g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 29 recenzija Ljubljansko geografsko društvo je v sodelovanju z Založbo Znanstveno- raziskovalnega centra Slovenske aka- demije znanosti in umetnosti konec leta 2005 izdalo novo knjižico v sklo- pu Vodnikov Ljubljanskega geograf- skega društva (uredil Drago Kladnik). Z novim zvezkom nadgrajuje tradi- cionalno izdajanje vodničkov, ki so rezultat strokovne priprave za več- dnevne prvomajske ekskurzije v tuji- no. V zadnjih letih so tako izšli vodniki za Irsko, Bolgarijo, Sirijo, Iran, Kirgizi- stan in Maroko. Vsak od njih prinaša geografske opise držav, v drugem delu pa podrobnejše opise poti. Vod- niki so opremljeni s tematskimi kar- tami in mnogimi zanimivostmi, ki pri- tegnejo tudi negeografe. Vodniček Slovenija II na 104 straneh predstavlja pet ekskurzij po Sloveniji in na Dobrač. V letu 2003 so se eks- kurzije osredotočale na kras in prob- lemske regije, zato so bile usmerjene v raziskovanje (ne)kraških pokrajin v južni Sloveniji, ki jih večinoma ozna- čujejo številni razvojni problemi, pri- družila pa se jim je tudi ekskurzija v Zasavje. Prednost opisov je v pri- stopu: vsak prispevek prinaša krat- ko predstavitev najpomembnejših naravno- in družbenogeografskih zna- čilnosti obiskane pokrajine, posebej pa so izpostavljeni tudi njeni temeljni razvojni problemi in možnosti prihod- njega razvoja. V drugem delu posa- meznega prispevka so predstavljene točke oziroma postanki, na katerih se velja ustaviti in opazovati, poslu- šati, se pogovarjati, vonjati, skratka - raziskovati. Nataša Ravbar, mlada raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, je vodila ekskurzijo po Krasu. Udeleženci so se na pot podali s kolesi, kar je omogočilo odkriva- nje kotičkov te sloveče pokrajine, ki motoriziranemu popotniku niso dos- topni. Prispevek odkriva podzemne skrivnosti jame Vilenica, opisuje gene- zo večjih ali manjših površinskih po- javov, se spoprijema s pretakanjem kraških voda in z okoljskimi problemi. Značilnost Krasa sta seveda tudi vino in specifična kulturna pokrajina. Monika Benkovič Krašovec, mlada raziskovalka na Oddelku za geogra- fijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je člane Ljubljanskega geo- grafskega društva popeljala v Brkine. Hribovje, zgrajeno iz fliša in apnenca, sodi med najmanj razvite dele naše države. Kljub temu je na poti mogoče najti veliko zanimivega, predvsem pa prijazne ljudi. Geografe seveda pri- tegne problematika depopulacije in zaraščanja kulturne pokrajine. Aleš Smrekar z Geografskega inšti- tuta Antona Melika ZRC SAZU je vodil ekskurzijo po Notranjskem podolju (od Babnega do Cerkniške- ga polja). Na postajah ob poti si je Vodniki Ljubljanskega geografskega društva: Slovenija II in III mogoče ogledati (do nedavno)naj- hladnejši kotiček v Sloveniji, imenit- ne kraške pojave na Cerkniškem polju in še marsikaj. Marjan Ravbar, zaposlen na Geograf- skem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, je vodil ekskurzijo v Suho kra- jino, ki je primer "arhaične" pokrajine v zaledju urbanih središč. Na opisanih točkah si je mogoče ogledati nekda- nji pomen pokrajine in težave, s kate- rimi se srečujejo domačini. Študentje, člani Društva mladih geo- grafov Slovenije (z Oddelka za geo- grafijo ljubljanske univerze; prispevek je delo Naje Marot), so pripravili in izvedli ekskurzijo v Zasavje. Zasavje je regija, ki se srečuje z razvojnimi težavami, povezanimi z deindustria- lizacijo. Na predstavljenih točkah si je mogoče ogledati muzej in rudar- sko stanovanje v delavski koloniji, ob- močje Rudnika Trbovlje-Hrastnik in najvišji dimnik v Evropi. Prispevek Matije Zorna z Geograf- skega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je vodnik po podorih pod Dobračem na avstrijskem Koroškem. Ekskurzijo je pripravilo in izvedlo Geo morfološko društvo Slovenije. Vodniček Slovenija II je opremljen s številnimi nazornimi tematskimi kartami in zgovornimi fotografijami, ki bralca usmerjajo pri potepanju ter spodbujajo k spoznavanju po- krajine v živo. Vodniček je napisan strokovno, a dovolj poljudno, da je primeren za vsakogar, ki je že- ljan spoznavati manj znane sloven- ske pokrajine, v posebno pomoč pa bo študentom geografije in uči- teljem, ki pripravljajo ekskurzije za svoje učence. g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 29 recenzija Vodniček Slovenija III je uredil Drago Kladnik. Na 105 straneh je predstav- ljenih šest ekskurzij po Sloveniji, ki so bile izvedene v letu 2004. V ospredju zanimanja so bile ponovno manj obi- skane robne slovenske pokrajine. Ana Vovk Korže (Oddelek za geogra- fijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru) je udeležence ekskurzije popeljala v Prekmurje. Ob prebiranju članka lahko spoznate najnovejše raz- vojne težnje v gospodarsko najmanj razviti slovenski pokrajini ter številne manj znane znamenitosti, ki so vred- ne vašega ogleda. Nenad Jelenčič, profesor na Osnovni šoli Podzemelj, je pripravil ekskurzijo po Beli kraji- ni. V dveh dneh lahko ob lagodnem kolesarjenju spoznate zgodovinske ostanke mitreja pri Rožancu, uskoško vas, številne cerkve in naravne lepote Bele krajine, pri čemer ni izpuščena geografska problematika varovanja naravne in kulturne dediščine. Tomaž Hartman je pripravil in izve- del zanimivo ekskurzijo v pragozd na Kočevskem. V članku z naslovom "Naj tu ostane pragozd – gozdni rezervati na Kočevskem" se lahko seznanite z razvojem Kočevskega. Posebna po- zornost je posvečena pragozdnemu rezervatu Pugled – Žiben in drugim izbranim naravnogeografskim zna- čilnostim tega območja. Članek je opremljen s številnimi shemami in kartografskim gradivom. Marjeta Jerič, članica Društva mla- dih geografov Slovenije in študent- ka geo grafije ljubljanskega Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, je udeležence popeljala na Bloke in Vi- dovske hribe. Površinsko majhni po- krajini skrivata v sebi veliko geograf- sko pes trost. S Srečkom Zgago lahko obiš čete Baško grapo, ki le redko pri- tegne pozornost slovenske javno- sti, vendar se je tudi (ali pa ravno zato) vredno posvetiti tej 30 kilo- metrov dolgi dolini. V zadnjem pris- pevku predstavlja Irena Rejec Bran- celj (Agencija Republike Slovenije za okolje) Koprsko primorje na nekoli- ko drugačen način. Namerno se je izognila obalni urbani aglomeraciji, da bi predstavila temeljne geografske značilnosti in procese v notranjosti Koprskega Primorja, ki ga označujejo istrske vasice, zaznamovane z depo- pulacijo. Posebna odlika tokratnega vodnika je veliko nazornih slik ter sporočil- nih kart in shem, ki bralcu še bolj približajo preučevane pokrajine in procese v njih. Uporabnost vodni- ka je v uvodu najbolje označil ured- nik: "Učitelji geografije lahko iz knjiži- ce črpajo ideje za izvedbo ekskurzij v lastni režiji, drugi bralci pa se lahko podrob no seznanijo z nekaterimi slovenskimi pokrajinami ter pojavi in procesi, ki se pojavljajo ali so najlažje opazni in najbolje prepoznavni prav na predstavljenih območjih. Prelistaj- te knjižico in izvedeli boste marsikaj, morda pa jo boste odnesli s seboj na teren in vam bo koristen pripomo- ček ob spoznavanju manj znanih ko- tičkov naše domovine." Preberite – ne bo Vam žal. Simon Kušar Slovenska mesta skozi čas Knjiga, ki sta jo kot katalog po isto- imenski razstavi pripravila Vladimir Kološa in Andrej Nared, izdal pa Arhiv Republike Slovenije, nas vabi na spre- hod po izbranih slovenskih mestih. Bogato slikovno gradivo, ki je temeljni gradnik knjige, popelje radovednega bralca po skritih kotičkih naših mest, obenem pa mu tlakuje pot v pretek- lost in odstira zanimive podobe nek- danjih časov. Avtorja prepustita besedo 256 ba- krorezom, jedkanicam, litografijam, ksilografijam, risbam, gvašem, oljnim platnom, akvarelom, katastrskim na- črtom, razglednicam in fotografijam, ki zgovorno prikazujejo razvoj slo- venskih mest od 16. stoletja dalje, sama pa podobam dodata le krajši okvir, s katerim nam izbrana mesta osvetlita v zgodovinski luči. Pri izbiri mest sta avtorja upoštevala tri temeljne kriterije: velikost in zgo- dovinski pomen mesta, ohranjenost primernega gradiva, ki bi služilo raz- stavi, in enakomerno zastopanost ce- lotnega slovenskega ozemlja. Na tej podlagi sta izluščila: Ljubljano, Brežice, Celje, Črnomelj, Idrijo, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Maribor, Novo mesto, Postojno, Ptuj, Slovenj Gradec, Slo- vensko Bistrico in Škofjo Loko. Zaradi pomembnosti sta uvrstila Ljubljano na prvo mesto, njej pa sledijo ostala mesta po abeced- nem vrstnem redu. Tudi sicer je naj- več prostora namenjenega glavne- mu mestu, ki je v vsem obravnava- nem obdobju predstavljalo najpo- membnejše gospodarsko, politično in kulturno središče. Ob grajski hrib stisnjene hiše, čolni na široko razli- ti Ljubljanici, topot konj in drdranje