stev. 55. «Llubllanl, o sredo, dne 8. marca 1905. Leto xxxni. Velja po pošti: za celo leto naprej K26'— „ 13— „ 6-50 „ 2-20 za pol leta B za Četrt leta za en mesec V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 5'— za «n mesec „ „ 1-70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. LOVEHEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat ... 13 h . . . • II ,, za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo J1« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo )e » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. ljudske šole. (Govor posl Žitnika.) II. Istra. Mnogi, ki ne poznajo razmer na jugu, sodijo, da je Istra z ostalim Primorjem italijanska in da so Slovani le priseljeni gostje. To mnenje je povsem napačno Po lj*dskem štetju 1. 1890 je štela Istra okroglo 118000 Italijanov, 140.000 Hrvatov in 44.000 Slovencev. Te uradne številke sicer niso zanesljive, ker je brez dvoma več tisoč Slovanov vštetih med Italijane. Na podlagi teh številk šteje torej italijansko prebivalstvo 39%, slovansko pa 60 9%. Ravno nasprotno razmerje pa kaže število šol. Po zadnjem izkazu, ki ga imam pri rokah, je bilo v šolskem letu 1898/99 v Istri 190 razredov z italijanskim učnim jezikom, to je 62 9% in le 81 razredov s hrvaškim in 31 s slovenskim učnim jezikom , torej 112 slovanskih razredov ali 371%. Pripomnim le, da je več italijanskih šol v čisto hrvaških krajih. Nekaj zgledov. V ▼el. Lošinju so jim 1. 1870. na deški in dekliški šoli vsilili italijanski učni jezik. Večina občinskega zastopa je v seji 14 maja 1895 sklenila, naj se na obeh šolah vpelje hrvaški učni jezik. Manjšina se je pritožila na deželni odbor, ki je 15. junija 1895 razveljavil sklep občinskega zastopa kot protizakonit. Večina se je pritožila na naučno ministrstvo, ki je odgovorilo, da nima po voda za uradno poslovanje, ker je že dež. odbor razveljavil sklep. Obe šoli sta še danes italijanski. Vas Šterna, občina Grižnjan, je 1.1892. prosila za ljudsko šolo. Ponudili so ji italijansko. Prebivalstvo se je pritožilo na deželni šol svet in ministrstvo. L. 1897. je dež. šol. svet odločil, naj se na šoli v Šterni poučuje v italijanskem in hrvaškem jeziku. Proti temu se je pritožil dež. odbor na ministrstvo, ki je to pritožbo odbilo nato na »pravno sodišče, ki je 14. marca 1900 razveljavilo odlok dež. šol. sveta, oziroma ministrstva, češ, da v tem slučaju ne velja § 6. drž. šol. zakona, ki se tiče le enoje-zičnih šol, in velja ljudsko štetje. Torej tu se sklicujejo na ljudsko štetje, ki je jako ntpačno. Drugod, n. pr. v St. Jakobu na loroškem izprašujejo starše. Zakaj pa niso šolske oblasti v Sterni vprašale, katere narodnosti je prebivalstvo ? Prepričale bi se bile, da je ondi le šest italijanskih družin, da vsi otroci govore hrvaški jezik. Kje je zakon, kje so didaktično - pedagoška načela? N a V o 1 o v s k e m pri Opatiji je od nekdaj italijanska šola. L. 1897. je kr. šol. svet prosil za hrvaški oddelek. Cez dve leti 3e dež. šol. svet odbil prošnjo, češ, da je v Opatiji hrvaška šola. Pritožili so se 31. okt. '899 na ministrstvo. Odgovora ni bilo nosnega. In danes je na Vdovskem dvoraz redna italijanska šola, ki šteje okoli 40 otrok, *n zasebna šola družbe sv Cirila in Metoda, *» v enem razredu šteje nad 90 otrok. v P 1 a v i j i, občina Milje, okraj Ko-Per, so starši že I. 1893. prosili za ljudsko solo. Zgradili so poslopje za 14 404 K. Pro sili so za učitelja. Dobili so odgovor, da morejo svoje otroke pošiljati v nameravano" dvorazrednico v Škofijah. V Plaviji torej že mnogo let novo šolsko poslopje, za šolo obveznih otrok je do 80, toda učitelja ne dobe. V Bergudacu pri Bužetu imajo že mnogo let šolsko poslopje,^; ujj^tž^/ jim nočejo dati. Šolska družba za" "Tffro mora sama plačevati učitelja. V V 1 a h o v e m je do 100 šolskih otrok. Prošnjo za šolo so vložili že 1 1896 na dež šol. svet Odgovora ni nobenega. V Lovrani je že več let mešana italijanska in hrvaška šola. Krajni šol. svet je že 1. 1896. prosil, naj se šola razdeli v hrvaško in italijansko. Odgovora nobenega. Leta 1898. so zopet prosili, brez uspeha Pritožili so se na ministrstvo, ki je z dopisom z dne 25. junija 1900 št. 16.584 pritožbo zavrnilo. Pritožili so se na upravno sodišče, ki je z odlokom z dne 2. dec. 1901 odgovorilo, da v smislu § 2 zakona z dne 22. okt. 1875 posamezni občinski člani nimajo legitimacije za pritožbe pred upravnim sodiščem, marveč le občine in dežela kot interesentje. Prosili so nato, naj se na dva razreda razširi hrvaški oddelek, ker je sedaj i do 160 učencev, a eden sam učitelj. Toda tudi ta prošnja je šla pod klop. Vprašam vas, gospo i je: Povejte mi, kaj | naj store Slovani, da dobe potrebne ljudske šole, Enkrat odločuje ljudsko štetje, drugič obč. zastop, tretjič dež. odbor, četrtič drž. j zakon, a vedno le proti Slovanom. V I Ljubljani n. pr. se je mestni zastop pred ! leti uprl novi, nepotrebni nemški šoli, toda ! vse oblasti so se oglasile za nemško šolo. Za božjo voljo, vprašam, kje pa je pravica? | Ali zakoni in prazni izgovori veljajo res le , za Nemce in Italijane ? Naravnost škandal pa so šolske takse v Istri. Hrvaških in slovenskih šol v Istri ne dovolijo, pač pa je italijanska večina istrskega deželnega zbora leta 1894. sklenila šolske takse, dasi je slovanska manjšina odločno ugovarjala. Ker ta zakon ni dobil najvišjega potrjenja, so ga 1. 1895. zopet predložili z nekaterimi premembami. Medtem pa je bil deželni zbor razpuščen in novi deželni zbor je zopet sprejel zakon glede šolskih taks, ki je bil potrjen dne 7. avgusta 1896. Ta zakon je napravil v deželi največji vihar. Občine so poiiljale prošnje in pritožbe na razne oblasti. Vlada je res nasvetovala nove premembe, katere pa je italijanska večina deželnega zbora I kratkomalo zavrgla. Deželni odbor je vendar mnogim občinam za prvo polletje šolskega leta 1897/98 odpustil šolske takse in za naslednji dve polletji znižal na dve tretjini. Šolske takse so bile proračunjene na 180 000 kron, torej za leta 1898., 1899. in 1900. na 480 kron. V dež.lnem proračunu za leto 1898. pa je iz naslova »šolske takse" le 9918 kron, do-čim je samo šolska občina Kastav morala plačati 8424 kron Leta 1899 je bilo v proračunu 60 000 kron, občina Kastav sama je plačala 12.000 kron, in leta 1900. celo 13 000 kron Nasprotno pa je deželni zbor troške za šolstvo v letu 1899. znižal od 369.400 na 318.700 kron, dasi so troški znašali več ko 29 300 kron. Vprašam vas, kdo razume to manipulacijo? In če jo razume, kaj reče na to? Pobirali so šolske takse, a dohodkov niso porabljali za namen, ki ga določa zakon. Deželni šolski svet je dalje določil, da se v Istri vsako leto ustanove le tri nove šole. Troški znašajo povprek 4000 kron, a deželni zbor zahteva 180.000 kron samo pri šolskih taksah. Večina deželnega zbora pa je leta 1898. še sklenila, da deželni odbor ne sme dovoliti nobene nove šole, dokler ne dobi seznama vseh krajev, kjer so potrebne nove šole. Tako postopajo mogotci v Istri. Ali je čudno, da je še danes v Istri nad 14 000 otrok brez vsacega poduka? Pač pa je italijanska večina deželnega zbora lani dovolila 10 000 kron za »Lego", to je za italijanske šole v slovanskih občinah. Slovanska manjšina v deželnem zboru je brezpravna!! Zato, gospoda moja, je pač neopravičeno očitanje, da je slovansko prebivalstvo v Istri neomikano, da ne zna pisati in brati. Plačevati mora za šole, a ne dobi jih, če prosi za-nje. Srce krvavi človeku ob teh tužnih razmerah. Šolska družba za Istro troši na leto do 50.000 kron za privatne hrvaške ljudske šole. To je pač dokaz, da ljudstvo želi pouka, a le nasprotniki mu ga ne privoščijo, da dosezajo svoje politične namene. Z ozirom na te podatke predlagam resolucijo, ki jo je bil proračunski odsek sprejel že 1. 1893 in se glasi: „C. kr. vlada se poživlja, da posebno pozornost obrača na liudske šole v Primorju, da izvrši zakonite določbe, da dobe potrebne šole vsi za šolo j obvezani otroci in da v šolah poučujejo v i materinskem jeziku v to usposobljeni uči-| telji." To resolucijo je odobrila tudi zbornica, j toda šolske oblasti so to resolucijo položile j na — polico. (Op. poročevalca: Ko je minoli četrtek ' predsednik proračunskega odseka dr. Kath-: rein dal na glasovanje to resolucijo, je bila i več na dvomljiva. Govornik Žitnik pa opo-| zori, da je to resolucijo doslovno predlagal | pred 12 leti pokojni dr. Adolf Beer, in nato je obveljala skoraj soglasno.) Trsi. Poslanci iz naše srede so že opetovano govorili o kričečih šolskih razmerah v Trstu. Vlada sama bi morala dobro vedeti, kaj pomeni za državo slovanski živelj ob Adriji. Nočem govoriti danes o tem političnem poglavju Kdor razmere pozna, ta ve, kaj hočem reči. Omenim le kratko, da Slovenci v Trstu že od leta 1884. prosijo za slovensko ljudsko šolo v Trstu. Natančno imam zapisane vse pritožbe tržaških Slovencev na deželni šol. svet, ces. namestništvo, na ministrstvo in na upravno sodišče. Nad dvajset let torej prosijo in beračijo tržaški Slovenci za ljudsko šolo v Trstu pri vseh inštancah. In uspeh je, da še danes nimajo šole v Trstu. Prepričan sem, da bi se bila že omehčala naučna uprava, ko bi ne bila vezana na politične prage, na „višje ozire" — Ali naj v istini Slovenci plačamo račun za višje državne interese ? Italijani in vlada se izgovarjajo: Saj imate v okolici 11 ljudskih šol Gospoda, te šole so za okoličane. Kaj bi rekli ljubljanski Nemci, ko bi jim mi odgovarjali, da jim n. pr. v Šiški damo nemške šole! Ne, to je brutalnost, brezsrčnost do nežne mladine, od katere zahtevate, naj hodi iz Trsta v burji in metežu ven v okoličanske šole. Tržaški Slovenci plačujejo davek v Trstu, ondi imajo pravico do slov. šol. Ako tržaški Slovenci trkajo na vrata ces. namestništva, odgovarjajo jim: „To je težko vprašanje". Ako se oglasijo pri ministrstvu, zavrnejo jih: „Mio tem vprašanju resno razmišljamo". Te razmere so žalostne, so neznosne. Slovenci mo- rajo potom družbe sv. Cirila in Metoda na leto žrtvovati okroglo 22.000 kron samo za zasebne slovenske šole v Trstu Davke plačujejo za italijanske šole, a svoje morajo sami vzdržavati: Le kdor ima ribjo kri, more biti miren! Peti avstrijski katoliški shod. Spored za peti avstrijski katol. shod je sedaj določen. V soboto, dne 11. no vembra bo otvoritveno zborovanje, kateremu bo sledil slavnostni pozdravni večer. V nedeljo, 12. novembra, bo pri sv. sti fanu slovesno cerkveno opravilo. Dopoldne in popoldne bodo shodi, na katerih bodo obravnavali zlasti šolske in delavske zadeve. V ponedeljek in torek (13. in 14. novembra) so sklepajoči shodi, zvečer pa slavnostna zborovanja. V sredo, dne 15 novembra bodo zborovanja raznih katoliških zvez in zvečer dvoje slavnostnih zborovanj .Katol. šolskega društva". Slavnostni večer bo zaključil zborovanje avstrijskih katoličanov. Papež in italijanska demokracija. Vsled posebnih italijanskih razmer nastajajo v Italiji tudi med katoličani vedno prepiri. Zlasti radikalno krilo krščanskih demokratov, v katerem so mladi, burni elementi, kliče zdaj zopet v Bologno k sestanku, na katerem hočejo mačeti novo politično akcijo. Ker pa s tem pridejo v na-sprotstvo z navodili apostolske stolice, je pisal papež Pij X. kardinalu Svampa pismo, v katerem opozarja na cirkular kardinala Merry del Vala na italijanske škofe, v katerem se italijanski katoličani opozarjajo, da ni mogoča katoliška akcija brez edinosti in vodstva škofov. Vstali so tako-zvani „neodvisni krščanski demo-kratje", kateri rušijo disciplino katoličanov in so vstali proti avtoriteti škofov. Papež obsoja te ^neodvisne" demokrate, obžaluje da so katoliški listi, ki jim dajajo potuho, poživlja italijanske katoličane, naj se ne udeleže shoda v Bologni. Slednjič izraža papež upanje, da se nepokorni »neodvisni" demokratje povrnejo v pravo krščansko demokracijo. Alžirski nadškof o ločitvi cerkve od države na Francoskem. Alžirski nadškof Oary, ki je bil nedavno v Rimu, je izdal z ozirom na nameravano ločitev cerkve od države pastirski list. Med drugim piše vernikom : Nasproti nezaupanju in sovraštvu bo naš najboljši odgovor mirno in požrtvovalno dtlo za skupnost V Rimu žele, da ostanemo mili in ponižni ter se naj izogibamo pritožb in raz-porov. Nova ustava za Transvaal in državo Oranje. „Rand Mail" poroča, da bo sredi meseca marca izšel kraljev odlok, s katerim se vpelje nova ustava. Volilno pravo bodo imeli najširši sloji prebivalstva. Načrti vojnih ladij zgoreli. Philadelphia, Pa. Pred kratkim je gorelo v pisarniškem oddelku Crampove ladjedelnice. Požar je uničil dragocene načrte in modele raznih vojnih ladij. Zgoreli so načrti vojnih ladij Idaho, Mississipi in Tennessee, vendar pa vsled tega dela na imenovanih ladjah ne bodo zaostajala. Načrti manjih ladij „Galveston" in ve-nezuelske ladje Espanza, ter d\eh parnikov družbe Clyde, so tudi zgoreli. Vzrok požara ni znan. Vzroki nemirov na Kavkazu. „Pol. Korr." poroča o vzrokih nemirov na Kavkazu: Središči nemirov na Kavkazu sta Kars in Erivan. Tu so armenski odbori, v katerih so večinoma iz Turčije izgnani Armenci: fidaki. Od devetega desetletja nadalje preplavljajo turški beguni ves južni Kavkaz. Armenski odbori zahtevajo »Avtonomno Armenijo". Ko je ruska vlada zaplenila 13. junija 1903 armensko cerkveno premoženje, so pričeli armenski odbori nastopati proti ruskim oblastim. Armenci so pričeli delati z bodalci in revolverji Umorili so več ruskih činovnikov. A tudi Ge-orgijci so se pričeli organizirati. Njihova zahteva je: avtonomna Georgija. Odbori so z nasilstvi prestrašili prebivalstvo tako, da so v nekaterih okrajih dobili vso oblast nad socialnim, gospodarskim in družinskim življenjem. — Vsakega, ki se je pritožil proti njim, so umorili Kose je pričela stavka, so tudi ti odbori poizkusili povzročiti vstajo, ki se je pa izjalovila, kakor sodimo po zadnjih došlih poročilih Kdo bo tirolski namestnik. Dunajska krščansko socialna „Reicbs-post" poroča, da bo gotovo odpoklican tirolski namestnik baron Schwartzenau ob Veliki noči. To se še ni zgodilo doslej, ker ministrstvo noče takoj izvršiti izpremembe. Za njegovega naslednika pride resno v poštev kranjski deželni predsednik baron H e i n , a vlada se še ni odločila. Položaj na Ogrskem je neizpremenjen. Cesar je včeraj zaslišal Hodossyja, Totha in grofa Apponyja. O vladarju so izjavili vsi trije, da z veliko natančnostjo proučuje, kako bi se rešila ogrska kriza. Grof Apponyi je izjavil, da je položaj popolnoma neizpremenjen in bo še dolgo trajalo, predno bo sestavljeno novo ministrstvo. Izvrševalni odbor združene opozicije bo sestavil na vladarja adreso. Neodvisna stranka se je včeraj posvetovala. Košut je izjavil, da je položaj neizpremenjen. Poslanca Hollo so pooblastili, da bo v da našnji zbornični seji govoril o prekoračenju delokroga sedanje vlade. Danes je vladar zaslišal poslance Langa, Daranyija in pl. Tal yja Poslanec Tomašič poklican na Dunaj. Iz Zagreba, 5. marca. Mažarom ni po volji, da je med poli tiki, katere je določil vladar, da pridejo na zaslišanje, tudi bivši hrvaški minister in sedanji predsednik kluba hrvaških poslancev v Budimpešti dr. Tomašič Zdi se jim, da ta poslanec preveč odločno (!) zastopa hrvaško stvar, pa bi rajši videli, da je bil poklican poznati turopoljski župan J^sipovič ki je v vsakem pogledu odločen mažarski privrženec- Sploh pa Mažarom ni po volji, da sodelujejo Hrvati pri reševanju sedanje krize, saj so bili navajeni skoz toliko let, da so Hrvati le molčali ter odobravali vse, kar so Mažari določevali. Gotovo je, da tudi sami Hrvati ne pričakujejo od poslanca dr. Toma-šiča bogsigazna kakšnih uspehov za Hrvaško, saj je vsem dobro znano, v kakšnej zvezi je ta političar z bivšim banom Khuen-H dervaryjem. Da bosta imela ta dva politika pred zaslišanjem pred kraljem svoj dogovor. je gotova stvar. Bode li vsled tega 1 poslanec dr. Tomašic znal in tudi hotel sa-mostalno in le na korist Hrvaške izvršiti svoj poklic je važno vprašanje Dr. Tomašič je odgovoril nekemu novinarju, ki ga je i vprašal o držanju Hrvatov naproti Avstriji, I da Hrvati ne trebajo in ne smejo biti veči Avstrijci nego so Avstrijci sami. To je bil obenem tudi odgovor onim mažarskim politikom, ki pri sedanjem političnem položaju brez vsakega povoda neprenehoma napadajo Hrvate, č<š, da se hočejo oni okLniti Avstrije ter z njo nadvladati Mažare. Da je pri sedanjem političnem stanju na Hrvaškem kaj takega nemogoče, je jasno vsakemu Današnja hrvaška vlada, katero j podpira odločna mažaronska večina v saboru, se čvrsto drži nagodbe, po katerej je zveza z Ogrsko in Hrvaško nerazdružljiva za nedogledne čase. Tako vsaj neprenehoma zatrjujejo pri vseh priložnostih mažaroni. — Za Hrvate bi bilo v tem važnem trenutku potrebno, da bi se dr. Tnmaš č držal zgoraj omenjenega načela, da Hrvati ne bodo! veči Mažari, nego so Mažari sami. To bi bilo pošteno načelo, po ka- ; terem bi morali dobiti Hrvati v vsakem po- i gledu iste pravice, kakor Mažari. In tudi le 1 na tem temelju bi bil mogoč sporazum z Mažari, ki se potem ne bi trebali bati zveze med Hrvati in Avstrijo. Mi po dosedanjem delovanju dr. Tomašica ne verujemo, da bode prišel na dan s tem predlogom na me-rodajnem mestu. Dogodki na Ruskem. Varšava, 6. marca. Nevarno je obolel dosedanji vaišavski generalni guverner Cerkov. Mesto je mirno. Vojaki ne patruljirajo več po ulicah. Peterburg, 7. marca. Včeraj je car v Carskem Selu sprejel 118 kadetov in 32 gojencev mornariške šole, ki so postali i častniki. Car jih je nagovoril in opominjal, naj delujejo skupno za čast in slavo Rusije. Peterburg, 6. marca. Prometni minister je na carjevo povelje ukazal, da naj uslužbenci na lokomotivah in v delavnicah državne železnice volijo zastopnike, ki naj imajo dolžnost o svojih pritožbah obvestiti predstojnike. Peterburg, 6. marca. Ker so izjavili delavci, da ne bodo volili zastopnikov v komisijo za posvetovanje o delavskih vprašaniih, je bila komisija 5. t. m. na carjevo povelje zaključena Peterburg, 6. marca. Za načelnika višje tiskovne uprave je bil imenovan estlanški guverner Bellegarde. M i n s k , 6. marca. Na vseh učnih zavodih se zopet vrši redni pouk. V j e 1 k a , 6. marca. V kratkem bo zopet uveden redni pouk. Starši se še boje pošiljati otroke na cesto. Dne 28. februarja je neki pijani častnik pustil bičati na cesti nekega učenca in ga je sam tolkel toliko časa, da je umrl. Baku, 6. marca. Odkar so proglasili vojno stanje, je nastal zopet mir. Vojaške patrulje krožijo po mes u. Ob 8. zvečer mora biti v mestu vse mirno. Generalni guverner knez Amilahori je sprejel mestni zastop, ki mu je naznanil, da je vse preskrbljeno za vzdrževanje miru in reda. Peterburg, 7. marca. Car je naročil državnemu tajniku grofu Šolskemu, da naj ga nadomestuje v sejah ministrskega sveta, kadar ne bo predsedoval sam. Iz tega sklepajo, da bo Witte upokojen. Peterburg, 7. marca. Ker delavci ne zaupajo v komisijo Sidlovskega, so včeraj zopet pričeli stavkati vsi tovarniški delavci. tudi oni v arzenalih in v ladjedelnicah. Ravnateljstva so izjavila, da bodo toliko časa zaprli tovarne, dokler delavci ne izjavijo, da prično zopet delati. Peterburg, 7. marca. Iz Lodza poročajo: Poznanskovo tovarno so zaprli, nad 6000 delavcev je bilo odpuščenih. Boje se, da nastanejo vsled tega protisemitični nemiri. V tovarniškem vrtu je razpočila bomba, ki pa ni povzročila nobene škode. Zaprli so dvajset oseb, ki so poizkušali nahujskati učence. B a t u m , 7. marca. Tu delajo le delavci v Mautasevi tovarni. Peterburg, 7. marca. Slušatelji železničarske inženirske šole, kakih 700 na številu, so izjavili, da bodo stavkali do 1. septembra. Ministrstvo je zaukazalo zapreti »Peterburško rudarsko akademijo". London, 7. marca Angleški listi poročajo iz Kodanja : Pričakuje se, da bo v kratkem izbruhnilo nevarno gibanje med ruskimi kmeti, ki so se prebudili iz polit, letargije. Ruski mužik je nezadovoljen, ker so ogromna posestva carjeva in velikih knezov neobdelana. Poleti pričakujejo veliko vstaj« kmetovalcev. Varšava, 7. marca. Od tu je šla v Peteiburg deputacija, ki bo ondi izročila memorandum za poljski pouk po sedanjih šolah na rusko Poljskem. Dogodki v Makedoniji. Iz Carigrada poročajo, da je turška vlada dobila zadnji čas iz Bolgarije poročila o posvetovanju raznih vstaskih odborov, ki so se razgovarjali o vstaji. Turška vlada je na to opozorila bolgarsko vlado. Ko je bil vstaški voditelj Cernopejev v Sredcu, so Turki naznanili njegovo stanovanje bolgarski vladi A Cernopejev se je povrnil v Makedonije in namerava napasti ob sejmu Strumnico. Turčija se je pripravila, da bo zadušila morebitno vstajo v Ma kedoniji, a turške priprave niso naperjene proti Bolgariji, marveč proti makedonskim vstašem. RusKo-japonska vojska. Bitka za Mukden. Boj za Mukden se dalje bije. Vest pariškega „JournaIa" o veliki ruski zmagi je nastala na podlagi poročil, da so Rusi na levem krilu odbili precej japonskih nasko-kov in da so se Japonci baje ondi morali umakniti proti jugu. Japonci poizkušajo pretrgati ruske zveze severno od Mukdena z oddelki, ki so na zahodu prodrli do Sinmintina, a tudi tu so naleteli na krepak ruski odpor. O izidu boja pri starem železniškem mostu preko reke Hunho pri Mad-zjapu do opoldne še ni bilo poročila. Japonci hočejo dobiti ta m st, ker tvori skoro edino zvezo preko reke Hunho, na kateri se sedaj led topi. Odločitve še ni. Japonsko prodiranje vedno naleti na ruske utrdbe. Vsled tega so boji tako dolgotrajni. Od bojev na levem krilu je prišlo poročilo, da boj navadno opoldne za tri do štiri ure preneha, potem se pa nadaljuje do drugega dne. Napor ruskih in japonskih čet je nadčloveški. Obe armadi sta približno skoro enako močni, zato še ni mogoče govoriti o japonski zmagi, dasi se mora priznati, da so se z razpostavo svojih oddelkov Japonci pokazali kot mojstri moderne taktike. »Novoje Vremia" pravi, da odhod ruskih čet na desnem krilu iz nekaterih dosedanjih postojank v Subudiupu ne pomenja umkanja ne opustitve Mukdena, ampak Rusi so samo nekoliko upognili svoje krilo, da zavzamejo ugodnejšo strategiško pozicijo. V mukdenskih pozicijah se bode ruska armada vzdržala do skrajnosti. P« zasedenju Suhud-japa je bilo napadeno desno krilo tretje ruske armade in potisnjeno proti Landžapu. „Novoje Vremja" dalje zabehžuje vest, da je skrajno levo krilo Japonoev bilo nabito pri Dapanšinu (skoro gotovo Tafantsitunu), in da se je moralo umakniti na sinmintinski cesti Dilje pravi list, da so Japonci napadli Ruse v bližini Madzjapu na desnem bregu Hunha, a da so bili odbiti. Dosedanie uspehe japonskega obkoljevanja pojasnjuje dopisnik „Novega Vremena" s tem, da so Rusi smatrali japonske demonstracije na vzhodnem krilu za glavno akcijo in da so vsled tega prvi voj tja dirigirali. Ruski listi soglašajo o tem, da so Rusi morali premeniti fronto v južno zahodni smeri. London, 7. marca. Dopisnik Reu-terjevega urada pri Okuovi armadi poroča včeraj : Japonci krijejo svoje napade s silnim topniškim egnjem V parabi so vsi ob-ležni topovi izpod Port Arturja. Njih učinek je bil strašen ; vasi so bile razdejane in utrdbe uničene. Rusi so izgubili pogum V centru se omejuje boj na topniški boj. Japonsko skrajno levo krilo stoji sedaj severozahodno prav blizu Mukdena. Mukden, 7. marca. (Ob 4. uri 20 m. zjutraj.) Glavni b >j včerajšnjega dne se je vršil južno od Mukdena v okolici D^šičaa okrog 13 km od Mukdena, ob sinmintinski železnici in pri Janzitunu. Zvečer sta imela oba dela svoje postoianke ; posebno st t trpela vsled topniškega egnja. V centru je bilo primeroma mirno. Na levem krilu so Japonci nadaljevali svoje napade v okraju Kandalizan ter proti oddelku generala Ren nenkampfa. Danes se je boj ponovil takoj pri svitanju dneva ; topniški ogenj zavzema vedno hujšo moč. London, 7. marca. Iz Peterburga poročajo, da je Kuropatkin pričel zapuščati Mukden že pretekli teden ter to nadaljuje s celo naglico, ker je rusko upiranje na vzhodu in v centru že zadobilo lice bojev na umikanju. Včeraj popoldne se je vršil v Peterburgu pod predsedstvom generala Dra-gomirova vojni svet, ki je Kuropatkinu dovolil pustiti Mukden ter mu obenem obljubil še 400000 mož ojačenj. Drugi voini svet, ki se je vršil danes v Carskem selu, bo najbrže sklenil še radikalnejše odredbe. London, 7. marca. Reuterjev urad poroča včeraj iz Njučvana : Sem došli trgovci poročajo, da so včeraj zvečer došli Japonci, močni 30 000 mož, do utrjene postojanke, ki leži 5 milj zahodno od Mukdena. Zjutraj je boj trajal dalje, vendar si n o-bena stranka ni ničesar pridobila. Rusi so v Mukdenu zažgali vladno poslopje ter se pripravljajo za umikanje. Prebivalstvo beži v Tjenlin in Sinmintin. En ruski oddelek gre na vzhodnem bregu reke Ljaoho proti jugu, da napade Japonce za h r b t « m Japonci so danes zasedli v Sin-mintinu brzojavni urad ter uvedli vkljub ugovoru kitajske vlade vojaško cenzuro. Kitajskih beguncev dohaja sem na tisoče. Japonski častniki izjavljajo, da se Kuropatkin še n i o d 1 o č i 1, se li naj upira pri Mukdenu ali ne. Težke topove je poslal v Tjenlin, ki so ga sedai obkolili Hunhuzi (?) Ondi vlada strahovlada, Evropejci se pripravljajo, da zapuste mesto Iz silnega streljanja ob Ljaohe sklepajo, d a Rusi izkušajo Japonce obiti. London, 7. marca. .Standard" poroča včeraj iz Tokia : Poročila od fronte se glase še vedno ugodno Desno in levo ja ponsko krilo še vedpo prodirata ter potiskata sovražnika nazaj. Bojna črta se vije v polkrogu južno od Mukdena do Fušuna. Operacije zahtevajo obširnega gibanja, tako da bo bitka trajala še nekaj dni. Včeraj opoldne se je iz Tokia poročalo „DailyTe legraphu" : Danes ponoči se je glasilo, da je umikanje sovražnega centra odrezano. Višine 5 milj zahodno od Mukdena so ob-streljavane iz številnih težkih topov ; pozicije bodo kmalu vzete. Splošni napad Japoncev se je pričel 3 marca. Zaplenili smo velikanske množine vojnega materijala in živeža. Zadnja poročila iz Tjenlina se glase, da močno utrjeno mesto brani 4000 mož. Japonci mislijo, da se Kuropatkin ne bo mogel umakniti. Sedaj se vrši boj nadalje z velikimi izgubami. Pričakuje se d a b o d o Japonci zasedli Mukden dne 1 0. a 1 i 12 mara. Južno od Mukdena se je včeraj vršil živahen boj. Japonci so raz drli dve vasi, katerih prebivalci sedaj brez strehe blodijo okrog Mukdenska cesta je še vedno odrezana. V Sangaju se je včeraj tudi glasilo, da so japonske čete severno od Mukdena zasedle eno točko, da zapre Rusom umikanje. V Njučvanu so zagotavljali, da so se Nogijeve in Kurok>jeve prednje čete že srečale severno od Tjenlina. (Oj fantazije! Ur) Tudi v Njučvanu ne dvomijo nad japonsko zmago. Zagotavlja se. da so ruske čete vsled vednih nezgod popolnoma brez poguma (!). (Zato se pa še bijejo, ker so brez poguma. Ur.) London, 7. marca Reuterjev urad poroča iz Tokia danes: Kskor se glasi, se Rusi pripravljajo, da zapuste Mukden ia Fučun, ter se umaknejo v Tjenlin. Tokio, 7. marca. Najbolj se koncentrirajo Rusi za brambo Fušuna na črti Tita-Mafuntan. Kuropatkin še vedno brani Fušun. Iz ruskih operacij ni razvidno, se li Kuropatkin hoče boriti ali se umakniti. Fu-šun mora braniti, da se varuje armada ob Sahu. Pariz, 7. marca. Journal" priobSuje sledečo brzojavko iz Mukdena, ki je bila oddana včeraj ob 8. zjutraj Včeraj zvečer je bil položaj na bojišču sledeč: z> e 4 d n i trajajoči japonski naskoki na centrum so bili odbiti, rusko levo krilo je izgubljeni teren zopet dobilo nazaj; pač pa japonsko levo krilo grozi ruski desnici. Na severozahodu je boj silen. Japonske izgube presegajo že sedaj 4 0.0 0 0 mož. Vcentr« je odbil general Linevič do danes zjutraj 13 zaporednih napadov. Druga brzojavka iz Mukdena, oddana 6. t m. ob 4 popoldne, se glasi: Med armado generala Nogija ia ruskoarmado pod generalom Kaulbarsom je došlo včeraj do strašnega boja. Bitka se je vršila okrog 9 km. severozahodno od Mukdena. Bil je grozen boj zgolim orožjem Sibirska kompanija je iztrgala Japoncem razne kraje, v katerih so Japonci pustili štiri mitraljeze, ter vzela slednjič 14 km. od Mukdena ležeče selo Dašičao, ki je ključ do japonskih postojank v tem kraju. Berolin, 7. marca. „Likalanzeiger" je dobil z bojišča poročila, ki se glase za Ruse ugodno. Po teh poročilih so Nogijevi napadi bili vedno odbiti in Taponci potisnjeni proti zahodu. Dae5.t.m. so pričeli prodirati ob Šahu, a so bili slednjič z groznimi izgubami odbiti. Tudi na vzhodu se Rusi pod generalom Linevičem uspešno bore. Rusi so si osvojili baje mnogo japonskih poljskih utrdb. Kuropatkinovo poročilo. Peterburg, 7. marca. Kuropatkin poroča 5. t. m.: Na desnem Hua-hovem bregu je sovražnik prodiral do Nu-zintona, a je bilodbit. Naše čete so pričele nato ofenzivo ter zasedle Nuzinton ia več drugih krajev. Napad sovražnikov na Elshajco je bil o d b i t. V okolici Putilovega griča so naše čete vjele 100 Japoncev. Tudi napad sovražnika na Kandolizan je bil odbit. Polkovnik Rumševič je ranjen. Sovražnik seje umaknil proti jugu od naših postojank. V prelazu Gutulia so prodrli naši lovci do Š u a -čuzija in Hanchezaja, ko so prisilili sovražnika k umikanju. Pri U b e n p u c i se je sovražn k umaknil v svoje prejšnje postojanke pri Kudjaci. Naše čete so po boju zasedle višino, ki obvladuje okolico. Dae 6. t. m poroča Kuropatkin: V centru je vse mirno Naše desno krilo zahodno od Mukdena nadaljuje ofenzivo. Sovražnik napenja vse svoje sile, da zasede neki kraj brez imena, a je bil odbit. Ob 11. urizvečer je bil odbitdeseti napad. Naše topništvo v Erdagonu nam pomaga odbijati napade na Putilov grid Včeraj okoli polnoči so Japonci napadli Antulin, a so bili po triurnem boju vrženi nazaj. Pri Gutulinu smo našteli 2030 japonskih trupelj, med njimi 30 častnikov. Del padlih smo mi pokopali Japonci so iznova napadli naše stališče v Ubenpuci. Naše čete v Tomapušanu so odbile več napadov sovražnikovih, ki so mu prizadejale mnogo izgub. Naši oddelki na najskrajnejšem levem krilu so zasedli prelaz, 10 vrst vzhodno «d Kudjace. Eden eskadron in pol kompanije Japoncev se je v neredu umikalo ter metalo od sebe orožje. Japonsko poročilo. Tokio, 7. marca. (R. u.) Po poročilih iz japonskega glavnega stana je bilo v ponedeljek odbitih več ruskih protinapadov v smeri proti Sinhinu v bližini Ti-tajtihe in napad na Mahuntan se je nadaljeval vkl)ub trdovratnemu odporu. Del naših čet je zasedel ob 8. uri zvečer severovzhodne višine Hunhaja, 4 km južao od Mahuntana. V ponedeljek popoldne smo zasedli višino pri Pajcukonu, 7 milj južno od Mahuntana. Rusi so se umaknili proti San-hjaci, 3 milje južno od Mahuntana. V^po-nedeljek po noči so Rusi napravili protinapad na naše postojanke rb prelazu Guči (?), a so bili odbiti v smeri proti vzhodu od železnice. V nedeljo ponoči so napravili Rusi protinapad severno Tunkjazena, a so bili odbiti. Sicer pa je položaj neiz- premeujen. — Zahodno od železnice so zasedle naše čete po boju Haubenpaj in Ertajcu; sovražnik se je srdito branil. Na desnem Hunhovem bregu je napravila v ponedeljek zjutraj ena ruska divizija s 70 topovi protinapad, a je bila odbita. Boj pri Salinpu. (Rusko poročilo.) M u k d e n, 3. marca. Okoli dveh popol dne včeraj, 2. marca, so Rusi pri Salinpu (zapadno od Mukdena) zadeli ob Japonce. Boj je trajal do noči brez posebnega uspeha. Danes s prvim svitom se je začel hud boj Silno topniško streljanje je trajalo do 10 ure. Rusko topništvo je pobilo mnogo Ja poncev, a tudi japonsko je prizadelo Rusom mnogo škode. Obeh strank baterije so bile jako dobro maski rane. Nato so Rusi napadli, a so bili odbiti. Zdaj je pa napadel sovražnik, a je bil tudi odbit z velikimi izgubami. Tako so se napadi in protinapadi vrstili še večkrat in je prišlo večkrat do bajonetnega boja. A nobena stran ni zmagala. Poslednji naskok Rusov je bil uspešen: vzeli so sedem topov in nekaj sto jetnikov. Ruske in japonske izgube so jako velike. Kitajska nevtralnost pre-kršena. (Rusko poročilo.) M u k d e n , 3. marca. Danes je v središču zopet mir. Včerajšnji hudi napadi na Madzjatun, Novgorodski grič, Gaulintun in dalje na zapad do Sahepu so bili vsi sijajno odbiti. Pozno na večer so streli utihnili in noč je prešla pokojno. Na levem ruskem krilu je bilo dobro: Dobili smo nazaj vse prejšnje postojanke. Najvažnejši so dogodki na zapadu. Tu so Japonci vzeli Sinmintin in s tem je kitajska nevtralnost prekršena. Rusi bodo prisiljeni, razdreti Sinmintinsko kitajsko železnico. Med Kitajci v Mukdenu sta vsled tega dve stranki: Trgovci se hudujejo nad Japonci, ki ne spoštujejo kitajske nevtralnosti, uradniki japanoflli, med njimi tudi mestni fudutun, to radi vidijo. Še dve ruski poročili. M u k d e n , 3. marca. Ruske izgube na levem krilu se do danes cenijo na 2000 nižjih činov. Med častni ki so izgube primeroma velike Junak središča je general Frand-frit. ki se je odlikoval z občudovanja vredno hrabrostjo in hladnokrvnostjo. Sredi najhujšega topniškega boja je objezdil vse pozicije. M u k d e n , 3. marca. Izmed raznih japonskih napadov je omeniti zlasti hudi napad na Rennenkampfov oddelek. Na vse zgodaj so naskočili grič in po boju moža proti možu pregnali Ruse. Zdaj so pa Rusi naskočili in po trdovratnem boju pr. gnali Japonce z onega grebena, na katerem so se hitro utrdili, postavili nanj topništvo in začeli strahovito strelbo na Japonce. V temi so potem naskočili iznova zjutraj izgubljeni grič. Izid dozdaj neznan. General Danilov je vzdržal pet napadov in potem sam na-skočil, da je rešil oddelek generala hju bavina, katerega so Japonci večkrat zapored napadli z bajonetom. Na obeh traneh so izgube velike. Rusi so zažgali nekaj skladišč. Carjev nagovor. Peterburg, 7. marca. Včeraj je bilo v Carskem selu predstavljeno carju 118 kadetov in 32 gojencev mornarske inženirske šole, ki so bili pravkar povišani v častnike. Car jih je nagovoril ter j,h opominjal, naj se posebno sedaj združijo vsi za brambo časti in slave Rusije. Zatorej naj vsi zvesto služijo carju in domovini ter naj izku-šajo doseči zaželjenih uspehov, ne da bi se dali oplašiti vsled udarcev usode. Car upa da bodo posnemali svoje stare tovariše, ki so storili vse, kar so mogli, ter napeli' vse sile, da refijo slavo brodovja. Dnevne novice. Resnica o Knežaku. Denunci-jantski »Sloven. Narod" kliče zopet državno pravdništvo, da naj preganja »tolo-vajstvo" v Knežaku. Včerajšnji uvodni članek »Narodov", ki hoče na vsak način imeti nove Goče, je pa v resnici pravo tolovaj-stvo, ker je ves dogodek ob volitvah popisan tako, da mora v resnici razburiti ljudstvo, o katerem se piše na tak način. Prejeli smo dva dopisa o dogodku v Knežaku - Stvar se je vršila tako-le: Vrše se občinske volitve. Za podobčino Knežak je bila volitev napovedana za minoli četrtek ob 2. uri popoldne. Ni pa bilo naznanjeno, *je se bode vršila volitev. Vsled tega je glavarstvo prejšnji dan 1. t. m. brzojavno odpovedalo volitev. Županstvo je dobilo do-tično brzojavko 1. t. m opoldne. Županstvo je to pač naznanilo svojim pristašem, a nobenemu drugemu. To pa bi bilo lahko sto-"lo, ker 1. t m. ob 4. uri popoldne je bila volitev za podobčino Koritnice, kjer je bilo tudi iz Knežaka do 40 volivcev. Tu naj bi bili rekli ljudem: Jutri ni volitve v Knežaku; a tega župan ni storil Zbralo se je torej dne 2. t. m okoli 2. ure pop. nad sto volivcev kat. nar. stranke na dvorišču Andreja Urbančiča in ob 2. so šli pred županovo hišo, meneč, da bode volitev. — Nekaj jih je šlo v pisarno, drugi so stali pred hišo. Župana ni bilo v pisarno, ampak je bil v prodajalni v hiši. Ko je stopil na prag, vprašal je volivce: „Kaj pa ste prišli? Pojdi Lovrik in razreži tistega prašiča, da ga pojedo." (Župan je bil res kupil prašiča in Lovrik ga je zaklal pri Perusu; takrat je bil zaklani prašič že pri županu.) Nato je šele župan povedal, da je pismen odlok od glavarstva nabit v veži; molčal pa je o brzojavki, ki jo je bil dobil prejšnji dan. Volivci so pač nekaj godrnjali, zakaj jim župan tega ni bil preje povedal. Nato so odšli. Eden pa se obrne rekoč: „Ti nam več županil ne boš!" Za odhajajočimi volivci so ploskali z rokami županova žena, mati, tajnik Borštnik in njegova žena, posmehovali sč in kričali: »Mirne ste ostrgali!" —■ Ko so volivci zopet prišli na dvorišče Andreja Urbančiča, bili so, kar je naravno, jako razjarjeni, tudi zaradi zlobnega dopisa v .Narodu" z dne 28. febr, pod katerim so bili podpisani „farani", ki niti vedeli niso o budalostih in lažeh v dopisu. Na Urban-čičevem dvorišču so nekateri govorili: Naj se nadučitelj Česnik odpove županstvu, sicer otrok več ne bodo pošiljali v šolo, ker jih ima za norce. V gostilni so nekaj pili in se večinoma razšli Nekaj pa jih je šlo k Cučku, odtod ob solnčnem zahodu kakih 12 mož mimo župonove hiše ter so prepevali. Zadnji je šel po cesti Janez Česnik, domače Frajt, in je pel. V tem trenotku je stal na pragu županove hiše Janez Skerlj (Markovec) iz Knežaka. Frajta je videla na cesti tudi Ivana Sorč (Vrbišovka) iz Knežaka. Frajt je vesel človek, ki poje že zjutraj, ko živino napaja, zraven pa še maha z rokama. Tako je tudi ta dan za drugim na cesti pel in mahal po zraku, držeč klobuk v rokah, ter šel proti gostilni Fr. Urbančiča. Na pragu županove hiše je stal Markova, na drugih vratih Borštnik, ki je ploskal z rokama. Markovec stopi na cesto, Frajt pa, nič hudega sluteč, še vedno maha z rokama. Markovec mu priloži zaušnico, da mu je še 5. t m. zvenelo pa ušesih in skoraj ust ni mogel odpreti vsled bolečin. Franc Sajn iz Knežaka pa je videl, da je Markovca proti Frajtu porinil župan sam. (Par tednov preje je Frajt rekel županu, da vola zastavi, da ne bode več župan. Toraj je utegnil župan imeti piko na Frajta.) Napadeni Frajt se je branil proti Markovcu. Ta je nato skočil v županovo vežo, župan, ki je stal pri vratih, se mu je izognil. — Ljudje so sedaj hrumeli skupaj. Ko izvč Fr. Urbančič, kaj se je zgodilo s Frajtom, pribiti na lice mesta in vpraša, kje je Frajt. Ženske pravijo : Notri v vežo so ga poteg- j nili. Boječ se za Frajta, skoči v vežo, župan na pragu se mu umakne, vežo zapro, župan ostane zunaj. Nato pride brat Urban-čičev, potegne brata iz veže in gresta domov. Cez kakih 10 minut pridejo drugi branit Frajta. Ker niso mogli v vežo, pobili so okna. Stražniki so prišli ob 7. uri, a ljudje so se bili večinoma že pred 6. uro razšli. Po 9. uri je Jože Marinčič, občinski sluga, nekaj pobiral v jarku pod hišo, kjer teče voda, in nosil v hišo. Govori se tudi, da je bil v županovi hiši kamen. Ta pa je večji, nego luknja v šipi. Ljudje so se norčevali, češ: Kamen je otekel. Ljudje pa niso imeli v rokah orodja ali kamenja. To je dejstvo. Javnost naj sodi, kdo je provzročil ta izgred. Govori se tudi, da je tudi župan v veži dobil nekaj bunk. Hude, gotovo niso bile, ker je bil drugi dan v šoli in v Postojni. Vojaki in perioe. Do sedaj so prale perilo za vojake vedno perice in s tem zaslužile lepe vsote denarja ter se s tem tudi preživljale. Sedaj hoče monopol pranja prevzeti vodja garnizijskega zapora. Vojaški kaznjenci naj bi torej prevzeli posel peric, a tudi kratili dosedanji zaslužek mnogim rodbinam. Kakor v enem oziru ni primeren tak posel vojaškemu stanu, tako se nam v drugem oziru nikakor ne zdi umestno, odtegniti zaslužek ubožnim civilnim slojem prebivalstva. Apelujeme na tukajšnje štacijsko poveljništvo, naj nameravano podjetje prepreči! Upamo, da to zadošča in da ne bo treba kakih drugih korakov. Pomanjkanje krme vsled suše — in Kranjsko. Pod tem naslovom piše »Nar. Gospodar": Izvanredno huda suša v letu 1904. povzročila je v mnogih avstrijskih deželah veliko pomanjkanje krme. V c. kr. poljedelskem ministrstvu so po hvalevrednem prizadevanju posebnega komiteja, obstoječega iz zastopnikov zadružništva in drugih kmetijskih korporacij prav kmalu spoznali veliko nevarnost, ki je pretila vsled pomanjkanja krme živinoreji prizadetih dežel. C. kr. poljedelsko ministrstvo je uvedlo pomožno akcijo, ki bi omogočila živinorejcem po suši prizadetih pokrajin nakup krme in si je preskrbelo tudi potrebna denarna sredstva, in sicer za prvo silo pol milijona kron. Uspeh te pomožne akcije je bil, da se je že dosedaj približno 600 vagonov krme spravilo v potrebne kraje. Kakor je bravcem »Nar. Gospodarja" znano, storila je »Zadružna zveza" takoj vse potrebne korake, da bi se pomožna akcija nanašala tudi na živinorejce v njenem okolišu. Oskrbela si je z vseh pokrajin poročila o pomanjkanju krme, na podlagi kojih je mogel njen zastopnik v pomožnem komiteju zahtevati, da se ožira tudi na naše pokrajine. Pomožni komite je v svoji seji dne 21. okt. 1904. označil med drugimi tudi Kranjsko, Goriško, Istro in Dalmacijo kot po suši prizadete dežele. Veliko je bilo pač naše začudenje, ko smo izvedeli, da c. kr. poljedelsko ministrstvo Kranjske ni sprejelo med prizadete dežele; to je moglo storiti le na podlagi poročil, ki ne samo, da niso z našimi poročili soglašala, temveč so slikala Kranjsko kot deželo, ki ima zadosti sena, torej nima pomanjkanja krme in vsled tega ne rabi pomoči. In kdor je dal tista poročila, pač ne sme nikdar trditi, da je kmetovalcem naklonjen ali da morda celo za njihovo korist kaj stori. Seveda je storila »Zadružna zveza" nadaljne korake, da popravi krivico, ki so jo storili drugi kranjskim živinorejcem; in spet so se zahtevala poročila . . . Medtem pa so dobivale druge dežele krme, koje cena je začela rasti. Ker »Zadružna zveza" ni umevala svoje naloge enostranski, to je da bi se ozirala samo le na kraje, ki so trpeli vsled suše, temveč se je ozirala tudi na one srečne pokrajine v svojem okolišu, ki so pridelali dosti krme, posredovala je tudi prodajo krme, in sicer se je po njenem posredovanja odposlalo do sedaj čez 30 vagonov krme; največ na Češko in v Slezijo. Vsled tega je opravičeno gospod Rožman v zadnji seji komiteja slikal položaj pri nas sledeča: »Po enem potu gre z dežele krma v severne dežele, po drugem potu gre živina pod ceno k mesarju in po tretjem potu gredo živinorejci v Ameriko in na ta način bedo naše težbe o po manjkanju krme potihnile." Dolgo ni bilo rešitve naše vloge na c kr poljedelske ministrstvo. Zavzeli se se za zadevo slovenski poslanci in so jo spravili celo v državni zbor. In zdaj lahko poročamo, d a spada Kranjska vendarle med prizadete dežele, tako je odlo čilo c. kr. ministrstvo z ukazom z dne 8. februarja 1905, št. 34 200 V smislu tega ukaza sestavi se deželni pomožni komitč, obstoječ iz zastopnikov c. kr. deželne vlade, c. kr. kmetijske družbe, »Zadružne zveze", »Gospodarske zveze" in deželnega odbora. Opozarjamo, da se gre pri tem le za krmo, ki se bode preskrbela potrebnim živinorejcem proti takojšnjemu plačilu, tovornino plača vlada; živinorejcem, ki ne morejo krme takoj plačati, dajo se brezobrestna, oziroma nizko obrestovana posojila in bo to oskrbela »Zadružna zveza". Mesec februar se bliža svojemu koncu, pomanjkanje krme postalo je ponekod že prehudo, treba je torej, da ne odlašamo. Pozivamo t o r e j v p r v i v r s t i v s e zadruge, društva, a tudi druge, da nam takoj poročajo o potrebi, in sicer se nam naj ženavedejo množine krme, ki se rabijo in potem tudi naročijo. V poročilih se naj tudi navede, koliko živine se je prodalo vsled pomanjkanja krme, pe kaki ceni itd.; tudi se naj navede v poročilih, do kolike višine da je narasla cena krme, da moremo tudi s takimi podatki postredi onim, ki niso heteli priznati, da je na Kranjskem pomanjkanje krme." »Edinost" in —objektivnost. Dolgovezen članek je napisala .Edinost" preti opravičeni opazki »Slovenčevi" v no tiči »Slovansko bogoslužje ob Adriji". Moramo pa reči, da nas je iznenadila praznota, s katero odgovarja dr. Požar. Same fraze in sklicevanje na dejstva, ki niso z vprašanjem slovanskega bogoslužja v nobeni zvezi. Samo v zadnjem stavku nam grozi: »Nu, če želite gospoda doznati še za kak škandal, vam drage volje postrežemo z zgodovino tega misala zadnjih trideset let." To bodi odgovor resnega moža ? Za danes opozarjamo na brošuro o ricmanjskem vprašanju, katera popravlja neresnice v člankih »Edinosti« in »Naroda". Govorili bomo še o tem. A danes zopet vprašujemo politične društvo .Edinost« v Trstu: Ali nimajo slovenski politiki v Trstu važnejših bojev, nego je vojska za riemanjski misal? V mestu, kjer živi toliko tisoč Slovencev vseh stanov, v okolici, katero je nujno treba gospodarsko in politično okrepiti, se med Slovenci samimi dela razdor zaradi stvari, ki ima samo notranji cerkveni — uprav naj-klerikalnejši pomen — a z narodnim blagostanjem ni v nobeni zvezi. Vedno nam stavite pred oči praktične Cehe, ki se res najnaprednejši slovanski narod. Ali so se pa kdaj Cehi tako prepirali za kak misal, ka kor »Edinost" ? Gospodje, prepustite notranje cerkvene stvari cerkvi, a vi delujte na narodnogospodarskem in političnem polju, pa bo uspeh za vse slovensko ljudstvo veliko večji, kakor pa s tako žalostno in neplodno agitacijo, kakor je ric-manjska! — Razsvetljene Radeče. Imamo jo vendar enkrat — električno razsvetljavo. Dne 26. svečana je bil v tukajšnjem »Narodnem domu« predpustni ples. Začel se je še pri petroleju, a nadaljeval in končal se je ob električni razsvetljavi. Kako diven je pogled na nekdanje temne Radeče, ki se sedaj bliščijo v svetlobi te intenzivne luči in prišleca malone očarajo! Sedaj le še želimo, da skoraj pride v našo sredo novi gospod beneflcijat Bertold Bartel, in kadar se sem pripelja ga bomo sprejeli pri električni razsvetljavi gotovo sijajno. — Slovensko gledališče v Trstu. Prihodnjo soboto in nedeljo go stuje v gledališčni dvorani ^Narodnega doma« v Trstu gospa Gusti Danilova, članica slovenskega gledališča v Ljubljani. V soboto bo igrala v igri s petjem »Materin blagoslov", v nedeljo pa v ljudski igri „K r i v o p r i s e ž n i k«. Obe predstavi priredi ondotno »Dramatično društvo". — »Ljudska hranilnica in posojilnica" v Zagorju ob Savi po Ra 1 ff^isenovem sistemu, ki se otvi ri v nedeljo, 12. marca ob 4. uri popoldne v h<ši g. G r č a r j a , je namenjena tudi za S t. L a m b e r t, kar je v zadnjem poročilu po pomoti izostalo. — Iz Krope. Kakor smo že poročali, priredilo je naše .Slov. kat. delavsko društvo" predstavo dne 26. svečana, ki se je vkljub vsemu nasprotovanju prav dobro obnesla. Na sporedu je bila igra »Sanje* s petjem v petih dejanjih. Da so bile vse vloge dobra razdeljene, se je takoj pokazalo. Vsi igralci so prav častno izvršili svojo nalogo. Z velikim zanimanjem je občinstvo sledilo igri, in z glasnim odobravanjem kazalo svoje zadovoljstvo konec vsakega dejanja Med presledki in konec igre je zapel moški pevski zbor več krasnih pesmi pod vodstvom pevovodje g. J. Legata, kateremu gre vsa čast, da je tako v kratkem času preskrbel res prikladno petje. Najbolj seveda je ugajal šaljivi zbor »Nos". Da ni manjkalo smehu, si lahko mislimo. Pri tej predstavi so pevci kakor igralci pokazali, da se ne ustrašijo truda. — Iz Boh. Bistrice, 28. februarja. Kar piše o meni v zadnjem »Gorenjcu" po svojem zlogu znani bistriški mazač me pač malo briga. Nočem ga žaliti, zakaj, že ve .. Ker mojo malenkost stavi pri vsaki priliki v doti ko sedaj z vodstvom železnice, sedaj s podjetništvom, češ, da sem za vse odgovoren jaz, kar ni po njegovem okusu, naj »Slovenec" stvar nekoliko pojasni. Da bi bil podpisanec podjetniku Ceconi pridobil oni svet, kjer ima on svoja poslopja, mi je čisto novo. O tem svetu s Ceconijem niti besedice nisem nikdar izpregovoril niti se nisem brigal, kje bo on gradil svojo vilo in drugo poslopje. Torej je nesramna laž, da bi bil jaz zanj posredoval, ali kakega kmeta teroriziral. Naravnost smešno je, da tudi s hOtelom stavi v dotiko mojo osebo. Dopisnik se naj togoti rajSi nad državo. Dobro vemo, kdo je pri nakupu interveniral in bil plačan. Sedaj bi se rad opral in lepega delal. Bo-li hOtel ostal ali ne, ne vem. Kdo ga bo kupil, tudi še ni znano. Svetujem pa že danes, naj ga kupi kak Slovenec. Privoščim ga najbolj tebi, prijatelj! In ker meni pripisuješ tolik vpliv, bodi uver-jen, da ti bom v vsakem oziru bratovsko pomagal. Torej poizkusiva. Glede ceste od kolodvora je stvar ta-le: Koncem občinske seje dne 5. januarja 1905 je stavil občinski odbornik gospod Janez .Menciger, vulgo Osredek, ta-le predlog: Županstvu se naroča, naj vloži prošnjo na deželni odbor, da bi se dosedanja cesta proti predoru porabila kot dovozna cesta na kolodvor. Gospod Janez Mencinger o tem predlogu prej ni nikomur nič omenil. Kaj terej dopisnik laže, da je Piber s svojimi občinskimi ki-movci odločil, za kar niti vedel ni ? županstvo je ta sklep poslalo slavnemu deželnemu odboru. Kaj bo ta ukrenil, ne vem. Župan je potem pravil podpisanemu o drugem načrtu, in sicer, da bi bila od hotela pa do Recovega mosta cestna proga v ravni črti za občno korist najbolj primerna. Izdelati je dal načrt ter ga izročil meni s prošnjo, naj ga pokažem glavarju. Toliko je istina, nič več. Dobra stran tega projekta je ta, da bi zgornja vas ne bila preveč ločena od prometa, da bi vozniki iz Rovta in Raven imeli bližje dovozno cesto na kolodvor. Naravnost pa tudi jaz izjavim, če bi se cesta imela zgraditi samo do občinske poti ob domu gasilcev ali šole, potem bi morali biti odločno vsi proti, ker bi se ovinki, kojih je v spodnji vasi že itak preveč, le pomnožili in bi bil promet vedno težaven. Osebi moji pač bolj ugaja, če gre cesta mimo župnišča, imel bom bližje na kolodvor in imel prilike, pozimi in poleti razne novosti gledati iz domače hiše. Toda če se oziramo na občno korist zlasti na zgornjo vas, dalje na razvitek vasi Bistrice, potem je ta cesta pač idealna. — Ker dopisnik toliko čveka, kako dobro da Ceconi župnik* ve usluge plačuje, odkrito povem, da za svojo osebo od njega nisem prejel niti vinarja. Kar je dobrega storil, je storil cerkvi in župni prebendi. Zato sem mu hvaležen jaz in z menoj dobri župljani. Hudobni seveda ne. — Janez Piber, župnik. — Umrl je v Gorici italijanski odvetnik d r. J a k o b S b i s h. Bil je star 41 let. - Novomeške novice. Veselica vojaškega veteranskega društva za Dolenjsko v gostilni gosp. Jakšeta v Kandiji obnesla se je i v gmotnem i v zabavnem oziru jako dobro. So sicer štiri sobe na razpolago, a zasedeno je bilo do zadnjega kotička. Imeli so godbo na lok. Zastopani so bili vsi stanovi. Počastil je veselico: »Dolenjski Sokol", mestna garda s svojim nadporočnikom in poročnikom, gasilno društvo. Bila je lepa družba, vse v uniformi. Prostori so bili vsi lepo okinčani, sredi dvorane cesarjeva podoba s slovensko trobojnico, na desni pa s cesarsko zastavo. — Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu bil je 4. t. m. obsojen Milan Sajakovič iz Sušic pri Jaški na Hrvaškem, čevljarski učenec, ki je med božjo službo v Metliki izvršil tatvino, na dva meseca težke ječe. — Star je 16 let. Ljubljanske novice. lj Zastrupila se je sinoči v svojem stanovanju v Zvonarskih ulicah Pavla Wudler. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Danes je že skoro dobra. lj Pri današnjem naboru je bilo potrjenih 30 fantov. lj Umrl je Viljem Lipoglavšek, pismonoša v pokoju. - V bolnici je umrla 56 let stara šivilja Ivana Košir. lj Ukradeno kravo je danes iskal na živinskem semnju posestnik Iv Peterlin iz Gornjih Gamelj št. 2. Krava mu je bila ukradena sinoči iz nezaklenjenega hleva Vredna ie 260 K in je sivkaste barve. lj Pust je vzel slovo. Njemu na čast se je vršilo v Ljubljani včeraj 32 plesnih veselic. lj Prijazen mož. Sinoči je lesni trgovec A. K. radi slabe večerje postal s svojo ženo silovit, jo pretepaval, ji izruval cop las in jo tako močno udaril na usta, da ji je izbil zob. lj Za kruhom. Včeraj je bilo delavsko gibanje izredno veliko Z južnega kolodvora se je odpeljalo v A m e -riko 200 Slovencev, 100 Makedoncev, 70 Črnogorcev, 80 Hrvatov in 20 Ogrov. V Heb je šlo 100, v Solnograd 100 na Vestfalsko 60, na Koroško pa 25 Hrvatov. Iz Amerike se je pripeljalo 100 Hrvatov in 25 Slovencev. lj Izgubljene in najdene reči. Dijak Ivan Gogola je izgubil nekje v mestu srebrno cilinder uro z dvema krovoma, vredno 15 kron. — Ivana Pečnikova iz Stožc je izgubila 40 kron v papirju. — S. H. je izgubila srebrno žensko uro, vredno 10 K. — Marija Pavlinčeva je našla 4. t. m. dva bankovca po 10 K. — Najdena je tudi srebrna moška ura vredna 6 K. lj Redni občni zbor pekovske zadruge v Ljubljani, kateri se bode vršil v četrtek,dne 9. marca 1905 ob 3. uri popoldne v gostilni g. Egidija Bončarja na sv. Petra cesti h. št. 45. Med drugim je na dnevnem redu : Volitev načelnika, ker odloži gosp. J e a n S c h r e y dosedanji načelnik svoj mandat; razne volitve; resolucija pomočniškega zbora tičoča se, da imajo mojstri sprejemati le domačine v delo; poročilo o županovem odgovoru, glede proda-dajalk kruha pred frančiškanskim mostom. Književnost In umetnost. * Slovensko gledališče. Igre enodejaike so se po vseh odrih — razven na diletantskih — že davno preživele. — Da se je taka igra — »Brat Sokol" — v soboto, 4. t. m. na našem odru uprizorila, je najbrž edinole ta vzrok, ker je izvirna. Imenovane igre ne moremo devati na kritično rešeto, ker bi se bilo bati, da se nam — izgubi. Ima nekaj dobrih komičnih prizorov in dovtipov, pogrešamo pa vodilne snovi, kajti posamezne osebe nastopajo tako, da vkljub pazljivosti nismo mogli dognati, v kaki zvezi so z dejanjem. Kaj je hotel g. pisatelj z igro doseči, nam ni popolnoma jasno; morda je nameraval koga persiflirati, a posrečilo sa mu to ni! Ut desint vires, tamen est lau-danda voluntas. Začetek je začetek, in poizkus ostane poizkus. Pričakovati pa je od g. pisatelja še kaj boljšega, le da ne postane tendencijozen IGospaDanilova, gdč. Spurna, ter gg. Verovšek, NučičinBoleškaso bili prav debri. Izvirna igra Jos. Ogrinca »V Ljubljano jo dajmo!" uprizorila se je z ozirom na njeno starost gotovo le iz pijetete. Igrala pa seje z izjemami seveda na splošno zadovoljnost. G. Verovšek je tukaj zopet pokazal, da je v vlogah kmetskih in polkmetskih tipov pravi mojster. Tudi g. N u č i č je dokazal, da je v raznih vlogah vrlo po-rabna moč. Posebno dobra pa je bila gosp a D a n i 1 o v a, Da smo pri ostalih ženskih vlogah slišali več kot Ipotreba šepetalca, to je odločno grajati. Gdč. Ber-g a n t o v a se je sama sebi smejala. »Slovenec in Nemec ali tat v mlinu" — ta že zaprašena burka se je zopet izvlekla iz arhiva in sicer primerno času — predstavljala na pustni torek. — Smeha je bilo dovolj, režišer — sufler! — Sicer se ni pripetila nobena nesreča. — Prav dober kot nemški Mihel je bil g. D o b r o v o 1 n y. Zato nas bo veselilo, če je s to igro zaključen pustni repertoar, ki smo ga morali požirati počenši z adventom — z malimi izjemami — do danes! * Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton Koblar. Letnik XIV. L. 1904. Str. 202. Ze 14. leto so doživela slovenska Izvestja Muz. društva. Kakor druga leta nam nudijo tudi v zadnjem letniku mnogo zgodovinskega gradiva, ki se tiče kranjske dežele. — Fran Pokorn: Doneski k zgodovini Bleda in okolice (str. 1-8, 110—125, 145 do 168) nam pojasnjuje zgodovino blejskega gospostva med 1.1583—1608. Bled se lahko" ponaša, da ima izmed vseh pokrajin domače dežele bržkone največ zgodovinskih listin ohranjenih zlasti v cerkvenih arhivih brik-senskih. Briksenski škof in kapitel sta vladala blejsko gospostvo od 1. 1004 do 1803, torej skoro 800 let. Ta spis je za omenjeno debo (1583 — 1608) zanimiva kulturna črtica, saj je prav ta čas bil silno viharen. Tu či-tamo o gospodarjih, o najemnikih, o raznih medsebojnih sporih, o rudarskih pravdah in verskih prepirih, o dohodkih in stroških — Dr. Fran Ilešič: Kompetenti za mesto novomeškega prošta 1. 1789 in 1790. (Str 8 do 27). Leta 1789. razpisano proštijo je dobil Fran Nikolaj Peršič. Pisatelj bo to osebo drugje natančneje popisal, zato nam tu podaja življenjepisne podatke o sokompetentih: Josipu Rodetu, Rudolfu baronu Zierheimu, Franu Vermattiju, Ivanu Miheliču in Franu Pogačniku. Na koncu spisa pojasnjuje še nekoliko življenje Josipa Pohlina brata znanega o. Marka. — Jernej Pečnik: Prazgodovinska najdišča na Kranjskem (str. 27—45 125-143 185-196) Po kratkem uvodu nam znani izkopovavec našteva vse znane kraje na Kranjskem, kjer so našli grobe in stanovališča iz hallstatske, latenske, iz rimske in prve slovenske dobe. Iz tega spisa se vsakdo lahko prepriča, da ni skoro kraja na Kranjskem, kjer ne bi bili živeli stari narodi že davno pred Kristusom. Hkrati pa se lahko prepričamo, da je Kranjska v tem oziru skoro najbolj preiskana dežela. Žal, da ni več podpore, še mnogo več bi se doseglo. Viktor Steska: Frančišek Mihael Pa-glovec župnik v Spodnjem Tuhinju in slovenski pisatelj (1679,—1759). V tem spisu (str 46-67, 69-92) se nam razgrinja Pa-| glovčevo življenje in delovanje. Paglovec j je zanimiv nele kot najmarljivejši pisatelj 1 iz 1. polovice 18. veka, ampak tudi kot ustanovnik, kronist in kot delaven duhovnik. Ta življenjepis je pa tudi obenem zgodovina Tuhinjske doline od 1. 1705.—1759 — A. Aškerc: Slovenski akti iz mestnega arhiva ljubljanskega (francoska doba) (str. 92-109, 169—184). Tu nabrani akti so sicer tiskani razglasi, a so silno redki in še nikjer celotno objavljeni. Zanimivi so za zgodovinarja, pa tudi za jezikoslovca, saj so prevodi Valentina Vodnika. — Dr. Fran Ilešič: Znamenite osebe na poti skozi Ljubljano 1. 1775./6. (str. 196-199). V tem spisu srečujemo znane znamenite osebe: Zoisa, Edlinga, Brigida, Tauffererja itd., ki so potovali iz Ljubljane v razne kraje. — V »Malih zapiskih" beremo manjše sestavke in ocene domače zemlje se tičočih spisov. Ako bi smeli kako željo izraziti, bi svetovali, naj se »Mali zapiski" razširijo, ker prav ti najbolj vzbujajo zanimanje. Težko pogrešamo tudi naznanil, sporočil in ocen knjig in spisov, ki se nanašajo na naše razmere. Kako bi take drobtine poživile „Izvestja" ! Občinstvu pa priporočamo list v obilno naročevanje. Muzejsko društvo ima le okrog 180 udov in „Izvestja" imajo poleg teh 30 naročnikov. To je premalo! Domača zgodovina bodi vsakemu domačinu draga ! Naročnina na »Izvestja" sama je 4 K, udje »Muzejskega društva" plačujejo 6 K na leto, pa dobivajo še nemške »Mitteilungen des Musealvereins fiir Krain", ki so obsegale 1. 1904. strani 222 in prinesle mnogo lepih člankov zgodovinske in naravoslovske vsebine. Urednik je prof. Fr. Komatar. /.adnja leta so bridko zadela našo zgodovinopisje. Umrli so po vrsti vrli delavci kakor: Benkovič, Rutar, Vrhovec, Crnologar, dr. Vladimir Leveč. Zato se zberite zgodovinarji v krogu Muzejskega društva in nam pokažite v lepih spisih našo preteklost. Razne stvari. Najnovejše. Za manj nadarjene šolarje bodo uvedli posebne kurze, kakor je obljubil naučni minister. — Ob avstrijsko črnogorski meji je bil eno uro trajajoč boj med avstrijskimi finančnimi stražniki in oboroženimi Črnogorci. En Črnogorec in en finančni stražnik sta mrtva. — Velikanski slepariji z oprostitvami od vojaške službe so došli na sled na Ogrskem. Sleparije so se godile že 15 let. Doslej so dognali 10 000 slučajev. — Saški kralj je naročil justičnemu svetniku Kornerju, naj opusti nadaljnje korake proti grofici Montignoso. Na kraljevo povelje se z grofico vrše nova privatna pogajanja. — Pravda za gos. Pred deželnim sodiščem v Gothi je končala te dni pravda za gos, ki je stala tri marke in pol. Stroški te pravde so narasli na 250 mark. Tožitelj, vodja tiskarne v Bischlebnu, kateri je dolžil nekega tamošnjega kmetovalca po krivem, da hrani gos, katera je ušla njemu, mora plačati vse stroške. Samo pristojbine za priče znašajo približno 90 mark. Trinožna deklica. Iz Moskve se poroča, da je dr. Fr. P. Krasnobajev v zadnjo sejo ruskih kirurgov pripeljal šestletno deklico, ki je imela tri noge. Deklica se je rodila z malim a trdim turom v bliži be-drenega vretenca na hrbtovi strani. Navidezni tur je rastel polagoma in je sčasoma p stal noga in sicer tretja noga, na kateri so pa bili le štirje prsti. Delova * je te tretje noge, ki visi iz htbta na medenico, je zeld majhno ,,Učenec Nlascagnijev". — Ko je bival veliki laški glasbenik Mascagni pred nekaj časom v LondonuJ je igral neki lajnar pod njegovim oknom sloveči intermezzo iz »Cavalleria rusticana". Lajnar je igral prehitro in Mascagnija so bolela ušesa. Šel je na ulico, dal lajnarju 1 marko denarja ter rekel: Jaz sem slišal opero v gledališču, hočem Vam pokazati, kako se mora igrati." Na to je igral. Čez nekaj časa je prišel lajnar zopet pod okno in Mascagni je bil zadovoljen, ko je slišal, kako lajnar sedaj pravilno igra. Nemalo pa se je vstrašil, ko je videl na lajni lepak : »Učenec Mascagnijev". — Baje se je Mascagni zarotil in zaklel, da ne bo nikdar več podučevai nobenega laj-narja. Alkohol v kruhu. Zelo malo ljudi ve, da se nahaja v našem kruhu alkohol, kateri nastane kot stranski produkt pri vzhajanju testa, ker daje kruhu neobhodno potrebno luknjičavost. Množica alkohola je zelo majhna. Dr. Hefelmann, kemik hranil v Draždanih, je lahko dobil iz 14 kg rženega kruha nekaj manj kot pol grama alkohola, vsled česar pride ravno 0 036 gr alkohola na en kg rženega kruha. Dober kruhojedec, ki sne 1 funt kruha na dan, bi torej zaužil še ne dve stotinki grama alkohola. Neposredno iz peči vzeti, še ne načeti kruh ima seveda več alkohola. Največji odstotek alkohola v takem kruhu, ki pa za uživanje ne pride v poštev, je znašal 04. Kdor bi hotel ravno tako množico alkohola zaužiti, kolikor ga je v enem litru piva, bi moral pojesti 20 funtov svežega, ravno kar pečenega kruha. Koliko kruha bi pa moral snesti, da bi se vresničile slovenske besede: kruh* pijan, naj si vsak sam izračuna. Šole za kuhanje. Na Nemškem je 230 šol, v katerih se Ženske uče kuhati. V londonskih šolah se je učilo kuhati leta 1898. do 1890. blizu 37.000 deklic, a danes je to število vsekakor večje. Po tem se vidi skrb države za izobrazbo ženskega spola. In pri nas ? Japonci in voda. Mnogi pripisujejo žilavost Japoncev temu, ker pijejo mnogo vode. Japonci menijo, da je voda najuspešnejše sredstvo za ohranitev zdravja in iz-borno orožje proti raznim boleznim. Krivo je mnenje, da škoduje zdravju, kdor pije mnogo vode ; saj sestojj naše telo večinoma iz vode. Dočim pljuča in koža izločujejo veliko količino vode, se mora ta izguba nadomestiti saj s poldrugim litrom vode na dan. Japonci ne trpe vsled trganja po udih, to pripisujejo rabi vode Japonec se koplje vsaki dan v vodi, ki je topla 45 do 50 stopinj C, ter sedi dolgo v vodi. Na Japonskem je mnogo javnih kopališč, ki so občinstvu brezplačno na razpolago. Tudi za časa vojske, tudi pri najslabšem vremenu, Japonec ne more shajati brez vode. Da si vsaj nekoliko nadomeste pomanjkljivo postrežbo v vojski, zakopljejo Japoci v zemljo velike lončene cevi, ki so tako velike, da se more en mož ravno skriti vanje Te cevi so napolnjene z vročo vodo in japonski vojak zleze notri, kjer se pomudi nekaj minut, tudi če brije burja in je morda nevarnost, da vojak ne zamrzne v vodi. Toda že se glasi vojaški klic in že hiti v vodo drug vojak na mesto svojega tovariša. To se ponavlja vsak dan. Naročajte se na »Slovenca" I Nabirajte novih naročnikovi Čim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem. Darovi. Za družbo sv. Cirila in Metoda se poslali našemu uredništvu: na-Branih v kavarni pri »Malem slonu" dne 22. januarja 1905 66 vinarjev v veseli družbi ; J a n e z V a g a j a, c. kr. poštni nadkontrolor, 10 K, F r. R. pa 1 K, oba na Dunaju. Za škofove zavode: Anton W e r b o 1 e , Medija-Izlake, 20 K. Telefonska In brzojavna poročila. Budimpešta, 8. marca. Zbornica je imela danes kratko formelno sejo. Prihodnja seja be jutri. Govori se, da pride vladar v Budimpešto. Maribor, 8. marca. Tu je bil obsojen 44 let stari Artur Vusič, bivši oskrbnik v radenskih toplicah na 2 in pol leta tožke ječe, ker je poneveril svojemu gospodarju nad 22 000 K. Peterburg, 8. marca. Witte je carju izročil svojo demisijo. Rim, 8. marca. Kralj je poveril sestavo novega ministrstva Fortisu. Tittoni bo ostal minister za notranje zadeve. New York, 8. marca. Nastavljenci cestnih železnic so pričeli stavkati. Stavka 5000 mož. Trgovski promet počiva. Železnice so prevozile 11.000 ljudi na dan. Peterburg, 8. marca. Boji na bojišču so vedno trdovratnejši. Ker so Rusi desno krilo proti severu upognili, stoje sedaj paralelno proti japonskim obkoljevalnim oddelkom. Obe stranki vzdržujeta vstrajne svoja stališča.Včeraj so bili znameniti boji pri Juchnantunu na cesti proti Sinmintinu. Japonci so včeraj naskočili Rennenkampfove oddelke, prelaz Kutulin in Putilov grič, a so bili odbiti. London, 8. marca. Reuterjev urad poroča iz Tokia : Včeraj so bili do večera hudi boji ob desnem ruskem krilu. Bojna fronta je ondi dolga 6 vrst. Japonci so zavzeli Madzjapu ter so prodirali proti severu, vendar niso imeli uspehov. Ruske izgube so že sedaj večje, nego so bile pri Ljao-janu, japonske so še večje. Tokio, 8. marca. Cuje se, da se glavna ruska armada umika proti Tjelinu. Kuropatkin je premestil svoje glavne taborišče. Pri Jenkatu so japonski oddelki porazili nekaj kazaških oddelkov. London, 8. marca. Reuterjev urad poroča iz Mukdena: Japonci razvijajo dalje svoja krila. Neka japonska kolona se raz prosti ra proti Tjelinu. Pariz, 8. marca. Iz baje verodostojnega vira se sliši, da bo tu mednarodna konferenca diplomatov za sklepanje o miru, ki bo ustavila japonsko prodiranje v Aziji. KoroSke novice. k Oživljena »Podružnica sv. Cirila in Metoda'1. Meseca avgusta 1. 1902. se je ustanovila v Libučah pri Pli-berku podružnica sv. Cirila in Metoda. Toda vsled raznih zaprek ni mogla pozneje zborovati. Dne 26 febr. pa se je zopet sklicalo zborovanje v gostilni pri »Snlncu". Govorila sta o šoli čč gg. Ivan H o r n b o k in J. Dobrove. Sklenila se je resolucija, da ljudstvo s sedanjimi šolami nikakor ni zadovoljno. Resolucija se pošlje g. dež. posl. Grafenauerju Podružnice, posnemajte ta korak! k Predpustna veselica v Ve-likovcu se je obnesla vrlo dobro. Ude-leŽDa je bila zelo povoljna. Gostje so došli od vseh krajev. Za zabavo so skrbeli iz-vežbani „Gorotanci" in mohlihški pevci in pevke. Mnogo smehu je napravil „Pol ure doktor" s svojim zdravljenjem, in gosp. Su steršič iz Celovca. Tamburaški zbor „Bi-sernica* je istotako v občo zadovoljnost rešil svojo nalogo. Na svidenje prihodnjič! novice Iz blejskega kota. Veselica dekliške Marijine družbe je sijajno uspela v umetnem in gmotnem oziru. Dobička od veselice je nad 100 K. Igrala se je „L u r š k a p a s t a r i c a". Igranje je bilo v nekaterih prizorih naravnost umetniško. Ravno tako je petje kar očaralo poslušavce ; lep je bil moški zbor, lep šesten glasni zbor, prav posebno krasen pa je bil Wittov dekliški zbor: „K o n -cert v gozdu". Skoda le, da ni prostora, da bi se na oder postavil klavir mesto harmonija. Nad vse so se seveda zopet odrezali tamburaši. Ti so in ostanejo privlačna sila naših veselic. — Fantje, le naprej, vas Blejci najrajše poslušamo ! Farovšč' c'gane pravijo liberalci vrlim tamburašem, p* le iz zavisti. Sami bi tudi presneto radi imeli „t a č e c 'g a n eu, pa je grozdje prekislo. Poročil se je v novi cerkvi trg. družnik g. L. D o 11 e n z iz Ljubljane z gospico Kar. L e n č e Cerkveni pevski zbor je poveličeval slavnost z izbornim petjem. Še ena poroka. Pretečeni ponedeljek pa se je poročila Ana Burja iz Marijine družbe s pismonošem Jožefom Pintarjem. Družbenice-sosestre so ju spremile v cerkev z zastavo, družbeni pevski zbor je pa pri maši tako lepo prepeval, kakor še malokdaj Dve lepi žalostinki so peli pevci moških Marijinih diužb pri pogrebu mladeniča Marijine diužbe Janeza Pretnarja iz Rečice. Po poti pa so mu prepevali pretresljivi „Miserere". Naj v miru počiva ! Celo leto so se veselili in Boga hvalili vlagatelji v liberalno hranilnico, ker so jim bile obljubljene obresti 4'/« %. Zdaj se pa jeze. ker se obresti niso zvišale, ampak je ostalo vse pri starem. Kaj ne, gospdda, sedem do osemsto k r o n i c vlagateljem obljubiti in pa tudi dati — to je malo preveč! »Katoliško Bukvama" v Ljubljani. Književna poročila. Gartmeier, Die Beichtpflicht. Historisch-dogmatiseh dargestelk K 2.88, — Basso, Die vollkommcnc Klosterfrau oder die kloster-liche Tugend. Ein Handbuch fiir alle, welche in dem gottgevveihten Leben sich zu vervollkommnen wiinschen. 2 zvezka 2. natis. K 4.80, — Stix, Kurze Betrachtungen. Vorztiglich zum Ge-brauche fiir Ordens«eistliche und Klosterfrauen, 3. natis K 3.60 — Neudecker-Zeilner, Gei-stesschule fiir Ordensleute. Dva zvezka K 7.68, — Frankfurter ZeitgemSsse Bro-sohSren 1905. Haft 5 und 6: Hemrichs, die Lohengrin Dichtung und ihre Deutung K 1.20, — Vfiasenschaft und Retigion. Sammlung be-deutender Zeitfragen. 3: Uuibert, die Seele des Men-tchen K .60, — Strele-Seebdck, Das gttttliche Herz Jesu und die christliche Jung-frau. Betrachtungs- und Gebetbuch Platno, rdeča obreza K 1.8", Degering, Die Orgel ihre Erfindung urid ihre Geschichte bis zur karolinger-zeit K 4.80, Hartleben, Volks-Atlas ent-haltend 72 Karten in loo Kartenseiten. Mit voll-stiindigem Register. 4 Auflage Vezano K. 15.—, — Lidove rozpravy lekarskč (ftada V) č. 11 M. U Dr K.. Bulif. Nove prispčvky k boji proti alkoholizmu. Cena 90 hal. Sebranč spisy Bo-humila Brodskčho. Svazek V. Všedni motivy. Cena vdz. K 7 60, — Oleksa Storozenko. Opovi-danja III. (Literaturno-naukova biblioteka č V9 i 100 Cena 85 h, - A. V. Borozdin. Literatur* nya charakteristiki. Devjatnadcatyj. vek. Tora. II. vyD. i. Cena rb. 1.75, — V. G. Koroleako, Strastnaja subbota. Razskaz. Cena 3 kop , — N. Stečkin, Maksim Gorkij, jego tvorčestvo i značenie v istorii russkoj slovesnosti. Cena i rb. 25 kop. — Najmlodsza Polska sv. piešni. Zebral Zygmund R6zycki. (Wybor utwoiVlUXtXXUinXXUli. Kdor je voljan prodati enega ali več teh letnikov (četudi nad kupno ceno) naj nam bia-0 q govoli nemudoma naznaniti. e> e> Odlikovan z z'ato kolajno In častno diplomo v Parizu. 479 103 Preskep hrc]ač v Ljubljani Sv Petra ceste ii. \i se pnjcicča prci. duhovščit v ijdelcvanje vsakovrstne t uhovnijit* oblah !z tifpeineg*. m tolldnegt pe slzkih nenctf Opozarja na velike avojt zalogo = Izpotovijene oblek posebno na haveloke v n a, vtCji izberi po najnižjih cenu; ■BH W c ainclj n :nt militi^ liroštrt iaieinjdb aradoi^ ____| VZ i m 72 »T^^MHBKflHMBfiHHttSKjBBBsHH r. 3S9B Zahtevajte brezplačno in franko anoj ilustrovani cenik z *e< ko "-00 podobami ur, zistega >r srebrnega blaga godBeriih reči hanns Konrad lofama is ure ln Isvoina trgii7lc> M«»t »t 96&, CeSko ?r»»» -.01 .. il remontoir■ ura % »Idr«, ,, «s D ..oniopf patent « trpotncm futralu (Tlfl OTfl Is Jelenovega u.nja t ele*. .erlUro I* nlk- .)"• |a 1» prl.eakom. komad Otvoritveno naznanilo. Usojamo si uljudno naznaniti, da smo danes še jedno prodajalno v Prešernovih ulicah št. 50 otvorili, v katerej bodemo imeli v zalogi posebno bogato izbiro hišne, kuhinjske in gospodinjske oprave in vabimo tudi ob jednem slavno občinstvo k prostemu ogledu popolnoma urejene uzorne kuhinje. Svojo dosedanjo trgovino na Valvasorjevem trgu št. 6 bodemo neizpremenjeno nadaljevali in bilježimo z odličnim spoštovanjem Ernest Hammersciimidt-a nasledniki Madile, Wutscher 8t Ko. V Ljubljani, dne 6. marca 1905. 425 3—2 registrovana zadruga z neomejenim poroštvom š V lastili biši š v Ujubljani $Tlutljllli( »wwvwvi " «wvwwi na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulie obrestuje hranilne vloge po 2 52-4 4'I 2 O brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnika plačuje. 8PfT Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. K 5,245.845*40. Upravno premoženje kmetske posojilnice znaša stShran- K 5,089.883-14. DP= K 23,806*306-40. Sr K 98.238-41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih« Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 Pomladanska in Jesenska doba 1 9 0 5. 343 40—4 Prlsfno brnsko blago. En kos Mtr 3.10 ( K 7, 8, 10 iz dobre t dolg. zad za kompt. „ ' „ ,, . ,