delavcu sužnja in ne človeka. On je delavce pretepal in najhujše psoval. Drugi izgnanec je tovarniški kemik Alfred Hotzl, avstrijski državljan. V Lavričevi tovarni je bil svoje-časno slovenski kemik, ki pa je moral oditi, da je napravil mesto za Nemca, inozemca. Tretji je tovarniški uradnik Karl Peinl, avstrijski državljan, kateremu pa je prejšnji JNS-arski režim kljub inozemskemu državljanstvu dovolil odpreti restavracijo poleg kolodvora. Četrti je pikerski mojster Alojz Liebisch, češki Nemec. Peti je preddelavec Anton Synek, avstrijski državljan, šesta je njegova žena, preddelavka Magdalena Sj-nek, sedmi pa poslovodja tovarne »Alfa«, avstrjski državljan Nikolaj Tatsch Jr, ki se je zagovarjal že pred sodiščem zaradi psovke »windischer Hund«, ki jo je zabrusil svojemu delavcu v obraz!
Prav je tako. Toda ti dogodki nam vsiljujejo neke druge spomine, na slične primere, pri katerih pa ni prišlo do nastopa proti podjetnikom in tujcem, dasi bi bilo to pričakovati.
Predlanskim' je prekipelo v Woschnaggovi tovarni v Šoštanju. Laurichova tovarna v Konjicah je dobavljala stavkokaze g. Wosch-
naggu, da je lahko zlomil stavko. Nobenemu tujcu in tudi ne Nemcu Woschnaggu se ni zgodilo ničesar, nasprotno mirno se je dopustilo, da je pometal iz tovarne vse neljube mu delavce in zaupnike.
Pri Westnu v Celju, lansko leto, je oholi nemški mojster klofutal delavke, kar je končno izbilo sodu dno. Toda kaj se je zgodilo? Westnu nič. Mojster, ki je klofutal delavke, ni dobil izgona, ampak je odšel šele tedaj, ko je zlostavljena delavka naperila proti njemu tožbo, da bi se izognil obsodbi. Dasi je krivda na strani podjetja, se mirno prenaša, da je podjetnik vrgel na cesto 270 slovenskih delavcev in da meče iz stanovanj družine odpuščenih, stanovanja pa, kot v zasmeh pušča prazna! Gotova stanovanja pa oddaja osebam, ki bi se po našem mnenju pri njem ne smele vseliti, v interesu zaupanja, ki ga morajo uživati med prebivalstvom.
Na te stvari opozarjamo gospodo, ki stavko konjiških delavcev skuša izrabiti tudi za politično raz-računavanje z JNS. To ugotavljamo, da se ne bo ob kakšni drugi priliki govorilo o političnem značaju stavkovnih gibanj itd.
Nazadnje tudi podčrtavamo poročilo »Slovenca«, da se je v stavko vmešal konjiški odvetnik dr. Macarol. »Slovenec« pravi, da bi bili brez dr. M. delavce skoraj zvili. Dr. M. ni usnjarski delavec. Ko pa bi v Mariboru morala govoriti na shodu stavbincev dva novinarja, ki aktivno delata v delavskem gibanju, nista smela, ker nista stavbinca in »Slovenec« je napisal dolgo storijo o poklicnih hujskačih!
Želimo, da se usnjarjem pri Lau-richu posreči zlomiti teror podjetnika. Želimo in zahtevamo pa tudi, da oblast prime Woschnagga in West-na in obračuna z njima ter preskrbi odpuščenemu delavstvu zadoščenje!
Nameščenci rudnika Liboje pred
sodiStem
Smrt rudarja radi pomanjkanja vsa krčnih varnostnih naprav.
uprave rudnika. Obtoženci obsojani pogojno.
Krivda
Dne 13. marca se je vršila pred sodiščem v Celju razprava zoper nameščence rudnika Liboje, ki so bili obtoženi, da so iz malomarnosti kot odgovorni strokovni uslužbenci povzročili smrt rudarja Brzine Franca, ker so provizorično montirali le ne-izoliran kabel nad slabo poslujočimi železnimi tračnicami. To je imelo za posledico, da je dne 15. septembra 1936 iztiril voziček, podrl drog z neizolirano žico, ki je padla na voziček in tračnice, ter je tok ubil kopača Brzino Franca.
Velika malomarnost uprave
Obtoženi inženjer je valil krivdo na elektromonterja, češ, da je temu dal le splošna navodila, ne da bi se spuščal v podrobnosti, ki morajo biti znane vsakemu elektromonterju. Ta
je zopet valil krivdo na inženjerja, češ, da je napravo po pregledu odobril, dočim je inženjer zopet zatrjeval, da je obratovodja prepovedal vožnjo z vozičkom, dokler se nedo-statki ne odpravijo. Obratovodja je pa izjavil, da mu o taki prepovedi ni ničesar znanega in se je začelo voziti po odobritvi inženjerjevi.
Scdba:
Sodišče je ugotovilo, da je skupna malomarnost vseh treh obdolžencev povzročila smrt rudarja Brzine v glavnem zaradi pretirane šte-dnje uprave rudnika. Spoznalo je dva obdolženca krivim in ju obsodilo radi prestopka malomarnosti vsakega na en mesec zapora pogojno za eno leto. Proti sodbi je vložena revizija.
Mestno poglavavarstvo mariborsko. X. Štev. 6528/1256-1937.
Razpis službe hišnika.
RAZPIS.
Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje v smislu razpisa Ministrstva financ M. F. Br. 32346/1V službo hlfnlka - upravitelja zgradbe carinske pošte na glavnem kolodvoru v Mariboru. V poštev pridejo samo strokovnjaki, ki se razumejo pri centralni kurjavi na kurjenje s premogom in so sposobni opravljati manjša popravila pri električnih, plinskih in vodovodnih instalacijah. Vešč mora biti državnega jezika v govoru in pisavi.
Kvalificirani interesenti dobe potrebna pojasnila v mestnem gradbenem uradu mariborskem, Frančiškanska ulica št. 8/11. nadstr. soba št. 2 med 8. in 9. uro od 20. do 27. maja 1937.
Pravilno kolekovane prošnje z dokazili o sposobnosti, pristojnosti, nravnosti in ostalih osebnih podatkih je vposlati mestnemu poglavarstvu mariborskemu do 1. junija 1937.
Odmevi lanske stavke tekstilcev
Zasedba triiške predilnice pred
Obtoženci vsi oproščeni okrožnim sodiStem
Dne 13. t. m. se je vršila pred okrožnim sodiščem v Ljubljani kazenska razprava zoper 15 tržiških delavcev in delavk, ki jih je državno pravdništvo obtožilo zaradi nasil-stva, ker so lansko jesen stopili v štrajk in zasedli tovarno. Med obtoženci sta sedela tudi glavni delavski zaupnik s. Stane Sova in podpredsednik stavkovnega odbora s. Jože Švigelj, ki je vodil stavko.
Državno pravdništvo je oprlo obtožbo na sum, da je bila zasedba tovarne sklenjena na zupniškem sestanku, ki se je vršil dne 25. avgusta zvečer v Zadružnem domu. Sodruga Sova in Švigelj pa sta pri razpravi razložila in dokazala, da to ni res, ampak da so bili na tem sestanku sprejeti sklepi, da se mora vsa akcija izvesti v sporazumu s strokovnimi organizacijami. Ko je pa potem iz drugih vzrokov izbruhnil štrajk, sta seveda kot zavedna delavca
K. K.:	----—■■■
ostala solidarna s stavkujočimi delavci, sta prevzela nase vso odgovornost in sta tudi dosegla, da se je stavka vodila v redu in da se ni prizadejala nobena nepotrebna škoda. Po dolgotrajni razpravi, pri kateri je bilo zaslišanih več prič, med njimi tudi zastopnik predilnice, ki je potrdil, da stavkajoči niso povzročili nobene zlonamerne škode, je sodišče vse obtožence oprostilo, ker se je prepričalo, da stavkovni odbor ni storil nič kaznivega. Izmed ostalih obtožencev so sicer nekateri zakrivili manjše kaznive prestopke, vendar je sodišče tudi nje oprostilo, ker v tem oziru ni bila vložena obtožnica.
Jako sta sodruga Sova in Švigelj dobila pred sodiščem popolno zadoščenje. S tem jima pa seveda ni popravljena krivica, da sta oba izgubila službo in da je s. Sova še danes brez dela in brez kruha.
Delovni fes in počitek osobja v trgovinah in obrtnih delavnicah
Nova naredba o času odpiranja in zapiranja ter nedeljskem počitku v trgovskih in obrtnih poslovalnicah
S 1. majnikom je bila objavljena v »Službenem listu« Dravske banovine nova banova naredba o času odpiranja in zapiranja ter o nedeljskem počitku v trgovskih in obrtnih obratovalnicah Dravske banovine. Nova naredba izpreminja, točno določa in dopolnjuje vse dosedaj veljavne tozadevne naredbe in predpise, ki so se naslanjali na Zakon o zaščiti delavcev in Obrtni zakon. V nekaterih točkah poslabšuje dosedanje stanje. Prinaša pa tudi izboljšanje, zlasti kar se tiče nedeljskega počitka v nekaterih večjih krajih, kjer ga do sedaj zlasti trgovski pomočniki in brivci niso uživali.
Kakor vsak zakon, tako tudi oba zakona, ki regulirata delovno zašči to delavcev in nameščencev pri nas, ne jamčita te zaščite tako, kakor to izgleda na papirju, temveč je njihova učinkovita izvedba šele rezultat organizirane moči, bojev in prizadevanj zainteresiranih delavcev in nane-ščencev. To se prav jasno vidi pri objavi gori navedene naredbe. Primerno reguliran je komaj nedeljski počitek za peke, za mesarske pomočnike, za brivce samo v treh največjih mestih ter trgovske pomočnike devetih večjih krajev in mest Dravske banovine. Poslabšane soj pa določbe c možnosti podaljšanja delovnih ur čez teden zlasti za trgovske pomočnike, kar se pa križa z najdaljšim dopustnim časom tedenske 7<>po-slitve no zakonu o zaščiti delavcev, ki je 60 ur. Dala bo poslodajal:«m ?amo možnost, da še bolj anarhično, kakor do danes določajo tedenski delovni čas. ki bo pa seveda marsikje tudi čez zakonito mero nategnjen, če ne bedo trgovski pomočniki imeli do-?t: organizirane moči, da to preprečijo.
Vse pridobitve nove naredbe so rezultat upornih in vztrajnih zahtev in bojev naših trgovskih nameščencev
in ostalih zainteiresirancev samih, ki so jih vodili skozi dva desetletja obstoja Jugoslavije. Zato ni mogel no-
redbcdajalec pustiti teh perečih vprašanj še naprej nerešenih. Levji delež gre pri teh bojih in prizadevanjih naši razredni strokovni organizaciji »Zvezi privatnih nameščencev Jugoslavije« in pomočniškim zborom, ki so zlasti borbeni in vztrajni v svojih socijalnih zahtevah tam, kjer sodelujejo roko v roki z ZPNJ. Tako bo tudi v bodoče z vsemi onimi zahtevami, ki so ostale neupoštevane in z boji proti zlorabljanju onih točk nove naredbe, ki so v navzkrižju z Zakonom o zaščiti delavcev, da se preprečijo zlorabe vsled raztegljivosti njihovih določil. Tu bo zopet jasno prišla do izraza poslovica: Kolikor moči, toliko pravice, oziroma, kjer ni tožnika ni sodnika.
Oglejmo si nekoliko najvažnejše točke same naredbe:
Čl. 1. govori o zapiranju trgovskih obratov v Ljubljani in Ma-rib:iu, ki je ugodno rešen, nima pa pravega pomena za trg. nameščen-stvo, ker je omejena ugodnost zlasti letnega delovnega časa samo na ti dve mesti. Zapomniti si je treba, da je za vse ostale kraje predpisan delovni čas v trgovskih obratih: ob delavnikih dopoldne 3d pol 8. ure do pol 13. ure in popoldne od 14. ure do 19. isre. Treba se bo boriti za ugodnejši delovni čas v ostalih večjih krajih.
Čl. 2. poslabšuje predpis prvega s tem, da dela izjemo med obrati mešane, špecerijske in kolonijalne stroke ter dovoljuje, da se določi delovni čas: dopoldne od 7. ure do pol 13. ure in popoldne od 14. ure do pol 20, ure. Ker čas odpiranja v naših razmerah dejansko pomeni delovni čas nameščenca, se bo treba boriti proti temu, da bi obrati res toliko časa ostali odprti. To bi pomenilo za veliko večino trgovskih nameščencev 66 delovnih ur na teden, kar je po že citiranem zakonu nedopustno in bi bilo tako tolmačenje in izvajanje naredbe v hudem nasprotju z zakonom samim.
MALI OGLASI 1 SSSSilgE
Franc Kormannov nasl.Kari Rn}$
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, d.U«. t arija, drobnarija in igrača n ah Trat. Naj-Tačja izbira in najbolHi nakap.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domu. z o. z.
Maribor. Frankopanov« alka |.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržalka c. 18, «e priporoča cen), občinah« za izdelavo oblek za So.pod* in dame po n&jnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
Kupujem odpadke železa, kovine, litine in vsakovrstne železne stroje. Plačujem po najviSjih dnevnih cenah.
JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR Tattenbachova ul.
Zahtevane vedno m povsod krnk Ib poln Iz Dene pekarne«Hi
ttoru. Br““
2324
Za konzorcij izdala ta urejuje Viktor Eržen t Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.