KUJlJXiCt EDVARDA KAMELJA V CELJU
Celje - skladišče D-Per
582/1987
COBISS 0
gasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
IZ VSEBINE:
—	Šentjurski portret
—	ZMDA »Kozjansko 87«
—	Kakšen poklic?
—	Mladi razmišljajo in ugotavljajo
	
MAJ 1987	ŠT. 105
Vlak bratstva in enotnosti spet pri nas
Letos, 5. junija, bomo v Sloveniji zopet pričakali Vlak bratstva in enotnosti iz Srbije. Z njim prihaja okrog 1800 gostov iz srbskih družin, ki so med vojno nudile izgnancem iz Slovenije toplo zavetišče.
gostiteljev. Program bivanja gostov od 5. do 8. junija, ko je predviden povratek, je skrbno uskladila OK SZDL, ki je prevzela povezovalno vlogo, saj so glavni organizatorji te manifestacije ljudje, ki jih še vedno
V petek, 5. junija bomo torej pričakali te prijatelje, jim čvrsto stisnili roke in jim zaželeli dobrodošlico. Za nekaj dni jim nudile svoj dom in svoje gosto-
bodo družine bivših izgnancev ljubje. Vsi se bomo potrudili, da bi se naši gostje počiitili čim bolje.
OK SZDL
»NIC NI LEPŠEGA IN DRAGOCENEJŠEGA KOT PRIJATELJSTVO!«
Vez, ki mora živeti
Tudi naše med vojno izgnane družine že nestrpno pričakujejo svoje povabljene prijatelje. Odziv na njihova vabila je razveseljiv, saj bo prišlo v našo občino skupaj z uradno delegacijo, ki jo daje pobratena občina Požega, nad 50 gostov. Prišli bodo iz različnih občin SR Srbije: iz Rače, Požege, Gornjega Mila-novca, Titovega Užica, Svetoza-reva, Čačka in iz Kruševca in bodo gostje družin naših izseljencev iz Šentjurja — Cenetovih Frasovih, Zdolškovih, Debelakovih, Strelčevih, Horvatovih in Husovih, dalje Košakovih in Romihovih iz Ponikve, dveh Pre-Iožnikovih družin in Jagrovih iz Dramelj in Romihovih s Planine.
Prvi sprejem gostov iz Srbije bo že v Krškem, kjer je predviden daljši postanek, ko jih bodo pozdravili predstavniki družbenopolitičnih organizacij Slovenije. Iz Krškega se bodo odpeljali gostje z enim vlakom na Gorenjsko do Jesenic, daljši vlak pa bo odpeljal goste do Celja in ostale naprej do Maribora.
Gostje, ki bodo obiskali družine iz naše občine, bomo pričakali v Celju in jih odpeljali v Šentjur. Tu bo nekaj po 15. uri popoldan 5. junija na Titovem trgu organiziran sprejem s krajšo slovesnostjo, nato pa bodo gostje iz Srbije odšli na domove
vežejo spomini na dni, ko so kot slovenski izseljenci našli v srbskih domovih svoje varno zatočišče.
Od tistega časa je minilo že 46 let. Cas bledi spomin, a ga ne izbriše. Vedno znova oživijo spomini na dolgo in negotovo pot v izgnanstvo, na prva srečanja v oddaljenih srbskih vaseh s svojimi dobrotniki, ki so v teh težkih časih nudili izgnancem kar so mogli. Oživi spomin na medvojni čas, ko so se v stiski in upanju na vrnitev kovala resnična in trajna prijateljstva.
Taka srečanja so tudi priložnost za vse nas, pa tudi mlade, ki tega časa k sreči niso doživeli, da se zamislimo. Koliko dobrosrčnega razumevanja in pripravljenosti pomagati človeku v stiski je po tej vsakodnevni dirki za časom in blaginjo še v naših srcih? Koliko naših družin bi danes hotelo deliti svoj dom in kruh z brezdomci, deliti vse dobro in slabo kot brat z bratom? Ali pa so bili to pač drugačni časi, drugačne razmere, drugi ljudje? Vsekakor so bili to v Srbiji enkratni ljudje, vredni velikega in trajnega spoštovanja, prijateljstva. Res, prijateljstva, ki so trajna. Taka prijateljstva je vredno predstaviti tudi sorodnikom, sosedom, vsem...
Junijsko sonce, okrašeno mesto, plapolajoče zastave. Železniška postaja kar diši po smrečju, s katerim so jo okrasili. »Kako dolgo ga ni!« so bili nestrpni Celjani, ki so prišli pričakat prijatelje iz Srbije. Mesto je bilo praznično kot že dolgo ne. Številni šolarji, delavci in drugi so bili že prav nestrpni, ko je končno le pripiskal najdragocenejši Vlak, kar jih vozi. Za takega so ga razglasili mnogi, tega se ni spomnil le eden samč Tudi kot že vsa leta poprej, so se ob ponovnem snidenju prenekateremu orosile oči.
»Še nikoli nisem bila na tem vlaku, le pričakat ga pridem vedno, pa mi gre kar na jok od sreče, ko občutim to iskreno prijateljstvo. Zdi se mi, da ob snidenjih kar izžareva,« je ganjena razkrila svoje srce ena izmed številnih mlađih deklet, ki se je kmalu nato že izgubila v množici.
»O, naš pop je tudi tukaj!
Kako vesel sem, da ga še enkrat vidim!« je vzkliknil nekdo. »Mami, poglej ti dve deklici v narodnih nošah. Kako sta lepi!« je bil navdušen malček.
Koliko lepih vtisov! Navdušeno je bilo mlado in staro, ki je s transparenti o bratstvu in prijateljstvu s cvetjem in zastavicami izražalo dobrodošlico. Ali je lahko še kaj lepšega na svetu kot ljubezen in prijateljstvo med ljudmi? »Ko bi bili kdaj vsi narodi sveta prijatelji, potem bi bilo šele lepo živeti!« je glasno razmišljal nekdo. Številni so gotovo mislili enako.
Po pozdravnih besedah so se številne roke združile v kolo trdnega, iskrenega prijateljstva.
Cvetje je ostalo kot priča enkratne vezi — vezi, ki mora živeti še naprej. Vedno znova jo morajo prevzemati novi rodovi. Predragocena je, da bi jo lahko zavrgli.
G.	K.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiii
Dan mladosti
Jasna noč z zvezdami. V daljavi se utrne majska zvezda. V meni (prebudi mnogo vprašanj. Mladost. Mlad človek, ki ima pravice in je v družbi upoštevan. Sanje!
Zakaj ne bi v svetu imeli več takšnih dni kot je dan mladosti? Skupno moč bi delili s tistimi, ki jim moči primanjkuje, pomagali bi jim najti pravilno življenjsko pot.
Nismo vsi enaki, ne podobni, mnogo nas je različnih — mladih na svetu. Svet pozablja na napake človeštva, mnogi prehitevajo tempo življenja. Vojna — mir. Mi želimo mir, prijateljstvo in rešene probleme, ki težijo vodilne ljudi po svetu. Maj, mesec pomladi za vse nas, kji ljubimo in ibi radi (ljubili tudi jutri ...
Katja
iimiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Šentjurski
Oj Moravo, moje selo ravno — pesem, ki se je slišala ob zaključku koncerta ženskega pevskega zbora »Skladateljev Ipavcev« na gostovanju v Požegi. Navdušene poslušalce je pritegnil prijeten sopran mlade šentjurske pevke Mateje VREČKO — dijakinje srednje medicinske šole v Celju.
Mateja je prepevala že v o-snovni šoli. Svojo glasbeno pot je nadaljevala na glasbeni šoli v Šentjurju, kjer se je tri leta u-čila igrati klavir. Bila je tudi član ansambla »Metulj«, ki je na žalost deloval le kratek čas.
Mateja bo svoje šolanje nadaljevala na Višji šoli za fizioterapevte v Ljubljani. Za ta poklic se je odločila zato, ker želi imeti siguren kos kruha in ker rada dela z ljudmi. V petju najde sprostitev in pesem jo začasno odtrga od vsakodnevnih problemov.
Posebej jo pritegne izvirna narodna črnska duhovna glasba. Aktivna članica ženskega pevskega zbora je že dve leti.
portret
Mateja VREČKO je skromna mladinka, ki ne želi preveč govoriti o sebi. Pesem je govorica, njen glas je njeno veliko bogastvo.
Goce Kalajdžiski
Zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko ‘87
Tudi letošnje -poletje ibodo brigadirji iz različnih krajev Jugoslavije s svojim delom pomagali občanom Šentjurja, Sevnice in Laškega pri uresničevarijiu načrtov za hitrejši razvoj manj razyitih območij Slovenije. Talko bodo brigadirji opravili enainpetdeset tisoč ur efektivnega dela, in sicer petindvajset tilsoč petsto v Šentjurju in po dvanajst tisoč sedemstopetdeset v Sevnici in Laškem. Kopali bodo jarke za vodovod v KS 'Dobje, Slivnica, Primož, Jablanca, Breze in Jurkdošter. S pomočjo brigadirjev bodo izkopani jarki za elektrifikacijo v KS Dobje in Prevorje ter v KS Breze in Jurklošter. Prav tako bodo urejaHi ceste '(klanec Jezerce, Dobje—Presečno— Brezje) in meliorirali- kmetijska zemljišča na področju KS Vrh nad Laškim.
V mesecih junij, julij in avgust -bo torej v naselj-u Jože Perčič v Šentvidu pri Planini bivalo 480 brigadirjev .iz Maribora, Malega Zv-omika, Zagreba, Hercegnovega, Kranja, Zamuna, Dubrovnika, Lendave, Bačke Palanke, Kosžunića in Tuzle.
Qb predstavitvi 'letošnje akcije -ne smemo mimo ugotovitve, da je organizator pravočasno zagotovil udobnejše bivanje v brigadirskem naselju, hkrati pa bo zagotavljano -bolj razgibano področje interesnih dejavnosti. Želja vseh je, -da ibi letošnja akcija uspela v vseh -pogledih, -kar pa nedvomno obvezuje odgovorne dejavnike v vseh treh dbči-nah, da s svojim odnosom do zvezne akcije to tudi opravičijo.
Predsedstvo akcije »Kozjansko 87«
Komisija za -podelitev plaket in priznanj »LEON DOBROTIN-ŠEK« pri Občinskem odboru ZZB NOV Šentjur pri Celju
RAZPISUJE
pogoje za podelitev plaket in priznanj »LEON DOBROTINŠEK« za leto 1987
1. Plaketa in priznanje »LEON DOBROTINŠEK« se podeljuje delovnim ljudem, občanom, OZ-D, KS, družbenopolitičnim organizacijam, društvom, družbenim organizacijam ter ostalim samoupravnim organizacijam za izredne uspehe in zasluge na področju ustvarjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij NOB, s posebnim poudarkom prenašanja le-teh na mlajše generacije ter krepi,tve in prizadevanj piri nemotenem dograjevanju obrambne
moči naše samoupravne socialistične družbe nasploh s posebnim poudarkom na območju občine Šentjur pri Celju.
2.	Predlagatelji so lahko vse družbenopolitične organizacije (ZB NOV, SZDL, ZSMS, OO sindikata itd.), ki -predloge uskladijo pri svojih občinskih organih, ki pa usklajene predloge posredujejo Komisiji za podelitev plakete in priznanja pri Občinskem odboru ZZB NOV.
3.	Predlogi morajo vsebovati osnovne podatke o predlaganem z obrazložitvijo ter morajo biti poslani Občinskemu odboru ZZB NOV — Komisiji za podeljevanje plaket in -priznanj do -15. junija 1987.
Občinski odbor ZZB NOV Šentjur pri Celju
Od tu in tam
VPIS V GLASBENO ŠOLO
Glasbena šola »Skladateljev Ipavcev« obvešča, da bo potekal VPIS NOVIH učencev v MLADO GLASBENO SOLO, PRIPRAVNICO in v GLASBENO SOLO 22. in 23. junija od 12. do 16. ure v prostorih Glasbene šole Šentjur, Sprejemali bomo otroke od dopolnjenega 5. leta starosti do tistih, ki bodo pričeli jeseni obiskovati tretji razred osnovne šole.
Kandidati za vpis bodo morali opraviti preizkus glasbenih sposobnosti!
Vpis je omejen!
—	7. aprila -je GŠ pripravila koncert v okviru kulturnega dneva za učence osnovne šole Slivnica v Kulturnem domu Gorica pri Slivnici;
—	1. maja je godba na pihala GŠ igrala na Resevni na srečanju občanov;
—	6. maja so bili na obisku v GŠ učenci prvih razredov OŠ Šentjur. 8 učencev jim je predstavilo instrumente, izvedli pa 'so tudi vse o delu GŠ;
—	12. maja je bil v Kulturnem domu Šentjur tradicionalni absolventski večer učencev GŠ;
—	25. maja so učenci GŠ ob dnev-u mladosti pripravili koncert za učence OS Dramlje;
—	2. junija bo ob 18. uri' v Kulturnem domu Šentjur zaključni koncert učencev GS.
V počastitev dneva zmage, 9. -maja, je KK TO-ZD Lastna kmetijska proizvodnja organiziral šahovski dvoboj z DO KOP Šentjur.
Dvoboj je bil hrzopotezen na štrih deskah 1,1. maja 1987 ob 15. uri v prostorih 'kmetijskega kombinata pri kmetijski šoli.
Za 'kmetijski kombinat so igrali: Knez, Geršak, Mlakar, Prebil, za KOP pa: Harinski, R-ufet, Naimiri, Aride, Tacer. Rezultat je 'bil tesen, saj je kmetijski kombinat zmagal z rezultatom 17 :15. Po končanem dvoboju je bil še posamični turnir udeležencev, kjer je zmagal Horins/ki iz KOP.
'Za zaključek je -kmetijski kombinat organiziral srečanje z -razgovorom. Dogovorili so se za povratno srečanje ob koncu junija ali v začetku julija. Organizator povratnega dvoboja bo KOP Šentjur.
M. M.
DO KOP Šentjur pri Celju je marca 1987 pričel z deli na rekonstrukciji vodovoda Sladica—Kmetijska šola. Dela na -rekonstrukciji obsegajo zamenjavo 700 m dotrajanih vodovodnih cevi. Pri delu bo- potrebno izvršiti ca. 900 m3 zemeljskega izkopa, ki poteka po precej težavnem terenu. Investitor omenjenih del je KS Šentjur, ki je za ta dela v svojem letnem planu in programu del iztočila 20,000.000 din. Trenutno je opravljeno delo za 12,000.000 din vrednosti. Glede na to, da je z deli oviran cestni promet, smo sikupno z investitorjem, postavili rok za dokončanje del — junij 1987. Naredili bomo vse, da -dela dokončamo v tem precej kratkem roku. Z zamenjavo cevi -rešujemo več problemov hkrati, obenem povečujemo profil vgrajenih cevi zaradi reševanja problematike vodooskrbe na cani V, izognili se bomo dosedanjim izgubam na dotrajanem cevovodu, ki predstavlja eno najstarejših vodovodnih vej v šentjurski občini, to je del izpolnjevanja plana zamenjave dotrajanih vodovodov v Šentjurju in priprava na težko pričakovani vodovod Kozarica.
Glede na nujnost in zahtevnost del prosimo občane za razumevanje, vse prekinitve dobave pitne vode predhodno objavimo po Radiu Celje.
KOP Šentjur
Občinski komite za SLO in DS je ob 13. maju, dnevu varnosti, podelil priznanja najbolj zaslužnim aktivistom in društvom na tem področju. Priznanja so prejeli: Franc LESKOVŠEK iz KS Dobje -pri Planini, Avgust VOVK iz KS Ponikva, Ljubo KOTAR iz Postaje milice Šentjur, Zdenko HORVAT iz KS Sentjur-center ter Gasilsko društvo Lesne industrije Bohor iz Šentjurja.
Mladi in mesec mladosti
Nesmiselno bi MLo trditi, da so zastavljene aktivnosti v ZSMS prirejene izključno v čast meseca mladosti ter da želimo z njimi počastiti samo praznik mladih.
Vsebinske in manifestativne aktivnosti so izraz potreb po razreševanju vprašanj, ki negativno vplivajo na zadovoljstvo delovnih ljudi -in občanov, na gospodarski in družbeni razvoj.
Dejstvo je, in mladi -podpiramo to tezo, da vprašanja, ki zadevajo prebivalstvo naše družbene skupnosti, čimbolj približamo vsem, ki želijo naš -družbeni napredek in k-i realno ocenjujejo stanje, v kakršnem smo. Vsi naj bi se vključili v šiirše javne demokratične razprave -ter s svojimi pogledi na posamezna vprašanja pripomogli k skladnejšemu reševanju posameznih negativno postavljenih vprašanj.
To je eno izmed dejstev, na o-snovi -katerega smo se odločili za drugačno delo v ZSMS. Nismo pozabili na manifestativnii del s področja organiziranega preživljanja prostega časa.
Organizirane so »majske športne -igre« od 25. aprila -do 30. maja 1987, na katerih se -bodo mladi pomerili v devetih športnih -disciplinah, le-te pa bodo v posameznih 'krajevnih skupnostih občine Šentjur.
Pripravili smo kviz »Tito —■ revolucija — mir«, razgovor s člani klubov OZN na temo Jugoslavija lin narodnoosvobodilno gibanje, sistem in delovanje ZN ter način delovanja vzgoje za mir na področju ZN. Razgovor bo popestren s projekcijo filmov. Sledila bo okrogla miza na temo »možnosti razvoja malih produkcijskih enot v občini Šentjur
V letošnjem šolskem letu bo zapustilo OŠ 119 učencev. Večina bo -nadaljevala šolanje v srednjem usmerjenem izobraževanju. Poklicne odločitve naših osmošolcev so dokaj pestre in raznolike. Če naredimo -pregled vpisa po različnih smereh srednjega usmerjenega izobraževanja, dobim-o približn-o tako -sliko:
—	največ učencev bo nadaljevalo šolanj-e v programu strojništva (32 učencev),
—	-sledi pastavno-fi-nainčna in komercialna dejavnost (20 učencev),
—	elektronika in elektrotehnika (13 učencev),
—	naravoslovno - matematična dejavnost (7 -učencev) in metalurgija (17 učencev),
—	tekstilno konfekcijska dejavnost (6 -učencev) in kmetijstvo (6 učencev).
Ostale smeri, kamor so -se vpisali naši učenci, vendar v manjšem številu, pa so: družboslovno jezik, usmeritev, -lesarstvo, pedagoška dejavnost, -predelovanje živil, -gostinstvo, kemija, zdravstvena vzgoja. Imamo tudi tri učence, ki so se odl-očili oz. -bodo nadaljevali šolanje na kadetski šoli v Tacnu in tri u-čenke, ki so se -odločile za glasbeno šdlo v Mariboru.
ter vloga ZSMS v sistemu razvoja le-te.« Ker je občina Šentjur izrazito 'kmetijska, smo pri-pravili okroglo mizo na -temo »razvoj kmetijstva v občini Šentjur«. Ob okrogli mizi »alpinizem in mladi«, bomo spregovorili tudi o vprašanju ekologije. 23. maja 1987 bo -tako imenovana »ekološka manifestacija«, na kateri bomo mladi in ostali pripadniki in borci čistega okolja -prikazali aktivnost, s katero želimo predvsem vplivati na zavest .prebivalstva občine in s tem posredno tudi na nesmiselne gospodarske in politične odločitve, katerih posledica je -samouničevanje.
Oblike boja za mir v svetu so raznolike, mi smo se odločili za mirovna gibanja.
-Koncept delovanja OK ZSMS Šentjur s področja mirovnih gibanj, bazira predvsem na vzgoji naših majmiajših. Nastopamo pod geslom:	»Dajmo otroku mož-
nost.« Pripravili smo razstavo didaktičnih in ostalih testiranih ■igrač. Otvoritev razstave bo popestrena s krajšo otroško igrico.
Poleg navedenih aktivnosti, katerim dajem-o prioriteto, se mladi v tem času v veliki meri ukvarjamo s pripravami na otvoritev ZMDA »Kozjansko«, ki bo 7. junija 1987, pripravami na odhod MDB »Miloš Zidanšek« na ZMDA Titov Veles. Le-,ta bo na akciji sodelovala v drugi izmeni, to je v mesecu juliju.
Na kratko vam predstavljamo aktivnosti -ZSMS v Šentjurju z eno samo željo: čimprej odpraviti težave, ki obremenjujejo delavski razred, in živeti brezskrbno in mirno življenje.
Predsedstvo ZSMS
Če bi vprašali naše osmošolce, bi vam verjetno -vsi po vrsti povedali, da so se težko odtočili. Kljub poklicnemu usmerjanju, k-i se v naši šoli začne bolj intenzivno izvajati v sedmem razredu, otroci poklicev ne poznajo dovolj. Seveda ini problem samo v nepoznavanju poklicev, gre še za učni -uspeh, (ki marsikomu o-nemogoči nadaljevanje šdl-anja na smeri, ki ga najbolj privlači in zanima. Sedaj pa se pojavlja tu-di strah -pred sprejemnimi izpiti, kajti večina šol v srednjem usmerjenem izobraževanju ima višek prijav in -bo morala vpis omejiti. -Nekatere učence, ki so se vpisali na takšno šol-o, smo skušali preusmeriti -v drug -program. Tistim učencem, ki .vztrajajo pri prvotni poklicni odločitvi in -bodo torej opravljali sprejemni izpit, bom-o skušali pomagati -tudi v šoli in sicer tako, da bomo z njimi še posebej predelali snov iz predmetov, tiz katerih bodo sprejemni Izpiti.
Poklicno usmerjanje poteka na naši šoli v obliki predavanj o interesih, sposobnostih, zdravstvenih kontraindikacijah za določene poklice, v obliki odprtih dni v delovnih, organizacijah. Šol-a organizira tudi predavanje o -posameznih poklicih, kd jih izvajajo posamezne delovne organizacije in šole srednjega usmerjenega izobraževanja. Učence o-
pozarjamo tudi na predstavitve posameznih poklicev v televizijskih oddajah, namenjenih poklicnemu usmerjanju. Delo na tem področju nameravamo tudi posodobiti s pomočjo videorekorderja. Pri poklicnem usmerjanju so nam .zelo dobrodošle tudi informacije o uspešnosti naših bivših osmošolcev. Spremljamo jih -v srednjem -usmerjenem -izobraževanju. P-odajtke o uspešnosti zbiramo in analiziramo -ob prvem poMetj-u in ob koncu šolskega leta. Preko teh informacij lahko vidimo tudi uspešnost našega dela na področju poklicnega usmerjanja. Vidimo, kje smo svetovali prav, kje so se naše -napovedi uresničile in kje smo naredili napako.
Pri delu s področja poklicne-
V sredo, 20. maja, je bila v prostorih kulturnega doma v Gorici pri Slivnici pionirska problemska konferenca na temo »varujmo naše življenjsko okolje« v organizaciji občinske zveze prijateljev mladine.
Konference so se udeležili po trije delegati pionirskih odredov osnovnih šol naše občine. Po skoraj dveurni razpravi so mladi u-gotovili, da živimo v močno načetem okolju. Odločno so zahtevali konkretne ukrepe, kar nam govorijo tudi sklepi te konference:
1.	ZRAK
Ugotavljajo, da je največja o-nesnaženost zraka v času zime. Največji onesnaževalci so tovarne, izpušni plini iz avtomobilov in kadilci. Z vsakim dnem je koncentracija strupenih plinov v zraku večja. Predlagajo in želijo, da bi uvedli več čistilnih naprav, saj bi s tem zmanjšali onesnaženost zraka. Predlagajo pa tudi, da bi poskušali odvrniti kadilce od cigaret, če se bo onesnaževanje zraka še nadaljevalo, bomo v letu 2000 hodili okoli s plinskimi maskami.
Po podatkih dr. Moserja so u-gotovili, da je Planina zaenkrat še najmanj onesnažena. Ugotovili so tudi, da je Šentjur za svojo onesnaženost kriv sam. Za onesnaženost je kriv dim, dim pa nastaja zaradi nepravilnega kurjenja, zaradi nepravilne uporabe električne energije, skratka zaradi naše malomarnosti. V naši občini je samo še 55 % zdravih gozdov. Želijo, da bi to močno popravili, saj od gozdov prihaja kisik, ta pa je najbolj pomemben za življenje.
Kot so že ugotovili, so največji onesnaževalci tovarne in izpušni plini. Vsekakor s tem niso zadovoljni, saj smo za to krivi predvsem ljudje. Tudi kontejnerji so za smeti in ne zato, da bi smeti metali mimo. Dobro bi bilo, če bi očiščevalne akcije organizirali tudi v drugih šolah, saj bi s tem pripomogli k čisti naravi.
Srednja ocena za našo občino je 3, to pa seveda ni preveč razveseljivo, saj je za povsem zdravo okolje ocena 5. Ugotavljajo, da vseeno še ni prepozno, saj bi z marljivim delom lahko v okviru varstva narave naredili premike.
ga usmerjanja se povezujemo tudi z Zavodom za zaposlovanje. Dobivamo tekoče informacije o programih v srednjem -usmerjenem izobraževanju in njihovih spremembah, v sodelovanju z -njimi organiziramo tudi predavanja s področja usmerjanja za otroke dn starše, kd so prav tako potrebni tekočih informacij o poklicih, -mreži šol, štipendiranju itd.
Odločitev za poklic, ki ga -bodo opravljala -verjetno vse življenje, je zelo težka lin pomembna. Zato je prav, da se združimo vsi — šola, starši in delovne organizacije in dohro -organiziramo in združeno nastopamo pri poklicnem usmerjanju.
D. R.
2.	VODA
—	ugotavljajo, da so skoraj vsi potoki onesnaženi in tudi tistih čistih potokov je vedno manj — seveda so onesnažena tudi obrežja;
—	onesnažujejo jih predvsem gospodinjstva in industrija;
—	do sedaj je bilo narejenih nekaj očiščevalnih akcij, vendar žal to ni dovolj;
—	ugotovili so tudi, da se odmetavajo tudi takšne snovi, npr.: železo, steklo, kar bi lahko koristno uporabili;
—	naša naloga je, da opozarjamo ostale, da naj ne odmetujejo odpadkov.
3.	GOZDOVI
—	najbolj ogroženi so iglavci, predvsem smreka in jelka, pa tudi listavci,
—	zelo ogrožene so tudi živali, ki uživajo zastrupljeno rastlinje. Za živali sicer skrbijo lovske družine, vendar to ni dovolj. Za njih moramo skrbeti tudi mi. O-grožene so tudi domače živali, saj tudi uživajo zastrupljeno rastlinje;
—	gozdove najbolj onesnažujejo Cinkarna, Železarna Štore, pa tudi človeški odnos do gozdov je nepravilen;
—	sklenili so, da bodo bolje skrbeli za gozdove in morajo direktorje tovarn podregati, da bodo čimprej namestili čistilne naprave.
Ugotovili so, da je potrebno namestiti koše za smeti, organizirati razne očiščevalne akcije, opozarjati ostale naj ne onesnažujejo in tudi sami ne smejo o-nesnaževati. Odgovornost morajo prevzeti vsi ljudje.
Vse kar so sklenili na konferenci, se mora uresničiti, vendar tega gotovo ne bo in naša okolica bo leta 2000 zelo onesnažena in vsi ljudje bomo v nevarnosti in v nevarnosti bo tudi naš obstoj. Torej skrbimo za naravo, kolikor je le mogoče!
Na konferenci je bila pripravljena tudi razstava likovnih del na isto temo. Razstavo je pripravila in uredila likovni pedagog na osnovni šoli Franja Vrunča iz Gorice pri Slivnici, Marjana Rataj.
Goce Kalajdžiski
Kakšen poklic?
Mladi razmišljajo in ugotavljajo
Razmišljanja
Za mnenje o varstvu življenjskega okolja smo povprašali dr. Ivana Moserja, predsednika občinske komisije za varstvo okolja, Janija Kukoviča, sekretarja OK ZSMS in Slavka Zalokarja, predsednika skupščine KS Sent-jur-ceniter.
Dr. Ivan Moser:
»V zadnjem času opažam, da so potoki, ki tečejo po ozemlju naše občine, zelo onesnaženi. Najbolj onesnažena je Voglajna, ki je v 2.—3. razredu glede onesnaženosti. To pomeni, da je onesnažena, vendar v njej še lahko živijo zelo odporne ribe (krapi), takšna je vse do Šentjurja. V Šentjurju se vanjo izlivajo nekatere strupene snovi. Od Star do izliva v Savinjo je Voglajna mrtva, v njej ne živijo ribe. Voglajno na celjskem območju najbolj onesnažuje Cinkarna.
Od 56 območij je onesnaženost zraka naše občine bila leta 1986 na 13. mestu, kar je zelo slabo. Pri kurjenju premoga se skozi dimnike Izloča žveplov oksid, ki gre v oblake, v oblakih pride v stik z vodo, s katero daje kisle padavine, kar je zelo nevarno za vsa živa bilja. Ker so čistilne naprave za našo občino predrage, jih nimamo. Za izboljšanje stanja bi lahko poskrbeli tudi mi sami. Če bi namesto premoga, kurili plin in nafto, skrbeli za čiste dimnike in tehnično brezhibnost peči, bi bil zrak čistejši.
V	šentjurski občini so ogroženi vsi gozdovi, 30 odstotkov gozdov pa je bolnih. V predelih od sv. Rozalije do Dramljah in do Ponikve pa je ^bolnih že 65 % gozdov. Ce se ho še naprej tako nadaljevalo, bo v desetih letih gozd pri nas popolnoma izumrl. Naše gozdove ogroža žveplo, ki v obliki kislih padavin pada na listne površine, kar povzroča, da se začno drevesa sušiti. Jelke so v naših gozdovih že skoraj izumile, iglice na njih se sušijo in postajajo rjave — suhe. Žveplo vpliva tudi na človekovo zdravje. Veliko ljudi je obolelih za astmo, predvsem v okolici Cinkarne. Ogrožena je tudi divjad v gozdu.
V	naši občini je najbolj onesnažena KS Sentjur-center. Pri zdravstvenem domu imamo merilno napravo za merjenje onesnaženosti. V okolici Kluba upokojencev, na križišču ter pri blokih pri Lipici je največ dušikovih oksidov, ki so izpušni plini avtomobilov.
Stanje onesnaženosti bi se lahko izboljšalo glede kurjenja, hitrosti vožnje in tako, da posadil mo čim več dreves, saj dobro vemo, da drevje čisti zrak, umirja hrup. Hrup je največji ekološki sovražnik. Znanje je najbolj pomembno za izboljšanje onesnaženega okolja. Tudi otroci OS veliko prispevajo k lepšemu okolju, tako da zbirajo star papir in druge sekundarne surovine, saj jim je znano, da ena ‘tona starega papirja zamenja dvajset smrek. Našemu okolju bi dal o-ceno 2.«
Janez Kukovič:
»Poleg drugih so spremembe tudi kemijske, zaradi česar v velikem številu izumira življenje tudi v vodi, zato ker je onesnažena. Prvi onesnaževalec je člo-
vek, kakor tudi industrija in kmetje. Obrežja potokov so umazana, ljudje so začeli odvažati smeti na odmaknjena področja, kjer je narava še dokaj čista.
Vdihavamo ogljikov dioksid. Zrak je najbolj onesnažen v zimskem času kot posledica nepravilnih kurišč, nepravilno shranjenega goriva in ker preveč kurimo. Zrak onesnažujemo vsi skupaj. Z prestrukturiranjem gospodarstva v tehnološkem smislu, z uporabo plina za ogrevanje, trdega in tekočega goriva, izboljšavami v avtomobilski industriji in cestnem prometu, bi lahko preprečili onesnaževanje zraka.
Seveda so tudi gozdovi v naši občini ogroženi in najbolj jih o-groža Cinkarna. Najbolj so ogroženi iglavci, pa ‘tudi bukve. Ogrožena drevesa se sušijo, izumirajo. Ogrožena je tudi ‘divjad, pirav tako tudi domače živali, še posebej na področju Blagovne in avtoceste zaradi svinca in Cinkarne. Domače živali so ogrožene v naseljih, kjer so speljane prometne ceste«.
Na vprašanje, če je zadovoljen s podobo svojega kraja, je dejal: »Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Naša okolica je najbolj onesnažena v centru. Najbolj jo onesnažuje človek, ker je prisiljen in ker ni poskrbljeno za odvoz smeti, pa tudi zaradi nizke kulture. Najbolj onesnaženo je blokovsko naselje, ker koristniki družbenih stanovanj nimajo pravega odnosa do okolja. Močno so prizadeta tuđi Okolja v manj naseljenih krajih. Vsi skupaj bi lahko zahtevali od IS, da se stanje normalizira, sami bi morali voditi aktivnost, s katero bomo prikazali ta problem, povečati stopnjo kulture in prenesti to na mlade.
Okolju bi dal oceno 3. Če bo šlo tako naprej, leta 2000 ne bomo imeli več iglavcev, voda pa bo onesnažena tako, da v njej ne bo več življenja«.
Slavko Zalokar:
»Potok Kozarica je bil zelo onesnažen, zato smo ga pričeli regulirati. Regulacija je deloma opravljena. Na potoku Voglajna pa se ni -nič naredilo. Naše potoke onesnažuje predvsem Klavnica s svojimi odpadki, včasih pa tudi kmetje z gnojnico.
V Šentjurju se stvari spreminjajo. Poleti nimamo veliko strupenih plinov. Bohor ima čistilne naprave tako, da je v tem času zrak čistejši. Zrak je verjetno najbolj onesnažen v okolci gasilskega doma v zimskem času, to je novembra, decembra, januarja in februarja. Zrak bi lahko izboljšali, če bi privatna in družbena kurišča, seveda dolgoročno, namesto premoga kurila plin.
Gozdovi v naši občini so onesnaženi. Predvsem jih onesnažujejo tovarne s celjskega področja. Seveda pa jih onesnažujejo tudi krajani sami. Odlagališča smeti v Hrušovcu, na Pesnici in v Zgornjem trgu bi lahko očistili. Najbolj ogroženi so iglavci. V gozdovih je ogrožena tudi divjad. Lovci so morali postreliti že veliko bolne srnjadi zaradi uživanja zastrupljenega listja.
S podobo moj-ega kraja sem in nisem zadovoljen. Tukaj bi lahko omenil -dve stvari: z nekaterimi okolji sem zadovoljen npr. Pesnica ima zelo lepo urejene vrtove in okolico hiš. Družbeni sektor se k temu ne priključuje. V KS je veliko odsluženih objektov, ki bi jih lahko odstranili, saj kvarijo izgled Šentjurja.
Naša okolica je onesnažena v industrijskem centru in na avtobusnih postajah, ikjer ležijo sme-
Tudi moj kraj
Skozi KS Ponikva tečejo naslednji večji potoki: Zagajski potok, Slomščdca, potok v Okrogu in Perišek. Onesnaženost navedenih potokov bi bila naslednja: Zagajski potok za zdaj še nima nobenega onesnaževalca in se čist izteka v Siomščico. Ta do hlevov pri železniški postaji nima pomembnih onesnaževalcev. Iz omenjenih hlevov odtekajo v vodo določene količine gnojnice.
Perišek je močno onesnažen, ko se vanj izlije kanalizacija iz Ponikve. Potok v Okrogu razen z gnojnico iz kmečkih hlevov ni onesnažen.
V	programu je nova kanalizacija, 'ki bi se izlivala v Siomščico. Ce ne bo čistilne naprave, bo v prihodnje močno onesnažena. Poleg navedenega onesnaževanja so potoki in obrežja potokov onesnaženi tudi z raznimi odpadki, ki jih ljudje neodgovorno odmetavajo.
V	naši KS ni nobenega industrijskega ohrata, ki bi onesnaževal zrak, le pozimi je nekaj onesnaževanja iz gospodinjskih kurišč. To pa ne pomeni, da na Ponikvi vdihavamo popolnoma čist zrak. Naša KS leži namreč na obrobju celjske kotline, ki je v slovenskem merilu znana kot ena najbolj onesnaženih kotlin v Sloveniji. Kadar pihajo zahodni vetrovi, nam prinesejo onesnažen zrak celjskih tovarn (Cinkarna, EMO, Železarna Stone). Na ito o-nesnaževanje pa na Ponikvi direktno ne moremo vplivati. Lahko pa vplivajo naši krajani, ki delajo v teh tovarnah, takrat ko odločajo o nakupu čistilnih naprav ali ko se odločajo, kakšne proizvode bodo izdelovali in na kakšen način.
ti na tleh. Smeti niso nezdrave, ampak niso prijetne za oko.
Da bi se onesnaženost zmanjšala, bi se morali organizirano dogovoriti in vsi enotno sodelovati, tako KS, občina in postaja milice kot občani.
Našemu okolju bi dal oceno med 3 in 4. Nisem pristaš JE. Mi živimo v zelo nevarnem pasu.
Mislim, da ima Slovenija dovolj vod, za gradnjo HE«.
Osnovna šola »F. Malgaja« Šentjur
je onesnažen
S podobo našega kraja nisem zadovoljna. Predvsem zaradi onesnažene okolice. Najbolj je onesnažen gozd v Boiznah, ki ga najbolje poznam. Po gozdu ležijo razni predmeti : stari štedilniki, prazne posode, steklenice, razni odpadki modeme civilizacije. Vse te odpadke odmetavajo ljudje, ki jim je malo mar narava in izgled našega kraja.
Za izboljšanje stanja glede o-nesnaženosti naše okolice, bi bilo po mojem mnenju treba storiti naslednje:
1.	Določiti in urediti mesto, kamor bi lahko odmetavali odpadke, ki sedaj ležijo povsod. Ali pa bi bilo potrebno priskrbet: kontejner, ki bi ga uporabljali za zbiranje odpadkov. Ko bi bil poln, bi ga odpeljali na smetišče v Celje, kamor vozijo tudi smeti.
2.	Iz gozdov in travnikov pobrati vse odpadke, ki sedaj onesnažujejo okolico in jih odpeljati na določeno mesto. Pri tem naj sodelujejo osnovna šola 'in drugi krajani.
3.	Denarno kaznovati vsakogar, ki za odmetavanje Odpadkov ne bo uporabljal za to določena mesta.
Mislim, da lahko ocenimo okolje naše KS s stališča varstva narave z oceno 3/4.
Leta 2000 bo zrak v naši krajevni skupnosti zelo slab, če se razmere v celjski kotlini in v širši Sloveniji ne bodo popravile.
Naša okolica bo leta dva tisoč nemogoča, če ne bomo uredili smetišč, odlagališč in vzgojili ljudi tako, da bodo neuporabne stvari odmetavali le na za to določena mesta in ne kot sedaj v gozd in drugam v naravo.
Manja Grašek, 3. r OS Ponikva
Sporočila ob dnevu mladosti
Ljubezen in mir! To si želimo mladi. S tem bogastvom bi živeli bolje kot naši predniki. Med državami ne bi smelo biti zaprek, zakaj ibi se bojevali, če pa lahko živimo svobodno!
Želim, da bi izbrali dobrega predsednika mladinske organizacije, ki bi dobro vodil mlade in jih spodbujal k delu.
Želim, da bi vsi mladi gledali v isto smer, saj samo s tem ne bo nasprotij med njimi.
Duška
Dan mladosti. Le en dan?! Mlade pa tare toliko problemov... Čudovita je prireditev ob 25. maju, toda vanjo je vloženo mnogo sredstev, ki bi lahko kako drugače pripomogla mladim. Mladi največkrat nimajo kam v prostem času, zatočičše si iščejo v lokalih. Zato maramo mladi sami nekaj storiti za lepšo prihodnost, povedati, kaj nas teži, poiskati reštive. Sami se moramo soočiti s težavami, ne smemo se jim vdati ali kloniti pred njimi. Skupno bomo nastopili proti oborožitvi, gojili mir med ljudstvi, saj bomo le tako lahko srečni.
Andreja
Maj?
Mesec mladosti in ljubezni. Za mnoge je maj najlepši mesec. Kaj pa tisti, ki živijo v deželah, kjer 'Vihrajo vojne? Ali imajo čas, da pomislijo, kaj jim pomeni mesec maj ?
Vsem tem mladim želim, da bi tudi oni v maju začutili varnost in ljubezen.
Simona
Kaj lahko mi mladi storimo v današnji družbi? Skoraj nič, kajti vso oblast imajo v rokah starejši. Veliko mladih se poda v alkoholizem, nekaj jih uživa mamila... Ob večjem razumevanju starejših do mladine ne hi bilo toliko samomorov. Problemi mladih so tudi v iskanju zaposlitve, ifcsanju in 'borbi za stanovanje ter tudi v šolanju. In kako naj bomo mi mladi s takšnim življenjem zadovoljni ?
Simona S.
Denar, ki je namenjen za zaključno prireditev, bi rajši porabili za nova delovna mesta. S tem bi se zmanjšalo število mladih, ki iščejo zaposlitev. Šele takrat bomo lahko uporabili geslo:
»■Lepo je v naši domovini biti mlad!«
Dejan
Maj. Cvetje. Sonce. Petje ptic. Mladost in 25. maj — dan mladosti. Tiste minljive, idivje mladosti, ki je norost, kot pravijo starejši. Kaj pa naj bi se spremenilo ob tem prazniku?
Na prvem mestu odnos starejših do mladine. Mladi premalo odločajo o vsem, kar zadeva ekologijo, politiko, ekonomijo in — mdr v svetu. Starejši, politiki in funkcionarji nas premalo poslušajo. Mnogokrat se zapletajo v vojne, v katerih padajo prav mladi vojaki. Spuščajo razne pline in odplake v naravo, ki je naša dediščina, njihove napake pa bomo nosili 'mi. Umazane reke, povečana radioaktivnost, mrtvi gozdovi — napake, ki ostajajo in se ne dajo popraviti.
Starejšim pa svetujem, naj se večkrat pogovorijo z mladimi, upoštevajo njihova mnenja in stališča in naj že enkrat nehajo misliti, da so vsi mladi nesramni, prostaški in ...
Ce starejši že gradijo svet za nas, naj ga zgradijo vsaj tako, da nam bo všeč in da bomo v njem lahko živeli.
Katarina
MLADI V MESECU MLADOSTI
Maj. Radost. Veselje. Ljubezen. Cvetje. Mladost. Zelenje. Dekle hiti. Kam? V neznano. Ne pozna poti. V njenih očeh se kaže obupanost. Zapustil jo je fant. Išče rešitve. Pozabiti mora vse skupaj. Pozabiti!? Da. Pozabiti. Začeti znova.
Delo. Marljivost. Lepo vedenje. Upanje. To je prihodnost ljudstva.
M'artina
MAJ — NAJLEPŠI MESEC — MESEC MLADOSTI
Narava v cvetu in zelenju, mladi v valu zaljubljenosti. Sprehodi v mrazu, po stezah v parku, po klopeh posedajo parčki.
Tiho spogledovanje v šoli...
Razred posluša učitelja. Predzadnja klop. Fant s pismom v roki. Dreganje. Pismo potuje v drugo klop pri oknu. Deklica, modre oči uprte v liste. Ljubezniv nasmeh na zardelem obrazu. Ljubezen — droben cvet v prebujajočih se srcih.
Gorazd, Nataša
ŽIVLJENJE MLADIH (dogodek v šoli)
Jutranji prihod v šolo. Vsepovsod polno zvezkov. Mrmranje. »Znaš?« Obupan vzdih. Živčno iskanje zvezka v torbi. Končno! Listanje.
»Od kod naprej?«
»Oh, toliko !«
Nekajkratni prelet snovi. Prvo zvonenje. Še zadnje minute ponavljanja. Drugo zvon en j e. Razred se pomiri. Vsak trepeče. Tova-rišicin prihod v razred. Vpisovanje dnevnika. Nato pa... redovalnica v njenih rokah. Sekunde mučne tišine.
»Tine.«
»Ah,« olajšani izdihi.
Tine počasi vstaja. Spraševanje. Slabi odgovori.
»Ja, danes je pa slabo. Ena. No, kdo nam bo še kaj povedal?« Vprašujoči pogled potuje po razredu.
»Nihče? Dobro, pa drugič!«
Nadaljevanje ure. Strah pred naslednjo.
Sabina
MLADI V MESECU MLADOSTI
Večer. Ležim.	Gledam v strop. Mesec	mladosti. Kaj je	to? To
je	pač mesec kot	vsak drug, samo da je	več prostih dni.	Ni res,
to	je naš mesec,	mesec mladosti. Pa kaj	imamo od tega	meseca
mladosti? Nič. Vse lepo teče dalje. Bilo je že veliko 'takšnih mesecev mladosti in jih še bo. Vendar je bil in bo vsak drugačen. Vsak ga je in ga še bo preživel na svoj način.
Mitja
Prispevke so pripravili učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur
Republiško srečanje mladih zgodovinarjev
14., 15. in 16. maja 1987 je bilo v Kranju srečanje mladih zgodovinarjev, na katerem smo se zbrali najprizadevnejši člani zgodovinskih krožkov in njihovi mentorji iz vse Sdovenjie.
Iz naše občine smo se ga udeležili člani Osnovne šole Blaža Kocena iz Ponikve in Osnovne šole Franja Malgaja iz Šentjurja.
Domov smo se vrnili s srebrnim in zlatim priznanjem in z najlepšimi vtisi. Bili smo gostje pionirjev kranjskih osnovnih šol, ki so nas prisrčno sprejeli. Predstavili so nam kulturno, gospodarsko in politično življenje v Kranju. Ogledali smo si Prešernov muzej, muzej v vojašnici Staneta Žagarja, delovno organizacijo Gorenj ska oblačila in številne znamenitosti Kranja.
Učenci smo se pogovarjali: s pomembnimi osebnostmi iz Kranja, Sentjurčani smo bili gostje tov. Vinka HAFNERJA.
Mentorji smo bili na Brdu, kjer smo se pogovarjali o raziskovalnem delu zgodovinskih krožkov.
Učenci zgodovinskega krožka iz OŠ Šentjur smo sodelovali z nalogo »ZAČETKI ODPORA IN BOJA PROTI OKUPATORJU V DOMAČEM KRAJU«. Zanjo smo se odločili, ker med nami še živijo ljudje, ki so ohranili dragocene zgodovinske vire, pisne in ustne, izbrali smo predvsem izvirne vire in podatke. Pogovarjali smo se z borci in aktivisti,
pa tudi s sorodniki tistih, ki jih ni več. Vse izjave smo kritično pretresli in primerjali z obstoječo literaturo, predvsem »Šentjur skozi borbo v svobodo« in zbornik »Med Bočem in Bohorjem«.
Iz pripovedi skromnih, a za nas velikih ljudi, smo spoznali kaj vse so morali pretrpeti ljudje, ki so se iz narodnega ponosa in zavesti obrnili proti okupatorju.
Nekaterim se zdijo danes te grozote neverjetne, raziskovalno delo nas je prepričalo o nasprotnem. Številni viri iz tega obdobja, ki jih marsikatera šentjurska družina še hrani, so dokaz neskončne ljubezni do domače zemlje in slovenske besede.
Pri zbiranju gradiva in oblikovanju naloge so nam pomagali učenci novinarskega in fotokrož-ka OŠ »Franja Malgaja« Šentjur, knjižnica OŠ, občinska .knjižnica Šentjur, Studijska knjižnica Celje, Muzej NOB iz Celja, Zgodovinski arhiv Celje, DO VIZ Šentjur, tajnica OS in DO AERO Celje.
Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje.
Želimo, da bi bilo raziskovalno delo, ki ga opravljamo učenci osnovnih šol, v naši Občini bolj cenjeno in vrednoteno .tako kot v nekaterih drugih občinah Slovenije.
Člani zgodovinskega krožka in mentorica Slavica Cokle
OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE ŠENTJUR PRI CELJU
KOMISIJA ZA LETOVANJE OTROK
RAZPIS ZA VZGOJITELJE OTROK NA LETOVANJU
Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur organizira 13-dnevno letovanje otrok v Dječjem odmaralištu Karlovac v Selcah pri Crikvenici od 30. 7. 1987 do 11. 8. 1987.
Za delo z otroki na letovanju razpisujemo:
—■ 11 vzgojiteljev za delo s šolskimi otroki,
—	4 vzgojiteljice za delo. s predšolskimi otroki,
—	1 pedagoškega vodja,
—	1 telesnovzgojnega učitelja.
Pri izbiri kandidatov za vzgojitelja bo komisija upoštevala predvsem delo in odnos do otrok. Pridržuje si pravico, da izbranemu kandidatu prekine delo v koloniji, če ugotovi, da le-ta ne opravlja vestno, svojih nalog.
Za vzgojitelje se lahko prijavijo vsi, ki imajo izkušnje pri delu z otroki in jih to delo veseli.
Vsi vzgojitelji se morajo na letovanju ravnati po Pravilniku o letovanju šolskih in predšolskih otrok.
Pedagoški vodja in teiesno-vzgojni učitelj pošljeta s prijavo tudi program dela na letovanju. Program mora biti časovno, opredeljen in mora zajemati vse dejavnosti na letovanju.
Pred odhodom na letovanje se morajo vsi izbrani vzgojitelji sestati s starši otrok. Za organizacijo in izvedbo roditeljskih sestankov je zadolžen pedagoški vodja.
Kandidati se pisno prijavijo na Občinsko zvezo prijateljev mladine Šentjur do 5. junija 1987.
Komisija za letovanje pri OZPM Šentjur
Bili smo v pobrateni občini Požega
Minilo je leto dni, odkar so bile na obisku v Šentjurju članice ženskega pevskega zbora iz Požege ter pionirska folklorna skupina iz podružnične osnovne šole Pilatoviči pri Požegi. Takrat so nas povabili, da jih obiščemo.
Tako se je ženski pevski zbor »Skladateljev Ipavcev« odpraivdl na pot proti Požegi, 24. aprila letos. V programu obiska smo imele celovečerni koncert. Za popestritev koncertnega večera smo povabile še folklorno skupino Prosvetnega društva »Skladateljev Ipavcev« iz Šentjurja.
Pot nas je vodila prottd Beogradu, kjer je bil naš prvi daljši postanek. V Beogradu smo obska-le hišo cvetja na Dedinju. Nato pa smo odšli rv dom 'reprezentativnega orkestra garde, ki je v okviru vojašnice maršala Tta na Dedinju. Sprejem v domu je bil za nas veliko doživetje, še posebej zato, ker smo občutili, kaj je pomenil naš zborovodja prof. Franc KLINAR, kot dirigent tega orkestra. Prof. Klinar je delal s tem orkestrom il5 let, člani orkestra pa so ga sprejeli kot da se niso nikoli razšli, še vedno jim je učitelj in iskren prijatelj. Čas nas je preganjal. Obiskali smo Dom JNA v Beogradu, 'M je tudi povezan z življenjem in delom prof. Klinarja v Beogradu. V njem je dirigiral 20 let prej, preden je prevzel orkester garde.
Pot smo nadaljevali po ibarski magistrali preko Obrenovca, Gornjega Mijanovca, Čačka do Požege. Pred hotelom v centru Požege so nas pozdravile članice njihovega ženskega zbora ter predstavniki SZDL ter mladine. Sprejem je bil prisrčen in iskren.
Drugega dne smo se po dopoldanski vaji napotili na Kiadinja-čo. V Požegi smo si ogledali še proizvodnjo v tovarni konfekcije MLADOST, kjer so nas častili s kosilom. Bližal se je večer koncerta, zato je bila potrebna generalka.
Večerni koncert je 'bil v kulturni dvorani v Požegi. Obiskovalce je pozdravil v 'imenu celotne družbenopolitične skupnosti občine Šentjur tov. Ferdo ŽAGAR.
V našem programu smo imeli umetne in narodne pesmi slovenskih, srbskih in tujih avtorjev, zato je bil zelo pester. Med zborovskim petjem so se preple-
V letu 1986 smo na območju občine Šentjur pri Celju obravnavali kar 22 odstotkov 'kršitev javnega reda in miru manj, kot leto prej. Tako smo podali sodniku za prekrške 135 (177) predlogov zoper 202 (265) kršitelja, ki so storili 215 (275) 'kršitev. Številke pred oklepaji nam po-
tali plesi naše folklorne skupine, ki so predstavili kozjanske in gorenjske plese, ter plese iz Šuma-dije.
Za zaključek je folklorna skupina zaplesala srbske narodne plese, nato se jim je pridružil naš zbor in obiskovalcem smo zapeli njihovo zelo priljubljeno pesem OJ MORAVO, OJ MORAVO s solistko Matejo Vrečko, ki je še posebej navdušila.
Naš koncert so obiskovalci burno pozdravili, sprejeli smo številne čestitke.
Po koncertu je bilo prijateljsko srečanje z vsemi članicami ženskega zbora iz Požege ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
Na srečanju so se izpostavile številne prijateljiške vezi. Ob plesu in petju se je srečanje zavleklo pozno v noč. Ostali so prijetni spomini.
V nedeljo zjutraj je bilo težko slovo od naših gostiteljev, pred nami je bilia dolga pot domov. Vračali smo se prek Titovega Uždca, Višegrada, Sarajeva, Slavonskega Broda in Zagreba do Šentjurja.
Pot po avto-cesti Zagreb—Beograd pa nas je vodila tudi mimo črne točke blizu Nove Gradiške, kjer so imeli mladinci naše občine Senti ur pred leti tragično prometno nesrečo. Z nami je 'bil tudi Jani KUKOVIČ, kd je bil takrat eden od težjih poškodovancev. Ob njegovem pripovedovanju je vse v avtobusu kar onemelo, saj smo bili z mislimi v času, ko nas je žalostna novica in resnica presenetila v Šentjurju.
Naša pot se je srečno zaključila pozno ponoči v Šentjurju. Za srečno in varno vožnjo se imamo nedvomno zahvaliti tudi vozniku avtobusa tov. Bernardu ŠKETU iz Šentjurja.
Obisk v Požegi nam je omogočila Kulturna skupnost Šentjur, ki je financirala prevozne stroške. Stroške bivanja v Požegi so krili naši gostitelji.
Ob slovesu v Požegi smo si ob-ijuhiii, da bodo med zboroma trajne vezi, ki bodo povezovale pobrateni občini na kulturnem področju.
M. R.
vedo stanje v letu 1986, številke v oklepajih pa stanje v letu 1985. Podatki kažejo, da je stanje na tem področju v letu 1985 v primerjavi z letom 1985 boljše. Stanje je boljše predvsem na račun preventivnega dela miličnikov, kakor tudi večje represive v letu 1985, ko je bia največja po-
zornost na tem področju usmerjena predvsem točenju alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim gostom.
Kljub temu ugotavljamo, da se je še vedno preveč kršitev dogajalo po gostinskih lokalih, kar pomeni, da bomo morali gostince v še večjem številu predlagati v postopek SP. Alkohol je namreč še vedno preveč pogost pri raznih kršitvah, kršitelji pa se večinoma napijejo v gostinskih lokalih.
Kljub temu, da so v letu 1986 prekrški upadli, se je njihova notranja struktura poslabšala. V porastu so namreč hujše kršitve javnega reda in miru, predvsem pretepanje in drzno vedenje. Te kršitve so se povzpele od 12 kršitev na 23, prav vse pa so bile storjene pod vplivom alkohola.
Ce primerjamo pive štiri mesece leta 1987 in enako obdobje leta 1986, vidimo, da je stanje
V soboto, dne 25. 4. 1987 je krajevna skupnost Šentjur-okoli-ca praznovala krajevni praznik. Organizacijo proslav je letos prevzela vaška skupnost Grobelno. Po krajšem kulturnem programu mladine Grobelnega in podelitvi priznanj krajevne skupnosti je hila svečana otvoritev nove pošte na Girobelnem, ki se je v nov paslovno-stamovamjski objekt preselila iz privatne hiše.
Mladinci Grobelnega, združeni iz šentjurske in šmarske občine,
dokaj ugodno. V prvih štirih mesecih letošnjega leta smo podali sodniku za prekrške 29 predlogov, v enakem obdobju lani pa kar 54. V postopek smo predlagali 44 kršiteljev, lani 87, ki so storili 43 kršitev, lani pa 83. Podatki nam povedo, da je stanje skoraj 100-odstotno boljše, vendar pa delavci milice kljub temu še nismo zadovoljni. Opažamo, da je tudi v letu 1987 večina kršitev storjenih pod vplivom alkohola in bomo zaradi tega poleg kršitelja predlagali v 'postopek tudi gostinske osebe, 'ki vinjenim gostom strežejo alkoholne pijače. Zavedamo pa se, da problema alkoholizma sami ne bomo mogli zatreti, ampak bi bilo nujno angažiranje tudi drugih družbenih subjektov, kajti alkoholizem je družben pojav in kot takšnega ga moramo reševati. Večina 'kaznivih dejanj, prekrškov, kaicor itudi prometnih nezgod je storjenih pod vplivam alkohola.
so ob krajevnem prazniku organizirali 'kulturne prireditve tudi v torek, 28. 4. 1987 in v četrtek, 30. 4. 1987. Zvrstile so se naslednje prireditve:	okrogla miza o
ekologiji, nastopi kantavtarjev in pionirjev atletov, »pokaži kaj znaš«, pionirsko šahovsko tekmovanje, nastopi folklornih, dramskih in ritmičnih skupin, gledališka igra, lutkovna igra, šaljive družabne igre, športna tekmovanja. Prireditve so zaključili ob prijetni glasbi ansambla in kresovanju.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
Javni red in mir v občini Šentjur pri Celju
miifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Praznik krajevne skupnosti
Šentjur-okolica
Novice iz RD Voglajna
RAZPIS RIBIŠKIH TEKMOVANJ IN DRUŽABNIH RIBOLOVOV RIBIŠKE DRUŽINE VOGLAJNA ZA LETO 1987
31. maj 1987 — DRUŽINSKI DRUŽABNI RIBOLOV NA NAJ-VECJO RIBO ZA NAiSLOV »RIBIŠKI CAR VOGLAJNA 1987« —
Člani, Članice in mladinci
Tekmuje se od 6. ure do 14. ure ne glede na čas prihoda tekmovalca z obvezno prijavo prihoda pri sodniški ekipi v ribiškem domu Tratna.
19. junij 1987 — NOČNI DRUŽABNI RIBOLOV NA ROPARICE
— Člani in Članice
Zbor ob 20. uri v ribiškem domu Tratna — tekmuje se do 24. ure.
15. avgust 1987 — MEDDRUŽINSKO TEKMOVANJE V LOVU RIB S PLOVCEM ZA PREHODNI POKAL »18. AVGUST« — ČLANI »A« IN »B« TEKMOVALNE EKIPE RD VOGLAJNA
13.	september 1987 — MEDOBRATNO TEKMOVANJE V LOVU RIB S PLOVCEM ZA RIBICE — CLANE KOLEKTIVA DO ŽELEZARNA STORE
Zbor ob 7. uri v ribiškem domu Tratna.
Od 1. maja do 27. septembra 1987 — TEKMOVANJE V RIBOLOVU NA OSTRIŽA, SONČNEGA OSTRIŽA IN OKUNA — ČLANI, Članice in mladinci
Tekmuje se vsako soboto, nedeljo in ob državnih praznikih od zore do mraka. Ulov se evidentira pri skrbniku ribiškega doma Tratna in tov. Milanu Kokošarju — Gorica pri Slivnici. 27. septembra 1987 bo ob 10. uri v ribiškem domu Tratna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad.
Pozivamo vse člane, članice in mladince, da se udeležijo tekmovanj ter družabnih ribolovov v čim večjem številu.
PRODAJNA MESTA DNEVNIH TURISTIČNIH RIBOLOVNIH DOVOLILNIC ZA RIBOLOV NA SLIVNIŠKEMU JEZERU
—	Ignac HOLCINGER — Rakitovec 5 — Gorica pri Slivnici
—	Milan KOKOŠAR — Gorica pri Slivnici
Teniški turnir „Dan mladosti“
Teniška sekcija TVD Partizan Šentjur je v .počastitev dneva mladosti organizirala turnir za pionirje in člane. Na 'peščenih igriščih v športnem parku v Šentjurju so tekmovalci v dneh od 22. do 24. maja prikazali zanimive borbe v obeh kategorijah. V kategoriji pionirjev do 14 let je pokal osvojil Tadej Kind, pri članih pa Bine Gobec. Pokale za turnir je prispevala OK ZSMS Šentjur.
Rezultati pionirji:
I.	kolo: Ferlež—Kladnik 9:1, Drobne—Kind 9:0 Bedej—Slemen-šek 9:3, Flander—'Leskovšek 9:4, Kovač—Spom 9:2, Vrtačnik (prost) ;
II.	kolo: Kladnik—Kind 5:7, W. O., Bdej—Flander 4:6, 6:7, Kovač —Vrtačnik 6:0, 6:2 (Kovač finalist) ;
III.	kolo: Flander—Kind 1:6, 2:6;
Finale: Kind—Kovač 6:4, 6:4.
Rezultat člani:
I.	kolo: Turk—Jezernik 1:6, 4:6, Esih—Lipuš 1:6, 6:3, 6:4, Jezernik S.—Uirbajs W. O., Gobec—Kvas 6:1, 6:2;
II.	kolo: Kovač—Jezernik 6:4, 6:2, Esih—Škorjanc 7:5, 3:6, 0:6;
III.	kolo: Gobec—Kovač 4:6, 6:3, 6:1, Škorjanc—Urbajs 6:3, 6:1;
Finale:	Gobec—Škorjanc 6:4,
5:7, 6:1.
Naslednji turnir bo teniška sekcija priredila v začetku junija in sicer za danioe in člane (netek-movalce). Datum turnirja bo objavljen na plakatih.
TVD Partizan Teniška sekcija
Predšolske ustanove
(Iz zbornika med Bočem iin Bohorjem)
Moralo je miniti 21 let po osvoboditvi, preden je septembra 1966 v Šentjurju zaživel prvi oddelek otroškega vrtca. Obnovljena je bila stavba splošnoljudskega premoženja sredi trga (bivša Šešerkova hiša), kjer je našlo zatočišče 22 predšolskih otrok. Upravno in strokovno je bil vrtec pod okriljem osnovne šole Šentjur.
Leta 1967 se je vrtec razširil na dva oddelka s 40 otroki, čez dve leti še na tretji oddelek. Poleti 1972 so pričeli ob Pešnid graditi montažno stavbo za vrtec s petimi klasičnimi igralnicami in dvema igralnicama za jaslice.
Prvih osem let je vrtec financirala temeljna izobraževalna skupnost, po letu 1974 pa takrat ustanovljena interesna skupnost otroškega varstva s svojim izvršilnim odborom in skupščino.
Predšolska vzgoja se je pričela širiti tudi v druge kraje v občini. Novembra 1975 je začel z delom oddelek na Ponikvi v stavbi nove osnovne šole; leto nato so bili odprti trije 'oddelki in to: na Gorici pri Slivnici v novozgrajeni montažni stavbi, v Loki pri Žusmu v prostorih šole, na Ponikvi pa so odprli drugi odddek. Vsi zunanji oddelki so upravno in strokovno vezani na matično ustanovo v Šentjurju.
Predšolske vzgoje je bilo jeseni 1977 deležno že 298 otrok v dvanajstih oddelkih.
V zadnjih letih delujejo v šolskih počitnicah potujoči vrtti, ki trajajo tri tedne. Na Planini, v Dobju in Prevorju delujejo v času šolskih počitnic »brigadni vrtci«, ki jih organizira RK Slovenije. Leta 1965 je bila uvedena »mala šola«, ta pripravlja otroke, ki ne obiskujejo vrtcev, za vpis v prvi razred.
Letno število za male šole je na začetku znašalo 72, z leti se je povečalo na 120 ur. Vrtec ali uradno Vzgojno varstvena organizacija (VVO) upravlja samoupravni zbor delovnih ljudi, v katerem so vsi delavci zavoda ter pet zunanjih zastopnikov.
—	Gostišče Milan HVALEC —Nova vas — Šentjur pri Celju
—	Gostišče PRI MOSTU — Šentjur pri Celju
—	Gostišče Andrej JERNEJ — Šentjur pri Celju
—	Motel MERX — Šentjur pri Celju
Septembra 1978 je bil šentjurski vrtec razširjen. Dogradili so štiri igralnice z ustreznimi pomožnimi prostori.
Leta 1978 je bil zgrajen montažni vrtec na Planini z dvema igralnicama, leta 1980 pa je pri novi osnovni šoli v Dramljah zrasel vrtec z dvema igralnicama. V šolskem letu 1978/79 je bil ustanovljen Vzgojno izobraževalni zavod (VIZ) za občino Šentjur, kamor se je vključila tudi Vzgojno varstena ustanova kot samostojna Temeljna organizacija združenega dela (TOZD).
—	Gostišče Marica MULEJ-GOLOGRANC — Prožinska vas
—	Glavna vratarnica Železarne Store — Store
—	Ribiški dom TRATNA na Slivniškem jezeru
V	šolskem letu 1981/82 je bilo v vse oddelke vrtca zajetih 494 otrok in to: v Šentjurju v trinajstih oddelkih 282 otrok, na Ponikvi v dveh oddelkih 54 otrok, na Slivnici v dveh oddelkih 49 otrok, na Planini v dveh oddelkih 48 otrok, v Dramljah v dveh oddelkih 40 otrok in v Loki pri Žusmu v enem oddelku 21 otrok.
V	vrtcih je zaposlenih 53 delavcev: ravnateljica, tajnica, 25 vzgojiteljic, 16 varuhinj in 10 tehničnega osebja.
Fotografija meseca
Prijateljsko srečanje
Spored filmov za junij
Sobota in nedelja, 6. in 7. — KORENINE PRIVIDA — ZDA
Sobota in nedelja, 13. 'in 14. — ENOOKI BOKSAR — Hong-Kong
Sobota in nedelja, 20. in 21. — BOMBNIK — Romunija
Sobota in nedelja, 27. in 28. — SUPERSONlCNI ČLOVEK — ZDA
zavarovalna skupnost triglav ljubljana
OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. - 63001 CELJE, Ulica XIV. divizije 4
Program radia Šmarje pri Jelšah
Ponedeljek:
15.29	DIO — vključitev v Radio Ljubljana
16.00	V deželMi lipovega lista (turistična oddaja)
16.30	Mladi mladimi (mladinsika oddajia)
17.00	Poročila — osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila, Reklame
17.30	Črno-belo v barvah (filmska oddaja)
18.00	Zaključek Tor ek :
15.00	Napoved sporeda, Poročila, Obestilai, Reklame
15.29	DIO — vključitev v Radio Ljubljana
16.00	Športnihl sedem dni (športna oddaja)
16.30	Osem not za sto radosti (zabavno-glasbena kontaktna odd.aja) — I. del
17.00	Poročila — osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila, Reklame
Osem not za sto radosti — II. dei
18.00	Zaključek Sreda:
15.00	Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame
15.00	Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame
15.29	DIO — vkljlučitev v Radio Ljubljana
16.00	Danes v studiu (okrogla miza — v živo)
17.00	Poročila — osrednja dnevna (informativna oddaja, Obvestila, Reklame
17.30	V dvoje (glasbena oddaja z veznim tekstom — skladbe v dveh izvedbah)
18.00	Zaključek Četrtek :
15.00	Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame
15.29	DIO —* vključitev v Radio Ljubljana
16.00	Kulturni mozaik
16.30	Aktualni četrtek
17.00	Poročila — osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila, Reklame
Šopek domačih (oddaja domače narodnozabavne in Zborovske glasbe z veznim tekstom lih gosti)
18.00	Zaključek Petek:
15.00	Napoved sporeda, Poročilo, Obvetsdla, Reklame
15.29	DIO — Vključitev v Radio Ljublana
16.00	Skupni koraki (oddaja iz delovnih, organizacij to krajevnih skupnosti)
16.30	Potujoči mikrofon (posnetki domačih [glasbenih skupin, zborov, reportažni zapisi o ljudskih običajih, narečja itd.)
17.00	Poročila — osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila, Reklame
17.30	Zaibavna podoknica
18.00	Zaključek Sobota:
15.00	Napoved sporeda, Poročila, Obvestila', Reklame
15.29	DIO — Vključitev v Radio Ljubljana
16.00	Moč glasbe
16.30	Poslušaš—poslušam (glasbena kontaktna oddaja s sodelovanjem poslušalcev, vmes lažji reportažni zapisi, vključevanje v živo s terena ipd.) ■— I. dèi
17.00	Poročila — osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila, Reklame
Poslušaš—poslušam- — II. del
18.00	Zaključek Nedelja:
9.00	Napoved sporeda
Mavrica pozabljenih (starejše zabavne melodije)
9.30	Naš obraz (razgovor—intervju—predstavitev)
10.30	Radijska štafeta
11.00	Kmetijska oddaja
11.30	Svetujemo vam
12.00	Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Ferdo ŽAGAR, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOSEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR.
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju.
Tisk: Aero Celje TOZD Grafika
Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978.	Fotografij in rokopisov ne vračamo.